O'beseda, označena besedila z lemami
kardinal Louis de Rohan, ki sta ga grofica | de La Motte | in slavni pustolovec Cagliostro prepričala, |
Njej pa je ime | Germaine | , ker je bil njen pokojni mož Germain. |
ogorčena, ker je bila soba tako umazana; | Germaine | , ki jima je prinašala hrano, je vsako |
tako hudo ščipalo v trebuhu, da je | Germaine | odšla po zdravnika. |
Germaine | je šla gledat, kaj se dogaja, toda | |
Germaine | je hotela imeti zraven deklo z dvorišča. | |
Na pomoč naj bi priskočila | Marianne | , služabnica gospe Bordinove. |
bila uničena in naslednje jutro je | Germaine | našla eno od kuhalnic na dvorišču. |
Germaine | je začela kričati, ko je videla, da | |
Germaine | je bila v zadregi, saj ni več vedela, | |
raja, najbolj znan po romanu Paul in | Virginie | . |
stopnicah, v sobah, jedilnici, kuhinji; | Germaine | se je pritoževala, ker je bilo veliko |
» | Mélie | ! |
Mélie | , si tukaj?« | |
Mélie | si je umila roke, vzela z okenske police | |
Bouvard povedal, kakšne načrte ima z | Mélie | . |
pokrivalo genealoško drevo družine | Croixmare | . |
Iz družine | Croixmare | je bila tudi Flaubertova mati. |
obedoval, potem se je pogovarjal z | Mélie | in večinoma se potem ves dan ni več |
zgodilo s svojeročnimi spomini gospe | Dubois | de la Pierrove, ki jih je Louis Dasprès, |
Mélie | jo je z vrvicami predelala tako, da | |
Mélie | , ki je tičala za njimi, je brž pobegnila. | |
Jeanne | Louise Henriette Genest, imenovana | |
Jeanne | Louise | Henriette Genest, imenovana gospa Campanova |
Jeanne Louise Henriette | Genest | , imenovana gospa Campanova (1752‐1822) |
Louis | Marie | Prudhomme (1752‐1830), avtor pamfletov, |
Germaine | se je znebila otopelosti in rekla, | |
Tja se je ravno privlekla | Germaine | , da bi skuhala večerjo. |
Germaine | ga je presenetila: | |
Gospa Bordinova je branila Germaino, | Mélie | pa Gorjuja. |
klicala Gorjuja, in ali je osramotil | Mélie | . |
Germaine | ni odšla nikamor, Gorju pa je kdaj | |
Karla IX., pa zastrupljene rokavice | Jeanne | d'Albret. |
IX., pa zastrupljene rokavice Jeanne | d'Albret | . |
Robert de Lamarck je bil oženjen z | Jeanne | d'Arschel, ne pa s Hameline de Croy, |
de Lamarck je bil oženjen z Jeanne | d'Arschel | , ne pa s Hameline de Croy, ni ga ubil |
oženjen z Jeanne d'Arschel, ne pa s | Hameline | de Croy, ni ga ubil noben vojak, marveč |
Jeanne d'Arschel, ne pa s Hameline | de Croy | , ni ga ubil noben vojak, marveč ga |
do stare šare je Bouvard vzel v roke | George | Sand. |
množico Ivan Arških, pa še precej markiz | de Pompadour | in Cellamarovih zarot. |
Bouvard je tako hvalil | George | Sand, da se je Pécuchet lotil Consuela, |
Filoktetu, imenitno se mu je kolcnilo v | Gabrielle de Vergy | in kot sirakuški tiran Dionizij je |
Mélie | je za vrati vlekla na ušesa, Gorju | |
tistega dne sta še velikokrat igrala pred | Mélie | in Gorjujem in žal jima je bilo, da |
Bolezen je bila na vrhuncu, ko je | Marianne | , kuharica gospe Bordinove, prišla vprašat |
Mélie | jih je prebirala v kuhinji, in ker | |
Nicolas | Anne | Théodule Changarnier (1793‐1877), vojskovodja, |
krivici’, kot trdijo Glafey, Hotman, | Mably | itd.; in Tomaž Akvinski mu dovoljuje, |
Germaine | ga je klicala po vsej hiši. | |
Na dvorišču je | Mélie | črpala vodo. |
ukvarjala z gospodinjstvom, tako da se je | Germaine | začela pritoževati; vsemu sta se odpovedala. |
Mélie | je delala pri okrogli mizi poleg okna; | |
Mélie | ni omedlela, ni spustila robčka na | |
Marianne | je nesla svetilko. | |
Stregla jima je | Mélie | , brezbrižna kot po navadi. |
»Nikjer drugje kot pri | Mélie | !« |
Germaine | , ki se je vrnila, takoj ko je Mélie | |
Germaine, ki se je vrnila, takoj ko je | Mélie | odšla, je vsako jutro privlekla kad |
vse do Falaisa, potem ko je ozdravil | Barbée | , hčer starega Barbeya, nekoč kapitana |
Germaine | jih je sprejela v manjšem salonu, prosila, | |
Barbée | v zakmašni obleki je bila nenavadno | |
Barbée | se je smehljala, kot da se ji sanja, | |
»Tale,« je rekel Pécuchet in pokazal | Victoire | , škrofeljnasto žensko, »je pravi zdravnik! |
In začel je trditi, da | Barbée | lahko pove, kaj se trenutno dogaja |
Barbée | se je dolgo obotavljala, potem pa rekla | |
Iz | Germaine | sta hotela narediti še bolj občutljivega |
Germaine | ni držala jezika za zobmi. | |
je negiben, bil je natanko tak kot | Barbée | . |
Marianne | da mu je prejle povedala za prodajo | |
jedla tisto, s čimer jima je postregla | Germaine | . |
Kajti pri sebi mu je bilo hudo za | Mélie | in pastelna podoba dame v obleki v |
nastopile zaradi župnikove služkinje | Reine | . |
grdo, toda Pécuchet je tako gledal, | Reine | je tako silila in kramar je imel tako |
zaradi njene zaščite sta gospod in gospa | de Becqueville | zmogla toliko moči, da sta v zakonu |
navajajo gospodično de Palfresnovo, | Anne | Lorieux, Marie Duchemin, Françoisa |
navajajo gospodično de Palfresnovo, Anne | Lorieux | , Marie Duchemin, Françoisa Dufaija |
gospodično de Palfresnovo, Anne Lorieux, | Marie | Duchemin, Françoisa Dufaija in gospo |
de Palfresnovo, Anne Lorieux, Marie | Duchemin | , Françoisa Dufaija in gospo de Jumillacovo, |
Gospodična | Yolande | , njuna hči, je bila ‘tipična mladenka’, |
»Victor, | Victorine | .« - |
Ta vzdevek ima Jean | Marie | Baptiste Vianney (1786‐1859), duhovnik, |
Reine | je ponudila sedeža, potem pa na migljaj | |
Vmešala se je | Reine | , in ker je pridigala kot njen gospodar, |
strop; gospa de Noarisova, grofica in | Yolande | so delale za reveže, gospod de Mahurot |
Ni se hotel učiti za verouk, | Victorine | pa je nespodobno govorila. |
Grofica in | Yolande | sta molčali. |
Na pragu je bila | Victorine | . |
Victorine | je nekaj nerazločno popevala, culo | |
Victorine | je spraševala. | |
Victorine | je kakšen dan prav lepo pisala, vendar | |
Victorine | je bila spogledljiva in dejala sta | |
Vendar je res, da | Victorine | ne bi imela kaj početi s tema jezikoma, |
Victor in | Victorine | sta se grozno izražala: jectud je pomenilo |
Victorine | , ki je bila prav tako lena kot brat, | |
Gospodična | Reine | ji je kazala, kako se šiva, in kadar |
Victor in | Victorine | sta dobila razlago, potem pa sta jo |
Nekega dne je | Victorine | vprašala, zakaj les gori. |
kalužnice (vrsto zlatic z rumenim cvetom), | Victorine | pa šop trave. |
Pred njo je stala | Marianne | s celim naročjem perila. |
Victorine | je medtem plezala po pobočju in nabirala | |
Nedaleč stran je na hrbtu ležala | Victorine | , se nastavljala soncu in vohala rože, |
kričanje gospe Bordinove je prihitela | Marianne | . |
Victor in | Victorine | sta poznala delavce, ki jih ni nihče |
Victorine | je grdo ravnala z Marcelom, plezala | |
Reine | se je ponudila, da ju bo vodila k verskemu | |
Victorine | se je v hipu spremenila, postala je | |
Vendar dovoljuje | Clarisse | Harlowe in Družinskega očeta miss Opy. |
Vendar dovoljuje Clarisse | Harlowe | in Družinskega očeta miss Opy. |
In kdo je miss | Opy | ? |
Victorine | ni smela več hoditi k verouku zaradi | |
Reine | ni poznala šale: njen obraz pod avbo | |
Victorine | se je prav zares zatreskala v Arnolda, | |
Bila je | Mélie | . |
skrinje sta skupaj spala Romiche in | Victorine | . |
Victorine | je ležala na hrbtu in se smehljala. | |
» | Olympe | DUMOUCHEL, rojena CHARPEAU.« |
»Olympe DUMOUCHEL, rojena | CHARPEAU | .« |
Bati, hčerki Meliti in prijateljici | Gail | in Lailani ter vsem ostalim dobrim |
imam takega sodelavca,« se je šalila | Anči | . |
svilene ličinke že v času dinastije | Shang | , ki je propadla leta 122 pred našim |
leto kasneje padla kitajska dinastija | Manchu | , so Tibetanci oslabljeno kitajsko vojsko |
Oriji, današnji Orissi pod dinastijo | Narasinha | Devas. |
današnji Orissi pod dinastijo Narasinha | Devas | . |
resnična mladostna ljubezen imenovala | Charlotte | , tako kot Wertherjeva v romanu. |
tega ni mogel doumeti, da njegovo | Lotte | more in sme ljubiti nekdo drug. |
tistimi, ki so ga imeli radi, še posebej | Lotte | . |
”Ali je kaj upanja, da te | Lotte | usliši, praviš, ali pa ga ni. |
Amsterdamu, je spoznal neko služkinjo, | Hélène | po imenu, s katero je imel, kot pravi |
cerkvi krstili njegovega otroka z imenom | Francine | . |
sklepamo, da je za nekaj časa vzel | Francine | k sebi in z njo verjetno tudi Heleno, |
posegla usoda: jeseni 1640 je petletna | Francine | umrla, ko je v Amersfortu, kjer sta |
razmerjem do njegove zaročenke Regine | Olsen | : |
znane angleške brunologinje Frances | Yates | Giordano Bruno and the Hermetic Tradition. |
primer (po Mendozovem mnenju) Frances | Yates | , ki naj bi Bruna prek hermetizma nehote |
Ob tem sem se spomnil na misel | Simone | Weil: |
tem sem se spomnil na misel Simone | Weil | : |
vladata v vesolju: svetloba in težnost.“ [ | Weil | , 17] |
Da... in | Simone | je verjela, da je svetloba milost. |
Weil | , Simone: Težnost in milost, prev. | |
Weil, | Simone | : Težnost in milost, prev. |
Yates | , Frances A.: Giordano Bruno and the | |
Besedo dajem predstavnici vlade, gospe | Astrid | Prašnikar, državni sekretarki na ministrstvu |
ASTRID | PRAŠNIKAR: Hvala in lepo pozdravljeni. | |
Michaeli Dorfmeister ter Francozinji | Carole | Montillet. |
Renate | Götschl, ki ji prav tako diha za ovratnik | |
in 24 sekund zaostala za Avstrijko | Susanne | Pumper, tretja pa je bila prav tako |
Literarno kritiko berite pri | Eldred | Jones, ki je ena od pionirk afriške |