Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

/PIOse6 (28)


ker ga je zapeljevalo nasprotje med    O'Brienovim    meščanskim vedenjem in zunanjostjo
rokodelce pri delu, se pa da združiti s    Fokilidovim    napotilom.«
očetje in ga odnesli s seboj, ko so pod    Józuetovim    vodstvom vzeli deželo poganom, ki jih
Mar ne vsi, ki so pod    Mojzesovim    vodstvom šli iz Egipta?
predlagana smrtna kazen, ki bo po jasnem    Bidovčevem    govorjenju najbrže tudi potrjena.
Avtomobil zavije okrog ovinka pod    Dragarjevim    poljem.
Martina, kako jezno stresa škatlo z    Andrejčevim    kleparskim orodjem; Vojnačevega Žefa,
Toda zakaj z    Marianninim    posredovanjem?
Sartre upravičeno ugotavlja, da ”pod    Kierkegaardovim    peresom eksistenca odgovarja [Heglovemu
vprašal: katera je bistvena razlika med    Kartezijevim    in Husserlovim pojmovanjem cogita?
bistvena razlika med Kartezijevim in    Husserlovim    pojmovanjem cogita?
vsaki strani, med njimi pa sonce z    Jezusovim    srcem na levi in vladarska krona na
prelomu vekov resno spoprijel s starim    Aristotelovim    vprašanjem o odnosu med časom in dušo.
Torej je razlika med    Plotinovim    in Avguštinovim pojmovanjem časa vendarle
Torej je razlika med Plotinovim in    Avguštinovim    pojmovanjem časa vendarle velika... res
In da se je, analogno, za    Kantovim    prepričanjem v apriorno strukturo časa,
odsenčenjih bova govorila pozneje, v zvezi s    Husserlovim    pojmovanjem ”časovnih predmetov“.
s telesom oziroma materijo, se je z    Einsteinovim    odkritjem posredno zmanjšala sprejemljivost
Einsteinova poanta v zvezi s    Kartezijevim    zanikanjem praznine pa je v tem, da
Se dandanes še strinjajo z    Einsteinovim    pojmovanjem časa kot četrte razsežnosti
Še manj pa se je Jaspers strinjal z    Spinozovim    enačenjem Boga in narave, saj je Jaspers
Janez, pod    Brunovim    peresom.
Janez, še vedno pod    Brunovim    peresom.
Friedmann (1922), predvsem pa, ko je s    Hubblovim    odkritjem postalo jasno, da se vesolje
besed o analogiji antropičnega načela s    Kartezijevim    cogito ergo sum: če bi cogito razumeli
primerom: recimo, da bi se kak filozof pred    Galilejevim    odkritjem zakona prostega pada oziroma
je načelna razlika med sodobnim in    Brunovim    mnoštvom svetov, če odmislimo razvoj
Križank, obdanih z drevesi in žlahtnim    Plečnikovim    zidovjem.