O'beseda, označena besedila z lemami
žensko v kletni kuhinji je mislil na | Katarino | , svojo ženo. |
Spet je pomislil na | Katarino | . |
Celo to, da bi prebudil | Katarino | , ko bi bilo to dosegljivo, bi bilo |
Kot ponavadi je Winston | Julijo | komaj pogledal, ko sta šla v množici |
dal motiti, ko je služabnik privedel | Julijo | in Winstona in ni dvignil pogleda. |
Videl je | Julijo | , da dviga kozarec in voha z odkrito |
Za | Julijo | se skoraj ni menil in videti je bilo, |
Eden od mož je s pestjo udaril | Julijo | v pleksus, da se je zvila kot zložljiv |
Komaj da je mislil na | Julijo | . |
Bolj medlo je mislil na | Julijo | . |
Mislil je: »Če bi lahko rešil | Julijo | s tem, da bi podvojil lastno bolečino, |
bil nemudoma odgovoril, da je izdal | Julijo | . |
» | Julijo | !« |
domov k Polemarhu; tam smo naleteli na | Lizijo | in Evtidema, Polemarhovega brata, dalje |
Jožef vzame | Marijo | k sebi |
Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi | Marijo | , svojo ženo; kar je spočela, je od |
Stopili so v hišo in našli dete z | Marijo | , njegovo materjo. |
Marija obišče | Elizabeto | |
je v Zaharíjevo hišo in pozdravila | Elizabeto | . |
Pohiteli so in našli tam | Marijo | , Jožefa in dete, v jasli položeno. |
Jezus je ljubil | Marto | , njeno sestro in Lazarja. |
Po teh besedah je odšla in poklicala | Marijo | , svojo sestro. |
Peter obudi | Tabíto | |
Priporočam vam našo sestro | Fójbo | , ki je diakonísa v Cerkvi v Kenhréjah: |
Pozdravite | Marijo | , ki se je zelo trudila za vas. |
Pozdravite | Trífajno | in Trifózo, ki se trudita v Gospodu. |
Pozdravite Trífajno in | Trifózo | , ki se trudita v Gospodu. |
Pozdravite drago | Pêrsido | , ki se je veliko trudila v Gospodu. |
Pozdravite Filológa in | Júlijo | , Neréja in njegovo sestro, Olimpája |
je kača s svojo zvijačo preslepila | Evo | . |
Opominjam | Evódijo | in opominjam tudi Sintího, naj živita |
Opominjam Evódijo in opominjam tudi | Sintího | , naj živita v lepi slogi v Gospodu. |
Pozdravite brate v Laodikéji ter | Nimfájo | in skupnost, ki se shaja v njeni hiši. |
Vendar ti moram očitati, da trpiš | Jezabélo | , tisto ženo, ki se razglaša za prerokinjo |
zgodila družinska tragedija: 66letno | Kristino | Lešnik sumijo, da je s kuhinjskim nožem |
Prav zato so | Kristino | Lešnik privedli k preiskovalnemu sodniku, |
veleposlanico ZR Nemčije v Sloveniji | Heike | Zenker. |
veleposlanico ZR Nemčije v Sloveniji Heike | Zenker | . |
ustrelil svojo prijateljico, 22-letno | Romano | Koren iz Frankolovega, in nato zanetil |
Srečko, napadel delavko te menjalnice | Danico | H., ki je imela v rokah poslovni kovček, |
ugotoviti, da je ropar, ki je grobo zbil | Danico | H. na tla in ji iztrgal iz rok kovček |
podpredsednico komisije predlagala | Darjo | Lavtižar Bebler, vendar je vodja poslanske |
še za deklico svojo, petnajstletno | Nedo | , ki ga ljubi. |
Takrat se Najdù spomni na | Nedo | . |
je že prodalo svojo pesem, zavrglo | Marijo | , Jelko in Danico, ter se zaprlo ‘za |
prodalo svojo pesem, zavrglo Marijo, | Jelko | in Danico, ter se zaprlo ‘za ogrado’. |
svojo pesem, zavrglo Marijo, Jelko in | Danico | , ter se zaprlo ‘za ogrado’. |
- Zame, za | Marijo | Lukšo. |
- Zame, za Marijo | Lukšo | . |
»Našo | Tinico | pa je morda pa le doletela sreča«, |
Krstili so ga za | Anico | , toda bebasti deklici, ki je vse dni |
dejanja, žganje in zavaljeno Francovichevo | Cristo | ; Francovich je molčeči bik ..." |
bolnike, je slučajno naletel tudi na | Francovichko | . |
dolgo strmel v tla, potem pa je zgrabil | Liniko | za lase. |
Toda | Liniko | vse te stvari kaj malo zadevajo. |
Debela Crista se vrže na | Augusto | in jo peha skozi vrata. |
ozrl okrog sebe - in tedaj je zagledal | Gildo | . |
Treba bo poklicati | Jero | , na vsak način jo je treba doklicati, |
Gildo | more najprej poiskati, bogve kako zdaj | |
In | Jero | tudi lahko obiščeš. |
je govoril sam zase in mislil na | Jero | . |
Ernestov poklic ni skoraj nič vplival na | Berto | . |
podobna je njemu in krstila jo je za | Marijo | . |
Te besede so | Jero | hudo prizadele. |
v predpasnik, pogledala Martina in | Gildo | ter pripomnila: |
pogrel kosilo, zvečer je Tasić nagovoril | Nanco | pri koritu, Levi je dal Frančku, najstarejšemu |
stric, in venomer pogledoval polno | Kati | , ki mu je kazala svoje bele zobe. |
Kristinici, Frančku in Venčku, pogledal | Kati | in šel. |
Nanco | pa bi kdaj pa kdaj doma naskrivaj pošteno | |
Nanco | , Kati, pankrte, hišo, konje, travnike | |
Nanco, | Kati | , pankrte, hišo, konje, travnike in |
Položili so mater na tnalo in določili | Veroniko | za varuha. |
Stara mati je včasih poklicala | Nanco | , tako iz navade, ali pa iz zlobe. |
je po hiši in razsajal, drl se je na | Veroniko | , ki bi že vendar lahko kaj malega oprala. |
preveč, in bi Jakob utegnil poslati po | Nanco | , je takoj dodal: |
ter razmišljal, kako naj stopi pred | Nanco | in kaj naj reče. |
Žefa, če bi ne kazalo poklicati tudi | Kati | . |
Omenili so mu | Nanco | in njene pregrehe. |
drugače sta imeli od tistega dne, ko je | Veroniko | tako hudo udaril, večjo pravico in |
Dvignil je | Anco | iz vode, stal nekaj časa sredi valov |
stal ure in ure ob zibki in strmel v | Tinko | , ki je grizla svoje rožnate pesti in |
Vščipnil je smejočo se | Tinko | v lice in dejal: |
od tistega dne dalje me je misel na | Tinko | spremljala povsod. |
nagnali staro postrežnico in kuharico | Jero | . |
mrliču prebelil izbo in sam skrbel za | Srečo | . |
Srečo | je moral nositi s sabo zavito v veliko | |
šel javit orožnikom, sem prvič videl | Srečo | na lastne oči. |
mejo, kjer sem v lastnih tegobah na | Tinko | popolnoma pozabil. |
Tinko | in Srečo pa so našli čez pet dni nekje | |
Tinko in | Srečo | pa so našli čez pet dni nekje v Podselih. |
Kupila sta krsto za | Tinko | in Srečo ter plačala pogreb. |
Kupila sta krsto za Tinko in | Srečo | ter plačala pogreb. |
kakor so vaščani imenovali kuharico | Ano | , je zaradi spodobnosti in ženske nežnosti |
Fratnik je pokopal ženo, postavil hčerko | Pavlo | k ognjišču, teto Marjanco k otroku |
postavil hčerko Pavlo k ognjišču, teto | Marjanco | k otroku in življenje je teklo dalje. |
zdela tako šibka in brezpomembna, da je | Marjanco | ostro pogledal izpod čela ter se kakor |
Te besede so | Marjanco | globoko ranile, vendar se je kot plaho |
bodo najeli Mojega Jezusa in njegovo | Mico | . |
Moj Jezus je napregel | Mico | , sedel na kozla in pobje so se odpeljali |
avtomat, pili in toliko časa silili v | Zinko | , da se je vdala in zaplesala z njimi. |
in toliko časa klical »svojo drago | Maričko | «, da se je Kočarica vdala in mu odprla. |
Na mostu je srečal | Šmonovko | , ki ga je začudeno pogledala, se nasmehnila |
okamenel; pogledal je cvetlice, nato | Šmonovko | , potem pa se je zlecnil, skril šopek |
je Moj Jezus potolažil, je napregel | Mico | in se odpeljal k »Trem kronam«, da |
»Njo, njo, | Minco | , ker ni hotela roditi otrok,« |
Tudi Moj Jezus se je pomiril, napregel | Mico | , naložil »svojo staro«, sedel k njej |
Videl je | Marjanco | , Zinko, Petra in Izidorja, kako bodo |
Videl je Marjanco, | Zinko | , Petra in Izidorja, kako bodo skočili |
drugo jutro pa je Moj Jezus napregel | Mico | in ga odpeljal v Tolmin. |
suknjič, si zavihal rokave in zgrabil | Jero | za nogo, Kih pa jo je prijel okrog |
Kihova Jera s komolcem hebnila Čarjevo | Mico | v bok in zašepetala: |
Ta posebna čast je doletela | Nanco | zaradi tega, ker je bila prva pevka. |
ga je Štefuc tako razveselil, da je | Katro | vzel. |
nameril k Pečanu in začel obletavati | Nanco | , ampak Nanca je bila že oddana in vse |
avtomat je zahreščal, Tine je zgrabil | Rozo | okrog pasu in jo zavrtel. |
»Tale!« je rekel Štefuc in pokazal | Nanco | . |
da je trudna, prosila je Lužarjevo | Rozo | , naj stopi z njo, in izginili sta po |
»No, pa dajva,« je dejal Nace, zgrabil | Zoro | in sta se zavrtela. |
»Po | Polono | , po Polono!« |
»Po Polono, po | Polono | !« |
»Po | Polono | , hitro!« je ponovila Roza. |
Čarju dolžan in da je vzel Peskarjevo | Angelo | . |
ki je seveda dekletce in krščeno za | Barbaro | . |
v bajto in vzredila otroka, četrto | Barbaro | . |
Andrejc, toda ker so vsi pričakovali novo | Barbaro | , peto Barbaro, so pobu zrekli Barbaron. |
vsi pričakovali novo Barbaro, peto | Barbaro | , so pobu zrekli Barbaron. |
spogledajo in pograbijo opotekajočo se | Žuželjčevko | , ki se jih najprej otepa z rokami, |
ženskami, ki že vlečejo po cesti jokajočo | Žuželjčevko | . |
spoznanje, da prihaja božja dekla po | Barbaro | , po staro kravjo deklo. |
nekaj starih koledarjev in Miklovo | Zalo | . |
temačno vežo in potegne v izbo okroglo | Justino | , ki se mu vsaj na videz upira. |
Lojz je pograbil | Justino | , Temnikarjev Nac Pavlo, Usadarjev Albin |
je pograbil Justino, Temnikarjev Nac | Pavlo | , Usadarjev Albin Ivanko, Obrekarjev |
Temnikarjev Nac Pavlo, Usadarjev Albin | Ivanko | , Obrekarjev Cene Mileno. |
Usadarjev Albin Ivanko, Obrekarjev Cene | Mileno | . |
Temnikarjev Nac, ki stiska k sebi res čokato | Pavlo | . |
»Naprej!« zakliče Lojz in potegne | Justino | za sabo. |
z očmi vsa dekleta, nato pa pograbi | Žuželjčevko | , ki si češe svojo uporno rdečo grivo. |
hlačnih žepih in v vidni zadregi pogleda | Angelco | in Nančiko. |
v vidni zadregi pogleda Angelco in | Nančiko | . |
Drejc zagleda | Angelco | , ki se bliža s škafom na glavi, zato |
zlezel z ramena, izpod čela pogleda | Tildico | in v zadregi trmasto revsne: |
Z levico kaže | Tildico | , z desnico žuga Drejcu: |
» | Nančiko | pozdravite!« mu reče proseče ter se |
ki podpira svojo staro ženo, mlado | Travnikarico | z otrokom v naročju, suhljatega Smodina, |
Z druge strani ženejo | Nančiko | , Tildico, Angelco in Dragarico. |
Z druge strani ženejo Nančiko, | Tildico | , Angelco in Dragarico. |
ženejo Nančiko, Tildico, Angelco in | Dragarico | . |
Fašist vleče | Nančiko | za roko in Nančika mu sledi vdano, |
Naglo stopi pred | Nančiko | . |
izgubljeno gleda zdaj Bichija zdaj | Tildico | . |
Drejc izgubljeno pogleda | Tildico | , toda Dragarica ga sunkovito odtrže |
globoki zadregi vprašujoče pogleda | Tildico | in nato Angelco, ki si z ruto briše |
vprašujoče pogleda Tildico in nato | Angelco | , ki si z ruto briše solze. |
Dragarica vztrepeta in postrani pogleda | Tildico | , Borisa in Angelco, ki stoji vzravnano |
postrani pogleda Tildico, Borisa in | Angelco | , ki stoji vzravnano in nepremično. |
Kutschera premeri | Angelco | in nato vprašujoče pogleda Bichija. |
Se ozre v | Nančiko | : |
Nato pogleda | Tildico | . |
Mojega Jezusa in s hripavim glasom oklikne | Tildico | : |
S sočutjem pogleda | Nančiko | , ji položi roko na ramo in jo strese: |
Stisne Obrekarici roko, pogleda | Nančiko | , kakor je ne bi poznal, in se vprašujoče |
Angelca, Boris spremljajo k tovornjaku | Tildico | in Nančiko, ki sta že v partizanski |
spremljajo k tovornjaku Tildico in | Nančiko | , ki sta že v partizanski uniformi. |
stisne roko očetu in Borisu ter stopi za | Tildico | . |
Tildica stisne | Nančiko | k sebi, pogleda proti Dragi in kljubovalno |
Nemški vojak privleče | Travnikarico | in jo tako sunkovito pahne v množico, |
Travnikarica se zdrzne in se votlo ozre v | Angelco | , a vojak že stopi k njej in jo potegne |
pogleda Kutscheri naravnost v oči, pokaže | Travnikarico | in reče mirno, a zelo jasno: |
vzklikne Kutschera in zabode pogled v | Angelco | ; obraz mu zaživi v zlobnem užitku, |
Srečata | Tildico | in Nančiko, ki neseta ranjenca na nosilih. |
Srečata Tildico in | Nančiko | , ki neseta ranjenca na nosilih. |
Grušč in dim zdramita | Nančiko | . |
Sova spusti strojnico, zgrabi | Nančiko | in jo sunkovito pritisne k tlom. |
Ko zagleda | Nančiko | , ki spet negibno strmi po čistini, |
glavo, češ da ni ranjen, in pokaže | Nančiko | , ki votlo strmi po čistini. |
»Za | Nančiko | ! ... |
Za | Angelco | ! ...« |
»Ti na | Nančiko | glej,« mu reče toplo. |
Zagleda | Nančiko | , ki še vedno sedi na ožganem tramu |
cigareto, stopi k ognjišču, pogleda | Jero | in spet vpraša: |
Obrekarica pobožno gleda | Tildico | in z materinsko ljubeznijo počasi potiska |
Spet pogleda | Tildico | in zastoka: |
razkorači sredi klanca, s kretnjo pokaže | Tildico | in oholo oklikne osuplo Obrekarico: |
pokaže Tildico in oholo oklikne osuplo | Obrekarico | : |
Rogovilasti domobranec zlobno prhne in pahne | Tildico | nizdol. |
Po klancu naglo ženejo | Tildico | . |
zaničljivo obregne domobranec in pahne | Tildico | proti vratom. |
in prileti naravnost pred Drejca in | Tildico | , ki prav tedaj stopita na prag. |
čela pogleda Drejca, naglo potegne | Tildico | od njega, jo pritisne k sebi ter jo |
Sova in pahne Drejca proti klancu in | Dragarico | proti vratom. |
»Pa | Nančiko | pozdravi!« mu naroča Tildica. |
Drejc stisne | Tildico | k sebi. |
z angleško brzostrelko, naglo vleče | Nančiko | navkreber po razmočenem, blatnem kolovozu, |
»Dajva!« zasope Sova v | Nančiko | , steče in jo vleče za sabo. |
pokima, nato počasi spusti iz objema | Nančiko | in Tildico, potreplja Borisa po glavi |
počasi spusti iz objema Nančiko in | Tildico | , potreplja Borisa po glavi ter jima |
Sova hiti ob vrsti, mimogrede pogleda | Nančiko | in Tildico, ki tudi neseta ranjenca, |
vrsti, mimogrede pogleda Nančiko in | Tildico | , ki tudi neseta ranjenca, se ustavi |
pokaže Petru strojnico in plane za | Tildico | . - |
kmalu tako zares zagledal v Omelčarjevo | Justino | , da se je tudi ta morala zagledati |
Hostarica je držala v naročju malo | Mirico | ; dobri mož jo je venomer ogrinjal s |
Samo naskrivaj se je zelo milo ozrl v | Zmago | , ki je sedela na klopi in kvačkala, |
Prižela je | Zmago | še tesneje k sebi in po dolgem premolku |
-- Hotejčevega Matica in Modrijanovo | Nanco | je takrat ubilo -- in on on je bil |
dokler ni lepega dne srečno pripeljal | Zinko | domov. |
Ta pa ... no, tvojo | Zmago | je rad gledal. |
»Kokošàrjevo | Tilčko | .« |
Ženske so nestrpno čakale babico | Polono | , da bi se vrnila iz Luže. |
»nekaj primernega« za otroka, pa tudi za | Lužnico | , ki jo je imel že od nekdaj v želodcu. |
zanjo, pa tudi za »mrho«, to se pravi za | Pepo | , če se še kdaj vrne. |
Nato je Tilčka, z očmi uprtimi v | Kokošarko | , prav počasi spustila roko, se počasi |
Loputnika, Oblazarjevega Rudija in | Žuželjčevko | , ki si je venomer potiskala roke v |
Hotejec se je spet obrnil, toda | Katro | so medtem že oblile solze, zrušila |
star, se je zagledal v Kraljičkovo | Otilijo | . |
ji je Tone povedal, da bi rad vzel | Oti | . |
‘Vrhovčevo | Jelko | vzemi,’ so rekli. |
zamaknil v meglico nad jezom, kakor bi | Jelko | primerjal s podobo, ki se mu je tam |
‘Potem pa vzemi Oblazarjevo | Katico | . |
Na, vzemimo, na primer, samo | Kadetko | , ki nam vsak dan šviga pred očmi. |
ujela za pramen las nesrečno Vojnačevo | Justino | , nezakonsko Kadetkino mater. |
Naglo se je ozrl in zagledal | Kadetko | , ki mu je že stala za hrbtom. |
Pob je odsotno zajel in gledal za | Kadetko | , ki je tekla po mivki, dvignila krilce |
In | Kadetko | bi vzel s sabo, - je zadovoljno pomislil |
- Pa na | Ivano | ? |
Ali ste jo slišali, | Kadetko | ? - |
jo je pobrala, kakor je zdaj pobrala | Nanco | ... |
In tedaj sem spet zagledal | Kadetko | . |
Nemara pa pozna našo | Ano | . |
ki je vlekel svoj meh, tridesetletno | Vojnačko | in njeni dve mlajši sestri, Kato in |
Vojnačko in njeni dve mlajši sestri, | Kato | in Tino. |
in njeni dve mlajši sestri, Kato in | Tino | . |
zagrešil nekaj grdega, kajti tudi če ima | Justino | zares rad, to ni prav, ker ima že nevesto, |
je vzkliknila mama, dvignila | Justino | , ki je bolj in bolj ječala, in jo peljala |
- Teci po | Terezijo | ! |
Ko sem planil pred babico | Terezijo | in bruhnil iz sebe, da se je kadet |
so stale ob steni, od daleč gledale | Justino | in njenega otroka, smrkale, si brisale |
- Kdaj naj pridemo po | Justino | ? |
čakal, kdaj bodo priplavili mimo mrtvo | Justino | z mrtvo Boženico v naročju. |
Zdaj sem nagnal Vojnačevo | Katro | v Podmelje. |
Bal sem se župnika in | Zane | , posebno zdaj, ko sta bila gotovo oba |
Grabil je | Zano | , ki je bila tudi v sami srajci, za |
Popoldne so štirje vojaki že prinesli | Justino | mimo hiše. |
Mlada Vojnačka je držala v naročju malo | Boženico | , ki je sesala prstek in zvedavo gledala |
Boženico | bomo imeli. | |
- A | Kadetko | ? |
- | Kadetko | . |
Justino | smo pokopali naslednje dopoldne. | |
Tudi | Justino | so nesli štirje priletni vojaki. |
Naglo je vzela | Kadetko | v naročje in jo odnesla v kuhinjo. |
Mama je medtem | Kadetko | umila in počesala. |
vstopila pred njo, z roko pokazala | Kadetko | in nenavadno glasno izjavila: |
nedolžnega otročička, - je pokazala na | Kadetko | . |
jo je prekinila mama in stisnila | Kadetko | k sebi. |
mama in mi dala v naročje jokajočo | Kadetko | . |
Vojnačko | , ki je bila lakomna na denar, pa je | |
Zahtevala je | Boženo | . |
Lazarjeva Dorka ti pokaže s prstom na | Boženo | in se glasno obregne: |
- Glejte jo, | Kadetko | , kako je nenasitna! |
vojno je izbruhnil tudi tisti, ki je | Kadetko | dobil,« |
Gino se je ... kako bi rekla... videl je | Boženo | in se je kar na mah, kako se reče -« |
rakljo ter odsekal palico zase in za | Kadetko | . |
Dvignil sem | Silvijo | , si jo posadil za vrat - in smo šli. |
naš pohod: teto v obledeli črnini, | Kadetko | v modrem krilu in beli bluzi, mene |
partizanski obleki in na mojem tilniku | Silvijo | v rožastem krilcu. |
Gledala je | Kadetko | , ko je vzela Silvijo v naročje ter |
Gledala je Kadetko, ko je vzela | Silvijo | v naročje ter ji prigovarjala, naj |
Veselo sem si spet posadil | Silvijo | za vrat in z lahkim korakom krenil |
Sedla je na parobek, vzela v naročje | Silvijo | , jo poljubila na vroča lica in jo počesala. |
Stisnil sem | Silvijo | k sebi, da je veje ne bi oplazile. |
Pobožal sem | Silvijo | , ki mi je položila na rame utrujeno |
Položila je | Silvijo | predse, počepnila k njej, ji s prstom |
Teta je molče pokazala | Silvijo | , ki je stala sredi groba in pobirala |
Dvignil sem | Silvijo | in smo šli. |
odgovorila z mehkim glasom, si posadila | Silvijo | za vrat in stopila po kolniku. |
Hostarica je držala v naročju malo | Mirico | ; dobri mož jo je venomer ogrinjal s |
pa je začel bolj in bolj preganjati | Milico | . |
žarku zmeraj posijalo naravnost na | Milico | . |
Venček je že popolnoma jasno videl | Milico | , kako si v izbi češe lase. |
Hlipov Lojz pred šolo pozdravil njega in | Milico | z vzklikom |
gaber, se skozi gole veje zamaknil v | Milico | in z vsem telesom poslušal njen glas. |
na plano, je Venček z roko pritisnil | Milico | k robu gozda. |
in kakor začarano gledal vrtečo se | Milico | . |
šipkovim grmom, videl je Hostarja in | Nežo | , videl je otroke, ki so se vsuli iz |
V tvojo | Julko | naj se zaleti! |
Da, v | Julko | ! |
Učiteljica, ki je | Jerico | skoraj vsako jutro ozmerjala in zlasala, |
Učiteljica jih je pohodila, potem pa je | Jerico | pograbila za uho in jo potisnila k |
»Kar vprašaj Temnikarjevo | Katro | , ki ima sanjske knjige. |
»Ti si nor!« je Luka zagrmel v | Enako Palico | . |
sploščil k steni ter ves okamenel buljil v | Pepo | kakor v kačo. |
opili, da je potem napadel potovko | Katro | . |
Premerila je naposled | Prekleto strešnico | , ki je stal zraven nje - in ta je bil |
A najprej so prignali | Justino | in jo pahnili v izbo. |
belimi zobmi kakor z noži in zgrabili | Justino | . |
zakričal Prekleta strešnica in skočil za | Justino | . |
členkom koščenega kazalca potrkala | Prekleto strešnico | po čelu in se zarežala: - |
Nemška smrt je vstala, potrepljala | Prekleto strešnico | po rami, nato pa se je široko razkoračila |
se je nemška smrt ozrla in zagledala | Prekleto strešnico | , ki se je naglo spuščal proti dvorišču. |
obrnila k njej, s prstom pokazala v | Prekleto strešnico | , ki je trepetal pred njenimi nogami, |
In srečal bi | Javorko | . |
A pustimo zdaj | Javorko | in privide! |
»Ali poznate | Zmago | Gorjančevo?« mu je Peter Majcen segel |
» | Zmago | Gorjančevo?...« je zategnil kmet in ga |
»Kar vprašaj Temnikarjevo | Katro | , ki ima sanjske bukve. |
Stari mornar je s pogledom ošvrknil | Tinko | in se nasmehnil. |
Stari mornar je spet ošvrknil | Tinko | s pogledom in se nato obrnil k Matičku: |
katere ozvezdje ima obliko črke Y, nato | Vego | iz lesketajoče se Lire in spodaj na |
ploščo, ki je prikazovala Adama in | Evo | pod rajskim drevesom, v zelo nespodobni |
Gospa Bordinova je branila | Germaino | , Mélie pa Gorjuja. |
Pustila sta | Germaino | , ki je objokovala svojo nesrečo, medtem |
Toda ko je Tartuffe pobožal | Elmiro | po kolenu, je Pécuchet postal osoren |
In | Augusta | Comta: duhovniki morajo vzgajati mladino, |
hrepenenje in preganjal ga je spomin na | Castillonovo | , ko stiska Gorjuja k sebi. |
ki je imel želodčno nevrozo, staro | Varinko | , katere encefaloid pod ključnico se |
neozdravljivih bolezni, navajajo gospodično | de Palfresnovo | , Anne Lorieux, Marie Duchemin, Françoisa |
Duchemin, Françoisa Dufaija in gospo | de Jumillacovo | , rojeno d'Ossevillovo. |
Dufaija in gospo de Jumillacovo, rojeno | d'Ossevillovo | . |
Devico | Marijo | je najdeval v Galiji, napovedovanje |
Prav tako spodbijam | Simforozo | in njenih sedem sinov, pa Felicito |
Simforozo in njenih sedem sinov, pa | Felicito | in njenih sedem hčera, in tistih sedem |
»Oprostite, spomniti vas moram na | Hipacijo | , Hieronima Praškega, Jana Husa, Bruna, |
Sveto | Blandino | so v mreži prepustili pobesneli kravi. |
sirotišnice v Grand Campu naj bi odvedla | Victorino | . |
sta videla poljskega čuvaja, gospo | de Noarisovo | , Sorela, in ne da bi vedela zakaj, |
Bouvard je skušal | Victorino | naučiti računstva. |
Ali bi bilo treba Victorja in | Victorino | seznaniti s skrivnostjo razmnoževanja? |
ni bilo doma, je zabaval Marcela in | Victorino | s pripovedovanjem šal, stegoval jezik |
Srečo | si lahko narediš le sam. | |
Potem slišim še | Bato | , ki pravi, da je sin zdrav in da je |
Kot živo sem videl mojo teto | Manco | , bog ji daj večni pokoj in počitek, |
istočasno tudi Joganathovo sestro in brata, | Balabhadro | in Subhadro, obstaja tudi trditev, |
Joganathovo sestro in brata, Balabhadro in | Subhadro | , obstaja tudi trditev, da gre pri čaščenju |
bogastva sem spet srečal tudi Zvoneta in | Romano | . |
Doma imam sina, prijateljico | Bato | , do katere ni fer, kar se dogaja, čeprav |
bo, ko se bom vrnil z dela in srečal | Gail | in njeno hčerko pod večer na plaži. |
Zato sem pustil | Gail | z otrokom v taborišču in pohitel za |
Seveda je | Bato | močno prizadelo. |
Oprosti | Gail | , moram domov, sedaj me tam bolj potrebujejo. |
Ko sem spet videl | Gail | , je bila kot zrela lubenica. |
Držal sem | Melito | , jo nežno ujčkal, ko se mi je kar naenkrat |
Cairnsu kot težak na visokih gradnjah, je | Gail | z otroki odšla na obiske k staršem |
Videl sem | Gail | tik pred mano skočiti v ogenj, šla |
Bolj kot zase me je skrbelo za | Gail | . |
tebi, da sem pomagal roditi in poviti | Melito | , najinega otroka, in bil dober oče |
poljubil otroke in se še enkrat vrgel | Gail | k nogam. |
Poklical bom | Marijo | , morda gre ona po hčerko na nočni vlak... |
Greš na postajo, po | Cecilijo | ? ... |
Holandiji spoznal njeno mater, tudi | Elizabeto | , kraljico Češke, vdovo po kralju Frideriku |
z devetimi otroki, med njimi mlado | Elizabeto | [Gaukroger, 293]. |
Kartezij na primer takole tolaži | Elizabeto | : |
Francine k sebi in z njo verjetno tudi | Heleno | , dve leti pozneje pa je načrtoval hčerino |
ženskih src, nekakšen Don Juan, ki | Kordelijo | namerno in preračunljivo zaplete v |
smrti pesniško in filozofsko častil | Regino | ter ji celo v oporoki zapisal svoje |
Toda za mlado, nedolžno | Kordelijo | je bilo takšno srečanje s seboj uničujoče: |
mladeničem Edvardom, le‐tega ogrel za | Kordelijo | , jo skupaj z njim obiskoval in tik |
Skratka, ko Johannes osvoji | Kordelijo | , ko je zaroka sklenjena, začne premišljevati, |
Pa še | Cecilijo | pokliči. |
sloní na komolcu in z očmi spremlja | Marijo | , ki se s poplesujočim korakom oddaljuje |
Janez in jaz... čakanje na | Marijo | - nekoč že zgodilo? |
Skrbi me za gospo | Marijo | . |
Takšne reči zelo zanimajo tudi | Cecilijo | , zadnjič je prinesla pokazat posušeno |
Tako rad jo imam, | Drago | , da sem se pripravljen odreči celo |
Pa sta starša | Drago | sploh poznala? |
Poklical bom | Marijo | , če lahko pride z avtom po naju. |
pijeta teran, jesta pršut in čakata na | Marijo | . |
risanje: takoj ko spijem kapučin, grem po | Cecilijo | . |
z osuplimi očmi spremlja odhajajočo | Marijo | - danes se je oblekla v olivnozeleni |
kako je Janez s pogledom pospremil | Marijo | . |
šla pogledat, toda počakati morava | Marijo | , da se ne izgubimo. |
Precej dolgo je ni, verjetno čaka na | Cecilijo | . |
pozlačenega konjiča, Janez pa začuti ob sebi | Marijo | : dotik traja le hip ali dva, vendar |
odseva Magdalenin svetniški sij... in | Magdaleno | sámo, grešnico in svetnico, ki je v |
ljubezni našla svojo nebeško dušo, | Magdaleno | , ki je iz Njegovih besed Ne dotikaj se me! |
Janez hvaležno pogleda | Marijo | . |
Janez vpraša | Marijo | . |
Bruno se skloni nad spečo | Marijo | in jo pokrije po nogah s svojo vetrovko. |
Saj to ni volk, ampak pes! prešine | Marijo | : volčjak je, pes z modrimi očmi, konjev |
za šolstvo, znanost in šport, doktor | Lučko | Lorber, državno sekretarko na ministrstvu |
šolstvo, znanost in šport in gospo | Mihaelo | Kolenko Novak, državno podsekretarko |
redovne skupnosti Hčere Marije Pomočnice | Marto | Zadravec (rojena je v Odrancih), za |
najprej do smrti tolkel po glavi 11-letno | Katjo | , na enak način pa je umoril tudi 9-letno |
enak način pa je umoril tudi 9-letno | Alenko | Marolt. |
vrha je še Medvešek, vendar so zanj in | Anjo | Klinar najbrž te igre še prezgodnje. |
Stearnsovo | podpira Nasa: »Namen te odprave je, | |
je navsezadnje glavno haaško tožilko | Carlo | del Ponte, ko se je po objavi obtožnice |
Štefko | (Winnie) je pesek zasul do vratu, Sadama | |
Štefko ( | Winnie | ) je pesek zasul do vratu, Sadama pa |