O'beseda, označena besedila z lemami
Prvi | del | |
Bil je jasen, mrzel aprilski | dan | in ure so bile trinajst. |
Zmaga, vendar ne dovolj hitro, da ne bi | vrtinec | peščenega prahu vstopil skupaj z njim. |
barven, za notranjo opremo prevelik | plakat | . |
nasproti jaška za dvigalo strmel s stene | plakat | z velikanskim obrazom. |
»Veliki Brat te opazuje,« se je glasil | napis | pod njim. |
V stanovanju je sočen | glas | bral seznam številk, ki so bile v nekakšni |
Glas | je prihajal s pravokotne kovinske plošče, | |
podobne potemnelemu ogledalu, ki je bila | del | površja desne stene. |
Winston je zasukal gumb in | glas | se je malo znižal, vendar so bile besede |
Napravo (imenovala se je | telekran | ) je bilo moč utišati, vendar je nisi |
katere mršavost je še poudarjal modri | kombinezon | , ki je bil uniforma Partije. |
Njegovi lasje so bili zelo svetli, | obraz | po naravi rdeč, koža pa raskava od |
Svet | zunaj je bil videti mrzel še skozi | |
Obraz | s črnimi brki je visel z vsakega dominantnega | |
Eden | je visel na pročelju hiše takoj nasproti. | |
»Veliki Brat te opazuje,« je govoril | napis | , medtem ko so temne oči zrle naravnost |
Spodaj, v višini ceste, je neki drug | plakat | , strgan na enem vogalu, sunkovito plapolal |
Daleč zadaj je zdrsnil med strehe | helikopter | , za hip obvisel v zraku kakor kačji |
za hip obvisel v zraku kakor kačji | pastir | in se v loku znova pognal dalje. |
Za Winstonovim hrbtom je | telekran | še vedno čenčal o surovem železu in |
Telekran | je sprejemal in oddajal obenem. | |
Vsak | šum | , glasnejši od zelo tihega šepeta, ki |
šepeta, ki ga je povzročil Winston, je | telekran | tudi sprejemal; še več, dokler se je |
čeprav je bil, kot je dobro vedel, tudi | hrbet | lahko izdajalski. |
Kilometer | stran se je dvigalo kvišku Ministrstvo resnice, | |
Pa bombardirana področja, kjer se je | prah | od ometa vrtinčil v zraku in se je |
ometa vrtinčil v zraku in se je bohotil | vrbovec | po kupih gramoza; pa kraji, kjer so |
odražale z belega pročelja: »Vojna je | mir | « »Svoboda je suženjstvo« »Nevednost |
Novorek je bil uradni | jezik | Oceanije. |
ministrstev, iz katerih je sestajal ves vladni | aparat | : Ministrstvo resnice, ki se je ukvarjalo |
Njegov | obraz | je v trenutku škrlatno pordel in solze |
Vendar pa se je | ogenj | v njegovem trebuhu naslednji hip polegel |
njegovem trebuhu naslednji hip polegel in | svet | je bil videti prijaznejši. |
neprevidno podržal pokonci, tako da se je | tobak | posul po tleh. |
Iz neznanega razloga je bil | telekran | v dnevni sobi na neobičajnem mestu. |
Deloma ga je ravno nenavadni | tloris | sobe napeljal na to, kar se je zdaj |
Toda k temu ga je bil napeljal tudi | zvezek | , ki ga je pravkar vzel iz predala. |
Njegov gladki | papir | smetanove barve, malo porumenel od |
Vendar je lahko domneval, da je | zvezek | še veliko starejši. |
zato, ker je čutil, da lepi rumenkasti | papir | zasluži, da nanj pišeš s pravim peresom, |
Srh | ga je spreletel. | |
4. | april | 1984 |
Občutek | popolne nemoči ga je zajel. | |
Telekran | je zdaj prešel na rezko vojaško glasbo. | |
Ta trenutek pa je celo | monolog | usahnil. |
Še več, krčni | tvor | ga je začel neznosno srbeti. |
rahle okajenosti, ki jo je povzročil | gin | . |
videl, kako se prekopicuje v vodi kot | delfin | , nato si ga videl na muhi puške na |
Fantek | je kričal od groze in skrival glavo | |
Potem je | helikopter | vrgel nanje 20 kilsko bombo strahoten |
vrgel nanje 20 kilsko bombo strahoten | blisk | in čoln se je spremenil v trske. |
20 kilsko bombo strahoten blisk in | čoln | se je spremenil v trske. |
Potem je bil čudovit | prizor | z otroško roko ki leti gor gor gor |
ki leti gor gor gor naravnost v zrak | helikopter | s kamero na kljunu ji je moral slediti |
pisati, deloma zato, ker ga je zagrabil | krč | . |
v glavi izčistil popolnoma drugačen | spomin | in to do take mere, da se je skoraj |
nepričakovano stopila dva človeka, | moški | in ženska, ki ju je na videz poznal, |
Ozek škrlaten | pas | , emblem Mladinske protispolne zveze, |
Ozek škrlaten pas, | emblem | Mladinske protispolne zveze, je bil |
Vendar ga je spet in spet obšel | občutek | posebne nelagodnosti, ki je bil pomešan |
Drugi je bil | moški | z imenom O'Brien, član Ožje partije, |
Drugi je bil moški z imenom O'Brien, | član | Ožje partije, ki je imel tako važen |
ljudmi po stolih je za hip zavladal | molk | , ko so opazili, da se približuje črni |
ko so opazili, da se približuje črni | kombinezon | člana Ožje partije. |
O'Brien je bil velik, močan | moški | s krepkim vratom in z robatim, šegavim, |
je bil v njegovem vedenju nekakšen | čar | . |
To je bil | gib | , ki je morda - če je kdo še mislil |
Bil je to | hrup | , ob katerem so zaskominali zobje in |
Kot ponavadi se je na ekranu zasvetil | obraz | Emmanuela Goldsteina, sovražnika ljudstva. |
Goldstein je bil | odpadnik | in dezerter, ki je bil nekoč, dolgo |
Goldstein je bil odpadnik in | dezerter | , ki je bil nekoč, dolgo je tega (kako |
Program | Dvominutnega sovraštva je bil z vsakim | |
Bil je poglavitni | izdajalec | in prvi skrunilec partijske čistosti. |
Bil je poglavitni izdajalec in prvi | skrunilec | partijske čistosti. |
Bil je to suh židovski | obraz | s puhasto, mogočno grivo belih las |
las in majhno kozjo bradico - pameten | obraz | , pa vendar nekako prirojeno zaničljiv, |
perverzen, da ga je lahko spregledal tudi | otrok | , pa vendar dovolj verodostojen, da |
iz Novoreka več, kot bi jih kakšen | član | Partije običajno rabil v vsakdanjem |
Samozadovoljni ovčji | obraz | na platnu in grozo zbujajoča moč evrazijske |
Poleg tega pa je | pogled | ali celo že sama misel na Goldsteina |
Bil je bolj stalen | predmet | sovraštva kot ali Evrazija ali Eastazija, |
kljub vsemu temu zdelo, da se njegov | vpliv | nikdar ne zmanjša. |
Ni minil | dan | , ko bi Miselna policija ne razkrinkala |
Bil je | poveljnik | mogočne, temačne vojske, podtalne mreže |
knjigi, zbirki vseh krivoverstev, katere | avtor | je bil Goldstein in ki je tajno krožila |
nista bili stvari, ki bi ju navadni | član | Partije omenjal, če se je temu lahko |
Celo O'Brienov mrki | obraz | je zardel. |
Zadel je Goldsteinov nos in se odbil, | glas | pa se je neizprosno nadaljeval. |
vso skupino ljudi kakor električni | tok | in spreminja vsakogar, tudi proti njegovi |
In vendar je bil | bes | , ki si ga občutil, abstraktno, neusmerjeno |
preskočilo z enega predmeta na drugega kakor | plamen | na svetilki. |
takih trenutkih se je njegov skriti | odpor | do Velikega brata spremenil v oboževanje |
vzdiguje, nepremagljivi, neustrašeni | varuh | , kakor skala pred azijskimi hordami; |
njegovo eksistenco, zdel kot hudobni | čarovnik | , ki je zmožen že s samo silo svojega |
ga objameš, samo strahotni škrlatni | pas | , napadalni simbol devištva. |
samo strahotni škrlatni pas, napadalni | simbol | devištva. |
Goldsteinov | glas | je postal pravo ovčje beketanje in |
je postal pravo ovčje beketanje in | obraz | se je za hip spremenil v ovčjega. |
Potem se je ovčji | obraz | pomešal s postavo evrazijskega vojaka, |
Nato je | obraz | Velikega brata zbledel in namesto njega |
izpisane z velikimi črkami: »Vojna je | mir | « »Svoboda je suženjstvo« »Nevednost |
Toda videti je bilo, kot da | obraz | Velikega brata še nekaj sekund vztraja |
sekund vztraja na ekranu, kakor da je | vtis | , ki ga je naredil na oči vsakogar, |
mrmrajoč, na neki čuden način divjaški | šum | , v ozadju katerega se je zdelo, da |
To je bil | pripev | , ki ga je bilo pogosto slišati v trenutkih |
Toda nekaj sekund bi ga bil | izraz | njegovih oči lahko kratko in malo izdal. |
In nato je | preblisk | razuma ugasnil in O'Brienov obraz je |
preblisk razuma ugasnil in O'Brienov | obraz | je bil prav tako nedoumljiv kakor obrazi |
zatrdno vedeti, ali ni Bratovščina le | mit | . |
kadar sta se srečala dva tujca - majhen | migljaj | rok, ki je bil videti, da bi lahko |
izmenjala sumljiv pogled in to je bil | konec | zgodbe. |
Toda tudi to je bil | dogodek | , ki si ga je bilo vredno zapomniti |
Gin | se mu je dvigal iz želodca. | |
Miselni | zločin | ni bil stvar, ki bi se jo bilo dalo |
Nenaden | sunek | v spanju, surova roka, ki stresa za |
stresa za rame, luči, ki svetijo v oči, | obroč | trdih obrazov okrog postelje. |
izničen: izhlapel, je bil običajni | izraz | . |
Sedel je tiho kot | miš | , v jalovem upanju, da bo, kdorkoli |
Srce mu je udarjalo kakor | boben | , a njegov obraz je bil zaradi dolge |
mu je udarjalo kakor boben, a njegov | obraz | je bil zaradi dolge vaje verjetno brezizrazen. |
na kljuko, je opazil, da je pustil | dnevnik | odprt na mizi. |
»Oh, | tovariš | ,« je začela z žalostnim, jokavim glasom, |
- vsakogar je bilo treba imenovati » | tovariš | -« toda pri nekaterih ženskah si ga |
Blok | Zmage je bil staro poslopje, zgrajeno | |
Omet | se je stalno krušil s sten in stropov, | |
streha je puščala, kadarkoli je zapadel | sneg | , ogrevalne naprave pa so navadno delovale |
boksarske rokavice, počena nogometna žoga, | par | narobe obrnjenih prepotenih kratkih |
bila skladovnica umazane posode in | zvezek | z oslovskimi ušesi. |
Zveze mladine in Vohunov in velikanski | plakat | Velikega brata. |
kuhanem zelju, a prevladoval je oster | vonj | po znoju, ki - to je bilo jasno že |
bilo težko povedati, kako - je bil | znoj | nekoga, ki ta trenutek ni bil navzoč. |
melodijo vojaške koračnice, ki jo je | telekran | še vedno oddajal. |
Parsons je bil Winstonov | kolega | v Ministrstvu resnice. |
Bil je debel, a gibčen | mož | , osupljivo neumen, gora bebavega navdušenja |
neumen, gora bebavega navdušenja - | eden | tistih popolnoma nevprašujočih, predanih |
Vohunih eno leto dalj, kot je to določal | statut | . |
Vsemogočni | vonj | po znoju, nekakšno nezavedno pričevanje |
Oglasila sta se | topot | škornjev in ponovno trobljenje na glavnik, |
»Roke kvišku!« je vzkliknil divji | glas | . |
Lep devetleten | deček | žilavega videza je kukal izpod mize |
neprijetnim občutkom, saj je bil fantov | glas | tako hudoben, da vse skupaj ni bilo |
»Ti si | izdajalec | !« je kričal deček. |
»Ti si izdajalec!« je kričal | deček | . |
»Miselni | zločinec | !« |
»Evrazijski | vohun | !« |
poskakovala okoli njega in kričala » | Izdajalec | !« ter »Miselni zločinec!« in deklica |
in kričala »Izdajalec!« ter »Miselni | zločinec | !« in deklica je oponašala vsak bratov |
da v gubah njenega obraza res leži | prah | . |
je tulil | fant | s svojim neznanskim glasom. |
mesečno in je bilo zelo priljubljen | spektakel | . |
svojega sina čez prag, medtem ko je | fant | vtikal v žep fračo. |
»Goldstein!« je zarjul | fant | , ko so se vrata za njim zaprla. |
A Winstona je najbolj presunil | izraz | nebogljene groze na sivkastem ženinem |
Namesto nje je odsekan vojaški | glas | bral z nekakšno brutalno všečnostjo |
imeli razlog, saj je komajda minil | teden | , ko bi Časnik ne prinesel kratkega |
saj je komajda minil teden, ko bi | Časnik | ne prinesel kratkega članka, ki je |
članka, ki je opisoval, kako je mali | ovaduh | - »otroški heroj,« je bila običajno |
opisoval, kako je mali ovaduh - »otroški | heroj | ,« je bila običajno rabljena fraza - |
skorajda mimogrede - kot trditev in ne | ukaz | . |
nemogoče biti prepričan - ali je O'Brien | prijatelj | ali sovražnik. |
prepričan - ali je O'Brien prijatelj ali | sovražnik | . |
Glas | na telekranu je premolknil. | |
Klic | trobente, čist in lep, je zaplaval | |
Glas | je raskavo nadaljeval. | |
Pozor | , pozor, prosim! | |
Pozor, | pozor | , prosim! |
objava, da se bo s prihodnjim tednom | obrok | čokolade zmanjšal od trideset na dvajset |
Gin | se je razgubljal ter zapuščal v njem | |
Telekran | - ali da bi proslavil zmago ali da | |
Dan | je bil še vedno mrzel in jasen. | |
Spodaj na ulici je strgani | plakat | še vedno plapolal sem ter tja v vetru |
prepričan, da je en sam zdaj živeči | človek | na njegovi strani? |
pročelja Ministrstva resnice: »Vojna je | mir | «»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost je |
Vedno oči, ki te opazujejo in | glas | , ki te obdaja. |
Dnevnik | bodo spremenili v pepel in njega v | |
Telekran | je udaril štirinajst. | |
Bil je osamljeni | duh | , govoreč besede, ki jih nikdar ne bo |
Velikega brata, iz veka dvomišljenja - | pozdrav | ! |
Kakšen vohljajoč | gorečnež | v ministrstvu (verjetno ženska, nekdo |
milom, ki je strugalo kožo kot smirkov | papir | in je bilo torej za ta namen zelo primerno. |
Las | , položen na konce strani, bi bil preočiten. | |
zelo globokega brezna - a bil je to | kraj | , ki se je, čeprav že globoko pod njim, |
V salonu je bil še | zrak | in še sta ga lahko videli in on njiju, |
da bi on lahko ostal živ in da je to | del | neogibnega reda. |
Spomin | na mater mu je paral srce, ker je umrla | |
Danes so | strah | , sovraštvo, bolečina, ni pa dostojanstva |
Bil je to star, od zajcev popasen | travnik | , s krtino tu in tam, po katerem je |
nedosegljiv očem, je tekel bister, počasen | potok | , kjer so v tolmunih pod vrbami plavale |
Z nečim, kar se je zdelo en sam | gib | , je strgala s sebe obleko in jo brezbrižno |
lahko pometel v nič en sam sijajen | gib | roke. |
Telekran | je nepretrgoma oddajal uho parajoč | |
Bilo je sedem petnajst, | čas | vstajanja za pisarniške uslužbence. |
Naslednji trenutek ga je zvil silovit | izbruh | kašlja, ki ga je skoraj vedno napadel |
nabrekle od napora pri kašlju in krčni | tvor | ga je začel srbeti. |
štirideset let!« je bevskal prediren ženski | glas | . |
otroštvom dokaj dolgo obdobje miru, kajti | eden | njegovih ranih spominov je bil zračni |
njegovih ranih spominov je bil zračni | napad | , ki je menda vsakogar presenetil. |
bilo tisto, kar je nosila, morda samo | sveženj | posteljnine: ni bil prepričan, ali |
Winston, njegova mati in | oče | , so si našli prostor na tleh in blizu |
drug ob drugem na klopi sedela star | moški | in ženska. |
Starec | je nosil spodobno temno obleko in črno | |
Njegov | obraz | je bil škrlaten, oči modre in polne |
ga oddaja iz kože namesto znoja, in | človek | si je lahko zamišljal, da je tudi to, |
tudi to, kar mu teče iz oči, čisti | gin | . |
Nekdo, ki ga je | starec | ljubil, mala vnukinja morda, je bil |
Vsakih nekaj minut je | mož | začel ponavljati: |
Kajti noben zapisan | dokument | in nobena izgovorjena beseda ni nikdar |
A to je bil samo | košček | skrivnega znanja, ki ga je slučajno |
ki ga je slučajno imel, ker njegov | spomin | ni bil pod zadovoljivim nadzorstvom. |
Trenutni | sovražnik | je vedno predstavljal absolutno zlo, |
kakršenkoli pretekli ali prihodnji | sporazum | z njim nemogoč. |
demokracija nemogoča, da pa je Partija | varuh | demokracije, pozabiti, kar je treba |
in nato pri priči spet pozabiti in - | višek | vsega - uporabiti isti postopek za |
Napol prijetnih razmišljanj je bilo | konec | . |
je seveda Veliki brat pojavljal kot | vodja | in varuh Revolucije od njenih najzgodnejših |
Veliki brat pojavljal kot vodja in | varuh | Revolucije od njenih najzgodnejših |
»Smith!« je zavreščal prepirljivi | glas | s telekrana. »6079, Smith W. !« |
»Takole je že bolje, | tovariš | .« |
Nenaden vroč | pot | mu je udaril iz vsega telesa. |
Njegov | obraz | pa je ostal popolnoma nedoumljiv. |
»Takole je bolje, | tovariš | , to je veliko bolje,« je spodbudno |
Kadar si vedel, da je kakšen | dokument | treba 30 uničiti in celo, če si videl |
odprtine in ga spustil vanjo, kjer ga je | val | toplega zraka odvrtinčil k velikanskim |
časnik | 17. 3. 84 vb govor naporoča afriko | |
časnik 17. 3. 84 vb | govor | naporoča afriko prečisti časnik 19. |
84 vb govor naporoča afriko prečisti | časnik | 19. 12. 83 napovedi 3 prod. 4. kvartal |
kvartal zlotiskane preveri tekočo izdajo | časnik | 14. 2. 84 miniob zlonavedel čokolado |
preveri tekočo izdajo časnik 14. 2. 84 | miniob | zlonavedel čokolado prečisti časnik |
miniob zlonavedel čokolado prečisti | časnik | 3. 12. 83 poročilo dnevzapovedi vb |
Zgodilo pa se je, da je evrazijski glavni | štab | sprožil ofenzivo v Južni Indiji in |
Ali pa je, na primer, | Časnik | z dne 19. decembra objavil uradno |
Vendar pa je Winston vedel, da naj bi se | obrok | čokolade ob koncu tega tedna zmanjšal |
Ta | postopek | neprestanega spreminjanja ni bil v |
Ministrstva obilja, to niti ni bil | ponaredek | . |
majhen, temen, po vsem videzu natančen | moški | z imenom Tillotson neutrudno delal, |
bila posebej pripravna, kajti njen | mož | je bil izhlapel nekaj let pred tem. |
delavci, ali nekaj takega, je bila le en | pododdelek | , ena sama celica v velikanskem kompleksu |
Oddelek za dokumentacijo je bil navsezadnje le en sam | odsek | Ministrstva resnice, katerega poglavitno |
posebni vrsti kalejdoskopa, znanega kot | verzifikator | . |
zapečatenih zavojih in ki je noben | član | Partije razen tistih, ki so bili s |
časnik | 3. 12. 83 poročilo dnevzapovedi vb | |
Neki | tovariš | Withers, pomemben član Ožje partije, |
Neki tovariš Withers, pomemben | član | Ožje partije, je bil posebej imenovan |
V sosednem predelku se je | tovariš | Tillotson še vedno skrivnostno sklanjal |
hip je dvignil glavo: spet sovražni | preblisk | očal. |
Winston se je spraševal, ali je | tovariš | Tillotson zaposlen z isto nalogo kot |
Zelo verjetno je bilo, da se zdaj cel | ducat | ljudi kosa z verzijo tega, kaj je Veliki brat |
so bile čistke in izhlapitve nujni | del | vladnega kolesja. |
Edini pravi | ključ | do skrivnosti je ležal v besedah »navaja |
Potreben je | kanček | čiste domišljije. |
Resda človeka z imenom | tovariš | Ogilvy sploh ni bilo, toda nekaj natisnjenih |
odgovarjanjem nanje ( »Česa nas uči ta | podatek | , tovariši?« |
»To je | nauk | - ki je tudi eden temeljnih načel Angsoca |
»To je nauk - ki je tudi | eden | temeljnih načel Angsoca - da,« itd., |
V starosti treh let je | tovariš | Ogilvy zavrnil vse igračke razen bobna, |
Vohunom, pri devetih je bil skupinski | vodnik | , pri enajstih je naznanil Miselni policiji |
Pri sedemnajstih letih je bil okrajni | organizator | Mladinske protispolne zveze. |
globoko vodo s pošto in z vsem drugim - | konec | , je rekel Veliki brat, o katerem ni |
Bil je popoln | abstinent | in nekadilec, ni poznal drugega razvedrila |
Bil je popoln abstinent in | nekadilec | , ni poznal drugega razvedrila kot vsakodnevne |
Tovariš | Ogilvy, ki je bil pred eno uro še nepredstavljiv, | |
Tovariš | Ogilvy, ki ni nikdar živel v sedanjosti, | |
je zdaj živel v preteklosti in ko bo | ponaredek | pozabljen, bo živel tako avtentično |
Prostor | je bil že zelo poln in oglušujoče hrupen. | |
»Ravno tisti, ki ga iščem,« je rekel | glas | za Winstonovim hrbtom. |
Bil je njegov | prijatelj | Syme, ki je delal v Raziskovalnem oddelku. |
Morda » | prijatelj | « ni čisto prava beseda. |
Syme je bil | filolog | , specialist za Novorek. |
Syme je bil filolog, | specialist | za Novorek. |
Pravzaprav je bil | eden | iz velikanske skupine izvedencev, zaposlenih |
Včasih so bili to gumbi, včasih | krpanec | , včasih vezalke, trenutno so bile britvice. |
»Najbolj pa na koncu, ko jim šine ven | jezik | , - moder, čisto živo moder.« |
»Ta | detajl | mi je posebno všeč.« |
rožnate snovi, ki je bila verjetno | nadomestek | za meso. |
in nepretrgoma govoril; predirljivi | klepet | , skoraj podoben gosjemu gaganju, se |
»Kako pa napreduje | slovar | ?« |
Toliko, da je omenil Novorek, že se mu je | obraz | razjasnil. |
Njegov drobni, temni | obraz | je oživel, oči so izgubile porogljivi |
»Kaj ne vidiš, da je edini | cilj | Novoreka zožiti razpon misli?« |
»Vsak potrebni | pojem | bo izražen z eno samo besedo, katere |
izražen z eno samo besedo, katere | pomen | bo točno določen, vsi njeni postranski |
» | Razvoj | pa se bo nadaljeval še dolgo potem, |
»Vsako leto vse manj in manj besed, | obseg | zavesti pa vedno nekoliko ožji.« |
»Revolucija bo popolna, ko bo | jezik | popoln.« |
parolo Svoboda je suženjstvo,« ko pa bo | pojem | svobode odpravljen? |
Pri mizi na njegovi levici je tisti | moški | s predirljivim glasom še vedno neusmiljeno |
izgovoril mlad in rahlo neumen ženski | glas | . |
Toda drugi | glas | ni prenehal niti za trenutek, niti |
Bil je | moški | okrog tridesetih let, z mišičastim |
Vse drugo je bil le | hrup | , kvakanje. |
gor in dol, ga je obhajal nenavaden | občutek | , da on ni resničen človek, ampak nekakšna |
nenavaden občutek, da on ni resničen | človek | , ampak nekakšna lutka. |
sestavljeno iz besed, vendar to ni bil | govor | v pravem pomenu, marveč glasovi, izraženi |
Glas | pri sosednji mizi je hitro gagal dalje, | |
»Ne vem, ali jo poznaš: | gosovor | , gagati kot gos.« |
kavarne Pod kostanjem , vendar pa je bil | lokal | na nekam slabem glasu. |
zdelo, da pristavlja: »Ta prekleti | bedak | .« |
Parsons, Winstonov | sosed | v stanovanjskem bloku Zmaga, si je |
je res utiral pot skozi sobo - kot | sod | debel, srednje velik moški svetlih |
sobo - kot sod debel, srednje velik | moški | svetlih las in žabjega obraza. |
Ko si ga je | človek | predstavljal, je imel vedno pred očmi |
kadar ga je za to opravičeval skupinski | izlet | ali katerakoli druga fizična dejavnost. |
»Kaj pa imaš tam, | stari | ?« |
»Smith, | stari | , povedal ti bom, zakaj te iščem.« |
»Kakšen | samoprispevek | ?« |
»Saj veš - hišni | sklad | .« |
»Jaz sem | blagajnik | v našem bloku.« |
pa, da ne bo moja krivda, če stari | blok | Zmaga ne bo v vsej ulici najbolj opremljen |
»Mimogrede, | stari | ,« je rekel, »slišal sem, da je moj |
stari,« je rekel, »slišal sem, da je moj | paglavec | včeraj s fračo streljal vate.« |
» | Otrok | se je prepričal, da je nekakšen sovražni |
prepričal, da je nekakšen sovražni | agent | - morda odvržen s padalom, na primer.« |
»Ampak to je tisto, | stari | .« |
»Bilo je torej mogoče, da je | tujec | .« |
je s telekrana nad glavami zaplaval | glas | trobente. |
»Tovariši,« je zaklical navdušen mladostni | glas | . |
» | Pozor | , tovariši!« |
dobrin kažejo, da se je življenjski | standard | dvignil za nič manj kot dvajset odstotkov |
Parsons, čigar pozornost je pritegnil | glas | trobente, je sedel in poslušal z nekakšno |
številkam, zavedal pa se je, da so nekakšen | povod | za zadovoljstvo. |
Novi | obrok | bo dobil šele jutri in ostale so mu |
Velikemu bratu celo zato, ker se je | obrok | čokolade zvišal na dvajset gramov tedensko. |
včeraj, je pomislil, so javili, da se bo | obrok | znižal na dvajset gramov tedensko. |
vsakogar, ki bi mu namignil, da je | obrok | prejšnji teden znašal trideset gramov. |
Torej samo njega še ni zapustil | spomin | ? |
vsaki razpoki umazanija, pa kiselkast | vonj | , sestavljen iz slabega gina, slabe |
in na koži je vedno vstajal nekakšen | protest | , občutek, da so te ogoljufali za nekaj, |
je vedno vstajal nekakšen protest, | občutek | , da so te ogoljufali za nekaj, do česar |
natančno spomnil, ni bilo dovolj hrane, | človek | ni nikdar imel nogavic ali perila, |
železnica prenapolnjena, hiše razpadajoče, | kruh | črn, čaj redkost, kava je imela okus |
prenapolnjena, hiše razpadajoče, kruh črn, | čaj | redkost, kava je imela okus po pomijah, |
je seveda vse še slabšalo, ko se je | človek | staral, še ni bil znak naravnega |
ko se je človek staral, še ni bil | znak | naravnega reda stvari, če te je obhajala |
Kako naj bi | človek | vse to občutil kot neznosno, razen |
sam sedel pri mizi in pil kavo majhen | mož | , čudno podoben hrošču, ki je metal |
ne pogledaš okoli sebe, da telesni | tip | , ki si ga je Partija postavila za ideal |
Zanimivo, kako se je ta hroščati | tip | razpasel po Ministrstvih: majhni, čokati |
To je bil | tip | , ki je pod oblastjo Partije verjetno |
Parsons, v katerem je | plaz | številk povzročil nejasno navdušenje, |
»Mimogrede, Smith, | prijateljček | stari, verjetno nimaš nobene britvice, |
»No, ja - samo vprašati sem te hotel, | stari | .« |
Gagajoči | glas | pri sosednji mizi, ki je ob poročilu |
Winstona je po hrbtu oblil | pot | . |
Zelo verjetno je bil njen pravi | namen | , poslušati ga in se prepričati, ali |
Živčen | trzljaj | , nezaveden tesnobni pogled, navada, |
Živčen trzljaj, nezaveden tesnobni | pogled | , navada, da sam pri sebi mrmraš - vse, |
V vsakem primeru pa je neprimeren | izraz | na obrazu (nejeveren pogled ob proglasitvi |
neprimeren izraz na obrazu (nejeveren | pogled | ob proglasitvi zmage, na primer) že |
V Novoreku je bil celo | izraz | za to: glasil se je zlolice. |
Človek | pri sosednji mizi je bil čisto verjetno | |
sosednji mizi je bil čisto verjetno | vohun | Miselne policije in prav mogoče je, |
»Sem ti kdaj pravil, | stari | ,« je začel, režeč se s pipo v ustih, |
»Navdušena pa ko | vrag | !« |
trenutku je udaril s telekrana prediren | žvižg | . |
To je bil | znak | za vrnitev na delo. |
pridružili bitki okoli dvigal, in preostali | tobak | je padel iz Winstonove cigarete. |
Tvoj najhujši | sovražnik | , je pomislil, je lastni živčni sistem. |
sovražnik, je pomislil, je lastni živčni | sistem | . |
je pred nekaj tedni srečal na ulici: | moški | čisto vsakdanjega videza, član Partije, |
ulici: moški čisto vsakdanjega videza, | član | Partije, star petintrideset ali štirideset |
je levo stran obraza spačil nekakšen | krč | . |
ravno drug mimo drugega: bil je samo | trzljaj | , bliskovit kot pok ob sproženju fotoaparata, |
bil je samo trzljaj, bliskovit kot | pok | ob sproženju fotoaparata, a očitno |
svoje takratne misli: s tem revežem je | konec | . |
V njegovem spominu je bil | vonj | po parfumu neločljivo povezan z nečistovanjem. |
tisto žensko, je bil to njegov prvi | spodrsljaj | v dveh letih ali kaj takega. |
Neodpustljiv | zločin | pa je bila promiskuiteta med člani |
Vendar pa - čeprav je bil to | eden | izmed tistih zločinov, ki so ga vsi |
nadzorovati, njen pravi, nedeklarirani | namen | je bil odpraviti užitek pri spolnem |
toliko ljubezen kot erotika je bila | sovražnik | , pa naj bo to znotraj ali zunaj zakona. |
moral odobriti za ta namen sestavljen | odbor | in - čeprav niso tega načela nikdar |
je bilo vedno zavrnjeno, če je kak | par | zbujal vtis, da se medsebojno telesno |
Edini priznani | cilj | zakona je bila ploditev otrok za službo |
zaplodili z umetnim osemenjevanjem ( | artsem | v Novoreku) in vzgojili v javnih ustanovah. |
Imela je ponosen, orlovski | obraz | , obraz, ki ga je človek imel za aristokratskega |
Imela je ponosen, orlovski obraz, | obraz | , ki ga je človek imel za aristokratskega |
ponosen, orlovski obraz, obraz, ki ga je | človek | imel za aristokratskega vse dotlej, |
»Živi magnetofonski | trak | ,« jo je imenoval sam pri sebi. |
Eden | je bil »delati otroke,« drugi pa »najina | |
Kmalu je prišlo do tega, da ga je obšel | občutek | prave groze, ko je spet napočil določeni |
groze, ko je spet napočil določeni | dan | . |
parolami in koračnicami je naravni | občutek | iz njih izginil. |
Razum | mu je pravil, da mora biti nekaj izjem, | |
Uspešno odigran spolni | akt | je upor. |
Uspešno odigran spolni akt je | upor | . |
Poželenje je miselni | zločin | . |
Upor | je pomenil že pogled oči, naklon glasu, | |
Upor je pomenil že | pogled | oči, naklon glasu, v najhujšem primeru |
Upor je pomenil že pogled oči, | naklon | glasu, v najhujšem primeru slučajno |
Bil je mogočen, strašen | krik | besa in obupa, globoki in glasni »Oh‐o‐o‐o‐oh!« |
Upor | ! | |
A v tem trenutku se je vsesplošni | obup | razbil v množico posameznih prepirov. |
trenutek sta jo vlekli, potem pa je | ročaj | odpadel. |
To, je pomislil, bi skoraj lahko bil | prepis | iz kakšnega partijskega učbenika. |
otroke, drobni prepiri s sosedi, filmi, | nogomet | , pivo in predvsem kockanje so polnili |
zahtevalo od njih, je bil primitivni | patriotizem | , na katerega se je bilo mogoče sklicevati, |
bila v Londonu izredno visoka, cel | svet | sredi sveta tatov, banditov, prostitutk, |
»Bil je temen, umazan, reven | kraj | , kjer je imel komaj kdo dovolj jesti |
ljudje z lokavimi obrazi, taki kot | možak | na sliki na naslednji strani.« |
dolgo črno suknjo, ki so jo imenovali | frak | , in čuden bleščeč klobuk cevaste oblike, |
klobuk cevaste oblike, ki so mu rekli | cilinder | .« |
zemlja, vse hiše, vse tovarne in ves | denar | .« |
»Kadar je kakšen navaden | človek | govoril s kapitalistom, se je moral |
poklon, sneti klobuk in ga nasloviti z | gospod | .« |
» | Poglavar | vseh kapitalistov se je imenoval Kralj |
»Poglavar vseh kapitalistov se je imenoval | Kralj | in -« |
v hermelinastih oblekah, sramotilni | steber | , delnice, mučilni mlin, mačka na devet |
sramotilni steber, delnice, mučilni | mlin | , mačka na devet repov, banket lorda |
mučilni mlin, mačka na devet repov, | banket | lorda župana in navada poljubljanja |
To je bil | zakon | , po katerem je imel vsak kapitalist |
bil zakon, po katerem je imel vsak | kapitalist | pravico spati z vsako žensko, ki je |
Edini | dokaz | za nasprotno je bil nemi protest v |
Edini dokaz za nasprotno je bil nemi | protest | v tvojih lastnih kosteh, nagonski občutek, |
protest v tvojih lastnih kosteh, nagonski | občutek | , da so razmere, v katerih živiš, nevzdržne |
Njegov večji | del | je bil celo za člana Partije nevtralen |
Vzor | , ki ga je zasnovala Partija, je bil | |
velikanskega, strašnega in bleščečega - | svet | železa in betona, pošastnih strojev |
pošastnih strojev in grozljivega orožja - | narod | bojevnikov in fanatikov, ki korakajo |
zgodovinskih knjigah, celo tista, ki jo je | človek | sprejel brez pridržka, čista izmišljotina. |
kot kapitalisti ali takih oblačil kot | cilinder | . |
Toda tisti pomembni | datum | je bil sedem ali osem let pred tem. |
sovražnika (tudi v tem času je bil | sovražnik | Evrazija), priznali, da so poneverjali |
so napisali dolge, potrte članke za | Časnik | , v katerih so analizirali razloge za |
Nekdaj je bil slaven | karikaturist | , in njegove surove risbe so pomagale |
cilindrov - brezkončen in brezupen | poskus | vrnitve v preteklost. |
Bil je velikanski | mož | z grivo mastnih, sivih las, zabuhlega |
Lokal | je bil skoraj prazen. | |
Natakar | jim je prinesel nove kozarce gina, | |
igrali, se je menjala in ravno tako tudi | ton | glasbe. |
In potem je | glas | s telekrana zapel: |
Datum | se je vtisnil Winstonu v spomin, ker | |
Mogoč je bil samo en | sklep | : izpovedi so bile lažne. |
A to je bil konkreten | dokaz | , bil je košček odpravljene preteklosti, |
to je bil konkreten dokaz, bil je | košček | odpravljene preteklosti, podoben fosilnemu |
bitja srca ni bilo moč nadzorovati in | telekran | je bil dovolj občutljiv, da ga je zaznal. |
minut, medtem pa ga je neprestano mučil | strah | , da ga bo kakšen slučaj - nenaden piš |
neprestano mučil strah, da ga bo kakšen | slučaj | - nenaden piš vetra čez pisalno mizo, |
strah, da ga bo kakšen slučaj - nenaden | piš | vetra čez pisalno mizo, na primer - |
ko je bila sama fotografija in tudi | dogodek | , ki ga je ponazarjala, samo še spomin. |
dogodek, ki ga je ponazarjala, samo še | spomin | . |
preteklost, se je spraševal, če je | kos | dokaza, ki ga zdaj ni več, nekoč res |
obuditi iz pepela, morda niti ne bila | dokaz | . |
Če preteklost in objektivni | svet | obstajata le v človeški zavesti in |
Zdelo se je, da mu je | pogum | nenadoma sam od sebe zrasel. |
njegove misli je priplaval O'Brienov | obraz | , ne da bi ga priklicala kakšna očitna |
je bil njen končni in najosnovnejši | ukaz | . |
lahkoto, s katero ga bo vsak partijski | intelektualec | pobijal v debati, na zvite argumente, |
Stvarni | svet | obstaja, njegovi zakoni se ne spreminjajo. |
z dna prehoda je priplaval na cesto | vonj | po praženi kavi - pravi kavi, ne kavi |
ostro odrezala vonj, kot bi bil le | zvok | . |
Načelno | član | Partije ni imel prostega časa, ni bil, |
Ministrstva, ga je zapeljal nežni aprilski | zrak | . |
toplo in modro kot kdaj v tem letu in | dolg | , bučen večer v Centru, dolgočasne, |
kot kdaj v tem letu in dolg, bučen | večer | v Centru, dolgočasne, utrudljive igre, |
V takih ulicah | pogled | na modri partijski kombinezon ni mogel |
»Lahko pogledam tvoje papirje, | tovariš | ?« |
Isti hip je neki | moški | v črni, harmonikasti obleki, ki se |
» | Parnik | !« je zaklical. |
»Poglejte, | gospod | !« |
Vzdevek » | parnik | « je raja iz neznanega razloga nadela |
se je grmenje in zdelo se je, da se | tlak | dviga, toča lažjih predmetov se mu |
Črn | oblak | dima je visel na nebu, pod njim pa |
dima je visel na nebu, pod njim pa | oblak | prahu od ometa, v katerem se je okoli |
Na cesti pred njim je ležal | kupček | ometa in na sredini je lahko videl |
neprestano odpirala in zapirala, je prihajal | vonj | po urinu, žaganju in kislem pivu. |
»Oh, drži | jezik | !« je rekel tretji. |
velikanskih vsot je bila edini javni | dogodek | , za katerega se je raja resno zanimala. |
loterija poglavitni, če že ne edini | smisel | življenja. |
Od nekod pred njim je prihajal | hrup | vreščečih glasov. |
kupil zvezek, ki je bil zdaj njegov | dnevnik | . |
Zelo star | mož | , upognjen, a čvrst, z belimi brki, |
Winstonu prišlo na misel, da je bil | starec | , ki jih je imel zdaj najmanj osemdeset, |
Nenadoma je Winstonu prišel na misel tisti | odlomek | iz učbenika zgodovine, ki ga je prepisal |
o svojem življenju, ko ste bili še | deček | .« |
Odrinil je vrata in ostuden sirast | vonj | po kislem pivu mu je udaril v obraz. |
Ko je vstopil, se je | hrup | glasov zmanjšal približno za polovico. |
Starec | , katerega je zasledoval, je stal pri | |
je rekel | starec | ter bojevito zravnal ramena. |
»Kaj za vraga pa je | polič | ?« |
je rekel | gostilničar | , naslanjajoč se s konci prstov na pult. |
» | Vrag | z njim !« |
za gostilničarja, pa ne ve, kaj je | polič | .« |
» | Polič | je polovica kvarta in štirje kvarti |
nisem slišal zanje,« je kratko odvrnil | gostilničar | . |
» | Liter | in pol litra - to je vse, kar nudimo.« |
»Jaz pa hočem polič,« je vztrajal | starec | . |
bili mi vsi še na drevesih,« je rekel | gostilničar | in namignil drugim gostom. |
Razlegel se je | krohot | in zdelo se je, da je zadrega, ki jo |
zadrega, ki jo je povzročil Winstonov | prihod | , izginila. |
Belo poraščeni starčev | obraz | je rožnato zardel. |
» | Polič | !« je napadalno dodal gostilničarju. |
» | Polič | wallopa.« |
Natakar | je nalil dvakrat po pol litra temno | |
»Lahko bi mi natočil polič,« je godrnjal | starec | , ko je položil predse svoj kozarec. |
»Cel | liter | je pa preveč.« |
bi pričakoval, da je gostilna tisti | kraj | , kjer so se zgodile spremembe. |
sem bil mlad, je bilo lahko pivo - | wallop | smo mu rekli - po štiri penije polič.« |
wallop smo mu rekli - po štiri penije | polič | .« |
»Vse vojne,« je nedoločno odvrnil | starec | . |
Zdelo se je, da je | starec | pozabil na svoje predsodke proti celemu |
Starec | se je nenadoma razveselil. | |
klobuk, kadar si šel mimo njih, vsak | kapitalist | je hodil naokrog z gručo lakajev, ki |
Starcu se je | obraz | spet razjasnil. |
» | Eden | izmed teh tipov - no, imena vam ne |
povedati, ampak bil je zares dober | govornik | .« |
zbornica,« ga je zamišljeno prekinil | starec | . |
res, na primer, da ste jim morali reči | gospod | in sneti klobuk, kadar ste šli mimo?« |
Zdelo se je, da | starec | globoko razmišlja. |
»To je bil | znak | spoštovanja.« |
» | Eden | me je enkrat porinil,« je rekel starec. |
»Eden me je enkrat porinil,« je rekel | starec | . |
»Bil je | gospodič | - v beli srajci, cilindru in črni suknji.« |
Winstona je prevzel | občutek | nemoči. |
Starčev | spomin | je bil en sam kup nepomembnih malenkosti. |
Starčev spomin je bil en sam | kup | nepomembnih malenkosti. |
Starec | je zamišljeno pogledal na tarčo. | |
Ko je spregovoril, je imel njegov | glas | potrpežljiv, filozofski prizvok, kot |
» | Človek | je zdrav in močan, ko je mlad.« |
»Noge me včasih presneto dajejo, moj | mehur | je pa sploh strašen.« |
je hotel kupiti še nekaj piva, ko je | starec | nenadoma vstal in hitro smuknil v smrdljivo |
Izredni | kozarec | piva je že deloval. |
In kadar | spomin | odpove in so vsi zapisani dokumenti |
V tem trenutku se je | tok | njegovih misli sunkoma pretrgal. |
Strah | ga je zbodel pri srcu. | |
Lastnik | je ravnokar prižigal visečo oljenko, | |
je prihajal neprijeten, a prijazen | vonj | . |
Bil je | mož | kakšnih šestdesetih let, slaboten in |
intelektualca, kot bi bil nekakšen | pisatelj | ali pa morda glasbenik. |
bil nekakšen pisatelj ali pa morda | glasbenik | . |
Njegov | glas | je bil mehak in kot zastrt in imel |
»Vi ste tisti | gospod | , ki je kupil dekliško spominsko knjigo.« |
»Pohištvo, | porcelan | , steklenina - vse to se je polagoma |
Winston razgledoval po mizi, je njegov | pogled | pritegnila neka okrogla in gladka stvar, |
Bil je težak | kos | stekla, na eni strani ukrivljen, in |
»To je korala,« je odvrnil | starec | . |
Predmet | pa je bil še enkrat privlačnejši zaradi | |
V žepu je bil | predmet | zelo težak, vendar na srečo ni delal |
kompromitirajoče, da ga je imel v lasti | član | Partije. |
Starec | je postal opazno bolj veder, ko je | |
Po tleh je bil pogrnjen | kos | preproge, slika ali dve na stenah, |
ali dve na stenah, globok, zamazan | naslanjač | , potisnjen h kaminu. |
smrti,« je na pol opravičujoče rekel | starec | . |
varen, nihče te ne opazuje, nikakršen | glas | te ne zasleduje, nobenega zvoka, razen |
»Oh,« je odvrnil | starec | , »nikdar nisem imel nobene od teh naprav.« |
Starec | , ki je še vedno držal svetilko, je | |
stalo nekaj, kar je bilo videti kot | kip | . |
» | Okvir | je pritrjen na steno,« je rekel starec, |
»Okvir je pritrjen na steno,« je rekel | starec | , »ampak lahko vam ga odvijem, bi rekel.« |
in dodal: »Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu!« |
»Oh - Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu, to je bila pesmica, |
pesmica, ki smo jo peli, ko sem bil še | deček | .« |
megleni dobi, ki se je imenovala srednji | vek | . |
pravzaprav še veliko ostalo,« je rekel | starec | , »čeprav sedaj rabijo za druge namene.« |
Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu,dolžan si mi tri |
Klementinu,dolžan si mi tri novce, odpeva | zvon | pri Sv. Martinu. »No, to je |
» | Novec | , to je bil majhen kovanec, približno |
»Novec, to je bil majhen | kovanec | , približno tak kot cent.« |
bil majhen kovanec, približno tak kot | cent | .« |
Tam je bil | muzej | , ki so ga rabili za propagandne razstave |
Polju, so ji običajno rekli,« je dejal | starec | , »čeprav se ne spominjam, da bi bila |
Zdelo se je, da je | gospod | Charrington vdovec, star triinšestdeset |
Zdelo se je, da je gospod Charrington | vdovec | , star triinšestdeset let, in da ima |
Winstonovi glavi: »Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu, Dolžan si mi tri |
Klementinu, Dolžan si mi tri novce, odpeva | zvon | pri Sv. Martinu.« |
sam spustil po stopnicah, da bi ga | starec | ne videl, kako preiskuje cesto, preden |
dnevnik, ne da bi bil vedel, ali je | lastnik | trgovine zanesljiv. |
Celo nori | načrt | , da bi najel sobo na vrhu stopnic, |
Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu, dolžan si mi tri |
Klementinu, dolžan si mi tri novce, poje | zvon | pri Sv. Martinu. Nenadoma pa |
Potem je | krč | popustil in za njim je ostala topa |
Na telekranu je medtem ženski | glas | glasno prepeval rodoljubno pesem. |
strelno orožje ali kakršenkoli hiter | strup | popolnoma nedosegljiva. |
v trenutku, ko je potreben izjemen | napor | . |
spoznanje, da se v kritičnem trenutku | človek | nikdar ne bori proti zunanjemu sovražniku, |
je življenje od minute do minute le | boj | proti lakoti, mraza ali nespečnosti, |
Imel je občutek, da se mu je njen | glas | zažrl v možgane kot nazobčani drobci |
tem, a vedel je vsakdo ) je bil še | postopek | priznavanja, ki si ga moral prestati: |
treba prenesti vse to, ko pa je bil | konec | vedno isti? |
Kraj | , kjer ni teme, je imaginarna bodočnost, | |
teme, je imaginarna bodočnost, ki je | človek | ne bo nikdar videl, vendar jo vnaprej |
Obraz | Velikega brata je priplaval v njegov | |
Vanj je strmel mrk, miren, zavetniški | obraz | , ampak kakšen nasmeh se je skrival |
miren, zavetniški obraz, ampak kakšen | nasmeh | se je skrival za temnimi brki? |
so se mu povrnile besede: »Vojna je | mir | «»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost je |
Drugi | del | |
opaziti, ker je bila iste barve kot njen | kombinezon | . |
Izvil se ji je oster | krik | bolečine. |
Njen | obraz | je tako prebledel, da je bil mlečno |
Čuden | občutek | se mu je zganil v srcu. |
Pred njim je bil | sovražnik | , ki mu je stregel po življenju, pred |
»Hvala, | tovariš | !« |
Ves | pripetljaj | ni mogel trajati niti pol minute. |
Bil je | kos | papirja, zganjen v kocko. |
v sporočilu, je bila lahko grožnja, | opomin | , ukaz za izvršitev samomora ali nekakšna |
sporočilu, je bila lahko grožnja, opomin, | ukaz | za izvršitev samomora ali nekakšna |
In celo zdaj, čeprav mu je | razum | govoril, da sporočilo verjetno pomeni |
dela, na vrhu katere je ležal tisti | košček | papirja. |
Imel je občutek, da mu gori | ogenj | v trebuhu. |
kakor nalašč se mu je prislinil tisti | bedak | Parsons, čigar ostri znoj je skoraj |
prislinil tisti bedak Parsons, čigar ostri | znoj | je skoraj prevladoval nad pločevinastim |
pločevinastim vonjem po hrani in ki je kot | hudournik | govoril o pripravah za Teden sovraštva. |
Potem se je povrnil | spomin | na njen obraz, z njim pa divja in neznosna |
Nocoj je bil | eden | njegovih večerov v Občinskem centru. |
nabita z lažmi in s sovraštvom in njen | trebuh | poln ledu. |
si se obrnil, povsod te je opazoval | telekran | . |
preprosto, toda o tem, kje v poslopju je | Oddelek | za književnost, je imel le nejasno |
je odločil, da je še najbolj varen | kraj | kantina. |
on že odhajal, ker se je že oglasil | žvižg | . |
Ves njegov | duh | in telo sta bila prežeta z neznosno |
nekakšno prozornostjo, da mu je vsak | gib | , vsak zvok, vsak dotik, vsaka beseda, |
prozornostjo, da mu je vsak gib, vsak | zvok | , vsak dotik, vsaka beseda, ki jo je |
da mu je vsak gib, vsak zvok, vsak | dotik | , vsaka beseda, ki jo je moral spregovoriti |
Bilo je zgodaj in | prostor | še ni bil poln. |
Tedaj pa je neki | glas | za njim zaklical »Smith!« |
»Smith!« je glasneje ponovil | glas | . |
Svetlolas mlad | moški | z neumnim obrazom, po imenu Wilsher, |
Neumni, svetlolasi | obraz | se je smejal vanj. |
je bil majhen, uren, hrošču podoben | moški | s ploskim obrazom in z majhnimi, sumničavimi |
pladnjem v rokah, je opazil, da gre mali | mož | naravnost proti dekletovi mizi. |
trenutku pa se je razlegel strašen | trušč | . |
Mali | mož | je padel na vse štiri, pladenj je odletel |
Mali mož je padel na vse štiri, | pladenj | je odletel daleč proč in potočka juhe |
znova se ga je polastil nenavaden | strah | . |
izbrazdanega stebra, vrhu katerega je | kip | Velikega brata strmel na jug proti |
Na cesti pred njim je bil | kip | moža na konju, ki je menda predstavljal |
Winstona je spet zagrabil neznanski | strah | . |
od nekod z leve razlegla kričanje in | ropot | težkih vozil. |
zakričani opazki sklepal, da gre mimo | sprevod | evrazijskih ujetnikov. |
v običajnih okoliščinah tiste vrste | človek | , ki teži vedno k zunanjemu robu kakršnegakoli |
dekleta, a pot mu je zapiral velikanski | moški | in skoraj enako velikanska ženska. |
Dolg | sprevod | kamionov, na vsakem od njih je v kotih |
vsakem od njih je v kotih vzravnano stal | vojak | z olesenelim obrazom, se je počasi |
Včasih, kadar se je | kamion | stresel, je zažvenketalo železo: vsi |
Tovor | za tovorom žalostnih obrazov se je | |
šepetom, ki ga je zlahka preglasil | hrup | glasov in ropotanje kamionov. |
cesti; vrata, ki jim manjka zgornji | zapah | ; pot preko polja; s travo zaraščena |
»In na vratih manjka zgornji | zapah | .« |
Partije iz množice in ga je bilo kmalu | konec | . |
Človek | jih dobesedno ni nikdar videl, razen | |
Sprevod | je šel h koncu. | |
je zagledal starejšega moža, čigar | obraz | je bil gmota osivelih las in ki je |
Skoraj je bil že | čas | , da se Winston in dekle ločita. |
Zdelo se je, da | zrak | poljublja kožo. |
Bil je drugi | maj | . |
Vlak | je bil zaradi poletnega vremena poln | |
Vagon | z lesenimi klopmi, v katerem je potoval, | |
Pot | se je razširila in v minuti je prišel | |
nabirati, deloma zato, da bi mu minil | čas | , pa tudi zato, ker je nejasno čutil, |
Njegov prvi | občutek | je bilo olajšanje, a ko je opazoval |
podčrtaval oblino njenih bokov, ga je obšel | občutek | lastne manjvrednosti. |
nadaljevala, »za primer, da je kje skrit | mikrofon | .« |
Bile so rjave, je opazil, dokaj svetel | odtenek | rjavega s temnimi trepalnicami. |
je roke okrog vratu, imenovala ga je | dragi | , mili, ljubljeni. |
okrog vratu, imenovala ga je dragi, | mili | , ljubljeni. |
vratu, imenovala ga je dragi, mili, | ljubljeni | . |
Vse, kar je čutil, sta bila nevera in | ponos | . |
»Nič ne de, | dragi | , ne mudi se nama.« |
ugotavljanju raznih stvari kot ti, | dragi | .« |
Potem, kot bi jo | dotik | pasu na nekaj spomnil, je segla v žep |
Ko jo je prvič poduhal, je njen | vonj | zbudil v njem neki spomin, ki ga ni |
»To je edini | način | , da si varen.« |
Prvi | košček | čokolade se je stopil na Winstonovem |
Okus | je bil čudovit. | |
Toda tisti | spomin | se je še vedno gibal na robu njegove |
je v stran, zavedajoč se, da je to | spomin | na neko dejanje, ki bi ga rad uničil, |
Star, čisto popasen | pašnik | , s stezo, ki teče po njem in krtino |
biti nekje blizu, a nedosegljiv očem, | potok | z zelenimi tolmuni, v katerih plavajo |
»Kaj ni tu nekje blizu | potok | ?« |
»Res je, | potok | je tu.« |
Drozg | se je spustil na grm niti pet metrov | |
se je začel iz njega izlivati pravi | hudournik | pesmi. |
Včasih je | drozg | za nekaj sekund prenehal, razprostrl |
Za koga, zakaj je pel ta | ptič | ? |
Noben | tovariš | in noben tekmec ga ni opazoval. |
Noben tovariš in noben | tekmec | ga ni opazoval. |
navsezadnje nekje v bližini le skrit | mikrofon | . |
naprave kakšen majhen, hrošču podoben | človek | zaverovano posluša - posluša tole. |
gibom njegove roke je bil dekletov | pas | mehek in topel. |
kotičkih njenih ust se je spet pokazal | nasmeh | . |
njegove oči je priklenil njen pegasti | obraz | z drobnim, pogumnim nasmehom. |
je Partija pod površjem gnila, njen | kult | vneme in samozatajevanja le laž, ki |
»No, potem ti pa ustrezam, | ljubi | .« |
ljubezen do enega človeka, ampak živalski | nagon | , enostavno nedoločljivo poželenje; |
čutil pod leskovjem, medtem ko je pel | drozg | , se ni povsem vrnila. |
V starih časih, je mislil, je | moški | gledal dekliško telo ter videl, da |
da je poželenja vredno, in to je bil | konec | zgodbe. |
Njun | objem | je bil boj, vrhunec zmage. |
Njun objem je bil | boj | , vrhunec zmage. |
Njun objem je bil boj, | vrhunec | zmage. |
Bil je | udarec | Partiji. |
revnejših četrti, kjer je bil prosti | trg | , običajno poln ljudi in hrupa. |
Če bo sodila, da je | zrak | čist, se bo useknila, ko se ji bo približal; |
»Potem pa na svidenje, | ljubi | , na svidenje!« |
oglušujoče zagrmelo, zemlja se je stresla in | zrak | potemnel in Winston se je znašel na |
nekaj centimetrov od njega Julijin | obraz | , mrtvaško bled, bel kot kreda. |
patrola ali pa jima je nad glavo krožil | helikopter | . |
Winstonov | delavnik | je obsegal šestdeset ur na teden, Julijin |
Zrak | v majhni kvadratni sobici nad zvonovi | |
nasmetenih tleh, zdaj pa zdaj pa je | eden | vstal in pogledal skozi strelne line |
od splošne direktive, ki jo je izdal | Komite | za planiranje, pa do končne obdelave |
Toda končni | izdelek | je ni zanimal. |
prvimi leti po letu šestdeset in edini | človek | , ki ga je poznala, da je često govoril |
časih pred Revolucijo, je bil stari | oče | , ki je izginil, ko je bila stara osem |
V šoli je bila | kapetan | hokejskega moštva in je dve leti zapored |
»Nisem zadosti izobražena, | dragi | - niti za to ne.« |
Veljala je teorija, da se | moški | , pri katerih je spolni nagon teže nadzorovati |
Vsak organiziran | upor | proti Partiji, ki je bil obsojen na |
se je preprosto ogibali, tako kot se | zajec | izogiba psa. |
že davno tega prenehala biti boleč | spomin | in je bila le še nekaj neljubega v |
»Hodila sem vendar v šolo, | dragi | .« |
Začela je razpredati | predmet | pogovora. |
Ni šlo le zato, da je spolni | nagon | ustvarjal neki samosvoj svet, ki je |
Spolni | nagon | je bil Partiji nevaren in obrnila ga |
Družina je tako postala | podaljšek | Miselne policije. |
Breg | je strmo padal deset ali dvanajst metrov, | |
ali dvanajst metrov, spodaj je bil | gramoz | . |
En | šop | je bil dvobarven, škrlatno in opekasto |
Nikjer ni bilo človeka, noben | list | se ni zganil, niti ptica se ni prebudila. |
je bila nevarnost, da je kje skrit | mikrofon | , zelo majhna in tudi če bi bil mikrofon, |
mikrofon, zelo majhna in tudi če bi bil | mikrofon | , bi ujel samo šume. |
Sonce je sijalo nanju, | znoj | ga je ščemel na obrazu. |
»Tudi jaz bi jo, ko bi bil isti | človek | kot sem danes.« |
mu je počivala na rami in prijetni | vonj | njenih las je pregnal vonj po golobjih |
Ni se strinjala, da je | zakon | narave tak, da posameznik vedno podleže. |
strinjala, da je zakon narave tak, da | posameznik | vedno podleže. |
potrebuješ, so sreča, premetenost in | pogum | . |
»Dokler | človek | ostane človek, sta smrt in življenje |
»Dokler človek ostane | človek | , sta smrt in življenje ista stvar.« |
»In zdaj poslušaj, | dragi | , zmeniti se morava za naslednji sestanek.« |
je mehko sijal iz polteme stekleni | obtežilnik | za papir, ki ga je kupil ob svojem |
posoda in dve skodelici, kar je oskrbel | gospod | Charrington. |
zločinov, ki jih je lahko zagrešil | član | Partije, je bilo tega najmanj mogoče |
Kot je predvidel, | gospod | Charrington ni delal nobenih težav |
obstajati, da vodita v hišo dva vhoda, | eden | od njiju skozi zadnje dvorišče, ki |
brezoblična ženska, trdna kot normanski | steber | , z mesnatimi, rdečimi rokami in žakljevinastim |
brezupna domišlja,prešla je kot aprilski | dan | ,toda pogled, besede, sanje je zbudila,ki |
pesmi, ki jih je za blagor raje izdajal | pododdelek | pri Oddelku za glasbo. |
intervencije na napravi, znani kot | verzifikator | . |
»Oh, običajen | razlog | .« |
Njun prvi ljubezenski | stik | je bil le dejanje volje. |
Vonj | njenih las, okus njenih ust, občutek | |
Vonj njenih las, | okus | njenih ust, občutek njene kože so kakor |
Vonj njenih las, okus njenih ust, | občutek | njene kože so kakor prodrli vanj ali |
razočaranje običajen, ponavljajoč se | dogodek | in nenadoma ga je prevzela globoka |
jo je bilo odložiti, in vendar si je | človek | spet in spet zavestno, z dejanjem volje |
Prvi | zavitek | , ki ga je izročila Winstonu, so njegovi |
»Kaj ni to | sladkor | ?« |
»Pravi | sladkor | .« |
»Ne | saharin | , sladkor.« |
»Ne saharin, | sladkor | .« |
»In tu je | hlebec | kruha - pravega belega kruha, ne naše |
kruha, ne naše preklete pluže - in | lonček | marmelade.« |
Vonj | je že polnil sobo, bogat, vroč vonj, | |
Vonj je že polnil sobo, bogat, vroč | vonj | , ki se je zdel, kot da prihaja iz njegovega |
»To je pravi | čaj | .« |
»Ampak poslušaj, | dragi | .« |
Pravijo, da | čas | vse rane celi, pravijo, da vse lahko |
Njen | glas | je plaval navzgor obenem s sladkim |
popolna srečna, če bi bil junijski | večer | neskončen in zaloga perila neizčrpna, |
misel, da ni še nikdar slišal, da bi | član | Partije pel sam in spontano. |
bile močno našminkane, lica pordečena, | nos | napudran, celo pod očmi je imela nekaj, |
Napredek | njene zunanjosti je bil osupljiv. | |
Njeni kratki lasje in fantovski | kombinezon | so to še poudarjali. |
jo je objel, mu je napolnil nosnice | vonj | po umetnih vijolicah. |
»Tudi | parfum | !« je rekel. |
»Da, | ljubi | , tudi parfum.« |
»Da, ljubi, tudi | parfum | .« |
»V tej sobi bom ženska, ne partijski | tovariš | !« |
Doslej ga je bilo preveč | sram | bledega in suhega telesa s krčnimi |
Winston je včasih spal v njej, ko je bil | otrok | , Julija pa, kolikor se je spomnila, |
lastni obraz ali na blazino, a lahen | madež | rdečila je še vedno poudarjal lepoto |
Rumeni | žarek | zahajajočega sonca je padal čez vznožje |
postelji, v hladu poletnega večera, | moški | in ženska brez obleke na sebi, ki se |
» | Ljubi | !« |
V sanjah je bil najmočnejši | občutek | zmeraj občutek samoprevare, kajti v |
sanjah je bil najmočnejši občutek zmeraj | občutek | samoprevare, kajti v resnici je vedel, |
»Ne skrbi, | dragi | , ne bova imela teh umazanih mrcin tu |
Črni | trenutek | preplaha je bil že na pol pozabljen. |
Vonj | , ki se je dvigal iz posode, je bil | |
»Je samo majhen | drobec | zgodovine, ki so ga pozabili spremeniti.« |
»Kakšen | kraj | je to?« |
Odlomek | iz pesmi, ki mu jo je povedal gospod | |
Odlomek iz pesmi, ki mu jo je povedal | gospod | Charrington, se mu je vrinil v misli |
pol otožno: »Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu.« |
Dolžan si mi tri novce, odpeva | zvon | pri Sv. Martinu. Kdaj mi jih boš vrnil? |
Martinu. Kdaj mi jih boš vrnil? pravi | zvon | pri Old Baileyu. - »Ne morem |
Ampak še en | verz | mora biti za zvonovi Old Baileya. |
»Moj stari | oče | .« |
»Nekakšen okrogel oranžen | sadež | so, z debelo kožo.« |
»Zdi se mi, da je že skoraj | čas | , da greva.« |
Neizčrpno zanimiv ni bil tisti | košček | korale, ampak sama notranjost stekla. |
vendar je bilo skoraj tako prozorno kot | zrak | . |
Kot bi bila površina stekla nebesni | svod | , ki obdaja drobni svet s celotno atmosfero. |
Na enem od obvestil je bil natisnjen | seznam | članov Šahovskega odbora, katerega |
članov Šahovskega odbora, katerega | član | je bil Syme. |
obdržale normalno temperaturo; zunaj pa je | tlak | žgal v noge in smrad v podzemski železnici |
temperaturo; zunaj pa je tlak žgal v noge in | smrad | v podzemski železnici je bil ob konicah |
Winston je kot | dodatek | k svojemu rednemu delu prebil vsak |
Imela je divji, lajajoč | ritem | , ki ga ni bilo mogoče označiti kot |
Parsons se je bahal, da bo samo | blok | Zmaga razobesil štiristo metrov blaga |
je v svojem elementu in srečen kot | škrjanček | . |
Nenadoma se je po vsem Londonu pojavil nov | plakat | . |
ure in je bil pravzaprav razjarjen | miting | . |
Soba je bila | raj | , pa naj je bila umazana ali čista. |
Zredil se je, krčni | tvor | se je zacelil in pustil za seboj le |
Potek | življenja je nehal biti neznosen, nič | |
Soba je bila | svet | , žep preteklosti, kjer se lahko sprehajajo |
Soba je bila svet, | žep | preteklosti, kjer se lahko sprehajajo |
Zdelo se je, da | starec | poredko ali nikoli ne odhaja ven, poleg |
Živel je kot | duh | med malo, temno trgovino in še manjšo |
poleg drugih stvari, neverjetno star | gramofon | z velikansko trombo. |
vedno vzbujal nejasen videz, da je bolj | zbiratelj | kot trgovec. |
nejasen videz, da je bolj zbiratelj kot | trgovec | . |
Vedela sta, da je vse to | nesmisel | . |
prihodnosti, se jima je zdelo kot nepremagljiv | nagon | , tako kot tudi pljuča vedno znova vdihnejo, |
znova vdihnejo, dokler je še na voljo | zrak | . |
stopil k O'Brienu, naznanil, da je | sovražnik | Partije in ga prosil za pomoč. |
njegovi podtalni vojski, je rekla, so le | kup | neumnosti, ki si jih je izmislila Partija |
se je spominjal Winston, je bil samo | helikopter | tisti, za katerega je Partija trdila, |
dolgo pred Revolucijo, se ji je ta | podatek | zdel popolnoma nezanimiv. |
je bila veliko pred njenim rojstvom, | preokret | v vojni pa je bil šele pred štirimi |
bila nekoč Eastazija in ne Evrazija | sovražnik | . |
Toda | rezultat | se ji je še vedno zdel nepomemben. |
»To je bil izjemen | primer | .« |
predmetih, na katerih ni besed, kakor ta | kos | stekla tu.« |
»Vsak | dokument | je bil uničen ali ponarejen, vsaka |
napisana, vsaka slika znova naslikana, vsak | kip | in stavba in ulica preimenovana, vsak |
stavba in ulica preimenovana, vsak | datum | spremenjen.« |
»In ta | proces | se nadaljuje iz dneva v dan, minuto |
je stvar opravljena, ne ostane noben | dokaz | več.« |
»Edini | dokaz | je v moji lastni zavesti in z nikakršno |
»Ampak bil je | dokaz | .« |
»Ne zanima me prihodnja generacija, | ljubi | .« |
Človek | ve, da je vse skupaj neumnost, zakaj | |
Po svoje je bil partijski svetovni | nazor | najbolje zasidran pri ljudeh, ki ga |
Človek | , kdorkoli je že bil, je nalahno zakašljal, | |
»Sem samo | amater | .« |
nekim vašim prijateljem, ki je gotovo | izvedenec | .« |
»Če ne, vam bo slovar izročil moj | služabnik | .« |
Pripetljaj | je lahko imel samo en pomen. | |
Prvi | korak | je bila skrita, nehotena misel; drugi |
bila skrita, nehotena misel; drugi | korak | je bil dnevnik. |
nehotena misel; drugi korak je bil | dnevnik | . |
Zadnji | korak | pa bo tisto, kar se bo zgodilo v Ministrstvu ljubezni. |
Konec | je zajet v začetku. | |
govoril z O'Brienom, ko je tonil vanj | smisel | besed, se je njegovega telesa polaščal |
njegovega telesa polaščal moreč, grozljiv | občutek | . |
bolje, ker je že od nekdaj vedel, da | grob | je in da čaka nanj. |
Sanje same in | spomin | , povezan z njimi, so priplavali v njegove |
za papir, a površina stekla je bila | svod | neba in znotraj kupole je bilo vse |
zaščititi dečka pred kroglami, preden ju je | helikopter | strgal na kosce. |
trenutkih prebujanja se mu je povrnil | kup | drobnih pripetljajev, ki so ga obkrožali. |
Bil je | spomin | , ki ga je moral pred mnogimi leti namerno |
Oče | je izginil nekaj pred tem; koliko prej, | |
Ko je | oče | izginil, mati ni pokazala posebnega |
Na predpečniku sta bila plinski | gorilnik | in polica, kjer so shranjevali hrano, |
hrano, zunaj na stopnišču pa rjav lončen | lijak | za skupno uporabo več sob. |
opazkami dobiti več, kot je bil njegov | delež | . |
je samo po sebi umevno, da mora on, » | fant | ,« dobiti največji obrok; a naj mu je |
oklepala matere, natanko tako kot opičji | mladiček | , ga je gledala čez njeno ramo z velikimi |
pogoltnil čokolado, ga je bilo nekoliko | sram | samega sebe in več ur je postaval po |
se mu je zdelo, je zajet ves njihov | pomen | . |
»Že, ampak pravi | smisel | zgodbe -« |
Ko je pošel zadnji | kos | čokolade, je mati stisnila otroka v |
nič bolj varovale pred kroglami kot | list | papirja. |
posamezniki, pa popolnoma nebogljena kretnja, | objem | , solza, beseda umirajočemu človeku, |
brcnil v jarek, kot bi bila zeljni | štor | . |
»Ja, | dragi | , prišlo mi je na misel, večkrat.« |
»Če lahko čutiš, da je vredno ostati | človek | , tudi če to nima nikakršnih posledic, |
Toda, če ni bil | cilj | ostati živ, ampak ostati človek, to |
ni bil cilj ostati živ, ampak ostati | človek | , to navsezadnje ni veliko spremenilo. |
Telekran | je bil privit na tih šepet, bogatost | |
Ni se dal motiti, ko je | služabnik | privedel Julijo in Winstona in ni dvignil |
na tak kraj je bil potreben živčni | napor | . |
Le ob redkih priložnostih je | človek | videl notranjost stanovanjskih prostorov |
sem, ga je pri vsakem koraku preganjal | strah | , da se bo izza vogala nenadoma prikazal |
nenadoma prikazal črno uniformiran | stražar | , zahteval papirje in mu ukazal, naj |
Vendar pa ju je O'Brienov | služabnik | sprejel brez pomisleka. |
Bil je majhen, temnolas | moški | v belem suknjiču, s kot diamant oblikovanim, |
temnolas moški v belem suknjiču, s kot | diamant | oblikovanim, popolnoma brezizraznim |
brezizraznim obrazom, ki bi bil lahko | obraz | Kitajca. |
Hodnik | , po katerem ju je peljal, je bil prekrit | |
Njegov mrki | obraz | , sklonjen tako, da je bilo moč videti |
koma pet koma sedem polno odobrene | stop | predlog v postavki šest dvoplus smešen |
pet koma sedem polno odobrene stop | predlog | v postavki šest dvoplus smešen na meji |
odobrene stop predlog v postavki šest | dvoplus | smešen na meji miselnega zločina črtaj |
smešen na meji miselnega zločina črtaj | stop | predoddajna kontrola nujna plusradikalno |
plusradikalno oceniti mašinerijo zgoraj | stop | konec poročila. |
plusradikalno oceniti mašinerijo zgoraj stop | konec | poročila. |
Novoreka odpadlo z njega, toda njegov | obraz | je bil mračnejši kot ponavadi, kakor |
Kajti kje je imel resničen | dokaz | za to, da je O'Brien neke vrste političen |
da je O'Brien neke vrste političen | zarotnik | ? |
Glas | je utihnil. | |
postava se je dvigala nad njiju oba, | izraz | na njegovem obrazu je bil še vedno |
misliti, da je kratko in malo zaposlen | človek | , ki se jezno sprašuje, zakaj so ga |
Zdaj, ko je bil | telekran | izključen, se je soba zdela smrtno |
Potem pa se je mračni | obraz | nenadoma prelomil v nekaj, kar bi bilo |
prelomil v nekaj, kar bi bilo lahko | začetek | nasmeha. |
In res, mali | služabnik | z rumenim obrazom je vstopil brez trkanja. |
»Martin je | eden | naših,« je ravnodušno rekel O'Brien. |
naslednjih deset minut lahko nehaš biti | služabnik | .« |
Mali | mož | se je čisto mirno usedel, pa vendar |
služabnika, z izrazom sluge, ki uživa | privilegij | . |
steklenici pa se je svetlikala kot | rubin | . |
Imela je kiselkasto sladek | vonj | . |
Njegov | obraz | je znova postal slovesen in dvignil |
Kakor stekleni | obtežilnik | za papir ali na pol spomnjeni Charringtonovi |
»Potemtakem obstoja | človek | , kot je Goldstein?« |
»Da, tak | človek | je in živi.« |
in preživeti ostanek življenja kot | natakar | ali pristaniški delavec?« |
življenja kot natakar ali pristaniški | delavec | ?« |
se mu je zdelo, da mu je bil odvzet | dar | govora. |
Njegov | jezik | je deloval neslišno, oblikujoč začetni |
bo, tudi če preživi, morda drugačen | človek | ?« |
»Njegov | obraz | , njegovi gibi, oblika rok, barva las |
oblika rok, barva las - celo njegov | glas | bi bil drugačen.« |
vi sami boste morda postali drugačen | človek | .« |
Winstona je prešinila misel, da je umetni | obraz | morda nezmožen spreminjati izraz. |
mrtev, ali pa bom postal neki drug | človek | z drugačnim obrazom.« |
Bolj kot | vtis | moči je vzbujal vtis zaupanja in razumevanja, |
Bolj kot vtis moči je vzbujal | vtis | zaupanja in razumevanja, pobarvanega |
neogibno,« se je zdelo, da govori njegov | glas | , »to moramo storiti in moramo biti |
Val | občudovanja, skoraj oboževanja, je | |
in nemogoče je, da bi se katerikoli | član | zavedal podobe več kot peščice drugih.« |
»Skoraj je že | čas | , da odidete, tovarišica,« je rekel |
»Naj bo uničen tudi zadnji | izvod | , lahko jo obnovimo skoraj besedo za |
cesti, se vas bo za roko dotaknil neki | moški | in rekel: Mislim, da vam je iz rok |
»V tisti, ki vam jo bo dal, bo | izvod | Goldsteinove knjige.« |
Charringtonovo trgovino, pa stekleni | obtežilnik | za papir in gravura v okviru iz temno |
ki se začne Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu?« |
Oranže in limone, poje | zvon | pri Sv. Klementinu, Dolžan si mi tri |
Klementinu, Dolžan si mi tri novce, odpeva | zvon | pri Sv. Martinu, Kdaj mi jih boš vrnil? |
Martinu, Kdaj mi jih boš vrnil? pravi | zvon | pri Old Baileyu, Kadar bom bogat, odpeva |
Old Baileyu, Kadar bom bogat, odpeva | zvon | pri Shoreditchu. »Vi znate |
»In zdaj, se bojim, je | čas | , da greste.« |
Njegov močni | stisk | je drobil kosti v Winstonovi dlani. |
Kombinezon | ga je rezal v ramena, tlak ga je ščemel | |
Kombinezon ga je rezal v ramena, | tlak | ga je ščemel v podplate, celo odpiranje |
odpiranje in zapiranje roke je bil | napor | , ki je povzročal, da so mu sklepi škripali. |
po šestih dneh tega, ko je veliki | orgazem | trzal k svojemu vrhuncu in je splošno |
Evrazija je | zaveznik | . |
izjemno nenadno in povsod hkrati, da je | sovražnik | Eastazija in ne Evrazija. |
Trg | je bil nabit z več tisoč ljudmi, vštevši | |
škrlatno okrašenem odru je partijski | govornik | , majhen, suh moški z neproporcionalno |
je partijski govornik, majhen, suh | moški | z neproporcionalno dolgimi rokami in |
Njegov | glas | , ki so ga ojačevalci naredili kovinskega, |
Vsakih nekaj trenutkov je | bes | množice prekipel in glas govornika |
trenutkov je bes množice prekipel in | glas | govornika je preplavilo divje, živinsko |
Govor | je trajal morda dvajset minut, ko je | |
dvajset minut, ko je na oder prihitel | sel | in stisnil v govornikovo roko kos papirja. |
Val | razumevanja je preplavil množico, ne | |
plakati, s katerimi je bil okrašen | trg | , so bili vsi napačni! |
Govornik | je še vedno stiskal vrat mikrofona | |
zdaj oziral nazaj, je bilo to, da je | govornik | preklopil z ene linije na drugo tako |
ko so trgali plakate, ko ga je neki | moški | , čigar obraza ni videl, potrepljal |
Velik | del | politične literature petih let je postal |
druga ploha zvitkov papirja kot snežni | zamet | , na pol pokopala narekovalnik in se |
uničujočo fizično nalogo, stvari, ki jo ima | človek | pravico zavrniti, pa bi jo kljub temu |
Zjutraj šestega dne se je | dotok | zvitkov polegel. |
ni prišlo iz cevi nič; potem še en | zvitek | , potem nič. |
Globok in kakor skriven | vzdih | je šel skozi Oddelek. |
Težak | zvezek | , amatersko vezan, brez imena ali naslova |
Tudi | tisk | je bil videti lahno nepravilen. |
Napis | na prvi strani se je glasil: | |
Vseskozi zapisani | čas | , in morda od konca neolitika, so bile |
nepreklicnih spremembah se je isti | vzorec | vedno znova potrdil, tako kot se stabilizator |
vzorec vedno znova potrdil, tako kot se | stabilizator | vedno znova povrne v ravnotežje, ne |
Sladki poletni | zrak | se mu je igral ob licih. |
Vojna je | mir | |
Razcepitev sveta na tri superdržave je bil | dogodek | , ki ga je bilo moč predvideti in so |
Vendar pa vojna ni več obupni, uničujoči | boj | , kot je to bila v prvih desetletjih |
samo vojskovanje, bodisi prevladujoči | odnos | do vojne postal manj krvoločen ali |
kadar jih zagreši lastna stran, ne pa | sovražnik | , hvalevredna. |
Kadar se spopadejo, se bije | boj | na nejasnih mejah, o katerih približni |
katerih približni legi lahko povprečen | človek | samo ugiba, ali pa okrog plavajočih |
tekmovanje za tržišča, kar je bil poglavitni | vzrok | za prejšnje vojne, medtem ko tekmovanje |
posesti katere od njih, leži približni | četverokotnik | s koti pri Tangerju, Brazzavillu, Darwinu |
pomembne rastlinske produkte kot na primer | gumi | , ki ga je v hladnejši klimi treba umetno |
tako dalje, uporabljeni prav tako kot | premog | in olje. |
proizvedejo, je uporabljeno v vojne namene in | objekt | vojskovanja je vedno enak - biti v |
prebivalstvo omogoča s svojim delom, da se | tempo | nenehnega bojevanja povečuje. |
bilo, bi struktura svetovne družbe in | postopek | , s katerim se vzdržuje, ne bila bistveno |
Osnovni | cilj | modernega vojskovanja (v soglasju z |
da bi se dvignil splošni življenjski | standard | . |
stoletja je industrijsko družbo mučil | problem | , kaj storiti s presežkom potrošnih |
ima le malo ljudi dovolj jesti, ta | problem | očitno ni resen, in morda ne bi postal, |
Današnji | svet | je gol, lačen, razrušen kraj v primerjavi |
Današnji svet je gol, lačen, razrušen | kraj | v primerjavi s svetom, kakršen je bil |
učinkovite - bleščeči antiseptični | svet | stekla, jekla in snežno belega betona |
zato, ker je bil znanstveni in tehnični | razvoj | odvisen od empirične navade mišljenja, |
Na splošno je | svet | danes bolj primitiven, kot je bil pred |
policijsko špijonažo, so napredovali, toda | eksperiment | in iznajdba sta se zvečine ustavila |
Od trenutka, ko se je | stroj | pojavil, je bilo jasno vsem mislečim |
niso več obdelovali zemlje, osnovni | kapital | se ni povečeval, velikim množicam prebivalstva |
Bistveni | akt | vojne je uničevanje, ne nujno človeških |
proizvodnja orožja še vedno primeren | način | za zapravljanje delovne sile, ne da |
zgodnjega dvajsetega stoletja živi celo | član | Ožje partije zmerno in delavno življenje. |
tobaka, dva ali trije služabniki, osebni | avtomobil | ali helikopter - prestavljajo v drugačen |
trije služabniki, osebni avtomobil ali | helikopter | - prestavljajo v drugačen svet kot |
iz obleganega mesta, kjer lastniku | kos | konjskega mesa pomeni bogastvo, ki |
inteligenten; potrebno pa je tudi, da je | fanatik | , ki v njem prevladujejo strah, sovraštvo, |
je fanatik, ki v njem prevladujejo | strah | , sovraštvo, prilizovanje in orgiastično |
Tako noben | član | Ožje partije ne omahuje v mistični |
katerih inventivni in spekulativni | tip | razuma lahko najde izhod. |
V vseh uporabnih umetnostih | svet | ali miruje ali pa nazaduje. |
ali policijsko špijonažo - empirični | pristop | še vzpodbujajo ali ga vsaj prenašajo. |
Današnji | znanstvenik | je bodisi mešanica psihologa in inkvizitorja, |
hipnozo in telesno mučenje; ali pa je | kemik | , fizik ali biolog, ki se ukvarja samo |
in telesno mučenje; ali pa je kemik, | fizik | ali biolog, ki se ukvarja samo s takimi |
mučenje; ali pa je kemik, fizik ali | biolog | , ki se ukvarja samo s takimi vejami |
Učinek | je bil ta, da so se vodilne skupine | |
Tank | , podmornica, torpedo, strojnica in | |
Tank, podmornica, | torpedo | , strojnica in celo puška ter ročna |
operacije, je to ponavadi nenaden | napad | na zaveznika. |
miroljubnih odnosih toliko let, da bi se | sum | uspaval. |
končno bi vse hkrati izstrelili in | učinek | bi bil tako uničujoč, da bi bilo maščevanje |
To bi bil potem | čas | za podpis pakta prijateljstva s preostalo |
Ta | načrt | , to je komajda potrebno reči, je le |
to je komajda potrebno reči, je le | sen | , ki ga ni mogoče uresničiti. |
zavzela Britanske otoke, ki so geografsko | del | Evrope, po drugi strani pa bi bilo |
Problem | je isti pri vseh treh superdržavah. | |
Razen vojnih ujetnikov povprečni | državljan | Oceanije nikdar ne vidi državljana |
Zapečateni | svet | , v katerem živi, bi bil prelomljen |
katerem živi, bi bil prelomljen in | strah | , sovraštvo in prepričanje v lastni |
imenuje Angsoc, v Evraziji se imenuje | Neoboljševizem | in v Eastaziji ima kitajsko ime, ki |
smrti, a ga morda bolje predstavlja | izraz | Razveljavljenje Jaza. |
V preteklosti je bila vojna tudi | eden | poglavitnih instrumentov, po katerih |
Dokler je | poraz | pomenil izgubo neodvisnosti ali kakšno |
narodi so bili slej ko prej poraženi in | boj | za uspešnost je sovražen iluzijam. |
Vojna je bila zanesljivi | varuh | zdrave pameti in kar zadeva vladajoči |
vojno moč zgubiti ali dobiti, vladajoči | razred | ne more biti brez vsake odgovornosti. |
Tehnični | napredek | se lahko ustavi in najbolj otipljiva |
nepremagljiva, je pravzaprav vsaka | svet | zase, znotraj katerega je mogoče varno |
fizičnim ugodjem in bolečino je še vedno | razloček | , to pa je tudi vse. |
zunanjim svetom in s preteklostjo je | državljan | Oceanije podoben človeku v medzvezdnem |
njihovi tekmeci: toda brž ko je ta | minimum | dosežen, lahko poljubno oblikujejo |
vojne, res borili drug proti drugemu in | zmagovalec | je vedno plenil premaganca. |
proti svojim lastnim podrejenim in | cilj | vojne ni osvojiti ozemlje ali to preprečiti, |
Posebni | pritisk | , ki ga je izvajala na ljudi med neolitikom |
Učinek | bi bil v veliki meri isti, ko bi se | |
bi bila vsaka še vedno vase zaprti | svet | , za vedno rešen vpliva zunanje nevarnosti, |
Mir | , ki bi bil res večen, bi bil isto kot | |
Partije razume le površno - je notranji | smisel | partijske parole: Vojna je mir! |
notranji smisel partijske parole: Vojna je | mir | ! |
Blaženi | občutek | , da je sam s prepovedano knjigo, v |
povedala nič novega, a v tem je bil | del | privlačnosti. |
Bila je | produkt | duha, podobnega njegovemu, toda neskončno |
Večer | je bil dovolj hladen, da je bilo vredno | |
Od zdolaj je prihajal domači | zvok | petja in podrsavanja s čevlji na kamnitih |
Vseskozi zapisani | čas | , in morda od konca neolitika, so bile |
nepreklicnih spremembah se je isti | vzorec | vedno znova uveljavil, tako kot se |
vedno znova uveljavil, tako kot se | stabilizator | vedno znova povrne v ravnotežje, ne |
»Ja, | ljubi | , poslušam.« |
Cilj | Visokih je ostati tam, kjer so. | |
Cilj | Srednjih je zamenjati mesto z Visokimi. | |
Cilj | Nizkih, kadar ga sploh imajo - kajti | |
Tako se skozi vso zgodovino | boj | , ki je v bistvenih potezah zmeraj isti, |
oblasti, a prej ali slej vedno pride | trenutek | , ko izgubijo bodisi vero vase, bodisi |
izmed drugih skupin ali od obeh, in | boj | se začne znova. |
pokazati, da je neenakost nespremenljivi | zakon | človeškega življenja. |
Ta | nauk | je seveda vedno imel svoje privržence, |
seveda vedno imel svoje privržence, toda | način | , kako so ga prikazali zdaj, je pomenil |
Socializem | , teorija, ki se je pojavila v zgodnjem | |
devetnajstem stoletju in je bila zadnji | člen | v miselni verigi, ki sega tja do suženjskih |
sredi tega stoletja, Angsoc v Oceaniji, | Neoboljševizem | v Evraziji, Čaščenje smrti, kot ga |
Toda | namen | vseh teh gibanj je bil ustaviti napredek |
Znani | zamah | nihala se je imel izvršiti še enkrat |
Toda poglavitni, temeljni | vzrok | je bil ta, da je od začetka dvajsetega |
oblast, človeška enakost ni bila več | ideal | , za katerega se je treba boriti, ampak |
Zemeljski | raj | je bil ob ugled natanko v tistem trenutku, |
okoli leta 1930 začel prevladovati trši | pogled | na življenje, so postopke, ki so bili |
razreda, je oblikoval in zbral pusti | svet | monopolne industrije in centralizirane |
Delni | razlog | za to je, da v preteklosti nobena vlada |
olajšala ravnanje z javnim mnenjem in | film | in radio sta to nadaljevala. |
ravnanje z javnim mnenjem in film in | radio | sta to nadaljevala. |
tem so spoznali, da je edini varni | temelj | za oligarhijo kolektivizem. |
je edini varni temelj za oligarhijo | kolektivizem | . |
Individualno nima noben | član | Partije ničesar razen nekaj osebnih |
domnevali, da mora, če bo kapitalistični | razred | razlaščen, nastopiti socializem; in |
kapitalistični razred razlaščen, nastopiti | socializem | ; in kapitalisti so nedvomno bili razlaščeni. |
Tovarne, rudniki, zemlja, stavbe, | transport | - vse jim je bilo odvzeto; in ker te |
Vladajoči | razred | , ki bi se lahko pred vsemi zavaroval, |
ki osvetljujejo njeno osnovo, lahko | človek | sklepa, če že ne ve, kakšna je splošna |
On je | obraz | na deskah za plakate, glas na telekranu. |
On je obraz na deskah za plakate, | glas | na telekranu. |
Veliki brat je | lik | , ki si ga je Partija izbrala, da ga |
do zmagovalca, ni stalen ali nujen | del | te zgradbe. |
Otrok | staršev Ožje partije še ne sodi v Ožjo partijo. | |
prestolnice in njena vrhovna glava je | človek | , čigar bivališča nihče ne pozna. |
glavna lingua franca in Novorek uradni | jezik | , sploh ni centralizirana. |
Partija ni | razred | v starem pomenu besede. |
Njen | cilj | ni prenašati oblast na lastne otroke, |
nečemu, kar se je imenovalo »razredni | privilegij | ,« je menila, da nekaj, kar ni dedno, |
Fizični | upor | ali kakršnokoli predhodno gibanje k |
uporu, temveč nezmožni dojeti, da bi bil | svet | lahko drugačen, kot je. |
Postali bi nevarni le, če bi | napredek | industrijske tehnike povzročil, da |
Član | Partije živi od rojstva do smrti pred | |
razvedrila, vedenje do žene in otrok, | izraz | na obrazu, kadar je sam, besede, ki |
Ne le dejanski | prestopek | , marveč vsaka ekscentričnost, naj je |
pa njegovih dejanj ne uravnava noben | zakon | ali jasno formuliran pravilnik o vedenju. |
uravnava noben zakon ali jasno formuliran | pravilnik | o vedenju. |
Če je | človek | po naravi pravoveren (v Novoreku dobromislec) |
človek po naravi pravoveren (v Novoreku | dobromislec | ) bo v vseh okoliščinah vedel, ne da |
opirajočim se na besede iz Novoreka | kriminalstop | , črnobel, in dvomišljenje, že v otroštvu |
vcepiš že otrokom, se v Novoreku imenuje | kriminalstop | . |
Kriminalstop | pomeni zmožnost, da se hitro, kakor | |
Partiji; da ti je zoprn in odbijajoč vsak | tok | misli, ki te lahko zapelje v krivoversko |
Kriminalstop | na kratko pomeni varovalno neumnost. | |
duhovnim dogajanjem, kot ga mora imeti | žongler | nad telesom. |
potrebno iz dveh razlogov, od katerih je | eden | postranski in ga upoštevajo, recimo, |
Postranski | razlog | , zakaj to delajo, je ta, da član Partije, |
razlog, zakaj to delajo, je ta, da | član | Partije, tako kot raja, prenaša današnje |
njegovim prednikom in da se povprečni | nivo | gmotnega udobja neprestano dviga. |
Toda daleč pomembnejši | razlog | , zakaj preurejajo preteklost, je potreba |
ne smejo nikdar priznati, da se je | nauk | spremenil ali da so zamenjali političnega |
Evrazija ali Eastazija (katerakoli že) naš | sovražnik | danes, potem je ta dežela morala biti |
potem je ta dežela morala biti vedno | sovražnik | . |
Partijski | intelektualec | ve, v katero smer si mora spremeniti |
Postopek | mora biti zavesten, ker bi ga sicer | |
nezaveden, sicer bi se mu pridružil | občutek | hinavstva in z njim krivde. |
samem srcu Angsoca, ker je bistveni | akt | Partije, da uporablja zavestno prevaro, |
Kajti z rabo te besede | človek | priznava, da spletkari s stvarnostjo; |
stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja | človek | to vednost briše; in tako dalje v nedogled, |
Uspeh | Partije pa je v tem, da je izdelala | |
izumili in ki vedo, da je to obsežen | sistem | duhovnega goljufanja. |
Tisti, katerih | odpor | proti vojni je najbliže razumnemu, |
Toda za tem se globoko skriva prvotni | nagib | , nevprašljivi nagon, ki je prvi vodil |
skriva prvotni nagib, nevprašljivi | nagon | , ki je prvi vodil k prevzemu oblasti |
licem, naslonjenim na roko, in temni | koder | ji je padal čez oči. |
Rumeni sončni | žarek | zahajajočega sonca je poševno sijal |
Ko se je prebudil, ga je obhajal | občutek | , da je dolgo spal, toda bežen pogled |
občutek, da je dolgo spal, toda bežen | pogled | na staromodno uro mu je povedal, da |
domišljija,minila je kakor aprilski | dan | ,toda pogled, besede, sanje je zbudila,ki |
Neutrudljivi | glas | je pel dalje: |
Pravijo, da | čas | vse rane celi,pravijo, da vse lahko |
sorodstvu z dekletovim telesom kot | šipek | z vrtnico. |
Zakaj bi moral | plod | veljati za nekaj manj vrednega od cveta? |
»To je njen | slog | lepote,« je rekel Winston. |
Od bokov do kolen je bil njen | bok | ob njegovem. |
Iz njunih teles ne bo nikdar prišel | otrok | . |
se je nenadoma napihnila kot oplojen | sad | ter postala trda, rdeča, groba, da |
ne bo takrat, ko bo napočil njihov | čas | , svet, ki ga bodo zgradili, njemu, |
bo takrat, ko bo napočil njihov čas, | svet | , ki ga bodo zgradili, njemu, Winstonu |
Winstonu Smithu, ravno tako tuj, kot mu je | svet | Partije? |
Da, kajti to bo vsaj | svet | zdrave pameti. |
»Vidva sta mrtva,« je rekel železni | glas | za njima. |
Njen | obraz | je postal mlečno rumen. |
Madež | rdečila, ki ga je še vedno imela na | |
»Za sliko je bilo,« je rekel | glas | . |
»Zdaj vaju lahko vidimo,« je rekel | glas | . |
Dolg, kotaleč | ropot | , kot bi vrgli škaf čez dvorišče in |
»Hiša je obkoljena,« je rekel | glas | . |
»Vseeno se lahko poslovita,« je rekel | glas | . |
In nato se je vmešal čisto drug | glas | , tenak, kultiviran glas, ki je Winstonu |
čisto drug glas, tenak, kultiviran | glas | , ki je Winstonu vzbudil vtis, da ga |
Neki | moški | z gladkim obrazom poklicnega boksarja, |
Občutek | golote, ker je imel roke sklenjene | |
Moški | je pokazal vrh jezika, oslinil mesto, | |
Drug | tresk | . |
Košček | korale, drobna rožnata kroglica, podobna | |
Eden | od mož je s pestjo udaril Julijo v | |
pleksus, da se je zvila kot zložljiv | meter | . |
je njen mrtvaško bledi, sapo loveči | obraz | prišel v njegov zorni kot. |
pa je bila kljub temu manj huda kot | napor | , da bi ulovil sapo. |
Gospod | Charrington je stopil v sobo. | |
Njegov | pogled | je padel na koščke steklenega obtežilnika. |
Neki | moški | se je ubogljivo sklonil. |
Cockneyski | naglas | je izginil. |
prepoznati, vendar ni bil več isti | človek | . |
Obraz | se je le malo spremenil, vendar je | |
obrazu so bile videti spremenjene; celo | nos | je bil videti krajši. |
Bil je to buden, hladen | obraz | moškega pri petintridesetih. |
Tretji | del | |
stenah so bili štirje telekrani, po | eden | na vsaki. |
vedel nikoli, ali je bilo jutro ali | večer | , ko so ga aretirali. |
požgečkalo po nogah - da je tam precejšen | kos | skorje. |
»Smith!« je zavpil | glas | s telekrana. »6079 Smith W!« |
drug kraj, ki je moral biti običajni | zapor | ali začasna ječa, ki jo uporabljajo |
Tisto je bil hrupen, smrdljiv | prostor | . |
»Oprosti, | ljubček | ,« je rekla. |
»Kako ti je ime, | ljubček | ?« |
Kadar mu je bilo bolje, ga je pograbil | preplah | . |
je srce hitro udarjalo in zastajal | dih | . |
spraševal, kje je in kateri dnevni | čas | je. |
To je bil | kraj | brez teme: zdaj je razumel, zakaj je |
Mlad | častnik | , postava v prilegajoči se črni uniformi, |
sveti v poliranem usnju in čigar bledi | obraz | resnih potez je bil podoben voščeni |
Pesnik | Ampleforth je priklamal v celico. | |
dozdevalo, da mora biti tu nekje tudi | izhod | , in nato začel hoditi sem ter tja po |
»Samo en | prestopek | je, ali ne?« |
»Rima je bila | log | .« |
Izraz | njegovega obraza se je spremenil. | |
»Ali veš, kateri dnevni | čas | je?« |
pogovarjala še nekaj minut, nato pa jima je | klic | s telekrana brez očitnega povoda velel, |
Telekran | je zalajal nanj, naj bo pri miru. | |
Čas | je mineval. | |
morda v petih minutah, morda zdaj, bo | topot | škornjev pomenil, da je prišel on na |
Mladi | častnik | hladnega obraza je stopil v celico. |
Bolečina v trebuhu; | kos | kruha; kri in kričanje; O'Brien; Julija; |
Ponoven | krč | v drobovju; težki škornji so se bližali. |
Ko so se vrata odprla, je zračni | val | prinesel močan vonj po mrzlem znoju. |
Zvok | njegovega glasu je takoj izdajal popolno | |
verjameš, da bi me lahko ustrelili, kaj, | stari | ?« |
»Ti veš, kakšne vrste | fant | sem bil.« |
»Nikakor ne slab | fant | .« |
» | Fant | kot jaz lahko precej koristi v delovnem |
Njegov žabji | obraz | je postal mirnejši in dobil celo rahlo |
»Miselni zločin je grozna stvar, | stari | ,« je bombastično dejal. |
Znižal je | glas | , tako kot nekdo, ki mora iz zdravstvenih |
»Med nama, | stari | , vesel sem, da so me dobili, preden |
»Oprosti, | stari | ,« je rekel. |
»Smith!« je zavpil | glas | s telekrana. »6079 Smith W!« |
Nato se je izkazalo, da je | izplak | pokvarjen in celica je še ure potem |
Prišel je | čas | , ki bi bil popoldan, če so ga zaprli |
Prišel je čas, ki bi bil | popoldan | , če so ga zaprli zjutraj ali pa, če |
Nasproti Winstona je sedel | mož | z obrazom brez brade in velikimi zobmi, |
natanko takšen kot velik, nenevaren | glodalec | . |
takšna, da je Winstona preletel hipen | srh | . |
Bil je vsakdanji | moški | povprečne zunanjosti, ki bi bil lahko |
povprečne zunanjosti, ki bi bil lahko | inženir | ali nekakšen tehnik. |
ki bi bil lahko inženir ali nekakšen | tehnik | . |
Bil je kot | obraz | okostnjaka. |
Mož | je sedel na klop nedaleč od Winstona. | |
pogledal, a izmučeni, lobanji podobni | obraz | je bil tako živ v njegovem duhu, kot |
Mož | je umiral od stradanja. | |
Mož | brez brade je planil na svoje mesto. | |
Mož | z obrazom lobanje je hitro vrgel roke | |
»Bumstead!« je zarjovel | glas | . »2713 Bumstead J!« |
Mož | brez brade je spustil kruh na tla. | |
»Obstoj, kjer si,« je rekel | glas | . |
Mož | brez brade je ubogal. | |
Ko je mladi | častnik | vstopil in stopil vstran, se je izza |
je izza njega pojavil majhen, čokat | stražnik | z velikanskimi rokami in rameni. |
Mož | brez brade se je vzpel nazaj na svoj | |
Z majhnim gibom je | častnik | pokazal na moža z obrazom lobanje. |
Mož | se je s sklenjenimi rokami vrgel na | |
» | Tovariš | !« |
» | Častnik | !« je kričal. |
»Soba 101,« je rekel | častnik | . |
Možev | obraz | , že tako zelo bled, je spremenil barvo, |
To je bil jasno in nesporno | odtenek | zelenega. |
»Soba 101,« je rekel | častnik | . |
Mož | se je divje ozrl po drugih jetnikih, | |
Možev | glas | se je zvišal v vreščanje. |
Zavijanje je prenehalo; | mož | ni imel več sape za nič drugega kot |
Potem se je oglasil drugačen | krik | . |
»Soba 101,« je rekel | častnik | . |
vstal in hodil naokrog, ne da bi ga | telekran | posvaril. |
Kos | kruha je še ležal tam, kamor ga je | |
je še ležal tam, kamor ga je spustil | mož | brez brade. |
Brneči | šum | in nespremenljiva bela svetloba sta |
Izza njega se je pojavil širokopleč | stražnik | z dolgim črnim pendrekom v roki. |
Edino, za kar je imel oči, je bil | pendrek | v stražnikovih rokah. |
Nepojmljivo, nepojmljivo, da lahko en | udarec | povzroči tako bolečino. |
Stražnik | se je smejal njegovemu zvijanju. | |
Na drugi strani je stal | moški | v belem plašču, držeč podkožno brizgalko. |
Bil je | čas | , ko se je njegova zavest, celo tiste |
zavest, celo tiste vrste zavest, ki jo | človek | ohrani v spanju, ustavila in se znova |
pretepanje začelo, ko mu je bil že sam | pogled | na pest, pomaknjeno nazaj za udarec, |
obraz, dokler ni imel oči polnih solz; a | cilj | tega je bil kratko in malo ponižati |
nenadoma spremenili ton, ga imenovali | tovariš | , se obračali nanj v imenu Partije in |
Priznal je, da je bil od Eastazije plačan | vohun | vse od leta 1968. |
Priznal je, da je | vernik | , občudovalec kapitalizma, seksualni |
Priznal je, da je vernik, | občudovalec | kapitalizma, seksualni perverznež. |
občudovalec kapitalizma, seksualni | perverznež | . |
osebnih stikih z Goldsteinom in da je bil | član | podtalne organizacije, ki je zajemala |
Res je bilo, da je bil | sovražnik | Partije in v očeh Partije ni bilo razlike |
počasi in pravilno tiktakal nekakšen | instrument | . |
Mož | v belem plašču je prebiral številke. | |
Noter je prikorakal | častnik | z voščenim obrazom, sledila sta mu |
»Soba 101,« je rekel | častnik | . |
Mož | v belem plašču se ni obrnil. | |
možje v belih plaščih, O'Brien, Julija, | gospod | Charrington in vsi skupaj so se kotalili |
On je bil | mučitelj | , on je bil zaščitnik, on je bil inkvizitor, |
On je bil mučitelj, on je bil | zaščitnik | , on je bil inkvizitor, on je bil prijatelj. |
mučitelj, on je bil zaščitnik, on je bil | inkvizitor | , on je bil prijatelj. |
zaščitnik, on je bil inkvizitor, on je bil | prijatelj | . |
celo v trenutku budnosti - mu je neki | glas | zamrmral v uho: »Ne skrbi, Winston, |
»Zdaj je prišel odločilni | preobrat | .« |
bil prepričan, ali je to O'Brienov | glas | , a bil je isti glas, ki mu je bil rekel: |
je to O'Brienov glas, a bil je isti | glas | , ki mu je bil rekel: »Srečala se bova |
Njegov | obraz | je bil od spodaj videti grob in zdelan, |
lahnega giba O'Brienove roke, mu je | val | bolečine preplavil telo. |
znoj iz čela, je bil najhujši od vsega | strah | , da se mu bo vsak hip zlomila hrbtenica. |
Val | bolečine je uplahnil skoraj tako hitro, | |
Kadar je govoril, je bil njegov | glas | prijazen in potrpežljiv. |
»To je bil majhen | napor | volje, ki ga nisi bil pripravljen napraviti.« |
»Drug | primer | ,« je rekel. |
Pravokoten | kot | papirja se je prikazal med O'Brienovimi |
Neviden se je slabotni | košček | papirja zvrtinčil v toku toplega zraka |
» | Pepel | ,« je rekel. |
»Niti ne | pepel | , ki bi ga bilo mogoče identificirati.« |
» | Prah | .« |
zavesti res lahko izvrši ta blazni | premik | : to je bila misel, ki ga je porazila. |
Spet se je na Winstona spustil | občutek | nemoči. |
le, da ni vedel, ali je »da« ali »ne« | odgovor | , ki ga bo rešil pred bolečino; celo |
»Ti nisi | metafizik | , Winston,« je rekel. |
»Ali je kje | kraj | , svet trdnih predmetov, kjer se preteklost |
»Ali je kje kraj, | svet | trdnih predmetov, kjer se preteklost |
»Raje si bil | norec | , manjšina, ki jo predstavlja en sam |
»Samo discipliniran | razum | lahko vidi stvarnost, Winston.« |
Winstona je oblil | znoj | po vsem telesu. |
Zrak | mu je vdiral v pljuča in spet uhajal | |
Težek, resen | obraz | in štirje prsti so izpolnjevali njegovo |
Za trenutek se je kot | otrok | oklepal O'Briena, čudno potolažen od |
Imel je občutek, da je O'Brien njegov | zaščitnik | , da je bila bolečina nekaj, kar je |
»Počasen | učenec | si, Winston,« je rekel O'Brien blago. |
Prijem | na udih je znova zagrabil, a bolečina | |
Mož | v belem plašču se je sklonil in od | |
samo to, da nekako ostane živ, dokler | krč | ne mine. |
mu je, da se za stisnjenimi vekami | gozd | prstov giblje v nekakšnem plesu, se |
Stari | občutek | , da navsezadnje ni važno, ali je O'Brien |
navsezadnje ni važno, ali je O'Brien | prijatelj | ali sovražnik, se je povrnil. |
važno, ali je O'Brien prijatelj ali | sovražnik | , se je povrnil. |
O'Brien je bil zanj | človek | , s katerim je mogoče govoriti. |
Morda si | človek | ne želi biti toliko ljubljen kot razumljen. |
besede ne bodo nikdar izgovorjene, je | kraj | , kjer bi se lahko srečala in govorila. |
Ko je spregovoril, je bil | zvok | njegovega glasu lahkoten in pogovoren. |
»Ne, ni to | razlog | .« |
Njegov | glas | se je nenavadno spremenil in obraz |
Njegov glas se je nenavadno spremenil in | obraz | mu je nenadoma postal strog in živahen. |
Njegov | obraz | je bil zaradi bližine videti velikanski |
»To je bil | neuspeh | .« |
ostalo od tebe, ne ime v seznamu, ne | spomin | v možganih živečih.« |
Njegov veliki, grdi | obraz | z nekoliko zoženimi očmi se je približal. |
» | Madež | si, ki ga je treba izbrisati.« |
»V starih časih je | krivoverec | šel na grmado še vedno krivoveren, |
Njegov | glas | je postal skoraj sanjav. |
pretvarja se, je mislil Winston, on ni | hinavec | , verjame v vsako besedo, ki jo reče. |
O'Brien je bil v vseh pogledih večji | človek | kot on sam. |
Njegov | duh | je zajemal v sebi Winstonovega duha. |
Njegov | glas | je spet postal strog. |
»Nikomur, ki je kdaj zgrešil | pot | , ni prizaneseno.« |
poleg postelje, tako da je bil njegov | obraz | skoraj v isti višini z Winstonovim. |
»Tri tisoč,« je čez Winstonovo glavo rekel | mož | v belem plašču. |
Nedvomno je bil to slepeč svetlobni | blisk | . |
Strahoten neboleč | udarec | ga je popolnoma porazil. |
Ko se mu je spet povrnil | vid | , se je spomnil, kdo in kje da je, ter |
zaplate praznine, kot bi mu bil odvzet | kos | možganov. |
je, kaj pomeni Oceanija in da je sam | državljan | Oceanije. |
je bilo vse spet normalno in stari | strah | , sovraštvo in zmeda so se trumoma vrnili. |
A bil je | trenutek | - ni vedel, kako dolg, trideset sekund |
A bil je trenutek - ni vedel, kako | dolg | , trideset sekund morda - jasne gotovosti, |
jasne gotovosti, ko je vsak O'Brienov | namig | izpolnil zaplato praznine in postal |
Ta | trenutek | je zbledel, še preden je O'Brien spustil |
doseči, se ga je zlahka spomnil, kot se | človek | spominja živega doživetja v nekem daljnem |
življenja, ko je bil v bistvu še drugačen | človek | . |
dnevnik,« je rekel, »da ni važno, ali sem | prijatelj | ali sovražnik, ker sem vsaj človek, |
»da ni važno, ali sem prijatelj ali | sovražnik | , ker sem vsaj človek, ki te razume |
prijatelj ali sovražnik, ker sem vsaj | človek | , ki te razume in s katerim se je mogoče |
»Tvoj | razum | me poziva.« |
» | Stroj | je izključen.« |
»Bila je popolna spreobrnitev, | primer | za učbenike.« |
Še enkrat ga je prevzel | občutek | nebogljenosti. |
Razum | se mu je skrčil, ko je pomislil na | |
»Noben drug trden | predmet | ne more hkrati z menoj zavzemati tega |
doživel devetdeset let starosti, ali je | odgovor | na to vprašanje da ali ne.« |
zastaviti in vendar mu je bilo, kot bi ga | jezik | ne hotel izgovoriti. |
Izraz | O'Brienovega obraza se ni spremenil. | |
» | Čas | je, da prestopiš v drugo stopnjo.« |
Zdelo se mu je, da se celoten | postopek | razteza v dolg, nedoločljiv čas - trajalo |
»Kot | opis | , da.« |
» | Program | , ki ga postavlja, pa je bedarija.« |
razširitev prosvetljenosti - končno | upor | raje - prevrat v Partiji.« |
prosvetljenosti - končno upor raje - | prevrat | v Partiji.« |
»Kaj je naš | nagib | ?« |
Občutek | utrujenosti ga je zagrnil. | |
Lahni, blazni | preblisk | navdušenja se je vrnil na O'Brienov |
Da je Partija večni | čuvar | slabotnih, posvečena ločina, ki dela |
bolje kot Winston je vedel, kakšen je | svet | v resnici in na kako nizki stopnji |
je vse to, pretehtal, pa kaj potem: | namen | posvečuje sredstvo. |
»Ne zanima nas | blagor | drugih, zanima nas samo oblast.« |
omejen čas in da takoj za vogalom leži | raj | , kjer bodo ljudje svobodni in enaki.« |
»Oblast ni sredstvo, oblast je | namen | .« |
» | Namen | preganjanja je preganjanje.« |
» | Namen | mučenja je mučenje.« |
» | Namen | oblasti je oblast.« |
»Premišljuješ,« je rekel, »da je moj | obraz | star in utrujen.« |
»Kaj ne moreš razumeti, Winston, da je | posameznik | samo celica?« |
» | Čas | je, da dobiš nekaj predstave o tem, |
» | Posameznik | ima samo toliko oblasti, kolikor neha |
samo toliko oblasti, kolikor neha biti | posameznik | .« |
»Sam - svoboden - je | človek | vedno poražen.« |
»Tako mora biti, kajti vsak | človek | je obsojen na smrt, kar je največji |
»Lahko bi splaval s tal kot milni | mehurček | , če bi hotel.« |
»Oceanija je | svet | .« |
»Ampak | svet | sam je le drobec prahu.« |
»Ampak svet sam je le | drobec | prahu.« |
»In | človek | je majhen - nebogljen!« |
»Po človeku, če ga bo kdaj | konec | , ne bo ničesar.« |
Karkoli je rekel, hitri | odgovor | ga je pobil kot kij. |
rekel, hitri odgovor ga je pobil kot | kij | . |
lastne zavesti ničesar - gotovo je neki | način | , kako dokažeš, da je to napačno. |
Rahel | nasmešek | je zganil kotiček O'Brienovih ust, |
»Beseda, ki se je skušaš domisliti, je | solipsizem | .« |
»To ni | solipsizem | .« |
»Kolektivni | solipsizem | , če hočeš.« |
izprašuje obetavnega učenca: »Kako si | človek | zagotovi oblast nad drugim človekom, |
»Če | človek | trpi, kako si lahko prepričan, da se |
»Ta | svet | je natančno nasprotje neumnih hedonističnih |
»To je | svet | strahu, izdajstva in mučenja, svet |
svet strahu, izdajstva in mučenja, | svet | tistih, ki teptajo druge in svet poteptanih; |
mučenja, svet tistih, ki teptajo druge in | svet | poteptanih; svet, ki bo postal ne manj, |
ki teptajo druge in svet poteptanih; | svet | , ki bo postal ne manj, ampak bolj neusmiljen, |
» | Napredek | v našem svetu bo napredek k hujši bolečini.« |
»Napredek v našem svetu bo | napredek | k hujši bolečini.« |
»V našem svetu | človek | ne bo poznal drugih čustev kot strah, |
»Zmeraj, vsak hip, boš lahko okušal | srh | zmage, občutek, kako teptaš sovražnika, |
» | Krivoverec | , sovražnik ljudstva, bo vedno tu, da |
»Krivoverec, | sovražnik | ljudstva, bo vedno tu, da ga bomo lahko |
»To bo | svet | groze, tako kot zmagoslavja.« |
strpna; slabša ko bo opozicija, trši bo | despotizem | .« |
»Tak je | svet | , ki ga pripravljamo, Winston.« |
» | Svet | zmage za zmago, zmagoslavja za zmagoslavjem: |
se ti začenja svitati, kakšen bo ta | svet | .« |
hitrost človeškega življenja, tako da bo | človek | pri tridesetih letih senilen.« |
Kot ponavadi je ta | glas | potolkel Winstona v nebogljenost. |
» | Človek | je iz snovi, ki jo lahko po mili volji |
je v svetu - ne vem, kaj, nekakšen | duh | , nekakšno načelo - ki ga ne boste nikoli |
»Človeški | duh | .« |
»Če si ti | človek | , Winston, si poslednji.« |
To je bil zvočni | posnetek | pogovora, ki ga je imel z O'Brienom |
»Ti si poslednji | človek | ,« je rekel O'Brien. |
»Ti si | čuvar | človeškega duha.« |
Izvil se mu je nehoten | krik | . |
»Tudi | pogled | od strani moraš videti.« |
Zaradi sklonjene drže je bilo videti, da | obraz | tega stvora štrli naprej. |
Beden | obraz | večnega jetnika, z visokim čelom, ki |
podaljševalo v plešasto lobanjo, zlomljen | nos | in ličnice, ki so bile videti razbite |
To je bil gotovo njegov | obraz | , a zdelo se mu je, da se je bolj spremenil |
umazanijo rdeče brazgotine od ran in krčni | tvor | blizu gležnja je bil vneta kepa, s |
Prsni | koš | je bil ozek kot pri okostnjaku, noge |
so delala nad prsmi votlino, tenki | vrat | je bil videti, kot da se dvojno krivi |
mislil,« je rekel O'Brien, »da je moj | obraz | - obraz člana Ožje partije - videti |
je rekel O'Brien, »da je moj obraz - | obraz | člana Ožje partije - videti star in |
»Mar veš, da smrdiš kot | dihur | ?« |
Boleč | zbodljaj | je šinil skozi Winstonovo čeljust. |
»To je poslednji | človek | .« |
»Če si ti | človek | , potem je to človečnost.« |
»Tvoj | duh | je v istem stanju.« |
Vsak drug | človek | na svetu bi bil nemudoma odgovoril, |
»Težak | primer | si.« |
Bela svetloba in brneči | zvok | sta bila taka kot vedno, toda celica |
Ni imel vžigalic, a nikdar govoreči | stražar | , ki mu je prinašal hrano, mu je dal |
Prišel je | čas | , ko je to lahko naredil šestkrat zapovrstjo. |
je gojiti neprestano vero, da tudi | obraz | postaja normalen. |
Njegov | razum | je postal dejavnejši. |
brez moči stala, medtem ko jima je | glas | s telekrana govoril, kaj naj storita |
Celo | drobec | belkastega prahu na platnicah njegovega |
Svinčnik | med prsti se mu je zdel debel in okoren. | |
Zakon | gravitacije je neumnost. | |
O'Brien, »bi splaval s tal kot milni | mehurček | .« |
je nekje, zunaj človeka, »resnični« | svet | , kjer se dogajajo »resnične« stvari. |
Toda kako bi lahko bil tak | svet | ? |
Proces | mora biti avtomatičen, nagonski. | |
Kriminalstop | so ga imenovali v Novoreku. | |
Partija pravi, da je | led | težji od vode - in se nato vadil tako, |
dne - pa »nekega dne« ni bil pravi | izraz | , ravno tako mogoče je bilo, da sredi |
lahko valovali in nekje zadaj je bil | potok | , kjer so v zelenih tolmunih pod vrbami |
Znoj | mu je udaril iz hrbtenice. | |
Za hip ga je popolnoma prevzel | privid | njene navzočnosti. |
brazde, ličnice so bile čutiti ostre, | nos | sploščen. |
če nisi vedel, kakšen je videti tvoj | obraz | . |
notranjosti, kakor gnojno bulo, ki je | del | njega, pa vendar ni povezana z drugim |
V tem času se bo | svet | v njem obrnil. |
poteza na obrazu - nenadoma bo skrivanja | konec | in penk! se bodo sprožile baterije |
bo napolnilo kot velikanski rjoveč | plamen | . |
Zdelo se je, da je velikanski | obraz | (ker ga je neprestano videval na plakatih, |
Za njim so bili | častnik | z voščenim obrazom in črno uniformirani |
»Potem je prišel | čas | , da napraviš zadnji korak.« |
Ta | prostor | pa je bil mnogo metrov pod zemljo, |
Nekakšen | primež | mu je od zadaj oklepal glavo in ga |
»Rekel sem ti, da | odgovor | že poznaš.« |
Vstopil je | stražnik | , ki je nosil predmet iz žice, škatlo |
»Lahko je to | pokop | pri živem telesu ali smrt v ognju, |
Nekakšna svarilna groza, | strah | pred kdo ve čem, je spreletela Winstona, |
»Pred teboj je bil | zid | teme, v tvojih ušesih pa rjoveč zvok.« |
zid teme, v tvojih ušesih pa rjoveč | zvok | .« |
»So priložnosti, ko se | človek | postavi bolečini po robu, celo do meje |
»To je le | nagon | , ki se mu je nemogoče upreti.« |
tisto starost, ko postane podganji | gobec | top in divji, dlaka pa rjava namesto |
Bilo je brezupno: vsak | del | telesa, celo glavo, mu je negibno držalo. |
udaril v nosnice smrdljiv, zatohli | vonj | pošasti. |
Oval | maske mu je bil zdaj dovolj blizu, | |
bilo olajšanje, samo upanje, neznaten | drobec | upanja. |
razumel, da je na vsem svetu le en | človek | , na katerega lahko prenese kazen - |
Sončni | žarek | je sijal skozi okno in rumeno padal |
»Veliki Brat te opazuje,« je pravil | napis | . |
Natakar | je brez naročila prišel in napolnil | |
To je bil | saharin | , odišavljen z nageljnovimi žbicami, |
prvikrat v vsej vojni je bil ogrožen sam | teritorij | Oceanije. |
Divje čustvo, pravzaprav ne | strah | , temveč nekakšno nejasno vznemirjenje, |
Nageljnove žbice in | saharin | , kar je bilo že samo po sebi dovolj |
vonja, najhujše pa je bilo to, da je bil | vonj | po ginu, ki je živel z njim noč in |
zavedal, kar mu je lebdelo blizu obraza, | vonj | , ki mu je visel ob nosnicah. |
Ko se je | gin | v njem dvignil, je rignil skozi škrlatno |
Natakar | , ki ga spet ni bilo treba poklicati, | |
Potem ko je opazil, da je Winstonov | kozarec | prazen, je prinesel steklenico gina |
vedno prihranjena; celo kadar je bil | lokal | poln, jo je imel zase, ker ni bilo |
kosom papirja, ki je bil, so rekli, | račun | , a imel je vtis, da so mu zmeraj premalo |
telekranu je utihnila in zamenjal jo je | glas | . |
Preučeval je šahovski | problem | in razpostavil figure. |
» | Beli | na potezi in mat v dveh potezah.« |
»Beli na potezi in | mat | v dveh potezah.« |
Beli | vedno matira, je pomislil z nekakšnim | |
od začetka sveta, ni nikdar zmagal | črni | . |
Velikanski | obraz | mu je vračal pogled, poln mirne moči. |
Beli | vedno matira. | |
Glas | s telekrana je premolknil in dodal | |
To so poročila s fronte; | nagon | mu je pravil, da so novice slabe. |
Obris | zahodnoafriške obale mu je ostro izstopal | |
Krč | je minil. | |
prerinili skoz zemljo in jih je bril | veter | . |
Bilo je zoprno | mraz | . |
Veter | je žvižgal skozi veje in trgal redke | |
Njen | obraz | je bil bolj bled in dolga brazgotina, |
Sprememba je bila v tem, da je bil njen | pas | širši in nekam čudno odrevenel. |
Bil je bežen | pogled | , poln prezira in odpora. |
Spraševal se je, ali prihaja ta | odpor | zgolj iz preteklosti ali pa ji ga navdihuje |
ali pa ji ga navdihuje njegov zabuhli | obraz | in solze, ki mu jih je veter neprestano |
zabuhli obraz in solze, ki mu jih je | veter | neprestano iztiskal iz oči. |
Veter | jima je lepil tenka kombinezona ob | |
se to ni zgodilo, morda je bil le | spomin | , ki ga je priklicala podobnost zvoka |
priklicala podobnost zvoka - je neki | glas | pel: |
Mimoidoči | natakar je opazil, da je njegov kozarec | |
Mimoidoči | natakar | je opazil, da je njegov kozarec prazen, |
Mimoidoči natakar je opazil, da je njegov | kozarec | prazen, in se je vrnil s steklenico |
Prav | gin | ga je z vsakim večerom potopil v omamljenost, |
vsakim večerom potopil v omamljenost, in | gin | ga je oživil z vsakim jutrom. |
petnajstih do ure, ko so zapirali, je bil | inventar | kavarne Pod kostanjem. |
ni več menil za to, kaj počne, noben | žvižg | ga ni budil, telekran ga ni več opominjal. |
kaj počne, noben žvižg ga ni budil, | telekran | ga ni več opominjal. |
Telekran | je za trenutek utihnil. | |
Gibanja armad je kazal | diagram | : črna puščica je parala kontinent navpično |
Šah | . | |
Nepoklican | spomin | je zaplaval v njegove misli. |
Bil je | trenutek | sprave, ko je bila nadležna lakota |
Dobro se je spominjal tistega dne, | dež | se je ulival in vse preplavljal, voda |
Dolgčas | dveh otrok v temni, utesnjeni sobi | |
pobutali ob steno, medtem ko je mlajši | otrok | brez prestanka jokal. |
Bil je napačen | spomin | . |
Rezek | klic | trobente je preparal zrak. |
kadar je za uvod k poročilu zagrmel | glas | trobente. |
Glas | trobente je sprostil neznanski hrup. | |
Že je s telekrana zakrakal razburjen | glas | , a ni še dobro začel, ko ga je preplavilo |
ravno dovolj tistega, kar je oddajal | telekran | , da je spoznal, da se je vse zgodilo |
armada se je skrivoma zbrala, nenaden | udarec | sovražniku v hrbet, bela puščica, ki |
prebili skoz trušč: »Obsežen strateški | manever | - popolna koordinacija - skrajna zmeda |
Kolos | , ki je zajahal svet! | |
desetimi minutami - glodal v njegovem srcu | dvom | , ko se je spraševal, ali bodo novice |
Glas | s telekrana je še vedno stresal zgodbe | |
Eden | se je približal s steklenico gina. | |
bilo odpuščeno, njegova duša bela kot | sneg | . |
let je trajalo, da je spoznal, kakšen | nasmeh | se skriva za temnimi brki. |
O kruti, nepotrebni | nesporazum | ! |
Toda bilo je prav, vse je bilo prav, | boj | je bil končan. |
Novoreka | Dodatek | Novorek je bil uradni jezik |
Dodatek Novorek je bil uradni | jezik | Oceanije in so ga izumili zato, da |
bili napisani v njem, toda to je bil | tour de force | , ki so ga lahko izvedli samo specialisti. |
Namen | Novoreka ni bil samo ta, da oskrbi | |
Njegov | slovar | je bil zgrajen tako, da je dajal točen |
tankoumen izraz vsakemu pomenu, ki bi ga | član | Partije želel primerno izraziti, medtem |
intelektualna svoboda ni obstajala več niti kot | pojem | in je bila torej nujno brezimna. |
redukcija besednjaka je bila sama sebi | namen | , in nobeni besedi, ki jo je bilo mogoče |
poznamo danes, vendar bi angleško govoreč | človek | naših dni težko razumel mnoge novoreške |
Besednjak | Novoreka se je delil na tri jasno ločene | |
tri jasno ločene razrede, znane kot | A slovar | , B slovar (imenovan tudi sestavljenke) |
ločene razrede, znane kot A slovar, | B slovar | (imenovan tudi sestavljenke) in C slovar. |
B slovar (imenovan tudi sestavljenke) in | C slovar | . |
A | slovar | . |
A | slovar | so sestavljale besede, ki rabijo za |
tudi mi - besede kot udariti, teči, | pes | , drevo, sladkor, hiša, polje - toda |
besede kot udariti, teči, pes, drevo, | sladkor | , hiša, polje - toda v primerjavi z |
njihovo število izredno majhno, njihov | pomen | pa dosti strožje določen. |
iz tega razreda Novoreka le odsekan | zvok | , ki izraža en sam jasno razumljen pojem. |
Popolnoma nemogoče bi bilo | A slovar | uporabljati za literarne namene ali |
Kadar sta imela | glagol | ali samostalnik isti koren, ni bilo |
Kadar sta imela glagol ali | samostalnik | isti koren, ni bilo med njima nobenih |
Njeno mesto je zasedel | glagol | razumiti, speljan iz samostalnika razum. |
glagol razumiti, speljan iz samostalnika | razum | . |
v nekaterih primerih se je obdržal | samostalnik | , v drugih pa glagol. |
je obdržal samostalnik, v drugih pa | glagol | . |
Tudi tedaj, kadar | samostalnik | in glagol, ki sta imela soroden pomen, |
Tudi tedaj, kadar samostalnik in | glagol | , ki sta imela soroden pomen, nista |
nista bila etimološko povezana, je bil | eden | ali drugi pogosto zatrt. |
take besede kot je rezati, kajti njen | pomen | je zadovoljivo krila beseda nožiti. |
njih, kajti skoraj vsak pridevniški | pomen | je bilo mogoče izpeljati z dodajanjem |
- ne, ali pa okrepiti z dodajanjem | plus | - ali, za še večji poudarek, z dvoplus. |
plus - ali, za še večji poudarek, z | dvoplus | . |
potrebe po izrazu slab, saj je zahtevani | pomen | skoraj enako dobro - pravzaprav bolje |
Izraz | temen je, na primer, lahko nadomestil | |
primer, lahko nadomestil nesvetel ali pa | izraz | svetel netemen, odvisno od tega, kateremu |
Drugi izraziti | znak | novoreške slovnice je bila njena pravilnost. |
spregali tako kot pravilni; tako se je | glagol | iti spregal idem, ideš, ide, idemo, |
se tvorile z dodajanjem obrazila - | i | . Množine besed človek, otrok, dan so |
dodajanjem obrazila - i. Množine besed | človek | , otrok, dan so bile človeki, otroki, |
obrazila - i. Množine besed človek, | otrok | , dan so bile človeki, otroki, dani. |
obrazila - i. Množine besed človek, otrok, | dan | so bile človeki, otroki, dani. |
zahtevami po večji jasnosti; tako je bil | prihodnjik | glagola biti okrepljen v bom bil. |
lahkoti izgovorjave pripisan tako velik | pomen | , pa bo pojasnjeno kasneje v tem eseju. |
B | slovar | . |
B | slovar | so sestavljale besede, ki so bile premišljeno |
B besede so bile nekakšen verbalni | stenogram | , ki je često zmašil celo vrsto idej |
natančnejši in nasilnejši kot običajni | jezik | . |
Tako dobljeni | amalgam | se je lahko rabil kot samostalnik ali |
dobljeni amalgam se je lahko rabil kot | samostalnik | ali glagol in se je pregibal v skladu |
je lahko rabil kot samostalnik ali | glagol | in se je pregibal v skladu z običajnimi |
Njene oblike so bile: | samostalnik | pravomislec, deležnik pravomisleč, |
Njene oblike so bile: samostalnik | pravomislec | , deležnik pravomisleč, pridevnik pravomiseln, |
oblike so bile: samostalnik pravomislec, | deležnik | pravomisleč, pridevnik pravomiseln, |
pravomislec, deležnik pravomisleč, | pridevnik | pravomiseln, prislov pravomiselno. |
pravomisleč, pridevnik pravomiseln, | prislov | pravomiselno. |
Najkrajši možen | prenos | v Starorek bi bil tak: »Tisti, katerih |
Toda to ni enakovreden | prevod | . |
Najprej bi moral | človek | , ki bi hotel dojeti polni pomen zgoraj |
svoj pomen raztezale, dokler ni en sam | izraz | zajel cele množice besed, ki jih je |
zdaj zadovoljivo kril en sam jedrnat | izraz | , mogoče črtati in pozabiti. |
se pravi, da so preverili, kolikšen | obseg | izrazov so s svojim obstojem razveljavile. |
besede, ki so imele nekoč krivoverski | pomen | , sem in tja obdržali zavoljo prikladnosti, |
besed, kot so čast, pravica, morala, | internacionalizem | , demokracija, znanost in religija je |
Na nekako podoben način je | član | Partije vedel, kaj sestavlja pravo |
uravnavali dve besedi iz Novoreka: | sekskriminal | (spolna nenravnost) in pravseks (krepost). |
sekskriminal (spolna nenravnost) in | pravseks | (krepost). |
Izraz | sekskriminal je zajemal vse spolne | |
Izraz | sekskriminal | je zajemal vse spolne pregrehe. |
tudi spolno razmerje, ki je samo sebi | namen | . |
določenim spolnim odklonom, toda običajni | državljan | jih ni potreboval. |
Vedel je, kaj je mišljeno z izrazom | pravseks | - se pravi, normalni spolni stik med |
pravseks - se pravi, normalni spolni | stik | med možem in ženo, katerega edini namen |
stik med možem in ženo, katerega edini | namen | je zaploditev otroka, pa brez spolnega |
Vse drugo je bil | sekskriminal | . |
Besede kot na primer | veseljakamp | (taborišče za prisilno delo) in Minimir |
Primer | za to je rajakrma, kar pomeni ničvredno | |
zaposlen Winston Smith, imenoval Dokod, | Oddelek | za književnost se je imenoval Knijižod, |
se je imenoval Knijižod, Telegramski | oddelek | Teleod in tako dalje. |
Cilj | tega ni bil le prihranek pri času. | |
Cilj tega ni bil le | prihranek | pri času. |
Primeri za to so besede kot | nacizem | , gestapo, kominterna, inprecorr, agitprop. |
Primeri za to so besede kot nacizem, | gestapo | , kominterna, inprecorr, agitprop. |
besede kot nacizem, gestapo, kominterna, | inprecorr | , agitprop. |
nacizem, gestapo, kominterna, inprecorr, | agitprop | . |
na nekaj s tako omejenim namenom kot | stol | ali miza. |
internacionala sintagma, pri kateri se je | človek | prisiljen pomuditi vsaj za kratek hip. |
Skoraj brez izjeme so bile te besede - | pravmislec | , minimir, rajakrma, sekskriminal, Angsoc, |
izjeme so bile te besede - pravmislec, | minimir | , rajakrma, sekskriminal, Angsoc, veročut, |
besede - pravmislec, minimir, rajakrma, | sekskriminal | , Angsoc, veročut, miselpol in nešteto |
minimir, rajakrma, sekskriminal, Angsoc, | veročut | , miselpol in nešteto drugih - sestavljene |
- sestavljene le iz nekaj zlogov in | poudarek | je bil enakovredno porazdeljen na prvi |
In prav to je bil | cilj | . |
Namen | je bil napraviti jezik, zlasti kadar | |
je bil napraviti jezik, zlasti kadar | predmet | govora ni bil ideološko nevtralen, |
včasih potrebno, pomisliti, preden je | človek | spregovoril, toda član Partije, ki |
preden je človek spregovoril, toda | član | Partije, ki je bil poklican izreči |
Na to ga je pripravil | trening | , v jeziku je imel skoraj otročje lahek |
je imelo tudi to, da je bil besedni | zaklad | skromen. |
Čeprav je bil | slovar | Novoreka soroden našemu, je bil vendarle |
jezikov razlikoval po tem, da je njegov | besednjak | postajal z vsakim letom manjši in ne |
Vsaka redukcija je bila | dosežek | , zakaj manjši kot je bil izbor, manjša |
bila dosežek, zakaj manjši kot je bil | izbor | , manjša je bila skušnjava mišljenja. |
naj bi bilo možno, da bi artikuliran | govor | prihajal iz glasilk, ne da bi pri tem |
Ta | cilj | je bil odkrito priznan v novoreški |
odkrito priznan v novoreški besedi | gosovor | , kar pomeni »gagati kot gos.« |
druge besede v B slovarju, je bil tudi | izraz | gosovor dvoumen. |
besede v B slovarju, je bil tudi izraz | gosovor | dvoumen. |
In kadar je | Časnik | označil kakšnega partijskega govornika |
C | Slovar | . |
C | slovar | je bil dopolnilo drugima dvema in so |
Vsak znanstveni | delavec | ali tehnik je lahko našel vse potrebne |
Vsak znanstveni delavec ali | tehnik | je lahko našel vse potrebne besede |
bilo besede za »znanost,« saj je vsak | pomen | , ki bi ga lahko zajemala, zadostno |
absurdnost, ni mogel podpreti razumen | argument | , ker za kaj takega ni bilo na voljo |
Pravzaprav bi | človek | lahko rabil Novorek za nepravoverne |
človeki so enaki bi bilo v Novoreku možen | stavek | , toda samo v takem pomenu, kot je v |
takem pomenu, kot je v Staroreku možen | stavek | Vsi ljudje so rdečelasi. |
politične enakosti ni bilo več in drugotni | pomen | je bil v skladu s tem očiščen iz besede |
teoretično obstajala možnost, da bi se | človek | pri rabi novoreških besed spomnil njihovih |
Človek | , ki bi rasel ob Novoreku kot edinem | |
»intelektualno svoboden,« tako kot bi se denimo | človek | , ki ni nikdar slišal za šah, ne zavedal |
naj bi bilo vse manj in manj, njihov | pomen | naj bi bil vse bolj strog, možnost |
nepopolno cenzurirani, in vse dokler je | človek | ohranil znanje Staroreka, jih je lahko |
pravoverne tendence (pravmiselni, bi bil | izraz | v Novoreku). |
Predrevolucijska literatura je bila lahko le | predmet | ideološkega prevoda - se pravi, spreminjanja |
Vzemimo za primer znani | odlomek | iz Deklaracije neodvisnosti: |
se hkrati držati smisla, ki ga ima | izvirnik | . |
Še najbliže temu bi bilo, da bi | človek | kratko malo pogoltnil ves odstavek |
Popoln | prevod | bi bil lahko le ideološki prevod, s |
Popoln prevod bi bil lahko le ideološki | prevod | , s tem pa bi se Jeffersonove besede |
Pravzaprav je bil velik | del | literature iz preteklosti že tako preoblikovan. |
Tu naju je od daleč zagledal Kefalov | sin | Polemarh in hitro poslal za nama služabnika |
Služabnik | me je od zadaj prijel za plašč in rekel: | |
nato so prišli Polemarh, Glavkonov | brat | Adeimant, Nikijev sin Nikerat in še |
Polemarh, Glavkonov brat Adeimant, Nikijev | sin | Nikerat in še nekateri drugi, očitno |
Navzoč je bil tudi Polemarhov | oče | Kefal, ki se mi je zdel zelo star, |
Molči, | človek | !‘ |
je odvrnil | pesnik | . ’ |
Vsega tega je namreč | človek | v starosti rešen in ima sveti mir pred |
celoti uresničujejo Sofokleve besede: | človek | se dejansko znebi številnih divjih |
Sokrat, starost, temveč samo človekov | značaj | . |
Neki | mož | s Serifa ga je zmerjal in mu očital, |
veljajo te besede: kakor celo modri | človek | v revščini starost težko prenaša, tako |
revščini starost težko prenaša, tako | nespametni | , tudi če je bogat, ni pomirjen s starostjo.« |
»Kot | obrtnik | stojim med svojim dedom in očetom. |
Kajti | ded | - imenoval se je kakor jaz - je podedoval |
Moj | oče | Lizanias ga je zmanjšal tako, da ni |
petičniki visijo na svojem denarju, ker je | sad | njihovega dela; visijo pa na njem tudi |
si, dragi Sokrat: človeka prevzameta | strah | in skrb, ki ju prej ni poznal, kakor |
to zdaj izvira od tod, ker je zdaj | človek | onstranskim stvarem bližji in jih jasneje |
Človek | postane negotov in boječ, premišljuje | |
Če | človek | nikogar namenoma ne oškoduje in ne |
Sokrat, za največjo, ki jo lahko prinese | denar | pametnemu človeku. |
»tvoj | naslednik | ?« |
»ti | dedič | pogovora, kako se glasijo Simonidove |
Simonidu ni lahko odreči vere, saj je | mož | pameten in bogaboječ. |
- da je treba prejeto stvar, ki jo | lastnik | nespametno zahteva nazaj, vrniti; in |
dolžan vrniti, če bi bila vrnitev in | prevzem | škodljiva in bi bila prevzemenik in |
vrnitev in prevzem škodljiva in bi bila | prevzemenik | in vračevalec prijatelja. |
škodljiva in bi bila prevzemenik in | vračevalec | prijatelja. |
Sovražnik | pa lahko dolguje, po mojem mnenju, | |
pripada; pripadajočo stvar pa je imenoval | dolg | .« |
» | Zdravnik | .« |
» | Krmar | !« |
»Kako pa | pravičnik | ? |
zdravje je vsekakor, dragi Polemarh, | zdravnik | odvečen?« |
»Za nepomorščake | krmar | ?« |
ljudi, ki živijo v miru, je potemtakem | pravičnik | odvečen?« |
»Ali je zdaj | pravičnik | pri kockanju dober in koristen sodelavec |
pravičnik pri kockanju dober in koristen | sodelavec | ali pa je to izurjen kockar?« |
koristen sodelavec ali pa je to izurjen | kockar | ?« |
» | Kockar | .« |
»Ali je pri zidanju z opeko in kamnom | pravičnik | koristnejši in boljši sodelavec kakor |
kamnom pravičnik koristnejši in boljši | sodelavec | kakor zidar?« |
koristnejši in boljši sodelavec kakor | zidar | ?« |
»V kateri dejavnosti je potemtakem | pravičnik | boljši sodelavec kot kitarist, kakor |
dejavnosti je potemtakem pravičnik boljši | sodelavec | kot kitarist, kakor je ta, narobe, |
potemtakem pravičnik boljši sodelavec kot | kitarist | , kakor je ta, narobe, boljši v igri |
narobe, boljši v igri na kitaro kot | pravičnik | ?« |
»Da morda, | prijatelj | , če se ne oziramo na uporabo denarja |
prodaji konja; tu je seveda vsekakor | poznavalec | konj boljši, kajne?« |
»In če gre za ladjo, je to | ladjedelec | ali krmar?« |
gre za ladjo, je to ladjedelec ali | krmar | ?« |
»Verjetno | krmar | .« |
pri skupni uporabi zlata in srebra - | pravičnik | koristnejši kakor drugi?« |
»Če potemtakem leži | denar | neuporabljen, je pri tem pravičnost |
»Potem tudi trdiš: dokler sta lira in | ščit | shranjena in ju ne uporabljamo, je |
8. »Oh, | prijatelj | , posebno dragocena stvar potemtakem |
»Dober | varuh | lastne vojske je tisti, kajne, ki si |
»Potemtakem je dober | varuh | hkrati tudi spreten tat?« |
je dober varuh hkrati tudi spreten | tat | ?« |
»Če potemtakem | pravičnik | lahko denar dobro varuje, potem ga |
»Če potemtakem pravičnik lahko | denar | dobro varuje, potem ga lahko tudi dobro |
»S tem se nama razkriva najin | pravičnik | kot tat ? |
se nama razkriva najin pravičnik kot | tat | ? |
misliš s prijatelji tiste, ki jih ima | posameznik | za dobre, ali tiste druge, ki so to |
» | Sklep | ni dober!« |
Očitno nisva prav določila pomena besed | prijatelj | in sovražnik.« |
določila pomena besed prijatelj in | sovražnik | .« |
rekla: kdor se nam zdi dober, je naš | prijatelj | .« |
» | Prijatelj | je tisti, ki se nam zdi dober in to |
tudi bil, ta se tudi samo zdi, da je | prijatelj | , v resnici pa ni; in za sovražnika |
» | Prijatelj | je po tej razlagi tisti, ki je v resnici |
razlagi tisti, ki je v resnici dober, in | sovražnik | tisti, ki je slab?« |
9. »Ali pa sme pravičen | mož | tudi komu škodovati?« |
»Potemtakem, | prijatelj | , mora biti tudi pravilna domneva, da |
»Je | pravičnik | dober?« |
si zasluži, in s tem meni, da mora | pravičnik | sovražnikom škodovati, prijateljem |
škodovati, prijateljem koristiti - tak | človek | ni moder; v njegovih besedah ni namreč |
Najin | pogovor | je pokazal, da prizadevanje škode nikakor |
Vendar sva preslaba za to, verjemi, mi | prijatelj | ! |
je dvanajst, in mu vnaprej dejal: ’ | Človek | , da mi ne rečeš, dvanajst je dvakrat |
Tudi ne, moj ljubi | prijatelj | , če je eden od njih pravilen? |
Tudi ne, moj ljubi prijatelj, če je | eden | od njih pravilen? |
Toda kako sodi tvoj | primer | v moj govor?« |
» | človek | odgovarjal, če prvič ničesar ne zna, |
samo domneva, vse prej kot nepomemben | mož | prepove, izraziti svojo domnevo. |
s svojim odgovorom in privošči svoj | nauk | Glavkonu in drugim, ki so tu !« |
Vendar ne tegale: če je | rokoborec | Pulidamas močnejši kakor mi in če njegovemu |
»V vsaki državi ima vladajoči | sloj | moč?« |
pregreši, kaznujejo, ker s tem krši | zakon | in ravna krivično. |
In to je moj | dragi | , tisto - tako trdim -, kar je v vseh |
»Morda samo nepomemben | dostavek | ?« |
»Njegov | pomen | še ni jasen. |
k temu še dodajaš, ’za močnejšega‘, | pristavek | , ki ga še ne razumem, moram le‐tega |
»Poslušati vladarjev | ukaz | , Polemarh, je pravično, tako trdi Trazimah.« |
»je vendar mislil samo to, kar ima | mogočnik | za koristno; in to mora podložnik izvesti; |
ima mogočnik za koristno; in to mora | podložnik | izvesti; v tem je videl pravičnost.« |
pravimo, samo v vsakdanji govorici: | zdravnik | , matematik, učitelj se je zmotil. |
samo v vsakdanji govorici: zdravnik, | matematik | , učitelj se je zmotil. |
vsakdanji govorici: zdravnik, matematik, | učitelj | se je zmotil. |
rečeno - in ti ljubiš natančnost - noben | strokovnjak | se ne moti. |
tem, v čemer ni (in tudi ne more biti) | strokovnjak | . |
Noben | strokovnjak | , filozof se ne moti in tudi vladar |
Noben strokovnjak, | filozof | se ne moti in tudi vladar ne, kadar |
strokovnjak, filozof se ne moti in tudi | vladar | ne, kadar vlada; ljudje samo pravijo: |
ne, kadar vlada; ljudje samo pravijo: | zdravnik | se je zmotil, vladar se je zmotil. |
samo pravijo: zdravnik se je zmotil, | vladar | se je zmotil. |
Natanko rečeno: | vladar | se kot vladar ne moti, in zato postavlja |
Natanko rečeno: vladar se kot | vladar | ne moti, in zato postavlja za zakon |
to, kar je zanj najboljše, in to mora | podložnik | izpolnjevati. |
»Tega sploh ne poskušam, | dragi | . |
» | Vladar | mi je natanko to, kar beseda pomeni. |
Ali je | zdravnik | v svojem natančnem pomenu, ki si ga |
ki si ga pravkar poudaril, poslovni | mož | ali negovalec bolnikov? |
pravkar poudaril, poslovni mož ali | negovalec | bolnikov? |
» | Negovalec | bolnikov.« |
»In | krmar | , pravi krmar, je zapovednik pomorščakov |
»In krmar, pravi | krmar | , je zapovednik pomorščakov ali navaden |
»In krmar, pravi krmar, je | zapovednik | pomorščakov ali navaden pomorščak?« |
zapovednik pomorščakov ali navaden | pomorščak | ?« |
» | Zapovednik | pomorščakov.« |
»Noben | zdravnik | potemtakem, če je res zdravnik, ne |
»Noben zdravnik potemtakem, če je res | zdravnik | , ne raziskuje in ne zapoveduje v svojo |
Kajti, kakor si priznal, je | zdravnik | negovalec teles in ne pridobitnik. |
Kajti, kakor si priznal, je zdravnik | negovalec | teles in ne pridobitnik. |
priznal, je zdravnik negovalec teles in ne | pridobitnik | . |
»Prav tako je pravi | krmar | poveljnik pomorščakov in ne navaden |
»Prav tako je pravi krmar | poveljnik | pomorščakov in ne navaden pomorščak?« |
poveljnik pomorščakov in ne navaden | pomorščak | ?« |
»Tak | krmar | ne gleda na svojo korist in ne zapoveduje |
in ne zapoveduje, kolikor je pravi | vladar | , glede na svojo korist, temveč glede |
veš ne, kaj je čreda, in ne kaj je | pastir | !« |
nasproti svojim podložnikom, kakor | pastir | nasproti čredi, in da je njihov cilj |
pastir nasproti čredi, in da je njihov | cilj | podnevi in ponoči nekaj drugega kakor |
In tako temeljito poznaš | nauk | o pravici in pravičnosti, o krivici |
Kako slabo povsod odreže | pravični | nasproti nepravičnemu, moj naivni Sokrat, |
doživel, da bi bil po končanem poslu | pravični | bogatejši kot nepravični, temveč narobe. |
končanem poslu pravični bogatejši kot | nepravični | , temveč narobe. |
življenju: kadar velja plačati davke, plača | pravični | od enakega dohodka več kot nepravični, |
pravični od enakega dohodka več kot | nepravični | , ko pa gre za podpore, ne dobi oni |
Vzemimo, | dragi | , nepravičnika, ki bi lahko skrivaj |
Dokaži nam, | predragi | , da se motimo, če dajemo pravičnosti |
Naj ti svoj | nauk | stlačim v dušo in ti ga tako vbijem |
si namreč mnenja, da on - seveda kot | pastir | - ne redi ovac v njihovo korist, temveč |
temveč jih redi za gostijo, kot kak | sladokusec | , ki se pripravlja na pojedino, ali |
izkupiček iz njihove prodaje, kot kak | pridobitnik | , nikakor pa ne kot pastir. |
kak pridobitnik, nikakor pa ne kot | pastir | . |
Pastir | pa ima prej ko slej samo eno nalogo, | |
odgovori proti svojemu prepričanju, | predragi | , da postane najino razpravljanje brezplodno.« |
»In pridobitništvo | zaslužek | ? |
pridobitništvo medicina, če nekomu | zaslužek | pripomore do zdravja.« |
rečemo: korist, ki jo prinaša obrtnikom | zaslužek | , izvira od tod, ker souporabljajo pridobitniško |
»Koristi, ki jo prinaša | zaslužek | , če ne črpa vsak posameznik iz svoje |
jo prinaša zaslužek, če ne črpa vsak | posameznik | iz svoje posebne spretnosti, temveč, |
prinaša nobenega zaslužka, ima potem | obrtnik | od nje kakšno korist?« |
Trazimah: nobena spretnost in noben | urad | nista naravnava v svojo lastno korist, |
prevzame to ali ono uradno mesto, plačilo: | denar | , čast - ali kazen, če noče.« |
potem bi se jasno pokazalo, da pravi | vladar | v resnici ni rojen zato, da skrbi za |
»Ali si je to moč misliti, | predragi | ,« |
»Ta pa je huda, | prijatelj | , in težko bo na to kaj reči. |
Ali misliš, da hoče | pravičnik | imeti pred drugim pravičnikom kakršno koli |
»Ne sprašujem tega, temveč: ali | pravičnik | ne želi in ne zahteva zase nobene prednosti |
»Potemtakem bo | nepravičnik | hotel imeti kakršno koli prednost (korist) |
» | pravičnik | ne mara prednosti pred pravičnikom, |
pravičnikom, temveč samo pred nepravičnikom, | nepravičnik | pa pred obema.« |
» | Nepravičnik | je pameten in dober, pravičnik ne to |
»Nepravičnik je pameten in dober, | pravičnik | ne to ne ono?« |
»Ali je | nepravičnik | enak pametnemu in dobremu, medtem ko |
pametnemu in dobremu, medtem ko jima | pravičnik | ni enak?« |
»Kaj misliš nadalje, | dragi | : če muzikalen človek uglaša svojo liro, |
misliš nadalje, dragi: če muzikalen | človek | uglaša svojo liro, ali hoče potem imeti |
znanje in diletantstvo nasploh: ali hoče | strokovnjak | drugega strokovnjaka prekositi v besedi |
»Je | strokovnjak | razumen?« |
»Je | razumnik | dober?« |
» | nepravičnik | hoče imeti prednost pred sebi enakimi |
» | Pravičnik | pa hoče imeti prednost samo pred sebi |
»Potemtakem je | pravičnik | enak razumnemu in dobremu, nepravičnik |
pravičnik enak razumnemu in dobremu, | nepravičnik | pa slabemu in nerazumnemu?« |
» | Pravičnik | se nam je potemtakem pokazal kot dober |
potemtakem pokazal kot dober in razumen, | nepravičnik | pa kot slab in nerazumen.« |
»Hvala ti, | predragi | ! |
»In če ji zapade | eden | sam, potem ravna prav tako, mislim, |
»Pravični, dragi | prijatelj | , so vsekakor tudi bogovi?« |
»Dobro, daj mi užiti še | ostanek | mojega kosila in odgovarjaj kakor do |
Toda v njih tiči še | ostanek | pravičnosti, ki jim preprečuje, da |
»Povej mi: ima | konj | kako posebno nalogo?« |
pravičnega človeka dobro, medtem ko | nepravičnik | živi slabo?« |
» | Pravičnik | je potemtakem srečen, nepravičnik pa |
»Pravičnik je potemtakem srečen, | nepravičnik | pa ne?« |
se ne bi posvetil temu vprašanju, in | rezultat | tega razpravljanja je zdaj ta, da ničesar |
pravičnost krepost ali ne in ali je | pravičnik | srečen ali ne.« |
se je pokazalo, je bilo vse to samo | uvod | . |
Kakor na primer veselje ali | občutek | neškodljivega ugodja, čeprav nam za |
Če soglašaš, predlagam takle | postopek | . |
Ti ustreza ta moj | predlog | ?« |
»Kajti česa bi se lahko pameten | človek | bolj razveselil, ne glede na to, ali |
tako nastanejo zakoni in pogodbe; kar | zakon | zapoveduje, imajo za zakonito in pravično. |
Tu je | izvir | in bistvo pravičnosti, ki je sredi |
nepravično; če bi namreč kdo kot pravi | mož | samo mogel, ne bi z nikomer sklepal |
jima sledimo in opazujemo, kam ju vodi | nagon | . |
spoštovanja enakosti siloma privede samo | zakon | . |
Možnost, o kateri je | govor | , bi bila najbolje podana, ko bi ljudje |
kakršno je po pripovedki imel Giges, | praded | lidijskih kraljev. |
Ta je bil kot | pastir | udinjan pri takratnem lidijskem vladarju. |
takšna prstana in bi si enega nataknil | pravičnik | , drugega pa nepravičnik, potem gotovo |
enega nataknil pravičnik, drugega pa | nepravičnik | , potem gotovo ne bi bil nobeden od |
Ko bi | pravičnik | tako ravnal, bi se v ničemer ne razločeval |
To je - lahko bi rekli - trden | dokaz | za to, da ljudje ravnajo pravično samo |
Tu vidimo, da | nepravičnik | ukrepa kakor spretni strokovnjaki, |
strokovnjaki, kakor, recimo, sposoben | krmar | ali zdravnik; tako zna zelo dobro razločevati |
strokovnjaki, kakor, recimo, sposoben krmar ali | zdravnik | ; tako zna zelo dobro razločevati med |
Ker se | nepravičnik | spretno loteva tudi zločinskih dejanj, |
Višek | nepravičnosti je v tem, da nekdo velja | |
kljub najhujšim zločinom kot največji | pravičnik | ; če se kje kaj pregreši, zna to s svojo |
Kajti | nepravičnik | hoče v resnici - tako pravijo - biti |
političnega vpliva v državi, ker uživa | sloves | pravičnika; nato se lahko oženi, če |
povrhu mu življenje, ki ga živi kot | zločinec | , prinaša poleg splošne koristi še posebne |
sijajne daritve ter mnogo bolj kot | pravičnik | izkazuje časti bogovom in ljudem, ki |
odgovoriti, tu pa je povzel besedo njegov | brat | Adeimant: |
»Potem zdaj velja | pregovor | : Brat pomagaj možu! |
»Potem zdaj velja pregovor: | Brat | pomagaj možu! |
»To je vendar | nesmisel | ! |
kar pripade navidezno pravičnemu kot | sad | njegove veljave, kot so službeni položaji, |
žanje (po njihovem mnenju) resnično | pravični | zaradi svojega dobrega imena. |
pravi tudi Homer: Tvojega imena | sloves | dosegel je nebne daljine, prav |
obilico rib... Musaios in njegov | sin | pa obljubljata pravičnim še imenitnejša |
a pred krepost postavili | znoj | so nesmrtni bogovi... ter dolgo, |
utegne omečiti všečna molitev, | vonj | kadila pa pitne dari in žrtve živalske, |
njih svoje sklepe: kakšen mora biti | človek | in kako mora ravnati, da si bo življenje |
Toda, | prijatelj | , bomo tu premišljeno ugotovili, pri |
pogovor naju dveh s teboj, Sokrat: ’ | Predragi | , od vas vseh, ki se imate za glasnike |
temveč bi bil vsakdo svoj najboljši | varuh | , ker bi se bal bivati pod isto streho |
nepravičnostjo, temveč razloži, kakšen je | učinek | , ki ga tidve izvajata na ljudi, da |
bolj pa zaradi njih samih, kakor so | vid | , sluh, mišljenje in tudi zdravje in |
pa zaradi njih samih, kakor so vid, | sluh | , mišljenje in tudi zdravje in vse siceršnje |
»Upravičeno je Glavkonov | prijatelj | spesnil na vaju duhovna sinova tegale |
Gotovo je prišel nad vaju božji | duh | , ker sta lahko tako govorila o nepravičnosti, |
pravičnosti; bojim se, da tega ne zmorem; | dokaz | za to je, da moje utemeljitve o premoči |
» | Pretres | , ki se ga mislimo lotiti, ne zahteva |
»Vendar je država večja kakor | posameznik | ?« |
Za prvo skrbi, kajne, | kmet | , za drugo stavbenik, za tretjo tkalec. |
Za prvo skrbi, kajne, kmet, za drugo | stavbenik | , za tretjo tkalec. |
kmet, za drugo stavbenik, za tretjo | tkalec | . |
Ali mora zdaj vsak | posameznik | opravljati svoje delo za vse skupaj? |
Ali naj | kmet | sam za vse štiri druge pripravlja hrano |
»Najbrž je prvi | način | lažji kakor drugi.« |
nastanejo številnejša in lepša dela, če se | posameznik | ob pravem času in v skladu s svojo |
Kajti | kmet | si očitno ne bo sam izdelal pluga, |
»Toda če se | odposlanec | odpravi prazen na pot, ne da bi imel |
»Iz tega nastane | trg | z denarjem kot vrednostnim simbolom |
»Če zdaj | kmet | svoje pridelke in obrtnik svoje izdelke |
»Če zdaj kmet svoje pridelke in | obrtnik | svoje izdelke spravita na trg z denarjem |
»Če zdaj | kmet | svoje pridelke in obrtnik svoje izdelke |
»Če zdaj kmet svoje pridelke in | obrtnik | svoje izdelke spravita na trg in ne |
»Tega ne vem, | dragi | Sokrat, razen če je morda ni treba |
gostiji seveda sodijo še: sol, olive, | sir | , čebula, kapus in drugo sočivje, ki |
sodijo še: sol, olive, sir, čebula, | kapus | in drugo sočivje, ki se da skuhati. |
Tudi | poobedek | si privoščijo: zanj si spražijo v žerjavici |
»Ko bi, | dragi | Sokrat, ustanovil državo svinj, ali |
Ta preprosti | način | življenja očitno mnogim ne zadostuje; |
potrebe, o katerih je bil na začetku | govor | , kakor so hiša, obleka in obuvalo, |
namreč, kakor se boš spomnil, da en | mož | ne more opravljati različnih (poklicnih) |
bilo rečeno, da ne more biti hkrati | kmet | , tkalec in stavbenik; čevljar naj ostane |
rečeno, da ne more biti hkrati kmet, | tkalec | in stavbenik; čevljar naj ostane samo |
ne more biti hkrati kmet, tkalec in | stavbenik | ; čevljar naj ostane samo čevljar, da |
biti hkrati kmet, tkalec in stavbenik; | čevljar | naj ostane samo čevljar, da bodo njegovi |
stavbenik; čevljar naj ostane samo | čevljar | , da bodo njegovi izdelki čim boljši, |
upoštevajoč pri tem ugodnosti, ki mu jih daje | čas | . |
Ali pa lahko kar tako postane | kmet | vojak, čevljar ali kak drug obrtnik, |
Ali pa lahko kar tako postane kmet | vojak | , čevljar ali kak drug obrtnik, medtem |
lahko kar tako postane kmet vojak, | čevljar | ali kak drug obrtnik, medtem ko lahko |
postane kmet vojak, čevljar ali kak drug | obrtnik | , medtem ko lahko nekdo postane dober |
medtem ko lahko nekdo postane dober | kockar | ali mojster v igri na deski samo, če |
lahko nekdo postane dober kockar ali | mojster | v igri na deski samo, če se od malega |
orožje in vojno opremo, da postane | mojster | v boju s težkooboroženci in v drugih |
»Kaj misliš, ali se razločuje plemenit | pes | čuvaj v svoji sposobnosti za čuvanje |
misliš, ali se razločuje plemenit pes | čuvaj | v svoji sposobnosti za čuvanje od plemenitega |
kako neudržljiv in nepremagljiv je | pogum | , ki je po njem vsaka duša v nevarnosti |
narav odvzamemo, potem ni več dober | bojevnik | . |
»Upravičeno sva v zadregi, | prijatelj | , ker sva se odvrnila od podobe, ki |
Vsekakor poznaš plamenite pse, katerih | značaj | je že po naravi tak, da so do domačih |
nasprotju z naravo, če je tudi čuvajev | značaj | takšen.« |
»Tako: če | pes | vidi neznanca, renči, ne da bi mu ta |
»Tisti torej, ki hoče biti kot | čuvar | dober in sposoben branilec države, |
hoče biti kot čuvar dober in sposoben | branilec | države, mora po naravi gojiti ljubezen |
Tu se je oglasil Glavkonov | brat | : |
tako, kakor si, ko nam je na voljo | čas | , pripovedujemo pravljice.« |
»Kakor veš, pa je | začetek | pri vsaki stvari najpomembnejši, zlasti |
in heroje kot v bistvu slabe, kakor | slikar | , ki naslika podobo, ki ni podobna izvirniku.« |
pesnitve o najpomembnejših stvareh si vaš | pesnik | ni dobro izmislil: mislim na Hezioda, |
njegove usode, ki mu jo je pripravil | sin | , ne bi smeli, tudi ko bi bilo vse resnično, |
namreč čuvarje prepričati, da noben | državljan | nikoli ni bil sodržavljanu sovražnik |
državljan nikoli ni bil sodržavljanu | sovražnik | in da je to tudi v nasprotju z ustaljenimi |
Zgodbe: kakor o Heri, ki jo je | sin | prikoval na stol, o Hefaistu, ki ga |
prikoval na stol, o Hefaistu, ki ga je | oče | vrgel v morje, ko je sin hotel pomagati |
Hefaistu, ki ga je oče vrgel v morje, ko je | sin | hotel pomagati tepeni materi, o bojih |
Kajti mladi | človek | ne more presoditi, kaj je prispodoba |
ne poraja zla, ne more biti seveda | vzrok | kakega zla ?« |
»Potemtakem tudi | vzrok | sreče?« |
»Dobro torej ni | vzrok | vsega, temveč samo tega, kar je vrlo |
»Ker je | bog | dober, potem ni vsega kriv, kakor večina |
kakor večina trdi; pri ljudeh je marveč | vzrok | le za malo stvari, pri mnogih stvareh |
komur pomešane da Kronion jih, bliskov | sejalec | , njega zdaj sreča zadene, obišče |
grenkih, v zasmeh postavlja po svetu, | glad | in strad navdilj preganja po božji |
zasmeh postavlja po svetu, glad in | strad | navdilj preganja po božji ga zemlji. |
Ali če trdijo, da je Zevs | varuh | dobrega in slabega! |
mladeniča pri Aishilu, kako je | bog | pobudnik krivde pri ljudeh, |
mladeniča pri Aishilu, kako je bog | pobudnik | krivde pri ljudeh, če rod in |
jo zdaj iščemo, in pokazati, da je | bog | stvarnik dobrega in poštenega, ljudi |
zdaj iščemo, in pokazati, da je bog | stvarnik | dobrega in poštenega, ljudi pa da je |
trditve, da so kaznovanci nesrečni, | bog | pa je vzrok nesreče. |
da so kaznovanci nesrečni, bog pa je | vzrok | nesreče. |
svoje nesreče zaslužijo kazen in da jim | bog | s kaznijo pomaga, potem je to dopustno. |
»To bi bil potemtakem | eden | od zakonov,« |
morali ravnati pesniki in pripovedniki: | bog | ni odgovoren (kriv) za vse, temveč |
samo ukani, da to verjamemo, ali pa je | bog | preprosto, enovito bitje, ki najmanj |
nekako spremeni svojo podobo, potem je | vzrok | za to ali sam ali neko drugo bitje?« |
»Tako se | bog | tudi najmanj spreminja.« |
misliš, da se bo hotel kdo, bodisi | bog | ali človek, v teh okoliščinah prostovoljno |
da se bo hotel kdo, bodisi bog ali | človek | , v teh okoliščinah prostovoljno spremeniti |
da bi se nam spremenil, temveč vsak | bog | ostane, kakor sledi iz najine razprave, |
»In zato, moj | dragi | , naj nam noben pesnik ne pravi: |
»In zato, moj dragi, naj nam noben | pesnik | ne pravi: Večkrat bogovi, podobni |
Morda zato, ker ( | bog | ) ne pozna preteklosti in se zato lahko |
»Potemtakem v bogu ne tiči | pesnik | , ki si izmišljuje?« |
nespameten ali blazen, ne more biti | prijatelj | boga.« |
»Potemtakem | bog | nima nobenega razloga za laž?« |
»Torej ima | bog | očitno preprosto, enovito naravo, ki |
Pravičnik | , tako pravimo, ne vidi nič strašnega | |
smrti pravičnika, tudi če je njegov | prijatelj | ?« |
»Dalje trdimo, da tak | mož | najčešče sam sebi zadostuje za srečno |
možem, da bo tiste, ki jih vzgajamo, | sram | takega ravnanja.« |
komaj kdo, zlasti še če je navaden | človek | , imel tako ravnanje za nečastno ali |
Kajti če se | človek | prepusti močnemu smehu, sledi smehu |
močnemu smehu, sledi smehu kmalu močan | preokret | .« |
prikazovati pomembne može, kako jih prevzema | smeh | , še mnogo manj pa bogove.« |
takšnele besede o bogovih: Silen | krohot | zagrmi bogovom iz blaženih grl, |
Če posamezni | državljan | laže vladarjem, je to zanj ista, da, |
ista, da, še večja napaka, kakor če | bolnik | o svojem zdravstvenem stanju ne pove |
stanju ne pove resnice zdravniku ali | telovadec | vaditelju ali če pomorščak ne razloži |
zdravniku ali telovadec vaditelju ali če | pomorščak | ne razloži krmarju resničnih razmer |
»Če pa | vladar | zasači koga drugega v državi pri laži: |
govori Diomed, lepe: Prosim te, | očka | , miruj, ravnaj se po moji besedi! |
Žleva pijana, z očmi kakor | pes | , po srcu pa zajec. |
pijana, z očmi kakor pes, po srcu pa | zajec | . |
4. »Dalje: če najpametnejši | mož | pri Homerju pravi, da je zanj najlepše, |
težo obilja, kruha, množine mesá, | točaj | pa zajema iz vrča, vino raznaša |
In prav tako je neprimeren pesnikov | opis | , kako Hefaist pri podobnem dejanju |
učitelja, ne gre hvaliti; kajti njegov | nasvet | učencu nikakor ni bil umesten, namreč: |
nespoštljive njegove besede o Apolonu: | Strelec | , grdo si me ukanil, bogov ti najbolj |
ljudi prepustiti veri, da je bil Ahil, | sin | boginje in Peleja, tako razumnega moža, |
in Peleja, tako razumnega moža, in | vnuk | Zevsov, pri tem še učenec nadvse modrega |
razumnega moža, in vnuk Zevsov, pri tem še | učenec | nadvse modrega Heirina, notranje tako |
umazana lakomnost in na drugi strani | napuh | nasproti bogovom in ljudem!« |
pripovedujejo, kako sta se Tezej, Pozejdonov | sin | , in Peiritoos, Zevsov sin, odpravila |
Pozejdonov sin, in Peiritoos, Zevsov | sin | , odpravila na tako grozne roparske |
roparske pohode ali da je sicer kak | sin | bogov ali junak zakrivil tako strašna |
ali da je sicer kak sin bogov ali | junak | zakrivil tako strašna in brezbožna |
Zevsom; v območju Ide njihov stoji | oltar | , očetu Zevsu, sinjih višav vladarju, |
»Tega, dragi | prijatelj | , pa za zdaj še ni mogoče določiti.« |
»Kako smešen in nejasen | učitelj | sem! |
gotovo poznaš začetek Iliade, kjer | pesnik | pravi, da se je Hrises obrnil na Agamemnona |
reditelja ljudstev, govori | pesnik | sam in sploh ne skuša v nas zbuditi |
vtis, da ne govori Homer, temveč stari | duhovnik | . |
»Če pa | pesnik | govori skoz usta drugega, potem po |
»Če se | pesnik | nikjer ne skuša skriti, potem nastane |
govorim v nevezani besedi, ker nisem | pesnik | : Ko je prišel duhovnik, jim je zaželel, |
besedi, ker nisem pesnik: Ko je prišel | duhovnik | , jim je zaželel, da bi se po zavzetju |
Ko je | starec | to slišal, se je prestrašil in molče |
ki sta si očitno blizu, ne more isti | umetnik | uspešno delovati, na primer v tragediji |
Prav imaš, da | posmeh | ne more obvladati obeh.« |
»Tudi ni moč biti hkrati | rapsod | in gledališki igralec?« |
moč biti hkrati rapsod in gledališki | igralec | ?« |
povedati, resnično vrli in plemeniti | mož | , in druga, tej nasprotna vrsta, ki |
prvemu po rojstvu in vzgoji nasprotni | mož | .« |
»Če razumen | mož | pride v svoji pripovedi do govora ali |
ko stori kaj dobrega -, temveč ga bo | sram | ; zlasti še zato, ker mu manjka spretnosti |
pojasniti v Homerjevih epih; njegov | prikaz | bo vseboval oboje: posredno in neposredno |
da bo zadnje predstavljalo le majhen | del | v celotni stvaritvi. |
glasove psov, ovac in ptic; njegov | prikaz | je, kar zadeva zvok in kretnje, v celoti |
način in ritmiko, potem lahko dober | recitator | skoraj ves čas govori v istem tonovskem |
»Toda, dragi Adeimant, tudi mešani | stil | je prijeten, zdaleč najprijetnejši |
otroke, vzgojitelje in široko množico | stil | , ki je tvojemu nasproten.« |
»Ko bi prišel v naše mesto | mož | , ki bi zaradi svoje mnogostranske sposobnosti |
pripovedi kot del muzične vzgoje smo, dragi | prijatelj | , dovolj obravnavali, saj smo pretresli |
10. »Potemtakem je odprt samo še | pretres | petja in pesmi?« |
»Harmonija in | ritem | pa morata ustrezati besedi?« |
Imenuj mi jih, saj si | muzik | !« |
preostaneta še dorski in frigijski tonovski | način | .« |
»Nismo prvi, dragi | prijatelj | , ki nam je Apolon s svojimi glasbili |
»Toda da je dobro ali slabo vedenje | nasledek | dobrega ali slabega ritma, ti je jasno, |
»Dober ali slab | ritem | izvira iz lepega in nelepega teksta, |
namreč, kakor smo pravkar rekli, ravnata | ritem | in tonovski način po vsebini in narobe.« |
pravkar rekli, ravnata ritem in tonovski | način | po vsebini in narobe.« |
» | Tekst | z vsebino pa izhaja iz narave duše?« |
melodija, plemenito vedenje in dober | ritem | iz ’dobre čudi‘; vsekakor ne iz tiste, |
»To mora biti seveda za mlade ljudi | cilj | , če hočejo izpolnjevati svoje naloge.« |
In slabo vedenje, slab | ritem | in pomanjkljiva harmonija so si v najožjem |
In kdor ni sposoben za to, naj kot | umetnik | pri nas ne ustvarja, da se našim bojevnikom, |
- kakor ko bi si na slabem pašniku | dan | za dnem nabirali neustrezno hrano in |
okolice in ji od mladih nog zbujala | čut | za posnemanje lepe besede, za ljubezen |
njej namreč prodreta najglobje v dušo | ritem | in harmonija, jo najmočneje prevzameta |
Ko se mu zbudi | razum | , ga z veseljem pozdravi in zaradi notranje |
potezami, potem je to pač najlepši | pogled | za vsakogar, ki lahko to vidi.« |
gotovo ljubi vsak muzično izobražen | človek | , ljudi brez te izravnanosti pa nikdo?« |
ki smo jo ustanovili, vpeljal zakon: | ljubimec | naj živi, poljublja in boža svojega |
»Smešno bi bilo, ko bi | čuvar | , ki naj čuva državo, potreboval zase |
»Je torej zanje primeren | način | , po katerem živijo naši atleti?« |
»ta | način | prinaša zaspanost in nagnjenost k boleznim; |
Ali ni sramotno in močan | dokaz | za pomanjkljivo izobrazbo, če si mora |
oblastnikih in sodnikih - ker mu manjka | čut | pravičnosti?« |
»če nekdo vse življenje prebije kot | tožitelj | ali toženec in iz pomanjkanja vsakega |
življenje prebije kot tožitelj ali | toženec | in iz pomanjkanja vsakega čuta za lepoto |
nepomembnih in ničevih reči; kajti ta | človek | ne ve, koliko lepše in boljše je biti |
boleznima imeni, kakor sta: črevesni | katar | in napenjanje. |
Herodik, telovadni | učitelj | , je povezal, ker je bil bolehen, gimnastiko |
da ima v dobro urejeni državi vsak | posameznik | dodeljeno svojo nalogo in zategadelj |
15. »Če | tesar | zboli,« |
izpije, da se reši bolezni, ali pa mu | zdravnik | pomaga z dristilom ali s tem, da mu |
Če pa mu | zdravnik | prepiše daljše zdravljenje, na primer, |
»To je očitno pravilen | način | , kako naj mož tega stanu uporablja |
je očitno pravilen način, kako naj | mož | tega stanu uporablja zdravniško pomoč.« |
hočemo sami priti na jasno, ali se mora | bogatin | posvečati kreposti, če mu naj bo življenje |
Asklepij je bil po vsem tem zelo moder | državnik | .« |
Gotovo se spominjaš, kako je | eden | od njih tudi Menelaju iz rane, ki mu |
čemer jim tudi trenutno zaužiti mešani | napoj | ni škodil. |
Po naravi bolehen in nezmeren | človek | pa po njunem mnenju ne koristi ne sebi |
nami, da se je dal Asklepij, Apolonov | sin | , za denar omečiti, da je ozdravil bogatega |
verjamemo obojega hkrati: če je bil božji | sin | , potem ni bil, tako trdimo mi, pohlepen |
lakomen po denarju, potem ni bil božji | sin | .« |
» | Sodnik | pa, narobe, dragi prijatelj, z dušo |
»Sodnik pa, narobe, dragi | prijatelj | , z dušo zapoveduje duši; zato njegova |
lahko presojala zločine drugih, kakor | zdravnik | po svojem telesu presoja bolezni; ostati |
»Potemtakem dober | sodnik | ne sme biti mlad, temveč star, šele |
pri drugih, pri čemer mu je v pomoč | duh | in ne osebna izkušnja.« |
»Tak | sodnik | je gotovo odličen.« |
»Toda hkrati je tudi dober | sodnik | , po čemer si vprašal. |
Pameten postane samo tak | človek | , nikoli izprijen!« |
»Isto pot bo ubiral | izobraženec | tudi pri gimnastični vzgoji, s čimer |
srcu želja, da si zbudi v duši naravni | pogum | , kakor ozir na golo moč, v čemer se |
si zbudi v duši naravni pogum, kakor | ozir | na golo moč, v čemer se razločuje od |
opaziš, v kakšnem duševnem stanju je | človek | , ki se vse življenje ukvarja samo z |
narave; ob pravilni vzgoji postane tak | človek | hraber, pri čezmernih naporih pa seveda |
raztaplja, dokler se ne izcedi ves | pogum | in si ne izreže iz duše kit ter postane |
»Za ti obe nagnjenji, mislim, je | bog | naklonil človeku dve umetnosti: muziko |
zmerom potreben za voditelja takšen | mož | , če naj ostane ustava ohranjena?« |
»Odgovornega se čuti | človek | predvsem za to, kar ljubi?« |
»Zdi se mi, da govorim kot | tragik | ! |
pozabijo, ker tem neopazno nekaj vzame | čas | , onim pa pogovor. |
preslepi kakšna strast ali popade kak | strah | .« |
ostane v vseh položajih miren, dober | varuh | samega sebe in vzgoje, ki jo je bil |
zmerom umirjen in harmoničen, skratka, | mož | sebi in državi v največjo korist. |
Bog, | stvarnik | pa je vam, ki ste izbrani za vladarje, |
včasih pa se rodi zlatemu očetu srebrn | sin | in podobno pri drugih. |
Vladarjem zapoveduje | bog | , naj ničesar tako skrbno ne varujejo |
Če sta njihovemu potomcu primešana | baker | in železo, ne smejo z njim imeti nobenega |
Če pa | otrok | iz teh dveh stanov nosi v sebi zlato |
njihovih pomočnikov, ker obstaja božji | izrek | : če bo državo varoval železen ali bakren |
bo državo varoval železen ali bakren | čuvar | , bo propadla. |
»kakor hoče | glas | ljudstva. |
ustanavljamo države z namenom, da bi bil en | stan | posebno srečen, temveč da bi bila, |
mu v obrambo upravičeno odgovorili: | Čudak | , nikar ne misli, da moramo oči tako |
druge dele; raje si oglej, ali vsak | del | barvno ustrezno obravnavamo in celoto |
Kajti ko bi tebi sledili, | kmetovalec | ne bi bil več kmetovalec in lončar |
tebi sledili, kmetovalec ne bi bil več | kmetovalec | in lončar ne več lončar in tudi nihče |
kmetovalec ne bi bil več kmetovalec in | lončar | ne več lončar in tudi nihče drug ne |
bil več kmetovalec in lončar ne več | lončar | in tudi nihče drug ne bi opravljal |
Ali se | lončar | , če obogati, še meni za svojo obrt?« |
»Postane potemtakem slabši | lončar | ?« |
» | rokoborec | , ki je zelo dobro izurjen, se vendar |
zavezniki z nami v vojno, vam pripade ves | denar | sovražnikov.‘ |
morajo tudi drugi državljani, to je | namen | tega ukrepa, ostati samo pri eni nalogi, |
najbolj primerni; s tem ostane vsak | posameznik | , ko izpolnjuje samo svojo nalogo, v |
»Da, | dragi | Adeimant,« |
lahkimi, če le upoštevajo, kakor pravi | pregovor | , eno veliko - ali bolje rečeno - samo |
namreč možitev žena, zakon, spočenjanje | otrok | , kar vse naj bi bilo - po pregovoru |
potem naj pazijo, da kdo ne pomisli, da | pesnik | ne govori o novih pesmih, temveč o |
varovati, sicer je ogrožen celotni | red | v državi. |
»Da, | prijatelj | , toda samo tedaj, če z božjo pomočjo |
»Ali se ti ne zdi mogoče, da | mož | , ki se ne razume na merjenje, in mu |
»da se pravi | zakonodajalec | ne sme ukvarjati s takimi zakoni in |
zato, ker jih z ene strani predpisuje | posameznik | samemu sebi, z druge strani pa izhajajo |
Kajti že iz časov naših prednikov je ta | bog | , ki biva sredi sveta, na popku zemlje, |
zemlje, v teh vprašanjih najboljši | svetovalec | ljudem.« |
6. »Tako je, Aristonov | sin | , naša država ustanovljena,« |
Brezbožno je, si rekel, če se | človek | z vsemi močmi ne zazvema za pravičnost.« |
Očitno je potem ta ista, ki jo | predmet | še ima poleg teh treh.« |
naravo; in po naravi je ravno tisti | del | najmanjši, ki mu je dano, da je deležen |
drugimi strokovnimi znanji zasluži | naziv | modrosti.« |
7. »Kaj je | pogum | in kje je njegovo mesto v državi, in |
in zaradi katerega stanu, ki mu je | pogum | lasten, se imenuje vsa država pogumna, |
strahopetno ali pogumno samo glede na | stan | , ki se zanjo bojuje in vojskuje.« |
treba bati, kakor je to v vzgoji utrdil | zakonodajalec | . |
»Po mojem mnenju je | pogum | nekakšno čuvanje.« |
Lug | , ki sicer tako dobro izpira, ne more | |
je močnejša kakor vsaka soda in vsak | pesek | ; dalje na bolečino, poželenje in strah, |
raziskati v naši državi: preudarnost in | cilj | naše raziskave, pravičnost.« |
»Preudarnost je nekakšen | red | in obvladovanje strasti in gonov: preudarni |
red in obvladovanje strasti in gonov: | preudarni | je, tako pravijo, v nekem pogledu močnejši |
»Toda ali ni | izraz | : močnejši od samega sebe, nesmiselen? |
Zmeraj je namreč | govor | o eni in isti osebi.« |
sta, kar zadeva dušo, boljši in slabši | del | . |
Če po naravi boljši | del | obvlada slabšega, potem pravimo, da |
obvlada slabšega, potem pravimo, da je | človek | močnejši od samega sebe, in ga hvalimo; |
vzgoje ali slabe družbe slabši in večji | del | obvlada boljši, a manjši del, potem |
večji del obvlada boljši, a manjši | del | , potem imamo za to grajo in prezir, |
in premoči nad sabo tam, kjer boljši | del | vlada nad slabšim.« |
zmerna in preprosta čustva, ki jih vodi | razum | in so povezana z uvidevnostjo in pravilnimi |
v naši državi tudi na to: čustva in | razum | maloštevilnih plemenitih ljudi obvladujejo |
» | Teren | je v resnici težaven in zelo senčnat, |
samega začetka nam leži pred nogami, | dragi | Glavkon. |
»Dolg | uvod | za človeka, ki želi nekaj čimprej slišati.« |
ponovili, kakor se boš spominjal, naj vsak | posameznik | v državi opravlja samo eno nalogo, |
»In v resnici, dragi | prijatelj | , je po vsem videzu pravičnost v tem, |
to stanje v državi, da je vsakdo - | otrok | ali ženska, suženj ali svobodni delavec, |
državi, da je vsakdo - otrok ali ženska, | suženj | ali svobodni delavec, vladar ali podložnik |
otrok ali ženska, suženj ali svobodni | delavec | , vladar ali podložnik - enovit človek, |
ženska, suženj ali svobodni delavec, | vladar | ali podložnik - enovit človek, ki kot |
suženj ali svobodni delavec, vladar ali | podložnik | - enovit človek, ki kot tak opravlja |
delavec, vladar ali podložnik - enovit | človek | , ki kot tak opravlja svoje delo in |
Če skuša | tesar | opravljati čevljarjevo delo in narobe, |
zamenjata orodje in položaj ali če skuša | eden | opravljati delo obeh in če tudi drugi |
»Toda če | človek | , ki je po svoji naravi obrtnik ali |
»Toda če človek, ki je po svoji naravi | obrtnik | ali trgovec, obogati in razširi svoje |
človek, ki je po svoji naravi obrtnik ali | trgovec | , obogati in razširi svoje posle ali |
stan bojevnikov, in dalje, če se hoče | bojevnik | povzpeti v stan vladarjev ali čuvarjev, |
orodja in svoje položaje ali pa hoče | eden | opravljati hkrati naloge vseh drugih |
»Največji | zločin | nasproti državi pa je nepravičnost?« |
njiju zaplameneti pravičnost kakor | ogenj | iz kresila. |
»Tako se pravičen | mož | glede pravičnosti v ničemer ne razločuje |
»Zategadelj lahko zahtevamo, dragi | prijatelj | , da ima vsak posameznik v svoji duši |
zahtevamo, dragi prijatelj, da ima vsak | posameznik | v svoji duši vse te tri temeljne oblike |
»In tu smo, | dragi | , trčili na čisto preprosto vprašanje |
Kajti morda je, | dragi | Sokrat, resničen pregovor: Lepo je |
Kajti morda je, dragi Sokrat, resničen | pregovor | : Lepo je hkrati težavno.« |
velja za znanstvena nagnjenja, katerih | nastanek | je iskati v naših krajih; spet drugim |
»Isti | predmet | gotovo ne more sočasno v enakem položaju |
glasiti bi se marveč morala: en človekov | del | počiva, drug se giblje, kajne?« |
Predmet | ima marveč dele, ki se z njimi drži | |
in prepričati o tem, da bi lahko kak | predmet | kadar koli hkrati, v istem položaju |
začutimo željo po hladni pijači, ter | mraz | , da se nam zbudi želja po topli pijači? |
»Morda | prigovor | ni brezpomemben.« |
»da je | predmet | , ki je večji, večji tudi glede na drug |
Upam, da zdaj razumeš: vsak | predmet | , ki se nanaša na drugega, sodi kot |
pa, da so ti predmeti takšni kakor | predmet | , na katerega se nanašajo, da je znanost |
In | nasledek | tega je, da se ne imenuje več kratko |
žejno dušo sili nekaj drugam, potem | vzrok | za to ni žeja, temveč neki drugi gon. |
vzrok za to ni žeja, temveč neki drugi | gon | . |
Kakor smo namreč ugotovili, isti | predmet | ne more v istem času in istem razmerju |
»Vendar pa se dogaja, da je | človek | žejen in kljub temu noče piti?« |
In prav gotovo nismo v zmoti, če | del | , s katerim duša misli, imenujemo razumski |
katerim duša misli, imenujemo razumski | del | duše in del, s katerim ljubi, strada, |
misli, imenujemo razumski del duše in | del | , s katerim ljubi, strada, trpi žejo |
čutna zadovoljstva in naslade zavzeti | del | duše.« |
Ali je zdaj | pogum | z voljo tretji del duše? |
Ali je zdaj pogum z voljo tretji | del | duše? |
tudi za resnično: Leontij, Aglainov | sin | , je prišel iz Pireja in šel po zunanji |
dokler ne zmaga ali umre - ali dokler ga | razum | - kakor pastir psa - ne pokliče k sebi |
umre - ali dokler ga razum - kakor | pastir | psa - ne pokliče k sebi in ga pomiri.« |
»Ali je zdaj volja nekaj drugega kakor | razum | ali je samo njegov del in bi tako duša |
drugega kakor razum ali je samo njegov | del | in bi tako duša imela le dva dela: |
in bi tako duša imela le dva dela: | razum | in poželenja? |
Ali pa je volja tretji | del | duše, po svoji naravi pomočnica razuma, |
»Vsekakor obstaja tudi ta tretji | del | .« |
potrjuje tudi že navedeni Homerjev | stih | : Tu se udari po prsih in kara |
»Potemtakem mora biti posamezen | človek | moder na podoben način in zaradi istega |
»Potem je, dragi Glavkon, | posameznik | tudi v istem smislu pravičen, kakor |
da je država pravična zato, ker vsak | stan | opravlja svojo nalogo.« |
svojo nalogo takrat, če vsak posamezen | del | naše duše opravlja svojo nalogo.« |
Pri tem pazita, da se ta | del | ne nasičuje s tako imenovanimi čutnimi |
varujeta pred zunanjimi sovražniki: | razum | svetuje, volja se bori, sledi vladarju |
potemtakem imenujemo človeka tedaj, če si ta | del | njegove duše, volja, v veselju in žalosti |
česar se ni treba bati, kakor ga to uči | razum | .« |
»Da, tak | človek | velja za pogumnega.« |
»In modrega ga dela tisti mali | del | , ki v njem vlada in mu zapoveduje, |
do drugega, pri katerem se vladajoči | del | sklada z deloma, ki jima vlada, v tem, |
»In tudi pravičen je | človek | lahko samo tako, kakor smo to že ponovno |
obstoja verjetnost, da si na primer ta | človek | prilasti zlato in srebro, ki ju dobi |
»Popolnoma tuji so mu tudi tempeljski | rop | , tatvina in izdajstvo prijatelja ali |
»Tak | človek | tudi ni v nobenem pogledu nezvest ter |
»In ni | vzrok | za vse to v tem, da v njegovi duši |
vse to v tem, da v njegovi duši vsak | del | opravi svojo nalogo tako glede vladanja |
»Da, samo v tem je | vzrok | .« |
naših ukrepov, po katerih naj rojeni | čevljar | izdeluje čevlje in ničesar drugega, |
izdeluje čevlje in ničesar drugega, | tesar | naj opravlja tesarska dela in podobno |
Tak | človek | ne dopušča, da bi deli njegove duše |
En | del | se upira celotni duši, da bi ji zavladal, |
Če se med vladajočimi | eden | posebno odlikuje, potem se imenuje |
»To je torej oblika; če vlada | eden | ali če jih vlada več, nobeden od njih |
»Moj | dragi | , to ni lahko,« |
izzvenele kot pobožna želja, dragi | prijatelj | .« |
Če | človek | ve za resnico, ni nevarno, ampak celo |
Če pa je | človek | v dvomih in negotovosti, kakor sem |
povrhu gre za stvari, v katerih se | človek | ne bi smel motiti. |
Menim namreč, da je manjši | zločin | nekoga proti volji ubiti kakor se mu |
In boljše je, da se tej nevarnosti | človek | izpostavi pred sovražniki kakor pred |
preganjan, je nedolžen, pravi tudi | zakon | . |
In pokazalo se je, da je | norec | , kdor ima za smešno nekaj drugega kakor |
dvom (ne glede na to, ali ga izrazi | podsmehljivec | ali resen človek), ali si lahko ženska, |
ali ga izrazi podsmehljivec ali resen | človek | ), ali si lahko ženska, prvič, v skladu |
razumela v tem, da v njej lahko opravlja | posameznik | samo eno, po naravi mu pripadajočo |
zmoti in si nasprotujeta, ko trdita, | moški | in ženska morata opravljati ista dela. |
Morda nas vzame kak | delfin | na svoj hrbet ali nas reši kak drug |
na svoj hrbet ali nas reši kak drug | čudež | .« |
trditve, pri čemer se razvije besedni | boj | namesto resne razprave.« |
Tako smo na primer rekli: | zdravnik | in tisti, čigar duša je nagnjena k |
»Kakor smo rekli, da sta | zdravnik | in tesar različne narave.« |
»Kakor smo rekli, da sta zdravnik in | tesar | različne narave.« |
»da imata moški in ženski | spol | različne sposobnosti za to ali ono |
obstaja različnost v tem, da žena rodi, a | mož | oplaja, potem s tem po našem mnenju |
Saj bi bilo smešno, ko bi ženski | spol | v teh stvareh zaostajal za moškim.« |
Skoraj v vseh zaposlitvah moški | spol | prevladuje nad ženskim, čeprav je mnogo |
je ženska, in moškemu zato, ker je | moški | , temveč so naravne sposobnosti enakomerno |
»Ljudem z enako sposobnostjo pripada enak | poklic | . |
»Naš | predlog | potemtakem ni bil neizvedljiv in ne |
in ne samo pobožna želja, saj je bil | zakon | predlagan v soglasju z naravo. |
»Potemtakem naš | predlog | ni bil samo izvedljiv, temveč tudi |
lažje naloge kakor možje, ker je njihov | spol | šibkejši. |
Mož | pa, ki se posmehuje golim ženam, ki | |
Nasprotno: razprava je potrdila, da je naš | predlog | izvedljiv in koristen.« |
»In to ni bil noben majhen | val | , ki si mu srečno ušel.« |
Tudi otroci morajo biti skupni: in | oče | ne sme poznati svojega otroka kakor |
izvedljivost pa bo brez dvoma potekal hud | boj | .« |
Ob tem pa postane njihov | duh | še počasnejši. |
»Tako boš ti zdaj kot | zakonodajalec | odbral primerne žene, kakor si prej |
vsem drugem, in tako jih prirojeni | gon | popelje tudi v spolno skupnost. |
Ali pa misliš, da to ni nujni | nasledek | ?« |
»O dragi | prijatelj | ,« |
zadostuje, mislim, tudi manj izkušen | zdravnik | ; če pa so potrebna tudi zdravila, potem |
potem prihaja v poštev samo izkušenejši | zdravnik | .« |
vzgojiti, otrok drugih pa ne, če naj | rod | ostane na višini. |
razen vladarjev, če hočemo, da ostane | rod | čuvarjev obvarovan pred neslogo.« |
»Vsakič, ko se rodi | otrok | , ga prevzamejo za to določene oblasti, |
»Če hočemo, da ostane | rod | čuvarjev čist.« |
Mož | pa naj jih zaplaja od takrat, ko so | |
»To je vsekakor pri obeh najboljši | čas | , tako v duhovnem kot telesnem pogledu.« |
vrednejši, temveč se rodi v temi kot | sad | grde naslade.« |
»Isti | zakon | velja tudi,« |
»če se | mož | , še sposoben oploditve, spozabi z ženo |
zakoniti starosti, ne da bi ju zvezal | vladar | . |
Otrok | , ki se rodi državi iz te zveze, velja | |
Če pa se | otrok | kljub temu rodi, potem je treba z njim |
»Tudi to je primeren | predpis | . |
Le bratom in sestram | zakon | to dovoljuje, če žreb tako odloči in |
bratom in sestram zakon to dovoljuje, če | žreb | tako odloči in Pitija da svoje soglasje.« |
mora biti potemtakem zakonodajalčev | cilj | , ki ga z zakoni zasleduje, in kaj se |
na prstu, občuti to celotni telesni | organizem | tja do duše in do njenega vladajočega, |
To izražamo z besedami: človeka boli | prst | . |
11. » | Čas | je,« |
Ali ima lahko tudi | čuvar | sočuvarja za tujca in ga tako tudi |
katerega naleti, si lahko misli, da mu je | brat | ali sestra, oče ali mati, sin ali hči, |
lahko misli, da mu je brat ali sestra, | oče | ali mati, sin ali hči, njihov potomec |
mu je brat ali sestra, oče ali mati, | sin | ali hči, njihov potomec ali prednik.« |
sestra, oče ali mati, sin ali hči, njihov | potomec | ali prednik.« |
mati, sin ali hči, njihov potomec ali | prednik | .« |
na primer očetom, ko gre zanje, vsak | državljan | izkazovati spoštovanje, skrb in pokorščino, |
»In ali ni | vzrok | za to - ne glede na druge določbe ustave |
»Prav ta skupnost je poglavitni | vzrok | .« |
»Kot | vzrok | za to največje dobro se je pokazala |
» | Mlajši | si ne upa brez vladarjeve zapovedi |
Dva čuvaja, | strah | in spoštljivost, sta namreč dovolj |
spoštljivost, da ne položi roke na starše, | strah | , da drugi prizadetemu ne priskočijo |
vzdrževanje hiše; vse te stvari, dragi | prijatelj | , so dobro znane, vse prej kakor spodobne |
»To tudi | slepec | lahko vidi.« |
zdaj navedem svoje prejšnje besede: | čuvar | naj ne išče svoje sreče v tem, da neha |
išče svoje sreče v tem, da neha biti | čuvar | . |
spoznanja, da je bil Heziod resnično pameten | mož | , ko je rekel:... da več kot celota velja |
bodo mogli presoditi, ali je vojni | pohod | nevaren ali ne.« |
»Tako bi | človek | mislil.« |
»Za take primere, dragi | prijatelj | , jim moramo že kot otrokom dati krila, |
» | Vojak | , ki zapusti svoj oddelek ali odvrže |
»Da hrabri | bojevnik | vsakega poljubi in dobi tudi sam od |
Za tistega, ki na bojišču kot | junak | pade, porečemo, da pred vsemi drugimi |
mrliču sovražnika, ko je vendar pravi | sovražnik | že pobegnil in pustil za sabo samo |
svojih krvnih sorodnikov, kolikor seveda | bog | ne bi drugače naročil.« |
požigata hiše: kako zločinski je tak | spor | , kako malo domovinske miselnosti je |
Kako zmeren pa je, v nasprotju s tem, | zmagovalec | , ki premagancem odvzame samo letni |
Gotovo je tak | zakon | na svojem mestu, kar velja tudi za |
»Čisto nepričakovano si kot | vihar | planil na moje razpravljanje,« |
pravičnosti, zahtevali, da se pravičen | človek | v ničemer ne razločuje od nje, temveč |
Ni pa bil naš | namen | , da dokazujemo, ali je to uresničljivo.« |
»Ali je po tvojem mnenju | slikar | zato manj dober, ker zna sicer naslikati |
temu sodi, ne more pa dokazati, da tak | človek | tudi v resnici obstaja?« |
To je tudi | vzrok | za moje dolgo obotavljanje: videl sem |
ubraniti, potem te za kazen čaka resničen | zasmeh | in porog.« |
te za kazen čaka resničen zasmeh in | porog | .« |
morava pojasniti, o kakšnih filozofih je | govor | in kakšni ljudje so to, da se jim drzneva |
toponos; pri drugem se vam zdi krivi | nos | kraljevski; nos tretjega, ki je sredi |
drugem se vam zdi krivi nos kraljevski; | nos | tretjega, ki je sredi med prej omenjenima, |
In oznaka | deček | ’medene polti‘ ne more izvirati od |
Skratka: vam sta vsak | izgovor | in vsaka beseda dobrodošla, le da si |
»Da, tak | človek | si želi celotno stvar.« |
»Potem pa so mnogi ljudje - o katerih si | človek | ne bi mislil - filozofi. |
onimi drugimi, ki je o njih pravzaprav | govor | in ki edini zaslužijo, da jih imenujemo |
umetnost iz njih ustvari, medtem ko njihov | duh | ni sposoben, da bi videl in vzljubil |
narobe: ali je buden ali sanja tisti | človek | , ki veruje v lepoto samo po sebi in |
»Kaj pa potem, če bi se | mož | , ki mu prisojamo samo domnevanja, ne |
Torej prvo vprašanje: povej nam, ali | spoznavalec | spozna nekaj ali ne spozna ničesar? |
»Sta njegova sposobnost in | pomen | ista, kakor ju ima spoznanje?« |
»Toda poseziva spet nazaj, | prijatelj | !« |
»Kako bi tudi lahko pameten | človek | izenačeval nezmotljivo s tem, kar ni |
se nanaša na to, kar obstaja, njegov | namen | pa je, da spozna bistvo tega, kar obstaja.« |
sposobnosti, potem iz tega sledi, da | predmet | znanja in domnevanja ne more biti isti.« |
»Če je torej to, kar obstaja, | predmet | znanja, potem mora biti nekaj drugega |
znanja, potem mora biti nekaj drugega | predmet | domnevanja.« |
Domnevajoči | mora svoje mnenje vsekakor na nekaj | |
nespoznatno, vtem ko je vse, kar obstaja, | predmet | spoznanja.« |
»Potemtakem | predmet | domnevanja ni ne to, kar obstaja, ne |
»Zdaj se je pokazalo, da je ta vmesni | člen | domnevanje.« |
ugotovitvami naj odgovori tisti naš | poštenjak | , ki ne veruje v lepoto samo na sebi |
temveč le v posamične lepe stvari; tisti | radoglednež | , ki ne more prenesti, če kdo trdi, |
Med temi lepimi posamičnimi stvarmi, | prijatelj | , mu porečemo, je včasih tudi kaj, kar |
ki med drugim vprašuje, kaj je vrgel | evnuh | na netopirja in kje ga je zadel. |
kar obstaja, in tem, kar ne obstaja, | predmet | domnevanja in ne spoznanja, sposobnost |
kakor oni cenijo in ljubijo to, kar je | predmet | njihovega domnevanja? |
Človek | se namreč nikoli ne sme jeziti na resnico.« | |
ŠESTA KNJIGA 1. »Kdo je | filozof | in kdo ni,« |
»Samo zdi se, | prijatelj | ? |
»Ali je lahko potemtakem isti | človek | filozof in lažnivec?« |
»Ali je lahko potemtakem isti človek | filozof | in lažnivec?« |
lahko potemtakem isti človek filozof in | lažnivec | ?« |
»Tak | človek | je nadalje razsoden in ne pozna pohlepa |
vredno potegovati se za cilj, ki je | temelj | lova za denarjem.« |
»In zdaj: ali je lahko | mož | , ki je pošten in ni ne pohlepen po |
in ne strahopeten, ali je lahko tak | mož | krivičen in nenraven?« |
zapomni, temveč vse pozabi, potem je tak | človek | popoln nevednež.« |
pozabi, potem je tak človek popoln | nevednež | .« |
» | Človek | , ki se brezuspešno trudi, začne na |
če ni plemenit, prijeten ter zagret | prijatelj | resnice, pravičnosti, hrabrosti in |
»Tega ne bi mogel niti sam | bog | graje Momos!« |
pretreseš, se pokaže, da izhaja iz njih kot | rezultat | zmotna, začetni trditvi nasprotna ugotovitev. |
na eni ali več ladjah dogaja tole : | Lastnik | ladje je večji in močnejši od pomorščakov |
tem niti ne vedo, da se mora resničen | krmar | ukvarjati z letom in letnimi časi, |
poleg sredstev in spretnosti, ki jih | človek | potrebuje za zasedbo mesta krmarja |
krmarja na ladji, potreben prav tako | čas | za izučitev v krmarjenju. - |
mornarjem, ki se vozijo na teh ladjah, pravi | krmar | za zvezdogleda, kvasača in neuporabnega |
Ni namreč naravno, da | krmar | prosi pomorščake, naj ga postavijo |
tistega, ki se razume na vodstvo; zato | vladar | , če res kaj velja, ne bo prosil podložnikov |
njo ukvarjajo, in ki nanje misli tvoj | obtoževalec | filozofije, ko pravi, da večina tistih, |
ki jih mora imeti dober in plemenit | človek | . |
se spomniš, resnico, ki ji mora tak | človek | zmeraj slediti, če noče veljati za |
Ali tak | človek | ljubi laž ali pa jo, nasprotno sovraži?« |
Saj se spominjaš, da sem sodijo | pogum | , velikodušnost, duhovna dojemljivost |
velikodušnost, duhovna dojemljivost in | spomin | . |
lastnosti filozofov in se vrivajo v njihov | poklic | , čeprav ni primeren zanje in mu tudi |
Mladenič | dobi iste poglede na lepo in grdo kakor | |
»Že sam | poskus | bi bil neumnost! |
Zevsu, to je resnično zelo nenavaden | učitelj | ! |
tvojem mnenju, razločuje od njega tisti | mož | , ki vidi modrost v tem, da se seznani |
Če namreč nastopa pred množico kot | pesnik | ali se pred njo razkazuje s svojimi |
razkazuje s svojimi storitvami kot | obrtnik | ali državnik in pri tem množico priznava |
svojimi storitvami kot obrtnik ali | državnik | in pri tem množico priznava za svojo |
potemtakem v teh okoliščinah ostane | filozof | zvest samemu sebi ! |
naravne lastnosti so dojemljivost, dober | spomin | , pogum in velikodušnost.« |
lastnosti so dojemljivost, dober spomin, | pogum | in velikodušnost.« |
»Torej se tak | človek | že med otroki v vsem odlikuje, posebno |
tvojem mnenju v teh okoliščinah tak | človek | stori, posebno še v veliki državi in |
»Če pa bi tak | človek | zaradi svoje dobre narave in notranje |
»Lahko potem tak | človek | postane filozof?« |
»Lahko potem tak človek postane | filozof | ?« |
»Moj | dragi | , to so torej nevarnosti, katerim so |
namreč drugi človečki vidijo, da je ta | prostor | , ki je poln lepih imen in dobrih obetov, |
kljub svojemu žalostnemu položaju večji | ugled | kakor druge spretnosti. |
In ta | ugled | jih mika, četudi so njihove naravne |
obleče v novo oblačilo, se nališpa kot | ženin | in se hoče poročiti s hčerko svojega |
Kakor se | človek | ob viharju izogne prahu in dežju, s |
stopi pod streho, tako ravna tudi ta | preudarni | mož; gleda, kako drugi kršijo zakone, |
streho, tako ravna tudi ta preudarni | mož | ; gleda, kako drugi kršijo zakone, in |
da se bo od njega poslovil, ko pride | čas | , v dobrem upanju, miru in veselju.« |
»Tudi niso, moj | dragi | , niti dovolj poslušali lepih in plemenitih |
država, nobena ustavna ureditev in noben | človek | popolni, dokler ne bodo ti maloštevilni |
državo in se ji posvečati; ali dokler | bog | ne vdahne sinovom vladarjev in kraljev |
državo sposobni filozofi, potem je to | trenutek | , v katerem se je naša država uresničila, |
To je | trenutek | , ko muza filozofije zavlada v državi. |
obtožuj tako hudo široke množice, dragi | prijatelj | ! |
In to je, kar tak | človek | posnema, čemur hoče biti kar najbolj |
»Če je | filozof | v ljubezni in spoštovanju vdan temu, |
potem prav gotovo ne more biti slab | učitelj | v preudarnosti, pravičnosti in državljanski |
navaljujejo na nas, prepričamo, da je tisti | mož | , ki smo ga svoj čas nasproti njim hvalili, |
svoj čas nasproti njim hvalili, tak | slikar | državnih ustav? |
»Toda že | eden | sam bi lahko, ko bi imel na voljo poslušno |
»Če bi kot | vladar | vpeljal zakone in navade, kakor smo |
»Iz tega potemtakem sledi | sklep | : naši zakonodajni predlogi so najboljši, |
»Takrat sem se pomišljal, dragi | prijatelj | , izgovoriti to, kar sem se zdaj vendarle |
resnico, potem to ni ustrezna mera, | prijatelj | ! |
»Toda | čuvar | države in zakonov nikoli ne sme biti |
»Zato mora kreniti po daljši poti, | prijatelj | . |
je najvišja znanost in kaj je njen | predmet | ? |
kakor je gotova drugih stvari; to je | vzrok | , da zgreši tudi drugo, kar bi ji lahko |
»Ti si | mož | !« |
bi bil s tem popolnoma zadovoljen, | prijatelj | . |
Toda, dragi | prijatelj | , pustimo za zdaj ob strani vprašanje |
»Ali si opazil, da je | stvarnik | naših čutov dal veliko prednost vidu |
ali je potrebno še nekaj tretjega, da | sluh | lahko posluša in da se glas lahko sliši |
tretjega, da sluh lahko posluša in da se | glas | lahko sliši ter da, če tega ne bi bilo, |
»Toda | vid | in vidne stvari potrebujejo nekaj, |
»Čeprav je v očeh | vid | , čeprav jih hočem uporabiti in čeprav |
»Tako sta | vid | in vidnost povita s plemenito vezjo, |
»O tem ne more biti | govor | !« |
» | Vid | pa je do tega boga v takemle razmerju.« |
»Ne | vid | ne organ, ki v njem biva in ki mu pravimo |
»Ne vid ne | organ | , ki v njem biva in ki mu pravimo oko, |
»Po drugi strani tudi sonce ni | vid | , temveč njegov vzrok. |
strani tudi sonce ni vid, temveč njegov | vzrok | . |
In zato ga | vid | gleda.« |
temveč na stvari, ki jih obdaja večerni | somrak | , postanejo tope in skoraj slepe, kakor |
obrača k stvarem, ki jim je primešan | mrak | , ki torej nastajajo in izginevajo, |
po pravici rekli, da sta svetloba in | vid | podobna soncu, nista pa sonce, tako |
lahko vidimo, temveč je hkrati tudi | vzrok | njihovega nastanka, rasti in uspevanja, |
Prvi (glavni) | del | predstavlja vidni svet, drugi (glavni) |
predstavlja vidni svet, drugi (glavni) | del | pa miselni svet. |
En | pododdelek | vidnega sveta je v skladu z načelom |
»Drugi | pododdelek | (vidnega sveta) sestavljajo predmeti, |
izvirajo te paslike, torej živalski | svet | , ki nas obdaja, rastlinski svet in |
živalski svet, ki nas obdaja, rastlinski | svet | in vse, kar lahko ustvarijo človeške |
Tega lahko dojame le misleči | duh | s pomočjo dialektike, pri čemer ne |
razumem, da tu ugotavljaš, da je tisti | del | resničnega in miselnega sveta, ki ga |
dojeti z dialektiko, jasnejši kakor | svet | tako imenovanih strokovnih znanosti, |
sposobnosti: najvišjemu spoznanje, drugemu | razum | , tretjemu verovanje in zadnjemu domnevanje: |
govore o resničnih stvareh, čeprav bi | pogovor | tekel le o sencah, ki jih vidijo.« |
njihovi ječi prišel z nasprotne stene | odmev | , kakor hitro bi kdo izmed mimoidočih |
resničnosti in bolje vidi, ker je njegov | pogled | obrnjen k resničnim stvarem? |
Ko bi se tak | človek | znova vrnil v podzemeljsko jamo na |
Vidni | svet | primerjaj z bivališčem v ječi, ogenj |
svet primerjaj z bivališčem v ječi, | ogenj | v njej z močjo sonca. |
Sam | bog | ve, ali je tudi pravilno. |
nevednosti v svetlejše življenje in jo | blišč | slepi. |
le‐tej posmehovati, potem bi bil ta | smeh | manj smešen, kakor če bi se posmehoval |
duši slehernega človeka sposobnost in | organ | za duhovno sprejemanje. |
obrniti vse telo, tako se mora tudi ta | organ | , s katerim človek spoznava, odvrniti |
tako se mora tudi ta organ, s katerim | človek | spoznava, odvrniti z vso dušo od sveta |
In | človek | ne gleda tja, kamor bi moral gledati. |
Gotovo si opazil, kako oster in prodiren | pogled | imajo duše ljudi, ki veljajo za slabe, |
Njihov | vid | ni slab, vendar morajo služiti grehoti. |
povedanega sledi tale verjetni nujni | sklep | : za vodstvo države niso primerni ljudje, |
5. »Tu si spet pozabil, | prijatelj | ,« |
gredo za tem, da bi bil v državi en | stan | posebno srečen, temveč poskušajo osrečiti |
poslov; tam namreč lahko postane nekdo | filozof | po lastni volji in moči, celo proti |
»Tako je, | prijatelj | ,« |
zlatom, temveč s tem, s čimer mora biti | srečnik | bogat: z dobrim in razumnim življenjem. |
priti na oblast, ker sicer nastane | boj | s tekmeci?« |
Ta | vzpon | duše v resnični svet lahko imenujemo |
Ali kratko povedano: | nauk | o številih in računanju. |
Kakšen | vojskovodja | bi potemtakem moral biti!« |
»Potemtakem upravičeno, ugotavljamo, da mora | vojak | nujno znati šteti in računati. |
ureditvi vojske in sploh biti pravi | človek | .« |
»Vsak izmed njih je | prst | in ni važno, ali je v sredini ali na |
ljudi najprej vprašati razuma, kaj je | prst | , vid namreč nikoli ne pokaže prsta |
najprej vprašati razuma, kaj je prst, | vid | namreč nikoli ne pokaže prsta in hkrati |
Ali | vid | dobro zapaža, da so prsti veliki ali |
In ne dela razlike, ali je | prst | v sredini ali na koncu? |
Ali tudi | tip | čuti, da so prsti debeli ali tanki, |
Prav tako je v zadregi, ali je neki | predmet | težak ali lahek, če zaznava občuti |
ugotoviti, ali izhaja posredovani čutni | vtis | od enega ali dveh predmetov.« |
predmeta, potem je vsak od njih hkrati | eden | in drug.« |
»In če je vsak zase | eden | in če sta skupaj dva, potem si ju predstavlja |
» | Vid | je potemtakem zaznal veliko in majhno, |
»Zaradi jasnosti je moral tudi | razum | dojeti veliko in majhno, ni pa tega |
kateri skupini zaznav sodita število in | pojem | ene ?« |
Če enico | vid | ali kak drug čut jasno dojame, potem |
Če enico vid ali kak drug | čut | jasno dojame, potem ne pride do proučevanja |
Če pa | vid | hkrati z njo dojame tudi njeno nasprotje, |
svoje nasprotje, potem je potreben | razsodnik | . |
Toliko sodi | nauk | o enici k znanostim, ki nas vodijo |
» | Nauk | o številih in računstvo se v celoti |
Vojak | se ju mora učiti zaradi razporejanja | |
mora učiti zaradi razporejanja čet in | filozof | spet zato, da se vzdigne nad svet nastajanja |
»Naš | čuvar | pa je hkrati vojak in filozof.« |
»Naš čuvar pa je hkrati | vojak | in filozof.« |
»Naš čuvar pa je hkrati vojak in | filozof | .« |
»Torej, | prijatelj | , po vsem tem vidiš, da nam je ta znanost |
tega vsaj korist, da se jim bistri | um | in da začno hitreje dojemati.« |
»Vsekakor zadostuje za to majhen | drobec | geometrije in matematike. |
»Gotovo ima poseben | mik | . |
»Tvoj | očitek | je upravičen. |
tvojem učiti astronomije, če na njej | študij | v nasprotju z dosedanjim načinom rabi |
je skrbno izdelal Dedal ali kak drug | umetnik | ali slikar. |
izdelal Dedal ali kak drug umetnik ali | slikar | . |
Ugotovil bo, da je mojstrski | stvarnik | izoblikoval nebo in vse, kar na njem |
telesne in vidne tvorbe, ga bo imel | astronom | za bedaka. |
postane koristen in uporaben tisti | del | duše, katerega bistvo je mišljenje.« |
Vse bi lahko naštel samo | strokovnjak | ; taki, ki ju poznamo tudi mi, pa sta |
slišijo, in to naj bi bil najmanjši | interval | , ki rabi kot enota za merjenje. |
Obojim pa ušesa več veljajo kakor | razum | .« |
ukvarjanje z njimi imelo želeni uspeh in naš | trud | ne bo zaman. |
»Saj veš vendar, da je vse to samo | uvod | v glavno melodijo, ki se je moramo |
predmetom in k svetlobi v votlini, nato | vzpon | iz votline k soncu in tu začneta nesposobnost |
kakor je bil prej odpeljan najjasnejši | del | telesa k najsvetlejšemu delu vidnega |
konča naše popotovanje in nas čaka | počitek | .« |
začetka neke stvari in če sta njen | konec | in sredina spletena iz nečesa, česar |
razpravljajo o tako pomembnih stvareh kot mi, | prepir | o poimenovanjih odveč.« |
potemtakem, da tako kakor prej imenujemo prvi | del | miselnega sveta spoznanje, drugega |
preizkušnje in komur je pri dokazovanju | videz | dražji od resnice, kdor torej o vsem |
»Potemtakem je dialektika nekakšen sklepni | kamen | za vse druge znanosti, od katerih ji |
»Potrebni pa so tudi dober | spomin | , notranja trdnost in neutrudna delovna |
kdo ne gleda na to, bodisi da je to | posameznik | ali država, potem ima sprijence in |
V pogovoru mi je namreč šinil | pogled | na filozofijo, in ker se mi je zdelo, |
poukom v dialektiki, pri tem pa se učni | postopek | ne sme izroditi v nasilje.« |
»Ker se svoboden | človek | ne sme učiti nobene znanosti suženjsko, |
»Potemtakem, | dragi | , ne smeš dečkov izobraževati v znanostih |
Utrujenost in | spanec | sta sovražnika znanosti. |
In tu, | prijatelj | , je potrebna posebna previdnost.« |
»Zamisli si, da je bil podtaknjen | otrok | vzgojen v velikem bogastvu, v veliki |
in ko potem odraste in opazi, da ni | otrok | teh domnevnih staršev, in tudi ne najde |
si lahko zamisliš, kakšen je njegov | odnos | do domnevnih staršev zdaj in kakšen |
če ni že po naravi izredno plemenit | človek | .« |
odgovoril tako, kakor učijo zakoni, | dialektik | pa bi ga zavrnil in mu z mnogimi in |
- ali bo potem po tvojem mnenju ta | človek | še nadalje gojil spoštovanje in pokorščino |
Tak umerjeni | človek | bo dialektiki spet pripomogel do veljave.« |
predvsem želji, da bi bil omogočen | študij | dialektike samo ljudem trdne in uravnovešene |
ki ga sedaj vidijo, jim mora postati | vzor | , po katerem uravnavajo v življenju, |
vladarje, dragi Sokrat; kakor da bi bil | kipar | , si izklesal njihove like.« |
pravi filozofi - ne glede na to, ali | eden | ali več - torej možje, ki prezirajo |
Nastanek | države, če bo sploh kdaj prišlo do | |
bi lahko presodili, ali je najboljši | človek | hkrati najsrečnejši, najslabši pa najnesrečnejši |
Spomin | te ne vara.« | |
»Torej postavi se kot | rokoborec | spet v prejšnji položaj in mi poskusi |
» | Odgovor | ne bo težak. |
lakedemonski ustavi prepirljivi in častihlepni | človek | . |
oligarhični, demokratski in tiranski | človek | . |
ustave tedaj, ko izbruhne med oblastniki | spor | . |
pomnoženo, daje dve harmoniji; ena je | zmnožek | enakega števila z enakim številom, |
enakega števila z enakim številom, sto | krat | sto ; druga je kvadratna v eni smeri |
v drugi smeri; v eni smeri stokrat | kvadrat | iz racionalnih diagonal petice, toda |
se namreč meša železo s srebrom in | bron | z zlatom, nastaja neenakost in neskladnost. |
» | Odgovor | je popolnoma pravilen.« |
»Tu se po mojem mnenju začenja | preobrat | .« |
4. »Tako torej poteka | prehod | . |
oligarhijah pa je državljanom skupen | pohlep | po denarju,« |
pridobivajo, nasprotno pa radi trošijo tuj | denar | v želji po uživanju. |
Ker pa v njej prevladujeta volja in | pogum | , prihajata najbolj do izraza bojevitost |
»Tak je torej | nastanek | in tako je bistvo te državne oblike, |
5. »Kakšen je potemtakem | človek | , ki ustreza tej državni ureditvi? |
Kakšen je njegov | razvoj | in kakšne so njegove lastnosti?« |
»Timokratični | človek | mora biti samozavestnejši v bistvu |
Do sužnjev je tak | človek | surov, pri tem pa jih ne prezira, kakor |
jih ne prezira, kakor to dela pravi | izobraženec | ; do svobodnih je ustrežljiv in do vladarjev |
»Da, tak | značaj | ustreza tej obliki države.« |
neoporečno, kar mu manjka najboljši | čuvar | .« |
» | Razum | , združen z resnično izobrazbo. |
»Takšen je torej timokratični | mladenič | , ki ustreza timokratični obliki države.« |
»Njegov | razvoj | pa poteka nekako takole. |
Pogosto je tak | mladenič | sin odličnega očeta, ki živi v slabo |
Pogosto je tak mladenič | sin | odličnega očeta, ki živi v slabo upravljani |
»Kot | deček | posluša najprej materine nevoljne tožbe, |
najprej materine nevoljne tožbe, ker njen | mož | ne spada k tistim, ki vladajo v državi, |
Vidi tudi, da se njen | mož | premalo poteguje za denar, da se spušča |
in tako pripoveduje sinu, da njegov | oče | ni nikakršen mož, da je mehak in podobno. |
pripoveduje sinu, da njegov oče ni nikakršen | mož | , da je mehak in podobno. |
Če vidijo, da | oče | ničesar ne ukrene proti dolžniku ali |
se pokaže bolj možatega kot njegov | oče | . |
Če | mladenič | vse to sliši in vidi in če po drugi |
drugih, potem ga vleče na obe strani: | oče | krepi in podpira razumski del njegove |
postane prevzeten in po slavi hlepeč | mož | .« |
drugo obliko države in njej ustrezni | tip | ljudi.« |
»Možnost, da | državljan | lahko proda vse svoje premoženje, drug |
v državi, ne da bi bil njen dejavni | član | : saj ni ne trgovec ne rokodelec, ne |
bi bil njen dejavni član: saj ni ne | trgovec | ne rokodelec, ne konjenik ne hoplit, |
dejavni član: saj ni ne trgovec ne | rokodelec | , ne konjenik ne hoplit, temveč človek, |
saj ni ne trgovec ne rokodelec, ne | konjenik | ne hoplit, temveč človek, ki ničesar |
trgovec ne rokodelec, ne konjenik ne | hoplit | , temveč človek, ki ničesar nima.« |
rokodelec, ne konjenik ne hoplit, temveč | človek | , ki ničesar nima.« |
Če tak | človek | , dokler je bogat, zapravlja denar, |
imenu, v resnici pa ni v državi ne | vladar | ne hlapec, temveč človek, ki samo zapravlja |
resnici pa ni v državi ne vladar ne | hlapec | , temveč človek, ki samo zapravlja to, |
državi ne vladar ne hlapec, temveč | človek | , ki samo zapravlja to, kar ima.« |
Po imenu je | eden | izmed vladajočih, v resnici pa zapravljivec.« |
eden izmed vladajočih, v resnici pa | zapravljivec | .« |
Kakor v satovju nastane | trot | kot bolezen panja, tako nastane v hiši |
bolezen panja, tako nastane v hiši drug | trot | kot bolezen države.« |
»Toda | bog | je ustvaril krilate trote brez žela, |
» | Vzrok | za to, da tam postanejo ljudje takšni, |
» | Sin | se najprej zgleduje po očetu in hodi |
Potem pa vidi, kako | oče | nenadoma doživi ob državi brodolom, |
bogastvo in pride na nič, kako se - kot | poveljnik | ali visok uradnik - zaradi krivične |
nič, kako se - kot poveljnik ali visok | uradnik | - zaradi krivične ovadbe nenadoma znajde |
pretrpi in izgubi vse, kar ima, dragi | prijatelj | , potem pahne na vrat na nos s prestola |
Razum | ne sme o ničemer drugem premišljevati | |
»In to je oligarhični | človek | , ali ne?« |
»Podoben je oligarhiji, prvič v tem, da | denar | nadvse ceni.« |
»Umazan | človek | !« |
Ali | človek | s temi lastnostmi ne ustreza tej državni |
Vsaj | denar | je pri državi in ljudeh takšne vrste |
kjer mu gre za dobro ime, ki ga kot | poštenjak | navzven uživa, kroti iz nekakšnega |
»Kadar gre za to, dragi | prijatelj | , da ljudje trošijo tuje premoženje, |
»Tak | človek | je potemtakem notranje razklan. |
»Zato je tak | človek | na zunaj spodobnejši kakor mnogi drugi, |
Svoje boje bojuje kot pravi | oligarh | , to se pravi z majhnim delom svojih |
ni dvoma, da skopi in dobičkaželjni | človek | sodi v oligarhično državno ureditev |
»To je njihov poglavitni | cilj | .« |
»Ne domislijo pa se, da bi pogubni | ogenj | , ki so ga podnetili, skušali pogasiti. |
Če suhi, od sonca ožgani | revež | stoji v bitki poleg bogataša, odraslega |
premika, potem si gotovo misli, da tak | človek | lahko obogati samo zaradi njihove nesposobnosti. |
Neznaten | povod | : pomoč druge oligarhične države, za |
oligarhične države, za katero zaprosi | del | državljanov, ali pomoč demokratične |
demokratične države, za katero zaprosi drug | del | državljanov, lahko izzove bolezen, |
In vsak | državljan | lahko dela, kar hoče.« |
seznaniti z različnimi oblikami države, | dragi | Adeimant.« |
Celo če | zakon | ne dopušča, da zasedeš določeno mesto |
upravi ali sodstvu, lahko postaneš | uradnik | ali sodbnik, če se ti seveda ljubi. |
sodstvu, lahko postaneš uradnik ali | sodbnik | , če se ti seveda ljubi. |
oblagodarjen, ne more nikoli postati dober | mož | , če se že kot otrok pri igranju ne |
nikoli postati dober mož, če se že kot | otrok | pri igranju ne seznanja z lepimi stvarmi |
»In zdaj poglejmo, kakšen je ustrezni | človek | ! |
očitno poteka takole: skopi oligarhični | mož | ima sina, ki ga oče vzgaja v svojem |
skopi oligarhični mož ima sina, ki ga | oče | vzgaja v svojem duhu in v svojih navadah.« |
»Kakor | oče | tudi on s silo zatira svoje poželenje |
» | Mladenič | odraste, kakor smo pravkar rekli, v |
zaveznikov, prav tako se spremeni tudi ta | mladenič | , če pridejo poželenja od zunaj na pomoč |
na pomoč oligarhičnim prvinam v njem | oče | ali drugi sorodniki, s tem da ga zmerjajo |
Mladenič | poželenja v sebi deloma zatre deloma | |
Stari | red | je spet vzpostavljen.« |
Tako nekako preide torej | mladenič | , vzgojen v svetu potrebnih poželenj, |
» | Prehod | je jasno prikazan.« |
»Odslej živi | mladenič | , mislim, tako, da za zadovoljitev nepogrešljivih |
potem v starejših letih, ko je prvi | vihar | za njim, sprejme nazaj nekatera pregnana |
»Ta | mož | je, menim, zelo mnogostranski in združuje |
»Kakšna je torej, | prijatelj | , narava tiranide? |
zavoljo tega lahko po naravi svoboden | človek | živi samo v njej.« |
»Takole: | oče | se navadi, da je enak svojim otrokom |
enak svojim otrokom in se boji sinov; | sin | se navadi, da je enak očetu, pa se |
spoštuje, samo da je lahko svoboden; | priseljenec | je izenačen z meščanom in meščan s |
priseljenec je izenačen z meščanom in | meščan | s priseljencem in tujec prav tako.« |
meščanom in meščan s priseljencem in | tujec | prav tako.« |
Učitelj | se v takšnih okoliščinah boji učencev | |
razvije, doseže svoj vrhunec, dragi | prijatelj | , ko celo kupljeni sužnji in sužnje |
Pri psih je tako, kakor pravi | pregovor | : kakršna gospodarica, takšna psica; |
15. »To torej, dragi | prijatelj | ,« |
»je lepi in imenitni | začetek | tiranide.« |
pokažeta, zmedo, kakor to delata sluz in | žolč | v telesu. |
Dober | zdravnik | in dober zakonodajalec se morata pred |
Dober zdravnik in dober | zakonodajalec | se morata pred njima zavarovati prav |
njima zavarovati prav tako kakor moder | čebelar | ; vsi morajo paziti, da se sploh ne |
v demokratiji pa, narobe, stoji ta | del | , z nekaj dobrimi izjemami, čisto v |
nadaljnjem se iz ljudstva izloči drugi | del | .« |
16. »Tretji | del | države sestavljata ljudstvo, se pravi |
» | Nasledek | tega so medsebojne tožbe, sodne obravnave |
»Jasno je, da se | tiran | razvije iz takega voditelja in iz nikogar |
»In kdaj se začenja ta | voditelj | ljudstva spreminjati v tirana? |
takrat, kadar začenja delati isto kakor | mož | v zgodbi, ki jo pripovedujejo o svetišču |
drobovini drugih žrtvenih živali, postane | volk | . |
črtanju dolgov in delitvi zemlje; tak | človek | mora postati, ker ga v to sili usoda, |
usoda, ali žrtev svojih sovražnikov ali | tiran | , torej iz človeka volk.« |
sovražnikov ali tiran, torej iz človeka | volk | .« |
sovražnikom vrne, se vrne kot dovršen | tiran | .« |
premožen in je povrhu še na glasu, da je | sovražnik | ljudstva, potem velja zanj Pitijino |
brž, ne obiraj se nič, ne bodi te | sram | strahopetstva.« |
» | Voditelj | ljudstva pa ne leži ’zleknjen po dolgem‘ |
postane iz ljudskega zastopnika popoln | tiran | .« |
srečo moža in države, ki se v njej tak | mož | uveljavi.« |
prijazno pozdravi; vsem zatrjuje, da ni | tiran | , in mnogo obljublja tako posameznikom |
Iz vseh teh razlogov, kajne, se mora | tiran | zmerom znova zapletati v vojne?« |
»Če hoče ostati | tiran | gospodar v deželi, mora vse te odstraniti. |
»Če hoče ostati tiran | gospodar | v deželi, mora vse te odstraniti. |
Nihče, ki kaj velja, ne sme ostati - ne | prijatelj | ne sovražnik.« |
velja, ne sme ostati - ne prijatelj ne | sovražnik | .« |
» | Tiran | mora potemtakem budno paziti, kdo je |
»Kako blažen je | tiran | , ki ima take zveste prijatelje,« |
tirana ustvarilo, ki je torej njegov | oče | , bo preživljalo njega in njegove prijatelje.« |
nezadovoljno in reče, da ni v redu, če mora | oče | preživljati odraslega sina, temveč |
odraslega sina, temveč da mora, narobe, | sin | skrbeti za očeta; tudi ga ljudstvo |
postavilo za tirana zato, da sámo, potem ko | sin | odraste, postane suženj njegovih sužnjev |
sámo, potem ko sin odraste, postane | suženj | njegovih sužnjev ter njega z vsemi |
privrženci zapusti državo - tako kakor | oče | nažene iz svoje hiše sina z njegovimi |
vzgojilo, in hkrati uvidi, da hoče | slabši | izgnati močnejšega.« |
Tiran | bi se drznil očetu storiti silo, in | |
hlapčevanja svobodnim, pade, kakor pravi | pregovor | , v ogenj hlapčevanja sužnjem; čezmerno |
»njegov | nastanek | iz demokratskega človeka, njegov značaj |
nastanek iz demokratskega človeka, njegov | značaj | in njegovo življenje, ali je srečno |
»ko en | del | duše, razumni, zmerni gospodar drugega |
»ko en del duše, razumni, zmerni | gospodar | drugega dela, počiva; drugi, živalski, |
počiva; drugi, živalski, razbrzdani | del | , okrepljen z jedjo in pijačo, pa oživi; |
Ne upirata se mu noben | umor | in nobena jed, ki se mu je zahoče. |
»Čisto drugače pa je, če je | človek | zdrav in razumen in gre počivat šele |
Vzgajal ga je od mladih nog dalje varčen | oče | , ki je cenil samo slo po pridobivanju |
oligarhičnega človeka nastal demokratični | človek | .« |
kakor pravijo, za popolno svobodo; | oče | in drugi svojci podpirajo njegove |
Zdaj si ta | demagog | duše postavi pobesnela poželenja za |
»Prav tako si misli zmeden in blazen | človek | , da lahko vlada ne le ljudem, temveč |
» | Mož | postane potemtakem tiranski človek, |
»Mož postane potemtakem tiranski | človek | , dragi prijetelj, v tistem trenutku, |
postane potemtakem tiranski človek, dragi | prijetelj | , v tistem trenutku, ko postane po svoji |
svojem življenjskem načinu ali po obojem | pijanec | , razuzdanec ali blaznež.« |
življenjskem načinu ali po obojem pijanec, | razuzdanec | ali blaznež.« |
ali po obojem pijanec, razuzdanec ali | blaznež | .« |
3. »Takšen je torej | nastanek | tiranskega človeka. |
»Potem tak | človek | živi od dolgov, načeti pa mora tudi |
strasti nad starimi, tako skuša on, kot | sin | , zagospodariti nad očetom in materjo, |
»In če se mu | starec | in starka postavita po robu in se spopadeta |
gotovo ne pomišlja, da ravna z njima kot | tiran | .« |
Adeimant, ali si prepričan, da je tak | človek | pripravljen žrtvovati mater, svojo |
premoženje, v njem pa je zbran mogočen | roj | strasti? |
sam živel kot notranje demokratičen | človek | v pokorščini zakonom in očetu. |
prej redkokdaj samo v sanjah; ni ga | strah | še tako strašnega umora, nobene jedi |
Eros, ki kot | tiran | živi v njem, v popolni anarhiji in |
brezzakonju, ga ima zasedenega kot | samovladar | državo in ga navaja k slehernemu drznemu |
Če pa povsod vlada | mir | , potem ostanejo v državi in povzročajo |
naravno, ker je najsposobnejši, da postane | tiran | .« |
dobro; če pa se država upre, potem | tiran | , če je dovolj močan, ravna z domovino |
kratko lastnosti tega človeka: to je | človek | , ki je buden prav tak, kakršen je po |
»Tak | zavrženec | postane človek, ki je že po naravi |
»Tak zavrženec postane | človek | , ki je že po naravi cel tiran in se |
postane človek, ki je že po naravi cel | tiran | in se potem še povzpne na oblast v |
oblast v državi, in čim dalje živi kot | tiran | , tem slabši postaja.« |
4. »Ali ni največji | malopridnež | hkrati najbolj nesrečen?« |
najdlje in najdosledneje vlada kot | tiran | , ali ni v resnici tudi najdlje in najbolj |
»Potemtakem je tiranski | človek | v istem razmerju do tiranske države |
do tiranske države kakor demokratski | človek | do demokratske države, in za druge |
do druge, v takšnem razmerju je en | mož | do drugega.« |
države, kakor je država, ki ji vlada | kralj | .« |
spregleda, ki ne sodi površno kakor | otrok | in ki ga ne premoti zunanji blišč tiranovega |
kakor otrok in ki ga ne premoti zunanji | blišč | tiranovega življenja, temveč zna prodreti |
»Če je potemtakem | človek | podoben državi, mora biti tudi v njem |
morajo biti zasužnjeni, medtem ko majhen | del | , in sicer najslabši in najbolj divji, |
»Zasužnjena država, ki ji vlada | tiran | , lahko seveda zelo malo uveljavlja |
»Ali ne živita taka država in tak | človek | v nenehnem strahu?« |
nesrečnejši se ti utegne zdeti tisti | človek | ...« |
»... ki je | človek | s tiransko naravo, ne živi pa kot preprost |
tiransko naravo, ne živi pa kot preprost | državljan | , temveč ima nesrečo, da ga je usoda |
»Premisli zdaj, ali je moj | predlog | dober. |
Zamisli si, da neki | bog | odnese moža s petdesetimi ali več sužnji, |
predvidoma ne more pomagati noben svoboden | mož | . |
»Obhaja ga gotovo velik | strah | !« |
sleherne potrebe osvobodi: tako postane | priliznjenec | lastnih sužnjev.« |
»In če potem | bog | naseli okoli njega množico sosedov, |
»Ali ne živi | tiran | v podobni ječi, če je njegova narava |
več trpljenja si potemtakem nakoplje | mož | ,« sem nadaljeval, |
tem najnesrečnejšega, če ne živi kot | zasebnik | , temveč ga usoda prisili, da postane |
temveč ga usoda prisili, da postane | tiran | , ki skuša vladati drugim, dasi se sam |
To je tako, kakor ko | bolnik | , ki ni gospodar svojega telesa, ne |
To je tako, kakor ko bolnik, ki ni | gospodar | svojega telesa, ne bi ostal doma, temveč |
Ali ne živi | tiran | še nesrečneje kakor tisti človek, ki |
živi tiran še nesrečneje kakor tisti | človek | , ki si ga označil za najnesrečnejšega?« |
»Potemtakem je pravi | tiran | , čeprav marsikdo ne mara verjeti, v |
marsikdo ne mara verjeti, v resnici | suženj | , ki hlapčuje, služi in se dobrika največjim |
njegovo celotno dušo, potem nam lahko ta | človek | velja samo za velikega reveža, ki mu |
lastnosti, o katerih smo že prej govorili: | mož | postane zaradi svoje tiranske oblasti |
Odloči zdaj kot | dokončni | razsodnik pri slavnostnih igrah, komu |
Odloči zdaj kot dokončni | razsodnik | pri slavnostnih igrah, komu pripada |
glasnika ali naj sam razglasim: Aristonov | sin | je izbral najboljšega in najpravičnejšega |
človeka za najsrečnejšega, in to je | mož | s kraljevskimi lastnostmi, ki se zna |
kraljevskimi lastnostmi, ki se zna sam kot | kralj | obvladovati; najslabšega in najkrivičnejšega, |
najslabšega in najkrivičnejšega, in to je | mož | s tiranskimi lastnostmi, ki kot tiran |
mož s tiranskimi lastnostmi, ki kot | tiran | sramotno zasužnjuje tako sebe kakor |
To je torej prvi | dokaz | . |
stanove, dopušča, kakor se mi zdi, zdravi | razum | še nadaljnji dokaz?« |
»En | del | , smo rekli, je tisti, s katerim se |
del, smo rekli, je tisti, s katerim se | človek | uči, drugi, s katerim se razvnema, |
najmočnejši značilnosti: ’poželjivi‘ | del | , zaradi njegovega poželenja po hrani |
je z njo v zvezi, ali tudi ’lakomni‘ | del | , ker je te gone moč najlaže zadovoljiti |
»Potemtakem bi lahko ta | del | najustrezneje imenovali: del, ki je |
»V dušah pa vlada zdaj ta, zdaj oni | del | , kakor pač nanese.« |
katero življenje je najslajše, ti bo | pripadnik | vsake vrste najbolj hvalil svoj način |
Človek | , ki je naravnan na bogastvo, poreče, | |
je naravnan na bogastvo, poreče, da | užitek | , ki izvira iz slave ali učenja, v primeri |
mu ne velja veselje, ki ga prinaša | denar | , za vsakdanje, in užitek, ki ga prinaša |
ga prinaša denar, za vsakdanje, in | užitek | , ki ga prinaša učenje, za brezpomemben |
»In kako nazadnje misli | ljubitelj | modrosti o drugih oblikah naslad v |
na pridobivanje bogastva naravnani | človek | , če hoče spoznati bistvo resnice, izkušenejši |
nasladi, ki jo prinaša znanje, kakor | filozof | v nasladi, ki jo prinaša dobiček?« |
kakor filozof v nasladi, ki jo prinaša | dobiček | ?« |
Filozof | mora namreč že od mladih nog dalje | |
»Potemtakem | filozof | daleč prekaša po izkušnjah v obeh vrstah |
vsi, ki dosežejo postavljen si cilj: | bogataš | je pri mnogih deležen priznanja, prav |
priznanja, prav tako pa tudi pogumni | mož | in filozof. |
priznanja, prav tako pa tudi pogumni mož in | filozof | . |
sveta, ne more okusiti nihče drug kakor | filozof | .« |
»Potemtakem ima | filozof | zaradi svojih izkušenj izmed vseh treh |
razsojanju, ni sredstvo, ki ga uporablja | dobičkaželjnež | ali častihlepnež, temveč sredstvo, |
ki ga uporablja dobičkaželjnež ali | častihlepnež | , temveč sredstvo, ki ga uporablja filozof.« |
častihlepnež, temveč sredstvo, ki ga uporablja | filozof | .« |
»Ko bi bila | denar | in dobiček najboljši sredstvi za razsojanje, |
»Ko bi bila denar in | dobiček | najboljši sredstvi za razsojanje, potem |
biti najbolj resnično to, kar hvali | prijatelj | modrosti in mišljenja.« |
življenje tistega človeka, v katerem ta | del | vlada.« |
Kajti ko | filozof | hvali svoje življenje, dela to kot |
svoje življenje, dela to kot dober | poznavalec | .« |
katero vrsto naslade pa postavlja ta | poznavalec | na drugo mesto?« |
»Vsekakor naslado, ki jo občutita | bojevnik | in častihlepnež; ta mu je namreč bližja |
naslado, ki jo občutita bojevnik in | častihlepnež | ; ta mu je namreč bližja kakor naslada |
dva zapovrstna dokaza, in obakrat je | pravičnik | premagal nepravičnika. |
resnična, temveč je - kakor je dejal neki | modrec | - nejasna kot senca. |
nepravičnega največji in najodločilnejši | poraz | .« |
čutijo bolečino, velja za najprijetnejše | mir | in stanje, ko so brez bolečine, in |
občutimo potem, ko se neka naslada konča, | mir | , ki ji sledi, kot bolečino.« |
bolečina, pa se je pravkar pokazalo kot | mir | in sredina med obema?« |
odsotnost naslade kot bolečino, potem ta | občutek | nikakor ne more ustrezati resnici.« |
»Oglejmo si sedaj oblike naslade, ki niso | nasledek | bolečin, ker sicer lahko zaidemo v |
Ta | občutek | naslade je zelo močan in nastopi iznenada, |
v čistem bitnem stanju: stvari kot | kruh | , pijača, prikuha in siceršnja hrana |
» | Sklep | je prepričljiv.« |
»Tvoj | opis | življenja mnogih ljudi, dragi Sokrat,« |
»je resničen kakor orakeljski | izrek | .« |
samo za naslado, na katero jih napoti | razum | , potem dosežejo resnično naslado, kolikor |
ni v sporu z njim, potem lahko vsak | del | izpolni svojo nalogo in je pri tem |
»Tisti | del | , ki je najbolj oddaljen od filozofije |
»Potemtakem je | tiran | najbolj oddaljen od resnične in njemu |
ustrezajoče naslade, najmanj pa kraljevski | mož | .« |
»Ali veš, za koliko manj veselja uživa | tiran | kakor kralj?« |
koliko manj veselja uživa tiran kakor | kralj | ?« |
Tiran | , ki daleč prekorači meje lažnih naslad, | |
» | Tiran | stoji z oligarhičnim človekom na tretjem |
Med njima je demokratski | človek | .« |
»Oligarhični | človek | pa je spet na tretjem mestu za kraljevskim, |
tretjem mestu za kraljevskim, če nam | aristokrat | in kraljevski človek veljata za enaka.« |
kraljevskim, če nam aristokrat in kraljevski | človek | veljata za enaka.« |
»Potemtakem je | tiran | za trikrat po tri oddaljen od prave |
tiranove naslade je potemtakem ploskev ( | kvadrat | ) nad omenjeno razdaljo.« |
števila) potenciramo s tri, dobimo točen | razmik | .« |
zdaj, narobe, izračunamo, za koliko je | kralj | v pravi nasladi oddaljen od tirana, |
oddaljen od tirana, vidimo po množenju, da | kralj | živi sedemstodevetindvajsetkrat prijetneje, |
sedemstodevetindvajsetkrat prijetneje, | tiran | pa prav tolikokrat nesrečneje.« |
razmerju sta pravični in nepravični | mož | do naslade in bolečine.« |
ustvarimo podobo duše, ob njej naj | zagovornik | tega mnenja spozna, kaj je pravzaprav |
»Za to je potreben velik | umetnik | ! |
bo zdaleč največje, za njim pa pride | lev | .« |
vrhu še leva in vse, kar sodi k njima, | človek | pa naj od gladu umre ali tako oslabi, |
»Prav to trdi | zagovornik | krivičnosti.« |
besede, po katerih naj postane notranji | človek | močan varuh te mnogoglave pošasti, |
katerih naj postane notranji človek močan | varuh | te mnogoglave pošasti, kakor kmet, |
varuh te mnogoglave pošasti, kakor | kmet | , ki neguje in razvija krotke mladike, |
»Prav to trdi | zagovornik | pravičnosti.« |
Grajalec | pa graja brez pravega vzroka in nikoli | |
ni namerna - in ga vprašajmo: Dragi | prijatelj | , kaj misliš o plemenitih in grdih stvareh? |
okrepita in razrasteta levji in zmajski | del | ?« |
pomehkuženost grajamo, ker slabita prav ta | del | duše in mu vcepljata strahopetnost?« |
hlapčevstva zato, ker zaradi njiju podleže ta | del | , to je volja, mnogoglavi pošasti v |
ker je pri obrtniku najplemenitejši | del | duše po naravi tako slab, da ne more |
»Če hočemo, da tudi tak | človek | pride pod oblast razuma, kakor je pod |
pod njegovo oblastjo najplemenitejši | človek | , mora pač postati podložnik tega najplemenitejšega |
najplemenitejši človek, mora pač postati | podložnik | tega najplemenitejšega človeka, v katerem |
»Tudi | zakon | kaže, da zasleduje podoben cilj, saj |
podoben cilj, saj je vsem državljanom | pomočnik | in zaščitnik; prav tako vzgoja otrok: |
saj je vsem državljanom pomočnik in | zaščitnik | ; prav tako vzgoja otrok: prostosti |
pomočnik in zaščitnik; prav tako vzgoja | otrok | : prostosti jim ne damo tako dolgo, |
Ali ne postane ravno neodkriti | zločinec | še slabši? |
odkrijejo in kaznujejo, se živalski | del | v njem pomiri in ukroti, plemeniti |
v njem pomiri in ukroti, plemeniti | del | pa sprosti vseh spon. |
»Pametni | človek | potemtakem skuša z vsemi močmi doseči |
postati resnično muzičen, izobražen | človek | .« |
Ta | človek | se ravna po njej in po nobeni drugi |
Podoba je, da je Homer prvi | učitelj | in voditelj vseh teh tako očarljivih |
Podoba je, da je Homer prvi učitelj in | voditelj | vseh teh tako očarljivih pesnikov tragikov. |
»In navadno pravimo, da | obrtnik | gleda na idejo vsakega od teh predmetov |
Same ideje pa ne izdeluje noben | obrtnik | ; kako bi jo tudi mogel?« |
vsekakor mogočen in občudovanja vreden | mož | !« |
Ta | mojster | namreč ne izdeluje samo stvari, ki |
izdelujejo ljudje, marveč je hkrati | stvarnik | vsega, kar poganja iz zemlje, vseh |
Povej mi, ali misliš, da tak | mojster | sploh ne more obstajati, ali pa misliš, |
da je lahko samo v določenem smislu | stvarnik | vseh teh stvari, v določenem pa ne? |
Za najino raziskavo prihaja tvoj | odgovor | kot naročen. |
K takim mojstrom sodi namreč tudi | slikar | . |
2. »In | mizar | ? |
nečesa eksistentnega, potem njegov | izdelek | nima resnične eksistence, temveč je |
Če pa kdo pravi, da je | izdelek | mizarja ali kakega drugega obrtnika |
»Potemtakem gre za tri vrste stolov: | eden | v resnici obstaja; ustvaril ga je, |
resnici obstaja; ustvaril ga je, mislim, | bog | ; ali morda kdo drug?« |
» | Slikar | , mizar, bog - ti trije so tvorci treh |
»Slikar, | mizar | , bog - ti trije so tvorci treh vrst |
»Slikar, mizar, | bog | - ti trije so tvorci treh vrst stolov.« |
bivajoč stol; dveh ali več stolov pa | bog | ni ustvaril in jih nikoli tudi ne bo |
obliki; in ta temeljna oblika je pravi | stol | , ne onadva. |
»Ker je | bog | to vedel in je hotel biti tvorec samo |
»Ker je bog to vedel in je hotel biti | tvorec | samo enega resničnega stola in ne kakršnegakoli |
kakršnegakoli stola in ker ni hotel biti | izdelovalec | posamičnih stolov, zato je ustvaril |
stolov, zato je ustvaril samo ta en | stol | .« |
Bog je njegov prvi | oblikovalec | in hkrati tudi oblikovalec vseh drugih |
njegov prvi oblikovalec in hkrati tudi | oblikovalec | vseh drugih stvari.« |
Ali mu tudi pravimo | izdelovalec | stolov?« |
Tako na primer | slikar | naslika čevljarja ali mizarja in druge |
Toda če je | slikar | dober, lahko z mizarjevo sliko, ki |
da mu verujejo, da je to v resnici | mizar | .« |
»Toda zdi se, dragi | prijatelj | , da moramo pri vseh teh stvareh pomisliti |
besedo in mu povedati da je lahkoveren | bedak | , ki je očitno nasedel kakemu sleparju |
Sicer pa dober | pesnik | mora poznati stvari, ki jih prikazuje, |
njihovemu posnemanju, skušal bo kot | spomin | nase zapustiti mnoga lepa dela in mu |
zdravniško izražanje; ali je kak starejši | pesnik | koga ozdravil, kakor je to delal Asklepij, |
šele na tretjem mestu, če nisi samo | ustvarjalec | prividnih podob in s tem po naših ugotovitvah |
in s tem po naših ugotovitvah samo | posnemovalec | , temveč zasedaš drugo mesto in si s |
spoznati, ob kakšnem prizadevanju postane | človek | v javnem in zasebnem življenju boljši |
»Ali nam je morda sporočen kak vojni | pohod | iz Homerjevih časov, ki bi se pod njegovim |
življenju, pa se je morda proslavil kot | vzgojitelj | posamičnih mož, jih s svojim naukom |
Homerju, potem zasluži Keofil, Homerjev | prijatelj | , kar zadeva njegovo izobrazbo, še večji |
zadeva njegovo izobrazbo, še večji | zasmeh | , kakor ga zasluži s svojim imenom; |
»Tako tudi | pesnik | slika s svojimi besedami in stavki |
Ustvarjalec | prividne podobe, posnemovalec, ne pozna, | |
Ustvarjalec prividne podobe, | posnemovalec | , ne pozna, kakor smo rekli, resničnih |
» | Slikar | naslika, recimo, vajeti in žvale.« |
»Izdelata pa jih | sedlar | in kovač.« |
»Izdelata pa jih sedlar in | kovač | .« |
»Ali zdaj | slikar | ve, kakšne morajo biti žvale in vajeti? |
morda tega ne vesta niti izdelovalca, | sedlar | in kovač, temveč samo tisti, ki jih |
ne vesta niti izdelovalca, sedlar in | kovač | , temveč samo tisti, ki jih uporablja, |
temveč samo tisti, ki jih uporablja, | jezdec | ?« |
»Torej mora biti nujno | uporabnik | posamičnih stvari najizkušenejši in |
mu da navodila za njihovo izdelavo; | izdelovalec | pa se je dolžan ravnati po njih.« |
» | Izdelovalec | potemtakem dobi po sodelovanju s strokovnjakom, |
»Potemtakem | posnemovalec | nima o predmetu, ki ga posnema, ne |
»Kakšen imeniten | poznavalec | stvari, ki jih prikazuje v svojih delih, |
svojih delih, mora biti šele pesniški | posnemovalec | « |
»Zedinili smo se, da | posnemovalec | ne ve ničesar omembe vrednega o stvareh, |
»Tole: | predmet | se nam ne zdi enako velik, če ga opazujemo |
»In ko ta | del | meri in ugotavlja, da so določene stvari |
»Potemtakem tisti | del | duše, katerega mnenje nasprotuje izmerjeni |
izmerjeni velikosti predmeta, ni isti kakor | del | , ki priznava dejansko velikost?« |
» | Del | pa, ki zaupa merjenju in obračunavanju, |
in obračunavanju, je najplemenitejši | del | naše duše?« |
Namen | te povezave umetnosti s čutnostjo je | |
»Takrat smo rekli, da pravični | mož | laže kakor drugi ljudje prenese hude |
6. » | Razum | in zakon mu ukazujeta, da se upira |
6. »Razum in | zakon | mu ukazujeta, da se upira bolečini, |
»Če pa | človek | čuti, da ga v istem času in zaradi |
» | Zakon | pravi: najlepše je, če človek v nesreči |
»Zakon pravi: najlepše je, če | človek | v nesreči ohrani mir in ravnodušnost; |
metu kocke, in ukreniti to, kar ima | razum | za najboljše; ne smemo se kot otroci, |
»Naš najboljši | del | bo gotovo pripravljen slediti temu |
»Tisti | del | pa, ki ne more pozabiti nesreče in |
»Ta upirajoči se | del | v nas daje snov za bogato in raznolično |
Mirna in preudarna narava, drugi | del | v nas, ki ostane zmeraj enaka, pa se |
»Zato seveda posnemajoči | pesnik | ljudi s tako naravo ne prikazuje; tudi |
Zavoljo tega mu je tudi zaprt | vstop | v našo državo prihodnosti, v kateri |
državo prihodnosti, v kateri naj vladata | red | in zakonitost, saj s tem, ko prebuja, |
potisnil k tlom, tako ustvarja posnemajoči | pesnik | v človeški duši napačni red. |
Kar | pesnik | prikazuje, so posnetki, zelo oddaljeni |
»Če pa koga osebno zadene | udarec | usode, potem se, narobe, postavljamo |
kakršni sami ne bi hoteli biti - celo | sram | bi nas bilo! -, in če ga, namesto da |
»Če pomisliš: tisti | del | duše, ki ga pri nesreči, ki nas zadene, |
narava to želi, da stoka in toži - ta | del | duše pesnika razveseljuje in zadovoljuje; |
zadovoljuje; naš po naravi najplemenitejši | del | pa popušča v budnosti nasproti solzavemu |
nujno tudi v svojem zasebnem življenju | burkež | .« |
najboljše; priznaj jim, da je Homer največji | pesnik | in prvi med tragiki; pri tem moraš |
filozofijo in pesništvom obstaja že star | spor | . |
Toda bil bi | greh | , ko bi se odpovedali resnici, do katere |
Kajne, | prijatelj | , tudi ti rad zapadaš čarom poezije, |
»Če pa se to ne posreči, dragi | prijatelj | , bomo ravnali kakor zaljubljenci: če |
»Velik je | boj | , dragi Glavkon, večji, kakor navadno |
Čas | od otroštva do starosti je vendar zelo | |
Ali ne misliš, da je nesmrtni | del | v nas dolžan, da skrbi za večnost in |
domnevo, da pravičen in nespameten | človek | , ki so mu dokazana nepoštena dejanja, |
nesmrtnosti duše, upal trditi, da postane | umirajoči | slabši in krivičnejši, potem moramo, |
pustili ob strani nagrade, ki jih dobiva | pravičnik | , in časti, ki jih je deležen. |
sem vam in privolil, da je pravični | človek | lahko navidezno nepravičen in nepravični |
navidezno nepravičen in nepravični | človek | navidezno pravičen. |
»Vi mi torej vrnete prvi delni | dolg | s tem, da priznate: pred bogovi ne |
pred bogovi ne moreta ostati skrita ne | pravični | ne nepravični.« |
moreta ostati skrita ne pravični ne | nepravični | .« |
To je moj | odgovor | . |
spravijo ga domov; ko ga hočejo dvanajsti | dan | sežgati, se prebudi na grmadi, oživi |
Ta Ardiaj je bil pred tisoč leti | tiran | v nekem mestu v Pamfiliji; ubil je |
Rekel je, da je | vprašani | odgovoril. ’ |
skoznjo povzpeti kak posebno velik | ničvrednež | ali kdo, ki se še ni bil dovolj spokoril. |
in vso zemljo; bila je kakor raven | steber | , še najbolj podobna mavrici, le da |
Gredelj | in kavelj vretena sta iz brona, vretence | |
Gredelj in | kavelj | vretena sta iz brona, vretence pa iz |
povezana površina enega samega vretenca; | gredelj | je potisnjen sredi skozi osmo vretence. |
Krožni | rob | največjega vretenca je živobarven; |
največjega vretenca je živobarven; krožni | rob | sedmega vretenca je najbolj bleščeč, |
vretenca je najbolj bleščeč, osmi krožni | rob | ima barvo sedmega, ki ga osvetljuje, |
vretencem; od njih prihaja po en in isti | ton | ; vseh osem tonov se združuje v simfonijo. |
Božji | glasnik | jih je postavil v vrsto, potem je vzel |
Za rod smrtnikov je prišel | začetek | novega, smrt prinašajočega življenskega |
Tisti, ki izbira, nosi krivdo, | bog | je brez krivde.‘ - |
Nato je | glasnik | postavil prednje na zemljo podobe življenja, |
prinašajo plemeniti in neplemeniti | rod | , zasebno ali javno življenje, moč ali |
Kajti le tako postane | človek | srečen. |
16. Božji | glasnik | je nadaljeval (tako je pripovedoval |
je nadaljeval (tako je pripovedoval | sel | iz onostranstva): ’Tudi za tistega, |
Bil pa je to | eden | od tistih, ki so prišli z neba, in |
Največji | del | tistih duš, ki so prišle iz zemlje, |
življenje - žalosten in hkrati smešen | pogled | ! |
Videl je tudi, kako si je | labod | izbral človeško življenje in kako se |
Telamonovega sina, ki ni hotel postati | človek | , ker mu je bila še vedno v spominu |
je velike časti, ki jih je deležen | zmagovalec | v igrah, ni se mogla vzdržati in si |
vse se je streslo, duše pa je zajel | vrtinec | in jih v trenutku odnesel v višave, |
In tako se je | mit | ohranil in ni prišel v pozabo, dragi |
Sveto pismo nove zaveze, Jubilejni | prevod | ob štiristoletnici Dalmatinove biblije; |
štiristoletnici Dalmatinove biblije; Nadškofijski | ordinariat | , Ljubljana 1984 |
1984 MATEJEV | EVANGELIJ | JEZUSOVA MLADOST |
Rodovnik | Jezusa Kristusa | |
Rodovnik | Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega | |
Jéseju se je rodil David, | kralj | . |
Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, | mož | Marije, iz katere je bil rojen Jezus, |
Njen | mož | Jožef pa je bil pravičen in je ni maral |
se mu je v spanju prikazal Gospodov | angel | in rekel: |
»Jožef, Davidov | sin | , ne boj se vzeti k sebi Marijo, svojo |
storil, kakor mu je naročil Gospodov | angel | . |
Obisk | modrih | |
»Kje je novorojeni judovski | kralj | ? |
Ko je | kralj | Heród to slišal, se je prestrašil in |
Betlehemu v Judeji, kajti takóle je zapisal | prerok | : |
Judovimi mesti, iz tebe bo namreč prišel | vojvoda | , ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.’« |
je Jožefu v spanju prikazal Gospodov | angel | in mu rekel: |
» | Krik | se je slišal v Rami, jok in bridko |
»Krik se je slišal v Rami, | jok | in bridko zdihovanje. |
umrl, se je v Egiptu prikazal Gospodov | angel | Jožefu v spanju in rekel: |
spolnilo, kar so govorili preroki, da bo | nazaréjec | . |
ZAČETEK | JAVNEGA DELOVANJA Janez Krstnik | |
To je tisti, o katerem je dejal | prerok | Izaija: |
Obrodite vendar vreden | sad | spreobrnjenja. |
Jezusov | krst | |
božjega Duha, ki se je spuščal kakor | golob | in prišel nadenj. |
Pri tem se je zaslišal | glas | iz nebes: |
Hudi | duh | skuša Jezusa |
odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga | hudič | skušal. |
Pristopil je | skušnjavec | in mu rekel: |
Božji Sin, reci, naj bodo ti kamni | kruh | .« |
‘ | Človek | naj ne živi samo od kruha, ampak od |
Nato ga | hudič | vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi |
Zopet ga | hudič | vzame s seboj na zelo visoko goro. |
»Poberi se, | satan | , kajti pisano je: |
Tedaj ga je | hudič | pustil in angeli so pristopili in mu |
Glas | o njem se je razširil po vsej Siriji. | |
» | Blagor | ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško |
Blagor | žalostnim, ker bodo potolaženi. | |
Blagor | krotkim, ker bodo deželo podedovali. | |
Blagor | lačnim in žejnim pravice, ker bodo | |
Blagor | usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. | |
Blagor | čistim v srcu, ker bodo Boga gledali. | |
Blagor | tistim, ki delajo za mir, ker bodo | |
Blagor | tistim, ki so zaradi pravice preganjani, | |
Blagor | vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, | |
Kdor pa reče bratu ‘ | bedak | ’, zasluži, da pride pred vrhovno sodišče; |
pred vrhovno sodišče; in kdor mu reče ‘ | brezverec | ’, zasluži, da pride v peklenski ogenj! |
oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj | brat | kaj proti tebi, pústi dar tam pred |
dokler si z njim še na poti, da te | nasprotnik | ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku |
da te nasprotnik ne izroči sodniku, | sodnik | pa pazniku in te ne vržejo v ječo. |
Ne pri nebu, ker je božji | prestol | ; ne pri zemlji, ker je podnožje božjih |
‘dà’, vaš ‘ne’ naj bo ‘ne’; kar je več | kot | to, je od hudega.« |
Oko za oko in | zob | za zob.’ |
Daj nam danes naš vsakdanji | kruh | ; in odpústi nam naše dolge, |
Zaklad | v nebesih | |
zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta | molj | in rja in kjer tatovi spodkopavajo |
v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne | molj | ne rja in kjer tatovi ne spodkopavajo |
Kjer je namreč tvoj | zaklad | , tam bo tudi tvoje srce.« |
Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji | dan | bo imel svojo skrb. |
Hinavec | , odstrani najprej bruno iz svojega | |
Tedaj je stopil k njemu | gobavec | , se poklonil pred njim do tal in rekel: |
prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu | stotnik | in ga prosil: |
»Gospod, moj | služabnik | leži doma hrom in hudo trpi.« |
Stotnik | mu je odgovoril: | |
streho, ampak reci le besedo in moj | služabnik | bo ozdravljen. |
kraljestvo, bodo vrženi ven v temo; tam bo | jok | in škripanje z zobmi.« |
In njegov | služabnik | je ozdravel tisto uro. |
Tedaj se mu je približal neki | pismouk | in rekel: |
Na jezeru je nastal velik | vihar | , tako da so valovi pokrivali čoln; |
»Zaupaj, | sin | , grehi so ti odpuščeni!« |
»Zakaj vaš | učitelj | jé s cestninarji in grešniki?« |
»Ali morejo svatje žalovati, dokler je | ženin | med njimi? |
Pridejo pa dnevi, ko jim bo | ženin | vzet in takrat se bodo postili. |
Našiv | namreč obleko trga, da nastane še večja | |
ko jim je to govoril, je prišel neki | predstojnik | shodnice. |
Glas | o tem pa je šel po vsem tistem kraju. | |
»Davidov | sin | , usmili se naju!« |
Izgnal je hudega duha in | mutec | je spregovoril. |
Simon, ki se imenuje Peter, in njegov | brat | Andrej; Jakob, Zebedéjev sin, in njegov |
njegov brat Andrej; Jakob, Zebedéjev | sin | , in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; |
Andrej; Jakob, Zebedéjev sin, in njegov | brat | Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž |
Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in | cestninar | Matej; Jakob, Alféjev sin, in Tadej; |
in cestninar Matej; Jakob, Alféjev | sin | , in Tadej; Simon Kananáj in Juda Iškarijót, |
dvema suknjama, čevlji in palico, kajti | delavec | je vreden svoje hrane. |
hiša tega vredna, naj pride nadnjo vaš | mir | , če pa ne bo vredna, naj se vaš mir |
mir, če pa ne bo vredna, naj se vaš | mir | povrne k vam. |
Izdajal pa bo v smrt | brat | brata in oče sina. |
Izdajal pa bo v smrt brat brata in | oče | sina. |
Učenec | ni nad učiteljem in služabnik ne nad | |
Učenec ni nad učiteljem in | služabnik | ne nad svojim gospodarjem. |
Učencu zadošča, da postane kakor njegov | učitelj | , in služabniku, da postane kakor njegov |
služabniku, da postane kakor njegov | gospodar | . |
Pa vendar niti | eden | od njiju ne pade na zemljo brez volje |
hčer od matere, snaho od tašče; in | človek | bo imel sovražnike med domačimi. |
Kdor sprejme preroka, ker je | prerok | , bo dobil plačilo preroka; in kdor |
enemu izmed teh malih zato, ker je moj | učenec | , resnično vam povem, ne bo ob svoje |
slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja | evangelij | ; in blagor tistemu, ki se ne spotika |
vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in | blagor | tistemu, ki se ne spotika nad menoj.« |
Trst, ki ga | veter | maje? |
Poglej no, | požrešnež | je in pijanec, prijatelj cestninarjev |
Poglej no, požrešnež je in | pijanec | , prijatelj cestninarjev in grešnikov;’ |
Poglej no, požrešnež je in pijanec, | prijatelj | cestninarjev in grešnikov;’ in vendar |
spokojnost svojim dušam; kajti moj | jarem | je znosen in moje breme lahko.« |
Toda povem vam, več kot | tempelj | je tukaj. |
Sin človekov je namreč | gospodar | sobote.« |
Mož | s suho roko | |
Tam pa je bil | človek | , ki je imel suho roko, in da bi Jezusa |
Koliko več je vendar | človek | kot ovca. |
Izvoljeni | služabnik | |
»Glejte, to je moj | služabnik | , ki sem ga izvolil, moj ljubljeni, |
služabnik, ki sem ga izvolil, moj | ljubljeni | , nad katerim imam veselje. |
Ozdravil ga je, tako da je | mutec | govoril in videl. |
»Kaj če ni to Davidov | sin | ?« |
Če torej | satan | izganja satana, je v sebi razdeljen, |
Zato vam pravim: vsak | greh | in bogokletje bosta ljudem odpuščena, |
»Recimo, da je drevo dobro, potem je tudi | sad | dober. |
recimo, da je drevo slabo, potem je tudi | sad | slab. |
Dober | človek | prinaša iz dobrega zaklada dobro, hudoben |
prinaša iz dobrega zaklada dobro, hudoben | človek | pa iz hudobnega zaklada húdo. |
»Hudobni in Bogu nezvesti | rod | zahteva znamenje, toda ne bo mu dano |
Nečisti | duh | se vrne |
»Kadar nečisti | duh | odide iz človeka, blodi po suhih krajih |
mojega Očeta, ki je v nebesih, mi je | brat | in sestra in mati.« |
» | Sejavec | je šel sejat. |
Namen | prilik | |
kraljestvu in je ne razume, pride hudobni | duh | in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo |
Ta seveda obrodi in daje sad: | eden | stoternega, drugi šestdeseternega in |
ko so ljudje spali, je prišel njegov | sovražnik | , zasejal ljuljko med pšenico in odšel. |
Sovražen | človek | je to storil.’ |
je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je | človek | vzel in vsejal na svoji njivi. |
» | Sejavec | dobrega semena je Sin človekov. |
Njiva je | svet | . |
Sovražnik | , ki jo je zasejal, je hudič. | |
Sovražnik, ki jo je zasejal, je | hudič | . |
Vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer bo | jok | in škripanje z zobmi. |
zakladu, skritemu na njivi, ki ga je | človek | našel in spet zakopal. |
Pahnili jih bodo v ognjeno peč, kjer bo | jok | in škripanje z zobmi.« |
Novi in stari | zaklad | |
»Zato je vsak | pismouk | , ki se zavzema za nebeško kraljestvo, |
Ali ni to tesarjev | sin | ? |
»Ni | prerok | brez časti, razen v domačem kraju in |
Ob tisti priložnosti je četrtni | oblastnik | Heród slišal, kar so govorili o Jezusu. |
Kralj | se je razžalostil, toda zaradi prisege | |
»Samoten je ta | kraj | in ura je že pozna; odpústi ljudi, |
Čoln | pa se je medtem že precéj tečajev oddaljil | |
premetavali, kajti pihal je nasprotni | veter | . |
» | Pogum | ! |
» | Malovernež | , zakaj si podvomil?« |
Ko sta stopila v čoln, je | veter | ponehal. |
»Gospod, Davidov | sin | , usmili se me! |
Mojo hčer zelo muči hudi | duh | .« |
Hudobni in Bogu nezvesti | rod | zahteva znamenje, toda ne bo mu dano |
Farizejski in saducejski | kvas | |
» | Blagor | ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in |
»Blagor ti, Simon, Jonov | sin | , kajti meso in kri ti nista tega odkrila, |
»Poberi se od mene, | satan | ! |
Ali kaj bo dal | človek | v zameno za svoje življenje? |
Njegov | obraz | se je zableščal kakor sonce in njegova |
Ko je še govoril, jih je svetal | oblak | obdal s senco in iz oblaka se je zaslišal |
s senco in iz oblaka se je zaslišal | glas | : |
»O neverni in pokvarjeni | rod | ! |
Jezus je zapretil hudemu duhu in hudi | duh | je šel iz njega; in deček je bil od |
duhu in hudi duh je šel iz njega; in | deček | je bil od tiste ure zdrav. |
Tempeljski | davek | |
»Ali vaš | učitelj | ne plačuje davka dveh drahem?« |
Kdor se torej poniža, da bo kakor ta | otrok | , bo največji v nebeškem kraljestvu, |
Brat | , ki greši | |
»Če tvoj | brat | greši zoper tebe, pojdi k njemu in |
občestva ne posluša, naj ti bo kakor | pogan | in cestninar. |
ne posluša, naj ti bo kakor pogan in | cestninar | . |
imel s čim povrniti, je ukazal njegov | gospodar | prodati njega, njegovo ženo, otroke |
Služabnik | je tedaj padel predenj in ga prosil: | |
Gospodarju se je | služabnik | zasmilil, oprostil ga je in mu dolg |
Ko pa je | služabnik | šel ven, je srečal enega svojih tovarišev, |
Tedaj ga je | gospodar | poklical k sebi in mu rekel: ‘ |
Hudobni | služabnik | ! |
In razjezil se je njegov | gospodar | , ga izročil mučiteljem, dokler mu ne |
Zaradi tega bo | mož | zapustil očeta in mater in se pridružil |
Kar je torej Bog združil, tega naj | človek | ne ločuje.« |
Samo | eden | je dober. |
Mladenič | mu je rekel: | |
Ko je | mladenič | slišal to besedo, je žalosten odšel; |
»Resnično vam povem: | bogatin | bo težkó prišel v nebeško kraljestvo. |
gre kamela skozi šivankino uho kakor | bogatin | v nebeško kraljestvo.« |
Pod noč pa je rekel | gospodar | vinograda svojemu oskrbniku: ‘ |
Prijatelj | , ne delam ti krivice. | |
sinova sedita v tvojem kraljestvu, | eden | na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« |
kraljestvu, eden na tvoji desnici in | eden | na tvoji levici.« |
postati velik med vami, naj bo vaš | strežnik | ; in kdor hoče biti prvi med vami, |
hoče biti prvi med vami, naj bo vaš | služabnik | ! |
»Usmili se naju, Gospod, Davidov | sin | !« |
»Usmili se naju, Gospod, Davidov | sin | !« |
MESIJANSKI | VHOD | V JERUZALEM |
»Povejte síonski hčeri: tvoj | kralj | prihaja k tebi, krotak in sedeč na |
»To je | prerok | , Jezus iz Nazareta v Galileji.« |
Odkod je bil Janezov | krst | ? |
Sin | , pojdi danes delat v vinograd!’ | |
Grem, moj | gospod | ,’ vendar ni šel. |
Bil je hišni | gospodar | , ki je zasadil vinograd, ga obdal z |
Ko se je približal | čas | trgatve, je poslal svoje služabnike |
To je | dedič | . |
Ko bo torej prišel | gospodar | vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« |
‘ | Kamen | , ki so ga zidarji zavrgli, je postal |
zidarji zavrgli, je postal vogelni | kamen | . |
pa se niso zmenili, temveč so odšli: | eden | na svojo njivo, drugi po kupčiji; |
Kralj | se je tedaj razjezil in poslal svojo | |
Ko je | kralj | prišel goste pogledat, je opazil tam |
Prijatelj | , kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovske | |
Tedaj je | kralj | ukazal strežnikom: ‘ |
roke in ga vrzite ven v temo, tam bo | jok | in škripanje z zobmi.’ |
Davek | cesarju | |
»Čigava je ta podoba in | napis | ?« |
kdo umrje brez otrok, naj se njegov | brat | oženi z njegovo ženo in obudi potomstvo |
Eden | izmed njih, bil je učitelj postave, | |
Eden izmed njih, bil je | učitelj | postave, ga je skušal in vprašal: |
Čigav | sin | je?« |
imenuje Gospod, kako more biti njegov | sin | ?« |
na cestah in da jim ljudje pravijo ‘ | učitelj | ’. |
Vi pa ne pustite, da bi vam rekli ‘ | učitelj | ’, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi |
pustite, da bi vam rekli ‘učitelj’, kajti | eden | je vaš Učitelj, vi vsi ste pa bratje. |
Tudi na zemlji nikogar ne imenujte ‘ | oče | ’, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je |
zemlji nikogar ne imenujte ‘oče’, kajti | eden | je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. |
ne dajte imenovati ‘vodniki’, kajti | eden | je vaš Vodnik, Kristus. |
Največji med vami bodi vaš | strežnik | . |
Kaj je vendar več: zlato ali | tempelj | , ki zlato posvečuje? |
Kaj je vendar več: | dar | ali oltar, ki dar posvečuje? |
Kaj je vendar več: dar ali | oltar | , ki dar posvečuje? |
Zaslepljeni | farizej | ! |
GOVOR | O PONOVNEM PRIHODU Jezus napove | |
vam povem: tu zagotovo ne bo ostal | kamen | na kamnu; vse bo porušeno.« |
Začetek | gorja | |
Vstal bo | narod | zoper narod, država zoper državo. |
raznih krajih, vendar bo vse to kakor | začetek | porodnih bolečin. |
In ta | evangelij | kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu |
gnusobo opustošenja, ki jo je napovedal | prerok | Daniel - kdor bere, naj razume - takrat |
bili skrajšani, ne bi bil rešen noben | človek | ; toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi |
Kakor pride | blisk | od vzhoda in posveti do zahoda, tako |
Prihod | sina človekovega | |
Resnično vam povem: ta | rod | ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. |
ničesar zaslutili, dokler ni prišel | potop | in vse odnesel, tako bo tudi ob prihodu |
Hišni | gospodar | bi ostal buden, če bi vedel, kdaj pride |
ostal buden, če bi vedel, kdaj pride | tat | , in ne bi pustil spodkopati svoje hiše. |
Zvesti in nezvesti | služabnik | |
»Kdo je torej zvesti in razumni | služabnik | , ki ga je gospodar postavil nad svojo |
zvesti in razumni služabnik, ki ga je | gospodar | postavil nad svojo služinčad, da jo |
Blagor | tistemu služabniku, ki ga bo njegov | |
tistemu služabniku, ki ga bo njegov | gospodar | ob svojem prihodu našel, da tako dela! |
Če pa je | služabnik | malomaren in si misli: ‘ |
in popiva s pijanci, pa bo prišel | gospodar | tega služabnika ob dnevu, ko ga ne |
dal delež, ki gre hinavcem; tam bo | jok | in škripanje z zobmi.« |
Ker se je | ženin | mudil, so vse podremale in zaspale. |
Glejte, | ženin | gre! |
Medtem ko so šle kupovat, je prišel | ženin | , in tiste, ki so bile pripravljene, |
Gospod, | gospod | , odpri nam!’ |
Po dolgem času je prišel | gospodar | teh služabnikov in napravil z njimi |
Gospodar | mu je rekel: ‘ | |
Prav, dobri in zvesti | služabnik | ! |
Gospodar | mu je rekel: | |
Prav, dobri in zvesti | služabnik | ! |
Gospod, vedel sem, da si trd | človek | : |
Gospodar | pa mu je rekel: ‘ | |
Malopridni in leni | služabnik | ! |
služabnika pa vrzite ven v temo, kjer bo | jok | in škripanje z zobmi.’« |
narodi in ločil bo ene od drugih, kakor | pastir | loči ovce od ovnov. |
Tedaj bo | kralj | rekel tistim, ki bodo na desnici: ‘ |
žejen sem bil in ste mi dali piti, | tujec | sem bil in ste me sprejeli, nag sem |
Kralj | jim bo odgovoril: ‘ | |
Proč izpred mene, | prekleti | , v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču |
žejen sem bil in mi niste dali piti, | tujec | sem bil in me niste sprejeli, nag sem |
»Nikar na praznik, da ne nastane | hrup | med ljudstvom.« |
Tedaj je šel | eden | izmed dvanajsterih, po imenu Juda Iškarijót, |
Prvi | dan | opresnikov so prišli k Jezusu učenci |
Učitelj pravi: moj | čas | je blizu, pri tebi želim obhajati velikonočno |
»Resnično vam povem: | eden | izmed vas me bo izdal.« |
Oglasil pa se je | izdajalec | Juda in ga vprašal: |
»Resnično ti povem: preden bo to noč | petelin | zapel, me boš trikrat zatajil.« |
»Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta | kelih | mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, |
»Moj Oče, če ne more ta | kelih | mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi |
Medtem ko je še govoril, je prišel Juda, | eden | izmed dvanajsterih, in z njim velika |
Izdajalec | se je z njimi domenil za znamenje: | |
»Pozdravljen, | učitelj | !« in ga poljubil. |
» | Prijatelj | , stôri, za kar si prišel!« |
Tisti hip je | eden | od Jezusovih spremljevalcev potegnil |
Véliki duhovniki in ves véliki | zbor | so iskali lažnivega pričevanja zoper |
Tedaj je véliki | duhovnik | vstal in mu rekel: |
Véliki | duhovnik | mu je rekel: |
Tedaj je véliki | duhovnik | pretrgal svojo obleko in rekel: |
In takoj je | petelin | zapel. |
»Preden bo | petelin | zapel, me boš trikrat zatajil.« |
Ko je | izdajalec | Juda videl, da so Jezusa obsodili, |
»Ti si judovski | kralj | ?« |
odgovoril niti na eno besedo, tako da se je | upravitelj | zelo čudil. |
O prazniku pa je | upravitelj | navadno ljudstvu izpustil jetnika, |
Upravitelj | jih vpraša: | |
sprevidel, da nič ne opravi, ampak da | hrup | čedalje bolj narašča, je vzel vodo, |
spletli krono in mu jo dali na glavo in | trst | v njegovo desnico. |
»Pozdravljen, judovski | kralj | !« |
»To je Jezus, judovski | kralj | .« |
Izraelov | kralj | je, naj stopi zdaj s križa in bomo |
Brž je stekel | eden | izmed njih, vzel gobo, jo napojil s |
Ko so pa | stotnik | in ti, ki so z njim stražili Jezusa, |
Jezusov | pogreb | |
Ko se je zvečerilo, je prišel bogat | mož | iz Arimatéje, Jožef po imenu, ki je |
Jožef po imenu, ki je bil tudi Jezusov | učenec | . |
»Gospod, spomnili smo se, da je tisti | zapeljivec | , ko je bil še živ, rekel: ‘ |
minila sobota in se je svital prvi | dan | tedna, sta prišli Marija Magdalena |
In glej, nastal je močan | potres | , kajti Gospodov angel je prišel iz |
nastal je močan potres, kajti Gospodov | angel | je prišel iz nebes. |
Njegova podoba je bila kakor | blisk | in njegova obleka bela kakor sneg. |
blisk in njegova obleka bela kakor | sneg | . |
Angel | pa je spregovoril in rekel ženama: | |
MARKOV | EVANGELIJ | PRIPRAVA NA JEZUSOVO JAVNO |
Evangelij | Jezusa Kristusa, Božjega Sina, se začenja, | |
Glas | vpijočega v puščavi: | |
Jezusov | krst | |
odprta nebesa in Duha, ki se je kakor | golob | spuščal nanj. |
In zaslišal se je | glas | iz nebes: |
Hudi | duh | skuša Jezusa |
puščavi je ostal štirideset dni in | satan | ga je skušal. |
Začetek | javnega delovanja | |
» | Čas | se je dopolnil in božje kraljestvo |
Mož | z nečistim duhom | |
njihovi shodnici je bil ravno tedaj | človek | z nečistim duhom in je zavpil: |
In nečisti | duh | ga je stresel, zavpil na ves glas in |
Nov | nauk | s popolno oblastjo. |
In | glas | o njem se je takoj razširil povsod |
K njemu pride | gobavec | in ga na kolenih prosi: |
Mož | je vstal, takoj pograbil nosila in | |
»Ali se morejo svatje postiti, ko je | ženin | pri njih? |
Dokler je | ženin | med njimi, se ne morejo postiti. |
jim bo ženin vzet, in takrat, tisti | dan | , se bodo postili. |
neudelanega blaga na staro obleko, sicer nov | našiv | stari obleki še kaj odtrga in nastane |
»Sobota je zaradi človeka in ne | človek | zaradi sobote. |
Zato je Sin človekov tudi | gospodar | sobote.« |
Mož | s suho roko | |
Tam je bil | človek | , ki je imel suho roko. |
»Kako more | satan | izganjati satana? |
Če se torej | satan | vzdigne sam proti sebi in se razdvoji, |
razdvoji, ne more obstati, temveč je | konec | z njim. |
bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo | greh | večno bremeníl.« |
»Nečisti | duh | ga je obsedel.« |
namreč spolni božjo voljo, ta je moj | brat | in sestra in mati.« |
Sejavec | je šel sejat. | |
Namen | prilik | |
Sejavec | seje besedo. | |
tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride | satan | in izruje vanje vsejano besedo. |
Ko | sad | dozori, hitro prime za srp, kajti čas |
sad dozori, hitro prime za srp, kajti | čas | žetve je tu.« |
Nastal je velik | vihar | in valovi so pljuskali v čoln, tako |
Veter | se je polegel in nastala je globoka | |
Prevzel jih je velik | strah | in so se spraševali: |
neki je ta, da sta mu pokorna celo | veter | in jezero?« |
mu je prišel od grobov sèm nasproti | človek | z nečistim duhom. |
»Pojdi iz človeka, nečisti | duh | !« |
» | Legija | mi je ime,« mu reče, »ker nas je veliko,« |
Medtem ko je bil pri jezeru, je prišel | eden | od predstojnikov shodnice, Jáir po |
Kaj, ali ni to tisti | tesar | , sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, |
Kaj, ali ni to tisti tesar, | sin | Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda |
ali ni to tisti tesar, sin Marije in | brat | Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? |
» | Prerok | ni brez časti, razen v domačem kraju, |
Če pa vas kakšen | kraj | ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite |
Kralj | Heród je slišal o Jezusu, kajti njegovo | |
govorili, da je Elija, in spet drugi, da je | prerok | , kakor vsi preroki. |
ker je vedel, da je pravičen in svet | mož | , in ga je ščitil. |
z njim pri mizi, se je prikupila in | kralj | je rekel deklici: |
Kralj | se je zelo užalostil, vendar ji zaradi | |
»Samoten je ta | kraj | in ura je že pozna. |
Proti večeru je bil | čoln | sredi jezera, on sam pa na kopnem. |
je, kako se mučijo z veslanjem, kajti | veter | jim je bil nasproten. |
» | Pogum | ! |
Nato je stopil k njim v čoln in | veter | je ponehal; bili so vsi iz sebe. |
» | Prerok | Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, |
Vse, kar dolgujem tebi, je | korbán | ,’ to se pravi dar templju; s tem mu |
dolgujem tebi, je korbán,’ to se pravi | dar | templju; s tem mu niti ne dovolite, |
nečistovanja, tatvine, uboji, prešuštva, | pohlep | , hudobija, zvijača, objestnost, nevoščljivost, |
objestnost, nevoščljivost, bogokletje, | napuh | , nespamet. |
»Zaradi te besede pojdi, hudi | duh | je že šel iz tvoje hčere.« |
deklico, ko je ležala v postelji; hudi | duh | je šel iz nje. |
»Kaj, ta | rod | zahteva znamenje? |
Kvas | farizejev in Heródov kvas | |
Kvas farizejev in Heródov | kvas | |
Slepi | se je ozrl kvišku in rekel: | |
Krstnik; drugi, Elija; spet drugi, | eden | od prerokov.« |
»Poberi se od mene, | satan | , ker ne misliš po božje, ampak po človeško!« |
Kaj neki more | človek | dati v zameno za svoje življenje? |
da jih tako ne more pobeliti noben | belivec | na svetu. |
Naredil se je | oblak | in jih obdal s senco. |
Iz oblaka se je zaslišal | glas | : |
Obsedel ga je nemi | duh | . |
»O neverni | rod | ! |
Kakor hitro ga je | duh | zagledal, je takoj dečka stresel, da |
Dečkov | oče | je tedaj naglas zavpil: |
»Nemi in gluhi | duh | , ukazujem ti: |
Deček | je obležal, kakor bi bil mrtev, tako | |
»Ta | rod | se ne dá izgnati drugače kot z molitvijo.« |
prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem | služabnik | .« |
bi bil vržen v pekel, kjer njihov | črv | ne umrje in ogenj ne ugasne. |
pekel, kjer njihov črv ne umrje in | ogenj | ne ugasne. |
Zaradi tega bo | mož | zapustil očeta in mater in se pridružil |
Kar je torej Bog združil, naj | človek | ne ločuje!« |
ne sprejme božjega kraljestva kakor | otrok | , nikakor ne pojde vanj.« |
»Dobri | učitelj | , kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« |
gre kamela skozi šivankino uho kakor | bogatin | v božje kraljestvo.« |
spremljali, so se mu čudili in grabil jih je | strah | . |
nama, da bova sedela v tvoji slavi, | eden | na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« |
tvoji slavi, eden na tvoji desnici in | eden | na tvoji levici.« |
hoče postati velik med vami naj bo vaš | strežnik | , in kdor hoče biti med vami prvi, |
hoče biti med vami prvi, naj bo vsem | služabnik | . |
iz mesta, je slepi Bartimáj, Timájev | sin | , sedèl kraj pota in prosil vbogajme. |
»Jezus, Davidov | sin | , usmili se me!« |
»Davidov | sin | , usmili se me!« |
Slepi | pa mu je rekel: | |
»Moj | učitelj | , da bi spregledal!« |
Slovesni | vhod | v Jeruzalem |
našel drugega kot listje; ni bil namreč | čas | za smokve. |
Nauk | posušene smokve | |
imate kaj proti komu, da vam tudi vaš | oče | , ki je v nebesih, odpusti vaše pregreške.« |
Ali je bil Janezov | krst | iz nebes ali od ljudi? |
»Neki | človek | je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, |
To je | dedič | . |
Kaj bo torej storil | gospodar | vinograda? |
‘ | Kamen | , ki so ga zidarji zavrgli, je postal |
zidarji zavrgli, je postal vogelni | kamen | . |
Davek | cesarju | |
»Čigava je ta podoba in | napis | ?« |
Če komu umrje | brat | in zapusti ženo, ne zapusti pa otrok, |
ženo, ne zapusti pa otrok, naj njegov | brat | vzame vdovo in obudi zarod svojemu |
Eden | izmed pismoukov je slišal njihovo prerekanje | |
Pismouk | mu je rekel: | |
»Dobro, | učitelj | ! |
pismouki trditi, da je Kristus Davidov | sin | ? |
Kako more biti potem njegov | sin | ?« |
Vdovin | dar | |
vrgla dva bakrena kovanca, to je en | kvadrant | . |
je odhajal iz templja, mu je rekel | eden | izmed njegovih učencev: |
Tu ne bo ostal | kamen | na kamnu, ki bi ne bil zdrobljen.« |
Začetek | gorja | |
To se mora zgoditi, vendar ne bo še | konec | . |
To bo kakor | začetek | porodnih bolečin. |
Prej pa se mora oznaniti | evangelij | vsem narodom. |
Izdajal bo v smrt | brat | brata in oče sina. |
Izdajal bo v smrt brat brata in | oče | sina. |
Prihod | Sina človekovega | |
Pouk | smokvinega drevesa | |
Resnično vam povem: ta | rod | ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. |
čujte, ker ne veste, kdaj pride ta | čas | ! |
torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni | gospodar | : zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju |
»Samo na praznik ne, da ne bo nastal | nemir | med ljudmi.« |
Tedaj je Juda Iškarijót, | eden | izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, |
Prvi | dan | opresnikov, ko so klali velikonočno |
v mesto in prišel vama bo nasproti | moški | , ki bo nosil vrč vode. |
Učitelj sprašuje: kje je moj | prostor | , kjer bi jedel velikonočno jagnje s |
»Resnično vam povem: | eden | izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me |
» | Eden | izmed dvanajsterih, ki z menoj pomaka |
»Resnično ti povem: preden bo | petelin | nocoj, to noč, dvakrat zapel, me boš |
Daj, da gre ta | kelih | mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, |
Glejte, moj | izdajalec | je že blizu.« |
je še govoril, se je pojavil Juda, | eden | izmed dvanajsterih, in z njim množica |
Izdajalec | jim je dal znamenje, češ: | |
Eden | izmed zraven stoječih je izdrl meč, | |
Dan | na dan sem učil pri vas v templju in | |
Neki | mladenič | gre za njim |
Neki | mladenič | je šel za njim. |
Véliki duhovniki in ves véliki | zbor | pa so iskali pričevanje zoper Jezusa, |
Tedaj je vstal véliki | duhovnik | in vpričo vseh vprašal Jezusa: |
Véliki | duhovnik | ga je znova vprašal: |
Tedaj je véliki | duhovnik | pretrgal svojo obleko in rekel: |
Nato se je umaknil ven proti veži in | petelin | je zapel. |
Tisti hip je | petelin | drugič zapel in Peter se je spomnil |
»Preden bo | petelin | dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil,« |
»Ti si judovski | kralj | ?« |
storim z njim, ki ga imenujete judovski | kralj | ?« |
»Pozdravljen, judovski | kralj | !« |
Napis | o njegovi krivdi se je glasil: | |
»Judovski | kralj | .« |
Kristus, Izraelov | kralj | , naj stopi zdaj s križa, da bomo videli |
Ko je | stotnik | , ki je stal Jezusu nasproti, videl, |
»Resnično, ta | človek | je bil Božji Sin.« |
Jezusov | pogreb | |
Ker je bil | dan | pripravljanja, to je dan pred soboto, |
Ker je bil dan pripravljanja, to je | dan | pred soboto, je Jožef iz Arimatéje, |
soboto, je Jožef iz Arimatéje, ugleden | član | vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval |
Ko mu je | stotnik | pritrdil, je Jožefu dovolil vzeti truplo. |
Nato je zavalil | kamen | na vhod v grob. |
Prvi | dan | v tednu so šle navsezgodaj, ko je sonce |
so se pa ozrle tja, so videle, da je | kamen | odvaljen; bil je namreč zelo velik. |
DALJŠI | KONEC | MARKOVEGA EVANGELIJA Jezus se |
Jezusov | vnebohod | |
KRAJŠI | KONEC | MARKOVEGA EVANGELIJA |
LUKOV | EVANGELIJ | |
dneh Heróda, kralja v Judeji, je živel | duhovnik | , ki mu je bilo ime Zaharíja. |
ga je po bogoslužnem običaju zadel | žreb | , da je šel v Gospodovo svetišče zažigat |
Tedaj se mu je prikazal Gospodov | angel | . |
ga Zaharíja zagleda, se vznemiri in | strah | ga spreleti. |
Angel | pa mu reče: | |
Angel | mu je odgovoril: | |
Angel | je vstopil pri njej in rekel: | |
in premišljevala, kaj naj pomeni ta | pozdrav | . |
Angel | pa ji je rekel: | |
Angel | ji je odgovoril: | |
Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi | otrok | , ki bo rojen, svet, in se bo imenoval |
spočela sina v starosti; in to je šesti | mesec | njej, ki so jo imeli za nerodovitno. |
In | angel | je šel od nje. |
»Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen | sad | tvojega telesa! |
Blagor | ji, ki je verovala, kajti spolnilo | |
»Moja duša poveličuje Gospoda in moj | duh | se raduje v Bogu, mojem Rešitelju, |
Medtem se je Elizabeti dopolnil | čas | poroda. |
pa so se pri priči razvezala usta in | jezik | , da je spet govoril, in je poveličeval |
Vse njihove sosede je obšel | strah | in po vsem judejskem hribovju se je |
Njegov | oče | Zaharíja pa je poln Svetega Duha prerokoval: |
In ti, dete, boš | prerok | Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, |
Deček | pa je rastel in se krepil v duhu. | |
Tiste dni je izšel | ukaz | cesarja Avgusta, naj se popiše ves |
cesarja Avgusta, naj se popiše ves | svet | . |
popisovanje, ko je bil Kvirínij cesarski | namestnik | v Siriji. |
Gospodov | angel | je stopil k njim in Gospodova svetloba |
Angel | pa jim je rekel: | |
»Slava Bogu na višavah in na zemlji | mir | ljudem, ki so mu po volji.« |
Ko je minilo osem dni, da bi bil | otrok | obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor |
dali ime Jezus, kakor ga je imenoval | angel | , preden je bil spočet. |
Ko se je dopolnil | čas | njenega očiščevanja, so ga po predpisih |
»Vsak | moški | prvorojenec bodi posvečen Gospodu,« |
»Vsak moški | prvorojenec | bodi posvečen Gospodu,« in da bi opravili |
Živel pa je v Jeruzalemu | mož | , ki mu je bilo ime Símeon; bil je pravičen |
Njegov | oče | in mati sta se čudila temu, kar se |
Tvojo dušo pa bo presunil | meč | .« |
Deček | Jezus v templju | |
se po končanih praznikih vračali, je | deček | Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi |
» | Otrok | , zakaj si nama to storil? |
Tvoj | oče | in jaz sva te žalostna iskala.« |
cesarja Tibêrija, ko je bil Poncij Pilat | upravitelj | v Judeji in Heród četrtni oblastnik |
upravitelj v Judeji in Heród četrtni | oblastnik | v Galileji, njegov brat Filip pa četrtni |
četrtni oblastnik v Galileji, njegov | brat | Filip pa četrtni oblastnik v Ituréji |
Galileji, njegov brat Filip pa četrtni | oblastnik | v Ituréji in Trahonítidi ter Lizánija |
in Trahonítidi ter Lizánija četrtni | oblastnik | v Abiléni; ko sta bila velika duhovnika |
» | Glas | vpijočega v puščavi: |
dolina naj se napolni, vsaka gora in | hrib | pa zniža. |
Jezusov | krst | |
prišel nadenj v telesni podobi kakor | golob | in zaslišal se je glas iz nebes: |
podobi kakor golob in zaslišal se je | glas | iz nebes: |
Jezusov | rodovnik | |
Bil je, kakor so mislili, Jožefov | sin | , Jožef Elijev, Eli Matátov, Matát |
Hudi | duh | skuša Jezusa |
je vodil štirideset dni po puščavi, | hudič | pa ga je skušal. |
Tedaj mu je | hudič | rekel: |
Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane | kruh | .« |
Človek | naj ne živi samo od kruha.’« | |
Ko je | hudič | poskusil z vsemi skušnjavami, se je |
je v môči Duha vrnil v Galilejo in | glas | o njem se je razširil po vsej okolici. |
»Gospodov | duh | je nad menoj, kajti Gospod me je mazilil. |
Nato je | zvitek | zvil, ga vrnil služabniku in sédel. |
»Ali ni to Jožefov | sin | ?« |
Zdravnik | , sebe ozdravi.’ | |
»Resnično vam povem: noben | prerok | ne velja veliko v domačem kraju. |
Mož | z nečistim duhom | |
V shodnici je bil | človek | , ki je imel nečistega duha, in je zavpil |
Nečisti | duh | ga je vrgel na sredo in šel iz njega, |
In | glas | o njem se je širil po vseh krajih v |
»Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen | človek | !« |
bil v nekem mestu, je na lepem prišel | človek | , ki je bil gobav po vsem telesu. |
» | Človek | , tvoji grehi so ti odpuščeni!« |
od svatov, naj se postijo, dokler je | ženin | med njimi? |
Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo | ženin | vzet, in takrat, tiste dni, se bodo |
»Sin človekov je | gospodar | sobote.« |
Mož | s suho roko | |
Tam je bil | človek | , ki je imel desno roko suho. |
sina, in Juda Iškarijota, ki je postal | izdajalec | . |
» | Blagor | vam, ubogi, kajti božje kraljestvo |
Blagor | vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni | |
Blagor | vam, ki zdaj jokate, kajti smejali | |
Blagor | vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, | |
Razveselite se tisti | dan | in zavriskajte, kajti veliko je vaše |
Učenec | ni nad učiteljem. | |
vsak, ki se bo izučil, bo kakor njegov | učitelj | . |
Pústi, | brat | , da odstranim ivér, ki je v tvojem |
Hinavec | . | |
Dober | človek | prinaša iz dobre zakladnice svojega |
Pokazal vam bom, komu je podoben | človek | , ki pride k meni in posluša moje besede |
Nastane povodenj, | naliv | butne v tisto hišo in je ne more omajati, |
Naliv | butne vanjo in se takoj podre in podrtija | |
Neki | stotnik | pa je imel na smrt bolnega služabnika, |
Ko ni bil več daleč od hiše, je | stotnik | poslal prijatelje s sporočilom: |
tebi, vendar reci le besedo in moj | služabnik | bo ozdravljen. |
» | Mladenič | , rečem ti, vstani!« |
Mrtvi | se je vzdignil in začel govoriti; nato | |
Vse je obšel | strah | in slavili so Boga ter govorili: |
»Velik | prerok | je vstal med nami« in |
slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja | evangelij | ; in blagor tistemu, ki se nad menoj |
vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in | blagor | tistemu, ki se nad menoj ne spotakne.« |
Trst, ki ga | veter | maje? |
Požrešnež | je in pijanec, prijatelj cestninarjev | |
Požrešnež je in | pijanec | , prijatelj cestninarjev in grešnikov.’ |
Požrešnež je in pijanec, | prijatelj | cestninarjev in grešnikov.’ |
Ko je | farizej | , ki ga je povabil, to videl, je dejal |
»Ko bi bil ta | prerok | , bi vedel, kdo je ženska, ki se ga |
»Neki | upnik | je imel dva dolžnika. |
Eden | mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi | |
» | Sejavec | je šel sejat. |
Namen | prilik | |
tisti, ki poslušajo, nato pa pride | hudič | in jim vzame besedo iz njihovih src, |
Nad jezero pa je prihrumel silen | vihar | . |
Čoln | je zajemal vodo in bili so v nevarnosti. | |
Obšel jih je | strah | in začudeni so govorili med seboj: |
vklenjenega v okove, je vezi potrgal in hudi | duh | ga je gonil po zapuščenih krajih. |
videli, so jim pripovedovali, kako je | obsedenec | ozdravel. |
odide od njih, ker jih je bilo zelo | strah | . |
Mož | pa, iz katerega so odšli hudi duhovi, | |
Tedaj je prišel | mož | , ki mu je bilo ime Jáir; bil je predstojnik |
mož, ki mu je bilo ime Jáir; bil je | predstojnik | shodnice. |
Njen | duh | se je vrnil in takoj je vstala. |
Ko je Heród, četrtni | oblastnik | , slišal, kaj vse se je zgodilo, je |
» | Eden | od starodavnih prerokov je vstal.« |
Medtem se je | dan | začel nagibati. |
in spet drugi pravijo, da je vstal | eden | od starodavnih prerokov.« |
ki sta bila z njim, pa je premagal | spanec | . |
Medtem ko je to govoril, se je naredil | oblak | in jih obdal s senco. |
In iz oblaka se je zaslišal | glas | : |
Brž ko se je zaslišal | glas | , je bil Jezus spet sam. |
Neki | mož | je zavpil iz množice: |
se na mojega sina, ker je moj edini | otrok | ! |
Glej, neki | duh | ga napada, da nenadoma zavpije. |
»O neverni in pokvarjeni | rod | ! |
Medtem ko je prihajal, ga je hudi | duh | vrgel in stresel. |
»Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade | ogenj | z neba in jih pokonča?« |
Mir | tej hiši!’ | |
In če bo v njej prebival miroljuben | človek | , bo na njem počival vaš mir; če pa |
miroljuben človek, bo na njem počival vaš | mir | ; če pa ne, se povrne k vam. |
in jejte ter pijte, kar imajo, kajti | delavec | je vreden svojega plačila. |
‘Tudi | prah | vašega mesta, ki se je prijel naših |
»Gledal sem satana, ki je kakor | blisk | padal z neba. |
Tedaj je vstal neki | učitelj | postave, da bi ga skušal. |
»In kdo je moj | bližnji | ?« |
»Neki | človek | je šel iz Jeruzalema v Jêriho in je |
je vračal po tisti poti domov neki | duhovnik | ; videl ga je in šel mimo. |
Podobno je tudi | levít | , ki je prišel na tisti kraj in ga videl, |
Obisk | pri Marti in Mariji | |
Ko je nehal, ga je | eden | izmed njegovih učencev prosil: |
Prijatelj | , posodi mi tri hlebe kruha, kajti | |
hlebe kruha, kajti k meni je prišel | prijatelj | s potovanja in nimam s čim postreči,’ |
vstal in mu dal zato, ker je njegov | prijatelj | , bo zaradi njegove nadležnosti vstal |
Ali je med vami | oče | , ki bi dal svojemu sinu kačo, če ga |
Ko je hudi | duh | šel ven, je mutec spregovoril. |
Ko je hudi duh šel ven, je | mutec | spregovoril. |
Če pa je tudi | satan | razdvojen, kako bo obstalo njegovo |
Nečisti | duh | se vrne |
»Kadar nečisti | duh | odide iz človeka, blodi po suhih krajih |
Pravi | blagor | |
» | Blagor | telesu, ki te je nosilo, in prsim, |
»Še bolj pa | blagor | tistim, ki božjo besedo poslušajo in |
»Ta | rod | je pokvarjen rod. |
»Ta rod je pokvarjen | rod | . |
tvoje telo svetlo in ni noben njegov | del | v temi, bo vse tako svetlo kakor tedaj, |
Ko je to povedal, ga je neki | farizej | prosil, naj bi pri njem obedoval. |
Ko je | farizej | to videl, se je čudil, da se pred jedjo |
» | Človek | , kdo me je postavil za sodnika ali |
Neumnež | ! | |
Skrb in | strah | |
neminljiv zaklad v nebesih, kamor se | tat | ne približa in kjer molj ne razjeda. |
nebesih, kamor se tat ne približa in kjer | molj | ne razjeda. |
Kjer je namreč vaš | zaklad | , tam bo tudi vaše srce.« |
Budni | služabnik | |
ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov | gospodar | vrnil s svatbe, da mu takoj odpró, |
Blagor | tistim služabnikom, ki jih bo gospodar | |
Blagor tistim služabnikom, ki jih bo | gospodar | ob svojem prihodu našel čuječe! |
tretji nočni straži in jih najde takó, | blagor | jim! |
Spoznajte vendar; če bi hišni | gospodar | vedel, ob kateri uri pride tat, ne |
gospodar vedel, ob kateri uri pride | tat | , ne bi pustil spodkopati svoje hiše. |
»Kdo neki je zvesti in razumni | oskrbnik | , ki ga bo gospodar postavil nad svojo |
zvesti in razumni oskrbnik, ki ga bo | gospodar | postavil nad svojo služinčad, da ji |
Blagor | služabniku, ki ga bo njegov gospodar | |
Blagor služabniku, ki ga bo njegov | gospodar | ob prihodu našel, da tako dela! |
Če pa si ta | služabnik | misli: ‘ |
Moj | gospodar | še dolgo ne bo prišel,’ in začne pretepati |
pojedati in popivati in se upijanjati, bo | gospodar | tega služabnika prišel ob dnevu, ko |
Služabnik | namreč, ki spozna voljo svojega gospodarja, | |
Jezus je | vzrok | za delitev duhov |
Oče bo sprt s sinom in | sin | z očetom; mati s hčerjo in hči z materjo; |
Dež | bo,’ in tako se zgodi. | |
Kadar pa piha | jug | , pravite: ‘ |
Sodnik | te bo izročil pazniku, paznik pa vrgel | |
Sodnik te bo izročil pazniku, | paznik | pa vrgel v ječo. |
onih osemnajst, na katere se je podrl | stolp | v Síloi in jih pokopal pod seboj, mar |
Oglasil pa se je | predstojnik | shodnice. |
Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je | satan | imel zvezano, slišite, osemnajst let, |
govoril, je bilo vse njegove nasprotnike | sram | , vsa množica pa se je veselila vseh |
Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga | človek | vzame in vseje na svojem vrtu. |
Ko bo hišni | gospodar | vstal in vrata zaprl, boste ostali |
Tam bosta | jok | in škripanje z zobmi, ko boste videli |
nadaljevati pot, ker ni prav, da bi | prerok | umrl zunaj Jeruzalema. |
Na lepem se je znašel pred njim | človek | , ki je imel vodenico. |
»Komu izmed vas bo | sin | ali vol padel v vodnjak in ga ne bo |
»Komu izmed vas bo sin ali | vol | padel v vodnjak in ga ne bo takoj v |
Pouk | gostom in gostitelju | |
in sédi na zadnje mesto, da ti reče | gostitelj | , ko pride: |
Prijatelj | , pomakni se više!’ | |
»Neki | človek | je priredil veliko večerjo in jih je |
Ko je bil | čas | za večerjo, je poslal svojega služabnika |
Služabnik | se je vrnil in to sporočil svojemu | |
Tedaj se je hišni | gospodar | razsrdil in naročil svojemu služabniku: |
Služabnik | je gospodarju sporočil: | |
Tedaj je | gospodar | rekel služabniku: |
svojemu življenju, ne more biti moj | učenec | . |
ne hodi za menoj, ne more biti moj | učenec | . |
videli, bi se mu začeli smejati, češ: ta | človek | je začel zidati, pa ni mogel dokončati. |
Ali: kateri | kralj | , ki gre na vojsko zoper drugega kralja, |
odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj | učenec | .« |
»Sol je vendar dobra, če se pa tudi | sol | pokvari, s čim se bo popravila? |
»Neki | človek | je imel dva sina. |
Oče | , daj mi delež premoženja, ki mi gre!’ | |
Nekaj dni nato je mlajši | sin | spravil vse stvari skupaj in odpotoval |
Oče | , grešil sem zoper nebesa in pred teboj. | |
več vreden, da bi se imenoval tvoj | sin | . |
Ko je bil še daleč, ga je | oče | zagledal. |
Sin | pa mu je rekel: ‘ | |
Oče | , grešil sem zoper nebesa in pred teboj. | |
več vreden, da bi se imenoval tvoj | sin | .’ |
Oče | pa je naročil svojim služabnikom: ‘ | |
Ta moj | sin | je bil namreč mrtev in je oživel; bil |
Njegov | starejši | sin pa je bil na polju. |
Njegov starejši | sin | pa je bil na polju. |
Tvoj | brat | je prišel in oče je zaklal pitano tele, |
Tvoj brat je prišel in | oče | je zaklal pitano tele, ker je dobil |
Njegov | oče | je prišel ven in ga pregovarjal. |
Ko pa je prišel ta tvoj | sin | , ki je s hotnícami zapravil tvoje premoženje, |
Oče | pa mu je odvrnil: ‘ | |
Sin | , ti si vedno pri meni in vse, kar je | |
je bilo treba, ker je bil ta, tvoj | brat | , mrtev in je oživel, bil je izgubljen |
»Neki | bogataš | je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, |
poslovanju, ker ne boš mogel biti več moj | oskrbnik | .’ |
Oskrbnik | pa si je mislil: ‘ | |
Kaj naj storim, ker mi | gospodar | jemlje oskrbništvo? |
ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo | gospodar | odstavil od oskrbništva.’ |
In | gospodar | je pohvalil nepoštenega oskrbnika, |
Noben | služabnik | ne more služiti dvema gospodarjema; |
Bogatin | in ubogi Lazar | |
»Živel je | bogatin | . |
škrlat in dragoceno tkanino ter se | dan | na dan sijajno gostil. |
Pri njegovih vratih pa je poležaval | revež | , ki mu je bilo ime Lazar in je imel |
Ko je | revež | umrl, so ga angeli odnesli v Abrahamovo |
Tudi | bogatin | je umrl in so ga pokopali. |
Sin | , spomni se, da si v življenju dobil | |
Vrh tega je med nami in vami velik | prepad | , tako da tisti, ki bi hoteli od tod |
Prosim te torej, | oče | , da ga pošlješ v hišo mojega očeta. |
Nikakor, | oče | Abraham, temveč če pojde kateri od |
Če tvoj | brat | greši, ga posvári, in če se spreobrne, |
Ko pa je | eden | izmed njih videl, da je ozdravel, se |
»Prišel bo | čas | , ko boste želeli videti enega izmed |
Kakor namreč | blisk | posveti od enega konca neba do drugega, |
je šel Nóe v ladjo; tedaj je prišel | potop | in je vse pokončal. |
šel Lot iz Sódome, sta padala z neba | ogenj | in žveplo in vse pokončala. |
»V nekem mestu je bil | sodnik | , ki se ni bal Boga in se ni menil za |
»Poslušajte, kaj pravi krivični | sodnik | ! |
»Dva človeka sta šla v tempelj molit: | eden | je bil farizej, drugi pa cestninar. |
sta šla v tempelj molit: eden je bil | farizej | , drugi pa cestninar. |
molit: eden je bil farizej, drugi pa | cestninar | . |
Farizej | se je postavil spredaj in pri sebi | |
krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta | cestninar | . |
Cestninar | pa je stal daleč proč in še oči ni | |
ne sprejme božjega kraljestva kakor | otrok | , ne pride vanj.« |
Neki vplivni | človek | ga je vprašal: |
»Dobri | učitelj | , kaj naj storim, da prejmem večno življenje?« |
gre kamela skozi šivankino uho kakor | bogatin | v božje kraljestvo.« |
je bližal Jêrihi, je sedèl kraj pota | mož | , ki je bil slep in je prosil vbogajme. |
Povedali so mu, da gre mimo Jezus | nazaréjec | . |
»Jezus, Davidov | sin | , usmili se me!« |
»Davidov | sin | , usmili se me!« |
Tam je bil | mož | , Zahéj po imenu. |
Bil je višji | cestninar | in bogat človek. |
Bil je višji cestninar in bogat | človek | . |
hiši rešitev, ker je tudi on Abrahamov | sin | . |
»Neki | človek | plemenitega rodu je odpotoval v daljno |
pokličejo služabnike, katerim je izročil | denar | , da bi zvedel, kaj so prigospodarili. |
Prav, dobri | služabnik | , ker si bil v malem zvest, imej oblast |
S tvojo mino, | gospod | , sem pridobil pet drugih.’ |
Bal sem se te, ker si strog | človek | ; jemlješ, česar nisi vložil, in žanješ, |
tvojih besedah te bom sodil, zanikrni | služabnik | . |
Vedel si, da sem strog | človek | , ki jemljem, česar nisem vložil, in |
Gospod | , ima jih že deset.’ ‘ | |
Slovesni | vhod | v Jeruzalem |
osliča, na katerem ni sedèl še noben | človek | . |
»Blagoslovljen | kralj | , ki prihaja v Gospodovem imenu! |
Mir | v nebesih in slava na višavah.« | |
Povejte mi, ali je bil Janezov | krst | iz nebes ali od ljudi?« |
kamnali, ker so prepričani, da je Janez | prerok | .« |
»Neki | človek | je zasadil vinograd in ga dal v najem |
Ko je prišel | čas | , je poslal k viničarjem služabnika, |
Tedaj je | gospodar | vinograda dejal: ‘ |
To je | dedič | . |
Kaj bo torej storil z njimi | gospodar | vinograda? |
‘ | Kamen | , ki so ga zidarji zavrgli, je postal |
zidarji zavrgli, je postal vogelni | kamen | .’? |
Davek | cesarju | |
Če komu umrje | brat | , ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, |
brat, ki je bil oženjen, pa ni imel | otrok | , naj vzame vdovo njegov brat in obudi |
imel otrok, naj vzame vdovo njegov | brat | in obudi zarod svojemu bratu.’ |
morejo govoriti, da je Kristus Davidov | sin | ? |
‘Gospod’, kako more biti potem njegov | sin | ?« |
Vdovin | dar | |
ko od tega, kar vidite, ne bo ostal | kamen | na kamnu, ki ne bi bil zrušen.« |
Jaz sem,’ ali ‘ | Čas | se je približal.’ |
poprej zgoditi, vendar še ne bo takoj | konec | .« |
»Vzdignil se bo | narod | zoper narod in država zoper državo. |
sovražili zaradi mojega imena, toda še | las | vam ne bo padel z glave. |
pogani, dokler se ne izpolni njihov | čas | .« |
Prihod | Sina človekovega | |
Resnično vam povem: ta | rod | ne bo prešel, dokler se vse ne zgodi. |
Bližal se je | praznik | opresnikov, ki se imenuje velika noč. |
Tedaj je šel | satan | v Juda, ki se je imenoval Iškarijot |
Prišel je | dan | opresnikov, ko je bilo treba klati |
prideta v mesto, vama bo prišel nasproti | moški | z vrčem vode. |
Kje je | prostor | , kjer bi obhajal velikonočno večerjo |
»Ta | kelih | je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva |
Med njimi se je tudi vnel | prepir | , kateri izmed njih se zdi, da je največji. |
med vami naj bo kakor najmanjši, in | predstojnik | kakor strežnik. |
kakor najmanjši, in predstojnik kakor | strežnik | . |
Poglej, | satan | vas je hotel imeti, da bi vas presejal |
»Povem ti, Peter, danes ne bo | petelin | zapel, preden trikrat ne utajiš, da |
Denarnica, torba, | meč | |
Prikazal se mu je | angel | iz nebes in ga krepčal. |
Ko ga je obšel smrtni | boj | , je še bolj goreče molil. |
Njegov | pot | je postal kakor kaplje krvi, ki so |
Pred njo je hodil | eden | izmed dvanajsterih, ki se je imenoval |
In | eden | izmed njih je mahnil po služabniku |
» | Človek | božji, jaz že nisem.« |
» | Človek | božji, ne vem, kaj praviš.« |
In tisti hip, ko je še govoril, je | petelin | zapel. |
»Preden bo danes | petelin | zapel, me boš trikrat zatajil.« |
dajati davke ter pravi, da je Mesija, | kralj | .« |
»Ti si judovski | kralj | ?« |
Pilat to slišal, je vprašal, ali je ta | človek | Galilejec. |
Blagor | nerodovitnim, in telesom, ki niso rodila, | |
»Če si judovski | kralj | , reši sam sebe.« |
Nad njim pa je bil | napis | : |
»To je judovski | kralj | .« |
Eden | od hudodelcev, ki sta visela na križu, | |
Ko je | stotnik | videl, kaj se je zgodilo, je slavil |
»Zares, ta | človek | je bil pravičen.« |
Jezusov | pogreb | |
Prišel je tudi | mož | , ki mu je bilo ime Jožef. |
Bil je | član | vélikega zbora, dober in pravičen človek, |
član vélikega zbora, dober in pravičen | človek | , ki ni soglašal z njihovim sklepom |
Kamen | od groba so našle odvaljen in stopile | |
Žalostna sta obstala in | eden | izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, |
»Si ti edini | tujec | v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam |
iz Nazareta,« sta rekla, »ki je bil | prerok | , mogočen v dejanju in besedi pred Bogom |
Vrh vsega pa je danes že tretji | dan | , odkar se je to zgodilo. |
»Ostani z nama, kajti proti večeru gre in | dan | se je že nagnil.« |
Ko je sédel z njima za mizo, je vzel | kruh | , ga blagoslovil, razlomil in ga jima |
» | Mir | vam bodi!« |
Vznemirili so se in obšel jih je | strah | . |
Potipljite me in poglejte, kajti | duh | nima mesa in kosti, kakor vidite, da |
Tedaj jim je odprl | razum | , da so umevali knjige Svetega pisma. |
Jezusov | vnebohod | |
JANEZOV | EVANGELIJ | |
UVOD | ||
Beseda je postala | človek | |
Bil je | človek | , ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo |
Na svetu je bila in | svet | je po njej nastal, a svet je ni spoznal. |
je bila in svet je po njej nastal, a | svet | je ni spoznal. |
In Beseda je | človek | postala in se naselila med nami. |
»Ali si | prerok | ?« |
»Jaz sem | glas | vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo |
zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel | prerok | Izaija.« |
krščuješ, če nisi ne Kristus ne Elija ne | prerok | ?« |
o katerem sem rekel: za menoj pride | mož | , ki je pred menoj, ker je bil prej |
Duha, ki se je spuščal z neba kakor | golob | in ostal nad njim. |
» | Rabí | (to pomeni učitelj), kje stanuješ?« |
»Rabí (to pomeni | učitelj | ), kje stanuješ?« |
Eden | od tistih, ki sta slišala Janezove | |
besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, | brat | Simona Petra. |
Jezus je uprl | pogled | vanj in mu rekel: |
»Ti si Simon, Janezov | sin | . |
To je Jezus, Jožefov | sin | iz Nazareta.« |
»Učitelj, ti si Božji Sin, ti si Izraelov | kralj | .« |
Ko je | starešina | pokusil vodo, ki je postala vino, in |
»Poderite ta | tempelj | in v treh dneh ga bom postavil.« |
Med farizeji pa je bil | človek | , ki mu je bilo ime Nikodém; bil je |
človek, ki mu je bilo ime Nikodém; bil je | prvak | med Judi. |
» | Rabí | , vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; |
»Rabí, vemo, da si prišel od Boga kot | učitelj | ; kajti nihče ne more delati takih znamenj, |
»Kako se more | človek | roditi, če je star? |
meso, kar pa je rojeno iz Duha, je | duh | . |
Veter | veje, koder hoče, njegovo šumenje slišiš, | |
»Ti si | učitelj | v Izraelu in tega ne veš? |
svet, da bi svet sodil, ampak da bi se | svet | rešil po njem. |
učenci in nekim Judom pa se je vnel | prepir | zaradi očiščevanja. |
» | Človek | si ne more ničesar prisvojiti, če mu |
Kdor ima nevesto, je | ženin | . |
Ženinov | prijatelj pa, ki stoji zraven in ga | |
Ženinov | prijatelj | pa, ki stoji zraven in ga posluša, |
Tam je bil Jakobov | studenec | . |
»Gospod, nimaš s čim zajeti in | vodnjak | je globok. |
Si mar ti večji kakor naš | oče | Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in |
voda, ki mu jo bom dal, postala v njem | vrelec | vode, ki žubori v večno življenje.« |
imela, in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj | mož | . |
»Gospod, vidim, da si | prerok | . |
gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu | kraj | , kjer je treba moliti.« |
Bog je | duh | , in kateri ga molijo, ga morajo moliti |
Žanjec | prejema plačilo in spravlja pridelek | |
življenje, da se bosta skupaj veselila | sejalec | in žanjec. |
se bosta skupaj veselila sejalec in | žanjec | . |
V tem je | pregovor | resničen: ‘ |
Eden | seje, drugi žanje.’ | |
namreč slišali in vemo, da je on zares | zveličar | sveta.« |
Jezus je sicer sam rekel, da | prerok | ne uživa časti v domačem kraju. |
V Kafarnáumu je bil neki kraljevi | uradnik | , ki je imel bolnega sina. |
Uradnik | mu reče: | |
»Gospod, stopi dol, preden moj | otrok | umrje.« |
»Pojdi, tvoj | sin | živi.« |
Mož | je verjel besedi, ki mu jo je rekel | |
»Tvoj | sin | živi.« |
»Tvoj | sin | živi.« |
Potem je bil judovski | praznik | in Jezus je šel v Jeruzalem. |
do časa je prihajal v kopel Gospodov | angel | in voda je plivkala. |
Med njimi je bil tudi | človek | , ki je bil bolan osemintrideset let. |
Bolnik | mu je odgovoril: | |
Mož | je pri priči ozdravel. | |
»Kdo je tisti | človek | , ki ti je rekel: ‘ |
Mož | je odšel in povedal Judom, da je Jezus | |
da vas bom jaz tožil pri Očetu, vaš | tožnik | je Mojzes, v katerega zaupate. |
Bila pa je blizu velika noč, judovski | praznik | . |
Eden | izmed njegovih učencev, Andrej, brat | |
Eden izmed njegovih učencev, Andrej, | brat | Simona Petra, mu reče: |
»Tukaj je | deček | , ki ima pet ječmenovih hlebov in dve |
»To je zares | prerok | , ki mora priti na svet.« |
je bilo razburkano, ker je pihal hud | veter | . |
Jezus je | kruh | življenja |
jezera, spoznala, da je bil tam en sam | čoln | in da Jezus ni stopil s svojimi učenci |
Kruh | iz nebes jim je dal jesti.’« | |
Božji | kruh | je namreč tisti, ki prihaja iz nebes |
»Jaz sem | kruh | življenja. |
»Jaz sem | kruh | , ki sem prišel iz nebes,« in so govorili: |
»Ali ni to Jezus, Jožefov | sin | ? |
Jaz sem | kruh | življenja. |
To je | kruh | , ki prihaja iz nebes, da tisti, ki |
Jaz sem živi | kruh | , ki sem prišel iz nebes. |
Kruh | pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso | |
To je | kruh | , ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega |
Besede, ki sem vam jih govoril, so | duh | in življenje. |
»Kaj vas nisem izbral dvanajst, pa je | eden | izmed vas hudič?« |
izbral dvanajst, pa je eden izmed vas | hudič | ?« |
Juda, sina Simona Iškarijóta; to je | eden | izmed dvanajsterih, ki ga je pozneje |
Medtem se je približal judovski šotorski | praznik | . |
»Moj | čas | še ni prišel. |
Za vas pa je | čas | vedno primeren. |
Vas | svet | ne more sovražiti, mene pa sovraži, |
jaz pa na ta praznik ne grem, ker moj | čas | še ni dopolnjen.« |
»Dober | človek | je;« drugi pa: |
»Moj | nauk | ni moj, temveč tistega, ki me je poslal. |
Če torej | človek | lahko v soboto prejme obrezo in s tem |
»To je res | prerok | .« |
ljudmi je torej zaradi njega nastal | razdor | . |
»Še nikoli noben | človek | ni tako govoril.« |
Nikodém, ki je bil | eden | izmed njih in je bil prej prišel k |
Natančno beri in sprevidi, da noben | prerok | ne pride iz Galileje.« |
resnično vam povem: vsak, kdor greši, je | suženj | greha. |
Suženj | pa ne ostane vedno pri hiši, Sin ostane | |
»Naš | oče | je Abraham.« |
Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je | lažnik | in oče laži. |
jemlje iz svojega, ker je lažnik in | oče | laži. |
Si mar ti večji kakor naš | oče | Abraham, ki je umrl? |
bil rekel, da ga ne poznam, bi bil | lažnik | , podoben vam, toda poznam ga in se |
Vaš | oče | Abraham se je silno veselil, da bo |
Dokler je | dan | , moramo opravljati dela tistega, ki |
»Tisti | človek | , ki se imenuje Jezus, je napravil blato, |
»Ta | človek | ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« |
»Kako bi | grešnik | mogel delati takšna znamenja?« |
In bil je | razdor | med njimi. |
» | Prerok | je.« |
»Je to vaš | sin | , o katerem pravite, da se je rodil |
»Veva, da je to najin | sin | in da se je rodil slep; kako da zdaj |
Mi vemo, da je ta | človek | grešnik.« |
Mi vemo, da je ta človek | grešnik | .« |
»Če je | grešnik | , ne vem. |
»Ti si njegov | učenec | , mi smo pa Mojzesovi učenci. |
Mož | jim je segel v besedo in rekel: | |
Vidimo,’ vaš | greh | ostane.« |
Dobri | pastir | |
skozi vrata, ampak prileze drugod, je | tat | , ropar. |
vrata, ampak prileze drugod, je tat, | ropar | . |
Kdor pa pride skozi vrata, je | pastir | ovc. |
Njemu | vratar | odpre in ovce poslušajo njegov glas. |
Jezus dobri | pastir | |
Tat | prihaja samo zato, da krade, kolje | |
Jaz sem dobri | pastir | . |
Dobri | pastir | dá svoje življenje za ovce. |
Najemnik | pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, | |
Najemnik pa, ki ni | pastir | in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja |
ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja | volk | , pusti ovce in zbeži, volk pa jih zgrabi |
prihaja volk, pusti ovce in zbeži, | volk | pa jih zgrabi in razkropi. |
Je pač | najemnik | in za ovce ni v skrbeh. |
Jaz sem dobri | pastir | in poznam svoje in moje poznajo mene, |
poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en | pastir | . |
Zaradi teh besed je vnovič nastal | razdor | med Judi. |
»Hudi | duh | ga je obsedel in blede se mu. |
» | Obsedenec | vendar ne govori tako. |
Mar more hudi | duh | odpreti oči slepim?« |
zaradi bogokletja, ker se ti, ki si | človek | , delaš Boga.« |
Božji | sin | sem.’? |
Bil pa je neki | bolnik | , Lazar iz Betánije, iz vasi Marije |
Njen | brat | Lazar je bil bolan. |
»Ali nima | dan | dvanajst ur? |
»Naš | prijatelj | Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« |
»Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj | brat | ne bil umrl; a tudi zdaj vem, da ti |
»Tvoj | brat | bo vstal.« |
»Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj | brat | ne bil umrl.« |
votlina in pred njo je bil prislonjen | kamen | . |
»Gospod, ima že zadah, saj je že četrti | dan | .« |
In | umrli | je prišel ven. |
in roke je imel povezane s povoji in | obraz | ovit s prtom. |
»Kaj naj storimo, ker dela ta | človek | veliko znamenj. |
Eden | izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto | |
Kajfa, ki je bil tisto leto véliki | duhovnik | , jim je rekel: |
Za vas je bolje, da en | človek | umrje za ljudstvo in da ne propade |
umrje za ljudstvo in da ne propade ves | narod | .« |
rekel sam od sebe, ampak je kot véliki | duhovnik | tistega leta prerokoval, da mora Jezus |
Bližala pa se je velika noč, judovski | praznik | . |
večerjo; Marta je stregla, Lazar pa je bil | eden | izmed tistih, ki so bili z njim pri |
Juda Iškarijót, | eden | izmed njegovih učencev, ki ga je pozneje |
bili ubogi pri srcu, ampak ker je bil | tat | ; imel je namreč denarnico in je izmikal, |
Slovesni | vhod | v Jeruzalem |
In Izraelov | kralj | !« |
Glej, tvoj | kralj | prihaja in jezdi na osličjem mladiču.« |
menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj | služabnik | . |
Tedaj je prišel | glas | iz nebes: |
» | Angel | mu je odgovoril.« |
»Ta | glas | ni nastal zaradi mene, ampak zaradi |
Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo | vladar | tega sveta izgnan, in ko bom povzdignjen |
je spolnila beseda, ki jo je izrekel | prerok | Izaija: |
Sodil jih bo Jezusov | nauk | |
mojih besed, ima nad seboj sodnika: | nauk | , ki sem ga oznanil, ga bo sodil poslednji |
Med večerjo je | hudič | že vdihnil odločitev v srce Juda Iškarijóta, |
Resnično resnično vam povem: | služabnik | ni večji kot njegov gospodar in poslanec |
povem: služabnik ni večji kot njegov | gospodar | in poslanec ne večji kot tisti, ki |
služabnik ni večji kot njegov gospodar in | poslanec | ne večji kot tisti, ki ga je poslal. |
Če to veste, | blagor | vam, če boste to delali! |
‘Tisti, ki jé moj | kruh | , je vzdignil svojo peto proti meni.’ |
»Resnično resnično vam povem: | eden | izmed vas me bo izdal.« |
Eden | izmed njegovih učencev, tisti, ki ga | |
Ko je Juda vzel grižljaj, je šel | satan | vanj. |
Resnično resnično ti povem: | petelin | ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.« |
»Jaz sem | pot | , resnica in življenje. |
Duha resnice, ki ga | svet | ne more prejeti, ker ga ne vidi in |
Še malo in | svet | me ne bo več videl, vi pa me boste |
Mir | vam zapuščam, svoj mir vam dajem. | |
Ne dajem vam ga, kakor ga daje | svet | . |
veliko govoril z vami, kajti prihaja | vladar | tega sveta. |
Meni sicer ne more nič, vendar naj | svet | spozna, da ljubim Očeta in da delam |
sem prava vinska trta in moj Oče je | vinogradnik | . |
Ne imenujem vas več služabnike, ker | služabnik | ne vé, kaj dela njegov gospodar; vas |
ker služabnik ne vé, kaj dela njegov | gospodar | ; vas pa sem imenoval prijatelje, ker |
da greste in obrodite sad in da vaš | sad | ostane; in Oče vam bo dal, karkoli |
Svet | vas bo sovražil | |
»Če vas | svet | sovraži, védite, da je mene sovražil |
Če bi bili od sveta, bi vas | svet | kot svoje ljubil; ker pa niste od sveta, |
ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas | svet | sovraži. |
Služabnik | ni večji kakor njegov gospodar.’ | |
Služabnik ni večji kakor njegov | gospodar | .’ |
več videli, glede sodbe pa, ker je | vladar | tega sveta obsojen. |
vam povem: jokali in žalovali boste, | svet | pa se bo veselil. |
bolečin zavoljo veselja, ker se je | človek | rodil na svet. |
sem jo imel pri tebi, preden je bil | svet | . |
nobeden izmed njih se ni pogubil, edino | sin | pogubljenja, da se spolni Sveto pismo. |
Izročil sem jim tvojo besedo, | svet | pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, |
tebi, naj bodo tudi oni v nama, da bo | svet | veroval, da si me ti poslal. |
jo dal, ker si me ljubil, preden je | svet | nastal. |
Svet | te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal | |
Tam je bil | vrt | in stopil je vanj, sam in njegovi učenci. |
Tudi | izdajalec | Juda je vedel za ta kraj, ker se je |
Pri njih je stal tudi njegov | izdajalec | Juda. |
so ga najprej k Hanu; bil je namreč | tast | Kajfu, ki je bil tisto leto véliki |
Kajfu, ki je bil tisto leto véliki | duhovnik | . |
»Bolje je, da en | človek | umrje za ljudstvo.« |
Simon Peter in neki drugi | učenec | pa sta šla za Jezusom. |
Tisti | učenec | se je poznal z vélikim duhovnikom in |
Oni drugi | učenec | , ki se je poznal z vélikim duhovnikom, |
žerjavico, stali tam in se greli, ker je bil | mraz | . |
Véliki | duhovnik | sprašuje Jezusa |
Véliki | duhovnik | je tedaj vprašal Jezusa po njegovih |
Ko je to izrekel, je | eden | izmed služabnikov, ki je stal zraven, |
Eden | izmed služabnikov vélikega duhovnika, | |
izmed služabnikov vélikega duhovnika, | sorodnik | tistega, ki mu je Peter odsekal uho, |
Peter je spet zanikal; in takoj je | petelin | zapel. |
»Če ne bi bil | hudodelec | , bi ti ga ne bili izročili.« |
»Ti si judovski | kralj | ?« |
Tvoj | narod | in véliki duhovniki so te izročili |
»Torej si vendarle | kralj | ?« |
»Ti praviš, da sem | kralj | . |
Barába pa je bil | razbojnik | . |
»Pozdravljen, judovski | kralj | !« in ga tolkli po obrazu. |
»Poglejte, to je | človek | !« |
Zato ima večji | greh | tisti, ki ti me je izročil.« |
»Če tega oprostiš, nisi cesarjev | prijatelj | . |
»Poglejte, to je vaš | kralj | !« |
»Jezus | nazaréjec | , judovski kralj.« |
»Jezus nazaréjec, judovski | kralj | .« |
Ta | napis | je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, |
napis je bralo veliko Judov, ker je bil | kraj | , kjer so Jezusa križali, blizu mesta |
Judovski | kralj | ,’ ampak da je on rekel: ‘ |
Judovski | kralj | sem.’« |
štiri dele, za vsakega vojaka po en | del | - in suknjo. |
»Žena, glej, tvoj | sin | !« |
In od tiste ure jo je | učenec | vzel k sebi. |
Vojak | prebode Jezusovo stran | |
Ker je bil | dan | pripravljanja in da ne bi ostala trupla |
sneli, kajti tisto soboto je bil velik | praznik | . |
mrtev, mu niso strli nog, temveč je | eden | izmed vojakov s sulico prebodel stran |
Jezusov | pogreb | |
Potlej je Jožef iz Arimatéje, Jezusov | učenec | , toda iz strahu pred Judi naskrivaj, |
križan, pa je bil vrt in na vrtu nov | grob | , v katerega ni bil pokopan še nihče. |
Ker je bil | grob | blizu, sta zaradi judovskega dneva |
navsezgodaj, še v temi, h grobu in vidi, da je | kamen | odvaljen od groba. |
Peter in oni drugi | učenec | sta se odpravila na pot in šla h grobu. |
Skupaj sta tekla, vendar je oni drugi | učenec | Petra prehitel in prvi prišel h grobu. |
Tedaj je vstopil tudi oni drugi | učenec | , ki je prvi prišel h grobu; videl je |
Sedela sta | eden | pri vzglavju in eden pri znožju, kjer |
Sedela sta eden pri vzglavju in | eden | pri znožju, kjer je bilo položeno Jezusovo |
Mislila je, da je | vrtnar | , in mu rekla: |
» | Mir | vam bodi!« |
» | Mir | vam bodi! |
» | Mir | vam bodi!« |
Blagor | tistim, ki niso videli, a so verovali!« | |
Namen | knjige | |
DODATEK | Jezus se prikaže sedmim učencem | |
Učenec | , ki ga je Jezus ljubil, reče tedaj | |
»Simon, Janezov | sin | , ali me ljubiš bolj kakor tile?« |
»Simon, Janezov | sin | , ali me ljubiš?« |
»Simon, Janezov | sin | , ali me imaš rad?« |
Jezus in | učenec | , ki ga je Jezus ljubil |
je obrnil in videl, da gre za njima | učenec | , ki ga je Jezus ljubil in se je pri |
med brati razširila govorica, da ta | učenec | ne bo umrl. |
To je | učenec | , ki o tem pričuje in je to napisal, |
popisali drugo za drugim, mislim, da ves | svet | ne bi mogel obseči knjig, ki bi jih |
Uvod | ||
Jezusov | vnebohod | |
je vzdignil pred njihovimi očmi in | oblak | ga je zastrl njihovim pogledom. |
Tomaž, Bartolomej in Matej, Alféjev | sin | Jakob in Simon Gorečnik in Jakobov |
Jakob in Simon Gorečnik in Jakobov | sin | Juda. |
po Davidovih ustih o Judu: postal je | vodnik | tistih, ki so zgrabili Jezusa. |
Eden | od njih mora biti z nami priča njegovega | |
In žrebali so, | žreb | pa je določil Matija in pridružili |
Prihod | Svetega Duha | |
Ko je prišel binkoštni | dan | , so bili vsi zbrani na istem kraju. |
Nenadoma je nastal z neba | šum | , kot bi se bližal silovit vihar, in |
neba šum, kot bi se bližal silovit | vihar | , in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. |
razdelili, in nad vsakim je obstal po | eden | . |
Sonce se bo spremenilo v temo in | mesec | v kri, preden sine véliki in sijajni |
preden sine véliki in sijajni Gospodov | dan | . |
razveselilo moje srce in vzdrhtel je moj | jezik | . |
Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov | grob | je med nami do današnjega dne. |
Ker je bil | prerok | , je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, |
Vse pa je v duši navdajal | strah | , zakaj po apostolih se je dogajalo |
Gospod pa jim je vsak | dan | pridruževal take, ki so našli odrešenje. |
Ko je | mož | videl, da nameravata Peter in Janez |
nameravata Peter in Janez stopiti v | tempelj | , ju je prosil miloščine. |
Mož | ju je napeto gledal, če bo kaj dobil. | |
Mož | pa se je držal Petra in Janeza, zato | |
In ker je | mož | , ki ga vidite in poznate, veroval v |
so k njima pristopili duhovniki in | poveljnik | templja in saduceji. |
Bili so tam véliki | duhovnik | Hana, Kajfa, Janez, Aleksander in vsi |
V njegovem imenu stoji ta | človek | zdrav pred vami |
‘ | kamen | , ki ste ga vi zidarji zavrgli, a je |
zidarji zavrgli, a je postal vogelni | kamen | .’ |
»Po njima se je zgodil očiten | čudež | . |
Da pa se ne bi | glas | o tem še bolj raznesel med ljudstvom, |
spričo tega, kar se je zgodilo; zakaj | človek | , ki je bil tako čudežno ozdravljen, |
In ko so odmolili, se je potresel | prostor | , kjer so bili zbrani; in vsi so bili |
Tudi Jožef, | levít | , po rodu s Cipra, ki so ga apostoli |
klicali Bárnaba (to v prevodu pomeni » | sin | tolažbe«), je prodal njivo in prinesel |
Toda | mož | po imenu Hananíja je z ženo Safíro |
njegova žena je vedela za to; drugi | del | pa je prinesel in položil k nogam apostolov. |
»Hananíja, zakaj je | satan | napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu |
si lagal Svetemu Duhu in si pridržal | del | izkupička od zemljišča? |
In ko si ga prodal, ali ti ni bil | denar | na voljo? |
polni nevoščljivosti dvignili véliki | duhovnik | in njegovi somišljeniki iz ločíne saducejev. |
Toda Gospodov | angel | je ponoči odprl vrata ječe, popeljal |
Medtem se je véliki | duhovnik | sešel s svojimi somišljeniki ter sklical |
Ko so | poveljnik | templja in véliki duhovniki slišali |
Tedaj je odšel | poveljnik | s stražarji in privedel apostole, vendar |
In véliki | duhovnik | jih je zasliševal: |
Toda v zboru je vstal | farizej | z imenom Gamáliel, učitelj postave, |
je vstal farizej z imenom Gamáliel, | učitelj | postave, ki je med vsemi ljudmi užival |
Zakaj če sta njihov | načrt | in njihovo početje od ljudi, bosta |
Štefan | pa je bil poln milosti in moči in je | |
»Ta | človek | kar naprej govori zoper ta sveti kraj |
ga, kako je rekel, da bo tisti Jezus | nazaréjec | razdejal ta kraj in spremenil običaje, |
pogled v Štefana in videli, da je njegov | obraz | tak kakor angelov. |
Štefanov | govor | |
Véliki | duhovnik | je vprašal: |
Štefan | je odgovoril: | |
Faraon | ga je postavil za upravitelja nad Egiptom | |
dal Jožef prepoznati svojim bratom in | faraon | je spoznal Jožefov rod. |
Bolj ko se je bližal | čas | obljube, ki jo je Bog dal Abrahamu, |
dokler ni nad Egiptom zavladal drug | kralj | , ki ni poznal Jožefa. |
Toda | mož | , ki je storil krivico sosedu, ga je |
je Mojzes zbežal in se naselil kot | tujec | v midjánski deželi; tam sta se mu rodila |
v puščavi ob Sínajski gori prikazal | angel | v plamenu gorečega grma. |
Tedaj pa se je zaslišal Gospodov | glas | : |
Sezuj si sandale z nog, zakaj | kraj | , kjer stojiš, je sveta zemlja! |
izdelku človeških rok, kakor pravi | prerok | : |
‘Nebo mi je | prestol | , govori Gospod, in zemlja podnožnik |
je prestol, govori Gospod, in zemlja | podnožnik | mojih nog. |
Kje bo | kraj | mojega počitka? |
Štefan | pa je poln Svetega Duha uprl pogled | |
Čarodej | Simon | |
V mestu je živel | mož | po imenu Simon, čarodej, ki je vzbujal |
mestu je živel mož po imenu Simon, | čarodej | , ki je vzbujal začudenje med prebivalstvom |
»Pojdi v pogubo, ti in tvoj | denar | , če misliš, da si božji dar lahko kupiš |
Filip in etiopski | evnuh | |
Gospodov | angel | je govoril Filipu z besedami: |
In glej, etiopski | evnuh | , dvorjan etiopske kraljice kandáke, |
In glej, etiopski evnuh, | dvorjan | etiopske kraljice kandáke, ki je upravljal |
Odlomek | iz svetega spisa, ki ga je bral, se | |
Evnuh | je ogovoril Filipa in rekel: | |
»Prosim te, o kom govori tu | prerok | ? |
naprej, sta prišla do neke vode in | evnuh | je rekel: |
Vêlel je ustaviti voz, oba, Filip in | evnuh | , sta stopila v vodo in Filip ga je |
Evnuh | ga ni več videl; šel je veselo naprej | |
Glas | pa je odgovoril: | |
V Damasku je bil neki | učenec | z imenom Hananíja. |
Glej, ta | človek | moli in v prikazni je videl moža z |
» | Brat | Savel! |
»Ali ni ta | človek | v Jeruzalemu hotel iztrebiti tiste, |
se ga bali in mu niso verjeli, da je | učenec | . |
V Cezaréji je živel | mož | z imenom Kornelij, stotnik kohorte, |
Cezaréji je živel mož z imenom Kornelij, | stotnik | kohorte, ki se je imenovala italska. |
razločno videl, kako prihaja k njemu božji | angel | , ki ga je ogovoril: |
Angel | mu je rekel: | |
In zdaj pošlji nekaj | mož | v Jópo, da ti pripeljejo Simona, ki |
Ko je | angel | , ki mu je to govoril, odšel, je Kornelij |
In do njega je prišel | glas | : |
Glas | pa mu je drugič rekel: | |
» | Stotnik | Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, |
»Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ | mož | , ki uživa ugled pri vsem judovskem |
Tudi jaz sem samo | človek | .« |
»Dobro veste, da je zoper postavo, če se | človek | judovskega rodu druži ali shaja s človekom |
svoji hiši in glej, predme je stopil | mož | v belem oblačilu in mi rekel: ‘ |
Petrov | govor | v Kornelijevi hiši |
s Petrom, so se čudili, kako da se | dar | Svetega Duha razliva tudi na pogane; |
Glas | z neba pa je spet odgovoril: ‘ | |
Med njimi pa je bilo tudi nekaj | mož | s Cipra in iz Ciréne, ki so po prihodu |
Glas | o njih je prišel do ušes jeruzalemske | |
Bil je dober | človek | , poln Svetega Duha in vere. |
Vstal je | eden | izmed njih, po imenu Agab, in z močjo |
V tistem času se je | kralj | Heród namenil, da udari po nekaterih |
In glej, Gospodov | angel | je stopil k njemu in svetloba je oblila |
Angel | je Petra sunil v bok, ga prebudil in | |
Nato mu je | angel | rekel: |
sta na prosto in hodila po ulici; in | angel | je nenadoma izginil. |
»Njegov | angel | je.« |
zdanilo, je zavladal med vojaki nemajhen | preplah | : |
»Božji | glas | je to in ne človeški.« |
V hipu pa ga je udaril Gospodov | angel | , ker ni dal Bogu časti. |
Ciréne, Manaén, ki je bil v mladosti | vrstnik | četrtnega oblastnika Heróda, in Savel. |
prokonzula Sergija Pavla, ki je bil bister | mož | . |
Toda Elíma, ‘ | vražar | ’, to namreč v prevodu pomeni njegovo |
poln vseh zvijač in vse hudobije, ti | sin | hudičev, sovražnik vse pravičnosti! |
zvijač in vse hudobije, ti sin hudičev, | sovražnik | vse pravičnosti! |
In v hipu sta ga zagrnila | mrak | in tema, tipal je naokrog in iskal, |
Ko je | prokonzul | videl, kaj se je zgodilo, je veroval; |
veroval; tako ga je prevzel Gospodov | nauk | . |
Ti si moj | sin | , danes sem te rodil.’ |
Ko se je | zbor | razšel, je veliko Judov in pobožnih |
Med mestnim prebivalstvom je nastal | razdor | : eni so držali z Judi, drugi z apostoloma. |
V Listri je živel | mož | , ki ni imel moči v nogah; bil je že |
In | mož | je poskočil in hodil. |
Svečenik | Zevsovega svetišča, ki je bilo pred | |
prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak | narod | hodil svoja pota. |
Zbor | apostolov v Jeruzalemu | |
Tam je živel | učenec | z imenom Timótej, sin Judinje, ki je |
Tam je živel učenec z imenom Timótej, | sin | Judinje, ki je sprejela vero, njegov |
Judinje, ki je sprejela vero, njegov | oče | pa je bil Grk. |
so namreč vedeli, da je bil njegov | oče | Grk. |
Prihod | v Filípe | |
reki, ker smo domnevali, da je tam | prostor | za molitev. |
In pri priči jo je | duh | zapustil. |
Ječar | je izpolnil ukaz in ju vrgel v najbolj | |
Iznenada pa je nastal silen | potres | , tako da se je ječa v temeljih zamajala; |
Ječar | se je prebudil. | |
Ječar | je zahteval luč in planil noter. | |
Ječar | je te besede sporočil Pavlu: | |
cesarjevimi postavami in trdijo, da je | kralj | nekdo drug - Jezus.« |
»Le kaj bi neki rad povedal ta | kvasač | ?« |
»Verjetno je | glasník | kakih tujih božanstev.« |
bi lahko zvedeli, kakšen je ta novi | nauk | , ki ga oznanjaš? |
je v njem, on, ki je neba in zemlje | gospodar | , ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila |
pred kratkim prišel iz Italije, ker je | cesar | Klávdij ukazal, da se morajo vsi Judje |
Krísp, | načelnik | shodnice, je z vso svojo hišo sprejel |
Ko pa je bil Galíon cesarski | namestnik | v Aháji, so se Judje kakor en mož dvignili |
namestnik v Aháji, so se Judje kakor en | mož | dvignili zoper Pavla, ga privlekli |
»Ta | človek | zavaja ljudi, da bi častili Boga tako, |
sami: v teh zadevah jaz ne maram biti | sodnik | .« |
Neki Skevá, ki je bil judovski véliki | duhovnik | , je imel sedem sinov; tudi ti so to |
Toda hudobni | duh | jim je odgovoril: |
In | človek | , v katerem je bil hudobni duh, je planil |
In človek, v katerem je bil hudobni | duh | , je planil nanje, jih vse obvladal |
Neki | zlatar | z imenom Demétrij je izdeloval srebrne |
Dobro veste, da je naša dejavnost | vir | naše blaginje. |
Tudi | tempelj | vélike boginje Artémide bo izgubil |
vsa naša provinca in ves obljudeni | svet | .« |
Jud, se je iz vseh grl dvignil en sam | krik | , ki skoraj dve uri ni ponehal: |
Nazadnje je mestni | pisar | množico pomiril z besedami: |
Ko se je | nemir | polegel, je Pavel sklical učence in |
Spremljali so ga Sópater, Pirov | sin | iz Beróje, Aristárh in Sekúndus iz |
Pavlov poslovilni | obisk | v Troádi |
nameraval naslednji dan odpotovati, se je | pogovor | zavlekel do polnoči. |
Na oknu je sedèl | mladenič | , po imenu Evtih, ki je med Pavlovim |
Nastal je velik | jok | , vrgli so se Pavlu okrog vratu in ga |
Tiru, kamor je bil namenjen ladijski | tovor | . |
hišo oznanjevalca Filipa, ki je bil | eden | izmed sedmerih, in ostali pri njem. |
Tedaj je prišel iz Judeje | prerok | z imenom Agab. |
naj bi prenočevali; bil je s Cipra in | učenec | iz prvih časov. |
»Ali vidiš, | brat | , koliko deset tisočev Judov je sprejelo |
Tu je | človek | , ki vsepovsod vse ljudi uči proti ljudstvu, |
so ga nameravali ubiti, tedaj pa je | poveljnik | kohorte zvedel, da je po vsem Jeruzalemu |
da je po vsem Jeruzalemu izbruhnil | nemir | . |
Tedaj se mu je | poveljnik | približal, ga dal prijeti in ga ukazal |
»Kdo je ta | človek | ? |
V množici so vpili | eden | to, drugi drugo, tako da poveljnik |
vpili eden to, drugi drugo, tako da | poveljnik | zaradi zmešnjave ni mogel ugotoviti |
Pavlov | zagovor | |
Grško znaš?« je vprašal | poveljnik | . |
»Jud sem iz Tarza v Kilíkiji, | meščan | mesta, ki ni brez slovesa. |
Véliki | duhovnik | in vse starešinstvo lahko potrdita, |
Jaz sem Jezus | nazaréjec | , ki ga ti preganjaš.’ |
Damasku je živel neki Hananíja, pobožen | mož | , ki se je držal postave in užival velik |
Brat | Savel, odpri oči!’ | |
Pavel in rimski | poveljnik | |
jih metali v zrak, da se je dvigal | prah | . |
Poveljnik | je ukazal, naj ga odpeljejo v vojašnico; | |
dovoljeno bičati človeka, ki je rimski | državljan | in ni bil niti obsojen?« |
Stotnik | je odhitel k poveljniku in mu sporočil, | |
Ta | človek | je vendar rimski državljan!« |
Ta človek je vendar rimski | državljan | !« |
Poveljnik | je prišel k Pavlu in ga vprašal: | |
»Povej mi: ali si res rimski | državljan | ?« |
Poveljnik | mu je rekel: | |
Tudi | poveljnik | se je zbal, ko je zvedel, da je dal |
je dal zvezati človeka, ki je rimski | državljan | . |
Poveljnik | pa je hotel zanesljivo zvedeti, česa | |
se zberejo véliki duhovniki in ves | zbor | starešin. |
Ob tem je véliki | duhovnik | Hananíja ukazal tistim, ki so stali |
»Tebe bo Bog udaril, ti pobeljeni | zid | !« mu je rekel Pavel. |
»Nisem vedel, bratje, da je véliki | duhovnik | . |
Jaz sem | farizej | , sin farizejev! |
Jaz sem farizej, | sin | farizejev! |
Ob teh njegovih besedah se je vnel | prepir | med farizeji in saduceji in množica |
Kaj, če mu je govoril | duh | ali angel?« |
Kaj, če mu je govoril duh ali | angel | ?« |
Prepir | je postajal vse bolj vroč. | |
Poveljnik | se je zbal, da ne bi Pavla raztrgali. | |
Zato je ukazal, naj pride | oddelek | vojakov. |
» | Pogum | ! |
Stotnik | ga je vzel s sabo, ga peljal k poveljniku | |
» | Jetnik | Pavel me je poklical in prosil, naj |
Poveljnik | je fanta prijel za roko, se z njim | |
Poveljnik | je fantu naročil: | |
Zvedel sem, da je rimski | državljan | , zato sem z vojsko posegel vmes in |
Čez pet dni je prišel tja véliki | duhovnik | Hananíja z nekaj starešinami in z nekim |
Odkrili smo, da je ta | človek | kuga, da neti nemire med vsemi Judi |
nemire med vsemi Judi po svetu in da je | kolovodja | ločíne nazaréjcev. |
Ko mu je | namestnik | namignil, je Pavel odgovoril z besedami: |
vaši zadevi bom razsodil, ko pride | poveljnik | Lízija.« |
odpotujejo z mano,« je rekel, »in če ima | mož | kaj slabega na vesti, ga lahko obtožijo.« |
Čez nekaj dni sta prišla | kralj | Agrípa in Bereníka v Cezaréjo na vljudnostni |
kakega človeka izročali, dokler se | obtoženec | ni soočil s tožitelji in dokler ni |
» | Kralj | Agrípa in vi vsi, ki ste z nami tu |
pripeljejo sèm pred vas, zlasti predte, | kralj | Agrípa, da bi po zaslišanju vedel, |
očitajo, danes zagovarjam pred tabo, | kralj | Agrípa, ker temeljito poznaš vse judovske |
naši najstrožji verski ločíni, kot | farizej | . |
ravno zaradi tega upanja tožijo, o | kralj | . |
poti tja sem opoldne zagledal luč, o | kralj | , svetlejšo od sončne svetlobe, ki je |
Zato, | kralj | Agrípa, nisem mogel biti neposlušen |
Kralj | se na to razume, in ker zaupam vanj, | |
Ali verjameš prerokom, | kralj | Agrípa? |
malo, pa me boš prepričal, da postanem | kristjan | .« |
Kralj | in namestnik sta vstala, prav tako | |
Kralj in | namestnik | sta vstala, prav tako tudi Bereníka |
»Ta | človek | ne dela nič takega, da bi zaslužil |
Tam je | stotnik | našel ladjo, ki je plula iz Aleksandríje |
Ker nam je | veter | nagajal, smo jadrali za Kreto mimo |
Toda | stotnik | je bolj zaupal krmarju in ladijskemu |
Vihar | na morju | |
Začel je pihljati rahel južni | veter | in mislili so že, da se jim je načrt |
veter in mislili so že, da se jim je | načrt | posrečil: dvignili so sidra in pluli |
Toda kmalu je od otoka planil orkanski | veter | , ki se imenuje evrakílon. |
planil orkanski veter, ki se imenuje | evrakílon | . |
Ker nas je | vihar | silovito premetaval, so naslednji dan |
Zakaj nocoj je stopil k meni | angel | Boga, ki mu pripadam in služim, in |
»Danes je že štirinajsti | dan | , odkar čakate brez jedi in se ne dotaknete |
Nikomur od vas se ne bo | las | izgubil z glave.« |
Vsem se je vrnil | pogum | , tako da so tudi sami segli po hrani. |
Brodolom | ||
na greben, tako da je ladja nasedla: | premec | se je zagozdil in ostal nepremičen, |
Stotnik | pa je hotel rešiti Pavla, zato jim | |
rešili na suho, smo zvedeli, da se | otok | imenuje Malta. |
»Ta | človek | je gotovo morilec: rešil se je iz morja, |
»Ta človek je gotovo | morilec | : rešil se je iz morja, zdaj pa mu Pravičnost |
»To je | bog | !« |
tega kraja so bila zemljišča; njihov | lastnik | je bil prvak otoka, z imenom Públij. |
bila zemljišča; njihov lastnik je bil | prvak | otoka, z imenom Públij. |
Públijev | oče | je prav tedaj ležal bolan, dajala sta |
se je zahvalil Bogu in zrasel mu je | pogum | . |
Sklep | ||
Pozdrav | ||
Pavel, | služabnik | Kristusa Jezusa, poklican za apostola, |
poklicani k svetosti, milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa |
zahvaljujem svojemu Bogu za vas vse, ker gre | glas | o vaši veri po vsem svetu. |
Dolžnik | sem, tako Grkom kakor barbarom, tako | |
Zato si neopravičljiv, o | človek | , ki sodiš, kdorkoli že si. |
Mar misliš, o | človek | , ki sodiš tiste, ki počenjajo takšne |
Juda, potem nad Grka; slava, čast in | mir | pa nad vsakogar, ki dela dobro, najprej |
je boljše, če si prepričan, da si | vodnik | slepim, luč tistim, ki so v temi, |
slepim, luč tistim, ki so v temi, | vzgojitelj | neukih, učitelj preprostih, ker imaš |
tistim, ki so v temi, vzgojitelj neukih, | učitelj | preprostih, ker imaš v postavi vodilo |
pokaže, da je Bog resnicoljuben, vsak | človek | pa lažniv, kakor je pisano: |
kako me zadeva obsodba, češ da sem | grešnik | ? |
Njihovo grlo je odprt | grob | , s svojimi jeziki pletejo zvijače, |
zvijače, pod njihovimi ustnicami je kačji | strup | , usta so jim polna kletev in grenkobe. |
tistim, ki so pod postavo, da bi vsak | jezik | umolknil in bi se ves svet priznal |
bi vsak jezik umolknil in bi se ves | svet | priznal krivega pred Bogom. |
Zakaj noben | človek | se ne bo opravičil pred njim z deli |
Kje je torej | razlog | za ponašanje? |
Menimo namreč, da | človek | doseže opravičenje po veri, neodvisno |
Abrahamov | zgled | |
torej rekli, da je dosegel Abraham, naš | praoče | , po telesu? |
» | Blagor | tistim, ki so jim hudobije odpuščene |
odpuščene in njihovi grehi pokriti; | blagor | človeku, ki mu Gospod ne prišteva greha.« |
To pa zato, da bi postal | oče | vseh neobrezanih, ki verujejo, da bi |
Obenem pa naj bi postal tudi | oče | obrezanih, in sicer tistih, ki niso |
po stopinjah vere, ki jo je imel naš | oče | Abraham, preden je bil obrezan. |
iz vere Abrahama, ki je pred Bogom | oče | nas vseh, kakor je pisano: |
proti upanju in veroval, da bo postal | oče | mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: |
Kakor je torej po enem človeku prišel | greh | na svet in po grehu smrt in je tako |
na vse ljudi, ker so vsi grešili ...; | greh | je bil namreč na svetu, preden je nastopila |
In čeprav se | greh | ne prisoja, če ni postave, je vendar |
mnoge milost, ki prihaja od Boga, in | dar | , ki prihaja od enega človeka, Jezusa |
Postava pa je nastopila zato, da bi se | greh | pomnožil. |
Toda, kjer se je pomnožil | greh | , se je še veliko bolj pomnožila milost, |
milost, da bi prav tako, kakor je | greh | kraljeval s smrtjo, po našem Gospodu |
Dobro vemo, da je bil naš | stari | človek križan z njim vred, da bi bilo |
Dobro vemo, da je bil naš stari | človek | križan z njim vred, da bi bilo telo |
vašem umrljivem telesu ne kraljuje | greh | , tako da bi se vdajali njegovim poželenjem. |
Zakaj | greh | ne bo več gospodoval nad vami, saj |
Toda kakšen | sad | ste imeli takrat od dejanj, ki se jih |
Plačilo za greh je namreč smrt; | dar | pa, ki ga milostno daje Bog, je večno |
vezana na moža, dokler ta živi; če pa | mož | umrje, je oproščena postave, ki jo |
torej gre z drugim moškim, dokler njen | mož | živi, bo veljala za prešuštnico; če |
bo veljala za prešuštnico; če pa ji | mož | umre, je oproščena postave, tako da |
Postava in | greh | |
Je mar postava | greh | ? |
Ob tej zapovedi je | greh | sprostil v meni vsakršne strasti; zakaj |
vsakršne strasti; zakaj če ni postave, je | greh | mrtev. |
Ko pa je prišla zapoved, je | greh | oživel in jaz sem umrl; izkazalo se |
Greh | , ki je ob zapovedi dobil povod, me | |
Pač pa je to postal | greh | . |
Da bi se izkazal kot | greh | , mi je po tem, kar je dobro, povzročil |
Zaradi zapovedi naj bi se | greh | pokazal v svoji čezmerni grešnosti. |
Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak | greh | , ki prebiva v meni. |
nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak | greh | , ki prebiva v meni. |
Kot notranji | človek | namreč z veseljem soglašam z božjo |
Jaz | nesrečnež | ! |
podobi grešnega mesa; da bi zmagal | greh | , je obsodil greh v mesu. |
Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, | duh | pa je življenje zaradi opravičenja. |
podobni njegovemu Sinu, da bi bil ta | prvorojenec | med mnogimi brati. |
ali lakota, nagota ali nevarnost ali | meč | ? |
je bilo rečeno, - da bi ostal božji | načrt | po izvolitvi, ker se ne opira na dela, |
O | človek | , kdo si vendar ti, da bi se prerekal |
Mar | lončar | ne razpolaga z glino tako, da lahko |
kakor peska ob morju, se bo rešil samo | ostanek | : zakaj Gospod bo temeljito in naglo |
Izrael in | evangelij | |
Zakaj | konec | postave je Kristus, zato se daje pravičnost |
» | Človek | , ki se ravna po njej, bo živel od nje.« |
»Njihov | glas | se je razlegal po vsej zemlji in njihove |
da boste ljubosumni na narod, ki ni | narod | , da se boste jezili na nerazumno ljudstvo.« |
Izraelov | ostanek | |
Saj sem tudi jaz Izraelec, Abrahamov | potomec | , iz Bénjaminovega rodu. |
Toda kaj mu odgovori božji | glas | ? |
tako se je tudi v sedanjem času rešil | ostanek | , ki je bil odbran po milosti. |
otemnijo, da ne bodo videli, in njihov | hrbet | za zmeraj upogni!« |
Če pa je njihov | padec | postal bogastvo za svet in njihovo |
Kolikor sem | apostol | za pogane, častno spolnjujem svojo |
Mar ne | prehod | od smrti k življenju? |
Če je | kvas | svét, bo sveto tudi testo; in če je |
skrivnosti, da se ne bi imeli za pametne: | del | Izraela se je zakrknil, dokler ne pristopijo |
»S Síona bo prišel | rešitelj | , odvrnil bo brezbožnost od Jakoba; |
Kdor je | predstojnik | , naj ga odlikuje vestnost. |
»Če je tvoj | sovražnik | lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu |
Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur | davek | , pristojbino, komur pristojbina, strah, |
pristojbino, komur pristojbina, strah, komur | strah | , čast, komur čast. |
Kristusov | dan | se bliža |
Noč se je pomaknila naprej in | dan | se je približal. |
mano upognilo vsako koleno in vsak | jezik | bo slavil Boga.« |
Če je torej tvoj | brat | vznemirjen zaradi tega, kar ješ, ne |
ni jed in pijača, marveč pravičnost, | mir | in veselje v Svetem Duhu. |
delati karkoli, ob čemer se utegne tvoj | brat | pohujšati. |
Blagor | tistemu, ki ne obsoja sam sebe v tem, | |
Karkoli pa ne izvira iz prepričanja, je | greh | . |
Bog, | vir | potrpežljivosti in tolažbe, pa vam |
Evangelij | je za Jude in za pogane | |
Pravim namreč, da je Kristus postal | služabnik | obreze, da bi dokazal božjo verodostojnost |
Po njej sem | služabnik | Kristusa Jezusa med pogani in opravljam |
Pavlov | načrt | , da obišče Rim |
Glas | o vaši poslušnosti je prodrl povsod. | |
Pozdravlja vas moj | sodelavec | Timótej in moji rojaki Lúkij, Jázon |
Pozdravlja vas mestni | blagajnik | Erást ter brat Kvart. |
Pozdravlja vas mestni blagajnik Erást ter | brat | Kvart. |
Pozdrav | in zahvala | |
Pavel, po božji volji poklican | apostol | Kristusa Jezusa, in brat Sostén božji |
poklican apostol Kristusa Jezusa, in | brat | Sostén božji Cerkvi v Korintu. |
svojem ali našem kraju: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa |
govorniške spretnosti, da Kristusov | križ | ne bi zgubil svoje moči. |
Kje je | modrijan | , kje je pismouk, kje je učenjak tega |
Kje je modrijan, kje je | pismouk | , kje je učenjak tega sveta? |
je modrijan, kje je pismouk, kje je | učenjak | tega sveta? |
da se pred Bogom ne bi ponašal noben | človek | . |
Te ni spoznal noben | mogočnik | tega sveta. |
Posvetni | človek | pa ne sprejema tega, kar prihaja iz |
Duhovni | človek | pa presoja vse, le njega ne presoja |
Sodelavec | za Boga | |
dokler sta med vami nevoščljivost in | prepir | ? |
zalival, Bog pa je dajal rast, tako da ni | nič | tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, |
tako da ni nič tisti, ki sadi, in | nič | tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje |
milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder | stavbenik | položil temelj, drug pa zida naprej. |
dan, ker se bo razodel z ognjem, in | ogenj | bo preskusil, kakšno je delo tega ali |
Mar ne veste, da ste božji | tempelj | in da božji Duh prebiva v vas |
Če pa kdo božji | tempelj | podira, bo Bog njega uničil. |
Božji | tempelj | je namreč svet, in to ste vi |
Pavel, Apólo, Kéfa, | svet | , življenje in smrt, sedanjost in prihodnost. |
Moj | sodnik | je namreč Gospod. |
da bi se na nama naučili, kaj pomeni | pregovor | : |
Postali smo kakor smeti sveta, kakor | odpadek | vseh, do tega trenutka. |
sklenil: ko bomo zbrani vi in moj | duh | , bom tega, ki to počne, v môči našega |
Mar ne veste, da | ščepec | kvasu prekvasi vse testo! |
s takim, ki se ima za brata, pa je | nečistnik | ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec |
se ima za brata, pa je nečistnik ali | lakomnik | ali malikovalec ali obrekljivec ali |
brata, pa je nečistnik ali lakomnik ali | malikovalec | ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. |
nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali | obrekljivec | ali pijanec ali ropar. |
ali malikovalec ali obrekljivec ali | pijanec | ali ropar. |
malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali | ropar | . |
Pa se pravda celo | brat | z bratom, in še pred neverniki! |
Jedi so za trebuh in | trebuh | je za jedi. |
pa se z Gospodom druži, je z njim en | duh | . |
Vsak | greh | , ki ga stori človek, je zunaj telesa; |
Vsak greh, ki ga stori | človek | , je zunaj telesa; kdor pa nečistuje, |
je vaše telo, ki ga imate od Boga, | tempelj | Svetega Duha, ki je v vas |
Zakon | ||
Mož | naj ženi izpolni dolžnost, prav tako | |
oblasti nad svojim telesom, marveč | mož | , enako pa tudi mož nima oblasti nad |
telesom, marveč mož, enako pa tudi | mož | nima oblasti nad svojim telesom, marveč |
zaradi vajine zdržnosti ne bi skušal | satan | . |
To pa velja kot privolitev, ni pa | ukaz | . |
vsak ima svoj milostni dar od Boga, | eden | takó, drugi takó. |
Tudi | mož | naj žene ne odpušča. |
Drugim pravim jaz, ne Gospod: če ima kak | brat | neverno ženo in je ta voljna živeti |
Neverni | mož | je namreč posvečen po ženi in neverna |
Brat | ali sestra v takih primerih nista suženjsko | |
žena, če boš rešila moža, ali kaj veš, | mož | , če boš rešil ženo. |
Si bil | suženj | , ko si bil poklican? |
postati svoboden, raje še živi kot | suženj | . |
Suženj | , ki ga je Gospod poklical, je namreč | |
Gospod poklical, je namreč Gospodov | osvobojenec | , in prav tako je tisti, ki ga je poklical |
poklical kot svobodnega, Kristusov | suženj | . |
sedanje stiske, da je torej dobro, če | človek | živi tako. |
To pa vam povem, bratje, da je | čas | kratek. |
Žena je vezana, dokler njen | mož | živi. |
Če pa | mož | umrje, je prosta. |
darovane malikom, pa vemo to: noben | malik | ne biva v svetu in noben bog; samo |
noben malik ne biva v svetu in noben | bog | ; samo Eden je. |
tvojega spoznanja propadel slabotni | brat | , ki pa je Kristus zanj umrl. |
Mar nisem | apostol | ! |
Če nisem | apostol | drugim, sem pa vendar vam. |
Vi ste namreč | pečat | mojega apostolstva v Gospodu. |
zaradi nas je bilo zapisano, da mora | orač | orati v upanju in mlatič upati na delež. |
zapisano, da mora orač orati v upanju in | mlatič | upati na delež. |
Čeprav sem neodvisen od vseh, sem vendar | služabnik | vseh, da bi jih čim več pridobil. |
tekališču, res vsi tečejo, da pa le | eden | dobi nagrado? |
Vsak | tekmovalec | naj se odpove vsemu, oni, da prejmejo |
nekateri izmed njih godrnjali in jih je | pokončevalec | uničil. |
Mar blagoslovljeni | kelih | zahvale ni udeležba pri Kristusovi |
Mar | kruh | , ki ga lomimo, ni udeležba pri Kristusovem |
Ker je en | kruh | , smo mi, ki nas je veliko, eno telo, |
kar se daruje malikom, da je morda | malik | sam nekaj? |
moškemu je glava Kristus, glava ženski je | moški | , glava Kristusu pa Bog. |
Vsak | moški | , ki moli ali prerokuje s pokrito glavo, |
si glavo pokrival, ker je podoba in | odsev | Boga. |
Ženska pa je | odsev | moškega. |
Ni namreč | moški | iz ženske, ampak ženska iz moškega, |
ampak ženska iz moškega, in ni bil | moški | ustvarjen zaradi ženske, temveč ženska |
namreč ženska izvira iz moškega, tako | moški | prejme življenje od ženske, vse je |
mudi pojesti svojo večerjo in je tako | eden | lačen, drugi pa že pijan. |
»Ta | kelih | je nova zaveza, sklenjena z mojo krvjo. |
Kje bi bil | sluh | , če bi bilo vse telo oko! |
Kje bi bil | vonj | , če bi bilo vse telo sluh! |
Kje bi bil vonj, če bi bilo vse telo | sluh | ! |
Ko bi bilo vse skupaj en sam | ud | , kje bi bilo telo! |
Če en | ud | trpi, trpijo z njim vsi udje, če je |
trpi, trpijo z njim vsi udje, če je en | ud | v časti, se z njim veselijo vsi udje. |
ste pa Kristusovo telo in vsak zase | ud | . |
jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem brneč | bron | ali zveneče cimbale. |
Ko sem bil | otrok | , sem govoril kakor otrok, mislil kakor |
Ko sem bil otrok, sem govoril kakor | otrok | , mislil kakor otrok, sodil kakor otrok. |
sem govoril kakor otrok, mislil kakor | otrok | , sodil kakor otrok. |
otrok, mislil kakor otrok, sodil kakor | otrok | . |
Ko pa sem postal | mož | , sem dal slovo temu, kar je otroškega. |
Če torej ne vem, kaj pomeni | glas | , bom za tistega, ki govori, tujec, |
pomeni glas, bom za tistega, ki govori, | tujec | , in tisti, ki govori, bo zame tujec. |
tujec, in tisti, ki govori, bo zame | tujec | . |
namreč molim z darom jezika, moli moj | duh | , toda moj razum ostane brez sadu. |
darom jezika, moli moj duh, toda moj | razum | ostane brez sadu. |
molitev v duhu, kako bo mogel preprost | človek | na tvojo zahvalno molitev reči »amen«, |
Zato | dar | jezikov ni znamenje za vernike, temveč |
bi vstopil kakšen neveren ali neuk | človek | , bi ga vsi opominjali in presojali. |
nekaj prispeva: ta pesem, oni nauk, | eden | razodetje, drugi dar jezika, tretji |
kvečjemu trije, in sicer po vrsti, | eden | pa naj razlaga. |
Vsi morete prerokovati, in sicer po | eden | , da se bodo vsi učili in vsi prejeli |
Če kdo misli, da je | prerok | ali da je navdihnjenec, naj spozna, |
Če kdo misli, da je prerok ali da je | navdihnjenec | , naj spozna, da je to, kar vam pišem, |
in nisem vreden, da bi se imenoval | apostol | , ker sem preganjal božjo Cerkev. |
Toda Kristus je vstal, | prvenec | tistih, ki so zaspali. |
vendar vsak po vrsti: najprej kot | prvenec | Kristus, potem pa tisti, ki bodo Kristusovi |
Kot zadnji | sovražnik | pa bo uničena smrt, zakaj |
Neumnež | ! | |
Toda drug je | sijaj | nebesnih, drug zemeljskih teles. |
Drug je | sijaj | sonca in drug sijaj lune, drug sijaj |
Drug je sijaj sonca in drug | sijaj | lune, drug sijaj zvezd. |
sijaj sonca in drug sijaj lune, drug | sijaj | zvezd. |
Prvi » | človek | « |
bitje,« poslednji Adam pa oživljajoč | duh | . |
Prvi | človek | je iz prsti, zemeljski, drugi človek |
človek je iz prsti, zemeljski, drugi | človek | je iz nebes. |
Želo smrti je | greh | , moč greha pa je postava. |
Gospodovem delu, ker veste, da vaš | trud | ni prazen v Gospodu. |
Prispevek | za svete | |
Sklepna prošnja in | pozdrav | |
bratje: vi veste, da je Stefanájeva hiša | prvenec | Aháje in da so se posvetili službi |
Pozdrav | z mojo, Pavlovo roko. | |
Pozdrav | ||
Pavel, po božji volji | apostol | Kristusa Jezusa, in brat Timótej božji |
božji volji apostol Kristusa Jezusa, in | brat | Timótej božji Cerkvi, ki je v Korintu, |
ki so po vsej Aháji: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa |
Naš | ponos | je v tem, kar govori naša vest, in |
odpustite in ga potolažite, da se tak | človek | morda ne bi pogreznil v preveliko žalost. |
pred Kristusom, da nas ne bi ukanil | satan | . |
Bogom smo namreč prijeten Kristusov | vonj | med tistimi, ki so na poti zveličanja, |
ki so na poti pogubljenja, za ene | vonj | po smrti, ki vodi v smrt, za druge |
po smrti, ki vodi v smrt, za druge | vonj | po življenju, ki vodi v življenje. |
zaradi tega neizmernega sijaja oni | sijaj | sploh ni sijaj. |
neizmernega sijaja oni sijaj sploh ni | sijaj | . |
Toda njihov | um | je otopel. |
je namreč Duh, kjer pa je Gospodov | duh | , tam je svoboda. |
Zaklad | v lončenih posodah | |
Če je pa naš | evangelij | zakrit, je zakrit za tiste, ki so na |
pogubljenja, za nevernike, ki jim je | bog | tega sveta zaslepil um, tako da jim |
Nasprotno, čeprav naš zunanji | človek | razpada, se naš notranji iz dneva v |
razpade naša zemeljska hiša, ki je le | šotor | , imamo v nebesih božjo zgradbo, hišo, |
Služabnik | sprave | |
Ker torej vemo, kaj je | strah | pred Gospodom, skušamo ljudi prepričevati. |
ljubezen nas sili k temu spoznanju, da je | eden | umrl za vse in so zato umrli vsi. |
Glejte, zdaj je | čas | milosti! |
Glejte, zdaj je | dan | rešitve! |
Tempelj | živega Boga | |
Kaj imata skupnega | vernik | in nevernik? |
Kaj imata skupnega vernik in | nevernik | ? |
nas je tlačilo: zunaj boji, znotraj | strah | . |
vse po resnici, tako se je tudi naš | ponos | na vas izkazal pred Titom za utemeljenega. |
Če gre za Tita, je moj | tovariš | in sodelavec za vas. |
Če gre za Tita, je moj tovariš in | sodelavec | za vas. |
Čeprav sem kot | govornik | šibek, pa nisem v spoznanju. |
to ni nič čudnega, saj si tudi sam | satan | nadeva krinko angela luči. |
Toda njihov | konec | bo po meri njihovih del. |
Pavel trpi kot | apostol | |
Poleg tega še vse, kar me | dan | na dan zaposluje, skrb za vse Cerkve. |
V Damasku je dal | namestnik | kralja Haréta zastražiti mesto Damaščanov, |
Vem tudi, da je bil ta | človek | vzet v nebesa - ali v telesu ali zunaj |
razodetij prevzel, mi je bil dan v telo | trn | , satanov angel, ki me tepe, da se ne |
prevzel, mi je bil dan v telo trn, satanov | angel | , ki me tepe, da se ne bi prevzel. |
Pozdrav | ||
Pavel, | apostol | ne po človeški pobudi ne po človeškem |
Cerkvam v Galatíji: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa |
Toda tudi če bi vam mi sami ali pa | angel | iz nebes oznanjal drugačen evangelij, |
ugajati še ljudem, ne bi bil Kristusov | služabnik | . |
Kako je Pavel postal | apostol | |
Evangelij | , ki sem ga oznanil, ne izvira od človeka. | |
ko so uvideli, da je bil meni zaupan | evangelij | za neobrezane, kakor je bil Petru za |
Kristusa in ne po delih postave, saj noben | človek | ne bo opravičen po delih postave. |
izkažemo za grešnike, je mar Kristus | služabnik | greha? |
se je zgodilo zato, da bi Abrahamov | blagoslov | prešel po Kristusu Jezusu k poganom |
zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel | zarod | , kateremu je bila dana obljuba, razglasili |
Kjer je samo | eden | , ni srednika. |
Bog pa je | eden | . |
Kristusovi, ste potemtakem Abrahamov | zarod | , po obljubi pa dediči. |
Mislim namreč takole: dokler je | dedič | še nedoleten, se nič ne razlikuje od |
nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je | gospodar | vsega, temveč je pod varuhi in oskrbniki |
oskrbniki vse do dne, ki ga je določil | oče | . |
Potemtakem nisi več | suženj | , temveč sin, če pa si sin, si tudi |
Potemtakem nisi več suženj, temveč | sin | , če pa si sin, si tudi dedič, kakor |
nisi več suženj, temveč sin, če pa si | sin | , si tudi dedič, kakor je hotel Bog. |
suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi | dedič | , kakor je hotel Bog. |
Potemtakem sem postal vaš | sovražnik | , ker sem vam govoril resnico? |
Toda | sin | , rojen iz dekle, se je rodil na ravni |
dekle, se je rodil na ravni narave, | sin | pa, rojen iz svobodne, na ravni obljube. |
sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je | suženj | s svojimi otroki vred. |
Zakaj veliko | otrok | bo imela zapuščena, več kakor tista, |
»Odpôdi deklo in njenega sina, zakaj | sin | dekle nikakor ne bo dedoval s sinom |
Zakaj meso si želi, kar je zoper duha, | duh | pa, kar je zoper meso. |
Sad | duha pa je: ljubezen, veselje, mir, | |
Sad duha pa je: ljubezen, veselje, | mir | , potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, |
Kar bo | človek | sejal, bo tudi žel. |
Sklepni | opomin | in blagoslov |
Sklepni opomin in | blagoslov | |
Jezusa Kristusa, po katerem je bil | svet | križan zame, jaz pa svetu. |
bodo živeli po tem pravilu, bodita | mir | in usmiljenje, kakor tudi nad božjim |
Pozdrav | ||
Pavel, po božji volji | apostol | Kristusa Jezusa, svetim, ki so v Efezu, |
zvestim v Kristusu Jezusu: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa |
Duhovni | blagoslov | v Kristusu |
Takšen je bil blagohotni | sklep | Očetove volje, da bi slavili veličastvo |
sledili poglavarju sil v ozračju; ta | duh | zdaj deluje v upornih ljudeh. |
ne iz svoje moči, ampak je to božji | dar | . |
Zakaj on je naš | mir | , on, ki je iz obeh napravil eno s tem, |
Vogelni | kamen | pa je sam Kristus Jezus, ki spopolnjuje |
celotno zgradbo, tako da raste v svet | tempelj | v Gospodu. |
Zato jaz, Pavel, | jetnik | Kristusa Jezusa za vas, pogane... mislim, |
Jezusu, in sicer po evangeliju, katerega | služabnik | sem postal po daru božje milosti, ki |
Opomin | k edinosti | |
Zatorej vas jaz, | jetnik | v Gospodu, opominjam, da živite, kakor |
duha z vezjo miru: eno telo in en | duh | , kakor ste tudi bili poklicani k enemu |
En Gospod, ena vera, en | krst | : en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi |
ne bomo več nedorasli otroci, ki jih | vpliv | človeške zvijačnosti hinavsko zavaja |
in sèm ter tja zanaša vsak nazorski | veter | . |
celotnega veziva, in vsak posamezni | ud | prispeva, kakor mu ustreza, tako da |
Dobro namreč védite tole: noben | nečistnik | ali nesramnež ali lakomnež, kar je |
namreč védite tole: noben nečistnik ali | nesramnež | ali lakomnež, kar je toliko kot malikovalec, |
tole: noben nečistnik ali nesramnež ali | lakomnež | , kar je toliko kot malikovalec, nima |
nesramnež ali lakomnež, kar je toliko kot | malikovalec | , nima dediščine v Kristusovem in božjem |
Sad | luči je namreč v vsakršni dobroti, | |
podrejene svojim možem kakor Gospodu, | mož | je namreč glava ženi, kakor je Kristus |
Zato bo | mož | zapustil očeta in mater in se navezal |
tem, kar bo naredil dobrega, bodisi | suženj | bodisi svobodnjak. |
naredil dobrega, bodisi suženj bodisi | svobodnjak | . |
veste, da je tako zanje, kakor za vas | gospodar | v nebesih in da ta gospodar ne dela |
za vas gospodar v nebesih in da ta | gospodar | ne dela razlike med ljudmi. |
Boj | proti zlu | |
upirati zvijačam, ki jih bo pletel | hudič | . |
Zakaj naš | boj | se ne bije proti krvi in mesu, ampak |
bo o vsem obvestil Tíhik, ljubljeni | brat | in zvesti služabnik v Gospodu. |
obvestil Tíhik, ljubljeni brat in zvesti | služabnik | v Gospodu. |
Mir | bratom ter ljubezen in vero od Boga | |
Pozdrav | ||
s škofi in diakoni: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa |
Zakaj živeti je zame Kristus in umreti | dobiček | . |
Po zunanjosti je bil kakor | človek | in je sam sebe ponižal tako, da je |
na zemlji in pod zemljo in da vsak | jezik | izpove, da je Jezus Kristus Gospod, |
preizkušenost, ker je z mano kakor | sin | z očetom služil evangeliju. |
Hebrejec izmed Hebrejcev, po postavi | farizej | , po gorečnosti preganjalec Cerkve, |
po postavi farizej, po gorečnosti | preganjalec | Cerkve, neoporečen v pravičnosti, ki |
Toda kar je bilo zame | dobiček | , to sem zaradi Kristusa začel imeti |
Njihov | konec | je pogubljenje, njihov bog je trebuh, |
Njihov konec je pogubljenje, njihov | bog | je trebuh, ponašajo se s tem, česar |
konec je pogubljenje, njihov bog je | trebuh | , ponašajo se s tem, česar bi se morali |
Pa tudi tebe, zvesti | sodelavec | , prosim, da jima pomagaš, saj sta se |
In | mir | , ki ga daje Bog in ki presega vse, |
Pozdrav | ||
Pavel, po božji volji | apostol | Kristusa Jezusa, in brat Timótej svetim |
božji volji apostol Kristusa Jezusa, in | brat | Timótej svetim v Kolósah in zvestim |
zvestim bratom v Kristusu: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta. |
vas je poučil Epafra, naš ljubljeni | tovariš | , ki nas nadomešča kot zvest Kristusov |
ki nas nadomešča kot zvest Kristusov | služabnik | . |
Ta je podoba nevidnega Boga, | prvorojenec | vsega stvarstva, |
On je | začetek | , prvorojenec med vstalimi od mrtvih, |
On je začetek, | prvorojenec | med vstalimi od mrtvih, tako da je |
pustite odtrgati od upanja, ki ga daje | evangelij | , o katerem ste slišali. |
Ta | evangelij | je bil oznanjen vsemu stvarstvu pod |
nebom, in jaz, Pavel, sem postal njegov | služabnik | . |
Postal sem njen | služabnik | po načrtu, ki mi ga je Bog določil, |
strogostjo do telesa dajejo te reči sicer | vtis | modrosti, a dejansko niso za drugo, |
In Kristusov | mir | naj kraljuje v vaših srcih, saj ste |
meni, vam bo poročal Tíhik, ljubljeni | brat | , zvesti služabnik in sodelavec v Gospodu. |
poročal Tíhik, ljubljeni brat, zvesti | služabnik | in sodelavec v Gospodu. |
ljubljeni brat, zvesti služabnik in | sodelavec | v Gospodu. |
in ljubljenim bratom Onézimom, ki je | eden | izmed vas natanko vam bosta povedala, |
Pozdravlja vas moj | sojetnik | Aristárh, poleg njega Bárnabov bratranec |
sojetnik Aristárh, poleg njega Bárnabov | bratranec | Marko; glede tega ste prejeli navodila: |
Pozdravlja vas Epafra, ki je | eden | izmed vas služabnik Kristusa Jezusa; |
Pozdravlja vas Epafra, ki je eden izmed vas | služabnik | Kristusa Jezusa; on se v svojih molitvah |
Pozdravljata vas Luka, dragi | zdravnik | , in Demá. |
Pozdrav | je z mojo, Pavlovo, roko. | |
Pozdrav | ||
Gospodu Jezusu Kristusu: milost vam in | mir | ! |
Vera in | zgled | Tesaloničanov |
Zakaj naš | evangelij | ni prišel med vas samo z besedo, ampak |
Svetega Duha, tako da ste postali | zgled | vsem verujočim v Makedoniji in v Aháji. |
Makedoniji in po Aháji, ampak se je | glas | o vaši veri v Boga razširil po vseh |
Sami namreč veste, bratje, da naš | prihod | med vas ni bil brez sadu. |
oznanjali božji evangelij, smo noč in | dan | delali, da ne bi bili komu izmed vas |
veste, kako smo vsakogar izmed vas kakor | oče | svoje otroke opominjali, spodbujali |
jaz, Pavel, enkrat, celo dvakrat, a | satan | nam je to preprečil. |
kdo je naše upanje in naše veselje in | venec | , s katerim bi se lahko ponašali pred |
Sami namreč veste, da je to naš | delež | : že ko smo bili pri vas, smo vam napovedovali, |
vašo vero, ali vas ni morda skušal | skušnjavec | in pojde moj trud v nič. |
morda skušal skušnjavec in pojde moj | trud | v nič. |
Gospodov | prihod | |
sami predobro veste, da bo Gospodov | dan | prišel, kakor pride tat ponoči. |
bo Gospodov dan prišel, kakor pride | tat | ponoči. |
» | Mir | in varnost,« tedaj bo nenadoma prišla |
pa niste v temi, da bi vas Gospodov | dan | presenetil kakor tat, saj ste vsi |
bi vas Gospodov dan presenetil kakor | tat | , saj ste vsi sinovi luči in sinovi |
Vse, kar je vašega, | duh | , duša in telo, pa naj se ohrani neoporečno, |
Pozdrav | ||
Gospodu Jezusu Kristusu: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in od Gospoda |
Človek | pogube | |
domnevnega pisma, češ da je Gospodov | dan | pred vrati. |
Zakaj prej mora priti | odpad | in se razodeti veliki upornik, sin |
mora priti odpad in se razodeti veliki | upornik | , sin pogube. |
odpad in se razodeti veliki upornik, | sin | pogube. |
In tedaj se bo razodel veliki | upornik | , ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom |
Ker bo | satan | sodeloval z njim, bo veliki upornik |
bo satan sodeloval z njim, bo veliki | upornik | nastopal z vso močjo, z znamenji in |
naš Gospod Jezus Kristus in Bog, naš | oče | , ki nas je v svoji milosti vzljubil |
Opomin | proti lenobi | |
To je moj, Pavlov, svojeročni | pozdrav | ; to je razpoznavno znamenje v vsakem |
Pozdrav | ||
Pavel, | apostol | Kristusa Jezusa po naročilu Boga, ki |
sinu po veri: milost, usmiljenje in | mir | od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, našega |
To pospešuje bolj zdrahe kakor božji | načrt | , ki se uresničuje v veri. |
Namen | te zapovedi pa je ljubezen, ki izvira | |
To je | nauk | , ki se ujema z evangelijem veličastva |
evangelijem veličastva blaženega Boga, in ta | evangelij | je bil zaupan meni. |
vrednega zaupanja, čeprav sem bil prej | bogokletnik | , preganjalec in nasilnež. |
zaupanja, čeprav sem bil prej bogokletnik, | preganjalec | in nasilnež. |
bil prej bogokletnik, preganjalec in | nasilnež | . |
Saj je samo en Bog; samo | eden | je tudi srednik med Bogom in ljudmi, |
Saj je samo en Bog; samo eden je tudi | srednik | med Bogom in ljudmi, človek Kristus |
je tudi srednik med Bogom in ljudmi, | človek | Kristus Jezus, on, ki je sam sebe |
Zato mora biti | predstojnik | brez graje, mož ene žene, preudaren, |
Zato mora biti predstojnik brez graje, | mož | ene žene, preudaren, razumen, urejen, |
zmožen za poučevanje; nikakor pa ne | pijanec | in pretepač, ampak krotek. |
poučevanje; nikakor pa ne pijanec in | pretepač | , ampak krotek. |
Ne sme biti | novokrščenec | , da se ne bi prevzel in zapadel obsodbi, |
božji hiši, ki je Cerkev živega Boga, | steber | in temelj resnice. |
ki je Cerkev živega Boga, steber in | temelj | resnice. |
ga angeli, oznanjen je bil poganom, | svet | je vanj veroval in povzdignjen je bil |
Dober | služabnik | Kristusa Jezusa |
To razlagaj bratom pa boš dober | služabnik | Kristusa Jezusa, saj te hranijo besede |
ker smo zaupali živemu Bogu, ki je | odrešenik | vseh ljudi, posebno vernikov. |
Bodi pa vernikom | zgled | v besedi, vedênju, ljubezni, veri in |
bila dana po preroški besedi, ko je | zbor | starešin položil roke nate. |
» | Delavec | je vreden svojega plačila.« |
Tako božje ime in | nauk | ne bosta prišla na slab glas. |
Lažni | nauk | in resnično bogastvo |
Iz tega pa izvirajo nevoščljivost, | prepir | , kletve in zlobna sumničenja, prerekanje |
resnice ter mislijo, da je pobožnost le | vir | dobička. |
Res je pobožnost velik | dobiček | , a le za tistega, ki je zadovoljen |
Korenina vsega zla je namreč | pohlep | po denarju. |
Dobri | boj | za vero |
Ti pa, božji | človek | , béži pred tem! |
svojem času pokazal blaženi in edini | vladar | , kralj nad kralji in Gospod nad gospodi, |
času pokazal blaženi in edini vladar, | kralj | nad kralji in Gospod nad gospodi, |
biva v nedostopni svetlobi in ga noben | človek | ni videl in ga ne more videti. |
Pozdrav | ||
Pavel, po božji besedi | apostol | Jezusa Kristusa, da oznanjam obljubljeno |
sinu Timóteju: milost, usmiljenje in | mir | od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, našega |
Pa tudi mene, ki sem zaradi njega | jetnik | , se ne sramuj, ampak z božjo močjo |
katerega sem bil jaz postavljen kot | glasník | , apostol in učitelj. |
sem bil jaz postavljen kot glasník, | apostol | in učitelj. |
postavljen kot glasník, apostol in | učitelj | . |
veroval, in sem prepričan, da more | zaklad | , ki mi ga je zaupal, obvarovati do |
Dober | vojak | Kristusa Jezusa |
Zato pa bodi ti, moj | sin | , močan v milosti, ki je v Kristusu |
Trpi z menoj kot dober | vojak | Kristusa Jezusa! |
Noben | vojak | se ne zapleta v vsakdanje opravke, |
Priden | kmet | sme pobirati sadove. |
To je moj | evangelij | . |
prenašam celo verige, kakor bi bil | hudodelec | , vendar božja beseda ni vklenjena. |
Preskušeni | delavec | |
namreč bredli v brezbožnost in njihov | nauk | se bo razpasel kakor rak. |
in njihov nauk se bo razpasel kakor | rak | . |
Toda trdni | temelj | , ki ga je položil Bog, stoji in ima |
ga je položil Bog, stoji in ima ta | napis | : |
Gospodov | služabnik | se ne sme prepirati, temveč mora biti |
do vseh krotek, dober in potrpežljiv | učitelj | . |
vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji | človek | popoln in primeren za vsako dobro delo. |
Prišel bo namreč | čas | , ko nekateri ne bodo prenesli zdravega |
Jaz se namreč že darujem in prišel je | čas | mojega odhoda. |
Odslej je namreč zame pripravljen | venec | pravice, ki mi ga bo dal tisti dan |
ga bo dal tisti dan Gospod, pravični | sodnik | . |
Kovač | Aleksander mi je prizadejal veliko | |
Sklepni | pozdrav | |
Pozdrav | ||
Pavel, božji | služabnik | in apostol Jezusa Kristusa, poslan, |
Pavel, božji služabnik in | apostol | Jezusa Kristusa, poslan, da bi tisti, |
ki naju veže skupna vera, milost in | mir | od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, našega |
Starešina | mora biti neoporečen, le ene žene mož, | |
Starešina mora biti neoporečen, le ene žene | mož | , naj ima verne otroke, take, ki jim |
Zakaj | predstojnik | mora biti kot božji oskrbnik neoporečen. |
Zakaj predstojnik mora biti kot božji | oskrbnik | neoporečen. |
sme biti ne prevzeten ne jezljiv ne | pijanec | ne pretepač in ne nesramen dobičkolovec. |
prevzeten ne jezljiv ne pijanec ne | pretepač | in ne nesramen dobičkolovec. |
pijanec ne pretepač in ne nesramen | dobičkolovec | . |
Eden | izmed njih, njihov lastni prerok, je | |
Eden izmed njih, njihov lastni | prerok | , je rekel: |
V vsem bodi | zgled | za dobra dela. |
naj bo zdrava in neoporečna, da bo | nasprotnik | osramočen, ker ne bo mogel o nas reči |
Zenája, ki je | izvedenec | v postavi, in Apóla lepo oskrbi za |
Pozdrav | ||
Pavel, | jetnik | Kristusa Jezusa, in brat Timótej najinemu |
Pavel, jetnik Kristusa Jezusa, in | brat | Timótej najinemu ljubemu sodelavcu |
zbira v tvoji hiši: milost vam in | mir | od Boga, našega Očeta, in od Gospoda |
z velikim veseljem in s tolažbo, o | brat | , zakaj po tebi so bila srca svetih |
ljubezni prosim - kakršen sem pač, Pavel, | starec | , sedajle tudi jetnik Kristusa Jezusa |
sem pač, Pavel, starec, sedajle tudi | jetnik | Kristusa Jezusa - za svojega otroka, |
Dà, | brat | , napravi mi to uslugo v Gospodu: požívi |
Sklepni | pozdrav | |
Pozdravlja te Epafra, moj | sojetnik | v Kristusu Jezusu, pa še Marko, Aristárh, |
On je | odsvit | njegovega veličastva in odseva njegovo |
»Ti si moj | sin | , danes sem te rodil.«? |
»Jaz mu bom | oče | in on mi bo sin.« |
»Jaz mu bom oče in on mi bo | sin | .« |
»Tvoj | prestol | , o Bog, je za vekomaj,« in |
Kakor | plašč | ju boš zvil in ju zamenjal kakor obleko. |
Začetnik | odrešenja | |
»Kaj je | človek | , da se ga spominjaš, ali sin človekov, |
je človek, da se ga spominjaš, ali | sin | človekov, da skrbiš zanj! |
je spodobilo, da je tistega, ki je | začetnik | njihovega odrešenja, spopolnil s trpljenjem. |
hudiča, in odrešil tiste, ki jih je | strah | pred smrtjo vse življenje vklepal v |
usmiljen in pred Bogom zanesljiv véliki | duhovnik | v spravo za grehe ljudstva. |
Mojzes je bil kot | služabnik | zvest v vsej njegovi hiši, da bi pričeval |
Ostanek | božjega ljudstva | |
rečemo »danes«, da ne bi koga izmed vas | greh | prevaral in bi zakrknil. |
Nam je bil oznanjen | evangelij | prav tako kakor onim, le da njim ni |
Potemtakem sobotni | počitek | čaka božje ljudstvo. |
silovita, ostrejša kakor vsak dvorezen | meč | in zareže do ločitve duše in duha, |
Jezus je najvišji véliki | duhovnik | |
Vsak véliki | duhovnik | je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem |