O'beseda, označena besedila z lemami
| Bilo je tudi nekaj, kar so imenovali | ius primae noctis | , česar v otroškem učbeniku verjetno |
| bilo morda nikoli takih zakonov kot | ius primae noctis | ali takih bitij kot kapitalisti ali |
| »To je podobno kot pri izboru za | miss | sveta. |
| 31. maja - Balkanska turneja »železne | lady | « svetovne diplomacije, ameriške zunanje |
| so pet šampionskih naslovov - med » | naj | « vini iz Avstrije, Avstralije, Južne Afrike |
| Ženska služba ( | Frauendienst | ) so jim dejali! |
| s tresočo se roko, kljukici na črko | č | je pozabil, kakor ob svojem prihodu, |
| neenakomerno in z narobe potegnjeno črko | S | napisano OSTERIA. |
| vendar paziti na zavoje, imel je še | tisoč | opravkov in nakupov in posloviti se |
| da bo za začetek zadoščalo dvajset | tisoč | frankov, torej štirikrat toliko kot |
| kapital, ki mu je še preostal: trideset | tisoč | frankov. |
| Namesto kapitala je bilo triintrideset | tisoč | frankov primanjkljaja. |
| češnjevec kot v maraskino, hizop kot v | chartreuse | , moškat kot v vespetro, calamus aromaticus |
| je treba, da se dvigne sto osemdeset | tisoč | funtov težko breme, Keill pa jo ceni |
| raco, svinino z zeljem, smetano, sir | pont‐l | 'evêque in steklenico burgundca. |
| Kasiopejo, katere ozvezdje ima obliko črke | Y | , nato Vego iz lesketajoče se Lire in |
| »Hitrost svetlobe je devetdeset | tisoč | milj v sekundi. |
| Su ( | sou | ) ali sol je bil vreden dvajsetino franka |
| iz kremena, ki so se tedaj imenovale | celtae | in ki so jih druidi uporabljali pri |
| in poslušal, potem si je ogledal dva | S | , narisana na pokrovu. |
| prav nič dvomil, da je Danton vzel sto | tisoč | zlatnikov, zato da je s svojimi predlogi |
| Vergniaud hotel vsak mesec dobiti šest | tisoč | frankov. |
| smodnišnico v Grenellu, je bilo mrtvih dva | tisoč | ljudi. |
| rebusi: če poleg narisanega hloda piše | H | = K in če je zraven del rekla »... in |
| če poleg narisanega hloda piše H = | K | in če je zraven del rekla »... in krik«, |
| Na vprašanje, kaj manjka v nizu ‘ | do re mi sol la si | ’, je odgovor fa, in če je zraven ime |
| bi še bolj podomačili tuje besede (‘ | avguri | ’ namesto ‘auguri’), tretji, kot Chapsal, |
| podomačili tuje besede (‘avguri’ namesto ‘ | auguri | ’), tretji, kot Chapsal, pa ne priznavajo |
| je vprašala, ali bi mogoče zadoščalo | tisoč | zlatnikov. |
| »Jutro za | tisoč | zlatih? |
| Na najinem perilu je ista oznaka, | B | ! |
| Za zadolžnico za | tisoč | frankov, ki se je zaradi oderuških |
| bil moral poravnati dolg in imeti še | tisoč | frankov dobička. |
| zelo resno kazal, kako se izgovarja | th | , »lej, takole, the, the, the!« |
| kako se izgovarja th, »lej, takole, | the | , the, the!« |
| se izgovarja th, »lej, takole, the, | the | , the!« |
| izgovarja th, »lej, takole, the, the, | the | !« |
| In kdo je | miss | Opy? |
| chartreuse | , vespetro, krambambuli - zeliščni | |
| chartreuse, | vespetro | , krambambuli - zeliščni likerji |
| chartreuse, vespetro, | krambambuli | - zeliščni likerji |
| kepi | - vojaška kapa v obliki valja in s | |
| ali grm z užitnimi sadovi; čičimak; | jujuba | |
| turizmom, spretno izkoriščenimi krediti in | šverc | biznisom. |
| pred vaško gostilno in naročiti dva | deci | kisle vode. |
| mesta Sanandaj baje mrtvih vsaj dva | tisoč | kurdskih puntarjev. |
| je bilo še najbolj podobno kaki nori | jazz session | . |
| Njihova | Chenrezi | - glavna Bit, Bitje, izvor vsega, je |
| skritih soteskah in gorah so pod vplivom | hinajana | budizma nastale večje skupnosti menihov, |
| največje kinodvorane, ki so služile kot | vihare | - samostani z velikim številom stranskih |
| Najzgodnejši reliefi so plod | hinajana | budistične šole, zato so razmeroma |
| kitajskem templju nalivajo čaj in te, za | šverc | obetavnega turista, mažejo z vseh vrst |
| nageljnove žbice zavijejo v cigarete | gudam‐garam | , sate je zame najbolj bogato pikantna |
| Glavni vaški trg je gledal v smeri | vzhod‐zahod | , zgradbe, ki so bile pravzaprav utrdbe, |
| fenomenološko redukcijo, imenovano | epoché | , tj. vzdržnostjo od presojanja nasebne |
| zavesti danih fenomenov -, namreč z | epoché | je resničnost sveta ”izključena“ iz |
| zanj ta radikalizem že zapustil. [...] | epoché | mora biti speljana zares in ostati |
| omogočen, in omogočen kot edini, samo z | epoché | , samo s 'postavitvijo v oklepaj' celotne |
| spregledati) ta abstrakcija se ne dogaja v | epoché | ...“ [Husserl, prav tam, 24] |
| Radikalizem Husserlove | epoché | postavlja v ”oklepaj“ tako telo kot |
| nujno iz Husserlove fenomenološke | epoché | . |
| pogledaš skoz prizmo fenomenološke | epoché | , jih očistiš vseh teoretskih ”predsodkov“, |
| spomine drugih - še posebej ob izkušnjah | déjà vu | , vendar s stališča sprejemljive filozofske |
| vsakdanje zavesti, na primer doživetja | déjà vu | , pa trenutki ekstaze, o katerih pričujejo |
| Spet | déjà vu | ? |
| Premišljujem o svojem današnjem | déjà vu | , ko smo stopali iz gondole... |
| izhajajoč iz ”fenomenološke redukcije“ ( | epoché | ) - se ne sprašuje več o tem, kakšen |
| prejšnji zdaj pa se modificira v | pravkar | . |
| zdaja, ampak tudi za retenco tistega | pravkar | , v katerega se je zdaj modificiral, |
| časovnosti, ki se človeku oziroma ” | tu‐biti | “ kaže kot ”biti‐h‐koncu“ (Sein-zum-Ende) |
| človeku oziroma ”tu‐biti“ kaže kot ” | biti‐h‐koncu | “ (Sein-zum-Ende) ali ”biti‐k‐smrti“ |
| ”biti‐h‐koncu“ (Sein-zum-Ende) ali ” | biti‐k‐smrti | “ (Sein-zum-Tode). |
| zdaj nenehno modificira v polpretekli | pravkar | ; novi zdaji ves čas izpodrivajo |
| konkretnejši od finega zdaja, saj nam je | zdaj‐pravkar | v zavesti dostopnejši od neulovljive |
| mnogih njihovih priimkov današnji » | č | « nekoč bil »ć« in da tudi tisti drugi, |
| njihovih priimkov današnji »č« nekoč bil » | ć | « in da tudi tisti drugi, ki se dičijo |