O'beseda, označena besedila z lemami
Winstonu | je bila že na prvi pogled zoprna. | |
Winstonu | se je skrčila prepona. | |
sovraštvo sploh ni bilo naperjeno proti | Goldsteinu | , ampak ravno narobe, proti Partiji, |
ravno narobe, proti Partiji, proti | Velikemu bratu | in Miselni policiji; in v takih trenutkih |
sebe in vse, kar je bilo povedanega o | Goldsteinu | , se mu je zdelo resnično. |
glavo z blazine, ko te tlači mora, je | Winstonu | uspelo, da je prenesel svoje sovraštvo |
Winstonu | se je zdelo, da mu zmrzuje drobovje. | |
veliko bolje,« je spodbudno dodala | Winstonu | , ko se mu je z močnim sunkom posrečilo |
je omahoval, ali naj podeli tovarišu | Ogilvyu | Red za posebne zasluge in se na koncu, |
tajnica, ki je sedela s hrbtom proti | Winstonu | , ga je poslušala in zdelo se je, da |
svetloba ujela v njegova očala in kazala | Winstonu | prazni ploščici namesto oči. |
cestah, izražajoč svojo hvaležnost | Velikemu bratu | za novo, srečno življenje, ki nam ga |
je, da so bile demonstracije v čast | Velikemu bratu | celo zato, ker se je obrok čokolade |
Datum se je vtisnil | Winstonu | v spomin, ker je šlo slučajno za kresni |
Svoj dnevnik je pisal za O'Briena in | O'Brienu | . |
Z občutkom, da govori | O'Brienu | , vendar tudi postavlja neki važni aksiom, |
pojavil iz sosednje ulice, stekel k | Winstonu | in razburjeno kazal v nebo. |
Medtem, ko je stal in ga opazoval, je | Winstonu | prišlo na misel, da je bil starec, |
Nenadoma je | Winstonu | prišel na misel tisti odlomek iz učbenika |
Winstonu | je šinila v glavo misel, da bi bilo | |
nejasen način je Amplefortha vleklo k | Winstonu | in gotovo bi prisedel k njegovi mizi, |
deželi in, kakor so odkrito pojasnili | Winstonu | , nabavit nekaj črnoborzijanskega masla. |
Prelomila jo je na pol in en kos dala | Winstonu | . |
imela tisto praktično zvitost, ki je | Winstonu | manjkala, in zdelo se mu je tudi, da |
Prvi zavitek, ki ga je izročila | Winstonu | , so njegovi prsti občutili čudno, a |
umrla in z zvitim manevriranjem se bo | Winstonu | in Juliji posrečilo poročiti se. |
občuti, da bi kratko in malo stopil k | O'Brienu | , naznanil, da je sovražnik Partije |
Winstonu | se je povrnilo nekaj prisebnosti. | |
naslov, iztrgal list in ga izročil | Winstonu | . |
Celo | Winstonu | je bilo očitno, da čaka na nekaj, za |
odlomila tri četrtine čokolade in jo dala | Winstonu | , ostalo četrtino pa njegovi sestrici. |
Winstonu | je srce tako divje udarjalo, da je | |
To je | Winstonu | zbudilo meglene spomine na nekaj, kar |
premaknil, tako da je bil obrnjen k | Winstonu | . |
Winstonu | se je zdelo, da je preteklo mnogo časa, | |
oboževanja, je zaplaval od Winstona k | O'Brienu | . |
svet, ki ga bodo zgradili, njemu, | Winstonu | Smithu, ravno tako tuj, kot mu je svet |
ga bodo zgradili, njemu, Winstonu | Smithu | , ravno tako tuj, kot mu je svet Partije? |
Winstonu | se je zdelo, da mu je zmrznilo drobovje. | |
glas, tenak, kultiviran glas, ki je | Winstonu | vzbudil vtis, da ga je že slišal: »In |
Winstonu | je naklonil en sam oster pogled, kot | |
Winstonu | je prišlo na misel, da prvič v svojem | |
Ne, ravno tale misel ni | Winstonu | nikdar padla na pamet. |
Winstonu | se je skrčilo drobovje. | |
Winstonu | je srce upadlo. | |
iztegnil kvišku levico, s hrbtom proti | Winstonu | , s skritim palcem in z iztegnjenimi |
potrkal tu pa tam; potem je pokimal | O'Brienu | . |
Odprl je oči in se hvaležno ozrl k | O'Brienu | . |
Winstonu | se je znova stisnilo srce. | |
O'Brien se je ustavil in se ozrl k | Winstonu | . |
O'Brien se je z nasmehom obrnil k | Winstonu | . |
Ozrl se je navzgor k | O'Brienu | . |
O'Brienu | se je vedno posrečilo razumeti, kar | |
Winstonu | se je zdelo, da ga dosega iz velike | |
Winstonu | se je zganilo pri srcu. | |
2. Odšli smo domov k | Polemarhu | ; tam smo naleteli na Lizijo in Evtidema, |
»seveda če lahko verjamemo | Simonidu | .« |
»Gotovo, | Simonidu | ni lahko odreči vere, saj je mož pameten |
svojim odgovorom in privošči svoj nauk | Glavkonu | in drugim, ki so tu !« |
tako neumnega, da bom dražil leva in | Trazimahu | postavljal zanke?« |
Potemtakem nikakor ne morem dati | Trazimahu | prav, da je pravičnost v korist močnejšemu. |
premoči pravičnosti, kakor sem jo podal | Trazimahu | , ne sprejemata. |
veljati za sanje, ki jih Zevs pošlje | Agamemnonu | , kakor ne moremo hvaliti pri Aishilu, |
lase, ki so bili posvečeni drugi reki, | Sperheju | : Patroklu dam lase, heroju, na |
posvečeni drugi reki, Sperheju: | Patroklu | dam lase, heroju, na pot v podzemlje, |
Toda to prepustimo, kakor sem rekel, | Damonu | . |
grajali služabnice, ko je dala ranjenemu | Evripilu | piti pramnejsko vino, v katero je bila |
spominjaš, kako je eden od njih tudi | Menelaju | iz rane, ki mu jo je zadal Panda, |
jedel in pil, mu prav tako kakor prej | Evripilu | nista naročila, ker so zdravila zadostovala |
15. »Tudi | Homerju | se zdijo takšne počastitve mladih bojevnikov |
»V tem bomo torej sledili | Homerju | ,« |
»In pri tem bomo verjeli | Heziodu | , ko pravi: da so ljudje tega rodu, |
tako, kakor se je našemu prijatelju | Teagu | , namreč da se čuti kakor z uzdo privezan |
V skladu s tem bomo ali sledili | Trazimahu | in se odločili za nepravičnost ali |
»da je zelo podoben našemu | Glavkonu | , vsaj kar zadeva bojevitost.« |
pozornost tragikom in njihovemu vodji | Homerju | ; marsikdaj namreč lahko slišimo od |
»Ali pripisujejo | Homerju | - kakor je to navada pri možeh s smislom |
ali siceršnjo prakso, kakor, recimo, | Talesu | iz Mileta ali Skitu Anarhisu?« |
recimo, Talesu iz Mileta ali Skitu | Anarhisu | ?« |
doživljajih, ki jih je Odisej pripovedoval | Alkinoju | , pripovedovati ti namreč hočem zgodbo |
nekatere so prijeli in odpeljali vstran, | Ardiaju | in drugim so zvezali roke, noge in |
Abrahamu | se je rodil Izak, Izaku Jakob, Jakobu | |
Abrahamu se je rodil Izak, | Izaku | Jakob, Jakobu Juda in njegovi bratje. |
Abrahamu se je rodil Izak, Izaku Jakob, | Jakobu | Juda in njegovi bratje. |
Judu | je Tamára rodila Pêreca in Zêraha. | |
Pêrecu | se je rodil Hecrón, Hecrónu Rám, Rámu | |
Pêrecu se je rodil Hecrón, | Hecrónu | Rám, Rámu Aminadáb, Aminadábu Nahšón, |
Pêrecu se je rodil Hecrón, Hecrónu Rám, | Rámu | Aminadáb, Aminadábu Nahšón, Nahšónu |
Hecrón, Hecrónu Rám, Rámu Aminadáb, | Aminadábu | Nahšón, Nahšónu Salmón, Salmónu je |
Rám, Rámu Aminadáb, Aminadábu Nahšón, | Nahšónu | Salmón, Salmónu je Rahába rodila Bóaza, |
Aminadábu Nahšón, Nahšónu Salmón, | Salmónu | je Rahába rodila Bóaza, Bóazu je Ruta |
Salmón, Salmónu je Rahába rodila Bóaza, | Bóazu | je Ruta rodila Obéda. |
Obédu | se je rodil Jése. | |
Jéseju | se je rodil David, kralj. | |
Davidu | je Urijájeva žena rodila Sálomona. | |
Sálomonu | se je rodil Róboam, Róboamu Abíja, | |
Sálomonu se je rodil Róboam, | Róboamu | Abíja, Abíju Asá, Asáju Józafat, Józafatu |
se je rodil Róboam, Róboamu Abíja, | Abíju | Asá, Asáju Józafat, Józafatu Jorám, |
Róboam, Róboamu Abíja, Abíju Asá, | Asáju | Józafat, Józafatu Jorám, Jorámu Uzíja, |
Róboamu Abíja, Abíju Asá, Asáju Józafat, | Józafatu | Jorám, Jorámu Uzíja, Uzíju Jotám, |
Asá, Asáju Józafat, Józafatu Jorám, | Jorámu | Uzíja, Uzíju Jotám, Jotámu Ahaz, Ahazu |
Józafat, Józafatu Jorám, Jorámu Uzíja, | Uzíju | Jotám, Jotámu Ahaz, Ahazu Ezekíja, |
Jorám, Jorámu Uzíja, Uzíju Jotám, | Jotámu | Ahaz, Ahazu Ezekíja, Ezekíju Manáse, |
Jorámu Uzíja, Uzíju Jotám, Jotámu Ahaz, | Ahazu | Ezekíja, Ezekíju Manáse, Manáseju |
Jotám, Jotámu Ahaz, Ahazu Ezekíja, | Ezekíju | Manáse, Manáseju Amos, Amosu Jošíja, |
Ahaz, Ahazu Ezekíja, Ezekíju Manáse, | Manáseju | Amos, Amosu Jošíja, Jošíju Jojahín |
Ezekíja, Ezekíju Manáse, Manáseju Amos, | Amosu | Jošíja, Jošíju Jojahín in njegovi |
Manáse, Manáseju Amos, Amosu Jošíja, | Jošíju | Jojahín in njegovi bratje ob preselitvi |
Po preselitvi v Babilon se je | Jojahínu | rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, |
Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, | Šealtiélu | Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu |
rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, | Zerubabélu | Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, |
Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, | Abihúdu | Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, |
Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, | Eljakímu | Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu |
Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, | Azórju | Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu |
Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, | Cadóku | Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleázar, |
Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, | Ahímu | Eliúd, Eliúdu Eleázar, Eleázarju Matán, |
Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, | Eliúdu | Eleázar, Eleázarju Matán, Matánu Jakob, |
Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleázar, | Eleázarju | Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se |
Eliúd, Eliúdu Eleázar, Eleázarju Matán, | Matánu | Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, |
Eleázar, Eleázarju Matán, Matánu Jakob, | Jakobu | pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz |
spanju opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k | Heródu | , so se po drugi poti vrnili v svojo |
Ko so odšli, se je | Jožefu | v spanju prikazal Gospodov angel in |
je v Egiptu prikazal Gospodov angel | Jožefu | v spanju in rekel: |
povem vam, da more Bog iz teh kamnov | Abrahamu | obuditi otroke. |
Vse mesto je šlo | Jezusu | naproti. |
»Pojdite in sporočite | Janezu | , kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, |
pokopali, potem pa šli in to sporočili | Jezusu | . |
je stopil iz čolna in šel po vodi k | Jezusu | . |
Tedaj pridejo k | Jezusu | farizeji in pismouki iz Jeruzalema |
On pa se je obrnil in | Petru | rekel: |
postavim tu tri šotore; tebi enega, | Mojzesu | enega in Elíju enega.« |
šotore; tebi enega, Mojzesu enega in | Elíju | enega.« |
Tedaj so se učenci približali | Jezusu | in ga na samem vprašali: |
so prispeli v Kafarnáum, so prišli k | Petru | pobiralci tempeljskega davka dveh drahem |
Tisti čas so učenci stopili k | Jezusu | in ga vprašali: |
Zato so | Jezusu | odvrnili: |
Tedaj reče | Petru | : |
Takoj je stopil k | Jezusu | in rekel: |
so ga odvedli k vélikemu duhovniku | Kajfu | , kjer so se zbrali pismouki in starešine. |
so tisti, ki so stali tam, stopili k | Petru | in mu rekli: |
Izročili so ga upravitelju | Pilatu | . |
Stopil je k | Pilatu | in prosil za Jezusovo telo. |
farizeji postili, so prišli nekateri k | Jezusu | in ga vprašali: |
Ko pridejo k | Jezusu | in zagledajo tega, ki je bil prej obseden |
od predstojnikove hiše in sporočili | Jáiru | : |
ni pustil, da bi šel z njim, razen | Petru | , Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. |
pustil, da bi šel z njim, razen Petru, | Jakobu | in Janezu, Jakobovemu bratu. |
šel z njim, razen Petru, Jakobu in | Janezu | , Jakobovemu bratu. |
Janez je namreč | Heródu | oponesel: |
Heródu | in tem, ki so bili z njim pri mizi, | |
Postavimo tri šotore: tebi enega, | Mojzesu | enega in Elíju enega.« |
šotore: tebi enega, Mojzesu enega in | Elíju | enega.« |
plašč proč, skočil pokonci in pohitel k | Jezusu | . |
Osliča pripeljeta k | Jezusu | , vržeta na živinče svoji suknji in |
pripovedi o grmu, kako je Bog rekel | Mojzesu | : ‘ |
Petru | reče: | |
Kmalu nato so zraven stoječi | Petru | spet rekli: |
Jezusa zvezali, ga odvedli in izročili | Pilatu | . |
Ko je stotnik, ki je stal | Jezusu | nasproti, videl, kako je izdihnil, |
božje kraljestvo, pogumno stopil k | Pilatu | in prosil za Jezusovo telo. |
Ko mu je stotnik pritrdil, je | Jožefu | dovolil vzeti truplo. |
pojdite in povejte njegovim učencem in | Petru | : ‘ |
Posvetilo | Teófilu | |
Abrahamu | in njegovemu potomstvu na veke.« | |
svete zaveze, prisege našemu očetu | Abrahamu | , da nas bo rešil iz rok sovražnikov |
duhovnika Hana in Kajfa, je Bog govoril | Janezu | , Zaharíjevemu sinu, v puščavi. |
povem vam, da more Bog iz teh kamnov | Abrahamu | obuditi otroke. |
Ko je nehal govoriti, je rekel | Simonu | : |
Ko je Simon Peter to videl, je padel | Jezusu | pred noge in rekel: |
Tedaj je Jezus rekel | Simonu | : |
posvetovali so se, kaj bi mogli storiti | Jezusu | . |
Prišli so k | Jezusu | in ga vneto prosili: |
Janezu | so njegovi učenci pripovedovali o vsem | |
Ko sta moža prišla k | Jezusu | , sta rekla: |
»Pojdita in | Janezu | sporočita to, kar sta videla in slišala: |
Tedaj se je obrnil k ženi in rekel | Simonu | : |
Ko so prišli k | Jezusu | , so našli človeka, iz katerega so bili |
nekdo od predstojnikovih domačih in | Jáiru | sporočil: |
nikomur ni pustil iti z njim razen | Petru | , Janezu in Jakobu ter očetu in materi |
nikomur ni pustil iti z njim razen Petru, | Janezu | in Jakobu ter očetu in materi deklice. |
pustil iti z njim razen Petru, Janezu in | Jakobu | ter očetu in materi deklice. |
Naredimo tri šotore: tebi enega, | Mojzesu | enega in Elíju enega,« čeprav ni vedel, |
šotore: tebi enega, Mojzesu enega in | Elíju | enega,« čeprav ni vedel, kaj govori. |
In odvedla sta ga k | Jezusu | , vrgla vrhnji obleki na osliča in pomagala |
vrhnji obleki na osliča in pomagala | Jezusu | , da je sédel nanj. |
Stopil je k | Jezusu | , da bi ga poljubil. |
Vzdignila se je vsa množica in ga peljala k | Pilatu | . |
izpod Heródove oblasti, ga je poslal k | Heródu | , ki se je tiste dni tudi mudil v Jeruzalemu. |
ogrnil z belo haljo in poslal nazaj k | Pilatu | . |
Stopil je k | Pilatu | in prosil za Jezusovo telo. |
»Gospod je res vstal in se prikazal | Simonu | .« |
Privedel ga je k | Jezusu | . |
Ko je vino pošlo, je rekla | Jezusu | njegova mati: |
Ponoči je prišel k | Jezusu | in mu rekel: |
Šli so torej k | Janezu | in mu rekli: |
posesti, ki jo je dal Jakob svojemu sinu | Jožefu | . |
Vi ste napotili poslance k | Janezu | in pričeval je za resnico. |
Če bi namreč verjeli | Mojzesu | , bi verjeli tudi meni, ker je pisal |
izmed njih in je bil prej prišel k | Jezusu | , pa jim je rekel: |
Mi vemo, da je | Mojzesu | govoril Bog; o tem pa ne vemo, odkod |
dragocenega olja iz pristne narde, mazilila | Jezusu | noge in mu jih obrisala s svojimi lasmi. |
Stopili so k | Filipu | , ki je bil iz Betsájde v Galileji, |
Filip gre to povedat | Andreju | , Andrej in Filip stopita k Jezusu in |
Andreju, Andrej in Filip stopita k | Jezusu | in mu to povesta. |
Ko pride k | Simonu | Petru, mu ta reče: |
Ko pride k Simonu | Petru | , mu ta reče: |
Tedaj pomoči grižljaj, ga vzame in dá | Judu | , sinu Simona Iškarijóta. |
Tedaj je Jezus rekel | Petru | : |
Peljali so ga najprej k | Hanu | ; bil je namreč tast Kajfu, ki je bil |
najprej k Hanu; bil je namreč tast | Kajfu | , ki je bil tisto leto véliki duhovnik. |
Tedaj je mlada vratarica rekla | Petru | : |
zvezanega poslal k vélikemu duhovniku | Kajfu | . |
Judovski véliki duhovniki so tedaj rekli | Pilatu | : |
tisti, ki je prvič ponoči prišel k | Jezusu | , in prinesel okrog sto funtov zmesi |
Tedaj steče in pride k | Simonu | Petru in k drugemu učencu, ki ga je |
Tedaj steče in pride k Simonu | Petru | in k drugemu učencu, ki ga je imel |
Potem reče | Tomažu | : |
Učenec, ki ga je Jezus ljubil, reče tedaj | Petru | : |
Rekli so | Petru | in drugim apostolom: |
sklenil z vašimi očeti, ko je govoril | Abrahamu | : ‘ |
je govoril bogokletne besede proti | Mojzesu | in proti Bogu!« |
veličastva se je prikazal našemu očetu | Abrahamu | , ko je živel v Mezopotámiji, še preden |
Izak, ki ga je obrezal osmi dan, in | Izaku | Jakob in Jakobu dvanajst očakov. |
obrezal osmi dan, in Izaku Jakob in | Jakobu | dvanajst očakov. |
bližal čas obljube, ki jo je Bog dal | Abrahamu | , bolj je ljudstvo raslo in se množilo |
Govorili so | Aronu | : ‘ |
Tako je naročil on, ki je rekel | Mojzesu | , naj ga naredi po podobi, ki jo je |
pa so možje in žene začeli verjeti | Filipu | , ki jim je oznanjal besedo o božjem |
Gospodov angel je govoril | Filipu | z besedami: |
Duh je rekel | Filipu | : |
»Sporočite to | Jakobu | in bratom!« je naročil, nato pa odšel |
Zvesto vam bom izpolnil obljube, dane | Davidu | .’ |
Čez nekaj dni je Pavel rekel | Bárnabu | : |
Ječar je te besede sporočil | Pavlu | : |
se dali prepričati in se pridružili | Pavlu | in Sili, prav tako pa tudi precéj Grkov, |
prepričati in se pridružili Pavlu in | Sili | , prav tako pa tudi precéj Grkov, ki |
Neke noči pa se je Gospod prikazal | Pavlu | in mu rekel: |
Nastal je velik jok, vrgli so se | Pavlu | okrog vratu in ga v slovo poljubljali. |
smo to slišali, smo z domačini vred | Pavlu | prigovarjali, naj ne hodi v Jeruzalem. |
Peljali so nas k nekemu | Mnázonu | , pri katerem naj bi prenočevali; bil |
Naslednji dan je šel Pavel z nami k | Jakobu | ; tam so so zbrali tudi vsi starešine. |
Poveljnik je prišel k | Pavlu | in ga vprašal: |
Naslednjo noč je Gospod stopil k | Pavlu | in mu rekel: |
spoštovanemu cesarskemu namestniku | Feliksu | pozdrav! |
se je hotel Judom prikupiti, zato je | Pavlu | odgovoril z besedami: |
Bereníka v Cezaréjo na vljudnostni obisk k | Festu | . |
tudi jaz rad slišal,« je rekel Agrípa | Festu | . |
Agrípa je rekel | Pavlu | : |
Agrípa pa je rekel | Pavlu | : |
Agrípa je rekel | Festu | : |
nekaj drugih jetnikov izročili stotniku | Júliju | iz Avgustove čete. |
Ko smo prišli v Rim, so | Pavlu | dovolili, da lahko stanuje zasebno |
»Vera je bila | Abrahamu | všteta v pravičnost.« |
Zakaj obljuba, ki je bila dana | Abrahamu | ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči |
Saj pravi | Mojzesu | : |
Prikazal se je | Kéfu | , nato dvanajsterim. |
Nato se je prikazal | Jakobu | , potem vsem apostolom. |
takšnim sijajem, da Izraelci niso mogli | Mojzesu | pogledati v obličje zaradi sijaja na |
Hvala Bogu, ki je | Titu | položil v srce enako vnemo za vas. |
evangelij za neobrezane, kakor je bil | Petru | za obrezane - zakaj tisti, ki je bil |
ki veljajo za stebre, podali meni in | Bárnabu | desnico v znamenje vzajemnosti; midva |
pokončno v resnici evangelija, sem rekel | Kéfu | vpričo vseh: |
narode po veri, zato je napovedalo | Abrahamu | veselo novico: |
No, obljube so bile izrečene | Abrahamu | in njegovemu zarodu. |
izvira iz obljube; Bog pa je pokazal | Abrahamu | svojo naklonjenost s tem, da mu je |
Služíte Gospodu | Jezusu | . |
Arhípu | pa recite: | |
tako verovati, da bo Bog pridružil | Jezusu | tiste, ki so umrli v veri vanj. |
PRVO PISMO | TIMOTEJU | |
Kristusa Jezusa, ki je naše upanje, | Timóteju | , pravemu sinu po veri: milost, usmiljenje |
Hvaležen sem našemu Gospodu | Jezusu | Kristusu, ki mi je dal moč. |
DRUGO PISMO | TIMOTEJU | |
Kristusu Jezusu, ljubljenemu sinu | Timóteju | : milost, usmiljenje in mir od Boga |
Kakor sta se Jánes in Jámbres uprla | Mojzesu | , tako se tudi ti upirajo resnici. |
PISMO | TITU | |
povelje Boga, našega odrešenika - | Titu | , pravemu sinu, ki naju veže skupna |
PISMO | FILEMONU | |
Timótej najinemu ljubemu sodelavcu | Filémonu | , sestri Apíji, najinemu sobojevniku |
sestri Apíji, najinemu sobojevniku | Arhípu | ter skupnosti, ki se zbira v tvoji |
Ko je namreč Bog dal | Abrahamu | obljubo, »je prisegel sam pri sebi,« |
duhovnik najvišjega Boga, je šel naproti | Abrahamu | in ga blagoslovil, ko se je ta vračal |
nastopi drug duhovnik, ki je podoben | Melkízedeku | . |
je v nebesih, kakor je bilo naročeno | Mojzesu | , ko je postavil šotor: |
dosegli popolnost, sredniku nove zaveze | Jezusu | in krvi kropljenja, ki glasneje govori |
posvečevanjem Duha izvolil, da bi bili poslušni | Jezusu | Kristusu in da bi bili pokropljeni |
Starešina dragemu | Gaju | , ki ga imam iz srca rad. |
Demétriju | v prid pa govorijo vsi, tudi sama resnica, | |
poslal svojega angela svojemu služabniku | Janezu | . |
Janezu | se prikaže Kristus | |
Krušič, ki bo igral proti osmemu nosilcu | Nicolasu | Larpenttiju iz Ekvadorja. |
igral proti osmemu nosilcu Nicolasu | Larpenttiju | iz Ekvadorja. |
Čast, da odpre letošnji Cannes, je šla | Lucu | Bessonu, francoskemu režiserju filmov, |
odpre letošnji Cannes, je šla Lucu | Bessonu | , francoskemu režiserju filmov, kot |
dovolilo vstopa v kongresni prostor | Božu | Dukiču, sekretarju regijskega odbora |
dovolilo vstopa v kongresni prostor Božu | Dukiču | , sekretarju regijskega odbora Gorenjske |
Direktor podjetja Orbita Božičnik je | Dukiču | podpisal izjavo, da mu je preprečil |
Premieru | Drnovšku | se ni uspelo dogovoriti o ustavnih |
Okrožni državni tožilec je | Anžurju | z obtožnico očital poskus kaznivega |
Mogeta (LDS) menil, da je »sluzast«, | Romanu | Jakiču (LDS) pa je priporočil primernejšo |
(LDS) menil, da je »sluzast«, Romanu | Jakiču | (LDS) pa je priporočil primernejšo |
Jakič je v repliki | Hvalici | povedal, da si kot najmlajši poslanec |
ležernejše oblačilo, nato pa dejal, da | Hvalici | niti šest kravat ne bi pomagalo, da |
Drnovšek je predsedniku ustavnega sodišča | Lovru | Šturmu poslal pisni predlog za izrek |
predsedniku ustavnega sodišča Lovru | Šturmu | poslal pisni predlog za izrek mnenja |
Kabila se je proti | Mobutu | boril skoraj 40 let, pri 56 letih pa |
v zadnjih mesecih odtegnile podporo | Mobutu | . |
Marku | Slaviču je veliko koristilo, da je | |
Marku | Slaviču | je veliko koristilo, da je v prejšnjih |
Ljubljančanu, od leta 1990 pogrešanemu | Hubertu | S. |
»velikemu poslovnežu « iz Beograda | Jacku | Samardžiji, vendar ta doslej še ni |
»velikemu poslovnežu « iz Beograda Jacku | Samardžiji | , vendar ta doslej še ni plačal niti |
odstavljenemu zairskemu predsedniku | Mobutuju | , ki je bil v Galebu pred desetimi leti |
svoje mesto odstopiti predsedniku ODA | Michaelu | Žantovskemu. |
odstopiti predsedniku ODA Michaelu | Žantovskemu | . |
politične osebnosti meseca pripada premieru | Drnovšku | , saj ga je največ vprašanih, ki so |
Polonci Dobrajc in | Francetu | Arharju, ki sta se na predlog anketirancev |
Polonci Dobrajc in Francetu | Arharju | , ki sta se na predlog anketirancev |
nameravajo ljubljanskemu županu dr. | Dimitriju | Ruplu izreči javno ljudsko nezaupnico. |
ljubljanskemu županu dr. Dimitriju | Ruplu | izreči javno ljudsko nezaupnico. |
Po | Drnovšku | se sicer »ob tem zastavlja veliko vprašanje, |
Jelinčiču | niso priznali poslanske imunitete | |
teden v dopisu predsedniku parlamenta | Janezu | Podobniku temu očital tudi nestrokovno |
dopisu predsedniku parlamenta Janezu | Podobniku | temu očital tudi nestrokovno ravnanje |
prizna poslanske imunitete poslancu | Jelinčiču | . |
Nocoj je bilo študentu | Petru | silno hudo. |
Potem se je okrenil k | Petru | in dejal še enkrat: |
Dala si mu vse, ker | Najdùju | nič več ne vihrajo lasje kakor griva |
Zažarijo | Najdùju | črne oči in reče: |
- Obljubil sem | Naranu | uro pred smrtjo, da bom povedal vse |
- Obljubil sem | Naranu | ob uri, ko so mu zavezali oči za zadnjo |
saj sem obljubil na smrt obsojenemu | Naranu | . |
Sveti večer, pridi, pridi k meni in k | Liberu | , ki je bolan. |
malo boš pri meni in malo pojdeš k | Liberu | , v celici poleg mene je on, številka |
dejal sodnik, in še dodal obrnjen proti | Vladimirju | : - |
Vladimirju | se je zdel kakor samo nebo pred nevihto. | |
Vladimirju | se je zazdelo, da jima je težko pri | |
skoraj pred mesecem dni je bila pisala | Albinu | in Albin ji še ni odgovoril. |
- Saj | Albinu | je lažje kakor tebi. |
Ob vsakem zamahu so se | Martinu | napele mišice. |
Bližajo se | Martinu | . |
Preden se je vlak premaknil, je k | Martinu | še enkrat stopil orožniški častnik, |
Tako je | Martinu | minila pomlad. |
Dal je | Martinu | majoliko terana, hleb kruha ter rekel: |
strašno na živce«, vsak hip bo skakal k | Mihu | v gostilno na kozarček žganja. |
komaj bo čakal noči, potem pojde k | Štefanu | in bo tam že najmanj stotič razlagal |
pa morda celo kaj posmehovali Donu | Isidoru | . |
od vsega začetka, državljani, udani | Mussoliniju | , kralju in papežu, ter prosili košček |
navdušeno vzklikali državi, kralju in | Mussoliniju | ? |
plavo, vodeno kri staremu generalu grofu | von Schneefeldu | in si s tem prislužila grofovski naslov. |
Naročila je | Hansu | , naj se te dekle kar izgubijo izpred |
če bo res kmalu padel fašizem; če se | Mussoliniju | res maje stol; če so na Španskem komunisti |
Dogodivščina tiste noči je ostala | Ernestu | dobro v spominu. |
sedemnajstletna udala dvaindvajsetletnemu | Štefanu | Pettarosu, ki ji je ves večer nekaj |
sedemnajstletna udala dvaindvajsetletnemu Štefanu | Pettarosu | , ki ji je ves večer nekaj kvasil o |
po oni noči na obali, ki je ostala | Pettarosu | v jasnejšem spominu kakor Angeli; kajti |
brigadirja; toda tega gospodu | Giaccogniju | ne smemo šteti v zlo, pač pa samo v |
Vse, kar ima, bo zapustil sinu | Ernestu | : |
Mojemu sinu | Bernardu | . |
obrt šla po zlu in kaj kmalu padla | Chriznichu | iz rok. |
pridobitvah ter se posmehujejo zapuščenemu | Danijelu | Zabricu, ki je resno zaljubljen, prebira |
se posmehujejo zapuščenemu Danijelu | Zabricu | , ki je resno zaljubljen, prebira dolgočasne |
» | Jakobu | so vzeli gostilno. |
tako iz neke objestnosti in trme vrgla | Bernardu | v naročje. |
Martinu | Jakončiču se je beseda pretrgala, počasi | |
Martinu | Jakončiču | se je beseda pretrgala, počasi se je |
svoje stvari in ven!« je rekel ječar | Martinu | . |
Martinu | je vino prijetno zagomazelo po vsem | |
drugi strani pogledal v dan, se je | Martinu | Jakončiču prikazala nova pokrajina: |
strani pogledal v dan, se je Martinu | Jakončiču | prikazala nova pokrajina: polja, njive, |
od nog do glave, potem pa prikimal | Cestarju | in šel. |
Martinu | so dali na skrinjo pri peči nekaj krompirjev; | |
Ko so odmolili je rekel hlapec | Martinu | , naj gre z njim. |
za nobeno rabo, je rekel, in segel | Cestarju | v roko. |
In | Martinu | niti ni bilo bogve kako hudo. |
se je okrenil k | Martinu | , ko je videl, da se obotavlja. » |
Martinu | so spočetka skoraj solze privrele v | |
Skočil je k | Ernestu | , objela sta se in poljubila na veliko |
je strahoma zašepetal | Ernestu | v uho. |
roko ob srajco in jo stegnil proti | Ernestu | . |
je prikimal Ernest in stisnil | Cestarju | roko. |
se je Martin obrnil k | Ernestu | . » |
se je obrnil k | Cestarju | , »skoraj lahko rečemo, da so ga po |
je govoril Ernest, gledal | Cestarju | naravnost v oči in z nogo suval Martina, |
Martinu | pa je počasi lezla glava na prsi. | |
In | Ernestu | so ob teh besedah skoraj solze privrele |
Pisala je | Ernestu | v ječo, da je dobila hčerko, podobna |
In | Ernestu | je bilo prav. |
svoje bojazni nikakor ni maral priznati | Ernestu | , ker je že pozabil, da mu je sinoči, |
bankovcev in jih stisnil brez besede | Martinu | v roko. |
»Zakaj si pa takrat rekel | Kovaču | , da imaš hišo.« |
iz noči prešerno zavriskal fant - in | Martinu | je bilo tako dobro pri duši, da bi |
Pisal je | Ernestu | pismo, odgovorila mu je Berta, da je |
In | Martinu | se je razlezel smeh čez stare ustnice |
je rekla in stisnila | Martinu | roko. |
se je obrnila k | Martinu | . |
medtem, ko je Martin premišljal, sesula | Pologarju | na glavo vso pridigo o Martinovih lažeh. |
Rodil se je bajtarju | Vojnacu | in Vojnački. |
Oženil se je k | Medvedu | v dolino, ki je imel na ravnem tri |
in šunko župniku, telo cesarju - in | Žefu | Obrekarju nič. |
šunko župniku, telo cesarju - in Žefu | Obrekarju | nič. |
Žefu | je zašumelo v glavi, kakor bi ga bil | |
»Na, pij!« je dodal in pomolil | Jakobu | svojo čutaro. |
nagovoril Nanco pri koritu, Levi je dal | Frančku | , najstarejšemu Nančinemu sinu, pol |
spravil v zdič in pripovedoval staremu | Jakobu | o sebi in svojih, dvajsetletni, bledolični |
je voščil dobro jutro in dal | Jakobu | kozarček ruma. |
odrezal makovega kruha Kristinici, | Frančku | in Venčku, pogledal Kati in šel. |
makovega kruha Kristinici, Frančku in | Venčku | , pogledal Kati in šel. |
Bosanci so kleli, dali | Jakobu | žganja in odšli. |
Kati je stisnila roko | Hösuju | in Hösu se je nagnil nadnjo in jo poljubil. |
čebelnjak zaplesal pred njim, so se | Jakobu | ustnice razlezle v bridek nasmeh, počepnil |
Nanca se je vrnila v kuhinjo, sedla | Ostrišu | na kolena in rekla: |
Veja se je stresla in | Žefu | so padle debele kaplje za vrat. |
Zavil je k | Cestarju | , sédel za mizo, potisnil kučmo globoko |
No, zdaj je bilo pa | Žefu | že dovolj. |
Precejšen del pridige je bil posvečen | Žefu | Obrekarju, »temu katoliškemu možu, |
Precejšen del pridige je bil posvečen Žefu | Obrekarju | , »temu katoliškemu možu, ki je pred |
»Vi boste pa kuhali,« se je obrnil k | Jakobu | . |
Razložil je | Jakobu | , kako se kuhajo žličniki, potem pa |
Po kosilu je Žef naročil | Jakobu | , naj za večerjo napravi zasukano župo. |
Nesla jo je | Jakobu | in Anci. |
Zato je sklenil, da bo stopil k | Cestarju | in popravil sramoto, ki jo je bil tam |
Domače moči so se zdele | Žefu | prešibke, zato je najel dninarje; ker |
Žefu | se je zdelo, da niso garali zaman. | |
se je Žef vrnil k večerji, je rekel | Venčku | : |
»Jutri zjutraj stopi k | Brdarju | po vse štiri fante.« |
štirinajst dni kasneje, pa je odmeril | Strežku | žameta za hlače, ker je bil otrok že |
»Tadva kramarska fakina sta naprtila | Strežku | to srečo samo zaradi tega, da bi imela |
Petru | Na skali je vse pogorelo, pa še zavarovan | |
Bil je podoben | Pirandellu | : kratka siva bradica, pleša, sivi mali |
pobral vrv ter stopil h Graparjevemu | Petru | . |
ostre besede, ki jih bo prečastitemu | Rihardu | Orlu ali Rihardu Piščancu, kakor so |
besede, ki jih bo prečastitemu Rihardu | Orlu | ali Rihardu Piščancu, kakor so njegovi |
jih bo prečastitemu Rihardu Orlu ali | Rihardu | Piščancu, kakor so njegovi imenovali |
prečastitemu Rihardu Orlu ali Rihardu | Piščancu | , kakor so njegovi imenovali župnika, |
ležal mrlič, skočil h Graparjevemu | Petru | , ga zgrabil za rame, se mu s svojimi |
spomnila, da je Ivanc najbrž z njo zavezal | Vencu | noge, ko ga je vlekel iz gozda. |
skrinjico z žaganjem, se je obrnil h | Kuščarju | in mirno povedal, da si on, Kuščar, |
pogrebec Ivanc resno prizadeval, da bi | Vencu | zatisnil oči in zravnal noge, kakor |
da jih bo vpletel v govor, ki ga bo | Vencu | govoril ob odprtem grobu. |
vodo, si obrisali solze in stopili k | Mihu | na žganje. |
Vencu | Poviškaju je delila same bridkosti, | |
Vencu | Poviškaju | je delila same bridkosti, res da samo |
Fratniku | bi se bilo ob tem dotiku skoraj odklenilo | |
ga ni Marjanca nekega dne položila | Fratniku | nagega pod nos in rekla: |
se zgodilo drugega, kakor da je bila | Venčku | od tistega dne dalje svoboda glede |
Toda zaradi tega se | Venčku | ni odprla glava. |
patronah in drugih vojnih igračah, | Venčku | pa je bil cilj določen že zdavnaj pred |
Te besede so se | Petru | tako globoko zadrle v srce, da jih |
podobo svetega Andreja, molče pokazal | Venčku | stol poleg sebe in dejal: |
potrpljenjem razložil in pokazal, toda ker | Venčku | stvar le ni šla od rok, ga je zgrabil |
To pa je bilo | Fratniku | že preveč. |
izbo, sklenila roke na prsih in rekla | Fratniku | , naj zaskozibog odneha, saj je vendar |
In šiba je pela dalje, toda | Venčku | se glava ni odprla. |
Venčku | se je ob teh besedah zjasnilo srce, | |
Ko mu je pismonoša izročil poziv, je | Vencu | vztrepetala roka, njegovo srce pa je |
konec nevarnosti, ki grozi njenemu | Vencu | . |
Venc naskrivaj potegnil h Graparjevemu | Petru | , da se posvetuje z njim, kaj naj ukrene. |
Zdaj pa je bilo | Vencu | že dovolj. |
tako krepko položil svojo koščeno roko | Vencu | na rame, da je ta preplašeno odskočil |
Izidor in Peter pa sta se napotila k | Mojemu Jezusu | , da se pomenita z njim zaradi vožnje. |
Vencu | njegova bolezen kar ni dala miru. | |
ga nazaj na klop!« je ukazala Zinka | Petru | in Izidorju. |
na klop!« je ukazala Zinka Petru in | Izidorju | . |
znašla na cesti, se je Izidor obrnil k | Petru | in rekel: |
dalj časa doma, zato jo je poslala k | Mojemu Jezusu | za natakarico - in Zinka se je dobro |
je vino zlezlo v glavo, je sedel k | Mojemu Jezusu | |
»Zakaj se pa ti cmeriš?« je rekla Zinka | Vencu | , ga zgrabila za lase in mu dvignila |
nič,« je rekla Zinka in zamahnila proti | Mojemu Jezusu | , ki se je znova zrušil na klop. |
jim pokazal, kaj?« se je okrenila k | Vencu | . |
drugega?« je strože vprašal Peter, ki je | Vencu | večkrat razlagal sanje. |
Tudi k | Vencu | so prišle tiste ure, ki nikomur ne |
In | Vencu | ni njegova zameglena pamet prav nič |
pograbila Venca na cesti in ga vlekla k | Mojemu Jezusu | . |
izbi prijeten hlad, je Zinka stopila k | Vencu | , mu položila roko na rame in rekla |
drugi večer in se najprej napotil k | Petru | . |
gumba na stropu je počasi izginil, | Vencu | se je zameglilo pred očmi, dolge črne |
Vencu | je kri udarila v glavo in na njegovem | |
Ko se je vrnila, je spet sedla k | Vencu | in ga vprašala, kdaj se bo ženil. |
je Venc Poviškaj pogosto zahajal k | Mojemu Jezusu | - in preden je poteklo štirinajst dni, |
Do takrat so se vsi smejali | Vencu | Poviškaju in so bili Zinki na tihem |
Do takrat so se vsi smejali Vencu | Poviškaju | in so bili Zinki na tihem celo hvaležni, |
stopnicah, se šele pred hišo obul in šel k | Petru | . |
pobral vrv in stopil h Graparjevemu | Petru | . |
bridkost, ki jo je usoda poklonila | Vencu | Poviškaju - in z njo je zaključil svoje |
bridkost, ki jo je usoda poklonila Vencu | Poviškaju | - in z njo je zaključil svoje kratko |
prvič posijalo toplo sonce, smo šli k | Čonhu | . |
Tako smo prišli k | Čonhu | vsi razgreti in razigrani. |
zahtevali od očeta, naj nas pelje še k | Matevžu | na Vrh. |
le bob ob steno - nato pa je skuhal | Čarju | črne kave in mu natočil drnulovega |
dvignila glavo in kihnila | Ivancu | naravnost v obraz. |
Staremu | Pečanu | se je z veliko težavo in goro kletvin |
In stopili so k | Modrijanu | , ki jim je v gornji sobi pripravil |
bridkosti zakonskega življenja dala | Štefucu | popolno odvezo za vse njegove grehe, |
Potem pa se je Štefuc nameril k | Pečanu | in začel obletavati Nanco, ampak Nanca |
Takrat pa je | Štefucu | šinila pametna misel v glavo. |
Ruparjev in Lužarjev, ki sta rekla | Štefucu | , naj vzame pamet v roke. |
Nagibal se je k | Ruparju | , drobnemu možiclju, ki se je venomer |
opravila,« je Pečan očitajoče dejal | Nacetu | in spustil svojo pijano glavo na mizo. |
je nategnil meh, kočija je drvela in | Štefucu | je bilo prijetno v vetru, ki mu je |
Pograbila sta kobilo za uzdo in rekla | Luki | , naj jo požgečka na pravem mestu. |
zatulil Moj Jezus in položil Putkovemu | Luki | roko na grbo; nato sta se z glasnim |
Zora ga je najprej dala v naročje | Nacetu | , ki ga je potežkal, rekel, da je brhek |
je brhek pob, in ga dal Ruparjevemu | Francu | . |
tako rekel, da je brhek pob, in ga dal | Štefucu | , ki se je očetovsko zamaknil vanj, |
vanj, zmajal z glavo in ga izročil | Mojemu Jezusu | , ki je vzkliknil |
cerkovnik podedoval po pokojnem gospodu | Čarju | , je kaj kmalu okusil farovško čednost. |
No!" v Smuko ter se sklonila k | Štefetu | in Štefe je s tako silo iztulil svojo |
Koliko jih pa imaš?" je zakričala | Štefetu | v obraz, da je preplašeno trznil. |
Feliksu | je pojemal glas, lica so mu kopnela, | |
Vratca so se sama odprla in keliha sta | Štefetu | sama stopila v naročje. |
svoje njive, na večer pa je stopil k | Logarju | in celo h Kacafuri ter s kmeti izmenjal |
večer pa je stopil k Logarju in celo h | Kacafuri | ter s kmeti izmenjal besedo o košnji |
Res je, da je bil Rupar | Čarju | dolžan in da je vzel Peskarjevo Angelo. |
Zato naglo stopi k | Dragiču | , ki mu je najbližji, in mu potegne |
grudo in nato brez besede vrne kramp | Dragiču | . |
nekaj časa mežika in nato besno plane k | Dragiču | . |
Rejcu | se vedno tako mudi. | |
Fic!" prileti krogla, oplazi | Dragiču | roko in nato glasno sikne v vodo v |
Ta glas | Dragiču | ni samo znan, to je najdražji glas, |
Gre | Dragiču | skozi misel. |
travnik?« reče dobrodušni Čargo čemernemu | Zavoglarju | . |
je pred leti, ko je po maši stopil k | Modrijanu | , da bi si privoščil četrt rebule, Pologar |
Modrijanu | pa ni bilo pomoči. | |
»No, in tako so | Obrekarju | ostali samo še trije pobje: |
večnega tarnanja; kadar koli se je | Obrekarju | rodil otrok, je zmeraj tarnal: |
jamo, ga pogladil ter se nato okrenil k | Obrekarju | . |
se je Drejc ves poklapan pritepel k | Obrekarju | ter ga prosil, naj ga spravi k partizanom. |
ljudje, ki so tako pridigali, podobni | Modrijanu | , ki je sredi svojega širokega travnika |
svojega širokega travnika razlagal | Kozjekarju | , da je svet lep. |
Sam je stopil k | Obrekarju | , mu pritisnil revolver pod brado in |
Dva domobranca sta skočila k | Obrekarju | ter ga začela lomiti. |
Zgrudila se je | Obrekarju | k nogam. |
Po njem bo, sem si mislila, ker je | Bichiju | žolč kar brizgal iz oči; stisnil je |
Vrgli so | Obrekarju | vrečo pšenice na upognjeni hrbet in |
Stric je videl, da | Drejcu | ni več rešitve. |
sem naglo priletel nazaj k stricu in | Drejcu | . |
Tudi našemu in | Obrekarju | . |
Obrekarju | so rekli, naj gre proti zidu. | |
Vrgli so ga na Modrijanov vrt in rekli | Modrijanu | , naj ga zagrebe, kakor ve in zna. |
Naslednji dan sem po kosilu šel k | Obrekarju | . |
Žuželjč, stegne vrat in nagne glavo, da bi | Rejcu | pogledal v oči. |
Podobna je bila župniku | Čarju | , in Čar je ni niti tajil. |
ali ti ni hudič, da je prav takrat | Mojemu Jezusu | ušla žena, pa je dedec zrogovilil, |
polkrog po zraku, kakor bi hotel reči | Modrijanu | , naj se samo ozre in poduha ozračje, |
Leva peta se | Tinču | gnoji, ker je bil stopil na trn, in |
K svetemu | Andreju | . |
zateguje besedo in suva z roko proti | Modrijanu | , kakor bi mu nož potiskala v grlo in |
možje izroče ženskam in se obrnejo k | Cenetu | , če bi bilo treba kaj pomagati. |
zmeraj z istimi vprašanji obračajo k | Žuželjču | , ki se je tako globoko pogreznil v |
je takrat, po vélikem grehu, rekla | Čarju | , da se še zrno prahu nikdar ne izgubi. |
pograbi harmoniko, jo potisne Čelarjevemu | Venčku | v naročje in ukaže: |
zasmeje Prikrajarica in se obrne k | Venčku | . |
loncu - in nihče ne pomisli, da bodo | Prikrajarju | popili vse do zadnje kaplje in da bodo |
Poslali so k | Ustinarju | po petrolej. |
Venčku | za hip zastane roka, toda takoj spet | |
Polka je bila tako dolga, da je | Venčku | začel krč lomiti prste. |
Pojdimo še k | Mojemu Jezusu | !« |
»K | Mojemu Jezusu | , da bo ravnotežje!« |
»K | Mojemu Jezusu | ! |
K | Mojemu Jezusu | , človek moj!« |
K | Mojemu Jezusu | !« začne nestrpno priganjati. |
po klarinet!« ukažejo Usadarjevemu | Albinu | . |
Gregorčič se okrene k | Stanetu | in s svinčnikom pokaže vas: |
starinski daljnogled in se okrene k | Stanetu | . |
Dragarica kriči za Drejcem, ki se vleče k | Mojemu Jezusu | . |
sklene roke na hrbtu in se nagne k | Drejcu | , ki že čuti, da je poražen. |
levico kaže Tildico, z desnico žuga | Drejcu | : |
naveličanim pogledom, nato se okrene k | Dragiču | in se obregne: |
Potegne | Drejcu | časopis iz rok ter ga jezno raztrže, |
klikne Boris in začne takoj potiskati | Dragiču | brzostrelko v roko. |
zavpije Nančika in stegne roke proti | Dragiču | , kakor bi ga hotela pahniti. |
oddahne, že spet sklene roke in plane k | Bichiju | . |
Drejcu | trzajo mišice na obrazu. | |
dvigne roko v rimski pozdrav in izroči | Bichiju | oglodano listnico. |
sinova, nato dvigne glavo, pogleda | Bichiju | naravnost v oči in odkima. |
Dragarica plane k | Bichiju | in seže po fotografiji; obraz ji odreveni |
Brez pozdrava izroči | Bichiju | brzojavko. |
nekaj korakov od gruče, naglo stopi k | Drejcu | , ki ga Tildica še vedno drži za roko, |
Kutscheri | ne uide ta kretnja. | |
fotografijo na mizo in se okrene k | Bichiju | . » |
Kutschera se namrdne in ukazujoče pokima | Bichiju | . |
Kutscheri | steklenijo oči od napora. | |
Borisu | zažari obraz. | |
takoj neha mlatiti in prijazno odgovori | Drejcu | : |
Narte pa stopi k | Mojemu Jezusu | ; vidno se trudi, da se ne bi preveč |
Ponuja | Sovi | roko: |
zadovoljno motri, nato se okrene k | Mojemu Jezusu | in Okrogličarju, pokaže ujetnike ter |
motri, nato se okrene k Mojemu Jezusu in | Okrogličarju | , pokaže ujetnike ter jima nekoliko |
nato se s srečnim smehljajem bliža | Sovi | in jeclja: |
pogleda z grozo v očeh, se požene k | Drejcu | in se vstopi predenj, kakor bi ga hotela |
počasi pomakne izpred sebe in stopi | Stanetu | naproti. |
Sovi | pa se široki obraz že topi v dobrodušnosti, | |
korak naprej, se vzpodbujajoče nasmehne | Drejcu | in reče z rahlim očitkom: |
Naravnost pogleda | Drejcu | v oči ter mu reče prijazno, a vendar |
gleda v črke, nato se počasi okrene k | Sovi | in zaskrbljeno zajeclja: |
Obrekarico, nato se sunkovito spet okrene k | Orlu | : |
položi roko na rame, toda Nančika gleda | Stanetu | v oči in govori mirno, skoraj z upanjem: |
ves čas napeto poslušal, se prerine k | Stanetu | , ga zgrabi s svojo koščeno roko, trka |
Zavoglarju | žari starčevski obraz. | |
odtrga od matere, stisne roko očetu in | Borisu | ter stopi za Tildico. |
odločno stopi korak naprej, pogleda | Kutscheri | naravnost v oči, pokaže Travnikarico |
Okrogličarju | trzajo mišice na obrazu. | |
Nato odločno naroča | Petru | : |
Se počasi okrene k | Petru | in vpraša z istim šepetajočim, utrujenim, |
partizan, ki je očividno prej stregel | Sovi | . |
partizanu in vedno bolj mehanično podaja | Sovi | šaržerje. |
Počasi se okrene k | Sovi | ; se giblje in govori kakor v groznih |
Sovi | se jasni obraz. | |
Stane se priplazi in skoči k | Sovi | . |
Stanetu | se odvali kamen s srca, ker vidi, da | |
Stane se okrene k | Tonetu | , ki se je prikazal izza skale. |
čaka, da Tone izgine, nato se pomakne k | Stanetu | , ga proseče gleda in v zadregi jeclja: |
Sovi | se kar vidno vračajo prejšnje moči. | |
nasmehne Tildici, češ le pogum, potegne | Sovi | na ramo šotorsko krilo, ki se vleče |
Nančika se obeša | Sovi | na roko, strmi v daljavo in hodi kakor |
Sovi | zastane korak. | |
Lokar navrže | Gregorčiču | zajemalko, a Gregorčič ne odmakne svojega |
Stane s pogledom ukaže | Gregorčiču | , naj se umakne, a hkrati podraži Sovo: |
»Radio naj počaka, če bo | Sovi | kaj ostalo.« |
Zapodi se proti | Sovi | , drži kvišku bel listič, kakor bi držal |
listek in ga z žarečim obrazom takoj dá | Stanetu | . |
pogleda po partizanih, nato se nagne k | Malemu | , ki stoji tik pred njim. |
reče Tildici, »greš v grapo k očku | Orlu | .« |
Jera seže za solnico, stopi k | Malemu | , mu skrivaj stisne cigareto in se vrne |
Le z velikim naporom pogleda očku | Orlu | v oči in s težavo spravlja besede z |
bi zadavila bolečino, naglo potegne | Borisu | titovko iz rok in skoraj trdo, uradno |
Nato položi | Borisu | roko na ramo: |
za ramena ter jo scela okrene proti | Drejcu | : |
ne!« jasno reče Tildica in pogleda | Drejcu | naravnost v oči. |
Skloni se k | Borisu | in naglo vpraša: |
škarje za rezanje žice, jih potisne | Borisu | v roke in ukaže: |
Nato stopi k | Drejcu | in že z robato dobrodušnostjo revsne |
Položi | Drejcu | roko na ramo in mu veselo reče: |
Se okrene k | Stanetu | in najbrž že desetič ponosno ponovi: |
kretnjami in užaljenim glasom dopovedovati | Stanetu | : |
Sune z rokami proti | Drejcu | : |
Zagrozi | Drejcu | s pestjo in zagrmi vanj: |
Stegne roko proti | Drejcu | in odsekano ukaže: |
Drejc porine tobačnico | Sovi | in mračno zamrmra predse: |
Nato položi | Drejcu | roko na ramo, ga strese in bodrilno |
in se z mladostnim ognjem pomakne k | Sovi | . |
Sova pomoli putrih | Drejcu | in si z rokavom briše usta. |
z živahnimi kretnjami nekaj naroča | Tonetu | , ki stoji pred njim. |
telefonistu in se z žarečim obrazom okrene k | Stanetu | . |
koleni zaboj in podaja kose eksploziva | Drejcu | , ki jih zlaga v vdolbino med skladi |
presledku in naglo potegne eksploziv | Sovi | iz rok. |
Sova podaja | Drejcu | kose opeke in nadaljuje z istim izrazom |
obraza in začne naglo podajati opeko | Drejcu | , ki jo z mrzlično naglico potiska v |
Drejc skoči k | Sovi | . |
»Poberi!« ukaže Sova | Borisu | in mu s pogledom kaže brzostrelki in |
Drejc plane k | Sovi | , ga zgrabi in ga z Borisovo pomočjo |
se temeljito odžeja, in ga nato poda | Giustu | , ki tako nerodno pije, da mu curlja |
Giusto potegne | Zavoglarju | puško iz rok in plane za njim. |
obraz, vzame njegovo puško in zleze k | Tonetu | . |
Dva bolničarja stopita k | Sovi | in ga položita na nosilnico. |
Zapadni Srbiji, generalnemu poročniku | Peki | Dapčeviću: |
Zapadni Srbiji, generalnemu poročniku Peki | Dapčeviću | : |
Sovi | žari obraz. | |
Tone da strojnico | Malemu | , stopi predenj in začne gaziti sneg. |
»Počitek!« reče Stane, se skloni h | Gregorčiču | in ga začne pobirati. |
Spali bodo ...« glava ji zdrkne | Drejcu | na prsi, utrujenost ji zapre veke, |
ter jo z zaničljivim pogledom kaže | Stanetu | : |
»Reci | Drejcu | , naj bo previden,« prosi zaskrbljeno. |
»Sedi!« ukaže | Borisu | . |
Zavaljeni domobranec plane k očku | Orlu | , ga zgrabi za tilnik in ga surovo pahne |
in jo sunkovito zabrusi proti očku | Orlu | . |
Kutschera pomigne | Narteju | , ki stopi k očku Orlu in se surovo |
Kutschera pomigne Narteju, ki stopi k očku | Orlu | in se surovo zadere vanj: |
skozi stisnjene zobe, potisne očku | Orlu | cev revolverja pod brado in mu začne |
Nato naglo stopi k | Borisu | , ga zgrabi za lase in ga potegne predse. |
s puškinim kopitom sune proti očku | Orlu | , ki stoji v mesečini sredi klanca. |
iz hiše polno vrečo in stopi k očku | Orlu | . |
Sova pridrvi, poklekne k | Drejcu | in ga strese. |
vzame Drejčevo brzostrelko in stopi k | Sovi | . |
»V slovensko?« se | Borisu | zjasni obraz. |
Borisu | zažari obraz v prvem jutranjem soncu | |
Kurir plane iz hiše in stopi k | Stanetu | : |
Tonetu | omahne glava, strojnica onemi. | |
Petrom plazi ob položaju, kar plane k | Tonetu | , ga odpahne, zgrabi za strojnico in |
Tildica se privleče k | Tonetu | in ga strese: |
Se okrene k | Sovi | : |
»Peter!« zakriči Sova, pokaže | Petru | strojnico in plane za Tildico. - |
»Morje?« zažarijo | Borisu | oči. |
Komandant skoči iz tanka in se naglo bliža | Stanetu | . |
Sova se stiska k | Borisu | in strmi proti morju. |
Nato položi | Borisu | roko na ramo in mu reče zelo toplo: |
Borisu | se zasvetijo oči. | |
Čelarjevemu | Venčku | so se pšenični kodri usipali globoko |
Venček je skočil k | Justinu | in mu pomagal odvreči novo desko. |
mošnja; iz levega kota širokih ust se je | Hlipu | cedila rjava tobačna slina in počasi |
»Hudo mu je,« se je zasmilil | Venčku | , »ker so mu karabinjerji ukazali, da |
pasa kratek, okovan kij in stopil k | Petru | . |
Caposquadra se je zasukal na peti, planil k | Petru | in zakričal vanj: |
vanj ricinovega olja, ga dal | Petru | v roko in mu poveljeval: |
Zavladala je tišina, ki je z vso težo sedla | Justinu | na tilnik. |
pazduho ter ga odvedla naravnost k | Mojemu Jezusu | . |
drugega, in to tako dolgo, dokler se | Mojemu Jezusu | ni rodil sin izven domačega gnezda, |
Očitala je | Mojemu Jezusu | , da ji sedi na glavi s svojo zapito |
vedel ni, kdaj so ga noge prinesle k | Mojemu Jezusu | . |
Hotejčeva jeza privrela do vrhunca, zato so | Modrijanu | odprle pot. |
Hotejec se je obrnil, da bi spet stopil k | Maticu | , a prav tedaj je tiho zatarnala Temnikarica: |
predpasnikom otrla obraz, pokazala | Maticu | lonec in odsekano ukazala: |
je žarek odbil od stekla, kakor bi | Maticu | najprej blisk švignil iz nosa in nato |
»Ampak najprej stopi k | Loputniku | , da te obrije!« |
»Najprej k | Loputniku | , da te obrije!« je ponovil Matic in |
pritajeno tako zlobno nasmihal, da je | Hotejcu | zavrela kri. |
planil na noge, potegnil Ustinarjevemu | Janezku | palico iz rok, ga z vso silo mahnil |
Matic se je nagonsko stisnil k | Hotejcu | in se tresel kakor šiba na vodi. |
prelomil na kolenu, pokazal oba konca | Maticu | ter mu strogo zažugal: |
je vrgel kol v grmovje, se obrnil k | Ustinarju | in vprašal: |
Matic je še isti večer pritekel k | Hotejcu | , toda ne s pravo palico, temveč s precej |
»Prav nič!« je pribil Hotejec, izpral | Maticu | rano z žganjem in mu obvezal roko. |
Rečeva pa ti, da je zdaj treba | Maticu | krepko osoliti pamet! |
K | Loputniku | pojdi in ga prosi, naj te ostrže!« |
»K | Loputniku | , da te ostrže!« je ponovil Matic, dvignil |
dvignil prst in se takoj odpravil k | Loputniku | , ki je bil čevljar, a je opravljal |
prepirala z dekleti, ker so nagajala | Maticu | , da bi se oženil z njo, na samotnih |
gleda me!« se je jokaje pritoževala | Hotejcu | v svoji govorici ponavljajočih se glagolov |
pametne ženske, ki so se bale, da bi | Maticu | lahko kar na vsem lepem zavrela kri |
ki sicer ni bila nesreča, a je dala | Maticu | potreben poduk. |
Najprej je šel k | Robarju | in tam vse ozmerjal kakor se spodobi, |
vrnil s starim žepnim nožem in ga dal | Maticu | , ki ga je hlastno pograbil ter začel |
Nekatere so se spočetka pritoževale | Hotejcu | , toda |
»Zjutraj pojdi k | Loputniku | , da te obrije!« je strogo rekel. |
»K | Loputniku | , da te obrije,« je ponovil in spreletelo |
kakor v kamen vklesan ukaz, da mora k | Loputniku | , da mora k Tilčki, da mora na Lazna |
»K | Loputniku | grem, da me obrije,« je počasi povedal |
prikimal Loputnik, ki se je obrnil k | Maticu | . |
Oddahnil se je in se vrnil k | Maticu | . |
»H | Kokošarju | ,« je povedal Matic. |
»H | Kokošarju | ? |
največjo ter jo zataknila | Maticu | za srajco. |
Maticu | je bilo tako čudno, da ni mogel zganiti | |
»Ti kar povej | Loputniku | , da sem šla.« |
Maticu | se je zdelo zelo čudno, zato je precej | |
»K | Hotejcu | ...« ga je prešinilo. |
Matic mora k | Hotejcu | , da mu pokaže rano, zakaj kaj takega |
steklenico v rokah in jo je ponujal | Hotejcu | . |
Hotejec je naglo stopil k | Maticu | , mu položil levico na čelo, z desnico |
Vrniva se raje k | Ravničarju | in reciva, da je bil čudak. |
pripravlja sebi, otrokom in tudi nesrečnemu | Ravničarju | , nato pa ji je rekel, da mora vzeti |
so tekla - in tekla so seveda tudi | Janezu | ... |
Ljudje so prihrumeli od vseh strani, češ | Ravničarju | se je prav zares zmešalo. |
bil takrat občinski mož, je stopil k | Janezu | , ki je še stal pri grobu, in ga vprašal, |
Tedaj so | Janezu | vsi pokazali hrbet in odšli. |
posmihali, kakor se posmihajo Mlinarjevemu | Cenetu | ...« |
Sedel je na tnalo in tudi | Modrijanu | pokazal prostor zraven sebe. |
Modrijanu | to vprašanje očitno ni bilo všeč. | |
se je Brika obrnila k | Podzemljiču | . |
je premišljevala, ali naj se vrne k | Trnarju | ali naj ostane pri meni. |
Zdaj pa je bilo | Strmarju | dovolj. |
Potegnil je steklenico | Testenu | iz rok in trdo rekel: |
potrdilo trepetajočemu in ogorčenemu | Julčku | pred noge. |
Strmar je gledal predse, | Testenu | je roka obležala na steklenici, ki |
Prav zato sem bil tudi zelo hvaležen | Tasiću | in Kojiću, ki sta se zadrla na vojake, |
sem bil tudi zelo hvaležen Tasiću in | Kojiću | , ki sta se zadrla na vojake, da so |
župnišča sem jo ubral naravnost k tesarju | Podzemljiču | , da bi dedu zbil krsto. |
Testen se je kmalu pojavil in povedal | Vešpaju | , da se »mora podati na lice mesta, |
je kriknil | Modrijanu | in z dolgo roko pokazal v pobočje. |
zakrilila z rokami, kriknila in omahnila | Modrijanu | v naročje. |
Žefu | so čevlji zdrknili iz rok in padli | |
na noge, se je preselila v bajto k | Vešpaju | in Poloni. |
Božena ti pride k | Modrijanu | , da bi se malce zavrtela in se poveselila. |
Gino zgane in stopi k Obrekarjevemu | Borisu | , k Orliču, ki mu je bil najbližji. |
in stopi k Obrekarjevemu Borisu, k | Orliču | , ki mu je bil najbližji. |
zamolklim glasom in stegnil roke proti | Petru | . |
Tinka pa na vse načine izkazuje | Paziju | svojo ljubezen; vlači ga za rep in |
mošnja; iz levega kota širokih ust se je | Hlipu | cedila rjava tobačna slina in počasi |
»Hudo mu je,« se je zasmilil | Venčku | , »ker so mu karabinjerji ukazali, da |
pasa kratek, okovan kij in stopil k | Petru | . |
Caposquadra se je zasukal na peti, planil k | Petru | in zakričal vanj: » |
nalil vanj ricinovega olja, ga dal | Petru | v roko in mu poveljeval: |
»K | Rejcu | sem šla po semenski krompir,« je mirno |
Venčku | je srce s tako silo butnilo v grlo, | |
Zalival je vso jaso, brnel je v zraku, in | Venčku | se je zdelo, da v valovih buta vanj. |
Milica je spustila roke ob sebi, | Venčku | pa se je zdelo, da zadnji zvok njenega |
Zdaj je | Venčku | vsa kri udarila v glavo. |
Venčku | je spet kri udarila v glavo. | |
žerjavici, preden mu je rekla, naj stopi k | Modrijanu | po nekaj kvasa. |
najrajši sam prebutal, ker se je dal | Arnacu | speljati na led. |
s stisnjenimi pestmi pognala proti | Justinu | , ki je sedel v zadnji klopi. |
grem kar naprej, ter se spet obrnil k | Ravničarju | . |
Ravničarju | bo požrl še kos travnika. | |
na cesti, nato se je spet obrnil k | Modrijanu | , s kazalcem ustrelil vanj in pribil: |
prikimavala, potem pa sta stopila k | Ravničarju | , ga potrepljala po rami ter mu začela |
Tantadruj večkrat ogledoval pri kmetu | Hotejcu | , ki je bil nekakšen zaščitnik vseh |
začel tolči s kamnom ob kamen, se je | Hotejcu | zasmilil. |
palec debelo leskovo palico, sedel k | Maticu | , palico najprej z nožem olupil, nato |
moji!« je prikimal Hotejec, se obrnil k | Lokovčenu | , ki je prodajal zvonce, in mu ukazal, |
premeril Lokovčen, kakor bi se tudi | Hotejcu | zmešalo. |
takoj pograbil prav tistega, ga stisnil | Tantadruju | in odločno zagrmel: |
zvonce, ki jih je bil Rusepatacis iztrgal | Tantadruju | iz rok, ter mu jih nato z jermenčki |
predpasnik, nato pa se je obrnila k | Luki | ter ga nemara prav zaradi svoje ginjenosti |
»Fantje, ko se znoči, gremo k | Hotejcu | spat!« je rekel ukazujoče. |
Nato je stopil k | Tantadruju | in ga prosil, naj mu posodi zvonec. |
Norček, ki je | Peregrinu | vse zaupal, mu je dal zvonce, samo |
stegnil svojo težko roko, jo položil | Arnacu | na drobceno koničasto glavo ter ga |
Tantadruja, da bi se skupaj odpravili k | Hotejcu | spat. |
Tantadruj je stopil k | Peregrinu | in ga prosil, naj mu vrne zvonce. |
»Zdaj pa k | Hotejcu | in božorno‐boserna!« je ukazujoče zagrmel |
Okrogličar je planil k | Janezu | , da bi ga utišal: |
stisnjenimi pestmi začel pomikati proti | Janezu | . |
preden jo mahnejo čez odprta polja k | Hotejcu | . |
Zdaj gremo k | Hotejcu | spat!« |
predolgo tiho, se je Luka obrnil k | Tantadruju | : |
preplašeno potrdil Matic in se stisnil k | Luki | . |
Tantadruju | pa je bilo čudno toplo pri srcu. | |
»Tantadruj,« se je obrnil k | Luki | , »ali boš povedal Jelčici, da sem umrl?« |
je norček nestrpno rekel | Luki | . |
Obrnil se je k | Maticu | in ukazal: |
je potrdil stražmojster, se obrnil k | Maticu | in strogo zarohnel: |
zavil na levo in obstal pri Luki in | Rusepatacisu | , ki sta klečala na tleh in z rokami |
šel pa ti navzgor,« se je obrnil k | Furlanu | . |
»Prav tako je Tilčka rekla | Temnikarju | , ko je dolga zimska noč zalila samotni |
In nato se je spet obrnila k | Petru | Majcnu: |
In nato se je spet obrnila k Petru | Majcnu | : |
Na pragu vežnih vrat je | Petru | Majcnu zastala noga. |
Na pragu vežnih vrat je Petru | Majcnu | zastala noga. |
In nato se je spet obrnila k | Petru | Majcnu: |
In nato se je spet obrnila k Petru | Majcnu | : |
ponovila žena ter se spet obrnila k | Petru | Majcnu. |
ponovila žena ter se spet obrnila k Petru | Majcnu | . |
Petru | Majcnu so se udarci zdeli bolj gosti | |
Petru | Majcnu | so se udarci zdeli bolj gosti in bolj |
Zdaj pa, na poti v Robe, kamor se | Temnikarju | mudi, ga mora nekaj preganjati, da |
in ves žareč v zimskem soncu, da bi | Temnikarju | povedal, kako rad ga ima in kako zelo |
Intendantu | Urhu | sem že dal besedo. |
je s tisto natančnostjo, ki je bila | Temnikarju | zoprna. |
privoščiti, in naposled je čutila, da | Jerneju | to zdaj ne bi bilo prav. |
je tako najbolje, kako hudo bi bilo | Jerneju | , če bi ga videl, a mu je bila ta muka |
Skočila je k | Jerneju | in pokleknila k njemu. |
Potem je pokleknila k | Tonetu | in ga pobožala po laseh, skočila za |
pogostoma sta se mu prikazovali, in | Petru | Majcnu se je naposled v podzavesti |
pogostoma sta se mu prikazovali, in Petru | Majcnu | se je naposled v podzavesti porodilo |
Ali naj ga dam | Temnikarju | kot privid?... |
Dve solzi sta drseli po licih tudi | Petru | Majcnu. |
solzi sta drseli po licih tudi Petru | Majcnu | . |
slišal,« je Peter Majcen govoril staremu | Blažiču | . |
midva doma, tam,« se je starec obrnil k | Petru | Majcnu in s trobento pokazal proti |
doma, tam,« se je starec obrnil k Petru | Majcnu | in s trobento pokazal proti hiši z |
Obrnil se je k | Petru | Majcnu, s pogledom pokazal na otroka |
Obrnil se je k Petru | Majcnu | , s pogledom pokazal na otroka in zaupljivo |
Petru | Majcnu je bil molk težak. | |
Petru | Majcnu | je bil molk težak. |
In spet je bilo | Petru | Majcnu neprijetno. |
In spet je bilo Petru | Majcnu | neprijetno. |
Nato se je nagnil k | Petru | Majcnu in komaj slišno zašepetal: |
Nato se je nagnil k Petru | Majcnu | in komaj slišno zašepetal: |
»Od kod pa vi « se je obrnila k | Petru | Majcnu, ko je prišla bliže. |
»Od kod pa vi « se je obrnila k Petru | Majcnu | , ko je prišla bliže. |
predpasnikom obrisala oči in počasi stopila k | Petru | Majcnu. |
obrisala oči in počasi stopila k Petru | Majcnu | . |
je vzdihnil, počasi vstal, stopil k | Jankcu | in ga pobožal po laseh. |
Nagnil se je k | Petru | Majcnu in pridušeno rekel: |
Nagnil se je k Petru | Majcnu | in pridušeno rekel: |
Petru | Majcnu je bilo zdaj žal, da ni na kolovozu. | |
Petru | Majcnu | je bilo zdaj žal, da ni na kolovozu. |
Tudi | Petru | Majcnu ni bilo prijetno, zato se je |
Tudi Petru | Majcnu | ni bilo prijetno, zato se je podvizal |
so solze prežgale dušo Ruparjevemu | Andreju | .« |
Srečku | , ki je imel bujno domišljijo, se je | |
Tinko s pogledom in se nato obrnil k | Matičku | : |
hudih posledic, in to je prišel povedat | Bouvardu | . |
Pécuchetu | se je zdel zoprn in odpeljal je Bouvarda | |
zdel zoprn in odpeljal je Bouvarda k | Dumouchelu | . |
Bouvardu | se je zdel dolgočasen. | |
»Zato zapuščam | Françoisu | Denysu Bartholoméeju Bouvardu, svojemu |
»Zato zapuščam Françoisu | Denysu | Bartholoméeju Bouvardu, svojemu priznanemu |
»Zato zapuščam Françoisu Denysu | Bartholoméeju | Bouvardu, svojemu priznanemu nezakonskemu |
zapuščam Françoisu Denysu Bartholoméeju | Bouvardu | , svojemu priznanemu nezakonskemu sinu, |
prijatelja povezovale s srečo, so se | Pécuchetu | zdele povsem preproste. |
Gospodarju | Gouyu | niso bile pri srcu, češ da pogoltnejo |
zaničljivo obravnavanje njegove zemlje je | Bouvardu | vzelo precej veselja, ki ga je imel |
Upravnik je pomagal | Bouvardu | in Pécuchetu čez plot in stopili so |
Upravnik je pomagal Bouvardu in | Pécuchetu | čez plot in stopili so skozi dve ogradi, |
Dumouchelu | je pisal za grme in semena, nakupil | |
Rekel je | Bouvardu | , ki je tekel vštric z njim: |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi priredil | |
Bouvardu | je bilo nerodno, na vse kriplje se | |
Preden je župnik odšel, je boječe zaupal | Pécuchetu | , da se mu navidezna grobnica sredi |
Ponudilo se je več najemnikov, a | Bouvardu | sploh ni bilo do tega. |
Medtem je Pécuchet naredil | Bouvardu | pridigo in pripravljena sta bila popustiti. |
pojasnjevalno delo in vrnila sta se h gospodu | Vaucorbeilu | . |
Pisal je | Barberouju | in ta mu je poslal podatke o tem. |
Brošura mu je bila tako všeč, da je pisal | Barberouju | , naj mu poišče véliko delo. |
»Sicer pa | Gouyu | ni do hrane,« je dodal zdravnik. |
Foureau se je umiril in | Gouyu | je šlo na bolje. |
Pécuchetu | je prišlo na misel, da je njuhanje | |
majice, branilke in zaščitnice zdravja, | Bouvardu | ljube in od Pécucheta neločljive varuhinje. |
Toda kozel se je obrnil proti | Pécuchetu | in ga sunil z rogovi v spodnji del |
Pécuchet je pisal | Dumouchelu | za mikroskop. |
»Tegale morava pa res podariti | Dumouchelu | !« |
letoviščarsko palico z dolgo železno konico, | Bouvardu | pa je bila bolj všeč palica dežnik |
ostre dišave, ozračje je bilo težko in | Pécuchetu | se je v nekakšni otopelosti sanjalo |
Najmanjšo sta poslala | Larsonneurju | , druge pa so obogatile njun muzej. |
Gospa Bordinova se je | Pécuchetu | zdela nekoliko hladna. |
In kaj naj bi očitala | Gorjuju | ? |
Vse skupaj sta poslala | Larsonneurju | . |
Zatekla sta se h gospodu | Thiersu | .* |
je bilo kot poslancu v konventu ime | Louisu | Philippu Josephu vojvodi Orleanskemu |
kot poslancu v konventu ime Louisu | Philippu | Josephu vojvodi Orleanskemu (1747‐1793), |
poslancu v konventu ime Louisu Philippu | Josephu | vojvodi Orleanskemu (1747‐1793), plemiškemu |
ime Louisu Philippu Josephu vojvodi | Orleanskemu | (1747‐1793), plemiškemu politiku, ki |
Ludovika,« je baje rekel spovednik | Ludoviku | XVI. na morišču. |
Toda zgodovina mora maščevati moralo; | Tacitu | smo hvaležni, da je raztrgal Tiberija. |
Tit Livij pripisuje ustanovitev Rima | Romulu | . |
Koriolan umrl v izgnanstvu, a če verjamemo | Dioniziju | , so bile tega krive zvijače Acija Tulla. |
Pausaniasu | so pokazali kamen, ki ga je pogoltnil | |
Pécuchetu | se je zdelo, da je takšno delo izvedljivo. | |
je gotovo za vas« je Pécuchet rekel | Gorjuju | . |
Bouvardu | pa se postopek ni zdel tako važen. | |
dne, ko je Bouvard skušal razložiti | Pécuchetu | igro Frédéricka Lemaïtra, se je nenadoma |
Pécuchetu | se je zdelo, da mora razložiti: | |
In če svojih upov ni zaupal | Pécuchetu | , je tako ravnal zato, ker se je bal |
pred Barberouja, Pécuchet pa je pisal | Dumouchelu | . |
deželi tako poneumi človeka, staremu | Bouvardu | so se začeli kisati možgani, skratka, |
meša resno in burkasto, medtem ko se | Nisardu | , drugemu profesorju, zdi, da je André |
In | Bouvardu | je pomolil drugi del Hudičevih spominov. |
Parizu je nakopal diplomatske težave, | Ludoviku | Filipu pa tudi notranje probleme. |
nakopal diplomatske težave, Ludoviku | Filipu | pa tudi notranje probleme. |
Vaucorbeilu | se je tudi zdelo, da mora umetnost | |
Bouvardu | in Pécuchetu se je zdelo, da bi se | |
Bouvardu in | Pécuchetu | se je zdelo, da bi se jima morali zahvaliti |
namigniti na to, in to sta zaupala | Favergesu | in zdravniku. |
Girbalu | je bilo veliko do njih. | |
veroizpoved in jo prebral gospodoma | Bouvardu | in Pécuchetu. |
in jo prebral gospodoma Bouvardu in | Pécuchetu | . |
Pécuchetu | je bilo več do prijatelja kakor do | |
spodbujali zdravnika, zato je odšel k | Heurtauxu | in mu razložil, kakšne možnosti ima. |
Brž ko je odšel, je Heurtaux odšel k | Placqueventu | . |
Toda poljski čuvaj je bil tako vdan | Foureauju | , da je odločno odklonil podporo. |
Župnik je dokazal gospodu | de Favergesu | , da še ni prišel pravi trenutek. |
Bouvard in Pécuchet sta dopovedovala | Gorjuju | , da ne bo nikdar dovolj močan za to, |
in potrudil se je, da so bili proti | Foureauju | vsi njegovi in ženini sorodniki, svaki, |
Tedaj se je Gorju obrnil k | Pécuchetu | : |
Cavaignacu | je kazalo čedalje slabše. | |
Bouvardu | in Pécuchetu se je majhno število upiralo | |
Bouvardu in | Pécuchetu | se je majhno število upiralo prav tako |
nazdravili Junaku, nesmrtni žrtvi, velikemu | Maximilienu | !* |
Robespierru | . | |
de Faverges je izjavil, da je predan | Chambordu | . |
je gospod de Faverges rekel abbéju | Jeufroyu | : |
več odlomkov, potem pa jih pokazal | Pécuchetu | , rekoč: |
Campanello sedemkrat mučili, da so | Buonarrotiju | nadeli verigo okoli vratu, da je Saint‐Simon |
previdnosti,« je govoril župnik, »takoj nato pa | Ludoviku | Napoleonu. |
govoril župnik, »takoj nato pa Ludoviku | Napoleonu | . |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi se obrnila | |
Bouvardu | je drselo, kar naprej je padal, naposled | |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi šel v krčmo | |
pisar in še trije moški prinesli k | Beljambu | veliko orehovo mizo; ‘gospod’ se je |
»Rinete!« je stotnik rekel | Foureauju | . |
Ta domneva je dala misliti | Pécuchetu | . |
Na novo odkrita lastnost je | Bouvardu | zelo godila. |
Nekega dne, ko je bilo | Migrainu | zelo hudo, sta si pomagala z njim. |
Beljambu | se je velikokrat sanjalo, koliko popotnikov | |
bil tisti dan petek - dan, ki pripada | Beštu | - se je bilo treba najprej ukvarjati |
Proti | Bouvardu | in Pécuchetu je nastala tiha zarota, |
Proti Bouvardu in | Pécuchetu | je nastala tiha zarota, ki so jo podpihovali |
Med pregledovanjem je snel | Pécuchetu | čepico in videl, da je čelo polno izpuščajev |
Bouvard jih je naglo podajal | Pécuchetu | , ta pa jih je polagal v vrsto, brž |
Bouvardu | je prišlo na misel, da bi lahko dobil | |
Beljambu | sta bila dolžna za tri sodčke vina, | |
sta bila dolžna za tri sodčke vina, | Langloisu | za dvanajst kilogramov sladkorja, krojaču |
Odpravila sta se k | Marescotu | . |
pijanskega videza je bil neprijeten tudi | Pécuchetu | . |
so bili umazani in pri posladku je | Bouvardu | prekipelo. |
Vaucorbeilu | se je zazdelo, da je nor. | |
filozofijo, potem pa je to hotel razložiti | Bouvardu | . |
za greh, zdravilo in sredstvo, dar | Jezusu | Kristusu. |
Bouvardu | se je vse zdelo zelo grdo, toda Pécuchet | |
Bouvardu | je bilo neprijetno, ker je pokazal, | |
Devica Marija je vrnila dar govora gospodu | Adelinu | , ki je bil onemel, ker je preklinjal; |
Spomenik v rokokojskem slogu ni bil | Bouvardu | prav nič všeč, še manj pa oltar iz |
oderuških potez podvojila, je dobavil | Goutmanu | za tri tisoč frankov vina. |
Gospa Bordinova predlaga gospodu | Bouvardu | , da za sedem tisoč petsto frankov rente |
Pécuchetu | je bilo hudo za tem, toda ljudje so | |
je čakala na kočijo, se je obrnila k | Bouvardu | in mu predstavila bodočega zeta: |
mističnim avtorjem, sveti Tereziji, | Janezu | od Križa, Ludoviku iz Granade, Scupoliju |
avtorjem, sveti Tereziji, Janezu od Križa, | Ludoviku | iz Granade, Scupoliju in med modernimi |
Janezu od Križa, Ludoviku iz Granade, | Scupoliju | in med modernimi k msgr. Chaillotu. |
Scupoliju in med modernimi k msgr. | Chaillotu | . |
Gaumov Katekizem stanovitnosti se je | Bouvardu | tako priskutil, da je vzel v roke knjigo |
na Louisa Hervieuja in zato je pisal | Varlotu | . |
Takšen način razumevanja dejstev se je | Pécuchetu | zdel nepošten. |
čemer priča tisto, kar se je zgodilo | Atanaziju | in Ariju. |
tisto, kar se je zgodilo Atanaziju in | Ariju | . |
je zgodilo kaj takšnega kot svetemu | Ignacu | , ki sta ga požrla tigra?« |
Svetemu Taraku, svetemu | Probu | in svetemu Androniku so s kladivom |
Pécuchet je potem za ta prepir povedal | Bouvardu | . |
Župniku | Jeanu | Meslieru, umrlemu okoli leta 1730, |
Župniku Jeanu | Meslieru | , umrlemu okoli leta 1730, je Voltaire |
Obljubila jo je tudi | Pécuchetu | . |
Hurelu | zaradi nizkotnosti, Coulonu zaradi | |
Hurelu zaradi nizkotnosti, | Coulonu | zaradi nevednosti in Marescotu kot |
nizkotnosti, Coulonu zaradi nevednosti in | Marescotu | kot umetniku. |
Pogled na kri se je | Bouvardu | upiral. |
To razpravljanje je šlo gospodu | Mahurotu | na živce in rekel je, ne da bi se ustavil: |
Vse to bo prišlo na ušesa gospodu | de Favergesu | in morda bo potem med njimi vsega konec. |
Nato se je obrnil k | Foureauju | : |
službo pa se je imel zahvaliti gospodu | de Mahurotu | , inženirju. |
Kdaj pa kdaj se je obrnila in | Pécuchetu | je bilo vpričo njenih svetlih kodrčkov |
vrgel ven vse radovedneže in dejal | Bouvardu | in Pécuchetu, naj se pobereta za njimi, |
vse radovedneže in dejal Bouvardu in | Pécuchetu | , naj se pobereta za njimi, kar sta |
štiri strani neba nikakor niso šle | Victorju | v glavo. |
odkril ničesar, hvaležni moramo biti | Koperniku | , Galileju in Newtonu. |
ničesar, hvaležni moramo biti Koperniku, | Galileju | in Newtonu. |
moramo biti Koperniku, Galileju in | Newtonu | . |
perilo, je tako ljubko dvigala prste, da | Bouvardu | potem srce ni dalo, da bi jo trpinčil |
Victorju | in Victorini se je ta zahteva zdela | |
Na željo vzgojiteljev sta | Bouvardu | govorila ‘stric’, Pécuchetu pa ‘striček’, |
vzgojiteljev sta Bouvardu govorila ‘stric’, | Pécuchetu | pa ‘striček’, vendar sta ju tikala |
Bouvard in Pécuchet dolgo pogovarjala o | Victorju | . |
nemoči bi bilo, če bi ga vrnila gospodu | de Favergesu | ali ga zaupala drugim ljudem. |
tresoč od razburjenja šel pritožit k | Bouvardu | . |
Nekoč drugič je | Bouvardu | vzela dvajset soldov in jih med večernicami |
In ker glasba mehča nravi, je | Pécuchetu | prišlo na misel, da bi ga učil solfeggia. |
zgledom, dajal je napačne intonacije; | Victorju | je glas komaj prihajal iz grla, tako |
Nazadnje je Pécuchet rekel | Victorju | : |
takoj se je začelo z zadevo Sorel proti | Bouvardu | in Pécuchetu. |
začelo z zadevo Sorel proti Bouvardu in | Pécuchetu | . |
Aubain, ročni delavec, se je bal zameriti | Sorelu | in škoditi gospodoma: slišal je hude |
hotela dati duška in zvečer sta šla k | Beljambu | . |
nadležna in boljši gostje so namignili | Beljambu | , naj tema čudakoma nič več ne postreže. |
prepevala, zanimala se je za gospodinjstvo, | Bouvardu | je sešila čepec in za prešivne vbode |
Bouvardu | se je sprva zazdelo, kot da ga je nekaj | |
broča, posvečena angleškemu botaniku | Sherardu | |
pomagali, še posebej svojim staršem, sinu | Janu | in prijateljici Bati, hčerki Meliti |
vključijo v izredne oddelke ‘za boj proti | Sadamu | ’, kot imenujejo iraškega predsednika, |
potem pa v Indijo in čim prej domov k | Janu | . |
bog, sem jim na skrivaj pomignil proti | Omotu | . |
komandanti gverilskih sil, zvestih princu | Sihanuku | - njim je bila predstava tradicionalnih |
sveta, in Briana - Amerikanca, podobnega | Jamesu | Bondu. |
Briana - Amerikanca, podobnega Jamesu | Bondu | . |
/ mojemu učitelju filozofije / dr. | Mirku | Hribarju |
mojemu učitelju filozofije / dr. Mirku | Hribarju | |
Janez, prišel sem na obisk h gospodu | Brunu | Vranu, profesorju. |
prišel sem na obisk h gospodu Brunu | Vranu | , profesorju. |
Janezu | spet zagorijo oči. | |
...in zdaj mi je prišlo na misel, da je | Wertherju | in Descartesu skupen dvom, dvom o |
prišlo na misel, da je Wertherju in | Descartesu | skupen dvom, dvom o sebi, vendar |
Prav, toda če slediva | Karteziju | : kdo ali kaj je jaz, o katerem lahko |
Werther je prijatelju | Wilhelmu | pisal: |
dovolj bo govora o sebi - vrniva se h | Karteziju | ! |
Janez. ...in | Wertherju | . |
Čeprav je | Karteziju | laskala, da je ”najboljši zdravnik“ |
po desetih letih svojemu prijatelju | Clerselieru | zaupal, da ”je minilo deset let, odkar |
Marija ponuja | Janezu | narezek. |
tako rečem, podoben svojemu avtorju | Franzu | Kafki... in tako je malone vselej, ko |
rečem, podoben svojemu avtorju Franzu | Kafki | ... in tako je malone vselej, ko gre za |
pisala po razdoru zaroke svojemu ljubemu | Johannesu | - ta pa ji je neodprta pisma po pošti |
enkratni opojni noči, ko Kordelija pade | Johannesu | v objem, po njuni noči za večnost, |
Mladenič odkima in Marija nalije samo | Brunu | , pol kozarca pa tudi sebi. |
Toda vrniva se rajši h | Kierkegaardu | . |
nasprotovanje vélikemu duhovnemu očetu | Heglu | : med nasprotkoma zaostrene etične alternative |
Zdi se mi, da | Kierkegaardu | to ne bi bilo dovolj, verjetno bi pripomnil, |
Apokalipse, ko Gospodov glas naroča vidcu | Janezu | na Patmosu, naj piše angelu Cerkve |
Janezu | zagorijo modre oči. | |
kot se je zgodilo na primer apostolu | Pavlu | . |
kaj je Mefisto svetoval malodušnemu | Faustu | ? |
Janezu | se zabliskajo oči. | |
svojem filozofskem odnosu do Boga bližji | Kantu | kot Karteziju: |
filozofskem odnosu do Boga bližji Kantu kot | Karteziju | : |
”idealistična“ trditev, za katero pravzaprav | Karteziju | tu gre, namreč da je lahko duh brez |
Janezu | še vedno igra smehljaj na ustnicah, | |
Žal ne, posodil sem ga | Anželu | , on pa mi vsako leto v zameno pripelje |
Marija pa odloži skicirko, se približa | Janezu | in ga poboža po kodrastih laseh. |
požirek brinovca, poda stekleničko | Janezu | in recitira: |
prav, kljub temu pa moram pritrditi | Hardingu | , da pri ponovnem rojstvu obstaja |
sledeč klasiku angleškega empirizma | Johnu | Locku, da je za ohranjanje osebne identitete |
klasiku angleškega empirizma Johnu | Locku | , da je za ohranjanje osebne identitete |
Bolj k večini, k tistim, ki sledijo | Locku | , vendar na prav poseben način... |
Dereka Parfita, ki jih je Bruno navajal | Janezu | po spominu, je Janez pozneje, ko je |
Parfit, sledeč | Wigginsu | , namreč meni, da je razpolovitev možganov |
Verjamem, ampak | Parfitu | tu ne gre za etične probleme možganske |
jo posvetil spoštovanemu monsignorju | Giovanniju | Badoaru, ki je bil takrat - kot piše |
spoštovanemu monsignorju Giovanniju | Badoaru | , ki je bil takrat - kot piše na prvi |
Aristotelu | je posvečeno največ prostora, Antonio | |
Greva naprej do Tomaja... in vrniva se k | Aristotelu | ! |
drugo razumevanje izraza ”biti v času“ | Aristotelu | omogoča sklep, da nekatere ”stvari“ |
Pri starem | Mojstru | se korespondenca zdaja v času in |
skače sem in tja, mimogrede pokima | Brunu | , očitno ga pozna. |
Marija | Janezu | . |
stara: ne morem je pustiti same, vzeti k | Brunu | tudi ne... |
Marija poda roko | Brunu | . |
Marija drugo roko poda | Janezu | . |
Kristusovim vnebohodom; angel, ki prinese | Jezusu | kelih trpljenja v vrtu Getsemani, je |
In ljudstvo je prišlo k | Mojzesu | in so rekli: " |
Nato je Gospod rekel | Mojzesu | : |
Kako sta podobna | Platonu | in Aristotelu na Rafaelovi Atenski šoli! |
Kako sta podobna Platonu in | Aristotelu | na Rafaelovi Atenski šoli! |
stran neba, nato pokima in pomigne | Janezu | , naj pride bliže. |
več časa, kot sem mislil... zdaj pa k | Leibnizu | ! |
Leibniz je pisal | Clarku | : |
Clarke je pisal | Leibnizu | : |
Leibniz je | Clarku | , ki je zagovarjal Newtona, ugovarjal, |
In ko Leibniz očita | Newtonu | , da je gravitacija nadnaravni ”čudež“, |
Clarkovo korespondenco z Leibnizem in | Clarku | tudi svetoval, kako naj odgovarja - |
prepričala, saj v petem in zadnjem pismu | Clarku | še vedno kritično piše: |
koncem tega pisma pa Leibniz nasproti | Newtonu | še enkrat izrazi svoje prepričanje, |
ni žalil ne duš ne angelov, ampak le | Swedenborgu | ni verjel. |
vzame očala in tudi Janez se približa | Angelu | , da bi bolje videl podobico: na finem |
Janez stegne roko k | Brunu | , hoteč si bolje ogledati podobico, |
Mojster, komu vi bolj verjamete, | Swedenborgu | ali Kantu? |
vi bolj verjamete, Swedenborgu ali | Kantu | ? |
Če me tako naravnost vprašaš - | Kantu | . |
prsti zračnega velikana; sprva se je | Janezu | zdelo, da je velikanova roka grozeča, |
Janez. ...pri čemer | Kantu | ne gre za psihološko, temveč za transcendentalno |
Kako naj torej verjamem | Kantu | , da je linearnost ali enodimenzionalnost |
pravi - očitno sledeč starim modrecem, | Aristotelu | , Avguštinu in drugim: ” |
sledeč starim modrecem, Aristotelu, | Avguštinu | in drugim: ” |
Da... najbolj pa mi je pri | Heglu | všeč pojmovanje odnosa med časom in |
približal starim modrecem, na primer | Plotinu | ... |
Janezu | bi rad pokazal tisto ruševino, spotoma | |
pojmu ”vesoljnega bloka“: kritiki so | Minkowskemu | in Einsteinu očitali, da se v njuni |
”vesoljnega bloka“: kritiki so Minkowskemu in | Einsteinu | očitali, da se v njuni relativistični |
splošne teorije relativnosti, ki je | Einsteinu | zagotovil svetovno slavo, res ni bil |
Prej drži nasprotno, saj je | Einsteinu | šlo predvsem za vzpostavitev absolutne |
trenutkov, hvala bogu, in še preden | Brunu | uspe odpreti stekleničko z brinjevcem, |
Bruno, medtem ko pripoveduje | Janezu | , pomisli. |
Da se ni | Anželu | kaj zgodilo? |
McTaggart je sledil | Aristotelu | v prepričanju, da je obstoj časa bistveno |
med logiko in evidenco je res skupna | Zenonu | in McTaggartu... in v tem smislu je bržkone |
in evidenco je res skupna Zenonu in | McTaggartu | ... in v tem smislu je bržkone treba razumeti |
topologiji prostora; Grünbaum je, sledeč | Reichenbachu | , najprej razlikoval med časovno usmerjenostjo |
Naj | Mihcu | prinese srečo... |
Angel poda | Brunu | vrč z vinom in mojster znova napolni |
Bruno se rahlo prikloni | Angelu | . |
Potem se obrne k | Janezu | . |
Bruno, Mariji in | Angelu | . |
Filotejev odgovor | Elpinu | je treba razumeti dobesedno: |
Res, mislim, da bi mu [ | Aristotelu | ] bilo treba reči, da roka, če bi jo |
Toda vrnimo se k | Brunu | : |
No, če se vrnem k | Filoteju | ... |
Marija | Brunu | in Janezu. |
Marija Brunu in | Janezu | . |
Potem se obrne k | Janezu | . |
Vselej pa neskončnost | Brunu | pomeni tudi popolnost, drugače kot |
pomeni tudi popolnost, drugače kot | Platonu | in Aristotelu ter nasploh Grkom, pri |
tudi popolnost, drugače kot Platonu in | Aristotelu | ter nasploh Grkom, pri katerih je bila |
Skratka, | Brunu | se zdi nemogoče, da bi Bog ustvarjal |
Spinoza presenetljivo mnogo dolguje | Brunu | , čeprav ga niti on, ki je bil sam izobčenec, |
odločno zavrača in tokrat njegovemu | Filoteju | priskoči na pomoč še Frakastorij s |
Morda bova samemu | Plotinu | prisluhnila kdaj pozneje - če ne prej, |
molku o ”najvišjem“ je Bruno soroden | Plotinu | in drugim mistikom. |
da bi jih lahko prebral in razložil | Janezu | , ko pride. |
Toda, če se vrnem k | Spinozi | : |
Kristusovem duhu, kakor se je bil razodel | Mojzesu | po nadnaravnem glasu. |
Bruno odgovarja | Janezu | , v svojih mislih. |
ta namig pa izrecno potrdi v pismu | Oldenburgu | (Epistolae, 75). |
resnično umrl na križu, pri tem pa piše | Oldenburgu | , da so navzlic iskrenemu prepričanju |
prikazni, v kateri se je Bog prikazal | Abrahamu | , ko je videl tri može, ki jih je povabil |
15-16) se pripoveduje, da je Bog razodel | Samuelu | , da mu bo poslal Savla, vendar Bog |
Savla, vendar Bog ni poslal Savla k | Samuelu | tako, kakor smo ljudje navajeni poslati |
pobudo svojega hlapca, stopil k preroku | Samuelu | , da bi od njega izvedel, kje bi jih |
V Genezi (1 Mz 9, 13) Bog pravi | Noetu | , da bo svojo mavrico postavil na oblake; |
Kristusa, saj sem že zadnjič, ko sem | Janezu | govoril o Brunu, šel malce predaleč... |
pridemo do materializma, kot mislijo | Spinozi | nenaklonjeni kritiki, še manj seveda |
seže do vratu, se obrne k Mariji in | Janezu | : njegov obraz zasije v blagem, srečnem |
tetralogom ustvariti neke vrste hommage | Giordanu | Brunu, čigar spisov sam žal ni poznal, |
ustvariti neke vrste hommage Giordanu | Brunu | , čigar spisov sam žal ni poznal, saj |
pa Schellinga spet približuje tudi k | Heglu | , vendar se obenem pokaže tudi bistvena |
Paradoksno je, da je | Schellingu | v Vekovih sveta uspelo ravno skozi |
nujnosti“, misel, ki jo običajno pripisujemo | Heglu | , vendar je vzajemnost svobode in nujnosti |
odvrnemo od Schellinga in se vrnemo k | Spinozi | ? |
marsovec... ali pa Mefisto, kakor staremu | Faustu | . - |
fantastično varianto, saj - sledeč | Einsteinu | - druga vesolja pojmuje predvsem kot |
stoletij“ in med sodobniki na primer | Fredu | Hoylu, zastopniku ”stacionarnega“ modela |
stoletij“ in med sodobniki na primer Fredu | Hoylu | , zastopniku ”stacionarnega“ modela |
poti kartezijanstva vodijo naprej h | Kantu | in Husserlu, vse do sodobnih fenomenoloških |
kartezijanstva vodijo naprej h Kantu in | Husserlu | , vse do sodobnih fenomenoloških in |
aktovko, položeno na stol, sicer namenjen | Janezu | . |
se vrne k tistemu dobremu, zvestemu | Milanu | ali naj se res odloči zame, vsiljivca. |
seže v žep in s sijočimi očmi pomolí | Brunu | pismo. |
Potem ga spet zloži in vrne | Janezu | . |
Zato pa je pomagal | Wertherju | preživeti, ko mu je bilo najhuje... in |
je videti, smehlja se prihajajočemu | Brunu | . |
Glej, kako je podoben našemu | Anželu | ! |
Besedo dajem ministru gospodu | Slavku | Gabru, prosim. |
Besedo dajem ministru gospodu Slavku | Gabru | , prosim. |
Najprej dajem besedo | Vojku | Čeligoju, za stališče poslanske skupine |
Najprej dajem besedo Vojku | Čeligoju | , za stališče poslanske skupine DeSUS. |
Dajem besedo | Janezu | Podobniku. |
Dajem besedo Janezu | Podobniku | . |
dovolite predlagatelju, prvopodpisanemu | Dušanu | Vučku, da pojasni predvsem tiste stvari, |
predlagatelju, prvopodpisanemu Dušanu | Vučku | , da pojasni predvsem tiste stvari, |
besedo prvopodpisanemu predlagatelju, | Dušanu | Vučku, ki bo dal že veliko odgovorov |
prvopodpisanemu predlagatelju, Dušanu | Vučku | , ki bo dal že veliko odgovorov tudi |
Besedo za razpravo dajem kolegu | Samu | Bevku. |
Besedo za razpravo dajem kolegu Samu | Bevku | . |
Besedo dajem zdaj kolegu Jožetu | Tanku | . |
Kolegu | Ruparju | popuščajo tablete tako, da bi prosil |
Besedo dajem | Franciju | Rokavcu. |
Besedo dajem Franciju | Rokavcu | . |
Besedo bi dal | Francetu | Cukjatiju, ga ni navzočega. |
Besedo bi dal Francetu | Cukjatiju | , ga ni navzočega. |
Zato dajem besedo | Pavlu | Ruparju. |
Zato dajem besedo Pavlu | Ruparju | . |
v svojem govoru, in sicer: "Kolegu | Ruparju | popuščajo tablete" in tako naprej. |
tiste meje, kot je prej bežalo kolegu | Vučku | . |
konvencije Valéry Giscard d'Estaing je | Silviu | Berlusconiju slovesno predal osnutek |
Valéry Giscard d'Estaing je Silviu | Berlusconiju | slovesno predal osnutek nove evropske |
Berlusconiju | očitajo, da se je vsak mesec vsaj enkrat | |
Če bi | Silviu | Berlusconiju, ki se je zmeraj tudi |
Če bi Silviu | Berlusconiju | , ki se je zmeraj tudi sam hvalil, da |
Prodiju | in Berlusconiju očitajo, da sta se | |
Prodiju in | Berlusconiju | očitajo, da sta se predvsem klala med |
za steber, kar pomeni, da so to čast | Jakobu | namenili drugi. |
razvidno iz Gal 1-2 in Apd 15, odgovarjala | Jakobu | in se podrejala njegovim zapovedim. |
judovsko vero, da bi lahko sledili | Jezusu | , in celo da bi bili odrešeni. |
odrekel farizejstvu, ko se je zaobljubil | Jezusu | . |
krščanstva, ki bi nejudom oteževal sledenje | Jezusu | ? |
Županu | Jožefu | Špindlerju očita, da si že pet let |
Županu Jožefu | Špindlerju | očita, da si že pet let njegove pritožbe |
postavitev nenavadno velikega spomenika | Franju | Tuđmanu pred poslopjem občine v Širokem Brijegu. |
nenavadno velikega spomenika Franju | Tuđmanu | pred poslopjem občine v Širokem Brijegu. |
Kluski | in njegovemu podjetju bodo prisiljeni | |
knezov, se je odkrito uprl ukazu, zato | Leonu | X. ni preostalo drugega, kot da ga |
Ali pa se bo treba spet zateči k | Cankarju | . |
direktor CPL Slavko Ivezič dobro ve, da se | Periću | , Vugrincu, Kokšarovu in Milosavljeviću |
Slavko Ivezič dobro ve, da se Periću, | Vugrincu | , Kokšarovu in Milosavljeviću junija |
Ivezič dobro ve, da se Periću, Vugrincu, | Kokšarovu | in Milosavljeviću junija iztečejo pogodbe, |
da se Periću, Vugrincu, Kokšarovu in | Milosavljeviću | junija iztečejo pogodbe, pojma pa ni |
preveč zagnal, saj je želel slediti | Ackermannu | , ki je bil po skokih le dve sekundi |
Pekinga so bila namreč iz istega razloga | Koizumiju | zaprta že lani. |
informacija, da je gost svojemu gostitelju | Moamerju | Gadafiju podaril maršalsko uniformo |
je gost svojemu gostitelju Moamerju | Gadafiju | podaril maršalsko uniformo Josipa Broza |
da je bila to necivilizirana gesta, | Vujanoviću | pa ne priznavajo »pravice«, da bi komurkoli |
verjetna: črnogorski predsednik naj bi bil | Gadafiju | podaril uniformo, ki ni bila nikoli |
Tudi pri Hrvatih, saj je | Franju | Tuđmanu med prvimi poslal čestitko, |
Tudi pri Hrvatih, saj je Franju | Tuđmanu | med prvimi poslal čestitko, ko je ta |
razmere so bile tako rekoč pisane na kožo | Vojislavu | Šešlju, ki se je po torturi v bosanskih |
tako rekoč pisane na kožo Vojislavu | Šešlju | , ki se je po torturi v bosanskih zaporih |
kjer je najprej padel v objem prav | Vuku | Draškoviću. |
je najprej padel v objem prav Vuku | Draškoviću | . |
Opozicija je novemu premieru | Tonetu | Ropu takoj januarja, tako rekoč za |
Opozicija je novemu premieru Tonetu | Ropu | takoj januarja, tako rekoč za dobrodošlico |
Friedrichu Modremu | ni bilo mar za cesarjev ukaz. | |
Karlu V | . zaupa prav tako malo kakor papežu | |
Njegovemu mentorju | Friedrichu Modremu | Karel V. ukaza sploh ni dal poslati. |
soborcu, wittenberškemu profesorju | Philippu | Melanchthonu. |
wittenberškemu profesorju Philippu | Melanchthonu | . |
nočejo spreobrniti k njegovemu gospodu | Jezusu | . |
Prijaznemu gospodu | Borutu | Miklavčiču, spoštovanemu profesorju |
Prijaznemu gospodu Borutu | Miklavčiču | , spoštovanemu profesorju Dušanu Kebru, |
Miklavčiču, spoštovanemu profesorju | Dušanu | Kebru, vsem njunim pomočnikom in seveda |
Miklavčiču, spoštovanemu profesorju Dušanu | Kebru | , vsem njunim pomočnikom in seveda slovenski |
Sadamu | je ubežne noge odrezala kamera. |