O'beseda, označena besedila z lemami
To je sodilo k ekonomski | kampanji | v pripravah za Teden sovraštva. |
Stvar je bila podobna solitrni | kislini | , še več, ko si jo pogoltnil, si imel |
Prihodnost bo ali podobna | sedanjosti | , in v tem primeru ga ne bo poslušala, |
Kljub grozljivi | zunanjosti | pa je bil v njegovem vedenju nekakšen |
še ni trajalo trideset sekund, ko so | polovici | ljudi v sobi začeli uhajati nekontrolirani |
usta so se ji zapirala in odpirala kot | ribi | na suhem. |
spreminja vsakogar, tudi proti njegovi | volji | , v spačenega, vreščečega blazneža. |
hordami; Goldstein pa se mu je kljub svoji | osamljenosti | , nemoči in dvomu, ki je ležal nad njegovo |
se mu je kljub svoji osamljenosti, | nemoči | in dvomu, ki je ležal nad njegovo eksistenco, |
Deloma je bil nekakšna himna | modrosti | in veličini Velikega brata, toda še |
Deloma je bil nekakšna himna modrosti in | veličini | Velikega brata, toda še bolj je bilo |
Kljub neskončni | vrsti | aretacij, zasliševanj in usmrtitev |
petintridesetih letih je bil ravnokar proti svoji | volji | črtan iz Zveze mladine in preden je |
nikakršne težnje, da bi se uprli partijski | disciplini | . |
kot naklonjenost ali pripadnost isti | stvari | . |
Oceanija, slavimo te , se je umaknila lažji | glasbi | . |
Odšel je nazaj k | mizi | , pomočil pero in napisal: |
Prihodnosti | ali preteklosti, času, ko bo misel | |
Prihodnosti ali | preteklosti | , času, ko bo misel svobodna, ko se |
medtem ko je njiju sesalo navzdol k | smrti | in bili sta spodaj zato, ker je bil |
verjeti v obe, rabiti logiko proti | logiki | , zavračati moralo, pa se hkrati sklicevati |
citate, ki jih je bilo treba popraviti | točnosti | na ljubo. |
dvainšestdeset milijonov ni bilo nič bliže | resnici | kot sedeminšestdeset ali stopetinštirideset milijonov |
napiši znova in osnutek predloži višji | avtoriteti | , preden ga vložiš. |
posvetil svojo Dnevno zapoved spominski | svečanosti | za kakšnim skromnim članom Partije |
družino ni mogoče uskladiti s predanostjo | dolžnosti | , štiriindvajset ur na dan. |
prišli v Amersham, so ga izročile | patroli | .« |
klicem trobente in nato prepustilo mesto | godbi | na pihala. |
sta moja mulca zažgala krilo stari | branjevki | , ker sta jo videla, da zavija klobase |
skočili na noge, da bi se pridružili | bitki | okoli dvigal, in preostali tobak je |
tihem je Partija celo spodbujala k | prostituciji | , ker jo je imela kot ventil za nagone, |
Partije, kovali zarote proti vodilni | vlogi | Velikega brata, ki se je začela že |
blaznost kratko malo to, da pripadaš | manjšini | , ki šteje enega samega človeka. |
jo je v jarek in, da bi se izognil | množici | , zavil na desno v stransko ulico. |
»Februarja; govori ti to svoji stari | mami | .« |
je pripadala neki popolnoma drugačni | dobi | , kot je sedanja. |
Nežno, dežni | kaplji | podobno steklo ni bilo enako nobenemu |
Potem je odšel k | mizi | v niši, sedel in vzel iz predala dnevnik. |
življenje od minute do minute le boj proti | lakoti | , mraza ali nespečnosti, proti pokvarjenemu |
izrazom, da je bil bolj podoben strahu kot | bolečini | . |
preveč zanimanja, se ni mogel upreti | želji | , da bi se prepričal, ali so tam res |
priskrbel pladenj in se napotil proti njeni | mizi | . |
ga prepoznali, se ni mogel usesti k | mizi | z dekletom brez spremstva. |
mali mož naravnost proti dekletovi | mizi | . |
Winstonu in gotovo bi prisedel k njegovi | mizi | , ko bi ga zagledal. |
zagledal Winstona in je prisedel k drugi | mizi | . |
kakor nebo, ter se niso upirali njeni | oblasti | , pač pa se je preprosto ogibali, tako |
kot zmeraj očaran nad nežnim, dežni | kaplji | podobnim videzom stekla. |
»Pa slika tamle čez -« je pokimala k | litografiji | na nasprotni steni, »je ta stara sto |
Obrnil se je proti | svetlobi | in leže strmel v stekleno kroglo. |
zatekel h kratkim hlačam in odpeti | srajci | . |
Kljub svoji | mladosti | in sebičnosti se je zavedal, da je |
Kljub svoji mladosti in | sebičnosti | se je zavedal, da je to nekako povezano |
Winstonu, ostalo četrtino pa njegovi | sestrici | . |
»Vrni | sestri | njeno čokolado!« |
Niso bili vdani ne Partiji ne | domovini | ne ideji, bili so vdani drug drugemu. |
bili vdani ne Partiji ne domovini ne | ideji | , bili so vdani drug drugemu. |
izdati drug drugega, čeprav bi tudi to | stvari | niti najmanj ne spremenilo.« |
Kljub vsej svoji | veleumnosti | niso nikdar obvladali skrivnosti o |
Kljub vsej | paniki | je Winstona tako vrglo nazaj, da ni |
zato, ker se hočeva prepustiti vaši | milosti | .« |
vino pripadalo izginuli, romantični | preteklosti | , starim časom, kot jih je rad imenoval |
»Bolje bo, če se vrneš k svoji | shrambi | , Martin,« je rekel. |
Kljub | zajetnosti | njegovega telesa je bila v njegovih |
ulici v smeri proti Charringtonovi | trgovini | , držeč eno oko odprto za patrole, vendar |
bojevanju z neko uničujočo fizično nalogo, | stvari | , ki jo ima človek pravico zavrniti, |
Tisti | superdržavi | , ki nadzira ekvatorialno Afriko, dežele |
Prvi je, kako proti | volji | človeka odkriti, kaj misli, in drugi, |
mesto skoraj nepotopljivi plavajoči | trdnjavi | . |
bi podžigali iluzijo, ki bi težila k | oslabitvi | vojaške učinkovitosti. |
nikdar niti za milimeter približalo | enakosti | . |
država prisili ljudi ne le k popolni | poslušnosti | , ampak tudi k popolni enotnosti mnenja |
popolni poslušnosti, ampak tudi k popolni | enotnosti | mnenja o vseh zadevah. |
V letih, ki so sledila | Revoluciji | , je bilo mogoče stopiti na komandni |
Raji | praktično ni dovoljeno povzpeti se | |
dvomišljenju se tudi pomirja, da se | resničnosti | ni zgodila sila. |
trdnost namena, ki pritiče popolni | poštenosti | . |
Tisti, katerih odpor proti | vojni | je najbliže razumnemu, so podjarmljeni |
drži, z debelimi rokami, ki segajo k | vrvi | , s štrlečo mogočno zadnjico kobile, |
Prihodnost pripada | raji | . |
resnih potez je bil podoben voščeni | maski | , je strumno stopil čez prag. |
angleške poezije opredeljuje dejstvo, da | angleščini | primanjkuje rim?« |
Winston ga ni znova pogledal, a izmučeni, | lobanji | podobni obraz je bil tako živ v njegovem |
gledal, a zdaj se je lakota umaknila | žeji | . |
leta, čeprav si se boril proti tej | vednosti | .« |
Njegove oči so poletele k | številčnici | . |
»Niti tedaj ne, kadar koga izročimo | smrti | , ne moremo dovoliti odklona.« |
lahko prepričan, da se podreja tvoji | volji | in ne svoji?« |
»Napredek v našem svetu bo napredek k hujši | bolečini | .« |
»Nihče si ne upa več zaupati | ženi | , otroku ali prijatelju.« |
je spet poskušal še bolj prilepiti k | postelji | . |
pa si se morda vrnil k svoji stari | misli | , da bodo raja in sužnji vstali in nas |
Segel je k Winstonovi | glavi | in mu izpulil šop las. |
Sedel je na pograd, s hrbtom proti | steni | in tablico na kolenih, ter začel premišljeno |
pega, kadarkoli se približaš nevarni | misli | . |
Ta hip pa je nenadoma doumel pomen | maski | podobne priprave na njeni prednji strani. |
»So priložnosti, ko se človek postavi | bolečini | po robu, celo do meje smrti.« |
»Maska se bo prilegla tvoji | glavi | , ne da bi pustila kjerkoli režo za |
Toda besno se je bojeval proti | paniki | . |
Obrnil se je nazaj k | šahovnici | in spet dvignil belega tekača. |
člani Partije so težili k vse večji | rabi | besed in slovničnih konstrukcij iz |
je bila sama sebi namen, in nobeni | besedi | , ki jo je bilo mogoče pogrešiti, ni |
Zakaj je bil | lahkoti | izgovorjave pripisan tako velik pomen, |
redkokdaj mogoče slediti krivoverski | misli | kaj dlje kot do ugotovitve, da je krivoverska. |
jezika; in zapaženo je bilo, da so k | rabi | okrajšav te vrste najbolj težili v |
Besedi | Komunistična internacionala, na primer, | |
Glavkonom v Pirej, da bi pomolil k | boginji | , in si hotel hkrati ogledati slavnostni |
bo zvečer baklada na konjih v čast | boginji | ?« |
slaven iz lastnih moči, temveč mu je k | slavi | pripomoglo njegovo mesto. |
poznal, kakor hitro začuti, da se bliža | smrti | . |
se odvrnil in hkrati odšel k svoji | daritvi | . |
»Potem morava dodati svoji prvi | ugotovitvi | - pravično je prijateljem izkazovati |
da si ohrani svojo korist nasproti | nepopolnosti | ? |
podložnikom, kakor pastir nasproti | čredi | , in da je njihov cilj podnevi in ponoči |
nam, predragi, da se motimo, če dajemo | pravičnosti | prednost pred nepravičnostjo!« |
kakor sem to že prej - da točno slediva | razpravi | -, v kakšnem razmerju je pravičnost |
»H kateri | vrsti | prištevaš pravičnost?« |
tega mnenja; zanje sodi k utrudljivi | vrsti | ; gojijo pa jo ljudje zaradi denarne |
morejo delati krivic, torej proti svoji | volji | , to je moč najlaže spoznati ob tejle |
Snel mu ga je s prsta in se vrnil k | čredi | . |
po naključju zaobrnil prstan proti | dlani | ; s tem je postal za sosede neviden, |
tako jekleno trden, da bi ostal zvest | pravičnosti | ter se zmogel odreči in se ne dotakniti |
Kajti če kdo kljub ugodni | priložnosti | ne zapade v krivičnost in se ne pregreši |
veljavo; s tem pa pozivaš k skrivni | nepravičnosti | in soglašaš tudi s Trazimahom v tem, |
Ne vem, kako naj priskočim na pomoč | pravičnosti | ; bojim se, da tega ne zmorem; dokaz |
Prav tako je nemogoče | pravičnosti | ne pomagati; bojim se, da je kršitev |
naj vsekakor pomagam in se ne odpovem | razpravi | , temveč dalje raziskujem, kakšno je |
»Tako je potrebno naši | državi | še več kmetov in drugih rokodelcev?« |
sem na prikuhe in druge dodatke; h | gostiji | seveda sodijo še: sol, olive, sir, |
posvečati večjo pozornost kakor vojaški | obrti | ?« |
»K muzični | vzgoji | prištevaš vsekakor tudi pripovedi?« |
morje, ko je sin hotel pomagati tepeni | materi | , o bojih bogov, kakor jih opeva Homer, |
izmišljene opise čimbolj približati | resnici | , potem iz nje (laži) vsekakor črpamo |
pozna preteklosti in se zato lahko | resnici | samo približa?« |
bogovi (je dejal) so naklonjeni moji | usodi | , glasno je slavil mojo srečo in |
veruje v strahote podzemlja, gledal | smrti | pogumno v oči in si v boju izbral smrt |
svoje lase, ki so bili posvečeni drugi | reki | , Sperheju: Patroklu dam lase, heroju, |
Nikakor ne smemo mladih ljudi prepustiti | veri | , da je bil Ahil, sin boginje in Peleja, |
takimi pripovedmi, ki olajšujejo naši | mladini | pot k slabemu.« |
vrnili domov, njemu pa dali hčerko proti | odkupnini | in iz spoštovanja pred bogom. |
»da bi ti, ki so zaupni naši | skrbi | in bi jih radi vzgojili v vrle ljudi, |
manj ga bo posnemal, če je bolan, vdan | ljubezni | ali pijanosti ali če ga tare kakšna |
posnemal, če je bolan, vdan ljubezni ali | pijanosti | ali če ga tare kakšna druga nadloga; |
»Harmonija in ritem pa morata ustrezati | besedi | ?« |
stopice ustrezajo hlapčevskemu duhu in | ošabnosti | , blaznosti in drugim zlom in katere |
ustrezajo hlapčevskemu duhu in ošabnosti, | blaznosti | in drugim zlom in katere je treba pustiti |
To sodi seveda k isti | umetnosti | in izšolanosti?« |
To sodi seveda k isti umetnosti in | izšolanosti | ?« |
se zavedamo, da vse to sodi k isti | umetnosti | in izšolanosti. |
da vse to sodi k isti umetnosti in | izšolanosti | . |
skoz vsako luknjo, samo da se izogne | kazni | ; in vse to zaradi nepomembnih in ničevih |
skrbi za življenje, naj se posveča | kreposti | !« |
jasno, ali se mora bogatin posvečati | kreposti | , če mu naj bo življenje življenja vredno, |
območju, ker ne bi bil v korist ne sebi ne | državi | .« |
dragi prijatelj, z dušo zapoveduje | duši | ; zato njegova duša ne sme od mladih |
po mojem mnenju namenjeno predvsem | duši | .« |
tudi jaz opažam: kdor se zapiše samo | gimnastiki | , postane čezmerno divji, kdor se samo |
muziko in jo v zmerni obliki približa | duši | , tega lahko z vso pravico imenujemo |
kakor hitro spoznamo zmoto, proti naši | volji | pa pravilna, resnična misel.« |
ljudje ločijo od dobrega proti svoji | volji | , od slabega pa po svoji volji? |
resnice se ločimo samo proti svoji | volji | .« |
po katerem morajo služiti največji | blaginji | države. |
in harmoničen, skratka, mož sebi in | državi | v največjo korist. |
dodeliti mesto, ki pripada njegovi | naravi | , se pravi, pahniti ga morajo med obrtnike |
skratka vse to, kar sodi k domnevni | sreči | ; tvoji čuvarji živijo v državi, lahko |
njih može, ki bodo čim manj nevarni | državi | . |
njim nastopiš kakor proti eni sami | državi | , si zgubljen; če pa imetje, moč in |
bolniki), če kljub svoji slabi notranji | ureditvi | pod smrtno kaznijo prepovedujejo državljanom |
in največje časti uživa tisti, ki se | državi | s tako slabo ustavo prilizuje in se |
predpisi niti v slabo niti v dobro vladani | državi | ; v prvi zato ne, ker so v njej določbe |
rabi posamičnim delom države, temveč | državi | kot celoti? |
posamičnim delom države, temveč državi kot | celoti | ? |
bolj kakor druge lastnosti - podobna | skladnosti | in harmoniji.« |
druge lastnosti - podobna skladnosti in | harmoniji | .« |
svoje poklicno delo - kaj misliš: bi to | državi | zelo škodovalo?« |
»Največji zločin nasproti | državi | pa je nepravičnost?« |
drugega, potem se bomo znova vrnili k | državi | in jo še enkrat raziskali. |
določena stvar na njem pa k določeni | stvari | na drugem. |
vsakemu delu posebej in kaj vsem trem kot | celoti | .« |
En del se upira celotni | duši | , da bi ji zavladal, vtem ko mu po njegovem |
»In plemenita prizadevanja peljejo h | kreposti | , nizkotna pa h grehoti.« |
prizadevanja peljejo h kreposti, nizkotna pa h | grehoti | .« |
namreč, da je manjši zločin nekoga proti | volji | ubiti kakor se mu lagati o lepem, dobrem |
In boljše je, da se tej | nevarnosti | človek izpostavi pred sovražniki kakor |
»Ker ji mnogi, tudi proti | volji | , zapadejo in so prepričani, da se ne |
nobenega javnega poklica, ki bi pripadal | ženski | zato, ker je ženska, in moškemu zato, |
razdeljene med oba spola, tako da so | ženski | po njeni naravi dostopni vsi poklici, |
se v krogu vračamo k naši prejšnji | trditvi | in smo si edini v tem, da ni protinaravno, |
»Žena naj rodi | državi | otroke od dvajsetega do štiridesetega |
Državi | namreč s tem ustvari otroka, ki (če | |
Otrok, ki se rodi | državi | iz te zveze, velja za pankrta, za nezakonskega, |
»da se vrnemo k svoji | državi | in pogledamo, ali morebiti ona najbolj |
ki jo dosežejo čuvarji, je namenjena | ohranitvi | celotne države, zato nimajo samo proste |
v vojni lahko pride, niso zapisani | smrti | samo bojevniki, temveč tudi njihovi |
bojevniki, temveč tudi njihovi otroci, kar | državi | onemogoča, da bi si kmalu spet opomogla.« |
K tej zakonski | določbi | bi še dodal: dokler so na bojišču, |
posegle v boj, bi prispevalo k njeni | nepremagljivosti | . |
namreč uvideti, da ni druge poti k | sreči | , ne k sreči za posameznika in ne k |
uvideti, da ni druge poti k sreči, ne k | sreči | za posameznika in ne k sreči za skupnost.« |
sreči, ne k sreči za posameznika in ne k | sreči | za skupnost.« |
da njegovo poželenje velja celotni | stvari | in ne samo njenemu delu. |
»Tisti pa, ki se lahko približajo | lepoti | in jo lahko zase čisto gledajo, so |
spoznanja, razjezil in oporekal naši | trditvi | ? |
»in tisti otroški | uganki | , ki med drugim vprašuje, kaj je vrgel |
zdaj, ali ne sodi tudi tale lastnost k | naravi | teh ljudi, če naj ustrezajo naši podobi |
naravi teh ljudi, če naj ustrezajo naši | podobi | o filozofih!« |
»Ali veš za kaj, kar je bolj sorodno | modrosti | kakor resnica?« |
Podobna so | reki | , ki jo speljejo v drugo strugo.« |
»Ali je resnica sorodna | zmernosti | ali umerjenosti?« |
»Ali je resnica sorodna zmernosti ali | umerjenosti | ?« |
k temu, kar je, in k njegovi pravi | podobi | .« |
iz njih kot rezultat zmotna, začetni | trditvi | nasprotna ugotovitev. |
pravi, da večina tistih, ki se posvečajo | filozofiji | , ni nič prida, tisti, ki so sposobni, |
kvarijo njihovo dušo in jo odtegujejo | filozofiji | . |
usmeriti narave nobenega človeka h | kreposti | , dokler to preprečujejo vzgojna načela |
lahko upravičeno rečemo - zahvaliti | pomoči | božje usode.« |
neogibnost, da se v vsem prilagodi | volji | množice. |
in se prilizujejo njegovi poznejši | oblasti | .« |
dal pregovoriti in se začel posvečati | filozofiji | , kaj bi potem storili tisti ljudje, |
nezvesti svoji pravi, njim pripadajoči | nalogi | in pustijo filozofijo kot izdano nevesto |
Zapuščeni in osiroteli | filozofiji | pa se začnejo približevati drugi ljudje, |
izobrazbe, pa se vendar približajo | filozofiji | in z njo povežejo? |
ima namreč vse pogoje, da se odtuji | filozofiji | , toda bolehnost, ki mu onemogoča politično |
zaveznika, če hoče pripomoči pravični | stvari | do zmage in pri tem noče sam propasti; |
raztrgajo, preden lahko kaj koristi | državi | ali prijateljem; potemtakem ničesar |
svojo naravo in se neogibno prilagodi | naravi | tal, tako tudi filozofova narava ne |
lotevajo najtežjih poglavij, da pozneje | filozofiji | prej ali slej obrnejo hrbet. |
katerih začne duša dozorevati, je treba | filozofiji | posvečati večjo skrb. |
živeti samo zase in se posvečati samo | filozofiji | . |
mogoče v besedi in dejanju približal | popolnosti | in bi vladal v prav tako popolni državi, |
prepričan, da so odpora široke množice proti | filozofiji | krivi tisti ljudje, ki so se vanjo |
To je seveda vse prej kakor v čast | filozofiji | .« |
zavili v stran in se izognili globji | obravnavi | v strahu pred vprašanjem, ki je zdaj |
temveč se rad prepušča svoji živahni | naravi | , ki ga žene zdaj sem, zdaj tja; stanovitnost |
Vendar pazite, da vas proti svoji | volji | ne prevarim in vam napačno ne obračunam |
naših čutov dal veliko prednost vidu in | možnosti | biti viden?« |
predmetom, ki jih je moč spoznati, resnico, | duši | , ki spoznava, pa sposobnost spoznanja. |
vzdolž nje si zamisli nizek zid, podoben | pregraji | , ki si jo navadno postavijo glumači |
zapusti svoj prostor in pogleda proti | svetlobi | , ko bi pri tem občutil bolečino in |
prazne ničevosti, zdaj pa da je bliže | resničnosti | in bolje vidi, ker je njegov pogled |
tudi naravno, če naj ustreza prejšnji | primeri | .« |
Ti namreč trdijo, da lahko vcepijo | duši | znanje, če ga nima; to je tako, kakor |
oči same ne morejo obrniti iz teme k | svetlobi | , temveč se mora hkrati obrniti vse |
najlažjo in najuspešnejšo pot k tej | obrnitvi | in odvrnitvi. |
najuspešnejšo pot k tej obrnitvi in | odvrnitvi | . |
»Druge sposobnosti, ki jih pripisujemo | duši | , so si v ozkem sorodu s telesnimi sposobnostmi. |
vid ni slab, vendar morajo služiti | grehoti | . |
tlom, če se torej tega reši in obrne k | resnici | , potem njena spoznavna moč to prav |
po naravi najboljše, da se posvetijo | znanosti | , ki smo jo malo prej imenovali najvišjo, |
gledati dobro in krenejo po oni poti k | svetlobi | . |
kar hoče, temveč zato, da pomagajo k | enotnosti | v državi.« |
kraljice v panjih - vladate sebi in | državi | . |
duše v harmoničnost, podobno glasbeni | melodiji | , in jih spravljala v določeno enakomernost, |
uporablja, namreč kot sredstva, ki vodi k | resnici | .« |
Kljub vsemu ni treba | duši | večine ljudi najprej vprašati razuma, |
kakor za mehkobo in potemtakem javlja | duši | , da občuti isto stvar hkrati kot trdo |
»H kateri | skupini | zaznav sodita število in pojem ene |
»Ti znanosti vodita potemtakem k | resnici | ?« |
Matematiki | naj se potemtakem ne posvečajo kot | |
laže odvrnejo od sveta nastajanja k | resnici | in bitnosti.« |
odvrnejo od sveta nastajanja k resnici in | bitnosti | .« |
s čistim mišljenjem približa čisti | resnici | .« |
»Potemtakem vodi dušo k | resnici | in zbuja filozofsko mišljenje, ki dviga |
pravilno izbrali znanosti, ki naj sledi | geometriji | .« |
povezanim raziskovalnim delom pomagali tej | znanosti | na noge. |
znanost o telesih, ki sledi pravzaprav | geometriji | , pač zato, ker je šele v zametkih, |
da lahko katera druga znanost pomaga | duši | do pogleda navzgor kakor znanost, ki |
oporekanju in bahanju, se odpovedujem | prispodobi | . |
melodija, katere izvajanje pripada | dialektiki | ? |
bistvu stvari tisti, ki se posveti | dialektiki | , pri čemer mu ne pomagajo čutne zaznave, |
in obrnitev k samim predmetom in k | svetlobi | v votlini, nato vzpon iz votline k |
ostane pri tem, mi pa preidimo h ’glavni | melodiji | ‘ in jo pretresimo, kakor smo prej pretresli |
grajati, povrhu pa bo to v veliko korist | državi | in njeni ustavi. |
to v veliko korist državi in njeni | ustavi | . |
pripravljajo veselje, se prilizujejo naši | duši | in jo vabijo naj se jim vda. |
Tak umerjeni človek bo | dialektiki | spet pripomogel do veljave.« |
izrečene zahteve so rabile predvsem | želji | , da bi bil omogočen študij dialektike |
svojega življenja morajo posvečati | filozofiji | , toda ko pride vrsta nanje, morajo |
da imaš za dobre tudi ljudi, ki taki | državi | ustrezajo. |
»O človeku, ki ustreza | aristokratiji | , smo že razpravljali in ga upravičeno |
Tako ustreza lakedemonski | ustavi | prepirljivi in častihlepni človek. |
nista revna, ampak bogata, pa vleče h | kreposti | in k staremu redu. |
»Prejšnji državni | ureditvi | je podobna v tem, da spoštuje vladarje |
temveč pod pritiskom; odtujeni so pravi | izobrazbi | , ki temelji na razumu in filozofiji, |
pozornosti gimnastični kakor muzični | vzgoji | .« |
timokratični mladenič, ki ustreza timokratični | obliki | države.« |
nekje v sredini: svojo dušo prepusti | sili | sredine, častihlepni volji, in tako |
prepusti sili sredine, častihlepni | volji | , in tako postane prevzeten in po slavi |
o drugem človeku, dodeljenem drugi | državi | . |
iz človeka, ki sodi k tisti državni | ureditvi | , iz katere nastane oligarhija.« |
9. »Podoben je | oligarhiji | , prvič v tem, da denar nadvse ceni.« |
»Ali ni v bistvu to, kar vodi k | preobrazbi | iz oligarhije v demokratijo, nič drugega |
kakor nenasitna žeja po tem, kar velja | večini | za dobro, namreč po kar največjem bogastvu?« |
razbrzdanost in posameznika prepuščajo njegovi | usodi | , pogosto zapadejo svojim gonom tudi |
samim s seboj, tako se lahko zgodi tudi | državi | . |
Nihče te ne sili k | pokorščini | , če jo odklanjaš. |
poželenja škoduje tako telesu kakor | duši | , zlasti njeni razumnosti in umerjenosti.« |
tako telesu kakor duši, zlasti njeni | razumnosti | in umerjenosti.« |
kakor duši, zlasti njeni razumnosti in | umerjenosti | .« |
brez plemenitih dejavnosti in brez | resnici | služečih misli, torej brez najboljše |
»Pretirana svoboda se tako | državi | kakor posamezniku sprevrže v pretirano |
oligarhi: prisiljeni in proti svoji | volji | . |
drobovino, ki je primešana razsekljani | drobovini | drugih žrtvenih živali, postane volk. |
mnogo obljublja tako posameznikom kakor | državi | . |
in zmeraj se spreminjajoči tiranovi | vojski | . |
gonov, je bil iz odpora proti očetovi | varčnosti | pripravljen za vsako objestnost in |
notranjosti biva Eros in vlada njihovi | duši | , prirejajo slavje, vesele obhode in |
nepogrešljivo prijateljico, novi pogrešljivi | prijateljici | in ovelega, nepogrešljivega starega |
dejanju, ki lahko koristi njemu in | sodrgi | okoli njega, tistim poželenjem, ki |
prijateljstvo in svoboda sta tuji tiranski | naravi | .« |
»Če je potemtakem človek podoben | državi | , mora biti tudi v njem enako stanje: |
nič manjše nesreče ne prinaša svoji | okolici | .« |
naj potem spoznamo, kdo je najbližji | resnici | ?« |
potem bi vsekakor morala biti najbližja | resnici | hvala in graja ljubitelja dobička?« |
in hrabrost, potem bi bila najbližja | resnici | hvala ali graja častihlepnika ali ljubitelja |
ta občutek nikakor ne more ustrezati | resnici | .« |
in ravno najmočnejši med njimi k tej | vrsti | : vsi pomenijo nekakšno prenehanje bolečine.« |
»Če se kdo premika od spodaj k | sredini | , potem je prepričan, da se premika |
dogaja tole: če se premikajo proti | bolečini | , potem se ne motijo v svojem mnenju |
bolečino; če se premikajo od bolečine k | sredini | , potem so trdno prepričani, da se bližajo |
so trdno prepričani, da se bližajo | nasladi | ; toda prav tako, kakor nekomu velja |
človekom, ki vse življenje služi samo | volji | in pogumu? |
zmago naravnanega dela duše podredijo | razumnosti | in premišljenosti, če iščejo, opirajoč |
naravnanega dela duše podredijo razumnosti in | premišljenosti | , če iščejo, opirajoč se na razum, naslado |
ustreza ta naslada najbolj njihovi | naravi | , ker je za vsakogar najboljše to, kar |
razpravi tako daleč, se zdaj povrnimo k | trditvi | , ki je bila postavljena takoj na začetku |
ni grdo tisto, kar podreja človeka | živali | ? |
podleže ta del, to je volja, mnogoglavi | pošasti | v nas? |
tiste znanosti, ki pomagajo njegovi | duši | doseči tako stanje, medtem ko mu druge |
zmeraj podrediti in prilagoditi duševni | harmoniji | .« |
»Moram z besedo na dan kljub | ljubezni | in spoštovanju, ki ju do Homerja gojim |
stvari prikazuje tako, da se zde nevedni | množici | lepe.« |
katerega mnenje nasprotuje izmerjeni | velikosti | predmeta, ni isti kakor del, ki priznava |
» | Resnici | bolj ustreza zadnje.« |
Povej mi, ali se bo bolj upiral | bolečini | in jo skušal premagati, če ga gledajo |
in zakon mu ukazujeta, da se upira | bolečini | , čustvo pa ga sili, da se prepušča |
bolečini, čustvo pa ga sili, da se prepušča | žalosti | .« |
posameznika, ne pomeni mnogo; če se prepuščamo | bolečini | , preprečujemo s tem to, kar nam je |
njimi sočustvovati, ko se prepustijo | žalosti | , čeprav bi hoteli veljati za prave |
dovoliš vstop v državo tudi zabavni | muzi | , potem nujno zavladata v njej veselje |
Toda bil bi greh, ko bi se odpovedali | resnici | , do katere smo se dokopali. |
ne smemo dati ničemur zapeljati: ne | časti | , ne denarju, ne moči in ne poeziji; |
zapeljati: ne časti, ne denarju, ne | moči | in ne poeziji; nič nas ne sme ločiti |
ne časti, ne denarju, ne moči in ne | poeziji | ; nič nas ne sme ločiti od skrbi za |
kamenje, tako da je bolj podoben kaki | živali | kakor samemu sebi v svoji prvotni postavi. |
če se popolnoma vda svoji božanski | biti | , se po njej vzdigne iz morja, v katerem |
očitati, dragi Glavkon, če še povrhu | pravičnosti | in drugim krepostim odmerimo nagrade, |
obeh ustvarili sodbo, zahtevam, da | pravičnosti | vrnete tudi njene vnanje prednosti, |
kakor raven steber, še najbolj podobna | mavrici | , le da je bila jasnejša in se je še |
slabo učenje, skratka, stvari, ki so | duši | prirojene ali ki si jih duša pridobi |
sebe, temveč je krivdo za to prtil | usodi | , bogovom in vsem drugim, samo sebi |
Kdo izmed vas pa more kljub vsej | zaskrbljenosti | dodati svoji postavi en komolec? |
kljub vsej zaskrbljenosti dodati svoji | postavi | en komolec? |
bo na sodni dan sódomski in gomórski | deželi | kakor tistemu mestu.« |
Toda povem vam sódomski | deželi | bo na sodni dan laže kakor tebi.« |
Nadalje je nebeško kraljestvo podobno | mreži | , ki jo vržejo v morje in zajame vse |
na pladnju njegovo glavo in jo dali | deklici | , ta pa jo je odnesla materi. |
jo dali deklici, ta pa jo je odnesla | materi | . |
Kdor reče očetu ali | materi | : |
Tedaj je vêlel | množici | , naj séde po tleh. |
Ko so prišli k | množici | , je nekdo stopil k njemu, se vrgel |
kakor gorčično zrno in porečete tej | gori | : ‘ |
očeta in mater in se pridružil svoji | ženi | in bosta oba eno telo.’ |
»Povejte síonski | hčeri | : tvoj kralj prihaja k tebi, krotak |
to smokvo; ampak če boste rekli tej | gori | : ‘ |
Kako boste ubežali peklenski | kazni | ? |
»Kaj delate | ženi | težave? |
zahvalno pesem, so odšli proti Oljski | gori | . |
staro obleko, sicer nov našiv stari | obleki | še kaj odtrga in nastane še večja luknja. |
In čudil se je njihovi | neveri | . |
mizi, se je prikupila in kralj je rekel | deklici | : |
na pladnju njegovo glavo in jo dal | deklici | , deklica pa jo je dala materi. |
dal deklici, deklica pa jo je dala | materi | . |
Če kdo reče očetu ali | materi | : |
zapustil očeta in mater in se pridružil | ženi | in oba bosta eno telo. |
Resnično vam povem: kdor reče tej | gori | : ‘ |
In kadar vstanete k | molitvi | , odpustite, če imate kaj proti komu, |
Sedèl je nasproti tempeljski | zakladnici | in gledal, kako ljudje mečejo denar |
ljudstvo proti ljudstvu in država proti | državi | . |
zahvalno pesem, so odšli proti Oljski | gori | . |
Nato se je umaknil ven proti | veži | in petelin je zapel. |
srca očetov k sinovom, nepokorne k | modrosti | pravičnih in naredi ljudstvo dovzetno |
Gabriela v galilejsko mesto Nazaret k | devici | , zaročeni z možem, ki mu je bilo ime |
bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in | devici | je bilo ime Marija. |
blagoslovil in rekel Mariji, njegovi | materi | : |
je zagotovil, da ubežite prihodnji | sodbi | ? |
poslan k nobeni izmed njih razen k | vdovi | v Sarépto na Sídonskem. |
Sklonil se je nadnjo, zapovedal | mrzlici | in bolezen je odnehala. |
Jezus služi veliki | množici | |
Obrnil se je k | množici | , ki ga je spremljala, in rekel: |
začel govoriti; nato ga je dal njegovi | materi | . |
In vendar so | modrosti | dali práv vsi, ki so jo sprejeli.« |
Grešnici | je odpuščeno | |
Tedaj se je obrnil k | ženi | in rekel Simonu: |
Ženi | pa je rekel: | |
On pa je rekel | ženi | : |
je ta, da ukazuje celo vetrovom in | vodi | , in ga ubogajo?« |
Petru, Janezu in Jakobu ter očetu in | materi | deklice. |
Mir tej | hiši | !’ |
Kdo izmed vas pa more, kljub vsej | zaskrbljenosti | , podaljšati življenje za en sam trenutek? |
Jezus ozdravil v soboto, in je rekel | množici | : |
meni in daje prednost svojemu očetu in | materi | pa ženi, otrokom, bratom in sestram |
prednost svojemu očetu in materi pa | ženi | , otrokom, bratom in sestram in celo |
Ko se je domov grede približal | hiši | , je zaslišal godbo in ples. |
kakor gorčično zrno in bi rekli tej | murvi | : ‘ |
Boga in se ne menim za ljudi, bom tej | vdovi | , ker mi ne dá miru, le pomagal do pravice, |
»Danes je prišla tej | hiši | rešitev, ker je tudi on Abrahamov sin. |
prišel v bližino Bétfage in Betánije h | gori | , ki se imenuje Oljska, je poslal dva |
da bi ga lahko izročili oblastem in | pristojnosti | deželnega poglavarja. |
Spodbuda k | čuječnosti | |
je prišla ura, je z apostoli sédel k | mizi | . |
To, kar se nanaša name, se bliža | izpolnitvi | .« |
kakor po navadi napotil proti Oljski | gori | . |
Pilat je rekel vélikim duhovnikom in | množici | : |
Pilat je razsodil, naj se ugodi njihovi | zahtevi | . |
zahtevali; Jezusa pa je izročil njihovi | volji | . |
Medtem so se približali | vasi | , kamor so bili namenjeni. |
tem, in verovali so Svetemu pismu in | besedi | , ki jo je Jezus povedal. |
dela húdo, sovraži luč in ne pride k | luči | , da se ne bi pokazala njegova dela. |
Kdor se ravna po resnici, pride k | luči | , da se pokažejo njegova dela, ker so |
Ženi | pa so rekli: | |
Mož je verjel | besedi | , ki mu jo je rekel Jezus in odšel. |
pa, ki so delali húdo, bodo vstali k | obsodbi | . |
Jezus pa je krenil proti Oljski | gori | . |
zgrabiti, pa se je umaknil njihovi | roki | . |
nje učenca, ki ga je ljubil, je rekel | materi | : |
Mi pa se bomo posvetili | molitvi | in oznanjevanju besede.« |
In niso se mogli ustavljati | modrosti | in Duhu, v katerem je govoril. |
»Vstani in odpotuj proti jugu, k | cesti | , ki pelje iz Jeruzalema v Gazo!« |
kjer sta se bila priporočila božji | milosti | za delo, ki sta ga zdaj opravila. |
bratje so ga priporočili Gospodovi | milosti | . |
Nekega dne smo šli k | molitvi | . |
Peljal ju je na svoj dom in ju povabil k | mizi | ; in veselje je navdalo njega in vso |
grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali | čredi | . |
Zdaj pa vas izročam Bogu in | besedi | njegove milosti. |
odpreš oči, da bi se odvrnili od temé k | luči | in od satanove oblasti k Bogu in da |
nisem mogel biti neposlušen nebeški | prikazni | , ampak sem najprej v Damasku in Jeruzalemu |
njegovega imena privedli vse narode k | poslušnosti | vere. |
Rimu božji ljubljenci in poklicani k | svetosti | , milost vam in mir od Boga, našega |
Zato jih je Bog prepustil | nečistosti | , kamor jim je težilo srce, tako da |
sebi prejemali plačilo, ustrezno svoji | zablodi | . |
jih je Bog prepustil njihovi blodni | pameti | , tako da počenjajo, kar se ne spodobi. |
tudi sam počenjaš, da boš ubežal božji | sodbi | ? |
tistim, ki iz sebičnosti ne sledijo | resnici | , ampak se pokoravajo krivici. |
sledijo resnici, ampak se pokoravajo | krivici | . |
ki kršiš postavo, Svetemu pismu in | obrezi | navkljub. |
ugotovili, da so vsi, Judje in Grki, v | oblasti | greha, kakor je pisano: |
Kakor ste torej usužnjili svoje ude | nečistosti | in hudobiji, da bi živeli v zlu, tako |
torej usužnjili svoje ude nečistosti in | hudobiji | , da bi živeli v zlu, tako dajte svoje |
vidim drugo postavo, ki se bojuje proti | postavi | mojega razuma in me usužnjuje postavi |
postavi mojega razuma in me usužnjuje | postavi | greha, ki je v mojih udih. |
bo rešil tega telesa, ki je zapisano | smrti | ? |
Potemtakem z razumom služim božji | postavi | , z mesom pa postavi greha. |
razumom služim božji postavi, z mesom pa | postavi | greha. |
Kar je bilo namreč nemogoče | postavi | , ker je bila zaradi mesa brez moči, |
do Boga, ker se ne podrejajo božji | postavi | in se podrejati tudi ne morejo. |
Stvarstvo je bilo namreč podvrženo | minljivosti | , in sicer ne po svoji volji, ampak |
tako tudi Duh prihaja na pomoč naši | slabotnosti | . |
Hvalnica božji | ljubezni | |
če se nihče ne more upirati njegovi | volji | ?« |
mešanice naredi posodo, namenjeno izjemni | rabi | , kakor posodo, namenjeno vsakdanji |
rabi, kakor posodo, namenjeno vsakdanji | rabi | ? |
uveljaviti svojo, se niso podredili božji | pravičnosti | . |
Zato se ne prepuščaj | domišljavosti | , ampak se boj! |
pa do tebe, če ostaneš zvest božji | dobroti | , sicer boš tudi ti odsekan. |
si po naravi pripadal, in bil proti | naravi | vcepljen v žlahtno oljko, koliko bolj |
je zakrknil, dokler ne pristopijo k | veri | množice poganov. |
In nikar se ne prilagajajte | miselnosti | tega sveta, ampak se tako preobrazujte, |
Kdor se posveča | dobrodelnosti | , naj to dela z veseljem. |
predragi, ampak prepuščajte obračun božji | jezi | , saj je pisano: |
Kdor se torej upira | oblasti | , se upira redu, ki ga je določil Bog. |
Naj se torej nikakor ne jemlje čast | dobrini | , ki vam je dana. |
to, kar je v prid míru in medsebojni | spodbudi | . |
tudi skupnost, ki se zbira v njuni | hiši | . |
pisanjih vsem narodom, da bi bili poslušni | veri | - Bogu, ki je edini moder, po Jezusu |
posvečeni v Kristusu Jezusu in poklicani k | svetosti | z vsemi, ki kličejo ime našega Gospoda |
Mož naj | ženi | izpolni dolžnost, prav tako tudi žena |
sicer sporazumno, da se bosta posvetila | molitvi | . |
to, kar je posvetno, kako bi ugajal | ženi | , in je razdeljen. |
vsakemu moškemu je glava Kristus, glava | ženski | je moški, glava Kristusu pa Bog. |
s pokrito glavo, dela sramoto svoji | glavi | . |
z odkrito glavo, dela sramoto svoji | glavi | , ker je to isto, kakor če bi bila ostrižena. |
nespodobno, če si pusti dolge lase, | ženski | pa v čast, če ima dolge lase. |
Kadar se shajate k | jedi | , počakajte drug drugega! |
Ne more oko reči | roki | : |
tudi mi vsak trenutek izpostavljamo | nevarnosti | ! |
pred Bogom priporočamo vsaki človeški | vesti | . |
Res je ustregel moji | prošnji | , ker pa je bil že sam zelo vnet, je |
spoznanju Boga, in podvržemo vsak razum | pokorščini | do Kristusa. |
Ničesar namreč ne zmoremo proti | resnici | , smo pa za resnico. |
Dejansko sem po postavi odmrl | postavi | , da bi živel za Boga. |
Sina, rojenega iz žene, podvrženega | postavi | , da bi odkupil tiste, ki so bili pod |
je presekal pot, da niste poslušni | resnici | ? |
Vi ste namreč poklicani k | svobodi | , bratje. |
Opomin k | edinosti | |
Ko so tako otopeli, so se prepustili | razuzdanosti | , da so z nenasitnim pohlepom počenjali |
kakor Gospodu, mož je namreč glava | ženi | , kakor je Kristus glava Cerkvi, ker |
Zakaj naš boj se ne bije proti | krvi | in mesu, ampak proti vladarstvom, proti |
svojem delovanju za Kristusa približal | smrti | , ko je tvegal življenje, da bi storil |
Če ste torej s Kristusom odmrli | miselnosti | sveta, zakaj bi si dali prepovedovati, |
Zatorej omrtvite v sebi to, kar teži k | zemlji | : nečistost, nesramnost, strastnost, |
obličje in dopolniti, kar še manjka vaši | veri | . |
Saj nas vendar Bog ni poklical k | nečistosti | , marveč k svetosti. |
ni poklical k nečistosti, marveč k | svetosti | . |
umrlimi, tako da se ne boste vdajali | žalosti | kakor drugi, ki nimajo upanja. |
pošilja hudo blodnjavo, da verjamejo | laži | : takó bodo obsojeni vsi, ki niso verovali |
bodo obsojeni vsi, ki niso verovali | resnici | , temveč so pritrjevali hudobiji. |
verovali resnici, temveč so pritrjevali | hudobiji | . |
Opomin proti | lenobi | |
novokrščenec, da se ne bi prevzel in zapadel | obsodbi | , ki je zadela hudiča. |
Naj Gospod izkaže usmiljenje | družini | Onezíforja, ker me je večkrat osrčil |
uprla Mojzesu, tako se tudi ti upirajo | resnici | . |
judovskim bajkam in nauku ljudi, ki | resnici | obračajo hrbet. |
Tako se božji | besedi | ne bo delala sramota. |
Uči nas, naj se odpovemo | brezbožnosti | in posvetnim željam ter trezno, pravično |
najinemu ljubemu sodelavcu Filémonu, | sestri | Apíji, najinemu sobojevniku Arhípu |
Apíji, najinemu sobojevniku Arhípu ter | skupnosti | , ki se zbira v tvoji hiši: milost |
gre tistemu, ki hišo zgradi, kakor | hiši | sami. |
osnovni pouk o Kristusu in se povzpnimo k | popolnosti | ! |
Toda ti služijo le | podobi | in senci tega, kar je v nebesih, kakor |
Toda ti služijo le podobi in | senci | tega, kar je v nebesih, kakor je bilo |
drug na drugega in se spodbujajmo k | ljubezni | in dobrim delom. |
verovala, je dobila moč, da je kljub | starosti | spočela, saj je bila prepričana, da |
namreč približali kakšni otipljivi | stvari | , plamenečemu ognju, mraku, temi, viharju, |
otipljivi stvari, plamenečemu ognju, mraku, | temi | , viharju, ne donenju trobente ne grmenju |
Nasprotno, približali ste se | gori | Síonu in mestu živega Boga, nebeškemu |
popolnost, sredniku nove zaveze Jezusu in | krvi | kropljenja, ki glasneje govori kakor |
nikar ne hvalíte in ne lažite proti | resnici | . |
vaš »ne« naj bo »ne«, da ne zapadete | sodbi | . |
Poslušni ste | resnici | in ste svoja srca očistili za pristno |
Ker ne verujejo | besedi | , jih je pač doletelo, da se spotikajo |
Gospoda se podredite vsaki človeški | ustanovi | , bodisi cesarju kot najvišjemu bodisi |
Tako bodo tisti, ki ne verujejo | besedi | , pridobljeni že po vedênju svojih žena, |
Tako ne bo vaši | molitvi | nič v napoto. |
Res je bil po telesu izročen | smrti | , a po Duhu je bil oživljen. |
živel človeškim strastem, ampak božji | volji | . |
Bodite | čredi | v zgled! |
Prepustite se močni božji | roki | , da vas ob svojem času poviša. |
dobrin, da bi se vi mogli ogniti posvetni | pokvarjenosti | , ki izvira iz poželenja, in bi postali |
pač, da je prav, da vas opominjam k | čuječnosti | , dokler še živim v tem šotoru, ker |
odrešenika Jezusa Kristusa in ušli | izprijenosti | sveta, zopet zapletejo v svet in mu |
Starešina izvoljeni | gospe | in njenim otrokom, ki jih iskreno ljubim, |
so prišli in potrdili, da si zvest | resnici | in da živiš po resnici. |
ljudi, ki so bili že davno zapisani tej | obsodbi | , brezbožneži, ki prevračajo v razuzdanost |
nečistovala in se vdajala grehu proti | naravi | , so postavljena za zgled, s tem da |
dobil venec in odšel kot zmagovalec | zmagi | naproti. |
Zvezdi | je ime pelin. | |
Toda | ženi | sta bili dani dve perutnici velikega |
A | ženi | je priskočila na pomoč zemlja: zemlja |
molili zmaja, ker je bil dal oblast | zvéri | , molili so tudi zver ter govorili: |
»Kdo je podoben | zvéri | in kdo se more bojevati z njo?« |
Zvéri | so bila dana usta, s katerimi je govorila | |
je namreč rekla, naj postavijo kip | zveri | , ki je bila ranjena z mečem, pa je |
Dano ji je bilo tudi oživiti kip | zveri | , tako da je kip celo spregovoril in |
izročijo svojo moč in svojo oblast | zvéri | . |
in izročijo svojo kraljevsko oblast | zvéri | , dokler se ne uresničijo božje besede. |
nadzira mlada zaljubljenca, da ne bi | sreči | naproti potovala brez vozovnice ... |
izhodiščnih plač, kar je enako delodajalski | ponudbi | s pogajanj, ki so bila 28. aprila. |
novega tarifnega dela h kolektivni | pogodbi | . |
Skeptikom, ki nasprotujejo | vključitvi | Slovenije v prvem krogu, odgovarja, |
pojasnil, da bi lahko prispevali k | stabilnosti | celotne jugovzhodne Evrope, kar se |
Gabrielom Gattijem pa je bilo posvečeno | kandidaturi | Slovenije za nestalno članico varnostnega |
podpisali tarifne priloge h kolektivni | pogodbi | , bodo sindikati štiriurno stavko ponovili |
in vlado, naj prispevajo k nadaljnji | stabilizaciji | . |
Vladi | so predlagali, naj ga poviša in se | |
povedal Tit Turnšek, bo jutri predlagal | vladi | , da bi iz vladnega odloka izvzela vojake, |
ustave in ste se s sodelavci predali | taktiki | ustvarjanja dimnih zaves in nadaljevanja |
izrekanje, ali volivci »nasprotujejo | odločitvi | državnega zbora, da sprejme zakon o |
Vlada meni, da je kljub referendumski | pobudi | treba sporazum o pridružitvi Slovenije |
se bodo prvi pravi vojaški mirovni | operaciji | v zgodovini Slovenske vojske, operaciji |
operaciji v zgodovini Slovenske vojske, | operaciji | Zora v Albaniji. |
sredstvi dejavno prispevati k svetovni | stabilnosti | , varnosti in miru. O tem, kaj jih čaka |
prispevati k svetovni stabilnosti, | varnosti | in miru. O tem, kaj jih čaka v Albaniji |
kot karting proti pravi avtomobilski | formuli | ena . |
inšpektorja razumeli, kot da nasprotuje | dirki | aprila ali maja, ker naj bi se tedaj |
Predsednik Kučan poziva k | ratifikaciji | pridružitvenega sporazuma |
minuli teden gibanje tudi pozval k | prilagoditvi | referendumske pobude. |
podrejenost ali odvisnost nasproti drugi | državi | . |
nepopustljivi, da lastniku oziroma | upravi | z generalno stavko nastavljajo nož |
branje novele kazenskega zakonika RS in | vladi | kot predlagatelju naročili, naj v pripravi |
Zaradi »udarca | demokraciji | « socialdemokrati napovedali bojkot |
nekaterih strank prizadejala »hud udarec | demokraciji | v Sloveniji«. |
Krščanski demokrati so ob očitkih liberalni | demokraciji | , češ da hoče povsem nedemokratično |
konstruktivno nezaupnico dotedanji Peterletovi | vladi | . |
iz ilegale borila proti Mobutujevi | oblasti | . |
so podelili naziv vinskega šampiona | družini | Plut iz Drašičev za njihov chardonnayjev |
sprožijo mehanizmi, ki potencialni novi | članici | pomagajo, da bi se tudi sama uredila |
novinarski konferenci stavkovnega odbora, so | vladi | poslali pisno ponudbo, da bi se danes |
Celjski zlatarji kljub | stavki | delajo za Japonce |
20. maja - Potniški promet je kljub | stavki | železniških sindikatov, kot je zatrdil |
plačuje po stopnji, ki je enaka povprečni | porabi | bencina oziroma plinskega olja na 100 |
»ker je treba nasprotovati balkanski | miselnosti | , ki je spremljala pripravo in sprejemanje |
je to korak k moderni avtomobilski | zakonodaji | . |
do sobote ob šestih popoldne kljub | stavki | potniški vlaki vozili povsem normalno, |
podpisa nove tarifne priloge h kolektivni | pogodbi | še vedno ne bo prišlo, bodo po besedah |
sejo o zunanji politiki, namenjeno | obravnavi | pripravljenosti Slovenije za članstvo |
Zunanji minister je stranke pozval k | enotnosti | , saj gre po njegovem zdaj za polnopravno |
Sojenje | osmerici | revolverašev prekinjeno, še preden |
sklenitev nove tarifne priloge h kolektivni | pogodbi | . |
poplačali posadko, potem pa se črnogorski | vladi | ni več oglasil, kaj šele izpolnil določila |
železniških sindikatov, na katerem naj bi | vladi | in upravi povedali, kdo je njihov legitimni |
sindikatov, na katerem naj bi vladi in | upravi | povedali, kdo je njihov legitimni predstavnik. |
Roparja, ki ju kljub | uporabi | policijskega helikopterja in cestnih |
jo je sprejelo 23. maja, posredovalo | javnosti | danes. |
takšno zgodbo je povedal tudi turški | policiji | , ko je prijavil, da mu je žena ušla |
podpisa nove tarifne priloge h kolektivni | pogodbi | . |
sprejel sklep, s katerim je naložil | vladi | , da do konca junija pripravi celovito |
zadnjem času splošno nasprotovanje | širitvi | Nata v ZDA okrepilo. |
o novi tarifni prilogi h kolektivni | pogodbi | . |
Tako se je privilegirani | dvajseterici | reaktivirancev pokojninski status zamrznil, |
službo in se vrniti k dobri in varni | pokojnini | . |
stranka postavlja kot pogoj za soglasje k | spremembi | ustave. |
SLS naj bi dala soglasje k | spremembi | ustave, ko gre za usklajevanje v vladi, |
ne pogajata o aneksu h koalicijski | pogodbi | , ampak predvsem o nekakšnem političnem |
vzporedna pogajanja o aneksu h koalicijski | pogodbi | o tako imenovanih pripravljalnih operacijah |
področij, vendar, kot so sporočili | javnosti | , do uskladitve ni prišlo. |
moderni znanstvenoraziskovalni etnološki | zbirki | ), Vrata kroga (O rojstvu in zgodnjem |
podobni cepetajočemu otroku kot resni | državi | . |
pozornosti so, razumljivo, posvetili | varnosti | . |
poslali zahtevo mednarodni kinološki | federaciji | , da slovenski planinski gonič ostane |
ga bodo do konca junija predložili | občini | . |
Še danes milostljivi | gospe | utegnejo tamkaj zateči noge! |
Sir Arthur Watts prilagaja rešitve | državi | z močnimi aduti |
podpisali novo tarifno prilogo h kolektivni | pogodbi | za železniško dejavnost. |
določeno s tarifno prilogo k splošni | pogodbi | , objavljeni v uradnem listu št. 23/95 |
Danes so predstavili | javnosti | tudi nekatera stališča, ki se nanašajo |
se lahko vsaj delno izognili hujši | gneči | in že tradicionalnim zastojem na nekaterih |
podpisana nova tarifna priloga h kolektivni | pogodbi | , so pripravljeni z njeno odmrznitvijo, |
med resorji - da bi denar, namenjen | gradnji | avtocest, morda prenesli z ministrstva |
sklenitvi nove tarifne priloge h kolektivni | pogodbi | za železniško dejavnost. |
Enotni slovenski | oblasti | , v kateri bi bil praktično celoten |
bodo zlahka prepustili Evrope ameriški | nadvladi | . |
povedal, kdaj ga bodo poslali v obravnavo | vladi | . |
- K | polnočnici | gremo potem. |
vsepovsod se luči bližajo griču in | cerkvi | . |
poletje in jesen, kakor prirasla k | zemlji | . |
petrolejka bolj zasvetila, sedla k | mizi | , v težko delovno žuljavo roko je prijela |
preden sem odhajal, sem stopil k njeni | postelji | . |
izpitih me je oče poklical k njeni | postelji | . |
- Ali se odpoveš | zemlji | ? |
- Ne, odgovarja, | zemlji | se ne odpovem. |
- Najdù, ali se odpoveš | besedi | ? |
- Ne, | besedi | se ne odpovem, pravi Najdù. |
- Ali se odpoveš | krvi | , |
- Ne, | krvi | se ne odpovem. |
Odpovej se | zemlji | , besedi in krvi in dobro se ti bo godilo. |
Odpovej se zemlji, | besedi | in krvi in dobro se ti bo godilo. |
Odpovej se zemlji, besedi in | krvi | in dobro se ti bo godilo. |
- Ne odpovem se ne | zemlji | , ne besedi, ne krvi, zakaj potem bom |
- Ne odpovem se ne zemlji, ne | besedi | , ne krvi, zakaj potem bom vaš suženj |
odpovem se ne zemlji, ne besedi, ne | krvi | , zakaj potem bom vaš suženj z vsem. |
pripovedujem pticam pod nebom, drevju in mali | travici | na zemlji, pripovedujem cestam, ki |
Nocoj zvoni vabijo k | polnočnici | . |
Vsedel se bom lepo k | mizi | . |
vedno močnejšem curku prilivajo moji | posodi | ... |
Stopim k | steni | in udarim po njej. |
pravim in stopim z njim iz celice k | mizi | . |
zvečer, da bodo čedni, ko bodo šli k | polnočnici | . |
‘da jih tujec ljubi na način, ki ni | ljubezni | prav nič podoben’. |
iz predmestja, da te povedem k novi | pomladi | , ti kri naše krvi, ti misel naše misli!« |
potrebni Marije, s katero se napotimo k | rešitvi | Jelke in Danice, v nove dni. |
Smejejo se v jutru | zori | in z drobnimi sivimi dlačicami sekajo |
odgovorov: morda me peljejo h kaki | konfrontaciji | . |
Razgrnil ga je proti | luči | , in krog usten se mu je zarisal žalosten |
šegah in navadah, pa je podobna pisani | ruti | . |
pristanišče, na ladje, prisluškujem naši | pesmi | in mislim: |
Pridružim se njihovi | pesmi | in pojem. |
nevihti in gromu odtrgani | ženi | , otrokom in domu, so bočili |
gorki tolminski peči in se stiskal k | materi | , ker me je bilo strah teme, ki je prihajala |
brezmejen, neskončen, podoben sivi | večnosti | . |
zmotal iz nje pismonoša in stopil proti | bajti | . |
Njena ušesa so prisluškovala | pesmi | burje, ki je žvižgala v opažih in zdelo |
so ji očitali, tisti borni čemerni | bajti | , stari nad pet rodov. |
Vmes pa je govoril umirajoči | vrzeli | : |
Martin bo zadel kramp na rame, šel k | cerkvi | in bo zvonil. |
krampom na rami bo šel vsak proti svoji | bajti | . |
bila podobna široki, neskončni beli | rjuhi | . |
K | polnočnici | pojdejo. |
in zvonijo čez plan, o lepi poti k | polnočnici | , k cerkvi na grič, o orglah, ki donijo |
čez plan, o lepi poti k polnočnici, k | cerkvi | na grič, o orglah, ki donijo na koru, |
Tudi k | polnočnici | pojde. |
spraševala mater in očeta, če pojdeta k | polnočnici | . |
Tinka ni prav nič podobna ne očetu ne | materi | : majhno čokato, živo dekle. |
Krstili so ga za Anico, toda bebasti | deklici | , ki je vse dni prečepela sredi vasi |
Ljudje so | državi | na vsak način potrebni. |
razumejo; živijo dalje, kradejo Bogu čas in | državi | denar ter posiljujejo svoje jetične |
obhoda po mestu ter navdušeno vzklikali | državi | , kralju in Mussoliniju? |
velikodušen dar, katerega je darovala mestni | občini | grofica Mathilda Sircza von Schneefeld. |
Svojo hišo je zapustila mestni | občini | z naročilom, naj jo preuredi v zavetišče |
zmešnjava še večja - in stopil k drugi | sobi | po cela; zamenjal je oknice z razbitimi |
Ves vesel in zadovoljen sede k | mizi | in se zastrmi skozi okno na široko |
Ha, - oddahne se, sede spet k | mizi | in se zastrmi daleč tja čez lisaste |
mi je dejal spovednik, ko sem šla k | spovedi | , potem ko me je gospodar kot šestnajstletno |
in se tako počasi vsi približavajo | rešitvi | problema Evinega jabolka. |
žena sezula čevlje, se je umaknila k | postelji | , prekrižala roke na trebuhu in se zastrmela |
takorekoč izvirnega greha", pa ni Pettaros | ženi | nikdar odpustil - - krstil je tisti |
žrtve in sodnika hkrati jasno pokaže | ženi | in ljudem, kako daleč je njena nepremišljenost, |
obstal kar sredi sobe, ker si ni upal k | postelji | , da bi ne nalezel bolezni, in dolgo |
Dopoldne gre človek k | maši | , in čevlji mu škripljejo, kar je sila |
dober talent za žeparstvo in se je tej | obrti | tudi posvetil. |
je v Giaccognija, vstopil v službo k | policiji | in je danes že detektivski brigadir. |
Tega pa kljub svoji narodni | mlačnosti | in zapuščenosti ni maral: na stara |
pa kljub svoji narodni mlačnosti in | zapuščenosti | ni maral: na stara leta bi rad imel |
delavnici, kasneje pa je prestopil k | železnici | . |
ogorčen protest proti taki ostudni | umazanosti | sredi belega mesta: človek se lahko |
Sedel sem h | knjigi | , toda kmalu po prvih straneh, polnih |
dni sem bil v Gorici na razpoloženje | policiji | , ki me je vlačila od konfinacijske |
pekarijo, skratka vse kar se taki pošteni | vasi | spodobi in pritiče. |
Divjačini | je najprej potreba izsesati vso moč | |
pogrezalo pred njim, podobno smolnati | kepi | , ki se je sicer dala nekoliko razvleči, |
Dokazali so mu, da je z nasiljem in uporom | državi | stregel po življenju - in zato so zvalili |
ki je podobna suhi, koščeni, bolni | starki | , ki terja od svojih otrok naravnost |
te nesrečnike - iz teme so prišli, | temi | jih vrnite. |
so potem v gostilni pokazali fige » | trojici | «, ki je visela na steni, to se pravi |
mišljenje, ki je sovražno razpoloženo napram | državi | . |
Martin je stopil k svoji | postelji | in ko je povezoval v pisan robec svoje |
sadnega trga, je stopil k zavaljeni | branjevki | , kupil škrnicelj grozdja in mu ponudil. |
na lepem so ga premestili h goriški | policiji | . |
moram reči, da ga nisem nikdar gonil k | policiji | . |
poslušal govornike, ki so grmeli proti | cerkvi | , kapitalizmu in drugim »zmajem«. |
Potem je stopil k | ženici | in ko ji je zadeval košaro, je bil |
Razveselil se je kakor otrok, stopil k | peči | in z rokami pogrebel po uvelih krhljih. |
Martin pa je vstal od mize in stopil k | steni | , na kateri je visela kitara. |
Martin se je zlecnil, poskočil k | mizi | , prijel ptičnico in jo dvakrat postavil |
urezal vrbovo mladiko, jo zvil, naredil | culi | oprtnice in jo vrgel čez ramena. |
je stopil po stezi, ki je peljala k | reki | , da bi se odpočil. |
ob potoku, zdaj pa se je preselila k | reki | . |
Pripeljali so ga h | kasarni | in ga spravili pod kap; kasneje je |
se je drugič obrnil k | ženi | , »glej, da boš zaklepala.« |
je dejal Pologar, stopil k | uri | , jo navil, vzel v roke debeli rožni |
Otroci so pokleknili h | klopi | pri peči - in ker je bil gospodar jecljač, |
vaščane, da bi kupili nov venec majniški | kraljici | in dve sohi obeh velikih nedolžnikov, |
je veselo žvižgal k svoji gostaški | materi | v hribovsko vas. |
K | sreči | se je oglasil Pologar, da ga vzame |
bil že prej poročil in se preselil k | materi | svoje žene, drugi sin Ernest pa se |
In kako naj bi pogledal | Jeri | v oči, kaj naj reče na vasi, ker so |
povedal, naj se preobleče, da pojde k | maši | . |
»K | maši | ?« |
se je začudil Martin, »kako, k | maši | ?« |
»K | maši | , saj - saj - jaz ne verjamem v Boga. |
oblekel in s strahom krenil po stezi k | cerkvi | . |
vas, in ni bilo dolgo, ko je bilo vsej | vasi | znano, kako je z Martinom. |
Takrat je župnik posvetil | Jeri | vso pridigo. |
Martin se je počasi sesedel k | mizi | in se zastrmel skozi okno. |
stisnil kričečega otroka v naročje prvi | ženski | , ki jo je srečal, rekel |
vprašal, porečeva, da sem Bernard in mir | besedi | . |
»kdo se je recimo pred vojno upiral | državi | , nergal čez oblast in se mešal v politiko. |
podtalnih elementov, ki rovarijo proti | oblasti | . |
Stopila sta k | reki | , se potihoma plazila po stezi in se |
kotu ob steni, ki je bila obrnjena k | vodi | , so rasle gobe; kamni so ležali po |
General je stopil k | blagajni | in Ernest prav tako. |
je Ernest odhajal proti razsvetljeni | postaji | , je Martin obstal sredi ceste, odprl |
In Martin je sesul | Jeri | na glavo vso pridigo o družbenem redu, |
tudi tatovi prinašajo svoj delež k | zgradbi | novega sveta - in ko je rekel, da bi |
razmišljal o tem, da bi se preselil k | Jeri | . |
prišle počasi na uho tudi farovški | kuharici | , ki je bila ženska dolgega jezika in |
denar, in pozimi se lahko vozijo k | maši | , saj imajo konje in voz. |
berač, ves dan otepa svoj rožnivenec, k | maši | hodi in k spovedi in prosi Boga, da |
otepa svoj rožnivenec, k maši hodi in k | spovedi | in prosi Boga, da bi ga vzel k sebi, |
mencal stotak, ki ga je nameraval dati | Jeri | , in je bil zdaj že mehak od potu, levico |
in se dolgo zadrževal pri pokladanju | živini | , da ne bi slišal Gildinih besed. |
izbi zagorela luč, ki je klicala k | večerji | . |
Vojnac je bil droban, | ženi | in bogu vdan dedec. |
Bavša nekoliko umirila in privadila | svetlobi | , je Vojnac poiskal močno dleto in ji |
posvetna in duhovna gosposka: hodil je k | maši | in poslušal božjo besedo gospoda župnika, |
Hodil je k | spovedi | , se odkrival pred kapelico sredi vasi, |
bero in | davkariji | davek in, kar je bilo poglavitno, ni |
Dušo bogu, denar | davkariji | , maslo in šunko župniku, telo cesarju |
Toda ko je pogledal proti | reki | , je videl, da je bilo do nje komaj |
Ko se je bližal | hiši | , je sprevidel, da z vozom sploh ne |
Skočil je z voza in stopil proti | bajti | , ki je bila tako domača v svetli noči. |
razmesarjenega, je Kristinca stekla k | materi | , jo s premrlimi ročicami zgrabila za |
razvoženem in blatnem kolniku proti | reki | . |
Potem je stopil k | mizi | , pogledal Žefa prav od blizu in se |
Vrana | vrani | ne izkljuje oči. |
je izpregel in krenil s konji proti | bajti | , pa se je kmalu obrnil. |
Žef je odprl vrata k | stari | in dejal: |
Ali se tako odgovarja | starki | , ki leži mrtvoudna in bo zdaj zdaj |
tobaka, ga zribal med prsti in nasul | starki | v dlan. |
Vedel je, da se je zatekla k | teti | v hribovsko vas, toda teta je vendar |
Brez besede je sedel k | mizi | . |
toliko ojunačila, da je poslala Venčka k | teti | po otroka, povrhu pa je še vprašala |
ves ponižen odkrevsal s konji proti | bajti | . |
Ko se je Žef vrnil k | večerji | , je rekel Venčku: |
romat na Sveto goro in ga vodila k | maši | kakor otroka - in Matija je ostal otrok |
pa mi je venomer uhajal k obhajilni | mizi | , kjer so klečale deklice. |
»Jaz moram tudi k | mami | , ker je sama doma,« sem dejal in se |
K prvi | skupini | smo šteli predvsem krave, prašiče in |
Okrenili so se proti soncu kakor otrok k | materi | . |
ko sem proti večeru spravil kocko h | kocki | , je manjkala približno polovica kosa |
Pritisnil sem glavo tesno k | mreži | in še danes vem, da mi je glasno razbijalo |
Doma obujem copate, sedem takoj k | mizi | in z velikim zagonom natipkam pol strani. |
nastlala svetovna vojna, so ga prepustili | usodi | . |
in se s plašnimi koraki bližal naši | hiši | . |
prosil Petra, naj mu prišije dušico k | srajci | . |
naravne smrti, kakor pravimo tisti | smrti | , ki jo počakamo doma v postelji, lepo |
bila vsekakor nespodobna, kajti tudi | smrti | smo določili nekakšne postave, po katerih |
Taki | rešitvi | se je posebno goreče uprl Graparjev |
dekletce, ki se je bilo pričaralo k | polenti | , ga odtrgal od sklede in postavil v |
nageljnov, jih postavili k hlevski | luči | , ki mu je svetila ob vzglavju, ter |
nista nemara s čim pripomogla k Vencovi | smrti | . |
Proti | usodi | je vsak boj zaman.« |
Izidor, Peter in Zinka so skupaj sedli k | mizi | in molčali. |
smo k slabemu nagnjeni in včasih celo | usodi | delamo krivico. |
»Rekel sem jaz, pa mir | besedi | !« je pribil Fratnik. |
»Pajntarjeva Jera je rekla naši | mami | , da zaradi tega tudi v posteljo močiš. |
rdeči robec v žep in sedel k veliki | mizi | . |
Venček je s kolenom pritisnil suknjič k | mizi | in opravil delo brez večje nesreče, |
robca?« je planil pokonci; zvest svoji | obljubi | , da otroka ne bo pomehkužil, je takoj |
Venček je sedal k | mizi | , toda oče ga ni ogovarjal. |
se prvič v življenju zatekel k svoji | pameti | po rešitev. |
ledeno spreletelo, da se je stisnil k | peči | . |
smejala in se na tihem čudila njegovi | zgovornosti | . |
škripajočih stopnicah napotil naravnost k | teti | Marjanci. |
Ko se je Moj Jezus bližal | kleti | , je Kočarica, ki je spala samo z enim |
»Ali jih neseš svoji | čeči | ?« |
Potem je stopila k | sosedi | in tarnala, da je pob od dne do dne |
Zamrmral je nekaj, sedel k | mizi | in se zamaknil v knjigo, toda bral |
je ubral po visoki travi naravnost k | reki | , se pretikal skozi vrbovje, prebredel |
izročala v varstvo božjemu sinu, Mariji | devici | in njegovemu patronu sv. Venceslavu, |
vriščem pritekla domov in se potožila | mami | : |
je zavriskala in se zavrtela proti | kuhinji | . |
rokami prosila, naj spravi nečaka k | pameti | . |
na nebu in tudi nista prisluškovala | vodi | , ki se je penila čez jez, in drevesom, |
Nekega večera je stopil v bajto k | sestri | Pavli in ji meni nič tebi nič poklonil |
mladostno spustil po stezi k svoji | hiši | . |
Venc je stopil k | mizi | , vzel likalnik v roke, ga potežkal |
Potem se je vrnil v izbo in sedel k | mizi | , zagrebel obraz v dlan in se zamislil. |
očmi Venca Poviškaja, se je obrnil k | mizi | , sedel in se pogreznil v branje. |
K | skledi | so ga tako poredko klicali, da se je |
K | jedi | so ga sicer redno klicali, toda moral |
zato se je Venc rad stisnil k topli | peči | . |
ustnice, se potegnil s peči in skočil k | mizi | . |
je likalnik, ga potežkal, se vrnil k | peči | , ga zavihtel in trdó položil na svakovo |
poprosil še za nit, da bi si prišil gumb k | srajci | . |
Obrnil sem se k | steni | , segel z roko pod zglavje in potegnil |
Potem sem sedel k | mizi | , toda pisalni stroj sem pahnil od sebe, |
se sicer pritožiš, kakor otrok svoji | materi | . |
razposajenost, da se je pridružil vsaki naši | neumnosti | . |
»Kako pa ob nedeljah, ko greste k | maši | ?« smo ga vprašali. |
In mi, mi pa v smeh in takoj | mami | povedat, da hodi Matevž z Vrha popolnoma |
hodi Matevž z Vrha popolnoma nag k | maši | , samo naramnice ima čez ramena. |
poropotala po bajti, kakor pravijo pri nas | kuhi | , pometanju, pomivanju in podobnim hišnim |
zapazilo nekaj črnih pik, ki so se bližale | cerkvi | , ki je kakor pohlevna kura čepela v |
Dala je za nekaj maš, šla k | spovedi | , se zjokala v cerkvi - in je seveda |
in sitnih dneh ponudila svoji šolski | tovarišici | svojo izvežbano roko. |
čevlje, jih vrgla pod klop, stopila k | peči | in z vzvišenim mirom rekla: |
Ruparjev in jo pahnil, da je zletela k | peči | in se zgrudila na kolena. |
Kobila je na drugi strani k | sreči | zavila na desno, kjer sta jo Štefuc |
izjavila, da mora biti župnišče vsej | vasi | v zgled. |
čez plot in zagrozila cerkovnikovi | ženi | enkrat za trikrat, da bo petelina zadavila, |
pri nas pravimo čukč, in posvetila k | mizi | . |
bilo še šest let, pa je že stregel k | maši | . |
kljukastega nosa, prisluhnila bog ve kakšni | tišini | , odtrgala vršiček mladega pelina in |
bistrosti, čeprav so mu uro obesili k | peči | in je bila rajska ptica lepa kakor |
Štefe ni nikdar z gorečnostjo stregel k | maši | . |
Sin moj, kadar strežeš k | maši | , misli na boga, a ne na zajutrek!" |
Sanjalo se mi je, veš ..." se je okrenil k | ženi | . |
hladnega zraka ter se zagnal proti | cerkvi | . |
Človek vdihne dušo svoji | misli | in trepeče pred njo. |
tam postaviti spomenik rimski | volkulji | , to je spomenik domovini, za |
rimski volkulji, to je spomenik | domovini | , za katerega je vas morala zbrati denar |
prime kramp ter si ga prisloni k desni | nogi | . |
škrnicelj ter ga zanaša proti Modrijanovi | ploščadi | . |
Tisti | tesnobi | je mati rekla strah. |
izgubil smer in da teče nazaj proti | vasi | . |
pa naglo in junaško odkoraka proti | njivi | ; njegov koščeni, usločeni beli hrbet |
obriše koso, jo obesi na vejo, sede k | skledi | , se pokriža in pograbi velike, počrnele |
trenutek, nato pa sem krenil proti | polici | nad hišo. |
skopa gospodinja, ki noče pokazati | sosedi | , koliko jajc je prinesla iz kokošjega |
Naglasila je | besedici | »nas« in »vse « ter me pomenljivo pogledala, |
tisti nekdanji zadirčni in pobožnjaški | trlici | . |
Revežem pa se nesreča rada | primeri | .’ |
znala govoriti,« je rekla, stopila k | uri | ter jo s previdnimi kretnjami navila. |
pet minut naprej ter se spet vrnila k | mizi | . |
Obrekar pa je tudi | ženi | povedal, kako in kaj je na Oblakovem |
Zavila sva proti | polici | nad hišo. |
Gore so silile k | luči | , toda bile so prenizke, da bi jo dosegle. |
kažejo za tabo, češ ta človek ni živi | duši | potreben. |
»Tako je,« sem pritrdil njeni zdravi | presoji | . |
» | Kravi | moram položiti. |
Šel sem z njo v hlev, ko je pokladala | kravi | , potem pa sem v kuhinji sedel na klop |
šopih goste trave, ki se trmasto upira | kosi | , suši in teptanju. |
goste trave, ki se trmasto upira kosi, | suši | in teptanju. |
njegove stare sanje pa so: govoriti | množici | , govoriti slovesno in mogočno, nato |
strahopetca in priliznjenca: pomakne se k | učiteljici | . |
danes, v tej pasji vročini, prilesti k | cerkvi | na hrib. |
mirno, bi bila podobna starinski leseni | sohi | . |
Počasi se mrka glava bliža mrki | glavi | . |
glave ter se premakniti na desno, k | oblasti | . |
nato pa bodo začeli graditi spomenik | domovini | , spomenik rimski volkulji, ki jih je |
spomenik domovini, spomenik rimski | volkulji | , ki jih je s svojimi jeklenimi kremplji |
tam se tudi to nedeljo, kljub vsej | môri | , ki je legla na vas, ponavljajo tisoč |
in zaguljkom, kljub trdi in raskavi | koži | , tako mehke in gladke, tako voljne, |
tako voljne, tako ubogljive najmanjši | misli | , najrahlejšemu utripu srca. |
Otroka da | materi | , ki se je z Okroglega preselila v prazno |
njivo, zato je druga Barbara prepustila | hčeri | , tretji Barbari, posel kravje dekle |
nesreča, ki utegne škoditi tudi njihovi | družini | . |
Modrijan, zasuče svoje drobne oči proti | cerkvi | in se naglo pokriža. |
tram, se z vzdihom sklanjajo k mrtvi | kravi | , |
zmignejo kmetje in se začno odmikati k | steni | . |
Nato se skloni h | kravi | in jo začne otipavati. |
odreti!« zajoče Tinč in se stisne h | kravi | . |
priprla vežna vrata in se napotila k | maši | . |
Vrgla je | kozi | mrve, odprla kure, vzela vedro in krenila |
odprla kure, vzela vedro in krenila k | reki | . |
mršavo žival, nato je prikimala svoji | misli | in si glasno povedala: |
Matere božje, pomaknila edino stolico k | postelji | in položila kozarec nanjo. |
Misel je naglo ukazala | roki | , naj se dvigne, toda roka ni mogla |
stopila k črvivi, črno prepleskani | skrinji | . |
Stopila je k | postelji | in se stoje pokrižala. |
širokokrajnik, zamahne z njim proti | skrinji | , ne da bi se ozrl, in pokrije cilinder, |
Čar se pomakne k | postelji | , obstane in jo globoko motri. |
Plesalci se začno umikati k | steni | , Prikrajarica pa gre po podu in škropi |
Saj se tudi | ženi | zdi, da je bila njena dolžnost priti |
popili vse do zadnje kaplje in da bodo | ženi | uničili vso kavo in ves sladkor. |
Nato se stisne k | peči | . |
vratih se stiska stara glava k stari | glavi | . |
kmetje, ki iz kuhinje pritiskajo v izbo k | mladini | ter se začudeno spogledujejo, češ od |
Od ceste je klanec, ki gre proti | vasi | . |
Tildica skoči k | materi | , da bi ji pomagala vzeti škaf z glave. |
Nato se zažene proti Angelčini | bajti | , opleta z rokami in kriči: |
Vse bom | cerkvi | zapisala! ...« |
Drejc stopi h | gruči | in se tudi okrene proti grapi. |
stopi h gruči in se tudi okrene proti | grapi | . |
pogleda okrog sebe, trzne z glavo proti | grapi | in zaničljivo zagodrnja: |
odrine Mojega Jezusa, da bi stopil proti | krčmi | . |
čimprej umaknila fašistom, ki se bližajo | vasi | . |
Bichi stopi k | strojnici | in od daleč pokaže fotografijo vaščanom, |
Očka Orel stisne roko | ženi | in Angelci, vrže pogled na desno in |
Počasi stegne roko proti | fotografiji | , a roka mu obstane nad revolverjem |
Naglo plane na noge, skoči h knjižni | omari | in z mrzlično naglico išče po njej. |
Nato skoči k | omari | , potegne iz spodnjega predala ročno |
Bichi se medtem približa k | mizi | in plašno stegne roko. |
Kutschera jo dvigne proti | luči | in jo, strokovnjaško premotri, nato |
vrže klobuk na okno in počasi sede k | mizi | . |
Vsi odrevenijo in se okrenejo proti | cesti | . |
Bichi in Kutschera stopita k | bajti | . |
k Dragarici in zamahne proti njeni | hiši | : |
Boris po prstih stopi k | mizi | in se spogleda z očkom Orlom; ded in |
Slovenskega poročevalca, gre po prstih k | peči | , sede na klop in začne rahlo prelistavati |
ustnice, zamahne z dolgo roko proti | krčmi | Mojega Jezusa in s hripavim glasom |
Moj Jezus stopi k | mizi | , se z obema rokama nasloni na rob, |
prebredejo in se naglo vzpenjajo proti | vasi | . |
prisopihajo na cesto in zdirjajo proti | vasi | , ne da bi se zmenili za preplašene |
»Pravijo, da se predajo samo zavezniški | vojski | ,« kakor v opravičilo doda Moj Jezus. |
Vsi se ozrejo proti Angelčini | bajti | . |
drži Staneta za roko in ga vleče proti | materi | . |
začne nestrpno vleči proti Angelčini | bajti | . |
Obrekarica in Nančika se od korita bližajo | bajti | . |
nasmehne, prikima in se takoj umakne k | množici | . |
Stane se okrene k | materi | , ki se je približala, jo prime za roke |
Lokar jo stisne v roko | ženi | , ki venomer stopica za njim, kakor |
Drejc leze vase, se skrušeno vleče k | mizi | in se sesede na stol. |
Otroci se zdrznejo, se stisnejo k | materi | in strmijo v vojake. |
Kutschera stopi k | strojnici | , prekriža roke na hrbtu in s svojim |
zwei!« reče trdo, se spet okrene k | vrsti | in išče. |
poti in se začneta naglo vzpenjati k | skali | , kjer je videti v zaklonu Sovo in Toneta. |
je naravnost prirasel k svoji lahki | strojnici | . |
Pograbi šaržer in plane k | strojnici | . |
Nato naglo poklekne k | strojnici | , jo krčevito zgrabi in se nasloni nanjo |
odgovori Sova in se spet pomakne k | strojnici | . |
izbije skledo iz rok in drvi proti | kuhinji | : |
in ga s široko kretnjo pahne proti | kuhinji | : |
oborožen,« se oglasi očka Orel in stopi k | mizi | . |
»Spomnila sem se ... tako si | materi | podobna ...« |
Nato gre k | mizi | , pomaha domobrancu, ki je na straži |
brzostrelko na klop, jo prisloni k | steni | in stopi v hišo. |
komaj tri korake od njega prislonjena k | steni | . |
zgrabi brzostrelko, se okrene proti | mizi | in sproži. |
nasmehne, zmaje z glavo in stopi k | mizi | . |
Sova se scela okrene k | mizi | in začne s širokimi kretnjami in užaljenim |
s čevlji v rokah in gre po prstih k | peči | . |
Sova se godrnjaje preda svoji | usodi | . |
in ga naglo neseta proti operacijski | lesenjači | . |
Nato se počasi okrene k | ženi | in jo prime za roko: |
zapre vrata za njim in se naglo vrača k | mizi | . |
zgrabi za tilnik in ga surovo pahne k | peči | . |
Narte s puškinim kopitom pritisne k | steni | Borisa, se okrene k Obrekarici, rine |
Nemški vojak takoj skoči k | steni | , zamahne s puškinim kopitom po uri |
Vsi se začno spuščati proti | vasi | , ki je oblita z mesečino. |
njima; brzostrelke zadrdrajo proti | brvi | . |
se usujejo mimo, drvijo nizdol proti | brvi | in streljajo. |
oprane obveze in otožno strmi proti | cesti | . |
molče strmi vanj, nato se okrene k | mizi | in spregovori z žolčem v glasu: |
Komisar stopi k | mizi | , sede, jih s kretnjo roke povabi k |
mizi, sede, jih s kretnjo roke povabi k | mizi | in spregovori mirno, stvarno, skoraj |
Danes je stvar na dlani: vrana | vrani | ne izkljuje oči, reakcija podpira reakcijo |
A kljub vsej | tesnobi | v srcu, sem dobro vedel, da ne sanjam, |
»Tako se tej | reči | streže!« je zagrmel s pohvalo. |
noge so mi zvezali ter me postavili k | steni | , da me je sonce žgalo vse popoldne. |
je planila in se grozeče približala | korenini | ; ko se je je dotaknila z jeklenimi |
Vse je drlo proti | postojanki | karabinjerjev, kamor so bili prignali |
nenavadno dolga koščena brada, vsej | soseski | znana po imenu cerkvena mošnja; iz |
postavili v vrsto, se vsi hkrati obrnili k | množici | , se zravnali, dvignili desnico in se |
sunkovito vrgel roko kvišku in ustrelil | množici | nad glavo. |
zarežal caposquadra; nato se je obrnil k | množici | , razširil roke, s samokresom pokazal |
je skočil na noge in naglo stopil k | žagi | . |
globoko v sebi celo čutil, da mora biti | ženi | zdaj laže pri srcu, kajti zatajen greh |
ker je mislila, da se je mož začudil | besedi | Alah. |
Obraz mu je zaživel; pogledal je | ženi | naravnost v oči. |
Kdo pa daje | državi | denar, a? |
Ta res krade bogu čas in | državi | denar! ... |
razsvetljenimi okni podobna majhni | ladji | , ki si počasi utira pot skozi meglo |
Stisnili so se k razjedeni | mizi | in pohlevno čakali, da jim Zinka postreže, |
ga je okliknil zviška, kajti kljub | pobitosti | in precejšni megli v glavi še zmeraj |
kajti kljub pobitosti in precejšni | megli | v glavi še zmeraj ni izgubil svoje |
sreča, je rekel in kazal po dolini proti | vasi | .« |
stokal Moj Jezus, se plašno ozrl proti | kuhinji | in nato pogledal celo v vežo, ker se |
se je ta nekega večera prizibala k | bajti | . |
res, da ga je nenehno ponujala božji | dekli | , naj ga pobere, ker bo tako |
odrezal leskovo šibo in se nameril proti | vasi | . |
Pijani velikan se je res prizibal k | potovki | , ta pa je planila na cesto in se začela |
poiskali nesrečnega Matica, ga privlekli h | kasarni | , ga dobro opljuskali z mrzlo vodo ter |
Ženske se Matic ni nikdar dotaknil, | potovki | Katri pa se je še prav posebno umikal |
Včasih je šel k | ljubici | , da mu je dala rožo, enkrat na teden |
pohlevno prikimal in se napotil proti | reki | . |
ravni črti mahnili naravnost proti | reki | . |
hitro pograbil čevljarski nož, skočil k | peči | in odmaknil pečnico ter pogledal, če |
poleg tega pa je kljub svoji nejasni | pameti | videl, da se ljudje zadnje čase izmikajo |
vogala ter se spustil k Žuželjčevi | bajti | . |
obema rokama začela vleči tele proti | reki | . |
jezno regljanje, zato se ni upal k | hiši | , temveč se je v stogu skril za steber |
Krenili sta po kolovozu proti | cesti | ter začeli kaditi in škropiti. |
pokadila bom, da hudiči ne bi prišli k | hiši | .« |
sončnice pod vratom ni mogel nagniti k | skledi | . |
povedal Matic in pokazal z roko proti | cesti | , ki se je vijugala po pobočju. |
zaključil Hotejec in se obrnil proti | izbi | . |
Tako bo!« je zadovoljno prikimal svoji | razlagi | . |
tekla tako sproščeno in gladko kakor | mami | , ker je bil precej izbirčen in se je |
od praga, ki ob nedeljah hlapcu in | dekli | ne daje večerje, češ tako vsaj ne bosta |
Žena je v sami srajci pritekla k | vodi | in ga s sklenjenimi rokami rotila, |
No, naposled pa je | materi | , ki se je že videla pred grobom, zavrela |
Da, v Trst je bila zbežala, k | teti | , ki je bila tam za deklo v nekakšnem |
Zamorka so ji rekli, | revi | . |
Zamorka se je zagnala k | vodi | in ga začela milo klicati. |
zrinili skozi križe in prihiteli k | cerkvi | . |
Zmignil je z rameni in se predal | pokrajini | . |
vse prav, boš v juniju že šel k mali | maturi | , kakor se reče.« |
na tem svetu, temveč dela skrbi tudi | materi | in očetu. |
se je sam tako slepo prepuščal svoji | usodi | . |
večer, ko so očeta odgnali, prizibal k | hiši | Zajezarjev Martin ter med dvema bzikoma |
prstom, kakor bi se rogala in zanikavala | smrti | : ‘O, ne boš! |
je zamahnila z roko in stopila k | obleki | . |
Prižgem si cigareto in grem počasi proti | mizi | . |
ustnice, ki so podobne nabrekli, zreli | češnji | . |
zgrabi za srce in nagonsko se pritisne k | steni | , da ga zvezdnata globina res ne bi |
Nasmehne se svoji neumni | misli | in krene naprej. |
Samo Šmonov Izidor se je spustil k | vodi | in je sprožil plaz obvodnega grušča, |
ob ozkem deročem toku proti široki | strugi | , kjer se Idrijca mirno razliva od brega |
Tudi nocoj ga bo nastavil | vidri | , ki domuje v Dominovem robu, saj se |
tenke in prosojne, kljub rdečkasti | svetlobi | , ali pa prav zaradi tiste svetlobe, |
Mami | bo smeh skopnel z bledih lic. | |
očitala že samo misel, da bi rad izginil | materi | izpred oči. |
brke, nato pa je z glavo pokazal proti | hiši | in s ponarejeno nedolžnostjo vprašal: |
zasekal sekiro v tnalo in šel v sobo k | mami | . |
večer je oče poba poklical k materini | postelji | ter ga vprašal brez vsakega uvoda, |
je omahnila glava, toda kljub vsej | pretresenosti | je pomislil, da je oče to kruto resnico |
preživljati, bom moral kljub mamini | smrti | orati, sejati, žeti, kositi - delati! |
star, da pa bo zato nemara res kos | nalogi | , ki se je hoče lotiti. |
izbo, odložil nahrbtnik in sedel k | peči | . |
pob in s kretnjo glave pokazal proti | kuhinji | . |
pripravljeno, je zadovoljno sedel k | mizi | in odprl knjigo, da bi videl, kako |
smrtjo računa, da bi se lahko ognil | nevarnosti | , ki bo grozila na sestanku. |
ki je bila prav tiste dni prišla k | mami | na obisk, je bila res živa pratika. |
Pritisnil sem čelo k | mreži | in svetlo pogledal v noč, da bi našel |
odkrito priznaj, da bi se rad izmaknil | nevarnosti | , ki vam grozi na skrivnem sestanku |
trije otroci že obuti prišli v sobo k | mami | , ji glasno obljubili, da bodo pridni |
Mami | je odleglo. | |
Slišal sem, da se je vrnil v sobo k | mami | . |
Oče je igral, torej je | mami | res odleglo. |
utrujenost, vročina in občutek, da je | mami | odleglo, so me uspavali. |
- Kako pa je | mami | ? |
Brika in bliskovito pokleknila k svoji | košari | . |
Slišal sem, da je oče stopil v sobo k | mami | , da se je kmalu spet vrnil v izbo in |
Oče se je vrnil k | mami | . |
ter se nato pridružili tej ali oni | gruči | in se vsi z enakim vzdihom spustili |
Sestra je položila k njeni | glavi | šopke najmlajših treh, ji s prtičkom |
Baba je | babi | za vse nevoščljiva. |
- O Tilčki, o svoji prvi | ženi | . |
S Trnarjem sva odnesla žimnico k | reki | in jo pogrnila po produ, da bi se presončila |
prizanesel s to sramoto vam in vaši | družini | . |
nenadoma prešinilo, kako hudo bi bilo | mami | , če bi bila še živa in bi me zdaj videla |
Pa sem mu podobna, ker | mami | nisem. |
pognal po strmem brdu naravnost proti | hiši | . |
ponovil njene besede in se spustil k | hiši | . |
sem skoraj slovesno prikimal tej | resnici | . |
pravo besedo, da bi pri delu pomagale | pameti | in srcu ... |
Vsaj sprevidel bi, da se proti | burji | ne da, kaj šele proti vojski. |
se proti burji ne da, kaj šele proti | vojski | . |
velepodpisu: pogledal je pero proti | luči | in popraskal z njim po nohtu levega |
Zdirjala je proti | hiši | in potegnila za sabo Martina, da se |
Bosanca, ki je dajal | mami | hraniti komis, da ga mu ne bi tovariši |
koščeno telo, od strani pogledal proti | hiši | in znova vzdihnil. |
Vojnac ni odgovoril; sploh | ženi | ni nikoli odgovarjal, kakor je ne bi |
Ozrl sem se proti | hiši | . |
nismo nikdar več drugače rekli lepi | baraki | , ki so v njej stanovali častniki. |
in stiskal bankovec zdaj dedu, zdaj | mami | , ki sta se ga oba otepala. |
Katra se je spet obrnila k | mami | in zaprosila: |
Nemara ga sploh ni in samo tako rečejo | košari | . |
zataknil v rogovilo stare jablane in šel k | mami | na njivo. |
Vedel sem, da so bile namenjene | mami | , zato sem bil užaljen in jezen hkrati. |
potrpežljivo stregla svoji mrtvoudni | materi | . |
ga s sunkom odtrgal in ga pritisnil | mami | v denar, ki ga je držala v rokah. |
žepu, - se je z nasmehom obrnila k | mami | in vtaknila roko do komolca v brezdanji |
Vsi otroci smo zlezli v posteljo k | mami | in zadrževali dih ter hkrati ponosno |
Samo njegovi | odločnosti | in sivi glavi smo se morali zahvaliti, |
Samo njegovi odločnosti in sivi | glavi | smo se morali zahvaliti, da nas vojaki |
Telefon ... - se je sestrica stisnila k | mami | . |
poldne pretehtal položaj in nato dovolil | mami | , da je prišla iz sobe. |
krilil z mastnimi rokami ter kazal | mami | ponve in lonce. |
Vsi smo se plašno stiskali k | mami | , kakor bi po vsem ozračju plavalo nekaj |
zdravnika in jo po stopnicah ubrali k | mami | , ki nas je takoj slekla in spravila |
zasvedrana siva dlaka, za las podobna | žimi | , ki je doma gledala iz moje preperele |
Sedel je k | mizi | , pojedel dve ocvrti jajci, edini, ki |
čutil počaščenega, da ga kličemo k | hiši | »za odraslega človeka, za varuha.« |
Večna luč ji ne sveti, | revici | , zato pa ji gori ljubezen ... |
sva se s sestro zagnala k | mami | , ki je že v sveži ruti in čistem predpasniku |
Doma so vsi moški stopili h | krsti | in z združenimi močmi dvignili pokrov. |
Podzemljič pa je poiskal vrv, naredil | krsti | oprtnice in jo nato zadel kakor oprtnik. |
mati obrisala oči in se obrnila proti | hiši | . |
kadetova mati opomogla, je pogledala proti | hiši | , spet kriknila in spet omahnila. |
sem, da je Modrijan prevedel kadetovi | materi | Vojnačkino vprašanje. |
Priznal sem | pameti | , da je čustvo včasih presneto nepreračunljivo |
polni lepote, kajti lepota je podobna | resnici | ; resnica ne potrebuje debele knjige, |
naglo zabrodil po visoki travi proti | reki | . |
rekel, ko je izpraznil šilce in ga vrnil | teti | , »šest let je mlajša od mene, nos sem |
Šla sva v kuhinjo in sedla k | mizi | . |
Ženi | je zagrozil, da jo bo razčesnil od | |
»Meni se zdi, da je vsaki | kuri | všeč, če si petelin brusi kremplje |
planil nadenj, sklenil roke kakor k | molitvi | in proseče vzkliknil: |
tako živa, da sem se nehote ozrl proti | hiši | . |
duše, toda ko sem obrnil hrbet tej | praznini | in stopil naprej, je tam ostal moj |
pomislil ter se nagonsko pritisnil k | zemlji | . |
» | Živini | je treba poklasti.« |
Obrnila se je k | teti | in ji prav tako hudomušno pomežiknila. |
popolni | žalosti | ne smemo zapirati poti. |
začudeno ponovil otrok in se stisnil k | materi | . |
Sedel sem k | teti | , se zleknil v vresje in se zamaknil |
Devetletni Justin, ki mora biti svoji | sestrici | za pestunjo, prav dobro ve, da je Tinka |
»Vsaki | kravi | se ne godi tako kakor tvoji! |
stopil na cesto ter se napotil proti | kasarni | . |
Vse je drlo proti | postojanki | karabinjerjev, kamor so bili prignali |
nenavadno dolga koščena brada, vsej | soseski | znana po imenu cerkvena mošnja; iz |
postavili v vrsto, se vsi hkrati obrnili k | množici | , se zravnali, dvignili desnico in se |
sunkovito vrgel roko kvišku in ustrelil | množici | nad glavo. |
zarežal caposquadra; nato se je obrnil k | množici | , razširil roke, s samokresom pokazal |
nad to široko cesto, je jadrala proti | vasi | velika ptica, samotna siva čaplja. |
v poševni črti počasi drsela proti | vodi | . |
solze in se ni nikdar pritožila ne | učiteljici | ne materi. |
ni nikdar pritožila ne učiteljici ne | materi | . |
Saj bo gotovo šla naproti | materi | , ki se bo danes vrnila iz Gorice. |
zarisanem loku in odplavala nazaj proti | vasi | . |
»Jo že imava!« je Venček glasno rekel | puški | in jo ljubeznivo stisnil s krepko roko. |
Letela je proti | vasi | , in kmetje, ki so slišali strel, so |
se je začudil in stegnil roko proti | senožeti | . |
Neži, dolgi, suhi, ukrivljeni stari | preslici | , ki je stala pred hišo in grela na |
Župnik je korakal proti | cerkvi | , kakor bi se zmagoslavno vračal z bojnega |
Ko je podrl ograjo, je šel k | žagi | in od tam prinesel tako dolg in debel |
beseda!« je prikimal župnik, stopil k | mizi | , stegnil roko in slovesno rekel: |
ušel, če bi se bil spustil v grmovje k | reki | . |
Učiteljica je široko odprla okno, stopila k | tabli | in vzela kredo, da bi začela pisati. |
Nato je stopila k | učiteljici | in ji ponudila cvetje. |
Potem se je obrnila, stekla k | tabli | , vzela kredo in začela pisati. |
Učitelj se je obrnil k | tabli | . |
se kar obrnil in skoraj stekel proti | vasi | . |
mleko, potem pa sem počasi krenil proti | šoli | . |
mi je požugal in me obrnil proti | trgovini | . |
potem pa je zaničljivo pljunil proti | reki | in zagrmel: |
sapo, pokazal s palcem čez ramo proti | reki | in začel: |
Stopil sem k | polici | , nalil vode v skledo in začel hitro |
Vzel sem skledo in stopil k | lini | . |
Srečen sem bil, ker se je | mami | vračalo zdravje, in ponosen, ker je |
Zadovoljno sem se nasmehnil in se obrnil k | steni | . |
in žalosti sem vstal, da bi stekel k | mami | , a tedaj sem kar odrevenel; prešinila |
A vendar se sploščim k | steni | in se brez diha pomikam naprej. |
Vprašam se, kako bom ušel | smrti | in kako bom splezal na tako visoko |
Zjutraj pa sem svoje sanje povedal | mami | . |
zarjavela kosa je bila podobna razpeti | peruti | mrtvaškega nočnega ptiča. |
mrhovino, in ga v velikem loku vrgel proti | reki | . |
»Tantantadruj!« je zastokal, kadar se je potožil | materi | , in |
zacingljali zvonci in veselo je mrzli rdeči | zarji | naproti odplavala njegova pesem, ki |
začel cingljati, da bi privabil ljudi h | kupčiji | : |
vrvež ter se pognal navkreber proti | cerkvi | . |
Stopil je k debeli | murvi | pri cerkvenem obzidju in se zamaknil |
Ko so se približali | murvi | , je stopil izza debla in obstal. |
obema rokama, se od strahu sploščil k | steni | ter ves okamenel buljil v Pepo kakor |
odkimal Matic in se tako pritisnil k | steni | , kakor bi se hotel skriti v zid. |
veliko sobo in ga tam posadil k visoki | peči | . |
nato začeli vzpenjati po klancu proti | cerkvi | . |
Molče so zavili navkreber proti široki | polici | , kjer je bilo vse, kar je bilo kaj |
kakor na ukaz zapodili proti farni | cerkvi | . |
bilo, zato so se pridružili hrumeči | trumi | , ki se je valila proti cerkvi. |
hrumeči trumi, ki se je valila proti | cerkvi | . |
prihrumeli na polico, se zakadili proti | cerkvici | in že od daleč kričali: |
vztrepetal Matic in z roko pokazal proti | mrtvašnici | . |
potuhnjeno, kakor bi se bližali nevarni | zveri | . |
Nato se je obrnil k | jami | in uradno pozval Tantadruja: |
»Vrnimo se zdaj k | cerkvi | !« |
priznam, čeprav bi to utegnilo škodovati | resnosti | literature, da sem včasih poskočil |
Peter Majcen, ki je takoj stopil k | mizi | , je mimogrede blisknil po njem. |
ko si bo skuhal turško kavo, sedel k | mizi | , si prižgal cigareto in se naposled |
nič zato, zakaj takšno okolje nudi | domišljiji | krila, da včasih lahko zaplava nad |
Saj fantastika zdaj spet ne škoduje | umetnosti | , kakor pravijo. |
Dokler je hodil še k | spovedi | , je vsa vas poznala njegove grehe. |
premisleka predal narasli, podivjani | reki | ; vedel je, da ga bo zaneslo v Zasekarjeve |
Mož, ki se priženi k | hiši | , po navadi ostane hlapec.« |
potisnil razmajano nočno omarico k | steni | , kjer je bilo stikalo, ter jo nato |
Kljub vsej | živahnosti | in smehu in snažni obleki se mu je |
vsej živahnosti in smehu in snažni | obleki | se mu je zazdela nekam nečista, ne |
pograbil lonec z vodo in stopil k nočni | omarici | . |
veselo na delo!« je vzkliknil in sedel k | mizi | . |
prižgal cigareto in se odločno vrnil k | mizi | . |
biti neolikan, je sklenil, da bo tudi | ženi | povedal o Temnikarju s tremi besedami, |
in se po dolgem drevoredu ozrl proti | pristavi | . |
Vzdignila je bele roke k | vreči | in jo počasi odložila na parobek. |
je Peter Majcen uprl še nedomišljeni | resnici | . |
je počasi in neslišno plazila proti | hiši | . |
stiska k strmemu pobočju kakor gnezdo k | skali | , pod |
začutila, da bi morala takoj k sinu in | hčeri | , pa se ni niti premaknila. |
Stopila je proti | mizi | in še enkrat oba objela s pogledom. |
razširila roke in počasi stopila k | peči | . |
ga je črna kača mrtvega vlekla proti | hiši | . |
»Še | kravi | ima več povedati kakor meni!« |
naperjenimi puškami počasi gazili proti | hiši | . |
ponovila nemška smrt, prikimala in sedla k | mizi | . |
Nemška smrt je s prstom pokazala proti | peči | . |
v izbo in se zbegano oziral zdaj k | peči | , zdaj k mizi. |
zbegano oziral zdaj k peči, zdaj k | mizi | . |
strahopetni, šibki, bedni, zapisani | smrti | , ona pa ni več niti pomislila nanjo. |
strahopetna, šibka, bedna, zapisana | smrti | . |
bolj šibak, bolj beden, bolj zapisan | smrti | . |
spet nataknila zlata očala, sedla k | mizi | , si prižgala drugo cigareto, zdolgočaseno |
sama vstala in se zadenjsko umaknila k | uri | , ne da bi odtrgala pogled od Jerneja. |
kopitom odpahnil, da je odletela nazaj k | peči | in se tam zrušila na tla. |
pobral samokres in se obrnil proti | peči | . |
nato pa je odskakljala k Temnikarjevi | glavi | in tam še dolgo trepetala in zvenela, |
Razširila je roke in se spustila proti | hiši | . |
jeziki zaganjali više in više proti | strehi | . |
Nemška smrt, ki se je bila umaknila k | skali | v pobočju, se je z laškim pribočnikom |
kakor povečevalno steklo ter jim kljub | nejasnosti | dajala jasen in zelo oster obris, toda |
sapo in zagazil naravnost proti senčni | črti | . |
Stopil je k | trti | in odgrnil listje. |
Sklonil se je k | trti | in začel z obema rokama odgrinjati |
priganjala ga je naprej, priganjala ga je k | odločitvi | , k dejanju, k bolu - in k smrti. |
odločitvi, k dejanju, k bolu - in k | smrti | . |
raztresem in pomirim, potem pa domov - in k | mizi | !« |
Majcnu in s trobento pokazal proti | hiši | z rdečo streho. |
njegova pozornost prikovana k eni sami | misli | , ki ga ne spusti niti za trenutek?... |
pravi mi, naj grem domov in sedem k | mizi | . |
votlo zabobnelo, in se počasi vrnil k | stiskalnici | . |
»Kako pa je | teti | ime?« je vprašal. |
»Trije fantje so prišli domov k | materi | pa so jih obkolili, da so z materjo |
Stari Blažič se je počasi vrnil k | stiskalnici | in s pritajenim vzdihom spustil na |
Hitro se je pognal proti veliki | skali | , ki je štrlela iz navpičnih sten in |
sten in je bila res podobna veliki | glavi | . |
Tiščal se je k | steni | , se tresel po vsem telesu in ječal: |
Sedel je k | mizi | in potegnil k sebi pisalni stroj. |
se mučil, dokler ga niso poklicali k | večerji | . |
»Požgali so hišo, ubili sina in hčer, | ženi | pa so na tnalu odsekali glavo.« |
Brž ko je stopil k | mizi | in se zamaknil v svoje papirje, ga |
zidanico, ki je bila še podobna mrtvaški | glavi | , videl je črni tolmun, črni gaber in |
Moram!« si je rekel in sedel k | mizi | . |
je vzela zvezek in svinčnik, sedla k | mizi | in začela zelo hitro pisati. |
skoraj živčno zakričal, se obrnil k | mizi | , pograbil svoje papirje in jih začel |
Vzmet se je zakotalila k | postelji | in tam trepetala kakor grešna duša. |
in zdaj stoji pred mano v vsej svoji | veličini | . |
njegovo koščeno ženo, kako je tožila moji | mami | : |
češnjo in se spet vrnem k svoji pisalni | mizi | , kjer tudi mene čaka še toliko nerešenih |
Hitro se vrnem k | mizi | in sedem k svojemu delu. |
Stekel sem ponj in ga pokazal | mami | . |
priznal, in bilo mi je žal, ker klopotanje | mami | ni bilo všeč. |
Srečen sem bil, ker se je | mami | vračalo zdravje, in ponosen, ker je |
Zadovoljno sem se nasmehnil in se obrnil k | steni | . |
in žalosti sem vstal, da bi stekel k | mami | in ji rekel, da ne sme umreti, a tedaj |
S hrbtom se pritisnem k | steni | in se počasi pomikam naprej. |
Zjutraj pa sem sanje le povedal | mami | . |
zarjavela kosa je bila podobna razpeti | peroti | mrtvega nočnega ptiča. |
zavihtel v velikem loku in ga vrgel proti | reki | . |
Peljeta me k | češnji | . |
Neslišno grem proti | hiši | . |
ga trdo zaprem in spet sedem k svoji | mizi | ... |
pristanišče, kakor je rekel samotni | bajti | , zidani iz kamna in pokriti s slamo. |
v oblake, ki so počasi drseli proti | gori | Rodici, in sklenil, da ne bo vlekel |
drugačno toploto, ki ni bila podobna | toploti | sončnih žarkov.« |
no, pusti ga pri miru!« je orel rekel | orlici | . |
ena pot je za kamen, ki je podobna | ljubezni | . |
zato se je kamnu zazdela podobna beli | orlici | . |
»K | njivi | bi rad šel,« je rekel kamen. |
A še najbolj je podobna | ptici | . |
Kadar je bela, je podobna | ptici | orlici.« |
Kadar je bela, je podobna ptici | orlici | .« |
»Pa zakaj bi šel rad k | njivi | ?« |
»In tudi boš lahko zdaj šel prej k | njivi | ,« je rekla jelka. |
Jelki | je bila najbolj všeč zibelka. | |
nepopisno vesel, ker je šel k svoji | njivi | . |
»Dali smo ga | njivi | ,« je rekel Milan. |
Potem je vstal in odšel proti | reki | , a ni šel čez njivo, šel je ob robu |
soncu - in vse je pelo pesem kamnu in | njivi | ... |
zlatega jezera, je stric Andrej zavil k | reki | . |
Pesnik je stopil k | njivi | in s pogledom iskal. |
takoj zajahal konja in se pognal proti | njivi | . |
Kljub | obilnosti | je tako rekoč v eni sapi odhitel na |
Izogibala sta se | bližini | naseljenih krajev, vendar sta se bala |
Prav zaradi tega se je odpovedal | partiji | domin, obljubil je, da ga bo kdaj obiskal, |
Usedla sta se k | mizi | . |
ponudbo in se odpeljala proti svoji | kmetiji | , ki je bila kakšen kilometer stran. |
s coklami po kamnih, pozvonilo je k | večerji | . |
suhocvetnice, ruševine, grobovi in ‘ex voto | devici | Mariji, ki označuje kraj, na katerem |
Ex voto | madoni | ne bi imel pomena, ker ni bilo morilca, |
naslanjačev je bilo postavljenih k | steni | , na okrogli mizi na sredini so bile |
Nihče se ni smejal | šali | . |
zaničevanje mogoče pripisati le najhujši | ljubosumnosti | . |
zaradi neuspeha malage, stopil je k | omari | , vzel iz nje pločevinaste škatle, odprl |
kemije, namenjen občinski nedeljski | šoli | v Rouenu, je izšel leta 1835. |
razdelitev okostja in čudila sta se | hrbtenici | , ki je baje šestnajstkrat močnejša |
truplu, kvečjemu nekakšni silno grdi | igrači | , ki je bila zelo čista in je dišala |
Ženska je z novico nemudoma odhitela k | špeceristki | in naposled so vsi v vasi mislili, |
tehtnici čisto nag, tako da je kljub | sramežljivosti | kazal podolgovat, valju podoben prsni |
Zdravnik je stopil k | postelji | , vrgel krožnik skozi okno in zakričal: |
Nato se je obrnil h | kmetici | : |
se je Bouvard hotel odpovedati svoji | skodelici | . |
presodila, da bi se spodobilo pomagati | naravi | . |
Kljub | vročini | sta še dolgo stala na cesti in spraševala |
Bouvard se je usedel k | vodi | , strmel v valove, na nič ni mislil, |
Obsedenosti | s potopom je sledila obsedenost z eratičnimi | |
Odšla sta k | pečini | in čez pet minut sta se že stiskala |
stiskala k njej, da bi se izognila veliki | mlaki | , ki se je kot zaliv zajedala v obrežje. |
Bila je zvočna, zelo svetla, podobna | cerkvi | , s stebri, ki so segali od vrha do |
je (kot nam dokazuje znanost) enaka | teži | mase vode, ki bi obdajala zemeljsko |
veste, kako pravimo: kdor malo ve, kaže | veri | hrbet, kdor pa ve veliko, se ji priklanja.« |
ukaz je šla ‘po pijačo’, se vrnila k | mizi | in postregla gospodoma. |
mano,« je rekel in odpeljal Pécucheta k | hiši | , kjer je lastnica Castillonova obešala |
hotel vzeti k sebi, da bi pomagala | stari | Germaini. |
nezaseden prostor, namenjen renesančni | skrinji | . |
bili naši predniki močno nagnjeni k | razuzdanosti | . |
Vdovi | se je zazdelo, da je pravi pravcati | |
»Kako pa je bilo ime tej | dami | ?« |
ponudila, da priznata v oporoki, da pripada | občini | . |
Zato je kljub | mladosti | imenovan za polkovnika plemiške garde. |
je povzročila nered, in odpustil je | pehoti | , kar je bila prava salomonska razsodba. |
Delegaciji | Bordojčanov: | |
Bouvard ni nasprotoval tej | odločitvi | in odšla sta. |
Toda Bouvard je menil, da to škoduje | domišljiji | , zato je v knjižnici prosil za ljubezenske |
Vrnila sta se k | predstavi | . |
je neka lahka deklina nekoč pokazala | prijateljici | , češ »tale je ravno tak kot Béranger«. |
Najdite tak zaplet, ki me pritegne k | stvari | , pravi Boileau. |
poteza, za De Maistra tisto, kar ugaja | kreposti | , za P. Andréja tisto, kar ustreza razumu. |
Knjigo je | služkinji | posodil Bouvard. |
prepoznal njegov glas, se je priključil | družbi | . |
»Mar nasprotujete | prosveti | ?« |
se posmehujejo najsvetejšim stvarem, | družini | , lastnini, zakonski zvezi. |
posmehujejo najsvetejšim stvarem, družini, | lastnini | , zakonski zvezi. |
stvarem, družini, lastnini, zakonski | zvezi | . |
Bordinova se je še večkrat skušala vrniti h | kupčiji | . |
de la Rochejacquelein pristopili k začasni | vladi | , so se hrbtenice zravnale. |
je z glasnim Te Deumom nameril proti | cerkvi | . |
Republiki | je treba dati čas, da se obrabi. | |
Gospod grof se je ves predal narodni | straži | , vendar ni dobil poveljniških naramnikov. |
bilo svetlo in Petit je osorno ukazal | ženi | , naj v kabinet prinese svetilko. |
kozarcih, da bi nazdravili Junaku, nesmrtni | žrtvi | , velikemu Maximilienu!* |
»Nikoli je ni k | maši | . |
Republiki | so bili šteti dnevi. | |
postavo’, kot pravi Vattel, ‘upreti se | krivici | ’, kot trdijo Glafey, Hotman, Mably |
»Bodimo hvaležni božji | previdnosti | ,« je govoril župnik, »takoj nato pa |
premagal, da ga ni prijavil narodni | straži | . |
samo pomislil, da bi lahko še ugajal | ženski | , se mu je povrnila mladost. |
Bouvard je vztrajno dvoril | gospe | Bordinovi. |
oberočna in se celo začasno odpovedati | desnici | . |
Podoben je bil orjaški | štorklji | na sprehodu. |
je te oslarije čisto resno ponujal | javnosti | , tako da je bila še bolj lahkoverna. |
nekdaj čudili bronastima svetilkama, | polici | z nenavadnimi predmeti, ilustriranim |
takšnega, potem pa je rekel pomožni | učiteljici | : |
podaljšanju živčne akcije, Chevreul | nezavednosti | naporov; ali pa gre morda za to, kot |
Ubogi | ženski | z grelnikom za petami se je najprej |
postopek zdravljenja, podoben kitajski | akupunkturi | . |
postavila eden pred roge in drugi k | zadnjici | in z velikim notranjim trudom in divjimi |
Izključuje ljudstvo: zastareli srednjeveški | analizi | mora vendar že slediti široka in spontana |
Spiritizem trdi, da je naši | vrsti | usojeno boljše življenje. |
Skočil je, da bi se izognil neizrekljivi | slabosti | . |
pelerini s kapuco, podobni meniški | kuti | . |
»Želodec je vendarle namenjen | prebavi | , noga hoji in oko gledanju, četudi |
je vendarle namenjen prebavi, noga | hoji | in oko gledanju, četudi imamo prebavne |
Prva je ustrezala otroški | dobi | družbe, ko je človek namenil vso pozornost |
tisoč ekujev predujma, in sicer proti | hipoteki | na kmetijo. |
bilo novo bitje, ki se dodaja božji | misli | , kar pa je nesmiselno.« |
pa dobra: republikanec govori proti | svobodi | !« |
Naravi | vrne tisto, kar mu je posodila, in | |
Stopila sta k | lini | , da bi zajela sapo. |
Vse so se pomikale proti | cerkvi | . |
nenavadne spokojnosti sta bila nagnjena k | prizanesljivosti | . |
Nekega dne sta odšla k | maši | in potem sta se še vračala v cerkev. |
predana kot nespoštljiva, ko je prišla k | hiši | , je najprej dajala nasvete, potem pa |
Sam pri sebi se je nagibal k | veri | . |
drugi pa po temperamentu nagnjen k | božjasti | . |
kmalu privolil, da stopi k obhajilni | mizi | . |
Najvišja moč nas prepusti | nemoči | ! |
dopovedujete, da vas vsak korak približa | smrti | . |
kristjani niso naredili ničesar proti | državi | !« |
Blandino so v mreži prepustili pobesneli | kravi | . |
drevoreda so vsi trije dali duška svoji | zameri | . |
Otroka sta prikimavala | mravlji | , ki si dela zalogo, volku, ki požre |
se k učenju in kroglicam, črtam in | črkovnici | , a se je vse izjalovilo. |
lahko pride do obleke, če zanjo piše | šivilji | . |
Izkazalo se je, da je Bouvard nagnjen k | dobrohotnosti | , domišljiji, čaščenju in ljubezenski |
je Bouvard nagnjen k dobrohotnosti, | domišljiji | , čaščenju in ljubezenski energiji: |
domišljiji, čaščenju in ljubezenski | energiji | : vulgo k erotizmu. |
sta v zadregi gledala vanjo, kajti | teoriji | gorenja nista bila kos. |
Kmet je predlagal | družbi | kozarec pijače. |
Marianno in Victorjem je odšel proti | kleti | . |
Ko je nekoč prišel k | mizi | z umazanimi rokami, se je Bouvard začel |
prebledel, vrgel krožnik proti Bouvardovi | glavi | , pobesnel, ker je zgrešil, in planil |
ni bil čisto gotov; to je pripisal | naglušnosti | . |
sodržavljane prisililo k spoštovanju, | osuplosti | , občudovanju, in ničesar manj se nista |
Toda očitno sta se zamerila božji | previdnosti | . |
ogrščica - | kolerabi | sorodna rastlina z rumenimi cveti, |
stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno | vzgoji | nizkega (sadnega) drevja |
posebej svojim staršem, sinu Janu in | prijateljici | Bati, hčerki Meliti in prijateljici |
staršem, sinu Janu in prijateljici Bati, | hčerki | Meliti in prijateljici Gail in Lailani |
prijateljici Bati, hčerki Meliti in | prijateljici | Gail in Lailani ter vsem ostalim dobrim |
To se je | večini | prijateljev zdelo trapasto. |
Najlepše se | naravi | zahvališ s spoštovanjem. |
Zdelo se mi je, da uhajam | čutnosti | socialističnokatoliške skupnosti in |
proti Aziji, proti vojskam, beguncem, | umazaniji | in pomanjkanju, sam samcat, zapuščen |
Muke lahko prepustiš naravni | poti | izgona. |
se ni moglo primeriti, uiti omejeni | birokraciji | je pa tudi določen užitek. |
strup, ki onemogoča življenje sorodni | bilki | v bližini. |
tistim, kar imamo radi in kar naši | prisotnosti | na svetu daje globlje skrit smisel. |
ozko potko čez polja proti samotni | hiši | . |
K | sreči | je bil le obiskovalec, sosed, ki je |
discipline, požrtvovalnosti, vdanosti | ideji | . |
Res se gre zahvaliti splošni | komercializaciji | življenja, da lahko uživamo tako individualno |
in njegovega orodja, vse bolj proti | perfekciji | gibanja, dihanja in bivanja. |
Ja, domov, k svojim, k polni | mizi | pa v varno posteljo, prespal boš vse, |
Večini | ljudi uspe tako dokaj dobro živeti, | |
Zakaj so se prav sem, v to | luni | podobno deželo vulkanskih stožcev, |
nelogiko za povrh nasprotuje ortodoksni | razlagi | kulturnega razvoja sveta. |
stisnjen vase potem potrpežljivo predal | usodi | . |
sem si mislil, zna biti, da je ušlo | kontroli | , še isti večer je namreč oživelo, kot |
osamljene in med seboj nasprotujoče si | skupnosti | , skregani so v plemenskih in krvnih |
zaposlitve, odgovoren je bogu in svoji | vesti | , in si vzame s puško, kar rabi, kadar |
K | občutljivosti | lepo pomaga kopanje v vsaki novi reki. |
tisti dvajset kilometrov dolg spust čez | luni | podobno pokrajino, brez vsakega življenja, |
vendar jih nadomeščajo novi v podporo | revoluciji | in šestletni vojni. |
novi v podporo revoluciji in šestletni | vojni | . |
molitev seveda ni namenjeno turistični | atrakciji | . |
bilo jasno, da je kljub veliki volilni | propagandi | volilo pol manj ljudi kot na prvih |
njegova vrnitev pomagati nazaj h kulturni | tradiciji | , kar so šiitstvo in seveda iranske |
dekadentnih zahodnjakov, ki so duha žrtvovali | materiji | . |
potrebe po nasprotovanju tuji kulturni | indoktrinaciji | in ga izkoristil v svoje namene. |
Ekonomski problemi | deželi | vsak dan prinašajo nove polne tovornjake |
strinjajo z omejitvami proti zahodni | glasbi | , izpostavljanju ženske, kritiziranju |
poskus narediti lepo z redom, kljub | senci | v ravni vrsti zasajenih dreves delujejo |
Dal sem | ženi | nekaj denarja, se poslovil od vseh |
Veliki | večini | ljudi v Iranu predstavlja umik v zasebnost |
račun dekadence..., četudi proti osnovni | ideji | civilizacije. |
pa tudi časa, ker si pobegnil svoji | funkciji | v svojem okolju, vsaj navidezno tudi |
letom, občutek imaš, da tudi svoji | končnosti | . |
mošeje in glas mujezina, ki poziva k | molitvi | , so postali okus sveta tod okrog, razen |
v omenjene tri doline, v katerih k | sreči | ni imel moči, saj so ležale na drugi |
takšni meri, kot to škoduje zahodni | mladini | , saj imajo z drogo izkušnje in drugačen |
Drugi prostori so namenjeni | ženi | in dojenčku pa možu in ostalim otrokom, |
spravljeno orodje, med katerim je toplo | kozi | , ki je dala slastno mleko. |
Noben moški se | hiši | ne sme približati ali iti mimo, tak |
sprehodu naprej proti višje ležeči | vasi | v dolini sem presenečen našel veliko |
institucija, ki je fizično namenjena | komunikaciji | Kalašev z bogovi, je jastakan. |
vojno ‘proti napredku in pravičnejši | ureditvi | odnosov’, kot temu pravijo Sovjeti. |
Sovjetski komunizem je njihovi | tradiciji | prav tako tuj, kot bi bil na primer |
novotarij in so sami, ne vedoč zakaj, proti | srčnosti | in vitalnosti. |
sami, ne vedoč zakaj, proti srčnosti in | vitalnosti | . |
skupnimi močmi spravili v dolino, je tam k | sreči | že stal tovornjak, ki je pripeljal |
Baje so raznih oblik, prilagojene | naravi | zemljišča, kamor so namenjene, še najpogosteje |
posamezniku, obenem pa je prilagodljiva | modernizaciji | (mnogo Patanov je inženirjev, pravnikov, |
Sam sem se kljub polni | luni | , ki na višini 4000 metrov daje dovolj |
ravnodušno, brez partizanskih mitingov, ki bi | vojski | poživili kri. |
vladali Perziji, kasneje pa tudi indijski | podcelini | . |
Pod | vladi | zvestimi silami so bila večja mesta, |
radio postajo in ki je pripadala drugi | frakciji | , Hizb‐e‐Islami. |
Zadnja dneva, ko smo prihajali bliže | dolini | Pandžir, smo hodili podnevi. |
so po novem bolj prepuščeni lastni | presoji | . |
ideološko razdeljeno in pomaga tudi redni | vojski | . |
Sonce je prineslo olajšanje | duši | in moji denarnici. 100 dolarjev ... |
je prineslo olajšanje duši in moji | denarnici | . 100 dolarjev ... |
zlatih oblekah so se spuščale dol k | reki | z velikimi lonci na glavah, možje v |
rokami sem bicikel sunil nazaj proti | sredini | ceste in se med padcem navzdol z desno |
napovedala jihad - sveto vojno proti | peščici | angleških oficirjev. |
svojih največjih vojaških uspehov na | podcelini | , predvsem zato, ker so kalvarijo skozi |
vsakih deset minut, zatekel k edini | koči | , potem ko sem jo sanjal nekaj ur, je |
Vsa čast muslimanski | gostoljubnosti | , ampak mene je začel zapuščati občutek |
landroverjih in z vso najboljšo opremo sledili | avanturi | svojega fanatičnega rojaka, ki je med |
letniki za svojo visoko starost zahvaliti | vodi | , ki izvira v ledenikih, in ki izpira |
vrne v družbene okvire, da se odpovem | norosti | . |
Kdor se | usodi | ne pusti voditi, ga le ta vleče s seboj. |
karkoli spreminjati v deželi nobeni drugi | sili | razen Angliji. |
proti severovzhodu, proti kitajski | meji | . |
kitajska armada napredovala proti zlati | prestolnici | . |
Zvest svoji | poziciji | duhovnega vodje budistične doktrine |
Tisočletja teh ljudi, ki pripadajo najnižji | kasti | , nihče ni hotel opaziti. |
Večini | zahodnjakov, ki smo bili prisotni na | |
pripadnost budizmu kot življenjski | filozofiji | ), se nam je kljub meniškim kutam in |
nam je kljub meniškim kutam in strogi | zaverovanosti | že na obrazu poznalo drugačno kulturno |
Dobro srce pa | kraljični | ni dalo miru, češ da bo tesar od lakote |
Naravi | se v tej vasi ni mogoče izogniti. | |
oblast svojim sinovom ali pa se prepuste | zabavi | in orgijam in dovolijo, da državne |
čustva množice, kjer se eni posmehujejo | norosti | meniha, drugi pa ga po božje časte |
čašo v roki, ki jo ponuja objemajoči | ženi | , tako zapeljivi in istočasno poduhovljeni |
Filozofiji | manjvrednosti ras v kolonijah naklonjeni | |
prihajali ropat in vladat tej veliki bogati | deželi | , bolj obrnjeni navznoter kot navzven, |
meditativni in zamaknjeni ‘največji | molilnici | na svetu’, ki se ni znala organizirati |
iz nekompliciranega življenja blizu | naravi | , za samozadovoljno preproščino ali |
* * * | Plaži | , kamor sem pririnil na pesek pod palme |
In zakaj so | večini | turistov všeč predvsem scene, ki so |
letno dala v najem Vzhodnoindijski | družbi | . |
je iz sosednjih sob kljub nespodobni | uri | slišalo vulgarno jamranje in smrčanje. |
k Mohamedu, če že Mohamed ne more h | gori | . |
joga in ki naj bi svetu in njegovi | evoluciji | pomagala koreniteje kot nasilje, revolucije |
leto, ki je namenjeno spoznavanju in | odločitvi | , kateri komuni se bodo glede na svoja |
namenjeno spoznavanju in odločitvi, kateri | komuni | se bodo glede na svoja nagnjenja in |
Kaj pa je | duhovnosti | , ali mi jo lahko pokažeš? je rekel |
eno kraljestvo? se je baje nasmehnil | opici | , ki se ni mogla umiriti. |
prijatelj, imamo iste interese: boj proti | ignoranci | , lenobi in neumnosti. |
iste interese: boj proti ignoranci, | lenobi | in neumnosti. |
interese: boj proti ignoranci, lenobi in | neumnosti | . |
pomaga, jih lepša, je orodje njihovi | duhovnosti | za preseganje samih sebe, za žlahtnenje, |
lakota, beda, nepodjetnost, prepuščanje | usodi | , ritual in ekstaza kot kronično opijanje, |
vrednost nakita vsekakor pripomore k | poroki | . |
Preskrbi | s proteini so namenjeni nemškim shepardom | |
tako pogoltnem sosedu, kljub tropski | ležernosti | , lahko okrepi občutek za pravico brezpravnih... |
letno investirajo proti narkotični | trgovini | na Tajskem tri milijone dolarjev, večji |
poznali predvsem kot zdravilo proti | malariji | , dizenteriji, revmatizmu in driski. |
predvsem kot zdravilo proti malariji, | dizenteriji | , revmatizmu in driski. |
malariji, dizenteriji, revmatizmu in | driski | . |
smehljal Mr. Boumler, vozeč me proti | meji | skozi številne kontrole, kjer so za |
grem samo na stranišče v smeri proti | ograji | , oni zgoraj ponore. |
Khmeri so pravi mojstri pri | improvizaciji | z bambusom. |
vojaške hierarhije, ki dejansko vlada | kraljevini | Tajski, za katero je značilno tudi |
in mirno strmeč v oblake kot razred | meditaciji | predanih trebušastih kitajskih filozofov. |
kanale, drugi krive budizem, ki naj bi | sili | odvzel vulgarno praktičnost, podobno |
Kralj Sihanuk se je odpovedal | kroni | monarhije in organiziral volitve s |
Sicer tradicionalno vdan | nevtralnosti | in francosko vzgojen bonvivant je ukinil |
zvezo z manifestom, usmerjenim proti | monarhiji | v domovini. |
Njihovo agitiranje proti | buržoaziji | , intelektualcem in fevdalcem med kmeti |
in blesk Phnom Penha je bil njihovi | tradiciji | tako tuj, da si sebe v njem niso mogli |
odpori, predvsem proti tajni partijski | policiji | Angka Loeu. |
Proti kontrarevolucionarni | reakciji | so se Pol Potovci vrgli z logiko sprogramiranih |
dati tudi tajskim vojakom, pogosto | policiji | in seveda tajski administraciji v taborišču. |
vojakom, pogosto policiji in seveda tajski | administraciji | v taborišču. |
velika manipulacija in jih pozval k | individualnosti | , samostojnemu razmišljanju, učenju |
Kljub evropski | obleki | se mu je poznalo, da uživa posebni |
nezdravo iluzijo kajenja in se odreka tej | strasti | , medtem ko dežele v razvoju s cigareto |
Ne vem, če gre zasluga samo tigrovi | masti | ali tudi plavanju v jezeru, ali pa |
Zasluga gre predvsem | koncentraciji | mineralov v njej, ki so jih v tisočletjih |
človeka, obrnjenega z obrazom proti | zemlji | , noge, trup in glavo. |
Vsepovsod se je kljub pozni | uri | trlo ljudi, ki so se sprehajali, posedali |
mišljenje menijo, da je treba žrtvovati | družbi | , ki te je rodila in vzgojila. |
največjih evropskih katedral, naj bi služil | meditaciji | , čaščenju in oboževanju privržencev |
možgane, da ni mogoče ustvariti budistični | ideji | miru in vedrine nobene bolj tuje scene. |
podzavesti pripravila na prepustitev | manipulaciji | . |
duhovne napore podanikov na poti k | samorealizaciji | , se je čaščenje Bude identificiralo |
skozi številne reinkarnacije proti | perfekciji | tega, kar človek lahko postane, oziroma |
in depresivnih dvomov, se je umaknil | enostavnosti | , preprostosti, prostornosti in čistosti. |
dvomov, se je umaknil enostavnosti, | preprostosti | , prostornosti in čistosti. |
umaknil enostavnosti, preprostosti, | prostornosti | in čistosti. |
enostavnosti, preprostosti, prostornosti in | čistosti | . |
boš do smrti zasužnjen sledil svoji | babi | . |
kilometrom ta dan, tolikim vtisom, prebogati | hrani | in mačku zaradi nekaj litrov popitega |
umikajo čaju, kokosu, oreščkom, zelju in | čebuli | . |
bogov se odraža v vsem, vse se nagiba k | umetnosti | , celo tako preproste potrebe kot je |
da je dosledno sledilo tradicionalni | formuli | enoličnega togega tipa, ki so ji manjkale |
če hoče biti še nekaj časa odgovoren | materi | naravi. |
biti še nekaj časa odgovoren materi | naravi | . |
Usedel se bom k | rožici | in jo samo gledal, tako kot sem tedaj |
poleg srca zamenjalo razum in me odprlo | ljubezni | . |
svetlim deblom evkaliptov ali posebni | čistoči | ozračja. |
aboridžinsko jezercu, nekakšni večji | mlakuži | vroče, goste blatne brozge, obdane |
uspelo skoraj nobeni drugi živalski | vrsti | . |
bogovi in se blaženo nasmihali svoji | stvaritvi | . |
Butelj, k | sreči | je ženski instinkt pametnejši kot uniformirani |
naravnih zakonih, da pomagam njegovi | mamici | . |
redu in da naj Gail kar vse prepusti | naravi | sami. |
roke, ga je obrnila in takoj podala | mami | na prsi. |
Potem, ko je bilo grlo očiščeno, smo | hčerkici | usteca nerodno opletajoče glavice pomaknili |
opletajoče glavice pomaknili bliže | dojki | . |
se malce uči angleščino, da bo moji | prijateljici | in otrokom lahko izrekel dobrodošlico |
Moja ženska je bivala bliže | stvarnosti | kot jaz. |
K | sreči | je bilo na reki tudi nekaj Nemcev, |
krščanski komuni se največ predajajo | meditaciji | , za posvetne težave jim ni kaj dosti. |
K | sreči | pri tem ne gre za prevelika stanja |
leta sem namreč izpostavljen stalni | ogroženosti | za fizično preživetje. |
Zavedajo se, da gre njihovi | deželi | dobro, velika večina je celo prepričana, |
Gostom so k | večerji | zaračunali po pet dolarjev za diaprojekcijo. |
Čutim, da sem duh in da pripadam veliki | duši | . |
let prav sem, v našo vas, čudil se bo | modrini | neba, tišini zemlje, skrivnostim kamnov... |
našo vas, čudil se bo modrini neba, | tišini | zemlje, skrivnostim kamnov... |
se mladi vse manj upirajo neznosni | lahkosti | bivanja, nezavedajoči se otopelosti, |
neznosni lahkosti bivanja, nezavedajoči se | otopelosti | , ravnodušnosti... |
bivanja, nezavedajoči se otopelosti, | ravnodušnosti | ... |
Descartesa misli popeljale iz dvoma h | gotovosti | , Wertherja pa v smrt... |
je - namreč prav tebi samemu, tvoji | pameti | - dovolj jasno, dovolj razvidno, da |
Razlika med budnostjo in snom je | zavesti | očitna. |
Kljub tej pronicljivi Hintikkovi | razlagi | pa ostaja nerešeno metafizično vprašanje, |
cogito ergo sum, kljub svoji točkasti | ničnosti | okrepi nesrečni psihološki jaz? |
kot zdravnik; kljub njihovi telesni | naravi | pa lahko nanje duša, ali še bolje duh, |
tiče žensk, verjetno najbolj naklonjen | princesi | Elizabeti, samski, obubožani, melanholični |
Elizabeti, samski, obubožani, melanholični | princesi | - izobraženki, s katero se je več let |
obubožani, melanholični princesi - | izobraženki | , s katero se je več let dopisoval in |
Kartezij je | princesi | na dolgo in široko odgovarjal in med |
finančno in z visokimi zvezami pomagati | prijateljici | Elizabeti. |
mi to ne pomaga prav dosti, tako kot | princesi | Elizabeti niso pomagali Kartezijevi |
Tu se Kartezij zelo približa stoiški | etiki | , saj je prepričan, da ”je naše dobro |
Princesi | Elizabeti razlaga Seneko in v nekem | |
Kako pa ji je ime, tvoji | dragi | ? |
pisal o sebi: namreč da njegovi lastni | vlogi | v resnični življenjski zaroki z Regino |
Kordelijinem ljubezenskem obupu, kljub | strastnosti | pa njeni klici ne zaležejo prav nič: |
pomembnemu ”višjemu cilju“ - večni | ljubezni | . |
zbiralec Johannes nemudoma odleti k drugi | žrtvi | , saj, kot sam pravi, ”ženska je in |
alternative ali‐ali in ga kliče k | odgovornosti | , ki iz alternative sledi. |
svojih ženskah vedno znova sledi isti | ljubezni | , ki jo lahko ohranja v njeni vzvišeni |
vrhuncu vsake romance odreče njeni | trajnosti | , medtem ko je soprog prepričan, da |
tudi, da na nekem mestu izvemo, da je | osebi | B, vzornemu soprogu, ime Wilhelm, |
izmikanje vsaki dokončni in trajni | opredelitvi | , vsakemu jasnemu in razvidnemu sistemu, |
jasnemu in razvidnemu sistemu, vsaki | ujetosti | v občost in univerzalnost: |
ukinitvijo, suspenzom, še k religiozni | zavesti | . |
Definiciji | pesnika v Sörenovih Diapsalmata namreč | |
Če se smeješ | norosti | sveta, se boš kesal; če jočeš zaradi |
zavesti nujno podvržene neizogibni | alternativi | ali‐ali? |
Hegel očita nesrečni | zavesti | predvsem to, da se ni vzdignila do |
gre za ravnodušnost, za izogibanje | odločitvi | , za beg pred lastno voljo in odgovornostjo. |
očetovskem pismu mlajšemu prijatelju, | osebi | A, zapeljivcu in ”estetu“ piše: |
kaj če bi se midva vrnila k najini | tolažnici | , filozofiji? |
se midva vrnila k najini tolažnici, | filozofiji | ? |
In zdaj, če se vrnem k | analizi | kot metodi filozofskega spoznanja, |
In zdaj, če se vrnem k analizi kot | metodi | filozofskega spoznanja, lahko rečem, |
smislu“ absolutna in transcendentna | zavesti | , kot je zavesti transcendenten svet |
absolutna in transcendentna zavesti, kot je | zavesti | transcendenten svet [Husserl (1), 191]. |
ne vrne v polje gotovosti kot nekaj | zavesti | zunanjega, transcendentnega, marveč |
bilo mogoče tudi za Boga reči, da je | zavesti | - ali svetu - imanentno transcendenten? |
Seveda, saj je | evidenci | kot ”prvemu metodičnemu principu“ posvečen |
filozofsko začenjajoči, ustrezno moji | težnji | k predpostavljenemu cilju pristne znanosti, |
Skratka, če se vrneva k | primerjavi | Kartezija in Husserla: prvi je bil |
odvisen od sveta... in naj bi, nadalje, | teologiji | odpiral možnost za racionalno upanje |
kot horizont fenomenov, ki so dani | zavesti | - in v tem smislu svet evidentno obstaja |
ohcetih pa je igral na harmoniko in | mladini | pripovedoval zgodbe iz svojega življenja. |
tudi jaz sem ena od njih, leteča k | zenici | teme, s frfotajočimi krilci, z nogami |
mama vsako nedeljo vzela s seboj k | maši | , zdaj pa sem že skoraj pozabil, kako |
Pa vidva, ne hodita k | maši | ? |
Toda za to, da smeš iti k | maši | , moraš zares verovati v Boga Jezusa |
Vsekakor ne dovolj, da bi šel k | maši | . |
Toda to je bolj podobno | smrti | kot rojstvu! |
Ali nekakšni | ekstazi | ... |
drži, da je bilo h klasični budistični | literaturi | tudi na vzhodu dodano ogromno filozofskih |
bistvo zgodbice kljub njeni konkretni | nazornosti | vendarle metaforično. |
prispodobje ustrezalo tudi transcendentalni | fenomenologiji | , ki ”točko“ jaza razširi v ”polje“, |
Lockovemu kriteriju osebne identitete kot | istosti | duševnosti (duševnih vsebin) v času, |
toda po drugi strani lahko tej | manjšini | spet ugovarjamo, da ne odgovori na |
In h kateri | skupini | analitikov spada Parfit - k večini |
skupini analitikov spada Parfit - k | večini | ali manjšini? |
analitikov spada Parfit - k večini ali | manjšini | ? |
Bolj k | večini | , k tistim, ki sledijo Locku, vendar |
Sledeč | navadi | sodobne kognitivne filozofije rad uporablja |
misliti - da je preživetje ekvivalentno | ohranitvi | osebne identitete: |
Vsekakor, še bolj pa morda upanišadski | vedanti | . |
to, da se Parfit ni približal vzhodni | duhovnosti | zaradi nekega ”zunanjega“ motiva (kolikor |
skoraj do komolca, se obrnejo nazaj k | travi | . |
bi ga midva posredovala kaki drugi | osebi | , recimo Dragi, pri njej nehalo biti |
zahodne filozofije se je budistični " | nesubstancialnosti | " zavesti najbolj približal David Hume... |
je budistični "nesubstancialnosti" | zavesti | najbolj približal David Hume... |
Potem kakor omotičen sledi | trojici | domačinov v zavetje vasi in se sprašuje |
intencionalne predmetnosti, ki je dana | zavesti | , je nedvomno v času in prostoru, |
prostoru in času, da bi se napotil k | večnosti | ... |
lahko napoti onstran prostora in časa k | večnosti | ... |
”Najprej [se vprašamo o času], ali pripada | množici | bivajočih stvari ali množici nebivajočih |
pripada množici bivajočih stvari ali | množici | nebivajočih stvari? |
Kaj boš najprej odvzel tej | pokrajini | kot njeno najmlajšo plast? |
Zaraščen kolovoz se izogne globoki | vrtači | , iz katere segajo vrhovi dreves. |
srca potok solz in bridko jočem temni | prihodnosti | naproti.“ [prav tam, 107] |
Kaj pa | mami | ? |
Tudi ne, | mami | še manj. |
logičnim in ontološkim kategorijam ( | substanci | , kvantiteti, kvaliteti, relaciji) - |
ontološkim kategorijam (substanci, | kvantiteti | , kvaliteti, relaciji) - namreč: nastajanje |
kategorijam (substanci, kvantiteti, | kvaliteti | , relaciji) - namreč: nastajanje (oz. |
(substanci, kvantiteti, kvaliteti, | relaciji | ) - namreč: nastajanje (oz. minevanje), |
je število najinih korakov, ki tej | cesti | sledijo, določeno ne le z eno, temveč |
No, če se zdaj vrnem k njegovi | teoriji | časa: |
platoniki nemudoma pritrdili tvoji | misli | , da čas resnično obstaja zgolj v duši, |
Poleg tega je treba dodati Aristotelovi | definiciji | časa kot števila gibanja glede na prej |
po časovni premici od preteklosti k | prihodnosti | ali, bolj nazorno povedano, prihaja |
zdaj ”teče“ po času od preteklosti k | prihodnosti | , ob tem mislimo, da je zdaj v zavesti |
toka prej mimo stebra, ki je bliže | elektrarni | , in pozneje mimo tistega, ki je od |
nekdanjega samostana, od daleč podobna | graščini | , za njo pa štrli v nevihtno nebo cerkveni |
Ko se vrne k | mizi | , zadovoljno prikima. |
kako harmonično se dviga k balkonski | balustradi | šest stebrov, ki se v nadstropju nadaljujejo |
zunaj izbrane premice, potegnemo tej | premici | natanko eno vzporednico - kajti ravno |
zunaj izbrane premice, potegnemo tej | premici | natanko eno vzporednico; in zdaj |
Milana in v njegovem komentarju k tej | skici | , kjer pravi, da mora lepota mesta sovpadati |
človek še tako majhen nasproti Bogu ali | naravi | , je za Kartezija prav človek kot misleči |
Vso pot navzdol h | koči | je molčala in tuhtala. |
saj je njuna misel že prvi korak k | ločitvi | ... in še dobro, da pozneje ponavadi zmanjkuje |
komaj opazne lagune, ki v smeri proti | celini | prehajajo v močvirja, skoraj neprehodno |
prednji steni - to so, od leve proti | desni | : |
simbolnih povezav ustreza tudi geometrijski | strukturi | vzorcev na marmornih tleh? |
k | sliki | 223A]. |
Kako se prileže očesu in | duši | , da po vseh tistih človeških in angelskih |
oblakov in se umikajo spokojni večerni | luči | , ki je pravkar posijala skozi špranjo |
relativnem prostoru praviloma ni enaka | hitrosti | istega telesa v absolutnem prostoru |
glede na ladjo (če pa prištejemo k | hoji | še gibanje ladje, je relativno glede |
telesa, in sicer ustrezajoče edini | sili | , ki si prizadeva k oddaljevanju od |
enaka njuni sredobežni (centrifugalni) | sili | , ki ju v vrtenju drži narazen - slednje |
argumentacija za absolutni čas vzporedna | argumentaciji | za absolutni prostor, in nasploh bi |
je blizu Einsteinovi relativnostni | teoriji | prostora‐časa, manj pa je Leibniz moderen |
Tej | implikaciji | se Newton skoraj ne more izogniti, |
je kot filozofsko pojasnilo k novi | fiziki | dodal v drugi izdaji Principov leta |
tako se tudi Newton ni mogel ubraniti | skušnjavi | , da bi svojo fiziko podprl z metafizičnimi |
preseneti pri sanjarjenju in te pokliče k | tabli | . |
je dodal, kot sem že omenil, drugi | izdaji | Principov leta 1713, torej dve leti |
črko B, katere ”trebuh“ gleda proti | desni | , vsaj v latinici. |
tako, da bi njen trebuh gledal proti | levi | ; na levi se znajde le, če jaz, Bruno |
obhodu pokaže obrnjena, s trebuhom proti | levi | - ne da bi mi bilo treba spremeniti |
sredi noči napotil naravnost k jutranji | maši | , ves urejen je videti v tisti nedeljski |
notranji razsežnosti duše, ki omogoča | duši | stik z večnostjo, bova govorila jutri, |
fotokopijo Husserlovih predavanj k | fenomenologiji | notranjega zavedanja časa - v nemškem |
”Časa ne smemo pojmovati kot zunanjega | duši | , kakor tudi tam [v Umu] večnost ni |
zakaj sploh je ta krog, zakaj se je | duši | sploh treba spustiti na krožno potovanje |
spraševanja... zato bi se zdaj rajši vrnil k | filozofiji | časa. |
Aristotel sam verjetno ne bi pritrdil tej | izjavi | , saj se je zavedal, da je čas odvisen |
preteklost in se s pričakovanjem ozira k | prihodnosti | , obenem pa ostaja prisotna v svojem |
utelešenja k vstajenju in poslednji | sodbi | kot eshatološkemu koncu sveta in zgodovine... |
preteklost in se s pričakovanjem ozira k | prihodnosti | , obenem pa ostaja nenehno prisotna |
namreč ”stvarem na sebi“, ampak naši | zavesti | , natančneje, pogojem našega izkustva, |
natančneje, pogojem našega izkustva, ki je | zavesti | dano na način pojavov ali fenomenov; |
formi čutnega izkustva, ki sta naši | zavesti | dani v čistem zrenju - tj., samo prostor |
čas formi čistega zrenja, ki pritiče | zavesti | , ne pa ”stvarem samim“. |
narisano na leče - ne pritiče sami | pokrajini | , temveč je to ”apriorna forma“ daljnogleda, |
odkritju neevklidskih geometrij in njihovi | uporabi | v sodobni fiziki in kozmologiji, evklidska |
notranjostjo časa, sledeč pri tem platonski | tradiciji | , čeprav seveda v okviru svoje transcendentalne |
zunanjih pojavov; čas ne spada ne k | obliki | ne k legi ipd., pač pa določa razmerje |
pojavov; čas ne spada ne k obliki ne k | legi | ipd., pač pa določa razmerje predstav |
tudi prostor in čas, podreja svoji | sistematiki | in se preveč zapleta v shematiko, vendar |
v novejši filozofiji in znanosti, k | prioriteti | časa v prvi in prostora v slednji. |
zaporednost spremenila v vzporednost, bi | znanosti | vseeno v ničemer ne bilo treba spremeniti |
Toda fizika, podrejena kinematografski | metodi | , ne more upoštevati časa‐invencije...“ |
Oči sledijo | desnici | , zavest sledi očem in vé, kaj dela |
nov filozofski pristop k nerazrešeni | problematiki | časa dandanes gotovo zanimiva za tiste |
sama“ pravzaprav ni imanentno dana | zavesti | (ni fenomen), ampak je zavesti transcendentna |
dana zavesti (ni fenomen), ampak je | zavesti | transcendentna - kar pa spet ne pomeni, |
ustreza njegov cogitatum oziroma vsaki | misli | tisto, kar je v njej mišljeno. |
najpomembnejši Husserlov doprinos k | filozofiji | časa? |
Sicer pa lahko prisluhneva neki | melodiji | ... |
(Abschattung) v času, analogno tisti | vrsti | ”odsenčenja“ predmeta v prostoru, ko |
aktivni spomin (RAM) bi verjetno ustrezal | retenci | , pasivni spomin na ”trdem disku“ pa |
pasivni spomin na ”trdem disku“ pa | možnosti | reprodukcije? |
Husserl kljub svoji ”fenomenološki | redukciji | “ ni dvomil v dušo, le imenoval jo je |
Sicer pa, če se vrneva k | fenomenologiji | časa, je treba poudariti, da je Husserl |
poslušamo glasbo, ali ko prisluhnemo | tišini | , ki je najvišja zvrst glasbe, se jasno |
kot vsi predmeti v fenomenologiji, | zavesti | imanentni - so fenomeni - in zato so |
in sicer ravno zaradi svobode, ki je | zavesti | dana pri njenih spominskih odsenčenjih. |
razsežnost, ki je analogna prostorski | razsežnosti | , se - fizikalno gledano - z nadaljnjim |
časovnega prikazovanja) analogno prostorski | perspektivi | . |
približal Einsteinovi relativnostni | teoriji | , v kateri je, kot sem prebral, dolžina |
rečemo, da je zdaj analogen tu‐ju, | točki | ali mestu v prostoru, kjer se trenutno |
ki nikakor ni neposredno evidentna | zavesti | ; lahko jo primerjamo s točko v prostoru, |
ali drugače odsenčena, vendar ostaja | zavesti | dostopna kot ista melodija zaradi |
Namenila sta se na popoldanski sprehod k | razvalini | cerkvice svetega Mihaela, skriti med |
znova, po več stoletjih, podaja roko | metafiziki | ... |
drama univerzuma - ampak je klasični | znanosti | , predvsem fiziki v času po Newtonu, |
ampak je klasični znanosti, predvsem | fiziki | v času po Newtonu, zadostovalo pojmovanje |
časov dostopna samo neskončni božji | misli | - seveda, če Bog sploh obstaja... |
dolžine, širine, globine... morda je ravni | črti | v naravi še najbližja morska gladina |
K | sreči | pa Sonce ni črna luknja, in zato ukrivljenosti |
Vendar bi se še malce vrnil k splošni | teoriji | relativnosti: |
spušča z matične ladje (S) proti črni | luknji | : ko vesoljec pride po svojem lastnem |
roj kot celota brezhibno sledi njuni | svetovnici | v prostoru‐času. |
odgovoriti, zakaj je relativnostni | teoriji | bliže relacijska kot substancialna |
argument pa preostane substancialni | teoriji | , če ni več ”svetlobnega etra“, ki bi |
lahko zavedejo k preveč materialni | predstavi | polja. |
sicer v petem dodatku k svoji poljudni | knjižici | o relativnosti, v besedilu z naslovom |
dejstvu, da je Kant pripisoval evklidski | geometriji | apriorni status, o čemer sva že govorila... |
Toda kljub upravičeni Schlickovi | kritiki | Cassirerja ostaja vprašanje odnosa |
tako zanikuje realnost časa, je le‐ta | zavesti | vsekakor očitna! |
rešena šele mnogo pozneje, potem ko je | matematiki | uspelo z diferencialnim računom obvladati |
časa je primarno in intuitivno jasna | zavesti | , vendar na povsem nefizikalen način, |
Gödel se je v čast Einsteinovi | sedemdesetletnici | igral z njegovimi ”enačbami polja“ |
v normalni smeri, od preteklosti k | prihodnosti | , medtem ko s stališča svojega brata |
območij vrtinca k njegovi mirujoči | osi | , kjer te medtem čaka matična ladja... |
možne ”oblike časa“ in je analogna | topologiji | prostora; Grünbaum je, sledeč Reichenbachu, |
moremo reči za glicinijo, ki naj bi | trti | pomagala zgostiti senco nad kamnito |
javor“, ki na končičih svojih nazaj k | zemlji | usločenih vej ziblje stotero svetlo |
rožnate, zlahka kljubujejo zemeljski | privlačnosti | , saj so zrasle iz semen, ki jih je |
Več sonca pa preostaja | češnji | ob vodnjaku, na kateri visijo zrele |
plešasto glavo in se zadovoljen vrne k | mizi | . |
drugi strani baje pretirano nagnjen k | čutnosti | . |
No, vidiš, si že bliže | rešitvi | ... in zakaj zemlja? |
Koliko je nagnjen k | čutnosti | , ne vem, gotovo pa je bil v mladosti |
jesensko znamenje... in tudi nagnjenja k | vzdržnosti | , zmernosti, metodi... zanjo je pomemben |
znamenje... in tudi nagnjenja k vzdržnosti, | zmernosti | , metodi... zanjo je pomemben občutek |
nagnjenja k vzdržnosti, zmernosti, | metodi | ... zanjo je pomemben občutek varnosti, |
K | stvari | , k stvari, če vam je prav.“ |
K stvari, k | stvari | , če vam je prav.“ |
da mi hočeš nekaj reči, da bi ubežal | praznini | in niču), da je zunaj sveta umno in |
...skratka, če naj gremo naravnost k | stvari | , se mi zdi smešno govoriti, da onkraj |
končno, se ne moremo izogniti [zunanji] | praznini | “ [prav tam 180-2]. |
zahteva, da moramo sprejeti prvotno, tej | hipotezi | nasprotno trditev: vesoljni prostor |
tudi ob predpostavljeni neevklidski | geometriji | , na primer, ko pravi, da ”vsemu, kar |
se s tem še bolj kot relativnostni | teoriji | približa tako imenovanemu ”kozmološkemu |
imenovanemu ”kozmološkemu načelu“, apriorni | predpostavki | sodobne kozmologije, ki pravi, da je, |
filozofski ravni najbolj približal | resnici | oziroma spoznanjem današnje kozmologije. |
tačas pa ponudi Mičiki kakšen sok... in | noni | kaj povejta, saj Mičika zna italijansko, |
resnico, v njegovi odločenosti, da sledi | resnici | za vsako ceno, prav do konca... |
nekaj resnično, če pa nasprotuje tisti | veri | , s katero je prežeto vse naše bitje? |
drugačna kot njegova resnica ”zvečer“ - | večini | ljudi je zvečer težko vzdržati opoldansko |
gosta ter se pridružijo kvartopirski | druščini | . |
človeško svobodno voljo kljub morebitni | nujnosti | vesolja kot celote. |
kontingentna, marveč neki določeni in gotovi | dejavnosti | nespremenljivo sledi določena in gotova |
katoliške teologije in se posvetil | filozofiji | ter postal univerzitetni profesor na |
Bruno se spet usede k | mizi | . |
piše tudi Mendoza, je obrat od nebes k | zemlji | oziroma od drugega, onstranskega |
vendarle meni, da je duh transcendenten | materiji | oziroma naravi? |
duh transcendenten materiji oziroma | naravi | ? |
Vsekakor je duh transcendenten | materiji | , vendar to še ne pomeni, da je nad |
(”Luči tridesetih kipov“) pripisal različnost bitij | materiji | in uganko odnosa med duhom in materijo |
ki sledi svojemu notranjemu poklicu, | ljubezni | do modrosti in iskanju resnice, ne |
Bruno seže h | knjigi | Karla Jaspersa Filozofska vera in |
preveliki ”verski gorečnosti“ vodi k | nestrpnosti | in nasilju. |
nerazumno pripisovati neki dogodek božji | moči | , kadar ne poznamo njegovega naravnega |
stvarnika je pojmoval kot imanentnega | naravi | , kot istega z naravo, saj je bil |
ločevalne, vsiljujejo celotni človeški | skupnosti | , vsakemu posamezniku, bodisi modrijanu |
Mojster, vrniva se rajši k Spinozovi | razlagi | Biblije: sprašujem se, v čem je videl |
Svetega pisma, če pa, sledeč njegovi | filozofiji | , lahko vse, kar je, utemeljimo in razložimo |
pripisati prenaglemu prepisu ali pisarjevi | napaki | , kajti če bi bila Biblija kdajkoli |
Donagan v svojem eseju o Spinozovi | teologiji | , objavljenem v zborniku The Cambridge |
Svetem pismu, tudi Jezusovi - ali potlej | veri | sploh še kaj preostane? |
zanesljivo vodi k čaščenju Boga in k iskreni | veri | .“ [6:129] |
trditi, da Bog deluje proti svoji lastni | naravi | - kar je očiten nesmisel.“ |
znotraj sistema ni podvržen kritični | refleksiji | : ”...kajti karkoli je nasprotno naravi, |
refleksiji: ”...kajti karkoli je nasprotno | naravi | , je nasprotno tudi razumu, in karkoli |
Božja dela in da jih pripisujemo Božji | volji | kakor pa oni, o katerih smo povsem |
Saj je bolj podoben črni | luknji | kot diamantu! |
daljšo opombo oziroma sholijo k 15. | propoziciji | prvega dela Etike [1p15s], kjer Spinoza |
strinjal s takšnim, kljub siceršnji | globini | Leibnizeve filozofije pravzaprav malce |
večnosti“ stvari nujne, pa je naši umski | intuiciji | vendarle bližja od nasprotne misli, |
mišljenja Boga enaka njegovi dejanski | zmožnosti | delovanja; se pravi, vse, kar sledi |
tvoriti bistvo stvari, le k eni sami | podstati | in da sta potemtakem misleča podstat |
...in v opombi k tej | tezi | dodaja: |
temu‐in‐temu kvadrantu, sektorju ali | regiji | popolnega diamanta. |
Heglov duh se sicer kar precej posveča | estetiki | kot filozofski refleksiji lepote, vendar |
precej posveča estetiki kot filozofski | refleksiji | lepote, vendar je njegova misel daleč |
nase, le telovnik položi v mahovje k | vetrovki | . |
svojega ”klasičnega“ sistema priznava | umetnosti | najvišji spoznavni domet; tako na |
ideje“: pri Heglu je lepota podrejena | ideji | , pojmu, pri Schellingu pa nikakor ne, |
Schellingu, ki je bil prepričan, da | umetnosti | uspeva ”nekaj nemogočega“, namreč to, |
Marija se vrne k | sliki | . |
Zato so njegovi argumenti proti | svobodi | povsem deterministični, nikakor pa |
transcendentalnega subjekta k objektu, od logike k | naravi | , in v zvezi s tem pravi: |
izogne problemu prehoda iz Logike k | naravi | , ki ga opaža pri Heglu.“ [Bowie, 157] |
samo volja: kajti le goli, čisti | volji | je dano na voljo, da postane dejavna |
edini med vsemi bitji slediti dolgi | poti | razvoja od sedanjosti do najtrše noči |
pojasnimo realnost, ki jo moramo priznati | veri | v bogove“ [prav tam, 130]. |
njima je tudi na tem področju podobna | razliki | v filozofiji narave: za Schellinga |
izrečena kot mit (saj ni dostopna razumski | opredelitvi | in zato sploh ne more biti drugače |
”stopničasto“ življenje, s katerim omogoči | večnosti | , da se po vesoljni lestvi povzpne k |
”zgradi“ lestev življenja, duh pa daje | zavesti | moč, da se vzpne po njej, kajti... |
se v praveku zoperstavi ”potrjujoči | volji | “ stvarjenja - namreč kot tisto voljo, |
namreč kot tisto voljo, ki kliče k | vrnitvi | v nevidno. |
tisočerimi ustji nebeško moč; seme teži k | svetlobi | in zraku, da bi uzrlo podobo, duha; |
Najvišje protislovje omogoča božanski | volji | svobodo, kajti ”če ne bi bilo protislovja, |
Kdo bi lahko božanski | volji | prepovedal poznati sebe samo? |
in se poslednja skrivnost razodene, | hiši | grozi, da bo opuščena ali celo uničena... |
odločila drugače, namreč če ne bi sledila | ljubezni | , ampak svoji ”zanikujoči“ misli in |
ljubezni, ampak svoji ”zanikujoči“ | misli | in ostala v sebi. |
kontingentno dejanje, prepuščeno | volji | sami? |
kontingentnosti, ki naj bi prvotni čisti ” | volji | , ki ničesar noče“ omogočila, da se |
povsem svobodni volji daje človeški | zavesti | “ [prav tam, 48]; to se nam zdi očitno, |
se, kakor v slovo, še enkrat ozre k | trojici | in izgine v gozdnem somraku. |
ki ga imenujemo vesolje, in kje mora | kozmologiji | priskočiti na pomoč filozofija ali |
Kljub tej nesporni in plodni kozmološki | zvezi | med sodobno znanostjo in filozofijo |
lokacija v vesolju ni ”nič posebnega“ (tej | trditvi | kozmologi pravijo tudi kopernikansko |
čajni skodelici, ali pa, če vzamemo | kozmologiji | bližji primer, od modeliranja nastanka |
kozmološkega problema, da je mogoče kljub | vezanosti | opazovalca na točko, s katere opazuje, |
K tej odlični | oznaki | prvega Einsteinovega kozmološkega modela |
novimi empiričnimi podatki približujemo | rešitvi | ”uganke vesolja“ (vsaj kar zadeva ”obliko“ |
intervalu (0, 1), ko se približujejo | ničli | “ [Kanitscheider (1), 263], tako ”da |
oddaljevanju galaksij v nasprotni smeri, proti | singularnosti | , bi se moral pri natančni simetriji |
protona in nevtrona je približno enaka | masi | dveh elektronov (torej sorazmerno majhna), |
celotnega vesolja očitna in da kliče k | razlagi | , saj se razum, ki zahteva zadosten |
Cosmological Principle, 1986) k tej | argumentaciji | dodajata: |
Kljub temu pa se nam zdi, da antropični | razlagi | velikosti vesolja nekaj manjka. |
Vseeno pa navedeni | argumentaciji | manjka še nekaj, tudi če je ne razumemo |
naključju ustrezala tvoji ribiški | palici | . |
ta formulacija res formalno bližje | tavtološkosti | od izvirne Carterjeve, gotovo pa ni |
antropično načelo ”lenuhov pristop k | znanosti | “ in da v izkustveni kozmologiji nima |
Očitek | tavtološkosti | bi bil upravičen tedaj, če bi obstajalo |
zgodovin‘ <sum-over-histories> h kvantni | gravitaciji | , saj morata obe [teoriji] neizogibno |
Carterjeve parafraze Kartezija, dodane k | formulaciji | močnega antropičnega načela: |
opazovalcev, ki bi se čudili dobri | ubranosti | , mi pa smo ”privilegirani“, saj smo |
zato se lahko čudimo njegovi dobri | ubranosti | ... čeprav se pravzaprav ni ničemur čuditi, |
za naš kontekst še posebej pomembni | točki | primerjave možnih svetov v logični |
filozofskega iskanja, ki mora ostati zavezano | resničnosti | kljub vsem miselnim posibilijam. |
problemov, ki so analogni Lewisovi | teoriji | dvojnikov [counterparts, tj. ”replik“ |
(vsaj če sledijo izvirni Carterjevi | zamisli | ), bistven učinek opazovalne selekcije, |
drugega dela nocojšnjega predavanja, k | dilemi | med smotrnostno (teleološko in praviloma |
Božanstvo imanentno svetu, vesolju, | naravi | (Deus sive natura), tj. kot nauk |
predsednica povabi publiko k vprašanjem in | razpravi | . |
ampak če se vrnem k sodobni procesni | teologiji | oziroma k panteistični kozmologiji, |
procesni teologiji oziroma k panteistični | kozmologiji | , je tu še ena pomisel: recimo, da so |
tiče, bi se rajši vrnil iz teologije k | filozofiji | oziroma k racionalni kozmologiji, za |
teologije k filozofiji oziroma k racionalni | kozmologiji | , za katero podobno kot ti menim, da |
še manj pa se ogrevam za vrnitev k | teleologiji | narave. |
nekaj stoletji, ki bi se čudil umni | izbiri | moči zemeljske težnosti - in zato pravzaprav |
gestikulira tisti odsotno prisotni | osebi | , ki jo je izvolila poklicati. |
Da odhaja v Pariz k svoji | dragi | ? |
odločaš, čeprav včasih tudi proti svoji | volji | ... |
Toda, ali bo tudi tej | pomladi | sledilo poletje, pa še jesen in zima? |
K svoji | dragi | gre? |
6. in 7. členu adekvatno siceršnji | ureditvi | na področju srednjih šol urejamo še |
le zaposlitev garancija pripadnosti | univerzi | . |
nasvetov, ki bi lahko prispevali h | kvaliteti | . |
vlada, vsaj v enem delu ustreza tej | karakteristiki | . |
Kljub | pripombi | zakonodajno‐pravne službe, da gre za |
In še k | novosti | , ki jo je v bistvu prinesla sprememba. |
v 8. člen zakona je popolnoma enaka | dikciji | , ki se nanaša na subvencioniranje prevozov |
dijake, vajence, študente višjih šol, ki | večini | dijakov 53,5% subvencije za prevoze |
avstrijski študentje, ki pripadajo slovenski | naciji | , študirali v Mariboru, študirali v |
za štipendije in je tam to dodatek k | štipendiji | , ki že sam poskuša deloma pomagati |
povečati količino sredstev namenjenih | prehrani | . |
Seji | se bosta verjetno pridružila mag. Janez | |
Kot predlagatelj sem se prijavil k | razpravi | ne glede na čas, ki mi je na razpolago. |
minut in v tem času se bom prijavil k | razpravi | . |
med razpravo poslancev prijavite k | besedi | . |
Prebivalci so bili na referendumu proti | izločitvi | , zato moramo njihovo voljo, izraženo |
določil zakona, ki naj bi prispevalo k | izenačitvi | pogojev lastništva in upravljanja s |
zakona je namenjena predvsem turbo | generaciji | . |
Naši | službi | je bilo zastavljeno vprašanje: Ali |
predlogom zakona na daleč izogibate | uvedbi | odškodnin ali rent kot trajnega financiranja |
park in ga, če ne drugače, prepustijo | vladi | Republike Slovenije. |
motijo tudi tiste rešitve, ki se zdijo | večini | v tej dvorani zelo domače - da je treba |
bolj dostopen, bliže Ljubljani, bliže | tujini | . |
Ampak to je naši zakonodajno‐pravni | službi | vseeno. |
pomemben zakon, bi bilo prav, da k | stvari | resno pristopimo in da res poslušamo |
tisto je bilo pa že tako sledenje neki | liniji | , ki je po eni strani logična. |
Besedo dajem | predstavnici | vlade, gospe Astrid Prašnikar, državni |
Besedo dajem predstavnici vlade, | gospe | Astrid Prašnikar, državni sekretarki |
vlade, gospe Astrid Prašnikar, državni | sekretarki | na ministrstvu za notranje zadeve. |
Zakon sicer ne nalaga obveznost lokalni | skupnosti | , da je v izvajanju suverena, pač pa |
zakon zavezuje na eni strani državo k | obveznosti | povezovanja z lokalno skupnostjo, hkrati |
Vse to povzroča mestni | občini | Ljubljana gotovo veliko problemov pri |
Hkrati pa bo mestni | občini | omogočil, da od države zahteva povrnitev |
Prav tako zakon mestni | občini | nalaga odgovornost, da pri izvrševanju |
lahko na enostaven način prispevali k | regionalizaciji | . |
rešitve, ki bodo dale naloge tako mestni | oblasti | , kot tudi zadolžile določene organe |
Najprej vabim k | besedi | mag. Janeza Drobniča. |
prvi razpravljalec, zato vas vabim k | besedi | . |
si moramo za utrjevanje pripadnosti | prestolnici | nenehno prizadevati. |
se pride na sled strašni korupcijski | aferi | , da župan odstopi oziroma če je njegova |
to, kar se je prejšnji ljubljanski | oblasti | , da je Maistra ponižujoče postavila |
Tako, da tu kompetence | županji | , se z druge funkcije malo strinjam |
v Evropi polagajo v čast, v poklon | državi | vence neznanemu junaku. |
postopku pa ne dajajte nobenih kompetenc | županji | , da bi lahko nekaj storila, recimo, |
Vlada pa je mestni | občini | dolžna poravnati škodo, ki bi nastala |
Nisem nasprotnik | uporabi | županje. |
Predstavnici | vlade se lepo zahvaljujem. | |
Ne | opoziciji | , ampak državljankam in državljanom |
Italijanski | javnosti | ni čisto jasno, kakšen vtis je pustilo |
je na čelu EU tokrat že šestič, bo | povezavi | predsedovala v času največje širitve |
Najslabše je lani šlo povezani | družbi | TICT v Trstu, ki je zaznala padec pretovora |
po vojni pa se je posvečal predvsem | dramatiki | . |
vendar niso neposredno napotile vlade k | prenovi | družinskega zakona. |
minuto po polnoči 1. januarja srečni | materi | Suzani Kirar, doma iz okolice Šoštanja, |
informacije o tej menjavi sporočati | carini | , ki jih bo posredovala Intrastatu; |
morala vsa podjetja posredovati davčni | upravi | zaradi plačila DDV. |
Prvič ob predpostavki, da bo | komisiji | na našo zahtevo uspelo v pogovorih |
Hitovih igralnicah se igralniški delavci | stavki | niso pridružili - se pogajalskima skupinama |
Stavki | , ki jo je v Hitovih novogoriških igralnicah | |
Tej | državi | se ne zdi vredno, da bi svoje državljane |
Nenadoma | državi | tudi okolje ni več pomembno. |
petnajsterico, ki se bliža poldrugi | milijardi | evrov. |
nejudje popolnoma podrediti Mojzesovi | postavi | , da bi bili Jezusovi sledniki, kar |
ki je prišla v Antiohijo, pripadala | ločini | farizejskih kristjanov iz Jeruzalema. |
zanimal Mobitel in s pismom o nameri | občini | izrazil pripravljenost za sodelovanje |
nekoliko slabšemu vremenu in težji | poti | povzpelo precej planincev od blizu |
dejavnosti namenili kar največ pozornosti | vzgoji | in izobraževanju ter pridobivanju mladih |
organizatorju, izkušenih udeležencih in | umetnosti | naklonjenih obiskovalcih razstava nudi |
semiški občini tudi lani namenjena | gradnji | regionalnega belokranjskega vodovoda, |
nista bila ognjemeta prav dolga, toda | množici | so ognjene rožice na nebu nekoliko |
vasi ob Kolpi prisluhnili siloviti | eksploziji | na Hrvaškem v vasi Žakanje. |
okolice Rima v igri Bingo (podobna | tomboli | ) prejel 152 tisoč evrov (več kot 36 |
Italijanski | igralki | pa se je v tej srečni noči pojavila |
pred enim letom - še najbolj podobna | mešanici | socialnih in liberalnih demokratov. |
preizkušnjami, iz katerih se bo kljub | podpori | ZDA težko izvlekel. |
džihad, sveto vojno proti sovjetski | okupaciji | Afganistana. |
ameriškemu nasprotovanju ni hotel odpovedati | želji | po atomskem naboju. |
dolgotrajnem in težkem boju proti birokratski | odločitvi | davčnih organov. |
ukazal, naj se v šestdesetih dneh podredi | avtoriteti | Rima ali pa se sooči z izobčenjem. |
bodo sčasoma spet povrnile k pravi | veri | . |
ga privedli k dežurni preiskovalni | sodnici | okrožnega sodišča v Mariboru. |
večeru privedli k dežurni preiskovalni | sodnici | , ki ga je dan kasneje zaslišala. |
hujšimi posledicami zaradi petard k | sreči | ni bilo, se praznovanje novega leta |
pištolo eno raketo izstrelil proti | skupini | mladeničev in zadel 13-letnika v nogo. |
signalno pištolo izstrelil petardo proti | skupini | mladoletnikov in 15-letnika zadel v |
K | ceni | svojih storitev seveda prištejejo tudi |
kapo - v Miklošičevi ulici starejši | občanki | K. K. iz rok iztrgal torbico in pobegnil. |
Policisti so njegov materialni poduk | znanki | ocenili na 300 tisoč tolarjev škode |
Novi Gorici razbil tri večja stekla in | knjižnici | povzročil za približno 500 tisoč tolarjev |
nosijo veliko željo in potrebo, da se | glasbi | in z njo odprejo in se ji predajo. |
najnatančnejši in najbolj skrivnostni | govorici | , ki jo, kot Kosovelov Zlati čoln, nosi |
nedvomno podelitev Jenkove nagrade moji | zbirki | Banalije. |
je zgodilo, da je bila homoerotični | literaturi | priznana določena vrednost, da ji je |
K | sreči | smo odigrali vsaj prijateljsko tekmo |
Prav nesrečno izgubljeni | tekmi | za gol z Ukrajinkami so naše rokometašice |
Cesar Maia, župan Ria de Janeira, je | četverici | mestnih klubov ponudil finančno pomoč |
Brezovičan, ki je prolog kljub blatni | progi | zaključil na 23. mestu, včeraj pa je |
smuku v St. Moritzu je bila zelo blizu | zmagi | , v Franciji pa utegne biti v superveleslalomu |
Pričakovanja ustrezna | udeležbi | - skromna |
Pričakovanja so primerna | udeležbi | - skromna. |
nastopi v Megevu, zato se bo pridružila | ekipi | za mladinsko SP. |
namenjen predvsem domači politični | javnosti | , ki je močno razcepljena zaradi odločitve |
Oblasti v Pjongjangu bodo | skupini | ameriških strokovnjakov dovolile obiskati |
najpomembnejših prispevkov k državni | blaginji | . |
brezzobemu imperiju kot kakšni trdni | federaciji | enakopravnih držav. |
»Dolžnost domoljubja je, da daje prednost | domovini | in da podpira izključno le koristi |
mogli bistveno škodovati naši splošni | sreči | , našemu sistemu umetnosti, prava in |
V potezah, kako se izogniti | kontroli | in transparentnosti, sploh pa podatkom, |
potezah, kako se izogniti kontroli in | transparentnosti | , sploh pa podatkom, kdo vse jim je |
anonimnih računov pri Zagrebški banki so | stranki | nakazali več kakor 2 milijona kun. |
odhodom v Haag izognil hudim nemirom, | zmedi | , skratka kaosu v Srbiji. |
beograjski univerzi, kot politiku in njegovi | stranki | , kar je tudi fenomen posebne vrste, |
katero je ob prvi predstavitvi Šešlja | javnosti | opozoril Dolanc, je pravzaprav najbolj |
krvi bližji vaši očetovi ali materini | liniji | ? |
levkemiji in podobnih boleznih, ni znala | javnosti | dovolj slikovito, jasno in argumentirano |
odločila (kljub stalnemu bruhanju in | izsušitvi | v ustih), da bom šla pozdravit (mogoče |
Da, jaz grem proti »neki | gori | «. |
Vas bolezen približuje | religiji | ? |
kot »samo« zdravi »svetovno znani« | flavtistki | . |
koncertu v Kranju igrali svoji mladi | prijateljici | , ki je imela tumor v možganih in je |
Poulenca »zarotitveni obrazec proti | smrti | «. |
Naziv se je tako približal | vsebini | , saj SDS že dolgo ni bila več socialdemokratska |
je dolgo napovedoval in julija vrgel | javnosti | kost, ki bi jo po prvotnih načrtih |
Nazadnje je konec leta svoj ne | reformi | dalo še finančno ministrstvo: reforma |
bo več obveznost, ampak le možnost, | večini | pa najbrž španska vas. |
represivnimi sredstvi, javnost pa bi | legitimnosti | tega početja seveda oporekala. |
postavljeno življenje v Ljubljani, bliže so | vrnitvi | , in ko je ta oddaljenost matematično |
smo bili v jarkih nasproti hrvaški | vojski | vse do 26. 6., do razglasitve slovenske |
v tem, da ljudje v splošnem lastni | nepremičnini | pripisujejo lastnosti zelo dobre naložbe. |
letu 2004 obeta domači in globalni | ekonomiji | . |
optimistično prepričanje, da se vodilni | državi | tudi v tem pogledu godi najbolje v |
za prizadevanje, da bi se izognili | usodi | britanskega kraljestva, ki je menda |
nauči nekaj pomembnega, nato pa se tej | usodi | upre na več načinov: s selitvami centrov |
»Izbrisani« so, | resnici | na ljubo, marginalen problem, ki bi |
upravni problem, ki ga je (strankarski) | politiki | uspelo napihniti do mogočnih razsežnosti. |
1996 izrekel najvišje priznanje pisani | besedi | in je Kena Saro Wiwo ubil. |
Ime je imanentno | stvari | sami, je njen potencial. |
Deželi | je dala ime Luggardova žena Flora. | |
projekcija, ki popolnoma ustreza kolonialni | logiki | in logiki suženjstva. |
popolnoma ustreza kolonialni logiki in | logiki | suženjstva. |
neodvisnosti in razočaranju, ki je | osamosvojitvi | sledilo. |
ki ga je težko segreti, kljub dobri | oskrbi | služabnikov volilnega kneza nikakor |
njegovo vero - tudi to je prispevek k | svobodi | vesti. |
vsak dan s prižnice poziva meščane k | razumnosti | . |
Upor proti posvetni | oblasti | je zanj hudičevo delo. |
Posvetni | oblasti | mora biti kristjan brezpogojno poslušen, |
sklicevanjem na evangelij se ne sme izmikati | poslušnosti | , sploh pa ne nepravilnosti odpravljati |
ozemljih regentov, ki se nagibajo k | reformaciji | . |
Reformaciji | naklonjeni knezi edikta nočejo izvršiti. | |
kaznuje neposlušnost in upor proti | gosposki | .« |
razsvetljenstvom se je evangeličanski | cerkvi | ponudila možnost, da Luthra pusti za |
S svojo poslušnostjo | oblasti | je reformator utemeljil nesveto zvezo |
Kdor se zapovedani | veroizpovedi | noče ukloniti, se mora izseliti. |
kako drzen je lahko kapital, in ukazal | vladi | , naj posodobi filmsko tehnologijo. |
»Ljudje ljubijo preteklost in proti tej | ljubezni | ne morem nič, niti ne morejo moji rablji; |
njunim pomočnikom in seveda slovenski | javnosti | želim povedati, da pri nas obstajata |
Korak bliže k | džamiji | |
bere razne prispevke k novi slovenski | blaznosti | , ga pravzaprav niti ne popade jeza, |
minaret, s katerega bo mujezin klical k | molitvi | vernike in njegov glas bo preglasil |
mednarodno obsojeni nacifašistični | fronti | je junaško in etično dejanje. |
niso sposobne upreti tej lažni zahodni | dobrotljivosti | . |
kakor svojim bankam zaupali slovenski | banki | .« |
Vendar NB Hrvaške | podružnici | na Hrvaškem kljub pobudi poslovodstva |
Hrvaške podružnici na Hrvaškem kljub | pobudi | poslovodstva podružnice 1992 ni dala |
jezikovnim navadam se Slovencem in | slovenščini | v Evropski uniji ne bo dobro pisalo, |
Sadam se pohlevno prepušča | preiskavi | , z očmi vdano uprtimi nekam gor, v |
kmetje kupujejo živino, osla ali kamelo, | živali | najprej odprejo gobec, da bi pregledali |
praznih krasnih dnevov nastopa proti | bestialnosti | muslimanskih skrajnežev, dominantna |