O'beseda, označena besedila z lemami
Veža | je smrdela po kuhanem zelju in starih, | |
Odšel je proti oknu: drobna, krhka | postava | , katere mršavost je še poudarjal modri |
oknu: drobna, krhka postava, katere | mršavost | je še poudarjal modri kombinezon, ki |
poudarjal modri kombinezon, ki je bil | uniforma | Partije. |
zelo svetli, obraz po naravi rdeč, | koža | pa raskava od grobega mila, topih britvic |
polju, ki ga je obvladovala kovinska | plošča | , ga je bilo mogoče videti in slišati. |
kako pogosto in po kakšnem sistemu se | policija | vključuje v ta ali oni oddajnik, si |
Kilometer | stran | se je dvigalo kvišku Ministrstvo resnice, |
Bilo je velikanska piramidasta | zgradba | iz bleščeče belega betona, ki je v |
črkah odražale z belega pročelja: » | Vojna | je mir« »Svoboda je suženjstvo« »Nevednost |
z belega pročelja: »Vojna je mir« » | Svoboda | je suženjstvo« »Nevednost je moč.« |
»Vojna je mir« »Svoboda je suženjstvo« » | Nevednost | je moč.« |
»Svoboda je suženjstvo« »Nevednost je | moč | .« |
Stvar | je bila podobna solitrni kislini, še | |
Poleg njega je bila plitva | niša | , kjer je zdaj sedel Winston, in ki |
neki zloglasni mestni četrti ( katera | četrt | je to pravzaprav bila, se zdaj ni spominjal) |
takoj ga je prevzela nepremagljiva | želja | , da bi ga imel. |
Pero je bilo zastarela | priprava | , ki so jo celo za podpise le redkokdaj |
Prihodnost | bo ali podobna sedanjosti, in v tem | |
drugačna od nje in bo torej njegova | poslanica | brez pomena. |
helikopterju, nato pa je bil poln lukenj in | voda | okrog njega se je pordečila in potopil |
hitro kot bi skozi luknje vanj vdrla | voda | . |
Publika | je rjovela od smeha ko se je potopil, | |
Neka ženska srednjih let mogoče | židinja | je sedela na kljunu z majhnim fantkom |
se hotel zariti naravnost vanjo in | ženska | je ovijala roke okrog njega in ga tolažila |
prav ne pred otroki to ni dokler je ni | policija | vrgla ven vrgla ven ne verjamem da |
zgodilo nikogar nič ne briga kaj reče | raja | tipična reakcija raje oni nikdar - |
nič ne briga kaj reče raja tipična | reakcija | raje oni nikdar - |
nepričakovano stopila dva človeka, moški in | ženska | , ki ju je na videz poznal, a ni nikdar |
mu je prišlo celo to, da je mogoče | agentka | Miselne policije |
samo upanja - da O'Brienova politična | pravovernost | ni popolna. |
In spet, morda sploh ni bila | nepravovernost | tisto, kar je bilo zarisano na njegovem |
obrazu, ampak je bila to preprosto | inteligenca | . |
Majhna rdečelasa | ženska | , ki je delala v predelku poleg Winstonovega, |
Mala | rdečelaska | je zacvilila od mešanice strahu in |
v vsakem je bil Goldstein osrednja | figura | . |
Winstonu se je skrčila | prepona | . |
misli, histerično je kričal, da je bila | revolucija | izdana - in vse to s hitro, mnogozložno |
mnogozložno govorico, ki je bila neke vrste | parodija | na običajni slog partijskih govornikov |
neskončne vrste evrazijske vojske - | vrsta | za vrsto trdnih mož z brezizraznimi |
obraz na platnu in grozo zbujajoča | moč | evrazijske vojske za njim je bilo več, |
tega pa je pogled ali celo že sama | misel | na Goldsteina avtomatično povzročila |
Knjiga | ni imela naslova. | |
Ljudje so jo imenovali, če sploh, samo | knjiga | . |
Niti Bratovščina niti | knjiga | nista bili stvari, ki bi ju navadni |
Mala | rdečelaska | je škrlatno pordela, usta so se ji |
dekle za Winstonom je začelo kričati » | Svinja | ! Svinja! Svinja!« in nenadoma je pograbila |
Winstonom je začelo kričati »Svinja! | Svinja | ! Svinja!« in nenadoma je pograbila |
je začelo kričati »Svinja! Svinja! | Svinja | !« in nenadoma je pograbila težak slovar |
Ostudna | ekstaza | strahu in maščevalnosti, želja po ubijanju, |
Ostudna ekstaza strahu in maščevalnosti, | želja | po ubijanju, mučenju, mečkanju obrazov |
nepremagljivi, neustrašeni varuh, kakor | skala | pred azijskimi hordami; Goldstein pa |
odtrgaš glavo z blazine, ko te tlači | mora | , je Winstonu uspelo, da je prenesel |
približuje, orjaški in grozljiv, njegova | brzostrelka | je drdrala in zdelo se je, da bo skočil |
izvilo globok vzdih olajšanja, sovražna | postava | pomešala z obrazom Velikega brata, |
parole, izpisane z velikimi črkami: » | Vojna | je mir« »Svoboda je suženjstvo« »Nevednost |
z velikimi črkami: »Vojna je mir« » | Svoboda | je suženjstvo« »Nevednost je moč« |
»Vojna je mir« »Svoboda je suženjstvo« » | Nevednost | je moč« |
»Svoboda je suženjstvo« »Nevednost je | moč | « |
Mala | rdečelaska | se je vrgla naprej čez naslanjalo stola |
V tem trenutku je celotna | skupina | ljudi izbruhnila v globoko, počasno, |
Deloma je bil nekakšna | himna | modrosti in veličini Velikega brata, |
počeli drugi, je bila instinktivna | reakcija | . |
trenutku se je zgodila tista pomembna | stvar | - če se je sploh zgodila. |
Misel | , da bi nadaljeval njun trenutni stik, | |
In | pisava | ni bila več krčevita in okorna kot |
Miselni zločin ni bil | stvar | , ki bi se jo bilo dalo za zmeraj prikriti. |
Nenaden sunek v spanju, surova | roka | , ki stresa za rame, luči, ki svetijo |
Za trenutek ga je pograbila nekakšna | histerija | . |
Brezbarvna | ženska | strtega videza, sršečih las in razoranega |
Bila je | gospa | Parsons, žena soseda iz istega nadstropja. |
Bila je gospa Parsons, | žena | soseda iz istega nadstropja. |
(Izraza » | gospa | « Partija ni odobravala - vsakogar je |
Bila je | ženska | kakih trideset let, a se je zdela mnogo |
popravila so bila skoraj vsakodnevna | nadloga | . |
cevi so pokale v vsakem hujšem mrazu, | streha | je puščala, kadarkoli je zapadel sneg, |
ker Toma ni doma,« je medlo rekla | gospa | Parsons. |
ravnokar obiskala kakšna velika, divja | žival | . |
boksarske rokavice, počena nogometna | žoga | , par narobe obrnjenih prepotenih kratkih |
križem po tleh, na mizi pa je bila | skladovnica | umazane posode in zvezek z oslovskimi |
»To so otroci,« je rekla | gospa | Parsons in se na pol boječe ozrla proti |
Gospa | Parsons ga je nebogljeno opazovala. | |
debel, a gibčen mož, osupljivo neumen, | gora | bebavega navdušenja - eden tistih popolnoma |
bolj kot na Miselni policiji slonela | trdnost | Partije. |
inteligence, po drugi strani pa je bil vodilna | osebnost | v Športnem komiteju in drugih komitejih, |
Gospa | Parsons je prinesla izvijač. | |
pištolo - igračko, medtem ko je njegova | sestra | , kakšni dve leti mlajša, delala isto |
in rdeče ovratne rute, kar je bila | uniforma | Vohunov. |
tako hudoben, da vse skupaj ni bilo | igra | . |
»Izdajalec!« ter »Miselni zločinec!« in | deklica | je oponašala vsak bratov gib. |
V dečkovih očeh je bila neka | vrsta | preračunljive krutosti, čisto jasna |
preračunljive krutosti, čisto jasna | želja | udariti ali brcniti Winstona, in zavest, |
želja udariti ali brcniti Winstona, in | zavest | , da bo kmalu dovolj velik, da bo to |
Prava | sreča | , da pištola v njegovih rokah ni prava, |
Prava sreča, da | pištola | v njegovih rokah ni prava, je pomislil |
»Hočem videti obešanje!« je skandirala | deklica | in še vedno poskakovala naokrog. |
bi se zadrla vanj rdeče razžarjena | žica | . |
Glasba | na telekranu je utihnila. | |
Winston, mora biti to žensko vse življenje | groza | . |
vse to je bilo zanje nekakšna sijajna | igra | . |
»otroški heroj,« je bila običajno rabljena | fraza | - vlekel na ušesa in slišal opazko, |
Bolečina | od zadetka v tilnik se je polegla. | |
gre skozi sobo, v kateri je bila črna | tema | . |
zelo mimo, skorajda mimogrede - kot | trditev | in ne ukaz. |
Vez | razumevanja med njima je bila važnejša | |
razumevanja med njima je bila važnejša kot | naklonjenost | ali pripadnost isti stvari. |
bila važnejša kot naklonjenost ali | pripadnost | isti stvari. |
številkami ubitih in ujetih, je sledila | objava | , da se bo s prihodnjim tednom obrok |
Nekje daleč | stran | je s pridušenim, odmevajočim gromom |
odmevajočim gromom eksplodirala raketna | bomba | . |
vedno plapolal sem ter tja v vetru in | beseda | Angsoc se je sunkoma pojavljala in |
Novorek, dvomišljenje, | spremenljivost | preteklosti. |
izgubljen v pošastnem svetu, kjer je sam | pošast | . |
Preteklost | je bila mrtva in prihodnost nepredstavljiva. | |
Preteklost je bila mrtva in | prihodnost | nepredstavljiva. |
belega pročelja Ministrstva resnice: » | Vojna | je mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost |
Ministrstva resnice: »Vojna je mir«» | Svoboda | je suženjstvo«»Nevednost je moč« Iz |
»Vojna je mir«»Svoboda je suženjstvo«» | Nevednost | je moč« Iz žepa je vzel kovanec za |
mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost je | moč | « Iz žepa je vzel kovanec za petindvajset |
in na drugi strani kovanca je bila | glava | Velikega brata. |
so bila zdaj, ko nanje ni več sijala | svetloba | , videti mračna kot strelne line na |
Premočna je, ni je | moč | naskočiti. |
svoj poziv na prihodnost, ko pa niti | sled | po tebi in niti brezimna beseda, napisana |
niti sled po tebi in niti brezimna | beseda | , napisana na košček papirja, ne moreta |
jih izgovarja, na neki čuden način | zveza | ni pretrgana. |
duševno zdrav, se nadaljuje človeška | dediščina | . |
Prihodnosti ali preteklosti, času, ko bo | misel | svobodna, ko se bodo ljudje razlikovali |
živeli sami - času, ko bo obstajala | resnica | in ko tisto, kar je storjeno, ne bo |
ne prinaša smrti: Miselni zločin je | smrt | . |
To je bila natanko tista | malenkost | , ki te lahko izda. |
vohljajoč gorečnež v ministrstvu (verjetno | ženska | , nekdo kot mala rdečelaska, ali pa |
ministrstvu (verjetno ženska, nekdo kot mala | rdečelaska | , ali pa temnolaso dekle iz Oddelka za književnost) |
ali enajst let star, ko je njegova | mati | izginila. |
Bila je visoka, postavna, dokaj tiha | ženska | počasnih gibov in čudovitih, svetlih |
Ta trenutek je | mati | sedela nekje globoko pod njim z njegovo |
na njunih obrazih ne v srcih, samo | vednost | , da morata umreti zato, da bi on lahko |
bilo spoznanje, da je bila materina | smrt | pred skoraj tridesetimi leti tragična |
Tragedija | , je spoznal, sodi k starim časom, k | |
Danes so strah, sovraštvo, | bolečina | , ni pa dostojanstva čustev, ne globokih |
Pokrajina | , ki jo je gledal, se mu je tolikokrat | |
krtino tu in tam, po katerem je vodila | steza | . |
Tudi to je | kretnja | , ki pripada starim časom. |
tri tisoč nakaznic za obleko na leto in | pižama | je veljala šeststo - segel po umazani |
» | Grupa | od trideset do štirideset let!« je |
» | Grupa | od trideset do štirideset!« |
telekranom, na katerem se je že prikazala | slika | mladostne ženske, suhe, a mišičaste, |
Bolečina | ob napadu kašlja ni popolnoma pregnala | |
bi se bil lahko skliceval, je celo | črta | tvojega lastnega življenja izgubila |
mogel določno spomniti časa, ko njegova | dežela | ne bi bila v vojni, vendar pa je bilo |
takrat, ko je na Colchester padla atomska | bomba | . |
Mati | jima je na svoj počasni, sanjavi način | |
posteljnine: ni bil prepričan, ali je bila | sestra | takrat že rojena ali ne. |
Winston, njegova | mati | in oče, so si našli prostor na tleh |
drugem na klopi sedela star moški in | ženska | . |
rahlo pijan, ga je vendarle mučila neka | bolečina | , ki je bila pristna in neznosna. |
Nekdo, ki ga je starec ljubil, mala | vnukinja | morda, je bil ubit. |
»Pravil sem to, | mama | , a ne?« |
Nekako od tega časa dalje je bila | vojna | dobesedno neprestana, čeprav, točneje |
točneje rečeno, to ni bila vedno ista | vojna | . |
zapisan dokument in nobena izgovorjena | beseda | ni nikdar omenjala druge vezanosti |
bila Oceanija v vojni z Evrazijo in | zaveznica | Eastazije. |
bila Oceanija v vojni z Eastazijo in | zaveznica | Evrazije. |
Uradno pa | menjava | partnerjev ni bila izvršena. |
Grozljiva | stvar | , je pomislil že desettisočič, ko je |
(z rokami v bokih so krožili v pasu, | vaja | , ki je menda dobra za hrbtne mišice) |
dobra za hrbtne mišice) - grozljiva | stvar | je, da je mogoče vse to res. |
bolj grozljivo, kot pa samo mučenje in | smrt | . |
Partija je rekla, da ni bila nikdar | zaveznica | Evrazije. |
Smith, je vedel, da je bila Oceanija | zaveznica | Evrazije še pred komaj štirimi leti. |
pripovedujejo isto pravljico - potem je | laž | prišla v zgodovino in postala resnica. |
je laž prišla v zgodovino in postala | resnica | . |
obvladuje preteklost,« se je glasila | parola | Partije, »obvladuje prihodnost: kdor |
In vendar | preteklost | , čeprav po svoji naravi spremenljiva, |
Vse, kar je potrebno, je neskončna | vrsta | zmag nad lastnim spominom. |
» | Kontrola | realnosti« so to imenovali, v Novoreku»dvomišljenje.« |
»Voljno!« je zalajala | vaditeljica | malo bolj prisrčno. |
hkrati sklicevati nanjo, verjeti, da je | demokracija | nemogoča, da pa je Partija varuh demokracije, |
postopek za postopek sam - to je skrajna | bistroumnost | : zavestno povzročiti nezavednost, pa |
Vaditeljica | jih je znova poklicala v pozor. | |
Preteklost | , je pomislil, ni samo spremenjena, | |
bilo vedeti, koliko od te legende je | resnica | in koliko je izmišljenega. |
vsakodnevnega dela ni mogla preprečiti niti | bližina | telekrana, je Winston potegnil k sebi |
narekovalnega stroja majhna pnevmatična | cev | za pisana poročila; na levi večja za |
Winstonove roke, pa velika podolgovata | reža | , zavarovana z žično mrežo. |
poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro | navaja | neosebe polno nadnapiši predoddajna |
neosebe polno nadnapiši predoddajna | kontrola | Z rahlim občutkom zadovoljstva |
To je bila težavna in odgovorna | naloga | in bolje bo, če se je loti kasneje. |
Preostala tri so bila le | stvar | rutine, čeprav bo drugo verjetno pomenilo |
pa se bo kmalu sprožila evrazijska | ofenziva | v Severni Afriki. |
Današnja | izdaja | pa je prinašala poročilo o stvarni |
Winstonova | naloga | je bila, da prvotne številke prečisti |
Ministrstvo obilja objavilo obljubo ( »kategorična | zaobljuba | « se je temu uradno reklo), da v letu |
dokumentirano dokazati, da je vsaka | napoved | Partije pravilna; nobeno poročilo o |
preprosto sestavljali ljudje, katerih | dolžnost | je bila izslediti in zbrati vse izvode |
Številka | Časnika, ki je bila morda zaradi sprememb | |
Večina | gradiva, s katerim si se ukvarjal, | |
kot je z resnico povezana neposredna | laž | . |
Napoved | Ministrstva obilja, na primer, je ocenila | |
Resnična | proizvodnja | pa je znašala dvainšestdeset milijonov. |
omogočil običajno zatrjevanje, da je bila | kvota | presežena. |
papirju astronomske, medtem ko je bila | polovica | prebivalstva Oceanije bosa. |
v katerem je slednjič postala celo | letnica | nekaj negotovega. |
njegovega dan za dnem gara tista mala | rdečelaska | , ki preprosto zasleduje in črta v |
In ta | dvorana | , s svojimi petdesetimi delavci, ali |
je bila le en pododdelek, ena sama | celica | v velikanskem kompleksu Oddelka za dokumentacijo. |
Bila je teleprogramska | sekcija | z inženirji, organizatorji in ekipami |
Winstonova največja | radost | v življenju je bilo delo. |
Večina | dela je bila dolgočasna rutina, a vanj | |
Večina dela je bila dolgočasna | rutina | , a vanj so bile vključene tudi tako |
poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro | navaja | neosebe polno nadnapiši predoddajna |
neosebe polno nadnapiši predoddajna | kontrola | . |
navzkrižnega pregledovanja, nato pa bo izbrana | laž | prešla med večne dokumente in postala |
prešla med večne dokumente in postala | resnica | . |
kar je bilo najverjetneje od vsega - | stvar | zgodila preprosto zato, ker so bile |
Domneva | , da gre za ljudi, ki so v zaporu, ni | |
Withers pa je bil že | neoseba | . |
Nenadoma mu je v pripravljene misli šinila | podoba | tovariša Ogilvya, ki je nedavno v junaških |
najširše množice, čigar življenje in | smrt | je poudaril kot zgled, ki ga je vredno |
globoko pod zemljo, se je počasi pomikala | vrsta | za kosilo. |
ognjišča za pultom se je iz jedi valila | para | s kiselkastim kovinskim vonjem, ki |
Na drugi strani sobe je bila majhna | točilnica | , bolje odprtina v steni, kjer so po |
sobe je bila majhna točilnica, bolje | odprtina | v steni, kjer so po deset centov prodajali |
Morda »prijatelj« ni čisto prava | beseda | . |
tovariše; bili pa so tovariši, katerih | družba | je bila prijetnejša od drugih. |
Vrsta | se je znova pomaknila naprej. | |
»Naslednji, prosim!« je zaklicala | natakarica | z belim predpasnikom in zajemalko. |
»Tamle pod telekranom je še | miza | ,« je rekel Syme. |
kovinsko mizno ploščo, na kateri je ostala | luža | jedi, grde tekoče zmesi, ki je spominjala |
»Enajsta | izdaja | je dokončna,« je rekel. |
smem tako reči, da je naša poglavitna | naloga | izumljanje novih besed.« |
»Enajsta | izdaja | ne bo vsebovala niti ene besede, ki |
»Uničevanje besed je čudovita | stvar | .« |
» | Beseda | sama že vsebuje nasprotje.« |
besede dober,« kakšen smisel ima cela | vrsta | nejasnih, nekoristnih besed, kot so |
samo šest besed, pravzaprav ena sama | beseda | .« |
»Seveda je to | zamisel | Velikega brata,« je dodal, kot bi mu |
omenil Velikega brata, je nekakšna puhla | vnema | šinila čez Winstonov obraz. |
» | Revolucija | bo popolna, ko bo jezik popoln.« |
ker ni bil čisto prepričan, ali ni ta | opazka | nekako nepravoverna. |
» | Raja | niso ljudje,« je brezbrižno dejal. |
»Vsa | književnost | preteklosti bo uničena.« |
»Celo partijska | literatura | bo spremenjena.« |
»Kako bi lahko imel parolo | Svoboda | je suženjstvo,« ko pa bo pojem svobode |
» | Pravovernost | pomeni ne misliti - nepotrebnost misliti.« |
» | Pravovernost | je nezavedanje.« |
Mlada | ženska | , verjetno njegova tajnica, ki je sedela |
Mlada ženska, verjetno njegova | tajnica | , ki je sedela s hrbtom proti Winstonu, |
zaradi kota, v katerem je sedel, se je | svetloba | ujela v njegova očala in kazala Winstonu |
Winston ujel frazo »popolna in dokončna | odstranitev | goldsteinizma,« vrženo zelo na hitro |
lahko si bil prepričan, da je vsaka | beseda | čista pravovernost, čisti Angsoc. |
prepričan, da je vsaka beseda čista | pravovernost | , čisti Angsoc. |
ni resničen človek, ampak nekakšna | lutka | . |
»Neka | beseda | je v Novoreku,« je rekel Syme. |
ali jo poznaš: gosovor, gagati kot | gos | .« |
na nekoga, s katerim se strinjaš, je | pohvala | .« |
In vendar se ga je držala | senca | sumljivosti. |
izdal tudi vsak drug, a Syme prej kot | večina | . |
Gorečnost | ne zadostuje, pravovernost je nezavedanje. | |
Gorečnost ne zadostuje, | pravovernost | je nezavedanje. |
Vsa njegova | pojava | je do take mere delala vtis majhnega |
izlet ali katerakoli druga fizična | dejavnost | . |
Moč | potenja je bila pri njem izredna. | |
» | Navdušenost | , kaj?« |
Približno | četrtina | plače je bila določena za prostovoljne |
»Povem ti pa, da ne bo moja | krivda | , če stari blok Zmaga ne bo v vsej ulici |
»Edino, na kar mislita, so Vohuni in pa | vojna | , jasno.« |
»A veš, kaj je ta | mala | naredila zadnjo soboto, ko je bila |
Fraza | »naše novo, srečno življenje« se je | |
Parsons, čigar | pozornost | je pritegnil glas trobente, je sedel |
Pravljična | statistika | se je še zmeraj zlivala s telekrana. |
Je imela | hrana | vedno tak okus? |
Nizka, nabito polna | soba | , s stenami, umazanimi od dotikov nešteto |
skodelice; vse mastno, v vsaki razpoki | umazanija | , pa kiselkast vonj, sestavljen iz slabega |
majavo, sobe premalo ogrevane, podzemska | železnica | prenapolnjena, hiše razpadajoče, kruh |
prenapolnjena, hiše razpadajoče, kruh črn, čaj | redkost | , kava je imela okus po pomijah, cigaret |
razpadajoče, kruh črn, čaj redkost, | kava | je imela okus po pomijah, cigaret je |
naravnega reda stvari, če te je obhajala | slabost | ob neudobju, umazaniji in pomanjkanju, |
Gospa | Parsons bo izhlapela. | |
Ženska | pri sosednji mizi se je deloma obrnila | |
Bila je tista | temnolaska | . |
Obšla ga je smrtna | groza | . |
Prejšnja | misel | se mu je povrnila: morda ni ravno članica |
misel se mu je povrnila: morda ni ravno | članica | Miselne policije, a potem je gotovo |
Miselne policije, a potem je gotovo amaterska | vohunka | , kar pa je najbolj nevarno. |
Najmanjša | stvar | te je lahko izdala. |
trzljaj, nezaveden tesnobni pogled, | navada | , da sam pri sebi mrmraš - vse, kar |
Ženska | mu je spet obrnila hrbet. | |
Cigareta | mu je ugasnila in pazljivo jo je položil | |
» | Punčka | je zadnjič eno prinesla domov - jo |
»Seveda je to samo | igračka | .« |
Pravzaprav so me privabile | šminka | , na masko spominjajoča belina in živo |
privabile šminka, na masko spominjajoča | belina | in živo rdeče ustnice. |
Obšla ga je skoraj nepremagljiva | želja | , da bi na ves glas kričal umazane besede. |
Notranja | napetost | se lahko v kateremkoli trenutku sprevrže |
Najbolj resna | nevarnost | od vseh pa je bilo govorjenje v spanju. |
Tam je ob zidu stala | postelja | in na mizi nizko privita svetilka. |
stala postelja in na mizi nizko privita | svetilka | . |
vedno, kajti kolikor je vedel, njegova | žena | še ni umrla. |
pa kljub temu privlačnem, saj nobena | partijka | ni uporabljala parfuma, niti si ni |
Samo | raja | je uporabljala parfum. |
In | stvar | je bila precej preprosta, upoštevajoč, |
lahko kupil že s steklenico gina, ki ga | raja | ni smela piti. |
Neodpustljiv zločin pa je bila | promiskuiteta | med člani Partije. |
Ne toliko | ljubezen | kot erotika je bila sovražnik, pa naj |
Ne toliko ljubezen kot | erotika | je bila sovražnik, pa naj bo to znotraj |
Edini priznani cilj zakona je bila | ploditev | otrok za službo Partiji. |
misli ni imela v glavi, ki ne bi bila | parola | , in ni bilo sploh nobene neumnosti, |
Tako se je | predstava | nadaljevala, redno enkrat tedensko, |
bil »delati otroke,« drugi pa »najina | dolžnost | do Partije («da, res je rabila to frazo). |
Katarinino belo telo, ki ga je hipnotična | moč | Partije zamrznila za zmeraj. |
razmerje je bilo skoraj nepojmljiva | stvar | . |
Čistost | jim je bila skoraj tako globoko vrezana | |
bila skoraj tako globoko vrezana kot | lojalnost | Partiji. |
zapeljevanju, pa čeprav je bila njegova | žena | . |
Po temi se je borna | svetloba | parafinske svetilke zdela zelo močna. |
je pri luči svetilke razkrilo, da je | ženska | stara. |
delala vtis, da se lahko zlomi kot | maska | iz lepenke. |
zagledal pri svetlobi, je bila čisto stara | ženska | , stara najmanj petdeset let. |
Terapija | ni delovala. | |
Potreba | , da bi na ves glas kričal umazane besede, | |
Oceanije, bi se lahko kdaj razvila | sila | , ki bi uničila Partijo. |
najhujšem primeru slučajno zašepetana | beseda | . |
Ko pa bi se | raja | nekako zavedala svoje moči, bi se ji |
Raja | se končno osvobaja! | |
Zdaj pa je | zaloga | nepričakovano pošla. |
le za hip, kakšna skoraj grozljiva | moč | je zvenela v tem kriku iz samo nekaj |
načeli dvomišljenja Partija učila, da je | raja | po naravi manjvredna in jo je treba |
in se plodili, je bila druga njihova | dejavnost | nepomembna. |
Prepuščeni sami sebi, kakor | živina | , ki se je izgubila nekje na ravninah |
življenja in pri šestdesetih jih je | večina | pomrla. |
Težko fizično delo, | skrb | za dom in otroke, drobni prepiri s |
Ni bilo zaželeno, da bi imela | raja | močna politična čustva. |
Velika | večina | raje sploh ni imela telekranov po domovih. |
Celo civilna | policija | je pri njih le redkokdaj intervenirala. |
Stopnja | kriminalitete je bila v Londonu izredno | |
Promiskuiteta | ni bila kazniva; ločitve so bile dovoljene. | |
dovoljeno tudi versko čaščenje, če bi | raja | kakorkoli pokazala, da ga potrebuje |
Kot se je glasila partijska | parola | : »Raja in živali so svobodne.« |
Kot se je glasila partijska parola: » | Raja | in živali so svobodne.« |
Stvar | , h kateri si se spet in spet vračal, | |
»To je bila | uniforma | kapitalistov in nihče drug je ni smel |
»Njihova | last | je bila vsa zemlja, vse hiše, vse tovarne |
»Njihova last je bila vsa | zemlja | , vse hiše, vse tovarne in ves denar.« |
sramotilni steber, delnice, mučilni mlin, | mačka | na devet repov, banket lorda župana |
devet repov, banket lorda župana in | navada | poljubljanja papeževih nog. |
Kako bi lahko vedel, koliko od tega je | laž | ? |
življenje nista resnično značilna njegova | krutost | in negotovost, ampak preprosto njegova |
resnično značilna njegova krutost in | negotovost | , ampak preprosto njegova revščina, |
negotovost, ampak preprosto njegova | revščina | , umazanost in ravnodušnost. |
negotovost, ampak preprosto njegova revščina, | umazanost | in ravnodušnost. |
preprosto njegova revščina, umazanost in | ravnodušnost | . |
Resničnost | pa je bila propadanje, umazana mesta, | |
Revolucijo, so govorili, je bila ta | številka | le petnajst odstotkov. |
Partija je trdila, da znaša | umrljivost | otrok danes le stošestdeset promilov, |
Bilo je kot | enačba | z dvema neznankama. |
Čisto mogoče, da je bila vsaka | beseda | v zgodovinskih knjigah, celo tista, |
človek sprejel brez pridržka, čista | izmišljotina | . |
Preteklost | je bila izbrisana, pozabljeno je bilo, | |
pozabljeno je bilo, da so jo izbrisali, | laž | je postala resnica. |
da so jo izbrisali, laž je postala | resnica | . |
Zgodba | se je resnično začela sredi šestdesetih | |
Še vedno se jih je rahlo držala | slava | podtalnih bojev in državljanske vojne. |
z nageljnovimi žbicami, kar je bilo | specialiteta | kavarne. |
pred očmi propada, kot bi se krušila | gora | . |
Bila je samotna petnajsta | ura | . |
Pločevinasta | glasba | je cingljala s telekrana. |
Na mizi je bila | šahovnica | s postavljenimi figurami, toda nihče |
Melodija | , ki so jo igrali, se je menjala in | |
čudna, počena, rigajoča posmehljiva | nota | ; Winston jo je pri sebi imenoval rumena |
Winston jo je pri sebi imenoval rumena | nota | . |
grozo, vendar ne vedoč, česa ga je | groza | , da imata oba, Aaronson in Rutherford, |
Ubili so jih in njihova | usoda | je bila zapisana v partijskih zgodovinah |
pred približno desetimi leti - zgornja | polovica | strani, tako da je nosila tudi datum |
nosila tudi datum - in na njej je bila | fotografija | delegatov za neki partijski sestanek |
Stvar | je bila taka, da so vsi trije na obeh | |
šlo slučajno za kresni dan: toda vsa | zgodba | je morala biti zabeležena še na nešteto |
pomembno celo zdaj, ko je bila sama | fotografija | in tudi dogodek, ki ga je ponazarjala, |
Toda danes bi | fotografija | , če bi jo bilo mogoče kakorkoli obuditi |
Preteklost | ne le da se je spremenila, ampak se | |
Najbolj pa ga je bolj kot nočna | mora | tlačilo to, da ni nikdar jasno razumel, |
Morda je | blaznost | kratko malo to, da pripadaš manjšini, |
znamenje blaznosti, če si verjel, da se | zemlja | vrti okoli sonca, danes pa, če si verjel, |
sonca, danes pa, če si verjel, da je | preteklost | nespremenljiva. |
Toda | misel | , da je blazen, ga ni hudo vznemirjala; |
bi pritiskala nanj neka velikanska | sila | - nekaj, kar je prodiralo v notranjost |
bodo morali to prej ali slej trditi: | logika | njihovega položaja terja to. |
Njihova | filozofija | je na tihem zanikavala ne le veljavnost |
Zdrava | pamet | je bila krivoverstvo nad krivoverstvi. |
Ali da | sila | gravitacije deluje? |
Ali pa, da je | preteklost | nespremenljiva? |
Če | preteklost | in objektivni svet obstajata le v človeški |
le v človeški zavesti in če je samo | zavest | mogoče nadzorovati - kaj potem? |
ne da bi ga priklicala kakšna očitna | asociacija | . |
Kamenje je trdo, | voda | je mokra, prosti predmeti padajo proti |
Svoboda | pomeni svobodo reči, da je dva in dva | |
znova so se mu vračale te besede, ta | ugotovitev | skrivne resnice in očitne absurdnosti. |
od tistega kraja, kjer je bila nekoč | postaja | Sv. Pankracij. |
Kakšna | četrtina | oken v ulici je bila razbita in zakrpana |
Večina | ljudi se ni zmenila za Winstona, nekaj | |
Pa to pravzaprav ni bila | sovražnost | , prej nekakšna previdnost, zgroženost, |
ni bila sovražnost, prej nekakšna | previdnost | , zgroženost, kakor bi šla mimo nenavadna |
sovražnost, prej nekakšna previdnost, | zgroženost | , kakor bi šla mimo nenavadna žival. |
zgroženost, kakor bi šla mimo nenavadna | žival | . |
kombinezon ni mogel biti vsakdanja | stvar | . |
Lahko bi te ustavila | patrola | , če bi slučajno naletel nanjo. |
»Je to tvoja običajna | pot | domov?« |
Nenadoma se je | ulica | vznemirila. |
korakov prek Winstonom je skočila mlada | ženska | , pograbila majhnega otroka, ki se je |
Vzdevek »parnik« je | raja | iz neznanega razloga nadela raketnim |
Raja | je imela skoraj vedno prav, kadar te | |
nekaj trenutkov vnaprej, da prihaja | raketa | , čeprav so rakete baje letele hitreje |
grmenje in zdelo se je, da se tlak dviga, | toča | lažjih predmetov se mu je usula na |
Bomba | je porušila skupino hiš dvesto metrov | |
katerem se je okoli ruševin že zbirala | množica | . |
prišel tja, je videl, da je človeška | roka | , odrezana v zapestju. |
Razen ob krvavem štrclju je bila | roka | tako zelo bela, da je spominjala na |
izven območja, ki ga je poškodovala | bomba | , in umazano, živahno poulično življenje |
trgovine s pijačo, ki jih je obiskovala | raja | (imenovali so jih »krčme«), so bile |
korakov oddaljen od njih, ko se je | gruča | nenadoma razbila in dva moža sta se |
»Rečem ti, da nobena | številka | , ki se konča na sedem, že več kot štirinajst |
»Pišem jih točno kot | ura | .« |
»In pravim ti, nobena | številka | , ki se končuje na sedem -« |
»Ja, | sedmica | je zadela!« |
»In povem ti, nobena | številka | -« |
Loterija | s tedenskimi izplačili velikanskih | |
edini javni dogodek, za katerega se je | raja | resno zanimala. |
nekaj milijonov raje, ki ji je bila | loterija | poglavitni, če že ne edini smisel življenja. |
Bila je njihova | radost | in norost, njihovo blažilo in umstveno |
Bila je njihova radost in | norost | , njihovo blažilo in umstveno poživilo. |
cesti hodili mimo tebe, je to postalo | stvar | vere. |
Ulica | , v katero je zavil, se je spuščala | |
že bil in da je nekje blizu glavna | cesta | . |
Ulica | je v ostrem kotu zavila in se končala | |
Uličica | je vodila na glavno cesto in za prvim | |
ovinkom, niti pet minut daleč, je bila | starinarna | , kjer je kupil zvezek, ki je bil zdaj |
strani ulice je bila umazana majhna | gostilna | z okni, ki so se zdela prevlečena z |
osemdeset, že srednjih let, ko se je začela | Revolucija | . |
je prepisal v svoj dnevnik, in nora | misel | ga je prevzela. |
To je bila seveda | norost | . |
Če bi se pojavila | patrola | , bi se lahko zagovarjal z napadom slabosti, |
Igra | s puščicami, ki so jih metali na drugem | |
Gruča | drugih, ki so stali naokoli s kozarci | |
»Polič je | polovica | kvarta in štirje kvarti dajo galono.« |
se je krohot in zdelo se je, da je | zadrega | , ki jo je povzročil Winstonov prihod, |
Pivo je bila edina | pijača | , ki si jo lahko dobil v gostilni za |
Raja | naj bi ne pila gina, vendar je v praksi | |
Igra | z metanjem puščic se je spet razživela | |
metanjem puščic se je spet razživela in | skupina | mož pri točilni mizi je začela pogovor |
Winstonova | navzočnost | je bila za hip pozabljena. |
Pod oknom je bila | miza | , kjer bi se s starcem lahko pogovarjala |
za moške, kot bi pričakoval, da je | gostilna | tisti kraj, kjer so se zgodile spremembe. |
»Katera | vojna | je bila to?« |
»Da je bilo strašno zatiranje, | krivičnost | in beda - hujše od česarkoli, kar si |
bilo strašno zatiranje, krivičnost in | beda | - hujše od česarkoli, kar si lahko |
»Tu v Londonu velika | množica | ljudi nikdar, od rojstva pa do smrti, |
» | Polovica | jih sploh ni imela čevljev na nogah.« |
» | Stvar | je v tem, da so bili ti kapitalisti |
prebičati z nečim, kar se je imenovalo | mačka | na devet repov.« |
»No, to je spet | beseda | , ki je že dolgo nisem slišal.« |
»Lordska | zbornica | ,« ga je zamišljeno prekinil starec. |
»Lordska | zbornica | , če hočete.« |
» | Večina | ljudi bi rekla, da bi bili raje spet |
»To pa je velika | reč | .« |
ni več dalo odgovoriti, ker je bila | peščica | preživelih iz starega sveta nezmožna |
ponarejeni - ko se je to zgodilo, potem je | trditev | Partije, da je izboljšala okoliščine |
Hkrati je opazil, da je | trgovina | še vedno odprta, čeprav je bila ura |
trgovina še vedno odprta, čeprav je bila | ura | že skoraj enaindvajset. |
zastrt in imel je pravilnejši naglas kot | večina | raje. |
»Saj vidite, kako je, prazna | trgovina | , bi lahko rekli.« |
»Med nama rečeno, | trgovina | s starinami je tik pred svojim koncem.« |
»Pohištvo, porcelan, | steklenina | - vse to se je polagoma razbilo.« |
»In seveda tudi kovinska | roba | je večinoma že izginila.« |
Majhna | notranjost | trgovine je bila pravzaprav neudobno |
Površina | tal je bila zelo skrčena, ker je vsenaokrog | |
več niti pretvarjale, da gredo, in | mešanica | druge ropotije. |
Le na majhni mizici v kotu je | zmeda | vsega mogočega - lakiranih doz za njuhanec, |
pogled pritegnila neka okrogla in gladka | stvar | , ki se je mehko svetila v luči svetilke, |
Nenavadna | nežnost | , podobno kot pri dežni kaplji, je bila |
bila neka čudna, rožnata, nagubana | stvar | , ki ga je spominjala na vrtnico ali |
»To je | korala | ,« je odvrnil starec. |
»Spominjam se časov, ko je takale | stvar | veljala osem funtov, osem funtov pa |
na njem privlačilo, ni bila toliko | lepota | kot vzdušje, ki se je zdelo, da ga |
kot vzdušje, ki se je zdelo, da ga je | stvar | imela v sebi s tem, da je pripadala |
»Še ena | soba | je zgoraj, ki bi jo morda radi videli,« |
tleh je bil pogrnjen kos preproge, | slika | ali dve na stenah, globok, zamazan |
Starinska steklena | ura | je tiktakala na kaminskem napušču. |
Pod oknom je stala ogromna | postelja | , ki je zavzemala skoraj četrtino sobe |
četrtino sobe in na njej je bila še vedno | žimnica | . |
»No, tole je lepa mahagonijeva | postelja | , oziroma bi bila, če bi lahko pregnali |
in v topli, močni svetlobi je bila | soba | nenavadno privlačna. |
Winstonu je šinila v glavo | misel | , da bi bilo verjetno čisto lahko sobo |
To je bila divja, nemogoča | namera | , ki jo je bilo treba čimprej opustiti, |
jo je bilo treba čimprej opustiti, a | soba | je prebudila v njem neko domotožje, |
»No, tamle v kotu je lepa sklepna | mizica | .« |
drugem kotu je stala majhna knjižna | omara | in Winston se je nameril proti njej. |
V nji je bila sama | ropotija | . |
komaj verjetno, da je kje v Oceaniji | knjiga | , ki bi bila natisnjena pred letom 1960. |
Bila je | litografija | ovalnega poslopja s pravokotnimi okni |
Okoli poslopja je tekla | ograja | in v prizidku zadaj je stalo nekaj, |
»Zdaj je že | ruševina | .« |
»Svoje čase je bila | cerkev | .« |
zvon pri Sv. Klementinu, to je bila | pesmica | , ki smo jo peli, ko sem bil še deček.« |
več, vem pa, da se konča Tukaj je | sveča | , da ti posveti spat, tu je sekira, |
je sveča, da ti posveti spat, tu je | sekira | , da ti preseka vrat.« |
»To je bila nekakšna | igra | .« |
spodaj in kadar so prišli do Tu je | sekira | , da ti preseka vrat , so roke spustili |
je ugibal, kateremu stoletju pripada | cerkev | . |
»Nisem vedel, da je bila to kdaj | cerkev | ,« je dejal. |
»Ampak, kako je že šla tista | pesem | ?« |
njunim pogovorom je na pol zapomnjena | pesem | zvenela v Winstonovi glavi: »Oranže |
Resna | norost | je bila, da se je vrnil sem po tistem, |
Nenadoma pa mu je zledenela | kri | in zvodenelo drobovje. |
Postava | v modrem kombinezonu je prihajala po | |
Svetloba | je ugašala, a prepoznal jo je brez | |
Če je bila res | agentka | Miselne policije, ali pa samo amaterska |
Miselne policije, ali pa samo amaterska | vohunka | , ki jo podžiga velika zagnanost, je |
amaterska vohunka, ki jo podžiga velika | zagnanost | , je bilo komaj pomembno. |
Hoja | ga je utrujala. | |
Steklena | krogla | v žepu mu je na vsakem koraku udarjala |
Najhujša pa je bila | bolečina | v trebuhu. |
popustil in za njim je ostala topa | bolečina | . |
Ulica | je bila slepa. | |
Tudi steklena | krogla | v njegovem žepu bi bila dovolj težka |
je načrt takoj opustil, kajti celo | misel | na kakršenkoli telesni napor mu je |
Smrtna | utrujenost | ga je prevzela. |
Ura | je bila že dvaindvajset in več, ko | |
zdaj, pod vplivom alkohola, mu je topa | bolečina | v trebuhu onemogočala, da bi dosledno |
Ženska | na telekranu je začela novo pesem. | |
Zakaj ti je potem morala ta | strahota | , ki ni ničesar spremenila, groziti |
Kraj, kjer ni teme, je imaginarna | bodočnost | , ki je človek ne bo nikdar videl, vendar |
Takoj se mu je na jezik vsula | polovica | tobaka, grenkega prahu, ki ga je bilo |
zvonjenje so se mu povrnile besede: » | Vojna | je mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost |
mu povrnile besede: »Vojna je mir«» | Svoboda | je suženjstvo«»Nevednost je moč« |
»Vojna je mir«»Svoboda je suženjstvo«» | Nevednost | je moč« |
mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost je | moč | « |
Samotna | postava | mu je prihajala naproti z drugega konca |
prišla bliže, je videl, da ji desna | roka | visi v zanki, ki je na daljavo ni bilo |
na Oddelku za književnost vsakdanja | nezgoda | . |
»Samo | roka | .« |
občutki zrcalijo na obrazu, je bila | navada | , ki je dosegla že stopnjo nagona, sicer |
katerim se je trenutno ukvarjal, le | stvar | rutine, prečiščevanje dolgega seznama |
najbolj verjetna, je bila ta, da je dekle | agentka | Miselne policije, kakor se je bal. |
Stvar | , ki je bila zapisana v sporočilu, je | |
zapisana v sporočilu, je bila lahko | grožnja | , opomin, ukaz za izvršitev samomora |
za izvršitev samomora ali nekakšna | past | . |
Bila pa je še druga, bolj pustolovska | možnost | , ki je neprestano dvigala glavo, čeprav |
In sicer | možnost | , da sporočilo sploh ni prišlo od Miselne policije, |
Morda je bila dekle njena | članica | ! |
Ta | misel | je bila nedvoumno absurdna, toda šinila |
prišla na misel druga, verjetnejša | razlaga | . |
Veliko hujša | stvar | , kot poglobiti se v vrsto drobnih opravkov, |
se v vrsto drobnih opravkov, je bila | nujnost | , da skrije svoje vznemirjenje pred |
vroči, prepolni, hrupni kantini je bilo | muka | . |
obraz, z njim pa divja in neznosna | želja | po samoti. |
Duša | se mu je zvijala od dolgočasja, toda | |
besede Ljubim te se je v njem rodila | želja | , da bi ostal živ, in najmanjše tveganje |
Tudi | misel | , da bi zavrnil njeno ponudbo, mu je |
tako neumna kot vse druge, da je njena | glava | nabita z lažmi in s sovraštvom in njen |
Polotila se ga je nekakšna | mrzlica | ob misli, da bi jo lahko izgubil, da |
plašilo bolj kot vse drugo; je bila | možnost | , da si bo premislila, če hitro ne pride |
Vsa pisma, to sploh ni bila | tajnost | , so obvezno odpirali. |
odločil, da je še najbolj varen kraj | kantina | . |
vsak gib, vsak zvok, vsak dotik, vsaka | beseda | , ki jo je moral spregovoriti ali poslušati, |
Vrsta | se je pomikala vse dotlej, ko je bil | |
Čez nekaj minut je bila | miza | z dekletom že zasedena. |
Nemogoče je bilo, da se ta | zadeva | uspešno konča, take stvari se v resničnem |
Ostala mu je morda le še | minuta | za dejanje. |
Hrana | pred njima je bila redka omaka, pravzaprav | |
Hrana pred njima je bila redka | omaka | , pravzaprav juha iz fižola. |
njima je bila redka omaka, pravzaprav | juha | iz fižola. |
Velika | množica | ljudi je že zaprla južno stran trga. |
velikanski moški in skoraj enako velikanska | ženska | . verjetno njegova žena; skupaj sta |
velikanska ženska. verjetno njegova | žena | ; skupaj sta sestavljala skoraj nepremagljiv |
Dekletova | rama | in njena desna roka je bila vse do |
Dekletova rama in njena desna | roka | je bila vse do komolca stisnjena k |
vrata, ki jim manjka zgornji zapah; | pot | preko polja; s travo zaraščena pot; |
pot preko polja; s travo zaraščena | pot | ; steza med grmovjem; z mahom zaraščeno |
preko polja; s travo zaraščena pot; | steza | med grmovjem; z mahom zaraščeno suho |
Prevladujoče čustvo je bila zgolj | radovednost | . |
starejšega moža, čigar obraz je bil | gmota | osivelih las in ki je vzravnano stal |
Toda v zadnjem hipu, ko ju je | množica | še vedno stiskala, je njena roka poiskala |
množica še vedno stiskala, je njena | roka | poiskala njegovo in jo bežno stisnila. |
seveda ni bilo, toda vedno ti je grozila | nevarnost | skritih mikrofonov, s katerimi so lahko |
Vendar pa se ni pojavila nobena | patrola | in ko je odšel s postaje, se je s prikritimi |
Neka | roka | se mu je lahno spustila na rame. |
Milina | zraka in zelenje listja sta ga plašila. | |
Resnica | pa je bila ta, da ni čutil telesne | |
Vse, kar je čutil, sta bila | nevera | in ponos. |
Bilo je prekmalu, njena | mladost | in lepota sta ga preplašili, preveč |
Bilo je prekmalu, njena mladost in | lepota | sta ga preplašili, preveč je bil vajen |
Bila je celo neke vrste ljubezenska | žrtev | začeti s tem, da poveš najhujše. |
»Mislil si, da sem dobra | članica | Partije.« |
»Velika | večina | mladih deklet je takih, veš.« |
po vonju vedel, da je zelo nenavadna | čokolada | . |
Čokolada | je bila navadno temno rjava zdrobljena | |
bila navadno temno rjava zdrobljena | stvar | , ki je imela okus, kolikor se ga je |
»Črna | borza | ,« je brezbrižno odvrnila. |
»Bila sem | vodnica | pri Vohunih.« |
ga je presenetilo na njej, je bila | grobost | njenega izražanja. |
Sončna | svetloba | , ki je pronicala skoz neštevilne liste, |
»To je Zlata | dežela | - skoraj,« je zamrmral. |
»Zlata | dežela | ?« |
» | Pokrajina | , ki jo včasih vidim v sanjah.« |
V popoldanski tišini je bila | moč | njegovega glasu osupljiva. |
Glasba | je tekla dalje in dalje, minuto za | |
enkrat ponovila, skoraj tako, kot bi | ptica | namerno razkazovala svojo umetniško |
Toda postopoma mu je | poplava | glasbe pregnala vsa razmišljanja iz |
Kot bi bila neke vrste | tekočina | , ki se je prelila čezenj in se pomešala |
Kamorkoli se je premaknila njegova | roka | , povsod se je upiralo toliko kot voda. |
roka, povsod se je upiralo toliko kot | voda | . |
obraza, sta oba spet globoko zavzdihnila, | ptica | se je preplašila in prhutaje odletela. |
njen kult vneme in samozatajevanja le | laž | , ki zakriva sprijenost. |
»Ne maram, da je kjerkoli kakšna | čednost | .« |
Ne samo | ljubezen | do enega človeka, ampak živalski nagon, |
enostavno nedoločljivo poželenje; to je | sila | , ki bo Partijo raztrgala na kose. |
Toda tista neskrbna | nežnost | , ki jo je čutil pod leskovjem, medtem |
Pot | , ki mu jo je določila, je bila popolnoma | |
To je bila neka | ulica | v eni od revnejših četrti, kjer je |
pred tridesetimi leti padla atomska | bomba | . |
ulici), ko je oglušujoče zagrmelo, | zemlja | se je stresla in zrak potemnel in Winston |
Nekje čisto blizu je morala pasti | bomba | . |
Julijin obraz, mrtvaško bled, bel kot | kreda | . |
ker je izza vogala ravnokar prišla | patrola | ali pa jima je nad glavo krožil helikopter. |
To je vredno delati, je rekla, to je | kamuflaža | . |
Bila je | vodnica | pri Vohunih in pomožna sekretarka v |
Bila je vodnica pri Vohunih in pomožna | sekretarka | v Zvezi mladine, preden se je vključila |
delali, so mu dali vzdevek Kvantaška | hiša | , je pripomnila. |
Veljala je | teorija | , da se moški, pri katerih je spolni |
bil obsojen na neuspeh, se ji je zdel | neumnost | . |
»Kakšna je bila tvoja | žena | ?« |
»Najina | dolžnost | Partiji,« je nemudoma rekla Julija. |
Pomembnejša je bila spolna | nezadoščenost | , ki je povzročala histerijo, ta pa |
zastavami je kratko in malo skisana | spolnost | .« |
neki bi te vznemirjal Veliki brat, pa | Triletka | in Dvominutno sovraštvo in vse njihove |
pravovernostjo je neposredna, intimna | zveza | . |
To je bila | zvijača | , zaradi katere je bil vsakdo noč in |
hip spomnila nanjo dušeča popoldanska | vročina | , ki mu je izvabljala znoj s čela. |
človeka, noben list se ni zganil, niti | ptica | se ni prebudila. |
Na takem kraju je bila | nevarnost | , da je kje skrit mikrofon, zelo majhna |
najbolj vroča in zaspana popoldanska | ura | . |
Nenadoma ga je preblisnila | misel | ... |
»Ja, | ljuba | , ti bi jo.« |
Njena | glava | mu je počivala na rami in prijetni |
v katerem lahko živiš, kakor te je | volja | . |
Vse, kar potrebuješ, so | sreča | , premetenost in pogum. |
Vse, kar potrebuješ, so sreča, | premetenost | in pogum. |
razumela, da ni takih stvari, kot je | sreča | , da edina zmaga leži daleč v prihodnosti, |
takih stvari, kot je sreča, da edina | zmaga | leži daleč v prihodnosti, dolgo po |
»Dokler človek ostane človek, sta | smrt | in življenje ista stvar.« |
človek, sta smrt in življenje ista | stvar | .« |
maraš občutka: to sem jaz, to je moja | roka | , to je moja noga, resnična sem, trdna |
sem jaz, to je moja roka, to je moja | noga | , resnična sem, trdna sem, živa sem?« |
je, da se iz njenega telesa prelivata | mladost | in življenjska moč v njegovo. |
telesa prelivata mladost in življenjska | moč | v njegovo. |
Poleg okna je bila pripravljena | postelja | s strganimi odejami in z neprevlečeno |
Starinska | ura | z dvanajsturno številčnico je tiktakala |
predpečniku je bila obtolčena pločevinasta | peč | na olje, posoda in dve skodelici, kar |
obtolčena pločevinasta peč na olje, | posoda | in dve skodelici, kar je oskrbel gospod |
Norost | , norost, je nenehno pravilo njegovo | |
Norost, | norost | , je nenehno pravilo njegovo srce: zavestna, |
zavestna, svojevoljna, samomorilska | norost | ! |
Pravzaprav mu je ta | misel | prvič šinila v glavo ob pogledu na |
življenje, je rekel, je zelo dragocena | stvar | . |
takšen kraj ima, zahteva že običajna | uslužnost | , da vsakdo, ki zanj ve, obdrži to |
sončnem dvorišču je neka brezoblična | ženska | , trdna kot normanski steber, z mesnatimi, |
zbudila,ki so ukradli mi srce. | Popevka | je zadnjih nekaj tednov strašila po |
Toda | ženska | je pela tako ubrano, da se je strašna |
pela tako ubrano, da se je strašna | neumnost | spremenila v skoraj prijetno pesem. |
hrup prometa, pa vendar se je zdela | soba | zaradi odsotnosti telekrana nenavadno |
» | Norost | , norost, norost!« je znova pomislil. |
»Norost, | norost | , norost!« je znova pomislil. |
»Norost, norost, | norost | !« je znova pomislil. |
Toda | skušnjava | , da bi imela skrivališče, ki bi bilo |
mesecu dni, kar jo je poznal, se je | narava | njegove želje po njej spremenila. |
Postala mu je telesna | potreba | , nekaj, česar si ni samo želel, temveč |
Toda tisti trenutek ju je | množica | stisnila skupaj in njune roke so se |
in nenadoma ga je prevzela globoka | nežnost | , kakršno do nje še ni občutil. |
lahko sama skupaj, brez občutka, da je | spolnost | obvezna pri vsakem srečanju. |
Oba sta vedela, da je to | blaznost | . |
Čudno, kako ti je ta vnaprej določena | strahota | prihajala in odhajala iz zavesti. |
»In tu je | konzerva | mleka - ampak poglej!« |
»To je | kava | ,« je zamrmral, »prava kava.« |
»To je kava,« je zamrmral, »prava | kava | .« |
»To je | kava | za Ožjo partijo.« |
»Cela | kila | je tu,« je rekla. |
Spodaj na dvorišču je | ženska | z rdečimi rokami še vedno hodila sem |
bi bil junijski večer neskončen in | zaloga | perila neizčrpna, da bi ostala tu tisoče |
Prevzela ga je čudna | misel | , da ni še nikdar slišal, da bi član |
nekoliko nepravoverno, kot nevarna | ekscentričnost | , kot bi govoril sam s seboj. |
Pa ni bila | gola | . |
Preobrazba | , ki se je izvršila, je bila veliko | |
»V tej sobi bom | ženska | , ne partijski tovariš!« |
Rjuh ni bilo, a | odeja | , na kateri sta ležala, je bila oguljena |
ležala, je bila oguljena in gladka, | velikost | in prožnost postelje je oba presenetila. |
bila oguljena in gladka, velikost in | prožnost | postelje je oba presenetila. |
Večina | šminke je prešla na njegov lastni obraz | |
ognjišče, kjer je v posodi divje vrela | voda | . |
Spodaj na dvorišču je | ženska | prenehala peti, toda slabotni vzkliki |
v hladu poletnega večera, moški in | ženska | brez obleke na sebi, ki se ljubita, |
»Zgini, | mrcina | umazana!« |
» | Podgana | .« |
»Tam spodaj je | luknja | .« |
»Od vseh strahot sveta - | podgana | !« |
Še boljša od okusa kave pa je bila | svilnatost | , ki ga ji je dajal sladkor, stvar, |
svilnatost, ki ga ji je dajal sladkor, | stvar | , ki jo je Winston po dolgoletnem uživanju |
»Pa | slika | tamle čez -« je pokimala k litografiji |
»Tule je | zverina | pomolila ven nos,« je rekla in brcnila |
» | Cerkev | je ali je vsaj bila.« |
»Vsekakor pa vem, da se konča Tukaj je | sveča | , da ti posveti spat, tu je sekira, |
je sveča, da ti posveti spat, tu je | sekira | , da ti preseka vrat!« |
»Zanima me, kaj je bila | limona | ,« je nedosledno pristavila. |
bil tisti košček korale, ampak sama | notranjost | stekla. |
Taka | globina | je bila v njem, pa vendar je bilo skoraj |
Kot bi bila | površina | stekla nebesni svod, ki obdaja drobni |
Krogla | je bila soba, in korala je bilo Julijino | |
Krogla je bila | soba | , in korala je bilo Julijino in njegovo |
Krogla je bila soba, in | korala | je bilo Julijino in njegovo življenje, |
Bila je huda | pripeka | . |
Julijina | skupina | na oddelku za književnost je prenehala |
Nova | melodija | , ki naj bi bila vodilna pesem Tedna |
Nova melodija, ki naj bi bila vodilna | pesem | Tedna sovraštva (Pesem sovraštva se |
bila vodilna pesem Tedna sovraštva ( | Pesem | sovraštva se je imenovala), je bila |
Raja | jo je vzljubila in na polnočnih cestah | |
vedno popularno Bila je le brezupna | domišljija | . |
Četa | prostovoljcev, ki jo je organiziral | |
Vročina | in ročno delo sta mu celo dala opravičilo, | |
velikanskimi škornji, ob boku pa mu je štrlela | strojnica | . |
brezbrižna do vojne, je za nekaj časa zajela | blaznost | domoljubja. |
Druga | bomba | je padla na prazno zemljišče, ki je |
Potem se je razširila | govorica | , da bombe dirigirajo vohuni z brezžičnimi |
Podgana | se ni več vrnila, a stenice so se v | |
Soba | je bila raj, pa naj je bila umazana | |
Zdelo se mu je. da je | potreba | po njem prešla. |
skrivališče, se mu niti ni več zdelo | muka | , da se lahko srečujeta le poredkoma |
Pomembno je bilo edino, da | soba | nad starinarno je. |
Soba | je bila svet, žep preteklosti, kjer | |
Charrington, je mislil, je neka druga izumrla | žival | . |
ko se jima je dejstvo, da jima grozi | smrt | , zdelo tako otipljivo kot postelja, |
grozi smrt, zdelo tako otipljivo kot | postelja | , na kateri sta ležala, in objela sta |
nekakšno obupano čutnostjo, kakor prekleta | duša | , ki se oklene še poslednjega koščka |
užitka le pet minut prej, ko bo odbila | ura | . |
Priti tja je bilo težko in nevarno, | soba | sama pa je bila zatočišče. |
Njuna | sreča | bo trajala neskončno in nadaljevala |
Tudi če je bila pravljična Bratovščina | resničnost | , je še vedno ostajala težava, kako |
Bratovščina resničnost, je še vedno ostajala | težava | , kako najti pot do nje. |
verjeti, da je kje široka, organizirana | opozicija | ali da bi lahko obstajala. |
Taka | stvar | , kot je neodvisno politično gibanje, |
na London, verjetno izstreljuje sama | vlada | Oceanije, da bi »držala ljudi v strahu.« |
Ta | misel | njemu dobesedno nikdar ni padla na |
mitologijo preprosto zato, ker se ji | razlika | med resnico in lažjo ni zdela pomembna. |
Letnica | , ko so iznašli letalo, je bila veliko | |
»Zmeraj je ena prekleta | vojna | za drugo, vsi pa itak vemo, da so vsa |
vsi pa itak vemo, da so vsa poročila | laž | .« |
nogami ob misli, da laži postajajo | resnica | . |
»Kaj ne razumeš, da je bila | preteklost | , začenši od včeraj, pravzaprav ukinjena?« |
je bil uničen ali ponarejen, vsaka | knjiga | znova napisana, vsaka slika znova naslikana, |
vsaka knjiga znova napisana, vsaka | slika | znova naslikana, vsak kip in stavba |
slika znova naslikana, vsak kip in | stavba | in ulica preimenovana, vsak datum spremenjen.« |
znova naslikana, vsak kip in stavba in | ulica | preimenovana, vsak datum spremenjen.« |
» | Zgodovina | se je ustavila.« |
»Vem seveda, da je | preteklost | ponarejena, ampak nikdar mi ne bo mogoče |
»Potem ko je | stvar | opravljena, ne ostane noben dokaz več.« |
seboj nekaj sledi, tako da bo nova | generacija | lahko nadaljevala, kjer bomo mi prenehali.« |
»Ne zanima me prihodnja | generacija | , ljubi.« |
»Ti si | upornica | samo od pasu navzdol,« ji je rekel. |
Človek ve, da je vse skupaj | neumnost | , zakaj bi ga torej skrbelo? |
pravovernosti, če nimaš pojma, kaj | pravovernost | sploh pomeni. |
»Upal sem, da se mi bo ponudila | priložnost | govoriti z vami« je rekel. |
»To ni samo moja | sodba | .« |
ni bil samo mrtev, bil je ukinjen, | neoseba | . |
Kakršnakoli | omemba | , ki bi se nanašala nanj, bi bila smrtno |
O'Brienova | opazka | je bila očitno znamenje, šifra. |
O'Brienova opazka je bila očitno znamenje, | šifra | . |
»Deseta | izdaja | se ne bo pojavila še nekaj mesecev, |
» | Redukcija | števila glagolov - to je stvar, ki |
»Redukcija števila glagolov - to je | stvar | , ki bi vas gotovo pritegnila, se mi |
Bil je zasnovan kot | pot | , po kateri je Winston izvedel za O'Brienov |
Zarota | , o kateri je sanjal, obstaja in dosegel | |
To, kar se je dogajalo, je bila le | posledica | razvoja, ki se je začel pred leti. |
Prvi korak je bila skrita, nehotena | misel | ; drugi korak je bil dnevnik. |
grozljivo, ali bolj natančno, bilo je kot | slutnja | smrti, kot bi bil malo manj živ. |
pred njim vse njegovo življenje kot | pokrajina | na poletni večer po dežju. |
steklenega obtežilnika za papir, a | površina | stekla je bila svod neba in znotraj |
kretnjo, ki jo je napravila njegova | mati | in ki jo je trideset let kasneje ponovila |
Ko je oče izginil, | mati | ni pokazala posebnega presenečenja |
vsakega odvečnega giba, kot umetna | lutka | , ki se premika sama od sebe. |
zatohle sobe, ki jo je na pol zasedala | postelja | z belim pregrinjalom. |
predpečniku sta bila plinski gorilnik in | polica | , kjer so shranjevali hrano, zunaj na |
sebičen in naj se spomni, da je njegova | sestrica | bolna in da tudi potrebuje hrano, a |
da ga opravičuje glasno zahtevajoča | lakota | v njegovem trebuhu. |
Med obedi pa je, če | mati | ni bila na straži, stalno izmikal iz |
Ploščica | za tri unče (v tistih časih so govorili | |
Mati | mu je rekla, naj ne bo požrešen. | |
Sestrica | , ki se je z obema rokama oklepala matere, | |
Nazadnje je | mati | odlomila tri četrtine čokolade in jo |
Deklica | jo je vzela in jo topo gledala, verjetno | |
»Winston, Winston!« je | mati | klicala za njim. |
Njegova | sestra | , zavedajoč se, da so jo nečesa oropali, |
Mati | je ovila roko okoli otroka in si pritisnila | |
Nekaj v tej kretnji mu je reklo, da | sestra | umira. |
je postaval po cestah, dokler ga ni | lakota | prignala domov. |
Ko se je vrnil, je njegova | mati | že izginila. |
tega dne ni z gotovostjo vedel, ali je | mati | mrtva. |
Poboljševalni centri), ki so zrasle kot | posledica | državljanske vojne; ali pa so jo morda |
posebej še objemajoča, zaščitniška | kretnja | roke, v kateri, se mu je zdelo, je |
Natanko tako, kot je sedela | mati | na umazani belo pogrnjeni postelji, |
si bil v tistih časih surova majhna | svinja | ,« je nejasno rekla. |
se mu ni zdelo, da bi bila nenavadna | ženska | ali celo inteligentna; in vendar je |
Ko je pošel zadnji kos čokolade, je | mati | stisnila otroka v naročje. |
Begunka | v čolnu je ravno tako zakrila otroka | |
Tista strašna | stvar | , ki jo je storila Partija, je bila |
posamezniki, pa popolnoma nebogljena | kretnja | , objem, solza, beseda umirajočemu človeku, |
popolnoma nebogljena kretnja, objem, | solza | , beseda umirajočemu človeku, to je |
popolnoma nebogljena kretnja, objem, solza, | beseda | umirajočemu človeku, to je lahko imelo |
Raja | , mu je nenadoma prišlo na misel, je | |
Raja | je ostala človeška. | |
» | Raja | so ljudje,« je glasno rekel. |
»To je edina | stvar | , ki je ne morejo storiti.« |
Soba | , v kateri sta stala, je bila podolgovata | |
Telekran je bil privit na tih šepet, | bogatost | temno modre preproge je vzbujala vtis, |
dejanje, priti skupaj pa naravnost | norost | , čeprav je bilo res, da sta prišla |
velikanskega stanovanjskega bloka, bogastvo in | razsežnost | vsega, nevsakdanje vonjave po dobri |
Postavke ena | koma | pet koma sedem polno odobrene stop |
Postavke ena koma pet | koma | sedem polno odobrene stop predlog v |
miselnega zločina črtaj stop predoddajna | kontrola | nujna plusradikalno oceniti mašinerijo |
je nenadoma prestrelila še običajna | zadrega | . |
je bilo videti, da ga je obšla neka | misel | . |
Njegova trdna | postava | se je dvigala nad njiju oba, izraz |
ko je bil telekran izključen, se je | soba | zdela smrtno tiha. |
»Je tista | stvar | res izključena?« |
»Midva verjameva, da obstaja neke vrste | zarota | , nekakšna tajna organizacija, ki deluje |
obstaja neke vrste zarota, nekakšna | tajna | organizacija, ki deluje proti Partiji, |
obstaja neke vrste zarota, nekakšna tajna | organizacija | , ki deluje proti Partiji, in da ste |
»To je poslovna | zadeva | .« |
Gledana od zgoraj, je bila | stvar | videti skoraj črna, v steklenici pa |
Vino je bilo | stvar | , o kateri je bral in sanjal. |
sladek okus, takega kot borovničeva | marmelada | , ter takojšnji opijajoč učinek. |
»Pa | zarota | - organizacija?« |
»Pa zarota - | organizacija | ?« |
»Ni samo | izmišljotina | Miselne policije?« |
»Vi | tovarišica | -« je naklonil glavo Juliji, »boste |
rutino, za nekakšen katekizem, katerega | večina | odgovorov mu je že znana. |
»Njegov obraz, njegovi gibi, | oblika | rok, barva las - celo njegov glas bi |
»Njegov obraz, njegovi gibi, oblika rok, | barva | las - celo njegov glas bi bil drugačen.« |
Zamrmrala je nekaj, kar se je zdelo kot | privolitev | . |
Na mizi je bila srebrna | doza | za cigarete. |
Winstona je prešinila | misel | , da je umetni obraz morda nezmožen |
»Ker je bila to vajina prva | zveza | , bo ohranjena.« |
telesa je bila v njegovih gibih opazna | milina | . |
Pustila je, da je | cigareta | ugasnila in je pazljivo poslušala. |
»Bratovščine ni mogoče uničiti, ker to ni | organizacija | v običajnem smislu.« |
»Nič drugega je ne drži skupaj kot | ideja | , ki pa je neuničljiva.« |
našega življenja nastala kakšna opazna | sprememba | .« |
»Toda kako daleč je ta | prihodnost | , ne vemo.« |
»Skoraj je že čas, da odidete, | tovarišica | ,« je rekel Juliji. |
» | Buteljka | je še na pol polna.« |
» | Preteklost | je pomembnejša,« je resno soglašal |
» | Knjiga | je neuničljiva.« |
rekel: Mislim, da vam je iz rok padla | aktovka | .« |
prišla na misel nekakšna sestavljena | podoba | temne spalnice, kjer je njegova mati |
podoba temne spalnice, kjer je njegova | mati | preživela svoje poslednje dneve, pa |
preživela svoje poslednje dneve, pa mala | soba | nad Charringtonovo trgovino, pa stekleni |
pa stekleni obtežilnik za papir in | gravura | v okviru iz temno rdečega lesa. |
Zdrizast je bila prava | beseda | . |
Ogromna | količina | nezmernega dela mu je izsušila vso |
Težka | aktovka | , ki jo je nosil, mu je ob vsakem koraku |
Znotraj je bila | knjiga | , ki jo je zdaj imel v lasti že šest |
privrelo do takega delirija, da bi | množica | , ko bi lahko dobila v roke dva tisoč |
Bila je | noč | in bele obraze ter škrlatne zastave |
Majhna | postava | , spačena od sovraštva, je stiskala |
ne da bi bila izgovorjena ena sama | beseda | . |
Cela | polovica | je imela na sebi napačne obraze. |
Sabotaža | ! | |
nadaljevalo natanko tako kot prej, edino | tarča | je bila druga. |
Ministrstvo resnice, čeprav je bila | ura | že skoraj triindvajset. |
spet odkril, da je mizo prekrila druga | ploha | zvitkov papirja kot snežni zamet, na |
ni vznemirjalo dejstvo, da je vsaka | beseda | , ki jo mrmra v narekovalnik, vsaka |
beseda, ki jo mrmra v narekovalnik, vsaka | poteza | njegovega tintnega svinčnika, premišljena |
njegovega tintnega svinčnika, premišljena | laž | . |
Oddelku si je prizadeval, da bi bila | ponaredba | popolna. |
skoraj zaspal v kadi, čeprav je bila | voda | komaj kaj več kot mlačna. |
se zlahka ločevali, kot bi bila šla | knjiga | že skozi mnogo rok. |
Teorija | in praksa oligarhičnega kolektivizma | |
Teorija in | praksa | oligarhičnega kolektivizma Emmanuel |
Nevednost | je moč | |
Nevednost je | moč | |
od dobe do dobe; vendar se bistvena | struktura | družbe ni nikdar spremenila. |
To je bila | blaženost | , to je bila večnost. |
To je bila blaženost, to je bila | večnost | . |
Vojna | je mir | |
Razcepitev | sveta na tri superdržave je bil dogodek, | |
Tretja, Eastazija, se je kot posebna | enota | pojavila šele po drugem desetletju |
Vendar pa | vojna | ni več obupni, uničujoči boj, kot je |
ločuje nikakršna bistvena ideološka | razlika | . |
Nasprotno, vojna | histerija | je nenehna in vsesplošna v vseh deželah |
normalna in, kadar jih zagreši lastna | stran | , ne pa sovražnik, hvalevredna. |
Vendar pa v fizičnem smislu | vojna | zajema zelo majhno število ljudi, večinoma |
V centrih civilizacije pomeni | vojna | le neprestano omejitev potrošnih dobrin |
Vojna | je dejansko spremenila svoj značaj. | |
povedano: razlogi, zaradi katerih se vodi | vojna | , so se spremenili po vrsti svoje pomembnosti. |
stoletja, so zdaj postali dominantni; | oblast | jih zavestno spoznava in ustvarja. |
vsakih nekaj let, je to vedno ista | vojna | - je treba predvsem doumeti, da je |
da je nemogoče, da bi to bila končna | vojna | . |
Preveč so izenačene in njihova naravna | obramba | je premočna. |
Atlantika in Pacifika, Eastazijo pa | plodovitost | in delavnost njenih prebivalcev. |
Pacifika, Eastazijo pa plodovitost in | delavnost | njenih prebivalcev. |
narodnega gospodarstva, v katerem se | produkcija | in potrošnja druga z drugo ujemata, |
gospodarstva, v katerem se produkcija in | potrošnja | druga z drugo ujemata, se je končalo |
medtem ko tekmovanje za surovine ni več | zadeva | življenja ali smrti. |
Kolikor bi imela | vojna | kakšen neposreden ekonomski namen, |
neposreden ekonomski namen, bi to bila | vojna | za delovno silo. |
Praktično nobena | sila | ne nadzoruje celotnega spornega ozemlja. |
področij stalno prehajajo iz rok v roke in | priložnost | polastiti se z nenadno izdajalsko potezo |
spet osvajata Oceanija ali Eastazija; | linija | , ki v Mongoliji ločuje Evrazijo in |
Toda ko bi jih ne bilo, bi | struktura | svetovne družbe in postopek, s katerim |
zgodnjem dvajsetem stoletju je sodila | vizija | bodoče družbe, neverjetno bogate, brezdelne, |
Znanost | in tehnologija sta napredovali s presenetljivo | |
Znanost in | tehnologija | sta napredovali s presenetljivo naglico |
revščine, ki jo je povzročila dolga | vrsta | vojn in revolucij, deloma zato, ker |
so napredovali, toda eksperiment in | iznajdba | sta se zvečine ustavila in razdejanje, |
razdejanje, ki ga je povzročila atomska | vojna | v devetnajstopetdesetih letih, ni bilo |
bilo jasno vsem mislečim ljudem, da je | potreba | po težaškem delu in zato v veliki meri |
preudarno uporabljeni za ta namen, bi bile | lakota | , čezmerno delo, umazanija, nepismenost |
namen, bi bile lakota, čezmerno delo, | umazanija | , nepismenost in bolezen v nekaj generacijah |
bile lakota, čezmerno delo, umazanija, | nepismenost | in bolezen v nekaj generacijah izginile. |
čezmerno delo, umazanija, nepismenost in | bolezen | v nekaj generacijah izginile. |
najočitnejša in morda najpomembnejša | oblika | neenakosti že izginila. |
Če bi | blaginja | nekoč postala splošna, ne bi dovoljevala |
mogoče zamisliti družbo, v kateri bi | blaginja | , v smislu osebne posesti in razkošja, |
enakomerno porazdeljena, medtem ko bi | oblast | ostala v rokah majhne, privilegirane |
Toda v praksi taka | družba | ne bi dolgo ostala stabilna. |
brezskrbnost uživali vsi enako, bi velika | masa | ljudi, ki je običajno poneumljena od |
ali slej spoznali, da privilegirana | manjšina | nima nobene funkcije in bi z njo pomedli. |
dolgem teku let je bila hierarhična | družba | mogoča le na temeljih revščine in nevednosti. |
Vrnitev | v agrikulturno preteklost, o čemer | |
dvajsetega stoletja, ni bila izvedljiva | rešitev | . |
skoraj vsem svetu, in še več, vsaka | dežela | , ki je ostala industrijsko zaostala, |
Prav tako ni bila zadovoljiva | rešitev | obdržati množice v revščini z omejevanjem |
teku, ne da bi v svetu naraščala prava | blaginja | . |
In v praksi je bila edina | pot | za dosego tega neprestano vojskovanje. |
vojno orožje ni resnično uničeno, je | proizvodnja | orožja še vedno primeren način za zapravljanje |
Plavajoča | trdnjava | , na primer, je zaprla vase delo, s |
prebivalstva vedno podcenjujejo in | posledica | tega je kronično pomanjkanje polovice |
To je premišljena | politika | , ki drži celo favorizirane sloje nekje |
boljše tkanine njegovih oblek, boljša | kvaliteta | hrane, pijače in tobaka, dva ali trije |
revnejšimi množicami, ki jim pravimo » | raja | .« |
Socialna | atmosfera | je podobna tisti iz obleganega mesta, |
Zavest | , da je vojna in je torej država v nevarnosti, | |
Zavest, da je | vojna | in je torej država v nevarnosti, pa |
Zavest, da je vojna in je torej | država | v nevarnosti, pa hkrati učinkuje tako, |
preživetje, če ima vso oblast v rokah majhna | kasta | . |
Kot bomo videli, ne samo da | vojna | uničuje, kar je treba uničiti, temveč |
Tu ni važna | morala | množic, katerih stališče je nepomembno, |
dokler ostajajo stalno pri delu, temveč | morala | same Partije. |
Ni važno, ali se | vojna | res bojuje, ker dokončna zmaga ni mogoča, |
ali se vojna res bojuje, ker dokončna | zmaga | ni mogoča, tudi ni važno, ali vojna |
zmaga ni mogoča, tudi ni važno, ali | vojna | poteka dobro ali slabo. |
Partija | zahteva | od svojih članov, da si razcepijo razum, |
Prav v Ožji partiji sta vojna | histerija | in sovraštvo do sovražnika najmočnejši. |
često treba vedeti, da je ta ali ona | navedba | v vojnih poročilih neresnična, in pogosto |
pogosto se utegne zavedati, da je celotna | vojna | ponarejena ter je ali sploh ni, ali |
tako spoznanje pa zlahka nevtralizira | tehnika | dvomišljenja. |
Ožje partije ne omahuje v mistični veri, da je | vojna | resnična in se mora zmagovito končati |
člane Ožje partije je ta prihajajoča | zmaga | stvar vere. |
Ožje partije je ta prihajajoča zmaga | stvar | vere. |
V Oceaniji je dandanes | znanost | v starem smislu skoraj prenehala. |
Empirična | metoda | mišljenja, na kateri so bili zasnovani |
In celo | tehnika | napreduje samo takrat, kadar se njeni |
nadaljuje, je to njegova poglavitna | naloga | . |
Današnji znanstvenik je bodisi | mešanica | psihologa in inkvizitorja, ki z izredno |
si izvrtalo pot pod zemljo, tako kot | podmornica | pod vodo, ali pa letalo, ki bi bilo |
neodvisno od svoje baze kot plavajoča | ladja | ; drugi raziskujejo še bolj nemogoče |
In medtem je vojna | umetnost | ostala na istem skoraj trideset ali |
dirigirani izstrelki in krhka premična bojna | ladja | je prepustila mesto skoraj nepotopljivi |
Tank, | podmornica | , torpedo, strojnica in celo puška ter |
Tank, podmornica, torpedo, | strojnica | in celo puška ter ročna granata pa |
podmornica, torpedo, strojnica in celo | puška | ter ročna granata pa so še vedno v |
torpedo, strojnica in celo puška ter ročna | granata | pa so še vedno v rabi. |
Strategija | , ki se je drže, ali pa se hlinijo, | |
prebivalstvo, kar je fizično zelo težka | naloga | , bodisi asimilirati prebivalstvo približno |
bitja, podobna njemu samemu, in da je | večina | tega, kar so mu o njih govorili, laž. |
večina tega, kar so mu o njih govorili, | laž | . |
prav, od katerih je odvisna njegova | morala | , bi morda izhlapele. |
V Oceaniji se vladajoča | filozofija | imenuje Angsoc, v Evraziji se imenuje |
Povsod je enaka piramidalna | struktura | , enako čaščenje polbožanskega vodje, |
vendar tudi vedo, da je potrebno, da se | vojna | nadaljuje v nedogled in brez zmage. |
zanikajo resničnost, kar je posebna | poteza | Angsoca in njegovih rivalskih sistemov. |
ponoviti, kar smo povedali že prej, da je | vojna | s tem, ko je postala trajna, v temeljih |
V preteklih dobah je bila | vojna | nekaj, kar se je prej ali slej končalo, |
V preteklosti je bila | vojna | tudi eden poglavitnih instrumentov, |
Vojna | je bila zanesljivi varuh zdrave pameti | |
Kadar pa | vojna | postane dobesedno trajna, tudi preneha |
Kadar je | vojna | trajna, ni več take stvari, kot je |
ni več take stvari, kot je vojaška | nujnost | . |
Sposobnost | , celo vojaška sposobnost ni več potrebna. | |
Sposobnost, celo vojaška | sposobnost | ni več potrebna. |
Stvarnost | pritiska na ljudi samo še s potrebami | |
po merilih prejšnjih vojn, je to le | sleparija | . |
mentalno atmosfero, ki jo hierarhična | družba | potrebuje. |
Kot bomo videli, je zdaj | vojna | čisto interna zadeva. |
videli, je zdaj vojna čisto interna | zadeva | . |
Vsaka vladajoča | grupa | se vojskuje proti svojim lastnim podrejenim |
Sama | beseda | »vojna« je torej postala neustrezna. |
Sama beseda » | vojna | « je torej postala neustrezna. |
Morda bi bilo ustrezneje reči, da je | vojna | , ko je postala trajna, prenehala. |
bil res večen, bi bil isto kot večna | vojna | . |
To - čeprav ga ogromna | večina | članov Partije razume le površno - |
je notranji smisel partijske parole: | Vojna | je mir! |
veliki daljavi je zagrmela raketna | bomba | . |
Samota | in varnost sta bila fizična občutka, | |
Samota in | varnost | sta bila fizična občutka, nekako pomešana |
Knjiga | ga je očarala, ali bolje, ga je pomirila. | |
Mišičasta | ženska | z rdečimi rokami, ki jo je Winston |
Nevednost | je moč | |
Nevednost je | moč | |
od dobe do dobe; vendar se bistvena | struktura | družbe ni nikdar spremenila. |
Takoj se odcepi nova Srednja | skupina | od ene izmed drugih skupin ali od obeh, |
Za Nizke ni nobena družbena | sprememba | pomenila dosti več kot to, da so se |
ciklični proces in skušali pokazati, da je | neenakost | nespremenljivi zakon človeškega življenja. |
oblast, so vedno uporabljali izraze kot | svoboda | , pravica, bratstvo. |
vedno uporabljali izraze kot svoboda, | pravica | , bratstvo. |
Socializem, | teorija | , ki se je pojavila v zgodnjem devetnajstem |
so misel, da naj bi povsod zavladali | svoboda | in enakost, bolj in bolj odkrito opuščali. |
naj bi povsod zavladali svoboda in | enakost | , bolj in bolj odkrito opuščali. |
začetka dvajsetega stoletja človeška | enakost | postala tehnično mogoča. |
enaki po naravnih talentih in da je | družba | morala funkcije specializirati na način, |
Neenakost | je bila cena, ki so jo plačevali za | |
Neenakost je bila | cena | , ki so jo plačevali za civilizacijo. |
razvojem strojne produkcije pa se je | zadeva | spremenila. |
naj bi si pridobile oblast, človeška | enakost | ni bila več ideal, za katerega se je |
katerega se je treba boriti, ampak | nevarnost | , ki jo je treba odvrniti. |
obdobjih, ko je bila pravična in miroljubna | družba | neuresničljiva, je bilo prav lahko |
In ta | vizija | je imela nekaj vpliva celo na skupine, |
Vsaka nova politična | teorija | je, ne glede na naziv, ki si ga je |
stotine let - zapiranje brez procesa, | uporaba | vojnih ujetnikov za sužnje, javne eksekucije, |
bi osumljencem izvabili priznanje, | uporaba | talcev in deportacija celotnega prebivalstva |
izvabili priznanje, uporaba talcev in | deportacija | celotnega prebivalstva - ne samo znova |
Prav tako je bilo očitno, katera | vrsta | ljudi bo vladala temu svetu. |
Nova | aristokracija | je bila sestavljena zvečine iz birokratov, |
Le‐ta | razlika | je bila poglavitna. |
Celo katoliška | cerkev | srednjega veka je bila po današnjih |
razlog za to je, da v preteklosti nobena | vlada | ni imela moči držati svoje državljane |
Iznajdba | tiska pa je olajšala ravnanje z javnim | |
štiriindvajset ur na dan nadzorovala | policija | , sredi hrupa uradne propagande, medtem |
propagande, medtem ko mu je bila zaprta | pot | do vseh drugih virov občevanja. |
Zdaj je prvič mogoče, da | država | prisili ljudi ne le k popolni poslušnosti, |
petdesetih in šestdesetih let se je | družba | kot vedno preoblikovala v Visoke, Srednje |
Toda nova | skupina | Visokih, v nasprotju z vsemi svojimi |
najpreprosteje braniti, kadar so skupna | last | . |
Tako imenovana » | odprava | privatne lastnine,« kar so izvedli |
z razliko, da so bili novi lastniki | skupina | namesto množice posameznikov. |
Tovarne, rudniki, | zemlja | , stavbe, transport - vse jim je bilo |
ker te stvari niso bile več zasebna | lastnina | , je bilo jasno, da morajo biti javna |
je bilo jasno, da morajo biti javna | lastnina | . |
povzročili, da je namreč ekonomska | neenakost | postala permanentna. |
Samo na štiri načine lahko vladajoča | skupina | izgubi oblast. |
nastane močna in nezadovoljna srednja | plast | , ali pa izgubi samozavest in voljo |
odločilno vpliva na dogodke duhovna | struktura | samega vladajočega razreda. |
polovici sedanjega stoletja je prva | nevarnost | v resnici minila. |
počasne demografske spremembe, ki jih | vlada | z neomejeno oblastjo zlahka odvrne. |
Tudi druga | nevarnost | je samo teoretična. |
poti, po kateri bi bilo nezadovoljstvo | moč | izraziti. |
strojne tehnike dalje, jo je rešila | iznajdba | stalnega vojskovanja (glej 3. poglavje), |
sedanjih oblastnikov je torej edina prava | nevarnost | , ki jim grozi, odcepitev nove skupine |
edina prava nevarnost, ki jim grozi, | odcepitev | nove skupine zmožnih, premalo zaposlenih, |
zaposlenih, oblasti lačnih ljudi ter | rast | liberalizma in skepticizma v lastnih |
sklepa, če že ne ve, kakšna je splošna | struktura | oceanijske družbe. |
opravilo je, da deluje kot žariščna | točka | za ljubezen, strah in čaščenje, čustva, |
množice, ki jih navadno opredeljujemo kot » | raja | « in ki štejejo morda petinosemdeset |
izrazih naše poprejšnje klasifikacije so | raja | Nizki, kajti suženjsko prebivalstvo |
Načeloma | pripadnost | v eno teh treh skupin ni dedna. |
rasne diskriminacije, pa tudi nobena | pokrajina | izrazito ne prevladuje nad drugo. |
Oceanija nima prestolnice in njena vrhovna | glava | je človek, čigar bivališča nihče ne |
Razen da je | angleščina | njena glavna lingua franca in Novorek |
voditeljev ne družijo krvne vezi, temveč | pripadnost | skupnemu družbenemu nauku. |
Res je, da je naša | družba | sestavljena iz plasti in sicer zelo |
Starejša | oblika | socializma, ki se je bila vajena boriti |
Ni vedela, da ni nujno, da bi se | oligarhija | nadaljevala fizično, niti se ni zamislila |
adoptivne organizacije, tako kot katoliška | cerkev | , včasih trajale na stotine in tisoče |
Vladajoča | skupina | je na oblasti tako dolgo, dokler lahko |
Partije ne zanima, da se nadaljuje njena | kri | , ampak ona sama. |
zagotovljeno, da ostane hierarhična | zgradba | vedno ista. |
prepričanja, navade, okusi, čustva, | miselnost | , ki karakterizirajo naš čas, so v resnici |
vojaških in gospodarskih stvareh, | višina | splošne izobrazbe v resnici pada. |
Kakšno mnenje ima | raja | ali kakšnega mnenja nima, velja za |
le dejanski prestopek, marveč vsaka | ekscentričnost | , naj je še tako majhna, vsaka sprememba |
ekscentričnost, naj je še tako majhna, vsaka | sprememba | navad, živčno obnašanje, ki bi morda |
njegova zgodaj pridobljena notranja | disciplina | . |
Prva in najenostavnejša | stopnja | v disciplini, ki jo lahko vcepiš že |
S tem se druži | zmožnost | , da ne dojemaš analogije, ne znaš opaziti |
Toda | neumnost | ni dovolj. |
Nasprotno, popolna | pravovernost | zahteva tako popolno nadzorstvo nad |
Oceanijska | družba | počiva nazadnje na prepričanju, da |
Tu je ključna | beseda | črnobel. |
črno belo, če to zahteva partijska | disciplina | . |
Pomeni pa tudi | zmožnost | verjeti, da je črno belo, še več, vedeti, |
delajo, je ta, da član Partije, tako kot | raja | , prenaša današnje razmere deloma tudi |
razlog, zakaj preurejajo preteklost, je | potreba | zavarovati nezmotljivost Partije. |
Kajti | sprememba | mnenja ali celo politike je priznanje |
že) naš sovražnik danes, potem je ta | dežela | morala biti vedno sovražnik. |
Ta vsakdanja | potvorba | , ki jo opravlja Ministrstvo resnice, |
Spremenljivost | preteklosti je osrednje načelo Angsoca. | |
Preteklost | je to, o čemer soglašajo dokumenti | |
svojih članov, sledi iz tega, da je | preteklost | taka, kakršno hoče narediti Partija. |
Sledi pa tudi, da | preteklost | , čeprav je spremenljiva, nikdar ni |
trenutno potrebno obliko, je ta nova | inačica | preteklost in nobena druga preteklost |
potrebno obliko, je ta nova inačica | preteklost | in nobena druga preteklost ni mogla |
inačica preteklost in nobena druga | preteklost | ni mogla nikdar obstajati. |
Videli bomo, da je | kontrola | preteklosti odvisna predvsem od posebej |
Nauči se ga | večina | članov Partije, gotovo pa vsi, ki so |
Staroreku se to čisto odkrito imenuje » | kontrola | realnosti.« |
pomirja, da se resničnosti ni zgodila | sila | . |
nobeni drugi intelektualni bazi bi | oblast | Partije ne mogla biti permanentna. |
Če naj nekdo vlada in si | oblast | ohrani, mora biti zmožen, da razveljavi |
Kajti | skrivnost | vladanja je v tem, da znaš združiti |
Jasna | ilustracija | tega dejstva je, da vojna histerija |
ilustracija tega dejstva je, da vojna | histerija | narašča čedalje bolj, više ko se vzpenjaš |
Tem ljudem je | vojna | preprosto neprestano gorje, ki vihra |
Katera | stran | zmaguje, jih prav nič ne zanima. |
Zavedajo se, da | sprememba | oblasti pomeni preprosto to, da bodo |
favorizirani delavci, ki jim pravimo » | raja | ,« se samo v presledkih zavedajo, kaj |
samo v presledkih zavedajo, kaj je | vojna | . |
dolga obdobja zmožni pozabiti, da besni | vojna | . |
Uradna | ideologija | je prepolna protislovij celo tam, kjer |
oblači v uniformo, ki je bila nekoč | posebnost | ročnih delavcev in so jo iz tega razloga |
protislovja niso slučajna, kakor tudi niso | posledica | običajne hipokrizije: to so namerne |
sprijaznijo s protislovji, se lahko | oblast | obdrži neskončno dolgo, z nobenim drugim |
Če naj za vedno izgine človeška | enakost | - če naj Visoki, kot smo jih imenovali, |
prevladujoče duhovno stanje nadzorovana | blaznost | . |
Kakor smo videli, sta nadnaravna | moč | Partije in predvsem Ožje partije odvisni |
Ležala je na boku, od pasu navzgor | gola | , z licem, naslonjenim na roko, in temni |
Na svetu sta | resnica | in neresnica in če se okleneš resnice |
Na svetu sta resnica in | neresnica | in če se okleneš resnice tudi proti |
Mrmrajoč » | Blaznost | ni odvisna od statistike,« je z občutkom, |
od statistike,« je z občutkom, da ta | opazka | vsebuje globoko modrost, zaspal. |
Bila je le brezupna | domišljija | ,minila je kakor aprilski dan,toda pogled, |
Videti je bilo, da je slaboumna | popevka | ohranila svojo priljubljenost. |
» | Peč | je ugasnila in voda je mrzla.« |
»Peč je ugasnila in | voda | je mrzla.« |
umito, tako sveža in bleda je bila | modrina | med dimniki. |
Ženska | je neutrudno korakala sem ter tja, | |
pranjem, da se preživlja, ali pa je le | sužnja | dvajsetih ali tridesetih vnukov. |
na misel, da bi bila petdesetletna | ženska | , napihnjena v pošastno razsežnost od |
zadnjega vlakna raskava kot prezrela | repa | , lahko lepa. |
podobno bloku granita, in raskava rdeča | koža | , je bilo v takem sorodstvu z dekletovim |
Ženska | tam spodaj ni imela duha, imela je | |
vedel, kaj mora biti zadnja Goldsteinova | poslanica | . |
Prihodnost | pripada raji. | |
Kjer je | enakost | , je mogoča zdrava pamet. |
Kjer je enakost, je mogoča zdrava | pamet | . |
Prej ali slej se bo to zgodilo: | moč | se bo spremenila v zavest. |
Raja | je nesmrtna, o tem nisi mogel dvomiti, | |
Ptice pojejo, | raja | poje, Partija pa ne poje. |
je stala ista trdna, nepremagljiva | postava | , zmaličena od dela in porodov, garaje |
mogočnih ledij mora nekega dne priti | rasa | zavestnih bitij. |
Ti si mrtev, njihova pa je | prihodnost | . |
Tlesknilo je, kot bi se zavrtela | ključavnica | in zažvenketalo je razbito steklo. |
Slika | je padla na tla in odkrila za seboj | |
bi vrgli škaf čez dvorišče in nato | zmešnjava | jeznih glasov, ki se je končala s krikom |
» | Hiša | je obkoljena,« je rekel Winston. |
» | Hiša | je obkoljena,« je rekel glas. |
»Tukaj je | sveča | , da ti posveti spat, tu je sekira, |
je sveča, da ti posveti spat, tu je | sekira | , da ti preseka vrat!« |
Soba | je bila polna tršatih mož v črnih uniformah, | |
Ena sama | stvar | je bila važna: ostati pri miru in ne |
boksarja, v katerem so bila usta le | reža | , se je ustavil nasproti njega, zamišljeno |
Košček korale, drobna rožnata | kroglica | , podobna sladkornemu rožnemu popku |
Vedel je, kako je to: strahotna, smrtna | bolečina | , ki je ves čas tam, a se ji še ne moreš |
Opazil je, da | ura | na napušču kaže devet, se pravi enaindvajset. |
Toda | svetloba | je bila videti premočna. |
Mar ne bi morala | svetloba | pojemati ob enaindvajsetih na avgustov |
spremenil, vendar je to delovalo kot popolna | preobrazba | . |
Klop | ali polica, komaj dovolj široka za | |
Klop ali | polica | , komaj dovolj široka za sedenje, je |
in nasproti vrat je bila straniščna | školjka | brez sedežne deske. |
Bolečina | je bila tam vse od takrat, ko so ga | |
Bil pa je tudi lačen in | lakota | je bila glodajoče, nezdrave vrste. |
Toda | želja | po hrani je naraščala v njem. |
Končno je | skušnjava | , da bi to ugotovil, premagala strah, |
moral biti običajni zapor ali začasna | ječa | , ki jo uporabljajo patrole. |
taboriščih za prisilno delo, kamor je | večina | zapornikov pričakovala, da jih bodo |
Ženska | je planila pokonci in jih spremila | |
je rekla | ženska | . |
dodala sentimentalno, »lahko bi ti bila | mama | !« |
bila, je pomislil Winston, njegova | mati | . |
posebej omembo nečesa, kar se imenuje » | soba | ena nula ena,« česar ni razumel. |
omembo nečesa, kar se imenuje »soba ena | nula | ena,« česar ni razumel. |
Topa | bolečina | v trebuhu ni izginila, pač pa mu je |
A bila je še | britev | , poslali bodo britev, če bodo mogli. |
prepričan, da je zunaj popolna dnevna | svetloba | , drugič pa enako prepričan, da je črna |
drugič pa enako prepričan, da je črna | tema | . |
Njegova | celica | je mogla biti sredi poslopja ali ob |
Mlad častnik, | postava | v prilegajoči se črni uniformi, ki |
Neobrita | brada | mu je pokrivala obraz do ličnic in |
»Bila je | nepremišljenost | , brez dvoma.« |
»Dovolil sem, da je na koncu vrste ostala | beseda | Bog.« |
Vznemirjenost | je izginila z njega in za hip je bil | |
Nekakšna intelektualna | vročica | , veselje pikolovca, ki je odkril nepomembno |
Ne, ravno tale | misel | ni Winstonu nikdar padla na pamet. |
Dvajset minut, | ura | - težko je bilo presoditi. |
» | Soba | 101,« je rekel. |
Bolečina | v Winstonovem trebuhu je oživela. | |
pogrezale okrog in okrog po istem tiru, kot | žoga | , ki znova in znova pada v isto vrsto |
Bolečina | v trebuhu; kos kruha; kri in kričanje; | |
Bolečina v trebuhu; kos kruha; | kri | in kričanje; O'Brien; Julija; britev. |
kruha; kri in kričanje; O'Brien; Julija; | britev | . |
zanimanja ne presenečenja, ampak samo | bridkost | . |
nekakšne neverne groze, da se taka | beseda | lahko nanaša nanj. |
»Miselni zločin je grozna | stvar | , stari,« je bombastično dejal. |
» | Hvala | « jim bom rekel, »hvala, da ste me rešili, |
»Hvala« jim bom rekel, » | hvala | , da ste me rešili, preden je bilo prepozno.« |
»Moja | hčerkica | ,« je rekel z nekakšnim žalostnim ponosom |
izkazalo, da je izplak pokvarjen in | celica | je še ure potem ogabno smrdela. |
pripeljali so nekega drugega jetnika, čigar | zunanjost | je bila takšna, da je Winstona preletel |
To, kar je bilo osupljivo, je bila | izmozganost | njegovega obraza. |
krivdo odvrnile, pa jih je nepremagljiva | privlačnost | spet pritegnila nazaj. |
Zdelo se je, da ga je njegova | moč | skoraj zbila s tal. |
kot omamljen, medtem ko mu je temna | kri | curela iz ust in nosu. |
» | Soba | 101,« je rekel. |
» | Soba | 101,« je rekel častnik. |
» | Soba | 101,« je rekel častnik. |
Spustil se je v tuljenje brez besed kot | žival | . |
Brca | stražnikovega škornja mu je zlomila | |
» | Soba | 101,« je rekel častnik. |
glavo, ter pestoval razbito roko; vsa | bojevitost | ga je zapustila. |
Če je bila | polnoč | , ko so odvedli moža z obrazom okostnjaka, |
Bolečina | zaradi sedenja na ozki klopi je bila | |
napora, da ga ni gledal, a zdaj se je | lakota | umaknila žeji. |
Brneči šum in nespremenljiva bela | svetloba | sta povzročala nekakšno slabost, prazen |
Vstajal je, ker | bolečina | v kosteh ni bila več znosna, pa nato |
malo obvladal telesne občutke, se je | groza | vrnila. |
Mogel si je misliti, da | britev | lahko pride skrita v hrani, če ga bodo |
A to je bila le razumska | odločitev | , ki jo je napravil, ker je vedel, da |
Svetloba | se je razjasnila in lahko je videl, | |
razlog na svetu, ne moreš želeti, naj se | bolečina | poveča. |
na svetu ni tako strašno kot telesna | bolečina | . |
Luč | , ki se mu je zdela močnejša kot ponavadi, | |
Bil je čas, ko se je njegova | zavest | , celo tiste vrste zavest, ki jo človek |
je njegova zavest, celo tiste vrste | zavest | , ki jo človek ohrani v spanju, ustavila |
prvim udarcem na komolec se je začela | mora | . |
Bila je dolga | vrsta | zločinov - vohunstvo, sabotaža in podobno |
je dolga vrsta zločinov - vohunstvo, | sabotaža | in podobno - ki jo je moral vsakdo |
Priznanje je bilo | formalnost | , čeprav je bilo mučenje pravo. |
je kotalil po tleh, brez sramu kot | žival | , zvijajoč telo v to ali ono stran v |
»Zdržati moram, dokler | bolečina | ne postane neznosna.« |
manj pogosto in je postalo večidel | grožnja | , groza, v katero so ga lahko vsak trenutek |
pogosto in je postalo večidel grožnja, | groza | , v katero so ga lahko vsak trenutek |
to, da ga je neprestano mučila lahna | bolečina | ; vendar ni bila predvsem bolečina tisto, |
lahna bolečina; vendar ni bila predvsem | bolečina | tisto, na kar so se zanašali. |
je preprosto usta, ki izpovedujejo, | roka | , ki podpisuje, karkoli od nje zahtevajo. |
Njegova edina | skrb | je bila odkriti, kaj želijo, da prizna, |
zasliševalci morali vedeti, da je njegova | žena | živa. |
nepovezano, kot podobe, okoli katerih je sama | črnina | . |
» | Soba | 101,« je rekel častnik. |
Bilo je obdobje črnine in nato se je | celica | ali soba, kjer je bil zdaj, polagoma |
obdobje črnine in nato se je celica ali | soba | , kjer je bil zdaj, polagoma materializirala |
Celo zadnja | stran | glave je bila nekako pritrjena. |
Pod njegovo roko je bila | številčnica | z vzvodom in s številkami, ki so obkrožale |
To je bila grozljiva | bolečina | , ker ni mogel videti, kaj se dogaja, |
Ni vedel, ali se ta | stvar | res dogaja ali pa ta učinek izzovejo |
Čeprav mu je | bolečina | pognala znoj iz čela, je bil najhujši |
strah, da se mu bo vsak hip zlomila | hrbtenica | . |
»Posebno se bojiš, da bo to | hrbtenica | .« |
oklepaš svoje bolezni pod vtisom, da je | vrlina | .« |
» | Vojna | je bila proti Evraziji.« |
»Bila je to neka | fotografija | , o kateri si imel privid.« |
»Bila je približno takale | fotografija | .« |
Bila je | fotografija | in o tem, kaj prikazuje, sploh ni bilo |
Bila je tista | fotografija | Jonesa, Aaronsona in Rutherford po |
Rutherford po naročilu Partije v New Yorku, | fotografija | , na katero je naletel pred enajstimi |
Spominska | odprtina | je bila na nasprotni steni. |
se mogel prepričati, da je vse to le | zvijača | ? |
izvrši ta blazni premik: to je bila | misel | , ki ga je porazila. |
»Neka partijska | parola | obravnava oblast nad preteklostjo,« |
»Ali ima po tvojem mnenju, Winston, | preteklost | realno eksistenco?« |
»Ali | preteklost | obstaja konkretno, v prostoru?« |
kraj, svet trdnih predmetov, kjer se | preteklost | še dogaja?« |
»Kje pa potem | preteklost | obstaja, če sploh?« |
»Nisi se hotel ukloniti, kar je | cena | za duševno zdravje.« |
»Raje si bil norec, | manjšina | , ki jo predstavlja en sam proti vsem.« |
»Ti meniš, da je | stvarnost | nekaj objektivnega, zunanjega, kar |
»Meniš tudi, da je | narava | stvarnosti samoumevna.« |
» | Stvarnost | obstaja v človekovi zavesti in nikjer |
»Karkoli ima Partija za resnico, je | resnica | .« |
se spomniš, da si zapisal v dnevnik, | Svoboda | pomeni svobodo reči, da je dva in dva |
Beseda | se je končala v hlipanju od bolečine. | |
Igla | na številčnici se je pognala do petinpetdeset. | |
Tokrat je bila | bolečina | le rahlo olajšana. |
Igla | se je vzpela do šestdeset. | |
Igla | se je morala spet dvigniti, pa ni gledal | |
O'Brien njegov zaščitnik, da je bila | bolečina | nekaj, kar je prišlo od zunaj, iz nekega |
Prijem na udih je znova zagrabil, a | bolečina | je upadla in drhtenje je ponehalo ter |
Bolečina | je spet pritekla v Winstonovo telo. | |
Igla | je morala biti na sedemdeset, petinsedemdeset. | |
Bolečina | se je spet zmanjšala. | |
Morda je bila | igla | pri osemdeset - devetdeset. |
lahko le v presledkih spomnil, zakaj ta | bolečina | . |
Bolečina | je spet zamrla. | |
Igla | je zdrsnila v Winstonovo roko. | |
telesu razširila blažena, zdravilna | toplota | . |
Bolečina | je bila že na pol pozabljena. | |
misel, da je morda tudi njega obšla ista | misel | . |
»Partije ne zanima očitno dejanje; | misel | je vse česar nam je mar.« |
»Prva | stvar | , ki jo moraš razumeti je, da na tem |
»V srednjem veku je bila | inkvizicija | .« |
»Zato, ker je | inkvizicija | pobijala svoje sovražnike odkrito in |
»Naravno, da je vsa | slava | pripadla žrtvam in vsa sramota inkvizitorju, |
je vsa slava pripadla žrtvam in vsa | sramota | inkvizitorju, ki jih je zažgal.« |
krivoverstvo bolj kruto, kot je to počela | inkvizicija | .« |
se je že čez nekaj kratkih let vsa | stvar | ponovila.« |
»Mrtvi so postali mučeniki in njihova | degradacija | je bila pozabljena.« |
»Ti si | napaka | v vzorcu, Winston.« |
kjerkoli na svetu obstajala zmotna | misel | , pa naj bo še tako tajna in nemočna.« |
obstajala zmotna misel, pa naj bo še tako | tajna | in nemočna.« |
»Celo | žrtev | ruskih čistk je lahko nosila uporništvo |
Na njegovem obrazu sta bili še vedno | zanesenost | in navdušenje blazneža. |
Kar pa ga je najbolj potrlo, je bila | zavest | o lastni intelektualni manjvrednosti. |
Bolečina | , nove vrste bolečina prihaja. | |
Bolečina, nove vrste | bolečina | prihaja. |
oziroma nekaj, kar se je zdelo kot | eksplozija | , čeprav ni bil prepričan, da je zagrmelo. |
Pravzaprav se sploh ni zavedal, da je kakšna | vojna | . |
začetka Partije, od začetka zgodovine je | vojna | potekala neprestano, vedno ista vojna.« |
vojna potekala neprestano, vedno ista | vojna | .« |
normalno in stari strah, sovraštvo in | zmeda | so se trumoma vrnili. |
zaplato praznine in postal absolutna | resnica | in ko je bilo dva in dva tako zlahka |
»Bila je popolna | spreobrnitev | , primer za učbenike.« |
dokazovali njegov neobstoj, a bili so | neumnost | , samo besedna igra. |
neobstoj, a bili so neumnost, samo besedna | igra | . |
živel, bo to v tvoji glavi nerešena | uganka | .« |
Igla | se je zadrla v Winstonovo roko. | |
»Te so učenje, razumevanje in | privolitev | .« |
Tudi | številčnica | je postala manj grozljiva. |
»Nobena | knjiga | ni pisana individualno, kot sam veš.« |
»Program, ki ga postavlja, pa je | bedarija | .« |
»Skrivno kopičenje znanja - postopna | razširitev | prosvetljenosti - končno upor raje |
»Vse to je | neumnost | .« |
» | Raja | se ne bo nikoli uprla, niti v tisočih |
» | Oblast | Partije je za vekomaj.« |
»Naj bo to izhodiščna | točka | tvojih misli.« |
da je za večji del človeštva boljša | sreča | . |
Partija večni čuvar slabotnih, posvečena | ločina | , ki dela zlo, da bi se lahko iz tega |
Mučna | bolečina | mu je prestrelila telo. |
nas blagor drugih, zanima nas samo | oblast | .« |
bogastvo, razkošje, dolgo življenje ali | sreča | , samo oblast, čista oblast.« |
razkošje, dolgo življenje ali sreča, samo | oblast | , čista oblast.« |
življenje ali sreča, samo oblast, čista | oblast | .« |
»Kaj pomeni čista | oblast | , boš takoj razumel.« |
» | Oblast | ni sredstvo, oblast je namen.« |
»Oblast ni sredstvo, | oblast | je namen.« |
»Namen oblasti je | oblast | .« |
imel vrečice, pod ličnicami se mu je | koža | povešala. |
razumeti, Winston, da je posameznik samo | celica | ?« |
» | Utrujenost | celice je življenjska moč organizma.« |
»Utrujenost celice je življenjska | moč | organizma.« |
»Bog je | oblast | .« |
»A za zdaj je v tvojih očeh | oblast | le beseda.« |
za zdaj je v tvojih očeh oblast le | beseda | .« |
da dobiš nekaj predstave o tem, kaj | oblast | pomeni.« |
»Prva | stvar | , ki jo moraš doumeti, je, da je oblast |
stvar, ki jo moraš doumeti, je, da je | oblast | kolektivna.« |
»Poznaš partijsko parolo | Svoboda | je sužnost.« |
»Poznaš partijsko parolo Svoboda je | sužnost | .« |
» | Sužnost | je svoboda.« |
»Sužnost je | svoboda | .« |
»Druga | stvar | , ki jo moraš doumeti, je to, da je |
stvar, ki jo moraš doumeti, je to, da je | oblast | oblast nad ljudmi.« |
moraš doumeti, je to, da je oblast | oblast | nad ljudmi.« |
» | Oblast | nad stvarmi - zunanjo stvarnostjo, |
»Pa je že naša | oblast | nad stvarmi popolna.« |
»In potem so še | bolezen | , bolečina, smrt -« |
»In potem so še bolezen, | bolečina | , smrt -« |
»In potem so še bolezen, bolečina, | smrt | -« |
» | Stvarnost | je znotraj lobanje.« |
»Milijone let je bila | zemlja | nenaseljena.« |
» | Neumnost | .« |
» | Zemlja | je stara toliko kot mi, nič starejša.« |
»Zemlja je | stara | toliko kot mi, nič starejša.« |
» | Zemlja | je središče vesolja.« |
večkrat zdi primerno dopustiti, da se | zemlja | vrti okoli sonca in da so zvezde milijone |
» | Beseda | , ki se je skušaš domisliti, je solipsizem.« |
»To pa je druga | stvar | ; pravzaprav nekaj čisto nasprotnega.« |
»Resnična | oblast | , oblast, za katero se moramo boriti |
»Resnična oblast, | oblast | , za katero se moramo boriti noč in |
katero se moramo boriti noč in dan, ni | oblast | nad stvarmi, temveč nad ljudmi.« |
» | Pokornost | ni dovolj.« |
»Oplojevanje bo vsakoletna | formalnost | , tako kot obnovitev živilskih nakaznic.« |
bo vsakoletna formalnost, tako kot | obnovitev | živilskih nakaznic.« |
Winston vedno bo vladajočim na voljo | opojnost | oblasti, ki bo stalno naraščala in |
Partija, manj bo strpna; slabša ko bo | opozicija | , trši bo despotizem.« |
» | Neumnost | .« |
da je sovraštvo bolj utrudljivo kot | ljubezen | .« |
ne moreš razumeti, da posameznikova | smrt | ni smrt?« |
razumeti, da posameznikova smrt ni | smrt | ?« |
Še bolj pa ga je bilo | groza | , da bi O'Brien, če bi on vztrajal pri |
obstaja nekaj, kar se imenuje človeška | narava | , ki se bo zgrozila nad našim početjem |
vrnil k svoji stari misli, da bodo | raja | in sužnji vstali in nas vrgli?« |
»Tvoja | vrsta | izumira; mi smo nasledniki.« |
Zadrga | se mu je že davno odtrgala z njega. | |
Upognjena, sivkasta, okostnjaku podobna | stvar | mu je prihajala naproti. |
Že sama njena | zunanjost | je bila grozljiva, ne le to, da je |
da se je bolj spremenil kot njegova | notranjost | . |
je tudi osivel, pa je bila siva le | koža | na lobanji. |
krčni tvor blizu gležnja je bil vneta | kepa | , s katere so se lupile kožne luskine. |
A resnično grozljiva je bila | mršavost | telesa. |
Ukrivljenost | hrbtenice je bila osupljiva. | |
» | Vreča | nesnage.« |
»Če si ti človek, potem je to | človečnost | .« |
Samo ena | misel | se mu je motala po glavi: da mora biti |
Bela | svetloba | in brneči zvok sta bila taka kot vedno, |
zvok sta bila taka kot vedno, toda | celica | je bila malo udobnejša kot druge, v |
Na lesenem pogradu je bila | blazina | in žimnica ter pručka za sedenje. |
lesenem pogradu je bila blazina in | žimnica | ter pručka za sedenje. |
pogradu je bila blazina in žimnica ter | pručka | za sedenje. |
Hrana | je bila presenetljivo dobra, z mesom | |
zdaj, ko ga k temu ni več priganjala | bolečina | . |
leži pri miru in da čuti, kako se mu | moč | nabira v telesu. |
in se skušal prepričati, ali ni le | iluzija | , da postajajo njegove mišice z vsakim |
mišice z vsakim dnem bolj okrogle in | koža | bolj napeta. |
nerodnimi tiskanimi črkami napisal: » | Svoboda | je suženjstvo« |
Napisal je: »Bog je | oblast | .« |
Preteklost | je spremenljiva. | |
Preteklost | ni bila nikoli spremenjena. | |
tvojega stališča; vnaprej odločena | stvar | se v vsakem primeru zgodi. |
Tako imenovani zakoni narave so | neumnost | . |
Zakon gravitacije je | neumnost | . |
istočasno mislim, da to vidim, potem se je | stvar | zgodila.« |
vodno gladino, mu je vdrla v glavo | misel | : »To se v resnici ne zgodi.« |
»To je | halucinacija | .« |
Zmota | je bila očitna. | |
V razumu mora nastati slepa | pega | , kadarkoli se približaš nevarni misli. |
si je naloge - Partija pravi, da je | zemlja | ploskev. |
naloge - Partija pravi, da je zemlja | ploskev | . |
problemov, ki jih je na primer povzročala | trditev | kot »dva in dva je pet" z razumom nikakor |
Neumnost | je bila prav tako potrebna kot inteligenca | |
Neumnost je bila prav tako potrebna kot | inteligenca | in prav tako težko si jo je bilo pridobiti. |
zavestnega dejanja, s katerim bi si | smrt | lahko približal. |
mogoče, da se bo pred ustrelitvijo vsa | drama | z aretacijo in zasliševanjem ponovila. |
Gotovo je bilo samo to, da ni | smrt | nikdar prišla v pričakovanem trenutku. |
Tradicija | - nikdar izgovorjena tradicija - nekako | |
Tradicija - nikdar izgovorjena | tradicija | - nekako si to vedel, čeprav nisi nikdar |
se je zdrznil, tako ga je pretresla | groza | . |
»Julija, | ljubezen | moja!« |
drugim njegovim bistvom, kot nekakšna | cista | . |
Nenadoma pa - ne da bi bila izgovorjena | beseda | , ne da bi se ustavil v koraku, ne da |
v koraku, ne da bi se mu spremenila | poteza | na obrazu - nenadoma bo skrivanja konec |
In skoraj hkrati penk! bo prišla | krogla | , prepozno ali pa prezgodaj. |
Krivoverska | misel | bo nekaznovana, neskesana, za zmeraj |
Umreti v sovraštvu do njih, to je | svoboda | . |
je najstrahotnejša, najbolj ogabna | stvar | od vsega? |
» | Soba | 101,« je rekel. |
Soba | , kjer ga je zasliševal O'Brien, je | |
Bila je večja kot | večina | celic, v katerih je bil. |
»Tisto, kar je v Sobi 101, je najhujša | stvar | na svetu.« |
Winston ni mogel videti, kaj je tista | reč | . |
»Najhujša | stvar | na svetu,« je rekel O'Brien, »je za |
»Lahko je to pokop pri živem telesu ali | smrt | v ognju, smrt z utopitvijo, smrt, ki |
pri živem telesu ali smrt v ognju, | smrt | z utopitvijo, smrt, ki jo izkusiš, |
ali smrt v ognju, smrt z utopitvijo, | smrt | , ki jo izkusiš, če te nataknejo na |
primeri, ko je to čisto nepomembna | stvar | , še usodna ne.« |
Bila je pravokotna žičnata | kletka | z ročajem za prenašanje na vrhu. |
pritrjeno nekaj, kar je bilo videti kot | maska | za sabljanje, z navzven vzboklo stranjo. |
oddaljena od njega, je lahko videl, da je | kletka | razdeljena po dolgem na dva oddelka |
oddelka in da je v vsakem nekakšna | žival | . |
rekel O'Brien, »so slučajno najhujša | stvar | na svetu podgane.« |
Nekakšna svarilna | groza | , strah pred kdo ve čem, je spreletela |
» | Bolečina | sama po sebi,« je rekel, »ni zmeraj |
»So | oblika | pritiska, ki se mu ne moreš upirati, |
Winston je lahko slišal, kako mu šumi | kri | v ušesih. |
Pa vendar | kletka | ni bila niti dva metra od njega. |
postane podganji gobec top in divji, | dlaka | pa rjava namesto sive. |
» | Podgana | ,« je rekel O'Brien, še vedno obrnjen |
»sodi sicer h glodalcem, a je mesojeda | žival | .« |
» | Maska | se bo prilegla tvoji glavi, ne da bi |
Kletka | je bila bliže; pomikala se je čedalje | |
misliti, tudi če je ostala le še kratka | sekunda | - misliti, to je bilo edino upanje. |
Vsa | notranjost | se mu je divje skrčila od gnusa in |
Za trenutek je bil blazna, vreščeča | žival | . |
Bila je ena in samo ena | pot | , da se reši. |
Postaviti | mora | drugega človeka, telo drugega človeka, |
gor in dol; druga, stara, oguljena | veteranka | iz kanalov, pa je stala pokonci, z |
Znova ga je pograbila črna | panika | . |
»To je bila običajna | kazen | v kitajskem imperiju,« je rekel O'Brien |
Maska | se mu je zapirala na obraz. | |
Žica | mu je ogrebla lica. | |
Bila je samotna petnajsta | ura | . |
Pločevinasta | glasba | je cingljala s telekranov. |
odišavljen z nageljnovimi žbicami, | specialiteta | kavarne. |
Trenutno je prihajala iz njega samo | glasba | , bilo pa je mogoče, da se bo zdaj zdaj |
Evrazijska | vojska | (Oceanija je v vojni z Evrazijo; Oceanija |
so boji, bilo pa je verjetno, da je | fronta | segla že do ustja Konga. |
Poteze na obrazu je imel bolj debele, | koža | na nosu in ličnicah je bila grobo rdeča, |
je bila grobo rdeča, celo plešasta | lobanja | je bila temno rožnata. |
Šahovnica | ga je zmeraj čakala, miza v kotu je | |
Šahovnica ga je zmeraj čakala, | miza | v kotu je bila vedno prihranjena; celo |
plačano, kot je bila njegova prejšnja | služba | . |
Glasba | na telekranu je utihnila in zamenjal | |
četrtletju je bila v desetem triletnem planu | kvota | za vezalke očitno presežena za osemindevetdeset |
Končnica | je bila zamotana in jo je bilo treba | |
Spet se je oglasila cingljajoča | glasba | . |
mu je z manjšimi sunki vznemirjenja | misel | o uničujočem porazu v Afriki prihajala |
gomazi čez nikdar prebito mejo in se kot | kolona | mravelj preliva v konico Afrike. |
Nenavadna | mešanica | občutkov - pravzaprav to ni bila mešanica; |
mešanica občutkov - pravzaprav to ni bila | mešanica | ; prej zaporedje plasti občutkov, kjer |
občutkov, kjer ne moreš povedati, katera | plast | je na dnu - se je borila v njem. |
To je bila prava | beseda | . |
zoprnega, mrzlega dne v marcu, ko je bila | zemlja | kot železo in se je vsa trava zdela |
bila zemlja kot železo in se je vsa | trava | zdela mrtva in ni bilo nikjer nobenega |
Takoj ga je prešinila | misel | , da se je na neki težko opredeljivi |
Njen obraz je bil bolj bled in dolga | brazgotina | , deloma zakrita z lasmi, se ji je vlekla |
čez čelo in sence; a to ni bila tista | sprememba | . |
Sprememba | je bila v tem, da je bil njen pas širši | |
ruševin in ga je osupnila ne le njegova | teža | , ampak tudi togost in okornost, ki |
osupnila ne le njegova teža, ampak tudi | togost | in okornost, ki ga je delala bolj podobno |
njegova teža, ampak tudi togost in | okornost | , ki ga je delala bolj podobno kamnu |
kasneje pretvarjaš, da je bila to le | ukana | in da si to rekel samo zato, da bi |
Vsega ga je prevzela | želja | , ne toliko, da bi izginil od Julije, |
slučajno, pustil, da ju je ločila majhna | gruča | ljudi. |
Cesta | ni bila polna, pa je že ni mogel več | |
Počena in posmehljiva | nota | , rumena nota, je udrla vanjo. |
Počena in posmehljiva nota, rumena | nota | , je udrla vanjo. |
bil le spomin, ki ga je priklicala | podobnost | zvoka - je neki glas pel: |
Tekočina | je postajala ne manj, temveč bolj strašna | |
Toda to je postala | prvina | , v katero je zaplaval. |
je bilo njegovo življenje, njegova | smrt | in njegovo vstajenje. |
Gibanja armad je kazal diagram: črna | puščica | je parala kontinent navpično proti |
kontinent navpično proti jugu, bela | puščica | pa vodoravno proti vzhodu, čez rep |
Toda to očitno ni bila prava | poteza | , ker - |
Njegova | mati | mu sedi nasproti in se tudi smeje. |
trenutek sprave, ko je bila nadležna | lakota | v trebuhu pozabljena in so njegova |
dež se je ulival in vse preplavljal, | voda | je tekla po okenskih šipah in svetloba |
voda je tekla po okenskih šipah in | svetloba | znotraj je bila premedla, da bi se |
Na koncu mu je | mati | rekla: »Zdaj pa bodi priden in kupila |
kartonsko škatlo, v kateri je bila | oprema | za igro Kače in lestvice. |
Oprema | je bila bedna. | |
Plošča | je bila počena in majhne lesene kocke | |
Winston je | stvar | pogledal čemerno in brez zanimanja. |
Toda potem je | mati | prižgala košček sveče in sedli so na |
Njegova | sestrica | , premlada, da bi razumela, za kaj gre |
Zdrznil se je, kot bi se vanj zarila | igla | . |
Zmaga | ! | |
Nekakšna naelektrena | zona | je preletela vso kavarno. |
Novica | se je širila po cestah kot čarovnija. | |
Novica se je širila po cestah kot | čarovnija | . |
predvideval; velikanska, iz morja vstala | armada | se je skrivoma zbrala, nenaden udarec |
nenaden udarec sovražniku v hrbet, bela | puščica | , ki teče čez rep prve. |
»Obsežen strateški manever - popolna | koordinacija | - skrajna zmeda - pol milijona ujetnikov |
manever - popolna koordinacija - skrajna | zmeda | - pol milijona ujetnikov - popolna |
- pol milijona ujetnikov - popolna | demoralizacija | - oblast nad vso Afriko - to bo privedlo |
ujetnikov - popolna demoralizacija - | oblast | nad vso Afriko - to bo privedlo vojno |
privedlo vojno v doglednem času do konca - | zmaga | - največja zmaga v človeški zgodovini |
doglednem času do konca - zmaga - največja | zmaga | v človeški zgodovini - zmaga, zmaga, |
največja zmaga v človeški zgodovini - | zmaga | , zmaga, zmaga!« |
zmaga v človeški zgodovini - zmaga, | zmaga | , zmaga!« |
človeški zgodovini - zmaga, zmaga, | zmaga | !« |
Skala | , ob katero so se azijske horde zaman | |
Oh, ni bila premagana samo evrazijska | armada | ! |
dokončna, nepogrešljiva, zdravilna | sprememba | se ni zgodila v njem vse do tega trenutka. |
Ministrstvu ljubezni, vse je bilo odpuščeno, njegova | duša | bela kot sneg. |
Krogla | , po kateri je dolgo koprnel, mu je | |
O | trma | , zaradi katere je bil po lastni krivdi |
Verzija | , ki je bila v rabi leta 1984 in ki | |
ki sta jo utelešali Deveta in Deseta | izdaja | slovarja Novoreka, je bila zgolj provizorična, |
nas bo zanimala končna, izpopolnjena | verzija | , kot jo je zajemala Enajsta izdaja |
verzija, kot jo je zajemala Enajsta | izdaja | slovarja. |
zamisliti, vsaj ne v taki meri, kolikor je | misel | odvisna od besed. |
svobode,« kajti politična in intelektualna | svoboda | ni obstajala več niti kot pojem in |
odpravijo izrazito krivoverske besede; | redukcija | besednjaka je bila sama sebi namen, |
udariti, teči, pes, drevo, sladkor, | hiša | , polje - toda v primerjavi z današnjim |
Slovnica | Novoreka je imela dve izraziti posebnosti. | |
Prva je bila skoraj popolna | izmenljivost | med besednimi vrstami. |
kajti njen pomen je zadovoljivo krila | beseda | nožiti. |
Če je bila, recimo, na voljo | beseda | dober, ni bilo potrebe po izrazu slab, |
dobro - pravzaprav bolje - izražala | beseda | nedober. |
odvisno od tega, kateremu je bila dana | prednost | . |
znak novoreške slovnice je bila njena | pravilnost | . |
Beseda | , ki jo je bilo težko izgovoriti ali | |
črke ali pa se je obdržala arhaična | oblika | . |
Vzemimo en sam primer: | beseda | pravmisliti, kar v grobem pomeni »ortodoksno |
V besedi | zlomisel | (zločinska misel) je bila, denimo, |
V besedi zlomisel (zločinska | misel | ) je bila, denimo, beseda misel na drugem |
(zločinska misel) je bila, denimo, | beseda | misel na drugem mestu, medtem ko je |
(zločinska misel) je bila, denimo, beseda | misel | na drugem mestu, medtem ko je v izrazu |
drugem mestu, medtem ko je v izrazu | miselpol | (miselna policija) stala na prvem mestu, |
medtem ko je v izrazu miselpol (miselna | policija | ) stala na prvem mestu, beseda policija |
(miselna policija) stala na prvem mestu, | beseda | policija pa je izgubila zadnja dva |
policija) stala na prvem mestu, beseda | policija | pa je izgubila zadnja dva zloga. |
Toda posebna | funkcija | nekaterih novoreških besed, in starmisliti |
Nešteto drugih besed, kot so | čast | , pravica, morala, internacionalizem, |
Nešteto drugih besed, kot so čast, | pravica | , morala, internacionalizem, demokracija, |
drugih besed, kot so čast, pravica, | morala | , internacionalizem, demokracija, znanost |
pravica, morala, internacionalizem, | demokracija | , znanost in religija je kratko malo |
morala, internacionalizem, demokracija, | znanost | in religija je kratko malo prenehalo |
internacionalizem, demokracija, znanost in | religija | je kratko malo prenehalo obstajati. |
so bile zajete v enem samem izrazu | zlomisel | , medtem ko so bile vse besede, ki so |
racionalizma, zajete v eni sami besedi | starmisel | . |
Večja | preciznost | bi bila nevarna. |
besedi iz Novoreka: sekskriminal (spolna | nenravnost | ) in pravseks (krepost). |
sekskriminal (spolna nenravnost) in pravseks ( | krepost | ). |
možem in ženo, katerega edini namen je | zaploditev | otroka, pa brez spolnega užitka s strani |
Nobena | beseda | v B slovarju ni bila ideološko nevtralna. |
Primer za to je | rajakrma | , kar pomeni ničvredno zabavo in ponarejanje |
to so besede kot nacizem, gestapo, | kominterna | , inprecorr, agitprop. |
Na začetku je bila ta | praksa | uvedena skoraj nagonsko, v Novoreku |
Besedi Komunistična | internacionala | , na primer, prikličeta sestavljeno |
Beseda | kominterna pa sugerira le nepredušno | |
Beseda | kominterna | pa sugerira le nepredušno spleteno |
tako omejenim namenom kot stol ali | miza | . |
Kominterna | je beseda, ki jo je moč izreči skoraj | |
Kominterna je | beseda | , ki jo je moč izreči skoraj brez misli, |
brez misli, medtem ko je komunistična | internacionala | sintagma, pri kateri se je človek prisiljen |
medtem ko je komunistična internacionala | sintagma | , pri kateri se je človek prisiljen |
način so asociacije, ki jih prikliče | beseda | kot Minires, manj številne in bolj |
S tem se je ujemala tudi | navada | krajšanja, kjerkoli je bilo mogoče, |
mogoče, in za nameček skoraj pretirana | skrb | za lajšanje izgovorjave pri vsaki besedi. |
bile te besede - pravmislec, minimir, | rajakrma | , sekskriminal, Angsoc, veročut, miselpol |
rajakrma, sekskriminal, Angsoc, veročut, | miselpol | in nešteto drugih - sestavljene le |
Raba | takšnih besed je podžigala blebetav | |
pravilna mnenja tako avtomatično, kot | brzostrelka | izstreli krogle. |
skoraj otročje lahek instrument in | struktura | besed z njihovimi ostrimi zvoki in |
Vsaka | redukcija | je bila dosežek, zakaj manjši kot je |
manjši kot je bil izbor, manjša je bila | skušnjava | mišljenja. |
besedi gosovor, kar pomeni »gagati kot | gos | .« |
Le | peščica | besed se je pojavljala na vseh seznamih |
ga lahko zajemala, zadostno izražala | beseda | Angsoc. |
sporazumevanja, je teoretično obstajala | možnost | , da bi se človek pri rabi novoreških |
generacijah pa naj bi se zgubila celo sama | možnost | takega spodrsljaja. |
edinem jeziku, ne bi več vedel, da je | beseda | enak nekoč imela drugoten pomen »politične |
pomen »politične enakosti,« ali da je | beseda | svoboden nekdaj pomenila »intelektualno |
dodatnega pomena, ki ga imata besedi | kraljica | in trdnjava. |
pomena, ki ga imata besedi kraljica in | trdnjava | . |
njihov pomen naj bi bil vse bolj strog, | možnost | rabe za neustrezne namene pa vedno |
presežen, bi bila pretrgana zadnja | vez | s preteklostjo. |
Predrevolucijska | literatura | je bila lahko le predmet ideološkega |
vsako ljudstvo, če postane kakršnakoli | oblika | vladavine škodljiva za uresničevanje |
pogoltnil ves odstavek v eno samo besedo | zlomisel | . |
prevajanje je bilo počasna in težavna | zadeva | in ni bilo pričakovati, da bi ga mogli |
Potem je bila tu še velika | množina | uporabne literature - nepogrešljivi |
Država PRVA | KNJIGA | 1. Včeraj sem se napotil z |
»Tvoja ostroumna | domneva | je pravilna!« |
»Preostaja še ena | možnost | : da vas prepričava, da naju pustite |
»Gotovo ne vesta, da bo zvečer | baklada | na konjih v čast boginji?« |
radosti, tem bolj mi rasteta veselje in | želja | po pogovoru. |
mi; pri njih lahko poizvemo, ali je | pot | kamnita in težavna ali lahka in udobna. |
žalostinke o nadlogah, ki jih je kriva | starost | . |
krivca, kajti ko bi tega bila kriva | starost | , bi imeli jaz in vsi drugi moji starostni |
sorodnikov, ni kriva, dragi Sokrat, | starost | , temveč samo človekov značaj. |
umerjeni in spravljivi, potem bi bila tudi | starost | znosno breme; tako pa sta za te ljudi, |
tako pa sta za te ljudi, dragi Sokrat, | starost | in mladost enako težavni.« |
te ljudi, dragi Sokrat, starost in | mladost | enako težavni.« |
Pravilna pa se mi zdi Temistoklova | beseda | . |
Sokrat: človeka prevzameta strah in | skrb | , ki ju prej ni poznal, kakor hitro |
Ali je to zdaj starostna | slabost | ali pa to zdaj izvira od tod, ker je |
življenju | prijateljica | starosti - |
- sladka | nada | , ki uravnava |
To je čudovito lepa | beseda | . |
K temu pripominjam še tole: | posest | denarja je dragocena, toda ne za vsakogar, |
Ali je | pravičnost | kratko malo resnica in vračanje prejetega, |
Ali je pravičnost kratko malo | resnica | in vračanje prejetega, in ali je to |
»Potemtakem | odkritost | in vračanje prejetega ni pravilna definicija |
odkritost in vračanje prejetega ni pravilna | definicija | za pravičnost?« |
vrniti; in vendar je tako prevzeta | stvar | tudi dolžnostna obveznost, ali ne?« |
tako prevzeta stvar tudi dolžnostna | obveznost | , ali ne?« |
zlato, ga ni dolžan vrniti, če bi bila | vrnitev | in prevzem škodljiva in bi bila prevzemenik |
vprašal: Simonid, pri Zevsu, kaj mora neka | umetnost | predati človeku od tega, kar mu dolguje |
Kaj pa oddaja | umetnost | , ki naj se imenuje pravičnost, in komu |
oddaja umetnost, ki naj se imenuje | pravičnost | , in komu to oddaja?« |
»Torej: po njegovem je | pravičnost | v tem, da prijateljem koristimo, sovražnikom |
»Je torej | pravičnost | koristna tudi v miru?« |
čemu pomaga in čemu koristi v miru | pravičnost | ?« |
leži denar neuporabljen, je pri tem | pravičnost | koristna?« |
rez trte in jih varujemo, potem je | pravičnost | koristna tako za zasebnika kakor za |
uporabljamo, potem je koristna vinogradnikova | spretnost | ?« |
»Potem tudi trdiš: dokler sta | lira | in ščit shranjena in ju ne uporabljamo, |
shranjena in ju ne uporabljamo, je | pravičnost | koristna, za njuno uporabo pa sta koristni |
koristna, za njuno uporabo pa sta koristni | glasba | in umetnost bojevanja?« |
njuno uporabo pa sta koristni glasba in | umetnost | bojevanja?« |
pri vseh drugih stvareh je potemtakem | pravičnost | pri uporabi neuporabna, pri neuporabi |
8. »Oh, prijatelj, posebno dragocena | stvar | potemtakem pravičnost nikakor ni, če |
posebno dragocena stvar potemtakem | pravičnost | nikakor ni, če je uporabna samo za |
potemtakem najlažje na skrivaj povzroči | bolezen | pri drugih?« |
»Taka je | podoba | .« |
»Kakor kaže najina | razprava | , da.« |
krajo in krivo prisego... Potemtakem je | pravičnost | po tebi, Homerju in Simonidu umetnost |
pravičnost po tebi, Homerju in Simonidu | umetnost | kraje, vsekakor prijateljem v korist |
Vsekakor pa še zmeraj vztrajam pri tem: | pravičnost | obstaja v tem, da prijateljem koristimo |
prijatelj, mora biti tudi pravilna | domneva | , da tudi ljudje zaradi prizadete škode |
» | Pravičnost | je vsekakor človekova posebnost?« |
»Pravičnost je vsekakor človekova | posebnost | ?« |
zaradi prizadete škode zoži njihova | pravičnost | ?« |
»Naloge za ohladitev nima | toplota | , temveč njeno nasprotje?« |
»Prav tako | dobrota | ne prizadeva škode, temveč njeno nasprotje?« |
»Potem ne more biti njegova | naloga | škodovati, dragi Polemarh, ne prijatelju |
prijatelju ne sovražniku, marveč je to | naloga | njegovega nasprotja, krivičnika!« |
»Ali veš, čigava bi mogla biti tale | trditev | - pravično je prijateljem koristiti, |
rekel, ni več vzdržal, temveč kot divja | zver | zbral svoje moči in naju naskočil, |
Mogočno se je glasila njegova | beseda | : |
Dolžnost | vas pomembnih bi bila, da imate z nama | |
»To ni | ovira | ,« |
tem odgovorom na vprašanje, kaj je | pravičnost | , pridal še svojega, ki je boljši? |
Kakšno | kazen | predlagaš potem zase?« |
»Kakšno drugo kakor | kazen | , ki jo zaslužijo nevedni! |
To | kazen | predlagam zase.« |
Toda | pravica | , da govoriš, pripada predvsem tebi. |
»Tole je Sokratova | modrost | : sam ne mara učiti, temveč hodi okrog, |
kakor mi in če njegovemu telesu koristi | govedina | , potem je ta jed koristna tudi za nas |
telesu koristi govedina, potem je ta | jed | koristna tudi za nas šibkejše, in s |
Ti | trditev | zmerom najslabše tolmačiš.« |
»Vsaka | vladavina | izdaja zakone sebi v prid: demokratija |
»Vsaka vladavina | izdaja | zakone sebi v prid: demokratija demokratične, |
vladavina izdaja zakone sebi v prid: | demokratija | demokratične, tiranida tiranske itn. |
sebi v prid: demokratija demokratične, | tiranida | tiranske itn. |
vseh državah enako, ’pravično‘, namreč | korist | obstoječe vladavine. |
pravilno razmisli, sledi: povsod je | pravica | isto, namreč to, kar koristi močnejšemu.« |
»Zdaj sem razumel tvojo | trditev | ,« |
Jasno pa je, da mora biti | resničnost | tvoje trditve pretehtana. |
»Toda pojasni mi: | pokorščina | vladajočim je po tvojem mnenju tudi |
Iz tega zdaj sledi: | pravica | pomeni za mogočnike zdaj korist, zdaj |
Je moja | domneva | pravilna?« |
Ali | matematika | tistega, ki se zmoti pri računu, in |
Natančno rečeno - in ti ljubiš | natančnost | - noben strokovnjak se ne moti. |
»Vladar mi je natanko to, kar | beseda | pomeni. |
»Ali ni njuna | spretnost | tisto, kar naj jima pomaga najti in |
»Ali obstoja za vsako | spretnost | ali umetnost poleg njene kar največje |
»Ali obstoja za vsako spretnost ali | umetnost | poleg njene kar največje izpopolnitve |
Naloga | izobraženih zdravnikov je, da telesu | |
in ali sploh potrebuje katera koli | spretnost | nadaljne izpopolnitve - kakor potrebujejo, |
za ta telesna dela potrebna še ena | spretnost | , ki raziskuje, kaj jima koristi, in |
Ali je | umetnost | (spretnost) v sebi nepopolna in potrebuje |
Ali je umetnost ( | spretnost | ) v sebi nepopolna in potrebuje drugo, |
Ali si vsaka | spretnost | sama poišče svojo korist? |
In to zategadelj, ker nobena | umetelnost | ni popolna in nima napak in ker si |
Morda je prava strokovna | spretnost | brez napake in graje tako dolgo, dokler |
Nasploh nobena | umetelnost | ne skrbi zase - saj tudi ničesar ne |
»Potemtakem nobena strokovna | spretnost | ne raziskuje in ne zapoveduje v korist |
tod in je bilo vsem jasno, da se je | trditev | o pravičnem izprevrgla v svoje nasprotje, |
»Ker | pestunja | ne vidi, da si nahoden, in te ne usekne, |
v njeno sramoto - ne veš ne, kaj je | čreda | , in ne kaj je pastir!« |
nekaj drugega kakor njihova lastna | korist | . |
da pri tem popolnoma prezreš, da sta | pravica | in pravičnost v prid drugemu, namreč |
popolnoma prezreš, da sta pravica in | pravičnost | v prid drugemu, namreč mogočniku in |
in služabniku; kakor po drugi strani | nepravičnost | , njuno nasprotje, vlada nad resnično |
opravljanju javne službe: najmanjša | škoda | , ki pravičnika pri tem zadene, je omajano |
To je | tiranida | : polašča se tujih dobrin, najsi pripadajo |
zagreši in je pri tem zasačen, ga čakata | kazen | in najhujša sramota; če namreč ljudje |
zasačen, ga čakata kazen in najhujša | sramota | ; če namreč ljudje posamič zakrivijo |
krivico, temveč iz strahu, da ne bi | krivica | njega zadela. |
Tako je, dragi Sokrat, | nepravičnost | močnejša, plemenitejša in pomembnejša |
močnejša, plemenitejša in pomembnejša kakor | pravičnost | , samo da je dovolj velika; in kakor |
reči, da nikakor ne verujem,da bi bila | nepravičnost | donosnejša kakor pravičnost, tudi če |
bila nepravičnost donosnejša kakor | pravičnost | , tudi če ji pustimo prosto pot in je |
pač zediniti v tem, da vsaka prava | oblast | najbolje skrbi za tisto, kar ji je |
Povej še to: posamična strokovna | dejavnost | se razločuje od druge po svoji posebni |
»In vsaka strokovna | dejavnost | daje korist, različno od koristi, ki |
jo dajejo druge, tako daje na primer | medicina | zdravje, krmarska spretnost varnost |
na primer medicina zdravje, krmarska | spretnost | varnost na morju in tako naprej?« |
medicina zdravje, krmarska spretnost | varnost | na morju in tako naprej?« |
Ker je to njegova | zmožnost | . |
zdravstvu in krmarstvu eno in isto | spretnost | ? |
- imenuješ ti zato, ker je krmarju | vožnja | po morju pripomogla do zdravja, njegovo |
»Prav tako ni pridobitništvo | medicina | , če nekomu zaslužek pripomore do zdravja.« |
»Potemtakem sva se sporazumela v tem, da je | korist | specifična za vsako posamično dejavnost?« |
» | Korist | , ki jo sploh obrtnikom prinaša njihovo |
»Potemtakem lahko rečemo: | korist | , ki jo prinaša obrtnikom zaslužek, |
temveč, če dobro premislimo: prinaša | medicina | zdravje, pridobitništvo zaslužek, stavbarstvo |
Če pa | spretnost | ne prinaša nobenega zaslužka, ima potem |
zdaj jasno, dragi Trazimah: nobena | spretnost | in noben urad nista naravnava v svojo |
nobena spretnost in noben urad nista | naravnava | v svojo lastno korist, temveč vsi delajo |
ali ono uradno mesto, plačilo: denar, | čast | - ali kazen, če noče.« |
uradno mesto, plačilo: denar, čast - ali | kazen | , če noče.« |
In ne veš, da veljata | častihlepnost | in lakomnost za sramoto in to tudi |
ne veš, da veljata častihlepnost in | lakomnost | za sramoto in to tudi sta ?« |
Potemtakem sta tu zanje potrebni | sila | in kazen, če se obotavljajo prevzeti |
Potemtakem sta tu zanje potrebni sila in | kazen | , če se obotavljajo prevzeti določeno |
Najhujša od vseh kazni pa je | oblast | slabih, kadar je najboljši nočejo prevzeti. |
Ko bi namreč obstajala | država | dobrih, bi se tam prepirali o zavračanju |
ne morem dati Trazimahu prav, da je | pravičnost | v korist močnejšemu. |
pomembnejša se mi zdi zdajšnja Trazimahova | trditev | , da je nepravičnikovo življenje boljše |
Popolna | nepravičnost | po tvojem mnenju več nese kakor popolna |
tvojem mnenju več nese kakor popolna | pravičnost | ?« |
»In kako razlagaš to, da eno imenuješ | krepost | in drugo grehoto?« |
» | Pravičnost | je torej krepost, nepravičnost grehota?« |
»Pravičnost je torej | krepost | , nepravičnost grehota?« |
»Pravičnost je torej krepost, | nepravičnost | grehota?« |
»Pravičnost je torej krepost, nepravičnost | grehota | ?« |
»ko vendar trdim, da je | nepravičnost | koristna, pravičnost pa ne?« |
trdim, da je nepravičnost koristna, | pravičnost | pa ne?« |
»Torej je | pravičnost | pregreha?« |
»Torej je pravičnost | pregreha | ?« |
»Ne, temveč naivno plemenita | dobrodušnost | .« |
» | Nepravičnost | je potemtakem hudobnost?« |
»Nepravičnost je potemtakem | hudobnost | ?« |
»Ne, temveč | pametnost | .« |
nepravičnost ob stran kreposti in modrosti, | pravičnost | pa na nasprotno stran.« |
Ko bi bil le trdil, da je | nepravičnost | koristna, in ji sicer priznal njene |
Ko sva se sporazumela, da je | pravičnost | krepost in modrost, nepravičnost pa |
sva se sporazumela, da je pravičnost | krepost | in modrost, nepravičnost pa njeno nasprotje, |
sporazumela, da je pravičnost krepost in | modrost | , nepravičnost pa njeno nasprotje, sem |
da je pravičnost krepost in modrost, | nepravičnost | pa njeno nasprotje, sem rekel: |
Rekla pa sva tudi, da je | nepravičnost | moč. |
Rekla pa sva tudi, da je nepravičnost | moč | . |
slediva razpravi -, v kakšnem razmerju je | pravičnost | z nepravičnostjo. |
Rečeno je bilo, da je | nepravičnost | močnejša in pomembnejša kot pravičnost, |
nepravičnost močnejša in pomembnejša kot | pravičnost | , zlasti če je nepravičnost hkrati neznanje. |
pomembnejša kot pravičnost, zlasti če je | nepravičnost | hkrati neznanje. |
Ti trdiš, da je | država | lahko nepravična in da lahko poskuša, |
In pri tem bo najuspešnejša | država | , ki je najbolj sposobna in hkrati najbolj |
Ali si zdaj ta | država | , ki je postala močnejša od drugih, |
pravičnosti, ali pa ji je v ta namen potrebna | pravičnost | ?« |
»Če tvoje besede veljajo in je | pravičnost | modrost, potem s pravičnostjo, če pa |
tvoje besede veljajo in je pravičnost | modrost | , potem s pravičnostjo, če pa velja |
potem s pravičnostjo, če pa velja moja | trditev | , potem z nepravičnostjo.« |
povej meni na ljubo: ali lahko uspejo | država | , vojska, roparji, tatovi ali kateri koli |
na ljubo: ali lahko uspejo država, | vojska | , roparji, tatovi ali kateri koli ljudje, |
» | Nepravičnost | ustvarja vendar, dragi Trazimah, prepire, |
prepire, sovraštvo in medsebojna trenja, | pravičnost | pa složnost in prijateljstvo. |
in medsebojna trenja, pravičnost pa | složnost | in prijateljstvo. |
Povej mi še to: če se | nepravičnost | kaže v tem, da povsod, kjer je, seje |
»In če se | nepravičnost | naseli samo v dveh? |
»Če pa se, dragi Trazimah, | nepravičnost | naseli v enem samem človeku, potem |
vsakomur, ki ji zapade, naj si je to | država | , ljudstvo, vojska ali kdor koli, odvzame |
zapade, naj si je to država, ljudstvo, | vojska | ali kdor koli, odvzame zaradi notranjega |
kdor koli, odvzame zaradi notranjega razpora | zmožnost | za dosledno ravnanje, nato pa ga spre |
prejšnje vprašanje, ali ne obstaja posebna | naloga | neke stvari v tem, da lahko nekaj opravimo |
»Vsaka | stvar | , ki ji pripada posebna naloga, ima |
»Vsaka stvar, ki ji pripada posebna | naloga | , ima vsekakor za to tudi (potrebno) |
ima vsekakor za to tudi (potrebno) | sposobnost | ? |
sprašujem, gre le za to, ali vsaka | stvar | svojo posebno nalogo dobro opravlja, |
opravlja, če ji je v pomoč ustrezna | sposobnost | , če te nima, pa slabo?« |
Duša | ima posebne naloge, ki jih lahko izpolniš | |
Ni to tudi | naloga | duše?« |
»Ali lahko | duša | , dragi Trazimah, svoje posebne naloge |
»Potemtakem mora nesposobna | duša | nujno slabo vladati in upravljati, |
»Ali se nisva sporazumela, da je | sposobnost | (vrlina) duše pravičnost, nepravičnost |
nisva sporazumela, da je sposobnost ( | vrlina | ) duše pravičnost, nepravičnost pa njeno |
sporazumela, da je sposobnost (vrlina) duše | pravičnost | , nepravičnost pa njeno nasprotje?« |
sposobnost (vrlina) duše pravičnost, | nepravičnost | pa njeno nasprotje?« |
»Potemtakem, dragi Trazimah, | nepravičnost | ni nikoli koristnejša od pravičnosti?« |
»To ti bo za | pogostitev | ob prazniku Bendis, dragi Sokrat!« |
ko si postal pohlevnejši in se ti je | jeza | polegla. |
le‐temu in planil na vprašanje, ali je | pravičnost | neznanje in nekaj slabega ali, narobe, |
nekaj slabega ali, narobe, znanje in | krepost | ; in ko je bila pozneje izrečena beseda, |
krepost; in ko je bila pozneje izrečena | beseda | , da je nepravičnost koristnejša od |
bila pozneje izrečena beseda, da je | nepravičnost | koristnejša od pravičnosti, se nisem |
dolgo skoraj ne morem vedeti, ali je | pravičnost | krepost ali ne in ali je pravičnik |
ne morem vedeti, ali je pravičnost | krepost | ali ne in ali je pravičnik srečen ali |
DRUGA | KNJIGA | 1. Mislil sem, da bom s temi |
Kakor na primer: | razumnost | , gledanje, zdravje? |
bolniki zaradi okrevanja, zdravstvena | dejavnost | in naposled dejavnost v pridobitnih |
okrevanja, zdravstvena dejavnost in naposled | dejavnost | v pridobitnih poklicih? |
»Tudi ta tretja | vrsta | obstaja. |
zato jo Trazimah že od nekdaj graja, | pravičnost | pa, nasprotno, hvali. |
Vidimo, da ju | želja | po tem, da bi več imela, vodi na isto |
pravičnika kakor nepravičnika; to je | pot | , ki se zdi vsakemu bitju že po naravi |
Možnost | , o kateri je govor, bi bila najbolje | |
močnim dežjem in potresom se je razklala | zemlja | in na pašniku pred njim se je pokazala |
pašniku pred njim se je pokazala globoka | razpoka | . |
drugimi stvarmi, o katerih pripoveduje | zgodba | , votlega bronastega konja z majhnimi |
neviden, če ga je obrnil navzven, ga je | okolica | videla. |
pravično, za posameznika ni nobena | dobrina | . |
Kajti, kjer kdo vidi | možnost | , da lahko stori krivico, tam jo tudi |
kljub ugodni priložnosti ne zapade v | krivičnost | in se ne pregreši nad tujo lastnino, |
Kakšna pa je ta | primerjava | ? |
zločina, uporabi silo tam, kjer je | sila | potrebna, pri čemer se zanese ali na |
In če bo | stvar | nekolikanj groba, ne pozabi Sokrat, |
Potemtakem bi morala Aishilova | beseda | veljati mnogo prej za nepravičnika. |
ko | žetev | spravlja z globoke brazde duha, |
grajajo; potem bo šele postala Glavkonova | namera | jasna. |
pretiravajo koristi, ki jih prinaša | slava | ; v skodelico na tehtnici mečejo namreč |
močnih, čuva nad deli Pravice, pa | zemlja | rojeva mu črna zlato pšenico |
ker sta pesnika mnenja, da je večna | opojnost | najlepše plačilo za krepost. |
soglasno poudarjajo, kako lepi sta | razsodnost | in pravičnost, toda tudi kako težki |
poudarjajo, kako lepi sta razsodnost in | pravičnost | , toda tudi kako težki in utrudljivi. |
Samopašnost | in nepravičnost pa sta prijetni in | |
Samopašnost in | nepravičnost | pa sta prijetni in lahko dosegljivi |
Donosnejša kot | pravičnost | je praviloma, kakor pravijo, nepravičnost, |
pravičnost je praviloma, kakor pravijo, | nepravičnost | , in ničvredneže, če so le bogati in |
Zlahka, v velikem obilju lahko | malopridnost | dosežeš ravna je cesta do nje, |
malopridnost dosežeš ravna je | cesta | do nje, in blizu je njeno domovje. |
Da, še nje utegne omečiti všečna | molitev | , vonj kadila pa pitne dari in |
večjo korist, ne da bi nas doletela | kazen | . |
Če pa obstajajo in imajo | skrb | za nas, potem vemo zanje in slišimo |
če smo pravični, nas sicer ne zadene | kazen | bogov, toda odrekamo se tudi vsakemu |
tudi vsakemu dobičku, ki ga prinaša | nepravičnost | ; če pa smo nepravični, smo deležni |
prozi izčrpno razložil in pokazal, da | duša | z nepravičnostjo skriva v sebi največje |
soglašaš tudi s Trazimahom v tem, da je | pravičnost | koristna drugemu, močnejšemu, nepravičnost |
pravičnost koristna drugemu, močnejšemu, | nepravičnost | pa koristna in donosna nepravičniku |
Ker pa po tvoji trditvi sodi | pravičnost | k tistim največjim dobrinam, ki jih |
Pokaži nam sedaj v svoji razpravi, da | pravičnost | ne prekaša samo nepravičnosti, temveč |
pravičnosti ne pomagati; bojim se, da je | kršitev | dolžnosti do bogov, če je kdo navzoč |
nepravičnosti in kakšna je njuna resnična | korist | . |
Pravičnost | zadeva prav tako posameznika kakor | |
Pravičnost | zadeva | prav tako posameznika kakor vso državo?« |
»Vendar je | država | večja kakor posameznik?« |
Mislim, da to nikakor ni lahka | naloga | . |
11. » | Država | nastane, kakor mislim,« |
Ali misliš, da je | država | kako drugače nastala?« |
»Prva in največja | potreba | je preskrba s hrano, da ljudje lahko |
»Prva in največja potreba je | preskrba | s hrano, da ljudje lahko obstajajo |
»Druga | potreba | je stanovanje, tretja pa obleka in |
»Druga potreba je stanovanje, tretja pa | obleka | in podobno.« |
»Kako lahko zdaj | država | krije vse te potrebe? |
»Tako bi obstajala ta | država | , ko bi se omejila le na najnujnejše, |
ostale tri četrtine časa porabi za | postavitev | hiše, za izdelavo obleke in čevljev? |
»In naša | država | še zmeraj ne bo prevelika, če vključimo |
» | Država | , ki ima to vse, pa tudi ni več ravno |
»Če pa | trgovina | poteka po morju, potrebujemo povrhu |
»Ta | potreba | potemtakem ustvari v naši državi stan |
moči, in ker pravimo plačilu zanjo | dnina | , imenujemo nje same dninarje. |
potemtakem, dragi Adeimant, dosegla naša | država | že tako stopnjo razvoja, da ji nič |
»Kje sta zdaj | pravičnost | in nepravičnost? |
»Kje sta zdaj pravičnost in | nepravičnost | ? |
prebivalstva, ki sva o njem govorila, je | pravičnost | najti?« |
dodatke; h gostiji seveda sodijo še: | sol | , olive, sir, čebula, kapus in drugo |
seveda sodijo še: sol, olive, sir, | čebula | , kapus in drugo sočivje, ki se da skuhati. |
se v državah oblikujeta in razvijata | pravičnost | in nepravičnost. |
oblikujeta in razvijata pravičnost in | nepravičnost | . |
Prava in hkrati zdrava | država | pa je po mojem mnenju ta, ki sva jo |
Nič nas pri tem ne | ovira | . |
katerih je bil na začetku govor, kakor so | hiša | , obleka in obuvalo, so tu brez veljave, |
bil na začetku govor, kakor so hiša, | obleka | in obuvalo, so tu brez veljave, pač |
Potrebna pa je še | vrsta | drugih delovnih moči, kakor so na primer: |
ne mislim zavzeti stališča, ali ima | vojna | dobre ali slabe nasledke, temveč se |
»Potemtakem je potrebna | država | , ki je še znatno večja, ki je večja |
treba morda čevljarstvu posvečati večjo | pozornost | kakor vojaški obrti?« |
posamezniku ni treba zanimati, njegova | dolžnost | je marveč, da vse življenje opravlja |
»Čim pomembnejša je potemtakem | naloga | čuvarjev,« |
»Naša | naloga | je očitno - samo če to zmoremo -, da |
»To je naša | naloga | .« |
nepremagljiv je pogum, ki je po njem vsaka | duša | v nevarnosti neustrašna in nepremagljiva?« |
Blaga in spravljiva | narava | je vendar pravo nasprotje srdite in |
»V tem se kaže lepa | poteza | njegove narave, v najčistejšem smislu: |
» | Želja | po spoznanju in filozofija sta isto?« |
»Želja po spoznanju in | filozofija | sta isto?« |
veljati, da hrepeni po spoznanju in ljubi | modrost | , če hoče biti miroljuben nasproti domačinom |
ugotavljanju, kako nastaja v državi | pravičnost | in nepravičnost? |
kako nastaja v državi pravičnost in | nepravičnost | ? |
»potem ne smemo popustiti, tudi če je | pot | dolga.« |
17. »Kakšna je torej ta | vzgoja | ? |
To je za telo | gimnastika | , za dušo muzična umetnost.« |
za telo gimnastika, za dušo muzična | umetnost | .« |
» | Pripoved | je lahko resnična ali izmišljena, kajne?« |
najostreje grajati na njih, zlasti še, če | zgodba | ni lepo izmišljena.« |
mladi človek ne more presoditi, kaj je | prispodoba | in kaj ne, in tako navadno ostane nezbrisno |
Naloga | le‐teh pa je, da poznajo samo smernice, | |
bog dober, potem ni vsega kriv, kakor | večina | trdi; pri ljudeh je marveč vzrok le |
jih, bliskov sejalec, njega zdaj | sreča | zadene, obišče ga v drugo nesreča, |
zdaj sreča zadene, obišče ga v drugo | nesreča | , komur pa zgolj grenkih, v zasmeh |
ne v nevezani besedi; kajti takšna | trditev | bi bila brezbožna, škodljiva za nas |
Tako telo zelo malo spremenijo | hrana | , pijača in nadloge ali vročina, viharji |
Tako telo zelo malo spremenijo hrana, | pijača | in nadloge ali vročina, viharji in |
spremenijo hrana, pijača in nadloge ali | vročina | , viharji in podobni vplivi rastlinja: |
najpogumnejšo in najpametnejšo dušo zunanja | pobuda | najmanj pretrese in spremeni?« |
»Iz katerega od teh razlogov je torej | neresnica | bogu koristna? |
potemtakem to - s svojo privolitvijo - druga | smernica | , po kateri je treba opevati bogove |
TRETJA | KNJIGA | 1. »Take in podobne stvari,« |
naj raje hvalijo, ker sicer njihova | pripoved | ne bo niti resnična niti koristna za |
prebiva i v Hadovem domu nekaj ko | duša | in senca, le žal, brez pravega žitja! |
v Hadovem domu nekaj ko duša in | senca | , le žal, brez pravega žitja! |
Komaj izreče besedo, že smrtna | tema | ga zagrne, v mračnega Hadesa dom |
mračnega Hadesa dom poleti iz udov mu | duša | , trdo usodo tožeč, pusti mladost |
Ali: ...ko dim razredi se | duša | zgine pod zemljo cvrčeč... |
tarna, kakor da bi onega zadela strašna | usoda | ?« |
»Če ga zadene takšna | nesreča | , ne toži, temveč jo potrpežljivo prenaša?« |
Še manj je primerno, če | boginja | v pesnitvi toži: Joj mi ubogi, |
Joj mi ubogi, gorje, nesrečna jaz | mati | junaka, ker sem rodila sinu, odličnega |
3. Če namreč, dragi Adeimant, naša | mladina | te besede resno jemlje in se jim kot |
smel, kakor je to pravkar pokazala naša | razprava | . |
Kajti če je naša prejšnja | trditev | pravilna, da namreč bogovi laži sploh |
v državi pristaja - če sploh komu - | uporaba | laži v korist države, kadar se za to |
korist države, kadar se za to pokaže | potreba | zaradi sovražnikov ali zaradi državljanov. |
vladarjem, je to zanj ista, da, še večja | napaka | , kakor če bolnik o svojem zdravstvenem |
»Za široko množico pa obstaja | preudarnost | predvsem v izpolnjevanju načela: vladajočim |
»Kaj pa praviš k temu: | Žleva | pijana, z očmi kakor pes, po srcu pa |
Ali to: Vsakršna | smrt | je strašna za bedno trpeče zemljane, |
na zemlji; zatrjeval ji je, da ga je | ljubezen | tako prevzela, kakor ga ni niti takrat, |
dejanjih slavnih mož, potem je prav, da | mladina | to vidi in sliši; takšna na primer |
... Ej, da mi dana je | moč | , kako bi te jaz izpodrecal! |
dve nasprotni si slabosti: umazana | lakomnost | in na drugi strani napuh nasproti bogovom |
posvečen; božanska v njih žilah | kri | se pretaka... Zategadelj je |
»Katera | oblika | pripovedi nam še preostaja, ko že razpravljamo |
»Tako nam preostane | beseda | o tem, kako je treba govoriti o ljudeh, |
mnogo pravičnikov, ki so nesrečni; | krivica | , kakor pravijo, prinaša koristi, če |
prinaša koristi, če ostane prikrita, | pravičnost | koristi drugim, pravičniku samemu pa |
»Tvoja | domneva | je pravilna.« |
menim, razmisliti o obliki; potem bosta | vsebina | in vnanja podoba pripovedi v celoti |
obliki; potem bosta vsebina in vnanja | podoba | pripovedi v celoti pretreseni.« |
pripovedniki in pesniki, prikazuje | preteklost | , sedanjost ali prihodnost; kajne?« |
pripovedniki in pesniki, prikazuje preteklost, | sedanjost | ali prihodnost; kajne?« |
prikazuje preteklost, sedanjost ali | prihodnost | ; kajne?« |
Vsa | pripoved | o dogodkih pred Trojo, na Itaki in |
» | Pripoved | je oboje: govori kakor to, kar je povedano |
nikjer ne skuša skriti, potem nastane | pesnitev | ali pripoved brez posnemanja, označuje |
skriti, potem nastane pesnitev ali | pripoved | brez posnemanja, označuje pa jo posredno |
temveč posredno podajanje ali enostavna | pripoved | . |
bodo varovali ne duhovniški trakovi ne | palica | njegovega boga; hčerka pa se bo pri |
duhovniški trakovi ne palica njegovega boga; | hčerka | pa se bo pri njem v Argu postarala, |
»poteka enostavna | pripoved | brez posnemanja, torej posredno podajanje.« |
Ena | vrsta | pripovedništva in pesništva sloni v |
podajanju; to sta, kakor si že rekel, | tragedija | in komedija. |
sta, kakor si že rekel, tragedija in | komedija | . |
Druga | vrsta | sloni na poročanju pesnika samega in |
»Ne vem še; naša | razprava | nas nosi kakor sapa, in mi ji moramo |
vem še; naša razprava nas nosi kakor | sapa | , in mi ji moramo slediti.« |
Ista | oseba | ne more različnih stvari tako dobro |
komedijo; in vendar je to posnemajoča | dejavnost | . |
mnenju, dragi Adeimant, razklana človeška | narava | in zategadelj nesposobna, da bi mnogotere |
trajajoče posnemanje postane bistvo in | navada | telesa, glasu in mišljenja?« |
»potemtakem obstaja | vrsta | pesniškega prikazovanja, v kateri govori, |
plemeniti mož, in druga, tej nasprotna | vrsta | , ki jo uporablja in v njej govori prvemu |
pijanosti ali če ga tare kakšna druga | nadloga | ; če pa pride do človeka, ki je sebe |
»Druga | vrsta | prikazovanja potrebuje - v nasprotju |
tole z vso gotovostjo rečeš: vsaka | pesem | je sestavljena iz treh delov - iz besed, |
» | Harmonija | in ritem pa morata ustrezati besedi?« |
» | Pijanost | , pomehkuženost in mlahavost so vse |
»Pijanost, | pomehkuženost | in mlahavost so vse prej kot primerne |
»Pijanost, pomehkuženost in | mlahavost | so vse prej kot primerne za čuvarje, |
- bodisi da je ranjen ali mu grozi | smrt | ali kakšno drugo zlo - ki se torej |
Flavta | je namreč s toni najbogatejše glasbilo, | |
preostaja za uporabo v državi samo | lira | in kitara; na deželi bi obdržali pastirji |
preostaja za uporabo v državi samo lira in | kitara | ; na deželi bi obdržali pastirji svojo |
Stopica | in melodija se morata ozirati na ritem | |
Stopica in | melodija | se morata ozirati na ritem in ga slediti, |
je kakor pri tonovskih načinih tvoja | naloga | , da nam poveš.« |
Če hočemo, da bo | stvar | jasna, bo potrebna daljša razlaga. |
bo stvar jasna, bo potrebna daljša | razlaga | . |
teksta, prav tako kakor lepa ali nelepa | melodija | , če se namreč, kakor smo pravkar rekli, |
»Torej izhajajo dobra | vsebina | in lepa melodija, plemenito vedenje |
»Torej izhajajo dobra vsebina in lepa | melodija | , plemenito vedenje in dober ritem iz |
vedenje, slab ritem in pomanjkljiva | harmonija | so si v najožjem sorodu s slabim govorom |
sledijo vsemu v bistvu lepemu, da bo naša | mladina | živela v zdravem ozračju in bo deležna |
dotaknila njenih ušes in oči, ji kakor | sapa | prinašala zdravja iz zdrave okolice |
»To bi bila zdaleč najlepša | vzgoja | .« |
»je | vzgoja | , ki jo daje glasba, tako pomembna; |
»je vzgoja, ki jo daje | glasba | , tako pomembna; pri njej namreč prodreta |
prodreta najglobje v dušo ritem in | harmonija | , jo najmočneje prevzameta in naučita |
»Zato sloni, po mojem mnenju, | vzgoja | predvsem na glasbi.« |
»In če sta pri nekom združeni | lepota | in plemenitost duše ter njej ustrezna |
če sta pri nekom združeni lepota in | plemenitost | duše ter njej ustrezna in z njo skladna |
njej ustrezna in z njo skladna vnanja | podoba | , obe z istimi temeljnimi potezami, |
Toda odgovori mi na to: obstaja | skupnost | med preudarnostjo in prekipevajočim |
veselje nič manj ne oropa zavesti kakor | bolečina | .« |
potemtakem ne sme biti povezana ne | norost | ne razbrzdanost?« |
potemtakem ne sme biti povezana ne norost ne | razbrzdanost | ?« |
»Je torej po tvojem | razprava | o muzični izobrazbi dosegla svoj namen? |
Pri tem pa je po mojem mnenju | stvar | takšna. |
duše, temveč, nasprotno, krepostna | duša | lahko s svojo močjo kar najbolje izpopolni |
»Ali ni najboljša gimnastična | vzgoja | sestra muzične, o kateri smo pravkar |
»Ali ni najboljša gimnastična vzgoja | sestra | muzične, o kateri smo pravkar govorili?« |
» | Gimnastika | mora biti preprosta in razumna, zlasti |
biti preprosta in razumna, zlasti še | gimnastika | za bojevnike.« |
»Pisana | menjava | je ustvarila tam razbrzdanost, tu bolezen, |
razbrzdanost, tu bolezen, medtem ko | preprostost | v glasbi ustvarja razsodnost, v gimnastiki |
»Če | razbrzdanost | in bolezni v državi prekipijo, potem |
uveljavita se pravniška in zdravniška | veda | , zlasti če se jima svobodni z vnemo |
»Vsekakor nenavadna | pijača | za bolnika!« |
pa, kakor pravimo, ni zaupana nobena | naloga | , brez katere ne bi mogel živeti.« |
življenja vredno, ali pa prevelika | skrb | za zdravje sicer ovira tesarja in druge |
pa prevelika skrb za zdravje sicer | ovira | tesarja in druge rokodelce pri delu, |
»to je večja | ovira | kakor vse drugo, ta pretirana skrb |
ovira kakor vse drugo, ta pretirana | skrb | za telo, ki se ne omejuje samo na gimnastiko; |
to duševno delo: kjer koli vlada ta | skrb | , zavira prizadevanje za vrline in njihovo |
zdravo, ki pa jih je mučila določena | bolezen | ; z zdravili in operacijami je odpravljal |
ki je že umiral, in ga je zato ubila | strela | . |
» | Država | potrebuje zelo dobre zdravnike; veš, |
dušo zapoveduje duši; zato njegova | duša | ne sme od mladih nog odraščati s slabimi |
čemer mu je v pomoč duh in ne osebna | izkušnja | .« |
»Kajti | izprijenost | ne more hkrati spoznati kreposti in |
hkrati spoznati kreposti in same sebe, | krepost | pa se pri pravilni vzgoji počasi povzpne |
spoprijemal, ker mu je bolj pri srcu | želja | , da si zbudi v duši naravni pogum, |
»S tem mislim | divjost | in trdoto in na drugi strani mlahavost |
divjost in trdoto in na drugi strani | mlahavost | in popustljivost.« |
trdoto in na drugi strani mlahavost in | popustljivost | .« |
»Ta | divjost | izvira iz pogumnega, srditega dela |
Mehkoba | izvira iz filozofske naravnanosti; | |
»Potem je | duša | takega človeka preudarna in pogumna?« |
» | Duša | neharmoničnega človeka pa strahopetna |
torej nekdo dopusti, da mu muzična | umetnost | očara dušo z zvoki flavte in mu v ušesa |
ne izreže iz duše kit ter postane ’ | mevža | ‘.« |
Četudi si | duša | želi izobrazbe, postane to nagnjenje |
voditelja takšen mož, če naj ostane | ustava | ohranjena?« |
to uskladiti z našimi načeli in ta | uskladitev | ni težka.« |
ljubimo to, s čimer nas veže skupna | korist | ; kjer torej mislimo, da je blaginja |
skupna korist; kjer torej mislimo, da je | blaginja | drugega hkrati tudi naša blaginja in |
je blaginja drugega hkrati tudi naša | blaginja | in narobe.« |
» | Izbira | potemtakem zadene med čuvarji takšne |
izgubijo vero vanj in pozabijo, da je | blaginja | države njihova največja skrb.« |
je blaginja države njihova največja | skrb | .« |
Neka | misel | , tako menim, izgine iz naše zavesti |
proti naši volji pa pravilna, resnična | misel | .« |
Ali ni | nesreča | zgrešiti resnico in sreča resnico imeti? |
Ali ni nesreča zgrešiti resnico in | sreča | resnico imeti? |
svoje mnenje, ker jih preslepi kakšna | strast | ali popade kak strah.« |
»Vsaka | prevara | je potemtakem zaslepljenost.« |
»Vsaka prevara je potemtakem | zaslepljenost | .« |
potekati po mojem mnenju, dragi Glavkon, | izbira | vladarjev in čuvarjev, načelno, ne |
21. »Kakšna | pot | nam zdaj preostaja, da prepričamo, |
dogajajo, še več: ne vem niti, ali se je | stvar | sploh kdaj lahko dogodila; če ji naj |
orodje; ko je bilo to opravljeno, jih je | zemlja | kot njihova mati poslala na svet in |
opravljeno, jih je zemlja kot njihova | mati | poslala na svet in zdaj morajo za deželo, |
skušajo ogrožati, braniti, njihova | skrb | pa mora veljati tudi vsem drugim državljanom |
kakor nad otroki, ki jim je primešana | snov | njihovih duš. |
»V čem je | razlika | ?« |
»Trdna je samo naša prejšnja | trditev | , da morajo dobiti pravo vzgojo, kakršna koli |
ČETRTA | KNJIGA | 1. Tu je segel v besedo Adeimant: |
bi bila, če je le mogoče, srečna vsa | država | . |
bi se jim zdelo in kakor bi jih bila | volja | ; ali lončarje, ko bi jih povabili na |
se tako razvija ob dobri upravi vsa | država | , potem le prepustimo naravi, da nakloni |
»Bogastvo in | revščina | !« |
»Oboje torej, bogastvo in | revščina | , slabša poklicne storitve in obrtnike!« |
»Bogastvo in | revščina | ! |
namreč rodi razkošje, lenobo in upore, | revščina | pa poleg uporov še hlapčevstvo in slabe |
to, dragi Sokrat: kako naj se naša | država | vojskuje, če nima denarja, zlasti če |
ko misliš, da je katera koli druga | država | razen te, ki jo ustanavljamo mi, vredna |
ustanavljamo mi, vredna da nosi ime ’ | država | ‘!« |
izmed njih je mnoštvo držav, ne ena | država | - tako, kakor to pravimo v igri. |
od njih sta v boju druga z drugo : | država | revežev in država bogatih, in v vsaki |
boju druga z drugo : država revežev in | država | bogatih, in v vsaki od teh je spet |
Dokler bo naša | država | živela pametno, tako, kakor smo jo |
»Takole mislim: | država | naj raste toliko, da ne izgubi notranje |
dolžnost: vestno morajo skrbeti, da naša | država | ne postane ne premajhna in tudi ne |
» | Dolžnost | , ki jim jo nalagamo, je zelo preprosta!« |
sebi enotna in edinstvena tudi vsa | država | .« |
» | Izobrazba | in vzgoja! |
»Izobrazba in | vzgoja | ! |
česar se za zdaj še ne dotikamo, namreč | možitev | žena, zakon, spočenjanje otrok, kar |
»In ko je enkrat | država | na dobri poti, potem raste in se razvija |
Kajti dobra | vzgoja | in izobrazba, če se zasidrata, razvijata |
Kajti dobra vzgoja in | izobrazba | , če se zasidrata, razvijata sposobne |
vzgojo ne prikrade nobena redu nasprotna | novost | ; njihova skrb bodi, da ostane vse, |
nobena redu nasprotna novost; njihova | skrb | bodi, da ostane vse, kolikor je mogoče, |
poreče: Najbolj zanima ljudi | vsebina | le‐take popevke, katera poroča |
Taka | stvar | ne zasluži hvale in tudi pesnika ni |
»Da, | nezakonitost | se lahko z lahkoto in ne da bi kdo |
vladajo v glasbi, se zdi vsem samo | igra | , in tako nihče ne pomisli na škodo, |
» | Škoda | , ki nastaja, obstoji v tem, da se nezakonitost |
»Škoda, ki nastaja, obstoji v tem, da se | nezakonitost | polagoma, korak za korakom, uveljavlja |
»Če pa je pri otrocih že | igra | pravilna in jim nato muzična vzgoja |
že igra pravilna in jim nato muzična | vzgoja | vcepi zvestobo do zakonov, potem jih |
življenje po tisti poti, ki mu jo nakaže | vzgoja | . |
to lahko rečemo - popolna in trdna | celota | , v dobrem in slabem pomenu.« |
»Kakor je | podoba | , ti ne ljubiš takih ljudi?« |
tudi ne strinjaš, če podobno ravna vsa | država | ? |
se imajo za dobre državnike, ker jih | množica | hvali.« |
6. »Tako je, Aristonov sin, naša | država | ustanovljena,« |
da skupaj poiščemo, kje sta v državi | pravičnost | in nepravičnost, v čem se druga od |
poiščemo, kje sta v državi pravičnost in | nepravičnost | , v čem se druga od druge razločujeta |
Če je naša | država | pravilno urejena, mora biti dovršeno |
» | Lastnost | , ki jo najprej opazimo, je gotovo modrost. |
»Lastnost, ki jo najprej opazimo, je gotovo | modrost | . |
»Namreč: | država | , kakor smo jo zasnovali, se zdi v resnici |
»In ta | modrost | obstaja v dobrem upravljanju. |
tesarji v svoji stroki, lahko velja | država | za modro in sposobno, da upravlja samo |
ne; kvečjemu bi to lahko imenovali | izkušenost | v tesarstvu.« |
znanju postane potemtakem modra vsa | država | , če je ustanovljena v skladu z naravo; |
mu je pogum lasten, se imenuje vsa | država | pogumna, ne bo težko ugotoviti.« |
»Potemtakem je tudi | država | pogumna zaradi enega stanu, ker ji |
enega stanu, ker ji je v njem na voljo | moč | , česar se je treba bati, kakor je to |
je izoblikovala v skladu z zakonom | vzgoja | . |
»Vem, da se | barva | ne izpere, blago pa je videti smešno.« |
sprejmejo vase zakone, kakor sprejme | volna | barvo, in da njihova predstava o strašnem |
sprejme volna barvo, in da njihova | predstava | o strašnem in o drugih stvareh ohrani |
svojo barvo; to jim omogočata njihova | narava | in pravilna vzgoja. |
omogočata njihova narava in pravilna | vzgoja | . |
nasladi, ki je močnejša kakor vsaka | soda | in vsak pesek; dalje na bolečino, poželenje |
»Naj torej velja tvoja | obrazložitev | poguma.« |
ju moramo raziskati v naši državi: | preudarnost | in cilj naše raziskave, pravičnost.« |
preudarnost in cilj naše raziskave, | pravičnost | .« |
Na prvi pogled je | preudarnost | - bolj kakor druge lastnosti - podobna |
» | Preudarnost | je nekakšen red in obvladovanje strasti |
»Vidiš, kako pravilna je bila naša | domneva | : preudarnost je nekakšna harmonija.« |
kako pravilna je bila naša domneva: | preudarnost | je nekakšna harmonija.« |
naša domneva: preudarnost je nekakšna | harmonija | .« |
Preudarnost | pa zajema vso državo in združuje v | |
To skladnost imenujemo z vso pravico | preudarnost | : to se pravi soglasnost med slabšim |
vso pravico preudarnost: to se pravi | soglasnost | med slabšim in boljšim delom v tem, |
Očitno je to | pravičnost | .« |
lovci obkoliti grm in paziti, da nam | pravičnost | ne uide in pobegne. |
»Dobra | novica | !« |
za državo, ali vsaj približno to, je | pravičnost | . |
tudi sami smo večkrat rekli, da je | pravičnost | v tem, da vsakdo opravlja svojo nalogo |
dragi prijatelj, je po vsem videzu | pravičnost | v tem, da na neki določen način opravljamo |
Rekli pa smo, da je ravno | pravičnost | tista lastnost, ki še preostaja, potem |
pa smo, da je ravno pravičnost tista | lastnost | , ki še preostaja, potem ko smo odkrili |
teh lastnosti je potrebna, da ostane | država | kar najboljša, bi bilo težko presoditi, |
bi bilo težko presoditi, ali je to | složnost | med vladajočimi in podložnimi, ali |
v državi, da je vsakdo - otrok ali | ženska | , suženj ali svobodni delavec, vladar |
»Za to, da postane | država | popolna, tekmuje torej z njeno modrostjo, |
modrostjo, preudarnostjo in pogumom ta | sila | , po kateri vsakdo v državi opravlja |
in da se nikomur ne odvzame njegova | lastnina | ?« |
»Torej tudi iz tega sledi, da je | pravičnost | v tem, da ima vsakdo svoje in da vsakdo |
vseh drugih - potem sta, kajne, taka | zmeda | med stanovi in taka mnogostranska zaposlitev |
zmeda med stanovi in taka mnogostranska | zaposlitev | gotova poguba za državo?« |
taka mnogostranska zaposlitev gotova | poguba | za državo?« |
»Ukvarjanje teh stanov z mnogimi stvarmi in | menjava | poklicnega dela med njimi pomenita |
»Največji zločin nasproti državi pa je | nepravičnost | ?« |
11. »To torej bi bila | nepravičnost | . |
ostanejo pri svojem delu, potem je to | pravičnost | , potem je država pravična.« |
delu, potem je to pravičnost, potem je | država | pravična.« |
pokaže tudi pri posamičnih ljudeh kot | pravičnost | , bo lahko naša pravičnost dokončna. |
ljudeh kot pravičnost, bo lahko naša | pravičnost | dokončna. |
In po našem mnenju je bila | država | ta večja stvar. |
našem mnenju je bila država ta večja | stvar | . |
da mora vsaj v taki državi vladati | pravičnost | . |
drgnemo, utegne iz njiju zaplameneti | pravičnost | kakor ogenj iz kresila. |
»To je prava | pot | ; nje se bomo držali.« |
» | Država | se nam je zdela pravična zato, ker |
istih lastnosti zanje ista imena kakor | država | .« |
»da | stvar | spet ni tako preprosta. |
cilju namreč vodi druga večja in daljša | pot | , ki najbrž v točnosti prekaša metodo, |
posamezni državljani, ki jim je ta | vrlina | lastna, kakor so to na primer Tračani |
hkrati miruje in se giblje, potem taka | trditev | ni sprejemljiva; glasiti bi se marveč |
Če se pozneje pokaže, da | stvar | ni taka, potem seveda naši sklepi nehajo |
ali si niso duševne dejavnosti kakor: | trditev | in zanikanje, odklanjanje in hotenje, |
»Med poželenji veljata za najmočnejši | žeja | in lakota. |
poželenji veljata za najmočnejši žeja in | lakota | . |
»Ali zahteva | žeja | v naši duši poleg tega, kar je bilo |
Ali je naša | žeja | potemtakem poželenje po topli ali mrzli |
In ali je potrebna | vročina | , da ob žeji začutimo željo po hladni |
hladni pijači, ter mraz, da se nam zbudi | želja | po topli pijači? |
Ali se nadalje poveča | žeja | , če je mnogo tekočine na voljo, in |
narobe, če je malo tekočine na voljo, | želja | po majhni količini? |
In ali si | žeja | sama po sebi nikoli ne želi drugega |
naravnano njeno bistvo, namreč pijačo, | lakota | po drugi strani pa jed?« |
vperjeno v to, kar je dobro, in če je | žeja | poželenje, potem je vsekakor poželenje |
tak samo k drugemu takemu, določena | stvar | na njem pa k določeni stvari na drugem. |
predmet, na katerega se nanašajo, da je | znanost | o zdravju in bolezni sama zdrava in |
in bolezni sama zdrava in bolna ali | znanost | o dobrem in slabem sama dobra in slaba. |
Potem namreč ko je ta | znanost | postala znanje o določenem predmetu, |
nasploh, je tudi sama postala določena | znanost | . |
je, da se ne imenuje več kratko malo | znanost | , temveč glede na določen predmet znanost |
znanost, temveč glede na določen predmet | znanost | o zdravstvu.« |
Žeja | je vendar naravnana na...?« | |
»Potemtakem je določena | žeja | naravnana na določeno pijačo; žeja |
žeja naravnana na določeno pijačo; | žeja | kot taka pa ni poželenje po določeni |
» | Duša | žejnega želi v trenutku žeje samo piti. |
nekaj drugam, potem vzrok za to ni | žeja | , temveč neki drugi gon. |
»In | sila | , ki človeka odvrača, izvira vsekakor |
odvrača, izvira vsekakor iz razuma; | sila | , ki ga k temu naganja, pa ima svoj |
gotovo nismo v zmoti, če del, s katerim | duša | misli, imenujemo razumski del duše |
katerim ljubi, strada, trpi žejo in se | predaja | drugim poželenjem, nerazumski, poželjivi, |
»Vseskozi utemeljena | domneva | .« |
»Ta | zgodba | kaže,« |
»da se | volja | včasih bojuje s poželenji kot z nečim, |
Podoba | je, kakor da bi se dva nasprotnika | |
bi se dva nasprotnika napadala in bi | volja | nastopila kot zaveznica razuma. |
napadala in bi volja nastopila kot | zaveznica | razuma. |
Da pa bi se | volja | združila s poželenji in se postavila |
da je kdo drugemu storil krivico, in | mora | zato za povračilo trpeti lakoto, mraz |
druge nevšečnosti, je vendar njegova | jeza | na tega tolikanj manjša, kolikanj plemenitejša |
manjša, kolikanj plemenitejša je njegova | narava | ; ta je namreč po njegovem mnenju upravičen, |
Njegova | volja | - to hočem povedati s tem - se ne da |
»Če pa kdo misli, da se mu godi | krivica | , potem se razvname, razjezi in poteguje |
se ne neha prej bojevati, dokler ne | zmaga | ali umre - ali dokler ga razum - kakor |
» | Primera | je zelo dobra,« |
»Da se nam | volja | kaže kot nasprotje tega, kar smo mislili, |
»Ali je zdaj | volja | nekaj drugega kakor razum ali je samo |
razum ali je samo njegov del in bi tako | duša | imela le dva dela: razum in poželenja? |
Ali pa je | volja | tretji del duše, po svoji naravi pomočnica |
volja tretji del duše, po svoji naravi | pomočnica | razuma, če ni s slabo vzgojo pokvarjena, |
slabo vzgojo pokvarjena, tako da ima | duša | tri dele, kakor tudi državo sestavljajo |
razuma se nekateri sploh ne povzpnejo, | večina | pa zelo pozno.« |
način in zaradi istega dela duše kakor | država | ?« |
smislu pravičen, kakor je pravična | država | ?« |
»Tudi nismo pozabili, da je | država | pravična zato, ker vsak stan opravlja |
Volja | pa mora biti pokorna razumu in v prijateljstvu | |
» | Združitev | muzične in gimnastične vzgoje, o kateri |
zunanjimi sovražniki: razum svetuje, | volja | se bori, sledi vladarju in hrabro izpolnjuje |
človeka tedaj, če si ta del njegove duše, | volja | , v veselju in žalosti ohrani neomajno |
deloma, ki jima vlada, v tem, da pripada | oblast | razumu, in se mu tadva zato ne upirata.« |
» | Preudarnost | je prav gotovo lahko samo to, tako |
»ali ni | pravičnost | nejasno orisana in ali vendar ni pravičnost |
pravičnost nejasno orisana in ali vendar ni | pravičnost | pri človeku drugačna kakor v državi?« |
iste sposobnosti in isto vzgojo kakor | država | , in ugotovimo, ali obstoja verjetnost, |
kakor država, in ugotovimo, ali obstoja | verjetnost | , da si na primer ta človek prilasti |
»Popolnoma tuji so mu tudi tempeljski rop, | tatvina | in izdajstvo prijatelja ali države.« |
»Zakonolomstvo, | nepozornost | do staršev, zanemarjanje bogov je moč |
V tem, dragi Glavkon, se kaže | pravičnost | .« |
»V resnici, takšna je | pravičnost | , samo da se ne nanaša na ustrezno zunanjo |
drugim in iz raznoterosti ustvarja | enotnost | . |
bodisi da je to pridobivanje denarja ali | nega | telesa, javni posli ali zasebne zadeve. |
in pospešuje takšno duševno stanje; | modrost | mu je spoznanje, ki takšno dejanje |
vse, ki to duševno stanje ruši, in kot | nevednost | označuje tisto mnenje, ki napeljuje |
» | Nepravičnost | mora biti neke vrste nesloga med temi |
»Nepravičnost mora biti neke vrste | nesloga | med temi tremi deli, mnogostranska |
med temi tremi deli, mnogostranska | zaposlenost | in mešanje v tuje posle. |
nered in zmedo med deli duše imenujemo | nepravičnost | ali tudi razbrzdanost, strahopetnost, |
duše imenujemo nepravičnost ali tudi | razbrzdanost | , strahopetnost, nevednost ali, skratka, |
nepravičnost ali tudi razbrzdanost, | strahopetnost | , nevednost ali, skratka, ničvrednost.« |
ali tudi razbrzdanost, strahopetnost, | nevednost | ali, skratka, ničvrednost.« |
strahopetnost, nevednost ali, skratka, | ničvrednost | .« |
»Ker nam je jasno, kaj sta | nepravičnost | in pravičnost, smo si tudi popolnoma |
nam je jasno, kaj sta nepravičnost in | pravičnost | , smo si tudi popolnoma na jasnem o |
» | Krepost | je potemtakem zdravje, lepota in dobro |
»Krepost je potemtakem zdravje, | lepota | in dobro počutje duše, ničvrednost |
zdravje, lepota in dobro počutje duše, | ničvrednost | pa bolezen, grdota, slabost.« |
dobro počutje duše, ničvrednost pa | bolezen | , grdota, slabost.« |
počutje duše, ničvrednost pa bolezen, | grdota | , slabost.« |
duše, ničvrednost pa bolezen, grdota, | slabost | .« |
so nam na voljo vsa bogastva in vsa | moč | . |
katero smo se povzpeli, vidim, da ima | krepost | samo eno obliko, grehota pa nešteto. |
vidim, da ima krepost samo eno obliko, | grehota | pa nešteto. |
»Prva | oblika | države je ta, ki smo jo tu opisali. |
kraljestvo; če je več takih, pa se imenuje | aristokratija | .« |
»To je torej | oblika | ; če vlada eden ali če jih vlada več, |
PETA | KNJIGA | 1. »Takšno državo in takšno |
In če je ta | država | prava, potem imam druge za slabe in |
ki naj bi bili med prijatelji skupna | last | ?« je rekel Adeimant. |
Skupnost | je lahko raznovrstna. | |
Ne zavedate se, kakšna | kopica | problemov stoji za vašo zahtevo. |
» | Mera | za poslušanje takih razprav, dragi |
vprašanja in nam opiši, kako si zamišljaš | skupnost | žena in otrok pri naših čuvarjih in |
čuvarjih in kakšna naj bo po tvojem mnenju | vzgoja | malih otrok v času njihovega rojstva |
bi moje besede izzvenele kot pobožna | želja | , dragi prijatelj.« |
vem, kar hočem povedati, bi bila tvoja | tolažba | primerna. |
Zato mi tvoja | tolažba | ne vliva poguma.« |
»Ko pa je | izkušnja | pokazala, da je pri tem vsekakor boljše |
’ | Narava | ženske je vendar bistveno drugačna |
’Potemtakem mora biti tudi njuna | dejavnost | , ustrezno različnima naravama, različna?‘ |
si nasprotujeta, ko trdita, moški in | ženska | morata opravljati ista dela. |
»Resnično, | stvar | ni brez težav, kakor se mi zdi.« |
»Kakšna čudovita | moč | tiči v umetnosti ugovarjanja, dragi |
pomislimo, kaj smo takrat razumeli z izrazom | različnost | in enakost narav in kaj smo s tem zasledovali, |
takrat razumeli z izrazom različnost in | enakost | narav in kaj smo s tem zasledovali, |
primer rekli: zdravnik in tisti, čigar | duša | je nagnjena k zdravljenju, sta iste |
Če pa se pokaže, da obstaja | različnost | v tem, da žena rodi, a mož oplaja, |
pokaže, da obstaja različnost v tem, da | žena | rodi, a mož oplaja, potem s tem po |
po našem mnenju še dolgo ni dokazana | različnost | glede njunih poklicnih dejavnosti. |
ki bi pripadal ženski zato, ker je | ženska | , in moškemu zato, ker je moški, temveč |
Vendar je | ženska | v vsem šibkejša od moškega.« |
vojskovanje, druga pa ni bojevita in ni | prijateljica | telesnih vaj.« |
čuvanje države, samo da je pri ženskah ta | sposobnost | manjša.« |
bil neizvedljiv in ne samo pobožna | želja | , saj je bil zakon predlagan v soglasju |
smo razpravljati, prvič, ali je naša | zahteva | izvedljiva, in, drugič, ali je tudi |
dobrega čuvarja, ker je pri obeh naravna | nadarjenost | enaka.« |
lahko doseže naša telesna in duhovna | vzgoja | , če je takšna kakor smo jo opisali.« |
Resnična je | beseda | in bo tudi resnična ostala, da je koristno |
Nasprotno: | razprava | je potrdila, da je naš predlog izvedljiv |
»Zares, ta | zahteva | je videti še neverjetnejša, kar zadeva |
da koristi ni moč izpodbijati, kajti | skupnost | žena in otrok je gotovo najboljša, |
dokazati veliko korist, ki jo prinaša | uresničitev | za državo in čuvarje. |
In ta | nujnost | je za široko množico mnogo bolj prepričljiva |
malo dovoljeno kakor katera koli druga | neurejenost | , pa tudi vladarji tega ne dovoljujejo.« |
»Zdi se mi, da bo ta | pravica | prišla do popolne veljave pri sklepanju |
Naša | država | ne sme postati, kolikor je to mogoče, |
je ženam čuvarjev, ki dobijo otroke, | skrb | zanje zelo olajšana.« |
tudi ti mnenja, da traja najboljša | doba | pri ženski dvajset let in pri moškem |
» | Žena | naj rodi državi otroke od dvajsetega |
opravljajo svečenice, svečeniki in vsa | država | zato, da bi bili potomci dobrih in |
10. »Takšna je torej, dragi Glavkon, | skupnost | žena in otrok za čuvarje tvoje države. |
»Skupno veselje in skupna | bolečina | povezujeta ljudi, če vsi državljani |
» | Neenotnost | v tem pa ločuje? |
»Potemtakem je najbolje upravljana tista | država | , v kateri največ državljanov za iste |
dela; ob bolečini enega uda trpi vsa | duša | . |
vprašanje - s takim človekom se da | država | , ki je najbolje urejena, zelo dobro |
torej posameznega državljana zadene | sreča | ali nesreča, potem taka država, mislim, |
posameznega državljana zadene sreča ali | nesreča | , potem taka država, mislim, najprej |
zadene sreča ali nesreča, potem taka | država | , mislim, najprej poreče, da sta sreča |
država, mislim, najprej poreče, da sta | sreča | ali nesreča tudi njeni, in se kot celota |
mislim, najprej poreče, da sta sreča ali | nesreča | tudi njeni, in se kot celota veseli |
sreča ali nesreča tudi njeni, in se kot | celota | veseli ali žalosti.« |
»Nujno, če je | država | dobro urejena.« |
naleti, si lahko misli, da mu je brat ali | sestra | , oče ali mati, sin ali hči, njihov |
misli, da mu je brat ali sestra, oče ali | mati | , sin ali hči, njihov potomec ali prednik.« |
brat ali sestra, oče ali mati, sin ali | hči | , njihov potomec ali prednik.« |
»Če torej zadene državljana | sreča | ali nesreča, se izmed vseh državljanov |
»Če torej zadene državljana sreča ali | nesreča | , se izmed vseh državljanov državljani |
prej omenjenimi besedami: to je moja | sreča | , to je moja nesreča.« |
besedami: to je moja sreča, to je moja | nesreča | .« |
v teh besedah, smo rekli, se izraža | skupnost | veselja in bolečine.« |
tega občutja tudi njihova največja | skupnost | v veselju in bolečini.« |
ne glede na druge določbe ustave - | skupnost | žena in otrok pri čuvarjih?« |
»Prav ta | skupnost | je poglavitni vzrok.« |
za to največje dobro se je pokazala | skupnost | žena in otrok pri čuvarjih.« |
Dva čuvaja, strah in | spoštljivost | , sta namreč dovolj močna, da mu to |
dovolj močna, da mu to preprečita: | spoštljivost | , da ne položi roke na starše, strah, |
Zmaga | čuvarjev je lepša in tudi njihovo vzdrževanje | |
Zmaga | , ki jo dosežejo čuvarji, je namenjena | |
Država | jim daje častne nagrade, dokler živijo, | |
kadar ga prevzema nespametna in otročja | predstava | o sreči. |
pameten mož, ko je rekel:... da več kot | celota | velja polovica.« |
je rekel:... da več kot celota velja | polovica | .« |
Kajti | ženska | je po naravi ustvarjena za skupnost |
preostaja samo še, da pogledamo, ali je ta | skupnost | izvedljiva pri ljudeh - kakor pri živalih |
Toda, Sokrat, pri tem obstaja velika | nevarnost | , da ob porazu, do katerega v vojni |
katerih se bodo vrnili - če jim bo | sreča | naklonjena - bolj izkušeni?« |
drugim in da sposobne večkrat doleti | izbira | kakor druge zato, da zapustijo čimveč |
mladega hrabrega junaka najustrežnejša | počastitev | , ki mu poleg priznanja daje še moč.« |
Ali ni to za strahopetce ustrezna | pretveza | , da se izmikajo boju s sovražnikom, |
ropanja je propadla že marsikatera | vojska | .« |
»Obstajata dve besedi: | vojna | in razprtija, ki veljata za dve različni |
»Obstajata dve besedi: vojna in | razprtija | , ki veljata za dve različni razmerji. |
Sovraštvu med sorodniki pravimo | razprtija | , sovraštvu med tujci vojna.« |
pravimo razprtija, sovraštvu med tujci | vojna | .« |
sovražniki, sovraštvu samemu pa pravimo | vojna | . |
prijatelji, da pa je Grčija trenutno bolna in | razprta | . |
da pride z njim spet do sprave in da | vojna | ne traja večno.« |
»In | država | , ki jo ustanavljaš, je seveda grška?« |
Grčija je tudi njihova | domovina | in z drugimi Grki imajo tudi skupna |
prebivalci, ki jih je po nedolžnem zadela | nesreča | , čimprej izročijo krivce, da prejmejo |
gre za vprašanje, ali in kako je naša | država | uresničljiva. |
neobravnavane prednosti, ki bi jih | država | imela v miru. |
prednosti in še tisoč nadaljnjih, ki bi jih | država | imela, če bi se ustanovila, ne razpravljajmo |
»Ali misliš, da je zato njena | podoba | manj uspela, ker ne moremo dokazati, |
ker ne moremo dokazati, da je taka | država | , kakor smo jo opisali, tudi uresničljiva?« |
»Takšna je | resnica | o tem ! |
že v sami naravi stvari, da je vsaka | izvedba | od resnice bolj oddaljena kakor beseda, |
izvedba od resnice bolj oddaljena kakor | beseda | , tudi tam, kjer se zdi, da ni tako? |
podobi, za dokazano to, kar zahtevaš: | možnost | njene uresničitve. |
treba spremeniti - to je lahko samo | malenkost | ali največ dve, vsekakor zelo malo |
po številu kakor pomenu -, da pride | država | do dobre notranje ureditve.« |
sicer ne bi bila neznatna in preprosta | sprememba | , vsekakor pa izvedljiva!« |
s filozofijo, če oboje - politična | moč | in filozofija - ne postane eno in če |
filozofijo, če oboje - politična moč in | filozofija | - ne postane eno in če ne bo množica |
filozofija - ne postane eno in če ne bo | množica | tistih, ki se danes po svoji prirojeni |
rod, in tudi naša v mislih zasnovana | država | ne bo mogla biti prej uresničena in |
nekaterim ljudem po naravi pripadata | filozofija | in vodstvo države, medtem ko je za |
Morda se nama posreči ustrezna | obrazložitev | .« |
spominjaš več: če nekdo nekaj ljubi, | mora | - če naj o njem z upravičenostjo to |
In | oznaka | deček ’medene polti‘ ne more izvirati |
prilizljivega zaljubljenca, ki mu rumenkasta | barva | ugaja, samo da je povezana z mladostjo. |
Skratka: vam sta vsak izgovor in vsaka | beseda | dobrodošla, le da si ne odbijete mladih |
skratka, za vse pojme: vsak zase je | enota | ; toda ker se v zvezi z dejanji, stvarmi |
lepe barve, lepe oblike in vse, kar | umetnost | iz njih ustvari, medtem ko njihov duh |
»To nam tu zadostuje - mnogostranska | razprava | bi nam samo potrdila, da se da resnično |
»Sta njegova | sposobnost | in pomen ista, kakor ju ima spoznanje?« |
sposobnosti, na katerih sloni vsa naša | moč | kakor tudi moč drugih stvari. |
katerih sloni vsa naša moč kakor tudi | moč | drugih stvari. |
Kajti domnevanje je | sposobnost | , s katero si ustvarjamo mnenja.« |
Če obstaja za vsak predmet druga | sposobnost | in če sta domnevanje in znanje dve |
ne more prenesti, če kdo trdi, da je | lepota | (pravičnost idr.) |
prenesti, če kdo trdi, da je lepota ( | pravičnost | idr.) |
»Ne, vsaka | stvar | ima to in ono lastnost.« |
mnoge posamične stvari, ki jih ima | množica | za lepe itn., |
predmet domnevanja in ne spoznanja, | sposobnost | pa, ki je tudi tu v sredini, zajema |
ŠESTA | KNJIGA | 1. »Kdo je filozof in kdo |
»Premisli zdaj, ali ne sodi tudi tale | lastnost | k naravi teh ljudi, če naj ustrezajo |
» | Resnicoljubnost | . |
kar je bolj sorodno modrosti kakor | resnica | ?« |
»Filozofu je tuja hlapčevska | miselnost | . |
Malenkostnost | je v največjem nasprotju z dušo, ki | |
»Duhu pa, ki sta mu lastni | velikopoteznost | in razgledanost v vseh časih in v vsem, |
ki sta mu lastni velikopoteznost in | razgledanost | v vseh časih in v vsem, kar je, se |
»Takemu človeku se potemtakem tudi | smrt | ne bo zdela strašna.« |
»Strahopetna in hlapčevska | narava | nima torej nič opraviti s pravo filozofijo?« |
»Pri ugotavljanju, ali je neka | duša | filozofska ali ne, je treba potemtakem |
»In | duša | , ki nima čuta za lepoto in izobrazbo, |
»Ali je | resnica | sorodna zmernosti ali umerjenosti?« |
z zmerno in uglajeno naravo; takšna | duša | bo brez truda sama od sebe našla pot |
našteli vse lastnosti, ki jih mora | duša | imeti, če si hoče res in dobro prisvojiti |
rezultat zmotna, začetni trditvi nasprotna | ugotovitev | . |
Krivde za to | neuporabnost | pa ne smemo pripisovati filozofom, |
obtoževalec filozofije, ko pravi, da | večina | tistih, ki se posvečajo filozofiji, |
nadaljnjem tudi pojasnimo, zakaj ni | večina | (domnevnih filozofov) nič prida, in, |
mogoče, dokažemo, da tega ni kriva | filozofija | ?« |
njim in iz te združitve se mu rodita | razumnost | in resnica; tako pride zdaj do pravega |
združitve se mu rodita razumnost in | resnica | ; tako pride zdaj do pravega spoznanja |
»Če na čelu koraka | resnica | , ji po mojem mnenju nikoli ne sledijo |
mišljenje, ki se mu potem pridruži tudi | preudarnost | .« |
se spominjaš, da sem sodijo pogum, | velikodušnost | , duhovna dojemljivost in spomin. |
sodijo pogum, velikodušnost, duhovna | dojemljivost | in spomin. |
besedo in rekel, da tem ugotovitvam | mora | sicer vsak pritrditi, če pa pogleda |
prišli do druge točke, namreč zakaj je | večina | filozofov slaba: in tu je bilo treba |
»za vzroki: zakaj se | večina | ljudi s takimi naravnimi lastnostmi |
lastnostmi izpridi, medtem ko se le | manjšina | temu izogne, ki potem sicer ne velja |
vse tako imenovane dobrine, kakor so: | lepota | , bogastvo, telesna moč, sorodstvo, |
kakor so: lepota, bogastvo, telesna | moč | , sorodstvo, ki je vplivno v državi, |
celostno, potem ti bo vse jasno, in moja | trditev | se ti ne bo zdela neverjetna.« |
»da vsako seme in vsaka | klica | živalskega ali rastlinskega izvira |
»Potemtakem se ne da zanikati: plemenita | narava | trpi bolj zaradi neprimerne hrane kakor |
zaradi neprimerne hrane kakor nepomembna | narava | .« |
izvirajo veliki zločini in skrajna | pokvarjenost | iz preproste narave in ne iz bogate, |
»Če je torej filozofska | narava | , kakor smo jo opisali, deležna ustrezne |
Kaj lahko opravi posamična | vzgoja | nasproti tem vtisom! |
Graja | in hvala, ki ju tu sliši, jo odplavita | |
Graja in | hvala | , ki ju tu sliši, jo odplavita in potegneta |
»Že sam poskus bi bil | neumnost | ! |
zasebniki, ki vzgajajo za denar ter jih | množica | imenuje sofiste in ima za svoje tekmece, |
učijo ničesar drugega kakor to, kar ta | množica | izraža na svojih zborovanjih. |
Da bi bila ta | volja | v soglasju z dobrim in lepim, gotovo |
trditve: ni si mogoče misliti, da bi | množica | kdaj doumela in priznala lepoto samo |
»Potemtakem | množica | ne more imeti filozofskega duha?« |
»Torej mora | množica | vse, ki se ukvarjajo s filozofijo, |
ugotovitve: njegove naravne lastnosti so | dojemljivost | , dober spomin, pogum in velikodušnost.« |
dojemljivost, dober spomin, pogum in | velikodušnost | .« |
ima njegovo telo iste prednosti kakor | duša | .« |
Kajti | filozofija | uživa kljub svojemu žalostnemu položaju |
poklicev, ki jih njihova plemenita | narava | ne ceni. |
pogoje, da se odtuji filozofiji, toda | bolehnost | , ki mu onemogoča politično delovanje, |
ostane brez uspehov, ko mu odbije zadnja | ura | .« |
na katerega je neupravičeno prišla | filozofija | , povedali vse, kar je bilo potrebno. |
Zato se njihova | narava | tudi nenehoma spreminja in preobraža. |
prilagodi naravi tal, tako tudi filozofova | narava | ne more danes ohraniti svojih moči, |
Če pa taka popolna | narava | naleti na državo s popolno ustavo, |
njenemu bistvu, potem se pokaže, da so ta | narava | in njene lastnosti v resnici božanske, |
vprašal, kakšno ustavo naj ima taka | država | .« |
rad bi marveč samo vedel, ali je to | ustava | , ki smo o njej razpravljali ob opisu |
»Kako naj | država | ravna s filozofijo, da je ne ugonobi. |
Ovira | pri tem je lahko samo pomanjkanje moči. | |
nevarnostjo se lotevam stvari, če trdim: | država | se mora filozofije lotiti popolnoma |
filozofska predavanja, v prepričanju, da je | filozofija | lahko samo postranska zaposlitev. |
je filozofija lahko samo postranska | zaposlitev | . |
Le‐to jim je potem | opora | pri njihovih filozofskih prizadevanjih. |
Ko pridejo v leta, v katerih začne | duša | dozorevati, je treba filozofiji posvečati |
»Res, iz tvojih besed zveni velika | vnema | , dragi Sokrat,« |
»Toda | večina | tvojih poslušalcev se ti bo še z večjo |
Če seveda | večina | ljudi ne verjame našim besedam, se |
takrat rekli, da ne morejo biti nobena | država | , nobena ustavna ureditev in noben človek |
biti nobena država, nobena ustavna | ureditev | in noben človek popolni, dokler ne |
torej v davni preteklosti pokazala | potreba | obstaja zdaj v kakšni barbarski državi, |
če se bo kdaj v prihodnosti občutila | potreba | , da prevzamejo skrb za državo sposobni |
je to trenutek, v katerem se je naša | država | uresničila, se uresničuje ali se bo |
To je trenutek, ko | muza | filozofije zavlada v državi. |
Ta | uresničitev | ni nemogoča; tudi je ne razglašamo |
Množica | bo spremenila svoje mnenje, če boš | |
Sicer bo | množica | mislila, da govoriš o ljudeh, ki jih |
»Če torej široka | množica | spozna, da so naše trditve o filozofih |
ne bo verovala našim trditvam, da je | država | lahko srečna samo, če zanjo napravijo |
»To mora biti vsekakor čudovita | podoba | !« |
»Ali o tem, da morda taka | narava | , potem ko najde svojo življensko obliko, |
državljane in tudi ne bo uresničena | ustava | , ki smo si jo v mislih zasnovali?« |
Zdaj se je kljub temu pokazala | potreba | , da to obravnavam. |
naravi, ki ga žene zdaj sem, zdaj tja; | stanovitnost | mu je po vsem tem popolnoma tuja.« |
čemer moramo paziti, ali je njihova | narava | zrela tudi za najvišje znanosti ali |
razjasnitev teh stvari potrebna daljša | pot | , da pa je moč razpravljanje navezati |
zaostanemo za resnico, potem to ni ustrezna | mera | , prijatelj! |
Nepopolnost | ne more biti nikoli merilo za veliko | |
Kaj je najvišja | znanost | in kaj je njen predmet? |
verjetnejše, kajti pogosto si že slišal, da je | ideja | dobrega največje spoznanje. |
Šele po njej dobijo | pravičnost | in druge kreposti svojo vrednost in |
17. »In prav tako veš, da ima široka | množica | naslado za dobro, boljši ljudje pa |
»Toda ali niso oni drugi, ki jim velja | naslada | za dobro, prav tako oddaljeni od resnice? |
prisiljeni priznati, da je marsikatera | naslada | nekaj slabega.« |
»Vsaka | duša | potemtakem teži za dobrim in stori |
»Mislim, da imata | pravičnost | in lepota v možu, ki ne ve, zakaj |
»Mislim, da imata pravičnost in | lepota | v možu, ki ne ve, zakaj sta si stvari |
»Tvoja | domneva | je pravilna.« |
»To potemtakem pomeni, da bo naša | država | vzorno urejena šele takrat, ko bo imela |
»Ali naj zdaj tvoja | pozornost | velja samo slabemu, slepemu in izkrivljenemu, |
hočem uporabiti in čeprav v njih odseva | barva | , kljub temu ne morem, kakor veš, ničesar |
»Tako sta vid in | vidnost | povita s plemenito vezjo, plemenitejšo |
drugih čutih - razen seveda, če je | svetloba | brez vrednosti.« |
»To sonce je - tako mislim - tista | mladika | dobrega, ki si jo je dobro ustvarilo |
stvari, katerih barve osvetljuje dnevna | svetloba | , temveč na stvari, ki jih obdaja večerni |
skoraj slepe, kakor da jih je zapustila | sposobnost | gledanja.« |
se upira na stvari, ki jih obsevata | resnica | in to, kar realno obstaja, potem premišlja |
Čeprav sta | resnica | in spoznanje lepi, utegneš pravo zadeti, |
Kakor smo prej po pravici rekli, da sta | svetloba | in vid podobna soncu, nista pa sonce, |
»Neverjetna je ta | lepota | , ki nam poklanja spoznanje in resnico, |
: glede na resnico in neresnico je | paslika | do svojega izvirnika v istem razmerju |
pododdelku (miselnega sveta) uporablja | duša | izvirnike (vidnega sveta), ki so tam |
določene supozicije, namreč pojme, kot so: | premica | , krivulja, liki, tri vrste kotov in |
supozicije, namreč pojme, kot so: premica, | krivulja | , liki, tri vrste kotov in podobno. |
21. »To je | oznaka | za prvi pododdelek miselnega sveta, |
pododdelek miselnega sveta, vendar mora | duša | , kadar raziskuje, uporabljati hipoteze. |
zadnjemu domnevanje: Pri tem je njihova | jasnost | odvisna od stopnje resnice, ki jo imajo |
SEDMA | KNJIGA | 1. »In zdaj,« |
Svetloba | jim prihaja od ognja, ki gori visoko | |
ognjem in prikovanimi ljudmi vodi zgoraj | pot | ; vzdolž nje si zamisli nizek zid, podoben |
»Nenavadna je tvoja | primera | , nenavadni so tudi priklenjenci.« |
sence in sence drugih ljudi, ki jih | svetloba | ognja meče na nasprotno steno votline.« |
bili prepričani, da govori mimoidoča | senca | .« |
stvari, ki jih je izdelala človeška | roka | .« |
Rekli bi, da se splača taka | pot | . |
v svetu, ki ga je moč spoznati, je | ideja | dobrega najvišja in je le s težavo |
gospodarja, v miselnem svetu je sama | gospodarica | in nam pomaga do resnice in razumnosti; |
nespametno smejati, če vidi, da je | duša | zmedena in ne more spoznati določenih |
določenih stvari, temveč pomisli, ali | duša | morda ne prihaja iz nekega svetlejšega |
potem moramo priti do prepričanja, da | vzgoja | ni to, za kar jo neki ljudje obetavno |
»Naša | razprava | pa dokazuje, da sta v duši slehernega |
dokazuje, da sta v duši slehernega človeka | sposobnost | in organ za duhovno sprejemanje. |
»In gotovo obstaja | umetnost | , ki kaže najlažjo in najuspešnejšo |
Sposobnost | gledanja sicer obstaja, vendar ni pravilno | |
K temu ga navede šele vzgojna | umetnost | .« |
Navada | in vaja jih morata prej ali slej šele | |
Navada in | vaja | jih morata prej ali slej šele ustvariti. |
Toda | sposobnost | mišljenja ima očitno bolj kot vse drugo |
»Če se tako naravnana | narava | že v otroških letih reši svinčenih |
obrne k resnici, potem njena spoznavna | moč | to prav tako jasno dojame, kakor dojema |
»Zato je | naloga | nas, ki državo ustanavljamo, da prisilimo |
zategadelj tudi morate, ko pride na vas | vrsta | , stopiti v bivališča tistih spodaj, |
kakor da bi bila le‐ta neka velika | dobrina | . |
Resnica | pa je tale : najboljša in najsložnejša | |
najboljša in najsložnejša je tista | država | , katere izvoljeni vladarji imajo najmanj |
ko bodo to slišali, in se, ko pride | vrsta | nanje, branili dela za državo - ker |
ki je zdaj v navadi, potem obstaja | možnost | za uresničitev dobro vodene države |
potem ne more biti uresničena dobra | država | . |
do bojev za oblast, in taka notranja | vojna | ne uniči samo oblastnikov, temveč tudi |
»Potemtakem moramo razmisliti, katera | znanost | ima to moč.« |
»Katera | znanost | , dragi Glavkon, pa lahko potegne dušo |
»Potemtakem se mora | znanost | , ki jo iščemo, raztezati tudi na to?« |
» | Gimnastika | se ukvarja s tem, kar nastaja in kar |
»To torej ni | znanost | , ki jo iščemo.« |
»Morda je to muzična | izobrazba | , kakor smo jo prej opisali?« |
»Preprosta | stvar | : razločevanje številk ena, dva, tri. |
da se mora z njima ukvarjati vsaka | znanost | in vsaka umetnost?« |
njima ukvarjati vsaka znanost in vsaka | umetnost | ?« |
»Tudi | umetnost | vojskovanja?« |
ki silijo k razmišljanju, ker sama | zaznava | ne zadostuje.« |
delajo, imenujem spodbujajoče, ker | zaznava | vsebuje nasprotje, ne glede na to, |
»Razumljivo je, da taka | zaznava | ne zbuja in ne spodbuja razuma.« |
S stvarjo je tako : čutna | zaznava | , ki jo imamo za trdoto, je nujno ista |
»Potemtakem je | duša | v takih primerih nujno v dvomu, kaj |
v takih primerih nujno v dvomu, kaj | zaznava | občuti kot trdo, ko isto stvar označuje |
je neki predmet težak ali lahek, če | zaznava | občuti težkega hkrati kot lahkega in |
V takih primerih pokliče seveda | duša | najprej na pomoč znanost o številih |
dojame tudi njeno nasprotje, tako da se | enica | pojavlja kot enica in kot svoje nasprotje, |
nasprotje, tako da se enica pojavlja kot | enica | in kot svoje nasprotje, potem je potreben |
Duša | pa je nujno v negotovosti, zato zbudi | |
zato zbudi razum in ga vpraša, kaj je | enica | sama po sebi. |
kakor smo pravkar rekli: matematična | znanost | dušo močno dviga in jo sili, da govori |
pri tem skrbno pazijo, da se ne bi | enica | pokazala kot enota, temveč kot moštvo.« |
pazijo, da se ne bi enica pokazala kot | enota | , temveč kot moštvo.« |
številih to govorite, pri katerih je | enica | takšna, kakršno hočete imeti, vsaka |
prijatelj, po vsem tem vidiš, da nam je ta | znanost | dejansko nujno potrebna, ker očitno |
učencu prizadevala več truda kakor | matematika | .« |
9. »Ta | stroka | nam je potemtakem potrebna,« |
»Poglejmo si zdaj drugo, ki je | tesno | povezana s to, ali je primerna za nas!« |
»Potemtakem je | geometrija | koristna, če nas navaja k spoznavanju |
»Potemtakem je geometrija koristna, če nas | navaja | k spoznavanju resničnega sveta, neprimerna |
geometriji, nam ne bo oporekal, da je ta | znanost | v pravem nasprotju z izrazjem ljudi, |
podobnem; pri tem pa vendar rabi vsa | znanost | le enemu cilju: spoznavanju.« |
Geometrija | je spoznavanje tega, kar večno obstaja.« | |
pokvarijo in slepijo; in vendar je njegova | ohranitev | več vredna kakor rešitev tisoč telesnih |
njegova ohranitev več vredna kakor | rešitev | tisoč telesnih oči; kajti samo z njim |
Toda, Sokrat, ta | znanost | , kakor se zdi še ni odkrita.« |
Prvič, ker nobena | država | ne posveča pozornosti tem stvarem, |
Ko pa bi | država | kot celota pravilno ocenila vso stvar |
Ko pa bi država kot | celota | pravilno ocenila vso stvar in prevzela |
Tudi zdaj ta | znanost | , čeprav je široka množica ne ceni in |
Tudi zdaj ta znanost, čeprav je široka | množica | ne ceni in čeprav raziskovalci ne morejo |
ne morejo pojasniti, v čem je njena | korist | , uspeva kljub vsem tem oviram, ker |
je pač privlačna; zato obstaja vsa | možnost | , da se razvije v samostojno raziskovalno |
»toda v želji, da | stvar | hitro obdelam, jo samo zavlačujem. |
namreč, da se bo razvila tudi tretja | znanost | , ki sem jo malo prej prešel, kakor |
prešel, kakor hitro se bo zanjo zavzela | država | .« |
» | Astronomija | , kakor jo obravnavajo tisti, ki jo |
morem verjeti, da lahko katera druga | znanost | pomaga duši do pogleda navzgor kakor |
pomaga duši do pogleda navzgor kakor | znanost | , ki ima opraviti z resničnim in nevidnim |
In njegova | duša | ne gleda ne navzgor ne navzdol, pa |
gibanjem, ki ga označujeta resnična | hitrost | in resnična počasnost v svetu resničnih |
označujeta resnična hitrost in resnična | počasnost | v svetu resničnih števil in resničnih |
»To je mnogo zahtevnejša | naloga | , kakor je naloga, ki jo sedaj opravljajo |
mnogo zahtevnejša naloga, kakor je | naloga | , ki jo sedaj opravljajo astronomi.« |
»Ker pa je to obširna | stvar | , bomo pri njih poizvedeli, kaj menijo |
bil najmanjši interval, ki rabi kot | enota | za merjenje. |
13. »Če metodična | razprava | vodi do spoznanja, da so si vse obravnavane |
»Ali ni to, dragi Glavkon, že glavna | melodija | , katere izvajanje pripada dialektiki? |
» | Osvoboditev | iz okovov, odvrnitev od senc in obrnitev |
»Osvoboditev iz okovov, | odvrnitev | od senc in obrnitev k samim predmetom |
»Osvoboditev iz okovov, odvrnitev od senc in | obrnitev | k samim predmetom in k svetlobi v votlini, |
vzpon iz votline k soncu in tu začneta | nesposobnost | za gledanje živih bitij, rastlin in |
jih meče druga, samo soncu podobna | svetloba | - vse to ustreza tistemu ukvarjanju |
vprašanj ne tiče samo naša sedanja | snov | , temveč se bo treba k njim tudi sicer |
Povej torej, kaj je po tvojem | dialektika | , v katere dele razpada in kakšne poti |
zanesljivostjo trditi in to tudi ni moja | stvar | . |
»In ta | dialektika | lahko pokaže resnico samo možu, ki |
obravnavanih znanostih, vtem ko druga | pot | ni mogoča.« |
sestavo stvari ali skrb za to, kar | narava | ustvarja in sestavlja. |
Znanosti pa, ki so - kakor | geometrija | in druge njej sorodne - naravnane v |
neke stvari in če sta njen konec in | sredina | spletena iz nečesa, česar tudi ne poznamo, |
takšnega enovitega neznanja nastane | znanost | ?« |
14. »Samo dialektična | metoda | odstranja podmene,« |
Bit | je do nastajanja v istem razmerju kakor | |
»Potemtakem je | dialektika | nekakšen sklepni kamen za vse druge |
15. »Tako ti preostaja samo še | odločitev | , koga mislimo vpeljati v te znanosti |
»Potrebni pa so tudi dober spomin, notranja | trdnost | in neutrudna delovna vnema. |
notranja trdnost in neutrudna delovna | vnema | . |
»Današnja | filozofija | je, kakor je bilo že rečeno, zato neuspešna |
zasačijo v nevednosti, temveč se kot | svinja | zadovoljno valja v blatu nevednosti.« |
to, bodisi da je to posameznik ali | država | , potem ima sprijence in pohabljence |
zdravega duha, potem nas niti sama | Pravičnost | ne bo mogla grajati, povrhu pa bo to |
»To bi bila | sramota | !« |
Vsi veliki in trajni napori so | stvar | mladih.« |
Utrujenost | in spanec sta sovražnika znanosti. | |
Hkrati je to zelo dobra | preizkušnja | , ki pokaže, kako se posamezniki obnesejo |
tako pridobljeno znanje postane trajna | last | učencev.« |
hkrati je to za vsakogar odločilna | preizkušnja | , ki pokaže, ali zna dialektično misliti |
tu, prijatelj, je potrebna posebna | previdnost | .« |
resnico, bosta njegovo spoštovanje in | pozornost | do njih popustila, do prilizljivcev |
Toda v kakšni zvezi je ta | prispodoba | s tistimi, ki se ukvarjajo z dialektiko?« |
»Neogibno bosta | pokorščina | in spoštovanje popustila.« |
posvečati filozofiji, toda ko pride | vrsta | nanje, morajo drug za drugim prevzeti |
Država | pa jim mora postaviti spomenike in | |
Pri tem ne bo srečna samo | država | , temveč bo od nje imelo korist tudi |
korist tudi ljudstvo, sredi katerega je | država | zrasla.« |
Tudi njihova | podoba | stoji jasno pred nami: takšna, kakršna |
»In s tem je ta | snov | izčrpana.« |
OSMA | KNJIGA | 1. »No dobro, Glavkon, zedinili |
morajo vladati v dovršeno urejeni državi | skupnost | žena, skupnost otrok in skupnost vzgoje; |
dovršeno urejeni državi skupnost žena, | skupnost | otrok in skupnost vzgoje; prav tako |
državi skupnost žena, skupnost otrok in | skupnost | vzgoje; prav tako morajo biti skupni |
hišah, kakor smo jih opisali; le‐te niso | last | posameznikov, temveč pripadajo vsem |
je, prvič, kretska in lakedemonska | oblika | države, ki jo vsi najbolj hvalijo; |
hvalijo; druga po vrsti in veljavi je | oligarhija | , ki skriva v sebi mnogo pomanjkljivosti; |
nasprotna, vendar iz nje izhajajoča | oblika | je demokratija, četrta pa je tiranida, |
vendar iz nje izhajajoča oblika je | demokratija | , četrta pa je tiranida, ki se kot zadnja |
oblika je demokratija, četrta pa je | tiranida | , ki se kot zadnja in zdaleč najhujša |
ki se kot zadnja in zdaleč najhujša | bolezen | države močno razločuje od prvih treh. |
Najbrž ne misliš, da državna | ureditev | izvira iz kakega hrasta ali skale, |
iz značajev ljudi v državi, ki kakor | utež | na tehtnici potegnejo vse za sabo ?« |
»Samo to je prava | pot | .« |
»Naša | razprava | bo tako pametno potekala in tudi naša |
tako pametno potekala in tudi naša | odločitev | bo primerna.« |
pokazati, kako se iz aristokratije razvije | timokratija | . |
nastane, tudi propasti, tako tudi ta | ureditev | ne bo mogla večno obstajati, temveč |
potenc v treh dimenzijah in štirih mejah | enakost | in neenakost, povečanje in zmanjšanje, |
dimenzijah in štirih mejah enakost in | neenakost | , povečanje in zmanjšanje, vse pa je |
s srebrom in bron z zlatom, nastaja | neenakost | in neskladnost. |
bron z zlatom, nastaja neenakost in | neskladnost | . |
Iz takšnega korena izvira | nesloga | , kjerkoli se pokaže.« |
»Takšna državna | ureditev | je potemtakem sredi med aristokratijo |
Toda kako je po opravljenem prehodu | država | urejena? |
bolj za vojno kakor mir; v časteh ima | zvijačnost | in spretnost v vojni ter se nenehoma |
kakor mir; v časteh ima zvijačnost in | spretnost | v vojni ter se nenehoma ukvarja z vojskovanjem. |
Ker pa v njej prevladujeta | volja | in pogum, prihajata najbolj do izraza |
pogum, prihajata najbolj do izraza | bojevitost | in častihlepje.« |
bila to velika in zelo dolgotrajna | naloga | .« |
»No, in kako poteka njegova nadaljnja | pot | ...?« |
»To je | oligarhija | ; ta sledi tej obravnavani državni ureditvi.« |
velja biti bogat, v tem manjši časti je | krepost | . |
Kajti bogastvo in | krepost | sta si v takem nasprotju, da bi se |
takem nasprotju, da bi se nujno ena | skodelica | tehtnice vzdignila, druga pa padla, |
»Dobra | primerjava | .« |
določijo denarno vsoto, višjo kjer je | oligarhija | močnejša, nižjo, kjer je slabša, in |
»Tako torej nastane ta | vladavina | .« |
7. »Prva | napaka | tiči že v samem temeljnem zakonu o |
»To bi bila žalostna | plovba | !« |
Saj je ta | naloga | največja in najtežja!« |
torej prva in vse prej kot nepomembna | napaka | oligarhije.« |
»Da takšna | država | ni enotna, temveč sestoji iz dveh različnih |
»Resnično, ta | napaka | ni nič manjša.« |
»Največja | napaka | , ki se v oligarhiji najprej srečamo |
» | Možnost | , da državljan lahko proda vse svoje |
» | Oligarhija | je prva država, v kateri prihaja do |
»Oligarhija je prva | država | , v kateri prihaja do takih stvari.« |
človek, dokler je bogat, zapravlja denar, | država | nima od njega glede na prej omenjene |
Kakor v satovju nastane trot kot | bolezen | panja, tako nastane v hiši drug trot |
panja, tako nastane v hiši drug trot kot | bolezen | države.« |
»Takšna je torej oligarhična | država | . |
s tako imenovano oligarhijo, katere | oblast | temelji na oceni premoženja. |
8. » | Preobrazba | timokratičnega človeka v oligarhičnega |
kako je mogoče priti do več denarja, | volja | pa ne sme ničesar drugega občudovati |
»To je vsekakor najhitrejša | preobrazba | častiljubnega mladeniča v dobičkaželjnega.« |
državni ureditvi, iz katere nastane | oligarhija | .« |
In ravno take ljudi hvali široka | množica | . |
»Duhovna | izobrazba | mu najbrž nikoli ni bila mar!« |
sirote in sploh tam, kjer se ponuja | priložnost | za nepoštenost.« |
pri tem seveda ni prepričan, da je | poštenost | boljša, in svojih poželenj ne pomirja |
toda pri tem mu docela manjka resnična | popolnost | enotne in izravnane duše.« |
demokratijo, nič drugega kakor nenasitna | žeja | po tem, kar velja večini za dobro, |
»Ker se | oblast | vladajočih v oligarhiji opira na njihovo |
Njihova | zmogljivost | je nasploh zelo majhna.« |
Neznaten povod: | pomoč | druge oligarhične države, za katero |
katero zaprosi del državljanov, ali | pomoč | demokratične države, za katero zaprosi |
vladanju, potem je s tem utemeljena | demokratija | .« |
»Tako nastane | demokratija | , ne glede na to, ali pride do nje z |
nje z oboroženo silo ali pa se druga | stran | iz strahu brez boja umakne.« |
Kako je urejena | država | ? |
»Predvsem vlada v državi | svoboda | , tako v dejanjih kakor besedi. |
vsem videzu je torej takšna državna | ureditev | najlepša od vseh. |
Država | se blešči v siju vseh mogočih človeških | |
kakor pisana, v vseh barvah se svetleča | obleka | . |
»Ker vlada v njej neomejena | svoboda | , skriva v sebi vse mogoče oblike ustav. |
se ti treba držati miru, četudi ga | država | sklene. |
Ali ni imenitna | vnemarnost | , ki jo kažejo mnogi obsojenci? |
» | Država | to oprošča. |
Demokratija | se z nekakšno vzvišenostjo za vse to | |
»Da, v resnici plemenita | država | !« |
prijetna, brezvladna in pisana državna | oblika | , ki vsem, enakim kakor neenakim, priznava |
moremo ubraniti, in poželenja, katerih | zadovoljitev | nam koristi, imenujemo po pravici potrebna. |
Saj nas sama | narava | sili, da se potegujemo zanje. |
»Zato jih po pravici imenujemo neogibna | potreba | .« |
za to trudimo, in poželenja, katerih | zadovoljitev | nam ne prinaša nobene koristi, marveč |
» | Zahteva | po kruhu je v vsakem pogledu potrebna: |
» | Želja | po drugih preprostih jedeh pa je tolikanj |
najraznovrstnejše užitke, se začne njegova | preobrazba | v demokratičnega človeka.« |
»Kakor se spremeni državna | ureditev | , ko pride delu državljanov od zunaj |
ko pride delu državljanov od zunaj | pomoč | enako mislečih zaveznikov, prav tako |
V dušo se mu povrne | sramežljivost | . |
mladeničevi duši, ker vidijo, da je | duša | brez znanja, brez plemenitih dejavnosti |
»To je res najboljša | straža | in posadka.« |
»To je res najboljša straža in | posadka | .« |
Sramežljivost | , ki ji pravijo omejenost, poženejo | |
Sramežljivost, ki ji pravijo | omejenost | , poženejo v sramotno izgnanstvo. |
Preudarnost | , ki jim velja za nemožato, prav tako | |
Zmernost | in preudarnost pri izdatkih, ki ju | |
Zmernost in | preudarnost | pri izdatkih, ki ju imajo za kmečko |
»Ko je | duša | tako osvojenega mladeniča očiščena |
vrnejo iz pregnanstva v dolgem sprevodu | ošabnost | , samovoljnost, potratnost in nesramnost, |
pregnanstva v dolgem sprevodu ošabnost, | samovoljnost | , potratnost in nesramnost, v slovesnih |
dolgem sprevodu ošabnost, samovoljnost, | potratnost | in nesramnost, v slovesnih oblačilih |
ošabnost, samovoljnost, potratnost in | nesramnost | , v slovesnih oblačilih in z venci na |
Ošabnost | preimenujejo zdaj v dobro vzgojenost, | |
preimenujejo zdaj v dobro vzgojenost, | samovoljnost | v svobodo, potratnost v velikopoteznost |
vzgojenost, samovoljnost v svobodo, | potratnost | v velikopoteznost in nesramnost v pogum. |
svobodo, potratnost v velikopoteznost in | nesramnost | v pogum. |
Toda če mu je | sreča | naklonjena in ne zabrede predaleč, |
Zanjo je njegova | trdnjava | zaprta. |
Drugič spet - tako se zdi - ga pritegne | filozofija | . |
Pogosto ga premami | politika | . |
nravi; lep je in pester kakor ta državna | ureditev | . |
»Kakšna je torej, prijatelj, | narava | tiranide? |
» | Tiranida | potemtakem nastane nekako na isti način |
na isti način iz demokratije kakor | demokratija | iz oligarhije.« |
dobro bogastvo in na njem je bila tudi | zasnova | , ali ne?« |
»Nenasitna | lakota | po bogastvu in zanemarjanje drugih |
»Prav tako propade, kajne, tudi | demokratija | zaradi nenasitne lakote po tistem, |
» | Svoboda | . |
zdaj, kajne - to sem hotel vprašati - | lakota | po tej dobrini in zanemarjanje drugih |
»Če ima | demokratska | država v svoji želji po svobodi slabe |
»Če ima demokratska | država | v svoji želji po svobodi slabe točaje |
V taki državi mora | želja | po svobodi zajeti vse, kajne?« |
»In | anarhija | mora prodreti tudi v posamične hiše |
»Splošna | svoboda | , ki se v takšni državi razvije, doseže |
Kako daleč pa segata | enakopravnost | in svoboda v razmerju žene do moža |
Kako daleč pa segata enakopravnost in | svoboda | v razmerju žene do moža in moža do |
tako, kakor pravi pregovor: kakršna | gospodarica | , takšna psica; konji in osli hodijo |
pregovor: kakršna gospodarica, takšna | psica | ; konji in osli hodijo povsod popolnoma |
Skratka: povsod vlada popolna | svoboda | !« |
vidiš, kako občutljiva postane pri tem | duša | državljanov; ob najmanjšem podrejanju |
»Ista | bolezen | , ki se je lotila oligarhije in jo uničila, |
»Pretirana | svoboda | se tako državi kakor posamezniku sprevrže |
»je zelo verjetno, da | tiranida | ne nastane iz nobene druge državne |
se pokažeta, zmedo, kakor to delata | sluz | in žolč v telesu. |
demokratično državo v tri dele, iz katerih je | ruda | dejansko sestavljena. |
»Zato pravimo tem bogatašem ’ | paša | za trote‘.« |
Ta | skupina | je v demokratiji najštevilnejša in |
dogaja z voditeljem ljudstva, ki mu je | množica | zvesto vdana. |
obdolžuje, vlači pred sodišča, kakor je | navada | , in jih obsoja na smrt; z zločinskimi |
človek mora postati, ker ga v to sili | usoda | , ali žrtev svojih sovražnikov ali tiran, |
postati, ker ga v to sili usoda, ali | žrtev | svojih sovražnikov ali tiran, torej |
plemenit, razumen ali bogat; njegova | sreča | pa je v tem, da mora, hoče ali noče, |
bogat; njegova sreča pa je v tem, da | mora | , hoče ali noče, vse te sovražiti in |
18. »Kakšna | blaznost | je to,« |
»Zato nam | tragedija | upravičeno velja za zakladnico modrosti, |
»Da, in | tiranida | velja njemu in drugim pesnikom za božansko |
državne oblike, tem bolj usiha njihova | slava | , kakor da jim zastaja sapa za nadaljni |
njihova slava, kakor da jim zastaja | sapa | za nadaljni vzpon.« |
Takšna je tudi | narava | tiranide, kakor jo razumejo vsi ljudje. |
DEVETA | KNJIGA | 1. »Preostaja nam, da še pretresemo |
» | Podoba | je, da še nismo dovolj razpravljali |
upirata se mu noben umor in nobena | jed | , ki se mu je zahoče. |
dva dela uspava in tretjega, katerega | naloga | je mišljenje, zbudi k življenju. |
biva strahotna, divja in anarhična | vrsta | gonov, tudi v marsikaterem izmed nas, |
Je to pametna | trditev | , s katero se lahko strinjaš?« |
podobna mogočnemu krilatemu trotu, | voditeljica | njegovih lenih in potratnih gonov. |
Ali ni ljubezenska | strast | teh ljudi podobna takemu trotu?« |
mu druge strasti služijo kot telesna | straža | , preganjajo, tako da skuša najti ljudi, |
»In če se mu starec in | starka | postavita po robu in se spopadeta z |
»Potem je zares velika | sreča | imeti tiranskega sina!« |
zasedenega kot samovladar državo in ga | navaja | k slehernemu drznemu dejanju, ki lahko |
v državi malo takih ljudi in ostane | množica | pametna, potem ti odidejo iz države |
bojujejo kot najemniki, če kje izbruhne | vojna | . |
prostovoljno predajo, potem je dobro; če pa se | država | upre, potem tiran, če je dovolj močan, |
hlapci drugih; pravo prijateljstvo in | svoboda | sta tuji tiranski naravi.« |
Široka | množica | ima o tem zelo različna mnenja.« |
razmerju je glede na krepost in srečo ena | država | do druge, v takšnem razmerju je en |
potemtakem, če gre za krepost, tiranska | država | do kraljestva, ki smo ga prej opisali?« |
»Ta tvoja | zahteva | je docela upravičena,« |
da ni nesrečnejše države, kakor je | država | , ki ji vladajo tirani, in ne srečnejše |
tirani, in ne srečnejše države, kakor je | država | , ki ji vlada kralj.« |
naposled lahko opazoval, ko je bila | država | v nevarnosti. |
naročim, da nam pove, kakšna je tiranova | sreča | in kakšna je tiranova nesreča v primeri |
tiranova sreča in kakšna je tiranova | nesreča | v primeri z drugimi ljudmi...« |
biti tudi v njem enako stanje: njegova | duša | mora biti zapolnjena s suženjstvom |
»Zasužnjena | država | , ki ji vlada tiran, lahko seveda zelo |
»Tako tudi tiranska | duša | , mislim dušo v celoti, lahko zelo malo |
»Ali je tiranska | država | bogata ali revna?« |
»Potem je tudi tiranska | duša | nenehoma revna in lačna.« |
»Ali ne živita taka | država | in tak človek v nenehnem strahu?« |
človek s tiransko naravo, ne živi pa kot | preprost | državljan, temveč ima nesrečo, da ga |
državljan, temveč ima nesrečo, da ga je | usoda | povzdignila v tirana (vladarja).« |
Le v številu je tu | razlika | .« |
posameznemu državljanu v pomoč vsa | država | .« |
»Če noče umreti, | mora | tako ravnati.« |
»Potem je to zanj še večja | nesreča | , ker z vseh strani prežijo nanj sovražniki.« |
tiran v podobni ječi, če je njegova | narava | takšna, kakor smo jo opisali: polna |
skrivati v svoji hiši in živeti kakor | ženska | ; pri tem zavida drugim državljanom, |
če ne živi kot zasebnik, temveč ga | usoda | prisili, da postane tiran, ki skuša |
»Odlična | primera | , Sokrat! |
samo za velikega reveža, ki mu ostane | večina | želja neizpolnjenih, ki živi v nenehnem |
» | Sodba | je lahka! |
»Dobro, s tem je | stvar | javno razglašena.« |
»Ker je | duša | vsakega človeka razdeljena v tri dele, |
človeka razdeljena v tri dele, kakor je | država | razdeljena v tri stanove, dopušča, |
»Če zdaj trdimo, da sta | naslada | in ljubezen tega dela duše naravnani |
»Če zdaj trdimo, da sta naslada in | ljubezen | tega dela duše naravnani na dobiček, |
»Nadalje je vsakomur jasno, da je naša | sposobnost | za učenje vseskozi naravnana na spoznanje |
jih ’nujne‘, ker se jih odreka, če ga | nujnost | ne prisili, da se jim prepusti.« |
manj izkušen v nasladi, ki jo prinaša | čast | , kakor oni v nasladi, ki jo prinaša |
vsekakor morala biti najbližja resnici | hvala | in graja ljubitelja dobička?« |
morala biti najbližja resnici hvala in | graja | ljubitelja dobička?« |
»Ko pa bi bila sredstva | čast | , zmaga in hrabrost, potem bi bila najbližja |
»Ko pa bi bila sredstva čast, | zmaga | in hrabrost, potem bi bila najbližja |
pa bi bila sredstva čast, zmaga in | hrabrost | , potem bi bila najbližja resnici hvala |
hrabrost, potem bi bila najbližja resnici | hvala | ali graja častihlepnika ali ljubitelja |
bi bila najbližja resnici hvala ali | graja | častihlepnika ali ljubitelja zmage?« |
častihlepnež; ta mu je namreč bližja kakor | naslada | ljubitelja dobička.« |
se posveča spoznavanju resnice, ni | naslada | drugih ne čista ne resnična, temveč |
je dejal neki modrec - nejasna kot | senca | . |
» | Stvar | ti bom pojasnil tako, da mi boš odgovarjal |
Bolečina | je nasprotje naslade?« | |
»Poznamo pa tudi stanje, ki ni ne | naslada | ne bolečina.« |
pa tudi stanje, ki ni ne naslada ne | bolečina | .« |
so brez bolečine, in ne morda kakšna | naslada | .« |
prav tako občutimo potem, ko se neka | naslada | konča, mir, ki ji sledi, kot bolečino.« |
» | Naslada | in bolečina sta nekakšno gibanje duše, |
»Naslada in | bolečina | sta nekakšno gibanje duše, kajne?« |
»Stanje, ki ni ne | naslada | ne bolečina, pa se je pravkar pokazalo |
»Stanje, ki ni ne naslada ne | bolečina | , pa se je pravkar pokazalo kot mir |
pa se je pravkar pokazalo kot mir in | sredina | med obema?« |
občutimo odsotnost bolečine kot naslado in | odsotnost | naslade kot bolečino, potem ta občutek |
sicer lahko zaidemo v zmoto, da je | naslada | po svoji naravi prenehanje bolečine |
svoji naravi prenehanje bolečine in | bolečina | prenehanje naslade.« |
»Potemtakem nismo prepričani o tem, da pomeni | naslada | prenehanje bolečine in bolečina prenehanje |
pomeni naslada prenehanje bolečine in | bolečina | prenehanje naslade.« |
Lakota | , žeja in druge podobne stvari kažejo | |
Lakota, | žeja | in druge podobne stvari kažejo na neko |
»Prav tako označujeta | nespametnost | in nevednost neko praznino v naši duši.« |
»Prav tako označujeta nespametnost in | nevednost | neko praznino v naši duši.« |
»Katera | zapolnitev | je pristnejša, dragocenejša? |
čistem bitnem stanju: stvari kot kruh, | pijača | , prikuha in siceršnja hrana ali stvari |
bitnem stanju: stvari kot kruh, pijača, | prikuha | in siceršnja hrana ali stvari kot pravilna |
kruh, pijača, prikuha in siceršnja | hrana | ali stvari kot pravilna predstava, |
siceršnja hrana ali stvari kot pravilna | predstava | , spoznanje, razumnost in sploh duševna |
kot pravilna predstava, spoznanje, | razumnost | in sploh duševna sposobnost? |
spoznanje, razumnost in sploh duševna | sposobnost | ? |
»Pri večno enakem | jed | gotovo ni bolj udeležena kakor spoznanje?« |
biti kakor stvari, ki jih potrebuje | duša | ?« |
»In telo prav tako manj kakor | duša | ?« |
»Ker je | duša | zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje |
stopnje ima samo višjo bit, je ta njena | zapolnitev | dragocenejša kakor pri telesu, ki ima |
pripadajo, zbuja naslado, potem občuti | duša | , zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje, |
in čiste radosti, temveč gledajo kot | živina | zmeraj navzdol, se sklanjajo k tlom |
sledijo resnici; hkrati ustreza ta | naslada | najbolj njihovi naravi, ker je za vsakogar |
»Če sledi vsa | duša | filozofskemu delu in ni v sporu z njim, |
kakor oligarhove, če je naša prejšnja | raziskava | pravilna.« |
» | Podoba | tiranove naslade je potemtakem ploskev |
»Podoba tiranove naslade je potemtakem | ploskev | (kvadrat) nad omenjeno razdaljo.« |
in razvija krotke mladike, divje pa | ovira | pri rasti; pri tem naj se naslanja |
ga dobrohotno prepričati - njegova | zmota | namreč ni namerna - in ga vprašajmo: |
Ali ni plemenito to, kar | žival | v nas podreja človekovi oblasti, ali |
13. »Tudi | razbrzdanost | že od nekdaj grajamo zato, ker se z |
sprošča ta strašna, mogočna in mnogoglava | pošast | ali ne?« |
» | Prevzetnost | in drznost grajamo, ker se z njima |
»Prevzetnost in | drznost | grajamo, ker se z njima v nas nesorazmerno |
» | Razkošnost | in pomehkuženost grajamo, ker slabita |
»Razkošnost in | pomehkuženost | grajamo, ker slabita prav ta del duše |
zaradi njiju podleže ta del, to je | volja | , mnogoglavi pošasti v nas? |
navajajo na to, da postane namesto leva | opica | .« |
človeka, v katerem prevladuje božanska | moč | . |
Če nas vse vodi ista | sila | , potem si postanemo, kolikor to gre, |
državljanom pomočnik in zaščitnik; prav tako | vzgoja | otrok: prostosti jim ne damo tako dolgo, |
Če pa se vsa | duša | prepusti najplemenitejšemu delu in |
pridobi z zdravjem moč in lepoto; ta | popolnost | je tolikanj večja, kolikanj je duša |
popolnost je tolikanj večja, kolikanj je | duša | popolnejša od telesa.« |
ne, razen če mu tega ne omogoči božja | usoda | .« |
»V nebesih morda obstaja njena | prapodoba | za tistega, ki jo hoče videti in po |
»Ni pomembno, ali taka | država | v resnici obstaja in ali bo kdaj obstajala. |
DESETA | KNJIGA | 1. »Ureditev naše države,« |
DESETA KNJIGA 1. » | Ureditev | naše države,« |
Podoba | je, da je Homer prvi učitelj in voditelj | |
stvari obstajata samo dve ideji, namreč | ideja | mize in ideja stola.« |
samo dve ideji, namreč ideja mize in | ideja | stola.« |
eni temeljni obliki; in ta temeljna | oblika | je pravi stol, ne onadva. |
»Posnemajoča | umetnost | je potemtakem zelo oddaljena od resničnosti. |
»Vsekakor, kajti | slava | in korist nimata tu iste vrednosti.« |
»Vsekakor, kajti slava in | korist | nimata tu iste vrednosti.« |
ali slabši, potlej nam povej, katera | država | je po tebi postala boljša, kakor je |
Katera | država | vidi v tebi svojega odličnega ustanovitelja |
»Ali pripisujejo Homerju - kakor je to | navada | pri možeh s smislom za praktično delo |
»Toda če je | resnica | , Sokrat, kar pripovedujejo o Homerju, |
Pesniška vnanja | podoba | izžareva že po svoji naravi veliko |
nelepim obrazom mladeničev, katerih prva | mladost | je že za njimi.« |
»Potemtakem je | popolnost | , lepota in ustreznost vsakega izdelka, |
»Potemtakem je popolnost, | lepota | in ustreznost vsakega izdelka, vsakega |
»Potemtakem je popolnost, lepota in | ustreznost | vsakega izdelka, vsakega živega bitja |
posnema, ne da bi vedel, ali je kaka | stvar | dobra ali slaba. |
Posnemanje je marveč zanj samo | igra | brez sleherne resnosti. |
»Ta | vrsta | posnemanja se nanaša na stvari, ki |
zdi zdaj votel, zdaj vzbočen, ker nam | obarvanost | zapelje oči. |
»In to je | naloga | razumskega dela naše duše.« |
»Da, to je njegova | naloga | .« |
se strinjal s tabo, da sta slikarska | umetnost | in na sploh vsaka posnemajoča umetnost |
umetnost in na sploh vsaka posnemajoča | umetnost | v svojih delih zelo oddaljeni od resnice |
»Posnemajoča | umetnost | je potemtakem nekaj slabega, povezuje |
hude udarce usode, kakor je na primer | izguba | sina ali česa drugega, kar mu je priraslo |
ravnodušnost; kajti nasploh ne vemo, kaj je | nesreča | in kaj sreča; razburjanje pri tem prav |
nasploh ne vemo, kaj je nesreča in kaj | sreča | ; razburjanje pri tem prav nič ne koristi; |
pri tem prav nič ne koristi; povrhu | usoda | , ki zadene posameznika, ne pomeni mnogo; |
Mirna in | preudarna | narava, drugi del v nas, ki ostane |
Mirna in preudarna | narava | , drugi del v nas, ki ostane zmeraj |
prihodnosti, v kateri naj vladata red in | zakonitost | , saj s tem, ko prebuja, neguje in krepi |
»Ali je potemtakem upravičena | hvala | , če vidimo človeka, kakršni sami ne |
ki mu ne dovolimo, čeprav si njegova | narava | to želi, da stoka in toži - ta del |
svojih dolžnosti; mislim namreč, da ni | sramota | gledati tujo bolečino, hvaliti tuje |
potem nujno zavladata v njej veselje in | žalost | namesto zakona in razuma, ki vendar |
Bodice, kot: ’hripava | psica | , ki laja na gospodarja‘, ’veliki so |
in praznem čvekanju‘, ’razsajajoča | kopica | norcev‘, ’misleci skrbno raziskujejo |
ravnali kakor zaljubljenci: če se jim | ljubezen | ne zdi več koristna, se ji skušajo, |
jo je v naših lepih državah vcepila | vzgoja | , potlačili, kakor s silo potlačimo |
seveda veseli, ko bi se pokazalo, da je | poezija | resnična in kar najboljša. |
»Ali ne veš, da je naša | duša | nesmrtna in neminljiva?« |
so slabe bolezni, za žito je slaba | snetljivost | , za drevo trohnoba, za bron in železo |
žito je slaba snetljivost, za drevo | trohnoba | , za bron in železo rja, skratka, vsaka |
za drevo trohnoba, za bron in železo | rja | , skratka, vsaka stvar ima svoje naravno |
bron in železo rja, skratka, vsaka | stvar | ima svoje naravno zlo, svojo bolezen. |
»Če | stvar | zadene kaj takega, jo pokvari, razkroji |
pa razkrojiti in uničiti, potem ta | stvar | - to vemo - ne more propasti.« |
»Kaj pa | duša | , ali ima tudi ona svoje zlo?« |
lastnosti, o katerih smo prej govorili: | nepravičnost | , razuzdanost, strahopetnost, nevednost!« |
katerih smo prej govorili: nepravičnost, | razuzdanost | , strahopetnost, nevednost!« |
govorili: nepravičnost, razuzdanost, | strahopetnost | , nevednost!« |
nepravičnost, razuzdanost, strahopetnost, | nevednost | !« |
predstavljaj takole: kakor telo njegovo zlo, | bolezen | , izčrpava in uničuje in na koncu doseže, |
Ali dušo | nepravičnost | in druge slabe lastnosti, ki so ugnezdene |
»ne moremo trditi, da lahko | duša | propade zaradi telesne bolezni, ne |
zaradi telesne bolezni, ne da bi telesna | bolezen | izzvala duševno bolezen. |
Nobena | stvar | ne more propasti zaradi napak druge |
zaradi napak druge stvari; tako tudi | duša | ne more propasti zaradi tujega zla, |
» | Misel | je pravilna.« |
je ne zavržemo, ne smemo trditi, da | duša | lahko propade zaradi vročice, kake |
je treba šele dokazati, da postane | duša | zaradi telesnih nevšečnosti slabša |
»Nihče pa ne more dokazati, da | duša | umirajočega postane zaradi smrti manj |
priznati, da je za nepravičnega človeka | nepravičnost | smrtonosna kakor kaka bolezen in da |
nepravičnost smrtonosna kakor kaka | bolezen | in da mora za njo umreti ali prej ali |
zaradi krivičnih dejanj izrečena smrtna | kazen | , ki jo drugi nad njimi opravijo.« |
»potemtakem | nepravičnost | ni nič tako strašnega, če pomeni za |
Toda, narobe, po mojem mnenju je | nepravičnost | morilka drugih ljudi, če ima priložnost |
narobe, po mojem mnenju je nepravičnost | morilka | drugih ljudi, če ima priložnost za |
Če namreč nobena | duša | ne propade, jih ne more biti ne manj |
Prav tako ne verjamemo, da je | duša | po svoji naravi polna vseh mogočih |
kakršna naj bi bila po naših ugotovitvah | duša | .« |
»Da je | duša | nesmrtna, so pokazala zadnja kakor |
zdaj sicer povedali resnico, toda ta | resnica | velja zanjo samo tedaj, kadar je duša |
resnica velja zanjo samo tedaj, kadar je | duša | takšna, kakršna se nam zdaj kaže; to |
Paziti moramo, kam kot | sorodnica | božanstvenosti, nesmrtnosti in večnosti |
ostankov ’srečne pojedine‘, saj je | zemlja | tista, ki jo hrani. |
Duša | se mora potegovati za pravičnost, pa | |
potem ko se je pokazalo, da resnična | pravičnost | prinaša resnično dobro in ne navideznega, |
»Tvoja | zahteva | je upravičena.« |
največje sreče, kolikor ga ne teži | nesreča | , ki izvira iz prejšnje krivde. |
ljudje, poleg dobrin, ki jim jih daje | pravičnost | sama.« |
tudi nanj : bil je dobro ohranjen, | trohnoba | se še ni lotila njegovega telesa; spravijo |
je pripovedoval: Ko ga je zapustila | duša | , se je z mnogimi drugimi odpravila |
nebu, potem ko jim je bila izrečena | sodba | , in kako so se skozi drugi dve odprtini |
ga je za vse to doletela desetkratna | kazen | ; tisti pa, ki so za življenja izkazovali |
lahko povzpeli skozi odprtino, toda | odprtina | jih ni hotela sprejeti, temveč je vsakič |
Ta | svetloba | je namreč nebesna vez, podobna vrvem |
Ta svetloba je namreč nebesna | vez | , podobna vrvem vojnih ladij, in drži |
tako nastane okoli gredlja povezana | površina | enega samega vretenca; gredelj je potisnjen |
Zgoraj, na vsakem krogu, stoji po ena | Sirena | in se vrti z vretencem; od njih prihaja |
visok oder in dejal: ’Deviška Lahesis, | hči | Nujnosti, sporoča: Duše, enodnevna |
Krepost | ne pripada nikomur. | |
Tisti, ki | izbira | , nosi krivdo, bog je brez krivde.‘ |
razporeditve duš, ker mora postati vsaka | duša | , potem ko si izbere novo življenje, |
je, očitno, dragi Glavkon, največja | nevarnost | za človeka in zato je treba temu posvečati |
krepost ter dobro vedeti, kaj prinaša | lepota | v družbi z revščino in bogastvom in |
neplemeniti rod, zasebno ali javno življenje, | moč | ali slabost, dobro ali slabo učenje, |
zasebno ali javno življenje, moč ali | slabost | , dobro ali slabo učenje, skratka, stvari, |
ki so duši prirojene ali ki si jih | duša | pridobi in so povezane med sabo - da |
videli, za življenje in smrt najboljša | izbira | . |
Kakor jeklo mora biti trdna ta | vera | , da človeka, četudi pride v Hades, |
Nasploh lahko rečemo, da se je | večina | duš, ki so prišle z neba, pri izbiri |
ne vodi skozi zemljo in ni težavno, | pot | ga marveč vodi skozi nebo in je prijetna. |
Večina | je izbirala po izkušnjah svojega prejšnjega | |
Videl je, kako si je | duša | , ki je bila nekoč Orfejeva, izbrala |
življenje, ni hotel, da bi ga rodila | ženska | . |
Tamirova | duša | si je izbrala slavčkovo življenje. |
Dvajseta | duša | si je izbrala levovo življenje; bila |
izbrala levovo življenje; bila je to | duša | Ajanta, Telamonovega sina, ki ni hotel |
človek, ker mu je bila še vedno v spominu | sodba | v sporu zaradi orožja. |
Potem je prišla Agamemnonova | duša | ; iz sovraštva do človeškega rodu se |
sredini je prišla na vrsto Atalantina | duša | . |
izbirajočimi dušami zadnja Odisejeva | duša | . |
prejšnje trpljenje jo je minila vsa | častihlepnost | . |
S tem je bila | izbira | , za katero se je duša odločila, dokončno |
tem je bila izbira, za katero se je | duša | odločila, dokončno potrjena. |
Atropi, ki je predla; s tem je postala | usoda | , ki jo je napredla, nepreklicna in |
skozi strahovito vročino in pripeko; ta | planota | pozabljenja je namreč brez dreves in |
Brezskrbnosti; njene vode ne obdrži nobena | posoda | ; nespametni so pili čez mero; vsak, |
EVANGELIJ JEZUSOVA | MLADOST | |
Davidu je Urijájeva | žena | rodila Sálomona. |
Jezusa Kristusa je bilo takóle: njegova | mati | Marija je bila zaročena z Jožefom. |
» | Devica | bo spočela in rodila sina, ki se bo |
Videli smo namreč, da je vzšla njegova | zvezda | , in smo se mu prišli poklonit.« |
skrbno spraševal o času, kdaj se jim je | zvezda | prikazala. |
se modri odpravili na pot; in glej, | zvezda | , ki so jo videli vziti, je šla pred |
»Gadja | zalega | ! |
Sekira | je že nastavljena drevesom na korenino. | |
»Zábulonova | dežela | in Néftalijeva dežela, ob poti k morju, |
»Zábulonova dežela in Néftalijeva | dežela | , ob poti k morju, onkraj Jórdana, poganska |
v deželi smrtne sence, je zasvetila | luč | .« |
Prispodoba | o soli in luči | |
Če se pa | sol | pokvari, s čim jo bomo osolili? |
Vi ste | luč | sveta. |
Takó naj sveti vaša | luč | ljudem, da bodo videli vaša dobra dela |
povem: dokler ne premineta nebo in | zemlja | , ne bo zbrisana niti ena črka ali ena |
in zemlja, ne bo zbrisana niti ena | črka | ali ena črtica postave, preden se vse |
ne bo zbrisana niti ena črka ali ena | črtica | postave, preden se vse ne zgodi. |
Zato vam pravim: če vaša | pravičnost | ne bo večja kakor pismoukov in farizejev, |
In če te desna | roka | zapeljuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, |
kdor se loči od svoje žene, razen če | zveza | ni bila zakonita, je kriv, da ona prešuštvuje. |
Ljubezen | do sovražnikov | |
ti daješ miloščino, naj ne vé tvoja | levica | , kaj dela tvoja desnica. |
ne vé tvoja levica, kaj dela tvoja | desnica | . |
Tako bo tvoja | miloščina | skrita, in tvoj Oče, ki vidi, kar je |
Zgôdi se tvoja | volja | kakor v nebesih tako na zemlji. |
zemlji, kjer jih uničujeta molj in | rja | in kjer tatovi spodkopavajo zidove |
nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne | rja | in kjer tatovi ne spodkopavajo in ne |
Svetilka | telesa | |
» | Svetilka | telesa je oko. |
Kako velika bo | tema | , če luč, ki je v tebi, postane tema!« |
Kako velika bo tema, če | luč | , ki je v tebi, postane tema!« |
tema, če luč, ki je v tebi, postane | tema | !« |
Zaupanje in | zaskrbljenost | |
Ali ni življenje več kot | jed | in telo več kot obleka? |
življenje več kot jed in telo več kot | obleka | ? |
Zadosti je dnevu njegova lastna | teža | .« |
To je namreč | postava | in preroki.« |
kajti široka so vrata in prostorna je | pot | , ki vodi v pogubo in veliko jih hodi |
Kako ozka so vrata in tesna je | pot | , ki vodi v življenje, in malo jih je, |
Ulije se | ploha | , priderejo nalivi in privršijo vetrovi |
Ulije se | ploha | , priderejo nalivi in privršijo vetrovi |
privršijo vetrovi ter butnejo v to hišo in | hiša | se zruši v veliko podrtijo.« |
Petrovo hišo, je videl, da njegova | tašča | leži in da ima mrzlico. |
Prijel jo je za roko in | mrzlica | je odnehala. |
vetrovom in jezeru in nastala je velika | tišina | . |
Nedaleč od njiju pa se je pasla velika | čreda | svinj. |
Tedaj je | čreda | svinj planila po bregu v jezero in |
namreč obleko trga, da nastane še večja | luknja | . |
Predstojnikova | hči | in žena, ki je krvavela |
Predstojnikova hči in | žena | , ki je krvavela |
»Moja | hči | je pravkar umrla, vendar pridi, položi |
Tedaj se je od zadaj približala | žena | , ki je dvanajst let krvavela, in se |
»Zaupaj, | hči | , tvoja vera te je rešila.« |
»Zaupaj, hči, tvoja | vera | te je rešila.« |
In | žena | je bila zdrava od tiste ure. |
»Umaknite se, saj | deklica | ni umrla, ampak spi.« |
» | Žetev | je velika, delavcev pa malo. |
Če bo | hiša | tega vredna, naj pride nadnjo vaš mir, |
Hoja | za Kristusom | |
Postava | in vsi preroki do Janeza so napovedovali | |
cestninarjev in grešnikov;’ in vendar se je | modrost | potrdila v svojih delih.« |
Koliko več je vendar človek kot | ovca | . |
sebe, se opustoši in nobeno mesto ali | hiša | , ki je v sebi razdvojena, ne bo obstala. |
bogokletje bosta ljudem odpuščena, samo | kletev | zoper Duha ne bo odpuščena. |
Gadja | zalega | ! |
Zahteva | po znamenju | |
Kraljica | z Juga bo na sodni dan vstala skupaj | |
Jezusova | mati | in bratje |
govoril množicam, so stali zunaj njegova | mati | in njegovi bratje; radi bi bili govorili |
»Tvoja | mati | in tvoji bratje stoje zunaj in bi radi |
»Kdo je moja | mati | in kdo so moji bratje?« |
»To so moja | mati | in moji bratje. |
Očeta, ki je v nebesih, mi je brat in | sestra | in mati.« |
v nebesih, mi je brat in sestra in | mati | .« |
Prilika | o sejavcu | |
Usedel se je, vsa | množica | pa je stala na obrežju. |
Tako se spolnjuje nad njimi Izaijeva | prerokba | : |
Razlaga | prilike o sejavcu | |
Ko nastane zaradi besede | stiska | ali preganjanje, takoj klone. |
besedo posluša, toda posvetne skrbi in | zapeljivost | bogastva mu zadušijo besedo in ostane |
Prilika | o ljuljki med pšenico | |
Ko je | setev | zrasla in šla v klasje, se je pokazala |
in šla v klasje, se je pokazala tudi | ljuljka | . |
Odkod torej | ljuljka | ?’ |
Prilika | o gorčičnem zrnu in kvasu | |
ko pa zraste, je večje kakor druga | povrtnina | in postane drevo, tako da ptice priletijo |
kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela | žena | in umesila v tri merice moke, dokler |
Razlaga | prilike o ljuljki | |
Njiva | je svet. | |
Dobro seme so imetniki kraljestva, | ljuljka | pa povzročitelji zla. |
Žetev | je dovršitev sveta, žanjci pa so angeli. | |
Žetev je | dovršitev | sveta, žanjci pa so angeli. |
»Odkod njemu ta | modrost | in te moči? |
Ali ni njegova | mati | Marija? |
Smrt | Janeza Krstnika | |
obhajal rojstni dan, je Herodiádina | hči | plesala pred gosti in mu je bila tako |
»Samoten je ta kraj in | ura | je že pozna; odpústi ljudi, da gredo |
» | Prikazen | je.« |
»Vsaka | sadika | , ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo |
Vera | kanaánske žene | |
Iz tistih krajev je prišla kanaánska | žena | in vpila: |
»O | žena | , kako velika je tvoja vera! |
»O žena, kako velika je tvoja | vera | ! |
In njena | hči | je ozdravela tisto uro. |
in jih je ozdravil, tako da se je | množica | čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, |
Zahteva | po znamenju | |
ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in | kri | ti nista tega odkrila, ampak moj Oče, |
Jezusova | spremenitev | |
je zableščal kakor sonce in njegova | obleka | je postala bela kakor luč. |
njegova obleka je postala bela kakor | luč | . |
Če te torej tvoja | roka | ali noga zapeljuje, jo odsekaj in vrzi |
Če te torej tvoja roka ali | noga | zapeljuje, jo odsekaj in vrzi od sebe! |
Prilika | o izgubljeni ovci | |
s seboj še enega ali dva, da se vsa | zadeva | ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. |
Skupna | molitev | |
Prilika | o služabniku, ki ni maral odpustiti | |
kdorkoli se loči od svoje žene, razen če | zveza | ni bila zakonita, in se oženi z drugo, |
Bogastvo in | hoja | za Jezusom |
Ponovno vam pravim: laže gre | kamela | skozi šivankino uho kakor bogatin v |
Jakobova in Janezova | prošnja | |
Tedaj je stopila k njemu | mati | Zebedéjevih sinov s svojima sinovoma |
moji desnici ali levici, pa ni moja | stvar | , ampak bodo tam sedeli tisti, katerim |
Jêrihe, se mu je pridružila velika | množica | . |
Množica | ju je posvarila, naj umolkneta, onadva | |
Množica | spremlja Jezusa v Jeruzalem | |
» | Hozána | Davidovemu sinu! |
Hozána | na višavah!« | |
‘Moja | hiša | naj bo hiša molitve,’ vi pa iz nje |
‘Moja hiša naj bo | hiša | molitve,’ vi pa iz nje delate jamo |
» | Hozána | Davidovemu sinu!« |
Jezusova | nejevolja | nad smokvo |
»Kako to, da se je | smokva | tako hitro posušila?« |
Odkod Jezusova | oblast | |
Prilika | o dveh sinovih | |
Prilika | o vinogradu in viničarjih | |
Prilika | o svatbi | |
Svatba | je pripravljena, toda povabljeni jè | |
našli, hudobne in dobre, in svatovska | dvorana | se je napolnila z gosti. |
»Čigava je ta | podoba | in napis?« |
Za vsemi je nazadnje umrla tudi | žena | . |
Največja | zapoved | |
»Učitelj, katera je največja | zapoved | v postavi?« |
To je največja in prva | zapoved | . |
Na teh dveh zapovedih stoji vsa | postava | in preroki.« |
Če kdo priseže pri templju, ga | prisega | ne veže; če pa priseže pri tempeljskem |
Če kdo priseže pri oltarju, ga | prisega | ne veže, če pa priseže pri daru, ki |
Kače | , gadja zalega! | |
Kače, gadja | zalega | ! |
mesta, da pride nad vas vsa pravična | kri | , ki je bila prelita na zemlji, od pravičnega |
hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira | koklja | svoja piščeta pod peruti, pa niste |
Zato bo vaša | hiša | zapuščena. |
namreč mora zgoditi, vendar to še ne bo | dovršitev | . |
Vstal bo narod zoper narod, | država | zoper državo. |
Lakota | in potresi bodo na raznih krajih, | |
Ker bo | krivica | narasla, bo ljubezen pri mnogih ugasnila. |
Ker bo krivica narasla, bo | ljubezen | pri mnogih ugasnila. |
pričevanje vsem narodom, in takrat pride | dovršitev | .« |
Velika | stiska | |
Takrat bo namreč velika | stiska | , kakršne ni bilo od začetka sveta do |
Kjer je | mrhovina | , tam se zbirajo jastrebi.« |
stiski tistih dni bo sonce otemnelo in | luna | ne bo dajala svetlobe. |
Kadar postane njegova | veja | že mužévna in listje odganja, veste, |
Nebo in | zemlja | bosta prešla, moje besede pa zagotovo |
Prilika | o desetih družicah | |
Prilika | o talentih | |
Poslednja | sodba | |
TRPLJENJE, | SMRT | IN VSTAJENJE |
Zarota | zoper Jezusa | |
»Veste, da bo čez dva dni velika | noč | ; in Sin človekov bo izdan, da ga bodo |
Žena | v Betániji mazili Jezusa | |
Gobavca, se mu je približala neka | žena | . |
»Čemú ta | potrata | ? |
Velikonočna | večerja | z učenci |
Postavitev | evharistije | |
To je namreč moja | kri | , kri zaveze, ki se za mnoge preliva |
To je namreč moja kri, | kri | zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje |
»Moja | duša | je žalostna do smrti, ostanite tukaj |
ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja | volja | !« |
Glejte, približala se je | ura | , ko izročajo Sina človekovega v roke |
izmed dvanajsterih, in z njim velika | množica | z meči in koli, ki so jo poslali véliki |
Približala se mu je neka | dekla | in rekla: |
tudi ti si izmed njih, saj te že tvoja | govorica | izdaja.« |
Smrt | Juda Iškarijóta | |
To je tvoja | stvar | .« |
dati v tempeljsko zakladnico, ker so | cena | krvi.« |
pokopališče tujcev, zato se tista | njiva | do danes imenuje Njiva krvi. |
sedèl na sodnem stolu, mu je njegova | žena | poslala sporočilo: |
To je vaša | stvar | !« |
»Njegova | kri | na nas in na naše otroke!« |
se imenuje Gólgota, to je lobanjska | vzpetina | , so mu dali piti vina, pomešanega |
Jezusova | smrt | |
Zemlja | se je stresla in skale so se razpočile. | |
so bile Marija Magdalena in Marija, | mati | Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedéjevih |
Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter | mati | Zebedéjevih sinov. |
Straža | pri grobu | |
In tako bo zadnja | prevara | hujša od prve.« |
Ko je minila | sobota | in se je svital prvi dan tedna, sta |
Njegova | podoba | je bila kakor blisk in njegova obleka |
podoba je bila kakor blisk in njegova | obleka | bela kakor sneg. |
Tako je ta | govorica | razširjena med Judi do današnjega dne. |
»Dana mi je vsa | oblast | v nebesih in na zemlji. |
MARKOV EVANGELIJ | PRIPRAVA | NA JEZUSOVO JAVNO DELOVANJE Janez |
Simonova | tašča | je ležala zaradi mrzlice in brž mu |
Mrzlica | je odnehala in ona jim je stregla. | |
obleki še kaj odtrga in nastane še večja | luknja | . |
» | Sobota | je zaradi človeka in ne človek zaradi |
Stegnil jo je in | roka | je bila spet zdrava. |
Množica | ob jezeru | |
in Sídona so prišli k njemu; velika | množica | teh, ki so slišali, kako velike reči |
učencem, naj mu pripravijo čoln, da | množica | ne bi pritiskala nanj. |
Spet se zbere | množica | , tako da še jesti niso utegnili. |
Če je | družina | sprta med seboj, takšna družina ne |
je družina sprta med seboj, takšna | družina | ne more obstati. |
Jezusova | mati | in bratje |
Tedaj pridejo njegova | mati | in njegovi bratje. |
Okrog njega je sedela | množica | , ko so mu rekli: |
»Glej, tvoja | mati | in tvoji bratje in tvoje sestre so |
»Kdo je moja | mati | in kdo moji bratje?« |
»Poglejte, to so moja | mati | in moji bratje! |
spolni božjo voljo, ta je moj brat in | sestra | in mati.« |
voljo, ta je moj brat in sestra in | mati | .« |
Prilika | o sejavcu | |
Pri njem se je zbrala zelo velika | množica | , tako da je sédel v čoln in bil na |
in bil na jezeru, medtem ko je vsa | množica | stala ob jezeru na kopnem. |
»Vam je dana | skrivnost | božjega kraljestva; tistim, ki so zunaj, |
Razlaga | prilike o sejavcu | |
Ljudje, pri katerih se | beseda | seje kraj pota, so tisti, ki sicer |
Ko nastane zaradi besede | stiska | ali preganjanje, takoj klonejo. |
besedo poslušajo, toda posvetne skrbi, | zapeljivost | bogastva in druga poželenja se prikradejo |
Svetilka | pod mernikom | |
Prilika | o rastočem žitu | |
Zemlja | sama od sebe poraja bilko, nato klas | |
Prilika | o gorčičnem zrnu | |
se je polegel in nastala je globoka | tišina | . |
Pasla pa se je ob vznožju hriba velika | čreda | svinj. |
Čreda | , okrog dva tisoč svinj, se je pognala | |
Jáirova | hči | in žena, ki je krvavela |
Jáirova hči in | žena | , ki je krvavela |
stran, se je zbrala okrog njega velika | množica | . |
»Moja | hčerka | je v zadnjih zdihljajih. |
Za njim se je odpravila velika | množica | in pritiskala nanj. |
Med njo je bila tudi | žena | , ki je že dvanajst let krvavela. |
V hipu se ji je | kri | ustavila in začutila je v telesu, da |
Jezus je v sebi takoj zaznal, da je šla | moč | iz njega. |
»Saj vidiš, kako | množica | pritiska nate, pa sprašuješ: ‘ |
Ker je | žena | vedela, kaj se je z njo zgodilo, je |
» | Hči | , tvoja vera te je rešila. |
»Hči, tvoja | vera | te je rešila. |
»Tvoja | hči | je umrla, kaj še nadleguješ učitelja!« |
Deklica | ni umrla, ampak spi.« | |
spremljevalce in stopi tja, kjer je bila | deklica | . |
» | Deklica | , rečem ti, vstani!« |
Deklica | je pri priči vstala in hodila; imela | |
Ko je prišla | sobota | , je učil v shodnici. |
Kakšna je ta | modrost | , ki mu je dana, in kakšni čudeži se |
Smrt | Janeza Krstnika | |
Prišla pa je | priložnost | , ko je Heród za svoj rojstni dan priredil |
Vstopila je Herodiádina | hči | in zaplesala. |
pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, | deklica | pa jo je dala materi. |
In ker je bila | ura | že pozna, so stopili k njemu njegovi |
»Samoten je ta kraj in | ura | je že pozna. |
Mislili so, da je | prikazen | in so zavpili. |
očeta ali mater, naj ga zadene smrtna | kazen | .’ |
tatvine, uboji, prešuštva, pohlep, | hudobija | , zvijača, objestnost, nevoščljivost, |
uboji, prešuštva, pohlep, hudobija, | zvijača | , objestnost, nevoščljivost, bogokletje, |
prešuštva, pohlep, hudobija, zvijača, | objestnost | , nevoščljivost, bogokletje, napuh, |
pohlep, hudobija, zvijača, objestnost, | nevoščljivost | , bogokletje, napuh, nespamet. |
objestnost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, | nespamet | . |
Vera | Sirofeničanke | |
Takoj je slišala o njem | žena | , katere hčerka je imela nečistega duha, |
Takoj je slišala o njem žena, katere | hčerka | je imela nečistega duha, in je prišla |
Žena | je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. | |
se mu odprla ušesa, sprostila se je | vez | njegovega jezika in je gladko govoril. |
Tedaj naroči, naj | množica | séde po tleh. |
Jezusova | spremenitev | |
kaj bi rekel, ker se jih je polotila | groza | . |
»Zakaj pravijo pismouki, da | mora | prej priti Elíja?« |
Če te tvoja | roka | zapeljuje, jo odsekaj! |
Če te tvoja | noga | zapeljuje, jo odsekaj! |
Sol | je nekaj dobrega. | |
Če pa se | sol | pokvari, s čim jo boste popravili? |
Bogastvo in | hoja | za Jezusom |
Laže gre | kamela | skozi šivankino uho kakor bogatin v |
Jakobova in Janezova | prošnja | |
»Pojdi, tvoja | vera | te je rešila!« |
» | Hozána | ! |
Hozána | na višavah!« | |
‘Moja | hiša | naj bo hiša molitve za vse narode,’ |
‘Moja hiša naj bo | hiša | molitve za vse narode,’ vi ste pa iz |
»Učitelj, poglej, | smokva | , ki si jo preklel, se je posušila.« |
Odkod Jezusova | oblast | |
Prilika | o vinogradu in viničarjih | |
Dajmo, ubijmo ga in | dediščina | bo naša!’ |
»Čigava je ta | podoba | in napis?« |
Nazadnje je umrla tudi | žena | . |
Čigava bo | žena | ob vstajenju, ko bodo oživeli? |
Največja | zapoved | |
Večja od teh dveh ni nobena druga | zapoved | .« |
In velika | množica | ga je rada poslušala. |
Te bo zadela hujša | obsodba | .« |
Prišla je tudi uboga | vdova | in je vrgla dva bakrena kovanca, to |
»Resnično vam povem: ta uboga | vdova | je vrgla več kot vsi, ki so metali |
Vzdignilo se bo ljudstvo proti ljudstvu in | država | proti državi. |
Potresi bodo na mnogih krajih in | lakota | . |
Velika | stiska | |
Tiste dni bo namreč | stiska | , kakršne ni bilo od začetka sveta, |
tisti stiski, bo sonce otemnelo in | luna | ne bo dajala svetlobe. |
naj vas nauči: kadar postane njegova | veja | že mužévna in odganja liste, veste, |
Nebo in | zemlja | bosta prešla, moje besede pa ne bodo |
TRPLJENJE, | SMRT | IN VSTAJENJE |
Zarota | zoper Jezusa | |
Žena | v Betániji mazili Jezusa | |
mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla | žena | z alabastrno posodico dišečega olja |
»Čemú ta | potrata | dišečega mazila? |
Velikonočna | večerja | z učenci |
Prevzela jih je | žalost | in drug za drugim so ga spraševali: |
Postavitev | evharistije | |
»To je moja | kri | , kri zaveze, ki se preliva za mnoge. |
»To je moja kri, | kri | zaveze, ki se preliva za mnoge. |
»Moja | duša | je žalostna do smrti. |
molil, da bi šla, če je mogoče, ta | ura | mimo njega. |
Ura | je prišla. | |
eden izmed dvanajsterih, in z njim | množica | z meči in koli, ki so jo poslali véliki |
Ko ga je | dekla | opazila, je spet začela govoriti okoli |
imenuje Gólgota, to pomeni lobanjska | vzpetina | . |
Bila je tretja | ura | , ko so ga križali. |
Jezusova | smrt | |
Ko je prišla šesta | ura | , se je stemnilo po vsej deželi do devete |
med njimi Marija Magdalena, Marija, | mati | Jakoba mlajšega in Jozéja, ter Salóma. |
Marija Magdalena in Marija, Jozéjeva | mati | , pa sta opazovali, kam ga je položil. |
Ko je minila | sobota | , so Marija Magdalena, Marija, Jakobova |
Marija Magdalena, Marija, Jakobova | mati | , in Salóma kupile dišav, da bi ga šle |
JEZUSOVA | MLADOST | |
Napoved | rojstva Janeza Krstnika | |
Abíjeve duhovniške skupine, njegova | žena | pa je bila izmed Aronovih hčera; ime |
Ko je bila na vrsti njegova | skupina | in je opravljal duhovniško službo pred |
Gospodovo svetišče zažigat kadilo; vsa | množica | pa je ob uri kadilne daritve zunaj |
»Ne boj se, Zaharíja, kajti tvoja | molitev | je uslišana! |
Tvoja | žena | Elizabeta ti bo rodila sina in daj |
Jaz sem namreč star in moja | žena | je v letih.« |
Po teh dneh je njegova | žena | Elizabeta spočela. |
Napoved | Jezusovega rojstva | |
»Sveti Duh bo prišel nadte in | moč | Najvišjega te bo obsenčila, zato bo |
Poglej, tudi tvoja | sorodnica | Elizabeta je spočela sina v starosti; |
»Glej, | dekla | sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji |
Odkod meni to, da prihaja k meni | mati | mojega Gospoda? |
Marijina | hvalnica | |
»Moja | duša | poveličuje Gospoda in moj duh se raduje |
nameravali dati ime Zaharíja, toda njegova | mati | je posegla v besedo in rekla: |
Gospodova | roka | je bila namreč z njim.« |
Zaharíjeva | hvalnica | |
angel je stopil k njim in Gospodova | svetloba | jih je obsijala, da so se zelo prestrašili. |
In v hipu je bila pri angelu | množica | nebeških zborov, ki je hvalila Boga |
» | Slava | Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, |
pripravil pred očmi vseh narodov: | luč | v razsvetljenje poganov in v slavo |
Njegov oče in | mati | sta se čudila temu, kar se je govorilo |
Tam je bila tudi | prerokinja | Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu |
bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova | hči | iz Aserjevega rodu in že zelo v letih. |
Nato je kot | vdova | dočakala štiriinosemdeset let. |
Vrnitev | v Nazaret | |
Bilo je polno modrosti in božja | milost | je bila z njim. |
zagledala, sta bila presenečena in njegova | mati | mu je rekla: |
Njegova | mati | je vse, kar se je zgodilo, ohranila |
PRIPRAVA | NA JAVNO DELOVANJE Janez Krstnik | |
Vsaka | dolina | naj se napolni, vsaka gora in hrib |
Vsaka dolina naj se napolni, vsaka | gora | in hrib pa zniža. |
naj bo ravno, kar razkopano, gladka | pot | in vse človeštvo bo videlo božje zveličanje.« |
»Gadja | zalega | ! |
Sekira | je že nastavljena drevesom na korenino. | |
»Danes se je izpolnila | beseda | Svetega pisma, ki ste jo slišali.« |
leta in šest mesecev in je bila huda | lakota | v vsej deželi, toda Elíja ni bil poslan |
slišali, je vse v shodnici zgrabila | jeza | . |
nad njegovim naukom, kajti njegova | beseda | je razodevala oblast. |
Groza | je obšla vse in govorili so med seboj: | |
»Kakšna je ta | beseda | ! |
Simonova | tašča | pa je imela hudo mrzlico in prosili |
se je nadnjo, zapovedal mrzlici in | bolezen | je odnehala. |
je stal ob Genezaréškem jezeru, je | množica | pritiskala nanj, da bi poslušala božjo |
Groza | je namreč obšla njega in vse, ki so | |
Govorica | o njem pa se je čedalje bolj širila | |
Gospodova | moč | ga je gnala, da je ozdravljal. |
novo razrezal, s staro obleko pa se | krpa | z nove ne ujema. |
Starina | je boljša.’« | |
Bila pa je | sobota | , ko je šel skozi žitna polja. |
Stegnil jo je in | roka | je ozdravela. |
Nje pa je pograbila | jeza | in posvetovali so se, kaj bi mogli |
Ob njem je bila večja | skupina | njegovih učencev in silno veliko ljudstva |
dotakniti, kajti iz njega je izhajala | moč | in je vse ozdravljala. |
Hiša | na skali | |
Nastane | povodenj | , naliv butne v tisto hišo in je ne |
Naliv butne vanjo in se takoj podre in | podrtija | tiste hiše je velika.« |
mrliča, edinega sina matere, ki je bila | vdova | . |
Ta | govorica | o njem se je razširila po vsej Judeji |
In ko je | žena | , ki je bila v mestu grešnica, zvedela, |
In ko je žena, ki je bila v mestu | grešnica | , zvedela, da je v farizejevi hiši pri |
bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je | ženska | , ki se ga dotika, in kakšna je; vedel |
dotika, in kakšna je; vedel bi, da je | grešnica | .« |
»Tvoja | vera | te je rešila! |
je odšlo sedem hudih duhov, Ivana, | žena | Heródovega oskrbnika Husa, Suzana in |
Prilika | o sejavcu | |
Ko se je zbirala velika | množica | in so ljudje iz vseh mest prihajali |
»Kaj pomeni ta | prilika | ?« |
Razlaga | prilike o sejavcu | |
» | Prilika | pa pomeni tole: seme je božja beseda. |
»Prilika pa pomeni tole: seme je božja | beseda | . |
Prilika | o svetilki | |
Jezusova | mati | in bratje |
Prišli pa so k njemu njegova | mati | in njegovi bratje, toda zaradi množice |
»Tvoja | mati | in tvoji bratje stoje zunaj in bi te |
»Moja | mati | in moji bratje so tisti, ki božjo besedo |
Polegli so se in nastala je | tišina | . |
»Kje je vaša | vera | ?« |
Bila pa je tam velika | čreda | svinj, ki se je pasla na pobočju. |
Čreda | pa je planila s pobočja v jezero in | |
Obšla jih je | groza | . |
Jáirova | hči | in žena, ki je krvavela |
Jáirova hči in | žena | , ki je krvavela |
Ko se je Jezus vrnil, ga je sprejela | množica | , kajti vsi so ga pričakovali. |
Neka | žena | , ki je že dvanajst let krvavela in |
»Učenik, cela | množica | se gnete ob tebi in pritiska.« |
Čutil sem namreč, kako je šla | moč | od mene.« |
Ko je | žena | videla, da ni ostala skrita, je drhte |
» | Hči | , tvoja vera te je rešila. |
»Hči, tvoja | vera | te je rešila. |
»Tvoja | hči | je umrla, ne nadleguj več učitelja.« |
» | Deklica | , vstani!« |
Heródova | zbeganost | |
Jezusova | spremenitev | |
Medtem ko je molil, se je | podoba | njegovega obraza spremenila in njegova |
njegovega obraza spremenila in njegova | obleka | se je belo bleščala. |
Ko so šli oni v oblak, jih je obšla | groza | . |
z gore, mu je prišla naproti velika | množica | . |
JERUZALEM Samaríjska | vas | noče sprejeti Jezusa |
» | Žetev | je velika, delavcev pa malo. |
so potovali, je prišel v neko vas in | žena | z imenom Marta ga je sprejela v svojo |
»Gospod, ti ni mar, da me | sestra | pušča sámo streči? |
kraljestvo, ki je razdvojeno, se opustoši in | hiša | se na hišo zruši. |
Ko je to govoril, je neka | žena | iz množice povzdignila glas in mu zaklicala: |
Zahteva | po znamenju | |
Kraljica | z juga bo na sodni dan vstala z ljudmi | |
Luč | telesa | |
Svetilka | telesa je tvoje oko. | |
Glej torej, ali ni morda | luč | , ki je v tebi, tema! |
torej, ali ni morda luč, ki je v tebi, | tema | ! |
vse tako svetlo kakor tedaj, ko te | luč | osvetljuje s svojimi žarki.« |
čistite kozarec in krožnik od zunaj, vaša | notranjost | pa je polna ropa in hudobije. |
Zato je tudi rekla božja | modrost | : ‘ |
pregnali, da se bo od tega rodu terjala | kri | vseh prerokov, ki je bila prelita od |
»Varujte se farizejskega kvasu, ki je | hinavščina | . |
Prilika | o nespametnem bogatašu | |
Moja | duša | , veliko blaga imaš, spravljenega za |
Skrb | in strah | |
Saj je življenje več kot | jed | in telo več kot obleka. |
življenje več kot jed in telo več kot | obleka | . |
Ne boj se, mala | čreda | , kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá |
Oče bo sprt s sinom in sin z očetom; | mati | s hčerjo in hči z materjo; tašča s |
sinom in sin z očetom; mati s hčerjo in | hči | z materjo; tašča s svojo snaho in snaha |
očetom; mati s hčerjo in hči z materjo; | tašča | s svojo snaho in snaha s taščo.« |
hči z materjo; tašča s svojo snaho in | snaha | s taščo.« |
pripovedovali o Galilejcih, katerih | kri | je bil Pilat pomešal s krvjo njihovih |
Prilika | o nerodovitni smokvi | |
Tam je bila tudi | žena | , ki je že osemnajst let imela duha |
» | Žena | , rešena si svoje bolezni.« |
Te pa, ki je Abrahamova | hči | in jo je satan imel zvezano, slišite, |
bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa | množica | pa se je veselila vseh čudovitih reči, |
Prilika | o gorčičnem zrnu in kvasu | |
Podobno je kvasu, ki ga | žena | vzame in zamesi v tri merice moke, |
sem hotel zbrati tvoje otroke kakor | koklja | svoja piščeta pod peruti, pa niste |
Zato bo vaša | hiša | zapuščena. |
Prilika | o veliki gostiji | |
primoraj ljudi, da pridejo in se moja | hiša | napolni. |
Odpoved | vsemu | |
Pokvarjena | sol | |
» | Sol | je vendar dobra, če se pa tudi sol |
Prilika | o izgubljeni ovci | |
Prilika | o izgubljeni drahmi | |
»Ali katera | žena | , ki ima deset drahem, če zgubi eno, |
Prilika | o izgubljenem sinu | |
zapravil, je v tisti deželi nastala huda | lakota | in začel je stradati. |
Prilika | o krivičnem oskrbniku | |
Postava | in božje kraljestvo | |
je pred ljudmi visoko, je pred Bogom | gnusoba | . |
Postava | in preroki so do Janeza; od tedaj pa | |
Laže bi prešla nebo in | zemlja | , kakor da bi bila zbrisana ena črtica |
zemlja, kakor da bi bila zbrisana ena | črtica | postave. |
Tvoja | vera | te je rešila.« |
Prilika | o vdovi in sodniku | |
V tistem mestu je živela tudi | vdova | , ki je prihajala k njemu in ga prosila: |
Prilika | o farizeju in cestninarju | |
Bogastvo in | hoja | za Jezusom |
Laže gre | kamela | skozi šivankino uho kakor bogatin v |
Tvoja | vera | te je rešila.« |
»Danes je prišla tej hiši | rešitev | , ker je tudi on Abrahamov sin. |
Prilika | o desetih minah | |
Gospod, tu je tvoja | mina | , ki sem jo hranil v prtiču. |
pobočju Oljske gore, je začela vsa | množica | učencev na ves glas veselo hvaliti |
Mir v nebesih in | slava | na višavah.« |
‘Moja | hiša | naj bo hiša molitve,’ vi pa ste naredili |
‘Moja hiša naj bo | hiša | molitve,’ vi pa ste naredili iz nje |
Odkod Jezusova | oblast | |
Prilika | o vinogradu in najemnikih | |
Dajmo, ubijmo ga, da bo | dediščina | naša.’ |
Nazadnje je umrla tudi | žena | . |
Čigava bo torej ta | žena | ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je |
opravljajo dolge molitve; té bo zadela hujša | obsodba | .« |
»Resnično vam povem: ta uboga | vdova | je vrgla več kot vsi drugi. |
»Vzdignil se bo narod zoper narod in | država | zoper državo. |
na mnogih krajih, kužne bolezni in | lakota | ; grozote in velika znamenja bodo na |
in doječim tiste dni, ker bo velika | stiska | v deželi in jeza nad tem ljudstvom. |
dni, ker bo velika stiska v deželi in | jeza | nad tem ljudstvom. |
Na zemlji bo | stiska | med narodi in zmeda zaradi bučanja |
Na zemlji bo stiska med narodi in | zmeda | zaradi bučanja morja in valov. |
Nebo in | zemlja | bosta prešla, moje besede pa ne bodo |
Spodbuda | k čuječnosti | |
tisti dan ne ujame nenadoma kakor | zanka | . |
TRPLJENJE, | SMRT | IN VSTAJENJE |
Zarota | zoper Jezusa | |
praznik opresnikov, ki se imenuje velika | noč | . |
Priprava | velikonočne večerje | |
Postavitev | evharistije | |
Ko je prišla | ura | , je z apostoli sédel k mizi. |
»Ta kelih je nova | zaveza | v moji krvi, ki se preliva za vas. |
Toda glejte, | roka | mojega izdajalca je z menoj pri mizi. |
Jaz pa sem molil zate, da tvoja | vera | ne opeša. |
Denarnica | , torba, meč | |
Denarnica, | torba | , meč |
namreč, da se mora na meni spolniti tista | beseda | Svetega pisma, ki pravi: ‘ |
vzemi ta kelih od mene, toda ne moja | volja | , temveč tvoja naj se zgodi.« |
Medtem ko je še govoril, je prišla | tolpa | . |
stegnili rok po meni, ampak to je vaša | ura | in oblast teme.« |
rok po meni, ampak to je vaša ura in | oblast | teme.« |
Ko ga je opazila neka | dekla | , da sedi pri ognju, ga je premerila |
»Ne poznam ga, | žena | .« |
Ni še minila | ura | , ko je spet nekdo drug zatrjeval: |
Vzdignila se je vsa | množica | in ga peljala k Pilatu. |
Za njim je šla velika | množica | , tudi žená, ki so se tolkle po prsih |
bojiš Boga, ko te je doletela enaka | obsodba | ? |
Jezusova | smrt | |
je že okrog šeste ure, ko je nastala | tema | po vsej deželi, in je bilo temno do |
To je bilo na dan pripravljanja in | sobota | se je bližala. |
Pot | v Emavs | |
bilo življenje in življenje je bilo | luč | ljudem. |
In | luč | sveti v temi, a tema je ni sprejela. |
In luč sveti v temi, a | tema | je ni sprejela. |
Ni bil on | luč | , ampak naj bi pričeval o luči. |
Bila je prava | luč | , ki prihaja na svet in razsvetljuje |
Postava | je namreč bila dana po Mojzesu, milost | |
Postava je namreč bila dana po Mojzesu, | milost | in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. |
namreč bila dana po Mojzesu, milost in | resnica | pa je prišla po Jezusu Kristusu. |
Svatba | v galilejski Kani | |
Tretji dan je bila | svatba | v galilejski Kani in Jezusova mati |
svatba v galilejski Kani in Jezusova | mati | je bila tam. |
vino pošlo, je rekla Jezusu njegova | mati | : |
»Kaj hočeš od mene, | žena | ? |
Moja | ura | še ni prišla.« |
Njegova | mati | reče strežnikom: |
šel dol v Kafarnáum in z njim njegova | mati | , njegovi bratje in njegovi učenci; |
Bližala se je judovska velika | noč | in Jezus je šel v Jeruzalem. |
» | Gorečnost | za tvojo hišo me razjeda.« |
Sodba | pa je v tem, da je prišla luč na svet | |
Sodba pa je v tem, da je prišla | luč | na svet in so ljudje bolj ljubili temo |
življenje, ampak ostane nad njim božja | jeza | .« |
Tedaj pride neka | žena | iz Samaríje, da bi zajela vode. |
Žena | mu reče: | |
pil sam, njegovi sinovi in njegova | živina | ?« |
dal jaz, ne bo nikoli žejen, ampak bo | voda | , ki mu jo bom dal, postala v njem vrelec |
Žena | mu reče: | |
Žena | mu odgovori: | |
Žena | mu odvrne: | |
»Veruj mi, | žena | , da pride ura, ko ne bodo molili Očeta |
»Veruj mi, žena, da pride | ura | , ko ne bodo molili Očeta ne na tej |
Pride pa | ura | in je že zdaj, ko bodo pravi častilci |
Žena | mu odvrne: | |
Tedaj je | žena | odložila vrč, odhitela v mesto in pripovedovala |
»Moja | jed | je, da izpolnjujem voljo tistega, ki |
Še štiri mesece in | žetev | je tu.’? |
»Včeraj ob sedmih ga je | mrzlica | pustila.« |
V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih | kopel | , ki se po hebrejsko imenuje Betésda |
prihajal v kopel Gospodov angel in | voda | je plivkala. |
človeka, ki bi me dal v kopel, kadar | voda | zaplivka. |
Tisti dan pa je bila | sobota | . |
» | Sobota | je. |
je namreč umaknil, ker je bila tam | množica | . |
Oblast | Božjega Sina | |
Resnično resnično vam povem: pride | ura | in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali |
Oblast | mu je dal, da sodi, ker je Sin človekov. | |
Ne čudíte se temu, kajti pride | ura | , v kateri bodo slišali njegov glas |
storiti: kakor slišim, tako sodim, in moja | sodba | je pravična, ker ne iščem svoje volje, |
On je bil | svetilka | , ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli |
In tudi njegova | beseda | ne prebiva v vas, ker ne verjamete |
Za njim je šla velika | množica | , ker je videla znamenja, ki jih je |
Bila pa je blizu velika | noč | , judovski praznik. |
in videl, da prihaja k njemu velika | množica | , je vprašal Filipa: |
Bila je že | tema | , vendar Jezus še ni prišel k njim. |
Naslednji dan je | množica | , ki je ostala na drugi strani jezera, |
Ko je | množica | videla, da tam ni Jezusa ne njegovih |
Volja | tistega, ki me je poslal, pa je, da | |
Volja | mojega Očeta je namreč, da ima vsak, | |
Moje meso je resnična | jed | in moja kri resnična pijača. |
Moje meso je resnična jed in moja | kri | resnična pijača. |
je resnična jed in moja kri resnična | pijača | . |
»Nevzdržna je ta | beseda | . |
Množica | je odgovorila: | |
ni stegnil roke po njem, ker njegova | ura | še ni prišla. |
Prekleta ta | drhal | , ki ne pozna postave!« |
»Mar naša | postava | koga sodi, če ga prej ne zasliši in |
Žena | , zasačena v prešuštvovanju | |
dalje, tako da je ostal Jezus sam in | žena | pred njim. |
»Kje so, | žena | ? |
Jezus je | luč | sveta |
»Jaz sem | luč | sveta. |
Če pa že sodim, je moja | sodba | prava, ker nisem sam, temveč sva jaz |
Toda nihče ga ni prijel, ker njegova | ura | še ni prišla. |
Resnica | vas bo osvobodila | |
Spoznali boste resnico in | resnica | vas bo osvobodila.« |
zalezujete, da bi me umorili, ker moja | beseda | v vas ni pognala korenin. |
»Če častim sebe, moja | čast | ni nič. |
Pride | noč | , ko nihče ne more delati. |
Dokler sem na svetu, sem | luč | sveta.« |
napravil blato in mu odprl oči, je bila | sobota | . |
Duhovna | slepota | |
in poslušale bodo moj glas in bo ena | čreda | , en pastir. |
tiste, katerim je bila namenjena božja | beseda | - in Sveto pismo se ne more ovreči |
bilo vse, kar je Janez povedal o njem, | resnica | .« |
Lazarjeva | smrt | |
»Ta | bolezen | ni za smrt, ampak v božjo slavo, da |
Jezusa je spet prevzela | ginjenost | in je šel h grobu. |
Bila je to | votlina | in pred njo je bil prislonjen kamen. |
Marta, | sestra | umrlega, mu reče: |
Bližala pa se je velika | noč | , judovski praznik. |
Žena | v Betániji mazili Jezusa | |
Hiša | se je napolnila z vonjem po dišečem | |
Zarota | zoper Lazarja | |
Velika | množica | Judov je zvedela, da je tam, in prišla |
Drugi dan je velika | množica | , ki je prišla na praznik, slišala, |
» | Hozána | ! |
»Ne boj se, síonska | hči | ! |
Množica | , ki je bila pri njem, ko je poklical | |
»Prišla je | ura | , da se poveliča Sin človekov. |
»Zdaj je moja | duša | vznemirjena. |
Množica | , ki je stala zraven in to slišala, | |
Zdaj je | sodba | nad tem svetom, zdaj bo vladar tega |
Množica | mu je odgovorila: | |
»Le še malo časa je | luč | med vami |
dokler imate luč, da vas ne objame | tema | . |
niso verovali vanj, da se je spolnila | beseda | , ki jo je izrekel prerok Izaija: |
oznanjevanju in komu se je razodela Gospodova | roka | ?« |
Prišel sem kot | luč | na svet, da nihče, ki véruje vame, |
naj oznanim, in vem, da je njegova | zapoved | večno življenje. |
je Jezus vedel, da je prišla njegova | ura | , ko pojde s tega sveta k Očetu. |
grižljaj, je takoj odšel; bila pa je | noč | . |
Nova | zapoved | |
Jezus je | pot | k Očetu |
»Jaz sem pot, | resnica | in življenje. |
ne ljubi, se ne drži mojih besed; in | beseda | , ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, |
Jezus je prava vinska | trta | |
»Jaz sem prava vinska | trta | in moj Oče je vinogradnik. |
Kakor | mladika | ne more sama roditi sadu, če ne ostane |
Jaz sem | trta | , vi mladike. |
To je moja | zapoved | , da ljubite drug drugega kakor sem |
Vendar naj se spolni | beseda | , ki je zapisana v njihovi postavi: |
shodnic vas bodo metali; pride celo | ura | , ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, |
se boste spomnili, ko pride njihova | ura | , da sem vam povedal.« |
Toda | žalost | vam je napolnila srce, ker sem vam |
Žalost | se bo spremenila v veselje | |
Vi boste žalovali, toda vaša | žalost | se bo spremenila v veselje. |
Žena | na porodu je žalostna, ker je prišla | |
porodu je žalostna, ker je prišla njena | ura | . |
Zmaga | nad svetom | |
Pride | ura | , ko vam ne bom več govoril v prispodobah, |
Glejte, pride | ura | in je že prišla, ko se boste razkropili |
Jezusova velikoduhovniška | molitev | |
»Oče, prišla je | ura | . |
Posveti jih z resnico, tvoja | beseda | je resnica. |
Posveti jih z resnico, tvoja beseda je | resnica | . |
ime in jim ga bom še razodeval, da bo | ljubezen | , s katero si me ljubil, v njih in bom |
POT | OD OLJSKE GORE DO KALVARIJE Jezusa | |
te, naj odidejo,« da bi se spolnila | beseda | , ki jo je bil povedal: |
Tedaj je mlada | vratarica | rekla Petru: |
S tem se je spolnila Jezusova | beseda | , s katero je nakazal, kakšne smrti |
»Kaj je | resnica | ?« |
Smrtna | obsodba | |
Pri vas pa je | navada | , da za veliko noč koga izpustim. |
Suknja | pa je bila brez šiva, od vrha izcela | |
Jezusovega križa pa so stale njegova | mati | in sestra njegove matere, Marija Klopájeva |
Jezusovega križa pa so stale njegova mati in | sestra | njegove matere, Marija Klopájeva in |
» | Žena | , glej, tvoj sin!« |
»Glej, tvoja | mati | !« |
Tam je stala | posoda | , polna kisa. |
prebodel stran in takoj sta pritekli | kri | in voda. |
stran in takoj sta pritekli kri in | voda | . |
» | Žena | , zakaj jokaš?« |
» | Žena | , zakaj jokaš? |
Čeprav jih je bilo toliko, se | mreža | ni strgala. |
Zavoljo tega se je med brati razširila | govorica | , da ta učenec ne bo umrl. |
Peter vstal sredi bratov, zbrala se je | skupina | kakih sto dvajset ljudi, in rekel: |
njihovo imenuje Hakéldama, to pomeni ‘ | njiva | krvi’. |
Eden od njih mora biti z nami | priča | njegovega vstajenja!« |
je razširil glas o tem, se je zbrala | množica | ljudi, ki so bili vsi iz sebe, kako |
mislite, saj je šele tretja dnevna | ura | , temveč izpolnjuje se, kar je bilo |
mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila | smrt | imela oblast nad njim. |
Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova | hiša | : tega Jezusa, ki ste ga vi križali, |
Zakaj | obljuba | velja vam in vašim otrokom in vsem, |
njegovo ime, mu je to ime dalo moč; in | vera | , ki prihaja po njegovem imenu, mu je |
Stvar | se je razvedela med vsemi jeruzalemskimi | |
Skupna | lastnina | |
Množica | teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor | |
vero, je bila kakor eno srce in ena | duša | . |
ni trdil, da je to, kar ima, njegova | last | , temveč jim je bilo vse skupno. |
vstajenju Gospoda Jezusa in velika | milost | je bila nad vsemi. |
pridržal nekaj izkupička in njegova | žena | je vedela za to; drugi del pa je prinesel |
In velika | groza | je navdala vse, ki so to slišali. |
so kake tri ure in prišla je njegova | žena | , ki ni slutila, kaj se je bilo zgodilo. |
In velika | groza | je obšla vso Cerkev in vse, ki so to |
kadar je šel Peter mimo, vsaj njegova | senca | dotaknila katerega izmed njih. |
Izvolitev | sedmih diakonov | |
Množica | je predlog soglasno sprejela. | |
In božja | beseda | je rasla, število učencev v Jeruzalemu |
Prišla pa je | lakota | nad ves Egipt in nad Kánaan. |
Stiska | je bila velika in naši očetje niso | |
izpostavljen, ga je vzela faraonova | hči | in si ga vzgojila za sina. |
videl, kako se nekomu izmed njih godi | krivica | , ga je branil in se maščeval nad njegovim |
nog, zakaj kraj, kjer stojiš, je sveta | zemlja | ! |
štirideset let v puščavi, Izraelova | hiša | ? |
‘Nebo mi je prestol, govori Gospod, in | zemlja | podnožnik mojih nog. |
Ali ni moja | roka | naredila vsega tega?’ |
»On je božja | moč | , ki se imenuje Velika moč.« |
Ta | cesta | je zapuščena. |
jagnje so ga gnali v zakol, in kakor | ovca | ne dá glasu, kadar jo strižejo, tako |
Ker se je ponižal, je bila | sodba | nad njim razveljavljena. |
»Glej, | voda | ! |
Damasku, pa ga je nenadoma obsijala | luč | z neba. |
»Pojdi, zakaj on je | posoda | , ki sem si jo izbral, da ponese moje |
V Jópi je živela | učenka | , ki ji je bilo ime Tabíta, kar bi v |
Novica | o tem se je razvedela po vsej Jópi | |
odprto nebo, s katerega se je spuščala | posoda | , podobna velikemu platnenemu prtu; |
bile vsakovrstne štirinožne živali in | laznina | zemlje in ptice neba. |
To se je ponovilo še tretjič in | posoda | se je v hipu dvignila v nebo. |
Peter je ugibal, kaj naj bi pomenila | prikazen | , ki jo je videl. |
Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova | hiša | , in že so stali pri vratih. |
katerih boste zveličani ti in vsa tvoja | hiša | .’ |
Gospodova | roka | je bila z njimi in veliko ljudi se |
Duha napovedal, da bo prišla velika | lakota | čez ves svet; to se je uresničilo pod |
Gospodov angel je stopil k njemu in | svetloba | je oblila celico. |
Potrkal je na vežna vrata in | služkinja | z imenom Roda je šla poslušat, kdo |
Heródova | smrt | |
Blasta in prosili miru, ker je njihova | dežela | dobivala živež iz kraljeve dežele. |
Božja | beseda | pa je rasla in se širila. |
Glej, udarila te bo Gospodova | roka | , oslepel boš in nekaj časa ne boš videl |
In v hipu sta ga zagrnila mrak in | tema | , tipal je naokrog in iskal, da bi ga |
Nam je bila poslana ta | beseda | odrešenja. |
mi vam oznanjamo, da se je izpolnila | obljuba | , dana očetom. |
Ob pogledu na množice je Jude obšla | nevoščljivost | ; ugovarjali so Pavlovim besedam in |
bi se morala najprej oznaniti božja | beseda | . |
In Gospodova | beseda | se je širila po vsej deželi. |
prvem okrožju Makedonije in rimska | kolonija | ; v tem mestu smo ostali nekaj dni. |
Poslušala nas je tudi | ženska | po imenu Lidija, trgovka s škrlatnimi |
nas je tudi ženska po imenu Lidija, | trgovka | s škrlatnimi oblačili v mestu Tiatíri. |
Ko se je dala krstiti tudi njena | hiša | , nas je povabila z besedami: |
Srečala nas je | dekla | , ki je imela duha vedeževanja in je |
nastal silen potres, tako da se je | ječa | v temeljih zamajala; v hipu so se vsa |
Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja | hiša | !« |
svetiščih, ki jih je zgradila človeška | roka | . |
kamnu, ki sta ga izoblikovali človeška | umetnost | in domiselnost. |
ga izoblikovali človeška umetnost in | domiselnost | . |
temi je bil Dionízij Areopagít, dalje | žena | po imenu Dámaris in še nekaj drugih. |
»Vaša | kri | nad vašo glavo! |
mu je bilo ime Títij Jústus in čigar | hiša | je bila tik ob shodnici. |
dejanje ali hudodelstvo, bi bila moja | dolžnost | , Judje, da vas poslušam. |
prebivali v Efezu; vse je obšla velika | groza | in poveličevali so ime Gospoda Jezusa. |
Tako je Gospodova | beseda | v môči rasla in se krepila. |
Dobro veste, da je naša | dejavnost | vir naše blaginje. |
govori, da bogovi, ki jih naredi človeška | roka | , niso pravi bogovi. |
Ogrožena je | veličina | boginje, ki jo časti vsa naša provinca |
veličina boginje, ki jo časti vsa naša | provinca | in ves obljudeni svet.« |
drug čez drugega, vladala je velika | zmešnjava | in večina sploh ni vedela, po kaj so |
drugega, vladala je velika zmešnjava in | večina | sploh ni vedela, po kaj so prišli. |
Obstaja | nevarnost | , da nas obtožijo zaradi današnjih dogodkov, |
povem: če bo kateri pogubljen, ni moja | krivda | . |
Večja | sreča | je dajati kakor prejemati.’« |
»Zgôdi se Gospodova | volja | !« |
vsakega izmed njih opravi zaobljubljena | daritev | . |
Zavladala je velika | tišina | in Pavel je spregovoril po hebrejsko: |
sem se natančno poučil, kaj veleva | postava | naših očetov. |
poldneva me je nenadoma zaslepila močna | luč | z neba. |
Oslepila me je močna | svetloba | , tako da so me morali spremljevalci |
In ko je bila prelita | kri | tvojega pričevalca Štefana, sem bil |
prepir med farizeji in saduceji in | množica | se je razcepila. |
Odkrili smo, da je ta človek | kuga | , da neti nemire med vsemi Judi po svetu |
pritrjevali in govorili, da je to čista | resnica | . |
Ko pa je | beseda | nanesla na pravičnost, vzdržnost in |
pripravljen iti v Jeruzalem, da se tvoja | zadeva | razsodi tam v moji navzočnosti?« |
stojim in tu se mora razsoditi moja | zadeva | . |
pripravljen odpotovati v Jeruzalem, da se | zadeva | razsodi tam. |
katerega me je nadlegovala vsa judovska | skupnost | v Jeruzalemu in tukaj in kričala, da |
Prevelika | učenost | ti je zmešala pamet.« |
Plovba | proti Italiji | |
Zgubili smo precéj časa in | plovba | je postajala čedalje bolj nevarna, |
»Možje, vidim, da bo | plovba | nevarna in pogubna ne samo za tovor |
ni bilo primerno za prezimovanje, je | večina | sklenila, da odplujemo naprej, da bi |
Že dolgo nam ni nobena | jed | več teknila. |
izmed vas ne bo izgubil življenja, samo | ladja | bo šla v izgubo. |
Bila je že štirinajsta | noč | , odkar nas je premetavalo po Adriji. |
se je mornarjem zazdelo, da se bliža | kopnina | . |
vas prosim, zaužijte kaj: to je vaša | rešitev | ! |
začeli metati žito v morje, da bi bila | ladja | lažja. |
Toda naleteli so na greben, tako da je | ladja | nasedla: premec se je zagozdil in ostal |
se je zagozdil in ostal nepremičen, | krma | pa se je začela lomiti pod silo valov. |
je zaradi vročine iz dračja švignila | kača | in se mu privila na roko. |
Ko so domačini videli, kako mu | žival | visi od roke, so govorili med sabo: |
prav tedaj ležal bolan, dajala sta ga | mrzlica | in griža. |
ležal bolan, dajala sta ga mrzlica in | griža | . |
ljubljenci in poklicani k svetosti, | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
oznanjam evangelij njegovega Sinú, mi je | priča | , kako se vas nenehoma spominjam v |
priti kdaj do vas, če je to njegova | volja | . |
Moč | evangelija | |
se evangelija, saj je vendar božja | moč | , dana v rešitev vsakomur, ki veruje, |
V njem se namreč razodeva božja | pravičnost | , ki vodi iz vere v vero, kakor je zapisano: |
Krivda | človeštva | |
Božja | jeza | se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno |
Pravična božja | sodba | |
Stiska | in bridkost se zgrneta nad dušo vsakega | |
Stiska in | bridkost | se zgrneta nad dušo vsakega človeka, |
najprej nad Juda, potem nad Grka; | slava | , čast in mir pa nad vsakogar, ki dela |
najprej nad Juda, potem nad Grka; slava, | čast | in mir pa nad vsakogar, ki dela dobro, |
naravnem vzgibu spolnjujejo to, kar veleva | postava | , so sami sebi postava, čeprav so brez |
to, kar veleva postava, so sami sebi | postava | , čeprav so brez postave. |
tem dokazujejo, da je to, kar ukazuje | postava | , zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje |
njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova | vest | , saj jih notranje sodbe bodisi obtožujejo |
Judje in | postava | |
si prepričan, da si vodnik slepim, | luč | tistim, ki so v temi, vzgojitelj neukih, |
Obreza | je namreč v korist, če spolnjuješ postavo; | |
postavo; če pa postavo prelamljaš, tvoja | obreza | postane neobreza. |
postavo prelamljaš, tvoja obreza postane | neobreza | . |
neobrezani drži tega, kar predpisuje | postava | , mar ne bo njegova neobreza veljala |
predpisuje postava, mar ne bo njegova | neobreza | veljala za obrezo? |
tisti, ki je takšen na zunaj, pa tudi | obreza | ni tista, ki se kaže v mesu; pač pa |
pa je Jud tisti, ki je to v srcu, in | obreza | je obreza srca, po duhu in ne po črki. |
tisti, ki je to v srcu, in obreza je | obreza | srca, po duhu in ne po črki. |
V čem je torej | prednost | Judov? |
Ali kakšna je | korist | obreze? |
Bo mar njihova | nevera | uničila božjo zvestobo? |
naši krivičnosti še bolj pokaže božja | pravičnost | ? |
sem s svojo lažjo pomagal, da božja | resnica | še bolj žari v božjo slavo, le kako |
žari v božjo slavo, le kako me zadeva | obsodba | , češ da sem grešnik? |
Obsodba | takih je pravična. | |
kri, na njihovih poteh je uničenje in | beda | , poti miru ne poznajo. |
Vemo pa: karkoli govori | postava | , govori tistim, ki so pod postavo, |
opravičil pred njim z deli postave, kajti | postava | nam le omogoča, da spoznamo greh. |
Opravičenje daje | vera | |
neodvisno od postave pokazala božja | pravičnost | , o kateri pričujejo postava in preroki. |
božja pravičnost, o kateri pričujejo | postava | in preroki. |
Božja | pravičnost | pa se daje po veri v Jezusa Kristusa, |
opravičuje brezbožneža, temu se njegova | vera | prišteva v pravičnost. |
» | Vera | je bila Abrahamu všteta v pravičnost.« |
neobrezanih, ki verujejo, da bi se | pravičnost | prisodila tudi njim. |
Zakaj | obljuba | , ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu |
ki se sklicujejo na postavo, bi se | vera | izvotlila, obljuba pa bi bila brez |
sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, | obljuba | pa bi bila brez učinka. |
Kajti | postava | povzroča jezo. |
da je dedovanje iz milosti in da je | obljuba | zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo |
In | vera | se mu ni omajala, čeprav je videl, |
ponašamo z bridkostmi, saj vemo, da | bridkost | rodi potrpljenje, potrpljenje preizkušenost, |
potrpljenje, potrpljenje preizkušenost, | preizkušenost | upanje. |
Upanje pa ne osramoti, ker je božja | ljubezen | izlita v naša srca po Svetem Duhu, |
Zakaj če nas je | smrt | njegovega Sina spravila z Bogom, ko |
človeku prišel greh na svet in po grehu | smrt | in je tako smrt prišla na vse ljudi, |
na svet in po grehu smrt in je tako | smrt | prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili |
namreč na svetu, preden je nastopila | postava | . |
postave, je vendar od Adama do Mojzesa | smrt | kraljevala tudi nad tistimi, ki se |
On pa je | podoba | njega, ki je imel priti. |
veliko večji meri razlila na mnoge | milost | , ki prihaja od Boga, in dar, ki prihaja |
pa ni kakor z grehom enega človeka: | sodba | , ki je izhajala iz enega greha, se |
povzpela v obsodbo, medtem ko se je | milost | , ki je prišla po mnogih grehih, iztekla |
Zakaj če je | smrt | zaradi enega prestopka zakraljevala |
po prestopku enega človeka zgrnila | obsodba | na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega |
Postava | pa je nastopila zato, da bi se greh | |
greh, se je še veliko bolj pomnožila | milost | , da bi prav tako, kakor je greh kraljeval |
smrtjo, po našem Gospodu Jezusu Kristusu | milost | kraljevala s pravičnostjo za večno |
Naj vztrajamo v grehu, da se pomnoži | milost | ? |
ko je vstal od mrtvih, več ne umrje; | smrt | nad njim nima več oblasti. |
Zakaj | smrt | , ki jo je za greh pretrpel, je pretrpel |
Plačilo za greh je namreč | smrt | ; dar pa, ki ga milostno daje Bog, je |
Primerjava | s postavo | |
ljudem, ki poznajo postavo - da ima | postava | oblast nad človekom samo, dokler je |
Poročena | žena | je namreč po postavi vezana na moža, |
umre, je oproščena postave, tako da ni | prešuštnica | , če gre z drugim moškim. |
mesu, so grešne strasti, ki jih je | postava | še prebujala, rovarile po naših udih, |
Postava | in greh | |
Je mar | postava | greh? |
saj tudi za poželenje ne bi vedel, ko | postava | ne bi govorila |
Ko pa je prišla | zapoved | , je greh oživel in jaz sem umrl; izkazalo |
jaz sem umrl; izkazalo se je, da je | zapoved | , ki naj bi mi bila v življenje, bila |
Tako je torej | postava | svéta in zapoved je svéta, pravična |
torej to, kar je dobro, postalo zame | smrt | ? |
Vemo namreč, da je | postava | duhovna, medtem ko sem jaz mesen, prodan |
počenjam to, česar nočem, priznavam, da je | postava | dobra. |
Zakaj | postava | Duha, ki daje življenje v Kristusu |
Prihodnja | slava | |
Hvalnica | božji ljubezni | |
Mar | stiska | ali nadloga, preganjanje ali lakota, |
Mar stiska ali | nadloga | , preganjanje ali lakota, nagota ali |
stiska ali nadloga, preganjanje ali | lakota | , nagota ali nevarnost ali meč? |
ali nadloga, preganjanje ali lakota, | nagota | ali nevarnost ali meč? |
preganjanje ali lakota, nagota ali | nevarnost | ali meč? |
Zakaj prepričan sem: ne | smrt | ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, |
življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne | sedanjost | ne prihodnost, ne oblastva ne visokost, |
angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne | prihodnost | , ne oblastva ne visokost, ne globokost |
sedanjost ne prihodnost, ne oblastva ne | visokost | , ne globokost ne kakršnakoli druga |
prihodnost, ne oblastva ne visokost, ne | globokost | ne kakršnakoli druga stvar nas ne bo |
visokost, ne globokost ne kakršnakoli druga | stvar | nas ne bo mogla ločiti od ljubezni, |
resnico v Kristusu, ne lažem, moja | vest | mi je priča v Svetem Duhu: v svojem |
Kristusu, ne lažem, moja vest mi je | priča | v Svetem Duhu: v svojem srcu nosim |
Njim pripadajo posinovljenje in | slava | , zaveze in zakonodaja, bogoslužje in |
pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in | zakonodaja | , bogoslužje in obljube; njihovi so |
Vendar pa božja | beseda | ni odpovedala. |
Obljuba | se namreč glasi takole: | |
Božja | jeza | in usmiljenje |
Bo mar | lončenina | rekla tistemu, ki jo je naredil: |
Bratje, hrepenenje mojega srca in moja | prošnja | k Bogu veljata njim, da bi se zveličali. |
konec postave je Kristus, zato se daje | pravičnost | vsakomur, ki veruje. |
Toda | pravičnost | , ki je iz vere, pravi takole: |
»Blizu tebe je | beseda | , v tvojih ustih in v tvojem srcu;« |
tvojih ustih in v tvojem srcu;« namreč | beseda | vere, ki jo oznanjamo. |
Potemtakem je | vera | iz oznanjevanja, oznanjevanje pa posredovanje |
po milosti, ni bil po delih, sicer | milost | ne bi bila več milost. |
delih, sicer milost ne bi bila več | milost | . |
»Njihova | miza | naj se jim sprevrže v past in zanko, |
Rešitev | poganov | |
Zakaj če je njihovo zavrženje postalo | sprava | za svet, kaj bo šele njihovo ponovno |
svét, bo sveto tudi testo; in če je | korenina | svéta, bodo svete tudi veje. |
veje odlomljene in si bil ti, divja | oljka | , vcepljen na njihovo mesto in začel |
vedi, da ne nosiš ti korenine, pač pa | korenina | nosi tebe. |
vztrajali v svoji neveri, saj ima Bog | moč | , da jih ponovno vcepi. |
brezbožnost od Jakoba; to bo moja | zaveza | z njimi, ko bom odvzel njihove grehe.« |
O | globočina | bogastva in modrosti in vednosti v |
njega, po njem in zanj je vse: njemu | slava | na veke! |
Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje | vestnost | . |
Ljubezen | naj bo brez hinavščine. | |
Poslušnost | oblastem | |
Oblast | je namreč božja služabnica tebi v dobro. | |
Oblast je namreč božja | služabnica | tebi v dobro. |
Ne nósi namreč meča zastonj; božja | služabnica | je, da pravično kaznuje tistega, ki |
davek, komur davek, pristojbino, komur | pristojbina | , strah, komur strah, čast, komur čast. |
pristojbina, strah, komur strah, čast, komur | čast | . |
Ljubezen | kot spolnitev postave | |
Ljubezen kot | spolnitev | postave |
Ljubezen | bližnjemu ne prizadeva hudega; ljubezen | |
Ljubezen bližnjemu ne prizadeva hudega; | ljubezen | je torej spolnitev postave. |
prizadeva hudega; ljubezen je torej | spolnitev | postave. |
Ura | je že, da se zbudite iz spanja, zdaj | |
Noč | se je pomaknila naprej in dan se je | |
Naj stoji ali pade, to je | stvar | njegovega gospodarja. |
Naj se torej nikakor ne jemlje | čast | dobrini, ki vam je dana. |
Zakaj božje kraljestvo ni | jed | in pijača, marveč pravičnost, mir in |
Zakaj božje kraljestvo ni jed in | pijača | , marveč pravičnost, mir in veselje |
kraljestvo ni jed in pijača, marveč | pravičnost | , mir in veselje v Svetem Duhu. |
»Pognala bo Jésejeva | korenina | , on, ki prihaja vladat narodom: narodi |
bi tako pogani postali Bogu prijetna | daritev | , posvečena v Svetem Duhu. |
Vendar je zame | stvar | časti, da pridigam evangelij tam, kjer |
Priporočam vam našo sestro Fójbo, ki je | diakonísa | v Cerkvi v Kenhréjah: sprejmite jo |
Milost | našega Gospoda naj bo z vami | |
katerem uživam gostoljubje jaz in celotna | skupnost | . |
Hvalnica | ||
je edini moder, po Jezusu Kristusu | slava | na veke. |
Pozdrav in | zahvala | |
si bodi, na svojem ali našem kraju: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
Kristus je božja | moč | in modrost |
Kristus je božja moč in | modrost | |
za tiste, ki so na poti pogubljenja, | nespamet | ; nam, ki smo na poti zveličanja, pa |
ki smo na poti zveličanja, pa božja | moč | . |
Kristusu Jezusu, ki je za nas postal božja | modrost | , pravičnost, posvečenje in odrečenje, |
ki je za nas postal božja modrost, | pravičnost | , posvečenje in odrečenje, kakor je |
modrosti, temveč sta se izkazala Duh in | moč | , da vaša vera ne bi temeljila na človeški |
sta se izkazala Duh in moč, da vaša | vera | ne bi temeljila na človeški modrosti, |
ne z besedami, kakršne uči človeška | modrost | , ampak kakršne uči Duh, tako da duhovno |
Zanj je to | nespamet | in tega ne more razumeti, ker se to |
živite po človeško, dokler sta med vami | nevoščljivost | in prepir? |
Božja sodelavca sva, vi pa ste božja | njiva | in božja zgradba. |
sva, vi pa ste božja njiva in božja | zgradba | . |
postane nespameten, da bo moder, zakaj | modrost | tega sveta je v božjih očeh nespamet. |
modrost tega sveta je v božjih očeh | nespamet | . |
Pavel, Apólo, Kéfa, svet, življenje in | smrt | , sedanjost in prihodnost. |
Apólo, Kéfa, svet, življenje in smrt, | sedanjost | in prihodnost. |
svet, življenje in smrt, sedanjost in | prihodnost | . |
v telesno pogubo, da bi se njegova | duša | rešila na Gospodov dan. |
Ker pa obstaja | nevarnost | nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo |
ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi | žena | možu. |
Žena | nima oblasti nad svojim telesom, marveč | |
oblasti nad svojim telesom, marveč | žena | . |
To pa velja kot | privolitev | , ni pa ukaz. |
naročam - ne jaz, temveč Gospod - naj se | žena | ne loči od moža. |
naj jè ne odpušča, in če ima kakšna | žena | nevernega moža, pa je ta voljan živeti |
namreč posvečen po ženi in neverna | žena | je posvečena po možu. |
Brat ali | sestra | v takih primerih nista suženjsko vezana. |
Kaj veš, | žena | , če boš rešila moža, ali kaj veš, mož, |
Obreza | ni nič, tudi neobrezanost ni nič, pač | |
Obreza ni nič, tudi | neobrezanost | ni nič, pač pa spolnjevanje božjih |
uživajo, kakor da ga ne bi uživali, zakaj | podoba | tega sveta je minljiva. |
Žena | je vezana, dokler njen mož živi. | |
Spoznanje sámo napihuje, zida pa | ljubezen | . |
In tako se njihova | vest | omadežuje, ker je pač slabotna. |
Toda | jed | nas ne bo približala Bogu. |
Pazíte pa, da | zavest | o vaši svobodi ne bo v spotiko slabotnim! |
malikovalnici za mizo, ali ga ne bo njegova | vest | zavêdla, da bo jedel, kar je darovano |
Zato pa: če | jed | pohujša mojega brata, nikoli več ne |
Mar ne pravi tega tudi | postava | ? |
da bi se ponašal, ker mi je naložena | dolžnost | . |
skale, ki jih je spremljala, in ta | skala | je bil Kristus. |
Toda | večina | izmed njih ni bila Bogu po volji. |
Saj vas je zgrabila le | skušnjava | , ki ne presega človeških moči. |
Mar blagoslovljeni kelih zahvale ni | udeležba | pri Kristusovi krvi? |
Mar kruh, ki ga lomimo, ni | udeležba | pri Kristusovem telesu? |
sprašujte glede vesti, »zakaj Gospodova je | zemlja | in vse stvari na njej.« |
Le čemú bi | vest | drugega presojala mojo zavest svobode? |
Hočem pa, da veste: vsakemu moškemu je | glava | Kristus, glava ženski je moški, glava |
veste: vsakemu moškemu je glava Kristus, | glava | ženski je moški, glava Kristusu pa |
glava Kristus, glava ženski je moški, | glava | Kristusu pa Bog. |
Vsaka | ženska | pa, ki moli ali prerokuje z odkrito |
Če se namreč | ženska | ne pokriva, naj se še ostriže! |
treba, da bi si glavo pokrival, ker je | podoba | in odsev Boga. |
Ženska | pa je odsev moškega. | |
Ni namreč moški iz ženske, ampak | ženska | iz moškega, in ni bil moški ustvarjen |
moški ustvarjen zaradi ženske, temveč | ženska | zaradi moškega. |
Kakor namreč | ženska | izvira iz moškega, tako moški prejme |
Ali vas ne uči že | narava | sama, da je za moškega nespodobno, |
Postavitev | evharistije | |
»Ta kelih je nova | zaveza | , sklenjena z mojo krvjo. |
Nevredna | udeležba | |
Enemu je po Duhu dana | beseda | modrosti, drugemu po istem Duhu beseda |
beseda modrosti, drugemu po istem Duhu | beseda | spoznanja. |
Drugemu | vera | po istem Duhu, drugemu po istem Duhu |
darovi ozdravljanja, drugemu čudežna | moč | , drugemu prerokovanje, drugemu razločevanje |
Če bi | noga | rekla: |
»Ker nisem | roka | , ne spadam k telesu,« vendarle spada |
»Ne potrebujem te,« tudi ne | glava | nogam: |
Ljubezen | ||
Ljubezen | je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, | |
potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, | ljubezen | se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, |
Ljubezen | nikoli ne mine. | |
bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, | vednost | bo prešla, kajti nepopolno spoznavamo |
Za zdaj pa ostanejo | vera | , upanje, ljubezen, to troje. |
Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, | ljubezen | , to troje. |
Največja od teh pa je | ljubezen | . |
stvarmi, ki dajejo glas, kakor sta | piščal | in citre. |
Kdo se bo pripravil za boj, če | trobenta | ne bi dala razločnega glasu. |
Podložne naj bodo, kakor pravi tudi | postava | . |
svoje može, ker ne bi bilo lepo, če bi | žena | imela besedo v cerkvi. |
Ali je božja | beseda | od vas izšla, ali je morda dospela |
da je to, kar vam pišem, Gospodova | zapoved | . |
Od teh je še sedaj | večina | živih, nekateri pa so zaspali. |
milosti pa sem to, kar sem, in njegova | milost | , ki mi je bila dana, ni ostala brez |
se trudil, pa ne le jaz, ampak božja | milost | , ki je z menoj. |
tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša | vera | prazna. |
pa Kristus ni vstal, je prazna vaša | vera | in ste še v svojih grehih. |
Ker je namreč po človeku | smrt | , je po človeku tudi vstajenje mrtvih. |
Nato bo | dovršitev | . |
Kot zadnji sovražnik pa bo uničena | smrt | , zakaj |
Slaba | družba | pokvari dobre nravi. |
In to, kar vseješ, ni prihodnja | rastlina | , ampak golo zrno pšenice ali česa drugega. |
Pa še | zvezda | se od zvezde razlikuje po sijaju. |
To pa povem, bratje: meso in | kri | ne moreta podedovati božjega kraljestva, |
podedovati božjega kraljestva, pa tudi | minljivost | ne podeduje neminljivosti. |
neumrljivost, tedaj se bo spolnila | beseda | , ki je zapisana: |
» | Smrt | je použita v zmagi. |
Smrt | , kje je tvoja zmaga? | |
Smrt, kje je tvoja | zmaga | ? |
Smrt | , kje je tvoje želo?« | |
Želo smrti je greh, | moč | greha pa je postava. |
Želo smrti je greh, moč greha pa je | postava | . |
Hvala | torej Bogu, ki nam daje zmago po našem | |
brati k vam, pa ga nikakor ni bila | volja | , da bi šel zdaj. |
Sklepna | prošnja | in pozdrav |
bratje: vi veste, da je Stefanájeva | hiša | prvenec Aháje in da so se posvetili |
Milost | Gospoda Jezusa z vami | |
Moja | ljubezen | z vami vsemi v Kristusu Jezusu! |
vsem svetim, ki so po vsej Aháji: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
Pavlova | zahvala | po preskušnji |
tako po Kristusu prekipeva tudi naša | tolažba | . |
Naš ponos je v tem, kar govori naša | vest | , in sicer: v svetu in še posebno pri |
Bog mi je | priča | , da naša beseda do vas ni »dà« in hkrati |
Bog mi je priča, da naša | beseda | do vas ni »dà« in hkrati »ne«. |
Za takega zadostuje tista | kazen | , ki mu jo naloži skupnost. |
zadostuje tista kazen, ki mu jo naloži | skupnost | . |
Pavlova | zaskrbljenost | in olajšanje |
Vsaj mi nismo kakor | množica | tistih, ki kupčujejo z božjo besedo. |
Črka | namreč ubija, Duh pa oživlja. | |
Če je bila že | služba | , ki vodi v smrt, v črkah vklesana v |
kako ne bo še bolj obdana s sijajem | služba | Duha? |
Če je bila sijajna že | služba | , ki je vodila v obsodbo, je tembolj |
vodila v obsodbo, je tembolj sijajna | služba | , ki vodi v pravičnost. |
Duh, kjer pa je Gospodov duh, tam je | svoboda | . |
zaslepil um, tako da jim ne zasveti | luč | evangelija o veličastvu Kristusa, ki |
evangelija o veličastvu Kristusa, ki je | podoba | Boga. |
»Iz teme bo zasvetila | luč | ,« je zasijal v naših srcih, da bi jasno |
lončenih posodah, da bi bila ta obilna | moč | od Boga in ne od nas. |
Tako v nas deluje | smrt | , v vas pa življenje. |
Vse prenašamo zaradi vas, da bi | milost | po mnogih obogatila češčenje in prekipela |
Naša sedanja lahka | stiska | nam namreč pripravlja čez vso mero |
namreč to: če razpade naša zemeljska | hiša | , ki je le šotor, imamo v nebesih božjo |
pozna in upamo, da nas pozna tudi vaša | vest | . |
Kristusova | ljubezen | nas sili k temu spoznanju, da je eden |
Če je kdo v Kristusu, je nova | stvar | . |
greh, da bi mi v njem postali božja | pravičnost | . |
dajemo nobenega pohujšanja, da se naša | služba | ne bi grajala, ampak se v vsem vedemo |
Kaj imata namreč skupnega | pravičnost | in krivičnost? |
imata namreč skupnega pravičnost in | krivičnost | ? |
Kakšno zvezo ima | luč | s temo? |
spravil v žalost, ampak zato, ker je | žalost | v vas sprožila spreobrnitev. |
Žalost | , ki je po božji volji, namreč rodi | |
spreobrnitev, ki pelje v zveličanje, svetna | žalost | pa povzroči smrt. |
vam svetujem: za vas je koristno, da | stvar | , ki ste jo lani ne le začeli, ampak |
Tako se bo tudi | pripravljenost | volje uresničila po vaših močeh. |
brata, sta odposlanca Cerkvá, Kristusova | slava | . |
od lani pripravljena in da je vaša | vnema | izzvala tudi mnogo drugih. |
»Razdelil je, dal ubogim, njegova | pravičnost | ostane vekomaj.« |
Zakaj daritvena | služba | v tej nabirki ni le v tem, da rešuje |
temveč v tem, da se Bogu daje večja | zahvala | . |
vsako neposlušnost, brž ko bo vaša | poslušnost | popolna. |
osebno navzoč, pa je šibek in njegova | beseda | zanič.« |
iskrene vdanosti do Kristusa, kakor je | kača | s svojo zvijačo preslepila Evo. |
še vse, kar me dan na dan zaposluje, | skrb | za vse Cerkve. |
»Dovolj ti je moja | milost | . |
Moč | se v težavah utrjuje.« | |
težavami, da bi v meni delovala Kristusova | moč | . |
Pavlova | skrb | za korintsko Cerkev |
Bojim se, da bo med vami pričkanje, | nevoščljivost | , razdraženost, prepirljivost, opravljanje, |
med vami pričkanje, nevoščljivost, | razdraženost | , prepirljivost, opravljanje, podpihovanje, |
pričkanje, nevoščljivost, razdraženost, | prepirljivost | , opravljanje, podpihovanje, napihovanje |
opravljanje, podpihovanje, napihovanje in | upornost | . |
»Vsaka | stvar | se bo odločila na izjavo dveh ali treh |
Milost | Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen | |
Milost Gospoda Jezusa Kristusa in | ljubezen | Boga in občestvo Svetega Duha z vami |
ki so z mano, Cerkvam v Galatíji: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
hotel naš Bog in Oče, kateremu bodi | slava | na veke vekov! |
pišem, vam pred Bogom zagotavljam, da ni | laž | . |
za trenutek, da bi med vami obstala | resnica | evangelija. |
Vera | rešuje tako Jude kakor pogane | |
opravičujejo dela postave, ampak edinole | vera | v Jezusa Kristusa. |
Postava | ali vera | |
Postava ali | vera | |
Postava | pa je nekaj drugega kot vera. | |
Postava pa je nekaj drugega kot | vera | . |
Postava | in obljuba | |
Postava in | obljuba | |
Če je Bog prej naredil oporoko, je | postava | , ki je nastala šele štiristo trideset |
more razveljaviti tako, da bi bila | obljuba | neučinkovita. |
Zakaj če | dediščina | izvira iz postave, ne izvira iz obljube; |
Čemú torej | postava | ? |
prišel zarod, kateremu je bila dana | obljuba | , razglasili pa so jo angeli po sredniku. |
Je torej | postava | zoper božje obljube? |
izviralo iz postave le, ko bi bila dana | postava | , ki bi mogla dati življenje. |
Toda preden je nastopila | vera | , nas je postava držala zaprte pod ključem, |
Toda preden je nastopila vera, nas je | postava | držala zaprte pod ključem, v pričakovanju |
To se pravi, da je | postava | postala za nas vzgojiteljica, ki nas |
pravi, da je postava postala za nas | vzgojiteljica | , ki nas je vzgojila za Kristusa, da |
Ko pa je nastopila | vera | , nismo več pod vzgojiteljico. |
Ko pa je nastopila | polnost | časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega |
Pavlova | skrb | za Galačane |
Ta | bolezen | vam je bila v preskušnjo, a me zaradi |
Prispodoba | o Hagári in Sari | |
Ne slišite, kaj pravi | postava | ? |
Hagára je | prispodoba | Sínajske gore, ki je v Arabiji: ta |
zgoraj, pa je svoboden in ta je naša | mati | . |
Krščanska | svoboda | |
Saj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne | obreza | ne neobreza, marveč vera, ki deluje |
Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne | neobreza | , marveč vera, ki deluje po ljubezni. |
velja ne obreza ne neobreza, marveč | vera | , ki deluje po ljubezni. |
Peščica | kvasa skvasi vse testo. | |
Le da vam | svoboda | ne bo pretveza za življenje po mesu, |
Le da vam svoboda ne bo | pretveza | za življenje po mesu, temveč služíte |
Saj je celotna | postava | izpolnjena v eni zapovedi, namreč: |
To so: nečistovanje, | nesramnost | , razuzdanost, malikovanje, čaranje, |
To so: nečistovanje, nesramnost, | razuzdanost | , malikovanje, čaranje, sovraštvo, |
razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštvo, | prepirljivost | , ljubosumnost, jeza, častihlepnost, |
čaranje, sovraštvo, prepirljivost, | ljubosumnost | , jeza, častihlepnost, razprtije, strankarstvo, |
sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, | jeza | , častihlepnost, razprtije, strankarstvo, |
prepirljivost, ljubosumnost, jeza, | častihlepnost | , razprtije, strankarstvo, nevoščljivost, |
častihlepnost, razprtije, strankarstvo, | nevoščljivost | , pijančevanje, žretje in kar je še |
Sad duha pa je: | ljubezen | , veselje, mir, potrpežljivost, blágost, |
duha pa je: ljubezen, veselje, mir, | potrpežljivost | , blágost, dobrotljivost, zvestoba, |
ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, | blágost | , dobrotljivost, zvestoba, krotkost, |
veselje, mir, potrpežljivost, blágost, | dobrotljivost | , zvestoba, krotkost, samoobvladanje. |
potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, | zvestoba | , krotkost, samoobvladanje. |
blágost, dobrotljivost, zvestoba, | krotkost | , samoobvladanje. |
Zakaj niti | obreza | nič ne velja niti neobreza, ampak nova |
Zakaj niti obreza nič ne velja niti | neobreza | , ampak nova stvar. |
ne velja niti neobreza, ampak nova | stvar | . |
Milost | našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi | |
Efezu, in zvestim v Kristusu Jezusu: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
Pavlova | molitev | |
To je tista | mogočnost | , ki jo je pokazal v Kristusu, ko ga |
Cerkvi, saj je Cerkev njegovo telo, | polnost | njega, ki do dna prešinja celotno stvarstvo. |
Njegova | stvaritev | smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za |
Edinost | v Kristusu | |
izločeni od dobrin, ki jih je obljubljala | zaveza | . |
zapisal, mi je bila po razodetju razkrita | skrivnost | . |
najmanjšemu izmed vseh svetih, je bila dana | milost | , da oznanjam poganom nedoumljivo Kristusovo |
jih trpim za vas in v katerih je vaša | slava | . |
vsemi svetimi doumeti, kolikšna je | širokost | in dolgost in visočina in globočina..., |
svetimi doumeti, kolikšna je širokost in | dolgost | in visočina in globočina..., ter spoznati |
kolikšna je širokost in dolgost in | visočina | in globočina..., ter spoznati Kristusovo |
širokost in dolgost in visočina in | globočina | ..., ter spoznati Kristusovo ljubezen, |
moremo prositi ali misliti, njemu | slava | v Cerkvi in v Kristusu Jezusu skozi |
En Gospod, ena | vera | , en krst: en Bog in Oče vseh, ki je |
Vsakomur izmed nas pa je bila dana | milost | po meri, s kakršno nas je obdaroval |
Kaj pa pomeni | beseda | |
v vsakem pogledu rasli vanj, ki je | glava | , Kristus. |
Iz njega dobiva | rast | celotno telo, združeno in spojeno z |
zaradi trdote njihovega srca jim je | pamet | otemnela in so se odtujili božjemu |
Nobena umazana | beseda | naj ne pride iz vaših ust, marveč če |
Naj izginejo med vami vsakršna | ujedljivost | , vsakršno besnenje, rohnenje in obrekovanje |
Nečistovanje in vsakršna | nesramnost | ali lakomnost pa naj se med vami niti |
Nečistovanje in vsakršna nesramnost ali | lakomnost | pa naj se med vami niti ne imenuje, |
Nekoč ste bili namreč | tema | , sedaj pa ste luč v Gospodu. |
ste bili namreč tema, sedaj pa ste | luč | v Gospodu. |
Zakaj vse, kar se razodeva, je | luč | . |
nerazsodni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova | volja | . |
možem kakor Gospodu, mož je namreč | glava | ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, |
namreč glava ženi, kakor je Kristus | glava | Cerkvi, ker jo je odrešil, saj je njegovo |
Ta | skrivnost | je velika; s tem mislim na razmerje |
vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, | žena | pa naj spoštuje moža. |
svojega očeta in svojo mater - to je prva | zapoved | , ki je združena z obljubo - da ti |
zveličanja in meč duha, kar je božja | beseda | . |
govoril o njem s srčnostjo, kakor je moja | dolžnost | . |
Mir bratom ter | ljubezen | in vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa |
Milost | z vsemi, ki z neugasljivo ljubeznijo | |
Filípih, skupaj s škofi in diakoni: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
Pavlova | molitev | za Filipljane |
Zakaj Bog mi je | priča | , kako rad imam vas vse v ljubezni Kristusa |
Prosim pa tole: naj vaša | ljubezen | čedalje bolj napreduje v spoznavanju |
In | večina | bratov je zaradi mojih vere opogumljena |
Vem namreč, da se bo ta moja | zadeva | iztekla v mojo rešitev, ker boste zame |
kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj | skupnost | Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, |
Apostolova | skrb | za svetost kristjanov |
tudi mene, da se ne bi zgrinjala name | bolečina | na bolečino. |
neoporečen v pravičnosti, ki jo terja | postava | . |
Naša | domovina | pa je v nebesih, odkoder tudi pričakujemo |
zaželeni bratje, moje veselje in moja | krona | , stojte trdno v Gospodu, kakor sem |
Vaša | dobrota | bodi znana vsem ljudem. |
Zahvala | za darove Filipljanov | |
da se je končno le razcvetela vaša | skrbnost | do mene. |
jo imeli že prej, a manjkala vam je | priložnost | . |
Našemu Bogu in Očetu pa bodi | slava | na veke vekov. |
Milost | Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim | |
Kolósah in zvestim bratom v Kristusu: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta. |
slišali že prej, ko vam je bila oznanjena | resnica | evangelija, ki je prišel do vas kakor |
Kristusova | oseba | in delo |
Pri tem naj bi vas | moč | njegovega veličastva tako silno okrepila, |
Ta je | podoba | nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, |
v njem je utemeljeno vse in on je | glava | telesa, to je Cerkve. |
hotel, da se je v njem naselila vsa | polnost | in da je po njem spravil s sabo vse |
oznaniti, kako bogata in veličastna je ta | skrivnost | med pogani, da je namreč Kristus v |
vaše življenje in kako trdna je vaša | vera | v Kristusa. |
Polnost | življenja v Kristusu | |
Zakaj v njem telesno biva vsa | polnost | božanstva. |
svojo polnost tudi vi zakaj on je | glava | vsakršne oblasti in vladarstva. |
obrezo, ki je ni naredila človeška | roka | , ampak s Kristusovo obrezo, s katero |
Zakaj vse te reči so | senca | prihodnjih, stvarnost pa je Kristus. |
Zakaj vse te reči so senca prihodnjih, | stvarnost | pa je Kristus. |
Nad vsem tem pa naj bo | ljubezen | , vez, ki dela vse popolno. |
Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, | vez | , ki dela vse popolno. |
Kristusova | beseda | naj v vsem bogastvu prebiva med vami. |
Milost | z vami. | |
Očetu in v Gospodu Jezusu Kristusu: | milost | vam in mir! |
Vera | in zgled Tesaloničanov | |
Zakaj od vas je Gospodova | beseda | odjeknila ne samo po Makedoniji in |
Prav tako nam oznanjevanje ni bilo | pretveza | za pohlep: |
Bog je | priča | o tem. |
S prav takšno toplino, s kakršno | mati | neguje svoje otroke, smo vam hoteli |
Vi ste priče in Bog je | priča | , kako sveto, pravično in neoporečno |
Toda | jeza | nad njimi je že prikipela do vrhunca. |
Pavlova | želja | , da bi spet obiskal Cerkev v Tesaloníki |
Vi ste namreč naša | slava | in naše veselje. |
Zakaj to je božja | volja | , vaše posvečenje: da se vzdržite nečistovanja, |
»Mir in | varnost | ,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, |
varnost,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje | poguba | , kakor pride porodna bolečina nad nosečo, |
nadnje poguba, kakor pride porodna | bolečina | nad nosečo, in ne bodo ubežali. |
položaju se zahvaljujte: zakaj to je božja | volja | v Kristusu Jezusu glede vas |
Vse, kar je vašega, duh, | duša | in telo, pa naj se ohrani neoporečno, |
Milost | Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami. | |
Očetu in v Gospodu Jezusu Kristusu: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
Sodba | ob Kristusovem prihodu | |
bratje, kakor se spodobi, saj vaša | vera | napreduje in vaša medsebojna ljubezen |
vaša vera napreduje in vaša medsebojna | ljubezen | raste. |
Skrivnost | hudobije je namreč že na delu; treba | |
Duha in z vero v resnico postanete | prvina | odrešenja. |
katerih vas je poučila bodisi naša | beseda | bodisi naše pismo. |
bratje, molíte za nas, da bi se Gospodova | beseda | širila in poveličevala, kakor se je |
Milost | Gospoda našega Jezusa Kristusa naj | |
upanje, Timóteju, pravemu sinu po veri: | milost | , usmiljenje in mir od Boga Očeta in |
Vemo, da je | postava | dobra, če se je kdo drži, kakor je |
Zavedam se namreč, da | postava | ni dana za pravičnega, ampak za kršilce |
Hvaležnost | za usmiljenje | |
To je bila seveda izredno bogata | milost | našega Gospoda, z njo pa po Kristusu |
Gospoda, z njo pa po Kristusu Jezusu | vera | in ljubezen. |
z njo pa po Kristusu Jezusu vera in | ljubezen | . |
Zanesljiva je ta | beseda | in zasluži, da jo vsi sprejmejo: |
neuničljiv in nevidljiv, edinemu Bogu | čast | in slava na veke vekov. |
in nevidljiv, edinemu Bogu čast in | slava | na veke vekov. |
Ženska | naj se dá poučiti mirno in z vso vdanostjo. | |
Ne dovolim pa, da bi | ženska | poučevala, pa tudi ne, da bi gospodovala |
Adam ni bil zapeljan, | žena | pa se je pregrešila, ker se je dala |
Zanesljiva je ta | beseda | : če se kdo poteguje za predstojniško |
Skrivnost | naše vere | |
Ni dvoma, da je | skrivnost | vere velika, in ta je: |
Napoved | odpada | |
Saj vse posvečuje božja | beseda | in molitev. |
Saj vse posvečuje božja beseda in | molitev | . |
malo koristi, nadvse koristna pa je | pobožnost | , ker obljublja sedanje in prihodnje |
Ta | beseda | je zanesljiva in vredna, da jo vsi |
Če ima kakšna | vdova | otroke ali vnuke, naj jih predvsem |
Osirotela in zapuščena | vdova | je svoje upanje naslonila na Boga in |
Če ima kakšna verna | ženska | vdove v sorodstvu, naj skrbi zanje, |
Iz tega pa izvirajo | nevoščljivost | , prepir, kletve in zlobna sumničenja, |
in nimajo resnice ter mislijo, da je | pobožnost | le vir dobička. |
Res je | pobožnost | velik dobiček, a le za tistega, ki |
Korenina | vsega zla je namreč pohlep po denarju. | |
Njemu | čast | in večna oblast! |
Njemu čast in večna | oblast | ! |
si bodo nabrali zaklad, ki bo dobra | glavnica | za prihodnost. |
Milost | z vami. | |
Jezusu, ljubljenemu sinu Timóteju: | milost | , usmiljenje in mir od Boga Očeta in |
Vdanost | evangeliju | |
vere, ki sta jo prej imeli tvoja stara | mati | Loída in tvoja mati Evníka. |
imeli tvoja stara mati Loída in tvoja | mati | Evníka. |
kakor bi bil hudodelec, vendar božja | beseda | ni vklenjena. |
Zanesljiva je | beseda | : |
Kdor se bo teh rešil, bo postal | posoda | za plemenito rabo, posvečena, gospodarju |
mišljenje je pokvarjeno in njihova | vera | nezanesljiva. |
zakaj vsem bo postala očitna njihova | nespamet | , kakor je bila tudi pri onih dveh. |
Timótejeva | naloga | |
Njemu | slava | na veke vekov! |
Milost | z vami. | |
Titu, pravemu sinu, ki naju veže skupna | vera | , milost in mir od Boga Očeta in Kristusa |
pravemu sinu, ki naju veže skupna vera, | milost | in mir od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, |
Ta | trditev | je resnična. |
Zato jih ostro pokaraj, da bo njihova | vera | ozdravela. |
Nečistim in nevernim pa nobena | stvar | ni čista. |
Nasprotno, omadeževani sta celo njihova | pamet | in vest. |
omadeževani sta celo njihova pamet in | vest | . |
ženske vedejo spodobno, kakor zahteva | svetost | . |
Tako se božji besedi ne bo delala | sramota | . |
Tvoja | beseda | naj bo zdrava in neoporečna, da bo |
Razodela se je namreč božja | milost | , ki prinaša zveličanje vsem ljudem. |
Ko pa sta se razodeli | dobrota | in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, |
Ko pa sta se razodeli dobrota in | človekoljubnost | Boga, našega odrešenika, nas je odrešil, |
Zanesljiva je ta | beseda | . |
dobrodelnost, če se kje pokaže huda | potreba | , da ne bodo ostali brez sadu. |
Milost | z vami vsemi! | |
skupnosti, ki se zbira v tvoji hiši: | milost | vam in mir od Boga, našega Očeta, in |
Filémonova | ljubezen | in vera |
Filémonova ljubezen in | vera | |
Naj bi | vera | , ki jo izžarevaš, postala dejavna v |
Tvoja | ljubezen | me je navdala z velikim veseljem in |
Milost | Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vašim | |
Postarala se bosta kakor | obleka | . |
Veličina | odrešenja | |
Zakaj če se je | beseda | , ki so jo oznanjali angeli, skazala |
angeli, skazala za trdno in če je vsaka | kršitev | in neposlušnost dobila pravično povračilo, |
za trdno in če je vsaka kršitev in | neposlušnost | dobila pravično povračilo, le kako |
Ker torej otroke povezujeta | kri | in meso, je tudi on privzel oboje, |
zasluži toliko večjo slavo, kolikor večja | čast | gre tistemu, ki hišo zgradi, kakor |
Njegova | hiša | pa smo mi, če ohranimo zaupanje in |
da je zakasnil, medtem ko še traja | obljuba | glede vstopa v kraj njegovega počitka. |
kakor onim, le da njim ni koristila | beseda | , ki so jo slišali, ker se v veri niso |
vanj pridejo, a tisti, ki jim je bila | blagovest | oznanjena prej, zaradi neposlušnosti |
Božja | beseda | je namreč živa in silovita, ostrejša |
Ker tudi njega obdaja | slabost | , more potrpeti z nevednimi in s tistimi, |
Močna | hrana | je za odrasle, za take, ki imajo preskušen |
Zakaj | zemlja | , ki pogosto pije dež in rodi koristne |
Trdna božja | obljuba | |
potrpežljivosti čakal, da se je izpolnila | obljuba | . |
da je njegov sklep neomajen, je kot | priča | nastopil še s prisego. |
zamenja duhovništvo, mora nastopiti tudi | zamenjava | postave. |
Razveljavljena je namreč prejšnja | zapoved | , ker je brez moči in brez koristi, |
brez moči in brez koristi, saj ni | postava | ničesar pripeljala do popolnosti. |
bilo onih duhovnikov več, ker jim je | smrt | preprečevala, da bi bili ostali; ta |
Postava | namreč postavlja za vélike duhovnike | |
duhovnike ljudi, ki jih tlačijo slabosti; | beseda | priseganja, ki je prišla za postavo, |
novo zavezo, ne take, kakor je bila | zaveza | , ki sem jo sklenil z njihovimi očeti |
To je namreč | zaveza | , ki jo bom po tistih dneh sklenil z |
Tudi prejšnja | zaveza | je sicer imela bogoslužna določila |
V njem so bili svečnik, | miza | in daritveni hlebi. |
V njej je bila zlata | posoda | z mano in Aronova palica, ki je bila |
bila zlata posoda z mano in Aronova | palica | , ki je bila ozelenela, in tabli zaveze. |
S tem Sveti Duh razodeva, da | pot | v svetišče še ni odprta, dokler še |
dokler še stoji prvi šotor, kar je | podoba | za sedanji čas. |
Zakaj če | kri | kozlov in volov in potresanje z juničjim |
glede zunanje čistosti, koliko bolj bo | kri | Kristusa, ki je po večnem Duhu sam |
Kjer je namreč | oporoka | , mora biti dokazana oporočnikova smrt. |
oporoka, mora biti dokazana oporočnikova | smrt | . |
Oporoka | je namreč veljavna po smrti in nima | |
Zato tudi prejšnja | zaveza | ni stopila v veljavo brez krvi. |
To je » | kri | zaveze, ki jo je Bog sklenil z vami. |
Kristusova | daritev | odpušča greh |
svetišče, ki bi ga naredila človeška | roka | in bi bilo le podoba pravega, ampak |
naredila človeška roka in bi bilo le | podoba | pravega, ampak v sama nebesa, da zdaj |
določeno enkrat umreti, nato pa pride | sodba | , tako se je tudi Kristus enkrat daroval, |
Postava | vsebuje le senco prihodnjih dobrin | |
je nemogoče, da bi grehe odvzemala | kri | volov in kozlov. |
»To je | zaveza | , ki jo bom sklenil« z njimi »po tistih |
Spodbuda | in opomin | |
resnice, ne ostane za grehe nobena | daritev | več, ampak strašno čakanje na sodbo |
ali treh prič brez usmiljenja doleti | smrt | . |
Potrebna pa vam je | potrpežljivost | , da boste izpolnili božjo voljo in |
odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja | duša | .« |
Vera | ||
Je pa | vera | temelj tistega, v kar upamo, zagotovilo |
postal deležen pravičnosti, ki jo daje | vera | . |
Ker je | hotníca | Rahába verovala in v miru sprejela |
milosti, da ne bo pognala kaka grenka | korenina | , povzročila zmede in mnogih okužila. |
»Tudi če se | žival | dotakne gore, jo je treba kamnati.« |
Dobrodelnost | je Bogu všeč | |
Zakon naj spoštujejo vsi in | postelja | naj bo neomadeževana, zakaj nečistnike |
Trupla živali, katerih | kri | véliki duhovnik nese za greh v svetišče, |
uresniči po Jezusu Kristusu, ki mu bodi | slava | na veke vekov. |
Milost | z vami vsemi! | |
Vera | in modrost | |
Vera in | modrost | |
preskušnje, saj veste: kadar je vaša | vera | preskušana, poraja stanovitnost. |
Stanovitnost | pa naj v polnosti deluje v vas, da | |
Revščina | in bogastvo | |
Sonce namreč vzide in njegova | pripeka | travo posuši. |
Roža | v njej ovene in lepota njene zunanjosti | |
Roža v njej ovene in | lepota | njene zunanjosti izgine. |
Nadloga | in preskušnja | |
Nadloga in | preskušnja | |
besedo resnice, da bi bili tako rekoč | prvina | njegovega stvarstva. |
brzda svojega jezika, sam sebe vara; | pobožnost | takega človeka je prazna. |
Čista in neomadeževana | pobožnost | pred Bogom in Očetom je: oskrbovati |
na zunanjo veljavo ljudi, grešite in | postava | priča zoper vas, da jo kršite. |
Vera | in dela | |
Ali ga more | vera | rešiti? |
Če sta brat ali | sestra | brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, |
vendar doumeti, plehki človek, da je | vera | brez del prazna? |
Vidiš, da je pri njem | vera | sodelovala z deli in da je šele z deli |
Ali ni bila tudi | prešuštnica | Rahába prav tako opravičena iz del, |
namreč telo brez duše mrtvo, tako je | vera | brez del mrtva. |
majhno krmilo, kamor hoče krmarjeva | volja | . |
Iz istih ust prihajata | hvala | in kletev. |
Iz istih ust prihajata hvala in | kletev | . |
Ali more, moji bratje, | smokva | roditi olive ali trta smokve? |
moji bratje, smokva roditi olive ali | trta | smokve? |
Modrost | od zgoraj | |
Taka | modrost | ne prihaja od zgoraj, temveč je posvetna, |
Kjer sta namreč | nevoščljivost | in prepirljivost, tam sta nered in |
Kjer sta namreč nevoščljivost in | prepirljivost | , tam sta nered in hudobija vsake vrste. |
in prepirljivost, tam sta nered in | hudobija | vsake vrste. |
Modrost | pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, | |
Njuna | rja | bo pričala zoper vas in kakor ogenj |
Potrpežljivost | in molitev | |
Potrpežljivost in | molitev | |
Molitev | , porojena iz vere, bo bolnika rešila | |
Veliko zaleže vztrajna | molitev | pravičnega. |
je spet molil in nebo je dalo dež in | zemlja | je rodila svoj sad. |
Milost | vam in mir v obilju! | |
Božja | moč | vas po veri varuje, da boste dosegli |
Tako bo | pristnost | vaše vere veljala več kakor pečat na |
srebro ali zlato, ampak predragocena | kri | Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega |
mrtvih in mu dal slavo, tako da sta vaša | vera | in upanje v Bogu. |
uničljivo ampak neuničljivo seme, božja | beseda | , ki je živa in večna. |
»Vsi ljudje smo | trava | ; še tako lepa cvetlica je le trava. |
»Vsi ljudje smo trava; še tako lepa | cvetlica | je le trava. |
trava; še tako lepa cvetlica je le | trava | . |
Trava | ovene, cvetlica se osuje. | |
Trava ovene, | cvetlica | se osuje. |
Gospodova | beseda | pa ostane na veke.« |
To je | beseda | , ki smo vam jo oznanili. |
Živa | skala | in sveto ljudstvo |
Vam torej, ki verujete, | čast | , tistim pa, ki ne verujejo: |
»kamen spotike in | skala | pohujšanja«. |
sproščeni, vendar ne tako, da bi vaša | sproščenost | prikrivala hudobijo, ampak kot ljudje, |
Zakaj | milost | je v tem, da kdo po krivici trpi, a |
Če že hoče božja | volja | , je pač bolje, da trpite zaradi dobrih |
Ta | voda | pa je podoba krsta, ki zdaj odrešuje |
Ta voda pa je | podoba | krsta, ki zdaj odrešuje vas. |
med sabo čim močnejšo ljubezen, ker | ljubezen | pokrije veliko grehov. |
Njemu gre | slava | in oblast na veke vekov. |
Njemu gre slava in | oblast | na veke vekov. |
prosim jaz, ki sem tudi starešina in | priča | Kristusovega trpljenja, s katerim bom |
vam jasno povem: to je resnična božja | milost | . |
Njegova božja | moč | nam je podarila vse, kar je potrebno |
Kristusova | slava | in preroška beseda |
Kristusova slava in preroška | beseda | |
Prav zato je | beseda | prerokov za nas postala še trdnejša. |
kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide | danica | v vaših srcih. |
Predvsem pa védite: nobena | prerokba | v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage. |
védite: nobena prerokba v Svetem pismu ni | stvar | zasebne razlage. |
Nikoli namreč nobena | prerokba | ni bila izrečena na človeško pobudo, |
in po njihovi krivdi se bo sramotila | pot | resnice. |
Toda | obsodba | nad njimi že davno ne počiva in njihova |
njimi že davno ne počiva in njihova | poguba | ne dremlje. |
iz dneva v dan, je njegova pravična | duša | trpela. |
Zato jih bo njihova lastna | izprijenost | uničila, za krivico pa bodo prejeli |
V veselje jim je kratkotrajna | nasladnost | . |
nepoštenost posvarila nema vprežna | živina | , ki je spregovorila s človeškim glasom |
presahli studenci in oblaki, ki jih goni | burja | , čaka jih črna tema. |
oblaki, ki jih goni burja, čaka jih črna | tema | . |
» | Svinja | se okopa, pa se zopet valja v luži.« |
Obljuba | Gospodovega prihoda | |
je nebo obstajalo že zdavnaj in je | zemlja | iz vode in da je po božji besedi nastala |
Sedanje nebo in | zemlja | sta po isti besedi prihranjena za ogenj, |
prešlo, prvine se bodo v ognju raztopile, | zemlja | in dela na njej pa bodo preizkušena. |
nova nebesa in novo zemljo, kjer biva | pravičnost | . |
ne potegnejo za sabo, da bi se vaša | trdnost | ne zamajala. |
Njemu | slava | zdaj in do dneva večnosti. |
Bog je | luč | |
on sam, smo med seboj v občestvu in | kri | njegovega Sina Jezusa nas očiščuje |
smo brez greha, sami sebe varamo in | resnica | ne živi v nas. |
delamo iz njega lažnivca in njegova | beseda | ne živi v nas. |
On je namreč spravna | žrtev | za naše grehe, pa ne le za naše, temveč |
Nova | zapoved | |
Stara | zapoved je zajeta že v besedi, ki ste | |
Stara | zapoved | je zajeta že v besedi, ki ste jo slišali. |
uresničila v njem in se uresničuje v vas, | tema | namreč izginja in resnična luč že sveti. |
vas, tema namreč izginja in resnična | luč | že sveti. |
v temi in ne vé, kam gre, ker mu je | tema | zaslepila oči. |
sem napisal, da ste močni in je božja | beseda | v vas in da ste premagali hudiča. |
Otroci, poslednja | ura | je. |
Iz tega spoznamo, da teče poslednja | ura | . |
zato, ker jo poznate in ker nobena | laž | ne izvira iz resnice. |
Obljuba | , ki nam jo je sam dal, je večno življenje. | |
Ker je resnično in ne | laž | , se ga držite, kakor vas je tudi poučilo. |
dela tudi nepostavno, zakaj greh je | nepostavnost | . |
Kako more biti božja | ljubezen | v človeku, ki ima premoženje in vidi, |
Bog je | ljubezen | |
Preljubi, ljubímo drug drugega, ker je | ljubezen | od Boga in ker je vsak, kdor ljubi, |
ljubi, Boga ne pozna, zakaj Bog je | ljubezen | . |
Božja | ljubezen | do nas se je razodela tako, da je Bog |
Ljubezen | ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. | |
ljubimo, živi Bog v nas in je njegova | ljubezen | v nas popolna. |
Bog je | ljubezen | , zato tisti, ki živi v ljubezni, živi |
Ljubezen | nam daje popolno zagotovilo za dan | |
V ljubezni ni strahu, saj popolna | ljubezen | odganja strah. |
Naša | vera | premaga svet |
Ljubezen | do Boga je v tem, da se držimo njegovih | |
In | zmaga | , ki premaga svet, je naša vera. |
In zmaga, ki premaga svet, je naša | vera | . |
Duh to pričuje, Duh pa je | resnica | . |
Duh in | voda | in kri. |
Duh in voda in | kri | . |
Vsaka | krivica | je greh, vendar ni vsak greh za smrt. |
Z nami naj bo | milost | , usmiljenje in mir, ki prihajajo od |
Resnica | in ljubezen | |
Resnica in | ljubezen | |
Zdaj pa, | gospa | , te prosim, vendar ne, kakor bi pisal |
Ljubezen | je v tem, da živimo po njegovih zapovedih. | |
To je | zapoved | , kakor ste slišali od začetka. |
Demétriju v prid pa govorijo vsi, tudi sama | resnica | , in tudi mi zastavimo besedo zanj. |
Veš pa, da je naša | pohvala | iskrena. |
Usmiljenje vam in mir in | ljubezen | v obilju. |
Obsodba | lažnih učiteljev | |
blodeče zvezde, ki jih čaka večna črna | temà | . |
sovražíte celo obleko, ki jo je omadeževala | mesenost | . |
odrešeniku, po našem Gospodu Jezusu Kristusu, | slava | in veličastvo, moč in oblast pred vsemi |
Jezusu Kristusu, slava in veličastvo, | moč | in oblast pred vsemi veki in zdaj in |
Kristusu, slava in veličastvo, moč in | oblast | pred vsemi veki in zdaj in na vse veke! |
Janez sedmim Cerkvam, ki so v Aziji: | milost | vam in mir od njega, ki je, ki je bil |
od Jezusa Kristusa, ki je zanesljiva | priča | , prvorojenec izmed umrlih in vladar |
duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu | slava | in oblast na veke vekov. |
svojega Boga in Očeta, njemu slava in | oblast | na veke vekov. |
Glava | in lasje so mu bili beli kakor bela | |
in lasje so mu bili beli kakor bela | volna | , kakor sneg, oči so mu bile kakor ognjen |
Jude, pa to niso, marveč so satanova | shodnica | . |
Kdor zmaga, ga druga | smrt | gotovo ne bo prizadela.’« |
‘Tole govori Amen, zvesta in zanesljiva | priča | , začetek božjega stvarjenja. |
sárdiju, vsenaokrog prestola pa se je pela | mavrica | , na oko podobna smarágdu. |
Knjiga | in Jagnje | |
zmagal je lev iz Judovega rodu, Davidova | korenina | : on bo odprl knjigo in njenih sedem |
»Sedečemu na prestolu in Jagnjetu | hvala | in čast, slava in mogočnost na veke |
»Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in | čast | , slava in mogočnost na veke vekov.« |
prestolu in Jagnjetu hvala in čast, | slava | in mogočnost na veke vekov.« |
in Jagnjetu hvala in čast, slava in | mogočnost | na veke vekov.« |
» | Merica | pšenice po denarju in tri merice ječmena |
Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo ime | smrt | , za njim pa je prihajalo podzemlje. |
In dana jima je bila | oblast | nad četrtino zemlje, da morita z mečem, |
Sonce je potemnelo kakor žimnata | vrečevina | , vsa luna je postala kakor kri in |
potemnelo kakor žimnata vrečevina, vsa | luna | je postala kakor kri in zvezde na |
vrečevina, vsa luna je postala kakor | kri | in zvezde na nebu so popadale na zemljo, |
na nebu so popadale na zemljo, kakor | smokva | otrese nezrele sadeže, če jo premetava |
štirim angelom, katerim je bila dana | oblast | , da pustošijo zemljo in morje: |
Zatem se mi je prikazala velika | množica | , ki jè nihče ne bi bil mogel prešteti, |
Hvala | in slava, modrost in zahvala, čast | |
Hvala in | slava | , modrost in zahvala, čast in moč ter |
Hvala in slava, | modrost | in zahvala, čast in moč ter oblast |
Hvala in slava, modrost in | zahvala | , čast in moč ter oblast našemu Bogu |
Hvala in slava, modrost in zahvala, | čast | in moč ter oblast našemu Bogu na veke |
slava, modrost in zahvala, čast in | moč | ter oblast našemu Bogu na veke vekov. |
modrost in zahvala, čast in moč ter | oblast | našemu Bogu na veke vekov. |
jih ne bo žgalo sonce ne kakršnakoli | pripeka | . |
Sedmi pečat in zlata | kadilnica | |
je v nebesih nastala za kake pol ure | tišina | . |
Zatrobil je prvi: in nastala sta | toča | in ogenj, pomešana s krvjo, ter se |
Zgorela je | tretjina | zemlje, zgorela je tretjina dreves |
Zgorela je tretjina zemlje, zgorela je | tretjina | dreves in zgorela je vsa zelena trava. |
tretjina dreves in zgorela je vsa zelena | trava | . |
morje je treščila kakor velika ognjena | gora | . |
Tretjina | morja se je spremenila v kri, tretjina | |
Tretjina morja se je spremenila v kri, | tretjina | živih bitij, ki žive v morju, je poginila, |
bitij, ki žive v morju, je poginila, in | tretjina | ladij je bila uničena. |
tretji angel: in z neba je padla velika | zvezda | , plameneča kakor bakla, ter strmoglavila |
padla velika zvezda, plameneča kakor | bakla | , ter strmoglavila v tretjino rek in |
Tretjina | vodá se je spremenila v pelin in veliko | |
je četrti angel: in udarjena je bila | tretjina | sonca, tretjina lune in tretjina zvezd, |
in udarjena je bila tretjina sonca, | tretjina | lune in tretjina zvezd, tako da so |
bila tretjina sonca, tretjina lune in | tretjina | zvezd, tako da so za tretjino potemnele. |
tretjino svoje svetlobe in prav tako | noč | . |
zemlje ob tem, v kar se bo še razdonela | trobenta | treh angelov, ki še morajo trobentati.« |
zemljo kobilice in dana jim je bila | oblast | , kakršno imajo škorpijoni na zemlji. |
ne bodo našli; želeli bodo umreti, a | smrt | bo bežala od njih. |
bruhali iz gobcev, je bila pomorjena | tretjina | ljudi. |
Moč | konj namreč tiči v njihovih gobcih | |
Nad njegovo glavo se je pela | mavrica | , obličje je imel kakor sonce in noge |
in zatrobil, se bo dopolnila božja | skrivnost | , kakor jo je Bog oznanil svojim služabnikom |
Tedaj mi je bila dana | trstika | , nekakšen rováš, z naročilom: |
bosta pa dokončala svoje pričevanje, bo | zver | , ki se vzdiguje iz brezna, začela vojno |
Preživele pa je prevzela | groza | in so izkazali čast Bogu nebes. |
Sedma | trobenta | |
Narodi so pobesneli, a prišla je tvoja | jeza | in trenutek, da se sodijo mrtvi, da |
nebesih, in v svetišču se je prikazala | skrinja | zaveze. |
hrumi, gromi in potres ter silovita | toča | . |
Žena | in zmaj | |
nebu se je prikazalo veliko znamenje: | žena | , ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi |
znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in | luna | pod njenimi nogami, na njeni glavi |
Žena | pa je pobegnila v puščavo, kjer ji | |
Nato se je v nebesih razvnela | vojna | : |
Veliki zmaj, stara | kača | , ki se imenuje hudič in satan in ki |
»Zdaj je prišlo zveličanje, | moč | in kraljevanje našega Boga ter oblast |
moč in kraljevanje našega Boga ter | oblast | njegovega Maziljenca, zakaj vržen je |
Gorje pa vama, | zemlja | in morje, ker je hudič stopil na vaju, |
Tedaj pa je | kača | bruhnila iz žrela za ženo kakor reko |
A ženi je priskočila na pomoč | zemlja | : zemlja se je odprla v požiralnik ter |
ženi je priskočila na pomoč zemlja: | zemlja | se je odprla v požiralnik ter popila |
Zver | , ki sem jo videl, je bila podobna panterju | |
videti ranjena na smrt, a njena smrtna | rana | se je bila pozdravila. |
Vsa | zemlja | je šla polna začudenja za zverjo. |
Dana ji je bila | oblast | , da to počenja dvainštirideset mesecev. |
Dana ji je bila | oblast | nad vsakim rodom, ljudstvom, jezikom |
prvo zver, ki se ji je bila smrtna | rana | pozdravila. |
Pesem | sto štiriinštirideset tisočev | |
in izkažite mu čast, zakaj prišla je | ura | njegove sodbe. |
Tu je potrebna | stanovitnost | svetih, ki se drže božjih zapovedi |
Žetev | zemlje | |
»Zamahni s srpom in požanji, ker je prišla | ura | žetve, zakaj žetev zemlje je dozorela.« |
požanji, ker je prišla ura žetve, zakaj | žetev | zemlje je dozorela.« |
oblaku, zamahnil s srpom po zemlji in | zemlja | je bila požeta. |
Božja | slava | in božja moč sta tedaj napolnili svetišče |
Božja slava in božja | moč | sta tedaj napolnili svetišče z dimom. |
morje se je spremenilo v kri, kakor je | kri | mrliča, in poginilo je vse, kar je |
In ljudi je žgala silna | vročina | in preklinjali so ime Boga, ki ima |
zveri in njeno kraljestvo je pokrila | tema | . |
posušilo, tako da je bila pripravljena | pot | kraljem z vzhoda. |
Z neba je padala na ljudi debela | toča | , za tretjino stota težka. |
so ljudje preklinjali Boga, zakaj ta | šiba | je bila izredno huda. |
Vélika | vlačuga | in zver |
Vélika vlačuga in | zver | |
Ženska | je bila oblečena v bager in v škrlat | |
čelu je imela napisano ime, ki je bilo | skrivnost | : |
»Véliki Babilon, | mati | vseh vlačug in gnusob na zemlji.« |
Videl sem, da je | ženska | pijana od krvi svetih in od krvi pričevalcev |
Zver | , ki si jo videl, je bila, a je ni več, | |
bodo začudili, ko bodo videli, da je | zver | bila, pa je ni več, a da se bo vrnila. |
glav je sedem gorá, na katerih sedi | ženska | . |
Zver | , ki je bila in je ni več, je hkrati | |
»Vode, ki si jih videl, kjer sedi | nečistnica | , pomenijo ljudstva in množice, narode |
Deseteri rogovi, ki si jih videl, ter | zver | , ti bodo vlačugo sovražili: oplenili |
Ženska | , ki si jo videl, pa pomeni veliko mesto, | |
je spuščal z neba z veliko oblastjo: | zemlja | se je razsvetlila od njegovega sijaja. |
‘Sedim kakor | kraljica | , nisem vdova in ne bom okusila bridkosti.’ |
‘Sedim kakor kraljica, nisem | vdova | in ne bom okusila bridkosti.’ |
enem samem dnevu prišle nadenj šibe: | smrt | , žalost in lakota, in bo sežgan v ognju. |
samem dnevu prišle nadenj šibe: smrt, | žalost | in lakota, in bo sežgan v ognju. |
prišle nadenj šibe: smrt, žalost in | lakota | , in bo sežgan v ognju. |
mesto, zakaj v eni uri je prišla tvoja | obsodba | !« |
»Sadeži, ki se jih je veselila tvoja | duša | , so izginili, ves sijaj in ves blesk |
V tebi ne bo več svetila | luč | svetilke. |
V njem se je našla | kri | prerokov in svetih ter vseh, ki so |
Zveličanje, | slava | in moč je v našem Bogu, zakaj njegove |
Zveličanje, slava in | moč | je v našem Bogu, zakaj njegove sodbe |
Jagnjetova | svatba | |
izkažimo čast, zakaj prišla je Jagnjetova | svatba | in njegova nevesta je pripravljena. |
prišla je Jagnjetova svatba in njegova | nevesta | je pripravljena. |
Dana ji je bila | obleka | iz čiste in bleščeče tančice.« |
Tančica | namreč pomeni pravična dela svetih. | |
Toda | zver | je bila zajeta in z njo vred lažni |
tistim, ki so sedli nanje, je bila dana | oblast | , da so sodili. |
Nad takimi druga | smrt | nima nobene oblasti, ampak bodo postali |
z ognjem in žveplom, kjer sta tudi | zver | in lažni prerok. |
Sodba | z velikega, belega prestola | |
Zemlja | in nebo sta pobegnila izpred njegovega | |
Odprla pa se je tudi druga | knjiga | : knjiga življenja. |
Odprla pa se je tudi druga knjiga: | knjiga | življenja. |
Tudi | smrt | in podzemlje sta vrnila mrtve, ki sta |
Nato sta bila | smrt | in podzemlje vržena v ognjeno jezero. |
To je druga | smrt | , ognjeno jezero. |
Novo nebo in nova | zemlja | |
Zakaj prvo nebo in prva | zemlja | sta bila izginila in morja ni bilo |
prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor | nevesta | , ki se je ozaljšala za svojega ženina. |
To je druga | smrt | .« |
Njegova | dolžina | , širina in višina so bile enake. |
Njegova dolžina, | širina | in višina so bile enake. |
Njegova dolžina, širina in | višina | so bile enake. |
To je človeška | mera | , ki jo je uporabil tudi angel. |
Cesta | skozi mesto pa je bila iz suhega zlata | |
Jaz sem | korenina | Davidove rodovine, bleščeča jutranja |
Davidove rodovine, bleščeča jutranja | zvezda | .« |
In Duh in | nevesta | pravita: |
Milost | Gospoda Jezusa naj bo z vsemi! | |
Pravica | vedeti | |
LJUBLJANA, 5. maja - | Novica | o njegovi smrti je prispela v času, |
Stavka | železničarjev bo v torek za štiri ure | |
Slovenskih železnic bo po grobi oceni | škoda | zaradi stavke približno pet milijonov |
S tem je dana | možnost | , da nek drug operater zaprosi za koncesijo, |
drug operater zaprosi za koncesijo, | država | pa mu jo odobri oziroma izda ali ne. |
Največja posamična | delničarka | slovenskega naftnega velikana je s |
s 15,6-odstotnim lastniškim deležem | država | , večji lastniki pa so še odškodninski |
Kljub temu je Petrolova | delnica | vnesla na borzi pravo poživitev - sklenjenih |
začelo pri 18.000 tolarjih, nato je | cena | vztrajno padala proti 17 tisočakom |
Ponudba | delnic je večja od povpraševanja, zato | |
Kotacija | Petrola je za 15 odstotkov povečala | |
Družba | ima 12,5 milijarde tolarjev osnovnega | |
Tudi zato bo | delnica | Petrola verjetno zelo kmalu vključena |
bila za BTC tretja najbolj prometna | delnica | , njen tečaj pa se je znižal za slaba |
Pomota | NLB: Petrolova dividenda 0,00 | |
Pomota NLB: Petrolova | dividenda | 0,00 |
delničarjem, ki imajo žiro račun, je | tiskarna | Cetis Celje prek pošte Celje v soboto |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 122,9713 |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 122,6206 |
Posledica | davka pa naj bi bilo povprečno povišanje | |
umakne svoj podpis in s tem povzroči, da | zahteva | izgubi z ustavo predpisano število |
ne v ustavi ne v poslovniku, se je | komisija | za poslovnik odločila, da vanj doda |
štiriurno zaporo ceste odločili zato, ker | država | doslej še ni naredila ničesar, da bi |
Pri zapori magistralke, ki je edina | povezava | z mednarodnim mejnim prehodom z Madžarsko |
poudaril, da želi Slovenija postati | članica | Nata v prvem krogu širitve in da ima |
prvem krogu, odgovarja, da je naša | država | »perfektna kandidatka, če govorimo |
odgovarja, da je naša država »perfektna | kandidatka | , če govorimo o novem Natu in ne o tistem |
stabilna in gospodarsko precej razvita | država | , ki nima težav s sosedi. |
mojem mnenju zanjo prej prednost kot | slabost | ,« je rekel Drnovšek in pojasnil, da |
Po Thalerju je | širitev | proti jugovzhodu Evrope za Pariz morda |
in da se tudi na tem območju okrepi | zveza | demokracij in stabilnosti. |
LJUBLJANA, 6. maja - Današnja štiriurna | stavka | štirih železniških sindikatov - strojevodij, |
Stavka | je po njihovem mnenju minila brez kakršnih koli | |
Hanžel, je delodajalska pogajalska | skupina | ponudila stavkajočim železničarjem |
plače za 13,8 odstotka tudi stavkovna | zahteva | , po njegovih besedah določa socialni |
Kje je tista | meja | , do katere je država še pripravljena |
Kje je tista meja, do katere je | država | še pripravljena popuščati stavkajočim |
rešitev, saj je več podjetij, v katerih je | država | lastnica, v izgubi. |
je več podjetij, v katerih je država | lastnica | , v izgubi. |
Najbolj budno spremljana Petrolova | delnica | je dosegla ceno 1467 tolarjev, kar |
Petrola (25,4 milijona tolarjev) in šesta | izdaja | nakupnega bona BS (56,9 milijona tolarjev). |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 121,4663 |
guvernerja BS dr. Franceta Arharja edina | pot | , ki vodi v EU. |
vsoto zadolžili v tujini, centralna | banka | ne bi mogla sterilizirati prilivov |
Centralno banko skrbi tudi | rast | cen, saj so se tiste cene, ki jih nadzoruje |
so se tiste cene, ki jih nadzoruje | država | (teh je 30 odstotkov iz košarice maloprodajnih |
bodo naredili vse, da letošnja skupna | stopnja | inflacije ne bi presegla lanske (8,8 |
doseganje cilja denarne politike pa je, da | vlada | do konca leta zamrzne vse podražitve, |
In še | primerjava | ; v Nemčiji, kjer imajo 1,5 do 2-odstotno |
vrednost in zakonu o trošarinah ter druga | obravnava | predloga zakona o vinu in drugih proizvodih |
evropskimi normami usklajenega zakona tudi | podlaga | za sprejetje posebnega sporazuma z |
Infrastrukturo predstavljajo plato, | cesta | , energetski in komunikacijski kabli, |
obveščevalne varnostne službe (OVS) je dejal: » | Zamenjava | z današnjim dnem še ni formalno izvedena.« |
širitvijo EU pa se zavzemajo, da naj bi | unija | začela pogajanja z vsemi kandidatkami |
Danska je namreč prva | država | , ki je to že storila. |
logaški vojašnici predstavila sanitetna | enota | Slovenske vojske, ki bo v zgodovini |
enakopravni partner sodeluje tudi naša | država | . |
Naloga | enote, ki ji bo poveljeval major Boris | |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 121,4579 |
Minnesoti - kot spodmikajoča se pristajalna | steza | . |
pridružitvenega sporazuma z EU ukvarjala | vojska | vaših pravnikov, z vrsto drugih, z |
razmerah pa so dokaz, kako je njihova | pobuda | lahko usodna zavoljo kar prelahkotnega |
Pobuda | za referendum o pridružitvi Evropski uniji | |
LJUBLJANA, 8. maja - | Pobuda | za zbiranje podpisov v podporo zahtevi |
predsednik državnega zbora Janez Podobnik, | pobuda | ni pravilno vložena. |
zakon sprejet in če bi bila takšna | pobuda | vložena pravočasno in v skladu z zakonom. |
Pobudniki menijo, da je | ratifikacija | pridružitvenega sporazuma z EU, ki |
Kot opozarjajo, ima | ratifikacija | pridružitvenega sporazuma v EU usoden |
Vlada | meni, da je kljub referendumski pobudi | |
14. majem, ko je napovedana izredna | seja | državnega zbora, bo premier sklical |
novinarje po seji vlade povedala Marta Kos, | direktorica | urada za informiranje. |
Čast | , da odpre letošnji Cannes, je šla Lucu | |
Približno 30 stavkajočih oziroma dobra | četrtina | zaposlenih je zjutraj začela delati. |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 120,6851 |
LJUBLJANA, 9. maja - | Vlada | vztraja, naj državni zbor čim prej |
sporazum z Evropsko unijo (EU), saj bi | zamrznitev | postopka v tej fazi - ne glede na to, |
ratifikacije evropskega sporazuma, pa bi | vlada | še pospešila postopek spremembe ustave |
ki bi Slovencem predstavil, kaj je | dilema | : Evropa ali osamitev. |
predstavil, kaj je dilema: Evropa ali | osamitev | . |
Drnovšek je ob tem poudaril, da je | ratifikacija | sporazuma z EU še posebno pomembna, |
predlagali imena kandidatk, s katerimi bo | petnajsterica | začela pogajanja o polnopravnem članstvu. |
ustavne omejitve - in to je negativna | prvina | . |
pokazali, da je Slovenija zelo resna | kandidatka | za prvi krog Natove širitve. |
Velike Britanije in Francije, pa naj bi | odločitev | sprejeli tik pred madridskim vrhom. |
doplačilom zavaroval, da ga njegova domača | zavarovalnica | pri izplačilu škode tujemu oškodovancu |
Karta | stane tisoč tolarjev. | |
za notranje zadeve obvestilo, da je | pobuda | podprta z dovolj podpisi. |
našli precej skupnih točk, in da je | ratifikacija | za vso državo pomembno vprašanje, saj |
se bo pojavil najmanjši dvom, da je | zadeva | neustavna, in da je o tem vprašanju |
se je danes odzvala tudi gospodarska | zbornica | . |
Njen predsednik Jožko Čuk pravi, da | zbornica | z zaskrbljenostjo spremlja številne |
dnevni red zasedanja DZ, saj to lahko | zamuda | pri sprejetju zakona o ratifikaciji |
opozoril, da bo sicer napovedana državna | ustanova | (Casino Slovenija), ki bo, kot je dejal, |
nekakšen igralniški Dars, odločala o vsem, | občina | pa o ničemer. |
Slovenska | vojska | odhaja na prvo misijo v Albanijo |
S tem je naša | država | začela prevzemati mednarodne obveznosti |
Enota | je sestavljena iz dveh delov. | |
Mislim, da je ta | vsota | zdaj največ, kolikor nam lahko ponudi |
zdaj največ, kolikor nam lahko ponudi | država | , in da je izračun optimalen. |
Enota | je že pripravljena na odhod, vojaki | |
Je pa ta | operacija | v Albaniji za nas nekaj novega. |
piranski občini se je zadnje dni razvnela | razprava | , ali je prav, da bi na morju tik pred |
pripravlja mednarodna motonavtična | zveza | iz Monaka. |
metrov dolge čolne, ki jim sicer pravijo | blue formula one | , vendar so v primerjavi z velikimi |
Medtem ko se mnogim zdi vse to dodatna | priložnost | za uveljavitev slovenskega obmorskega |
Tekma | je menda splašila nekaj ptic, niso | |
Na to, da bi bila ista | dirka | hitrih čolnov lahko podobno vabljiva |
ugotovila, da je na kongresu 91 delegatov, | večina | pa 46 glasov. |
Jedrska | elektrarna | Krško obstala za 33 dni |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 120,6851 |
Rokometašice Robita Olimpije so prva slovenska | ekipa | , ki je osvojila eno izmed evropskih |
Tema | sestanka bo tudi ratifikacija pridružitvenega | |
Tema sestanka bo tudi | ratifikacija | pridružitvenega sporazuma po najnovejši |
gibanje v Sloveniji oz. protievropska | aktivnost | , ki terja jasen političen odgovor proevropskih |
Seja | bo nato spet prekinjena, saj je v sredo | |
v sredo na vrsti že četrta izredna | seja | DZ. |
Poleg tega pa je | vlada | že predlagala DZ, naj na dnevni red |
funkcije s pridobitniško dejavnostjo mora | komisija | , ki bo zasedala isti dan, pripraviti |
redu redne seje, mandatnoimunitetna | komisija | pa bo obravnavala obvestili okrajnega |
predmet izredne seje, razpravljala | komisija | za evropske zadeve in odbor za gospodarstvo. |
V četrtek bo | komisija | za poslovnik imenovala člane delovne |
V petek bo še | seja | komisije za peticije. |
Skupina | slovenskih vojakov odpotovala na vajo | |
maja - Danes je | skupina | pripadnikov roda radiološkokemičnobiološke |
To je prva praktična | vaja | v tujini, ki so se je pripadniki tega |
HELSINKI, 11. maja - Slovenska | delegacija | , ki jo sestavljajo podpredsedniki HZS |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 120,2343 |
Med drugim je zapisal, da bi | zavrnitev | ratifikacije Slovenijo »izprla iz evropskega |
Kučan nadalje meni, da bo | ratifikacija | sporazuma o pridruženem članstvu EU |
Alternativa | vključevanju v evroatlantske povezave | |
povezave so po mojem trdnem prepričanju le | samoosamitev | Slovenije, zapiranje možnosti za gospodarski |
legalitete, kar pomeni, da mora biti | ratifikacija | sporazuma opravljena v DZ na zakonit |
LJUBLJANA, 12. maja - Slovenska politična | scena | je bila danes v znamenju dogajanja |
vprašanje, kakšne so možnosti, da bo | ratifikacija | zakona o pridružitvenem sporazumu na |
sredo, in kaj pomeni, če bo sprejeta | pobuda | Gibanja 23. december, je Drnovšek dejal, |
zbora, ki bo presodilo, ali je druga | pobuda | vložena v skladu z zakonom. |
takrat bo tudi znan odgovor, ali bo | ratifikacija | na dnevnem redu izredne seje v sredo |
Predsednica | sodnega senata Milojka Gutman je v | |
LJUBLJANA, 12. maja - | Uprava | ljubljanskega podjetja IBNJT, ki se |
leto dni pozneje je odstopila takratna | uprava | in na predlog lastnikov je nadzorni |
Prisilna | poravnava | , v okviru katere se bodo ponovno pogajali |
Uprava | in nadzorni svet upata, da se bodo | |
pomenila ali stečaj ali dolgoročna | sanacija | IBNJT, odločili za slednjo. |
Zlatarna | Celje zaprla prodajalne | |
poudaril, da je bila Ukrajina prva | država | članica OZN, ki je priznala našo državo. |
poudaril, da je bila Ukrajina prva država | članica | OZN, ki je priznala našo državo. |
Slovenija bo aprila prihodnje leto | gostiteljica | hokejskega SP skupine B, so med drugim |
SP skupine C v Estoniji, mladinska | reprezentanca | Slovenije (do 18 let ) pa na EP skupine |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 120,7976 |
LJUBLJANA, 13. maja - | Ratifikacija | evropskega pridružitvenega sporazuma, |
O tem je danes razpravljala | vlada | , vendar do zaključka redakcije še ni |
referendum o vstopu v EU, že jutri, bi | večina | Slovencev - 62,7 odst. - na glasovnici |
pokazala danes opravljena javnomnenjska | raziskava | Dela Stik . |
Primerjava | z istimi raziskavami, opravljenimi | |
Slovenska | javnost | postaja skratka vse bolj »evropska« |
je bila četrta zaporedna opozorilna | stavka | železničarjev. |
stavkovnega odbora Slavko Kmetič se čudi, da | država | kljub pomenu železniškega prometa in |
Vladna pogajalska | skupina | vztraja pri ponudbi, ki jo je postavila |
Tudi | železnica | mora deliti usodo gospodarstva. |
pravijo, da je povabilo le začasna | rešitev | , dokler ne bo dosežen dogovor med štirimi |
Vrednost | zamrznjenega premoženja nekdanje Narodne banke | |
bi po tej formuli pripadla približno | šestina | premoženja ali 100 milijonov dolarjev. |
Kazenska | odgovornost | mariborskega župana? |
Pravica | vedeti | |
Vremenska | napoved | |
Tečajnica | Banke Slovenije | |
Država | (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) | |
Država ( | enota | ) tolarjev Avstralija (1 AUD) 121,1240 |
Podobnik je povedal, da bo izredna | seja | predvidoma teden dni kasneje, kot razlog |
Vlada | bo predlog zato poslala v presojo ustavnemu | |
Državnemu zboru pa je | vlada | poslala včeraj sprejeti predlog interpretativne |
december obvestil, da tudi na novo vložena | pobuda | ni bila vložena pravilno. |
zboru poslala v obravnavo in sprejem | vlada | že leta 1995, vendar še ni prišel na |
problemu vstopanja v EU razpravljala | komisija | za politični sistem, so svetniki sprejeli |
Podražili se bodo | moka | , telefon, pošte, komunala, pa tudi |
Podražili se bodo moka, telefon, pošte, | komunala | , pa tudi bencin |