O'beseda, označena besedila z lemami
Ni bilo vredno preskusiti | dvigala | . |
ekonomski kampanji v pripravah za Teden | sovraštva | . |
nekakšni zvezi s proizvodnjo surovega | železa | . |
potemnelemu ogledalu, ki je bila del | površja | desne stene. |
naravi rdeč, koža pa raskava od grobega | mila | , topih britvic in mrzle zime, ki je |
brki je visel z vsakega dominantnega | mesta | . |
glavno mesto Airstripa Ena, po gostoti | prebivalstva | tretje province v Oceaniji. |
vrste trohnečih hiš iz devetnajstega | stoletja | , katerih stene so podprte z lesenimi |
spomniti: nič ni ostalo od njegovega | otroštva | , razen vrste živo osvetljenih podob, |
osvetljenih podob, ki so se pojavljale brez | ozadja | in so bile večinoma nerazumljive. |
se v lepih črkah odražale z belega | pročelja | : »Vojna je mir« »Svoboda je suženjstvo« |
Ko je tako ob tej uri odšel iz | Ministrstva | , je žrtvoval svoje kosilo v kantini |
predala je vzel peresnik, stekleničko | črnila | in debel, prazen zvezek kvadratnega |
sobo, je bil na daljši steni nasproti | okna | . |
je lahko ostal vsaj vizualno izven | območja | telekrana. |
trgom, kot so to imenovali ), toda tega | pravila | se niso strogo držali, saj so bili |
smrtjo ali vsaj s petindvajsetimi leti | taborišča | za prisilno delo. |
Pravzaprav ni bil vajen | pisanja | na roko. |
in zdelo se mu je, da je bil rojen | leta | 1944 ali 1945. |
razen praznine papirja pred seboj, | srbenja | nad gležnjem, bučanja glasbe in rahle |
papirja pred seboj, srbenja nad gležnjem, | bučanja | glasbe in rahle okajenosti, ki jo je |
moral slediti gor in bilo je veliko | ploskanja | s partijskih sedežev a neka ženska |
Zgodilo se je tega | jutra | na Ministrstvu, če o neki tako nedoločeni |
Bilo je zaradi | vzdušja | hokejskih igrišč, mrzlih kopeli, skupinskih |
skupinskih izletov in splošne čistosti | mišljenja | , ki se je zdelo, da ga nosi s seboj. |
spominjal na plemiča iz osemnajstega | stoletja | , ko ponuja svojo dozo z njuhancem. |
Mnogo bolj zaradi skritega | prepričanja | - ali pa morda niti ne prepričanja, |
prepričanja - ali pa morda niti ne | prepričanja | , samo upanja - da O'Brienova politična |
pa morda niti ne prepričanja, samo | upanja | - da O'Brienova politična pravovernost |
od velikanskega stroja, ki teče brez | olja | . |
obraz Emmanuela Goldsteina, sovražnika | ljudstva | . |
koval svoje zarote; morda kje onstran | morja | , pod varstvom svojih tujih plačnikov; |
ovce in tudi v glasu je bilo nekaj | ovčjega | , |
svobodo govora, svobodo tiska, svobodo | zbiranja | , svobodo misli, histerično je kričal, |
Bil je bolj stalen predmet | sovraštva | kot ali Evrazija ali Eastazija, kajti |
razkazovali vsesplošnemu strmenju kot | pomilovanja | vreden nesmisel, kar so bili res - |
strahotni škrlatni pas, napadalni simbol | devištva | . |
beketanje in obraz se je za hip spremenil v | ovčjega | . |
drdrala in zdelo se je, da bo skočil s | površja | ekrana, tako, da so se nekateri ljudje |
to je vsakomur izvilo globok vzdih | olajšanja | , sovražna postava pomešala z obrazom |
slišati v trenutkih vsepremagujočega | čustva | . |
Taki pripetljaji so ostali brez | nadaljevanja | . |
zagrešil tudi, če bi ne bil položil | peresa | na papir - poglavitni zločin, ki je |
Pri priči ga je zagrnil topel val | olajšanja | . |
gospa Parsons, žena soseda iz istega | nadstropja | . |
Zmage je bil staro poslopje, zgrajeno | leta | 1930 ali približno tedaj in je razpadalo. |
mož, osupljivo neumen, gora bebavega | navdušenja | - eden tistih popolnoma nevprašujočih, |
nezavedno pričevanje o vnemi njegovega | življenja | , mu je sledil, kamorkoli je šel, in |
Tom pa se ne bo pravočasno vrnil z | dela | .« |
»Zakaj ne moremo iti gledat | obešanja | ?« |
Vez | razumevanja | med njima je bila važnejša kot naklonjenost |
se mu povrnile tri parole z belega | pročelja | Ministrstva resnice: »Vojna je mir«»Svoboda |
napisal, preden ga bodo izbrisali iz | življenja | in spomina. |
osamljenosti, iz veka Velikega brata, iz veka | dvomišljenja | - pozdrav! |
Posledice vsakega | dejanja | so vključene v dejanje samo. |
prsta na desnici je imel umazana od | črnila | . |
vodnjaka na primer, ali pa zelo globokega | brezna | - a bil je to kraj, ki se je, čeprav |
sanjsko podobo, nadaljevanje umskega | življenja | in v katerih se zaveš dejstev in misli, |
skoraj tridesetimi leti tragična in | obžalovanja | vredna, na način, ki ni več mogoč. |
so strah, sovraštvo, bolečina, ni pa | dostojanstva | čustev, ne globokih in celovitih bolečin. |
poletni večer, ko so poševni žarki | sonca | zlatili zemljo. |
prekinjeni živi meji na nasprotni strani | polja | so se v vetru nalahno majale veje brestov, |
belo in gladko, a v njem ni zbudilo | poželenja | ; pravzaprav ga je komaj pogledal. |
Bilo je sedem petnajst, čas | vstajanja | za pisarniške uslužbence. |
»Dajmo, tovariši, malo več | življenja | !« |
z rokami naprej in nazaj, z izrazom | uživanja | na obrazu, kar je veljalo za primerno |
v zamegljeno obdobje svojega ranega | otroštva | . |
skliceval, je celo črta tvojega lastnega | življenja | izgubila ostrino. |
spodobno temno obleko in črno pokrivalo iz | blaga | , potisnjeno nazaj s čisto belih las. |
dojel, da se je pravkar zgodilo nekaj | strašnega | , nekaj, kar je onstran pozabljenja |
nekaj strašnega, nekaj, kar je onstran | pozabljenja | in kar ne bo nikoli ozdravljeno. |
Toda izslediti zgodovino celotnega | obdobja | , reči, kdo se je v danem trenutku bojeval |
A to je bil samo košček skrivnega | znanja | , ki ga je slučajno imel, ker njegov |
misli so odtavale v labirintski svet | dvomišljenja | . |
nezavednost, pa se nato znova zavesti | dejanja | hipnoze, ki si ga pravkar opravil. |
Poskušal se je spomniti, katerega | leta | je prvič slišal za Velikega brata. |
te legende je resnica in koliko je | izmišljenega | . |
Letal se je spominjal prav od prvega | otroštva | . |
Nenaden vroč pot mu je udaril iz vsega | telesa | . |
Nikoli ne pokaži | ogorčenja | ! |
vzdihom, ki mu ga ob začetku vsakodnevnega | dela | ni mogla preprečiti niti bližina telekrana, |
ki so bile skrite nekje v globinah | poslopja | . |
kontrola Z rahlim občutkom | zadovoljstva | je Winston odložil četrto sporočilo. |
verjetno pomenilo nekaj utrudljivega | prebijanja | skozi sezname številk. |
o produkciji raznih vrst potrošnega | blaga | v zadnjem desetletju leta 1983, ki |
potrošnega blaga v zadnjem desetletju | leta | 1983, ki je bilo obenem tudi šesto |
Ta postopek neprestanega | spreminjanja | ni bil v navadi le pri časnikih, ampak |
Celotno zgodovino so do | čistega | ostrgali in znova napisali natančno |
Večina | gradiva | , s katerim si se ukvarjal, ni bila |
astronomske, medtem ko je bila polovica | prebivalstva | Oceanije bosa. |
slednjič postala celo letnica nekaj | negotovega | . |
Večina | dela | je bila dolgočasna rutina, a vanj so |
matematičnega problema - občutljivi drobci | ponarejanja | , v katerih te ni moglo voditi nič drugega |
Velikega brata večidel posvečena poveličevanju | dela | organizacije, znane kot PTCU, ki je |
telekranu ni bilo o zadevi nobenega | poročila | . |
zajele tisoče ljudi, polne javnega | zasmehovanja | izdajalcev in miselnih zločincev, ki |
Tako premetenega | dela | ne bi nikoli zaupali enemu samemu človeku; |
zamotane procese obveznega navzkrižnega | pregledovanja | , nato pa bo izbrana laž prešla med |
čistke in izhlapitve nujni del vladnega | kolesja | . |
nekaj opazk o čistosti in premočrtnosti | življenja | tovariša Ogilvya. |
abstinent in nekadilec, ni poznal drugega | razvedrila | kot vsakodnevne ure v telovadnici in |
in se na koncu, zaradi nepotrebnega | križanja | , odločil proti. |
Z | ognjišča | za pultom se je iz jedi valila para |
kocko sira, skodelico kave Zmaga brez | mleka | in tableto saharina. |
»Na koncu bo vse variante | dobrega | in slabega izražalo samo šest besed, |
»Na koncu bo vse variante dobrega in | slabega | izražalo samo šest besed, pravzaprav |
pa je Syme takoj zaznal pomanjkanje | navdušenja | . |
»Ti ne dojemaš vse lepote | uničevanja | besed.« |
»Seveda že zdaj ni razloga ali | opravičila | za miselni zločin.« |
na misel, Winston, da najkasneje do | leta | 2050 ne bo enega samega živega človeka, |
»Do | leta | 2050 - še prej verjetno - bo znanje |
drugega, pač pa spremenjeni v nekaj | nasprotnega | , kot so bili prej.« |
»Celotno vzdušje | mišljenja | bo drugačno.« |
»Pravzaprav ne bo | mišljenja | , kot ga pojmujemo zdaj.« |
govori, nisi mogel dvomiti o bistvu | povedanega | . |
petintridesetih so se mu že nabirali pasovi | sala | na vratu in okoli pasu, a njegovi gibi |
Moč | potenja | je bila pri njem izredna. |
»Nekaj preveč | pametnega | zame, se mi zdi.« |
bil malo razburjen, ker ni šel gledat | obešanja | ,« je rekel Winston. |
»Seveda si ne moremo privoščiti | tveganja | ,« se je ubogljivo strinjal Winston. |
več hrane, več obleke, več stavb, več | pohištva | , več kuhinjskih loncev, več kurjave, |
Ogorčeno je premišljal o snovni strukturi | življenja | . |
Res je, da se česa | drugačnega | ni spominjal. |
hrane, človek ni nikdar imel nogavic ali | perila | , ki bi ne bilo polno lukenj, pohištvo |
dekleta, plavolasi, žilavi, porjaveli od | sonca | , brezskrbni - obstaja in celo prevladuje. |
sosednji mizi, ki je ob poročilu z | Ministrstva | začasno utihnil, se je znova oglasil |
se je sunkovito iztrgal iz svojega | sanjarjenja | . |
je nevarno, vendar ni bilo vprašanje | življenja | ali smrti. |
sestavljen odbor in - čeprav niso tega | načela | nikdar javno oznanili - dovoljenje |
so to vcepljali vsakemu partijcu od | otroštva | dalje. |
proti njej in se nato ustavil, poln | poželenja | in groze. |
VII »Če je kaj | upanja | ,« (je pisal Winston), »je odvisno od |
Če je bilo kaj | upanja | , je moralo biti v raji, kajti le v |
množicah, petinosemdesetih odstotkih | prebivalstva | Oceanije, bi se lahko kdaj razvila |
ne morejo nikdar tuliti zaradi česa | važnega | ? |
seveda trdila, da je rajo osvobodila | suženjstva | . |
Hkrati pa je v skladu z načeli | dvomišljenja | Partija učila, da je raja po naravi |
V resnici je bilo o raji zelo malo | znanega | . |
Argentine, so se povrnili k tistemu slogu | življenja | , ki se jim je zdel naraven, k nekakemu |
dvajsetih, pri tridesetih so bili sredi | življenja | in pri šestdesetih jih je večina pomrla. |
Seksualnega | puritanstva | Partije jim niso vsiljevali. |
repov, banket lorda župana in navada | poljubljanja | papeževih nog. |
je zasnovala Partija, je bil nekaj | velikanskega | , strašnega in bleščečega - svet železa |
Partija, je bil nekaj velikanskega, | strašnega | in bleščečega - svet železa in betona, |
velikanskega, strašnega in bleščečega - svet | železa | in betona, pošastnih strojev in grozljivega |
betona, pošastnih strojev in grozljivega | orožja | - narod bojevnikov in fanatikov, ki |
čevljih, zakrpanih hišah iz devetnajstega | stoletja | , ki so vedno smrdele po zelju in pokvarjenih |
Moralo je biti | leta | 1973 - vsekakor približno takrat, ko |
Do | leta | 1970 ni bilo več nobenega izmed njih, |
Moralo je biti | leta | 1965, ko so jih aretirali. |
Kakšnih pet let po tem, | leta | 1973, je Winston razvijal kup dokumentov, |
S tajnega | letališča | v Kanadi so odleteli na sestanek nekam |
Pri priči se je lotil | dela | . |
lahko nadzoroval celo dihanje, toda | bitja | srca ni bilo moč nadzorovati in telekran |
nadzoroval celo dihanje, toda bitja | srca | ni bilo moč nadzorovati in telekran |
Neposredne prednosti | ponarejanja | preteklosti so bile očitne, končni |
si verjel, da se zemlja vrti okoli | sonca | , danes pa, če si verjel, da je preteklost |
na tihem zanikavala ne le veljavnost | izkustva | , temveč tudi eksistenco objektivne |
VIII Od nekod z | dna | prehoda je priplaval na cesto vonj |
je povrnil v na pol pozabljeni svet | otroštva | . |
Toda ko je nocoj prišel iz | Ministrstva | , ga je zapeljal nežni aprilski zrak. |
»Če je kaj | upanja | .« je napisal v dnevnik, »je odvisno |
»Kdaj si odšel z | dela | ?« |
vstal, je opazil, da je pokrit s koščki | stekla | z najbližjega okna. |
pokrit s koščki stekla z najbližjega | okna | . |
treh ali štirih minutah je bil izven | območja | , ki ga je poškodovala bomba, in umazano, |
loterija poglavitni, če že ne edini smisel | življenja | . |
Toda, če je bilo kaj | upanja | , je bilo odvisno od raje. |
si je kupil peresnik in stekleničko | črnila | . |
poročilo o življenjskih razmerah v začetku | stoletja | , je bil lahko samo iz raje. |
Kot ponavadi ni bilo izrecnega | pravila | proti pogovorom z rajo in proti obiskovanju |
dvakrat po pol litra temno rjavega | piva | v kozarca iz debelega stekla, ki ju |
rjavega piva v kozarca iz debelega | stekla | , ki ju je splaknil v vedru pod pultom. |
ozrle na točilno mizo in z nje k vratom | stranišča | za moške, kot bi pričakoval, da je |
»No, želim vam veliko | zdravja | !« |
Londonu velika množica ljudi nikdar, od | rojstva | pa do smrti, ni imela dovolj jesti.« |
»Eden izmed teh tipov - no, | imena | vam ne bi več mogel povedati, ampak |
Popil je kakšno četrtino | piva | , preden je odgovoril. |
»To je bil znak | spoštovanja | .« |
spraševal ves dan, pa ne bi zvedel nič | pravega | . |
»Polovico svojega | življenja | ste preživeli pred Revolucijo.« |
» | Leta | 1925, na primer, ste bili že skoraj |
pač spominjate, da je bilo življenje | leta | 1925 boljše, kot je danes ali slabše?« |
Ravnokar je hotel kupiti še nekaj | piva | , ko je starec nenadoma vstal in hitro |
Izredni kozarec | piva | je že deloval. |
sestre, vrtince prahu nekega vetrovnega | jutra | pred sedemdesetimi leti; vsa bistveno |
je izboljšala okoliščine človeškega | življenja | , treba sprejeti, kajti nobenega vzora |
»Ali želite kaj | določenega | , s čimer bi vam lahko postregel?« |
»Nič | določenega | ne želim.« |
»Nobenega | povpraševanja | ni več, pa tudi zalog ne.« |
skrčena, ker je vsenaokrog sten stalo brez | števila | prašnih okvirov za slike. |
majhni mizici v kotu je zmeda vsega | mogočega | - lakiranih doz za njuhanec, ahatnih |
lakiranih doz za njuhanec, ahatnih brošk in | podobnega | - zbujala vtis, da vsebuje tudi kaj |
- zbujala vtis, da vsebuje tudi kaj | zanimivega | . |
Bil je težak kos | stekla | , na eni strani ukrivljen, in na drugi |
kaplji, je bila v barvi in obdelavi | stekla | . |
ne zasleduje, nobenega zvoka, razen | pripevanja | kotliča in prijaznega tiktakanja ure. |
razen pripevanja kotliča in prijaznega | tiktakanja | ure. |
Okoli | poslopja | je tekla ograja in v prizidku zadaj |
se zavedal, da govori nekaj rahlo | smešnega | in dodal: »Oranže in limone, poje |
ugotoviti starost kakega londonskega | poslopja | . |
občutek, da bo umrl, če ne pride kmalu do | stranišča | . |
in strahu, na goljufivost človeškega | telesa | , ki vedno zamrzne v odrevenelost ravno |
dotlej, dokler ne napolni celotnega | vesolja | , in tudi kadar nisi ravno omrtvičen |
zažrl v možgane kot nazobčani drobci | stekla | . |
vedel je vsakdo ) je bil še postopek | priznavanja | , ki si ga moral prestati: plazenje |
Zakaj ni bilo mogoče | življenja | za nekaj dni ali tednov skrajšati? |
bilo zelo težko ne pokazati trenutnega | presenečenja | , kajti v tisti sekundi ali dveh, ko |
Miselna policija izbrala ravno ta način | izročanja | svojih sporočil, toda verjetno so že |
in potegnil k sebi novo skladovnico | dela | , na vrhu katere je ležal tisti košček |
vedel, kako nevarno je pokazati preveč | zanimanja | , se ni mogel upreti želji, da bi se |
hudournik govoril o pripravah za Teden | sovraštva | . |
Pogoltnil je v kantini še en kos | mesa | brez okusa, odhitel v Center, sodeloval |
Duša se mu je zvijala od | dolgočasja | , toda za zdaj ga ni več imelo, da bi |
Take vrste | srečanja | , kot se je zgodilo davi, gotovo ni |
bi vedel, kje živi in kdaj odhaja z | dela | , bi lahko uredil srečanje nekje na |
Roke ni več nosila v zanki in okoli | zapestja | je imela nalepljen obliž. |
mogel usesti k mizi z dekletom brez | spremstva | . |
namigovalo, da bo toliko pozoren do svojega | udobja | , da bo izbral najmanj zasedeno mizo. |
»Kdaj odhajate z | dela | ?« |
Postaval je okrog | vznožja | ogromnega, izbrazdanega stebra, vrhu |
Okrog in okrog | vznožja | so bili telekrani. |
bil le za dolžino roke oddaljen od | dekleta | , a pot mu je zapiral velikanski moški |
sestavljala skoraj nepremagljiv zid iz | mesa | . |
Bil je poleg | dekleta | . |
jim manjka zgornji zapah; pot preko | polja | ; s travo zaraščena pot; steza med grmovjem; |
Na začetku je bilo slišati nekaj | sikanja | in žvižganja, toda prihajalo je le |
začetku je bilo slišati nekaj sikanja in | žvižganja | , toda prihajalo je le od članov Partije |
Raziskal je dolge prste, oble nohte, od | dela | otrdelo dlan z vrsto otiščancev, gladko |
namesto dekletovih oči so v Winstona iz | gnezda | las žalostno strmele oči postaranega |
sencami in svetlobo, ter stopal v mlake | zlata | tam, kjer se je grmovje razdelilo. |
Od nekod globoko iz | srca | gozda je prihajalo gruljenje divjih |
Vlak je bil zaradi poletnega | vremena | poln počitniško razpoložene raje. |
Winstonu, nabavit nekaj črnoborzijanskega | masla | . |
nekega zvoka za hrbtom, nedvomnega | pokanja | vejic pod nogami. |
sledil in še vedno držal svoj šopek | cvetja | . |
Milina zraka in zelenje | listja | sta ga plašila. |
Prišla sta do podrtega | drevesa | , o katerem mu je pravila. |
katerih ni bilo nobeno debelejše od | zapestja | . |
»Ničesar dovolj | velikega | ni, da bi lahko skrilo mikrofon.« |
rjave, je opazil, dokaj svetel odtenek | rjavega | s temnimi trepalnicami. |
kar se je dogajalo, toda telesnega | poželenja | ni imel. |
kot priznanje za popolnost svojega | pretvarjanja | . |
»Kaj si lahko videla | privlačnega | na moškem, kot sem jaz ?« |
ki je povzročilo v Winstonu občutek | nelagodja | , čeprav je vedel, da sta tu varna, |
presenetilo na njej, je bila grobost njenega | izražanja | . |
strani in doživel čuden, počasen pretres | prepoznanja | . |
»Na robu drugega | polja | pravzaprav.« |
Toda ta hip ni gledal njenega | telesa | , njegove oči je priklenil njen pegasti |
površjem gnila, njen kult vneme in | samozatajevanja | le laž, ki zakriva sprijenost. |
gledal dekliško telo ter videl, da je | poželenja | vredno, in to je bil konec zgodbe. |
približal; sicer pa naj gre mimo brez | znamenja | prepoznanja. |
sicer pa naj gre mimo brez znamenja | prepoznanja | . |
izmenjala kakršnokoli vrsto pismenega | sporočila | . |
je bila izurjena v govorjenju brez | premikanja | ustnic. |
iti drug mimo drugega brez vsakega | znamenja | , ker je izza vogala ravnokar prišla |
prosti dnevi so se menjavali po nujnosti | dela | ter se pogosto niso skladali. |
zvezo, pripravljanju zastav za Teden | sovraštva | , zbiranju denarja pri varčevalnih kampanjah |
Lahko je opisala ves proces | sestavljanja | romanov, od splošne direktive, ki jo |
V šoli je bila kapetan hokejskega | moštva | in je dve leti zapored osvojila pokal |
kupovali pod vtisom, da kupujejo nekaj | ilegalnega | . |
uslužbenci v Pornoseku, razen določenega | vodstva | , ženske. |
kjer se je dotikala njenega zasebnega | življenja | , se za partijsko doktrino ni zanimala. |
in so sprejemali Partijo kot nekaj | nespremenljivega | , kakor nebo, ter se niso upirali njeni |
preveč nedosegljivo, da bi bilo vredno | razmišljanja | . |
je praviti zgodbo svojega zakonskega | življenja | , a za čudo se je pokazalo, da vse pomembne |
boleč spomin in je bila le še nekaj | neljubega | v njegovem pomnjenju. |
lahko odkrila nepravovernost njegovega | prepričanja | . |
vročina, ki mu je izvabljala znoj s | čela | . |
Nikoli še ni videl ničesar | podobnega | in zaklical je Katarini, naj pride |
»Tisti grmiček spodaj, blizu | dna | .« |
mlada, je mislil, še pričakuje nekaj od | življenja | , ne razume, da ničesar ne rešiš, če |
mu je oporekala, kadar je rekel kaj | podobnega | . |
Zdelo se je, da se iz njenega | telesa | prelivata mladost in življenjska moč |
nekaj prahu in z vejico iz golobjega | gnezda | začela risati na tla zemljevid. |
Poleg | okna | je bila pripravljena postelja s strganimi |
Winston želi sobo zaradi ljubezenskega | razmerja | . |
strahotno povečalo zaradi priprav za Teden | sovraštva | . |
in zdelo se mu je, da mu to ne zbuja | poželenja | ampak ljubezen. |
torbo za orodje iz grobega rjavega | platna | , tako, kakršno jo je včasih videl nositi |
»In tu je konzerva | mleka | - ampak poglej!« |
kot da prihaja iz njegovega ranega | otroštva | , s katerim pa se je srečeval včasih |
»Ne hodi blizu | okna | .« |
junijski večer neskončen in zaloga | perila | neizčrpna, da bi ostala tu tisoče let |
tedaj, ko so bili nekje čisto na meji | stradanja | , imeli o čem peti. |
prvič, da se je vpričo nje slekel do | golega | . |
bilo preveč sram bledega in suhega | telesa | s krčnimi žilami, ki so mu izstopale |
obraz ali na blazino, a lahen madež | rdečila | je še vedno poudarjal lepoto njenih |
Rumeni žarek zahajajočega | sonca | je padal čez vznožje postelje in razsvetljeval |
preteklosti, ki so jo odpravili, nekaj | običajnega | , da ležiš takole v postelji, v hladu |
videl vreči slovar v Goldsteina tistega | jutra | med Dvominutnim sovraštvom. |
ga hotela pomiriti s toploto svojega | telesa | . |
teme in na drugi strani je bilo nekaj | neznosnega | , nekaj preveč pošastnega, da bi lahko |
bilo nekaj neznosnega, nekaj preveč | pošastnega | , da bi lahko gledal. |
nežnim, dežni kaplji podobnim videzom | stekla | . |
Bilo je podobno obema polovicama | gesla | . |
košček korale, ampak sama notranjost | stekla | . |
Kot bi bila površina | stekla | nebesni svod, ki obdaja drobni svet |
V blodnjaku | Ministrstva | so umetno hlajene sobe brez oken obdržale |
Priprave za Teden | sovraštva | so bile v polnem razmahu in vsi štabi |
ki naj bi bila vodilna pesem Tedna | sovraštva | (Pesem sovraštva se je imenovala), |
vodilna pesem Tedna sovraštva (Pesem | sovraštva | se je imenovala), je bila že zložena |
Parsons, je pripravljala ulico za Teden | sovraštva | , šivala zastave, slikala plakate, postavljala |
blok Zmaga razobesil štiristo metrov | blaga | za zastave. |
prigovarjanjem in oddajal iz vsake pore svojega | telesa | neizčrpno zalogo predirljivo zaudarjajočega |
vojne, je za nekaj časa zajela blaznost | domoljubja | . |
Potek | življenja | je nehal biti neznosen, nič več ga |
kot zdaj, ves preostali čas svojega | življenja | . |
tistih oddelkih Zveze mladine, ki so od | jutra | do noči obkrožali sodišče in v presledkih |
so se nekako tikali njenega lastnega | življenja | . |
predmetih, na katerih ni besed, kakor ta kos | stekla | tu.« |
pripravljena tvegati, a samo za nekaj | vrednega | , ne pa za koščke starega časnika.« |
predstavljam si, da lahko za svojega | življenja | kaj spremenimo.« |
Ker jim je manjkalo | razumevanja | , so ostali umsko zdravi. |
»Redukcija | števila | glagolov - to je stvar, ki bi vas gotovo |
vanj smisel besed, se je njegovega | telesa | polaščal moreč, grozljiv občutek. |
steklenega obtežilnika za papir, a površina | stekla | je bila svod neba in znotraj kupole |
papir, a površina stekla je bila svod | neba | in znotraj kupole je bilo vse napolnjeno |
pogleda na mater in v nekaj trenutkih | prebujanja | se mu je povrnil kup drobnih pripetljajev, |
občasnih panik ob zračnih napadih in | skrivanja | po postajah podzemske železnice, kupov |
postajah podzemske železnice, kupov | kamenja | povsod, nerazumljivih razglasov, nabitih |
ogromnih vrst pred pekarnami, občasnega | regljanja | strojnic v daljavi - predvsem pa dejstva, |
regljanja strojnic v daljavi - predvsem pa | dejstva | , da ni bilo nikoli dovolj jesti. |
izginil, mati ni pokazala posebnega | presenečenja | ali hude žalosti, a nenadoma se je |
Spomnil se je postavnega materinega | telesa | , ki se sklanja nad plinski gorilnik, |
dejanjih ni bilo več niti glasu do | čistega | so te pometli iz toka zgodovine. |
»Skupaj bova živela mogoče še pol | leta | ali leto; to je nemogoče vedeti.« |
»Ne mislim | priznanja | .« |
»Ne,« je rekel z malo več | upanja | , »ne, to drži.« |
Nihče ni vedel, kaj se dogaja znotraj | Ministrstva | ljubezni; dalo pa se je uganiti: mučenja, |
oceniti mašinerijo zgoraj stop konec | poročila | . |
Zdelo se je, da je nekaj uradnega | vzdušja | z besedami iz Novoreka odpadlo z njega, |
lahno jeknila, nekako zacvilila od | presenečenja | . |
služabnik z rumenim obrazom je vstopil brez | trkanja | . |
svojo identiteto in preživeti ostanek | življenja | kot natakar ali pristaniški delavec?« |
Niti sledu | prijateljstva | ni bilo v njegovem vedenju. |
Zapomnil si je njuna obraza, toda nobenega | zanimanja | ni čutil zanju, oziroma videti je bilo, |
Kljub zajetnosti njegovega | telesa | je bila v njegovih gibih opazna milina. |
Bolj kot vtis moči je vzbujal vtis | zaupanja | in razumevanja, pobarvanega z ironijo. |
vtis moči je vzbujal vtis zaupanja in | razumevanja | , pobarvanega z ironijo. |
delali, ko bo življenje spet vredno | življenja | .« |
Val | občudovanja | , skoraj oboževanja, je zaplaval od |
Val občudovanja, skoraj | oboževanja | , je zaplaval od Winstona k O'Brienu. |
»Ne bosta imela ne | tovarištva | ne vzpodbude.« |
morala na življenje brez uspehov in brez | upanja | .« |
»Nobene možnosti ni, da bi za našega | življenja | nastala kakšna opazna sprememba.« |
Ogromna količina nezmernega | dela | mu je izsušila vso kri in sokrvico |
več kaj početi, nobenega partijskega | dela | kakršnekoli vrste, do naslednjega dne. |
Šestega dne v Tednu | sovraštva | , po sprevodih, govorih, vzklikanju, |
bi bili javno obešeni na zadnji dan | dogajanja | , nedvomno vse raztrgala na koščke - |
Majhna postava, spačena od | sovraštva | , je stiskala vrat mikrofona, medtem |
mučenj ujetnikov, bombardiranj civilnega | prebivalstva | , lažnive propagande, zahrbtnih napadov, |
Val | razumevanja | je preplavil množico, ne da bi bila |
Celotno moštvo | Ministrstva | je napravilo ravno tako. |
kdorkoli na podlagi dokumentiranega | pričevanja | dokazal, da so bili kdaj v vojni z |
v Ministrstvu prosti do prihodnjega | jutra | . |
Težak zvezek, amatersko vezan, brez | imena | ali naslova na platnicah. |
je sam: nobenega telekrana, nobenega | ušesa | pri ključavnici, nobenega živčnega |
predvideli v prvi polovici dvajsetega | stoletja | . |
šele po drugem desetletju zmedenega | bojevanja | . |
bila v prvih desetletjih dvajsetega | stoletja | . |
proti ujetnikom, ki segajo celo do | kuhanja | in pokopavanja živih, gledajo ljudje |
ujetnikom, ki segajo celo do kuhanja in | pokopavanja | živih, gledajo ljudje kot na normalna |
velikih vojnah zgodnjega dvajsetega | stoletja | , so zdaj postali dominantni; oblast |
zasnovanjem samozadostnega narodnega | gospodarstva | , v katerem se produkcija in potrošnja |
tekmovanje za surovine ni več zadeva | življenja | ali smrti. |
sila ne nadzoruje celotnega spornega | ozemlja | . |
nenadno izdajalsko potezo tega ali onega | območja | , je tisto, kar jim narekuje, da spet |
izdelati več vojne opreme, zajeti več | ozemlja | , nadzirati več delovne sile in tako |
uporabljeno v vojne namene in objekt | vojskovanja | je vedno enak - biti v boljšem položaju |
svojim delom, da se tempo nenehnega | bojevanja | povečuje. |
Osnovni cilj modernega | vojskovanja | (v soglasju z načeli dvomišljenja vodeči |
modernega vojskovanja (v soglasju z načeli | dvomišljenja | vodeči možgani Ožje partije ta cilj |
Vse od konca devetnajstega | stoletja | je industrijsko družbo mučil problem, |
celo če bi ne delovali umetni procesi | uničevanja | . |
učinkovite - bleščeči antiseptični svet | stekla | , jekla in snežno belega betona - v |
bleščeči antiseptični svet stekla, | jekla | in snežno belega betona - v zavest |
razvoj odvisen od empirične navade | mišljenja | , ki se ni mogla obdržati v striktno |
petdesetih let na koncu devetnajstega | stoletja | in v začetku dvajsetega. |
blaginja, v smislu osebne posesti in | razkošja | , morala biti enakomerno porazdeljena, |
nekateri misleci okoli začetka dvajsetega | stoletja | , ni bila izvedljiva rešitev. |
kapital se ni povečeval, velikim množicam | prebivalstva | so onemogočali, da bi delale; na pol |
življenj, pač pa proizvodov človeškega | dela | . |
v stratosfero ali potapljaš na dno | morja | tisto blago, ki bi ga sicer uporabil |
ni resnično uničeno, je proizvodnja | orožja | še vedno primeren način za zapravljanje |
potem, ko je zadoščeno osnovnim potrebam | prebivalstva | . |
V praksi pa vladajoči krogi potrebe | prebivalstva | vedno podcenjujejo in posledica tega |
na robu stiske, kajti splošno stanje | pomanjkanja | povečuje pomembnost majhnih privilegijev |
Po merilih zgodnjega dvajsetega | stoletja | živi celo član Ožje partije zmerno |
atmosfera je podobna tisti iz obleganega | mesta | , kjer lastniku kos konjskega mesa pomeni |
mesta, kjer lastniku kos konjskega | mesa | pomeni bogastvo, ki ga ločuje od revščine. |
preprosto zapraviti presežek svetovnega | dela | z gradnjo templjev in piramid, s kopanjem |
spoznanje pa zlahka nevtralizira tehnika | dvomišljenja | . |
ali s postopnim zaseganjem več in več | ozemlja | , tako da bodo krepili svojo vsestransko |
odkritjem kakšnega novega in neubranljivega | orožja | . |
Empirična metoda | mišljenja | , na kateri so bili zasnovani vsi znanstveni |
dokončno iztrebiti možnost neodvisnega | mišljenja | . |
sto milijonov ljudi brez vnaprejšnjega | opozorila | . |
predmeta, ki so pomembne za jemanje | življenja | . |
V velikanskih laboratorijih | Ministrstva | miru in na eksperimentalnih postajah, |
potrese in bibavične valove z vročino iz | središča | zemlje. |
Gre namreč za to: s kombinacijo | bojevanja | , barantanja in pravočasnih izdajalskih |
namreč za to: s kombinacijo bojevanja, | barantanja | in pravočasnih izdajalskih udarcev |
To bi bil potem čas za podpis pakta | prijateljstva | s preostalo svetovno silo, v pripravah |
ljudi samo še s potrebami vsakdanjega | življenja | - treba je jesti in piti, imeti zavetje |
nekako pomešana z utrujenostjo njegovega | telesa | , mehkobo stola, učinkom slabotnega |
telesa, mehkobo stola, učinkom slabotnega | pihljanja | od okna, ki se je igral ob njegovem |
stola, učinkom slabotnega pihljanja od | okna | , ki se je igral ob njegovem licu. |
V nekem smislu mu ni povedala nič | novega | , a v tem je bil del privlačnosti. |
»Dobro,« je rekla brez velikega | zanimanja | in skoraj nemudoma pokleknila poleg |
Od zdolaj je prihajal domači zvok | petja | in podrsavanja s čevlji na kamnitih |
zdolaj je prihajal domači zvok petja in | podrsavanja | s čevlji na kamnitih ploščah. |
obisku, je sodila skoraj med pritikline | dvorišča | . |
nenehoma značilno, da so preveč zdelani od | garanja | , da bi se več kot samo v presledkih |
Do poznega devetnajstega | stoletja | je mnogim opazovalcem postalo očitno, |
neenakost nespremenljivi zakon človeškega | življenja | . |
socializma, ki se je pojavila od približno | leta | 1900 dalje, so misel, da naj bi povsod |
gibanja, ki so se pojavila sredi tega | stoletja | , Angsoc v Oceaniji, Neoboljševizem |
Znani zamah | nihala | se je imel izvršiti še enkrat in se |
deloma zaradi nakopičenega zgodovinskega | znanja | in povečanega smisla za zgodovino, |
bil ta, da je od začetka dvajsetega | stoletja | človeška enakost postala tehnično mogoča. |
da ljudje opravljajo različne vrste | dela | , ni bilo več treba, da živijo na različni |
bratsko, brez zakonov in brez težkega | dela | , je preganjala človeško domišljijo |
Toda do četrtega | desetletja | dvajsetega stoletja so postali vsi |
Toda do četrtega desetletja dvajsetega | stoletja | so postali vsi glavni tokovi politične |
In spričo tega, da je okoli | leta | 1930 začel prevladovati trši pogled |
uporaba talcev in deportacija celotnega | prebivalstva | - ne samo znova uvedli, ampak so jih |
bil dovolj pomemben, da je bil vreden | opazovanja | , je lahko štiriindvajset ur na dan |
bila zaprta pot do vseh drugih virov | občevanja | . |
poslušnosti, ampak tudi k popolni enotnosti | mnenja | o vseh zadevah. |
lastnine,« kar so izvedli sredi tega | stoletja | , je pomenila dejansko koncentracijo |
stopiti na komandni položaj skoraj brez | nasprotovanja | , ker so ves postopek predstavili tako, |
zrasel iz poprejšnjega socialističnega | gibanja | in podedoval njegovo frazeologijo, |
V drugi polovici sedanjega | stoletja | je prva nevarnost v resnici minila. |
dotlej, dokler jim ne dovolijo imeti | merila | za primerjavo, niti ne začnejo zavedati, |
dalje, jo je rešila iznajdba stalnega | vojskovanja | (glej 3. poglavje), s katerim tudi |
da izhajajo neposredno iz njegovega | vodstva | in inspiracije. |
oziroma na nekaj manj kot dva odstotka | prebivalstva | Oceanije. |
štejejo morda petinosemdeset odstotkov | prebivalstva | . |
vrstah Partije in upravnike kateregakoli | področja | vedno izberejo med prebivalci tistega |
vedno izberejo med prebivalci tistega | področja | . |
njena vrhovna glava je človek, čigar | bivališča | nihče ne pozna. |
njimi, ki bi morda lahko postali žarišče | nezadovoljstva | , si Miselna policija preprosto zapomni |
Bistvo oligarhičnega | vladanja | ni v dedovanju z očeta na sina, ampak |
nekem svetovnem nazoru in nekem načinu | življenja | , ki ga mrtvi vsilijo živim. |
Prepuščeni samim sebi bodo iz roda v rod, iz | stoletja | v stoletje še naprej delali, se razmnoževali |
Kakšno mnenje ima raja ali kakšnega | mnenja | nima, velja za nepomembno. |
Član Partije živi od | rojstva | do smrti pred očmi Miselne policije. |
postelji, povsod ga nadzirajo brez | opozorila | in brez njegove vednosti, da je opazovan. |
spanju, celo značilne gibe njegovega | telesa | ljubosumno raziskujejo. |
neskončnih čistk, aretacij, mučenj, | zapiranja | in izhlapevanj ne nalagajo ljudem kot |
Živi naj v neprestani blaznosti | sovraštva | do tujih sovražnikov in notranjih izdajalcev, |
izhaja iz njegovega revnega in praznega | življenja | , premišljeno usmerjajo navzven, tako |
prednikom in da se povprečni nivo gmotnega | udobja | neprestano dviga. |
Kajti sprememba | mnenja | ali celo politike je priznanje slabosti. |
seveda ni moglo biti nikoli drugačno od | sedanjega | . |
nezaveden, sicer bi se mu pridružil občutek | hinavstva | in z njim krivde. |
spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom | dvomišljenja | človek to vednost briše; in tako dalje |
Nazadnje je Partija po zaslugi | dvomišljenja | mogla - in bo po tem, kar vemo, mogla |
Kajti skrivnost | vladanja | je v tem, da znaš združiti vero v lastno |
reči, da so najbolj tankoumni izvajalci | dvomišljenja | tisti, ki so dvomišljenje izumili in |
vedo, da je to obsežen sistem duhovnega | goljufanja | . |
Jasna ilustracija tega | dejstva | je, da vojna histerija narašča čedalje |
je moč pognati v blaznost strahu in | sovraštva | , a kadar so prepuščeni sami sebi, so |
in predvsem Ožje partije odvisni od | dvomišljenja | . |
vojskovanje in vse druge priveske tega | stanja | . |
Rumeni sončni žarek zahajajočega | sonca | je poševno sijal skoz okno in padal |
malo podremal: potem je priplavalo z | dvorišča | običajno globoko prsno petje: |
»Nič | olja | ni v njej.« |
porodov, potem okorela in posurovela od | dela | , dokler ni bila do zadnjega vlakna |
od dela, dokler ni bila do zadnjega | vlakna | raskava kot prezrela repa, lahko lepa. |
bi moral plod veljati za nekaj manj | vrednega | od cveta? |
drugega, ki jih drže narazen zidovi | sovraštva | in laži, pa vendar skoraj natanko isti |
navkljub, kot ptice, ter bodo prenašali s | telesa | na telo življenjsko silo, ki je Partija |
nepremagljiva postava, zmaličena od | dela | in porodov, garaje od rojstva do smrti, |
zmaličena od dela in porodov, garaje od | rojstva | do smrti, in še vedno pela. |
Madež | rdečila | , ki ga je še vedno imela na licih, |
mu je, da čuti drhtenje Julijinega | telesa | . |
v gleženj, ki ga je skoraj vrgla iz | ravnotežja | . |
zaprtimi očmi in še vedno z madeži | rdečila | na licih; in to je bilo poslednje, |
resnici osem trideset naslednjega | jutra | . |
Bilo je veliko | podkupovanja | , protekcije, tihotapstva vseh vrst, |
je veliko podkupovanja, protekcije, | tihotapstva | vseh vrst, pa homoseksualnosti in prostitucije, |
nekoliko spremenijo po dvajsetih letih | taborišča | za prisilno delo. |
sprejemajoč naslednjih deset minut | življenja | , četudi z gotovostjo, da je na koncu |
najprej okrog enega, nato okrog drugega | kolena | . |
Winstona s pogledom, v katerem ni bilo ne | zanimanja | ne presenečenja, ampak samo bridkost. |
pogledom, v katerem ni bilo ne zanimanja ne | presenečenja | , ampak samo bridkost. |
Mož je umiral od | stradanja | . |
na častnikov znak, podprt z vso težo | telesa | poslal strašen udarec naravnost v usta |
ga drugi prezirajo zaradi njegovega | usmiljenja | . |
Bolečina zaradi | sedenja | na ozki klopi je bila taka, da je pogosto |
Lahko pade kamorkoli - na teme, na vrh | ušesa | , gornji del roke, komolec - |
Spominjal se je tudi daljših obdobij | okrevanja | . |
ponižati ga in mu uničiti zmožnosti | dokazovanja | in sklepanja. |
mu uničiti zmožnosti dokazovanja in | sklepanja | . |
Kadar so bili njegovi živci po urah | zasliševanja | razcefrani, ga je celo to sklicevanje |
bil od Eastazije plačan vohun vse od | leta | 1968. |
Celotno zgodbo svojega | življenja | je pripovedoval poslušalstvu, ki jo |
bolečine, še zadnjo nadrobnost njegovega | življenja | so odkrili, razumeli in odpustili. |
Ni se spominjal zadnjega | zasliševanja | . |
Brez kakšnega | opozorila | , razen lahnega giba O'Brienove roke, |
Čeprav mu je bolečina pognala znoj iz | čela | , je bil najhujši od vsega strah, da |
- možje, ki so bili usmrčeni zaradi | izdajstva | in sabotaže, potem ko so opravili najpopolnejše |
napor, da bi osvobodil vrhnjo polovico | telesa | . |
zanikal, da se je spominjal in pozabil akt | pozabljenja | . |
nekem smislu je segalo to globlje od | prijateljstva | , bila sta zaupnika. |
»Da jih pripravite do | priznanja | .« |
moraš razumeti je, da na tem kraju ni | mučeništva | .« |
»Do | čistega | boš izbrisan iz zgodovine.« |
»Vsakdo je do | čistega | opran.« |
zaradi bolečine ali strahu, ampak zaradi | kesanja | .« |
»Nič ni ostalo v njih, razen | obžalovanja | tistega, kar so storili, in ljubezni |
»Nikdar več ne boš zmožen ljubezni, | prijateljstva | , veselja nad življenjem, smeha, radovednosti, |
boš zmožen ljubezni, prijateljstva, | veselja | nad življenjem, smeha, radovednosti, |
»Od začetka tvojega | življenja | , od začetka Partije, od začetka zgodovine |
ki so bili obsojeni na smrt zaradi | izdajstva | .« |
spomnil, kot se človek spominja živega | doživetja | v nekem daljnem obdobju življenja, |
živega doživetja v nekem daljnem obdobju | življenja | , ko je bil v bistvu še drugačen človek. |
izjavi »Ti ne obstajaš« nekaj logično | absurdnega | ? |
more hkrati z menoj zavzemati tega | mesta | .« |
Še vedno ni postavil | vprašanja | , ki mu je prvo prišlo na misel. |
Toda od | nedavnega | so bile vezi zrahljane. |
»Skrivno kopičenje | znanja | - postopna razširitev prosvetljenosti |
Lahni, blazni preblisk | navdušenja | se je vrnil na O'Brienov obraz. |
svobodo in srečo in da je za večji del | človeštva | boljša sreča. |
»Namen | preganjanja | je preganjanje.« |
»Namen | mučenja | je mučenje.« |
oblasti, pa vendar ne morem niti lastnega | telesa | obvarovati pred propadom.« |
»Saj še | podnebja | in zakona gravitacije ne obvladujete.« |
se znebiti predstav iz devetnajstega | stoletja | o naravi.« |
»Lahko jih izključimo iz | življenja | .« |
»Biologi devetnajstega | stoletja | so si jih izmislili.« |
»Zemlja je središče | vesolja | .« |
dopustiti, da se zemlja vrti okoli | sonca | in da so zvezde milijone in milijone |
druga stvar; pravzaprav nekaj čisto | nasprotnega | .« |
»To je svet strahu, | izdajstva | in mučenja, svet tistih, ki teptajo |
»To je svet strahu, izdajstva in | mučenja | , svet tistih, ki teptajo druge in svet |
»Že zdaj lomimo navado | mišljenja | , ki se je preživela iz predrevolucijskega |
»Nobene radovednosti ne bo, za potek | življenja | se ne bo nihče menil.« |
»Krivoverec, sovražnik | ljudstva | , bo vedno tu, da ga bomo lahko premagali |
»To bo svet groze, tako kot | zmagoslavja | .« |
»Svet zmage za zmago, | zmagoslavja | za zmagoslavjem: neskončnega pritiskanja, |
zmagoslavja za zmagoslavjem: neskončnega | pritiskanja | , pritiskanja, pritiskanja na živec |
zmagoslavjem: neskončnega pritiskanja, | pritiskanja | , pritiskanja na živec oblasti.« |
neskončnega pritiskanja, pritiskanja, | pritiskanja | na živec oblasti.« |
»Denimo, da povečamo hitrost človeškega | življenja | , tako da bo človek pri tridesetih letih |
Pod kombinezonom so se mu okoli | telesa | ovijale umazane zelenkaste cape, ki |
bilo komaj moč prepoznati za ostanke | perila | . |
»Stopi med krila | ogledala | .« |
Pomaknil se je bliže | ogledala | . |
resnično grozljiva je bila mršavost | telesa | . |
svoje bedne cunje, premagalo čustvo | usmiljenja | do lastnega propadlega telesa. |
čustvo usmiljenja do lastnega propadlega | telesa | . |
neprivlačnosti, svežnja kosti in umazanega | perila | , ki sedi in joče v ostri beli svetlobi, |
»Ali se lahko domisliš enega samega | ponižanja | , ki bi se ti ne bilo zgodilo?« |
med velikanskimi, veličastnimi, od | sonca | obsijanimi ruševinami, z materjo, z |
razdejanega obraza, ki ga je gledal iz | ogledala | . |
Ni bilo ne | dejanja | ne glasno izgovorjene besede, ki je |
Nič se ni spremenilo razen tvojega | stališča | ; vnaprej odločena stvar se v vsakem |
Lotil se je | vežbanja | v kriminalstopu. |
O'Brien; vedel pa je, da ni zavestnega | dejanja | , s katerim bi si smrt lahko približal. |
ustrelijo od zadaj, zmeraj v tilnik, brez | opozorila | , medtem ko korakaš po hodniku iz ene |
Nič več ni bilo dvomov, nič več | dokazovanja | , nič več bolečin, nič več strahu. |
Hodil je z lahkoto, z veseljem do | gibanja | in z občutkom, da hodi po soncu. |
Na robu | polja | so bili bresti, ki so lahko valovali |
vdal, a upal je obdržati notranjost | srca | nedotaknjeno. |
spremenila poteza na obrazu - nenadoma bo | skrivanja | konec in penk! se bodo sprožile baterije |
se bodo sprožile baterije njegovega | sovraštva | . |
To je bilo vprašanje | degradiranja | , pohabljenja samega sebe. |
To je bilo vprašanje degradiranja, | pohabljenja | samega sebe. |
V Na vsaki stopnji svojega | jetništva | je vedel, ali se mu je vsaj zdelo, |
»Nekaj | strahotnega | je bilo na drugi strani zidu.« |
»Toda za vsakogar je nekaj | neznosnega | - nekaj, na kar niti pomisliti ne more.« |
ki se dogajajo v revnih četrteh tega | mesta | .« |
Bilo je brezupno: vsak del | telesa | , celo glavo, mu je negibno držalo. |
olajšanje, samo upanje, neznaten drobec | upanja | . |
a padal je skozi tla, skozi zidove | poslopja | , skozi oceane, skoz atmosfere, v onstranski |
Natakar je brez | naročila | prišel in napolnil prazni kozarec z |
verjetno, da je fronta segla že do | ustja | Konga. |
simbolizira večne, nespremenljive zmage | Dobrega | nad Zlim? |
Ves dan mu je z manjšimi sunki | vznemirjenja | misel o uničujočem porazu v Afriki |
Zdaj sta bila sredi skupine ogoljenega | grmovja | brez listja, ki je bilo nekoristno, |
sredi skupine ogoljenega grmovja brez | listja | , ki je bilo nekoristno, ker ju ni moglo |
Ministrstvu resnice ter opravil malo | dela | , ali tisto, kar se je imenovalo delo. |
dnevi, ko so se skoraj zagnano lotili | dela | , uprizarjajoč veličastno predstavo |
Winston je stvar pogledal čemerno in brez | zanimanja | . |
kot je predvideval; velikanska, iz | morja | vstala armada se je skrivoma zbrala, |
Leta | 1984 ni bilo še nikogar, ki bi Novorek | |
angleščino, kot bi mi rekli) do približno | leta | 2050. |
Verzija, ki je bila v rabi | leta | 1984 in ki sta jo utelešali Deveta |
temveč da onemogoči vse druge načine | mišljenja | . |
besede, ki rabijo za potrebe vsakdanjega | življenja | - za take stvari kot jesti, piti, delati, |
množinske oblike so se tvorile z dodajanjem | obrazila | - i. Množine besed človek, otrok, dan |
pridevnikov so se ravnala po pravilih | stopnjevanja | z obrazili (na primer, dober, dobrejši, |
priložnostno so bile torej, zavoljo | blagoglasja | , vstavljene v besede izredne črke ali |
Brez popolnega | razumevanja | načel Angsoca je bilo te besede težko |
Zaradi večjih težav pri zagotavljanju | blagoglasja | so bile nepravilne oblike v B slovarju |
navesti na misel, da gre za nekaj manj | resnega | . |
bile dvoumne in so imele hkrati pomen » | dobrega | ,« kadar so se nanašale na Partijo, |
kadar so se nanašale na Partijo, in » | slabega | ,« kadar so se nanašale na sovražnika. |
Ime vsake organizacije, | združenja | , doktrine, države, ustanove ali javnega |
doktrine, države, ustanove ali javnega | poslopja | je bilo brez izjeme prikrojeno v domačo |
Že v zgodnjih desetletjih dvajsetega | stoletja | so bile telegrafske besede in fraze |
sestavljeno podobo univerzalnega človeškega | bratstva | , rdečih zastav, barikad, Karla Marxa |
Nanaša se na nekaj malone tako zlahka | prepoznavnega | in na nekaj s tako omejenim namenom |
S tem se je ujemala tudi navada | krajšanja | , kjerkoli je bilo mogoče, in za nameček |
Za namene vsakdanjega | življenja | je bilo nedvomno potrebno, ali vsaj |
bil izbor, manjša je bila skušnjava | mišljenja | . |
znanosti kot duhovne navade ali metode | mišljenja | , ne ozirajoč se na posamezne panoge. |
Leta | 1984, ko je bil Starorek še vedno običajno | |
Starorek še vedno običajno sredstvo | sporazumevanja | , je teoretično obstajala možnost, da |
predmet ideološkega prevoda - se pravi, | spreminjanja | tako v pomenskem kot jezikovnem pogledu. |
neodtujljive pravice, med njimi pravico do | življenja | , svobode ter težnje po sreči. |
Da črpajo vladavine oblast le iz | soglasja | tistih, katerim vladajo. |
drugim desetletjem enaindvajsetega | stoletja | . |
spominjajo mladostnih radosti, ljubezni, | pitja | in gostij ter vsega drugega, kar je |
Toda vsega tega, tudi slabega | ravnanja | sorodnikov, ni kriva, dragi Sokrat, |
značaja, temveč zaradi svojega velikega | premoženja | ; kajti bogati si znajo najti - tako |
»večino | premoženja | podedoval ali si si ga sam pridobil?« |
svojem denarju, ker je sad njihovega | dela | ; visijo pa na njem tudi zaradi koristi, |
da se morajo pokoriti tisti, ki za | življenja | niso bili pravični, mučijo zdaj človeku |
se kakor otroci prestrašen zbuja iz | spanja | ter živi v strahu in zlem pričakovanju. |
se zato brez strahu lahko poslovi od | življenja | , potem ima za to obilno zaslugo premoženje. |
pravičnost kratko malo resnica in vračanje | prejetega | , in ali je to lahko včasih prav, včasih |
»Potemtakem odkritost in vračanje | prejetega | ni pravilna definicija za pravičnost?« |
»Če hočemo izhajati iz že | povedanega | : prijateljem in sovražnikom dobro oziroma |
»V čem je torej - pri skupni uporabi | zlata | in srebra - pravičnik koristnejši kakor |
torej - pri skupni uporabi zlata in | srebra | - pravičnik koristnejši kakor drugi?« |
pa sta koristni glasba in umetnost | bojevanja | ?« |
sovražniku, marveč je to naloga njegovega | nasprotja | , krivičnika!« |
»po vsem videzu ne vidiva | bistva | pravičnosti in pravičnega, kaj je potem |
videzu ne vidiva bistva pravičnosti in | pravičnega | , kaj je potem njuno bistvo?« |
jasno svoje mnenje, kajti takšnega | čenčanja | ne sprejemam!« |
šestkrat dve ali štirikrat tri, ker takega | čvekanja | ne sprejmem!‘ - |
»Misliš, da sem namenoma postavljal | vprašanja | tako, da bi te v pogovoru prelisičil?« |
Toda da naju spet ne doleti kaj | podobnega | , točno določi: ali misliš z vladarjem |
plovbe po morju, temveč zaradi njegovega | znanja | in oblasti nad pomorščaki.« |
Tistega, ki si poleg | premoženja | občanov podvrže in zasužnji nje same, |
pripomoči do kar najbolj donosnega | življenja | !« |
(oznake) pravega pastirja; bili si namreč | mnenja | , da on - seveda kot pastir - ne redi |
krmarju vožnja po morju pripomogla do | zdravja | , njegovo dejavnost medicino?« |
medicina, če nekomu zaslužek pripomore do | zdravja | .« |
»Dve vrsti | plačila | sta mi namreč razumljivi, ne razumem |
»Potemtakem ne poznaš | plačila | , ki zanj najboljši upravljajo uradne |
pri tem navedeva koristi pravičnega | življenja | , in če nama nato odgovori in midva |
lahko, kakor se to zdaj zdi iz mojega | pripovedovanja | , temveč samo pod pritiskom in s silo, |
»Dobro, daj mi užiti še ostanek mojega | kosila | in odgovarjaj kakor do zdaj! |
posebno nalogo konja ali kakega drugega | bitja | lahko označimo to, kar lahko opravimo |
vsekakor označiva kot posebno nalogo tega | orodja | ?« |
»To sledi iz tvojega | razpravljanja | .« |
preden sva se povzpela do svojega cilja, | bistva | pravičnosti, odrekel le‐temu in planil |
ali je pravičnost neznanje in nekaj | slabega | ali, narobe, znanje in krepost; in |
posvetil temu vprašanju, in rezultat tega | razpravljanja | je zdaj ta, da ničesar ne vem! |
Kajti dokler ne poznam | bistva | pravičnosti, tako dolgo skoraj ne morem |
bom s temi besedami rešen nadaljnjega | razpravljanja | . |
primer veselje ali občutek neškodljivega | ugodja | , čeprav nam za čas, ki sledi, ne prinašata |
»Ali priznaš še tretjo vrsto ( | dobrega | ), h kateri sodijo telesne vaje in napori, |
jih moramo prebiti kot bolniki zaradi | okrevanja | , zdravstvena dejavnost in naposled |
»Široke množice niso tega | mnenja | ; zanje sodi k utrudljivi vrsti; gojijo |
vidijo v njej samo nujno zlo in nič | dobrega | ; in nazadnje bom ugotovil, da imajo |
ljudje potemtakem ne ljubijo kot nekaj | dobrega | , temveč jo spoštujejo iz slabosti, |
po naravi dobra, z nje pa ga na pot | spoštovanja | enakosti siloma privede samo zakon. |
resnično pravični zaradi svojega dobrega | imena | . |
Podobno pravi tudi Homer: Tvojega | imena | sloves dosegel je nebne daljine, |
živijo v opojnosti, ker sta pesnika | mnenja | , da je večna opojnost najlepše plačilo |
in nepravične pa pokopavajo v blato | podzemlja | , kjer morajo nositi v rešetu vodo; |
morajo nositi v rešetu vodo; še za | življenja | jim napovedujejo najslabši sloves in |
omečiti všečna molitev, vonj | kadila | pa pitne dari in žrtve živalske, |
zvijače, povzpnem naj na vrh se | obzidja | - in tako zavarovan naj živim? |
društva; na voljo so tudi učitelji | govorništva | , ki nas bodo naučili, kako je treba |
nepravičnost zavrača ali se je iz globokega | spoznanja | vzdržuje - ni od vseh drugih nihče |
slavo in darila, ki jih prinašata; | bistva | samega teh dveh lastnosti z njegovo |
občudoval Glavkonov in Adeimantov način | razpravljanja | , toda zdaj, ko sem te slišal, sem bil |
»se lotevamo | razpravljanja | tako, kakor ko bi nam bil kdo zapovedal, |
Ali si morda drugačnega | mnenja | ?« |
motike ali kakega drugega poljskega | orodja | ; isto velja za stavbenika, ki tudi |
je treba izdelati doma ne le dovolj | blaga | za svoje potrebe, temveč tudi zadostno |
temveč tudi zadostno količino takega | blaga | , ki ga potrebujejo tisti, pri katerih |
tja ob istem času kakor kupci njunega | blaga | , potem se morata, dokler sedita na |
In v katerem delu | prebivalstva | , ki sva o njem govorila, je pravičnost |
umrejo, nadaljujejo potomci ta način | življenja | .« |
Ta preprosti način | življenja | očitno mnogim ne zadostuje; ti hočejo |
»Pri takem načinu | življenja | bodo tudi zdravnike mnogo pogosteje |
in polj, morajo sosedom odtrgati kos | ozemlja | , sosedje pa bodo skušali isto storiti |
zemlji in pripravljeni prekoračiti mejo | nujnega | .« |
»Za zdaj še ne mislim zavzeti | stališča | , ali ima vojna dobre ali slabe nasledke, |
težkooboroženci in v drugih vrstah | vojskovanja | , ko vendar ni nobenega drugega orodja, |
vojskovanja, ko vendar ni nobenega drugega | orodja | , ki bi moža s tem, da samo seže po |
neko bitje hrabro, če ni pogumnega | srca | , najsi gre za psa, konja ali kako drugo |
za čuvarja, poleg svojega pogumnega | srca | še filozofsko naravo?« |
»kot njihovo | občudovanja | vredno lastnost.« |
prijazen, čeprav mu ta ni nikoli storil nič | dobrega | . |
pozna ali ne; in kako naj bi bil željan | spoznanja | tisti, ki domačine in tujce loči po |
države, mora po naravi gojiti ljubezen do | spoznanja | in biti pogumen, hiter in močan?« |
človeku izjavljati, da ne počenja nič | nenavadnega | , če komu prizadene še tako hudo krivico |
»Kar ne poraja | zla | , ne more biti seveda vzrok kakega zla |
zla, ne more biti seveda vzrok kakega | zla | ?« |
Kajti pri nas ljudeh je mnogo manj | dobrega | kakor slabega; za dobro nam ni treba |
ljudeh je mnogo manj dobrega kakor | slabega | ; za dobro nam ni treba iskati nobenega |
Ali če trdijo, da je Zevs varuh | dobrega | in slabega! |
trdijo, da je Zevs varuh dobrega in | slabega | ! |
iščemo, in pokazati, da je bog stvarnik | dobrega | in poštenega, ljudi pa da je moč poboljšati |
pokazati, da je bog stvarnik dobrega in | poštenega | , ljudi pa da je moč poboljšati z vzgojo; |
vročina, viharji in podobni vplivi | rastlinja | : čim bolj zdravi in močni sta (telo |
komu je koristna in si zato ne zasluži | sovraštva | ? |
prijatelji, ki iz nespametnosti ali | neznanja | pripravljajo kakšno zlo? |
»Ali bo nekdo, ki veruje v strahote | podzemlja | , gledal smrti pogumno v oči in si v |
oči in si v boju izbral smrt namesto | suženjstva | in poraza?« |
zgodbe, svetovati in jih prositi, naj | podzemlja | nasploh ne sramotijo, temveč ga naj |
duša in senca, le žal, brez pravega | žitja | ! |
slišati, če hočemo, da bodo svobodni in se | suženjstva | bolj bali kakor smrti.« |
tiste, ki jih vzgajamo, sram takega | ravnanja | .« |
plano, žalosten tava po bregu | morja | ... Tudi ni dopustno, kakor beremo |
Moža, ki ga čislam, krog | obzidja | pode! |
preudarnost predvsem v izpolnjevanju | načela | : vladajočim se je treba podrejati, |
stojijo pred njimi, šibé se pod težo | obilja | , kruha, množine mesá, točaj pa zajema |
pod težo obilja, kruha, množine | mesá | , točaj pa zajema iz vrča, vino raznaša |
dokazali, da od bogov ne more priti nič | slabega | .« |
ljudeh, bomo potemtakem prišli do jasnega | soglasja | šele tedaj, ko bomo dognali bistvo |
nastane pesnitev ali pripoved brez | posnemanja | , označuje pa jo posredno podajanje. |
pa dali hčerko proti odkupnini in iz | spoštovanja | pred bogom. |
Ko je bil to povedal, so vsi, polni | spoštovanja | , privolili v to, le Agamemnon se je |
»poteka enostavna pripoved brez | posnemanja | , torej posredno podajanje.« |
Ena vrsta | pripovedništva | in pesništva sloni v celoti na posnemanju, |
Ena vrsta pripovedništva in | pesništva | sloni v celoti na posnemanju, na neposrednem |
posnemovalca; kajti niti v dveh vrstah | posnemanja | , ki sta si očitno blizu, ne more isti |
pravkar imenoval pesnitvi neposrednega | podajanja | (posnemanja)?« |
imenoval pesnitvi neposrednega podajanja ( | posnemanja | )?« |
posnemanje postane bistvo in navada | telesa | , glasu in mišljenja?« |
postane bistvo in navada telesa, glasu in | mišljenja | ?« |
»potemtakem obstaja vrsta pesniškega | prikazovanja | , v kateri govori, kadar ima kaj povedati, |
pride v svoji pripovedi do govora ali | dejanja | vrlega moža, bo po mojem mnenju govoril |
sam, ne da bi se sramoval takšnega | posnemanja | , predvsem takrat ne, če ta ravna zanesljivo |
poglabljal v slabše, ker to sovraži iz | dna | svoje duše - razen če bi kdaj šlo za |
podan, le čisto malo je posrednega | podajanja | .« |
»To sta torej tidve vrsti | prikazovanja | , za kateri si me vprašal.« |
»Druga vrsta | prikazovanja | potrebuje - v nasprotju s to - vse |
bilo po mojem, samo nemešano podajanje | spodobnega | .« |
lahko vse posnemal, bi mi temu svetemu, | občudovanja | vrednemu in prijetnemu človeku izkazali |
prej pa bi mu vlili na glavo mirtovega | olja | in mu jo okrasili z volnenimi trakovi, |
»Potemtakem je odprt samo še pretres | petja | in pesmi?« |
tistega odgovora, ki nujno sledi iz | soglasja | z našimi prejšnjimi ugotovitvami. |
potrebujemo, kakor smo ugotovili, ne tožb ne | stokanja | ?« |
»To sledi iz našega | razpravljanja | .« |
Ali si morda drugačnega | mnenja | ?« |
ušes in oči, ji kakor sapa prinašala | zdravja | iz zdrave okolice in ji od mladih nog |
prevzameta in naučita človeka plemenitega | vedenja | : tako postane plemenit vsakdo, ki je |
se mora namreč končati v ljubezni do | lepega | .« |
prepustimo posamičnosti pri oblikovanju | telesa | , tu pa postavimo samo glavna načela, |
malo odmaknejo od predpisanega načina | življenja | ?« |
»Vso prehrano in ves način | življenja | nasploh lahko primerjamo s tistimi |
prebije kot tožitelj ali toženec in iz | pomanjkanja | vsakega čuta za lepoto še misli, da |
ker si zaradi brezdelice in načina | življenja | , ki smo ga ravno opisali, zatrpa telo |
pomisliš, da zdaj navadnega načina | zdravljenja | bolezni Asklepijevi učenci pred Herodikom |
se je oddaljil od navajenega načina | življenja | ; v hudem boju s smrtjo je s svojim |
Asklepij svojih naslednikov s tem načinom | zdravljenja | ni seznanil ne iz nevednosti in ne |
tudi nima nobene koristi od takega | življenja | , ko bi moral zmeraj samo paziti na |
poslovi od zdravnika, se vrne k načinu | življenja | , ki ga je vajen, in, če ozdravi, živi |
posvečati kreposti, če mu naj bo življenje | življenja | vredno, ali pa prevelika skrb za zdravje |
je bilo po naravi in zaradi načina | življenja | zdravo, ki pa jih je mučila določena |
upravičeno domnevamo, podobni; bil je namreč | mnenja | , da ne sme zdraviti tistih, ki niso |
ki so že v mladih letih pri študiju | zdravstva | spoznali kar največ hudih bolnikov |
pri pravilni vzgoji počasi povzpne do | spoznanja | same sebe in izprijenosti. |
divjost izvira iz pogumnega, srditega | dela | prirojene narave; ob pravilni vzgoji |
in slepo, ker ne pozna znanstvenega | raziskovanja | , se nikoli ne udeležuje resnih pogovorov |
spoznajo, in nikoli ne store ničesar | nasprotnega | .« |
moramo opazovati, ali se držijo tega | načela | ali pa, v zaslepljenosti ali prisiljenosti, |
»Kaj nisi | mnenja | , da se ljudje ločijo od dobrega proti |
nisi mnenja, da se ljudje ločijo od | dobrega | proti svoji volji, od slabega pa po |
ločijo od dobrega proti svoji volji, od | slabega | pa po svoji volji? |
spremenijo svoje mnenje zaradi bolečin in | trpljenja | .« |
države, izkazovati mu je treba časti za | življenja | in po smrti, treba ga je častno pokopati |
»Nič | novega | , ampak le prevaro iz feničanske zgodbe, |
vladarje, pri ustvarjanju primešal | zlata | , in zato ste tudi najbolj spoštovani. |
Pomočnikom je pridel | srebra | , kmetovalcem in rokodelcem pa železa |
srebra, kmetovalcem in rokodelcem pa | železa | in bakra. |
železo, ne smejo z njim imeti nobenega | sočutja | , temveč mu morajo dodeliti mesto, ki |
»kakor hoče glas | ljudstva | . |
pse za takšne varuhe čred, ki zaradi | pomanjkanja | discipline, gladu ali zaradi siceršnjih |
predvsem ne sme nihče imeti svojega | premoženja | , kolikor ni nujno potrebno. |
Drugič, nihče ne sme imeti | stanovanja | ali shrambe, kamor ne bi imel vsakdo |
ne potrebujejo nobenega človeškega | zlata | ; bilo bi tudi pregrešno pridobljeno |
kip, in nas graja, zakaj najlepšega | dela | telesa ne obarvamo z najlepšimi barvami; |
in nas graja, zakaj najlepšega dela | telesa | ne obarvamo z najlepšimi barvami; zakaj |
zaradi revščine ne more več nabaviti | orodja | in drugega, kar potrebuje za svoj poklic, |
javno izjavo: ’Mi ne uporabljamo ne | zlata | ne srebra; to nam sploh ni dovoljeno, |
izjavo: ’Mi ne uporabljamo ne zlata ne | srebra | ; to nam sploh ni dovoljeno, dovoljeno |
Ali si morda drugačnega | mnenja | ?« |
velikosti države in njej ustreznega | ozemlja | ; drugemu, odvečnemu ozemlju se bodo |
novih pesmih, temveč o novem načinu | petja | , in da ne hvali le‐onih! |
na glavo vsega zasebnega in javnega | življenja | .« |
je nadalje s kaznimi za žalitve in | zmerjanja | , s postavljanjem sodnikov in urejevanjem |
postavljanjem sodnikov in urejevanjem | pravosodja | ? |
da bi spremenili svoj zgrešeni način | življenja | .« |
Nimaš | razumevanja | zanje?« |
»Zato sem | mnenja | ,« |
državi so mnoga in različna območja | znanja | .« |
»Ali zaradi | znanja | , ki ga imajo tesarji v svoji stroki, |
»Tudi zaradi strokovnega | znanja | v mizarstvu, če je potemtakem dobro |
»In kako imenuješ državo zaradi tega | znanja | ?« |
najmanjši, ki mu je dano, da je deležen | znanja | , ki si edino med drugimi strokovnimi |
barve in se šele nato lotijo samega | barvanja | . |
To smo storili samo z namenom, da iz | prepričanja | in čim popolneje sprejmejo vase zakone, |
kot hrabrost, če ti nisi drugačnega | mnenja | ?« |
»Sem popolnoma tvojega | mnenja | .« |
mnogimi stvarmi in menjava poklicnega | dela | med njimi pomenita potemtakem za državo |
zaplameneti pravičnost kakor ogenj iz | kresila | . |
nekaj želi, da teži po predmetu svojega | poželenja | , ali da jo privlačuje to, kar želi |
želimo piti nasploh, temveč piti nekaj | dobrega | , tudi ne jesti nasploh, temveč jesti |
ne jesti nasploh, temveč jesti nekaj | dobrega | . |
predmetih, ki se nanašajo na druge, se nekaj | določenega | nanaša na nekaj določenega, predmeti |
se nekaj določenega nanaša na nekaj | določenega | , predmeti kot taki pa se zmeraj nanašajo |
zidavi hiš, so ga ločili od drugih vrst | znanja | in ga imenovali stavbarstvo.« |
se torej to znanje nanaša na nekaj | določenega | , je tudi samo postalo določeno znanje. |
»Duša | žejnega | želi v trenutku žeje samo piti. |
In zadnje je močnejše od | prvega | .« |
kdo samega sebe zmerja, če ga hočejo | poželenja | nakljub razumu v nekaj prisiliti, in |
da je na strani razuma, če pride do | nesoglasja | med njim in poželenji.« |
del opravi svojo nalogo tako glede | vladanja | kakor pokoravanja?« |
svojo nalogo tako glede vladanja kakor | pokoravanja | ?« |
drugega, tesar naj opravlja tesarska | dela | in podobno drugi. |
je to pridobivanje denarja ali nega | telesa | , javni posli ali zasebne zadeve. |
obstoji v vzpostavljanju nenaravnega | razmerja | med tema deloma.« |
drugega kakor vzpostavljanje naravnega | razmerja | med vladajočim in pokoravajočim se |
drugega kakor vzpostavljanje nenaravnega | razmerja | med deli duše.« |
smemo prenehati, dokler dejanskega | stanja | kolikor moč dobro ne osvetlimo.« |
»Z visokega | razgledišča | , na katero smo se povzpeli, vidim, |
»Vsi smo tega | mnenja | ! |
»Gotovo, toda ne čezmernega | razpravljanja | .« |
vzgoja malih otrok v času njihovega | rojstva | do začetka šolskega pouka, v času torej, |
se obotavljam, da bi se lotil tega | vprašanja | . |
celoti dejavnost žena, kakor smo prej iz | celega | obravnavali može, zlasti še, ker ti |
Ali ostanejo doma, ker zaradi | kotenja | in hranjenja mladičev niso sposobne |
ostanejo doma, ker zaradi kotenja in | hranjenja | mladičev niso sposobne za druge stvari, |
jih je treba prav tako z umetnostjo | vojskovanja | . |
smemo prezreti tudi tistega dela našega | načela | , ki zbuja pomisleke. |
prizadevanju za lepim ne zasleduje | dobrega | , temveč nekaj drugega.« |
majhen ribnik ali v sredo globokega | morja | - plavati moraš tu in tam.« |
In poskusimo se izvleči iz tega | vprašanja | ! |
»Kakšna čudovita moč tiči v umetnosti | ugovarjanja | , dragi Glavkon!« |
O tkanju ter pripravljanju | peciva | in jedi, o spretnostih, v katerih ženske |
»Če so vladarji vredni svojega | imena | in prav tako pomočniki, potem bodo |
enako za razmnoževanje ali pa si želiš | potomstva | samo od najboljših?« |
druge žene, če matere nimajo dovolj | mleka | . |
»Si tudi ti | mnenja | , da traja najboljša doba pri ženski |
otroke od dvajsetega do štiridesetega | leta | . |
za njim, in tja do petinpetdesetega | leta | .« |
»Ali obstoja za državo kaj | slabšega | , kakor je to, kar jo ruši in cepi v |
Ali kaj | boljšega | , kakor je to, kar jo tesno povezuje |
besedah, smo rekli, se izraža skupnost | veselja | in bolečine.« |
’moje ‘ in ’ne moje ‘, izvira iz tega | občutja | tudi njihova največja skupnost v veselju |
smejo imeti hiš, zemlje in drugega | premoženja | , temveč jim drugi državljani dajejo |
rekoč izginejo, saj jim je vse razen | telesa | skupno. |
»Tudi pravd zaradi | nasilja | in žalitev pri njih ni. |
mislim, da mu sicer ne odreka dolžnega | spoštovanja | . |
trdnega in po našem mnenju najlepšega | življenja | in naj se ne poskuša s svojim vplivom |
Če to poskusi, potem pride gotovo do | spoznanja | , da je bil Heziod resnično pameten |
vzgojo in otroke, kakor kar se tiče | varstva | drugih državljanov? |
» | Nadzorstva | nad njimi seveda ne smejo zaupati najslabšim, |
orožje ali iz strahopetnosti stori kaj | podobnega | , mora biti po vojni uvrščen med obrtnike |
najustrežnejša počastitev, ki mu poleg | priznanja | daje še moč.« |
temveč tudi s častnimi sedeži, kosi | mesa | in polnimi vrči. |
Zaradi tega | ropanja | je propadla že marsikatera vojska.« |
16. »Tudi | orožja | ne bomo kot zaobljubnega daru nosili |
orožje in če nam je res do dobrega | sodelovanja | z drugimi Grki. |
»in brez slehernega | prizanašanja | mojemu izvijanju! |
strah, da se lotim tako kočljivega | razpravljanja | in ga skušam končati.« |
primeri z drugimi stvarmi kar največ | skupnega | ?« |
tem zaradi nadaljnega poteka najinega | razpravljanja | .« |
Ali ne opaziš pri prijateljih | vina | istega ravnanja? |
opaziš pri prijateljih vina istega | ravnanja | ? |
rečemo, da si ne želi samo tega ali onega | področja | modrosti, temveč celotno modrost.« |
gotovo ne zasluži imena prijatelja | znanja | ali filozofa. |
udeležujejo znanstvenih razprav in | podobnega | , zato pa jih je videti na prav vseh |
sposoben, da bi videl in vzljubil bistvo | lepega | .« |
mu prisojamo samo domnevanja, ne pa | spoznanja | , razjezil in oporekal naši trditvi? |
Sem prištevam na primer sposobnosti | gledanja | in poslušanja; upam, da razumeš, kaj |
prištevam na primer sposobnosti gledanja in | poslušanja | ; upam, da razumeš, kaj hočem s tem |
vidim ne barve ne oblike ne ničesar | podobnega | , kar imajo mnoge druge stvari in na |
jasno, da sta znanje in domnevanje nekaj | različnega | . |
sposobnosti, potem iz tega sledi, da predmet | znanja | in domnevanja ne more biti isti.« |
iz tega sledi, da predmet znanja in | domnevanja | ne more biti isti.« |
»Če je torej to, kar obstaja, predmet | znanja | , potem mora biti nekaj drugega predmet |
potem mora biti nekaj drugega predmet | domnevanja | .« |
vtem ko je vse, kar obstaja, predmet | spoznanja | .« |
»Potemtakem predmet | domnevanja | ni ne to, kar obstaja, ne to, kar ne |
lahko po pravici označimo kot predmet | domnevanja | in s tem obema skrajnostima na eni |
na sebi in ne v nespremenljivo idejo | lepega | , temveč le v posamične lepe stvari; |
bolj nejasne in torej na višji stopnji | neobstajanja | kakor to, kar ne obstaja, niti ne jasnejše |
ne jasnejše in zato na višji stopnji | obstajanja | kakor to, kar obstaja.« |
obstaja, in tem, kar ne obstaja, predmet | domnevanja | in ne spoznanja, sposobnost pa, ki |
ne obstaja, predmet domnevanja in ne | spoznanja | , sposobnost pa, ki je tudi tu v sredini, |
imajo, pravimo, o vsem tem samo mnenje; | spoznanja | o stvareh, katerim velja njihovo mnenje, |
Ti imajo o njih spoznanje in ne | mnenja | , ali ne?« |
ljubijo to, kar je predmet njihovega | domnevanja | ? |
jih imenujemo filodokse, prijatelje | domnevanja | , in ne filozofe, prijatelje spoznanja. |
domnevanja, in ne filozofe, prijatelje | spoznanja | . |
slepci tisti ljudje, ki so oropani | spoznanja | , tega kar resnično obstaja; ki nimajo |
kakor smo to že rekli na začetku našega | razpravljanja | o filozofih, z njihovo naravo. |
prostovoljno ne puščajo vnemar nobenega | dela | : ne majhnega ne velikega, ne brezpomembnega |
namreč poslušalcem takšnega tvojega | razpravljanja | dogaja takole: Ker niso izurjeni v |
med njimi pa postanejo ravno zaradi | ukvarjanja | s filozofijo, ki ga ti priporočaš, |
države v tako težavnem razmerju, kakor | podobnega | ni mogoče najti pri nobeni drugi stvari. |
Pri tem pa se nobeden od njih ni učil | krmarjenja | , nobeden ne more dokazati učne dobe |
Vsi trdijo, da se | krmarjenja | sploh ni mogoče učiti, in so pripravljeni |
ki jih človek potrebuje za zasedbo | mesta | krmarja na ladji, potreben prav tako |
najsposobnejši med filozofi v očeh | ljudstva | neuporabni. |
stvari take, njihovega plemenitega | prizadevanja | ne upoštevajo ljudje, ki živijo za |
rečemo lahko v prid pravega ljubitelja | znanja | , da je njegovo bistvo v tem, da se |
popusti prej, dokler ne dojame pravega | bistva | vsake stvari s tistim delom duše, ki |
resnica; tako pride zdaj do pravega | spoznanja | in resničnega življenja, uspeva in |
do pravega spoznanja in resničnega | življenja | , uspeva in se reši porodnih bolečin, |
namreč nikoli ne ustvarijo ničesar | velikega | , ne v dobrem ne v slabem.« |
Okolišne skale odmevajo od | vpitja | in ploskanja in podvojujejo hrupno |
Okolišne skale odmevajo od vpitja in | ploskanja | in podvojujejo hrupno grajo in hvalo. |
dvoma namreč: kar je v današnji državi | zdravega | in dobrega, za to se je treba - tako |
kar je v današnji državi zdravega in | dobrega | , za to se je treba - tako lahko upravičeno |
Drugega | merila | za te pojme nima. |
Nikoli ni spoznal | bistva | potrebnega in dobrega in tudi ne dejanske |
Nikoli ni spoznal bistva | potrebnega | in dobrega in tudi ne dejanske razlike |
Nikoli ni spoznal bistva potrebnega in | dobrega | in tudi ne dejanske razlike med obojim, |
sestankih, pa najsi se le‐ta tičejo | slikarstva | , glasbe ali politike? |
sofizme, miselne nakaze, ki nimajo nič | skupnega | s pravim znamenjem.« |
ne more opraviti dobrega političnega | dejanja | in nikoli ne najde zaveznika, če hoče |
kraljev ali kraljem samim resničnega | poželenja | po filozofiji. |
barbarski državi, ki je zunaj našega | območja | , ali če se bo kdaj v prihodnosti občutila |
in tudi ne gojiti v srcu zavisti in | sovraštva | , temveč gleda urejene, večno nespremenjene |
Obrekovanja | je seveda povsod na pretek.« | |
vzamejo države v svoje roke, ne bo konca | zla | ne za države ne za državljane in tudi |
znova, od začetka pa se moramo lotiti | vprašanja | vladarjev in njihove izobrazbe. |
Vi ste bili | mnenja | , da zadnje zadostuje, in tako smo krenili |
po tej poti, ne da bi šli stvarem do | dna | . |
Povejte zdaj, ali ste še istega | mnenja | .« |
prav, in očitno so tudi drugi tega | mnenja | .« |
zadovoljni in ne zahtevajo nadaljnjega | obravnavanja | .« |
kajti pogosto si že slišal, da je ideja | dobrega | največje spoznanje. |
koristi, prav tako ne, kakor je nimamo od | posestva | , ki ni dobro. |
koncu niso prisiljeni reči: spoznanje | dobrega | .« |
Pravijo namreč, da je dobro spoznanje | dobrega | , kakor da bi mi vedeli, kaj mislijo |
priznati, da je marsikatera naslada nekaj | slabega | .« |
»Nekaj zelo | slabega | .« |
»Tako je v tem vprašanju mnogo | spornega | . |
tisti ki pravo zadene brez resničnega | znanja | , se v ničemer ne razločuje od slepca, |
zdaj ob strani vprašanje o bistvu | dobrega | , ker ne morem obrazložiti svojih pogledov |
Opisati pa vam hočem mladiko | dobrega | , ki ima svoj izvir v dobrem kot takem, |
zadovoljiti samo z obrestmi in s to mladiko | dobrega | . |
Jasno je, da vprašuješ po Heliju, bogu | sonca | .« |
»Tudi vid je prejelo od | sonca | . |
Prelil se je od | sonca | v oko.« |
sonce je - tako mislim - tista mladika | dobrega | , ki si jo je dobro ustvarilo kot podobo |
v svetu misli za razum in predmete | mišljenja | , to je sonce v vidnem svetu za vid |
kakor da jih je zapustila sposobnost | gledanja | .« |
»Idejo | dobrega | moraš potemtakem razumeti kot nekaj, |
resnico, duši, ki spoznava, pa sposobnost | spoznanja | . |
Razumi jo kot vzrok našega | znanja | in kot vzrok resnice, ki jo spoznavamo. |
utegneš pravo zadeti, če priznaš idejo | dobrega | za še lepšo, kakor sta onidve. |
Oglejmo si še natančneje podobo | dobrega | !« |
vzrok njihovega nastanka, rasti in | uspevanja | , ne da bi bilo tudi samo nekaj, kar |
svojo bit, čeprav samo dobro ni nič | eksistentnega | , vendar s svojo zvišenostjo in močjo |
izvirnika v istem razmerju kakor mnenje do | znanja | ?« |
geometrijo in podobnimi znanostmi, pravega | spoznanja | , temveč premišljevanje, ki je sredi |
»Nazadnje pa bi lahko gledal ne le podobe | sonca | v vodi ali na kakem drugem predmetu, |
»Jasno, polagoma bi se dokopal do tega | spoznanja | .« |
ne bi bile oči potem, ko bi prišel s | sonca | , zapolnjene s temo?« |
bivališčem v ječi, ogenj v njej z močjo | sonca | . |
svetu, ki ga je moč spoznati, je ideja | dobrega | najvišja in je le s težavo spoznatna; |
potem se pokaže, da je počelo vsega | pravičnega | in lepega; v vidnem svetu ustvarja |
pokaže, da je počelo vsega pravičnega in | lepega | ; v vidnem svetu ustvarja svetlobo in |
morda ne prihaja iz nekega svetlejšega | življenja | in se še ni navadila teme, ali pa če |
teme, ali pa če morda ne prihaja iz | stanja | nevednosti v svetlejše življenje in |
v takem stanju in prihaja iz takega | življenja | , imel za srečno, druga se mu bo smilila. |
to pravilno, potem moramo priti do | prepričanja | , da vzgoja ni to, za kar jo neki ljudje |
spoznava, odvrniti z vso dušo od sveta | nastajanja | , dokler ne postane sposoben, da vzdrži |
Sposobnost | gledanja | sicer obstaja, vendar ni pravilno izoblikovana. |
Toda sposobnost | mišljenja | ima očitno bolj kot vse drugo nekaj |
ima očitno bolj kot vse drugo nekaj | božanskega | v sebi in nikoli ne izgubi svoje moči. |
In zato povzročajo tolikanj več | zla | , kolikor bolje vidijo.« |
letih reši svinčenih uteži, ki jo, od | rojstva | z njo zrasle ter navezane na razsipne |
Iz doslej | povedanega | sledi tale verjetni nujni sklep: za |
praktičnim delom, v veri, da so že za | življenja | presajeni na otoke blaženih.« |
katere izvoljeni vladarji imajo najmanj | veselja | z vladanjem, in narobe.« |
in se, ko pride vrsta nanje, branili | dela | za državo - ker lahko večino časa preživijo |
»Potemtakem ne moreš zaupati | varstva | države nikomur drugemu kakor tistim, |
ki najbolje poznajo načine dobrega | vladanja | in hkrati tudi druge časti in boljše |
Glavkon, pa lahko potegne dušo iz sveta | nastajanja | v svet bivanja? |
potegne dušo iz sveta nastajanja v svet | bivanja | ? |
Saj nadzoruje rast in nazadovanje | telesa | .« |
Vendar | spoznanja | ne daje, torej ne vsebuje ničesar, |
»Tudi umetnost | vojskovanja | ?« |
nihče prav ne uporablja, namreč kot | sredstva | , ki vodi k resnici.« |
ne pokaže prsta in hkrati njegovega | nasprotja | .« |
»Povzemi iz prej | povedanega | ! |
čut jasno dojame, potem ne pride do | proučevanja | njenega bistva. |
potem ne pride do proučevanja njenega | bistva | . |
Vojak se ju mora učiti zaradi | razporejanja | čet in filozof spet zato, da se vzdigne |
filozof spet zato, da se vzdigne nad svet | nastajanja | in lahko dojame resnični svet, če hoče |
dokler s čistim razumom ne prodrejo do | bistva | števil. |
temveč kot vojaki in filozofi zaradi | vojskovanja | in zaradi duše, da se tako laže odvrnejo |
duše, da se tako laže odvrnejo od sveta | nastajanja | k resnici in bitnosti.« |
koristna je, če se z njo ukvarjamo zaradi | spoznanja | in ne zaradi trgovanja.« |
ukvarjamo zaradi spoznanja in ne zaradi | trgovanja | .« |
Celo trdoglavci, ki se uče | računstva | in se vadijo v njem, imajo od tega |
našemu namenu, da bolje spoznavamo idejo | dobrega | . |
»in ki se tičejo | vojskovanja | , a tudi vseh drugih znanosti; saj vemo, |
Kdor je tvojega | mnenja | , temu se utegnejo tvoje besede zdeti |
»Potemtakem moramo to podobo | neba | uporabljati le kot primer, da z njo |
noči in obeh do meseca ter meseca do | leta | in dalje razmerje ozvezdij do teh obdobij |
»Toda kar se tiče | gibanja | , ne gre pri njem samo za eno, temveč |
ne bomo pustili izpred oči svojega | stališča | .« |
»Vsekakor je koristna za raziskovanje | lepega | , dobrega, za druge namene pa neprimerna.« |
je koristna za raziskovanje lepega, | dobrega | , za druge namene pa neprimerna.« |
13. »Če metodična razprava vodi do | spoznanja | , da so si vse obravnavane znanosti |
povezane, in če ugotovimo vrsto njihovega | sorodstva | , potem bo ukvarjanje z njimi imelo |
tem ne odneha prej, dokler ne dojame | dobrega | kot takega. |
za gledanje živih bitij, rastlin in | sonca | , zato pa gledanje božanskih podob v |
je bil prej odpeljan najjasnejši del | telesa | k najsvetlejšemu delu vidnega in telesnega |
kakor je spet težko biti nasprotnega | mnenja | . |
kako naj potem iz takšnega enovitega | neznanja | nastane znanost?« |
Polagoma vleče oko duše iz | blata | barbarstva, v katerem je pokopano, |
Polagoma vleče oko duše iz blata | barbarstva | , v katerem je pokopano, in ga vodi |
Bit je do | nastajanja | v istem razmerju kakor mišljenje do |
v istem razmerju kakor mišljenje do | mnenja | . |
v kakršnem razmerju je mišljenje do | mnenja | , v takšnem razmerju je spoznanje do |
v takšnem razmerju je spoznanje do | verovanja | ter premišljevanje do domnevanja. |
do verovanja ter premišljevanje do | domnevanja | . |
»Nasploh sem tvojega | mnenja | , kolikor ti lahko sledim.« |
Kdor ne more pojmovno dojeti | bistva | stvari, kdor sebi in drugim ne more |
Kdor ideje | dobrega | ne more od vsega drugega ločiti in |
sliko, da je do nje prišel ne po poti | spoznanja | , temveč po poti mnenja, da svoje življenje |
ne po poti spoznanja, temveč po poti | mnenja | , da svoje življenje prebija v snu in |
razpravah, se izogibajo raziskovalnega | dela | in sovražijo duševni napor. |
tega časa, torej od svojega dvajsetega | leta | dalje, so izbranci deležni večjih časti |
dialektiko, in ali zato ne zaslužijo | razumevanja | in prizanesljivosti?« |
»In | sočutja | !« |
»Da ne bi bilo treba | sočutja | izkazovati tridesetletnikom, jih moraš |
da premladim ljudem ne dovoljujemo | ukvarjanja | z dialektiko. |
Večino svojega | življenja | morajo posvečati filozofiji, toda ko |
»Dovolj je bilo | razpravljanja | o državi in njej ustrezajočih ljudeh! |
ne sme imeti po naši zamisli svojega | premoženja | , kakor je to danes splošno v navadi, |
pa upoštevali rezultat dozdajšnjega | razpravljanja | in se odločili za pravičnost.« |
državni ureditvi - drugega primernega | imena | zanjo ne vem, zato bo najboljše, da |
dve harmoniji; ena je zmnožek enakega | števila | z enakim številom, sto krat sto ; druga |
ni harmonije, pa prihaja do bojev in | sovraštva | . |
pridobivanje denarja, zemlje, hiš, | zlata | in srebra; prva dva rodova, zlati in |
pridobivanje denarja, zemlje, hiš, zlata in | srebra | ; prva dva rodova, zlati in srebrni, |
Med obojimi pride do odprtega | sovraštva | , dokler se ne znajdejo v sredini in |
»Tisto, ki temelji na oceni | premoženja | , ki v njej vladajo bogati in ki v njej |
ki v njej reveži nimajo pravice do | vladanja | .« |
že v samem temeljnem zakonu o višini | premoženja | . |
na ladjah krmarje po oceni njihovega | premoženja | , siromake pa, četudi so sposobnejši, |
bog je ustvaril krilate trote brez | žela | , dragi Adeimant, medtem ko jih je med |
dvonožnimi troti ustvaril nekaj brez | žela | , nekaj pa z mogočnimi želi; tisti brez |
nekaj pa z mogočnimi želi; tisti brez | žela | postanejo v starosti berači, iz vseh |
oligarhijo, katere oblast temelji na oceni | premoženja | . |
boljša, in svojih poželenj ne pomirja iz | prepričanja | , da so slaba, temveč jih utiša le s |
Kadar se mora boriti, si | poželenja | po tratenju denarja ne mara zbuditi |
mladih ljudi z zakonom odvračati od | zapravljanja | , temveč dopuščajo, da si v svoji razbrzdanosti |
takšne države ne morejo pridobivati | premoženja | , hkrati pa se potegovati za potrebno |
nastopijo proti samovoljnemu zapravljanju | premoženja | in tudi ne odpravijo zla z drugim v |
zapravljanju premoženja in tudi ne odpravijo | zla | z drugim v ta namen izdanim zakonom.« |
se izogibajo telesnega in duševnega | dela | . |
Če suhi, od | sonca | ožgani revež stoji v bitki poleg bogataša, |
državljansko vojno; pogosto utegne priti do | navzkrižja | v državi celo brez zunanje pobude.« |
Ko si jo izbere, se lahko loti | ustanavljanja | države.« |
zadostuje, če rečejo, da so prijatelji | ljudstva | .« |
Zadovoljevanje tega | poželenja | škoduje tako telesu kakor duši, zlasti |
Mladenič | poželenja | v sebi deloma zatre deloma jih prežene. |
mladeničevi duši, ker vidijo, da je duša brez | znanja | , brez plemenitih dejavnosti in brez |
zadnje skrivnosti, potem se vrnejo iz | pregnanstva | v dolgem sprevodu ošabnost, samovoljnost, |
in srečnemu življenju, ki ga zna do | dna | uživati.« |
žene ga občudujejo zavoljo njegovega | življenja | , ki je polno najlepših zgledov tako |
in se jim prilizuje, učenci nimajo | spoštovanja | pred učitelji in tudi ne pred vzgojitelji. |
»Kar pripoveduješ, mi ni nič | novega | ; kadar grem na deželo, vse to tudi |
»V oligarhiji ne uživajo | spoštovanja | , javnih služb ne morejo opravljati, |
»V nadaljnjem se iz | ljudstva | izloči drugi del.« |
praviloma dokopljejo do največjega | bogastva | .« |
ljudstvo, se pravi vsi ljudje, ki živijo od | dela | svojih rok in se za nič drugega ne |
drugega ne menijo ter imajo le malo | premoženja | . |
zgodi vsakič, kadar lahko voditelji | ljudstva | bogatim iztrgajo njihovo imetje in |
oškodovati, ne po svoji volji, marveč iz | neznanja | in pod vplivom obrekovalcev, postanejo |
Troti pa so s piki svojega | žela | povzročitelji te nesreče.« |
»In kdaj se začenja ta voditelj | ljudstva | spreminjati v tirana? |
»In isto se dogaja z voditeljem | ljudstva | , ki mu je množica zvesto vdana. |
telesno stražo, ki naj varuje rešitelja | ljudstva | .« |
povrhu še na glasu, da je sovražnik | ljudstva | , potem velja zanj Pitijino naročilo |
brž, ne obiraj se nič, ne bodi te sram | strahopetstva | .« |
»Voditelj | ljudstva | pa ne leži ’zleknjen po dolgem‘ na |
»Toda čimbolj je zaradi takega | ravnanja | osovražen pri državljanih, tem več |
nasprotnikov; tako mu ne bo treba obremenjevati | ljudstva | z večjimi davki.« |
ljudstvo, ki skuša pobegniti pred dimom | hlapčevanja | svobodnim, pade, kakor pravi pregovor, |
pade, kakor pravi pregovor, v ogenj | hlapčevanja | sužnjem; čezmerno in neprimerno svobodo |
zamenja z najtršo in najslabšo obliko | suženjstva | pod sužnji.« |
besedo: ni neumnosti in sramotnega | dejanja | , ki ga ne bi počel.« |
in se je popolnoma prepustil načinu | življenja | teh ljudi; ker pa je bil po naravi |
morejo, ter temu trotu vsadijo želo | hrepenenja | . |
porabi svojo dediščino, polasti njunega | premoženja | in ga po svoji volji zapravlja.« |
»Nima mnogo | upanja | za starše takega človeka.« |
Ali ne bo potem oropal | svetišča | njegovih zakladov? |
njegovi pogledi, pravkar osvobojeni | suženjstva | , Erosovi telesni stražarji; pogledi, |
strašnega umora, nobene jedi in nobenega | dejanja | ne zavrača. |
njem samem zaradi njegovega načina | življenja | sprostila in osvobodila. |
se na svoje število in na neumnost | ljudstva | , postavijo za tirana tistega, v čigar |
Široka množica ima o tem zelo različna | mnenja | .« |
gre za krepost, tiranska država do | kraljestva | , ki smo ga prej opisali?« |
sreči in nesreči ali si tu drugačnega | mnenja | ? |
ne premoti zunanji blišč tiranovega | življenja | , temveč zna prodreti v njegovo jedro. |
Mnenja | sem, da moramo vsi poslušati takega | |
drugi državi naletimo na več tožb, | vzdihovanja | , vpitja in jokanja kakor v tej?« |
naletimo na več tožb, vzdihovanja, | vpitja | in jokanja kakor v tej?« |
na več tožb, vzdihovanja, vpitja in | jokanja | kakor v tej?« |
njega množico sosedov, ki ne prenesejo | gospostva | enega človeka nad drugimi, ki najstrože |
6. »Tolikanj več | trpljenja | si potemtakem nakoplje mož,« sem nadaljeval, |
zaradi njegovega slabega duševnega | stanja | označil za tiranskega in s tem najnesrečnejšega, |
kakor ko bolnik, ki ni gospodar svojega | telesa | , ne bi ostal doma, temveč bi se moral |
navedel, tako kar se tiče njihovega | razmerja | do kreposti in grehote kot do sreče |
prav tako tri vrste gonov in načinov | vladanja | .« |
značilnosti: ’poželjivi‘ del, zaradi njegovega | poželenja | po hrani in pijači, po ljubezni in |
najustrezneje imenovali: del, ki je željan | znanja | in ljubi modrost.« |
vsake vrste najbolj hvalil svoj način | življenja | . |
poreče, da užitek, ki izvira iz slave ali | učenja | , v primeri z dobičkom ne pomeni nič, |
vrst ljudi hkrati z njihovim načinom | življenja | , in sicer ne v tem, kdo lepše ali grše, |
Vsekakor po poti | izkustva | , razmišljanja in logičnega sklepanja. |
Vsekakor po poti izkustva, | razmišljanja | in logičnega sklepanja. |
izkustva, razmišljanja in logičnega | sklepanja | . |
Ali postane na pridobivanje | bogastva | naravnani človek, če hoče spoznati |
izkušnjah v obeh vrstah naslade ljubitelja | bogastva | ?« |
cilj: bogataš je pri mnogih deležen | priznanja | , prav tako pa tudi pogumni mož in filozof. |
to, kar hvali prijatelj modrosti in | mišljenja | .« |
Ali si morda drugačnega | mnenja | ?« |
»Da ni nič prijetnejšega od | zdravja | , da pa pred boleznijo tega sploh niso |
»Zato se ne čudi, če ljudje zaradi | nepoznanja | resnice poleg mnogega drugega tudi |
mnogega drugega tudi nimajo pametnega | mnenja | ne o nasladi ne o bolečini in ne o |
podlegajo tudi ti ljudje slepilu, če brez | poznanja | naslade vidijo samo razloček med bolečnostjo |
»Kdor se nahrani in kdor se dokoplje do | spoznanja | , se s tem zapolni.« |
»Če torej zapolnjevanje | telesa | s stvarmi, ki mu po naravi pripadajo, |
in resničnejšo radost; zapolnjevanje | telesa | s stvarmi nižje bitne stopnje je potemtakem |
»Ljudje, ki ne poznajo duhovnega | dela | in kreposti in se zanimajo samo za |
»Tvoj opis | življenja | mnogih ljudi, dragi Sokrat,« je rekel |
»Ali veš, za koliko manj | veselja | uživa tiran kakor kralj?« |
nasladam, in težko je reči, za koliko manj | veselja | uživa, morda je še najlažje izraziti |
»Če sedaj koren (tega ploščinskega | števila | ) potenciramo s tri, dobimo točen razmik.« |
»Pogovorimo se zdaj z zagovornikom tega | mnenja | , potem ko smo se sporazumeli o vrednosti |
vrednosti pravičnega in krivičnega | ravnanja | .« |
podobo duše, ob njej naj zagovornik tega | mnenja | spozna, kaj je pravzaprav dejal.« |
Ali ne nastajajo prav tako iz | razmerja | med deli duše? |
oblasti, ali bolje rečeno tistemu, kar je | božanskega | v nas? |
»In ali ne grajamo | dobrikanja | in hlapčevstva zato, ker zaradi njiju |
»In ali ne grajamo dobrikanja in | hlapčevstva | zato, ker zaradi njiju podleže ta del, |
in umerjenost, postane popolnejša od | telesa | , četudi si to pridobi z zdravjem moč |
večja, kolikanj je duša popolnejša od | telesa | .« |
»Drugič, svojega | telesa | in skrbi zanj ne prepušča živalskim, |
hkrati s tem ne doseže tudi duhovnega | zdravja | ; telesno harmonijo skuša zmeraj podrediti |
Hvalnice | ljudstva | ga ne zapeljejo, da bi brezkončno povečeval |
Omajati ga ne sme ne premalo ne preveč | premoženja | . |
poslušalcev, ki nimajo na voljo zaščitnega | sredstva | proti njemu, namreč poznavanja prave |
zaščitnega sredstva proti njemu, namreč | poznavanja | prave narave teh stvari.« |
»To mora biti vsekakor mogočen in | občudovanja | vreden mož!« |
celo samega sebe, povrhu pa še zemlje, | neba | in bogov ter vsega, kar je na nebu |
»Če potemtakem ne ustvarja nečesa | eksistentnega | , potem njegov izdelek nima resnične |
»Glede | posnemanja | sva se potemtakem sporazumela. |
posnemovalcu; ker sam ne zna razločevati | znanja | od neznanja in posnemanja, je prepričan, |
ker sam ne zna razločevati znanja od | neznanja | in posnemanja, je prepričan, da je |
zna razločevati znanja od neznanja in | posnemanja | , je prepričan, da je oni vseveden.« |
razločujejo po svojem pitagorejskem načinu | življenja | od vseh drugih ljudi.« |
namreč, da je bil Homer še za njegovega | življenja | zelo brezobziren do tega svojega prijatelja.« |
posnemanje, temveč skušal prodreti do | spoznanja | , ali si ne bi bil pridobil številnih |
bi se ju bili tesneje oklenili kakor | zlata | in ju prisilili, da ostaneta pri njih. |
zdijo zelo lepe njegove upodobitve | čevljarstva | in poveljevanja v vojski ali česa drugega, |
lepe njegove upodobitve čevljarstva in | poveljevanja | v vojski ali česa drugega, podane v |
ustreznost vsakega izdelka, vsakega živega | bitja | in vsakega dejanja namenjena samo uporabi, |
izdelka, vsakega živega bitja in vsakega | dejanja | namenjena samo uporabi, za katero je |
predmetu, ki ga posnema, ne strokovnega | znanja | in ne pravilne predstave o njegovi |
»Ta vrsta | posnemanja | se nanaša na stvari, ki so glede na |
»Posnemajoča umetnost je potemtakem nekaj | slabega | , povezuje se s slabim in ustvarja slaba |
Prikazovanje takega duševnega | stanja | je popolnoma tuje.« |
tem, da njegovi izdelki nimajo ničesar | skupnega | z resnico, da so brez vrednosti, podoben |
celotne pesnitve, ker bi tako ostal brez | zadovoljstva | , kajti le malo ljudi si je na jasnem |
vsa poželenja, na čustva bolečine in | veselja | , ki spremljajo vsa naša dejanja. |
pripravljeni pesništvu dovoliti vrnitev iz | pregnanstva | takoj, ko najdemo za to opravičilo |
»Celo zaščitnikom | pesništva | , ki niso pesniki, ampak samo njihovi |
Čas od | otroštva | do starosti je vendar zelo kratek v |
»Misliš, da je v vsaki stvari nekaj | dobrega | in nekaj slabega? |
vsaki stvari nekaj dobrega in nekaj | slabega | ? |
dejanja, propade zaradi nepravičnosti kot | zla | svoje duše. |
na koncu ugasne, umre in se loči od | telesa | ?« |
pokvarjenosti, torej zaradi tujega | zla | , ne da bi le‐to izzvalo bolezen (telesu |
duša ne more propasti zaradi tujega | zla | , ki nima nobene zveze z njenimi slabostmi.« |
»potemtakem nepravičnost ni nič tako | strašnega | , če pomeni za tistega, ki se ji prepusti, |
prepusti, smrt; saj se s tem znebimo nečesa | slabega | . |
številčno večalo, bi moralo nastajati iz | smrtnega | , in tako bi bilo nazadnje vse nesmrtno.« |
deloma odtrgani, deloma polomljeni in od | valovja | popolnoma iznakaženi; prirasle pa so |
božanski biti, se po njej vzdigne iz | morja | , v katerem zdaj živi, ter odvrže kamenje |
školjke, ki so prirasli nanjo : kopico | kamenja | in zemlje, ostankov ’srečne pojedine‘, |
pojavne oblike in muke njenega človeškega | življenja | .« |
podeljujejo bogovi ali ljudje za človekovega | življenja | in po njegovi smrti.« |
ki sem vam ga dal na začetku našega | razpravljanja | ?« |
bogovom ne ljudem, ste vendar bili | mnenja | , da je treba v to zaradi samega razpravljanja |
mnenja, da je treba v to zaradi samega | razpravljanja | privoliti, ker si je le tako mogoče |
Na koncu vsakega | dejanja | , prizadevanja in tudi na koncu življenja |
Na koncu vsakega dejanja, | prizadevanja | in tudi na koncu življenja so deležni |
dejanja, prizadevanja in tudi na koncu | življenja | so deležni priznanj in nagrad, ki jim |
plačila in darovi, ki jih pravičnemu za | življenja | podeljujejo bogovi in ljudje, poleg |
trohnoba se še ni lotila njegovega | telesa | ; spravijo ga domov; ko ga hočejo dvanajsti |
odprtini znova vračale: iz zemlje, polne | blata | in prahu, a iz druge odprtine popolnoma |
vtis, kakor da so prispele z dolgega | popotovanja | ; veselo so odhajale na livado, se tu |
zemlje, o stvareh na nebu, in tiste z | neba | o stvareh pri onih. |
tisoč let, druge pa, ki so prišle z | neba | , vse vesele, ker so se spominjale prizorov |
se spominjale prizorov neizrečenega | blaženstva | in sreče. - |
desetkratna kazen; tisti pa, ki so za | življenja | izkazovali dobrote in bili pošteni |
Gredelj in kavelj | vretena | sta iz brona, vretence pa iz mešanice |
sta iz brona, vretence pa iz mešanice | jekla | in drugih snovi ter je po zunanji obliki |
gredlja povezana površina enega samega | vretenca | ; gredelj je potisnjen sredi skozi osmo |
Krožni rob največjega | vretenca | je živobarven; krožni rob sedmega vretenca |
vretenca je živobarven; krožni rob sedmega | vretenca | je najbolj bleščeč, osmi krožni rob |
osvetljuje, robova drugega in petega | vretenca | sta podobna drug drugemu, vendar sta |
se od časa do časa dotakne z desnico | vretena | in pospeši zunanje kroženje, Atropos |
postavil v vrsto, potem je vzel iz | naročja | Lahese žrebne kocke in podobe življenja, |
naročja Lahese žrebne kocke in podobe | življenja | , stopil na visok oder in dejal: ’Deviška |
Za rod smrtnikov je prišel začetek | novega | , smrt prinašajočega življenskega obdobja! |
novega, smrt prinašajočega življenskega | obdobja | ! |
glasnik postavil prednje na zemljo podobe | življenja | , in sicer mnogo več, kakor je bilo |
vseh živali in vse oblike človeškega | življenja | ; med njimi so bile življenske poti |
naravo duše loči slabše življenje od | boljšega | , pri čemer mu za slabše življenje velja |
nadaljeval (tako je pripovedoval sel iz | onostranstva | ): ’Tudi za tistega, ki zadnji pride |
je to eden od tistih, ki so prišli z | neba | , in je svoje prejšnje življenje prebil |
da se je večina duš, ki so prišle z | neba | , pri izbiri prevarala, ker niso imele |
izbirala po izkušnjah svojega prejšnjega | življenja | . |
izbrala labodovo življenje, ker iz | sovraštva | do ženskega rodu, ki ga je bil spravil |
vedno v spominu sodba v sporu zaradi | orožja | . |
Potem je prišla Agamemnonova duša; iz | sovraštva | do človeškega rodu se je zaradi svoje |
strahovito vročino in pripeko; ta planota | pozabljenja | je namreč brez dreves in drugega rastlinja. |
pozabljenja je namreč brez dreves in drugega | rastlinja | . |
je vse vélike duhovnike in pismouke | ljudstva | in jih spraševal, kje naj bi bil Kristus |
odprli svoje zaklade in mu darovali | zlata | , kadila in mire. |
svoje zaklade in mu darovali zlata, | kadila | in mire. |
ZAČETEK JAVNEGA | DELOVANJA | Janez Krstnik pridiga |
Obrodite vendar vreden sad | spreobrnjenja | . |
njihovih shodnicah in oznanjal blagovest | kraljestva | . |
razkazovali pred ljudmi, sicer ne boste imeli | plačila | pri svojem Očetu, ki je v nebesih. |
Svetilka | telesa | |
»Svetilka | telesa | je oko. |
gledaš iver v očesu svojega brata, | bruna | v svojem pa ne opaziš? |
Pústi, da vzamem iver iz tvojega | očesa | ,’ če imaš pa sam bruno v očesu? |
Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega | očesa | ; šele potem boš razločno videl odstraniti |
boš razločno videl odstraniti iver iz | očesa | svojega brata.« |
Se mar grozdje obira s | trnja | ali smokve z osata? |
OZNANILO NEBEŠKEGA | KRALJESTVA | S ČUDEŽI IN Z BESEDO Jezus očisti |
Usmiljenja | hočem in ne daritve.’ | |
Nihče ne prišije krpe iz neudelanega | blaga | na staro obleko. |
Novega | vina | tudi ne vlivajo v stare mehove, sicer |
njihovih shodnicah in oznanjal blagovest | kraljestva | . |
pojdite iz tiste hiše ali iz tistega | mesta | in si prah otresite z nog. |
Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega | imena | ; toda kdor bo vztrajal do konca, bo |
Se boš mar do | neba | povzdignil? |
učite se od mene, ker sem krotak in iz | srca | ponižen, in našli boste spokojnost |
Usmiljenja | hočem in ne daritve,’ teh nedolžnih | |
je šel Jezus iz hiše in sédel kraj | jezera | . |
Ko je sejal, je nekaj | semena | padlo kraj pota. |
dano razumeti skrivnosti nebeškega | kraljestva | , njim pa ni dano. |
toda posvetne skrbi in zapeljivost | bogastva | mu zadušijo besedo in ostane brez sadu. |
Gospod, ali nisi vsejal dobrega | semena | na svoji njivi? |
drevo, tako da ptice priletijo izpod | neba | in gnezdijo na njegovih vejah.« |
»Sejavec dobrega | semena | je Sin človekov. |
Dobro seme so imetniki | kraljestva | , ljuljka pa povzročitelji zla. |
kraljestva, ljuljka pa povzročitelji | zla | . |
angele in pobrali bodo iz njegovega | kraljestva | vse pohujševalce in kršilce postave. |
Od | veselja | nad njim gre in proda vse, kar ima, |
Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil | ljudstva | , ker je imelo Janeza za preroka. |
prestopate božjo zapoved zavoljo svojega | izročila | ? |
razvrednotili božjo besedo zavoljo svojega | izročila | . |
Kar pa prihaja iz ust, pride iz | srca | , in to omadežuje človeka. |
Iz | srca | namreč prihajajo hudobne misli, uboji, |
prosili, naj jim pokaže kakšno znamenje z | neba | . |
Ne bo | vremena | ; nebo zamegljeno žari.’ |
Dal ti bom ključe nebeškega | kraljestva | ; in karkoli boš zavezal na zemlji, |
kamen na vrat in se potopi v globino | morja | . |
Gorje svetu zaradi | pohujšanja | ! |
Če pa tudi verskega | občestva | ne posluša, naj ti bo kakor pogan in |
nebeški Oče storil z vami, če vsak iz | srca | ne odpusti svojemu bratu.« |
zakonu sami odpovedali zaradi nebeškega | kraljestva | . |
»Učitelj, kaj naj | dobrega | storim, da dosežem večno življenje?« |
prenovljenju sveta sédel na prestol svojega | veličastva | , boste tudi vi ki ste šli za menoj, |
Iz | mesta | je šel v Betánijo in tam prenočil.« |
njemu véliki duhovniki in starešine | ljudstva | ter rekli: |
k njemu saduceji, ki pravijo, da ni | vstajenja | , in so ga vprašali: |
v svojih shodnicah in preganjali od | mesta | do mesta, da pride nad vas vsa pravična |
shodnicah in preganjali od mesta do | mesta | , da pride nad vas vsa pravična kri, |
Začetek | gorja | |
narodi vas bodo sovražili zaradi mojega | imena | . |
In ta evangelij | kraljestva | bodo oznanjali po vsem svetu v pričevanje |
torej videli na svetem kraju gnusobo | opustošenja | , ki jo je napovedal prerok Daniel - |
Zvezde bodo padale z | neba | in nebeške sile se bodo majale. |
človekovega, kako prihaja na oblakih | neba | z veliko močjo in slavo. |
izvoljene od štirih vetrov, od enega konca | neba | do drugega.« |
Od smokvinega | drevesa | se učite |
so vzele svetilke, niso pa prinesle | olja | s seboj. |
Pametne pa so s svetilkami vred vzele | olja | v posodicah. |
Dajte nam svojega | olja | , ker naše svetilke ugašajo!’ |
takrat bo sédel na prestol svojega | veličastva | . |
zbrali véliki duhovniki in starešine | ljudstva | na dvoru vélikega duhovnika, ki mu |
alabastrno posodico dragega odišavljenega | olja | in ga zlila na njegovo glavo, ko je |
poslali véliki duhovniki in starešine | ljudstva | . |
ves véliki zbor so iskali lažnivega | pričevanja | zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar |
desnici Vsemogočnega in priti na oblakih | neba | .« |
so vsi véliki duhovniki in starešine | ljudstva | sklenili, da Jezusa usmrtijo. |
Iz | trnja | so spletli krono in mu jo dali na glavo |
lobanjska vzpetina, so mu dali piti | vina | , pomešanega z žolčem. |
Drugi dan, to je po dnevu | pripravljanja | , so se véliki duhovniki in farizeji |
Krstnik v puščavi in oznanjal krst | spreobrnjenja | za odpuščanje grehov. |
Začetek javnega | delovanja | |
Nihče ne prišije krpe iz neudelanega | blaga | na staro obleko, sicer nov našiv stari |
In nihče ne vliva novega | vina | v stare mehove, sicer vino mehove razžene |
vdreti v hišo močnega in mu izropati | imetja | , če prej močnega ne zveže; šele tedaj |
Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel | odpuščanja | , ampak ga bo greh večno bremeníl.« |
Spet je začel učiti kraj | jezera | . |
Pri sejanju je nekaj | semena | padlo kraj pota. |
»Vam je dana skrivnost božjega | kraljestva | ; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje |
poslušajo, toda posvetne skrbi, zapeljivost | bogastva | in druga poželenja se prikradejo vanje |
velike veje, tako da morejo ptice izpod | neba | prebivati v njegovi senci.« |
Prispeli so na drugo stran | jezera | v géraško deželo. |
Od | začudenja | so bili vsi iz sebe. |
bom dal, pa čeprav polovico svojega | kraljestva | .« |
Proti večeru je bil čoln sredi | jezera | , on sam pa na kopnem. |
Farizeji namreč in Judje sploh se držijo | izročila | prednikov in ne jedo, če si prej skrbno |
zametujete in se držite človeškega | izročila | .« |
božjo zapoved, da se držite svojega | izročila | ! |
In še veliko temu | podobnega | počenjate.« |
Od znotraj namreč, iz človekovega | srca | , prihajajo hudobne misli, nečistovanja, |
ga in zahtevali od njega znamenje z | neba | . |
Iz | dna | duše je vzdihnil in rekel: |
stopil v čoln ter odplul na drugo stran | jezera | . |
povem: zagotovo ne bo zgubil svojega | plačila | .« |
je napisal to zapoved, na začetku | stvarjenja | pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. |
vam povem: kdor ne sprejme božjega | kraljestva | kakor otrok, nikakor ne pojde vanj.« |
bi zdaj, na tem svetu, četudi sredi | preganjanja | , dobil stokrat toliko hiš, bratov, |
učenci in s precejšno množico odhajal iz | mesta | , je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedèl |
Ko se je zvečerilo, so odšli iz | mesta | . |
Bali so se | ljudstva | , kajti Janeza so vsi imeli za preroka. |
pridejo saduceji, ki pravijo, da ni | vstajenja | , in ga vprašajo: |
oženil, in ko je umrl, ni zapustil | potomstva | . |
Vseh sedem je ostalo brez | potomstva | . |
Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega | srca | , iz vse svoje duše, z vsem svojim mišljenjem |
razen njega in ljubiti njega iz vsega | srca | , z vsem umom in z vso močjo ter ljubiti |
»Nisi daleč od božjega | kraljestva | .« |
Vsi so namreč vrgli od svojega | preobilja | ; ta pa je dala od svojega uboštva vse, |
preobilja; ta pa je dala od svojega | uboštva | vse, kar je imela, vse, kar potrebuje |
Začetek | gorja | |
Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega | imena | , toda kdor bo vztrajal do konca, bo |
»Ko boste pa videli gnusobo | opustošenja | , kjer ne sme biti - kdor bere, naj |
Zvezde bodo padale z | neba | in nebeške sile se bodo majale. |
skrajnih mejá sveta do skrajnih mejá | neba | .« |
Pouk smokvinega | drevesa | |
žena z alabastrno posodico dišečega | olja | iz pristne narde. |
»Čemú ta potrata dišečega | mazila | ? |
desnici Vsemogočnega in priti z oblaki | neba | .« |
plaščem škrlatne barve, spletli krono iz | trnja | in mu jo nadeli. |
Dajali so mu | vina | , pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. |
Ker je bil dan | pripravljanja | , to je dan pred soboto, je Jožef iz |
Napoved | rojstva | Janeza Krstnika |
in mnogi se bodo veselili njegovega | rojstva | , ker bo velik pred Gospodom. |
Vina | in opojne pijače ne bo pil in že v | |
Napoved Jezusovega | rojstva | |
ženami, in blagoslovljen sad tvojega | telesa | ! |
sem zaslišala tvoj pozdrav, se je od | veselja | zganilo dete v mojem telesu. |
svojo roko in razkropil ljudi ošabnega | srca | . |
služabnika Izraela in se spomnil svojega | usmiljenja | , kakor je obljubil našim očetom: |
pred njegovim obličjem vse dni svojega | življenja | . |
Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz | mesta | Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, |
Ko se je dopolnil čas njenega | očiščevanja | , so ga po predpisih Mojzesove postave |
poganov in v slavo Izraela, svojega | ljudstva | .« |
V petnajstem letu | vladanja | cesarja Tibêrija, ko je bil Poncij |
jórdansko pokrajino in oznanjal krst | spreobrnjenja | za odpuščanje grehov, kakor je pisano |
Obrodite vendar vreden sad | spreobrnjenja | ! |
svobodo in napovem leto Gospodovega | usmiljenja | .« |
Vstali so in ga odvedli iz | mesta | na previs hriba, na katerem je bilo |
Tudi novega | vina | nihče ne vliva v stare mehove, sicer |
skupina njegovih učencev in silno veliko | ljudstva | iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz |
Jeruzalema ter iz tirskega in sídonskega | primorja | . |
gledaš ivér v očesu svojega brata, | bruna | v svojem pa ne opaziš? |
je v tvojem očesu,’ če sam ne vidiš | bruna | v lastnem očesu? |
Odstrani najprej bruno iz svojega | očesa | in potem boš dobro videl vzeti ivér |
potem boš dobro videl vzeti ivér iz | očesa | svojega brata.« |
»Ni dobrega | drevesa | , ki bi rodilo slab sad, in spet ne |
rodilo slab sad, in spet ne slabega | drevesa | , ki bi rodilo dober sad. |
Smokev ne obiramo s | trnja | in grozdja ne trgamo z robidovja. |
Smokev ne obiramo s trnja in | grozdja | ne trgamo z robidovja. |
obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z | robidovja | . |
prinaša iz dobre zakladnice svojega | srca | dobro, hudoben pa iz pokvarjene húdo. |
njim so šli njegovi učenci in veliko | ljudstva | . |
Spremljalo jo je veliko ljudi iz | mesta | . |
Krstnik, ki ne jé kruha in ne pije | vina | , pa pravite: ‘ |
prinesla alabastrno posodo dišečega | olja | . |
Potem je hodil od | mesta | do mesta in od vasi do vasi, pridigal |
Potem je hodil od mesta do | mesta | in od vasi do vasi, pridigal in oznanjal |
Ko je sejal, je nekaj | semena | padlo kraj pota. |
Pohodili so ga in ptice izpod | neba | so ga pozobale. |
je dano razumeti skrivnosti božjega | kraljestva | , drugim pa se oznanja v prilikah, da |
vendar se v skrbeh, bogastvu in nasladah | življenja | zadušijo, da ne obrodijo sadov. |
»Prepeljimo se na drugo stran | jezera | !« |
Komaj je stopil na kopno, mu je iz | mesta | prišel nasproti moški, ki so ga obsedli |
Čreda pa je planila s | pobočja | v jezero in potonila. |
ozdravljal vse, ki so bili potrebni | ozdravljenja | . |
Starešine | ljudstva | , véliki duhovniki in pismouki ga bodo |
umrli, preden ne bodo videli božjega | kraljestva | .« |
hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z | neba | in jih pokonča?« |
imajo, kajti delavec je vreden svojega | plačila | . |
‘Tudi prah vašega | mesta | , ki se je prijel naših nog, otresamo |
Boš mar do | neba | povzdignjen? |
sem satana, ki je kakor blisk padal z | neba | . |
Stopil je k njemu, zlil | olja | in vina na njegove rane in jih obvezal. |
Stopil je k njemu, zlil olja in | vina | na njegove rane in jih obvezal. |
pa je imela s postrežbo polne roke | dela | . |
kajti k meni je prišel prijatelj s | potovanja | in nimam s čim postreči,’ in bi mu |
in so zahtevali od njega znamenje z | neba | . |
Zahteva znamenje, pa ne bo dobil drugega | znamenja | kakor Jonovo. |
Luč | telesa | |
Svetilka | telesa | je tvoje oko. |
vseh prerokov, ki je bila prelita od | stvarjenja | sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharíja, |
učitelji postave, ker ste vzeli ključ | spoznanja | . |
pohlepnosti, kajti življenje ni odvisno od | premoženja | , pa naj ima kdo še tako veliko bogastvo.« |
Moja duša, veliko | blaga | imaš, spravljenega za vrsto let. |
Obličje zemlje in | neba | znate presojati, kako da tega časa |
in se razvije v drevo in ptice izpod | neba | gnezdijo na njegovih vejah.« |
Kdor ima | ušesa | za poslušanje, naj posluša!« |
devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo | spreobrnjenja | .« |
Oče, daj mi delež | premoženja | , ki mi gre!’ |
hiše, ko me bo gospodar odstavil od | oskrbništva | .’ |
Sto mer | olja | .’ |
Sto mernikov | žita | .’ |
bili zvesti pri upravljanju tujega | premoženja | , kdo vam bo dal, kar je vaše? |
jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj | trpljenja | !’ |
ki orje ali pase, rekel, ko pride s | polja | : ‘ |
namreč blisk posveti od enega konca | neba | do drugega, tako bo tudi Sin človekov |
je šel Lot iz Sódome, sta padala z | neba | ogenj in žveplo in vse pokončala. |
Kdor ne sprejme božjega | kraljestva | kakor otrok, ne pride vanj.« |
povem: nikogar ni, ki bi zaradi božjega | kraljestva | zapustil hišo ali ženo, brate ali starše |
»Gospod, polovico svojega | premoženja | dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, |
Enako tudi prvaki | ljudstva | , vendar niso vedeli, kako bi to storili, |
najraje pri priči prijeli, pa so se zbali | ljudstva | . |
nekaj saducejev, ki so trdili, da ni | vstajenja | . |
so namreč dali vbogajme od svojega | obilja | , ona pa je dala od svojega uboštva |
svojega obilja, ona pa je dala od svojega | uboštva | vse, kar je imela za preživljanje.« |
shodnic, metali v ječe in zaradi mojega | imena | vas bodo vlačili pred vladarje in oblastnike! |
Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega | imena | , toda še las vam ne bo padel z glave. |
ne hodijo noter, kajti to so dnevi | maščevanja | , da se izpolni vse, kar je pisano. |
bo stiska med narodi in zmeda zaradi | bučanja | morja in valov. |
med narodi in zmeda zaradi bučanja | morja | in valov. |
Od smokvinega | drevesa | se učite |
bi se ga znebili, kajti bali so se | ljudstva | . |
imenoval Iškarijot in je bil izmed | števila | dvanajsterih. |
Dotaknil se je | ušesa | in ga zacelil. |
Sredi | dvorišča | so zakurili ogenj, in ko so posedli |
je zdanilo, so se zbrali starešine | ljudstva | , véliki duhovniki in pismouki ter ga |
»Kaj potrebujemo še | pričevanja | ,« so dejali, »saj smo sami slišali |
Simona iz Ciréne, ki je prihajal s | polja | , in mu naložili križ, da ga je nesel |
Doma je bil iz judovskega | mesta | Arimatéje in je pričakoval božje kraljestvo. |
To je bilo na dan | pripravljanja | in sobota se je bližala. |
odvaljen in stopile so noter, toda | telesa | Gospoda Jezusa niso našle. |
pri grobu in niso našle njegovega | telesa | , so se vrnile in pripovedovale, da |
»O nespametna in počasnega | mišljenja | za verovanje vsega, kar so pripovedovali |
Potipljite me in poglejte, kajti duh nima | mesa | in kosti, kakor vidite, da jih imam |
Ker pa od | veselja | še niso verjeli in so se čudili, jim |
ime in se niso rodili iz krvi ne iz | poželenja | mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. |
niso rodili iz krvi ne iz poželenja | mesa | ne iz volje moža, ampak iz Boga. |
»Videl sem Duha, ki se je spuščal z | neba | kakor golob in ostal nad njim. |
iz Andrejevega in Petrovega rodnega | mesta | . |
» | Vina | nimajo več.« |
On pa je govoril o templju svojega | telesa | . |
rodi od zgoraj, ne more videti božjega | kraljestva | .« |
Kar je rojeno iz | mesa | , je meso, kar pa je rojeno iz Duha, |
spričujemo to, kar smo videli, toda našega | pričevanja | ne sprejemate. |
nekim Judom pa se je vnel prepir zaradi | očiščevanja | . |
vendar nihče ne sprejema njegovega | pričevanja | . |
Odšli so iz | mesta | in se napotili k njemu. |
trudili, vi pa pobirate sadove njihovega | dela | .« |
Veliko Samarijanov iz tistega | mesta | je začelo verovati vanj zaradi besed |
»Ne verjamemo več zaradi tvojega | pripovedovanja | . |
njegovega glasu ne videli njegovega | obličja | . |
prepeljal na drugo stran Galilejskega | jezera | , ki se imenuje tudi Tibêrijsko. |
v čoln in se peljali na drugo stran | jezera | , proti Kafarnáumu. |
Jezus je kruh | življenja | |
množica, ki je ostala na drugi strani | jezera | , spoznala, da je bil tam en sam čoln |
»Jaz sem kruh | življenja | . |
Jaz sem kruh | življenja | . |
»Resnično resnično vam povem: če ne jeste | mesa | Sina človekovega in ne pijete njegove |
človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate | življenja | v sebi. |
Besede večnega | življenja | |
Besede večnega | življenja | imaš in mi trdno verujemo in vemo, |
veruje, ‘bodo iz njegovega | osrčja | tekle reke žive vode’, kakor |
bo taval v temi, temveč bo imel luč | življenja | .« |
»Mi se nismo rodili iz | prešuštva | ; enega očeta imamo: |
Zakaj mojega | govorjenja | ne razumete? |
zagledal človeka, ki je bil slep od | rojstva | . |
» | Blata | mi je dal na oči, nato sem se umil |
nikoli se ni slišalo, da bi kdo od | rojstva | slepemu odprl oči. |
Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega | posvečenja | . |
»Ne kamnamo te zaradi dobrega | dela | , marveč zaradi bogokletja, ker se ti, |
zaradi dobrega dela, marveč zaradi | bogokletja | , ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« |
»Janez ni storil nobenega | znamenja | , vendar je bilo vse, kar je Janez povedal |
Judje, ki so prišli z njo, ga je do | srca | ganilo in je vzdrhtel. |
ampak je kot véliki duhovnik tistega | leta | prerokoval, da mora Jezus umreti za |
Tedaj je Marija vzela funt dragocenega | olja | iz pristne narde, mazilila Jezusu noge |
»Zakaj tega | olja | ne bi prodali za tristo denarjev in |
Vse to vam bodo delali zaradi mojega | imena | , ker ne poznajo tistega, ki me je poslal. |
govoril, bi ne imeli greha, zdaj pa nimajo | opravičila | za svoj greh. |
se ne spominja več bolečin zavoljo | veselja | , ker se je človek rodil na svet. |
videl in vaše srce se bo veselilo in | veselja | vam nihče ne bo vzel. |
izmed njih se ni pogubil, edino sin | pogubljenja | , da se spolni Sveto pismo. |
da bodo imeli v sebi polnost mojega | veselja | . |
Vojaki so spletli iz | trnja | krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili |
Bil pa je dan | pripravljanja | na veliko noč, okrog šeste ure. |
kraj, kjer so Jezusa križali, blizu | mesta | in je bilo napisano hebrejsko, latinsko |
Ker je bil dan | pripravljanja | in da ne bi ostala trupla čez soboto |
blizu, sta zaradi judovskega dneva | pripravljanja | Jezusa položila tja. |
in je sobotni dan hodá oddaljena od | mesta | , vrnili v Jeruzalem. |
njih mora biti z nami priča njegovega | vstajenja | !« |
Nenadoma je nastal z | neba | šum, kot bi se bližal silovit vihar, |
»Sladkega | vina | so se napili.« |
Dal si mi spoznati pota | življenja | , napolnil me boš z veseljem pred svojim |
Ko so to slišali, jih je do | srca | pretreslo. |
Prinesli so moža, ki je bil od | rojstva | hrom. |
» | Srebra | in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: |
»Srebra in | zlata | nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu |
Petra in Janeza, zato so vsi ljudje od | začudenja | hiteli za njima v stebrišče, ki se |
je Peter to videl, se je obrnil do | ljudstva | z besedami: |
in si izprosili ubijalca, začetnika | življenja | pa ste ubili. |
grehi, tako da pridejo od Gospodovega | obličja | časi pomiritve in vam pošlje Maziljenca |
ne bo poslušal tega preroka, bo iz | ljudstva | iztrebljen.’ |
»Poglavarji | ljudstva | in starešine! |
V nikomer drugem ni | odrešenja | ; zakaj pod nebom nam ni dano nobeno |
Nihče med njimi ni trpel | pomanjkanja | . |
Svetemu Duhu in si pridržal del izkupička od | zemljišča | ? |
in govorite ljudem vse besede tega | življenja | !« |
Za njim se je v času ljudskega | štetja | dvignil Juda iz Galileje in potegnil |
trpeti zasramovanje zaradi (Jezusovega) | imena | . |
Bog | veličastva | se je prikazal našemu očetu Abrahamu, |
In dal mu je zavezo | obrezovanja | ; in tako se mu je rodil Izak, ki ga |
Glej, videl sem stisko svojega | ljudstva | v Egiptu in slišal sem njihovo tožbo. |
z našimi očeti; on je prejel besede | življenja | , da jih nam izroči. |
Naši očetje so imeli šotor | pričevanja | v puščavi. |
poganom, ki jih je Bog pregnal izpred | obličja | naših očetov. |
Pahnili so ga iz | mesta | in ga kamenjali. |
Gospoda, morda ti odpusti namero tvojega | srca | ! |
je spregovoril, izhajal je iz tega | mesta | v spisu, nato pa je navezal na veselo |
»Če veruješ iz vsega | srca | , je to mogoče.« |
Damasku, pa ga je nenadoma obsijala luč z | neba | . |
mnogih sem slišal o tem človeku, koliko | gorja | je prizadel tvojim svetim v Jeruzalemu. |
»Brez | odlašanja | pridi k nam!« |
pobožnega moža iz svojega zvestega | spremstva | . |
štirinožne živali in laznina zemlje in ptice | neba | . |
Brez | odlašanja | odpotuj z njima, kajti jaz sem ju poslal!« |
ki se je s štirimi vogali spuščala z | neba | in prišla prav do mene. |
zemeljske živali, zveri, laznino in ptice | neba | . |
Glas z | neba | pa je spet odgovoril: ‘ |
Duh mi je rekel, naj grem brez | odlašanja | z njimi. |
roke in pred vsemi nakanami judovskega | ljudstva | .« |
Prepoznala je Petrov glas in od samega | veselja | ni odprla vrat, ampak je stekla povedat: |
oslepel boš in nekaj časa ne boš videl | sonca | !« |
Bog našega izraelskega | ljudstva | je izvolil naše očete in namnožil ljudstvo |
Nam je bila poslana ta beseda | odrešenja | . |
vsega, od česar niste mogli dobiti | opravičenja | v Mojzesovi postavi. |
sami sebe nimate za vredne večnega | življenja | , glejte, se obračava k poganom. |
Ikónij, njuni učenci pa so bili polni | veselja | in Svetega Duha. |
ni imel moči v nogah; bil je že od | rojstva | hrom in nikoli ni mogel hoditi. |
Svečenik Zevsovega | svetišča | , ki je bilo pred mestom, je dal pred |
In vendar ob tem sebe ni pustil brez | pričevanja | , saj vam je izkazoval dobrote: z neba |
pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z | neba | je pošiljal deževje in rodovitne čase, |
ter kamenjali Pavla in ga odvlekli iz | mesta | , ker so mislili, da je mrtev. |
mojih ustih slišali besedo veselega | oznanila | in sprejeli vero. |
smemo delati težav ljudem, ki se od | poganstva | spreobračajo k Bogu. |
je darovano malikom, naj se vzdržijo | nečistovanja | in mesa zadavljenih živali in krvi. |
malikom, naj se vzdržijo nečistovanja in | mesa | zadavljenih živali in krvi. |
vaši bratje, pozdravljamo brate iz | poganstva | v Antiohíji, Siriji in Kilíkiji! |
da vam ne nalagamo nobenega drugega | bremena | kakor tale nujna določila: |
kar je bilo darovano malikom, krvi in | mesa | zadavljenih živali in nečistovanja. |
krvi in mesa zadavljenih živali in | nečistovanja | . |
Srečala nas je dekla, ki je imela duha | vedeževanja | in je s prerokbami prinašala precéj |
Boga Najvišjega; oznanjajo vam pot | odrešenja | .« |
iz ječe ter prosila, naj odideta iz | mesta | . |
nemudoma odpravili, da je odpotoval do | morja | ; Sila in Timótej pa sta ostala v Beróji. |
vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je | neba | in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, |
zemlje in ljudem odmeril čase in meje | bivanja | , da bi Boga iskali in se morda do |
In odgnal jih je izpred | sodišča | . |
Poln | navdušenja | je govoril in natančno pripovedoval |
rute, ki so se dotaknile Pavlovega | telesa | , in bolezni so izginjale in zli duhovi |
Artémide in njeno podobo, ki je padla z | neba | . |
V spanju je padel s tretjega | nadstropja | , tako da so ga pobrali mrtvega. |
Od nikogar si nisem poželel | srebra | , zlata ali obleke. |
Od nikogar si nisem poželel srebra, | zlata | ali obleke. |
nas z ženami in otroki pospremili iz | mesta | . |
štiri neporočene hčere, ki so imele dar | prerokovanja | . |
so bile darovane malikom, in krvi in | mesa | zadavljenih živali in nečistovanja.« |
krvi in mesa zadavljenih živali in | nečistovanja | .« |
Sporočil je, kdaj se jim dopolnijo dnevi | očiščevanja | , ko naj se za vsakega izmed njih opravi |
»Jud sem iz Tarza v Kilíkiji, meščan | mesta | , ki ni brez slovesa. |
me je nenadoma zaslepila močna luč z | neba | . |
Jeruzalem, ker ne bodo sprejeli tvojega | pričevanja | o meni!’ |
»Jaz pa ga imam od | rojstva | ,« je pripomnil Pavel. |
Voditelja svojega | ljudstva | ne boš sramotil!« |
Saduceji namreč trdijo, da ni | vstajenja | in ne angelov in duhov, farizeji pa |
pravico našemu ljudstvu, zato se poln | zaupanja | zagovarjam pred tabo. |
Zaradi | vstajenja | mrtvih mi danes sodite!’« |
Zdaj pa stojim pred sodiščem zaradi | upanja | v obljubo, ki jo je Bog dal našim očetom. |
obljube, mene pa Judje ravno zaradi tega | upanja | tožijo, o kralj. |
svetlejšo od sončne svetlobe, ki je z | neba | posijala čezme in čez moje sopotnike. |
Zato te bom rešil iz rok tvojega | ljudstva | in iz rok poganov, h katerim te pošiljam, |
imenuje Dobri Pristani, nedaleč od | mesta | Lasáje. |
Več dni ni bilo videti ne | sonca | ne zvezd in divje neurje ni pojenjalo. |
Nobeden izmed vas ne bo izgubil | življenja | , samo ladja bo šla v izgubo. |
Pavel je nabral kup | dračja | in ga vrgel na ogenj; tedaj pa je zaradi |
ogenj; tedaj pa je zaradi vročine iz | dračja | švignila kača in se mu privila na roko. |
človek je gotovo morilec: rešil se je iz | morja | , zdaj pa mu Pravičnost ne pusti, da |
nas oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli | pomanjkanja | . |
z vami govoriti: zaradi Izraelovega | upanja | me namreč oklepajo te verige.« |
»Mi nismo iz Judeje dobili nobenega | pisma | o tebi. |
Od | jutra | do večera jim je razlagal, jim pričeval |
Zakaj srce tega | ljudstva | je okamenelo, zamašili so si ušesa, |
apostolskega poklica, da bi v slavo njegovega | imena | privedli vse narode k poslušnosti vere. |
Krivda | človeštva | |
Zakaj od | stvarjenja | sveta naprej je mogoče to, kar je v |
Zvrhani so nevoščljivosti, | ubijanja | , prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. |
staršem, brez pameti, brez zvestobe, brez | srca | , brez usmiljenja. |
pameti, brez zvestobe, brez srca, brez | usmiljenja | . |
preprostih, ker imaš v postavi vodilo | spoznanja | in resnice, če torej poučuješ druge, |
ki je to v srcu, in obreza je obreza | srca | , po duhu in ne po črki. |
Priznanja | ne dobiva od ljudi, temveč od Boga. | |
zastonj po njegovi milosti, v môči | odrešenja | , ki je prišlo po Kristusu Jezusu. |
naših grehov in je vstal zaradi našega | opravičenja | . |
Sadovi | opravičenja | |
ljudi, tako tudi zaradi pravičnega | dejanja | enega prihaja na vse ljudi opravičenje, |
mrtvih, tudi mi stopili na pot novega | življenja | . |
svojih udov grehu, da bi postali orožje | zla | , marveč izročite sebe Bogu kot ljudje, |
ste bili sužnji greha, pa ste se iz | srca | uklonili nauku, ki vam je bil posredovan. |
Zaradi šibkosti vašega | mesa | govorim pač po človeško. |
Ne delam namreč | dobrega | , ki ga hočem, marveč delam zlo, ki |
Kdo me bo rešil tega | telesa | , ki je zapisano smrti? |
nemogoče postavi, ker je bila zaradi | mesa | brez moči, je uresničil Bog s tem, |
poslal svojega Sina v podobi grešnega | mesa | ; da bi zmagal greh, je obsodil greh |
izpolnile v nas, ki ne hodimo po smernicah | mesa | , ampak duha. |
Toda težnje | mesa | vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo |
Zakaj v težnjah | mesa | je sovraštvo do Boga, ker se ne podrejajo |
zaradi greha, duh pa je življenje zaradi | opravičenja | . |
boste umrli, če pa z duhom morite dela | telesa | , boste živeli. |
Saj niste prejeli duha | suženjstva | , da bi spet zapadli v strah, ampak |
zapadli v strah, ampak ste prejeli duha | posinovljenja | , v katerem kličemo: |
upanju: da se bo tudi stvarstvo iz | suženjstva | razpadljivosti rešilo v svobodo poveličanih |
pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega | telesa | . |
pokazal bogastvo svoje slave posodam | usmiljenja | , vnaprej določenim za poveličanje, |
Gospod nad vojskami ne bil zapustil | potomstva | , bi bili postali kakor Sódoma in bili |
Síon postavim kamen spotike in skalo | pohujšanja | , toda kdor bo veroval vanj, ne bo osramočen.« |
Bratje, hrepenenje mojega | srca | in moja prošnja k Bogu veljata njim, |
srcem namreč verujemo, da bi prišli do | opravičenja | , z usti pa izpovedujemo vero, da bi |
izpovedujemo vero, da bi prišli do | zveličanja | . |
Potemtakem je vera iz | oznanjevanja | , oznanjevanje pa posredovanje Kristusove |
Bog ni zavrgel svojega | ljudstva | , ki si ga je bil izvolil od vsega začetka. |
usmiljenje, tako so sedaj tudi ti zaradi | usmiljenja | , ki ste ga bili deležni, postali neposlušni, |
neposlušni, da bi tudi oni prišli do | usmiljenja | . |
O globočina | bogastva | in modrosti in vednosti v Bogu! |
Če ima kdo dar | preroštva | , naj ga uporablja v skladu z vero. |
Kdor ima dar | slúženja | , naj ga uporablja za slúženje. |
Kdor ima dar | učenja | , naj uči. |
Kdor ima dar | spodbujanja | , naj spodbuja. |
Pravila krščanskega | življenja | |
Odklanjajte zlo, oklepajte pa se | dobrega | . |
tako, mu boš sipal na glavo žarečega | oglja | .« |
Ura je že, da se zbudite iz | spanja | , zdaj je naše zveličanje bliže kakor |
Nikar ne razdiraj božjega | dela | zaradi jedi! |
Zato je dobro ne jesti | mesa | niti piti vina niti delati karkoli, |
Zato je dobro ne jesti mesa niti piti | vina | niti delati karkoli, ob čemer se utegne |
obsojen, če jé, ker tega ne dela iz | prepričanja | . |
Karkoli pa ne izvira iz | prepričanja | , je greh. |
Saj tudi Kristus ni iskal lastnega | ugodja | , ampak kakor je pisano: |
Bog | upanja | pa naj napolni vaše verovanje z vsem |
da bi bili v môči Svetega Duha polni | upanja | . |
Sedaj pa v teh krajih nimam več | dela | in si že nekaj let želim priti k vam, |
križu je namreč za tiste, ki so na poti | pogubljenja | , nespamet; nam, ki smo na poti zveličanja, |
pogubljenja, nespamet; nam, ki smo na poti | zveličanja | , pa božja moč. |
rešiti tiste, ki verujejo, po nespameti | oznanila | . |
Zakaj ko bi jo bili spoznali, Gospoda | veličastva | pač ne bi križali. |
Mleka | sem vam dal piti, ne jedi, saj jè še | |
zakraljevali, tako bi tudi mi z vami prišli do | kraljevanja | . |
krivičniki ne bodo deležni božjega | kraljestva | ? |
obrekljivci ne roparji ne bodo dediči božjega | kraljestva | . |
greh, ki ga stori človek, je zunaj | telesa | ; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu |
Zdaj pa k vprašanjem iz vašega | pisma | . |
Ker pa obstaja nevarnost | nečistovanja | , naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj |
Glede deviških nimam Gospodovega | naročila | , dajem pa nasvet, ker sem prejel milost |
prejel milost od Gospoda, da sem vreden | zaupanja | . |
Glede malikom darovanega | mesa | ! |
Vendar nimajo vsi | spoznanja | . |
Tako bo pač zaradi tvojega | spoznanja | propadel slabotni brat, ki pa je Kristus |
mojega brata, nikoli več ne bom jedel | mesa | , da ne pohujšam svojega brata. |
Vi ste namreč pečat mojega | apostolstva | v Gospodu. |
Kdo pase čredo in ne uživa | mleka | od črede? |
ki skrbijo za bogoslužje, živijo od | svetišča | in da dobijo delež pri oltarju tisti, |
tisti, ki oznanjajo evangelij, živijo od | oznanjevanja | evangelija. |
na lastno pobudo, bi imel pravico do | plačila | . |
uveljavljam svojih pravic, ki mi gredo iz | oznanjevanja | evangelija. |
Zato, preljubi, bežite od | malikovanja | , saj govorim razumnim ljudem. |
modrosti, drugemu po istem Duhu beseda | spoznanja | . |
Duhu, drugemu po istem Duhu darovi | ozdravljanja | , drugemu čudežna moč, drugemu prerokovanje, |
učitelji, potem darovi moči, potem darovi | ozdravljanja | , pomaganja, vodenja in različnih jezikov. |
darovi moči, potem darovi ozdravljanja, | pomaganja | , vodenja in različnih jezikov. |
potem darovi ozdravljanja, pomaganja, | vodenja | in različnih jezikov. |
In ko bi imel dar | preroštva | in ko bi poznal vse skrivnosti in imel |
gledamo v ogledalu, megleno, takrat pa iz | obličja | v obličje. |
Darovi jezikov in | prerokovanja | |
darom jezikov, pa vam ne bi povedal ne | razodetja | ne spoznanja ne prerokbe ne nauka! |
pa vam ne bi povedal ne razodetja ne | spoznanja | ne prerokbe ne nauka! |
bodo razkrile skrivnosti njegovega | srca | . |
Po njem ste na poti | zveličanja | , če se ga trdno držite, kakor sem vam |
nekateri izmed vas govoriti, da ni | vstajenja | mrtvih? |
Če ni | vstajenja | mrtvih, potem tudi Kristus ni vstal. |
Če samo zaradi tostranskega | življenja | zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi |
Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj | pomilovanja | vredni. |
Niso vsa živa bitja iz istega | mesa | , ampak je drugo pri ljudeh, drugo pa |
Drug je sijaj | sonca | in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd. |
in kri ne moreta podedovati božjega | kraljestva | , pa tudi minljivost ne podeduje neminljivosti. |
našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče | usmiljenja | in Bog vse tolažbe. |
tudi tolažbe, kakor ste z nami deležni | trpljenja | . |
Seveda pa upam, da boste do | dna | razumeli, saj ste nas deloma že razumeli, |
vam namreč v veliki stiski in tesnobi | srca | in v mnogih solzah, vendar ne zato, |
vseh krajih prijeten vonj njegovega | spoznanja | . |
Kristusov vonj med tistimi, ki so na poti | zveličanja | , in tistimi, ki so na poti pogubljenja, |
zveličanja, in tistimi, ki so na poti | pogubljenja | , za ene vonj po smrti, ki vodi v smrt, |
zakrit, je zakrit za tiste, ki so na poti | pogubljenja | , za nevernike, ki jim je bog tega |
Vedno smo polni | zaupanja | , čeprav vemo, da smo zdoma in daleč |
in si želimo, da bi se izselili iz | telesa | in se vselili h Gospodu. |
V ničemer ne dajemo nobenega | pohujšanja | , da se naša služba ne bi grajala, |
sem poln tolažbe in prekipevajočega | veselja | . |
pa je še bolj vnet zaradi velikega | zaupanja | , ki ga ima do vas. |
bo zbran iz velikodušnosti in ne iz | stiskaštva | . |
Orožje našega | bojevanja | ni človeško, ampak ima v Bogu moč, |
vas dvignil, tedaj, ko sem vam brez | plačila | oznanjal božji evangelij? |
štirinajstimi leti je bil vzdignjen do tretjega | neba | - ali v telesu, ne vem, ali zunaj telesa, |
neba - ali v telesu, ne vem, ali zunaj | telesa | , ne vem. |
vzet v nebesa - ali v telesu ali zunaj | telesa | , ne vem. |
pred Bogom s postavo, je razvidno iz | dejstva | , da bo pravični živel iz vere. |
Kristus pa nas je odkupil od | prekletstva | postave s tem, da je za nas postal |
Zavriskaj od | veselja | ti, ki ne poznaš porodnih bolečin! |
Sadovi duha in dela | mesa | |
duhu in nikar ne strezite poželenju | mesa | . |
Sicer pa so dela | mesa | znana. |
stvari, ne bodo podedovali božjega | kraljestva | . |
pravi: kdor seje v svoje meso, bo od | mesa | žel pogubo; kdor pa seje v duha, bo |
upali v Kristusa, v hvalo njegovega | veličastva | . |
slišali besedo resnice, blagovest svojega | odrešenja | . |
poroštvo naše dediščine, v odrešenje | ljudstva | , ki si ga je Bog pridobil, v hvalo |
je Bog pridobil, v hvalo njegovega | veličastva | . |
našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče | veličastva | , dal duha modrosti in razodetja, da |
Oče veličastva, dal duha modrosti in | razodetja | , da bi ga resnično spoznali. |
On naj razsvetli oči vašega | srca | , da bi doumeli, v kakšno upanje vas |
njegovo telo, polnost njega, ki do | dna | prešinja celotno stvarstvo. |
živeli tako kot oni v poželenju svojega | mesa | ; počenjali smo, kar sta hotela meso |
ločeni od Kristusa, zunaj Izraelovega | občestva | in izločeni od dobrin, ki jih je obljubljala |
V svetu ste bili brez | upanja | in brez Boga. |
zemlji, naj vam dá po bogastvu svojega | veličastva | , da se po njegovem Duhu močno utrdite |
se sveti usposobijo za opravljanje | poslanstva | pri oblikovanju Kristusovega telesa, |
poslanstva pri oblikovanju Kristusovega | telesa | , to vse dotlej, dokler vsi skupaj |
skupaj ne pridemo do edinosti vere in do | spoznanja | Božjega Sina, do popolnega človeka, |
spojeno z njim, ob sodelovanju celotnega | veziva | , in vsak posamezni ud prispeva, kakor |
kateri ždijo, in zaradi trdote njihovega | srca | jim je pamet otemnela in so se odtujili |
strasti, da se prenovite v duhu svojega | mišljenja | in oblečete novega človeka, ki ga |
katerim ste bili zaznamovani za dan | odrešenja | . |
Iz | spoštovanja | do Kristusa se podrejajte drug drugemu. |
sijaju, brez madeža, gube ali česa | podobnega | , namreč sveto in brezmadežno. |
vendar ni nihče nikoli sovražil svojega | telesa | , temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus |
Cerkev: smo namreč udje njegovega | telesa | . |
največjo spoštljivostjo, v preprostosti | srca | . |
ampak kot Kristusovi služabniki, ki iz | srca | spolnjujejo božjo voljo. |
Vzemite tudi čelado | zveličanja | in meč duha, kar je božja beseda. |
evangelija, oni pa oznanjajo Kristusa iz | stremuštva | in ne iz čistega namena, ker mislijo, |
iste ljubezni, enega duha in enega | mišljenja | . |
iz prepirljivosti in ne iz praznega | slavohlepja | , ampak imejte v ponižnosti drug drugega |
Vse delajte brez | godrnjanja | in preračunljivosti, da boste neoporečni |
Držite se besede | življenja | , da se bom lahko na Kristusov dan pohvalil, |
sem bil osmi dan, sem iz izraelskega | ljudstva | , iz Bénjaminovega rodu, Hebrejec izmed |
izgubo imam vse v primeri z vzvišenostjo | spoznanja | Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. |
to, da spoznam njega in moč njegovega | vstajenja | ter svoj delež pri njegovem trpljenju, |
smrti in tako upam, da kako pridem do | vstajenja | od mrtvih. |
sodelavci, katerih imena so v knjigi | življenja | . |
vi Filipljani, veste, da na začetku | oznanjevanja | evangelija, ko sem odpotoval iz Makedonije, |
imate do vseh svetih, in sicer zaradi | upanja | , ki vam je pripravljeno v nebesih. |
Pri tem naj bi vas moč njegovega | veličastva | tako silno okrepila, da bi bili polni |
podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega | stvarstva | , |
njem je utemeljeno vse in on je glava | telesa | , to je Cerkve. |
mrtvih, tako da je prvi sredi celotnega | stvarstva | . |
je Bog s smrtjo njegovega umrljivega | telesa | spravil s seboj, da bi vas privedel |
v veri in se ne pustite odtrgati od | upanja | , ki ga daje evangelij, o katerem ste |
ljubezni, obogateni z vso polnostjo | spoznanja | razumeli božjo skrivnost, Kristusa, |
Polnost | življenja | v Kristusu |
kakor ste bili v njej poučeni, polni | zahvaljevanja | . |
Zakaj v njem telesno biva vsa polnost | božanstva | . |
zakaj on je glava vsakršne oblasti in | vladarstva | . |
pregreh in zaradi neobrezanosti svojega | mesa | . |
pobožnostjo, ponižnostjo in strogostjo do | telesa | dajejo te reči sicer vtis modrosti, |
in z duhovnimi pesmimi hvaležno iz | srca | prepevajte Bogu. |
ugajati ljudem, ampak v iskrenosti | srca | in v strahu pred Gospodom. |
Karkoli že delate, delajte iz | srca | , v zavesti, da delate za Gospoda, ne |
ljubezni in kako vztrajno se oklepate | upanja | v našega Gospoda Jezusa Kristusa. |
volja, vaše posvečenje: da se vzdržite | nečistovanja | , da vsakdo izmed vas ohrani svoje |
vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo | upanja | . |
glasu in ob božji trobenti stopil z | neba | . |
za jezo, ampak za to, da pridemo do | zveličanja | po našem Gospodu Jezusu Kristusu, |
Glejte, da bi kdo ne vračal komu | hudega | s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte |
Zla | , pa naj bo kakršnokoli, se vzdržite. | |
njej boste spoznani za vredne božjega | kraljestva | , za katero tudi trpite. |
olajšanjem, skupaj z nami, ko se bo razodel z | neba | Gospod Jezus z angeli svoje moči in |
obsodil na večno pogubljenje, stran od | veličastva | svojega obličja in svoje slave, ko |
pogubljenje, stran od veličastva svojega | obličja | in svoje slave, ko bo tisti dan prišel, |
govoric ne od kakega našega domnevnega | pisma | , češ da je Gospodov dan pred vrati. |
in z vero v resnico postanete prvina | odrešenja | . |
pa je ljubezen, ki izvira iz čistega | srca | , dobre vesti in odkritosrčne vere. |
je nauk, ki se ujema z evangelijem | veličastva | blaženega Boga, in ta evangelij je |
službo, me je namreč imel za vrednega | zaupanja | , čeprav sem bil prej bogokletnik, |
se vsi ljudje zveličali in prišli do | spoznanja | resnice. |
marveč trezne in vsestransko vredne | zaupanja | . |
Urjenje | telesa | le malo koristi, nadvse koristna pa |
»Delavec je vreden svojega | plačila | .« |
pij več samo vode, temveč popij malo | vina | zaradi želodca in svojih pogostih težav. |
Vsi, ki so pod jarmom | suženjstva | , naj imajo svoje gospodarje za vredne |
imajo svoje gospodarje za vredne vsega | spoštovanja | . |
Korenina vsega | zla | je namreč pohlep po denarju. |
praznih govoric in ugovorov lažnega | spoznanja | , ki so se ga nekateri oprijeli in |
in za mir s tistimi, ki iz čistega | srca | kličejo Gospoda. |
učijo, pa ne morejo nikoli priti do | spoznanja | resnice. |
Že od | detinstva | poznaš Sveto pismo in to ti more po |
Rešil me je levu iz | žrela | . |
Gospod me bo osvobodil vsakega | zla | in rešil v svoje nebeško kraljestvo. |
bili storili mi, marveč iz svojega | usmiljenja | , ko nas je v kopeli prerodil in prenovil |
opravičeni in bi postali dediči večnega | življenja | , v katero upamo. |
hotel storiti ničesar brez tvojega | soglasja | , da bi tvoje dobro delo ne bilo videti |
On je odsvit njegovega | veličastva | in odseva njegovo bistvo. |
grehov, je v nebesih sédel na desnico | veličastva | . |
»Žezlo pravičnosti je žezlo tvojega | kraljestva | . |
zato te Bog, tvoj Bog, mazili z oljem | veselja | bolj kakor tvoje tovariše.« |
da strežejo tistim, ki bodo dediči | odrešenja | ? |
Veličina | odrešenja | |
Začetnik | odrešenja | |
je tistega, ki je začetnik njihovega | odrešenja | , spopolnil s trpljenjem. |
posvečuje, in tisti, ki so deležni | posvečenja | . |
zanesljiv véliki duhovnik v spravo za grehe | ljudstva | . |
Ostanek božjega | ljudstva | |
vami ne bo imel hudobnega in nevernega | srca | in bi odstopil od živega Boga. |
Pa vendar so bila že dokončana dela | stvarjenja | sveta. |
in mozga ter presoja vzgibe in misli | srca | . |
vélikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti | sočutja | z našimi slabostmi, marveč takega, |
vsem, ki ga ubogajo, počelo večnega | zveličanja | , ker ga je Bog razglasil za vélikega |
Postali ste potrebni | mleka | , ne močne hrane. |
Boga, glede nauka o krstih, glede | polaganja | rok in vstajenja od mrtvih in o večni |
nauka o krstih, glede polaganja rok in | vstajenja | od mrtvih in o večni sodbi. |
zabredejo, pripraviti do ponovnega | spreobrnjenja | , ker v svojo škodo znova križajo in |
prepričani, da ste na boljšem in blizu | zveličanja | . |
da bi potrdili konec kakršnegakoli | prerekanja | , prisežejo. |
rodovnika, brez začetka dni in brez konca | življenja | , je pa podoben Božjemu Sinu in ostane |
postavi pobirajo desetino od svojega | ljudstva | , od svojih bratov, ki so vendar Abrahamovi |
postal duhovnik po zakonitosti telesnega | nasledstva | , temveč po môči neminljivega življenja. |
nasledstva, temveč po môči neminljivega | življenja | . |
To se ni zgodilo brez | priseganja | . |
Oni so namreč postali duhovniki brez | priseganja | , ta pa s priseganjem tistega, ki mu |
najprej za svoje grehe in nato za grehe | ljudstva | . |
ljudi, ki jih tlačijo slabosti; beseda | priseganja | , ki je prišla za postavo, pa večno |
imamo, ki je sédel na desno prestola | veličanstva | v nebesih in je služabnik svetišča |
veličanstva v nebesih in je služabnik | svetišča | in pravega šotora, ki ga je postavil |
Nad njo sta bila kêruba | veličastva | , ki sta razprostirala krila nad spravnim |
za svoje prestopke in za prestopke | ljudstva | . |
skoraj vse očiščuje s krvjo in brez | prelivanja | krvi ni odpuščanja. |
s krvjo in brez prelivanja krvi ni | odpuščanja | . |
istim daritvam, ki jih darujejo iz | leta | v leto, nikoli ne more privesti do |
»Daritve in | darovanja | nisi hotel, a telo si mi pripravil. |
»Daritev in | darovanja | « in »žgalnih daritev in daritev za |
V môči te volje smo z daritvijo | telesa | Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za |
Brez | omahovanja | se držimo izpovedi upanja, ker je on, |
Brez omahovanja se držimo izpovedi | upanja | , ker je on, ki je dal obljubo, vreden |
ker je on, ki je dal obljubo, vreden | zaupanja | . |
pričevanju dveh ali treh prič brez | usmiljenja | doleti smrt. |
Ne zapravite torej svojega | zaupanja | , ki ga čaka veliko plačilo. |
kolikor je zvezd na nebu in kakor je brez | števila | peska na morskem obrežju. |
obljube, ker je Bog za nas poskrbel nekaj | boljšega | , da bi namreč ti ne dosegli popolnosti |
je za eno jed prodal pravice svojega | prvorojenstva | . |
sredniku nove zaveze Jezusu in krvi | kropljenja | , ki glasneje govori kakor Abelova. |
Naj vam | življenja | ne vodi slà po denarju. |
in še se ozirajte na konec njihovega | življenja | in se ravnajte po njihovi veri. |
za greh v svetišče, sežigajo zunaj | šotorišča | . |
Pojdimo torej ven iz | obzidja | in prenašajmo njegovo sramoto, saj |
njegovo sramoto, saj nimamo tu stalnega | mesta | , ampak iščemo prihodnje. |
preskušnjo prestal, bo prejel krono | življenja | , ki je obljubljena tistim, ki ga ljubijo. |
bi bili tako rekoč prvina njegovega | stvarstva | . |
svetu, da so bogati v veri in dediči | kraljestva | , ki ga je obljubil tistim, kateri ga |
Mar ne sramotijo ravno ti vzvišenega | imena | , ki se je klicalo nad vas? |
Brez | usmiljenja | bo namreč sojen tisti, ki ne skazuje |
bo namreč sojen tisti, ki ne skazuje | usmiljenja | . |
kvari vsega človeka in razvnema kolo | življenja | , njega pa podžiga pekel. |
miroljubna, prizanesljiva, poslušna, polna | usmiljenja | in dobrih del, nepristranska in brez |
preživite v spoštljivem strahu čas svojega | bivanja | v tujini. |
veste, da vas iz vašega brezplodnega | življenja | , ki ste ga podedovali od očetov, niso |
Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega | jagnjeta | . |
hinavščine in nevoščljivosti in vsakršnega | obrekovanja | ! |
»kamen spotike in skala | pohujšanja | «. |
Niste našli | usmiljenja | , zdaj pa se vas je usmilil. |
Zdržite se grešnega | poželenja | , ki se bojuje proti duhu. |
Ko so ga sramotili, ni vračal | sramotenja | , ko je trpel, ni grozil, ampak je vse |
pridobljeni že po vedênju svojih žena, brez | prigovarjanja | , ker bodo opazovali vaše spoštljivo |
Skušajte notranjost | srca | rajši okrasiti z neuničljivim okrasom |
skupaj z vami tudi one deležne milosti | življenja | . |
odgovoriti, če vas vpraša za razlog vašega | upanja | . |
Ne odstranjuje madežev s | telesa | , ampak zaradi vstajenja Jezusa Kristusa |
odstranjuje madežev s telesa, ampak zaradi | vstajenja | Jezusa Kristusa prosi Boga za dobro |
tudi starešina in priča Kristusovega | trpljenja | , s katerim bom tudi dosegel slavo, |
kakor mi, obilno milost in mir iz | spoznanja | Boga in Jezusa, našega Gospoda! |
posvetni pokvarjenosti, ki izvira iz | poželenja | , in bi postali deležni božje narave. |
krepost, iz kreposti spoznanje, iz | spoznanja | samoobvladanje, iz samoobvladanja potrpežljivost, |
spoznanje, iz spoznanja samoobvladanje, iz | samoobvladanja | potrpežljivost, iz potrpežljivosti |
pobožnost, iz pobožnosti bratoljubje, iz | bratoljubja | ljubezen. |
čast in slavo, ko mu je iz silnega | veličastva | zadonel glas Boga: |
Njihove oči so polne | prešuštva | in naperjene v greh, zvabljajo omahljive |
ostalo tako, kakor je bilo od začetka | stvarjenja | .« |
pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot | spreobrnjenja | . |
PRVO JANEZOVO PISMO Beseda | življenja | |
Besedo | življenja | . |
Zaradi njegovega | imena | so vam grehi odpuščeni. |
noben ubijalec nima v sebi večnega | življenja | . |
obsojalo, je vendar Bog večji od našega | srca | in vé vse. |
življenje; kdor Božjega Sina nima, nima | življenja | . |
Starešina dragemu Gaju, ki ga imam iz | srca | rad. |
Nimam večjega | veselja | , kakor je to, da slišim, kako moji |
kadar pridem, posvaril zaradi njegovega | početja | . |
Tudi angele, ki niso ohranili svojega | dostojanstva | , ampak zapustili svoje bivališče, hrani |
padcem in vas brez madeža in polne | veselja | postaviti pred svoje veličastvo, edinemu |
in tistim, ki poslušajo besede tega | prerokovanja | ter spolnjujejo, kar je zapisano v |
ki je, ki je bil in ki pride, vladar | vesolja | . |
sem bil zaradi božje besede in zaradi | pričevanja | o Jezusu na otoku, ki se imenuje Pátmos. |
veke vekov in imam ključe smrti in | podzemlja | . |
si marsikaj prenesel zaradi mojega | imena | , pa se nisi utrudil. |
odstranil tvoj svečnik z njegovega | mesta | . |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. |
Zmagovalcu bom dal jesti z | drevesa | življenja, ki raste v božjem raju.’« |
Zmagovalcu bom dal jesti z drevesa | življenja | , ki raste v božjem raju.’« |
zvest vse do smrti in dal ti bom venec | življenja | . |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. |
Vendar se držiš mojega | imena | in nisi zatajil vere vame niti v dneh, |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. |
spreobrne, a se noče odvrniti od svojega | nečistovanja | . |
stisko, če se ne bodo odvrnili od njenega | početja | . |
pravijo, pa ne bom nalagal drugega | bremena | . |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.’« |
Njegovega | imena | ne bom izbrisal iz knjige življenja, |
Njegovega imena ne bom izbrisal iz knjige | življenja | , ampak ga bom priznal pred svojim Očetom |
mojo besedo in nisi zatajil mojega | imena | . |
bom napisal ime svojega Boga in ime | mesta | svojega Boga, novega Jeruzalema, ki |
Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja z | neba | od mojega Boga, ter svoje novo ime. |
Kdor ima | ušesa | , naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.’« |
in zanesljiva priča, začetek božjega | stvarjenja | . |
Svetujem ti, da kupiš od mene | zlata | , v ognju prečiščenega, tako da obogatiš, |
skriješ svojo sramotno nagoto, ter | mazila | , da si natreš oči in spet vidiš. |
Brez | prenehanja | so govorila noč in dan: |
»Svet, svet, svet je Gospod Bog, vladar | vesolja | , ki je bil, ki je in ki pride!« |
iz vsakega rodu, jezika, naroda in | ljudstva | ter si jih napravilo našemu Bogu za |
pečat, sem slišal glas četrtega živega | bitja | , ko je reklo: |
pomorjenih zaradi božje besede in zaradi | pričevanja | , ki so ga bili dajali. |
»Ne pustošite ne zemlje ne | morja | ne dreves, dokler ne zaznamujemo služabnikov |
Tretjina | morja | se je spremenila v kri, tretjina živih |
Zatrobil je tretji angel: in z | neba | je padla velika zvezda, plameneča kakor |
angel: in udarjena je bila tretjina | sonca | , tretjina lune in tretjina zvezd, tako |
in slišal orla, ko je letel po sredi | neba | in klical z mogočnim glasom: |
in videl sem zvezdo, ki je padla z | neba | na zemljo. |
Dan ji je bil ključ za žrelo | brezna | . |
Odprla je žrelo | brezna | in iz žrela se je vzdignil dim, kakor |
Odprla je žrelo brezna in iz | žrela | se je vzdignil dim, kakor dim iz velike |
Od dima iz | žrela | sta potemnela sonce in ozračje. |
na zemlji ne pustošijo ne trave ne | zelenja | ne drevja, ampak samo ljudi, ki so |
ne pustošijo ne trave ne zelenja ne | drevja | , ampak samo ljudi, ki so brez božjega |
Za kralja nad sabo so imele angela | brezna | : po hebrejsko mu je ime Abadon, po |
teh treh nadlog, od ognja, dima in | žvepla | , ki so jim bruhali iz gobcev, je bila |
niso pokončale, se niso odvrnili od | početja | svojih rok. |
odvrnili ne od umorov ne od čaranj ne od | nečistovanja | ne od tatvin. |
mogočnega angela, ki se je spuščal z | neba | , ogrnjen v oblak. |
Dvorišče pa, ki je zunaj | svetišča | , izpústi in ga ne meri. |
da zapreta nebo, da v dneh njunega | prerokovanja | ne bo deževalo. |
trupli bosta obležali na trgu velikega | mesta | , ki se v prispodobi imenuje Sódoma |
dneh in pol je iz Boga šinil vanju dih | življenja | : postavila sta se na noge in navdala |
je nastal velik potres, deseti del | mesta | se je zrušil in v potresu je bilo ubitih |
»Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog, vladar | vesolja | , ki si in si bil, da si segel po svoji |
preroki, sveti in kateri se bojijo tvojega | imena | , mali in veliki, in da se pokončajo |
Njegov rep je pometel z | neba | tretjino zvezd ter jih vrgel na zemljo. |
krvjo Jagnjeta in z besedo svojega | pričevanja | , saj so prezirali svoje življenje vse |
Tedaj pa je kača bruhnila iz | žrela | za ženo kakor reko vode, da bi jo odnesla. |
reko, ki jo je bil zmaj bruhnil iz | žrela | . |
Nato sem videl zver, ki je vstajala iz | morja | . |
Vsa zemlja je šla polna | začudenja | za zverjo. |
začetka sveta niso vpisana v knjigo | življenja | Jagnjeta, ki je bilo zaklano. |
celo vpričo ljudi priklicala ogenj z | neba | . |
pravi ime zveri ali število njenega | imena | . |
Z | neba | sem zaslišal glas kakor šumenje mnogih |
drugega angela, ki je letel po sredi | neba | in je imel večni evangelij, da ga oznani |
narode z vinom svojega pobesnelega | nečistovanja | .« |
roko njen žig, bo tudi sam pil od | vina | božjega srda, ki je v vsej pristnosti |
Dim od njihovega | mučenja | se bo vzdigoval na veke vekov. |
Iz | svetišča | je stopil drug angel in z mogočnim |
Iz | svetišča | v nebesih je nato stopil drug angel, |
Kad so tlačili zunaj | mesta | in iz kadi se je nateklo krvi konjem |
zver in njen kip ter število njenega | imena | , so stali na tem steklenem morju, z |
so tvoja dela, Gospod, Bog, vladar | vesolja | . |
bi bal, Gospod, in ne slavil tvojega | imena | ? |
odprlo svetišče, v katerem je šotor | pričevanja | . |
Iz | svetišča | je stopilo sedem angelov, ki so nosili |
Nato sem iz | svetišča | zaslišal mogočen glas, ki je rekel |
poginilo je vse, kar je bilo v morju | živega | . |
»Dà, Gospod, Bog, vladar | vesolja | , tvoje sodbe so resnične in pravične.« |
nebes in se niso odvrnili od svojega | početja | . |
Nato sem videl, kako so iz | žrela | zmaja, iz gobca zveri ter iz ust lažnega |
Z | neba | je padala na ljudi debela toča, za |
pa so se upijanjali z vinom njenega | nečistovanja | .« |
polno gnusobe in nesramnosti svojega | nečistovanja | . |
od začetka sveta ni vpisano v knjigi | življenja | , se bodo začudili, ko bodo videli, |
Ti še niso dobili | kraljestva | , pač pa bodo dobili kraljevsko oblast |
drugega angela, ki se je spuščal z | neba | z veliko oblastjo: zemlja se je razsvetlila |
in mrzke, ker so vsi narodi pili od | vina | njegovega razbrzdanega nečistovanja, |
pili od vina njegovega razbrzdanega | nečistovanja | , kralji zemlje so nečistovali z njim |
zemlje so obogateli od njegovega silnega | razkošja | .« |
Nato sem z | neba | zaslišal drug glas, ki je rekel: |
Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do | neba | in Bog se je spomnil njegovih krivic. |
njim, ker nihče ne kupuje več njihovega | blaga | : blaga iz zlata, srebra, dragih kamnov, |
nihče ne kupuje več njihovega blaga: | blaga | iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, |
kupuje več njihovega blaga: blaga iz | zlata | , srebra, dragih kamnov, biserov, tančice, |
več njihovega blaga: blaga iz zlata, | srebra | , dragih kamnov, biserov, tančice, bagra, |
vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrstnega | orodja | iz slonovine, vsakovrstnega orodja |
orodja iz slonovine, vsakovrstnega | orodja | iz najdražjega lesa, brona, železa |
orodja iz najdražjega lesa, brona, | železa | in marmorja; pa cimeta in balzama, |
pa cimeta in balzama, dišav, mire in | kadila | , vina in olja, najboljše moke in žita, |
in balzama, dišav, mire in kadila, | vina | in olja, najboljše moke in žita, govedi |
balzama, dišav, mire in kadila, vina in | olja | , najboljše moke in žita, govedi in |
kadila, vina in olja, najboljše moke in | žita | , govedi in ovc, konj in voz, sužnjev |
tem blagom in ki so obogateli od tega | mesta | , bodo iz strahu pred njegovimi mukami |
gorje, véliko mesto, ki so od njegovega | razkošja | obogateli vsi, ki so imeli ladje na |
Zakaj Gospod, naš Bog, vladar | vesolja | , je začel kraljevati. |
vinom strahotne jeze Boga, vladarja | vesolja | . |
zaklical vsem pticam, ki letajo po sredi | neba | : |
konju, in ptice so se nažrle njihovega | mesa | . |
sem videl angela, ki se je spuščal z | neba | . |
A z | neba | je šinil ogenj in jih použil. |
nebo sta pobegnila izpred njegovega | obličja | in izginila brez sledu. |
pa se je tudi druga knjiga: knjiga | življenja | . |
koga niso našli zapisanega v knjigi | življenja | , je bil vržen v ognjeno jezero. |
in prva zemlja sta bila izginila in | morja | ni bilo več. |
mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z | neba | od Boga, pripravljen kakor nevesta, |
njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi | žalovanja | , vpitja in bolečine ne bo več. |
smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, | vpitja | in bolečine ne bo več. |
dobili svoj delež v jezeru gorečega | žvepla | . |
mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z | neba | od Boga, sijoče v božjem veličastvu. |
Obzidje | mesta | je slonelo na dvanajstih temeljnih |
Gradivo mestnega | obzidja | je iz jáspisa, mesto pa iz suhega zlata, |
obzidja je iz jáspisa, mesto pa iz suhega | zlata | , podobnega čistemu kristalu. |
Temelji mestnega | obzidja | so bili okrašeni z vsakovrstnim dragim |
Cesta skozi mesto pa je bila iz suhega | zlata | kakor prosojen kristal. |
Svetišča | nisem videl v njem, zakaj njegovo svetišče | |
Mesto ne potrebuje ne | sonca | , ne lune, da bi mu svetila, zakaj razsvetljuje |
ki jih ima Jagnje vpisane v knjigo | življenja | . |
ulice in obákraj reke pa raste drevo | življenja | , ki dvanajstkrat rodi in daje svoj |
Listje tega | drevesa | je zdravilo narodom. |
Nobenega | prekletstva | ne bo več. |
svoja oblačila, da bi imeli pravico do | drevesa | življenja in da bi smeli stopiti skozi |
oblačila, da bi imeli pravico do drevesa | življenja | in da bi smeli stopiti skozi vrata |
Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo | življenja | . |
Bog odvzel njegov delež pri drevesu | življenja | in pri svetem mestu, ki sta opisani |
Nanj je prvič stopil | leta | 1952 po diplomi na AGRFT in s prvima |
Po mnenju | vodstva | Slovenskih železnic bo po grobi oceni |
V zakonu o načinu | financiranja | in opravljanja storitev na obstoječi |
V zakonu o načinu financiranja in | opravljanja | storitev na obstoječi železniški mreži |
Po prvem dnevu | trgovanja | v kotaciji A Ljubljanske borze se je |
poslov, kar je kar 36 odstotkov vsega | trgovanja | v obeh borznih kotacijah in 23 odstotkov |
Ponudba delnic je večja od | povpraševanja | , zato bodo cene še padale. |
Sloveniji, ki je neizogibna zaradi | prilagajanja | evropskim predpisom. |
da bi tovorni promet preusmerila iz | mesta | in krepko zamuja s pripravami na začetek |
»Vsi se strinjajo, da izpolnjuje vsa | merila | za vključitev v Nato. |
se je udeležil jubilejnega, stotega | zasedanja | ministrskega odbora Sveta Evrope in |
železničarjem, na tiskovni konferenci omenjenega | ministrstva | niso jasno povedali, kot tudi ne, kakšne |
pomenil za 85 milijard tolarjev novega | zadolževanja | ; če bi se za to vsoto zadolžili v tujini, |
denarne politike pa je, da vlada do konca | leta | zamrzne vse podražitve, ki so v njeni |
zakona o vinu in drugih proizvodih iz | grozdja | in vina so bile teme, s katerimi so |
in drugih proizvodih iz grozdja in | vina | so bile teme, s katerimi so se na današnjem |
zakona o vinu in drugih proizvodih iz | grozdja | in vina je predstavnik vlade posebej |
in drugih proizvodih iz grozdja in | vina | je predstavnik vlade posebej poudaril, |
sporazuma z EU o medsebojni zaščiti | vina | . |
nosilcem Adrianom Voineo in zmagovalcem iz | leta | 1995 Jordijem Burillom. |
skupnega jezika - med drugim - glede | spreminjanja | 68. člena ustave in ste se s sodelavci |
ste se s sodelavci predali taktiki | ustvarjanja | dimnih zaves in nadaljevanja nezdrave |
taktiki ustvarjanja dimnih zaves in | nadaljevanja | nezdrave koalicijske kohabitacije. |
zavoljo kar prelahkotnega (daljinskega) | upravljanja | države. |
jutri sestal s predstavniki omenjenega | gibanja | in jih pozval, da glede na stališče |
Hollywooda drugega najbolj znanega filmskega | mesta | na svetu, smo se še slabo uro cijazili |
do festivalske palače in bližnjega | parkirišča | . |
je za Delo izjavil v. d. direktorja | podjetja | Miro Drašček, sta se vodstvo in stavkovni |
upravičenim zahtevam delavcev, nadaljevanje | dela | . |
Trideset milijonov tolarjev | posojila | blejskim hotelom |
Ker v zvezi s širitvijo | zavezništva | ostajata neznanki stališči Velike Britanije |
letne premije za voznike, mlajše od 25. | leta | starosti. |
malus spremenjen, drugačen je sistem | razvrščanja | avtomobilov v premijske razrede in |
tujino, je treba plačati 11 odstotkov | doplačila | na izračunano višino osnovne premije |
izračunano višino osnovne premije obveznega | zavarovanja | . |
nadomestilo za zeleno karto, te pa brez | doplačila | ni mogoče dobiti. |
povzročeno škodo prištejejo po 15 odstotkov | doplačila | . |
Zaradi spremembe sistema | razvrščanja | avtomobilov v premijske razrede ni |
december je pozval, naj na podlagi | mnenja | sekretariata za zakonodajo in pravne |
sta napovedala, da bo upravni odbor | gibanja | preučil odločitev državnega zbora. |
da se poslanci SDS ne bodo udeležili | glasovanja | , če se bo pojavil najmanjši dvom, da |
vprašanju potrebno mnenje ustavnega | sodišča | . |
evropskega sporazuma na dnevni red | zasedanja | DZ, saj to lahko zamuda pri sprejetju |
ogrožen dolgoročni interes slovenskega | gospodarstva | . MATEJA BABIČ |
naj bi namenili najmanj 30 odstotkov | premoženja | , zaposlenim v igralnicah pa 10 odstotkov. |
državnim razvojnim skladom pravico do | upravljanja | v igralnicah, kar jim lahko zagotovi |
Burillom, domžalskim zmagovalcem iz | leta | 1995, a je na koncu vendarle izgubil |
Del medicinskega | osebja | so zdravniki, ki so zaposleni v zdravstveni |
ki so zaposleni v zdravstveni službi | ministrstva | za obrambo in z dolgoletnimi izkušnjami. |
moral začeti že jutri, vendar so zaradi | nasprotovanja | ribiškega inšpektorja Marjana Fojana |
primerjavi z velikimi dirkalnimi čolni nekaj | podobnega | kot karting proti pravi avtomobilski |
organizatorja povedal Tomi Brezovec, vodja | trženja | Metropol hotelov. |
Hkrati pride z udeleženci | tekmovanja | veliko »VIPoseb«, zaradi česar bi se |
Prepričani so, da so vplivi | onesnaževanja | zraka, vode in hrup prehud zalogaj |
nobenih težav, povezanih z varstvom | okolja | . |
Bernardinom ali katerem drugem delu | slovenskega | morja, prireditelji še niso premislili. |
ali katerem drugem delu slovenskega | morja | , prireditelji še niso premislili. |
Direktor | podjetja | Orbita Božičnik je Dukiču podpisal |
občinstvo pa so pohvalili organizacijo | tekmovanja | , ki si je že pridobilo mednarodni sloves. |
Izrekli naj bi se glede | črtanja | 68. člena ustave. |
sej, med parlamentarnimi strankami ni | soglasja | . |
Po zakonu o nezdružljivosti | opravljanja | javne funkcije s pridobitniško dejavnostjo |
obravnavala obvestili okrajnega in okrožnega | sodišča | v Kranju in Ljubljani v zvezi s tožbami |
Cilj vaje je preizkus delovanje | poveljstva | mednarodnega bataljona ter sodelovanje |
medicinske sestre s človekom tako rekoč od | rojstva | do smrti, z bolnikom v bolnišnici pa |
razvoj in posodobitev, onemogočanje | ustvarjanja | novih delovnih mest in povečevanje |
nezaposlenosti, ogrožanje blaginje in kvalitete | življenja | ter drsenje v nestabilne socialne in |
države zavzel za dosledno spoštovanje | načela | legalitete, kar pomeni, da mora biti |
politična scena je bila danes v znamenju | dogajanja | okrog referendumske pobude z ratifikacijo |
strank dejal, da danes niso dosegli | soglasja | in se bodo znova sestali v sredo pred |
že na tej seji, vendar je to v rokah | vodstva | državnega zbora, ki bo presodilo, ali |
z obtožnico očital poskus kaznivega | dejanja | zlorabe položaja in pravic odgovorne |
položaja v izjemnem času slovenskega | osamosvajanja | . |
LJUBLJANA, 12. maja - Uprava ljubljanskega | podjetja | IBNJT, ki se je do leta 1993 imenovalo |
ljubljanskega podjetja IBNJT, ki se je do | leta | 1993 imenovalo Jugotekstil, je sprejela |
ukrajinske diplomacije začetek novega | obdobja | v odnosih med državama, in še posebej |
Na podlagi tega | mnenja | se bo odločil, ali bo točko o ratifikaciji |
Na današnji tiskovni konferenci | združenja | za demokratizacijo javnih glasil so |
In na žalost se je iztekla tudi brez | zbližanja | stališč stavkajočih in vladne pogajalske |
oblikovala pa jo je na podlagi projekcije | poslovanja | SŽ do konca leta, torej iz dejanskih |
podlagi projekcije poslovanja SŽ do konca | leta | , torej iz dejanskih možnosti. |
imajo na voljo vse podatke o poslovanju | podjetja | . |
Poleg tega ne moremo mimo | okolja | , v katerem živimo. |
Tudi železnica mora deliti usodo | gospodarstva | . |
štirimi naslednicami in ZRJ o delitvi | premoženja | nekdanje skupne jugoslovanske centralne |
Vrednost zamrznjenega | premoženja | nekdanje Narodne banke Jugoslavije |
formuli pripadla približno šestina | premoženja | ali 100 milijonov dolarjev. |
prejšnji teden prekinjenega rednega | zasedanja | opravil prvo branje novele kazenskega |
takoj po koncu potekajočega rednega | zasedanja | . |
nezakonitem podpisu akceptnih nalogov in | jamstva | za zavarovanje kredita nogometnega |
poslala v obravnavo in sprejem vlada že | leta | 1995, vendar še ni prišel na dnevni |
Potem ko je o problemu | vstopanja | v EU razpravljala komisija za politični |
ovrgel govorice, da bo vlada do konca | leta | zamrznila cene, ki so v njeni pristojnosti |
podražitve elektrike, RTV naročnine, | mleka | , nekaterih zdravil in komunalnih storitev |
jim to posreči tudi v letu 1999, bo | leta | 2000 v Sloveniji približno 4 do 5-odstotna |
na dodano vrednost (uvedli naj bi ga | leta | 1999), tretja težava, ki posredno spodbuja |
poročilu OECD opozarja predvsem na nujnost | zmanjšanja | inflacije in obvladovanja pritiskov |
na nujnost zmanjšanja inflacije in | obvladovanja | pritiskov na proračun, ta prizadevanja |
vključiti v reforme na področjih socialnega | varstva | , bančnega poslovanja in odnosov na |
področjih socialnega varstva, bančnega | poslovanja | in odnosov na trgu dela. |
bančnega poslovanja in odnosov na trgu | dela | . |
Združenih državah Amerike (diplomirali naj bi | leta | 2001). Junija bodo odpotovali na uvodno |
podružnico in napovedala širitev svojega | delovanja | pri nas. Seveda so ob »Merckovi dolgoročni |
skupina socialdemokratske stranke »do | nadaljnjega | « zapustila seje državnega zbora. |
prekinitev dosedanje prakse in odstopanje od | pravila | , da naj bi vodenje tega odbora pripadlo |
socialdemokrati razmišljajo o smislu nadaljnjega | sodelovanja | v parlamentu, če bo opoziciji odvzet |
da je del opozicijske kritike glede | oblikovanja | delovnih teles upravičen, zato morda |
LJUBLJANA, 15. maja - Sinočnjega | zborovanja | pred slovenskim parlamentom je bilo |
namreč rekel, da je to storil zaradi | razočaranja | , ker Slovenija še ni članica Evropske unije. |
Že Josip Vidmar je | leta | 1932 pogumno zapisal, da so Slovenci |
možnosti za povečanje gospodarskega | sodelovanja | . |
Janez Drnovšek je predsedniku ustavnega | sodišča | Lovru Šturmu poslal pisni predlog za |
Šturmu poslal pisni predlog za izrek | mnenja | o skladnosti pridružitvenega sporazuma |
upali, da se bo vendar zgodilo kaj | nepredvidljivega | ali vsaj nenavadnega. |
zgodilo kaj nepredvidljivega ali vsaj | nenavadnega | . |
volitvah v takrat še tridomno skupščino | leta | 1990. |
sicer že noveliran, je bil sprejet | leta | 1993. |
zakonu o začasnem moratoriju na vračanje | premoženja | cerkvi, v kateri so bili glavni akterji |
uresničeni vsi glavni cilji - zmanjšanje | števila | zaposlenih za 2842, povečanje fizičnega |
za 2842, povečanje fizičnega obsega | dela | in realno znižanje stroškov za 30 odstotkov. |
spominov iz tridnevnega papeževega | bivanja | v Sloveniji ter poznejših srečanj s |
bil danes le streljaj od postojnskega | letališča | , natančneje pri cerkvici sv. Danijela |
v Postojno prinesla križ kot simbol | poslanstva | in spodbude mladim, da živijo svoje |
Hkrati z upadanjem | navdušenja | za naš sprejem v Nato upada tudi prepričanje |
dosedanji predsednik Mobutu Sese Seko | leta | 1971 dal takratnemu Kongu. |
meje, ki bo še ustrezala interesom | prebivalstva | «. |
zatrdil, da bo kaznoval vsak poskus | maščevanja | . |
pripravljal na samostojnost, ki jo je dobil | leta | 1960. |
Ko je Mobutu | leta | 1965 z državnim udarom prevzel oblast, |
Prejšnja je odpovedala že v začetku | leta | , toda trije prebivalci Mira so jo potem |
kozmonavtka Jelena Kondakova, ki je | leta | 1995 na Miru preživela kar 169 dni, |
kulinarično razstavo, saj je »dvojnike« vsega | razstavljenega | mogoče kupiti. |
Na današnji slavnostni seji | društva | vinogradnikov so podelili naziv vinskega |
motornih vozil, predlog zakona o zaključku | lastninjenja | , predlog zakona o spremembah in dopolnitvah |
Slovenski razvojni družbi in programu | prestrukturiranja | podjetij ter predlog zakona o spremembi |
naravo Evropske unije (EU) šele od | nedavnega | , temveč že od leta 1991 - je, da mora |
(EU) šele od nedavnega, temveč že od | leta | 1991 - je, da mora Slovenija ohraniti |
Poduhovljene različice tega | stališča | zastopajo nesporno spoštovani branilci |
pravilo o prednostnem položaju skupnega | prava | (zakonov, »direktiv«, kot jih imenujejo) |
podatek pove veliko o realnih pogojih | življenja | v EU. |
do osrednjih oblasti kot do svojega | ljudstva | . |
»propulzivnost«, kar je zlasti sposobnost | delovanja | po ustaljenih evropskih obrazcih. |
Poljskem, Madžarskem je 50 let sovjetskega | satelitstva | zavrlo življenje dveh generacij, a |
Slovaške, ki je izpadla iz prvega kroga | članstva | v Uniji in Natu, kajti ona bo imela |
maja - Kar na začetku 38. evropskega | prvenstva | amaterjev - voznikov na kasaških dirkah |
železničarjev, v kateri bo po podatkih | vodstva | Slovenskih železnic sodelovalo 2810 |
saj je vodstvo železnice odpovedalo | leta | 1994 podpisani dogovor o upravljanju |
Milana Kučana je prišlo do delovnega | srečanja | predsednika republike s predsednikom |
Poleg | svarjenja | pred zapiranjem pred EU je znova zatrdil, |
besedah niso prinesli pričakovanega | razbremenjevanja | plač, ki so bile zaradi uvedbe davka |
Ključni problem slovenskega | gospodarstva | je za Čuka dodana vrednost na zaposlenega, |
Nemčiji skupaj s predstavniki ameriškega | podjetja | Goodyear Tire and Rubber Company podpisali |
Čeprav se scenarij | izčrpavanja | delavcev, na kar so delavci Zlatarne |
ta način uničili 150letno tradicijo | zlatarstva | v Celju. |
Šikijev in Skokov memorial ne spregledati | dejstva | , da najboljši slovenski atleti in atletinje |
pretresali vladno zahtevo za izrek | mnenja | o skladnosti pridružitvenega sporazuma |
referendumskih vprašanj o vračanju | premoženja | . |
ponovno uvrščeni na četrtkovo sejo | sodišča | . |
Izteklo več kot 7000 l kurilnega | olja | |
izteklo je več kot 7000 litrov kurilnega | olja | . |
Voznik cisterne | podjetja | Geocom je peljal po magistralni cesti |
cisterni 14 tisoč litrov kurilnega | olja | . |
povprečni porabi bencina oziroma plinskega | olja | na 100 kilometrov, zmanjšani za pet |
za štiri litre pri porabi plinskega | olja | , pomnoženi z 2,5 vendar ne več kot |
povprečna poraba bencina oziroma plinskega | olja | ne da ugotoviti, se stopnja določi |
tako, da se ugotovi povprečna poraba | goriva | na 100 kilometrov pri hitrosti 90 kilometrov |
Invalidska podjetja pa bodo oproščena | plačila | davka na izplačane plače, ki naj bi |
Voglom popoldne našel ostanke človeškega | okostja | in torbico z dokumenti. |
Dokumenti pripadajo Ljubljančanu, od | leta | 1990 pogrešanemu Hubertu S. |
Seje in | glasovanja | so se udeležili tudi poslanci socialdemokratske |
povprečna poraba bencina oziroma plinskega | olja | v litrih na 100 kilometrov (po smernici |
za štiri litre pri porabi plinskega | olja | in pomnoži z dve . |
povprečna poraba bencina oziroma plinskega | olja | ne ugotavlja na prej opisan način, |
povprečna poraba bencina oziroma plinskega | olja | v litrih na 100 kilometrov, pri hitrosti |
Slovenski razvojni družbi in programu | prestrukturiranja | podjetij so prestavili na naslednjo |
Zakon | sprenevedanja | |
tiste, ki si kakšnega avtomobilskega | razkošja | ne morejo privoščiti. |
Prijavili so jih zaradi | kršenja | javnega reda in miru, in ker niso upoštevali |
pri postavljanju ovir na treh krakih | križišča | na Cankarjevi ulici. |
ZRJ v prvih dveh mesecih letošnjega | leta | v primerjavi z lanskim letom povečal |
letom povečal za 11 odstotkov, uvoz | blaga | v Slovenijo pa za 38 odstotkov. |
njegovem prepričanju ni opravila svojega | dela | , ogroža nacionalne interese in je odgovorna |
tem pa ostal brez dokumentov o poteku | približevanja | Uniji, predpristopne strategije, predlogov |
predpristopne strategije, predlogov | prilagajanja | zakonodaje evropski in zaščitnih ukrepov, |
zahteval, naj vlada pripravi strategijo | vključevanja | v EU, program usklajevanja zakonodaje, |
strategijo vključevanja v EU, program | usklajevanja | zakonodaje, gospodarskih in socialnih |
socialnih reform, zaščitne zakonodaje in | obveščanja | javnosti. |
poudaril, da vlada ni spremenila svojega | stališča | : še vedno trdi, da je evropski sporazum |
ustave ne bi izpolnila, bi se proces | približevanja | EU ustavil, poudarja premier, ki dodaja, |
zakonodaje z evropsko, triletni program | prilagajanja | itd. |
Kot je povedal sekretar ustavnega | sodišča | Janez Čebulj, so odločitev o presoji |
je pričakovala odločitev ustavnega | sodišča | v sedmih dneh; predlogu zakona je priložila |
Romih je odnehal zaradi slabega | počutja | , šerpa pa vsled ozeblin. |
Poslanci oblikovali dnevni red 5. rednega | zasedanja | |
Zahtevo bo preučil predsednik | sodišča | Aleš Zalar. |
vlada morala predložiti strategijo | vključevanja | Slovenije v EU, program reform in usklajevanja |
vključevanja Slovenije v EU, program reform in | usklajevanja | slovenske zakonodaje z evropsko, izčrpno |
kopičenja zalog in uporabe kemičnega | orožja | ter o njegovem uničenju, zatem pa še |
območij v zvezi z odločbo ustavnega | sodišča | , po kateri je potrebno odpraviti ustavne |
določil in zagotovili minimalnega obsega | dela | , se je ponoči ustavil tovorni promet, |
Med stavko so po podatkih | vodstva | zaznali upad tovornega prometa za približno |
Iz te odločitve ustavnega | sodišča | sledi, da sta tako uprava SŽ kot centralni |
drugače, saj bi po mnenju ustavnega | sodišča | zadržanje izpolnitve sklepa slovenske |
topniškim orožjem izraelskega proizvajalca | streliva | umrl vojak merilec in da ta dogodek |
Bojan Albreht, lastnik ljubljanskega | podjetja | AB Medija, vendar na dan dražbe ni |
marke, češ da stavba nima uporabnega | dovoljenja | in da je zato oškodovan. |
državni sekretar pravita, da bi v primeru | prikrivanja | težav sama prevzela odgovornost za |
Žirinovskega so obtožili | huliganstva | |
Za hujše primere | huliganstva | se v Rusiji lahko dobi tudi dve leti |
prometu pa so, kakor je razbrati iz | sporočila | centralnega stavkovnega odbora, vozili |
je danes pozno popoldne po sestanku | vodstva | svoje stranke (ODS) sporočil, da bo |
zarili v 6 tisoč kvadratnih metrov | zemljišča | na območju sežanskega suhozemnega terminala, |
ko današnje klasične meje za pretok | blaga | ne bo več. |
kot član prostovoljnega gasilskega | društva | Vipava prizadevno in redno pomagal |
zadnjega požara precej izboljšal tehniko | podtikanja | požarov. |
preiskovalnemu sodniku novogoriškega okrožnega | sodišča | O. C. |
LJUBLJANA - V 34. krogu prvoligaškega | prvenstva | so nogometaši ajdovskega Primorja po |
zataknil za brisalce svojega dostavnega | vozila | . |
železnici presegle meje dvostranskega | pogajanja | in da je preživet vladni odnos do sindikalnega |
stavkajoči želijo povzročiti kolaps vsega | gospodarstva | , pa je Grah še vprašal, pri komu bodo |
stavke bi bila dobrodošla za začetek | dogovarjanja | , je poudaril. |
izsiljevanje in izdelavo pornografskega | gradiva | . |
tožilec odločil za obtožnico, vendar do | sojenja | še ni prišlo. |
prvo mesto prebila z lanskega osmega | mesta | , njen ugled pa se je povečal za 13,2 |
Znanih pet finalistov za roman | leta | |
dni pred podelitvijo nagrade za roman | leta | , ki jo od letos naprej podeljuje in |
pri konvenciji o odpravi prisilnega | dela | , a so jo poslanci po obrazložitvi predstavnika |
obrazložitvi predstavnika zunanjega | ministrstva | sprejeli. |
opredeljuje status trenutno monopolnega | podjetja | za mobilno telefonijo Mobitel, zaradi |
zakaj ni upošteval odločbe ustavnega | sodišča | , da morata do dokončne razsodbe obe |
neznanih evropskih mojstrov od 14. do 20. | stoletja | po izboru strokovnjakov prof. Federica |
Za pospešitev | sodelovanja | z BiH |
LJUBLJANA, 27. maja (STA) - Delegacija | ministrstva | za ekonomske odnose in razvoj je odpotovala |
tudi pritožbo ustavnemu sodišču zaradi | ravnanja | predsednika DZ. |
pogojno, če v njih ne bo vsebovanih delov | vprašanja | . |
Prav točka | vprašanja | za prehodni zakonodajni referendum, |
Druga točka | vprašanja | , ki se glasi: »da se posameznemu upravičencu |
Tretja točka referendumskega | vprašanja | , ki se glasi: »da se v primerih pod |
Zadnji del referendumskega | vprašanja | : »da se uvede obvezna revizija denacionalizacijskih |
verjetnost, da je prišlo do kršitve zakona in | oškodovanja | družbene lastnine«, je po večinski |
dejal, da med tiste, ki so oproščeni | plačila | posebnega davka, niso uvrščene invalidske |
suma storitve nekega drugega kaznivega | dejanja | , priznal še umor. |
infrastrukturo in okolje sestali s predstavniki | ministrstva | za promet ter vodstvom SŽ. |
za delovanje in razvoj želežniškega | gospodarstva | . |
SŽ, ugotavljamo, da napoved njenega | nadaljevanja | , kakršna je bila, verjetno ni zakonita. |
Prireditelj slovenskega | dela | je kobariški kolesarski klub Soča . |
stečajni senat pri oddelku gospodarskega | sodstva | mariborskega Okrožnega sodišča o predlogu |
manifestacijo, ki opozarja na nevzdržen položaj | delavstva | , bi nepodpis zahteve o izredni seji |
besedah sicer ameriško stališče glede | števila | držav, ki bodo na vrhu v Madridu povabljene |
zaveznicami več zadržanosti do nadaljnjega | širjenja | . |
za 4,8 odstotka, (zaradi podražitve | sadja | in zelenjave), industrijski živilski |
Pobuda | gibanja | pred državnim zborom |
mnenje o (ne)jasnosti referendumskega | vprašanja | . |
daytonskega sporazuma, ureditev kosovskega | vprašanja | in demokratizacija Srbije so pogoji, |
ŽELEZNIKI, 31. maja - Tovarna | pohištva | Alples, ki je bila dolga leta eden |
za dosežke pri oblikovanju sobnega | pohištva | tudi ponos škofjeloškega gospodarstva, |
sobnega pohištva tudi ponos škofjeloškega | gospodarstva | , gre v stečaj. |
To presenetljivo novico so sredstva | obveščanja | objavila pred tednom dni in kot vzrok |
in kot vzrok navedla visoko izgubo | podjetja | . |
Za delo direktorja | podjetja | Alples Pohištvo je prejemal osnovno |
Bil je namreč finančni direktor | podjetja | Alples Pohištvo (z gibljivim delom |
Alples Razvojni inženiring (2300 mark na mesec), direktor | podjetja | Alples Strojegradnja (2500 mark na |
mark na mesec) in finančni direktor | podjetja | Dar Mar (2000 mark na mesec). |
jezni delavci Alplesa po objavi stečaja | podjetja | 23. maja zbrali na protestnem zborovanju |
pravi, da sta si skupaj z ženo Naino | leta | 1995 kupila štiri hektare zemlje zunaj |
Leta | 1995 si je predsednik kupil tudi beemveja, | |
Uspeh »vijoličastih« na tekmi zadnjega | kola | v Ljudskem vrtu proti Beltincem je |
Končni vrstni red | prvenstva | : 1. Maribor Branik, 71, 2. Primorje |
nasprotujejo, posebno zato, ker v času | zbiranja | podpisov, še niso veljali zahtevani |
Barometer priljubljenosti in | poznavanja | slovenskih politikov pa glede na prejšnji |
po odhodu direktorja Silvana Jakina | leta | 1993 - jih je pod pretvezo, da bodo |
osnove pa upoštevano povprečje zadnjega | leta | službe in ne povprečje zadnjih desetih |
ugotovila, da so ob podpisih navedeni datumi | rojstva | kot 1996, 1997 in tudi dvomljiva imena, |
petek napovedal oblikovanje skupnega | stališča | obeh strank o spremembah 68. člen ustave. |
oziroma ukrepih in projektih za krepitev | gospodarstva | , zmanjševanje socialnih razlik in zagotavljanje |
financami in preprečevanje gospodarskega | kriminala | ter evropskega pravnega reda. |
slovensko peneče se vino Barbara 1994, | podjetja | Isteničevih Barbara international z |
da je bila aprila letos storilnost | dela | v industriji za 5,4 odstotka večja |
junija - Zaradi razsodbe ustavnega | sodišča | , ki je referendumsko pobudo združene |
stranka danes sklicala razširjeno sejo | predsedstva | stranke, ki jo vodi predsednik Borut |
vprašanje in ponovno sprožili akcijo | zbiranja | podpisov za nov referendum. |
Slovenski razvojni družbi in programu | prestrukturiranja | podjetij, ki ga je vlada predlagala |
aktivno podporo pri prestrukturiranju | gospodarstva | . |
sanacijo bank podaljšale v sanacijo | gospodarstva | . |
finančnih trgih in bi z večjimi stopnjami | tveganja | postala konkurenca bankam. |
(SDS) je nasprotoval hitremu postopku | sprejemanja | zakona. |
Jugoslaviji se je drugi dan plenarnega | zasedanja | prebilo skozi vseh osemindvajset strani |
tega, da niso odpravili temeljnega | neskladja | pri določanju naslednic. |
ni mogoče pričakovati učinkovitega | nadaljevanja | pogajanj, če ne bo sprejeto načelo |
vprašanju: minimalni plači in načinu | usklajevanja | rasti plač. |
dogovor o minimalni plači veljal do | sprejetja | zakona. |
Zaradi goste urbanizacije slovenskega | ozemlja | in pomanjkanja primernih vadbišč namreč |
urbanizacije slovenskega ozemlja in | pomanjkanja | primernih vadbišč namreč določenih |
usposabljanju na Madžarskem so stekli že | leta | 1995, pred dnevi pa je vlada sprejela |
je bilo z ljubljanskega registrskega | območja | , eno iz Hrvaške (Zagreb), za zgorelo |
Po preteku četrtega | leta | lahko pridobivajo lastninsko pravico |
sprejet, in po ustavnem zakonu tujci do | sprejetja | tega zakona ne morejo postati lastniki |
Možne omejitve v fazi | pridruževanja | so, da je pravica do nakupa nepremičnin |
izrekli o (ne)jasnosti referendumskega | vprašanja | , kot ga je oblikovalo Gibanje 23. december |
bistvene spremembe referendumskega | vprašanja | na podlagi odločbe ustavnega sodišča |
vprašanja na podlagi odločbe ustavnega | sodišča | in zaradi predlagateljevega umika zahteve |
Predlog za sestavo tega delovnega | telesa | naj bi pripravil kviaz, sicer pa naj |
za revidiranje o poteku lastninskega | preoblikovanja | . |
obsegom proračuna ne bomo obremenjevali | gospodarstva | . |
seznanil z vladnim pogledom na zahteve | gospodarstva | po varčevalnem programu ali ukrepi |
strategije konkurenčne sposobnosti | gospodarstva | (zlasti industrije). |
presodilo, da ne dovoljuje državnemu zboru | sprejetja | zakona o ratifikaciji pridružitvenega |
kompromisu, so po mnenju ustavnega | sodišča | namreč določbe, ki so v neskladju z |
68. člena, ki zdaj izključuje možnost | lastništva | tujcev nad zemljišči. |
namenjena oblikovanju sedanje, pet in pol | leta | stare ustave. |
Seveda ne zaradi | vprašanja | , ali je Slovenija pripravljena harmonizirati |
nacionalni državi konec dvajsetega | stoletja | oziroma o tem, kako jo organizirati |
v soboto udeležili svojega četrtega | srečanja | , je zvečer že prišel v Piran in na |
potekajo zadnje priprave na sprejem takega | števila | visokih gostov, ki ga v Sloveniji lahko |
ameriški prestolnici, kjer se je udeležil | zasedanja | mešane ameriškoslovenske komisije o |
povabljene v Nato, precej odvisno od | razpoloženja | v Evropi, v glavnem pa od podpore v |
dobro, če bi Slovenija usmerila sile | lobiranja | v tiste evropske države, ki nas v Sintri |
okrogli mizi so se predsedniki udeležili | odkritja | obeležja v spomin na piransko srečanje |
so se predsedniki udeležili odkritja | obeležja | v spomin na piransko srečanje Vetrovne rože |
Če tega | določila | poslanci ne bi sprejeli, bi 20 odstotkov |
odstotkov celotne vrednosti igralniškega | podjetja | . |
sklad pokojninskega in invalidskega | zavarovanja | po 20 odstotkov navadnih in po 20 odstotkov |
odstotkov prednostnih delnic brez pravice | glasovanja | lokalne skupnosti, kjer so igralnice, |
ob sprejetju zakona o igrah na srečo | leta | 1995, slovenske igralnice pa so dobile |
gozdovih in o (ne)jasnosti referendumskega | vprašanja | Gibanja 23. december o Evropski uniji. |
slovenskega letalca Edvarda Rusjana, ki je | leta | 1909 prvič poletel z letalom svoje |
zasluži prva javna predstavitev prvega | letala | slovenske konstrukcije po več desetletjih, |
desetletjih, motoriziranega jadralnega | letala | Sinus. |
Na povabilo | ministrstva | za obrambo Republike Slovenije bosta |
Pasma je postala uradno slovenska | leta | 1994 - Sloveniji je bil dodeljen planinski |
mednarodne razstave psov v Mariboru ( | leta | 1996) vpisan kot »jugoslovanski planinski |
Tržič, kjer so jih govorice o zaprtju | smučišča | še posebno razburile, sprejeli protestno |
prizadevajo, da bi rešili problem žičnic in | smučišča | na Zelenici. |
Pripravo | gradiva | o tem sedaj zaključujejo, in kot predvideva, |
je potrebnih vedno več pregledov in | vzdrževanja | . |
gospa so zjutraj v kupico zdravilnega | vina | usteca pomočili, se po cesarsko odeti |
hrano jedli, iz lončenih vrčev veliko | piva | ino vina spili! |
jedli, iz lončenih vrčev veliko piva ino | vina | spili! |
Slab obisk je bil predvsem zaradi | pomanjkanja | snega. |
Narodne galerije, in sicer obsežno razstavo Zakladi | zlata | , zakladi duha; Plečnikovo sakralno |
Tema letošnjega | srečanja | je bilo razmerje med nacionalno državo |
predsednik Milan Kučan, je sklepno oceno | srečanja | na skupni tiskovni konferenci povzel |
Srednjeevropske pobude v Sarajevu o krepitvi | sodelovanja | |
prihodnosti posvetila predvsem krepitvi | sodelovanja | med članicami, na hitrejšo evropsko |
integracijo in krepitev gospodarskega | preoblikovanja | držav v tranziciji. |
pa tudi o izboljšanju dvostranskega | sodelovanja | . |
pogovorov z vsemi delegacijami o delitvi | premoženja | bivše SFRJ. |
sporazumno urediti nerešena vprašanja | nasledstva | ,« meni Watts. |
dokler o njem ne bo povedal svojega | stališča | upravni odbor zbornice, so si premislili |
informativni pisarni portoroškega Turističnega | društva | so nam danes povedali, da so imeli |
hotelih včeraj 4002 gosta (koliko je bilo | spremstva | predsednikov, ni moč ugotoviti) ali |
plači in o eskalaciji, in to vse do | sprejetja | novega sporazuma. |
zaščitne ureditve oziroma strategije | zavarovanja | nacionalnega interesa. |
LJUBLJANA, 9. junija - Po dveh letih | iskanja | dvotretjinske večine za spremembo 68. |
ustvarjanje možnosti, da se v začetku | leta | 1998 začnejo pogajanja naše države |
pomočjo helikopterja policijske enote | ministrstva | za notranje zadeve. |
Postopek | spreminjanja | ustave naj bi začeli že na izredni |
poslej ob vsakem predlogu za začetek | spreminjanja | ustave oblikoval posebno komisijo, |
ciklu oziroma do srede prihodnjega | leta | še zagotavlja obratovanje JE s polno |
Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega | zavarovanja | . |
razvojna družba naj postane dejavnik | prestrukturiranja | |
- Poslanci so na začetku današnjega | nadaljevanja | 5. redne seje opravili drugo obravnavo |
Slovenski razvojni družbi in programu | prestrukturiranja | podjetij, ki ga sicer obravnavajo po |
aktivnejše podpirala prestrukturiranje | gospodarstva | . |
sanacijo bank podaljšali v sanacijo | gospodarstva | . |
Konec preteklega | leta | je namreč bilo pri okrožnih sodiščih |
prvi obravnavi zaradi neodločenega | glasovanja | omenjeni predlog zakona ni dobil podpore |
prihodnje leto proračun že na začetku | leta | . |
predlogu bi državni zbor proti koncu | leta | obravnaval dvoletni predlog proračuna. |
Podobnik je ostro protestiral zaradi | razmerja | 4 : 1 v prid ministrov liberalne demokracije, |
ministri LDS utemeljujejo, da morajo | ministrstva | , ki jih vodijo njihovi člani, odplačevati |
Pogajalci strank in finančnega | ministrstva | bodo zato v naslednjih dveh tednih |
pozorni, da ne bi posamezen segment | prebivalstva | prizadelo več ukrepov. |
gradnji avtocest, morda prenesli z | ministrstva | za finance na ministrstvo za promet |
financiranje pokojninskega sklada prenese z | ministrstva | za finance na ministrstvo za delo. |
nastala zaradi velike krize v Rusiji | leta | 1991! |
obvladajo le ZDA, je od tamkajšnjega | ozračja | odvisno skoraj vse . |
Evropske unije, ki bo dolgotrajni postopek | nastajanja | pravne skupnosti, bo Natova širitev |
skupine Svetovne banke za Slovenijo do | leta | 2000. |
upoštevali njihovih zahtev po razbremenitvi | gospodarstva | . |
je vključitev v drugi krog širitve | zavezništva | . |
prirejajo posebne igre na srečo, iz | sodelovanja | pri lastninjenju podjetja. |
srečo, iz sodelovanja pri lastninjenju | podjetja | . |
igralniških delavcev Slovenije in sindikat | podjetja | Hit . |
diskriminatorno ureditev, ki jih izključuje iz | lastništva | podjetja, v katerem so zaposleni. |
ureditev, ki jih izključuje iz lastništva | podjetja | , v katerem so zaposleni. |
Kovačič, nekdanji direktor igralniškega | podjetja | Hit, se je v razpravi zavzemal za sprejetje |
Državni sekretar | ministrstva | za finance Andrej Simonič je v odgovoru |
bruto 11.907 tolarjev, kar je na ravni | podjetja | 9-odstotno povečanje, samo v proizvodnji |
Večino | povečanja | je stimulacija za produktivnost. |
dobili navodila za uporabo mehkejšega | vodenja | . |
recepte za katero koli domačo težavo (od | jemanja | bogatim in dajanja revnim pri pokojninski |
domačo težavo (od jemanja bogatim in | dajanja | revnim pri pokojninski reformi do dokončnega |
pri pokojninski reformi do dokončnega | očiščenja | komunistov v slovenski politiki, ki |
podpora, morda pospremljena z nekaj | ščuvanja | , njihovemu pravičnemu vztrajanju pri |
veliko zemljišče, na katerem je razen | igrišča | danes še šola in več drugih zgradb, |
Po demokratičnem preobratu, | leta | 1989, so kmetu v procesu vračanja podržavljenega |
preobratu, leta 1989, so kmetu v procesu | vračanja | podržavljenega zasebnega premoženja |
procesu vračanja podržavljenega zasebnega | premoženja | sicer priznali pravico do nadomestne |
bodo to morali storiti ob izvozu iz | mesta | . |
Kazen za parkiranje brez | plačila | bo znašala deset tisoč tolarjev. |
Zaradi slabega | vremena | v minulih tednih so češnje ravno pravočasno |
Brici nam danes poleg izvrstnih vin in | sadja | ponujajo še veliko kulturnih dejavnosti. |
začel z odprtjem razstave češenj in | peciva | aktiva kmečkih žena v KZ Goriška brda, |
poskusili različne vrste češenj in | peciva | . |
Poleg tradicionalnih razstav češenj in | peciva | spremljajo letošnji praznik še številne |
iz Baguerijeve zbirke z začetka 20. | stoletja | o briški trgatvi. |
anketirancev pritrdilo, da bodo šli na dopust, | leta | 1995 nekaj več kot 50 odstotkov, junija |
53,9 odstotka odgovorilo, da zaradi | pomanjkanja | denarja, 19,7 zaradi osebnih ali družinskih |
ali družinskih razlogov, 19,1 zaradi | pomanjkanja | časa, 5,6 odstotka pa, ker so najraje |
zbor (DZ) pa dal soglasja k načrtu | dela | Darsa za letošnje leto, še vedno lahko |
so jih začeli graditi do letošnjega | leta | . |
kilometrov) bo predvidoma dokončan sredi | leta | 1998, priključek Slovenska Bistrica |
Primorskem bo najprej (konec letošnjega | leta | ) dokončan odsek avtoceste med Danami |
dnevi ob obravnavi zahteve okrožnega | sodišča | v Ljubljani le s tesno večino odločil, |
Domitrice zoper Jelinčiča zaradi kaznivega | dejanja | žaljive obdolžitve ne prizna poslanske |
naj bi se zgodilo februarja istega | leta | , ko naj bi kozmetiko najprej pretihotapil |
Poslanec SNS Jelinčič ni spremenil | mnenja | , saj pravi, da ima za »svojo trditev |
ne sme začeti kazenski postopek brez | dovoljenja | DZ. |
O zahtevi | sodišča | je najprej razpravljala mandatnoimunitetna |
udeležil niti ni posredoval svojega | mnenja | v zvezi z obravnavano zadevo. |
je v veljavi nekaj njegovih uredb iz | leta | 1991, ki imajo veljavo zakonov - so |
je izrazil zlasti pomisleke zaradi | nasilja | nad opozicijskima kandidatoma in zapostavljanja |
nasilja nad opozicijskima kandidatoma in | zapostavljanja | obeh v hrvaških medijih. |
soboto je bila 40 minut čez polnoč izven | naselja | Spodnje Preloge pri Slovenskih Konjicah |
Spodnjih Prelogah je s sprednjim delom | vozila | trčil v pešca, 37-letnega Branka Ungarja |
Slovenskih Konjic, ki je hodil ob robu | vozišča | v smeri Zreč . |
Javne finance brez pravega | računovodstva | |
Ena glavnih ugotovitev računskega | sodišča | je, da računovodski sistem v javnih |
celovite, usklajene zakonske ureditve | računovodstva | , ki bo zagotavljala enotno evidentiranje. |
Odločitve organov | upravljanja | kažejo, da ustanovitelj nima jasne |
politike, ki bi jo njegovi člani v organih | upravljanja | zastopali. |
spremembe pri organizaciji in postopkih | dela | . |
računovodskih izkazov nekaterih oseb javnega | prava | . |
lahko njihova imena in podatke o načinu | žrebanja | preberete na naslovu »http://www.delo.si/«, |
»http://www.delo.si/«, če kliknete na »rezultati | žrebanja | nagradne igre 100 majic«. |
določitvi minimalne plače in o načinu | usklajevanja | plač. |
po hitrem postopku, so sporočili z | ministrstva | za delo. |
zakonu o minimalni plači in o načinu | usklajevanja | plač sta minimalna plača in način o |
Če pa bi rast cen pred potekom | leta | dosegla 5,5 odstotka, se bodo plače |
podlagi izkazanih pozitivnih rezultatov | poslovanja | . |
Izpod | čela | , na katerem leže dolgi, razkuštrani |
Rojstvo | deteta | Jezuščka. |
Izpod | čela | je pogledal natakarja in zavpil: |
» | Žganja | !« |
Samo zdaj pa zdaj se dvigne iz | zelenja | , se prime za boke in se zamaje na obe |
Na koncu | pisma | je vselej pristavila: |
Komaj sem čakal materinega | pisma | . |
Na koncu | pisma | pa je vedno pristavila: |
Na obrazu so se videli sledovi | trpljenja | . |
posinelih ustnic, s tistega razoranega | čela | reži siromaštvo. |
sem dvajset let star, sem prejel od | dekleta | poljub in dekletu dal poljub, v tujini, |
Niti | žganja | ni popil.« |
Poln je | zdravja | in veselja mladi Najdù. |
Poln je zdravja in | veselja | mladi Najdù. |
Najdù je sin Dežele zlatega | sonca | , in rdečega vina, temnih gozdov in |
sin Dežele zlatega sonca, in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
Dežela zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
Dežela zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja je |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | je nekje daleč na jugu. |
vsej pravici jo kličejo Dežela zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
kličejo Dežela zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
Vina | je tam vse polno, rdečega in sočnega | |
je tam vse polno, rdečega in sočnega | vina | . |
Bajna je dežela zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
je dežela zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
Lepo je življenje v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
življenje v Deželi zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
V Deželo zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
V Deželo zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja udirajo |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | udirajo tujci, sinovi rodu močnejšega |
silnejšega, kakor je rod v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
rod v Deželi zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
še krvi, krvi rodù iz Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
iz Dežele zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
pleme je še vedno v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
vedno v Deželi zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
v temne gozdove, ne sme do zelenega | morja | . |
napil do blaznosti rdečega in sočnega | vina | . |
ljudeh, pri bratih iz Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
iz Dežele zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
Rečejo mu bratje iz Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
iz Dežele zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja: |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | : |
zaigrano z mogočno fanfaro sivega, starega | zidovja | , z žvižgajočim glasom železnih mrež |
jetniku v srce, se pogrezajo v dušo, do | dna | . |
brate, ki so za gorami v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
gorami v Deželi zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja? |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | ? |
Trdo stopa po ulicah tujega | mesta | . |
Iz | usmiljenja | so mi ga dali, ne po pravici, razumete. |
Ustvarili si bomo uro | veselja | . |
Šli so in naročili rdečega | vina | . |
muzikantje, igrajte, igrajte divje, da vam do | jutra | popokajo strune. |
zemlji, besedi in krvi Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
krvi Dežele zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
se bo povrnil v svojo Deželo zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
svojo Deželo zlatega sonca in rdečega | vina | , temnih gozdov in zelenega morja. |
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega | morja | . |
sonce in napil se bo rdečega in sočnega | vina | ; v temnih gozdovih se bo naužil svežega |
rodil za vse, gori od Čičarije ven do | morja | . |
bo na severu prižgala luč Kristovega | rojstva | . |
Na čelo so jim užgali žig | suženjstva | . |
Roke so se jim zdaljšale od | trpljenja | in dela, hrbti so se jim upognili, |
so se jim zdaljšale od trpljenja in | dela | , hrbti so se jim upognili, toda oči |
zvon je tuj, je zvon daljnega, tujega | mesta | , kjer je nam dodeljen velik kos žalosti |
križati da, samo da zasije človeku zarja | poveličanja | . |
otroško vdanostjo spominjajo njegovega | rojstva | . |
tisoč drobcev, enega samega razbitega | srca | počasi raste v tisoč celic, velikih |
temi, da bi že bili lahko deležni malo | sonca | . |
Pa če ne | sonca | , vsaj malo luč bi nam prižgali. |
Vse od prve ure svojega | življenja | trpi in čaka ... |
Vsaditi moramo v svoje srce koreniko | prerojenja | , vere in zaupanja v samega sebe. |
svoje srce koreniko prerojenja, vere in | zaupanja | v samega sebe. |
dober bel papir sprejme vse, kar se iz | srca | vlije nanj, vse dobro in vse hudo. |
tako z mislimi in z očmi na koščke | neba | , ki jih vidim skozi motno okno. |
dodeljeno: štiri sive stene in ti koščki | neba | , ki so moj papir. |
sem, v katero so do vrha vrha natočili | trpljenja | in bridkosti. |
Snoči sem se od | zasliševanja | ves izmučen vrgel na trdo blazino, |
In če pričakuješ Kristovega | rojstva | , moraš biti čist. |
si že preštel luknje v mreži tvojega | okna | . |
iz umetnosti; ampak da je zrasla iz | življenja | in je sad življenja ter seje v življenje |
da je zrasla iz življenja in je sad | življenja | ter seje v življenje za življenje. |
razrvanega človeka iz prosvetljenih dni XX. | stoletja | ; moramo spoznavati te naše brate po |
Kosovela, pesnika borovcev, grenkega | brinja | in golih žalostnih kraških gmajn. |
Povest iz zagrebškega | življenja | , jo nazivlja pisatelj sam. |
Gornje mesto je slika zagrebškega | mesta | , slika vzeta na način ptičje perspektive, |
stropov, da je jasno viden najtemnejši kot | grozodejstva | in ponižanja, in človek, ki plava v |
viden najtemnejši kot grozodejstva in | ponižanja | , in človek, ki plava v tej temi, je |
Slika zagrebškega | mesta | , bila pa bi lahko slika kakršnegakolisibodi |
bi lahko slika kakršnegakolisibodi | mesta | , v katerem živita Slovenec in človek. |
svoje preroke in zavrgli pesem gora in | neba | . |
V sitosti ni | odrešenja | , Marija. |
nas, vprašanje naših duš in našega | srca | . |
zidovje; dovolj dolgo so pili tvojega | telesa | kri; dovolj dolgo so brisali blato |
Vstani, dekle | predmestja | , in odpotuj z menoj, da ne bo v tej |
Vstani, dekle iz | predmestja | , da te povedem k novi pomladi, ti kri |
Simon se znajde sredi | mesta | brez stanovanja, brez hrane in se zave, |
Simon se znajde sredi mesta brez | stanovanja | , brez hrane in se zave, da je ‘brezdomec, |
»In mnoga med njimi ne smejo imeti | srca | !« |
Treba se je približati narodu s knjigo | življenja | in resnice, ki bo razumljiva. |
majijo piščalko in jih morajo odtrgati z | lubja | . |
Nobenega, niti najmanjšega | sonca | ni bilo nikjer, nobenega meseca, drobne |
leto svojega razburkanega dijaškega | življenja | . |
Spomin mu je uhajal mimo dijaškega | življenja | , mimo potovanj po Italiji in mimo prve |
njivah, ki so mirno čakali prihajajočega | sonca | . |
na velikega Krista, človeka in Boga, | usmiljenja | polnega, ki je zarjavel. |
ničesar drugega kakor širok pramen | sonca | , ki je padal izpod oboka na siva tla ... |
Onkraj zidu ni bilo | življenja | . |
Dvignili so ga, on pa ni dal znaka | življenja | . |
Saj na dnu | srca | še nekaj gori, ampak po vsem tem, kar |
ker njegova velika nedelja ni od tega | leta | . |
kamor gnala je sila | življenja | in srca nemir; med |
kamor gnala je sila življenja in | srca | nemir; med nas je usekalo |
In prišel je siv dan | trpljenja | , ko je s silo udarilo med nas, da smo |
šli na vse kraje; nekateri gnani od | življenja | , od nemira, od iskanja, drugi so šli |
nekateri gnani od življenja, od nemira, od | iskanja | , drugi so šli za kruhom, za svobodo, |
zgodovine, dve letnici iz dvajsetega | stoletja | . |
Sproščen in vesel, da bi od samega | veselja | in mladosti zavriskal sredi polja. |
veselja in mladosti zavriskal sredi | polja | . |
kakor bi se hotel utopiti od praznega | brezupja | . |
skalo meče, ko megla iz | morja | se čez Kras razvleče, Devinski |
Nič peska in | kamenja | ni v njeni strugi. |
Buča | vina | roma z roke v roko. |
Da, samo v jeseni je malo | veselja | . |
- okrog | ognjišča | zbrana je družina, dva |
in si podaja polno bučo | vina | . - |
Nekje na sredi | pobočja | spi med cipresami Scipio Slataper. |
napravijo prve piščali iz sočnega vrbovega | lubja | . |
Nekega | jutra | pa zapojo na vasi rogovi, zamuka živina. |
Vse do močnega | sonca | švigajo po rosni travi. |
No, še malo | listja | za steljo. |
In vsakega | jutra | je vse belo pregrnjeno. |
nabožne slike, spomini prvega svetega | obhajila | , spomini na birmo. |
Ptički brez | gnezda | ? |
navade in obrede, ki bodo | bitja | našega sledovi. |
In duh budil iz | dna | grobov bo mrtve; - dovolj |
grobov bo mrtve; - dovolj | trpljenja | je, dovolj je žrtve, |
Sneg je ljubi Bog z | neba | na zemljo sejal, krog brda je stric |
ljubi Bog z neba na zemljo sejal, krog | brda | je stric Veter pihal, siva Lakota pa |
razorano čelo je za hip zavel žarek | veselja | . |
kraški kamen v joku in smehu, vse dni od | rojstva | pa preko mladosti in pesmi, do zrele |
Da, tam je Trst, lastnik | morja | , daljnega, širnega, neskončnega. |
Mnogo | lepega | je videla tam. |
človeku solze v oči s svojo godbo in | veselja | v dušo. |
Ne bom ti pisal dolgega | pisma | . |
Trst je bežal od | morja | proti Krasu, kakor bi že vendar začutil, |
Starka je stopila iz | mesta | , v mater je udarila burja. |
so legli koščki sivega, razsekanega | neba | . |
mu je zazdela vsa lepa in dobra, vsa | življenja | polna. |
Z doberdobskega | jezera | se je dvignila bela megla. |
ga zasadil za korenine bodičastega | grmovja | . |
Pod vrhom, kjer je | sonca | največ, brajda za teran.’ |
Sam Bog ve, koliko | brinja | in česmina je izruval, da je napravil |
Brez | števila | rok se je dvigalo in brez števila kladiv |
Brez števila rok se je dvigalo in brez | števila | kladiv je enakomerno padalo na dleta. |
Dvignilo se je do | sonca | in ga vsrkavalo vase. |
Po valovih je do | sonca | peljala široka srebrna cesta. |
okove in jih sneli, je iz gnojnega | zapestja | padla na sivi tlak kaplja krvi. |
Platanina veja je štrlela mimo | okna | kakor pohabljena roka brez prstov. |
celice, strmel skozi mrežo v košček | neba | in pil glasno zvonjenje. |
Izpil je do | dna | . |
Naši sedijo doma krog | ognjišča | . |
Z vso težo svojega | telesa | je zadel ob hrastovino. |
rad jokam, ampak počasi prihajam do | spoznanja | , da je to neumno opravilo, prvič zaradi |
skakal k Mihu v gostilno na kozarček | žganja | . |
stotič razlagal iste laži iz gozdarskega | življenja | v hrvaških gozdovih. |
Drevesca | ne bo in tudi jaslic ne. | |
Zmožen sem samo | potepuštva | . |
stopil v gostilno, si naročil molče | vina | in se zamaknil pred se. |
postavljeni tržaški občinski svetniki do | grla | nasitili, gledati in poslušati brezposelne, |
garjavi, nadušljivi in polni revmatizma od | prenočevanja | po zatohlih kavernah in zasmrajenih |
sključeni, razjedeni in oglodani od trdega | življenja | , vsak dan v večjih trumah prihajali |
stvari, ki dajejo mestu sijaj, videz | bogastva | in trdnjave domovinske misli. |
V mestu pa ni | dela | ; in tudi če je kaj malega, je tu dovolj |
življenja | . | |
vojni, preveč so jim dajali kruha in | mesa | , zato so bili ponosni, ošabni in neuklonljivi. |
vzgojeni in tak je njihov položaj od | rojstva | .) |
noči, ko je zunaj lil dež od obupnega | dolgočasja | , z zvijanjem svojega žgočega telesa |
dolgočasja, z zvijanjem svojega žgočega | telesa | ogrela premrle ude in razvnela plavo, |
do klina po lestvi človeške slave in | blaga | , si prislužila viteški križec, pokopala |
drugih grenkob, ki so ji ostale od | življenja | . |
Hans je moral v takih nočeh skoraj do | jutra | poslušati, kako je pravzaprav bilo |
napolnile brezposelne služkinje od kleti do | podstrešja | . |
izselile, druge pa so od lakote in | dolgočasja | začele s prodajo svojega telesa; spočetka |
dolgočasja začele s prodajo svojega | telesa | ; spočetka so hodile na cesto, potem |
pozlačenem okvirju - v dom nelepega | imena | . |
poleg kali spolnih bolezni tudi precej | gradiva | protidržavne vsebine, kar je seveda |
se je hiša, izbuljila temna okna od | začudenja | in se ozrla v sivo nebo. |
Vsak bi bil rad prvi in tako ni | preklinjanja | ne konca ne kraja. |
lisaste zverižene strehe do samega | neba | , na katerem se trgajo oblaki. |
drsajo po trebuhih na gladkih držajih | stopnišča | , tekajo na kaščo in v klet, na dvorišče |
dvorišče in na cesto ter hočejo do | dna | zaužiti ta praznični dan. |
Toda vse to ne vzbuja prav nobenega | ogorčenja | in moralnega zgražanja. |
prav nobenega ogorčenja in moralnega | zgražanja | . |
tupatam nažagajo in nacepijo meter | drva | , pomečejo v drvarnico voz premoga, |
Vagabundi iz | podstrešja | sejejo" in prerešetavajo razna vprašanja |
gorki juhi, debeli cigari in požirku | žganja | , ki tako lepo popraska po starem, izsušenem |
siromakom za posmrtno plačilo tega | trpljenja | polnega življenja na zemlji. |
posmrtno plačilo tega trpljenja polnega | življenja | na zemlji. |
prenašati vse, kar nam za dni tega | življenja | naloži. |
ljudi - človek se jih lahko za dobo | tostranstva | otresa po mili volji; tudi posvetni |
masti, pest moke, rogelj kruha, požirek | mleka | za otroka, soli in vžigalic. |
Hitro najdejo kje kos | oglja | in napišejo nanjo z velikimi črkami: |
približavajo rešitvi problema Evinega | jabolka | . |
* Na večer, ko v središču | mesta | zagore obločnice in zapljuska godba |
ne bi stopil v gostilno na kozarec | žganja | . |
naročil še cigaret - pijača se brez | kajenja | upira - in tako je pognal po grlu vseh |
Pogledal je ženo izpod | čela | , razkoračil noge po sobi in rezko ukazal: |
mimogrede, skoraj brez vsake slasti, | začudenja | in hrepenenja. |
skoraj brez vsake slasti, začudenja in | hrepenenja | . |
zato pa drugi njim prizadenejo tem več | gorja | . |
Popolnoma se je prepustila toku | življenja | , in ta tok jo je zanesel neke noči |
Angeli kaj malo govora, še podaritev | telesa | je bilo samo motno občutje trenutne |
znala razložiti in čemur ni vedela | imena | . |
Kesanja | ni čutila, vest je ni pekla ne pred | |
Toda to v možu ni zbujalo več | ogorčenja | ; majal je z glavo, strmel v tla in |
je vrnil domov pijan in razboljen od | življenja | , je pretepel ženo; in to se je dogajalo |
zakonsko zvestobo, in tu je začetek vsega | zla | : to je izvirni greh." |
prihaja neverjetno prav, da lahko s | stališča | žrtve in sodnika hkrati jasno pokaže |
Zgodba tega | življenja | je povsem vsakdanja, podobna tisočerim |
nemara ravno zaradi svojega velikega | števila | in presenetljive sličnosti postale |
je več za dobrobit državnega | občestva | kakor vsi sorodniški predsodki. |
ni zganil in ubogal svojega | srca | - mi vemo, da ima tudi gospod |
in tudi odlikovanje z najvišjega | mesta | . - itd. itd. |
Čudno je, kmalu bo pol | stoletja | , odkar je šel zdoma, in se ni nikdar |
Koliko je bilo takrat | tarnanja | na vasi in v cerkvi oznanil. |
kake mladostne zablode ali česa temu | podobnega | , temveč se je bosta spominjala kot |
meni ne bi delo slabo malo tople juhe, | mesa | , hihi. |
je stopila po ščepec soli, pa že ni | mesa | nikjer. |
Hiše št. 14 je bil policaj vselej predmet | sovraštva | . |
hodi po hišah, da prinese na večer kos | mesa | za svojega otroka. |
Kostanj sredi | dvorišča | šumi v vetru: pod njim se tiščijo smrkavci |
globoko vdihava hladen veter, ki piha od | morja | . |
nekatere ljudi spravijo do besnega | navdušenja | , druge pa ganejo do rodoljubnih solz, |
solz, in ki so spontano razpoloženje | ljudstva | in neizpodbitno resničen odraz življenja; |
ljudstva in neizpodbitno resničen odraz | življenja | ; za limuzino Mercedes‐Benz 1934, ki |
prikrajšal za smisel tako zvanega svetlega | gledanja | in zato se lahko brez skrbi in brez |
blagoslovi, katerih smo za dobe našega | tostranstva | deležni v precejšnji meri. |
vratu, misli na nevrednost tega bednega | življenja | , ki je v današnji dobi vsestranske |
razburjati in kvariti svojega rahlega | zdravja | ; saj se z njim dogaja prav nekaj podobnega. |
zdravja; saj se z njim dogaja prav nekaj | podobnega | . |
ostane v rokah samo kos onemoglega | telesa | , ga prav tako zažene vstran. |
toliko opevane cigarete, res nekaj tako | ničevega | in tako brezpomembnega kakor berač |
cigarete, res nekaj tako ničevega in tako | brezpomembnega | kakor berač na cerkvenem stopnjišču; |
taki ostudni umazanosti sredi belega | mesta | : človek se lahko celo spodrsne na njej |
To so bili trenutki | razkošja | in bogastva. |
To so bili trenutki razkošja in | bogastva | . |
s slabičem, otrokom in nevrednikom | življenja | , ugasnil ogorek in ga počasi spravil |
Hodil sem po celici od | okna | do vrat. |
mojo celico, zamajala črke Bidovčevega | imena | , jih snela s stene in jih zavrtela |
se me je neko čudno občutje, polno | zadovoljstva | in grenkobe obenem. |
čez par ur že mrtev, zakaj nobenega | upanja | ni, da bi ga pomilostili. |
Neobhodno so potrebni | ustrahovanja | in pretepanja, polivanja z vodo v zimskih |
Neobhodno so potrebni ustrahovanja in | pretepanja | , polivanja z vodo v zimskih dneh, bikovke, |
potrebni ustrahovanja in pretepanja, | polivanja | z vodo v zimskih dneh, bikovke, puškinih |
bikovke, puškinih kopit, ricinovega | olja | in drugih podobnih zdravil. |
sta naletela drug na drugega sredi | mesta | med avtomobili, vozmi in sitnimi pešci. |
Iz | začudenja | in zadrege je oba stiskalo v grlu. |
potepuh ni, ker ima v sebi ponosa in | srca | preveč. |
ničla je, izgubljenec, ki se svojega | izgubljenstva | prav dobro zaveda. |
tistega največjega: volje do dela in do | življenja | . |
Sanj ima na vagone, | uresničenja | niti za otroško pest. |
Tveganja | ? | |
»Malo nevarnosti in | tveganja | da človeku več razmaha in življenja. |
tveganja da človeku več razmaha in | življenja | . |
Bernard je razlil kapljo rdečega | vina | na bel prt in jo začel s prstom raztegavati |
potopljen v svoje skrbi in ni slišal | vprašanja | . |
ime pa res ne vem, ker si njegovega | imena | na noben način ne morem zapomniti. |
mlin, ampak počasi se je polastil vsega | posestva | pa še vdove Ane povrhu. |
naprej raztegaval na prtu tisto kapljo | vina | in mislil. |
je doživel svojo prvo uro omame in | spoznanja | . |
je, da ji je ime Ada in da hodi od | mesta | do mesta. |
ji je ime Ada in da hodi od mesta do | mesta | . |
okno na male četverokotnike sivega | neba | in razmišlja o svojem zločinu. |
imeni sprožili na strunah njegovega | srca | . |
žilah teče kri, je hodil od vrat do | okna | in brskal po svojih spominih. |
zemlje od nedotakljivega državnega | telesa | , kaznuje s smrtno kaznijo. |
bližal se je že petdesetemu letu svojega | življenja | in to življenje ni imelo do tiste ure |
je porodila otroka v dneh najhujšega | trenja | . |
domov, ven iz vsega tega šuma in poloma, | pobijanja | in krvi. |
Oblasti so prišle do presenetljivega | odkritja | ; čudno: kdo je bil glavni krivec pogorele |
besede in jih skladal na dnu svojega | srca | . |
Ko so jemali sad njegovega | dela | - si je zatisnil pas. |
zakorakal po celici - tri korake do | okna | . |
je prišlo samo, zato je bilo vredno | zlata | . |
celo sram, da je tako pozno prišel do | spoznanja | . |
krompirja in pest severnega mrzlega | zrnja | ; govoril je o zemlji, ki je podobna |
navadno delovno ljudstvo pride samo do | spoznanja | ? |
gorkem in uživajo sad svojega bednega | dela | . |
vesti in bleščeči tradiciji rimskega | sodstva | . |
rimske prizanesljivosti in rimskega | usmiljenja | . |
Potem je nasul | zrnja | v lijake in ko je videl, da je vse |
navzgor: kmetje so se odpravljali s | polja | , na zeleni trati za ovinkom se je pasel |
Potem so ga zdramili iz tega prijetnega | razpoloženja | in ga poklicali na žago; kmet iz hribovske |
otrok, ko je v sanjah padal s peči ali z | drevesa | in ni mogel prileteti na tla ... in ta |
kakor potepuh, to ga je skelelo do | dna | srca. |
kakor potepuh, to ga je skelelo do dna | srca | . |
zadnje dni rodile čisto na dnu njegovega | srca | ; - čudovite sanje, naglas se še ni |
in dolgoletni krošnjarji, visokega | čela | in sivih, kodrastih las. |
je jasno kazalo, da je bil človek iz | ljudstva | , da je v svojem življenju preložil |
Nekateri so se celo s kazalcem dotaknili | čela | in se namuznili. |
Saj ni | čuda | , če podivjaš in postaneš revolucionar.« |
Težek kamen se mu je odvalil s | srca | : torej ga le ne bodo pripeljali v domačo |
zavaljeni branjevki, kupil škrnicelj | grozdja | in mu ponudil. |
detektiv je naročil pol litra črnega | vina | in prvi kozarec sta izpraznila molče. |
Nagnil je kozarec | vina | , si obrisal ustnice s hrbtom roke in |
potem izključili, po krivici, zaradi | prepričanja | . |
delavskih shodih, zdaj pa sedi ... zaradi | žeparstva | . |
potočila po globokih brazdah poraščenega | lica | , in obljubljal, da bo vse bogato poplačal. |
Prinesel mu bo jajc in | masla | in moke, tega na kmetih ne manjka. |
njegova obleka ni bila prida in tudi | bogastva | ni imel veliko. |
vendar je bilo v njegovem srcu polno | upanja | , v njegovi glavi polno velikih načrtov |
prijetnemu šklopotanju velikega mlinskega | kolesa | . |
malo dekletce, naročil je četrtinko | vina | in sedel za mizo. |
Njegovo srce je bilo polno neznanega | veselja | , in če bi se zdajle samo za sekundo |
Dneve polne | trpljenja | , in vsi njegovi dnevi so bili polni |
in vsi njegovi dnevi so bili polni | trpljenja | , je za vselej zakopal v pozabljenje |
Utrgal je jabolko z | drevesa | in ga slastno ugriznil. |
zidovjem, in ni šel nikoli drugam kakor iz | predmestja | v pristanišče in iz pristanišča v predmestje, |
kakor iz predmestja v pristanišče in iz | pristanišča | v predmestje, če ne štejemo tistega |
potok; mrzla voda je tekla po žlebu iz | lubja | . |
prestrašil svojega upadlega in poraščenega | lica | . |
najbolj čudovito: dekle se v dolgih letih | čakanja | niti ni kaj prida postarala, samo koža |
Tesnoba se mu je dvignila iz | srca | in mu silila v grlo, da je le stežka |
Koliko je bilo takrat | tarnanja | na fari in v cerkvi oznanil. |
Na samega novega | leta | dan je nagle smrti umrl kmet Laznar, |
ni napisal - in tako je bilo dovolj | ugibanja | o nasledstvu. |
Vse leto je pridigal o sveti čednosti | devištva | in navduševal vaščane, da bi kupili |
In ko je potem | računala | , je zamižala v strop, pa se je vendar |
Martin Jakončič je obstal pred kupom | listja | , ki mu ga je bil pokazal hlapec, in |
Še | sena | jim niso privoščili povsod, vrgli so |
Takih ljudi se sirovosti | življenja | ne dotaknejo; udarci, ki jih pogosto |
nepokvarjeno, duša brez greha, po sili svojega | hrepenenja | in po bogastvu svoje domišljije pa |
leta in Martin Jakončič še ni imel | pohištva | . |
perica, z rokami razjedenimi od vode in | mila | . |
delal v pristanišču, dokler je bilo kaj | dela | . |
Leta | 1928 je Marjeta umrla in družina se | |
Kar je bilo | pohištva | , so skoraj vse raznesli otroci, kar |
Ernest je bil zaprt zaradi | žeparstva | , Bernard je bil pri policiji in ni |
Martin se je počasi skobacal iz | listja | , se pretegnil in stopil za hlapcem, |
okna, ki so bila od prvega jesenskega | deževja | pa do Velike noči zmerom zaprta. |
imela med vojno kavarne, ali ni točila | žganja | in počenjala z oficirji vraga in pol, |
vrnitvi v Trst, toda na dnu njegovega | srca | je ležal težek kamen, ki ga še ni mogel |
na dnino, potem se je počasi naučila | šivanja | in ni se ji godilo slabo. |
Martin, in ji zagrenil zadnje dni njenega | življenja | . |
fantov in deklet, posneta ob priliki | romanja | na Sv. Goro pri Gorici. |
Stopil k njej, jo prosil | odpuščanja | in ji položil na mizo nekaj bankovcev. |
odpiral usta, beseda mu pa ni prišla iz | grla | . |
pesem se je pretrgala, dotaknil se je | čela | s kazalcem in rekel: |
postajal nestrpen, ker se je bližal dan | srečanja | z Ernestom. |
Vsi so na polju, na mizi drobtine od | kosila | , pri zdiču tiktaka ura, poleg nje visi |
zaprt zaradi | žeparstva | , saj vsi vedo, da je tat; ali naj se |
otroku v oči, cvetje je padalo nanju z | drevesa | . |
očem, pomežiknil je in šel z roko preko | čela | - potem je pa krčevito stisnil otroka |
Sicer je stara, že od predlanskega | leta | , ampak upam, da karabinjerji ne bodo |
trga, če so se fantje stepli ali kaj | podobnega | . |
kovček in vzel iz njega steklenico | vina | in škatlo sardin. |
počasni enakomerni utrip iz njegovega | srca | - in ko ga je vprašal, če spi, se Martin |
Preživel je že trideset let svojega | življenja | , ki je bilo dokaj burno in sunkovito. |
Dela | je bilo zmeraj manj, mati je bolehala, | |
se napotil v mesto, da bi si poiskal | dela | . |
dragocene dokumente, potni list ali kaj | podobnega | , potem ima ljubavna pisma, kake druge |
praznih rok, se je že na poti lotil | dela | . |
veseliš pomladne rasti in jesenskega | zorenja | , pobereš sad, pozimi pa posedaš v gorki, |
trdila, da ima samo Bog pravico do | maščevanja | . |
Pravzaprav sem jo vzel čisto iz | usmiljenja | , ker je preveč trpela. |
prste je imela razjedene od vode in | mila | .« |
otrokom, ali ji ni uničil časti in | življenja | ? |
natančno razložil, da sem človek iz | mesta | , da sem hodil po delavskih shodih, |
Da ne štejem jajc, | masla | in drugih stvari, ki jih vam znesejo |
In če res delate dela | usmiljenja | , zakaj pa ponoči zapirate cerkve, da |
dajo kost in kos kruha in če prosi | prenočišča | , ga naženejo: |
šest let je ni videl in tako je od | presenečenja | skoraj spustil otroka iz naročja. |
presenečenja skoraj spustil otroka iz | naročja | . |
Med tem se je Pologarica vrnila s | polja | in Gilda je stopila k njej. |
zrasla, jih je razpela in zletela iz | gnezda | : spoznala se je bila z Ernestovim prijateljem |
»Nekaj | podobnega | in še hujšega. |
parkrat zaprli po nekaj mesecev, pred pol | leta | pa, so mu bili spet za petami; bežal |
poklica, policija pa jo je poslala iz | mesta | . |
Obrekarja je bilo dolgo približno pol | stoletja | in ni bilo ne lahko ne veselo. |
Do petintridesetega | leta | je Žef tako rekoč trpel samo na telesu, |
krompir in se gugal v gugalnici iz | srobotja | . |
Odpuščanja | sicer ni prosil, pač pa se je vrnil | |
Obrekar do svojega petintridesetega | leta | pohlevno in delavno, vdan cesarju in |
Saj je garal od | jutra | do večera. |
sebi je čutil silno moč in veselje do | dela | . |
slama, krompirjevka in kupi pozabljenega | sena | . |
Potegnil je z roko preko | čela | in se potolažil, češ da pri njem ni |
Ko je prišel do svojega | polja | , je videl, da se je bridko varal. |
Povzpel se je do | okna | . |
Žef je skočil od | okna | , šel k vratom in jih skušal odpreti. |
Bosanci so kleli, dali Jakobu | žganja | in odšli. |
Počasi so se otroci privadili granat in | brnenja | letal, ženske greha in Jakob božje |
v roki - in beseda mu ni hotela iz | grla | . |
je potem, ko je izpil dva kozarčka | žganja | , še huje pekla. |
po vasi, da bi naprosili skorij in | mleka | za otroke. |
Iz | župnišča | so prinesli kos belega kruha in ga |
zahvalnico »za srečen konec svetovnega | klanja | «. |
Spoznajmo in pokleknimo predenj in se mu iz | dna | duše zahvalimo. |
da morajo vse ženske najprej prositi | odpuščanja | gospoda boga, ki so ga s svojim grdim |
Iz | dna | srca si je zaželela, da bi takrat stopil |
Iz dna | srca | si je zaželela, da bi takrat stopil |
si svojega tolažilnega apostolskega | delovanja | , rekla: |
‘Občudujem te in iz | srca | sem ti hvaležen, da si se tako potrudila |
zamislil v te sanje, da je hitro planil iz | sena | , mlad in močan. |
da bi jih izpregel, jim dal vode in | sena | ter jih spravil pod streho. |
Državnega | blaga | pa si ne smemo lastiti. |
Starka je zaobrnila oči od | začudenja | . |
Otroci so se najedli | sadja | in ga še prinesli v beračih domov. |
delal v Ukrajini, kadar se je vračal z | dela | , pa je kmalu zadel ob kamen. |
Mleka | ni bilo pri hiši, cunje so bile umazane, | |
Jakob še nekaj zamrmral glede umazanega | perila | , Žef pa je trdo postavil žlico, na |
se je nenadoma premislil, planil z | ležišča | in glasno prišvedral v kuhinjo. |
Tvoja velnica je brez | dna | . |
Nič | grmičevja | ni raslo pri tleh, vse je bilo posuto |
Jasnega jesenskega | jutra | je Žef odvezal v hlevu par konj in |
domov, kakor bi prišla od spovedi in | obhajila | . |
so bili zmeraj pri hiši in zato ni | čuda | , da ste tudi med vojno nabrali dva,« |
Posojila | mu niso odklanjali. | |
ušesa, ga potresel ter se nasmehnil od | srca | , ko je Žef zajavkal: |
Blaga | je bilo doma še precej, denarja za | |
tega ne presodi, da je kravam treba | sena | . |
Ko se je Žef zvečer vrnil s | polja | , mu je Jakob pikro vrgel: |
Nič ni bilo lepega, zelenega | morja | . |
potem je veter zganil krone dreves, z | debla | je padlo črvivo jabolko in se razčesnilo |
Meglenega oktobrskega | jutra | jo je Žef naložil na hrbet in jo nesel |
Poiskal si je dokumente, se nekega | jutra | napravil, stopil v kuhinjo in kratko |
druge generale, ki smo jih poznali iz | pripovedovanja | starega očeta in iz prelepe knjige |
mlatili prazne slame; napili so se | žganja | , preklinjali in se zjokali ali pa so |
ter žalostno stokal nad bolečinami | srca | in podobnimi težavami, so se mu nasmehnili, |
bili na vasi edini zastopnici svojega | plemena | . |
tudi nasvet, ki sta mu ga dala, vsega | upoštevanja | vreden. |
meje, ki sta v tistem letu z naravnost | občudovanja | vredno trmo krošnjarila po Idrijski dolini. |
odrezal Katarini več kosov pisanega | blaga | ; debeli Matelič, ki je prišel štirinajst |
Ko je ob koncu tretjega šolskega | leta | prišel tolminski dekan, da bi nas preizkušal, |
svoje filozofske študije in tako do | dna | spoznali pozemsko in duhovno življenje, |
nam izpolnile vse želje, bi bili brez | hrepenenja | ; hrepenenje je sreča; človek brez hrepenenja |
hrepenenja; hrepenenje je sreča; človek brez | hrepenenja | pa je nesrečen |
izgubil na temnih križpotjih duhovnega | življenja | , ki ga je poznal do dna. |
duhovnega življenja, ki ga je poznal do | dna | . |
privija k meni toplo telo majhnega | dekleta | . |
kamnu za vratom in o potopljenju na dnu | morja | . |
o nečednih starcih; potegnila je iz | sv. pisma | zgodbe o Suzani in o tistih dveh nemarnih |
pa so pokazali v dejanju veliko več | srca | in usmiljenja kakor v besedah; vse |
pokazali v dejanju veliko več srca in | usmiljenja | kakor v besedah; vse o pravem času: |
Zazeblo me je do | dna | srca, zlecnil sem se ter se umaknil. |
Zazeblo me je do dna | srca | , zlecnil sem se ter se umaknil. |
Na koncu | pisma | pa je bila kakor vselej tudi to pot |
Denarja imajo toliko kakor pri nas | kamenja | na gmajni, pa le niso srečni. |
lajanja | . | |
oče je spomladi stokal okrog sadnega | drevja | . |
Tridnevna vožnja brez kruha, vode, | spanja | in cigaret me je precej oslabila. |
karabinjer snel lisice, se je izza | zapestja | pocedila gnojna kri. |
si takoj ne ogledal svojega novega | bivališča | . |
z neke vrste stopnicami iz motnega | stekla | . |
zato, da vidi jetnik samo ozke pasove | neba | . |
Blizu je bil kos | življenja | . |
da so njegove veje segale do drugega | nadstropja | . |
dvorišč je pognal mladiko mimo mojega | okna | . |
Ob vzhodu, ko | sonca | nisem videl, je v vsakem biseru zagorelo |
samo s konico gledal izpod motnega | stekla | , stresal v rahlih neenakomernih sunkih. |
korakal po celici: štiri korake od | okna | do vrat, štiri korake od vrat do okna. |
okna do vrat, štiri korake od vrat do | okna | . |
pregledu celice ječar razbijal s kosom | železa | po križih v oknu. |
Izza motnega | stekla | se je prikazala glava gosenice. |
Zdaj je bilo več | življenja | pred mojim oknom. |
Kje bo potem življenje, ko bo enega | življenja | kraj. |
»Povejte vendar ...« in ni končal | vprašanja | . |
»Stopite do | okna | , da, da, še,« je mencal. |
v temi, ob kruhu in vodi, vrnil iz | podzemlja | v svojo celico - bilo je triindvajsetega |
potem ne bom imel pred oknom nobenega | življenja | več. |
dvorišču in ga zanesel prav do drugega | nadstropja | . |
stopnišče, vrh | stopnišča | oltar in prižnica. |
in zdravniki so navadno čudna zmes | dobrega | in zlega, zmes zahrbtnosti in zapitosti. |
zdravniki so navadno čudna zmes dobrega in | zlega | , zmes zahrbtnosti in zapitosti. |
vsakem sunku vetra izginila izpred | okna | in se dolgo vračala. |
Krenem iz | mesta | in zavijem v holme. |
se po kosilu in večerji z naravnost | občudovanja | vrednim premagovanjem vračam domov. |
»neusmiljenega notranjega duševnega | dela | « me je vročega in soparnega popoldneva |
naključju prinesla mimo in zdaj iz samega | dolgočasja | in brezdelja opazuje razburjeno žensko. |
mimo in zdaj iz samega dolgočasja in | brezdelja | opazuje razburjeno žensko. |
ščetinami, ni bilo niti sence zadrege, | presenečenja | ali začudenja. |
niti sence zadrege, presenečenja ali | začudenja | . |
Nasmehnil sem se in stopil od | okna | . |
Spomladi | leta | 1919 se je pojavil v naši vasi čokat, |
si šel po kolniku, ki je vodil preko | pobočja | , je nad tabo zašumelo listje in mož |
Do | leta | 1928 je Okouinokou pobral vse železo |
Sredi | poletja | je več dni zapovrstjo s sklonjeno glavo |
Z njo je prišel »na lice | mesta | « tudi pogrebec Ivanc, ki si je strokovnjaško |
Ker niso vedeli pravega | imena | , so napisali nanj: |
spoznanje, da je najhujši glad glad | srca | . |
vsako jesen sicer manj kruha, toda več | sonca | v srcih. |
pekovskih mojstrov, ki bodo pekli kruh iz | kraljestva | tega sveta, in se bodo prav zaradi |
in se bodo prav zaradi tega nasitila | telesa | , duše in srca. |
zaradi tega nasitila telesa, duše in | srca | . |
vrnil iz ječe, je bilo njegovo že od | rojstva | nestanovitno telo precej zrahljano, |
skobacal iz svojega gnilega in pregrešnega | gnezda | , poviškal svojo kilo, krepko zategnil |
se je od nadaljnjih radosti in tegob | življenja | na zemlji, od norčavih južnih vetrov, |
zemlje, ki se je dramila iz zimskega | spanja | , od teloha, ki je že odcvetal in se |
vdano pripravljal na smrt, od cvetočega | resja | , od čebel, od vrb in njihovih mačic, |
plačilom in nad sedežem, ki ga bo po tem | trpljenja | polnem življenju na zemlji zasluženo |
od Petra, od Izidorja; konec je bilo | viškanja | in vsega hudega. |
zaradi tega, ker je bil Venc že od | rojstva | nekoliko skaljene pameti. |
pretresla, da je objel svojo plešo in iz | dna | srca še enkrat vzdihnil: |
pretresla, da je objel svojo plešo in iz dna | srca | še enkrat vzdihnil: |
zalito ramo in milo povedala, da je | masla | zmeraj manj in da ga v bodoče nemara |
njegove pridige za napredek čednostnega | življenja | , pač pa ljudski napredek, kajti odkar |
je »kolomon« prelistal brez vsakega | spoštovanja | . |
pa tako - - - « je rekel Kuščar iz | dna | svojega ranjenega srca in naperil kazalec |
rekel Kuščar iz dna svojega ranjenega | srca | in naperil kazalec proti njemu, toda |
Ta poklic pa ni bil | zavidanja | vreden, kajti z usodo je dandanes na |
naslednika čez mero vesel, toda svojega | veselja | ni pokazal. |
Tudi Venčkov oče je bil istega | mnenja | . |
bled, a se je vendar trdno oklenil | življenja | . |
od tistega dne dalje svoboda glede | kričanja | prikrajšana. |
priliko sešil nov širok pas iz trdega | platna | , mu krepko opasal trebušček, ga postavil |
Postal je živ primer | neznanja | in lenobe, na katerega je učitelj skoraj |
»Hočeš | jabolka | ?« ga je vprašala Zinka prikupno in |
je zdaj konec njihovega brezskrbnega | življenja | , konec potepanja in smeha, toda da |
njihovega brezskrbnega življenja, konec | potepanja | in smeha, toda da se ne smejo ustrašiti; |
še ni večnost, toda tistih šest let | življenja | , ki ga preživijo fantje od šolske odpustnice |
zdvomijo nad vrednostjo svojega grenkega | življenja | , se naslonijo na raskavo deblo stare |
in Venček pa niso bili deležni tega | življenja | , kajti svoja smrkava leta so preživeli |
le ni šla od rok, ga je zgrabil za | ušesa | , mu pogledal v oči in dejal: |
mleka | , kajti teta Marjanca mu iz previdnosti | |
da je Marjanco ostro pogledal izpod | čela | ter se kakor odrasel in pameten človek |
previdno položil na mizo, kakor bi bil iz | stekla | . |
Če ne boš za drugo rabo, boš pa | drva | nosil.« |
še najstarejši na vasi niso pomnili: | dekleta | in fantje so se posmehovali, možje |
kozla in pobje so se odpeljali brez | cvetja | , brez godbe in brez občudovanja. |
odpeljali brez cvetja, brez godbe in brez | občudovanja | . |
vanj suho oljčno vejico in vztrajno | letala | za Vencem, ga škropila in mu polagala |
ji je govoril o ljubezni, o smislu | življenja | in o podobnih »duševnih stvareh«, Venc |
»Ali naj ti prinesem | mlekca | ?« |
neokretno zvrnil, da se mu je polovica | vina | pocedila po bradi in za ovratnik iz |
ganjeno srce; zbiral je rime in iz | srca | so mu kar žuboreli verzi, se kakor |
Ko so vozili mimo | župnišča | , je Izidor na pobudo petelina, ki je |
bolniku in ima v malhi steklenico močnega | žganja | , ki ga še pred mrakom položi v posteljo |
Sonca | to drevo ni deležno, pa tudi viharji | |
oblake, ki so drseli preko modrega | neba | . |
fant, sta rekla, in da ima pravico do | življenja | ; Venc se je vdal. |
se je Venc tisti dan nabral toliko | junaštva | , da je bil od takrat pri Mojem Jezusu |
Širok pramen | sonca | je padal skozi okno in po njem je rojil |
Svetlega poletnega | jutra | se je krepko pretegnila v postelji |
bila njena mati še mlada in mehkega | srca | . |
srce je bilo trdo in računarsko že od | rojstva | , v mestih pa, kjer se je Zinka borila |
ščetinastih laseh, da je Moj Jezus od | začudenja | in ginjenosti tako pretresljivo zatulil |
Venc je prikimal, srebnil požirek | vina | in si s hrbtom roke obrisal mokre ustnice. |
predse in s prstom razmazal kapljo | vina | , ki mu je kanila na prt. |
podprta s prilikami in nauki iz svetega | pisma | . |
strupeno sovražijo, drugi pa iz samega | maščevanja | delijo z odprtimi rokami še to, kar |
Venc Poviškaj je okusil vso slast | maščevanja | in se po svoji pameti in po svojih |
Toliko zanosa in | junaštva | je bilo v njem, da je v žepu stisnil |
Koliko njegovega | življenja | je bilo povezanega s tem orodjem. |
Kasneje, ko ga je oče učil | šivanja | , se je veliko preznojil ob njem. |
ali pa da se mu bo roka iztrgala iz | ramena | . |
Sovražil je to orodje iz | dna | svoje duše. |
Zmajal je z glavo in čisto na dnu | srca | se mu je zazdelo, da je zagrešil veliko |
pomila krepe, odprla vrata v izbo, | voščila | lahko noč in se odgugala po stopnicah, |
Vsaj do | jutra | bo živel v miru. |
skesano dejal Venc, kakor bi prosil | odpuščanja | . |
dvignil, dostojanstveno vrgel dolge lase s | čela | in iztegnil roko, kakor bi hotel povedati |
okence, ki je bilo v obliki podolgovatega | srca | izrezano v leseni opaž. |
lesenem opažu in Venc se je tistega | praskanja | bolj bal kakor podgan in miši, ki so |
Delo ji je raslo čez glavo in zato ni | čuda | , da je brnela po hiši kakor osa. |
Venc se je skobacal s svojega gnilega | ležišča | , poviškal svojo kilo, krepko zategnil |
šel nekajkrat po sobi, metal lase s | čela | in ni vedel, kaj naj ga vpraša. |
začudeno zmajal z glavo, vrgel lase s | čela | in trdo rekel: |
Prve pomladne ptice so mu pele iz | grmovja | , teloh je cvetel ob poti, na vresju |
čisto gotovo vredna enega človeškega | življenja | . |
če se je včeraj, dne 15. marca tega | leta | zgodilo kaj posebnega. |
Taki smo: sram nas je svojega lastnega | srca | . |
tisto, kar imaš zakopano na dnu svojega | srca | in skritega v možganih pod koščenim |
In kakor se privadiš svojega | imena | , ki si ga dobil pri prvem krstu, tako |
svojčas velik bojevnik za svobodo svojega | ljudstva | . |
se ni več zanimal za svobodo svojega | ljudstva | . |
plačilo za svoje zasluge - toda ne | cvetja | ne denarja ni prejel. |
Od svojega petnajstega | leta | dalje je polna tvorov. |
Venca poznam že do zadnjega | vlakenca | in me prav nič več ne zanima. |
se zakopal v zgodovino italijanskega | slovstva | . |
potem pa se je še sama nasmejala od | srca | . |
Mislim, da imamo že toliko | trpljenja | in žalosti na dobrem, da lahko živimo |
peruti, samozavestno so počepale na | gnezda | , znesle jajca in jih razvpile po vsem |
Jutra so bila polna ptičjega | petja | in vriskanja koscev; ko je sonce zajadralo |
Jutra so bila polna ptičjega petja in | vriskanja | koscev; ko je sonce zajadralo po sinjini, |
črne kave in mu natočil drnulovega | žganja | . |
Paziju, ki se je smukal okrog njenega | krila | , nekaj koristnih naukov, postala na |
neskončnih gubah svojega širokega nabranega | krila | . |
pačili vsak v svoj drobec razbitega | zrcala | . |
bi laže živela brez kruha kakor brez | pravhanja | . |
zaiskrile oči in niti ena pevka ni od | presenečenja | plosknila z rokami, narahlo seveda, |
cesarskih dneh žandar in je iz vsega | srca | ljubil strumnost in red, se je jezno |
o sladkosti in bridkosti zakonskega | življenja | tako prepričevalno in temeljito, kakor |
na bridkosti in sladkosti zakonskega | življenja | . |
ljudskega | potrpljenja | , in to še tem manj, ker je vendar povabljen |
znamenit jedec; njegov tek je bil vsega | spoštovanja | vreden, da se o njem dostojno izrazimo. |
Najprej so zvrnili šilce | žganja | in se krepko odkrehnili, nato pa so |
lepega dne ni prehladila, legla in do | grla | sita vseh sladkosti in bridkosti zakonskega |
vseh sladkosti in bridkosti zakonskega | življenja | dala Štefucu popolno odvezo za vse |
Štefuc se je po njeni smrti krepko lotil | popivanja | - in ker njegove stare ni bilo več |
Štefuc in ga tako belo pogledal izpod | čela | , da je Peskarjev Nande s težavo požrl |
trdila, da je to najsrečnejši dan njenega | življenja | . |
Štefuc, tiščal med nogami veliko pletenko | vina | in se venomer drl: |
pobegla žena, in kočija je švignila okrog | župnišča | ter zavila v sotesko proti Pečanovemu |
človeka, ki je že ob prvi uri svojega | življenja | prinesel pomirjenje. |
se je kar zibal od samega ptičjega | petja | . |
živel pokojni gospod Čar: ne kur ne | zrna | ni manjkalo. |
In to je bila dolga pot - pol | romanja | - ker se je Štefe bal vode kakor hudič |
Lipovega | oglja | na mleku, zlatnine v posteljo!" |
Toliko | zlata | , toliko zlata!" je šepetal. |
Toliko zlata, toliko | zlata | !" je šepetal. |
Keliha in monštranca so mu zdrknili iz | naročja | ter se na stopnišču razbili v tisoče |
Opomin z | neba | !" |
pob le ozdravil!" je želel v ritmu | zvonjenja | . |
nasilne smrti, gotovo nima mirnega | spanja | . |
Na Tolminskem | leta | 1932. |
globoko, in treba je truda in včasih tudi | tveganja | , da jih človek obere. |
In niti | užaljenja | , jeze ali sramote. |
nekaj že zdavnaj pričakovanega, nekaj | usodnega | , nekaj odrešilnega, kajti vozel je |
To je kljub vsemu vzdih | olajšanja | , vzdih človeka, ki je po dolgi in mučni |
tišina med utripi prepadlega človeškega | srca | , tista tišina, ki človeka pahne v obupno |
angiul miu!" zavpije poštarjeva mati z | okna | v drugem nadstropju Modrijanove hiše. |
veseljem čuti, da mu je zgornji del | telesa | prožen, močan in zelo lahek, toda noge |
rokah težko, mokro rjuho iz domačega | platna | . |
Dragič s poslednjim plamenom svojega | življenja | in začuti veliko olajšanje v duši. |
Strahote | pohujšanja | ! |
tihem dogovoru kar s koso odreže z | okna | rdeč nagelj ter si ga zatakne za svoj |
prisrčno, tako domače bitje, da se kar s | pobočja | nagne k njemu. |
»Do tja jo moramo poleči do | kosila | . |
zaslužek ter ji prav tako privoščiti nekaj | veselja | , saj je že v šestnajstem letu. |
jablani otrok igral s kosom razbitega | stekla | . |
življenju človek vesele narave in zlatega | srca | . |
tudi sama zelo oddaljila od živega | življenja | ter se posušila na telesu in duši. |
Zato tega | srečanja | nisem bil vesel, posebno pa ne ob tej |
bo posvetil niti žarek ljubezni ali | sočutja | , pač pa bo padala mrzla senca, kajti |
berači, kosilnice in oprtniki brez | dna | , polomljeno orodje in celo dva črna |
da je v temni veži brez slehernega | otipavanja | padla |
koliko jajc je prinesla iz kokošjega | gnezda | , ter govorila in govorila. |
steni je visela v okviru iz brezovega | lubja | podoba starca redkih, sivih, trdih |
sivih, trdih las, prostranega obokanega | čela | , velikega orlovskega nosu, naprej potisnjene, |
se tudi nam, preprostim ljudem, kaj | pametnega | utrne,« je dodala. |
In saj ni | čuda | . |
Saj ni bilo | čuda | . |
Skratka, bila je živ človek sredi živega | življenja | . |
se je šele po vojni vrnil iz ruskega | ujetništva | . |
»Najstarejša hči, Nanca, je do dvaindvajsetega | leta | hodila na dnino. |
počasi ter me pogledala samo izpod | čela | . |
Fant je bil slabotnega | zdravja | , ker je vse noči tičal v knjigah. |
In prizadejala mu je mnogo | gorja | . |
ker se je spomnila njegovega večnega | tarnanja | ; kadar koli se je Obrekarju rodil otrok, |
Obrekarici je | drva | nosil v kuhinjo, ker je bila ženska |
gmajne, je bilo v izbi vroče kakor sredi | poletja | , čeprav so bila okna odprta in maj |
lepi časi!« je vzkliknila teta prav iz | srca | . |
ledeni plošči, pod katero ni nikjer | dna | , nikjer nič stanovitnega, nič trdnega: |
pod katero ni nikjer dna, nikjer nič | stanovitnega | , nič trdnega: kamna ni, zemlje ni, |
nikjer dna, nikjer nič stanovitnega, nič | trdnega | : kamna ni, zemlje ni, sama votlina, |
sama votlina, praznina, brezno brez | dna | , v katerega se boš nekoč zrušil. |
nikjer oči, ki bi te iskale, nikjer | srca | , ki bi hrepenelo po tebi in trepetalo |
Kje je dobiček vsega tega | garanja | ? |
spregovoriti o težkih urah Obrekarjevega | življenja | . |
pogledom; nemara je pričakovala mojega | vprašanja | . |
Pa | drevja | , skal, vsega!’ |
njegova roka in revolver iz enega kosa | železa | , in udaril Obrekarja po očeh. |
tudi, da si nabral pol milijona lir | posojila | osvoboditve. |
S | pobočja | , nekje s skale nad lazom, pa je gosto |
Iz Borisovega | pripovedovanja | sem razumela, da je moralo biti nekako |
Kar kapljalo mu je s | čela | . |
pa sem tudi zdaj spustil noge z roba | ognjišča | . |
Vsem so naložili težka bremena | blaga | , ki so ga bili naropali. |
Toda ko je bil sredi | dvorišča | , so zakričali vanj, naj obstane. |
starcem, ki se je oprijemal debelega | kola | in svetlo gledal okrog sebe. |
Tesno se je oprijel | kola | in zamižal. |
kapljami, a niti šuma ni bilo blizu in ne | šelestenja | v drevju. |
Ni | čuda | , da se mu meša!« |
vrneta Stane in Mirko iz zavezniškega | ujetništva | iz Francije in Amerike, bosta imela |
bili očrneli, tudi okna so bila brez | stekla | , a vendar niso slepo gledala v svet. |
Po jasnini poznega pomladnega | neba | se je počasi in mirno prevažal velik |
njihovega garaškega in puntarskega | življenja | . |
kamnitni prag v žareči poldan poznega | poletja | . |
če ni mož besede, mora biti mož | dejanja | . |
in zaničujočim pogledom ošine izpod | čela | tega bivšega brivca in njegove tri |
bi ga lahko zamenjal s tistim delom | telesa | , ki na njem sedi. |
svilenim robčkom, ki ga drži v zaliti, do | ramena | goli roki, si hladi razgreti obraz |
naguban in zarjavel od žgočega južnega | sonca | . |
tlakovane poti, ki se vleče od zvonika do | stopnišča | in reže na dvoje obzidani prostor pred |
V deželo je prišel takoj po zasedbi | leta | 1918, toda zanj je to še zmeraj samo |
To prepričanje je bilo trdno, iz | leta | v leto, iz dneva v dan bolj in bolj |
med levo in desno polovico cerkvenega | obzidja | , to je globok prepad - in še nihče |
svojimi jeklenimi kremplji iztrgala iz | suženjstva | in barbarstva.« |
kremplji iztrgala iz suženjstva in | barbarstva | .« |
se prepirajo, kdo bo dobil večji kos | mesa | , ki je danes, po tako dolgih tednih, |
vidi, da jim z besedo ni zadušila vsega | upanja | v očeh, ga jim zaduši z mernikom fižola; |
Lotijo se celo kakega | popravila | , a ker se kaj kmalu s kladivom udarijo |
Takrat ni več ne strahu ne | tarnanja | . |
Da bi izbruhnil požar, ali kaj | podobnega | . |
da bi bilo prej konec tega napetega | pričakovanja | . |
najmanjši misli, najrahlejšemu utripu | srca | . |
ga vzame v široko plavnico svojega | krila | . |
To je tisti | tisočletja | stari, a zmeraj mladi, večno živi smehljaj |
nasmehne, ker je otrok prvič ujel glas iz | življenja | , ki ga obdaja, a takoj se tudi sama |
Saj nima trdega | srca | , samo skorjo ima trdo, zato je mislil, |
okrogli kamnitni mizi, žuli četrtinko | vina | in puha iz svojega debelega zelenega |
trenutku se za njegovim hrbtom pocedi iz | okna | v prvem nadstropju posladkani Modrijanov |
cesto - čop! čop! čop! - iz čokatih, od | sonca | ožganih, bronastih prsi pa se mu kar |
preklada svojo veliko rdečelaso glavo z | ramena | na rame, si lomi roke in tuli od hiše |
Nežkica!« se zdaj zasliši iz | ozadja | posladkani Modrijanov glas. |
»Zato!?« krikne Žuželjčevka s krikom | zmagoslavja | in se z vsem telesom požene v Modrijana. |
Rekel si, da pri nas ne bo imela | sonca | , da ne bo imela zraka, da ne bo imela |
dogodek jih je le iztrgal iz morečega | pričakovanja | jutrišnjega dne. |
v korito pod jaslimi, da gledajo iz | korita | samo še kratke krive noge in debela |
nazaj z noži in seveda tudi z zelenkami | žganja | , zakaj takega posla ne gre opravljati |
Takoj si zavihajo rokave in se lotijo | dela | . |
Žuželjča pa je Ustinar potegnil iz | korita | , ga stresel in postavil k vratom, češ |
Sonce že drsi z | neba | in mrak prihaja. |
Segrela si je lonček | mleka | , a srknila je samo požirek, zakaj ustnice |
ne bi bilo leseno, temveč iz litega | železa | , in voda ni bila več voda, temveč sam |
Pa je le odprla usta in vlila curek | mleka | na jezik, toda čutila ni ne okusa ne |
Sonce je zdrknilo z | neba | ter se zaklinilo med Marnovščem in |
vrže svoje dolge, gladke plave lase s | čela | - tega se je naučil v Tolminu, kjer |
Na obrazih ni neskrbnosti, kaj šele | veselja | . |
Sklanja se precej globoko in kaže kos | stegna | . |
divje, toda brez napetosti in brez | sovraštva | , že skoraj brez jeze. |
Kamen se jim vali s | srca | , smehljajo se in drug drugega trepljajo |
»In spotoma še starega Lukča vrzi iz | gnezda | !« |
» | Vina | daj!« |
Sredi | poletja | 1943. |
Hrust, poln | zdravja | in sil. |
Veselje do | življenja | puhti od njegovega močnega telesa. |
življenja puhti od njegovega močnega | telesa | . |
»Baška grapa! ...« vzdihne iz | srca | . |
Vstane in se začne spuščati s | sedla | . |
Na drugem koncu | korita | si karabinjer, gol do pasu, z brisačo |
Obrekarjev od peta do | temena | .« |
popravi suknjič, ki mu je zlezel z | ramena | , izpod čela pogleda Tildico in v zadregi |
suknjič, ki mu je zlezel z ramena, izpod | čela | pogleda Tildico in v zadregi trmasto |
nerodno kobaca čez suhi zid domačega | dvorišča | , da bi bila čimprej na klancu. |
gladke stene med okni in streho se izpod | belila | še dokaj jasno vidijo ogromne črke |
umivalniku, strupeno ošvrkne izpod | čela | . |
besa in zagrizenosti kakor vere in | prepričanja | v zmago. |
osamljen in tuj, kakor bi bil daleč od | življenja | . |
mizo, skloni glavo, ošine mater izpod | čela | in mračno zagodrnja predse: |
»Že otroci me gledajo izpod | čela | !« |
nepremično in s svetlimi očmi, polnimi | pričakovanja | , gledajo po klancu nizdol. |
in preozkimi zavesami iz rožastega | blaga | . |
Pogleda deda izpod | čela | ; na njegovem obrazu sta bojazen in |
ponos, ker ne ve, ali bo zaradi svojega | dejanja | pohvaljen ali pokaran. |
zresni, povesi glavo in se spet loti | dela | . |
Tildica ga pogleda izpod | čela | . |
svoje kozarce, samo Drejc včasih izpod | čela | ošvrkne fašiste in belogardiste. |
Moj Jezus počasi postavi pred Drejca vrček | piva | . |
belogardist, ki belo bulji izpod nizkega | čela | , naglo zlije vase kozarec vina, nato |
nizkega čela, naglo zlije vase kozarec | vina | , nato stegne svojo dolgo roko, pograbi |
Prešeren vrisk iz zdravega | grla | se široko razlije v jesensko jutro. |
vojaki; široko maha z rokami in iz vsega | grla | kriči prihajajočim partizanom: |
Stane pa ne izgubi | potrpljenja | . |
oglasi ženski vzklik, poln ljubezni, | pričakovanja | in očitka: |
silijo po lestvah in vlečejo dolgo kito | cvetja | in zelenja, da bi fantje obrobili napis. |
lestvah in vlečejo dolgo kito cvetja in | zelenja | , da bi fantje obrobili napis. |
»Do katerega | leta | ?« |
gleda v tla in si počasi snema puško z | ramena | . |
Očka Orel, Obrekarica in Nančika se od | korita | bližajo bajti. |
»Toda ni še konec | trpljenja | ... in borbe ... |
stopi k njemu in mu nalije kozarec | žganja | . |
naglico zavijejo na klanec in drvijo mimo | korita | v vas. |
sram!« reče karajoče, zapodi otroke od | okna | in ga zagrne. |
strojnice; zavijajo se v kose šotorskega | krila | in raztrganih odej. |
prekine Tone in mračno pogleda izpod | čela | . |
počasi skloni, pokaže kupčke koruznega | zrnja | in očetovsko reče: |
Sedem let | življenja | bi dal, če bi lahko zakričal.« |
in mrzli, trdi, kakor ne bi bili iz | mesa | in krvi, temveč uliti iz svinca po |
vso težo in z vsemi silami svojega | telesa | tišči v strojnico, kakor ne bi samo |
Stanetu se odvali kamen s | srca | , ker vidi, da Sova ni ranjen, nato |
Glas iz | ozadja | : |
Nikjer sledu | življenja | . |
Prazen sem do | dna | !« |
gosti, dokler ne utonejo v viharju | navdušenja | in drdranju brzostrelk. |
Tildica skoči izza | ognjišča | in mu zastavi pot. |
Tildica ga v zadregi pogleda izpod | čela | , nato pograbi svojo torbo in pas ter |
potiska prednjo zdaj skodelico vročega | mleka | , zdaj pehar z jabolki in orehi. |
in pomakne bliže skodelico vročega | mleka | . |
Izza | sedla | pogledajo tri nemške čelade in dve |
jeznim glasom, se sunkovito odtrže od | okna | in se zažene po kuhinji. |
Jera se okrene od | ognjišča | in pokaže v sončnem pramenu svoj vdani |
zaskrbljeno vpraša Jera in stopi od | ognjišča | v sončno luč. |
brzostrelko v roki in še ves trepeta od | razburjenja | . |
trije partizani počasi pomolijo iz | kritja | svoje titovke na puškah. |
mecesnih, se prikaže slika mirnega kmečkega | življenja | : počasi se vzpenjajo navkreber tri |
prikotali po senožeti nekaj debelega | kamenja | . |
Direndaj neposrednega | zaledja | : s slamo nastlani lojtrski vozovi, |
za prevoz ranjencev; vozovi z zaboji | streliva | , ki jih odnašajo partizani in domačini; |
nato pomaga zadeti na rame težak zaboj | streliva | ; pogleda ranjenca, ki so ga pravkar |
zahrumi bojna vihra, kakor bi iz jasnega | neba | prihrumela poletna nevihta. |
mu igra čuden nasmeh: mešanica jeze, | zadovoljstva | in ponosa. |
pragom se ustavi, pogleda v edini kos | neba | nad previsom, glasno potegne sapo v |
Že ob besedi Beograd se dvigne val | navdušenja | . |
Vrsta zavije okrog golega | brda | , kjer žvižga ostra burja in neusmiljeno |
Okrog | brda | se primaje Mali. |
harmonika mu gleda izpod šotorskega | krila | . |
Sredi | poletja | ,« mu tiho pove Tildica. |
Stane jim naliva | vina | . |
»Takega | sonca | v Franji ni bilo, kaj?« se mu rahlo |
»Tam ni bilo nobenega | sonca | !« mračno odvrne Sova. |
»Pol | leta | sem sedel. |
kakor bi na ravnem dvigal težko breme | sena | . |
sredi brvi, zareglja z nasprotnega | pobočja | brzostrelka. |
* Drejc je napadel s | pobočja | . |
Partizani pridejo okrog | brda | in prinesejo dve nosilnici, ki ju počasi |
pozdrav zagrmi, odmev se odbija od | pobočja | v pobočje in izginja po dolini. |
Boris si jo takoj sname z | ramena | in jo ponuja Tildici. |
Izza | grmovja | se prikažejo nemški vojaki v čeladah |
zaregljajo strojnice in brzostrelke z levega | pobočja | . |
desno, a v tem zaropota tudi s tega | pobočja | ... |
V pobočju se izza | robidovja | spet prikaže znana čelada in znane |
Val | navdušenja | zajame ob tem prizoru vse borce in |
bolj žari v srečnem nasmehu velikega | pričakovanja | . |
kdajkoli bila v resnici; nikjer nobenega | robidovja | , nobene skale, nobenega trhlega parobka, |
zmagoslavno oznanil, in kamen mučnega | pričakovanja | se mi je odvalil s srca. |
mučnega pričakovanja se mi je odvalil s | srca | . |
dvom, ki je mučnejši od še tako mučnega | pričakovanja | . |
lahko ležim, pa še takrat nimam mirnega | spanja | .« |
četverokotnike visokega, sinjega južnega | neba | , ki je bilo brez oblaka. |
usipali globoko na oči; fant je bil poln | zdravja | , toda nekoliko nemirne krvi kakor vsi |
Venček je potisnil žleb s | kolesa | , žaga se je ustavila in pokazala svoje |
ter si s hrbtom roke gladil lase s | čela | in si hkrati brisal debele, svetle |
zaradi različnih besed in različnega | pisanja | ? |
pritrdil Venček in si spet pogladil lase s | čela | . |
Počasi se je zravnal, si pobrisal lase s | čela | in po |
a vsi ti različni glasovi stvarnega | življenja | so bili zelo daleč in brez glasu. |
je bočil pokrov sinjega pomladnega | neba | . |
enem samem plamenu ognjeno rdečega | cvetja | , se je zdaj kakor pod nevidnim nalivom |
lističe po cestnem prahu okrog širokega | korita | in v korito samo, kjer so lističi vreli |
odete že z zelenim baržunom mladega | listja | ; svoje prvo pomladno oblačilo, rahli, |
vanj ricinovega | olja | , ga dal Petru v roko in mu poveljeval: |
suvali, bili s kiji, mu dajali ricinovega | olja | ter se neprestano drli s hripavimi |
prizorom s podobnimi občutki groze, | usmiljenja | in usodnosti, kakor so v srednjem veku |
»Dvaindvajsetega | leta | ,« je tiho povedal. |
Pozimi se je bil vrnil iz ruskega | ujetništva | ...« |
Kmalu se je popravil in se lotil | dela | . |
svetlim štedilnikom ter si iz golega | dolgočasja | že tretjič kuhala lonček prave kave. |
mu še v sanjah ni nikdar prišlo kaj | podobnega | na um. |
vrata, kakor bi branila sad svojega | telesa | in prekrižala roke na prsih, pripravljena |
vsakim sunkom joka odtrgala kos divjega | mesa | , ki ji je obraščal srce in jo dušil |
Lojz ...« je žena zajokala iz odkritega | srca | , »saj tudi jaz nisem pregrešna ... |
razjokane oči so očividno pričakovale | razumevanja | . |
Žena je pograbila ta prvi žarek | življenja | , kakor utopljenec bilko. |
v kožuhu in kučmi spuščal iz prvega | nadstropja | . |
si je za točilno mizo natočil šilce | žganja | , ga dvignil v luč, ga nato zaužil ter |
In tako živi sredi | polja | , kjer je pomladi živo zelenje in omamen |
Mojemu Jezusu ni rodil sin izven domačega | gnezda | , z zadnjo Trohovo Barbaro. |
tudi zaradi nje prihajali na četrtinko | vina | . |
okovanimi čevlji nanesli v hišo kupe | blata | in gnoja ter sedeli ure in ure pri |
pohlevno čakali večerje, ko so se vrnili s | polja | . |
ki so se ga vsi držali skoraj brez | oporekanja | : kdor se je odpravil na daljše pivsko |
Zlil je vase kozarec | vina | , se zamislil in po dolgem molku zagodrnjal: |
misliš, da ne sme nikdar izpod babjega | krila | !« |
mu je v očeh že vžgala prva iskrica | upanja | . |
enim samim požirkom pogoltnil kozarec | vina | . |
A če mu tako ne prideš do | živega | , mu navrtaj glavo in mu luknjo zasuj |
da ne bi kdo slišal tega nevarnega | govorjenja | . |
je zapovrstjo zlil vase tri kozarce | vina | , se s komolci naslonil na mizo in tudi |
več razločno dojemal Okrogličarjevega | brbranja | . |
na klop, kakor bi bil iz najtanjšega | stekla | . |
Zlil je vase še kozarec | vina | in se tako pretegnil, da so njegovi |
»Ta govor ti gre pa res do | živega | ,« so se mi nasmehnili prijatelji. |
Na dušek sem zvrnil kozarec | vina | , da bi pregnal mrščavico, si prižgal |
vame in naglo osvajala vse moči mojega | dojemanja | . |
Zvrnil sem še kozarec | vina | , nato pa sem vstal, da bi se poslovil. |
zajemalke, da bi se napili pinjenega | mleka | . |
»Zdaj lahko kar do | dna | pokusiš. |
potegnila lonec iz rok in izlila ostanek | mleka | v korito. |
Nato je potegnil iz žepa drobce | stekla | , izbral kos, ki se |
njegova glava pa je bila nad njim in je | nihala | po sinjem nebu. |
se je sončni žarek odbil od drobca | stekla | , da je bilo videti, kakor bi mu blisk |
obeh teh kretnjah se je žarek odbil od | stekla | , kakor bi Maticu najprej blisk švignil |
blisk švignil iz nosa in nato še iz | temena | . |
Takoj je potisnil drobec | stekla | v žep, vstal, stopil s skale in se |
Ta odgovor je dal ženskam toliko | upanja | , da so prišle z barvo na dan. |
premeril svojo ženo in ji vzel otroka iz | naročja | . |
bo Jernej in da mu doma niso izbrali | imena | , je z veseljem odprl »svojo pratiko« |
ne boste obesili nobenega čudaškega | imena | ! |
v Egipt in res ni nikdar poslala ne | pisma | ne denarja. |
Tako je bil preplašen, da si še | blata | ni otrl z obraza. |
dolgima nogama, žvečil pelin in s kosom | stekla | vneto strgal dober meter dolgo in dober |
svoje debele, solzave oči ter od samega | začudenja | in jeze ni takoj našla besede. |
»Matic, da ne boš nikdar več pil | žganja | !« je strogo rekel in udaril s koščeno |
»Nikdar več pil | žganja | ...« |
Žganja | ni nikdar več pokusil, za mlekom pa | |
kaj, baba, če mu ne privoščiš požirka | mleka | , ga dobro zakleni!« |
Zadovoljno je potegnil iz | sena | svoje velikansko telo in se postavil |
bili sicer spočiti, toda omrtvičeni od | prekladanja | težkih kamnov. |
ker z roko ni mogel doseči srbečega | mesta | , je stopil k jablani, se s petami uprl |
hrbtom po raskavem deblu, da se je z | drevesa | usula nanj bogata rosa. |
obrije,« je ponovil in spreletelo ga je od | ugodja | , ko se je spomnil, da ga bo |
pokrita s sinjim obokom prosojnega | neba | . |
ura; od nikoder ni bilo glasu živega | bitja | , samo samotni orel, ki se je v velikem |
Tihe mlake, ko je nenadoma zaslišal brnenje | letala | . |
zdramila četa partizanov, ki se je usula s | pobočja | . |
komaj ga je dvakrat zavrtel na kosu | mila | , že si je spet pritisnil prst na čelo, |
je iz navade ponovil Matic, ki je od | ugodja | drgetal pod trdim čopičem. |
popotno torbo z župnikovega motornega | kolesa | , župnik pa je lezel iz sivega plašča |
bogve po kakšnih nedoumljivih zakonih | čustva | - umaknil v stran, da bi Tilčka lahko |
Matic je otrdel od neznanega | ugodja | , pa tudi od neznanega strahu. |
poslu, zakaj to je bil znak njenega | pobožnjakarstva | , ki ga je skrivala. |
pridi, če boš žejen, da se napiješ | mleka | ...« |
»Napiješ | mleka | ...« je ponovil Matic in odšel z dvignjeno |
Matic je jasno videl, kako je iz | letala | siknil ogenj - in še isti hip je butnil |
spomnil ognja, ki je bil siknil iz | letala | - in spet se je zdrznil, kakor bi smrt |
bajti, ki pa je ni bilo več: iz ožganega | zidovja | se je leno dvigal samo še belkast dim. |
ter se majala z vsem gornjim delom | telesa | . |
» | Žganja | mu dajte!« se je oglasil Robar. |
» | Žganja | ? ...« je zahropel Matic, se takoj dvignil |
zagrozil, da ne sme nikdar pokusiti | žganja | . |
kratkem času nanesle litre in litre | mleka | . |
»Dajte mu še | žganja | !« se je oglasil Robar. |
In dali so mu še | žganja | . |
trikrat višje; segale so do samega | neba | , ki je bilo tudi neznansko visoko, |
prebiti izpod dušečega pokrova svinčenega | neba | . |
bi bil izbrušen iz trdega, mrzlega | jekla | . |
ni bilo slišati nobenega hrupa: ne | hrzanja | ne kopitanja, niti sopenja ne. |
slišati nobenega hrupa: ne hrzanja ne | kopitanja | , niti sopenja ne. |
hrupa: ne hrzanja ne kopitanja, niti | sopenja | ne. |
Izpod | neba | je lila v dolino samo težka tišina, |
utripanje večnega nemira in lastnega | srca | . |
je visoko dvigal in se razlival od | pobočja | do pobočja, toda bil je tako prozoren |
dvigal in se razlival od pobočja do | pobočja | , toda bil je tako prozoren in prazen, |
pravzaprav ta tišina, ki je glasnejša od | hrumenja | narasle reke? |
tudi od njenega širokega, hladnega | čela | ponosno diha podobna tišina. |
razbila, kakor bi bila iz najbolj krhkega | stekla | . |
Ko je dojel grozotni smisel tega | vprašanja | , je tako vzdrgetal, da se je oče obrnil |
okni mrko gledala izza starega sadnega | drevja | . |
otroci, so peli in se z lahkoto učili | igranja | na harmonij. |
Čudak je človek, ki ima več | srca | in več pameti, kakor je potrebno za |
dolini še živa duša ni bila videla | kolesa | , pa tudi verjela ni, da bi se človek |
stoletjih nobena bolezen ne more do | živega | . |
reklo ... srce je naposled tudi le kos | mesa | , toda živi kos, občutljivi kos, poglavitni |
Kaj hočemo, Ravničar svojega | telesa | niti videl ni več ... |
Kako pa telo živi brez | srca | ? |
ter ji naslikal strahote peklenskega | gorja | , ki ga s svojim pregrešnim življenjem |
Nekateri so brez | srca | , kakor pravimo, drugi pa spet tako |
»Kaj | podobnega | takrat nikomur ni bilo prišlo na misel. |
Napojili so torej kravo in ji vrgli | sena | . |
Posedli so ga na posteljo in mu dali | žganja | , da bi se opomogel. |
slabo od samih vodenih solza in puhlega | stokanja | . |
se je ukvarjal z vprašanjem svojega | čustvovanja | . |
tudi zdaj polastil občutek, da nima | srca | , pa je zato skušal pravično dognati, |
se je ukvarjal s tehtanjem svojega | srca | . |
kaj se ve ...« je mrtvo zamrmral pob iz | dna | svojih misli. |
vsakdanjega dne; pobrišejo mu z oči prah | nezadovoljstva | in s srca meglo skrbi. |
pobrišejo mu z oči prah nezadovoljstva in s | srca | meglo skrbi. |
kolovozu, ki se je vijugal ob vznožju | pobočja | . |
Pob ni več tehtal svojega | srca | . |
se više in više, do vrha, do samega | neba | . |
in sivi; bili so rožnati od prvega | sonca | , kakor bi okrvavljeni prišli iz plemenitega |
pobočij, teh belih gora, tega odprtega | neba | in teh rožnatih oblakov, teh plemenitih |
Pasel sem skoraj do svojega dvajsetega | leta | . |
in sanjal, kako bi se rešil našega | vresja | . |
tako sem sklenil, da se bom naučil | orglanja | in da pojdem kam drugam za organista |
Molče sta prišla do | razpotja | , kjer se cesta odcepi v Poljubinj, |
zanimanjem, mu je pob veselo, res iz | srca | obljubil, da bo prijazen, da se bo |
svetel in zveneč, kakor iz čistega | srebra | ulit. |
pogosto zamolklo butale ob steno mojega | srca | , res je, da so se včasih vzdignili |
dnu hladnega tolmuna življenjskega | spoznanja | vzdihovaje obračali težki kamni potopljenih |
svetel in zveneč, kakor iz čistega | srebra | ulit. |
Nič | čudnega | , saj je bilo v tistih napetih, a nadvse |
uteha ti, golob izpod tujega | neba | trepeče nazaj, hrepenenje |
A glej, kar nenadoma se je od | srca | odbil grenak odmev, ki je bil tako |
in v šir, kamor gnala je sila | življenja | in srca nemir; ostale pod streho |
kamor gnala je sila življenja in | srca | nemir; ostale pod streho so |
pesnik, vse drži, vse - samo varnega | zavetja | ni bilo nikjer! |
Ne, ni ga bilo, varnega | zavetja | ! |
prišel okrog vogala in obstal sredi | dvorišča | . |
Res je, da Martin nima | srca | niti za pol človeka, res je, da je |
Martin me je pogledal izpod | čela | , bziknil slino in ledeno rekel: |
Nato si je s | čela | pobrisala tisti svobodoljubni pramen |
doživeli, - se mi je počasi iztrgalo iz | grla | . |
zapletel med divje poganjke usihajočega | drevesa | . |
Iz | taborišča | bo prišel. |
Pobrisala si je s | čela | svoj uporni pramen in me ošvignila |
naposled s težavo spravim iz | grla | . |
O tem življenju, ki je vredno | življenja | , bi se zdaj pogovarjala z očetom, če |
glej, videl sem, kako vstajajo armade | ljudstva | iz |
svetlega pribora, različnih kozarcev in | cvetja | , se počutijo kakor riba na suhem, gostje |
zagrči prijatelj, toda brez posebnega | zanimanja | . |
Mirno odreže kos | mesa | , ga potisne v usta in začne žvečiti, |
široko odpre usta in potisne vanje kos | mesa | . |
in mirno zaspi, če ne poteši svojega | hrepenenja | ? |
obraz in nato spet pogledam tistega iz | zrcala | . |
obrnem, ker ne zdržim več pogleda iz | zrcala | . |
koščen, toda zdrav in ves zagorel od | sonca | . |
kamnitega praga, ki mu ogenj ni mogel do | živega | , in sede nanj, se pomiri. |
bi pogledal globlje v spomin, toda | imena | nisem zagledal. |
tri jamice: na bradi, sredi desnega | lica | in na levi ličnici. |
da je zdaj pred mano obraz zrelega | dekleta | ? |
moje podzavesti, v galerijo mojega | hrepenenja | , zakaj tista podoba bo večna skica, |
vitki, podobni mladim fantom, ki z | vasovanja | grede molče obstanejo sredi polja. |
vasovanja grede molče obstanejo sredi | polja | . |
nočni hlad in vzdihnil iz vznemirjenega | srca | : |
bridko si je očital, da sploh nima | srca | , ker ne more misliti samo na mater, |
Odtrgal se je od zapeljivega | okna | , počasi legel in mirno obležal, da |
vendar je v vsakem koraku pričakovanje | neznanega | . |
trenutek in že se od gostega in visokega | vrbja | , ki je v noči še višje in tako gosto, |
Izidor zabrede v vodo prav na robu | zrcala | , ker je tam reka najbolj široka in |
Izidor ni človek slabega | srca | , pa vendar ga pob ponoči nič kaj rad |
čaka, da priplava izpod strmega temnega | pobočja | vzdih noči. |
si s kretnjo glave vrže mehke lase s | čela | in krene po stezi. |
utrujen obstane na kolniku, se tega | početja | tako sramuje, da ga oblije rdečica. |
skoraj ravna, kakor bi bila mama že brez | telesa | . |
hlače, poškropljene z lističi poljskega | cvetja | . |
njemu kalni valovi še neznanih tegob in | gorja | . |
molče in pridno, toda brez vsakega | zanimanja | je opravljal domača dela, od doma pa |
maral prav zaradi njegovega osladnega | govorjenja | - in ki je zdaj seveda v njegovih |
- Hm, | vresja | imam res precej, - je resno prikimal. |
temu človeku ne prideš in ne prideš do | živega | . |
In brez | njuhanja | ! |
Pa si se prisukal vse do mojega | vresja | . |
našobila Kadetka in si pobrisala s | čela | svetle, prosojne kodrčke. |
je samo s kretnjo glave vrgel lase s | čela | , se naslonil na končnico postelje in |
Bilo je torej jasno, da ni več | upanja | . |
Vsi zdravniki mi ne morejo podaljšati | življenja | niti za leto dni. |
Z vsem gornjim delom | telesa | se je naslanjal na mizo, ki |
Vrgel je s | čela | razmršene sive lase in se zamaknil |
Učil se je brez | navdušenja | . |
človek hudomušne besede in zlatega | srca | . |
ker je bilo preveč dežja in premalo | sonca | . |
Toda vsi deli njegovega | telesa | so bili nesorazmerni, kakor bi bila |
- Kar pa se mojega | imena | tiče, sem Podzemljič zato, ker sem |
neroden pa tudi, kakor bi bil prišel iz | podzemlja | .’ - |
Pravim, da si prišel iz | podzemlja | , ki je pod zemljo!’ - |
žena se včasih jezi, češ da gre preveč | blaga | za srajco. |
Tega | spoznanja | ga je bilo tako sram, da se je obrnil |
Sicer pa ti po pravici povem, da kar se | sadja | tiče, imam najraje kruh. |
Vrgel je lase s | čela | in se useknil. |
kakšno vreme je bilo na veliki četrtek | leta | 1906, pa ti je povedala, da je bilo |
- Že od | rojstva | tako rekoč. |
- Toda taka | drevesa | navadno požagajo, - je vztrajal pob. |
Obrekar lahko odreže pol svojega | brda | , pa bomo vseeno vedeli, da se je bil |
krhkega, še nerazvitega, neizglajenega | grla | . |
očmi je še živo vztrepetavala podoba | dekletca | v rdečem krilu, ki se ziblje na sivi |
Niti najmanjšega | vlakenca | stare vrbe ni več, spomin pa je še |
mogla premagati, da ti ne bi spustila | prgišča | češenj za vrat. |
nosom sem trznil in si vrgel lase s | čela | . |
Popravila si je lase s | čela | in si začela zapenjati gumbe na bluzi. |
nisva razumela njegovega skrivnostnega | vedenja | . |
Ko so prišli do hleva, sem stopil od | okna | in se še enkrat ozrl v mamo, ki je |
enkrat ozrl v mamo, ki je s smehljajem | pričakovanja | ležala med cvetjem in svečami, nato |
na dvorišču, si podajali steklenico | žganja | , si z okornimi prsti zvijali cigarete |
srce res ne premore resnično globokega | čustva | . |
sunkovito močjo odtrgalo od mojega | srca | , da me je kar vrglo naprej. |
sesedla in polagoma kamnela na dnu mojega | srca | , hkrati pa se me je začel polaščati |
Stopil sem od | okna | in oba sta se mi umaknila. |
Bil je moder mož in mož mehkega | srca | , celo preveč mehkega, saj sem večkrat |
- Saj | življenja | sploh ne vidimo. |
Vojna je vojna; ne pozna | usmiljenja | . |
Kdo naj bi ji bil dal | veselja | ? |
Mleka | pa ne daješ. | |
topoli so stali mrko; segali so do | neba | in bili skoraj črni. |
zaradi takšnega zločina odtrgali iz | naročja | umirajoče matere ter vas z nožem zaklali |
Pobrisala si je lase s | čela | in dodala mirno, kakor bi mi povedala |
neupogljivimi junaki, ki so se za ceno svojega | življenja | borili za spremembo te podobe? ... |
In ni vej brez | debla | . |
imel ne denarja ne spričeval pa tudi | veselja | ne. |
niso se odprla tista poslednja vrata | vseznanja | , ki sta vidva o njih tako rada sanjarila |
To pa je | zlata | vredno spoznanje. |
dragocenega, mladega časa in koliko zdravega | spanja | so vama pobrale! |
se je moje telo kar samo obrnilo od | okna | in po prstih stopilo k vratom. |
narisala na kovinsko modro svilo nočnega | neba | . |
Znamenja | za vreme.« | |
kri - ta dragoceni, živi sok našega | življenja | - je vdano in enakomerno utripalo ter |
pokazal mizo, postavil prednje steklenico | žganja | , se zravnal, iztegnil koščeni prst |
preroki v ilustrirani Mohorjevi izdaji | sv. pisma | . |
ker je mož, ki sicer ni bil trdega | srca | , v svojem hudem podžupanskem poslu |
je »po nemarnem« spočel, uro svojega | rojstva | in nekega »prekletega Krčmančka«, ki |
Meni ne daje | mleka | ! |
Že | leta | trinajstega je prepisal na sina. |
neposredno redi, ga prepoji do poslednjega | vlakenca | . |
se šele nato lotil tega slovesnega | opravila | . |
Ah, kako iz | srca | sem si želel, da bi se ves polomil |
smo silili v kuhinjo, se gnetli okrog | ognjišča | in vtikali nad plamene rdeče, premrle |
prizanesljivosti do njegove mladosti in ne iz | spoštovanja | ali strahu. |
in precej časa ni razumel njegovega | stokanja | . |
Do | poletja | ga bomo imeli. |
hišo doletela ista strašna kazen z | neba | . |
»čudovito lepih« bitij na potrdilih prvega | obhajila | , pravim bitij, ker še danes nisem dognal, |
šumelo kakor iz razdraženega sršenjega | gnezda | . |
cmokaje in srkaje obirala vsak svoj kos | mesa | . |
Okrog nizkega, razvaljenega | ognjišča | se je široko prestopala precej rejena |
velikanskem mesarskem nožu ponujala kos | mesa | . |
Zvečer smo se do | sita | najedli drobtinic v črni ječmenovi |
njegove matere, in fotografija mladega | dekleta | z vencem v laseh, njegove neveste. |
prebrisana: poznala je mojo strast do | branja | in je to strast obrnila v svoj prid. |
in postaviti na noge svojega težkega | telesa | . |
koš, ki ga pri nas pletemo iz debelega | protja | in ga samotež vozimo na dveh nizkih |
in ker trenutno nisem imel nobenega | branja | , sem pri priči vzel ‘Sv. Genovefo’. |
sekundo, kajti takoj je spustila plevel z | naročja | ter me z obema rokama pahnila nazaj |
jutro je že navsezgodaj prigrmel iz | grmovja | sedemnajstletni Šmonov Izidor. |
brezdanji žep svojega pikčastega črnega | krila | . |
solze ter se ni in ni mogla odtrgati z | mesta | . |
Smukal je orumenelo listje z | drevja | in vrtinčil prah po razritih cestah, |
sivih oblakov, ki so mrko buljili izpod | neba | . |
pri nas naveličal tega enakomernega | igranja | , se je sredi noči potegnil drugam. |
so padali v dolino, se kotalili od | pobočja | do pobočja, butali ob stare bajte, |
v dolino, se kotalili od pobočja do | pobočja | , butali ob stare bajte, da so žvenketala |
Takega | vpitja | in preklinjanja nismo še nikdar slišali. |
Takega vpitja in | preklinjanja | nismo še nikdar slišali. |
Trgal je od velikanske kepe kose belega | testa | , ga valjal s steklenico, ga s konservino |
loncu iz litega | železa | pa je cvrčala pečenka. |
debeli kuhar se mi je zasmilil v dno | srca | . |
Položil je krožnike na rob | ognjišča | ter jih začel pomivati, to se pravi, |
Kuhar je zmajeval z glavo spričo tega | početja | , mu metal pečene jabolčne zavitke na |
in prav tako brez slehernega izraza | življenja | : drobne oči so komaj še mežikale v |
Mama je vzela košček | mesa | in dva jabolčna zavitka ter nas hotela |
pusti k sebi, jih pusti skozi vrata | usmiljenja | ... |
klop za ognjiščem in nam dal svežega | peciva | , ki pa ni bilo več tako okusno kakor |
- Vidiš, da ne poznaš mojega | trpljenja | ! ... - |
svojih otročičih, o teh ptičkih brez | gnezda | ...« |
ognjišča | . | |
Nobenega | bobnenja | ni bilo več slišati in iz izbe ni več |
miza, ki je bila še vsa umazana od | testa | . |
je naglo zasuknila, pokazala ostanke | testa | na mizi in vprašala: |
je mama vrnila, je pokazala ostanke | testa | in vprašala: |
Sedeli smo v kuhinji okrog | ognjišča | in zobali fižol, tisti debeli fižol, |
ni bilo mogoče iztrgati iz maminega | naročja | . |
slišati po hiši njegovega glasnega | žebranja | . |
bil pošteno potan, ko sem prišel do | župnišča | . |
Zdaj sem tako trdo udaril po vratih | župnišča | , da mi je župnik kmalu odprl. |
Iz | župnišča | sem jo ubral naravnost k tesarju Podzemljiču, |
Oče je vsakemu nalil še en kozarček | žganja | . |
Bil je zelo prijeten starček zlatega | srca | in nam je rad pripovedoval »kratkočasne |
Vešpaju, da se »mora podati na lice | mesta | , da ugotovi dejanski stan«. |
S sestro sva nabrala teloha in | vresja | , spletla venec ter ji ga položila k |
je tudi k Justini v senik in tam »iz | srca | pomolila za njeno izgubljeno dušico«. |
senikom je visela luč v podobi gorečega | srca | . |
videti luči ljubezni v podobi gorečega | srca | . |
zamišljal kot luč v podobi gorečega | srca | , in ta podoba mi je še danes všeč. |
misli, kako grdo bi me ded nadrl zaradi | poležavanja | , če bi res stal tam, kjer zdaj visi |
jim zagladi ostrine in zasuje prazna | mesta | s svojim drobnim, svetlim sivim prahom. |
pomladno puhasto cvetje, ki mu ne vem | imena | . |
mladozelenem bukovju, trepetlike imajo toliko | listja | , da se pripravljajo k trepetanju, v |
višavah razliva sinje morje prejasnega | neba | . |
pusta cesta, skoraj vsa cesta njenega | življenja | . |
zgodilo tako naglo, kakor bi padlo z | neba | . |
Medtem se je zaradi Modrijanovega | vpitja | vrnila s Travne tudi kadetova nevesta. |
gospa ne more vzeti s sabo, ker nima | dovoljenja | . |
Čeha, ki so ga ustrelili sedemnajstega | leta | . |
posmehnila, češ glej ga no, bedaka, četrt | stoletja | bo, odkar je krsta krenila na pot, |
pretresu moje pokrajine poslal »na lice | mesta | « ne samo zemljepisca, temveč kar zemljemerca. |
nam vse njene gube in gubice, poteze | veselja | in sreče, brazde bridkosti in skrbi. |
Odtrgal sem se od | okna | in naglo šel iz sobe. |
bala, da se ji bo spričo tolikšnega | začudenja | snela s tečajev. |
razveselil takega možakarja dobrega | srca | in smešne besede! |
pokazal, da bo potreben nekaj požirkov | žganja | . |
vrgel čevlje čez rame, potegnil iz | vrbja | oklešček, stopil v vodo, zavriskal |
niso bili iz njene glave, temveč izza | ognjišča | , popolnoma navadni, domači ščurki. |
obrazložila, kako je prišlo do tega nesrečnega | vprašanja | , se je gromko zakrohotal, me potrepljal |
vrha do tal, če mu še kdaj blekne kaj | podobnega | . |
vliješ na vse skupaj nekaj kozarcev | vina | pa je ogenj v strehi. |
pretep, da je bil res vreden svojega | imena | . |
»In dobrega | srca | ,« |
»Pa se je vsaj kaj naučil iz tega | spoznanja | ?« |
Sedel je že od | jutra | , in sicer tako nepremično, kakor bi |
nepremično, kakor bi bil tudi sam samo kos | tnala | . |
tetinega | pripovedovanja | , popolnoma jasno pa mi je bilo prav |
tisti nasmeh mi je odvalil kamen s | srca | . |
sveta: poševna, gladka zelenina brez | grmovja | in kamenja, brez mačevja in vresja, |
poševna, gladka zelenina brez grmovja in | kamenja | , brez mačevja in vresja, a tudi brez |
zelenina brez grmovja in kamenja, brez | mačevja | in vresja, a tudi brez marjetic in |
grmovja in kamenja, brez mačevja in | vresja | , a tudi brez marjetic in drugega poljskega |
brez marjetic in drugega poljskega | cvetja | ; tam je rasla čista, gosta trava iz |
po njih, ker si je zaželela lažjega | dela | in tečnejšega kruha. |
oblice v želodcu, kajti pluga in voza, | mesa | in kruha naša dolina nima za vse, ki |
V desnem kotu | pokopališča | so stale štiri ciprese, ki so bile |
vzkliknila ter se začela poganjati od | debla | do debla. |
ter se začela poganjati od debla do | debla | . |
tleh ni bilo nobene rasti, nobenega | zelenja | , samo tu in tam je iz debele plasti |
bledikasta praprot in zaman iskala | sonca | . |
pogledala izza tega, zdaj izza onega | debla | in zakukala: |
V hipu sva bila okrog | brda | . |
Drugega | znamenja | ni bilo. |
peščeno zemljo, kakor bi Gina prosila | odpuščanja | za svoj dvom. |
nič, ker je bil ves iz sebe od samega | veselja | . |
»Skušala si popraviti, dopolniti kos | življenja | . |
zvoki ter se zlivali v glasni utrip | življenja | . |
Bilo je, kakor bi stal sredi velikega | srca | . |
svetel in zveneč, kakor iz čistega | srebra | ulit. |
nadčloveške moči, zakaj obup je zadeva | srca | , kakor je zadeva srca tudi pogum. |
obup je zadeva srca, kakor je zadeva | srca | tudi pogum. |
V oknu drugega | nadstropja | Modrijanove hiše se prikaže košata |
bele ne črne ne črhne in se niti izpod | čela | ne ozre v kasarno. |
vratom svoje hiše, kakor da bi tam iskal | zavetja | . |
je bočil pokrov sinjega pomladnega | neba | . |
enem samem plamenu ognjeno rdečega | cvetja | , se je zdaj kakor pod nevidnim nalivom |
lističe po cestnem prahu okrog širokega | korita | in v korito samo, kjer so lističi vreli |
odete že z zelenim baržunom mladega | listja | ; svoje prvo pomladno oblačilo, rahli, |
caposquadra je nalil vanj ricinovega | olja | , ga dal Petru v roko in mu poveljeval: |
suvali, bili s kiji, mu dajali ricinovega | olja | ter se neprestano drli s hripavimi |
veter, ki se je dvignil s sončnega | morja | , da bi čez gore prijadral k nam, pa |
se zdaj jezno zaganja od skalnatega | pobočja | do skalnatega pobočja, da bi se iztrgal? |
od skalnatega pobočja do skalnatega | pobočja | , da bi se iztrgal? |
Pognal se je od | obzorja | do obzorja ter podolgem in počez preoral |
Pognal se je od obzorja do | obzorja | ter podolgem in počez preoral težko |
prebujeni zemlji, po brstenju, po soku | življenja | . |
stare oglodane kamne, ki jih bo do | poletja | že spet obrasel zeleni mah. |
nepremično, kakor bi na vrvici visela izpod | neba | , nato pa je v poševni črti spet zdrsela |
tudi zdaj, sredi svetlega pomladnega | jutra | . |
tega ni vedel do tistega pomladnega | jutra | , ko sta se vsak s svojim šopkom teloha |
Pobrisal si je lase s | čela | in se ozrl po dolini. |
kalne valove, kakor bi pri njih iskala | zavetja | . |
Travnikarjev stric je že od ranega | jutra | usmajal okrog hiše. |
očitno ni mogel doseči razdraženega | mesta | , je vtaknil za ovratnik srajce kljuko |
ter se z njo popraskal po tistem delu | hrbtišča | , ki ga človek nikakor ne more doseči |
dosegel nekako do svojega tridesetega | leta | . |
ter se nato s pristnim veseljem lotil | izdelovanja | otrok in kovanega kmečkega orodja. |
izdelovanja otrok in kovanega kmečkega | orodja | . |
orodje pa tudi takšno, da ga ni bilo ne | boljšega | ne lepšega. |
takšno, da ga ni bilo ne boljšega ne | lepšega | . |
tilnikom zgrabil za suknjič ter ga kakor | ščeneta | odnesel iz gostilne. |
temveč živega nesrečnika, človeka iz | mesa | in krvi, ki jih bo razumel ter zato |
in maslom; do svojega štiridesetega | leta | je premerila vso Primorsko po dolgem |
in pretepe, zato so bili možje zdaj | mnenja | , da bi bilo bolje, če bi bil novi župnik |
Kovač, ki je imel svoj dom blizu | župnišča | , ga je videl zadnji. |
potegnil iz žerjavice kos razbeljenega | železa | in ga položil na nakovalo. |
bi se zmagoslavno vračal z bojnega | polja | . |
zagodrnjal, premeril ženo od peta do | temena | , kakor bi jo hotel pretehtati, potem |
Tudi župnik se je takoj lotil | dela | , in sicer poštenega dela. |
takoj lotil dela, in sicer poštenega | dela | . |
razmajano ograjo, ki se je podirala okrog | župnišča | . |
Toda nič | podobnega | se ni zgodilo. |
Potem je župnik potegnil iz | grmovja | hlače in suknjič ter se oblekel. |
manjši, ga je mahnil po tistem delu | telesa | , ki ga vsaj pri župnikih ne kaže imenovati |
V sosednji vasi pa so se od | jutra | do večera zbirali ljudje ob njivi cvetoče |
udarila, da je z glavo priletela v rob | okna | . |
Roke so se ji tresle od | razburjenja | in pisala je s takim besom, da se ji |
Maj je mesec | prebujanja | , upanja in ljubezni. |
Maj je mesec prebujanja, | upanja | in ljubezni. |
In prav iz srede tega zelenega | dna | so kipeli kvišku trije Ravničarjevi |
se prekucnil!« sem zaželel iz vsega | srca | . |
možje bistre glave in občutljivega | srca | , ki živijo in se postarajo v samotah. |
In kdor jo iz jeze in | sovraštva | po nemarnem jemlje na jezik, ta je, |
v srcu slep in gluh ... ta sploh nima | srca | ... ta je revež in trpin! ... |
Sklenil sem roke, pogledal v nebo ter iz | dna | svoje ponižane in žalostne duše zaprosil |
po sončnem svetu in po svodu sinjega | neba | . |
Kmalu se je v okroglem okviru | okna | prikazalo prav tako sivo in umazano |
mestece, ki se je vzdigovalo naravnost iz | morja | kakor srednjeveško gusarsko gnezdo. |
v raznih barvah razlitega strojnega | olja | in bencina, so plavali kosi papirja |
Gledal sem curek gostega rdečega | vina | in mislil na kri. |
Vino se peni in iskri se kri novega | življenja | , žareče sonce gori nad njo in odprta |
okna veselo zro po sinjini svobodnega | morja | . |
lisice, kako se prihuljeno plazijo iz | grmovja | , toda ko zaslišijo klopotec, takoj |
Kamen se mi je kar odvalil s | srca | in počasi sem se pomiril. |
do prve veje, pa mi smrt ne more do | živega | . |
vrh pa se poganja više in više, iz | debla | šviga nova veja za novo vejo. |
pravljice o bobu, ki je poganjal steblo do | neba | , in mladega junaka, ki je splezal po |
bi se lahko z obema rokama oprijemal | debla | . |
letih je sredi najlepšega, pojočega | poletja | umrla mama. |
povedal mrtvim; prav tedaj sem šel mimo | pokopališča | in se ozrl v posrebreni napis, ki se |
tako piše nad vhodom našega domačega | pokopališča | , čeprav tam napis ni iz železnih in |
Zapihal je veter plodnega | hrepenenja | in rodovitne tesnobe, zato se mi ni |
Kmalu sem prišel do | kraljestva | starega Berta, ki ima svojo hišico |
nebo, po položnih strehah piranskega | mesta | . |
čevlji in mrzli mesec jim je svetil z | neba | , zakaj zimsko nebo je bilo jasno in |
izgubljene duše, berači, norčki od | rojstva | , ki so jim takrat rekli otroci božji, |
dolgo in ostro konico, kakor bi mu iz | temena | rasel srebrn rog. |
v štirih vrstah in na njih je bilo | blaga | in čudes za vse potrebe in za vse želje. |
noge, ki so mu jo bili odrezali sredi | stegna | , je imel leseno koničasto štulo, okovano |
glasom vneto razlagal o svojem načinu | zidanja | , Vojskar pa mu je prav tako vneto pritrjeval, |
da je divje cingljalo, in grmel iz | dna | svojega trebuha: |
je nožiček in nekaj kosov razbitega | stekla | , odrezal meter dolgo in za palec debelo |
nato pa jo je začel strgati z drobcem | stekla | . |
nesrečniku, »zdaj ti dam tale nož in kose | stekla | , ti pa boš palico tako ostrgal, da |
pa se je pri priči ubogljivo lotil | dela | . |
Zavrgel jo je, si odrezal drugo, saj | leskovja | ne manjka, in začel strgati znova s |
prešernosti pri prvi hiši mimogrede vzel z | okna | lonec z nageljnom in ga odnesel na |
zamenjal živino, vozove, orodje, kopice | sena | na travnikih in celo snope pšenice |
Drugače pa je bil zelo dobrega | srca | . |
si potisnil zeleni klobuk z lepega | čela | , jih zviška premeril, pokazal z roko |
je tudi Hotejec, ki se je izogibal | srečanja | s svojim izgubljenim posinovljencem. |
Ampak zdaj jo imam in ta bo | prava | !« jim je veselo povedal. |
primer, najprej odletela na streho | župnišča | , od tam na ciprese pri pokopališču, |
se približali murvi, je stopil izza | debla | in obstal. |
postavami, ki so izginile skozi svetla vrata | župnišča | . |
in z muko se je odtrgal od raskavega | debla | in se obrnil nazaj proti trgu. |
»Če je bila navzgor, ni bila | prava | !« ga je zavrnil Luka, ki je prav tedaj |
več prav mlada, je s štefanom zlatega | vina | prišla iz kleti. |
vanj razburkani in bridki val godbe in | petja | . |
glasno govorili, se smejali, si nalivali | vina | ter s polnimi kozarci silili v Peregrina |
»Tantadruj, pusti nam zvonce!« so prav iz | dna | razneženega in razburkanega srca zaprosili |
iz dna razneženega in razburkanega | srca | zaprosili ljudje. |
Okrogličar in stopil k njemu s kozarcem | vina | . |
A vendar so bili spričo žalitve | blaga | vsi tako prizadeti, da so utihnili |
zibal tudi mesec, ki je visel izpod | neba | . |
Ko so šli mimo | župnišča | , so se ozrli v razsvetljena okna, ki |
bolj razburil Luka, ki je bil dobrega | srca | in se mu je Tantadruj smilil. |
Obrnili so se, šli s | pokopališča | in se spustili nazaj s police. |
približali župnišču, po prstih so stopili do | okna | in pogledali skozi reže priprtih temnic |
Planil je od | okna | , da so zacinjgljali vsi zvonci, in |
Težka vrata | župnišča | so se odprla in širok pas zlate luči |
v mogočnem loku poševno spuščalo z | neba | . |
se je skoraj prestrašeno oglasilo iz | dna | : |
Stražmojster je od | presenečenja | komaj izdavil: |
Kaj je?« je završalo iz | ozadja | . |
prinesla steklenico zlatega, zavretega | vina | , dišečega po cimetu in nageljnovih |
nogami in mrzel mesec jim je svetil z | neba | , zakaj zimsko nebo je bilo jasno in |
zemeljsko kroglo, nad izumrlim sejmiščem | človeštva | . |
In spet sem bil ves poln plodovitega | hrepenenja | in rodovitne tesnobe. |
sonce tako navpično lilo z modrega | neba | . |
ste profesor ... ali zdravnik ... ali kaj | podobnega | ...« |
spustijo po vijugasti sledi njegovega | življenja | in v potu svojega znanstvenega obraza |
nikdar ni povzpel do pravega epičnega | pisanja | ; da je bil zakrknjen lirik s precejšnjim |
značaji doživeti in živi, ljudje iz | mesa | in krvi, čeprav niso monumentalne, |
je bil tisti zimski dan, zadnji dan | življenja | , ko se je odpravil na svojo poslednjo |
stari in oglodani polhovki, s čutaro | žganja | za pasom, s sekiro pod pazduho, s težkim, |
pozibaval lep in bel oblak njegovega | življenja | . |
že najedli literarnih štrukljev in | mesa | . |
Pravopis pravi, da je to metoda | spoznavanja | razvojnih pojavov v naravi kot rezultata |
nasprotji in odnosi - in rezultat tistega | pehanja | si ti. |
Kakor bi se mu iz | grla | usipal grušč po lesenem koritu v trebušno |
lastna senca in senca svojega senčnega | življenja | . |
- Zakaj si si pa | žganja | nalil? |
moremo, ker smo preveč usmiljenega | srca | , he‐he!... |
»Hej!« se je še bolj ostro oglasilo z | dvorišča | . |
Predebelo skorjo ima okrog | srca | . |
veselilo me je, ker sem se brez trdega | dela | lahko potepal sem in tja po deželi... |
»Zakaj!« je rekel Peter Majcen, a brez | zanimanja | . |
»Hej!« se je oglasil z | dvorišča | ženski glas, ki je bil zdaj že precej |
nemara celo najlepši dan njegovega | življenja | !... |
grozi čaka, da ga z vilicami sune do | srca | . |
ne bi prej razložil Temnikarjevega | življenja | , njegovega značaja, njegovega hrepenenja, |
življenja, njegovega značaja, njegovega | hrepenenja | , in nato še vseh tistih posebnih okoliščin, |
pogum in ... in da sprejme smrt kot dokaz | življenja | , da jo sprejme kot - « |
preveč bistra in nekoliko naglušnega | srca | . |
bilo res ozko: komaj štiri metre od | okna | je bil gladek in visok bel zid drugega |
bil gladek in visok bel zid drugega | krila | , nad zidom rjava streha, na strehi |
ustnice in se zamaknil v tisti ozki pas | neba | , ki ga je videl nad streho. |
Tisti štirikotni kos | neba | je ozko žrelo brezdanjega prepada, |
padam in vem, da ne bom nikdar dosegel | dna | , ker ga ni; samo padam in bom padal, |
vratu, se je potresala ob vsakem udarcu | kladiva | . |
Pesem je prav dobro poznal, a | besedila | se ni mogel spomniti. |
Prišel je do | razpotja | : na desno cesta, na levo kolovoz. |
Vrgel si je lase s | čela | in zdaljšal korak. |
Saj, človek je višek | stvarstva | , hkrati pa zaradi svoje popolnosti, |
»Čudno, da se ne morem spomniti | besedila | !« je pomislil. |
toda zrak je vztrepetaval, kakor bi od | neba | visela prozorna, komaj vidna tančica. |
bila švignila iz zemlje ali padla z | neba | . |
zdravega, polnega in polnokrvnega ženskega | bitja | , ki ga narava včasih ustvari za vzor |
popolne lepote in za dokaz svojega | mojstrstva | . |
In | močvirja | ni videti... |
Kolovoz se je vlekel ob vznožju levega | pobočja | . |
Sredi | pobočja | pa je bila samo ena zidanica. |
»Okrogla glava rjavolasega in črnookega | dekleta | , ki je zadremalo v poletni soparici. |
cvetov, ki jim Peter Majcen ni vedel | imena | . |
od turških časov nisem videl takega | junaštva | , pa tudi ne take grdobije. |
več motilo, da se ni mogel spomniti | besedila | . |
In ne hodi mi danes več z | neba | !« |
ni zapel do kraja; na sredi svojega | kikirikanja | je brezupno zagrgral in glas je zamrl. |
In tudi zadnji dan svojega | življenja | , preden je odšel v Robe, da bi se spopadel |
Nekoč sem se sredi | pripovedovanja | celo preveč razvnel: pograbil sem stol, |
To je bilo | vpitja | in žvenketanja! |
To je bilo vpitja in | žvenketanja | ! |
se ozrl, kje bi se laže povzpel iz | korita | . |
obstal nad vinogradi, na vrhu desnega | pobočja | Tihega dola. |
zeleno lepoto zemlje in vso modro lepoto | neba | , a tudi ves mir in vso tišino. |
utripanje dragocenega trenutka, trenutka | ugodja | , trenutka sreče, trenutka tiste prave |
pisal tudi o posledicah Temnikarjevega | dejanja | , bi podrl zgradbo novele, ki je zdaj |
kako ga že prevzema znana opojnost | snovanja | . |
Začutila je, kako pada z nje teža | telesa | , kako je bolj in bolj lahka in rahla, |
Toda vse tiste obtožujoče krike | srca | je sproti dušila neka nerazumljiva, |
kar nenadoma je skozi razpoke njenega | srca | udarila vanjo tista nerazumljiva velika |
Nato se je z | dvorišča | zaslišalo vsesplošno vriščanje kokoši, |
očmi, še polnimi pravega, otroškega | zaupanja | . |
skoraj vsa sodrga in napeto čakala | znamenja | za rop in požig. |
Z | dvorišča | se je oglasil rezek žvižg. |
- Saplater! - se je oglasilo z | dvorišča | . |
Temnikarica je prišla do | tnala | in obstala. |
je izdrl sekiro in z roko pobrisal s | tnala | od saj počrneli sneg. |
kakor bi bil to zadnji vzpon njegovega | življenja | , in sekira na dolgem toporišču, ki |
Počasi je šel s pogledom od | obzorja | : sinjina, sinjina in sinjina - mirna, |
toda tisto nepojmljivo ugodje duha in | telesa | , tista čudna, srčno utrujena radost, |
Če mu ne pokažem požiga in | pokončanja | ?« |
gospodar njegove duše in njegovega | srca | ? |
Segel je po čutaro, srknil požirek | žganja | in se nato spet ozrl v senco. |
zdaj vidim, da ni tako lahko stopiti s | sonca | v senco. |
njim začel odvijati prizor požiga in | pokončanja | . |
vinogradom je prihajala ženska s škafom | perila | na glavi. |
se je kakor bela kača zvijal okrog | pobočja | , stari hrast in veliki gaber in tolmun |
»zbit sem ... ves sem izčrpan od tega | snovanja | ... |
Peter Majcen kar nenadoma spomnil tudi | besedila | : |
uporno vesla po razburkani in kalni reki | življenja | , kakor pravimo...« |
Vse, kar je od | sonca | ! |
A ko | sonca | ne bo, tudi moči ne bo in ne bo luči... |
In ognja ne bo in ne bo ... in ne bo - | sonca | ! |
Ne, ne bo ga, | sonca | ! |
Pesem se je zaradi dolgega | ponavljanja | tako rekoč naselila v njem in se je |
otrok nista pokazala skoraj nobenega | presenečenja | , ker sta tako nenadoma zagledala tujega |
Tako prijazno se mi je smehljala s | pobočja | .« |
Pa kaj hočemo, je že tako, če ni | sonca | !...« je rekel starec in se spustil na |
nekoliko tresla, pa se mu je zato curek | vina | zavijugal po poraščeni bradi. |
Katerega | leta | ?« je po premolku vprašal Peter Majcen. |
»A | leta | ?... |
ste, kaj?« je vprašal, a brez pravega | zanimanja | . |
»Hočem,« je prikimal otrok, a brez vsakega | zanimanja | . |
»Očka potem zmeraj popije kozarec | vina | ,« je rekel. |
živega | . | |
Teta je natočila | vina | v putrih in vzela košaro. |
bom,« je ponovil in njegovi veliki, od | dela | oleseneli prsti so rahlo drseli skozi |
kolovoz, na levi je sredi gladkega | pobočja | rasel hrast. |
podstrešnem oknu so se igrali žarki večernega | sonca | . |
In nad vsem tem je bil kos modrega | neba | in na nebu bel oblak. |
cigareto in se spet zamaknil v kos modrega | neba | . |
Nehote je zdrknil s pogledom z | neba | . |
kakor nekaj mrtvega in vendar strašno | živega | , kakor je lahko živ samo človek, ki |
Rad bi srknil požirek | žganja | , a se je premislil. |
Potem pa noter in brez | usmiljenja | ! |
- Brez | usmiljenja | ! - je zamrmral Temnikar in nehote pogledal |
kakor bi se mu duša iztrgala iz živega | telesa | . |
objeti, ker so se razgrinjale že preko | neba | . |
osončeno hišo, ki je gledala izza zelenega | drevja | . |
Zidanica ni bila več glava črnookega | dekleta | , ki je zadremalo med zelenjem, zdaj |
Obrnil se je od | okna | in začel korakati iz kota v kot. |
se je razgrnila živa slika požiga in | pokončanja | .« |
A | pomirjenja | ni bilo. |
otrok in se je o mraku vračal mimo | pokopališča | . |
privid!« je zašepetal in se obrnil od | okna | . |
A ko se je naposled odtrgal od | okna | , je dobro vedel, da tukaj ne bo napisal |
»Ali ne bi počakali do | jutra | ?« |
bi se zdaj zavalila nanjo vsa teža | izdajstva | in samomora. |
siv, kakor bi vstal iz pepela domačega | pogorišča | . |
neizmeren in tišina se je vzdignila do | neba | . |
Spominjam se nekega poletnega | jutra | , ko sem gnal na pašo v svoj gaj. |
hladna, da sem se kar zibal od neznanega | ugodja | . |
razgrnjena umita modrina poletnega | neba | . |
In če ni | hladila | , mu dušo prežge! ... |
več niti tiste komaj vidne mrenice | vznemirjenja | , mi je ukazal: |
Grda stvar, pa toliko | lepega | v njej! |
To pride od | življenja | . |
Vse, kar ima kaj | zdravja | in moči v sebi, je grenko. |
zibalo nad mano kakor zvon iz čistega | zlata | ? |
vzbočil pisani, prečudoviti, mavrični lok | življenja | . |
pošilja zlate in vroče pozdrave z modrega | neba | . |
še ne poznajo Hamleta in njegovega | vprašanja | . |
Pomladni dnevi hitijo mimo mojega | okna | : srebrno pojo in lahkotno plešejo skozi |
rečem in v mojem glasu ni prav nobenega | navdušenja | in v očeh prav nobene pohvale. |
In | zrnja | .« |
rečeva, da jim bova dajala kruha in | zrnja | , drži kakor pribito!« |
se, da ne bi kalil čistega otroškega | veselja | . |
lisico, kako se prihuljeno plazi iz | grmovja | , toda ko zasliši klopotec, stisne rep |
Kamen se mi je odvalil s | srca | in počasi sem se pomiril. |
Ležal sem nepremično in skoraj brez | dihanja | ter čakal in čakal in naposled sem |
vrh pa se poganja više in više, iz | debla | šviga nova veja za novo vejo. |
pravljice o bobu, ki je pognal steblo do | neba | , in mladega junaka, ki je plezal po |
bi se lahko z obema rokama oprijemal | debla | . |
Sredi najlepšega pojočega | poletja | je umrla mama. |
zdaj!« se vdam, da jima ne bi kalil | veselja | . |
pesmijo srkajo sladki sok iz prvega | cvetja | . |
mornar, ki se je v pozni jeseni svojega | življenja | vrnil v matično pristanišče, kakor |
In v tem je zgodba njegovega | življenja | .« |
In tako je nekega | poletja | treščilo v sam vrh Rodice. |
čudno prijetno, da je malce zadrhtel od | ugodja | . |
popraskal za ušesom, pa ni imel ne roke ne | ušesa | . |
»Iz | srca | teče po žilah topla kri, kakor švigajo |
po žilah topla kri, kakor švigajo od | sonca | topli žarki.« |
Orlica pa je bila mehkega | srca | , kakor nekateri redki ljudje. |
teh lepih mislih se je kar zazibal od | ugodja | . |
Zato boš odletel iz mojega | naročja | , padel boš čez rob stene in se skotalil |
želel, da bi odletel iz materinega | naročja | . |
Ko sta se zbližala, je kar drhtel od | pričakovanja | . |
spet visoko odskočil in zavriskal od | veselja | , ko je spet padal. |
Priletel je na vrh | melišča | . |
Kar naprej se je zadeval od | debla | in tako je izgubljal zalet. |
je čutil, kako v njih utriplje sok | življenja | , in ker sta se tako prepletala, sta |
Stari mornar, ki je pol | stoletja | krožil po vseh oceanih sveta, pa šel |
ovčke, ki se pasejo na modrem travniku | neba | . |
Ruparjev Srečko, ki je bil najbolj rahlega | srca | , skoraj razjokal. |
Stebelce je ročaj, iz | stebelca | gredo poganjki, to so jermeni, na koncu |
prišli tretjič okrog njive zlatega | jezera | , je stric Andrej zavil k reki. |
žalostne, saj so se porodile iz ljudskega | trpljenja | ! |
jermenček iz najtanjšega in najbolj mehkega | usnja | . |
urezal tri tanke jermene iz tankega | usnja | , a vendar ne iz tako tankega, kakršen |
Mladi graščak je bil svojega | dela | silno vesel in je svoje biče zato pošiljal |
truda, ki ga je vložil v razvoj tega | orodja | , pa sta uspeh in sloves gnala naprej |
opazil, da je eden od valptov od hudega | zamahovanja | raztrgal bič na tlačanovem hrbtu. |
» | Dela | mi torej ne bo zmanjkalo!« |
zakaj pesniki se rodijo iz ljudskega | gorja | , le redko iz ljudskega veselja. |
ljudskega gorja, le redko iz ljudskega | veselja | . |
grad, kjer ga je grajski pisar učil | branja | in pisanja in primernega vedenja. |
ga je grajski pisar učil branja in | pisanja | in primernega vedenja. |
učil branja in pisanja in primernega | vedenja | . |
ki je švigal mimo, da ne bi slišal | gorja | . |
tekla iz doline, da ne bi videla vsega | zlega | . |
in v divjem diru vrgel gospodarja s | sedla | , da je obležal mrtev. |
rdeče kot daje njegova pesem polju | življenja | sijaj, pa čeprav se zdi na prvi pogled |
je bilo kot otopelo od nedeljskega | brezdelja | in žalosti poletnih dni. |
rahle kodre, je bilo na njem nekaj | otročjega | . |
je nenehno prihajalo nekaj žvižganju | podobnega | . |
Zagledala sta se v kupe gradbenega | kamenja | , v ogabno vodo, po kateri je plaval |
Bila sta enakega | mnenja | , le da je bil Bouvard morebiti nekoliko |
Po tlaku je priropotalo nekaj | železnega | , zavitega v vrtinec prahu. |
in čeprav so bila leta prostodušnega | ganotja | že zdavnaj za njima, sta uživala v |
Njegov smeh je bil nekaj | posebnega | , bil je ena sama zelo nizka in vedno |
poljudnih tehniških priročnikov, ki jo je | leta | 1821 začel izdajati založnik Roret. |
težko dihala v sobici, ki je bila že od | jutra | pregreta zaradi skrilastih strešnikov. |
pograbil ob domnevi, da ne bi več nosil | perila | , ki je prinašalo zdravje. |
Tega | naključja | sta se razveselila, obenem pa sta bila |
Zjutraj se je spomnil svojega | dejanja | , ki na srečo ni imelo hudih posledic, |
Tisto, čemur pravimo strela z | jasnega | , velja za vse strasti. |
Druga afera je iz | leta | 1817, ko je bil v javni hiši umorjen |
pomočjo sta prodrla v zakulisje manjšega | gledališča | . |
Na koncu vsak dan bolj oddaljenega | obzorja | sta videla reči, ki so bile hkrati |
Ko sta občudovala star kos | pohištva | , jima je bilo hudo, ker nista živela |
Nekega | popoldneva | (bilo je 20. januarja 1839) je bil |
Bartholoméja Bouvarda, bivšega trgovca iz | mesta | Nantesa, preminulega v tej občini 10. |
priznanemu nezakonskemu sinu, delež | premoženja | , kot to določa zakon.« |
ljubezni je zapustil toliko svojega | premoženja | , kot je mogel. |
Potem so prišli časi nespečnosti, | menjavanja | jeze in upov, zanosa in pobitosti. |
vendar mrzel, jug je očarljiv zaradi | podnebja | , toda neprijeten zaradi komarjev, in |
Nič več ne bi bilo | prepisovanja | , šefov, niti plačevanja najemnine. |
ne bi bilo prepisovanja, šefov, niti | plačevanja | najemnine. |
Jedla bi piščance s svojega | dvorišča | , zelenjavo s svojega vrta, pred večerjo |
Po osemnajstih mesecih | iskanja | nista našla ničesar. |
nezdrav ali preveč nastavljen vetru z | morja | ali preblizu tovarne ali težko dostopen. |
Vse je bilo plačano proti koncu | leta | 1840, šest mesecev pred njegovo upokojitvijo. |
čestital, potem pa mu zaželel trdnega | zdravja | . |
Luči z | nabrežja | so podrhtevale v vodi, v daljavi je |
Prve ure je bil prevzet od | gibanja | in nove pokrajine. |
enaka cesta se je vlekla navzgor vse do | obzorja | . |
Deveti dan | popotovanja | je Pécuchet v Falaisu najel dodatnega |
več in znašli so se sredi obdelanega | polja | . |
Od | gibanja | na zraku sta bila rdeča v obraz. |
okrašenega porcelana, skozi okna iz zelenega | stekla | je lila bledikasta svetloba na posodo |
kolnice do žganjarne, so bila potrebna | popravila | . |
pogoltnejo preveč gnoja, prevoz je drag, | kamenja | ni mogoče odstraniti, travniki se dušijo |
njegove zemlje je Bouvardu vzelo precej | veselja | , ki ga je imel s hojo po njej. |
pred seboj je videl prihodnje gore | sadja | , slapove cvetja, plazove sočivja. |
videl prihodnje gore sadja, slapove | cvetja | , plazove sočivja. |
gore sadja, slapove cvetja, plazove | sočivja | . |
Po dobri uri hoje sta prišla do | pobočja | griča, ki se dviga nad dolino Orne. |
pečine, dvigajoče se nad polji zrelega | žita | . |
Na sebi je imel obleko iz bombažnega | platna | , togo se je držal, nosil je po vojaško |
vljudnostnih fraz, je razložil svoj sistem | pridelovanja | krme: redi obračajo, ne da bi jih raztrosili, |
potuhnjenega obraza in pretirano vljudnega | vedenja | . |
skoraj versko čaščenje zemeljskega | obilja | . |
skupaj, zavzemala pa so tri strani | dvorišča | . |
tekli od strehe do strehe, na sredini | gnojišča | pa je delala železna črpalka. |
letvastih policah, so bili do roba polni | mleka | . |
Štručke | masla | so si sledile, tako da so bile podobne |
Niti enega kmetijskega | zborovanja | nista preskočila. |
hektarov v prahi na gričku, ki je bil poln | kamenja | in ki so mu rekli Hrib. |
leskeče bolj kot drugo, kot da je nekaj | izjemnega | in boljšega. |
drugo, kot da je nekaj izjemnega in | boljšega | . |
Po načelu, da | žita | ne more biti nikoli preveč, sta opustila |
Zato je bil pridelek | usmiljenja | vreden. |
zagrizeno držala pšenice; lotila sta se | odstranjevanja | kamenja s Hriba; kamne sta odvažala |
pšenice; lotila sta se odstranjevanja | kamenja | s Hriba; kamne sta odvažala z vozičkom. |
Leto in dan, od | jutra | do večera, v dežju ali soncu, ste videli |
Potem se je lotil | grebeničenja | . |
Poskusil je več načinov | cepljenja | , za lub, v krono, na oko, v sklad, |
kljub toplemu stisnjenemu gnoju iz | listja | so pod prebarvanimi okni in s kredo |
zaloge vresnice in se odločno lotil | dela | . |
Gasparin navaja Lyončana, ki je skozi pol | stoletja | prideloval pšenico na isti njivi; to |
pšenico na isti njivi; to podira teorijo | kolobarjenja | . |
Tull povzdiguje oranje na rovaš | gnojenja | ; major Beatson pa ti kratko in malo |
Hotela sta se spoznati na znamenja | vremena | in proučila sta oblake po Luke‐Howardovi |
pri stanovitno lepem vremenu držati | dna | in biti nemirna, ko se bliža nevihta. |
si je, da se bo zaradi opija lotil | pridelovanja | maka, predvsem pa astragala, ki bi |
Zvaril je pivo iz hrastovega | listja | in ga namesto mošta dal žanjicam in |
žene naprej in nazaj zaradi tistega | piva | , o katerem govori vsa vas. |
vzpenjala, zaradi klanca nista videla | obzorja | . |
Bordinova se je igrala z resicami zelenega | ogrinjala | , mu govorila ‘ubogi gospod’ in ga skušala |
zvečer, ko se je prikazal na koncu | dvorišča | in stresal dolgo palico, na katero |
odkril resnico: za prodajo ni nobenega | blaga | , pričakovati ni nobenih nakazil, blagajna |
Še dve leti takšnega | kmetovanja | , pa bosta ob vse premoženje. |
morala samo s sadjarstvom, a ne zaradi | veselja | , marveč zaradi denarja. |
Malo | dela | , nekaj gnoja in brušenje vinjaka.« |
prišla pomlad, se je Pécuchet lotil | obrezovanja | hrušk. |
vrtu ponovila na deščici ob vznožju | drevesa | . |
suknjič pod predpasnikom iz grobega | platna | . |
Toda kosi | zrcala | so se bleščali, da je človeku jemalo |
Za večerjo sta pojedla le nekaj | malega | , nato pa je Pécuchet boječe rekel: |
Da bi videla še kaj tako | žalostnega | ?« |
Pécuchet se je nekega | jutra | odpravil v Bretteville, vrnil se je |
Ko se je Bouvard naslednjega | jutra | zbudil, ga je čakalo presenečenje. |
Germaine je hotela imeti zraven deklo z | dvorišča | . |
Po kakšni uri | čakanja | je Pécuchet dejal, da lahko gredo v |
jo sestavljali pasteta iz maslenega | testa | in sesekljanega mesa, robec in golobi |
iz maslenega testa in sesekljanega | mesa | , robec in golobi v čežani, je pogovor |
je pogovor stekel o raznih načinih | pridelovanja | mošta. |
Kot človek, ki je že prišel do | bistva | znanosti, je vse stvari presojal z |
»Ali ne nameravate prodati vašega | posestva | ?« |
Niti | polja | v Ecallesu?« je nadaljeval notar. |
jelenov in naslanjačev so sledile vse do | drevesa | , ki ga je podrla strela, ležalo pa |
za zid v razvalinah ni bilo pravega | razumevanja | . |
tako obrezovali, ne boste nikoli imeli | sadja | .« |
»Dajte mi kozarec | vina | !« |
Zame ni | dela | ! |
Z rdečkastega | neba | je lila nanj krvava svetloba, in ker |
Zaradi takšnega | dajanja | potuhe je še več nereda. |
»Takšnega | mnenja | ste torej?« je rekel zdravnik. |
Pécuchetu, da se mu navidezna grobnica sredi | sočivja | ne zdi ravno spodobna. |
drva in razpravljala, kateri način | ogrevanja | je najboljši. |
Ko je prišel čas | kuhanja | marmelade, se je razjezila, in preselila |
angelike, ki sta ju spravila v sod | vina | iz Bagnolsa; lotila sta se tudi izdelave |
odtekla s tekočino ali pa se je prijela | dna | . |
Njegova žena je prosila za kozarec | žganja | , da ‘si popravi okus’. |
Njen vpliv na medicino je | obžalovanja | vreden.« |
zidu pa je visela podoba človeškega | telesa | brez kože. |
Alexandra Lautha sta zvedela za razdelitev | okostja | in čudila sta se hrbtenici, ki je baje |
jajce, potem prepono, ledvice in ves kup | črevesja | . |
»Kaj bo | dobrega | ?« je vprašal Pécuchet. |
pragu, so se zgnetli v pekarno in zaradi | prerivanja | se je miza zatresla. |
»Rešite naju | občinstva | !« |
Kakor da je on nekaj | boljšega | ! |
Mar ni res, da površina našega | telesa | nenehno oddaja rahlo paro? |
Izumitelj tega zakona Sanktorij je pol | stoletja | vsak dan stehtal hrano in iztrebke, |
Odložil je obleko, da ne bi ovirala | izhlapevanja | , in stal je na tehtnici čisto nag, |
Razbitine žganjarne, pometene v kot | stanovanja | , so v temi delale hribček. |
Naposled sta se odločila za magnetenje | jekla | z dotikom hrbteničnega mozga. |
let zavila drugam, kadar sta sredi | polja | zagledala psa, ki se jima je zdel podoben |
Toda ni mogoče spremljati preobrazb | živila | . |
ima kokoš v lupinah svojih jajc več | apna | , kot ga je v vsem ovsu, ki ga dobi |
Niti tega ne vemo, kolikšna je moč | srca | . |
poljudnoznanstvenih del in socialist, poslanec | leta | 1848. |
Omenjeni priročnik je izšel | leta | 1846. |
Lotila sta se celo | zdravljenja | grbavca. |
zanimala za vakcinacijo, na listih | zelja | sta se naučila puščati kri in si celo |
Tolikšnega | pomanjkanja | logike nista mogla prenašati in sama |
Na podlagi | sklepanja | , da se notranje vnetje onemogoči, če |
župnikovo pohujšanje uvedla novi način | merjenja | temperature v zadnjici. |
jezik, to so bila znamenja trebušnega | vnetja | . |
in naročil za bolnika juho in malo | mesa | . |
boste na sodišču zaradi nezakonitega | ukvarjanja | z medicino!« |
»Gre za spodnji del | telesa | iz usnja. |
»Gre za spodnji del telesa iz | usnja | . |
»Gibalo | življenja | je za naju skrivnost, bolezni je preveč, |
ne dajo niti ene pametne definicije | zdravja | , bolezni, diateze, niti gnoja ne.« |
Glede na to, da pijavke niso ublažile | zbadanja | v prsih, si je pomagal z mehurnikom, |
Z vsemi vrstami | mesa | so sitnosti. |
higieni Alfreda Becquerela je izšla | leta | 1854, torej nekaj let po dogajanju |
Kozarec čistega | vina | po juhi je odličen za želodec. |
flanelaste majice, branilke in zaščitnice | zdravja | , Bouvardu ljube in od Pécucheta neločljive |
Prekipevala sta od | navdušenja | . |
nastanku sveta, odločen zagovornik dobrega | pisanja | . |
Ko je prišel čas | parjenja | , sta zaprla živali v stiskalnico, nato |
sta najprej pojedli vsaka svoj kup | sena | . |
Vprašanja | vrst sploh nista razumela. | |
Nikjer ni bilo živega | bitja | , nobenih krikov. |
cervus giganteus se je pod kostanji tresel zaradi | rjovenja | jamskega medveda, pred katerim je prestrašeno |
Larsonneur, advokat, član odvetniškega | združenja | v Lisieuxu in arheolog. |
so kakšne možnosti, da se najde kaj | podobnega | ? |
golenicami, vsak na ‘dvoje naramnic, zaradi | potenja | ’, in čeprav ‘čepica ni povsod primerna’, |
Nič | lažjega | . |
perspektive, globine daljav ali valovitega | zelenja | , marveč tisto, kar se ni videlo, kar |
izdelal geološki zemljevid francoskega | cesarstva | . |
otok Julia, Monte Nuovo in še marsikaj | podobnega | .« |
pa ognjeniki vedno nastanejo poleg | morja | .« |
Od | jutra | ni jedel. |
se je obrnil nazaj, da bi prišel do | polja | po kakšnem ‘useku’, kar je gotovo storil |
usedel in zavedal se je le še divjega | bitja | srca; dušil se je. |
in zavedal se je le še divjega bitja | srca | ; dušil se je. |
življenjepisov in izvlečkov sta zvedela nekaj | malega | o naukih Lamarcka in Geoffroya Saint‐Hilaira. |
nastale zaradi neposrednega vpliva | okolja | . |
pomenijo v Genezi besede ‘studenci | brezna | ’ in ‘zatvornice neba’, ko pa brezno |
besede ‘studenci brezna’ in ‘zatvornice | neba | ’, ko pa brezno vendar nima studenca |
geologi, Resnična načela proti zmotam 19. | stoletja | . |
oklenil resničnosti Svetega pisma, | izročila | človeškega rodu in živali, ki so jih |
Namesto | sonca | je menda obstajalo veliko svetlobno |
nastanku kremena, krede, morda tudi | zlata | . |
kateremu je Bouvard nekoč dal kozarec | vina | . |
se usedla na svetlobo in se lotila | dela | . |
grejača obvladovala kozici in ploščo z | ognjišča | , ki je prikazovala meniha, ko boža |
žari, kovanci, steklenička iz opalnega | stekla | . |
črne polsti in pošastno coklo, polno | listja | in ostankov iz gnezda. |
coklo, polno listja in ostankov iz | gnezda | . |
školjkami, in na škatli steklenica | žganja | , v kateri je bila viljamovka. |
Pécuchet sta hotela imeti še več takšnega | pohištva | , kakršna je bila skrinja, in šla sta |
ki se bleščijo kot tapete iz dragega | kamenja | , grobnice na koncu kapel, negotova |
Tole je pa iz 12. | stoletja | ! |
daleč, da nista trpela niti najmanjšega | znamenja | dekadence. |
Polkrožni lok iz 13. | stoletja | še vedno prevladuje v Provansi. |
Včasih je na vogalu | poslopja | , za gnojiščem, karolinški stolp. |
divjega videza zaradi trojnega še vidnega | obzidja | , strelnih lin pod stopniščem, ozkih |
Sredi | polja | stoji pokonci zatrep, od vrha do tal |
Iz | dna | omare je Gorju naredil klečalnik, ki |
ki je bil guverner Hastingsa v času | zavojevanja | ? |
slaboten namig pripelje do neprecenljivega | odkritja | . |
Nekega | popoldneva | sta prišla na ogled muzeja gospa Bordinova |
»Tale klobuk je pa res potreben | popravila | .« |
Ni imel | razumevanja | za coklo, ki je bila nekoč izvesek |
rekel Bouvard, »če ima človek res kaj | lepega | ?« |
svinca, ki so držali skupaj neštete delce | stekla | . |
pomožno deklo - in jo pognali ‘zaradi | obrekovanja | ’. |
zgodilo čez nekaj dni, ko se bo vračal s | potovanja | po Bretanji. |
Grke so naučili metafizike, Perzijce | čarodejstva | , Etruščane prerokovanja iz živalskega |
metafizike, Perzijce čarodejstva, Etruščane | prerokovanja | iz živalskega drobovja, Rimljane pa |
Etruščane prerokovanja iz živalskega | drobovja | , Rimljane pa cinjenja bakra in trgovanja |
iz živalskega drobovja, Rimljane pa | cinjenja | bakra in trgovanja z gnjatjo. |
drobovja, Rimljane pa cinjenja bakra in | trgovanja | z gnjatjo. |
Toda od tega | ljudstva | , ki je obvladovalo stari svet, so ostali |
Lotili so se | dela | . |
pokopališče, da bi si ogledala sledove svojega | početja | . |
klobukom na glavi, prekršil je vsa pravila | lepega | vedenja, sicer pa je tako ali tako |
glavi, prekršil je vsa pravila lepega | vedenja | , sicer pa je tako ali tako bil robavs. |
nekateri med njimi so razkazovali rogove | izobilja | v zelenih in rdečkastih tonih: brivske |
»Nobenega | zagotovila | nimam, da jušnik ni pristen. |
»Vem za nekaj | boljšega | . |
uzurpirali ničesar in kralji niso odpravili | tlačanstva | . |
bil liberalnega duha in občutljivega | srca | , je bil konstitucionalec, žirondist |
je vse zločine pripisoval rovarjenju | plemstva | in zlatu iz tujine.* |
Beaufortovega | dela | o rimski zgodovini. |
Nobenega | soglasja | ni o starosti Kaldejcev, Homerjevem |
zgodovini je marsikaj zavito v temo zaradi | pomanjkanja | dokumentov. |
Pâris se je lotil | prebujanja | domišljije z rebusi: če poleg narisanega |
hloda piše H = K in če je zraven del | rekla | »... in krik«, potem se to prebere Klodvik; |
kakšnim dejstvom in tako je bil smisel | dvorišča | , vrta, okolice, vse vasi le v tem, |
na tri načine, Rimljani pa začetek | leta | na osem načinov. |
znanost) v naslovu svojega znamenitega | dela | Načela nove znanosti o obči naravi narodov. |
Leta | 1827 se v Cherbourgu izjalovi ples, | |
Kot veliki admiral opravi pregled | ladjevja | , namenjenega v Alžirijo. |
Saint‐Cyra in nameni gojencem besede | upanja | . |
vojašnico lovcev, prosil za kozarec | vina | in ga spil na kraljevo zdravje. |
Leta | 1814, ob vsaki priložnosti, v najmanjši | |
»Nič več vojne, nič več | novačenja | , nič več davkov.« |
Vpričo tega prizora in novega | razočaranja | je Bouvard komaj zadrževal solze, Pécuchet |
Sita sta bila tako njega kot njegovega | početja | . |
svojega Lascarisa Španca, ki sredi 15. | stoletja | kadi pipo, ‘dolgo arabsko pipo’. |
lotil revizije Dumasa z znanstvenega | stališča | . |
Iz | sovraštva | do stare šare je Bouvard vzel v roke |
značaji so iz ljubezni do preprostosti in | spoštovanja | nevednosti izoblikovani iz enega samega |
Puščavniki iz Chaussée d'Antina so zajetna kronika pariškega | življenja | na začetku prejšnjega stoletja, njen |
pariškega življenja na začetku prejšnjega | stoletja | , njen avtor je Victor Joseph Etienne |
Odmaknjenost | dogajanja | , spopad interesov in usode glavnih |
Drama | leta | 1830 ju je očarala z gibanjem, barvitostjo, |
Hotela sta ji prikazati kaj | dobrega | . |
»Všeč ji bo kaj | klasičnega | . |
predlagal veliki prizor iz tretjega | dejanja | Tartuffa. |
Bouvard bi zaradi | dela | dialoga potreboval haljo. |
deklamacije, gospa Bordinova pa je na dnu | srca | čutila nekakšno presenečenje, očaranje, |
Zbrala je gube | krila | in neodločno stala na robu. |
žal jima je bilo, da nimata svojega | gledališča | . |
okroglega obraza in pleše ni našel nič | boljšega | , kakor da se je imel ‘za takšnega kot |
se, naj taka bo beseda, da seže do | srca | , ga ogreje in reši leda. |
opazila, sta sodila, da sta sposobna | pisanja | . |
spoznal v pivnici starega učitelja | pisanja | , zapitega in bednega človeka. |
Obstaja več vrst | lepega | : lepo v znanosti, lepo v geometriji, |
Lotila sta se | vprašanja | vzvišenega. |
Lotila sta se vprašanja | vzvišenega | . |
Preveč natančna uporaba | resničnega | škodi lepemu in skrb za lepo preprečuje |
Toda brez idealov ni | resničnega | ; zato so modeli bolj stalno resnični |
od tistega, ki jo opazuje, je nekaj | relativnega | , minljivega. |
ki jo opazuje, je nekaj relativnega, | minljivega | . |
André Chénier pesnik, ki ne dosega 17. | stoletja | . |
kritiki in pesniki, rad bi dojel bistvo | lepega | . |
Mar gre za poskus | zbližanja | ? |
»Kaj pa je v tem | slabega | ?« |
»Misliš, da ni nič | hudega | ?« |
Bouvard je ponudil drevesce, kajti zmaga | ljudstva | je razveselila njegovo rodoljubje. |
izrekel naše najvišje geslo; drevo | ljudstva | je drevo križa. |
Vera je potrebna | usmiljenja | , če naj obrodi sadove, in v imenu usmiljenja |
usmiljenja, če naj obrodi sadove, in v imenu | usmiljenja | je duhovnik rotil brate, naj ne delajo |
Gospod de Faverges je bil drugačnega | mnenja | . |
in vsakdo je govoril, da ‘nima nič | boljšega | ’. |
se je zavedal svojega izjalovljenega | življenja | , se je vedno držal tako čemerno. |
predstavnik starejše veje Burboncev, je od | leta | 1830 živel v izgnanstvu. |
lase, košate obrvi in obutev iz grobega | platna | . |
Hočemo pravico do | dela | !« |
» | Dela | zmanjka zato, ker je preveč izdelkov! |
»Ampak... z organizacijo | dela | ...« |
Vsi so gledali v prvo nadstropje | županstva | , ko se je na glavnem oknu pod uro prikazal |
Brž nato je izginil z | okna | , kajti zgrabil ga je strojnik. |
Lotil se je | dela | in ni se zmenil za njene prepovedi. |
Na ta način je razumel pravico do | dela | , besede, s katerimi ga je Gorju čisto |
za odškodnino ni plačala njegovega | dela | , obdržala pa je gnoj. |
Parizu’, toda Foureau ni mogel zapustiti | županstva | , Marescot pisarne, zdravnik bolnikov, |
obsodili na tri mesece ječe zaradi | hujskanja | k družbenemu preobratu. |
Italijanov ne bomo napadli, potrebujemo pa | poroštva | . |
Nič ni torej bolj legitimno od tega | vmešavanja | . |
Pravica do | vmešavanja | se jima je zdela sumljiva. |
Elita pariških meščanov je iz | sovraštva | do prevratnih idej razdejala dve tiskarni. |
novem zakonu je razpečevanje vseh vrst | blaga | prišlo v pristojnost prefektov in Proudhona |
Učitelj ni prikrival svojega | mišljenja | . |
na stolu, pručki in starem zaboju od | mila | . |
veruje: razorožitev vojske, odpravo | sodstva | , enakost plač, srednjo raven, s čimer |
vojskovodja, osvajalec in guverner Alžirije, | leta | 1848 poveljnik vojske v Parizu. |
»V srednjem veku je bilo marsikaj | dobrega | ,« je ugovarjal Marescot. |
nekaj časa ni bilo slišati drugega kot | žvenketanja | vilic in čeljusti ter korakov strežnikov |
ter korakov strežnikov po parketu in | ponavljanja | besed: |
Kako se ustaviti na robu | brezna | ? |
Atencih, s katerimi imamo marsikaj | skupnega | , je Solon ukrotil demokrate tako, da |
davčni sistem, prednosti ekstenzivnega | poljedelstva | , odpravo smrtne kazni. |
Bledi žarki oktobrskega | sonca | so se stegovali za gozdovi, pihal je |
izvoljenost je bila celo poudarjena v obredu | posvečenja | , ko sta škofa pokazala na kralja ter |
Torej oblast prihaja od | ljudstva | . |
zamižal, nagnil glavo nazaj in se lotil | razčlenjevanja | . |
In skupnost ne ponuja | poroštva | . |
Tako torej, sta si rekla, Bog | leta | 1793 je pontifeks demokracije! |
pojavov bo zemlja postala lepša, zaradi | križanja | ras bo človeško življenje daljše. |
zarje so znamenje planetarnega prska, | oddajanja | plodnosti. |
Brez | dovoljenja | republike ni dovoljeno tiskati knjig.« |
Prebivalci Ikarije, | izmišljenega | eldorada v Ameriki, kamor je socialist |
pri utopistih mogoče najti marsikaj | smešnega | . |
Pécuchet je odšel iz | stanovanja | in zaloputnil z vrati. |
se blaginja povečuje, izgine blišč | življenja | . |
lahko šli po njej, ne bi mogli videti | obzorja | , kadar bi bili v spodnjem delu. |
Od | presenečenja | sta onemela. |
Hvala bogu, da je konec | klepetanja | v skupščini. |
Nobene milosti s premaganci, nobenega | usmiljenja | z žrtvami! |
več nista proučevala, ker sta se bala | razočaranja | , prebivalci Chavignollesa so se ju |
Nekaj | hudega | se pripravlja in jaz bom zraven. |
polnega slepeče svetlobe, bohotnega | cvetja | , oceanov, viharjev, zakladov in neskončno |
dala odpoved, ji je nalagal še več | dela | , si zapisoval dneve, kadar je bila |
Mélie je delala pri okrogli mizi poleg | okna | ; svetila si je s svečo; kdaj pa kdaj |
je ugovarjal, češ da ne potrebujeta | privoljenja | od nikogar. |
resen; toda sram ga je bilo nečastnega | početja | in ni si upal k zdravniku. |
Zadovoljna sta bila z novim načinom | življenja | in hotela sta si izboljšati zdravje |
stožcem, katerih konci imajo obliko | grla | pri steklenici. |
Uporaba gimnastike kot reševalnega | sredstva | ju je še posebej navdušila. |
Bouvard je z | okna | videl, kako se je zamajal, potem pa |
krčmo po nekaj steklenic španskega | vina | , kajti stroj da je treba namazati. |
padali na ramena, kot je bilo to moderno | leta | 1830. |
prakse lahko dosegel, da ne bi bilo | boljšega | magnetizerja od tebe!« |
Potuhnjeno se je lotil | prebiranja | Montacabèra. |
Po eni uri | opazovanja | jo je Pécuchet komaj slišno vprašal: |
domov in zapisala zapažanja v dnevnik | zdravljenja | . |
Japonski postopek | zdravljenja | , podoben kitajski akupunkturi. |
ustavilo, toda zaradi čenč in morda tudi | izsiljevanja | je bilo bolje odnehati. |
»To so vrata | upanja | , mogoče je to izhod.« |
odrgnjeno barvo; tudi vrt je bil vreden | obžalovanja | . |
Na drugi strani | drevesa | so bile druge osebe. |
držali v rokah vrvico, ki je visela z | drevesa | ; ptički so peli, v zraku je visel vonj |
Priredil jo je | leta | 1788 in na njej gostom napovedal revolucijo |
Od | začudenja | se ni nihče zasmejal. |
Pa brez mojega | dovoljenja | ! |
svetega Janeza, videl je Mojzesa in | leta | 1736 je celo videl sodni dan. |
mogli imeti, ne bi več potrebovali moči | trajanja | . |
pokrila s pijačo in popila je toliko | žganja | , da je naposled postala alkoholičarka. |
duhove, ki naj bi pomagali duhovom iz | okolja | . |
Nato sta se lotila | dela | , pri čemer je bil eden radoveden, kaj |
hrbet in metal na ognjišče prgišča | žvepla | . |
zapisali ta dogodek, niso pa poznali | nadaljevanja | : dvanajst bratov je moralo na pot in |
milo prosil gospodarja, naj se lotita | iskanja | . |
bile zlate palice zakopane v časih | izseljevanja | . |
vilasto palico iz leske in se nekega | jutra | odpravila iskat zaklad. |
da je začutil nekakšno trganje okoli | srca | , izredno čudno stanje, ki ga je gotovo |
Hotela sta priti do tega | spoznanja | in iskala sta po Voltairu, Bossuetu, |
nedostopni zaradi obsega del ali težavnega | izražanja | , zato pa sta ju Jouffroy in Damiron |
ki so obravnavali modrost prejšnjega | stoletja | . |
»imam v sebi nekaj, kar je višje od | telesa | in kar je včasih v nasprotju z njim.« |
svoje izražajo neskončnost njegovega | bitja | . |
poti brez konca, proti prepadu brez | dna | , okoli njiju pa ni nič drugega kot |
bili univerzalni, bi jih imeli že od | rojstva | .« |
materija sama po sebi ne more narediti | gibanja | . |
Na področju | čutenja | razlikujemo telesno in nravno občutljivost. |
»Nič | skupnega | ni med Arhimedovim užitkom, ko je odkril |
Gavij Apicij, latinski pisec iz 1. | stoletja | , je predvsem avtor desetih kulinaričnih |
priskutilo, da sta preskočila lastnost | hotenja | in stopila v logiko. |
»Spominjam se tega | dejanja | mojega duha, s katerim sem zaznal ta |
Bistva | ne dojamejo. | |
Razum ponuja več | jamstva | , ker je nespremenljiv in brezoseben, |
dopustiti dve prejšnji spoznanji: spoznanje | telesa | , ki je občutilo, spoznanje pameti, |
Po Bouvardovem mnenju se takšnega | brezna | boji le šibka pamet. |
duša, še bolj pa združitev duše in | telesa | . |
Beljambu sta bila dolžna za tri sodčke | vina | , Langloisu za dvanajst kilogramov sladkorja, |
rento, obenem pa obdržala pravico do | uživanja | . - |
pa pripomnil, da se pripravlja nekaj | boljšega | in da bosta obveščena o tem. |
Bouvard se je lotil | čiščenja | gabrovega drevoreda, Pécuchet pa obrezovanja |
čiščenja gabrovega drevoreda, Pécuchet pa | obrezovanja | špalirjev. |
Višja stopnja | gibanja | bi lahko pripeljala do življenja. |
stopnja gibanja bi lahko pripeljala do | življenja | . |
je zelo ustrezalo, skoraj nobenega | dela | ni bilo, skratka, to je bil najlepši |
Zakoni duha so zakoni | vesolja | , človekov razum je enak božjemu.« |
sedel k njima in Pécuchet se je lotil | krščanstva | . |
posamezniku, kar je nedvomno nekaj | hudega | , toda glede na stvari je drugače. |
» | Stvarjenja | ni bilo, ker je obstajalo od nekdaj. |
nič drugega kot nenehno prehajanje iz | življenja | v smrt in iz smrti v življenje, ni |
Gotovost, da nič obstaja, je sicer | obžalovanja | vredna, vendar je le gotovost. |
Ko sta nekega | dopoldneva | šla po tobak, sta pred Langloisovimi |
v Chavignollesu so si oddahnili od | olajšanja | . |
»Kako to, da svojega | premoženja | ne daste revežem?« |
nas nered, kakor da bi bil red nekaj | znanega | , kakor da bi narava ravnala s ciljem!« |
Nekega | popoldneva | se je zaslišal pogovor med Marcelom |
Sredi | poletja | sta dobila pismo s sporočilom, da se |
Mrhovina se je zaradi | sonca | in brenčečih muh kot premikala, zavita |
smrt v obliki temne noči, luknje brez | dna | , nenehne omedlevice, kajti karkoli |
Kaj je narobe, če se znebite | bremena | , ki vas tlači, in naredite nekaj, kar |
higienskih razlogov dobro popiti stekleničko | žganja | , Pécuchet pa, da bi si privoščila malo |
Serpent je hropel, dvigal se je dim | kadila | . |
radost in gledali so telesce božjega | deteta | , ki je na otepu slame žarelo kot sonce. |
vlekla vase mlačen zrak, veselila sta se | življenja | . |
raznežen, Pécuchet se je spomnil prvega | obhajila | ; in iz hvaležnosti do moči in stvari, |
dogme, nobene druge zahteve kot čistosti | srca | . |
Tu ni več prilik, | cvetja | , ptic, marveč so rastline in stiskanje |
strahom zaradi prerokov z levjim glasom, | bobnenja | groma v oblakih, ječanja v geheni in |
levjim glasom, bobnenja groma v oblakih, | ječanja | v geheni in zaradi Boga, ki razmetava |
Napadov napuha že dolgo ni imel; zaradi | veselja | do dela ni bil lenuh; če gre za požrešnost, |
že dolgo ni imel; zaradi veselja do | dela | ni bil lenuh; če gre za požrešnost, |
trpinčiti, zato se je odpovedal kozarčku | žganja | po jedi, si privoščil le štiri ščepce |
znašel v muzeju, je za vse predmete iz | železa | in svinca ponudil nekaj svojega blaga. |
železa in svinca ponudil nekaj svojega | blaga | . |
včasih videli tiara, sandala ali košček | ušesa | , zavzdihnil, potem pa vrtnaril naprej; |
Vedenja | , ki je značilno za cerkvenega človeka, | |
človeka, se je gotovo navzel zaradi | druženja | z župnikom. |
gnezd, bistrih studencev, dobrodejnega | sonca | ; prijateljeva pobožnost se mu je zdela |
Toda navsezadnje bi se z | romanja | utegnil vrniti z vero v srcu, čemur |
Po dvanajstih urah | potovanja | sta se pripeljala pred gostišče. |
Na začetku 2. | stoletja | jo je postavil sveti Regnobert, prvi |
živel v 7. stoletju, ali pa sredi 11. | stoletja | Robert Veličastni. |
Okoli | leta | 1112 je prvotni kip odkrila ovca, ki |
sta se šum njihovih molkov in ropot | kladiva | , ki je razbijalo kamne. |
Besede | čaščenja | , prispodobe so ga dvignile k njej, |
časopisu, zavarovalniški uradnik, ravnatelj | gojišča | za ostrige. |
dobavil Goutmanu za tri tisoč frankov | vina | . |
da bi Pécuchet nekega dne ostal brez | premoženja | ; toda zgrabiti bi bilo treba priložnost, |
Marescot je poudaril, da je eden šibkega | zdravja | , drugi pa po temperamentu nagnjen k |
Zaradi prvega | obhajila | je bila cerkev polna. |
Pécuchet, nedvomno je od prevelikega | razburjenja | nihal z glavo na levo in desno. |
tiktakanje ure ga je spominjalo na bitje | srca | , če se je zbodel s sponko, je pomislil |
se moramo zahvaliti Bogu za blagor | življenja | ? |
klancu hodi, kdor hoče vsemu priti do | dna | .« |
»Namen slehernega | kaznovanja | je vendarle poboljšati krivca, to pa |
predavanje, v katerem je bil zaradi | poslušalstva | dokaj prevzeten. |
Abrahamova daritev je prispodoba | trpljenja | , Jakob je druga prispodoba Mesije, |
Takšen način | razumevanja | dejstev se je Pécuchetu zdel nepošten. |
knjiga se ne ujemajo glede ljudskega | štetja | . |
»Sleparji so potrebni | soglasja | , poštenjaki se ne zmenijo za to. |
To nima nič | skupnega | s trajnostjo dogme. |
se je spopad v učenosti in v napadu | samoljubja | je Pécuchet postal transcendenčen in |
Pomanjkanje | vedenja | ; zelo dobro! |
trava ob jarkih in vrsti brestov vse do | obzorja | . |
»Nedvomno gre za | obžalovanja | vredne ekscese, vendar pa ne morete |
Župniku Jeanu Meslieru, umrlemu okoli | leta | 1730, je Voltaire pripisal svoje delo |
molkov in odpuščanj, ki jih prinašajo, | delovanja | relikvij in ugodnosti svetih voda. |
kot svetnika (kanoniziran je bil šele | leta | 1925). |
zakone in razširjala fotografije svetega | srca | Jezusovega. |
ji moral poslati nekaj ‘mučeniškega | testa | ’, mešanico velikonočnega voska in človeškega |
v omaro suhe slive, pokrite s kosom | perila | , in ko so čez leto dni odprli omaro, |
pomisli na to, toda ko se zgodi kaj | nenavadnega | , vidimo v tem božjo roko.« |
Porogljivo brezboštvo 18. | stoletja | bi še prenesel, moderna kritika pa |
videla drevorede, na katerih je iz | zelenja | izstopal rdeči telovnik kakšnega služabnika, |
In zaradi razkošnega | okolja | sta postala prizanesljiva do besed, |
odvratno,« je govoril grof, »je duh | leta | 1789! |
Svoboda | zmerjanja | , puntanja, uživanja oziroma ropanja, |
Svoboda zmerjanja, | puntanja | , uživanja oziroma ropanja, tako da |
Svoboda zmerjanja, puntanja, | uživanja | oziroma ropanja, tako da religija in |
zmerjanja, puntanja, uživanja oziroma | ropanja | , tako da religija in oblast morata |
oddaljil od vere, ki je postala sredstvo | vladanja | . |
hebrejščine; v njegovi retoriki ni bilo nič | nepredvidenega | ; vedno je govoril o preganjanem jelenu, |
kajti vzgoja mora biti predvsem šola | spoštovanja | . |
sklonjeno glavo še vedno stal sredi | dvorišča | . |
Bojimo se njegovega | maščevanja | , prizadevamo si za njegovo slavo, ima |
Raj je nekaj | otročjega | , če blaženi v njem kar naprej tuhtajo, |
»Ne razumete več | krščanstva | . |
»Mar bi bilo to kaj | hudega | ?« |
Nadzoroval je posipanje ceste, izglasovano | leta | 1848, za službo pa se je imel zahvaliti |
zahotelo; in ganjenost se je dvignila od | srca | k ustnicam, mu zmočila veke, mu skoraj |
V Bouvardu se je iz | usmiljenja | vse uprlo, bil je ogorčen nad usodo, |
Foureau ni mogel pozabiti | zaničevanja | , ki ga je bil deležen kot župan. |
Predmet | razglabljanja | ima manjšo vrednost od načina razglabljanja. |
razglabljanja ima manjšo vrednost od načina | razglabljanja | . |
Čeprav sta bila | trdnega | zdravja, ju je Pécuchet kot kakšen |
Čeprav sta bila trdnega | zdravja | , ju je Pécuchet kot kakšen Špartanec |
Lotili so se | pisanja | . |
Nič ni bolj | bedastega | od učenja na pamet; toda če se spomin |
Nič ni bolj bedastega od | učenja | na pamet; toda če se spomin ne uri, |
ima nad uhljem, v višini oči, organ | prehranjevanja | . |
V glavah njunih učencev ni bilo nič | čudnega | ; verjetno samo zato, ker sta se slabo |
Nekega | dopoldneva | , ko sta se Bouvard in Pécuchet ravno |
Nekega | popoldneva | se je prišel strič tudi zdravnik. |
utemeljitelj frenologije ali kranioskopije ( | proučevanja | možganskih funkcij). |
Njen brat pa je imel | obžalovanja | vredno črepinjo; močna izboklina v |
čeljustnem kotu temenice je nakazovala organ | uničevanja | , ubijanja, štrlina nekoliko bolj spodaj |
temenice je nakazovala organ uničevanja, | ubijanja | , štrlina nekoliko bolj spodaj pa je |
nagon se vedno razdeli na dvoje: nekaj | dobrega | in nekaj slabega. |
razdeli na dvoje: nekaj dobrega in nekaj | slabega | . |
inteligence, krotitev značaja, plemenitenje | srca | . |
Zaradi | zmagoslavja | pri Ganotu sta postala slavna in ljudje |
»Nič | dobrega | ne bo, a?« |
veri,« je rekel Bouvard, »res ni nič | posebnega | .« |
Placquevent je zardel od | ponižanja | . |
Bouvard je skušal Victorino naučiti | računstva | . |
Pri zemljepisu nista bila enakega | mnenja | . |
žrtvoval tri grede; toda štiri strani | neba | nikakor niso šle Victorju v glavo. |
tako drzen, da je sam prevzel pouk | risanja | - po naravi! - in da se je kar takoj |
prevladovalo v ospredju, reka je tekla z | neba | , pastir je hodil po čredi, speči pes |
gotovo potrebna v zakonu, toda nekaj | krutega | je v tem, da se dekle vzgaja izključno |
isto kot svetilka, torej ni imela nič | skupnega | z iskro, ki jo ukreše kamen, s plamenom |
zadregi gledala vanjo, kajti teoriji | gorenja | nista bila kos. |
»Rafaela | cvetja | «. |
je stala Marianne s celim naročjem | perila | . |
s prijetnim vonjem njenega zdravega | telesa | in Bouvarda je prešinilo poželenje; |
vzdihnila, kot da je žalostna zaradi nečesa | velikega | v svojem življenju. |
Bouvard je bil ogorčen zaradi | pretepanja | živali. |
Korist se razlikuje od | dobrega | , kajti dobro je samo po sebi neuničljivo. |
da v vsej zadevi sploh ni opredelil | dobrega | . |
iz Padove, človeka izredno skromnega | porekla | , ki je zaslovel kot egiptolog. |
Toda Victor ni imel ne duha ne | srca | . |
Če je otrok len, mu ne dajajte | dela | , kajti do tega ga bo sam od sebe pripeljal |
ne bi trpel na mrazu, bil je trdnega | zdravja | , da bi se lahko še tako preobjedel, |
Potem se je še ves tresoč od | razburjenja | šel pritožit k Bouvardu. |
se, da bi njuna obraza izražala nekaj | strašnega | , vendar ni bilo nobenega učinka. |
Victorju je glas komaj prihajal iz | grla | , tako ga je stiskal: kadar se je takt |
Michaudovi Biografiji nista našla njenega | imena | . |
in Victorino seznaniti s skrivnostjo | razmnoževanja | ? |
rumen suknjič in hlače iz dvonitnega | platna | . |
medtem ko je oče Aubain stal na kupu | kamenja | kakšne tri korake stran in stokal. |
celem kupu stvari, ki niso imele nič | skupnega | z razpravo. |
neskončnosti, medtem ko je sodnik vrhovnega | sodišča | opravilno sposoben do petinsedemdesetega, |
prvostopenjskem sodišču pa le do sedemdesetega | leta | .« |
tednov je bil Dauphin oproščen zaradi | pomanjkanja | dokazov. |
zase privilegije na rovaš velikega | števila | drugih. |
obtoževali, da ne poznata praktičnega | življenja | in da zagovarjata splošno enakost in |
Upravna pravica je bila zanju nekaj | pošastnega | , kajti administracija nekaznovano vlada |
In nekega | jutra | navsezgodaj je Bouvard, ki ga je zeblo, |
napol zaprte, obraz še skremžen od | uživanja | . |
polne rdečih znamenj od grbavčevega | stiskanja | ; plave lase je imela razpuščene. |
prekrižanimi rokami, Pécuchet na robu | ležišča | , bos in z bombažnim čepcem na glavi. |
Bouvarda, ki ga je imel v žepu že od | jutra | . |
Zaradi tega | nadlegovanja | sta se razjezila na Dumouchela, potem |
»Da, da, vzgoja je res nekaj | imenitnega | !« |
dolgočasiti, kajti njun duh je bil potreben | dela | , njuno življenje je moralo imeti cilj. |
pomočnik, gospod Marescot, je imel do vratu | dela | v svoji pisarni, za predavanje torej |
prostor za shranjevanje vozov, kmečkega | orodja | , strojev |
cveti, ki se goji zaradi oljnatega | semena | |
teorija, ki pojasnjuje zakonitosti | delovanja | družbe z zakonitostmi delovanja organizma |
zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi | delovanja | organizma |
ploščata riba z očmi na levi strani | telesa | |
namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) | drevja | |
tumulus - kup nasute zemlje ali | kamenja | , ki pokriva en grob ali več grobov; |
Pisanje za to knjigo je nastajalo od | poletja | 1985 do pomladi leta 1989. |
nastajalo od poletja 1985 do pomladi | leta | 1989. |
Preživeti pomeni najti smisel | trpljenja | . |
Nekaj v zvezi s smislom | življenja | , dajanjem in sprejemanjem. |
kulturah doživljal drugačne kvalitete | življenja | . |
manj naših vrst frustracij in manj | zaviranja | nežnih elementarnih čustev. |
nekaj časa zdi, da ni razvit za vodenje | življenja | . |
iz evolucije; nekaj utegne biti še | globljega | , pomembnejšega, kar pomaga preživeti, |
evolucije; nekaj utegne biti še globljega, | pomembnejšega | , kar pomaga preživeti, kadar razum |
ni sposoben odgovarjati na vprašanja | življenja | in smrti. |
Če nisi zadovoljen, potem se | življenja | ne spodobi ignorirati ali odvreči, |
zdi tudi v redu, ker smo pač nekaj | posebnega | - od daleč prihajamo in daleč gremo. |
Škoda je tvojega | znanja | . |
Presunljivo so zašumele v toplem vetru z | morja | . |
in škatlo s tremi litri najboljšega | vina | . |
človek, predvsem tisti, ki ima najmanj | zaupanja | , tisti, ki se kar naprej postavlja |
Tik zraven | pokopališča | od koder se je včasih slišala tako |
Tu nisem zaradi | trpljenja | , ampak zaradi radosti. |
Potem, ko sva se ljubila tam sredi | cvetja | in zelenja dehtečega poletja, me je |
sva se ljubila tam sredi cvetja in | zelenja | dehtečega poletja, me je po svojem |
tam sredi cvetja in zelenja dehtečega | poletja | , me je po svojem tankem asfaltnem traku |
na njivi za kamnito ograjo starega | pokopališča | , koder je vsak premik v spalni vreči |
visoko, da lahko vidiš prek | obzorja | . |
širine kozmosa, se lahko zgodi nekaj | podobnega | , kakor če se ti pokaže Marija. |
s slaščicami in sadjem in kozarcem | vina | včasih... |
kontrastu sem takrat videl nekaj tako | absurdnega | , kot je življenje samo, nekaj veličastno |
je življenje samo, nekaj veličastno | blesavega | . |
Za udobno plitvost žrtvujemo toliko | lepega | in vrednega. |
plitvost žrtvujemo toliko lepega in | vrednega | . |
ga problema, ki v sebi ne bi nosil | darila | zame. |
Podobno se da naučiti tudi umetnosti | pogrešanja | svojega starega načina življenja. |
umetnosti pogrešanja svojega starega načina | življenja | . |
od kačjih pastirjev, vodnih pajkov, | šelestenja | trsja in regljanja žab nazaj na cesto. |
pastirjev, vodnih pajkov, šelestenja | trsja | in regljanja žab nazaj na cesto. |
vodnih pajkov, šelestenja trsja in | regljanja | žab nazaj na cesto. |
Zaradi svojega | prehranjevanja | nisem bil nikoli bolan, dobro pretelovadeno |
Potemtakem ni treba povedati, da | sadja | nisem več rabutal, ampak prosil zanj. |
nisem Švabo, so se pojavile steklenice | piva | in frakeljni žganja. |
pojavile steklenice piva in frakeljni | žganja | . |
Glejmo, kar nam je | skupnega | , ne pa, kar nas ločuje, saj smo si |
vstopni žig so namreč že udarili in kaj | dramatičnega | se ni moglo primeriti, uiti omejeni |
zgledalo nekam nerazvito in pobito, brez | veselja | , brez volje. |
Pa saj to ne more biti samo zaradi | pomanjkanja | bogatije. |
naporom, z muko, s trpljenjem - občutja | mučeništva | si sam ustvarjam s svojim odnosom do |
klancu navzgor spet približala volja do | dela | , kreiranja in ljubezni. |
navzgor spet približala volja do dela, | kreiranja | in ljubezni. |
nekdaj in kako prazno duha, kar je | novega | . |
poiskal v novem kozmopolitskem delu | mesta | . |
je vedno najti kakšen pozabljen del | gradbišča | , koder je dovolj prostora za spalno |
Poleg | bivališča | najtežje menjamo način razmišljanja. |
Poleg bivališča najtežje menjamo način | razmišljanja | . |
To je naravni zakon | preživetja | . |
poseduje nas, - ne hrepenenje zaradi | doseganja | zadovoljstva, kajti zadovoljstvo pomeni |
nas, - ne hrepenenje zaradi doseganja | zadovoljstva | , kajti zadovoljstvo pomeni pozabiti |
druge nove možnosti tako raznovrstnega | bogastva | sveta. |
Nekaj | lepega | sem moral sanjati. |
Kolesariti tako je nekaj precej | drugačnega | kot voziti sam. |
Skoraj do | jutra | sem potem poslušal teorije o skupni |
Bolgari in Jugoslovani imamo nekaj | skupnega | , skupaj smo se borili proti Turkom, |
pred kolesom, ki je poganska oblika | voščila | za srečno pot, in seveda s taisto gručo |
jajc, pečenih kurjih bedrc, konzerv, | sadja | in vsaj kilogram težko vrečo značk |
globoko noter v senožet pokošenega | žita | , legel na hrbet in otrpnil od impresije. |
rumena pokošena stebelca - od enega | obzorja | do drugega, zgoraj pa se je razprostiralo |
ker ga s take perspektive senožetnega | morja | še nisem ugledal. |
pulzirajoča lokacija vre od silne vibracije | življenja | , kot v morju pretepajoči se valovi. |
Nič | čudnega | - naša zemlja je dobra, Anatolija pa |
Zato sem po nekaj urah | kolesarjenja | pod večer zavil na ozko potko čez polja |
še čas, preden se mi bo zmešalo od | sonca | , hehetajočih se sončnic in divje svetlobe |
Koliko | trobljenja | , prerivanja, tiščanja in prenašanja |
Koliko trobljenja, | prerivanja | , tiščanja in prenašanja bicikla z enega |
Koliko trobljenja, prerivanja, | tiščanja | in prenašanja bicikla z enega pločnika |
trobljenja, prerivanja, tiščanja in | prenašanja | bicikla z enega pločnika na drugega. |
Za povrh je s potemnelega | neba | nad šestmilijonskim mestom padalo nekaj |
eksotične, užival sem jih kot način | uravnovešanja | frustracij domače Evrope, ki me je |
improvizacija, zatiranje svobodnega | izražanja | človekove kreativnosti pomeni tudi |
Manjkalo mi je moči za sprejemanje | življenja | , kakršno pač le to je, lažje bi bilo |
nerodni napisi, zakajene tovarne sredi | mesta | , debeli turisti, bolni pogledi. |
Morda strah pred absurdnostjo | življenja | , ki sem ga podzavestno zaznaval v okolju. |
kompjuterja, ali v zobnikih mojega | kolesa | , kot na vrhu gore ali v cvetnem prahu |
tak videz se da spoznati psihologijo | nasilja | in zastraševanja kot tudi discipline, |
da spoznati psihologijo nasilja in | zastraševanja | kot tudi discipline, požrtvovalnosti, |
Šele zadnji, iz | leta | 1922, je videti malo bolj znosen, mil |
zahvaliti splošni komercializaciji | življenja | , da lahko uživamo tako individualno |
stepskih osvajalcev, naveličanih trdega | življenja | , hrepenečih po luksuzu in uživaštvu |
predstavništvo naše Iskre v poslovnem delu | mesta | sem pribrcal preznojen, krvav in črn |
varnem, z nekim trapastim občutkom | zadoščenja | ... |
Po mesecu in pol | potovanja | sem se počasi sproščal. |
Telo se je navajalo na nov režim | življenja | . |
butanje vroče krvi v žilah, vibracije | telesa | , zaznaval skladnost človeka in njegovega |
zaznaval skladnost človeka in njegovega | orodja | , vse bolj proti perfekciji gibanja, |
njegovega orodja, vse bolj proti perfekciji | gibanja | , dihanja in bivanja. |
vse bolj proti perfekciji gibanja, | dihanja | in bivanja. |
proti perfekciji gibanja, dihanja in | bivanja | . |
nasprotno kot negativne predstave domačega | okolja | . |
Neba | , oblakov, pokrajine, vonjav, izrazov | |
vonjav, izrazov in lirike vsega tistega | globljega | , neizrekljivega, nepovedanega se nisem |
in lirike vsega tistega globljega, | neizrekljivega | , nepovedanega se nisem mogel več kar |
tistega globljega, neizrekljivega, | nepovedanega | se nisem mogel več kar tako naveličati. |
Njene od | morja | odrezane ter soncu in vetrovom izročene |
Ker smo navajeni hitrega mestnega | življenja | , včasih take pokrajine izgledajo tako |
nekaj dneh velike občutljivosti in | navdušenja | je bilo spet nekaj narobe. |
razritega asfalta pred mano je že od | jutra | izgledal odvraten, če sem pogledal |
romantičnih površinskih privlačnostih, brez | globljega | dojemanja skrite klasične forme. |
površinskih privlačnostih, brez globljega | dojemanja | skrite klasične forme. |
avtoriteto, od katere je odvisen okus mojega | življenja | . |
požgana puščava, spektakel sončnega | umiranja | , rojevanje prvih zvezd, kozmični mir |
Proces | napolnjevanja | z zanosom se lahko začne dogajati, |
To ni nič | eksotičnega | - ta zanos se da opaziti recimo pri |
ribičih, ki se vračajo z dolgega, mirnega | čepenja | ob vodi. |
Nobenega intelektualnega | opravičila | sicer nimajo, da so zapravili toliko |
zaradi našega omejenega kulturnega | stališča | . |
čudnimi oblikami; tako zelo drugačnimi od | početja | tujih kultur. |
osli, sikanje srpov na poljih zrelega | žita | , smrčanje dveh gospodov pred prvo vaško |
Lepše od | razbijanja | glave, kaj vse tiste slikarije pomenijo, |
Zvečer so oči zažgane od | sonca | in močne svetlobe. |
potipal po tistem, komaj še malo ostalega | sala | na trebuhu. |
tako nabijejo z zanosom preprostega | veselja | , da je živ in poln občutka, da je vse |
ali druge vrste strojev in živijo od | dela | drugih rok. |
brezsramno izmenjavali zgodbe s seksualnega | področja | . |
ali pa ker mi je bilo dovolj izlivov | ganotja | kakšnega zavrtega domotožja po gastarbajterski |
dovolj izlivov ganotja kakšnega zavrtega | domotožja | po gastarbajterski Dojčland. |
spomini iz preteklosti, vse do ranega | otroštva | , ki jih v normalnem vsakdanu verjetno |
izkušenj in vsrkaval čiste, krasne duhove | življenja | in vitalnosti. |
veliko vredna, boljše je imeti nekaj | dragega | , kar lahko poseduješ. |
v borovcih, pesem reke ali hropenje | morja | . |
da me je spet gnalo praktično brez | poganjanja | . |
Cesta je bila v vseh koordinatah ravna, | kolesa | sem se že tako navadil, da sem lahko |
bil tako sprostiti, da sem lahko s | kolesa | tudi uriniral in oprostite, enkrat |
Na sprednji del | ogrodja | sem privezal dve palici in nanje pritrdil |
situacij, dokler vsega skupaj zaradi | pomanjkanja | potrpljenja nisem opustil. |
dokler vsega skupaj zaradi pomanjkanja | potrpljenja | nisem opustil. |
Vseeno sem | mnenja | , da bi se jadro na kolesu v ugodnih |
senco pod torbami na zadnji strani | kolesa | . |
fantje pomagali s kombijem najti pot iz | mesta | , se mi je zdelo, da doživljam užitek |
ko se po petih letih neprekinjenega | dela | v Nemčiji vračajo domov. |
Poln pikantnih rib in gostega črnega | vina | sem z lokalnimi mladenkami plesal v |
Čudno, ko pa prideš do | morja | in ko se zavestna slika pokrije s podzavestno |
Nekaj | podobnega | je bil verjetno tudi vzrok zbolevanja |
podobnega je bil verjetno tudi vzrok | zbolevanja | prejšnji dan. |
da bi odkril v sebi nekaj kot morje | prostranega | , neizmerljivega, neobvladljivega. |
v sebi nekaj kot morje prostranega, | neizmerljivega | , neobvladljivega. |
morje prostranega, neizmerljivega, | neobvladljivega | . |
Človek sem, nočem Robinzonovega | brodolomstva | na samotnem otoku. |
prabitnih kozmičnih sil na ušesa gluhega | neba | in tebi samotnemu sorodniku sveta prvotni |
Ležal sem sredi neskončnega | gričevja | , vse okoli je bilo prazno, golo, suho |
poskakujoč gor in dol z ene do druge strani | neba | , si nisem upal več pogledati. |
sta zrasla iz zemlje, kot bi padla z | neba | . |
Ja, kot bi padla z | neba | že prejšnje stoletje. |
Kurdistan, kot se od 12. | stoletja | naprej imenuje njihovo negostoljubno |
si mora vzeti pravico do svobodnega | gibanja | , da bo iznajdljiv v nepredvidenih težavah |
krvna maščevanja so navadno posledica | rivalstva | med agami, zaradi pravic do vode in |
pa tudi zaradi enostavne žalitve ali | zakonolomstva | . |
Pot proti Iranu od | jezera | Van naprej vodi čez pravo divjino. |
izločkov, klorofilnih hlapov, izdihov od | sonca | prepečenih kamenin ter smradov razpadajočih |
podzavest ne kontrolira samo, kaj je | novega | , tako kot doma na poteh, koder si že |
tako napet, da je bil to vzrok tistega | vnetja | v grlu, ki mi je ob govorjenju jemalo |
je hromila predvsem zaradi tistega | streljanja | . |
Stalno glasno izražanje | začudenja | pri drugih ljudeh me je večkrat spravljalo |
nekaj kot vrednota, ki spoštuje ekstazo | premagovanja | naporov. |
omehčalo iz svoje modrine v nekaj še | lepšega | . |
trne podari nove vonjave v času njih | cvetenja | dekleta in žene. |
podari nove vonjave v času njih cvetenja | dekleta | in žene. |
luni podobno pokrajino, brez vsakega | življenja | , samo veter v ušesih, vonj po požganih |
zavorah in rahlo tresenje radostnega | srca | . |
tudi med Kurdi, ko sem se popoldne od | jezera | Urmieh pripeljal v mesto. |
sem na kolo in se pognal v drug konec | mesta | , vendar se je kalvarija tam ponovila. |
in skozi noč odpeljali do njihovega | poslopja | . |
Čeprav je eden od užitkov | potovanja | z biciklom tudi fenomen, da zaradi |
mestu Urmieh, tam, kjer imajo v centru | mesta | postavljeno tisto v nebo grozeče stisnjeno |
pregnali iz kavarne, češ da zame nimajo | mesta | in podobno takoj zatem še iz trgovine, |
kar pač bo, pa bo, od mene in mojega | sprejemanja | stvarnosti je odvisno, kako bom to |
sebi izkušnjo, izkušnje pa so smisel | življenja | . |
samo med obleganjem in bombardiranjem | mesta | Sanandaj baje mrtvih vsaj dva tisoč |
visoko med griče žitnih polj, redkih oaz | drevja | in slikovitih vasi s tipičnimi hišami, |
zloženih sploščenih kosov živalskega | govna | , pomešanega s slamo. |
na deželo tam po orlovskih višinah s | sedla | bicikla. |
se je dobro koncentrirati na pomen | rečenega | . |
Seveda so obilno pretiravali, | izražanja | dvomov pa niso radi slišali. |
da je tudi v meni nekaj indijansko | neprilagojenega | . |
Nihče nima pravice prodajati modrine | neba | ! |
Bilo je škoda, da je moje pomanjkanje | znanja | jezika prehitro utrnilo petrolejko. |
Oni zunaj se od | okna | umaknejo k biciklu. |
branil misli, da je tudi v vojni nekaj | lepega | . |
Večina je šla iz | mesta | , njegov brat pa je sklenil ostati in |
Ne samo zaradi vsiljenega načina | življenja | brez whiskija, muzike, zabav, ampak |
zjutraj pribrcal pred prvo zaporo zunaj | mesta | , so me že čakali. |
nazaj v veliko zastraženo stavbo sredi | mesta | . |
Selili so me iz | poslopja | v poslopje, tako sta v negotovosti |
ni nobene muzike, smeha ali glasnega | govorjenja | . |
tehnični asistent Iskrinega teheranskega | predstavništva | . |
smehljajo s tistim očarljivim izrazom | zdravja | in pripravljenosti, da povaljajo vse |
Šef | predstavništva | , tov. Lisjak, ki je sicer doma na dopustu, |
apartmaju v milejši klimi zgornjega dela | mesta | in da naj bacile uničujem z viskijem, |
V mesecu in pol | bivanja | v Iranu nisem srečal nobenega turista. |
Iz vsega | mesta | so se zlivale reke ljudi, v park ob |
čeprav je bil njegov oče, ki je z udarom | leta | 1921 ustanovil dinastijo, bolj zmernih |
katerih glavnega ajatola Homeinija so | leta | 1962 izgnali, ko je nasprotoval reformam, |
od koder ga je Sadam Husein v času | zboljšanja | odnosov med deželama pregnal v Pariz. |
diktaturi klera, ki ni trpela dialoga in | nasprotovanja | . |
Trditev o neizogibnosti | posnemanja | zahodnih konceptov motivacije, produktivnosti |
zastonj kot redarji moralnega reda in | obnašanja | državljanov, vendar to ne pomeni ekonomskega |
položaj, ki uživa visoke privilegije | izkoriščanja | ostalega sveta. |
znak je brzostrelka in brada v znak | simpatiziranja | z mulami. |
Alija čakajo šiiti od 10. | stoletja | naprej. |
mustazafini, tisti ‘ponižani in razžaljeni z | vznožja | mesta’, ki jim je bilo to nekoč obljubljeno. |
tisti ‘ponižani in razžaljeni z vznožja | mesta | ’, ki jim je bilo to nekoč obljubljeno. |
Gneča v revnem delu | mesta | se je povečala. |
prinašajo nove polne tovornjake ljudi s | podeželja | , ki vidijo rešitev v selitvi. |
tehnologije spreminjajo tudi idealni koncepti | življenja | . |
zdelo, da se na svetu nič življenjsko | bistvenega | nikoli ne bo spremenilo, mislim na |
množičnimi manipulacijami kot načinom | omejevanja | naravnega razvoja zavesti... |
Izpušni plini, zaradi slabega | izgorevanja | bogati s svincem in cinkom, skupaj |
Sedim zraven | kolesa | , s turbanom, dobro namočenim z vodo, |
Energija, potrebna za gonjenje | kolesa | , je prihajala vame zastonj. |
* * * Smiselnost | potovanja | s kolesom je tudi Irancem vprašljiva. |
Na kolesu res ni tiste dimenzije | uživanja | avanture v vratolomi hitrosti čez divje |
divje terene in istočasnega hitrejšega | doživljanja | geografije, na kolesu me večkrat otopi |
naravnih vibracij živci in duh sposobni | globljega | doživljanja. |
vibracij živci in duh sposobni globljega | doživljanja | . |
To je odvisno od mene in mojega | doživljanja | . |
Nekaj | raziskovalnega | je ostalo tudi v nas, današnjih mestnih |
zanikuje smiselnost modernega turističnega | potovanja | . |
Znajdem se v vlogi učitelja | petja | . |
Zdi se, da so od javnih oblik | izražanja | čustev sedaj dovoljeni predvsem tarnanje |
rezerviran poseben, nov, najlepši del | pokopališča | , običajno zaseden šele do četrtine |
visoki panoji iz aluminija, plastike in | stekla | , na katerih so navedeni podatki o padlem |
tri slike detajlov razmrcvarjenega | telesa | . |
Na sredi so naloženi kupi | sadja | , slaščic in drugih dobrot. |
V mesecu in pol mojega | potovanja | čez Iran sem bil v gosteh pod mnogimi |
da večina njih ni zastopala uradnega | mišljenja | . |
Ta del poti do prvega | mesta | v Pakistanu, kakih šestdeset kilometrov, |
vrtelo in iz torb je izginilo nekaj | orodja | . |
Spet sem bil nor od energije, opoja | življenja | , zavedanja lepote, fantastike bivanja. |
bil nor od energije, opoja življenja, | zavedanja | lepote, fantastike bivanja. |
življenja, zavedanja lepote, fantastike | bivanja | . |
nad sposobnosti razuma in omejenosti | telesa | . |
S tem, ko greš ven iz svojega | okolja | , svoje kulture, svojih ljudi, greš |
osvoboditev ali zavest o resnici vsega | bivajočega | , osvoboditev iz kroga rojstva in smrti, |
vsega bivajočega, osvoboditev iz kroga | rojstva | in smrti, vstop v nirvano, večno blaženost |
Ali ni vsak od teh načinov | življenja | kljub vsemu jetništvo? |
Dva različna načina | ujetništva | ? |
bili takoj zatem ločeni od svojega | okolja | čuteč soočenje s problemom, o katerem |
konflikt med živeti do kraja kot načinom | izživetja | v fizičnem življenju (koliko energije, |
umiritvijo kot načinom kvalitetnega | življenja | , s težnjo iti globlje, občutiti in |
je bila sveta vloga Aleksandra nekaj | nasprotnega | . |
temeljno stališče o delovanju sveta, | vesolja | . |
njih, je bila težka od zrelega črnega | grozdja | . |
praznovanj maloštevilnega skrivnostnega | ljudstva | , ki živi v teh krajih. |
tople doline Inda ločeno za najmanj pol | leta | . |
ekspedicijo polkovnika W. Lockharta | leta | 1885, ki jo je poslala Anglija v skladu |
Ob prelomu | stoletja | pa se je tedanji afganistanski muslimanski |
poskušali, v milejši obliki sicer, nekaj | podobnega | kot Afganci, vendar hvala bogu brez |
ampak tudi fizične posebnosti tega | plemena | , o katerem obstajajo različne presenetljive |
pa so sploh vesela rajanja z veliko | vina | , plesa in občasnih perverzij kot v |
Darius Hystaspases, ki je vladal sredi prvega | tisočletja | pred našim štetjem. |
Pa koran ne prepoveduje | uživanja | hašiša? |
skupnostih me je vkalupilo v njihova pravila | obnašanja | in reakcij. |
Tja so me posadili s čašo vročega | mleka | in debelo čebulo. |
in sive, ki jim dajejo pridih nečesa | preroškega | in antičnega, tako da delujejo kot |
dajejo pridih nečesa preroškega in | antičnega | , tako da delujejo kot portreti grških |
da pa rabim za njegov pogon ogromno | goriva | , ki, jasno, ni bencin, pač pa hrana. |
Čeprav goje ovce, koze in krave, | mesa | ne jedo, razen v času velikih verskih |
Kalaši si privoščijo več | obilja | predvsem v času festivalov. |
svojim vplivom počasi spreminjajo način | življenja | Kalašev. |
dajal občutek, da se bo zgodilo nekaj | pomembnega | . |
Nezakonski otrok se vzgaja pri starših | dekleta | . |
skupnosti ločene le v času mesečnega | perila | in ob rojstvu otroka. |
Do | dela | in z njim povezanih odnosov se Kalaši |
V prvih desetletjih tega | stoletja | so jim Kalaši služili kot pravi sužnji, |
Zaradi strogih pogojev | življenja | v njihovi deželi so odvisni od medsebojne |
Razvili so svoje socialne norme | obnašanja | , ki jim zadoščajo za srečno in dobro |
dvojno ceno, je na trato, kot bi padel z | neba | priskakljal džip. |
Izstopil je od | zdravja | sijoč možakar s Canonom na obilnem |
Nima časa čakati ... ha, ha, | najosnovnejšega | nima, nima časa, nima življenja. |
najosnovnejšega nima, nima časa, nima | življenja | . |
tod, kjer skoraj nisem videl strelnega | orožja | , praktično edini način pridobivanja |
strelnega orožja, praktično edini način | pridobivanja | mesa, saj domačih živali skorajda ne |
praktično edini način pridobivanja | mesa | , saj domačih živali skorajda ne koljejo. |
prakse, če ne, se kamen od lesenega | ogrodja | odbije nazaj v praktikantovo glavo |
za trebuhe, klopotajoče od sladkega | vina | . |
svetijo na poti k osrednjemu prostoru | dogajanja | . |
boš pa šel na pul, saj ne moreš tak z | drevesa | . |
stanje vpliva na bistrost in sposobnost | dojemanja | . |
vence rož, ki si jih poklanjajo v znak | prijateljstva | in sorodstva. |
poklanjajo v znak prijateljstva in | sorodstva | . |
Oachal je proslavljanje žetve | žita | in bi ga lahko primerjali z našimi |
To je praznik zrelega | grozdja | ter vrnitev čred z gorskih pašnikov |
do denarja, za katerega Kalaši še do | nedavnega | niso vedeli in ga še zdaj zelo poredko |
sem začutil neko zanimivo sorodnost | gledanja | , simpatije do slutenj v podzavesti, |
somišljeniki, in tako razglasil pravila | obnašanja | in odnosov, da bi recimo prepovedal |
Baje se navezujejo na kult | čaščenja | sonca v obdobju mitraizma, še pred |
Baje se navezujejo na kult čaščenja | sonca | v obdobju mitraizma, še pred učenjem |
funkcijo predvsem kot vodja ceremonij, | žrtvovanja | in ob porokah. |
pozabi sebe in druge in se iz tega | stanja | vrne zadnji. |
nalogo ne potrebuje nobenega posebnega | učenja | ali treninga. |
trans, kar ob obilnem popivanju več vrst | vina | morda niti ni preveč težko, in v takem |
skrivaj sem v malho stisnil tudi nekaj | grozdja | , ki raste po drevesih, kot bi bilo |
običaj je bil pri Kalaših odpravljen | leta | 1968 na zboru predstavnikov vaških |
so nosile velike posode posušenega | sadja | in buče z neznano vsebino. |
Razveselil sem se | kosila | , ljudje tod znajo biti tako gostoljubni, |
steklenice, buče in kozarci sladkega | vina | , vsepovsod so bile v napoto košare |
okoli polnoči ni bilo opaziti nič temu | podobnega | . |
veselila Miklavža, ki ga je spekla iz | testa | , z rozinami namesto oči, k nam domov |
letanja po svetu so samo iskanje vrnitve | zaupanja | vame. |
Do | jutra | so me potem obdarile še ene sanje. |
pretentati, da ne bi slutila prisotnosti in | delovanja | še drugih odsevov realnosti. |
Močan si toliko, kolikor | upanja | imaš. |
Več | življenja | je na redkih rečnih naplavinah, kjer |
sveta, kot je ta ob reki, koder so že | stoletja | živeli tako sinovi kot očetje po konceptu, |
milijonov Afganistancev jih je bilo | leta | 1985 med begunci že štiri milijone. |
tridesetih letih še vedno veliko nedolžnega | zanimanja | za svet in dom, je bil moj prvi cilj, |
vrednotijo predvsem skozi iskanje fizičnega | udobja | , vplivajo na urejenost možganskih orehov |
med katere sodi tudi prosto nošenje | orožja | . |
jih je že več kot lokalnega domačega | prebivalstva | . |
trgovina z opijem, ki je že star način | preživljanja | na tem področju, vendar sedaj, ko so |
Afganistanu požgana, postaja redek vir | preživetja | , in način, kako priti do denarja za |
način, kako priti do denarja za nakup | orožja | . |
trdijo, da je vsaka kaplja sperme sok | življenja | , ki tako izteka, potem bom dočakal |
se grdo gledamo, saj jim nočem nič | hudega | . |
Iz | prinešenega | sem zacementiral lutke. |
so v življenju že dale skozi toliko | hudega | , smejati in se trkati z rameni. |
dosegli skupino, ki je poležavala okrog | ognjišča | in srebala čaj. |
vojska za demoralizacijo civilnega | prebivalstva | uporablja majhne mine, ki jih mečejo |
so raznih oblik, prilagojene naravi | zemljišča | , kamor so namenjene, še najpogosteje |
košarke, med dvema ognjema, gnilega | jajca | . |
kapitala, samo z voljo in veseljem do | bivanja | . |
racionalizacij v ureditvi njihovega | življenja | . |
prinesejo s seboj tudi dosti svojega | premoženja | , pretopljenega v zlato in dolarje, |
katere so se razvile vse ostale norme | obnašanja | , ki jih Patani imenujejo Pastunwalli |
Nič | hudega | , so rekli moji fantje, ko smo bili |
Afganistana in Pakistana so indoevropskega | porekla | . |
oslov se je paslo okoli velikih kupov | železa | in jekla, oblikovanega v puške, minomete |
paslo okoli velikih kupov železa in | jekla | , oblikovanega v puške, minomete in |
še dva tujca, vendar nihče ni kazal | zanimanja | za spoznavanje. |
Mudžahedini imajo poseben dar, da hodijo brez | zaletavanja | , nekaj kot senzor, podoben netopirskemu, |
Občutek | dolgočasja | , da že celo življenje ne počnem drugega, |
pravzaprav najbolj napet film mojega | življenja | . |
primerne za obdelovanje, tri četrtine | prebivalstva | je odvisnega od zemlje, cestne povezave |
cestne povezave s svetom so propadle ( | leta | 1900 se je od Herata do Kabula potovalo |
večidel zaradi svojega specifičnega | nagnjenja | do svobode in individualizma, pa seveda |
individualizma, pa seveda tudi zaradi | vmešavanja | tujih interesov. |
tudi Angležem ni bilo nikoli dovolj | ozemlja | . |
vlogo v usmerjanju čustvenih diametrov | ljudstva | in je tako najmočnejša družbena sila. |
stehniziranega in urbaniziranega hitrega | življenja | v Evropi in všeč so nam bili mir, dremavost |
ki je spreobrnil Kafire) na prelomu | stoletja | , potem so to poskušali na razne načine, |
Leta | 1978 so s prevratom prišli na oblast | |
vojakov, trdeč da so po enem od členov | leta | 1978 podpisanega sporazuma o prijateljstvu |
Afganistanska vojska se je zaradi čistk in | dezerterstva | zmanjšala za tretjino. |
v majhne odrede, uživali so podporo | prebivalstva | in opozarjali na svojo prisotnost s |
prisotnost s sabotažami, ki pa zaradi | pomanjkanja | tradicije organiziranja usklajenih |
ki pa zaradi pomanjkanja tradicije | organiziranja | usklajenih akcij niso bile vedno preveč |
8.000‐15.000, medtem ko je Moskva do marca | leta | 1985 uradno priznala ‘nesrečo’ samo |
km južneje, koder se je baje okoli | mesta | Khost vkopalo kakih 5000 mudžahedinov. |
sumničavo so me pogledovali, bilo je veliko | govorjenja | , preden smo šli narazen. |
Poskusil sem najti malo | ravnotežja | in iz pakistanskega časopisa Muslim |
Leta | 1978 je imelo partijske izkaznice samo | |
partijske izkaznice samo 18.000 članov, | leta | 1985 pa že 140.000, med njimi 15.000 |
zgodbe še razvlekel, bilo je mnogo | dramatičnega | opisovanja herojskih situacij. |
razvlekel, bilo je mnogo dramatičnega | opisovanja | herojskih situacij. |
Drug način | spoznavanja | simpatizerjev je, da pošiljajo otroke |
Bilo je veliko | govorjenja | in prerekanja. |
Bilo je veliko govorjenja in | prerekanja | . |
s teboj, so mi zaupali po kaki uri | nadlegovanja | . |
dvakrat tekla kri, v drugem so odnesli z | igrišča | dva jezdeca. |
nima prave veljave, če tam ni tudi | igrišča | za polo in dolina komaj zasluži svoje |
svoje ime, če nima vsaj enega močnega | moštva | . |
lesena, iztesana iz korenine mareličnega | drevesa | . |
nameščeni na mali stojnici nasproti | igrišča | . |
teden dni trekinga samo do njegovega | vznožja | . |
V njih vlada kaos neukročenega | skalovja | , brzečih rek, gromozanskih kanjonov, |
treba plačevati davkov, lahko brez | dovoljenja | nosijo orožje in sploh skrbijo sami |
čutil, kako se mi je telo napelo od | navdušenja | . |
prihajajoča zima zaradi drugačnega odnosa do | stvarstva | manj v napoto. |
namreč treba, kljub spremenjenim pogojem | življenja | v naravi, vstajati sredi noči in hiteti |
vzpodbujajoč prehitela, ampak njihovega | opogumljanja | pravzaprav sploh nisem potreboval. |
Bil je ravno čas prvega | odpadanja | . |
vabljivo zastrte s pajčolanom nedolžnega | zlatila | in seveda tudi nekaj paradižnika, krompirja |
Trdno sem se prijel rogov svojega | kolesa | , globoko zajel srečo trenutka in zarjovel, |
Rezgetajočega | srca | in globokega dihanja se udobno namestim |
Rezgetajočega srca in globokega | dihanja | se udobno namestim vznak na cesto, |
Od vseh možnih kombinacij | reševanja | , recimo, da bi ostro zavrl ali da bi |
jajc, ki jih je dvakrat več zaradi | pospeševanja | nesnosti z umetno svetlobo in kemičnimi |
občasnimi čutnimi blaženostmi in brez | sonca | , ki bi jim dale luč transcendence. |
V naravi ni nič | gotovega | in jaz kot človek se ne čutim njenega |
Namen | potovanja | s kolesom je poizkusiti razbiti neke |
trajajoče potiskanje pedal, odsotnost | udobja | in varnosti in vseh drugih nežnosti, |
otipavali zabuhle torbe na zadnji strani | kolesa | . |
je eden najbolj intenzivnih načinov | doživljanja | ljudi. |
hoteli prepričati, da je motor boljši od | kolesa | , sem ponudil stavo za en čaj, da jim |
in se prepustil očiščevalnemu učinku | okolja | . |
času dinastije Shang, ki je propadla | leta | 122 pred našim štetjem. |
brez mošej, ki niso premogli nič bolj | ambicioznega | kot so skromne obcestne kapelice, okrašene |
in šolo - znak Aghakhanovega fonda | usmiljenja | . |
ostal v chitralski dolini vse do 9. | stoletja | . |
drugo za drugim izbrisali vso pestrost | bogastva | različnih etničnih kultur, noš, običajev |
Kolesa | pogosto nisem mogel potiskati pred | |
zaradi vseh teh intenzivnosti tako živo, | življenja | polno, drugačno kot v urbanem svetu. |
obnesli, večkrat sicer s precej smeha in | roganja | , vendar sem to razumel ob misli na |
tudi rezervnimi, ter prazno steklenico | lepila | , na mojo prošnjo odgovoril tako, da |
Koča je imela en sam prostor, nobenega | okna | , ob strani je stala pomečkana postelja |
postelja in v kotu se je kadilo iz | ognjišča | , da sem bil v hipu solzen. |
ponovni želji po ustvaritvi boljšega | vzdušja | , sem, zanašajoč se na izkušnjo, spustil |
odraslega goloba, to pri popotniškem načinu | prehranjevanja | ni težko. |
Sprehod skozi lepe pastelne barve zlatega | žita | in šelesteče koruze mi je vlil v žile |
Nič | hudega | hoteč sem prestrašil trop žensk, dve |
naročje debelih rdečih jabolk in več vrst | grozdja | , da sem izgledal kot rimski bog izobilja. |
grozdja, da sem izgledal kot rimski bog | izobilja | . |
je povezano s frustracijo kroničnega | pomanjkanja | energije, ki jo žre bicikel, malo pa |
zapuščati občutek enakovrednosti, od samega | zahvaljevanja | sem se sam sebi začel zdeti osladen |
pomagali, običajno odvrnejo, da nimajo | mleka | ..., so mi govorili Chitralci. |
se začel skrbno opazovati, kaj tako | nemogočega | počnem. |
Čeprav so ženske za razliko od tistih iz | podolja | , na teh višinah odkrite, oziroma samo |
ji lokalni dohtar, ki sicer pride iz | podolja | vsake toliko časa, ni kos. |
človeka tako skušam spraviti iz turobnega | razpoloženja | ? |
premore vsaj nekaj dreves izvrstnega | sadja | . |
uporabljajo za separacijo plevela od | zrnja | , tako da pridelek z lopatami mečejo |
dosti kisika in skoraj nobenih znakov | življenja | , samo puščava in vrhovi, potreseni |
navzgor nekje do poldneva, ko so me okrog | srca | začele strašiti čudne, neznane sence, |
Koliko | kamenja | , samo ljubo kamenje, kamorkoli sem |
samo še okoli vedno bolj trmastega | vprašanja | - kaj počnem tukaj, kako sem zašel |
Živeti se mora do konca, smisel | življenja | je v golem preživetju, moraš vzdržati |
plena, luknja je pač tako majhna, da | zapestja | ne morejo potegniti ven, ne da bi ga |
Prišlo je od nekod globlje, morda iz | srca | ali duše ali iz tistih svetih skrivnostnih |
odgovornih za napajanje vitalnih programov | življenja | . |
garanje, nasprotno, to je bil čisti užitek | gibanja | , kot pred leti, ko sem po dveh mesecih |
Užitek | gibanja | , gibanje je življenje. |
nas, v naši podzavesti, od družbenega | okolja | prevzeti programi iluzornih prepričanj, |
mene, to sem pravi jaz, to je center | vesolja | in vsega, vse drugo izvira iz tega. |
domačem svetu kot čutne ustnice okoli | mesta | najbolj strastnega poljuba. |
zasnežene gore, obsijane od poznega | sonca | , da se je nebes svetil v vseh barvah |
okolišani in da si privoščijo poseben način | življenja | , ki jim daje nenavadno dobro zdravje |
ne poznajo kriminala, laži in grdega | govorjenja | , sploh pa ne sprenevedanja in lezenja |
laži in grdega govorjenja, sploh pa ne | sprenevedanja | in lezenja v rit in da jim država dovoljuje |
govorjenja, sploh pa ne sprenevedanja in | lezenja | v rit in da jim država dovoljuje njihovo |
dovoljuje njihovo tradicionalno obliko | sodstva | , ki naj bi bilo čisto blizu zares demokratičnemu. |
je bila vse do smrti njegovega očeta | leta | 1974 bolj ali manj samostojna kneževina). |
sem še tako utrujen, a takšna akcija | rabutanja | jabolk zbere sile, avantura prebudi |
Taka so iz čiste radosti | dajanja | . |
Strehe so ravne in brez | nadstrešja | ter v toplih časih služijo za sušenje |
ličnimi, skrbno sestavljenimi zidovi iz | kamenja | , in je obdelana ter izkoriščena do |
Hunze v preteklosti niso pridobivali | železa | ali obdelovali porcelana, tudi svoje |
preteklosti si Hunze pripovedujejo brez | števila | zgodb in legend, ki so se prenašale |
Leta | 1974, po smrti starega mira, ki ga | |
v jutranje sonce, še ves utrujen od | spanja | , ko jo je mimo mene primahal stoletnik, |
zna na nago rit loviti kozle v času | parjenja | ... |
življenjsko filozofijo Hunz in njihov koncept | življenja | , ki jih nagrajuje z odličnim zdravjem |
pod njimi, ki naj bi vseboval veliko | zlata | in srebra. |
ki naj bi vseboval veliko zlata in | srebra | . |
Poleg | žita | jedo ječmen, korenje, cvetačo, repo, |
cvetačo, repo, česen in čebulo, od | sadja | pa veliko jabolk, murv, breskev, najbolj |
Francoska znanstvena ekspedicija iz | leta | 1972 je podprla domnevo, da marelice |
Omejeni pašniki pomenijo malo | mesa | . |
V času svojega | bivanja | med Hunzami nisem videl niti enega |
Ritem | življenja | se ni spremenil stoletja, ljudje so |
Ta ritem | bivanja | se lepo vidi tudi pri ženskah, ki tolčejo |
merili naših standardov materialnega | premoženja | , Hunza ne daje vtisa blaginje. |
TV film iz azijskega ali afriškega | podeželja | , jih obidejo občutki usmiljenja, tako |
afriškega podeželja, jih obidejo občutki | usmiljenja | , tako življenje v improviziranih bajtah |
S takim načinom | življenja | pridelajo ravno dovolj za preživetje. |