O'beseda, označena besedila z lemami
Winston Smith je imel | brado | zakopano v prsi, da bi ušel strupenemu |
Na eni strani je bil na | steno | pribit barven, za notranjo opremo prevelik |
na steno pribit barven, za notranjo | opremo | prevelik plakat. |
Napravo | (imenovala se je telekran) je bilo | |
zapored odkrivajoč in zakrivajoč eno samo | besedo | Angsoc. |
zadelana z lepenko in strehe z valovito | pločevino | , varovalne mreže pa visijo na vse strani |
Razlago | strukture in etimologije glej v Dodatku. | |
popolnoma so obvladovala vso okoliško | arhitekturo | , da je bilo s strehe bloka Zmage moč |
Ministrstvo ljubezni, ki je vzdrževalo red in | postavo | ; in Ministrstvo obilja, ki je bilo |
Odšel je čez | sobo | v majhno kuhinjo. |
Odšel je čez sobo v majhno | kuhinjo | . |
S police je vzel | steklenico | brezbarvne tekočine s preprosto belo |
Winston si je je nalil skoraj za čajno | skodelico | , se pripravil na udarec in jo zvrnil |
Vzel si je | cigareto | iz pomečkanega zavojčka z napisom Cigarete Zmaga |
Vrnil se je v dnevno | sobo | in sedel za malo mizo, ki je stala |
se je v dnevno sobo in sedel za malo | mizo | , ki je stala levo od telekrana. |
Iz predala je vzel peresnik, | stekleničko | črnila in debel, prazen zvezek kvadratnega |
steni, od koder bi bil obvladoval vso | sobo | , je bil na daljši steni nasproti okna. |
strogo držali, saj so bili tam ljudem na | voljo | razni predmeti, kot vezalke in britvice, |
pritrdil pero na držalo in posesal | usedlino | z njega. |
Pravzaprav ni bil vajen pisanja na | roko | . |
papir je bilo dejanje, ki je pomenilo | odločitev | . |
Za koga, mu je nenadoma prišlo na | misel | , pa piše ta dnevnik ? |
Za | prihodnost | , za nerojene ? |
datumu na papirju, potem pa zadele ob | besedo | iz Novoreka - dvomišljenje. |
Prvikrat je doumel | pomembnost | svojega podviga. |
Telekran je zdaj prešel na rezko vojaško | glasbo | . |
trenutek in nikdar mu ni prišlo na | misel | , da bo za to potreboval še kaj drugega |
Publiko | zelo zabavali prizori z velikim ogromnim | |
Fantek je kričal od groze in skrival | glavo | med njene prsi kot bi se hotel zariti |
je helikopter vrgel nanje 20 kilsko | bombo | strahoten blisk in čoln se je spremenil |
sedežev a neka ženska na sedežih za | rajo | je zagnala vik in krik in tulila da |
pripravilo do tega, da je izbruhal to | poplavo | nesmisla. |
Bilo je blizu enajste in na Oddelku za | dokumentacijo | , kjer je delal Winston, so vlačili |
stole iz predelkov in jih nameščali na | sredo | dvorane pred veliki telekran v pripravah |
prostor v eni od srednjih vrst, ko sta v | sobo | nepričakovano stopila dva človeka, |
vedel pa je, da dela na Oddelku za | književnost | . |
ravno dovolj tesno, da je poudarjal | oblino | njenih bokov. |
zdelo, da prodira naravnost v njegovo | notranjost | in ki ga je za hip napolnil s črno |
Na | misel | mu je prišlo celo to, da je mogoče |
Imel je | navado | , da si je popravljal očala na nosu, |
osemnajstega stoletja, ko ponuja svojo | dozo | z njuhancem. |
je O'Brien pogledal na svojo ročno | uro | , videl, da je že skoraj enajst, in |
očitno odločil ostati na Oddelku za | dokumentacijo | , dokler ne mine Dvominutno sovraštvo. |
kontrarevolucionarne dejavnosti in bil obsojen na | smrt | , pa je skrivnostno pobegnil in izginil. |
Žalil je Velikega brata, napadal | diktaturo | Partije, zahteval takojšnjo sklenitev |
diktaturo Partije, zahteval takojšnjo | sklenitev | miru z Evrazijo, zagovarjal svobodo |
sklenitev miru z Evrazijo, zagovarjal | svobodo | govora, svobodo tiska, svobodo zbiranja, |
Evrazijo, zagovarjal svobodo govora, | svobodo | tiska, svobodo zbiranja, svobodo misli, |
zagovarjal svobodo govora, svobodo tiska, | svobodo | zbiranja, svobodo misli, histerično |
govora, svobodo tiska, svobodo zbiranja, | svobodo | misli, histerično je kričal, da je |
Samozadovoljni ovčji obraz na platnu in | grozo | zbujajoča moč evrazijske vojske za |
v prizadevanju, da bi preglasili v | blaznost | tirajoči, beketavi glas, ki je prihajal |
da kriči z drugimi in s peto brca ob | prečko | stola. |
s samo silo svojega glasu zdrobiti | zgradbo | civilizacije. |
celo zavestno preusmeriti v to ali ono | smer | . |
naporom, s kakršnim ponoči odtrgaš | glavo | z blazine, ko te tlači mora, je Winstonu |
lepa in brezspolna, ker bi šel rad v | posteljo | z njo, pa tega ne bo nikdar storil, |
trenutni stik, mu je komaj šinila v | glavo | . |
II Ko je položil | roko | na kljuko, je opazil, da je pustil |
II Ko je položil roko na | kljuko | , je opazil, da je pustil dnevnik odprt |
da so bile čitljive skoraj čez vso | sobo | . |
Zajel je | sapo | in odprl vrata. |
kosom toaletnega papirja skušal ujeti | melodijo | vojaške koračnice, ki jo je telekran |
Imela je | navado | , da je na sredi prekinjala stavke. |
glavnik, ko so otroci prišli v dnevno | sobo | . |
Winston je spustil | vodo | in z gnusom odstranil kepo ženskih |
spustil vodo in z gnusom odstranil | kepo | ženskih las, ki je zapirala odtok. |
pipe očistil prste in se vrnil v drugo | sobo | . |
Winston je dvignil roke nad | glavo | , a z neprijetnim občutkom, saj je bil |
ravno pravi čas, da je lahko videl | gospo | Parsons, ki je vlekla svojega sina |
prag, medtem ko je fant vtikal v žep | fračo | . |
hitro stopil mimo telekrana in sedel za | mizo | ter si še vedno drgnil vrat. |
je premišljal Winston, mora biti to | žensko | vse življenje groza. |
Še leto, dve, pa bosta dan in | noč | iskala v njej znake nepravovernosti. |
Vso njihovo | krutost | so preusmerili navzven, proti sovražnikom |
rabljena fraza - vlekel na ušesa in slišal | opazko | , ki je kompromitirala starše, ter jih |
sedem let - je sanjal, da gre skozi | sobo | , v kateri je bila črna tema. |
Južni Indiji so izbojevale veličastno | zmago | . |
poročamo, v doglednem času lahko privedlo | vojno | do konca. |
Telekran - ali da bi proslavil | zmago | ali da bi izbrisal spomin na izgubljeno |
da bi izbrisal spomin na izgubljeno | čokolado | - je zagrmel Oceanija, slavimo te. |
Za | prihodnost | , za preteklost - za vek, ki je morda |
Za prihodnost, za | preteklost | - za vek, ki je morda umišljen. |
Kako bi lahko naslovil svoj poziv na | prihodnost | , ko pa niti sled po tebi in niti brezimna |
Odšel je v | kopalnico | in skrbno zribal črnilo z grobim, temnorjavim |
grobim, temnorjavim milom, ki je strugalo | kožo | kot smirkov papir in je bilo torej |
ladje in sta ga gledali skozi temnečo | vodo | . |
medtem sta tonili dol, dol v zeleno | vodo | , ki ju mora v naslednjem trenutku za |
to vedel in onidve sta vedeli in to | vednost | je lahko opazil na njunih obrazih. |
so, medtem ko obdrže značilno sanjsko | podobo | , nadaljevanje umskega življenja in |
časom, k časom, ko so ljudje še uživali | zasebnost | , ljubezen in prijateljstvo, in ko so |
ko so ljudje še uživali zasebnost, | ljubezen | in prijateljstvo, in ko so člani družine |
Spomin na | mater | mu je paral srce, ker je umrla v ljubezni |
mlad in sebičen, da bi ji bil vračal | ljubezen | . |
ko ga gledata navzgor skozi zeleno | vodo | , stotine sežnjev globoko, medtem ko |
večer, ko so poševni žarki sonca zlatili | zemljo | . |
zdelo en sam gib, je strgala s sebe | obleko | in jo brezbrižno odvrgla. |
občudovanje giba, s katerim je odvrgla | obleko | . |
brezskrbnostjo razveljavlja celotno | kulturo | , celoten miselni sistem, kot bi Velikega brata |
prejemali le tri tisoč nakaznic za | obleko | na leto in pižama je veljala šeststo |
na hrbet in nekajkrat globoko zajel | sapo | . |
vajami, si je prizadeval utreti si | pot | v zamegljeno obdobje svojega ranega |
tvojega lastnega življenja izgubila | ostrino | . |
pripetljajev, ne da bi zmogel zajeti njihovo | atmosfero | , in bila so dolga, prazna obdobja, |
Nosila je njegovo | sestrico | , ali pa je bilo tisto, kar je nosila, |
preobljudenem kraju, ki ga je prepoznal kot | postajo | podzemske železnice. |
Starec je nosil spodobno temno | obleko | in črno pokrivalo iz blaga, potisnjeno |
Toda izslediti | zgodovino | celotnega obdobja, reči, kdo se je |
Partija lahko posegla s svojo roko v | preteklost | in o tem ali onem dogodku izjavila, |
In če vsi drugi sprejmejo | laž | , ki jo je natvezla Partija - če vsi |
če vsi dokumenti pripovedujejo isto | pravljico | - potem je laž prišla v zgodovino in |
isto pravljico - potem je laž prišla v | zgodovino | in postala resnica. |
»Kdor obvladuje | preteklost | ,« se je glasila parola Partije, »obvladuje |
glasila parola Partije, »obvladuje | prihodnost | : kdor obvladuje sedanjost, obvladuje |
»obvladuje prihodnost: kdor obvladuje | sedanjost | , obvladuje preteklost.« |
kdor obvladuje sedanjost, obvladuje | preteklost | .« |
Winston je povesil roke ob | stran | in počasi napolnil pljuča z zrakom. |
protislovni in verjeti v obe, rabiti | logiko | proti logiki, zavračati moralo, pa |
rabiti logiko proti logiki, zavračati | moralo | , pa se hkrati sklicevati nanjo, verjeti, |
skrajna bistroumnost: zavestno povzročiti | nezavednost | , pa se nato znova zavesti dejanja hipnoze, |
Winston je sovražil to | vajo | , ki mu je povzročala zbadajoče bolečine |
Ni verjel, da bi bil kdaj slišal | besedo | Angsoc pred letom 1960, mogoče pa je |
seveda, si lahko položil prst na očitno | laž | . |
Stal je in gledal | vaditeljico | , kako je vzdignila roke nad glavo in |
vaditeljico, kako je vzdignila roke nad | glavo | in se - ne dalo bi se reči, da z milino, |
papirja, si čisto avtomatično vzdignil | loputo | najbliže spominske odprtine in ga |
vsakem je bilo sporočilo, dolgo le | vrsto | ali dve, napisano v okrajšanem žargonu |
časnik 17. 3. 84 vb govor naporoča | afriko | prečisti časnik 19. 12. 83 napovedi |
4. kvartal zlotiskane preveri tekočo | izdajo | časnik 14. 2. 84 miniob zlonavedel |
časnik 14. 2. 84 miniob zlonavedel | čokolado | prečisti časnik 3. 12. 83 poročilo |
da je evrazijski glavni štab sprožil | ofenzivo | v Južni Indiji in pustil Severno Afriko |
Velikega brata na tak način, da bo napovedoval | stvar | , ki se je zares zgodila. |
z dne 19. decembra objavil uradno | napoved | o produkciji raznih vrst potrošnega |
je nanašalo le na čisto preprosto | pomoto | , ki jo bo lahko urediti v nekaj minutah. |
februarja, je Ministrstvo obilja objavilo | obljubo | ( »kategorična zaobljuba« se je temu |
je bilo treba samo zamenjati prvotno | obljubo | z opozorilom, da bo verjetno treba |
Časnika in ga potisnil v pnevmatično | cev | . |
naredil ter jih spustil v spominsko | odprtino | , da jih pogoltnejo plameni. |
številk, zbrani in pregledani, bodo to | številko | znova natisnili, prvotni izvod uničili, |
Dan za dnem in skoraj | minuto | za minuto so preteklost posodabljali. |
dnem in skoraj minuto za minuto so | preteklost | posodabljali. |
Celotno | zgodovino | so do čistega ostrgali in znova napisali |
od tebe, da si jih izmišljaš kar na | pamet | . |
Ministrstva obilja, na primer, je ocenila | proizvodnjo | obutve za to četrtletje na stopetinštirideset milijonov |
pri zopetnem pisanju napovedi znižal | številko | na sedeminpetdeset milijonov, da bi |
skuša to, kar govori, obdržati kot | skrivnost | med seboj in telekranom. |
so sovražno poblisnila v Winstonovo | smer | . |
celotno prizadevanje in začrtovali | politiko | , ki je odrejala, da je treba ta kos |
poglavitno opravilo ni bilo prenavljati | preteklost | , pač pa oskrbovati Oceanijo s časniki, |
postopek tudi ponoviti na nižji stopnji, v | korist | raje. |
Imeli so celo | verigo | ločenih odsekov, ki so se ukvarjali |
so se ukvarjali s književnostjo za | rajo | , glasbo, dramo in zabavo nasploh. |
Prevedeno v Starorek (ali v običajno | angleščino | ) bi se to glasilo: |
običajno so ljudje, ki so si nakopali na | glavo | jezo Partije, kratko in malo izginili |
ljudje, ki so si nakopali na glavo | jezo | Partije, kratko in malo izginili in |
Za hip je dvignil | glavo | : spet sovražni preblisk očal. |
možgani v Ožji partiji izbrali to ali ono | verzijo | , jo znova izdali in sprožili zamotane |
ni vedel, zakaj je Withers padel v | nemilost | . |
ne bo dovolj, če preprosto preobrne | težnjo | v govoru Velikega brata. |
ter skočil iz helikopterja v globoko | vodo | s pošto in z vsem drugim - konec, je |
prepričanju, da zakona in skrbi za | družino | ni mogoče uskladiti s predanostjo dolžnosti, |
Ni bilo mogoče vedeti, čigavo | verzijo | bodo končno sprejeli, vendar je bil |
Prišlo mu je na | misel | , da lahko ustvarjaš mrtve ljudi, živih |
»Že šest tednov uporabljam isto | britvico | ,« je dejal lažnivo. |
»Zdi se mi pa, da | stvar | pokvarijo, ko jim zvežejo noge.« |
naložili odmerjeno kosilo - pločevinasto | skledico | rožnato sive jedi, kos kruha, kocko |
skledico rožnato sive jedi, kos kruha, | kocko | sira, skodelico kave Zmaga brez mleka |
rožnato sive jedi, kos kruha, kocko sira, | skodelico | kave Zmaga brez mleka in tableto saharina. |
skodelico kave Zmaga brez mleka in | tableto | saharina. |
Utrla sta si | pot | skozi prenapolnjeno sobo, preložila |
Utrla sta si pot skozi prenapolnjeno | sobo | , preložila kosilo s pladnjev na kovinsko |
kosilo s pladnjev na kovinsko mizno | ploščo | , na kateri je ostala luža jedi, grde |
Winston je dvignil | skodelico | z ginom, počakal za trenutek, da si |
da si je pomiril živce in pogoltnil | vsebino | oljnatega okusa. |
Odrinil je | skledico | , vzel kos kruha v eno in sir v svojo |
kruha v eno in sir v svojo drugo nežno | roko | ter se nagnil čez mizo, da mu ne bi |
drugo nežno roko ter se nagnil čez | mizo | , da mu ne bi bilo treba govoriti preglasno. |
»Navsezadnje, kje pa je opravičilo za | besedo | , ki je samo nasprotje neke druge besede?« |
»Če imaš | besedo | , kakršna je »dober«, zakaj bi rabil |
kakršna je »dober«, zakaj bi rabil | besedo | , kakršna je »slab«?« |
»In spet, če želiš močnejšo | inačico | besede dober,« kakšen smisel ima cela |
dodal, kot bi mu to šele kasneje seglo v | misel | . |
»Ti je že kdaj prišlo na | misel | , Winston, da najkasneje do leta 2050 |
»Kako bi lahko imel | parolo | Svoboda je suženjstvo,« ko pa bo pojem |
»Pravovernost pomeni ne misliti - | nepotrebnost | misliti.« |
Obrnil se je malo v | stran | na stolu, da bi izpil svojo skodelico |
v stran na stolu, da bi izpil svojo | skodelico | kave. |
Zdaj pa zdaj je Winston ujel | opazko | kot »Mislim, da imate čisto prav, |
Glavo | je imel nagnjeno nekoliko nazaj in | |
bilo komaj mogoče razločiti eno samo | besedo | . |
Enkrat samkrat je Winston ujel | frazo | »popolna in dokončna odstranitev goldsteinizma,« |
se je zdelo, v enem samem kosu, kot | vrsto | strnjenih besed. |
bral je preveč knjig, zahajal je v | kavarno | Pod kostanjem , ki so jo obiskovali |
stanovanjskem bloku Zmaga, si je res utiral | pot | skozi sobo - kot sod debel, srednje |
Zmaga, si je res utiral pot skozi | sobo | - kot sod debel, srednje velik moški |
vtis majhnega dečka, ki prerašča deško | obleko | , da si ga je bilo kljub predpisanemu |
oblečenega v modre kratke hlačke, sivo | srajco | in rdečo ovratno ruto Vohunov. |
hlačke, sivo srajco in rdečo ovratno | ruto | Vohunov. |
prizadevamo, da bi pripravili čudovito | predstavo | .« |
»Pravzaprav sem mu rekel, da mu bom | fračo | vzel, če bo to še kdaj storil.« |
veš, kaj je ta mala naredila zadnjo | soboto | , ko je bila s svojim vodom na izletu |
»Precej brihtno za sedemletno | smrkljo | , ne?« |
presenečen, če« - Parsons je naredil | kretnjo | , kot bi meril s puško, in tlesknil |
Vendar tokrat ni šlo za | oznanitev | vojaške zmage, ampak le za sporočilo |
»Izbojevali smo | bitko | v produktivnosti!« |
zastavami po cestah, izražajoč svojo | hvaležnost | Velikemu bratu za novo, srečno življenje, |
Privlekel je na dan ogromno, umazano | pipo | , ki je bila do polovice polna zoglenelega |
teden je bilo le redko mogoče nabasati | pipo | do vrha. |
Winston je kadil | cigareto | Zmaga, ki jo je skrbno držal v vodoravni |
Pokazalo se je, da so bile demonstracije v | čast | Velikemu bratu celo zato, ker se je |
Leto za letom in | minuto | za minuto je vse po vrsti z vrtoglavo |
kot prej Syme je zdaj Winston vzel | žlico | in brodil po bledi omaki, ki se je |
po bledi omaki, ki se je polila na | mizo | , ter iz luže risal vzorec. |
ogoljufali za nekaj, do česar imaš vso | pravico | . |
kotu sobe je sam sedel pri mizi in pil | kavo | majhen mož, čudno podoben hrošču, ki |
povzročil nejasno navdušenje, je vzel | pipo | iz ust. |
se je nenadoma zasačil v mislih na | gospo | Parsons z njenimi sršečimi lasmi ter |
a zapustila je v njem vznemirljivo | nelagodnost | . |
sebi mrmraš - vse, kar je cikalo na | nenormalnost | ali na to, da nekaj prikrivaš. |
To je bil znak za | vrnitev | na delo. |
Pravzaprav so me privabile šminka, na | masko | spominjajoča belina in živo rdeče ustnice. |
prste, skušajoč s pritiskom pregnati | podobo | , ki se je vedno znova vračala. |
Ali pa da bi z glavo butal ob | steno | , prevrnil mizo in zagnal črnilnik skoz |
bi z glavo butal ob steno, prevrnil | mizo | in zagnal črnilnik skoz okno - da bi |
kakršnokoli divjo, hrupno ali bolečo | stvar | , ki bi lahko izbrisala spomin, ki ga |
nekaj metrov narazen, ko mu je levo | stran | obraza spačil nekakšen krč. |
Zajel je | sapo | in nadaljeval: |
skozi vrata in čez dvorišče v kletno | kuhinjo | . |
kuhinji je mislil na Katarino, svojo | ženo | . |
cilj zakona je bila ploditev otrok za | službo | Partiji. |
gledati kot na rahlo gnusno manjšo | operacijo | , kot na injekcijo. |
rahlo gnusno manjšo operacijo, kot na | injekcijo | . |
izjeme najbolj neumno, vulgarno, prazno | glavo | , kar jih je kdaj spoznal. |
Objemati jo je bilo, kot bi objemal leseno | soho | . |
Imela je celo | navado | , da ga je zjutraj spomnila na to kot |
dolžnost do Partije («da, res je rabila to | frazo | ). |
Na | srečo | pa otroka ni bilo in na koncu sta se |
Vrgla se je na | posteljo | in nenadoma, brez kakršnegakoli uvoda, |
Jaz sem privil | luč | . |
Prvikrat je | žensko | lahko popolnoma videl. |
Šminko | je imela tako na debelo namazano na | |
se malo odprla in odkrila samo črno | votlino | . |
Gotovo jim prej ali slej mora priti na | misel | , da je to treba storiti. |
Ko je prišel tja, je zagledal | množico | dvestotih ali tristotih žensk, ki so |
trenutku se je vsesplošni obup razbil v | množico | posameznih prepirov. |
blago, toda kakršnokoli vrste kuhinjsko | posodo | je bilo vedno težko dobiti. |
obtožujoč trgovca, da je dajal nekaterim | prednost | in da ima še nekaj ponev nekje v zalogi. |
razpustili lasje, sta zagrabili isto | ponev | in jo skušali druga drugi izpuliti |
Partija je seveda trdila, da je | rajo | osvobodila suženjstva. |
»Vidite lahko, da je oblečen v dolgo črno | suknjo | , ki so jo imenovali frak, in čuden |
ni bil pokoren, so ga lahko vrgli v | ječo | , ali pa mu vzeli službo in ga izstradali |
lahko vrgli v ječo, ali pa mu vzeli | službo | in ga izstradali do smrti.« |
saj je znal preostalo naštevanje na | pamet | . |
po katerem je imel vsak kapitalist | pravico | spati z vsako žensko, ki je bila zaposlena |
preklinjanje ponošenih nogavic, beračenje za | tableto | saharina, varčevanje s cigaretnimi |
Zdelo se mu je, da vidi | podobo | Londona, ogromnega in razrušenega, |
hrane, več oblek, boljše hiše, boljšo | rekreacijo | - da živijo dlje, da imajo krajši delovnik, |
Vse je bilo zavito v | meglo | . |
važno - konkreten, nezmotljiv dokaz za | poneverbo | . |
kratko in malo izginilo, medtem ko so | večino | usmrtili po spektakularnih javnih procesih, |
zasnovali razne sabotaže, ki so povzročile | smrt | na sto in tisoč ljudi. |
brezkončen in brezupen poskus vrnitve v | preteklost | . |
priznali vse stare zločine in še celo | vrsto | novih. |
partijskih zgodovinah kot opozorilo za | prihodnost | . |
pnevmatične cevi na njegovo delovno | mizo | , ko je naletel na kos papirja, ki je |
v napačni plasti in pobije geološko | teorijo | . |
Na | srečo | je bila za telekran narobe obrnjena, |
slučaj - nenaden piš vetra čez pisalno | mizo | , na primer - izdal. |
Potem je | fotografijo | , ne da bi jo bil znova razkril, hkrati |
odvečnimi papirji spustil v spominsko | odprtino | . |
Že naslednjo | minuto | se je morda spremenila v pepel. |
Danes bi tisto | fotografijo | verjetno obdržal. |
Ali Partija kaj manj obvlada | preteklost | , se je spraševal, če je kos dokaza, |
katerim so trije mrtvi možje izdali svojo | domovino | . |
Vzel je otroško zgodovinsko | knjigo | in pogledal portret Velikega brata |
velikanska sila - nekaj, kar je prodiralo v | notranjost | lobanje, butalo ob možgane, tolikanj |
filozofija je na tihem zanikavala ne le | veljavnost | izkustva, temveč tudi eksistenco objektivne |
le veljavnost izkustva, temveč tudi | eksistenco | objektivne stvarnosti. |
človeka in mu to dejstvo daje posebno | barvo | . |
zastalo, ko je pomislil na vso velikansko | moč | , ki je naperjena proti njemu, na lahkoto, |
moč, ki je naperjena proti njemu, na | lahkoto | , s katero ga bo vsak partijski intelektualec |
Svoboda pomeni | svobodo | reči, da je dva in dva štiri. |
nekod z dna prehoda je priplaval na | cesto | vonj po praženi kavi - pravi kavi, |
in to je pomenilo individualizem in | ekscentričnost | . |
ulicah in ne da bi ga brigalo, v katero | smer | gre. |
Bomba je porušila | skupino | hiš dvesto metrov dalje. |
na sredini je lahko videl živo rdečo | sled | . |
množici, zavil na desno v stransko | ulico | . |
na njihovih obrazih, je lahko opazil | zatopljenost | v vsaki črti njihovih teles. |
Gotovo so brali kakšno pomembno | novico | . |
natančno ti lahko povem tisto prekleto | številko | .« |
Kadar je šlo za | loterijo | , so bili celo tisti, ki so komaj znali |
Ko si | misel | oblikoval v besede, je zvenela razumno, |
stopniščem, ki je vodilo v nizko ležečo | uličico | , kjer je nekaj branjevcev prodajalo |
nekaj branjevcev prodajalo shirano | zelenjavo | . |
Uličica je vodila na glavno | cesto | in za prvim ovinkom, niti pet minut |
nedaleč od tod, si je kupil peresnik in | stekleničko | črnila. |
ga opazoval, je Winstonu prišlo na | misel | , da je bil starec, ki jih je imel zdaj |
ustrahovani v popolno intelektualno | vdajo | . |
Nenadoma je Winstonu prišel na | misel | tisti odlomek iz učbenika zgodovine, |
Šel bi v | gostilno | , se seznanil z onim starcem ter ga |
spustil po stopnišču in prečkal ozko | ulico | . |
je hrup glasov zmanjšal približno za | polovico | . |
polovica kvarta in štirje kvarti dajo | galono | .« |
»Te bom moral drugič učiti | abecedo | ?« |
Ta ga je prijel pod | roko | . |
»Vas lahko povabim na | pijačo | ?« |
ki si jo lahko dobil v gostilni za | rajo | . |
oči so se s tarče ozrle na točilno | mizo | in z nje k vratom stranišča za moške, |
»Rad bi slišal vašo | sodbo | o tem.« |
»Delali so po dvanajst ur na dan, | šolo | so zapustili, ko so imeli devet let, |
»Prav to je tudi meni včeraj padlo na | pamet | .« |
»Seveda je bil samo izposojen za to | priložnost | , saj razumete.« |
»Lahko so vas kot | živino | prepeljali v Kanado.« |
Popil je kakšno | četrtino | piva, preden je odgovoril. |
po dirkah s čolni - no in na tisto | noč | so bili vsi strašno pretepaški.« |
pa: Misliš, da si kupil to prekleto | cesto | ?« |
»On reče: Snamem ti to prekleto | glavo | , če boš nesramen.« |
» | Polovico | svojega življenja ste preživeli pred |
Starec je zamišljeno pogledal na | tarčo | . |
Winston se je naslonil na okensko | polico | . |
Winston je obsedel še | minuto | ali dve, strmeč v svoj prazni kozarec, |
kdaj so ga noge zanesle spet ven na | cesto | . |
starega sveta nezmožna primerjati eno | dobo | z drugo. |
delu, lov za izgubljeno kolesarsko | pumpo | , izraz na obrazu davno umrle sestre, |
Lastnik je ravnokar prižigal visečo | oljenko | , od katere je prihajal neprijeten, |
kretnje, pa to, da je nosil zastarelo | suknjo | iz črnega žameta, mu je dajalo nedoločen |
gospod, ki je kupil dekliško spominsko | knjigo | .« |
ničesar, kar bi bilo imelo vsaj najmanjšo | vrednost | . |
raven, tako da je skoraj ustvarjal | poloblo | . |
nagubana stvar, ki ga je spominjala na | vrtnico | ali pa na morsko anemono. |
spominjala na vrtnico ali pa na morsko | anemono | . |
je bil predmet zelo težak, vendar na | srečo | ni delal velike izbokline. |
Prižgal je drugo | svetilko | in s sključenim hrbtom počasi odšel |
razmajanih stopnicah ter skoz tesen hodnik v | sobo | , ki ni bila obrnjena na cesto, ampak |
hodnik v sobo, ki ni bila obrnjena na | cesto | , ampak je gledala na tlakovano dvorišče |
ogromna postelja, ki je zavzemala skoraj | četrtino | sobe in na njej je bila še vedno žimnica. |
Svetilko | je držal visoko dvignjeno, da bi tako | |
dvignjeno, da bi tako razsvetlil vso | sobo | , in v topli, močni svetlobi je bila |
Winstonu je šinila v | glavo | misel, da bi bilo verjetno čisto lahko |
misel, da bi bilo verjetno čisto lahko | sobo | najeti za nekaj dolarjev tedensko, |
Starec, ki je še vedno držal | svetilko | , je stal pred sliko v temno rdečem |
Winston se je približal, da bi si ogledal | sliko | . |
Winston je nekaj trenutkov strmel v | podobo | . |
»Okvir je pritrjen na | steno | ,« je rekel starec, »ampak lahko vam |
»Poznam to | stavbo | ,« je končno dejal Winston. |
Vedno je bilo težko ugotoviti | starost | kakega londonskega poslopja. |
naredila ničesar, kar bi imelo kakršnokoli | vrednost | . |
ulic - vse, kar bi lahko osvetlilo | preteklost | , je bilo sistematično spremenjeno. |
Imeti to | sliko | bi bilo še veliko bolj neprimerno kot |
bolj neprimerno kot pa imeti stekleno | kroglo | in nemogoče bi jo bilo odnesti domov, |
star triinšestdeset let, in da ima to | trgovino | že trideset let. |
ga starec ne videl, kako preiskuje | cesto | , preden bo prestopil prag. |
na primer - tvegal in spet obiskal | trgovino | . |
Kupil bo | litografijo | Sv. Klementina Danskega, jo vzel iz |
Celo nori načrt, da bi najel | sobo | na vrhu stopnic, je spet za trenutek |
naredilo brezskrbnega in stopil je na | cesto | , ne da bi bil prej vsaj poblisnil skoz |
Začel je celo mrmrati na improvizirano | melodijo | - |
Bilo je tisto dekle z Oddelka za | književnost | , dekle s temnimi lasmi. |
ne da bi opazil, da hodi v napačno | smer | . |
Mogoče ga je tudi videla, da je odšel v | gostilno | . |
mirnega kraja in ji s kamnom zdrobil | glavo | . |
Odšel je v | kuhinjo | in izpil skoraj polno skodelico gina |
je v kuhinjo in izpil skoraj polno | skodelico | gina Zmaga. |
ženski glas glasno prepeval rodoljubno | pesem | . |
začudenjem je pomislil na biološko | nekoristnost | bolečine in strahu, na goljufivost |
nekoristnost bolečine in strahu, na | goljufivost | človeškega telesa, ki vedno zamrzne |
človeškega telesa, ki vedno zamrzne v | odrevenelost | ravno v trenutku, ko je potreben izjemen |
zaradi izjemne nevarnosti je izgubil | moč | za dejanje. |
Ženska na telekranu je začela novo | pesem | . |
prestati: plazenje po tleh in rotenje za | milost | , hreščanje polomljenih kosti, izbiti |
prej si je skušal priklicati v spomin | podobo | O'Briena. |
Vtaknil si je | cigareto | med ustnice. |
priplaval v njegov spomin in zamenjal | podobo | O'Briena. |
ji desna roka visi v zanki, ki je na | daljavo | ni bilo opaziti, ker je bila iste barve |
Verjetno si je poškodovala | roko | , ko se je vrtela okrog enega tistih |
To je bila na Oddelku za | književnost | vsakdanja nezgoda. |
Gotovo je padla naravnost na ranjeno | roko | . |
trenutku, ko jo je videl pasti na obvezano | roko | , mu je bilo, kot bi bil začutil bolečino |
roko, mu je bilo, kot bi bil začutil | bolečino | v lastnem telesu. |
Pomolila mu je svojo prosto | roko | in pomagal ji je vstati. |
In s temi besedami je odšla v isto | smer | kot prej tako urno, ko bi ji res nič |
obrazu, je bila navada, ki je dosegla že | stopnjo | nagona, sicer pa sta stala, ko se je |
šel skozi straniščna vrata, je tisto | stvar | potisnil v žep in jo otipal s prsti. |
Bil je kos papirja, zganjen v | kocko | . |
Na | srečo | je bilo delo, s katerim se je trenutno |
bila lahko grožnja, opomin, ukaz za | izvršitev | samomora ali nekakšna past. |
pustolovska možnost, ki je neprestano dvigala | glavo | , čeprav jo je skušal potlačiti. |
nedvoumno absurdna, toda šinila mu je v | glavo | že tisti hip, ko je začutil kos papirja |
nekaj minut kasneje mu je prišla na | misel | druga, verjetnejša razlaga. |
govoril, da sporočilo verjetno pomeni | smrt | - tega še vedno ni verjel, nerazumno |
sveženj in ga potisnil v pnevmatično | cev | . |
nosu, vzdihnil in potegnil k sebi novo | skladovnico | dela, na vrhu katere je ležal tisti |
trenutkov je bil preveč osupnjen, da bi bil | stvar | sploh lahko vrgel v spominsko odprtino. |
stvar sploh lahko vrgel v spominsko | odprtino | . |
Veliko hujša stvar, kot poglobiti se v | vrsto | drobnih opravkov, je bila nujnost, |
papirja, visokim dva metra, ki so ga za to | priložnost | pripravljali v vodu Vohunov pri njegovi |
vidi, in nič več ni pogledal v tisto | smer | . |
po kosilu je dobil občutljivo, težko | nalogo | , ki mu je vzela več ur in je zahtevala, |
Šlo je za to, da ponaredi celo | vrsto | poročil o proizvodnji dveh let, in |
o možnosti, da mu nastavlja kakšno | past | . |
Očitno je bila na | smrt | prestrašena, kar je tudi lahko bila. |
Tudi misel, da bi zavrnil njeno | ponudbo | , mu je komajda padla na pamet. |
njeno ponudbo, mu je komajda padla na | pamet | . |
sanjal o tem, da bi ji s kamnom zdrobil | glavo | , toda to ni bilo več važno. |
podobno, kot bi pri šahu poskušal narediti | potezo | potem, ko si že matiran. |
Pravzaprav so mu prišle na | misel | vse možnosti, da bi se povezal z njo, |
za drugo, kot bi polagal predse na | mizo | vrsto instrumentov. |
drugo, kot bi polagal predse na mizo | vrsto | instrumentov. |
Če bi delala v Oddelku za | dokumentacijo | , bi bilo sorazmerno preprosto, toda |
o tem, kje v poslopju je Oddelek za | književnost | , je imel le nejasno predstavo in nobenega |
za književnost, je imel le nejasno | predstavo | in nobenega razloga ni bilo, da bi |
Naslednjega dne je ni bilo v | kantino | do takrat, ko je on že odhajal, ker |
Verjetno je bila prestavljena v drugo | izmeno | . |
spregovoriti ali poslušati, pomenila smrtno | muko | . |
Ko je prišel v | kantino | , je sedela pri mizi, precej oddaljeni |
Winston je imel privid, da mu ravno v | sredo | zabada cepin. |
udobja, da bo izbral najmanj zasedeno | mizo | . |
navzgor, brez prestanka sta nosila vodeno | jed | v usta in med žlicami izmenjala nekaj |
ko je Winston ostal, da bi pokadil | cigareto | . |
Pet minut čez določeno | uro | se dekle še ni pojavilo. |
se bledo razveselil, ko je prepoznal | cerkev | Sv. Martina, katerega zvonovi, ko je |
Velika množica ljudi je že zaprla južno | stran | trga. |
se je prerival, suval in si utiral | pot | naravnost v srce množice. |
Kmalu je bil le za | dolžino | roke oddaljen od dekleta, a pot mu |
dolžino roke oddaljen od dekleta, a | pot | mu je zapiral velikanski moški in skoraj |
med dvema mišičastima bokoma melje v | kašo | , potem pa se je, lahno prepoten, prebil |
dovolj blizu, da je lahko čutil njegovo | toploto | . |
Takoj je zavarovala | situacijo | , kakor je to storila v kantini. |
»Lahko dobite v | soboto | popoldne prosto?« |
morate tole: pojdite na Paddingtonsko | postajo | -« |
ki ga je presenetila, mu je začrtala | pot | , po kateri naj gre. |
čas, da do potankosti prouči njeno | roko | . |
prste, oble nohte, od dela otrdelo | dlan | z vrsto otiščancev, gladko meso pod |
Obrniti | glavo | in jo pogledati bi bilo nepojmljivo |
II Winston si je utiral | pot | po stezi, grahasto posuti s sencami |
Zdelo se je, da zrak poljublja | kožo | . |
lahko potovati sam, ne da bi zbujal | pozornost | . |
Za | razdaljo | manj od sto kilometrov nisi potreboval |
postaje, se je s prikritimi pogledi čez | rame | prepričal, da ga nihče ne zasleduje. |
je pravila, pravzaprav le steze za | živino | , ki se je vila med grmovjem. |
Ozreti se bi pomenilo priznati | krivdo | . |
in jima po ozki stezi hitro utirala | pot | v gozd. |
dovolj stisnjenim, da je podčrtaval | oblino | njenih bokov, ga je obšel občutek lastne |
Seglo mu je v | misel | , da ga doslej verjetno še ni videla |
Gledal jo je na | razdaljo | nekaj korakov. |
Prijel jo je za | roko | . |
»Imam | ženo | , ki se je ne morem znebiti.« |
trenutek, težko bi bilo reči na čigavo | pobudo | , je bila v njegovih rokah. |
začetku ni čutil nič drugega kot čisto | nevero | . |
Dekle se je dvignilo in izvleklo | zvončnico | z las. |
Sedla mu je nasproti in mu položila | roko | okoli pasu. |
razmišljal, da bi ti s kamnom razbil | glavo | .« |
očitno je vzelo to kot priznanje za | popolnost | svojega pretvarjanja. |
si, da bi te, če bi imela najmanjšo | priložnost | , naznanila kot miselnega zločinca in |
kombinezona in privlekla ven majhno | tablico | čokolade. |
Toda nekoč je pokusil | čokolado | , kot je bila ta, ki mu jo je dala. |
prostovoljno delo za Mladinsko protispolno | zvezo | , trikrat tedensko.« |
občutil, pa ni mogel spraviti v določeno | obliko | , kot predmet, ki ga vidiš s kotičkom |
Odrinil ga je v | stran | , zavedajoč se, da je to spomin na neko |
kakor prhanje konja, ki povoha slabo | seno | . |
Zapustila sta | jaso | in se spet sprehajala skozi spreminjasto |
spet sprehajala skozi spreminjasto | senco | , objeta okrog pasu, kadar je bilo dovolj |
»Ne hodi na | plano | .« |
skrbno spet zložil, sklonil za trenutek | glavo | , kot bi soncu izkazal znamenje pokorščine, |
Glasba je tekla dalje in dalje, | minuto | za minuto, z osupljivimi variacijami, |
namerno razkazovala svojo umetniško | spretnost | . |
sedel na rob gozda in zlival svojo | glasbo | v prazno? |
pa tam, sta stopala po poti nazaj na | jaso | . |
za hip gledala, potem pa potegnila | zadrgo | na kombinezonu. |
bil predstavljal, je strgala s sebe | obleko | in ko jo je vrgla proč, je to storila |
ki se je zdela, da zanikuje celotno | civilizacijo | . |
jih je, ki bi, če bi imeli najmanjšo | priložnost | .« |
samozatajevanja le laž, ki zakriva | sprijenost | . |
»Sovražim | čistost | , sovražim dobroto.« |
»Sovražim čistost, sovražim | dobroto | .« |
»Ne mislim le sebe, mislim | stvar | samo po sebi ?« |
Pritisnil jo je na | travo | , med padle zvončnice. |
To | pot | ni bilo težko. |
je še vedno mirno spal, naslonjen na | dlan | njene roke. |
Pod očmi je imela | gubo | ali dve, če si jo od blizu pogledal. |
Prišlo mu je na | misel | , da še vedno ne ve za njen priimek, |
začela urejati nadrobnosti glede na | pot | domov. |
Očitno je imela tisto praktično | zvitost | , ki je Winstonu manjkala, in zdelo |
je tudi, da izčrpno pozna londonsko | okolico | , kar si je pridobila na neštetih skupinskih |
prišel, in napotila ga je na drugo | postajo | . |
moram dve uri za Mladinsko protispolno | zvezo | , narediti neke letake ali nekaj takega.« |
pod streho ali izmenjala kakršnokoli | vrsto | pismenega sporočila. |
nista nikdar več vrnila nazaj na gozdno | jaso | . |
V maju sta imela le še enkrat | priložnost | , da sta se lahko res ljubila. |
literature za Mladinsko protispolno | zvezo | , pripravljanju zastav za Teden sovraštva, |
strojih za pisanje romanov na Oddelku za | književnost | . |
ki ga je treba proizvajati, tako kot | marmelado | ali vezalke za čevlje. |
je vključila v Mladinsko protispolno | zvezo | . |
v Pornoseku, pododdelku Oddelka za | književnost | , ki je proizvajal ceneno pornografijo |
književnost, ki je proizvajal ceneno | pornografijo | za razširjanje med rajo. |
Prvo ljubezensko | dogodivščino | je imela pri šestnajstih letih s članom |
zasebnega življenja, se za partijsko | doktrino | ni zanimala. |
tistih, ki so prešle v vsakodnevno | rabo | . |
Nikdar ni slišala za | Bratovščino | in nikakor ni hotela verjeti, da obstaja. |
»Bila je - ali poznaš | besedo | iz Novoreka - dobromiselna?« |
naravi pravoveren, nezmožen imeti slabo | misel | ?« |
poznam, čisto dobro pa poznam tako | vrsto | ljudi.« |
Začel ji je praviti | zgodbo | svojega zakonskega življenja, a za |
prisilila Katarina vsak teden na isto | noč | . |
»Hodila sem vendar v | šolo | , dragi.« |
Julija je vsako | stvar | dojemala v zvezi z lastno spolnostjo. |
spolna nezadoščenost, ki je povzročala | histerijo | , ta pa je bila zaželena, saj jo je |
je bilo mogoče preoblikovati v vojno | mrzlico | in oboževanje voditeljev. |
z nekom ljubezensko razmerje, rabiš | energijo | , in po tistem se čutiš srečnega in |
bilo mogoče strah, sovraštvo in blazno | vero | , ki jo Partija potrebuje pri svojih |
nagonov, ki jih uporabljajo kot gonilno | silo | ? |
Podobno | ukano | so izvajali pri roditeljskem nagonu. |
zvijača, zaradi katere je bil vsakdo | noč | in dan obdan z obveščevalci, ki so |
bila preneumna, da bi lahko odkrila | nepravovernost | njegovega prepričanja. |
drugimi, toda zavila sta na napačno | pot | in kmalu ugotovila, da se nepričakovano |
ni bilo, da bi ga lahko vprašal za | pot | . |
kateri sta prišla in iskati v drugo | smer | . |
On je stal malo za njo in ji položil | roko | okoli pasu, da bi jo podprl. |
Tisti hip mu je prišlo na | misel | , kako popolnoma sama sta. |
»Samo zato, ker imam raje | gotovost | kot negotovost.« |
»Samo zato, ker imam raje gotovost kot | negotovost | .« |
tistega trenutka dalje, ko napoveš | vojno | Partiji, najbolje, da misliš nase le |
»Lahko bi šla na | jaso | v gozdu.« |
Winston je prižgal gorilnik in pristavil | posodo | z vodo, da bi zavrela. |
Pravzaprav mu je ta misel prvič šinila v | glavo | ob pogledu na stekleni obtežilnik, |
ko je postalo jasno, da Winston želi | sobo | zaradi ljubezenskega razmerja. |
Namesto tega je pogledal v | daljavo | in govoril na splošno s tako rahločutnim |
skoraj prenehal obstajati, da vodita v | hišo | dva vhoda, eden od njiju skozi zadnje |
njiju skozi zadnje dvorišče, ki drži na | uličico | . |
škafom in vrvjo za perilo ter razobešala | vrsto | kvadratnih belih reči, ki jih je Winston |
raje izdajal pododdelek pri Oddelku za | glasbo | . |
kakršnekoli človeške intervencije na | napravi | , znani kot verzifikator. |
neumnost spremenila v skoraj prijetno | pesem | . |
Strinjala sta se, da gresta nazaj na gozdno | jaso | . |
želel, temveč občutil tudi kot svojo | pravico | . |
je, da mu to ne zbuja poželenja ampak | ljubezen | . |
enkrat naslednjega dne mu je prišlo na | misel | , da bi najel sobo pri gospodu Charringtonu. |
mu je prišlo na misel, da bi najel | sobo | pri gospodu Charringtonu. |
Julija je planila v | sobo | . |
Nosila je | torbo | za orodje iz grobega rjavega platna, |
deloma zato, ker je še vedno držala | torbo | . |
Spustila se je na kolena, odprla | torbo | in pometala ven nekaj izvijačev in |
»Najprej moram malo odpreti | vrečko | , ker -« |
Vonj je že polnil | sobo | , bogat, vroč vonj, ki se je zdel, kot |
»Pojdi in sedi na drugo | stran | postelje.« |
Očitno je znala vso bedasto | pesem | na pamet. |
Očitno je znala vso bedasto pesem na | pamet | . |
oglasila v kakšni trgovini v četrti za | rajo | in si kupila ves komplet kozmetičnih |
»Preskrbela si bom nekje pravo | žensko | obleko in jo nosila namesto teh prekletih |
»Preskrbela si bom nekje pravo žensko | obleko | in jo nosila namesto teh prekletih |
Odvrgla sta | obleko | in zlezla na velikansko posteljo. |
sta obleko in zlezla na velikansko | posteljo | . |
prešla na njegov lastni obraz ali na | blazino | , a lahen madež rdečila je še vedno |
madež rdečila je še vedno poudarjal | lepoto | njenih ličnic. |
dvignila na komolec, da bi pogledala na | peč | . |
»Vstala bom in takoj skuhala | kavo | .« |
»Še eno | uro | imava.« |
trenutkov je imel občutek, da spet doživlja | moro | , ki se mu je spet in spet vračala, |
iztrgal kos lastnih možganov, bi tisto | stvar | lahko celo privlekel na dan. |
»Zamašila bom | luknjo | s kosom žakljevine, preden greva.« |
potegnila nase kombinezon in pripravila | kavo | . |
najboljši način, kako popraviš sklepno | mizico | , se zavalila v oguljeni naslonjač, |
ali je udoben, in preučevala absurdno | uro | z dvanajsturno številčnico z nekakšno |
Prinesla je stekleni obtežilnik na | posteljo | , da bi si ga ogledala pri boljši svetlobi. |
mislim, da ni bilo nikoli namenjeno za | uporabo | .« |
»Dandanes je nemogoče odkriti | starost | katerekoli stvari.« |
»Pravil mi je to | pesem | , ko sem bila majhna.« |
»Moram si zmiti tole | šminko | .« |
svetlobi in leže strmel v stekleno | kroglo | . |
njegovo življenje, pritrjeno v nekakšno | večnost | v srcu kristala. |
lahkomiselnih ljudi je komentiralo njegovo | odsotnost | . |
Tretjega dne je Winston odšel v | vežo | Oddelka za dokumentacijo, da bi pogledal |
je Winston odšel v vežo Oddelka za | dokumentacijo | , da bi pogledal na oglasno desko. |
dokumentacijo, da bi pogledal na oglasno | desko | . |
hlajene sobe brez oken obdržale normalno | temperaturo | ; zunaj pa je tlak žgal v noge in smrad |
Julijina skupina na oddelku za | književnost | je prenehala delati knjige ter se zagnala |
prenehala delati knjige ter se zagnala v | serijo | zlobnih pamfletov. |
zložena in na telekranih so jo vrteli v | neskončnost | . |
ritem, ki ga ni bilo mogoče označiti kot | glasbo | , ampak je bolj spominjal na udarjanje |
organiziral Parsons, je pripravljala | ulico | za Teden sovraštva, šivala zastave, |
za zastave na strehah in obešala čez | cesto | žice za razobešanje praporov, kar je |
vsake pore svojega telesa neizčrpno | zalogo | predirljivo zaudarjajočega znoja. |
orjaško, tri ali štiri metre visoko | postavo | evrazijskega vojaka, ki je korakal |
Rajo | , ki je bila običajno brezbrižna do | |
Ena je padla na polno | kinodvorano | v Stepneyu in pokopala pod ruševinami |
osumljen, da je tujega rodu, so zažgali | hišo | in oba sta umrla zaradi zadušitve. |
kupljenim na črni borzi, strgala s sebe | obleko | , se ljubila s prepotenimi telesi, potem |
Winston je opustil | navado | , da ob katerikoli uri pije gin. |
kuhinjo zadaj, kjer si je pripravljal | hrano | in v kateri je bil, poleg drugih stvari, |
Videti je bil vesel, da ima | priložnost | govoriti. |
drobec ropotije - porcelanast čep za | steklenico | , barvast pokrov polomljene tobačne |
»Prišlo mi je na | misel | , da vas mogoče zanima,« je navadno |
občutkom, da bi bilo mogoče priti v | notranjost | tega steklenega sveta in da bi bilo, |
vedno znova vdihnejo, dokler je še na | voljo | zrak. |
še vedno ostajala težava, kako najti | pot | do nje. |
je sovražnik Partije in ga prosil za | pomoč | . |
naravno, da Winston verjame v O'Brienovo | zanesljivost | na podlagi enega samega prebliska oči. |
si jih je izmislila Partija v svojo | korist | , in moral si se pretvarjati, da vanje |
sodišče in v presledkih vzklikali » | Smrt | izdajalcem!« |
In vendar je imela le nejasno | predstavo | o tem, kdo da je Goldstein in kakšne |
in veliko manj dovzetna za partijsko | propagando | . |
ko je slučajno v neki zvezi omenil | vojno | proti Evraziji, ga je osupnila, ko |
njemu dobesedno nikdar ni padla na | pamet | . |
Ravno tako je v njem vzbudila nekakšno | zavist | , ko mu je povedala, da se med Dvominutnim |
je bila pripravljena sprejeti uradno | mitologijo | preprosto zato, ker se ji razlika |
let kasneje, ko je Julija hodila v | šolo | , je bilo to že letalo; še eno generacijo, |
šolo, je bilo to že letalo; še eno | generacijo | , pa bodo to trdili tudi za parni stroj). |
Res, da je na vso | vojno | gledala kot na prevaro, toda očitno |
Res, da je na vso vojno gledala kot na | prevaro | , toda očitno sploh ni opazila, da se |
Včasih ji je pravil o Oddelku za | dokumentacijo | in o nesramnih ponaredkih, ki jih tam |
Povedal ji je | zgodbo | o Jonesu, Aaronsonu in Rutherford ter |
proces se nadaljuje iz dneva v dan, | minuto | za minuto.« |
nadaljuje iz dneva v dan, minuto za | minuto | .« |
»In kakšno | korist | si imel od tega?« |
govoril o takih zadevah, je imela zoprno | navado | , da je zaspala. |
zdelo se mu je, da ne čuti drugega kot | željo | po tem, da bi zbežal. |
ter za trenutek prijateljsko položil | roko | na Winstonovo ramo, tako da sta hodila |
prijateljsko položil roko na Winstonovo | ramo | , tako da sta hodila vštric. |
ga je vedno uspelo položiti v svojo | kretnjo | , si je popravil očala na nosu. |
»Ste že videli deseto | izdajo | slovarja Novoreka?« |
»Na Oddelku za | dokumentacijo | uporabljamo še vedno deveto.« |
Winstona s kosom papirja v roki, ki ga to | pot | ni bilo treba skriti. |
nekaj ur kasneje vrgel v spominsko | odprtino | skupaj s kupom drugih papirjev. |
Čutil je, kot da stopa v | vlago | groba in nič mu zato ni bilo bolje, |
zaprtimi očmi, še vedno potopljen v | atmosfero | sanj. |
kateri je bilo moč videti v neskončno | daljavo | . |
pravzaprav je bilo v tem njihovo bistvo - | kretnjo | , ki jo je napravila njegova mati in |
trenutka mislil, da sem umoril svojo | mamo | ?« |
spomnil svojega zadnjega pogleda na | mater | in v nekaj trenutkih prebujanja se |
zanje vedeli, da prevažajo živinsko | krmo | in s katerih so, kadar so se stresli |
posedala na postelji, pestujoč njegovo | sestrico | , drobnega, bolehnega, zelo tihega otroka |
gorilnik in polica, kjer so shranjevali | hrano | , zunaj na stopnišču pa rjav lončen |
stopnišču pa rjav lončen lijak za skupno | uporabo | več sob. |
Sitno je spet in spet spraševal | mater | , zakaj ni dovolj hrane, kričal je in |
sestrica bolna in da tudi potrebuje | hrano | , a bilo je zaman. |
nehala zajemati, skušal ji je iztrgati | posodo | in žlico iz rok, grabil je koščke s |
zajemati, skušal ji je iztrgati posodo in | žlico | iz rok, grabil je koščke s sestrinega |
mogel pomagati; čutil je celo, da ima | pravico | do tega, kakor da ga opravičuje glasno |
opičji mladiček, ga je gledala čez njeno | ramo | z velikimi očmi. |
čokolade in jo dala Winstonu, ostalo | četrtino | pa njegovi sestrici. |
»Vrni sestri njeno | čokolado | !« |
Celo takrat je mislila na tisto | stvar | , on ni vedel, kaj je tisto, ki se ima |
Mati je ovila | roko | okoli otroka in si pritisnila njegov |
Potem ko je pogoltnil | čokolado | , ga je bilo nekoliko sram samega sebe |
Kar zadeva | sestro | , so jo morda poslali, tako kot samega |
tako kot samega Winstona, v kakšno | kolonijo | za brezdomne otroke (imenovale so se |
ozirala navzgor k njemu skozi temnečo | vodo | . |
Povedal je Juliji | zgodbo | o materinem izginotju. |
in vendar je imela v sebi neke vrste | plemenitost | , nekakšno čistost, preprosto zato, |
sebi neke vrste plemenitost, nekakšno | čistost | , preprosto zato, ker so bila merila, |
Ne bi ji bilo prišlo na | misel | , da je neko dejanje, ki je brez učinka, |
ničesar več, si mu še vedno dajal | ljubezen | . |
umirajočemu človeku, to je lahko imelo | vrednost | samo po sebi. |
Raja, mu je nenadoma prišlo na | misel | , je ostala v tem stanju. |
ali mislil nanjo kot na neko inertno | silo | , ki bo nekega dne vzklila v življenje |
tedni videl ležati na tlaku odrezano | roko | in jo je brcnil v jarek, kot bi bila |
»Ti je kdaj prišlo na | misel | ,« je rekel, »da bi bilo za naju najbolje, |
»Ja, dragi, prišlo mi je na | misel | , večkrat.« |
» | Srečo | sva imela,« je rekel, »a to ne more |
Lahko vohunijo za tabo | noč | in dan, toda če obdržiš pamet v rokah, |
za tabo noč in dan, toda če obdržiš | pamet | v rokah, jih še vedno lahko prelisičiš. |
redkih priložnostih je človek videl | notranjost | stanovanjskih prostorov članov Ožje partije |
Ožje partije ali samo predrl v tisto mestno | četrt | , kjer so živeli. |
Čeprav je imel dobro | pretvezo | za prihod sem, ga je pri vsakem koraku |
sklonjen tako, da je bilo moč videti le | linijo | nosu, je bil videti strašen in inteligenten |
kontrola nujna plusradikalno oceniti | mašinerijo | zgoraj stop konec poročila. |
Grozo | , ki jo je Winston že čutil, je nenadoma | |
mogoče, da je preprosto naredil neumno | napako | . |
primeru nemogoče pojasniti Julijino | navzočnost | . |
Ker dejansko ni vedel, kakšne vrste | pomoč | pričakuje od O'Briena, ni bilo lahko |
Premolknil je in se ozrl čez | ramo | z občutkom, da so se vrata odprla. |
»Prinesi | pijačo | sem, Martin.« |
»Položi jo na okroglo | mizo | .« |
nevarno tudi za trenutek odvreči privzeto | osebnost | . |
O'Brien je prijel | buteljko | za grlo in napolnil kozarce s temno |
na nekem zidu ali plotu - velikansko | steklenico | , sestavljeno iz električnih luči, ki |
se pomika gor in dol in zliva svojo | vsebino | v kozarec. |
Pogledal je na svojo ročno | uro | . |
»Vi tovarišica -« je naklonil | glavo | Juliji, »boste odšli prvi.« |
»Na | voljo | imamo kakih dvajset minut.« |
brezizraznim glasom, kot bi šlo za | rutino | , za nekakšen katekizem, katerega večina |
sabotažna dejanja, ki lahko povzroče | smrt | več sto nedolžnih ljudi?« |
»Izdajati svojo | domovino | tujim silam?« |
otroke, razpečavati mamila, podžigati | prostitucijo | , razširjati spolne bolezni - storiti |
vse, kar bi lahko morda povzročilo | demoralizacijo | in oslabilo oblast Partije?« |
povzročilo demoralizacijo in oslabilo | oblast | Partije?« |
bi bilo, na primer, kakorkoli v našo | korist | , vreči žvepleno kislino v otroški obraz |
kakorkoli v našo korist, vreči žvepleno | kislino | v otroški obraz - ste to pripravljeni |
»Ste pripravljeni izgubiti svojo | identiteto | in preživeti ostanek življenja kot |
Dokler je ni izrekel, ni vedel, katero | besedo | namerava reči. |
»Morda bomo prisiljeni, da mu damo novo | podobo | .« |
O'Brien je spet pogledal na | uro | . |
svojega črnega kombinezona, z drugo držeč | cigareto | . |
»Kasneje vama bom poslal | knjigo | , iz katere se bosta poučila o pravi |
»Ko bosta | knjigo | prebrala, bosta prava člana Bratovščine.« |
»Ne bosta mogla izdati kaj več kot | peščico | nepomembnih ljudi.« |
je celo v gibu, s katerim je zakopal | roko | v žep, ali pa ravnal s cigareto. |
zaupanja in razumevanja, pobarvanega z | ironijo | . |
»Nedvomno sta si o njej ustvarila lastno | podobo | .« |
drugega, kar bi vaju podpiralo, kot samo | idejo | .« |
včasih lahko vtihotapimo v jetnikovo | celico | britev.« |
lahko vtihotapimo v jetnikovo celico | britev | .« |
posameznika do posameznika, od generacije na | generacijo | .« |
Ustavil se je in tretjič pogledal na | uro | . |
»Na | zmedo | Miselne policije?« |
»Na | smrt | Velikega brata?« |
»Na | prihodnost | ?« |
»Na | preteklost | ,« je rekel Winston. |
O'Brien je vzel z vrha omare majhno | škatlico | , ji izročil ploščato belo tableto |
škatlico, ji izročil ploščato belo | tableto | ter ji rekel, naj jo položi na jezik. |
O'Brien, je opazil Winston, izgovarja | besedo | , kot bi bila v kurzivi - »Goldsteinovo |
bi bila v kurzivi - »Goldsteinovo | knjigo | , saj razumete, kakor hitro bo mogoče.« |
zadnji izvod, lahko jo obnovimo skoraj | besedo | za besedo.« |
lahko jo obnovimo skoraj besedo za | besedo | .« |
»Ali nosite s seboj na delo | aktovko | ?« |
delom vsebovalo napačno natisnjeno | besedo | in morali boste zaprositi za ponovitev.« |
besedo in morali boste zaprositi za | ponovitev | .« |
tistega dne, na cesti, se vas bo za | roko | dotaknil neki moški in rekel: Mislim, |
jih hotel postaviti; še manj je čutil | potrebo | po tem, da bi izrekel kakšno splošno |
izrekel kakšno splošno visoko zvenečo | pripombo | . |
O'Brienom ali Bratovščino, mu je prišla na | misel | nekakšna sestavljena podoba temne spalnice, |
»Ali ste mogoče kdaj slišali staro | pesem | , ki se začne Oranže in limone, poje |
nekakšno resno vljudnostjo je dopolnil | kitico | : |
Shoreditchu. »Vi znate zadnjo | vrstico | !« je rekel Winston. |
»Da, znam zadnjo | vrstico | .« |
Winston vstal, je O'Brien iztegnil | roko | . |
njim je Winston lahko videl pisalno | mizo | z zeleno osenčeno svetilko, narekovalnikom |
tridesetih sekundah, mu je prišlo na | misel | , bo O'Brien spet pri svojem pomembnem |
O'Brien spet pri svojem pomembnem delu v | korist | Partije, ki ga je bil pretrgal. |
Na | misel | mu je prišla sama od sebe . |
šibkosti zdriza, temveč tudi njegovo | prosojnost | . |
Čutil je, da bo lahko, če dvigne | roko | , videl svetlobo skoznjo. |
da bo lahko, če dvigne roko, videl | svetlobo | skoznjo. |
nezmernega dela mu je izsušila vso | kri | in sokrvico ter zapustila za seboj |
nezmernega dela mu je izsušila vso kri in | sokrvico | ter zapustila za seboj le krhki splet |
bil nabit z več tisoč ljudmi, vštevši | množico | približno tisoč šolarjev v uniformah |
poganjalo nekaj revnih kodrov, nagovarjal | množico | . |
prihitel sel in stisnil v govornikovo | roko | kos papirja. |
Val razumevanja je preplavil | množico | , ne da bi bila izgovorjena ena sama |
Še | minuto | in neukročeno, besno tuljenje je spet |
»Oprostite, mislim, da ste izpustili | aktovko | .« |
Zamišljeno je vzel | aktovko | , ne da bi bil kaj rekel. |
da bodo minili dnevi, preden bo imel | priložnost | , da pogleda vanjo. |
Vsakdo na Oddelku za | dokumentacijo | je delal osemnajst ur od štiriindvajsetih, |
kratkih predahov za spanje, pustil | mizo | pospravljeno, pa je vsakič, ko se je |
priplazil nazaj, spet odkril, da je | mizo | prekrila druga ploha zvitkov papirja |
podrobnejše poročilo o dogodkih je zahtevalo | pozornost | in domišljijo. |
dogodkih je zahtevalo pozornost in | domišljijo | . |
geografije, da si lahko premeščal | vojno | z enega konca sveta na drugega. |
fizično nalogo, stvari, ki jo ima človek | pravico | zavrniti, pa bi jo kljub temu nevrotično |
Winston, še vedno noseč | aktovko | s knjigo , ki mu je počivala med nogami, |
Odprl je okno, prižgal umazano malo | peč | na olje in pristavil lonec vode za |
na olje in pristavil lonec vode za | kavo | . |
Julija bo prišla takoj, medtem pa ima še | knjigo | . |
kako daleč ga potisnemo v to ali ono | stran | . |
nobenega živčnega impulza, naj se ozre čez | ramo | ali pokrije stran z roko. |
impulza, naj se ozre čez ramo ali pokrije | stran | z roko. |
končno prebral in prebiral znova vsako | besedo | , jo je odprl na drugem mestu in se |
civilizacije pomeni vojna le neprestano | omejitev | potrošnih dobrin in priložnostne eksplozije |
namen, bi to bila vojna za delovno | silo | . |
in Hong Kongu, ki obsega približno | petino | zemeljske populacije. |
In za | posest | teh gosto naseljenih predelov in za |
Indijo ali Indonezijsko otočje, so na | voljo | tudi telesa na desetine stotin milijonov |
devetnajstega stoletja je industrijsko | družbo | mučil problem, kaj storiti s presežkom |
stekla, jekla in snežno belega betona - v | zavest | skoraj vsakega pismenega človeka. |
Nedvomno si je bilo mogoče zamisliti | družbo | , v kateri bi blaginja, v smislu osebne |
Kajti če bi prosti čas in | brezskrbnost | uživali vsi enako, bi velika masa ljudi, |
Vrnitev v agrikulturno | preteklost | , o čemer so sanjali nekateri misleci |
In v praksi je bila edina pot za | dosego | tega neprestano vojskovanje. |
nekako razbijaš na kose, pošiljaš v | stratosfero | ali potapljaš na dno morja tisto blago, |
velikanskim delom zgradijo novo plavajočo | trdnjavo | . |
požre vsak presežek, ki je morda na | voljo | še potem, ko je zadoščeno osnovnim |
splošno stanje pomanjkanja povečuje | pomembnost | majhnih privilegijev in torej povečuje |
majhnih privilegijev in torej povečuje | razliko | med enim in drugim slojem. |
neogibno za preživetje, če ima vso | oblast | v rokah majhna kasta. |
A to bi zagotovilo samo ekonomsko | bazo | , ne bi pa ustvarilo tudi emocionalne |
drugimi besedami, važno je, da ima | miselnost | , ki je potrebna za vojno stanje. |
tako da bodo krepili svojo vsestransko | premoč | , ali pa z odkritjem kakšnega novega |
V Novoreku ni besede za » | znanost | .« |
življenjskega pomena - kar v resnici pomeni | vojno | ali policijsko špijonažo - empirični |
resnici pomeni vojno ali policijsko | špijonažo | - empirični pristop še vzpodbujajo |
postavila za cilj zavojevati celotno | površino | zemlje in dokončno iztrebiti možnost |
površino zemlje in dokončno iztrebiti | možnost | neodvisnega mišljenja. |
ki onemogočajo prikrivanje resnice, | terapijo | s šokom, hipnozo in telesno mučenje; |
prikrivanje resnice, terapijo s šokom, | hipnozo | in telesno mučenje; ali pa je kemik, |
proizvesti v takih količinah, da bi uničili | vegetacijo | celotnih kontinentov; ali pa zarode |
narediti vozilo, ki bi si izvrtalo | pot | pod zemljo, tako kot podmornica pod |
narediti vozilo, ki bi si izvrtalo pot pod | zemljo | , tako kot podmornica pod vodo, ali |
raziskujejo še bolj nemogoče možnosti, na | priliko | , kako bi zbrali sončne žarke skozi |
skladu s svojimi običaji pripisuje | iznajdbo | atomskih bomb sebi, so se le‐te pojavile |
bombe ter jih hranile za odločilno | priložnost | , o kateri so vse tri verjele, da bo |
ljudi, ki so, kolikor gre za tehnično | razvitost | , približno na ravni Oceanije. |
Za njihovo | strukturo | je vsekakor potrebno, da ljudje ne |
vodje, enako gospodarstvo, ki dela za | vojsko | in za vojskovanje. |
bi zavojevali svet, lahko zanikajo | resničnost | , kar je posebna poteza Angsoca in njegovih |
si mogli privoščiti, da bi podžigali | iluzijo | , ki bi težila k oslabitvi vojaške učinkovitosti. |
Dokler je poraz pomenil | izgubo | neodvisnosti ali kakšno drugo posledico, |
izgubo neodvisnosti ali kakšno drugo | posledico | , ki na splošno velja za nezaželeno, |
res pet, kadar pa je kdo načrtoval | puško | ali letalo, je moralo biti štiri. |
bili slej ko prej poraženi in boj za | uspešnost | je sovražen iluzijam. |
kar je pomenilo imeti precej natančno | predstavo | o tem, kaj se je v preteklosti dogajalo. |
Kadar je | vojno | moč zgubiti ali dobiti, vladajoči razred |
varno izvajati skoraj vsako miselno | perverznost | . |
je jesti in piti, imeti zavetje in | obleko | , ogniti se temu, da pogoltneš strup |
dosežen, lahko poljubno oblikujejo | stvarnost | . |
Če torej presojamo | vojno | po merilih prejšnjih vojn, je to le |
in pomaga ohraniti potrebno mentalno | atmosfero | , ki jo hierarhična družba potrebuje. |
skupnega interesa in so zato omejili | uničevalnost | vojne, res borili drug proti drugemu |
ali to preprečiti, temveč ohraniti | strukturo | družbe. |
Vrgla je svojo rjavo | torbo | za orodje na tla in se mu vrgla v objem. |
»Imam | knjigo | ,« je rekel, ko sta se ločila. |
poleg peči na olje, da bi pripravila | kavo | . |
ščipalkami ali se spuščala v prešerno | pesem | . |
Naslonil si je | knjigo | na kolena in začel brati: |
kako daleč ga potisnemo v to ali ono | stran | . |
odstraniti vse razlike in ustvariti | družbo | , v kateri bodo vsi ljudje enaki. |
Tako se skozi vso | zgodovino | boj, ki je v bistvenih potezah zmeraj |
pride trenutek, ko izgubijo bodisi | vero | vase, bodisi zmožnost, da bi bili sposobni |
ko izgubijo bodisi vero vase, bodisi | zmožnost | , da bi bili sposobni vladati, ali pa |
Srednji vržejo in pridobe Nizke na svojo | stran | pod pretvezo, da se borijo za svobodo |
stran pod pretvezo, da se borijo za | svobodo | in pravico. |
pretvezo, da se borijo za svobodo in | pravico | . |
šole mislecev, ki so interpretirali | zgodovino | kot ciklični proces in skušali pokazati, |
ga prikazali zdaj, je pomenil tehtno | spremembo | . |
nauk, ki je zagovarjal hierarhično | obliko | družbe. |
Dokler so se Srednji bojevali za | oblast | , so vedno uporabljali izraze kot svoboda, |
Zdaj pa so | zamisel | o bratstvu vseh ljudi začeli napadati |
zastavo enakosti in nato uvedli novo | tiranijo | , brž ko so strmoglavili staro. |
dejansko že vnaprej razglasile svojo | tiranijo | . |
pojavila od približno leta 1900 dalje, so | misel | , da naj bi povsod zavladali svoboda |
zavestno postavili za cilj ovekovečiti ne | svobodo | in ne enakost. |
za cilj ovekovečiti ne svobodo in ne | enakost | . |
bil ustaviti napredek in zamrzniti | zgodovino | v nekem izbranem trenutku. |
zgodovinskega znanja in povečanega smisla za | zgodovino | , ki so ga pred devetnajstim stoletjem |
je bila cena, ki so jo plačevali za | civilizacijo | . |
novim skupinam, ki naj bi si pridobile | oblast | , človeška enakost ni bila več ideal, |
Zamisel | o zemeljskem raju, v katerem bi lahko | |
težkega dela, je preganjala človeško | domišljijo | tisoče let. |
ki si ga je nadela, vodila nazaj v | hierarhijo | in sistematizacijo. |
nadela, vodila nazaj v hierarhijo in | sistematizacijo | . |
sindikalnih organizatorjev, izvedencev za | publiciteto | , sociologov, profesorjev, novinarjev |
razred z mesečno plačo in v zgornjo | plast | delavskega razreda, je oblikoval in |
spoznali, da je edini varni temelj za | oligarhijo | kolektivizem. |
tega stoletja, je pomenila dejansko | koncentracijo | lastnine v daleč manjšem številu rok |
postopek predstavili tako, kot da gre za | kolektivizacijo | . |
socialističnega gibanja in podedoval njegovo | frazeologijo | , je realiziral poglavitno postavko |
frazeologijo, je realiziral poglavitno | postavko | socialističnega programa, s posledico, |
Toda vprašanje, kako v | neskončnost | ohraniti hierarhično družbo, sega globlje |
v neskončnost ohraniti hierarhično | družbo | , sega globlje od tega. |
načine lahko vladajoča skupina izgubi | oblast | . |
nezadovoljna srednja plast, ali pa izgubi | samozavest | in voljo do oblasti. |
plast, ali pa izgubi samozavest in | voljo | do oblasti. |
dokler jim ne dovolijo imeti merila za | primerjavo | , niti ne začnejo zavedati, da so zatirane. |
Kar zadeva | hiperprodukcijo | , ki je pomenila problem v naši družbi |
katerim tudi koristno dvigaš javno | moralo | na potrebno višino. |
koristno dvigaš javno moralo na potrebno | višino | . |
Zato je treba neprestano oblikovati | zavest | tako vodeče kot izvršilne skupine, |
Na | zavest | množic ni treba vplivati drugače kot |
teh podatkih, ki osvetljujejo njeno | osnovo | , lahko človek sklepa, če že ne ve, |
Za vsak uspeh, vsak dosežek, vsako | zmago | , vsako znanstveno odkritje, vse znanje, |
znanstveno odkritje, vse znanje, vso | modrost | , vso srečo in vse vrline velja, da |
odkritje, vse znanje, vso modrost, vso | srečo | in vse vrline velja, da izhajajo neposredno |
je, da deluje kot žariščna točka za | ljubezen | , strah in čaščenje, čustva, ki jih |
V prvo ali drugo | skupino | Partije te sprejmejo po preizkušnji |
Njen cilj ni prenašati | oblast | na lastne otroke, ker so pač otroci |
pripravljena pritegniti celotno novo | generacijo | iz vrst raje. |
zaleglo, ko je bilo treba ohromiti | opozicijo | . |
Kdo ima v rokah | oblast | , ni važno, če je le zagotovljeno, da |
resnici namenjeni temu, da vzdržujejo | mističnost | Partije in preprečijo, da bi kdo odkril |
Partije in preprečijo, da bi kdo odkril | naravo | današnje družbe. |
Lahko jim dovoliš intelektualno | svobodo | , saj nimajo intelekta. |
Za nobeno | stvar | se ne more svobodno odločiti. |
Misli in dejanja, ki pomenijo gotovo | smrt | , če te zasačijo, niso formalno prepovedana |
izhlapevanj ne nalagajo ljudem kot | kazen | za zločine, ki so bili resnično storjeni, |
Kriminalstop pomeni | zmožnost | , da se hitro, kakor nagonsko ustaviš |
misli, ki te lahko zapelje v krivoversko | smer | . |
Kriminalstop na kratko pomeni varovalno | neumnost | . |
nanaša na partijca, pomeni lojalno | pripravljenost | trditi, da je črno belo, če to zahteva |
Spreminjati | preteklost | je potrebno iz dveh razlogov, od katerih |
deloma tudi zato, ker nima meril za | primerjavo | . |
pomembnejši razlog, zakaj preurejajo | preteklost | , je potreba zavarovati nezmotljivost |
preurejajo preteklost, je potreba zavarovati | nezmotljivost | Partije. |
Tako | zgodovino | vedno znova pišejo. |
Ministrstvo resnice, je tako potrebna za | trdnost | režima, kot zatiranje in vohunjenje, |
In ker ima Partija popolno | kontrolo | nad vsemi dokumenti in prav tako popolno |
vsemi dokumenti in prav tako popolno | kontrolo | nad zavestjo svojih članov, sledi iz |
preustvarjena v kakršnokoli trenutno potrebno | obliko | , je ta nova inačica preteklost in nobena |
Ves čas ima Partija v rokah absolutno | resnico | in absolutno seveda ni moglo biti nikoli |
Dvomišljenje pomeni | moč | hkrati imeti dvoje prepričanj in dopuščati |
Partijski intelektualec ve, v katero | smer | si mora spremeniti spomin; zato ve, |
akt Partije, da uporablja zavestno | prevaro | , hkrati pa ohranja trdnost namena, |
zavestno prevaro, hkrati pa ohranja | trdnost | namena, ki pritiče popolni poštenosti. |
objektivne stvarnosti, pa ves čas upoštevati | stvarnost | , ki jo zanikuješ - vse to je neogibno |
svežim aktom dvomišljenja človek to | vednost | briše; in tako dalje v nedogled, z |
Vse pretekle oligarhije so izgubile | oblast | bodisi ker so okostenele, bodisi ker |
koncesije, kjer bi bile morale rabiti | silo | , pa so jih spet vrgli. |
biti zmožen, da razveljavi občutek za | resničnost | . |
vladanja je v tem, da znaš združiti | vero | v lastno nezmotljivost z zmožnostjo |
tem, da znaš združiti vero v lastno | nezmotljivost | z zmožnostjo učiti se iz preteklih |
Kadar je potrebno, jih je moč pognati v | blaznost | strahu in sovraštva, a kadar so prepuščeni |
V | osvojitev | sveta verjamejo najbolj trdno tisti, |
nezaslišanega, svoje člane pa oblači v | uniformo | , ki je bila nekoč posebnost ročnih |
Sistematično spodkopava | solidarnost | družine, svojega voditelja pa kliče |
je: zakaj je treba odpraviti človeško | enakost | ? |
zasnovano prizadevanje, da bi zamrznili | zgodovino | v nekem določenem obdobju? |
navzgor gola, z licem, naslonjenim na | roko | , in temni koder ji je padal čez oči. |
Zaprl je | knjigo | , jo skrbno položil na tla, legel in |
skrbno položil na tla, legel in potegnil | odejo | čez oba. |
poševno sijal skoz okno in padal čez | blazino | . |
občutkom, da ta opazka vsebuje globoko | modrost | , zaspal. |
spal, toda bežen pogled na staromodno | uro | mu je povedal, da je šele dvajset trideset. |
je slaboumna popevka ohranila svojo | priljubljenost | . |
Dvignila je | pečico | in jo stresla. |
Nikdar mu še ni prišlo na | misel | , da bi bila petdesetletna ženska, napihnjena |
petdesetletna ženska, napihnjena v pošastno | razsežnost | od porodov, potem okorela in posurovela |
duha, sta si lahko predajala svojo | skrivnost | . |
v svojih srcih, trebuhih in mišicah | moč | , ki bo nekega dne preobrnila svet. |
Ne da bi do konca prebral | knjigo | , je vedel, kaj mora biti zadnja Goldsteinova |
to zgodilo: moč se bo spremenila v | zavest | . |
mogel dvomiti, ko si gledal to pogumno | postavo | na dvorišču. |
prenašali s telesa na telo življenjsko | silo | , ki je Partija nima in ki je ne more |
Lahko je videl | belino | okoli šarenic Julijinih oči. |
prepozno - nič takega jima ni prišlo na | misel | . |
golote, ker je imel roke sklenjene za | glavo | , telo in obraz pa nezavarovana, je |
popku s torte, se je zakotalila čez | rogoznico | . |
zatopotal za njim in dobil je divjo | brco | v gleženj, ki ga je skoraj vrgla iz |
Boreč se za | sapo | se je zvijala na tleh. |
toda včasih je njen mrtvaško bledi, | sapo | loveči obraz prišel v njegov zorni |
svoji grozi se mu je zdelo, da čuti | bolečino | v lastnem telesu, smrtno bolečino, |
čuti bolečino v lastnem telesu, smrtno | bolečino | , ki pa je bila kljub temu manj huda |
temu manj huda kot napor, da bi ulovil | sapo | . |
dvignila pri kolenih in ramenih in jo kot | vrečo | odnesla iz sobe. |
Gospod Charrington je stopil v | sobo | . |
Winstonu je prišlo na | misel | , da prvič v svojem življenju vede gleda |
ugotovil, premagala strah, potisnil je | roko | v žep. |
Posadili so ga v | celico | , ki je bila podobna tej, v kateri je |
trebuhu, da bi se zelo zanimal za svojo | okolico | , a še je opažal osupljivo razliko med |
svojo okolico, a še je opažal osupljivo | razliko | med obnašanjem partijskih jetnikov |
divje bojevali, kadar so jim zaplenili | lastnino | , pisali na tla opolzke besede, jedli |
opolzke besede, jedli vtihotapljeno | hrano | , ki so jo privlekli iz skrivališč v |
pridobrikati cigarete skoz opazovalno | lino | v vratih. |
morilcem, ki so sestavljali nekakšno | aristokracijo | . |
Neko velikansko žensko | razvalino | , staro kakšnih šestdeset let, z velikimi |
je zdrsnila z Winstonovih kolen na | klop | . |
Položila mu je svojo ogromno | roko | okoli ramen in ga stisnila k sebi, |
hitro zašepetanih besed, in posebej | omembo | nečesa, kar se imenuje »soba ena nula |
je postalo slabše, je mislil le na | bolečino | samo in na željo po hrani. |
je mislil le na bolečino samo in na | željo | po hrani. |
je, kako se zvija na tleh in kriči za | milost | skozi razbite zobe. |
je bilo le dejstvo, ki ga je znal na | pamet | kot aritmetična pravila. |
A bila je še britev, poslali bodo | britev | , če bodo mogli. |
preden bodo mogli stražniki planiti v | celico | . |
Ni bil prepričan, da bo uporabil | britev | , tudi če dobi priložnost. |
da bo uporabil britev, tudi če dobi | priložnost | . |
bilo videti, kot da je O'Brien spoznal | aluzijo | . |
Pesnik Ampleforth je priklamal v | celico | . |
Njegove zaskrbljene oči so strmele v | steno | kakšen meter nad Winstonovo glavo. |
je bilo celo, da Ampleforth prinaša | britev | . |
povem po pravici -« Nerodno je sedel na | klop | nasproti Winstona. |
Položil si je | roko | na čelo in si jo za hip pritisnil na |
»Pripravljali smo končno | izdajo | Kiplingovih pesmi.« |
»Nemogoče je bilo spremeniti | vrsto | .« |
je sijala skoz umazano in razmršeno | brado | . |
»Ali ti je kdaj prišlo na | misel | ,« je dejal, »kako celotno zgodovino |
na misel,« je dejal, »kako celotno | zgodovino | angleške poezije opredeljuje dejstvo, |
tale misel ni Winstonu nikdar padla na | pamet | . |
škornjev pomenil, da je prišel on na | vrsto | . |
častnik hladnega obraza je stopil v | celico | . |
žoga, ki znova in znova pada v isto | vrsto | vdolbin. |
V | celico | je prišel Parsons. |
je kratke hlače iz kakija in športno | srajco | . |
sploh nisem vedel, da imam kakšno slabo | stvar | v glavi.« |
mora iz zdravstvenih razlogov povedati | kvanto | . |
»Precej brihtno za sedemletno | smrkljo | , ne?« |
Telebnil je z debelo zadnjico na | školjko | . |
Neko | žensko | so poslali v Sobo 101 in Winston je |
Neko žensko so poslali v | Sobo | 101 in Winston je opazil, da se je |
kot da se je skrčila in dobila drugo | barvo | , ko je slišala te besede. |
Mož je sedel na | klop | nedaleč od Winstona. |
Zdelo se je, da je isto prišlo na | misel | hkrati vsem drugim v celici. |
Nazadnje je vstal, nerodno odkrevsal čez | celico | , segel v žep kombinezona in z osramočenim |
Njegova usta so otekla v brezoblično | maso | češnjeve barve s črno odprtino na sredi. |
obraz, že tako zelo bled, je spremenil | barvo | , čeprav bi Winston ne bil verjel, da |
»Imam | ženo | in tri otroke.« |
mislil, da lahko postavi kako drugo | žrtev | na svoje mesto. |
Stegnil je suho | roko | . |
»Dajte mi | priložnost | , pa vam bom povedal vsako besedico.« |
priložnost, pa vam bom povedal vsako | besedico | .« |
eno od železnih nog, ki so podpirale | klop | . |
sklonjeno glavo, ter pestoval razbito | roko | ; vsa bojevitost ga je zapustila. |
bela svetloba sta povzročala nekakšno | slabost | , prazen občutek v glavi. |
pojemajočim upanjem mislil na O'Briena in | britev | . |
Julijo s tem, da bi podvojil lastno | bolečino | , bi to storil?« |
vnaprejšnje gotovosti, da boš trpel | bolečino | . |
pretreslo, da mu je pregnalo vso | previdnost | . |
Prvikrat v mnogih letih je pozabil na | navzočnost | telekrana. |
Vse se je razpršilo v rumeno | svetlobo | . |
nepojmljivo, da lahko en udarec povzroči tako | bolečino | . |
nečem, kar je čutil kot taboriščno | posteljo | , samo da je bila više od tal in da |
moški v belem plašču, držeč podkožno | brizgalko | . |
odprte, je le postopoma dojemal svojo | okolico | . |
Imel je vtis, da vznika v to | sobo | iz nekega čisto drugačnega sveta, neke |
kot žival, zvijajoč telo v to ali ono | stran | v brezupnem prizadevanju izogniti se |
komolce, v piščali, v dimlje, v moda, v | trtico | . |
se ni mogel prisiliti, da bi izgubil | zavest | . |
začelo, ko mu je bil že sam pogled na | pest | , pomaknjeno nazaj za udarec, dovolj, |
priznal ničesar, ko je bilo treba vsako | besedo | izsiliti iz njega, medtem ko je lovil |
izsiliti iz njega, medtem ko je lovil | sapo | od bolečine, in bili so časi, ko je |
je komaj še stal, ga nato vrgli kot | vrečo | krompirja na kamnita tla celice, pustili |
čemernega brivca, ki mu je prihajal brit | brado | in porezat lase, in poslovnih, nesočutnih |
zlomljene kosti in mu zabadali igle v | roko | , da bi zaspal. |
Večino | tega časa so ga kriče zmerjali in mu | |
zvestobe do Partije, da bi zbudila | željo | odpraviti zlo, ki ga je storil. |
Priznal je, da je umoril svojo | ženo | , čeprav je vedel in so tudi zasliševalci |
Celotno | zgodbo | svojega življenja je pripovedoval poslušalstvu, |
grozotne stvari, ki so bile položene v | prihodnost | , je nekako preskočil in se niso zgodile. |
prav, ni bilo več bolečine, še zadnjo | nadrobnost | njegovega življenja so odkrili, razumeli |
spi, kdaj naj mu vbrizgajo mamilo v | roko | . |
številkami, ki so obkrožale sprednjo | stran | . |
občutek, da mu zadajajo nekakšno smrtno | poškodbo | . |
»Imaš živo | predstavo | o vretencih, ki se trgajo narazen in |
O'Brien je potegnil vzvod nazaj na | številčnico | . |
čas pogovora, da ti lahko prizadenem | bolečino | v vsakem trenutku in do katerekoli |
spustiti pod svojo običajno inteligenčno | stopnjo | , boš še tisti hip kričal od bolečine.« |
»Na | srečo | je to ozdravljivo.« |
Winston je zajel | sapo | . |
» | Resnico | , prosim, Winston.« |
»Tvojo | resnico | .« |
smrten napor, da bi osvobodil vrhnjo | polovico | telesa. |
premakniti tudi za centimeter v katerokoli | smer | . |
Za trenutek je celo pozabil | številčnico | . |
kar si je želel, je bilo znova držati | fotografijo | med prsti ali vsaj videti jo. |
Stopil je čez | sobo | . |
O'Brien je dvignil | rešetko | . |
mogoče, da je O'Brien res pozabil na | fotografijo | . |
»Neka partijska parola obravnava | oblast | nad preteklostjo,« je rekel. |
»Kdor obvladuje | preteklost | , obvladuje prihodnost; kdor obvladuje |
»Kdor obvladuje preteklost, obvladuje | prihodnost | ; kdor obvladuje sedanjost, obvladuje |
obvladuje prihodnost; kdor obvladuje | sedanjost | , obvladuje preteklost,« je pokorno |
kdor obvladuje sedanjost, obvladuje | preteklost | ,« je pokorno ponovil Winston. |
»Kdor obvladuje | sedanjost | , obvladuje preteklost,« je rekel O'Brien, |
»Kdor obvladuje sedanjost, obvladuje | preteklost | ,« je rekel O'Brien, kimajoč v počasnem |
mnenju, Winston, preteklost realno | eksistenco | ?« |
»Potem obvladujemo | preteklost | , mar ne?« |
Winston, spet za trenutek pozabljajoč | številčnico | . |
Položil je | roko | na številčnico. |
Položil je roko na | številčnico | . |
»Samo discipliniran razum lahko vidi | stvarnost | , Winston.« |
nekaj domnevaš, da vsak drug vidi isto | stvar | kot ti.« |
»Ampak jaz ti pravim, Winston, da | stvarnost | ni zunanja.« |
»Nemogoče je videti | stvarnost | , razen če jo gledaš skoz oči Partije.« |
si zapisal v dnevnik, Svoboda pomeni | svobodo | reči, da je dva in dva štiri?« |
O'Brien je iztegnil kvišku | levico | , s hrbtom proti Winstonu, s skritim |
»Samo nehajte, ustavite | bolečino | !« |
Morda je za nekaj sekund izgubil | zavest | . |
Položil je Winstona na | posteljo | . |
je ugotovil, da še vedno vidi isto | stvar | . |
Igla je zdrsnila v Winstonovo | roko | . |
tako inteligenten, je občutil silno | ganjenost | v srcu. |
bi se lahko premaknil, bi iztegnil | roko | in jo položil na O'Brienovo ramo. |
iztegnil roko in jo položil na O'Brienovo | ramo | . |
hip, pa ne le zato, ker je ustavil | bolečino | . |
kmalu, to je bilo gotovo, ga bo poslal v | smrt | . |
gledal navzdol z izrazom, ki je vzbujal | misel | , da je morda tudi njega obšla ista |
bil mogel, bi se bil zaril globlje v | posteljo | . |
O'Brien iz čiste objestnosti zavrtel | številčnico | . |
skrivajoč se drug za drugim ter cvileč za | milost | .« |
»Spremenili te bomo v plin in te spustili v | stratosfero | .« |
O'Brien je zadržal korak, kot bi Winston | misel | glasno izgovoril. |
izžgemo iz njega, privedemo ga na našo | stran | , ne navidezno, temveč v bistvu, s srcem |
»V starih časih je krivoverec šel na | grmado | še vedno krivoveren, razlagajoč svoje |
korakala vzdolž hodnika in čakala na | kroglo | .« |
tiste tri bedne izdajalce, v katerih | nedolžnost | si nekdaj verjel - Jonesa, Aaronsona |
Winston, on ni hinavec, verjame v vsako | besedo | , ki jo reče. |
Opazoval je težko, a miline polno | postavo | , ki je hodila sem ter tja, v njegovo |
preživeti tvojo naravno življenjsko | dobo | , nam še vedno ne boš ušel.« |
da mu potiskajo neki težak aparat za | glavo | . |
»Tri tisoč,« je čez Winstonovo | glavo | rekel mož v belem plašču. |
pomirljivo, skoraj prijazno položil svojo | roko | na njegovo. |
Tisti hip je začutil strahotno | eksplozijo | , oziroma nekaj, kar se je zdelo kot |
»Pred enajstimi leti si ustvaril | legendo | o treh možeh, ki so bili obsojeni na |
treh možeh, ki so bili obsojeni na | smrt | zaradi izdajstva.« |
kos papirja, ki je dokazoval njihovo | nedolžnost | .« |
ko je vsak O'Brienov namig izpolnil | zaplato | praznine in postal absolutna resnica |
zbledel, še preden je O'Brien spustil | roko | , toda čeprav ga ni mogel znova doseči, |
moža v belem plašču, ki je prelomil | ampulo | in potegnil nazaj bat na brizgalki. |
Opazil je, da je Winston pogledal | številčnico | . |
»Vso njeno | upornost | , sleparstvo, norost, umazanost duha |
»Vso njeno upornost, sleparstvo, | norost | , umazanost duha - vse smo izžgali iz |
njeno upornost, sleparstvo, norost, | umazanost | duha - vse smo izžgali iz nje.« |
vprašanja, ki mu je prvo prišlo na | misel | . |
Na O'Brienovem obrazu je bilo videti | senco | smehljaja, ki je pričal, da se zabava. |
Igla se je zadrla v Winstonovo | roko | . |
»Čas je, da prestopiš v drugo | stopnjo | .« |
Še so ga priklepale na | posteljo | , a lahko je nekoliko pregibal kolena, |
je nekoliko pregibal kolena, obračal | glavo | na eno in drugo stran ter dvigal roko |
kolena, obračal glavo na eno in drugo | stran | ter dvigal roko od komolca. |
glavo na eno in drugo stran ter dvigal | roko | od komolca. |
vse zasedanje, ne da bi bil uporabil | številčnico | . |
lahko več dni dolgi, drugič pa samo | uro | ali dve. |
»Bral si | knjigo | , Goldsteinovo knjigo, ali vsaj odlomke |
»Bral si knjigo , Goldsteinovo | knjigo | , ali vsaj odlomke iz nje .« |
»Zakaj si želimo | oblast | ?« |
dobro, žrtvujoč pri tem svojo lastno | srečo | za srečo drugih. |
žrtvujoč pri tem svojo lastno srečo za | srečo | drugih. |
vzpostaviš z namenom, da bo čuvala | revolucijo | ; revolucije delaš z namenom, da vzpostaviš |
revolucije delaš z namenom, da vzpostaviš | diktaturo | .« |
»Poznaš partijsko | parolo | Svoboda je sužnost.« |
»Ti je kdaj prišlo na | misel | , da je to zamenljivo?« |
biti, kajti vsak človek je obsojen na | smrt | , kar je največji od vseh porazov.« |
Winston je za hip ignoriral | številčnico | . |
prizadeval, da bi se dvignil v sedečo | lego | , pa se mu je le toliko posrečilo, da |
»Obvladujemo stvari, ker obvladujemo | zavest | .« |
nadaljeval, kot bi odgovarjal na izgovorjeno | pripombo | : |
Winston je omahnil nazaj na | posteljo | . |
oblast, za katero se moramo boriti | noč | in dan, ni oblast nad stvarmi, temveč |
obetavnega učenca: »Kako si človek zagotovi | oblast | nad drugim človekom, Winston?« |
» | Oblast | imaš; če povzročiš bolečino in ljudi |
»Oblast imaš; če povzročiš | bolečino | in ljudi ponižuješ.« |
» | Oblast | imaš, če trgaš človeškega duha na kosce |
bo poznal drugih čustev kot strah, | besnost | , zmagoslavje in poniževanje samega |
»Že zdaj lomimo | navado | mišljenja, ki se je preživela iz predrevolucijskega |
tega, Winston vedno bo vladajočim na | voljo | opojnost oblasti, ki bo stalno naraščala |
»Če želiš imeti | podobo | prihodnosti, si predstavljaj škorenj, |
» | Dramo | , ki sem jo igral s teboj teh sedem |
igrali vedno znova, iz generacije v | generacijo | , na čedalje tankoumnejši način.« |
imeli tu krivoverca, izročenega nam na | milost | in nemilost, ki bo zlomljen in preziran |
krivoverca, izročenega nam na milost in | nemilost | , ki bo zlomljen in preziran tulil od |
»Svet zmage za | zmago | , zmagoslavja za zmagoslavjem: neskončnega |
»Privolil boš vanj, mu izrekel | dobrodošlico | , postal njegov del.« |
»Denimo, da povečamo | hitrost | človeškega življenja, tako da bo človek |
ponavadi je ta glas potolkel Winstona v | nebogljenost | . |
»Ampak mi ustvarjamo človeško | naravo | .« |
O'Brienom tiste noči, ko se je včlanil v | Bratovščino | . |
ponarejal, moril, spodbujal jemanje mamil in | prostitucijo | , razširjal spolne bolezni, metal vitriol |
O'Brien je napravil majhno nepotrpežljivo | kretnjo | , kot bi hotel reči, da je bilo to demonstracijo |
kretnjo, kot bi hotel reči, da je bilo to | demonstracijo | komaj vredno opraviti. |
»Sleci si | obleko | .« |
kdajkoli, odkar so ga zaprli, slekel vso | obleko | hkrati. |
čelom, ki se je podaljševalo v plešasto | lobanjo | , zlomljen nos in ličnice, ki so bile |
zgrbljena, tako da so delala nad prsmi | votlino | , tenki vrat je bil videti, kot da se |
»Poglej to gnusno | umazanijo | po vsem svojem telesu!« |
»Poglej | umazanijo | med prsti na nogah.« |
»Poglej to ogabno večno | rano | na nogi.« |
»Poglej svojo | mršavost | .« |
zbodljaj je šinil skozi Winstonovo | čeljust | . |
»Vidiš to | prikazen | , ki ti stoji nasproti?« |
kaj počne, se je zrušil na majhno | pručko | , ki je stala poleg postelje in oblile |
O'Brien mu je skoraj prijazno položil | roko | na ramo. |
je skoraj prijazno položil roko na | ramo | . |
»Cvilil si za | milost | , izdal si vsakogar in vse.« |
- njene navade, njen značaj, njeno | preteklost | , do najbolj trivialnih podrobnosti |
vendar v smislu, v katerem je uporabil | besedo | - je ni izdal. |
Dali so mu celo toplo | vodo | za umivanje. |
mu ostanke zob in mu dali novo zobno | protezo | . |
preštevati minevanje časa, ko bi bil čutil | potrebo | po tem, kajti hranili so ga, kot je |
govoreči stražar, ki mu je prinašal | hrano | , mu je dal ogenj. |
Dali so mu belo skrilasto | tablico | in košček svinčnika, ki je bil pritrjen |
Zdelo se mu je, da je izgubil | moč | intelektualnega napora, zdaj, ko ga |
na trebuh in skušal dvigniti svojo | težo | z rokami. |
telo in začel je gojiti neprestano | vero | , da tudi obraz postaja normalen. |
Šele ko je po naključju položil | roko | na plešasto glavo, se je spomnil razbrazdanega, |
naključju položil roko na plešasto | glavo | , se je spomnil razbrazdanega, razdejanega |
na pograd, s hrbtom proti steni in | tablico | na kolenih, ter začel premišljeno opravljati |
kolenih, ter začel premišljeno opravljati | nalogo | lastne prevzgoje. |
govoril, kaj naj storita - je dojel | puhlost | svojega poskusa, da bi se uprl oblasti |
zapisovati misli, ki so mu prihajale na | pamet | . |
fotografije, ki bi spodbijala njihovo | krivdo | . |
potopljene razbitine, ki predre vodno | gladino | , mu je vdrla v glavo misel: »To se |
predre vodno gladino, mu je vdrla v | glavo | misel: »To se v resnici ne zgodi.« |
mu ne bi bila nikdar smela priti na | misel | . |
bile velike zmožnosti za sklepanje in | improvizacijo | . |
zmožnosti najprej najbolj tankoumno rabiti | logiko | , nato pa se ne zavedati najbolj grobih |
Hodil je po hodniku in čakal na | kroglo | . |
Bil je v Zlati deželi in je ubiral | pot | čez stari, od zajcev popaseni travnik. |
Lahko je čutil nizko pomladansko | rušo | pod nogami in milo sonce na obrazu. |
vedno živi in da potrebuje njegovo | pomoč | . |
Legel je nazaj na | posteljo | in se skušal pomiriti. |
duhu se je vdal, a upal je obdržati | notranjost | srca nedotaknjeno. |
in je poskušal spoznati njegovo novo | podobo | . |
Vsekakor pa ni bilo dovolj, da si imel | oblast | nad potezami. |
Prvikrat je spoznal, da moraš | skrivnost | , če jo želiš ohraniti zase, skriti |
smeš nikdar dovoliti, da ti vznikne v | zavest | v kakršnikoli obliki, ki jo je moč |
zaklenjeno v notranjosti, kakor gnojno | bulo | , ki je del njega, pa vendar ni povezana |
Ustrelili bodo | luknjo | v lastno popolnost. |
Ustrelili bodo luknjo v lastno | popolnost | . |
bilo teže kot privoliti v razumsko | discipliniranost | . |
Moral se je potopiti v najbolj umazano | umazanijo | . |
O'Brien je stopil v | celico | . |
laži; saj veš, da znam vedno odkriti | laž | - povej mi, kakšna so tvoja resnična |
Toda | okolico | je komaj opažal. |
Nekakšen primež mu je od zadaj oklepal | glavo | in ga silil, da je gledal naravnost |
stražnik, ki je nosil predmet iz žice, | škatlo | ali nekakšno košaro. |
predmet iz žice, škatlo ali nekakšno | košaro | . |
Položil ga je na bolj oddaljeno | mizo | . |
Premaknil se je nekoliko v | stran | , tako da je Winston bolje videl tisto |
tako da je Winston bolje videl tisto | reč | na mizi. |
spreletela Winstona, brž ko je zagledal | kletko | . |
Zamišljeno je zrl v | daljavo | , kot bi se obračal na poslušalstvo |
»Pri tem ne gre za pogum in | strahopetnost | .« |
višine, ni strahopetno zagrabiti za | vrv | .« |
O'Brien je dvignil | kletko | in jo prinesel na bližjo mizo. |
dvignil kletko in jo prinesel na bližjo | mizo | . |
Dosegli sta tisto | starost | , ko postane podganji gobec top in divji, |
skušali sta priti druga k drugi skozi | pregrado | . |
O'Brien je dvignil | kletko | in pritisnil na nekaj v njej. |
je brezupno: vsak del telesa, celo | glavo | , mu je negibno držalo. |
O'Brien je pomaknil | kletko | bliže. |
»Saj razumeš | konstrukcijo | kletke.« |
tvoji glavi, ne da bi pustila kjerkoli | režo | za izhod.« |
»Si kdaj videl | podgano | , kako se požene skozi zrak?« |
Winston je slišal | vrsto | predirljivih krikov in dozdevalo se |
skrčila od gnusa in skoraj bi bil izgubil | zavest | . |
en človek, na katerega lahko prenese | kazen | - eno telo, ki ga lahko porine medse |
A skozi | temo | , ki ga je obdajala, je zaslišal neki |
bil vonj po ginu, ki je živel z njim | noč | in dan, v njegovem spominu zamotano |
ga izpustili in si pridobil nekdanjo | barvo | - pravzaprav več kot pridobil. |
ni bilo treba poklicati, je prinesel | šahovnico | in zadnjo izdajo Časnika, zganjeno |
poklicati, je prinesel šahovnico in zadnjo | izdajo | Časnika, zganjeno na stran s šahovskim |
zadnjo izdajo Časnika, zganjeno na | stran | s šahovskim problemom. |
Winstonov kozarec prazen, je prinesel | steklenico | gina in ga napolnil. |
Imel je celo | službo | , sinekuro, bolje plačano, kot je bila |
Imel je celo službo, | sinekuro | , bolje plačano, kot je bila njegova |
Winston je dvignil | glavo | , da bi poslušal. |
Zdelo se mu je, da res vidi evrazijsko | armado | , ki gomazi čez nikdar prebito mejo |
armado, ki gomazi čez nikdar prebito | mejo | in se kot kolona mravelj preliva v |
in se kot kolona mravelj preliva v | konico | Afrike. |
tekača in ga premaknil čez šahovsko | desko | . |
Celo medtem ko je videl črno | hordo | , ki drvi proti jugu, je videl drugo, |
jugu, je videl drugo, tajno zbrano | silo | , ki se nenadoma pojavi ob njihovi zaščitni |
Čutil je, da s hotenjem ustvarja to | silo | . |
Če dobijo | oblast | nad vso Afriko, če zasedejo zračne |
pomenilo vse: poraz, zlom, vnovično | delitev | sveta, razpad Partije! |
pomladanskih žafranov, ki so se prerinili skoz | zemljo | in jih je bril veter. |
Zavila je v | stran | čez travo, kot bi se ga skušala znebiti, |
Zavila je v stran čez | travo | , kot bi se ga skušala znebiti, potem |
Položil ji je | roko | okoli pasu. |
Prišlo mu je na | misel | , da bi bilo tkivo njene kože čisto |
centimetrov in premišljeno zdrobila | vejico | . |
od Julije, pač pa da bi se vrnil v | kavarno | Pod kostanjem, ki se mu ni še nikdar |
Koprneč si je predstavljal svojo | mizo | v kotu, s časopisom in šahovnico ter |
zastal, se obrnil in odšel v nasprotno | smer | . |
gin ga je z vsakim večerom potopil v | omamljenost | , in gin ga je oživil z vsakim jutrom. |
gina in skodelice, ki ju je za čez | noč | postavil poleg postelje. |
opraviti z vprašanjem, ali je treba | vejico | postavljati zunaj ali znotraj oklepaja. |
lotili dela, uprizarjajoč veličastno | predstavo | o izkoriščanju vsake minute, ko so |
je bilo slišati o prizivu na višjo | avtoriteto | . |
Winston je spet dvignil | glavo | . |
A ne, samo | glasbo | so menjavali. |
Kot za | pomiritev | je pogledal nedoumljivi obraz na portretu. |
belega tekača in napravil poskusno | potezo | . |
Videl je s svečo razsvetljeno | sobo | z razsežno belo pogrnjeno posteljo |
in se vzradoščeno smeje ter stresa | škatlo | s kockami. |
je cmeril in kujal, zaman zahteval | hrano | , pohajal po sobi, raznašal vse stvari |
opaž, dokler niso sosedi pobutali ob | steno | , medtem ko je mlajši otrok brez prestanka |
»Zdaj pa bodi priden in kupila ti bom | igračo | .« |
»Lepo | igračo | - všeč ti bo;« in potem je odšla ven |
je odšla ven v dež, v majhno bližnjo | trgovino | z mešanim blagom, ki je bila poredkoma |
škatlo, v kateri je bila oprema za | igro | Kače in lestvice. |
kaj gre pri igri, je sedela, oprta na | blazino | , in se smejala, ker so se smejali drugi. |
Odrinil je | podobo | iz spomina. |
istem trenutku je s truščem padel na | desko | . |
Zmeraj je pomenilo | zmago | , kadar je za uvod k poročilu zagrmel |
Nekakšna naelektrena zona je preletela vso | kavarno | . |
oblast nad vso Afriko - to bo privedlo | vojno | v doglednem času do konca - zmaga - |
Izbojeval je | bitko | nad samim seboj. |
spodrinil Starorek (ali standardno | angleščino | , kot bi mi rekli) do približno leta |
izključeval vse druge pomene pa tudi | možnost | , da bi se do njih prišlo po posredni |
Besedo | svoboden so v Novoreku še imeli, toda | |
Vsako | besedo | v jeziku je bilo moč uporabiti za tvorbo |
besedo v jeziku je bilo moč uporabiti za | tvorbo | glagola, samostalnika, pridevnika ali |
tistih, ki se končujejo na - no, kajti to | pripono | je bilo mogoče uporabiti povsod. |
načelno se tudi to nanaša na vsako | besedo | v jeziku - vsak izraz zanikati s dodajanjem |
Če je bila, recimo, na | voljo | beseda dober, ni bilo potrebe po izrazu |
slišati, je ipso facto veljala za slabo | besedo | ; priložnostno so bile torej, zavoljo |
Toda to | potrebo | je bilo čutiti predvsem v B slovarju. |
dolge opise, zmeraj pa bi pomenilo tudi | izgubo | nekaterih podtonov. |
stenogram, ki je često zmašil celo | vrsto | idej v nekaj zlogov, hkrati pa je bil |
besed, zvarjenih v lahko izgovorljivo | obliko | . |
na kakršenkoli način, ki je olajšal | izgovorjavo | , pa obenem nakazoval izpeljavo. |
olajšal izgovorjavo, pa obenem nakazoval | izpeljavo | . |
ker bi miniresni utegnilo navesti na | misel | , da gre za nekaj manj resnega. |
navedenega stavka v Novoreku, imeti jasno | predstavo | , kaj je mišljeno z Angsocem. |
podkovan v Angsocu, lahko preceni vso | moč | glagola veročutiti, zajemajočega slepo, |
je danes težko predstavljati; ali pa | besedo | starmisliti, ki je bila neločljivo |
podobno; verjetno je bilo za njegovo | pravovernost | tem bolje, čim manj je vedel o njih. |
Zajemal je nečistovanje, prešuštvo, | homoseksualnost | in druge perverznosti ter nadalje tudi |
je rajakrma, kar pomeni ničvredno | zabavo | in ponarejanje vesti, ki jih je Partija |
okrajšave in ki so svojo ideološko | barvo | črpale iz strukture, ne pa iz pomena. |
bilo brez izjeme prikrojeno v domačo | obliko | ; se pravi, strnjeno v eno samo, lahko |
strnjeno v eno samo, lahko izgovorljivo | besedo | s kar najmanjšim številom zlogov, ki |
zlogov, ki je ohranjala originalno | izpeljavo | . |
Ministrstvu resnice se je, na primer, Oddelek za | dokumentacijo | , v katerem je bil zaposlen Winston |
Winston Smith, imenoval Dokod, Oddelek za | književnost | se je imenoval Knijižod, Telegramski |
tankoumno spremeni svoj pomen, saj odreže | večino | asociacij, ki bi se ga sicer držale. |
internacionala, na primer, prikličeta sestavljeno | podobo | univerzalnega človeškega bratstva, |
pa sugerira le nepredušno spleteno | organizacijo | in trdno določeno doktrino. |
spleteno organizacijo in trdno določeno | doktrino | . |
prevladovalo nad vsemi oziri, če izvzamemo | točnost | pomena. |
Slovnično | pravilnost | so mu žrtvovali, kadarkoli se je zdelo |
Besede iz B slovarja so celo pridobile | moč | s tem, da so si bile skoraj vse silno |
poklican izreči politično ali etično | sodbo | , je moral biti zmožen izstreliti pravilna |
mnenja pravoverna, je pomenil zgolj | hvalo | . |
in ni bilo slovarja, ki bi izražal | funkcijo | znanosti kot duhovne navade ali metode |
Pravzaprav sploh ni bilo besede za » | znanost | ,« saj je vsak pomen, ki bi ga lahko |
pravovernemu ušesu sporočala le samoumevno | absurdnost | , ni mogel podpreti razumen argument, |
argument, ker za kaj takega ni bilo na | voljo | potrebnih besed. |
slovnične napake, vendar je izražal očitno | neresnico | , to je, da so vsi ljudje enako veliki, |
Zgodovino | so sicer na novo pisali, toda odlomki | |
postopek ali zelo preprosto vsakdanjo | dejavnost | , ali pa je bil že pravoverne tendence |
nekatere neodtujljive pravice, med njimi | pravico | do življenja, svobode ter težnje po |
Da črpajo vladavine | oblast | le iz soglasja tistih, katerim vladajo. |
škodljiva za uresničevanje teh ciljev, | pravico | jo spremeniti ali odpraviti in ustanoviti |
spremeniti ali odpraviti in ustanoviti novo | vladavino | ... |
malo pogoltnil ves odstavek v eno samo | besedo | zlomisel. |
se Jeffersonove besede spremenile v | hvalnico | absolutnemu vladanju. |
prevajanje, so torej rok za dokončno | uveljavitev | Novoreka postavili šele v leto 2050. |
vesta, da bo zvečer baklada na konjih v | čast | boginji?« |
pravkar je bil namreč na dvorišču opravil | daritev | . |
Sedla sva k njemu ; bilo je na | voljo | več stolov. |
namreč učiti; saj so že prej prehodili | pot | , ki bomo morali iti po njej morebiti |
govorijo o ’pragu smrti‘ -, ali imaš | starost | za življensko breme ali ne.« |
sestajamo možje istih let in potrjujemo | pravilnost | starega pregovora. |
Tudi za ljudi, ki niso bogati, pa | starost | težko prenašajo, veljajo te besede: |
kakor celo modri človek v revščini | starost | težko prenaša, tako nespametni, tudi |
» | večino | premoženja podedoval ali si si ga sam |
še tole povej: kaj imaš za največjo | dobrino | , ki ti jo daje bogastvo?« |
bili pravični, mučijo zdaj človeku | dušo | , ali morda le niso resnične! |
premišljuje in pretehtava, ali je storil komu | krivico | . |
od življenja, potem ima za to obilno | zaslugo | premoženje. |
koristi; in - če dobro premislim - imam to | prednost | , dragi Sokrat, za največjo, ki jo lahko |
ali bi blaznežu zmeraj povedal čisto | resnico | .« |
prejetega ni pravilna definicija za | pravičnost | ?« |
»in s tem prepuščam | besedo | vama; poskrbeti moram namreč za daritev.« |
besedo vama; poskrbeti moram namreč za | daritev | .« |
pravkar rekli - da je treba prejeto | stvar | , ki jo lastnik nespametno zahteva nazaj, |
vsakomur to, kar mu pripada; pripadajočo | stvar | pa je imenoval dolg.« |
»To je jasno: zdravila, | hrano | in pijačo za telo.« |
»To je jasno: zdravila, hrano in | pijačo | za telo.« |
kakor je ta, narobe, boljši v igri na | kitaro | kot pravičnik?« |
morda, prijatelj, če se ne oziramo na | uporabo | denarja pri nakupu ali prodaji konja; |
»In če gre za | ladjo | , je to ladjedelec ali krmar?« |
koristna tako za zasebnika kakor za | skupnost | ? |
uporabljamo, je pravičnost koristna, za njuno | uporabo | pa sta koristni glasba in umetnost |
nikakor ni, če je uporabna samo za | neuporabo | ! |
umetnost kraje, vsekakor prijateljem v | korist | in sovražnikom v škodo. |
prijateljem v korist in sovražnikom v | škodo | . |
»In kako naj zdaj spremeniva | oznako | ?« |
»Postanejo dejansko konji, če jim prizadeneš | škodo | , boljši ali slabši?« |
»Naloge za | ohladitev | nima toplota, temveč njeno nasprotje?« |
da bi sredi najinega pogovora povzel | besedo | , so mu pa bili navzoči to preprečili, |
kar koristi, kar prinaša dobiček in | prednost | , kar je ugodno, temveč povej točno |
Če sva pri svoji raziskavi zašla v | zmoto | , jaz in tale tu, potem vedi, da tega |
svojih poizvedb, zdaj pa, ko iščeva | pravičnost | , ki je vendar mnogo dragocenejša kakor |
zdaj pa imamo tisto slavno Sokratovo | ironijo | ! |
nepomemben mož prepove, izraziti svojo | domnevo | . |
demokratsko in tretje aristokratsko | ustavo | ?« |
»V vsaki državi ima vladajoči sloj | moč | ?« |
Ta ima namreč | oblast | , tako da za vsakogar, ki stvar samo |
namreč oblast, tako da za vsakogar, ki | stvar | samo pravilno razmisli, sledi: povsod |
ravnajo, če pri tem varujejo svojo | korist | , sicer pa nepravilno? |
pravično delati ne samo to, kar je v | korist | močnejšemu, temveč, narobe, tudi to, |
temveč, narobe, tudi to, kar mu je v | škodo | .« |
Toda razmisliva | stvar | natančneje! |
podložnike vladajoči včasih zgrešijo svojo | korist | ; z druge strani ravnajo podložniki |
izdajajo vladajoči nenamerno ukaze v svojo | škodo | , z druge strani pa je za podložnike |
»Seveda, če se tudi ti postaviš na njegovo | stran | !« |
mu je Kleitofon segel v | besedo | . |
bi se moral postavljati na njegovo | stran | , ko vendar Trazimah sam priznava, da |
vladajoči včasih izdajajo zapovedi v svojo | škodo | , podložniki pa prav ravnajo, če jih |
Kleitofon, da je pravično, kar je vladarju v | korist | . |
trditvi je še dopolnil s privolitvijo v | ugotovitev | , da mogočniki včasih zapovejo podložnikom |
podložnikom nekaj, kar je le‐onim v | škodo | , ti pa to izvedejo. |
sledi: pravica pomeni za mogočnike zdaj | korist | , zdaj škodo.« |
pomeni za mogočnike zdaj korist, zdaj | škodo | .« |
mora podložnik izvesti; v tem je videl | pravičnost | .« |
si kot pravično označil mogočnikovo | korist | , ne glede na to, ali mu je tudi res |
»Ti človeku zaobrneš | besedo | v ustih, Sokrat,« |
trenutku, ko se zmoti, in glede na | zmoto | ? |
naj jima pomaga najti in si pridobiti | korist | ?« |
potrebuje drugo, da razišče, kaj ji je v | korist | - in ta potrebuje tretjo in tako naprej |
ta potrebuje tretjo in tako naprej v | neskončnost | ? |
si vsaka spretnost sama poišče svojo | korist | ? |
druge umetelnosti, da si ohrani svojo | korist | nasproti nepopolnosti? |
in nima napak in ker si mora iskati | korist | za svoje strokovno območje. |
»In isto velja za | konjerejo | ? |
spretnosti, dragi Trazimah, vladajo in imajo | oblast | nad objekti svojih območij?« |
spretnost ne raziskuje in ne zapoveduje v | korist | močnejšega, temveč v korist šibkejšega, |
zapoveduje v korist močnejšega, temveč v | korist | šibkejšega, tistega, ki je od nje odvisen?« |
raziskuje in ne zapoveduje v svojo | korist | , temveč v bolnikovo korist? |
v svojo korist, temveč v bolnikovo | korist | ? |
»Tak krmar ne gleda na svojo | korist | in ne zapoveduje glede na njo, temveč |
zapoveduje glede na njo, temveč skrbi za | korist | ladje in mornarjev?« |
kolikor je pravi vladar, glede na svojo | korist | , temveč glede na korist podložnikov, |
glede na svojo korist, temveč glede na | korist | podložnikov, za katere je odgovoren. |
in delovanje je naravnano v prid in | korist | podložnikov.« |
»Povej mi, Sokrat, ali imaš | pestunjo | ?« |
čeprav bi bilo potrebno, ko - v njeno | sramoto | - ne veš ne, kaj je čreda, in ne kaj |
(ovčarji in govedarji) skrbijo samo za | blaginjo | svojih čred; ne redijo in ne negujejo |
negujejo jih v svojo in svojih gospodarjev | korist | , temveč v neki drug namen. |
mogočniku in vladarju, in hkrati seveda v | škodo | podložniku in služabniku; kakor po |
podložniki delajo samo v mogočnikovo | korist | in ga s svojim delom osrečujejo - seveda |
očmi, če hočeš presojati, koliko večjo | korist | si je moč pridobiti iz nepravičnosti |
to, če si predstavljaš najpopolnejšo | nepravičnost | , ki napravi nepravičnika za najsrečnejšega |
Kajti kdor se spotika ob | nepravičnost | , tega ne dela iz strahu, da bi komu |
dela iz strahu, da bi komu prizadel | krivico | , temveč iz strahu, da ne bi krivica |
nepravično pa je to, kar si samo ustvarja | korist | in dobiček.« |
potem ko nam je zlil na ušesa mogočno | ploho | svojih besed. |
Ne bo ti v | škodo | , če se pokažeš uslužnega tako številnim |
pravičnost, tudi če ji pustimo prosto | pot | in je v ničemer ne oviramo. |
ki bi lahko skrivaj ali javno delal | krivico | : ta me ne bi mogel nikoli prepričati, |
da se motimo, če dajemo pravičnosti | prednost | pred nepravičnostjo!« |
Naj ti svoj nauk stlačim v | dušo | in ti ga tako vbijem v glavo?« |
stlačim v dušo in ti ga tako vbijem v | glavo | ?« |
»Za božjo | voljo | , ne!« |
kot pastir - ne redi ovac v njihovo | korist | , temveč jih redi za gostijo, kot kak |
kak sladokusec, ki se pripravlja na | pojedino | , ali za izkupiček iz njihove prodaje, |
Pastir pa ima prej ko slej samo eno | nalogo | , da namreč za to, kar mu je zaupano, |
kar najbolj skrbi, ker je za njegovo | blaginjo | vse zelo dobro poskrbljeno, dokler |
Kdor opravlja v državi oblastno | funkcijo | , v pravem smislu, jo po tvojem mnenju |
»In vsaka strokovna dejavnost daje | korist | , različno od koristi, ki jo dajejo |
morju pripomogla do zdravja, njegovo | dejavnost | medicino?« |
pripomogla do zdravja, njegovo dejavnost | medicino | ?« |
»In imenuješ | medicino | pridobitništvo, če nekdo dobi za zdravljenje |
korist specifična za vsako posamično | dejavnost | ?« |
tod, ker souporabljajo pridobitniško | spretnost | .« |
strokovno območje in svojo porabno | vrednost | . |
zaslužka, ima potem obrtnik od nje kakšno | korist | ?« |
urad nista naravnava v svojo lastno | korist | , temveč vsi delajo in ukrepajo - kakor |
namenjeni, pri čemer zmeraj gledajo na | korist | šibkejšega in ne močnejšega. |
zahteva plačilo; kajti kdor hoče svojo | spretnost | dobro uporabljati, nikoli ne ravna |
veljata častihlepnost in lakomnost za | sramoto | in to tudi sta ?« |
opravljati javnih služb ne za denar ne za | čast | . |
plačilo skrivaj prejemali; toda tudi za | čast | ne marajo opravljati služb, ker niso |
Zato očitno velja za | sramoto | , če kdo na lastno pobudo prevzame javno |
velja za sramoto, če kdo na lastno | pobudo | prevzame javno službo in ne čaka, da |
kdo na lastno pobudo prevzame javno | službo | in ne čaka, da bi ga k temu prisilili. |
opravljajo - ne, da bi v tem videli | srečo | in mislili, da se jim bo dobro godilo, |
resnici ni rojen zato, da skrbi za svojo | korist | , temveč za korist podložnikov. |
da skrbi za svojo korist, temveč za | korist | podložnikov. |
bi vsak pameten raje gledal, da mu | korist | prinašajo drugi, kakor da bi se sam |
kakor da bi se sam trudil za njihovo | korist | . |
Trazimahu prav, da je pravičnost v | korist | močnejšemu. |
to, da eno imenuješ krepost in drugo | grehoto | ?« |
»toda začuden sem, da postavljaš | nepravičnost | ob stran kreposti in modrosti, pravičnost |
sem, da postavljaš nepravičnost ob | stran | kreposti in modrosti, pravičnost pa |
modrosti, pravičnost pa na nasprotno | stran | .« |
druge lastnosti, ki na sploh veljajo za | pravičnost | , saj si jo drzneš postaviti celo ob |
saj si jo drzneš postaviti celo ob | stran | kreposti in modrosti.« |
namesto da bi skušal spodbiti mojo | trditev | ?« |
pred drugim pravičnikom kakršno koli | prednost | ?« |
»Želi imeti kakršno koli | prednost | pred nepravičnikom in se mu zdi to |
Hoče imeti kakšno | prednost | pred pravičnikom in pred pravičnim |
nepravičnik hotel imeti kakršno koli | prednost | (korist) tudi pred drugim nepravičnikom |
hotel imeti kakršno koli prednost ( | korist | ) tudi pred drugim nepravičnikom in |
dragi: če muzikalen človek uglaša svojo | liro | , ali hoče potem imeti pri napenjanju |
pred drugim muzikalnim človekom kakšno | prednost | , ga hoče v tem prekositi?« |
Ali hoče s svojimi navodili za | hrano | in pijačo prekositi drugega zdravnika |
hoče s svojimi navodili za hrano in | pijačo | prekositi drugega zdravnika kot osebo |
pijačo prekositi drugega zdravnika kot | osebo | in hkrati tudi njegova navodila?« |
»nepravičnik hoče imeti | prednost | pred sebi enakimi in pred sebi nasprotnimi, |
»Pravičnik pa hoče imeti | prednost | samo pred sebi nasprotnimi, ne pred |
sem mu segel v | besedo | . |
postala močnejša od drugih, ohrani svojo | moč | brez pravičnosti, ali pa ji je v ta |
ljudje, ki skupaj načrtujejo nepravično | akcijo | , če drug drugemu delajo krivico?« |
nepravično akcijo, če drug drugemu delajo | krivico | ?« |
kaže v tem, da povsod, kjer je, seje | neslogo | , potem bo pobudila pri svobodnih in |
Vendar pretresiva | stvar | malo natančneje! |
Ne gre namreč za neko splošno | zadevo | , temveč za normo, po kateri naj živimo.« |
namreč za neko splošno zadevo, temveč za | normo | , po kateri naj živimo.« |
»Povej mi: ima konj kako posebno | nalogo | ?« |
»Za posebno | nalogo | konja ali kakega drugega bitja lahko |
»Upravičeno imenujemo to njihovo posebno | nalogo | .« |
»Trtno | rozgo | lahko obrežemo z mečem, škarjami in |
lahko vsekakor označiva kot posebno | nalogo | tega orodja?« |
Oči imajo posebno | nalogo | ?« |
»Za to imajo tudi posebno | sposobnost | , kajne?« |
lahko oči tako dobro opravljale svojo | nalogo | , ko ne bi imele ustrezne sposobnosti, |
za to, ali vsaka stvar svojo posebno | nalogo | dobro opravlja, če ji je v pomoč ustrezna |
posebno nalogo dobro opravlja, če ji je v | pomoč | ustrezna sposobnost, če te nima, pa |
»Potemtakem bi ušesa slabo opravljala svojo | nalogo | , če bi bila oropana svoje sposobnosti?« |
»Potemtakem velja tudi za | dušo | , da ima ustrezno sposobnost?« |
velja tudi za dušo, da ima ustrezno | sposobnost | ?« |
sladkosnedneži pokusijo zmerom samo | jed | , ki pravkar pride na mizo, ne da bi |
zmerom samo jed, ki pravkar pride na | mizo | , ne da bi se prejšnje pošteno naužili, |
vsake stvari temeljito loti, tudi to | pot | ni privolil v Trazimahov umik in je |
drugega kakor zadovoljstvo in dobro | voljo | .« |
»Ali priznaš še tretjo | vrsto | (dobrega), h kateri sodijo telesne |
»H kateri vrsti prištevaš | pravičnost | ?« |
so, kakor se mi zdi, prezgodaj - kot | kačo | - omamile tvoje besede. |
Zato bi rad slišal, kaj je za obe ( | pravičnost | in nepravičnost) bistveno in kakšno |
slišal, kaj je za obe (pravičnost in | nepravičnost | ) bistveno in kakšno moč imata, če se |
in nepravičnost) bistveno in kakšno | moč | imata, če se naselita v duši, ne glede |
Sam bom zdaj čimbolj nadrobno pel | hvalo | nepravičnemu življenju in ti s tem |
izogniti, imajo za koristno, da sklenejo | pogodbo | , ki jih pred obojim varuje. |
3. Da pa so ljudje, ki gojijo | pravičnost | , pravični samo iz nemočnosti, samo |
Pravičniku in nepravičniku damo | možnost | , da ravnata po svoji volji; nato jima |
tem, da bi več imela, vodi na isto | pot | , tako pravičnika kakor nepravičnika; |
že po naravi dobra, z nje pa ga na | pot | spoštovanja enakosti siloma privede |
najbolje podana, ko bi ljudje imeli | moč | , kakršno je po pripovedki imel Giges, |
Začuden se je spustil v | globino | in zagledal tu med drugimi stvarmi, |
je preizkusil prstan, ali ima res to | moč | , in ugotovil: če je obrnil kamen navznotraj, |
je prišel tja, je zapeljal kraljevo | ženo | , se z njo zarotil proti kralju, ga |
zarotil proti kralju, ga ubil in prevzel | oblast | . - |
nepravičnika, temveč bi oba hodila isto | pot | . |
kjer kdo vidi možnost, da lahko stori | krivico | , tam jo tudi stori. |
4. Pravo | sodbo | o življenju pravičnika in nepravičnika, |
je treba potemtakem priznati popolno | nepravičnost | brez sleherne zožitve in k temu še |
je obdolžen kakega zločina, uporabi | silo | tam, kjer je sila potrebna, pri čemer |
potrebna, pri čemer se zanese ali na svojo | hrabrost | in na moč ali pa na pomoč svojih prijateljev |
zanese ali na svojo hrabrost in na | moč | ali pa na pomoč svojih prijateljev |
svojo hrabrost in na moč ali pa na | pomoč | svojih prijateljev in denarja. - |
tako naj živi, ne da bi komu delal | krivico | , v sluhu največje nepravičnosti; s |
njihove posledice, najbolje prestaja | preizkušnjo | v pravičnosti; tak ostaja v življenju |
Zlikal si ju kakor kipa, namenjena za | razstavo | .« |
že hotel odgovoriti, tu pa je povzel | besedo | njegov brat Adeimant: |
Za | zavrnitev | mojih stališč zadostujejo že te njegove |
besede, ki mi hkrati onemogočajo sleherno | podporo | pravičnosti.« |
morava namreč tudi nasprotne nazore, ki | pravičnost | hvalijo in nepravičnost grajajo; potem |
nasprotne nazore, ki pravičnost hvalijo in | nepravičnost | grajajo; potem bo šele postala Glavkonova |
pretiravajo koristi, ki jih prinaša slava; v | skodelico | na tehtnici mečejo namreč tudi priznanje |
zemlja rojeva mu črna zlato | pšenico | in ječmen, šibi se drevje pod sadjem; |
množe se mu črede, morje mu za dobro | upravo | daje obilico rib... Musaios |
morje mu za dobro upravo daje | obilico | rib... Musaios in njegov sin |
namreč v podzemlje, posajata jih za | mizo | , kjer sodelujejo pri pojedini in popivki |
večna opojnost najlepše plačilo za | krepost | . |
Tako in podobno hvalijo | pravičnost | ; brezbožne in nepravične pa pokopavajo |
podzemlja, kjer morajo nositi v rešetu | vodo | ; še za življenja jim napovedujejo najslabši |
bogovi pošiljali mnogim vrlim ljudem | nesrečo | in stisko v življenju, ničvrednežem |
pošiljali mnogim vrlim ljudem nesrečo in | stisko | v življenju, ničvrednežem pa srečo. |
stisko v življenju, ničvrednežem pa | srečo | . |
prepričujejo, da so jim bogovi naklonili | moč | , da lahko z žrtvami in zaklinjanjem |
navajajo pesnike, tako na primer za lahko | pot | , ki vodi k slabemu: Zlahka, |
a pred | krepost | postavili znoj so nesmrtni bogovi... |
ter dolgo, težavno in strmo | pot | . |
s čarovnijami pridobijo bogove, kot | pričo | Homerja: ...Preprositi dade celo |
koristi, temveč nevšečnosti in očitno | škodo | ; če pa sem nepošten, a se obdajam z |
izpovedujejo modrijani, premaga celo | resnico | in zavlada nad srečo, se mu je treba |
si moram naslikati ob sebi varljivo | podobo | kreposti, za njo pa imeti skrito lisico |
podobo kreposti, za njo pa imeti skrito | lisico | modrega Arhiloha, prekanjeno zvitorepko. |
lisico modrega Arhiloha, prekanjeno | zvitorepko | . |
če hočemo v sreči živeti, ubrati to | pot | , kamor nas vodijo sledi našega nauka. |
bomo ustanovili zaveze in društva; na | voljo | so tudi učitelji govorništva, ki nas |
silo in pri tem imeli zmerom večjo | korist | , ne da bi nas doletela kazen. |
Če jim verjamemo, potem lahko delamo | krivico | in iz dobička, ki ga pri tem imamo, |
ugotovili, pri tem imajo vendarle veliko | moč | spravne daritve in grehov nas očiščujoči |
božji preroki, ki to razglašajo za | resnico | . |
utemeljitvijo naj potemtakem dajemo | prednost | pravičnosti pred najhujšo nepravičnostjo? |
kar je bilo povedano - še spoštuje | pravičnost | , če je telesno krepak, duševno bister, |
dobro, čuti do nepravičnikov samo veliko | popustljivost | in nikakršne jeze; on ve: ko nekdo |
zaradi svoje skoraj božanske narave | nepravičnost | zavrača ali se je iz globokega spoznanja |
nihče iz lastne volje pravičen, temveč | krivico | graja samo zato, ker je sam ne more |
današnjih ljudi - od vas vseh je vsakdo | nepravičnost | samo tako grajal in pravičnost samo |
vsakdo nepravičnost samo tako grajal in | pravičnost | samo tako hvalil, da je poveličeval |
tako hvalil, da je poveličeval čas, | slavo | in darila, ki jih prinašata; bistva |
nikoli ne porečemo, da hvališ ali grajaš | pravičnost | ali nepravičnost, temveč samo njuno |
da hvališ ali grajaš pravičnost ali | nepravičnost | , temveč samo njuno zunanjo veljavo; |
nepravičnost, temveč samo njuno zunanjo | veljavo | ; s tem pa pozivaš k skrivni nepravičnosti |
siceršnje dobrine, ki črpajo svojo | vrednost | iz svoje narave in ne iz zunanjega |
Drugim prepusti, da hvalijo | slavo | in plačilo! |
Kajti če drugi | pravičnost | hvalijo in krivičnost grajajo tako, |
Kajti če drugi pravičnost hvalijo in | krivičnost | grajajo tako, da pri njiju hvalijo |
tako, da pri njiju hvalijo ali grajajo | slavo | in plačilo, bi to še nekako prenesel; |
ne da bi bila prepričana, da prekaša | pravičnost | . |
Ne vem, kako naj priskočim na | pomoč | pravičnosti; bojim se, da tega ne zmorem; |
če je kdo navzoč pri obtožbah zoper | pravičnost | in odpove, namesto, da bi pomagal, |
zadeva prav tako posameznika kakor vso | državo | ?« |
bomo zdaj videli v mislih nastajati | državo | ,« sem vprašal, |
bomo vsekakor videli nastajati tudi | pravičnost | in nepravičnost?« |
videli nastajati tudi pravičnost in | nepravičnost | ?« |
»Tako se ljudje, ko potrebujejo | pomoč | , obračajo drug na drugega, zdaj za |
drug drugemu pomagati; to naselbinsko | skupnost | imenujemo mestno državo; ali ne?« |
naselbinsko skupnost imenujemo mestno | državo | ; ali ne?« |
Državo | potemtakem ustanovijo ljudje iz potrebe.« | |
kmet sam za vse štiri druge pripravlja | hrano | in zato porabi štirikratni delovni |
druge pusti vnemar in zase pripravi le | četrtino | živil v četrtini delovnega časa, a |
časa porabi za postavitev hiše, za | izdelavo | obleke in čevljev? |
prevoz, tkalci in čevljarji pa kože in | volno | .« |
če se odposlanec odpravi prazen na | pot | , ne da bi imel s sabo to, kar potrebujejo |
svoje potrebe, temveč tudi zadostno | količino | takega blaga, ki ga potrebujejo tisti, |
mnoge druge, ki se razumejo na morsko | plovbo | .« |
V ta namen so se vendar združili v | skupnost | in ustanovili državo.« |
vendar združili v skupnost in ustanovili | državo | .« |
denarjem kot vrednostnim simbolom za | menjavo | ?« |
denarjem kot vrednostnim simbolom za | menjavo | ?« |
»Kajti tu ponudijo svojo | pomoč | spet drugi ljudje, ki to vidijo; v |
ko tistim, ki trgujejo iz države v | državo | , pravimo veletrgovci?« |
dovolj razuma, da bi bili dragoceni za | skupnost | , zato pa imajo zadostno telesno moč |
skupnost, zato pa imajo zadostno telesno | moč | za delo. |
Ti prodajajo | uporabo | svoje telesne moči, in ker pravimo |
Adeimant, dosegla naša država že tako | stopnjo | razvoja, da ji nič več ne manjka?« |
»Oglejva si zdaj nemudoma to | stvar | . |
žito in vino, da izdelujejo čevlje in | obleko | ter gradijo hiše, pri čemer sicer poleti |
Za | hrano | si pripravljajo iz ječmena in pšenice |
pripravljajo iz ječmena in pšenice | moko | , moko zamesijo in spečejo iz nje ječmenov |
pripravljajo iz ječmena in pšenice moko, | moko | zamesijo in spečejo iz nje ječmenov |
in pšenični kruh, kruh položijo na | rogožino | ali čiste liste, nato se uležejo na |
ker so zdravi, dočakajo najbrž lepo | starost | , ko pa umrejo, nadaljujejo potomci |
»Ko bi, dragi Sokrat, ustanovil | državo | svinj, ali bi jih kaj drugače krmil |
Če namreč pretreseva tako | državo | , utegneva videti, kako se v državah |
lahko pretresemo tudi tako napihnjeno | državo | . |
in drugo pohištvo, izbrane prikuhe, | miro | in kadila, prijateljice in pecivo, |
nabavljajo vezenine, zlato in slonovo | kost | ter druge podobne reči. |
»Vsekakor je treba potem | državo | povečati; tista prvotna, zdrava ne |
zemlji in pripravljeni prekoračiti | mejo | nujnega.« |
prinaša vsem ali vsaj posameznim državam | nesrečo | .« |
še znatno večja, ki je večja za celo | vojsko | , pripravljeno, da se z orožjem v roki |
se sovražnikom za celotno ozemeljsko | posest | in za vse ljudi, ki smo jih našteli.« |
tudi vsi drugi imajo vsak zase svojo | nalogo | , tisto, za katero so po naravi najbolj |
izredno pomembno, da je vse kar zadeva | vojno | , čim bolje opravljeno? |
samo pograbi ščit, drugo orožje in | vojno | opremo, da postane mojster v boju s |
pograbi ščit, drugo orožje in vojno | opremo | , da postane mojster v boju s težkooboroženci |
»Ali potrebujejo za to | nalogo | tudi posebno nagnenje?« |
morajo imeti tisti, ki so primerni za | obrambo | države.« |
pa smo si naprtili vse prej ko lahko | nalogo | , toda dokler nam dopuščajo moči, se |
»Tudi kar zadeva | sposobnost | duše, ki mora biti pogumna?« |
svojega pogumnega srca še filozofsko | naravo | ?« |
»kot njihovo občudovanja vredno | lastnost | .« |
branilec države, mora po naravi gojiti | ljubezen | do spoznanja in biti pogumen, hiter |
nadalje, ali nam bo razpravljanje o tem v | pomoč | pri ugotavljanju, kako nastaja v državi |
te može tako, kakor si, ko nam je na | voljo | čas, pripovedujemo pravljice.« |
To je za telo gimnastika, za | dušo | muzična umetnost.« |
»A ne kaže prej začeti muzično | vzgojo | kakor z gimnastično?« |
»Za | vzgojo | sta uporabni obe, najprej pa izmišljena, |
bistvu slabe, kakor slikar, ki naslika | podobo | , ki ni podobna izvirniku.« |
prašiča, temveč veliko, težko dosegljivo | žival | , tako da bi to slišalo kar najmanj |
nenavadnega, če komu prizadene še tako hudo | krivico | ali če celo najhuje kaznuje lastnega |
čuvarji kot branilci naše države največjo | sramoto | v medsebojnih sporih, potem jim nikakor |
Zevs pobudila Pandara, da je prelomil | prisego | in pogodbo, potem ga ne bomo hvalili; |
Pandara, da je prelomil prisego in | pogodbo | , potem ga ne bomo hvalili; tudi ne, |
krivde pri ljudeh, če rod in | hišo | hoče pokončati. |
Niobe, od koder so vzeti ti verzi, ali | usodo | Pelopidov, trojansko vojno ali podobno, |
verzi, ali usodo Pelopidov, trojansko | vojno | ali podobno, potem ne sme vsega tega |
ljudje zaradi svoje nesreče zaslužijo | kazen | in da jim bog s kaznijo pomaga, potem |
»Takoj glasujem za tako zakonsko | prepoved | . |
ki najmanj od vsega spreminja svojo | podobo | ?« |
k temule: če nekako spremeni svojo | podobo | , potem je vzrok za to ali sam ali neko |
ravno najpogumnejšo in najpametnejšo | dušo | zunanja pobuda najmanj pretrese in |
domnevati, da bi kaj manjkalo glede na | lepoto | in sposobnost.« |
bi kaj manjkalo glede na lepoto in | sposobnost | .« |
pesnitvah Here, kako, spremenjena v | svečenico | , zbira darove za: hrano deleče |
svečenico, zbira darove za: | hrano | deleče sinove Inaha, reke v Argu. |
sami ne spreminjajo, zbujajo v nas | vero | , da se pojavljajo v raznih podobah |
»Potemtakem ne veš, da pravo resnično | laž | - če smemo tako reči - vsi bogovi in |
v zmoti glede resnice, vsakdo hoče | zmoto | spoznati, nihče je ne mara nositi in |
zdravilo koristna, če jo uporabimo v | obrambo | pred sovražniki in tako imenovanimi |
potem iz nje (laži) vsekakor črpamo | korist | ?« |
»Potemtakem bog nima nobenega razloga za | laž | ?« |
»Torej ima bog očitno preprosto, enovito | naravo | , ki ne pozna neresnice ne v besedah |
gostiji pel Apolon in ...mi obljubil | kopico | otrok, zdravih, srečno in dolgo |
moji usodi, glasno je slavil mojo | srečo | in mi z njo napolnil srce. |
ne dovolimo, da bi učitelji njegovo | pesnitev | uporabljali pri vzgoji otrok, če naj |
bi jim bil pripravljen dati zakonsko | moč | .« |
smrti pogumno v oči in si v boju izbral | smrt | namesto suženjstva in poraza?« |
tole: Hotel bi biti za hlapca, za | dnino | garal bi pri živih, možu brez svoje |
brez svoje zemlje, ki samemu prede za | hrano | , rajši ko vladal le‐tu nad gomadjo |
hrano, rajši ko vladal le‐tu nad | gomadjo | obsen preminulih! |
Ali: Komaj izreče | besedo | , že smrtna tema ga zagrne, v mračnega |
dom poleti iz udov mu duša, trdo | usodo | tožeč, pusti mladost in moževnost. |
mu duša, trdo usodo tožeč, pusti | mladost | in moževnost. |
trdo usodo tožeč, pusti mladost in | moževnost | . |
...ko dim razredi se duša zgine pod | zemljo | cvrčeč... Ali to: Kakor |
cvrčaje prhutajo, kadar kateri iz roja | steno | spusti ter izpade, in drugi držijo |
moramo odstraniti tudi vse strašne, | grozo | zbujajoče izraze, kakor so Kokit, Stiks, |
obraz; tu skoči pokonci in stopi na | plano | , žalosten tava po bregu morja... |
stokom z obema rokama sipa pesek na | glavo | . |
»Nazadnje je treba | resnico | nadvse ceniti. |
pristaja - če sploh komu - uporaba laži v | korist | države, kadar se za to pokaže potreba |
mizarja, potem ga bo kaznoval, ker uvaja v | državo | kakor na ladjo stvari, ki ji prinašajo |
kaznoval, ker uvaja v državo kakor na | ladjo | stvari, ki ji prinašajo pogubo in propad.« |
kakor na ladjo stvari, ki ji prinašajo | pogubo | in propad.« |
»Za široko | množico | pa obstaja preudarnost predvsem v izpolnjevanju |
treba podrejati, a pri sebi obvladovati | slo | po jedi, pijači in ljubezni.« |
»Če pesniki opevajo | vztrajnost | v vseh življenskih položajih ali če |
Sperheju: Patroklu dam lase, heroju, na | pot | v podzemlje, čeprav ni verjetno, |
ker bi s tem lahko prepričali našo | mladino | , da bogovi delajo tudi zla dejanja |
vsakdo si bo skušal oprostiti lastno | malopridnost | , če je prepričan, da podobno delajo |
pripovedmi, ki olajšujejo naši mladini | pot | k slabemu.« |
pravičnosti in iz njega izhajajočo | korist | za pravičnika, ne glede na to, ali |
ljudje, ki se ne znajo jasno izražati - | stvar | , ki zanjo gre, razložil samo na primeru |
na Agamemnona s prošnjo, naj mu vrne | hčer | ; ta se je razjezil, Hrises pa je, ko |
da bi bil on Hrises, in se na vso | moč | trudi, da bi v nas zbudil vtis, da |
govoru tistega moža, ki ga uvaja v | pripoved | . |
primeru oblikujejo Homer in drugi pesniki | pripoved | kot posnemanje, torej kot neposredno |
pripoveduje: prišel je Hrises z odkupnino za | hčer | , da bi se s prošnjo obrnil na Ahajce |
srečno vrnili domov, njemu pa dali | hčerko | proti odkupnini in iz spoštovanja pred |
žrtvovanjih, in zahteval za to njegovo | hvaležnost | ; prosil ga je, naj zdaj v zahvalo za |
hvaležnost; prosil ga je, naj zdaj v | zahvalo | za to kaznuje Ahajce s svojimi strelicami |
Na tretjo | vrsto | , ki združuje oboje, pa naletiš v epskih |
Rekli smo, da smo | vsebino | že obravnavali in da moramo zdaj govoriti |
»Domnevam, da premišljuješ, ali naj | tragedijo | in komedijo sprejmemo v našo državo |
premišljuješ, ali naj tragedijo in | komedijo | sprejmemo v našo državo ali sploh ne?« |
tragedijo in komedijo sprejmemo v našo | državo | ali sploh ne?« |
uspehom opravlja samo eno življensko | nalogo | in ne več; če se kljub temu poskusi |
»Tudi ne ustrezajo isti igralci za | tragedijo | in komedijo; in vendar je to posnemajoča |
ustrezajo isti igralci za tragedijo in | komedijo | ; in vendar je to posnemajoča dejavnost. |
dela, da jim posnemanje ne bi prešlo v | naravo | . |
kot možje posnemali ali prikazovali | žensko | , mlado ali staro, žensko, ki zmerja |
prikazovali žensko, mlado ali staro, | žensko | , ki zmerja moža, obrekuje bogove in |
bogove in se baha s svojo domnevno | srečo | , ali drugo, ki tiči v nesreči, trpljenju |
svoje duše - razen če bi kdaj šlo za | šalo | .« |
poskrbimo za ustrezni tonovski način in | ritmiko | , potem lahko dober recitator skoraj |
neznatne; in isto velja za ustrezno | ritmiko | .« |
samo eno od čistih vrst ali pa mešano | vrsto | ?« |
je za otroke, vzgojitelje in široko | množico | stil, ki je tvojemu nasproten.« |
po tvojem mnenju zato ne sodi v našo | državo | , ker pri nas ni ljudi, ki bi jih označevalo |
Nato bi ga odpravili v drugo | državo | , še prej pa bi mu vlili na glavo mirtovega |
drugo državo, še prej pa bi mu vlili na | glavo | mirtovega olja in mu jo okrasili z |
obravnavali, saj smo pretresli tako njihovo | vsebino | kakor obliko.« |
pretresli tako njihovo vsebino kakor | obliko | .« |
»Potem ne boš sprejel v | državo | tudi nobenih izdelovalcev flavt in |
nobenih izdelovalcev flavt in igralcev na | flavto | ? |
»Tako ti preostaja za | uporabo | v državi samo lira in kitara; na deželi |
na deželi bi obdržali pastirji svojo | flavto | (sirinks).« |
»In tako smo, ne da bi opazil, našo | državo | , ki smo jo prej imenovali razkošno, |
tiste, ki jo olepšujoče uporabljamo za | nespametnost | , temveč iz tiste duševne naravnanosti, |
prisiliti, da svojim delom vtisnejo | podobo | dobrega značaja, sicer pa jim prepovedati |
prikazujejo slabo, neopazno ne vcepi v | dušo | veliko zlo - kakor ko bi si na slabem |
pašniku dan za dnem nabirali neustrezno | hrano | in jo po malem zauživali. |
zbujala čut za posnemanje lepe besede, za | ljubezen | do nje in za soglasnost z njo.« |
lepe besede, za ljubezen do nje in za | soglasnost | z njo.« |
pri njej namreč prodreta najglobje v | dušo | ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta |
veseljem hvali lepo, sprejme to v svojo | dušo | in se s tem hrani ter tako postane |
»Ali poznaš kakšno večjo in močnejšo | radost | kakor ljubezensko naslado?« |
in močnejšo radost kakor ljubezensko | naslado | ?« |
očitek, da mu manjka izobrazbe in čuta za | lepoto | .« |
potrebujejo poleg muzične izobrazbe tudi | izobrazbo | v gimnastiki.« |
»Smešno bi bilo, ko bi čuvar, ki naj čuva | državo | , potreboval zase varuha.« |
»ta način prinaša | zaspanost | in nagnjenost k boleznim; ali ne vidiš, |
»ta način prinaša zaspanost in | nagnjenost | k boleznim; ali ne vidiš, kako ti atleti |
na vojnih pohodih pogosto menjavajo | vodo | in hrano ter prenašajo sončno vročino |
vojnih pohodih pogosto menjavajo vodo in | hrano | ter prenašajo sončno vročino in zimski |
vodo in hrano ter prenašajo sončno | vročino | in zimski mraz.« |
ogenj kakor nositi s sabo kuhinjsko | posodo | .« |
jedil potemtakem ne hvališ, če imaš to | prehrano | za pravilno.« |
»Vso | prehrano | in ves način življenja nasploh lahko |
»Pisana menjava je ustvarila tam | razbrzdanost | , tu bolezen, medtem ko preprostost |
menjava je ustvarila tam razbrzdanost, tu | bolezen | , medtem ko preprostost v glasbi ustvarja |
medtem ko preprostost v glasbi ustvarja | razsodnost | , v gimnastiki telesno zdravje.« |
boljšega dokaza za slabo in sramotno | vzgojo | v neki državi, kakor če se obračajo |
sramotno in močan dokaz za pomanjkljivo | izobrazbo | , če si mora nekdo iskati pravico pri |
izobrazbo, če si mora nekdo iskati | pravico | pri drugih - pri oblastnikih in sodnikih |
toženec in iz pomanjkanja vsakega čuta za | lepoto | še misli, da se lahko baha s tem, da |
zaradi svoje okretnosti skoz vsako | luknjo | , samo da se izogne kazni; in vse to |
tako, če nekdo potrebuje zdravniško | pomoč | ne zaradi ran in z letnimi časi pogojenih |
vino, v katero je bila nasula ječmenovo | moko | in nastrgala sir, kar vendar napenja; |
učitelj, je povezal, ker je bil bolehen, | gimnastiko | z zdravstvom in najprej mučil s tem |
Opazoval je namreč zelo natančno svojo | bolezen | , ki je bila smrtna, in je, kakor mislim, |
je s svojim znanjem dosegel veliko | starost | .« |
državi vsak posameznik dodeljeno svojo | nalogo | in zategadelj nihče ne utegne, da bi |
mož tega stanu uporablja zdravniško | pomoč | .« |
»Vendar to zato, ker ima | nalogo | , brez katere mu postane življenje brezkoristno, |
skrb za telo, ki se ne omejuje samo na | gimnastiko | ; saj otežuje gospodinjstvo, vojskovanje |
zavira prizadevanje za vrline in njihovo | preizkušnjo | ; kajti zmerom znova zbuja strah pred |
zdravili in operacijami je odpravljal | bolezen | in naročal bolnikom, naj živijo, kakor |
določenem delovnem območju, ker ne bi bil v | korist | ne sebi ne državi.« |
rane, ki mu jo je zadal Panda, | kri | ... izsesal, potrosil jo spretno z lečilom. |
mukoma pri drugih, pri čemer mu je v | pomoč | duh in ne osebna izkušnja.« |
Kajti kdor ima dobro | dušo | , je tudi dober. |
tiste, ki se jih tiče, kakor tudi za | državo | .« |
vzgoje, ki po našem mnenju prinaša | preudarnost | .« |
»Isto | pot | bo ubiral izobraženec tudi pri gimnastični |
dobri volji dosegel, da bo zdravniško | pomoč | potreboval samo v nujnih primerih. |
duši naravni pogum, kakor ozir na golo | moč | , v čemer se razločuje od atletov, ki |
»Kdor torej, dragi Glavkon, gradi | vzgojo | na muzičnem in gimnastičnem izobraževanju, |
namenom, da bi si s prvim oblikoval | dušo | in z drugim telo, kakor to mnogi domnevajo.« |
»S tem mislim divjost in | trdoto | in na drugi strani mlahavost in popustljivost.« |
dopusti, da mu muzična umetnost očara | dušo | z zvoki flavte in mu v ušesa kakor |
samega začetka in po naravi strahopetno | dušo | , potem je kmalu na cilju; če ima pogumno |
potem je kmalu na cilju; če ima pogumno | dušo | , si s slabitvijo draži pogum, tako |
togotni in nagle jeze ter so vsem v | nadlego | .« |
mnogo gimnastike in se dobro hrani, za | glasbo | in filozofijo pa se ne zanima? |
gimnastike in se dobro hrani, za glasbo in | filozofijo | pa se ne zanima? |
pogovorov in se ne zanima za duhovno | izobrazbo | , in se tako nikoli ne more zbuditi |
bog naklonil človeku dve umetnosti: | muziko | in gimnastiko, za pogum in duhovnost |
naklonil človeku dve umetnosti: muziko in | gimnastiko | , za pogum in duhovnost v njem, ne ločeno |
umetnosti: muziko in gimnastiko, za pogum in | duhovnost | v njem, ne ločeno za dušo in telo, |
pogum in duhovnost v njem, ne ločeno za | dušo | in telo, ali kvečjemu le mimogrede, |
»Kdor torej | gimnastiko | najlepše združi z muziko in jo v zmerni |
bi bila načela za izobraževanje in | vzgojo | . |
morajo pač kar najbolj razumeti na | obrambo | države?« |
in imeti morajo čut odgovornosti za | državo | .« |
največjo vnemo in vztrajnostjo zasledujejo | korist | države, kakor hitro jo spoznajo, in |
zaslepljenosti ali prisiljenosti, izgubijo | vero | vanj in pozabijo, da je blaginja države |
»Kako: izgubijo | vero | ?« |
voljo zmotna, kakor hitro spoznamo | zmoto | , proti naši volji pa pravilna, resnična |
Ali ni nesreča zgrešiti | resnico | in sreča resnico imeti? |
ni nesreča zgrešiti resnico in sreča | resnico | imeti? |
Ali ne misliš: | resnico | imeti se pravi imeti to, kar je resnično?« |
»Tudi tretjo | vrsto | , tiste, ki jih imamo za zaslepljene,« |
skratka, mož sebi in državi v največjo | korist | . |
»Nič novega, ampak le | prevaro | iz feničanske zgodbe, nekaj, kar se |
»Z vso pravico, boš rekel, ko ti | zgodbo | povem.« |
mati poslala na svet in zdaj morajo za | deželo | , v kateri prebivajo, skrbeti kot za |
v kateri prebivajo, skrbeti kot za | mater | in hraniteljico in jo pred vsemi, ki |
prebivajo, skrbeti kot za mater in | hraniteljico | in jo pred vsemi, ki jo skušajo ogrožati, |
pomočnikov, ker obstaja božji izrek: če bo | državo | varoval železen ali bakren čuvar, bo |
»bi pomenilo, da bodo bolj skrbeli za | državo | in za same sebe; približno namreč razumem |
bran, kadar bi jih - kakor volkovi | čredo | - hoteli napasti; potem ko si bodo |
postavili tabor in opravili bogu dolžno | daritev | , pa si naj pripravijo počivališča. |
Za največjo | sramoto | velja, če si pastirji vzgojijo pse |
prejšnja trditev, da morajo dobiti pravo | vzgojo | , kakršna koli je že potem, če naj izpolnjujejo |
če naj izpolnjujejo najpomembnejšo | zahtevo | , namreč da bodo dobrohotni drug do |
te dobre vzgoje jim morajo biti na | voljo | - to bo vsak, ki je pameten, rad priznal |
»potemtakem morajo, če hočejo svojo | nalogo | dobro izpolnjevati, takole živeti in |
navadno kovano zlato pogosto prinaša | nesrečo | , njihovo zlato pa je neuskrunjeno. |
njim pod isto streho, si ga obešati na | obleko | ali iz njega piti. |
bodo hkrati najbolje varovali sebe in | državo | . |
pripeljali na rob propada sebe in vso | državo | . |
ČETRTA KNJIGA 1. Tu je segel v | besedo | Adeimant: |
po njihovi krivdi, ko imajo vendar | državo | v svojih rokah; nimajo pa koristi od |
hiše, si zanje nabavljajo ustrezno | opremo | , bogovom iz svojega darujejo, sprejemajo |
sem povzel | besedo | . |
»In to samo za to, da dobijo | hrano | ; mezde kakor drugi (razen hrane) ne |
vprašanje, moramo samo nadaljevati isto | pot | . |
bomo - kakor upamo - najprej našli | pravičnost | , kakor bomo po drugi strani v slabo |
v slabo urejeni državi naleteli na | nepravičnost | , in tako bomo tudi najlaže dobili odgovor |
kakor smo prepričani, gradimo srečno | državo | , hočemo srečo vseh in ne samo nekaterih, |
prepričani, gradimo srečno državo, hočemo | srečo | vseh in ne samo nekaterih, ki bi jih |
škrlatom, temveč s črno barvo; tu bi mu v | obrambo | upravičeno odgovorili: Čudak, nikar |
del barvno ustrezno obravnavamo in | celoto | kar najlepše oblikujemo! |
nanje zlato in jim dopustili, da bi | zemljo | obdelovali, kakor bi se jim zdelo in |
ali lončarje, ko bi jih povabili na | pojedino | ob ognju, jih gostili z jedmi in pijačo, |
pijačo, lončarski kolovrat pa potisnili v | stran | s tem, da bi ga uporabljali za delo |
osrečili tudi vse druge in s tem vso | državo | ! |
ne bi opravljal nalog, potrebnih za | skupnost | . |
izdajajo za mojstre, ne da bi to bili, za | državo | to ni nevarno. |
kar gotovo uvidiš, iz temeljev vso | državo | , kakor je po drugi strani samo v njihovi |
slavnostne zbore, potem temu ne gre za | državo | , ampak za nekaj drugega. |
osebni sreči, ali pa imamo za svojo | nalogo | skrb za srečo vse države, vtem ko prisilimo |
sreči, ali pa imamo za svojo nalogo | skrb | za srečo vse države, vtem ko prisilimo |
ali pa imamo za svojo nalogo skrb za | srečo | vse države, vtem ko prisilimo in prepričamo |
lončar, če obogati, še meni za svojo | obrt | ?« |
zdi, odkrili za čuvarje še neko drugo | nalogo | : za vsako ceno morajo preprečiti, da |
čuvarje še neko drugo nalogo: za vsako | ceno | morajo preprečiti, da se to skrivaj |
preprečiti, da se to skrivaj ne utihotapi v | državo | ...« |
Prvo namreč rodi razkošje, | lenobo | in upore, revščina pa poleg uporov |
»In na | rokoborbo | se bogati nasploh še bolj razumejo |
smemo domnevati - brez težav premagajo | silo | , ki je dvakrat ali trikrat večja od |
si, da pošljejo odposlance v drugo | državo | z javno izjavo: ’Mi ne uporabljamo |
odločite in greste kot zavezniki z nami v | vojno | , vam pripade ves denar sovražnikov.‘ |
postane to gotovo nevarno za našo revno | državo | !« |
državi, si zgubljen; če pa imetje, | moč | in državljane ene države pokloniš državljanom |
»Tako nalagamo čuvarjem še eno | dolžnost | : vestno morajo skrbeti, da naša država |
posameznik, ko izpolnjuje samo svojo | nalogo | , v sebi enoten in edinstven; in tako |
- ali bolje rečeno - samo primerno | nalogo | .« |
to, da se jim v telesno in duhovno | vzgojo | ne prikrade nobena redu nasprotna novost; |
si morajo čuvarji postaviti glavno | stražnico | ,« |
in ne da bi kdo opazil, prikrade v | glasbo | .« |
samo igra, in tako nihče ne pomisli na | škodo | , ki jo prinaša.« |
dragi Sokrat, dokler ne postavi na | glavo | vsega zasebnega in javnega življenja.« |
prej rekli, dati otrokom urejenejšo | zaposlitev | , ker je sicer nemogoče, da bi postali |
pravilna in jim nato muzična vzgoja vcepi | zvestobo | do zakonov, potem jih le‐ta spremlja |
zakone, prepričani, da jim prinašajo | srečo | .« |
najhujšega sovražnika tistega, ki jim pove | resnico | , namreč, da jim ne bo pomagalo nobeno |
»Vsekakor pa občuduješ pogum in | prilagodljivost | takih voljnih in zavzetih služabnikov |
Upajo, da bodo lahko odpravili | nepoštenost | v poslovanju in druge stvari, ki sem |
opazijo pa, da v resnici obglavljajo | hidro | .« |
»Prinesi zdaj | luč | ter pokliči brata, Polemarha in druge, |
katera od njiju nam je potrebna za | srečo | , bodisi da jo želimo uživati skrivaj |
človek z vsemi močmi ne zazvema za | pravičnost | .« |
»In če dobro pozna | obdelavo | brona in podobno?« |
»Vsakdo imenuje | državo | strahopetno ali pogumno samo glede |
pogumni, po mojem mnenju niso odločilni za | naravo | celotne države.« |
zaradi enega stanu, ker ji je v njem na | voljo | moč, česar se je treba bati, kakor |
To | predstavo | je treba, sem rekel, ohraniti v vseh |
»Če hočejo barvarji | volno | škrlatno obarvati, potem si med raznimi |
vrstami najprej izberejo, kakor veš, belo | volno | , to s čim skrbnejšo obdelavo pripravijo |
veš, belo volno, to s čim skrbnejšo | obdelavo | pripravijo na kar najboljši sprejem |
Kar je tako obarvano, ohrani | barvo | ; bleska mu ne more odvzeti nobeno pranje, |
sprejmejo vase zakone, kakor sprejme volna | barvo | , in da njihova predstava o strašnem |
strašnem in o drugih stvareh ohrani svojo | barvo | ; to jim omogočata njihova narava in |
more izprati njihove barve: mislim na | predstavo | o nasladi, ki je močnejša kakor vsaka |
vsaka soda in vsak pesek; dalje na | bolečino | , poželenje in strah, ki so močnejši |
To | moč | in to brezpogojno vztrajanje pri pravilni |
treba bati, imenujem in označujem kot | hrabrost | , če ti nisi drugačnega mnenja?« |
bi bilo mogoče najprej obravnavati | pravičnost | , ne da bi se pred tem ukvarjali s preudarnostjo?« |
hotel, da bi o njej razpravljali, na | preudarnost | pa pozabili. |
hočeš ustreči, potem razišči najprej | preudarnost | !« |
samega sebe; tako nekako razlagajo to | lastnost | , kajne?« |
tole: v samem človeku sta, kar zadeva | dušo | , boljši in slabši del. |
boljši, a manjši del, potem imamo za to | grajo | in prezir, medtem ko o človeku pravimo, |
»Ozri se zdaj na našo novo | državo | pa boš tudi v njej odkril eno od obojega. |
in raznovrstne naslade, strasti in | bolečine | naletiš predvsem pri otrocih, ženskah |
»In isto velja nasploh za vsako | državo | , v kateri vladajoči in podložni enako |
zanjo ne velja isto kakor za pogum in | modrost | . |
Državo | imenujemo pogumno in modro, ker imata | |
Preudarnost pa zajema vso | državo | in združuje v enoten akord vse člane, |
To | skladnost | imenujemo z vso pravico preudarnost: |
tri lastnosti smo ugotovili za našo | državo | tako, kakor jih vidimo. |
»Potem pa zaprosi bogove za | pomoč | in mi sledi.« |
Nismo pogledali v | bližino | , temveč upirali poglede v daljavo. |
v bližino, temveč upirali poglede v | daljavo | . |
začetku postavili kot nujen temelj za | državo | , ali vsaj približno to, je pravičnost. |
Postavili smo | zahtevo | in jo večkrat ponovili, kakor se boš |
posameznik v državi opravlja samo eno | nalogo | , namreč tisto, ki najbolj ustreza njegovi |
pravičnost v tem, da vsakdo opravlja svojo | nalogo | in se ne vmešava v vse mogoče stvari |
neki določen način opravljamo svojo | nalogo | . |
države, izmed katerih smo obravnavali | preudarnost | , pogum in modrost, preostaja še ena, |
smo obravnavali preudarnost, pogum in | modrost | , preostaja še ena, namreč tista, ki |
preostaja še ena, namreč tista, ki tem daje | moč | , da se razvijejo in potem ostanejo |
pravičnosti potemtakem vidiš tisto | silo | , ki z drugimi tekmuje za popolnost |
tisto silo, ki z drugimi tekmuje za | popolnost | države?« |
mnogostranska zaposlitev gotova poguba za | državo | ?« |
dela med njimi pomenita potemtakem za | državo | najhujšo škodo in zaslužita, da ju |
pomenita potemtakem za državo najhujšo | škodo | in zaslužita, da ju z vso pravico označimo |
Zdaj pa bomo skušali končati | raziskavo | , ki smo jo začeli v upanju, da bomo |
začeli v upanju, da bomo laže spoznali | pravičnost | pri posamezniku, če jo najprej raziščemo |
Če zdaj obe stvari ( | državo | in posameznika) postavimo drugo ob |
In tako odkrito | pravičnost | lahko potem trdno zasidramo v nas samih.« |
različno velikima stvarema prisodimo isto | lastnost | , ali sta si potem v tej lastnosti druga |
stanov, ki v njej žive, opravlja svojo | nalogo | . |
če bomo uporabljali svojo dozdajšnjo | metodo | . |
daljša pot, ki najbrž v točnosti prekaša | metodo | , po kateri smo do sedaj razpravljali.« |
»Potem pa me ne utrujaj, marveč nadaljuj | razpravo | !« |
Kako neki bi sicer prišle v | državo | ? |
sposobnostjo ali pa z vsako od treh drugo | dejavnost | ; z eno se učimo, z drugo se razvnemamo |
vsako od teh dejavnosti, kadar čutimo | potrebo | za to. |
potem vemo, da tu ne gre za eno duševno | sposobnost | , temveč za več.« |
človeku, ki stoji, giblje pa roke in | glavo | , poreče, da hkrati miruje in se giblje, |
kar bi nas preveč zamudilo, vzemimo | stvar | za dokazano in nadaljujmo. |
navzkrižju, ne glede na to, ali gre za | aktivnost | ali pasivnost, ki tu ne menjata stvari?« |
glede na to, ali gre za aktivnost ali | pasivnost | , ki tu ne menjata stvari?« |
»Nadalje: | lakoto | in žejo, in sploh naslade, hotenje |
»Nadalje: lakoto in | žejo | , in sploh naslade, hotenje in želje |
potrebna vročina, da ob žeji začutimo | željo | po hladni pijači, ter mraz, da se nam |
poveča žeja, če je mnogo tekočine na | voljo | , in se šele tedaj zbudi poželenje po |
tekočine in narobe, če je malo tekočine na | voljo | , želja po majhni količini? |
čemur je naravnano njeno bistvo, namreč | pijačo | , lakota po drugi strani pa jed?« |
namreč pijačo, lakota po drugi strani pa | jed | ?« |
»... | pijačo | .« |
določena žeja naravnana na določeno | pijačo | ; žeja kot taka pa ni poželenje po določeni |
»Če pa to žejno | dušo | sili nekaj drugam, potem vzrok za to |
del, s katerim ljubi, strada, trpi | žejo | in se predaja drugim poželenjem, nerazumski, |
»nekoč sem slišal tole | zgodbo | , ki jo imam tudi za resnično: Leontij, |
morišču je opazil nekaj trupel in začutil | željo | , da si jih ogleda, hkrati pa tudi odpor, |
»Tudi jaz sem slišal to | zgodbo | .« |
kdo misli, da je kdo drugemu storil | krivico | , in mora zato za povračilo trpeti lakoto, |
krivico, in mora zato za povračilo trpeti | lakoto | , mraz in druge nevšečnosti, je vendar |
mu zdi pravično; rade volje prenaša | lakoto | in žejo in drugo pomanjkanje. |
pravično; rade volje prenaša lakoto in | žejo | in drugo pomanjkanje. |
tako da ima duša tri dele, kakor tudi | državo | sestavljajo trije stanovi: pridobitni, |
zato, ker vsak stan opravlja svojo | nalogo | .« |
vsi mi pravični in opravljamo svojo | nalogo | takrat, če vsak posamezen del naše |
posamezen del naše duše opravlja svojo | nalogo | .« |
razumu, ki je moder in zato skrbi za vso | dušo | . |
vzgoje, o kateri smo govorili, pa ustvari | harmonijo | med razumom in voljo, s tem da z dobrimi |
glasbo in ritmom pa blaži in brzda | voljo | .« |
pripada, povrhu pa lahko uniči vso | dušo | .« |
»Tudi tadva dela | dušo | in telo najbolj varujeta pred zunanjimi |
veselju in žalosti ohrani neomajno | vero | v to, česar se je treba bati in česar |
»Da vzamemo | državo | in človeka, ki ima iste sposobnosti |
človeka, ki ima iste sposobnosti in isto | vzgojo | kakor država, in ugotovimo, ali obstoja |
njegovi duši vsak del opravi svojo | nalogo | tako glede vladanja kakor pokoravanja?« |
»Iščeš morda | pravičnost | še drugod kakor v tej sili, ki nam |
»V tem je iskati vzrok za | koristnost | naših ukrepov, po katerih naj rojeni |
da se ne nanaša na ustrezno zunanjo | zaposlitev | ljudi, temveč na njihovo notranjo dejavnost, |
zaposlitev ljudi, temveč na njihovo notranjo | dejavnost | , na njihovo bistvo. |
pripada, obvladuje samega sebe, ureja | dušo | , ustvarja med njo in sabo prijateljstvo |
našli pravičnega človeka in pravično | državo | ter samo pravičnost, ki v njima živi, |
človeka in pravično državo ter samo | pravičnost | , ki v njima živi, se najbrž ne motimo.« |
treba potemtakem obrazložiti samo še | nepravičnost | .« |
To nekako ter nered in | zmedo | med deli duše imenujemo nepravičnost |
zdravje, to kar je bolno, povzroča | bolezen | .« |
»Tako ustvarja pošteno ravnanje | pravičnost | , nepošteno pa nepravičnost.« |
pošteno ravnanje pravičnost, nepošteno pa | nepravičnost | .« |
nami vse jedi in pijače in so nam na | voljo | vsa bogastva in vsa moč. |
ničvrednosti in nepravičnosti ter nam prinaša | pravičnost | in krepost! |
nepravičnosti ter nam prinaša pravičnost in | krepost | ! |
povzpeli, vidim, da ima krepost samo eno | obliko | , grehota pa nešteto. |
PETA KNJIGA 1. »Takšno | državo | in takšno ustavo imenujem dobro in |
1. »Takšno državo in takšno | ustavo | imenujem dobro in pravično, kakor imenujemo |
druge za slabe in zgrešene; to velja za | ureditev | držav kakor tudi za naravo posamezne |
velja za ureditev držav kakor tudi za | naravo | posamezne duše; razločujem štiri slabe |
sedel malo dalje od Adeimanta, stegnil | roko | , ga prijel za plašč na ramenih, ga |
»Ti pozabljaš, kakor se zdi, na svojo | dolžnost | in poskušaš preiti pomembno poglavje |
smo preslišali tvojo prejšnjo bežno | pripombo | o ženah in otrocih, ki naj bi bili |
Za | državo | pomeni mnogo, da, celo vse, ali so |
Ker pa si zdaj hotel preiti na drugo | obliko | države, ne da bi stvari razčistili, |
Z njim sprožujete novo veliko | razpravo | o tej državi. |
je povzel | besedo | Glavkon, |
Če človek ve za | resnico | , ni nevarno, ampak celo spodbudno govoriti |
»Če nas tvoje besede popeljejo v | zmoto | , te ne bomo preganjali, temveč te razglasili |
dobro, da pretresemo zdaj v celoti | dejavnost | žena, kakor smo prej iz celega obravnavali |
uskladiti tudi njihovo rojstvo in prvo | vzgojo | . |
iste posle kakor psi, čuvati z njimi | čredo | , hoditi na lov itn.? |
samci pa se trudijo in sami skrbijo za | čredo | ?« |
kakor može, potem jim moramo dati isto | vzgojo | .« |
predvideli muzično (duhovno) in telesno | vzgojo | .« |
spotikajo ob kar si že bodi: ob spremenjeno | notranjščino | telovadnice ali ob novosti v muzičnem |
da je pri tem vsekakor boljše sleči | obleko | kakor se zavijati vanjo, potem se to |
samo eno, po naravi mu pripadajočo | nalogo | .‘ |
tako : ali padeš v majhen ribnik ali v | sredo | globokega morja - plavati moraš tu |
da naj bi imele različne narave isto | nalogo | . |
razpravljajo, v resnici pa mlatijo prazno | slamo | , ker ne znajo neke trditve razstaviti |
dolgolascem prepovedati čevljarsko | obrt | , če jo že opravljajo plešci, tem pa |
samo zato, ker takrat nismo mislili na | enakost | in različnost na sploh, temveč samo |
takrat nismo mislili na enakost in | različnost | na sploh, temveč samo na različnost |
različnost na sploh, temveč samo na | različnost | in enakost sposobnosti za opravljanje |
sploh, temveč samo na različnost in | enakost | sposobnosti za opravljanje dejavnosti. |
po katerih bi bilo moč razločevati | nadarjenost | za določene stvari od nadarjenosti, |
»Ali poznaš katero koli človeško | dejavnost | , v kateri ne bi imeli moški v vsakem |
ne, da si mnoge lahko pridobe muzično | izobrazbo | , medtem ko druge po svoji naravi niso |
ima lahko neka ženska nagnjenje za | gimnastiko | in za vojskovanje, druga pa ni bojevita |
»Dalje, ta ljubi | znanost | , druga jo sovraži; ta ima močno voljo, |
znanost, druga jo sovraži; ta ima močno | voljo | , druga je brez nje.« |
»Če hočemo usposobiti | ženo | za dobro čuvarko, jo moramo prav tako |
»Če hočemo usposobiti ženo za dobro | čuvarko | , jo moramo prav tako vzgajati kakor |
»Ali obstaja za | državo | kaj boljšega kakor, če ima, kolikor |
bil samo izvedljiv, temveč tudi za | državo | najboljši?« |
svoje obleke in si namesto njih obleči | vrlino | . |
še neverjetnejša, kar zadeva njeno | izvedljivost | in korist, kakor prva.« |
neverjetnejša, kar zadeva njeno izvedljivost in | korist | , kakor prva.« |
Za njeno | izvedljivost | pa bo brez dvoma potekal hud boj.« |
Če bi ti privolil v | koristnost | te zahteve, potem bi mi bilo treba |
bi mi bilo treba dokazati samo njeno | izvedljivost | .« |
»Moram sprejeti | kazen | . |
vladarji, in poskušal dokazati veliko | korist | , ki jo prinaša uresničitev za državo |
korist, ki jo prinaša uresničitev za | državo | in čuvarje. |
zdaj vsi skupna stanovanja in skupno | hrano | , ker nihče nima ničesar samo zase, |
prirojeni gon popelje tudi v spolno | skupnost | . |
In ta nujnost je za široko | množico | mnogo bolj prepričljiva in privlačna |
Slavnostno sklenjene poroke imajo največjo | veljavo | .« |
doma imaš, kakor vem, lovske pse in | množico | petelinov; gotovo, pri Zevsu, paziš |
ne potrebujejo zdravil, temveč samo | dieto | , ki se ji rada podvržejo, zadostuje, |
»Oblasti skrbijo tudi za | prehrano | otrok, pošiljajo matere v zavod, dokler |
Nočno | nego | otrok in drugo delo opravljajo strežnice |
teh, sodeluje pri spočetju otrok za | državo | , velja to za prekršek božjih in posvetnih |
»Če pa možje in žene prekoračijo | dobo | plodnosti, potem lahko moški neovirano |
in ti njega starega očeta, njegovo | ženo | pa staro mater. |
starega očeta, njegovo ženo pa staro | mater | . |
ustavnimi določili in pomeni najboljšo | rešitev | teh vprašanj, moramo dokazati z našo |
»Ali obstoja za | državo | kaj slabšega, kakor je to, kar jo ruši |
kar jo tesno povezuje in združuje v | enoto | ?« |
stvari, občutijo isto veselje in isto | žalost | .« |
vsak državljan izkazovati spoštovanje, | skrb | in pokorščino, ki jih zakon predpisuje |
državljan izkazovati spoštovanje, skrb in | pokorščino | , ki jih zakon predpisuje nasproti staršem, |
postavam nasprotujočim ravnanjem zapraviti | naklonjenost | bogov in ljudi. |
ker naši državljani najbolje občutijo | skupnost | tega, kar označujejo z besedami ’moje ‘ |
skupnosti smo spoznali največje dobro za | državo | , pri čemer smo dobro opravljano državo |
državo, pri čemer smo dobro opravljano | državo | primerjali s telesom, ki čuti veselje |
primerjali s telesom, ki čuti veselje in | bolečino | vsakega svojega dela.« |
temveč jim drugi državljani dajejo kot | nagrado | za čuvanje hrano, ki jo morajo zauživati, |
državljani dajejo kot nagrado za čuvanje | hrano | , ki jo morajo zauživati, ker hočejo |
razkosavanje države, s tem da vsak drugo | stvar | imenuje ’svojo ‘ in ne iste, da ne |
kolikor je le mogoče, delijo med seboj | žalost | in veselje. |
drugega, takoj na njem poteši svojo | jezo | in se ne spušča v večje prepire.« |
drugi prizadetemu ne priskočijo na | pomoč | , nekateri kot sinovi, drugi kot bratje |
samo majhen del tega, kar imajo na | voljo | naši čuvarji. |
napraviti čuvarje za resnične čuvarje in | državo | kot celoto za kar najbolj srečno, nismo |
čuvarje za resnične čuvarje in državo kot | celoto | za kar najbolj srečno, nismo pa mislili |
pa mislili na to, da bi zagotovili | srečo | samo enemu stanu.« |
skupnostjo žena z možmi, tako kar zadeva | vzgojo | in otroke, kakor kar se tiče varstva |
in v ničemer ne grešijo zoper žensko | naravo | . |
Kajti ženska je po naravi ustvarjena za | skupnost | z možem.« |
ravnokar sem ti namreč hotel seči v | besedo | .« |
»Na | vojsko | bodo šli skupaj in vzeli s sabo odrasle |
ki naj bodo nekoč vojaki, spoznajo | vojno | ?« |
treba ukreniti vse potrebno za njihovo | varnost | . |
izkušenj in starosti primerni za to | nalogo | .« |
bojišču dečki in mladeniči, ki spremljajo | vojsko | , zapovrstjo, drug za drugim, okrasijo |
»In mu stisnejo | roko | .« |
deklet - še z večjo vnemo trudil za prvo | nagrado | .« |
Ajant, ki se je odlikoval v boju, za | nagrado | imeniten kos volovjega hrbta. |
počastitev, ki mu poleg priznanja daje še | moč | .« |
sovražnikom, trdeč, da že opravljajo svojo | dolžnost | , če se sklanjajo nad mrtvimi? |
se je bati, da bi lahko veljalo za | skrunitev | svetišč, ko bi spravljali vanje uplenjene |
sovražniki: ali lahko ropajo njihovo | deželo | in požigajo njihove hiše?« |
dovolil bi jim samo, da vzamejo letno | žetev | s sabo. |
Njihovo sovraštvo imenujemo | razprtijo | .« |
s svojimi sorodniki, bodo imeli za | razprtijo | in ne za vojno?« |
sorodniki, bodo imeli za razprtijo in ne za | vojno | ?« |
»Pri tem bodo zmeraj mislili na | spravo | ?« |
čimprej izročijo krivce, da prejmejo | kazen | .« |
udeleževale ženske, razporejene v bojno | vrsto | ali v ozadje, pač zato, da bi vlile |
nam naposled povej, kako je mogoče to | državo | uresničiti!« |
podobni, tudi njima kar najbolj podobno | usodo | . |
potrebujem od tebe ponovno soglasje za isto | stvar | .« |
uresničiti; pač pa imejmo, če najdemo | državo | , ki se najbolj približuje naši podobi, |
»Mislim, da lahko navedem | spremembo | , ki bi povzročila tak preokret. |
videl sem namreč, kako kočljive in za | javnost | presenetljive bodo moje besede. |
sreči za posameznika in ne k sreči za | skupnost | .« |
»Izrekel si tako | besedo | in izrazil tako misel, da ne moreš |
»Izrekel si tako besedo in izrazil tako | misel | , da ne moreš drugega pričakovati, kakor |
zavrniti in se jih ubraniti, potem te za | kazen | čaka resničen zasmeh in porog.« |
poskusiti, ker mi ponujaš svojo krepko | pomoč | . |
ljudje so to, da se jim drzneva izročiti | oblast | . |
»Dobro, pa uberiva to | pot | ! |
upravičenostjo to trdimo - ljubiti | celoto | in ne samo njenega dela.« |
»Kakor kaže, mi boš moral | stvar | poklicati v spomin,« |
»Da, tak človek si želi celotno | stvar | .« |
onega področja modrosti, temveč celotno | modrost | .« |
»Tistega pa, ki rad pokusi vsako | znanost | , ki se z veseljem uči in ni nikoli |
Mislim tu ljudi, ki se gotovo na svojo | pobudo | ne udeležujejo znanstvenih razprav |
ljudi in druge, ki izživljajo svojo | ukaželjnost | v podobnih stvareh ali v nepomembnih |
»Ali tisti, ki veruje v lepe stvari, v | lepoto | samo pa ne, in ki ne more slediti, |
more slediti, če mu kdo skuša pokazati | pot | k njenemu spoznanju, živi v sanjskem |
ali sanja tisti človek, ki veruje v | lepoto | samo po sebi in jo lahko kakor tudi |
soudeležene, gleda, ne da bi imel stvari za | lepoto | ali lepoto izenačeval s stvarmi?« |
ne da bi imel stvari za lepoto ali | lepoto | izenačeval s stvarmi?« |
»Duhovno | dejavnost | tega moža imenujemo po pravici spoznanje, |
spoznanje, ker nekaj spoznava, duhovno | dejavnost | prvega pa domnevanje, ker samo nekaj |
da nimamo nič zoper to, če mu je na | voljo | resnično spoznanje, nasprotno, da smo |
znanje, temveč, glede na svojo duhovno | sposobnost | , vsako v svoje.« |
»Povej mi, ali imaš spoznanje za | sposobnost | ali pa ga uvrščaš kam drugam?« |
»Za | sposobnost | , in sicer za najmočnejšo med vsemi.« |
sposobnosti ali raje v kakšno drugo | skupino | ?« |
s svojo naravo drug namen in drugo | sposobnost | .« |
tisti naš poštenjak, ki ne veruje v | lepoto | samo na sebi in ne v nespremenljivo |
samo na sebi in ne v nespremenljivo | idejo | lepega, temveč le v posamične lepe |
pravico, kakor bi nosile nasprotno | označbo | .« |
»Ne, vsaka stvar ima to in ono | lastnost | .« |
»Ali ima vsaka od mnogih stvari | lastnost | , ki ji jo pripisujemo, v večji meri |
pripisujemo, v večji meri kakor tej nasprotno | lastnost | ?« |
Človek se namreč nikoli ne sme jeziti na | resnico | .« |
»Vendar bi bilo moč to | razliko | še natančneje pojasniti, ko bi razpravljali |
to tako, se vprašamo, kdo naj vodi | državo | : ti ali oni ?« |
Nikoli ne smejo lagati, temveč morajo | laž | sovražiti in resnico ljubiti.« |
lagati, temveč morajo laž sovražiti in | resnico | ljubiti.« |
»Poželenja, ki so močno osredotočena na eno | stvar | , so za druge stvari nujno šibkejša. |
Podobna so reki, ki jo speljejo v drugo | strugo | .« |
»Če hočemo filozofovo | naravo | ločiti od narave drugih, potem je treba |
»In duša, ki nima čuta za | lepoto | in izobrazbo, mora nujno kreniti na |
»In duša, ki nima čuta za lepoto in | izobrazbo | , mora nujno kreniti na pot nezmernosti.« |
in izobrazbo, mora nujno kreniti na | pot | nezmernosti.« |
»Potemtakem moramo povrhu iskati | dušo | z zmerno in uglajeno naravo; takšna |
duša bo brez truda sama od sebe našla | pot | k temu, kar je, in k njegovi pravi |
3. Tu pa je posegel v | besedo | Adeimant: |
filozofijo, ki ga ti priporočaš, za | državo | neuporabni.« |
»Potem poslušaj: mislim, da govorijo | resnico | .« |
strani in s trditvijo, da so filozofi za | državo | neporabni, na drugi strani?« |
Toda poslušaj | primero | , ki ti naj še jasneje pokaže, kako |
obvladovanju lastnika ladje ter jim je sicer v | pomoč | , hvalijo kot dobrega pomorščaka in |
sploh z vsem, kar pač sodi v njegovo | stroko | , ker tako lahko uspešno vodi ladjo. |
stroko, ker tako lahko uspešno vodi | ladjo | . |
spretnosti, ki jih človek potrebuje za | zasedbo | mesta krmarja na ladji, potreben prav |
na ladji, potreben prav tako čas za | izučitev | v krmarjenju. - |
uživajo časti, mu najprej povej to | primero | in mu pojasni, da bi bilo mnogo bolj |
vrata zdravnikov, in vsakdo, ki čuti | potrebo | , da bi ga kdo vodil, se mora napotiti |
Predvsem in najbolj pa spravljajo | filozofijo | na slab glas tisti ljudje, ki trdijo, |
prida, tisti, ki so sposobni, pa so za | državo | neuporabni. |
Kot prvo smo omenili, če se spomniš, | resnico | , ki ji mora tak človek zmeraj slediti, |
Neutrudno gre svojo | pot | in v prizadevanjih ne popusti prej, |
Ali tak človek ljubi | laž | ali pa jo, nasprotno sovraži?« |
In tu si mi segel v | besedo | in rekel, da tem ugotovitvam mora sicer |
skušali odkriti vzrok za to krivično | obdolžitev | , smo prišli do druge točke, namreč |
poseči nazaj in še enkrat pretresti | naravo | pravih filozofov.« |
napake in spravljajo, kakor si omenil, | filozofijo | povsod in pri vseh ljudeh na slab glas.« |
filozofih hvalili, kvarijo njihovo | dušo | in jo odtegujejo filozofiji. |
Tu mislim pogum, | preudarnost | in druge prej naštete lastnosti.« |
kolikor močnejši sta, če nimata na | voljo | ustrezne hrane, časa in tal. |
nasprotje, če ji kdo izmed bogov ne pride na | pomoč | . |
in ploskanja in podvojujejo hrupno | grajo | in hvalo. |
ploskanja in podvojujejo hrupno grajo in | hvalo | . |
In to imenujejo potem | modrost | ! |
kakor bi si kdo vzgojil veliko, mogočno | zver | in nato študiral njene gone in lastnosti |
živaljo v teku časa seznani, imenoval | modrost | , iz tega povzel nauk in začel ta nauk |
razločuje od njega tisti mož, ki vidi | modrost | v tem, da se seznani z razpoloženji |
kot obrtnik ali državnik in pri tem | množico | priznava za svojo razsodnico in gospodarico, |
in pri tem množico priznava za svojo | razsodnico | in gospodarico, zapada v tako imenovano |
množico priznava za svojo razsodnico in | gospodarico | , zapada v tako imenovano diomedsko |
gospodarico, zapada v tako imenovano diomedsko | nujnost | , neogibnost, da se v vsem prilagodi |
v tako imenovano diomedsko nujnost, | neogibnost | , da se v vsem prilagodi volji množice. |
bi množica kdaj doumela in priznala | lepoto | samo po sebi v nasprotju s posamičnimi |
domišljati, da je poklican, da oblikuje | usodo | Grčije in vsega sveta? |
takemu človeku in mu mirno povedal | resnico | : tebi manjka pameti, čeprav jo nujno |
da zgubijo njegovo prijateljstvo in | pomoč | ? |
nastanejo ali največji zločinci za | državo | in posameznike ali največji dobrotniki, |
nikoli ne ustvarijo velikih stvari ne za | državo | in ne za posameznika.« |
njim pripadajoči nalogi in pustijo | filozofijo | kot izdano nevesto na cedilu, potem |
nalogi in pustijo filozofijo kot izdano | nevesto | na cedilu, potem je njihovo življenje |
nevredni, ki jo ponižujejo in ji delajo | silo | . |
prazen, z veseljem zapustijo svojo | obrt | in se zatečejo v filozofijo, tako kakor |
zapustijo svojo obrt in se zatečejo v | filozofijo | , tako kakor iščejo kaznjenci, pobegli |
Včasih se zatečejo v | filozofijo | tudi ljudje drugih poklicev, ki jih |
da se čuti kakor z uzdo privezan na | filozofijo | . |
bili morebiti deležni in so okusili | prijetnost | in vrednost filozofije ter po drugi |
deležni in so okusili prijetnost in | vrednost | filozofije ter po drugi strani spoznali |
filozofije ter po drugi strani spoznali | besnost | množice, so se prepričali, da nihče |
prahu in dežju, s tem da stopi pod | streho | , tako ravna tudi ta preudarni mož; |
zadovoljen, da sam ni zapadel ne v | krivičnost | ne v brezbožnost, da mu življenje poteka |
sam ni zapadel ne v krivičnost ne v | brezbožnost | , da mu življenje poteka v poštenosti |
Kakor izgubi seme, posejano v tujo | zemljo | , svojo naravo in se neogibno prilagodi |
seme, posejano v tujo zemljo, svojo | naravo | in se neogibno prilagodi naravi tal, |
Če pa taka popolna narava naleti na | državo | s popolno ustavo, ki po svoji popolnosti |
Očitno boš zdaj vprašal, kakšno | ustavo | naj ima taka država.« |
»Mladi ljudje, ki se zanimajo za | filozofijo | , se začno z njo ukvarjati kot dečki, |
Z najtežjimi poglavji mislim | dialektiko | . |
se jim potem znova približajo - na | pobudo | ljudi, ki se zanimajo za filozofijo |
na pobudo ljudi, ki se zanimajo za | filozofijo | -, se jim zdi že mnogo, če poslušajo |
starosti pa ugasne njihovo zanimanje za | filozofijo | - z malo izjemami - temeljiteje kakor |
pouka, ki sta primerna zanje ; posebno | pozornost | je treba posvečati telesu, dokler se |
je treba filozofiji posvečati večjo | skrb | . |
po smrti pa lahko pričakujejo enako | usodo | v inostranstvu.« |
z vsemi močmi trudijo, da spoznajo | resnico | . |
» | Resnico | govoriš.« |
ne, prisiljeni, da začnejo skrbeti za | državo | in se ji posvečati; ali dokler bog |
prihodnosti občutila potreba, da prevzamejo | skrb | za državo sposobni filozofi, potem |
občutila potreba, da prevzamejo skrb za | državo | sposobni filozofi, potem je to trenutek, |
razumeš, če ji boš pojasnil njihovo | naravo | in življenje, kakor smo to pravkar |
namesto tebe : na tako izkrivljeno | naravo | lahko naletiš pri posameznikih, nikakor |
To je seveda vse prej kakor v | čast | filozofiji.« |
»Najprej očistijo | državo | in človeške duše kakor tablo - kar |
očistijo državo in človeške duše kakor | tablo | - kar gotovo ni lahko. |
ozirajo zmeraj znova na dve strani: na | pravičnost | , lepoto, razumnost in druge podobne |
znova na dve strani: na pravičnost, | lepoto | , razumnost in druge podobne vrline |
dve strani: na pravičnost, lepoto, | razumnost | in druge podobne vrline same po sebi, |
nas jezili, ker smo mu hoteli zaupati | državo | . |
bodo zdaj, ko bodo slišali podrobnejšo | utemeljitev | , pomirili.« |
tem, da filozofi niso naravnani na | resnico | in na to, kar res obstaja?« |
narava, potem ko najde svojo življensko | obliko | , ni dovršeno dobra in ne ljubi modrosti? |
že eden sam bi lahko, ko bi imel na | voljo | poslušno državo, uresničil vse, kar |
lahko, ko bi imel na voljo poslušno | državo | , uresničil vse, kar se zdaj zdi neverjetno.« |
če se spominjaš, da morajo ljubiti | domovino | , da se ne smejo izneveriti svojim načelom |
prikazali tam, kjer smo potem zavili v | stran | in se izognili globji obravnavi v strahu |
16. »Gotovo se spominjaš, da smo | dušo | razdelili v tri dele in iz njih povzeli |
»Rekli smo, da bi bila za popolno | razjasnitev | teh stvari potrebna daljša pot, da |
ne more biti nikoli merilo za veliko | stvar | . |
temveč moramo v tem doseči največjo | jasnost | in natankost. |
moramo v tem doseči največjo jasnost in | natankost | . |
manj vrednih stvareh za kar največjo | jasnost | in čistost, pri razpravljanju o najvišji |
stvareh za kar največjo jasnost in | čistost | , pri razpravljanju o najvišji stvari |
Ali misliš, da bi lahko kdo opustil | priložnost | in te ne bi vprašal o tem?« |
pravičnost in druge kreposti svojo | vrednost | in korist. |
in druge kreposti svojo vrednost in | korist | . |
prav tako veš, da ima široka množica | naslado | za dobro, boljši ljudje pa imajo spoznanje |
tudi drugo, kar bi ji lahko prineslo | korist | . |
državi, ki jim mislimo zaupati vso | oblast | ?« |
Sokrat, kaj imaš ti za dobro: spoznanje, | naslado | ali nekaj čisto drugega?« |
Bojim se, da bom za svojo dobro | voljo | žel posmeh. |
Opisati pa vam hočem | mladiko | dobrega, ki ima svoj izvir v dobrem |
ustregel, da bi vam lahko izplačal tudi | glavnico | in ne kakor sedaj samo obresti. |
kjer gre za posamične stvari, za vsako | stvar | idejo in označujemo stvari po njihovi |
za posamične stvari, za vsako stvar | idejo | in označujemo stvari po njihovi ideji.« |
je stvarnik naših čutov dal veliko | prednost | vidu in možnosti biti viden?« |
»To, kar imenuješ | svetlobo | .« |
dobrega, ki si jo je dobro ustvarilo kot | podobo | samega sebe : kar je dobro v svetu |
»Podobno velja tudi za | dušo | . |
» | Idejo | dobrega moraš potemtakem razumeti kot |
predmetom, ki jih je moč spoznati, | resnico | , duši, ki spoznava, pa sposobnost spoznanja. |
spoznati, resnico, duši, ki spoznava, pa | sposobnost | spoznanja. |
lepi, utegneš pravo zadeti, če priznaš | idejo | dobrega za še lepšo, kakor sta onidve. |
tako moramo imeti tudi spoznanje in | resnico | za podobni dobremu, ne pa - to velja |
Dobro zasluži po svojem bistvu večjo | ceno | kakor tidve.« |
lepota, ki nam poklanja spoznanje in | resnico | , pri tem pa zvišenejša od njiju. |
Oglejmo si še natančneje | podobo | dobrega!« |
spoznamo, temveč so mu le‐te dolžne | hvalo | tudi za svojo eksistenco, za svojo |
mu le‐te dolžne hvalo tudi za svojo | eksistenco | , za svojo bit, čeprav samo dobro ni |
tudi za svojo eksistenco, za svojo | bit | , čeprav samo dobro ni nič eksistentnega, |
Vsaj | primero | s soncem izpelji do konca, če imaš |
»Zamisli si ju kot | črto | , ki je razdeljena v dva neenaka dela; |
»Ali soglašaš tudi s tem : glede na | resnico | in neresnico je paslika do svojega |
soglašaš tudi s tem : glede na resnico in | neresnico | je paslika do svojega izvirnika v istem |
raziskujejo četverokotnik kot tak in njegovo | diagonalo | kot tako, a ne narisane, in podobno |
jami,, ki ima v smeri svetlobe široko | odprtino | . |
jih svetloba ognja meče na nasprotno | steno | votline.« |
in prisiljen, da takoj vstane, obrne | glavo | , zapusti svoj prostor in pogleda proti |
proti svetlobi, ko bi pri tem občutil | bolečino | in zaradi svetlobnega blišča ne bi |
pomenijo - ali ga ne bi s tem spravil v | zadrego | , ker je slej ko prej prepričan, da |
»In ko bi ga prisilili, da gleda v | svetlobo | , bi ga zabolele oči. |
dokler ga ne bi pripeljal na sončno | svetlobo | , bi ga to gotovo znevoljilo in mu prizadejalo |
In ko bi prišel na sončno | svetlobo | , bi imel oči polne blišča in ne bi |
»Navaditi bi se moral, mislim, na | svetlobo | , če bi hotel gledati predmete tu zgoraj. |
tistim, ki spodaj uživajo ugled in | moč | ? |
hotel bi biti za hlapca, za | dnino | garal bi pri živih in raje pretrpel |
tak človek znova vrnil v podzemeljsko | jamo | na svoj stari prostor, ali mu ne bi |
3. »Vso to | prispodobo | ,« |
»moraš zdaj, dragi Glavkon, kot | celoto | povezati z našimi prejšnjimi ugotovitvami. |
Če si nadalje predstavljaš | pot | v gornji svet in seznanjenje z njim |
in lepega; v vidnem svetu ustvarja | svetlobo | in njenega gospodarja, v miselnem svetu |
»Strinjam se s tabo, kolikor | stvar | prav razumem.« |
odpovedo: prvič, če stopimo iz svetlobe v | temo | , in drugič, če iz teme stopimo v svetlobo. |
temo, in drugič, če iz teme stopimo v | svetlobo | . |
umetnost, ki kaže najlažjo in najuspešnejšo | pot | k tej obrnitvi in odvrnitvi. |
»Zato je naloga nas, ki | državo | ustanavljamo, da prisilimo po naravi |
»S tem jim delamo | krivico | in jih silimo v slabše življenje, kakor |
srečen, temveč poskušajo osrečiti vso | državo | . |
Zato zlepa ali zgrda skrbijo za | harmonijo | med državljani. |
storitvah, ki jih posamezniki opravijo za | državo | . |
pomisli, ali delamo našim filozofom | krivico | , če jih prisilimo, da skrbijo za našo |
če jih prisilimo, da skrbijo za našo | državo | in jo varujejo. |
moči in nikomur ne dolguje zahvale za | vzrejo | in vzgojo, tudi nikomur ne izkazuje |
nikomur ne dolguje zahvale za vzrejo in | vzgojo | , tudi nikomur ne izkazuje zahvalnosti. |
se navadite skupaj z njimi gledati | temo | . |
In tako bomo mi in vi vodili | državo | budni, a ne speči, kakor je to danes |
vladarji se bojujejo drug z drugim za | oblast | , kakor da bi bila le‐ta neka velika |
tvojem mnenju naši gojenci odrekli | pokorščino | , ko bodo to slišali, in se, ko pride |
pride vrsta nanje, branili dela za | državo | - ker lahko večino časa preživijo skupaj |
branili dela za državo - ker lahko | večino | časa preživijo skupaj v svojem čistem |
veljali vladarski posli za neogibno | nalogo | - v nasprotju z vladarji v vseh današnjih |
so določeni, da vladajo, življensko | obliko | , boljšo, kakor je vladanje, ki je zdaj |
v navadi, potem obstaja možnost za | uresničitev | dobro vodene države - kajti samo v |
V taki državi pride do bojev za | oblast | , in taka notranja vojna ne uniči samo |
uniči samo oblastnikov, temveč tudi vso | državo | .« |
poznaš morda kakšno drugo življensko | obliko | , ki prezira politično oblast - razen |
življensko obliko, ki prezira politično | oblast | - razen tiste, po kateri živijo resnični |
vladarske časti, ne smejo priti na | oblast | , ker sicer nastane boj s tekmeci?« |
»Toda tu ne gre za | obrnitev | ploščice pri igri, temveč za obrnitev |
obrnitev ploščice pri igri, temveč za | obrnitev | duše, ki jo je treba popeljati iz nočnega |
resnični svet lahko imenujemo pravo | filozofijo | .« |
moramo razmisliti, katera znanost ima to | moč | .« |
znanost, dragi Glavkon, pa lahko potegne | dušo | iz sveta nastajanja v svet bivanja? |
Tu mi pa ravno prihaja na | misel | : ali nismo vendar rekli, da se morajo |
ti možje v mladosti skrbno uriti za | vojno | ?« |
Saj nadzoruje | rast | in nazadovanje telesa.« |
čuvarje, oblikovala njihove duše v | harmoničnost | , podobno glasbeni melodiji, in jih |
melodiji, in jih spravljala v določeno | enakomernost | , podobno ritmu. |
dragi Glavkon, kje bomo našli takšno | znanost | ? |
Toda če izločimo gimnastiko, muzično | izobrazbo | in umetnosti, kaj nam potem še preostane?« |
trdi, da je iznašel številke, razdelil | vojsko | pred Trojo v oddelke in preštel ladje |
nasprotje, ne glede na to, ali gre za | zaznavo | iz bližine ali daljave. |
tako : čutna zaznava, ki jo imamo za | trdoto | , je nujno ista kakor za mehkobo in |
imamo za trdoto, je nujno ista kakor za | mehkobo | in potemtakem javlja duši, da občuti |
potemtakem javlja duši, da občuti isto | stvar | hkrati kot trdo in mehko.« |
kaj zaznava občuti kot trdo, ko isto | stvar | označuje tudi za mehko. |
»Take zaznave so seveda za | dušo | presenetljive in zahtevajo od nje premislek.« |
primerih pokliče seveda duša najprej na | pomoč | znanost o številih in razum ter poskuša |
pokliče seveda duša najprej na pomoč | znanost | o številih in razum ter poskuša ugotoviti, |
Če | enico | vid ali kak drug čut jasno dojame, |
»In to ne velja samo za | zaznavo | ene in iste stvari; isto stvar namreč |
za zaznavo ene in iste stvari; isto | stvar | namreč vidimo kot enoto in hkrati kot |
stvari; isto stvar namreč vidimo kot | enoto | in hkrati kot neskončno mnoštvo.« |
»Če to velja za | enico | , potem to velja tudi za vsa druga števila.« |
pravkar rekli: matematična znanost | dušo | močno dviga in jo sili, da govori samo |
kdo poskuša v mislih razdeliti čisto | enico | ; medtem ko torej ti enoto razdeluješ, |
razdeliti čisto enico; medtem ko torej ti | enoto | razdeluješ, jo oni pomnožujejo in pri |
dejansko nujno potrebna, ker očitno sili | dušo | , da se s čistim mišljenjem približa |
ljudje, ki so po naravi nadarjeni za | matematiko | , zelo uspešni tudi v vseh drugih strokah? |
se vadijo v njem, imajo od tega vsaj | korist | , da se jim bistri um in da začno hitreje |
»In težko najdeš kakšno | stroko | , ki bi vestnemu učencu prizadevala |
temveč moramo vsem najnadarjenejšim dati | možnost | , da se v njej temeljito izobrazijo.« |
Misliš morda | geometrijo | ?« |
nam je vsekakor v | korist | . |
odločilnega pomena, ali se razumemo na | geometrijo | ali ne.« |
našemu namenu, da bolje spoznavamo | idejo | dobrega. |
kot je bilo rečeno, vse, kar prisili | dušo | , da se obrne tja, kjer vidi in spozna |
»Potemtakem vodi | dušo | k resnici in zbuja filozofsko mišljenje, |
državljani te vzorne države za nobeno | ceno | ne oddaljijo od geometrije. |
predpišemo kot drugi učni predmet za našo | mladino | !« |
10. »In kot tretjega | astronomijo | , kajne?« |
oči; kajti samo z njim je moč gledati | resnico | . |
nikomur ne zameriš, če ravno hoče imeti | korist | od tega?« |
obravnavati tretjo; ta pa se nanaša na | kocko | in na vse, kar ima globino.« |
nanaša na kocko in na vse, kar ima | globino | .« |
država kot celota pravilno ocenila vso | stvar | in prevzela vodstvo, bi se ti uklonili |
se razvije v samostojno raziskovalno | panogo | .« |
Nauk o ravninah si imenoval | geometrijo | , ali ne?« |
»Za njo si najprej uvrstil | astronomijo | , ki si jo potem spet umaknil.« |
Tako sem preskočil | znanost | o telesih, ki sledi pravzaprav geometriji, |
in sem takoj za geometrijo imenoval | astronomijo | , znanost o gibanju teles.« |
za geometrijo imenoval astronomijo, | znanost | o gibanju teles.« |
»Tako bomo zdaj postavili | astronomijo | šele na četrto mesto. |
da sem bil prav po vsakdanje hvalil | astronomijo | , jo hočem zdaj po tvoje hvaliti. |
Kajti vsakomur je jasno, da sili | dušo | , da gleda navzgor in jo s tem vodi |
obravnavajo tisti, ki jo postavljajo v | zvezo | s filozofijo, obrača svoj pogled navzdol.« |
navzdol ter hoče pri tem dojeti vidno | stvar | , potem se potem pri moji trditvi ničesar |
11. »Dobil sem svojo | kazen | ,« |
»Potemtakem moramo to | podobo | neba uporabljati le kot primer, da |
»Kot učno | snov | bomo potemtakem uporabljali prav tako |
bomo potemtakem uporabljali prav tako | geometrijo | kakor astronomijo; toda z nebesnimi |
uporabljali prav tako geometrijo kakor | astronomijo | ; toda z nebesnimi pojavi se ne bomo |
12. »Če naj naši zakoni prinašajo | korist | , potem je treba po mojem mnenju v tem |
Toda morda lahko navedeš še kako | znanost | , ki se ti zdi primerna za naš namen?« |
znanosti, kakor smo to pravkar rekli za | astronomijo | . |
Ali ne veš, da | muziko | (nauk o harmoniji) prav tako obravnavajo |
harmoniji) prav tako obravnavajo kakor | astronomijo | ? |
druga z drugo povezane, in če ugotovimo | vrsto | njihovega sorodstva, potem bo ukvarjanje |
vendar, da je vse to samo uvod v glavno | melodijo | , ki se je moramo šele naučiti. |
»In to | pot | imenujemo dialektično. |
razpravljala, temveč boš lahko videl | resnico | , takšno, kakršna se kaže meni. |
»In ta dialektika lahko pokaže | resnico | samo možu, ki je doma v pravkar obravnavanih |
ali poželenja ljudi, nastajanje in | sestavo | stvari ali skrb za to, kar narava ustvarja |
ljudi, nastajanje in sestavo stvari ali | skrb | za to, kar narava ustvarja in sestavlja. |
Mnenje zadeva nastajanje, mišljenje pa | bit | . |
Ustrezno | primerjavo | in delitev posameznih predmetov teh |
Ustrezno primerjavo in | delitev | posameznih predmetov teh duševnih dejavnosti, |
mogoče reči, če ima o njem le bledo | sliko | , da je do nje prišel ne po poti spoznanja, |
zakonskim določilom predpisal takšno | izobrazbo | , ki bi jih usposabljala, da kar najrazumneje |
Umsko delo je namreč omejeno samo na | dušo | ; telo pri njem ni udeleženo.« |
dogaja takrat, če se navdušujejo za | telovadbo | , lov in telesne napore, toda se neradi |
v svoji vnemi zaženejo v nasprotno | smer | .« |
»Prav tako bomo imeli, kar zadeva | resnico | , za pohabljeno tisto dušo, ki sicer |
zadeva resnico, za pohabljeno tisto | dušo | , ki sicer sovraži namerno laž, torej |
tisto dušo, ki sicer sovraži namerno | laž | , torej sama le nerada laže in se jezi |
mogla grajati, povrhu pa bo to v veliko | korist | državi in njeni ustavi. |
Če pa bomo za to | nalogo | določili ljudi z drugimi lastnostmi, |
lastnostmi, bomo dosegli ravno nasprotno in | filozofijo | izpostavili še večjemu zasmehu.« |
pogovoru mi je namreč šinil pogled na | filozofijo | , in ker se mi je zdelo, da jo po krivici |
telesne vaje pod pritiskom, ima telo isto | korist | , kakor če jih opravljamo prostovoljno, |
poslati na konjih kot opazovalce v | vojno | in jih popeljati v bližino bojujočih |
opazovalce v vojno in jih popeljati v | bližino | bojujočih se, da kot mladi psi okusijo |
bojujočih se, da kot mladi psi okusijo | kri | .« |
nevarnostih, pa je treba uvrstiti v posebno | skupino | .« |
deležni večjih časti kakor drugi ; učno | snov | , ki je bila dečkom posredovana brez |
Smisel za | dialektiko | ima namreč samo tisti, ki ima pregled |
posameznostmi in zna le‐te zajeti v | celoto | .« |
Pri tem moraš preizkusiti | moč | njihove dialektike: kdo izmed njih |
»Mladi ljudje se pogrezajo v | nezakonitost | .« |
17. »Mislim, da bo očeta in | mater | ter druge domnevne sorodnike bolj spoštoval |
prilizljivce - seveda, dokler ne bo zvedel za | resnico | .« |
»Ko bo zvedel za | resnico | , bosta njegovo spoštovanje in pozornost |
že od mladih nog določene poglede na | pravičnost | in lepoto; in starši so nas vzgojili |
nog določene poglede na pravičnost in | lepoto | ; in starši so nas vzgojili v pokorščini |
človek še nadalje gojil spoštovanje in | pokorščino | do teh vrednot?« |
jih moraš skrajnje previdno uvajati v | dialektiko | .« |
trditve, zgubijo kmalu in popolnoma | vero | v vse, kar so prej cenili. |
tiste ljudi, ki z dialektiko iščejo | resnico | , kakor ljudi, ki se šalijo in zaradi |
kolikor jih je potrebnih za telesno | vzgojo | ?« |
roku jih moramo poslati nazaj v tisto | votlino | in jih prisiliti, da prevzamejo poveljniška |
uravnavajo v življenju, ki jim še preostaja, | državo | , njene občane in same sebe. |
Večino | svojega življenja morajo posvečati | |
svobodnega človeka, zato pa nadvse cenijo | poštenost | in na njej temelječe časti ter pravičnost, |
poštenost in na njej temelječe časti ter | pravičnost | , ki jim velja za največje in najpotrebnejše |
pospešujejo in pri tem izgrajujejo svojo | državo | .« |
v državi starejši kot deset let, na | deželo | , vzamejo njihove otroke v svoje varstvo, |
najpreprosteje uresničiti državi in | ustavo | po naši zamisli. |
samo država, temveč bo od nje imelo | korist | tudi ljudstvo, sredi katerega je država |
letom vzdrževati drugi državljani za | nagrado | , da jih varujejo; tako skrbijo čuvarji |
tako skrbijo čuvarji samo za svojo | varnost | in za varnost vse države.« |
čuvarji samo za svojo varnost in za | varnost | vse države.« |
razprave, da krenemo spet na staro | pot | .« |
se zdi, bi lahko prikazal še boljšo | državo | in še boljše ljudi. |
soočili z najbolj pravičnim in končali | razpravo | z odgovorom na vprašanje, kako je pri |
sledili Trazimahu in se odločili za | nepravičnost | ali pa upoštevali rezultat dozdajšnjega |
dozdajšnjega razpravljanja in se odločili za | pravičnost | .« |
zato bo najboljše, da jo imenujemo kar | timarhijo | ali timokratijo. |
najboljše, da jo imenujemo kar timarhijo ali | timokratijo | . |
znajdejo v sredini in se poravnajo: | zemljo | in hiše si med sabo razdelijo kot |
si med sabo razdelijo kot zasebno | lastnino | , svobodne državljane pa, ki so jih |
skupne pojedine ter skrbi za telesno | vzgojo | in za urejanje vojakov.« |
preprostim ljudem, ki so ustvarjeni bolj za | vojno | kakor mir; v časteh ima zvijačnost |
Zelo dobro si opisal državno | ureditev | , v kateri se prepleta dobro in slabo.« |
podoben našemu Glavkonu, vsaj kar zadeva | bojevitost | .« |
Ljubi | gimnastiko | in lov.« |
Le‐ta zagotavlja za vse življenje pravo | krepost | vsakomur, ki si ga pridobi.« |
Vse to ji zbuja | nevoljo | in tako pripoveduje sinu, da njegov |
drugi pa mu razvnemajo poželenja in | voljo | . |
vplivom znajde nekje v sredini: svojo | dušo | prepusti sili sredine, častihlepni |
»Dobro si prikazal razvojno | pot | takega človeka.« |
»Tako smo dodobra pretresli drugo | obliko | države in njej ustrezni tip ljudi.« |
»Katero državno | ureditev | imenuješ oligarhijo?« |
»Katero državno ureditev imenuješ | oligarhijo | ?« |
razpravljati o prehodu timarhije v | oligarhijo | . |
zakladnice uničujejo (timokratično) državno | ureditev | . |
postane temeljnega pomena za oligarhično | ustavo | : z njim določijo denarno vsoto, višjo |
oligarhično ustavo: z njim določijo denarno | vsoto | , višjo kjer je oligarhija močnejša, |
pripravljeni žrtvovati nobenega denarja za | vojno | .« |
Ali se ti zdi dobro za | državo | , če lahko njeni državljani opravljajo |
državi brodolom, kakor da bi nasedel na | čer | , vidi, kako izgubi bogastvo in pride |
pred sodiščem in kako ga obsodijo na | smrt | , izgnanstvo ali izgubo državljanskih |
ga obsodijo na smrt, izgnanstvo ali | izgubo | državljanskih pravic in kako pride |
ves v strahu, častiljubje in dejavno | voljo | . |
Na prestol svoje duše postavi | dobičkaželjnost | in pohlep, napravi ju za svoja kralja |
»Razum in dejavno | voljo | postavi desno in levo ob znožje prestola |
»Ali veš, kje lahko najprej prideš na | sled | njegovemu zločinskemu poželenju?« |
sploh tam, kjer se ponuja priložnost za | nepoštenost | .« |
uživa, kroti iz nekakšnega čuta za | spodobnost | svoje slabe nagone; pri tem seveda |
odpove, ker je skop, pa najsi gre za | zmago | pri igrah ali kakšni drugi častni zadevi. |
Za | slavo | , ki jo prinašajo takšna tekmovanja, |
mara zbuditi in si ga poklicati na | pomoč | . |
dobičkaželjni človek sodi v oligarhično državno | ureditev | in njej vseskozi ustreza.« |
10. »Kot naslednjo | obliko | države moramo obravnavati demokratijo,« |
naslednjo obliko države moramo obravnavati | demokratijo | ,« |
njej ustrezajočim človekom in izreči | sodbo | o njem.« |
kar vodi k preobrazbi iz oligarhije v | demokratijo | , nič drugega kakor nenasitna žeja po |
hkrati pa se potegovati za potrebno | umerjenost | . |
oligarhijah ničesar ne ukrepajo zoper | razbrzdanost | in posameznika prepuščajo njegovi usodi, |
ki potem nazadnje pridejo na beraško | palico | .« |
pogodbe praviloma sklepajo na lastno | odgovornost | , potem se ljudje ne bi brez slehernega |
neodporni, težko prenašajo veselje in | žalost | . |
tovariši, potem znajo bogati dobro ceniti | pomoč | revnih. |
drug del državljanov, lahko izzove | bolezen | , državljansko vojno; pogosto utegne |
lahko izzove bolezen, državljansko | vojno | ; pogosto utegne priti do navzkrižja |
enake pravice v državi in mu ponudijo | udeležbo | pri vladanju, potem je s tem utemeljena |
jo zato razglašajo za najsijajnejšo | državo | , kakor to delajo tudi žene in otroci, |
Kdor potemtakem hoče ustanoviti | državo | , kakor smo malo prej mi to storili, |
to storili, mora iti v demokratično | državo | in si tam kot v kakšni trgovini z ustavami |
Ni ti treba iti v | vojno | , če pride do nje, in ni se ti treba |
državah, da ljudje, ki so obsojeni na | smrt | ali izgnanstvo, ostanejo tam, se v |
kar je s tem v zvezi, označuje torej | demokratijo | . |
nobene koristi, marveč pogosto celo | škodo | , lahko - ne da bi se pri tem zmotili |
varčna in donosna, ker pospešujejo | storilnost | .« |
mladenič, če pridejo poželenja od zunaj na | pomoč | podobnim in sorodnim poželenjem v njegovi |
»Če zdaj priskočijo na | pomoč | oligarhičnim prvinam v njem oče ali |
V | dušo | se mu povrne sramežljivost. |
»Le‐ta potegnejo mladeniča v staro | družbo | , in v skrivni skupnosti s tujimi strastmi |
»Nazadnje zavzamejo | trdnjavo | v mladeničevi duši, ker vidijo, da |
In če sorodniki pošljejo | pomoč | varčnemu delu v njegovi duši, zapro |
puhlice vrata pred njo in je ne pustijo v | trdnjavo | , kakor tudi ne sprejmejo poslancev, |
za kmečko skopuštvo, morata tudi čez | mejo | , pri čemer jima pomagajo nekoristna, |
Ošabnost preimenujejo zdaj v dobro | vzgojenost | , samovoljnost v svobodo, potratnost |
v dobro vzgojenost, samovoljnost v | svobodo | , potratnost v velikopoteznost in nesramnost |
samovoljnost v svobodo, potratnost v | velikopoteznost | in nesramnost v pogum. |
svetu potrebnih poželenj, v razbrzdano | svobodo | nekoristnih in pogrešljivih poželenj.« |
živi mladenič, mislim, tako, da za | zadovoljitev | nepogrešljivih poželenj nikoli ne porabi |
več denarja, truda in časa kakor za | zadovoljitev | pogrešljivih poželenj. |
pa sprejemljiv za resnično, pametno | besedo | . |
Če čuti | zavist | do vojakov, začne študirati vojno znanost. |
zavist do vojakov, začne študirati | vojno | znanost. |
zavist do vojakov, začne študirati vojno | znanost | . |
»Smemo takega moža postaviti ob | demokratijo | in ga imenovati demokratičnega človeka?« |
da opišemo samo še najlepšo državno | obliko | in najlepšega moža - tiranido in tirana.« |
državno obliko in najlepšega moža - | tiranido | in tirana.« |
pohlepa po denarju pa sta ugonobili | oligarhijo | .« |
»In kaj ji velja za največjo | dobrino | ?« |
drugih nalog spremenita to državno | obliko | in postavita zahtevo po tiranidi?« |
spremenita to državno obliko in postavita | zahtevo | po tiranidi?« |
pripoveduješ, mi ni nič novega; kadar grem na | deželo | , vse to tudi sam doživljam.« |
vsaki državi, v kateri se pokažeta, | zmedo | , kakor to delata sluz in žolč v telesu. |
dokopali do čimvečje jasnosti, vzemimo | stvar | takole.« |
»V mislih si razdelimo demokratično | državo | v tri dele, iz katerih je ruda dejansko |
usmerjeni, četudi sploh ne mislijo na | spremembo | ustave.« |
enemu izmed svojih voditeljev daje | prednost | pred drugim. |
na čelo, mu streže in prepušča vso | oblast | .« |
»V tejle : kdor pokusi človeško | drobovino | , ki je primešana razsekljani drobovini |
Nisi slišal za to | zgodbo | ?« |
sodišča, kakor je navada, in jih obsoja na | smrt | ; z zločinskimi usti pije njihovo kri; |
smrt; z zločinskimi usti pije njihovo | kri | ; državljane pošilja v pregnanstvo in |
njega pa pognali v pregnanstvo ali | smrt | , potem skrivaj prežijo nanj in ga skušajo |
daleč, zahtevajo od državljanov telesno | stražo | , ki naj varuje rešitelja ljudstva.« |
17. »Oglejmo si zdaj | srečo | moža in države, ki se v njej tak mož |
Državljanom črta dolgove, razdeljuje | zemljo | med ljudstvo in svoje privržence ter |
zmeraj nove vojne, da ljudstvo čuti | potrebo | po poveljniku.« |
osvobaja in uvršča v svojo telesno | stražo | ?« |
»Zato nam tragedija upravičeno velja za | zakladnico | modrosti, Evripid pa posebej za njen |
»Ker je izrekel globokoumno | misel | : tirani so modri, ker se družijo z |
občudovalce tiranide nočemo sprejeti v svojo | državo | .« |
prepričljivimi glasovi ter zvabljajo države v | demokratijo | in tiranido.« |
ter zvabljajo države v demokratijo in | tiranido | .« |
zapove, naj s svojimi privrženci zapusti | državo | - tako kakor oče nažene iz svoje hiše |
Tiran bi se drznil očetu storiti | silo | , in če bi se mu postavil po robu, bi |
hlapčevanja sužnjem; čezmerno in neprimerno | svobodo | zamenja z najtršo in najslabšo obliko |
tiranide iz demokracije in tudi njeno | naravo | .« |
sem povzel | besedo | , |
Prav tako pomiri svojo | voljo | in je ne vznemirja z izbruhi jeze. |
potem v sanjah gotovo najde, kakor veš, | resnico | in prežene vse pregrešne sanjske privide.« |
dalje varčen oče, ki je cenil samo | slo | po pridobivanju denarja, preziral pa |
pridobivanju denarja, preziral pa vse na | zabavo | in razkošje naravnane gone. |
očetovi varčnosti pripravljen za vsako | objestnost | in se je popolnoma prepustil načinu |
kolebanju posrečilo ubrati srednjo | pot | med obema življenskima načinoma. |
dejanja ali, kakor pravijo, za popolno | svobodo | ; oče in drugi svojci podpirajo njegove |
skušajo v njem zbuditi ljubezensko | strast | , ki naj postane, podobna mogočnemu |
razbrzdane sle, ki označujejo takšno | družabnost | , hranijo in krepijo to strast, kolikor |
takšno družabnost, hranijo in krepijo to | strast | , kolikor le morejo, ter temu trotu |
postavi pobesnela poželenja za telesno | stražo | in z njimi zdivja. |
kdor se opaja z vinom, ima tiransko | naravo | , ali ne?« |
da se lahko, potem ko porabi svojo | dediščino | , polasti njunega premoženja in ga po |
je tak človek pripravljen žrtvovati | mater | , svojo staro nepogrešljivo prijateljico, |
žrtvovati mater, svojo staro nepogrešljivo | prijateljico | , novi pogrešljivi prijateljici in ovelega, |
brezzakonju, ga ima zasedenega kot samovladar | državo | in ga navaja k slehernemu drznemu dejanju, |
tožniki, prisegajo po krivem in sprejemajo | podkupnino | .« |
ti zločinci se ne morejo, glede na | zavrženost | primerjati s tirani. |
naslanjajoč se na svoje število in na | neumnost | ljudstva, postavijo za tirana tistega, |
Na | pomoč | mu pridejo na novo pridobljeni prijatelji |
in tem izroči svojo drago materino | deželo | - kakor pravijo Krečani -, svojo domovino, |
deželo - kakor pravijo Krečani -, svojo | domovino | , v varstvo in suženjstvo. |
kot zasebniki, preden se povzpnejo na | oblast | . |
so jim pripravljeni storiti sleherno | uslugo | , ali pa postanejo sami - če kaj potrebujejo |
»In skrajnje krivične, če smo prej | pravičnost | prav opredelili?« |
cel tiran in se potem še povzpne na | oblast | v državi, in čim dalje živi kot tiran, |
je rekel Glavkon, ko mi je segel v | besedo | . |
»V kakršnem razmerju je glede na | krepost | in srečo ena država do druge, v takšnem |
kakršnem razmerju je glede na krepost in | srečo | ena država do druge, v takšnem razmerju |
kakšnem razmerju je potemtakem, če gre za | krepost | , tiranska država do kraljestva, ki |
»Ne vprašam, katero | državo | imaš za najboljšo in katero za najslabšo, |
presojamo samo tirana in njegovo najbližjo | okolico | ; ob upoštevanju nujnosti, da gremo |
ob upoštevanju nujnosti, da gremo v | notranjost | države in si jo temeljito ogledamo, |
»Če zdaj za | presojo | ljudi isto zahtevam, utegnem imeti |
Pokličiva si v spomin najprej | podobnost | države in človeka, skrbno pretresiva |
človeka, skrbno pretresiva najprej | državo | in potem človeka ter primerjajva njune |
najprej opraviva z državo: imaš tiransko | državo | za svobodno ali za zasužnjeno?« |
njihovo število je majhno, medtem ko | večino | , in sicer najsposobnejši del države, |
»Ali imenuješ zdaj takšno | dušo | zasužnjeno ali svobodno?« |
lahko seveda zelo malo uveljavlja svojo | voljo | .« |
»Tako tudi tiranska duša, mislim | dušo | v celoti, lahko zelo malo uveljavlja |
celoti, lahko zelo malo uveljavlja svojo | voljo | . |
si vse to in še več upošteval, si to | državo | razglasil za najnesrečnejšo?« |
kot preprost državljan, temveč ima | nesrečo | , da ga je usoda povzdignila v tirana |
je vsakemu posameznemu državljanu v | pomoč | vsa država.« |
je zdaj zase, za svoje otroke in za | ženo | , da jih ne bi sužnji pobili!« |
»In če potem bog naseli okoli njega | množico | sosedov, ki ne prenesejo gospostva |
zavida drugim državljanom, če potujejo v | tujino | in si ogledajo lepe stvari.« |
Resnico | govoriš!« | |
strasti; če se ozremo na njegovo celotno | dušo | , potem nam lahko ta človek velja samo |
slavnostnih igrah, komu pripada glede na | srečo | prvo mesto, komu drugo itn. ; razsodi |
sramotno zasužnjuje tako sebe kakor | državo | .« |
označbo opiramo na samo eno poglavitno | značilnost | ; in govoreč o tem delu duše, ga bomo |
»Za | voljo | pa pravimo, da je naravnana samo na |
pa pravimo, da je naravnana samo na | moč | , zmago in slavo.« |
pravimo, da je naravnana samo na moč, | zmago | in slavo.« |
je naravnana samo na moč, zmago in | slavo | .« |
spoznanje čiste resnice, za denar in | slavo | pa se izmed vseh delov duše najmanj |
imenovali: del, ki je željan znanja in ljubi | modrost | .« |
vrstah ljudi: o ljudeh, ki ljubijo | modrost | (filozofih), o ljudeh, ki si želijo |
treh vrstah naslad, za vsako temeljno | vrsto | ljudi o eni.« |
boljša merila, da si ustvariš pravilno | sodbo | ?« |
» | Čast | in slavo uživajo vsi, ki dosežejo postavljen |
»Čast in | slavo | uživajo vsi, ki dosežejo postavljen |
izkušenj izmed vseh treh najboljšo | presojo | ?« |
»Katero življenje in katero | vrsto | naslade pa postavlja ta poznavalec |
»Vsekakor | naslado | , ki jo občutita bojevnik in častihlepnež; |
»In na zadnje mesto postavlja | naslado | ljubitelja dobička?« |
stanje je sredi med obema in pomeni za | dušo | mir glede na naslado in bolečino. |
obema in pomeni za dušo mir glede na | naslado | in bolečino. |
pomeni za dušo mir glede na naslado in | bolečino | . |
primerih lahko vidiš, da ljudem, ki čutijo | bolečino | , velja za najprijetnejše mir in stanje, |
naslada konča, mir, ki ji sledi, kot | bolečino | .« |
»Če občutimo | odsotnost | bolečine kot naslado in odsotnost naslade |
»Če občutimo odsotnost bolečine kot | naslado | in odsotnost naslade kot bolečino, |
kot naslado in odsotnost naslade kot | bolečino | , potem ta občutek nikakor ne more ustrezati |
»Če torej občutimo mir glede na | bolečino | kot naslado, glede na naslado pa kot |
občutimo mir glede na bolečino kot | naslado | , glede na naslado pa kot bolečino, |
glede na bolečino kot naslado, glede na | naslado | pa kot bolečino, potem tu ne gre za |
kot naslado, glede na naslado pa kot | bolečino | , potem tu ne gre za resničen, temveč |
bolečin, ker sicer lahko zaidemo v | zmoto | , da je naslada po svoji naravi prenehanje |
»Poleg mnogih drugih zlasti | naslado | , ki je povezana z vonjem. |
iznenada, ne da bi prej občutili kako | bolečino | . |
naslade pa, ki prihajajo prek čutil v | dušo | , sodijo skoraj vsi in ravno najmočnejši |
svojem mnenju in resnično občutijo | bolečino | ; če se premikajo od bolečine k sredini, |
druge podobne stvari kažejo na neko | praznino | v našem telesu.« |
označujeta nespametnost in nevednost neko | praznino | v naši duši.« |
Presojaj pa po tem : ali imajo višjo bitno | stopnjo | stvari, ki so povezane z večno enakim, |
višje bitne stopnje ima samo višjo | bit | , je ta njena zapolnitev dragocenejša |
dragocenejša kakor pri telesu, ki ima nižjo | bit | in je zapolnjeno s stvarmi nižje bitne |
stvarmi, ki mu po naravi pripadajo, zbuja | naslado | , potem občuti duša, zapolnjena s stvarmi |
stopnje, pristnejšo in resničnejšo | radost | ; zapolnjevanje telesa s stvarmi nižje |
prinaša manj zanesljivo in resnično | naslado | .« |
Njemu ni za | razumnost | in premišljenost, temveč si prizadeva, |
Njemu ni za razumnost in | premišljenost | , temveč si prizadeva, da se zasiti |
mirno vestjo: če se goni na dobiček in | zmago | naravnanega dela duše podredijo razumnosti |
premišljenosti, če iščejo, opirajoč se na razum, | naslado | in se odločijo samo za naslado, na |
razum, naslado in se odločijo samo za | naslado | , na katero jih napoti razum, potem |
napoti razum, potem dosežejo resnično | naslado | , kolikor jo je sploh moč doseči; dosežejo |
potem lahko vsak del izpolni svojo | nalogo | in je pri tem pravičen, hkrati pa lahko |
»Tako, da si v mislih ustvarimo | podobo | duše, ob njej naj zagovornik tega mnenja |
»Kakšno | podobo | ?« |
popolnoma zaobjame; kdor ne more videti v | notranjščino | , temveč vidi samo vnanjo oblogo, naj |
notranjščino, temveč vidi samo vnanjo | oblogo | , naj bo prepričan, da ima pred sabo |
»Tistemu, ki trdi, da človeku, če dela | krivico | , to koristi, če je pravičen, pa mu |
koristno rediti in krepiti to mnogoobrazno | pošast | ter po vrhu še leva in vse, kar sodi |
»Tisti pa, ki ima | pravičnost | za koristno, zahteva dejanja in besede, |
pri rasti; pri tem naj se naslanja na | pomoč | leva in skrbi za vse dele duše; te |
»Kdor potemtakem hvali | pravičnost | , govori resnico, kdor pa hvali nepravičnost, |
potemtakem hvali pravičnost, govori | resnico | , kdor pa hvali nepravičnost, laže. |
pravičnost, govori resnico, kdor pa hvali | nepravičnost | , laže. |
Tisti, ki hvali | pravičnost | , ima zmeraj prav, pa naj misli pri |
zmeraj prav, pa naj misli pri tem na | naslado | , dobro ime ali na korist. |
pri tem na naslado, dobro ime ali na | korist | . |
Če proda sina ali | hčer | v suženjstvo divjim in malopridnim |
je za moževo življenje dobila zlato | ogrlico | ?« |
slabita prav ta del duše in mu vcepljata | strahopetnost | ?« |
hočemo, da tudi tak človek pride pod | oblast | razuma, kakor je pod njegovo oblastjo |
Glavkon, da je koristno, če delamo | krivico | , če živimo v razuzdanosti in če počnemo |
si pridobi hkrati z razumnostjo tudi | pravičnost | in umerjenost, postane popolnejša od |
hkrati z razumnostjo tudi pravičnost in | umerjenost | , postane popolnejša od telesa, četudi |
telesa, četudi si to pridobi z zdravjem | moč | in lepoto; ta popolnost je tolikanj |
četudi si to pridobi z zdravjem moč in | lepoto | ; ta popolnost je tolikanj večja, kolikanj |
doseže tudi duhovnega zdravja; telesno | harmonijo | skuša zmeraj podrediti in prilagoditi |
»Prav tako pazi na red in | harmonijo | pri pridobivanju denarja. |
premoženje in si s tem nakopal brezmejno | nesrečo | .« |
hoče videti in po njej urediti svojo | dušo | ,« |
nikakor ne smemo odpreti vrat v našo | državo | , kakor se mi zdi, še jasneje, ko smo |
mi zdi, še jasneje, ko smo človeško | dušo | razčlenili in razdelili v njene dele.« |
nevarno za duha poslušalcev, ki nimajo na | voljo | zaščitnega sredstva proti njemu, namreč |
nenavadno, kajti pogosto slabše oči kako | stvar | prej vidijo kakor ostrejše.« |
»Izberimo zdaj poljubno | skupino | mnogih posamičnih stvari; tako obstaja |
navadno pravimo, da obrtnik gleda na | idejo | vsakega od teh predmetov in izdela |
Hitro lahko ustvariš sonce in zvezde, | zemljo | , samega sebe in vsa druga živa bitja, |
Za najino | raziskavo | prihaja tvoj odgovor kot naročen. |
strokovnjaki, potem mu moramo seči v | besedo | in mu povedati da je lahkoveren bedak, |
»moramo posvetiti svojo | pozornost | tragikom in njihovemu vodji Homerju; |
varajo teh ljudi, ki jim pridejo v | pest | in ob pogledu na njihova dela ne opazijo, |
kdo zna oboje ustvarjati, resnično | prastvar | in njen posnetek, potem se pač ne bo |
Vsekakor pa imamo | pravico | , da vprašamo Homerja o največjih in |
In za katero | državo | si ti? - |
Bo lahko Homer tu navedel kako | državo | ?« |
delo - številne premišljene izume za | obrt | ali siceršnjo prakso, kakor, recimo, |
premišljene izume za obrt ali siceršnjo | prakso | , kakor, recimo, Talesu iz Mileta ali |
Homerjev prijatelj, kar zadeva njegovo | izobrazbo | , še večji zasmeh, kakor ga zasluži |
resnično sposobna, da pokažeta ljudem | pot | kreposti, potem ju njuni sodobniki |
vsi pesniki samo posnemajo prividno | podobo | popolnosti in drugih stvari, o katerih |
izžareva že po svoji naravi veliko čarovno | moč | . |
pesnikov odvzamemo njihovo umetniško | lupino | in podamo le njihovo golo vsebino, |
umetniško lupino in podamo le njihovo golo | vsebino | , potem pač veš, kako je soditi o njih, |
je soditi o njih, saj si gotovo imel | priložnost | , da si te stvari videl.« |
»Pretresimo zdaj temeljiteje to | trditev | , da ne ostanemo na pol poti!« |
»Za vsako | stvar | so potrebne tri spretnosti: prva za |
so potrebne tri spretnosti: prva za | uporabo | , druga za izdelavo in tretja za posnemanje.« |
spretnosti: prva za uporabo, druga za | izdelavo | in tretja za posnemanje.« |
tako lahko na primer tisti, ki igra na | piščal | , pojasni izdelovalcu piščali, katere |
sviranje, in mu da navodila za njihovo | izdelavo | ; izdelovalec pa se je dolžan ravnati |
»Tisti torej, ki se razume na | uporabnost | ali neuporabnost piščali, daje o tem |
torej, ki se razume na uporabnost ali | neuporabnost | piščali, daje o tem navodila, tisti |
strokovnjakom, ki ga mora poslušati, pravilno | predstavo | o primernosti in neprimernosti kakega |
Ali pa dobi pravilno | predstavo | o tem, kaj in kako naj slika, zato, |
se nanaša na stvari, ki so glede na | resnico | na tretjem mestu.« |
Vse to kaže na | zmedenost | v naši duši. |
In na to našo duševno | slabost | se naslanjajo perspektivično slikanje, |
isti kakor del, ki priznava dejansko | velikost | ?« |
»Ali to velja samo za posnemajočo | umetnost | , ki zadeva naš vid, ali tudi za tisto, |
nobene bolečine ali - ker to ni mogoče - | bolečino | samo brzda.« |
je, če človek v nesreči ohrani mir in | ravnodušnost | ; kajti nasploh ne vemo, kaj je nesreča |
»Ta upirajoči se del v nas daje | snov | za bogato in raznolično posnemanje. |
zlasti ne za slavnostno zbrano ljudsko | množico | kakor tudi ne za vse mogoče ljudi v |
z vso pravico postavimo slikarju ob | stran | . |
tega mu je tudi zaprt vstop v našo | državo | prihodnosti, v kateri naj vladata red |
slabim ljudem na površje in jim predal | oblast | , poštene pa potisnil k tlom, tako ustvarja |
veliko in kaj je majhno, temveč ima isto | stvar | zdaj za veliko, zdaj za majhno. |
namreč, da ni sramota gledati tujo | bolečino | , hvaliti tuje ljudi in z njimi sočustvovati, |
narobe, v veselju nad tem vidi celo | korist | , zato ne želi obsoditi celotne pesnitve, |
Svojemu nagnjenju za | šalo | , ki si ga po treznem premisleku krotil, |
pesništvo tudi na ljubezensko življenje, na | jezo | in na vsa poželenja, na čustva bolečine |
življenje in po njegovem nauku urejati | vzgojo | , potem bodi z njim zelo prijazen in |
tragiki; pri tem moraš vedeti, da v svojo | državo | lahko sprejmemo izmed vseh pesniških |
in epskimi pesmimi dovoliš vstop v | državo | tudi zabavni muzi, potem nujno zavladata |
smo pripravljeni pesništvu dovoliti | vrnitev | iz pregnanstva takoj, ko najdemo za |
samo prijetna, temveč tudi koristna za | državo | in človeško življenje. |
Nam je lahko samo v | korist | , če se pokaže, da pesništvo ni samo |
Tako bomo tudi mi svojo | ljubezen | do poezije, ki nam jo je v naših lepih |
vzgoja, potlačili, kakor s silo potlačimo | željo | , ki ni dobra. |
Paziti moramo, da ne zapademo v otroško | ljubezen | , ki jo mnogi gojijo do nje. |
čeprav se izdaja za pravo in resnično | umetnost | . |
pred njo iz strahu za svojo duševno | urejenost | in se držati naših nazorov o njej.« |
poeziji; nič nas ne sme ločiti od skrbi za | pravičnost | in druge kreposti.« |
še sploh nismo govorili o plačilu za | krepost | in o največjih nagradah, ki čakajo |
nesmrtni del v nas dolžan, da skrbi za | večnost | in ne za kratki čas?« |
Rad pa bi od tebe slišal to | stvar | , ki ni težka.« |
stvar ima svoje naravno zlo, svojo | bolezen | . |
»Če med tem, kar res obstaja, najdemo | stvar | , ki jo njej lastno zlo sicer slabi, |
»Ali katera teh uničuje in ubija | dušo | ? |
Stvar | si namreč predstavljaj takole: kakor | |
»Prenesi to zdaj na | dušo | ! |
Ali | dušo | nepravičnost in druge slabe lastnosti, |
ker pokvarjene jedi izzovejo v telesu | slabost | ; in tako pravimo, da telo propade za |
tujega zla, ne da bi le‐to izzvalo | bolezen | (telesu lastno zlo).« |
bi telesna bolezen izzvala duševno | bolezen | . |
»Zato moramo | pravilnost | te trditve ali zavreči ali pa, dokler |
v nekem tujem predmetu, lahko uniči | dušo | ali kako drugo stvar, če v njiju samih |
predmetu, lahko uniči dušo ali kako drugo | stvar | , če v njiju samih ne nastane njima |
pomeni za tistega, ki se ji prepusti, | smrt | ; saj se s tem znebimo nečesa slabega. |
nepravičnost morilka drugih ljudi, če ima | priložnost | za to, tistemu pa, ki ji zapade, ohranja, |
zapade, ohranja, če le more, življenje in | budnost | ; potemtakem je daleč od tega, da bi |
česa drugega, temveč lahko uniči samo | stvar | , za katero je določeno.« |
Če pa hočemo spoznati njeno pravo | bit | , je ne smemo gledati takšne, kakršna |
in mnogo jasneje bomo spoznali njeno | pravičnost | in nepravičnost ter vse druge lastnosti, |
jasneje bomo spoznali njeno pravičnost in | nepravičnost | ter vse druge lastnosti, o katerih |
O duši smo zdaj sicer povedali | resnico | , toda ta resnica velja zanjo samo tedaj, |
»Na njeno | ljubezen | do modrosti. |
nesmrtnosti in večnosti teži in kakšno | druščino | si želi; kako se spremeni, če se popolnoma |
in školjke, ki so prirasli nanjo : | kopico | kamenja in zemlje, ostankov ’srečne |
sedaj lahko spoznamo njeno resnično | naravo | : ali je mnogo‐ ali enoobrazna ali kakršna koli |
sebi smo spoznali največje dobro za | dušo | . |
Duša se mora potegovati za | pravičnost | , pa najsi ima Gigov prstan ali ne in |
prstan ali ne in ob prstanu še Hadovo | čelado | .« |
je le tako mogoče ustvariti pravilno | sodbo | o čisti pravičnosti in nepravičnosti. |
»Ker smo si zdaj o obeh ustvarili | sodbo | , zahtevam, da pravičnosti vrnete tudi |
pravičniki postarajo, so jim v državi na | voljo | - če si želijo - najvišje službe, lahko |
Alkinoju, pripovedovati ti namreč hočem | zgodbo | vrlega junaka Era, Armenijevega sina, |
se je z mnogimi drugimi odpravila na | pot | in prišla v ljudem nepristopen kraj, |
zapovedali pravičnim, naj stopijo na desno | stran | in krenejo navzgor v nebo, potem ko |
Nepravične pa so poslali na levo | stran | in po poti navzdol; tudi nje so oskrbeli |
popotovanja; veselo so odhajale na | livado | , se tu zbirale, kot da so prišle na |
je rekel Er, je bilo to : za vsako | nepravičnost | in za vsakega človeka, ki so mu storile |
za vsakega človeka, ki so mu storile | krivico | , so bile zapored kaznovane, in sicer |
posamičen prestopek pretrpeti desetkratno | kazen | , ki je trajala sto let, kar ustreza |
kriv smrti mnogih ljudi, ker je izdal | državo | ali vojsko, prodal ljudi v suženjstvo |
mnogih ljudi, ker je izdal državo ali | vojsko | , prodal ljudi v suženjstvo ali zakrivil |
prejeli za to v istem razmerju ustrezno | nagrado | . |
Za | nespoštljivost | ali spoštljivost do bogov in staršev |
Za nespoštljivost ali | spoštljivost | do bogov in staršev ter za umor ljudi |
Upali so, da se bodo to | pot | lahko povzpeli skozi odprtino, toda |
se bodo to pot lahko povzpeli skozi | odprtino | , toda odprtina jih ni hotela sprejeti, |
glave, jih vrgli ob tla, jim odrli | kožo | in jih nato odvlekli po poti navzdol |
rjovenje, ko so se vzpenjali skozi | odprtino | , in bili presrečni, če ga ni bilo. |
prišli v kraj, od koder so zagledali | svetlobo | , ki je od zgoraj zajemala vse nebo |
od zgoraj zajemala vse nebo in vso | zemljo | ; bila je kakor raven steber, še najbolj |
najbolj bleščeč, osmi krožni rob ima | barvo | sedmega, ki ga osvetljuje, robova drugega |
ton; vseh osem tonov se združuje v | simfonijo | . |
Lahesis, Kloto in Atropos, ter pojejo | pesem | , uglašeno na petje Siren: Lahesis o |
Božji glasnik jih je postavil v | vrsto | , potem je vzel iz naročja Lahese žrebne |
smrtnikov je prišel začetek novega, | smrt | prinašajočega življenskega obdobja! |
vrsti, naj si kot prvi izbere življensko | pot | , na katero bo potem nepreklicno navezan. |
Tisti, ki izbira, nosi | krivdo | , bog je brez krivde.‘ - |
Nato je glasnik postavil prednje na | zemljo | podobe življenja, in sicer mnogo več, |
zato je treba temu posvečati največjo | pozornost | : vsak izmed nas mora pustiti ob strani |
razčleniti mora to glede na življensko | krepost | ter dobro vedeti, kaj prinaša lepota |
to, kar mu ustreza; da s pogledom na | naravo | duše loči slabše življenje od boljšega, |
slabše življenje velja tisto, ki vodi | dušo | v nepravičnost, za boljše pa tisto |
življenje velja tisto, ki vodi dušo v | nepravičnost | , za boljše pa tisto drugo, ki vodi |
za boljše pa tisto drugo, ki vodi v | pravičnost | , vse drugo pa pušča vnemar. |
je, kar smo videli, za življenje in | smrt | najboljša izbira. |
temveč si izbere srednjo življensko | pot | in se izogne obeh skrajnosti v tem, |
tistega, ki zadnji pride sem, je na | voljo | ustrezno, vse prej kot slabo življenje, |
pristopil prvi in si izbral najmogočnejšo | tiranido | . |
Toda ni obtoževal sebe, temveč je | krivdo | za to prtil usodi, bogovom in vsem |
onostranstvo in spet nazaj ga ne vodi skozi | zemljo | in ni težavno, pot ga marveč vodi skozi |
V sredini je prišla na | vrsto | Atalantina duša. |
Nato je videl | dušo | Epeja, Panopejevega sina, kako je prešla |
sina, kako je prešla v življenje neke | umetnost | ljubeče ženske. |
Na koncu je zagledal Terzitovo | dušo | , kako je šinila v opico. |
zagledal Terzitovo dušo, kako je šinila v | opico | . |
njenim življenjem in uresniči njeno | izbiro | . |
Daimon je najprej odpeljal | dušo | h Kloti in stopil z njo pod njeno roko |
prestolu Nujnosti in šla pod njim na drugo | stran | . |
Nato so krenili na | planoto | ob reki Leti. |
Šli so skozi strahovito | vročino | in pripeko; ta planota pozabljenja |
Šli so skozi strahovito vročino in | pripeko | ; ta planota pozabljenja je namreč brez |
nobena posoda; nespametni so pili čez | mero | ; vsak, ki je pil, je pozabil vse. |
Njemu niso dovolili, da bi pil to | vodo | ; ne ve pa, kako se je znova vrnil v |
tako se je mit ohranil in ni prišel v | pozabo | , dragi Glavkon. |
bomo sledili; srečno bomo prestopili | reko | Lete in ohranili svojo dušo neomadeževano. |
prestopili reko Lete in ohranili svojo | dušo | neomadeževano. |
Če bomo vsi, v veri v | nesmrtnost | duše in njeno moč, da prenese in preživi |
vsi, v veri v nesmrtnost duše in njeno | moč | , da prenese in preživi vse dobro in |
zmagovalci v tekmah; hkrati bomo uživali | srečo | tu in na tisočletnem popotovanju, ki |
ne boj se vzeti k sebi Marijo, svojo | ženo | ; kar je spočela, je od Svetega Duha. |
Vzel je svojo | ženo | k sebi. |
kraljevih besedah so se modri odpravili na | pot | ; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, |
Ko so zagledali | zvezdo | , so se silno razveselili. |
Stopili so v | hišo | in našli dete z Marijo, njegovo materjo. |
so se po drugi poti vrnili v svojo | deželo | . |
»Vstani, vzemi dete in njegovo | mater | in béži v Egipt! |
je, še ponoči vzel dete in njegovo | mater | in se umaknil v Egipt. |
Vrnitev | iz Egipta | |
»Vstani, vzemi otroka in njegovo | mater | in pojdi v izraelsko deželo, kajti |
njegovo mater in pojdi v izraelsko | deželo | , kajti pomrli so, kateri so mu stregli |
Vstal je, vzel otroka in njegovo | mater | in se vrnil v izraelsko deželo. |
njegovo mater in se vrnil v izraelsko | deželo | . |
opomnjen, se je umaknil v galilejsko | deželo | . |
Pripravite | pot | Gospodu, zravnajte mu steze.’« |
Janez je nosil | obleko | iz kamelje dlake in usnjen pas okoli |
Sekira je že nastavljena drevesom na | korenino | . |
Velnico | ima v roki in počistil bo svoj skedenj. | |
Svoje žito bo spravil v | kaščo | , pleve pa sežgal v ognju, ki nikoli |
kajti spodobi se nama, da spolniva vso | pravico | .« |
Tedaj je Duh odvedel Jezusa v | puščavo | , da bi ga hudič skušal. |
hudič vzame s seboj na zelo visoko | goro | . |
mu vsa kraljestva sveta in njihovo | slavo | ter mu reče: |
Ko je zvedel, da so Janeza vrgli v | ječo | , se je umaknil v Galilejo. |
sedelo v temi, je zagledalo veliko | luč | ; in njim, ki so prebivali v deželi |
njegovega brata Andreja, ko sta metala | mrežo | v jezero; bila sta namreč ribiča. |
je po njihovih shodnicah in oznanjal | blagovest | kraljestva. |
zagledal množice, se je povzpel na | góro | . |
Blagor krotkim, ker bodo | deželo | podedovali. |
»Vi ste | sol | zemlje. |
»Ne mislite, da sem prišel odpravit | postavo | ali preroke; ne odpravit, temveč dopolnit |
sodnik pa pazniku in te ne vržejo v | ječo | . |
Jaz pa vam pravim: kdorkoli gleda | žensko | s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval |
hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti | obleko | , mu pusti še plašč. |
Če te kdo prisili eno | miljo | daleč, pojdi z njim dve. |
Kadar torej daješ | miloščino | , ne trobi pred seboj, kakor počenjajo |
Kadar pa ti daješ | miloščino | , naj ne vé tvoja levica, kaj dela tvoja |
Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo | sobo | , zapri vrata in môli k svojemu Očetu, |
dolžnikom; ne daj, da pademo v | skušnjavo | , temveč reši nas hudega. |
Kadar pa se ti postiš, si pomazili | glavo | in umij obraz. |
In za | obleko | , kaj ste v skrbeh? |
Če pa Bog tako oblači | travo | , ki je danes na polju in jo jutri v |
ki je danes na polju in jo jutri v | peč | vržejo, mar ne bo veliko bolj vas, |
najprej božje kraljestvo in njegovo | pravico | in vse drugo vam bo navrženo. |
jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo | skrb | . |
Kaj gledaš | iver | v očesu svojega brata, bruna v svojem |
Pústi, da vzamem | iver | iz tvojega očesa,’ če imaš pa sam bruno |
potem boš razločno videl odstraniti | iver | iz očesa svojega brata.« |
Ali mu bo dal | kačo | , če ga prosi za ribo? |
Ali mu bo dal kačo, če ga prosi za | ribo | ? |
vrata in prostorna je pot, ki vodi v | pogubo | in veliko jih hodi po njej. |
Gospod, Gospod,’ ampak kdor spolnjuje | voljo | mojega Očeta, ki je v nebesih. |
Proč izpred mene, kateri delate | krivico | !’« |
pametnemu človeku, ki pozida svojo | hišo | na skalo. |
pametnemu človeku, ki pozida svojo hišo na | skalo | . |
privršijo vetrovi ter butnejo v to | hišo | , vendar se ne zruši, ker ima temelje |
podoben nespametnemu človeku, ki pozida | hišo | na pesku. |
privršijo vetrovi ter butnejo v to | hišo | in hiša se zruši v veliko podrtijo.« |
v to hišo in hiša se zruši v veliko | podrtijo | .« |
Učil jih je kakor tisti, ki ima | oblast | , in ne kakor njihovi pismouki. |
Jezus je stegnil | roko | , se ga dotaknil in rekel: |
»Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo | streho | , ampak reci le besedo in moj služabnik |
prideš pod mojo streho, ampak reci le | besedo | in moj služabnik bo ozdravljen. |
z vzhoda in zahoda in bodo sedli za | mizo | z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem |
izvoljeni za kraljestvo, bodo vrženi ven v | temo | ; tam bo jok in škripanje z zobmi.« |
njegov služabnik je ozdravel tisto | uro | . |
Ko je Jezus prišel v Petrovo | hišo | , je videl, da njegova tašča leži in |
videl, da njegova tašča leži in da ima | mrzlico | . |
Prijel jo je za | roko | in mrzlica je odnehala. |
Ko je Jezus zagledal okrog sebe | množico | , je vêlel odriniti na drugo stran. |
množico, je vêlel odriniti na drugo | stran | . |
gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi | glavo | naslonil.« |
Ko je prišel na drugo | stran | , v gadársko deželo, sta mu iz votlin |
je prišel na drugo stran, v gadársko | deželo | , sta mu iz votlin opuščenih grobov |
nas hočeš izgnati, nas pošlji v to | čredo | svinj!« |
je v čoln in se prepeljal na drugo | stran | . |
Ko je Jezus videl njihovo | vero | , je rekel hromemu: |
da boste vedeli, da ima Sin človekov | oblast | na zemlji odpuščati grehe,« reče tedaj |
hvalile Boga, da je dal ljudem takšno | oblast | . |
krpe iz neudelanega blaga na staro | obleko | . |
Našiv namreč | obleko | trga, da nastane še večja luknja. |
pravkar umrla, vendar pridi, položi | roko | nanjo in bo oživela.« |
Ko je Jezus prišel v predstojnikovo | hišo | in videl piskače in razburjeno množico, |
hišo in videl piskače in razburjeno | množico | , je rekel: |
Ko so odstranili | množico | , je vstopil. |
Prijel je | deklico | za roko in je vstala. |
Prijel je deklico za | roko | in je vstala. |
Ko je stopil v | hišo | , sta slepa prišla k njemu. |
je po njihovih shodnicah in oznanjal | blagovest | kraljestva. |
Ozdravljal je vsako | bolezen | in slabost. |
Ozdravljal je vsako bolezen in | slabost | . |
žetve, naj pošlje delavcev na svojo | žetev | .« |
svojih dvanajst učencev in jim dal | oblast | nad nečistimi duhovi, da bi jih izganjali |
jih izganjali in ozdravljali vsako | bolezen | in slabost. |
izganjali in ozdravljali vsako bolezen in | slabost | . |
V katerokoli mesto ali | vas | pridete, pozvedite, kdo je tam vreden, |
Ko stopite v | hišo | , jo pozdravite. |
bi govorili, kajti dano vam bo tisto | uro | , kaj morate govoriti. |
Izdajal pa bo v | smrt | brat brata in oče sina. |
vstajali zoper starše in jih izročali v | smrt | . |
Bojte se rajši tistega, ki more | dušo | in telo pogubiti v pekel! |
vendar niti eden od njiju ne pade na | zemljo | brez volje vašega Očeta. |
da sem prišel zato, da prinesem na | zemljo | mir; nisem prišel, da prinesem mir, |
Prišel sem, da ločim sina od očeta, | hčer | od matere, snaho od tašče; in človek |
ločim sina od očeta, hčer od matere, | snaho | od tašče; in človek bo imel sovražnike |
Kdor ima očeta ali | mater | rajši kakor mene, ni mene vreden. |
»Kaj ste šli gledat v | puščavo | ? |
teboj, da ti bo pripravil | pot | .’ |
si nebeško kraljestvo s silo utira | pot | in samo močni ga osvajajo. |
smo vam, pa niste plesali; peli smo | žalostinko | , pa se niste jokali.’ |
in iz srca ponižen, in našli boste | spokojnost | svojim dušam; kajti moj jarem je znosen |
Učenci v | soboto | smukajo klasje |
V tistem času je šel Jezus v | soboto | skozi žitna polja. |
tvoji učenci počno, kar ni dovoljeno v | soboto | .« |
Kako je stopil v božjo | hišo | in so jedli daritveni kruh, ki ga ni |
Šel je od tam in prispel v njihovo | shodnico | . |
Tam pa je bil človek, ki je imel suho | roko | , in da bi Jezusa lahko zatožili, so |
»Ali se sme v | soboto | zdraviti?« |
»Kdo izmed vas, ki bi imel eno samo | ovco | in bi mu v soboto padla v jamo, bi |
ki bi imel eno samo ovco in bi mu v | soboto | padla v jamo, bi je ne prijel in izvlekel? |
samo ovco in bi mu v soboto padla v | jamo | , bi je ne prijel in izvlekel? |
Torej se sme v | soboto | dobro delati.« |
»Stegni | roko | !« |
duha in narodom bo oznanil | pravico | . |
Ali: kako more kdo vdreti v | hišo | močnega in mu odnesti opremo, če prej |
vdreti v hišo močnega in mu odnesti | opremo | , če prej močnega ne zveže? |
Šele potem bo lahko oplenil njegovo | hišo | . |
človekovega, mu bo odpuščeno, če pa kdo reče | besedo | zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno |
Povem vam pa: za vsako prazno | besedo | , ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali |
obsodili, ker so se spreobrnili na Jonovo | pridigo | ; védite pa: več kakor Jona je tukaj. |
konca sveta, da bi slišala Sálomonovo | modrost | ; védite pa: več kakor Sálomon je tukaj.« |
Vrnil se bom v svojo | hišo | , iz katere sem odšel.’ |
Kdorkoli namreč spolni | voljo | mojega Očeta, ki je v nebesih, mi je |
Drugo je padlo na dobro | zemljo | in dajalo sad: eno stoternega, drugo |
K vsakemu, ki posluša | besedo | o kraljestvu in je ne razume, pride |
vsejano na kamnita tla, je tisti, ki | besedo | posluša in jo takoj z veseljem sprejme, |
je vsejano med trnje, je tisti, ki | besedo | posluša, toda posvetne skrbi in zapeljivost |
in zapeljivost bogastva mu zadušijo | besedo | in ostane brez sadu. |
Katero pa je vsejano v dobro | zemljo | , je tisti, ki besedo posluša in jo |
vsejano v dobro zemljo, je tisti, ki | besedo | posluša in jo tudi razume. |
Dodal jim je še drugo | priliko | : |
je prišel njegov sovražnik, zasejal | ljuljko | med pšenico in odšel. |
njegov sovražnik, zasejal ljuljko med | pšenico | in odšel. |
Nikakor,’ je dejal, ‘da morda pobiraje | ljuljko | ne izrujete z njo vred tudi pšenice. |
Poberite najprej | ljuljko | in jo povežite v snope, da jo sežgemo; |
jo povežite v snope, da jo sežgemo; | pšenico | pa spravite v mojo žitnico.’« |
sežgemo; pšenico pa spravite v mojo | žitnico | .’« |
Še drugo | priliko | jim je navedel: |
Spet drugo | priliko | jim je povedal: |
Tedaj je odpustil množice in šel v | hišo | . |
»Razlôži nam | priliko | o ljuljki na njivi.« |
Kakor pobirajo | ljuljko | in jo sežgejo, tako bo ob dovršitvi |
Vrgli jih bodo v ognjeno | peč | , kjer bo jok in škripanje z zobmi. |
in proda vse, kar ima, in kupi tisto | njivo | . |
obrežje, sedejo in odberejo dobre v | posodo | , slabe pa pomečejo proč. |
Pahnili jih bodo v ognjeno | peč | , kjer bo jok in škripanje z zobmi.« |
Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v | ječo | zaradi Herodiáde, žene svojega brata |
»Daj mi pri priči na pladnju | glavo | Janeza Krstnika.« |
Prinesli so na pladnju njegovo | glavo | in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla |
stopil iz čolna, je zagledal veliko | množico | . |
Ko so se množice razšle, je šel na | goro | , da bi na samem molil. |
Jezus je takoj stegnil | roko | , ga prijel in mu rekel: |
Ko so se prepeljali na drugo | stran | , so prišli v genezaréško deželo. |
drugo stran, so prišli v genezaréško | deželo | . |
»Zakaj pa vi prestopate božjo | zapoved | zavoljo svojega izročila? |
Spoštuj očeta in | mater | ’ in ‘Kdor preklinja očeta ali mater, |
mater’ in ‘Kdor preklinja očeta ali | mater | , naj umrje!’ |
Tako ste razvrednotili božjo | besedo | zavoljo svojega izročila. |
Takrat je poklical k sebi | množico | in rekel: |
pa slepi vodi slepega, oba padeta v | jamo | .« |
»Razlôži nam to | priliko | .« |
in se umaknil v tirsko in sídonsko | pokrajino | . |
Mojo | hčer | zelo muči hudi duh.« |
Povzel je | besedo | in rekel: |
In njena hči je ozdravela tisto | uro | . |
Šel je na | goro | in tam sédel. |
vzamemo toliko kruha, da nasitimo táko | množico | ?« |
stopil v čoln in prispel v magadánsko | pokrajino | . |
Ko so učenci odšli na drugo | stran | , so pozabili vzeti kruh s seboj. |
se varujejo kvasa, ki je potreben za | peko | kruha, temveč nauka farizejev in saducejev. |
Peter izpove | vero | |
Ko je Jezus prišel v | pokrajino | Cezaréje Filípove, je spraševal svoje |
Ti si Peter (Skala) in na to | skalo | bom sezidal svojo Cerkev in peklenska |
Jezus napove svojo | smrt | in vstajenje |
V | spotiko | si mi, ker ne misliš po božje, ampak |
Ali kaj bo dal človek v | zameno | za svoje življenje? |
brata Janeza in jih povede na visoko | goro | , na sámo. |
Večkrat pade v ogenj in večkrat v | vodo | . |
»Resnično vam povem: če imate | vero | kakor gorčično zrno in porečete tej |
Jezus znova napove svojo | smrt | in vstajenje |
Ko pa je prišel v | hišo | , ga je Jezus prehitel z vprašanjem: |
pobirajo zemeljski kralji davek ali | carino | ? |
jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo | ribo | , ki se bo ujela. |
mlinski kamen na vrat in se potopi v | globino | morja. |
njegov gospodar prodati njega, njegovo | ženo | , otroke in vse, kar je imel, ter poravnati |
ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v | ječo | , dokler mu ne bi povrnil dolga. |
drugi strani Jórdana prišel v judejsko | pokrajino | . |
možu iz kateregakoli vzroka odsloviti | ženo | ?« |
začetku ustvaril človeka kot moža in | ženo | ter rekel: ‘ |
Zaradi tega bo mož zapustil očeta in | mater | in se pridružil svoji ženi in bosta |
Spoštuj očeta in | mater | !« in |
Ko je mladenič slišal to | besedo | , je žalosten odšel; imel je namreč |
In vsak, ki je zapustil | hišo | ali brate ali sestre ali očeta ali |
ali brate ali sestre ali očeta ali | mater | ali otroke ali njive zaradi mene, bo |
mene, bo prejel stokratno in dobil v | dediščino | večno življenje. |
Pod | noč | pa je rekel gospodar vinograda svojemu |
Ti zadnji so delali eno | uro | in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali |
jih izenačil z nami, ki smo prenašali | težo | dneva in vročino.’ |
nami, ki smo prenašali težo dneva in | vročino | .’ |
Jezus tretjič napove svojo | smrt | in vstajenje |
Obsodili ga bodo na | smrt | in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, |
narodi in da jim velikaši dajejo čutiti | oblast | . |
bi stregel in dal svoje življenje v | odkupnino | za mnoge.« |
»Pojdita v | vas | , ki je pred vama, in takoj bosta našla |
vama, in takoj bosta našla privezano | oslico | in žrebe pri njej. |
Pripeljala sta | oslico | in njenega mladiča, pogrnila nanju |
hiša molitve,’ vi pa iz nje delate | jamo | razbojnikov. |
otrok in dojenčkov si sebi pripravil | hvalo | ’?« |
»Resnično vam povem: če boste imeli | vero | in ne boste dvomili, boste delali ne |
Kdo ti je dal to | oblast | ?« |
Kateri od teh dveh je spolnil očetovo | voljo | ?« |
je namreč Janez k vam in vam kazal | pot | pravičnosti in mu niste verjeli; cestninarji |
»Poslušajte drugo | priliko | ! |
vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem | stiskalnico | in sezidal stolp, nato ga je dal v |
kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil | svatbo | svojemu sinu. |
služabnike, da skličejo povabljene na | svatbo | , vendar ti niso hoteli priti. |
in vse je pripravljeno; pridite na | svatbo | !’ |
zmenili, temveč so odšli: eden na svojo | njivo | , drugi po kupčiji; ostali pa so zgrabili |
se je tedaj razjezil in poslal svojo | vojsko | , da so pobili tiste morilce in njihovo |
kogarkoli tam najdete, ga povabite na | svatbo | .’ |
mu noge in roke in ga vrzite ven v | temo | , tam bo jok in škripanje z zobmi.’ |
meniš za nikogar, ker se ne oziraš na | osebo | . |
Jezus je spoznal njihovo | zvitost | in rekel: |
Ker ni imel otrok, je zapustil | ženo | svojemu bratu; tako tudi drugi in |
Vsi so jo namreč imeli za | ženo | .« |
mojemu Gospodu: sédi na mojo | desnico | , dokler ne položim tvojih |
da enega samega pridobite za svojo | vero | ; in ko se to zgodi, ga naredite za |
Desetino | dajete od mete, kopra in kumine, opustili | |
ste, kar je pomembnejše v postavi: | pravičnost | , usmiljenje in zvestobo. |
postavi: pravičnost, usmiljenje in | zvestobo | . |
Komarja precejate, | kamelo | pa požirate. |
Kozarec in | skledo | čistite od zunaj, znotraj pa ste polni |
Le dopolníte | mero | svojih očetov! |
znamenje bo napovedovalo tvoj prihod in | dovršitev | sveta?« |
bo narod zoper narod, država zoper | državo | . |
boste torej videli na svetem kraju | gnusobo | opustošenja, ki jo je napovedal prerok |
Molíte, da ne bi bežali pozimi ali na | soboto | . |
»Za tisti dan in | uro | pa ne vé nihče, ne angeli v nebesih |
in se možile do dne, ko je šel Nóe v | ladjo | , in niso ničesar zaslutili, dokler |
ki ga je gospodar postavil nad svojo | služinčad | , da jo oskrbi z živežem o pravem času? |
bile pripravljene, so šle z njim na | svatbo | in vrata so se zaprla. |
ki je prejel enega, je šel, skopal | jamo | in denar svojega gospodarja skril. |
in sem šel ter svoj talent zakopal v | zemljo | . |
Zato bi moral dati moj denar v | hranilnico | in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino |
hranilnico in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo | lastnino | z obrestmi vred. |
Neporabnega služabnika pa vrzite ven v | temo | , kjer bo jok in škripanje z zobmi.’« |
Ovce bo postavil na svojo | desnico | , ovne pa na levico. |
postavil na svojo desnico, ovne pa na | levico | . |
Prejmite v | posest | kraljestvo, ki vam je pripravljeno |
Ti pojdejo, da prejmejo večno | kazen | , pravični pa večno življenje.« |
Imela je alabastrno | posodico | dragega odišavljenega olja in ga zlila |
odišavljenega olja in ga zlila na njegovo | glavo | , ko je sedèl pri mizi. |
Odslej je iskal | priložnost | , da bi ga izročil. |
hočeš, da ti pripravimo velikonočno | večerjo | ?« |
pri tebi želim obhajati velikonočno | večerjo | s svojimi učenci.’« |
jim je Jezus naročil ter pripravili | večerjo | . |
zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi za | mizo | . |
»Kateri je z menoj pomočil | roko | v skledo, ta me bo izdal. |
»Kateri je z menoj pomočil roko v | skledo | , ta me bo izdal. |
Ko so odpeli zahvalno | pesem | , so odšli proti Oljski gori. |
»Vi vsi se boste to | noč | pohujšali nad menoj, kajti pisano je: |
Peter je posegel v | besedo | in mu rekel: |
»Resnično ti povem: preden bo to | noč | petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« |
Nato pride Jezus z njimi na | pristavo | , ki se imenuje Getsémani, in jim reče: |
»Takó, eno | uro | niste mogli ostati budni z menoj? |
Čujte in molíte, da ne zaidete v | skušnjavo | ! |
svojega Očeta in bi mi takoj dal na | voljo | več kot dvanajst legij angelov, toda |
Tisto | uro | je Jezus rekel množicam: |
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svojo | obleko | in rekel: |
» | Smrt | zasluži!« |
Ko je šel v | vežo | , ga je na pragu zagledala druga in |
Spet je tajil, in sicer s | prisego | : |
In Peter se je spomnil | besede | , ki mu jo je rekel Jezus: |
»Grešil sem, ker sem izdal nedolžno | kri | .« |
»Ne smemo jih dati v tempeljsko | zakladnico | , ker so cena krvi.« |
Posvetovali so se in zanje kupili lončarjevo | njivo | za pokopališče tujcev, zato se tista |
»Vzeli so trideset srebrnikov, | ceno | tistega, ki so ga ocenili nekateri |
Zanje so kupili lončarjevo | njivo | , kakor mi je naročil Gospod.« |
Jezus pa mu ni odgovoril niti na eno | besedo | , tako da se je upravitelj zelo čudil. |
Jezusa obsodijo na | smrt | |
hrup čedalje bolj narašča, je vzel | vodo | , si vpričo množice umil roke in rekel: |
tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno | hišo | in zbrali okrog njega vso četo. |
sodno hišo in zbrali okrog njega vso | četo | . |
Iz trnja so spletli | krono | in mu jo dali na glavo in trst v njegovo |
trnja so spletli krono in mu jo dali na | glavo | in trst v njegovo desnico. |
jo dali na glavo in trst v njegovo | desnico | . |
slekli plašč in ga oblekli v njegovo | obleko | ter ga odvedli, da bi ga križali. |
Brž je stekel eden izmed njih, vzel | gobo | , jo napojil s kisom, nataknil na trst |
svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v | skalo | . |
»Saj imate | stražo | . |
da so kamen zapečatili in postavili | stražo | . |
Pojdita in sporočita mojim bratom, naj | gredo | v Galilejo; tam me bodo videli.« |
učencev se je odpravilo v Galilejo na | goro | , kamor jim je bil Jezus naročil. |
pošljem pred teboj, ki bo pripravil tvojo | pot | . |
Pripravite | pot | Gospodu, zravnajte mu steze.« |
Janez je nosil | obleko | iz kamelje dlake in usnjen pas okoli |
Takoj nato ga je Duh odvedel v | puščavo | . |
Takoj v | soboto | je šel v shodnico in učil. |
Takoj v soboto je šel v | shodnico | in učil. |
kajti učil jih je kakor tisti, ki ima | oblast | , in ne kakor pismouki. |
takoj napotili v Simonovo in Andrejevo | hišo | . |
Pristopil je, jo prijel za | roko | in jo vzdignil. |
Zasmilil se mu je, stegnil je | roko | , se ga dotaknil in mu rekel: |
bilo več prostora, in jim je oznanjal | besedo | . |
so nad krajem, kjer je bil, odkrili | streho | in spustili skozi odprtino nosila, |
bil, odkrili streho in spustili skozi | odprtino | nosila, na katerih je hromi ležal. |
Ko Jezus vidi njihovo | vero | , reče hromemu: |
da boste vedeli, da ima Sin človekov | oblast | na zemlji odpuščati grehe,« reče tedaj |
krpe iz neudelanega blaga na staro | obleko | , sicer nov našiv stari obleki še kaj |
Učenci v | soboto | smukajo klasje |
Primerilo se je, da je šel v | soboto | skozi žitna polja, in njegovi učenci |
»Vidiš, kaj delajo v | soboto | . |
kaj je storil David, ko je zašel v | stisko | in postal lačen sam in tisti, ki so |
vélikega duhovnika Abjatárja v božjo | hišo | in jedel daritveni kruh, katerega smejo |
Spet je šel v | shodnico | . |
Tam je bil človek, ki je imel suho | roko | . |
Prežali so nanj, ali ga bo v | soboto | ozdravil, da bi ga lahko zatožili. |
»Vstani in stopi v | sredo | !« |
»Ali se sme v | soboto | delati dobro ali húdo, življenje rešiti |
»Stegni | roko | !« |
Nato je šel na | goro | in poklical k sebi, katere je sam hotel. |
jih pošiljal pridigat ter bi imeli | oblast | izganjati hude duhove. |
Nato pride v | hišo | . |
Nihče ne more vdreti v | hišo | močnega in mu izropati imetja, če prej |
zveže; šele tedaj bo oropal njegovo | hišo | . |
Kdor namreč spolni božjo | voljo | , ta je moj brat in sestra in mati.« |
Spet drugo je padlo na dobro | zemljo | , raslo, se množilo in dajalo sad; eno |
Sejavec seje | besedo | . |
pride satan in izruje vanje vsejano | besedo | . |
Posejani na kamnita tla so tisti, ki | besedo | z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo, |
To so tisti, ki | besedo | poslušajo, toda posvetne skrbi, zapeljivost |
se prikradejo vanje in jim zadušijo | besedo | , tako da ostanejo brez sadu. |
V dobro | zemljo | vsejano seme so tisti, ki besedo poslušajo, |
dobro zemljo vsejano seme so tisti, ki | besedo | poslušajo, se je oklenejo in obrodijo: |
»Mar zato prinesejo | svetilko | , da jo postavijo pod mernik ali pod |
da jo postavijo pod mernik ali pod | posteljo | ? |
je kakor s človekom, ki vrže seme v | zemljo | . |
Zemlja sama od sebe poraja | bilko | , nato klas in končno žito v klasu. |
zrnu, ki je takrat, ko ga vsejemo v | zemljo | , manjše od vseh semen na svetu. |
»Prepeljimo se na drugo | stran | !« |
Ko so odslovili | množico | , so ga odpeljali s čolnom, v katerem |
Prispeli so na drugo | stran | jezera v géraško deželo. |
Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo | stran | , se je zbrala okrog njega velika množica. |
Pridi in položi | roko | nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!« |
Ko pridejo pred predstojnikovo | hišo | , vidi vrvež in ljudi, ki jokajo in |
vse odslovi in vzame s seboj očeta in | mater | deklice ter svoje spremljevalce in |
Deklico | prime za roko in ji reče: | |
Deklico prime za | roko | in ji reče: |
Dajal jim je | oblast | nad nečistimi duhovi in jim naročil, |
razen palice ničesar ne jemljejo na | pot | , ne kruha ne popotne torbe ne denarja |
»Kjerkoli stopite v | hišo | , ostanite tam, dokler ne odpotujete |
Heród za svoj rojstni dan priredil | gostijo | svojim velikašem, častnikom in galilejskim |
me poprosiš, ti bom dal, pa čeprav | polovico | svojega kraljestva.« |
Šla je ven in vprašala svojo | mater | : |
» | Glavo | Janeza Krstnika.« |
»Hočem, da mi pri priči daš na pladnju | glavo | Janeza Krstnika.« |
rablja in ukazal, naj prinese njegovo | glavo | . |
Prinesel je na pladnju njegovo | glavo | in jo dal deklici, deklica pa jo je |
Ko je izstopil, je zagledal veliko | množico | . |
in se peljali pred njim na nasprotno | stran | proti Betsájdi, medtem pa je sam odpuščal |
Ko se je ločil od njih, je šel na | goro | molit. |
Obtekli so vso tisto | pokrajino | in začeli prinašati bolnike na nosilih |
Božjo | zapoved | zametujete in se držite človeškega |
»Spretno izigravate božjo | zapoved | , da se držite svojega izročila! |
Spoštuj očeta in | mater | ’ in ‘Kdor preklinja očeta ali mater, |
mater’ in ‘Kdor preklinja očeta ali | mater | , naj ga zadene smrtna kazen.’ |
dovolite, da bi še kaj storil za očeta ali | mater | . |
ki ga širite, razveljavljate božjo | besedo | . |
Ko se je od množice napotil v | hišo | , so ga njegovi učenci vprašali, kaj |
Vstal je in šel od tam v | pokrajino | Tira. |
Stopil je v neko | hišo | . |
Odšla je domov in našla | deklico | , ko je ležala v postelji; hudi duh |
skozi Sídon proti Galilejskemu jezeru v | notranjost | dežele Deseteromestja. |
govoril, in ga prosijo, da bi položil | roko | nanj. |
ga kar naprej razglašali in na vso | moč | začudeni govorili: |
jih delili; in razdelili so jih med | množico | . |
spet stopil v čoln ter odplul na drugo | stran | jezera. |
Prijel je slepega za | roko | in ga povedel iz vasi. |
»V | vas | pa nikar ne hôdi!« |
Peter izpove | vero | |
Jezus napove svojo | smrt | in vstajenje |
Tedaj je poklical k sebi | množico | z učenci vred in jim rekel: |
Kaj neki more človek dati v | zameno | za svoje življenje? |
Janeza in jih same povede na visoko | goro | v samoto. |
in jih same povede na visoko goro v | samoto | . |
To | besedo | so ohranili zase in se med seboj menili, |
vrnili k učencem, so zagledali veliko | množico | okrog njih in pismouke, ki so se prepirali |
Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v | vodo | , da bi ga pokončal. |
Jezus ga je prijel za | roko | , ga vzdignil in je vstal. |
Ko je prišel v | hišo | , so ga njegovi učenci na samem vprašali: |
Jezus znova napove svojo | smrt | in vstajenje |
Imejte | sol | v sebi in živite v miru med seboj!« |
prišel v judejske kraje in na drugo | stran | Jórdana. |
»Ali je dovoljeno možu odsloviti | ženo | ?« |
vaše trdosrčnosti vam je napisal to | zapoved | , na začetku stvarjenja pa ju je Bog |
stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in | ženo | . |
Zaradi tega bo mož zapustil očeta in | mater | in se pridružil ženi in oba bosta |
Ko se je odpravljal na | pot | , je nekdo pritekel, pred njim pokleknil |
Spoštuj očeta in | mater | !’« |
Tedaj je Peter posegel v | besedo | in rekel: |
zaradi mene in evangelija zapustil | hišo | ali brate ali sestre ali mater ali |
zapustil hišo ali brate ali sestre ali | mater | ali očeta ali otroke ali njive in |
Jezus tretjič napove svojo | smrt | in vstajenje |
Obsodili ga bodo na | smrt | in izročili poganom. |
gospostvo in da si njihovi velikaši lastijo | oblast | nad ljudmi. |
bi stregel in dal svoje življenje v | odkupnino | za mnoge.« |
»Pojdita v | vas | , ki je pred vama! |
Veliko ljudi je pogrinjalo na | pot | svoje plašče, drugi pa so po polju |
narode,’ vi ste pa iz nje naredili | jamo | razbojnikov!« |
véliki duhovniki in pismouki, so iskali | priložnost | , da bi ga pogubili. |
»Imejte | vero | v Boga! |
Kdo ti je dal | oblast | , da to delaš?« |
»Vprašal vas bom neko | stvar | . |
vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal | stiskalnico | in sezidal stolp. |
Tedaj so iskali | priložnost | , da bi ga prijeli, ža so se zbali ljudi. |
nikogar ne oziraš, ker ne gledaš na | osebo | , temveč v resnici učiš božjo pot. |
osebo, temveč v resnici učiš božjo | pot | . |
On pa je poznal njihovo | hinavščino | in jim je rekel: |
Če komu umrje brat in zapusti | ženo | , ne zapusti pa otrok, naj njegov brat |
zapusti pa otrok, naj njegov brat vzame | vdovo | in obudi zarod svojemu bratu.’ |
Vseh sedem jo je namreč imelo za | ženo | .« |
Resnico | si povedal: on je edini in ni drugega | |
je Jezus učil v templju, je povzel | besedo | in rekel: |
Sédi na mojo | desnico | , dokler ne položim tvojih sovražnikov |
je vrgla več kot vsi, ki so metali v | zakladnico | . |
govorite to, kar vam bo dano tisto | uro | . |
Izdajal bo v | smrt | brat brata in oče sina. |
vstajali proti staršem in jih pošiljali v | smrt | . |
»Ko boste pa videli | gnusobo | opustošenja, kjer ne sme biti - kdor |
naj ne hodi dol in ne stopa v svojo | hišo | , da bi iz nje kaj vzel, in kdor je |
»Za tisti dan ali | uro | pa ne vé nihče, ne angeli v nebesih |
Svojim služabnikom je izročil | oblast | , vsakemu pri njegovem opravilu, vratarju |
Strla je | posodico | in ga izlila na njegovo glavo. |
je posodico in ga izlila na njegovo | glavo | . |
In iskal je ugodno | priložnost | , da bi jim ga izročil. |
gremo in ti pripravimo velikonočno | večerjo | ?« |
pokazal vama bo v nadstropju veliko | jedilnico | , opremljeno in pripravljeno; tam poskrbita |
povedal, in sta pripravila velikonočno | večerjo | . |
izmed dvanajsterih, ki z menoj pomaka v | skledo | . |
Ko so odpeli zahvalno | pesem | , so odšli proti Oljski gori. |
povem: preden bo petelin nocoj, to | noč | , dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« |
Medtem pridejo na | pristavo | , ki se imenuje Getsémani, in reče svojim |
Nisi mogel eno | uro | ostati buden? |
Čujte in molíte, da ne pridete v | skušnjavo | ! |
Zgrabili so ga, on pa je pustil | rjuho | in nag pobegnil. |
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svojo | obleko | in rekel: |
Vsi so ga obsodili, da zasluži | smrt | . |
Jezusa obsodijo na | smrt | |
palače, to je sodne hiše, in sklicali vso | četo | . |
ga s plaščem škrlatne barve, spletli | krono | iz trnja in mu jo nadeli. |
Nekdo je pritekel in napojil | gobo | s kisom, jo nataknil na trst in mu |
In kupil je platneno | rjuho | , ga snel, zavil v rjuho in položil |
je platneno rjuho, ga snel, zavil v | rjuho | in položil v grob, ki je bil vsekan |
položil v grob, ki je bil vsekan v | skalo | . |
izmed njih med potjo, ko sta šla na | deželo | . |
Grajal je njihovo | nevero | in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, |
Grajal je njihovo nevero in | trdosrčnost | , ker niso verjeli tistim, ki so ga |
bil vzet v nebo in je sédel na božjo | desnico | . |
njimi deloval in potrjeval njihovo | besedo | z znamenji, ki so jih spremljala. |
skupina in je opravljal duhovniško | službo | pred Bogom, ga je po bogoslužnem običaju |
V | radost | in veselje ti bo in mnogi se bodo veselili |
spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo | novico | . |
so spoznali, da je v svetišču videl | prikazen | . |
Blagovolil mi je odvzeti | sramoto | pri ljudeh.« |
»Ne boj se, Marija, kajti našla si | milost | pri Bogu. |
Tiste dni se je Marija odpravila na | pot | v hriboviti svet. |
Stopila je v Zaharíjevo | hišo | in pozdravila Elizabeto. |
mojem Rešitelju, ker se je ozrl na | nizkost | svoje dekle. |
Moč | je pokazal s svojo roko in razkropil | |
Zaharíja, toda njegova mati je posegla v | besedo | in rekla: |
Zahteval je | deščico | in zapisal: |
namreč pred Gospodom, da mu pripraviš | pot | in daš njegovemu ljudstvu spoznati |
smrtni senci, in naravna naše noge na | pot | miru.« |
prenočevali pod milim nebom in se čez | noč | vrstili na straži pri svoji čredi. |
posvečen Gospodu,« in da bi opravili | daritev | dveh grlic ali dveh golobčkov, kakor |
Pričakoval je Izraelovo | tolažbo | in Sveti Duh je bil z njim. |
besedi v miru, kajti moje oči so videle | rešitev | , ki si jo pripravil pred očmi vseh |
narodov: luč v razsvetljenje poganov in v | slavo | Izraela, svojega ljudstva.« |
Tvojo | dušo | pa bo presunil meč.« |
Templja ni zapuščala, ampak je | noč | in dan s postom in molitvijo služila |
Prav tisto | uro | je prišla v tempelj počastit Boga. |
je bil star dvanajst let, so šli na | pot | kakor po navadi ob prazniku. |
Prehodil je vso jórdansko | pokrajino | in oznanjal krst spreobrnjenja za odpuščanje |
Pripravite | pot | Gospodu, zravnajte mu steze! |
Niti na | misel | naj vam ne pride, da bi si govorili: |
Sekira je že nastavljena drevesom na | korenino | . |
Velnico | ima v roki, da bo počistil svoj skedenj | |
svoj skedenj in spravil žito v svojo | kaščo | , pleve pa sežgal z ognjem, ki nikoli |
mnogimi drugimi opomini je oznanjal | blagovest | ljudem. |
Heród dodal še to, da je Janeza vrgel v | ječo | . |
»Tebi bom dal njihovo | slavo | in vso oblast nad njimi, kajti meni |
»Tebi bom dal njihovo slavo in vso | oblast | nad njimi, kajti meni je izročena in |
V | soboto | je šel v shodnico, kakor je bil navajen. |
V soboto je šel v | shodnico | , kakor je bil navajen. |
Poslal me je, da oznanim | blagovest | ubogim, da jetnikom prinesem oproščenje |
in slepim vid, da zatirane pustim na | svobodo | in napovem leto Gospodovega usmiljenja.« |
Resnico | vam govorim: veliko vdov je bilo v | |
v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v | soboto | učil ljudi. |
kajti njegova beseda je razodevala | oblast | . |
Nečisti duh ga je vrgel na | sredo | in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. |
odšel iz shodnice in stopil v Simonovo | hišo | . |
Simonova tašča pa je imela hudo | mrzlico | in prosili so ga zanjo. |
pritiskala nanj, da bi poslušala božjo | besedo | . |
Sédel je in učil | množico | iz čolna. |
»Učenik, vso | noč | smo se trudili, pa nismo nič ujeli, |
trudili, pa nismo nič ujeli, toda na tvojo | besedo | bom vrgel mreže.« |
Ko so to storili, so zajeli veliko | množino | rib, tako da so se jim mreže začele |
Jezus je stegnil | roko | , se ga dotaknil in rekel: |
noter, so se z njim povzpeli na strešno | ploščad | in ga med opeko spustili z nosili vred |
Ko je videl njihovo | vero | , je rekel: |
da boste vedeli, da ima Sin človekov | oblast | na zemlji odpuščati grehe,« je rekel |
In Lévi mu je priredil veliko | gostijo | v svoji hiši. |
In povedal jim je še | primero | : |
Učenci v | soboto | smukajo klasje |
»Zakaj delate, kar ni dovoljeno v | soboto | ?« |
Kako je stopil v božjo | hišo | in vzel daritvene hlebe, jih jedel |
Drugo | soboto | je šel v shodnico in učil. |
Drugo soboto je šel v | shodnico | in učil. |
Tam je bil človek, ki je imel desno | roko | suho. |
ga opazovali, ali bo ozdravljal na | soboto | , da bi našli kaj, zaradi česar bi ga |
»Vstani in stopi v | sredo | !« |
»Vprašam vas, ali se sme v | soboto | delati dobro ali húdo, življenje rešiti |
»Stegni | roko | !« |
Tiste dni je šel na | goro | molit in vso noč je prečul v molitvi |
Tiste dni je šel na goro molit in vso | noč | je prečul v molitvi k Bogu. |
A gorje vam bogataši, kajti vso | tolažbo | že imate! |
posojajo grešnikom, da prejmejo enako | vrednost | . |
dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano | mero | vam bodo nasuli v naročje. |
Povedal pa jim je tudi | primero | : |
Ali ne bosta oba padla v | jamo | ? |
Kaj vendar gledaš | ivér | v očesu svojega brata, bruna v svojem |
Pústi, brat, da odstranim | ivér | , ki je v tvojem očesu,’ če sam ne vidiš |
očesa in potem boš dobro videl vzeti | ivér | iz očesa svojega brata.« |
spolnjuje; podoben je človeku, ki zida | hišo | . |
Globoko koplje in postavi temelj na | skalo | . |
Nastane povodenj, naliv butne v tisto | hišo | in je ne more omajati, ker je trdno |
spolni, je podoben človeku, ki zida | hišo | na zemljo brez temelja. |
je podoben človeku, ki zida hišo na | zemljo | brez temelja. |
Neki stotnik pa je imel na | smrt | bolnega služabnika, ki mu je bil zelo |
Rad ima naš narod in | shodnico | nam je on sezidal.« |
Nisem vreden, da stopiš pod mojo | streho | . |
da bi prišel k tebi, vendar reci le | besedo | in moj služabnik bo ozdravljen. |
»Kaj ste šli gledat v | puščavo | ? |
tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo | pot | pred teboj.’ |
cestninarji vred, je priznalo božjo | pravičnost | , s tem da je prejelo Janezov krst. |
smo vam, pa niste plesali; peli smo | žalostinko | , pa niste jokali.’ |
Ko je stopil v farizejevo | hišo | , je sédel za mizo. |
stopil v farizejevo hišo, je sédel za | mizo | . |
hiši pri mizi, je prinesla alabastrno | posodo | dišečega olja. |
»Vidiš to | ženo | ? |
Ko sem stopil v tvojo | hišo | , mi nisi ponudil vode za noge; ta pa |
Drugo je padlo na | skalo | , in ko je pognalo, se je posušilo, |
Drugo je padlo v dobro | zemljo | in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« |
poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame | besedo | iz njihovih src, da ne bi vere sprejeli |
skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo | besedo | , ko jo slišijo, vendar nimajo korenine: |
tisti, ki z dobrim in plemenitim srcem | besedo | poslušajo in jo ohranijo ter obrodijo |
pokriva s posodo ali postavlja pod | posteljo | , ampak jo daje na podstavek, da tisti, |
podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo | luč | . |
mati in moji bratje so tisti, ki božjo | besedo | poslušajo in spolnjujejo.« |
»Prepeljimo se na drugo | stran | jezera!« |
Čoln je zajemal | vodo | in bili so v nevarnosti. |
Pripluli so v géraško | deželo | , ki leži nasproti Galileji. |
in ga prosil, da bi prišel v njegovo | hišo | . |
Imel je namreč edino | hčer | , staro okoli dvanajst let, ki je umirala. |
Stopil je v | hišo | in nikomur ni pustil iti z njim razen |
On pa jo je prijel za | roko | in zaklical: |
Poklical je k sebi dvanajstere, jim dal | oblast | nad vsemi hudimi duhovi in moč zdraviti |
dal oblast nad vsemi hudimi duhovi in | moč | zdraviti bolezni. |
»Ničesar ne jemljite na | pot | , ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; |
V katerokoli | hišo | stopite, ostanite tam in od tam pojdite |
Vzel jih je s seboj in se umaknil v | samoto | proti mestu, ki se imenuje Betsájda. |
»Odpústi | množico | , naj gre v bližnje vasi in zaselke, |
dajal učencem, da so jih delili med | množico | . |
Peter izpove | vero | |
Jezus napove svojo | smrt | in vstajenje |
svet pridobi, sebe pa pogubi ali si | škodo | stori? |
seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na | goro | molit. |
so spotoma prišli v neko samaríjsko | vas | , da bi vse pripravili zanj; vendar |
Nato so odpotovali v drugo | vas | . |
gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi | glavo | naslonil.« |
»Nihče, ki položi | roko | na plug in se ozira nazaj, ni primeren |
žetve, naj pošlje delavce na svojo | žetev | . |
V katerokoli | hišo | pridete, recite najprej: ‘ |
Ne hodíte iz hiše v | hišo | . |
Dal sem vam | oblast | stopati na kače in škorpijone in premagati |
škorpijone in premagati vsako sovražnikovo | moč | in nič vam ne bo škodovalo. |
Prav tisto | uro | se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: |
Jezus je povzel | besedo | in rekel: |
Ko so potovali, je prišel v neko | vas | in žena z imenom Marta ga je sprejela |
imenom Marta ga je sprejela v svojo | hišo | . |
Imela je | sestro | , ki ji je bilo ime Marija. |
Gospodovim nogam in poslušala njegovo | besedo | . |
dolžan, in ne daj, da pademo v | skušnjavo | !« |
med vami oče, ki bi dal svojemu sinu | kačo | , če ga je prosil za ribo? |
svojemu sinu kačo, če ga je prosil za | ribo | ? |
razdvojeno, se opustoši in hiša se na | hišo | zruši. |
Vrnil se bom v | hišo | , iz katere sem odšel.’ |
»Še bolj pa blagor tistim, ki božjo | besedo | poslušajo in se po njej ravnajo.« |
konca sveta, da bi slišala Sálomonovo | modrost | ; a glejte, več kakor Sálomon je tukaj. |
podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo | svetlobo | . |
Ali ni tisti, ki je naredil | zunanjost | , naredil tudi notranjosti? |
Dajte raje v | miloščino | to, kar je znotraj, in vam bo vse čisto. |
Desetino | dajete od mete in rutice in vsakovrstne | |
vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa | pravico | in božjo ljubezen. |
zelenjave, zanemarjate pa pravico in božjo | ljubezen | . |
ki sme življenje vzeti in ima potem | oblast | vreči v pekel. |
Vsakemu, ki izgovori | besedo | zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; |
rekli, kajti Sveti Duh vas bo tisto | uro | poučil, kaj je treba reči.« |
»Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli | dediščino | z menoj.« |
Povedal jim je še | priliko | : |
veliko blaga imaš, spravljenega za | vrsto | let. |
To | noč | bodo terjali tvoje življenje od tebe, |
Če pa | travo | , ki je danes na polju in jo jutri vržejo |
danes na polju in jo jutri vržejo v | peč | , Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, |
povem: opasal se bo in jih posadil za | mizo | . |
»Gospod, ali pripoveduješ to | priliko | za nas ali za vse?« |
ki ga bo gospodar postavil nad svojo | služinčad | , da ji odmeri hrano o pravem času? |
postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri | hrano | o pravem času? |
Služabnik namreč, ki spozna | voljo | svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi |
Jezus je vzrok za | delitev | duhov |
»Prišel sem, da vržem ogenj na | zemljo | , in kako želim, da bi se že razplamtel! |
Mislite, da sem prišel na | zemljo | prinašat mir? |
izročil pazniku, paznik pa vrgel v | ječo | . |
Povedal pa je tole | priliko | : |
je imel v svojem vinogradu zasajeno | smokvo | . |
Posekaj jo, čemú še izčrpava | zemljo | ?’ |
Jezus v | soboto | ozdravi sključeno ženo |
Jezus v soboto ozdravi sključeno | ženo | |
V | soboto | pa je učil v neki shodnici. |
je bil, ker jo je Jezus ozdravil v | soboto | , in je rekel množici: |
prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa v | soboto | .« |
vas svojega vola ali osla od jasli v | soboto | in ga ne žene napajat? |
let, ni bilo potrebno rešiti te vezi v | soboto | ?« |
od severa in juga in bodo sedli za | mizo | v božjem kraljestvu. |
Tisto | uro | je pristopilo nekaj farizejev in mu |
in jutri in pojutrišnjem nadaljevati | pot | , ker ni prav, da bi prerok umrl zunaj |
Ko je v | soboto | prišel v hišo nekega prvaka med farizeji |
Ko je v soboto prišel v | hišo | nekega prvaka med farizeji obedovat, |
znašel pred njim človek, ki je imel | vodenico | . |
»Ali je dovoljeno v | soboto | zdraviti ali ne?« |
padel v vodnjak in ga ne bo takoj v | soboto | potegnil ven?« |
izbirajo prve sedeže, jim je povedal | priliko | . |
»Kadar te kdo povabi na | svatbo | , ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko |
»Kadar prirejaš kosilo ali | večerjo | , ne vabi prijateljev ne bratov ne sorodnikov |
Nasprotno, kadar prirejaš | gostijo | , povabi uboge, pohabljene, kruljave, |
»Neki človek je priredil veliko | večerjo | in jih je mnogo povabil nanjo. |
Ko je bil čas za | večerjo | , je poslal svojega služabnika povabljenim |
Njivo | sem kupil in si jo moram ogledati; | |
»Če kdo pride k meni in daje | prednost | svojemu očetu in materi pa ženi, otrokom, |
zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo | zidavo | končal? |
Ali: kateri kralj, ki gre na | vojsko | zoper drugega kralja, ne bo prej sédel |
Tedaj jim je povedal tole | priliko | : |
Veselite se z menoj, ker sem našel | ovco | , ki se je zgubila.’ |
Veselite se z menoj, ker sem našla | drahmo | , ki sem jo zgubila.’ |
stvari skupaj in odpotoval v daljno | deželo | . |
Brž prinesite najboljšo | obleko | in ga oblecite! |
Dajte mu prstan na | roko | in čevlje na noge! |
In začeli so veselo | pojedino | . |
domov grede približal hiši, je zaslišal | godbo | in ples. |
Vzemi svojo | zadolžnico | , brž sédi in zapiši: petdeset.’ |
Vzemi | zadolžnico | in zapiši: osemdeset.’ |
mámonom, kdo vam bo zaupal resnično | dobrino | ? |
Vsak, kdor odslovi svojo | ženo | in se oženi z drugo, prešuštvuje, in |
Oblačil se je v škrlat in dragoceno | tkanino | ter se dan na dan sijajno gostil. |
Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v | vodo | in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim |
Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v | hišo | mojega očeta. |
»Pomnôži nam | vero | !« |
»Če bi imeli | vero | kakor gorčično zrno in bi rekli tej |
Pridi brž in sédi za | mizo | !’? |
Pripravi mi kaj za | večerjo | . |
Ob prihodu v neko | vas | mu je prišlo nasproti deset gobavcev. |
kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo | pozornost | . |
in se možile do dne, ko je šel Nóe v | ladjo | ; tedaj je prišel potop in je vse pokončal. |
Povem vam tisto | noč | bosta dva na eni postelji; Bog bo enega |
Tedaj so povzeli | besedo | in ga vprašali: |
Povedal jim je še | priliko | , kako morajo vedno moliti in se ne |
pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki | noč | in dan vpijejo k njemu, in bo z uslišanjem |
bo prišel Sin človekov, ali bo našel | vero | na zemlji?« |
so zaničevali druge, je povedal to | priliko | : |
Postim se dvakrat na teden in | desetino | dajem od vsega, kar dobim.’ |
pričaj po krivem, spoštuj očeta in | mater | .« |
zaradi božjega kraljestva zapustil | hišo | ali ženo, brate ali starše ali otroke |
božjega kraljestva zapustil hišo ali | ženo | , brate ali starše ali otroke in bi |
Slišal je | množico | , ki je prihajala mimo, in spraševal, |
Stekel je naprej in splezal na divjo | smokvo | , da bi ga videl, kajti tam mimo bi |
»Gospod, | polovico | svojega premoženja dam ubogim, in če |
so ljudje to poslušali, je dodal še | priliko | , ker je bil blizu Jeruzalema in so |
plemenitega rodu je odpotoval v daljno | deželo | , da bi si pridobil kraljevsko oblast |
deželo, da bi si pridobil kraljevsko | oblast | in se vrnil. |
Vendar je dobil kraljevsko | oblast | in se vrnil. |
služabnik, ker si bil v malem zvest, imej | oblast | nad desetimi mesti.’ |
Zakaj nisi vložil mojega denarja v | hranilnico | in bi ga jaz ob vrnitvi dobil z obrestmi |
Vzemite mu | mino | in jo dajte tistemu, ki jih ima deset.’ |
Ko je prišel v | bližino | Bétfage in Betánije h gori, ki se imenuje |
»Pojdita v | vas | , ki je pred vama. |
so ljudje pogrinjali svoje plašče na | pot | . |
molitve,’ vi pa ste naredili iz nje | jamo | razbojnikov.« |
duhovniki in pismouki pa so iskali | priložnost | , da bi ga umorili. |
pravico to delaš, ali kdo ti je dal to | oblast | ?« |
Ljudstvu pa je začel pripovedovati tole | priliko | : |
Ne gledaš na | osebo | , ampak v resnici učiš božjo pot. |
na osebo, ampak v resnici učiš božjo | pot | . |
Spoznal je njihovo | zvitost | in jim rekel: |
Čigavo | podobo | in napis ima?« |
oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame | vdovo | njegov brat in obudi zarod svojemu |
Nato je | vdovo | vzel drugi, pozneje tretji in tako |
vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za | ženo | ?« |
rekel mojemu Gospodu: sédi na mojo | desnico | , dokler ne položim tvojih sovražnikov |
so metali svoje darove v tempeljsko | púšico | . |
Videl pa je tudi siromašno | vdovo | , kako je dajala vanjo dva bakrena kovanca, |
bo narod zoper narod in država zoper | državo | . |
Jaz vam bom namreč dal | zgovornost | in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki |
Jaz vam bom namreč dal zgovornost in | modrost | , kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo |
Padalo bo pod ostrim mečem in v | sužnost | ga bodo vlačili med vse narode. |
Povedal jim je | priliko | : |
zvečer pa je odhajal prenočevat na | goro | , ki se imenuje Oljska. |
Véliki duhovniki in pismouki so iskali | možnost | , kako bi se ga znebili, kajti bali |
»Pojdita in nam pripravita velikonočno | večerjo | , da bomo skupaj jedli.« |
Pojdita za njim v | hišo | , v katero bo šel, in recita hišnemu |
prostor, kjer bi obhajal velikonočno | večerjo | s svojimi učenci?’ |
vama bo v nadstropju veliko opremljeno | obednico | in tam pripravita.« |
rekel, in sta pripravila velikonočno | večerjo | . |
sem želel jesti z vami to velikonočno | večerjo | , preden bom trpel, kajti povem vam, |
hotel imeti, da bi vas presejal kakor | pšenico | . |
s teboj sem pripravljen iti tudi v | ječo | in smrt.« |
sem pripravljen iti tudi v ječo in | smrt | .« |
»Sedaj pa,« je nadaljeval, »kdor ima | denarnico | , naj jo vzame, prav tako tudi torbo; |
denarnico, naj jo vzame, prav tako tudi | torbo | ; in kdor nima denarja, naj proda svojo |
kdor nima denarja, naj proda svojo | suknjo | in si kupi meč. |
»Molíte, da ne pridete v | skušnjavo | !«; sam pa se je oddaljil od njih približno |
kakor kaplje krvi, ki so padale na | zemljo | . |
Vstanite in molíte, da ne pridete v | skušnjavo | .« |
Pripeljali so ga v sodno | hišo | vélikega duhovnika; Peter pa je šel |
Jezusa obsodijo na | smrt | |
nič takega ni storil, da bi zaslužil | smrt | . |
»Oče, v tvoje roke izročam svojo | dušo | .« |
ga je s križa, ga zavil v platneno | rjuho | in položil v grob, izdolben v skalo, |
rjuho in položil v grob, izdolben v | skalo | , kamor ni bil še nihče položen. |
V | soboto | pa so po zapovedi počivale. |
dan sta dva izmed učencev potovala v | vas | , ki se imenuje Emavs in je šestdeset |
duhovniki in poglavarji izročili v smrtno | obsodbo | in ga križali. |
in pripovedovale, da so videle celó | prikazen | angelov, ki so dejali, da živi. |
Kristus to pretrpel in šel v svojo | slavo | ?« |
Ko je sédel z njima za | mizo | , je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil |
Še tisto | uro | sta vstala in se vrnila v Jeruzalem |
»Imate tukaj kakšno | jed | ?« |
In glejte, poslal bom na vas | obljubo | svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, |
po njegovem pričevanju vsi sprejeli | vero | . |
V svojo | lastnino | je prišla, toda njeni je niso sprejeli. |
Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala | pravico | , da so postali božji otroci, vsem, |
Videli smo njeno | slavo | , slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni |
Videli smo njeno slavo, | slavo | , ki jo ima po Očetu kot edinorojeni |
Iz njegove polnosti smo vsi prejeli | milost | za milostjo. |
vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo | pot | , kakor je rekel prerok Izaija.« |
Segli so v | besedo | in ga vprašali: |
Na | svatbo | je bil povabljen tudi Jezus in njegovi |
Ko je starešina pokusil | vodo | , ki je postala vino, in ni vedel, odkod |
odkod je - strežniki, ki so zajeli | vodo | , pa so vedeli - je poklical ženina |
Njegovi učenci so se spomnili na | besedo | Svetega pisma: |
»Gorečnost za tvojo | hišo | me razjeda.« |
Nikodém mu je segel v | besedo | in ga vprašal: |
In kakor je Mojzes povzdignil | kačo | v puščavi, tako mora biti povzdignjen |
luč na svet in so ljudje bolj ljubili | temo | kakor luč, kajti njihova dela so bila |
in so ljudje bolj ljubili temo kakor | luč | , kajti njihova dela so bila hudobna. |
Kdor namreč dela húdo, sovraži | luč | in ne pride k luči, da se ne bi pokazala |
Janeza namreč še niso vrgli v | ječo | . |
Kdor ima | nevesto | , je ženin. |
Odkod imaš torej živo | vodo | ? |
»Vsak, ki pije to | vodo | , bo spet žejen. |
Kdor pa bo pil | vodo | , ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikoli |
»Jaz uživam | hrano | , ki je vi ne poznate.« |
»Moja jed je, da izpolnjujem | voljo | tistega, ki me je poslal, in dovršim |
oči in poglejte polja, da so zrela za | žetev | . |
galilejsko Kano, kjer je bil spremenil | vodo | v vino. |
Vprašal jih je, katero | uro | mu je odleglo. |
spoznal, da se je to zgodilo tisto | uro | , ko mu je Jezus rekel: |
kajti od časa do časa je prihajal v | kopel | Gospodov angel in voda je plivkala. |
je ozdravel, naj je imel katerokoli | bolezen | . |
»Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v | kopel | , kadar voda zaplivka. |
Zaradi tega, ker je takšne reči delal na | soboto | , so Judje Jezusa preganjali. |
bi ga umorili, ker je ne samo kršil | soboto | , ampak je tudi Boga imenoval za svojega |
namreč nikogar ne sodi, ampak je dal vso | sodbo | Sinu, da bi vsi častili Sina, kakor |
Kdor posluša mojo | besedo | in veruje njemu, ki me je poslal, ima |
poslal, ima večno življenje in ne pride v | obsodbo | , temveč je prestopil iz smrti v življenje. |
pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak | voljo | tistega, ki me je poslal.« |
poslance k Janezu in pričeval je za | resnico | . |
bi mogli verovati vi ki sprejemate | čast | drug od drugega in ne iščete časti, |
Potem se je Jezus prepeljal na drugo | stran | Galilejskega jezera, ki se imenuje |
Jezus se je povzpel na | goro | in tam sédel s svojimi učenci. |
za kralja, se je sam spet umaknil na | goro | . |
so se v čoln in se peljali na drugo | stran | jezera, proti Kafarnáumu. |
Tibêrije so pripluli še drugi čolni v | bližino | kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni |
Ne delajte za | jed | , ki mine, temveč za jed, ki ostane |
delajte za jed, ki mine, temveč za | jed | , ki ostane za večno življenje in vam |
Naši očetje so jedli | mano | v puščavi, kakor je pisano: ‘ |
prišel iz nebes, da bi spolnjeval svojo | voljo | , marveč voljo tistega, ki me je poslal. |
da bi spolnjeval svojo voljo, marveč | voljo | tistega, ki me je poslal. |
Njegovega očeta in njegovo | mater | poznamo. |
Vaši očetje so jedli | mano | v puščavi in so pomrli. |
Kdor jé moje meso in pije mojo | kri | , ima večno življenje in jaz ga bom |
Kdor jé moje meso in pije mojo | kri | , ostane v meni in jaz v njem. |
»To vam je v | spotiko | ? |
Če hoče kdo spolnjevati njegovo | voljo | , bo spoznal, ali je to, kar učim, od |
Kdor govori sam od sebe, išče svojo | čast | , kdor pa išče čast tistega, ki ga je |
sebe, išče svojo čast, kdor pa išče | čast | tistega, ki ga je poslal, je resnicoljuben |
Mojzes vam je dal | obrezo | - ne kakor da bi bila od njega, ampak |
ampak je od očakov - in vi obrezujete v | soboto | . |
Če torej človek lahko v | soboto | prejme obrezo in s tem ne krši Mojzesove |
torej človek lahko v soboto prejme | obrezo | in s tem ne krši Mojzesove postave, |
zakaj se jezite nad menoj, ker sem v | soboto | ozdravil celega človeka? |
izmed voditeljev ali farizejev sprejel | vero | vanj? |
Pismouki in farizeji na lepem pripeljejo | ženo | , ki so jo zasačili pri prešuštvovanju. |
Postavili so jo v | sredo | in mu rekli: |
»Učitelj, tole | ženo | smo zasačili v prešuštvovanju. |
ne bo taval v temi, temveč bo imel | luč | življenja.« |
Spoznali boste | resnico | in resnica vas bo osvobodila.« |
Segli so mu v | besedo | in rekli: |
umoriti, človeka, ki vam je povedal | resnico | , kakor sem jo slišal od Boga. |
Jaz pa govorim | resnico | , zato mi ne verjamete. |
Če govorim | resnico | , zakaj mi ne verjamete? |
»Daj | čast | Bogu! |
Mož jim je segel v | besedo | in rekel: |
pa Boga časti in spolnjuje njegovo | voljo | , tega usliši. |
»Za | sodbo | sem prišel na ta svet, da spregledajo |
resnično vam povem: kdor ne pride v ovčjo | stajo | skozi vrata, ampak prileze drugod, |
Jezus jim je povedal to | prispodobo | , pa niso razumeli, kaj jim je hotel |
rešil: hodil bo noter in ven in bo našel | pašo | . |
Oblast | imam, da ga dam, in oblast imam, da | |
Oblast imam, da ga dam, in | oblast | imam, da ga spet prejmem. |
»Ta bolezen ni za | smrt | , ampak v božjo slavo, da bo po njej |
»Ta bolezen ni za smrt, ampak v božjo | slavo | , da bo po njej proslavljen Božji Sin.« |
Jezus je ljubil Marto, njeno | sestro | in Lazarja. |
podnevi, se ne spotakne, ker vidi dnevno | svetlobo | ; če pa kdo tava okrog ponoči, se spotakne, |
je odšla in poklicala Marijo, svojo | sestro | . |
Jezus še ni prišel v | vas | ; še vedno je bil na kraju, kjer se |
mar nisem rekel, da boš videla božjo | slavo | , če boš verovala?« |
Prišli bodo Rimljani in nam vzeli | oblast | nad templjem in narodom.« |
hodil med Jude, ampak je šel od tam v | pokrajino | blizu puščave, v mesto, ki se imenuje |
Tam so mu pripravili | večerjo | ; Marta je stregla, Lazar pa je bil |
ampak ker je bil tat; imel je namreč | denarnico | in je izmikal, kar so dajali vanjo. |
vam povem: če pšenično zrno ne pade v | zemljo | in ne umrje, ostane sámo; če pa umrje, |
Hodíte, dokler imate | luč | , da vas ne objame tema. |
Dokler imate | luč | , verujte v luč, da postanete otroci |
Dokler imate luč, verujte v | luč | , da postanete otroci luči.« |
povedal Izaija, ker je videl njegovo | slavo | in je o njem govoril. |
Bolj jim je šlo za človeško | čast | kakor za božjo. |
ki so bili na svetu, jim je izkazal | ljubezen | do konca. |
Med večerjo je hudič že vdihnil | odločitev | v srce Juda Iškarijóta, Simonovega |
je vstal od večerje, odložil vrhnjo | obleko | , vzel prt in se z njim opasal. |
pa ne samo nog, temveč tudi roke in | glavo | .« |
Ko jim je umil noge in vzel vrhnjo | obleko | , je spet prisedel in jim rekel: |
‘Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo | peto | proti meni.’ |
Ker je namreč Juda imel | denarnico | , so nekateri mislili, da mu Jezus naroča: |
Novo | zapoved | vam dam: |
In za | pot | tja, kamor grem, veste.« |
Kako bi mogli vedeti za | pot | ?« |
Vsako | mladiko | na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; |
ne živi v meni, ga vržejo proč kakor | mladiko | in se posuši. |
mislil, da je opravil Bogu prijetno | daritev | . |
Vendar vam govorim | resnico | : za vas je dobro, da grem; kajti če |
on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso | resnico | , ker ne bo govoril sam od sebe, temveč |
Na svetu boste prihajali v | stisko | , toda zaupajte, jaz sem svet premagal.« |
Sin poveliča tebe, kajti dal si mu | oblast | čez vse ljudi, da bi podaril večno |
si jih dal meni in so ohranili tvojo | besedo | . |
govorim na svetu, da bodo imeli v sebi | polnost | mojega veselja. |
Izročil sem jim tvojo | besedo | , svet pa jih je zasovražil, ker niso |
In dal sem jim | slavo | , ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor |
kjer sem jaz, da bodo gledali mojo | slavo | , ki si mi jo dal, ker si me ljubil, |
Juda je torej vzel | četo | in služabnike vélikih duhovnikov in |
»Spravi meč v | nožnico | ! |
Služabniki in stražarji so pripravili | žerjavico | , stali tam in se greli, ker je bil |
Kajfa torej peljejo Jezusa v sodno | hišo | . |
Sami niso šli v sodno | hišo | , da se ne bi omadeževali, ampak bi |
»Kakšno | tožbo | imate zoper tega človeka?« |
Tedaj je šel Pilat spet v sodno | hišo | , poklical Jezusa in ga vprašal: |
sem prišel na svet, da pričujem za | resnico | . |
ne najdem na njem nobenega vzroka za | obsodbo | . |
Pri vas pa je navada, da za veliko | noč | koga izpustim. |
Vojaki so spletli iz trnja | krono | , mu jo dali na glavo in ga ogrnili |
spletli iz trnja krono, mu jo dali na | glavo | in ga ogrnili s škrlatno rdečim plaščem. |
ne najdem na njem nobenega vzroka za | obsodbo | .« |
Imel je trnovo | krono | in škrlatno rdeč plašč. |
ne najdem na njem nobenega vzroka za | obsodbo | .« |
»Mi imamo | postavo | in po postavi mora umreti, ker se je |
Spet je šel v sodno | hišo | in vprašal Jezusa: |
Ne veš, da imam | oblast | , da te oprostim, in oblast, da te križam?« |
da imam oblast, da te oprostim, in | oblast | , da te križam?« |
Bil pa je dan pripravljanja na veliko | noč | , okrog šeste ure. |
dele, za vsakega vojaka po en del - in | suknjo | . |
moja oblačila in za mojo | suknjo | so žrebali.« |
Ko je Jezus zagledal svojo | mater | in zraven nje učenca, ki ga je ljubil, |
V kis namočeno | gobo | so nataknili na hizópovo stebelce in |
Nato je nagnil | glavo | in izdihnil. |
Vojak prebode Jezusovo | stran | |
pripravljanja in da ne bi ostala trupla čez | soboto | na križu, so Judje prosili Pilata, |
noge strli in jih sneli, kajti tisto | soboto | je bil velik praznik. |
eden izmed vojakov s sulico prebodel | stran | in takoj sta pritekli kri in voda. |
On vé, da govori | resnico | , da bi tudi vi verovali. |
povila s povoji, kakor imajo Judje | navado | pokopavati. |
Pod | noč | tistega dne, prvega v tednu, ko so |
to izrekel, jim je pokazal roke in | stran | . |
žebljev in ne položim roke v njegovo | stran | , že ne bom veroval.« |
Daj svojo | roko | in jo položi v mojo stran in ne bodi |
Daj svojo roko in jo položi v mojo | stran | in ne bodi neveren, temveč veren.« |
Odšli so in stopili v čoln, toda tisto | noč | niso nič ujeli. |
»Vrzite | mrežo | na desno stran čolna in boste našli.« |
»Vrzite mrežo na desno | stran | čolna in boste našli.« |
slišal, da je Gospod, si je opasal | haljo | , ker je bil le za silo oblečen, in |
si je opasal haljo, ker je bil le za | silo | oblečen, in se vrgel v jezero. |
učenci pripluli s čolnom in privlekli | mrežo | z ribami; niso bili namreč daleč od |
Ko so stopili na kopno, so zagledali | žerjavico | na tleh in ribo na njej ter kruh. |
kopno, so zagledali žerjavico na tleh in | ribo | na njej ter kruh. |
stopil na breg in potegnil na kopno | mrežo | , polno velikih rib; bilo jih je sto |
kruh in jim ga ponudil; prav tako tudi | ribo | . |
Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo | obljubo | , »o kateri ste slišali od mene; zakaj |
Toda prejeli boste | moč | Svetega Duha, ki bo prišel na vas, |
‘Njegovo | službo | naj prevzame kdo drug!’ |
bližal silovit vihar, in napolnil vso | hišo | , kjer so se zadrževali. |
nebu in znamenja spodaj na zemlji, | kri | in ogenj in dimne oblake. |
Sonce se bo spremenilo v | temo | in mesec v kri, preden sine véliki |
se bo spremenilo v temo in mesec v | kri | , preden sine véliki in sijajni Gospodov |
bilo mogoče, da bi bila smrt imela | oblast | nad njim. |
Videl je v | prihodnost | in govoril o vstajenju Maziljenca, |
božjo desnico in od Očeta je prejel | obljubo | Svetega Duha in tega je razlil, kakor |
Sédi na mojo | desnico | , dokler ne položim tvojih sovražnikov |
Tisti, ki so sprejeli njegovo | besedo | , so se dali krstiti; in tega dne se |
lomili kruh po domovih ter uživali | hrano | z veselim in preprostim srcem. |
In prijel ga je za desno | roko | in ga dvignil. |
veroval v njegovo ime, mu je to ime dalo | moč | ; in vera, ki prihaja po njegovem imenu, |
Mnogi od tistih, ki so slišali | besedo | , pa so sprejeli vero, in njihovo število |
ki so slišali besedo, pa so sprejeli | vero | , in njihovo število je naraslo na kakih |
Videli so Petrovo in Janezovo pogumno | odkritost | ; opazili so, da sta preprosta človeka |
Verniki molijo za | srčnost | |
»Gospod, ti si ustvaril nebo in | zemljo | in morje in vse, kar tam biva! |
služabniki pogumno oznanjali tvojo | besedo | ! |
Iztegni | roko | , da se bodo dogajala ozdravljenja in |
Svetega Duha in so oznanjali božjo | besedo | brez strahu. |
Množica teh, ki so sprejeli | vero | , je bila kakor eno srce in ena duša. |
prevodu pomeni »sin tolažbe«), je prodal | njivo | in prinesel denar ter ga položil k |
si ga prodal, ali ti ni bil denar na | voljo | ? |
In velika groza je obšla vso | Cerkev | in vse, ki so to slišali. |
Prijeli so apostole in jih vrgli v mestno | ječo | . |
odprl vrata ječe, popeljal apostole na | prostost | in jim rekel: |
starešinstvo Izraelovih sinov; poslali so v | ječo | , da bi apostole privedli prednje. |
» | Ječo | smo našli skrbno zapahnjeno in straže |
»Glejte, možje, ki ste jih vrgli v | ječo | , stojijo v templju in učijo ljudstvo.« |
naukom in hočete nad nas priklicati | kri | tega človeka!« |
voditelja in odrešenika povišal na svojo | desnico | , da bi se Izrael spreobrnil in dosegel |
Dvanajsteri so sklicali | množico | učencev in rekli: |
»Ni prav, da mi zanemarjamo božjo | besedo | , ker strežemo pri mizi. |
modrosti, in določili jih bomo za to | službo | ! |
tudi veliko duhovnikov je sprejelo | vero | . |
govori zoper ta sveti kraj in zoper | postavo | . |
Zapústi svojo | deželo | in sorodnike in pojdi v deželo, ki |
svojo deželo in sorodnike in pojdi v | deželo | , ki ti jo bom pokazal!’ |
Tedaj je Abraham zapustil kaldéjsko | deželo | in se naselil v Haránu. |
vêlel, naj odide od tam; in prišel je v | deželo | , v kateri zdaj vi prebivate. |
posesti; obljubil pa mu je, da bo dal | deželo | v last njemu in njegovemu potomstvu, |
obljubil pa mu je, da bo dal deželo v | last | njemu in njegovemu potomstvu, čeprav |
bodo živeli v suženjstvu in trpeli | stisko | štiristo let. |
In dal mu je | zavezo | obrezovanja; in tako se mu je rodil |
rešil iz vseh stisk ter mu izkazal | milost | in modrost pred faraonom, egiptovskim |
vseh stisk ter mu izkazal milost in | modrost | pred faraonom, egiptovskim kraljem. |
Zakaj delate | krivico | drug drugemu?’ |
Toda mož, ki je storil | krivico | sosedu, ga je odrinil in vprašal: ‘ |
Mojzes je ostrmel, ko je zagledal to | prikazen | , in se hotel približati, da bi jo bolje |
Glej, videl sem | stisko | svojega ljudstva v Egiptu in slišal |
ljudstva v Egiptu in slišal sem njihovo | tožbo | . |
od njih in dopustil, da so častili | vojsko | nebesnih teles, kakor je zapisano v |
Prevzeli ste Mólohov šotor in | zvezdo | svojega boga Rajfána, malike, ki ste |
Ta šotor so prevzeli v | dediščino | naši očetje in ga odnesli s seboj, |
ko so pod Józuetovim vodstvom vzeli | deželo | poganom, ki jih je Bog pregnal izpred |
do dni kralja Davida, ki je našel | milost | pred Bogom in prosil, da bi našel bivališče |
Toda šele Sálomon mu je sezidal | hišo | . |
Kakšno | hišo | mi boste sezidali? |
ki ste po naročilu angelov prejeli | postavo | , pa se je niste držali!« |
uprl pogled proti nebu in videl božjo | slavo | in Jezusa, ki je stal na božji desnici, |
»Gospod Jezus, sprejmi mojo | dušo | !« |
njih moške in ženske ter jih pehal v | ječo | . |
razkropili, so vsepovsod oznanjali | besedo | . |
verjeti Filipu, ki jim je oznanjal | besedo | o božjem kraljestvu in o imenu Jezusa |
Tudi sam Simon je sprejel | vero | ; dal se je krstiti in se oklenil Filipa. |
slišali, da je Samaríja sprejela božjo | besedo | ; zato so tja poslali Petra in Janeza. |
»Dajta tudi meni | moč | , da bo vsak, na kogar bom položil roke, |
»Pojdi v | pogubo | , ti in tvoj denar, če misliš, da si |
in prôsi Gospoda, morda ti odpusti | namero | tvojega srca! |
sta izpričala in oznanila Gospodovo | besedo | , sta se napotila proti Jeruzalemu in |
kandáke, ki je upravljal vso njeno | zakladnico | , se je vračal iz Jeruzalema, kamor |
oba, Filip in evnuh, sta stopila v | vodo | in Filip ga je krstil. |
vsakega privrženca te poti, moškega ali | žensko | , vklenil in prignal v Jeruzalem. |
Prijeli so ga za | roko | in peljali v Damask. |
»Vstani in pojdi v | ulico | , ki se imenuje Ravna! |
Hananíja je šel in stopil v | hišo | . |
Zaužil je | hrano | in vrnile so se mu moči. |
pri mestnih vratih so prežali dan in | noč | , da bi ga ubili. |
Zato so ga učenci neko | noč | vzeli in po vrvi v košari spustili |
polna dobrih del in rada je delila | miloščino | . |
Dal ji je | roko | in ji pomagal vstati. |
Delil je obilno | miloščino | ljudem in vedno molil k Bogu. |
je gost pri strojarju Simonu, ki ima | hišo | ob morju.« |
bližali mestu, se je Peter vzpel na | teraso | , da bi molil; bilo je okrog poldne. |
Pripravljali so mu | jed | , njega pa je obšlo zamaknjenje. |
Povabil ju je v | hišo | in pogostil. |
se je z njim pogovarjal, je stopil v | hišo | ; tam je našel zbranih veliko ljudi. |
»Dobro veste, da je zoper | postavo | , če se človek judovskega rodu druži |
Bog je uslišal tvojo | molitev | in se spomnil tvoje miloščine. |
se mudi pri strojarju Simonu, ki ima | hišo | ob morju.’ |
resnici razumem, da Bog ne gleda na | osebo | , temveč mu je v vsakem narodu všeč, |
Izraelovim sinovom je poslal | besedo | in jim sporočil veselo oznanilo miru |
slišali, da so tudi pogani sprejeli božjo | besedo | . |
»Šel si v | hišo | neobrezanih in jedel z njimi.« |
Tedaj sem v zamaknjenju videl | prikazen | : posodo, podobno velikemu platnenemu |
Tedaj sem v zamaknjenju videl prikazen: | posodo | , podobno velikemu platnenemu prtu, |
štirinožne zemeljske živali, zveri, | laznino | in ptice neba. |
tudi teh šest bratov in stopili smo v | hišo | tistega človeka. |
je spreobrnilo h Gospodu in sprejelo | vero | . |
Ko je prišel tja in videl božjo | milost | , se je razveselil in vzpodbujal vse, |
tamkajšnji Cerkvi in poučevala veliko | množico | . |
izmed učencev po svojih močeh pošlje | podporo | bratom, ki prebivajo v Judeji. |
Dal ga je prijeti in vreči v | ječo | ter ukazal štirim četvericam vojakov, |
Tisto | noč | , preden ga je Heród nameraval pripeljati |
stopil k njemu in svetloba je oblila | celico | . |
dogaja po angelu; mislil je, da vidi | prikazen | . |
Bárnaba in Savel sta opravila svojo | nalogo | v Jeruzalemu in se vrnila; s sabo sta |
Ko so opravljali | službo | Gospodu in se postili, jim je Sveti Duh |
judovskih shodnicah oznanjala božjo | besedo | ; in za pomočnika sta imela Janeza. |
k sebi, ker je želel slišati božjo | besedo | . |
naokrog in iskal, da bi ga kdo peljal za | roko | . |
Na sobotni dan sta šla v | shodnico | in sedla. |
Ko so prebrali | postavo | in preroke, so se načelniki shodnice |
»Brata, če imata kako spodbudno | besedo | za ljudstvo, povejta!« |
kanaánski deželi in jim razdelil njihovo | zemljo | v dediščino. |
deželi in jim razdelil njihovo zemljo v | dediščino | . |
besede prerokov, ki jih berejo vsako | soboto | . |
našli nobene krivde, da bi zaslužil | smrt | , so od Pilata zahtevali, naj ga dá |
mrtvih, ker noče, da bi se vrnil v | trohnobo | . |
bil pokopan k očetom in spoznal je | trohnobo | . |
odhodu so ju prosili, naj jim prihodnjo | soboto | spregovorita o pomenu teh besed. |
Naslednjo | soboto | se je zbralo skoraj vse mesto, da bi |
vse mesto, da bi slišali Gospodovo | besedo | . |
‘Postavil sem te za | luč | narodom, da prineseš odrešenje do skrajnih |
razveselili in poveličevali Gospodovo | besedo | ; in tisti, ki so bili določeni za večno |
določeni za večno življenje, so sprejeli | vero | . |
zgodilo v Ikóniju: šla sta v judovsko | shodnico | in govorila tako, da je veliko Judov |
da je veliko Judov in Grkov sprejelo | vero | . |
Tisti Judje pa, ki so | vero | zavračali, so začeli hujskati in ščuvati |
zaupanjem v Gospoda, ki je potrjeval | besedo | svoje milosti tako, da so se po njunih |
sosedne kraje - in tam oznanjala božjo | besedo | . |
premeril z očmi, in ko je videl, da ima | vero | , ki bi ga lahko rešila, mu je zaklical |
pripeljati bike in vence, ker je hotel z | množico | opraviti žrtvovanje. |
raztrgala svoja oblačila, planila med | množico | in zavpila: |
živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in | zemljo | in morje in vse, kar biva na njih. |
deževje in rodovitne čase, dajal vam je | hrano | in srca napolnjeval z veseljem.« |
Oznanjala sta | besedo | v Pergi in se nato spustila v Atálejo. |
kroga farizejev, ki so bili sprejeli | vero | , in rekli: |
starešine so se zbrali, da bi presodili to | zadevo | . |
da bi pogani po mojih ustih slišali | besedo | veselega oznanila in sprejeli vero. |
besedo veselega oznanila in sprejeli | vero | . |
vrnil in spet bom sezidal Davidovo | hišo | iz razvalin, na ruševinah jo bom obnovil |
oznanjevalce po vseh mestih, saj ga vsako | soboto | beró po shodnicah.« |
odpotovali v Antiohíjo, tam so sklicali | množico | in izročili pismo. |
drugimi učila in oznanjala Gospodovo | besedo | . |
kraje, kjer sva oznanjala Gospodovo | besedo | , in poglejva, kako je z brati!« |
Bárnaba je hotel vzeti s sabo na | pot | tudi Janeza Marka. |
Timótej, sin Judinje, ki je sprejela | vero | , njegov oče pa je bil Grk. |
Potovali so skozi Frígijo in | deželo | Galačanov, ker jim Sveti Duh ni dal, |
jim Sveti Duh ni dal, da bi oznanjali | besedo | v provinci Aziji. |
Neko | noč | pa je Pavel imel videnje. |
to videnje, smo takoj začeli iskati | priložnost | , da bi odrinili v Makedonijo. |
smo domnevali, da je tam prostor za | molitev | . |
da verujem v Gospoda, stopíte v mojo | hišo | in ostanite tu!« |
so ju hudo pretepli, so ju vrgli v | ječo | , ječarju pa zabičali, naj skrbno pazi |
ukaz in ju vrgel v najbolj notranjo | temnico | , nogé pa jima je vklenil v klado. |
temnico, nogé pa jima je vklenil v | klado | . |
Ječar je zahteval | luč | in planil noter. |
Nato sta oznanila Gospodovo | besedo | njemu in vsem, ki so bili v njegovi |
Vzel ju je s sabo še tisto nočno | uro | ter jima izpral rane; in pri priči |
veselje je navdalo njega in vso njegovo | hišo | , ker so našli vero v Boga. |
njega in vso njegovo hišo, ker so našli | vero | v Boga. |
pretepsti, ne da bi nama bili dokazali | krivdo | , in naju vrgli v ječo. |
bili dokazali krivdo, in naju vrgli v | ječo | . |
oblasti sama semkaj in naju spremita na | prostost | !« |
Ko sta Pavel in Sila zapustila | ječo | , sta odšla v Lidijino hišo. |
zapustila ječo, sta odšla v Lidijino | hišo | . |
prispela v Tesaloníko, kjer so Judje imeli | shodnico | . |
Pridrli so pred Jázonovo | hišo | , ko so iskali Pavla in Sila, da bi |
Pavla in Sila, da bi ju odgnali pred | skupščino | . |
»Ti ljudje, ki svet postavljajo na | glavo | , so zdaj prišli tudi k nam in Jázon |
S temi besedami so nahujskali | množico | in mestne načelnike. |
Jázon in drugi so morali plačati | varščino | , nato so jih izpustili. |
prispela tja, sta odšla v judovsko | shodnico | . |
Z veliko naklonjenostjo so sprejeli | besedo | in vsak dan preiskovali svete spise, |
Mnogi med njimi so sprejeli | vero | , in tudi nemalo uglednih grških žená |
da Pavel tudi v Beróji oznanja božjo | besedo | , so prišli tudi tja, da bi vznemirili |
Tedaj je Pavel stopil v | sredino | Areopága in spregovoril: |
pa so se mu pridružili in sprejeli | vero | . |
ju je obiskal, in ker je znal isto | obrt | , je ostal pri njima in se zaposlil. |
Vsako | soboto | pa je razpravljal v shodnici ter prepričeval |
shodnice, je z vso svojo hišo sprejel | vero | v Gospoda. |
leto in šest mesecev ter učil božjo | besedo | med njimi. |
Tam ju je pustil, sam pa je šel v | shodnico | , da bi razpravljal z Judi. |
časa, nato pa je po vrsti prehodil | deželo | Galačanov in Frígijo ter povsod utrjeval |
Nato je šel v | shodnico | , tam je kake tri mesece pogumno govoril, |
niso dali prepričati, temveč so pred | množico | sramotili nauk. |
Judje in Grki, lahko slišali Gospodovo | besedo | . |
Preračunali so njihovo | ceno | in ugotovili, da so bile vredne petdeset tisoč |
vélike boginje Artémide bo izgubil | veljavo | . |
Nazadnje je mestni pisar | množico | pomiril z besedami: |
váruje tempelj velike Artémide in njeno | podobo | , ki je padla z neba. |
sklical učence in jim spregovoril v | spodbudo | . |
domov in to jim je bilo v nemajhno | tolažbo | . |
Mi pa smo se vkrcali na | ladjo | in odpluli naprej v Asos. |
Ničesar vam nisem zamolčal, kar vam je v | korist | , ampak sem vam oznanjal in vas učil, |
samo da dokončam svoj tek in dovršim | službo | , ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, |
Ničesar nisem zamolčal, vso božjo | voljo | sem vam oznanil. |
Pazíte nase in na vso | čredo | , kateri vas je Sveti Duh postavil za |
ostaníte budni in ne pozabíte, da tri leta | noč | in dan nisem nehal s solzami opominjati |
On ima | moč | , da vas izgradi in vam zagotovi dediščino |
moč, da vas izgradi in vam zagotovi | dediščino | med vsemi posvečenimi. |
Tam smo našli | ladjo | za Feníkijo, se nanjo vkrcali in odpluli. |
poslovili drug od drugega in se vkrcali na | ladjo | , oni pa so se vrnili na svoje domove. |
Stopili smo v | hišo | oznanjevalca Filipa, ki je bil eden |
koliko deset tisočev Judov je sprejelo | vero | ? |
tistih iz vrst poganov, ki so sprejeli | vero | , pa smo že odločili in jim naročili, |
Nahujskali so | množico | , ga popadli in kričali: |
Na | pomoč | ! |
vse ljudi uči proti ljudstvu, zoper | postavo | in zoper ta kraj. |
zanesljivega; zato ga je dal odgnati v | vojašnico | . |
Ko so ga ravno hoteli odpeljati v | vojašnico | , je Pavel vprašal poveljnika: |
pred dnevi zanetil upor in odpeljal v | puščavo | štiri tisoč razbojnikov?« |
ženske sem vklepal v verige in metal v | ječo | . |
starešinstvo lahko potrdita, da govorim | resnico | . |
Moji spremljevalci so sicer videli | svetlobo | , pa niso slišali glasu, ki je govoril |
so me morali spremljevalci voditi za | roko | , dokler nisem prišel v Damask. |
očetov te je izbral, da spoznaš njegovo | voljo | in da vidiš Pravičnega in slišiš glas |
Poveljnik je ukazal, naj ga odpeljejo v | vojašnico | ; naročil je, naj ga z bičanjem zaslišijo, |
potegnili iz njihove srede in ga odgnali v | vojašnico | . |
Naslednjo | noč | je Gospod stopil k Pavlu in mu rekel: |
Šel je in stopil v | vojašnico | in o tem obvestil Pavla. |
Poveljnik je fanta prijel za | roko | , se z njim umaknil in ga na samem vprašal: |
Že so pripravljeni, samo na tvojo | odločitev | še čakajo.« |
vsebujejo ničesar, za kar bi zaslužil | smrt | ali ječo. |
ničesar, za kar bi zaslužil smrt ali | ječo | . |
Drugi dan so se vrnili v | vojašnico | , konjenike pa so pustili, da so odšli |
Nato je ukazal, naj ga imajo pod | stražo | v Heródovem dvorcu. |
Poklicali so Pavla in Tertúl je začel | obtožbo | s temile besedami: |
»Vem, da že | vrsto | let deliš pravico našemu ljudstvu, |
»Vem, da že vrsto let deliš | pravico | našemu ljudstvu, zato se poln zaupanja |
po tem nauku, ki ga označujejo kot ‘ | ločíno | ’, služim Bogu naših očetov. |
prizadevam, da bi imel vseskozi čisto | vest | pred Bogom in pred ljudmi. |
vrnil med svoje rojake, da bi prinesel | miloščino | in opravil daritve. |
precéj natančno poznal nauk, zato je | obravnavo | preložil z besedami: |
Stotniku je ukazal, naj Pavla drži pod | stražo | , vendar z olajšavami, in naj nobenemu |
Ko pa je beseda nanesla na | pravičnost | , vzdržnost in prihodnjo sodbo, se je |
pa je beseda nanesla na pravičnost, | vzdržnost | in prihodnjo sodbo, se je Feliks prestrašil, |
pravičnost, vzdržnost in prihodnjo | sodbo | , se je Feliks prestrašil, zato je rekel: |
Fest je tri dni po tem, ko je prevzel | upravo | province, odpotoval iz Cezaréje v Jeruzalem. |
Pavla in ga prosili, naj jim izkaže | naklonjenost | , tako da bi dal Pavla prepeljati v |
se nisem pregrešil ne zoper judovsko | postavo | ne zoper tempelj ne zoper cesarja.« |
hudodelstvo, zaradi katerega zaslužim | smrt | , se ne branim umreti. |
judovski starešine in so zahtevali njegovo | obsodbo | . |
mestnih veljakov stopila v sprejemno | dvorano | , je Fest ukazal, naj pripeljejo Pavla. |
ničesar, za kar bi zaslužil smrtno | kazen | . |
Pavel je vzdignil | roko | in začel svoj zagovor: |
stojim pred sodiščem zaradi upanja v | obljubo | , ki jo je Bog dal našim očetom. |
Dvanajst naših rodov | noč | in dan časti Boga, ker vztrajno pričakujejo |
časti Boga, ker vztrajno pričakujejo | izpolnitev | te obljube, mene pa Judje ravno zaradi |
Na poti tja sem opoldne zagledal | luč | , o kralj, svetlejšo od sončne svetlobe, |
izvolil za svojega služabnika in za | pričo | tega, kar si videl in kar ti bom še |
prvi, ki je vstal od mrtvih, naznanil | luč | (judovskemu) ljudstvu in poganom.« |
Pavel poziva Agrípa, naj sprejme | vero | |
Prevelika učenost ti je zmešala | pamet | .« |
takega, da bi zaslužil smrtno ali zaporno | kazen | .« |
Vkrcali smo se na | ladjo | iz Adramítija, ki je bila namenjena |
Tam je stotnik našel | ladjo | , ki je plula iz Aleksandríje v Italijo, |
nevarna in pogubna ne samo za tovor in za | ladjo | , ampak tudi za naše življenje.« |
Potegnil je | ladjo | s seboj, da ni mogla več držati smeri, |
Mornarji so ga dvignili, nato so | ladjo | zavarovali tako, da so jo vso opasali |
krova sami od sebe odvrgli ladijsko | opremo | . |
tako nam je izginjalo vsako upanje na | rešitev | . |
Krete: tako bi si bili prihranili to | nezgodo | in škodo. |
bi si bili prihranili to nezgodo in | škodo | . |
izgubil življenja, samo ladja bo šla v | izgubo | . |
obrežjem; preudarjali so, ali bi mogli | ladjo | spraviti tja. |
nepremičen, krma pa se je začela lomiti pod | silo | valov. |
Ukazal je, naj se najprej poženejo v | vodo | vsi, ki znajo plavati, in odidejo na |
dračja švignila kača in se mu privila na | roko | . |
Pavel pa je | kačo | stresel v ogenj, ne da bi se mu bilo |
naš Gospod, po katerem smo prejeli | milost | apostolskega poklica, da bi v slavo |
milost apostolskega poklica, da bi v | slavo | njegovega imena privedli vse narode |
videl in vam posredoval kakšno duhovno | milost | , ki naj vas utrdi, še več, da bi se |
med vami, ko bom z vami sodoživljal | vero | , ki je skupna vam in meni. |
evangelija, saj je vendar božja moč, dana v | rešitev | vsakomur, ki veruje, najprej Judu in |
božja pravičnost, ki vodi iz vere v | vero | , kakor je zapisano: |
ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo | resnico | . |
iz ustvarjenih bitij: njegovo večno | mogočnost | in božanskost. |
ustvarjenih bitij: njegovo večno mogočnost in | božanskost | . |
Božjo | resnico | so zamenjali z lažjo. |
Vemo pa, da Bog izvaja svojo | sodbo | nad tistimi, ki počenjajo takšne stvari, |
vztrajanjem pri dobrih delih iščejo | slavo | , čast in nesmrtnost; z jezo in srdom |
vztrajanjem pri dobrih delih iščejo slavo, | čast | in nesmrtnost; z jezo in srdom pa |
dobrih delih iščejo slavo, čast in | nesmrtnost | ; z jezo in srdom pa tistim, ki iz |
Stiska in bridkost se zgrneta nad | dušo | vsakega človeka, ki dela zlo, najprej |
postave; in vsi, ki so grešili pod | postavo | , bodo sojeni po postavi. |
Bogom namreč niso pravični tisti, ki | postavo | slišijo, pač pa bodo opravičeni tisti, |
slišijo, pač pa bodo opravičeni tisti, ki | postavo | spolnjujejo. |
imenuješ Jud, če se brezskrbno opiraš na | postavo | , če se ponašaš z Bogom in poznaš njegovo |
ponašaš z Bogom in poznaš njegovo | voljo | , če poučen o postavi znaš razločevati, |
Obreza je namreč v | korist | , če spolnjuješ postavo; če pa postavo |
Obreza je namreč v korist, če spolnjuješ | postavo | ; če pa postavo prelamljaš, tvoja obreza |
korist, če spolnjuješ postavo; če pa | postavo | prelamljaš, tvoja obreza postane neobreza. |
je telesno neobrezan, pa spolnjuje | postavo | , bo sodil tebe, ki kršiš postavo, Svetemu pismu |
spolnjuje postavo, bo sodil tebe, ki kršiš | postavo | , Svetemu pismu in obrezi navkljub. |
Bo mar njihova nevera uničila božjo | zvestobo | ? |
božja resnica še bolj žari v božjo | slavo | , le kako me zadeva obsodba, češ da |
Noge jim hitijo prelivat | kri | , na njihovih poteh je uničenje in |
S tem je hotel pokazati svojo | pravičnost | , potem ko je v času potrpežljivosti |
Hotel je pokazati svojo | pravičnost | v sedanjem času, da je sam pravičen |
Mar potemtakem z vero razveljavljamo | postavo | ? |
Nikakor, pač pa s tem | postavo | uveljavljamo. |
veroval Bogu in to mu je bilo všteto v | pravičnost | .« |
brezbožneža, temu se njegova vera prišteva v | pravičnost | . |
blagruje človeka, ki mu Bog prišteva | pravičnost | ne glede na dela: |
»Vera je bila Abrahamu všteta v | pravičnost | .« |
Obljubo | je Abraham prejel po veri | |
postali dediči tisti, ki se sklicujejo na | postavo | , bi se vera izvotlila, obljuba pa bi |
Kajti postava povzroča | jezo | . |
v svoji veri še okrepil in izkazal | čast | Bogu, popolnoma prepričan, da more |
Zato mu je tudi bilo to všteto v | pravičnost | . |
našega Gospoda: on je bil izročen v | smrt | zaradi naših grehov in je vstal zaradi |
nam je tudi po veri odprl dostop v to | milost | , v kateri stojimo in se ponašamo z |
stojimo in se ponašamo z upanjem na božjo | slavo | . |
bridkost rodi potrpljenje, potrpljenje | preizkušenost | , preizkušenost upanje. |
Bog pa izkazuje svojo | ljubezen | do nas s tem, da je Kristus umrl za |
Kristusu, po katerem smo sedaj dosegli | spravo | . |
izhajala iz enega greha, se je povzpela v | obsodbo | , medtem ko se je milost, ki je prišla |
tembolj tisti, ki v obilju prejemajo | milost | in dar pravičnosti, kraljevali v življenju |
Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo | smrt | ? |
bili torej skupaj z njim pokopani v | smrt | , da bi prav tako, kakor je Kristus |
vstal od mrtvih, tudi mi stopili na | pot | novega življenja. |
Naj mar grešimo, ker nismo pod | postavo | , temveč pod milostjo? |
pokoravate; bodisi greha, ki pelje v | smrt | , bodisi pokorščine, ki pelje v pravičnost? |
smrt, bodisi pokorščine, ki pelje v | pravičnost | ? |
živeli v zlu, tako dajte svoje ude v | službo | pravičnosti, da bi se posvetili. |
Saj vodijo v | smrt | . |
govorimo namreč ljudem, ki poznajo | postavo | - da ima postava oblast nad človekom |
ki poznajo postavo - da ima postava | oblast | nad človekom samo, dokler je živ? |
dokler njen mož živi, bo veljala za | prešuštnico | ; če pa ji mož umre, je oproščena postave, |
Kristusovem telesu usmrčeni glede na | postavo | , da bi pripadli nekomu drugemu, namreč |
naših udih, da smo obrodili sadove za | smrt | . |
naj bi mi bila v življenje, bila v | smrt | . |
Tako je torej postava svéta in | zapoved | je svéta, pravična in dobra. |
je po tem, kar je dobro, povzročil | smrt | . |
V sebi torej odkrivam tole | postavo | : kadar hočem delati dobro, se mi ponuja |
postavo, v svojih udih pa vidim drugo | postavo | , ki se bojuje proti postavi mojega |
Toda težnje mesa vodijo v | smrt | , težnje duha pa vodijo v življenje |
suženjstva razpadljivosti rešilo v | svobodo | poveličanih božjih otrok. |
Prav tako tudi Duh prihaja na | pomoč | naši slabotnosti. |
Govorim | resnico | v Kristusu, ne lažem, moja vest mi |
Svetem Duhu: v svojem srcu nosim veliko | žalost | in nenehno bolečino. |
srcu nosim veliko žalost in nenehno | bolečino | . |
nastopiti, da na tebi pokažem svojo | moč | in da se moje ime razglasi po vsej |
tako, da lahko iz iste mešanice naredi | posodo | , namenjeno izjemni rabi, kakor posodo, |
posodo, namenjeno izjemni rabi, kakor | posodo | , namenjeno vsakdanji rabi? |
Bog pa, ki je hotel pokazati svojo | jezo | in razodeti svojo mogočnost, je z veliko |
pokazati svojo jezo in razodeti svojo | mogočnost | , je z veliko potrpežljivostjo prenašal |
temeljito in naglo uresničil svojo | besedo | na zemlji.« |
Pogani, ki niso iskali pravičnosti, so | pravičnost | dosegli, namreč tisto pravičnost, ki |
so pravičnost dosegli, namreč tisto | pravičnost | , ki je iz vere. |
Izrael pa, ki je iskal | postavo | , ki naj bi mu dala pravičnost, ni prišel |
je iskal postavo, ki naj bi mu dala | pravičnost | , ni prišel do tega, da bi jo spolnjeval. |
»Glej, na Síon postavim kamen spotike in | skalo | pohujšanja, toda kdor bo veroval vanj, |
jim priznam, da so goreči za božjo | stvar | , le da to ni po pravem spoznanju. |
Mojzes namreč takole opisuje | pravičnost | , ki je iz postave: |
opravičenja, z usti pa izpovedujemo | vero | , da bi prišli do zveličanja. |
»Njihova miza naj se jim sprevrže v | past | in zanko, v spotaknjenje in v povračilo, |
miza naj se jim sprevrže v past in | zanko | , v spotaknjenje in v povračilo, oči |
prešlo k poganom, da bi zbudilo njihovo | ljubosumnost | . |
za pogane, častno spolnjujem svojo | službo | v upanju, da zbudim tekmovalnost svojih |
spolnjujem svojo službo v upanju, da zbudim | tekmovalnost | svojih rojakov in rešim vsaj nekatere |
njihovo mesto in začel iz korenin črpati | sočnost | oljke, se ne prevzemaj na račun vej. |
bil proti naravi vcepljen v žlahtno | oljko | , koliko bolj bodo ti, ki so iste narave, |
so iste narave, vcepljeni na lastno | oljko | ! |
Síona bo prišel rešitelj, odvrnil bo | brezbožnost | od Jakoba; to bo moja zaveza z njimi, |
sovražniki, in to v vaš prid, glede na | izvolitev | pa jih Bog ljubi zaradi očetov; zakaj |
Bog je namreč vse uklenil v | nepokorščino | , da bi vsem izkazal usmiljenje. |
»Kdo je namreč spoznal Gospodovo | misel | ? |
telesa v živo, sveto in Bogu všečno | daritev | ! |
vsakomur izmed vas ne dajajte na svojo | pamet | več, kot je treba dati, ampak samo |
Ne obračunavajte na svojo | roko | , predragi, ampak prepuščajte obračun |
namreč delal tako, mu boš sipal na | glavo | žarečega oglja.« |
ki se upirajo, pa si bodo nakopali | obsodbo | . |
vsem, kar jim gre: davek, komur davek, | pristojbino | , komur pristojbina, strah, komur strah, |
komur pristojbina, strah, komur strah, | čast | , komur čast. |
dolžniki, razen če gre za bratovsko | ljubezen | ; kdor namreč ljubi bližnjega, je izpolnil |
namreč ljubi bližnjega, je izpolnil | postavo | . |
zveličanje bliže kakor takrat, ko smo | vero | sprejeli. |
Ne bodite v | spotiko | bratom |
Rajši pazíte na to, da ne boste bratu v | spotiko | ali v pohujšanje. |
in sicer v njegovo dobro in njegovo | spodbudo | . |
napisano v naše poučenje, da bi oprti na | potrpežljivost | in na tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, |
da bi oprti na potrpežljivost in na | tolažbo | , ki jo daje Sveto pismo, zdržali v |
je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v | slavo | . |
služabnik obreze, da bi dokazal božjo | verodostojnost | ter uresničil obljube, dane očakom, |
»Zato te bom slavil med narodi in pel v | čast | tvojemu imenu.« |
Jezusa med pogani in opravljam sveto | službo | za božji evangelij, da bi tako pogani |
Kar torej zadeva božjo | stvar | , se smem ponašati v Kristusu Jezusu. |
Ahája sta namreč sklenili napraviti | nabirko | za uboge med svetimi v Jeruzalemu. |
sveti v Jeruzalemu radi sprejeli mojo | podporo | , tako da bi veselo prišel k vam in |
Priporočam vam našo | sestro | Fójbo, ki je diakonísa v Cerkvi v Kenhréjah: |
potrebovala od vas saj je bila tudi ona v | pomoč | mnogim in tudi meni. |
v Jezusu Kristusu, ki sta tvegala | glavo | , da bi mi rešila življenje. |
Pozdravite tudi | skupnost | , ki se zbira v njuni hiši. |
Rúfa, izvoljenca v Gospodu, in njegovo | mater | , ki je tudi moja. |
Filológa in Júlijo, Neréja in njegovo | sestro | , Olimpája in vse svete, ki so z njimi. |
vas zahvaljujem svojemu Bogu za božjo | milost | , ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu. |
Pač, krstil sem tudi Stefanájevo | družino | . |
»Uničil bom | modrost | modrih in spodnesel razumnost razumnih.« |
»Uničil bom modrost modrih in spodnesel | razumnost | razumnih.« |
ni Bog modrosti tega sveta obrnil v | nespamet | ? |
namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo | modrost | , mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, |
Kristusa, križanega, ki je Judom v | spotiko | , poganom nespamet. |
križanega, ki je Judom v spotiko, poganom | nespamet | . |
in Grkom, oznanjamo Kristusa, božjo | moč | in božjo modrost. |
oznanjamo Kristusa, božjo moč in božjo | modrost | . |
besedami ali z modrostjo oznanjal božjo | skrivnost | . |
In vendar oznanjamo | modrost | med zrelimi; pa ne modrosti tega sveta, |
Oznanjamo pa skrivnostno božjo | modrost | , tisto prikrito, ki jo je Bog pred |
»Kdo je spoznal Gospodovo | misel | ? |
Mi pa imamo Kristusovo | misel | ! |
Služabnika sta, po katerih ste prejeli | vero | , in sicer kakor je komu dal Gospod. |
sadil, Apólo je zalival, Bog pa je dajal | rast | , tako da ni nič tisti, ki sadi, in |
tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje | rast | , Bog. |
zlato, srebro, dragocene kamne, les, | seno | ali slamo, delo vsakega bo postalo |
srebro, dragocene kamne, les, seno ali | slamo | , delo vsakega bo postalo vidno! |
katerega delo bo zgorelo, bo trpel | škodo | . |
»Modre ujame v njihovo lastno | zvijačnost | ,« in zopet: |
Kdo ti namreč more dati | prednost | ? |
zadnje mesto, kakor da smo obsojeni na | smrt | , kakor da smo postali igralci, ki zabavajo |
bili žalostni in bi tistega, ki to | grdobijo | počne, pognali iz svoje srede. |
Gospoda Jezusa izročil satanu v telesno | pogubo | , da bi se njegova duša rešila na Gospodov |
Kako si upa kdo izmed vas, ki ima | tožbo | zoper drugega, iskati pravico pred |
ki ima tožbo zoper drugega, iskati | pravico | pred nepravičnimi in ne pred svetimi? |
Ne, vi sami delate | krivico | in kradete, in sicer takim, ki so vaši |
Telo ni za | nečistost | , ampak za Gospoda, Gospod pa je za |
Kristusove ude in iz njih napravil ude za | hotníco | ? |
saj ste bili odkupljeni za visoko | ceno | . |
nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo | ženo | in vsaka naj ima svojega moža. |
Mož naj ženi izpolni | dolžnost | , prav tako tudi žena možu. |
ne Gospod: če ima kak brat neverno | ženo | in je ta voljna živeti z njim, naj |
moža, ali kaj veš, mož, če boš rešil | ženo | . |
Za visoko | ceno | ste bili odkupljeni, zato ne bodite |
naročila, dajem pa nasvet, ker sem prejel | milost | od Gospoda, da sem vreden zaupanja. |
Če si vezan na | ženo | , ne išči razveze, če nisi vezan na |
ženo, ne išči razveze, če nisi vezan na | ženo | , žene ne išči. |
nikakor ne zato, da bi vam nastavljal | zanko | , temveč zato, da bi mogli pošteno in |
misli, da bi svoje dekle spravil v | sramoto | , ko bi se postarala, in se mora za |
ga nič ne priganja ter obvlada svojo | voljo | in je odločen v svojem srcu, da bo |
pa, da zavest o vaši svobodi ne bo v | spotiko | slabotnim! |
s tem prizadenete njihovo slabotno | vest | , grešite proti Kristusu. |
Ali nimamo pravice s seboj vzeti | žensko | kot sestro, kakor drugi apostoli in |
nimamo pravice s seboj vzeti žensko kot | sestro | , kakor drugi apostoli in Gospodovi |
Kdo je že kdaj služil | vojaščino | na svoje stroške? |
Kdo pase | čredo | in ne uživa mleka od črede? |
Ko bi namreč to delal na lastno | pobudo | , bi imel pravico do plačila. |
to delal na lastno pobudo, bi imel | pravico | do plačila. |
Če pa tega ne delam na lastno | pobudo | , mi je zaupano poslanstvo. |
res vsi tečejo, da pa le eden dobi | nagrado | ? |
Vsi so jedli isto duhovno | jed | in vsi so pili isto duhovno pijačo. |
duhovno jed in vsi so pili isto duhovno | pijačo | . |
bilo v svarilo nam, ki smo dočakali | dopolnitev | časov. |
Vse v božjo | slavo | |
Tu pa ne mislim na vašo | vest | , ampak vest bližnjega. |
Tu pa ne mislim na vašo vest, ampak | vest | bližnjega. |
čemú bi vest drugega presojala mojo | zavest | svobode? |
drugega delate, vse delajte v božjo | slavo | . |
Ne bodite v | spotiko | ne Judom ne Grkom ne božji Cerkvi! |
ali prerokuje s pokrito glavo, dela | sramoto | svoji glavi. |
ali prerokuje z odkrito glavo, dela | sramoto | svoji glavi, ker je to isto, kakor |
Če je pa za | žensko | sramotno, da bi se ostrigla ali obrila, |
Moškemu ni treba, da bi si | glavo | pokrival, ker je podoba in odsev Boga. |
če si pusti dolge lase, ženski pa v | čast | , če ima dolge lase. |
zberete, a temu se ne reče jesti Gospodovo | večerjo | , saj se vsem mudi pojesti svojo večerjo |
večerjo, saj se vsem mudi pojesti svojo | večerjo | in je tako eden lačen, drugi pa že |
Gospod Jezus je tisto | noč | , ko je bil izdan, vzel kruh in se |
in pijete kelih, oznanjate Gospodovo | smrt | , dokler ne pride. |
kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo | obsodbo | , če se ne zaveda, da je to Gospodovo |
naj jé doma, da se ne boste shajali v | obsodbo | . |
Pokazal vam bom namreč še odličnejšo | pot | . |
bi poznal vse skrivnosti in imel vso | vednost | in ko bi imel vso vero, da bi gore |
imel vso vednost in ko bi imel vso | vero | , da bi gore prestavljal, ljubezni pa |
Prizadevajte si za | ljubezen | ! |
Kako bomo razumeli, kaj igra | piščal | ali kaj igrajo citre, če ne dasta različnih |
Zakaj če moliš zahvalno | molitev | v duhu, kako bo mogel preprost človek |
mogel preprost človek na tvojo zahvalno | molitev | reči »amen«, ko pa ne vé, kaj govoriš. |
lepo zahvaljuješ, a drugemu to ni v | spodbudo | . |
se shajate, vsak nekaj prispeva: ta | pesem | , oni nauk, eden razodetje, drugi dar |
Vse pa naj bo v | spodbudo | . |
da se bodo vsi učili in vsi prejeli | spodbudo | . |
ker ne bi bilo lepo, če bi žena imela | besedo | v cerkvi. |
ali oni, takó oznanjamo in takó ste | vero | sprejeli. |
bo vsakršno poglavarstvo in sleherno | oblast | in moč, kraljevanje pa izročil Bogu |
poglavarstvo in sleherno oblast in | moč | , kraljevanje pa izročil Bogu Očetu. |
In kakor smo imeli | podobo | zemeljskega, bomo imeli tudi podobo |
podobo zemeljskega, bomo imeli tudi | podobo | nebeškega. |
Glejte, | skrivnost | vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi |
to, kar je uničljivo, si mora obleči | neuničljivost | , in kar je umrljivo, obleči neumrljivost. |
neuničljivost, in kar je umrljivo, obleči | neumrljivost | . |
si bo to, kar je uničljivo, obleklo | neuničljivost | , in kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, |
neuničljivost, in kar je umrljivo, obleklo | neumrljivost | , tedaj se bo spolnila beseda, ki je |
Hvala torej Bogu, ki nam daje | zmago | po našem Gospodu Jezusu Kristusu. |
tednu naj vsak izmed vas doma deva na | stran | in zbira, kolikor more, da ne bodo |
K vam bom prišel, ko bom končal | pot | po Makedoniji; potovati namreč nameravam |
celo prezimil, da me boste opremili za | pot | , kamor bom pač šel. |
V miru ga opremite za | pot | , da pride k meni, ker ga pričakujem |
in Ahájik, ker so nadomestili vašo | odsotnost | . |
Če smo v stiskah, smo v vašo | tolažbo | in odrešenje. |
nas kaj spodbuja, nas spodbuja v vašo | tolažbo | , ki pomaga, da potrpežljivo prenašate |
bratje, da vi ne bi vedeli za našo | stisko | , ki nas je zadela v Aziji. |
Čez | mero | in čez naše moči nas je potrlo, tako |
Dà, sami sebi smo že izrekli smrtno | obsodbo | , tako da nismo več zaupali vase, ampak |
priti k vam, da bi vi v drugo prejeli | milost | . |
Zato se po njem dviga k Bogu v | slavo | tudi naš »amen«. |
Boga kličem za | pričo | in prisegam pri svojem življenju, da |
vendar ne maramo gospodovati nad vašo | vero | , nasprotno, zavzeti smo za vaše veselje. |
Če vam jaz povzročam | žalost | , le kdo bo razveselil mene, če ne tisti, |
mene, če ne tisti, ki mu jaz povzročam | žalost | ? |
hotel prizadeti, ampak da bi spoznali | ljubezen | , ki jo imam prav posebno do vas |
Če je kdo povzročil | žalost | , jè ni povzročil le meni, ampak deloma |
človek morda ne bi pogreznil v preveliko | žalost | . |
pogubljenja, za ene vonj po smrti, ki vodi v | smrt | , za druge vonj po življenju, ki vodi |
Če je bila že služba, ki vodi v | smrt | , v črkah vklesana v kamen, obdana s |
bila sijajna že služba, ki je vodila v | obsodbo | , je tembolj sijajna služba, ki vodi |
je tembolj sijajna služba, ki vodi v | pravičnost | . |
obrazom kakor ogledalo odsevamo Gospodovo | slavo | , se spreminjamo v isto podobo, iz sijaja |
Gospodovo slavo, se spreminjamo v isto | podobo | , iz sijaja v sijaj, kakor deluje v |
usmiljenju, ki smo ga bili deležni, to | službo | , ne omagujemo. |
pačimo božje besede, marveč oznanjamo | resnico | in se pred Bogom priporočamo vsaki |
nas zaradi Jezusa vedno pošiljajo v | smrt | , da bi se tudi Jezusovo življenje razodelo |
obogatila češčenje in prekipela v božjo | slavo | . |
stiska nam namreč pripravlja čez vso | mero | veliko, večno bogastvo slave, ker |
je le šotor, imamo v nebesih božjo | zgradbo | , hišo, ki je niso naredile človeške |
šotor, imamo v nebesih božjo zgradbo, | hišo | , ki je niso naredile človeške roke |
Tisti pa, ki nam je to | željo | vsadil, je Bog, in on nam je za jamstvo |
ponovno opravičevati, marveč vam ponujamo | oporo | , da boste lahko ponosni na nas, da |
Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil | službo | sprave. |
grehov, nam pa naložil, da oznanimo | besedo | sprave. |
Kakšno | zvezo | ima luč s temo? |
mojim srcem povezani na življenje in | smrt | . |
vesel, pa ne zato, ker sem vas spravil v | žalost | , ampak zato, ker je žalost v vas sprožila |
zato, ker je žalost v vas sprožila | spreobrnitev | . |
božji volji, namreč rodi stanovitno | spreobrnitev | , ki pelje v zveličanje, svetna žalost |
zveličanje, svetna žalost pa povzroči | smrt | . |
žalostni po božji volji, glejte, kakšno | gorečnost | vam je obrodilo; poleg tega pa še opravičevanje, |
obrodilo; poleg tega pa še opravičevanje, | nejevoljo | , strah, hrepenenje, gorečnost, pa tudi |
opravičevanje, nejevoljo, strah, hrepenenje, | gorečnost | , pa tudi kazen. |
strah, hrepenenje, gorečnost, pa tudi | kazen | . |
nisem zaradi tistega, ki je storil | krivico | , tudi ne zaradi tistega, ki je krivico |
krivico, tudi ne zaradi tistega, ki je | krivico | trpel, marveč zato, da bi se pred Bogom |
skrajno uboštvo prerasli v njihovo bogato | radodarnost | . |
Po svojih močeh in - za | pričo | sem - celo čez svoje moči so iz lastnega |
In kakor imate vsega v obilju, | vero | , besedo in spoznanje, vsakršno gorečnost |
In kakor imate vsega v obilju, vero, | besedo | in spoznanje, vsakršno gorečnost in |
vero, besedo in spoznanje, vsakršno | gorečnost | in ljubezen, ki smo jo prebudili v |
in spoznanje, vsakršno gorečnost in | ljubezen | , ki smo jo prebudili v vas tako se |
vzoru drugih tudi vi meni dokazali | pristnost | svoje ljubezni. |
Saj vendar poznate | plemenitost | našega Gospoda Jezusa Kristusa! |
Kdor ima namreč dobro | voljo | , je kljub pomanjkanju dobrodošel s |
Za | enakost | gre. |
Hvala Bogu, ki je Titu položil v srce enako | vnemo | za vas. |
smo jo mi prevzeli Gospodu samemu v | čast | in da bi dokazali našo dobro voljo. |
v čast in da bi dokazali našo dobro | voljo | . |
Izkažite jim vpričo Cerkvá svojo | ljubezen | in potrdite, da sem ponosen na vas! |
Poznam vašo dobro | voljo | , ki jo vam v čast hvalim pred Makedonci. |
Poznam vašo dobro voljo, ki jo vam v | čast | hvalim pred Makedonci. |
srcu odločil, pa ne čemerno ali na | silo | , zakaj Bog ljubi veselega darovalca. |
radodarni, da boste po nas dajali Bogu | zahvalo | . |
Pavel brani svojo | službo | |
osebno prisiljen pokazati neustrašeno | odločnost | , s katero mislim resno nastopiti proti |
bojevanja ni človeško, ampak ima v Bogu | moč | , da podira trdnjave. |
Naklepe uničujemo in vsakršno | prevzetnost | , ki se dviga proti spoznanju Boga, |
Pripravljeni smo kaznovati vsako | neposlušnost | , brž ko bo vaša poslušnost popolna. |
Mi pa se ne bomo hvalili čez | mero | temveč le v mejah tistega, kar nam |
Nikakor se namreč ne povzdigujemo čez | mero | , kot da ne bi bili prišli do vas, saj |
Nikakor nismo čez | mero | ponosni na tuje prizadevanje. |
Do vas čutim nekakšno božjo | ljubosumnost | . |
vas zaročil in pripeljal kot čisto | devico | edinemu možu, Kristusu. |
delam, bom delal še naprej, da spodnesem | oporo | tistim, ki iščejo pretvezo, da bi se |
da spodnesem oporo tistim, ki iščejo | pretvezo | , da bi se lahko ponašali z istim kakor |
apostoli, nepošteni delavci, ki si nadevajo | krinko | Kristusovih apostolov. |
čudnega, saj si tudi sam satan nadeva | krinko | angela luči. |
če si tudi njegovi hlapci nadevajo | krinko | pravičnih služabnikov. |
V svojo | sramoto | govorim, kakor da bi bil res šibek. |
trikrat sem doživel brodolom in eno | noč | in dan preživel na globokem morju. |
ne bi bil nespameten, saj bi govoril | resnico | . |
Odpustite mi to | krivico | ! |
Kristusu govorimo in vse, preljubi, v vašo | spodbudo | . |
mnoge, ki so prej grešili, pa se za | nečistost | in prešuštvovanje in razuzdanost, ki |
se za nečistost in prešuštvovanje in | razuzdanost | , ki so jo zagrešili, niso spokorili. |
»Vsaka stvar se bo odločila na | izjavo | dveh ali treh prič.« |
prizanesel, ampak vam bo dokazal svojo | moč | . |
Upam pa, da boste spoznali, da smo mi | preskušnjo | prestali. |
ne zmoremo proti resnici, smo pa za | resnico | . |
Zato tudi prosimo za vašo | složnost | . |
hočejo Kristusov evangelij postaviti na | glavo | . |
Koga si namreč skušam dobiti na svojo | stran | , ljudi ali Boga? |
nas je nekoč preganjal, sedaj oznanja | vero | , ki jo je nekoč skušal zatreti.« |
lažni bratje, da bi prežali na našo | svobodo | , ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in |
bili, me ne zanima, saj Bog ne gleda na | osebo | - tisti torej, ki so veljali za ugledne, |
oznanjevanje med pogani, - in ko so spoznali | milost | , ki mi je bila dana, so Jakob, Kéfa |
veljajo za stebre, podali meni in Bárnabu | desnico | v znamenje vzajemnosti; midva naj bi |
veroval Bogu in mu je bilo to všteto v | pravičnost | . |
zato je napovedalo Abrahamu veselo | novico | : |
Če je Bog prej naredil | oporoko | , je postava, ki je nastala šele štiristo trideset |
obljube; Bog pa je pokazal Abrahamu svojo | naklonjenost | s tem, da mu je dal obljubo. |
svojo naklonjenost s tem, da mu je dal | obljubo | . |
greh, da bi tisti, ki verujejo, dobili | obljubo | iz vere v Jezusa Kristusa. |
Ta bolezen vam je bila v | preskušnjo | , a me zaradi nje niste ne zaničevali |
vaš sovražnik, ker sem vam govoril | resnico | ? |
Ena izvira s Sínajske gore in rodi za | sužnost | : takšna je Hagára. |
»Odpôdi | deklo | in njenega sina, zakaj sin dekle nikakor |
da je dolžan v celoti izpolnjevati | postavo | . |
več skupnega s Kristusom: zgubili ste | milost | . |
Le kdo vam je presekal | pot | , da niste poslušni resnici? |
Kdor pa vas bega, bo nosil | obsodbo | , naj bo kdorkoli. |
Če pa jaz, bratje, še oznanjam | obrezo | , zakaj me potem preganjajo? |
pazi nase, da ne boš tudi sam padel v | skušnjavo | . |
in tako boste izpolnili Kristusovo | postavo | . |
ravnanje in tako bo pridržal lastno | hvalo | zase, ne pa da bi se primerjal z drugim; |
kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel | pogubo | ; kdor pa seje v duha, bo od duha žel |
To | milost | je obilno razlil na nas, z vso modrostjo |
in razumnostjo, ko nam je razodel | skrivnost | svoje volje po blagohotnem načrtu, |
ki smo že prej upali v Kristusa, v | hvalo | njegovega veličastva. |
V njem ste tudi vi slišali | besedo | resnice, blagovest svojega odrešenja. |
ste tudi vi slišali besedo resnice, | blagovest | svojega odrešenja. |
ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v | hvalo | njegovega veličastva. |
ki jo daje svetim, kakšno neznansko | moč | , pač v skladu z njegovo brezmejno mogočnostjo, |
obudil od mrtvih in ga posadil na svojo | desnico | v nebesih, nad vsakršno vladarstvo |
nebesih, nad vsakršno vladarstvo in | oblast | , nad vsakršno silo in gospostvo ter |
vladarstvo in oblast, nad vsakršno | silo | in gospostvo ter nad vsakršno ime, |
vse, njega pa postavil čez vse kot | glavo | Cerkvi, saj je Cerkev njegovo telo, |
napravil eno s tem, da je podrl vmesno | pregrado | , to je sovraštvo. |
S svojim mesom je odpravil | postavo | z njenimi zapovedmi in predpisi, da |
Kristus Jezus, ki spopolnjuje celotno | zgradbo | , tako da raste v svet tempelj v Gospodu. |
spoznate, kako razumevam Kristusovo | skrivnost | . |
oblastem v nebesih mnogovrstno božjo | modrost | , in sicer po večnem načrtu, ki ga |
On nam vliva | srčnost | , da se po veri vanj bližamo Bogu v |
Spoznajte Kristusovo | ljubezen | |
globočina..., ter spoznati Kristusovo | ljubezen | , ki presega vsakršno spoznanje, tako, |
Prizadevajte si, da ohranite | edinost | duha z vezjo miru: eno telo in en |
če ne to, da se je prej spustil na | zemljo | ? |
On, ki se je spustil na | zemljo | , je isti, ki se je vzdignil čez vsa |
človeške zvijačnosti hinavsko zavaja v | zmoto | , jih premetavajo valovi in sèm ter |
Vsakdo naj govori s svojim bližnjim | resnico | , saj smo udje med seboj. |
imate kakšno dobro, da bo ob potrebi v | spodbudo | in je v prid tistim, ki poslušajo. |
za nas Bogu v blagodišečo daritveno | žrtev | . |
govorjenjem: zakaj vse to kliče božjo | jezo | nad uporno človeštvo. |
Kdor ljubi svojo | ženo | , ljubi sebe. |
Zato bo mož zapustil očeta in | mater | in se navezal na svojo ženo in bosta |
očeta in mater in se navezal na svojo | ženo | in bosta v dveh eno telo. |
tudi vsak med vami tako ljubi svojo | ženo | kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. |
Spoštuj svojega očeta in svojo | mater | - to je prva zapoved, ki je združena |
to je prva zapoved, ki je združena z | obljubo | - da ti bo dobro in boš dolgo živel |
služabniki, ki iz srca spolnjujejo božjo | voljo | . |
Sicer pa zajemajte | moč | v Gospodu in njegovi mogočnosti. |
Nadeníte si celotno božjo bojno | opremo | , da se boste mogli upirati zvijačam, |
oklep pravice in z nogami, obutimi v | pripravljenost | , da oznanjate evangelij miru. |
Vzemite tudi | čelado | zveličanja in meč duha, kar je božja |
odpiral usta, da bi neustrašeno oznanjal | skrivnost | evangelija, za katerega opravljam |
Mir bratom ter ljubezen in | vero | od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa. |
katerih prihajamo po Jezusu Kristusu, v | slavo | in hvalo božjo. |
prihajamo po Jezusu Kristusu, v slavo in | hvalo | božjo. |
še bolj brez strahu oznanjati božjo | besedo | . |
ljubezni, saj vedo, da sem bil določen za | obrambo | evangelija, oni pa oznanjajo Kristusa |
namena, ker mislijo, da s tem povečujejo | bridkost | mojih verig. |
se bo ta moja zadeva iztekla v mojo | rešitev | , ker boste zame molili in ker mi bo |
vem, da bom ostal in bom še naprej v | pomoč | vam vsem, tako da boste napredovali |
duhu in kako se enodušno bojujete za | vero | evangelija, ne da bi se dali v čem |
Ohranjajte | edinost | v ponižnosti |
sam sebe izničil tako, da je prevzel | vlogo | hlapca in postal podoben ljudem. |
izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v | slavo | Boga Očeta. |
Apostolova skrb za | svetost | kristjanov |
pri žrtvovanju in darovanju za vašo | vero | , se veselim in radujem z vami vsemi. |
zadeve, saj vsi po vrsti iščejo svojo | korist | in ne tega, kar je Jezusa Kristusa. |
Poznate njegovo | preizkušenost | , ker je z mano kakor sin z očetom služil |
Dejansko je bil zbolel na | smrt | . |
se ne bi zgrinjala name bolečina na | bolečino | . |
sem zaradi Kristusa začel imeti za | izgubo | . |
Še več, za | izgubo | imam vse v primeri z vzvišenostjo spoznanja |
Gre za to, da spoznam njega in | moč | njegovega vstajenja ter svoj delež |
pred menoj, ter tečem proti cilju po | nagrado | , h kateri nas od zgoraj kliče Bog v |
se morali sramovati, zagledani so v | posvetnost | . |
Vse premorem v njem, ki mi daje | moč | . |
bilo lepo, da ste mi priskočili na | pomoč | v moji stiski. |
poslali v blago dišeč vonj, v prijetno | žrtev | , ki je Bogu všeč. |
slišali in resnično spoznali božjo | milost | . |
vas, da bi v polnosti spoznali njegovo | voljo | , v vsej duhovni modrosti in razumnosti, |
mi ga je Bog določil, da vam oznanim | polnost | božje besede, skrivnosti, ki je bila |
polnostjo spoznanja razumeli božjo | skrivnost | , Kristusa, v katerem so skriti vsi |
V njem imate svojo | polnost | tudi vi zakaj on je glava vsakršne |
bili tudi obujeni, ker ste verovali v | mogočnost | Boga, ki ga je obudil od mrtvih. |
Odpustil nam je vse grehe in izbrisal | zadolžnico | , ki se je s svojimi določbami glasila |
dal, da je Kristus nad njimi slavil | zmago | . |
Ne pustite, da vam vzame nebeško | nagrado | tak, ki se sam vdaja ponižujočemu češčenju |
omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: | nečistost | , nesramnost, strastnost, hudobno poželenje |
sebi to, kar teži k zemlji: nečistost, | nesramnost | , strastnost, hudobno poželenje in slo |
teži k zemlji: nečistost, nesramnost, | strastnost | , hudobno poželenje in slo po čim večjem |
nesramnost, strastnost, hudobno poželenje in | slo | po čim večjem imetju, ki je toliko |
Vse to kliče božjo | jezo | na sinove nevere. |
Sedaj pa tudi vi odvrzite vse to: | jezo | , vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje, |
Sedaj pa tudi vi odvrzite vse to: jezo, | vzkipljivost | , hudobnost, obrekovanje, nesramno govorjenje |
odvrzite vse to: jezo, vzkipljivost, | hudobnost | , obrekovanje, nesramno govorjenje svojih |
torej oblecite čim globlje usmiljenje, | dobrotljivost | , ponižnost, krotkost, potrpežljivost. |
globlje usmiljenje, dobrotljivost, | ponižnost | , krotkost, potrpežljivost. |
usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, | krotkost | , potrpežljivost. |
dobrotljivost, ponižnost, krotkost, | potrpežljivost | . |
veste, da boste v povračilo prejeli | dediščino | od Gospoda. |
Zakaj kdor dela | krivico | , bo požel, kar je krivičnega storil, |
evangelija in da bi oznanjali Kristusovo | skrivnost | . |
modrostjo: pri tem izkoristite vsako | priložnost | . |
menoj za božje kraljestvo in mi bili v | tolažbo | . |
Pozdravite brate v Laodikéji ter Nimfájo in | skupnost | , ki se shaja v njeni hiši. |
»Glej, da boš dobro opravljal | službo | , ki si jo sprejel v Gospodu.« |
smo oznanjali božji evangelij, smo | noč | in dan delali, da ne bi bili komu izmed |
kliče v svoje kraljestvo in v svojo | slavo | . |
prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško | besedo | , ampak, kar dejansko je, kot božjo |
besedo, ampak, kar dejansko je, kot božjo | besedo | , ki tudi deluje v vas kateri verujete. |
Zakaj stopili ste, bratje, na | pot | božjih Cerkvá, ki so v Kristusu Jezusu |
smo vam napovedovali, da bomo trpeli | stisko | , kakor veste, da se je tudi zgodilo. |
Noč | in dan prosimo z vso gorečnostjo, da | |
ter naš Gospod Jezus naj usmeri našo | pot | k vam. |
Oprti na Gospodovo | besedo | vam rečemo tole: |
skupaj z njim odneseni na oblakih v | višavo | Gospodu naproti: tako bomo zmeraj z |
oblecimo si oklep vere in ljubezni, za | čelado | pa upanje v zveličanje. |
Zakaj Bog nas ni namenil za | jezo | , ampak za to, da pridemo do zveličanja |
imejte do njih največje spoštovanje in | ljubezen | . |
po božjih Cerkvah, ker kažete takšno | vztrajnost | in takšno vero v vseh preganjanjih |
kažete takšno vztrajnost in takšno | vero | v vseh preganjanjih in stiskah, ki |
stisko tistim, ki vas stiskajo, vam, ki | stisko | trpite, pa povrne z olajšanjem, skupaj |
hrepenenje po dobrem ter udejanil vašo | vero | . |
našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo | združitev | z njim, vas prosimo, bratje, da se |
bo predstavljal tistim, ki gredo v | pogubo | , ker se niso odprli ljubezni do resnice, |
Zato jim Bog pošilja hudo | blodnjavo | , da verjamejo laži: takó bodo obsojeni |
izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero v | resnico | postanete prvina odrešenja. |
milosti vzljubil in nam dal neminljivo | tolažbo | ter blago upanje, pa naj opogumi vaša |
pri nikomer, ampak smo trudoma garali | noč | in dan, da ne bi bili v breme komu |
Namen te zapovedi pa je | ljubezen | , ki izvira iz čistega srca, dobre vesti |
Gospodu Jezusu Kristusu, ki mi je dal | moč | . |
Ko me je postavil v | službo | , me je namreč imel za vrednega zaupanja, |
Kristus Jezus najprej na meni pokazal vso | velikodušnost | za zgled tistim, ki bodo verovali vanj |
Ohrani | vero | in dobro vest. |
Ohrani vero in dobro | vest | . |
Navodila za | molitev | |
Kristus Jezus, on, ki je sam sebe dal v | odkupnino | za vse. |
postavljen za glasnika in apostola - | resnico | govorim, ne lažem - za učitelja poganov |
se spodobi ženskam, ki so sprejele | vero | . |
če se kdo poteguje za predstojniško | službo | , hrepeni po vzvišenem poslanstvu. |
zaničevanje in da se ne bo ujel v hudičevo | zanko | . |
Skrivnost | vere morajo varovati v čisti vesti. | |
Tudi ti morajo najprej opraviti | preskušnjo | , in ko se jim ne bo moglo nič očitati, |
bo moglo nič očitati, naj opravljajo | službo | . |
Tisti, ki diakonsko | službo | dobro opravljajo, si namreč pridobijo |
vanj veroval in povzdignjen je bil v | slavo | . |
hinavski in lažejo in imajo že v svojo | vest | vžgano znamenje. |
Ti bodo branili | ženitev | in uživanje nekaterih jedi, ki jih |
uživali tisti, ki verujejo in so spoznali | resnico | . |
jih predvsem uči spoštovati domačo | družino | in vračati staršem prejete dobrote. |
je svoje upanje naslonila na Boga in | noč | in dan vztraja v prošnjah in molitvah. |
posebno za domače, ne skrbi, je zatajil | vero | in je slabši od nevernika. |
Kadar jih namreč zvabi | čutnost | proč od Kristusa, se hočejo znova možiti, |
znova možiti, s tem pa si nakopljejo | obsodbo | , da so izdale prejšnjo zvestobo. |
nakopljejo obsodbo, da so izdale prejšnjo | zvestobo | . |
Tožbo | zoper starešino sprejemaj samo pred | |
verni in ljubljeni in si prizadevajo za | dobrodelnost | . |
zadovoljni s tem, da imamo živež in | obleko | . |
Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v | zanko | skušnjave, to je v mnoge nespametne |
želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo | pogubo | . |
Dobri boj za | vero | |
Prizadevaj si za | pravico | , pobožnost, za vero in ljubezen! |
Prizadevaj si za pravico, | pobožnost | , za vero in ljubezen! |
Prizadevaj si za pravico, pobožnost, za | vero | in ljubezen! |
si za pravico, pobožnost, za vero in | ljubezen | ! |
Varuj | zapoved | takó, da boš brez madeža in brez graje |
in Gospod nad gospodi, ki ima edini | nesmrtnost | , ki biva v nedostopni svetlobi in ga |
nabrali zaklad, ki bo dobra glavnica za | prihodnost | . |
Neprenehoma, | noč | in dan v svojih molitvah mislim nate. |
On je tisti, ki je uničil | smrt | in osvetlil življenje in nesmrtnost |
uničil smrt in osvetlil življenje in | nesmrtnost | po evangeliju, za katerega sem bil |
Kristusu Jezusu dosegli odrešenje in večno | slavo | . |
dopoveduj pred Bogom: naj se ne pričkajo za | besedo | , ker ni v nobeno korist, poslušalcem |
pričkajo za besedo, ker ni v nobeno | korist | , poslušalcem pa je v pogubo. |
nobeno korist, poslušalcem pa je v | pogubo | . |
jim predajajo, bodo namreč bredli v | brezbožnost | in njihov nauk se bo razpasel kakor |
S tem pa podirata | vero | nekaterih. |
lesena in lončena, prva za plemenito | rabo | , druga za odpadke. |
rešil, bo postal posoda za plemenito | rabo | , posvečena, gospodarju koristna in |
mladostnimi poželenji, prizadevaj si za | pravičnost | , vero, ljubezen in za mir s tistimi, |
poželenji, prizadevaj si za pravičnost, | vero | , ljubezen in za mir s tistimi, ki iz |
prizadevaj si za pravičnost, vero, | ljubezen | in za mir s tistimi, ki iz čistega |
nakloni, da se bodo spokorili in spoznali | resnico | , se zopet streznili in rešili iz zanke |
ujel, da bi po njih uresničeval svojo | voljo | . |
navduševali za naslade kakor za Boga, | pobožnost | bodo hlinili in prezirali njeno moč. |
pobožnost bodo hlinili in prezirali njeno | moč | . |
ljudje in sleparji pa bodo drseli v | hudobijo | . |
more po veri v Jezusa Kristusa dati | modrost | , ki vodi v zveličanje. |
poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in | vzgojo | v pravičnosti, da bi bil božji človek |
Oznanjuj | besedo | , vztrajaj v ugodnih ali neugodnih okoliščinah! |
poslanstvo evangelista in izpolni svojo | službo | . |
boj sem izbojeval, tek dokončal in | vero | ohranil. |
s seboj, ker mi je zelo koristen za | službo | . |
meni pa je stopil Gospod in mi dal | moč | , da sem oznanjevanje dopolnil in da |
Pozdravi Prísko in Akvila in Onezíforjevo | družino | . |
Pohíti, da prideš pred | zimo | ! |
je Bog izvolil, verovali in spoznali | resnico | o pravi pobožnosti, in to v upanju |
obljubil pred večnimi časi, svojo | besedo | pa razodel ob svojem času v oznanjevanju, |
Pri poučevanju ohrani | nepopačenost | , resnobnost. |
Pri poučevanju ohrani nepopačenost, | resnobnost | . |
poneverjajo, ampak naj izkazujejo popolno | zvestobo | , da bodo delali čast nauku Boga, našega |
izkazujejo popolno zvestobo, da bodo delali | čast | nauku Boga, našega odrešenika. |
tudi naši naj se naučijo skrbeti za | dobrodelnost | , če se kje pokaže huda potreba, da |
Čeprav imam v Kristusu vso | svobodo | , da ti zapovem, kaj stôri, te vendar |
Če pa ti je prizadel kakšno | krivico | ali ti je kaj dolžan, zapiši to na |
Dà, brat, napravi mi to | uslugo | v Gospodu: požívi mi srce v Kristusu! |
Pišem ti, ker zaupam v tvojo | poslušnost | , saj vem, da boš storil še več, kakor |
očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na | desnico | veličastva. |
Ljubiš | pravico | in sovražiš krivico, zato te Bog, tvoj |
Ljubiš pravico in sovražiš | krivico | , zato te Bog, tvoj Bog, mazili z oljem |
»Ti, Gospod, si v začetku postavil | zemljo | na trdne temelje in nebo je delo tvojih |
plašč ju boš zvil in ju zamenjal kakor | obleko | . |
»Sédi na mojo | desnico | , dokler ne položim tvojih sovražnikov |
namreč hotel veliko sinov pripeljati v | slavo | . |
onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno | oblast | , to je hudiča, in odrešil tiste, ki |
pred smrtjo vse življenje vklepal v | sužnost | . |
pred Bogom zanesljiv véliki duhovnik v | spravo | za grehe ljudstva. |
On namreč zasluži toliko večjo | slavo | , kolikor večja čast gre tistemu, ki |
kolikor večja čast gre tistemu, ki | hišo | zgradi, kakor hiši sami. |
Vsako | hišo | pač nekdo zgradi. |
Kristusa smo namreč deležni, če začetno | vero | res ohranimo trdno do konca, saj je |
veri niso pridružili tistim, ki so | besedo | poslušali. |
Mi pa smo | vero | sprejeli in stopamo v kraj počitka. |
da bomo dosegli usmiljenje in našli | milost | , ki nam bo v pravem trenutku pomagala. |
pretrpel, učil pokorščine, dosegel | popolnost | in postal vsem, ki ga ubogajo, počelo |
Svetega Duha, take, ki so okusili dobro božjo | besedo | in moči prihodnjega sveta, pa zabredejo, |
ponovnega spreobrnjenja, ker v svojo | škodo | znova križajo in sramotijo Božjega Sina. |
krivičen, da bi pozabil na vaše delo in | ljubezen | , kakršno ste skazali njegovemu imenu, |
Želimo pa, da vsak izmed vas pokaže isto | vnemo | in uresniči upanje vse do konca, da |
Ko je namreč Bog dal Abrahamu | obljubo | , »je prisegel sam pri sebi,« ker ni |
varno in trdno sidro duše, ki sega v | notranjost | za zagrinjalo, kamor je kot predhodnik |
»Abraham« mu je tudi odmeril » | desetino | od vsega«. |
je dal celo očak Abraham najboljšo | desetino | od plena! |
imajo naročilo, naj po postavi pobirajo | desetino | od svojega ljudstva, od svojih bratov, |
njihovega rodu, je od Abrahama dobil | desetino | in ga blagoslovil, ker je bil nosilec |
V tem primeru pobirajo | desetino | umrljivi ljudje, v onem pa tisti, o |
Takole naj povem: po Abrahamu je odštel | desetino | tudi Lévi, ki pobira desetino, saj |
odštel desetino tudi Lévi, ki pobira | desetino | , saj je bil še v prednikovih ledjih, |
Ko bi bili torej | popolnost | lahko dosegli po levítskem duhovništvu |
ljudstvo je namreč pod njim dobilo | postavo | - čemú bi bilo še potrebno, da nastopi |
Dobil je torej toliko odličnejšo | službo | , kolikor je tudi srednik boljše zaveze, |
Izraelovo in z Judovo hišo sklenil novo | zavezo | , ne take, kakor je bila zaveza, ki |
očeti tistega dne, ko sem jih prijel za | roko | , da bi jih popeljal iz egiptovske dežele. |
Imel je zlat kadilni oltar in | skrinjo | zaveze. |
daritve, ki pa ne morejo tistega, ki | službo | opravlja, narediti popolnega v vesti, |
brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo | vest | mrtvih del, da bomo služili živemu |
zavezi, tisti, ki so poklicani, dosegli | obljubo | večne dediščine. |
Zato tudi prejšnja zaveza ni stopila v | veljavo | brez krvi. |
zapovedi, kakor so v postavi, je vzel | kri | juncev in kozlov z vodo, zraven še |
kozlov z vodo, zraven še škrlatno rdečo | volno | in hizóp, pokropil knjigo in vse ljudstvo |
škrlatno rdečo volno in hizóp, pokropil | knjigo | in vse ljudstvo in rekel: |
Postava vsebuje le | senco | prihodnjih dobrin in ne prave podobe |
knjigi - da izpolnim, o Bog, tvojo | voljo | .« |
prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo | voljo | .« |
Ta pa je za grehe opravil eno | daritev | in za vekomaj sédel na božjo desnico. |
daritev in za vekomaj sédel na božjo | desnico | . |
imamo tudi odličnega duhovnika za božjo | hišo | . |
izpovedi upanja, ker je on, ki je dal | obljubo | , vreden zaupanja. |
svojega zbora, kakor imajo nekateri | navado | , marveč drug drugega spodbujajmo, in |
daritev več, ampak strašno čakanje na | sodbo | in maščevalni ogenj, ki bo razdejal |
Če kdo Mojzesovo | postavo | zavrže, ga po pričevanju dveh ali treh |
Kaj mislite, koliko večjo | kazen | bo zaslužil šele tisti, ki potepta |
Božjega Sina, tisti, ki ima za navadno tisto | kri | zaveze, s katero je bil posvečen, tisti, |
vedeli, da imate boljšo in neminljivo | posest | . |
potrpežljivost, da boste izpolnili božjo | voljo | in tako dosegli obljubljene dobrine. |
izmed tistih, ki se umikajo v svojo | pogubo | , temveč izmed tistih, ki verujejo in |
tistih, ki verujejo in tako rešijo | dušo | . |
veroval, je daroval Bogu popolnejšo | daritev | kakor Kajn. |
V svetem strahu je naredil | ladjo | , da bi rešil družino. |
strahu je naredil ladjo, da bi rešil | družino | . |
veroval, je ubogal klic, naj odide v | deželo | , ki naj bi jo dobil v delež. |
veroval, se je preselil v obljubljeno | deželo | kot tujec in se z Izakom in Jakobom, |
Ker je tudi Sara verovala, je dobila | moč | , da je kljub starosti spočela, saj |
prepričana, da je zvest tisti, ki je dal | obljubo | . |
pa, ki takó govorijo, priznavajo, da | domovino | iščejo. |
Ko bi bili imeli v mislih tisto | domovino | , iz katere so prišli, bi bili imeli |
iz katere so prišli, bi bili imeli | priložnost | , da se vrnejo. |
Zato ga je kot | podobo | dobil nazaj. |
blagoslovil Jakoba in Ezava tudi za | prihodnost | . |
Ker je veroval, je obhajal veliko | noč | in kropljenje s krvjo, da se pokončevalec |
premagovali kraljestva, uveljavljali | pravico | , prejeli obljube. |
Levom so gobce zvezali, | silo | ognja so pogasili, ušli so ostremu |
zasmehovanje in bičanje, pa še verige in | ječo | . |
oblak prič, tudi mi odstranímo vsakršno | oviro | in zapeljivi greh in vztrajno tecimo |
veselje, ki ga je čakalo, preziral | sramoto | in pretrpel križ ter sédel na desno |
to po trenutni presoji, ta pa v našo | korist | , da bi postali deležni njegove svetosti. |
daje tistim, ki so šli skozi njegovo | šolo | , sad miru in pravičnosti. |
Prizadevajte si za mir z vsemi in za | svetost | . |
posvetnjaški, kakor Ezav, ki je za eno | jed | prodal pravice svojega prvorojenstva. |
in duhovom pravičnih, ki so dosegli | popolnost | , sredniku nove zaveze Jezusu in krvi |
Njegov glas je takrat stresel | zemljo | , zdaj pa oznanja in pravi: |
»Še enkrat bom stresel,« pa ne le » | zemljo | «, temveč tudi »nebo«. |
Ne pozabíte na | gostoljubnost | ! |
voditeljev, ki so vam oznanili božjo | besedo | . |
ven iz obzidja in prenašajmo njegovo | sramoto | , saj nimamo tu stalnega mesta, ampak |
neprenehoma prinašajmo na oltar hvalno | daritev | , sad ustnic, ki slavijo njegovo ime. |
Ne pozabíte pa na | dobrodelnost | in miloščino, zakaj take daritve so |
Ne pozabíte pa na dobrodelnost in | miloščino | , zakaj take daritve so Bogu všeč. |
Prepričani smo namreč, da imamo čisto | vest | , saj se hočemo v vsem lepo vêsti. |
vse dobro, da boste spolnili njegovo | voljo | . |
vas, bratje, potrpežljivo sprejmite to | besedo | spodbude, saj sem vam pisal na kratko. |
kadar je vaša vera preskušana, poraja | stanovitnost | . |
Sonce namreč vzide in njegova pripeka | travo | posuši. |
Blagor človeku, ki zdrži | preskušnjo | ! |
Ko bo namreč | preskušnjo | prestal, bo prejel krono življenja, |
namreč preskušnjo prestal, bo prejel | krono | življenja, ki je obljubljena tistim, |
Bog namreč ne more priti v | skušnjavo | , da bi kaj slabega storil, pa tudi |
spočne, rodi greh, storjeni greh pa rodi | smrt | . |
Zato odpravite vso | nečednost | in legla hudobije ter sprejmite besedo, |
nečednost in legla hudobije ter sprejmite | besedo | , ki je bila v krotkosti vsajena v vas, |
v krotkosti vsajena v vas, ker ima | moč | , da reši vaše duše. |
Če namreč kdo | besedo | posluša in se ne ravna po njej, je |
Kdor pa se poglobi v popolno | postavo | svobode in ji ostaja zvest, ni pozabljiv |
Vi pa ste revežu vzeli | čast | . |
Seveda, če spolnjujete kraljevsko | zapoved | Svetega pisma: |
Če se pa ozirate na zunanjo | veljavo | ljudi, grešite in postava priča zoper |
Kdor namreč spolnjuje vso | postavo | , krši pa eno zapoved, se pregreši zoper |
spolnjuje vso postavo, krši pa eno | zapoved | , se pregreši zoper vse. |
torej ne prešuštvuješ, ubijaš pa, kršiš | postavo | . |
Usmiljenje slavi | zmago | nad sodbo. |
pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima | vero | , del pa nima? |
»Ti imaš | vero | in jaz imam dela. |
Pokaži mi svojo | vero | brez del in jaz ti iz svojih del pokažem |
del in jaz ti iz svojih del pokažem | vero | . |
z deli in da je šele z deli dosegla | polnost | . |
je Bogu verjel in se mu je štelo v | pravičnost | ,« in imenovan je bil »božji prijatelj«. |
Če pa imate v srcu grenko | nevoščljivost | in prepirljivost, se nikar ne hvalíte |
imate v srcu grenko nevoščljivost in | prepirljivost | , se nikar ne hvalíte in ne lažite proti |
Vendar daje on še večjo | milost | , zato pravi: |
prevzetnim upira, ponižnim pa daje | milost | .« |
Priznajte svojo | revščino | , žalujte in jokajte; vaš smeh naj se |
jokajte; vaš smeh naj se spremeni v | žalost | in veselje v potrtost. |
naj se spremeni v žalost in veselje v | potrtost | . |
svojega brata obrekuje ali sodi, obrekuje | postavo | in sodi postavo. |
ali sodi, obrekuje postavo in sodi | postavo | . |
Če pa | postavo | sodiš, nisi njen izpolnjevalec, ampak |
njegove zgrešene poti, reši njegovo | dušo | smrti in pokrije množico grehov. |
reši njegovo dušo smrti in pokrije | množico | grehov. |
neuničljivo, brezmadežno in nepokvarljivo | dediščino | . |
V | hvalo | , slavo in čast vam bo, ko se bo razodel |
V hvalo, | slavo | in čast vam bo, ko se bo razodel Jezus |
V hvalo, slavo in | čast | vam bo, ko se bo razodel Jezus Kristus. |
trezni bodite, popolnoma zaupajte v | milost | , ki jo imate zaradi prihoda Jezusa |
je njega obudil od mrtvih in mu dal | slavo | , tako da sta vaša vera in upanje v |
Tudi vi se vgrajujte v duhovno | stavbo | , tako da boste sveto duhovništvo in |
narod, ljudstvo, določeno za božjo | last | , da bi oznanjali slavna dela« tistega, |
je poklical iz teme v svojo čudovito | svetlobo | . |
tako, da bi vaša sproščenost prikrivala | hudobijo | , ampak kot ljudje, ki so predani Bogu. |
posebnega, če bi potrpežljivo prenašali | kazen | , za kar ste se pregrešili! |
dobro in če potrpežljivo prenašate | bridkost | . |
Saj ste bili vendar na to | pot | poklicani. |
da bi mi grehom odmrli in živeli za | pravičnost | . |
Skušajte | notranjost | srca rajši okrasiti z neuničljivim |
Tako ne bo vaši molitvi nič v | napoto | . |
Čeprav bi trpeli za | pravico | , blagor vam. |
V Nóetovih dneh, ko je gradil | ladjo | , niso hoteli verovati, pa je Bog nadvse |
Jezusa Kristusa prosi Boga za dobro | vest | . |
Gojite med sabo čim močnejšo | ljubezen | , ker ljubezen pokrije veliko grehov. |
Varujte božjo | čredo | |
trpljenja, s katerim bom tudi dosegel | slavo | , ko se bo razodela: pásite božjo čredo, |
slavo, ko se bo razodela: pásite božjo | čredo | , ki vam je zaupana, pazíte nanjo, pa |
prevzetnim upira, ponižnim pa daje | milost | . |
Kristusu Jezusu poklical v svojo večno | slavo | , vas bo po kratkem trpljenju sam spopolnil, |
Njemu | oblast | na veke. |
Kristusa prejeli prav tako dragoceno | vero | kakor mi, obilno milost in mir iz |
tako dragoceno vero kakor mi, obilno | milost | in mir iz spoznanja Boga in Jezusa, |
vse, kar je potrebno za življenje in | pobožnost | . |
zato skušajte vneto razvijati iz vere | krepost | , iz kreposti spoznanje, iz spoznanja |
spoznanja samoobvladanje, iz samoobvladanja | potrpežljivost | , iz potrpežljivosti pobožnost, iz |
potrpežljivost, iz potrpežljivosti | pobožnost | , iz pobožnosti bratoljubje, iz bratoljubja |
pobožnosti bratoljubje, iz bratoljubja | ljubezen | . |
tembolj potrudite, da boste utrdili svojo | poklicanost | in izvoljenost. |
boste utrdili svojo poklicanost in | izvoljenost | . |
opozarjati na te kreposti, čeprav za to | resnico | veste in ste v njej utrjeni. |
Od Boga Očeta je prejel | čast | in slavo, ko mu je iz silnega veličastva |
Od Boga Očeta je prejel čast in | slavo | , ko mu je iz silnega veličastva zadonel |
prav delate, da nanjo pazite kakor na | svetilko | , ki sveti na mračnem kraju, dokler |
prerokba ni bila izrečena na človeško | pobudo | , pač pa so ljudje, navdihovani od Svetega Duha, |
tem si bodo pa tudi nakopavali naglo | pogubo | . |
Mnogi bodo zabredli v njihovo | izprijenost | in po njihovi krivdi se bo sramotila |
peklensko brezno in jih prihranil za | sodbo | . |
njihova lastna izprijenost uničila, za | krivico | pa bodo prejeli primerno plačilo. |
omahljive duše, srce jim je izurjeno za | lakomnost | , prekleti. |
Zapustili so pravo | pot | in zabredli. |
Stopili so na | pot | Beórjevega sina Bileáma, ki ga je zmamil |
krivičen zaslužek, a ga je za njegovo | nepoštenost | posvarila nema vprežna živina, ki je |
človeškim glasom in preprečila prerokovo | nespamet | . |
Svobodo | jim obljubljajo, sami pa so sužnji | |
jih že povedali sveti preroki, pa še | zapoved | Gospoda in Odrešenika, ki so jo oznanjali |
pogubil, temveč da bi vsi stopili na | pot | spreobrnjenja. |
obljubi zanašamo na nova nebesa in novo | zemljo | , kjer biva pravičnost. |
Velikodušnost | našega Gospoda ceníte kot nekaj zveličavnega! | |
knjigami Svetega pisma, in sicer v svojo | pogubo | . |
Besedo | življenja. | |
Bog je | luč | in v njem ni nobene temè. |
Res pa ima popolno | ljubezen | do Boga tisti, ki se drži njegovih |
pišem vam nove zapovedi, temveč staro | zapoved | , tisto, ki jo imate od začetka. |
druge strani pa vam vendar pišem novo | zapoved | , ki se je uresničila v njem in se uresničuje |
pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi v | večnost | . |
Ne pišem vam, ker ne bi vedeli za | resnico | , ampak prav zato, ker jo poznate in |
Poglejte, kakšno | ljubezen | nam je podaril Oče! |
Ljubezen | pa poznamo po tem, da je On dal življenje | |
je vzljubil in poslal svojega Sina v | spravo | za naše grehe. |
Mi smo spoznali | ljubezen | , ki jo ima Bog do nas, in verujemo |
Od njega pa imamo to | zapoved | : |
opazi, da njegov brat greši, a ne za | smrt | , naj zanj prosi in dal mu bo življenje, |
življenje, seveda tistim, ki ne grešijo za | smrt | . |
Obstaja namreč greh, ki je za | smrt | ; a jaz ne pravim, da bi kdo prosil |
krivica je greh, vendar ni vsak greh za | smrt | . |
Vemo, da je Božji Sin prišel in nam dal | razumnost | , da ne moremo spoznati Resničnega. |
pa ne le jaz, temveč vsi, ki poznajo | resnico | , prav zaradi resnice, ki živi v nas |
živijo po resnici, kakor smo dobili | zapoved | od Očeta. |
prosim, vendar ne, kakor bi pisal novo | zapoved | , ampak tisto, ki jo imamo od začetka: |
tega nauka, ga nikar ne sprejemajte v | hišo | in ga ne pozdravljajte. |
cerkvenim občestvom pohvalili tvojo | ljubezen | . |
Dobro jim boš storil, če jih oskrbiš za | pot | , kakor je prav pred Bogom. |
Odšli so namreč na | pot | zaradi Jezusa in niso nič vzeli od |
bomo tudi sami postali sodelavci za | resnico | . |
sama resnica, in tudi mi zastavimo | besedo | zanj. |
opomnim in zapišem tole: bojujte se za | vero | , ki je bila svetim izročena enkrat |
obsodbi, brezbožneži, ki prevračajo v | razuzdanost | milost našega Boga in tajijo našega |
brezbožneži, ki prevračajo v razuzdanost | milost | našega Boga in tajijo našega edinega |
bivališče, hrani večno vklenjene v temi za | sodbo | vélikega dne. |
postavljena za zgled, s tem da trpijo | kazen | večnega ognja. |
Krenili so na Kájnovo | pot | , zaradi zaslužka so jo udrli v Bileámovo |
zaradi zaslužka so jo udrli v Bileámovo | zmoto | in so propadli, ker so se uprli kakor |
Ti delajo | sramoto | vašim bratskim obedom, ko se brez sramu |
morski valovi so, ki naplavljajo lastno | nesnago | , blodeče zvezde, ki jih čaka večna |
svojih svetih, da izvrši vesoljno | sodbo | nad vsem in da vsem dokaže njihova |
usmiljeni, vendar previdni in sovražíte celo | obleko | , ki jo je omadeževala mesenost. |
»Zapiši, kar vidiš, v | knjigo | in pošlji sedmim Cerkvam: v Efez, v |
Oblečen je bil v | haljo | do tal in prevezan čez prsi z zlatim |
On pa je položil name | desnico | in rekel: |
tvoja dela, za tvoj trud in za tvojo | stanovitnost | ; vem tudi, da ne moreš prenašati hudobnih. |
tebe to, da si opustil svojo prvotno | ljubezen | . |
Vem za tvojo | stisko | in za tvoje uboštvo - vendar si bogat |
hudič bo nekatere izmed vas vrgel v | ječo | , da bi vas preskusil: deset dni boste |
Vem za tvoja dela, za tvojo | ljubezen | , za tvojo vero, za tvoje slúženje in |
tvoja dela, za tvojo ljubezen, za tvojo | vero | , za tvoje slúženje in za tvojo stanovitnost. |
vero, za tvoje slúženje in za tvojo | stanovitnost | . |
moram očitati, da trpiš Jezabélo, tisto | ženo | , ki se razglaša za prerokinjo in uči |
Jezabélo, tisto ženo, ki se razglaša za | prerokinjo | in uči ter zavaja moje služabnike, |
Glej, vržem jo na bolniško | posteljo | , tiste, ki so nečistovali z njo, pa |
ki so nečistovali z njo, pa v veliko | stisko | , če se ne bodo odvrnili od njenega |
do konca v mojih delih, temu bom dal | oblast | nad narodi, pasel jih bo z železno |
palico in jih drobil kakor lončeno | posodo | . |
Tako sem tudi jaz prejel | oblast | od svojega Očeta in dal mu bom tudi |
od svojega Očeta in dal mu bom tudi | zvezdo | danico. |
svojega Očeta in dal mu bom tudi zvezdo | danico | . |
kakor tat in nič ne boš vedel, katero | uro | pridem k tebi. |
Čeprav imaš majhno | moč | , si vendar ohranil mojo besedo in nisi |
majhno moč, si vendar ohranil mojo | besedo | in nisi zatajil mojega imena. |
Ker si potrpežljivo ohranil mojo | besedo | , bom tudi jaz obvaroval tebe v uri |
pokriješ in skriješ svojo sramotno | nagoto | , ter mazila, da si natreš oči in spet |
ga bil slišal govoriti z mano kakor | trobento | , je rekel: |
Brez prenehanja so govorila | noč | in dan: |
In kadar so ta živa bitja izrekala | slavo | , čast in zahvalo njemu, ki sedi na |
kadar so ta živa bitja izrekala slavo, | čast | in zahvalo njemu, ki sedi na prestolu |
živa bitja izrekala slavo, čast in | zahvalo | njemu, ki sedi na prestolu in živi |
»Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš | slavo | , čast in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo, |
naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, | čast | in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo, |
Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in | moč | , ker si ustvaril vse stvarstvo, po |
ki je sedel na prestolu, sem videl | knjigo | , popisano znotraj in zunaj in zapečateno |
»Kdo je vreden, da odpre | knjigo | in odtrga njene pečate?« |
nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod | zemljo | ni mogel odpreti knjige ne pogledati |
našel nihče, ki bi bil vreden, da odpre | knjigo | in pogleda vanjo. |
rodu, Davidova korenina: on bo odprl | knjigo | in njenih sedem pečatov.« |
Jagnje je stopilo naprej ter vzelo | knjigo | iz desnice sedečega na prestolu. |
In ko je vzelo | knjigo | , je četvero živih bitij in štiriindvajset |
Vsak je imel | harfo | in zlate čaše, napolnjene z dišavami: |
In peli so novo | pesem | : |
»Vredno si, da vzameš | knjigo | in odtrgaš njene pečate, ker si bilo |
Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme | oblast | in bogastvo, modrost in moč, čast, |
zaklano, da prejme oblast in bogastvo, | modrost | in moč, čast, slavo in hvalo.« |
prejme oblast in bogastvo, modrost in | moč | , čast, slavo in hvalo.« |
oblast in bogastvo, modrost in moč, | čast | , slavo in hvalo.« |
in bogastvo, modrost in moč, čast, | slavo | in hvalo.« |
bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in | hvalo | .« |
tisti, ki ga je jezdil, je držal v roki | tehtnico | . |
kri in zvezde na nebu so popadale na | zemljo | , kakor smokva otrese nezrele sadeže, |
vetrove zemlje, da ne bi pihali ne na | zemljo | ne na morje ne v katerokoli drevo. |
katerim je bila dana oblast, da pustošijo | zemljo | in morje: |
Zato stojijo pred božjim prestolom in | noč | in dan služijo Bogu v njegovem svetišču; |
in obstal pri oltarju, držeč zlato | kadilnico | . |
z ognjem z oltarja ter jo vrgel na | zemljo | . |
ogenj, pomešana s krvjo, ter se usula na | zemljo | . |
Tretjina morja se je spremenila v | kri | , tretjina živih bitij, ki žive v morju, |
plameneča kakor bakla, ter strmoglavila v | tretjino | rek in v izvirke vodá. |
lune in tretjina zvezd, tako da so za | tretjino | potemnele. |
Dan je bil ob | tretjino | svoje svetlobe in prav tako noč. |
Zatrobil je peti angel: in videl sem | zvezdo | , ki je padla z neba na zemljo. |
videl sem zvezdo, ki je padla z neba na | zemljo | . |
Iz dima so se usule na | zemljo | kobilice in dana jim je bila oblast, |
V tistih dneh bodo ljudje iskali | smrt | , a jè ne bodo našli; želeli bodo umreti, |
V repih so imele | moč | , da pet mesecev trpinčijo ljudi. |
Rekel je šestemu angelu, ki je imel | trobento | : |
angele, ki so pripravljeni čakali na | uro | , dan, mesec in leto, da pomoré tretjino |
uro, dan, mesec in leto, da pomoré | tretjino | ljudi. |
V roki je držal odprto | knjižico | . |
nogo je stopil na morje, z levo pa na | zemljo | . |
stati na morju in zemlji, je vzdignil | desnico | proti nebu in prisegel pri njem, ki |
je ustvaril nebo in kar je na njem, | zemljo | in kar je na njej, in morje in kar |
»Stopi in vzemi odprto | knjižico | ; ta je v roki angela, ki stoji na morju |
sem k angelu in mu rekel, naj mi dá | knjižico | . |
Tedaj sem vzel iz angelove roke | knjižico | ter jo pojedel in v mojih ustih je |
tisoč dvesto šestdeset dni, oblečeni v | raševino | .« |
Ta dva imata | oblast | , da zapreta nebo, da v dneh njunega |
Prav tako imata | oblast | nad vodami, da jih spremenita v kri, |
oblast nad vodami, da jih spremenita v | kri | , in nad zemljo, da jo udarita z vsakršno |
vodami, da jih spremenita v kri, in nad | zemljo | , da jo udarita z vsakršno šibo, kolikorkrat |
zver, ki se vzdiguje iz brezna, začela | vojno | proti njima, ju premagala in ubila. |
pa je prevzela groza in so izkazali | čast | Bogu nebes. |
da se pokončajo tisti, ki uničujejo | zemljo | .« |
Njegov rep je pometel z neba | tretjino | zvezd ter jih vrgel na zemljo. |
neba tretjino zvezd ter jih vrgel na | zemljo | . |
Žena pa je pobegnila v | puščavo | , kjer ji je Bog pripravil zavetje, |
zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na | zemljo | , z njim vred pa so bili vrženi tudi |
obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in | noč | obtoževal pred našim Bogom. |
pa je zmaj videl, da je bil vržen na | zemljo | , je začel preganjati ženo, ki je bila |
vržen na zemljo, je začel preganjati | ženo | , ki je bila rodila dečka. |
Tedaj pa je kača bruhnila iz žrela za | ženo | kakor reko vode, da bi jo odnesla. |
kača bruhnila iz žrela za ženo kakor | reko | vode, da bi jo odnesla. |
A ženi je priskočila na | pomoč | zemlja: zemlja se je odprla v požiralnik |
se je odprla v požiralnik ter popila | reko | , ki jo je bil zmaj bruhnil iz žrela. |
Nato sem videl | zver | , ki je vstajala iz morja. |
Zmaj ji je dal svojo | moč | , svoj prestol in veliko oblast. |
dal svojo moč, svoj prestol in veliko | oblast | . |
njenih glav je bila videti ranjena na | smrt | , a njena smrtna rana se je bila pozdravila. |
Ljudje so molili zmaja, ker je bil dal | oblast | zvéri, molili so tudi zver ter govorili: |
bil dal oblast zvéri, molili so tudi | zver | ter govorili: |
Dopuščeno ji je bilo, da je začela | vojno | s svetimi in jih premagala. |
Zver | bodo molili vsi prebivalci zemlje, | |
že od začetka sveta niso vpisana v | knjigo | življenja Jagnjeta, ki je bilo zaklano. |
Nato sem videl drugo | zver | , ki se je vzdigovala iz zemlje: imela |
Ta je izvajala vso | oblast | prve zveri v njeni navzočnosti in priganjala |
zveri v njeni navzočnosti in priganjala | zemljo | in njene prebivalce, naj molijo prvo |
in njene prebivalce, naj molijo prvo | zver | , ki se ji je bila smrtna rana pozdravila. |
svobodni in sužnji morali dati vtisniti na | desnico | ali na čelo žig. |
bitji in pred starešinami so peli novo | pesem | . |
»Bojte se Boga in izkažite mu | čast | , zakaj prišla je ura njegove sodbe. |
Molíte njega, ki je naredil nebo in | zemljo | , morje in izvirke vodá!« |
»Če kdo moli | zver | in njen kip in sprejme na čelo ali |
njen kip in sprejme na čelo ali na | roko | njen žig, bo tudi sam pil od vina |
ponoči ne bo oddiha za tiste, ki molijo | zver | in njen kip ter sprejemajo žig z njenim |
Na glavi je nosil zlato | krono | , v roki pa oster srp. |
je stopil še drug angel, ki je imel | oblast | nad ognjem. |
srpom po zemlji ter obral zemeljsko | trto | , grozdje pa je vrgel v veliko kad božjega |
trto, grozdje pa je vrgel v veliko | kad | božjega srda. |
Kad | so tlačili zunaj mesta in iz kadi se | |
In tisti, ki so bili premagali | zver | in njen kip ter število njenega imena, |
Peli so | pesem | božjega služabnika Mojzesa in pesem |
pesem božjega služabnika Mojzesa in | pesem | Jagnjeta: |
»Pojdite in izlijte na | zemljo | sedem čaš božjega srda!« |
Odšel je prvi in izlil svojo | čašo | na zemljo. |
Odšel je prvi in izlil svojo čašo na | zemljo | . |
Drugi je izlil svojo | čašo | v morje. |
In morje se je spremenilo v | kri | , kakor je kri mrliča, in poginilo je |
Tretji je izlil svojo | čašo | v reke in v izvirke vodá. |
Spremenili so se v | kri | . |
Ker so prelili | kri | svetih in prerokov, si dal piti kri |
kri svetih in prerokov, si dal piti | kri | tudi njim: zaslužili so to.« |
Četrti je izlil svojo | čašo | na sonce. |
in preklinjali so ime Boga, ki ima | oblast | nad temi šibami. |
Niso se spreobrnili, da bi mu izkazali | čast | . |
Peti je izlil svojo | čašo | na prestol zveri in njeno kraljestvo |
Šesti je izlil svojo | čašo | v veliko reko Evfrat in njeno vodovje |
Šesti je izlil svojo čašo v veliko | reko | Evfrat in njeno vodovje se je posušilo, |
hodijo zbirat kralje vesoljne zemlje na | vojsko | , za véliki dan vsemogočnega Boga. |
hoditi okrog nagemu in razkazovati svojo | sramoto | . |
Sedmi je izlil svojo | čašo | po ozračju in od prestola v svetišču |
spomnil vélikega Babilona in mu dal | čašo | z vinom svoje strašne jeze. |
je padala na ljudi debela toča, za | tretjino | stota težka. |
»Pridi, da ti pokažem | sodbo | nad véliko vlačugo, ki sedi nad mnogimi |
Angel me je odnesel v duhu v | puščavo | . |
Tam sem videl | žensko | , kako je sedela na škrlatni zvéri, |
z biseri, v roki pa je držala zlato | čašo | , polno gnusobe in nesramnosti svojega |
Razložil ti bom | skrivnost | ženske in zveri, ki jo nosi in ima |
vzdignila se bo iz brezna, a pojde v | pogubo | . |
osmi in eden izmed sedmih, a pojde v | pogubo | . |
kraljestva, pač pa bodo dobili kraljevsko | oblast | za eno uro skupaj z zverjo. |
bodo dobili kraljevsko oblast za eno | uro | skupaj z zverjo. |
so enodušno za to, da izročijo svojo | moč | in svojo oblast zvéri. |
to, da izročijo svojo moč in svojo | oblast | zvéri. |
ki si jih videl, ter zver, ti bodo | vlačugo | sovražili: oplenili jo bodo in slekli, |
Zakaj Bog jim je vsadil v srce | misel | , da uresničijo njegov načrt, se sporazumejo |
sporazumejo in izročijo svojo kraljevsko | oblast | zvéri, dokler se ne uresničijo božje |
Dvojno mu nalijte v | čašo | , v katero je sam nalival. |
véliko mesto, ki si bilo oblečeno v | tančico | , v bager in škrlat, bleščeče okrašeno |
Glavo | so si potresli s prahom ter vpili, | |
zakaj v eni uri je bilo spremenjeno v | puščavo | ! |
ker je Bog uresničil nad njim vašo | sodbo | !« |
Uresničil je | sodbo | nad véliko vlačugo, ki je razkrajala |
nad véliko vlačugo, ki je razkrajala | zemljo | s svojim nečistovanjem, in je maščeval |
nečistovanjem, in je maščeval nad njo | kri | svojih služabnikov.« |
Veselimo se in radujmo ter mu izkažimo | čast | , zakaj prišla je Jagnjetova svatba |
so povabljeni na Jagnjetovo poročno | gostijo | !« |
ognjen plamen in na glavi nosi veliko | krono | ; napisano pa ima ime, ki ga ne pozna |
nebeške vojske, oblečene v belo in čisto | tančico | . |
Pasel jih bo z železno palico in tlačil | kad | z vinom strahotne jeze Boga, vladarja |
»Zgrnite se semle na veliko božjo | pojedino | ! |
Tedaj sem videl | zver | in kralje zemlje ter njihove vojske, |
roki je držal ključ k breznu in težko | verigo | . |
Ugnal je zmaja, staro | kačo | , to je hudiča in satana, in ga zvezal |
ker so pričali za Jezusa in za božjo | besedo | . |
si niso bili vtisnili na čelo in na | roko | njenega žiga. |
Stopil bo na | plan | , da bi zapeljal narode, ki so na štirih |
zemlje, Goga in Magóga, ter jih zbral na | vojsko | . |
Nato sem videl novo nebo in novo | zemljo | . |
»Pridi, da ti pokažem | zaročenko | , Jagnjetovo nevesto!« |
da ti pokažem zaročenko, Jagnjetovo | nevesto | !« |
odnesel v duhu na veliko in visoko | goro | ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, |
govoril z mano, je imel merilo, zlato | trstiko | , da bi izmeril mesto, njegova vrata |
Vanj bodo prinašali | slavo | in zaklade narodov. |
nič nečistega, tudi ne, kdor počenja | gnusobo | in laž, ampak bodo vstopili samo tisti, |
nečistega, tudi ne, kdor počenja gnusobo in | laž | , ampak bodo vstopili samo tisti, ki |
tisti, ki jih ima Jagnje vpisane v | knjigo | življenja. |
Nato mi je pokazal | reko | žive vode, bleščečo kakor kristal, |
Kdor dela | krivico | , naj jo dela naprej, kdor je umazan, |
naprej, kdor je pravičen, naj vrši | pravico | naprej, in kdor je svet, naj se posvečuje |
perejo svoja oblačila, da bi imeli | pravico | do drevesa življenja in da bi smeli |
ubijalci, malikovalci in vsi, ki ljubijo | laž | in živijo iz nje! |
Kdor hoče, naj zastonj zajame | vodo | življenja. |
prstan, pred dvema letoma pa Župančičevo | nagrado | za življenjsko delo. |
kot je sporočilo vodstvo, izhodiščno | plačo | v višini 39.269 tolarjev bruto in regres |
napovedujejo naslednjo, prav tako štiriurno, | stavko | še za prihodnji torek, seveda, če do |
približno pet milijonov tolarjev na | uro | . |
Na vprašanje, ali bodo zagotovili | vožnjo | vlakov na kakšen drug način, vodstvo |
železniške infrastrukture, SŽ pa imajo | koncesijo | za opravljanje prometa na njej . |
možnost, da nek drug operater zaprosi za | koncesijo | , država pa mu jo odobri oziroma izda |
Petrolova delnica vnesla na borzi pravo | poživitev | - sklenjenih je bilo za 34,1 milijona |
Petrola je za 15 odstotkov povečala tržno | kapitalizacijo | ljubljanskega borznega trga. |
je zaznamovala še Kolinska, katere | kotacijo | so razširili z delnicami iz notranje |
obvestilo, da so jim na žiro račun nakazali | dividendo | v znesku 0,00 tolarjev. |
dividend 28. aprila izvedli testno | obdelavo | nakazil na račune 3.259 delničarjev, |
tiskarna Cetis Celje prek pošte Celje v | soboto | poslala 71.401 nalogov, s katerimi |
Večino | pisemskih pošiljk z nalogi naj bi naslovniki | |
Petrola, ki nimajo žiro računa, je NLB | dividendo | v skupnem znesku 174,656 milijona tolarjev |
174,656 milijona tolarjev nakazala v | soboto | , 3. maja 1997. |
o predlogu zakona o davku na dodano | vrednost | |
maja - Državni zbor je nadaljeval 4. | sejo | in med drugim začel prvo obravnavo |
nadaljeval 4. sejo in med drugim začel prvo | obravnavo | predloga zakona o davku na dodano vrednost |
obravnavo predloga zakona o davku na dodano | vrednost | in prvo obravnavo predloga zakona o |
o davku na dodano vrednost in prvo | obravnavo | predloga zakona o trošarinah. |
tudi predlog zakona o davku na dodano | vrednost | , ki naj bi skupaj z zakonom o trošarinah |
za poslovnik odločila, da vanj doda | določbo | o dopustnosti umika podpore poslanca |
razpis referenduma in do kdaj ima to | pravico | . |
Državni zbor je danes opravil tudi tretjo | obravnavo | zakona o javnih cestah, ki med drugim |
cestah, ki med drugim določa njihovo | delitev | na državne in občinske ter obvezno |
in občinske ter obvezno gospodarsko | službo | za zagotavljanje njihove usposobljenosti |
zakon določa tudi enotna pravila za | graditev | in vzdrževanje vseh javnih cest. |
Ob 8. uri bodo Sobočani zaprli | magistralko | |
uri uresničili že večkrat napovedano | grožnjo | o protestni zapori Cankarjeve ulice |
obeh mestnih ulic so se za štiriurno | zaporo | ceste odločili zato, ker država doslej |
strinjajo, da izpolnjuje vsa merila za | vključitev | v Nato. |
Jugoslavije, je po mojem mnenju zanjo prej | prednost | kot slabost,« je rekel Drnovšek in |
Zoran Thaler: Francija podpira | vključitev | Slovenije v Nato |