O'beseda, označena besedila z lemami
Winston je videl | O'Briena | morda desetkrat v prav toliko letih. |
Žalil je | Velikega brata | , napadal diktaturo Partije, zahteval |
je pogled ali celo že sama misel na | Goldsteina | avtomatično povzročila strah in gnev. |
prestrelil z gozdom puščic kakor svetega | Boštjana | . |
svoj predelek, ne da bi se ozrl na | O'Briena | . |
čisto jasna želja udariti ali brcniti | Winstona | , in zavest, da bo kmalu dovolj velik, |
A | Winstona | je najbolj presunil izraz nebogljene |
Nenadoma je spet začel misliti na | O'Briena | . |
To, kar je zdaj pretreslo | Winstona | , je bilo spoznanje, da je bila materina |
kulturo, celoten miselni sistem, kot bi | Velikega brata | in Partijo in Miselno policijo lahko |
spomniti, katerega leta je prvič slišal za | Velikega brata | . |
Winston je | Tillotsona | komajda poznal in ni imel pojma, s |
obstala, se je obrnil in spet gledal | Syma | . |
Ko je omenil | Velikega brata | , je nekakšna puhla vnema šinila čez |
Lahko da je napadal | Goldsteina | in zahteval ostrejše ukrepe proti miselnim |
evrazijske armade, morda je poveličeval | Velikega brata | ali junake na malabarski fronti - bilo |
Verjel je v načela Angsoca, častil je | Velikega brata | , veselil se je zmag, sovražil je odpadnike, |
kosilo,« je rekel Parsons in dregnil | Winstona | . |
Winstona | je po hrbtu oblil pot. | |
Izmed njih je na | Winstona | naredil največji vtis Rutherford. |
Svoj dnevnik je pisal za | O'Briena | in O'Brienu. |
Večina ljudi se ni zmenila za | Winstona | , nekaj jih je gledalo s prikrito radovednostjo. |
mrmrajoč sam pri sebi, in se zadel ob | Winstona | . |
Winstona | je prevzel občutek nemoči. | |
Skušal je misliti na | O'Briena | , za katerega ali kateremu je pisal |
Najbolj je | Winstona | jezilo, da je v poplavi besed komaj |
se je na noge in sovražno pogledal | Winstona | , ki ga je očitno imel na sumu, da ga |
Na nejasen način je | Amplefortha | vleklo k Winstonu in gotovo bi prisedel |
na konju, ki je menda predstavljal | Oliverja | Cromwella. |
konju, ki je menda predstavljal Oliverja | Cromwella | . |
Winstona | je spet zagrabil neznanski strah. | |
Iznad poraščenih ličnic so v | Winstona | gledale oči, včasih z nenavadno intenzivnostjo, |
predse in namesto dekletovih oči so v | Winstona | iz gnezda las žalostno strmele oči |
Julija | pa je bila videti, kot da sploh ne | |
Celo | Winstona | je vzpodbudila, da je še enega svojih |
roke, kot jo je videl vreči slovar v | Goldsteina | tistega jutra med Dvominutnim sovraštvom. |
mrtvega otroka - ne da bi kdaj prosil | Winstona | , naj kaj kupi, temveč je samo želel, |
Dvominutnim sovraštvom je v kričanju psovk na | Goldsteina | vedno prekašala vse druge. |
ni bilo nič drugega kot opozorilo na | Syma | . |
Odšel je in pustil | Winstona | s kosom papirja v roki, ki ga to pot |
Kdaj pa kdaj je vzela v roke | Winstona | in ga stisnila za dolgo k sebi, ne |
so jo morda poslali, tako kot samega | Winstona | , v kakšno kolonijo za brezdomne otroke |
ko je služabnik privedel Julijo in | Winstona | in ni dvignil pogleda. |
Kljub vsej paniki je | Winstona | tako vrglo nazaj, da ni mogel držati |
»Na našega voditelja: | Emmanuela | Goldsteina.« |
»Na našega voditelja: Emmanuela | Goldsteina | .« |
njene pege, vendar je pogumno zrla v | O'Briena | . |
Winstona | je prešinila misel, da je umetni obraz | |
Tisto, kar je napravilo vtis na | Winstona | , ko se je zdaj oziral nazaj, je bilo |
Spraševal se je, ali so dobili gospoda | Charringtona | . |
se obrnila, da bi si spet ogledala | Winstona | , in zdelo se je, da ga je nemudoma |
Na | O'Briena | je mislil pogosteje, z migljajočim |
Njegove oči so se počasi uprle v | Winstona | . |
dodal in dvignil obraz, da bi pogledal | Winstona | . |
Z bežno kretnjo roke je pokazal na | Amplefortha | . |
Parsons je ošinil | Winstona | s pogledom, v katerem ni bilo ne zanimanja |
Parsonsa | so odstranili. | |
čigar zunanjost je bila takšna, da je | Winstona | preletel hipen srh. |
je s pojemajočim upanjem mislil na | O'Briena | in britev. |
bil tisti, ki je poslal stražnike nad | Winstona | in jim preprečil, da bi ga ubili. |
Spet se je na | Winstona | spustil občutek nemoči. |
Winstona | je oblil znoj po vsem telesu. | |
Za trenutek se je kot otrok oklepal | O'Briena | , čudno potolažen od težke roke okrog |
Položil je | Winstona | na posteljo. |
Sklanjal se je nad | Winstona | . |
Kot ponavadi je ta glas potolkel | Winstona | v nebogljenost. |
Prijel je | Winstona | za rame in ga zavrtel, tako da je bil |
Pomislil je na | Velikega brata | . |
»Ljubiti moraš | Velikega brata | .« |
Izpustil je | Winstona | z lahnim sunkom proti stražarjem. |
strah pred kdo ve čem, je spreletela | Winstona | , brž ko je zagledal kletko. |
Ljubil je | Velikega brata | . |
Razne pisatelje, tako | Shakespeara | , Miltona, Swifta, Byrona, Dickensa |
Razne pisatelje, tako Shakespeara, | Miltona | , Swifta, Byrona, Dickensa in nekatere |
pisatelje, tako Shakespeara, Miltona, | Swifta | , Byrona, Dickensa in nekatere druge |
tako Shakespeara, Miltona, Swifta, | Byrona | , Dickensa in nekatere druge so potemtakem |
Shakespeara, Miltona, Swifta, Byrona, | Dickensa | in nekatere druge so potemtakem že |
Polemarhu; tam smo naleteli na Lizijo in | Evtidema | , Polemarhovega brata, dalje na Trazimaha |
Evtidema, Polemarhovega brata, dalje na | Trazimaha | iz Halkedona, Harmantida iz Paianije |
Halkedona, Harmantida iz Paianije in | Kleitofonta | , Aristonimovega sina. |
Homerju, ki s posebno ljubeznijo hvali | Avtolika | , Odisejevega deda po materini strani, |
Vsi bomo prispevali za | Sokrata | .« |
čarovnijami pridobijo bogove, kot pričo | Homerja | : ...Preprositi dade celo se bogovi, |
pesnik ni dobro izmislil: mislim na | Hezioda | , kako je prikazal Uranova dejanja in |
trdi, da sta Atena in Zevs pobudila | Pandara | , da je prelomil prisego in pogodbo, |
»Spet prosimo | Homerja | in druge pesnike, naj ne opevajo Ahila, |
Tudi | Foiniksa | , Ahilovega učitelja, ne gre hvaliti; |
pesnik pravi, da se je Hrises obrnil na | Agamemnona | s prošnjo, naj mu vrne hčer; ta se |
»Prinesi zdaj luč ter pokliči brata, | Polemarha | in druge, da skupaj poiščemo, kje sta |
»Palamedes prikazuje v tragedijah | Agamemnona | zmerom kot smešnega vojskovodjo. |
Vsekakor pa imamo pravico, da vprašamo | Homerja | o največjih in najlepših stvareh: o |
Prav zaradi tega so tako zelo častili | Pitagoro | in njegovi privrženci se še danes jasno |
Če najboljši med nami poslušajo | Homerja | ali kakega drugega tragika, ki opisuje |
dragi Glavkon, srečaš ljudi, ki hvalijo | Homerja | in pravijo, da je on vzgojil Grčijo, |
Judu je Tamára rodila | Pêreca | in Zêraha. |
Judu je Tamára rodila Pêreca in | Zêraha | . |
Nahšónu Salmón, Salmónu je Rahába rodila | Bóaza | , Bóazu je Ruta rodila Obéda. |
rodila Bóaza, Bóazu je Ruta rodila | Obéda | . |
Davidu je Urijájeva žena rodila | Sálomona | . |
Asáju Józafat, Józafatu Jorám, Jorámu | Uzíja | , Uzíju Jotám, Jotámu Ahaz, Ahazu Ezekíja, |
Hudi duh skuša | Jezusa | |
Tedaj je Duh odvedel | Jezusa | v puščavo, da bi ga hudič skušal. |
Ko je zvedel, da so | Janeza | vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo. |
Simona | , ki se imenuje Peter, in njegovega | |
se imenuje Peter, in njegovega brata | Andreja | , ko sta metala mrežo v jezero; bila |
Jakoba | , Zebedéjevega sina, in njegovega brata | |
Zebedéjevega sina, in njegovega brata | Janeza | , ko sta s svojim očetom Zebedéjem v |
Jezus pokliče | Mateja | |
Jezus šel od tam, je zagledal moža, | Mateja | po imenu, ki je sedèl pri mitnici. |
človek, ki je imel suho roko, in da bi | Jezusa | lahko zatožili, so ga vprašali: |
V Nazaretu | Jezusa | zavržejo |
Heród je namreč dal | Janeza | prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo |
je ustrašil ljudstva, ker je imelo | Janeza | za preroka. |
Poslal je obglavit | Janeza | v ječi. |
Šest dni potem vzame Jezus s seboj | Petra | , Jakoba in njegovega brata Janeza in |
dni potem vzame Jezus s seboj Petra, | Jakoba | in njegovega brata Janeza in jih povede |
seboj Petra, Jakoba in njegovega brata | Janeza | in jih povede na visoko goro, na sámo. |
Množica spremlja | Jezusa | v Jeruzalem |
potem se bojmo množice, kajti vsi imajo | Janeza | za preroka.« |
Zarota zoper | Jezusa | |
Sklenili so, da bodo | Jezusa | z zvijačo prijeli in usmrtili, vendar |
Žena v Betániji mazili | Jezusa | |
Juda se dogovori, da bo | Jezusa | izdal |
S seboj vzame | Petra | in oba Zebedéjeva sinova. |
Jezusa | primejo | |
Ti, ki so | Jezusa | prijeli, so ga odvedli k vélikemu duhovniku |
so iskali lažnivega pričevanja zoper | Jezusa | , da bi ga usmrtili, vendar ga niso |
Peter zataji | Jezusa | |
Jezusa | odvedejo pred Pilata | |
Jezusa odvedejo pred | Pilata | |
in starešine ljudstva sklenili, da | Jezusa | usmrtijo. |
Ko je izdajalec Juda videl, da so | Jezusa | obsodili, se je skesal. |
Jezusa | so postavili pred upravitelja, ki ga | |
Jezusa | obsodijo na smrt | |
Jezusa | Barába ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?« | |
Jezusa Barába ali | Jezusa | , ki se imenuje Kristus?« |
pregovorili ljudstvo, naj zahtevajo | Barába | , Jezusa pa pogubijo. |
pregovorili ljudstvo, naj zahtevajo Barába, | Jezusa | pa pogubijo. |
» | Barába | ,« rečejo. |
Tedaj jim je izpustil Barába, | Jezusa | pa dal bičati; nato ga je izročil, |
Vojaki zasmehujejo | Jezusa | |
Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli | Jezusa | s seboj v sodno hišo in zbrali okrog |
Jezusa | križajo | |
»Ta kliče | Elíja | .« |
stotnik in ti, ki so z njim stražili | Jezusa | , čutili potres in kar se je zgodilo, |
Od Galileje sèm so spremljale | Jezusa | in mu stregle. |
Vem, da iščeta | Jezusa | , križanega. |
Hudi duh skuša | Jezusa | |
Ko pa so | Janeza | zaprli, je šel Jezus v Galilejo. |
ob Galilejskem jezeru, je zagledal | Simona | in Andreja, Simonovega brata, ko sta |
Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in | Andreja | , Simonovega brata, ko sta metala mreže |
Ko je šel malo naprej, je zagledal | Jakoba | , Zebedéjevega sina, in njegovega brata |
Zebedéjevega sina, in njegovega brata | Janeza | , ki sta bila tudi v čolnu in popravljala |
Pustila sta očeta | Zebedéja | z najemniki vred v čolnu in odšla za |
Jezus pokliče | Lévija | |
Spotoma je zagledal | Lévija | , Alféjevega sina, ki je sedèl pri mitnici, |
Simona | , ki ga je imenoval Peter, Jakoba, | |
Simona, ki ga je imenoval Peter, | Jakoba | , Zebedéjevega sina, in Jakobovega brata |
Zebedéjevega sina, in Jakobovega brata | Janeza | , katerima je nadel ime Boanêrg, kar |
Andreja | , Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, | |
Andreja, | Filipa | , Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, |
Andreja, Filipa, | Bartolomeja | , Mateja, Tomaža, Jakoba, Alféjevega |
Andreja, Filipa, Bartolomeja, | Mateja | , Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, Tadeja, |
Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, | Tomaža | , Jakoba, Alféjevega sina, Tadeja, Simona |
Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, | Jakoba | , Alféjevega sina, Tadeja, Simona Kananája |
Mateja, Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, | Tadeja | , Simona Kananája in Juda Iškarijóta, |
Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, Tadeja, | Simona | Kananája in Juda Iškarijóta, ki ga |
Jakoba, Alféjevega sina, Tadeja, Simona | Kananája | in Juda Iškarijóta, ki ga je pa izdal. |
sina, Tadeja, Simona Kananája in Juda | Iškarijóta | , ki ga je pa izdal. |
Ko je od daleč zagledal | Jezusa | , je pritekel, se mu do tal priklonil |
Slišala je za | Jezusa | . |
V Nazaretu | Jezusa | zavržejo |
Heród sam je bil poslal po | Janeza | in ga dal prijeti ter v ječi ukleniti |
se je obrnil, pogledal po učencih in | Petra | posvaril: |
Čez šest dni vzame Jezus s seboj | Petra | , Jakoba in Janeza in jih same povede |
šest dni vzame Jezus s seboj Petra, | Jakoba | in Janeza in jih same povede na visoko |
vzame Jezus s seboj Petra, Jakoba in | Janeza | in jih same povede na visoko goro v |
drugih deset, so se začeli jeziti na | Jakoba | in Janeza. |
deset, so se začeli jeziti na Jakoba in | Janeza | . |
Jezus ozdravi slepega | Bartimája | |
Bali so se ljudstva, kajti | Janeza | so vsi imeli za preroka. |
Zarota zoper | Jezusa | |
Žena v Betániji mazili | Jezusa | |
Juda se dogovori, da bo | Jezusa | izdal |
S seboj vzame | Petra | , Jakoba in Janeza in se začne tresti |
S seboj vzame Petra, | Jakoba | in Janeza in se začne tresti in od |
S seboj vzame Petra, Jakoba in | Janeza | in se začne tresti in od groze trepetati. |
Jezusa | primejo | |
Jezusa | so odpeljali k vélikemu duhovniku, | |
zbor pa so iskali pričevanje zoper | Jezusa | , da bi ga usmrtili, vendar ga niso |
Peter zataji | Jezusa | |
Ko zagleda | Petra | , da se greje pri ognju, ga premeri |
Nato so | Jezusa | zvezali, ga odvedli in izročili Pilatu. |
Jezusa | obsodijo na smrt | |
nahujskali ljudstvo, naj jim rajši izpusti | Barába | . |
ljudstvu ustreči in jim je izpustil | Barába | , Jezusa pa je dal bičati in ga izročil, |
ustreči in jim je izpustil Barába, | Jezusa | pa je dal bičati in ga izročil, da |
Jezusa | križajo | |
nekoga, ki se je tam mimo vračal s polja, | Simona | iz Ciréne, očeta Aleksandra in Rúfa, |
Simona iz Ciréne, očeta Aleksandra in | Rúfa | , da je nesel njegov križ. |
Jezusa | iščete, Nazaréčana, križanega. | |
Ljudje so medtem čakali na | Zaharíja | in se čudili, da se tako dolgo mudi |
šestem mesecu je Bog poslal angela | Gabriela | v galilejsko mesto Nazaret k devici, |
Pohiteli so in našli tam Marijo, | Jožefa | in dete, v jasli položeno. |
Jezusa | darujejo v templju | |
Ko so starši prinesli dete | Jezusa | , da bi zanj opravili vse po predpisu |
Abrahama | imamo za očeta,’ kajti povem vam, da | |
Grajal je tudi četrtnega oblastnika | Heróda | zavoljo Herodiáde, žene njegovega brata, |
krivicam pa je Heród dodal še to, da je | Janeza | vrgel v ječo. |
Hudi duh skuša | Jezusa | |
Jezusa | v Nazaretu zavrnejo | |
zajeli toliko rib; prav tako pa tudi | Jakoba | in Janeza, Zebedéjeva sinova, ki sta |
toliko rib; prav tako pa tudi Jakoba in | Janeza | , Zebedéjeva sinova, ki sta bila Simonova |
Brž ko je zagledal | Jezusa | , je padel na obraz in prosil: |
opeko spustili z nosili vred ravno pred | Jezusa | . |
Jezus pokliče | Lévija | |
Simona | , ki ga je imenoval tudi Peter, njegovega | |
imenoval tudi Peter, njegovega brata | Andreja | , Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja, |
tudi Peter, njegovega brata Andreja, | Jakoba | , Janeza, Filipa, Bartolomeja, |
Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, | Janeza | , Filipa, Bartolomeja, |
njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, | Filipa | , Bartolomeja, |
brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, | Bartolomeja | , |
Mateja | , Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, Simona | |
Mateja, | Tomaža | , Jakoba, Alféjevega sina, Simona s |
Mateja, Tomaža, | Jakoba | , Alféjevega sina, Simona s priimkom |
Mateja, Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, | Simona | s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega |
sina, Simona s priimkom Gorečnik, | Juda | , Jakobovega sina, in Juda Iškarijota, |
Gorečnik, Juda, Jakobovega sina, in | Juda | Iškarijota, ki je postal izdajalec. |
Gorečnik, Juda, Jakobovega sina, in Juda | Iškarijota | , ki je postal izdajalec. |
Ko je slišal za | Jezusa | , je poslal k njemu judovske starešine |
Nekaj žená spremlja | Jezusa | |
Ko je zagledal | Jezusa | , je zavpil. |
» | Janeza | sem sam dal obglaviti; kdo je potem |
»Eni za | Janeza | Krstnika, drugi za Elija, in spet drugi |
»Eni za Janeza | Krstnika | , drugi za Elija, in spet drugi pravijo, |
»Eni za Janeza Krstnika, drugi za | Elija | , in spet drugi pravijo, da je vstal |
osem dni po tem govoru je vzel s seboj | Petra | , Janeza in Jakoba in šel na goro molit. |
po tem govoru je vzel s seboj Petra, | Janeza | in Jakoba in šel na goro molit. |
govoru je vzel s seboj Petra, Janeza in | Jakoba | in šel na goro molit. |
Petra | in onadva, ki sta bila z njim, pa je | |
Ko so se zdramili, so videli | Jezusa | v vsem njegovem veličastju in onadva |
Ta pa se je hotel opravičiti in je | Jezusa | vprašal: |
škripanje z zobmi, ko boste videli | Abrahama | , Izaka in Jakoba in vse preroke v božjem |
z zobmi, ko boste videli Abrahama, | Izaka | in Jakoba in vse preroke v božjem kraljestvu, |
ko boste videli Abrahama, Izaka in | Jakoba | in vse preroke v božjem kraljestvu, |
povzdignil oči in od daleč zagledal | Abrahama | in Lazarja v njegovem naročju. |
oči in od daleč zagledal Abrahama in | Lazarja | v njegovem naročju. |
Oče Abraham, usmili se me in pošlji | Lazarja | , da pomoči konec svojega prsta v vodo |
Imajo | Mojzesa | in preroke, te naj poslušajo!’ |
Poskušal je videti | Jezusa | , kdo pravzaprav je, pa ni mogel zaradi |
Zarota zoper | Jezusa | |
Tedaj je šel satan v | Juda | , ki se je imenoval Iškarijot in je |
Jezus je poslal | Petra | in Janeza in jima rekel: |
Jezus je poslal Petra in | Janeza | in jima rekel: |
Jezusa | primejo | |
Peter zataji | Jezusa | |
Tedaj se je Gospod obrnil in se ozrl na | Petra | in Peter se je spomnil Gospodove besede, |
Jezusa | zasramujejo in tepejo | |
Možje, ki so imeli | Jezusa | vklenjenega, so ga zasmehovali in pretepali. |
Ko je Heród zagledal | Jezusa | , se je zelo razveselil. |
Jezusa | obsodijo na smrt | |
Izpústi nam | Barába | !« |
jih je znova nagovoril, ker je hotel | Jezusa | izpustiti. |
in uboja v ječi in so ga zahtevali; | Jezusa | pa je izročil njihovi volji. |
Jezusa | križajo | |
Ko so ga odvedli, so prijeli | Simona | iz Ciréne, ki je prihajal s polja, |
Naslednji dan zagleda | Jezusa | , da prihaja k njemu, in reče: |
Ozrl se je na | Jezusa | , ki je šel mimo, in rekel: |
Ta je najprej našel svojega brata | Simona | in mu rekel: |
Jezus pokliče | Filipa | in Natánaela |
Jezus pokliče Filipa in | Natánaela | |
Srečal je | Filipa | in mu rekel: |
Filip je srečal | Natánaela | in mu rekel: |
Janeza | namreč še niso vrgli v ječo. | |
takšne reči delal na soboto, so Judje | Jezusa | preganjali. |
Pričevanje za | Jezusa | |
k njemu velika množica, je vprašal | Filipa | : |
trideset tečajev vožnje, so zagledali | Jezusa | , kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. |
čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali | Jezusa | . |
Mislil je na | Juda | , sina Simona Iškarijóta; to je eden |
Jezusa | nameravajo prijeti | |
»Še petdeset let nimaš in si videl | Abrahama | ?« |
Judje | Jezusa | zavržejo |
Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in | Lazarja | . |
Jezus je torej prišel in dobil | Lazarja | , ko je bil že štiri dni v grobu. |
Jezusa | je spet prevzela ginjenost in je šel | |
Judovski voditelji sklenejo | Jezusa | umoriti |
Iskali so | Jezusa | in se pogovarjali, ko so bili v templju: |
Žena v Betániji mazili | Jezusa | |
Zarota zoper | Lazarja | |
Jezusa, ampak tudi zato, da bi videla | Lazarja | , ki ga je obudil od mrtvih. |
duhovniki pa so sklenili umoriti tudi | Lazarja | , ker se je zaradi njega veliko Judov |
Judov ločilo od njih in verovalo v | Jezusa | . |
ki je bila pri njem, ko je poklical | Lazarja | iz groba in ga obudil od mrtvih, je |
Grki želijo videti | Jezusa | |
»Gospod, | Jezusa | bi radi videli.« |
pravega Boga, in katerega si poslal, | Jezusa | Kristusa. |
POT OD OLJSKE GORE DO KALVARIJE | Jezusa | primejo |
» | Jezusa | nazaréjca.« |
» | Jezusa | nazaréjca.« |
vojaki, poveljniki in judovski stražarji | Jezusa | zgrabili in zvezali. |
Peter zataji | Jezusa | |
ven, govoril z vratarico in peljal | Petra | noter. |
Véliki duhovnik sprašuje | Jezusa | |
Véliki duhovnik je tedaj vprašal | Jezusa | po njegovih učencih in njegovem nauku. |
Peter znova zataji | Jezusa | |
Od Kajfa torej peljejo | Jezusa | v sodno hišo. |
šel Pilat spet v sodno hišo, poklical | Jezusa | in ga vprašal: |
»Ne tega, ampak | Barába | !« |
Tedaj je Pilat vzel | Jezusa | in ga dal bičati. |
Ko je Pilat slišal te besede, je dal | Jezusa | pripeljati ven. |
Jezusa | križajo | |
Vzeli so torej | Jezusa | . |
druga, na vsaki strani enega, v sredi pa | Jezusa | . |
veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so | Jezusa | križali, blizu mesta in je bilo napisano |
Ko so vojaki | Jezusa | križali, so mu vzeli oblačila - razdelili |
strahu pred Judi naskrivaj, prosil | Pilata | , da bi snel Jezusovo telo. |
zaradi judovskega dneva pripravljanja | Jezusa | položila tja. |
izgovorila, se je obrnila in zagledala | Jezusa | . |
Ko so pojedli, Jezus vpraša | Simona | Petra: |
Ko so pojedli, Jezus vpraša Simona | Petra | : |
postal je vodnik tistih, ki so zgrabili | Jezusa | . |
Predlagali so dva, | Jožefa | , ki se je imenoval Bársaba, z vzdevkom |
In žrebali so, žreb pa je določil | Matija | in pridružili so ga enajstim apostolom. |
Jezusa | nazaréjca, ki ga je Bog pred vami potrdil | |
Tega | Jezusa | je Bog obudil in mi vsi smo temu priče. |
naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega | Jezusa | , ki ste ga vi križali, je Bog naredil |
očetov je poveličal svojega služabnika | Jezusa | , ki ste ga vi izdali in zavrgli pred |
pomiritve in vam pošlje Maziljenca | Jezusa | , ki vam je namenjen. |
zbrali zoper tvojega svetega služabnika | Jezusa | , ki si ga ti mazilil. |
Bog naših očetov je obudil | Jezusa | , ki ste ga vi pribili na križ in usmrtili. |
neutrudno učili in oznanjali Kristusa | Jezusa | . |
Izvolili so | Štefana | , moža, ki je bil poln vere in Svetega Duha, |
ki je bil poln vere in Svetega Duha, | Filipa | , Próhorja, Nikánorja, Tímona, Parmenája |
poln vere in Svetega Duha, Filipa, | Próhorja | , Nikánorja, Tímona, Parmenája in Nikolája, |
in Svetega Duha, Filipa, Próhorja, | Nikánorja | , Tímona, Parmenája in Nikolája, spreobrnjenca |
Svetega Duha, Filipa, Próhorja, Nikánorja, | Tímona | , Parmenája in Nikolája, spreobrnjenca |
Filipa, Próhorja, Nikánorja, Tímona, | Parmenája | in Nikolája, spreobrnjenca in priseljenca |
Próhorja, Nikánorja, Tímona, Parmenája in | Nikolája | , spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohíje. |
Štefana | zapro | |
v vélikem zboru, so uprli pogled v | Štefana | in videli, da je njegov obraz tak kakor |
Jožef je poslal po svojega očeta | Jakoba | in ga povabil, naj pride k njemu z |
Tega | Mojzesa | , ki so ga zavrgli z besedami: |
Štefana | kamenjajo | |
proti nebu in videl božjo slavo in | Jezusa | , ki je stal na božji desnici, in rekel: |
In kamenjali so | Štefana | . |
Pobožni možje so pokopali | Štefana | in glasnó žalovali za njim. |
vero; dal se je krstiti in se oklenil | Filipa | . |
sprejela božjo besedo; zato so tja poslali | Petra | in Janeza. |
besedo; zato so tja poslali Petra in | Janeza | . |
Sedèl je na vozu in glasno bral preroka | Izaija | . |
pritekel in ga je slišal, da bere preroka | Izaija | . |
Povabil je | Filipa | , naj stopi na voz in prisede. |
Evnuh je ogovoril | Filipa | in rekel: |
stopila iz vode, je Gospodov Duh vzel | Filipa | . |
Peter ozdravi hromega | Enéja | |
Odprla je oči, in ko je zagledala | Petra | , je sedla. |
nekaj mož v Jópo, da ti pripeljejo | Simona | , ki se imenuje Peter! |
Pošlji v Jópo in pokliči | Simona | , ki se imenuje Peter; kot gost se mudi |
Pošlji v Jópo, da ti pripeljejo | Simona | , ki se imenuje Peter! |
potem ko so začeli verovati v Gospoda | Jezusa | Kristusa. |
jeruzalemske Cerkve, tako da so poslali | Bárnaba | v Antiohíjo. |
Nato je odpotoval v Tarz po | Savla | . |
mečem je dal usmrtiti Janezovega brata | Jakoba | . |
to Judom všeč, je dal zgrabiti tudi | Petra | ; bilo je v dneh opresnikov. |
Bog reši | Petra | iz ječe |
Angel je | Petra | sunil v bok, ga prebudil in mu rekel: |
poslanstvo, si pridobili kraljevega dvorjana | Blasta | in prosili miru, ker je njihova dežela |
Jeruzalemu in se vrnila; s sabo sta vzela | Janeza | Marka. |
se vrnila; s sabo sta vzela Janeza | Marka | . |
»Odberite mi | Bárnaba | in Savla za delo, kamor sem ju poklical!« |
»Odberite mi Bárnaba in | Savla | za delo, kamor sem ju poklical!« |
božjo besedo; in za pomočnika sta imela | Janeza | . |
Barjézus; ta je spremljal prokonzula | Sergija | Pavla, ki je bil bister mož. |
ta je spremljal prokonzula Sergija | Pavla | , ki je bil bister mož. |
Poklical je | Bárnaba | in Savla k sebi, ker je želel slišati |
Poklical je Bárnaba in | Savla | k sebi, ker je želel slišati božjo |
si zaželeli kralja in Bog jim je dal | Savla | , Kíševega sina, moža iz Bénjaminovega |
je zavrgel, jim je za kralja obudil | Davida | . |
Našel sem | Davida | , Jésejevega sina, moža po svojem srcu, |
obljubil, poslal Izraelu odrešenika | Jezusa | , ki ga je pred njegovim prihodom Janez |
njihovi otroci, s tem da je obudil | Jezusa | , kakor je zapisano v drugem psalmu: |
prvake; zanetili so preganjanje zoper | Pavla | in Bárnaba ter ju izgnali iz svoje |
zanetili so preganjanje zoper Pavla in | Bárnaba | ter ju izgnali iz svoje dežele. |
pridobili so množice ter kamenjali | Pavla | in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, |
Nato so poslušali | Bárnaba | in Pavla, ko sta pripovedovala, kako |
Nato so poslušali Bárnaba in | Pavla | , ko sta pripovedovala, kako velika |
Poslali smo torej | Juda | in Sila, ki naj vam to tudi ustno sporočita. |
Poslali smo torej Juda in | Sila | , ki naj vam to tudi ustno sporočita. |
Bárnaba je hotel vzeti s sabo na pot tudi | Janeza | Marka. |
hotel vzeti s sabo na pot tudi Janeza | Marka | . |
Pavel si izbere za spremljevalca | Timóteja | |
splahnelo upanje na dobiček, so prijeli | Pavla | in Sila ter ju odvlekli na trg pred |
upanje na dobiček, so prijeli Pavla in | Sila | ter ju odvlekli na trg pred mestne |
Trepetaje je padel pred | Pavla | in Sila, nato ju je popeljal ven in |
Trepetaje je padel pred Pavla in | Sila | , nato ju je popeljal ven in vprašal: |
»Veruj v Gospoda | Jezusa | in rešen boš ti in tvoja hiša!« |
Ko sta Pavel in | Sila | zapustila ječo, sta odšla v Lidijino |
so pred Jázonovo hišo, ko so iskali | Pavla | in Sila, da bi ju odgnali pred skupščino. |
Jázonovo hišo, ko so iskali Pavla in | Sila | , da bi ju odgnali pred skupščino. |
Ko ju niso našli, so | Jázona | in nekaj bratov odvlekli pred mestne |
Takoj ko se je znočilo, so bratje | Pavla | in Sila odpravili v Berójo. |
ko se je znočilo, so bratje Pavla in | Sila | odpravili v Berójo. |
se Judje kakor en mož dvignili zoper | Pavla | , ga privlekli pred sodišče in rekli: |
Tedaj so se vsi spravili nad | Sosténa | , načelnika shodnice in ga pred sodiščem |
tistega, ki pride za njim, to je v | Jezusa | .« |
» | Jezusa | poznam in tudi za Pavla vem. |
»Jezusa poznam in tudi za | Pavla | vem. |
Dva izmed svojih sodelavcev, | Timóteja | in Erásta, je poslal v Makedonijo, |
izmed svojih sodelavcev, Timóteja in | Erásta | , je poslal v Makedonijo, sam pa je |
gledališče; s sabo so vlekli Makedonca | Gaja | in Aristárha, ki sta Pavla spremljala |
s sabo so vlekli Makedonca Gaja in | Aristárha | , ki sta Pavla spremljala na njegovi |
Makedonca Gaja in Aristárha, ki sta | Pavla | spremljala na njegovi poti. |
Tam smo nameravali vzeti na krov | Pavla | , kot je bil naročil; do tja je hotel |
Bogu in naj verujejo v našega Gospoda | Jezusa | . |
Ti so | Pavla | v môči Duha svarili, naj ne hodi v |
Pavel obišče | Jakoba | |
Pavla | primejo v templju | |
mestu videli v njegovi družbi Efežana | Trófima | , pa so mislili, da ga je Pavel pripeljal |
Zgrabili so | Pavla | , ga vlekli iz templja in takoj zaprli |
zagledali poveljnika in vojake, so | Pavla | nehali pretepati. |
zanesljivo zvedeti, česa Judje obtožujejo | Pavla | . |
Nato je dal pripeljati | Pavla | in ga postavil prednje. |
Poveljnik se je zbal, da ne bi | Pavla | raztrgali. |
Ti so | Pavla | potegnili iz njihove srede in ga odgnali |
Judje se zarotijo zoper | Pavla | |
stopil v vojašnico in o tem obvestil | Pavla | . |
te poprosijo, naj bi jutri pripeljal | Pavla | pred zbor starešin, češ da bi radi |
Pavla | pošljejo v Cezaréjo | |
naj pripravita, da bodo nanj posadili | Pavla | in ga varno spravili do cesarskega |
Vojaki so vzeli | Pavla | , kakor jim je bilo ukazano, in ga ponoči |
Ta je pismo prebral in vprašal | Pavla | , iz katere province je. |
Pavla | tožijo pred cesarskim namestnikom Feliksom | |
Poklicali so | Pavla | in Tertúl je začel obtožbo s temile |
Stotniku je ukazal, naj | Pavla | drži pod stražo, vendar z olajšavami, |
Dal je poklicati | Pavla | in ga poslušal, ko je govoril o veri |
ga poslušal, ko je govoril o veri v | Jezusa | Kristusa. |
Ko sta se dopolnili dve leti, je | Feliksa | zamenjal Pórkij Fest. |
se je hotel Judom prikupiti, zato je | Pavla | pustil v ječi. |
oglasili pri njem z obtožbami zoper | Pavla | in ga prosili, naj jim izkaže naklonjenost, |
izkaže naklonjenost, tako da bi dal | Pavla | prepeljati v Jeruzalem; pripravljali |
sédel na sodni stol in ukazal, naj | Pavla | privedejo predenj. |
dvorano, je Fest ukazal, naj pripeljejo | Pavla | . |
Pavel poziva | Agrípa | , naj sprejme vero |
sklenjeno, da odplovemo v Italijo, so | Pavla | in nekaj drugih jetnikov izročili stotniku |
Stotnik pa je hotel rešiti | Pavla | , zato jim je preprečil njihov naklep. |
kraljestvu in jih skušal pridobiti za | Jezusa | z besedami iz Mojzesove postave in |
Božja pravičnost pa se daje po veri v | Jezusa | Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. |
da opravičuje tistega, ki veruje v | Jezusa | . |
vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa | Jezusa | , krščeni v njegovo smrt? |
vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih | Jezusa | , bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, |
»Vzljubil sem | Jakoba | , |
Ezava | pa zasovražil.« | |
Pač pa si oblecite Gospoda | Jezusa | Kristusa in ne skrbite za svoje telo, |
slavili Boga in Očeta našega Gospoda | Jezusa | Kristusa. |
Pozdravite | Prísko | in Akvila, moja sodelavca v Jezusu |
Pozdravite Prísko in | Akvila | , moja sodelavca v Jezusu Kristusu, |
Pozdravite mojega dragega | Epájneta | , prvega, ki ga je dala Azija Kristusu. |
Pozdravite | Andrónika | in Júnija, moja rojaka in sojetnika, |
Pozdravite Andrónika in | Júnija | , moja rojaka in sojetnika, odlična |
Pozdravite | Ampliáta | , ki mi je drag v Gospodu. |
Pozdravite | Urbána | , našega sodelavca v Kristusu, in mojega |
sodelavca v Kristusu, in mojega dragega | Stáhija | . |
Pozdravite | Apéla | , ki se je izkazal v Kristusu. |
Pozdravite mojega rojaka | Heródiona | . |
Pozdravite | Rúfa | , izvoljenca v Gospodu, in njegovo mater, |
Pozdravite | Asínkrita | , Flégona, Hêrmesa, Patrobája, Hermája |
Pozdravite Asínkrita, | Flégona | , Hêrmesa, Patrobája, Hermája in brate, |
Pozdravite Asínkrita, Flégona, | Hêrmesa | , Patrobája, Hermája in brate, ki so |
Pozdravite Asínkrita, Flégona, Hêrmesa, | Patrobája | , Hermája in brate, ki so z njimi. |
Asínkrita, Flégona, Hêrmesa, Patrobája, | Hermája | in brate, ki so z njimi. |
Pozdravite | Filológa | in Júlijo, Neréja in njegovo sestro, |
Pozdravite Filológa in Júlijo, | Neréja | in njegovo sestro, Olimpája in vse |
in Júlijo, Neréja in njegovo sestro, | Olimpája | in vse svete, ki so z njimi. |
ne bom vedel za nič drugega kakor za | Jezusa | Kristusa, in sicer za križanega. |
Bratje, to sem pa obrnil nase in na | Apóla | , in sicer zaradi vas da bi se na nama |
Tudi | Timóteja | , svojega dragega zvestega sina v Gospodu, |
bili v oblaku in morju vsi krščeni v | Mojzesa | . |
njihovem srcu zagrinjalo, kadarkoli berejo | Mojzesa | . |
Saj ne oznanjamo sebe, ampak Gospoda | Jezusa | Kristusa, sebe pa le kot vaše služabnike |
namreč, da bo tisti, ki je obudil Gospoda | Jezusa | , tudi nas obudil z Jezusom in hkrati |
božji volji nam, tako da smo prosili | Tita | , naj pri vas to delo ljubezni tudi |
Če gre za | Tita | , je moj tovariš in sodelavec za vas. |
namreč pride kdo in oznanja drugega | Jezusa | , ki ga mi nismo oznanili, ali če prejmete |
Naprosil sem bil | Tita | in z njim poslal brata. |
drugega apostola nisem videl, samo | Jakoba | , Gospodovega brata. |
Drugi apostoli sprejmejo | Pavla | |
S sabo sem vzel tudi | Tita | . |
- zakaj tisti, ki je bil usposobil | Petra | za oznanjevanje med obrezanimi, je |
Pavel v Antiohíji graja | Petra | |
dela postave, ampak edinole vera v | Jezusa | Kristusa. |
tudi mi začeli verovati v Kristusa | Jezusa | , da bi bili opravičeni po veri v Kristusa |
verujejo, dobili obljubo iz vere v | Jezusa | Kristusa. |
Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa | Jezusa | božji sinovi. |
sprejeli kot božjega angela, kot Kristusa | Jezusa | . |
sem o tem, kako verujete v Gospoda | Jezusa | in kako ljubite vse svete. |
neugasljivo ljubeznijo ljubijo našega Gospoda | Jezusa | Kristusa. |
Gospodu Jezusu, da vam bom kmalu poslal | Timóteja | , tako da bom tudi sam potolažen, ko |
zdelo potrebno, da pošljem k vam brata | Epafrodíta | , svojega sodelavca in sobojevnika, |
tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda | Jezusa | Kristusa. |
se oklepate upanja v našega Gospoda | Jezusa | Kristusa. |
Tega je obudil od mrtvih, | Jezusa | , ki nas rešuje pred prihodnjo jezo. |
torej od njih, ki so celo ubili Gospoda | Jezusa | Kristusa in preroke in preganjali tudi |
Atenah sami, k vam pa smo poslali | Timóteja | , našega brata in božjega sodelavca |
Pred očmi imej | Jezusa | Kristusa, Davidovega potomca, ki je |
Sveto pismo in to ti more po veri v | Jezusa | Kristusa dati modrost, ki vodi v zveličanje. |
Vzemi | Marka | in ga pripelji s seboj, ker mi je zelo |
Tíhika | pa sem poslal v Efez. | |
Pozdravi | Prísko | in Akvila in Onezíforjevo družino. |
Pozdravi Prísko in | Akvila | in Onezíforjevo družino. |
Erást je ostal v Korintu, | Trófima | pa sem bolnega pustil v Milétu. |
Ko bom poslal k tebi | Artemája | ali Tíhika, skušaj čimprej priti k |
Ko bom poslal k tebi Artemája ali | Tíhika | , skušaj čimprej priti k meni v Nikópolo. |
Zenája | , ki je izvedenec v postavi, in Apóla | |
Zenája, ki je izvedenec v postavi, in | Apóla | lepo oskrbi za pot, da ne bosta ničesar |
Pavel prosi za | Onézima | |
otroka, ki sem ga rodil v verigah, za | Onézima | . |
Gledamo pa njega, | Jezusa | , »ki je bil postavljen le malo pod |
Zato uprite svojega duha v | Jezusa | , odposlanca in vélikega duhovnika vere, |
imamo vzvišenega vélikega duhovnika | Jezusa | , Božjega Sina, ki je šel skozi nebesa. |
prisvaja sam, ampak ga kliče Bog, kakor | Arona | . |
Abraham veroval, je v dar prinesel | Izaka | . |
Ker je Izak veroval, je blagoslovil | Jakoba | in Ezava tudi za prihodnost. |
Izak veroval, je blagoslovil Jakoba in | Ezava | tudi za prihodnost. |
Uprimo oči v | Jezusa | , voditelja in dopolnitelja vere. |
je od mrtvih obudil našega Gospoda | Jezusa | , ki je po krvi večne zaveze véliki |
Vedíte, da so našega brata | Timóteja | oprostili. |
verujete v našega poveličanega Gospoda | Jezusa | Kristusa. |
iz del, ker je položil svojega sina | Izaka | na oltar? |
nas je s tem, da je obudil od mrtvih | Jezusa | Kristusa, prerodil za živo upanje, |
Tako je Sara ubogala | Abrahama | in ga je imela za gospodarja. |
Vendar je obvaroval | Nóeta | , enega od osmih, za glasnika pravičnosti, |
Rešil pa je pravičnega | Lota | , ki ga je bolelo življenje brezbožnih |
srečali našega Gospoda in odrešenika | Jezusa | Kristusa in ušli izprijenosti sveta, |
greši, imamo pri Očetu zagovornika, | Jezusa | Kristusa, pravičnega. |
nam, naj verujemo v njegovega Sina | Jezusa | Kristusa in naj drug drugega ljubimo, |
jih Bog Oče ljubi in so ohranjeni za | Jezusa | Kristusa. |
našega edinega gospodarja in Gospoda | Jezusa | Kristusa. |
Ta je učil | Baláka | zavajati Izraelove sinove v greh, jesti |
spolnjujejo božje zapovedi in pričujejo za | Jezusa | . |
ki se drže božjih zapovedi in vere v | Jezusa | .« |
Zakaj preroški duh je v pričevanju za | Jezusa | .« |
bili obglavljeni, ker so pričali za | Jezusa | in za božjo besedo. |
premagal 113. z lestvice ATP in 7. nosilca | Nicolasa | Lapenttija iz Ekvadorja z 1:6, 7:6 |
lestvice ATP in 7. nosilca Nicolasa | Lapenttija | iz Ekvadorja z 1:6, 7:6 (5), 7:5. |
Ker so kongresniki | Vaneta | Gošnika pozabili razrešiti, bo očitno |
Ker so kongresniki Vaneta | Gošnika | pozabili razrešiti, bo očitno vodil |
kar petletni kazenski postopek zoper | Marjana | Anžurja, nekdanjega prvega moža holdinga |
petletni kazenski postopek zoper Marjana | Anžurja | , nekdanjega prvega moža holdinga IMV |
izvedlo sodišče, ni potrdil obtožb zoper | Anžurja | . |
novega predsednika uprave imenoval | Draga | Dubrovskega. |
novega predsednika uprave imenoval Draga | Dubrovskega | . |
španski kompromisni predlog ovadili | Janeza | Drnovška zaradi suma storitve več kaznivih |
kompromisni predlog ovadili Janeza | Drnovška | zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. |
ovadbo zoper mariborskega župana dr. | Alojza | Križmana, ki je podpisnik, oziroma |
zoper mariborskega župana dr. Alojza | Križmana | , ki je podpisnik, oziroma ob nekdanjem |
ljubljanskega nadškofa in metropolita | Franca | Rodeta. |
ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca | Rodeta | . |
stranki naslovili na predsednika DZ | Janeza | Podobnika, in v katerem mu sporočajo, |
naslovili na predsednika DZ Janeza | Podobnika | , in v katerem mu sporočajo, da njihova |
za predsednika komisije predlagali | Marijana | Schiffrerja. |
predsednika komisije predlagali Marijana | Schiffrerja | . |
LDS, so za novega predsednika izvolili | Ivana | Roparja, Vinka Möderndorferja pa za |
za novega predsednika izvolili Ivana | Roparja | , Vinka Möderndorferja pa za podpredsednika |
predsednika izvolili Ivana Roparja, | Vinka | Möderndorferja pa za podpredsednika |
predsednika izvolili Ivana Roparja, Vinka | Möderndorferja | pa za podpredsednika sveta mestnega |
kuhinjskim nožem zabodla 37letnega sina | Milana | Lešnika. |
nožem zabodla 37letnega sina Milana | Lešnika | . |
nadškofije imenoval kanonika prelata | Vinka | Prestorja, ki je v nadškofiji že doslej |
nadškofije imenoval kanonika prelata Vinka | Prestorja | , ki je v nadškofiji že doslej opravljal |
sprejel predsednika državnega zbora dr. | Janeza | Podobnika. |
predsednika državnega zbora dr. Janeza | Podobnika | . |
zajel državo, in podprl predsednika | Patrica | Lumumbo. |
državo, in podprl predsednika Patrica | Lumumbo | . |
Foale, ki bo na Miru zamenjal rojaka | Jerryja | Linengerja. |
bo na Miru zamenjal rojaka Jerryja | Linengerja | . |
pa sta govorila ravnateljica muzeja | Andreja | Brancelj Bednaršek, o umetniški plati, |
problem slovenskega gospodarstva je za | Čuka | dodana vrednost na zaposlenega, kjer |
predsednika organizacijskega odbora | Martina | Žižka poslali kar tri prijave, saj |
predsednika organizacijskega odbora Martina | Žižka | poslali kar tri prijave, saj je sodeloval |
veleposlanika v Sloveniji s sedežem na Dunaju | Yoela | Sherja. |
Sloveniji s sedežem na Dunaju Yoela | Sherja | . |
konferenci je razjezil predvsem dr. | Janeza | Drnovška. |
konferenci je razjezil predvsem dr. Janeza | Drnovška | . |
Žirinovskega | so obtožili huliganstva | |
MOSKVA, 24. maja - | Julija | Olšanska, novinarka moskovske televizijske |
ruskih liberalnih demokratov (LDPR) | Vladimirja | Žirinovskega vendarle prijavila pristojnim |
liberalnih demokratov (LDPR) Vladimirja | Žirinovskega | vendarle prijavila pristojnim moskovskim |
Jelcinovi varnostniki | Žirinovskega | niso pustili pred spomenik neznanemu |
liberalnih demokratov opazil, da je | Julija | Olšanska posnela ta incident, se je |
Pristojni organi pravijo, da bodo | Žirinovskega | obravnavali po 213. členu kazenskega |
zamenjal finančnega in notranjega ministra | Ivana | Kočarnika in Jana Rumla (oba ODS). |
finančnega in notranjega ministra Ivana | Kočarnika | in Jana Rumla (oba ODS). |
notranjega ministra Ivana Kočarnika in | Jana | Rumla (oba ODS). |
notranjega ministra Ivana Kočarnika in Jana | Rumla | (oba ODS). |
ministra za industrijo in trgovino | Vladimirja | Dlouhega (iz koalicijske ODA), ki je |
za industrijo in trgovino Vladimirja | Dlouhega | (iz koalicijske ODA), ki je danes dopoldne |
predsednika ekonomsko socialnega sveta | Franceta | Tomšiča, ki bo jutri sklical izredno |
ekonomsko socialnega sveta Franceta | Tomšiča | , ki bo jutri sklical izredno sejo omenjenega |
so v petek zvečer vodili 58-letnega | Draga | Čretnika iz Vojnika, da je v svoji |
petek zvečer vodili 58-letnega Draga | Čretnika | iz Vojnika, da je v svoji počitniški |
odstopu pozval tudi ministra za promet | Antona | Bergauerja. |
pozval tudi ministra za promet Antona | Bergauerja | . |
decembra 1995 koprski kriminalisti | Ivana | že ovadili za več kaznivih dejanj zoper |
Roparja | , ki ju kljub uporabi policijskega helikopterja | |
Pri tem je | Šuštaršiča | podprlo sedem drugih svetnikov in tudi |
razpravljali o odgovoru ministra za delo | Toneta | Ropa na poslansko vprašanje Aurelia |
o odgovoru ministra za delo Toneta | Ropa | na poslansko vprašanje Aurelia Jurija |
skupine namesto Slavka Kmetiča določil | Silva | Berdajsa. |
namesto Slavka Kmetiča določil Silva | Berdajsa | . |
nominacij pa je bilo naslovljenih še na: | Iva | Hvalico, Dimitrija Rupla, Jelka Kacina, |
pa je bilo naslovljenih še na: Iva | Hvalico | , Dimitrija Rupla, Jelka Kacina, Franceta |
bilo naslovljenih še na: Iva Hvalico, | Dimitrija | Rupla, Jelka Kacina, Franceta Bučarja, |
še na: Iva Hvalico, Dimitrija Rupla, | Jelka | Kacina, Franceta Bučarja, Iva Bizjaka |
Iva Hvalico, Dimitrija Rupla, Jelka | Kacina | , Franceta Bučarja, Iva Bizjaka in Tita |
Hvalico, Dimitrija Rupla, Jelka Kacina, | Franceta | Bučarja, Iva Bizjaka in Tita Turnška. |
Dimitrija Rupla, Jelka Kacina, Franceta | Bučarja | , Iva Bizjaka in Tita Turnška. |
Rupla, Jelka Kacina, Franceta Bučarja, | Iva | Bizjaka in Tita Turnška. |
Jelka Kacina, Franceta Bučarja, Iva | Bizjaka | in Tita Turnška. |
Kacina, Franceta Bučarja, Iva Bizjaka in | Tita | Turnška. |
Franceta Bučarja, Iva Bizjaka in Tita | Turnška | . |
Slovenska delegacija je obrambnega ministra | Cohena | seznanila, kako razume sestanek v portugalski |
sprejeli častnega gosta, predsednika RS | Milana | Kučana, ki se je pozneje srečal z občinskim |
častnega gosta, predsednika RS Milana | Kučana | , ki se je pozneje srečal z občinskim |
zasebno tožbo Pavla Domitrice zoper | Jelinčiča | zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve |
sodišču v Ljubljani vložil tožbo zoper | Zmaga | Jelinčiča. |
Ljubljani vložil tožbo zoper Zmaga | Jelinčiča | . |
Slednjemu obtožnica očita, da je za | Domitrico | trdil, da prekupčuje s kozmetiko, ki |
dovoli začetek kazenskega postopka zoper | Jelinčiča | ali pa ga varuje poslanska imuniteta. |
mandatnoimunitetna komisija sprejela sklep, da | Jelinčiča | v tem primeru ne ščiti poslanska imuniteta. |
Ciril Pucko je na sejo povabil tudi | Zmaga | Jelinčiča, vendar se te seje ni udeležil |
Pucko je na sejo povabil tudi Zmaga | Jelinčiča | , vendar se te seje ni udeležil niti |
ko so prvič na volitvah izvolili dr. | Franja | Tuđmana, ki bo funkcijo predsednika |
prvič na volitvah izvolili dr. Franja | Tuđmana | , ki bo funkcijo predsednika (bržkone) |
delom vozila trčil v pešca, 37-letnega | Branka | Ungarja iz Slovenskih Konjic, ki je |
vozila trčil v pešca, 37-letnega Branka | Ungarja | iz Slovenskih Konjic, ki je hodil ob |
je imela mene, tolminskega študenta | Petra | . |
Petra | je udaril natakar po ramenu in zavpil: | |
Zapre tudi | Najdùja | . |
Vprašajo | Najdùja | : |
Vidi | Buraha | , ki je svečenik in Vinjo, ki je njegov |
Vidi Buraha, ki je svečenik in | Vinjo | , ki je njegov sluga. |
Kdo ve kam so peljali | Libera | . |
Imamo | Rutarja | in Kosa, Gregorčiča, Preglja in druge... |
Imamo Rutarja in | Kosa | , Gregorčiča, Preglja in druge... in v |
Imamo Rutarja in Kosa, | Gregorčiča | , Preglja in druge... in v mladih slovenskih |
Imamo Rutarja in Kosa, Gregorčiča, | Preglja | in druge... in v mladih slovenskih borbenih |
In zato, kakor smo spoznavali | Kosa | in Rutarja, ki sta nam odkrila življenje |
zato, kakor smo spoznavali Kosa in | Rutarja | , ki sta nam odkrila življenje davnine, |
sta nam odkrila življenje davnine, | Gregorčiča | in Preglja, delavce minulih dni, ravnotako |
odkrila življenje davnine, Gregorčiča in | Preglja | , delavce minulih dni, ravnotako pa |
vzel vse svoje stvari in potem prijela | Vladimirja | pod pazduho: |
Detektiva pa sta prijela | Vladimirja | . |
črnimi in razbrzdanimi očmi, je pogledal | Vladimirja | , ki je stal pred njim majhen in nebogljen, |
Vladimirja | je spreletel mraz, ko je rekel: | |
Nadzornik se je obrnil do | Vladimirja | in dejal: |
Vladimirja | so pahnili v celico št. 39. | |
Pristopila sta oba ječarja in dvignila | Vladimirja | ; sam ni mogel več hoditi. |
me hoče kaznovati, ker sem zapustila | Vladimirja | , - se je zdrznila. |
Martina | je oblila radost. | |
Orožniki se vržejo na | Martina | . |
Martina | je zadel na usta težak udarec. | |
* | Martina | so gnali po cesti, ki je bila podobna |
Še tisto noč so | Martina | peljali k sodniku. |
Včasih je hropelo v njih in pognalo | Martina | v kašelj. |
No, in katera bi | Ludvika | ne marala. |
beseda čez državo in vlado - in to je za | Rudita | kruh. |
župniku zdaj nima nič, saj je gospoda | Kocjančiča | že spravil iz fare, toda videl bo, |
Lukov Rudi bo ovadil Čargovega | Franca | , in Čargov France bo ležal v kasarni |
svojo hišo zapustila služkinjam, kar je | Hansa | , ki se je štel za edinega dediča, silno |
kakor bi pričakovali kakega skesanega | Rotschilda | , ki se utegne vsak čas pojaviti in |
dvakrat so poklicali k njej očeta Dona | Armanda | Caracallo; in don |
poklicali k njej očeta Dona Armanda | Caracallo | ; in don |
v nasprotno smer: prekrstil se je v | Giaccognija | , vstopil v službo k policiji in je |
Rajši ima | Ernesta | . |
Sina | Bernarda | pa je še posebno zamrzil takrat, ko |
zasačil pri delu" zloglasnega žeparja | Ernesta | Jaconciga in ga aretiral. |
pri delu" zloglasnega žeparja Ernesta | Jaconciga | in ga aretiral. |
aha, že ve - no, tistega Lopajevega | Tona | , s katerim sta kot petnajstletna poba |
In Augusta zaziblje svojega | Pepija | , potem pa ogrne staro ogrinjačo in |
Spomnil sem se, da je za | Marušiča | predlagana smrtna kazen, ki bo po jasnem |
vredne, so bile v tistem obisku tihotapca | Ludvika | , predrzneža in fakina, pri potepuhu |
in na polja, ki so zdaj, ob prihodu | Ludvika | , tako jasno zaživela pred njim. Počasi |
Starega | Franca | je vrgel na cesto in je tako zdaj sam |
ugibal na kakšen način bi poprašal | Ludvika | o Nanci. |
To vprašanje je | Ludvika | nemalo zmedlo. |
Z izgubljenim pogledom je pogledal | Bernarda | in potem na kratko povedal z očitajočim |
moral strumno postaviti pred lajtnanta | Criwetza | in raportirati iz polnih pljuč: |
Kmetje so takrat potrebovali delavcev in | Bernarda | niso zapodili. |
Zdaj prihajaš, mrha," je nahrulila | Bernarda | . |
Pa tudi gospod župnik je že poklical | Bernarda | k sebi ter mu kratko in jasno povedal: |
Bernarda | Tula so vlačili iz Gorice v Trst, iz | |
Bernarda | Tula | so vlačili iz Gorice v Trst, iz Trsta |
Ta želja je bila sicer lepa, ampak | Martina | je ob njej vseeno trpko spreletelo: |
do odhoda vlaka, je detektiv povabil | Martina | Jakončiča v gostilno. |
vlaka, je detektiv povabil Martina | Jakončiča | v gostilno. |
Ta povest je | Martina | Jakončiča zelo ganila. |
Ta povest je Martina | Jakončiča | zelo ganila. |
Te besede so | Martina | Jakončiča tako navdušile, da je začel |
Te besede so Martina | Jakončiča | tako navdušile, da je začel na dolgo |
Da, in če slučajno kaj vidi | Ernesta | , naj zatisne oko. |
Vse to je navdajalo | Martina | Jakončiča z neznanim, toda prijetnim |
Vse to je navdajalo Martina | Jakončiča | z neznanim, toda prijetnim veseljem. |
domov še | Ernesta | , vodil bo trgovino in lahko postane |
prijeten sladko kiselkasti vonj, ki je | Martina | Jakončiča spomnil njegovih mladih dni. |
sladko kiselkasti vonj, ki je Martina | Jakončiča | spomnil njegovih mladih dni. |
Take misli so večkrat spreletavale | Martina | Jakončiča, ko je bil še mlad, in so |
misli so večkrat spreletavale Martina | Jakončiča | , ko je bil še mlad, in so se nemara |
Albergo Miličnik je pustil | Martina | na ploščadi in mu rekel, naj počaka. |
Te besede so | Martina | precej prizadele. |
Prijel je | Martina | za rokav ter ga potegnil k oknu »ali |
ostrmel, pogledal je zdaj v mlin, zdaj v | Cestarja | in končno vzkliknil. |
tršat kmet, ki je najprej premeril | Martina | od nog do glave, potem pa prikimal |
prišla v zadrego, ko so ji omenili | Martina | . |
Cestarjevo hišo, s trdnim sklepom, da bodo | Martina | Jakončiča pri priči zaslišali, kako |
hišo, s trdnim sklepom, da bodo Martina | Jakončiča | pri priči zaslišali, kako in kaj je |
Toda ko so videli | Martina | Jakončiča vsega potrtega, so se umaknili |
Toda ko so videli Martina | Jakončiča | vsega potrtega, so se umaknili in mu |
Potem so skočili na | Cestarja | , ampak Cestar se je držal zadnje čase |
in pogovor je počasi nanesel tudi na | Martina | , |
je kimal Kovač in ni gledal v | Martina | . |
Da so vedeli za | Ernesta | , ga ni toliko bolelo, kakor ga je bolelo, |
je rodila sina, že ni več upala na | Martina | . |
Ko je zagledala | Martina | , je osupnila, toda samo za hip, potem |
Vse to je kajpak prebujalo tudi | Martina | Jakončiča in še podžigalo njegovo pričakovanje. |
to je kajpak prebujalo tudi Martina | Jakončiča | in še podžigalo njegovo pričakovanje. |
je govoril in vlekel | Ernesta | za rokav. |
je ponovil Martin in veselo trepljal | Ernesta | po ramenu. » |
Cestarju naravnost v oči in z nogo suval | Martina | , ker je predebelo zijal. |
Vendar je v realki kmalu prekosil | Bernarda | , ki je bil leto dni starejši od njega. |
prišli na Polog orožniki in aretirali | Martina | . |
nekaj zavijal, imenoval je svojega sina | Bernarda | , potem Er‐Bernarda in končno je le |
imenoval je svojega sina Bernarda, potem | Er‐Bernarda | in končno je le priznal, da je bil |
Končalo se je s tem, da je Jera povabila | Martina | v bajto. |
besede, ki jih je spregovorila, so | Martina | udobrovoljile. |
To pismo je spravilo | Martina | iz tira. |
V nedeljo je župnik poklical | Martina | v župnišče. |
Potem je dvignil glavo in izsul na | Martina | dolgo pridigo o veri in čednosti, o |
bile župnikove besede usodne tudi za | Martina | . |
je kazala otroku | Martina | . |
jih obrisala v predpasnik, pogledala | Martina | in Gildo ter pripomnila: |
Te besede | Žefa | sicer niso vznemirjale in tudi poslušal |
sodnika - in ti ljudje so mislili tudi za | Žefa | Obrekarja. |
in ti ljudje so mislili tudi za Žefa | Obrekarja | . |
Obrekarjevih so jih dobili sedem: tri Bosance, | Tasića | , Ostriša in Kikića, Madžara Hösuja |
dobili sedem: tri Bosance, Tasića, | Ostriša | in Kikića, Madžara Hösuja in Žida Levija, |
sedem: tri Bosance, Tasića, Ostriša in | Kikića | , Madžara Hösuja in Žida Levija, kasneje |
Tasića, Ostriša in Kikića, Madžara | Hösuja | in Žida Levija, kasneje sta prišla |
Ostriša in Kikića, Madžara Hösuja in Žida | Levija | , kasneje sta prišla še dva Rusa: |
pa je plečati Ostriš ustavil očeta | Jakoba | , ko je gnal kravo k potoku. |
Potem je stopil k mizi, pogledal | Žefa | prav od blizu in se začudil: |
mize; tako so ga srbele dlani, da bi | Cestarja | najrajši česnil za uho. |
frakelj, ga izpraznil in postavil pred | Cestarja | . |
Te besede so | Žefa | resnično pogrele. |
Čez nekaj dni so | Žefa | klicali na županstvo in ni imel srajce, |
zaprla vrata za njim, je Nanca vprašala | Venčka | , kam je hodil oče spat. |
že toliko ojunačila, da je poslala | Venčka | k teti po otroka, povrhu pa je še vprašala |
po otroka, povrhu pa je še vprašala | Žefa | , če bi ne kazalo poklicati tudi Kati. |
S solznimi očmi je stopil pred | Žefa | in zajavkal: |
Otrok se je potolažil, prijel | Žefa | za ušesa, ga potresel ter se nasmehnil |
Ta kriva brazda je | Žefa | tako razkačila, da je planil k Veroniki |
Zdaj sta | Žefa | pač dobro poznali. |
Tako je bilo tudi to vprašanje za | Žefa | rešeno. |
Zmerjali sta | Žefa | z zverino. |
dom, tako je skrbela tudi za svojega | Matijo | , da je bil sit, oblečen in čist. |
Strežka | so te govorice nekoliko vznemirile; | |
Takrat sem se spet spomnil | Strežka | , njegove sreče in Tinke. |
poslali velik kos sira, sem prosil | Cesarja | , naj mi ga razreže. |
nekaj smrekovih vej in nanje polegel | Okouinokoua | . |
Okouinokoua | so pokopali z vsemi častmi, celo župnik | |
črne kave, pokadil cigareto in prosil | Petra | , naj mu prišije dušico k srajci. |
prepričevalnega zabliskalo v možganih | Venca | Poviškaja. |
se vselej, kadar koli so zagledali | Venca | Poviškaja, z novimi močmi grabili za |
vselej, kadar koli so zagledali Venca | Poviškaja | , z novimi močmi grabili za trebuhe |
ali Zinke, kakor jo je imenoval, od | Petra | , od Izidorja; konec je bilo viškanja |
da se je mirna in verna vas ob smrti | Venca | Poviškaja upravičeno razburila. |
je mirna in verna vas ob smrti Venca | Poviškaja | upravičeno razburila. |
načelno vprašanje: ali naj pokopljejo | Venca | |
Poviškaja | kot kristjana ali kot pogana? | |
Izbrali so | Zagričarja | za »moža« in Zagričar se je takoj napotil |
Sicer je maša naročena za rajnkega | Pologarja | , toda mrlič ne more čakati. |
Kuščarjevega | Ivanca | je ta smrt prav tako vznemirila, ali |
Ta lahkomiselna malomarnost je | Kuščarja | tako podžgala, da je stlačil v usta |
Ta dokaz pa je starega | Zavoglarja | tako zadel, da ga je neprijetno požgečkalo |
vozom, ker je mislil, da bo peljal | Venca | na pokopališče, kakor je vozil vse |
sonce in se trdno zaklel, da bo o usodi | Venca | Poviškaja nekaj napisal. |
Krstili so ga za | Venčka | . |
Graparjevega | Petra | je govor ganil do solz. |
zganil, ga spravil za podobo svetega | Andreja | , molče pokazal Venčku stol poleg sebe |
zbral vso svojo potrpežljivost in vzel | Venčka | še enkrat v šolo. |
Včasih sta naletela na | Izidorja | , ki je nastavljal zajcem in lisicam. |
mar!« se je obregnil Peter in potegnil | Venca | za sabo. |
že zdavnaj vladala razkošna pomlad, | Venca | pa je vselej, kadar je njegovo oko |
Zadnje Izidorjeve besede so | Venca | tako prizadele, da je prebledel in |
Če so pobrali | Matevža | , bodo nedvomno tudi njega. |
izmažeš,« je dejal Izidor in pahnil | Petra | s komolcem. |
razpravljali: sklenili so, da bodo najeli | Mojega Jezusa | in njegovo Mico. |
Marjanca in komaj nagnala zgovornega | Venca | . |
spogledala, potem pa sta le potisnila | Mojega Jezusa | za mizo. |
Te besede so | Izidorja | tako razkačile, da se je zaklel, da |
Potem je hebnil | Venca | v rebra in se zadrl nad njim: |
Venc se je ozrl v | Petra | , toda Petra je njegova bridka pesem, |
Venc se je ozrl v Petra, toda | Petra | je njegova bridka pesem, ki mu jo je |
Izidor je zgrabil | Venca | za vrat in ga stresel. |
Vse te stvari | Venca | niso več zanimale - in to je bilo slabo |
To vprašanje je | Venca | tako zmedlo, da je široko zevnil in |
popoldneva sta Peter in Izidor pograbila | Venca | na cesti in ga vlekla k Mojemu Jezusu. |
Toda | Venca | to ni žalilo. |
naredi,« je stokala Marjanca in prosila | Izidorja | , naj ga gre iskat. |
Od tistega dne ni | Venca | nihče imenoval drugače kakor Poviškaj, |
dobrodušna, da ni s komolci hebala pijanega | Mojega Jezusa | za mizo, ko se je po svoji stari navadi |
Videl je Marjanco, Zinko, | Petra | in Izidorja, kako bodo skočili k njemu |
Videl je Marjanco, Zinko, Petra in | Izidorja | , kako bodo skočili k njemu in ga s |
izhlapela, telo se je stulilo - in v dušo | Venca | Poviškaja se je znova naselil stari |
telo se je stulilo - in v dušo Venca | Poviškaja | se je znova naselil stari grenki občutek |
bil potegnil iz žepa štulo in lopnil | Venca | po čokatem nosu. |
predirno zabodel svoje edino oko v | Venca | Poviškaja, da se je ta umaknil in se |
predirno zabodel svoje edino oko v Venca | Poviškaja | , da se je ta umaknil in se naslonil |
vrgla nekaj starih cunj in novo ležišče | Venca | Poviškaja je bilo pripravljeno. |
nekaj starih cunj in novo ležišče Venca | Poviškaja | je bilo pripravljeno. |
Zjutraj je Izidor včasih vzel | Venca | s sabo v gozd, da mu je pomagal nastavljati |
videz lepo in brezskrbno življenje | Venca | Poviškaja vleklo do pozne jeseni. |
lepo in brezskrbno življenje Venca | Poviškaja | vleklo do pozne jeseni. |
blazine dolgo slamo in začel bezati z njo | Venca | Poviškaja po širokih nosnicah. |
dolgo slamo in začel bezati z njo Venca | Poviškaja | po širokih nosnicah. |
pogledal poba, ki je s prstom kazal na | Venca | . |
potegnil roko izpod glave in opilil | Venca | po licu. |
prišli orožniki na kaščo in vklenili | Venca | Poviškaja. |
orožniki na kaščo in vklenili Venca | Poviškaja | . |
na svojega otroka, nemara pa tudi na | Venca | Poviškaja. |
svojega otroka, nemara pa tudi na Venca | Poviškaja | . |
odkašljal, se ozrl okrog sebe in prosil | Petra | , če bi mu skuhal kanček črne kave. |
Venca | poznam že do zadnjega vlakenca in me | |
Stopili so po | Čarja | , ki je bil sicer neke vrste mesar, |
tenorjem, da je popolnoma snedel starega | Hustarja | , ki je imel tako šibak glas, da se |
Na koru pa je Mešele stresal | Kobilčerja | za ramo, češ naj zaigra in mu vzame |
Kobilčerja | je zgrabilo tako slavnostno razpoloženje, | |
se je prvi znašel in krepko stresel | Kobilčerja | za ramo. |
trdil, da je njihova sveta dolžnost, | Kobilčerja | naznaniti, |
Peskarjev vozel, kakor je imenoval | Ludvika | . |
Kastorja | in Poluksa. | |
Kastorja in | Poluksa | . |
Za | Naceta | se ne bojim. |
Rupar, planil izza mize in zgrabil | Naceta | za zavih pri suknjiču. |
zaklel Štefuc, stopil iz kočije, pobral | Mojega Jezusa | in ga spet posadil na kozla. |
meh!« je zarjovel Štefuc v Putkovega | Luko | , grbastega harmonikarja. |
plešo, se useknil in vprašal Pečanovega | Naceta | : |
Štefuca | sta medtem prijela Nace in Ruparjev | |
vila roke, oklofutala cerkovnikovega | Feliksa | , ki je psico odklenil, in grozila, |
grožnji, toda naprosila je Šmonovega | Izidorja | , ki je za pet lir vrgel Rino z mladim |
Poklicala je grbastega | Smoleta | , bivšega muzikanta, ki se je pravkar |
brezzoba usta, potrepljala s koščeno roko | Štefeta | po rami, stopila v izbo, vzela izpod |
zabutani!" je siknila v | Štefeta | , ki je preplašeno strmel vanjo. |
je goreče želel ter se je jezil na | Kokošarja | , ki mu je pregrobo podkoval čevlje. |
klicali iz groba pokojnega gospoda | Čarja | : |
Rejca | ni. | |
pribije konjske podkve na peto!" tolaži | Dragiča | njegova lastna dobra misel. |
je po vsem prostoru in zdaj potiska | Dragiča | v hrbet kakor močna, toda dobra roka. |
bi radi zajeli, toda treba je čakati | Zavoglarja | , ki je zadnji v vrsti. |
Tudi | Okrogličarja | je pamet srečala. |
Pomisli, v njegovem vrtu so našli | Obrekarja | . |
Sina | Naca | so prijeli, ker so našli pri njem prepovedane |
No, ko so | Čarja | povozili, je začel pesem brundati Travnikarjev |
- Pa saj so tvojega | Pazija | že pred leti ustrelili,« je rekla teta |
Tudi | Pazija | smo lepo pokopali. |
In še poba | Borisa | sta jemala s seboj. |
je Obrekar pregovoril še čevljarja | Zanuta | , ki se je spravil celo na škornje, |
je spravil celo na škornje, krojača | Mešeleta | , ki je šival, ženske so pletle nogavice, |
Tudi za | Kozjekarja | ,« |
debelim nosom in očali, zacvililo v | Obrekarja | : |
vso silo svoje mesarske roke udaril | Obrekarja | po licu, da se je opotekel in padel. |
nemški častnik z revolverjem sunil | Bichija | v rebra in zelo osorno bevsknil vanj. |
Pogledala sem | Obrekarja | in prav nič nisem izgubila glave. |
oficirjem!’ je prevedla pokveka in sunila | Obrekarja | v rebra. |
Zaškripal je z zobmi in zabodel pogled v | Obrekarja | , toda Obrekar ga je motril naravnost |
revolver iz enega kosa železa, in udaril | Obrekarja | po očeh. |
Domobranci so pograbili | Obrekarja | ter ga odvlekli. |
cane!’* in dva domobranca sta odvlekla | Borisa | iz izbe. |
kjer smo pred dobrim letom pokopali | Smukača | , in tam smo čakali. |
moral biti previden, da ne bi zadel | Obrekarja | .« |
Zelo verjetno je, ker je imel | Obrekarja | zelo rad. |
In tam sta res našla | Fra Diavola | , Travnikarjevega strica. |
Tudi Podoreharjevega | Naca | so prijeli, in ta mi je kasneje vse |
Obrekarja | pa so vrgli na voz in potem ga ni nihče | |
zamahnil z roko in Vinko je udaril | Obrekarja | s pasom po obrazu, da je omahnil. |
Mrha se je zakadila v | Obrekarja | in ga podrla. |
uf! Auf!’ se je oficir drl na | Obrekarja | . |
Udari psa!’ je kričal na | Obrekarja | ... |
‘Opravljeno je,’ je spreletelo | Obrekarja | . |
roko in sunkovito udaril | Obrekarja | z revolverjem po sencih. |
Tudi | Drejca | smo istega dne pokopali. |
Pogledal sem | Borisa | . |
se skrivaj ozira zdaj v caposquadro | Leonardisa | , zdaj v brigadirja Barandello. |
caposquadro Leonardisa, zdaj v brigadirja | Barandello | . |
izzivalno izpuhne dim ter se ozre v | Rejca | z drznim pogledom, kakor bi hotel reči: |
Množica se ozre za njim, nato pa spet v | Rejca | in ga samo s pogledom vpraša: |
vesela čeča, da je zmešala župnika | Čarja | . |
Okrogličarja | je zazeblo. | |
Poklicala je | Smodina | , da ji je privezal klopotec v vrh stare |
nekakšno sivo žimo, in po strani motri | Barbarona | , ki sedi pri okrogli kamnitni mizi, |
Poba so krstili za | Andrejca | in bi bil najprej Andrejček in danes |
Barbaro, peto Barbaro, so pobu zrekli | Barbaron | . |
Tinč teče po | Okrogličarja | , ki je kos živinozdravnika, kajti krava |
Komaj jo Tinč pobriše okrog vogala hiše | Mojega Jezusa | in se še niso razpršili oblački prahu, |
Žuželjčevka in zabode svoj pogled v | Usadarja | . |
»Ti si!« plane pred | Modrijana | . |
zmagoslavja in se z vsem telesom požene v | Modrijana | . |
Tinč je prignal | Okrogličarja | . |
kmete, ki so mu v napoto, in vleče | Okrogličarja | naprej. |
ogromen lonec kave, ki je ponjo poslala | Ceneta | domov, kajti v Žuželjčevi kuhinji kave |
kotu sedi in tišči k sebi hlipajočega | Tinča | , ki se obrača v steno. |
Žuželjča | pa je Ustinar potegnil iz korita, ga | |
Trohovka je zagledala pred sabo cerkovnika | Mešeleta | , ki tarna o svojem najmlajšem pobu, |
žehtar pod klop, se široko ustopi pred | Venčka | in ukaže: |
Na | Prikraj | !« |
»In spotoma še starega | Lukča | vrzi iz gnezda!« |
Viktorja Emanuela, Mussolinija in papeža | Pija | XII. |
Nato stegne svojo dolgo roko, objame | Staneta | okrog vratu in ga krepko strese ter |
pripodi dvanajstleten pob, se zaleti v | Giusta | , obstane za hip in nato naglo švigne |
Pokaže | Obrekarja | , ki še vedno počiva ob suhem Dragarjevem |
Angelca si popravlja ruto in strogo gleda | Drejca | , ki ji dopoveduje z vso resnostjo in |
v | Drejca | : |
stopnicah in se prikotali naravnost pred | Drejca | , ki je prišel navkreber. |
Toda Dragič strmi v | Drejca | in čaka odgovora. |
Nato upro oči v | Drejca | , ki čuti, da je že spet poražen in |
zamrmra z naveličanim glasom in odrine | Mojega Jezusa | , da bi stopil proti krčmi. |
Dragarica zgrabi | Drejca | za rokav, obrizga Dragiča s sovražnim |
Dragarica zgrabi Drejca za rokav, obrizga | Dragiča | s sovražnim pogledom, zajame sapo in |
Nato se zaničljivo zadere v | Dragiča | : |
jezno raztrže, zmečka in vrže pred | Dragiča | : |
Očka Orel trdo zgrabi | Dragiča | za rokav. |
Dragič lepo pogleda očko | Orla | , kakor bi hotel reči, naj mu oprosti, |
leve strani ženejo trije fašisti očka | Orla | , ki podpira svojo staro ženo, mlado |
Travnikarico z otrokom v naročju, suhljatega | Smodina | , drobnega Lokarja in okroglega Okrogličarja. |
naročju, suhljatega Smodina, drobnega | Lokarja | in okroglega Okrogličarja. |
Smodina, drobnega Lokarja in okroglega | Okrogličarja | . |
zalita brada, z obupanim pogledom išče | Orla | , kakor bi hotel z njegovega mirnega |
njimi peha čokat fašist preplašenega | Mojega Jezusa | in mrkega Drejca. |
preplašenega Mojega Jezusa in mrkega | Drejca | . |
se opoteče, a vendar takoj zagleda | Bichija | , dvigne sklenjene roke, hiti proti |
Fašisti vlečejo nanj mrtvega | Dragiča | . |
Vsi se zamaknejo v | Bichija | , ki z razkrečenimi prsti, kakor bi |
vzklikne pridušeno in se zamakne v | Dragiča | in Staneta, ki se mu, oba v partizanski |
pridušeno in se zamakne v Dragiča in | Staneta | , ki se mu, oba v partizanski uniformi, |
se zravna in izgubljeno gleda zdaj | Bichija | zdaj Tildico. |
Stane je!« zajeclja in pogleda | Bichija | . |
po njej in iztrže veliko fotografijo | Badoglia | . |
S kretnjo obupa spusti | Badoglia | na Mussolinija in začne ves iz sebe |
S kretnjo obupa spusti Badoglia na | Mussolinija | in začne ves iz sebe usmajati med pisalno |
Komaj vidno se začudi, a | Bichija | , ki še vedno zbegano stoji pri umivalniku, |
pomilovanjem in spusti fotografijo pred | Bichija | . |
strokovnjaško premotri, nato pogleda | Bichija | , ki leze vase. |
Dragarica prebledi, se pokriža in zgrabi | Drejca | za roko, da bi ga odvlekla. |
Kutschera zabode oči v | Drejca | . |
stopi korak naprej, sklene roke pred | Kutschero | in zbegano zastoka: |
vztrepeta in postrani pogleda Tildico, | Borisa | in Angelco, ki stoji vzravnano in nepremično. |
Angelco in nato vprašujoče pogleda | Bichija | . |
Moj Jezus počasi postavi pred | Drejca | vrček piva. |
Narte pogleda mimo njega v | Drejca | , Okrogličarja in mračnega fanta: |
Narte pogleda mimo njega v Drejca, | Okrogličarja | in mračnega fanta: |
Vsi se ozro v | Drejca | , Drejc pa se samo zaničljivo namrdne |
prihiti, prešerno odrine zariplega | Mojega Jezusa | , ki mu ponuja roko, in takoj plane |
»Stric!« radostno klikne in se zakadi v | Sovo | . |
sunkovito poskoči, zviška zabode oči v | Okrogličarja | ter skoraj navdušeno in škodoželjno |
zarentači, hkrati sunkovito odpahne | Okrogličarja | in Mojega Jezusa in plane po cesti. |
hkrati sunkovito odpahne Okrogličarja in | Mojega Jezusa | in plane po cesti. |
Ko zagleda | Borisa | , začne stopicati na mestu in se mu |
začudeno pogleda okrog sebe nato pokaže | Giusta | in jezno vpraša: |
Boris in skoraj proseče pogleda mrkega | Sovo | . |
Giusto hvaležno pogleda | Borisa | , nato se s srečnim smehljajem bliža |
Tedaj skoči Boris pred | Staneta | , se junaško izprsi in resno pozdravi: |
sklene roke in vedno bolj jokaje sili v | Staneta | : |
Nato ji pokaže | Staneta | in jo z naslado vpraša: |
Dragarica pogleda | Staneta | , nato zazija in okameni, kakor bi res |
pa se premisli in se proseče ozre v | Sovo | . |
Drejca | te besede vidno prevzamejo. | |
Tildica drži | Staneta | za roko in ga vleče proti materi. |
bi poznal, in se vprašujoče ozre v | Orla | . |
vaščanih, nato se vprašujoče ozre v očka | Orla | . |
Toda Drejc ga odpahne, zgrabi | Staneta | za obe roki, mu jih krepko stresa in |
Stane potegne očka | Orla | k sebi, ga predirno pogleda in resno |
pa naglo skoči k tovornjaku, pogleda | Sovo | in dvigne roke k njemu. |
vratih in zaskrbljeno, a ostro gleda | Drejca | . |
Začudeno se ozre v | Bichija | , ki pomenljivo prikima. |
Kutschera mimogrede pokaže še suhljatega | Smodina | , ki sam počasi stopi za Okrogličarjem. |
Novica vidno prizadene | Staneta | in komandanta. |
vzpenjati k skali, kjer je videti v zaklonu | Sovo | in Toneta. |
skali, kjer je videti v zaklonu Sovo in | Toneta | . |
Sova se dvigne, začudeno pogleda | Staneta | in komandanta, pokaže za Tonetom in |
nagne čez mrtvega partizana in zgrabi | Sovo | za ramo. |
Za | Dragiča | ! ... |
brezmejnim obupom in bridkostjo pogleda | Staneta | in zahlipa: |
Sovino dušo; hvaležno kot otrok gleda | Staneta | . |
Nančika rahlo vzradosti in se ozre v | Sovo | . |
mere, poželjivo pogleda nasmejanega | Lokarja | in glasno javi: |
Lokar se zahahlja in vprašujoče pogleda | Staneta | . |
svojega velikega lonca, temveč pogleda | Staneta | in pogumno reče: |
Gregorčiču, naj se umakne, a hkrati podraži | Sovo | : |
potegne mimo nosa in zasmehljivo prhne v | Gregorčiča | : |
in dobrodušno zagrmi v dobrovoljnega | Lokarja | : |
Zagleda | Staneta | , naglo razširi roke in plane proti |
Rahlo pocuka | Staneta | za rokav in zaskrbljeno vpraša: |
Vzemita še | Malega | in takoj na pot. |
in mehko, da bi pomirila nestrpnega | Sovo | . |
» | Orla | pozdravi!« ginjeno zakriči Sova za |
»In | Sovo | pozdravi!« |
nahrbtnik in brzostrelko ter zagrmi v | Malega | , ki sedi na stopnicah: |
obstaneta za trenutek, nato zagledata | Borisa | , ki hiti navkreber, in mu planeta naproti. |
Nato izpod čela pogleda | Drejca | , naglo potegne Tildico od njega, jo |
strojnico, jo previdno položi pred | Sovo | in se mu nasmehne. |
Naglo strese | Drejca | , mu pokaže strojnico in odločno ukaže: |
»Tiho!« zagrmi Sova in pahne | Drejca | proti klancu in Dragarico proti vratom. |
hrabro izprsi in zaničljivo prhne v | Drejca | : |
nagonsko stisne k njemu, očitajoče pogleda | Staneta | in razočarano vpraša: |
Če bi naletel na | Bichija | - « |
»In na | Kutschero | !« plane Sova na noge. |
»Ne gre za | Bichija | in za Kutschero ... |
»Ne gre za Bichija in za | Kutschero | ... |
klop, da bi si zavezal čevelj, pogleda | Borisa | in ga pobara s toplim glasom: |
»Za | Sovo | ste pa rekli, da je prestar, a je le |
prisluhne in vprašujoče pogleda očka | Orla | . |
prisopiha navkreber Lokarjeva žena, zagleda | Sovo | in neučakano zahrope vanj: |
Nato pa izpod čela ogleduje mračnega | Drejca | in zamišljeno zmaje z glavo. |
Sova naglo vrže | Borisa | na tla in ga pokrije s svojim telesom. |
partizana do partizana; priroma do | Toneta | , ki ga mojstrsko nagne in se temeljito |
Giusto tako sunkovito potisne | Zavoglarja | na tla, da mu odleti klobuk in mu z |
Dva bolničarja prineseta na nosilnici | Giusta | in ga položita na tla zraven Sove, |
Bolničarja prineseta | Sovo | in ga položita na tla. |
»O, glej ga, | Sovo | !« se veselo oglaša iz vseh kotov. |
odpre oči, in z rahlim nasmehom pogleda | Staneta | . |
Tone prisopiha pred komandanta in | Staneta | in zaskrbljeno javi: |
Ji s kretnjo glave pokaže | Staneta | : |
Dvigne glavo, upre pogled v | Drejca | in reče bolj veselo: |
in odločnim pogledom premeri ženo in | Borisa | . |
s puškinim kopitom pritisne k steni | Borisa | , se okrene k Obrekarici, rine z naperjenim |
pogledom, se našobi in se vprašujoče ozre v | Bichija | . |
»Langsam! ...« trdo reče Kutschera in oplazi | Bichija | z zaničljivim pogledom. » |
svinja!« se zadere Narte in sune očka | Orla | v rebra. |
»Zverine!« zahlipa, odpahne | Kutschero | in z obema rokama objame očka Orla. |
Kutschero in z obema rokama objame očka | Orla | . |
vstane, se zravna in ostro pogleda | Kutschero | s svojimi svetlimi orlovskimi očmi. |
zavaljeni domobranec zgrabita očka | Orla | in ga odvlečeta iz izbe. |
Pribočnik pogleda | Kutschero | in skrivi ustnice v živalski nasmeh. |
razočarano pogleda, nato jezno zgrabi | Borisa | za tilnik in ga vrže skozi vrata. |
pred izbinimi vrati, silovito pahne | Borisa | po stopnicah, a Boris se ujame za ograjo |
Narte pahne očka | Orla | po strmem klancu. |
ravno o pravem trenutku, da pokosi | Narteja | , ki obleži komaj nekaj korakov od Bichija. |
nosilnici, ki ju počasi položijo na tla pred | Sovo | in Borisa. |
počasi položijo na tla pred Sovo in | Borisa | . |
visokimi okleščenimi lipami pokopali | Drejca | in očka Orla. |
okleščenimi lipami pokopali Drejca in očka | Orla | . |
ustavi, se globoko zresni in pogleda | Sovo | , ki stoji nepremično, gleda v tla in |
objema Nančiko in Tildico, potreplja | Borisa | po glavi ter jima reče nadvse toplo: |
»Ostrostrelec!« besno zahrope Sova in pogleda | Petra | , ki leži zraven njega. |
se spusti s tanka ter obstane pred | Kutschero | , ki z dvignjenimi rokami stoji sredi |
Vsi gledajo v | Kutschero | , ki stoji nepremično, poveša glavo |
Vojaki potegnejo | Kutschero | iz vrste ujetnikov in odženejo. |
kaj?« je vprašal in z očmi pokazal | Justina | , ki je medtem že pognal žago. |
vprašujoče ozrl v Travnikarjevega strica in | Venčka | . |
očmi je najprej premeril zavitek, nato | Justina | in Venčka - potem pa je stisnil pesti, |
najprej premeril zavitek, nato Justina in | Venčka | - potem pa je stisnil pesti, planil |
so videli pred seboj Obrekarjevega | Petra | . |
vas, kajti prijeli so Obrekarjevega | Petra | , ki je za prvi maj obesil na najvišjo |
kamor so bili prignali vklenjenega | Petra | . |
zakaj zelo spoštljivo gledal starega | Hlipa | , ki mu je drgetala nenavadno dolga |
karabinjerji ukazali, da bo moral peljati | Petra | v Tolmin, v ječo.« |
karabinjerja sta v tišino prignala vklenjenega | Petra | , ki je bil bled in razmršen; njegova |
Karabinjerja sta grobo pahnila | Petra | h koleslju in Moj Jezus je že lezel |
spodnjo čeljust naprej in dolgo ogledoval | Petra | . |
fašistom, ki so naglo priskočili, potegnili | Petra | karabinjerjem iz rok ter ga surovo |
vprašal Travnikarjevega strica, ali bodo | Petra | res ubili, a stric je bil tako mrk |
ne planejo v postojanko in iztrgajo | Petra | fašistom iz rok, dokler je še čas. |
Tedaj so skozi vrata pahnili | Petra | ; opotekel se je po cesti in komaj ujel |
dva druga karabinjerja so obkrožili | Petra | , se tudi zravnali in z visokimi glasovi |
comunisti!« in s tako silo treščil | Petra | po glavi, da se je ta scela zvrnil |
že pripravljeno, in jo štrbunknila v | Petra | . |
Fašisti so postavili | Petra | na noge. |
razširil roke, s samokresom pokazal | Petra | in se spet zarežal: |
razmaknila, fašisti so s kijem pahnili | Petra | , ki se je hudo opotekel, a padel ni. |
verjetno pravični usodi, ki je doletela | Petra | , mu je posušila solze, zato pa mu je |
No, in ker so | Petra | preveč zmlatili, ga karabinjerji niso |
karabinjerji pa so ponoči spustili | Petra | domov.« |
Tudi | Milana | je kmalu poklical k sebi. |
Milana | so imeli zaprtega v Rimu, Petra nekje | |
Milana so imeli zaprtega v Rimu, | Petra | nekje na Srbskem ... mi pa smo se jih |
Modrijan pa se je kar naravnost zagrizel v | Obrekarja | : |
taka sramota, taka sramota za našega | Lojzeta | ! |
Travnikarjevemu stricu srečno obesil zavitek za | Obrekarja | in pismo za Ravničarja, se je naglo |
obesil zavitek za Obrekarja in pismo za | Ravničarja | , se je naglo zakotrljal po vasi ter |
Tri hiše so že gorele -- Hotejčevega | Matica | in Modrijanovo Nanco je takrat ubilo |
finančne straže, zavaljenega marescialla | Carlina | Palumba, ki se je zagozdil v priprtih |
straže, zavaljenega marescialla Carlina | Palumba | , ki se je zagozdil v priprtih vratih. |
cigarico, da sem kar naravnost pobaral | Modrijana | : |
si je lahko privoščil vsemogočnega | Modrijana | . |
nepremično, potem pa je poskočil, hebnil | Mojega Jezusa | v rebra puhnil vinjeno sapo pismonoši |
Nato se je ozrl v | Okrogličarja | pa spet v kapo, spet v Okrogličarja, |
Okrogličarja pa spet v kapo, spet v | Okrogličarja | , naposled pa se je globoko nagnil in |
kakor razbeljene šivanke zbodle starega | Hotejca | . |
In tudi za | Matica | ne skrbi! |
začeli skakati po veži in oponašati | Matica | , mati pa jim je po stari navadi grozila: |
Temnikarjevi otroci so | Matica | dolgo gledali samo iz kuhinje. |
Prišla je do | Matica | in ga pregrnila, pregrnila je hišo, |
»No, pa imamo še enega | Arnejca | ! ...« |
Otroka so torej krstili za | Matijo | , to se pravi, da mu bodo po domače |
najedla, temveč je nabirala hrane tudi za | Matica | , »za tega nesrečnega črva, ki bi jedel |
gnal živino h koritu, se je zakadil v | Matica | , ga zgrabil ter ga začel obdelovati |
Iztrgal je | Matica | iz Ustinarjevih rok in strogo rekel: |
Matica | je delo naravnost obsedlo. | |
razumem,« je prikimal Hotejec in gledal | Matica | , ki je strgal palico zdaj na tem, zdaj |
jutro sta Ustinar in Vogrič prignala | Matica | brez srajce in brez hlač. |
dopovedal,« je rekel Hotejec in odvlekel | Matica | v hišo. |
je sam večkrat premišljal, kako bi | Matica | prijel ter ga primerno podučil. |
Robarju so kuhali žganje pa so fantje | Matica | »za šalo« napili ter ga nato poslali |
so karabinjerji poiskali nesrečnega | Matica | , ga privlekli h kasarni, ga dobro opljuskali |
dni trudil okrog kasarne, da je rešil | Matica | iz temne kleti. |
pomahali s puškami in niso počakali | Matica | , da bi se spustil z njimi v pogovor |
sem posvinjal mleko!« je prešinilo | Matica | . |
Loputnika | je našel pred bajto. | |
policah, nato pa je brez besede pahnil | Matica | na trinožnik ter ga ogrnil s svojim |
»Ker sem pozabil na | Loputnika | ...« je skesano rekel Matic in pobesil |
»Pusti zdaj | Jezusa | , človeku daj jesti!« je trdo rekel |
jesti!« je trdo rekel Laznar in pokazal | Matica | , ki je še zmeraj sedel na kamnitni |
skledo polente ter jo postavila pred | Matica | . |
njimi je Matic prav razločno videl | Loputnika | , Oblazarjevega Rudija in Žuželjčevko, |
razločno videl Loputnika, Oblazarjevega | Rudija | in Žuželjčevko, ki si je venomer potiskala |
bali, da bi prva glasna beseda zrušila | Matica | na tla. |
da so pristopili in previdno odvedli | Matica | v izbo. |
pritisnili skupaj dve mizi, počasi dvignili | Matica | ter ga polegli vznak. |
komolce in z grozo v očeh pogledal v | Hotejca | . |
so kakor razbeljene šivanke zbodle | Hotejca | . |
Matica | je vse to vznemirilo. | |
Župnik se je ozrl v | Modrijana | , nato se je obrnil in počasi izginil |
to se pravi, ko je pokopal zadnjega | Samotežnika | , ki so ga bili našli mrtvega šele po |
»Saj se spominjaš | Ravničarja | ? |
pa je dala celo za mašo, češ da je | Ravničarja | obsedel hudič. |
ki je poklicala k sebi Čelarjevega | Venčka | , ko je ta pobral piškavko na njenem |
To pa je bilo seveda nekaj za | Ravničarja | . |
Za | Toneta | pa ni bilo opravljeno. |
začela groziti, da bo prepisala na | Janeza | , na mlajšega sina, na tistega, ki je |
kisel, prgast in precej zahrbten pob, | Toneta | pa je kljub vsemu imela rada... |
bila plačala mašo ‘v dober namen’ za | Ravničarja | , ko se je bil ta na svojem ‘hudičevem |
O, to je bil hud udarec za | Ravničarja | ! |
Ravnico, za vseh devet otrok in še za | Ravničarja | , ki je bil pravzaprav deseti otrok |
roko svojo žensko pamet in pripraviti | Ravničarja | do tega, da jo bo pripeljal pred oltar. |
»No, in kje sva pustila | Ravničarja | ?« je vprašal oče. |
nato pa so rekli, da bi bilo treba | Janeza | prebutati. |
No spravili so | Ravničarja | na peč, kjer je ležal pozimi in poleti. |
od daleč nepremično gledali, kako so | Ravničarja | spuščali v jamo. |
Zagledali so | Janeza | , ki je stopil iz hiše in se počasi |
torej planila na skedenj, se zakadila v | Janeza | in začela s protom švigati po njem. |
Janeza | so našli v sobi, ki je bil v njej preživel | |
Od lakote moraš poginiti, ker si | Toneta | spravil v grob. |
In kadar sem srečala | Martina | , sem se mu v mislih rogala in zanikavala |
» | Tennysona | recitiraš. |
Mož citira | Tennysona | . - |
se ozrla najprej v očeta in nato v | Modrijana | . |
spomnil, da moram še nocoj potegniti | Ludvika | na postajo. |
naravnost s prstom pokazal v Modrijanovega | Ludvika | , ki je v enajstih letih s težavo priplezal |
kakor začarani molče gledali v velikana | Podzemljiča | , ki je z nadčloveško močjo in s tako |
Čeprav sem imel | Trnarja | zelo rad, mi ni bilo všeč, ker je ostal |
Razumel sem samo | Trnarja | , ki ji je dokaj glasno odgovarjal. |
Očitno je hotela | Trnarja | o nečem prepričati. |
najmlajšega še na svetu ni bilo, ko so | Andreja | pobrali v vojsko. |
podžupana in prvega ključarja | Strmarja | , ki je bil koščen in slovesno brkat |
zapitega, a dobrodušnega stražmojstra | Dominika | Testena, ki je »po pomoti« zašel v |
dobrodušnega stražmojstra Dominika | Testena | , ki je »po pomoti« zašel v žandarski |
levo nogo hromega občinskega pisarja | Julija | Rodeta, po domače Julčka, ki je bil |
nogo hromega občinskega pisarja Julija | Rodeta | , po domače Julčka, ki je bil doma |
občinskega pisarja Julija Rodeta, po domače | Julčka | , ki je bil doma tam nekje pod Višarjami |
in vozlastega, tulastega Čargovega | Martina | , ki je kolovratil z rekvizicijo za |
Ded je | Martina | brez besede pahnil na klop pred hišo, |
Te besede so | Testena | tako živo zadele, da ga je kar vrglo |
svojega rojstva in nekega »prekletega | Krčmančka | «, ki ga je baje zmotil, da je šel |
- Nismo prišli po tvojega | Krčmančka | . |
je proti hiši in potegnila za sabo | Martina | , da se je spotaknil ob tnalo in se |
Preseki smo zagledali čokatega Madžara | Hoesuja | , ki je vlekel svoj meh, tridesetletno |
prihajali in odhajali ter z nogami suvali | Venčka | in Pepča, Vojnačeva poba mojih let, |
odhajali ter z nogami suvali Venčka in | Pepča | , Vojnačeva poba mojih let, ki sta umazana |
neslanega kropa vreden, a če bi imela | Andrejca | za moža, |
Zdaj pa sem v duhu videl | Testena | , kako vznak leži v postelji: odeja |
je | Testena | zajela neka čudna veselost. |
vprašal zdravnik in stegnil kazalec v | Testena | . |
v Rute po grbastega Strežnikovega | Martinčka | , ki se ga je že zdavnaj prijelo ime |
oče me je poklical in me poslal po | Žefa | , da bi pomagali pri prekopu. |
je zarohnel v | Žefa | ter potisnil kosti in čevlje spet v |
je, bziknil slino, stegnil kazalec v | Zavoglarja | in zagrmel kakor rajnki Čar s prižnice: |
Jemo, jemo pa vidimo rajnkega | Zagričarja | , bog mu daj nebesa, kako zajame že |
naročala, naj toplo pozdravi njenega ‘ | Lahčka | ’. |
Lahčka | , to se pravi Gina, že tri mesece ni | |
Jasno sem videl grobega grobarja | Martina | , kako jezno stresa škatlo z Andrejčevim |
Andrejčevim kleparskim orodjem; Vojnačevega | Žefa | , ki mirno bzika rjavo slino; svojega |
bi bredla deročo reko; zavaljenega | Modrijana | , ki menca za njo in si briše svetlo |
Zagledala se je v peščeno zemljo, kakor bi | Gina | prosila odpuščanja za svoj dvom. |
napisal, bi mi lahko rekli, da sem | Gina | |
videl pred sabo klasično nestrpnega | Petra | . |
greš z mano, da boš še enkrat videl | Staneta | ?« je vprašal zelo mirno, mehko. |
Večkrat sem se ozrl na | Petra | . |
tako sram, da sem se nehote ozrl v | Petra | . |
toda preden je kresnil, se je ozrl v | Petra | - in obstal je s prižigalnikom v dvignjeni |
Travnikarjev stric ves čas ozira v | Modrijana | , ki se sklanja vedno niže in ki je |
domačega praga in brez besed gleda | Žuželjča | z začudenimi očmi. |
vas, kajti prijeli so Obrekarjevega | Petra | , ki je za prvi maj obesil na najvišjo |
kamor so bili prignali vklenjenega | Petra | . |
zakaj zelo spoštljivo gledal starega | Hlipa | , ki mu je drgetala nenavadno dolga |
karabinjerji ukazali, da bo moral peljati | Petra | v Tolmin, v ječo.« |
karabinjerja sta v tišino prignala vklenjenega | Petra | , ki je bil bled in razmršen; njegova |
Karabinjerja sta grobo pahnila | Petra | h koleslju in Moj Jezus je že lezel |
spodnjo čeljust naprej in dolgo ogledoval | Petra | . |
fašistom, ki so naglo priskočili, potegnili | Petra | karabinjerjem iz rok ter ga surovo |
vprašal Travnikarjevega strica, ali bodo | Petra | res ubili, a stric je bil tako mrk |
ne planejo v postojanko in iztrgajo | Petra | fašistom iz rok, dokler je še čas. |
Tedaj so skozi vrata pahnili | Petra | ; opotekel se je po cesti in komaj ujel |
dva druga karabinjerja so obkrožili | Petra | , se tudi zravnali in z visokimi glasovi |
Nato je s tako silo treščil | Petra | po glavi, da se je ta scela zvrnil |
že pripravljeno, in jo štrbunknila v | Petra | . |
Fašisti so postavili | Petra | na noge. |
razširil roke, s samokresom pokazal | Petra | in se spet zarežal: » |
razmaknila, fašisti so s kijem pahnili | Petra | , ki se je hudo opotekel, a padel ni. |
Čelarjevega | Venčka | je pomladni veter že zgodaj vrgel na |
Dve leti je | Venčka | mučila ta zaljubljenost, potem pa je |
duplino stare tepke in se poslavlja od | Pazija | . |
Venčka | je kar vrglo na noge, toda še preden | |
Modrijanom sta naletela na starega | Hostarja | in Kuščarja. |
sta naletela na starega Hostarja in | Kuščarja | . |
Travnikarjev stric je | Hostarja | zgrabil za ramena in ga krepko stresel. |
pred komisarjem na ploščadi, videl je | Modrijana | , ki je stal za njim, videl je pismonošo, |
je stal pri kamniti mizi, videl je | Rejca | za šipkovim grmom, videl je Hostarja |
je Rejca za šipkovim grmom, videl je | Hostarja | in Nežo, videl je otroke, ki so se |
je rekel, se nasmehnil in potrepljal | Ivana | po ramenu. |
Ozrl se je in je zagledal komisarja | Bichija | , ki je stal kakih pet korakov od njiju. |
Naš kovač je bil krščen za | Mihaela | , kar je za kovača primerno ime, toda |
marsikdaj odnesel iz gostilne pobožnega | Arnaca | , da bi šel ponj. |
nisi zmazal kot župnika, se pravi kot | Teodorja | Čarja, temveč si me zmazal kot hudiča. |
kot župnika, se pravi kot Teodorja | Čarja | , temveč si me zmazal kot hudiča. |
»Povej, ali si videl našega | Cencka | , ali si ga videl?« |
Spet je s kazalcem streljal v | Ravničarja | in zelo živo govoril. |
Ko sta prišla do branu, je pustil | Ceneta | , da je valil kamenje z voza, sam pa |
ozrl po našem bregu in takoj zagledal | Temnikarja | , ki je s sklonjeno glavo in z rokami |
»Ali ga vidiš, | Modrijana | ? |
Pa saj je tudi | Ravničarja | še toliko sram, da je povedal samo |
Nekaj časa sem | Ravničarja | tolažil, potem pa sem žolčno zrogovilil: |
- Tone, tudi | Modrijana | bo hudič pobral! |
po mokrem kamnu in se pogrnil pred | Temnikarja | . |
Ozrl sem se v | Ravničarja | . |
vratih, si lomil prste in strmel v | Ravničarja | kot uročen. |
Kmalu sta se umaknila in jim prepustila | Ravničarja | . |
Najprej je naletel na | Luko | Božorno‐boserna. |
Najprej je naletel na Luko | Božorno‐boserna | . |
Še preden sta se prerinila do | Lokovčena | , ki je prodajal kravje zvonce, sta |
prodajal kravje zvonce, sta trčila na | Rusepatacisa | . |
zvonce, so naleteli na Hotejčevega | Matica | , ki so mu rekli tudi Enaka Palica. |
vztrepetal Enaka Palica in se zagledal v | Luko | . |
prestrašeno odkimal Enaka Palica in strmel v | Tantadruja | . |
bom!« je zakričal norček in se ozrl v | Luko | , ker je v njem videl svojega zaščitnika. |
zagrmel Luka in po vojaško pozdravil | Hotejca | . |
Hotejec je trznil, prebodel | Rusepatacisa | z ostrim pogledom, in le malo je manjkalo, |
Krstili so ga za | Peregrina | , ker so ga našli na dan tega svetnika, |
vina ter s polnimi kozarci silili v | Peregrina | in ga kriče prosili, naj še zaigra |
švignil kvišku in s kazalcem ustrelil v | Peregrina | . |
Prišli so po | Tantadruja | , da bi se skupaj odpravili k Hotejcu |
marnje!« je Okrogličar zaničljivo zavrnil | Peregrina | . |
da so utihnili in se grozeče ozrli v | Presveto Moštaco | . |
Ven!« so v zboru zahrumeli vsi in | Presveto Moštaco | skoraj dobesedno vrgli iz gostilne. |
Ko so zagledali | Matica | , ki je zvonil na vse pretege, so najprej |
Prisopihal je stražmojster, zgrabil | Matica | za rame in ga stresel ter uradno zagrmel: |
Potegnil je | Matica | predse, ga obrnil proti pokopališču |
postave, držite jih!« je pokazal v | Luko | , Rusepatacisa in Matica. |
postave, držite jih!« je pokazal v Luko, | Rusepatacisa | in Matica. |
je pokazal v Luko, Rusepatacisa in | Matica | . |
se je obrnil k jami in uradno pozval | Tantadruja | : |
Na | Temnikarja | misli!« |
Temnikarja | je spreletel srh po vsem telesu. | |
- Poslušaj, | Marjana | , - je rekel, in njegov glas je bil |
odprl je usta in nepremično strmel v | Petra | Majcna, kakor bi strmel v kačo, ki |
da je s svojimi besedami zadel kmeta | Črnilogarja | naravnost v njegovo živo in večno žgočo |
prešerni radosti kar po francosko poklical | Temnikarja | - in poklical ga je nekam zviška, kakor |
odprl oči in nato trdno zamižal, da bi | Temnikarja | zagledal v temi. |
»Kaj pa je zdaj to?« je prešinilo | Petra | Majcna. |
pa je zdaj to?« je prešinilo Petra | Majcna | . |
To je | Temnikarja | žalostilo in jezilo, a jo je kljub |
našli pobite belogardiste in mrtvega | Temnikarja | -« |
zbobnal vso sodrgo, da so šli iskat | Martina | in njegove štiri vojščake.« |
Z bridkostjo je razumela | Jerneja | in tudi njej je bilo žal, da Tone ni |
Tisti pogled je | Temnikarja | večkrat zdražil. |
Mongoli so vzdignili | Temnikarja | in ga odnesli v hišo. |
je prikazovala obglavljenje svetega | Pavla | . |
prstom pokazala v obglavljenega svetega | Pavla | . |
- Saj bom samo | Jerneja | pogledala. |
Nato sta dva vojaka privlekla | Toneta | . |
se je široko razkoračila čez mrtvega | Toneta | in šla iz izbe. |
Fotografija je | Petra | Majcna globoko pretresla in glavi sta |
Fotografija je Petra | Majcna | globoko pretresla in glavi sta se mu |
Poglavitno je to, ker mi zasenči | Temnikarja | . |
Temnikarja | je zazeblo, in zazeblo ga je v duši, | |
»Kaj pa je zdaj to?« je prešinilo | Petra | Majcna, ki je obstal pri stari vrbi |
pa je zdaj to?« je prešinilo Petra | Majcna | , ki je obstal pri stari vrbi ob vinogradu. |
je oglasila v noveli; priganjala je | Temnikarja | v usodnih trenutkih, priganjala ga |
obrisal ob hlače, ga postavil pred | Petra | Majcna in začel natakati. |
je izpil, je postavil kozarec pred | Petra | Majcna in spet natočil. |
izpil, je postavil kozarec pred Petra | Majcna | in spet natočil. |
Postavil je kozarec pred | Petra | Majcna in natočil. |
Teta je odpeljala | Jankca | na prag in mu dala na kolena krožnik |
Ozrl se je v | Blažiča | in v Jankca ter se s potrtostjo zavedel, |
Ozrl se je v Blažiča in v | Jankca | ter se s potrtostjo zavedel, da je |
koristno: trobenta se je bila preselila v | Temnikarja | , in tam sem je bil celo vesel. |
Nemara pa bi tudi za | Temnikarja | rekel, da je samo strahota in ne povest. |
Blažič je izpil, postavil kozarec pred | Petra | in nalil. |
starec ga je ujel, ga potisnil pred | Petra | Majcna in zašepetal: |
počasi prijel trobento in se ozrl v | Petra | Majcna. |
Spoznal je | Črnilogarja | , ki se mu je bližal s koso na rami. |
Petra | Majcna je obšlo slovesno ganotje. | |
Zdaj moram misliti na | Temnikarja | , na Temnikarja in samo na Temnikarja!...« |
Zdaj moram misliti na Temnikarja, na | Temnikarja | in samo na Temnikarja!...« |
Temnikarja, na Temnikarja in samo na | Temnikarja | !...« |
Zagledal je | Temnikarja | . |
Temnikarja | bi nemara res lahko primerjali z osatom, | |
bil res razjokal, če ne bi zagledal | Temnikarja | . |
Graščaka | Bičnjaka | , tako ime mu je ostalo v zgodovini |
Ljubeznivi Bouvardov videz je takoj očaral | Pécucheta | . |
Resni Pécuchetov obraz je osupil | Bouvarda | . |
Pogled na svate je | Bouvarda | in Pécucheta pripeljal do tega, da |
Pogled na svate je Bouvarda in | Pécucheta | pripeljal do tega, da sta spregovorila |
vtaknil glavo skozi okence in prepoznal | Pécucheta | . |
hotel biti ljubezniv in seznanil je | Pécucheta | z Barberoujem. |
Pécuchetu se je zdel zoprn in odpeljal je | Bouvarda | k Dumouchelu. |
Prosil je, naj pokličejo | Pécucheta | . |
S pestjo je potolkel | Pécucheta | po hrbtu, potem pa se mu je za pet |
selitveni voz in odposlali čez Nonancourt, | Verneuil | in Falaise. |
napisala sta pismo, v katerem sta gospoda | de Favergesa | prosila za čast, da bi smela obiskati |
Kmalu sta gospodarja | Gouya | utrudila s svojimi nasveti, pri čemer |
Bouvarda | je tako hudo ščipalo v trebuhu, da | |
Tesnoba se je polotila | Bouvarda | in Pécucheta. |
Tesnoba se je polotila Bouvarda in | Pécucheta | . |
abbé Jeufroy sta pospremila gospoda | Bouvarda | in Pécucheta do doma. |
sta pospremila gospoda Bouvarda in | Pécucheta | do doma. |
Varčevanje bi prizadelo | Pécucheta | pri njegovem vrtu. |
Toda komaj je Pécuchet na to opozoril | Bouvarda | , je zagrmelo in ulil se je dež, močan |
Pécucheta | je ploha presenetila in zatekel se | |
podobna, gospa Bordinova je pogledala | Bouvarda | , potem pa dodala, da je moral biti |
pa je vstal in šel v kuhinjo oštevat | Beljamba | . |
Foureau je vprašal | Bouvarda | : |
Bouvarda | in Pécucheta je obšlo resnično veselje, | |
Bouvarda in | Pécucheta | je obšlo resnično veselje, ko sta videla, |
Za | Hurela | ni bilo na svetu drugega kot zemljiške |
Besno jih je odvrgel in poklical | Bouvarda | . |
Mnogokratna razmerja so zmedla | Pécucheta | . |
Kosti dlani so | Bouvarda | razočarale. |
Kanadčana iz Beaumonta, pretirano ješčih | Tarara | in Bijouxa, vodenične ženske iz departmaja |
Beaumonta, pretirano ješčih Tarara in | Bijouxa | , vodenične ženske iz departmaja Eure, |
Poskusila sta posnemati | Sanktorija | . |
Vendar je | Bouvarda | malo zeblo. |
Bouvarda | je bolel želodec, Pécucheta pa je dajala | |
Bouvarda je bolel želodec, | Pécucheta | pa je dajala grozna migrena. |
Izgubila sta zaupanje v | Raspaila | , vendar sta pazila, da o tem nista |
odgovoril, marveč se je nagnil nad | Gouya | in vprašal z zvišanim glasom: |
je Pécuchet prišel domov, je našel | Bouvarda | na moč vznemirjenega. |
Naslednjega dne je | Gouya | hudo bolelo v trebuhu. |
Pécucheta | je začela peči vest. | |
Tolikšen uspeh je | Pécucheta | navdal s pogumom. |
ta zahteva je spravila v ogorčenje | Pécucheta | . |
skorajda maščevanje; požvižgala sta se na | Cornara | . |
namere in jo ima za nekakšnega svetega | Vincencija | Pavelskega, vedno zaposlenega s širjenjem |
ima za nekakšnega svetega Vincencija | Pavelskega | , vedno zaposlenega s širjenjem dobrih |
Znova sta odprla | Buffona | in bila sta čisto zamaknjena nad čudaškimi |
To dejstvo je presenetilo abbéja | Jeufroya | , toda če je resnično, je še en razlog |
Pécucheta | je prevzelo navdušenje in zakričal | |
je prilezel do vrha in tam zagledal | Bouvarda | , ki je bil prišel gor nekaj dlje, po |
Župnik je tudi bral | Bonalda | , zato je odvrnil: |
krčmar Beljambe, ki je podpiral trgovca | Langloisa | , ker je zaradi katarja težko hodil. |
Langloisa | je popadel hud kašelj. | |
človeka in v zadregi sta pomislila na | Vaucorbeila | . |
pojdite z mano,« je rekel in odpeljal | Pécucheta | k hiši, kjer je lastnica Castillonova |
naprej, je Bouvard potihem vprašal | Gorjuja | , ali bi dekle hotelo služiti pri njem. |
bila v podzemske prostore, vendar je | Bouvarda | oviral trebuh, Pécucheta pa strah pred |
prostore, vendar je Bouvarda oviral trebuh, | Pécucheta | pa strah pred kačami. |
Naposled sta se obrnila na | Larsonneurja | . |
Ko je šel čez dvorišče, je opazil | Gorjuja | , ki je križem rok kadil pipo. |
celo drevesa imeli faličen pomen in za | Bouvarda | in Pécucheta je vse postalo falus. |
imeli faličen pomen in za Bouvarda in | Pécucheta | je vse postalo falus. |
S seboj sta nameravala vzeti | Gorjuja | , da bi jima pomagal pri izkopavanju. |
Opustila sta | Anquetila | , kajti njegovo bedasto razmišljanje |
Tedaj sta vprašala | Dumouchela | , »katera zgodovina Francije je najboljša«. |
pomiloval, kajti najprej je prebral | Augustina | Thierryja. |
kajti najprej je prebral Augustina | Thierryja | . |
kmalu po znanstveni strogosti prekašal | Bouvarda | . |
Francoski obliki za | Karla Velikega | in Klodvika sta Charlemagne in Clovis, |
Francoski obliki za Karla Velikega in | Klodvika | sta Charlemagne in Clovis, nemški pa |
Tacitu smo hvaležni, da je raztrgal | Tiberija | . |
Plutarh postavlja na laž | Herodota | . |
Rada bi v izvirniku prebirala | Gregorja | iz Toursa, Monstreleta, Cominesa, vse |
izvirniku prebirala Gregorja iz Toursa, | Monstreleta | , Cominesa, vse tiste, ki so imeli čudne |
je prečrtan ipsilon, dobimo skupaj | Faramond | . |
dobimo 420, torej leto, v katerem je | Faramond | postal vladar. |
In sklenila sta se obrniti na | Dumouchela | . |
Napadajo | Belizarja | , Viljema Tella in celo Cida, ki je |
Napadajo Belizarja, | Viljema | Tella in celo Cida, ki je po najnovejših |
Napadajo Belizarja, Viljema | Tella | in celo Cida, ki je po najnovejših |
Napadajo Belizarja, Viljema Tella in celo | Cida | , ki je po najnovejših odkritjih postal |
stebrov, potolče frakcije, poljubi | Ferdinanda | in se vrne domov. |
tedaj, ko je dosegel milost za generala | Debella | , čeprav je dvignil orožje zoper njega. |
Bordinova je branila Germaino, Mélie pa | Gorjuja | . |
hotela Castillonova, ko je klicala | Gorjuja | , in ali je osramotil Mélie. |
Najprej sta prebrala | Walterja | Scotta. |
Najprej sta prebrala Walterja | Scotta | . |
ogorčenje, ker ima na strani 85 svojega | Lascarisa | Španca, ki sredi 15. stoletja kadi |
Psevdonim za | Paula | Lacroixa (1807‐1884), avtorja poučnih |
Psevdonim za Paula | Lacroixa | (1807‐1884), avtorja poučnih del in |
Pécuchet se ni več zanesel na | Dumasa | . |
šare je Bouvard vzel v roke George | Sand | . |
Bouvard je tako hvalil George | Sand | , da se je Pécuchet lotil Consuela, |
Znova je prebral | Paula | de Kocka, prelistal je stare Puščavnike iz Chaussée d'Antina. |
Znova je prebral Paula | de Kocka | , prelistal je stare Puščavnike iz Chaussée d'Antina. |
hlepel za idealnim, je neopazno potisnil | Bouvarda | v tragedijo. |
Geoffroy je osramotil | Voltaira | . |
Subligny je osmešil | Racina | . |
La Harpe je tulil, če je kdo omenil | Shakespeara | . |
Bouvard je to dilemo postavil pred | Barberouja | , Pécuchet pa je pisal Dumouchelu. |
Ta trditev je zmedla | Bouvarda | in Pécucheta in lotila sta se slovnice. |
Ta trditev je zmedla Bouvarda in | Pécucheta | in lotila sta se slovnice. |
Za | Schellinga | je to neskončno, ki se izraža s končnim, |
neskončno, ki se izraža s končnim, za | Reida | je okultna lastnost, za Jouffroya nerazstavljiva |
končnim, za Reida je okultna lastnost, za | Jouffroya | nerazstavljiva poteza, za De Maistra |
Jouffroya nerazstavljiva poteza, za | De Maistra | tisto, kar ugaja kreposti, za P. Andréja |
De Maistra tisto, kar ugaja kreposti, za P. | Andréja | tisto, kar ustreza razumu. |
»Bouhours obtožuje | Tacita | , da v njem ni tiste preprostosti, ki |
Gospod profesor Droz kritizira | Shakespeara | , ker meša resno in burkasto, medtem |
kuharica gospe Bordinove, prišla vprašat | Bouvarda | , ali bi prišel na zmenek z njeno gospodarico. |
in zdravnik sta začela dajati v nič | Ludovika | Filipa, omenila sta afero Pritchard, |
zdravnik sta začela dajati v nič Ludovika | Filipa | , omenila sta afero Pritchard, septembrske |
človek z dobrim okusom, je odgovoril, da | Molièra | dandanes ne bi trpeli in da je bil |
Občudoval je | Casimira | Delavigna. |
Občudoval je Casimira | Delavigna | . |
Gospa Bordinova je hvalila markija | de Foudrasa | .* |
Pariška vznemirjenost se je | Chavignollesa | polotila pozneje. |
Gouya | sta celo prepričala, da je Foureau | |
Meščani so na ta položaj imenovali | Beljamba | . |
nepredvidljiva naklonjenost javnosti je | Heurtauxa | hudo potrla. |
Ko se je obrnil, se je zadel v | Bouvarda | , ki ga je Pécuchet privlekel vse do |
Posnemati je hotel | Lamartina | in nagovoril je ljudstvo: |
gorela na peči, so naposled prepoznali | Gorjuja | . |
sta se za to uslugico raje obrnila na | Marescota | . |
so vsi v Chavignollesu glasovali za | Bonaparteja | . |
Pozneje, na pomlad sta srečala gospoda de | Favergesa | in povedal jima je za odpravo v Rim. |
Odrinil je | Bouvarda | . |
Abbé je skušal prepričati | Girbala | , zato je napadal Voltaira. |
prepričati Girbala, zato je napadal | Voltaira | . |
»Zdaj pa poslušaj | Saint‐Simona | : publicisti morajo predložiti svoje |
In | Pierra | Lerouxa: z zakonom je treba prisiliti |
In Pierra | Lerouxa | : z zakonom je treba prisiliti državljane, |
In Augusta | Comta | : duhovniki morajo vzgajati mladino, |
Ti dokumenti so | Pécucheta | užalostili. |
si, da je bil More obglavljen, da so | Campanello | sedemkrat mučili, da so Buonarrotiju |
V smehu, ki je popadel | Bouvarda | , so ramena in trebuh usklajeno poskakovali. |
Poklical je | Bouvarda | , ki je že trdno spal. |
Gorjuja | ! | |
Gorjuja | , ki je bil načičkan kot kakšen gospod | |
Pri tržnici sta srečala | Vaucorbeila | . |
Neki dogodek je pretresel | Pécucheta | . |
Za | Pécucheta | je bilo to, kar je videl, odkritje |
Vendar je na vso moč preziral | Gorjuja | in komaj se je premagal, da ga ni prijavil |
je spomin na Castillonovo, ko stiska | Gorjuja | k sebi. |
Spraševal je | Bouvarda | , kako lahkoživci osvajajo ženske. |
kako premožen je, s čim je vezan na | Pécucheta | . |
prišlo na misel, da bi se obrnila na | Barberouja | . |
zadeve, kajti prepričan je bil, da gre za | Bouvarda | . |
Magnetizerjev vodnik, ga pozorno prebral in seznanil | Bouvarda | s teorijo. |
Premeril je | Bouvarda | in dodal: |
medicine in zdravila sta cerkovnika | Chamberlaina | , ki so ga dajale bolečine med rebri, |
dajale bolečine med rebri, zidarja | Migraina | , ki je imel želodčno nevrozo, staro |
Vendar so raje imeli | Bouvarda | in glas o njem je prišel vse do Falaisa, |
Bouvarda | to že ne bi ustavilo, toda zaradi čenč | |
čudovite rezultate, da sta sklenila zabiti | Vaucorbeila | - in povabila sta ga na seanso skupaj |
hrbtenico, se je nehote zadeval ob | Marcela | , nekakšnega bebca v raztrgani halji |
Zdravnik je z lanceto zbodel | Chamberlaina | pod ušesom; samo malo se je stresel. |
Zdravnikovo ugovarjanje je | Pécucheta | grozno jezilo. |
ali vonj po tobaku ali dežnik abbéja | Jeufroya | , okovan z bakrom, torej s kovino, ki |
Pogledali so | Bouvarda | in Pécucheta. |
Pogledali so Bouvarda in | Pécucheta | . |
katoliški, vendar se sklicuje na svetega | Avguština | in svetega Ludovika. |
sklicuje na svetega Avguština in svetega | Ludovika | . |
Poleg tega je v Londonu videl | Jezusa | Kristusa, videl je svetega Pavla, videl |
videl Jezusa Kristusa, videl je svetega | Pavla | , videl je svetega Janeza, videl je |
Nato je ves srečen, da obvladuje | Bouvarda | , izgovoril s papeškim glasom: |
Podkupila sta | Chamberlaina | , da jima je na skrivaj priskrbel staro |
Najela sta | Marcela | , ker ni bilo nikogar drugega. |
Pécucheta | je bilo sram in poveznil si je čepico, | |
Nato je prešel na | Condillaca | : |
Nicolas | Malebranche | (1638‐1715), filozof in teolog. |
Bouvarda | je zaskrbelo in poslal je po zdravnika. | |
Idealizem je | Bouvarda | navsezadnje spravil v obup. |
poštne kočije iz Falaisa; šlo je za | Touacha | , kaznjenca, ki se je potikal po teh |
rekel Girbal, »ne pomeni prav nič za | Touacha | , saj je kljub temu preklemansko pokvarjen |
Njegov obup je žalostil | Bouvarda | . |
Vera drugih ljudi je ganila | Bouvarda | kljub razumu in Pécucheta kljub trdemu |
je ganila Bouvarda kljub razumu in | Pécucheta | kljub trdemu srcu. |
Videla sta | Jezusa | , ko stoji na gori, dviga roko, spodaj |
Pridvignjenost svetega Janeza je | Pécucheta | čisto prevzela in tako je lažje razumel |
Pécucheta | so zamikali. | |
Pécucheta | je to zelo razveselilo in na glas je | |
de Palfresnovo, Anne Lorieux, Marie Duchemin, | Françoisa | Dufaija in gospo de Jumillacovo, rojeno |
Lorieux, Marie Duchemin, Françoisa | Dufaija | in gospo de Jumillacovo, rojeno d'Ossevillovo. |
za milost, da bi spreobrnila princa | Talleyranda | . |
Veliko dekle je potegnilo | Pécucheta | za suknjič, starec z naočniki mu je |
v gostišče in v kavarni naletela na | Goutmana | . |
Pécuchet sta mislila, da bo zadavil | Goutmana | . |
rameni, stotnik pa ga je razglasil za | Tartuffa | . |
zaradi koničastega nosu spominjala na | Pécucheta | . |
Šlo je za | Gorjuja | . |
Ta pripomba velja tudi za | Jozueta | in kar zadeva Knjigo sodnikov, nas |
duhovniško samozavestnostjo je dražil | Bouvarda | . |
Ta se ni zanesel na | Louisa | Hervieuja in zato je pisal Varlotu. |
Ta se ni zanesel na Louisa | Hervieuja | in zato je pisal Varlotu. |
Izido, evharistijo s perzijsko homo, | Bakha | z Mojzesom, Noetovo barko s Ksisutrovo |
»Oprostite, spomniti vas moram na Hipacijo, | Hieronima | Praškega, Jana Husa, Bruna, Vaninija, |
moram na Hipacijo, Hieronima Praškega, | Jana | Husa, Bruna, Vaninija, Anna Dubourga!« |
Hipacijo, Hieronima Praškega, Jana | Husa | , Bruna, Vaninija, Anna Dubourga!« |
Hipacijo, Hieronima Praškega, Jana Husa, | Bruna | , Vaninija, Anna Dubourga!« |
Hieronima Praškega, Jana Husa, Bruna, | Vaninija | , Anna Dubourga!« |
Praškega, Jana Husa, Bruna, Vaninija, | Anna Dubourga | !« |
goreli odrezki trte, je prebiral župnika | Mesliera | . |
No, vprašajte raje gospoda | Jeufroya | !« |
Pregledal je svojega | Louisa | Hervieuja, nato pa vzel s seboj Pécucheta. |
Pregledal je svojega Louisa | Hervieuja | , nato pa vzel s seboj Pécucheta. |
Louisa Hervieuja, nato pa vzel s seboj | Pécucheta | . |
Grmeli so zoper | Emanuela | . |
klavir je igral valčke in občudoval je | Töpfferja | , odlikoval ga je spodoben skepticizem. |
Pripeljala sem | Victorja | . |
predsobi je vzel puško, potem pa poklical | Victorja | , ki je s sklonjeno glavo še vedno stal |
Čakali so gospoda | Jeufroya | , da bi skupaj določili datum poroke. |
sužnjem, naj ubogajo gospodarje kakor | Jezusa | . |
poznate?« je Pécuchet vprašal gospoda | Jeufroya | . |
Pogled na to je gospoda | de Favergesa | pomiril. |
sel iz Falaisa že ob zori prišel po | Victorja | in ga odpeljal v kaznilnico v Beaubourgu. |
Ko so prišli domov, sta dobila | Marcela | pod Materjo božjo na koncu stopnic, |
poljskega čuvaja, gospo de Noarisovo, | Sorela | , in ne da bi vedela zakaj, to hišo, |
Nato sta proučila | Marcela | . |
Placqueventa | je tako užalilo, kot da bi bil ozmerjan. | |
kakšnih sto korakov pred seboj zagledala | Placqueventa | . |
v temi«; nevoščljivec, ki je izgnal | Aristida | ; Aleksandrovo zaupanje v zdravnika. |
mnemotehnika nezadostna zanj in za | Bouvarda | , kakšna bi bila šele za Victorja! |
za Bouvarda, kakšna bi bila šele za | Victorja | ! |
prijetnim vonjem njenega zdravega telesa in | Bouvarda | je prešinilo poželenje; tega se je |
Victorja | so na smrt dolgočasile. | |
Belzunceu ali Belsunceu verjetno za | Giovannija | Battista Belzonija (1778‐1823) iz Padove, |
ali Belsunceu verjetno za Giovannija | Battista | Belzonija (1778‐1823) iz Padove, človeka |
Belsunceu verjetno za Giovannija Battista | Belzonija | (1778‐1823) iz Padove, človeka izredno |
Potem je skušal opravičiti | Victorja | in navedel je Rousseaujevo mnenje: |
Bil je spomin na | Dumouchela | ! |
trenutki je nesramno pretepel gospodiča | Arnolda | Marescota. |
nesramno pretepel gospodiča Arnolda | Marescota | . |
Atalije, zbore iz Estere, celotnega | Jeana‐Baptista | Rousseauja. |
iz Estere, celotnega Jeana‐Baptista | Rousseauja | . |
Victorine se je prav zares zatreskala v | Arnolda | , kajti tako lep se ji je zdel zaradi |
Ali bi bilo treba | Victorja | in Victorino seznaniti s skrivnostjo |
zločincem in za odvajanje naj bi bral | Tissota | . |
Medtem ko sta čakala na | Victorja | , sta kramljala z mimoidočimi in iz |
Ta prizor je zelo potrl | Bouvarda | in Pécucheta. |
Ta prizor je zelo potrl Bouvarda in | Pécucheta | . |
Tam sta našla | Sorela | in poljskega čuvaja, prvi je imel značko |
je deset frankov, kot odškodnina za | Sorela | . |
svobodna trgovina, je pripeljal s seboj | Pécucheta | . |
Neke noči je to | Bouvarda | zbudilo. |
gospodarjev ni bilo doma, je zabaval | Marcela | in Victorino s pripovedovanjem šal, |
Potem je šel budit | Pécucheta | in mu na hitro povedal, kaj se je zgodilo. |
Potem sta poklicala | Victorja | in mu ukazala, naj odpre predal. |
tako zmedel, da je pozabil na pismo za | Bouvarda | , ki ga je imel v žepu že od jutra. |
tega nadlegovanja sta se razjezila na | Dumouchela | , potem pa sta se od utrujenosti pogreznila |
Bouvarda | je veselje tako prevzelo, da jo je | |
* * * | Mita | sem srečal na ulici. |
Seveda tudi | Darwina | in njegovo teorijo. |
Zavezniki ste gonili | Hitlerja | do Berlina... |
Vprašal sem za | Mohameda | , rekoč da mi mora vrniti moj pasoš, |
zahteval, da gredo takoj po prevajalca | Mohameda | . |
vključno mule, katerih glavnega ajatola | Homeinija | so leta 1962 izgnali, ko je nasprotoval |
Po padcu šaha je bilo mnogo ljudi za | Homeinija | tudi zato, ker so pod šahom čutili |
Alija | čakajo šiiti od 10. stoletja naprej. | |
Tisto noč sem sanjal | Jana | , svojega sina in tisti prizor iz Premanture |
Griegovo Jutro ali pa za spremembo | Čajkovskega | pa Beethovna, s kolesom sem plesal |
oblikovala še v časih, ko sem bral | Robina Hooda | . |
človek, ne da bi vedel za Alaha ali | Mohameda | , so rekli, da to pač mora vedeti vsak |
* * * | Haryja | sem srečal na plaži. |
velike zaloge zlata, ki so bile tudi za | Mohameda | Tuylaka prevelike. |
zlata, ki so bile tudi za Mohameda | Tuylaka | prevelike. |
neuvrščeno nacijo v razvoju, ki je rodila | Tagoreja | , Gandhija, razvila filozofijo, ki ji |
nacijo v razvoju, ki je rodila Tagoreja, | Gandhija | , razvila filozofijo, ki ji sami pravijo |
šolski učbeniki ga postavljajo tesno ob | Ghandija | . |
narodnega bogastva sem spet srečal tudi | Zvoneta | in Romano. |
Pol Pota | je treba pozabiti, on je samo eden | |
so mi kopijo pisma, naslovljenega na | Reagana | , papeža in OZN, v katerem obtožujejo |
srečal tudi enega, ki se je imel za | Pol Pota | . |
Pol Pota | je treba pozabiti! | |
Zmerjal sem | Reagana | , Gorbačova in tudi svoje svetnike. |
Zmerjal sem Reagana, | Gorbačova | in tudi svoje svetnike. |
Russeao, ali bolje njegov vpliv na | Walterja | Spiesa, ki ga je bilo svoje čase tudi |
ali bolje njegov vpliv na Walterja | Spiesa | , ki ga je bilo svoje čase tudi mogoče |
Za | Bruna | mi je že v Ljubljani povedala Breda, |
Martina | , morskega volka iz Darwina, dva Italijana, | |
Martina, morskega volka iz | Darwina | , dva Italijana, ki štopata okoli sveta, |
Italijana, ki štopata okoli sveta, in | Briana | - Amerikanca, podobnega Jamesu Bondu. |
atentat na centralnoafriškega cesarja | Bokasso | , ki se mi je nekaj let nazaj tako zameril |
Po vrnitvi v | Darwin | me je Gail povabila na ples skupine |
prišla Bata in pripeljala s seboj tudi | Jana | , da sem imel vse, razen domačega Storžiča. |
Braneta | sem zbudil šele proti jutru, ko sem | |
In ki ga že imam rad prav tako kot | Jana | doma, mojega sina, ki me pa prav tako |
Gašperja | sem poklical pet minut pred odhodom | |
Pavla | sem pa poiskal pozno prejšnji večer. | |
prečiščujočega ognja se je spremenil v | Hitlerja | in spet nazaj v Homeinija. |
spremenil v Hitlerja in spet nazaj v | Homeinija | . |
Kartezij rešuje | Wertherja | |
me s svojo nežno postavo spominja na | Milana | in tudi govori podobno, kot je govoril |
v pomladni vrt, potem spet pogleda | Janeza | . |
Hm, kakopak, če pomisliva na | Platona | , na Simpozij in Fajdon... |
predlagam, da ti v najinem pogovoru zastopaš | Wertherja | , jaz pa, recimo - Descartesa. |
zastopaš Wertherja, jaz pa, recimo - | Descartesa | . |
Predlagam, da se jaz vživim v | Kartezija | , kot mu lepo pravimo po naše, in si |
bistvena razlika med njima v tem, da so | Descartesa | misli popeljale iz dvoma h gotovosti, |
misli popeljale iz dvoma h gotovosti, | Wertherja | pa v smrt... |
kroglo v glavo in da je Goethe prosil | Kestnerja | , Lottinega moža, naj mu v pismu pošlje |
Zato bi te rad spomnil še na | Husserla | , ki je s fenomenološko redukcijo opisal |
iz prej navedenega stavka - toda za | Descartesa | se s tem zgodba še ne konča, saj v |
krvavo resničnemu dvomu, ki obhaja | Wertherja | ... in mene? |
iz žepa in jo položi na mizo, med | Kartezija | in Wertherja. |
položi na mizo, med Kartezija in | Wertherja | . |
V mladosti sem imel prijatelja | Milana | , ti me malce spominjaš nanj. |
ki je ves čas lepo plamtel in grel | Janeza | v hrbet, se spet umika v zamolkli sij |
Zanimivo je, da so za | Kartezija | strasti duše po izvoru podobne sanjam: |
Princesi Elizabeti razlaga | Seneko | in v nekem jesenskem pismu tistega |
kakšno lepo staro glasbo, najrajši | Bacha | ... |
Kaj pa | Anžela | , si spet srečal? |
spominja na avtorja, tako kot Johannes na | Sörena | Kierkegaarda - zakaj je tedaj literarni |
avtorja, tako kot Johannes na Sörena | Kierkegaarda | - zakaj je tedaj literarni junak po |
sploh ne bi znal opisati zapeljivca | Johannesa | in se ne bi navduševal za Don Juana... |
Johannesa in se ne bi navduševal za | Don Juana | ... |
da si je ravno zato izbral takšnega | Johannesa | ... človeka, tako drugačnega od sebe, |
napaki, si je zamislil demonično zvitega | Johannesa | , svojega literarnega različnika, ki |
tisto ironijo, ki je tako značilna za | Kierkegaarda | in pozneje na primer za prozo Franza |
kljub temu še vedno častimo našega | Prešerna | skoraj po božje! |
Marija. ...in zato naj nesrečna zavest bere | Hegla | , da ne bo več nesrečna! |
onemogočil ter razvrednotil tisto za | Kierkegaarda | bistveno neskončno hrepenenje k nedosegljivemu, |
sem, da je Hegel vnaprej onemogočil | Kierkegaarda | iz svojega zornega kota... |
bogastvo, svojo subjektivnost - kot | Hegla | razume Kierkegaard? |
pojmuje zelo drugače od prvega; za | Kierkegaarda | je, če malce poenostavim, nesrečna |
mladi Danec ni dobro razumel, čeprav je | Hegla | možno razumeti na različne načine) |
načine) - medtem ko je srečna zavest za | Kierkegaarda | tista, ki ni izgubila zaupanja v svobodo |
pa je destruktivna, kot je bila za | Wertherja | in v nekem drugem smislu tudi za Kierkegaarda |
Wertherja in v nekem drugem smislu tudi za | Kierkegaarda | in spet v tretjem za Prešerna... toda |
za Kierkegaarda in spet v tretjem za | Prešerna | ... toda ti, Janez, kolikor sem te utegnil |
tudi ateist Sartre, ki je rekel za | Kierkegaarda | : ” |
povedal na začetku, ego cogito za | Husserla | ni substantia cogitans, kot je veljal |
substantia cogitans, kot je veljal za | Kartezija | . |
med sámorazvidnim jazom in svetom: za | Husserla | je svet ”polje“ transcendentalnega |
Cogito je torej za | Husserla | struktura, ki se razteza po ”polju“ |
k maši, moraš zares verovati v Boga | Jezusa | Kristusa. |
vdihne, stegne roke predse, objame | Bruna | in ga bežno poljubi. |
se usede na suknjič, se nasloni na | Bruna | in gleda oblake. |
Zmeraj sem se imel za | Fausta | ... |
Dragin odhod... no, poslušal sem tudi | Chopina | , malce igral na kitaro... |
obravnavi osebne identitete navezuje na | Davida | Wigginsa, ki je postavil nenavadno |
osebne identitete navezuje na Davida | Wigginsa | , ki je postavil nenavadno vprašanje: |
filozofski klasiki - tu mislim predvsem na | Platona | in Aristotela ter njune naslednike: |
- tu mislim predvsem na Platona in | Aristotela | ter njune naslednike: pri njih čas |
Aristotelovega učitelja, božanskega | Platona | ! |
govorila, zdaj le ugotavljava, da za | Aristotela | zdaj - ki obstaja samo ”teoretično“, |
šmentana frklja, kako trpinči mojega | Janeza | ! |
stricu v Parizu; stric je oboževal | Prousta | in prebiral mi je odlomke iz Iskanja izgubljenega časa. |
Torej dobro poznate | Prousta | , mojster? |
Ampak tudi za | Aristotela | je treba imeti veliko časa! |
po Parfitovo - odločil, da bi prebral | Prousta | od začetka do konca. |
je gibanje oziroma spreminjanje za | Aristotela | nujni, ne pa že tudi zadostni pogoj |
mislil, da je čas zgolj gibanje - za | Aristotela | namreč čas sam je, čas obstaja |
vendar je to le načelna možnost, ki za | Aristotela | ni udejanjena zaradi (meta)fizičnih |
zarisan z vrtenjem neba, za Grke, tudi za | Aristotela | , najbolj jasna podoba popolnosti. |
Bruno se ustavi in gleda | Janeza | . |
Bruno deklamira | Aristotela | : |
Marija hvaležno pogleda | Bruna | in vstane. |
majhen nasproti Bogu ali naravi, je za | Kartezija | prav človek kot misleči jaz tisti, |
in strop, med slednjimi tudi svetega | Roka | z angeli, ki mu je prek omenjenega |
tisti, ki so se odločili, da križajo | Jezusa | , Božjega Sina, ampak se je tudi sam |
Marija, Jakobova mati... te ženske so | Jezusa | ljubile, toda kako da tudi vsi drugi |
bregu reke, kjer Janez Krstnik krščuje | Jezusa | , sklonjenega nad gladino, na kateri |
zamišljen mož, ki spominja na... mojstra | Bruna | ! |
Roka | in sv. | |
Sebastijana | , na desni pa stoji oltar - čeprav ta | |
diagonalno nasproten Satanu, ki skuša | Jezusa | s kamenjem, katerega naj bi spremenil |
kako lep je Satan, ki je prišel skušat | Jezusa | v puščavo, da bi kamne spremenil v |
odlomek, o katerem je menil, da za | Prousta | ni nič manj značilen od njegovih slavnih |
preprosto: absolutni prostor je za | Newtona | največji možni okvir relativnih prostorov, |
filozofiji časa in prostora razlaga | Newtona | takole: |
Machov princip je precej vplival tudi na | Einsteina | , toda vprašanje, ali je ta princip |
omeniti tudi provansalskega filozofa | Petra | Gassendija, ki je znan predvsem kot |
tudi provansalskega filozofa Petra | Gassendija | , ki je znan predvsem kot Kartezijev |
Stvarnik izenačen s Stvarstvom, kar bi | Newtona | preveč približalo takrat še nesprejemljivemu |
”senzorija“, kot ga vidi Newton; za | Leibniza | je Bog čisti duh in ni ”razsežen“ v |
Luna ne pade na Zemljo - je bila za | Leibniza | največji kamen spotike: |
Leibniz je Clarku, ki je zagovarjal | Newtona | , ugovarjal, češ: |
Pogled na | Newtona | filozofa je tudi pri marsikaterem izobražencu |
znanosti prinesel tudi nove dokaze za | Leibniza | , predvsem glede popolnosti ”svetovne |
Swedenborgovi angeli zelo jezijo na | Kanta | , ker je v tisti svoji pohujšljivi knjižici |
Sanj duhovidca, v katerem Kant duhovidca | Swedenborga | predstavi takole: |
Zaenkrat ti povem le, da bi bilo treba | Swedenborga | brati na enak način kot Biblijo. |
Mislim, da ne, kajti za | Swedenborga | nebeški prostor ni zunaj angelske zavesti, |
Za | Plotina | je torej čas notranja razsežnost duše? |
Tako so pozneje | Plotina | razumeli kristjani, predvsem sveti |
stoletjem po Kristusu, ki je zelo cenil | Plotina | in je pravzaprav iz njegovih del prevzemal |
”znotraj“, v duši ali duhu, saj je čas za | Avguština | ”intenzija“ oziroma notranja razsežnost |
Podobno kot za | Plotina | je čas torej tudi za Avguština notranja |
kot za Plotina je čas torej tudi za | Avguština | notranja razsežnost duše? |
mladih letih stric Filip v Parizu bral | Prousta | . |
Rad bi videl, koliko že razumeš | Kanta | ... in tudi s citati si lahko pomagaš... |
tvojih misli, pač pa sva oba brala | Kanta | ... |
Bova | Hegla | kar spustila? |
Tudi jaz | Hegla | zelo težko berem, vem pa, da njegov |
žarek, kot blisk... in zato imam rajši | Plotina | kot Hegla. |
blisk... in zato imam rajši Plotina kot | Hegla | . |
poznam, navdajajo podobni občutki kot | Bergsona | pred sto leti: |
Čeprav je za | Husserla | filozofija kot fenomenologija tista |
imanenca časa in prostora v zavesti za | Husserla | ne pomeni, da ju ni v svetu - nasprotno: |
Ali so za | Husserla | lastnosti časa in prostora v dosegu |
Za | Husserla | sta fenomenološka prostor in čas konkretno |
iztočnic za njegovega svojeglavega učenca | Heideggra | - nadarjeni učenci so praviloma svojeglavi |
h 38 (65)] - in v tem smislu je za | Husserla | čas ”objektiven“, namreč fenomenološko |
ko je prvič prišel v vas in srečal | Angela | na tem samotnem kraju. |
Bruno pogleda | Janeza | , ki molče stoji ob strani. |
Zelo je cenil | Spinozo | ... |
Potem vpraša | Bruna | : |
Zdaj pa, dokler čakava na | Anžela | , ti povem nekaj o zgodovini te cerkvice. |
nazaj po isti poti, morda bi dohitela | Anžela | . |
Einstein (1), 136], in zato povsem razume | Kartezija | , ki je razmišljal nekako takole: prostor |
sprejemljiva; pri tem mimogrede ošvrkne tudi | Kanta | , ki naj bi skušal zagato rešiti z zanikanjem |
Prav s tega stališča je | Cassirerja | kritiziral tudi Schlick, ki je v svoji |
”moral vsakdo, kdor skuša spraviti | Einsteina | s Kantom, odkriti v [sami] relativnostni |
tudi zanimanje sodobnih analitikov za | McTaggarta | : verjetno nihče med njimi prav zares |
Anžela | že dolgo poznam, zmeraj je tak... | |
Bruno, počakaj malo, saj vidiš, da | Janeza | zanima... |
Marija s pogledom premeri | Janeza | . |
Anžela | že dolgo poznam in vem, da vselej pove | |
Ne verjamem, saj šjora | Anžela | komaj poznam. |
prvo znamenje, ki ti ob pogledu na | Anžela | pride na misel. |
So tudi | Bruna | obtožili čarovništva? |
potem ko odštejem glavnega govorca | Filoteja | , za katerega je menda jasno, da ga |
ga boš bral ti, Bruno, in mladeniča | Elpina | , ki ga bo verjetno bral Janez - ostaneta |
Hudo je bilo le, da se je na | Aristotela | sklicevala inkvizicija pri svojih grozodejstvih. |
In če sem prav razumel | Filoteja | , se strinja z Elpinom, da neskončno |
Bruno s komolcem podreza | Janeza | , naj nadaljuje z branjem. |
težko razumeti - Filotej, ki zastopa | Bruna | , najprej ugotovi, da čuti niso zanesljivi |
sem pomislil tudi jaz, ko sem bral | Giordana | Bruna... |
pomislil tudi jaz, ko sem bral Giordana | Bruna | ... |
Janez pogleda | Bruna | . |
Odkar poznam | Bruna | , pa sem prebrala že kar nekaj filozofskih |
razprl v neizmerno neskončnost, ki je | Bruna | navduševala, medtem ko je mnoge njegove |
med njimi tudi znamenitega astronoma | Johannesa | Keplerja - zgrozila. |
tudi znamenitega astronoma Johannesa | Keplerja | - zgrozila. |
hudič kot ljubi bog, je pripeljala | Bruna | na grmado: |
Marija strese | Angela | za ramo. |
Verjetno - sicer pa | Anžela | , kot sam vidiš, srečaš vsepovsod. |
osebno ste se danes popoldne zavzeli za | Giordana | Bruna. |
danes popoldne zavzeli za Giordana | Bruna | . |
Kajti za | Bruna | je bila resnica najvišja vrednota, |
Morda veš, da je Goethe zelo cenil | Bruna | ? |
Po eni strani bi radi | Bruna | branili pred krivičnimi obtožbami krivoverstva |
Bruno tu povzema | Nikolaja | Kuzanskega, namreč njegovo distinkcijo |
Bruno tu povzema Nikolaja | Kuzanskega | , namreč njegovo distinkcijo med kvantitativno |
Tako Draga pestuje | Mihca | ... in morda ga prav zdaj doji? - |
Mendoza zelo ognjevito zagovarja | Bruna | in skuša z njega sneti zagrinjalo ”črne |
Mendozovem mnenju) Frances Yates, ki naj bi | Bruna | prek hermetizma nehote spet povezovala |
Toda čeprav ti pogledi | Bruna | nedvomno zelo približajo teološkemu |
Še vedno ne vem, zakaj Bruno za | Mendozo | ni ”pravi“ panteist? |
gre nedvomno za krščanskega Boga, za | Bruna | pa pravite, da po svojem prepričanju |
tam se Bruno neposredno navezuje na | Plotina | , še posebej na njegovo prispodobo o |
Da, na | Bruna | so vplivali tudi stoiki, ki so bili |
sprašuješ mene, vprašal Brunovega govorca | Teofila | njegov sogovornik Dicson: |
”pedant“ Polihimnij še naprej izziva | Teofila | z besedami Ergo, quidquid est, animal |
temeljito spoznati, kakor lahko spoznamo | Apela | iz kipov, ki jih je oblikoval; kajti |
zgražali tako judje kot kristjani in | Spinozo | obdolžili za ”najbolj grešnega in najnevarnejšega |
povzdiguje nad vse druge preroke, celo nad | Mojzesa | , kajti edino Kristus naj bi ”občeval |
Boga prisotna v naravi, kar pa za | Spinozo | nikakor ne pomeni, da ”samega“ Boga |
Torej je za | Spinozo | spoznanje višje od ljubezni? |
Za | Spinozo | je najvišja blaženost v umskem spoznanju |
značilnosti hebrejščine ipd. - skratka, | Spinozo | lahko prištevamo med pionirje sodobne |
Bruno piše odgovor za | Janeza | . |
svojem dobesednem pomenu je torej za | Spinozo | dejansko perverzija religioznega: |
Bog razodel Samuelu, da mu bo poslal | Savla | , vendar Bog ni poslal Savla k Samuelu |
kakršenkoli ukaz od Boga, naj obišče | Samuela | , razen tega naravnega nagiba.“ [6:64-7] |
Za | Spinozo | je pač temelj vsakega spoznanja misel, |
Zdaj berem | Schellinga | in marsikaj bi vas rad povprašal o |
da bi bila sama estetska, kajti za | Hegla | se smisel poezije - tako kot vsega |
Še poslušaš | Janeza | , kako lepo bere? |
da bi se vživel v samega nesrečnega | Hiperiona | ... |
vsaki posamezni umetnini; kajti za | Schellinga | je delo umetnina tedaj, ko ”neposredno |
Umetnost je torej za | Schellinga | veliko več kot zgolj ”posnemanje narave“, |
Marija objame | Bruna | čez ramo. |
da bi imel Schelling v mislih ravno | Giordana | Bruna. |
imel Schelling v mislih ravno Giordana | Bruna | . |
še ”zrelega“ (oziroma ”klasičnega“) | Schellinga | , se pravi približno tja do njegovih |
značilna za panteizem, v nekem smislu pa | Schellinga | spet približuje tudi k Heglu, vendar |
Za | Schellinga | je volja čista možnost, prva potentia, |
Vidiš: za | Schellinga | je torej narava tista, ki si ”prisvaja“ |
podobna razliki v filozofiji narave: za | Schellinga | mitologija ni zgolj neka prehodna zgodovinska |
Za | Schellinga | je značilno, da je Jakobova lestev |
znana Heglova tema; navezujoč se na | Fichteja | , podobno kot v tistem času Hegel, Schelling |
navdahnjeno popolno ”svetovno harmonijo“, so | Keplerja | dejstva prisilila, da je v zakone gibanja |
Če parafraziramo | Kartezija | : |
sporna za nekatere kozmologe, npr. za | Heinza | Pagelsa, ki pravi, da je antropično |
nekatere kozmologe, npr. za Heinza | Pagelsa | , ki pravi, da je antropično načelo |
h katedru, da bi pozdravili mojstra | Bruna | in se z njim še kaj pogovorili. |
Bruno v sončnem dopoldnevu čaka na | Janeza | v kavarnici Le petit café na Trgu francoske revolucije |
Natakar se približa, da bi postregel | Janeza | , fant pa odkima. |
lepo pozdravljam in sicer doktorja | Slavka | Gabra, ministra za šolstvo, znanost |
pozdravljam in sicer doktorja Slavka | Gabra | , ministra za šolstvo, znanost in šport, |
Predsednika | Rudolfa | Mogeta prosim, da predstavi poročilo |
Predsednika Rudolfa | Mogeta | prosim, da predstavi poročilo odbora. |
Izključite, odstranite kolego | Vučka | zaradi tega, ker je žalil z "mamilašem" |
tega, ker je žalil z "mamilašem" kolego | Ruparja | . |
Nenazadnje moram reagirati tudi na ministra | Kopača | , ki je rekel: "Češ da poslanci tu govorijo, |
Najprej vabim k besedi mag. | Janeza | Drobniča. |
Najprej vabim k besedi mag. Janeza | Drobniča | . |
prejšnji ljubljanski oblasti, da je | Maistra | ponižujoče postavila tja, kjer je zbirališče |
britansko revijo imenoval počitniške kampe, | Mussolinija | pa za blagega tirana, ko ni hotel govoriti |
trojice« - Petra, Jakoba in Pavla - prav | Jakoba | največkrat spregledamo. |
božji odrešeni vsi, ki bodo verovali v | Jezusa | , in da se bodo s tem pridružili božjemu |
desetletja je Pavel še vedno zbiral denar za | Jakoba | in »svete« jeruzalemske cerkve v upanju, |
atentata na pakistanskega predsednika | Perveza | Mušarafa - |
na pakistanskega predsednika Perveza | Mušarafa | - |
Malokdo dvomi, da poskušajo | Perveza | Mušarafa z ubojem odstraniti z oblasti |
Malokdo dvomi, da poskušajo Perveza | Mušarafa | z ubojem odstraniti z oblasti radikalne |
udarom odstavil izvoljenega premiera | Navaza | Šarifa ter preprečil načrte Islamabada |
odstavil izvoljenega premiera Navaza | Šarifa | ter preprečil načrte Islamabada in |
radikalnim islamom obsedenega generala | Zia ul Haka | so na oblast postavile ZDA, ki so mu |
odstavitvi obesil izvoljenega premiera | Zulfikarja | Alija Buta, ker se kljub ameriškemu |
obesil izvoljenega premiera Zulfikarja | Alija | Buta, ker se kljub ameriškemu nasprotovanju |
izvoljenega premiera Zulfikarja Alija | Buta | , ker se kljub ameriškemu nasprotovanju |
pakistanskega vojaškega voditelja, generala | Ajuba | Kana, in njegovega vojaškega naslednika |
vojaškega voditelja, generala Ajuba | Kana | , in njegovega vojaškega naslednika |
Kana, in njegovega vojaškega naslednika | Jahjo | Kana so na oblasti v Ravalpindiju oziroma |
njegovega vojaškega naslednika Jahjo | Kana | so na oblasti v Ravalpindiju oziroma |
kar je nemškega verskega reformatorja | Martina | Luthra dokončno pripravilo k objavi |
nemškega verskega reformatorja Martina | Luthra | dokončno pripravilo k objavi znamenitih |
1519 je katoliški teolog Johann Eck | Luthra | pripravil, da je javno izrazil krivoverstvo |
Papež je | Luthra | v svojem dokumentu obtožil krivoverstva |
Papež je zaradi tega | Luthra | videl le kot še enega neposlušneža, |
premestili na psihiatrijo na Pohorski dvor, | Marolta | pa so čez nekaj dni odpeljali v psihiatrično |
Puštalskim mostom našli mrtvega 18-letnega | Pavla | Peternela iz Poljan nad Škofjo Loko. |
Puštalskim mostom našli mrtvega 18-letnega Pavla | Peternela | iz Poljan nad Škofjo Loko. |
praznično prazna računalniška stran za | Kolška | , kulturna bilanca, dogodek, kaj se |
morem si kaj, da se ne bi spomnil na | Ivana | Mraka, ki ni bil nikoli deležen podobne |
si kaj, da se ne bi spomnil na Ivana | Mraka | , ki ni bil nikoli deležen podobne potrditve. |
Ne smem pozabiti še na | Tahiroviča | , ki postaja vse samozavestnejši in |
Seveda pa bi si želel | Perića | še naprej imeti v ekipi, le kdo bi |
Zdovca | bodo krstili Laščani | |
najverjetneje do konca sezone sicer »krajša« za | Mateja | Mamića, ki bo moral na operacijo stopala, |
konca sezone sicer »krajša« za Mateja | Mamića | , ki bo moral na operacijo stopala, |
pa še nima zamenjave za odpuščenega | Gjorgija | Čekovskega. |
nima zamenjave za odpuščenega Gjorgija | Čekovskega | . |
favorita, zmagovalca maratona v New Yorku, | Martina | Lela in šampiona bostonskega maratona |
zmagovalca maratona v New Yorku, Martina | Lela | in šampiona bostonskega maratona ter |
bostonskega maratona ter lanskega zmagovalca | Roberta | Cheruiyota, ki sta zasedla tretje in |
maratona ter lanskega zmagovalca Roberta | Cheruiyota | , ki sta zasedla tretje in četrto mesto. |
Župan se zavzema za | Rivalda | |
štirih skakalnic zagotovo osrečila | Georga | Spätha, ki je kronal odlično formo |
skakalnic zagotovo osrečila Georga | Spätha | , ki je kronal odlično formo s prvo |
Za uspeh je Nemec moral premagati | Janneja | Ahonena, za zdaj edinega Finca z zanesljivo |
uspeh je Nemec moral premagati Janneja | Ahonena | , za zdaj edinega Finca z zanesljivo |
zaustavil na 6. mestu japonskega veterana | Noriakija | Kasaija, ki zaključuje tudi najboljšo |
mestu japonskega veterana Noriakija | Kasaija | , ki zaključuje tudi najboljšo šesterico |
zdravila, so na pomoč poklicali biomehanika | Horsta | Mrossa z inštituta za aplikativne športne |
pomoč poklicali biomehanika Horsta | Mrossa | z inštituta za aplikativne športne |
Vse to v znamenju lova na vodilnega | Hermanna | Maierja. |
znamenju lova na vodilnega Hermanna | Maierja | . |
Boruta | Jarca je nasledil Srečko Lušić, hrvaški | |
Boruta | Jarca | je nasledil Srečko Lušić, hrvaški strokovnjak, |
Merkur odslovil | Bukvića | |
Sedanjega predsednika vlade | Tung Chee Hwaja | je na položaj postavil Peking in lansko |
vendar pa je tudi sam nedavno podprl | Tunga | in zavrnil zahtevo po uvedbi svobodnih |
Titova uniforma za | Gadafija | |
namreč dobro vedel, da bo takšno darilo | Gadafija | razveselilo, saj sta bila s Titom prijatelja, |
Afera s kampanjo za | Jelka | Kacina ni ganila nikogar. |
Afera s kampanjo za Jelka | Kacina | ni ganila nikogar. |
zoper mladega sarajevskega znanstvenika | Vojislava | Šešlja, da bi ga spravili za zapahe. |
sarajevskega znanstvenika Vojislava | Šešlja | , da bi ga spravili za zapahe. |
lani poskusila igrati orkestralnega | Schuberta | , to je priredbo tega cikla za flavto |
bi ga morali po bolnicah (pa seveda | Bacha | tudi). |
Decembra 2002 je ljudstvo | Janeza | Drnovška izvolilo za predsednika republike |
Decembra 2002 je ljudstvo Janeza | Drnovška | izvolilo za predsednika republike in |
ima od februarja novega predsednika, | Toneta | Ropa. |
februarja novega predsednika, Toneta | Ropa | . |
Franca | Buta, sicer kmetijskega ministra, je | |
Franca | Buta | , sicer kmetijskega ministra, je nasledil |
predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča | Tadeja | Zima. |
splača stopiti na Kitajsko,« zanima | Božička | , ki si mora tudi sam poiskati nove |
»Misliš | Janeza | Drnovška? |
»Misliš Janeza | Drnovška | ? |
Osundarejevega sodobnika | Kena | Saro Wiwo je dal diktator Abacha po |
Osundarejevega sodobnika Kena Saro | Wiwo | je dal diktator Abacha po sojenju na |
najvišje priznanje pisani besedi in je | Kena | Saro Wiwo ubil. |
priznanje pisani besedi in je Kena Saro | Wiwo | ubil. |
so podprli diktatorja, ki je umoril | Patrica | Lumumbo. Mobutu Sese Seko je govoril, |
podprli diktatorja, ki je umoril Patrica | Lumumbo | . Mobutu Sese Seko je govoril, da je |
Poglejte | Josepha | Konrada in njegovo Srce teme. |
Poglejte Josepha | Konrada | in njegovo Srce teme. |
malo kakor papežu in iz previdnosti da | Luthra | odpeljati na Wartburg pri Eisenachu. |
Preoblečen v junkerja | Jörga | Luther deset mesecev živi na prepišnem |
končno izpolnijo edikt iz Wormsa in | Luthra | in vse njegove somišljenike primejo, |
Müntzer zmerja | Luthra | za »doktorja lažnivca«, ga zasmehuje |
Za | Luthra | pa je upornik »vrhovni hudič, ki se |
Šest tisoč upornikov je pobitih, | Müntzerja | ujamejo, zaslišijo in mučijo ter nato |
»Kdor je | Müntzerja | videl,« komentira Luther, »lahko reče, |
Luthra | očitno zasnubi in ta ženitno ponudbo | |
gredo skupaj na bojišče in prisilijo | Sulejmana II | ., ki je leta 1529 skoraj že osvojil |
voditelja nacionalsocialistične demagogije | Juliusa | Steinerja, ki se je v nürnberških procesih |
nacionalsocialistične demagogije Juliusa | Steinerja | , ki se je v nürnberških procesih skliceval |
nürnberških procesih skliceval tudi na | Luthra | . |
evangeličanski cerkvi ponudila možnost, da | Luthra | pusti za seboj. |
Prvi Velikokitajec. | Jorgeja | Luisa Borgesa je »nepopisno zadovoljilo |
Prvi Velikokitajec. Jorgeja | Luisa | Borgesa je »nepopisno zadovoljilo in |
Prvi Velikokitajec. Jorgeja Luisa | Borgesa | je »nepopisno zadovoljilo in hkrati |
Da, bral je | Machiavellija | , le da se je ta tedaj imenoval Han Fei Zi. |
Kot bi hotel obrniti | Borgesa | : »Shi je bil moja senca in moje ogledalo |
jezikovno izročilo in z njim našega | Jožefa | Štefana. |
jezikovno izročilo in z njim našega Jožefa | Štefana | . |