O'beseda, označena besedila z lemami
niti ne prepričanja, samo upanja - da | O'Brienova | politična pravovernost ni popolna. |
Winstonova | naloga je bila, da prvotne številke | |
Winstonova | največja radost v življenju je bilo | |
Winstonova | navzočnost je bila za hip pozabljena. | |
Julijina | skupina na oddelku za književnost je | |
O'Brienova | opazka je bila očitno znamenje, šifra. | |
knjigo, je vedel, kaj mora biti zadnja | Goldsteinova | poslanica. |
Pravilna pa se mi zdi | Temistoklova | beseda. |
»Morda | Periandrova | , Perdikova, Kserksova ali Ismenijeva |
»Morda Periandrova, | Perdikova | , Kserksova ali Ismenijeva ali katerega |
»Morda Periandrova, Perdikova, | Kserksova | ali Ismenijeva ali katerega drugega |
Periandrova, Perdikova, Kserksova ali | Ismenijeva | ali katerega drugega bogatega in svoje |
»Tole je | Sokratova | modrost: sam ne mara učiti, temveč |
Mnogo pomembnejša se mi zdi zdajšnja | Trazimahova | trditev, da je nepravičnikovo življenje |
Potemtakem bi morala | Aishilova | beseda veljati mnogo prej za nepravičnika. |
nepravičnost grajajo; potem bo šele postala | Glavkonova | namera jasna. |
je, kako si je duša, ki je bila nekoč | Orfejeva | , izbrala labodovo življenje, ker iz |
Tamirova | duša si je izbrala slavčkovo življenje. | |
Potem je prišla | Agamemnonova | duša; iz sovraštva do človeškega rodu |
V sredini je prišla na vrsto | Atalantina | duša. |
bila med izbirajočimi dušami zadnja | Odisejeva | duša. |
EVANGELIJ | JEZUSOVA | MLADOST |
Davidu je | Urijájeva | žena rodila Sálomona. |
» | Zábulonova | dežela in Néftalijeva dežela, ob poti |
»Zábulonova dežela in | Néftalijeva | dežela, ob poti k morju, onkraj Jórdana, |
Jezusova | mati in bratje | |
Tako se spolnjuje nad njimi | Izaijeva | prerokba: |
Ko je Heród obhajal rojstni dan, je | Herodiádina | hči plesala pred gosti in mu je bila |
Jezusova | spremenitev | |
Jakobova | in Janezova prošnja | |
Jakobova in | Janezova | prošnja |
Jezusova | nejevolja nad smokvo | |
Odkod | Jezusova | oblast |
Jezusova | smrt | |
bile Marija Magdalena in Marija, mati | Jakobova | in Jožefova, ter mati Zebedéjevih sinov. |
Magdalena in Marija, mati Jakobova in | Jožefova | , ter mati Zebedéjevih sinov. |
Simonova | tašča je ležala zaradi mrzlice in brž | |
Jezusova | mati in bratje | |
Jáirova | hči in žena, ki je krvavela | |
Vstopila je | Herodiádina | hči in zaplesala. |
Jezusova | spremenitev | |
Jakobova | in Janezova prošnja | |
Jakobova in | Janezova | prošnja |
Odkod | Jezusova | oblast |
Jezusova | smrt | |
Marija Magdalena in Marija, | Jozéjeva | mati, pa sta opazovali, kam ga je položil. |
sobota, so Marija Magdalena, Marija, | Jakobova | mati, in Salóma kupile dišav, da bi |
JEZUSOVA | MLADOST | |
Marijina | hvalnica | |
Zaharíjeva | hvalnica | |
Tam je bila tudi prerokinja Ana, | Fanuélova | hči iz Aserjevega rodu in že zelo v |
Simonova | tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili | |
Jezusova | mati in bratje | |
Jáirova | hči in žena, ki je krvavela | |
Heródova | zbeganost | |
Jezusova | spremenitev | |
Te pa, ki je | Abrahamova | hči in jo je satan imel zvezano, slišite, |
Odkod | Jezusova | oblast |
Jezusova | smrt | |
Marija Magdalena, Ivana, Marija | Jakobova | in z njimi še druge žene, ki so to |
je bila svatba v galilejski Kani in | Jezusova | mati je bila tam. |
Lazarjeva | smrt | |
Jezusova | velikoduhovniška molitev | |
S tem se je spolnila | Jezusova | beseda, s katero je nakazal, kakšne |
mati in sestra njegove matere, Marija | Klopájeva | in Marija Magdalena. |
poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je | Simonova | hiša, in že so stali pri vratih. |
Heródova | smrt | |
»Pognala bo | Jésejeva | korenina, on, ki prihaja vladat narodom: |
Prosim vas, bratje: vi veste, da je | Stefanájeva | hiša prvenec Aháje in da so se posvetili |
Pavlova | zahvala po preskušnji | |
Pavlova | zaskrbljenost in olajšanje | |
Pavlova | skrb za korintsko Cerkev | |
Pavlova | skrb za Galačane | |
Pavlova | molitev | |
Pavlova | molitev za Filipljane | |
Pavlova | želja, da bi spet obiskal Cerkev v | |
Timótejeva | naloga | |
Filémonova | ljubezen in vera | |
njej je bila zlata posoda z mano in | Aronova | palica, ki je bila ozelenela, in tabli |
kropljenja, ki glasneje govori kakor | Abelova | . |
Glej, zmagal je lev iz Judovega rodu, | Davidova | korenina: on bo odprl knjigo in njenih |
Posebej dragocena je | Šturmova | velika zlata medalja za kraljevino, |
( | Baragova | zbirka predmetov iz Severne Amerike: |
izšel klasičen katalog, ampak obsežna | Prelovškova | publikacija Poezija v kamnu; Arhitekt |
Resda je bila najbolj črna od vseh | Clintonova | napoved, da nas ZDA ne bodo spustile |
bi še vzela, jo je s stene pogledala | Vladimirjeva | slika. |
Tamle | Strmarjeva | , Logarjeva, pa na oni strani Vogričeva |
Tamle Strmarjeva, | Logarjeva | , pa na oni strani Vogričeva in Kočarjeva, |
Strmarjeva, Logarjeva, pa na oni strani | Vogričeva | in Kočarjeva, vse je bilo vaše. |
Logarjeva, pa na oni strani Vogričeva in | Kočarjeva | , vse je bilo vaše. |
Tudi | Tamnikarjeva | Sovra je povrgla. |
Tinka | Slaparjeva | niti dobro ne ve, kdo je njen oče. |
Jurjeva | Matilda ji je preskrbela v Gorici službo | |
dosegla, ni nihče rekel drugače, kakor | Tinkina | sreča. |
Ta | Chriznicheva | izjava sicer ni naletela na bogvekako |
Pettaroseva | žena Angela je bila hči tovarniškega | |
Andreicich in | Francovicheva | Crista se sučeta po promenadi in ne |
smoli, buča terana in okrogla, vesela | Šturmova | Liza, vaški zvonik, sonce na večernem |
Toda vse prizadevanje je bilo zaman: | Jerina | podoba je ostala zameglena v trepetajoči |
Največ je trpela | Pajntarjeva | Jera. |
In še isti večer je | Pologarjeva | pestunja s solznimi očmi vezala svojo |
Taka je bila | Martinova | žena Marjeta. |
domov, saj mislim, da veste, katera je | Grivčeva | ?« |
Tako se je začela | Ernestova | kariera. |
Jerina | hiša je bila mična in snažna. | |
» | Modrijanova | Liza, praviš, da je zanosila. |
Kaj pa Kristina, | Navrharjeva | Kristina, ali ni tudi ta, a? |
Pasenčurkova | Jera, ki je s svojim zlobnim jezikom | |
» | Pasenčurkova | Jera je prišla in povedala, da si razgrajal |
Nekega dne je prišla mimo | Pasenčurkova | Jera. |
Strežkova | bajta je stala sredi vasi in je bila | |
Za vse to pa je skrbela | Strežkova | mati, ki je sodila med tiste naravnost |
zakrohotali po razredu, »saj je vendar | Strežkova | .« |
Strežkova | »sreča« učitelju ni bila neznana in | |
Oba | Čargova | sta še zmerom zaprta v Rimu. |
Podbojev Justin se je obesil na srobot, | Belajeva | Marička se je obesila na rob rjuhe, |
Marička se je obesila na rob rjuhe, | Peskarjeva | Anca na sajasto verigo nad ognjiščem. |
različnimi čaji, ki jih je prinašala | Pajntarjeva | Jera, mu dajali macesnove smole in |
» | Pajntarjeva | Jera je rekla naši mami, da zaradi |
bil miren in tih, Šmonov Izidor in | Kočarjeva | Zinka pa sta komaj zadrževala smeh. |
napolnila žalost in v njej je plavala | Zinkina | podoba. |
Zinkina | šala se je hitreje raznesla po vasi, | |
toda ko sem videl, da gre čez cesto | Podoreharjeva | Tinca, sem vzel plašč in stopil iz |
Čonhova | kmetija je bila v taki strmini, da | |
kmetija je bila v taki strmini, da si je | Čonhova | žena Jera vsako leto zlomila roko ali |
najzgovorneje pričalo to, da se je | Kihova | Jera komaj še spominjala, kaj si je |
Ta | Kihotova | Jera namreč, bogu bodi potoženo, se |
Podoreharjeva | Pavla, najboljša šivilja v vasi, je | |
V kuhinji pa se je motovilila | Padarjeva | Hedvika, ki se je kakor nalašč pred |
koruzni listi so bili pepelnati kakor | Nančina | obleka. |
vratom, je tako pobesila oči, da je | Kihova | Jera s komolcem hebnila Čarjevo Mico |
Najbolj se je odlikovala | Lužarjeva | Roza. |
Padarjeva | Hedvika je prečustveno pela s svojim | |
prečustveno pela s svojim prijetnim altom, | Ruparjeva | Zora je hitela za njo in pridno gledala |
Ludvik, droban in majhen, | Nančina | bohotna postava pa je govorila: |
da so ljudje to tudi razumeli, vsaj | Kihova | Jera, ki se je nagnila k Čarjevi in |
Čarjeva | Mica je zamrmrala svoj pritrdilni | |
samo nekoliko posmrknila, pač pa je | Padarjeva | Hedvika glasno zahlipala. |
Ko so zavili proti stopnicam, je | Kihova | Jera skočila k Nanci, jo lovila za |
verjel, češ vse je mogoče, saj je vendar | Pečanova | . |
Prva sta prišla Puščavarjev Tine in | Lužarjeva | Roza. |
Posedli so za mizo, | Padarjeva | Hedvika pa se je zavrtela in začela |
Padarjeva | Hedvika se je držala Lužarjevega Ceneta | |
»No, | Peskarjeva | žlota vendar.« |
to tišino je pridrvela po stopnicah | Lužarjeva | Roza ter se zadrla: |
Vstopila je | Ruparjeva | Zora in držala v naročju novega človeka, |
Pred njim je | Rejcova | njiva, kjer je koruza že okleščena |
Usadarjeva | Zorka in Smodinova Pavla neseta putrih | |
Usadarjeva Zorka in | Smodinova | Pavla neseta putrih jabolčnika. |
Tudi | Hostarjeva | Nančika je med grabljicami, kajti v |
hrib, kjer je v strmem pobočju visela | Kozjekarjeva | bajtarija. |
Rejčeva | hiša je tiha in kar nekam bolj oddaljena, | |
Njegova krava, | Tinčeva | krava, ki jo je pasel s tako ljubeznijo |
Žuželjčeva | krava! | |
Barbarina | sveča je dogorela in res ugasnila sama. | |
krilo obrobljeno, odparala po šivu, je | Barbarina | noga zašla med krtačico in krilo. |
Pri koritu pere | Obrekarjeva | Nančika. |
Obrekarjeva | bajta, siva in že razpokana, je višja | |
mizo gleda iz širokega okvira ogromna | Mussolinijeva | glava z znanim srepim pogledom. |
Skozi množico se naglo prerine čokata | Lokarjeva | žena, ki drži steklenico v visoko dvignjeni |
v tem trenutku prisopiha navkreber | Lokarjeva | žena, zagleda Sovo in neučakano zahrope |
Omelčarjeva | bajta je bila majhna, zemlje skoraj | |
let vsa vas zahajala tja, ker se je | Modrijanova | gostilna preveč pogospodila. |
ženske že razmaknile; začutile so, da je | Hotejčeva | jeza privrela do vrhunca, zato so Modrijanu |
Lužnikova | Pepa ga je še nerojenega prinesla iz | |
deveto vas, temveč so rekli, da bo | Matičeva | ljubica. |
stresala zvonček, za njim se je prikazala | Modrijanova | glava in za Modrijanovo župnikova. |
To je bila zadnja | Matičeva | preizkušnja, ki pa je šla mimo njega. |
Stare babe so se križale, | Putkova | Marjanca pa je dala celo za mašo, češ |
Samo | Otina | mati še živi v Openaku. |
Toda imela je to napako, da je bila | Kraljičkova | . |
Saj veš, kakšna je | Kraljičkova | bajta. |
In | Putkova | Marjanca, ki je bila pred tremi leti |
ga je prekinil pob, ki ga | Putkova | Marjanca ni prav nič zanimala. |
Kako je bilo, je povedala | Putkova | Marjanca, ki je bila kuhana in pečena |
ni bilo prišlo na pamet, da bi bila | Ravničarjeva | žena. |
‘Kaj pa | Strmarjeva | Tilčka?’ - |
je iz mojega spomina začela oglašati | Tennysonova | balada: |
Trohova | Jera je povedala naši Ivani. | |
- Tisto, ki jo je prinesla | Zavoglarjeva | Milka? |
dvorišču, kjer je sedela in klekljala | Vojnačeva | najmlajša, petnajstletna Justina. |
hišo in se je v daljavi spet oglasila | Hoesujeva | harmonika, si je ded obrisal potno |
Vojnačeva | Justina ... | |
ta direndaj je proti poldnevu prišla | Vojnačeva | Kati, ki jo je bil Testen prejšnji |
Pred nama je stala | Strežkova | Tona, Vešpajeva sestra. |
Pred nama je stala Strežkova Tona, | Vešpajeva | sestra. |
»To je bila | Podzemljičeva | misel. |
Lazarjeva | Dorka ti pokaže s prstom na Boženo | |
Drugič pa, | Boženina | bajta je bila v hribu, daleč nad vasjo |
Tam je | Modrijanova | grobnica. |
Najbolj me moti | Ginova | smrt. |
Poleg tega pa zahaja k njemu dveletna | Usadarjeva | Tinka, ki ga ima neznansko rada. |
peščeni polici samevali samo dve bajti, | Čelarjeva | in Hostarjeva. |
samevali samo dve bajti, Čelarjeva in | Hostarjeva | . |
prav v višini police, kjer sta stali | Čelarjeva | in Hostarjeva bajta. |
police, kjer sta stali Čelarjeva in | Hostarjeva | bajta. |
se ozrli, smo vedeli, da je prišla | Uršina | Jerica, ki je skoraj zmeraj zamujala |
»Oho, zdaj gre pa | Bukovška | bistra glavica, glavička!« je poskočil, |
pesmice, ki mu jo je bila zložila hroma | Tratarjeva | Jelčica. |
Mar je to | Temnikarjeva | trobenta?... |
hip ji je bilo jasno, kakšna je bila | Jernejeva | pot. |
Blažičeva | teta. | |
Blažičeva | teta mi je povedala, da pišete povesti. | |
Bouvardova | soba je bila zleščena, imela je perkalaste | |
Marescot, abbé Jeufroy in gospa vdova | Bordinova | , živeča od rente. |
dne na glavni cesti nagovorila gospa | Bordinova | . |
Gospa | Bordinova | se je igrala z resicami zelenega ogrinjala, |
Gospa | Bordinova | in abbé Jeufroy sta pospremila gospoda |
sta si s sinom zelo podobna, gospa | Bordinova | je pogledala Bouvarda, potem pa dodala, |
»To bi bilo nekaj za vas gospa | Bordinova | .« |
Gospa | Bordinova | je občudovala predvsem pave. |
Gospa | Bordinova | je planila v smeh, ostali pa za njo. |
Gospa | Bordinova | je vmes kričala: |
Gospa | Bordinova | je znova podrobno spregovorila o kislih |
»Gospa | Bordinova | ,« je rekel Bouvard. |
Čez mesec dni je bila gospa | Bordinova | rešena. |
Iz družine Croixmare je bila tudi | Flaubertova | mati. |
popoldneva sta prišla na ogled muzeja gospa | Bordinova | in gospod Marescot. |
toliko strešnikov?« je vzkliknila gospa | Bordinova | . |
Gospa | Bordinova | je vprašala notarja, koliko bi bili |
je, prav so naredili!« je rekla gospa | Bordinova | . |
Gospa | Bordinova | je pripomnila: |
pojenjavala, sence so se daljšale, gospa | Bordinova | je postala resna. |
Gospa | Bordinova | se je Pécuchetu zdela nekoliko hladna. |
Pécuchetova | ‘nemščina’ je torej obtičala na pol | |
Raje mi razloži, kako to, da je | Robespierrova | sestra dobivala pokojnino od Ludovika |
Jasno je bilo, da jo je gospa | Bordinova | med njuno odsotnostjo veliko spraševala. |
Gospa | Bordinova | je branila Germaino, Mélie pa Gorjuja. |
svojo nesrečo, medtem ko jo je gospa | Bordinova | skušala potolažiti. |
Lemaïtra, se je nenadoma prikazala gospa | Bordinova | s svojim zelenim ogrinjalom in knjigo |
sta razgrnila cunjo, da se je gospa | Bordinova | lahko usedla. |
Gospa | Bordinova | se ni ganila in izbuljila je oči, kot |
»Ubožica!« je rekla gospa | Bordinova | . |
Gospa | Bordinova | mu je segla v besedo: |
Gospa | Bordinova | se je nasmehnila, namesto da bi dokončala |
še razburjen od deklamacije, gospa | Bordinova | pa je na dnu srca čutila nekakšno presenečenje, |
lepo v nraveh, ni mogoče zanikati, da | Sokratova | smrt ni lepa. |
Gospa | Bordinova | je hvalila markija de Foudrasa.* |
Gospa | Bordinova | se je še večkrat skušala vrniti h kupčiji. |
Gospa | Bordinova | je darovala pet frankov, čeprav je |
Nato je zadonela | žirondinska | pesem in prašni, prepoteni, razcapani |
Nekega dne je gospa | Bordinova | kar tako rekla, da bi bilo treba vrt |
Gospa | Bordinova | potem za odškodnino ni plačala njegovega |
Pred najožjo steno je stala | Boullova | ura. |
Gospa | Marescotova | v jutranji halji iz modrega kašmirja |
Vstopila je gospa | Bordinova | . |
njegovem spominu se je prikazala gospa | Bordinova | . |
Potem jo je zanimala | Bouvardova | preteklost, radovedno je hotela vedeti, |
Nekega večera, ko se mu je | Méliejina | kuhinja že uprla, se je prav razveselil, |
Gospa | Bordinova | je krepko zadihala, potem pa prostodušno |
»Gospa | Bordinova | .« |
Bouvardova | nejevernost ga je tako prizadela, da | |
Prišla naj bi tudi gospa | Bordinova | . |
gospa Vaucorbeilova, res tudi gospa | Bordinova | ; poleg teh še gospa Laverrièrova, nekdanja |
Zanjo so sedli Pécuchet, Girbal, gospa | Marescotova | in njen bratranec gospod Alfred. |
Tedaj se je | Pécuchetovo | srce napolnilo z zmedenimi željami, |
jo podpihovali abbé Jeufroy, gospa | Bordinova | in Foureau. |
povedal, kdo je nekdo: bila je gospa | Bordinova | . |
Gospa | Bordinova | predlaga gospodu Bouvardu, da za sedem tisoč petsto |
Nasprotno pa se je | Pécuchetova | pobožnost povečala. |
Abrahamova | daritev je prispodoba trpljenja, Jakob | |
Kroniški knjigi in | Ezdrova | knjiga se ne ujemajo glede ljudskega |
Pred žerjavico položena | Pécuchetova | čepica se še ni posušila. |
Strgana | Victorjeva | halja je bila krvava. |
Victorinina | je bila na splošno enotna, zaznamovala | |
Za Rim: kapitolske gosi; | Scaevolova | roka v ognju, Regulov sod. |
Če je bila | Dumouchelova | mnemotehnika nezadostna zanj in za |
»Brezbožnik ste!« je vzkliknila gospa | Bordinova | . |
niso mi zaupali, na koncu je zalegla | Tofova | beseda. |
mano samo še cesta in tista klasična | Pengovova | v tilniku: |
V ritem se je najlepše ujela | Whitmanova | poezija, malce manj Eliot, nadvse krasno |
Delo v bolnišnici mi je bilo kot | Alicina | pustolovščina v Čudežni deželi. |
Dalaj Lamo je prevzela predvsem | Maova | požrtvovalnost v dobro revnih in prej |
Haryjeva | hiša je bila ena redkih, v kateri so | |
* * * | Sri Aurobindova | družba je bila ustanovljena s ciljem |
je, nimajo raison d'etre, je dejala | Aurobindova | desna roka. |
triindevetdesetem letu starosti umrla | Aurobindova | življenjska prijateljica, ali kot so |
Ampak tam je bila tudi Lani, | Gailina | dve leti stara hčerka, ona nima nič |
srečali in vedno je bila z njim ta | Prešernova | pesem. |
No, tu je | Brunova | hiša. |
poznaš tisto Heglovo prispodobo, da | Minervina | sova razpne krila, ko pade mrak? |
Knjižnica je | Brunova | delovna soba, skoraj dvoranica z obokanimi |
ljubezen imenovala Charlotte, tako kot | Wertherjeva | v romanu. |
Kartezijeva | poanta je v tem, da ta ”Arhimedova | |
Kartezijeva poanta je v tem, da ta ” | Arhimedova | točka“ gotovosti povsem zadošča - čeprav |
lahko rekel, da je celo tista znamenita | Kartezijeva | logična jasnost & razločnost, s katero |
Včasih pomislim, kako resnična je tista | Wertherjeva | misel, da je privilegij nesrečno zaljubljenega |
Poznam, če je to tista znana | Bachova | zbirka vaj v večglasni harmoniji? |
Sicer pa nečasten odhod ni edina | Johannesova | podlost pri zapeljevanju Kordelije; |
Johannesova | vzvišenost - in po moji presoji tudi | |
To pa spet ne, kajti | Kierkegaardova | osnovna intenca je vendarle filozofska. |
Ali to filozofsko presežnost omogoča | Kierkegaardova | vera v Boga? |
hitro ti sicer lahko povem, kaj je | Heglova | ”nesrečna zavest“, če pa želiš vedeti |
Heglova | dialektika se nanaša na preteklost, | |
se udejanja v spominu, medtem ko je | Kierkegaardova | dvočlena dialektika obrnjena v prihodnost, |
Kar me šokira, je | Kierkegaardova | nasilnost [...] filozofija s kladivom |
No, meni je vsekakor bližja | Spinozova | ”umska ljubezen do Boga“, amor Dei |
Kaj ni to tudi | Heglova | misel? |
V nekem smislu je - kakor tudi | Schellingova | , spet v drugem smislu. |
”polju“ izkustvene evidence in ne zgolj | Kartezijeva | ”točka“ sámogotovosti. |
To je | Arielova | pesem iz Fausta. |
Ravno v tem je | Hardingova | poanta: |
ali ego cogito realno obstaja kot | Kartezijeva | res cogitans ali nastopa zgolj kot |
res cogitans ali nastopa zgolj kot | Husserlova | fenomenološka ”funkcija“ sinteze. |
zdaj pa sem hotel poudariti, da je | Hardingova | ”brezglavost“, naj bo še tako neposredno |
Mojster, tudi | Parfitova | filozofija je blizu budizmu, ne? |
Se strinjam, čeprav je | Parfitova | teorija privlačna in nedvomno ima v |
tej domnevi vidim mejo, do kamor seže | Parfitova | razlaga - zaenkrat še neznano mejo. |
tiskarskih izdelkov, saj je na primer | Aristotelova | Metafizika po vsebini stara že več |
Da, slavna | Aristotelova | definicija časa, ki pravzaprav velja |
Aristotelova | pripomba se nanaša predvsem na platonike, | |
celotnega vesoljnega prostora kot na primer | Leonardova | risba Človeka, Anthroposa, ki s svojimi |
svojega ljubega, in še tretja Marija, | Jakobova | mati... te ženske so Jezusa ljubile, |
povezano s Kristusovim vstajenjem; | Jakobova | lestev, ki povezuje zemljo in nebo, |
Mz 21, 6-9] - Razlagalci pravijo, da | Mojzesova | bronasta kača izvira iz poganskega |
knjižice Prolegomena in debela, slavna | Kantova | bukva Kritik der reinen Vernunft |
Meni se zdi sprejemljiva | Newtonova | misel, da čas teče neodvisno od ur, |
Zdaj pa pride | Newtonova | poanta: ta miselni eksperiment nam |
imam, Čapkovo antologijo, v kateri je | Gassendijeva | razprava o času in prostoru iz Syntagmae philosophiae... |
Newtonova | teorija absolutnega časa in prostora | |
Einsteinova | relativnostna teorija, vsaj posebna | |
ta Clarkov sklep z ugovorom, da je | Clarkova | druga premisa - namreč da bi Bog lahko |
Newtonova | mehanika pa je, nasprotno, za razlago | |
za nebesne višave dokončno zavrnjena | Aristotelova | teorija ”naravnih mest“, po kateri |
gravitacije pred dobrimi tristo leti | Newtonova | mehanika, je danes kvantna mehanika, |
ugotavlja, da se je na koncu 18. stoletja | Newtonova | zmaga zdela popolna, saj je njegov |
predmetov v njem, torej da ne velja | Leibnizeva | relacijska teorija. |
zanje, spominjam se, da se mi je tista | Avguštinova | strast do matere in Boga zdela pretirana, |
Zelo dobro si opazil, da je vprašljiva | Kantova | samoumevnost pri apriornem pripisovanju |
formalnih strukturah naj bi govorila | Kantova | transcendentalna filozofija, tako o |
Všeč mi je bila tudi | Heglova | metafora, da čas ni kot struga... zdi |
Bergsonova | kritika znanosti ob prelomu stoletja | |
v precejšnji meri opuščena, tako da | Bergsonova | ocena, češ da znanost nikakor ne upošteva |
Saj pravim, da | Bergsonova | kritika znanstvenega pojmovanja časa |
Po drugi strani pa je | Husserlova | fenomenologija časa kot nov filozofski |
vedno predrelativistično, saj je medtem | Einsteinova | relativnostna teorija že zanikala obstoj |
Vendar je neposredna | Husserlova | iztočnica pri analizi zavedanja časa |
odsenčenjih, je še posebej zanimiva | Husserlova | uvedba časovne perspektive. |
Ta | Husserlova | misel je bila ena izmed pomembnih iztočnic |
”osnovni princip relativnosti“, pa | Minkowskijeva | metrika... in nasploh bolj slabo razumem |
Zato | Einsteinova | relativnostna teorija ne implicira |
Newtonovo in Laplaceovo mehaniko je | Einsteinova | relativnostna teorija, še zlasti splošna, |
kakšno vlogo pa ima pri tem znamenita | Einsteinova | energijska enačba ? |
Janez, ti gotovo veš, zakaj je | Einsteinova | energijska enačba tako pomembna, pa |
Einsteinova | razlaga v knjižici je dokaj obširna, | |
svetlobni hitrosti“ (kar je bistvena | Einsteinova | novost): ne glede na hitrost gibanja |
do tega, toda ne zato, ker bi bila | Einsteinova | relativnostna teorija skregana z logiko, |
In ravno ta | Einsteinova | poteza, namreč ukrivitev prostora‐časa |
Saj | Einsteinova | teorija tega od narave ne more zahtevati! |
pa spreminja svojo smer... in zato se | Einsteinova | splošna teorija relativnosti, ki obravnava |
Potem je | Einsteinova | posebna teorija relativnosti zavrnila |
Einstein meni, da je resnično vznemirljiva | Newtonova | zahteva, naj prostoru samemu pripišemo |
Einsteinova | poanta v zvezi s Kartezijevim zanikanjem | |
V zvezi s to dilemo je zanimiva | Einsteinova | misel v nekem starejšem besedilu pod |
Kaj pa | Kantova | leva rokavica v praznem prostoru? |
pomeni pojem časa ”na sebi“, ostaja | Horwicheva | teza o zgolj ekstrinzični usmerjenosti |
Kaj pa | Einsteinova | relativnostna teorija - obravnava enostavne |
na istem mestu v prostoru, tako kot | Wellsova | kočija v klasičnem znanstvenofantastičnem |
Einsteinova | relativnostna teorija temelji na izkustveno | |
vladala (tako na nebu kot na zemlji) | Aristotelova | in Ptolemejeva predstava sklenjenega, |
nebu kot na zemlji) Aristotelova in | Ptolemejeva | predstava sklenjenega, končnega vesolja, |
Kopernik medtem že zavrgel - drži pa | Michelova | ugotovitev v tem pogledu, da je bila |
Brunova | intuicija se je izkazala za resnično. | |
jih je v fizikalni prostor vpeljala | Einsteinova | splošna teorija relativnosti. |
Seveda je šlo za vse to, saj je bila | Brunova | kozmologija tesno povezana z njegovo |
res ni bil, toda pozornosti vredna je | Mendozova | misel, da je paradoks Brunovega ”panteizma“ |
iz svoje knjižnice: predvsem je tu | Spinozova | Etika v slovenskem prevodu, pa njegovi |
V gramofonu se vrti | Bachova | Umetnost fuge v orgelski izvedbi, |
V gramofonu se je odvrtela | Bachova | orgelska Umetnost fuge, Bruno še |
misli, čeprav nezavedno, usmerjala tudi | Bachova | glasba. |
Spinozova | trditev, da si razum in avtoriteta | |
Slednja misel sicer ni več | Spinozova | , vendar pa o pomenu čudežev za ljudi |
To je znamenita | Spinozova | teza determinizma, nad katero se nekateri |
beležnico, bi vas rad še vprašal: ali ima | Spinozova | misel, da v Bogu obstaja ”ideja človeškega |
...in prav to je tista znamenita | Spinozova | ”umska ljubezen do Boga“ [amor Dei |
Ali ni ta shema ista kot | Kantova | razdelitev filozofije na tri ”kritike“: |
Sistema transcendentalnega idealizma je | Schellingova | ”definicija“ lepote: |
nekaj zelo podobnega kot znamenita | Spinozova | teza ”red in zveza idej sta ista kakor |
Vendar | Schellingova | identiteta narave in duha ni enostavna |
Sicer pa je budizmu bližja | Schopenhauerjeva | filozofija slepe, iracionalne volje, |
Na prvi pogled sta | Schellingova | in Wittgensteinova filozofija zelo |
Na prvi pogled sta Schellingova in | Wittgensteinova | filozofija zelo daleč narazen, toda |
Ali ni | Schellingova | čista volja pravzaprav - nič? |
zdi, mojster Bruno, da je tudi sama | Schellingova | ”volja, ki ničesar noče“ nekakšen stvarjenjski |
Za Schellinga je značilno, da je | Jakobova | lestev ”zgrajena od spodaj“, in tudi |
sámospoznanju, v vzponu k duhu; torej | Schellingova | ”bit“, tradicionalno gledano, bolj |
vedno filozofija - ali bolj nekakšna | Schellingova | osebna meditacija? |
Janez. ...in | Schellingova | pravolja, ki ”sebe ne sme poznati“, |
svobodo in nujnostjo, ki je sicer znana | Heglova | tema; navezujoč se na Fichteja, podobno |
V Einsteinovem svetu je uresničena | Riemannova | zamisel združitve končnosti in brezmejnosti. |
Keplerjeva | zgodba: kljub njegovemu prizadevanju, | |
v razvoju kozmologije pa je, da se | Einsteinova | domnevno ”največja zmota“, namreč lambda, |
Guthova | teorija napihnjenja rešuje problem | |
G, električni naboj elektrona e, | Planckova | konstanta h, pa razmerje med masama |
končne teorije je predvsem v tem, da sta | Einsteinova | splošna relativnostna teorija, ki opisuje |
trditev, kar pa gotovo ni bila prvotna | Carterjeva | intenca. |
Mar ni | Lewisova | trditev, da ”obstaja toliko drugih |
teorijo“, tem bolj se mi zdi, da je | Lewisova | metafizika posibilij smiselna zgolj |
Povrh vsega pa je | Lewisova | ”realnost posibilij“ s formalnega |
naš kontekst je še posebej zanimiva | Kripkejeva | opomba: |
opazovalcev), in sicer analogno kakor | Darwinova | evolucijska teorija za prepričljivo |
deterministično poraja življenje in zavest ( | Spinozova | pot); in 2. božanska narava se nenehno |
razvija in se smotrno dviga k duhu ( | Schellingova | pot). |
je bila leta 1995 podeljena ugledna | Tempeltonova | nagrada za ”napredek v religiji“. |
Dodajmo, v marsičem sta si | Koštuničeva | in Šešljeva stranka bolj podobni, kakor |
Dodajmo, v marsičem sta si Koštuničeva in | Šešljeva | stranka bolj podobni, kakor naj bi |
Vojteh Ravnikar, | Prešernova | nagrada za opus |
Lajevčeva | arhitektura hotela Prisank ni bila | |
Kulturni dogodek je bil prav gotovo | Javšnikova | monodrama Od boga poslan, zadnjič v |
Ana Pusar Jerič, | Betettova | nagrajenka |
nemotiviranosti Stephana Eberharterja. | Maierjeva | točkovna prednost je toliko bolj varljiva, |
poslov v Pekingu v obraz povedal, da | Koizumijeva | poteza žali čustva kitajskega ljudstva, |
Titova | uniforma za Gadafija | |
podaril uniformo, ki ni bila nikoli | Titova | , ampak jo je po vzoru prave sešil kateri |
čudni kombinatoriki volilnega zakona je | Miloševićeva | stranka osvojila trikrat več poslanskih |
trikrat več poslanskih sedežev kakor | Šešljeva | . |
Deželi je dala ime | Luggardova | žena Flora. |
Temačnost Afrike je tam v celoti | Konradova | projekcija, ki popolnoma ustreza kolonialni |
Luthrova | intelektualna ustvarjalnost je neprekinjena. | |
konca nemškega cesarstva leta 1918. | Luthrova | cerkev se je še za časa svojega utemeljitelja |