O'beseda, označena besedila z lemami
Iznad očal je poškilil po | Winstonu | . |
»Pri Sv. | Klementinu | Danskem so ji rekli.« |
»Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | !« |
Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | , to je bila pesmica, ki smo jo peli, |
Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | ,dolžan si mi tri novce, odpeva zvon |
si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv. | Martinu | . »No, to je vse, česar se lahko |
»Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | , Dolžan si mi tri novce, odpeva zvon |
si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv. | Martinu | .« |
Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | , dolžan si mi tri novce, poje zvon |
si mi tri novce, poje zvon pri Sv. | Martinu | . Nenadoma pa mu je zledenela |
porogljivim sovraštvom, ki je povzročilo v | Winstonu | občutek nelagodja, čeprav je vedel, |
misel, da bi najel sobo pri gospodu | Charringtonu | . |
»Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | .« |
si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv. | Martinu | . Kdaj mi jih boš vrnil? pravi zvon |
Zgodbe o | Goldsteinu | in njegovi podtalni vojski, je rekla, |
Povedal ji je zgodbo o | Jonesu | , Aaronsonu in Rutherford ter o dragocenem |
Povedal ji je zgodbo o Jonesu, | Aaronsonu | in Rutherford ter o dragocenem koščku |
pridemo v stik z vama, bomo to storili po | Martinu | .« |
Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | ?« |
Oranže in limone, poje zvon pri Sv. | Klementinu | , Dolžan si mi tri novce, odpeva zvon |
si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv. | Martinu | , Kdaj mi jih boš vrnil? pravi zvon |
namerilo, da sem bil ravno pri pesniku | Sofoklu | , ko ga je nekdo vprašal: ’Kako je pri |
Tega si se gotovo naučil pri | Homerju | , ki s posebno ljubeznijo hvali Avtolika, |
prisego... Potemtakem je pravičnost po tebi, | Homerju | in Simonidu umetnost kraje, vsekakor |
Potemtakem je pravičnost po tebi, Homerju in | Simonidu | umetnost kraje, vsekakor prijateljem |
»Pri | Heraklu | , no, zdaj pa imamo tisto slavno Sokratovo |
Tudi ne bomo poslušali mladeniča pri | Aishilu | , kako je bog pobudnik krivde |
nam ne pripoveduje lažnih pravljic o | Proteju | in Tetidi, kakor naj nam ne prikazuje |
»Četudi pri | Homerju | marsikaj hvalimo, to ne more veljati |
Agamemnonu, kakor ne moremo hvaliti pri | Aishilu | , če Tetis pravi, da je na njeni poročni |
Tudi ni dopustno, kakor beremo pri | Homerju | , da si Ahil med jokom in stokom z obema |
Tudi o | Priamu | , ki je vendar v sorodstvu z bogovi, |
»Potemtakem tudi pri | Homerju | niso sprejemljive takšnele besede o |
se nam bodo zdele besede, ki jih pri | Homerju | govori Diomed, lepe: Prosim |
4. »Dalje: če najpametnejši mož pri | Homerju | pravi, da je zanj najlepše, kadar: |
Tudi pri | Ahilu | samem ni združljivo z njegovo veljavo, |
mnenje, da ni spoštljivo tako govoriti o | Ahilu | ali verjeti drugim, če tako govorijo. |
»O tem se je moč že pri | Homerju | poučiti. |
Helenin privid, za katerega so se po | Stezihoru | bojevali trojanski junaki, ker prave |
boljša, kakor je to poslal Lakedeimon po | Likurgu | in kakor so to postale mnoge velike |
resnica, Sokrat, kar pripovedujejo o | Homerju | , potem zasluži Keofil, Homerjev prijatelj, |
poezije, zlasti če jo doživljaš ob | Homerju | ?« |
spolnilo, kar je bilo povedano po preroku | Jeremiju | : |
spolnilo, kar je bilo povedano po preroku | Izaiju | : |
spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku | Izaiju | : |
je Jezus začel množicam govoriti o | Janezu | : |
spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku | Izaiju | : |
oblastnik Heród slišal, kar so govorili o | Jezusu | . |
učenci razumeli, da jim je govoril o | Janezu | Krstniku. |
razumeli, da jim je govoril o Janezu | Krstniku | . |
Prvi dan opresnikov so prišli k | Jezusu | učenci in ga vprašali: |
se zrinili naprej, stegnili roke po | Jezusu | in ga prijeli. |
spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku | Jeremiju | : |
véliki duhovniki in farizeji zbrali pri | Pilatu | in mu rekli: |
začenja, kakor je zapisano pri preroku | Izaiju | : |
Kralj Heród je slišal o | Jezusu | , kajti njegovo ime je postalo znano. |
Apostoli se zberejo pri | Jezusu | in mu poročajo o vsem, kar so storili |
pričakovanju in so se vsi spraševali o | Janezu | , če ni morda on Maziljenec, je Janez |
odšla, je začel množicam govoriti o | Janezu | : |
Postava je namreč bila dana po | Mojzesu | , milost in resnica pa je prišla po |
Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po | Jezusu | Kristusu. |
Mnenja o | Jezusu | so bila različna |
ki ga je Jezus ljubil, je sedèl ob | Jezusu | . |
Sveti Duh napovedal po Davidovih ustih o | Judu | : postal je vodnik tistih, ki so zgrabili |
se, kar je bilo napovedano po preroku | Joélu | : |
da vam odkrito spregovorim o očaku | Davidu | : umrl je, bil pokopan in njegov grob |
učila ljudstvo in oznanjala, da je v | Jezusu | vstajenje od mrtvih. |
pa je navezal na veselo oznanilo o | Jezusu | . |
časa ostal v Jópi pri nekem strojarju | Simonu | . |
Ta je gost pri strojarju | Simonu | , ki ima hišo ob morju.« |
Peter; kot gost se mudi pri strojarju | Simonu | , ki ima hišo ob morju.’ |
jim sporočil veselo oznanilo miru po | Jezusu | Kristusu, ki je Gospod vsega. |
Veste o | Jezusu | iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s |
prinesli veselo oznanilo o Gospodu | Jezusu | . |
Oznanjal je namreč veselo sporočilo o | Jezusu | in o vstajenju. |
»Zaklinjam vas pri | Jezusu | , ki ga oznanja Pavel.« |
svojih verskih vprašanjih in o nekem | Jezusu | , ki je umrl, Pavel pa je trdil, da |
Pavel se zagovarja pred | Agrípom | |
resnično je, kar je Sveti Duh po preroku | Izaiju | govoril vašim očetom z besedami: |
Oznanjal je božje kraljestvo in o Gospodu | Jezusu | Kristusu učil z vso svobodo in brez |
Najprej se po | Jezusu | Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu za |
Bog v skladu z mojim evangelijem po | Jezusu | Kristusu sodil, kar se skriva v ljudeh. |
odrešenja, ki je prišlo po Kristusu | Jezusu | . |
živimo v miru z Bogom po našem Gospodu | Jezusu | Kristusu. |
celo ponašamo v Bogu po našem Gospodu | Jezusu | Kristusu, po katerem smo sedaj dosegli |
pravičnosti, kraljevali v življenju po enem, | Jezusu | Kristusu. |
kraljeval s smrtjo, po našem Gospodu | Jezusu | Kristusu milost kraljevala s pravičnostjo |
greh, a da živite za Boga, v Kristusu | Jezusu | . |
Bog, je večno življenje v Kristusu | Jezusu | , našem Gospodu. |
Zahvaljen bodi Bog po | Jezusu | Kristusu, našem Gospodu. |
obsodbe za tiste, ki so v Kristusu | Jezusu | . |
Duha, ki daje življenje v Kristusu | Jezusu | , te je osvobodila postave greha in |
ljubezni, s katero nas ljubi Bog v | Jezusu | Kristusu, našem Gospodu. |
»V | Izaku | boš imel svoje potomstvo.« |
To je tisto, kar pravi pri | Ozéju | : |
sedem tisoč mož, ki niso upognili kolen pred | Báalom | .« |
Vem in sem prepričan v Gospodu | Jezusu | , da ni nič sámo na sebi nečisto; a |
stvar, se smem ponašati v Kristusu | Jezusu | . |
Pri našem Gospodu | Jezusu | Kristusu in pri ljubezni Duha pa vas |
Prísko in Akvila, moja sodelavca v | Jezusu | Kristusu, ki sta tvegala glavo, da |
veri - Bogu, ki je edini moder, po | Jezusu | Kristusu slava na veke. |
Vam, ki ste posvečeni v Kristusu | Jezusu | in poklicani k svetosti z vsemi, ki |
milost, ki vam je bila dana v Kristusu | Jezusu | . |
Iz njega pa ste vi v Kristusu | Jezusu | , ki je za nas postal božja modrost, |
V Kristusu | Jezusu | sem vas namreč po evangeliju rodil |
priklical v spomin moja pota v Kristusu | Jezusu | , ki jih učim povsod po vseh Cerkvah. |
Kakor namreč v | Adamu | vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi |
bratje: kakor je res, da sem v Kristusu | Jezusu | , našem Gospodu, na vas ponosen! |
ki nam daje zmago po našem Gospodu | Jezusu | Kristusu. |
Moja ljubezen z vami vsemi v Kristusu | Jezusu | ! |
po človeškem posredovanju, temveč po | Jezusu | Kristusu in Bogu Očetu, ki ga je obudil |
našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu | Jezusu | , in da bi nas usužnjili. |
Abrahamov blagoslov prešel po Kristusu | Jezusu | k poganom in da bi mi po veri prejeli |
ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu | Jezusu | . |
Saj v Kristusu | Jezusu | nič ne velja ne obreza ne neobreza, |
ki so v Efezu, in zvestim v Kristusu | Jezusu | : milost vam in mir od Boga, našega |
nas je vnaprej določil, naj bomo po | Jezusu | Kristusu njegovi posinovljeni otroci. |
in nas posadil v nebesa v Kristusu | Jezusu | , da bi v prihajajočih vekovih pokazal |
svoji dobrosrčnosti do nas v Kristusu | Jezusu | čezmerno bogastvo svoje milosti. |
stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu | Jezusu | za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej |
Sedaj pa ste v Kristusu | Jezusu | vi ki ste bili nekoč oddaljeni, postali |
in soudeleženci obljube v Kristusu | Jezusu | , in sicer po evangeliju, katerega |
načrtu, ki ga je Bog izpeljal v Kristusu | Jezusu | , našem Gospodu. |
njemu slava v Cerkvi in v Kristusu | Jezusu | skozi vse rodove in vse vekove. |
poučiti, namreč po resnici, ki je v | Jezusu | . |
Kristusa Jezusa, vsem svetim v Kristusu | Jezusu | , ki so v Filípih, skupaj s škofi in |
pravičnosti, do katerih prihajamo po | Jezusu | Kristusu, v slavo in hvalo božjo. |
se boste še bolj ponašali v Kristusu | Jezusu | zaradi mene, ko spet pridem k vam. |
naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu | Jezusu | . |
Upam v Gospodu | Jezusu | , da vam bom kmalu poslal Timóteja, |
njegovem duhu in se ponašamo v Kristusu | Jezusu | , pri tem pa ne zaupamo sami vase, |
nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu | Jezusu | . |
vaša srca in vaše misli v Kristusu | Jezusu | . |
potešil vse vaše potrebe v Kristusu | Jezusu | . |
Pozdravite po vrsti vse svete v Kristusu | Jezusu | . |
svetim v Kolósah in zvestim bratom v | Kristusu | : milost vam in mir od Boga, našega |
Slišali smo namreč o vaši veri v Kristusu | Jezusu | in o ljubezni, ki jo imate do vseh |
Naprej torej v Gospodu Kristusu | Jezusu | , kakor ste ga sprejeli! |
Cerkvi, ki je v Bogu Očetu in v Gospodu | Jezusu | Kristusu: milost vam in mir! |
pot božjih Cerkvá, ki so v Kristusu | Jezusu | v Judeji. |
bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu | Jezusu | , da še bolj napredujete v tem, kar |
kakšna navodila smo vam dali po Gospodu | Jezusu | . |
pridemo do zveličanja po našem Gospodu | Jezusu | Kristusu, ki je umrl za nas, da bi |
zakaj to je božja volja v Kristusu | Jezusu | glede vas |
je v Bogu, našem Očetu in v Gospodu | Jezusu | Kristusu: milost vam in mir od Boga, |
opozarjamo in opominjamo v Gospodu | Jezusu | Kristusu, naj v miru delajo in jedo |
našega Gospoda, z njo pa po Kristusu | Jezusu | vera in ljubezen. |
popolno zaupanje v veri v Kristusu | Jezusu | . |
Rotim te pri Bogu, pri Kristusu | Jezusu | in pri izvoljenih angelih, da se vsega |
obljubljeno življenje, ki je v Kristusu | Jezusu | , ljubljenemu sinu Timóteju: milost, |
pred večnimi časi podaril v Kristusu | Jezusu | , razodel pa zdaj s prihodom našega |
sin, močan v milosti, ki je v Kristusu | Jezusu | . |
izvoljenih, da bi tudi ti v Kristusu | Jezusu | dosegli odrešenje in večno slavo. |
ki hočejo pobožno živeti v Kristusu | Jezusu | . |
Rotim te pri Bogu in Kristusu | Jezusu | , ki bo prišel sodit žive in mrtve, |
plašč, ki sem ga pustil v Troádi pri | Kárpu | , in knjige, zlasti pergamente. |
Tega je po našem odrešeniku | Jezusu | Kristusu obilno izlil na nas, da bi |
te Epafra, moj sojetnik v Kristusu | Jezusu | , pa še Marko, Aristárh, Demá, Luka, |
vanj, znova določa dan, »danes«, ko po | Davidu | čez toliko časa pove, kakor je bilo |
Takole naj povem: po | Abrahamu | je odštel desetino tudi Lévi, ki pobira |
Melkízedek, zakaj se ne bi imenoval po | Aronu | ? |
»Po | Izaku | se bo imenovalo tvoje potomstvo.« |
zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati o | Gideónu | , Baráku, Sámsonu, Jéfteju, Davidu, |
če bi hotel pripovedovati o Gideónu, | Baráku | , Sámsonu, Jéfteju, Davidu, Sámuelu |
hotel pripovedovati o Gideónu, Baráku, | Sámsonu | , Jéfteju, Davidu, Sámuelu in prerokih. |
pripovedovati o Gideónu, Baráku, Sámsonu, | Jéfteju | , Davidu, Sámuelu in prerokih. |
Gideónu, Baráku, Sámsonu, Jéfteju, | Davidu | , Sámuelu in prerokih. |
Gideónu, Baráku, Sámsonu, Jéfteju, Davidu, | Sámuelu | in prerokih. |
je po volji, naj v nas uresniči po | Jezusu | Kristusu, ki mu bodi slava na veke |
darovali duhovne daritve, ki bodo po | Jezusu | Kristusu prijetne Bogu. |
Le tako bo po | Jezusu | Kristusu v vsem slavljen Bog. |
vse milosti, ki vas je po Kristusu | Jezusu | poklical v svojo večno slavo, vas bo |
Po | Silvánu | , ki ga štejem za zvestega brata, vam |
V Resničnem živimo, v njegovem Sinu | Jezusu | Kristusu. |
našemu odrešeniku, po našem Gospodu | Jezusu | Kristusu, slava in veličastvo, moč |
stiski, kraljestvu in stanovitnosti v | Jezusu | , sem bil zaradi božje besede in zaradi |
božje besede in zaradi pričevanja o | Jezusu | na otoku, ki se imenuje Pátmos. |
Po | Thalerju | je širitev proti jugovzhodu Evrope |
ob nekdanjem tajniku mestne uprave | Alojzu | Kovačiču sopodpisnik omenjenih dokumentov. |
nekdanjem tajniku mestne uprave Alojzu | Kovačiču | sopodpisnik omenjenih dokumentov. |
Pri | Ivanu | so namreč našli nekaj slik, posnetih |
opremljene z letošnjim datumom, so pri | Ivanu | našli po nesreči, ki jo je pred nedavnim |
pri ameriškem obrambnem sekretarju | Cohenu | |
senatorji in pri obrambnem ministru | Williamu | Cohenu za ugodnejše mnenje ameriške |
in pri obrambnem ministru Williamu | Cohenu | za ugodnejše mnenje ameriške vlade |
Kar tri razstave o | Jožetu | Plečniku |
Kar tri razstave o Jožetu | Plečniku | |
Samo o burji, o Krasu, o | Vladimirju | , o sebi, o pomladi, ki jo tako težko |
je utihnil šum in znašla se je pri | Vladimirju | . |
petdeset lir je pri starinarju židu | Leutenbergu | v Starem mestu prodala vse z vozico |
Matilda služi zdaj pri | Kumu | . |
Sicer bi Martin lahko stanoval pri | Bernardu | , toda moral bi se prekrstiti. |
fakina, pri potepuhu in izgubljencu | Bernardu | . |
Zdaj ga je bolelo, da je bil povedal o | Bernardu | . |
ki so mu bile še ostale po rajnkem | Pipiju | . |
Ustavil se je pri | Kovaču | , s katerim sta bila v mladih letih |
potih in je kajpak premišljevala o | Martinu | . |
vaških primerov, da ji je razložil o | Cestarju | , ki je vse svoje bogastvo nagrmadil |
približala in pokosila staro sovraštvo, so v | Martinu | Jakončiču zapele nove strune. |
pokosila staro sovraštvo, so v Martinu | Jakončiču | zapele nove strune. |
Pri | Kovaču | bo dobil nekaj desk, nemara mu bodo |
Mislil je tudi, da mu bo pri | Medvedu | bolje, kakor je bilo. |
Vse do takrat se ni v | Žefu | porodila nobena uporna misel. |
Ob pogledu nanje so se v | Žefu | zbudili spomini na Ukrajino in na prostrane |
je ležala ob | Kikiću | . |
zvedelo, da se je Žef vrnil in da pije pri | Cestarju | . |
Vsa vas je govorila samo o | Žefu | Obrekarju. |
Vsa vas je govorila samo o Žefu | Obrekarju | . |
prišla in povedala, da si razgrajal pri | Cestarju | . |
V | Žefu | je kar vrelo. |
Vse babe so jezikale samo o | Žefu | Obrekarju, ugibale so in težko pričakovale, |
Vse babe so jezikale samo o Žefu | Obrekarju | , ugibale so in težko pričakovale, kdaj |
Ves greh je ležal na | Žefu | in vsi so se z očitajočimi očmi ozirali |
govorili o prepovedanem sadu, o pijanem | Noetu | in njegovih hčerah ter o čisti Suzani, |
ne potrojila svoje prenočevanje pri | Strežku | . |
Prvim, ki so se zbrali pri | Modrijanu | , je bila stvar jasna kakor na dlani: |
Druga stranka, ki se je sešla pri | Mojem Jezusu | , je zahtevala pogreb z vsemi častmi |
»Peter bo o | Vencu | napisal povest.« |
vrnili okrog poldne in se ustavili pri | Mojem Jezusu | . |
toliko junaštva, da je bil od takrat pri | Mojem Jezusu | kuhan in pečen. |
pogrnjeno mizo v hladni polmračni izbi pri | Mojem Jezusu | . |
Tistega popoldne je bilo pri | Mojem Jezusu | spet zelo živo. |
Tudi v | Vencu | Poviškaju so bili zarodki vseh človeških |
Tudi v Vencu | Poviškaju | so bili zarodki vseh človeških strasti: |
»Pri Pavli ne - - pri | Petru | ,« je zamrmral Venc. |
Kadar je bil Izidor pri | Petru | , so sedli h kartam in metali »marjaš« |
Taval je po gozdu, posedal pri | Petru | in ždel na kašči. |
razmišljal ali bi nadaljeval svojo zgodbo o | Vencu | Poviškaju ali ne. |
bi nadaljeval svojo zgodbo o Vencu | Poviškaju | ali ne. |
Bral sem o | Cavalcantiju | , Danteju, Petrarci in drugih nesrečnih |
Bral sem o Cavalcantiju, | Danteju | , Petrarci in drugih nesrečnih trecentistih. |
Bral sem o Cavalcantiju, Danteju, | Petrarci | in drugih nesrečnih trecentistih. |
in živela tako, da se je nekoč pri | Modrijanu | Pirhov Jakob izrazil, da bi bil bogat, |
»Pri | Modrijanu | .« |
»Pri | Modrijanu | , Jezus no. |
Obrekarju | je bilo seveda hudo pri duši. | |
Rotil jo je, ji govoril o | Nandetu | in Nacetu, prosil, zmerjal z vsemi |
Rotil jo je, ji govoril o Nandetu in | Nacetu | , prosil, zmerjal z vsemi psovkami, |
Pohajkoval je po vasi, posedal v krčmi pri | Mojem Jezusu | in ‘divanil’, kakor se je sam izražal. |
‘Divanil’ je seveda samo o Bosni, o | Sandžaku | in o Črni gori, da je vsa vas poznala |
večkrat grmel v svojem basu o nekakšnem | Fra Diavolu | . |
Začelo se je pri | Smukaču | , za katerim nam je bilo vsem hudo. |
In vse je Obrekar odpeljal k | Fra Diavolu | , k Travnikarjevemu stricu. |
Tudi pri | Obrekarju | se je včasih oglasil. |
V vasi so jih prignali skupaj, pri | Potrebarju | . |
Obrekarju | je takoj omahnila stara glava. | |
Govoril je o očku | Orlu | . |
In tudi o | Drejcu | . |
oddaljena, kakor bi se umaknila od ceste in | Modrijanu | pokazala hrbet. |
Žuželjčevka spet zacepeta z nogami po | Modrijanu | : |
mu je pob smilil, čeprav je že pri | Zagomiličarju | izvedel, da je krava poginila. |
Velika gostinska soba pri | Mojem Jezusu | je v hipu polna ljudi in tudi v istem |
sliko, jo položi na mizo in seže po | Badogliu | . |
V krčmi pri | Mojem Jezusu | . |
Z jeznim pogledom šviga po | Drejcu | in se z vidnim naporom zadržuje, da |
Skrajša korak pri | Malem | , ki omahuje pod strojnico, mu položi |
Grušč se usuje po | Sovi | , Drejcu in Borisu. |
Grušč se usuje po Sovi, | Drejcu | in Borisu. |
Grušč se usuje po Sovi, Drejcu in | Borisu | . |
Trije partizani so se že ustavili pri | Sovi | . |
tudi neseta ranjenca, se ustavi pri | Tonetu | in ga potegne vstran. |
plazi od borca do borca, ustavi se pri | Malem | , ki utrjuje težko strojnico, in ga |
Dominovega roba je trobil avtomobil, pri | Hlipu | je lajal pes - a vsi ti različni glasovi |
Krčma pri | Mojem Jezusu | je že priletna, nekoliko zanikrna in |
Krčma pri | Mojem Jezusu | je bila nekoč samo torišče vztrajnih |
V krčmi pri | Mojem Jezusu | pa so bili vaščani tako rekoč doma: |
Tako je bilo tudi pri | Mojem Jezusu | . |
»Pri | Juriju | na Kobilniku.« |
»Pri Juriju na | Kobilniku | .« |
Pri | Robarju | so kuhali žganje pa so fantje Matica |
No, pa najprej je treba povedati o | Janezu | . |
za rozine, ki jih je bila vzela pri | Modrijanu | , da je Ravničar seveda stal na mostu |
za ognjiščem pri teti Mici in stricu | Tomažu | . |
Pri | Vojnacu | , ki so bili naši sosedje, oddaljeni |
Ko sem | Vojnacu | razložil, kako in kaj, so se takoj |
»O | Testenu | govorim. |
»Torej, kakor sem že rekla, živela je pri | Vešpaju | in hodila h Grudničarjevi Zori, da |
topolih, o Ravničarjevih sinovih, o | Ravničarju | , o Temnikarju, o črnih fašistih in |
Ravničarjevih sinovih, o Ravničarju, o | Temnikarju | , o črnih fašistih in o Modrijanu, ki |
o Temnikarju, o črnih fašistih in o | Modrijanu | , ki se je bos in v sami srajci opotekal |
ponoreli zidar Luka iz njene zgodbe o | Tantadruju | . |
pikico mojega spomina, za zgodbo o | Tantadruju | ... |
vrnil izza vogala, se je ustavil pri | Tantadruju | , mu položil roko na rame in ga zdramil. |
Matic je zavil na levo in obstal pri | Luki | in Rusepatacisu, ki sta klečala na |
Zgodbe o | Tantadruju | je konec. |
»O | Temnikarju | .« |
sklenil, da bo tudi ženi povedal o | Temnikarju | s tremi besedami, kakor je bil prej |
Pa saj pri | Temnikarju | vendar nimam trobente!...« |
»In naposled je prav lahko v | Temnikarju | . |
O | Temnikarju | sem že vse premislil. |
In to je sploh samo zgodba o | Temnikarju | , in to celo samo zgodba njegovega zadnjega |
samo zaradi tega, ker se je oglasila v | Temnikarju | . |
Vsaj pri starem | Blažiču | ne ... |
upanje, da bom le napisal zgodbo o | Temnikarju | . |
zdaj zavedel, da starec ne govori o | Temnikarju | , temveč o svojem sinu. |
»Tudi ta prizor bi bil lahko v | Temnikarju | ,« je pomislil. |
»Pri starem | Blažiču | sem dvakrat napeljal pogovor na Črni log, |
Toda trobenta je zdaj tudi v | Temnikarju | , zato bo še donela -« |
Ali bi vi pisali o | Temnikarju | , če se ne bi spopadel z belogardisti?« |
sem, da bo nadaljeval o Ruparjevem | Andreju | , pa se je sklonil še globlje nad vodo |
izredno spoštljivo je govoril o nekem | Dumouchelu | , po poklicu profesorju. |
»Pri | Gasparinu | zveš, da dobiček ne more biti večji |
mesec si je bilo mogoče pri gospodu | Auzouxu | izposoditi tako lutko in naslednji |
»To mora biti pri | Buffonu | ,« je rekel Bouvard. |
klobukov, ki se imenujejo po izumitelju | Gibusu | ’. |
spomnil, da je o teh podrobnostih bral pri | Bertrandu | . |
tretjega in najvišjega pa so se - po | Taillepiedu | - uvrščale ‘razne kategorije filozofov’, |
priča početje v Guérandu, Chichebouchu, | Croisicu | , Livarotu. |
v Guérandu, Chichebouchu, Croisicu, | Livarotu | . |
O | Cezarju | bi imeli čisto drugačno predstavo, |
Po | Walterju | Scottu ju je Alexandre Dumas zabaval |
Po Walterju | Scottu | ju je Alexandre Dumas zabaval kot čarobna |
Kdo pa danes še govori o | Ducangeu | in Picardu? |
Kdo pa danes še govori o Ducangeu in | Picardu | ? |
razlike med ‘okrog’ in ‘naokoli’, pri | Massillonu | in Voltairu sta ‘trajati’ in ‘trpeti’ |
‘okrog’ in ‘naokoli’, pri Massillonu in | Voltairu | sta ‘trajati’ in ‘trpeti’ sinonima, |
Anglež Blair obžaluje pri | Vergilu | prizor s harpijami. |
Poiskala sta njena načela pri | Calvu | , Martensu, Vattelu, nato pa je Bouvard |
Poiskala sta njena načela pri Calvu, | Martensu | , Vattelu, nato pa je Bouvard zaključil: |
sta njena načela pri Calvu, Martensu, | Vattelu | , nato pa je Bouvard zaključil: |
Po | Saint‐Simonu | in Fourieru je ves problem le še v |
Po Saint‐Simonu in | Fourieru | je ves problem le še v plačilu. |
je vse končalo pred četrt ure, pri | Marescotu | . |
povedal, kakšna je bila večerja pri | Cazottu | . |
ponudil za služabnika pri gospodih | Bouvardu | in Pécuchetu. |
služabnika pri gospodih Bouvardu in | Pécuchetu | . |
do tega spoznanja in iskala sta po | Voltairu | , Bossuetu, Fénelonu. |
spoznanja in iskala sta po Voltairu, | Bossuetu | , Fénelonu. |
in iskala sta po Voltairu, Bossuetu, | Fénelonu | . |
misel, da bi lahko dobil argumente pri | Spinozi | , in pisal je Dumouchelu, naj mu priskrbi |
argumente pri Spinozi, in pisal je | Dumouchelu | , naj mu priskrbi Saissetov prevod. |
»Pri | Gérandoju | !« |
To sem našel pri tvojem | Voltairu | ,« je dodal in se mu globoko priklonil. |
dvanajsterki, sposojenih pri gospodu | Jeufroyu | . |
»Pravim, da sem bil sam pri | Hérambertu | ,« je besno odgovoril Barberou. |
»Pri | Spinozi | .« |
nazadnje ni več vedel, kaj naj si misli o | Jezusu | . |
ga razglašajo za človeka, nekje pri | Janezu | se zdi, kot da se enači z Bogom, spet |
V | Bouvardu | se je iz usmiljenja vse uprlo, bil |
Nastanila sta se pri brivcu | Ganotu | . |
Zaradi zmagoslavja pri | Ganotu | sta postala slavna in ljudje so prihajali |
Joseph Jacquard dovolj znana, pa gre pri | Belzunceu | ali Belsunceu verjetno za Giovannija |
dovolj znana, pa gre pri Belzunceu ali | Belsunceu | verjetno za Giovannija Battista Belzonija |
je bil Eugène, služabnik pri gospodu | Marescotu | , odlikoval pa se je z brado, pristriženo |
brownizem - po britanskem botaniku | Robertu | Brownu (1801‐1858) imenovano molekularno |
brownizem - po britanskem botaniku Robertu | Brownu | (1801‐1858) imenovano molekularno gibanje |
Govorila sva o guruju | Nanaku | , ki je organiziral Sikhe z idejo o |
preživel v Madrasu, pri našem misijonarju | Ivanu | . |
vmes, ki so sicer izrazili zvestobo | Pol Potu | , vendar so prijateljevali tudi z nasprotniki. |
Pri | Petru | se zbira največ klasičnih odpadnikov |
No, prav, pa se pogovoriva o | Wertherju | ... |
Danes rajši ostaniva pri | Karteziju | ... |
jaz, bodisi da je točkast, kot pri | Descartesu | , bodisi transcendentalno strukturiran, |
transcendentalno strukturiran, kot pozneje pri | Kantu | in Husserlu, in tudi če verjamem v |
strukturiran, kot pozneje pri Kantu in | Husserlu | , in tudi če verjamem v zanesljivost |
prezgodaj, če hočeva še kaj reči o | Wertherju | in Karteziju, a ne še prepozno, da |
če hočeva še kaj reči o Wertherju in | Karteziju | , a ne še prepozno, da te ne bi mogel |
Elizabeto, kraljico Češke, vdovo po kralju | Frideriku | V., protestantu, ki je bil premagan |
pomislil, da bi naslednjič govorila o | Kierkegaardu | , ker si ga že omenil. |
Ti je všeč pri | Brunu | ? |
mi je mojster Bruno veliko povedal o | Karteziju | , morda več, kot če bi o njem prebral |
enakovrednih oseb, kot na primer pri | Balzacu | ali Tolstoju, vendar tudi tam pogosto |
oseb, kot na primer pri Balzacu ali | Tolstoju | , vendar tudi tam pogosto prepoznamo |
A‐jev svetovalec imenuje enako kot pri | Goetheju | tisti preudarni Wertherjev prijatelj, |
Na primer, pri | Kierkegaardu | med njeno ”estetsko“ in ”etično“ stranjo? |
Nanj pri | Kierkegaardu | žal ne najdeš odgovora, vsaj ne v knjigi |
”suspenz“ etike, ponazorjen z zgodbo o | Abrahamu | in Izaku. |
etike, ponazorjen z zgodbo o Abrahamu in | Izaku | . |
Sicer pa me pri | Kierkegaardu | še bolj kot njegova pretirana verska |
Od zadnjega Janezovega obiska pri | Brunu | je minilo štirinajst dni, vključno |
Zadnjič, ko sva govorila o | Kierkegaardu | , ste na koncu rekli, da je zavrnil |
posebej v njeni izvirni obliki pri | Edmundu | Husserlu. |
v njeni izvirni obliki pri Edmundu | Husserlu | . |
”ničelno točko“ gotovosti, kot pri starem | Karteziju | , temveč prenesla gotovost na celotno |
Bog je pri | Husserlu | ”izklopljen“ iz fenomenoloških raziskav |
raziskav - ni sicer ”mrtev“ kot pri | Nietzscheju | , je pa ”odsoten“; božji obstoj je namreč |
nečesa nisem dobro razumel: kako se pri | Husserlu | svet spet vrne iz ”oklepaja“ v zavest |
točka in izhodišče evidence je pri | Husserlu | - kot že pri Karteziju - ego cogito, |
evidence je pri Husserlu - kot že pri | Karteziju | - ego cogito, misleči jaz, toda Husserl |
ki naj bi bil v tem, da je ”ego po | Descartesu | določen kot mens sive animus sive |
Po | Husserlu | namreč ni mogoče z gotovostjo trditi, |
transcendentalnega samoizkustva [kot pri | Karteziju | ], temveč se skozi vse posebne danosti |
razumem odnos med jazom in svetom pri | Husserlu | , vendar v misli, da je jaz odvisen |
Saj sta pri | Husserlu | jaz in svet zaobsežena v isto fenomenološko |
bodisi obstajam v svetu, kot pri | Husserlu | , ali zunaj sveta oziroma neodvisno |
oziroma neodvisno od njega, kot pri | Karteziju | , ali pa, v skrajnem primeru - jaz sploh |
manjšo rento po svojem pokojnem stricu | Filipu | Vranu, ki je bil - tako kot moj oče |
rento po svojem pokojnem stricu Filipu | Vranu | , ki je bil - tako kot moj oče - v tej |
In kaj te je pri | Hardingu | tako navdušilo? |
Že, ampak glava je pri | Hardingu | prispodoba za človeški jaz, duša |
Pri | Parfitu | ni nobenega protislovja med razložljivim |
Angel in Marija sta zdaj že tu, pri | Brunu | in Janezu. |
Marija sta zdaj že tu, pri Brunu in | Janezu | . |
Ali je po | Husserlu | časenje zavesti sploh možno brez njenega |
pravzaprav le to, da prostor & čas pri | Kantu | nastopata kot nekakšna simetrična dvojčka, |
Še bolj kot pri | Kantu | sta simetrična, namreč z nasprotnima |
bistvenih lastnostih; čas je na primer pri | Platonu | ustvarjen, prostor pa neustvarjen, |
prostora v klasični filozofiji: pri | Aristotelu | je prostor končen, omejen z vesoljem, |
je pojmovano širše kot danes, saj po | Aristotelu | obstajajo štiri osnovne vrste gibanja, |
Kakšen je torej po | Aristotelu | odnos med gibanjem oziroma spreminjanjem |
Ali torej po | Aristotelu | čas sploh obstaja brez zdaja? |
prihodnosti, torej tudi časa ne, saj sta po | Aristotelu | preteklost in prihodnost edina resnična |
je pri vseh renesančnih genijih, pri | Leonardu | , Rafaelu, Michelangelu, Tizianu, Tintorettu |
renesančnih genijih, pri Leonardu, | Rafaelu | , Michelangelu, Tizianu, Tintorettu |
renesančnih genijih, pri Leonardu, Rafaelu, | Michelangelu | , Tizianu, Tintorettu - v ospredju človek! |
pri Leonardu, Rafaelu, Michelangelu, | Tizianu | , Tintorettu - v ospredju človek! |
Leonardu, Rafaelu, Michelangelu, Tizianu, | Tintorettu | - v ospredju človek! |
strokovnjakov za renesanso Eugenio Garin, ki v | Leonardu | vidi začetnika modernega urbanizma |
moški so odslej zbrani v enem samem, v | Njem | , ki sedi tu ob meni - si misli nevesta. |
ne na ”drog“, kakor je zapisano pri | Mojzesu | , in križ je postavil na vzpetino, ki |
Charles de Tolnay v svoji razpravi o | Tintorettu | navaja podatek, da je bila slika Obešenje bronaste kače |
stavb tako majhni, tako neznatni - pri | Tintorettu | pa so veliki skoraj kakor angeli! |
trgov, ki se stekajo v očišču, je pri | Tintorettu | evklidska perspektiva zvedena na samoumevno |
Prav to se mi zdi pri | Tintorettu | čudovito, ta bližina in obenem različnost |
namenoma naslikal tako, kakor stojita pri | Rafaelu | , v Atenski šoli? |
kaj pa pri | Newtonu | ? |
je, če na telesa delujejo sile: po | Newtonu | sile namreč niso relativne, tako kot |
rekoč vrtel skupaj z njima - tedaj po | Newtonu | ne bi bilo nobenega razumljivega razloga |
vrtenju drži narazen - slednje pa je po | Newtonu | možno in smiselno v sicer praznem vesolju |
Omenil sem že, da je pri | Newtonu | argumentacija za absolutni čas vzporedna |
Sklepam torej, da je čas pri | Newtonu | pravzaprav samo absoluten - tisto |
kdaj začel; kajti ”ritem“ časa je pri | Newtonu | res samo absoluten, tj. enak za vse |
pojasniti prihodnjič, zdaj sva še pri | Newtonu | in klasikih; v zvezi z absolutnim prostorom |
absolutni čas] sem navedel zgodbo o | Jozuetu | iz Svetega pisma. |
prostora in časa, saj je slednja, vsaj pri | Leibnizu | , povezana z zanikanjem praznega prostora, |
Zato ker po | Newtonu | gravitacija učinkuje na daljavo skozi |
Pri | Newtonu | me preseneča, kako tesno je bila njegova |
velikih mislecih 17. in 18. stoletja - | Karteziju | , Spinozi, Leibnizu, Locku, Newtonu, |
mislecih 17. in 18. stoletja - Karteziju, | Spinozi | , Leibnizu, Locku, Newtonu, Humu in |
18. stoletja - Karteziju, Spinozi, | Leibnizu | , Locku, Newtonu, Humu in drugih novoveških |
stoletja - Karteziju, Spinozi, Leibnizu, | Locku | , Newtonu, Humu in drugih novoveških |
Karteziju, Spinozi, Leibnizu, Locku, | Newtonu | , Humu in drugih novoveških klasikih |
Spinozi, Leibnizu, Locku, Newtonu, | Humu | in drugih novoveških klasikih - je |
absolutni“ odnos, ki naj bi po | Kantu | zagotavljal obstoj samega prostora |
istovetni, kakor se je zdelo v Newtonovem in | Leibnizevem | času in kakor je mislil tudi Kant v |
Po | Nerlichu | se Kant v svoji ”predkritični“ teoriji |
Slišal sem, da se pogovarjata o | Kantu | ... |
Da, ampak če je čas po | Aristotelu | ”število gibanja glede na prej in |
traja, se morava najprej ustaviti pri | Plotinu | , utemeljitelju novoplatonizma v tretjem |
Duša je pri | Plotinu | ”tretja hipostaza“ za Enim in Umom. |
glavni problem - podobno kot že pri | Aristotelu | - da ”preteklega ni več, prihodnjega |
vsebina pa je bistveno različna: pri | Avguštinu | namreč sedanjost ne prehaja zgolj v |
Pri | Avguštinu | gre za čas kot trojno razsežnost |
in imam junija kolokvij, mi je pri | Kantu | še marsikaj nejasno. |
prihodnosti - in se spomniva, kaj pri | Kantu | sploh pomeni, da sta prostor in čas |
Pa povejva še, kakšna je pri | Kantu | razlika med transcendentalnim in transcendentnim |
Transcendentalno spoznanje je po | Kantu | tisto, s katerim spoznavamo apriorne |
spoznanje nesmrtne duše ali Boga, po | Kantu | presega vse naše možno izkustvo... in |
Mojster, kako pa je pri | Kantu | s simetrijo prostora in časa? |
notranjostjo časa se v filozofiji po | Kantu | uveljavi neko dokaj splošno stališče, |
Pri | Heglu | je konec poti znan, to je namreč sama |
sama njegova absolutna filozofija, pri | Plotinu | in drugih mistikih pa konec poti ni |
metod v filozofiji je izrazita tudi pri | Edmundu | Husserlu, utemeljitelju fenomenologije. |
filozofiji je izrazita tudi pri Edmundu | Husserlu | , utemeljitelju fenomenologije. |
nista apriorni formi izkustva, kot pri | Kantu | , saj nista pred stvarmi, ampak v |
že govorila o tem, da evidenca pri | Husserlu | ni omejena na ”točko“ abstraktnega |
današnjega pogovora ste rekli, da se pri | Husserlu | predmet v svetu fenomenov ”konstituira“ |
torej transcendentalni jaz, ki je pri | Husserlu | nosilec najvišje identitete in izvor |
že pri našem vaškem patronu, svetem | Lovrencu | . |
znanosti, predvsem fiziki v času po | Newtonu | , zadostovalo pojmovanje časa kot absolutnega |
drugič, nadaljnji razvoj fizike po | Einsteinu | je pokazal, da relativnostna teorija |
bi delovala na daljavo, tako kot pri | Newtonu | , ampak je ukrivljenost prostora samega; |
Ko mine pol ure, o | Angelu | še vedno ni ne duha ne sluha, zato |
da se absolutni prostor, ki je pri | Newtonu | kljub znamenitemu vedru ostal zgolj |
substancialnost (saj sta bili pri | Newtonu | tako rekoč neločljivi); menil je, da |
Torej po | Einsteinu | lahko rečemo, da praznina obstaja? |
Pri | Poincaréju | konvencionalizem pomeni prepričanje, |
govorila že prejšnji teden - kajti pri | Kantu | sta prostor in čas kot transcendentalni |
in newtonsko mehaniko, medtem ko pri | Einsteinu | te strukturne nujnosti ni več, saj |
relativistično teorijo polja - in zato po | Einsteinu | lahko govorimo le še o nujnosti splošnih |
se na to, da sta prostor in čas pri | Einsteinu | dokončno izgubila vsako realnost ”na |
fizikalno definiran pomen, medtem ko pri | McTaggartu | ni dovolj jasno, kaj izraz ”dogodek“ |
preprosto premico - pa zato, ker po | Einsteinu | ne obstaja absolutni čas, temveč množica |
Ali je po | Einsteinu | sploh še možno govoriti o samem času, |
Strogo vzeto ne, pravzaprav že po | Kantu | ne več - vendar govorjenje o ”času |
Pri | Nietzscheju | je ”večno vračanje enakega“ mišljeno |
Morda boš imel pri | Anželu | več sreče kot pri meni. |
Prinesel sem zbornik o | Giordanu | Brunu, da bi danes razpravljali o njem. |
Prinesel sem zbornik o Giordanu | Brunu | , da bi danes razpravljali o njem. |
Mojster bo razpravljal o | Brunu | , ergo - o sebi? |
nameravala imeti filozofski disput o | Giordanu | Brunu, vaju ne bom motila... čeprav bi |
imeti filozofski disput o Giordanu | Brunu | , vaju ne bom motila... čeprav bi tudi |
Po | Einsteinu | imamo pri oblikovanju kozmoloških modelov |
Toda cincum pri | Brunu | ne pride v poštev: |
je ta grafika, na začetku zbornika o | Brunu | : |
Janez. ...in kaj je z roko pri | Brunu | ? |
bila vsaj implicitno prisotna že pri | Kuzanskem | - namreč da je sferična površina vendarle |
ugotovitev v tem pogledu, da je bila pri | Brunu | ”ljubezen do neskončnega“ izhodišče |
novoveški filozofiji, na primer pri | Leibnizu | , ta »ontološki optimizem« nastopa kot |
Pri | Brunu | pa niti Sonce ni več v središču, kajti |
Rajši nam še ti sam kaj povej o | Giordanu | Brunu. |
nam še ti sam kaj povej o Giordanu | Brunu | . |
in s svetlobnimi žarki je po | Einsteinu | ukrivljen tudi sam prostor. - |
rajši videl, da mi še kaj poveste o | Giordanu | Brunu. |
videl, da mi še kaj poveste o Giordanu | Brunu | . |
je z naravo še najbolj izenačen pri | Spinozi | , utemeljitelju novoveškega panteizma |
formulo Deus sive natura - vendar pri | Spinozi | ne smemo spregledati, da se tudi narava |
Navsezadnje pa tudi pri | Spinozi | izenačenje Boga in narave ni popolno, |
med obema vrstama neskončnosti pri | Brunu | in Kuzanskem - ta miselna pot vodi |
obema vrstama neskončnosti pri Brunu in | Kuzanskem | - ta miselna pot vodi v t. i. ”procesno |
Bova prihodnjič govorila o | Spinozi | ? |
ravno prav, da tudi od mene izveš kaj o | Spinozi | ... in če sva že pri načrtih za prihodnji |
Janez. ...in se spotoma pogovarjala o | Spinozi | ? |
Zdaj sva tako še pri | Brunu | ... |
Mendoza ugotavlja, da so pri | Brunu | ”Bog, vesoljni um in vesolje sámo prepleteno |
nekega dne, ko sva se pogovarjala o | Tintorettu | , rekla, da je na tej sliki narava ožarjena |
Ampak pri | Tintorettu | gre nedvomno za krščanskega Boga, za |
Pri | Plotinu | je duša vselej oboje: posamezna, |
O, nič lažjega: življenje je v tebi, | Janezu | , v vsaki tvoji celici, zato lahko rečemo, |
pomeni, da je nad naravo, kajti pri | Brunu | narava pomeni celotno vesolje, ne |
materijo, naravo in vesoljem, tudi pri | Brunu | se ti pojmi pogosto prekrivajo, podobno |
zapisal, kot sva prej prebrala, da pri | Brunu | ”med vesoljno dušo in božansko Enostjo |
kar pa ne drži povsem, kajti tudi pri | Brunu | najdemo Plotinovo ”drugo hipostazo“, |
Enim in Dušo - res pa je, da je pri | Brunu | težje razbrati odnos med vesoljno dušo |
vesoljno dušo in vesoljnim umom kot pri | Plotinu | . |
Pri | Plotinu | je ”dejavni vzrok“ čutnega sveta (vesoljna) |
po bivanju (tolma), medtem ko pri | Brunu | vlogi uma in duše nista jasno razmejeni. |
Tako kot pri stoikih je tudi pri | Brunu | poudarek predvsem na imanenci stvariteljskega |
Kolikor ste mi doslej povedali o | Brunu | , se mi zdi, da nikjer izrecno ne govori |
prerokih v Bibliji... aha, tu govori o | Mojzesu | in Kristusu: |
trobi vrh kočije, ostaja v mislih pri | Spinozi | . |
sinu) in v vseh štirih evangelijih (o | Jezusu | )? |
že zadnjič, ko sem Janezu govoril o | Brunu | , šel malce predaleč... |
religijo... še najbolje bo, če se pri | Spinozi | omejim na Etiko, na razpravo o substanci, |
navezuje svojo ”metafizično zgodbo“ o | Spinozi | na misel, da ”razsežno substanco“ lahko |
vzroka v časovnem smislu (tako kot pri | Tomažu | Akvinskem), saj stvarstvo nima začetka |
časovnem smislu (tako kot pri Tomažu | Akvinskem | ), saj stvarstvo nima začetka v času, |
vzrok stvarstva, Bog‐ali‐narava, pri | Spinozi | mišljen kot substancialni prvi vzrok, |
Da, a ravno to je presenetljivo pri | Spinozi | : |
tistega cogito ergo sum, ko pa je pri | Spinozi | vselej vezan na telo, namreč v smislu, |
Na to kartezijansko vprašanje pri | Spinozi | ne boš našel jasnega odgovora... morda |
torej, Janez, kaj bi me rad vprašal o | Schellingu | ? |
semestru nisem redno hodil k predavanjem o | Kantu | , toda potem, ko sem prebiral predpisane |
sistem postajal vse bolj jasen - tu, pri | Schellingu | , pa se mi zdi ravno nasprotno. |
je Schelling povzel osnovno shemo po | Kantu | - in še bolj neposredno po Fichteju |
po Kantu - in še bolj neposredno po | Fichteju | - vendar jo je vsebinsko prenovil, |
lepote kot ”čutnega sija ideje“: pri | Heglu | je lepota podrejena ideji, pojmu, pri |
lepota podrejena ideji, pojmu, pri | Schellingu | pa nikakor ne, kvečjemu obratno, vsaj |
kvečjemu obratno, vsaj pri ”klasičnem“ | Schellingu | , ki je bil prepričan, da umetnosti |
Logike k naravi, ki ga opaža pri | Heglu | .“ [Bowie, 157] |
Pri | Schellingu | subjekt nikoli ne doseže absolutne |
svojo ”drugobit“, kakor se to zgodi pri | Heglu | ; narava namreč vselej, tudi kot ”ponotranjena“ |
zadovoljil s svobodo Jaza, Subjekta, ki pri | Fichteju | ostaja slej ko prej človeški jaz, človeški |
Pri | Schellingu | je povsem drugače: ”volja, ki ničesar |
da bo ustvarila svet; nasprotno, pri | Schellingu | je narava, ki jo potrjujoča volja ustvarja, |
ki sem ga prej omenil, ugotavlja pri | Schellingu | analogen problem na ravni jezika, ko |
neizrekljivosti Enega oziroma ”prvega“ pri | Schellingu | : |
njuni filozofiji zelo vsaksebi: pri | Heglu | se ideja postavlja v svoji drugobiti |
drugost in se spoznala kot duh; pri | Schellingu | pa je volja do narave večna, narava |
božanskemu, ”najvišjemu“ - medtem ko si pri | Heglu | duh prisvaja naravo in jo ”ukinja“ |
Filozofija narave in mitologija sta pri | Schellingu | tesno povezani: v mitih se na ravni |
sta slednji bliže; in celo pri samem | Schellingu | v različnih obdobjih njegovega filozofskega |
v naravi, medtem se ko pri poznem | Schellingu | razodeva nadnaravno. |
zgodilo še tako bliskovito - kaj pa je po | Schellingu | razlog, da se je zlomila simetrija |
Pri | Schellingu | pa naj bi bilo ravno obratno: poljubnost |
”Vseobsegajoče“: das Umgreifende pri | Karlu | Jaspersu, Dao v stari kitajski modrosti, |
”Vseobsegajoče“: das Umgreifende pri Karlu | Jaspersu | , Dao v stari kitajski modrosti, Eno |
stari kitajski modrosti, Eno pri | Plotinu | ... toda o tem ”najvišjem“ pojmu, ki presega |
Pri | Kantu | so sintetična apriorna načela spoznanja |
Pri | Carterju | je Kantov obrat ”fizikaliziran“, ostaja |
sicer malce zavajajoč, saj gre pri | Lewisu | dejansko za realizem ”posibilij“ |
deterministični panteizem substance): pri | Schellingu | je vprašanje ”udejanjenja“ Boga v razvoju |
se duhu odločilno... podobno kot pri | Heglu | , ne glede na njune siceršnje razlike. |
Da, seveda, ob | Janezu | sem se malce pomladíl, precej stvari |
Besedo dajem zdaj kolegu | Jožetu | Tanku. |
zakonu nič ne piše, da tamle pri svetem | Janezu | ne smemo. |
Kaj nam torej o | Jakobu | kot voditelju jeruzalemske cerkve povedo |
pri slovitem angleškem zgodovinarju | Edwardu | Gibbonu, ki se je okoli 1780. spraševal, |
slovitem angleškem zgodovinarju Edwardu | Gibbonu | , ki se je okoli 1780. spraševal, ali |
že pri svojem najljubšem profesorju | Borisu | Čampi iz Ljubljane, ki sem mu neskončno |
svojem najljubšem profesorju Borisu | Čampi | iz Ljubljane, ki sem mu neskončno hvaležna. |
prisoten motiv smrti, zelo na primer pri | Schubertu | , v njegovi Introdukciji in variacijah |
Pri | Schubertu | je izrazna žalost, tolažba in upanje. |
Pri | Mozartu | v kompozicijah za flavto take tragike |
Elfriede je ob | Thomasu | Bernhardu brez dvoma najbolj dosledna |
Elfriede je ob Thomasu | Bernhardu | brez dvoma najbolj dosledna predstavnica |
Pri | Jankoviću | je vse cenejše. |
Napisal sem pesem o predsedniku | Agostinu | Netu in angolskem narodu. |
Napisal sem pesem o predsedniku Agostinu | Netu | in angolskem narodu. |
S tem se konča film o | Luthru | : sel prinese veselo novico v Wittenberg, |
Borges je v Buenos Airesu leta 1950 o | Shi Huangdiju | pisal esej Zid in knjige: »... moč bi |
da »na dolgo in počez razpredajo o | Jožefu | Štefanu (in ne Stefanu)«. |
dolgo in počez razpredajo o Jožefu | Štefanu | (in ne Stefanu)«. |
razpredajo o Jožefu Štefanu (in ne | Stefanu | )«. |
Music) ipd., pri | Jožefu | Štefanu pa sploh ostaja nerazčiščeno, |
Music) ipd., pri Jožefu | Štefanu | pa sploh ostaja nerazčiščeno, zakaj |