O'beseda, označena besedila z lemami
je neki drug plakat, strgan na enem | vogalu | , sunkovito plapolal v vetru, zapored |
na enem vogalu, sunkovito plapolal v | vetru | , zapored odkrivajoč in zakrivajoč eno |
strehe helikopter, za hip obvisel v | zraku | kakor kačji pastir in se v loku znova |
v zraku kakor kačji pastir in se v | loku | znova pognal dalje. |
bilo mogoče vedeti, ali te v danem | trenutku | opazujejo. |
O tem, kako pogosto in po kakšnem | sistemu | se policija vključuje v ta ali oni |
kjer se je prah od ometa vrtinčil v | zraku | in se je bohotil vrbovec po kupih gramoza; |
Ministrstvo resnice - Minires v | Novoreku | , se je osupljivo ločilo od kateregakoli |
Njihova imena v | Novoreku | : Minires, Minimir, Miniljub in Miniob. |
Ministrstvu ljubezni, pa tudi v njegovi soseščini v | premeru | pol kilometra okrog njega ne. |
Njegov obraz je v | trenutku | škrlatno pordel in solze so mu pritekle |
Vendar pa se je ogenj v njegovem | trebuhu | naslednji hip polegel in svet je bil |
dokler je vztrajal v svojem sedanjem | položaju | , ga ni bilo moč videti. |
narekovalnik, kar pa je bilo v tem | primeru | seveda nemogoče. |
natančno določiti nobenega datuma v | okviru | enega ali dveh let. |
za trenutek obstale pri dvomljivem | datumu | na papirju, potem pa zadele ob besedo |
trenutek obstale pri dvomljivem datumu na | papirju | , potem pa zadele ob besedo iz Novoreka |
bo ali podobna sedanjosti, in v tem | primeru | ga ne bo poslušala, ali pa bo drugačna |
otroško pisavo je čečkal gor in dol po | papirju | , izpuščajoč najprej velike začetnice, |
Včeraj v | kinu | . |
delfin, nato si ga videl na muhi puške na | helikopterju | , nato pa je bil poln lukenj in voda |
srednjih let mogoče židinja je sedela na | kljunu | z majhnim fantkom približno tri leta |
naravnost v zrak helikopter s kamero na | kljunu | ji je moral slediti gor in bilo je |
Bilo je blizu enajste in na | Oddelku | za dokumentacijo, kjer je delal Winston, |
ji je ime, vedel pa je, da dela na | Oddelku | za književnost. |
Nekoč, ko sta se srečala na | hodniku | , ga je postrani na hitro ošinila s |
navado, da si je popravljal očala na | nosu | , kar te je zmeraj nenavadno razorožilo, |
Nekaj na njegovem | obrazu | je to neustavljivo nakazovalo. |
tisto, kar je bilo zarisano na njegovem | obrazu | , ampak je bila to preprosto inteligenca. |
enajst, in se očitno odločil ostati na | Oddelku | za dokumentacijo, dokler ne mine Dvominutno sovraštvo. |
Majhna rdečelasa ženska, ki je delala v | predelku | poleg Winstonovega, je bila med njima. |
je planilo z velikega telekrana na | koncu | sobe ostudno, škripajoče cviljenje, |
zaskominali zobje in se naježili lasje na | tilniku | . |
Kot ponavadi se je na | ekranu | zasvetil obraz Emmanuela Goldsteina, |
senilno neumnostjo v dolgem, ozkem | nosu | , na koncu katerega so tičali naočniki. |
neumnostjo v dolgem, ozkem nosu, na | koncu | katerega so tičali naočniki. |
Spominjal je na obraz ovce in tudi v | glasu | je bilo nekaj ovčjega, |
dveh sil, je bila običajno z drugo v | miru | . |
dan in tisočkrat na dan na tribunah, | telekranu | , po knjigah in časopisih njegove nauke |
Sedel je zelo pokonci na svojem | sedežu | , njegove mogočne prsi so se napenjale |
V | preblisku | se je Winston zavedel, da kriči z drugimi |
In tako v nekem | trenutku | Winstonovo sovraštvo sploh ni bilo |
osamljenega, zasmehovanega krivoverca na | ekranu | , edinega varuha resnice in razumnosti |
edinega varuha resnice in razumnosti v | svetu | laži. |
Posilil bi jo in ji v | trenutku | orgazma prerezal grlo. |
vrste besed, ki jih izrečeš v bojnem | hrumu | , ki jih ni moč posamič razlikovati, |
Velikega brata še nekaj sekund vztraja na | ekranu | , kakor da je vtis, ki ga je naredil |
V tem | trenutku | je celotna skupina ljudi izbruhnila |
kaj, da ne bi sodeloval v vsesplošnem | deliriju | , a to nečloveško skandiranje »V‐B!... |
In ravno v tem | trenutku | se je zgodila tista pomembna stvar |
so se njune oči srečale in v tistem | hipu | , ko se je to zgodilo, je Winston vedel |
»Vse vem o tvojem | preziru | , o tvojem sovraštvu in gnusu.« |
tvojem preziru, o tvojem sovraštvu in | gnusu | .« |
pero je nasladno drselo po gladkem | papirju | in z velikimi, lepimi črkami tiskalo |
kdorkoli je že, odšel po enkratnem | poskusu | . |
Vzbujala je vtis, da ji leži v gubah na | obrazu | prah. |
Winston ji je sledil po | hodniku | . |
stropov, cevi so pokale v vsakem hujšem | mrazu | , streha je puščala, kadarkoli je zapadel |
zelju, a prevladoval je oster vonj po | znoju | , ki - to je bilo jasno že ob prvem |
znoju, ki - to je bilo jasno že ob prvem | vdihu | , čeprav bi bilo težko povedati, kako |
Vsemogočni vonj po | znoju | , nekakšno nezavedno pričevanje o vnemi |
V nekem | smislu | je bilo to rahlo grozljivo, kakor poskakovanje |
zločinov, naj bi ta večer obesili v | parku | , se je spomnil Winston. |
A ni še naredil šest korakov po | hodniku | , ko ga je nekaj neznosno boleče zadelo |
nebogljene groze na sivkastem ženinem | obrazu | . |
Glasba na | telekranu | je utihnila. |
šel mimo, dejal: »Srečala se bova na | kraju | , kjer ni teme.« |
popolnoma prepričan - celo po današnjem | preblisku | iz O'Brienovih oči je bilo še vedno |
»Srečala se bova na | kraju | , kjer ni teme,« je bil rekel. |
Glas na | telekranu | je premolknil. |
dejanje, o katerem poročamo, v doglednem | času | lahko privedlo vojno do konca. |
Vendar pa je bil v svojem trenutnem | položaju | neviden. |
plakat še vedno plapolal sem ter tja v | vetru | in beseda Angsoc se je sunkoma pojavljala |
morskem dnu, izgubljen v pošastnem | svetu | , kjer je sam pošast. |
od drugega in ne bodo živeli sami - | času | , ko bo obstajala resnica in ko tisto, |
Bili sta v | salonu | potapljajoče se ladje in sta ga gledali |
V | salonu | je bil še zrak in še sta ga lahko videli |
zeleno vodo, ki ju mora v naslednjem | trenutku | za vedno skriti njegovim očem. |
On je bil zunaj, na svetlobi in | zraku | , medtem ko je njiju sesalo navzdol |
meji na nasprotni strani polja so se v | vetru | nalahno majale veje brestov, njihovo |
V tem | trenutku | ga je prevzelo občudovanje giba, s |
in kratkih hlačkah, ki so ležale na | stolu | . |
Žile so mu nabrekle od napora pri | kašlju | in krčni tvor ga je začel srbeti. |
Bolečina ob | napadu | kašlja ni popolnoma pregnala iz Winstonovega |
naprej in nazaj, z izrazom uživanja na | obrazu | , kar je veljalo za primerno med telovadnimi |
se znašli na hrupnem, preobljudenem | kraju | , ki ga je prepoznal kot postajo podzemske |
Smrdel je po | ginu | . |
celotnega obdobja, reči, kdo se je v danem | trenutku | bojeval proti komu, bi bilo popolnoma |
nazaj (z rokami v bokih so krožili v | pasu | , vaja, ki je menda dobra za hrbtne |
roko v preteklost in o tem ali onem | dogodku | izjavila, nikoli se ni zgodilo - potem |
njegovi zavesti, ki mora biti v vsakem | primeru | kmalu uničena. |
potem pa si priklicati nazaj v spomin v | trenutku | , ko je to potrebno, in nato pri priči |
globokim, nezavednim vzdihom, ki mu ga ob | začetku | vsakodnevnega dela ni mogla preprečiti |
večja za časnike; na stranski steni, v | dosegu | Winstonove roke, pa velika podolgovata |
v kratkih presledkih tudi na vsakem | hodniku | . |
vrsto ali dve, napisano v okrajšanem | žargonu | - pravzaprav ne v Novoreku vendar večidel |
Winston je zavrtel »zadnje številke« na | telekranu | in zahteval ustrezne izvode Časnika, |
V | Časniku | z dne 17. marca je, na primer, stalo, |
primer, stalo, da je Veliki brat v svojem | govoru | preteklega dne napovedal, da bo na |
Južni Indiji in pustil Severno Afriko pri | miru | . |
vedel, da naj bi se obrok čokolade ob | koncu | tega tedna zmanjšal od trideset na |
treba obrok čokolade zmanjšati nekoč v | aprilu | . |
V nobenem | primeru | po opravljenem delu ne bi bilo mogoče |
V vsakem | primeru | pa dvainšestdeset milijonov ni bilo |
proizvodnji obutve v vsakem četrtletju na | papirju | astronomske, medtem ko je bila polovica |
Vse je izginjalo v | svetu | senc, v katerem je slednjič postala |
V ustreznem | predelku | na drugi strani je majhen, temen, po |
drugi strani je majhen, temen, po vsem | videzu | natančen moški z imenom Tillotson neutrudno |
vsak dan videval hoditi sem in tja po | hodniku | ali se pačiti med Dvominutnim sovraštvom. |
Vedel je, da v | predelku | poleg njegovega dan za dnem gara tista |
rdečelaska, ki preprosto zasleduje in črta v | tisku | imena ljudi, ki so izhlapeli, in torej |
pododdelek, ena sama celica v velikanskem | kompleksu | Oddelka za dokumentacijo. |
zgodb, pa filme, ki so se utapljali v | seksu | , in sentimentalne popevke, ki so bile |
Ko je bilo Sovraštvo pri | kraju | , se je vrnil na svoje mesto, vzel s |
njegovi tovariši zdaj v nemilosti, a v | tisku | ali na telekranu ni bilo o zadevi nobenega |
zdaj v nemilosti, a v tisku ali na | telekranu | ni bilo o zadevi nobenega poročila. |
s sponko za papir lahno pogladil po | nosu | . |
V sosednem | predelku | se je tovariš Tillotson še vedno skrivnostno |
Domneva, da gre za ljudi, ki so v | zaporu | , ni bila zmeraj točna. |
kot duhovi pojavili na kakšnem javnem | procesu | , kjer so s svojim pričevanjem zapletli |
dovolj, če preprosto preobrne težnjo v | govoru | Velikega brata. |
k sebi in začel narekovati v znanem | slogu | Velikega brata: v slogu, ki je bil |
narekovati v znanem slogu Velikega brata: v | slogu | , ki je bil vojaški in dlakocepski hkrati |
sprejelo in ki je pri svojem prvem | poskusu | na en mah ubila enaintrideset evrazijskih |
Ogilvyu Red za posebne zasluge in se na | koncu | , zaradi nepotrebnega križanja, odločil |
Še enkrat je poblisnil po svojem | tekmecu | v nasprotnem predelku. |
poblisnil po svojem tekmecu v nasprotnem | predelku | . |
skrivaj znal poiskati na »prostem« | trgu | . |
Oba sta si vzela s kupa na | robu | pulta masten pločevinast pladenj. |
»Verjetno ga bom videl v | filmu | .« |
V | pogovoru | z njim si se moral potruditi, da si |
»Najbolj pa na | koncu | , ko jim šine ven jezik, - moder, čisto |
»Na | koncu | bo vse variante dobrega in slabega |
»A veš, da je Novorek edini na | svetu | , ki ima vsako leto manjši besednjak?« |
»Na | koncu | bomo miselno zločinstvo dobesedno onemogočili, |
»Na | koncu | pa tudi to ne bo potrebno.« |
To mu je zapisano na | obrazu | . |
Obrnil se je malo v stran na | stolu | , da bi izpil svojo skodelico kave. |
in, kakor se je zdelo, v enem samem | kosu | , kot vrsto strnjenih besed. |
besed, vendar to ni bil govor v pravem | pomenu | , marveč glasovi, izraženi tako nezavedno |
vendar pa je bil lokal na nekam slabem | glasu | . |
V takem | primeru | bi ga izdal tudi vsak drug, a Syme |
Nekaj v | zvoku | njegovega glasu se je zdelo, da pristavlja: |
Parsons, Winstonov sosed v stanovanjskem | bloku | Zmaga, si je res utiral pot skozi |
so se mu že nabirali pasovi sala na | vratu | in okoli pasu, a njegovi gibi so bili |
prisedel, oddajajoč izrazit vonj po | znoju | . |
so se mu nabirale po vsem rožnatem | obrazu | . |
Občinskem centru si lahko po vlažnosti ročaja na | loparju | vedno ugotovil, kdaj je igral namizni |
Syme je sestavil na | traku | papirja dolg stolpec besed in jih proučeval |
rekel Winston in avtomatično segel po | denarju | . |
»Jaz sem blagajnik v našem | bloku | .« |
soboto, ko je bila s svojim vodom na | izletu | v Berghamsteadu?« |
V | želodcu | in na koži je vedno vstajal nekakšen |
V kateremkoli | času | , ki se ga je lahko natančno spomnil, |
V oddaljenem | kotu | sobe je sam sedel pri mizi in pil kavo |
sršečimi lasmi ter prahom v gubah na | obrazu | . |
Winstona je po | hrbtu | oblil pot. |
svojim mislim kjerkoli v javnosti ali v | dosegu | telekrana. |
V vsakem | primeru | pa je neprimeren izraz na obrazu (nejeveren |
vsakem primeru pa je neprimeren izraz na | obrazu | (nejeveren pogled ob proglasitvi zmage, |
V tem | trenutku | je udaril s telekrana prediren žvižg. |
Notranja napetost se lahko v kateremkoli | trenutku | sprevrže v viden simptom. |
Tam je ob | zidu | stala postelja in na mizi nizko privita |
umazanih oblekah in prostaškem, cenenem | parfumu | , pa kljub temu privlačnem, saj nobena |
V njegovem | spominu | je bil vonj po parfumu neločljivo povezan |
V njegovem spominu je bil vonj po | parfumu | neločljivo povezan z nečistovanjem. |
je bil odpraviti užitek pri spolnem | aktu | . |
Zelo zgodaj v njunem | zakonu | je ugotovil - čeprav morda samo zato, |
bi se sporazumela, da bosta živela v | celibatu | . |
Na srečo pa otroka ni bilo in na | koncu | sta se sporazumela, da nehata poskušati, |
svetilke, z vonjem po stenicah in cenenem | parfumu | v nosnicah ter z občutkom poraza in |
pogled oči, naklon glasu, v najhujšem | primeru | slučajno zašepetana beseda. |
se gnetle okrog stojnic na uličnem | trgu | s tako žalostnimi obrazi, kot bi bile |
A v tem | trenutku | se je vsesplošni obup razbil v množico |
skoraj grozljiva moč je zvenela v tem | kriku | iz samo nekaj stotin grl! |
Hkrati pa je v | skladu | z načeli dvomišljenja Partija učila, |
jim je bilo dovoljeno ravnati se po | zakoniku | prednikov. |
»Kapitalisti so imeli vse na | svetu | in vsi drugi ljudje so bili njihovi |
ius primae noctis, česar v otroškem | učbeniku | verjetno ne bi bilo treba omeniti. |
živiš, nevzdržne in da so v nekem drugem | času | morale biti drugačne. |
je in se znova popraskal po krčnem | tvoru | . |
enkrat v vsem življenju je imel - po | dogodku | : to je važno - konkreten, nezmotljiv |
vohunili za sovražnika (tudi v tem | času | je bil sovražnik Evrazija), priznali, |
Imel je občutek, čeprav so že v tistem | času | dejstva in datumi postali nejasni, |
čase njegove karikature pojavljale v | Časniku | . |
spominjal, kako to, da je bil ob takem | času | v kavarni. |
možje so skoraj negibno sedeli v svojem | kotu | , ne da bi govorili. |
Na drugem | procesu | so znova priznali vse stare zločine |
zgrešiti; sploh pa so bila njihova imena v | podpisu | pod sliko. |
procesih priznali, da so bili v tem | času | na evrazijskem ozemlju. |
Celo v tistem | času | si Winston ni predstavljal, da so ljudje, |
že nekaj kilometrov cest in v krčnem | tvoru | mu je kljuvalo. |
tednih je zamudil večer v Občinskem | centru | : neprevidno dejanje, kajti lahko si |
kajti lahko si bil prepričan, da v | Centru | skrbno zapisujejo število obiskov. |
kdaj v tem letu in dolg, bučen večer v | Centru | , dolgočasne, utrudljive igre, vaje |
Med kamenjem po | tlaku | so tu pa tam ležale mlake umazane vode. |
presenetljivem številu gnetli ljudje - dekleta v | cvetu | let z grobo našminkanimi ustnicami |
prek predpasnikov, sta klepetali na | pragu | . |
neprevidno, da so te videli na takem | kraju | , če nisi imel tam kakšnega določenega |
in planila nazaj: vse v enem samem | gibu | . |
Razen ob krvavem | štrclju | je bila roka tako zelo bela, da je |
odpirala in zapirala, je prihajal vonj po | urinu | , žaganju in kislem pivu. |
V | kotu | , ki ga je oblikovalo navzven pomaknjeno |
»Bilo je februarja - drugi teden v | februarju | .« |
Ulica je v ostrem | kotu | zavila in se končala s stopniščem, |
V tem | trenutku | se je Winston spomnil, kje je. |
Na | vrhu | stopnic je za trenutek postal. |
poročilo o življenjskih razmerah v | začetku | stoletja, je bil lahko samo iz raje. |
Na | hrbtu | je lahko čutil, da vsi upirajo oči |
puščicami, ki so jih metali na drugem | koncu | sobe, je za celih trideset sekund prenehala. |
zarisano adamovo jabolko na njegovem suhem | vratu | se je začelo presenetljivo hitro premikati |
»Zadnjič sem ga nosil na | pogrebu | svoje svakinje.« |
časih so bili bogati ljudje, ljudje pri | vrhu | -« |
»Bil je gospodič - v beli srajci, | cilindru | in črni suknji.« |
»Jadral je sem pa tja po | pločniku | in po nesreči sem butnil vanj.« |
Partijske zgodovine so bile v nekem | smislu | lahko še vedno resnične, lahko so bile |
»Že zelo dolgo ste na | svetu | .« |
smuknil v smrdljivo stranišče na drugem | koncu | sobe. |
izgubljeno kolesarsko pumpo, izraz na | obrazu | davno umrle sestre, vrtince prahu nekega |
V tem | trenutku | se je tok njegovih misli sunkoma pretrgal. |
sumljiv znotraj, kot pa če postava na | pločniku | , je prestopil prag. |
»Spoznal sem vas že na | pločniku | ,« je nemudoma rekel. |
Le na majhni mizici v | kotu | je zmeda vsega mogočega - lakiranih |
V | žepu | je bil predmet zelo težak, vendar na |
steklena ura je tiktakala na kaminskem | napušču | . |
se počutiš, če sediš v taki sobi, v | naslanjaču | pri odprtem ognju, z nogami na predpečniku |
taki sobi, v naslanjaču pri odprtem | ognju | , z nogami na predpečniku in s čajnikom |
naslanjaču pri odprtem ognju, z nogami na | predpečniku | in s čajnikom na ognjišču, neskončno |
»No, tamle v | kotu | je lepa sklepna mizica.« |
V drugem | kotu | je stala majhna knjižna omara in Winston |
svetilko, je stal pred sliko v temno rdečem | okviru | , ki je visela poleg kamina, nasproti |
Okoli poslopja je tekla ograja in v | prizidku | zadaj je stalo nekaj, kar je bilo videti |
»Na | trgu | zmage, poleg slikarske galerije.« |
bomb in plavajočih trdnjav, slik v | vosku | , ki so prikazovala sovražnikova grozodejstva |
ni bilo ime Weeks - kot si sodil po | napisu | nad trgovino - ampak Charrington. |
je odločil, da bo po nekem primernem | premoru | - kakšnem mesecu, na primer - tvegal |
po nekem primernem premoru - kakšnem | mesecu | , na primer - tvegal in spet obiskal |
bolj nevarno kot izogniti se večeru v | Centru | . |
Celo nori načrt, da bi najel sobo na | vrhu | stopnic, je spet za trenutek spreletel |
Postava v modrem | kombinezonu | je prihajala po cesti, niti deset metrov |
Steklena krogla v | žepu | mu je na vsakem koraku udarjala ob |
Steklena krogla v žepu mu je na vsakem | koraku | udarjala ob stegno in bil je že na |
Najhujša pa je bila bolečina v | trebuhu | . |
Tudi steklena krogla v njegovem | žepu | bi bila dovolj težka za to. |
hitro priti domov, sesti in biti pri | miru | . |
Na | telekranu | je medtem ženski glas glasno prepeval |
biti obupno pogumen, da si se ubil v | svetu | , kjer sta bila strelno orožje ali kakršenkoli |
vedno zamrzne v odrevenelost ravno v | trenutku | , ko je potreben izjemen napor. |
ga je spoznanje, da se v kritičnem | trenutku | človek nikdar ne bori proti zunanjemu |
vplivom alkohola, mu je topa bolečina v | trebuhu | onemogočala, da bi dosledno mislil. |
Ženska na | telekranu | je začela novo pesem. |
»Srečala se bova na | kraju | , kjer ni teme,« mu je bil rekel O'Brien. |
Toda ob | glasu | s telekrana, ki mu je tolkel na ušesa, |
je tolkel na ušesa, ni mogel slediti | toku | svojih misli. |
To je bila na | Oddelku | za književnost vsakdanja nezgoda. |
V | trenutku | , ko jo je videl pasti na obvezano roko, |
dovoliti, da se ti občutki zrcalijo na | obrazu | , je bila navada, ki je dosegla že stopnjo |
Karkoli je že bilo napisano na | papirju | , gotovo je imelo nekakšen političen |
Popravil si je očala na | nosu | , vzdihnil in potegnil k sebi novo skladovnico |
potegnil k sebi novo skladovnico dela, na | vrhu | katere je ležal tisti košček papirja. |
Imel je občutek, da mu gori ogenj v | trebuhu | . |
ga za to priložnost pripravljali v | vodu | Vohunov pri njegovi hčerki. |
dvema drugima sedelo pri mizi na drugem | koncu | sobe. |
sam, mu je bilo nemogoče razmisliti o | razvoju | dogodkov. |
bil eden njegovih večerov v Občinskem | centru | . |
pri predavanju z naslovom Angsoc v | odnosu | do šaha. |
imelo, da bi se izmuznil z večera v | Centru | . |
Ob | pogledu | na besede Ljubim te se je v njem rodila |
Bilo je podobno, kot bi pri | šahu | poskušal narediti potezo potem, ko |
Če bi delala v | Oddelku | za dokumentacijo, bi bilo sorazmerno |
zatem je bila v kantini ob običajnem | času | , vendar v družbi treh drugih deklet |
dotlej, ko je bil Winston že skoraj pri | pultu | , potem pa se je za dve minuti ustavila, |
V tem | trenutku | pa se je razlegel strašen trušč. |
pogledal Winstona, ki ga je očitno imel na | sumu | , da ga je spotaknil. |
Winston je spregovoril v tihem | šepetu | . |
»Na | Trgu | zmage, blizu spomenika.« |
Winston je bil na | Trgu | zmage pred domenjeno uro. |
vznožja ogromnega, izbrazdanega stebra, | vrhu | katerega je kip Velikega brata strmel |
leti so bila ta letala eastazijska) v | boju | za Airstrip Ena. |
cesti pred njim je bil kip moža na | konju | , ki je menda predstavljal Oliverja |
A v tem | trenutku | sta se od nekod z leve razlegla kričanje |
Na | začetku | je bilo slišati nekaj sikanja in žvižganja, |
Na zadnjem | kamionu | je zagledal starejšega moža, čigar |
Toda v zadnjem | hipu | , ko ju je množica še vedno stiskala, |
V istem | hipu | se je domislil, da ne ve, kakšne barve |
sta na naravni jasi, malem travnatem | gričku | , obdanem z visokimi, mladimi drevesi, |
njim zelo vzravnana, z nasmehom na | obrazu | , ki je bil nekoliko ironičen, kot bi |
Na | začetku | ni čutil nič drugega kot čisto nevero. |
njegovemu, temni lasje so bili ob njegovem | obrazu | in da! že je obrnila obraz navzgor |
telesne želje, razen tiste po samem, | dotiku | . |
sem se nekoč zgubila na skupinskem | izletu | .« |
»Toda po tvojem splošnem | videzu | - mogoče zato, ker si mlada in čila |
Še preden ga je vzel, je po | vonju | vedel, da je zelo nenavadna čokolada. |
kolikor se ga je pač dalo opisati, po | dimu | zgorelih odpadkov. |
čokolade se je stopil na Winstonovem | jeziku | . |
tisti spomin se je še vedno gibal na | robu | njegove zavesti, nekaj, kar je močno |
»Kaj si lahko videla privlačnega na | moškem | , kot sem jaz ?« |
»Bilo je nekaj na tvojem | obrazu | .« |
živi meji na nasprotni strani so se v | vetru | komaj opazno majale veje brestov in |
»Na | robu | drugega polja pravzaprav.« |
Z Julijo sta govorila v zelo tihem | šepetu | in ne bi ujel tega, kar sta rekla, |
Morda nekje na drugem | koncu | naprave kakšen majhen, hrošču podoben |
gledala, potem pa potegnila zadrgo na | kombinezonu | . |
Segel je po odvrženem | kombinezonu | in ju z njim delno pokril. |
»Seveda pa ne v naslednjem | mesecu | ali dveh.« |
grmovje in z le malo hrupa izginila v | gozdu | . |
V | maju | sta imela le še enkrat priložnost, |
skrivališču, ki ga je poznala Julija, v | zvoniku | porušene cerkve na nekem skoraj zapuščenem |
le na ulicah, vsak večer na drugem | kraju | in nikdar za več kot pol ure. |
nenadoma pretrgal, ko sta se na določenem | kraju | ločila, pa se nato nadaljeval skoraj |
Le enkrat v skoraj | mesecu | dni se jima je posrečilo poljubiti |
potemnel in Winston se je znašel na | boku | , potolčen in prestrašen. |
Ko sta se sestala v cerkvenem | stolpu | , sta napolnila vrzeli v svojih fragmentarnih |
Živela je v | internatu | skupaj s tridesetimi drugimi dekleti |
tridesetimi drugimi dekleti (»Vedno v | smradu | po ženskah!« |
uganil, pri strojih za pisanje romanov na | Oddelku | za književnost. |
dobrega glasu) za delo v Pornoseku, | pododdelku | Oddelka za književnost, ki je proizvajal |
mlajšo generacijo ljudi, ki so zrasli v | svetu | Revolucije, ki niso poznali ničesar |
ukano so izvajali pri roditeljskem | nagonu | . |
Zgubila sta se na skupinskem | izletu | nekje v Kentu. |
ugotovila, da se nepričakovano končuje na | robu | kamnoloma. |
Na takem | kraju | je bila nevarnost, da je kje skrit |
sijalo nanju, znoj ga je ščemel na | obrazu | . |
»Lahko bi šla na jaso v | gozdu | .« |
številčnico je tiktakala na kaminskem | napušču | . |
V | kotu | na sklepni mizici je mehko sijal iz |
papir, ki ga je kupil ob svojem zadnjem | obisku | . |
Na | predpečniku | je bila obtolčena pločevinasta peč |
je ta misel prvič šinila v glavo ob | pogledu | na stekleni obtežilnik, ki je odseval |
blagor raje izdajal pododdelek pri | Oddelku | za glasbo. |
petje pa drsanje njenih čevljev po | tlaku | , kričanje otrok na ulici in nekje daleč |
drug proti drugemu, toda po bežnem | pogledu | , s katerim jo je ošinil, se mu je zdela |
V | mesecu | dni, kar jo je poznal, se je narava |
Na | začetku | je bilo v njej le malo čutnosti. |
prišlo na misel, da bi najel sobo pri | gospodu | Charringtonu. |
Ko jo je, sedeč na | robu | postelje, čakal, je znova pomislil |
Odtrgal je vogal pri | zavitku | . |
si predstavljal partijke s šminko na | obrazu | . |
premaknil, ker je Julija spala z glavo v | pregibu | njegove roke. |
običajnega, da ležiš takole v postelji, v | hladu | poletnega večera, moški in ženska brez |
»V | internatu | pa ob triindvajsetih.« |
»Celo v kuhinji v | internatu | smo jih dobili.« |
spet in spet vračala, odkar je bil na | svetu | . |
Z eno roko v | žepu | in s kosom kruha z marmelado v drugi |
V | blodnjaku | Ministrstva so umetno hlajene sobe |
za Teden sovraštva so bile v polnem | razmahu | in vsi štabi v Ministrstvih so delali |
Julijina skupina na | oddelku | za književnost je prenehala delati |
Bil je v svojem | elementu | in srečen kot škrjanček. |
obrazom in velikanskimi škornji, ob | boku | pa mu je štrlela strojnica. |
šestkrat - sedemkrat sta se sešla v | juniju | . |
Oba sta vedela - in v nekem | pogledu | sta se tega zmeraj zavedala - da to, |
Često sta se predajala sanjarjenju o | begu | . |
da vlada, med njim in O'Brienom in o | nagibu | , ki ga včasih občuti, da bi kratko |
Ljudi je navadno sodila po | videzu | in zdelo se ji je naravno, da Winston |
zunaj njene predstavljivosti; v vsakem | primeru | pa je bila Partija nepremagljiva. |
skrito nepokorščino ali pa, v skrajnem | primeru | , s posameznimi nasilnimi dejanji, recimo |
vlada Oceanije, da bi »držala ljudi v | strahu | .« |
štirimi leti v vojni z Eastazijo in v | miru | z Evrazijo. |
Na | koncu | se mu je posrečilo, da ji je oživil |
Včasih ji je pravil o | Oddelku | za dokumentacijo in o nesramnih ponaredkih, |
Aaronsonu in Rutherford ter o dragocenem | koščku | papirja, ki ga je nekoč držal v rokah. |
tistikrat imel dejanski, stvarni dokaz po | dogodku | - leta po njem.« |
ob katerikoli uri in v kateremkoli | položaju | . |
Šel je po dolgem | hodniku | v Ministrstvu in je bil skoraj na tistem |
bral enega vaših člankov v Novoreku v | Časniku | .« |
Nadaljevala sta počasni sprehod po | hodniku | , tedaj pa je O'Brien obstal. |
svojo kretnjo, si je popravil očala na | nosu | . |
»Pravzaprav sem hotel reči, da ste v svojem | članku | uporabili dve besedi, ki sta postali |
»Na | Oddelku | za dokumentacijo uporabljamo še vedno |
je tisti, ki je opazoval na drugem | koncu | naprave, lahko prebral, kaj piše, je |
Morda bo nekje v | slovarju | skrito sporočilo. |
Morda jutri, morda po dolgem | odlogu | - ni vedel. |
Konec je zajet v | začetku | . |
življenje kot pokrajina na poletni večer po | dežju | . |
Židinja, ki jo je videl v filmskem | tedniku | , ko je skušala zaščititi dečka pred |
Na | predpečniku | sta bila plinski gorilnik in polica, |
lakote in divjih, umazanih bojev ob | času | obedov. |
Pri vsakem | obedu | ga je prosila, naj ne bo sebičen in |
glasno zahtevajoča lakota v njegovem | trebuhu | . |
To je v tistem | času | že začelo postajati normalno. |
Begunka v | čolnu | je ravno tako zakrila otroka z rokami, |
je pred nekaj tedni videl ležati na | tlaku | odrezano roko in jo je brcnil v jarek, |
»Na | koncu | bova pa gotovo ločena.« |
preproge je vzbujala vtis, da stopaš po | žametu | . |
Na oddaljenem | koncu | sobe je za mizo pod zeleno osenčeno |
nevsakdanje vonjave po dobri hrani in dobrem | tobaku | , tiha in neverjetno hitra dvigala, |
pretvezo za prihod sem, ga je pri vsakem | koraku | preganjal strah, da se bo izza vogala |
Bil je majhen, temnolas moški v belem | suknjiču | , s kot diamant oblikovanim, popolnoma |
stroj in narekoval sporočilo v mešanem | žargonu | Ministrstev: |
izposodit slovar, saj je bilo v tem | primeru | nemogoče pojasniti Julijino navzočnost. |
dvigala nad njiju oba, izraz na njegovem | obrazu | je bil še vedno nedoumljiv. |
kretnjo si je O'Brien popravil očala na | nosu | . |
je pred mnogimi leti videl na nekem | zidu | ali plotu - velikansko steklenico, |
mnogimi leti videl na nekem zidu ali | plotu | - velikansko steklenico, sestavljeno |
O'Brien se je na | stolu | nekoliko premaknil, tako da je bil |
poblisnil po Martinovem mongolskem | obrazu | . |
sprehajal gor in dol, z eno roko v | žepu | svojega črnega kombinezona, z drugo |
Izdajala se je celo v | gibu | , s katerim je zakopal roko v žep, ali |
Ko je govoril o | umoru | , samomoru, spolni bolezni, amputiranih |
Ko je govoril o umoru, | samomoru | , spolni bolezni, amputiranih udih in |
»Slišala sta govorice o | obstoju | Bratovščine.« |
ker to ni organizacija v običajnem | smislu | .« |
»V skrajnem | primeru | , kadar je absolutno potrebno, da koga |
»Na | kraju | , kjer ni teme?« |
»Na | kraju | , kjer ni teme,« je dejal, kot bi bil |
stekleni obtežilnik za papir in gravura v | okviru | iz temno rdečega lesa. |
aktovka, ki jo je nosil, mu je ob vsakem | koraku | butala ob kolena, pošiljajoč mu ščemeče |
Šestega dne v | Tednu | sovraštva, po sprevodih, govorih, vzklikanju, |
Na škrlatno okrašenem | odru | je partijski govornik, majhen, suh |
je z drugo roko grozeče krilila po | zraku | nad glavo. |
Nič se ni spremenilo v njegovem | glasu | ali vedenju ali pa v vsebini tistega, |
skrivljenimi rameni, krileč s prosto roko po | zraku | , nemudoma nadaljeval govor. |
Bilo je v tistem | trenutku | nereda, ko so trgali plakate, ko ga |
so šefi Oddelka predvidevali, da v | tednu | dni ne bo nobene omembe o vojni z Evrazijo |
Vsakdo na | Oddelku | za dokumentacijo je delal osemnajst |
Tako kot vsi drugi na | Oddelku | si je prizadeval, da bi bila ponaredba |
Povsod je delo približno ob istem | času | ponehavalo. |
morda od konca neolitika, so bile na | svetu | tri vrste ljudi, Visoki, Srednji in |
samovoljne in na drugih kolebajo v | skladu | z vojno srečo, vendar v splošnem sledijo |
Vendar pa v fizičnem | smislu | vojna zajema zelo majhno število ljudi, |
Drugič pa ni v materialnem | smislu | ničesar več, za kar bi se bojevale. |
vojskovanja je vedno enak - biti v boljšem | položaju | za novo vojskovanje. |
namen, ampak po nekem avtomatičnem | procesu | - s proizvajanjem dobrin, ki jih je |
po obdobju okrog petdesetih let na | koncu | devetnajstega stoletja in v začetku |
na koncu devetnajstega stoletja in v | začetku | dvajsetega. |
uničenjem - in res je bilo to v nekem | smislu | uničenje - hierarhične družbe. |
V | svetu | , kjer bi vsakdo delal kratek delavnik, |
zamisliti družbo, v kateri bi blaginja, v | smislu | osebne posesti in razkošja, morala |
V dolgem | teku | let je bila hierarhična družba mogoča |
Bila je v | konfliktu | s težnjo po mehanizaciji, ki je tako |
rekoč nagonsko zavladala po skoraj vsem | svetu | , in še več, vsaka dežela, ki je ostala |
industrijsko zaostala, je bila v vojaškem | pogledu | nemočna in obsojena, da ji posredno |
to, kako obdržati kolesa industrije v | teku | , ne da bi v svetu naraščala prava blaginja. |
kolesa industrije v teku, ne da bi v | svetu | naraščala prava blaginja. |
množic preveč udobno, in po daljšem | času | tudi bolj inteligentno. |
drži celo favorizirane sloje nekje na | robu | stiske, kajti splošno stanje pomanjkanja |
Oceaniji je dandanes znanost v starem | smislu | skoraj prenehala. |
natančnostjo preučuje pomen izraza na | obrazu | , gibov in odtenkov glasu ter preizkuša |
Čeprav Partija v | skladu | s svojimi običaji pripisuje iznajdbo |
devetnajstoštiridesetih letih in so jih v večjem | obsegu | prvič uporabili kakšnih deset let kasneje. |
V tistem | času | je nekaj sto bomb padlo na industrijska |
katerih poročajo na telekranih in v | tisku | , se obupne borbe, v katerih je bilo |
V tem | času | bi zbrali rakete, natovorjene z atomskimi |
Nasprotno, dokler ostanejo v | konfliktu | , podpirajo druga drugo kot trije snopi |
katerih so človeške družbe ostajale v | stiku | s fizično stvarnostjo. |
Oceanije podoben človeku v medzvezdnem | prostoru | , ki nikakor ne more vedeti, kje je |
katerih rogovi so nasajeni v takem | kotu | , da niso zmožni raniti drug drugega. |
V našem sodobnem | svetu | pa se sploh ne borijo druga proti drugi. |
sporazumele, da bodo živele v večnem | miru | , vsaka med lastnimi nedotakljivimi |
Kajti v tem | primeru | bi bila vsaka še vedno vase zaprti |
V nekem | smislu | mu ni povedala nič novega, a v tem |
je Winston videl pri svojem prvem | obisku | , je sodila skoraj med pritikline dvorišča. |
morda od konca neolitika, so bile na | svetu | tri vrste ljudi, Visoki, Srednji in |
da se to dogajanje ponavlja po istem | kalupu | . |
nadomestilu za to v nekem umišljenem | svetu | onstran groba. |
zamrzniti zgodovino v nekem izbranem | trenutku | . |
Zamisel o zemeljskem | raju | , v katerem bi lahko ljudje živeli po |
raj je bil ob ugled natanko v tistem | trenutku | , ko je postal uresničljiv. |
Na | vrhu | piramide je Veliki brat. |
obraz na deskah za plakate, glas na | telekranu | . |
V nobenem | delu | Oceanije prebivalci nimajo občutka, |
Partija ni razred v starem | pomenu | besede. |
poti, da obdrže najzmožnejše ljudi na | vrhu | , bi bila popolnoma pripravljena pritegniti |
ampak v vztrajanju pri nekem svetovnem | nazoru | in nekem načinu življenja, ki ga mrtvi |
pri nekem svetovnem nazoru in nekem | načinu | življenja, ki ga mrtvi vsilijo živim. |
ne samo brez kakršnegakoli nagiba po | uporu | , temveč nezmožni dojeti, da bi bil |
vedenje do žene in otrok, izraz na | obrazu | , kadar je sam, besede, ki jih mrmra |
V vsakem | primeru | pa s popolnim duhovnim šolanjem, opirajočim |
se hitro, kakor nagonsko ustaviš na | pragu | vsake nevarne misli. |
spremenljiva, nikdar ni bila v nobenem posebnem | primeru | spremenjena. |
V Novem | jeziku | se imenuje dvomišljenje, čeprav zajema |
Ležala je na | boku | , od pasu navzgor gola, z licem, naslonjenim |
Na | svetu | sta resnica in neresnica in če se okleneš |
Sonce na | obrazu | in gladko dekletovo telo, ki se je |
Julija se je ob | zvoku | prebudila, se razkošno pretegnila in |
srce. Ko si je zapel pas na | kombinezonu | , se je napotil k oknu. |
bili zelo podobni - povsod, na vsem | svetu | , stotine ali tisoče milijonov ljudi |
Na | koncu | bo nastopilo njihovo prebujenje. |
»drozga, ki nama je pel tisti prvi dan, na | robu | gozda?« |
Vsenaokrog po | svetu | , v Londonu in New Yorku, v Afriki in |
»Stojta s hrbtom ob | hrbtu | .« |
Nekaj so vlekli po | kamnu | . |
sama stvar je bila važna: ostati pri | miru | in ne dati jim opravičila, da te udarijo! |
Opazil je, da ura na | napušču | kaže devet, se pravi enaindvajset. |
nista z Julijo navsezadnje zmotila v | času | - prespala dvanajst ur in mislila, |
Slišati je bilo neki drug, lažji korak na | hodniku | . |
glas je slišal pred nekaj trenutki na | telekranu | . |
košate, gube so izginile, vse poteze na | obrazu | so bile videti spremenjene; celo nos |
V | trebuhu | ga je topo bolelo. |
Že se je naučil sedeti pri | miru | . |
Predvsem je hrepenel po | kosu | kruha. |
je, da ima nekaj krušnih drobtin v | žepu | kombinezona. |
zaposlen s strahom in z bolečino v | trebuhu | , da bi se zelo zanimal za svojo okolico, |
V taboriščih je »v | redu | ,« je sklepal, kolikor imaš dobre zveze |
stražarji, ki so jo držali vsak na enem | koncu | . |
»Spravi gor, ko je še sveže v | želodcu | .« |
Topa bolečina v | trebuhu | ni izginila, pač pa mu je bilo včasih |
bilo včasih bolje, včasih slabše, in v | skladu | s tem so se mu širile in krčile misli. |
življenja, četudi z gotovostjo, da je na | koncu | mučenje. |
V nekem | trenutku | je bil prepričan, da je zunaj popolna |
Na tem | kraju | , je nagonsko vedel, ne bodo nikdar |
biti sredi poslopja ali ob zunanjem | robu | , mogla je biti deset nadstropij pod |
kraja na kraj in skušal po telesnem | občutku | določiti, ali sedi visoko v zraku ali |
občutku določiti, ali sedi visoko v | zraku | ali pa je pokopan globoko pod zemljo. |
»Dovolil sem, da je na | koncu | vrste ostala beseda Bog.« |
je samo dvanajst rim na log« v vsem | jeziku | ? |
Telekran je zalajal nanj, naj bo pri | miru | . |
Bolečina v Winstonovem | trebuhu | je oživela. |
se pogrezale okrog in okrog po istem | tiru | , kot žoga, ki znova in znova pada v |
Bolečina v | trebuhu | ; kos kruha; kri in kričanje; O'Brien; |
zračni val prinesel močan vonj po mrzlem | znoju | . |
in dol, očitno nezmožen ostati pri | miru | . |
vsekakor kaže, da sem jo vzgojil v pravem | duhu | .« |
podobni obraz je bil tako živ v njegovem | duhu | , kot bi ga imel tik pred očmi. |
Takoj se je začel nemirno presedati na | sedežu | . |
Njegove oči so se ustavile na zdruzganem | obrazu | moža brez brade. |
Na | začetku | je bilo treba velikega napora, da ga |
Na tem | kraju | nisi mogel čutiti ničesar razen bolečine |
Nikdar, za noben razlog na | svetu | , ne moreš želeti, naj se bolečina poveča. |
Nič na | svetu | ni tako strašno kot telesna bolečina. |
drugi strani je stal moški v belem | plašču | , držeč podkožno brizgalko. |
ustavila in se znova obudila po praznem | premoru | . |
naočniki, ki so ga izmenično obdelovali v | času | , ki je trajal - mislil je, pa ni bil |
Tepli so ga po | obrazu | , mu navijali ušesa, ga vlekli za lase, |
kar je rekel, dokazujoč mu pri vsakem | koraku | laži in protislovja, dokler ni začel |
Na | koncu | so ga nadležni glasovi temeljiteje |
Poleg tega je bilo v nekem | smislu | res. |
Mož v belem | plašču | je prebiral številke. |
Mož v belem | plašču | se ni obrnil. |
Kotalil se je po mogočnem | hodniku | , kilometer širokem, polnem sijočih |
vsi skupaj so se kotalili navzdol po | hodniku | ter rjoveli od krohota. |
nikoli videl, da je O'Brien ob njegovem | komolcu | , ravno izven njegovega zornega kota. |
omamljenem ali običajnem spanju ali celo v | trenutku | budnosti - mu je neki glas zamrmral |
mu je bil rekel: »Srečala se bova na | kraju | , kjer ni teme,« v tistih sanjah pred |
Ležal je plosko na | hrbtu | in se ni mogel premakniti. |
njegov obraz, »da se bo v naslednjem | trenutku | nekaj prelomilo.« |
lahko prizadenem bolečino v vsakem | trenutku | in do katerekoli stopnje hočem.« |
Zamišljeno si je popravil očala na | nosu | in stopil korak ali dva gor in dol. |
sekund morda je bil v Winstonovem zornem | kotu | . |
slabotni košček papirja zvrtinčil v | toku | toplega zraka in izginil v ognjenem |
toplega zraka in izginil v ognjenem | plamenu | . |
»Živi v | spominu | .« |
»Ali preteklost obstaja konkretno, v | prostoru | ?« |
»V | spominu | .« |
zavesti, ki se lahko moti, v vsakem | primeru | pa hitro propade; samo v zavesti Partije, |
O'Brien je z glavo pomignil možu v belem | plašču | , ki je med vso proceduro nepremično |
Mož v belem | plašču | se je sklonil in od blizu pogledal |
vekami gozd prstov giblje v nekakšnem | plesu | , se prepleta in razpleta, izginja drug |
Ob | pogledu | na težki, razorani obraz, tako grd |
V nekem | smislu | je segalo to globlje od prijateljstva, |
ki jo moraš razumeti je, da na tem | kraju | ni mučeništva.« |
»V srednjem | veku | je bila inkvizicija.« |
»Nič ne bo ostalo od tebe, ne ime v | seznamu | , ne spomin v možganih živečih.« |
stvari, se vprašuješ, zakaj si v tem | primeru | delamo sitnosti in te najprej zaslišujemo?« |
»Ti si napaka v | vzorcu | , Winston.« |
je nedopustljivo, da bi kjerkoli na | svetu | obstajala zmotna misel, pa naj bo še |
ta kraj, se nam nikdar ne postavi po | robu | .« |
Jonesa, Aaronsona in Rutherford - smo na | koncu | zlomili.« |
so, klečeplazili in se jokali - in na | koncu | to ni bilo zaradi bolečine ali strahu, |
Na njegovem | obrazu | sta bili še vedno zanesenost in navdušenje |
Premolknil je in dal možu v belem | plašču | znak. |
Winstonovo glavo rekel mož v belem | plašču | . |
Čeprav je že ležal na | hrbtu | , ko se je to zgodilo, je imel čuden |
levi, je Winston videl moža v belem | plašču | , ki je prelomil ampulo in potegnil |
stari način si je popravil očala na | nosu | . |
»Uživam v | pogovoru | s tabo.« |
»Zavzemam neko mesto v | prostoru | .« |
»Ali v tem | smislu | Veliki brat obstaja?« |
Na O'Brienovem | obrazu | je bilo videti senco smehljaja, ki |
Dvignil je prst k možu v belem | plašču | . |
Očitno je bilo za tokrat pri | kraju | . |
Skoraj v | hipu | je utonil v globoko spanje. |
Winston je kot vedno ležal plosko na | hrbtu | . |
To mu je bilo videti na | obrazu | . |
lahko storiš, je mislil Winston, pri | blaznežu | , ki je inteligentnejši od tebe, ki |
sprehajati gor in dol, z eno roko v | žepu | . |
davno, preden je bilo kaj slišati o | človeku | .« |
»Po | človeku | , če ga bo kdaj konec, ne bo ničesar.« |
»Če plovemo po | oceanu | ali če napovemo mrk, se nam večkrat |
»Zvezde so lahko blizu ali daleč, v | skladu | z našo potrebo.« |
tu sva zašla,« je dodal v drugačnem | tonu | . |
»Napredek v našem | svetu | bo napredek k hujši bolečini.« |
»V našem | svetu | človek ne bo poznal drugih čustev kot |
in preziran tulil od bolečine - na | koncu | pa bo popolnoma spokorjen, osvobojen |
»A na | koncu | ga boš več kot razumel.« |
»Ni mogoče zasnovati civilizacije na | strahu | , sovraštvu in krutosti.« |
našim početjem in se nam postavila po | robu | .« |
»Na | koncu | vas bodo potolkli.« |
»Nekaj je v | svetu | - ne vem, kaj, nekakšen duh, nekakšno |
tla, je opazil, da je na nasprotnem | koncu | sobe trodelno ogledalo. |
Prsni koš je bil ozek kot pri | okostnjaku | , noge so se mu tako posušile, da so |
»Kaj pa misliš o lastnem | obrazu | ?« |
privolil, ko si se postavil Partiji po | robu | .« |
Vsak drug človek na | svetu | bi bil nemudoma odgovoril, da je izdal |
Pa vendar v | smislu | , v katerem je uporabil besedo - je |
»Na | koncu | te bomo ustrelili!« |
Na lesenem | pogradu | je bila blazina in žimnica ter pručka |
kar pogosto umival v pločevinastem | umivalniku | . |
presenetljivo dobra, z mesom pri vsakem tretjem | obroku | . |
čuval, kadeč le pol cigarete po vsakem | obroku | . |
je navadil spati z močno svetlobo na | obrazu | . |
Ni se dolgočasil, ni čutil želje po | pogovoru | ali razvedrilu. |
Bilo mu je mar samo to, da leži pri | miru | in da čuti, kako se mu moč nabira |
domislil, je bilo to le po zavestnem | premisleku | , kaj mora biti; ni mu prišlo samo |
vnaprej odločena stvar se v vsakem | primeru | zgodi. |
V | razumu | mora nastati slepa pega, kadarkoli |
Lotil se je vežbanja v | kriminalstopu | . |
ni smrt nikdar prišla v pričakovanem | trenutku | . |
brez opozorila, medtem ko korakaš po | hodniku | iz ene celice v drugo. |
Hodil je po | hodniku | in čakal na kroglo. |
pomladansko rušo pod nogami in milo sonce na | obrazu | . |
Na | robu | polja so bili bresti, ki so lahko valovali |
V tem | trenutku | jo je ljubil veliko bolj, kot jo je |
Zdaj se je umaknil korak dalje: v | duhu | se je vdal, a upal je obdržati notranjost |
Zmeraj je bilo od zadaj, med hojo po | hodniku | . |
V tem | času | se bo svet v njem obrnil. |
izgovorjena beseda, ne da bi se ustavil v | koraku | , ne da bi se mu spremenila poteza na |
ne da bi se mu spremenila poteza na | obrazu | - nenadoma bo skrivanja konec in penk! |
Na | hodniku | so težko zatopotali škornji. |
bilo občutiti rahle razlike v zračnem | pritisku | . |
je v Sobi 101, je najhujša stvar na | svetu | .« |
»Najhujša stvar na | svetu | ,« je rekel O'Brien, »je za vsakega |
to pokop pri živem telesu ali smrt v | ognju | , smrt z utopitvijo, smrt, ki jo izkusiš, |
žičnata kletka z ročajem za prenašanje na | vrhu | . |
»V tvojem | primeru | ,« je rekel O'Brien, »so slučajno najhujša |
O'Brien, »so slučajno najhujša stvar na | svetu | podgane.« |
priložnosti, ko se človek postavi bolečini po | robu | , celo do meje smrti.« |
»V prav kratkem | času | jih oberejo do kosti.« |
stala pokonci, z rožnatimi tacami ob | zapahu | in divje ovohavala zrak. |
je bila običajna kazen v kitajskem | imperiju | ,« je rekel O'Brien tako didaktično |
nenadoma je razumel, da je na vsem | svetu | le en človek, na katerega lahko prenese |
Winston je sedel v svojem običajnem | kotu | in strmel v prazni kozarec. |
najhujše pa je bilo to, da je bil vonj po | ginu | , ki je živel z njim noč in dan, v njegovem |
živel z njim noč in dan, v njegovem | spominu | zamotano povezan z vonjem po tistih |
mogoče, si jih ni nikdar naslikal v | duhu | . |
Poteze na | obrazu | je imel bolj debele, koža na nosu in |
obrazu je imel bolj debele, koža na | nosu | in ličnicah je bila grobo rdeča, celo |
Šahovnica ga je zmeraj čakala, miza v | kotu | je bila vedno prihranjena; celo kadar |
Glasba na | telekranu | je utihnila in zamenjal jo je glas. |
četrtletju je bila v desetem triletnem | planu | kvota za vezalke očitno presežena za |
V nobenem šahovskem | problemu | , od začetka sveta, ni nikdar zmagal |
sunki vznemirjenja misel o uničujočem | porazu | v Afriki prihajala in uhajala iz zavesti. |
zahodnoafriške obale mu je ostro izstopal v | spominu | . |
zasedejo zračne in podmorniške baze na | Rtu | , bo to presekalo Oceanijo na dvoje. |
Skoraj nezavedno je s prstom napisal po | prahu | na mizi: »2+2=5« |
Kakor po | instinktu | je vedel, da jih njegovo početje nič |
Bilo je v | Parku | , nekega zoprnega, mrzlega dne v marcu, |
Parku, nekega zoprnega, mrzlega dne v | marcu | , ko je bila zemlja kot železo in se |
premrzlo, da bi bila lahko ostala pri | miru | . |
Rekla je nekaj o | vlaku | , ki ga mora ujeti, in vstala, da bi |
nenadoma pa se mu je to zasledovanje v | mrazu | zazdelo nesmiselno in neznosno. |
Koprneč si je predstavljal svojo mizo v | kotu | , s časopisom in šahovnico ter večno |
V naslednjem | trenutku | je, ne popolnoma slučajno, pustil, |
V | komiteju | so bili še štirje drugi, njemu podobni |
prepire - celo grožnje je bilo slišati o | prizivu | na višjo avtoriteto. |
pomiritev je pogledal nedoumljivi obraz na | portretu | . |
sprave, ko je bila nadležna lakota v | trebuhu | pozabljena in so njegova poprejšnja |
Na | koncu | mu je mati rekla: »Zdaj pa bodi priden |
Skoraj v istem | trenutku | je s truščem padel na desko. |
- to bo privedlo vojno v doglednem | času | do konca - zmaga - največja zmaga v |
Ni se ganil s sedeža, a v | duhu | je tekel, hitro tekel, bil je z množico |
novice s fronte govorile o zmagi ali | porazu | . |
še vedno stresal zgodbe o ujetnikih, | plenu | in pokolu, vpitje zunaj pa je malo |
stresal zgodbe o ujetnikih, plenu in | pokolu | , vpitje zunaj pa je malo zamrlo. |
Hodil je po belo obloženem | hodniku | z občutkom, da hodi po soncu, in z |
kot edino komunikacijsko sredstvo v | govoru | ali pri pisanju. |
konstrukcij iz Novoreka v vsakdanjem | govoru | . |
»vezalke lahko dobiš na svobodnem | trgu | ,« ni pa je bilo mogoče rabiti v starem |
ni pa je bilo mogoče rabiti v starem | pomenu | »politične svobode« ali »intelektualne |
Novorek je temeljil na angleškem | jeziku | , kot ga poznamo danes, vendar bi angleško |
tega jezika lahko spregovorimo že v | delu | , ki je posvečen A slovarju, saj so |
Vsako besedo v | jeziku | je bilo moč uporabiti za tvorbo glagola, |
se tudi to nanaša na vsako besedo v | jeziku | - vsak izraz zanikati s dodajanjem |
je bilo tudi, tako kot v današnjem | jeziku | , spreminjati pomen skoraj vsake besede |
voljo beseda dober, ni bilo potrebe po | izrazu | slab, saj je zahtevani pomen skoraj |
kot nepotrebne, druge pa prekrojene v | skladu | z zahtevami po večji jasnosti; tako |
izhajale iz potreb po hitrem in lahkem | govoru | . |
to potrebo je bilo čutiti predvsem v | B slovarju | . |
pomen, pa bo pojasnjeno kasneje v tem | eseju | . |
besede torej, ki so imele v vsakem | primeru | politične implikacije, za nameček pa |
tako kot narekovalnik, najti tudi v A | slovarju | , toda te niso imele posebne ideološke |
samostalnik ali glagol in se je pregibal v | skladu | z običajnimi pravili. |
vrste, postavljene v poljubnem vrstnem | redu | in okrnjene na kakršenkoli način, ki |
misel na drugem mestu, medtem ko je v | izrazu | miselpol (miselna policija) stala na |
blagoglasja so bile nepravilne oblike v B | slovarju | bolj pogoste kot v A slovarju. |
oblike v B slovarju bolj pogoste kot v A | slovarju | . |
Kakor smo videli pri | primeru | besede svoboden, so besede, ki so imele |
enakosti, so bile zajete v enem samem | izrazu | zlomisel, medtem ko so bile vse besede, |
V C | slovarju | , ki je zajemal znanstvene in tehnične |
Nobena beseda v B | slovarju | ni bila ideološko nevtralna. |
kakršnekoli vrste, našlo svoje mesto v B | slovarju | . |
Cilj tega ni bil le prihranek pri | času | . |
Na | začetku | je bila ta praksa uvedena skoraj nagonsko, |
Na to ga je pripravil trening, v | jeziku | je imel skoraj otročje lahek instrument |
Tako kot razne druge besede v B | slovarju | , je bil tudi izraz gosovor dvoumen. |
C besed so uporabljali v vsakdanjem | govoru | ali v političnih govorih. |
lahko našel vse potrebne besede na | seznamu | , posvečenem njegovi stroki, prav malo |
Novoreku možen stavek, toda samo v takem | pomenu | , kot je v Staroreku možen stavek Vsi |
bilo več in drugotni pomen je bil v | skladu | s tem očiščen iz besede enak. |
ki bi rasel ob Novoreku kot edinem | jeziku | , ne bi več vedel, da je beseda enak |
spreminjanja tako v pomenskem kot jezikovnem | pogledu | . |
Resnično imenitni so bili v | sprevodu | domačini, in prav tako sijajni so se |
vencem na glavi na velikem oblazinjenem | stolu | ; pravkar je bil namreč na dvorišču |
tem bolj mi rasteta veselje in želja po | pogovoru | . |
ti si tam, kjer pesniki govorijo o ’ | pragu | smrti‘ -, ali imaš starost za življensko |
nekoč namerilo, da sem bil ravno pri | pesniku | Sofoklu, ko ga je nekdo vprašal: ’Kako |
otroke, tako petičniki visijo na svojem | denarju | , ker je sad njihovega dela; visijo |
prestrašen zbuja iz spanja ter živi v | strahu | in zlem pričakovanju. |
S kakšnim dejanjem in pri kakšnem | poslu | lahko prijateljem najbolj koristi in |
»V | boju | in v tovariškem sobojevništvu, mislim.« |
»In za ljudi, ki živijo v | miru | , je potemtakem pravičnik odvečen?« |
»Je torej pravičnost koristna tudi v | miru | ?« |
zdaj: čemu pomaga in čemu koristi v | miru | pravičnost?« |
»V denarnem | prometu | , mislim.« |
se ne oziramo na uporabo denarja pri | nakupu | ali prodaji konja; tu je seveda vsekakor |
»Pripravljen sem v | boju | sodelovati.« |
»po vsem | videzu | ne vidiva bistva pravičnosti in pravičnega, |
sam in povej enkrat svoje mnenje o | pravičnem | . |
njegovih besed in se stresel ob njegovem | pogledu | ; in prepričan sem, ko ne bi bil prej |
»če bi se mi to po treznem | preudarku | zdelo pravilno.« |
Toda za uk boš plačal v | denarju | !« |
Koristno je potemtakem po tvojem | odgovoru | , dragi Trazimah, pravično. |
misliš, da imam moža za mogočnega v | trenutku | , ko se moti?« |
»Ali imenuješ tistega, ki se zmoti pri | bolniku | , zdravnika ravno glede na to, v čemer |
matematika tistega, ki se zmoti pri | računu | , in sicer v trenutku, ko se zmoti, |
ki se zmoti pri računu, in sicer v | trenutku | , ko se zmoti, in glede na zmoto? |
Potemtakem je - kakor sem že v | uvodu | poudaril - pravično: delati to, kar |
postavljal vprašanja tako, da bi te v | pogovoru | prelisičil?« |
Ali je zdravnik v svojem natančnem | pomenu | , ki si ga pravkar poudaril, poslovni |
Je to v | skladu | s tvojimi pogledi?« |
drug, ki je na kakršnem koli pomembnem | položaju | , ne raziskuje in ne zapoveduje, kolikor |
16. Ko sva v | pogovoru | prišla do tod in je bilo vsem jasno, |
bilo vsem jasno, da se je trditev o | pravičnem | izprevrgla v svoje nasprotje, je Trazimah, |
nikoli doživel, da bi bil po končanem | poslu | pravični bogatejši kot nepravični, |
Pri | nepravičniku | je vse ravno nasprotno. |
da je dovolj velika; in kakor sem v | začetku | dejal: kar je mogočniku v prid, je |
državi oblastno funkcijo, v pravem | smislu | , jo po tvojem mnenju opravlja prostovoljno?« |
zapoveduje sebi v prid, če zapoveduje v | skladu | s svojo spretnostjo, temveč v prid |
besedi in dejanju ali biti ob enakem | poslu | enak svojemu strokovnemu tovarišu?« |
»Dobro, to je zdaj v | redu | . |
onesposobi za vsako dejanje, ker živi v | sporu | in neslogi s samim seboj, in potem |
vendar govoriš o slepoti namesto o | vidu | !« |
»To ti bo za pogostitev ob | prazniku | Bendis, dragi Sokrat!« |
»Potem pa ne ravnaš v | skladu | s svojim namenom. |
pojasnil splošno mnenje o bistvu in | nastanku | pravičnosti; nato bom pokazal, da vsi |
poslušaj o prvi točki: o bistvu in | nastanku | pravičnosti. - |
pastir udinjan pri takratnem lidijskem | vladarju | . |
potresom se je razklala zemlja in na | pašniku | pred njim se je pokazala globoka razpoka. |
lahko brez strahu in neopaženo vzel na | trgu | , kar bi hotel, ubil ali rešil iz ječe, |
živi, ne da bi komu delal krivico, v | sluhu | največje nepravičnosti; s tem, da ga |
nespremenjen in nespremenljiv - na | glasu | nepravičnika, v resnici pa vseskozi |
živi v resničnem in ne namišljenem | svetu | :« |
dosegljivi in šele po splošnem mnenju in | zakonu | sramotni. |
dari in žrtve živalske, kadar v | napuhu | ljudje, prestopijo nravne zakone. |
»V zadnjem | primeru | .« |
lepša dela, če se posameznik ob pravem | času | in v skladu s svojo nadarjenostjo posveča |
če se posameznik ob pravem času in v | skladu | s svojo nadarjenostjo posveča samo |
»Toda ustanoviti jo v | kraju | , kjer ne bi potrebovala nobenega uvoza, |
spravita na trg in ne prideta tja ob istem | času | kakor kupci njunega blaga, potem se |
blaga, potem se morata, dokler sedita na | trgu | , odreči svojemu siceršnjemu delu?« |
po eni strani ljudem, ki hočejo na | trgu | kaj prodati, to za denar odkupijo in |
kajne, imenujemo ljudi, ki sedijo na | trgu | ter kupujejo in prodajajo, medtem ko |
In v katerem | delu | prebivalstva, ki sva o njem govorila, |
In tako živijo v | miru | in, ker so zdravi, dočakajo najbrž |
Osnovne potrebe, o katerih je bil na | začetku | govor, kakor so hiša, obleka in obuvalo, |
»Pri takem | načinu | življenja bodo tudi zdravnike mnogo |
vojno opremo, da postane mojster v | boju | s težkooboroženci in v drugih vrstah |
opazita, in dovolj močna, če se je pri | spopadu | treba boriti.« |
pri drugih bitjih, najlažje pa pri ’ | čuvarju | ‘, ki sva ga imela pred očmi. |
poteza njegove narave, v najčistejšem | smislu | : filozofska.« |
Kajti v tem | času | mu je moč vtisniti in izoblikovati |
morajo starci in starke zgodbe v tem | smislu | pripovedovati otrokom že od mladega, |
»Dragi Adeimant, v tem | trenutku | nisva pesnika ne ti ne jaz, temveč |
boga je treba zmerom predstavljati v | epu | , pesmi in tragediji takšnega, kakršen |
zgolj grenkih, v zasmeh postavlja po | svetu | , glad in strad navdilj preganja |
hvalili; tudi ne, če pripoveduje o | prepiru | bogov ter o Temidini in Zevsovi poravnavi |
(orodja, obleke, stavbe), se po istem | zakonu | zaradi starosti in drugih zunanjih |
»Bog in vse božansko sta v vsakem | pogledu | kar najbolj popolna?« |
»Potemtakem v | bogu | ne tiči pesnik, ki si izmišljuje?« |
gledal smrti pogumno v oči in si v | boju | izbral smrt namesto suženjstva in poraza?« |
Potemtakem prebiva i v Hadovem | domu | nekaj ko duša in senca, le žal, |
Morda so dobri v kakšnem drugem | pogledu | , mi pa se bojimo, da ne bi čuvarji |
peti in pripovedovati v nasprotnem | smislu | ?« |
na plano, žalosten tava po | bregu | morja... Tudi ni dopustno, kakor |
tele besede: Oni pa stopajo v | molku | , Ahajci, s pogumom navdani, |
državljani uporabljajo zoper vladajoče, v | govoru | in pesnitvah?« |
iz vroče sle po ljubezni in bil ob | pogledu | na Hero tako prevzet, da niti ni hotel |
ko prvič našla sta se v burnem | objemu | , v postelji družno ležeč, skrivaj |
z njegovo veljavo, če iz pohlepa po | denarju | sprejme darove od Agamemnona in če |
Kajti - tako smo že rekli - to ni v | skladu | ne s spoštovanjem ne z resnico. |
so delali ...bogov potomci, v | sorodu | s Zevsom; v območju Ide njihov stoji |
»O | načinu | , kako je treba pripovedovati o ljudeh, |
stvar, ki zanjo gre, razložil samo na | primeru | in ne v celoti. |
ničesar dosegel, preklel Ahajce pri | bogu | .« |
»Če se nekdo v | jeziku | in drži prilagodi drugemu, pomeni to, |
»V takem | primeru | oblikujejo Homer in drugi pesniki pripoved |
spet ne razumeš, ti bom pokazal na | primeru | . |
skoraj ves čas govori v istem tonovskem | načinu | in ostane pri njem; spremembe v razpoloženju |
načine in vse ritme, če naj bo podana v | skladu | s svojo značilnostjo, ker združuje |
oblikoval po tistih načelih, ki smo jih v | začetku | ugotovili, ko smo razpravljali o vzgoji |
V | trenutku | si ne morem dobro predstavljati, kaj |
»Kar se tiče besed, se le‐te v nobenem | pogledu | ne razločujejo od ne petih besed; zato |
glas in izraz hrabrega moža, ki se v | boju | in hudi stiski, tudi v nesreči - bodisi |
kakšno drugo zlo - ki se torej v takšnem | položaju | neustrašno in vztrajno brani pred usodo. |
In drugega pusti za moža, ki živi v | miru | in ni v stiski ter prostovoljno opravlja |
tonovskih načinov obstaja še vprašanje o | ritmu | : tu ne mislimo obravnavati različnih |
megleno spominjam, kako je govoril o | enoplijcu | , o daktilu in herojski stopici; jih |
spominjam, kako je govoril o enoplijcu, o | daktilu | in herojski stopici; jih nekako razporedil, |
naravnanosti, ki se kaže v resnično dobrem in | lepem | značaju.« |
se kaže v resnično dobrem in lepem | značaju | .« |
pomanjkljiva harmonija so si v najožjem | sorodu | s slabim govorom in slabim značajem, |
značajem, kakor si je njihovo nasprotje v | sorodu | z razumnim in dobrim značajem.« |
veliko zlo - kakor ko bi si na slabem | pašniku | dan za dnem nabirali neustrezno hrano |
se tu dogaja kaj več; v nasprotnem | primeru | si lahko nakoplje očitek, da mu manjka |
možje, ki sodelujejo v najpomembnejšem | boju | ?« |
jih po mojem mnenju v Asklepijevem | času | ni bilo. |
navajenega načina življenja; v hudem | boju | s smrtjo je s svojim znanjem dosegel |
pri rokodelcih popolnoma v | redu | , pri bogatinih in tako imenovanih srečnikih |
ni bil, tako trdimo mi, pohlepen po | denarju | ; če pa je bil lakomen po denarju, potem |
po denarju; če pa je bil lakomen po | denarju | , potem ni bil božji sin.« |
tisti, ki so že v mladih letih pri | študiju | zdravstva spoznali kar največ hudih |
naivnega in nezaupljivega ob nepravem | času | , ker ne pozna zdravega značaja in nima |
17. »V prej, ne zdaj opisanem | človeku | moramo potemtakem iskati dobrega in |
In kako je v nasprotnem | primeru | ?« |
strahopetno dušo, potem je kmalu na | cilju | ; če ima pogumno dušo, si s slabitvijo |
da jih bolj preskusimo kakor zlato v | ognju | in ugotovimo: kdo od njih se ne da |
pesniki, če jim lahko verjamemo; v našem | času | se take stvari ne dogajajo, še več: |
Ker ste si vsi v | sorodu | , rodite predvsem sebi podobne otroke; |
skozi vse življenje v mnogo večjem | strahu | pred notranjim kakor zunanjim sovražnikom |
lončarje, ko bi jih povabili na pojedino ob | ognju | , jih gostili z jedmi in pijačo, lončarski |
Najmanj dve od njih sta v | boju | druga z drugo : država revežev in država |
je ta, ki smo jo omenili v prejšnjem | pogovoru | : čuvarji morajo slabotne otroke, ki |
spočenjanje otrok, kar vse naj bi bilo - po | pregovoru | - ’med prijatelji po možnosti skupno.‘« |
raste in se razvija kakor v krožnem | toku | . |
govori o novih pesmih, temveč o novem | načinu | petja, in da ne hvali le‐onih! |
»Na primer pravila o | molku | mlajših v navzočnosti starejših, o |
v navzočnosti starejših, o vrstnem | redu | za mizo, vstajanju, spoštovanju staršev, |
spoštovanju staršev, striženju las, | kroju | oblek in obuvalu, skratka o celotni |
»Po vsem | videzu | krene življenje po tisti poti, ki mu |
in trdna celota, v dobrem in slabem | pomenu | .« |
je ta bog, ki biva sredi sveta, na | popku | zemlje, v teh vprašanjih najboljši |
»Po svojem najmanjšem | stanu | in delu prebivalstva, ki vodi vlada, |
modra vsa država, če je ustanovljena v | skladu | z naravo; in po naravi je ravno tisti |
zbujajočem, kakor jo je izoblikovala v | skladu | z zakonom vzgoja. |
torej v trpljenju in veselju, v sli in | strahu | , in nikoli je ne smemo zanemariti. |
Če želiš, ti lahko na | primeru | ponazorim, kaj mislim.« |
Kaj se dogaja pri drugačnem | postopku | , pa veš; mislim na barvanje s škrlatno |
preudarni je, tako pravijo, v nekem | pogledu | močnejši od samega sebe; tako nekako |
za to grajo in prezir, medtem ko o | človeku | pravimo, da je slabši od samega sebe |
vlada, v kateri so si potemtakem v tem | pogledu | složni vladajoči in podložni. |
spoznanju, po moči, po številu ali | denarju | . |
kdo naj vlada tako v državi kakor v | posamezniku | .« |
»To, kar smo v | začetku | postavili kot nujen temelj za državo, |
resnici, dragi prijatelj, je po vsem | videzu | pravičnost v tem, da na neki določen |
da bomo laže spoznali pravičnost pri | posamezniku | , če jo najprej raziščemo na kaki večji |
Če se tu srečamo z istim, potem je v | redu | ; če pa pri posamezniku naletimo na |
z istim, potem je v redu; če pa pri | posamezniku | naletimo na kaj drugega, potem se bomo |
predmet gotovo ne more sočasno v enakem | položaju | in razmerju opravljati ali prenašati |
potemtakem mogoče, da predmet v istem | času | in z istim svojim delom počiva in se |
Če nekdo o | človeku | , ki stoji, giblje pa roke in glavo, |
nikamor ne nagibljejo, in druge, ki se v | krogu | vrtijo. |
predmet kadar koli hkrati, v istem | položaju | in razmerju, opravljal in prenašal |
tistega, ki si nekaj želi, da teži po | predmetu | svojega poželenja, ali da jo privlačuje |
vprašanje, vsa prevzeta od želje po tem | predmetu | .« |
naravi določen objekt in se šele ob | nastopu | določenih okoliščin spremeni v poželenje |
spremeni v poželenje po bliže določenem | objektu | .« |
določeno znanje pa je znanje o določenem | predmetu | . |
znanost postala znanje o določenem | predmetu | , namreč o zdravju in boleznih, in ne |
»Duša žejnega želi v | trenutku | žeje samo piti. |
ugotovili, isti predmet ne more v istem | času | in istem razmerju opravljati nasprotnih |
»Tako tudi ni moč reči o | lokostrelcu | , da sočasno z rokami lok odriva in |
združila s poželenji in se postavila po | robu | sklepu razuma, gotovo nisi nikoli opazil, |
»Toda ali hočeš po | vrhu | še tole premisliti?« |
jasno govori o karajočem in karanem: o | razumu | , ki preudarja, kaj je boljše in kaj |
dragi Glavkon, posameznik tudi v istem | smislu | pravičen, kakor je pravična država?« |
Volja pa mora biti pokorna | razumu | in v prijateljstvu z njim.« |
prav gotovo lahko samo to, tako pri | posamezniku | kakor pri državi,« |
orisana in ali vendar ni pravičnost pri | človeku | drugačna kakor v državi?« |
»Tak človek tudi ni v nobenem | pogledu | nezvest ter ne krši priseg ali drugih |
slišal, da te ne pustimo tako dolgo pri | miru | , dokler jih prav tako ne pojasniš, |
tvojem mnenju vzgoja malih otrok v | času | njihovega rojstva do začetka šolskega |
rojstva do začetka šolskega pouka, v | času | torej, ki velja za najnapornejšega. |
navzkrižje z nalogami, ki smo jim jih že v | začetku | postavili, ko smo jih poskušali določiti |
telovadnice ali ob novosti v muzičnem | pouku | in še posebej v nošnji orožja in jezdenju.« |
to, kar je slabo, nadalje, kdor pri | poskusu | , da bi budil smeh, smešnosti ne vidi |
človek), ali si lahko ženska, prvič, v | skladu | s svojo naravo deli vse naloge z moškim, |
da bi se kakorkoli dotaknil postav o | zakonu | , o spočenjanju otrok in njihovi vzgoji.« |
to zadeva tudi nas v tem konkretnem | primeru | .« |
tako iznenada to ni čisto lahko; po | premisleku | pa ni posebno težko.« |
v kateri ne bi imeli moški v vsakem | pogledu | prednosti pred ženskami? |
»Tako se v | krogu | vračamo k naši prejšnji trditvi in |
trga nezreli sadež smeha in po vsem | videzu | ne ve, čemu se smeje in kaj dela. |
našim zakonom ali ravnali v njihovem | duhu | v tistih stvareh, ki smo jim jih prepustili |
sicer ni nujen, nujen pa je v erotičnem | pogledu | . |
»V kakšnem | pogledu | ?« |
»In mladim možem, ki se odlikujejo v | miru | in vojni, je treba dati poleg častnih |
pestunjam, ki stanujejo v posebnem | zavodu | nekje v državi. |
skrijejo v nepristopnem in neznanem | kraju | , kakor se to spodobi.« |
doba pri ženski dvajset let in pri | moškem | trideset let?« |
najboljši čas, tako v duhovnem kot telesnem | pogledu | .« |
Tisti, ki se rodijo v | času | , ko njihovi očetje in matere dobijo |
Da pa je v | skladu | z drugimi ustavnimi določili in pomeni |
o čemer smo do zdaj razpravljali, v | skladu | s tem, kar imamo za največje dobro, |
Kajti če smo na primer ranjeni na | prstu | , občuti to celotni telesni organizem |
»In v tem | občutku | in v teh besedah, smo rekli, se izraža |
določil potemtakem ljudje živijo v | miru | drug z drugim.« |
»V popolnem | miru | .« |
»Se spominjaš, da nam je v prejšnjem | pogovoru | nekdo očital, da čuvarjem ne prinašamo |
Žene naj v | miru | in vojni stražijo in hodijo na lov |
tem obstaja velika nevarnost, da ob | porazu | , do katerega v vojni lahko pride, niso |
Potem je vse v | redu | , kajne?« |
je dobil Ajant, ki se je odlikoval v | boju | , za nagrado imeniten kos volovjega |
strahopetce ustrezna pretveza, da se izmikajo | boju | s sovražnikom, trdeč, da že opravljajo |
malenkostne, ženske miselnosti iskati v | mrliču | sovražnika, ko je vendar pravi sovražnik |
so si grška plemena drugo z drugim v | sorodu | , da so istega rodu. |
Z barbarskimi ljudstvi pa si niso v | sorodu | in tudi niso istega rodu.« |
prednosti, ki bi jih država imela v | miru | . |
ljubo vendar pokažem, kako in v katerem | smislu | jo je moč najhitreje uresničiti, potem |
vsekakor zelo malo tako po številu kakor | pomenu | -, da pride država do dobre notranje |
doma, ne bi smel pozabiti, da dečki v | cvetu | let dražijo in vznemirjajo vanje zaljubljene |
»V tem | smislu | razločujem med ljudmi, ki si jih pravkar |
spoznanju, živi v sanjskem ali resničnem | svetu | ? |
Ali ga lahko potolažimo in v | miru | prepričamo, ne da bi sam opazil, da |
»Vsako od njiju ima v | skladu | s svojo naravo drug namen in drugo |
»V | skladu | s temi ugotovitvami naj odgovori tisti |
»Nujno so lepe stvari v nekem | smislu | tudi grde; in isto velja tudi za druge |
zakonsko določili predpise o lepem, | pravičnem | in dobrem in že obstoječe obvarovali |
seznaniti, kakor smo to že rekli na | začetku | našega razpravljanja o filozofih, z |
pri resničnem in ne samo navideznem | filozofu | .« |
nadalje razsoden in ne pozna pohlepa po | denarju | . |
mož, ki je pošten in ni ne pohlepen po | denarju | ne hlapčevski, ne bahav in ne strahopeten, |
Pri | človeku | namreč ne moreš pričakovati ljubezni |
»Človek, ki se brezuspešno trudi, začne na | koncu | nujno sovražiti sebe in vse svoje delo.« |
vprašanji zavajaš na krive poti; in ko na | koncu | njihove pritrdilne odgovore preudarno |
večji in močnejši od pomorščakov na | krovu | , pri tem pa naglušen in kratkoviden. |
rastlinskega izvira toliko bolj zaostajata v | razvoju | , kolikor močnejši sta, če nimata na |
7. »In vendar o najhujšem | pritisku | nismo še sploh spregovorili,« |
seveda izvzete božanske narave, pač v | skladu | z znanim pregovorom. |
kakor ko bi to kdo, ki se z vsem tem v | stiku | z živaljo v teku časa seznani, imenoval |
ki se z vsem tem v stiku z živaljo v | teku | časa seznani, imenoval modrost, iz |
storili tisti ljudje, ki bi bili v | strahu | , da zgubijo njegovo prijateljstvo in |
pobegli iz jetnišnice, zatočišče v | templju | . |
zvečine taki, ki si v svojem ožjem | poklicu | največ domišljajo. |
O meni in mojem notranjem | glasu | ne kaže govoriti. |
Kakor se človek ob | viharju | izogne prahu in dežju, s tem da stopi |
poslovil, ko pride čas, v dobrem upanju, | miru | in veselju.« |
11. »Tako smo o slabem | glasu | , na katerega je neupravičeno prišla |
ustava, ki smo o njej razpravljali ob | opisu | naše države, ali katera druga.« |
ti bo še z večjo vnemo postavila po | robu | , ker ti ne verjame, začenši s Trazimahom.« |
»Ti govoriš tu o zelo kratkem | času | !« |
»O skoraj nobenem v | primeru | s celotnim časom. |
smo bili na to pripravljeni, smo v | strahu | , vendar iz ljubezni do resnice že takrat |
na le‐te, kakor so se izoblikovale v | človeku | . |
Dvomimo pa, da se v vsem | času | ne bi mogel prav noben ohraniti.« |
pa se pri tem pokaže čistega kakor v | ognju | prekaljeno zlato, tega je treba postaviti |
stran in se izognili globji obravnavi v | strahu | pred vprašanjem, ki je zdaj pred nami.« |
imeti, so redkokdaj združene v enem | človeku | ; po navadi se javljajo posamično.« |
pri volji, kakor veš, da bi živel v | miru | , redu in varnosti, temveč se rad prepušča |
volji, kakor veš, da bi živel v miru, | redu | in varnosti, temveč se rad prepušča |
kakor veš, da bi živel v miru, redu in | varnosti | , temveč se rad prepušča svoji živahni |
kakšno spoznanje mislijo, dokler na | koncu | niso prisiljeni reči: spoznanje dobrega.« |
»Mislim, da imata pravičnost in lepota v | možu | , ki ne ve, zakaj sta si stvari pravzaprav |
»Tudi ne bi bilo v | redu | , Sokrat, ko bi imel o stvareh, s katerimi |
»Toda ali je v | redu | , da govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo |
»Ne, to ni v | redu | , da govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo |
»Ne, to ni v | redu | , pač pa moramo biti pripravljeni, da |
obrazložiti svojih pogledov o tem v | okviru | današnjega pogovora. |
Jasno je, da vprašuješ po Heliju, | bogu | sonca.« |
podobo samega sebe : kar je dobro v | svetu | misli za razum in predmete mišljenja, |
predmete mišljenja, to je sonce v vidnem | svetu | za vid in vidne stvari.« |
»Po vsem | videzu | je tako.« |
En pododdelek vidnega sveta je v | skladu | z načelom o večji ali manjši jasnosti |
»V prvem | pododdelku | (miselnega sveta) uporablja duša izvirnike |
V drugem | pododdelku | pa poskuša priti od domnev k nehipotetičnemu |
si pomaga pri metodično spoznavnem | postopku | samo z idejami.« |
prapodobe, ki jih je moč videti samo v | duhu | .« |
razumeti, kar bom povedal o drugem | pododdelku | miselnega sveta. |
temveč se naslanja samo na ideje in v | svetu | idej tudi konča svoje raziskave.« |
»Ob tem | zidu | , tako si predstavljaj, nosijo ljudje |
V | začetku | bi najlažje prepoznaval sence, nato |
podobe sonca v vodi ali na kakem drugem | predmetu | , temveč sonce samo na njegovem prostoru |
predmetu, temveč sonce samo na njegovem | prostoru | in takšno, kakršno je.« |
ali misliš, da ga bo še mikalo po tem | svetu | in bo zavidal tistim, ki spodaj uživajo |
kakor da bi živel v onem prividnem | svetu | ?« |
in se mu bodo lahko šele po daljšem | času | navadile teme, ali se mu ne bi vsi |
Moje mnenje je tole : v | svetu | , ki ga je moč spoznati, je ideja dobrega |
vsega pravičnega in lepega; v vidnem | svetu | ustvarja svetlobo in njenega gospodarja, |
svetlobo in njenega gospodarja, v miselnem | svetu | je sama gospodarica in nam pomaga do |
naposled tudi najsvetlejše v obstoječem | svetu | . |
jih pripisujemo duši, so si v ozkem | sorodu | s telesnimi sposobnostmi. |
časa preživijo skupaj v svojem čistem | svetu | ?« |
me boš razumel, če ti to razložim na | primeru | . |
in ni važno, ali je v sredini ali na | kraju | , ali je bel ali črn, ali je tanek ali |
razlike, ali je prst v sredini ali na | koncu | ? |
»Potemtakem je duša v takih primerih nujno v | dvomu | , kaj zaznava občuti kot trdo, ko isto |
čet in pri vseh premikanjih vojske v | boju | in na pohodih - je odločilnega pomena, |
»Po vsem | videzu | imaš o znanosti, ki zadeva nebesne |
nazaj upognjeno glavo opazuje slike na | stropu | in se tako izobražuje, ti očitno misliš, |
navzdol, pa najsi se uči, ležeč na | hrbtu | , na kopnem ali v vodi.« |
resnična hitrost in resnična počasnost v | svetu | resničnih števil in resničnih podob; |
potem je treba po mojem mnenju v tem | smislu | obravnavati tudi vse drugo. |
»V tem | trenutku | se nobene ne spomnim.« |
dialektika lahko pokaže resnico samo | možu | , ki je doma v pravkar obravnavanih |
moč zajeti bistvo stvari v posamičnem | primeru | samo po eni poti, ki je različna od |
pojmovno omejiti, kdor se ne zna kakor v | boju | prebiti skozi vse preizkušnje in komur |
mnenja, da svoje življenje prebija v | snu | in sanjah in da bo prišel v Had in |
V | pogovoru | mi je namreč šinil pogled na filozofijo, |
sorodnosti z drugimi znanostmi in v | skladu | z naravo resničnega sveta.« |
izvira, da so pri drugih ljudeh na slabem | glasu | in z njimi vse, kar je v zvezi s filozofijo.« |
Po tem | roku | jih moramo poslati nazaj v tisto votlino |
tem so dolžni vzgajati mlajše v istem | duhu | in v istih vrlinah; in ko ti za njimi |
pred nami: takšna, kakršna mora biti v | skladu | z našimi zahtevami!« |
vzgoje; prav tako morajo biti skupni v | miru | in vojni vsi poklici; kralji pa so |
»O državi si rekel - očitno na | koncu | svoje razprave o njej - približno isto |
»O | človeku | , ki ustreza aristokratiji, smo že razpravljali |
V | skladu | s tem bomo ali sledili Trazimahu in |
isti poti, ki smo jo ubrali takoj v | začetku | , ko nismo obravnavali karakternih lastnosti |
obravnavali karakternih lastnosti pri | posamezniku | , temveč pri državi, kjer so jasneje |
nato razpravljali o njej ustreznem | človeku | . |
ustavili pri tiranidi in tiranskem | človeku | . |
pustimo, da nam govorijo zvišeno, v | tonu | tragedije, kakor da se z nami kot otroki |
bodo pazili nanj in bodo ob nepravem | času | poročali moške z nevestami, potem bodo |
Toda kako je po opravljenem | prehodu | država urejena? |
pa je državljanom skupen pohlep po | denarju | ,« |
odtujeni so pravi izobrazbi, ki temelji na | razumu | in filozofiji, ker posvečajo mnogo |
razpravljajmo, kakor pravi Aishil, o drugem | človeku | , dodeljenem drugi državi. |
Ali pa morda raje, v | skladu | z našim dosedanjim postopkom, najprej |
»Najprej moramo razpravljati o | prehodu | timarhije v oligarhijo. |
»Prva napaka tiči že v samem temeljnem | zakonu | o višini premoženja. |
bi ga primerjali s trotom v čebeljem | panju | . |
»Sin se najprej zgleduje po | očetu | in hodi po njegovih sledovih. |
na nos s prestola svoje duše, ves v | strahu | , častiljubje in dejavno voljo. |
slaba, temveč jih utiša le s silo in v | strahu | za svoje premoženje, ki ga ima.« |
Ob tem se bodo pri | posamezniku | , ki ustreza tej državni ureditvi, jasno |
»Po vsem | videzu | je torej takšna državna ureditev najlepša |
Država se blešči v | siju | vseh mogočih človeških značajev kakor |
Po vsem | videzu | je prijetna, brezvladna in pisana državna |
ima sina, ki ga oče vzgaja v svojem | duhu | in v svojih navadah.« |
telesno počutje, torej poželenje po | kruhu | in jedi je potrebno. |
»Zahteva po | kruhu | je v vsakem pogledu potrebna: koristna |
»Zahteva po kruhu je v vsakem | pogledu | potrebna: koristna in nepogrešljiva |
najboljše straže in posadke v miselnem | svetu | bogu ljubih ljudi.« |
V | boju | vztrajajo in zmagajo. |
potem se vrnejo iz pregnanstva v dolgem | sprevodu | ošabnost, samovoljnost, potratnost |
nekako preide torej mladenič, vzgojen v | svetu | potrebnih poželenj, v razbrzdano svobodo |
Zvest v vsakem | pogledu | je samo lepemu, svobodnemu in srečnemu |
zanemarjanje drugih nalog zaradi pohlepa po | denarju | pa sta ugonobili oligarhijo.« |
Aishilom - povedati tega, kar imamo na | jeziku | , pa če je še tako nenavadno?« |
kdo, ki je premožen in je povrhu še na | glasu | , da je sovražnik ljudstva, potem velja |
»V prvih dneh in prvem | času | se vsem smehlja; vsakogar, ki ga sreča, |
vojne, da ljudstvo čuti potrebo po | poveljniku | .« |
svobodoumno usmerjene državljane na | sumu | , da bi utegnili nastopiti proti njegovemu |
»Nekateri, ki so mu pomagali pri | vzponu | in so zdaj tudi sami vplivni, začenjajo |
postane nezadovoljno in reče, da ni v | redu | , če mora oče preživljati odraslega |
storiti silo, in če bi se mu postavil po | robu | , bi ga tudi pobil?« |
spoznati, pa je samo to : v vsakem | človeku | biva strahotna, divja in anarhična |
bilo in tako je naše stališče o tem | človeku | .« |
»Točno je, kar pripoveduješ o | nastanku | tiranskega človeka.« |
tiranski človek, dragi prijetelj, v tistem | trenutku | , ko postane po svoji navadi ali po |
svoji navadi ali po svojem življenjskem | načinu | ali po obojem pijanec, razuzdanec ali |
»Če tega ne more, seže po | ropu | in sili.« |
se mu starec in starka postavita po | robu | in se spopadeta z njim, se gotovo ne |
stene kake hiše ali seči ponoči po | plašču | kakega mimoidočega pešca? |
V | začetku | občujejo z ljudmi, ki se jim dobrikajo |
buden prav tak, kakršen je po našem | opisu | v sanjah.« |
taka država in tak človek v nenehnem | strahu | ?« |
»Ta zla tudi pri nobenem drugem | človeku | niso večja kakor pri tiranskem možu, |
človeku niso večja kakor pri tiranskem | možu | , ki ga divje razvnemajo goni in ljubezenske |
In kako sodiš v tem | pogledu | o tiranskem človeku?« |
kako sodiš v tem pogledu o tiranskem | človeku | ?« |
V kakšnem | strahu | je zdaj zase, za svoje otroke in za |
želja neizpolnjenih, ki živi v nenehnem | strahu | , nemiru in mukah; tako mora biti z |
neizpolnjenih, ki živi v nenehnem strahu, | nemiru | in mukah; tako mora biti z njim, če |
oligarhičnem, demokratskem in tiranskem | človeku | !« |
poglavitno značilnost; in govoreč o tem | delu | duše, ga bomo pravilno označili, če |
vsa duša filozofskemu delu in ni v | sporu | z njim, potem lahko vsak del izpolni |
trditvi, ki je bila postavljena takoj na | začetku | in nas je tudi do sem pripeljala. |
Toda ker je v | duhu | laže oblikovati kakor v vosku in podobnem |
ker je v duhu laže oblikovati kakor v | vosku | in podobnem materialu, je oblikovanje |
oblikovati kakor v vosku in podobnem | materialu | , je oblikovanje s tem končano!« |
krepiti to mnogoobrazno pošast ter po | vrhu | še leva in vse, kar sodi k njima, človek |
kako se spopadata in druga drugo v | boju | razžirata.« |
Gotovo velja za tako zato, ker je pri | obrtniku | najplemenitejši del duše po naravi |
malo prej ustanovili in opisali; v | duhu | seveda, ker take države, mislim, ni |
ker take države, mislim, ni nikjer na | svetu | .« |
začnemo razpravljati - po običajnem | postopku | ? |
»Ti govoriš o mogočnem | čarovniku | !« |
misliš, da je lahko samo v določenem | smislu | stvarnik vseh teh stvari, v določenem |
Ali ne vidiš, da v določenem | smislu | tudi ti vse to lahko ustvariš?« |
»V katerem | smislu | ?« |
Na neki način, v določenem | smislu | pa tudi on izdeluje stole. |
»Naj zdaj na tem | primeru | pojasnimo bistvo posnemovalca?« |
Toda zdaj mi povej še to o | slikarju | : ali posnema resnično obstoječe temeljne |
pomisliti na tole: če nam kdo pripoveduje o | človeku | , ki se razume na vse obrti in sploh |
ljudi, ki jim pridejo v pest in ob | pogledu | na njihova dela ne opazijo, da so le‐ta |
razločujejo po svojem pitagorejskem | načinu | življenja od vseh drugih ljudi.« |
Keosa in mnogi drugi so lahko v osebnem | stiku | prepričali svoje sodobnike, da niso |
pustili, da se kot rapsoda potikata po | svetu | , temveč bi se ju bili tesneje oklenili |
Dobro strokovno znanje o | predmetu | pa ima tisti, ki predmet uporablja.« |
»Potemtakem posnemovalec nima o | predmetu | , ki ga posnema, ne strokovnega znanja |
da isti deli duše ne morejo v istem | času | imeti o istih stvareh različnih (nasprotujočih |
čutnostjo je vse prej kot dober in v | skladu | z resnico.« |
opravlja kako delo, je prav tako v | sporu | in nesoglasju s seboj kakor tisti, |
opazuje kak predmet in ima o njem v istem | času | nasprotne čutne vtise. |
»Če pa človek čuti, da ga v istem | času | in zaradi iste stvari vleče v dve nasprotni |
moramo z novim položajem, kakor pri | metu | kocke, in ukreniti to, kar ima razum |
uprizoritvi komedije ali v zasebnem | krogu | poslušaš burkaste šale, katerih sam |
nagnjenju za šalo, ki si ga po treznem | premisleku | krotil, ker si se bal, da prideš na |
nasvete za življenje in po njegovem | nauku | urejati vzgojo, potem bodi z njim zelo |
storili z vso pravico in po treznem | preudarku | . |
»Kaj le lahko v kratkem | času | postane veliko! |
bolezen, izčrpava in uničuje in na | koncu | doseže, da telo ni več telo, prav tako |
njej, prav tako uničujejo, da ta na | koncu | ugasne, umre in se loči od telesa?« |
tuje zlo, da zlo, ki je v nekem tujem | predmetu | , lahko uniči dušo ali kako drugo stvar, |
umreti ali prej ali pozneje, pač v | skladu | s tem, ali se ji bolj ali manj vda; |
drugimi napakami, temveč si jo moramo v | duhu | predstavljati takšno, kakršna je v |
najsi ima Gigov prstan ali ne in ob | prstanu | še Hadovo čelado.« |
vračate posojilo, ki sem vam ga dal na | začetku | našega razpravljanja?« |
osovražen, kakor smo se o tem že takoj v | začetku | sporazumeli.« |
nepravični ljudje ravnajo kakor tekači, ki v | začetku | dobro tečejo, sredi proge pa začnejo |
začnejo popuščati; najprej so na čelu, na | koncu | pa so vsem v zasmeh; ušesa se jim povesijo |
Na | koncu | vsakega dejanja, prizadevanja in tudi |
vsakega dejanja, prizadevanja in tudi na | koncu | življenja so deležni priznanj in nagrad, |
proti koncu njihove življenske tekme v | teku | drugi prehitijo in jih zasmehujejo. |
vrlega junaka Era, Armenijevega sina, po | rodu | Pamfilca. |
Vmes so sedeli sodniki in po | izreku | sodbe zapovedali pravičnim, naj stopijo |
Celotno vreteno se vrti v | krogu | , pri čemer pa se sedem notranjih vretenc |
Zgoraj, na vsakem | krogu | , stoji po ena Sirena in se vrti z vretencem; |
pretrgane in so se končale v revščini, | begu | in prosjaštvu; bile so tu tudi življenske |
- da si lahko izmed njih po treznem | preudarku | izbere to, kar mu ustreza; da s pogledom |
Ko je nato v | miru | pregledal, kaj je bil izbral, se je |
Kdor se pri vsakem novem | vstopu | v življenje odloča v skladu s filozofijo |
vsakem novem vstopu v življenje odloča v | skladu | s filozofijo in mu pri izbiri ne pripade |
postati človek, ker mu je bila še vedno v | spominu | sodba v sporu zaradi orožja. |
je bila še vedno v spominu sodba v | sporu | zaradi orožja. |
Na | koncu | je zagledal Terzitovo dušo, kako je |
Ob | spominu | na prejšnje trpljenje jo je minila |
streslo, duše pa je zajel vrtinec in jih v | trenutku | odnesel v višave, eno sem, drugo tja, |
odprl oči in videl, da leži v jutranjem | somraku | na grmadi. - |
je spolnilo, kar je Gospod rekel po | preroku | : |
poklical modre in jih skrbno spraševal o | času | , kdaj se jim je zvezda prikazala. |
je spolnilo, kar je Gospod rekel po | preroku | : |
vse dečke, stare dve leti in manj, po | času | , kakor ga je skrbno pozvedel od modrih. |
je spolnilo, kar je bilo povedano po | preroku | Jeremiju: |
On vas bo krstil v Svetem Duhu in | ognju | . |
spravil v kaščo, pleve pa sežgal v | ognju | , ki nikoli ne ugasne.« |
Po | krstu | je Jezus takoj stopil iz vode in prècej |
je spolnilo, kar je bilo povedano po | preroku | Izaiju: |
Po tistem | času | je Jezus začel pridigati: |
ko sta s svojim očetom Zebedéjem v | čolnu | popravljala mreže. |
»Blagor ubogim v | duhu | , ker njihovo je nebeško kraljestvo. |
O | postu | |
povem vam, še Sálomon v vsem svojem | sijaju | ni bil oblečen kakor katera izmed njih. |
Drevo spoznamo po | sadu | |
nespametnemu človeku, ki pozida hišo na | pesku | . |
je spolnilo, kar je bilo rečeno po | preroku | Izaiju: |
Tedaj je čreda svinj planila po | bregu | v jezero in v vodi utonila. |
Glas o tem pa je šel po vsem tistem | kraju | . |
vam pravim v temi, povejte pri belem | dnevu | ; in kar slišite na uho, oznanjajte |
že zdavnaj spreobrnila v raševini in | pepelu | . |
V tistem | času | je šel Jezus v soboto skozi žitna polja. |
postavi, da duhovniki ob sobotah v | templju | prelamljajo sobotni počitek in so brez |
je spolnilo, kar je bilo rečeno po | preroku | Izaiju: |
Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem | svetu | ne v prihodnjem.« |
Drevo namreč spoznamo po | sadu | . |
bil namreč Jona tri dni in tri noči v | trebuhu | velike ribe, tako bo Sin človekov tri |
Prilika o | sejavcu | |
Razlaga prilike o | sejavcu | |
»Vi torej poslušajte pomen prilike o | sejavcu | . |
Prilika o gorčičnem zrnu in | kvasu | |
je spolnilo, kar je bilo rečeno po | preroku | : |
prerok brez časti, razen v domačem | kraju | in v domači hiši.« |
»Daj mi pri priči na | pladnju | glavo Janeza Krstnika.« |
Prinesli so na | pladnju | njegovo glavo in jo dali deklici, ta |
Ko je Jezus to slišal, se je v | čolnu | umaknil od tam v samoten kraj, da bi |
Zvečer je bil sam na tistem | kraju | . |
Oni pa, ki so bili v | čolnu | , so padli predenj in rekli: |
Po tistem | času | je Jezus začel svojim učencem razodevati, |
človekovega, kako prihaja v svojem kraljevskem | sijaju | .« |
Prilika o | služabniku | , ki ni maral odpustiti |
»Ali niste brali, da je Stvarnik na | začetku | ustvaril človeka kot moža in ženo |
Delavci v | vinogradu | |
tretje ure je šel ven in videl druge na | trgu | postajati brez dela. |
je spolnilo, kar je bilo rečeno po | preroku | : |
tebi, krotak in sedeč na oslici in na | osličku | , mladiču vprežne živali.« |
krotak in sedeč na oslici in na osličku, | mladiču | vprežne živali.« |
stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v | templju | prodajali in kupovali. |
V | templju | so se mu približali slepi in hromi |
čudeže je storil, in otroke, ki so v | templju | vzklikali: |
Prilika o | vinogradu | in viničarjih |
drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem | času | dajali pridelek.« |
prisilil k molku in so se zbrali na istem | kraju | . |
Vprašanje o Davidovem | sinu | |
Če kdo priseže pri | templju | , ga prisega ne veže; če pa priseže |
Če kdo priseže pri | oltarju | , ga prisega ne veže, če pa priseže |
prisega ne veže, če pa priseže pri | daru | , ki je na njem, ga veže.’ |
Kdor torej priseže pri | oltarju | , priseže pri njem in pri vsem, kar |
Kdor priseže pri | templju | , priseže pri njem in pri tem, ki v |
priseže pri nebu, priseže pri božjem | prestolu | in pri tistem, ki sedi na njem. |
GOVOR O PONOVNEM | PRIHODU | Jezus napove razdejanje templja |
povem: tu zagotovo ne bo ostal kamen na | kamnu | ; vse bo porušeno.« |
evangelij kraljestva bodo oznanjali po vsem | svetu | v pričevanje vsem narodom, in takrat |
»Ko boste torej videli na svetem | kraju | gnusobo opustošenja, ki jo je napovedal |
namreč v Nóetovih dneh, tako bo tudi ob | prihodu | Sina človekovega. |
potop in vse odnesel, tako bo tudi ob | prihodu | Sina človekovega. |
Dve bosta mleli na | kamnu | : ena bo sprejeta, druga puščena. |
služinčad, da jo oskrbi z živežem o pravem | času | ? |
ki ga bo njegov gospodar ob svojem | prihodu | našel, da tako dela! |
prišel gospodar tega služabnika ob | dnevu | , ko ga ne pričakuje, in ob uri, za |
Po dolgem | času | je prišel gospodar teh služabnikov |
duhovniki in starešine ljudstva na | dvoru | vélikega duhovnika, ki mu je bilo ime |
Resnično vam povem: kjerkoli po | svetu | bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali |
Jezus na | vrtu | Getsémani |
spremljevalcev potegnil svoj meč, mahnil po | služabniku | vélikega duhovnika in mu odsekal uho. |
Dan na dan sem sedèl v | templju | in učil, pa me niste prijeli.« |
Ko je šel v vežo, ga je na | pragu | zagledala druga in rekla tistim, ki |
je spolnilo, kar je bilo rečeno po | preroku | Jeremiju: |
O | prazniku | pa je upravitelj navadno ljudstvu izpustil |
Ko pa je sedèl na sodnem | stolu | , mu je njegova žena poslala sporočilo: |
Tedaj se je zagrinjalo v | templju | pretrgalo na dvoje od vrha do tal. |
Straža pri | grobu | |
Drugi dan, to je po | dnevu | pripravljanja, so se véliki duhovniki |
se začenja, kakor je zapisano pri | preroku | Izaiju: |
njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v | čolnu | in popravljala mreže. |
sta očeta Zebedéja z najemniki vred v | čolnu | in odšla za njim. |
Gobe so v | hipu | zginile in bil je očiščen. |
Jezus v | duhu | takoj spozna, da pri sebi tako mislijo, |
Kako je šel ob | času | vélikega duhovnika Abjatárja v božjo |
Prilika o | sejavcu | |
Veliko jih je učil v prilikah in jim v | duhu | svojega nauka dejal: |
Razlaga prilike o | sejavcu | |
poraja bilko, nato klas in končno žito v | klasu | . |
vsejemo v zemljo, manjše od vseh semen na | svetu | . |
V | hipu | se ji je kri ustavila in začutila je |
vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa v | trepetu | in strahu pristopila, se vrgla predenj |
z njo zgodilo, je vsa v trepetu in | strahu | pristopila, se vrgla predenj in mu |
Pojdi v | miru | in bodi ozdravljena svoje nadloge!« |
»Prerok ni brez časti, razen v domačem | kraju | , pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« |
kruha ne popotne torbe ne denarja v | pasu | . |
»Hočem, da mi pri priči daš na | pladnju | glavo Janeza Krstnika.« |
Prinesel je na | pladnju | njegovo glavo in jo dal deklici, deklica |
Žena je bila Grkinja, po | rodu | Sirofeničanka. |
Pozabili so vzeti kruh; v | čolnu | so imeli en sam hleb s seboj. |
tako ne more pobeliti noben belivec na | svetu | . |
Imejte sol v sebi in živite v | miru | med seboj!« |
trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na | začetku | stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot |
otroke ali njive in ne bi zdaj, na tem | svetu | , četudi sredi preganjanja, dobil stokrat |
Začel je izganjati tiste, ki so v | templju | prodajali in kupovali. |
Medtem ko je hodil po | templju | , so prišli k njemu véliki duhovniki, |
Prilika o | vinogradu | in viničarjih |
V primernem | času | je poslal k viničarjem služabnika, |
brali v Mojzesovi knjigi pripovedi o | grmu | , kako je Bog rekel Mojzesu: ‘ |
Vprašanje o Davidovem | sinu | |
Ko je Jezus učil v | templju | , je povzel besedo in rekel: |
Tu ne bo ostal kamen na | kamnu | , ki bi ne bil zdrobljen.« |
Resnično vam povem: kjerkoli po | svetu | bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali |
Jezus na | vrtu | Getsémani |
zraven stoječih je izdrl meč, mahnil po | služabniku | vélikega duhovnika in mu odsekal uho. |
Dan na dan sem učil pri vas v | templju | in me niste prijeli, vendar naj se |
služabniki vélikega duhovnika in se pri | ognju | grel. |
Tudi služabniki so ga bíli po | obrazu | . |
Ko zagleda Petra, da se greje pri | ognju | , ga premeri z očmi in reče: |
O | prazniku | pa jim je navadno izpustil jetnika, |
S tistimi, ki so ob | uporu | zagrešili umor, je bil zaprt tudi nekdo, |
Zagrinjalo v | templju | se je pretrgalo na dvoje od vrha do |
Prvi dan v | tednu | so šle navsezgodaj, ko je sonce vzšlo, |
»Pojdite po vsem | svetu | in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu! |
službo pred Bogom, ga je po bogoslužnem | običaju | zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče |
besedam, ki se bodo spolnile ob svojem | času | , boš onemel in ne boš mogel govoriti |
V šestem | mesecu | je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko |
Po | očetu | so mu nameravali dati ime Zaharíja, |
Deček pa je rastel in se krepil v | duhu | . |
Prav v tistem | kraju | so pastirji prenočevali pod milim nebom |
In v | hipu | je bila pri angelu množica nebeških |
In v hipu je bila pri | angelu | množica nebeških zborov, ki je hvalila |
pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem | otroku | . |
Jezusa darujejo v | templju | |
Po | navdihu | Duha je prišel v tempelj. |
Jezusa, da bi zanj opravili vse po | predpisu | postave, ga je tudi Símeon vzel v |
služabnika, o Gospodar, po svoji besedi v | miru | , kajti moje oči so videle rešitev, |
deklištvu je sedem let preživela v | zakonu | . |
In pripovedovala je o | otroku | vsem, ki so pričakovali odrešenje Jeruzalema. |
Deček Jezus v | templju | |
let, so šli na pot kakor po navadi ob | prazniku | . |
Po enem | dnevu | hodá so ga začeli iskati med sorodniki |
Po treh dneh so ga našli v | templju | . |
sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in | ognju | . |
Nato ga je povedel visoko, mu v | hipu | pokazal vsa kraljestva sveta in mu |
Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem | kraju | .« |
noben prerok ne velja veliko v domačem | kraju | . |
veliko gobavih je bilo v Izraelu v | času | preroka Elizéja, pa ni bil očiščen |
Zagledal je čolna, ki sta bila pri | bregu | ; ribiči so bili pravkar stopili iz |
Pomignili so tovarišem v drugem | čolnu | , naj jim pridejo pomagat. |
z njimi dol in se ustavil na ravnem | kraju | . |
Drevo spoznamo po | sadu | |
Vsako drevo namreč spoznamo po | sadu | . |
Podobni so otrokom, ki posedajo na | trgu | in vpijejo drug drugemu: |
Pojdi v | miru | !« |
Prilika o | sejavcu | |
Razlaga prilike o | sejavcu | |
zakaj se ga je dotaknila in kako je v | trenutku | ozdravela. |
Pojdi v | miru | !« |
Nekako osem dni po tem | govoru | je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba |
Prikazala sta se v vsem | sijaju | in se pogovarjala o njegovem odhodu, |
sijaju in se pogovarjala o njegovem | odhodu | , ki se mora uresničiti v Jeruzalemu. |
bila že zdavnaj sedela v raševini in | pepelu | in se spreobrnila. |
Nekoč je na nekem | kraju | molil. |
»Varujte se farizejskega | kvasu | , ki je hinavščina. |
povedali v temi, slišalo pri belem | dnevu | , in kar ste pri zaprtih vratih šepetali |
Prilika o nespametnem | bogatašu | |
povem vam, še Sálomon se v vsem svojem | sijaju | ni oblačil kakor ena izmed njih. |
služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem | prihodu | našel čuječe! |
služinčad, da ji odmeri hrano o pravem | času | ? |
služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob | prihodu | našel, da tako dela! |
gospodar tega služabnika prišel ob | dnevu | , ko ga ne pričakuje, in ob uri, za |
»Kadar vidite, da se na | zahodu | oblači, takoj pravite: ‘ |
»Nekdo je imel v svojem | vinogradu | zasajeno smokvo. |
Prilika o gorčičnem zrnu in | kvasu | |
ga človek vzame in vseje na svojem | vrtu | . |
more z deset tisoč možmi postaviti po | robu | njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? |
Prilika o izgubljenem | sinu | |
Prilika o krivičnem | oskrbniku | |
ohladi jezik, kajti strašno trpim v tem | plamenu | .’ |
Ob | prihodu | v neko vas mu je prišlo nasproti deset |
Kakor je bilo v Nóetovem | času | , takó bo tudi v dneh Sina človekovega: |
Podobno bo, kakor je bilo v Lotovem | času | : jedli so, pili, kupovali, prodajali, |
Prilika o vdovi in | sodniku | |
Prilika o | farizeju | in cestninarju |
Prilika o farizeju in | cestninarju | |
starše ali otroke in bi ne prejel v tem | času | veliko več, v prihodnjem veku pa večno |
v tem času veliko več, v prihodnjem | veku | pa večno življenje.« |
»Ustavil se je pri grešnem | človeku | !« |
tu je tvoja mina, ki sem jo hranil v | prtiču | . |
v tebi in ne bodo pustili kamna na | kamnu | , ker nisi spoznalo časa, ko se je Bog |
Vsak dan je učil v | templju | . |
Ko je nekega dne v | templju | učil ljudstvo in oznanjal evangelij, |
Prilika o | vinogradu | in najemnikih |
Vprašanje o Davidovem | sinu | |
Ko so se nekateri pogovarjali o | templju | , kako je okrašen z lepimi kamni in |
tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na | kamnu | , ki ne bi bil zrušen.« |
videli Sina človekovega, kako prihaja na | oblaku | z močjo in veliko slavo. |
Čez dan je Jezus učil v | templju | , zvečer pa je odhajal prenočevat na |
Jezus na | vrtu | Getsémani |
In eden izmed njih je mahnil po | služabniku | vélikega duhovnika in mu odsekal desno |
Dan za dnem sem bil med vami v | templju | in niste stegnili rok po meni, ampak |
je opazila neka dekla, da sedi pri | ognju | , ga je premerila z očmi in rekla: |
»Nobene krivde ne najdem na tem | človeku | .« |
Eden od hudodelcev, ki sta visela na | križu | , se mu je rogal in govoril: |
»Resnično ti povem: še danes boš z menoj v | raju | .« |
Zagrinjalo v | templju | se je pretrgalo po sredi. |
Ko so bile zarana pri | grobu | in niso našle njegovega telesa, so |
Bili so ves čas v | templju | in poveličevali Boga. |
V | začetku | je bila Beseda in Beseda je bila pri |
Ta je bila v | začetku | pri Bogu. |
Na | svetu | je bila in svet je po njej nastal, |
V | templju | je našel prodajalce volov, ovc in golobov |
On pa je govoril o | templju | svojega telesa. |
povedal; sam je namreč vedel, kaj je v | človeku | . |
bodo pravi častilci molili Očeta v | duhu | in resnici. |
kateri ga molijo, ga morajo moliti v | duhu | in resnici.« |
da prerok ne uživa časti v domačem | kraju | . |
sprejeli, ker so videli vse, kar je ob | prazniku | storil v Jeruzalemu; tudi sami so bili |
Pozneje ga je Jezus srečal v | templju | in mu rekel: |
Bilo pa je na tistem | kraju | veliko trave. |
Ko so ga našli na drugem | bregu | , so ga vprašali: |
Jezus na šotorskem | prazniku | |
Ne sodíte po | videzu | , ampak po pravici.« |
Jezus je tedaj kar med učenjem v | templju | zaklical: |
Te besede je izrekel, ko je učil v | templju | pri zakladnici. |
boste, vendar boste umrli v svojem | grehu | . |
»Če vztrajate v mojem | nauku | , ste zares moji učenci. |
delate, kar ste slišali pri svojem | očetu | .« |
Dokler sem na | svetu | , sem luč sveta.« |
»Pojdi in se umij v | vodnjaku | Síloi« (to pomeni Poslani). |
Jezus je hodil v | templju | po Sálomonovem stebrišču gor in dol. |
Lazar bolan, je ostal še dva dni v | kraju | , kjer je bil. |
dobil Lazarja, ko je bil že štiri dni v | grobu | . |
ni prišel v vas; še vedno je bil na | kraju | , kjer se je srečal z Marto. |
Jezusa in se pogovarjali, ko so bili v | templju | : |
kralj prihaja in jezdi na osličjem | mladiču | .« |
izgubil; kdor pa svoje življenje na tem | svetu | zaničuje, ga bo ohranil za večno življenje. |
Ker je ljubil svoje, ki so bili na | svetu | , jim je izkazal ljubezen do konca. |
»Tega vam v | začetku | nisem povedal, ker sem bil pri vas |
Žena na | porodu | je žalostna, ker je prišla njena ura. |
Na | svetu | boste prihajali v stisko, toda zaupajte, |
Že nisem več na | svetu | ; oni so na svetu, a jaz odhajam k tebi. |
Že nisem več na svetu; oni so na | svetu | , a jaz odhajam k tebi. |
odhajam k tebi, vendar to govorim na | svetu | , da bodo imeli v sebi polnost mojega |
Izvlekel ga je in mahnil po | služabniku | vélikega duhovnika in mu odsekal desno |
Jezusa po njegovih učencih in njegovem | nauku | . |
Vselej sem učil v shodnici in v | templju | , kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem |
»Ali te nisem videl z njim na | vrtu | ?« |
»Pozdravljen, judovski kralj!« in ga tolkli po | obrazu | . |
Posadil ga je na sodni stol na | kraju | , ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko |
da ne bi ostala trupla čez soboto na | križu | , so Judje prosili Pilata, naj bi jim |
Na | kraju | , kjer je bil Jezus križan, pa je bil |
bil Jezus križan, pa je bil vrt in na | vrtu | nov grob, v katerega ni bil pokopan |
Prvi dan v | tednu | pride Marija Magdalena navsezgodaj, |
Pod noč tistega dne, prvega v | tednu | , ko so bila tam, kjer so se zadrževali |
se je že zdanilo, je stal Jezus na | bregu | , vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. |
»Gospod, ali boš v tem | času | obnovil izraelsko kraljestvo?« |
Ko so po njegovem | odhodu | strmeli v nebo, glej, sta stala pri |
binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem | kraju | . |
jih vsakdo sliši govoriti v svojem | jeziku | . |
jih slišimo vsak v svojem materinem | jeziku | ? |
izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po | preroku | Joélu: |
Dovolíte, da vam odkrito spregovorim o | očaku | Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov |
Bili so stanovitni v | nauku | apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju |
so se enodušno in vztrajno zbirali v | templju | , lomili kruh po domovih ter uživali |
V | hipu | so se mu utrdila stopala in gležnji. |
Peter govori v | templju | |
kar si ti v svoji môči in v svojem | sklepu | vnaprej določil. |
Tudi Jožef, levít, po | rodu | s Cipra, ki so ga apostoli klicali |
so ga apostoli klicali Bárnaba (to v | prevodu | pomeni »sin tolažbe«), je prodal njivo |
ki ste jih vrgli v ječo, stojijo v | templju | in učijo ljudstvo.« |
Toda v | zboru | je vstal farizej z imenom Gamáliel, |
Za njim se je v | času | ljudskega štetja dvignil Juda iz Galileje |
mogli uničiti, temveč se boste znašli v | boju | proti Bogu.« |
Dan za dnem so v | templju | in po hišah neutrudno učili in oznanjali |
Vsi, ki so sedeli v vélikem | zboru | , so uprli pogled v Štefana in videli, |
bodo odšli in me bodo častili na tem | kraju | .’ |
prepeljali v Síhem in jih pokopali v | grobu | , ki ga je Abraham za srebrn denar kupil |
V tem | času | se je rodil Mojzes, ki je bil lep pred |
puščavi ob Sínajski gori prikazal angel v | plamenu | gorečega grma. |
poslal za poglavarja in rešitelja po | angelu | , ki se mu je prikazal v grmu. |
rešitelja po angelu, ki se mu je prikazal v | grmu | . |
Vendar Najvišji ne prebiva v | izdelku | človeških rok, kakor pravi prerok: |
Sedèl je na | vozu | in glasno bral preroka Izaija. |
spregovoril, izhajal je iz tega mesta v | spisu | , nato pa je navezal na veselo oznanilo |
In v | hipu | so padle mrene z njegovih oči. |
Judeji, Galileji in Samaríji živela v | miru | . |
Izgrajevala se je, napredovala v Gospodovem | strahu | ter rasla v tolažbi Svetega Duha. |
ki ji je bilo ime Tabíta, kar bi v | prevodu | pomenilo Gazela; bila je polna dobrih |
Peter dalj časa ostal v Jópi pri nekem | strojarju | Simonu. |
Ta je gost pri | strojarju | Simonu, ki ima hišo ob morju.« |
ponovilo še tretjič in posoda se je v | hipu | dvignila v nebo. |
je pred štirimi dnevi, prav ob istem | času | . |
imenuje Peter; kot gost se mudi pri | strojarju | Simonu, ki ima hišo ob morju.’ |
gleda na osebo, temveč mu je v vsakem | narodu | všeč, kdor se ga boji in pravično ravna. |
nanje Sveti Duh, kakor je prišel ob | začetku | na nas. |
mož s Cipra in iz Ciréne, ki so po | prihodu | v Antiohíjo navezali stike tudi z Grki |
V tistem | času | se je kralj Heród namenil, da udari |
vedel, da je res, kar se dogaja po | angelu | ; mislil je, da vidi prikazen. |
V | hipu | pa ga je udaril Gospodov angel, ker |
Toda Elíma, ‘vražar’, to namreč v | prevodu | pomeni njegovo ime, jima je nasprotoval |
In v | hipu | sta ga zagrnila mrak in tema, tipal |
Jezusa, kakor je zapisano v drugem | psalmu | : |
s svojim rodom služil Bogu pri tem | načrtu | ; umrl je in bil pokopan k očetom in |
Ob | odhodu | so ju prosili, naj jim prihodnjo soboto |
jim prihodnjo soboto spregovorita o | pomenu | teh besed. |
Ob | pogledu | na množice je Jude obšla nevoščljivost; |
so povzdignile glas in v likaónskem | jeziku | govorile: |
Ob njunem | prihodu | se je zbrala vsa Cerkev in poročala |
se ne daste obrezati po Mojzesovem | običaju | , se ne morete zveličati.« |
Bárnaba sta se jim odločno postavila po | robu | in razpravljala z njimi o tem; sklenili |
da se je ječa v temeljih zamajala; v | hipu | so se vsa vrata odprla in vsem jetnikom |
Pojdita torej, potujta v | miru | !« |
nekaj izprijencev, ki so postopali po | trgu | , ter z njimi zanetili nemir in razgrajali |
je vsak dan po naključju srečeval na | trgu | . |
‘...sáj smo po | ródu | iz njéga.’ |
vesoljnemu svetu pravično sodil po | možu | , ki ga je za to izbral in pred vsemi |
Juda, ki mu je bilo ime Akvila, po | rodu | pa je bil iz Ponta. |
Po | poklicu | sta bila namreč izdelovalca šotorov. |
ljudi, da bi častili Boga tako, kot ni v | skladu | s postavo.« |
ki mu je bilo ime Apólo in je bil po | rodu | iz Aleksandríje. |
»V Janezovem | krstu | ,« so odgovorili. |
V tistem | času | je nastalo nemajhno razburjenje zaradi |
Mi pa smo po | prazniku | opresnikov odpluli iz Filípov in čez |
Ko smo se prvi dan v | tednu | zbrali k lomljenju kruha, jim je Pavel |
Vem, da bodo po mojem | odhodu | prišli med vas grabežljivi volkovi, |
Pavla primejo v | templju | |
ga Judje iz province Azije opazili v | templju | . |
sem se v Jeruzalem, in ko sem molil v | templju | , me je obšlo zamaknjenje. |
Pavel je vedel, da so v | zboru | deloma saduceji, deloma farizeji, zato |
»Nič slabega ne najdemo na tem | človeku | . |
naj ga imajo pod stražo v Heródovem | dvorcu | . |
kuga, da neti nemire med vsemi Judi po | svetu | in da je kolovodja ločíne nazaréjcev. |
zalotili, da bi se bil s kom prepiral v | templju | . |
Priznam pa ti tudi to, da po tem | nauku | , ki ga označujejo kot ‘ločíno’, služim |
Ko sem se s tem namenom očistil v | templju | , so me našli nekateri Judje iz province |
Azije, vendar ne med množico ali v | hrupu | ; ti bi se morali zglasiti pri tebi |
Naslednje jutro sta v velikem | sijaju | prišla Agrípa in Bereníka. |
zaslišal sem glas, ki mi je v hebrejskem | jeziku | govoril: ‘ |
Bogu in naj opravljajo dela, ki so v | duhu | spokornosti. |
Zato so me Judje prijeli v | templju | in me poskušali umoriti. |
»Če ti ne ostanejo na | krovu | , za vas ni več rešitve.« |
Po tem | dogodku | so prihajali tudi drugi bolniki z otoka |
nas obsipali z velikimi častmi in ob | odhodu | so nas oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli |
odpeljali z ladjo, ki je prezimila na | otoku | ; bila je iz Aleksandríje in je imela |
slišali, kaj ti misliš, zakaj o tem | nauku | nam je znano samó, da mu povsod ugovarjajo.« |
»Kako resnično je, kar je Sveti Duh po | preroku | Izaiju govoril vašim očetom z besedami: |
telesu rodil iz Davidovega rodu, po | duhu | svetosti pa je po obujenju od mrtvih |
vse, ker gre glas o vaši veri po vsem | svetu | . |
tistimi, ki počenjajo takšne stvari, v | skladu | z resnico. |
pogani, ki nimajo postave, po naravnem | vzgibu | spolnjujejo to, kar veleva postava, |
se bo pokazalo na dan, ko bo Bog v | skladu | z mojim evangelijem po Jezusu Kristusu |
srcu, in obreza je obreza srca, po | duhu | in ne po črki. |
pokazati svojo pravičnost, potem ko je v | času | potrpežljivosti prizanesel prej storjenim |
pokazati svojo pravičnost v sedanjem | času | , da je sam pravičen in da opravičuje |
torej opravičeni iz vere, živimo v | miru | z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu. |
smo bili še slabotni, je Kristus v | času | , ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. |
Kakor je torej po enem | človeku | prišel greh na svet in po grehu smrt |
enem človeku prišel greh na svet in po | grehu | smrt in je tako smrt prišla na vse |
vsi grešili ...; greh je bil namreč na | svetu | , preden je nastopila postava. |
enega prestopka zakraljevala po enem | človeku | , bodo tembolj tisti, ki v obilju prejemajo |
Kakor se je torej po | prestopku | enega človeka zgrnila obsodba na vse |
Umreti | grehu | in živeti v Kristusu |
Naj vztrajamo v | grehu | , da se pomnoži milost? |
Le kako bomo mi, ki smo odmrli | grehu | , mogli še živeti v njem? |
je Kristus po veličastnem Očetovem | posegu | vstal od mrtvih, tudi mi stopili na |
Vi pa ne živite po mesu, ampak po | duhu | , če le prebiva v vas božji Duh. |
namerava Duh: saj prosi za svete, v | skladu | z božjo voljo. |
njim, ki so bili poklicani po njegovem | načrtu | . |
»V tem | času | bom prišel in Sara bo dobila sina.« |
Prav tako se je tudi v sedanjem | času | rešil ostanek, ki je bil odbran po |
toliko, kolikor je razumno; vsak pač po | deležu | vere, ki mu ga je Bog dal. |
kdo dar preroštva, naj ga uporablja v | skladu | z vero. |
popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v | duhu | , služíte Gospodu. |
kolikor je odvisno od vas živite v | miru | z vsemi ljudmi. |
zaradi tega, kar ješ, ne ravnaš več v | skladu | z ljubeznijo. |
Kdor pa jé v | dvomu | , je obsojen, če jé, ker tega ne dela |
Jeruzalema tja do Ilírika sem v velikem | krogu | oznanjal Kristusov evangelij. |
ni bil znan, da ne bi zidal na tujem | temelju | , temveč kakor je pisano: |
Ko bom torej to opravil in jim v | redu | izročil to darilo, bom mimo vas šel |
Njemu pa, ki vas more po mojem | evangeliju | in po oznanjevanju Jezusa Kristusa |
Jezusa Kristusa utrditi v veri - v | skladu | z razodetjem skrivnosti, ki je bila |
čase, a je bila zdaj razodeta in je po | ukazu | večnega Boga oznanjena v preroških |
Kristusa kjer si bodi, na svojem ali našem | kraju | : milost vam in mir od Boga, našega |
Med seboj bodite povezani v istem | duhu | in istem mišljenju! |
Beseda o | križu | je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, |
Bog si je izbral tisto, kar je na | svetu | preprosto in zaničevano, tisto, kar |
K vam sem prišel slaboten, v | strahu | in velikem trepetu. |
prišel slaboten, v strahu in velikem | trepetu | . |
Kdo izmed ljudi pa vé, kaj je v | človeku | ? |
izmed vas misli, da je moder na tem | svetu | , naj postane nespameten, da bo moder, |
V Kristusu Jezusu sem vas namreč po | evangeliju | rodil jaz. |
Res sem telesno odsoten, toda v | duhu | sem navzoč. |
ženi in neverna žena je posvečena po | možu | . |
Vsak naj ostane v tistem | stanu | , v katerem je bil poklican. |
vsak naj ostane pred Bogom v tistem | stanu | , v katerem je bil poklican. |
Gospoda, da bi bila sveta po telesu in po | duhu | . |
pa bo, če bo ostala takó, po mojem | nasvetu | . |
malikom, pa vemo to: noben malik ne biva v | svetu | in noben bog; samo Eden je. |
od svetišča in da dobijo delež pri | oltarju | tisti, ki delajo pri oltarju. |
delež pri oltarju tisti, ki delajo pri | oltarju | . |
slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po | zraku | . |
šli vsi skozi morje in da so bili v | oblaku | in morju vsi krščeni v Mojzesa. |
nekateri izmed njih in jih je padlo v enem | dnevu | triindvajset tisoč. |
Vse, kar je na | trgu | naprodaj, jejte in se nič ne sprašujte |
Kdo vé, koliko vrst jezikov je na | svetu | , pa ni nobeden nerazumljiv. |
Molil bom v | duhu | , molil pa tudi z razumom. |
Prepeval bom v | duhu | , prepeval pa tudi z razumom. |
Zakaj če moliš zahvalno molitev v | duhu | , kako bo mogel preprost človek na tvojo |
poučil, kakor pa na tisoče besedí v | daru | jezika. |
Če bi se torej zbrala na istem | kraju | vsa Cerkev in bi vsi govorili z darom |
Če razlagalca ni, naj na | shodu | molči, govori pa sebi in Bogu. |
Ker je namreč po | človeku | smrt, je po človeku tudi vstajenje |
Ker je namreč po človeku smrt, je po | človeku | tudi vstajenje mrtvih. |
tisti, ki bodo Kristusovi ob njegovem | prihodu | . |
še zvezda se od zvezde razlikuje po | sijaju | . |
hipoma, kakor bi trenil z očmi, ob | glasu | poslednje trobente. |
Vsak prvi dan v | tednu | naj vsak izmed vas doma deva na stran |
V | miru | ga opremite za pot, da pride k meni, |
tem, kar govori naša vest, in sicer: v | svetu | in še posebno pri vas smo se vêdli |
prav zato vam pišem, da mi ob mojem | prihodu | ne bi povzročili žalosti tisti, ki |
Pa saj v tem | primeru | zaradi tega neizmernega sijaja oni |
spoznali veličastvo Boga, ki žari na | obrazu | Jezusa Kristusa. |
hrepenimo in si vroče želimo kar po | vrhu | obleči naše nebeško bivališče, seveda, |
Dokler namreč živimo v tem | šotoru | , vzdihujemo in tlači nas, ker se ne |
»Ob | času | milosti te uslišim in na dan rešitve |
časti in ponižanju, na slabem in dobrem | glasu | , kakor zapeljivci, a vendar resnicoljubni, |
madežev in madežev duha in v božjem | strahu | dopolnjujmo svoje posvečenje! |
Tudi po | prihodu | v Makedonijo nismo imeli nobenega pokoja. |
vas vseh, ker ste ga v spoštljivem | strahu | sprejeli. |
vam hotel ukazovati, ampak da bi po | vzoru | drugih tudi vi meni dokazali pristnost |
bil že sam zelo vnet, je po svojem | nagibu | prišel k vam. |
se kdo povišuje, če vas kdo udari po | obrazu | . |
V | trudu | in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti |
lakoti in žeji, v pogostih postih, v | mrazu | in goloti. |
Damaščanov, da bi me ujel, pa so me v | košu | spustili skozi okno po zidu, da sem |
so me v košu spustili skozi okno po | zidu | , da sem ušel njegovim rokam. |
Mar nisva hodila v istem | duhu | in po istih stopinjah? |
Bojim se namreč, da vas morda ob | prihodu | ne dobim takšnih, kakršne si vas želim, |
Bojim se, da bi me ob ponovnem | prihodu | moj Bog med vami ponižal in bi moral |
sem bil že, in kakor tedaj ob drugem | obisku | , tudi zdaj v odsotnosti napovedujem |
Mi, ki smo po | rodu | Judje in ne grešni pogani, vemo, da |
Preklet je vsak, kdor visi na | lesu | . |
obljuba, razglasili pa so jo angeli po | sredniku | . |
V tem | trenutku | bi bil rad pri vas in bi vam rad spregovoril |
preganjal tistega, ki je bil rojen po | duhu | , tako se dogaja tudi zdaj. |
V tem | primeru | je bilo pohujšanje križa odpravljeno. |
Če živimo iz duha, tudi delajmo po | duhu | . |
Bratje, če zasačite koga pri kakšnem | prestopku | , ga vi ki imate duha, opomnite z vso |
zakaj če se ne utrudimo, bomo ob svojem | času | želi. |
skrivnost svoje volje po blagohotnem | načrtu | , kakor si ga je bil vnaprej zastavil, |
Zato smo bili vnaprej določeni po | načrtu | njega, ki vse uresničuje po sklepu |
načrtu njega, ki vse uresničuje po | sklepu | svoje volje, da bi bili mi, ki smo |
svetim, kakšno neznansko moč, pač v | skladu | z njegovo brezmejno mogočnostjo, dobivamo |
vsakršno ime, ki se ne imenuje samo na tem | svetu | , temveč tudi v prihodnjem. |
grehov, v katerih ste nekoč živeli po | duhu | tega sveta, ko ste sledili poglavarju |
Zatorej pomnite, da so vas, ki ste po | rodu | pogani, ti, ki se imenujejo obrezane, |
Pomnite torej, da ste bili v tistem | času | ločeni od Kristusa, zunaj Izraelovega |
V | svetu | ste bili brez upanja in brez Boga. |
Vzpostavil je mir in po | križu | spravil oba z Bogom v enem telesu, |
Sezidani ste na | temelju | apostolov in prerokov. |
obljube v Kristusu Jezusu, in sicer po | evangeliju | , katerega služabnik sem postal po |
evangeliju, katerega služabnik sem postal po | daru | božje milosti, ki mi je bila dana po |
bogastvo, da vse poučujem o skrivnostnem | načrtu | , ki je bil od vekov skrit v Bogu, stvarniku |
načrtu, ki je bil od vekov skrit v Bogu, | stvarniku | vsega. |
božjo modrost, in sicer po večnem | načrtu | , ki ga je Bog izpeljal v Kristusu Jezusu, |
njegovem Duhu močno utrdite v notranjem | človeku | . |
resnice in iz ljubezni, da bomo v vsakem | pogledu | rasli vanj, ki je glava, Kristus. |
slepljive strasti, da se prenovite v | duhu | svojega mišljenja in oblečete novega |
imel to Cerkev pred sabo v vsem njenem | sijaju | , brez madeža, gube ali česa podobnega, |
vzgajajte in opominjajte v Gospodovem | duhu | . |
opremi, tako da se boste mogli ob hudem | dnevu | upreti, vse premagati in v boju obstati. |
Ob vsaki priložnosti molíte v | duhu | z vsakršnimi molitvami in prošnjami. |
prispeval k razmahu evangelija: v vsem | pretoriju | in tudi vsem drugim je postalo očitno, |
zadržanju, kako stojite trdno v enem | duhu | in kako se enodušno bojujete za vero |
pokoren vse do smrti, in sicer smrti na | križu | . |
je namreč, ki po svojem blagohotnem | načrtu | zbuja v vas hotenje in delovanje. |
rodu, med katerim morate žareti na | svetu | kakor zvezde. |
namreč mi, ki služimo Bogu v njegovem | duhu | in se ponašamo v Kristusu Jezusu, pri |
ozirajte po tistih, ki se vedejo po | zgledu | , ki ga imate v nas. |
navadil biti zadovoljen v vsakršnem | položaju | . |
pa prav vi Filipljani, veste, da na | začetku | oznanjevanja evangelija, ko sem odpotoval |
prinaša sad in se razrašča po vsem | svetu | . |
Postal sem njen služabnik po | načrtu | , ki mi ga je Bog določil, da vam oznanim |
čeprav sem telesno odsoten, sem vendar v | duhu | med vami in se veselim, ko vidim, kako |
ljudem, ampak v iskrenosti srca in v | strahu | pred Gospodom. |
in našim Očetom imamo neprenehoma v | spominu | , kako ste dejavni v veri, kako se trudite |
našim Gospodom Jezusom ob njegovem | prihodu | , če ne prav vi |
in božjega sodelavca pri Kristusovem | evangeliju | , da bi vas utrdil in spodbudil v vaši |
ljubezni in kako nas imate zmeraj v lepem | spominu | ter nas želite videti, kakor želimo |
Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem | glasu | in ob božji trobenti stopil z neba. |
Živite v | miru | med seboj. |
V vsakršnem | položaju | se zahvaljujte: zakaj to je božja volja |
Sodba ob Kristusovem | prihodu | |
Jezus z angeli svoje moči in bo v | žaru | plamenov kaznoval tiste, ki ne poznajo |
Skrivnost hudobije je namreč že na | delu | ; treba je samó, da se umakne on, ki |
V to vas je tudi poklical po našem | evangeliju | , da bi prišli do slave Gospoda našega |
opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v | miru | delajo in jedo svoj kruh. |
To je bilo izpričano v | času | , ki ga je določil. |
Vsekakor hočem, naj možje v vsakem | kraju | molijo in vzdigujejo čiste roke brez |
vdani obilnemu vinu in hlepenju po | dobičku | . |
pokaraj pred vsemi, da bodo tudi drugi v | strahu | . |
Gospoda Jezusa Kristusa, in po pobožnem | nauku | , je zaslepljen in ne razume ničesar. |
Korenina vsega zla je namreč pohlep po | denarju | . |
Jezusa Kristusa, ki ga bo ob svojem | času | pokazal blaženi in edini vladar, kralj |
zaradi naših del, temveč po svojem | sklepu | in milosti, ki nam jo je pred večnimi |
osvetlil življenje in nesmrtnost po | evangeliju | , za katerega sem bil jaz postavljen |
Ti si krenil za menoj v mojem | nauku | , vedênju in prizadevanju, v moji veri, |
prišel sodit žive in mrtve, pri njegovem | prihodu | in njegovem kraljestvu: |
svojo besedo pa razodel ob svojem | času | v oznanjevanju, ki je bilo zaupano |
popolno zvestobo, da bodo delali čast | nauku | Boga, našega odrešenika. |
pravično in pobožno živimo v sedanjem | času | , ko pričakujemo, da se bo uresničilo |
Tega je po našem | odrešeniku | Jezusu Kristusu obilno izlil na nas, |
»Ti, Gospod, si v | začetku | postavil zemljo na trdne temelje in |
»Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, v | zboru | vernikov te bom opeval,« |
glas, ne zakrknite svojih src kakor ob | uporu | na dan preskušnje v puščavi! |
glas, ne zakrknite svojih src kakor ob | uporu | .« |
Zakaj nekje je rekel o sedmem | dnevu | : |
tem ne bi bil govoril o nekem drugem | dnevu | . |
kakor mi preskušan v vsem, razen v | grehu | . |
in našli milost, ki nam bo v pravem | trenutku | pomagala. |
Njen konec je v | ognju | . |
V tem | primeru | pobirajo desetino umrljivi ljudje, |
so tu že taki, ki darujejo darove v | skladu | s postavo. |
Tako pa se je prikazal enkrat ob | koncu | časov in odpravil greh, s tem da je |
Zato pravi ob svojem | prihodu | na svet: |
V svetem | strahu | je naredil ladjo, da bi rešil družino. |
Ker je hotníca Rahába verovala in v | miru | sprejela oglednike, ni bila pokončana |
bolezni so okrevali, postali so močni v | boju | in v beg so pognali tuje trume. |
Niste se še do krvi uprli v | boju | zoper greh. |
Nobeno vzgajanje pa v tistem | hipu | ni prijetno, ampak bridko. |
se zahvaljujmo in Bogu v spoštljivem | strahu | služimo, kakor je njemu všeč. |
Naj vam življenja ne vodi slà po | denarju | . |
ponižan, ker ga bo konec kakor rože na | travniku | . |
Ali ni Bog izbral revežev na | svetu | , da so bogati v veri in dediči kraljestva, |
»Pojdita v | miru | ! |
Vse vrste živali, naj letajo po | zraku | , lazijo po zemlji ali plavajo v vodi, |
Je mar studenec v istem | toku | sladek in grenek? |
Sad pravičnosti pa se seje v | miru | tistim, ki delajo za mir. |
Razkošno ste živeli na | svetu | , se naslajali in celo na klavni dan |
Bitíniji, ki vas je Bog Oče v svojem | načrtu | s posvečevanjem Duha izvolil, da bi |
zveličanje, ki čaka, da se v poslednjem | času | razodene. |
pečat na zlatu, ki je minljivo, pa se v | ognju | preizkuša. |
po dejanjih, preživite v spoštljivem | strahu | čas svojega bivanja v tujini. |
telesno trpi, je nehal grešiti, da v | času | , ki mu ostane v tem umrljivem življenju, |
Ne zaradi grdega pohlepa po | dobičku | , ampak z voljnim srcem. |
močni božji roki, da vas ob svojem | času | poviša. |
trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po | svetu | . |
k čuječnosti, dokler še živim v tem | šotoru | , ker vem, da bo moj šotor kmalu prestavljen. |
kadarkoli spominjati, tudi po mojem | odhodu | . |
kakor na svetilko, ki sveti na mračnem | kraju | , dokler ne zasije dan in ne vzide danica |
nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v | ognju | raztopile, zemlja in dela na njej pa |
zaplamenelo in prešlo in se bodo temelji v | žaru | raztopili. |
pričakujete, se potrudite, da vas najde v | miru | brez madeža in brez graje. |
sveta in tudi ne tistega, kar je v | svetu | ! |
ljubezni do Očeta, kajti vse, kar je v | svetu | - telesno poželenje, poželenje oči |
Kako more biti božja ljubezen v | človeku | , ki ima premoženje in vidi, da je brat |
Še več, že zdaj je v | svetu | . |
tisti, ki je v vas večji od onega v | svetu | . |
je on, takšni smo tudi mi že na tem | svetu | . |
Preljubi, prosim Boga, da bi v vsakem | pogledu | napredoval in bil zdrav, kakor napreduje |
»V poslednjem | času | bodo nastopili zasmehovalci, ki bodo |
Vi preljubi, pa zidajte sebe na | temelju | svoje presvete vere, molíte v Svetem Duhu, |
Glej, prišel bo v | sprevodu | oblakov in vsako oko ga bo videlo, |
besede in zaradi pričevanja o Jezusu na | otoku | , ki se imenuje Pátmos. |
drevesa življenja, ki raste v božjem | raju | .’« |
Dal mu bom tudi bel kamenček in na | kamenčku | bo napisano novo ime: tega ne pozna |
Svetujem ti, da kupiš od mene zlata, v | ognju | prečiščenega, tako da obogatiš, in |
V | hipu | me je navdal Duh. |
glej, v nebesih je stal prestol in na | prestolu | je sedèl nekdo. |
slavo, čast in zahvalo njemu, ki sedi na | prestolu | in živi na veke vekov, je štiriindvajset |
štiriindvajset starešin popadalo pred sedečim na | prestolu | in molilo njega, ki živi na veke vekov, |
In v desnici njega, ki je sedel na | prestolu | , sem videl knjigo, popisano znotraj |
vzelo knjigo iz desnice sedečega na | prestolu | . |
»Sedečemu na | prestolu | in Jagnjetu hvala in čast, slava in |
»Merica pšenice po | denarju | in tri merice ječmena po denarju! |
po denarju in tri merice ječmena po | denarju | ! |
nas pred obličjem njega, ki sedi na | prestolu | in pred Jagnjetovo jezo! |
»Zveličanje je v našem Bogu, ki sedi na | prestolu | , in v Jagnjetu.« |
njegovem svetišču; in on, ki sedi na | prestolu | , bo razpel svoj šotor nad njimi. |
je prišel drug angel in obstal pri | oltarju | , držeč zlato kadilnico. |
pridal molitvam vseh svetih na zlatem | oltarju | , ki je pred prestolom. |
V | trebuhu | te bo grenila, toda v ustih bo sladka |
A ko sem jo pojedel, me je v | trebuhu | zagrenilo. |
Njuni trupli bosta obležali na | trgu | velikega mesta, ki se v prispodobi |
In povzpela sta se v | oblaku | proti nebu in njuni sovražniki so ju |
deseti del mesta se je zrušil in v | potresu | je bilo ubitih sedem tisoč ljudi. |
In ustavil se je na | pesku | morskega brega. |
sem in prikazal se je bel oblak in na | oblaku | je sedel nekdo, ki je bil podoben Sinu |
glasom zavpil njemu, ki je sedel na | oblaku | : |
Tedaj je on, ki je sedel na | oblaku | , zamahnil s srpom po zemlji in zemlja |
In kralje je zbral na | kraju | , ki se hebrejsko imenuje Harmagedón. |
Angel me je odnesel v | duhu | v puščavo. |
slekli, požrli njeno meso ter sežgali v | ognju | . |
Zaradi tega bodo v enem samem | dnevu | prišle nadenj šibe: smrt, žalost in |
smrt, žalost in lakota, in bo sežgan v | ognju | . |
obraz in molilo Boga, ki je sedèl na | prestolu | , rekoč: |
Jezdec na belem | konju | |
Na | plašču | in na boku pa ima napisano ime: |
Na plašču in na | boku | pa ima napisano ime: |
meč, ki je segel iz ust jezdeca na | konju | , in ptice so se nažrle njihovega mesa. |
Tisti, ki je sedèl na | prestolu | , pa je rekel: |
Nato me je angel odnesel v | duhu | na veliko in visoko goro ter mi pokazal |
Novica o njegovi smrti je prispela v | času | , ko ga po slovenskih kinematografih |
komično strogega sprevodnika, ki po | vlaku | simpatičnega domačega filma Ekspres, ekspres |
tudi pripeljali do končnih postaj. V | času | stavke bo vozilo 17 mednarodnih potniških, |
maloobmejnih, 24 potniških v notranjem | prometu | in 9 vlakov v tovornem prometu. |
notranjem prometu in 9 vlakov v tovornem | prometu | . |
V | zakonu | o načinu financiranja in opravljanja |
V zakonu o | načinu | financiranja in opravljanja storitev |
Po prvem | dnevu | trgovanja v kotaciji A Ljubljanske borze |
medtem kot je pred nekaj tedni na sivem | trgu | dosegal celo 23 tisočakov. |
in 23 odstotkov prometa na celotnem | trgu | . |
pa bo Petrol tudi v srednjeevropskem | indeksu | CESI«, je povedal Tomaž Klemenc. |
na žiro račun nakazali dividendo v | znesku | 0,00 tolarjev. |
računa, je NLB dividendo v skupnem | znesku | 174,656 milijona tolarjev nakazala |
DOMŽALE, 5. maja - V teniškem | centru | Ten Ten se je začel glavni turnir letošnjega |
Začetek parlamentarne razprave o | predlogu | zakona o davku na dodano vrednost |
parlamentarne razprave o predlogu zakona o | davku | na dodano vrednost |
začel prvo obravnavo predloga zakona o | davku | na dodano vrednost in prvo obravnavo |
so obravnavali tudi predlog zakona o | davku | na dodano vrednost, ki naj bi skupaj |
na to vprašanje ni ne v ustavi ne v | poslovniku | , se je komisija za poslovnik odločila, |
mednarodne zadeve v predstavniškem | domu | ameriškega kongresa Benjaminom Gilmanom. |
Slovenija postati članica Nata v prvem | krogu | širitve in da ima za to dobre možnosti. |
nasprotujejo vključitvi Slovenije v prvem | krogu | , odgovarja, da je naša država »perfektna |
varnostni riziki v prihodnje niso na | vzhodu | ali severovzhodu celine, zato je v |
riziki v prihodnje niso na vzhodu ali | severovzhodu | celine, zato je v interesu Francije, |
ali severovzhodu celine, zato je v | interesu | Francije, da se v Nato vključi pas |
sodelovalo 5500 zaposlenih, je potekala v | skladu | z zakonom in dogovorom o izvajanju |
monetarni agregat M3 (seštevek gotovine v | obtoku | , vpoglednih, vezanih in deviznih vlog |
pravi, da želijo »povedati še ob pravem | času | « (ko proračun še ni sprejet), kaj bi |
lanski porast posojil v celotnem bančnem | sistemu | znašal 120 milijard tolarjev, je povedal |
- Prvi obravnavi predloga zakona o | davku | na dodano vrednost in zakonu o trošarinah |
zakona o davku na dodano vrednost in | zakonu | o trošarinah ter druga obravnava predloga |
Med dodatnimi predlogi k zakonu o | davku | na dodano vrednost so poslanci podprli |
Pri | uvodu | v drugo obravnavo zakona o vinu in |
razmišljati o mobilnem kot o stacionarnem | radarju | , medtem pa pripraviti potrebno infrastrukturo |
na to, ali bomo povabljeni v prvem | krogu | ali ne,« je poudaril Turnšek. |
Po hudem | boju | je v 2. kolu premagal 113. z lestvice |
Kranjčan se bo v petkovem | četrtfinalu | pomeril z zmagovalcem dvoboja med prvim |
Amerike in Slovenija se vam je morala ob | pristajanju | zdeti - saj so vas o poteku dogodkov |
ob pristajanju zdeti - saj so vas o | poteku | dogodkov v domovini bržkone obveščali |
je, če se partnerja družita s figo v | žepu | . |
predhodni zakonodajni referendum o | zakonu | o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma |
Evropsko unijo (EU), ki jo je včeraj v državnem | zboru | vložilo Gibanje 23. december, za zdaj |
pobude je predsednik DZ Janez Podobnik v | skladu | z zakonom prosil ministrstvo za notranje |
referendumsko vprašanje ni oblikovano v | skladu | z zakonom o referendumu in ljudski |
ni oblikovano v skladu z zakonom o | referendumu | in ljudski iniciativi. |
od štirih vprašanj, zapisanih v 18. | členu | zakona o referendumu - v tem primeru |
vprašanj, zapisanih v 18. členu zakona o | referendumu | - v tem primeru predlagano vprašanje |
členu zakona o referendumu - v tem | primeru | predlagano vprašanje pa ne ustreza |
takšna pobuda vložena pravočasno in v | skladu | z zakonom. |
najbolj znanega filmskega mesta na | svetu | , smo se še slabo uro cijazili do festivalske |
Hollywoodom, da mu ne bi še kdaj, kot v | primeru | Nikite, delali ameriških remakeov. |
Popoldne bodo v hribovitem | svetu | še kratkotrajne plohe. |
jo imajo za »otok stabilnosti« v tem | delu | sveta. |
predhodnega zakonodajnega referenduma o | zakonu | o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma |
če bo vprašanje skladno z zakonom o | referendumu | in ljudski iniciativi, bo določil rok |
Korun je še povedal, da so v | pogovoru | s predsednikom DZ našli precej skupnih |
Po njegovem mnenju je v tem | trenutku | najpomembnejše vprašanje, ali je sporazum |
DOMŽALE - Na 8. Renault Slovenian Opnu v | tenisu | se je najboljši slovenski igralec Borut |
najboljši slovenski igralec Borut Urh v | četrtfinalu | posameznikov dobro kosal s Špancem |
domžalskim zmagovalcem iz leta 1995, a je na | koncu | vendarle izgubil teniški dvoboj s 5:7, |
slovenski predstavnik v skupnem vojaškem | odboru | mirovne operacije v Rimu in prvi nadrejeni |
O velikem | strahu | med vojaki ni mogoče govoriti. |
čolnov - »formule 1«, ki jo po vsem | svetu | pripravlja mednarodna motonavtična |
»To je podobno kot pri | izboru | za miss sveta. |
prireditev morala potekati v ribolovnem | rezervatu | Piranskega zaliva pred Portorožem (celoten |
piranski župan ter za dirko dejal, da ni v | skladu | z zastavljeno strategijo razvoja občine |
leto po 250 podobnih tekmovanj po vsem | svetu | , vendar doslej niso imeli nobenih težav, |
lahko slišali drugače - da v ribolovnem | rezervatu | pač ne more biti dirk »modre formule |
pred Bernardinom ali katerem drugem | delu | slovenskega morja, prireditelji še |
Na | kongresu | , na katerem naj bi analizirali volilni |
komisijo, ki je ugotovila, da je na | kongresu | 91 delegatov, večina pa 46 glasov. |
zamenjave 28 gorivnih elementov je na | programu | 26 sprememb za zboljšanje opreme, predvidevajo |
Ob doslej najkrajšem | remontu | bodo odstranili tudi napako, ki je |
Renault Slovenian open, se je v teniškem | centru | Tenten končalo z zmagoslavjem zastopnikov |
Novozelandec Bret Steven si je z zmago v | finalu | nad Romunom Pavlom s 7:6, 6:2 priigral |
Krušič-El Sawy (Egipt) pa sta izpadli šele v | polfinalu | . |
igrale sijajno, krizo so imele le v | začetku | drugega polčasa, ko so Nemke povedle |
Na | posvetu | so med drugim ugotovili, da se tik |
Ta teden v | parlamentu | : sveženj gospodarskih zakonov in pridruževanje |
nadaljeval prekinjeno četrto sejo, v | okviru | katere mora po hitrem postopku obravnavati |
sejo, v okviru katere mora po hitrem | postopku | obravnavati še sveženj gospodarskih |
zakonika in dopolnitve zakona o kazenskem | postopku | . |
Po | zakonu | o nezdružljivosti opravljanja javne |
spremembami zakona, ki so na dnevnem | redu | redne seje, mandatnoimunitetna komisija |
vojakov odpotovala na vajo Rescuer v | okviru | Partnerstva za mir |
odpotovala na vajo Rescurer 97, ki bo v | okviru | programa Partnerstvo za mir (PzM) potekala |
bataljona, vodstvu vaje in v štabnem | procesu | vaje, ki jo bodo vzporedno s praktično |
Slovenija kandidira za svetovno prvenstvo v | hokeju | skupine B |
dan,« je v poslanici ob mednarodnem | dnevu | medicinskih sester zapisal zdravstveni |
sporno, da morajo o tako pomembnem | koraku | odločati državljani na referendumu, |
pomembnem koraku odločati državljani na | referendumu | , »vendar morajo biti takrat v celoti |
Premier dr. Janez Drnovšek je po | sestanku | s predsedniki strank dejal, da danes |
bili nekateri ukrepi, ki so v zadnjem | času | zavrli priliv tujega kapitala. |
ratifikacija zakona o pridružitvenem | sporazumu | na dnevnem redu že v sredo, in kaj |
pridružitvenem sporazumu na dnevnem | redu | že v sredo, in kaj pomeni, če bo sprejeta |
presodilo, ali je druga pobuda vložena v | skladu | z zakonom. |
odgovor, ali bo ratifikacija na dnevnem | redu | izredne seje v sredo ali ne. |
Gibanje 23. december je danes v državnem | zboru | vložilo spremenjeno referendumsko pobudo |
zadeve oziroma 18. členom zakona o | referendumu | in ljudski iniciativi, zaradi česar |
Poenostavljeno, Anžur naj bi bil pri | poskusu | sanacije Adrie Caravan poskušal zase |
katastrofalnega položaja v izjemnem | času | slovenskega osamosvajanja. |
Prisilna poravnava, v | okviru | katere se bodo ponovno pogajali z bankami, |
skupine B, so med drugim odločili na | kongresu | IIHF. |
je predlagani zakon o ratifikaciji v | skladu | s slovensko ustavo. |
LJUBLJANA. 13. maja - Če bi bil referendum o | vstopu | v EU, že jutri, bi večina Slovencev |
zanemarljiv delež tistih, ki bi na | referendumu | glasovali proti, do danes pa se je |
ultimativno vztraja pri svojih stališčih v | slogu | : vzemi ali pusti. |
delnice in premoženje v tej banki po | ključu | Mednarodnega denarnega sklada. |
določila o gospodarskem in organiziranem | kriminalu | ter korupciji. |
obravnavo novele zakona o kazenskem | postopku | . |
redne seje, ki se bo začela takoj po | koncu | potekajočega rednega zasedanja. |
skrajšanem ali rednem zakonodajnem | postopku | predvidenih več kot deset zakonov oz. |
funkcionarjem mariborske občine ter nezakonitem | podpisu | akceptnih nalogov in jamstva za zavarovanje |
je podpisnik, oziroma ob nekdanjem | tajniku | mestne uprave Alojzu Kovačiču sopodpisnik |
O evropskem | sporazumu | najprej ustavno sodišče, nato šele |
Predsedniki parlamentarnih strank so se na | sestanku | s premierom Janezom Drnovškom dogovorili, |
Slovenijo začnejo veljati po končanem | postopku | spremembe drugega odstavka 68. člena |
V | pogovoru | sta soglašala da si prihodnosti Slovenije |
zbora je danes predlagatelje pobude o | referendumu | o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma |
referenduma ni mogoče razpisati o kakem | zakonu | v celoti, kot se zdaj glasi predlagano |
Potem ko je o | problemu | vstopanja v EU razpravljala komisija |
storitev, prevoza z železnico in v mestnem | prometu | ter naftnih derivatov. |
je zapolnjevanje luknje v državnem | proračunu | zaradi izpada carin. |
izvedencev OECD je Slovenija po uspešnem | spopadu | z izzivi tranzicije na razpotju, zato |
varstva, bančnega poslovanja in odnosov na | trgu | dela. |
najstarejših farmacevtskih družb v | svetu | , ki je na slovenskem trgu v sodelovanju |
družb v svetu, ki je na slovenskem | trgu | v sodelovanju z licenčnim partnerjem |
za volitve in imenovanja, da naj bi | odboru | za nadzor proračuna in javnih financ |
zagrozil, da socialdemokrati razmišljajo o | smislu | nadaljnjega sodelovanja v parlamentu, |
o smislu nadaljnjega sodelovanja v | parlamentu | , če bo opoziciji odvzet še zadnji nadzorni |
odbora po demokratičnih merilih in | postopku | . |
Razprave in replike so se v takem | slogu | nadaljevale še precej časa, nato pa |
precej časa, nato pa je DZ glasoval o | predlogu | Janeza Janše o prekinitvi točke in |
Po | odmoru | je najprej stopil Ivo Hvalica in »zaradi |
(SNS), znova pa se je zapletlo pri | predlogu | odloka o oblikovanju komisije za odnose |
odnose s Slovenci v zamejstvu in po | svetu | , katere predsednik naj bi bil Davorin |
tem povedal, da tudi SKD razmišlja o | bojkotu | parlamentarnega dela. |
Kot je po | odmoru | in kolegiju povedal Franc Zagožen, |
Kot je po odmoru in | kolegiju | povedal Franc Zagožen, so v poslanski |
Parlamentu | je predlagal, naj prekine odločanje | |
odnose s Slovenci v zamejstvu in po | svetu | , s čimer se je večina strinjala. |
hram lepote in duha, ki bo po svojem | pomenu | in sijaju prekašal celo Firenco in |
in duha, ki bo po svojem pomenu in | sijaju | prekašal celo Firenco in Atene. |
70. člena o ustavnem sodišču poda v | postopku | ratifikacije Evropskega pridružitvenega sporazuma |
Popoldne so predvsem v hribovitem | svetu | možne posamezne vročinske nevihte. |
A kaj, ko je že v naslednjem | trenutku | golohrbti »laibachovec« vsem navzočim |
nasul dve ali tri resnice brez dlake na | jeziku | ! |
Prst je brskal po | spominu | , ker je na vsak način hotel poudariti |
poudariti misel o umetnosti in kulturi, o | kmetu | , ki je imel lep krompir in ima kulturo, |
odločila poslovniška komisija, ko so se v | parlamentu | srečali z obstrukcijo, ki je sedanji |
Skupščina je sicer še delala po starem | poslovniku | , vendar pa je bila obstrukcija dovoljena, |
demokrati in neodvisni poslanci v tem | klubu | ) seje ne bodo udeležili. |
pogosto, denimo pri odločanju o ustavnem | zakonu | , kazenski zakonodaji, zakonih o sodstvu. |
odločanju o zdaj že razveljavljenem | zakonu | o začasnem moratoriju na vračanje premoženja |
že razveljavljenem zakonu o začasnem | moratoriju | na vračanje premoženja cerkvi, v kateri |
orožje opozicije), so pa bili v tem | primeru | usklajeni z mnenjem vlade. |
bil, kakor trdi vodstvo SŽ, izplačan v | skladu | z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma |
Kot je povedal Rekar, ob | koncu | sanacijskega programa ugotavljajo, |
Na | koncertu | pred baziliko Marije pomagaj, ki so |
natančneje pri cerkvici sv. Danijela v | Zalogu | , škofijski dan . |
Srečanje - papež je že na | začetku | povedal, da razume slovensko in da |
Živela Slovenija, je ob | slovesu | vzkliknil Sveti oče . |
za predajo do 11. ure po tamkajšnjem | času | . |
imperializma je sodeloval v marksističnem | uporu | , ki je zajel državo, in podprl predsednika |
Kabila zatekel na gorato območje na | vzhodu | države. |
Atlantis se je danes ob 6.33 po moskovskem | času | uspešno zasidral ob ruski vesoljski |
Prejšnja je odpovedala že v | začetku | leta, toda trije prebivalci Mira so |
Ganglovo razstavišče v metliškem Belokranjskem | muzeju | je kar prenapolnjeno s 53 slikami udeležencev |
Poslanci na redni seji o pridružitvenem | sporazumu | |
seje obravnaval še predlog zakona o | davku | na izplačane plače, predlog zakona |
izplačane plače, predlog zakona o posebnem | davku | od motornih vozil, predlog zakona o |
od motornih vozil, predlog zakona o | zaključku | lastninjenja, predlog zakona o spremembah |
zakona o Slovenski razvojni družbi in | programu | prestrukturiranja podjetij ter predlog |
združba, temveč tudi pravna skupnost; na | začetku | z omejenim krogom pristojnosti, nato |
izvajanje norm skrbi pravilo o prednostnem | položaju | skupnega prava (zakonov, »direktiv«, |
vihali nos nad EU, bomo v naslednjem | krogu | prosili za sodelovanje z EU skupaj |
Dobesedno na Balkanu in res v | položaju | , ko je izsiljevanje mogoče. |
konservativcev z laburisti bo v tem | pogledu | za nas prej dodatno breme kot olajšanje. |
- K veselju gledalcev na atletskem | mitingu | v Celju je včeraj največ prispeval |
seriji skoka v daljavo po izjemnem | odrivu | pristal pri 840 cm! |
hkrati tretji letošnji rezultat na | svetu | in najboljši v Evropi v tej disciplini. |
najboljših letošnjih rezultatov na | svetu | (22,89), za osebnim in državnim rekordom |
V | teku | na 100 m pa si je Jerneja Perc, žal, |
V | šesteroboju | so slovenski atleti zmagali pred Madžarsko |
DUNAJ, 18. maja - Kar na | začetku | 38. evropskega prvenstva amaterjev |
zaposlenega po dveh »negativnih« mesecih v | marcu | spet obrnila navzgor. |
pomeni, da bo železniški promet na | začetku | le moten. |
dogovorili o tem, kateri vlaki naj bi v | času | stavke vozili, saj je vodstvo železnice |
upravljanju železniškega prometa v | času | stavke. |
Dogovor o | prometu | med stavko pa je, kot je dejal direktor |
Marjan Rekar, prekinil, ker ni bil v | skladu | z letošnjim voznim redom. |
sodelovanje Slovenije v političnem | dialogu | o prihodnosti Evrope in Slovenije v |
varnosti ter gospodarskem in družbenem | razvoju | . |
V tem | procesu | je treba zavarovati tudi slovensko |
PORTOROŽ, 19. maja - V | okviru | 14. finančnoborzne konference je danes |
edina, ki zajema dohodke na globalnem | trgu | . |
pobuda ne ustreza zahtevam zakona o | referendumu | in ljudski pobudi. |
predhodnega zakonodajnega referenduma o | zakonu | o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma |
osebnimi podatki ni navedenih v volilnem | seznamu | , ena oseba ni volilni upravičenec, |
podpisnikov, za 36 oseb pa je v priloženem | seznamu | navedeno napačno osebno ime . |
Janez Podobnik je v | skladu | s tem obvestil Gibanje 23. december, |
stavkajo že 24 delovnih dni, so na | zboru | tovarniškega sindikata Skei sklenili, |
Stavkovni odbor je še sporočil, da bodo v | dogovoru | z upravo danes ponovno odprli vse prodajalne |
dejansko vreden nov slovenski rekord v | skoku | v daljavo Gregorja Cankarja - 840 cm |
Ob izjemnem Cankarjevem | dosežku | in vrhunskih nastopih nekaterih drugih |
nastopih nekaterih drugih naših atletov na | mitingu | Ljubljana 97 za Šikijev in Skokov memorial |
jim vsilili nastop v reprezentančnem | dresu | v kakovostno zelo dvomljivem šesteroboju, |
dresu v kakovostno zelo dvomljivem | šesteroboju | , saj nobena izmed reprezentanc (razen |
Gregor Cankar, čigar nastop je v | svetu | ta čas vreden 2.000 dolarjev, si je |
Kmetičevih zagotovilih tudi v tovornem | prometu | v skladu z zakonom, ki železničarje |
zagotovilih tudi v tovornem prometu v | skladu | z zakonom, ki železničarje obvezuje, |
ki železničarje obvezuje, da tudi v | času | stavke vozijo hitro pokvarljivo blago, |
prispeti 35 vlakov, vendar bosta po | sklepu | stavkovnega odbora iz Luke odpeljala |
vlaki, ki vozijo blago v mednarodnem | prometu | , katastrofalne posledice za Luko, pa |
izvedeli, o nobeni od obeh v zadnjem | času | vročih tem ustavno sodišče še ni odločilo |
Ker so na tem | delu | ob cesti stanovanjske hiše, je olje |
Po | pregledu | tahografa so policisti ugotovili, da |
policisti ugotovili, da je šofer v | trenutku | nesreče vozil 60 kilometrov na uro, |
kilometrov na uro, kar je sicer na tem | odseku | ceste dovoljena hitrost, vendar pa |
obravnavi predloga zakona o dodatnem | davku | na avtomobile je bilo med drugim sprejeto |
med drugim sprejeto dopolnilo k 7. | členu | , ki določa, da se posebni davek od |
hitrosti 90 kilometrov na uro in pri | prometu | v mestu, z upoštevanjem enakih znižanj |
koeficienta, kot je določen v prejšnjem | odstavku | . |
predloga sprememb in dopolnitev zakona o | davku | na izplačane plače. |
iz Bohinja je v polomljenem bukovem | gozdu | , v spodnjem delu Žagarjevega grabna, |
dokončno sprejeli zakon o posebnem | davku | od cestnih motornih vozil. |
V | skladu | z danes sprejetimi dopolnili Borisa |
motornih vozil plačeval po stopnji v | odstotku | , ki se izračuna tako, da se povprečna |
se stopnja izračuna tako, da se pri | izračunu | upošteva povprečna poraba bencina oziroma |
hitrosti 90 kilometrov na uro in pri | prometu | v mestu (po pravilniku ECE R 84/00 |
kilometrov na uro in pri prometu v mestu (po | pravilniku | ECE R 84/00 oziroma po smernici EE |
491) povečana za deset odstotkov pri | bencinu | oziroma 12,5 odstotka pri plinskem |
koeficienta, kot je določeno v prejšnjem | odstavku | . |
so sprejeli tudi spremembe zakona o | davku | na izplačane plače, s katerim naj bi |
Po hitrem | postopku | so spremenili tudi zakon o inšpekciji |
zakona o Slovenski razvojni družbi in | programu | prestrukturiranja podjetij so prestavili |
avtomobili bistveno dražji, kajti v | parlamentu | so dvignili roke za zakon o dodatnem |
so dvignili roke za zakon o dodatnem | davku | nanje. |
slovenske vlade, »da zakon o dodatnem | davku | na avtomobile bistveno ne bo prizadel |
vozili povsem normalno, v tovornem | prometu | pa se bodo držali le navodil tako imenovanega |
delo, saj bi morali železničarji po | zakonu | o stavki izpolnjevati minimalne delovne |
Predsedniki parlamentarnih strank so se na | sestanku | , ki ga je sklical premier dr. Janez |
Slovenski dan na novosadskem | sejmu | |
konferenci na spomladanskem kmetijskem | sejmu | , ki jo je pripravilo Združenje slovenskih gospodarstvenikov, |
Fischer se mudi na tridnevnem uradnem | obisku | v Sloveniji. |
sporazuma, ob tem pa ostal brez dokumentov o | poteku | približevanja Uniji, predpristopne |
njegovih besedah je vlada v zadnjem | tednu | predstavila štiri različna stališča |
- dr. Peter Jambrek - v prihodnjem | tednu | pridobil nekatera mnenja domačih in |
predlog ponovno obravnavali v prvem | tednu | junija. |
odločitev ustavnega sodišča v sedmih dneh; | predlogu | zakona je priložila tudi tako imenovano |
je današnje javljanje po satelitskem | telefonu | iz Tibeta začel z radostno vestjo: |
začel z radostno vestjo: »Aco je bil na | vrhu | !« |
ga tovariši kličejo Aco, je bil na | vrhu | Everesta (8848 m, Kitajci radi navajajo |
8872 m) danes ob 10.45 po lokalnem | času | . |
je uspel Viki Grošelj z Božićem (na | vrhu | že drugič), Makedoncem Ilievskim in |
Drnovšek prihaja v Washington v pravem | času | , ko v Washingtonu po bolj ali manj |
strank je bil posebej pomemben sklep o | začetku | procesa harmonizacije slovenske zakonodaje |
Natu po možnosti pridruži že v prvem | krogu | širitve. |
njegovem uničenju, zatem pa še sklep o | začetku | postopka za ustanovitev občin in za |
Po | suspenzu | voditeljev stavke so se razmere na |
Po | suspenzu | in uvedbi disciplinskega postopka zoper |
opravljanje železniškega prometa v tistem | obsegu | , ki mora zaradi javnega interesa po |
ki mora zaradi javnega interesa po | zakonu | potekati tudi v času stavke. |
interesa po zakonu potekati tudi v | času | stavke. |
si Slovenija zasluži mesto v prvem | paketu | držav, ki bodo povečale število članic |
in varnostni arhitekturi Evrope ob | vstopu | novih držav v to pomembno vojaško organizacijo, |
Podobnik ji je ob | prevzemu | nove dolžnosti izrekel dobrodošlico |
Predsednik DZ Janez Podobnik je v | odgovoru | omenil, da so mnogi v Sloveniji upravičeno |
Nato, pozno popoldne po tukajšnjem | času | pa se je v betonskostekleni zgradbi |
Slovenije po sinočnjem premierovem | pogovoru | z vsekakor najpomembnejšo oblikovalko |
srednje in vzhodnoevropskih držav bodo v | začetku | julija iz Madrida poslali vabilo, naj |
leti in je medicinskemu osebju ostal v | spominu | zaradi velikanskih napitnin. |
lahko končala z zahtevo po njegovem | odstopu | , čeprav tako obrambni minister kot |
prvi državni sekretar pravita, da bi v | primeru | prikrivanja težav sama prevzela odgovornost |
vročekrvni Žirinovski med slovesnostmi ob | dnevu | zmage grobo napadel, porinil v svoj |
bodo Žirinovskega obravnavali po 213. | členu | kazenskega zakona, ki govori o huliganstvu |
LJUBLJANA, 24. maja - V potniškem | prometu | je danes vozilo samo 17 mednarodnih |
V tovornem | prometu | pa so, kakor je razbrati iz sporočila |
stavkovnega odbora zahtevali, da v | skladu | z zakonom in sklepom vlade, sprejetim |
pristanišču Koper, ki je prav v tem | tednu | ob 40. obletnici ustanovitve dobilo |
Vaclav Klaus je danes pozno popoldne po | sestanku | vodstva svoje stranke (ODS) sporočil, |
republike Milana Kučana bo jutri na | obisku | v Sloveniji Hans Dietrich Genscher, |
vendar pa delnice Slovenije v zadnjem | času | rastejo,« je po vrnitvi iz ZDA povedal |
bi predlagala, da se v Nato v prvem | krogu | povabi samo tri države. |
V tem | primeru | bi Slovenija bržkone ostala zunaj. |
prednost v tem, meni Drnovšek, da imamo v | senatu | precej podpore. |
Gre torej za razliko v osnovnem | konceptu | širitve, ki bo v prihodnjih tednih |
menijo, da so se naše možnosti v zadnjem | času | zelo povečale. |
Odločitve o nogometnem | prvaku | še ni |
LJUBLJANA - V 34. | krogu | prvoligaškega prvenstva so nogometaši |
nogometaši ajdovskega Primorja po odličnem | finišu | zmagali v Velenju in tako podaljšali |
premagal Korotana, že v sredo pa bo na | sporedu | derbi v Ajdovščini med Primorjem in |
opečenega lastnika hiše, ki je nekaj ur po | prevozu | v mariborsko bolnišnico podlegel poškodbam. |
Neodvisnosti France Tomšič - ta je po | dogovoru | med sindikati 1. maja (za naslednje |
sveta - je uvodoma razložil, da želi v | dogovoru | s sindikalno stranjo in prisotnostjo |
prenehali voziti potniški vlaki v notranjem | prometu | . |
izrekli podporo centralnemu stavkovnemu | odboru | . |
izpolnitvi stavkovnih zahtev, torej tudi | preklicu | suspenzov in disciplinskih postopkov |
je Ivan preživel približno mesec v | priporu | koprskega zapora, kasneje pa je ena |
preklicala svoje izjave pri preiskovalnem | sodniku | . |
Po | pregledu | 45 del je žirija odločila, da med najboljših |
Njegov pajdaš, ki ga je čakal na | motorju | , pa je nekoliko starejši. |
Po | odmoru | so poslanci sprejeli sporazum o sodelovanju |
med vladama Slovenije in Italije o | prevzemu | oseb na državni meji, sporazum o sodelovanju |
Poslanci so začeli razpravljati tudi o | zakonu | o telekomunikacijah, na podlagi katerega |
Že dopoldne je bilo v | okviru | tako imenovanega strukturnega dialoga |
dejavnosti Metod Dragonja, ki je na | sestanku | razpravljal o varčevanju z energijo. |
priprave na sprejem dveh zakonov, o | azilu | in o tujcih, ki neposredno zadevata |
zakaj vztraja pri svojem odločanju o | obsegu | stavke in zakaj jo tako zaostruje, |
mojstrov od 14. do 20. stoletja po | izboru | strokovnjakov prof. Federica Zerija |
predhodnega zakonodajnega referenduma o | predlogu | zakona o ratifikaciji pridružitvenega |
Zahtevali bomo, naj predsednik DZ ravna v | skladu | z zakonom, da torej pobudo sprejme |
in pravne zadeve pobuda ni vložena v | skladu | z zakonom o referendumu in ljudski |
pobuda ni vložena v skladu z zakonom o | referendumu | in ljudski iniciativi, saj je za predhodni |
zakonskim predlogom, ki je v zakonodajnem | postopku | v DZ. |
Ustavno sodišče presodilo o »gozdnem | referendumu | « |
lasti« ni v nasprotju z ustavo, razen v | delu | : »da gozdovi ostanejo v javni lasti«. |
odložilni veto na zakon o posebnem | davku | od cestnih vozil, ki naj bi ga kupci |
naslednji redni seji še enkrat odločati o | zakonu | . |
so glasovali tudi o vetu na zakon o | davku | na izplačane plače, ki pa ga niso sprejeli. |
s povezanostjo z zakonom o posebnem | davku | na osebna vozila. |
tako se zdi, še dlje, kot sta bili na | začetku | stavke. |
V državnem | zboru | so se danes predsedniki odborov za |
Sicer potniški vlaki vozijo po voznem | redu | , tovorni promet pa je močno ohromljen. |
in se ne zgledovati po industrijskem | turizmu | , ki je bil v preteklih desetletjih |
V | okviru | točke pobude in vprašanja so poslanci |
vprašanja so poslanci razpravljali o | odgovoru | ministra za delo Toneta Ropa na poslansko |
odnose s Slovenci v zamejstvu in po | svetu | . |
Rekar je še dejal, da je ravnal v | skladu | z zakonodajo in internimi pravnimi |
združili, vendar stečajni senat pri | oddelku | gospodarskega sodstva mariborskega |
sodstva mariborskega Okrožnega sodišča o | predlogu | še ni odločal. |
krščanskih demokratov so na današnjem | sestanku | izbrali kraj strankinega izrednega |
načrtih predvidene konsolidacije po | kongresu | . |
stališče glede števila držav, ki bodo na | vrhu | v Madridu povabljene v zvezo, še ni |
obseg širitve, saj se je v zadnjem | času | splošno nasprotovanje širitvi Nata |
povedal, da naj bi v omenjenem drugem | krogu | vključili v Nato le dve do tri države, |
širitve in se jim zdi pomembno v prvem | krogu | vključiti v zvezo čim manj držav, je |
kompromis je zato dogovor o bližnjem drugem | krogu | . |
prireditev, ki se bodo zvrstile ob evropskem | mesecu | kulture v Ljubljani, ne gre pričakovati. |
Takoj po | podpisu | se je, kot je povedal Slavko Kmetič, |
bodo nadaljevali pogajanja o plačah in | regresu | . |
pa je povedal, da bodo po današnjem | podpisu | dogovora (podpisal ga je tudi direktor |
danes vnovič seznanila s poročilom o | poteku | stavke in pogajanj. |
Blago je bilo po zavodovem | izračunu | maja povprečno dražje za 1,2 odstotka, |
skušali doseči uskladitev pogledov v | okviru | strokovnih skupin vlade in GZS. |
V tem | času | mora sindikalna pogajalska skupina |
pogajanjih odpovedali zahtevi po božičnem | dodatku | v višini izhodiščne plače za prvi tarifni |
V | pogovoru | z dr. Franjom Tuđmanom in njegovimi |
Pred dnevi je hrvaški predsednik v | pogovoru | za javna občila zavrnil demaršo mednarodne |
V pozdravnem | govoru | je omenil »težave in napetosti« v zdajšnji |
udeležba pri evharistični molitvi v | okviru | svetovnega evharističnega kongresa |
V tem | času | so drugim zaposlenim v denarju izplačevali |
V tem času so drugim zaposlenim v | denarju | izplačevali le zajamčene plače, razliko |
jih nista prejemala na črno, marveč v | skladu | s pogodbami. |
Na | koncu | so pripisali posvetilo, namenjeno nekdanjemu |
Na primorskem | derbiju | v Novi Gorici je Hit Gorica z 1:0 (1:0) |
O | zmagovalcu | bosta odločali dve finalni tekmi. |
parlament na redni seji sprejel pravilnik o | referendumu | . |
Študentska ustava v 18. | členu | določa le, da mora študentski parlament |
imenom, dodati naslov in dokazilo o | statusu | študenta. |
Podpisujejo lahko le na | sedežu | ŠOU ali pa na INFO-točkah. |
pravilniku nasprotujejo, posebno zato, ker v | času | zbiranja podpisov, še niso veljali |
mora študent priložiti tudi potrdilo o | vpisu | . |
Kot so zapisali v | časopisu | Zofa, bodo morali »nedoletni japiji |
gre za tiste, ki so bili upokojeni po | prehodu | v demokratični sistem. |
oblast v Sovi prevzel Drago Ferš - po | odhodu | direktorja Silvana Jakina leta 1993 |
pokojnina, upoštevana beneficirana doba, ob | izračunu | osnove pa upoštevano povprečje zadnjega |
razpravljali o tako imenovanem političnem | dogovoru | za spremembo ustave in sprejetje zaščitne |
Poganja potekajo predvsem o | seznamu | zakonov, ki jih ljudska stranka postavlja |
pa je, kaj bi se utegnilo zgoditi v | parlamentu | . |
izvedeti, da se stranki ne pogajata o | aneksu | h koalicijski pogodbi, ampak predvsem |
ampak predvsem o nekakšnem političnem | dogovoru | . |
naj bi potekala vzporedna pogajanja o | aneksu | h koalicijski pogodbi o tako imenovanih |
Podpisali sta protokol o | zaključku | pogajanj o normativnem, delovnopravnem |
normativnem, delovnopravnem in obligacijskem | delu | . |
zadnjem, še nedorečenem, to je tarifnem | delu | pogodbe. |
LJUBLJANA, 2. junija - V tem | tednu | bo ljubljansko Gospodarsko razstavišče |
objektivnosti naj bi bilo prav pri | vrhu | . |
degustatorji pa so vzorce ocenjevali po novem | pravilniku | OIV, ki omogoča nagraditev le 30 odstotkov |
lanskih podatkov po novem evropskem | načinu | . |
Danes v | parlamentu | o razvojni družbi še niso rekli vsega |
zakona o Slovenski razvojni družbi in | programu | prestrukturiranja podjetij, ki ga je |
svežnjem gospodarskih ukrepov po hitrem | postopku | . |
obstaja bojazen, da predlagane rešitve v | zakonu | ne zadoščajo za izboljšanje trenutnih |
Izidor Rejc (SKD) je v | zakonu | pogrešal strategijo, ki bi opredelila |
Slovenci o Natu pri ameriškem obrambnem | sekretarju | Cohenu |
Kot je po današnjem | sestanku | izjavil Tit Turnšek, mu je Cohen zatrdil, |
s Slovenijo in Romunijo na nedavnem | sestanku | Natovih zunanjih ministrov na Portugalskem, |
slovenske delegacije dr. Miran Mejak je ob | koncu | drugega dne povedal, da ni mogoče pričakovati |
potrebujejo, sicer uporabile in v najboljšem | primeru | zgolj presnele, toda odstopiti jim |
Minimalna plača po socialnem | sporazumu | 59.150 bruto |
tudi končala pogajanja o socialnem | sporazumu | . |
zadnjem vprašanju: minimalni plači in | načinu | usklajevanja rasti plač. |
padavine, ki se bodo postopno širile proti | vzhodu | . |
Danes ob 13.55 se je na avtocestnem | kraku | med Razdrtim in Divačo, pri izvozu |
avtocestnem kraku med Razdrtim in Divačo, pri | izvozu | za Senožeče, zgodila huda prometna |
V ustavi se 68. člen po tem | predlogu | spremeni tako, da se glasi: »Tujci |
Predlog ustavnega zakona v 2. in 3. | členu | v bistvu povzema vsebino španskega |
Po | preteku | četrtega leta lahko pridobivajo lastninsko |
V tretjem | členu | ustavni zakon določa, da tujci, na |
ustave, še ni sprejet, in po ustavnem | zakonu | tujci do sprejetja tega zakona ne morejo |
predlagateljevega umika zahteve po | razpisu | referenduma. |
Na | kolegiju | je predsednik DZ predlagal še ustanovitev |
poročilo agencije za revidiranje o | poteku | lastninskega preoblikovanja. |
Albert Vodovnik predlagali šele po | začetku | seje. |
»razmišljajo o možnosti zavrnitve zakona o | davku | na avtomobile. |
zahteve gospodarstva po varčevalnem | programu | ali ukrepi vlade, ki se nanašajo na |
tema in da bo v sorazmerno kratkem | času | dosežen dogovor tudi o njem . |
bodo krajevne padavine, v popoldanskem | času | delno kot plohe ali posamezne nevihte. |
V | zakonu | o ratifikaciji in tudi v prilogi, tako |
v prilogi, tako imenovanem španskem | kompromisu | , so po mnenju ustavnega sodišča namreč |
potrebna dvotretjinska večina v državnem | zboru | . |
da je ustavno sodišče skoraj v istem | času | javno razglasilo svoje mnenje, po katerem |
ustavo, za kar pa vlada potrebuje v | parlamentu | tudi voljo in podporo opozicije, katere |
usklajevale tako, kot je določeno v | predlogu | socialnega sporazuma. |
kontinuiteti držav Srednje Evrope in | turizmu | . |
kongresniki, senatorji in pri obrambnem | ministru | Williamu Cohenu za ugodnejše mnenje |
junija - Na povabilo Milana Kučana in po | dogovoru | predsednikov Avstrije, Češke, Italije, |
pozdravnega ceremoniala na Tartinijevem | trgu | v Piranu, s čimer se je srečanje začelo |
in Thomas Klestil (v takšnem vrstnem | redu | so prišli v portoroški Grand hotel |
slovenske himne in himne Evropske unije, po | pozdravu | častne enote Slovenske vojske, poziranju |
predvečer nekaterih pomembnih odločitev (o | vstopu | držav v zvezo Nato) tudi izjemna priložnost |
državo, ki bo gradila na svobodnem | državljanu | , ki bo varovala nacionalno identiteto, |
slavnostnim koncertom v piranskem minoritskem | samostanu | pa jih je pozdravil tudi premier dr. |
Tretji voznik, ki je sedel v | golfu | (LJ 95-74), 31-letni Frančišek R. iz |
odcepoma Kranj vzhod in zahod, pri | viaduktu | Kokrica, je prišlo po 14. uri . |
Po | udarcu | astre v vectro, se je ta vnela. |
O | zakonu | , ki je bil v hitrem postopku obravnave, |
O zakonu, ki je bil v hitrem | postopku | obravnave, so poslanci prvič razpravljali |
60 dneh od objave zakona v uradnem | listu | . |
sejo in na predlog vlade odločali o | umiku | predloga za ratificiranje evropskega |
Poslanci so po | nastopu | vodij poslanskih skupin in poslancev |
referendumsko vprašanje Gibanja 23. december o | vstopu | Slovenije v EU dovolj jasno, da gre |
kot mu dovoljuje 15. člen zakona o | referendumu | in ljudski iniciativi, ki so ga lani |
Ker so se že na | kolegiju | predsednika dogovorili, da gre zgolj |
razprava in so le formalno glasovali o | zaključku | gozdnega referenduma. |
MATEJA BABIČ Na | Internetu | http://www.delo.si |
Na | mitingu | bodo nastopili padalci, zmajarji, akrobatska, |
Tako bo na | mitingu | svoje zmožnosti prikazalo švicarsko |
sposobnosti enega najboljših šolskih letal na | svetu | Pilatusa PC9. |
obrambo Republike Slovenije bosta na | mitingu | helikopterja italijanske vojske in |
slovenska avtohtona pasma, je bil v | katalogu | mednarodne razstave psov v Mariboru |
Zoper tako namero so v smučarskem | klubu | Tržič, kjer so jih govorice o zaprtju |
Na občnem | zboru | tržiškega smučarskega kluba, ki mu |
ki so jih v njem dosegli doma in po | svetu | . |
Kajti denes je na našem | trgu | milostljivi den ! |
mestijank se je po zadnji modi odelo, na | semanju | so kaj videti imeli: vse naše kovače, |
7. junija - Danes so na Ljubljanskem | gradu | v okviru EMK odprli nekoliko spremenjeno |
- Danes so na Ljubljanskem gradu v | okviru | EMK odprli nekoliko spremenjeno arhitekturno |
obsežna Prelovškova publikacija Poezija v | kamnu | ; Arhitekt Jože Plečnik na praškem gradu. |
kamnu; Arhitekt Jože Plečnik na praškem | gradu | . |
izmed treh razstav, ki so jih strnili v | okviru | EMK. |
predsednik Vaclav Havel se je spraševal o | obstoju | srednjeevropske identitete. |
Herzog dejal, da bo Nemčija v odločilnem | trenutku | vedela, kako mora ravnati. |
bi lahko z dopolnjenim besedilom v | začetku | julija opravil nov krog dvostranskih |
V tem | primeru | gre namreč za nepomirljivo nasprotje |
vlada ne bo poslala uradnih podatkov o | proračunu | in dokler o njem ne bo povedal svojega |
delodajalci, ko pa se ta v tarifnem | delu | sklicuje na eskalacijo iz sporazuma; |
ali 82 odstotkov več kot ob enakem | času | lani. |
pa je, da plaže, ki so bile ob tem | času | ponavadi že kar polne, še vedno niso |
SEVNICA, 8. junija - Ob včerajšnjem | dnevu | slovenskih izgnancev so se številne |
V KS Brestanica - iz njihovega | gradu | Rajhenburg je v neznano vodila pot |
ob tem več prireditev; sinoči so na | gradu | odprli tudi razstavo 16 članov LD Oko, |
tradicionalnem srečanju na sevniškem | gradu | . |
danes dopoldne zavezali, da bodo v | času | do sklenitve novega socialnega sporazuma |
bodo prizadevali, da pride čimprej po | podpisu | pogodbe še do podpisa socialnega sporazuma. |
pripravljen za obravnavo v državnem | zboru | . |
splošni pogodbi, objavljeni v uradnem | listu | št. 23/95 in 3/97. |
izjavil, da je sindikatom v splošnem | delu | pogodbe uspelo ohraniti večino pridobljenih |
pridobljenih pravic, ne pa tudi v tarifnem | delu | . |
Govorili bodo o spremembi ustave in | sporazumu | strank o sodelovanju pri vstopanju |
popravke sporazuma o sodelovanju pri | vstopu | v EU. |
Šele po odločitvi na | referendumu | naj bi uradno razglasili ustavne spremembe. |
opoziciji in šele nato na političnem | kolegiju | . |
izredni seji 12. junija DZ razpravljali o | začetku | postopka za spremembo ustave, ki bi |
listnice Marjana Podobnika, nato pa bodo v | skladu | z njunimi odgovori določili svoje stališče. |
tudi za ustvarjanje možnosti, da se v | začetku | leta 1998 začnejo pogajanja naše države |
prizadevanja za vstop v Nato v prvem | krogu | , pa zunanji minister meni, da je diplomatska |
proti morju, zlasti pri Postojni, na | odseku | Divača - Kozina, Črnem Kalu in na koprski |
obvoznici, zaradi gradenj pa gre na tem | delu | pričakovati tudi lokalne zastoje, zlasti |
kjer naj bi bilo največ zastojev pri | izhodu | iz Ljubljane, na Bledu in v njegovi |
bo, popoldne bodo predvsem v gorskem | svetu | posamezne vročinske nevihte. |
od reševalcev v steni dal mehaniku v | helikopterju | znak, da se lahko dvigne. |
meter, takrat pa je helikopter obstal v | zraku | in po izjavi pilota so mu odpovedali |
Po | predlogu | vlade tujci lahko pridobivajo lastninsko |
stališča, s katerimi bi nastopila na | sestanku | , medtem ko je mandatar predvsem iskal |
višini izhodiščne plače in o letošnjem | regresu | , ki naj bi ga določila nova tarifna |
govoril tudi o lani oktobra ponujenem | odstopu | direktorja Marjana Rekarja, vendar |
ali bo državni zbor poslej ob vsakem | predlogu | za začetek spreminjanja ustave oblikoval |
To sicer v naslednjem gorivnem | ciklu | oziroma do srede prihodnjega leta še |
nevihte, ki bodo pogostejše v gorskem | svetu | severne Slovenije. |
LJUBLJANA, 11. junija - Poslanci so na | začetku | današnjega nadaljevanja 5. redne seje |
zakona o Slovenski razvojni družbi in | programu | prestrukturiranja podjetij, ki ga sicer |
podjetij, ki ga sicer obravnavajo po hitrem | postopku | . |
dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, | stečaju | in likvidaciji, katerega namen je pospešiti |
Kužnika (SNS), da kupci podjetij v | stečaju | ne morejo biti osebe, ki so bile v |
ki so bile v zadnjih petih letih pri | dolžniku | zaposlene kot poslovodni delavci, delavci |
za promet in zveze Žare Pregelj je v | uvodu | povedal, da gre za podoben interventni |
odložilnega veta, izglasovanega v državnem | svetu | , znova lotili obravnave predloga zakona |
obravnave predloga zakona o posebnem | davku | na avtomobile. |
odločilno pri glasovanju na državnem | zboru | . |
tudi na drugem glasovanju v državnem | zboru | , proti sta bila le člana iz opozicijskih |
iskanje primernejše rešitve - na primer v | svežnju | na novo zastavljenih premoženjskih |
Čeprav nekateri v | svetu | pričakujejo, da bi se utegnila Slovenija |
v torek nadaljevali dogovarjanje o | proračunu | za tekoče in naslednje leto. |
imeli prihodnje leto proračun že na | začetku | leta. |
Po tem | predlogu | bi državni zbor proti koncu leta obravnaval |
bili pripravljeni pogovarjati samo o | proračunu | za tekoče leto. |
avstrijski vladni stranki dogovorili, da v | okviru | ukrepov za zmanjšanje avstrijskega |
nevihte, ki bodo pogostejše v gorskem | svetu | severne Slovenije. |
Združene države Amerike na Natovem madridskem vrhunskem | sestanku | zagovarjale širitev Severnoatlantske vojaške zveze |
prizadevala za vključitev v Nato v prvem | krogu | , je izjavo Clintonove administracije |
administracije, da Slovenije ne bo v prvem | krogu | širitve Nata, ni želel dajati izjav, |
vlada si ne more privoščiti zavrnitve v | kongresu | . |
Na madridskem | sestanku | na vrhu bo treba predstaviti rešitev, |
Na madridskem sestanku na | vrhu | bo treba predstaviti rešitev, ki bo |
ni ; vsrkavanje kandidatk, ki so na | seznamu | , bo po napovedih bruseljskega sedeža |
simbolično »dodelitev prostora« na evropskem | zemljevidu | , varnem pred »balkanskimi« scenariji. |
Prve ugotovitve na samem | kraju | kažejo, da je nesrečo povzročil šofer |
ostal ukleščen v zmečkanem prednjem | delu | . |
Na kraj nesreče so v | trenutku | prihiteli domačini iz Rižane in Cepkov |
12. junija - Sinoči so se na upravnem | odboru | GZS, danes pa še na Združenju delodajalcev |
tako odločitev delodajalcev je, da v | dokumentu | niso upoštevali njihovih zahtev po |
nevihte, ki bodo pogostejše v gorskem | svetu | severne Slovenije. |
»Ameriško sporočilo, da bodo v prvem | krogu | širitve Nata podprli le tri kandidatke, |
odločitev, zato so možna ugibanja o tihem | dogovoru | med ZDA in Rusijo o čim bolj omejeni |
V zadnjem | času | se je podpora Sloveniji v večini evropskih |
močno povečala, podobno v ameriškem | kongresu | , zlasti v senatu, kjer je skupina vplivnih |
podobno v ameriškem kongresu, zlasti v | senatu | , kjer je skupina vplivnih senatorjev |
napovedujejo možen kompromis v zadnjem | trenutku | . |
spremembo ustave, kar je v telefonskem | razgovoru | zatrdil tudi predsednik komisije Santer. |
Obrambni minister Tit Turnšek je na | sestanku | obrambnih ministrov šestnajstih držav |
poudaril, da bi se morale v Nato v prvem | krogu | širitve vključiti vse tiste države, |
Slovenija za včlanitev v NATO v prvem | krogu | širitve enako kvalificirana kot Poljska, |
na prvi redni seji znova glasovali o | zakonu | o lastninjenju igralnic. |
skupina meni, da predlagani zakon ni v | skladu | z ustavo, češ da ni dopustno takšno |
ministrstva za finance Andrej Simonič je v | odgovoru | na kritike dejal, vlada nikogar ne |
V tistem | trenutku | igralniško podjetje ne spada več v |
Glede odločitve ZDA, da v prvem | krogu | širitve Nata podprejo le tri kandidatke, |
zaustaviti naraščajočo podporo Sloveniji v | senatu | in kongresu. |
naraščajočo podporo Sloveniji v senatu in | kongresu | . |
pogajanjih o večjih plačah v Revozu visela v | zraku | od 26. maja, je bila danes odpovedana. |
oddelkovodij) so se dogovorili, da bo uprava v | tednu | dni odgovorila, katere vodilne bodo |
Po maršalovem | vzoru | je znal uvideti tretjo pot : ustanovitev |
Seveda je odveč opozarjati, da bi v tem | trenutku | takšna odločnost Sloveniji pri oddaljevanju |
Po demokratičnem | preobratu | , leta 1989, so kmetu v procesu vračanja |
demokratičnem preobratu, leta 1989, so | kmetu | v procesu vračanja podržavljenega zasebnega |
demokratičnem preobratu, leta 1989, so kmetu v | procesu | vračanja podržavljenega zasebnega premoženja |
V dobrem | tednu | se je morje z 20 ogrelo na 24 stopinj |
določila odloka o prometnem in parkirnem | redu | . |
Piranu, ampak bodo to morali storiti ob | izvozu | iz mesta. |
trdi, da pri njih uporabljajo lisice v | skladu | s predpisi, saj se ni še nihče pritožil |
Včeraj so na | gradu | Dobrovo sprejeli častnega gosta, predsednika |
V | gradu | Dobrovo sta posebej zanimivi razstavi |
se bo kot kaže že mogoče peljati po | odseku | avtoceste Arja vas-Vransko (20,9 kilometra). |
gradnjo predora v Zideh pri bodočem | priključku | ceste iz Zasavja na slovenski avtocestni |
Vsa gradbena dela na tem | odseku | so oddana. |
Zmago Jelinčič je prejšnji teden v | dopisu | predsedniku parlamenta Janezu Podobniku |
pomeni zaposlitev Pavla Domitrice v | parlamentu | sramoto za DZ. |
Slovenskih novicah, s tem pa naj bi po kazenskem | zakoniku | RS prvak SNS storil kaznivo dejanje |
ugovor, v katerem navaja, da je v spornem | članku | v Slovenskih novicah pravzaprav zapisano |
V | ugovoru | se obtoženi sklicuje tudi na 83. člen |
sprejela sklep, da Jelinčiča v tem | primeru | ne ščiti poslanska imuniteta. |
podatkih volilne komisije v dopoldanskem | času | oddala svoje glasove četrtina volilcev |
iz Slovenskih Konjic, ki je hodil ob | robu | vozišča v smeri Zreč . |
Voznica je z vozilom trčila vanj v | trenutku | , ko se je skušal dvigniti s ceste in |
Na kliničnem | oddelku | za otroško kirurgijo in intenzivno |
kolega Nenad Porges v diplomatskem | jeziku | ocenjevala tri in pol ure trajajoče |
V tem | paketu | je slovenski položaj pri JEK ugodnejši, |
JEK sredi minulega tedna po rednem | remontu | znova vključili v omrežje, je postopno |
povečujejo tveganje, da podatki v zaključnem | računu | občinskega proračuna niso pravilni. |
sodišče je javna naročila revidiralo v | okviru | revizije računovodskih izkazov nekaterih |
Pri | pregledu | plač so revizorji ugotovili, da zakon |
si lahko njihova imena in podatke o | načinu | žrebanja preberete na naslovu »http://www.delo.si/«, |
zakona o določitvi minimalne plače in o | načinu | usklajevanja plač. |
državnemu zboru v obravnavo po hitrem | postopku | , so sporočili z ministrstva za delo. |
predlagala sprejem zakona po hitrem | postopku | , ker v letošnjem letu kljub nedvomnemu |
V | zakonu | o minimalni plači in o načinu usklajevanja |
V zakonu o minimalni plači in o | načinu | usklajevanja plač sta minimalna plača |
Izhodiščne plače naj bi se v | skladu | z zakonom tako povečevale enkrat letno |
V | zakonu | so predlagane še dodatne varovalke, |
kapitalske družbe, razen izjem, določenih v | zakonu | , izplačali eno povprečno plačo, vendar |
Prav tako pa je v | zakonu | zagotovljeno tudi ločeno spremljanje |
Po predloženem dnevnem | redu | naj bi komisija na prvi seji obravnavala |
in njegovi koraki so odhreščali po | hodniku | . |
Zunaj so se v | mraku | oglasili zvonovi in zdaj pojo, pojo. |
V | kotu | je božično drevesce. |
Sedaj smo na | vrhu | , pri cerkvi. |
jetniku, sanjati na sveti večer o svojem | domu | , katerega ima tako rad in radi katerega |
pel jetnik, ko je bil tako sam, sam v | molku | in v temi, ko so se zunaj blestele |
Po | hodniku | odmevajo stražnikovi koraki. |
Na temnosivem | asfaltu | se pletejo odsevi. |
Kod hodi Peter v tem jesenskem | večeru | ? |
Vrgel se je na mehak sedež prav na | koncu | dvorane. |
Zamaknil se je v črno vijugo na belem | marmorju | in se zamislil. |
»Ta vijuga, ta črna vijuga na belem | marmorju | , je kakor cesta, po kateri bi se človek |
Rajši jo je ponavljal v | duhu | . |
Tolminska dežela je lepa, najlepša na | svetu | . |
Zvečer pa smo sedeli na | pragu | v vežnih vratih. |
Na | koncu | pisma je vselej pristavila: |
Živel sem v | zavodu | med štirimi sivimi stenami. |
Na | koncu | pisma pa je vedno pristavila: |
Poteze na | obrazu | so bile čedalje bolj ostre. |
Na | obrazu | so se videli sledovi trpljenja. |
V očetovem | površniku | je bila, svoje suknje ni imela, in |
Na temnosivem | asfaltu | se je bočila njegova dolga, kriva senca. |
predmestni ulici in ponavljam zgodbo o | potepuhu | , ki mu je bilo ime Najdù: |
Njegovi lasje so črni in vihrajo v | vetru | , kakor griva divjega konja. |
in zelenega morja je nekje daleč na | jugu | . |
Leži ob morju, v čarobnem | delu | sveta. |
Razliva se v širokem | rokavu | v neskončen ocean. |
V | vetru | plapolajo njegovi črni lasje, kakor |
Ob vsakem | koraku | lahno zatrepečejo. |
Leskečejo se v | dnevu | in žarijo v noči, kakor oči divje živali. |
Na | zapadu | poje tromba in kliče na boj. |
Na sivem | tlaku | pa se rišejo krvave rože. |
Govori še o | uporu | in povej našim bratom, kako smo trpeli! |
vse, kakor si dala meni vse v noči | vrhu | sinjih, skalnatih planin. |
Zopet zavihrajo v večernem | vetru | njegovi lasje kakor griva divjega konja. |
Oči zažarijo v divjem | plamenu | in hoja mu je mladostna in zdrava. |
pesem je pesem ječe in nikdar ne umre v | človeku | - jetniku, če jo je slišal samo enkrat. |
ječe in nikdar ne umre v človeku - | jetniku | , če jo je slišal samo enkrat. |
Roki prekriža na | hrbtu | in žvižga v temno nebo. |
prosojen; ampak črni lasje mu vihrajo v | vetru | kakor griva divjega konja. |
Včasih stanuje v lepem | kraju | , pri dobri in mili družini. |
daj vse, kakor mi je dala Neda vse na | vrhu | skalnatih planin. |
Denar se je kotalil po umazanem | tlaku | . |
Lasje mu vihrajo v | vetru | , kakor griva divjega konja. |
In lasje mu vihrajo v | vetru | , kakor griva divjega konja. |
Pritlikavi borovci se bodo v | vetru | plazeče majali k tlom. |
vsem tem pričakovali, kdaj se bo na | severu | prižgala luč Kristovega rojstva. |
Jaslice postavljajo v | kotu | izbe in božično drevesce. |
drevesce ni bilo usekano v domačem | gozdu | , ne vrezano na domači gmajni. |
se utapljale v snežinkah, ki so se v | vetru | vrtinčile na zemljo. |
Ded je v | zapečku | sedel in pravil, da se je pred tisoč devetsto |
Kadar pa pademo čez rob, smo v | prepadu | . |
Tam na | koncu | nekje, pa je prag. |
vrte krog mene in v vedno močnejšem | curku | prilivajo moji posodi ... |
sem sanjal o Roži Plamenki na onem | bregu | ... |
se je jutro zdrobilo na mojem suhem | obrazu | , so zapeli zvonovi. |
železna vrata vstopi in zavij po glavnem | hodniku | do šestega oddelka. |
Pa kaj bi ... za vse na | svetu | so me ogoljufali, kaj za to, če bom |
kako vidim našo domačo bajto, tam na | bregu | čepi. |
Suha desna roka mu leži v | povoju | na prsih. |
Na | hribu | je cerkev. |
Kotalijo se nizdol po | snegu | proti nam in in mi jih lovimo. |
Libero leži na trdem | cementu | . |
sodeluje s kratkimi črticami v mladinskem | mesečniku | ‘Naš Rod’, ki je tržaški begunec ‘Novi rod’. |
dom «, pravi Lina v pozni polnočni uri v | baru | . |
učiteljica novih otrok, ‘v delavskem | dolu | in v temnih ulicah in v Josipovcu, |
je sicer končana, vendar pa pusti v | človeku | veliko vprašanj. |
teme in te praznote sam, na mrzlem | cementu | , na tenki deski, s svojo suknjo odet. |
pa je šel k mlinu, ki je klopotal ob | potoku | Skopičniku. |
V | drevoredu | je čakal avto. |
ko je avto zavil proti Volčam, je v | duhu | nekako zamahnil z roko: |
Ob | bregu | so rasle vrbe. |
Šele, ko se je avto ustavil na | pomolu | , in je zagledal morje pred sabo, se |
Mornar na | bregu | je klel: |
pohlevne osliče, ki so jih čakali na | bregu | in prepevaje izginile med vinogradi. |
list, ki je bil z zlato nitjo našit na | ovratniku | . |
Vladimir, in pokazal zaceljeno rano na | palcu | leve roke. |
Namesto da bi praznovali Velikonoč v | krogu | svojih dragih, jo boste praznovali |
speranza voi che entrate! Ob tem | pogledu | se je Vladimir pretresel. |
Ustavili so se na dolgem | hodniku | , kjer je pred vrati vsake celice stal |
Sredi celice na kamenitem | tlaku | je bila železna postelja. |
veliko dvorano - in obstala za njim na | pragu | . |
Počasi se je posedel ob | zidu | na mokra tla. |
ledenomrzle, oči so iskale pristanka na | dnevu | , a dneva ni bilo. |
Zunaj za križi se je v pomladanskem | vetru | majala vrba žalujka. |
Na | podu | , na razmetanih kamnih je ležala široka |
ga je dobro in ga potem razgrnil po | kamnu | na sončni lisi. |
Ob tem | glasu | se je stresel. |
kozarec, ki je zazvenel na kamenitem | pragu | . |
kako smo mi sinovi raztepeni po celem | svetu | . |
Razšli smo se po | svetu | ... |
med nas je usekalo in nas razteplo po | svetu | ...« |
Zadišalo nam bo po kraškem | teranu | , po morju valujočih žit. |
Videli bomo v jasnem | prividu | naše ljudi, videli Brica v brajdi, |
ljudi, videli Brica v brajdi, Čiča v | gozdu | , tolminskega puntarja in gruntarja, |
časih v pomladanskih dneh, ko je v | človeku | hrepenenje, ko vse raste, ko se mu |
Stopil bi bos po rosnem | travniku | , stopil v svežo razorano zemljo. |
Ležé v | objemu | Alp, katerim kraljuje velikan Triglav, |
katerim kraljuje velikan Triglav, v | objemu | sinjega Jadrana in mogočnega Kvarnera. |
Po barvi, | duhu | in značaju zemlje, po ljudeh in njihovih |
Po barvi, duhu in | značaju | zemlje, po ljudeh in njihovih šegah |
spominom v srcu in v duši smolijo barke na | pesku | na obali. |
Tam na motovunskem | griču | umira velikan, Veli Joža... in istrski |
Ob njihovem | smehu | se smejem sam. |
na obali v noči in se opravljam ob | bregu | v nevihti, blisku, gromu in streli |
in se opravljam ob bregu v nevihti, | blisku | , gromu in streli in prisluhnem morju. |
opravljam ob bregu v nevihti, blisku, | gromu | in streli in prisluhnem morju. |
nekdanja pesem, kdo poje o veselju in | smehu | . |
V | parku | vihrajo borovci in kdaj pa kdaj zakvaka |
Mesečina se lomi na bledem | obrazu | lepe Vide in jaz mislim na slovensko |
Po | zidu | se bršljan do stolpa vije, |
morju ni več, nobeno jadro v | vetru | ne šumi, nobeno veslo ob |
teden na morju so bili, v | viharju | in dežju, v nevihti in gromu |
morju so bili, v viharju in | dežju | , v nevihti in gromu odtrgani |
v viharju in dežju, v nevihti in | gromu | odtrgani ženi, otrokom in |
pred bajto visoko v | bregu | si je oči zasenčila z roko: |
držijo in zrejo doli po | klanci | . |
prodali se in zatajili, v | narodu | tujem propali, utonili? |
hraste uklanja; mi smo v | vinogradu | , drugi so v hramu - vsak |
mi smo v vinogradu, drugi so v | hramu | - vsak po svoje otožnost |
Tam nekje na | koncu | , jako daleč in vendar tako silno blizu, |
pogrezne v njej in obleži mrtev ob | bregu | pod vrbami, se nič ne šopiri. |
Nekje v | razoru | počiva buča belega, da se človek ogreje... |
trudnimi koraki stopajo za plugom po | odgonu | . |
Zahrepenim po čistem | zraku | . |
Vračam se in odhajam ob | zvonku | krampov, ob prešinjajočem glasu sirene, |
ob zvonku krampov, ob prešinjajočem | glasu | sirene, ki mi prebada srce. |
Grič pri | griču | . |
maronih, ob hreščeči harmoniki in gromkem | basu | , zapojem z njimi pesem o trti in o |
Na sredi hiše v | krogu | pa mladina koruzo lička, |
po Grojni in se samo časih ozrem po | spomeniku | . |
Na | mostu | sem, ki pelje v Pevno. |
prišli sem miru iskati in tudi tu v | miru | umrli, ali pa jih je boj ustavil tu |
Vedno navzgor ob | bregu | . |
dolini in časih se zaklinijo v ostrem | klinu | čisto do vode. |
kopljejo z motikami in nosijo gnoj na | hrbtu | . |
Dvigne koso in zamahne po rdečem | nageljnu | , ki se peni čez okno. |
Moj Bog, saj ga ima tako rada in po | vrisku | ga je spoznala. |
Na | koncu | pa je likof. |
V | kotu | je križ. |
Dedje pripovedujejo o grozah, o | vedomcu | , o jezeru, ki je bilo nekoč na Tolminskem. |
pritisne na čiko in pljune na goriškem | trgu | . |
molila lipa je zelena in v | lesu | žuboreča voda vira. - |
puščavo, tigri in levi, hrepeneči po | dnevu | , soncu, svobodi. |
izgubljence iskat, jih ni našla in je umrla v | snegu | . |
Velik otrok sem in daleč v | svetu | . |
pravljica mi je ostala na dnu duše, smrt v | snegu | in strahu. |
ostala na dnu duše, smrt v snegu in | strahu | . |
da se mu še dobro godi, da hodi po | otoku | , lovi ribe, čita knjige in vedno, prav |
na sveti večer le naredi jaslice v | kotu | pri mizi, kakor vsako leto in naj eno |
kraški kamenarji rezali kraški kamen v | joku | in smehu, vse dni od rojstva pa preko |
kamenarji rezali kraški kamen v joku in | smehu | , vse dni od rojstva pa preko mladosti |
Najbolj pa ji je ostala v | spominu | godba: saj sta vendar igrala sinova. |
je njeno oko zagledalo daleč tam na | ovinku | ceste motno piko. |
pismo mi je vzbudilo tako hrepenenje po | domu | , da sem se vsedel in izlil svojo notranjost |
Noč je Marija Lukša prebila v nekakem | polsnu | . |
na skali ob morju, na silno divjem | otoku | . |
In bat je žvižgal po | zraku | , žvižgal tako glasno, kakor kraška |
razkopana, vsa zanič, da pušča, da je na | vetru | in še vse polno drugih slabosti so |
Za borih petdeset lir je pri | starinarju | židu Leutenbergu v Starem mestu prodala |
borih petdeset lir je pri starinarju | židu | Leutenbergu v Starem mestu prodala |
zamolklim klokotanjem stočilo na belem | snegu | . |
več prišla, ker jo je srečala smrt v | snegu | . |
Ob prvem | zvoku | , ki je padel v celico skozi jeklene |
težki delovni čevlji zaškripali na | cementu | , in obstal sredi celice. |
Na | pragu | je malo postal in pomislil. |
Stal je na mrzlem | kamnu | . |
Strnjene so bile na | kupu | , kakor gruča preplašenih otrok. |
Ob | bregu | je rasel lokvanj. |
Ležal je v | jarku | in umiral. |
Kraševec je ležal v | jarku | na Krasu in umiral. |
Vsaj v njegovem | jarku | za Temnikarjevim lazom so molili vsi. |
‘V svojem | lazu | bom crknil, hudič. |
jih je obviselo na svetlem Martinovem | krampu | . |
Pri | lazu | je malo postal ob vrzeli. |
Ob vsakem | zamahu | so se Martinu napele mišice. |
napol sivi lasje so se mu mršili v | vetru | . |
da razširim Vrtačno, da zasadim ob | robu | še nekaj terana. |
padla na belo cesto in se zgubila v | prahu | . |
Stisnila je k sebi otroka, mu pokazala v | prahu | kapljo krvi in zamrmrala: |
Na bajonetih in na svetlem | krampu | se je svetilo sonce. |
ustnic kaplja krvi in se posvaljkala v | prahu | . |
Jermeni so zažvižgali po | zraku | . |
* V | stolpu | svetega Justa je bíla enajsta ura, |
borovi smoli, po kamenitem kraškem | vinogradu | . |
in krilil z majoliko in s pismom po | zraku | . |
Rad bi bil v | snegu | . |
Grizel sem peresnik in pisal o | snegu | , ki pokriva zemljo in škriplje pod |
nogami in o zvonovih, ki se majajo v | zvoniku | in zvonijo čez plan, o lepi poti k |
cerkvi na grič, o orglah, ki donijo na | koru | , o božičnem drevescu, o jaslicah, o |
Tisto o najlepšem | prazniku | sem trdil tudi za veliko noč in zdaj |
zdaj res ne vem, ali sem se lagal o | božiču | ali o veliki noči. |
razpravljal in tudi o mojem svetem | večeru | ne bom pisal, ker vem prav dobro, da |
sebi molčal in rajši napišem o svetem | večeru | na vasi. |
bo škripal; zvonovi se bodo majali v | zvoniku | in zvonili čez plan, božičnih drevesc |
propadel, začel je popivati, zaspal v | snegu | , noge so mu zmrznile in tako se zdaj |
večji, kakor tedenski zaslužek pri | kmetu | . |
Doma so zmerom v | strahu | zanj. |
Na | mostu | bo malo postala, se ozrla krog sebe |
in potem bo mali zavitek zaplaval po | zraku | in zamolklo čopnil v valove. |
Ah, ne, ne, Tinka se bo majala na | mostu | in strmela v valove, ki so odnesli |
Usode ljudi se odigravajo v hreščečem | molku | . |
Kasneje sem, v svojem doraščajočem | zanosu | prebiral Župančičeve pesmi. |
Pri | kmetu | , kjer stanujem, se je zglasil človek |
Težko mi je bilo ob | pogledu | nanj. |
Tudi v | sindikatu | sem bil zapisan, v dopolavoro sem zahajal, |
mi očitali, da sem bil v slovenskem | zavodu | v Gorici, da je brat že pobegnil čez |
Čez dan se malo greje na | pragu | in gleda v pristanišče. |
Zazibal se je na | stolu | in onemel. |
uši in stenice, zaudarjali po kislem | smradu | raztrganih in gnilih cunj, prijemali |
- V mestnem | proračunu | ni predvidenih toliko na cesto pognanih; |
postavka za brezposelne je v mestnem | proračunu | ; toda postavka v proračunu in brezposelni |
mestnem proračunu; toda postavka v | proračunu | in brezposelni na cesti, to je dvoje |
počakajo, slavnosti pa se morajo po višjem | nalogu | brezpogojno vršiti. |
Kdo pa bo v | primeru | vojne branil državo? |
Sam Duce je napisal o | otroku | lepe članke, katere si moramo vsi vzeti |
(Postana jed ostane v | želodcu | in treba je jemati neprijetno Magnesio di San Pellegrino. |
Triestina s. a." je v obupnem | položaju | - treba bo napovedati prisilno poravnavo, |
Littorio se ne obrestuje; žena ima kamne v | mehurju | in hoče na vsak način v Viareggio; |
obledelo rdečo prevleko; s starimi, po | naftalinu | dišečimi toaletami; s škatlo širokokrajnih |
Udeleževala se je skoraj vseh parad in se ob | pogledu | na strumno korakajočo mladino zelo |
kot revna služkinja sanjala o lastnem | domu | , in je tako svojo hišo zapustila služkinjam, |
spomnil te hiše, ki je bila vpisana v | seznamu | izpraznjenih stavb pod št. 14. |
Toda dolgo ne more zdržati na | miru | , ko pa je vse tako lepo in skoroda |
in brki - povečane pri predmestnem | fotografu | , ki pozna duše in želje svojih odjemalcev |
gori ogenj, diši po smoli in trhlem | lesu | , dim se vije skozi cevi in v loncih |
tleh; pa tudi drugače človek sedi na | stolu | in je pri mizi kakor se človeku spodobi. |
poldneva, potem se pa odpravijo po svojem | poslu | ". |
sline po gorki juhi, debeli cigari in | požirku | žganja, ki tako lepo popraska po starem, |
iz katekizma, ki so ji še ostali v | spominu | iz mladosti; h koncu pa se je tako |
Postajajo na | hodniku | , se naslanjajo na podboje vrat, prekrižavajo |
pomembnih meščanov - in tu je spet vojna na | vidiku | . |
Drugič pa ti fantje ne hodijo več po | svetu | bosi in razoglavi. |
V sobi pri | očetu | je bilo pretesno, pa si je našel na |
tiste noči je ostala Ernestu dobro v | spominu | . |
velik junak: kakor nič preskoči na | konju | Grand Ca‐on. |
in cepil drva, in sicer pri dobrem | človeku | . |
človek je premražen, ves dan stoji na | vetru | , in potem: teden ima samo šest dni, |
Priropotal je po | hodniku | s težkimi, malo omahljivimi koraki, |
umaknila k postelji, prekrižala roke na | trebuhu | in se zastrmela v tla. |
šolo, skrbela, da je imela knjige v | redu | , prav tako se ni brigala za razna šolska |
očeh, o krasoti noči, o prelestnem | mesecu | , o večni zvestobi do groba in o drugih |
ki je ostala Pettarosu v jasnejšem | spominu | kakor Angeli; kajti Pettaros se je |
otroški ljubezni, ji pripovedoval o | ognju | žena v južnih pristanih," jo prijel |
Toda to v | možu | ni zbujalo več ogorčenja; majal je |
Dandanes pa je svet v splošnem | napredku | iznašel marsikatera sredstva zoper |
hodil med vinogradi, nosil zemljo v | košu | in poležkaval za bori na gmajnah. |
zvoniku | zvoni, iz dimnikov se dviga dim pod | |
otroci in starci; po maši drži roke v | žepu | ali pa ošabno kadi cigareto, modruje, |
razglasa" važen in pomemben, in katerega ob | koncu | vselej raztolmači in skoraj s pretnjo |
gostilno, pleše, pije teran, pljuva po | podu | in objema kako dekle, ki jo potem zvleče |
stara leta mlaskne z jezikom ob tem | spominu | . |
pripeljal v vas, ves nov in z denarjem v | žepu | . |
zavil tja, ne da bi se pokazal v svojem | sijaju | , temveč zato, da bo videl svoje znance. |
Tudi o svojem | testamentu | je Jaconcic večkrat razmišljal. |
bila na mizi dobra pečenka, sadje, po | vrhu | pa še dve ali tri steklenice chiantija. |
Tako na | koncu | s svojim življenjem pa Andreicich vendarle |
Kostanj sredi dvorišča šumi v | vetru | : pod njim se tiščijo smrkavci ter razpravljajo |
tiščijo smrkavci ter razpravljajo o | ustroju | dobrega revolverja in o vrednosti ženske; |
prišel vseeno malo pogledat, če je vse v | redu | , in pri tem se ne bo držal prav nič |
premetava v svojem zatohlem in gnilem | trebuhu | z boka na bok ter vozi neznano kam |
sobi otrok in se potem dolgo kisa, v | kotu | škrtajo podgane in stenice se tiho |
Nad vrati v | kinu | brnijo zvonci. |
Svetle reklame odsevajo na mokrem | asfaltu | . |
bičem zbujati strast v tem brezkrvnem | starcu | . |
Denar imata v | žepu | pa sta vesela in razigrana. |
brezpomembni stvari - pri cigaretnem | ogorku | . |
smisel za svilo, za palače, za vilo na | gričku | , za povorke s cvetjem in muziko, ki |
Človek se lepo sprehaja po | gozdu | , po polju, po kamenitih cestah in po |
kavarnah, v pisarnah, v čakalnicah, na | vlaku | in kdo ve še kje. |
potepuhi; brezposelni z zadrego na | obrazu | , potepuhi s svojo fineso: konico svoje |
Na svojem naglem in težkem | potu | za političnimi, gospodarskimi, ljubavnimi |
srečajo na lepo tlakovanem in umitem | pločniku | cigaretni ogorek, ki naravnost izzivalno |
podrobno pregledal prostor v tistem malem | trikotniku | , ki je bil namenjen sprehodu, če je |
Ob tistem žgočem in plehkem | dimu | sem se počutil nekam potolaženega in |
slučaj je nanesel, da sem bil v tržaškem | procesu | priklenjen na verigo poleg Marušiča. |
ko smo v mali podzemski dvorani ob | svitu | bledih luči in mrtvih pogovorov čakali |
Človek stoji ob | mrliču | , mu naenkrat pride, da bi silno rad |
muho, ki se sprehaja po mrtvečevem | nosu | , jo pazljivo ogleduje kakšne vrste |
Tišina je ležala na | svetu | , zalila mojo celico, zamajala črke |
in koraki so hreščali na cementnem | tlaku | , ob svetilki je glasno brenčala velika |
Postal je na | pragu | in žalostno pogledal. |
Star ječar, ki me je ob | vstopu | v ječo preiskal, je obrnil vse žepe |
bil začuda velik in svetel v svojem | spominu | . |
brezpomembni malenkosti - ob cigaretnem | ogorku | . |
niso besede vredne, so bile v tistem | obisku | tihotapca Ludvika, predrzneža in fakina, |
Ludvika, predrzneža in fakina, pri | potepuhu | in izgubljencu Bernardu. |
predrzneža in fakina, pri potepuhu in | izgubljencu | Bernardu. |
in svobodo, hlastanje po vsakdanjem | kruhu | in smrt. |
človek nima soseda bogve kako na dobrem | glasu | . |
Po tem kratkem | pozdravu | je obema zmanjkalo besedi. |
hotel z glavo skozi zid in si je ob tem | zidu | tudi svojo mlado glavo razbil. |
ofenzivi, boš ja lazil čez navadno mejo ob | času | miru«. |
Ampak, kadar sem na meji, grm se v | vetru | strese, ptič zaprhuta v vejevju, zajec |
Ura visi v | kotu | in počasi seka čas v drobne treske. |
vse hiše in na polja, ki so zdaj, ob | prihodu | Ludvika, tako jasno zaživela pred njim. |
Nekaj se je v tem | času | na vsak način pripetilo«, |
vrnil ves razdražen in izjavil, da ni o | merjascu | ne duha ne sluha. |
je v zdič in jezno bzikal v velikem | loku | po izbi. |
nižjo Italijo in sta tam sedaj pri » | regimentu | «, kjer že od vojske sem služi njihova |
In po tem | pomenku | sta spet obmolknila. |
Bernard pa je kar naprej raztegaval na | prtu | tisto kapljo vina in mislil. |
On pa ji je pravil o svoji vasi, o | domu | , o ljudeh in tako skušal kaj spraviti |
je nekje v Trstu ali kje pri svojem | očetu | . |
četverokotnike sivega neba in razmišlja o svojem | zločinu | . |
Vedel je Bernard Tul, da krožita po | svetu | dve besedi: država in domovina; tudi |
da jih je Bernard Tul ločil samo po | zvoku | , ki sta ga njuni imeni sprožili na |
V | času | vojne se je široko razlezla čez vse, |
Komaj teden dni po | porodu | je vstala in zbežala na ulico, krilila |
V | začetku | vasi se je malo oddahnil, potem pa |
vsak na svojo stran; pri vsakem drugem | koraku | sta skoraj trčila z glavama. |
vsako pomlad so jo nosili na vrh, on v | košu | , otroci v beračih. |
udarci sekire odmevali v nasprotnem | bregu | . |
dinamitnimi patronami podminiral skalo v | lazu | . |
povešeno glavo, udanim pogledom, rokami v | žepu | in jezikom za zobmi. |
železjem, ki ga je pustila na svojem | begu | od naše zmagoslavne vojske premagana |
dodobra zdanilo, se je na policijskem | oddelku | zbudil iz lepih, toda mučnih sanj Martin |
Sanjal je bil o | domu | . |
je po svojem velikem in prenovljenem | mlinu | : vsi štirje kamni so veselo klopotali, |
ko je videl, da je vse v najlepšem | redu | , je stopil skozi ozka vrata na hrastov |
se je rajši kar okrenil in stekel po | jezu | v mlin. |
V | mlinu | pa so vsi štirje kamni ropotali zmeraj |
Čepela je na | robu | jeza, se sklanjala v roje in s svojimi |
njegove gole, dolge roke zaplavale po | zraku | , se naglo dvignil in se s svojimi velikimi |
nasprotno, ampak nemara je čisto na | robu | propada in ji je njegova pomoč že skrajno |
da se ne bodo brez kruha potepali po | svetu | . |
Obkolili so jih, jih najprej vprašali po | tobaku | in šele potem, zakaj sedijo. |
Saj je na | svetu | že neznosno: kriza, brezposelnost, |
spametuje in spozna krivico, ki vlada na | svetu | . |
črko č je pozabil, kakor ob svojem | prihodu | , nemara iz pozabljivosti, iz strahopetnosti |
sramoval; vštric njega je hodil po | pločniku | in se pogovarjal tako prisrčno in po |
sončnim zahodom javiti pri prefekturnem | komisarju | vaše vasi. |
je vino prijetno zagomazelo po vsem | životu | , segrelo ga je in nikakor ni mogel |
trdo prijeti v roke, kakor moramo po | nalogu | svojih |
Stala sta na | peronu | , ljudi ni bilo veliko in njuno slovo |
Martin Jakončič je sedel v praznem | kupeju | , pod pazduho je tiščal malo pisano |
telesom pozibaval v tistem tričetrtinskem | taktu | , ki so ga udarjala kolesa vlaka. |
In prav v tistem | taktu | je s svojim velikim ukrivljenim kazalcem |
povedali tudi besedilo: govorilo je o | paradižu | in o sanjah, o vojni in o povratku |
paradižu in o sanjah, o vojni in o | povratku | v domačo vas, toda Martin se ga ni |
z dreves, ga razposajeno vrtinčil v | zraku | in zanašal daleč za ovinke. |
Ta presneta čeča bi se v | navalu | obupa pognala iz hiše naravnost v vodo. |
Čepel je ob | bregu | , jez je bil lesen, segal je v reko |
V | mlinu | so bili samo trije prostori: mlin sam, |
vodne sile preveč, postavi na drugem | bregu | žago. |
poiskati, bogve kako zdaj strada po | svetu | . |
samo mlečnozobe mladiče, da jim že v | začetku | ubijejo dušo in srce ter jih enostavno |
zahodom se morate javiti pri prefekturnem | komisarju | svoje vasi,« |
prijel za noge, zavihtel po | zraku | in poklical: |
Zazibal se je po peščenem | nasipu | med tračnicami, zakrilil z dolgimi |
pesem, ki jo je pritajeno požvižgaval na | vlaku | . |
se je krog sebe, in ker je začutil v | žepu | nekaj drobiža, je stopil v gostilno, |
na glas in zacepetal s copatami po | podu | , »da potem te pa ptiči ne slišijo.« |
sončnim zahodom javiti pri prefekturnem | komisarju | svoje vasi. |
Martin Jakončič in skoraj na vsakem | ovinku | bral tablico z napisom: STROGO PREPOVEDANO |
marsikaterem | človeku | , se je začelo oglašati. |
Hoditi po | svetu | samo z enim ciljem: pogledati kaj je |
Zamahnil je z dolgo roko po | vetru | in šel dalje. |
izviral potok; mrzla voda je tekla po | žlebu | iz lubja. |
Ko se je dvignil, je zagledal v | tolmunu | svojo podobo. |
Prav v tem | tolmunu | sta se pred davnimi leti gledala z |
zrcalu; vodne kaplje so jima visele po | obrazu | in smejala sta se. |
V tistem | vrtincu | je bilo utonilo že več mladih predrznežev |
Copate so še zmerom plavale po | prahu | , ki je bil hladen, v svoje široke grahaste |
dolini in prinašal s sabo duh vasi: po | hlevu | in pravkar praženi kavi. |
Povedal jim je zgodbo o svojem | škorcu | , ki je umrl na poti. |
K sebi jih bo vabil in v | mlinu | bodo posedali z njim. |
avemarijo, ki je prihajala s cerkve na | griču | , edino pesem, ki so se je bili naučili |
vas v grapi ob | potoku | , zdaj pa se je preselila k reki. |
pobožal mlado junico po širokem, zalitem | križu | . |
je zamrmral Martin, »po | poklicu | sem bil pristaniški težak, toda ali |
čez reko visok betonski jez, na enem | bregu | je bila velika stavba in na zunanji |
vrtela štiri mlinska kolesa, na drugem | bregu | |
kakor da so ga javno okradli pri belem | dnevu | . |
oknice so bile snete, šipe pobite, na | pragu | je rasel mah. |
visele pajčevine in potrepetavale v | prepihu | . |
Na | ovinku | so ga srečali financarji in ga vprašali |
V | kotu | je bila hiša oddaljena kakih dvesto |
nas krvavi pot potil - - jutri bomo v | Lazu | kosili otavo.« |
Martin, kakor bi pridigal, in se ozrl po | hlevu | , če je hlapec še tam, da mu pri priči |
tudi besedilo, govorilo je o sanjah, | paradižu | in zvezdah, o vojni in o vrnitvi v |
pristanišču, nosil je težke vreče na svojem | hrbtu | in požvižgaval ter mislil na svojo |
V | začetku | , ko mu je povedala, kako je z njo, |
Neke noči, ko je bil sam v | mlinu | , je Jera pritekla k njemu in mu s solzami |
Živijo na | svetu | ljudje, ki niso nič. |
Ko ji je na široko razlagal o svojem | mlinu | , ki ga čaka doma, ga je samo postrani |
slišal v delavskem društvu o veri in | kapitalizmu | , toda ostalo je brez uspeha. |
naprej prenašal težka bremena na svojem | hrbtu | , in sanjal, mežikal z očmi, postajal |
pravil jim je o lepih kmečkih hišah na | hribu | , o zeleni travi, o konjih in kravah |
časa zatrjeval, da je popolnoma sam na | svetu | , da nima žive duše in da je Tržačan. |
je vrnil na vas s sanjami o velikem | mlinu | . |
bila rosna, veje ob poti so švigale po | obrazu | , v grmovju so se oglašale ptice in |
Potem so na | vzhodu | počasi začeli zardevati oblaki, bili |
bledo sonce, ki se je počasi nižalo po | hribu | , |
V | kotu | velika peč, pri oknu široka, črviva |
Gospodar je stal na | pragu | |
Martin je vstal, krilil s fotografijo po | zraku | , odpiral usta, beseda mu pa ni prišla |
vrgel na mizo, stopil je k oknu in v | polmraku | še enkrat premotril njen obraz, potem |
povesila, krivač mu je zdrknil na tla in na | palcu | leve roke se je prikazala kaplja rdeče |
Martin se je s sklonjeno glavo vračal po | kolniku | , tu pa tam je segel z roko v grm, odkrhnil |
polju, na mizi drobtine od kosila, pri | zdiču | tiktaka ura, poleg nje visi rožni venec |
visi rožni venec iz debelih jagod, v | kotu | visi Kristus in čez in čez je taka |
načrte za bodočnost in se stresal v | hladu | . |
spat, sedeli bomo v kuhinji, ali pa na | vrtu | in se pogovarjali dolgo v noč, to‐to‐to,« |
v temnomodri obleki, belem poletnem | plašču | in z malim rumenim kovčkom v roki. |
bi pogledal, če gre vse v najlepšem | redu | . |
delala v Trstu, ko sta se po dolgem | času | spet srečala. |
prižgal žepno svetilko in posvetil po | prostoru | . |
hrastova klop je bila že precej trhla in v | kotu | ob steni, ki je bila obrnjena k vodi, |
postavil luč poleg sebe, da se je na | stropu | risal širok svetel krog, in sedel. |
deklamatorsko, kakor bi stal na govorniškem | odru | . |
Mnenja so v srednji šoli predpisana po | zakonu | ,« |
Priobčeval je v delavskem | tedniku | kratke povestice o delavcih, pisal |
Ko so fašisti ob svojem prvem | nastopu | pobili na cesti nekega delavca, se |
organizacije in govoril navdušene govore o | dnevu | , ki je že blizu, o skorajšnjem polomu |
dnevu, ki je že blizu, o skorajšnjem | polomu | diktature, o rešitvi in boljših časih. |
žepar, najlažje se krade v gneči, na | kolodvoru | , na tramvaju, na vlaku, je ponavljal |
se krade v gneči, na kolodvoru, na | tramvaju | , na vlaku, je ponavljal Ernest in korakal |
gneči, na kolodvoru, na tramvaju, na | vlaku | , je ponavljal Ernest in korakal za |
kupil znamke in kuverto ter naredil po | nasvetu | starega žeparja. |
Govoril je o žeparstvu kot o nujnem | poklicu | današnjih dni. |
ga kasneje spraševali na policiji po | poklicu | , jih je postrani pogledal in z nasmehom |
Vendar ji vse to ni vzelo sreče pri | otroku | . |
naprej in da se bosta v nedeljo sešla na | semnju | v Tolminu. |
tarejo in oblast tudi njih ne pusti na | miru | .« |
Tri dni po Ernestovem | odhodu | so po vasi zašumele govorice o tatvinah |
vasi zašumele govorice o tatvinah na | semnju | . |
Jera je postala na | pragu | , v pikčasti bluzi in plavem predpasniku, |
na pragu, v pikčasti bluzi in plavem | predpasniku | , kakršne nosijo stare ženice. |
Ob | koncu | vrzeli se je Martin ustavil. |
kuhinji veliko ognjišče, sklednik in v | skledniku | so bile po velikosti razvrščene medeninaste |
Jeri na glavo vso pridigo o družbenem | redu | , ki jo je bil slišal od Ernesta, o |
bil slišal od Ernesta, o današnjem | svetu | , ki je podoben trhli bajti, ki se je |
Kasneje, čisto na | koncu | ? - |
je vprašala po dolgem | premolku | . |
VI Po tistem | večeru | , ko sta se z Jero vsaj malo približala |
in še sama ne ve, kako se bo v tem | času | pretolkla. |
da njeno početje ni v | skladu | s krščansko čednostjo. |
pridigo o veri in čednosti, o nezakonskem | otroku | , o vzgoji in o vsem tistem, s čimer |
Na njenem | obrazu | je bilo še zmerom nekaj finega, čeprav |
govoriti o deželi, o pomladi, o poletju, o | mlinu | , o trgovini, kjer se bomo lepo zbrali |
ni rekel gospa, umila si je roke pri | potoku | , jih obrisala v predpasnik, pogledala |
so od nje, da je bila jed ob pravem | času | na mizi in cunje oprane. |
dobre volje, ji je pravil o vasi, o | mlinu | , ki so ga imeli doma in ki ga še zmeraj |
V takem | svetu | je živela Gilda kakor ptičica in ko |
pravzaprav vseeno boljše, da so ga počili na | begu | . |
bili spet za petami; bežal je in na | begu | ga je zadela krogla. |
Najprej so Bavšo v | hlevu | obrisali s starimi capami, da bi se |
dvignila rep in nerodno zaritala po | vrtu | , Vojnac pa jo je krčevito držal na |
Pri tem | očenašu | so se starejši pobje spogledali in |
Bilo je ob žetvi: vročina je brnela po | zraku | , mušice so rojile nad lužami, žabe |
večkrat utrgal in Žef se je zakotalil po | grebenu | , si preklal jezik in se pretresel. |
svoje hlapce, župnika in žandarja, v | trgu | davkarja in sodnika - in ti ljudje |
prvič se mu je zazdelo, da tu ni vse v | redu | . |
Ostal je na | koncu | njive in se čudil. |
V | duhu | je premeril vse svoje laze, njivice |
tednov se je tako čudil in razmišljal o | domu | , potem pa je pozabil na vse. |
Molil ni več, o | cesarju | pa že prej ni nikdar mislil. |
Tedaj se je prvič zamislil o | cesarju | in carju. |
Tedaj se je prvič zamislil o cesarju in | carju | . |
Ko so mu ob | koncu | vojne v ujetništvu povedali, da se |
Vozil se je celo večnost v razbitem | vlaku | , ki je bil podoben dolgemu, pregaženemu |
V | jarku | pa je vznak ležal vojak, držal steklenico |
Na | kolodvoru | je malce postal, ker pa se ni nihče |
Ob | pogledu | nanje so se v Žefu zbudili spomini |
Človek se mora znajti v pravem | trenutku | . |
da bi tam prenočil in šele ob belem | dnevu | šel skozi vas. |
Legel je na vreče na | vozu | , se pokril z vojaškim plaščem in sklenil, |
Kolesa so škripala po | klancu | . |
so rasle vrbe, ob vrbah klanec, ob | klancu | hiše, za hišami pa je že bilo strmo |
z rokami in potem mirno obsedela na | robu | postelje. |
se je v spodnjih hlačah prikazal na | pragu | in nekaj zajavkal. |
in brani, ruši jezove in brvi - ob | bregu | pa se nabirajo smeti in umazane pene, |
odteče, je njiva nastlana s plavjem, po | travniku | pa ležijo okostja konjskih glav, crknjeni |
V zaledju, ob | bregu | te reke, pa so se nabirale smeti in |
in garje, prava lakota in lakota po | denarju | in lahkomiselnem življenju. |
Kmalu po | izbruhu | so prikorakale delavske kompanije, |
Spali so na | kozolcu | , ker pri Obrekarjevih niso imeli hleva. |
»Na | kozolcu | jih bo zeblo!« |
so visele na stenah, so izginjale v | dimu | in okrog vogalov je žvižgala burja. |
Četa se je ustavila na | obronku | Obrekarjeve njive. |
ruto, svetli lasje so mu plavali v | vetru | , kurat je stal dva koraka vstran in |
slišali ščurki, ki so cvrčali v sajastem | zidu | . |
vase in spoznal, da tudi doma ni vse v | redu | . |
Toda ko je odprl vrata, je obstal na | pragu | , suh, tanek, v prtenih spodnjih hlačah, |
voda!« so se zadrli vojaki kakor v | zboru | in planili pokonci. |
vratom, jih hitro odprl, obstal na | pragu | |
usta - potem je zaropotal s palico po | podu | , naglo zamahnil z roko in skoraj zbežal |
ali pa si je nažgal pipo in krenil k | čebelnjaku | . |
Ta ženska ni bila nikdar na dobrem | glasu | . |
je vse potrpel in tako je tudi vse v | miru | potekalo. |
pripomniti in potrkati s palico po | podu | . |
zlate prstane je nosila na svilenem | traku | okrog vratu, pila je zmleto lipovo |
Vzgajal je otroke v | strahu | božjem.« |
Jakob je pokazal s palico po | klancu | . |
Žef je udaril po | vrtu | . |
zavil po široko razvoženem in blatnem | kolniku | proti reki. |
sta po poraščenih licih in obviseli v | kotu | ust, da je začutil slan okus. |
prežvečil in bziknil rjavo slino v velikem | loku | po grmovju. |
Na drugem | bregu | se je voda zaletavala ob steno. |
V | tolmunu | se je premetavala vidra. |
Žef je obsedel na | produ | , nekajkrat trdó pregriznil tobak in |
V nebesih sedi na zlatem | tronu | kakor tale Cestar, posluša angelsko |
Pograbil je frakelj in ga v | dušku | izpraznil. |
usta pest tobaka, bzikal v velikem | loku | po izbi in molčal. |
in spodobno, vzgajal svoje otroke v | strahu | božjem in v strahu božjem tudi sam |
vzgajal svoje otroke v strahu božjem in v | strahu | božjem tudi sam živel. |
predme, ponosno in strogo, kakor bi v tem | času | sezidala novo hišo in mi jo zdaj poklanja |
so mu odpovedale in zgrudil se je ob | klancu | . |
Zbudil se je o | mraku | in krenil dalje. |
V | zdiču | je sedel oče Jakob in rezal krhlje. |
zavil čez dvorišče, se napil vode pri | žlebu | , nato pa se je potegnil na kozolec. |
zlatilo v bledem soncu, pihal je veter, v | vrhu | se je odtrgala tepka, padala celo večnost |
stlačil v usta pest tobaka in krenil po | vrtu | . |
Na | travniku | so vendar barake, morda je kakšna še |
prazna: na ognjišču mrtev pepel, v | pepelu | dremajoča mačka. |
tri konserve in vse skupaj zamešal v | kotlu | . |
te krogle so se zdaj premetavale po | kotlu | in bile trde ko kamen. |
Ko je Žef odkorakal po | vrtu | , je stopila v hišo. |
Molčal bo, to je v vsakem | primeru | še najbolje. |
»Na | kozolcu | je ležal,« je povedal pob. |
»Po | gobcu | ,« je rekla Nanca. |
sam ji je opoldne, ko je počival po | delu | , položil svojo plešasto glavo na kolena, |
znova odprli šolo, se je postavil po | robu | in dejal, da ne more pogrešati svojih |
Jasnega jesenskega jutra je Žef odvezal v | hlevu | par konj in se napotil v semenj, da |
Dva dni je kolovratil po | trgu | , se sporazumel z lesnim trgovcem in |
Jakob se je tiščal v | zdiču | ves droban od strahu. |
Če bi mu v tistem | trenutku | stopila pred oči, bi se ji res ne godilo |
hiše, prebrodil reko in se napotil po | bregu | v hribovsko vas. |
V | gozdu | so zapele sekire in stari Jakob je |
polju in se z vso silo posvetil samo | hlevu | . |
V mrzlih jutrih je postajal na | pragu | in širil nosnice, tlačil v usta tobak, |
Ko pa je imel v | žepu | spet denar, se je spomnil tudi hleva. |
Po tolikem | času | je spet prijel plug za ročice in zaoral |
njiva preorana, se je Žef ustavil na | vratu | in pogledal po mastnih razorih, ki |
prijetno pri srcu, da bi se v tistem | trenutku | sprijaznil z vsemi. |
Žef je sedel v | zdiču | in je bil celo tako dobre volje, da |
je oral ves teden in še ni bil pri | kraju | . |
tiste ure začel rahlo dvomiti o svojem | uspehu | . |
in ga zvrtinčil s prahom na hišnem | voglu | . |
V | zvoniku | je zvonilo. |
je zibal na zibajočem se kamnitnem | pragu | in metal svoje šapaste roke s prsi |
črvivo jabolko in se razčesnilo na | klancu | . |
Sredi vode mu je spodrsnilo na okroglem | kamnu | in padel je s svojim bremenom. |
Po | pogrebu | je Žef dva dni pil; romal je iz gostilne |
ga je z dvajsetimi tovariši v črnem | rudniku | . |
V eni teh bitk sta se v | višku | sovražnosti dva topa preveč približala, |
je videla razdejanje in kri na mojem | obrazu | , prestrašeno kriknila. |
spitala prašiča, ki bi bil v čast vsakemu | kmetu | , in redila še dvanajst kur, šest zajcev |
In tako se je Strežek še o tistem | pustu | oženil s čokato, kakih deset let mlajšo |
Hodil je po vasi kakor petelin po | gnoju | in vsakemu posebej razkrival čare in |
se venomer vrtela kakor klopotec v | vetru | . |
»Hahaha - « smo se zakrohotali po | razredu | , »saj je vendar Strežkova.« |
Strežkova »sreča« | učitelju | ni bila neznana in zato se je prizanesljivo |
Ko je ob | koncu | tretjega šolskega leta prišel tolminski |
preizkušal, koliko smo podkovani v krščanskem | nauku | , je poklical tudi mene in me vprašal |
Ob | odmoru | pa sem že na stopnicah planil k Tinki. |
Razdelili smo si bili klopi na | vrtu | , sprehode - in kadar smo se lovili, |
pasu, in vse se mi zdi, da je v tem | boju | Tinka rada sodelovala ... |
odstavki, ki so govorili o prepovedanem | sadu | , o pijanem Noetu in njegovih hčerah |
govorim o soparnih nočeh po spalnicah v | zavodu | - da sem rad bral o burnem življenju |
Čez dan sem zamišljeno hodil v | zavodu | po pustem dvorišču, ponoči pa sem vznak |
Ostajal sem na | domu | , ki je bil na samem dvajset minut iz |
Čepel sem na | koncu | razbeljenega proda in dražil menkà, |
kratkem rožnatem krilcu in belem svilenem | životku | ; v globokem izrezu je tičal širok, |
belem svilenem životku; v globokem | izrezu | je tičal širok, razpihnjen nagelj. |
Potegnila je nagelj iz izreza pri polnem | životku | in ga vrtela v rokah, ki so bile potne; |
kamenje, kakor kaplje krvi, ki jih seje na | begu | preplašena ranjena žival. |
prižnice; med pridigo je dvakrat segel po | evangeliju | in z veličastnim basom prebral tisto |
o pohujšanju teh malih, o mlinskem | kamnu | za vratom in o potopljenju na dnu morja. |
O Tinkinem | otroku | so veliko govorili, kajti takle porod |
ki je bil znan po svojem strupenem | jeziku | in ki je tiste dni pil, ker je tudi |
Kakšno ime je deklica dobila pri | krstu | , nihče niti vedel ni. |
Tiste počitnice sem preživel pri svojem | prijatelju | v Brdih. |
solzá, kakor se to spodobi, sam po | mrliču | prebelil izbo in sam skrbel za Srečo. |
usmiljenja kakor v besedah; vse o pravem | času | : kadar je človek vreden klofute, mu |
je Tinka v Milanu in da služi pri » | regimentu | «. |
V | začetku | se izgovarja zaradi svojega dolgega |
Na | koncu | pisma pa je bila kakor vselej tudi |
katerimi sem se seznanil v domačem | hlevu | , na polju in v gozdu. |
seznanil v domačem hlevu, na polju in v | gozdu | . |
te živali smo pri nas po nekem tihem | sporazumu | , ki je prehajal od rodu do rodu, delili |
Uporabljali smo jih v vsakdanjem | pogovoru | , ne da bi mislili nanje: živi kakor |
skrit lep metulj, tako je tudi v grdem | človeku | skrito dobro srce. |
V | kotu | je bila majhna polica in na polici |
V tistem | trenutku | se je po obrisu plazila sploščena, |
V tistem trenutku se je po | obrisu | plazila sploščena, sestradana stenica |
plazila sploščena, sestradana stenica na | lovu | za krvjo. |
Ta mladika je bila živa, majniška v | maju | . |
Ob | vzhodu | , ko sonca nisem videl, je v vsakem |
vzhodu, ko sonca nisem videl, je v vsakem | biseru | zagorelo majhno drobno sončece. |
natančno povedal, v kakšnem vrstnem | redu | so rasli na mladiki. |
sem tudi petnajstega maja ob sončnem | vzhodu | naskrivaj skočil iz postelje, da bi |
moje postelje zevala velika luknja v | kosu | sira, je odprl vratca in me vprašal, |
posebno pa sem priostril pogled, ko je ob | pregledu | celice ječar razbijal s kosom železa |
Dan se je nagibal v večer in o prvem | mraku | sem videl. |
debelejšimi nogami se je držala na objedenem | peclju | . |
in se odpravila po mladiki kakor po | mostu | k drugemu listu. |
zrase v ogromen steber na oddaljenem | hribu | , tako se je takrat odmaknila od mene |
Ko sem bil pri tem | poslu | , so se odprla vrata. |
podkovani čevlji zaškripali na cementnem | tlaku | , uprl lopataste roke v močne boke ter |
svojo sapo, nasičeno z ostrim vonjem po | česnu | . |
in izpahnil brado po Mussolinijevem | vzorcu | . |
oddelka je sestavil poročilo o mojem | prestopku | . |
za široko pisalno mizo, potopljen v | naslanjaču | , in listal po dolgem poročilu mojega |
Po dolgem | molku | se je odhrknil in me vprašal, ne da |
No, v tem | času | bi se bili že morali seznaniti s hišnim |
Glava se je zganila na | vratu | , ozrl se je po pisarni, naglo je vstal, |
čevlji so tako neusmiljeno škripali po | hodniku | , da si je ravnatelj zamašil ušesa in |
Po kratkem | molku | je z razvlečenim glasom dejal: |
V | kotu | ozkih starčevskih ustnic se je zarisal |
Izraz na njegovem | obrazu | se je spremenil. |
Povztreptaval je v | naslanjaču | in me motril od peta do glave. |
sem, da je kost škrtnila v njegovem | laktu | . |
roka je za hip obvisela v | zraku | , potem pa jo je potegnil vase kakor |
mučili z gosenico,« je dodal po kratkem | molku | , »vas premestim za tri dni v podzemlje.« |
dovodnice, za zavih pri svojem sivem | fraku | , stisnil se je vase, zavil glavo kakor |
glasno potegnil sapo vase - in v takem | položaju | je med dvema globokima vdihljajema |
dneh, ki sem jih prebil v temi, ob | kruhu | in vodi, vrnil iz podzemlja v svojo |
ki so bile nam namenjene, so bile v | razcepu | hodnikov. |
in strmel v mladiko, ki je ob vsakem | sunku | vetra izginila izpred okna in se dolgo |
je mladika začutila, da je dobila v | viharju | dobrega zaveznika in je zato tudi sama |
Potuhnila se je, se polegla po | peclju | in se krčevito prilepila. |
se dve razsuli na zadnjem še celem | listu | . |
bi v zahajajočem soncu na poslednjem | listu | preštel bisere in sončeca v njih. |
Gola, debela veja; na | koncu | je vihral širok zelen list, kakor zastava |
vihral širok zelen list, kakor zastava v | vetru | . |
ki mi je osemnajstletniku v goriškem | zaporu | vsak večer priporočal, naj sanjam o |
sanjam o zelenem, če se le da o belem | konju | na zelenem travniku, zakaj to pomeni |
če se le da o belem konju na zelenem | travniku | , zakaj to pomeni svobodo. |
list - zelena zastava, je vihral v | vetru | po nevihti. |
soba, samoten vran na nebu, gola veja v | vetru | . |
Potem obležim: prva lastovica v | zraku | , prve čebela na resju, prva mravlja |
vozel - in živeti, je najbrž biti v tem | vozlu | . |
Vstanem in se ob | potoku | vračam domov. |
Grem naprej, korakam po | kolovozu | . |
lažjo; plašč mi vihra v pomladanskem | vetru | , vzravnam se in se s svojimi zdravimi, |
sam ne vem, kdaj prekrižam roke na | hrbtu | ter se začnem sprehajati od stene do |
in soparnega popoldneva v preteklem | tednu | iztrgala gospodinja iz sosednje hiše. |
Na njegovem podolgovatem, izpitem | obrazu | , ki je bil skoraj do oči poraščen s |
V | želodcu | me žge in zgaga me peče. |
gospodinja in švignila z rokami po | zraku | , kakor bi lovila primerno psovko. |
Ta tu pa trobezlja o političnem | preobratu | , o spoznanju, ki prihaja med navadne |
nekem dozorevanju množic, trdi, da je v | očenašu | nalašč pisano ‘daj nam danes naš vsakdanji |
sem si cigareto, prekrižal roke na | hrbtu | in se spet odpravil na sprehod od stene |
Okouinokou je ob | kruhu | celo umrl, kakor pravijo pri nas.« |
gnezdu podobnim oprtnikom na tršatem | hrbtu | . |
Le redkokdaj ga je kdo srečal na | kolniku | med njivami in travniki. |
preplašeno švignil z velikimi črnimi očmi po | prostoru | , sklonil glavo, glasno pihnil sapo |
V | gozdu | pa si takoj naletel nanj. |
Če si šel po | kolniku | , ki je vodil preko pobočja, je nad |
živimi očmi, stekel nekaj korakov po | kolniku | in potem naglo planil pod pot, kakor |
da nabira staro železo, ki ga je po | gozdu | nastlala svetovna vojna, so ga prepustili |
naglo razneslo po vasi in v kratkem | času | ga ni nihče imenoval drugače. |
Če je kdo pozabil sekiro v | gozdu | , se ni tresel zanjo: sekira se je ponoči |
Na | ovinku | se je vselej ustavil, stresel glavo, |
Počasi je prišel po | vrtu | , zavil okrog hleva in se ustavil na |
Na | obrazu | se mu je poznalo, |
dvakrat na leto vidim kruh, ta ti pa ob | kruhu | umre. - |
močni leskovi trti ter jih opekel na | ognju | , da bi jih laže zvil. |
rjavo slino v sneg, zavlekel vlače po | kolniku | in jih spustil po plazu v dolino. |
vlače po kolniku in jih spustil po | plazu | v dolino. |
OKOLI IN OKOLI umrl ob | kruhu | za božič 1929 |
Okouinokou je ob | kruhu | celo umrl.« |
nasmehnejo in zdi se mi, da je v tistem | smehu | skrito neko veliko spoznanje in hrepenenje |
veliko spoznanje in hrepenenje po pravem | kruhu | . |
nevarna nesreča, vendar se je v tistem | trenutku | nekaj jasnega in prepričevalnega zabliskalo |
mlado gabrovo vejo ter se po kratkem | preudarku | poslovil od tega sveta. |
očesca, od vonja po pravkar nakidanem | gnoju | , od bližajočih se velikonočnih praznikov |
pa je umrl takšen, kakršen je bil v | boju | za svoje življenje: obut in oblečen, |
cerkvi in naj premožne kmetice pusti na | miru | . |
Ta pridiga sicer ni bila v | skladu | z božjimi nauki, toda prečastitega |
Ta vzdih je prišel ravno o pravem | času | , kajti kuharica Ana se je bila tako |
Možu | se je kajpak mudilo. | |
Dekletce pa je po | zraku | plavalo poleg njega kakor angel varuh |
štulasto roko in zaplaval z njo po | zraku | . |
toda zdaj ga ni uporabil pri svojem | nosu | , pač pa je z njim narisal v zrak nekakšno |
tri nedelje bral doma in to ob istem | času | , ko je v cerkvi zvonilo k povzdigovanju |
predpisano - in hiša se je tresla kakor ob | potresu | , čeprav sam ni natančno razumel, kaj |
zadel, da ga je neprijetno požgečkalo v | sapniku | . |
pa je medtem mirno ležal v Hvalovem | kozolcu | na tramih, ki so bili pregrnjeni s |
In ker nista ne pela ne molila ob | mrliču | , kakor je to navada na kmetih, sta |
V Hvalovem | kozolcu | se je zbralo toliko ljudi, kakor bi |
govor, ki ga bo Vencu govoril ob odprtem | grobu | . |
vreden, kajti z usodo je dandanes na | svetu | križ. |
modrim predpasnikom in Fratnik je v | polmraku | komaj razločil posteljo in porodničine |
Fratniku bi se bilo ob tem | dotiku | skoraj odklenilo srce, toda premagal |
je nosove vseh vaščanov; pri vsakem | človeku | si je najprej ogledal ta del njegovega |
»Kakor bi pes čepel v | griču | .« |
dvignil oči in jo pogledal; v njegovem | pogledu | je bilo nezaupanje in hvaležnost. |
vrgla Zinka in priprla vrata, da je v | hramu | zavladala skoraj popolna tema. |
je stopil Venček iz hrama, stekel po | klancu | in si zapenjal pas. |
Zinka pa je stala na | pragu | , držala v roki tri rdeča jabolka in |
na rame in ga nosil po | razredu | , Zinka pa je hodila za njim, kazala |
odpustnico za sveto podobo in začno v | potu | svojega mladega obraza služiti svoj |
Njihovo mesto je pri | delu | , drugje so povsod v napoto. |
koraki zaneso iz vasi, zatavajo po | gozdu | , se zamaknejo in pijejo tišino, prisluškujejo |
prišlo pred oči, se potepal po polju in | gozdu | ponoči in podnevi, |
nanje, zaspal in sanjal o povodnjih in o | dežju | , o iglah, ki so bile kakor brzojavni |
Klečal je zraven nje pri | oltarju | sv. Neže in strmel v lepo svetnico, |
»Zaskozibog, pusti ga no v | miru | , saj vidiš, da nima nosu za šivanje. |
Po tem | dogodku | je Fratnik popolnoma obupal nad sinom. |
samo njene svetle črne čeveljčke, v | spominu | pa so mu plesala tri rdeča jabolka. |
prizadevanje zaman, ga je oče kmalu pustil pri | miru | . |
V | gozdu | se je včasih srečal s Petrom, ki mu |
med dozorele ljudi - toda ali mar ni | človeku | pri vsakem koraku, s katerim dokazuje |
toda ali mar ni človeku pri vsakem | koraku | , s katerim dokazuje svojo zrelost, |
že večkrat deležen - toda v tistem | trenutku | se mu je božja volja zdela tako šibka |
požrl kletvino, ki mu je ležala na | jeziku | . |
kuhinjskih vrat, sta se ustavila na | pragu | . |
se drl na Zinko, ki je slonela pri | štedilniku | , držala v rokah razcefrano knjigo in |
In Moj Jezus je ob | spominu | na pobeglo ženo pretresljivo zatrobil |
obregnila ob fanta, ki sta stala na | pragu | in nista vedela, ali bi vstopila ali |
ker je imel te dve besedi zmeraj na | jeziku | , je bil drugi sin premožnega kmeta. |
Moj Jezus zatekel k njej in prav v kratkem | času | prišel do sina, ki je bil nedvomno |
je bila gostilna že prej na slabem | glasu | - Zinka tega glasu ni prav nič izpremenila, |
nevarne, kajti Moj Jezus je sedel na | kozlu | in tako vztrajno švigal z bičem, da |
- in Moj Jezus je dvakrat v velikem | loku | sfrčal s kozla v grmičje pod cesto |
Toda vse to je tako rekoč sodilo k | sporedu | . |
širokoustil, Peter ji je govoril o ljubezni, o | smislu | življenja in o podobnih »duševnih stvareh«, |
Venc je ob daljnem | spominu | na jabolka in na mračno klet najprej |
Peter pa je ostal v | koleslju | , nagnil glavo, se zamaknil v zvezdnato |
v vrsto in nastala je dolga pesem o | človeku | , ki je sredi šumnega sveta sam in zapuščen. |
petelina, ki je vneto kikirikal v farovškem | kurniku | , stegnil vrat in krepko zavriskal. |
Kri mu je udarila v glavo, žile na | vratu | so mu nabrekle, okrog bledih debelih |
Moj Jezus se je okrenil na | kozlu | , Peter se je zdramil in zaplaval z |
je zdramil in zaplaval z rokami po | zraku | . |
Trava v tistem | koščku | sveta ne poganja, tla so nastlana s |
Ob vlažnem hišnem | zidu | pa rase v samoti in večni senci bolehno, |
Potem prekriža roke na | hrbtu | , se otožno zamisli in gre svojo pot. |
Na | naboru | so ga pregledali in dognali, da ni |
zdaj ni več tako vztrajno valjal po | pepelu | na ognjišču kakor star maček, odkrival |
segal v vsako posodo, ki je bila pri | ognju | , da ga je Marjanca venomer zmerjala, |
Posedal je na | produ | in metal kamenje v vodo, ali pa je |
svojem življenju opazil, da so rože na | svetu | in da so rože lepše od trave. |
Na | mostu | je srečal Šmonovko, ki ga je začudeno |
delavskih pravicah o svobodi, enakosti in | proletariatu | , h kateremu se je s ponosom prišteval, |
popoldneva, ko je vročina brnela v | zraku | in je bil v izbi prijeten hlad, je |
močmi uprl, da bi se ne zdrznil ob | dotiku | njene roke. |
Venc Poviškaj, se je žalost v močnem | curku | točila v njegovo srce. |
Nič ni bolj grenkega na | svetu | kakor s samoto napolnjeno srce. |
pasejo tudi po pustem vresju, cvetočem | grmu | črnega trna. |
Ostajal je doma, se spet valjal po | pepelu | na ognjišču in vtikal svoje umazane |
parklje v vse piskre, ki so stali pri | ognju | , toda teta Marjanca ga zdaj ni več |
V zakajenem | stropu | je bil odtis železnega hlačnega gumba, |
Odtis hlačnega gumba na | stropu | je počasi izginil, Vencu se je zameglilo |
živel Venc Poviškaj v tistem trpkem | času | . |
je spet dvignila in obvisela gola na | robu | postelje. |
Romala je s pogledom po sivkastem | stropu | , mimo pajčevine v kotu, ki je potrepetavala |
sivkastem stropu, mimo pajčevine v | kotu | , ki je potrepetavala v lahni jutranji |
Veje so vihrale v hladnem | vetru | , dozorevajoče žito se je prelivalo |
je rezko zadišalo po sveže nakidanem | gnoju | . |
v naročje in ji pihala po krvavečem | palcu | . |
ga je imenoval kamen, se je v tistem | trenutku | tako močno zganilo neko sladko‐otožno, |
Ob tem | spominu | se je Zinka spet prevrgla in zagrebla |
»da ne more pustiti tega reveža na | miru | «. |
nasmehnil in rekel, da se bo ženil o | pustu | . |
ter strmel v odtis hlačnega gumba na | stropu | . |
sta se Venc in Zinka srečala v žgočem | popoldnevu | na beli, prašni cesti za vasjo. |
zagledal rdečo bluzo, ki je v lahnem | vetru | potrepetavala na polnem Zinkinem životu, |
vetru potrepetavala na polnem Zinkinem | životu | , mu je zastal korak. |
Dohitela ga je na | produ | in zgrabila za potno roko. |
in na njegovem velikem luknjičavem | obrazu | so se zasvetile drobne kapljice znoja. |
Venc je ostal na | produ | in glasno sopel. |
Na tem | svetu | je že tako, da svoje največje in najdražje |
zori se je izleglo in o prvem | svitu | radostno vzletelo soncu naproti, o |
radostno vzletelo soncu naproti, o svetlem | dnevu | je veselo frfotalo pred velikimi črnimi |
svojimi pisanimi prosojnimi krili, o | mraku | pa je že omagalo pod prvo kapljo večerne |
legla na lahka krila; zgrudilo se je ob | klancu | in umrlo. |
odhajal od sestre Pavle, je bil še ves v | ognju | . |
in junaštva je bilo v njem, da je v | žepu | stisnil pesti, se škodoželjno nasmehnil |
Isti vonj po plesnobi in prežvečenem | zraku | , isti polmrak, ista puščoba. |
Šivalni stroj je bil pokrit in na | pokrovu | je ležala debela plast prahu. |
škarje, težki likalnik pa je počival na | koncu | mize, kakor bi ga potrebovali vsak |
V | želodcu | ga je težila obilna »frtalja«, ki mu |
ker se je bala, da se bo v zadnjem | trenutku | premislil. |
Vsaj do jutra bo živel v | miru | . |
Šel je v kuhinjo in v | dušku | izpil kozarec vode. |
žepa štulo in lopnil Venca po čokatem | nosu | . |
Ženil se ne bom,« je po dolgem | molku | tako skesano dejal Venc, kakor bi prosil |
in se kopala v mesečini, na drugem | bregu | so ropotala mlinska kolesa, iz gostilne |
rokami, potem je zatulil, naj ga puste na | miru | , se vrgel na trebuh po deskah in zagrebel |
V dveh dneh je bila selitev pri | kraju | in začelo se je novo življenje. |
prihajala jesen: otava se je prelivala v | vetru | , ajda je cvetela po njivah, po gozdu |
vetru, ajda je cvetela po njivah, po | gozdu | je že rumenelo listje. |
ponoči njene veje praskale po lesenem | opažu | in Venc se je tistega praskanja bolj |
je sanjal; sanjal je o iglah, o | likalniku | , o šivalnem stroju, o očetu in o globoki, |
je o iglah, o likalniku, o šivalnem | stroju | , o očetu in o globoki, temnozeleni |
iglah, o likalniku, o šivalnem stroju, o | očetu | in o globoki, temnozeleni vodi, v kateri |
Taval je po | gozdu | , posedal pri Petru in ždel na kašči. |
O | mraku | so prišli orožniki na kaščo in vklenili |
Zinka je slonela ob | štedilniku | in molčala. |
Trava je že zelenela po obronkih, v | gozdu | so brstele breze in cveteli negnoji. |
ponoči še zmerom prasketala po lesenem | opažu | . |
odpiral vrata, ga za roko vlekel po | hodniku | in ga pahnil v celico. |
Pri | mostu | so se zakadili vanj vaški paglavci, |
Na | pragu | pa se je nenadoma okrenil in boječe |
ni bil prav lep v tistem žalostnem | trenutku | . |
In v tem | primeru | je človeška nepopolnost zelo koristna: |
Videl sem ji na | obrazu | , da bi rada načela pogovor; govorila |
V tem | romanu | , ki sem ga sicer prebral šele 85 strani, |
svojega imena, ki si ga dobil pri prvem | krstu | , tako se privadiš tudi svetovnega nazora, |
nazora, ki si ga prejel pri drugem | krstu | . |
glagolih, pred mano pa se je vlekel ob | zidu | moj stari znanec Nande. |
slabo, roke ima nekam čudno zvite na | hrbtu | in hodi postrani kakor pes. |
Zdaj imam nekaj v ‘ | grifu | ’«, je dodal. |
voljo, sem ji povedal o Nandetovem ‘ | grifu | ’. |
Drugi dan sta se vozila s Tinco v | tramvaju | . |
Podorehar je sedel v | vozu | med potniki. |
Sedel sem v | kinu | in poslušal grom, ki je hrumel okrog |
Beethovna, medtem ko je on pisal v starem | mlinu | na veter. |
kmetije s smehom in hrepenenjem, kakor na | pragu | čakajo otroci mater, ki je stopila |
vsako pomlad, ko se je zmrzal samo pri | vrhu | odtalila, spodrsnila v strmem lazu, |
vrhu odtalila, spodrsnila v strmem | lazu | , se po zadnji plati zapeljala po strmini, |
Ko je bila operacija pri | kraju | , je Kih najprej prebral |
kavčuka mu je oklepal tenki vrat in na | vozlu | belega, |
pričala, da je namenjen po čisto določenem | opravku | . |
pa so bili v prazničnem fašističnem | kroju | , v škornjih in kapah, ki so jim po |
Na ognjišču je v | kotlu | vrela voda, oprali in poplaknili so |
Potegnili so britve po zamaščenem | jermenu | , ki so ga obesili na kljuko pri vratih, |
Ampak na tem | svetu | je že tako pametno urejeno, da vse |
korakali po beli cesti, ki se je vila ob | potoku | , in jim ni bilo treba več paziti, da |
Ko je Nanca šla po | tlaku | proti cerkvenim vratom, je tako pobesila |
Pela je sicer, kakor bi kdo udrihal po | plehu | , toda pela je prav in glasno, kar je |
Previdno so se drsali po gladkem | tlaku | in se navsezadnje ustavili. |
narahlo seveda, kakor se to v božjem | hramu | spodobi. |
kakor sončnica v | vetru | ter vreščala tako močno, da so ji nabrekle |
so ji nabrekle žile na golem močnem | vratu | . |
tudi ona nekaj zaleže, če ni Nance na | koru | . |
V drugem | kotu | pa se je Ruparjev France, ki razen |
stara in jo garbala s palico po prožnem | hrbtu | . |
Toda pri svojem | govoru | je bil tako nepreviden, da je omenil |
in okraske ter razlagal, da bodo v | zvoniku | viseli v diagonali. |
Na | koru | pa je Mešele stresal Kobilčerja za |
sopla kakor kovaški meh, na njenem | obrazu | pa, ki ga je nebeški tesar sicer le |
življenje drdralo po starem preizkušenem | tiru | , dokler se Katarinica nekega lepega |
Vse sem vzgojila v božjem | strahu | in jih lepo pomožila.« |
»Da, da, v | strahu | božjem,« so rekli častiti gospod Valentin |
Toda ko so bili že skoraj pri | koncu | , je Peskarjev Nande naenkrat udaril |
mize in zgrabil Naceta za zavih pri | suknjiču | . |
Mežnar se je prebudil in v | snu | zamrmral: |
oštir in prevoznik, ki se je zibal na | kozlu | in opletal z bičem. |
ob cesti in Moj Jezus je v velikem | loku | sfrčal s kozla in se postavil na glavo |
drvela in Štefucu je bilo prijetno v | vetru | , ki mu je pihal v obraz. |
Prav v tistem | trenutku | , ko je Šmonov Izidor, divji lovec in |
Obrekarjevimi mecesni kuno belico v svojem | skobcu | ter veselo vzkliknil: |
črvivi lati v temačnem cerkovnikovem | hramu | zapel petelin. |
Življenje je bilo na tem | prostoru | lepo in polno, dokler je živel pokojni |
je cerkovnik podedoval po pokojnem | gospodu | Čarju, je kaj kmalu okusil farovško |
Župnik, ki je na | vrtu | prebiral brevir, je naglo stopil v |
izpodsekali ter začel iskati po umazanem | podu | . |
pogledal v kup cunj, v katerih se je v | znoju | kopal šestletni Feliks. |
muho, ki se je že dolgo sprehajala po | hrbtu | kljukastega nosa, prisluhnila bog ve |
da je zadišalo trpko kakor po starem | spominu | . |
Ko je na drugem | bregu | Štefe naglo skočil na prod, ga je dregnila |
dočakala, pri tebi bo pa zlatenica še na | obisku | !" |
njegove oči so pohlepno visele na zlatem | kelihu | , ki ga je župnik tako brezbrižno zaklepal |
Stal je v | polmraku | kakor tujec. |
keliha sta se zasvetila v umirajočem | dnevu | . |
V temnem | kvadratu | se je prikazala bela župnikova roka. |
kakor ptica ter se počasi daljšala po | zraku | , dokler ni Štefe videl pred nosom samo |
Obstal je na | pragu | in se najprej boječe ozrl v farovška |
bi se pob le ozdravil!" je želel v | ritmu | zvonjenja. |
Res je, ni lepo grdo misliti o | gospodu | , a kar je res, je le res. |
zvonovi resnično zahrepeneli po pokojnem | gospodu | ? |
Rupar ga je le srečal na Čelarjevem | prelazu | , ko je šel v Gorico, tožit se zaradi |
Kmetje se bodo zbrali pri Rejcovem | vrtu | , ki je ponos vse vasi. |
hišah, jezno gledajo kramp, ki je v | mraku | za vežnimi vrati kakor potuhnjen sovražnik, |
V | zvoniku | bije ura osem. |
Kmetje se stiskajo na ozkem | prostoru | med koritom in klopjo. |
da se neka čudna sila naglo zbira v | krampu | in da zdaj kramp že sili kvišku s tako |
Samo iz zevajoče, umazane rane na | vratu | teče še živa kri. |
tista živa tišina, kakršna je v žgočem | popoldnevu | sredi starega gozda. |
tiho je, da je slišati, kako veter na | vogalu | Usadarjeve hiše premetava star škrnicelj |
komaj dober hip, toda takle hip je na | begu | kar lepa večnost, ki vlije človeku |
roko in nato glasno sikne v vodo v | razoru | . |
iz daljave, razlegel se je po vsem | prostoru | in zdaj potiska Dragiča v hrbet kakor |
občutil v otroških letih, ko ga je mati o | mraku | poslala zapret kurnik, ki je bil za |
In prav v tem | trenutku | začuti, da ga je nekaj krepko in ostro |
možje in fantje dolgo perejo roke v | kropu | ter jih nato pri odprtem oknu obrezujejo |
vsa gosta in težka od rose, v sončnem | dnevu | vsa obložena s cvetnim prahom, ki ga |
si obesi oselnik za pas ter gre po | ovinku | mimo Hostarjevih, kjer po tihem dogovoru |
ovinku mimo Hostarjevih, kjer po tihem | dogovoru | kar s koso odreže z okna rdeč nagelj |
Na | produ | se sezuje in zabrede v mrzlo vodo: |
ostre poteze, ki so bile na njegovem | obrazu | odsev brazd na njivi, so izginile, |
rušo, temveč bodo počivale na zelenem | travniku | , na zelenem pobočju, na zelenem gozdu, |
travniku, na zelenem pobočju, na zelenem | gozdu | , na vsem zelenem prostranstvu, ki ga |
Drugič gre po | kolovozu | in čuti, da rosne pajčevine, ki jih |
Na | ovinku | se ustavi, se ozre in prisluhne ter |
Greh je na takem | travniku | trava, greh! |
Po | travniku | ležijo dolge ravne debele razovnice, |
bolečina, ki jih je spočetka grabila samo v | križu | , razlila po vsem telesu ter se spremenila |
Na našem samotnem | domu | ob Idrijci sem našel teto, materino |
ne trapa, ker bomo imeli že na tem | svetu | pekla dovolj. |
nekje daleč v mojem | spominu | . |
posebno pa ne ob tej uri in na našem | domu | , ki ga nisem videl že toliko dolgih |
svojim osladnim glasom govoriti o našem | očetu | . |
bo padala mrzla senca, kajti v tem | vzkliku | bom neprestano slišal tetino staro |
kakor se vedno izogibam vsega mrzlega v | človeku | . |
V | hlevu | je bila samo svetlo siva hlevarica |
V tem | vrtu | je imela naša mama toliko rož, zdaj |
naša mama toliko rož, zdaj pa so ob | plotu | rasle tako bujne koprive, da sem se |
stezi, kajti drugače bi me oplazile po | obrazu | . |
ravni črti odjadral proti Oblakovemu | vrhu | . |
ogibljem omeniti očeta, toda v njenem | vzdihu | in na njenem obrazu je bilo jasno, |
očeta, toda v njenem vzdihu in na njenem | obrazu | je bilo jasno, da namerava spregovoriti |
glavo, se zravnala, se presedla na | stolu | in vzkliknila: |
dodal, da bi se teta ne ustavila pri | vzkliku | . |
»Toda človek ni nikdar prestar, da ob | požaru | ne bi pomagal gasiti. |
knjig; in uporabljala jih je v knjižnem | jeziku | , kar je našo pokojno mamo tudi dražilo. |
Na steni je visela v | okviru | iz brezovega lubja podoba starca redkih, |
Tudi v | dežju | in v snegu. |
Tudi v dežju in v | snegu | . |
trlica v temi in s partizansko pošto v | žepu | obletela vse te grape in hribe. |
notri,’ si je z roko udaril po prsnem | košu | . |
pogledala na staro razpelo, ki je viselo v | kotu | nad mizo, »vest pa je prav gotovo. |
Pomisli, v njegovem | vrtu | so našli Obrekarja. |
lepo zvrstiti, da pride vse o pravem | času | ?« |
življenje«, kar ji je bilo včasih zmeraj na | jeziku | . |
Prvega maja je obesil zastavo na | vrhu | Košutnika. |
izcukali polovico brk ter ga nato o belem | dnevu | gnali z njegovo zastavo nagega skozi |
Na | vrhu | je!« |
»Ti že veš, ker si bil po | svetu | .« |
tri so poklicali k vojakom takoj ob | izbruhu | vojne. |
Zaradi tega so nas ob | koncu | prejšnje vojne prodali Italiji!« |
Trsta tudi ne morejo odrezati ter ga v | žepu | odnesti. |
Človeku | kar kri zavre!« | |
»Ob | razpadu | Italije. |
sabljah, lepo ukrotila ter ga v najkrajšem | času | vzgojila za odlično pestunjo. |
krepkih let, je večkrat grmel v svojem | basu | o nekakšnem Fra Diavolu. |
Baje je bila pesem iz neke opere o | razbojniku | . |
Zagomazelo mi je po | životu | in teta je to opazila. |
svojim upognjenim hrbtom prizibal po | vrtu | . |
za večerjo, ker smo živeli samo ob | radiču | in polenti. |
začne govoriti o prašičih, o Oblakovem | vrhu | in kako da tam ni fašistične sodrge. |
si bila ti še kuhana in pečena pri | gospodu | . |
povedal, kako in kaj je na Oblakovem | vrhu | . |
bila okna odprta in maj še ni bil pri | kraju | . |
»Še sedaj jih vidim, kako se o | mraku | odpravljajo na pot. |
noge in udarila z debelimi čevlji po | podu | . |
ti oprtnik ne visi, temveč leži na | hrbtu | .’ ... |
S trudnim korakom drsiš po | pločniku | in pod pločnikom kar votlo bobni. |
taka ženska vé!« je dodala po kratkem | molku | . |
hribe ter so se razgledali po svojem | svetu | . |
svoje ljudi, dobre ljudi poznaš že po | koraku | . |
pod latnikom, rakljo, s katero so po | dogovoru | trkali. |
ker je mrha stara in lahko pri prvem | udarcu | pogine; to pa da ni v njegovem računu, |
udarcu pogine; to pa da ni v njegovem | računu | , ker jih mora vsak dobiti svojo mero |
Zmeraj samo v | tropu | kakor volkovi in razbojniki. |
mu je visoka kapa dotikala trama v | stropu | . |
toda čeprav je imel še težko vrečo na | hrbtu | , se je obdržal na nogah. |
ena?« sem vprašal, ker se mi je v tem | napadu | zdelo nekaj nepremišljenega, čeprav |
mi je Boris povedal, je še v istem | hipu | zastokal. |
kako so nama govorili na Oblakovem | vrhu | : |
je treba uporabljati samo o pravem | času | ... kakor pogum. |
Vinko je udaril Obrekarja s pasom po | obrazu | , da je omahnil. |
je moral zagrebsti v svojem lastnem | vrtu | pred hišo. |
Govoril je o | očku | Orlu. |
let nosil gnoj na svojem upognjenem | hrbtu | . |
Ko sem prišel po Obrekarjevem | vrtu | , kjer je bila steza skoraj zaraščena, |
Krožil je v velikem | loku | ter se spuščal niže in niže. |
odjadral v ravni črti proti Oblakovemu | vrhu | , so spet potisnili klobuke na oči ter |
Vračal sem se domov po drugem | bregu | Idrijce. |
starinske spovednice, ki ždi v večnem | polmraku | za vrati in tam že dobra tri stoletja |
kadar se težka noga obrne na izlizanem | tlaku | pod zvonikom ter nato izpod oboka tiho |
uniformi, ker sta med mašo stala pri | oltarju | in stražila Najsvetejše, kakor je ob |
nadišavljeno glavo kakor petelin na | gnoju | , da bi prepričal sebe in druge, kako |
da niso pisani v pravem fašističnem | slogu | , ki da je kratek in zgoščen, tako zgoščen, |
večkrat zgodi, da se celo javno znajde v | precepu | med tema dvema bedakoma. |
mrki kretenski barbari, ki smrdijo po | znoju | in umazanih cunjah. |
Ta slutnja vztrepetava tudi na | obrazu | njegove matere, ki se je včeraj nenadoma |
nabrano črno krilo, ki jo tesno stiska v | pasu | , in v kratek životek iz žameta, ki |
pogled pa izgubljeno in plašno bega po | prostoru | . |
Ne, tukaj ni nekaj v | redu | ! |
pogled se proseče ustavi na starem | brigadirju | . |
samo golo dolžnost, ki je predpisana v | pravilniku | kraljeve oborožene sile: skrbeti za |
prepad - in še nihče se ni obdržal v | zraku | nad prepadom. |
Rejc stisne zobe in na njegovem | obrazu | še bolj otrdijo trde poteze trme in |
morali jutri zjutraj zbrati na Rejčevem | vrtu | , »kjer bodo najprej slovesno položili |
kolovozih in po stezah, kakor bi se v | hribu | utrgal hudournik in bi jezno drvel |
vroče, zato se kmalu vrnejo, si pri | žlebu | izprhajo obraz in se napijejo vode, |
se kaj kmalu s kladivom udarijo po | palcu | ali pa si z žago odrgnejo kožo, zabrusijo |
v tistem začaranem, ozkem in pustem | krogu | , ki zapre kmeta vsako nedeljo popoldne. |
še bolj mučen, ker vedo, da niti o | mraku | ne bodo šli iz njega. |
Tam se ob majavem | plotu | spustijo v pas temno modre sence, na |
nič ne poje, toda na njenem zagorelem | obrazu | se vseeno preliva smehljaj sreče. |
To je cela pravljica, pravljica o | klopotcu | . |
Kadar popiva, se na | koncu | zmeraj zateče k Barbari, k stari Trohovki. |
Zmaga utihne in zamiži, v | duhu | gleda cesto, ki se vije iz vasi in |
Godno je bilo v | začetku | vojne, in ali ti ni hudič, da je prav |
pljune in s podkovanim čevljem podrsa po | pločniku | . |
S težkimi koraki se pomakne po | pločniku | in obstane pri kamnitni mizi. |
gori sredi vasi v enem samem rdečem | cvetu | kakor živi plamen, se danes še globlje |
Negretti v samem globoko izrezanem | životku | in si razčesava svoje ogljeno črne |
zategne Cene in bzikne tobačno slino po | pločniku | . |
V tem | trenutku | se za njegovim hrbtom pocedi iz okna |
svojo dolgo roko zariše polkrog po | zraku | , kakor bi hotel reči Modrijanu, naj |
ročaj in jo počasi vleče za sabo po | pločniku | . |
Samo v zgornjem | kotu | , od Vranjeka sem, plava jastreb v vedno |
vso naglico ter se odbijal v prehudem | zaletu | . |
stopil na trn, in zato zdaj v svojem | teku | poskakuje ter s širokim podplatom svoje |
Travnikarjev stric jo tako naglo briše po | vrtu | , da jata grahastih kokoši preplašeno |
V svojem | obupu | je popolnoma sama sredi vaške ceste, |
Žile se mu napenjajo na | vratu | in na senceh, kri mu dere v glavo, |
in še isti mah je Modrijan v cestnem | prahu | , Žuželjčevka pa že skače po njem, skače |
A tudi okrog hiše, na tnalu, pri | žlebu | , ob malem vrtičku kar mrgoli žensk |
hiše, na tnalu, pri žlebu, ob malem | vrtičku | kar mrgoli žensk in otrok, ki jih odrasli |
da so lahko navzoči pri tako redkem | dogodku | . |
vrat, ki vodijo v temačno klet, kjer na | kupu | sveže stelje leži mrtva Cika. |
Žuželjčevka se grozeče prestopi, toda v tem | trenutku | jo zmoti senca. |
»Zdaj?« zaropota v | kotu | gromki Usadarjev glas. |
Razkropijo se po vasi, pa so v | trenutku | spet nazaj z noži in seveda tudi z |
ter kreneta k bregu Idrijce, da bi na | robu | Rejčeve njive izkopala jamo. |
V | kotu | sedi in tišči k sebi hlipajočega Tinča, |
Zelenka še enkrat poroma v | krogu | in možje srknejo iz nje zadnje kaplje. |
Molče stojijo na | bregu | in skoraj nepremično strmijo čez Idrijco |
V suhem | vrhu | je privezan stari klopotec; obrača |
strmi v Idrijco, ki se tako lepo peni v | vrtincu | pod Trohovkino skalo. |
oblaka nad Krnom - vse je v enem samem | pogledu | zajela s svojimi mokrimi sivimi očmi. |
drugačno; vse je bilo tako blizu, na | koncu | prstov tako rekoč, a vendar že tako |
predramila ob svojem lastnem trdem | glasu | . |
Zamižala je ob tem čudnem | občutku | lahkote in breztelesnosti. |
z njo krilo obrobljeno, odparala po | šivu | , je Barbarina noga zašla med krtačico |
roke ob šop hrena, ki je rasel pri | plotu | njenega malega vrtička, se počasi pomaknila |
pognala k vrtu, poiskala vrzel v trhlem | plotu | ter se stegnila do zelnate glave. |
Je že tako na tem | svetu | , da drug drugemu pulimo žlico iz ust.« |
se je še enkrat ozrla, če je vse v | redu | . |
Mešeleta, ki tarna o svojem najmlajšem | pobu | , ki da ima že spet zlatenico, ona pa |
Klopotec se vznemirjeno vrti na svojem | vrhu | in glasno udriha po počeni kosi: |
župnik sedi na | parobku | , širokokrajnik si je potisnil globoko |
kozlovim rogom, levica mu počiva na močnem | vratu | mogočnega psa ovčarja. |
Okrog nje se vse zavrti, naglo kakor na | plesu | , ko se je dolgo vrtela samo v eno smer. |
je imela, ko je takrat, po vélikem | grehu | , rekla Čarju, da se še zrno prahu nikdar |
za trenutek ozre po izbi, nato pa po | taktu | polke zacepeta z nogami po podu in |
po taktu polke zacepeta z nogami po | podu | in zabrunda: |
Noge že peketajo po vegastem | podu | : |
Prva polka še ni pri | kraju | , toda plesalce je že zgrabil hudič |
umikati k steni, Prikrajarica pa gre po | podu | in škropi z velikimi zamahi rok, kakor |
ga Prikrajar prinaša iz kleti kar v | škafu | . |
jabolko jim pleše po suhem žilnatem | vratu | , v grlu jim glasno klokota: |
kakor v Bosni!« govori ves žareč in po | taktu | polke trka s svojo gorjačo ob tla. |
Prikrajarica kuha kavo kar v največjem | loncu | - in nihče ne pomisli, da bodo Prikrajarju |
Mirica pa že izgine v | vrtincu | . |
Toda polka še ni pri | kraju | , ko udari nov klic: |
nagnila in bi kar zdrknili po gladkem | podu | . |
Zunaj pa se sliši lomastenje po | vrtu | , po živi meji za hlevom. |
»Hahaha!« se strese v | smehu | vsa kuhinja. |
»Niti besede o nobenem | spomeniku | !« |
tudi rdečelasa glava kakor sončnica v | vetru | : |
»Tako je, kakor bi stal na | splavu | ,« se zareži ter nalašč še bolj nerodno |
bo vas nagnila, ker smo vsi na enem | koncu | . |
se luč pod stropom, svetle žlice v | žličniku | , medeninaste pokrovke in zajemalke |
Zagnali so se kar po | vrtu | , nato čez njive in čez travnike na |
gostinska soba pri Mojem Jezusu je v | hipu | polna ljudi in tudi v istem hipu je |
v hipu polna ljudi in tudi v istem | hipu | je ples. |
besedo Hlipov Lojz in takoj izgine v | vrtincu | . |
topotajo zdrave noge po starem hrastovem | podu | , ki zamolklo bobni. |
Na | pragu | pa že stoji brigadir Cesare Barandello; |
Po starem bukovem | gozdu | se vije skoraj gladka, z lanskim listjem |
V globini gozda, v | mraku | onstran sončnega pramena se prikažejo |
Tudi glava je obilne mere: na širokem | obrazu | je dovolj prostora za košate brke, |
podu | in kažejo, da so v gozdu že od nekdaj | |
podu in kažejo, da so v | gozdu | že od nekdaj doma. |
Tudi če ne bi imel na | rokavu | znaka politkomisarja odreda, bi bilo |
Puška mu počez visi na | hrbtu | . |
Sova se prihuli, se na | vrhu | vrže na tla, se okrene, s široko kretnjo |
V njegovem | glasu | se mešata ginjenost in navdušenje, |
»Naj mu kar verjame,« z ljubeznijo v | glasu | odgovori Stane. |
Vlak pridrvi iz predora, zdrvi po | nadvozu | , spet zažvižga in izgine v predoru. |
nadvozu, spet zažvižga in izgine v | predoru | . |
Borna polja po brdastem in rebrastem | svetu | : majhni lazi vise v strminah, samo |
V spodnjem | koncu | vasi. |
levi strani, na nekoliko vzvišenem | prostoru | med cesto in klancem stoji visoka, |
Ob suhem | zidu | pri Dragarjevem dvorišču počiva zraven |
mladostnim zanosom udriha z mokro rjuho po | perilniku | . |
Na drugem | koncu | korita si karabinjer, gol do pasu, |
vas« vpraša nato z rahlim upanjem v | glasu | . |
»Misliš, da je na | koncu | sveta, pa se nenadoma znajde pred tabo. |
še vedno počiva ob suhem Dragarjevem | zidu | : |
Ob | pesku | čepi Tildica in riba kotel. |
»Nimam!« zakrknjeno reče po | premolku | . |
»Drejc, o kakšnem | smrkavcu | govoriš?« |
očmi, stisne ustnice in v onemoglem | brezupu | vrže roke od sebe. |
Nato zmaje z glavo, sklene roke na | hrbtu | in se nagne k Drejcu, ki že čuti, da |
V tem | trenutku | zavrešči Dragaričin hreščeči glas: |
domačega dvorišča, da bi bila čimprej na | klancu | . |
»Kdo je govoril o | gruntu | ?« |
trzne in klikne s strahom in besom v | glasu | : |
lokomotive in drdranje vlaka ob železnem | mostu | v globeli pod vasjo. |
Sreča se razlije po Angelčinem | obrazu | . |
daljavo, proti goram, in na njenem srečnem | obrazu | je jasno videti, da v mislih gleda |
V tem | trenutku | pretrese ozračje silna eksplozija. |
V strmem | klancu | med Obrekarjevo bajto in krčmo Mojega Jezusa. |
Na ozkem | pasu | gladke stene med okni in streho se |
razpokana, je višja in daljša; v zgornjem | koncu | se strma streha skoraj dotika tal. |
Ob | robu | stopnic, ob ograji hodnika, na majhnih |
Iz zida teče po lesenem | žlebu | voda v kamnitno korito. |
Očka Orel, s praznim oprtnikom na | hrbtu | , stoji sredi klanca pred skednjem in |
nemiren in prožen kakor vzmet, prileti po | klancu | in obstane pri dedu. |
vzmet, prileti po klancu in obstane pri | dedu | . |
»In zdaj že o belem | dnevu | ...« |
Tri korake nad njimi stoji v | klancu | partizan. |
»No, pa štirikrat,« se po | premolku | zaničljivo zmrdne Drejc, zmigne z rameni |
videti preplašena, z odobravanjem na | obrazu | poslušajo njegove besede. |
Dragič, ki je ves v | zanosu | , stopi korak za njim. |
V tem | trenutku | se zasliši hreščeči Dragaričin glas: |
V tem | trenutku | prereže tišino rezka sirena policijskega |
oprosti, ker je prišel v vas o belem | dnevu | in še ob tako neprimernem trenutku. |
belem dnevu in še ob tako neprimernem | trenutku | . |
ter se z bliskovito naglico spusti po | klancu | . |
V | klancu | zaškripljejo težki podkovani čevlji. |
nepričakovane sreče jima zasije na | obrazu | . |
V tem | trenutku | spet zatuli sirena avtomobila. |
V osebnem | avtomobilu | sedi centurione Bichi, policijski komisar |
Tildica nekaj korakov od bajte, Boris v | klancu | - štiri nepremične postave med sivimi |
Na majhnem, poševnem vaškem | trgu | . |
Na | trgu | je že velika gruča ljudi. |
Roke je prekrižal na | hrbtu | in strmi predse, kakor bi globoko razmišljal. |
Moj Jezus se obrne k fašistu in v | strahu | zajeclja: |
»Šinor! ...« Fašist jo pahne po | trgu | . |
»Drejc!« krikne z grozo v | glasu | in mu s tresočo se roko kaže svojega |
Drejcu trzajo mišice na | obrazu | . |
Bichi pogleda po | klancu | nizdol. |
po fotografiji; obraz ji odreveni v | strahu | in začudenju... |
V tem | trenutku | se z bliskovito naglico pripodi po |
se z bliskovito naglico pripodi po | klancu | fašist na motociklu. |
naglico pripodi po klancu fašist na | motociklu | . |
Že na njegovem prepadenem | obrazu | je videti, da je prinesel porazno novico. |
Vaščani negibno stoje na | trgu | in gledajo po klancu nizdol. |
negibno stoje na trgu in gledajo po | klancu | nizdol. |
Dragarica, ki je po | begu | fašistov ostala sama nekaj korakov |
V | kotu | za omaro stoji staromoden umivalnik. |
Nato v | obupu | stisne ustnice, počasi položi časopis |
Mišice na | obrazu | mu trzajo, krčevito stiska čeljusti |
Nekaj trenutkov visi v | zraku | , nato se počasi spušča k revolverju, |
Na | obrazu | mu zasije rahlo upanje. |
in bi se naravnost izgubil v velikem | okviru | . |
omaro, kakor bi bil ujet v tem ozkem | prostoru | . |
V tem | trenutku | na cesti zaškripljejo zavore avtomobila, |
Mirno prekriža roke na | hrbtu | in se ozre po razmetanem prostoru. |
roke na hrbtu in se ozre po razmetanem | prostoru | . |
Bichija, ki še vedno zbegano stoji pri | umivalniku | , strupeno ošvrkne izpod čela. |
Kutschera s kazalcem pobrska po | kupu | na mizi in pobere precej veliko fotografijo, |
ehr gut! Kolossal!« se začudi po | premolku | . |
Kutschera mu zapre pot v ozkem | prehodu | med pisalno mizo in knjižno omaro. |
oster, a kljub vsemu je v njegovem | glasu | in v njegovem pogledu več besa in zagrizenosti |
vsemu je v njegovem glasu in v njegovem | pogledu | več besa in zagrizenosti kakor vere |
Nato s kazalcem kaže po | zemljevidu | in uslužno razlaga: |
V | kotu | nad mizo je oltarček, okrašen s papirnatim, |
beseda hlapec roka, ki jo je udarila po | obrazu | . |
V tem | trenutku | se vrata bliskovito odpro na stežaj. |
Boris stoji na | pragu | . |
očmi, polnimi pričakovanja, gledajo po | klancu | nizdol. |
pomigne častniku ter mu z roko pokaže ob | zidu | klanca in ceste. |
Častnik pozdravi, se strumno okrene h | kamionu | in ostro zavpije. |
Kutschera prekriža roke na | hrbtu | , se izprsi in mimo Dragarice zabode |
Ob | zdiču | glasno tiktaka stenska ura. |
V | kotu | nad mizo ždi črviv lesen Kristus. |
petrolejka in meče dolge, žive sence po | prostoru | . |
Pogleda deda izpod čela; na njegovem | obrazu | sta bojazen in ponos, ker ne ve, ali |
V | pepelu | .« |
na tesnem in temačnem Obrekarjevem | skednju | . |
»Kaj če bi šla oba?« vpraša po | premolku | sunkovito in veselo. |
Senca pade po | prostoru | . |
Senca spet pade po | skednju | . |
Drejc stoji na | pragu | . |
Po strmem | klancu | se počasi vlečejo navkreber trije fašisti |
Pri okrogli mizi v desnem | kotu | sedijo Drejc, kmet Okrogličar in mračen |
»Trideset po | gobcu | , če še enkrat stegneš svoj kravji jezik!« |
»Ti si nekaj rekel?« ga po | premolku | vpraša s tihim, grozečim glasom. |
in denar, da jim kralj pošilja ... po | papežu | ! ...« |
Ob | razpadu | Italije. |
Nekateri se v | teku | celo zaletijo vanj, ker se tako nerodno |
Prav v tem | trenutku | zareglja v Dragi strojnica. |
križajo vsevprek; zastave že vihrajo v | vetru | . |
Ob razbitem | bunkerju | pri vhodu na Dragarjevo dvorišče široko |
Ob razbitem bunkerju pri | vhodu | na Dragarjevo dvorišče široko stoji |
o ... io ...« V tem | trenutku | se zasliši brnenje avtomobila. |
Osebni vojaški avtomobil se ustavi pri | topu | na cesti. |
hotel pobarati, zakaj je obsedel v | avtomobilu | . |
vprašujoče zajavka ter v zadregi in | strahu | izmika pogled. |
V tem | trenutku | se za njenim hrbtom oglasi jasno in |
besedo, kar vidno uplahne ob odkritem | pogledu | in ponujani roki. |
Drejc se okreneta; roki jima obvisita v | zraku | in nato počasi padeta, ne da bi se |
bratu, in izgine v njegovem širokem | objemu | . |
Njen razorani plemeniti obraz je v | okviru | črne rute, ki si jo je zavezala pod |
V | prostoru | med Angelčino bajto, koritom, Drago |
Na | vogalu | hleva je zbrana velika gruča partizanov |
razgrnila plakat, ki sta ga na zgornjem | robu | že pribila na steno. |
»Dragiča ni več ...« tiho reče po | premolku | . |
V tem | trenutku | se iz množice, ki se je zbrala pred |
Stane obstane sam na nekoliko vzvišenem | prostoru | pred bajto. |
Po drugem | robu | ceste se vlečejo ostanki razbite italijanske |
Partizan Tone stoji na | tovornjaku | in pritrjuje strojnico na streho kabine. |
pogleda po vaščanih, ki se prerivajo na | tovornjaku | in nerodno obračajo puške. |
Samo Lokar poskakuje ob | tovornjaku | in naglo naliva partizanom, ki molijo |
Drejc stoji pri | stolu | in strmi skozi okno. |
Na majhnem, položnem vaškem | trgu | so spet postavljene strojnice in pred |
dobrim mesecem dni, ko jih je na tem | trgu | ustrahoval samo Bichi. |
Vaščani gledajo po zastraženem | klancu | in čakajo. |
Na | klancu | se pojavita Kutschera in Bichi in gresta |
stopi k strojnici, prekriža roke na | hrbtu | in s svojim ledenim jeklenosivim pogledom |
Angelco; obraz mu zaživi v zlobnem | užitku | , |
Okrogličarju trzajo mišice na | obrazu | . |
Talci izginejo po | klancu | nizdol. |
Na | trgu | pred obkoljeno množico ostanejo štirje |
Množica na | trgu | se zdrzne, zravna in obstane negibna. |
Obraz se mu skrči v bolečini in | brezupu | . |
V tem | trenutku | se zasliši zlokobno brnenje letal. |
vzpenjati k skali, kjer je videti v | zaklonu | Sovo in Toneta. |
Na goličavi ob | robu | gozda se Sova, Peter, Tone in Giusto |
Nato se potreplja po | želodcu | in vdano vzdihne: |
»Kaj ... ni treba?« zategne Sova po | premolku | . |
krvi, temveč uliti iz svinca po istem | kalupu | . |
Ob | robu | gozda je vse tiho in negibno. |
se utrdili; poiskali so si kritje v | snegu | , za skalami, za debli, v grmovju. |
pognali v naskok; krogle že žvižgajo po | zraku | , klestijo golo grmovje za njima, sikajo |
* Sova kleči v | zaklonu | med skalami in s težko strojnico kosi |
Ohlapna koža na poraščenem, izpitem | obrazu | se mu stresa v sunkovitem drdranju. |
naskoka se jasno odraža na njegovem | obrazu | in v njegovih široko odprtih očeh, |
Nančika kleči pri mrtvem | partizanu | in vedno bolj mehanično podaja Sovi |
Vse kaže, da je na | robu | telesnih in tudi duševnih moči. |
V tem | trenutku | se Nančika zravna, zaploska in vzklikne |
njegovih očeh, na njegovem upadlem | obrazu | ni več prejšnjega poguma in odločnosti; |
Strelja v sunkih in pri vsakem | sunku | zahrope: |
Obraz se mu lomi v nadčloveškem | naporu | ; potne srage ga oblivajo. |
»V | redu | , tovariš komandir!« |
Valovita planota v pustem, sivem zimskem | dnevu | . |
Po razritem, blatnem | kolovozu | se počasi vleče nizdol utrujena brigada: |
Sova se zamakne in po | premolku | toplo reče: |
izgubili vse ozemlje, bi zdaj korakali po | zraku | . |
ravnajo, trudne noge silijo v korak po | ritmu | pesmi. |
Pred njo se v | vetru | vije zastava kot velik cvet. |
V položnem | prostoru | med cesto in tremi požganimi hišami |
možakarja, zadovoljno meša po velikem | kotlu | . |
kotlom, poropota s svojo skledo po | robu | in dobrodušno zagrmi v dobrovoljnega |
Nančiki in Tildici, ki sedita na ožganem | tramu | . |
vedno bolj gosti, dokler ne utonejo v | viharju | navdušenja in drdranju brzostrelk. |
Nančiko, ki še vedno sedi na ožganem | tramu | in začudeno gleda okrog sebe. |
jo bomo v 𠆯ranjo‘,« reče Stane po | premolku | . |
stenah se lesketa črna sajasta smola, v | skledniku | pa se svetijo trije beli krožniki in |
ne da bi se ozrla, in hiti ob ozkem | lazu | . |
počasi odgovori očka Orel in po | premolku | tiše doda: |
V strmem | klancu | pred Obrekarjevo bajto. |
Po | klancu | se spuščajo nemški vojaki in oba domobranca. |
razmršeni in ji padajo po bledem, odločnem | obrazu | . |
obraz ji začenja drhteti v bridkosti in | obupu | . |
Ob | klancu | , pri vhodu na dvorišče je bunker iz |
Ob klancu, pri | vhodu | na dvorišče je bunker iz cementa. |
oddahne, kakor bi ga domobranci motili pri | delu | . |
visoko dvigne sekiro a sekira ostane v | zraku | , kakor bi Drejc nenadoma okamenel. |
Nepremično stoji in strmi čez dvorišče proti | klancu | , nato zamiži in strese glavo, a ko |
Po | klancu | naglo ženejo Tildico. |
Dim in prah plešeta v | pasu | mlečne sončne svetlobe. |
okrene od ognjišča in pokaže v sončnem | pramenu | svoj vdani obraz. |
pomaha domobrancu, ki je na straži pri | bunkerju | , in zavpije: |
Vse mišice na | obrazu | se mu napno in oči se mu drzno zasvetijo. |
Na njegovem bledem | obrazu | , ki se trese v drdranju brzostrelke, |
nog, baba!« se zadere Sova in jo v | diru | odpahne z brzostrelko. |
Radost in jeza se mu naglo menjavata na | obrazu | ; menca z ustnicami in pobliskava z |
V | štabu | brigade. |
Sova sedi na | pogradu | ; na ustnici mu visi cigaretni papirček, |
Stane hodi po ozkem | prostoru | in zdaj karajoče zdaj prijazno ogleduje |
»Še zdaj mi kar vre po | piskru | !« |
Stane ga strese za ramo in reče po | premolku | : |
Sova ves v | ognju | : |
Svetla mesečina se razliva po | prostoru | . |
»Drejc je šel v | novembru | , zdaj je že julij, pa še nisi premislil.« |
V plitvem | jarku | med progo in pobočjem ležijo partizani, |
Na drugem | koncu | čete trije partizani počasi pomolijo |
V tem | trenutku | plane Tone čez progo, srečno skoči |
V | bunkerju | trešči; strojnica onemi. |
skočita čez mrtvega vojaka - Sova v | diru | zadene v čelado - in se poženeta po |
V | predoru | zabobni. |
»V | redu | !« strokovnjaško prikima Sova. |
Na kolodvor!« v | diru | odgovori Peter, plane čez progo in |
Prav v tem | trenutku | prisopiha navkreber Lokarjeva žena, |
»Pri | kotlu | ga dobiš!« široko buhne vanjo Sova |
polici med skalami, in obstane pri | telefonistu | , ki z železno potrpežljivostjo kriči |
V | redu | ! ... |
V | redu | ! ... |
počasi odvrne Stane, ki je prav v tem | trenutku | z daljnogledom ujel dve drobni postavi |
postavi pod mogočnim obokom železniškega | mostu | . |
potisne glavo naprej; vse poteze na | obrazu | se mu napno, kakor bi tudi sam drvel |
rokavom potegne po umazanem in potnem | obrazu | . |
»Daj!« zagodrnja po kratkem | presledku | in naglo potegne eksploziv Sovi iz |
opeke in nadaljuje z istim izrazom na | obrazu | in z istim dobrodušnim glasom kot prej: |
Strojnica zareglja na drugem | bregu | . |
»Stric! ...« v istem | trenutku | preplašeno krikne Boris in plane pod |
»Hudič!« zahrope v | besu | in bolečini. |
z redkimi grmi posejana senožet ob | prelazu | . |
Nad senožetjo, ob | robu | gozda, so se utrdili partizani. |
Tone se po | vzgledu | ostalih partizanov zlekne in si potegne |
Nenadoma poči ob | robu | gozda strel. |
Na rosni travi ob | tolmunu | ležijo ranjenci. |
skale, se previdno zibljeta po dvižnem | mostu | in spet lezeta više in više med divje |
pomrači, kakor bi ugotovil, da že diši po | snegu | . |
nasmehne Nančika in mu pokaže zvezdo na | rokavu | suknjiča. |
»Le Dragiča ni ...« tiho reče po | premolku | . |
utrujena brigada na težkem zimskem | pohodu | . |
* V smrekovem | gozdu | . |
primrmra povelje do Tildice, ki stoji v | snegu | in niha od utrujenosti. |
»O, saj bi še ležala v | snegu | ... in na ledu ... v vodi ... kjer koli ...« |
»O, saj bi še ležala v snegu ... in na | ledu | ... v vodi ... kjer koli ...« |
zamrmra partizan ob njenih nogah in se v | polsnu | sladko nasmehne. |
veke, sen ji lega na obraz in že v | polsnu | komaj slišno mrmra: »... spali bodo ... |
»Hiše ...« še v | snu | zamrmra partizan, ki ga Stane drami, |
Nančiko navkreber po razmočenem, blatnem | kolovozu | , ki se po položnem pobočju vije na |
Nato pa se naglo udari po | čelu | in nestrpno vpraša: |
ga Stane potreplja po ramenu in po | premolku | resno doda: |
pogled v očka Orla, ki mu je že na | obrazu | videti, da globoko razmišlja, a se |
»Nejc, sam pojdi,« se po | premolku | skoraj proseče oglasi Obrekarica. |
Na | klancu | zaškripljejo podkovani čevlji; koraki |
Težki koraki prihrumijo po lesenem | hodniku | in obstanejo. |
hkrati silijo v izbo in srepo buljijo po | prostoru | . |
ustavi sredi izbe in se začne ozirati po | prostoru | . |
»Povej mu, da je na mojem | hrbtu | sedemdeset garaških let!« |
Zavaljeni domobranec, ki stoji na | hodniku | pred izbinimi vrati, silovito pahne |
Narte pahne očka Orla po strmem | klancu | . |
utihne, a se oglasi ravno o pravem | trenutku | , da pokosi Narteja, ki obleži komaj |
V tem | trenutku | zagrmi tik nad njima; brzostrelke zadrdrajo |
»Drejc! ...« pokliče z obupom v | glasu | . |
mu široka pleča stresejo v krčevitem | joku | . |
Na zadnji nosilnici se v jutranjem | mraku | beli belolasa glava očka Orla. |
Na | gričku | . |
roke ob hlače, si potegne z rokavom po | obrazu | , pogleda po partizanih ter reče ginjeno, |
veselo vzklikne po | premolku | . |
Nančika sedi na | kupu | ožganih tramov ob hiši, zvija oprane |
Njene roke delajo mehanično, na njenem | obrazu | je zla slutnja. |
Na | pragu | stoji Tildica s škafom v rokah. |
Tudi na njenem | obrazu | je zla slutnja. |
V tem | trenutku | Nančika pretresljivo vzklikne. |
okrene k mizi in spregovori z žolčem v | glasu | : |
prebiti ... in sicer tako, da bodo po | proboju | naše čete pravilno usmerjene za naglo |
Na komaj vidnem | kolovozu | v dolini se prikaže dolga kolona partizanov. |
dvigne glavo, da bi se ozrl, a v tem | trenutku | že zaregljajo strojnice in brzostrelke |
V | hipu | se vname strahotna bitka. |
* Partizani ležijo ob | kolovozu | in streljajo navkreber. |
strojnica zadrdra, se Mali zdrzne; na | čelu | se mu prikaže curek krvi in glava mu |
ki se s Tildico in Petrom plazi ob | položaju | , kar plane k Tonetu, ga odpahne, zgrabi |
* V | zaklonu | za skalami je štab korpusa. |
Vsa golazen na | kupu | !« zagrmi zaničljivo. |
Ustavita se na | vrhu | . |
Na | ovinku | asfaltirane ceste je bunker, ki iz |
Boris in Sova se tiščita v | zaklonu | za skalo. |
Sova udari s puškinim kopitom po | pokrovu | in naglo leze na tank. |
Val navdušenja zajame ob tem | prizoru | vse borce in vsi se začno objemati |
Nato si z rokavom potegne po | obrazu | , da bi si obrisal solze. |
»Ni ...« reče po | premolku | Sova s tihim glasom in zmaje z glavo. |
obraz mu vedno bolj žari v srečnem | nasmehu | velikega pričakovanja. |
Stal sem nepremično v zgornjem | koncu | Melinskega laza, v najbolj ostrem kotu |
koncu Melinskega laza, v najbolj ostrem | kotu | te trikotne, precej velike, rahlo poševne |
Stale so na | kupu | , ravne in vitke, kakor gruča gojenk |
Izginil sem v grdem | obrazu | kakor v umazani peni. |
sta se bolj in bolj bližala; po levem | nohtu | je lezla stenica. |
upanjem povedal, da sem sanjal o belem | konju | . |
kalne oči, se s pestmi tolkel po prsnem | košu | in hlastal za zrakom. |
naravnost, neposredno, sanjati o belem | konju | , a ne posredno, to se pravi v sanjah |
Po | poklicu | je bil ladijski kuhar, a rekel je, |
nasmehnil in rekel, naj sanjam o belem | konju | , ki drvi po zeleni trati, zakaj bel |
tiste sekunde sem mislil samo o belem | konju | . |
utrujenost le premagala, sem se mučil v | polsnu | : |
sem, kako ne morem sanjati o belem | konju | , čeprav sem ga razločno videl dirjati |
pograbila debelo desko vsak na svojem | koncu | , lahkotno skočila oba hkrati čez voz, |
»Ho‐o‐ruk!« ter jo v lepem | loku | vrgla na visoko skladovnico, da je |
Pod istim lubjem smo spali, pri istem | ognju | smo se greli, sušili naše cape in kuhali, |
Da, dragi moj, če bi bili na | svetu | samo takšni ljudje, kakršni smo bili |
In oficir, ki je bil po | rodu | Čeh, se je drl vame: |
»Tako je,« je rekel Venček po | premolku | . |
pred poroko sleči uniformo - po vojnem | pravilniku | se preprosti karabinjerji niso smeli |
Spočetka je nosil samo gnoj na svojem | hrbtu | , kopal laze in sploh opravljal samo |
kmečki sin iz okolice Bologne, v kratkem | času | delal po naše, se oblačil po naše, |
Travnikarjev stric, ko ga je zdaj gledal pri | delu | . |
No, pa tudi pri Omelčarjevih je to v | rodu | . |
Travnikarjev stric, si s kazalcem potegnil po | čelu | in nato z odsekano kretnjo otresel |
premolku | povedal s tihim, zamolklim glasom: | |
»Saj ni vedel, kaj je v | zavitku | .« |
Venček je v | duhu | gledal sliko, ki jo bo nosil v sebi |
mostom je svetlo zelena, on pa drvi po | mostu | , da mu zmanjkuje sape. |
bi se nenadoma znašel skoraj v tujem | kraju | in med tujimi ljudmi. |
je že lezel na kozla - a prav v tem | trenutku | je pridrvel ogromen motocikel s prikolico |
je že dober teden gorel v enem samem | plamenu | ognjeno rdečega cvetja, se je zdaj |
sejal drobne rdeče lističe po cestnem | prahu | okrog širokega korita in v korito samo, |
zbegano vrtel po visokem četverokotnem | kupu | gnoja ter v rednih presledkih zaprhutal |
ga Peter ne bo nikdar več ustavil na | mostu | , si pahnil na tilnik svojo čudno čepico |
zasmejal, se s plosko roko udaril po | čelu | in si rekel: |
Travnikarjevega strica za roko - a prav v tem | trenutku | se je množica zdrznila. |
Vrata so se odprla: na | pragu | se je pojavil caposquadra. |
krvi so se mu vijugali po zagorelem | vratu | in izginjali na poraščenih prsih. |
usmiljenja in usodnosti, kakor so v srednjem | veku | njihovi predniki stali pred zasliševanji, |
takrat dolgo zaprt?« je vprašal po | premolku | . |
Sam pa jo je komaj še o pravem | času | potegnil čez mejo ... |
komuniste, kakor jih pač zapirajo po vsem | svetu | ... |
na njenem spremenjenem, bolj polnem | životu | - in takoj mu je bilo vse jasno. |
dobro vedela, in vedela je celo v tem | trenutku | , a vendar je še gnala svojo. |
Zmago še tesneje k sebi in po dolgem | premolku | dodala z nenavadno čudnim, votlim glasom: |
Pismonoša je nepremično obstal pri | stolu | . |
»Bilo je takrat, ko si bil na | dopustu | . |
rekel pismonoša; oči ni dvignil, v | glasu | pa je le trepetala senca očitka. |
vrtu | , tuli kakor bi bil razmesarjen in plane | |
»Na Travnikarjevem | obronku | ? |
strmečimi očmi je visela na moževem | obrazu | in čakala rešitve. |
in njena usta so hkrati drgetala v | joku | in smehu. |
njena usta so hkrati drgetala v joku in | smehu | . |
Modrijan, ki je pravkar vstal ter se v | kožuhu | in kučmi spuščal iz prvega nadstropja. |
prepričal, če poštarja res ni več na | vrhu | . |
O | poštarju | govoriva ...« |
Prismu‐u‐u‐uk ...« je zamukal v tako krčevitem | smehu | , da si je moral razkopati kožuh pod |
Pismonoša se je znašel na | pločniku | pred hišo. |
večni vzklik, se zdaj že bliža šestemu | križu | . |
zaplaval, a se je začel kmalu potapljati: v | zakonu | je bil nesrečen, ker z ženo nista imela |
pogled in vihala ustnice v pomilovalnem | nasmehu | , kakor bi hotela reči: |
kaj vse se dogaja v širokem, svetlem | svetu | , kjer ljudje zajemajo življenje z veliko |
Zinko, venomer šaril z roko po sivem | obrazu | , kakor bi si brisal z njega pajčevino, |
Po njenem | odhodu | se je krčma popolnoma spremenila; bilo |
hladno in se ni nikdar zadržala z njim v | pogovoru | . |
je v tej puščobi nalival po lastnem | preudarku | , se košatil, godrnjal v samogovorih, |
V hudičevem | repu | . |
kozarec vina, se zamislil in po dolgem | molku | zagodrnjal: |
fašistični znak, ki ga je pismonoša nosil na | zavihu | suknjiča. |
oddahnil Moj Jezus in sklenil roke na | trebuhu | . |
se pravi ne tukaj, ker sva bila na | kolodvoru | , ko se je jokal, tam je moja sreča, |
Za vrata ga stisni in po | piskru | ga česni - cvenk! - da se mu pamet |
se je skušal pošaliti pismonoša in v | dušku | izpil. |
takoj nato pa jezno odsekal z roko po | zraku | , zgrabil kozarec in ga hlastno zlil |
pa je popustil, in pijanost mu je v | hipu | zalila slabotno in piškavo telo. |
glave in narobe obrnjen obležal pri | litru | sredi mize. |
je pač: vsak nima pameti obešene na | nosu | ! ... |
moji koži!« se je udaril po prsnem | košu | , »tega ne razume! |
s težko glavo in previdno segel po | kozarcu | . |
Okrogličar je s svojim kazalcem pomešal po | klobuku | , kakor s kuhalnico po kotličku, in |
pomešal po klobuku, kakor s kuhalnico po | kotličku | , in pritajeno povedal: |
kmet in spet pomešal s kazalcem po | klobuku | . |
Pismonoša je pri vsakem | kuku | z desnico potresel prst na levici in |
...« je ponovil brez sleherne misli o | času | . |
svojo koščeno roko na Matičevem nizkem | čelu | . |
gledal, kako se boš ti cvrl v peklenskem | kotlu | .« |
lahko strgal palico kar na Laznarjevem | ovinku | ...« |
Pognali so se po sadnem | vrtu | in so res obstali pod češnjo na obronku. |
vrtu in so res obstali pod češnjo na | obronku | . |
v visoko skalo, ki se je na drugem | bregu | reke navpično dvigala iz globoke vode. |
Nikoli je ne bo naredil!« so v | zboru | prešerno odgovarjali otroci, ki so |
»Ali si huda?« je po | premolku | vprašal Matic. |
glasno dihal; v širokem in ploskem | nosu | mu je cvililo, košati brki so v enakomernih |
»Vidiš, na tem | koncu | je še malce predebela.« |
še enkrat videli, ko bo odhajal po | vrtu | . |
Toda Matic ni odšel po | vrtu | . |
rok, plavali v rahlem popoldanskem | pišu | , počasi padali ob sivi steni in legali |
debelimi palci pa so enakomerno nihala po | zraku | , kakor bi nekaj poganjala. |
videti, kakor Matic ne bi sedel pri | miru | , temveč bi s skalo vred počasi veslal |
Tam daleč v | kotu | je nepremično stal sivi, širokopleči |
palico in da bi ugotovil, »na katerem | koncu | je še zmeraj malce predebela«. |
strgal, zdaj na tem, zdaj na drugem | koncu | , dokler ni bila palica že tako tenka, |
pregrnila je reko in se že na drugem | bregu | začela razlivati po širokem Modrijanovem |
začela razlivati po širokem Modrijanovem | travniku | . |
je prišla okrog vogala in izginila v | kurniku | . |
»Vidiš, na tem | koncu | je še malce predebela ...« |
»Na Lazna pojdi!« je rekla po | premisleku | . |
lahko ves dan sediš kar na Laznarjevem | ovinku | in strgaš svojo palico.« |
»Kar na Laznarjevem | ovinku | ,« je zadovoljno ponovil Matic in dvignil |
»Tako, zdaj pa lahko v | miru | greš!« je rekla Temnikarica in ga premerila, |
in topim palcem obračati kamenje na | kolniku | . |
začel spet s palcem obračati kamenje na | kolniku | . |
»V Plenškarjevem | seniku | .« |
šla v hišo, otroci pa so ostali na | kolniku | in gledali za Maticem, ki je zabredel |
izginil v črnem jelševju na drugem | bregu | in se spet pojavil na Modrijanovem |
in se spet pojavil na Modrijanovem | travniku | . |
vrtincu | viharnih modernih časov, ki so tudi | |
nato posedela, da bi se po zgovornem | dnevu | oddahnila v tihem in mehkem mraku; |
zgovornem dnevu oddahnila v tihem in mehkem | mraku | ; počasi in z užitkom je z ostrimi zobmi |
užitkom je z ostrimi zobmi svoje zlobe v | miru | prežvečila čenče, ki jih je podnevi |
zadovoljno vzdihnila po opravljenem | delu | , vstala, zapahnila vrata, šla v izbo, |
spala v božjem | miru | . |
»No, pri | grehu | tudi v bajtah ne skoparijo! |
Lužnica in s piskrčkom zamahnila po | zraku | . |
sami izbirali imena po svojem lastnem | okusu | , to se pravi, po svoji lastni muhavosti, |
Lužnico, ki jo je imel že od nekdaj v | želodcu | . |
Lužo, ker se je Pepa že takoj po svojem | prihodu | zaprla in odločno izjavila, »da ne |
sonce, ker je skrivaj upala, da bo v | polmraku | in zatohlosti počasi ugasnil. |
je vrnila s svojih obiskov, našla na | pragu | , živega in zdravega. |
Lužnico, so ga vaški otročaji pustili pri | miru | , zdaj pa so se zaletavali vanj. |
pete, nekega dne pa se je postavil po | robu | . |
palico iz rok, ga z vso silo mahnil po | hrbtu | in začel nato besno udrihati okrog |
V tem | trenutku | je prišel mimo Hotejec, ki je takoj |
Najraje je posedal pri starem Vogričevem | pastirju | ter ure in ure gledal, kako je ta strgal |
nekega dne naletel nanj na Lazarjevem | ovinku | . |
Sedel je na visokem | zidu | , bingljal z dolgima nogama, žvečil |
»Vidiš, na tem | koncu | je še malce predebela.« |
»Vidiš, zdaj je pa na tem | koncu | malce predebela.« |
»Vidiš, zdaj je pa spet na tem | koncu | malce predebela.« |
Kakor kaže, je na enem | koncu | zmeraj malce predebela.« |
palico zdaj na tem, zdaj na drugem | koncu | , da so ostržki kar leteli od njega. |
V | opažu | ga je stal in se ga režal se ...« |
naveličano zamahnil z roko, da bi v | miru | razmislil o tej stvari. |
toda ker je vedel, da narava ob svojem | času | res zahteva svoje, je sam večkrat premišljal, |
glavo, ki je bila nasajena na močnem | tilniku | . |
se je Matic zbudil v Plenškarjevem | seniku | . |
segel za srajco, da bi se popraskal po | hrbtu | , toda ker z roko ni mogel doseči srbečega |
»In strgal boš kar na Laznarjevem | ovinku | !« |
»Na Laznarjevem | ovinku | ...« |
stara navada, zakaj voda po njegovem | občutku | ni bila kos sveta, ki je trden in nepremičen, |
samo samotni orel, ki se je v velikem | loku | poganjal od Vranjeka, kakor bi bil |
V tem | koncu | doline je zmeraj vladala tišina, toda |
v ravni črti vlekla po Modrijanovem | travniku | . |
črti ter se zibal, kakor bi hodil ob | robu | prepada. |
brzostrelkami, če se samo prikažejo na | travniku | . |
svojo drobno ženo, ki se je majala na | pragu | , se solzila zaradi dima, ki se je valil |
naj kure spustim ali naj ostanejo v | kurniku | ?« |
naj jih spustim ali naj ostanejo v | kurniku | ?« |
Toda komaj ga je dvakrat zavrtel na | kosu | mila, že si je spet pritisnil prst |
in začel z bosimi petami drgniti po | podu | . |
njim ter ga spraševali, na katerem | koncu | je zdaj palica še zmeraj malce predebela. |
Na Usadarjevem | ovinku | se je v pišu vrtinčil prah, kakor bi |
Na Usadarjevem ovinku se je v | pišu | vrtinčil prah, kakor bi se hinavsko |
Prav v tem | trenutku | |
Že pri | vrtu | je zaslišal Kokošarkino jezno regljanje, |
zato se ni upal k hiši, temveč se je v | stogu | skril za steber ter od tam gledal po |
imela težke čevlje, na rami odejo in na | hrbtu | nahrbtnik. |
V jezi, | strahu | in začudenju je široko odprla oči in |
se počasi obrnila in naglo odšla po | kolniku | , ne da bi se ozrla. |
ponovil Matic in podrsal s peto po | kolniku | . |
Stopila je k vrtu, kjer je ob | plotu | raslo tudi nekaj sončnic. |
stran, da bi Tilčka lahko stopila po | kolniku | . |
Premaknil se je in krenil po | kolniku | . |
je začelo preplašeno butati v prsnem | košu | , ki je nenadoma postal pretesen. |
V njegovem | glasu | je tako presunljivo zazvenela bojazen, |
in se z roko udarila po odeji in po | nahrbtniku | . |
Krenili sta po | kolovozu | proti cesti ter začeli kaditi in škropiti. |
nerodno, ker jo je mož zalotil pri tem | poslu | , zakaj to je bil znak njenega pobožnjakarstva, |
»Na | ovinku | bom sedel,« je povedal Matic in pokazal |
»Na našem | ovinku | ,« je ponovil in se nato nenavadno ogrel |
V prvem | grmu | je odrezal leskovo palico in krenil |
Spustil je noge ob | zidu | , olupil je palico z nožem, potegnil |
dimnikov, videl je reko, ki je v širokem | slapu | šumela čez jez in se nato mirno razlivala |
palico, da bi presodil, na katerem | koncu | »je zdaj še malce predebela«, odprhaval |
V tem | trenutku | pa je prav tako nenadoma, kakor zjutraj |
prav tako nenadoma, kakor zjutraj na | travniku | in kasneje pred Modrijanom, privršalo |
bilo že vštric njega in v naslednjem | hipu | že mimo njega - in Matic se je zdrznil, |
dvignil glavo in pogledal po sebi: na | trebuhu | mu je režala skoraj dve pedi široka |
In na njegovem | obrazu | , ki ga je oblival mrzel znoj bolečine, |
Široka stopala so neslišno stopala po | prahu | , kakor bi stopala po moki. |
Hotejec je stal na | pragu | . |
Otroci so tiho obstali v | polkrogu | , za njimi so molčale ženske in moški. |
»Na Laznarjevem | ovinku | ...« |
celo odločno odkimavali, so v kratkem | času | nanesle litre in litre mleka. |
Spati, da se koža lahko v | miru | zarase.« |
»V | miru | zarase ...« je ponovil Matic in zaprl |
tako krčevitostjo, da mu je škrtnilo v | laktu | . |
V tem | trenutku | je prav pod Dominovim robom presunljivo |
doline, po razritem in izpranem kamnitnem | kolovozu | ob razburkani reki prav počasi pomikata |
kalna reka v širokem in plemenitem | loku | s samozavestnim bučanjem valila na |
Potegnil je z dlanjo po | nosu | in nadaljeval z globljim glasom: |
pa je upal, da se bo ob enakomernem | toku | očetovih besed lahko mirno predajal |
Potem se je z dlanjo poribal po | nosu | , si s hrbtom roke pogladil črne brke |
ustavil pri vsakem količkaj pomembnem | dogodku | ter za vsako ceno skušal izluščiti |
»Po | glasu | vendar! |
Vsako drevo v | vetru | drugače zapoje.« |
Toda ne slišiš... kako bi se reklo ... v | šumu | ne slišiš zvoka, ne slišiš tistega, |
Natanko slišim, v kakšnem | glasu | in v kakšnem ritmu prhuta. |
slišim, v kakšnem glasu in v kakšnem | ritmu | prhuta. |
se useknil, se z dlanjo poribal po | nosu | , se odkrehnil in začel pripovedovati: |
»A tistega, ki je zmeraj stal na | mostu | in gledal v vodo?« je s pretiranim |
pravi tistemu, ki je ure in ure stal na | mostu | , otipaval svoje čire na vratu in strmel |
stal na mostu, otipaval svoje čire na | vratu | in strmel v vodo, ki se vali čez jez. |
kapljice, ki se dvigajo in migotajo v | zraku | , kakor bi nad jezom stalno visela živa |
so govorili in se s prstom trkali po | čelu | . |
ustvaril človeka zato, da bi delal sam, v | potu | svojega obraza, kakor je pisano v svetem |
ko je ta pobral piškavko na njenem | vrtu | , mu piškavko vzela ter ga nato s palico |
vrgel dedcem in se naglo pognal po | ledu | . |
Bila je namreč tema kakor v | rogu | , pa je Ravničar z vriskom oznanil, |
vriskom oznanil, da je že na drugem | bregu | . |
Slišali so, kako je drsel po | ledu | , že so ga zagledali komaj dva metra |
niso videli več, ker je prav v tistem | trenutku | rahlo hrstnilo in jim je izginil izpred |
globoka, led čez in čez in tema kakor v | rogu | . |
Ravničarjem, s tistim, ki je zmeraj stal na | mostu | ?« |
noči, podnevi pa je ure in ure stal na | mostu | in gledal v meglico nad jezom, ali |
pa je vrh senožeti na | hrbtu | ležal pod macesni in strmel skozi redke |
»Zakaj ne?« je rekel po | premisleku | . |
vzravnano je hodila po vasi in tudi na | koru | je še pela. |
poslala pošto, naj vendar pusti pri | miru | njenega sina, ker ne bo nikdar prišla |
ki je bila tam za deklo v nekakšnem | samostanu | ali kaj. |
Trst je bil takrat še na | koncu | sveta, skoraj tako daleč kakor Amerika, |
opravili z njim, pa so ga pustili pri | miru | ,« je nadaljeval oče. |
uboge Zamorke niso več pustili pri | miru | . |
Nato si je z dlanjo potegnil po | nosu | in nadaljeval: |
macesni, ali pa je ure in ure stal na | mostu | , otipaval svoje čire in strmel v meglico |
Je že tako na tem | svetu | , da nobena stvar ni enakomerno razdeljena, |
Potegnil si je z dlanjo po | nosu | , se odkrehnil in zamrmral: |
človek ne neha razglabljati o pravem | času | , začne klatiti neumnosti! |
»Na | mostu | .« |
»Na | mostu | ? ... |
»Pustila sva ga na | mostu | , ko so ga dražili, naj si poišče nevesto,« |
»No, potem sva pa pri | koncu | . |
tenak nos, kar se tiče umazanije in | smradu | . |
tudi brata je najraje obšel v velikem | loku | . |
med ramena in otipaval svoje čire na | vratu | , toda črhnil ni niti besede ... |
Bilo je v | aprilu | in tekla je še snežnica. |
‘Kdo pa ti je rekel, da hodi ob tem | času | v vodo, a?’ so dedci jezno kričali |
imel bistre oči, je lahko videl že na | pogrebu | ... |
In prav dobro čutijo, če se v | človeku | skriva nekaj nenavadnega. |
Nekaj žensk je zahlipalo ob tem | pogledu | , pa tudi nekateri moški so si s hrbtom |
stopil k Janezu, ki je še stal pri | grobu | , in ga vprašal, kako misli z otroki. |
ga oklestila, zažvižgala z njim po | zraku | ter se nato kakor blisk spustila proti |
vdrli v hišo, češ z Janezom ne bo vse v | redu | . |
hotel reči pob, pa se je še o pravem | času | ugriznil v jezik, ker je vedel, da |
potem pa si je z dlanjo potegnil po | nosu | in po stari navadi zaključil svoje |
Potegnil si je z dlanjo po | nosu | in dodal: |
Oče in sin sta molče šla po gladkem | kolovozu | , ki se je vijugal ob vznožju pobočja. |
Najprej je gledal po dolgih, v | loku | zoranih rjavih njivah, ki so bile že |
Ustavila sta se pri | kozolcu | , ki se je v njem še sušilo nekaj snopov |
zemeljska in nebesna pokrajina je zbujala v | pobu | občutek tako močne in nepojmljive sreče, |
čudovita reka, da ji ni para na vsem | svetu | ... |
Pogladil se je po | nosu | , se odkrehnil in zelo prijazno rekel: |
»Če bo vse prav, boš v | juniju | že šel k mali maturi, kakor se reče.« |
Oče se je spet pogladil po | nosu | , se spet odkrehnil in šele po dolgem |
se spet odkrehnil in šele po dolgem | premolku | vprašal: |
nesrečna zguba, ki ni samo odveč na tem | svetu | , temveč dela skrbi tudi materi in očetu. |
Šele po dolgem | premolku | se je spet oglasil: |
Gladil se je po | nosu | . |
res se je prav kmalu spet pogladil po | nosu | in se odkrehnil ter nato z očitno zadrego |
Očetu | je bilo očitno všeč, ker je pob tako | |
Pogladil se je po | nosu | in dodal: |
povesti, romane ... knjige, ki pišejo o | človeku | ... o našem življenju ...« |
Pogladil se je po | nosu | in vzkliknil: |
odcepi v Poljubinj, in se začela po | klancu | spuščati proti Tolminki. |
Na | mostu | se je oče odkrehnil in se obrnil k |
vedel,« je rekel oče in naglo stopil po | mostu | . |
nadvse radostnih majskih dnevih ob | koncu | vojne. |
vsak večer sprejel pod streho v drugem | kraju | , vsako jutro pa me je iz bežnega sna |
slovesno, kakor bi se po globokem stoletnem | molku | sproščeno oglasila himna zatiranega |
A v | kraju | ?...« |
med nas je usekalo in nas razteplo po | sveti | ...« |
žalna zastava rahlo vihrala v pomladnem | vetru | . |
V | hramu | in na kašči, v hlevu in na svislih, |
V hramu in na kašči, v | hlevu | in na svislih, v kurniku in na svinjaku, |
na kašči, v hlevu in na svislih, v | kurniku | in na svinjaku, po vseh luknjah sem |
hlevu in na svislih, v kurniku in na | svinjaku | , po vseh luknjah sem jo prekladala |
Pomisli, že prvo noč me je v | snu | kar nenadoma presunilo: ‘Martin je |
bolj zravnal, potegnil z dlanjo po | hrbtu | nosu in resno prikimal: |
- Ali ne smrdi po | petroleju | ? - |
- Ali še veš, - se je po | premolku | oglasila teta, - kako je oče včasih |
Pri vsakem | udarcu | se je rahlo stresla, toda bila je čisto |
Prav v tistem | hipu | so se po stopnicah vsuli drobni koraki. |
Oče obstane na | robu | gozda in se počasi obrne k meni. |
V tem | snegu | boš hodil najmanj sedem ur. |
- Na, tu imaš denar, - pravi oče po | premolku | . - |
In po dolgem | premolku | pritajeno zašepeta: |
Nagonsko se stisneva k deblu, čeprav sva v | gozdu | tostran reke in naju ne more nihče |
- Veš, ko si bil v | zavodu | in ste se skrivaj učili slovenščine, |
Toda šele po dolgem | premolku | potegne z dlanjo po hrbtu svojega |
dolgem premolku potegne z dlanjo po | hrbtu | svojega nosu, kar stori vselej, preden |
vendar, koliko je bilo v tem daljšem | trenutku | lakote in obupa! |
V | snu | nam solze izpirajo smeh, da bo veder |
mojo domišljijo, da se je v jasnem | prividu | razgrnila pred mano nočna podoba slovenske |
in rožlja z nožem in z vilicami po | krožniku | . |
slavnostno večerjo, ki je bila že v | teku | . |
še v taboriščni obleki s številko na | suknjiču | . |
Govoril ni, samo pri vsakem | stiskljaju | je nerazumljivo zagrčal in večkrat |
Glavo ima skoraj na | krožniku | , prikimava in hlastno melje z brezzobimi |
Pri večernem | raportu | . |
O | mraku | je ždel v svoji pisarni, navijal gramofon |
V tem | trenutku | začutim, da se vsi premikajo. |
Nosijo me po ozkem, dolgem | hodniku | . |
Na | koncu | stoji straža. |
In naglo hitim po | hodniku | , kakor bi on še stal v zrcalu in gledal |
Zdaj sem samo v tistem mrtvem | trenutku | , preden iz sveže rane priteče kri. |
Naglo grem po | hodniku | in naglo stopim mimo straže, da bi |
tudi ni treba meriti, ker si ju je v | boju | odmeril že sam! |
nosu in počasi povedal, zakaj je v tem | zboru | . |
sem zavzeto zašepetal in v | hipu | sem pozabil vse druge misli. |
To vem, da je bilo ime češko, po | očetu | , tistem nesrečnem kadetu.« |
ime češko, po očetu, tistem nesrečnem | kadetu | .« |
Prekrižala je roke na | hrbtu | , s kretnjo glave vrgla debeli plavi |
mislim, da je lepa v tistem vsakdanjem | smislu | , pač pa je lepa drugače, prav po svoje. |
je takoj prižgala ter se v širokem | loku | razlila in se nato prelivala kakor |
Na Modrijanovem | travniku | onstran reke je že ležala predjutranja |
puhu | počivale temne okrogle glave zaspanih | |
Skoraj v | hipu | sem bil ves zrahljan in nebogljen, |
mesečne noči priplaval k njemu obrazek v | objemu | pšeničnih las. |
stopinja mu je znana in vendar je v vsakem | koraku | pričakovanje neznanega. |
Tako se pomika ob | bregu | , dokler ne obstane pred grčavim deblom |
Ob tem | pogledu | ga zmeraj prešine misel, kaj bi bilo, |
zastane, ker je zašumelo na drugem | bregu | . |
Počasi se pomika ob ozkem deročem | toku | proti široki strugi, kjer se Idrijca |
Izidor zabrede v vodo prav na | robu | zrcala, ker je tam reka najbolj široka |
gostimi tenkimi debli in nato obstane na | travniku | . |
to greh, se ves izgubi v tem čudnem | užitku | : gazi in gazi in gazi po visoki travi, |
Ko utrujen obstane na | kolniku | , se tega početja tako sramuje, da ga |
misel, ki se bo v njem rodila ob tistem | pogledu | , zato bo takoj premaknila svoje roke |
bo za končnico, mama pa bo po dolgem | premolku | vzdihnila: |
V njenem | glasu | bo zvenelo nekaj takega, čemur se |
V nočnem | počitku | se bodo omehčali in pritajeno dihali |
na samem, pol ure iz vasi, na levem | bregu | Idrijce, kjer ni bilo ceste, temveč |
živo, a vendar je bilo to nekako v | redu | , saj je ta posmeh dajal še večjo ceno |
Prav v tistem | trenutku | je okrog vogala pritekla Kadetka. |
debeli kiti na prsi, prekrižala roke na | hrbtu | ter se ozrla najprej v očeta in nato |
in motike, ki so bile spravljene v | kotu | . |
žago in se z dlanjo počasi pogladil po | hrbtu | svojega orlovskega nosu, kar je zmeraj |
mature ter se nato šele po tretjem | naskoku | z vsemi štirimi komaj skobacal čeznjo. |
si z robcem pokril usta ter šele po | premisleku | odkimal: |
- Pusti me pri | miru | ! - |
hitro zravnala, prekrižala roke na | hrbtu | in ga vprašujoče pogledala. |
dlanjo počasi potegnil po čelu in po | hrbtu | nosu ter s prejšnjim glasom ponovil: |
Oče je spet potegnil z dlanjo po | nosu | . |
Sedel je v | kotu | za pisalno mizo, kakor bi bil ujet |
za pisalno mizo, kakor bi bil ujet v | skopcu | , in po izrazu njegovega obraza bi se |
mizo, kakor bi bil ujet v skopcu, in po | izrazu | njegovega obraza bi se dalo sklepati, |
hitreje vrtel svojo dolgo desnico po | zraku | , kakor bi z nekakšno nevidno pripravo |
Videla se bova v | juniju | , pri izpitih. |
cesto, se je oče zadovoljno pogladil po | nosu | in izpodbudno rekel: |
- In kje se boš učil, da boš v | miru | ? |
je po | premolku | zaupljivo vprašala Kadetka, ki je stala |
plavi kiti na prsi, prekrižala roke na | hrbtu | in začela z boso nogo drsati po podu, |
hrbtu in začela z boso nogo drsati po | podu | , kakor bi premišljevala. |
- Zdaj me boš pustila pri | miru | , ker se bom učil. |
Najprej so kosili na | travniku | , kjer je bila najlepša trava. |
pomislil, da se trave res ne da kositi v | heksametru | . |
a pri drugem | zamahu | : |
Sinoči pa ga je bil oče ujel na | pragu | in ga vprašal: |
ognil nevarnosti, ki bo grozila na | sestanku | . |
zakrknjen slabič, ki mu ni para na | svetu | . |
Po | kolniku | je z dolgimi koraki prihajal tesar |
Saj nič ne rečem, na | vrhu | ni kaj prida, toda je vsaj svetlo ...’ |
je komaj nekaj korakov, ko se je po | travniku | razlil razkričani ženski glas: |
Po | kolniku | je zdaj prihajala mlada branjevka iz |
Naglo se je pomikala po | travniku | . |
V tistem | trenutku | se je pobu kar nenadoma posvetilo, |
je vprašal tesar in kar zakorakal po | kolniku | . |
slavnih pregrešnicah, ki se mučijo v tem | krogu | pekla: o Seramidi, o Kleopatri, o lepi |
Samo v | duhu | je obračal strani ter drdral od tercine |
Vso vas je imela v | mezincu | , kakor se reče. |
Modrijanu, da je Ravničar seveda stal na | mostu | ter ji povedal, da ima tri čire, dva |
na | tilniku | in enega pod pazduho, da mu je rekla: |
- Na, ti o | volku | , volk iz gozda! - |
Teta Anca jo je naglo drobila po | kolniku | . |
je v rdečem krilcu zibalo na zelenem | travniku | kakor velik mak. |
plavima kitama, ki sta zaplavali po | zraku | . |
plavi kiti na prsi, prekrižala roke na | hrbtu | in z boso nogo začela razgrebati krtino. |
- Glas mora imeti po | očetu | , ker so vsi Vojnačevi brez posluha. |
Zdaj drvi po tistem | svetu | , ki ga je nekoč branila s svojimi |
je danes nedelja in da zato lahko v | miru | počivam s čisto vestjo. |
nevarnosti, ki vam grozi na skrivnem | sestanku | ... |
prosojnem | snopu | sončne luči in jezno brenčala, ker |
nepremično, ker sem se prav v tistem | hipu | spomnil, da je včeraj, ko sem se srečal |
visoke prsi in mi z golo roko segla po | hrbtu | . |
sem rekel in stegnil roko po svojem | nahrbtniku | . |
ki je prejšnji teden kosil travo na | travniku | ! |
brnela, zrelo žito se je prelivalo v | valu | vročinske sape, čebele so brenčale, |
žarki so zdaj tkali zlato preprogo na | podu | . |
O | mraku | so se otroci stisnili okrog nje in |
bil na njej ležal ded na mrtvaškem | odru | . |
Poribala sva jo pri | žlebu | in nato odnesla v izbo. |
je zravnal, se z dlanjo pogladil po | hrbtu | svojega orlovskega nosu, potegnil z |
nato pa je odločno in hitro stopil po | vrtu | otrokom naproti. |
Dokler je bila na mrtvaškem | odru | , sem le poredkoma prišel iz čumnate. |
jih lahko ponavljal leže in ob vsakem | času | . |
prihajali in odhajali; spoznaval sem jih po | glasu | , po hoji, po kašlju, po vzdihih. |
spoznaval sem jih po glasu, po hoji, po | kašlju | , po vzdihih. |
brez stropov, sam pa bi plaval nekje v | zraku | ter z višine natančno opazoval, kaj |
Videl sem mamo na visokem mrtvaškem | odru | sredi prazne izbe. |
sedeli za ognjiščem pri teti Mici in | stricu | Tomažu. |
sem mlajše može in fante, ki so v | polkrogu | stali pred klonico in kakor začarani |
in se trkljali po njegovem širokem | hrbtu | . |
brez besed, po nekem čudnem uglajenem | redu | . |
naglico; samo dvakrat je udaril po vsakem | žeblju | , ki se je pod njegovim udarcem kar |
pomikati med košatimi jablanami po | vrtu | . |
kaj kmalu izginila med jelševjem pri | potoku | . |
vročini in belo, izprano kamenje na | kolovozu | se je surovo bleščalo v dopoldanskem |
Ne vem, kaj je bilo v mojem | pogledu | , toda moralo je biti nekaj nenavadnega, |
Pomolčala je, podrsala z boso nogo po | podu | in sramežljivo povedala: |
sklenil, da sploh ne smem misliti o svojem | nemiru | . |
podkovani čevlji zaškripali na izlizanem | kamnu | , ko je iztegnil noge. |
je rekel v | dvomu | . |
- In zlezi na zgornjo, na tisto pri | čebelnjaku | ... |
umrla, pa je babe še ne pustijo pri | miru | ! ... |
štiri otročičke, najmlajšega še na | svetu | ni bilo, ko so Andreja pobrali v vojsko. |
in v zadregi podrsala z boso nogo po | podu | . |
Ko sem stal ob | grobu | , sem mislil, da me bo konec ... |
odnesla žimnico k reki in jo pogrnila po | produ | , da bi se presončila na belem, razbeljenem |
Kadetka je pri | žlebu | pripravila škaf in namočila rjuhe. |
samokolnico iz klonice in zavil po | kolniku | . |
Šele pri | mlinu | sem se spomnil Kadetke. |
Ko smo prišli okrog ovinka in sem na | produ | zagledal razdrto posteljo in žimnico, |
Na | pragu | , v črnem okviru vrat, je stal samo |
Na pragu, v črnem | okviru | vrat, je stal samo sosed Trnar z velikim |
dodal prijazno in z resničnim upanjem v | glasu | . |
Oče si je z dlanjo potegnil po | nosu | , toda odgovoril ni. |
Bilo je v | maju | in dan je bil resnično lep. |
policijskim nadzorstvom in sem moral biti o | mraku | že doma, drugič pa, ker je bil v Obrekarjevem dobu |
V | hipu | sva bila v grapi. |
Kmalu sva bila v | dobu | . |
Ta podoba mi je ostala v | spominu | in z njo tudi občutek neke nedoumljive |
vprašanje je prišlo ob najbolj nepravem | času | . |
Na | nosu | in na zgornji ustnici so se ji svetlikale |
Premetavalo me je po ječah in po tujem | svetu | . |
kolovratil po bučnih velemestih ter se ob | kruhu | in vodi marsičesa naučil na ulici, |
zajemala nočni hlad in se v širnem | prostoru | laže spuščala pod nebo. |
Zamajal sem se na | pragu | , ker je svetla, gosta noč butnila vame |
V bezgovem | grmu | pod hišo se je oglasil prvi kos: |
pokleknila sama noč in zdaj tam počivala v | miru | svoje lastne spokojnosti. |
samega sebe, kako stojim pri bezgovem | grmu | , hkrati pa se je moje obzorje širilo |
šuma - samo kos je žvižgal v bezgovem | grmu | , ki je temno zelen z mano vred drsel |
V črnem | okviru | vrat je stala teta. |
Na kadetovem | grobu | .« |
teta, ki je v mojih besedah in v mojem | glasu | začutila senco posmeha. |
misliti je najtežavnejše opravilo na tem | svetu | . |
petinosemdesetletni ded, ki je po očetovem | odhodu | k vojakom spet vzel gospodarstvo v |
trdega srca, v svojem hudem podžupanskem | poslu | že nekoliko otopel. |
Ded se je postavil po | robu | , kakor se lahko postavi samo starec, |
s koščenimi pestmi tolči po prsnem | košu | . |
dotikala prečnega trama v počrnelem | stropu | : |
takim treskom lusknil z vrati, da je v | skledniku | zažvenketala posoda. |
pero proti luči in popraskal z njim po | nohtu | levega palca, poiskal s komolci pravilno |
molče gledal naše krave, ki so šle po | vrtu | , se izgubile v jelševju, se še enkrat |
smo na topli peči, ded pa je sedel v | zdiču | , cmokaje vlekel iz pipe in poslušal |
Pri prevrnjenem | vozu | , ki so ga vojaki s kletvinami postavljali |
kolesa, je stal mlad kadet v dežnem | plašču | . |
veš, da ženska ne sme v vodo ob tem | času | ... |
postavili voz na kolesa, ded je stisnil | kadetu | roko ter mu s kretnjami in s tistimi |
svetlo, in meni se je celo zdelo, da v | zraku | pojejo orgle. |
ji v debeli in dolgi kiti viseli po | hrbtu | . |
vrabcu, ki se z zadnjimi močmi poganja po | vrtu | in vdano čaka prve slane, ko bo izpihnil |
sta umazana in razcapana sedela na | pragu | ter glasno cmokaje in srkaje obirala |
je po kratkem | premolku | z globokim obžalovanjem vzdihnil starček |
rožni venec in me oplazil z njim po | hrbtu | ; to je živo zabolelo, ker so bile jagode |
Prav po starem | hudiču | se je vrgel! |
V tem | trenutku | je priletela vame kost. |
Na | pragu | se je režal Venček in si brisal mastne |
prag ter mi na velikanskem mesarskem | nožu | ponujala kos mesa. |
mimo naše hiše po spodnji poti, po | kolovozu | ob vrbah. |
ki je zalila kolovoz, prihajale po | vrtu | - in prihajale so naravnost v sredo |
drobile, včasih so obstale z nogo v | zraku | kakor kure. |
Hoesu se ni ustavil pri | dedu | , ker se ga je bal, ženske pa so se |
je po | premolku | mrko in pomenljivo rekel ded, ne da |
povem: po vseh štirih še ne hodiš, v | svinjaku | pa že živiš! |
ustnicah, je začel z rokami hlastati po | zraku | in iskati slovensko besedo. |
Moja otroška živa domišljija mi je v | hipu | pričarala podobo kadetove domačije: |
Prihajal je o | mraku | , sam vzel iz sklednika krožnik, si |
Z mamo sva plela krompir na | koščku | njive, ki nam je še ostal med barakami |
Najsi so jo vsi prištevali k ubogim na | duhu | , je bila babnica po svoje kar dovolj |
Katra se je zdaj ustavila na | vratu | njive, spustila košaro na tla in nato |
povedala Katra v svojem svojevrstnem | jeziku | ponavljajočih se glagolov in zaimkov, |
otrokom v naročju je sedela med skalami v | gozdu | in gledala košuto, ki se je pasla zraven |
bežni sekundi pa sem le videl, da sta v | lazu | ležala kadet, ki je bil brez suknjiča, |
kmalu je izginila v zelenem jelševju ob | potoku | Skopičniku. |
prav, ker ima že nevesto, ki jo nosi v | medaljončku | . |
Vsi smo bili na njivi ob | produ | , kjer smo smukali in klestili koruzo, |
gologlav vojak, ki je imel roke zvezane na | hrbtu | , in vojni kurat, nato častniki in ostala |
Ustavili so se na | bregu | . |
vojaki so se naglo razdelili in se v | hipu | postavili tako, da je bil med njimi |
O | mraku | pa smo vsi odreveneli, ko je stopil |
V tem | trenutku | je stopila mama iz hiše. |
Spustil sem se po | vrtu | . |
majcena, da bi jo lahko prinesla v | žepu | , - se je z nasmehom obrnila k mami |
Na | pragu | so se ustavile in vprašale: |
razmočenih grapah in globelih, v samem črnem | peklu | pa je hrumela in se premetavala razburkana |
V hiši je še vedno šumelo kakor v | panju | . |
narobe, ker tam kuhajo kakor na velikem | semnju | . |
smo vztrajno molčali in pri vsakem | stegljaju | njegovih mastnih rok potegnili noge |
Kuhar je hitro sprevidel, v kakšnem | precepu | smo otroci, zato se je nagnil k dedu |
Vzeli smo pecivo in ga v | hipu | pojedli. |
loncu | iz litega železa pa je cvrčala pečenka. | |
V | duhu | sem takoj zagledal tri majhne, blede |
je Kratkovič zakrilil po | zraku | z dvema krožnikoma hkrati ter ju nato |
utegnil niti besede ker se je prav v tem | trenutku | prikotalil v kuhinjo vojaški zdravnik. |
Zdaj se je zamajal na | pragu | in pregledal kuhinjo, nato pa je kratko |
Obstal je na | pragu | , resno in tako važno premeril deda |
V | dežju | ? |
Izidor in se naglo spustil po razmočenem | kolniku | . |
Po kratkem | premolku | pa se je zravnal in rekel veselo, skoraj |
Mučenika, ki se zvija v strahotnem | precepu | ... |
- Pusti ljudi pri | miru | , pa je, - ga je prekinil kuhar. |
- Pri | miru | ? ... |
Ali mene pustijo pri | miru | ? ... |
Zdaj pa sem v | duhu | videl Testena, kako vznak leži v postelji: |
Po vsej dolini, po glavni cesti, po | kolniku | in tudi po travnikih po obeh straneh |
napadli zeleni ščurki: bili so v praznem | hlevu | , v praznih hramih in kleteh, v praznem |
praznih hramih in kleteh, v praznem | svinjaku | in na skednju - in povsod so skušali |
in kleteh, v praznem svinjaku in na | skednju | - in povsod so skušali zakuriti ognje, |
V ta direndaj je proti | poldnevu | prišla Vojnačeva Kati, ki jo je bil |
smo glave in zagledali na kuhinjskem | pragu | neznanega vojaka, ki se je toplo smehljal. |
Ded je po svoji stari navadi sedel v | zdiču | , kadil pipo in čakal, da bo ura odbila |
postelje, odcepetal za njim in obstal na | pragu | . |
na prste, da bom pri prvem očetovem | namigu | skočil v Pekni dom po hudega Madžara. |
Iz kuhinje, ki je bila na drugem | koncu | , je grmel srditi bas gospoda župnika |
Junaško sem stopil po | hodniku | in junaško odprl vrata v kuhinjo. |
Župnik je stal pri | štedilniku | . |
je divje stresala glavo, praskala po | zraku | z zakrivljenimi prsti in sikala kakor |
misliti ne smem, in sem zdirjal po strmem | klancu | v dolino. |
piskajočim glasom in bziknil rjavo slino po | podu | . |
prišla domov, je bil ded že na mrtvaškem | odru | . |
Počasi se je sprevod pomikal po | vrtu | , izginil v gostem grmovju in se še |
Oče se je poslovil o | mraku | . |
klet, kjer je deset let trohnela v | polmraku | ; na svetli dan je prišla šele ob mamini |
viseli z nosil in nihali v pomladanskem | zraku | ; skoznje se je prelivalo večerno sonce. |
Pustili so jo v podrtem Martinovem | seniku | , ki je bil komaj pet minut od nas. |
Ležala je na | kupu | desk. |
Bila je tako bela, da so bile pege na | nosu | in na licih skoraj temno rjave. |
- Sinoči stojim na | pragu | in gledam v dolino. |
obletavale cvetoče breskve na Modrijanovem | vrtu | . |
nosil in vztrepetavali v pomladanskem | zraku | , kakor bi hoteli živeti, živeti in |
zarjavela mreža v oknu; na drugem | koncu | , za vrati, pa se je odbijala od nečesa |
resnična, ne bo takšna, kakršno sem v | spominu | nosil s sabo po tujem svetu. |
sem v spominu nosil s sabo po tujem | svetu | . |
temveč sem zamižal, da bi še enkrat v | duhu | pogledal podobo svoje doline, preden |
stopila naprej in nadaljevala z očitkom v | glasu | : |
Teta je takoj hlastnila po mojem | pogledu | in se oddahnila. |
zakaj ne bi bilo šmarnic na kadetovem | grobu | , pač pa sem se spomnil, kako so ga |
Vtem pa so konji že pridrveli po | vrtu | , se ustavili pod tepko ter napolnili |
imenitna, da bi se s konji vozila po | kolovozu | - je bevsknil grobar in zaničljivo |
Otroci pa smo gledali po | vrtu | in čakali, kdaj se bo prikazala kadetova |
mami, ki je že v sveži ruti in čistem | predpasniku | stala na pragu. |
ruti in čistem predpasniku stala na | pragu | . |
- V | predalu | šivalnega stroja, - je povedala sestra. |
poslal po Žefa, da bi pomagali pri | prekopu | . |
V | okviru | zakajenih vrat je stala štiriletna |
V tem | trenutku | so se odprla vrata in v izbo so se |
izjavil, da se ne bo vračal v vas po | kolovozu | , temveč da bo vse skupaj prepeljal |
Cene je pognal, voz je zaškripal po | produ | in konji so zabredli v vodo. |
Na drugem | bregu | , ki je bil visok in navpično odrezan, |
V | duhu | sem zagledal mladega vojaka, ki so |
mu plavi lasje vihrali v jesenskem | vetriču | , ko si je pred petimi leti tu kopal |
naglo pomikalo po zelenem Modrijanovem | travniku | kakor v čudnih sanjah. |
V mojem | spominu | je tako jasno zaživela podoba iskrih |
skozi okno in pogledal po Modrijanovem | travniku | . |
sem se kljub temu trmasto zamaknil po | travniku | . |
In nemara je moje domotožje prav ob | pogledu | na te resnične travnike razširilo Modrijanovega, |
zeleno ravan, ki se je na njej v rahlem | vetru | prelivala bujna, domača trava. |
realizma, ki bi v svojem prevestnem | pretresu | moje pokrajine poslal »na lice mesta« |
bog vedi, kako je obdržal glavo na | vratu | . |
Razmišljam, bezam po svojem | spominu | , in kaj se izkaže? |
»Usmiljenje je prav lepa čednost, V | katekizmu | je nekje celo navedena - « |
»Naj v | miru | počiva, amen!« |
Pusti norca pri | miru | !« |
»Najpametneje bo, če te res pustim pri | miru | !« |
Sprehajal se je po | vrtu | in imel je kar tri sluge, hočem reči, |
se je po | požirku | odkrehnil stric. |
Ko bo dež, bova sedela vsak v svojem | zdiču | in se resno pogovarjala. |
»To pride šele na | koncu | .« |
šel v Francijo, kjer ga je zasulo v | rudniku | , Vojnačka pa je tako gospodarila, da |
popolnoma pozabil, da sem v božjem | hramu | , pa najsi je pela še tako cerkvene, |
»Župnik je baje rekel, da se v njenem | glasu | vlači nekaj pregrešnega,« |
Prvi je čepel v | grmu | zelenike, drugi se je zvijal okrog |
»Treba bi bilo povedati tisto o | kruhu | .« |
»O kakšnem | kruhu | ?« |
potišajo in se mu začno umikati v velikem | loku | . |
stric, ki je imel vse Lahe strahotno v | želodcu | , stopil iz Žuželjčeve bajte. |
ni mogel verjeti, da je pri nas že v | otroku | skrito tako strašno sovraštvo in tak |
Drugič pa, Boženina bajta je bila v | hribu | , daleč nad vasjo in na samem. |
dne ti pride Gino k nam in vpraša po | očetu | . |
Začudila se je presunkovito in na njenem | obrazu | je bila taka zmešnjava sreče in strahu, |
V tem | trenutku | so se v veži oglasili koraki. |
sem korake, ki so drobili po lesenem | podu | , drobili so in drobili, in minilo je |
sem rekel in stegnil roko po | otroku | . |
»Po | revirju | , kakor je rekel rajnki Testen. |
težavno hoditi po strmem, grobljastem | plazu | . |
okrog sebe, kakor bi hotel v zunanjem | svetu | odkriti oblak, ki je zastrl sonce |
misli, da bi se to vprašal, mi je bilo v | hipu | vse tako jasno, da mi je zastal korak. |
strah, kolena so mi klecnila, in v | strahu | , da bi mi Silvija ne zdrknila z vratu, |
popolnoma jasno pa mi je bilo prav v | trenutku | , ko je Kadetka dvignila nogo čez prag |
tega otroka, ki sedi zdaj na mojem | vratu | ter me s toplimi ročicami grabi zdaj |
bleščala na širokem Podzemljičevem | hrbtu | . |
oguljeni partizanski obleki in na mojem | tilniku | Silvijo v rožastem krilcu. |
Kmalu smo bili na zadnjem | ovinku | . |
je dodala po | premolku | . |
ostal doma, se sramuje oprtnika na | hrbtu | in oblice v želodcu, kajti pluga in |
sramuje oprtnika na hrbtu in oblice v | želodcu | , kajti pluga in voza, mesa in kruha |
Nad vasjo je na ozkem | pologu | stala naša čokata, siva cerkev. |
V desnem | kotu | pokopališča so stale štiri ciprese, |
v cerkev, ki je v čistem pomladnem | zraku | stala tik pred menoj, jasna kakor v |
Prikrajnarjevi njivi, zorani še po starem | načinu | , se jih je premikalo kar sedem: |
po tistem dokaj položnem in mehkem | svetu | , po vasicah in po samotnih domovih. |
Silvija je poskakovala na mojem | vratu | , ploskala z rokama ter se tako glasno |
zanergala teta, ko smo se ustavili na | robu | , ki je strmo padal v mračno Zatesno. |
Dobimo se pri | grobuuuu | ...« |
zavladala tišina, je udarila z okleščkom po | parobku | in še enkrat zakričala: |
listje je neslišno potrepetavalo v | vetru | , še moji podkovani čevlji so brez glasu |
Vranjeka, sem slišal, da je bil v mojem | klicu | obup. |
V | hipu | sva bila okrog brda. |
Kadetka je slonela ob gabrovem | grmu | in strmela predse. |
sva stopila bliže: v izpranem belem | peščencu | so zdaj rasle šmarnice v podobi zelene |
je Kadetka še enkrat ozrla v dob, na | kolniku | pri Očetovi senožeti pa se je poslovila. |
posadila Silvijo za vrat in stopila po | kolniku | . |
se je po | premolku | oglasila teta. |
laž ti ni prišla na jezik šele pri | grobu | . |
Ob tem živem | spominu | sem zmajal z glavo in se nasmehnil. |
sprijazni z usodo, temveč se ji postavi po | robu | in se spoprime z njo, je res mož v |
spoprime z njo, je res mož v pravem | smislu | te besede. |
To se pravi biti nenehno v | boju | in zmagovati. |
bridko usodo svojega naroda in v tem | boju | ni nikdar obupal, je bil tudi Boris |
tudi v bridki preizkušnji, ob težkem | udarcu | usode. |
V poznem | mraku | me je poiskal Kidričev kurir. |
Stopil sem za njim po ozkem in mračnem | hodniku | . |
Na | koncu | hodnika je Peter za hip obstal. |
Vse je bilo v | neredu | , pod je bil nastlan s papirjem in cunjami. |
Na njegovem | obrazu | je bila bridkost, kakršne še nisem |
In v tistem | hipu | me je zapekla vest, ker nisem mislil, |
Na | pragu | se je še enkrat ozrl, nato je tiho |
Molče sem šel za njim po | hodniku | . |
ga ne smem motiti v njegovem težkem | boju | , zakaj spoprijel se je z udarcem usode, |
se mi je, da nisem več v današnjem | času | , temveč, da se je odprla pred mano |
materam izpred oči in se zbirajo pri | mostu | , kjer se kopajo. |
varnem, in zato jo brez skrbi pobriše k | mostu | , kjer ga ob vodi že čakajo nagi tovariši. |
mu v svojem nerazumljivem otroškem | jeziku | govori sladke besede. |
Kjer ga v | zraku | prime, tam ga od sebe spusti!« zagodrnja |
vidim!« se otrese stric in začne kar v | žepu | preštevati drobiž in računati, če bo |
sončka ... in zračka ... saj, ves dan je v | hramčku | ... in danček je tako lep ... « |
Na | balkonu | kasarne pa stoji caposquadra z umivalnikom |
Caposquadra izgine z balkona, se v | trenutku | vrne s polnim umivalnikom in pljusk! |
naveličal,« treplja kravo po toplem | vratu | in šele ko se krava popolnoma pomiri, |
Žuželjč samo z rahlim začudenjem v | glasu | . |
mostom je svetlo zelena, on pa drvi po | mostu | , da mu zmanjkuje sape. |
bi se nenadoma znašel skoraj v tujem | kraju | in med tujimi ljudmi. |
je že lezel na kozla - a prav v tem | trenutku | je pridrvel ogromen motocikel s prikolico |
je že dober teden gorel v enem samem | plamenu | ognjeno rdečega cvetja, se je zdaj |
sejal drobne rdeče lističe po cestnem | prahu | okrog širokega korita in v korito samo, |
zbegano vrtel po visokem četverokotnem | kupu | gnoja ter v rednih presledkih zaprhutal |
ga Peter ne bo nikdar več ustavil na | mostu | , si pahnil na tilnik svojo čudno čepico |
zasmejal, se s plosko roko udaril po | čelu | in si rekel: |
Travnikarjevega strica za roko - a prav v tem | trenutku | se je množica zdrznila. |
Vrata so se odprla: na | pragu | se je pojavil caposquadra. |
krvi so se mu vijugali po zagorelem | vratu | in izginjali na poraščenih prsih. |
po prebujeni zemlji, po brstenju, po | soku | življenja. |
pesem so drobili v hitrem in odločnem | ritmu | . |
V širokem | pasu | se je razlivala po strmem osojnem pobočju, |
Ni zdržal na | miru | . |
Sekira je ostro zažvižgala po | zraku | in z glasnim treskom preklala vejnato |
Venček jo je na poti pustil pri | miru | . |
V cerkvi je dišalo po | vosku | in kadilu, ozračje je bilo omamno, |
skozi visoko lino in je v poševnem | žarku | zmeraj posijalo naravnost na Milico. |
Da bi bila doma na drugem | koncu | vasi! |
Zdaj se je ustavil v | vozlu | . |
enkrat mu požuga s prstom in že hiti po | vrtu | . |
zdaj gre mimo žive meje, zdaj je že v | gozdu | . |
Zdaj zdaj bo izginila v našem | gozdu | . |
grlo, da se je zravnal in pogledal po | kolniku | proti gozdu. |
poraščenimi okroglimi boki zapira dolino na | severu | . |
Tam se je obrnila v lepo zarisanem | loku | in odplavala nazaj proti vasi. |
Krožila je v tem začaranem | krogu | , zdaj više, zdaj niže, in bila je bolj |
da bo sedla in da mu bo sedla na tem | bregu | . |
Naglo se je pognal po | kolniku | . |
zazibal na »tistem presnetem okroglem | kamnu | ,« se je spomnil Milice. |
Pretkal se je skozi goščavo in obstal na | robu | najlepšega koščka sveta, kar jih je |
Venček je obstal ob | robu | gozda. |
z glavo, češ saj poje samo v mojem | spominu | . |
Zalival je vso jaso, brnel je v | zraku | , in Venčku se je zdelo, da v valovih |
zadnji zvok njenega glasu še brni v | zraku | . |
ji je začela nabirati na še zasoplem | obrazu | . |
Venček je začutil na | tilniku | njeno zadihano sapo. |
prihuljeno spustil v plaz in se začel po | trebuhu | plaziti navzgor proti skali. |
Venček je storil po njenem | zgledu | . |
In po | premolku | je dodala: |
Pretkal se je skozi goščavo in obstal na | robu | jase. |
Venček je slonel v | gozdu | ob deblu in poslušal. |
V radostnem | nemiru | so se spet razgrnila njegova otroška |
ogromni čeber, ki se je namakal pri | žlebu | in razširjal neprijeten vonj po plesnivem |
so hotele za vsako ceno v enem samem | dnevu | razbrskati ves gnoj. |
gorjače ter se z njo popraskal po tistem | delu | hrbtišča, ki ga človek nikakor ne more |
»Kaj pa je?« je v | strahu | vztrepetala Rejčevka. |
naposled se je prikazala trda noga v črnem | škornju | , nato še druga noga in za njo košata |
Prav v tistem | trenutku | je iz Usadarjeve hiše planil na cesto |
Policijski avtomobil je bil v prehudem | zaletu | , da bi se bil lahko ustavil, umakniti |
in sajasti kovačnici, kakor hudič po | peklu | , tudi sam ves sajast in črn. |
O | mraku | so ga nemirne noge prinesle v gostilno |
Ta glas je bil v našem | primeru | glas potovke Katre, ki je prekupčevala |
O novem | župniku | je povedala, da se je pregrešil zoper |
rajši pijanec, kar je verjetno tudi | bogu | bolj dopadljivo, kakor če se duhovni |
Da boš pustil ženske pri | miru | ! - |
»zato se ne bom prepirala o tvojem | hudiču | ! |
odskočili kakor jata piščancev, toda na | pragu | so obstali, se previdno obrnili in |
udrihati po kolu, da se pri vsakem | udarcu | pogrezne za celo ped. |
»Izgovor je dober, tudi če ga pes na | repu | prinese!« je zapiskal bajtar. |
Kovač se je znašel v | precepu | . |
V tem zlatem | času | se je nekoč kovač vračal iz trga, kjer |
O | mraku | ga je imel že toliko pod kapo, da mu |
sobe, visok in zravnan, in šele po | premolku | rekel nenavadno resno, skoraj mrko: |
žvižgajo vidre, ki se premetavajo v | tolmunu | . |
Ob | udarcu | mu je zavrela kri, prebudil se je stari |
hudičev; da so se zbudile v bližnjem | gozdu | tudi vse žlahtne ptice in odletele |
in da sta dve vidri, ki sta imeli v | tolmunu | pod cesto najbolj razžarjeni svatbeni |
Zmagal je kovač, čeprav je bil že na | robu | svojih sil. |
hudiča naravnost po velikem zakrivljenem | nosu | , in takrat je ta zagrešil taktično |
zaključil in potegnil s prsti po hudičevem | čelu | . |
Kovač, ki je bil v hudem | zaletu | , se je pogrnil po tleh, in hudič je |
»Daš besedo, da se v | miru | pogovoriva?« |
čeprav za šalo, kar pošteno mahnil po | hrbtu | . |
bilo, ker mu jo je bil kovač zlomil v | boju | . |
župnik in mogočno mahnil kovača po | hrbtu | . |
bil manjši, ga je mahnil po tistem | delu | telesa, ki ga vsaj pri župnikih ne |
Tako sem pred nekaj dnevi ob | potoku | v gozdni dolinici naletel na rože, |
zastavico, v črnem, dolgem, nizkem odprtem | avtomobilu | , je njihova sirena tako grozovito tulila, |
V | duhu | sem jasno videl, kako se ustavljajo |
Jerica se je preplašeno ozrla po | razredu | . |
hip obstala in se še enkrat ozrla po | razredu | , kakor bi nas prosila za razumevanje |
dekletce z bosimi nožicami kar podrsalo po | podu | . |
najmočnejši in tudi najpogumnejši v | razredu | . |
V | razredu | je zavladala nenavadna, napeta tišina. |
Potem je ostanek krede zagnala po | razredu | , stopila k oknu in globoko zajela zrak. |
Zibal sem se v | vrhu | in s tako trpko, brezupno jezo sanjal |
utopljenčeve roke so se zibale v deročem | toku | . |
Ravničar pa je seveda stal na | mostu | . |
čudnega, zakaj Ravničar je stal na | mostu | že dvajset let, poleti in pozimi, v |
dvajset let, poleti in pozimi, v soncu in | dežju | , v vročini in mrazu. |
pozimi, v soncu in dežju, v vročini in | mrazu | . |
Ure in ure je stal na | mostu | , si otipaval čire na umazanem vratu |
mostu, si otipaval čire na umazanem | vratu | ter nepremično strmel po dolini navzgor: |
Modrijan je postopal po | pločniku | pred svojo hišo, si tlačil tobak v |
Ravničar pa je seveda še stal na | mostu | . |
Našobil sem se in počasi odšel po | mostu | . |
sam pa je odracal po dolgem, belem | produ | . |
Po | presledku | je kihnil še enkrat stresel z glavo |
Tudi sam sem se ozrl po našem | bregu | in takoj zagledal Temnikarja, ki je |
je s sklonjeno glavo in z rokami na | hrbtu | prihajal na svojem travniku. |
rokami na hrbtu prihajal na svojem | travniku | . |
zajemal vodo ter posedal na velikem | kamnu | , pljuval tobačno slino v tolmun in |
Prišel je po | kolovozu | , obstal pri potoku in se izpod čela |
Prišel je po kolovozu, obstal pri | potoku | in se izpod čela ozrl čez reko za Modrijanom, |
se je spet nerodno zibal po svojem | produ | . |
Še čez vodo smrdi po | sleparju | ! ... |
In po | morilcu | ! |
Zdaj tudi po | morilcu | !« je pribil s temnejšim glasom in še |
Na | mostu | je stal, buljil proti svojim topolom |
Potipal si je svoje čire na | vratu | , se zamislil in spet zastokal: |
Ti boš stal na | mostu | , gledal in čakal. |
je Temnikar odločno udaril po prsnem | košu | . |
seka!« sem zavpil, zdrsnil po mokrem | kamnu | in se pogrnil pred Temnikarja. |
grobar Martin Kapun klečala pri drugem | topolu | in ga žagala z veliko žago počeznico. |
»Jernej, lepo te prosim, pusti me zdaj pri | miru | ! |
Temnikar, spustil glavo, prekrižal roke na | hrbtu | in se obrnil proti domu. |
Ravničar je pogledal kvišku po | topolu | in ga pobožal po raskavem deblu. |
Na | pločniku | so ležali razžagani topoli. |
Tekel sem po | kolovozu | , kolikor so me nesle noge. |
Ustavil sem se šele na Ravničarjevem | travniku | . |
oči, kadar svobodno zro po sončnem | svetu | in po svodu sinjega neba. |
svobodno zro po sončnem svetu in po | svodu | sinjega neba. |
samo zlat četverokotnik na umazanem | podu | jetniške celice, kadar vino prinese |
zaprt pred tridesetimi leti, v samem | začetku | svoje mladosti. |
Prišli smo v zadnjem | trenutku | . |
nenavadno slabe volje, sta me vlekla po | krovu | in grdo zmerjala stare istrske kmetice, |
Kmalu se je v okroglem | okviru | okna prikazalo prav tako sivo in umazano |
Ob vlažnem | zidu | je tekla velika podgana in vlekla za |
nikar ne maže svojih podplatov, a sem v | strahu | molčal. |
žarkov je sijal poševno in na umazanem | podu | je bil četverokotnik zlate luči, zato |
Ječar, ki je v copatah neslišno hodil po | hodniku | , je že trikrat bliskovito odprl lino |
Sesedel sem se na | pragu | . |
Vino se je razlilo po | podu | . |
In spet sem ga sušil na bridkem | četverokotniku | zlate luči, ki je počasi romal po celici, |
postelji nepremično kot mrlič na mrtvaškem | odru | ... |
klopotec in počakal, da se je zavrtel v | vetru | in zaklopotal. |
Kar videl sem ga, kako se vrti v | vrhu | cvetoče tepke. |
klopota, tako grozotno, da sem si v | obupu | zatisnil ušesa in zaprl oči. |
Čutil sem, kako se mi na | čelu | zbirajo znojne kaplje, a se nisem mogel |
je mirno zavrnila mama, in v njenem | glasu | je bilo toliko ljubezni in vdanosti. |
A glej, zdaj se spomnim pravljice o | bobu | , ki je poganjal steblo do neba, in |
primemo nemarno mrhovino, in ga v velikem | loku | vrgel proti reki. |
Nehote sem se ozrl po širokem | pasu | gladke ceste. |
Zavil sem s ceste in krenil po | kolniku | , ki se je vzpenjal ob suhem zidu. |
kolniku, ki se je vzpenjal ob suhem | zidu | . |
svojo hišico in svoje njivice prav na | vrhu | sveta in še vse obzidano z visokim |
korakov ob obzidju, se ustavil v borovem | gozdiču | in sedel na zid. |
razvalovano morje, jaz pa sem sedel na | vrhu | griča kakor na visokem jamboru in sem |
sedel na vrhu griča kakor na visokem | jamboru | in sem se peljal z njim. |
na piranskih strehah in so vihrale v | vetru | , so bile zastavice na ladijskih vrveh |
po stolpih stare trdnjave, po vitkem | zvoniku | , ki je kipel v nebo, po položnih strehah |
prepeval kadar se je igral na peči ali v | prahu | pred bajto. |
tri, ki še manjkajo, bom pa kar na | semnju | kupil!« se je norček pognal za njimi. |
stražmojster Dominik Testen v svečanem | kroju | . |
Ob | boku | mu je visela dolga sablja, okrašena |
in je tudi zviška in srepo gledal po | trgu | . |
je Tantadruj večkrat ogledoval pri | kmetu | Hotejcu, ki je bil nekakšen zaščitnik |
tukaj srečal svoje znance, zakaj na | semnju | se zbere vse: dobro in zlo, pravično |
gromkim glasom vneto razlagal o svojem | načinu | zidanja, Vojskar pa mu je prav tako |
vojaško pozdravil, a ker je bil še v | ognju | razlage o svojem zidanju, je takoj |
let je služil za hlapca pri skopem | kmetu | , kjer so baje jedli samo repo in krompir. |
gledal okrog sebe, nato pa obsedel na | zidu | ter začel tolči s kamnom ob kamen, |
palico ostrgal in izgladil na enem | koncu | , je bila na drugem koncu debelejša, |
izgladil na enem koncu, je bila na drugem | koncu | debelejša, ko jo je tam ostrgal in |
sredini, je bila spet debelejša na prvem | koncu | . |
Mladi ljudje, ki so v | krogu | stali okrog nesrečnikov, so se zakrohotali. |
»Pustite nesrečnike pri | miru | ! |
najbolj razumljiva in jasna stvar na tem | svetu | . |
si s smehom pregrnil obraz in šel po | svetu | . |
je hudomušno nasmehnil in izginil v | vrvežu | . |
Toda komaj se je znašel v | klancu | , že se je v hipu zbrala gruča razposajenih |
komaj se je znašel v klancu, že se je v | hipu | zbrala gruča razposajenih otročajev, |
»Ali boš zaspal v | snegu | ?« |
Če zaspiš v | snegu | , ne umreš, temveč zmrzneš!« |
»Oooo...« so v | zboru | zategnili župniki in zmajali z glavami. |
razlila po njegovem drobnem, nagubanem | obrazku | . |
»Zastrupil,« so v | zboru | ponovili tuji župniki in mu požugali |
raskavega debla in se obrnil nazaj proti | trgu | . |
Zdaj na | semnju | ni bilo več tako lepo kakor prej. |
prej vprašali, kako je opravil pri | župniku | . |
za njimi bučalo kakor v razburjenem | panju | , nato pa je spet zastokal: |
leseno žlico, rahlo udaril po vsakem | zvoncu | , prisluhnil, ga odvezal in nato privezal |
odvezal in nato privezal na drugem | koncu | . |
Prav v tistem | hipu | pa so se odprla vrata in na pragu se |
tistem hipu pa so se odprla vrata in na | pragu | se je prikazal Batov Janez, ki so mu |
»Janez, kar naprej, da bomo vsi na enem | kupu | , čeprav je svet tako velik!« |
Ven!« so v | zboru | zahrumeli vsi in Presveto Moštaco skoraj |
korakov, so se vrata široko odprla in na | pragu | se je |
Samo na drugem | koncu | je še stal vrtiljak. |
razširjenimi rokami brezupno onemel v nočnem | vetru | . |
in kose papirja, ki so se zibali v | zraku | kakor velike umazane snežinke. |
se plašne sence, ki so jih metale po | trgu | . |
vrtiljaka in se nato začeli vzpenjati po | klancu | proti cerkvi. |
Visoke ciprese so se upogibale v | vetru | kakor velike sveče in namesto plamenov |
Zato pa se je po | premolku | prijazno oglasil Matic Enaka Palica |
poti med cipresami, ki so šumele v | vetru | in se priklanjale. |
Na | koncu | poti so se obrnili na levo mimo mrtvašnice |
so bile pečene goske na podolgovatem | krožniku | z zlato |
odprla in širok pas zlate luči se je v | snopu | razgrnil po dvorišču. |
Potem se je v tistem | snopu | prikazala mogočna črna senca. |
»Tantaradra!« je še enkrat, po | glasu | sodeč nepreklicno zadnjič, poklicala |
tisoče prav takšnih golobov v mogočnem | loku | poševno spuščalo z neba. |
V nenehnem srebrnem | traku | so leteli nizko med črnimi cipresami, |
cipresami, ki so kar drhtele v živem | vetru | njihovih kril. |
Tantadrujeve glave, nato pa spet v mogočnem | loku | poševno drseli v nebo. |
»Tukaj smo na svetem | kraju | .« |
pognali iz gostilne, se zbegano vrteli po | trgu | in iskali rdečega petelina. |
velikanski črni spomeniki, cerkovnik pa je v | strahu | poskakoval pred njimi in kričal: |
tako odločen in tako pogumen, da v | trgu | niso ostale samo ženske, temveč tudi |
ozrli v črne ciprese, ki so vršale v | vetru | . |
»Ali gori?« je po | premolku | vprašal stražmojster. |
med ciprese, ki so grozeče vršale v | vetru | in se sklanjale nadnje kakor razbičana |
prišli do mrtvašnice, je bila pesem pri | kraju | . |
Samo polni bas, ki je v | zanosu | najbrž pozabil, da je pesmi že konec, |
»Tukaj smo na svetem | kraju | !« |
»Ooo!...« so v | zboru | zategnili tuji župniki in zmajali z |
norček in takoj nato z novim upanjem v | glasu | vprašal: |
zlatega, zavretega vina, dišečega po | cimetu | in nageljnovih žbicah, so se spet nasmehnili. |
čas, zato je samo včasih zadišala po | pelinu | , zdaj pa, ko je po štiridesetih letih |
Od tistega trenutka, ko sem v svojem | prividu | videl, kako so štirje norci prišli |
Videl sem samega sebe, kako sedim na | vrhu | sveta, na suhem zidu pri borovem gozdičku |
kako sedim na vrhu sveta, na suhem | zidu | pri borovem gozdičku nad Piranom. |
vrhu sveta, na suhem zidu pri borovem | gozdičku | nad Piranom. |
otročji, da pri slehernem zvezdnem | utrinku | tiho izgovorim svojo najglobljo željo, |
okrušenega vojščaka in se spustil po | kolniku | . |
golobov, ki so v nenehnem srebrnem | traku | leteli skozi mojo dušo. |
V | začetku | je bilo vse zelo preprosto in kar lepo. |
Kmet si je z dlanjo potegnil po | čelu | in z leno kretnjo otresel znojne kaplje. |
premikati sem in tja po zveriženem | podu | . |
Srečen sem!« je v nekakšnem valčkovem | ritmu | tako glasno utripalo v njem, da mu |
Po | čelu | , po licih in okrog ust je imel že kar |
vijugasti sledi njegovega življenja in v | potu | svojega znanstvenega obraza natančno |
preštejejo rebra in dlake na prsnem | košu | ! |
čeprav je skoraj drgetal po tistem lepem | trenutku | , ko si bo skuhal turško kavo, sedel |
Stal je v sajastem, črnem | okviru | obokanih vežnih vrat svojega starega, |
izlizanem kamnitem | pragu | , v starih in razbitih škornjih, v starem |
škornjih, v starem avstrijskem vojaškem | plašču | , v stari in oglodani polhovki, s čutaro |
pazduho, s težkim, nabitim samokresom v | žepu | . |
- Kakšen mir je v tem | človeku | ! - je navdušeno pomislil Peter Majcen. |
Tam, že prav na | robu | , se je v zimskem soncu še rahlo pozibaval |
Kmet je s čevljem podrsal po | podu | in se odkrehal. |
na deželo, da bi se nekam zaprl in v | miru | pisal, a ne da bi mi kdo ves dan ‘kajpakal’ |
nekoliko razpadla, samotna pristava v | koncu | doline, pod črnim smrekovim gozdom, |
Na | trgu | je vsak dan več proizvodov; tudi takšnih, |
drži čemerno, kakor da bi imel čir na | dvanajstniku | ... |
Nehote se je ozrl in poblisnil po | kmetu | ! |
Kmet je s čevljem podrsal po | podu | in se globoko odkrehnil. |
Šla sta iz sobe in sta na | koncu | temačnega hodnika našla staro mizo. |
»Tako, zdaj bo pa vse v | redu | !« je rekel s poudarkom. |
tako hrupno premikati po zveriženem | podu | , da je kar ropotalo. |
- Hudiči bodo šli po | kolniku | in nato po Vratarski stezi, sam pa |
zdaj, ko si že skoraj z obema nogama v | grobu | , samo na svojo prvo misliš! |
velika ljubezen zgori v svojem lastnem | ognju | , velika bridkost utone v svojem lastnem |
V njenem | glasu | je bila že prava zaskrbljenost. |
S tabo pa danes prav res nekaj ni v | redu | ! |
In obstal je na | pragu | , ker se je začudil, da je že skoraj |
strdila v mrzel kamen, ki mu je obležal v | drobu | . |
čudno mu je, kako mu leži mrzel kamen v | drobu | , pa se je premislil, ker je vedel, |
krotami, ki so odhajali po zasneženem | kolniku | , in je sklenil, da bo šel takoj v Robe |
srečno minil in da bo pri Usadarjevem | produ | pristal na drugem bregu. |
Usadarjevem produ pristal na drugem | bregu | . |
Stal je na | pragu | , in glej, kakor hitro je sprejel svoj |
tnalo in voda, ki je po zaledenelem | žlebu | v tenkem srebrnem loku padala v škaf, |
zaledenelem žlebu v tenkem srebrnem | loku | padala v škaf, gol šipkov grm, ki se |
oblaček, ki je rahlo vztrepetaval tam na | robu | jasnine in se poslavljal. |
usodnega stavka, ki ga je imel že na | jeziku | . |
Temnikar je bil že pri | hlevu | . |
Stala je na | pragu | , črna v okviru črnih vrat. |
Stala je na pragu, črna v | okviru | črnih vrat. |
je odkrehnil in podrsal s čevljem po | podu | . |
»O nekem starem | kmetu | !... |
partizanov, ki so jih tovariši skrili v | gozdu | , da pridejo po hajki ponje. |
V tistem | trenutku | je mislil samo na to, da je smrtno |
razume in ... se potem zvija kakor kača v | precepu | in ... in nemara še brez potrebe... |
in izpred vojne in ... in smo bili v | vrtincu | vojne in ... in smo v tem groznem vrtincu |
vrtincu vojne in ... in smo v tem groznem | vrtincu | in ... in kako bi rekla... in smo v tem |
in ... in kako bi rekla... in smo v tem | vrtincu | izgubili glavo in ... in hočem reči, |
»In vse o pravem | času | , kajne gospod?« |
tja po gladki temi, po tistem črnem | ledu | , in nato izginile. |
strdila v kamen, ki mu je mrzlo obležal v | drobu | . |
obup, ta tesnoba, ta mrzli kamen v | drobu | ?« |
zemlja obrne in glej: zaradi kamna v | drobu | izgubim težnost in padem v tisti brezdanji |
švignem navzdol ob tistem gladkem belem | zidu | , švignem mimo strehe, mimo dimnika, |
Le zakaj so v tem | kraju | tako čudna imena? |
stisnil pesti in odločno zamahnil po | zraku | . |
glava, nasajena na dolgem zarjavelem | vratu | , se je potresala ob vsakem udarcu kladiva. |
zarjavelem vratu, se je potresala ob vsakem | udarcu | kladiva. |
misli nehati, pa se je še o pravem | času | premislil. |
Na | pragu | vežnih vrat je Petru Majcnu zastala |
ker se mu je zdelo, da je v kmetovem | glasu | zvenelo zadovoljstvo. |
Če že greste na sprehod, krenite na | koncu | drevoreda na desno, po trdi cesti. |
nekakšno čudno slutnjo, s kamnom v | drobu | , kakor se reče, pa je hitro vstal, |
globoko zajel zrak in jo naglo mahnil po | drevoredu | . |
Zasukal se je na peti in krenil po | kolovozu | . |
je ponovil še enkrat in se po dolgem | drevoredu | ozrl proti pristavi. |
odločno obrnil na levo in jo mahnil po | kolovozu | . |
Na | ovinku | pa je kar obstal. |
lasje so se ji usuli na ramena in po | hrbtu | . |
Stala je sredi smrek, samo na spodnjem | koncu | kolovoza je rasel visok javor. |
ki je mirno žarela v svojem rožnatem | nadihu | , kakor pozimi mirno žari zasneženo |
Na | hrbtu | griča je bila gruča temno zelenih dreves. |
levico je pomahal kolovozu in krenil ob | potoku | . |
Zamahnil je s palico po | zraku | in stopil naprej. |
Kmalu se je znašel na | robu | precej širokega jarka. |
Obstal je pri lepem | tolmunu | . |
In vsa v senci, ker je pri | tolmunu | rasel nenavadno visok in tudi nenavadno |
In v košatem | gabru | se skrivajo mladi Pani ter se jezijo |
bezgom, njene bele roke plavajo po | zraku | in udrihajo z mokro belo rjuho po belem |
udrihajo z mokro belo rjuho po belem | perilniku | . |
čevlji mu grdo zaškripljejo na gladkem | kamnu | . |
obrne in ga z mokro rjuho oplazi po | obrazu | . |
toda prav kmalu se je znašel na trdem | kolovozu | , ki se je precej strmo vzpenjal navkreber. |
Njegovi škornji so ostro škripali v | snegu | , on pa je hvalil in bodril svoje stare |
širokoplečati Krn, ki je tam daleč na | koncu | doline žarel v svojem belem zimskem |
doline žarel v svojem belem zimskem | kožuhu | . |
Saj vidiš, sekiro imam... in v | žepu | tiščim tega ognjenega hudiča! se je |
nemirno poskakuje sem in tja po svojem | kotu | . |
Odkorakal je po razritem in precej blatnem | kolovozu | , ki se je vijugal po hrbtu griča. |
blatnem kolovozu, ki se je vijugal po | hrbtu | griča. |
njo, trop drobnih žabic se je v lepem | loku | pognal iz trave in skočil vanjo. |
»Ali se je v tem | zaselku | kaj spremenilo od tistih časov, ko |
Ob | kolovozu | se je natekalo jezerce goste, temno |
je kljub temu že štiri leta držal v | hlevu | .« |
No, ko je bilo vse pri | kraju | in so babe prinesle svečo, sem videl, |
pretepi, da sem včasih, ko mi je bilo pri | delu | dolgčas, še sam sebi pripovedoval o |
Potrepljal jo je po toplem | vratu | in se umaknil od jasli. |
Mar je po svojem | občutku | do sveta kaj drugačen?... |
Naglo se je pognal po | kolovozu | , ki je bil bolj in bolj podoben koritu |
Majcen je obstal nad vinogradi, na | vrhu | desnega pobočja Tihega dola. |
rekel tistim trem košatim vrbam ob | potoku | , da se bom nazaj grede spustil k njej. |
In ob | potoku | še zmeraj gredo tiste tri vrbe, tri |
rame in uprl pogled v košati gaber pri | tolmunu | . |
V | gabru | ?... |
Seveda, v | gabru | je! |
podobe, ki se je nekoč odzrcalila v | tolmunu | ... |
tisti trenutek, ko je za hip obstala na | robu | tolmuna, preden je zabredla vanj, skrivaj |
gaber že čuti v skopem, pojemajočem | soku | , da so stare korenine utrujene - takrat |
je zbudil s tistim čudnim kamnom v | drobu | , do sončnega zahoda, ko je prestreljen |
ker je imel ti dve besedi zmeraj na | jeziku | . |
se črna kača počasi zvijala po belem | pesku | . |
pobliskavajo mrzle maroge na mrzlem kačjem | hrbtu | . |
pa je nenavadno glasno in pri vsakem | tiktaku | je Temnikarici padla grenka kaplja |
čutila je, kako se Temnik pri vsakem | tiktaku | zdrzne in kako se v kratkih sunkih |
Kadar je zunaj v | mrazu | hrstnila veja ali pa je v slemenu pod |
Globoko v sebi, prav v | drobu | , je začutila, da bi morala takoj k |
zavila na desno in se potegnila po | robu | Gorenje njive. |
priprtim očesom, z levico se je praskal po | vratu | . |
Justina in Tone sta se premaknila, na | pragu | pa sta obstala in se ozrla. |
zagledala črno kačo, ki se plazi ob | potoku | . |
bi s kladivom tolkla po okamenelem | času | . |
se je v hčer, ki je sedela v drugem | zapečku | in klekljala. |
Spomnila se je, kako mu je bila ob | slovesu | rekla: |
se je, kako je dolgo stala na mrzlem | pragu | , in spomnila se je, kako je naposled |
črna krogla še precej časa nihala na | robu | beline, nato pa je tudi ta nenadoma |
Spomnila se je, kako je v tistem | trenutku | rekla: |
je, kako je tedaj začutila kamen v | drobu | . |
Spomnila se je, kako jo je zapeklo v | želodcu | in kako ni utegnila misliti na to, |
Na | robu | beline so se v vsej velikosti prikazali |
Obstali so na | vogalu | hleva. |
zaničljivo pihnila skozi nos, v mrzlem | nasmehu | pokazala zlate zobe in se počasi obrnila |
obrobljena očala v prekrižanih rokah na | hrbtu | ter si prav od blizu ogledovala starinske |
- Pustite ju pri | miru | ! |
rekla odločno, a vendar s prošnjo v | glasu | . |
Potegnila mu je z dlanjo po mrzlem, mokrem | čelu | in zaprla oči. |
kazalca potrkala Prekleto strešnico po | čelu | in se zarežala: - |
vitka jeklena vzmet je zabrnela po | zraku | kakor drobna ptica; priletela je na |
Obstala je pri golem šipkovem | grmu | , ki se je nagibal čez počrnelo in preperelo |
vzdihnila z nekakšnim olajšanjem v | glasu | . |
jih pobrisala izpred sebe, a v tistem | trenutku | je laški pribočnik poskočil, z razširjenimi |
telo pa se je zrušilo in obležalo na | pragu | tako belo, tako zvito in tako nepremično, |
razlikujeta moška in ženska naloga na tem | svetu | . |
Moški je junak v | boju | , ženska v trpljenju, a trpljenje je |
naslonila na ograjo pri golem šipkovem | grmu | . |
pravzaprav vsa ta strahota godi v pravem | redu | : najprej je šel Jernej, potem Tone, |
V | hlevu | so zamukale krave. |
v močnih curkih brizgnila po belem | snegu | . |
Zarojile so po | zraku | , tam ugašale, ugasnile, padale na tla |
počasi, a s trdnimi koraki spustila po | obronku | . |
je potišala in se začela zbirati v | krogu | . |
njenimi nogami, in si z roko zasekala po | tilniku | . |
Sekira je švignila ob počrnelem | zidu | , švignila mimo plamenov in dima, švignila |
Da, sedel je na | obronku | nad Tihim dolom. |
spustil v dolino do zelenega travnika, po | travniku | do črnega potoka, ob potoku mimo črnih |
travnika, po travniku do črnega potoka, ob | potoku | mimo črnih vrb do črnega tolmuna in |
črnega tolmuna in tam obstal na belem | perilniku | , ki se je stiskal v črno senco črnega |
se je premislil in šel kar naprej ob | potoku | do črnega gozda, po gozdu do črnega |
naprej ob potoku do črnega gozda, po | gozdu | do črnega hriba in nato po črnih vrhovih. |
prizor,« ji je prikimal z rahlim očitkom v | glasu | . |
radost, ki ga je preplavila po vsakem | trenutku | navdiha, po vsakem novem razodetju, |
sramu, kakršna tudi po ljubezenskem | višku | pade v prvo minuto tišine ter pravima |
Zbirala se mu je v | drobu | ter je bila težja in težja. |
fotografijo, ki so jo bili našli pri nemškem | ujetniku | : na goli mizi sta bili postavljeni |
V | hipu | si je bil zapomnil vse poteze in kmalu |
zagledal, večkrat sta se mu prikazovala v | polsnu | , posebno |
starega fantička, ki je stal ob samotnem | macesnu | v pobočju nad hišo; stal je kakor okamenel, |
V naši deželi, tem majhnem | tolmunu | , so se odigrali strahotni prizori, |
resnici sploh je, pa sem obstal na tem | obronku | in pozabil na trobento, ker sem se |
Obstal je na | robu | hoste. |
je šele začutil, da ima spet kamen v | drobu | . |
Prestopil je to mejo in se giblje v | prostoru | širše in višje tragične usodnosti, |
Tista, ki se je bila prej ustavila pri | javoru | . |
Na njenem lepem | obrazu | je bilo presenečenje, a pod presenečenjem |
Majcna, ki je obstal pri stari vrbi ob | vinogradu | . |
njegovih prsih, votlo je bilo v njegovem | drobu | - in bil je sam. |
V | vinogradu | . |
Komaj tri korake pred sabo je v | vinogradu | zagledal starca, ki je trobil. |
pretekli in prihodnji, vsak na svojem | bregu | , srednji rod, ki je med njima, pa zdaj |
starec in si nato z dlanjo potegnil po | čelu | in čez oči. |
zato, ker je bil napev otožen; v njenem | zvoku | je bila še neka druga, globlja žalost, |
neprijetno, da se je jezno postavil po | robu | svojim mislim in svojim občutkom: |
Njegov pogled je obstal pri | tolmunu | . |
jo zavila in udarila z njo po belem | perilniku | . |
V | gozdu | se je bila pritisnila k javoru in prej |
Spustili so se ob | vinogradu | . |
njegov pogled je zmeraj obstal pri | tolmunu | , kjer se je Javorka zibala kakor cvet. |
Vtikal je svojo debelo roko v razpoke v | zidu | , pod nizko slamnato streho, nad podboj |
Jankec sedi pa na | pragu | . |
»Da, tako je to: jaz sedim v | kotu | , Jankec pa na pragu. |
to: jaz sedim v kotu, Jankec pa na | pragu | . |
Na | pragu | sedi, da lahko gleda domov. |
Potrkal je po | sodu | |
Vino je teklo v lepem | loku | ; bilo je rdeče, bledo rdeče kakor vodena |
Katerega leta?« je po | premolku | vprašal Peter Majcen. |
»Na | koncu | je ... prav na koncu je že...« |
»Na koncu je ... prav na | koncu | je že...« |
Potegnil si je z dlanjo po | čelu | , zmajal z glavo in potem rekel z navadnim |
Vzel je majoliko in se odzibal v | polmraku | k sodom. |
zažuborelo v majoliko, spet je potrkal po | sodu | in rekel sam sebi: |
Zagledal je žensko v črnem, ki se je pri | tolmunu | pogovarjala z Javorko. |
»Veste, včasih, ko sem služila na | gradu | , sem veliko brala. |
Skoraj bi lahko rekli, da je človek na | svetu | samo zato, da doživi svojo povest!« |
stari Blažič in si z dlanjo potegnil po | čelu | . |
Molk je objel vse tri in v | objemu | , ki je bil bolj in bolj tesen, je skoraj |
Jankec je nepremično obsedel na | pragu | , stari Blažič se je zamaknil predse |
se s potrtostjo zavedel, da je v tem | trenutku | prav gotovo manjši in nebogljenejši |
rokah in se tako čudno svetlikala v | polmraku | . |
in počasi izdihnili v trepetajočem | odmevu | . |
»Trikrat,« je zasopel ded in segel po | kozarcu | . |
starec in se spet potegnil z roko po | čelu | . |
V njegovem | glasu | in pogledu sta bila dvom in pomilovanje. |
V njegovem glasu in | pogledu | sta bila dvom in pomilovanje. |
povejte še enkrat tisto o pastirici in | javoru | .« |
»O pastirici in | javoru | ?« je zamrmral stari Blažič, ne da bi |
»O pastirici in | javoru | ?« se je zamislil Peter Majcen. |
bi se bil zamaknil v sliko v črnem | okviru | . |
Jankec je sedel na visokem | pragu | , kakor bi jahal lesenega konjiča. |
zasopljen in začutil je, da mu znoj teče po | hrbtu | . |
mladosti, in njegovo telo se je s tesnobo v | drobu | spomnilo nekdanjega strahu: |
mahnil... da, in mahnil bom po zveri, ne po | človeku | ! - je glasno rekel in se oddahnil. |
- In mahnil bom po zveri, ne po | človeku | ! - je trdo ponovil in vstal. |
- In mahnil bom po zveri, ne po | človeku | !... |
Spreletelo ga je po | hrbtu | . |
- Ob petih bo sonce na | vrhu | - je pomislil. - |
In mahnil bom po zveri, ne po | človeku | ! |
Tako brez skrbi ležijo v svojem | brlogu | , da se bomo lahko privlekli prav do |
že zagledal kri, ki je brizgnila po | snegu | . |
Mahnil bom po zveri in ne po | človeku | ! - je hripaje ponavljal in čakal. |
Toda oplazil ga je samo po | hrbtu | , ker se je oni že bliskovito obrnil |
in z ušesom tako silovito udaril po | koncu | cevi, kakor je včasih udrihal po jeklenem |
kakor je včasih udrihal po jeklenem | klinu | , ki ga je zabijal v skalo. |
govori o Temnikarju, temveč o svojem | sinu | . |
Ustavil se je šele pri | tolmunu | . |
V | gozdu | se je Peter Majcen oddahnil. |
Zravnal se je in naglo krenil po | kolovozu | . |
Pri | javoru | se je ustavil. |
je šla s teto, da bi ji pomagala pri | mrliču | .« |
Pri | javoru | je nekaj zabrundal, nato je zamahnil |
Petru Majcnu je bilo zdaj žal, da ni na | kolovozu | . |
In tam na | koncu | se je belila pristava kakor začaran |
A ne v tem | smislu | , drugače. |
In Temnikar je bil že v | drevoredu | . |
Na | pragu | pa ga čaka Tilčka. |
Na | pragu | je stala Javorka. |
»Izdal sem se, da sem jo videl pri | javoru | !« ga je prešinilo. |
švignila mimo njega in naglo krenila po | drevoredu | . |
»Kdo je to?« je vprašal in pokazal po | drevoredu | . |
sobe, stopil k oknu in pogledal po | drevoredu | . |
nastal prav zaradi nje, ker je stala na | pragu | ?... |
Črnilogar se je tiščal v | kotu | za mizo. |
Prižgal si je cigareto, prekrižal roke na | hrbtu | in začel korakati iz kota v kot, kakor |
Mrzli kamen v | drobu | je bil težji in težji, neznani nemir |
duši, ko je bil še otrok in se je o | mraku | vračal mimo pokopališča. |
»Samo v mojem | spominu | doni... |
je vso svojo voljo in se zamaknil po | drevoredu | . |
Pomel si je oči in spet pogledal po | drevoredu | . |
Zamaknil se je po | drevoredu | in dolgo čakal; cesta je bila prazna, |
Prišli ste ravno ob pravem | času | . |
na belih, močnih prsih in na vitkem | vratu | se je jasno videla obraslina petokrake |
se je iz njenih velikih oči po vsem | obrazu | razlilo razočaranje, bridkost in jeza |
Kmalu se je prikazala in odplavala po | drevoredu | . |
»A če bi vi slišali, kako v | ognju | tulijo pravi, res živi ljudje...« |
in se zleknil po postelji, da bi v | miru | pokadil cigareto. |
Kmet se je zibal po | drevoredu | . |
zajel nočni zrak in naglo krenil po | drevoredu | . |
»Ne!« je zakričala v smrtnem | strahu | . |
Obstal je na | pragu | in si z roko potegnil po čelu. |
je na pragu in si z roko potegnil po | čelu | . |
»Končano je!...« je zamrmral z obupom v | glasu | , ne da bi z mislijo vedel, kaj je pravzaprav |
Počasi je krenil po | drevoredu | . |
kovine, ki se je prekalila v krvavem | ognju | , raven in ponosen, s plamenitim in |
napisati preprosto novelo o preprostem | kmetu | , on pa je rasel in rasel v mojih sanjah |
kakor mrtvo železno nihalo v temnem | stolpu | ... |
Na daljnem | robu | neizmernosti je bridko donela trobenta, |
V starih časih so rajši peli o | gaju | . |
Tudi sam sem o | gaju | najprej bral v pesmih in povestih, |
Moj gaj je bil pri | potoku | Skopičniku, v ozki in kratki dolinici. |
V zgornjem | toku | je bilo nekaj majhnih slapov, potem |
Samo blizu izliva v Idrijco, ob | kolovozu | , so bili trije mirni tolmunčki, tako |
Ure in ure sem sedel na svojem | prestolu | , si podpiral težko otroško glavo, strmel |
In tako sem v vrbah ob | potoku | slišal marsikaj nenavadnega, včasih |
prstom potegnil po sivozelenem svilenem | žametu | . |
sklonjeno kakor zmeraj, vendar sem v | duhu | videl njegove modre oči. |
modri lonec, čeprav ga je držal na | hrbtu | v prekrižanih rokah. |
Razgrnil je vrbje, se razkoračil na mokrem | kamnu | , jezno vrgel roke od sebe in se obrnil |
rekel s prizvokom nevoščljivosti v | glasu | : |
Človek pa se na tem | svetu | komaj trikrat obrne in je že ves umazan. |
in napel oči, da bi videl, kaj ima v | tolmunu | , pa sem bil prekratek. |
Toda na spolzkem | kamnu | sem izgubil ravnotežje ter z obema |
»Toda kaj je v | tobaku | lepega?« |
»V | tobaku | ?« se je začudil in me premeril iz globine |
Nekaj trenutkov sem stal ob | tolmunu | , potem sem stekel na obronek, da bi |
Roke je imel prekrižane na | hrbtu | , da sem videl njegov modri lonec. |
Toda po tistem | blisku | je bila moja dolina drugačna: ni bila |
stopil v materin vrtiček, kjer je pri | plotu | rasel grm pelina. |
slovenski knez, ki je sedel na svojem | prestolu | nad izvirom čiste vode in žvečil vršiček |
Spet je prišla pomlad in na mojem | vrtu | je zacvetela češnja. |
V | krogu | vrtijo razigrani ringaraja, se ozirajo |
čaka še toliko nerešenih vprašanj o | svetu | in sadu, o življenju in smrti ... |
toliko nerešenih vprašanj o svetu in | sadu | , o življenju in smrti ... |
»Aha, aha ...« rečem in v mojem | glasu | ni prav nobenega navdušenja in v očeh |
klopotec in počakal, da se je zavrtel v | vetru | in zaklopotal. |
Kar videl sem ga, kako se vrti v | vrhu | cvetoče tepke. |
Čutil sem, kako se mi na | čelu | zbirajo znojne kaplje, a se nisem mogel |
je mirno zavrnila mama, a v njenem | glasu | je bilo toliko ljubezni in vdanosti. |
A glej, zdaj se spomnim pravljice o | bobu | , ki je pognal steblo do neba, in mladega |
Sedel sem na | robu | postelje, oče me je stresal in mi ljubeznivo |
Obstal sem na | kolniku | , ga zavihtel v velikem loku in ga vrgel |
sem na kolniku, ga zavihtel v velikem | loku | in ga vrgel proti reki. |
zdaj v klopotec, ki se vrti v cvetočem | vrhu | in klopota. |
Na | pragu | pa mi noga nekako nehote zastane. |
Še bi rad obstal na | pragu | in gledal v pomlad, pa se bojim nepotrebnih |
»Oh, ali nam boste tudi o | času | povedali zgodbo?« je vzkliknila Tinka. |
»O, o | času | bi se nemara dalo marsikaj povedati,« |
»Zdaj nam povejte o | kamnu | . |
recimo, da se je ta kamen rodil na samem | vrhu | Rodice.« |
Bodi lepo pri | miru | in poslušaj.« |
Sedel je na | vrhu | Rodice, kakor otrok sedi v materinem |
Orel in orlica sta se prestopala po | kamnu | in se spogledovala z zaljubljenimi |
»Daj no, pusti ga pri | miru | !« je orel rekel orlici. |
»Pusti ga že pri | miru | !« jo je naveličano prekinil orel. |
Nič kaj ga ni mikalo, da bi tičal v | zidu | hiše ali v zidu velike palače v mestu |
mikalo, da bi tičal v zidu hiše ali v | zidu | velike palače v mestu ob morju. |
belilo na pročelju županove hiše ali na | zvoniku | . |
»Veliko jih obleži v | gozdu | in na gmajnah, ob poteh in v reki. |
Morda je samo ajda valovila v | vetru | . |
čutil je v sebi, kako bi se v njenem | objemu | počasi zmehčal, se razsul in se združil |
Na | travniku | . |
»Eh, pusti ga pri | miru | ,« je rekel macesen. |
»In zakaj me v | viharju | braniš s svojimi močnimi vejami?« |
»Eh, kaj bi, na tem | svetu | vsi drug drugemu zapiramo pot do sreče,« |
V tem | času | sta se še bolj zbližala, še bolj sta |
Dokler je še živela v | gozdu | , je zibala ptice, ki so gnezdile v |
Kamen pa je bil seveda še dolga leta v | gozdu | . |
Ustavil se je na | kolovozu | z drugimi kamni. |
Vendar mu je bilo zdaj lepše kakor v | gozdu | . |
V tistem | zidu | je tičal trideset let. |
je, da se otroci vračajo iz šole po | kolovozu | . |
vse hudo in je videl vse, kar je na | svetu | črnega in grobega, ki je včasih tudi |
Še bo lepo na tem | svetu | , dokler bodo ljudje kakor vi otroci, |
reki, a ni šel čez njivo, šel je ob | robu | in gledal, da ne bi stopil nanjo. |
Otroci pa so obstali na mestu ob | robu | njive s torbicami v rokah, čisto tiho |
Stari mornar Andrej je sedel na | pragu | svoje koče in kadil. |
bele ovčke, ki se pasejo na modrem | travniku | neba. |
znal povedati povestico: o drevesu, o | grmu | , o veverici; nekoč je povedal celo |
veverici; nekoč je povedal celo o sivem | kamnu | , ki je samoten in zapuščen ležal v |
pšenice, se je Srečko ustavil pri cvetočem | maku | in vprašal: |
»Že vem,« se je po | premolku | oglasil stari mornar. |
ročaj, na njem so bili jermeni in na | koncu | vsakega jermena je bilo svinčeno zrno, |
stebelca gredo poganjki, to so jermeni, na | koncu | poganjkov so še zaprti popki, to so |
nasmehnil stari mornar, prekrižal roke na | hrbtu | in krenil po mehki stezi. |
okrog njive, ki se je v popoldanskem | vetru | prelivala kakor štirikotno zlato jezero. |
nenavadni luči v njegovih očeh in po | nasmehu | so vedeli, da mu je pravljica dozorela, |
delili grajski biriči s palico po golem | hrbtu | . |
Na nekem | gradu | je takrat živel graščak, ki je mislil, |
potrebno, ker se je sinko vrgel po | očetu | . |
naštel petindvajset udarcev po golem | hrbtu | . |
tankega, kakršen je bil jermen na njegovem | biču | . |
Prišel je do grajskega ječarja, ki je v | čebru | namakal leskove palice, da bi bile |
napnejo mišice, kakor bi udrihal po | kamnu | , pa je palice takoj konec.« |
napredek, je odtlej življenje in orodje na | gradu | nenehno dopolnjeval. |
»Sedem je dni v | tednu | , sedem je naglavnih grehov in vsak |
razširili in postali znani v vsem srednjem | veku | . |
zamahovanja raztrgal bič na tlačanovem | hrbtu | . |
»In kdo je prvi na tvojem | spisku | ?« |
In jih je po pisarjevem | hrbtu | odmeril petindvajset. |
svojim imenom in jo pribij na steno v | hodniku | , na tablico pa obesi tale svoj bič. |
Pri mojem | sosedu | pa še zmeraj mlatijo biriči s koli |
ugotovili, če so njihovi osebni biči v | redu | . |
breskve, ki jih je kradel po grajskem | vrtu | . |
Pel je o | vetru | , ki je švigal mimo, da ne bi slišal |
se mu je iztrgal iz rok, švignil po | zraku | in padel v njivo med zlato žitno klasje. |
grad, da bi graščaku povedal o strašnem | čudežu | . |
rekel in začel udrihati po valptovem | hrbtu | . |
Udrihal je in udrihal, da je žvižgalo po | zraku | . |
in mu povedali, da se pri cvetočem | biču | zbirajo tlačani. |
V smrtnem | strahu | se je obrnil in tako spodbodel konja, |
konja, da se je splašil in v divjem | diru | vrgel gospodarja s sedla, da je obležal |
Nekoliko nižje se je po | prekopu | Saint‐Martin, stisnjenem med zapornici, |
je bila z lesom naložena ladja, na | bregu | pa dve vrsti sodčkov. |
je skoraj izginilo v dolgem rjavem | suknjiču | , je sklanjal glavo, na kateri je imel |
do sredine bulvarja, sta se v istem | trenutku | usedla na isto klop. |
Mali mož je v sosedovem | klobuku | zagledal napis Bouvard, drugi pa je |
drugi pa je v čepici botra v dolgem | suknjiču | zlahka razločil besedo Pécuchet. |
Nenadoma je po | pločniku | prikolovratil pijanec - in v zvezi |
Po | tlaku | je priropotalo nekaj železnega, zavitega |
mizo, ko sta ugotovila, da sta oba po | poklicu | pisarja, Bouvard v trgovski hiši, Pécuchet |
spoštljivo je govoril o nekem Dumouchelu, po | poklicu | profesorju. |
govoril o nekem Dumouchelu, po poklicu | profesorju | . |
izgovorov, temveč je še sitnaril pri | zapitku | . |
so na policah, treh stolih in starem | naslanjaču | in v vseh kotih ležali posamezni zvezki |
Na | stropu | je bil velik črn madež, ki ga je naredil |
»Spremite me,« je nadaljeval Bouvard, »na | zraku | se boste osvežili.« |
daleč, ga je pospremil vse do doma na | vogalu | ulice Béthune, nasproti mostu Tournelle. |
iz zavoda in ga zaposlili pri sodnem | uradniku | . |
računovodja na parnikih v zgornjem | toku | Sene. |
je neki načelnik oddelka zaposlil v | ekspeditu | , kajti všeč mu je bila njegova pisava. |
spomini so segali na kmečko dvorišče na | bregu | Loire. |
nepomembna ali zoprna nepopolnost v enem | človeku | povzroča navdušenje v drugem človeku? |
človeku povzroča navdušenje v drugem | človeku | ? |
delo o mnemotehniki - je v mladinskem | zavodu | poučeval književnost, imel pravoverno |
V naravoslovnem | muzeju | sta bila zbegana pred nagačenimi štirinožci, |
občudovala to, da je bila prinesena v | klobuku | .* |
Na | koncu | vsak dan bolj oddaljenega obzorja sta |
jima je bilo hudo, ker nista živela v | času | , ko je bil v rabi, čeprav nista ničesar |
Na cvetnem | trgu | sta vzdihovala po podeželju. |
S pestjo je potolkel Pécucheta po | hrbtu | , potem pa se mu je za pet minut čisto |
Bouvard je v tem | smislu | pisal notarju. |
Sinova, ki ju je imel v | zakonu | , sta se obrnila drugače, kot si je |
zaradi komarjev, in če smo odkriti, ni v | centru | prav nič posebnega. |
bilo važno, ali bo hiša v tem ali onem | kraju | , marveč to, da jo bosta sploh imela. |
v sami srajci obrezujeta vrtnice na | robu | grede, lopatata, prekopavata in obračata |
panji, uživala bi v mukanju krav in | vonju | pokošene trave. |
zbolela, toplomer in celo barometer po ‘ | sistemu | Gay‐Lussaca’* za fizikalne poskuse, |
Pécuchet je tičal na visokem slamnatem | stolu | , vedno pazil, da so bile njegove dolge |
Ko se je Bouvard vrnil domov, je na | balkonu | krepko zajel sapo in si rekel: |
A kljub temu je v mavec na | kaminu | vrezal svoje ime, kajti nekaj je hotel |
Ponjava na | vozu | je bila slabo privezana in v vetru |
na vozu je bila slabo privezana in v | vetru | je tolkla kot jadro na ladji. |
V hiši so na velikem | ognju | goreli dračje in borovi storži. |
prišla vprašat, ali so jedi po njunem | okusu | . |
V | tlaku | so bile luknje, z zidov se je cedilo, |
Od gibanja na | zraku | sta bila rdeča v obraz. |
Kdaj pa kdaj se je po | zidu | nenadoma zapodil kakšen pajek, na steni |
Na | koncu | rastlin so se nabirale kapljice rose. |
Bilo je temno kot v | rogu | in vse je bilo negibno v veliki tišini, |
Bouvard na | hrbtu | , z odprtimi usti in razoglav, Pécuchet |