O'beseda, označena besedila z lemami
Katarina | je bila visoko, svetlolaso, zelo naravno | |
Za čudo pa je | Katarina | to zavrnila. |
» | Julija | .« |
»Poglej!« je zašepetala | Julija | . |
Winston in | Julija | sta se očarana objela. |
lahko prideva še enkrat,« je rekla | Julija | . |
drugem skrivališču, ki ga je poznala | Julija | , v zvoniku porušene cerkve na nekem |
Julija | je vzbujala vtis, da je čisto vajena | |
sta hodila po neki stranski ulici ( | Julija | ni nikdar govorila, kadar nista bila |
Sploh pa je | Julija | le redko imela kakšen večer popolnoma |
Julija | je bila stara šestindvajset let. | |
»Pa tudi dobro delo,« je rekla | Julija | . |
je vprašala | Julija | . |
bilo težko govoriti o tem, sicer pa je | Katarina | že davno tega prenehala biti boleč |
ceremoniji, v katero ga je prisilila | Katarina | vsak teden na isto noč. |
dolžnost Partiji,« je nemudoma rekla | Julija | . |
Julija | je vsako stvar dojemala v zvezi z lastno | |
Katarina | bi ga nedvomno naznanila Miselni policiji, | |
sta spoznala, da sta se izgubila, je | Katarina | postala zelo nemirna. |
»Glej, | Katarina | !« |
je rekla | Julija | . |
»Nisva še mrtva,« je | Julija | prozaično dodala. |
Julija | je planila v sobo. | |
»Zdaj se lahko obrneš,« je rekla | Julija | . |
polna stenic, pa komu mar,« je rekla | Julija | . |
včasih spal v njej, ko je bil otrok, | Julija | pa, kolikor se je spomnila, še ni bila |
Ni se premaknil, ker je | Julija | spala z glavo v pregibu njegove roke. |
Julija | se je prebudila, si pomela oči in se | |
»Povsod so,« je brezbrižno rekla | Julija | , ko se je ulegla. |
bilo povezano s tistim, kar je pravila | Julija | , ko jo je prekinil. |
Julija | je vstala s postelje, potegnila nase | |
kosom kruha z marmelado v drugi je | Julija | pohajala po sobi, se brezbrižno ozrla |
je vprašala | Julija | . |
sobi nad Charringtonovo trgovino sta | Julija | in Winston, kadar sta lahko prišla |
Ali pa bo | Katarina | umrla in z zvitim manevriranjem se |
je izumila; ducat let kasneje, ko je | Julija | hodila v šolo, je bilo to že letalo; |
»No, jaz ga ne bi!« je rekla | Julija | . |
skoraj na tistem mestu, kjer mu je | Julija | spustila v roke listič, ko se je zavedel, |
Julija | se je zaspano prekotalila k njemu in | |
je na pol v spanju rekla | Julija | . |
je rekla | Julija | , ki se je spet zbudila. |
Julija | je lahno jeknila, nekako zacvilila | |
»Ne!« je vpadla | Julija | . |
Julija | je za odtenek pobledela, tako da so | |
Še | Julija | je bila videti prevzeta. |
Izpraznili so kozarce in trenutek zatem je | Julija | vstala, da bi odšla. |
Julija | bo prišla takoj, medtem pa ima še knjigo. | |
Julija | se je namestila na bok in videti je | |
» | Julija | , si budna?« |
Zazdelo se mu je, da je | Julija | že nekaj časa zelo mirna. |
» | Julija | .« |
» | Julija | , si budna?« |
Julija | se je ob zvoku prebudila, se razkošno | |
Julija | je stopila poleg njega in skupaj sta | |
»Najmanj meter ima okoli bokov,« je rekla | Julija | . |
»Ni pel nama,« je rekla | Julija | . |
mrtva,« se je poslušno oglasila v odmev | Julija | . |
»Za sliko je bilo,« je dahnila | Julija | . |
»Zdaj naju lahko vidijo,« je rekla | Julija | . |
Slišal je, da je | Julija | stisnila zobe. |
kos kruha; kri in kričanje; O'Brien; | Julija | ; britev. |
zasliševalci, možje v belih plaščih, O'Brien, | Julija | , gospod Charrington in vsi skupaj so |
» | Julija | !« |
» | Julija | !« |
» | Julija | , ljubezen moja!« |
» | Julija | !« |
to dovoljuje, če žreb tako odloči in | Pitija | da svoje soglasje.« |
božje častiti, če je s tem sporazumna | Pitija | , sicer pa jih naj razglasi za blažene |
Judu je | Tamára | rodila Pêreca in Zêraha. |
Nahšón, Nahšónu Salmón, Salmónu je | Rahába | rodila Bóaza, Bóazu je Ruta rodila |
Salmónu je Rahába rodila Bóaza, Bóazu je | Ruta | rodila Obéda. |
Kristusa je bilo takóle: njegova mati | Marija | je bila zaročena z Jožefom. |
Rahéla | je jokala za svojimi otroki in se ni | |
Ali ni njegova mati | Marija | ? |
Med njimi so bile | Marija | Magdalena in Marija, mati Jakobova |
Med njimi so bile Marija | Magdalena | in Marija, mati Jakobova in Jožefova, |
Med njimi so bile Marija Magdalena in | Marija | , mati Jakobova in Jožefova, ter mati |
Marija | Magdalena in ona druga Marija pa sta | |
Marija | Magdalena | in ona druga Marija pa sta ostali tam |
Marija Magdalena in ona druga | Marija | pa sta ostali tam ter sedeli nasproti |
je svital prvi dan tedna, sta prišli | Marija | Magdalena in ona druga Marija pogledat |
svital prvi dan tedna, sta prišli Marija | Magdalena | in ona druga Marija pogledat grob. |
prišli Marija Magdalena in ona druga | Marija | pogledat grob. |
Herodiáda | ga je zasovražila in ga hotela umoriti, | |
žená, ki so gledale od daleč; med njimi | Marija | Magdalena, Marija, mati Jakoba mlajšega |
gledale od daleč; med njimi Marija | Magdalena | , Marija, mati Jakoba mlajšega in Jozéja, |
daleč; med njimi Marija Magdalena, | Marija | , mati Jakoba mlajšega in Jozéja, ter |
mati Jakoba mlajšega in Jozéja, ter | Salóma | . |
Marija | Magdalena in Marija, Jozéjeva mati, | |
Marija | Magdalena | in Marija, Jozéjeva mati, pa sta opazovali, |
Marija Magdalena in | Marija | , Jozéjeva mati, pa sta opazovali, kam |
Ko je minila sobota, so | Marija | Magdalena, Marija, Jakobova mati, in |
Ko je minila sobota, so Marija | Magdalena | , Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile |
minila sobota, so Marija Magdalena, | Marija | , Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, |
Magdalena, Marija, Jakobova mati, in | Salóma | kupile dišav, da bi ga šle mazilit. |
izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo | Elizabeta | . |
Otrok pa nista imela, ker | Elizabeta | ni bila rodovitna, in sta bila že zelo |
Tvoja žena | Elizabeta | ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. |
Po teh dneh je njegova žena | Elizabeta | spočela. |
Davidove hiše, in devici je bilo ime | Marija | . |
»Ne boj se, | Marija | , kajti našla si milost pri Bogu. |
Marija | pa je rekla angelu: | |
Poglej, tudi tvoja sorodnica | Elizabeta | je spočela sina v starosti; in to je |
Marija | pa je rekla: | |
Marija | obišče Elizabeto | |
Tiste dni se je | Marija | odpravila na pot v hriboviti svet. |
Ko je | Elizabeta | zaslišala Marijin pozdrav, se je dete |
Elizabeta | je bila polna Svetega Duha in je na | |
Tedaj je | Marija | rekla: |
Marija | je ostala pri njej približno tri mesece, | |
Marija | pa je vse te stvari ohranila zase in | |
Tam je bila tudi prerokinja | Ana | , Fanuélova hči iz Aserjevega rodu in |
Marija | s priimkom Magdalena, iz katere je | |
Marija s priimkom | Magdalena | , iz katere je odšlo sedem hudih duhov, |
katere je odšlo sedem hudih duhov, | Ivana | , žena Heródovega oskrbnika Husa, Suzana |
Ivana, žena Heródovega oskrbnika Husa, | Suzana | in veliko drugih, ki so jim stregle |
prišel v neko vas in žena z imenom | Marta | ga je sprejela v svojo hišo. |
Imela je sestro, ki ji je bilo ime | Marija | . |
Marta | pa je imela s postrežbo polne roke | |
» | Marta | , Marta, skrbna si in vznemirja te veliko |
»Marta, | Marta | , skrbna si in vznemirja te veliko stvari, |
Marija | si je izvolila najboljši del, ki ji | |
Marija | Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in | |
Marija | Magdalena | , Ivana, Marija Jakobova in z njimi |
Marija Magdalena, | Ivana | , Marija Jakobova in z njimi še druge |
Marija Magdalena, Ivana, | Marija | Jakobova in z njimi še druge žene, |
Marija | je bila tista, ki je Gospoda mazilila | |
Ko je | Marta | izvedela, da prihaja Jezus, mu je šla |
da prihaja Jezus, mu je šla naproti; | Marija | pa je sedela doma. |
Marta | je rekla Jezusu: | |
Marta | mu odgovori: | |
Ko je | Marija | to slišala, je hitro vstala in mu šla |
hiši in jo tolažili, so opazili, da je | Marija | hitro vstala in odšla ven. |
Marija | je torej prišla tja, kjer je bil Jezus. | |
Marta | , sestra umrlega, mu reče: | |
Tam so mu pripravili večerjo; | Marta | je stregla, Lazar pa je bil eden izmed |
Tedaj je | Marija | vzela funt dragocenega olja iz pristne |
njegova mati in sestra njegove matere, | Marija | Klopájeva in Marija Magdalena. |
njegove matere, Marija Klopájeva in | Marija | Magdalena. |
matere, Marija Klopájeva in Marija | Magdalena | . |
Prvi dan v tednu pride | Marija | Magdalena navsezgodaj, še v temi, h |
Prvi dan v tednu pride Marija | Magdalena | navsezgodaj, še v temi, h grobu in |
Marija | pa je stala zunaj pred grobom in se | |
» | Marija | !« |
Marija | Magdalena je šla k učencem in jim oznanila: | |
Marija | Magdalena | je šla k učencem in jim oznanila: |
Hananíja in | Safíra | |
je živela učenka, ki ji je bilo ime | Tabíta | , kar bi v prevodu pomenilo Gazela; |
ime Tabíta, kar bi v prevodu pomenilo | Gazela | ; bila je polna dobrih del in rada je |
mu halje in obleke, ki jih je sešila | Gazela | , ko je živela med njimi. |
» | Tabíta | , vstani!« |
na vežna vrata in služkinja z imenom | Roda | je šla poslušat, kdo trka. |
pobožnih spreobrnjencev spremljalo | Pavla | in Bárnaba. |
In Bárnaba so imenovali Zevsa, | Pavla | pa Hêrmesa, ker je prvi spregovoril. |
Poslušala nas je tudi ženska po imenu | Lidija | , trgovka s škrlatnimi oblačili v mestu |
Tedaj so bratje | Pavla | nemudoma odpravili, da je odpotoval |
Dionízij Areopagít, dalje žena po imenu | Dámaris | in še nekaj drugih. |
odplul proti Siriji, in z njim tudi | Priskíla | in Akvila. |
Cezaréjo, izročili pismo namestniku in tudi | Pavla | pripeljali predenj. |
»V tem času bom prišel in | Sara | bo dobila sina.« |
To pa še ni vse: ampak tudi | Rebéka | , ki je zanosila z enim možem, z našim |
je bil namreč ustvarjen Adam, potem | Eva | . |
sta jo prej imeli tvoja stara mati | Loída | in tvoja mati Evníka. |
tvoja stara mati Loída in tvoja mati | Evníka | . |
Ker je tudi | Sara | verovala, je dobila moč, da je kljub |
Ker je hotníca | Rahába | verovala in v miru sprejela oglednike, |
Ali ni bila tudi prešuštnica | Rahába | prav tako opravičena iz del, ker je |
Tako je | Sara | ubogala Abrahama in ga je imela za |
GORDANA | PIPAN | |
GORDANA | PIPAN | |
MATEJA | BABIČ | |
za novinarje po seji vlade povedala | Marta | Kos, direktorica urada za informiranje. |
ŽENJA | LEILER | |
VLASTA | FELC | |
DARJA | KOCBEK | |
dolgoročni interes slovenskega gospodarstva. | MATEJA | BABIČ |
zgodovini Slovenske vojske, operaciji | Zora | v Albaniji. |
Predsednica sodnega senata | Milojka | Gutman je v kratki obrazložitvi povedala, |
BOŽENA | KRIŽNIK | |
LJILJANA | ĐERI | |
obveščevalnih služb - predsedovala mu bo | Polonca | Dobrajc (SNS), znova pa se je zapletlo |
Laibach, igralca | Iva | Zupančič, Jurij Souček in pevka Norina |
Iva Zupančič, Jurij Souček in pevka | Norina | Radovan; pianist Bojan Gorišek, zborovodja |
JANA | TAŠKAR | |
GORDANA | PIPAN | |
Marjana | Triler in Tone Hočevar iz Rima za Nedelo | |
Med njimi sta tudi ruska kozmonavtka | Jelena | Kondakova, ki je leta 1995 na Miru |
njimi sta tudi ruska kozmonavtka Jelena | Kondakova | , ki je leta 1995 na Miru preživela |
Zelo uspešna sta bila tudi | Anica | in Jože Prus s Krmačine s petimi velikimi |
MOJCA | DRČAR MURKO | |
Pri dekletih je | Alenka | Bikar na 200 m, s pomočjo nekoliko |
V teku na 100 m pa si je | Jerneja | Perc, žal, poškodovala stegensko mišico. |
GORDANA | PIPAN | |
visoko raven tokrat spravila Cankar in | Bikarjeva | , atleta, za katera ni porabil niti |
Toda | Brigita | Bukovec, Gregor Cankar in Britta Bilač |
Toda Brigita Bukovec, Gregor Cankar in | Britta | Bilač so že v svetovni eliti in se |
Kmalu jim bo sledila | Alenka | Bikar, za njo pa bržkone še kakšen |
GORDANA | PIPAN, DUŠAN GRČA | |
JANA | TAŠKAR | |
GORDANA | PIPAN | |
parlamentarne skupščine Sveta Evrope | Leni | Fischer |
parlamentarne skupščine Sveta Evrope | Leni | Fischer se mudi na tridnevnem uradnem |
Drnovšek pri ameriški zunanji ministrici | Madeleine | Albright |
sprejela ameriška zunanja ministrica | Madeleine | Albright. |
Alenka | Orel, podpredsednica sindikata Neodvisnost, | |
GORDANA | PIPAN | |
Veleposlanica | Zenkerjeva | je med pogovorom poudarila, da Slovenija |
(Delo ), med posameznicami Nada Kumer, | Diana | Janežič in Tatjana Cvirn, v konkurenci |
posameznicami Nada Kumer, Diana Janežič in | Tatjana | Cvirn, v konkurenci mešanih ekip pa |
sestal z ameriško državno sekretarko | Madeleine | Albright. |
Sicer pa je | Albrightova | po Drnovškovih besedah zelo dobro seznanjena |
premier dejal, da za zdaj tudi sekretarka | Albrightova | ne bi mogla dati kake drugačne ocene. |
GORDANA | PIPAN | |
JELENA | GAĆEŠA GORDANA PIPAN | |
JELENA | GAĆEŠA | GORDANA PIPAN |
JELENA GAĆEŠA | GORDANA | PIPAN |
je predsednica strokovne žirije dr. | Silvija | Borovnik danes razglasila pet romanov |
GORDANA | PIPAN | |
MATEJA | BABIČ | |
GORDANA | PIPAN VLADIMIR VODUŠEK | |
LJUBLJANA, 29. maja - | Eda | Okretič-Salmič iz vrst Demokratične stranke |
povedala direktorica urada za informiranje | Marta | Kos, so se ministri seznanili s stališči |
GORDANA | PIPAN | |
SLAVA | PARTLIČ | |
GORDANA | PIPAN | |
diplomacije, ameriške zunanje ministrice | Madeleine | Albright, se je začela v ozračju, ki |
Albrightova | zahteva od Miloševića izročitev vojnih | |
maja - Ameriška državna sekretarka | Madeleine | Albright je v pogovorih s Slobodanom |
Albrightova | je očitno nerazpoložena izjavila, da | |
MARJETA | ŠOŠTARIČ Na mednarodnem ocenjevanju | |
MATEJA | BABIČ | |
JELENA | GAĆEŠA MIHA JENKO | |
JELENA | GAĆEŠA | MIHA JENKO |
JANA | TAŠKAR VLADIMIR VODUŠEK TEMA DNEVA | |
JANA | TAŠKAR | |
6373 J ) umrla sopotnica, 55-letna | Frančiška | U., doma iz okolice Ljubljane. |
MATEJA | BABIČ Na Internetu http://www.delo.si | |
JELENA | GAĆEŠA | |
JELENA | GAĆEŠA | |
V Pergamu, tako pravi sekretarka | Vida | Fras, zahtevajo, da se v tarifni prilogi |
Pergamu, tako pravi sekretarka Vida | Fras | , zahtevajo, da se v tarifni prilogi |
JELENA | GAĆEŠA | |
JELENA | GAĆEŠA | |
GORDANA | PIPAN | |
JANA | TAŠKAR | |
MARJETA | ŠOŠTARIČ | |
MOJCA | DRČAR MURKO | |
Direktorica vladnega urada za informiranje | Marta | Kos je še povedala, da naj bi socialni |
DARJA | KOCBEK | |
MATEJA | BABIČ Franjo Tuđman bo zanesljivo | |
Umrla je | Kristina | Bučan |
Ljubljani je včeraj zjutraj umrla 9-letna | Kristina | Bučan. |
Kristina | je bila hudo ranjena v četrtkovi prometni | |
sošolka z osnovne šole Vižmarje Brod | Lili | Petač je še vedno v kritičnem stanju. |
Nanca | ji je bilo ime. | |
» - | Dragica | je sitna, Mirica je zmerom zaspana, |
» - Dragica je sitna, | Mirica | je zmerom zaspana, a naš Peter, ta |
Neda | , živo dekle, se mu stiska na prsi. | |
- | Neda | , lepa in mlada deklica si, ji pravi |
Lepa in strastna si, | Neda | , in Najdù te ljubi. |
Neda | se še tesneje privija k njemu in prsi | |
Najdù in | Neda | se poljubljata na rdeča usta. |
In Najdù in | Neda | si darujeta vse, kar imata, v noči |
Najdù, dolgo te nisem videla, pravi | Neda | . |
- | Neda | , pustil te bom, pravi Najdù. |
- Rekli so mi, | Neda | , da si poljubila tujca, sinu poglavarja. |
- Najdù, je zajokala | Neda | , poljubila sem tujca, sina poglavarja, |
- | Neda | , dala si mu vse, zato, da bi mene rešila! |
Ali ne veš | Neda | , da si mu dala s tem svojo kri? |
In veš | Neda | , še nocoj si mu dala vse, še nocoj, |
Nič več ti ne verjamem, | Neda | . |
Neda | zajoče. | |
Najdù, Najdù, kliče | Neda | za njim. |
nima od doma, a on vseeno ve, da ga je | Neda | zatajila vsega. |
Neda | je bila njegova ljubezen. | |
je govoril, lepa si, tako lepa kot | Neda | , lepša od Nede. |
potem mi daj vse, kakor mi je dala | Neda | vse na vrhu skalnatih planin. |
- | Neda | , zakaj se mi smeješ, zakaj te ne morem |
Ivanka | gradi jaslice in krasi božično drevesce. | |
Dragica | peče potice. | |
Mirica | lika obleko za zvečer, da bodo čedni, | |
kdaj pa kdaj poskuša na harmonij in | Dragica | hitro zapoje s svojim mehkim altom: |
- | Dragica | , Mirica, Ivanka, Vladko, oče, tu sem |
- Dragica, | Mirica | , Ivanka, Vladko, oče, tu sem in mislim |
- Dragica, Mirica, | Ivanka | , Vladko, oče, tu sem in mislim na vas |
Ivanka | je zdaj obesila na drevesce edino pomarančo | |
za lepimi rumenordečimi žogami, samo | Fanči | se ne zgane. |
- | Fanči | na! vpije župnik. |
Fanči | se ne zgane. | |
- | Fanči | na! |
Fanči | , jaz tega ne morem razumeti. | |
Čemu ti | Fanči | ne stopiš za pomarančo. |
- | Fanči | na! |
Marcella | ! | |
V sitosti ni odrešenja, | Marija | . |
morajo biti za vse «, pravi natakarica | Anica | . - |
samo mene, ampak tudi moj dom «, pravi | Lina | v pozni polnočni uri v baru. |
delavec v Prehrani in misli, da bo | Mici | čez dve leti že dobra za tovarno papirja. |
Tudi | Danica | , sestra iz Primorja je v tej knjigi. |
Saj bo | Jurkica | že učiteljica novih otrok, ‘v delavskem |
» | Lina | ima službo. |
Ni še plačano delo njenih rok, a | Lina | bo sestra tistim, ki se bodo borili |
se upala upreti vsemu svetu!« pravi | Jelka | . |
Tu so ‘ | Marija | , duša voditeljica, Jelka, sestra vseh |
Tu so ‘Marija, duša voditeljica, | Jelka | , sestra vseh bednih in trpečih in Danica, |
Jelka, sestra vseh bednih in trpečih in | Danica | , sestra iz Primorja’. |
knjigi so žive, nekatere kakor Simon in | Jelka | naravnost izkristalizirane, tako, da |
- | Marija | . |
Lina | je bila svetla. | |
In še bi pisal, naj sestra | Dragica | - ker mame ni več - zjutraj na Velikonoč, |
Zadnji dve leti je stara | Marija | Lukša živela samo od pisem. |
Zadnji dve leti je stara Marija | Lukša | živela samo od pisem. |
Lovrički je dala pismo prebrati in | Lovrička | se je zjokala, tako lepo je bilo napisano. |
Ona, | Marija | , prav dobro ve, kakšno je to tisto |
V svoji mladosti je bila | Marija | Lukša večkrat v Trstu. |
V svoji mladosti je bila Marija | Lukša | večkrat v Trstu. |
----- Noč je | Marija | Lukša prebila v nekakem polsnu. |
----- Noč je Marija | Lukša | prebila v nekakem polsnu. |
Kozo‐edinko je kupila | Lovrička | za dvajset lir. |
Desetega drži | Tona | na prsih." |
Tona | je tekla za njim, z najmlajšim v naročju, | |
Tona | , pojdi in zvoni - poldan!" | |
Tona | je okamenela sredi prašne ceste. | |
Tona | mu je vse to poslala in mu napisala | |
Za nocoj mi pošiljaš, | Tona | , za božičnico. |
* Ludvik in | Nanca | tudi nocoj ne bosta odmanjkala od svoje |
Nanca | je mlado dekle, komaj šestnajstletno; | |
* | Zajezarica | bo dolgo iskala kos papirja in pero |
Angela | v trgovini ji ga je morala prebrati | |
In tako ve stara | Zajezarica | vse do zadnje pikice, kaj ji je pisal |
Matilda | služi zdaj pri Kumu. | |
Jutri pojde s tem pismom k Angeli in | Angela | ji bo morala vse to natančno prevesti |
Potem bo | Zajezarica | sama prepisala tiste črke. |
Morda se bo | Tinka | odločila, da stori ravno na sveti večer |
Tinka | Slaparjeva niti dobro ne ve, kdo je | |
Morda je na tem tudi kaj resnice, kajti | Tinka | ni prav nič podobna ne očetu ne materi: |
»Veš, | Tinica | , vsakega čaka nekje sreča. |
Jurjeva | Matilda | ji je preskrbela v Gorici službo in |
ji je preskrbela v Gorici službo in | Tinka | se je odpravila z doma. |
Čez dobro leto se je | Tinica | vrnila in rodila otroka. |
Zdaj pa je | Tinka | sklenila, da se mora na vsak način |
Ah, ne, ne, | Tinka | se bo majala na mostu in strmela v |
Zajezarica | bo napisala pismo svojemu sinu. | |
Mila | , kdo ve kje. | |
Ponoči je | Mila | zapustila hišo in šla. |
»Lepo od tebe, | Mila | , kar tako naprej!« |
mladih deklet kakor za Risorgimento; | Lola | , angel plavi", zahteva sto lir na |
katerega je darovala mestni občini grofica | Mathilda | Sircza von Schneefeld. |
darovala mestni občini grofica Mathilda | Sircza | von Schneefeld. |
Mathilda | Sircza von Schneefeld bi bila živela, | |
Mathilda | Sircza | von Schneefeld bi bila živela, trpela |
bi bila živela, trpela in umrla kot | Matilda | Širca, kvečjemu bi se lahko poročila |
živela, trpela in umrla kot Matilda | Širca | , kvečjemu bi se lahko poročila - kar |
nekega nadvojvode); z zeleno papigo | Ketty | , ki je znala zmerjati služabnike in |
Mathilda | Sircza je vstajala malo pred poldnem, | |
Mathilda | Sircza | je vstajala malo pred poldnem, se oblekla |
Ob tej knjigi se je | Mathilda | razburila in razžalostila in Hans je |
In tako je | Mathilda | Sircza hodila na avstrijski konzulat |
In tako je Mathilda | Sircza | hodila na avstrijski konzulat po pokojnino |
Signori e le Dame | A u g u s t a | O r z a n |
Stara | Francovichka | na primer se za nebesa še zmeni ne". |
velikonočni dolžnosti vsakega kristjana, | Francovichka | pa se je razkoračila pred njim, mu |
vkup in kar požirali mastne besede - | Francovichka | pa ni nikdar izbirala besed. |
je ves tresel od mraza, ga je neka | Kristina | Pettarin poklicala k sebi v posteljo, |
na postelji pa se je prevrgla bolna | Linika | in zastokala. |
Pettaroseva žena | Angela | je bila hči tovarniškega delavca in |
Pa tudi | Angela | sama ni spadala k tistim otrokom, ki |
vendarle - in ker so prihajala, se jim | Angela | ni postavljala v bran, pa tudi klicala |
In iz teh materinih besedi si je | Angela | sestavila povsem enostaven pogled na |
v naročje in nesel na posteljo - in | Angela | se ni prav nič branila, samo oči je |
in kako je do tega prišlo, ni mogla | Angela | doumeti ne takrat ne nikdar kasneje. |
De‐‐na‐‐r - ?" je | Angela | izbuljila oči. |
Toda | Angela | ni več odgovorila. |
Angela | pa je mirno prenašala udarce in ni | |
Kasneje se je | Angela | po sili razmer še nekajkrat udala - |
Kruha pa, ki ga je | Angela | prinašala domov in ga delila otrokom, |
Linika | se še nekajkrat prevrže na svojem ležišču, | |
In tisti večer se je | Linika | vrnila domov s petdesetakom. |
Linika | pa se je stresla, pokleknila in zaječala: | |
Pa kaj bi, vse to je že daleč in | Linika | se vsega tega niti spominjati več ne |
Toda | Linika | ne ve prav nič o svetlih trenutkih. |
Linika | bo itak umrla - in pri tem se ne da | |
Gilda | je šla pred leti iz Trsta z nekom, | |
Hja, ta naša | Matilda | , hihi! |
No, | Matilda | bi storila bolje, če bi bila šla v |
Francovichevi, če se morda ne bi prikazala | Crista | . |
Kajpak, to je že spet | Augusta | Orzan, stara samica", ki se dere. |
In | Augusta | plane k Pettarosevim. |
Augusta | pa nič ne ve. | |
Augusta | ostrmi, se zažene na hodnik in teka | |
Debela | Crista | se vrže na Augusto in jo peha skozi |
vas je pa klical sem, a?" je dejala | Crista | in ponosno uprla roki v široke boke. |
je jezno vprašala | Augusta | . |
Augusta | se vrne v svojo sobo, se zgrudi k svojemu | |
Augusta | Orzan, doma iz Furlanije, je prišla | |
In | Augusta | zaziblje svojega Pepija, potem pa ogrne |
Lola | je zbežala. | |
Abraham pa se je predolgo pomišljal in | Lola | je šla. |
Andreicich in Francovicheva | Crista | se sučeta po promenadi in ne vesta, |
Pa smeh tudi!" reče | Crista | , razširi nosnice in se veselo zakrohoče. |
»bogokletnega krsta krvi« teozofinje | Anny | Besantove in druge take zanimivosti |
In potem morda pa celo ve, da je | Tinika | v Ljubljani in se mi bo smehljal? |
Romolo, Benito, Gennaro, | Lia | , in tako dalje. |
sem služi njihova dobro znana teta | Matilda | . |
Ada | mu ni šla iz glave. | |
Povedala je, da ji je ime | Ada | in da hodi od mesta do mesta. |
Vedel je, da je bila | Nanca | Ludvikovo dekle, s katerim je imel |
je po vojni Ludvik vrnil domov, je | Nanca | izginila z nekim Lahom. |
očitajočim glasom, da je stari Melinar umrl, | Nanca | tudi umrla, Tinika pa je nekje v Trstu |
stari Melinar umrl, Nanca tudi umrla, | Tinika | pa je nekje v Trstu ali kje pri svojem |
in mirno čakal, da bo prišla baletka | Ada | . |
»Kje pa je | Ada | ?« |
» | Ada | ? |
Ada | je šla. | |
Ada | ga je nekaj časa mirno poslušala, potem | |
Ampak | Ada | , ta presneta deklina, se je znala tako |
* Ludvik in | Tinika | sta čakala pri meji, da se stemni. |
Tinika | se ga je prijela za rokav in trudno | |
terana in okrogla, vesela Šturmova | Liza | , vaški zvonik, sonce na večernem morju |
Liza | ga je zasmehovala in fantje so pred | |
Toda zgodilo se je, da je | Liza | doživela razočaranje" in se tako iz |
Nataša | je porodila otroka v dneh najhujšega | |
Prenašal je otroka, na katerega je | Nataša | popolnoma pozabila, in si vroče zaželel |
Marjeta | je bila ravsasta, obilna ženska, stara | |
Kaj boš ihto kuhal?" se je zadrla | Marjeta | . |
Ko je pritisnil mraz, mu je | Marjeta | pokazala peč in dejala: |
To pa ni šlo tako hitro in | Marjeta | mu je morala skoraj do pičice razložiti, |
Ko je prihajala pomlad, je | Marjeta | spoznala, da stvari že tako daleč dozorevajo, |
Marjeta | je bila rodovitna; legla je vsako leto | |
Marjeta | je vila roke in vpila: | |
je preblizu vode in to ni dobro, ker | Gilda | tako rada obupuje. |
Najprej sta se napila vode; | Jera | mu je rekla, naj zamiži, in ko je zamižal |
Zdaj je imela ta | Jera | kavarno in z oficirji je uganjala vraga |
Pologarica | je rekla, da ona o tem nič ne ve; moža | |
»Češčena | Marija | , milosti polna, Gospod je s teboj - |
»Sem, - - sveta | Marija | - - - « |
»Češčena | Marija | - - - ki si za nas krvavi pot potil |
Največ je trpela Pajntarjeva | Jera | . |
»Si slišala, | Jera | , zdaj se bo vrnil,« |
je odgovarjala | Jera | in se ni marala spuščati v pogovor. |
Neke noči, ko je bil sam v mlinu, je | Jera | pritekla k njemu in mu s solzami povedala, |
Taka je bila Martinova žena | Marjeta | . |
Leta 1928 je | Marjeta | umrla in družina se je raztepla. |
dekletom ustvaril skupno ognjišče, | Gilda | se je izgubila v Italijo. |
pri policiji in ni govoril z njim, | Gilda | je bila neznano kje - in tako je Martin |
Za vse to je skrbela | Marjeta | sama. |
Pozdravili so se kakor stari znanci, | Kovačka | je skuhala celo črne kave. |
je začela | Kovačka | , »samo tega nas Bog varuj. |
Ta kamen je bila | Jera | . |
Toda | Jera | se ni zmenila zanj. |
Jera | se je nekaj časa solzila in si gnala | |
Tudi on in | Jera | sta bila na sliki, dotikala sta se |
Toda | Jera | je bila že za ovinkom. |
»Živ je živ, prav tako kakor | Berta | .« |
je rekla | Berta | in ga je ljubila takšnega, kakršen |
Berta | ga je obiskala v ječi in ni bila žalostna, | |
Čakal je dolgo in ko je stopila | Jera | na prag, je odskočil kakor otrok, ki |
Jera | je postala na pragu, v pikčasti bluzi | |
Jera | je prišla mimo njega in nekaj mrmrala | |
Jera | je prišla do njega, ga pogledala in | |
je rekla | Jera | in raztegnila svoj plet. » |
Jera | je bila pripravila hudo pridigo, Martin | |
Končalo se je s tem, da je | Jera | povabila Martina v bajto. |
Sedla sta k ognjišču, | Jera | je kuhala kavo, Martin pa je zbiral |
je rekla | Jera | in se tudi sama nasmehnila. » |
je rekla | Jera | in je umaknila roke pred denarjem, |
Jera | se je prestrašila Martinovega nastopa, | |
dobro, če bi bilo milijone tatov, je | Jera | planila pokonci in začela glasno oporekati, |
bogastvo nagrmadil z goljufijo, je | Jera | vztrajala pri svojem in trdila, da |
je rekla | Jera | , »in teh stotakov se sploh ne pritaknem.« |
je vprašala | Jera | . » |
ga je prekinila | Jera | . |
mu je skočila v besedo | Jera | . |
je prikimala | Jera | , »to je krivica, kakšna krivica.« |
Jera | je umolknila in ni našla besede. | |
je hudomušno pripomnila | Jera | . |
poroči, pa sem ji vseeno rekel: veš kaj, | Marjeta | , kar vzemiva se. |
je zamrmrala | Jera | , »ampak poslušaj, zakaj pa so stanovali |
je | Jera | mirno dejala, ker se je bil Martin |
Jera | pa mu ni več ugovarjala, samo prikimala | |
Jera | pojde z njim in tam si bodo ustvarili | |
je Ernestu pismo, odgovorila mu je | Berta | , da je Ernest zaprt. |
Jera | je rahlo zardevala in se je skoraj | |
se je prekrižala | Jera | . |
Jera | se je prekrižala, odgovorila ni. | |
VII Na jesen se je vrnila | Gilda | . |
Gilda | je zavzdihnila in vprašala, če ni nobenega | |
je rekla | Gilda | , »zakaj se pa režite? |
Potem se je | Gilda | odpravila na Polog. |
Ko je stopila | Gilda | predenj, se je zastrmel vanjo; že šest |
Gilda | še ni bila stara trideset let, toda | |
plavkaste in vse je kazalo, da se je | Gilda | pudrala in šminkala ter kasneje s tem |
je rekla | Gilda | in se ozirala po hiši. |
je zavreščala | Gilda | . |
je rekla | Gilda | . |
je rekla | Gilda | , »same razvaline. |
se je zavzela | Gilda | . |
Med tem se je | Pologarica | vrnila s polja in Gilda je stopila |
se je Pologarica vrnila s polja in | Gilda | je stopila k njej. |
Pologarica | se je zavzela, ker ji še nihče v življenju | |
je | Gilda | razklenila roke. |
Pologarica | je rekla, da je to pač stvar njenega | |
Ko se je Pologar vrnil, je | Gilda | takoj planila nadenj. |
V takem svetu je živela | Gilda | kakor ptičica in ko so ji krila zrasla, |
Gilda | pa je medtem, ko je Martin premišljal, | |
Gilda | je obsedela na tnalu, pokrila obraz | |
Ko se je | Gilda | pomirila, jo je previdno vprašal: |
je | Gilda | zamahnila z roko. |
na skrinji obilno večerjo, ki jo je | Pologarica | naskrivaj postavila tja, da bi se najedli |
Po večerji mu je | Pologarica | dala tudi nekaj starih odej, da bi |
Otrok je kmalu zaspal, Martin in | Gilda | pa sta se pogovarjala dolgo v noč. |
Gilda | je ostala sama z otrokom. | |
Gilda | ima še nekaj lir, Martin bo prejemal | |
je rekla | Gilda | in zaspala. |
Vojnačka | je bila groba in obilna ženska trde | |
Vojnac je delal, molil in molčal, | Vojnačka | pa je ukazovala, robantila, preklinjala |
Nanca | pa se mu bo vrgla okrog vratu in pojde | |
»Kam pa letiš,« bo | Nanca | kričala za njim. |
In potem bo skočila tudi | Nanca | za njim. |
Morda pa to ni | Nanca | . |
To je | Kati | , njena sestra. |
Nanca | ni skočila k njemu in se mu ni vrgla | |
Nanca | se je dvignila s postelje, se nagnila | |
Nanca | je ležala na tleh in tiščala otroka | |
prišla jesen, pritisnil je mraz in | Nanca | je rekla: |
Nanca | in Kati sta vsak večer dalj časa ostajali | |
Nanca in | Kati | sta vsak večer dalj časa ostajali na |
dalj časa ostajali na peči, Jakob in | Anca | pa sta prej odhajala spat. |
Nanca | je včasih stopila k Bosancem in se | |
ramenu, Ostriš jo je objel krog pasu in | Nanca | ni odskočila. |
Kati | je stisnila roko Hösuju in Hösu se | |
Nanca | in Kati sta bili na kašči. | |
Nanca in | Kati | sta bili na kašči. |
Nanca | in Kati sta sedli na posteljo in čakali | |
Nanca in | Kati | sta sedli na posteljo in čakali strelov. |
in stiskale, telesa so se prevrgla, | Nanca | |
Nanca | in Kati sta jo hitro spravili v skrinjo. | |
Nanca in | Kati | sta jo hitro spravili v skrinjo. |
Nanca | pa se je za vse te besede kaj malo | |
Nanca | je pregradila kuhinjo z veliko mizo | |
in | Petruška | sta brenkala na balalajko. |
Nanca | in Kati sta kuhali kavo, cvrli zrezke | |
Nanca in | Kati | sta kuhali kavo, cvrli zrezke in vreščali. |
»Kaj bi pa radi?« ga je vprašala | Nanca | . |
Nanca | mu je prinesla v posteljo skledo bele | |
Anca | je bila mrtvoudna. | |
» | Nanca | , Nanca!« |
»Nanca, | Nanca | !« |
»Kaj pa je?« je pritekla | Nanca | . |
»Modrijanova | Liza | , praviš, da je zanosila. |
Kaj pa | Kristina | , Navrharjeva Kristina, ali ni tudi |
Kaj pa Kristina, Navrharjeva | Kristina | , ali ni tudi ta, a? |
A?« je sunkovito drobila | Anca | . |
Nanca | se je useknila v predpasnik in dejala: | |
Nanca | se je vrnila v kuhinjo, sedla Ostrišu | |
Anca | pa je vreščala kar naprej. | |
Poleg nje je sedela štiriletna | Kristinca | in mahala z lipovo vejo, da bi muhe |
Nanca | in Kati sta bili noseči. | |
Nanca in | Kati | sta bili noseči. |
Doma sta ostali samo stara mati in | Kristinca | . |
Anca | jo je motila s staro pratiko. | |
Kristinca | je listala po njej. | |
Anca | bi rada stisnila otroka k sebi. | |
mimo hiše, vsega razmesarjenega, je | Kristinca | stekla k materi, jo s premrlimi ročicami |
Kristinca | ga ni pojedla. | |
Kristinca | je pograbila kruh, ga stisnila k sebi, | |
Nanca | in Kati sta legli in porodili. | |
Nanca in | Kati | sta legli in porodili. |
Ko je | Nanca | slišala ime svojega moža med pogrešanimi, |
Pri teh besedah je | Nanca | sklonila glavo. |
Nanca | je odprla okno in vprašala: | |
Pasenčurkova | Jera | , ki je s svojim zlobnim jezikom pometla |
Nanca | pa naj kar pobere šila in kopita, sicer | |
»Pasenčurkova | Jera | je prišla in povedala, da si razgrajal |
Nanca | je šla in s | |
Nanca | je šla, njiv pa ni odnesla s sabo in | |
» | Nanca | ! |
Nanca | !« | |
Veronika | bi seveda šla rajši na polje, pa ni | |
toda teta je vendar ne more rediti in | Nanca | mora prej ali slej najti pot domov. |
pa je te stvari rajši preslišal in | Anca | je odnehala. |
Nekega dne je prišla mimo Pasenčurkova | Jera | . |
In potem se je vrnila | Nanca | . |
Nanca | je segla v žep in nasula na mizo orehov | |
Medtem pa je | Nanca | pridno delala po hiši: pometla je, |
Nanca | je postavila predenj večerjo in povečerjal | |
Tudi | Nanca | je molčala in se šele čez dolgo časa |
Nanca | je ropotala s posodo. | |
Ko so se zaprla vrata za njim, je | Nanca | vprašala Venčka, kam je hodil oče spat. |
Tako sta pretekli skoraj dve uri in | Nanca | bi nemara še kar sedela v kuhinji, |
Nanca | je zamahnila z roko in šla iz izbe. | |
Drugo jutro je | Nanca | vstala mirno in vdano kakor pred leti. |
Nič,« je odgovorila | Nanca | . |
in žena dobi,« je ponosno razlagala | Anca | . |
»Po gobcu,« je rekla | Nanca | . |
Vstal je in | Nanca | mu je stopila naproti z veliko zajemalko. |
Nanca | je ostala v bajti tisti dan in drugi | |
Kar se kuhe tiče, se je | Nanca | prav dobro znašla. |
In | Kati | se je vrnila. |
je Žef komaj pričakoval, kdaj se bo | Nanca | vrnila. |
Sredi njive je z motiko v roki stala | Nanca | in utegnila bi videti, da se igra z |
Žef je prebledel, pritekla je | Nanca | in se zadrla: |
Nanca | in Kati sta kajpak spet zbežali. | |
Nanca in | Kati | sta kajpak spet zbežali. |
dotikal otrok, kaj razčeperil, se je | Nanca | takoj postavila vmes: |
nesel v mlin - in čudno, takrat sta | Nanca | in Kati doma zaman pripravili culi. |
mlin - in čudno, takrat sta Nanca in | Kati | doma zaman pripravili culi. |
Nanca | se za vse to še zmenila ni. | |
še tisti dan, ker se je bal, da bi | Nanca | pobegnila. |
Nanca | pa si z vsem tem res ni belila glave; | |
prepisali, mar ne?« je mirno odgovorila | Nanca | . |
Nanca | pa zdaj ni več odgovorila in Jakob | |
In | Nanca | se je čudila, da ni še bolj zrogovilil. |
Nanca | je zaprla vrata in okna, da ne bi prepih | |
hiši skoraj ničesar za pod zobe, je | Nanca | v trenutkih, ko so otroci prosili kruha, |
Nanca | pa mu tudi ni ostajala dolžna. | |
župan vendarle odločil, da bo stara | Obrekarica | živela na občinske stroške. |
Materino smrt sta izkoristili | Nanca | in |
Kati | , da sta se lahko vrnili. | |
pripravila vsaj kaj za na pot,« je stokala | Nanca | in se vsekavala v predpasnik. |
»Bog in sveta | Lucija | , kakšna sreča, lahko bi bil pri priči |
Na jesen je | Katarina | porodila dekletce. |
Uranjkarica | pa je s svojim dolgim jezikom združila | |
Toda | Katarina | ga je tako milo pogledala, da so mu |
Tinka | pa je rasla, se viškala v naročjih | |
Nasmehnila se je tudi | Tinka | in sedla. |
Tinka | se mi je nakremžila, si z rožastim | |
Med njimi je bila tudi | Tinka | v lepi beli obleki, s širokokrajnim |
Pred cerkveno lopo je stala | Tinka | , gledala me je in se smehljala. |
trgovka | Pavla | , ki je bila hudomušna ženska. |
in vse se mi zdi, da je v tem boju | Tinka | rada sodelovala ... |
Tinka | pa je bila medtem že zrasla. | |
V kasarno je prišla | Tinka | . |
Tinka | ni za trdo delo.« | |
jezo osvobodil, je stala pred menoj | Tinka | . |
so z velikim hrupom zagnali, da je | Tinka | noseča. |
životke, ki jih je v tistem letu nosila | Tinka | ; na svoje veliko začudenje so tudi |
Uranjkarica | je imela prvo besedo. | |
V pozni pomladi je | Tinka | rodila. |
Tinka | je porodila dekletce. | |
Strežkovka | je obupno vila roke, Strežek pa je | |
Tinkinemu otroku nihče rekel drugače kot | Sreča | . |
Strežkovka | pa se ni mogla potolažiti. | |
Za božič pa je tudi | Tinka | že poslala nekaj denarja. |
Sreča | pa je rasla in rasla. | |
Bila je | Sreča | . |
in ta fant je vedel povedati, da je | Tinka | v Milanu in da služi pri »regimentu«. |
Sreča | se je bila preveč razrasla, postala | |
Tudi to so zagnali, da ima | Tinka | že drugo srečo pod srcem. |
Uranjkarica | pa je lopotala celo o neki nečedni | |
ki tako živijo, kakor je baje živela | Tinka | . |
Saj pravim, | Sreča | je bila zelo močna, kakor sem že rekel, |
prečastiti gospod župnik in pobožna teta | Marjanca | ; ločil se je od Mojega Jezusa in njegovega |
ravno o pravem času, kajti kuharica | Ana | se je bila tako globoko zamaknila v |
Justin se je obesil na srobot, Belajeva | Marička | se je obesila na rob rjuhe, Peskarjeva |
je obesila na rob rjuhe, Peskarjeva | Anca | na sajasto verigo nad ognjiščem. |
Marjanca | in Zinka sta prinesli dva lonca cvetočih | |
Marjanca in | Zinka | sta prinesli dva lonca cvetočih nageljnov, |
Moj Jezus, Izidor, Peter in | Zinka | so skupaj sedli k mizi in molčali. |
»Kam?« je vprašala | Rozina | . |
češki, je njegov patron,« je rekla teta | Marjanca | . |
Teta | Marjanca | , ki je bila pobožna žena, pa je videla |
Kadar je teta | Marjanca | šla na dnino, ga je povila in nesla |
junaško in pretresljivo, da je včasih | Šmonovka | planila v hišo, sklenila roke in rekla, |
napenjal toliko časa, dokler ga ni | Marjanca | nekega dne položila Fratniku nagega |
je ugovarjala | Marjanca | in zahvalila boga, da otrok nima matere |
čaji, ki jih je prinašala Pajntarjeva | Jera | , mu dajali macesnove smole in medu, |
te ne bom udarila,« se je obregnila | Zinka | . |
»Pajntarjeva | Jera | je rekla naši mami, da zaradi tega |
ne bo za rabo, je rekla,« je dodala | Zinka | . |
»To že,« je rekla | Zinka | in stopila bliže. |
»Hočeš jabolka?« ga je vprašala | Zinka | prikupno in se pritisnila k njemu. |
ceni bom že lahko prodala,« je rekla | Zinka | užaljeno, se obrnila v stran in slastno |
Zinka | je počasi vstala, stopila v kot še | |
me pa imaš,« mu je očitajoče vrgla | Zinka | in priprla vrata, da je v hramu zavladala |
Zinka | pa je stala na pragu, držala v roki | |
prigodi se je Venček Zinke ogibal, | Zinka | pa je še zmeraj silila vanj. |
na rame in ga nosil po razredu, | Zinka | pa je hodila za njim, kazala z ravnilom |
in tih, Šmonov Izidor in Kočarjeva | Zinka | pa sta komaj zadrževala smeh. |
Zinka | je imela svoj cilj v krvi, Peter v | |
glasno in ubrano, da je pobožna teta | Marjanca | takoj planila v izbo, sklenila roke |
mleka, kajti teta | Marjanca | mu iz previdnosti zvečer ni dajala |
Marjanca | je vsa zasopla planila v izbo, zgrabila | |
Na pomlad ga je teta | Marjanca | vzela s sabo na romanje na Sv. goro, |
»Ah,« je zastokala | Marjanca | . |
»Seveda, seveda, če je le zdrav,« je rekla | Zinka | in pogledala v Venčkov trebuh. |
»No da, to že,« je odvrnila | Marjanca | . |
Tako sta ostala Venček in | Marjanca | sama, kajti Pavla se je bila že zdavnaj |
Marjanca | je kuhala in skrbela za hišni red. | |
delo«, je rekla | Marjanca | . |
stopil; kadar je bil doma, ga je pa | Marjanca | nagnala v gozd po drva. |
Teta | Marjanca | si je čez mero prizadevala, da bi nečaku |
In teta | Marjanca | je rekla, da me sploh ne vzamejo,« |
» | Marjanca | naj se briga za svetnike, ne pa za |
Marjanca | se je njegovega hrupnega prihoda tako | |
Marjanca | je počasi prišla k sebi in doumela, | |
Pa lezi, lezi,« je nestrpno rekla | Marjanca | in komaj nagnala zgovornega Venca. |
In ker se | Zinka | ni niti najmanj zmenila za njegovo |
Da, če bi te lajdre ne bilo, bi moja | Minca | ne zbežala. |
O, moja | Minca | ! |
Saj je že zaprto,« se je | Zinka | zaničljivo obregnila ob fanta, ki sta |
»Saj jih gonim,« je rekla | Zinka | . |
Hebnita ga nazaj na klop!« je ukazala | Zinka | Petru in Izidorju. |
preden je našel primerno besedo, je | Zinka | zaloputnila vrata. |
In ker je | Kočarica | že večkrat dokazala svojo rodovitnost |
Minca | je to sramoto molče prenašala dolga | |
najbrž splavala drugemu v naročje, če bi | Kočarica | odločno ne posegla vmes, da zaščiti |
Zinka | je bila zdaj že dalj časa doma, zato | |
k Mojemu Jezusu za natakarico - in | Zinka | se je dobro obnesla. |
gostilna že prej na slabem glasu - | Zinka | tega glasu ni prav nič izpremenila, |
vztrajno švigal z bičem, da je kobilica | Mica | plesala po cesti, kakor bi použila |
trepetajočim srcem poslovil od njih, samo teta | Marjanca | je segla v omaro po zaprašeno steklenico |
»Zakaj se pa ti cmeriš?« je rekla | Zinka | Vencu, ga zgrabila za lase in mu dvignila |
»Nič, nič,« je rekla | Zinka | in zamahnila proti Mojemu Jezusu, ki |
velikega kmeta in njegova lastnica je bila | Kočarica | , ki je po treh zakonih ostala brez |
Vendar | Kočarica | ni bila nikdar sama. |
njej mudili po dve hčeri - več jih | Kočarica | ni mogla spraviti pod streho - ki sta |
Ko se je Moj Jezus bližal kleti, je | Kočarica | , ki je spala samo z enim očesom, zdramila |
varala, sta čeči takoj spet legli, | Kočarica | pa se je šele po dolgem obupnem klicanju |
klical »svojo drago Maričko«, da se je | Kočarica | vdala in mu odprla. |
Kobila | Mica | je skrajšala korak in vozila po svoji |
posodo, ki je bila pri ognju, da ga je | Marjanca | venomer zmerjala, krcala po umazanih |
Šmonovka | je zmajala z glavo in šla. | |
Marjanca | je strme hodila za njim, majala z glavo | |
»Saj, saj,« je zabrundala | Šmonovka | . |
je prav dobro potekel, ker je imela | Zinka | tako polne roke dela, da se ni utegnila |
Kadar so prišli orožniki, je | Zinka | stopila k njemu in ga vprašala, če |
in je bil v izbi prijeten hlad, je | Zinka | stopila k Vencu, mu položila roko na |
»Smrt,« je dejala | Zinka | , se nasmehnila, stopila k avtomatu, |
ne oglasiš, če te kličem?« je rekla | Zinka | zaukazljivo in udarila s peto ob tla. |
Zinka | je stopila k njemu, mu grebla z rokami | |
Takrat se je | Zinka | izvila iz njegovega krčevitega objema, |
pa le poberi, trapa,« je zakričala | Zinka | in vrgla klobuk za njim. |
večerji ga seveda ni bilo, tako da je | Marjanca | vsa iz sebe skakala po vasi. |
Ko je | Zinka | povedala, kako se je pošalila z njim, |
Lahko si še kaj naredi,« je stokala | Marjanca | in prosila Izidorja, naj ga gre iskat. |
Zinka | kajpak ni molčala. | |
Venc se je držal doma, ker ga je teta | Marjanca | strože vzela v roke. |
imenoval drugače kakor Poviškaj, celo teta | Marjanca | , kadar je bila slabe volje. |
piskre, ki so stali pri ognju, toda teta | Marjanca | ga zdaj ni več krcala po prstih. |
Zinka | je ljubila, ljubila je široko in odkrito, | |
Zinka | se je zamaknila vanje, jih spremljala | |
od rojstva, v mestih pa, kjer se je | Zinka | borila za obilnejši vsakdanji kruh, |
Tisto jutro je | Zinka | vstala sicer kasneje ko po navadi. |
»S Poviškajem,« je resno odvrnila | Zinka | , stopila k avtomatu in ga sprožila. |
Zinka | je bila še pozno v noč tako dobrodušna, | |
»Kakšna zverina neki,« je rekla | Zinka | in ga potrepljala po rami. |
je izpregovoril, sta ga Moj Jezus in | Zinka | začudeno pogledala. |
Zinka | je ostala sama. | |
daljave se je slišal žvižg lokomotive, | Zinka | se je prevrgla na postelji in rekla |
umrl,« je kratko in strogo odgovorila | Kočarica | . |
Ob tem spominu se je | Zinka | spet prevrgla in zagrebla obraz v odejo. |
»Saj,« je zastokala | Marjanca | , »sam bog ve, pod katero nesrečno zvezdo |
štirinajst dni kasneje sta se Venc in | Zinka | srečala v žgočem popoldnevu na beli, |
Stoj!« je zakričala | Zinka | , toda ker se Venc ni ustavil, si je |
Zinka | je postavila predenj četrtinko rebule, | |
Zinka | je šla v kuhinjo. | |
Marjanca | je rekla, da na kaj takega še misliti | |
večji čuk, pa se je oženil,« je rekla | Zinka | . |
Marjanca | je capljala za njim, se križala in | |
bo pameten, saj vendar vidi, da ga | Zinka | vleče za nos, toda ko je sprevidela, |
»Ta | Zinka | , ta poguznica ga je spravila ob pamet. |
»Kdo pa?« je zavreščala | Kočarica | , ki je tudi prišla, da se bo jezila. |
Ven z besedo!« je udarila | Kočarica | po mizi. |
»Tako,« je zadovoljno vzkliknila | Kočarica | in se pomirila. |
Marjanca | ga je samo pogledala in je videla, | |
»Ali ne boš večerjal?« se je oglasila | Marjanca | iz kuhinje. |
naslonil na vrata, kakor bi se bal, da bo | Marjanca | stopila k njemu in mu brala iz oči, |
Marjanca | je nekaj zabrundala in umolknila. | |
»frtalja«, ki mu jo je bila ocvrla | Pavla | , in v glavi mu je šumelo žganje; Pavla |
Pavla, in v glavi mu je šumelo žganje; | Pavla | mu je seveda pridno natakala, ker se |
Ko je | Marjanca | pomila krepe, odprla vrata v izbo, |
mu je spomin razbistril, je že stala | Marjanca | pred njim, mu mahala pred očmi z nekakšnim |
Z njo je vstopila | Pavla | , se prijazno nasmehnila in voščila |
Pavla | se je začela seliti še istega dne. | |
Marjanca | je le s težavo in s hudim prepirom | |
večera hotel zlekniti po peči, mu je | Pavla | z žalostnim glasom povedala, da je |
temnozeleni vodi, v kateri je stala | Zinka | z otrokom v naročju. |
so ga tako poredko klicali, da se je | Marjanca | nekega dne hudo razčeperila: |
zagovarjajte, saj sta oba enaka,« je bevsknila | Pavla | . |
Marjanca | se je bila res takoj po Pavlini preselitvi | |
»Pa naj kaj dela,« je zanergala | Marjanca | . |
Pavla | se je naglo zavrtela, skočila po stopnicah, | |
»Dol!« je glasno ponovila | Pavla | in pokazala s kazalcem predse. |
razčesnem nos, zapomni si!« je bevsknila | Pavla | . |
Pavla | ga je psovala, »zaspani Tone « ga sploh | |
Marjanca | mu je tu pa tam stisnila | |
se drli, Pavla je klicala na pomoč, | Marjanca | je molila in iskala blagoslovljeno |
Zinka | je slonela ob štedilniku in molčala. | |
Marjanca | je včasih stopila k njemu in mu pod | |
Pavla | je rekla, da dobim potem zajtrk,« je | |
si pa vsak dan bolj suh «, je rekla | Hilda | . |
»Saj«, je odvrnila | Hilda | in se poslovila. |
videl, da gre čez cesto Podoreharjeva | Tinca | , sem vzel plašč in stopil iz gostilne. |
»Oho, | Tinca | , kam pa?« |
Ta | Tinca | ima smolo z življenjem. |
in se je sam napotil v mesto, mu je | Tinca | rekla, naj pazi, da se ne bo izgubil, |
Tinca | na platformi. | |
taki strmini, da si je Čonhova žena | Jera | vsako leto zlomila roko ali nogo. |
jabolka, po katerih smo segli še preden je | Jera | ocvrla jajca. |
najzgovorneje pričalo to, da se je Kihova | Jera | komaj še spominjala, kaj si je to pomlad |
»Kako pa kaj, | Jera | , ali si se tudi letos kaj polomila?« |
Ta Kihotova | Jera | namreč, bogu bodi potoženo, se je vsako |
je pravzaprav čakal na to, da si bo | Jera | kaj polomila, češ kaj bi človek po |
Tistega lepega dne pa je bila | Jera | že navsezgodaj na nogah. |
»Saj, ta | Nanca | je pač taka. |
mestu, če že ne krvavo potreben, kajti | Jera | je skočila iz bajte in se zakadila |
stopili iz hiše stari Pečan, njegova hči | Nanca | in sinova Nace in Rudi. |
Nanca | se je vrtela po hiši, kolikor je bilo | |
pa je neprestano regljala mrtvoudna | Pečanka | , ki je lahko migala samo z desnico |
kuhinji pa se je motovilila Padarjeva | Hedvika | , ki se je kakor nalašč pred nekaj dnevi |
»Zakaj ste me pa klicali, če | Hedvika | več ve?« |
Zvečer pa, že kasno v noč, ko sta | Pavla | in Hedvika odšli, se je začelo vesoljno |
pa, že kasno v noč, ko sta Pavla in | Hedvika | odšli, se je začelo vesoljno umivanje. |
Najdlje je bedela | Nanca | , ki je tako samevala svojo poslednjo |
zapeti ovratnik iz kavčuka, ki mu ga je | Nanca | kupila za ta slovesni praznik. |
Nanca | in Ludvik sta si stisnila roki, Ludvikovi | |
Ko je | Nanca | šla po tlaku proti cerkvenim vratom, |
je tako pobesila oči, da je Kihova | Jera | s komolcem hebnila Čarjevo Mico v bok |
tako držijo,« je stvarno pripomnila | Mica | , ki bi laže živela brez kruha kakor |
Nanca | je ujela zadnje besede, se zravnala, | |
Najbolj se je odlikovala Lužarjeva | Roza | . |
Padarjeva | Hedvika | je prečustveno pela s svojim prijetnim |
s svojim prijetnim altom, Ruparjeva | Zora | je hitela za njo in pridno gledala |
Toda | Nanca | je bila že dekle, ko se je Ludvik še |
pozno prihajala domov, se je mrtvoudna | Pečanka | z vsemi silami zibala na peči, vihtela |
Nanca | si je leno sezula čevlje, jih vrgla | |
dobil samo liro od vsake noči, ki jo je | Nanca | naklonila fantom. |
ljudje to tudi razumeli, vsaj Kihova | Jera | , ki se je nagnila k Čarjevi in ji zašepetala: |
Čarjeva | Mica | je zamrmrala svoj pritrdilni |
nekoliko posmrknila, pač pa je Padarjeva | Hedvika | glasno zahlipala. |
»Ah, ne bodite otročji!« je dejala | Nanca | , ki je videla, da sta Nace in Ruparjev |
so zavili proti stopnicam, je Kihova | Jera | skočila k Nanci, jo lovila za roko |
»Vso srečo, vso srečo, | Nanca | !« |
»Je že dobro!« se je namrdnila | Nanca | . |
»Kje boste pa kosili?« je vprašala | Jera | . |
Na!« je zagodrnjala | Nanca | in pokazala na svoje prsi, kjer je |
nič, to se vse opere ...« je drobila | Jera | in se ritenski umikala, ker je vedela, |
»Kakopak!« je zamrmrala | Mica | in obe sta izginili za župniščem. |
»No zdaj pa le stopimo,« je rekla | Nanca | , ko je iz zakristije privihral župnik, |
Modrijanka | je stregla v svoji lastni osebi, čeprav | |
pa, piščančka,« je žvrgovel, ko mu je | Nanca | ponudila lepo bedrce. |
starem preizkušenem tiru, dokler se | Katarinica | nekega lepega dne ni prehladila, legla |
Pečanu in začel obletavati Nanco, ampak | Nanca | je bila že oddana in vse Štefucove |
prišla Puščavarjev Tine in Lužarjeva | Roza | . |
Nanca | se je naslonila na podboj in gledala | |
»Nikar ne nori!« je rekla | Nanca | . |
Stara | Pečanka | jih je pozdravila s peči, se cmihala, |
Posedli so za mizo, Padarjeva | Hedvika | pa se je zavrtela in začela nositi |
Tvoja | Zora | je čeča in pol,« je dejal Pečan. |
Padarjeva | Hedvika | se je držala Lužarjevega Ceneta in |
Pečanka | se je zadrla na peči, župnik je zakrilil | |
»Mir, mir!« je zakričala | Nanca | in planila h klobčiču. |
Zora | , Zoraaa!« je zakričal Rupar. | |
Zora, | Zoraaa | !« je zakričal Rupar. |
»Kaj se pa derete?« je vprašala | Zora | , ki je pritekla iz kuhinje, kamor se |
»Ne grem!« je | Zora | zapičila pete v pod kakor trmasto tele. |
Nanca | je rekla, da je trudna, prosila je | |
Nanca | , ta pa ta! | |
V izbi je bila stara | Pečanka | vsa iz sebe. |
je pridrvela po stopnicah Lužarjeva | Roza | ter se zadrla: |
»Po Polono, hitro!« je ponovila | Roza | . |
Vsi so molčali, samo stara | Pečanka | je toliko časa tolkla s palico v strop, |
Prišla je babica | Polona | in izginila po stopnicah. |
Čez dobro uro se je prikazala | Roza | in se nasmehnila. |
vam skuham kave, prašiči!« je rekla | Roza | . |
Medtem ko je | Roza | kuhala kavo, sta Pečanov Nace in Ruparjev |
Roza | je skuhala kave in jo prinesla na mizo. | |
Vstopila je Ruparjeva | Zora | in držala v naročju novega človeka, |
Zora | ga je najprej dala v naročje Nacetu, | |
Plesničar, namreč, in njegova sestra | Tina | , ki mu je gospodinjila, nista trpela |
Ko je psica | Rina | pri vsem nadzorstvu vendarle ujela |
ujela trenutek za greh, je gospodična | Tina | obupno vila roke, oklofutala cerkovnikovega |
Gospodična | Tina | je izjavila, da mora biti župnišče |
Toda gospodična | Tina | je zgrabila petelina za vrat, ga zabrusila |
Gospodična | Tina | ga sicer ni zadavila, pač pa mu je |
grebeš pod klopjo?" je sitno zanergala | Neža | , dvignila zakajen časopis z drobne |
Trohovka | je bila stara kakor zemlja in hudo | |
Trohovka | je s svojimi živimi očmi merila zdaj | |
Trohovka | je odgnala sitno muho, ki se je že | |
Toda | Trohovka | ga je zgrabila za rokav, ga pahnila |
In gospodična | Tina | ? |
Učiteljica | Ermengilda | Negretti požene otroke na gredice. |
Zakričala je | Nančika | , ki pere onstran Idrijce; pralno desko |
Usadarjeva | Zorka | in Smodinova Pavla neseta putrih jabolčnika. |
Usadarjeva Zorka in Smodinova | Pavla | neseta putrih jabolčnika. |
Tudi Hostarjeva | Nančika | je med grabljicami, kajti v toplih |
grabljicami, kajti v toplih dneh je | Hostarica | še toliko pri moči, da lahko sama gospodinji, |
skoraj tako upognjeno kakor rajnka | Loputnica | , bog ji daj nebesa; roke so mu mahale |
»Najstarejša hči, | Nanca | , je do dvaindvajsetega leta hodila |
‘Naše oči ima,’ je rekla | Obrekarica | . |
‘Ali si že spet začel!’ je vzrojila | Obrekarica | , ker se je spomnila njegovega večnega |
‘divanil’ bi kar naprej, da ga ni mlada | Travnikarica | potipala za pravo žilico; zaslutila |
‘Ne zameri, | Ana | ,’ je rekel, ‘toda takrat si bila ti |
Potem pa je | Obrekarica | planila k njemu in zgrabila domobranca |
V senci pod lipo so tudi učiteljica | Ermengilda | Negretti, poštar Michele Sabbadini |
Učiteljica | Ermengilda | Negretti samo odsekano prikima, nato |
Modrijan odpira tobačnico, | Modrijanka | se glasno usekuje, dr. Lojz si briše |
si briše z zlatom obrobljena očala, | Almira | in Rozica si popravljata klobuke. |
zlatom obrobljena očala, Almira in | Rozica | si popravljata klobuke. |
Barbara | je stara ženica, zelo stara ženica, | |
Nekoč je bila | Barbara | mlada in lepa čeča, zelo lepa čeča, |
Barbara | je molčala; saj je bila samo kravja | |
In kaj si je izbrala | Barbara | ? |
Jaz tudi! - je odbila | Barbara | in mu pogledala v oči; zdaj ni bila |
Barbara | , ne bodi taka! - je rekel. - | |
Zdaj pa srečno! - je rekla | Barbara | in šla. |
In | Barbara | se pogovarja z njim. |
leti in še več, ti pride v vas neka | Barbara | . |
Mlada | Barbara | , druga Barbara, je bila tudi zelo lepa, |
Mlada Barbara, druga | Barbara | , je bila tudi zelo lepa, čeprav baje |
Tretja | Barbara | , ki še zdaj reglja s svojim klopotcem, |
Prva | Barbara | se je medtem že preselila |
na božjo njivo, zato je druga | Barbara | prepustila hčeri, tretji Barbari, posel |
Mlada | Barbara | , četrta in zadnja Barbara, je kmalu |
Mlada Barbara, četrta in zadnja | Barbara | , je kmalu šla pod rušo, njena mati |
Pri odprtem oknu se zvija učiteljica | Ermenegilda | Negretti v samem globoko izrezanem |
bosimi stopali, se že pojavi na cesti | Žuželjčevka | . |
Široka | Usadarica | je že stopila na prag, nato se prikaže |
že stopila na prag, nato se prikaže | Ustinarica | in za njo mlada Travnikarica z otrokom |
prikaže Ustinarica in za njo mlada | Travnikarica | z otrokom v naročju. |
Žuželjčevka | pa kar vpije: | |
»Pomiri se, | Neža | ! |
Toda | Žuželjčevka | še ne vidi in ne sliši. |
»Pomiri se, | Neža | ! |
Kdo je rekel, da živi?« zatuli | Žuželjčevka | in zabode svoj pogled v Usadarja. |
Žuželjčevka | onemi in pogleda svoje roke, kakor | |
Žuželjčevka | se pripravlja, da bi zahlipala, in | |
»No, no, | Neža | ! |
trmasto krikne | Žuželjčevka | in vrže kvišku svojo rdečelaso glavo. |
» | Neža | ! |
Nežkica | !« se zdaj zasliši iz ozadja posladkani | |
»Kdo se je oglasil?« se | Žuželjčevka | z enim samim sunkom prevrže iz obupa |
A?« kriči | Žuželjčevka | , z naslado zateguje besedo in suva |
Toda razjarjena | Žuželjčevka | pritiska za njim: |
Žuželjčevka | pa še stiska pesti in še kriči vanj, | |
»Zato!?« krikne | Žuželjčevka | s krikom zmagoslavja in se z vsem telesom |
isti mah je Modrijan v cestnem prahu, | Žuželjčevka | pa že skače po njem, skače in pritiska |
In | Žuželjčevka | spet zacepeta z nogami po Modrijanu: |
» | Neža | , ali si obsedena! |
»Kako je bilo, | Neža | ?« |
Tako,« začne pripovedovati | Žuželjčevka | , otirajoč si obilne solze s predpasnikom. |
jokaje ponavlja | Žuželjčevka | , se skloni in začne čohati mrtvo kravo |
»Potolaži se, | Neža | !« |
»Kako naj se potolažim?« se | Žuželjčevka | naglo zravna. |
» | Neža | , kje je že tisti svet!« se iz polmraka |
Kaj imaš od tega?« se | Žuželjčevka | spet obrne k svojemu možu. |
Žuželjčevka | se grozeče prestopi, toda v tem trenutku | |
»Srečooo! ...« zatuli | Žuželjčevka | v odgovor in si s predpasnikom pokrije |
V kuhinji se suče široka | Usadarica | . |
Žuželjčevka | se ves čas ne gane od krave. | |
»Je že | Barbara | zadremala,« pravi Ustinar. |
» | Barbara | bo nekoč takole mimogrede zadremala |
Barbara | jih bo kmalu devetdeset in nam res | |
Trohovka | je vstala in se začela prav počasi | |
Trohovka | je začudeno odkimala, | |
Trohovka | je stopila nekaj korakov, nato pa je | |
Trohovka | je odprla oči in prijela vedro, da | |
»Kako pa to?« je začudeno pomislila | Trohovka | in ostrmela. |
Trohovka | se je počasi dvignila ob palici in | |
Trohovka | sloni ob vrbi, na krpici svoje zemlje, | |
Ko je slabost minila, si je | Trohovka | rekla, da mora domov. |
nobenega šuma ni bilo slišati, kar je | Trohovka | opazila, a začuditi se ni utegnila, |
Zdaj je | Trohovka | dobro vedela, da ne pojde nikdar več |
Počakala je, da se je | Trohovka | umaknila s praga, nato pa je takoj |
Barbara | se je zagledala v mršavo žival, nato | |
»Tak, tak!« je prikimala | Barbara | in se takoj ozrla vanj. |
že hujši, bolečina mučnejša, zato je | Trohovka | pozabila, zakaj se je bila ozrla. |
»Tak, tak!« je prikimala | Barbara | . |
Trohovka | je stopila v kuhinjo. | |
»No, no, le pojdi!« je zamrmrala | Trohovka | , odprla okno in se umaknila, da je |
Trohovka | je odlomila vršiček in ga vtaknila | |
Trohovka | pa si je trmasto začela dopovedovati, | |
Trohovka | pa se ni ne začudila ne prestrašila. | |
Trohovka | je zagledala pred sabo cerkovnika Mešeleta, | |
Trohovka | se ustavi na njem in se pokesa: | |
Trohovka | se zazre v fotografijo. | |
Trohovka | se prav nič ne ustraši in niti ne začudi. | |
da mi ne bi bilo nerodno,« pomisli | Trohovka | . |
Tedaj se | Trohovka | spomni, kako je z njo: |
Tedaj se | Trohovka | spomni, da je Čar že mrtev. |
Trohovka | pa spet prikima z očmi, ker je razumela, | |
Čar se dotakne njenih vek in | Trohovka | se pomiri. |
Trohovka | prisluhne. | |
lepe besede, čudovite besede, ki jih | Trohovka | ne razume, bolj in bolj žive besede, |
zeleno preprogo - in po tej preprogi gre | Trohovka | proti koncu svoje poti, a konca ni, |
Justina | jim prižge luč in jo obesi pod strop | |
V vratih pa stoji mogočna | Prikrajarica | z žehtarjem vode in kriči iz polnih |
Na!« zavpije | Prikrajarica | in mu vrže prgišče vode v potni obraz. |
Plesalci se začno umikati k steni, | Prikrajarica | pa gre po podu in škropi z velikimi |
»Hahaha!« se zasmeje | Prikrajarica | . |
Seveda sem cela!« se spet zasmeje | Prikrajarica | in se obrne k Venčku. |
Prikrajarica | se zavrti s Hlipovim Lojzom. | |
»Ali je naš tudi tam?« vprašuje | Usadarica | . |
na Prikraju?« bi rada vedela mlada | Travnikarica | . |
»Kam pa, | Julka | ?« |
Saj bo naš tudi tam,« reče | Ustinarica | , si ogrne ruto in gre s Travnikarico |
Prikrajar nosi žganje in jabolčnik, | Prikrajarica | kuha kavo kar v največjem loncu - in |
»O, | Mirica | !« |
Mirica | pa že izgine v vrtincu. | |
že tako zares, da se je proti jutru | Plešarica | preoblekla in se odpravila po župnika |
Pa jih | Prikrajarica | reši iz zadrege. |
Žuželjčevka | pleše. | |
» | Neža | , ti greš tudi z nami!« ukažejo Žuželjčevki. |
»Boste?« tako vzradoščeno vzklikne | Žuželjčevka | , da vse na mah obstane in utihne. |
OBREKARICA | , njegova žena (65 let ) | |
NANČIKA | , najmlajša hči (19 let ) | |
ANGELCA | , bivša gospodinja v Dragi, zdaj gostačka | |
TILDICA | , njena edina hči (25 let ) | |
TRAVNIKARICA | , njegova svakinja (40 let ) | |
DRAGARICA | , kmetica (60 let ) | |
Nančika | pere pri koritu nad Drago. | |
Dragarica | kriči za Drejcem, ki se vleče k Mojemu Jezusu. | |
Angelca | gre po vodo in se ji še sanja ne, da | |
Pri koritu pere Obrekarjeva | Nančika | . |
Angelca | se počasi približa. | |
Angelca | odsekano prikima in postavi škaf pod | |
Angelca | pogleda za njim: | |
»Tržačan je,« odgovori | Nančika | in se tudi ozre za karabinjerjem. |
»Kje si bil, Boris?« ga | Angelca | vedro vpraša. |
si staknil tam?« ga hudomušno pobara | Angelca | in pokaže na njegove žepe. |
Angelca | veselo pogleda za njim in pokima Nančiki: | |
Nančika | se nasmehne. | |
»Orlov,« zamišljeno ponovi | Angelca | . |
Nančika | se globoko zresni in otožno odkima. | |
Angelca | odkima. | |
»To je konspiracija,« vzdihne | Nančika | , a ne brez prikritega ponosa. |
»Saj,« vdano prikima | Angelca | in potegne škaf izpod žleba. |
Nančika | takoj priskoči in ji pomaga dvigniti | |
Angelca | jo objame z mehkim pogledom: | |
Nemara vam bo povedal,« goreče reče | Nančika | . |
Angelca | dvigne roke k škafu in vzravnana krene | |
Ob pesku čepi | Tildica | in riba kotel. |
» | Tildica | ! |
»O čem?« še kar prijazno vpraša | Tildica | , ne da bi se ozrla. |
Tildica | se počasi ozre ter ga začudeno in nejeverno | |
Tildica | se naglo okrene. | |
takoj glasno in rezko odbije | Tildica | . |
Angelca | , ki je očitno ujela zadnje besede, | |
Tildica | skoči k materi, da bi ji pomagala vzeti | |
Drejc jo prehiti, a | Tildica | mu vzame škaf iz rok in ga odnese v |
Angelca | si popravlja ruto in strogo gleda Drejca, | |
» | Angelca | ! |
»Ljudi?!« reče | Angelca | zgražajoče in ga trdo premeri. |
»In z nami!« jezno odbije | Angelca | . |
Tildica | , ki se je pravkar vrnila iz hiše, objame | |
Tildica | zabliska z očmi, stisne ustnice in | |
Nizka, zajetna | Dragarica | se nerodno kobaca čez suhi zid domačega |
»Kam greš?« besno zahrešči | Dragarica | za njim. |
Dragarica | se okrene proti Angelci. | |
Angelca | stoji pred njo ponosno vzravnana. | |
Dragarica | vrže glavo kvišku, upre roke v boke | |
Dragarica | dvakrat švigne s strupenim pogledom | |
Angelca | ostrmi. | |
»K našima dvema?« vpraša | Angelca | z mehkim glasom in s hrepenečim pričakovanjem |
Dragarica | nemirno trza z obrazom, kakor bi se | |
Tildica | stegne roko, da bi podprla mater. | |
Dragarica | prebledi, nato se prekriža in vsa iz | |
hodnika, na majhnih oknih, povsod ima | Nančika | rože v loncih. |
očka Orla se nabira gruča ljudi: stara | Obrekarica | , ki si s predpasnikom briše zasolzene |
izginja pod pokvečenim klobukom, in mlada | Travnikarica | z otrokom v naročju. |
Dragarica | zgrabi Drejca za rokav, obrizga Dragiča | |
» | Dragarica | , vi ničesar ne veste!« ji reče prijazno |
Dragarica | nestrpno šviga s pogledom po obrazih. | |
»Figo boste imeli!« zavpije | Dragarica | in mu pomoli figo pod nos. |
Nančika | naglo ovija mokre cunje in jih meče | |
Nančika | se ozre. | |
Angelca | stoji nekaj korakov od vrat. | |
Tildica | je stopila čez prag. | |
»Teci!« proseče zavpije | Nančika | in stegne roke proti Dragiču, kakor |
* | Nančika | stoji pri koritu Angelca in Tildica |
* Nančika stoji pri koritu | Angelca | in Tildica nekaj korakov od bajte, |
Nančika stoji pri koritu Angelca in | Tildica | nekaj korakov od bajte, Boris v klancu |
Nančika | široko odpre oči, krčevito pritisne | |
Fašist vleče Nančiko za roko in | Nančika | mu sledi vdano, toda popolnoma odsotno, |
Tildica | gre ob materi in jo hoče podpirati, | |
materi in jo hoče podpirati, toda stara | Angelca | drži glavo pokonci in hodi vzravnano, |
Dragarica | pa opleta z rokami ter vrešči preplašeno | |
Tildica | jo ošvrkne z ostrim pogledom. | |
»Kaj?« vikne | Dragarica | in jezno zasuče glavo, da bi zrogovilila, |
Dragarica | se opoteče, a vendar takoj zagleda | |
Dragarica | se umakne za dva koraka, a komaj se | |
Smodin, Lokar, Okrogličar, | Obrekarica | , Orel, Travnikarica, Nančika, Angelca, |
Lokar, Okrogličar, Obrekarica, Orel, | Travnikarica | , Nančika, Angelca, Tildica, Drejc in |
Okrogličar, Obrekarica, Orel, Travnikarica, | Nančika | , Angelca, Tildica, Drejc in Moj Jezus. |
Obrekarica, Orel, Travnikarica, Nančika, | Angelca | , Tildica, Drejc in Moj Jezus. |
Orel, Travnikarica, Nančika, Angelca, | Tildica | , Drejc in Moj Jezus. |
Tildica | ga trdo stisne za zapestje. | |
»Partižani ...« se za Bichijevim hrbtom oglasi | Dragarica | , ki je spet stopila naprej. |
Dragarica | se preplašeno umika. | |
Obrekarica | in očka Orel jo pozorno pogledata in | |
Angelca | se zamakne v fotografijo, komaj zaznavno | |
Nančika | se zastrmi v fotografijo, obraz se | |
Angelca | jo stisne za roko. | |
Nančika | jo pogleda, razume, da je treba odkimati, | |
Tildica | ga stisne krčevito za roko, Drejc se | |
Dragarica | plane k Bichiju in seže po fotografiji; | |
Dragarica | , ki je po begu fašistov ostala sama | |
gruče, naglo stopi k Drejcu, ki ga | Tildica | še vedno drži za roko, in ga potegne |
Drejc izgubljeno pogleda Tildico, toda | Dragarica | ga sunkovito odtrže od nje ter ga naglo |
Dragarica | prinese na mizo skledo polente, sede | |
Amen!« z očitajočim glasom zaključi | Dragarica | , pograbi vilice in začne jesti. |
svojo lastno mater!« takoj ostro odbije | Dragarica | . |
Dragarica | plane, kakor bi bila beseda hlapec | |
Mi?« besno in užaljeno vpije | Dragarica | in se tolče po prsih. |
»Kam greš?« se jezno zadere | Dragarica | in plane izza mize. |
Dragarica | prebledi. | |
»Zakaj?« ponovi | Dragarica | in vsa iz sebe stopi predenj. |
Dragarica | sklene roke in hiti za njim. | |
Dragarica | priteče in se stisne k njemu. | |
Dragarica | prebledi, se pokriža in zgrabi Drejca | |
Tildica | , Angelca in Boris stoje nepremično | |
Tildica, | Angelca | in Boris stoje nepremično in s svetlimi |
Samo | Dragarica | trza z roko, kakor bi ji hotela dvigniti |
Dragarica | se preplašeno stisne k svojemu sinu | |
Dragarica | ga nejeverno in izgubljeno pogleda. | |
aber eine Million Banditen!« | Dragarica | vztrepeta in postrani pogleda Tildico, |
Angelca | pa stoji vzravnano, z visoko dvignjeno | |
Nančika | leži na skrinji: bleda, negibna, odsotna, | |
Obrekarica | , z žalostjo zalitimi globokimi brazdami, | |
Nančika | se zgane, dvigne glavo in se zastrmi | |
Obrekarica | se nagne naprej, da bi Nančiki zakrila | |
Nančika | in Obrekarica se zdramita ter se zamakneta | |
Nančika in | Obrekarica | se zdramita ter se zamakneta vanj. |
Obrekarica | vstane, počasi stopi k njemu in ga | |
» | Ana | ! |
Nančika | se dvigne, sede, se s komolci upre | |
Obrekarica | spusti roke ob sebi, kakor bi se vdala | |
Obrekarica | se pokriža. | |
Obrekarica | stegne roke, da bi ga stisnila k sebi. | |
»Svobodo narodu!« vzdihne | Obrekarica | . |
Obrekarica | spusti roke ob sebi, kakor bi za vselej | |
Očka Orel ji položi roko, na ramo, a | Obrekarica | nadaljuje z istim glasom: |
» | Ana | ! |
Tildica | in Boris gresta po kolenih po snopih | |
Tildica | ga vprašujoče pogleda. | |
Tildica | se mu prizanesljivo nasmehne, obsedi | |
Tildica | ga objame z ljubeznivim pogledom, nato | |
Očka Orel in | Tildica | pograbita cepce in začneta mlatiti. |
»Kdaj?« vpraša | Tildica | . |
Tildica | in očka Orel dvigneta glave, ne da | |
Tildica | se pomrači. | |
Tildica | ga pogleda izpod čela. | |
Nančika | je še prešibka. | |
»In | Tildica | jih ima!« vedro prikima Drejc. |
»Saj jih imaš tudi ti!« takoj odbije | Tildica | . |
Tildica | gleda predse in po nepotrebnem potiska | |
Tildica | sklanja glavo in si v zadregi popravlja | |
Tildica | se oddahne, obesi cepec na klin in | |
Tildica | iztepava prašno ruto. | |
opravili brez mene!« rezko odgovori | Tildica | , ne da bi ga pogledala. |
Tildica | si zaveže ruto in ga pogleda. | |
bunkerja na dvorišče, skoči iz hiše | Dragarica | , ki je očividno čakala za vežnimi vrati, |
Dragarica | vztrepeta in vsa iz sebe opleta z glavo. | |
Dragarica | pogleda Staneta, nato zazija in okameni, | |
Dragarica | vztrepeta kakor šiba na vodi. | |
Dragarica | dvigne objokano glavo. | |
Dragarica | ga pogleda z grozo v očeh, se požene | |
Dragarica | debelo gleda. | |
Tildica | teče med vaščani, ki se ji umikajo. | |
Tildica | se mu radostno nasmehne, a ga takoj | |
Angelca | čaka svojega sina, ki ga ni videla | |
Angelca | čaka. | |
Tildica | drži Staneta za roko in ga vleče proti | |
Mlada | Travnikarica | se z otrokom v naročju preriva k njemu |
» | Justina | !« široko in veselo klikne Sova, plane |
»Mrha ti, grda!« ga s smehom ošteva | Travnikarica | . |
Očka Orel, | Obrekarica | in Nančika se od korita bližajo bajti. |
Očka Orel, Obrekarica in | Nančika | se od korita bližajo bajti. |
Nančika | je še vedno globoko zamišljena, otožna. | |
» | Nančika | .« |
» | Nančika | !« se začudi Stane in ji začne stiskati |
Nančika | ga otožno gleda naravnost v oči. | |
bodrilno položi roko na rame, toda | Nančika | gleda Stanetu v oči in govori mirno, |
Obrekarica | , Tildica, Angelca, Nančika, Sova in | |
Obrekarica, | Tildica | , Angelca, Nančika, Sova in Boris se |
Obrekarica, Tildica, | Angelca | , Nančika, Sova in Boris se umaknejo |
Obrekarica, Tildica, Angelca, | Nančika | , Sova in Boris se umaknejo za njim. |
Prvi mu jo stisne očka Orel, nato | Travnikarica | , starejša ženska, drobni Lokar. |
Travnikarica | potisne italijanskemu vojaku kos kruha | |
Očka Orel, | Obrekarica | , Angelca, Boris spremljajo k tovornjaku |
Očka Orel, Obrekarica, | Angelca | , Boris spremljajo k tovornjaku Tildico |
Tildica | se naglo poslovi, stopi k tovornjaku | |
Nančika | se odtrga od matere, stisne roko očetu | |
Obrekarica | si briše solze in gleda za njo. | |
»No, no, | Ana | !« jo očka Orel bodrilno treplja in |
Tildica | stisne Nančiko k sebi, pogleda proti | |
Dragarica | je pri vratih in zaskrbljeno, a ostro | |
Dragarica | mu naglo zapre pot. | |
Dragarica | ga zgrabi za roke in se očitajoče zastrmi | |
Travnikarica | stopi v kuhinjo in takoj skoči k otrokom. | |
Travnikarica | obstane pred ognjiščem. | |
V prvi vrsti stojijo | Angelca | , suhljati Smodin, Okrogličar, ki se |
Angelca | jo ujame in jo skuša ohrabriti s pogledom, | |
jo skuša ohrabriti s pogledom, toda | Travnikarica | je onemela in se že popolnoma izgubila |
Nekaj korakov za njima gre | Dragarica | . |
Travnikarica | strmi vanj, kakor bi bila uročena in | |
Travnikarica | se zdrzne in se votlo ozre v Angelco, | |
Angelca | odločno stopi korak naprej, pogleda | |
» | Angela | Gradnik?« vpraša s strupenim glasom. |
Angelca | dvigne glavo in mirno pritrdi. | |
skočita k njej, da bi jo zgrabila, toda | Angelca | sama stopi k Travnikarici, med puške. |
zavijejo talci s trga na klanec, se | Angelca | ustavi in stopi iz svojih velikih hodničnih |
»Was?« | Angelca | mu pogleda v oči in reče jasno, zelo |
Travnikarica | , Okrogličar in Smodin se medtem sklonijo | |
Pri mizi sedijo komandant, | Tildica | in Sova. |
Tildica | vstane. | |
Tildica | dvigne glavo, mu pogleda v oči in tiho | |
»No, | Nančika | ! |
»Bo,« prikima | Nančika | in se skuša celo nasmehniti. |
Tildica | takoj in resno poseže vmes: | |
Nančika | kleči pri mrtvem partizanu in vedno | |
Nančika | mehanično seže v zaboj po drugega, | |
» | Nančika | ! |
Nančika | se nagne čez mrtvega partizana in zgrabi | |
Nančika | vstane. | |
V tem trenutku se | Nančika | zravna, zaploska in vzklikne s popolnoma |
Nančika | se obeša Sovi na roko, strmi v daljavo | |
Nančika | klecne. | |
» | Nančika | ! |
»In Dragič ...« vzdrhti | Nančika | in ga hrepeneče pogleda. |
»V Bosno ...« zasanjano ponovi | Nančika | in se spet zamakne v daljavo. |
»No, | Nančika | !« reče bodrilno. |
Nančika | razočarano strmi vanj: | |
»Pride?« se | Nančika | rahlo vzradosti in se ozre v Sovo. |
Nančika | drži žlico v roki in votlo strmi | |
»Toplo ...« ponovi | Nančika | in ga pogleda kot tujca. |
»In | Nančika | ? ...« |
Jera | , sključena stara ženica, dobrega in | |
Tildica | sedi za ognjiščem in si krpa suknjič. | |
Jera | seže za solnico, stopi k Malemu, mu | |
očividno že desetič odgovarja | Jera | , a govori zelo počasi, prijazno in |
»V soboto,« prepričevalno prikima | Jera | . |
Tildica | skoči izza ognjišča in mu zastavi pot. | |
Jaz bom šla!« mirno, a odločno reče | Tildica | in si začne pri priči oblačiti suknjič. |
prehrupne noge,« se mu zbadljivo nasmehne | Tildica | . |
Tildica | se namrši in ga očitajoče premeri. | |
Tildica | ga v zadregi pogleda izpod čela, nato | |
Tildica | in Sova prideta iz bajte in se ustavita | |
Tildica | se opasuje, Sova ji da svojo bombo. | |
Tildica | prikima, vzame bombo in se naglo spusti | |
Tildica | pomaha z roko, ne da bi se ozrla, in | |
Za mizo sedijo Boris, | Tildica | in Obrekarica. |
Za mizo sedijo Boris, Tildica in | Obrekarica | . |
Obrekarica | pobožno gleda Tildico in z materinsko | |
Tildica | pregleduje papirje in jih naglo spravlja | |
mi ne pogledajo v oči,« počasi reče | Obrekarica | in pomakne bliže skodelico vročega |
»Devetdeset tisoč?« se začudi | Tildica | . |
Dragarica | ? | |
Tildica | počasi vstane. | |
Tildica | sili izza mize, toda Obrekarica ji | |
Tildica sili izza mize, toda | Obrekarica | ji že spet vsiljuje skodelico z mlekom: |
»Saj ne morem več,« prijazno odvrne | Tildica | , a hkrati dvigne skodelico k ustom |
Obrekarica | jo gleda, ustnice ji vzdrhte, skloni | |
» | Ana | ! ...« karajoče reče očka Orel in jo ljubeznivo |
»Saj mi nič ni,« posmrkuje | Obrekarica | in jezno kaže v luč. |
Tildica | se vidno upira navalu spominov in čustev. | |
Tildica | stopi k vratom. | |
»Bom,« obljubi | Tildica | in stopi v noč. |
Tildica | se naglo vzpenja proti sedlu, včasih | |
Tildica | se naglo bliža sedlu. | |
Tildica | si sunkovito odtrga bombo od pasu, | |
Obrekarica | stoji pri koritu in čaka, da bi se | |
Obrekarica | počasi okrene glavo in pogleda navkreber; | |
Med njimi gre | Tildica | ; roke ima zvezane, a glavo drži pokonci. |
Obrekarica | se ne zgane in ne trene. | |
Obrekarica | počasi suče glavo in strmi za njimi; | |
Obrekarica | vstopi, tiho zapre vrata za sabo, obstane | |
Tildica | zdaljša korak proti vratom, toda rogovilasti | |
»Jaz njega ne!« jasno reče | Tildica | in pogleda Drejcu naravnost v oči. |
Jera | se okrene od ognjišča in pokaže v sončnem | |
Jera | ga pomirljivo pogleda, a odgovora ne | |
»Kam?« zaskrbljeno vpraša | Jera | in stopi od ognjišča v sončno luč. |
Tildica | ! ... | |
Dragarica | stopi na prag in pokliče: | |
Dragarica | nestrpno zavrešči: | |
»Drejc!« strahotno zavrešči | Dragarica | . |
Dragarica | se prikaže v vratih in obupno vrešči: | |
Dragarica | ulovi ravnotežje, se vsa izgubljena | |
Dragarica | ga zagleda tik pred sabo, v grozi vrže | |
Tildica | , ki še ni prišla k sebi, kaže Drejca | |
Dragarica | plane predenj, ga lovi za roko, išče | |
Dragarica | se opoteče in onemi. | |
Sova, Mali in | Tildica | hitro poberejo brzostrelke in revolverje |
Dragarica | plane za njimi z visoko dvignjenimi | |
Drejc se ozre, a | Tildica | ga takoj potegne za sabo. |
Dragarica | obstane sredi mrtvih Nemcev in domobrancev, | |
Drejc in | Tildica | sedita za mizo. |
Tildica | se stiska k njemu in mu drži roko | |
»Napadli?« se mu zbadljivo nasmehne | Tildica | . |
»Zakaj?« ga spet zbode | Tildica | . |
Tildica | ga prime za roko in mu reče ljubeznivo | |
vleči cigareto, Drejc poveša glavo, | Tildica | se nagonsko stisne k njemu, očitajoče |
Tildica | naglo priskoči in mu popravlja vzglavje. | |
»Peljal se boš, Sova, peljal,« ga draži | Tildica | in ga poboža po ščetinastih laseh. |
»Pa Nančiko pozdravi!« mu naroča | Tildica | . |
Tildica | se nasmehne. | |
Nančika | priteče, ga pogleda, trzne, naglo poklekne | |
zdrava,« hitro in z rahlo zadrego reče | Nančika | . |
»V grapi!« se zavzame | Nančika | in se skloni še niže. |
Nančika | hiti ob njem in mu v eni sapi pripoveduje: | |
»Vi komandir,« se nasmehne | Nančika | in mu pokaže zvezdo na rokavu suknjiča. |
Nančika | ga otožno pogleda. | |
takrat je bilo tako prav,« tiho dopolni | Nančika | njegovo misel. |
Nančika | ga takoj zgrabi, da bi mu pomagala | |
» | Tildica | !« jo pokliče z nenavadno toplim glasom. |
Tildica | se pomakne bliže in, medtem ko jo Drejc | |
»O, nič ...« vdano zamrmra | Tildica | in mu položi glavo na ramo. |
» | Tildica | ... |
Tildica | počasi dvigne glavo in ga toplo pogleda. | |
»Bolj tiha ...« zamišljeno ponovi | Tildica | in skrivnostno posveti vanj s svojimi |
» | Tildica | ! ...« ginjeno dahne in upre vanjo srečne, |
Sredi poletja,« mu tiho pove | Tildica | . |
dajmo se!« hitro in zelo toplo odgovori | Tildica | . |
da ne zaspimo,« zaskrbljeno opozarja | Tildica | . |
Tildica | se nasmehne, nasloni trudno glavo na | |
»Nove hiše ...« ponovi | Tildica | . |
Tildica | za hip ostrmi. | |
Tildica | se zamakne v snežinke, ki jih glasna | |
Zadremali smo,« se opravičuje | Tildica | in naglo vstaja. |
Nančika | se mu zasmeje. | |
Nančika | se samo rahlo nasmehne. | |
»Kako - doma?« začudeno vpraša | Nančika | . |
»Sva!« veselo prikima | Nančika | . |
Sova, | Nančika | in Tildica sedijo pri mizi. |
Sova, Nančika in | Tildica | sedijo pri mizi. |
Sonce!« ga s smehom prekine | Nančika | . |
Nančika | in Stane trčita. | |
kaj?« se mu rahlo zbadljivo nasmehne | Tildica | . |
»Češ, vse bodo opravili brez mene,« mu | Tildica | spet z nasmehom seže v besedo. |
Tildica | v zadregi povesi glavo in vrti kozarec | |
Nančika | ga zgrabi za roko in radostno sili | |
»Davi,« mu pove | Tildica | . |
Tildica | skoči za njim in ga ujame za roke. | |
mizi je kup fižola, ki ga očka Orel in | Obrekarica | počasi izbirata. |
» | Ana | ! |
se po premolku skoraj proseče oglasi | Obrekarica | . |
» | Ana | ! |
Očka Orel, | Obrekarica | in Boris počasi dvignejo roke. |
Tedaj plane | Obrekarica | k svojemu možu. |
Obrekarica | dvigne glavo k možu in ga začudeno | |
Obrekarica | ga še enkrat pogleda in začudeno vzdihne: | |
Nančika | sedi na kupu ožganih tramov ob hiši, | |
Nančika | se strese, kakor bi se zdramila iz | |
Na pragu stoji | Tildica | s škafom v rokah. |
» | Tildica | ! |
Tildica | ga predirno pogleda in nato tiho reče, | |
V tem trenutku | Nančika | pretresljivo vzklikne. |
Stane in | Tildica | se zdrzneta in se ozreta. |
» | Nančika | ! ... |
Tildica | ! ...« klikne Boris in plane naproti, | |
Tildica | stegne roko, prime Borisovo brzostrelko, | |
Tildica | se privleče k Tonetu in ga strese: | |
»Ranjenci!« zavpije | Tildica | in plane vstran. |
Nančika | in Tildica, ki sta slišali Borisov | |
Nančika in | Tildica | , ki sta slišali Borisov krik, se naglo |
Justina | je bila zdrava in neutrudna kot mravlja, | |
Trohovka | , gluha in že takrat stara kot zemlja, | |
Mlada, lepa | Usadarica | , ki je baje doma tepla svojega moža, |
Jetična | Hostarica | je držala v naročju malo Mirico; dobri |
kokoš,« bi ga rada ujela na klepet | Usadarica | , priletna, še brhka, a zelo klepetava |
Zmaga | je vstopila tiho kakor senca. | |
vzkliknila mati in se pognala proti njej, a | Zmaga | jo je ustavila s tihim, mrtvim glasom: |
glasom prekinila starejša hči, rdečelasa | Rozica | , ki je z maslenim rogljičkom privihrala |
»Uh, ali sta prismuknjena!« je | Rozica | stresla nakodrano glavo in zakrilila |
Moj Jezus, lastnik in krčmar, natakarica | Zinka | , ki drži krmilo v rokah in je torej |
Prva dva včasih planeta na suho: | Zinka | hlastne po življenju, Moj Jezus po |
Tridesetletna | Zinka | je bila lepa in živahna, prijetna in |
ki ga ji je poslala iz Trsta sestra | Matilda | , in se zatopila vanj. |
Zinka | ga je skoraj užaljeno pogledala in | |
Zinka | je kar na lepem izbruhnila. | |
Zinka | je pobrala svoje stvari in jo pri priči | |
Almira | in Rozica sta se zmrdovali nad kmeti, | |
Almira in | Rozica | sta se zmrdovali nad kmeti, ki so s |
poredkoma prestopili njen prag, ker jim je | Zinka | že takoj spočetka zaničljivo povedala, |
zahajali v mračno kuhinjo, kjer jih je | Zinka | največkrat sprejela s krepko besedo |
razjedeni mizi in pohlevno čakali, da jim | Zinka | postreže, kakor so doma pohlevno čakali |
res samo gost, tujec tako rekoč, in | Zinka | je tudi ravnala z njim kot s tujcem: |
Zinka | , še dva litra, da bo mir!« je udaril | |
Maticu, a prav tedaj je tiho zatarnala | Temnikarica | : |
»Nehaj, | Anca | !« je ukazal s pritajenim glasom. |
»Ne, nisem vedela,« je odkimala | Temnikarica | in dvignila k njemu svoje mokre oči. |
je bilo usojeno,« je vdano vzdihnila | Temnikarica | in se začela usekavati v spodnje krilo. |
Jo bo!« je kimala | Temnikarica | , ki je iz pinje precejala mleko v desetlitrski |
Temnikarica | je odnesla maslo v hram, da bi bilo | |
»Matic!« je vzkliknila | Temnikarica | . |
» | Anca | , saj sem samo malce pokusil.« |
»Pokusil!« je | Temnikarica | vrgla roke kvišku. |
»No, ali vidiš?« je vprašala | Temnikarica | . |
pokazala, kako je zdrav!« je zagrozila | Temnikarica | in se obrnila v stran, da bi skrila |
»Huda!« je rekla | Temnikarica | z narejeno strogostjo. |
»Kaj naj jim rečem, a?« je ponovila | Temnikarica | in razširila roke. |
Temnikarica | je puhnila in zakrilila z rokami. | |
»Oh, ti gora nedolžna!« je vzkliknila | Temnikarica | , mu potegnila lonec iz rok in izlila |
» | Anca | , ali si še huda?« |
»Še!« je prikimala | Temnikarica | in stisnila ustnice. |
kaj s palico?« je prijazno vprašala | Temnikarica | . |
»Ampak pohiti, pohiti!« je rekla | Temnikarica | , ki bi se ga že rada znebila. |
Temnikarica | je prišla okrog vogala in izginila | |
ali si jo že ostrgal?« je vprašala | Temnikarica | in pokazala na palico. |
jo boš pa jutri ostrgal,« je rekla | Temnikarica | . |
»Seveda se zarase,« je prikimala | Temnikarica | . |
Temnikarica | se je spomnila, zakaj še čaka, pa ga | |
»Saj greš rad na Lazna?« je vprašala | Temnikarica | . |
zdaj pa lahko v miru greš!« je rekla | Temnikarica | in ga premerila, kakor bi ga hotela |
»Boš že videl!« je zagrozila | Temnikarica | . |
Temnikarica | je prekrižala roke na prsih, kakor | |
»Oho!« je navdušeno prikimala | Temnikarica | . |
Tilčka | je res lepa!« | |
»Kaj pa | Tilčka | pravi?« |
»Sončnico?« je plosknila | Temnikarica | . |
» | Kokošarka | je huda,« je rekel Matic, kakor bi |
»Baba prismuknjena!« je vzkliknila | Temnikarica | bolj sama zase. |
ti kar pojdi po sončnico, če ti je | Tilčka | res rekla, da ti jo bo dala.« |
»Ti kar pojdi!« je rekla | Temnikarica | . |
pa kar k počitku!« je odločno rekla | Temnikarica | . |
ti gora nedolžna!« se je nasmehnila | Temnikarica | . |
Temnikarica | je šla v hišo, otroci pa so ostali | |
Lužnikova | Pepa | ga je še nerojenega prinesla iz Egipta, |
Stara | Lužnica | je bila lena, nemarna in precej zlobna |
sem vam prinesla!« je takoj odvrnila | Pepa | , ki je s temi besedami pokazala, da |
Lužnica | ni pričakovala takega odgovora. | |
»No, mi je pa manjkalo!« je | Pepa | zmignila z rameni. |
»A tako!?« je | Lužnica | dvignila glavo in jo spet ostro premerila. |
mislim končati!« je odločno odvrnila | Pepa | . |
»Figo boš poslala!« je prhnila | Lužnica | in s piskrčkom zamahnila po zraku. |
»No, pa figo!« je | Pepa | zmignila z rameni. |
Lužnica | ni odgovorila. | |
Pepa | se je sklonila in pobrala svoj sveženj. | |
Lužnica | je ponjuhala ščepec tobaka ter se nato | |
Pepa | je brez besede stopila mimo matere | |
Nista minila dva meseca in | Pepa | je rodila otroka. |
Polona | je pomolčala, zavrtela svoje prebrisane | |
»Ne, črn ni,« je | Polona | zmajala z drobno glavo. |
»Kakršen je, takšen pa je!« je | Polona | razširila roke. |
Lužnica | pa seveda ne bi bila Lužnica, če bi | |
Lužnica pa seveda ne bi bila | Lužnica | , če bi se držala te navade in bi tako |
Ko sta Hotejec in | Hotejčevka | prišla po otroka, da bi ga nesla h |
je bil sicer pripravljen, da ga bo | Lužnica | oplazila z jezikom, a vendar so ga |
samo napuh!« je strupeno zaregljala | Lužnica | . |
otroka in pojdiva!« se je zdaj oglasila | Hotejčevka | , ki je bila, verjetno zaradi svoje |
stvar, pa ne bom izbirala!« je prhnila | Lužnica | . |
Pepa | je ostala pri njem komaj mesec dni, | |
ženske niso zahajale v Lužo, ker se je | Pepa | že takoj po svojem prihodu zaprla in |
Če ženske ne bi vedele, da ga je | Pepa | prinesla iz Egipta, bi verjetno ne |
»Ne samo Lužnikove, tudi lužaste!« je | Lužnica | zabevskala s tako nenavadnim glasom, |
»Kaj se pretvarjate, babe!« je prhnila | Lužnica | . |
nekam motne oči,« je prva priznala | Vogrička | . |
»Tudi meni se tako vidi,« je prikimala | Zagričarica | . |
»Mislita?« je ugovarjala | Usadarica | . |
bolje vidi!« se je zaničljivo obregnila | Lužnica | . |
zdaj presodi?« je še zmeraj ugovarjala | Usadarica | . |
mu bodo očistile!« je spet pribila | Lužnica | , zamahnila z roko in dodala s prejšnjo |
Lužnica | je sedaj še bolj poredkoma hodila na | |
Lužnica | je sicer skrbela zanj, a vendar ne | |
Lužnica | ga ni hotela nositi na sonce, ker je | |
»No, pa tam bodi!« je zaregljala | Lužnica | , ki si je pri tem mislila, če ga božja |
Lužnica | ga je vsak večer, ko se je vrnila s | |
»Te ne mara, ne!« je pribila | Lužnica | , ga odvlekla v bajto in ga nahranila. |
torej ni slišal besede, zvečer pa je | Lužnica | samo godrnjala in bevskala. |
bistri!« je zaničljivo odgovarjala | Lužnica | . |
Ko je | Lužnica | sprevidela, da ga božja dekla res ne |
Lužnica | ga je vlačila od hiše do hiše ter mu | |
Te Matičeve prisebnosti | Lužnica | ni utegnila presoditi, ker jo je kar |
» | Katra | je grda.« |
šalila z nedolžnim velikanom, potovka | Katra | , štiridesetletna zavaljena babnica, |
» | Katra | , za prazen nič se treseš!« se je nasmehnil |
nič malce ne tresem se!« je zastokala | Katra | . |
preveč ni!« je užaljeno ugovarjala | Katra | . |
ga je napadel me!« je solzavo rekla | Katra | , se sklonila in z obema rokama prijela |
je napadel me « je počasi povedala | Katra | in dvignila predpasnik. |
Katra | ni odgovorila, temveč se je še bolj | |
Katra | je molčala, se še globlje sklonila | |
ne lažem se!« je užaljeno odvrnila | Katra | . |
Katra | ni odgovorila, samo odkimala je in | |
»Ni ga me zgrabil me,« je priznala | Katra | , toda takoj je dodala: |
Katra | se je glasno useknila in nato prav | |
»Zakaj da ga ni kriv ga?« je | Katra | užaljeno izbuljila svoje debele, solzave |
ga boš zdaj prijel ga?« je vprašala | Katra | . |
h karabinjerjem bom!« je zagrozila | Katra | . |
Katra | je bila Katra in njene prazne čenče | |
Katra je bila | Katra | in njene prazne čenče so bile prazne |
»O sveta | Marija | , o prečista Devica, Matic me ga je |
ženska ga!« se je užaljeno repenčila | Katra | . |
Katra | je izbuljila svoje debele, solzave | |
njeno vprašanje, češ kaj bi bilo, če | Katra | ne bi ušla. |
» | Temnikarica | jim je povedala, da sem posvinjal mleko!« |
oddahnil, ker je zdaj vedel, da jim | Temnikarica | res ni povedala o mleku, nato pa je |
ti bi samo norce bril!« je vzdihnila | Loputnica | , zmajala z glavo nad svojim lahkomiselnim |
» | Tilčica | mi je rekla, da mi bo dala sončnico,« |
» | Tilčka | ?« se je zravnal Loputnik in se za hip |
»Veš kaj, Matic, kar pohitiva, da bo | Tilčka | še doma. |
Tilčka | , Loputnik je rekel: | |
» | Tilčka | , Loputnik je rekel: |
Žuželjčevka | , ki je z vsemi silami vlekla trmasto | |
»O ti gora nedolžna!« je vzkliknila | Žuželjčevka | ter si zarila vseh deset žuljavih prstov |
» | Temnikarica | je rekla ...« je v opravičilo zamežikal |
Temnikarica | lahko govori neumnosti, ker je v samoti!« | |
široka vežna vrata in prikazala se je | Tilčka | ; bila je v hlačah, na nogah je |
Kokošarka | je stopila na prag ter zakričala grozeče | |
mirno, toda nenavadno odločno odvrnila | Tilčka | in stopila na kolnik, ki se je vlekel |
Kokošarka | se je pognala za njo. | |
Tilčka | je slišala njene težke korake, zato | |
Kokošarka | se je zamajala, se ustavila in nato | |
Nato je | Tilčka | , z očmi uprtimi v Kokošarko, prav počasi |
Šele ko je bila | Tilčka | vštric njegovega stebra, se je zganil |
Tilčka | je jeknila in se nagonsko vrgla nazaj, | |
zakonih čustva - umaknil v stran, da bi | Tilčka | lahko stopila po kolniku. |
Matic, zdaj pa zares zbogom!« je rekla | Tilčka | in mu stegnila roko. |
»Tako!« je rekla | Tilčka | ter mu jo hrabro stisnila in stresla. |
»Tako!« je ponovila | Tilčka | , mu še enkrat stresla roko, se obrnila |
» | Tilčka | ! ...« |
presunljivo zazvenela bojazen, da se je | Tilčka | takoj ozrla. |
» | Tilčka | , Loputnik je rekel: |
»Zakaj naj bi bila huda?« se je začudila | Tilčka | . |
»O Matic, Matic!« se je zasmejala | Tilčka | . |
direndaj polegel, sta prišli iz hiše | Laznarica | in dekla. |
Laznarica | je držala v rokah kropilnik in oljčno | |
Laznarica | je široko odprla oči in nato počasi | |
»Jezus! ...« se je zgrozila | Laznarica | ter se zamaknila v nasprotno pobočje, |
» | Tilčka | je dala ...« je preplašeno zahropel Matic |
Tilčka | bo huda ...« je dahnil Matic in preplašeno | |
a komaj je izginil, je že zatarnala | Temnikarica | : |
»Nehaj, | Anca | !« je Hotejec ukazal s pritajenim glasom. |
se je obrnil, se je oglasila potovka | Katra | , ki je bila zdaj že sedemdesetletna |
»Oh!« je pritajeno vzdihnila | Usadarica | in se prijela za glavo. |
Stare babe so se križale, Putkova | Marjanca | pa je dala celo za mašo, češ da je |
Ali pa | Usadarica | , ki s psom odganja berače od praga, |
Oti | so ji rekli. | |
In | Oti | ji je bila podobna. |
povedati, da je na Ravnici vladala | Ravničarica | . |
Ravničarica | mu je izbirala nevesto za nevesto - | |
Ravničarica | mu je začela groziti, da bo prepisala | |
treba najprej povedati, da je bila tudi | Oti | obsedena. |
»Povedal si, da se | Oti | ni zapustila,« je rekel pob. |
ima rad, potem pa nihče več, zakaj | Oti | ga je tako presunljivo pogledala, da |
Ravničarica | ji je prav po tisti Putkovi Marjanci, | |
Še isto noč je | Oti | izginila. |
Ravničarica | ga sploh ni izpustila izpred oči, ker | |
zvesti pes za svojim gospodarjem, če se | Oti | ne bi bila oglasila. |
Ravničarico in tam je ostala tri leta, dokler | Ravničarica | ni umrla. |
» | Oti | je umrla. |
‘ | Ravničarica | jo je preklela iz groba!’ so govorili |
In Putkova | Marjanca | , ki je bila pred tremi leti prinesla |
ki je bila pred tremi leti prinesla | Oti | pošto, da jo bo Ravničarica preklela |
tremi leti prinesla Oti pošto, da jo bo | Ravničarica | preklela tudi iz groba, je čenčala |
»Kaj pa je bilo | Oti | , da je tako naglo umrla?« |
ga je prekinil pob, ki ga Putkova | Marjanca | ni prav nič zanimala. |
»A | Zamorka | ?« ga je prekinil pob. |
Zamorka | so ji rekli, revi. | |
Petnajst let je uboga | Zamorka | sama skrbela za Ravnico, za vseh devet |
Kako je bilo, je povedala Putkova | Marjanca | , ki je bila kuhana in pečena pri župnikovi |
Tedaj pa se je uboga | Zamorka | zrušila predenj in zahlipala. |
In uboga | Zamorka | je spet samo zahlipala, ker se pred |
Zamorka | in otroci so garali, Ravničar pa je | |
tem, kako bi uredil svojo domačijo, če | Oti | ne bi bila umrla. |
‘Kakšna škoda, da je | Oti | umrla!’ so vzdihovali in mu nato z |
‘ | Jelka | ?’ se je resno vprašal Ravničar, se |
‘Kaj pa Strmarjeva | Tilčka | ?’ - |
‘ | Tilčka | ?’ je prav tako resno ponovil, se spet |
‘Ne, tudi | Tilčka | ji ni podobna!’ - |
‘ | Katica | ?’ se je zamaknil Ravničar. |
‘Ne, tudi | Katica | ji ni podobna!’ je odkimal ... |
Tudi kuhal si je sam, ker se mu je | Zamorka | zdela preveč umazana. |
Kaj bi rekla | Otilija | , če bi se recimo vrnila in bi te zagledala? |
Zamorka | se je zagnala k vodi in ga začela milo | |
‘Rekel mi je, kaj bi rekla | Oti | , če bi se recimo vrnila in bi me videla |
Zamorka | je z ostalimi otroki sedela vrh senožeti | |
Toda preden se je | Zamorka | premaknila, je še enkrat zahlipala |
otroci, tudi najmlajši, ki ga je uboga | Zamorka | držala v naročju.« |
vračajo’, to se pravi, da se vrača | Zamorka | z otroki, da se vrača Tone, da se vrača |
otroki, da se vrača Tone, da se vrača | Oti | in da se vrača tudi mati, stara Ravničarica; |
Oti in da se vrača tudi mati, stara | Ravničarica | ; hodijo po hiši, prekladajo posodo |
In prav takšna je bila | Kadetka | , ki se je tako nepričakovano oglasila |
bzikoma svoje rjave sline mirno rekel: ‘ | Anca | , po Andrejeve cunje sem prišel.’ |
je nasmehnil, potem pa resno rekel: ‘ | Nanca | , oba bova vesela, če se bo pokazalo, |
Samo nekaj mesecev je v njej ležala | Kadetka | . |
» | Kadetka | ! ...« |
» | Kadetka | ! |
Kadetka | ! ...« | |
- Vstani, vstani, | Jerica | ! - |
- Nisem | Jelica | ! - |
»Saj res ni bila | Jerica | ,« |
»In tudi | Jelica | ne! ... |
In | Kadetka | je prav gotovo šla svojo pot. |
Mislil sem, da bo zdaj | Kadetka | izginila iz mojih misli. |
»Dovolj bo, | Kadetka | draga!« |
Toda | Kadetka | še ni šla iz mojih misli: |
podobi Kadetke spet dvignila tvoja | Gioconda | s skrivnostnim smehljajem in rahlo |
»Kakšna | Gioconda | neki!« |
Zato pravim, da ni jasno, ali je to | Kadetka | , ali je samo privid ženske, ki jo |
»potem naj se | Kadetka | spet pogrezne v atelje moje podzavesti, |
In ob tej trpki misli je | Kadetka | res izginila. |
je minilo že osem let, odkar se je | Justina | vrgla v vodo, ga pri tej vrbi še zmeraj |
tistem trenutku je okrog vogala pritekla | Kadetka | . |
vzel iz tobačnice ščepec tobaka in | Kadetka | se je takoj zasuknila in odskočila, |
ga je zavrnila | Kadetka | . |
Trohova | Jera | je povedala naši Ivani. |
Zdaj ne več samo zato, ker ga je | Kadetka | zalotila pri prisluškovanju, temveč |
je | Kadetka | dahnila v poba in se vprašujoče zazrla |
se je našobila | Kadetka | in si pobrisala s čela svetle, prosojne |
Na dvorišču se je | Kadetka | igrala s tremi najmlajšimi. |
V vratih je stala | Kadetka | in ju mirno motrila z velikimi modrimi |
Takoj je šel v čumnato in | Kadetka | je šla z njim. |
je po premolku zaupljivo vprašala | Kadetka | , ki je stala za njim in ga zaverovano |
Kadetka | je s kretnjo glave vrgla svoji plavi | |
Kadetka | je počasi stopila k vratom, jih odprla | |
Kadetka | je stala v vratih. | |
o Kleopatri, o lepi Heleni, še sama | Francesca | da Rimini in njen zapeljivec, nesrečni |
Teta | Anca | , ki je služila za kuharico v Gorici |
Teta | Anca | jo je naglo drobila po kolniku. |
Za njo je poskakovala | Kadetka | , ki se je z bosimi nogami ogibala |
z grabljami takoj lotila razovnice, | Kadetka | pa je koscema nesla zajtrk. |
je ponovila | Kadetka | in sesula v tiho jutro svoj srebrni |
se je | Kadetka | začudila z zvišanim glasom. |
Zajtrk sem prinesla ... - je povedala | Kadetka | in počasi položila lončeno skledo na |
Tisto, ki jo je prinesla Zavoglarjeva | Milka | ? |
Kadetka | je prav otroško naglo in sunkovito | |
Kadetka | je bila splezala na staro, kopasto | |
Kadetka | se je nedolžno gugala na dolgi stranski | |
» | Kadetka | ? ... |
Kadetka | ? ... | |
Ko je teta | Mici | odpeljala najmlajše tri, so vstopili |
Izza njegovega hrbta je kukala | Kadetka | . |
je biti nekaj nenavadnega, ker se je | Kadetka | z obema rokama oprijela Trnarjeve desnice |
Prav tako me je motila tudi | Kadetka | . |
bilo vse tiho, nato pa se je oglasila | Kadetka | . |
- Naša | Ivana | . |
Celo naša | Ivana | . |
ga je pokarala | Kadetka | . |
je karajoče nadaljevala | Kadetka | . |
je zadovoljno rekla | Kadetka | . |
je vprašala | Kadetka | , kakor bi govorila o popolnoma razumljivi |
je zadovoljno rekla | Kadetka | . |
Kadetka | je pomolčala, a se je kmalu spet oglasila: | |
- Naša | Ivana | je rekla. |
- Oh, vaša | Ivana | je res nesrečna trapa! |
- Tako je rekla, - je ponovila | Kadetka | . |
- | Ivana | je nesrečna trapa! |
Naša | Ivana | pravi, da sploh niste dedec, kakor |
- Oh, vaša | Ivana | je res nesrečna trapa! - |
- Povejte no, zakaj je naša | Ivana | nesrečna trapa? |
je užaljeno rekla | Kadetka | . |
Nato se je spet oglasila | Kadetka | . |
Kadetka | se je spet zagnala v šepetanje. | |
- Bom, - je glasno rekla | Kadetka | in odhitela. |
In da je zgorela ... da je moja | Tilčka | zgorela od same vroče krvi ... |
Tilčka | ! ... | |
Samo | Nanca | je živela. |
Moja | Tilčka | pa je šla že v petindvajsetem! ... |
Teta | Jula | , ki je bila pusta kakor lesnika? |
Tilčka | se je pa le poveselila ... | |
Tilčka | je ležala vsa spehana in me čudno gledala. | |
Nisem jih nagnal, pa tudi | Tilčka | jih ni nagnala. |
se odprla, a samo toliko, da se je | Kadetka | zrinila v vežo. |
je vprašala | Kadetka | . |
je prikimala | Kadetka | in prisluhnila. |
- Veš, | Liska | , tebi je bila podobna - |
Saj ne govori o Tilčki, - je rekla | Kadetka | . |
najljubšo kravo, ki so jo klicali | Liska | , a smo ji vsi rekli |
- Taka si, taka, | Liska | moja! - |
Za pogreb je šla, ko je | Tilčka | umrla... |
Kadetka | je pri žlebu pripravila škaf in namočila | |
Kadetka | je šla v hram po lopato in pritekla | |
je živo vprašala | Kadetka | . |
nisem bila pod Vranjekom, - je rekla | Kadetka | . |
Kadetka | je odskakljala, pa se je takoj vrnila, | |
Kadetka | je skakala od smreke do smreke in se | |
še bolj motilo, ker nisem vedel, če | Kadetka | ve, da je tam ležal njen oče. |
je rekla | Kadetka | in se spustila po strmi stezi. |
Kadetka | je takoj stopila predme in razširila | |
Ivana | . | |
je | Kadetka | hitela za mano. |
si ga tlačila v nos, - je priznala | Kadetka | . |
Kadetka | se je obrnila in se ozrla na Košutnik, | |
Kadetka | je stala zraven mene, glasno sopla | |
Kadetka | je pomolčala, nato pa je vzdihnila | |
Celo naša | Ivana | . |
- Naša | Ivana | pravi, da sem neumna. |
- Vaša | Ivana | je res pravo trapše! - |
je kliknila | Kadetka | . |
Da me tako grdo zmerja, - je rekla | Kadetka | in povesila glavo. |
je spet zakričala | Kadetka | . |
Kadetka | je s takim zaletom pridrvela po strmini, | |
- Naša | Ivana | . |
je vneto prikimala | Kadetka | . - |
Kadetka | je pomolčala, nato pa se je spet oglasila: | |
»Vidiš, | Božena | ji je ime ... |
- | Nanca | , - je s še vedno istim nizkim glasom |
Vojnačeva najmlajša, petnajstletna | Justina | . |
Justina | je bila zelo redkobesedna in plaha | |
orehom je navadno ležala tudi stara | Vojnačka | . |
oddiha je godrnjala, sikala in vreščala, | Justina | pa je z lipovo vejo odganjala muhe |
široko prestopala precej rejena mlada | Vojnačka | , na tej strani mize pa sta se vrteli |
na tej strani mize pa sta se vrteli | Kata | in Tina, prekladali steklenice in krožnike, |
strani mize pa sta se vrteli Kata in | Tina | , prekladali steklenice in krožnike, |
je zapiskala | Vojnačka | . |
takoj spustil, kajti vtem je mlada | Vojnačka | , ki je slišala, da stoji pred hišo |
- No, Andrejc, - se je zarežala | Vojnačka | , - da bi kdo v vodi lovil komis, tega |
Vojnačka | je pospravila odgovor in nato zviška | |
Vojnačka | je vrgla glavo nazaj, kakor bi prejela | |
je poskočila | Vojnačka | . |
Katra | si je brisala solze, ki so skoraj vselej | |
sanjske bukve«, »Korejska brata«, » | Hedvika | , banditova |
Takoj sem začel listati po njej, toda | Katra | mi jo je potegnila iz rok, se postavila |
Katra | se je zdaj ustavila na vratu njive, | |
Slemenih sem ga bila sem ... - je povedala | Katra | v svojem svojevrstnem jeziku ponavljajočih |
sem ga nabrala ga ... - je zastokala | Katra | in se začela cmeriti. |
me, če sem bolna sem ... - je zastokala | Katra | in počasi spustila krilo z napihnjenega |
Katra | se je spet obrnila k mami in zaprosila: | |
- | Nanca | , reci mu pobu mu, naj mi ga pomaga |
ne veš ga, - je užaljeno ugovarjala | Katra | . |
se je čudila | Katra | in buljila vame s svojimi kalnimi, |
Katra | si je obrisala solze in nato zelo važno | |
Katra | je globoko vzdihnila in prikimala. | |
se je začela cmeriti | Katra | . |
Katra | je pomolčala, saj sva vendar oba dobro | |
kadet, ki je bil brez suknjiča, in | Justina | , ki je bila zleknjena vznak in je imela |
je ob živi meji prav tako počasi šla | Justina | . |
vse tri Vojnačke in zadnje čase tudi | Justina | . |
Mlada | Vojnačka | je kupila še enega sina, čeprav je |
dobri dve leti v ruskem ujetništvu, | Kata | pa hčer, čeprav še ni bila poročena. |
Justina | je še vedno klekljala pod orehom in | |
ko je izza istega vogala prijokala | Justina | . |
Justina | se je šele zdaj zganila. | |
Mama je razširila roke, in | Justina | ji je z vsem telesom obvisela v naročju. |
Justina | je nekaj časa hlipala, nato pa je začela | |
sebe, da se je kadet ustrelil, da je | Justina | pri nas in da leži na mamini postelji |
leži na mamini postelji in stoka, je | Terezija | zmajala z glavo in sama zase mrmrala: |
- | Justina | je kupila punčko, - nam je povedala |
je kupila punčko, - nam je povedala | Terezija | . |
- | Božena | , - je povedala Terezija, ki je bila |
- Božena, - je povedala | Terezija | , ki je bila zgovorna ženska. |
je | Vojnačka | govorila svojemu otroku. |
se je zacmerila | Vojnačka | . |
Justina | je ležala pri nas še mesec dni. | |
Justina | je glasno zajokala - in je jokala skoraj | |
Vojnačeva | Justina | ... |
Ivana | jo je najmanj desetkrat mahnila v sami | |
- Toda | Justina | je drugačne sorte, kakor so Ivana, |
Justina je drugačne sorte, kakor so | Ivana | , Kata in Tina. |
je drugačne sorte, kakor so Ivana, | Kata | in Tina. |
drugačne sorte, kakor so Ivana, Kata in | Tina | . |
Naj babe vsaj pogledajo, če je | Justina | nemara tam. |
je proti poldnevu prišla Vojnačeva | Kati | , ki jo je bil Testen prejšnji dan nagnal |
- Ali je | Justina | v Podmelju? |
- Je, - je prikimala | Kata | z naveličanim glasom in se lačno ozirala |
- Nič, - je | Kata | zmignila z rameni. |
Kata | pa je medtem pogledala po vseh kotih | |
je vprašujoče ponovila | Kata | in se takoj zavrtela, da bi poiskala |
Kata | ni poiskala nobene posode. | |
Kata | je temeljito postrgala mizo in se nato | |
svitek črnih las, kakor pokojna cesarica | Elizabeta | , ki jo je s pilo zabodel v hrbet tisti |
razpuščene lase in jo tiščal k sebi, | Zana | pa je divje stresala glavo, praskala |
Tudi | Zana | me je prijazno sprejela. |
je z narejeno grobostjo rekla | Zana | . |
- | Justina | ... |
Misel, da je tudi | Božena | utonila, nas je tako globoko presunila, |
Saj je | Kata | že letela v Podmelje, - je rekel Izidor |
Mlada | Vojnačka | je držala v naročju malo Boženico, |
Pred nama je stala Strežkova | Tona | , Vešpajeva sestra. |
Tona | je bila zelo pobožna, blaga ženica. | |
je bil brez svoje luči, ker je bila | Justina | samomorilka, je skakal okrog nje ter |
Zora | mi je ušla. | |
- Hej, | Nanca | , nikar se ne boj! - |
- | Nanca | ! |
zakajenih vrat je stala štiriletna | Kadetka | , ki je šele vstala. |
Da je | Justina | šla v vodo... in sploh - |
Zavaljena | Vojnačka | je poiskala kadetovo mater, se vstopila |
- Joj, | Ivana | , Ivančica! - |
- Joj, Ivana, | Ivančica | ! - |
je zevnila | Vojnačka | . |
Po pravici povej, koliko je naša | Justina | pretrpela zaradi njenega sina... |
je zaropotala | Vojnačka | . |
- No, | Ivana | , Ivančica, - je začel spet miriti Modrijan. |
- No, Ivana, | Ivančica | , - je začel spet miriti Modrijan. |
je spet zazijala | Vojnačka | . |
Kadetka | je zajokala in mama jo je odnesla iz | |
Ana | se smeje meni, jaz pa njej.« | |
Še rajnka | Jurjevka | , ki je iz svoje glave samo juho skuhala, |
» | Božena | , to se pravi Kadetka, se je zatrapala |
»Božena, to se pravi | Kadetka | , se je zatrapala v nekega Laha. |
Kadetka | . | |
In | Ivana | jo bo redila. |
Božena | je morala z njim ... | |
Francijo, kjer ga je zasulo v rudniku, | Vojnačka | pa je tako gospodarila, da so jo v |
In tako je bila | Kadetka | spet prepuščena sama sebi. |
Božena | pa je molčala in šivala. | |
in kmalu za njim je izdihnila tudi | Polona | . |
podobne kraje, toda kadar se je oglasila | Kadetka | , sem popolnoma pozabil, da sem v božjem |
»Ampak | Božena | je živela pošteno!« |
Božena | ti pride k Modrijanu, da bi se malce | |
Lazarjeva | Dorka | ti pokaže s prstom na Boženo in se |
Božena | se je takoj obrnila in šla. | |
Božena | je takrat, s semnja, spet prijokala | |
In res je | Božena | pisala v Gorico Grudnovi Angeli, da |
smrtno zaljubljen, da ga bo konec, če ga | Božena | ne usliši. |
cigareto, vstajal, širil roke in klical: ‘ | Božena | ! |
»Kaj pa | Božena | ?« |
»Ha, | Božena | ... |
Sicer pa je | Božena | kasneje sama priznala, da je bil prvi, |
Da bi | Božena | kaj dala nanj, še v sanjah ni nihče |
A ni bilo treba, ker se je zjutraj | Božena | sama oglasila. |
se je začudila | Božena | . |
Božena | je počasi povesila glavo. | |
Božena | je počasi prikimala. | |
Božena | ... Si, sara Silva. | |
priči prebral, da je v vežo stopila | Kadetka | . |
je skoraj pol večnosti, preden se je | Kadetka | prikazala v vratih. |
»O, | Božena | !« |
» | Kadetka | !« |
»In to je | Silvija | ,« |
Božena | se je takoj ozrla vame. | |
Kadetka | me je vprašujoče pogledala, češ v kakšno | |
je z veseljem pristala | Kadetka | . |
je pokimala | Božena | , ki si je tesneje zavezovala čevlje. |
mi klecnila, in v strahu, da bi mi | Silvija | ne zdrknila z vratu, sem jo tako trdno |
takim zagonom pognal naprej, da se je | Kadetka | morala obrniti in nadaljevati pot. |
pa mi je bilo prav v trenutku, ko je | Kadetka | dvignila nogo čez prag naše hiše, čeprav |
Pozabil sem jo, ker me je | Kadetka | zmotila, preden sem si jo trdno zapisal |
Ko pa se je | Kadetka | prikazala v kuhinjskih vratih ter se |
dober in prikupen, a neki; zdaj, ko je | Kadetka | stopala pred mano, se je pomikal ob |
Mrtev je - in | Kadetka | tega ne ve. |
Silvija | me je tako močno pocuknila za lase, | |
Nato me je | Silvija | še močneje pocuknila in veselo zaklicala: |
» | Silvija | !« |
se je takoj obrnila | Kadetka | . |
Silvija | je namršila obrvi, iztegnila roko in | |
Kadetka | jo je privila k sebi, srečna in ponosna. | |
samo kožo posname,« je hitro pritrdila | Kadetka | . |
se je | Kadetka | začudeno ozrla vanjo. |
je glasneje ponovila | Kadetka | . |
je poskočila | Kadetka | . |
Kadetka | je glasno štela udarce. | |
je zaprosila | Kadetka | . |
Samo | Silvija | je včasih zastokala; saj sem se upogibal |
se je oglasila | Kadetka | . |
Nekje v daljavi je ščebetala | Silvija | , zavaljeni čmrlji so brenčali po cvetočem |
je planila | Kadetka | . |
se je | Kadetka | proseče obrnila k meni. |
se je našobila | Kadetka | in nejevoljno stopila za teto, ki |
Kadetka | je vso pot molčala. | |
je kliknila | Kadetka | in švignila naprej. |
Silvija | je poskakovala na mojem vratu, ploskala | |
Kadetka | se je samo zasmejala. | |
» | Božena | !... |
Božena | !... | |
Božena | !...« | |
» | Božena | !... |
sem moral takoj utihniti, ker se je | Silvija | spustila v obupen jok. |
Kadetka | pa je le slišala moj klic. | |
» | Boženaaa | !...« |
»Hoo‐ooo...« je | Kadetka | potrdila moj odgovor. |
je vzkliknila | Silvija | in veselo poskočila. |
Kadetka | je slonela ob gabrovem grmu in strmela | |
Kadetka | se je zganila in dvignila glavo. | |
Kadetka | se je ozrla vame in prav tako mirno | |
Zlecnil sem se, | Silvija | se je zdramila, dvignila glavo in zajokala. |
se je oddahnila | Kadetka | . |
je zategnila | Kadetka | . |
Kadetka | jo je naglo potegnila k sebi, ji vzela | |
Kadetka | se je zamislila. | |
Ko je | Kadetka | izginila za grmovjem, se je nagnila |
te smrti sem davi prišla, ko nas je | Kadetka | zmotila. |
Kadetka | se je vrnila in začela zasajati šmarnice. | |
premikale, strmel sem tako dolgo, dokler | Kadetka | ni vstala. |
se je | Kadetka | obrnila k meni. |
Kadetka | je še enkrat počepnila, obrisala vsak | |
Z Zgornje Travne se je | Kadetka | še enkrat ozrla v dob, na kolniku pri |
Jaz pa sem obstal in čakal, da se bo | Kadetka | prikazala še na kolenu Ostrega brda. |
Prišla bo | Kadetka | in te bo spraševala o njegovi smrti, |
Zdaj bo treščilo po dolini in | Božena | bo vedela, da je to moj pozdrav... |
zraven mene je stala dvanajstletna | Kadetka | s šopkom šmarnic v rokah; pocukala |
zahaja k njemu dveletna Usadarjeva | Tinka | , ki ga ima neznansko rada. |
sestrici za pestunjo, prav dobro ve, da je | Tinka | pri Paziju na varnem, in zato jo brez |
Tinka | pa na vse načine izkazuje Paziju svojo | |
poletna vročina jo kmalu prevzame in | Tinka | zaspi. |
Medtem je stopila na cesto | Usadarica | , Hlipovka, Ustinarica, Mešeletovka |
Medtem je stopila na cesto Usadarica, | Hlipovka | , Ustinarica, Mešeletovka in še nekaj |
stopila na cesto Usadarica, Hlipovka, | Ustinarica | , Mešeletovka in še nekaj drugih žensk. |
cesto Usadarica, Hlipovka, Ustinarica, | Mešeletovka | in še nekaj drugih žensk. |
Trohovka | , gluha in že takrat stara kot zemlja, | |
Mlada, lepa | Usadarica | , ki je baje doma tepla svojega moža, |
Jetična | Hostarica | je držala v naročju malo Mirico; dobri |
Drobna | Čelarica | je stopila na prag, prekrižala roke |
Nato je | Milica | spustila na tla svoj šopek in |
Milica | se ni razburjala. | |
Milica | je zadrževala solze in se ni nikdar | |
Klečal je pred velikim oltarjem, | Milica | je klečala pri obhajilni mizi, komaj |
Milica | je prekladala košaro iz roke v roko, | |
semenski krompir,« je mirno odvrnila | Milica | . |
Milica | se nakremži, nabere vseh sto gubic | |
»Kaj?!« se je oglasila dobrodušna | Čelarica | . |
na pihalnik ti bo sedla!« je rekla | Čelarica | , se sklonila in začela nabirati drva |
Milica | je pela. | |
Milica | je prigrabila izpod hrasta, potisnila | |
Milica | je odpela v nizki legi, se oddahnila | |
vzpenjala više in više, tako visoko, da je | Milica | razširila roke in krilila z njimi, |
Milica | je spustila roke ob sebi, Venčku pa | |
Milica | je nekaj trenutkov stala nepremično, | |
drobile hitreje in hitreje, dokler se ni | Milica | vsa omotična zrušila na mokra pomladna |
bi stopil iz gozda, a prav tedaj je | Milica | spet vstala, spet zgrabila grablje, |
ob svojem deblu in čakal, da se bo | Milica | še enkrat zavrtela. |
» | Milica | , ti si prismoda. |
Prismoda si ti, | Milica | !« |
» | Milica | , ti si prismoda. |
Prismoda si ti, | Milica | !« |
Milica | se je ozrla. | |
»Čaplja?« se je šepetaje začudila | Milica | , se tudi sama prihulila, odložila grablje |
Milica | je ubogljivo počepnila k deblu. | |
»Ali je nisi ustrelil?« ga je zdramila | Milica | , ki se je priplazila za njim. |
»Šla je,« je rekla | Milica | . |
Milica | je sedla, se s komolci uprla v kolena, | |
»Mm?« je zamrmrala | Milica | , ne da bi se ozrla. |
»Mhm,« je spet zamrmrala | Milica | , ki se ni niti zganila. |
»Mm?« je zamrmrala | Milica | kakor prej. |
»Šest jih je,« je zamrmrala | Milica | , ne da bi se zganila. |
burno utripalo, ker se je bal, da bo | Milica | vsak hip vstala in odšla. |
Milica | je švignila kvišku, ga prebodla s sovražnim | |
zavedel, kako strahotno ga je polomil, je | Milica | stisnila pesti in ga začela zmerjati: |
»Gledal si me, gledal!« je pribila | Milica | . |
Toda v tisti minuti, preden je | Milica | prišla do roba gozda, so njegove misli |
Milica | je obstala in se obrnila. | |
Milica | je samo za hip pomolčala, nato je takoj | |
Milica | je prigrabila izpod hrasta, potisnila | |
Milica | je nehala peti. | |
Travnikarica | , ki je s svojimi bistrimi očmi pokrivala | |
»Kam pa greš?«, je radovedno vprašala | Neža | , se pognala na noge in si popravila |
zakaj se mu tresejo hlače,« je prhnila | Neža | . |
jih vidimo,« se je hudobno nasmihala | Neža | in si popravljala trak. |
Najprej je ritensko izstopila zavaljena | Modrijanka | . |
Ivan!« je zahlipala | Rejčevka | in se pognala proti njemu. |
»Kaj pa je?« je v strahu vztrepetala | Rejčevka | . |
avtomobilu, v katerem je že sedela | Ermengilda | Negretti. |
»Videti je prava reva,« se je namrdnila | Ermengilda | Negretti. |
Zadnja je prišla stara | Trohovka | . |
zdaj brez potrebe trobezljali!« je | Katra | zviška posegla v razpravo. |
»Je pa res dedec in pol!« je priznala | Katra | . |
cerkvenih stvareh,« je strogo rekla | Katra | , »zato se ne bom prepirala o tvojem |
ti in tvoja kri!« se je zrepenčila | Katra | , ki je spričo te osebne žalitve pozabila |
»O, verjamem!« je zlobno zategnila | Katra | . |
»Župnik?« je zakričala | Katra | in nato komaj zajela sapo. |
»Mene?« je poskočila | Katra | . |
»Haha!« se je škodoželjno zasmejala | Katra | , vsa vesela, da je ugnala kovača v |
In prav je imela potovka | Katra | , mož je bil res dedec in pol; star |
» | Pepa | !« je poklical natakarico. |
Pepa | je postavila liter na mizo, toda ker | |
začel odpravljati domov, čeprav ga je | Pepa | zadrževala z besedami in z rokami, |
»Packa!« je rekla | Pepa | . |
»Tvoja | Julka | mi je figo mar!« |
ozrli, smo vedeli, da je prišla Uršina | Jerica | , ki je skoraj zmeraj zamujala šolo. |
Jerica | je bila nezakonski otrok Laznarjeve | |
»Avanti! Avanti!« | Jerica | se je preplašeno ozrla po razredu. |
Jerica | je počasi stopila naprej. | |
toda vedeli smo, da kriči zato, ker je | Jerica | s svojimi medvejkami pokazala, da prinašamo |
Toda | Jerica | je ni razumela. |
Jerica | je kriknila in spet spustila rože. | |
Jerica | se je zrušila na kolena in izgubljeno | |
» | Jerica | !« je poklical. |
Jerica | ga je pogledala kakor odrešenika. | |
Jerica | ga je takoj ubogala. | |
je prišla šele čez sedem let, ko je | Ravničarica | umrla. |
» | Nanca | , kako pa govoriš!« je prizadeto in |
jo je bila zložila hroma Tratarjeva | Jelčica | . |
»Kaj pa | Jelčica | ? |
»Tantadruj, | Jelčica | jih je preštela in pravi, da manjkajo |
»Tantadruj, | Jelčica | je rekla, da bo za vsakega mučenika |
Jelčica | pravi, da so vsi enaki in da bo zelo | |
bil ptiček in če bi bila ptička tudi | Jelčica | . |
Obilna natakarica | Pepa | , ki ni bila več prav mlada, je s štefanom |
se me bojiš?« je nagajivo vprašala | Pepa | in stegnila zalito roko, da bi ga pobožala. |
gora nedolžna!« je ginjeno vzdihnila | Pepa | . |
repe in krompirja!« mu je zagrozila | Pepa | . |
»Seveda!« je vzdihnila | Pepa | , se glasno useknila v rob predpasnika |
»Kje si pa to slišal?« se je začudila | Pepa | , ki so jo te besede očitno pretresle. |
Nehaj, nehaj!« je vzkliknila | Pepa | in spet segla po rob predpasnika, da |
Pepa | , daj še dva litra!« | |
»Tantadruj, | Jelčica | pravi, da pesem ogreje!« ga je skušal |
» | Jelčica | je še otročja!« je odbil Luka. |
»Prav tako je | Tilčka | rekla Temnikarju, ko je dolga zimska |
- Saj! - je revsnila | Temnikarica | , ki je z burklami vsajala lonec v peč. |
- Ha? - je zaničljivo prhnila | Temnikarica | . - |
Tilčka | ! - | |
- | Tilčka | ! - |
užaljenostjo prav možato zaklel, se | Tilčka | ni mogla več premagati; iz mračnega |
- | Tilčka | ! |
- | Tilčka | ! - |
Temnikar se je zdrznil - in | Tilčka | je skopnela. |
zdaj tako tiščiš v tisti temi? - je | Temnikarica | vzdignila svoj glas. |
- Ne zameri, | Marjana | , ne zameri! - je prijazno rekel. |
- Tebi ni treba! - je takoj odbila | Temnikarica | . |
- Jernej! - je spet ostro rekla | Temnikarica | . - |
- Ah, ti moj ljubi bog! - je | Temnikarica | zmajala z glavo. |
Kakor | Temnikarica | ,« je pomislil Peter Majcen, ki se je |
In zato ni prav nič čudno, če | Temnikarica | ne more razumeti, zakaj Temnikar rine |
- Jernej! - je kriknila | Temnikarica | . |
Tilčka | je umrla z otrokom pod srcem. | |
No, | Marjana | ?... |
»Da, takšna je morala biti | Tilčka | . |
Tilčka | stoji pod črnim bezgom, njene bele | |
Toda | Tilčka | se ne ozre. |
Tilčka | jekne, a ne preveč, ter se obrne in | |
Pa ni prav nič zaprasketalo, samo | Tilčka | ga je zasula s penečim se slapom svojega |
Že spet noriš! - reče | Tilčka | in mu vrže mokre roke okrog vratu, |
- | Tilčka | ... |
Temnikar je ves resen, | Tilčka | pa se smeje in ga prisrčno roti: |
- | Tilčka | ... - se oglasi. |
- Mmm?... - zaprede | Tilčka | , a oživi samo njena bela roka, se počasi |
In | Temnikarica | -« |
res, da se je stara, sitna in revsasta | Marjana | držala kakor mož!« |
Temnikarica | je s skledo umazane vode stopila iz | |
Temnikarica | je uprla pogled na rob Gorenje njive | |
In tedaj je | Temnikarica | zagledala nosila. |
- | Justina | ! |
Ozrla se je na peč, kjer je sedela | Justina | in klekljala. |
Temnikarica | se je srečala z njenim vdanim, vprašujočim | |
Tone je švignil kvišku kakor vzmet, | Justina | je počasi spustila klinčke iz rok. |
- Ne! - se je premislila | Temnikarica | , ker se je spomnila, da je vse zaman, |
- Kaj pa je? - je vprašala | Justina | in plašno utripala z vekami. |
Justina | in Tone sta se premaknila, na pragu | |
- Dolgo jih ni! - je pomislila | Temnikarica | . |
Naposled jih je le odprla | Justina | . |
Justina | je vzdihnila in jo pogledala vdano | |
Temnikarica | je stegnila roko, da bi potegnila uteži | |
sploh šel?« se je prav takrat oglasila | Justina | . |
Temnikarica | se je zdrznila in uprla vanjo svoj | |
»K partizanom,« je rekla | Justina | . |
Temnikarica | se je oddahnila in hitro pognala nihalo. | |
»Kam pa drugam?« je trdo pribila | Temnikarica | . |
- Dolgo jih ni! - je pomislila | Temnikarica | , ki je nepremično strmela na rob beline. |
Prekleta strešnica, - je ugotovila | Temnikarica | . |
Temnikarica | ni odgovorila. | |
mati? - ga je prav počasi vprašala | Temnikarica | . |
morala že zdavnaj! - je mirno odgovorila | Temnikarica | in se nad njegovo glavo spet zamaknila |
dereš, sirota! - ga je zviška pogledala | Temnikarica | . |
Temnikarica | ni odgovorila, ker se je spet zamaknila | |
Ali si ne upa naprej? - je vprašala | Temnikarica | . |
Zakaj se pa ti treseš? - ga je vprašala | Temnikarica | . |
Zdaj je | Temnikarica | videla, da je bila res zbrana vsa sodrga: |
smrt ima veliko psov, - je mirno rekla | Temnikarica | . |
je ostro odbila | Temnikarica | . |
- Naša? - je vztrepetala | Temnikarica | in široko odprla oči. |
- O Jernej!... - je tiho poklicala | Temnikarica | . |
bi ji pomagal na noge, toda | Temnikarica | ga je krcnila po roki, se sama pobrala |
staro avstrijsko vojaško suknjo, toda | Temnikarica | je globoko v sebi čutila, da je prav |
ker si res sirota, - je tiho rekla | Temnikarica | z nekim čudno globokim glasom, da je |
Temnikarica | se je prehitro odtrgala od stene, zato | |
Temnikarica | je sama vstala in se zadenjsko umaknila | |
In | Justina | ? |
- Tone!... - je v srcu jeknila | Temnikarica | . |
Justina | jo je pogledala z vdanimi očmi, še | |
- Tone! - se je | Temnikarica | spustila k njemu. |
Temnikarica | se je obrnila in stegnila roke, toda | |
Temnikarica | se je počasi pobrala, nepremično obstala | |
Pripravljena sem, - je rekla | Temnikarica | , se zravnala in zaprla oči. |
- Uro je uničil! - si je rekla | Temnikarica | , ki je stala nepremično in še zmeraj |
- Kaj pa je to? - si je rekla | Temnikarica | . - |
nisi zadel? - se je mirno oglasila | Temnikarica | . |
- | Justina | !... |
Kje je | Justina | ?... |
Temnikarica | se je zastrmela v vežna vrata. | |
- | Justina | ! - je poklicala. |
- | Justina | ! |
Temnikarica | ni več zdržala. | |
najprej je šel Jernej, potem Tone, potem | Justina | , ona pa je zadnja na vrsti, kakor vsaka |
- Molči, sirota, molči! - je rekla | Temnikarica | , ne da bi ga pogledala. |
- Kako počasi gori! - je pomislila | Temnikarica | . |
Jernej, tudi tega nisi videl! - je rekla | Temnikarica | . |
- Jernej - je vzdihnila | Temnikarica | . |
Justina | !... | |
- Kaj bo pa z mano? - je vprašala | Temnikarica | . |
Temnikarica | se je zravnala in zaprla oči. | |
Temnikarica | je razumela, kaj jo čaka. | |
Temnikarica | je prišla do tnala in obstala. | |
Tedaj je | Temnikarica | vzdignila glavo, se obrnila k Prekleti strešnici |
Temnikarica | se je zdaj obrnila k njej, s prstom | |
Temnikarica | se je počasi spet obrnila k tnalu. | |
Ne stokaj, sirota! - je mirno rekla | Temnikarica | . |
kriči, nesrečnik! - je mirno rekla | Temnikarica | , ne da bi odprla oči. |
»In med njimi je zdaj tudi | Temnikarica | .« |
» | Temnikarica | !...« je začudeno zmajal z glavo. |
» | Temnikarica | !... |
Ona je, | Javorka | ! |
Da, recimo ji | Javorka | !...« |
na stezo in tam počakal, da se mu je | Javorka | približala. |
Javorka | ni odgovorila in se ni ustavila. | |
Javorka | ni odgovorila in se ni ustavila. | |
Javorka | ni odgovorila in se ni ustavila, samo | |
Javorka | ni odgovorila in se ni ustavila, njenih | |
Javorka | je izginila. | |
Tudi | Javorka | in njen molčeči, bridki ponos.« |
Javorka | je bila že tam in je prala. | |
zmeraj obstal pri tolmunu, kjer se je | Javorka | zibala kakor cvet. |
»Teta | Minka | .« |
»Teta | Zmaga | .« |
»Ali je tudi teta | Zmaga | tvoja teta?« |
In zdaj bi | Javorka | morala spregovoriti. |
»Pravim, da je | Zmaga | sirota.« |
» | Zmaga | ? |
Ko mi je | Tilčka | umrla, je tiščala za mano. |
polnile z blagim mirom, kakor bi ga | Tilčka | objela in mu rekla: |
- Lahko noč, | Tilčka | ... |
Na pragu pa ga čaka | Tilčka | . |
Na pragu je stala | Javorka | . |
» | Javorka | !« |
Javorka | se je zdrznila in ga premerila. | |
Javorka | je skočila s praga, švignila mimo njega | |
Črnilogarica | je stala za njim. | |
Drevored je bil prazen, kakor bi se bila | Javorka | pogreznila v zemljo. |
»Kdo?« je ponovila | Črnilogarica | in ga začudeno pogledala, češ spet |
Črnilogarica | je stopila za njim. | |
»Pa je le bila | Javorka | !« je rekel. |
Zdaj se je | Javorka | zapletla v Temnikarjev privid. |
Črnilogarica | se je vrtela okrog štedilnika in si | |
Črnilogarica | je postavila predenj skodelo bele kave, | |
Črnilogarica | si je obrisala obraz, pomolčala in | |
Črnilogarica | je pomolčala, nato pa je vprašala s | |
» | Javorka | ?« ga je spreletelo, ker je spoznal |
» | Javorka | !« je vzkliknil in kar planil s stola. |
V vratih je stala | Javorka | , mirna in lepa, soba pa se je polnila |
Javorka | je položila prst na usta in počasi | |
Javorka | je vzdignila glavo, ga bridko pogledala | |
Zmaga | Gorjanec | |
Javorka | si je zagrnila prsi in s pogledom pričakovala | |
Javorka | je strmela vanj in ozračje je bilo | |
» | Javorka | !« je poklicala. |
» | Zmaga | !...« |
» | Javorka | ! |
Javorka | ?« | |
stopili v krog svetlobe stari Blažič in | Črnilogarica | , Javorka in mali Jankec, kodrolasi |
svetlobe stari Blažič in Črnilogarica, | Javorka | in mali Jankec, kodrolasi angel s trobento |
»Odrešen je!...« je zatulila | Črnilogarica | in se zrušila na zemljo. |
» | Nanca | , kako pa govoriš!« je prizadeto in |
» | Jelka | je o tem že zložila pesem!« se zasmejeta |
Spredaj sta pametno hodili | Tinka | in Jelica, kakor pametno hodijo vse |
Spredaj sta pametno hodili Tinka in | Jelica | , kakor pametno hodijo vse vaške punčke, |
»Kakšen veter piha?« je vprašala | Tinka | , ki ni poznala zadrege in je zmeraj |
piha,« se je prebrisano nasmehnila | Tinka | , »ali nam boste povedali vsaj kratko |
»O, to pa ne bo težko,« je odbila | Tinka | . |
»In kakšna je ta zgodba?« je vprašala | Tinka | , ki ni rada razmišljala, zelo rada |
»Ne stokaj, cmera!« ga je pokarala | Tinka | . |
»Lepa je naša | Rodica | ,« je prikimal stari mornar. |
je prišel tale kamen?« je vprašala | Tinka | , ki je komaj čakala zgodbo. |
In zato bi lahko rekli, da je | Rodica | njegova mati.« |
času povedali zgodbo?« je vzkliknila | Tinka | . |
»Ampak ne zdaj,« je rekla | Tinka | . |
»Nehaj!« je nestrpno rekla | Tinka | in ga krcnila po roki. |
tem smo se učili v šoli,« je povedala | Tinka | . |
Rodica | je najvišja gora naše dežele. | |
Mati | Rodica | je opazila, da se njen kamen večkrat |
»Seveda boš odletel!« je rekla mati | Rodica | . |
je mirno rekla | Rodica | . |
»Lepa zgodba,« je rekla | Jelica | . |
»Škoda, da nima veselega konca,« je rekla | Tinka | . |
smo ga bolj na levi strani,« je rekla | Jelica | . |
verjetno srce na levi strani,« je rekla | Tinka | . |
A prav tedaj je veselo zavpila | Tinka | : |
konec vesel!« je zaklicala za njim | Jelica | . |
mak iz pesnika?« je zvedavo vprašala | Jelica | . |
Stara | dekla jima je povedala, da je to gospod | |
Gospa | Vaucorbeilova | , čokata ženska čemernega obraza (sicer |
Pécucheta k hiši, kjer je lastnica | Castillonova | obešala perilo. |
Louise Henriette Genest, imenovana gospa | Campanova | (1752‐1822) je bila znamenita vzgojiteljica |
Španska vojna - | Viktorija | spremlja potomca Henrika IV. od trenutka, |
To je bila kmetica | Castillonova | . |
se je skrinja razbila, kaj je hotela | Castillonova | , ko je klicala Gorjuja, in ali je osramotil |
(gl. Paž vojvode Savojskega), da je | Katarina | Medičejska po soprogovi smrti hotela |
Paž vojvode Savojskega), da je Katarina | Medičejska | po soprogovi smrti hotela spet začeti |
Henrik IV. je venomer dobrovoljen, | Marija | Stuart cmerava, Richelieu pa krut. |
na tvojih prsih in tam sanjam, do‐a | Sol, | ljubezen moja krasna!« |
Bila je | Castillonova | . |
Castillonova | ni dvignila glave. | |
Castillonova | ni jokala. | |
drugi meščani in njihove soproge, gospa | Vaucorbeilova | , res tudi gospa Bordinova; poleg teh |
gospa Bordinova; poleg teh še gospa | Laverrièrova | , nekdanja pomožna učiteljica gospe |
učinkovitim sredstvom, ki ga je gospa | Laverrièrova | uporabila, da je v album zabeležila |
Stara | Varinka | se je nekajkrat zavila v ogrinjalo, |
» | Duša | je nesnovna!« je rekel eden. |
» | Duša | nima lastnosti materije!« |
Med tistimi, ki jih je | Marija | ozdravila neozdravljivih bolezni, navajajo |
skupaj sprejeli obhajilo gospodična | de Favergesova | , grofica, njuna družabnica in neki |
Gospa | de Favergesova | , ki je čakala na kočijo, se je obrnila |
spominskih knjig, njuna družabnica gospa | de Noarisova | pa je zaradi koničastega nosu spominjala |
de Mahurot je bil videti zadovoljen in gospa | de Noarisova | mu je rekla: |
Gospa | de Noarisova | je povedala, da ju je dopoldne srečala |
Gospa | de Noarisova | je razložila, kako nevarno bi bilo, |
ne pisati, ju bo poučevala kar gospa | de Noarisova | , tako da bosta pripravljena na verouk. |
katere ena družica se je imenovala | Undecemilla | , tako da so ime imeli za število; pa |
Sveta | Julita | je umrla pod udarci. |
smehljaje so stali in gledali v nebo; sveta | Perpetua | si je povezala lase, da ne bi bila |
Gospa | de Noarisova | je hotela zvedeti od Pécucheta, ali |
Gospa | de Noarisova | je vse to znala na pamet, zraven pa |
Gospa | de Noarisova | mu je celo želela smrt. |
Pécuchet sta gledala v strop; gospa | de Noarisova | , grofica in Yolande so delale za reveže, |
Nenadoma je prišla gospa | de Noarisova | . |
Gospa | de Noarisova | je dvignila roke: |
laži širijo popotniki,« je rekla gospa | de Noarisova | . |
Gospa | de Noarisova | se je kar sesedla v naslanjaču. |
Sinko Jan, prijateljica | Bata | , domači in prijatelji - ali res moram |
pa bombone in grapefruite?« je rekla | Veri | . |
Papuo, Brane bo prišel za mano, Joža in | Ivka | sta vzgled družinske ljubezni, Tomaž |
duhovnost, Iztok strada v vojski in | Breda | se sprašuje toliko stvari, Vito, dragi |
dela, študira in služi kot centrala, | Sonja | in Ljuba lepšata svet in duha, tako |
lepšata svet in duha, tako kot tudi | Marjanca | , pa Milivoj, Rado, Brigita... |
kot tudi Marjanca, pa Milivoj, Rado, | Brigita | ... |
nekaj podobnega, kakor če se ti pokaže | Marija | . |
Marija | se kaže v naravi, ne v cerkvah. | |
Jan - moj sin, prijateljica | Bata | ... |
Pa sinko Jan in | Bata | , kristus madona, kaj se grem! |
je posebna točka na planetu, pravi | Borna | Bebek v svoji knjigi U potrazi za staklenim |
posebna točka na planetu, pravi Borna | Bebek | v svoji knjigi U potrazi za staklenim |
Ni problemov, | Bata | me razume bolj kot kdorkoli, sin Jan |
Potem je teta | Manca | izginila in vila mi je govorila: |
Ko se je leta 1661 njihova princesa | Katarina | iz Breganza možila z angleškim Charlesom II., |
bil namreč tudi telegram, da prihaja | Bata | . |
Ko je | Bata | odšla sem ostal praznih rok, prazne |
razvita sopotnica’, v Franciji rojena | Mirra | Alfassa, poskrbela za razvoj ašrama, |
sopotnica’, v Franciji rojena Mirra | Alfassa | , poskrbela za razvoj ašrama, ki ga |
Romana | in Zvone sta mi po slu iz Surath Thanija | |
naju dobe, naju bodo izgnali, je rekla | Anette | , ko sva šla zjutraj mimo kapije s šopi |
nosijo na hrbtih majhne otroke, je rekla | Sharon | . |
princa Kambua in visoke khmerske hčere | No‐ja | . |
Učiteljica | Sharon | se je spet sprostila in mi ponudila |
prispodoba, da so otročji kot Adam in | Eva | , preden so v raju nastali problemi. |
Bruna mi je že v Ljubljani povedala | Breda | , rekoč da je mož beseda, da živi že |
* * * | Gail | je bila avanturistka, ki je iskala |
pijanosti ni bil sposoben odvrniti razen | Gail | , ki je bila še hujša kot jaz sam, tako |
In | Gail | , ki sem jo še vedno držal v rokah, |
Mislil sem, da | Gail | ni opazila ničesar, vendar mi je kasneje, |
Po vrnitvi v Darwin me je | Gail | povabila na ples skupine Sufijev. |
bilabonga do bilabonga kot Adam in | Eva | , živeti iz rok v usta od divjih sadežev, |
Ampak tam je bila tudi | Lani | , Gailina dve leti stara hčerka, ona |
dni si lahko privoščim biti proč od | Gail | in Lani. |
Ko sem se vrnil, je | Gail | jokala. |
Z | Gail | se nisva poslovila niti naslednje dni |
niti teden potem, niti ko je prišla | Bata | in pripeljala s seboj tudi Jana, da |
ona avstralska, ali sta bolj resnična | Bata | in Jan ali Gail in Lani, in če sploh |
ali sta bolj resnična Bata in Jan ali | Gail | in Lani, in če sploh obstajam jaz sam. |
bolj resnična Bata in Jan ali Gail in | Lani | , in če sploh obstajam jaz sam. |
* * * Moja draga | Gail | je povedala, da je noseča, dol v Bayron Bayu, |
Gail | je bila zamaknjena od sreče. | |
Gail | me seveda ni razumela. | |
Gail | se je sicer z abortusom najprej sprijaznila, | |
Gail | je priletela takoj naslednji dan, ko | |
Gail | seveda ni hotela avtomobila, hotela | |
potrebnim za nomadsko življenje, ki ga ima | Gail | tako rada. |
Prišel bom nazaj, draga | Gail | , v treh mesecih bom opravil, kar imam |
In | Gail | je tokrat hvalabogu čutila podobno. |
Osemdeset let stara ženica, | Tajni | , ki ima zemljo v najemu od angleške |
Poleg | Tajni | je bila tam stalno še ena tetka, ki |
bo komuna spet vzcvetela, je pravila | Tajni | . |
Gail | , sem vzkliknil, pa saj to je to, kar | |
Bilo je sredi noči, ko je | Gail | začela jamrati. |
Zakuril sem ogenj, | Gail | previdno položil v banjo in noter začel |
je rekla, da je vse v redu in da naj | Gail | kar vse prepusti naravi sami. |
Gail | se je gola sprehajala okoli, sem ter | |
Potem je | Gail | pogrnila na tla svoj sarong in me stisnila |
Prišla je tudi stara ženica | Tajni | . |
Gail | je še hip pred tem govorila, da bi | |
Madona, poglejte, sem vzkliknil, | Gail | je bila prezaposlena, babica je odmahnila, |
glej ga dedca trapastega, stara ženica | Tajni | pa je samo zavzeto pokimala in si nadela |
Gail | jo je objela s tistim izrazom zadovoljne | |
Tudi ko je prišla | Lani | , starejša hčerka, ki smo jo zjutraj |
Toni in | Sonja | , ki bi lahko začela rojevati vsak hip, |
začela rojevati vsak hip, pa Bob in | Celestine | prav tako, so prinesli sendviče, sokove |
Gail | je rekla, da mi je hudo, da sem ‘emotional’ | |
Gail | pa je delala čudovite sendviče z domačim | |
Vsaj tako je bila prepričana | Lani | . |
Gail | je bila dobra mati in žena. | |
Gail | je to prenašala precej bolje kot jaz. | |
Tudi | Gail | ni bila več ista kot prej. |
* * * Ko se je | Gail | z otroki vrnila, smo kupili velik šotor |
Gail | je vso za lep denar prodala na mestni | |
ki je posnetke razvijal mimo vrste, | Gail | in otroci pa so jih lepo zavijali v |
Zdaj pa glej, | Gail | , kakšni fejst ljudje smo Slovenci, |
za moderna ekološka gibanja, se je | Gail | z otrokoma odpravila na jug v Townsvill |
narodne, ki jih tako zelo lepo poje | Ljuba | Jenček. |
Gail | tega nikoli ni mogla razumeti. | |
Gail | me je pričakala z velikimi, obupanimi | |
Lani | in Melita sta spali zaviti v mrežo | |
Lani in | Melita | sta spali zaviti v mrežo proti komarjem. |
Gail | bo dobivala šeststo dolarjev podpore | |
In ti, | Gail | , moraš razumeti, da me vleče proč ista |
* * * | Gail | je imela tako bolne oči kot ranjena |
Gail | , toliko si me naučila, verjetno tudi | |
MARIJA | , dobra gospa | |
Na vrtu mi pomaga | Marija | , pravzaprav je vrt njeno delo... |
Marija | je vaša žena? | |
Ne, | Marija | je moja prijateljica. |
Sežane te lahko popeljem jaz, ali pa | Marija | , s tem nočnim vlakom se namreč njena |
iz Benetk, kjer študira glasbo, in | Marija | jo gre iskat na postajo. |
preživel, letošnjo pomlad, sam, če bo | Draga | zares odšla? ... |
Marija | ? | |
Marija | , bi lahko spotoma zapeljala fanta na | |
Elizabeta | , po materi potomka kraljevske hiše | |
in princeso je v celoti ohranjena, | Elizabeta | je vstopila v Kartezijev miselni in |
Toda če duša zares ljubi - in | Elizabeta | je ljubila - želi vse ali nič. |
sanjal sem o svoji dragi, ki je kakor | Saloma | plesala pred peklenskim kraljem in |
Bruno. ...odhaja na pot tvoja | Saloma | . |
Saloma | ? | |
Saj ni | Saloma | ! |
Draga | je. | |
pletenih naslonjačih sedijo Bruno, | Marija | in Janez. |
Marija | ponuja Janezu narezek. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Cecilija | takrat še rojena ni bila... | |
Marija | se zasmeje. | |
Marija | ga verjetno ni brala, jaz pa že pred | |
ki je leto dni po zaroki spoznal, da | Regina | ni prava ženska zanj ali pa on ni pravi |
svoje preostalo imetje, čeprav je bila | Regina | takrat že dolga leta poročena z drugim... |
Marija | . | |
Marija | ga vzame v naročje in mu ponudi košček | |
Marija | . | |
Marija | . | |
je bil potreben tudi zato, da bi se | Kordelija | - prek Edvardovega duševnega trupla |
Marija | . | |
Seveda ne: kako naj bi ga sicer | Kordelija | vzljubila? |
Marija | . | |
Eh, | Marija | , pusti fantu, naj pove do konca... |
Marija | . | |
Po njuni enkratni opojni noči, ko | Kordelija | pade Johannesu v objem, po njuni noči |
pa račun žalosti in bolečine plača | Kordelija | , kajti zapeljivec in zbiralec Johannes |
Marija | . | |
Obenem z Brunom vstane tudi | Marija | , strese muca iz naročja in se sprehodi |
Kmalu se vrne tudi | Marija | s poličem terana. |
Mladenič odkima in | Marija | nalije samo Brunu, pol kozarca pa tudi |
Marija | vzdihne. | |
znašle tudi ženske, na primer Dona | Elvira | iz Mozartovega Don Juana in Marjetka |
Elvira iz Mozartovega Don Juana in | Marjetka | iz Goethejevega Fausta. |
Nioba | , ki so ji bogovi pobili otroke, Antigona, | |
Nioba, ki so ji bogovi pobili otroke, | Antigona | , ki ni smela pokopati brata, Job, ki |
Sören in | Regina | ? |
Marija | zamahne z roko. | |
Marija | , preprosto in naravno. | |
Marija | . | |
Marija | , razumevajoče. | |
je morda nesrečno zaljubljena moja | Cecilija | , zadnje čase se nekaj kuja, nič kaj |
Marija | si popravi pramen svojih kostanjevo | |
Marija | . ...in zato naj nesrečna zavest bere | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | pobere prazne krožnike z mize, odide | |
Barbara | je bila ogorčena in je v tej moji nejeveri | |
glasom: ...v drami nastopa dekle z imenom | Emelina | , o kateri Kierkegaardov ”estet“ pravi: |
” | Emelina | kot strastna zagovornica neprecenljive |
Kaj | Draga | počne zdaj, prav zdaj? |
Marija | , na pragu. | |
Tudi | Cecilija | že prihaja. |
rednega študija; sicer pa ti bo zdaj, ko | Draga | odhaja, gotovo ostalo več časa za študij, |
kakor da sem prestavljen v drug svet, | Draga | je tu skoraj kakor literarna oseba, |
je zdaj zate resničnejši - jaz ali | Draga | ? |
Kaj pa gospa | Marija | , je tudi ona študirala v Ljubljani? |
Da, | Marija | je najprej želela priti na likovno |
Marija | , Bruno in Janez v nedeljo dopoldne | |
Marija | drži skicirko na kolenih in riše z | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Lahko bi bila | Cecilija | , toda nje zdaj ni z nami... |
To bi morala biti | Draga | , moja draga! |
Marija | . ...in ker ne vem, kdo je, bom rajši | |
Moja | Draga | je v torek odletela... v Pariz... |
Bruno zamišljeno zre v daljavo, | Marija | pa odloži skicirko, se približa Janezu |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | vstane, si sezuje čevlje in nogavice | |
Na, usedi se, | Flora | ! |
Marija | . | |
Flora | ? | |
Že priletna | Flora | ... |
Marija | se usede na suknjič, se nasloni na | |
Marija | . | |
mile postavice... skoraj takšne kot ti, | Marija | , ko stečeš po travniku. |
Marija | . | |
Marija | riše, popravlja in dopolnjuje detajle | |
Marija | . | |
Cecilija | študira glasbo, jaz pa sem popoln amater... | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Gotovo je bil zadet, bi rekla moja | Cecilija | , ali pa je imel višinsko bolezen. |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
borovci in brinjem pravkar izginila | Marija | - se prikažeta srni: |
Ne skrbi zanjo, | Marija | pozna vsako jaso tu naokoli, malone |
Končno, hvalabogu - | Marija | ! |
Toda | Marija | ni sama, z njo prihaja moški v pražnji |
Marija | se smeje, maha z velikim šopom poljskih | |
Angel in | Marija | sta zdaj že tu, pri Brunu in Janezu. |
Ko četverica obstane v krogu, | Marija | veselo naznani. |
Marija | , kakor v opravičilo. | |
Marija | prikima, pobere ostanke zajtrka s trave, | |
letališču - namreč prejšnji teden, ko je | Draga | odšla? |
Pariz odleti šele čez dobri dve uri; | Draga | se je spet zmotila, tipično za njo, |
Utirala sva si pot med zelenjem, | Draga | je bila s svojim trebuhom malce nerodna, |
bolj kot kdajkoli prej čutil, da je | Draga | edina, s katero mi je tako domače pri |
Srečno pot, | Draga | ! |
se je letalo dvignilo s tal in da je | Draga | že med oblaki, hiteč svoji usodi naproti, |
čisto banalna... ali še hujše, da je | Draga | nekakšna sadistka, ki me namenoma muči... |
bogve ali se | Draga | tega še spominja? |
Česa se spominja | Draga | zdaj, ko se jaz spominjam tistega |
Janez, | Marija | in Bruno sedijo ob okrogli mizici na |
Marija | . | |
Gospa | Marija | , imate tudi danes s seboj skicirko? |
Marija | se razveseli vprašanja. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | umolkne in malce zardi, potem pa kakor | |
Marija | hvaležno pogleda Bruna in vstane. | |
Ti je všeč - | Marija | ? |
Marija | hiti vzdolž fug kamnitega tlaka na | |
Marija | . | |
Cecilija | je šla s svojo družbo nekam na izlet, | |
Marija | . | |
Marija | . | |
pozlata zaglavnega naslonjala - sedita | Marija | in Janez, Bruno pa se nasproti njiju |
Marija | . | |
Marija | Janezu. | |
Marija | . | |
Kako dobro poznate Benetke, gospa | Marija | ! |
Marija | . | |
Marija | z očmi ošvrkne mladeniča, ki sedi ob | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | , v mislih. ...saj res, zakaj me Bruno | |
takrat ko sva se spoznala, je bila | Cecilija | še otrok... in Bruno se je bal odgovornosti, |
Cecilija | pa je bila tako živ otrok, vzela bi | |
otrok, vzela bi mu mir... zdaj pa, ko je | Cecilija | že odrasla, je tu mama, ki je stara: |
Draga | , poroči se z mano! | |
rok... in ponovil sem: poroči se z mano, | Draga | , ne glede na to, čigav je otrok! |
Gondoljer se sklanja pod mostiči, | Marija | še vedno išče Brunov pogled, mojster |
Marija | . | |
Imaš prav, | Marija | , takšno časovno vračanje po obdobjih |
Marija | . | |
Janez in | Marija | se povzpneta na nabrežje po stopničkah, |
Marija | . | |
Marija | poda roko Brunu. | |
Marija | drugo roko poda Janezu. | |
Marija | sedi nekaj korakov za njim, na enem | |
Mati | Marija | , odeta v črno oblačilo, v brezmejni |
razpelu, pa tisto lepo mlado dekle, | Marija | Magdalena po imenu, ki je omedlela |
razpelu, pa tisto lepo mlado dekle, Marija | Magdalena | po imenu, ki je omedlela pod krvavečimi |
nogami svojega ljubega, in še tretja | Marija | , Jakobova mati... te ženske so Jezusa |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . ...toda daleč zadaj, na obzorju, se | |
opazi, da sta se mu približala Bruno in | Marija | , šele tedaj, ko stojita že tik pred |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | se usede med mladeniča in moža ter | |
Marija | . ...poznavalci poudarjajo subtilne Tintorettove | |
Marija | se nasmehne. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Po tej razlagi | Marija | vstane in se sprehodi po dvorani, ogledujoč |
Marija | je prej lepo rekla, da so stari mojstri | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Zdaj | Marija | stoji pred čudežno lepo sliko v kotu |
kotu dvorane, na kateri je upodobljena | Marija | Magdalena, ki v skrivnostni krajini |
dvorane, na kateri je upodobljena Marija | Magdalena | , ki v skrivnostni krajini bere knjigo. |
Marija | , v mislih. | |
Drevo, pod katerim sedi | Magdalena | , je dosti večje od nje - kakor je tudi |
bregu istega potoka, ki ga je tudi | Magdalena | izbrala za sopotnika svojih misli, |
Magdalena | zdaj to vé in v tem spoznanju je našla | |
Marija | Magdalena to vé... | |
Marija | Magdalena | to vé... |
Marija | začuti dotik Brunove roke. | |
Marija | , vidiš obraz, ki se skriva v tem drevesu? | |
Marija | . | |
Marija | mu stisne roko. ... | |
Marija | . | |
Nočí se že, ko se Bruno, | Marija | in Janez vozijo po avtocesti od Benetk |
Bruno sedi za volanom, | Marija | brska po kasetah, da bi našla primerno |
Draga | je skakala čez ogenj kot čarovnica... | |
Je prišla | Marija | ? |
Marija | ponavadi prej pokliče... | |
Našel sem jo na dnu omare, morda jo je | Celestina | nekoč davno spravila tja. |
In tudi | Celestina | tako misli... sama bi vam rekla, ko bi |
Če je tako, je moja | Draga | še vedno blizu mene, pa naj bo še tako |
Marija | bo vesela, ko jo bo videla. | |
Poje | Cecilija | ? - |
sonati, ki jo igra na klavir gospa | Swannova | ? |
Je klicala | Cecilija | ? |
Marija | naju vabi na kosilo. | |
Draga | ? | |
Mojster, se vam zdi, da je možno, da | Draga | prav zdaj zares rojeva? |
cedra, ki jo je pred nekaj leti prinesla | Marija | z morja. |
Janez, | Marija | , Bruno in Angel sedijo v pletenih naslonjačih |
Marija | , veselo. | |
Marija | , materinsko. | |
Marija | , čez čas. | |
Marija | . | |
Se vi spoznate na horoskop, gospa | Marija | ? |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Ne... ali uganete moje znamenje, gospa | Marija | ? |
Marija | . | |
No, prav: povej nam, | Marija | , katero je Janezovo znamenje? |
Marija | s pogledom premeri Janeza. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | na glas premišljuje. | |
Marija | . | |
Marija | se zasmeje. | |
Marija | . | |
Ah, kitaro sem pospravil, ko je | Draga | odšla. |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Saj je | Marija | rekla, da je bik simbol moči... in mojster |
Marija | . | |
Marija | , čakaj malo... menda je za device značilno | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | , začudeno. | |
Marija | , osuplo. | |
Marija | . | |
Marija | pade nazaj v naslonjač. | |
Zato nam rajši ti sama, | Marija | , povej, katere so značilnosti tvojega |
Marija | , negotovo. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | , povej nam še, kaj je značilno za vodnarja, | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | vzame z mize zbornik, začne listati | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Kar vi preberite na glas, gospa | Marija | , da bomo slišali vsi štirje. |
Marija | bere: | |
Marija | se zasmeje. | |
Marija | , saj veš, da je to samo igra. | |
Gospa | Marija | , pridružite se nam! |
Marija | se vda s smehom. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Burkij ( | Marija | ). ” |
Burkij ( | Marija | ). ” |
Marija | . | |
Marija | ga ošvrkne s pogledom. | |
Burkij ( | Marija | ) nadaljuje. ”...čeprav bi, da tako rečem, |
Marija | . | |
Janez, | Marija | in Angel prikimajo. |
Marija | dvigne roko. | |
Hubblova | sfera, horizonta, ki je oddaljen od | |
Marija | . | |
Marija | se vrača z vinom, Bruno s knjigo. | |
Marija | dvigne roko. | |
Marija | . | |
Marija | ga prekine. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . ...nazadnje pa je vendarle prišel do | |
Marija | dvigne roko. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
morala domov, najkasneje do petih, ker | Cecilija | danes pripelje na obisk tisto svojo |
Marija | . | |
toliko časa je minilo od takrat, gospa | Marija | ! ... |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | strese Angela za ramo. | |
Marija | . | |
Marija | , pridi, zate je... | |
Cecilija | . | |
Marija | govori v slušalko. | |
kakšen sok... in noni kaj povejta, saj | Mičika | zna italijansko, ne? |
Marija | se vrne k omizju sredi vrta. | |
Marija | Brunu in Janezu. | |
Marija | . | |
knjiga znane angleške brunologinje | Frances | Yates Giordano Bruno and the Hermetic |
Kaj pa gospa | Marija | , bo šla tudi ona z nama? |
Marija | gre prihodnji teden na morje s svojimi | |
Tako | Draga | pestuje Mihca... in morda ga prav zdaj |
kot na primer (po Mendozovem mnenju) | Frances | Yates, ki naj bi Bruna prek hermetizma |
Spomnil sem se namreč, da mi je | Marija | nekega dne, ko sva se pogovarjala o |
Jezus Kristus, ki ga je | Magdalena | ljubila, se je s svojo smrtjo in vstajenjem |
Kako lepo je to povedala gospa | Marija | ! ... |
ki smo tu, tostran temè: ti, jaz, | Marija | , Anželo... |
dvoranici, kakor jo je nekoč poimenovala | Marija | , nakar se vrne k računalniku, ki je |
menda so že popravili... morda me pokliče | Marija | z morja, čeprav to ni njena navada, |
Bruno, Janez in | Marija | so se na sobotnem sprehodu ustavili |
Marija | se je usedla tik ob vodi na rogovilo, | |
predavanj iz nemške klasične, toda | Draga | je ravno takrat odhajala... |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | se nasmehne. | |
Marija | , da bi mu pomagala. | |
Marija | . | |
Marija | z zanimanjem posluša, medtem ko suče | |
Marija | . | |
Marija | z nogo plosne po vodi. | |
Marija | . | |
Marija | se še smehlja. | |
Marija | , izza slikarskega platna. | |
Marija | . | |
Marija | zre v tolmun in premišljuje. | |
mokrih las pade kaplja na rob platna; | Marija | jo obriše s prstom. |
Marija | , malce nejevoljno. | |
Marija | se ozre in pogleda fanta naravnost | |
Marija | odloži platno, v roki pa obdrži čopič; | |
Marija | . | |
Lepo si povedala, | Marija | ... ampak, če dovoliš, bi jaz k temu dodal |
Marija | objame Bruna čez ramo. | |
lepo bi bilo meni, ko bi bila tu moja | Draga | ! |
Marija | se vrne k sliki. | |
Marija | . | |
Marija | pokuka izza svoje slike. | |
Ti si ”praktična panteistka“, | Marija | - tako kot ti častiš naravo, z dušo, |
Marija | . | |
Marija | odloži čopič. | |
Marija | z očmi meri sliko. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | se nasmehne. | |
Marija | , kaj govoriš... menda mu je ne boš prodala! | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Potem ko | Marija | pogleda sliko čisto od blizu in preveri, |
Marija | , ne hodi kam daleč. | |
Marija | si zapenja sandale. | |
Marija | se vrne. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | . ... | |
Marija | se igra s slamico. | |
Marija | se zasmeje. | |
Marija | , še vedno s slamico v ustih. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Žal tudi jaz ne, | Marija | , domnevam pa, da je imel Schelling |
Marija | . | |
pot skozi pragozd Vekov sveta - je | Marija | zaspala; filozofa opazita, da spi, |
Marija | sanja. | |
Utrgala ga bom, si reče | Marija | in se skloni k njemu. |
Glej, se čudi | Marija | , saj to je tisto slavno pradrevo, |
Toda, ojoj: vsaka tulpa, ki jo | Marija | pogleda, se spremeni v gnusno zmajsko |
preden zraste do neba? se sprašuje | Marija | . |
In brž ko | Marija | pomisli nanj, se rešitelj izvije iz |
Marija | se skloni, v snu utrga cvet in pomisli: | |
Marija | sanja. | |
Gospa vodnjaka | , ne pozabi name!“ | |
Zanikajoča volja - toda vedi: ona je resnična | Gospa vodnjaka | , ti si le njena služabnica!“ |
Marija | spi v navidez ravnodušnem sobivanju | |
Marija | sanja. | |
gozda, ob zelenomodrem tolmunu, se | Marija | prebudi iz sna. |
Glej, se čudi | Marija | , saj to je Potrjujoča volja sama! |
Prišel je iz sna, pojasni | Marija | . |
Marija | skoči na noge naravnost iz sna. | |
Marija | si mane oči. | |
Marija | gre psu nasproti in mu ponuja hrbtno | |
Marija | , rajši ne, morda je stekel... | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | , čez čas. | |
Marija | , ki je prišla skupaj z Brunom, se je | |
vesoljnega prostora v času, se imenuje | Hubblova | konstanta. |
radij namišljene krogle, imenovane | Hubblova | sfera, ki meri nekje med 10 in 20 |
Hubblova | konstanta, ki izraža prirastek hitrosti | |
vesolja upočasnjuje, ne pa pospešuje, se | Hubblova | sfera veča s potekom časa: izza horizonta |
ker se Hubblov horizont fotonov (ali | Hubblova | sfera) oddaljuje od nas vsaj s svetlobno |
(posebno) teorijo relativnosti, ker | Hubblova | sfera ni kak materialen objekt, ampak |
Hubblova | sfera je definirana tako, da se galaksije | |
In | Hubblova | sfera, znotraj katere lahko vidimo |
vesolje, namreč to, kar nam danes pomeni | Hubblova | sfera z vsemi galaksijami, kvazarji |
Marija | čaka križem rok zgoraj pri izhodu, | |
Barbara | je sicer izbrala mene in Milan je kmalu | |
Kaj pa gospa | Marija | ... in Cecilija... prideta sèm? |
Kaj pa gospa Marija... in | Cecilija | ... prideta sèm? |
Marija | bo žalostna, ko ji bom rekel, da si | |
ali vsaj eden mojih nekdanjih jazov, | Marija | kot moj drugi sedanji jaz, Angel kot |
Marija | sedi sama na klopi v parku, tik pred | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Cecilija | je šla še malo naokrog, ob enih pride | |
Marija | , poslušaj... | |
Marija | vstane in se na glas zasmeje. | |
Marija | se zresni in se spet usede. | |
Marija | vzdihne. | |
Marija | . | |
Marija | . | |
Marija | , veselo. | |
Marija | ga objame čez ramo. | |
že nekako poskrbela, morda bo tudi | Cecilija | vsaj nekaj časa doma. |
Kam pa bi rada šla, | Marija | ? |
Marija | . | |
Marija | . | |
In tako | Marija | in Bruno sredi svojega življenja pota |
Marija | se začudi. | |
Marija | potiho, kakor sama pri sebi, pokliče: | |
Zoja | Skušek‐Močnik, Cankarjeva založba, | |
Tanja | Lesničar‐Pučko in Aleš Berger, Beletrina, | |
del) in | Erika | Vouk (2. del), Založba Obzorja, Maribor, |
Savina | Zwitter, v: Oko duha. | |
Radojka | Vrančič, (1): V Swannovem svetu, | |
Doris | Debenjak, Slovenska matica, Ljubljana, | |
Doris | Debenjak, Slovenska matica, Ljubljana, | |
Doris | Debenjak, Slovenska matica, Ljubljana, | |
Nataša | Varušak in Vid Sagadin, Beletrina, | |
Yates, | Frances | A.: Giordano Bruno and the Hermetic |
PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. | Marija | Ana Tisovic bo podala stališče poslanske |
PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Marija | Ana | Tisovic bo podala stališče poslanske |
MARIJA | ANA TISOVIC: Hvala lepa za besedo, | |
MARIJA | ANA | TISOVIC: Hvala lepa za besedo, gospod |
Združene liste socialdemokratov bo predstavila magistra | Majda | Potrata, ki ji dajem besedo. |
MAG. | MAJDA | POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. |
TINA | BITENC PENGOV: Gospod podpredsednik, | |
MAJDA | ŠIRCA: Hvala lepa. | |
Gospa | Bitenčeva | v svojem današnjem odgovoru oziroma |
sedaj to, kar je sedaj rekla gospa | Bitenčeva | . |
svetovalec v PS ZLSD, vaši skupini, | Tanja | Slak, svetovalka v poslanski skupini, |
Gospa | Bitenčeva | je tudi povedala, zakaj je do te praznine |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Spoštovani, spoštovane! |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Stališče poslanske |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Besedo ima gospod Peče, |
MAG. | MAJDA | POTRATA: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Gospod Jerovšek, lepo |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Imam vas pravico v |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Lepo prosim, gospod |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Gospod Jerovšek, drugič |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Govorite o točki, ki |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
Besedo ima gospa | Majda | Širca. |
MAJDA | ŠIRCA: Hvala lepa. | |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa, zaključujem |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
županja glavnega mesta Ljubljane gospa | Danica | Simšič ob obravnavi te točke med nami. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Spoštovani, spoštovane! |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
PODPREDSEDNICA | IRMA | PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. |
Tea | Černe | |
Evgenija | Povšič, stoletnica: Včasih smo imeli | |
polnočjo nagovorila ljubljanska županja | Danica | Simšič. |
Projekt je v imenu IVZ predstavila mag. | Polona | Brcar. |
Mag. | Brcarjeva | je zatrdila, da bi centri s kombinacijo |
A mag. | Brcarjeva | je zagotovila, »da se motivacija na |
Kot pojasnjuje mag. | Brcarjeva | , je glavna želja, »da bi zagotovili |
čim boljši skrbi za otroke,« navaja | Polona | Brcar. |
službe na vseh ravneh,« ugotavlja mag. | Brcarjeva | . |
Diana | Zajec | |
Boža | Plut, društvo za zaščito pravic otrok | |
Darja | Kuzmanovič Korva, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije: | |
Milena | Zupanič | |
v sestavu finančnega ministrstva - | Sonja | Strnad pravi, da naj bi bila strategija |
zakonom določenih dejavnosti, je zatrdila | Strnadova | . |
Jelena | Gaćeša | |
Jelena | Gaćeša | |
Jana | Taškar | |
Ljiljana | Đerić | |
Marjeta | Šoštarič | |
Slavica | Crnica | |
dopisništvu Dela 31. decembra poslala | Mira | Mugerli, vodja vrtnarske službe. |
Vodja projekta obnove iz Araa mag. | Nadja | Železnik je povedala, da skladišče |
Nadja | Železnik je povedala, da z okoliškimi | |
Kot je povedala | Nadja | Železnik, bi človek, ki bi se ob ograji |
Nadja | Železnik | |
lokacijo bivšega SKIP,« je pojasnila | Nina | Šibič, ki vodi službo za odnose z javnostmi |
Katja | Žižek | |
Marta | Zadravec in dr. Jožef Smej sta Pomurka | |
sta se uvrstili radijska voditeljica | Simona | Špindler in veterinarka Smilja Nabergoj. |
voditeljica Simona Špindler in veterinarka | Smilja | Nabergoj. |
in glasbena urednica Murskega vala | Smilja | Baranja, ki je zdaj zaposlena na TV Slovenija, |
Danes je starešina roda Vidra | Milena | Ivanuša, njena namestnica Jasna Bračič-Szabó, |
Vidra Milena Ivanuša, njena namestnica | Jasna | Bračič-Szabó, načelnica roda pa Gordana |
Jasna Bračič-Szabó, načelnica roda pa | Gordana | Šövegeš. |
akcij,« je ob visokem jubileju povedala | Jasna | Bračič-Szabó, namestnica starešine |
Tiskovna predstavnica G‐17 plus | Ksenija | Milivojević pa dodaja, da so kljub |
Semira | je bežala pred poroko, ki si je ni | |
Linda | Volk | |
Vera | Avšič, GV Revije | |
svetovalka na okoljskem ministrstvu | Anita | Hočevar, večji lastniki, na primer |
Prvi izračun, ki ga je pripravila | Hočevarjeva | , prikazuje najvišjo dovoljeno neprofitno |
Božena | Križnik | |
Pirnat iz Kranja dobi 15.000 tolarjev, | Ljudmila | Valič iz Ljubljane 10.000 tolarjev, |
tolarjev, po 5000 tolarjev pa prejmejo: | Zlatka | Brdnik, Prevalje, Igor Rop, Izola, |
Rop, Izola, Stanislav Rihter, Dobova, | Ivana | Žilavec, Murska Sobota in Silva Čagalj, |
Dobova, Ivana Žilavec, Murska Sobota in | Silva | Čagalj, Štore. Čestitamo in vas prosimo, |
gora, 36. Lvov, 38. uboj, 39. Inn, 40. | Janis | Joplin, 44. srečka, 47. Aries, 48. |
Maks, 52. Marat, 54. lok, 55. KK, 56. | Barbara | Brezigar, 58. sip, 59. režaj, 60. Tomo, |
75. hiba, 77. pljučka, 80. kitka, 83. | Ada | , 84. ura, 85. parsi, 87. Nord, 88. |
Aleš Pipan, 37. Vladimir Jurc, 71. | Norina | Radovan, 98. Zorman Ivo. |
in mama umorjenih deklic, 53-letna | Olga | Urbančič. |
Ko je | Urbančičeva | drugo jutro izvedela za tragedijo, |
Mateja | Koležnik, nagrajenka Prešernovega sklada | |
Larisa | Vrhunc, nagrajenka Prešernovega sklada | |
Anica | Kumer, dobitnica Borštnikovega prstana | |
Marjetica | Potrč, dobitnica Jakopičeve nagrade | |
Marjana | Moškrič, večernica za najboljše leposlovno | |
Polona | Juh, dobitnica vesne za najboljšo igralko | |
izpovedati skozi umetnost, je pa, kot pravi | Marijana | : super, a ne. |
Marijana | Brecelj, dobitnica posebne nagrade | |
Ana | Pusar Jerič, Betettova nagrajenka | |
dirigent Zubin Mehta in mezzosopranistka | Marjana | Lipovšek. |
Kejžarjeva | bi se lahko vključila v boj za kolajno, | |
Mankoč in | Kejžarjeva | , pa tudi Medvešek bodo vrhunec načrtovali |
Medvešek bodo vrhunec načrtovali za Atene, | Klinarjeva | pa je gotovo premlada, da bi se že |
imajo seveda še MEP, na katerem bo | Klinarjeva | branila dve zlati kolajni. |
Gordana | Possnig | |
s turnirja v Leipzigu se ubadata še | Deja | Doler in Marina Vergeljuk, ki pa bosta |
Leipzigu se ubadata še Deja Doler in | Marina | Vergeljuk, ki pa bosta stisnili zobe. |
Whitova | in še šest Američanov pozitivnih | |
Svetovna prvakinja na 100 in 200 m | Kelli | White je bila na prvenstvu ZDA in SP |
na prvenstvu ZDA uživali šprinterka | Chryste | Gaines, tekača na 400 m z ovirami Sandra |
Chryste Gaines, tekača na 400 m z ovirami | Sandra | Glover in Eric Thomas ter metalec kladiva |
konkurenci je prepričljivo zmagala Kenijka | Margaret | Okayo (51:23). |
zaročenca domačin Lleyton Hewitt in | Kim | Clijsters, ki igrata skupaj z Alicio |
za to tekmo so pošle v hipu, saj je | Kim | zelo priljubljena med Avstralci,« je |
in - po odpovedi Serene Williams - | Lindsay | Davenport. |
avtomobilska posadka Branko Krajnc- | Barbara | Prislan, ki na začetku šele nabira |
Anja | Pärson gre v lov za velikim kristalnim | |
V Megevu na štartu dve Slovenki: | Mojca | Suhadolc v superveleslalomu, Ana Kobal |
Mojca Suhadolc v superveleslalomu, | Ana | Kobal v slalomu - |
Finale bo velik uspeh za obe - | Tina | Maze bo trenirala v Innerkremsu |
Megeve - | Anja | Pärson je dobila v novi sezoni tri |
sezoni tri slalome od štirih, toda | Nicole | Hosp je z zmago v Madonni di Campiglio |
tekmuje,« je po slalomski zmagi v Lienzu | Anja | Pärson predstavila svoj načrt za januarske |
bržkone veliko močnejša tekmica kot | Hospova | , meni, da Švedinja za klasične smuke |
nastop v svetovni eliti pripravljena le | Mojca | Suhadolc, v slalomu pa Ana Kobal. |
pripravljena le Mojca Suhadolc, v slalomu pa | Ana | Kobal. |
nastop v superveleslalomu je bila tudi | Urška | Rabič. |
pojasnil, zakaj bo v Franciji nastopila le | Suhadolčeva | . |
Ana | Kobal bo nadaljevala nabiranje izkušenj. | |
Suhadolčeva | je pretekle dni vadila v Innerkremsu. | |
čimprej prebrodila to krizo,« je dodala | Suhadolčeva | . |
Tina | Maze v Megevu ne bo nastopila, prav | |
Demšar, 72. Polanc (vsi Slo); ženske: 1. | Vojtechova | (Češ), 2. Winkler (Avs), 3. Von Känel |
Von Känel (Švi), 4. Kober (Nem), 5. | Elsterova | (Češ), 41. Kacafura, 46. Košanovič |
Černetova | spet na Mallorci | |
jadralci tekmovali tudi portoroški sestri | Teja | in Alja Černe. Teja je končala na 7. |
tekmovali tudi portoroški sestri Teja in | Alja | Černe. Teja je končala na 7. mestu, |
portoroški sestri Teja in Alja Černe. | Teja | je končala na 7. mestu, potem pa komajda |
Marseille je namreč mlajša od sester Černe, | Teja | , dopotovala naravnost z daljšega treninga |
Javornikova | 2. na Dunaju | |
Slovenska atletinja | Helena | Javornik je na silvestrskem teku na |
tretja pa je bila prav tako Avstrijka, | Andrea | Mayr, ki je za slovensko predstavnico |
Šestinštiridesetletna ameriška padalka | Cheryl | Stearns ima v načrtu svetovni rekord |
Zorana | Baković | |
Tiskovna predstavnica sodišča | Maja | Kovačević-Tomić je ob tem izjavila, |
Direktorica tega muzeja | Ljiljana | Cetinić je za podgoriški dnevnik Dan |
Dr. | Andreja | Cirman |
Katarina | Fidermuc | |
Intervju tedna | Irena | Grafenauer |
Svetovno znana flavtistka | Irena | Grafenauer je na slovesnosti v predsedniški |
Grafenauerjeva | je od sredine sedemdesetih let, ko | |
sten morali celotno zgradbo, kjer je | Irena | poučevala, zapreti, veliko profesorjev |
Poleg tega pa mi neizmerno pomaga gospa | Irma | iz Bistrice, ki zna uravnavati mojo |
Intervju tedna | Irena | Grafenauer |
Elfriede | Jelinek Učiteljica klavirja. | |
Elfriede | je ob Thomasu Bernhardu brez dvoma | |
ljubezni, kot lepo pokaže v spremni besedi | Neva | Šlibar, na lastniški odnos do drugega, |
Jelinekova | me dobi na dveh točkah. | |
Dr. | Andreja | Cirman, Ekonomska fakulteta, Ljubljana |
Dr. | Andreja | Cirman |
Katarina | Fidermuc | |
Sijajen! | Mariama | Ba iz Senegala, ki je na žalost umrla, |
Aminata | Sow Fall, tudi iz Senegala, Syl Cheney‐Choker | |
Rabbia | Welu iz Zanzibarja, Sony Labou Tansi | |
iz Zanzibarja, Sony Labou Tansi in | Tchicaya | U Tam'si iz Konga. Pepetela iz Angole. |
V Zimbabveju so Chenjerai Hove, | Yvonne | Vera, Tsitsi Dangarembga, Shimmer Chinodya. |
Deželi je dala ime Luggardova žena | Flora | . |
Katharino von Bora. Šestindvajsetletna | Katharina | je bila pred dvema letoma z drugimi |
Osem izmed njih se kmalu poroči, le | Katharina | je še samska. |
je bil navdušen nad svojo soprogo: » | Kati | , ti si cesarica. |
dr. | Bojana | Mozetič Francky, podpredsednica |
Winnie | natančno ve, da je z njo konec, vendar | |
Okoli | Winnie | se mota njen ne preveč koristni življenjski |
Štefka | (Winnie) pregleduje predmete iz svoje | |
Štefka ( | Winnie | ) pregleduje predmete iz svoje torbe |
Utelešata ju | Winnie | in Sadam. Winnie in Sadam sta najbolj |
Utelešata ju Winnie in Sadam. | Winnie | in Sadam sta najbolj označujoči sliki |