/M (2110)

»	Oh	, tovariš,« je začela z žalostnim, jokavim
Pozdravil ju je z veselim »	Zdravo	, zdravo!« ter prisedel, oddajajoč
Pozdravil ju je z veselim »Zdravo,	zdravo	!« ter prisedel, oddajajoč izrazit
»	Oh	, tega seveda ne vem.«
krik besa in obupa, globoki in glasni »	Oh‐o‐o‐o‐oh	!« ki se je širil kot brneče odmevanje
»	Oh	,« je rekla druga, »to je tisto.«
»	Oh	, drži jezik!« je rekel tretji.
»Spominjam se, -	oh	, tega je že davno - da sem včasih hodil
»Takega papirja ne delajo več že -	oh	, upam si reči, da že petdeset let ne.«
»	Oh	,« je odvrnil starec, »nikdar nisem
»Bila je bombardirana -	oh	, že pred mnogimi leti.«
»	Oh	- Oranže in limone, poje zvon pri
»	Aha	!«
»	Hvala	, tovariš!«
»Potem pa	na svidenje	, ljubi, na svidenje!«
»	Oh	, strašansko umazane.«
»	Oh	, neumnosti!«
»	Oh	, običajen razlog.«
»Toda vrniti se moraš prej, ker -	Hej	!«
»	Oh	, imaš jo ?«
»	Vraga	!«
»	O	, Smith,« je rekel, »tudi ti!«
»	Oh	, zaupam jim, da me bodo.«
»In zdaj se povrniva k vprašanju	o	kako« in »zakaj.«
obrazu - nenadoma bo skrivanja konec in	penk	! se bodo sprožile baterije njegovega
In skoraj hkrati	penk	! bo prišla krogla, prepozno ali pa
	Oh	, ni bila premagana samo evrazijska
	O	kruti, nepotrebni nesporazum!
	O	trma, zaradi katere je bil po lastni
8. »	Oh	, prijatelj, posebno dragocena stvar
»	O	ne, tako pa ni bilo rečeno,«
»	O	strašni Trazimah, kakšne pomembne misli
»	Ah	, nič !«
Odgovoril ti bom zmerom	da‐da	!
»	Hvala	ti, predragi!
»	Ah	, razumem,«
Ali: On je edini priseben;	o	drugi begotne so sence.
primerno, če boginja v pesnitvi toži:	Joj	mi ubogi, gorje, nesrečna jaz mati
bistvu docela neustreznih besed:	Joj	, kaj vidijo moje oči!
In:	Joj	mi, Sarpedon, poglej, najljubši med
...	Ej	, da mi dana je moč, kako bi te jaz
»	Oh	, to je še mnogo lažje.«
»	O	ne,«
»	O	dragi prijatelj,«
spominjaš, da nam je v prejšnjem pogovoru	e4	nekdo očital, da čuvarjem ne prinašamo
bi jih, dragi Glavkon, kdo vprašal: ’	O	vi čudaki!
»	O	žena, kako velika je tvoja vera!
»	Bognedaj	, Gospod!
»	O	neverni in pokvarjeni rod!
»	Aha	, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh
	Amen	.
»Zdaj odpuščaš svojega služabnika,	o	Gospodar, po svoji besedi v miru,
»	Ej	, kaj imaš ti z nami, Jezus Nazaréčan?
»	O	neverni in pokvarjeni rod!
»	O	, da bi tudi ti danes spoznalo, kaj
»	O	nespametna in počasnega mišljenja za
»	O	ti, ki si poln vseh zvijač in vse hudobije,
Judje ravno zaradi tega upanja tožijo,	o	kralj.
poti tja sem opoldne zagledal luč,	o	kralj, svetlejšo od sončne svetlobe,
Stvarnika, ki je blagoslovljen na veke,	amen	.
Zato si neopravičljiv,	o	človek, ki sodiš, kdorkoli že si.
Mar misliš,	o	človek, ki sodiš tiste, ki počenjajo
je nad vsem, blagoslovljen na veke,	amen	.
	O	človek, kdo si vendar ti, da bi se
	O	, pač!
	O	globočina bogastva in modrosti in vednosti
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Hvala Bogu	, da nisem krstil nobenega izmed vas,
	O	, da bi bili res zakraljevali, tako
človek na tvojo zahvalno molitev reči »	amen	«, ko pa ne vé, kaj govoriš.
	Hvala Bogu	, bolj kakor vi vsi govorim z darom
	Maránata	.
njem dviga k Bogu v slavo tudi naš »	amen	«.
	Hvala Bógu	, ki nas po Kristusu kar naprej venča
	Hvala Bogu	, ki je Titu položil v srce enako vnemo
	Hvala Bogu	za njegov neizrekljivi dar!
	Amen	.
	O	nespametni Galačani, le kdo vas je
	O	, ko bi se tisti, ki vas vznemirjajo,
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
navdala z velikim veseljem in s tolažbo,	o	brat, zakaj po tebi so bila srca svetih
»Tvoj prestol,	o	Bog, je za vekomaj,« in
meni je pisano v knjigi - da izpolnim,	o	Bog, tvojo voljo.«
»Glej, prihajam, da izpolnim,	o	Bog, tvojo voljo.«
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
	Amen	.
Dà,	amen	.
	O	, ko bi le bil mrzel ali vroč!
»	Amen	.«
»Doklej,	o	Vladar, ki si svet in resnicoljuben,
»	Amen	.
	Amen	.«
»	Aleluja	!
»	Aleluja	!
»	Amen	.
	Aleluja	!«
»	Aleluja	!
»	Amen	, pridi, Gospod Jezus!«
	Ah	, in še je na Tolminskem vse polno mrzlih
	O	, pela pa je moja mati rada, pela vse
In mati nam je pela,	o	, še vedno pela in še močneje.
	Ah	, in moja mati, tolminska uporna mati,
Samo oči,	ah	, oči so bile tako velike, da sem se
»	Zbogom	, mama!«
Mati pa je gledala,	ah	, samo gledala, gledala, gledala, tako
	Joj	, Najdù, kako si bled.
-	O	poglavar, pravi Najdù, prebiram zakone
Velik je naš bog,	o	poglavar, in velika je svoboda.
	Hej	muzikantje, igrajte, igrajte divje,
	Hej	deklica, okleni se me, saj so črne
	Hej	, ti črna deklica, pleši, in potem mi
-	Haha	.
učili, da je tam nekje daleč, res sam	bogve	kje, dežela Palestina, Sveta dežela.
jasne vprašujoče otroške oči so zrle -	o	, kakšno čudo ta Palestina, izza peči
k nam poslal in mu naročil, naj za	skozibog	odreši te ljudi.
	O	, jaz sem kakor otrok.
Tepi nas,	o	gospodar!«
	Ah	, to ne.
Če zavijamo proti Volčam...	zbogom	... gremo na jug ... v Gorico.
-	Oh	, da bi bilo enkrat konec.
-	Oh	, mama!
-	Hooj	, slišite.
-	Eee	...
	O	, pa saj ni Krist kriv, on, Vladimir
- Pij,	vraga	, je vzrojil ječar.
	O	da, vsi vemo, vsi hrepenimo po njej.
kot zastor zlat	ah	, tamkaj ozad, tam si
žalostna pesem, ki se končuje zateglo na	o‐o‐o	; pesem o trpljenju, o suženjstvu, ki
Kaj bo iz vas	o	, kaj bo iz vas
	O	vem, da je tam čudovito podzemlje:
vse,	o	vse bi vam moral dati! -
	O	, tudi Vipavci so svoje vrste ljudje,
	Oj	, in takrat je veselo.
	Oj	, fantova roka in ustna se zbližajo,
	O	, ti ljudje!
bratje in sestre, ki se potepajo sam	bogve	kje.
ziblje mati in poje vnuku:	nina	nana - nana! -
mati in poje vnuku: nina	nana	- nana! -
in poje vnuku: nina nana -	nana	! -
soltanto vedere un sorriso di un padre.«	Ah	, kaj bi, saj ne morem več strpeti,
	Hej	, in takrat.
-----	O	, pa saj to ni konec.
	Ah	, te izbe!
	Oj	, kako lepi so ti zimski večeri.
	Zbogom	.
	Oh	veste, rad bi vam govoril veselo in
	Ah	, in takrat bomo šli mi vsi, vi vsi.
	O	, dobro!
-	Ej	, - je vzdihnila, morda pa spet kaj
	O	, ta dva, ta sta bila od Boga poklicana,
	Hvala	mama, ti ne veš, kaj si mi dala in
-	Hvala lepa	za tvoje pismo, mama, hvala lepa za
- Hvala lepa za tvoje pismo, mama,	hvala lepa	za tvojo misel, mama.
-	O	, saj sem vedno rekla, ta moj Albin,
Saj sem vedela,	o	, saj sem vedela.
-	O	ti neumnica, ti trapa stara ti.
	Živio	!
zid, plesnjiv zid, se pokrižala, rekla	zbogom	in šla na pot.
-	O	bajta, bajta, kje si? - je zamrmrala
	O	Bog, trudna, trudna.
Kraška mati,	o	, kraška mati, ki za svoje otroke vse
�	Joj	, kdo zvoni.
	Joj	, kdo zvoni ..."
�	O	, kaj pa ti, Martin?" ga je ogovoril
»	Ah	, to so sitnosti«, poreče, »samo če
sklenjenimi rokami prosila, naj za	skozibog	odneha.
	Ah	, da, kje je sreča?
	Ah	, da, saj je že davno sklenila, da se
	Ah	, ne, ne, Tinka se bo majala na mostu
okrog njega in ga prigovarjala, naj za	skozibog	ostane.
-	Oh	, je dejal, čudno, da se me še spominjaš,
	O	, saj ve, kako je ž njim.
	Hahaha	.
ponujajo po dve liri svoje kosti -	o	, saj bi jih, toda nihče se ne zmeni
	O	, tudi njim od skrbi sivijo lasje: delnice
�	Halo	- halo!"
�Halo -	halo	!"
�	Au	- ruk, au - ruk!"
�Au -	ruk	, au - ruk!"
�Au - ruk,	au	- ruk!"
�Au - ruk, au -	ruk	!"
	O	, kajpak, nekaj lepega je, biti nekje
	Aha	, saj res, na vratih je potreben napis.
	Ha	, - oddahne se, sede spet k mizi in
	Haha	!
�	O	moj Bog, da bi le ne zrogovilil!"
da,	vraga	, koga bo že poiskal? - - aha, že ve
da, vraga, koga bo že poiskal? - -	aha	, že ve - no, tistega Lopajevega Tona,
	Hehe	!
�	Haha	, to bo gledal, ko mu jo bom tako zagodel."
�	Ah	, da, moji ljubi otroci."
�	Hja	, ta naša Matilda, hihi!
�Hja, ta naša Matilda,	hihi	!
To ti je dekle, drzna je,	hihi	.
Pa tudi potreben sem ga,	hihi	.
bi delo slabo malo tople juhe, mesa,	hihi	.
Argentiniji, tam je denar, bogastvo, zlato,	hihi	.
lopatami, in lokomotive kurijo z njo,	hihi	.
	Hihi	!"
�No, da, konjunktura, konkurenca,	hihi	- -.
	O	, ti moj ljubi Bog, spet so ji ukradli
�	Ah	, Pepi, kaj nisi nobenega videl?"
�	Bebe‐be‐bebe	!" blebeče otrok in strmi v mater z
	Hja	, naj nikar ne mislijo njegovi sostanovalci,
samozavestnimi koraki ter se pozdravljajo z �	alalà	" in �Viva il Duce!"
Pridejo sam	bogvedi	odkod, se vržejo na človeka, ga kljujejo
»	Halo	, fantje!«
»	Halo	!« je odgovoril nekdo.
»	Ej	. dečko, le mirno kri.
stražiti, posebno še, če človek nima soseda	bogve	kako na dobrem glasu.
»	Hudiča	!
»	Mhm	... ja ja ...« pokima Ludvik.
»Iz mene,	ha	ha«.
»Iz mene, ha	ha	«.
»	Eh	ja,« je žalostno zmajal z glavo, »to
stisnil še enkrat, rekel neštetokrat	zbogom	in na svidenje, majal belolaso glavo,
enkrat, rekel neštetokrat zbogom in	na svidenje	, majal belolaso glavo, otresel težko
	Hm	, ta je preblizu vode in to ni dobro,
Gildo more najprej poiskati,	bogve	kako zdaj strada po svetu.
»	Pfuj	!«
»Na veke,	amen	,«
»	Hejla	, vi možakar, stopite no malo sem!«
»	Aaaa	...«
»Da,	hm	, kam grem s ptičnico,«
»	He	, in za take prilike je kajpak najbolje,
»	Hop	, poba, stoj!
»	T‐t‐t	, petnajst petelinov, zdaj smo pa doma.«
kajti naučila se je bila vraga in pol,	t‐t‐t	, petnajst petelinov!«
»	Mhm	, slišala sem, koliko jajc imaš,«
»Zopet nesreča,	te	, te, te, petnajst petelinov,«
»Zopet nesreča, te,	te	, te, petnajst petelinov,«
»Zopet nesreča, te, te,	te	, petnajst petelinov,«
	Te	, te, te, petnajst petelinov, zmerom
Te,	te	, te, petnajst petelinov, zmerom sem
Te, te,	te	, petnajst petelinov, zmerom sem govoril,
	Hm	, kdaj pa so na kmetih hlapci spali
In Martinu niti ni bilo	bogve	kako hudo.
	Hm	...«
»	Hm	, zaradi politike?
	Ah	, res, je začel Martin ponavljati svojo
nikar tako ne žene, saj denarja njemu,	hvalabogu	, ne manjka, vest ga pa kljub vsemu
»	To‐to‐to	, le smejmo se, to‐to‐to, le smejmo
»To‐to‐to, le smejmo se,	to‐to‐to	, le smejmo se, nemara se zdaj Ernest
vrtu in se pogovarjali dolgo v noč,	to‐to‐to	,«
»	To‐to‐to	.«
so, da imam sina, ki je tako in tako,	hop	, pa te zgrabijo.
»	Eh	, to je pa pametna misel,«
»	Te‐te‐te	, petnajst petelinov,«
Na bankovcih,	hvala Bogu	, nič ne piše.
»	Te‐te‐te	, petnajst petelinov,«
	Eh	, če me ne bi zadela nesreča, bi bilo
	Hop	, sem mu rekel, ne boš, dragec.
	O	, tudi Ernest je dober fant,«
»	Te‐te‐te	, petnajst petelinov, mir naj bi dali,
»	Mjaa	,«
»	Hahaha	, ja, prav imaš, hahaha,«
»Hahaha, ja, prav imaš,	hahaha	,«
»	Ah	, takih hlač sem bil pa zares potreben.
če me hlapec ne najde v listju, bo	joj	.
»	T‐t‐t‐	, petnajst petelinov,«
	O	, saj sem dobro
»	Ha	,«
»	O	, ona,«
»	O	, postaven si že bil,«
klobuke nizko na kolenih, drdrajo svoj »	Hvaljen Jezus	«, gledajo v tla in na vsa vprašanja
bal se je, da ga bo župnik prijel za	bogve	kakšen nezaslišan greh.
»	Ha	, kaj pa to,«
»	Eh	, moji dragi, tam je vse drugače.
»Kje pa je tvoja hiša,	a	, povej?«
»	Bogve	, za kaj vse si ti v Rusiji odpenjal
»	Eh	, malo je ravnine pri vas
Pri nas	eeeh	...«
»	Nak	, ravnine pa pri nas ni veliko,« in
»	Mmja	,« je zagodel Jakob.
In potem,	bogve	, če se bo Žef vrnil; nobenega glasu
»	O	, nič ... samo ... malo vode bi rad popil,«
»	Eh	, stari, kaj tebi voda!« so se zadrli
	Ah	, kako me bo žgal peklenski ogenj, kakor
»	Hajde	, očka!« so silili vanj vsak s svojo
»	Ge	, ge, ge.«
»Ge,	ge	, ge.«
»Ge, ge,	ge	.«
»	Eh	, moj bog, vojska je, kaj hočemo.«
	He	!
»Drek,	primojduš	, pa ne obesil!«
»	Te‐te‐te	, petnajst petelinov, glej ga no, saj
	Te‐te‐te	, petnajst petelinov, celo večnost se
	Ojej	, pa so te šteli med pogrešane.
	Te‐te‐te	, petnajst petelinov.«
	Te‐te‐te	, petnajst petelinov!« je znova začel
	Nu	, kaj bi govoril.«
	Te‐te‐te	, petnajst petelinov.
»	Eh	, nikar se tako ne ženi, bog že ve,
‘	Te‐te‐te	, petnajst petelinov, Žef preklinja
»	Primojduš	, jima bom že pokazal, saj še ni vseh
ravnala bi z njim kakor z jajcem in on ...	fiiiiijuuuuu	..., je zažvižgal in zamahnil z roko,
	O	, saj sem ji branila.
»	Mmja	...« je začudeno zagodel starec.
»	Oho	, kam pa!« je dejal Žef.
	Ha	, zdaj bo zahteval še obresti.
»	Mhm	,« je zamrmrala in prikimala.
»	Hudiča	!« se je stresel Žef.
»	Ufff	...« je rekel Žef, zavil ustnice v trobento
»	Huhuhu	!«
»	Ac	, boliii!«
»Ac,	boliii	!«
Pa	zbogom	.«
»	O	, ti moj bog ti,« je govoril sam s sabo
	Ah	, tega otroka bo doletela še velika
»	Hahaha	- « smo se zakrohotali po razredu,
»	Oh	, saj pravim,« je prikimaval Strežek,
»	O	, saj je imela srečo.
»	Ah	, zdaj jo bo pa le doletela sreča,«
goro zvezda sveti,	Aj	, kak' jasno se blišči.
	FIGO	PA NE BLIŠČI
»	O	, nič,« sem dejal, »samo čudim se, ker
»	Aha	!« je vzkliknil z nepopisnim zadovoljstvom
	Ha	!
»	Pssst	,« je zašepetal ravnatelj in dvignil
»	Pssst	,« je dvignil roko.
»	Ee‐ee	, stopite tja.«
»	Pssst	, počakajte,« je dejal počasi.
»	Ha	!« pravim, »šest dni - - - pff - - in
»Ha!« pravim, »šest dni - - -	pff	- - in potem? -
»	Ah	kaj, kruh tudi ni vse.
pregledoval vse grme in vse jame, spal	bogve	kje, tiščal štruco pod pazduho, jo
»	Haha	, kar poglejte ga: dvakrat na leto vidim
	Hja	...« je pomolčal za hip, kakor bi zasledoval
Potem se je prisrčno zahvalil, rekel	zbogom	in se počasi napotil v gozd.
župnišče, snel klobuk, odnergal svoj »	Hvaljen Jezus	« in počasi izblebetal, da se je »ta
»	O	, to prekleto maslo!«
»	O	, to prekleto maslo!«
župnik pa je »možu« rekel »na veke	amen	« in skušal z velikim prizadevanjem
»	Ha	!«
in postavil v kruto življenje, rekel	zbogom	, zaloputnil z vrati in odplaval iz
»	Ha	!« se je strogo namrgodil Fratnik, ki
»	Ah	,« je zastokala Marjanca.
»	Hoho	!« se je pošalil Izidor.
»	Ha	, dragi moj, kar tako pa ta stvar tudi
	O	, moja Minca!
	O	, Moj Jezus!
»	O	, Moj Jezus.
»Kdo se cmeri,	a	?« je planil Moj Jezus pokonci in tako
»	O	, Moj Jezus!« je zastokal Moj Jezus
»Zakaj pa ne odgovoriš,	mhm	?
	Mhm	?
»	Ah	, kar je, pa je!« se je nenadoma otresla.
	O	, Moj Jezus, saj vendar ne misliš stran?«
	Juhuhuj	!« je zavriskala in se zavrtela proti
»	O	, Moj Jezus, možila!« je zastokal Moj Jezus
	O	, Moj Jezus!
	Ahahaha	!
	O	, ti prekleta Banjaluka - - « se je
»	O	, Moj Jezus, tepsti bi me morala, tepsti,
»Vsi smo zverine,	primojduš	da!
»Kdo je seme hudičevo,	a	?
»Ne, ne,	o	Moj Jezus ...« je s strahom dejal Moj Jezus
Rekel je »	mhm	« in »saj« in bilo je opravljeno.
»	Daaa	- - -« je sramežljivo zastokal Venc.
»	O	, Moj Jezus, le zakaj si to storil,«
»	Mhmja	,« je zamrmral Peter.
»	Oho	!
»	Ha	, to bo pa dobro, imenitno«, sem dejal.
»Pa	zbogom	, Nande«, sem se naglo poslovil in stopil
»	Hm	«.
»	Oho	, Tinca, kam pa?«
»	Mhm	«, je zagrulila.
vetrovi in ne bo dolgo, ko bo pomlad tu,	haha	«.
»	Oh	, Ivanc, to si moram pa res ogledati.
se trditi, da bi njih prihod zbudil	bogve	kakšno veselje.
»	Jejhata	, jejhata, ti so prišli pa po kostanj
»Jejhata,	jejhata	, ti so prišli pa po kostanj v ogenj!«
njimi in tremi Peskarjevimi ni bilo	bogve	kakšnih ljubezenskih čustev.
»	Hm	!«
je bil denar že v tretje zbran in,	hvala bogu	, tudi na pravem mestu, je že mesece
»	Ah	, ne bodite otročji!« je dejala Nanca,
»	Oh	, to ni nič, to se vse opere ...« je drobila
	Nak	!«
»	Hja	, piščančka pa, piščančka,« je žvrgovel,
»	I	seveda,« je rekel Pečan in stegnil
»	Te	, te, te, petnajst petelinov, seveda
»Te,	te	, te, petnajst petelinov, seveda si.
»Te, te,	te	, petnajst petelinov, seveda si.
Doma je bil seveda	joj	.
spodnjo ustnico, in mu razlagal, da je	hvala bogu	tudi zadnjo »poguznjenko« spravil srečno
»	O	, Moj Jezus, saj ženem!« je zastokal
»	O	, Moj Jezus, naprej pa ne gre.«
»	A	!« je zagodel Štefuc in v tistem
»	A	!« je bila izražena vsa jeza in razočaranje,
	Hahaha	!
»	O	, Moj Jezus!« je zastokal Moj Jezus.
»Takoj,	hop	, ti ga pripeljem, hop,« je kolcal Pečan
»Takoj, hop, ti ga pripeljem,	hop	,« je kolcal Pečan in se odmajal v kuhinjo.
»Tukaj,	hop	, imaš dobiček, hop,« je dejal s takim
»Tukaj, hop, imaš dobiček,	hop	,« je dejal s takim veseljem, da je
�	O	, ti strešnica ti salamenska!", je na
�	O	moj bog, odpusti mi!
�Bile so samo slabe sanje,	hvala bogu	!" je polglasno dejal sam pri sebi.
	Ha	!" je dejala starka, ki očividno ni
�	O	moj bog, odpusti mi.
�	O	moj bog, od kod monštranca?" je trepetal.
zaklali ga bomo, reveža oskubljenega,	o	pa še kako ga bomo zaklali."
�	O	ne, ne!" je zastokal Štefe in pogledal
�	Oh	, nikar me ne trapi s svojimi sanjami.
	O	, če bi bil gospod Čar še živ!
�	Ho‐ho‐o‐o	, Šte‐fe‐e‐e, po‐len‐ta‐a‐a!"
	Brr	!
	O	, moj bog, zdaj zdaj mu lahko položi
�	Ho	!
	Ho	!
�	Mamm	..." vzdihne z grgrajočim glasom, nato
hudiči pihajo za tabo, takrat je treba	šviga‐švaga	, sem in tja, sem in tja.
�	Šviga‐švaga	," zamrmra Dragič ter začne naglo švigati
�	Fic	!" prileti krogla, oplazi Dragiču roko
�	Fic	! ...
	Fic	!" mu švigneta dve krogli mimo ušes.
�	Fic	!
	Fic	!
	Fic	!" švigajo krogle mimo njega.
»	Hej	, ata, ali vas ni sram, ker na stara
žito že sili v klas in kjer trava...	oh	, da, kjer trava že tako krasno valovi,
človek ... da je človek ... kako naj rečem ...	ah	, kaj bi le iskala besedo!
	Bogve	, s čim si mora tam ženska služiti svoj
‘	Bogami	’ so mu rekli.«
»	Bogami	!« sem vzkliknil, ker sem nenadoma zagledal
	Aha	!
	O	, nikar se ne boj, da ne mislijo o tem.
‘	Sdrrravo	, očka Orrrell!’
	Joj	, to se pa kar ne da povedati!
‘	Joj	, pob, če ne bi bilo tebe!’
	O	, nemara je Drejc celo rekel, da je
»	Mhm	...« sem zamrmral.
‘	Ha	, svinja!’ je sikalo iz njega.
‘	Zdravo	, očka Orel!’«
Žuželjč Giorgio tre giornate « »	A‐a	?« se oglasi Žuželjč, stegne vrat in
»	A‐a	!« prikima Žuželjč, stegne tri svoje
»	O	, nič se ne boj, zlatek moj!
	O	, saj res!
	Joj	, koliko je pretrpela in premolčala!
	Oh	, tudi midva, zlatek moj, bova šla,
	Oh	, da bi že prišel!
	Eh	, kako se življenje čudno zavozla in
»	I	, s kom?
»	O	ti prismuk prismuknjeni!
»	Eh	, kdo pa bo danes plesal!« vzdihne Cene
»Takšen, da danes ne bom več pometal - in	amen	!« zakriči Cene, z obema rokama visoko
noge scela pada na prašno cesto -	čop	! čop! čop! - iz čokatih, od sonca ožganih,
noge scela pada na prašno cesto - čop!	čop	! čop! - iz čokatih, od sonca ožganih,
scela pada na prašno cesto - čop! čop!	čop	! - iz čokatih, od sonca ožganih, bronastih
»	Uuu	! ...
	Uuu	! ...«
»	Uuu	! ...
Umrla	booo	! ...
	Uuu	! ...«
»	Joj	, ljudje božji, pomagajte!
	Uuu	! ...«
»	Joj	, ljudje božji, pomagajte!
»	Joj	, pomagajte!
	Uuu	! ...
	Uuu	! ...«
	Ufff	, je pihnila, kakor bi šla duša iz nje,
Mene še pogledala ni ...	uuu	! ...«
	O	, še besede nimate!«
»	Ohaaa	!« zabobni mogočni bas hlapca Ceneta,
»	A‐a	?« zazija Žuželjč.
»	A‐a	?« bolestno ponovi izgubljeni bajtar.
»	Hm	?« pihnejo kmetje skozi nos in se obrnejo
	Uuu	! ...«
»	Hm	?« vprašujoče zmignejo kmetje in se
»	A‐a	?« se slabotno oglasi iz jasli.
»Ti bom že dala	a‐a	!
»	Joj	, odreti!
»	Tak	! ...
	Tak	, tak! ...
Tak,	tak	! ...
	Tak	! ...«
»	Hja	!« zmigne z rameni Hlip.
»	Tak	!
	Tak	!
	Tak	!« je pritrdil klopotec in nekam začudeno
»	Tak	!« se je s hruške oglasil klopotec.
»	Tak	, tak!« je prikimala Barbara in se takoj
»Tak,	tak	!« je prikimala Barbara in se takoj
»	Tak	!
	Tak	!
	Tak	!« je zaklopotal klopotec.
»	Tak	, tak!« je prikimala Barbara.
»Tak,	tak	!« je prikimala Barbara.
»	Tak	...«
»	Taaak	...«
»	Tak	, tak.
»Tak,	tak	.
»	Tak	, tak!«
»Tak,	tak	!«
»	Tak	.
»	Tak	! ...
	Tak	! ...
	Tak	! ...« je zaklopotal klopotec in se nato
»	Tak	! ...
	Tak	!
	Tak	! ...
	Tak	!«
	Joj	, kako je zdaj rahla!
»	Joj	, skoraj sem bila že odšla, pa te nisem
»	Aha	, zdaj pa grem,« jo prešine jasna misel.
»	Nak	!
»	Tatatá	...
	Tatatá	...
	Tatatá	...«
»	Tatatá	...
	Tatatá	...
	Tatatá	...«
»	Top	, top, tóp ...
»Top,	top	, tóp ...
»Top, top,	tóp	...
	Top	, top, tóp ...
Top,	top	, tóp ...
Top, top,	tóp	...
	Top	, top, tó ...«
Top,	top	, tó ...«
Top, top,	tó	...«
»	Top	! top! tóp! ...
»Top!	top	! tóp! ...
»Top! top!	tóp	! ...
	Top	!
	Top	!
	Tóp	! ... -
	Top	! -
	Top	!
	Tóp	!«
»	Hahaha	!« se zasmeje Prikrajarica.
»	Top	- top - tóp! ...«
»Top -	top	- tóp! ...«
»Top - top -	tóp	! ...«
»	Lok	- lok - lok!«
»Lok -	lok	- lok!«
»Lok - lok -	lok	!«
govorijo in govorijo, se smejejo -	o	, tudi smejejo se že! - plešejo in plešejo,
»	Top	, top, tóp!
»Top,	top	, tóp!
»Top, top,	tóp	!
	Top	, top, tóp!
Top,	top	, tóp!
Top, top,	tóp	!
	Top	, top, tóp!«
Top,	top	, tóp!«
Top, top,	tóp	!«
»	O	, Mirica!«
No, in ko je Čar prišel,	hahaha	, ko je Čar prišel, hahaha!«
Čar prišel, hahaha, ko je Čar prišel,	hahaha	!«
»In ko je Čar prišel,	hahaha	!
	Hahaha	!«
»	Hahaha	!« se strese v smehu vsa kuhinja.
	Hahaha	!«
»	Hahaha	!« se zakrohotajo stari kmetje, kakor
»	Ha	!
»	Tap	- tap - táp!
»Tap -	tap	- táp!
»Tap - tap -	táp	!
	Tap	- tap - táp!
Tap -	tap	- táp!
Tap - tap -	táp	!
	Tap	- tap - táp!«
Tap -	tap	- táp!«
Tap - tap -	táp	!«
»	Hahaha	!« se zakrohota vsa izba.
»	Hej‐ja‐jo‐joooj	...« vre vrisk iz vročih grl.
»	O	, Moj Jezus, saj mi boste bajto zabili
»	Hahaha	!«
»	Hehehe	!«
»	Hihihi	!«
»	Ho	!
	Ho	!
	Ho	!«
»	Top	- top - tóp!
»Top -	top	- tóp!
»Top - top -	tóp	!
	Top	- top - tóp!
Top -	top	- tóp!
Top - top -	tóp	!
	Top	- top - tóp!« topotajo zdrave noge
Top -	top	- tóp!« topotajo zdrave noge po starem
Top - top -	tóp	!« topotajo zdrave noge po starem hrastovem
»	Eh	!« takoj zamahne Sova.
»	Ah	, ta moj pob!« vzdihne z ljubeznijo,
»	Ooo	, Moj Jezus!« zastoka in se začne pobirati.
»	O	, Moj Jezus!« zastoka in zmaje z glavo.
»	O	! ...
	Amen	!« z očitajočim glasom zaključi Dragarica,
»	Pssst	...«
»	Oho	!« se prostodušno začudi.
	O	, Moj Jezus, rekel sem, da bi plačali
»	O	, Moj Jezus, pa pravijo, da so Kristusova
»Regiment po cesti	greee	...«
	O	, Moj Jezus, kapitulacija!«
	O	, moj Jezus!« navdušeno kriči s hripavim
»	Aa	?
»	Bravo	, Peter!« košato pritrdi.
»	A	?!« zazija Sova.
»	Bravo	!
	Bravo	!«
»	Zdravo	, tovariš komisar!«
»	Zdravo	, tovariš kurir!« mu resno in veselo
»	Oooo	! ...«
»	Joj	, kako se bojim zanj! ...«
»	Ha	!« ponosno buhne Sova in mu krepko stresa
»	Zdravo	, čeča!«
»	O	, Moj Jezus! ...«
»	O	, sveti moj patron!« vzdihne Sova z
»	O	, glej ga!«
»	Hej	, brigade, hitite ...«
»	A	?!« ga vpraša z žarečimi očmi.
»	Halo	!
»	Bravo	!
	Bravo	!«
»	Nak	!« zagrmi in se s plosko roko udari
»	Oho	, to bo pa huda reč!« se nasmehne očka
»	Mm‐hm	!« ... se hudomušno začudi očka Orel.
»Kam,	hudiča	, rinete!« zagrmi z važnim glasom.
»	Zdravo	!« zahrešči Zavoglar s svojim visokim
»	Halo	!
	Halo	!
	Halo	!«
»	Halo	!
	Halo	!
	Halo	!« ga prevpije telefonist.
»	Halo	!
	Halo	!«
	Bravo	!«
»	Hurrraaaa	! ... «
»	Aha	!
	Švrk	! pa si za staro šaro ...
»	Ej	, Sova!« ga prisrčno oklikne Drejc.
»	Oha	! ...« prikima starec.
»	O	!
»	O	, glej ga, Sovo!« se veselo oglaša iz
»	Zdravo	!
	Zdravo	!« zadovoljno grmi Sova in počasi zapira
»	Oho	! ...
	Oho	...« se Sova zadovoljno hahlja in počasi
»	He	, he, he!
»He,	he	, he!
»He, he,	he	!
»	Nak	, ni se slabo odrezala naša vas.
»	Pssst	! ...« nekdo ostro zasika.
»	O	, saj bi še ležala v snegu ... in na ledu
»	O	, nič ...« vdano zamrmra Tildica in mu
»	O	, saj bova! ...
»	Joj	!
	Ej	, zlate duše so, zdravniki ... in bolničarji.
»	O	, hudiča!
»O,	hudiča	!
»	Ej	, Sova, še bo nekaj opravka, še!« zelo
»	Aaa	!« besno zasika, kakor bi zagledal svojega
»	Aha	!«
»	Bravo	, Sova!« se oglasi zraven njega Stane.
»	Ej	, boga mi!« vzdihne z olajšanjem.
	O	moj bog!« sem vzdihnil in se globoko
»	Aaa	?...« je zaničljivo zategnil Carlo Carniglia
požvižgavata, kakor bi se odpravila na	bogve	kako dolgo pot.
»	O	ti presneta zver!« jo je z občudovanjem
»	Ho‐o‐ruk	!« ter jo v lepem loku vrgla na visoko
»	Eh	, ga bo že zganil,« je Travnikarjev
In,	bogami	, da je lep in pripraven!
Vzameta naj se in	amen	!«
»	Mhm	...« je zamrmral Travnikarjev stric,
»	Striiic	...« je karajoče vzkliknil Venček in
»	Bravo	!« se je zarežal caposquadra; nato se
»	O	, upognili so ga, hudiči!
	O	, to je bil hud udarec! ...
	Mmm‐da	!
	Joj	!
	Joj	! - bog mu greh odpusti ... ampak pomisli,
	Joj	, joj!
Joj,	joj	!
»	Govoriii	...« je zahlipala proseče.
»Če si molčala dvajset let,	p‐p‐pa	bi molčala še dvajset ...« je z muko
»	Ooo	... saj bi, a nisem mogla veeeč ...« je
	O	, če bi bila res slaba ženska‐a, ne
Zdaj pa ... zdaj‐aj, ko je zadelo našo	Zmago‐o‐o	... sem si morala olajšati ve‐est.«
»In tudi ti si bil v	vojski‐iii	...« je spet zahlipala.
»	O	, Lojz ...« je žena zajokala iz odkritega
	Oh	, sodni dan je bil!«
»	Ooo	, saj sem molila, da bi me bog rešil
‚	O	Gospod, vzemi ga k sebi!
»	O	, bila je strašna noč! ...
	Ooo	, majka, majka! ...«
»In kaj bo z našo	Zmagooo	...«
»Z našo	Zmagooo	...« je zaihtela.
»	Neee	! ...« je zategnil, z jezo in obupom hkrati
»	P‐p‐pa	saj mora vendar počakati novega! ...«
»	Uh	, šema je bil, prava šemica ...« je godel
»	P‐p‐pa	je vsaj kaj naročil? ...« je zajecljal
»	Eh	, le kaj naj bi naročil!
No, poravnal jih je,	hvala Bogu	!
	Uh	, taka zguba!
	O	, varaš se!
	O	, ti lumpek grdi!« ga je oštevala z
»	Uh	, ali sta prismuknjena!« je Rozica stresla
	Oh	, kako si tečen!«
»	Oha	!
pa vrže po hišah tistih pet pisem -	frc	! frc! frc! - in že se lahko ves dan
vrže po hišah tistih pet pisem - frc!	frc	! frc! - in že se lahko ves dan potepa
hišah tistih pet pisem - frc! frc!	frc	! - in že se lahko ves dan potepa brez
	Uh	, potepček ti državni! ...«
»	O	, ti prekleta Banjaluka!«
»	Ooo	, Moj Jezus, je že vrgla rep na hrbet!
	Ahaaa	!
	O	, saj nič ne rečem - s poštarji in podobnim
	Tra‐la‐la‐laaa	...« je skušal zapeti, a ker mu je v
‚	O	, Matiček, saj je še čas, saj je še
»	Aaa	! ...« je zaživel pismonoša in z občudovanjem
»Recimo: pride revolucija -	šššc	! - in ga pobriše.
»	A‐a‐a	misliš, da bo kdaj revolucija?« je
»	Neee	...« je začudeno in hkrati preplašeno
»	O	Moj Jezus!« se je začudil, ko je zagledal
»	O	Moj Jezus!
»	O	Moj Jezus, človeka moja, seveda se
»	O	Moj Jezus, prida ni mogel povedati,
	O	človeka moja, komaj sem ga potisnil
»	P‐p‐pa	ni nič rekel, da se bo kaj oglasil?«
»	A‐a‐a	da se bo?« se je pomiril pismonoša.
s kostmi in lasmi ga bodo požrli in	amen	!
	O	, mene Lahi že ne bodo ugnali v kozji
	O	Moj Jezus!
	O	človek ti moj!
	O	Moj Jezus, nikar ne trpinči človeka!«
»	Aha	!« se je posvetilo pijanemu kmetu.
»	O	, Moj Jezus, saj vem ...« je zastokal
»	O	človek moj ...« je Moj Jezus žalostno
Ti, pravim, tak in tak se mi vidiš in	amen	!
»	Hm	? ...« je komaj slišno zamrmral in nejeverno
»Takrat pa:	bum	!« je pritajeno butnil Okrogličar in
»Takrat pa:	bum	!« je ponovil Okrogličar in pomlel s
»	Ooo	...« je otožno zategnil pismonoša in
»	Ho‐ooo‐hoj	! ...«
»	Hoooo‐hoj	!« metal v vodo.
»	Hoooo‐oj	!« in se pognali domov.
»	Ho‐ooo‐hoj	!
»	Ho‐ooo‐hoj	!
»	Ho‐ooo‐hoj	, danes ga že ne bo!« so odgovorili
»	Oh	, ti gora nedolžna!« je vzkliknila Temnikarica,
»	Aha	! ...« se je oddahnil Matic.
»	O	, še ne, še ne!« je odkimal Matic in
»	O	, še ne, še ne!« je odkimal Matic, naglo
»	Uh	, kakšen si!« se je zgrozila in se grdo
»	Oho	!« je navdušeno prikimala Temnikarica.
»	O	, ti gora nedolžna!« se je nasmehnila
»	Aha	! ...
»Oči nima čistih - in	amen	!« je pribila.
»	Oh	, kdo naj to zdaj presodi?« je še zmeraj
»	Oh	, to je naposled pa tudi res!« so se
»	Tenemala	, tenemala,« je ponavljal Matic in plašno
»Tenemala,	tenemala	,« je ponavljal Matic in plašno mežikal
»	Eh	, kako pa naj se v Luži bistri!« je
»	Aha	!« je pokimal Hotejec.
»	Aha	!
»	Aha	, aha!
»Aha,	aha	!
»	Aha	!
»	Aha	, aha!
»Aha,	aha	!
»	Aha	, aha!« je zamišljeno pokimal Hotejec.
»Aha,	aha	!« je zamišljeno pokimal Hotejec.
»	Aha	!
	Aha	!« je prikimal Hotejec.
	Ho‐ooo‐hoj	! - in ga je skočil iz opaža ga je ...
»	Aha	!« se je oddahnil Hotejec.
»	O	sveta Marija, o prečista Devica, Matic
»O sveta Marija,	o	prečista Devica, Matic me ga je me
»	O	Matic, Matic!« je vzdihnil in zmajal
pa je vse kamne z bučnim vzklikom »	Ho‐ooo‐hoj	!« zmetal v tolmun.
»	Ho‐ooooj	!« in skočil iz opaža v travo.
»	Ho‐ooo‐oj	!« je veselo vzkliknil Matic in začel
»	Oh	, Luka!« je obupano vzdihnila žena in
»	Oh	, Luka, ti bi samo norce bril!« je vzdihnila
»	Eh	, vse se lahko zgodi!« je naposled jezno
»	Oh	, Matic, odženi tele s sabo!« je zaprosila
»	O	ti gora nedolžna!« je vzkliknila Žuželjčevka
...« je obljubil Matic ter se nato -	bogve	po kakšnih nedoumljivih zakonih čustva
»	Zbogom	, Matic! ...«
»	Aha	!
»	Aha	!« je prikimala in zavila s kolnika.
»No, Matic, zdaj pa zares	zbogom	!« je rekla Tilčka in mu stegnila roko.
»	O	ti gora nedolžna!« se je zasmejala.
»	Aha	!« je prikimala in se zamislila.
»	O	Matic, Matic!« se je zasmejala Tilčka.
»Tako, zdaj pa še enkrat	zbogom	!
	Zdravo	!« je rekla odločno in pomahala z roko.
»	Oh	, Tomaž, pa se v stran obrni!« je rekla,
»	Oho	!« se je začudila in uprla roke v boke.
»	Aha	! ...« je brezbrižno zamrmral Laznar.
»	Oh	!« je pritajeno vzdihnila Usadarica
»	Aaaa	...« je zategnil Čargo.
»	O	ne!« je hitro odkimal, zakaj očetov
»	O	, to je stara hiša!
	O	, o tej hiši bi bilo vredno pisati!
»Rečeš pa niti ‘	mu	’!«
»	Uh	, kako žalostno zavija!« je rekel.
	O	, to je res lep pogled!
	Bogve	, če so vsi tisti nameni res dobri?
»	O	, ne!
In	bogve	, koliko takšnih mož se rodi v teh grapah!
	O	, saj ni bil neumen mož!
	O	, če bi bil stari Ravničar še živ, bi
	O	, Ravničarji so bili strašansko trmasti!
	Bogve	, zakaj ne?«
	O	, bila je zakrknjena in trda ženska,
»	O	,« je vzkliknil pob.
	O	, to je bil hud udarec za Ravničarja!
»	Mhm	...« je zamrmral pob.
»	Aha	, že vem!« je prikimal oče.
	O	, imel je zelo tenak nos, kar se tiče
	Bogve	zakaj se je prisada tako bal? ...
	O	, kakšen pogreb je to bil.
	O	, to je bila pretresljiva slika.
	He	, he!’ se je zaničljivo nasmehnil Janez.
He,	he	!’ se je zaničljivo nasmehnil Janez.
»	O	, tudi zgodb o ljubezni nam ne manjka!
	Bogve	kaj bo z njo? ...«
	O	, oblaki so bili tudi še fantastični,
»	Hm	...« je zamrmral oče.
»	O	, jaz pa sem premišljal! ...« je vzdihnil
»	O	, saj nič ne rečem, da ne bi bil rad
	Ha	, če se spomnim vseh svojih sanj, me
	O	, ne!
»	O	rodni dom, o hiše očetove streha ti!
»O rodni dom,	o	hiše očetove streha ti!
-	Joj	, kako te bo oče vesel!
	O	, nikar me ne glej tako debelo, saj
	Oh	, saj mi ne boš verjel!
bi se rogala in zanikavala smrti: ‘	O	, ne boš!
-	Oh	, tudi kar vemo, je dovolj! -
-	O	, seveda bo res! -
	Bogve	kod so ga vlačili, siromaka, in kod
‘	Joj	, kako si lep!’
‘	Oh	, ta pob se je ves vrgel po tebi!
	Jezus	, gledam te kakor tujca!
-	Jezus	, saj je že mrak! -
	O	, sekira zmeraj prav pride.
-	Oh	, saj veš, kaj hočem reči! ...
-	Hvala	.
-	Mhm	? -
-	Mhm	? -
-	Mhm	! -
-	A	?! ...
	Ha	! -
-	Ha	!
-	Ah	?! ...
-	O	, že triinštiridesetega.
- No,	na svidenje	.
»	Eh	, bom že jutri vprašal teto, ki bo
»	Bogve	kaj je z njo ?«
»	Ah	, kaj si bom zdaj izmišljal roman o
	O	, prav velika ne bo.
	O	, nič!
	O	, tudi nocoj ga vleče ven!
	Ah	, ne, ne!
-	O	ti nesrečni pob! ...
	O	ti nesrečni pob!
-	Te	, te, te, petnajst petelinov, kako mu
- Te,	te	, te, petnajst petelinov, kako mu gre
- Te, te,	te	, petnajst petelinov, kako mu gre žaganje
	Brr	!
-	O	Andrejček, saj bi sedel, pa še kako
	Te	, te, te, škoda bi bilo, kakšna škodica!
Te,	te	, te, škoda bi bilo, kakšna škodica!
Te, te,	te	, škoda bi bilo, kakšna škodica!
-	Hm	, vresja imam res precej, - je resno
-	He	, he, he!
- He,	he	, he!
- He, he,	he	!
	Te	, te, te, petnajst petelinov, botrček,
Te,	te	, te, petnajst petelinov, botrček, jezik
Te, te,	te	, petnajst petelinov, botrček, jezik
	Nak	, moj mu že ni kos, ni mu kos!
-	Mhm	, mhm! -
- Mhm,	mhm	! -
-	Aha	! -
-	Jezus	, no, Jezušček! -
- Jezus, no,	Jezušček	! -
-	Te	, te, te, petnajst petelinov, kako sva
- Te,	te	, te, petnajst petelinov, kako sva se
- Te, te,	te	, petnajst petelinov, kako sva se zaklepetala!
-	Uh	, kako si mulast! -
	O	, nikar ne misli, da sem lahko izgovoril
	O	, nikar ne misli, da se bo obrnila in
Tako, zdaj pa	na svidenje	.
-	Oh	! ... -
-	O	, zdaj še ni mraza.
-	Mhm	... - je zamrmral pob, ne da bi se ozrl.
-	Zbogom	, gospod! ...
-	Joj	, kako je lepa!
-	Ho	, ho, Podzemljič! -
- Ho,	ho	, Podzemljič! -
-	Ho	! ho!
- Ho!	ho	!
-	Hej	, dedci, stari, mladi in srednjih let!
-	Hej	!
-	Uh	, kakšen je! -
-	O	, bil sem, bil! -
-	O	, pa ne boš! -
	Uh	, samo na vodo misliš, baba gosposka!’
-	Uh	, koliko ste je že polegli! ... -
-	Mhm	, - je prikimal pob in se spet ozrl
zavaljenih rjavih čmrljev, ki sta	bogve	kako zašla v sobo ter sta zdaj krožila
-	Ah	, beži, beži! -
-	Joj	, kako kuha!
-	Joj	, kako si dolg! -
-	O	! ... -
	Hvala	! -
- No, pa	hvala	... - sem zamrmral in se obrnil, ker
-	Mhm	, - sem zamrmral.
-	O	, tega pa že ne verjamem! ...
-	Oh	, ta nesrečna trapa!
	Hm	, nemara imam pa res hudo kri.
-	Hm	? ...
	Hm	? ...
-	Hm	? ...
-	Bogve	kakšna je moja kri?
-	He	, he, pa si me spravila v kozji rog!
- He,	he	, pa si me spravila v kozji rog! -
-	Oh	, vaša Ivana je res nesrečna trapa!
	Hm	? ...
	Hm	? ...
-	Oh	, vaša Ivana je res nesrečna trapa!
	Hm	? ...
	Hm	? ...
	Hm	? ...
	Hm	? ...
	Hm	?
	Hm	? ...
	Mhm	...
	Mhm	...
	Mhm	, koliko je bila stara?
	Mhm	...
	Eh	, kaj ne bi?
	Hm	? ...
	Joj	, kako je jokala:
	Hm	? ...
Jaz pa ...	hm	... jaz sem delal ... in kadar sem sedel
	Hm	? ...
	Mhm	...
	Mhm	...
	O	, tudi mene ne!
	Mhm	...
‘	Oh	, ti si res čudna duša!’
‘	Oh	, ti si res čudna duša!
	Mhm	...
	O	, ne!
-	Joj	, kako je temno! -
-	Mhm	... - sem zamrmral, toda češenj se nisem
-	Aha	! -
	Mhm	...
	Mhm	...
	Oh	, kako je bilo hudo!
	Mhm	...
	Mhm	...
-	Hvala	! ... -
-	Na svidenje	! -
-	E	, tega pa res ne morem presoditi.
-	Oh	, saj bova šla! -
-	Eh	, beži, beži!
»	Eh	, ti šema modroslovna!« sem se udaril
	O	, ne, ne, niso se odprla tista poslednja
	Eh	, kakšne sanje so to bile!
»	Ej	, tudi tebe, trdina stara, je omehčalo!«
»	Ah	, beži, beži!«
»	O	, če drugje ne, jih dobim v Obrekarjevem dobu.
	Ah	, kako iz srca sem si želel, da bi se
-	Bogve	? -
-	O	, on je dedec, on! ... -
-	Hvala bogu	, da ti nisi tak Lavdon! -
rentačil in preklinjal, da je bilo	joj	, in res je ponoči glasno molil in ropotal
	O	ti hudič neumni!
-	O	moj bog, pa vendar ni že čas! ... -
-	O	ti ubogi otročič! ...
-	Eh	, ti ti!
-	Ha‐lo	! ...
	Ha‐lo	! ...
	Ha‐lo	! ...
»	Halo	!
	Halo	!
	Halo	!«.
-	Eh	, vsi svinja! ... -
-	Sveta nebesa	! -
-	Eh	! ... -
Lahe smo tako nažgali, da je	joj	!
-	Bah	! ... -
- Nič ‘	bah	’ ... - je ugovarjal Testen.
	O	, kako razmišljam! ...
-	Eh	, kaj se boš cmeril! -
	Švrk	s koso, zdaj po meni, zdaj po tebi.
	Haha	, ta je pa res lepa! -
Granata prileti -	bum	! -
»	Halo	!
	Halo	!
	Halo	!«,
še vedno držala v roki in jo je zdaj	bogve	zakaj dvignila više, ga je obsvetljevala
-	H‐h‐hvaljen Jezus	! ... -
-	Hvaljen Jezus	! ... -
-	Aaa	... tako, - je zamrmral ded.
-	Oh	, kaj le govorite! ... -
-	O	, ve! ... -
-	Uh	, kakšen je ta otrok!
-	Aaa	, tako, tako ... je zategnil tesar.
-	Zbogom	... - sem zašepetal v mislih in njegova
-	O	, veš pa, kje pa ste jo našli, veš pa?
-	O	ne, - sem rekel. -
-	Oh	, ti sirotica, ti! ... -
»	Aha	, to se pa ded bliska...«
	Eh	, nekateri ljudje imajo res svoje vrste
»	Mhm	...« sem nejevoljno zapredel.
»	O	, vem, vem...« sem zdaj naglo pritrdil.
»	Eh	, kaj bi bilo čudno,«
»	A	!?...«
Mama je prihitela na prag in	bogve	zakaj z obema rokama dvignila predpasnik,
-	Hej	, Nanca, nikar se ne boj! -
-	Mmmja	... - se je prvi oglasil Martin.
-	Joj	, kje je medaljonček?
-	Joj	, Ivana, Ivančica! -
-	A	?!... -
-	Ha	, kaj pa bo to ? -
zeleno odejo bujne majske trave, samo -	joj	, joj! -
odejo bujne majske trave, samo - joj,	joj	! -
»Komu,	vraga	, le mahajo?«
»	Eh	, najbrž v svoji srečni prešernosti
»	Oho	!«
»	Hja	!...«
»	A	?!... «
»	A	!...
»	A	!...«
»	O	, seveda ne bo ...«
	O	ti moj bog, koliko je danes pametnih
O ti	moj bog	, koliko je danes pametnih ljudi!
»	Ah	, že spet ni preprosto!«
»	I	, seveda!«
»	Halo	!
	Striiic	!...«
»	Uh	, ni je tako pametne, da bi temu norcu
	Eh	, hudiča!«
Eh,	hudiča	!«
»Naj v miru počiva,	amen	!«
	Ha	, smrt pobere tudi starega, veselega
	O	, saj mu ni bilo hudega.
Nemara ga tudi pri delu kdaj srkneš,	a	?...
»	Ooo	, si bil!«
»	He	, he, he... «
»He,	he	, he... «
»He, he,	he	... «
-	Jezus	, kaj pa je? -
»	O	, lepa, lepa«
rekla, živela je pri Vešpaju in hodila	h	Grudničarjevi Zori, da bi se izučila
	O	, bila je pametna čeča.
»	Oh	, kako lepo je pela!«
	He	, to je moralo biti smešno, ko so ure
»	Mhja	?...«
»	Eh	, seveda je,«
V gostilni pa -	joj	!
»	Ha	, Božena...
-	A	! -
-	Oh	, vse mu bodo verjeli! -
»	O	, Božena!«
	Joj	, že kako dolgo nisem bila pod Vranjekom.
»	Hijo	, hijo, konjča!...«
»Hijo,	hijo	, konjča!...«
»	Uh	!«
	Joj	, kako se je bila zarasla, odkar me
»	Joj	, kako so zrasle!«
»	Ku‐ku	!...
	Ku‐ku	!...«
»	Ka‐aaaj	?...«
»	Ooo‐hooo	...«
»	Ooo‐hooo	...«
»	Ooo‐hooo	...«
»	Hoo‐ooo	...« je Kadetka potrdila moj odgovor.
»	Ooo‐hooo	...«
»	Ooo‐hoo	...«
»	Ooo‐hooo	...«
»	Ooo‐ho‐o‐o	...«
»	Aaa	...«
»	Aaa	?...«
»	O	, nič hudega.
»	Oh	, prav do te smrti sem davi prišla,
»	Na svidenje	.«
»	Na svidenje	,«
»	Mhm	...«
»	Ooo	...«
	O	, saj se mi že blede!«
»	Ooo	...«
	I	, seveda, pred petnajstimi leti sem
»	O	, nič,«
	O	, bil je tako lep pomladni dan, svetel
»	Aha	,« sem se domislil, »dal mi bo navodilo
»	Hvala	.«
	To‐to‐to	, petnajst petelinov!
»	Aa	?« zazeva Jur in dvigne glavo.
»	Aa	?
»	Aha	!
»	A‐a	!« prikima Žuželjč z nespremenjenim
»	Tc‐tc‐tc	, petnajst petelinov!
»	O	, nič ne goni!
Hudoben je,	joj	, kako je hudoben!
»	Aa	?« zazija vanj Žuželjč s popolnoma mirnim
»	Aa	?« se oglasi Žuželjč in niti najmanj
»	Aa	?
	Aa	?
»Evviva il Duce!« »	Muuuu	! ...« glasno zamuka krava, še preden
	Muuu	! ...
	Muuu	! ...«
»	Bravo	!« se je zarežal caposquadra; nato se
»	A‐a‐a	po krompir ...« je komaj izdavil Venček,
»	Oh	, da vsaj ne bi bila soseda!
»	Oh	, ti moj pob!
	Oh	, ti prismoda moja!«
»	O	, ti prismoda neumna!«
»	Mm	?« je zamrmrala Milica, ne da bi se
»	Mhm	,« je spet zamrmrala Milica, ki se ni
»	Mm	?« je zamrmrala Milica kakor prej.
	Fej	!«
	Ah	, prismoda!«
In	zbogom	!« je glasno rekel, češ kaj bi si ti
»	Uh	, le zakaj se mu tresejo hlače,« je
»	Bravo	, bravo!« je rekel, se nasmehnil in
»Bravo,	bravo	!« je rekel, se nasmehnil in potrepljal
»Takoj boš videl	apage	!« je zagrmel kovač, ga za tilnikom
»	Ha	!« je zaničljivo prhnil kovač.
»	O	, verjamem!« je zlobno zategnila Katra.
»	Haha	!« se je škodoželjno zasmejala Katra,
»	Hehe	, v hudiča?« se je zahehetal Arnac.
»	O	hudiča!« je vzkliknil kovač.
»	Fej	!« je rekel in pljunil.
»	Apage	!« je nehote zahropel kovač.
»	Ha	!« je prhnil hudič in udaril s peto
»Zdaj pa	apage	!« se je zarežal.
»	Aaa	! ...« je olajšano zahropel kovač.
»	Ha	!« je zmagoslavno prhnil kovač.
»	O	seveda, vsak hudič bi bil rad župnik,
»	Hahaha	!« se je zakrohotal župnik in se začel
	Hahaha	!«
	Hahaha	!«
»	Hahaha	!
»	Aha	, to so hudičevi rogovi, ki si mi jih
	Oh	, kako lepo je bilo jesensko jutro!
»	Hahaha	!« se je gromovito zakrohotal župnik
»	Hahaha	!« se je zdaj gromovito zakrohotal tudi
»	Oho	, zdaj gre pa Bukovška bistra glavica,
»	Oh	, da bi se prekucnil!« sem zaželel iz
»	Fej	!
	O	, jaz bi mu že pokazal, hudiču pogoltnemu!«
-	Oh	, nemara pa še ne! - sem rekel.
	O	, če bi ljudje to vedeli, bi se smejali.
- Potem bo visel in	amen	!
- Visel in	amen	, - je zamrmral.
»	Hi	! ...
	Hoj	! ...«
»	O	bog, ozri se na nas!
»	Aha	, že vem!« sem veselo poskočil.
»	Ah	, beži, beži, tepček!« me je s smehom
	Joj	, joj, bodo rekli, zdaj ti čudaki že
Joj,	joj	, bodo rekli, zdaj ti čudaki že na tepki
	Oh	, kako sem bil vesel njene šale in njenega
»	Ah	, nič!« je sitno zagodrnjal.
»	Oh	, kakšen si!« je pomirljivo vzdihnila
»	Oh	, kako si še otročji!« ga je mirno zavrnila
»	Oh	, le zakaj sem ga naredil?
»	Klop	- klop - klop!« se razlega po dolini
»Klop -	klop	- klop!« se razlega po dolini in
»Klop - klop -	klop	!« se razlega po dolini in
»	Klop	- klop -- klop!« pritrjuje klopotec
»Klop -	klop	-- klop!« pritrjuje klopotec na tepki.
»Klop - klop --	klop	!« pritrjuje klopotec na tepki.
	Oh	, kako čudni smo ljudje!«
»	Klop	-- klop -- klop! ... «
»Klop --	klop	-- klop! ... «
»Klop -- klop --	klop	! ... «
»	Božorno‐boserna	!«
»	Na‐a	nebu je‐e sonce, na
	Ta‐a‐ta‐an	, ta‐a‐ta‐an ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an,	ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an, ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj	.
	Ju‐u‐hu‐u	, ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u,	ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u, ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj	...«
»	O	, zakaj pa ne?«
»	Aha	!
	Aha	!« so z razumevanjem prikimali kmetje,
»	Aha	!
	Aha	!« so zategnili kmetje in zdaljšali
»	Aha	!
	Aha	!
»	O	, to bo pa res lepo!« so pritrdili kmetje
»	Na‐a	nebu je‐e sonce,
	Ta‐a‐ta‐an	, ta‐a‐ta‐an ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an,	ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an, ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj	.
	Ju‐u‐hu‐u	, ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u,	ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u, ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj	...«
»Tako je prav pa	božorno‐boserna	!« je zagrmel, po vojaško pozdravil
»	Božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka in tudi njega po
Toda če bo navzgor, ne bo prava pa	božorno‐boserna	!« je pribil Luka.
»Če je rekel Hotejec, potem pa	božorno‐boserna	!
»	Pha	!
»	Pha	!
»	Pha	!
»	Pha	!
»	Pha	!
»	Pha	!
»Midva greva po zvonce pa	božorno‐boserna	!«
»	Pha	!
»	Božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka in tudi njega pozdravil
»	Žornoboserna	,« je zamomljal Enaka Palica in uprl
»	Pha	!
»Mir pa	božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka.
»	Žornoboserna	,« je vztrepetal Enaka Palica in se
»Ti si nor, pa	božorno‐boserna	!« je divje zagrmel Luka.
»	Pha	!
»	Božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka in po vojaško pozdravil
»	Pha	!
Spat pa	božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka in pozdravil po vojaško.
»	Pha	!
»	Na‐a	nebu je‐e sonce, na
	Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj	.
	Ju‐u‐hu‐u	, ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u,	ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u, ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj	...«
»Tega bomo vzeli pa	božorno‐boserna	!«
»	Božorno‐boserna	!« ga je po vojaško pozdravil Luka,
Zapomni si to pa	božorno‐boserna	!«
»	Pha	!« je zaničljivo prhnil Furlan.
»	Hej	, Tantadruj, ali še nisi umrl?«
»	A‐a	?« so tuji župniki zategnili vsi hkrati
»	Oooo	...« so v zboru zategnili župniki in zmajali
»	Hahaha	!« so se zakrohotali otročaji in se
»	Na‐a	nebu je‐e sonce,
	Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj	.
	Ju‐u‐hu‐u	, ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u,	ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u, ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj	...«
»	Božorno‐boserna	!« je prešerno zagrmel Luka in po vojaško
»	Uh	, ti bi še mene obral!« se je nagajivo
»	Oh	, saj bom jaz tebe, ne ti mene!« se
»	Oh	, ti gora nedolžna!« je ginjeno vzdihnila
»	Pha	!« je zdaj zaničljivo prhnil Furlan,
»	Ah	, ti srečna duša nesrečna!
»	Oh	, le zakaj se prepiram z norci!
»Vzemi kost, pa	božorno‐boserna	!« je tako nenadoma in tako glasno zagrmel
»Zdaj pa	božorno‐boserna	!« je po vojaško pozdravil in jo spet
»	Oh	, saj boš!
»	Hura	, policijske ure ne bo!« je zabučalo.
»	Na‐a	nebu je‐e sonce, na
	Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj	.
	Ju‐u‐hu‐u	, ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u,	ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u, ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj	...«
»Zdaj pa k Hotejcu in	božorno‐boserna	!« je ukazujoče zagrmel Luka, po vojaško
»	Pha	!« je v tišino prhnil Furlan.
»	Božorno‐boserna	!«
»	Pha	!« je sitno prhnil Furlan.
»	Hja	?« se je popraskal Luka.
»In če je še ni, jo izkopljemo, pa	božorno‐boserna	!«
»	Pha	!« je prhnil Furlan.
»Ležeš in umreš, pa	božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka.
»	Pha	!« je prhnil Furlan.
»	Pha	!« je zaničljivo prhnil Furlan.
»Kar zdaj gremo k župniku, pa	božorno‐boserna	!«
»	Oo‐ooo	...
	Oo‐ooo	...«
»	Pha	!« je zaničljivo prhnil Furlan.
»	Pha	!« je zaničljivo prhnil Rusepatacis.
»Umrl pa	božorno‐boserna	!«
»	Pažornoserna	!« je srečno ponovil Matic Enaka Palica.
Z vsemi tremi, pa	božorno‐boserna	!«
»	Pažornoserna	!« je ubogljivo prikimal Matic Enaka Palica,
»	Hej	, kje so pa drugi norci?« se je zdaj
»	Na‐a	nebu je‐e sonce,
»	Ju‐u‐hu‐u	, ju‐u‐hu‐u
»Ju‐u‐hu‐u,	ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj	...«
»	Božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka in po vojaško pozdravil.
»	O	groza!« je zavreščal Presveta Moštaca.
»	Ooo	!...« so v zboru zategnili tuji župniki
»	Pha	!« je zaničljivo prhnil Furlan.
»Razumeli pa	božorno‐boserna	!« je zagrmel Luka.
»	Pažornoserna	,« je prestrašeno ponovil Matic Enaka Palica.
»Navzdol pa	božorno‐boserna	!«
»	Pha	!« je prhnil Rusepatacis.
»	Oo‐ooo	...
	Oo‐ooo	...«
»	Na‐a	nebu je‐e sonce,
	Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj.
Ta‐a‐ta‐an ta‐a‐ta‐an	ta‐a‐an‐ta‐druj	.
	Ju‐u‐hu‐u	, ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u,	ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«
Ju‐u‐hu‐u, ju‐u‐hu‐u	ju‐hu‐hu‐hu‐huj	...«
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak ...
»	Ah	, to pa res ne!
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Ah	, seveda!« je živo pribil Peter Majcen.
»	Hm	, kajpak ...
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak ...
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak ...«
»	Hm	, kajpak ...
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Hm	, kajpak!« je nehote in nevede prikimal
»	Hm	, kajpak,« se je spet oglasil kmet.
»	Hm	, kajpak ...
in trobenta, ki po zmagi trobi svoj	tra‐ra‐ra	!«
»	Tra‐ra	!...
	Tra‐ra‐raaa	!...
	Tra‐ra‐raaaaa	!...«
	Aa	, vi se čudite, ker sem tako zatrobil!«
»	Oh	, ali še niste slišali, da so umetniki
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
pretipajo jetra in obisti in mehur -	o	, mehur je pri umetnikih skoraj najpoglavitnejša
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Ha	!
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Ha	!
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
	O	, tudi tukaj ima dialektika svoje prste
	O	, prav huda zver!
»	Hm	, kajpak«, se je popraskal.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak...
	Hm	, kajpak, vojne so vsi siti.«
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
	Hm	, kajpak, če se bodo sploh kdaj zacelile.«
»	Ah	, kako staro mizo bova pa vendar kje
	A	čakaj, čakaj... nemara pa tebe kaj grize?«
»	O	, nič, nič!« je hitro odkimal kmet in
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet, ki
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak...
-	Ha	? - je zaničljivo prhnila Temnikarica.
-	Ha	? - je spet prhnila žena.
-	Eh	! - je zaničljivo trznila s suhimi rameni.
-	Ah	, kam naj pa le grem? - je rekel prijazno
-	Ha	!
-	Ah	, ne nori! - je rekla pomirljiveje.
»	He‐he	, Temnikar, pri tebi je kar prijetno
moremo, ker smo preveč usmiljenega srca,	he‐he	!...
takih, ki se ne morejo niti premakniti,	he‐he	!...
‘tovarišev’, ki imajo zdaj druge skrbi,	he‐he	, gremo pa mi, he‐he, da jih malce pobezamo
zdaj druge skrbi, he‐he, gremo pa mi,	he‐he	, da jih malce pobezamo in pogrejemo,
da jih malce pobezamo in pogrejemo,	he‐he	...
Poslali jih bomo v Betlehem,	he‐he	!
K Jezuščku v hlevček,	he‐he	!
Da se pogrejejo,	he‐he	!...
To bo sveti Jožef debelo gledal,	he‐he	, ko bo namesto treh kraljev vdrlo v
deset kosmatih in sestradanih poganov,	he‐he	!...
priložnost, da se spovedo svojih grehov,	he‐he	!
In še nocoj,	he‐he	!
poslali v Betlehem kar po najkrajši poti,	he	, he!
Betlehem kar po najkrajši poti, he,	he	!
Lužnikov Martin, bodo še pred mrakom tam,	he‐he	!...
peč, da se potem tudi mi pogrejemo,	he‐he	!«
-	Ah	, ti moj ljubi bog! - je Temnikarica
-	Oh	, kaj se le delaš takega junaka! - je
»	Hej	!« se je oglasil oster glas.
»	Aha	, žena...« je zamrmral Peter Majcen, ki
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Aha	, ona je gospodar...«
»	Hm	, kajpak...
»	Aha	, ostane hlapec...«
»	Hej	!« se je še bolj ostro oglasilo z dvorišča.
»	Hm	, kajpak!« je vzdihnil.
»	Aha	, koso...« je zamrmral Peter Majcen in
»	Hm	, kajpak.« se je popraskal kmet.
»	Aha	, otavo...« je odsotno ponovil Peter Majcen,
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Aha	!
	Aha	!
	Aha	!« je hitro prikimaval Peter Majcen
»	Oh	, to sem bedak!...
»	Hej	!« se je spet oglasil ostri ženski glas.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet ter
»	Oh	, oprostite!
»	Hm	, kajpak,« se je oglasil kmet.
»	Aha	!...« je rekel Peter Majcen, ki se je
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Aha	...
	Aha	...«
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak...
	Hm	,
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak...
»	Ah	, seveda!
»	O	, vsak!...« je olajšano vzdihnil kmet
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak...
»	Ah	, kaj bi govorila o njej!«
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak...
»	Hej	!« se je oglasil z dvorišča ženski glas,
»	Hvala bogu	!« je nehote glasno rekel Peter Majcen,
»	Hm	, kajpak...
»	Aha	, Temnikar!« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet in se
»	Hej	!
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal.
»	Hm	, kajpak!« se je zasmejala in razklenila
»	Uh	!« se je glasno oddahnil Peter Majcen.
»	Uh	!
»	Hm	, kajpak, ali bo šlo?...
	Hm	, kajpak, ali vam gre hitro izpod rok?...
	Hm	, kajpak, ali bo zanimivo?...
	Hm	, kajpak, ali se splača?«
»	Hm	, kajpak!...
»	Ha	!
»	Hm	, kajpak... tisti prekleti Kajpak kleplje
»	Aha	, v Tihi dol...
»	O	, seveda!
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
	Hm	, nemara pa je bil res samo prisluh?...
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»No,	na svidenje	!« je rekel Peter Majcen in se obrnil,
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Aha	!
	Aha	!« je hitro prikimal Peter Majcen in
»	Hej	!« mu je njen glas tako ostro butnil
»	Hej	!« je priletel drugi sunek.
»	Hej	!
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Aaa	!« se je globoko oddahnila žena.
»	Ha	!« je užaljeno zrasel Peter Majcen,
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet in pomočil
	Na svidenje	!«
»	Na svidenje	!« je hitro odgovoril kmet.
»	Ha	, tista s koso je še daleč!« se je zviška
»	Ha	, trobenta je!« je ponovil in se zmagoslavno
»	Ha	, ali si jo zdaj slišal, trobento?«
»	Eh	, le zakaj naj bi bilo čudno!
»	Eh	, kakšne neumnosti česnam!...
	Hm	, le zakaj mi je kmet rekel, naj ne
	Ah	, pustimo čudaka koščenega!
»	Aha	!« si je prikimal Peter Majcen.
»	Aha	!
»	Aha	!
-	Oh	, Jernej!
-	Mmm	?... - zaprede Tilčka, a oživi samo njena
	Aha	!
»	Ah	, saj je vseeno, če je v resnici ali
-	O	, ne daleč!
»	Kikiri	...« se je nekje oglasil petelin.
Pes ni rekel ne	bev	ne mev.
Pes ni rekel ne bev ne	mev	.
»	Muuu	...« se mu je oglasilo za hrbtom.
»	Muuu	...«
»	Muuu	...« je zamukala krava in ga nato z raskavim
»	Muuu	...«
»	Muuu	...« ga je prekinila krava.
-	Muuu	... - je zamukala Cika.
	Eh	, žalostno je za pravega moža, če ima
-	Muuu	...- je zamukala Cika.
	O	, to je bil znamenit pretep!...
-	Muuu	... - je zamukala Cika.
-	Oh	, seveda! - je vzdihnil Temnikar in
-	Muuu	... - je žalostno zamukala Cika.
-	Muuu	... - se je ozrla Cika.
-	Muuu	...
»	Muuu	...« je zamukala krava, ki je že posmukala
»	Muuu	...«
»	Muuu	...
»	Hm	, kaj bi le rekli novodobni esteti,
	Ha	!
»	Muuu	...« se je oglasila krava.
	O	, saj saj!
	O	, če bi jo bil Temnikar videl, bi ostrmel,
-	O	Jernej!... - je vzdihnila.
-	Javolheršturmfirer	! - je zagrgral Prekleta strešnica in
-	Javolheršturmfirer	! - se je sunkovito obrnil Prekleta strešnica
-	Aha	! - je prikimala.
-	O	, vem!
-	O	, Jernej! - je vzkliknila, sklenila
-	O	Jernej!... - je tiho poklicala Temnikarica.
-	Javolheršturmfirer	!
-	Javolheršturmfirer	!
-	Javolheršturmfirer	! - je zagrgral Prekleta strešnica in
-	O	Jernej! -
-	Javolheršturmfirer	? - je tako čudno zagolčal Prekleta strešnica,
-	Javolheršturmfirer	? - je ponovil Prekleta strešnica.
Paolo decapitato dai romani! -	Eh	... - je laški pribočnik vdano razširil
-	Javolheršturmfirer	! - je rekel Prekleta strešnica, previdno
-	Javolheršturmfirer	! - je zagrgral Prekleta strešnica in
-	Javolheršturmfirer	!
-	Javolheršturmfirer	! - je trznil Prekleta strešnica in
-	Javolheršturmfirer	! - je trznil Prekleta strešnica in
-	Javolheršturmfirer	! - je zagrgral Prekleta strešnica in
- Ni ga več,	hvala bogu	! - je vzdihnila, ga še enkrat pobožala
-	Javolheršturmfirer	! - je zagolčal Prekleta strešnica in
-	O	Jernej! - mu je govorila v mislih.
	O	saj vem, da je bilo prav, kar si storil.
-	Javolheršturmfirer	? - je zagrgral Prekleta strešnica in
-	A‐a‐aber	... - je vzdrgetal Prekleta strešnica.
-	A‐a‐aber	...- je še bolj vzdrgetal Prekleta strešnica,
-	Javolheršturmfirer	! - je zagrgral Prekleta strešnica in
-	O	, Jernej - je vzdihnila v mislih.
-	O	Jernej, tudi tega nisi videl! - je
-	Javolheršturmfirer	! - je trznil Prekleta strešnica in
-	A‐a‐aber	... - je zajecljal Prekleta strešnica
-	A‐a‐aber	!... je zagolčal in začel snemati brzostrelko.
-	Javolheršturmfirer	... - je zagolčal Prekleta strešnica,
-	A‐a‐aaaber	...
»	Ah	, dovolj!« si je ukazal, se zravnal
»	Zbogom	!...« je zamrmral Peter Majcen, in stisnilo
»	Zbogom	!...« je ponovil.
	O	, oblaka ni bilo nikjer!
»	Hhm	... kaj hočemo... je že tako...« je zateglo,
»	Aha	, zaprto...« je sam zase zamrmral starec
»	Ah	, neumnost!« je Peter Majcen zmajal
Kar dobro slišim,	hvala bogu	!
»	O	, saj to je pa moja zidanica!« je rekel
»	O	prijazna je, kar prijazna je ...« je
»	Eh	, kaj hočemo, je že tako!...« se je iz
»	M‐m	...« je odkimal otrok.
»	O	tudi, tudi!...« je vzdihnil starec.
»	Hvala	, hvala!
»Hvala,	hvala	!
Ko pa je človek starejši...	eh	, kaj bi: vsak ima svojo lastno povest,
»	O	vsak!« je prikimal Peter Majcen.
»	Eh	, kaj hočemo, je že tako!...« je vzdihnil
»	Mhm	, vsak mora živeti,« se je tiho oglasil
»	Ooo	!« je zategnil ded.
»	Hm	!« je zastokal ded in zmajal z glavo.
»Zmeraj bodo otroci,	hvala bogu	!
»	Oh	, prosim, prosim!« je hitro odvrnil
	Ah	, ne!« je zmajal z glavo.
	Ah	, kako dobro de, da si človek lahko
- Moja pravi, da nismo,	hehe	! - je rekel Martin.
-	Aaa	!... - je zahropel Temnikar, vzdignil
-	Joj	, to bo drugo leto veliko trave! - je
»	O	, saj bova šla tudi midva,« je vdano
	O	, Jernej!...
»	Hej	!« ga je zdramil neprijeten glas in
»	O	!« je zazijala.
»	Ooo	!...« je zahropla žena in se ozrla v moža:
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Hm	?« je pomislil Peter Majcen.
	Hm	?
»	Hm	, kajpak,« se je popraskal kmet.
»	Ah	, kaj le norim!« se je razjezil.
»	Hm	, kajpak!« se je popraskal kmet.
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak...
»	Hm	, kajpak...« se je popraskal kmet.
»	Hvala	.
»	Aaa	?« je zazijala žena in vztrepetala.
»	O	!« je zaječala, kakor bi ji bil zasadil
»	O	!« je zastokala in se zamajala, kakor
»	Ooo	!...« je zastokala, nato pa je bruhnila
»	O	ne!« je zmajal z glavo.
»	O	, ne!...
»Pa	zbogom	...« je rekel s stisnjenim grlom, se obrnil
»	Oh	, vaš je zgovoren in dobre volje, naš
»	Uh	, kako si mrzel!« je rekel z užitkom.
»	Aha	, pob!« je vznemirjeno zakričal.
»	Ha	, ali ste videli?« sem prav po otroško
»	Aha	,« je škodoželjno zahropel.
»	Aha	!« si je zadovoljno pomel roke.
»	Oh	, nikar ne pljuvajte v škaf!« sem nehote
»	Joj	, kako bomo zobali češnje!
»	Aha	, aha ...« rečem in v mojem glasu ni prav
»Aha,	aha	...« rečem in v mojem glasu ni prav nobenega
kladivce, ki tolče po njej, da klopota:	klop	- kop - klop! ...
tolče po njej, da klopota: klop -	kop	- klop! ...
po njej, da klopota: klop - kop -	klop	! ...
»	Ah	, ne!« ju ustavim.
»	Oh	, očka, pusti nama to veselje!«
ki tolče po njej, da glasno klopota:	klop	klop klop! ...
tolče po njej, da glasno klopota: klop	klop	klop! ...
njej, da glasno klopota: klop klop	klop	! ...
»	Ah	, beži, beži, tepček!« me je s smehom
	Joj	, joj, bi rekli, od kdaj ti čudaki pasejo
Joj,	joj	, bi rekli, od kdaj ti čudaki pasejo
	Oh	, kako sem bil vesel njene šale in njenega
»	Klop	- klop - klop ...«
»Klop -	klop	- klop ...«
»Klop - klop -	klop	...«
»	Ah	, nič!« je sitno zanergal oče.
»	Klop	- klop - klop! ...«
»Klop -	klop	- klop! ...«
»Klop - klop -	klop	! ...«
»	Oh	, kakšen si!« je pomirljivo vzdihnila
»	Oh	, kako si otročji!« ga je mirno zavrnila
»	Oh	, le zakaj sem ga naredil?
Zunaj sem,	hvala bogu	!
»	Klop	- klop - klop!«
»Klop -	klop	- klop!«
»Klop - klop -	klop	!«
»	Klop	- klop - klop!« pritrjuje klopotec
»Klop -	klop	- klop!« pritrjuje klopotec na tepki.
»Klop - klop -	klop	!« pritrjuje klopotec na tepki.
	Oh	, kako čudni smo ljudje!«
»	Klop	- klop - klop! ...«
»Klop -	klop	- klop! ...«
»Klop - klop -	klop	! ...«
»	Hov	!« je kratko odgovoril Kapitan, ki je
»	Hm	?« je s koščenimi rameni zmigal stari
»	O	, to pa ne bo težko,« je odbila Tinka.
»	Mhm	...« so resno zamrmrali otroci in prikimali.
»	Oh	, ali nam boste tudi o času povedali
»	O	, o času bi se nemara dalo marsikaj
»	Hm	, ta kamen ni preveč stanoviten,« je
»	Ah	, ne!« je rekla orlica.
»	O	, to mora biti pa lepo,« je rekel kamen.
»	Eh	!« je orel zamahnil s krilom.
»	Eh	, res ni treba kar naprej govoriti o
»	O	, marsikaj.
»	Hm	?« je pomislila gora.
	O	, to mora biti kar lepo.
»	Hvalaaa	!« je zakričal kamen, ki je letel s
	Bum	!
	Bum	!
	Bum	!
»	Au	!« je zastokala jelka.
»	Eh	, pusti ga pri miru,« je rekel macesen.
»	Eh	, kaj bi, na tem svetu vsi drug drugemu
»	O	, nič hudega,« je rekel macesen.
»	O	, saj res,« je rekel mornar in z roko
»	Oh	, seveda jo bomo!« so rekli otroci,
»	O	!« je zastokal Srečko.
»	Hm	,« se je popraskal stari mornar.
»	Psst	!
»	Oho	, kaj pa bo to?« je vprašal oče graščak,
»	I	seveda!
»	Oh	...
»	Oh	, zelo dobro!
	Aha	, zelje!«
»	Oh	, oprostite!
»	Joj	, kakšna nesreča!
»	Pha	!
»	Oh	, tule pa nekoga motimo!
»	Servus	!
	Hudiča	, mar naj koga ubijem?«
»	Aha	, v bazenu da ni vode!
»	Hej	, ta je pa prehuda!« je vzkliknil Pécuchet.
»	Bravo	, pričakoval sem, da bo tako!«
»	Lej	,« je rekel Bouvard, »izginilo je nekaj
zamajeta, se nagneta, se združita, in	bum	! - vse, kar je vmes, je zmečkano!«
»	Saprabolt	, kakšna kopel!«
»	No	, potem pa povejte, odkod tolikšna voda.«
»Čedna je,	a	?« je vprašal mizar, ko je prinesla
»	I	seveda!«
»	Ah	, absida iz romanike!
potem prikazale v Vaucellesu in gagale ‘	kan kan kan	’.
»	Oh	, ne preveč, ne preveč.«
»	Hm	, ne bi rekel.«
	Mhm	, kadar bo kakšen punt, se ne bi zanesel
Zase je dejal, da	hvala bogu	ni zaljubljen v kuriozitete, in ker
»	Ohoho	, Rouen pravzaprav ni imel znamke.
»	Aha	, vrata ste pustili odprta, kot prejle.
»	Kajneda	?« je ponosno rekel Bouvard.
»	Oh	, naj spim na tvojih prsih in tam sanjam,
»	Hvala bogu	!
»	Ah	, kako je to prijetno!« je rekel Bouvard
»	Aha	.«
	Pha	, saj se bo še ponovila!
»	Ah	, niti od mene!«
»	No	, potem samo še posnemate zglede...«
»	No	, zaradi nje oziroma ljudi, ki jo obdajajo,
	Amen	!«
Glasovi so ponovili	Amen	, boben je zabobnal in župnik s spremstvom
»	No	,« je rekel Bouvard, »zaradi nekaj besed...«
»	Oh	, sveto zgodovino!« je ponovil Bouvard.
»	Eh	, to dobro vem!« je vzkliknil učitelj.
»	Ah	, revolucija...
»	Ah	, ah, ah!«
»Ah,	ah	, ah!«
»Ah, ah,	ah	!«
	Oh	, danes niste prav nič prijazni,« je
	Hvala bogu	, da je konec klepetanja v skupščini.
»	Ho	, ho, gospodje poslanci, zdaj ste pa
»Ho,	ho	, gospodje poslanci, zdaj ste pa vi
»	Hvala lepa	,« je rekel Bouvard.
	Oh	, ostani tukaj!«
»	Eh	, tvoj mož ne bo nikoli umrl!«
	Adijo	!«
»	Oh	, kakšna škoda!«
	Aha	, že vem!
»	Oh	, zdaj boste govorili še o izpuhtevanju!«
»	O	, dobra gospoda, rad vas imam!
	Servus	!«
»te zaklinjam, te rotim, ti ukazujem,	o	, Bešt!«
»	Oho	, fructus belli!
»	O	, to bi bilo pa lepo!« je rekel Pécuchet.
»	Ah	, nič drugega nisi kot sofist!«
»	Oh	, ta dvom, ta dvom!
»	Oh	, z naravo!«
	Zbogom	!«
»	No	, tako nimate več dolga.
»	Aha	.
	Oh	, ti nesrečnik!«
»	Bravo	!« je rekel gospod Jeufroy, ko je vstopil.
»	Oh	, dajte no!«
»	Eh	, saj ni tako moralna!
»	Hahaha	, budizem!«
»	Oh	, budizem!«
»	Pha	...
»	No	, pokaži gospodom, kaj znaš.«
Poudarjena biofilija,	oho	, soglasnost in zavestnost odsotni,
»	Oho	!«
»	O	, saj se vas nič ne bojim!«
»	No	, stopite za hip noter.«
»	Joj	, moj oreh!«
»	No	, v pevskem zboru si ne bi kaj prida
»	No	, potem pa mu kupi aparat!«
»	O	, če bi bili imenovani po razpisu!«
»	Oh	, nesrečnik!«
Ljudje smo	hvalabogu	še vse kaj drugega kot mehanično razložljivi.
Pa sinko Jan in Bata,	kristus	madona, kaj se grem!
Pa sinko Jan in Bata, kristus	madona	, kaj se grem!
	O	ooo, sem zarjul v tisto nebo, ki naenkrat
O	ooo	, sem zarjul v tisto nebo, ki naenkrat
	O	ooo oooo.
O	ooo	oooo.
O ooo	oooo	.
	Ooooo	, oo...
Ooooo,	oo	...
Ustrašil sem se,	madona	pa ja niso že tu, ti trapasti amerikanski
nekaterih naših partijskih sekretarjih:	evo	, dajemo vam udobje, priznavamo vas
Ja	madona	!
	Okej	, moja kooperacija z mojo vlado na primer
zajca, sploh ne bom prvi, v Iranu sem,	zaboga	.
pasoš, ker jaz moram pač zdaj oditi,	hvala	lepa za prenočišče in drugič spet na
	A	, aa, bomo kaj fukali fantje, a aaa?
A,	aa	, bomo kaj fukali fantje, a aaa? rečem
A, aa, bomo kaj fukali fantje,	a	aaa? rečem živo in zabelim s kletvico,
A, aa, bomo kaj fukali fantje, a	aaa	? rečem živo in zabelim s kletvico,
	No	, za povrh po dveh mesecih po telefonu
	Heja	bumbarasa, heja bumbarasa!!
Heja	bumbarasa	, heja bumbarasa!!
Heja bumbarasa,	heja	bumbarasa!!
Heja bumbarasa, heja	bumbarasa	!!
	Ma	, to je za crkniti.
Nima časa čakati ...	ha	, ha, najosnovnejšega nima, nima časa,
Nima časa čakati ... ha,	ha	, najosnovnejšega nima, nima časa, nima
Kje sem,	zaboga	, kakšen svet je to, kateri čas - dvajseto
	Oho	, kaj si pa pripeljal, kaj je to, odveži,
Ja	madona	, življenje je darilo, zadovoljen biti
prinesite mi cement, glino in vodo ... in	hvala lepa	.
	O	, saj si znamo, vse bo v redu...
uporabo pantomime, metuljček na tleh,	bum	in gre noga.
	Eto	, spet imajo svojo sveto vojno.
	Aha	, tole je pa motor, so vzklikali, ko
	Hm	, ampak pasulj je boljši od bencina,
Ja,	madona	, a nam ni fino, sem vzkliknil, zunaj
	O	, brat, brat..., je pritekel prvi, dobrodošel,
začel z revolucijo, ampak potem me je	hvala	bogu vedno minilo.
	Evo	, kam si zašel, ker si sledil nekim
	Ha	, ha, vse to racionalno obnašanje, vse
Ha,	ha	, vse to racionalno obnašanje, vse pametne
	Ha	, ha, ha, svet je čudovit in vse je
Ha,	ha	, ha, svet je čudovit in vse je v redu.
Ha, ha,	ha	, svet je čudovit in vse je v redu.
Čudovit in popoln sem tudi jaz,	evo	, tole mesto v mojem duhu je tipka,
	Hvala	, hvala vam gore za tista šepetanja,
Hvala,	hvala	vam gore za tista šepetanja, hvala
hvala vam gore za tista šepetanja,	hvala	za izkušnjo, čeprav vem, da bom, to
	Figo	, spet nam grozi, da se bomo spopadli
	O	, moj bog, moj Jan!
	Hvala	bogu.
	Hvala	bolhe, sem rekel, ko smo v prvi vročini
	Aha	, ha, aha..., so takoj razumeli.
Aha,	ha	, aha..., so takoj razumeli.
Aha, ha,	aha	..., so takoj razumeli.
	O	oo oo, sem zastokal, ko se nisem mogel
O	oo	oo, sem zastokal, ko se nisem mogel
O oo	oo	, sem zastokal, ko se nisem mogel premakniti.
Ko sem jo prvič videl, je dejala ‘	namaste	’ in tako ljubko sklenila dlani pred
Bicikel ni rekel ne	bev	ne mev.
Bicikel ni rekel ne bev ne	mev	.
	Ma	kaki možgani, filozofiranje in fantaziranje!
	Stop	, stop!
Stop,	stop	!
	Oh	, Indija, že spet!
Prvih sem kar nekaj srečal, drugih,	hvalabogu	, tudi.
sem s presenečenjem odkril, da je ‘	o	bog’ postal eden mojih najpogostejših
	O	, Omot, Omot, pomagaj, daj jih, daj...
	Aha	, aha..., aca, aca, so nekateri takoj
Aha,	aha	..., aca, aca, so nekateri takoj pokimali.
Aha, aha...,	aca	, aca, so nekateri takoj pokimali.
Aha, aha..., aca,	aca	, so nekateri takoj pokimali.
	Hvala	Vilko in Miha!
	Ah	, je odgovoril eden, kdor ima tu denar,
	Bravo	skala, sem ji rekel, in jo objel še
Indija,	madona	, a že spet!
vrednosti, identitete in povezav, ne pa,	porkaduš	, špijonaža, ekscesno izživljanje in
	Op	, je zavpil fant v črnem, ki je nenadoma
frustracije ali pa je pripomogla tudi moja,	hvalabogu	, še iz socializma naivna faca.
	Živio	Stalin, mi smo Stalinovi, Stalin je
Kaj	zaboga	iščem?
	Fuj	, pa taka svoboda!
	Fuj	, svoboda, fuj!
Fuj, svoboda,	fuj	!
	Uh	, kakšna muka, kakšno trpljenje.
Kaj	zaboga	se mi stalno nekaj napoveduje!?
	Ma	kaki, jaz sem menih, nobene coprnice
Ma	kaki	, jaz sem menih, nobene coprnice nočem!
	Joj	, življenje, kaj je to!
	Hej	, hallo, o o o, so vpili, trobili in
Hej,	hallo	, o o o, so vpili, trobili in mahali
Hej, hallo,	o o o	, so vpili, trobili in mahali ljudje
izraz prijateljstva,, ki izhaja iz	bogve	katere tradicije.
	Bum	, je zabolelo in potem še enkrat bum,
Bum, je zabolelo in potem še enkrat	bum	, ko sem se povaljal po cesti.
	Opa	, tovariši, v arest pa ne grem več,
	Ej	, zgubil si gumo, sem razumel klice
	A	kristjan, ta iz hiše nasproti je tudi
možje in pretepači, berači, lepotice ...	joj	, kakšne ženske, najlepše od vseh žensk,
jutranjih mokrotah oglasil Alah Akbar	AAAAA	AA Alah Akbar...
jutranjih mokrotah oglasil Alah Akbar AAAAA	AA	Alah Akbar...
Malarija,	madona	, samo to ne; moja jetra so od zlatenice
	Bum	, je zaropotalo po strehi in potem še
zaropotalo po strehi in potem še in še	bum	.
	Ojej	, samo tega ne, prosim, za vročino mora
	Aha	, je rekel Orang Šakti, v templju praviš,
	Ah	, sem se namrdnil, dajte no mir.
sile usmerjene v isto stran voza in,	hvalabogu	, skozi popkovino, ki me veže na ta
vse sorte užitkov sem bil že deležen,	hvala	zanje, ampak avstralski bush je poezija
	Kristus	, kaj me čaka!
Kaj	zaboga	storiti, jaz jo ljubim, to je strahotna
In Gail je tokrat	hvalabogu	čutila podobno.
	Hura	!
Duhec z	bogve	katerih ozvezdij, če ne kar naravnost
	Madona	, poglejte, sem vzkliknil, Gail je bila
	O	, o, je vzklikala in se navdušeno stiskala
	Ma	kakšno predavanje.
	O	, bog, ali si to ti, o bog, a je to
O, bog, ali si to ti,	o	bog, a je to to, a to si ti, hvala,
ti, o bog, a je to to, a to si ti,	hvala	, hvala ...
bog, a je to to, a to si ti, hvala,	hvala	...
	Hvala	, hvala ...
Hvala,	hvala	...
	O	! ...
	Bog daj	!
in pekel ravno tako... in tudi vice,	ha	, ha...
pekel ravno tako... in tudi vice, ha,	ha	...
	Hm	, bolj težko.
bi letal bolj po temí, sem pa tja,	ha	, ha...
letal bolj po temí, sem pa tja, ha,	ha	...
	Zbogom	, Janez, kmalu se spet srečava...
Prosim, mojster Bruno... in	hvala	, da ste me povabili, zelo sem počaščen...
	Oh	, kako naj vam povem!
	O	, kako trpim!
	Oh	, sram me je, ne bi smel... oprostite
	Hvala	, mojster Bruno.
	O	, vsekakor! ...
	Hm	, kakopak, če pomisliva na Platona,
	O	, veliko!
	Ej	, ti naši nepogrešljivi blagri napredka,
	Ha	, dobro vprašanje... vendar predlagam,
dogaja, in četudi v življenju vse zgubim (	bog ne daj	!), dokler ne zgubim življenja, še vedno
Da, mojster Bruno, in	hvala	za dragocen nasvet.
včasih tudi spi z mano... če sama hoče...	no	, zadnje čase ne več.
	Ah	, ne!
ali storil kaj podobno norega, pa sem	hvalabogu	to misel še isti hip opustil - sicer
	O	, pa takšno življenje! ...
	Oh	, ko bi že enkrat odšla!
	A	, tako je to.
	Ah	, kaj so bili ljudje že pred menoj tako
Mojster, resnično vam	hvala	za pozornost in pomoč, ki mi jo dajete,
šel na vlak, bom kdaj drugič ostal,	hvala	.
Ne,	hvala	.
	A	, saj res, sobota je, skoraj bi pozabil.
Ja,	hvala	ti!
	Ah	, nihče mi ne bo dal ljubezni, radosti,
	Oh	, mojster, daj Bog, da se ne bi meni...
	Hvala	, samo na vrt bi rad šel.
	O	, Bog mi pomagaj!
	Ah	, seveda, Descartes se je ukvarjal z
	O	, nisem vedel!
	A	, tako.
	Na zdravje	!
	O	, zelo!
Pol kozarca...	hvala	, dosti.
	O	, kakšen lump!
	Eh	, Marija, pusti fantu, naj pove do konca...
	Ha	, saj je bil nor!
	O	, ubogi revež!
	O	, to pa že presega današnjo učno uro!...
	Ah	, ja!
	Aja	, to sem prej pozabil razložiti.
najdem tisto mesto v Diapsalmata...	aha	, tu je:
	O	, hvalabogu, da tako mislite, mojster!
O,	hvalabogu	, da tako mislite, mojster!
	Hvala	, mojster Bruno.
	O	, srečen tisti, ki je z nesrečno zavestjo
	Hm	.
	O	, da bi jaz imel dovolj moči, da bi
	Hm	... včasih sem bil zanj bolj zagret... zdaj
	O	, ko bi le bil mrzel ali vroč!
	Ojej	!
	O	, seveda!
	O	, vélika, večna vprašanja!
	A	, tako to misliš... zanimivo.
	Na zdravje	!
	Žíveli	! ...
zdaj sem postal še ”mojster suspenza“,	ha	, ha!
sem postal še ”mojster suspenza“, ha,	ha	!
	A	, tako.
postal svobodnjak, modroslovec na vasi,	ha	, ha...
svobodnjak, modroslovec na vasi, ha,	ha	...
	A	, tako...
	Hvala	, mojster.
	O	, padam, v zvezdnem vrtincu padam v
nogami v praznini, brez zemske opore...	joj	, kako je to mogoče?
	Ah	, ne!
	Ah	, ne vem...
	Hm	.
	Ah	, daj no!
	A	, tako!
	Ah	, je že prepozno... srni sta bili.
	Hja	... skoraj tako.
	Ha	, to ni tako nemogoče, kot se zdi:
Končno,	hvalabogu	- Marija!
	Hm	...
	Hm	...
	Ah	, kadar potlej omamljen v polsnu tipam
bila prihodnost že tu: za človeka je,	hvalabogu	, še ni, za Boga pa morda že je...
	O	, kako noro je to, da odhaja! je gorelo
	A	, glej jo, tam mi maha!
	O	, seveda, kaj ne!
	A	, tako...
	Oh	, saj vem, saj vem! ...
	bogve	ali se Draga tega še spominja?
”	Oh	, kako minljiv je človek, da mora tudi
	O	, seveda!
	Ha	, česa se ne spomniš!
	Hvala	, seveda me zanimajo te reči, vendar
	Aja	... se mi že malo sanja...
	O	, to mi pa ni všeč!
	O	, ne - midva sva se lepo pogovarjala.
	Hvala	.
	A	, seveda, lahko bi si mislil!
	Hm	...
bil razbojnik, grešnik, ki je pobil	bogve	koliko ljudi, po smrti pa bo prišel
je zdelo, da me na nekaj spominjata...	bravo	, Janez!
	Ah	, tako... prej sem pač pomislil, kako
	O	, kako sem že star! -
že toliko videli... in tisočkrat vama	hvala	, da sta me pripeljala sem!
	Bravo	, Janez!
	Aha	, tu jo imam, Čapkovo antologijo, v
	Hm	.
	A	, tako.
	O	, kako sva takrat plesala!
	Aha	, pozabil sem na bistveno poanto Kantovega
	A	, ti si, Anželo! ...
	O	, to pa je knjiga, to!
	Ah	, skoraj bi pozabil!
	Hvala	, Angelo, resnično hvala!
Hvala, Angelo, resnično	hvala	!
Ne,	hvala	, moram iti.
sredi noči in čutim srce, kako bije:	tup	, tup, tup... čutim ga v prsih in slišim
noči in čutim srce, kako bije: tup,	tup	, tup... čutim ga v prsih in slišim v
in čutim srce, kako bije: tup, tup,	tup	... čutim ga v prsih in slišim v ušesih...
	O	, ko bi poznal tvoje skrivno ime, sanjani
	O	, saj so se filozofi vprašali tudi to
”Velika je moč spomina,	o	Bog, silno velika, svetišče, veličastno
	Ah	, ne...
	Ah	, Hegel!
	O	, ne... tega nisem rekel.
	Hm	...
	O	, to je pa lepo! ...in kakor v pojasnilo
	O	, seveda, seveda!
	Ah	, srce bíje v meni, že odkar pomnim!
Toda	bogve	, morda se boste spomnili nanje v kakih
	Aha	, zdaj sem se spomnil: ”svetlobne stožce“
	Fuj	, ta materialistična enačba!
	Ha	, ha!
Ha,	ha	!
angele torej velja ravno obratno: ,	ha	ha!
angele torej velja ravno obratno: , ha	ha	!
	A	, tako.
	Ha	, nič ti ne uide... razlika med izrazoma
kamenje, križem kražem, prekrito z mahom,	bogve	koliko ga je še spodaj, zasutega.
	O	, angel - / iz drevja se trgaš, / iz
mojstrovem naročju, a le za nekaj trenutkov,	hvala bogu	, in še preden Brunu uspe odpreti stekleničko
	O	, kako se mi je zavrtelo!
	Bogve	kje zdaj hodi Anželo!
	Hja	!
	Hm	...
	Hm	...
	Ojej	!
	O	, nič ni povsem dokončno...
	Bogve	kaj smo v našem razmišljanju spregledali!
	Hm	.
	O	, to je pa še bolj zanimivo!
No, potem pa	zbogom	, cenjena filozofa!
	Ah	, tako... jaz pa sem upal, da te bodo
	Hvala	, mojster, res ste dobri z mano!
	Aha	, skoraj bi pozabil: želiš telefonirati
	A	, tako... prav, pa pojdiva v hišo, bova
	O	, preobilje narave!
	Bogve	kje, verjetno tam, na onem kraju...
	O	, marsikaj, v glavnem same dobre stvari...
	Oho	, zdaj pa se bomo šli ugibanje po horoskopu!
	Ah	, kitaro sem pospravil, ko je Draga
	Ojoj	, nič več ne razumem!
	Aja	...
	Aha	, skoraj bi pozabil:
	Ah	, ko bi mojster vedel, da sem se danes
	A	, tako!
	A	, to... sem mislil, da ga poznaš, ko veš
	O	, toliko časa je minilo od takrat, gospa
	A	, tako.
	A	tako, na štop. ...
	Hvala	vsem trem za zanimivo popoldne...
	Hja	, pa grem tudi jaz še malo k svojim...
Torej,	nasvidenje	!
	Zbogom	!
	Hm	... z vprašanjem odnosa med Brunovo kozmološko
”	Ah	, ta praznina!
Malce počakaj, da poiščem tisto mesto...	aha	, tu je:
	O	, nič lažjega: življenje je v tebi,
”	O	véliki Bog! - pobožnost in religija
tisti, ki posedujejo luč iz Višav -	o	najstrašnejša laž!“ [Spinoza (1), P:29]
o preroštvu in prerokih v Bibliji...	aha	, tu govori o Mojzesu in Kristusu:
	Ha	, samo to?
	O	, le kako bi človek vedel, kje je meja
	aha	, že vem, kako bom pritegnil njegovo
	O	, zelo lepo!
”	O	, pomlad, čas hrepenenja, z življenjsko
	O	, to pa je Hölderlinov Hiperion -
”	O	blažena narava!
”	O	vi, ki iščete najvišje in najboljše
Samo trenutek, da ga najdem...	aha	, tu je, govori o tisti -
	Oh	, Hölderlin!
	O	, ubogi vi, ki to čutite, ki prav tako
	Ah	, ne, osvežil sem se pač, za začetek
	Hm	, kaj vem... pravzaprav vse, od začetka.
	A	, že razumem: pogrešaš sistem, verjetno
	O	, kako lepo bi bilo meni, ko bi bila
	Aha	, tu je.
	Ah	, ne... svojih slik ne prodajam, le kdo
	O	, meni se zdi čudovit!
Toda,	ojoj	: vsaka tulpa, ki jo Marija pogleda,
	O	, nikar!“ zakličem in trepetam, da bo
	Hm	...
	Ah	ne, saj vidiš, da maha z repom.
	Hvala	vam, da ste se odzvali vabilu na predavanje.
povsem drugačne vesoljske regije:	bogve	kakšni ”zmaji“ ali ”angeli“ so tam,
”	O	srečna vera, da se vzpneš / sploh kdaj
	Hvala	vsem za pozornost, tiste pa, ki želijo
	Zbogom	, mojster Bruno.
Še enkrat	hvala	za zapiske!
	6	, tako...
	Hm	... morda res ne bi bilo napačno...
	Oh	, že davno je od takrat... in res bi bilo
Ampak za nek patriotizem, "	prmejduš	" - no, saj pravim, najbrž sem starokopiten,
70% prebivalcev Ljubljane prišlekov -	hvala bogu	!
	Aha	, lahko.
	Khm	, največ bi lahko rekel o smešnih, bizarnih
zamegljena, brez misli na prihodnost, »	o	čas samotni, ure, ki bežijo, o lepi
prihodnost, »o čas samotni, ure, ki bežijo,	o	lepi čas«, me je vznemirjal Rilke.
	Halo	, novoletna turneja!
	Hvala bogu	mi spomin ne deluje več tako kot nekoč,
Schubert je trpel in to tudi,	hvala bogu	, lahko uglasbil.
	Hvala bogu	, da po svoji smrti ne bom za nič več
»	Ah	, seveda,« mi je odvrnil, »sem pozabil,
leto, ostali pa na ta zadnji dan -	srečno	.
prepričan pristaš reformatorjev, toži: »	O	moj Bog, če je Luther mrtev, kdo nam
...	O	vi vsi verni krščanski ljudje, pomagajte
jih spustil v svobodo njihove vesti -	bravo	, konec.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/M (2110)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika