/Gmp (34277)

Winston	se	je napotil proti stopnicam.
tako, da ti oči sledijo, medtem ko	se	premikaš.
»Veliki Brat te opazuje,«	se	je glasil napis pod njim.
Winston je zasukal gumb in glas	se	je malo znižal, vendar so bile besede
Napravo (imenovala	se	je telekran) je bilo moč utišati, vendar
sijalo sonce in je bilo nebo živo modro,	se	je zdelo, da ni barve nikjer drugje
obvisel v zraku kakor kačji pastir in	se	v loku znova pognal dalje.
telekran tudi sprejemal; še več, dokler	se	je mudil na vidnem polju, ki ga je
kako pogosto in po kakšnem sistemu	se	policija vključuje v ta ali oni oddajnik,
bodi tako ali drugače, priključili so	se	lahko na tvoj oddajnik, kadarkoli so
moral - in si živel, iz navade, ki	se	je spremenila v nagon - v domnevi,
Kilometer stran	se	je dvigalo kvišku Ministrstvo resnice,
Poskušal	se	je domisliti otroškega spomina, ki
Pa bombardirana področja, kjer	se	je prah od ometa vrtinčil v zraku in
je prah od ometa vrtinčil v zraku in	se	je bohotil vrbovec po kupih gramoza;
Zaman, ni	se	mogel spomniti: nič ni ostalo od njegovega
vrste živo osvetljenih podob, ki so	se	pojavljale brez ozadja in so bile večinoma
Ministrstvo resnice - Minires v Novoreku,	se	je osupljivo ločilo od kateregakoli
S kraja, kjer je stal Winston,	se	je ravno še dalo prebrati tri partijske
prebrati tri partijske parole, ki so	se	v lepih črkah odražale z belega pročelja:
vladni aparat: Ministrstvo resnice, ki	se	je ukvarjalo z novicami, zabavo, prosveto
in umetnostjo; Ministrstvo miru, ki	se	je ukvarjalo z vojno; Ministrstvo ljubezni,
so vodile k zunanjim pregradam, so	se	klatili črno uniformirani stražniki
Winston	se	je sunkoma obrnil.
Na obraz	si	je nadel izraz spokojnega optimizma,
žrtvoval svoje kosilo v kantini in zavedal	se	je, da v kuhinji ni nikakršne hrane,
Winston	si	je je nalil skoraj za čajno skodelico,
je nalil skoraj za čajno skodelico,	se	pripravil na udarec in jo zvrnil kot
Vendar pa	se	je ogenj v njegovem trebuhu naslednji
Vzel	si	je cigareto iz pomečkanega zavojčka
neprevidno podržal pokonci, tako da	se	je tobak posul po tleh.
Vrnil	se	je v dnevno sobo in sedel za malo mizo,
Če je Winston sedel v niši in	se	močno naslanjal nazaj, je lahko ostal
nenavadni tloris sobe napeljal na to, kar	se	je zdaj pripravljal storiti.
katera četrt je to pravzaprav bila,	se	zdaj ni spominjal) in takoj ga je prevzela
niso hodili v navadne trgovine ( ki	se	ukvarjajo s svobodnim trgom, kot so
so to imenovali ), toda tega pravila	se	niso strogo držali, saj so bili tam
Tisti čas	se	še ni zavedal, da si ga želi za neki
Tisti čas se še ni zavedal, da	si	ga želi za neki poseben namen.
Ravnokar	se	je pripravljal na to, da bi začel dnevnik.
za podpise le redkokdaj rabili, a on	si	ga je priskrbel, preprosto zato, ker
Naslonil	se	je nazaj.
mu je devetintrideset let, in zdelo	se	mu je, da je bil rojen leta 1944 ali
mu je ne samo zmanjkalo moči, da bi	se	izrazil, temveč je celo pozabil, kar
Že več tednov	se	je pripravljal na ta trenutek in nikdar
papir nenehni, neutrudni monolog, ki	se	je že dobesedno leta in leta odvijal
Ni	se	ga upal popraskati, kajti kadar je
popraskati, kajti kadar je to storil,	se	mu je vedno vnel.
Zavedal	se	ni ničesar razen praznine papirja pred
je začel panično pisati, zavedajoč	se	le na pol, kaj piše.
Najprej si ga videl, kako	se	prekopicuje v vodi kot delfin, nato
bil poln lukenj in voda okrog njega	se	je pordečila in potopil se je tako
okrog njega se je pordečila in potopil	se	je tako hitro kot bi skozi luknje vanj
Publika je rjovela od smeha ko	se	je potopil, potem si videl rešilni
skrival glavo med njene prsi kot bi	se	hotel zariti naravnost vanjo in ženska
kilsko bombo strahoten blisk in čoln	se	je spremenil v trske.
vrgla ven vrgla ven ne verjamem da	se	ji je kaj zgodilo nikogar nič ne briga
Nenavadno pa je bilo to, da	se	mu je medtem v glavi izčistil popolnoma
drugačen spomin in to do take mere, da	se	je skoraj čutil sposobnega, da ga zapiše.
tega drugega dogodka, je zdaj spoznal,	se	je danes nenadoma odločil oditi domov
Zgodilo	se	je tega jutra na Ministrstvu, če o
tako nedoločeni stvari lahko rečeš, da	se	je zgodila.
izletov in splošne čistosti mišljenja, ki	se	je zdelo, da ga nosi s seboj.
Nekoč, ko sta	se	srečala na hodniku, ga je postrani
postrani na hitro ošinila s pogledom, ki	se	je zdelo, da prodira naravnost v njegovo
tako važen in oddaljen položaj, da	si	je Winston le nejasno predstavljal,
hip zavladal molk, ko so opazili, da	se	približuje črni kombinezon člana Ožje partije.
Imel je navado, da	si	je popravljal očala na nosu, kar te
zbujal je videz človeka, s katerim bi	se	dalo govoriti, če bi nekako prelisičil
Winston	si	ni nikdar niti najmanj prizadeval,
uro, videl, da je že skoraj enajst, in	se	očitno odločil ostati na Oddelku za
ob katerem so zaskominali zobje in	se	naježili lasje na tilniku.
Sovraštvo	se	je pričelo.
Kot ponavadi	se	je na ekranu zasvetil obraz Emmanuela
bil nekoč, dolgo je tega (kako dolgo,	se	ni nihče točno spominjal ), ena od
ravni z Velikim bratom samim, potem	se	je udeležil kontrarevolucionarne dejavnosti
tujih plačnikov; morda celo - tako	se	je včasih šepetalo - v kakšnem skrivališču
Winstonu	se	je skrčila prepona.
vreden nesmisel, kar so bili res - pa	se	je za čudo kljub vsemu temu zdelo,
za čudo kljub vsemu temu zdelo, da	se	njegov vpliv nikdar ne zmanjša.
Vedno so	se	še našli novi bedaki, ki so čakali,
vojske, podtalne mreže zarotnikov, ki so	se	zaobljubili, da bodo napravili državni
Menda	se	je imenovala Bratovščina.
Šepetalo	se	je tudi o strašni knjigi, zbirki vseh
ju navadni član Partije omenjal, če	se	je temu lahko izognil.
rdečelaska je škrlatno pordela, usta so	se	ji zapirala in odpirala kot ribi na
svojem sedežu, njegove mogočne prsi so	se	napenjale in trzale, kakor bi se upirale
so se napenjale in trzale, kakor bi	se	upirale naskoku valov.
Zadel je Goldsteinov nos in	se	odbil, glas pa se je neizprosno nadaljeval.
Goldsteinov nos in se odbil, glas pa	se	je neizprosno nadaljeval.
V preblisku	se	je Winston zavedel, da kriči z drugimi
Dvominutnem sovraštvu ni bilo to, da si	se	ga moral udeležiti, temveč to, da je
temveč to, da je bilo nemogoče izogniti	se	sodelovanju.
mečkanju obrazov s kovaškim kladivom,	se	je zdelo, da plava nad vso skupino
Miselni policiji; in v takih trenutkih	se	je njegovo srce odprlo za osamljenega,
kar je bilo povedanega o Goldsteinu,	se	mu je zdelo resnično.
V takih trenutkih	se	je njegov skriti odpor do Velikega brata
Velikega brata spremenil v oboževanje in zdelo	se	mu je, da se Veliki brat vzdiguje,
v oboževanje in zdelo se mu je, da	se	Veliki brat vzdiguje, nepremagljivi,
pred azijskimi hordami; Goldstein pa	se	mu je kljub svoji osamljenosti, nemoči
njenega ljubkega, gibkega pasu, ki	se	je zdel, da kar prosi, da ga objameš,
postal pravo ovčje beketanje in obraz	se	je za hip spremenil v ovčjega.
Potem	se	je ovčji obraz pomešal s postavo evrazijskega
evrazijskega vojaka, ki je bil videti, kot da	se	približuje, orjaški in grozljiv, njegova
njegova brzostrelka je drdrala in zdelo	se	je, da bo skočil s površja ekrana,
skočil s površja ekrana, tako, da so	se	nekateri ljudje v prvi vrsti skrčili
Še isti hip pa	se	je, in to je vsakomur izvilo globok
Velikega brata zbledel in namesto njega so	se	prikazale tri partijske parole, izpisane
Mala rdečelaska	se	je vrgla naprej čez naslanjalo stola
način divjaški šum, v ozadju katerega	se	je zdelo, da je moč slišati topotanje
Winstonu	se	je zdelo, da mu zmrzuje drobovje.
Med Dvominutnim sovraštvom	si	ni mogel kaj, da ne bi sodeloval v
In ravno v tem trenutku	se	je zgodila tista pomembna stvar - če
je zgodila tista pomembna stvar - če	se	je sploh zgodila.
Snel	si	je bil očala in si jih je ravnokar
Snel si je bil očala in	si	jih je ravnokar znova natikal na nos
Toda za drobec sekunde so	se	njune oči srečale in v tistem hipu,
njune oči srečale in v tistem hipu, ko	se	je to zgodilo, je Winston vedel - da,
Bilo je, kot bi	se	njuna duhova odprla in bi misli plavale
»S teboj sem,«	se	je zdelo, da mu pravi O'Brien.
bilo vse in že ni bil več gotov, ali	se	je sploh zgodilo.
stenah stranišč - včasih celo, kadar sta	se	srečala dva tujca - majhen migljaj
je bilo le ugibanje; zelo verjetno	si	je vse le domišljal.
Vrnil	se	je v svoj predelek, ne da bi se ozrl
Vrnil se je v svoj predelek, ne da bi	se	ozrl na O'Briena.
Toda tudi to je bil dogodek, ki	si	ga je bilo vredno zapomniti v zaklenjeni
Winston	se	je prebudil in se vzravnal.
Winston se je prebudil in	se	vzravnal.
Gin	se	mu je dvigal iz želodca.
Ni	si	mogel kaj, da ne bi bil začutil zbodljaja
napisal», Dol z Velikim Bratom,« ali pa	se	je tega vzdržal.
Miselni zločin ni bil stvar, ki bi	se	jo bilo dalo za zmeraj prikriti.
Uspešno si	se	lahko skril za kratek čas, morda celo
Vedno	se	je zgodilo ponoči, vse aretacije brez
ponoči, vse aretacije brez izjeme so	se	dogajale ponoči.
Nekoliko osramočen	se	je naslonil nazaj in odložil pero.
A ne, trkanje	se	je ponovilo.
Najslabše od vsega bi	se	bilo pritajiti.
Toda kljub preplahu	se	je zavedal, da ne bi maral popackati
z žalostnim, jokavim glasom, »zdelo	se	mi je, da sem vas slišala priti.«
»Zamašil	se	je in -«
Bila je ženska kakih trideset let, a	se	je zdela mnogo starejša.
Omet	se	je stalno krušil s sten in stropov,
otroci,« je rekla gospa Parsons in	se	na pol boječe ozrla proti vratom.
Nerad je delal z rokami in nerad	se	je sklanjal, ker mu je to vedno povzročilo
Športnem komiteju in drugih komitejih, ki so	se	ukvarjali z organizacijo skupinskih
sporočil, medtem ko je puhal iz pipe, da	se	že štiri leta vsak večer pokaže v Občinskem centru.
je rekel Winston in	se	igral z matico pri kolenu cevi.
je rekla gospa Parsons in	se	pri priči začela izvijati.
Oglasila sta	se	topot škornjev in ponovno trobljenje
hladni vodi izpod pipe očistil prste in	se	vrnil v drugo sobo.
nimam časa, da bi ju peljala, Tom pa	se	ne bo pravočasno vrnil z dela.«
zločinov, naj bi ta večer obesili v parku,	se	je spomnil Winston.
To	se	je dogajalo enkrat mesečno in je bilo
Poslovil	se	je od gospe Parsons in odšel k vratom.
Čutil je, kakor bi	se	zadrla vanj rdeče razžarjena žica.
Obrnil	se	je ravno pravi čas, da je lahko videl
»Goldstein!« je zarjul fant, ko so	se	vrata za njim zaprla.
mimo telekrana in sedel za mizo ter	si	še vedno drgnil vrat.
njih ni budilo nikakršne težnje, da bi	se	uprli partijski disciplini.
Bilo je skoraj običajno, da so	se	ljudje, stari nad trideset let, bali
Bolečina od zadetka v tilnik	se	je polegla.
Malodušno je prijel za pero, vprašujoč	se	, ali lahko najde še kaj, kar bi zapisal
je, ko je šel mimo, dejal: »Srečala	se	bova na kraju, kjer ni teme.«
Šele kasneje in postopoma,	se	mu je zdelo, so postale pomembnejše.
Ni	se	mogel spomniti, ali je bilo to pred
da je prvikrat videl O'Briena, niti	se	ni mogel spomniti, kdaj je prvič prepoznal
Niti	se	mu to ni zdelo hudo važno.
»Srečala	se	bova na kraju, kjer ni teme,« je bil
vedel, kaj to pomeni, vedel je samo, da	se	bo tako ali drugače uresničilo.
ubitih in ujetih, je sledila objava, da	se	bo s prihodnjim tednom obrok čokolade
Gin	se	je razgubljal ter zapuščal v njem občutek
Oceanija, slavimo te ,	se	je umaknila lažji glasbi.
sem ter tja v vetru in beseda Angsoc	se	je sunkoma pojavljala in izginjala.
Počutil	se	je, kot da tava v gozdovih po morskem
Kot v odgovor so	se	mu povrnile tri parole z belega pročelja
Sonce	se	je pomaknilo naokrog in nešteta okna
Znova	se	je vprašal, za koga piše dnevnik.
Čudno, zdelo	se	mu je, da mu je bitje ure vlilo novega
ampak s tem, da ostaneš duševno zdrav,	se	nadaljuje človeška dediščina.
preteklosti, času, ko bo misel svobodna, ko	se	bodo ljudje razlikovali drug od drugega
Zdelo	se	mu je, da šele zdaj, ko je napravil
Očeta	se	je spominjal bolj megleno kot temnega
oblečenega v čedno, temno obleko (Winston	si	je posebno zapomnil zelo tenke podplate
Svoje sestre	se	sploh ni spominjal, razen kot drobnega,
globokega brezna - a bil je to kraj, ki	se	je, čeprav že globoko pod njim, še
Bili sta v salonu potapljajoče	se	ladje in sta ga gledali skozi temnečo
Ni	se	mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo,
Ni se mogel spomniti, kaj	se	je bilo zgodilo, a v svojih sanjah
nadaljevanje umskega življenja in v katerih	se	zaveš dejstev in misli, ki se ti zde
katerih se zaveš dejstev in misli, ki	se	ti zde nove in vredne še potem, ko
Pa zato, ker	se	je nekako, ni se spominjal kako, žrtvovala
Pa zato, ker se je nekako, ni	se	spominjal kako, žrtvovala pojmovanju
Vse to	se	mu je zdelo, da vidi v velikih materinih
Pokrajina, ki jo je gledal,	se	mu je tolikokrat prikazovala v sanjah,
živi meji na nasprotni strani polja so	se	v vetru nalahno majale veje brestov,
Z nečim, kar	se	je zdelo en sam gib, je strgala s sebe
Zdelo	se	je, da s svojo milino in brezskrbnostjo
Winston	se	je prebudil z besedo »Shakespeare«
V treh minutah	se	bodo začele telovadne vaje.
v pozor pred telekranom, na katerem	se	je že prikazala slika mladostne ženske,
za primerno med telovadnimi vajami,	si	je prizadeval utreti si pot v zamegljeno
bilo zunanjih dokazov, na katere bi	se	bil lahko skliceval, je celo črta tvojega
Spominjal si	se	pomembnih dogodkov, ki se morda sploh
Spominjal si se pomembnih dogodkov, ki	se	morda sploh niso zgodili, spominjal
morda sploh niso zgodili, spominjal si	se	podrobnosti pripetljajev, ne da bi
Airstrip Ena, na primer,	se	v tistih časih ni tako imenovala: imenovali
so jo Anglija ali Britanija, čeprav	se	je London, o tem je bil popolnoma prepričan,
Winston	se	ni mogel določno spomniti časa, ko
Samega napada	se	ni spominjal, spominjal pa se je očetove
napada se ni spominjal, spominjal pa	se	je očetove roke, ki je držala njegovo,
in mu jih nazadnje tako utrudilo, da	se	je začel cmeriti in so se morali ustaviti
utrudilo, da se je začel cmeriti in so	se	morali ustaviti ter počivati.
Končno so	se	znašli na hrupnem, preobljudenem kraju,
Winston, njegova mati in oče, so	si	našli prostor na tleh in blizu njih
Zdelo	se	je, da ga oddaja iz kože namesto znoja,
oddaja iz kože namesto znoja, in človek	si	je lahko zamišljal, da je tudi to,
otroški način je Winston dojel, da	se	je pravkar zgodilo nekaj strašnega,
Zdelo	se	mu je celo, da ve, kaj je to.
katerim barabam ne bi bili smeli zaupati,	se	Winston zdaj ni spominjal.
samem Londonu in nekaterih od njih	se	je živo spominjal.
zgodovino celotnega obdobja, reči, kdo	se	je v danem trenutku bojeval proti komu,
tem ali onem dogodku izjavila, nikoli	se	ni zgodilo - potem je to gotovo bolj
»Kdor obvladuje preteklost,«	se	je glasila parola Partije, »obvladuje
Vedeti, pa ne vedeti, zavedati	se	popolne resnice, pa praviti skrbno
laži, imeti istočasno dvoje mnenj, ki	se	izključujeta, pa obenem vedeti, da
izključujeta, pa obenem vedeti, da sta	si	protislovni in verjeti v obe, rabiti
proti logiki, zavračati moralo, pa	se	hkrati sklicevati nanjo, verjeti, da
pozabiti, kar je treba pozabiti, potem pa	si	priklicati nazaj v spomin v trenutku,
zavestno povzročiti nezavednost, pa	se	nato znova zavesti dejanja hipnoze,
nato znova zavesti dejanja hipnoze, ki	si	ga pravkar opravil.
»In zdaj poglejmo, kdo od nas	se	lahko dotakne prstov na nogah!« je
bolečine vse od peta do zadnjice in	se	pogosto končala z novim napadom kašlja.
Poskušal	se	je spomniti, katerega leta je prvič
V partijskih zgodovinah	se	je seveda Veliki brat pojavljal kot
štiridesetih in tridesetih let, ko so	se	kapitalisti v svojih čudnih cilindrih
londonskih cestah v velikih, lesketajočih	se	avtomobilih ali kočijah s steklenimi
Winston	se	ni mogel spomniti niti tega, od kdaj
je bila v svoji obliki iz Staroreka,	se	pravi kot Angleški socializem, znana
Letal	se	je spominjal prav od prvega otroštva.
»Skloni	se	, prosim, niže!«
»Ne trudiš	se	.«
Samo treni z očmi, pa	se	lahko izdaš.
kako je vzdignila roke nad glavo in	se	- ne dalo bi se reči, da z milino,
vzdignila roke nad glavo in se - ne dalo bi	se	reči, da z milino, pač pa z opazno
spretnostjo in učinkovitostjo - sklonila in	se	dotaknila prstov na nogah.
Spet	se	je sklonila.
napravite, če hočete,« je dodala, ko	se	je zravnala.
»Vsakdo pod petinštiridesetim	se	čisto lahko dotakne prstov na nogah.«
»Nimamo vsi te časti, da bi	se	borili na fronti, lahko pa ostanemo
»Spomnite	se	naših fantov na malabarski fronti!«
»Le pomislite, česa vsega	se	morajo oni lotiti.«
bolje,« je spodbudno dodala Winstonu, ko	se	mu je z močnim sunkom posrečilo dotakniti
z močnim sunkom posrečilo dotakniti	se	prstov s stegnjenimi koleni, prvikrat
narekovalni stroj, odpihnil prah z ustnika in	si	nataknil očala.
Glasila so	se	:
in odgovorna naloga in bolje bo, če	se	je loti kasneje.
Sporočila, ki jih je prejel, so	se	nanašala na članke ali na novice, ki
vsekakor treba spremeniti, ali - kot	se	je to reklo z uradno frazo - »prečistiti.«
južnoindijski fronti mirno, pač pa	se	bo kmalu sprožila evrazijska ofenziva
Zgodilo pa	se	je, da je evrazijski glavni štab sprožil
način, da bo napovedoval stvar, ki	se	je zares zgodila.
prvotne številke prečisti tako, da	se	bodo ujemale s kasnejšimi.
Kar zadeva tretje poročilo	se	je nanašalo le na čisto preprosto
objavilo obljubo ( »kategorična zaobljuba«	se	je temu uradno reklo), da v letu 1984
Vendar pa je Winston vedel, da naj bi	se	obrok čokolade ob koncu tega tedna
izvirno poročilo in vse zapiske, ki	si	jih je naredil ter jih spustil v spominsko
Kaj	se	zgodi v nevidnih blodnjakih, v katere
navodila, ki jih je sprejemal Winston in ki	se	jih je zmeraj znebil takoj, ko je z
da je treba kaj potvoriti; vedno so	se	sklicevala na spodrsljaje, napake,
Večina gradiva, s katerim si	se	ukvarjal, ni bila v nobeni zvezi s
Ponavadi so pričakovali od tebe, da	si	jih izmišljaš kar na pamet.
Vedel	si	samo to, da so bile številke o proizvodnji
Winston	se	je ozrl po dvorani.
poznal in ni imel pojma, s kakšnim delom	se	ukvarja.
videval hoditi sem in tja po hodniku ali	se	pačiti med Dvominutnim sovraštvom.
In nekaj predelkov stran	se	je pohlevno, neuspešno, sanjavo bitje
potvorjenih verzij - definitivni teksti, so	se	imenovale - pesmi, ki so postale ideološko
zaposleni pri toliko opravilih, kot	si	jih je komaj mogoče predstavljati.
vrstami informacij, pouka ali zabave, ki	si	jih je moč zamisliti, od kipa do parole,
celo verigo ločenih odsekov, ki so	se	ukvarjali s književnostjo za rajo,
senzacionalnih pogrošnih zgodb, pa filme, ki so	se	utapljali v seksu, in sentimentalne
celo poseben pododdelek - Pornosek	se	je imenoval v Novoreku - ki se je ukvarjal
Pornosek se je imenoval v Novoreku - ki	se	je ukvarjal z izdelavo najnižje vrste
a bile so preproste zadeve in rešil	se	jih je, še preden ga je zmotilo Dvominutno sovraštvo.
Ko je bilo Sovraštvo pri kraju,	se	je vrnil na svoje mesto, vzel s police
slovar Novoreka, odrinil narekovalnik,	si	očistil očala in se lotil glavne naloge
odrinil narekovalnik, si očistil očala in	se	lotil glavne naloge tistega dopoldneva.
in zamotane naloge, pri katerih si	se	lahko izgubil tako kot v globinah matematičnega
Glasilo	se	je:
Starorek (ali v običajno angleščino) bi	se	to glasilo:
decembra 1983 je skrajno nezadovoljivo in	se	sklicuje na ljudi, ki ne eksistirajo.
Zdelo	se	je, da je bila Dnevna zapoved Velikega brata
Bolj običajno so ljudje, ki so	si	nakopali na glavo jezo Partije, kratko
imel niti najmanjšega pojma o tem, kaj	se	je z njimi zgodilo.
Winston	se	je s sponko za papir lahno pogladil
V sosednem predelku	se	je tovariš Tillotson še vedno skrivnostno
Winston	se	je spraševal, ali je tovariš Tillotson
Zelo verjetno je bilo, da	se	zdaj cel ducat ljudi kosa z verzijo
Morda pa	se	je Veliki brat znebil samo preveč priljubljenega
Ali pa	se	je - kar je bilo najverjetneje od vsega
Tu pa tam so	se	nekateri, ki so jih imeli že dolgo
Winston	se	je odločil, da ne bo dovolj, če preprosto
Danes	se	mora spomniti tovariša Ogilvya.
Winston	se	je za hip zamislil, nato pa povlekel
so njemu na ljubo omilili pravila -	se	je pridružil Vohunom, pri devetih je
Zasledovan od sovražnih reakcijskih letal	se	je, medtem ko je letel nad Indijskim oceanom
vsakodnevne ure v telovadnici in svečano	se	je zaobljubil celibatu, v prepričanju,
tovarišu Ogilvyu Red za posebne zasluge in	se	na koncu, zaradi nepotrebnega križanja,
nizki kantini, globoko pod zemljo,	se	je počasi pomikala vrsta za kosilo.
Z ognjišča za pultom	se	je iz jedi valila para s kiselkastim
Obrnil	se	je.
Vrsta	se	je znova pomaknila naprej.
Ko sta obstala,	se	je obrnil in spet gledal Syma.
Oba sta	si	vzela s kupa na robu pulta masten pločevinast
»Poznam te,«	se	je zdelo, da govorijo, »vidim skozte,
V pogovoru z njim si	se	moral potruditi, da si ga odvrnil od
Winston je malo odmaknil obraz, da bi	se	izognil preiskovanju velikih, temnih
»Zdi	se	mi pa, da stvar pokvarijo, ko jim zvežejo
»Vzemiva	si	spotoma še gin.«
Utrla sta	si	pot skozi prenapolnjeno sobo, preložila
skodelico z ginom, počakal za trenutek, da	si	je pomiril živce in pogoltnil vsebino
klepet, skoraj podoben gosjemu gaganju,	se	je dvigal nad splošni hrup dvorane.
Toliko, da je omenil Novorek, že	se	mu je obraz razjasnil.
in sir v svojo drugo nežno roko ter	se	nagnil čez mizo, da mu ne bi bilo treba
»Trudimo	se	, da bi jezik privedli do njegove končne
»Ko ga bomo dokončali,	se	ga bodo morali ljudje kot ti naučiti
in pridevnike, pa tudi samostalnikov	se	lahko znebiš na stotine.«
»V srcu bi	se	raje držal Staroreka z vsemi njegovimi
Nasmehnil	se	je, upal je, da prikupno, in si ni
Nasmehnil se je, upal je, da prikupno, in	si	ni upal spregovoriti.
»Razvoj pa	se	bo nadaljeval še dolgo potem, ko bova
konici jezika je imel »Razen raje,« pa	se	je zadržal, ker ni bil čisto prepričan,
Obrnil	se	je malo v stran na stolu, da bi izpil
Winstonu, ga je poslušala in zdelo	se	je, da se vneto strinja z vsem, kar
ga je poslušala in zdelo se je, da	se	vneto strinja z vsem, kar govori.
»Mislim, da imate čisto prav, popolnoma	se	strinjam z vami« ki jo je izgovoril
in zaradi kota, v katerem je sedel,	se	je svetloba ujela v njegova očala in
goldsteinizma,« vrženo zelo na hitro in, kakor	se	je zdelo, v enem samem kosu, kot vrsto
ta obraz brez oči, s čeljustjo, ki	se	je hitro pomikala gor in dol, ga je
»Če	se	nanaša na nasprotnika, je žalitev,
nanaša na nasprotnika, je žalitev, če pa	se	nanaša na nekoga, s katerim se strinjaš,
če pa se nanaša na nekoga, s katerim	se	strinjaš, je pohvala.«
Angsoca, častil je Velikega brata, veselil	se	je zmag, sovražil je odpadnike, ne
In vendar	se	ga je držala senca sumljivosti.
diskreditirani partijski voditelji so	se	navadno zbirali tam, dokler niso z
je bilo gotovo, da bi ga Syme, ko bi	se	le za nekaj trenutkov dokopal do njegovih,
Nekaj v zvoku njegovega glasu	se	je zdelo, da pristavlja: »Ta prekleti
Pri petintridesetih so	se	mu že nabirali pasovi sala na vratu
dečka, ki prerašča deško obleko, da	si	ga je bilo kljub predpisanemu kombinezonu,
Ko	si	ga je človek predstavljal, je imel
Znojne kapljice so	se	mu nabirale po vsem rožnatem obrazu.
»Nekaj preveč pametnega zame,	se	mi zdi.«
prispevke, ki so bili tako številni, da	si	je bilo težko vse zapomniti.
»Strašno	si	prizadevamo, da bi pripravili čudovito
»Zdi	se	mi, da je bil malo razburjen, ker ni
»Dobila	si	je dve deklici, da sta šli z njo, se
si je dve deklici, da sta šli z njo,	se	izmuznila in vse popoldne zasledovala
»Otrok	se	je prepričal, da je nekakšen sovražni
»Kaj pa	se	je zgodilo s tistim moškim?«
»Seveda	si	ne moremo privoščiti tveganja,« se
si ne moremo privoščiti tveganja,«	se	je ubogljivo strinjal Winston.
proizvodnji potrošnih dobrin kažejo, da	se	je življenjski standard dvignil za
Fraza »naše novo, srečno življenje«	se	je večkrat ponovila.
mogel slediti številkam, zavedal pa	se	je, da so nekakšen povod za zadovoljstvo.
Pokazalo	se	je, da so bile demonstracije v čast
čast Velikemu bratu celo zato, ker	se	je obrok čokolade zvišal na dvajset
včeraj, je pomislil, so javili, da	se	bo obrok znižal na dvajset gramov
Pravljična statistika	se	je še zmeraj zlivala s telekrana.
žlico in brodil po bledi omaki, ki	se	je polila na mizo, ter iz luže risal
Ozrl	se	je naokrog po kantini.
Res je, da	se	česa drugačnega ni spominjal.
V kateremkoli času, ki	se	ga je lahko natančno spomnil, ni bilo
In čeprav	se	je seveda vse še slabšalo, ko se je
čeprav se je seveda vse še slabšalo, ko	se	je človek staral, še ni bil znak
Spet	se	je ozrl po kantini.
Zanimivo, kako	se	je ta hroščati tip razpasel po Ministrstvih:
Ministrstvih: majhni, čokati moški, ki so	se	že zelo zgodaj začeli rediti, kratkih
Sporočilo z Ministrstva obilja	se	je končalo s ponovnim klicem trobente
poročilu z Ministrstva začasno utihnil,	se	je znova oglasil tako glasno kot prej.
Winston	se	je nenadoma zasačil v mislih na gospo
Zazdelo	se	mu je, da nagonsko ve, kdo bo preživel
Tisti hip	se	je sunkovito iztrgal iz svojega sanjarjenja.
Ženska pri sosednji mizi	se	je deloma obrnila in ga pogledala.
Žal	se	ni mogel spomniti, ali je že sedela
bil njen pravi namen, poslušati ga in	se	prepričati, ali dovolj glasno vpije.
Prejšnja misel	se	mu je povrnila: morda ni ravno članica
Strašno nevarno	se	je bilo prepustiti svojim mislim kjerkoli
Novoreku je bil celo izraz za to: glasil	se	je zlolice.
Po delu jo bo pokadil do konca, če	se	mu bo posrečilo obdržati tobak v njej.
kdaj pravil, stari,« je začel, režeč	se	s pipo v ustih, »kako je bilo, ko sta
»Prikradla sta	se	za njo in ji z vžigalicami podtaknila
»Precej hudo	se	je opekla, se mi zdi.«
»Precej hudo se je opekla,	se	mi zdi.«
»	Si	lahko misliš, s čim so jim zadnjič
Vsi trije so skočili na noge, da bi	se	pridružili bitki okoli dvigal, in preostali
skušajoč s pritiskom pregnati podobo, ki	se	je vedno znova vračala.
Notranja napetost	se	lahko v kateremkoli trenutku sprevrže
To	se	mu je vnovič zgodilo, ko sta šla ravno
Spominjal	se	je svoje takratne misli: s tem revežem
on vedel, pa ni nobenega načina, da	se	pred njim zavaruješ.
Winston je bil poročen -	se	pravi, da je bil nekoč poročen, verjetno
Zdelo	se	mu je, da znova vdihava topli, zatohli
partijka ni uporabljala parfuma, niti	si	ni bilo moč zamisliti, da bi ga.
precej preprosta, upoštevajoč, da si	se	lahko izognil zasačenju pri dejanju
revnejših četrteh je mrgolelo žensk, ki so	se	bile pripravljene prodati.
velikih čistkah brez izjeme priznavali,	si	je bilo težko zamišljati, da se take
priznavali, si je bilo težko zamišljati, da	se	take stvari zares dogajajo.
zavrnjeno, če je kak par zbujal vtis, da	se	medsebojno telesno privlači.
Winston	se	je zavedal, da tega niso čisto resno
tega niso čisto resno mislili, vendar	se	je nekje skladalo s celotno partijsko
Ni vedel, zakaj je tako, zdelo pa	se	je naravno, da mora tako biti.
že devet, deset, enajst let, kar sta	se	razšla.
aristokratskega vse dotlej, dokler ni odkril, da	se	za njim skriva tako malo, kot je sploh
Toliko, da	se	je je dotaknil, se je zdelo, da se
Toliko, da se je je dotaknil,	se	je zdelo, da se je zgrozila in otrpnila.
se je je dotaknil, se je zdelo, da	se	je zgrozila in otrpnila.
Ležala je tam z zaprtimi očmi in	se	ni ne upirala ne sodelovala, ampak
lahko prenesel življenje z njo, ko bi	se	sporazumela, da bosta živela v celibatu.
Tako	se	je predstava nadaljevala, redno enkrat
srečo pa otroka ni bilo in na koncu sta	se	sporazumela, da nehata poskušati, in
nehata poskušati, in kmalu zatem sta	se	razšla.
Vrgla	se	je na posteljo in nenadoma, brez kakršnegakoli
na najbolj grob, strašen način, ki	si	ga je moč zamisliti, dvignila krilo.
In tisto, česar	si	je želel celo bolj od tega, da bi bil
Po temi	se	je borna svetloba parafinske svetilke
Napravil je korak proti njej in	se	nato ustavil, poln poželenja in groze.
Boleče	se	je zavedal, koliko je tvegal, ko je
Nenadoma	se	mu je pri luči svetilke razkrilo, da
namazano na obraz, da je delala vtis, da	se	lahko zlomi kot maska iz lepenke.
grozljiva so bila njena usta, ki so	se	malo odprla in odkrila samo črno votlino.
Znova	si	je pritisnil prste na veke.
Končno je napisal, toda nič	se	ni spremenilo.
odstotkih prebivalstva Oceanije, bi	se	lahko kdaj razvila sila, ki bi uničila
sovražnike, niso imeli nobene možnosti, da bi	se	shajali ali vsaj prepoznavali drug
obstajala, kar je bilo komajda mogoče,	si	ni bilo moč predstavljati, da se njeni
mogoče, si ni bilo moč predstavljati, da	se	njeni člani lahko zberejo v večjem
Ko pa bi	se	raja nekako zavedala svoje moči, bi
raja nekako zavedala svoje moči, bi	se	ji ne bi bilo treba skrivati.
Treba bi	se	ji bilo le dvigniti in se stresti kot
Treba bi se ji bilo le dvigniti in	se	stresti kot konju, kadar se otresa
dvigniti in se stresti kot konju, kadar	se	otresa muh.
Spomnil	se	je, kako se je nekoč sprehajal po ulici,
Spomnil se je, kako	se	je nekoč sprehajal po ulici, polni
globoki in glasni »Oh‐o‐o‐o‐oh!« ki	se	je širil kot brneče odmevanje zvonov.
Začelo	se	je! je pomislil.
Raja	se	končno osvobaja!
dvestotih ali tristotih žensk, ki so	se	gnetle okrog stojnic na uličnem trgu
bile obsojene potnice na potapljajoči	se	ladji.
A v tem trenutku	se	je vsesplošni obup razbil v množico
so jih druge suvale in porivale, so	se	skušale preriniti proč s svojimi ponvami,
Znova so	se	razlegli kriki.
razdrahani ženski, eni od njiju so	se	razpustili lasje, sta zagrabili isto
Dokler	se	ne zavedo, se ne bodo nikdar uprli,
Dokler se ne zavedo,	se	ne bodo nikdar uprli, in dokler se
se ne bodo nikdar uprli, in dokler	se	ne bodo uprli, se ne morejo zavedeti.
uprli, in dokler se ne bodo uprli,	se	ne morejo zavedeti.
Dokler so delali in	se	plodili, je bila druga njihova dejavnost
Prepuščeni sami sebi, kakor živina, ki	se	je izgubila nekje na ravninah Argentine,
izgubila nekje na ravninah Argentine, so	se	povrnili k tistemu slogu življenja,
povrnili k tistemu slogu življenja, ki	se	jim je zdel naraven, k nekakemu pradavnemu
Rodili so	se	in rasli v blatu, delati so začeli
cvetoče obdobje lepote in spolne sle,	se	poročili pri dvajsetih, pri tridesetih
Nekaj agentov Miselne policije	se	je stalno sprehajalo med njimi, širili
njimi, širili so lažne govorice ter	si	zapisali in odstranili tiste maloštevilne
Edino, kar	se	je zahtevalo od njih, je bil primitivni
primitivni patriotizem, na katerega	se	je bilo mogoče sklicevati, kadar je
kadar so postali nezadovoljni, kar	se	je včasih zgodilo, ni njihovo nezadovoljstvo
kajti ker so bili brez splošnih idej,	se	je osredotočilo le na njihove majhne,
mamili in sleparjev vseh vrst; toda ker	se	je vse to dogajalo le med rajo, ni
morale jim je bilo dovoljeno ravnati	se	po zakoniku prednikov.
Kot	se	je glasila partijska parola: »Raja
Winston	se	je sklonil in previdno popraskal svoj
Stvar, h kateri si	se	spet in spet vračal, je bila, da nisi
otroškega zgodovinskega učbenika, ki	si	ga je izposodil pri gospe Parsons,
»V starih časih («	se	je glasilo), »pred slavno Revolucijo,
»Ti bogati možje so	se	imenovali kapitalisti.«
navaden človek govoril s kapitalistom,	se	je moral pripogniti in narediti poklon,
»Poglavar vseh kapitalistov	se	je imenoval Kralj in -«
Če si	se	ozrl okoli sebe, ni življenje podobno
življenje podobno niti lažem, ki so	se	usipale s telekranov, kaj šele idealom,
propadanje, umazana mesta, kjer so	se	gnetli sem ter tja nezadostno hranjeni
Zdelo	se	mu je, da vidi podobo Londona, ogromnega
zoranim obrazom in sršečimi lasmi, ki	se	nemočno ukvarja z zamašenim odtokom.
Sklonil	se	je in se znova popraskal po krčnem
Sklonil se je in	se	znova popraskal po krčnem tvoru.
- vsekakor približno takrat, ko sta	se	s Katarino razšla.
Zgodba	se	je resnično začela sredi šestdesetih
Goldstein je pobegnil in	se	skrival neznano kje, od drugih pa jih
Kakor	se	je pogosto dogajalo, so za leto ali
so za leto ali več izginili, tako da	se	ni vedelo, ali so živi ali mrtvi, nato
bili nenadoma znova rojeni za to, da	se	na običajni način obtožijo.
proti vodilni vlogi Velikega brata, ki	se	je začela že davno pred uspelo Revolucijo,
razloge za odpadništvo in obljubili, da	se	bodo poboljšali.
Spominjal	se	je nekakšne prestrašene očaranosti,
Še vedno	se	jih je rahlo držala slava podtalnih
Celo zdaj so	se	na redke čase njegove karikature pojavljale
bitke, kapitalisti v cilindrih - zdelo	se	je, da se kapitalisti celo na barikadah
kapitalisti v cilindrih - zdelo se je, da	se	kapitalisti celo na barikadah oklepajo
zdaj pa je njegovo telo lezlo narazen,	se	nagibalo, napihovalo in razpadalo v
vtis, da ti pred očmi propada, kot bi	se	krušila gora.
Winston	se	zdaj ni več spominjal, kako to, da
morda v celoti samo za pol minute,	se	je s telekrani nekaj zgodilo.
Melodija, ki so jo igrali,	se	je menjala in ravno tako tudi ton glasbe.
trenila z očesom. Trije možje	se	niso niti ganili.
Zdelo	se	je, da so se udeležili novih zarot
Zdelo se je, da so	se	udeležili novih zarot takoj, ko so
odleteli na sestanek nekam v Sibirijo ter	se	tam posvetovali s člani evrazijskega
Datum	se	je vtisnil Winstonu v spomin, ker je
Celo v tistem času	si	Winston ni predstavljal, da so ljudje,
preteklosti, podoben fosilnemu okostju, ki	se	pojavi v napačni plasti in pobije geološko
Pri priči	se	je lotil dela.
blok na kolena in odrinil stol, da bi	se	kolikor mogoče oddaljil od telekrana.
obdržati obraz brezizrazen in če si	se	potrudil, si lahko nadzoroval celo
Že naslednjo minuto	se	je morda spremenila v pepel.
Zanimivo, da	se	mu je dejstvo, da jo je bil držal v
Partija kaj manj obvlada preteklost,	se	je spraševal, če je kos dokaza, ki
Od takrat	se	je marsikaj spremenilo - dve, tri spremembe
spremenilo - dve, tri spremembe - ni	se	mogel spomniti, koliko jih je bilo.
Preteklost ne le da	se	je spremenila, ampak se je spreminjala
Preteklost ne le da se je spremenila, ampak	se	je spreminjala neprestano.
Vprašal	se	je, tako kot se je vpraševal že tolikokrat
Vprašal se je, tako kot	se	je vpraševal že tolikokrat prej, ali
znamenje blaznosti, če si verjel, da	se	zemlja vrti okoli sonca, danes pa,
vznemirjala; strašno je bilo le to, da	se	morda moti.
Zdelo	se	je, da mu je pogum nenadoma sam od
Pa vendar ima prav: Partija	se	moti in on ima prav!
Stvarni svet obstaja, njegovi zakoni	se	ne spreminjajo.
Winston	se	je nehote ustavil.
Za dve sekundi morda	se	je povrnil v na pol pozabljeni svet
Potem so loputnila vrata in zazdelo	se	je, da so tako ostro odrezala vonj,
Zahtevali so, da	se	, kadar ne dela, je ali spi, udeležuje
tovarištvo, podmazano z ginom, vse to	se	mu je nenadoma zazdelo neznosno.
Nagonsko	se	je obrnil od avtobusne postaje in se
se je obrnil od avtobusne postaje in	se	potepel v blodnjak Londona, najprej
potem spet proti severu, zgubljajoč	se	v neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo,
Vedno znova so	se	mu vračale te besede, ta ugotovitev
hiš z razbitimi vežnimi vrati, ki so	se	odpirala naravnost na pločnik, in so
bili razvejeni na obe strani ceste, so	se	v presenetljivem številu gnetli ljudje
deset let, stara grbava bitja, ki so	se	majala na krivih nogah, strgani in
nogah, strgani in bosi otroci, ki so	se	igrali po lužah in se nato razkropili
otroci, ki so se igrali po lužah in	se	nato razkropili ob jeznih vzklikih
Večina ljudi	se	ni zmenila za Winstona, nekaj jih je
Winston je ujel drobce pogovora, ko	se	je približal.
Nenadoma	se	je ulica vznemirila.
Ljudje so	se	ko zajci pognali skozi vrata.
ženska, pograbila majhnega otroka, ki	se	je igral v luži, ovila predpasnik okrog
moški v črni, harmonikasti obleki, ki	se	je pojavil iz sosednje ulice, stekel
Winston	se	je bliskovito vrgel na obraz.
Zdelo	se	je, da imajo nekakšen nagon, ki jim
Zaslišalo	se	je grmenje in zdelo se je, da se tlak
Zaslišalo se je grmenje in zdelo	se	je, da se tlak dviga, toča lažjih predmetov
Zaslišalo se je grmenje in zdelo se je, da	se	tlak dviga, toča lažjih predmetov se
se tlak dviga, toča lažjih predmetov	se	mu je usula na hrbet.
pa oblak prahu od ometa, v katerem	se	je okoli ruševin že zbirala množica.
Brcnil jo je v jarek in, da bi	se	izognil množici, zavil na desno v stransko
umazano, živahno poulično življenje	se	je nadaljevalo, kot bi se ne bilo zgodilo
življenje se je nadaljevalo, kot bi	se	ne bilo zgodilo nič.
njihovih mračnih nihajnih vrat, ki so	se	neprestano odpirala in zapirala, je
Še preden	se	jim je Winston dovolj približal, da
nekaj korakov oddaljen od njih, ko	se	je gruča nenadoma razbila in dva moža
gruča nenadoma razbila in dva moža sta	se	silovito sporekla.
Za trenutek	se	je celo zdelo, da bo prišlo do udarcev.
»Rečem ti, da nobena številka, ki	se	konča na sedem, že več kot štirinajst
»In pravim ti, nobena številka, ki	se	končuje na sedem -«
»Na štiri nula sedem	se	je končala.«
je Winston prehodil trideset metrov,	se	je ozrl.
Še vedno so	se	prepirali z živahnimi, strastnimi obrazi.
bila edini javni dogodek, za katerega	se	je raja resno zanimala.
Celo pleme ljudi	se	je kratko malo preživljalo s prodajanjem
vodilo Ministrstvo obilja, toda zavedal	se	je (pravzaprav so se tega zavedali
Ministrstvo obilja, toda zavedal se je (pravzaprav so	se	tega zavedali vsi partijci), da so
Tega	se	je bilo treba oprijeti.
Ulica, v katero je zavil,	se	je spuščala navzdol, imel je občutek,
Ulica je v ostrem kotu zavila in	se	končala s stopniščem, ki je vodilo
V tem trenutku	se	je Winston spomnil, kje je.
v majhni knjigarni, nedaleč od tod,	si	je kupil peresnik in stekleničko črnila.
umazana majhna gostilna z okni, ki so	se	zdela prevlečena z ivjem, v resnici
najmanj osemdeset, že srednjih let, ko	se	je začela Revolucija.
ostalo mnogo ljudi, katerih ideje so	se	oblikovale pred Revolucijo.
Šel bi v gostilno,	se	seznanil z onim starcem ter ga povprašal.
Naglo, da bi ne imel časa za strah,	se	je spustil po stopnišču in prečkal
Če bi	se	pojavila patrola, bi se lahko zagovarjal
Če bi se pojavila patrola, bi	se	lahko zagovarjal z napadom slabosti,
Ko je vstopil,	se	je hrup glasov zmanjšal približno za
zasledoval, je stal pri točilni mizi in	se	prepiral z gostilničarjem, velikim
je rekel gostilničar, naslanjajoč	se	s konci prstov na pult.
»Ima	se	za gostilničarja, pa ne ve, kaj je
Razlegel	se	je krohot in zdelo se je, da je zadrega,
Razlegel se je krohot in zdelo	se	je, da je zadrega, ki jo je povzročil
Obrnil	se	je, mrmrajoč sam pri sebi, in se zadel
Obrnil se je, mrmrajoč sam pri sebi, in	se	zadel ob Winstona.
Zdelo	se	je, da ni opazil Winstonovega modrega
Igra z metanjem puščic	se	je spet razživela in skupina mož pri
Pod oknom je bila miza, kjer bi	se	s starcem lahko pogovarjala brez strahu,
vsaj telekrana v sobi ni bilo, o čemer	se	je Winston prepričal takoj, ko je vstopil.
Bledo modre starčeve oči so	se	s tarče ozrle na točilno mizo in z
da je gostilna tisti kraj, kjer so	se	zgodile spremembe.
adamovo jabolko na njegovem suhem vratu	se	je začelo presenetljivo hitro premikati
Winston je odšel k pultu in	se	vrnil z novima pollitroma.
Zdelo	se	je, da je starec pozabil na svoje predsodke
»Morali ste biti odrasli, še preden sem	se	jaz rodil.«
»Vi	se	lahko spominjate, kako je bilo v starih
krivičnost in beda - hujše od česarkoli, kar	si	lahko predstavljamo.«
ljudi, samo nekaj tisoč - imenovali so	se	kapitalisti - ki so bili bogati in
s tridesetimi služabniki, vozili so	se	naokrog v avtomobilih in četverovprežnih
Starec	se	je nenadoma razveselil.
»Lahko so spali z vašimi hčerami, če	se	jim je zahotelo.«
so vas dali prebičati z nečim, kar	se	je imenovalo mačka na devet repov.«
Starcu	se	je obraz spet razjasnil.
»Spominjam	se	, - oh, tega je že davno - da sem včasih
Zdelo	se	je, da starec globoko razmišlja.
je rekel, »všeč jim je bilo, če si	se	dotaknil klobuka pred njimi.«
»S tem	se	jaz nisem strinjal, ampak velikokrat
»Sem moral, bi	se	lahko reklo.«
»Spominjam	se	, kot bi bilo včeraj.«
»Zaletim	se	v nekega mladega tipa na Shaftesbury
»Bi lahko rekli, kolikor	se	pač spominjate, da je bilo življenje
Winston	se	je naslonil na okensko polico.
V resnici	se	nanj že zdaj ni več dalo odgovoriti,
Zapomnili so	si	nešteto nepomembnih stvari, prepir
zapisani dokumenti ponarejeni - ko	se	je to zgodilo, potem je trditev Partije,
tudi nikoli več ne bo, po katerem bi	se	to dalo preveriti.
V tem trenutku	se	je tok njegovih misli sunkoma pretrgal.
Ustavil	se	je in pogledal navzgor.
Zdelo	se	mu je, da kraj pozna.
Že to, da	si	je kupil zvezek, je bilo dovolj neprevidno
začel pisati prav zato, ker je upal, da	se	bo s tem obvaroval pred podobnimi samomorilskimi
Če bi ga spraševali, bi	se	verjetno lahko izgovoril, da je skušal
papirja ne delajo več že - oh, upam	si	reči, da že petdeset let ne.«
»Ali pa bi	se	radi morda samo razgledali?«
»Pohištvo, porcelan, steklenina - vse to	se	je polagoma razbilo.«
polomljenimi rezili, stare ure, ki	se	niso več niti pretvarjale, da gredo,
Ko	se	je Winston razgledoval po mizi, je
pritegnila neka okrogla in gladka stvar, ki	se	je mehko svetila v luči svetilke, in
»Spominjam	se	časov, ko je takale stvar veljala osem
bila toliko lepota kot vzdušje, ki	se	je zdelo, da ga je stvar imela v sebi
»Pomagala	si	bova s svetilko, če greva gor.«
»Rekel bi pa, da bi	se	vam zdela malo nerodna.«
najeti za nekaj dolarjev tedensko, če bi	se	upal tvegati.
Zazdelo	se	mu je, da natanko ve, kako se počutiš,
Zazdelo se mu je, da natanko ve, kako	se	počutiš, če sediš v taki sobi, v naslanjaču
stala majhna knjižna omara in Winston	se	je nameril proti njej.
»Če	se	mogoče zanimate za stare bakroreze
Winston	se	je približal, da bi si ogledal sliko.
Winston se je približal, da bi	si	ogledal sliko.
Zdela	se	mu je nekam znana, čeprav se kipa ni
Zdela se mu je nekam znana, čeprav	se	kipa ni spominjal.
Opravičujoče	se	je nasmehnil, kot bi se zavedal, da
Opravičujoče se je nasmehnil, kot bi	se	zavedal, da govori nekaj rahlo smešnega
»Kako gre dalje,	se	ne spominjam več, vem pa, da se konča
dalje, se ne spominjam več, vem pa, da	se	konča Tukaj je sveča, da ti posveti
»Držali so	se	za roke tako, da si šel lahko spodaj
datuma, pripisano neki megleni dobi, ki	se	je imenovala srednji vek.
Martinu. »No, to je vse, česar	se	lahko spomnim.«
običajno rekli,« je dejal starec, »čeprav	se	ne spominjam, da bi bila tam kje polja.«
A postal je še nekaj minut in	se	pogovarjal s starcem, ki mu, kot je
Zdelo	se	je, da je gospod Charrington vdovec,
Zdelo	se	mu je, da sliši, kako pritrkavajo z
In vendar	se	ni spominjal, da bi bil kdaj v svojem
Odšel je od gospoda Charringtona in	se	sam spustil po stopnicah, da bi ga
Že	se	je odločil, da bo po nekem primernem
niti ni bilo bolj nevarno kot izogniti	se	večeru v Centru.
Resna norost je bila, da	se	je vrnil sem po tistem, ko je kupil
Da, je spet pomislil, vrnil	se	bo.
bil Winston preveč paraliziran, da bi	se	bil lahko premaknil.
sem, kajti ni bilo verjetno, da bi	se	po čistem naključju na isti večer sprehajala
Winston	se	je ustavil, stal nekaj trenutkov, razmišljajoč,
trenutkov, razmišljajoč, kaj naj stori,	se	potem obrnil in šel nazaj.
Ko	se	je obrnil, se mu je zazdelo, da je
Ko se je obrnil,	se	mu je zazdelo, da je dekle šlo mimo
tega je bila mlada in močna ter bi	se	branila.
ostal tam, dokler ne bi zaprli, da bi	si	tako zagotovil delni alibi za ta večer.
Želel	si	je samo hitro priti domov, sesti in
Najbolje bi	se	bilo ubiti, še preden pridejo pote.
moral si biti obupno pogumen, da si	se	ubil v svetu, kjer sta bila strelno
Presunilo ga je spoznanje, da	se	v kritičnem trenutku človek nikdar
polju, v mučilnici, na potapljajoči	se	ladji; poslanstvo, ki se zanj bojuješ,
potapljajoči se ladji; poslanstvo, ki	se	zanj bojuješ, je vedno pozabljeno,
Imel je občutek, da	se	mu je njen glas zažrl v možgane kot
tega je začel misliti na tisto, kar	se	mu bo zgodilo potem, ko ga bo odpeljala
Z malo več uspeha kot prej	si	je skušal priklicati v spomin podobo
»Srečala	se	bova na kraju, kjer ni teme,« mu je
Vtaknil	si	je cigareto med ustnice.
Takoj	se	mu je na jezik vsula polovica tobaka,
zavetniški obraz, ampak kakšen nasmeh	se	je skrival za temnimi brki?
Kot počasno, mrtvaško zvonjenje so	se	mu povrnile besede: »Vojna je mir«»Svoboda
Verjetno si je poškodovala roko, ko	se	je vrtela okrog enega tistih velikih
Bila sta morda štiri metre narazen, ko	se	je dekle spotaknilo in padlo skoraj
Izvil	se	ji je oster krik bolečine.
Dekle	se	je vzdignilo na kolena.
Njene oči so	se	zastrmele v njegove s tako rotečim
Čuden občutek	se	mu je zganil v srcu.
»Ste	se	ranili?«
»	Si	niste nič zlomili?«
V obraz	se	ji je vrnilo nekaj barve in videti
»Samo v zapestje sem	se	malo udarila.«
Ne dovoliti, da	se	ti občutki zrcalijo na obrazu, je bila
stopnjo nagona, sicer pa sta stala, ko	se	je to zgodilo, tik pred telekranom.
med ostale papirje na pisalni mizi,	si	nataknil očala in potegnil narekovalni
»Pet minut,«	si	je rekel, »najmanj pet minut!«
Na srečo je bilo delo, s katerim	se	je trenutno ukvarjal, le stvar rutine,
Kolikor	se	je lahko domislil, sta bili le dve
dekle agentka Miselne policije, kakor	se	je bal.
Popravil	si	je očala na nosu, vzdihnil in potegnil
nevarno je pokazati preveč zanimanja,	se	ni mogel upreti želji, da bi se prepričal,
zanimanja, se ni mogel upreti želji, da bi	se	prepričal, ali so tam res tiste besede.
Veliko hujša stvar, kot poglobiti	se	v vrsto drobnih opravkov, je bila nujnost,
ob uri za kosilo, toda kakor nalašč	se	mu je prislinil tisti bedak Parsons,
Posebej	se	je navduševal nad modelom glave Velikega brata
Delala	se	je, da ga ne vidi, in nič več ni pogledal
Winston dober, in za več kot dve uri	se	mu je posrečilo, da si je dekle popolnoma
kot dve uri se mu je posrečilo, da	si	je dekle popolnoma odstranil iz misli.
Potem	se	je povrnil spomin na njen obraz, z
Duša	se	mu je zvijala od dolgočasja, toda za
toda za zdaj ga ni več imelo, da bi	se	izmuznil z večera v Centru.
Ob pogledu na besede Ljubim te	se	je v njem rodila želja, da bi ostal
bi ostal živ, in najmanjše tveganje	se	mu je nenadoma zazdelo neumno.
Polotila	se	ga je nekakšna mrzlica ob misli, da
misli, da bi jo lahko izgubil, da bi	se	mu njeno mlado belo telo lahko izmuznilo.
kot vse drugo; je bila možnost, da	si	bo premislila, če hitro ne pride v
Kamorkoli si	se	obrnil, povsod te je opazoval telekran.
prišle na misel vse možnosti, da bi	se	povezal z njo, v tistih petih minutah,
Take vrste srečanja, kot	se	je zgodilo davi, gotovo ni bilo mogoče
Končno	se	je odločil, da je še najbolj varen
do takrat, ko je on že odhajal, ker	se	je že oglasil žvižg.
Šla sta drug mimo drugega, ne da bi	se	pogledala.
Potem	se	tri brezupne dni sploh ni prikazala.
Dnevnika	se	v teh dneh ni pritaknil.
Če	se	je kam lahko rešil, se je mogel edino
Če se je kam lahko rešil,	se	je mogel edino v delo, pri katerem
Niti najmanjšega pojma ni imel, kaj	se	ji je zgodilo.
vsega, pa najverjetneje je bilo to, da	si	je preprosto premislila in sklenila,
preprosto premislila in sklenila, da	se	mu izogne.
Naslednjega dne	se	je spet prikazala.
spet vidi, je bilo tako veliko, da	se	ni mogel upreti in jo je nekaj sekund
Naslednjega dne	se	mu je skoraj posrečilo govoriti z njo
Vrsta	se	je pomikala vse dotlej, ko je bil Winston
Winston že skoraj pri pultu, potem pa	se	je za dve minuti ustavila, ker se je
pa se je za dve minuti ustavila, ker	se	je nekdo spredaj pritoževal, da ni
Toda dekle je bilo še vedno samo, ko	si	je Winston priskrbel pladenj in se
si je Winston priskrbel pladenj in	se	napotil proti njeni mizi.
Delal	se	je, da ne sliši.
Obrnil	se	je.
Brž ko so ga prepoznali,	se	ni mogel usesti k mizi z dekletom brez
S prijateljskim nasmehom	se	je usedel.
Neumni, svetlolasi obraz	se	je smejal vanj.
Ko	se	je Winston odvrnil od pulta s pladnjem
V tem trenutku pa	se	je razlegel strašen trušč.
Dvignil	se	je na noge in sovražno pogledal Winstona,
takoj, še preden kdo pride, toda znova	se	ga je polastil nenavaden strah.
Teden dni je že minilo, odkar	se	mu je prvič približala.
Premislila	si	je, gotovo si je premislila.
Premislila si je, gotovo	si	je premislila.
Nemogoče je bilo, da	se	ta zadeva uspešno konča, take stvari
ta zadeva uspešno konča, take stvari	se	v resničnem življenju ne dogajajo.
Mogoče bi	se	sploh izognil pogovoru, ko bi tisti
Amplefortha, pesnika s kosmatimi ušesi, kako	se	s pladnjem v rokah neodločno ozira
»Kje	se	lahko srečava?«
»Ne približajte	se	mi, dokler me ne vidite med množico
in nista, kolikor je to mogoče, če	si	dva človeka sedita nasproti pri isti
Pet minut čez določeno uro	se	dekle še ni pojavilo.
Ne bo prišla, premislila	si	je!
odšel proti severnemu koncu trga in	se	bledo razveselil, ko je prepoznal cerkev
stalo ob vznožju spomenika in bralo ali	se	pretvarjalo, da bere plakat, ki se
se pretvarjalo, da bere plakat, ki	se	je spirali ovijal okoli stebra.
Ni	se	ji bilo varno približati vse dotlej,
varno približati vse dotlej, dokler	se	ne bi zbralo še kaj ljudi.
A v tem trenutku sta	se	od nekod z leve razlegla kričanje in
okrog levov ob vznožju spomenika in	se	pridružilo begu.
zunanjemu robu kakršnegakoli vrveža,	se	je prerival, suval in si utiral pot
kakršnegakoli vrveža, se je prerival, suval in	si	utiral pot naravnost v srce množice.
Winston	se	je obrnil postrani in s silovitim sunkom
Za trenutek je čutil, kot da	se	mu drobovje med dvema mišičastima
mišičastima bokoma melje v kašo, potem pa	se	je, lahno prepoten, prebil skozi.
vzravnano stal vojak z olesenelim obrazom,	se	je počasi pomikal po ulici.
Včasih, kadar	se	je kamion stresel, je zažvenketalo
Tovor za tovorom žalostnih obrazov	se	je pomikal mimo.
»Zapomniti	si	morate tole: pojdite na Paddingtonsko
»	Si	boste zapomnili vse to?«
»Ste prepričani, da ste	si	vse zapomnili?«
Toda ta trenutek	se	nista mogla izmotati iz množice.
Prav tako ni nihče vedel, kaj	se	zgodi z njimi, razen pri tistih redkih,
Skoraj je bil že čas, da	se	Winston in dekle ločita.
Ni še moglo preteči deset sekund, pa	se	jima je vendar zdelo, da so njune roke
V istem hipu	se	je domislil, da ne ve, kakšne barve
II Winston	si	je utiral pot po stezi, grahasto posuti
ter stopal v mlake zlata tam, kjer	se	je grmovje razdelilo.
Zdelo	se	je, da zrak poljublja kožo.
Prišel je malo prej, kot sta	se	domenila.
Verjetno	se	je lahko zanesel, da je našla varen
Vendar pa	se	ni pojavila nobena patrola in ko je
nobena patrola in ko je odšel s postaje,	se	je s prikritimi pogledi čez rame prepričal,
Pot	se	je razširila in v minuti je prišel
pravila, pravzaprav le steze za živino, ki	se	je vila med grmovjem.
bi dekletu rad podaril šopek rož, ko	se	snideta.
Ozreti	se	bi pomenilo priznati krivdo.
Neka roka	se	mu je lahno spustila na rame.
je po tej poti že prej hodila, saj	se	je vajeno ogibala močvirnatih kotanj.
Še zdaj	se	mu je zdelo popolnoma verjetno, da
mu je zdelo popolnoma verjetno, da	se	bo obrnila, ga pogledala in nazadnje
Dekle	se	je ustavilo in obrnilo.
vendar ni imel toliko poguma, da bi	se	ji približal.
vedno ni imel dovolj poguma, da bi	se	ji približal.
Samo pogovarjala sta	se	.
Posrečilo	se	mu je, da se je primaknil bliže k njej.
Posrečilo se mu je, da	se	je primaknil bliže k njej.
ki je bil nekoliko ironičen, kot bi	se	čudila, zakaj se ne zgane.
nekoliko ironičen, kot bi se čudila, zakaj	se	ne zgane.
Zvončnice so	se	mu usule iz rok.
Zdelo	se	je, da so padle same od sebe.
»Imam ženo, ki	se	je ne morem znebiti.«
Bil je vesel tega, kar	se	je dogajalo, toda telesnega poželenja
Dekle	se	je dvignilo in izvleklo zvončnico z
»Nič ne de, dragi, ne mudi	se	nama.«
»Našla sem ga, ko sem	se	nekoč zgubila na skupinskem izletu.«
res hočeš vedeti, predstavljal sem	si	, da imaš nekaj opraviti z Miselno policijo.«
Dekle	se	je radostno zasmejalo, očitno je vzelo
zaradi te preklete stvari,« je rekla ter	si	odtrgala škrlatni pas mladinske protispolne
zdrobljena stvar, ki je imela okus, kolikor	se	ga je pač dalo opisati, po dimu zgorelih
»Pravzaprav sem tiste vrste dekle, ki	se	jo opazi.«
»Zmeraj sem videti vesela in nikdar	se	ničemur ne izognem.«
Prvi košček čokolade	se	je stopil na Winstonovem jeziku.
Toda tisti spomin	se	je še vedno gibal na robu njegove zavesti,
Odrinil ga je v stran, zavedajoč	se	, da je to spomin na neko dejanje, ki
Od članov Partije	se	je pričakovalo, da ne kolnejo, in Winston
Partiji in vsem njenim metodam in zdelo	se	mu je nekako naravno in zdravo, kakor
Zapustila sta jaso in	se	spet sprehajala skozi spreminjasto
pretrgani živi meji na nasprotni strani so	se	v vetru komaj opazno majale veje brestov
Drozg	se	je spustil na grm niti pet metrov daleč,
izkazal znamenje pokorščine, in nato	se	je začel iz njega izlivati pravi hudournik
Winston in Julija sta	se	očarana objela.
z osupljivimi variacijami, ne da bi	se	enkrat ponovila, skoraj tako, kot bi
Spraševal	se	je, če ni navsezadnje nekje v bližini
Kot bi bila neke vrste tekočina, ki	se	je prelila čezenj in se pomešala s
tekočina, ki se je prelila čezenj in	se	pomešala s sončno lučjo, ki se je pretakala
čezenj in se pomešala s sončno lučjo, ki	se	je pretakala skozi listje.
da sta stala s prsmi ob prsih; zdelo	se	je, kot da se njeno telo zliva z njegovim.
prsmi ob prsih; zdelo se je, kot da	se	njeno telo zliva z njegovim.
Kamorkoli	se	je premaknila njegova roka, povsod
je premaknila njegova roka, povsod	se	je upiralo toliko kot voda.
Njune ustnice so	se	združile, bilo je popolnoma drugače
oba spet globoko zavzdihnila, ptica	se	je preplašila in prhutaje odletela.
bila spet znotraj kroga mladih dreves,	se	je obrnila in ga pogledala.
dihala, toda v kotičkih njenih ust	se	je spet pokazal nasmeh.
Skoraj tako hitro, kot	si	je bil predstavljal, je strgala s sebe
storila z isto čudovito kretnjo, ki	se	je zdela, da zanikuje celotno civilizacijo.
Njeno telo	se	je belo lesketalo v soncu.
»Niso taki svetniki, kot	se	delajo.«
Želel	si	je, da bi bilo sto in stokrat, tisočkrat.
Kmalu	se	je dviganje in padanje njunih prsi
Zdelo	se	je, da je sonce postalo toplejše.
Winston	se	je zbudil prvi.
leskovjem, medtem ko je pel drozg,	se	ni povsem vrnila.
Kakor hitro	se	je zbudila, se je njeno vedenje spremenilo.
Kakor hitro se je zbudila,	se	je njeno vedenje spremenilo.
Postala je čuječna in poslovna, oblekla	se	je, si zapela škrlatni pas in začela
čuječna in poslovna, oblekla se je,	si	zapela škrlatni pas in začela urejati
Zdelo	se	mu je naravno, da to prepusti njej.
zvitost, ki je Winstonu manjkala, in zdelo	se	mu je tudi, da izčrpno pozna londonsko
izčrpno pozna londonsko okolico, kar	si	je pridobila na neštetih skupinskih
»Nikdar	se	ne vračaj domov po isti poti, kot si
Povedala mu je za kraj, kjer	se	lahko čez štiri dni po delu snideta.
Ona bo postavala okoli stojnic in	se	pretvarjala, da išče vezalke ali sukanec.
Če bo sodila, da je zrak čist,	se	bo useknila, ko se ji bo približal;
da je zrak čist, se bo useknila, ko	se	ji bo približal; sicer pa naj gre mimo
varno govoriti kakšne četrt ure in	se	domeniti za drugi sestanek.
Vrgla	se	mu je v objem, ga skoraj divje poljubila,
v objem, ga skoraj divje poljubila,	se	hip zatem zrinila skozi grmovje in
Vendar je bilo to vseeno, kajti ni	si	bilo moč zamisliti, da bi se kdaj lahko
kajti ni si bilo moč zamisliti, da bi	se	kdaj lahko sestala kje pod streho ali
Zgodilo	se	je, da se nista nikdar več vrnila nazaj
Zgodilo se je, da	se	nista nikdar več vrnila nazaj na gozdno
imela le še enkrat priložnost, da sta	se	lahko res ljubila.
Sicer sta	se	lahko srečavala le na ulicah, vsak
Navadno	se	je na cesti dalo nekako govoriti.
nenadoma otrpnil v molk ob bližajoči	se	partijski uniformi, se nato znova začel
ob bližajoči se partijski uniformi,	se	nato znova začel sredi stavka in se
se nato znova začel sredi stavka in	se	nenadoma pretrgal, ko sta se na določenem
stavka in se nenadoma pretrgal, ko sta	se	na določenem kraju ločila, pa se nato
sta se na določenem kraju ločila, pa	se	nato nadaljeval skoraj brez uvoda naslednjega
Le enkrat v skoraj mesecu dni	se	jima je posrečilo poljubiti se.
dni se jima je posrečilo poljubiti	se	.
ulici), ko je oglušujoče zagrmelo, zemlja	se	je stresla in zrak potemnel in Winston
stresla in zrak potemnel in Winston	se	je znašel na boku, potolčen in prestrašen.
Nenadoma	se	je zavedel, da je nekaj centimetrov
Stisnil jo je k sebi in	se	zavedel, da poljublja živ, topel obraz.
Bili so večeri, ko sta	se	sešla, potem pa sta morala iti drug
še daljši in njuni prosti dnevi so	se	menjavali po nujnosti dela ter se pogosto
so se menjavali po nujnosti dela ter	se	pogosto niso skladali.
Če	se	držiš malih pravil, lahko prelomiš
enega svojih večerov zastavil tako, da	se	je prijavil za izdelovanje municije,
slabo razsvetljeni delavnici, kjer	se	je udarjanje kladiv mrko mešalo z glasbo
Ko sta	se	sestala v cerkvenem stolpu, sta napolnila
Nekaj ur sta sedela in	se	pogovarjala na prašnih, nasmetenih
in pogledal skozi strelne line ter	se	prepričal, da nihče ne prihaja.
je veselilo ročno delo in med stroji	se	je počutila doma.
Spominjala	se	ni ničesar iz časa pred prvimi leti
sekretarka v Zvezi mladine, preden	se	je vključila v Mladinsko protispolno
Veljala je teorija, da	se	moški, pri katerih je spolni nagon
pri ženskah, v večji nevarnosti, da	se	spridijo pri umazaniji, s katero imajo
imel šestdeset in je kasneje, da bi	se	izognil aretaciji, naredil samomor.
Ti	se	hočeš dobro imeti; »oni,« kar pomeni
»oni,« kar pomeni Partija, pa hočejo, da	se	nimaš dobro; torej prekršiš pravila,
Zdelo	se	je, da zanjo to, da te hoče Partija
užitkov, prav tako naravno, kakor da	se	jim ti želiš izmuzniti.
Razen tam, kjer	se	je dotikala njenega zasebnega življenja,
dotikala njenega zasebnega življenja,	se	za partijsko doktrino ni zanimala.
Partiji, ki je bil obsojen na neuspeh,	se	ji je zdel neumnost.
Negotovo	se	je spraševal, koliko njej podobnih
nekaj nespremenljivega, kakor nebo, ter	se	niso upirali njeni oblasti, pač pa
niso upirali njeni oblasti, pač pa	se	je preprosto ogibali, tako kot se zajec
pa se je preprosto ogibali, tako kot	se	zajec izogiba psa.
Nista razpravljala o možnosti, da bi	se	poročila.
Ni	si	bilo moč predstavljati komisije, ki
kdaj privolila v tak zakon, tudi ko bi	se	Winston mogel kako odkrižati Katarine,
svojega zakonskega življenja, a za čudo	se	je pokazalo, da vse pomembne stvari
je Katarinino telo otrpnilo, brž ko	se	ga je dotaknil, pa način, ko se je
ko se ga je dotaknil, pa način, ko	se	je zdelo, da ga še vedno odriva od
»Upam	si	trditi, da v večini primerov deluje.«
Kakor hitro sta	se	dotaknila tega, je bila zmožna velike
Takole	se	je izrazila:
razmerje, rabiš energijo, in po tistem	se	čutiš srečnega in te vse prekleto malo
Njegove misli so	se	takoj spet povrnile h Katarini.
Začel je praviti Juliji o nečem, kar	se	je zgodilo, ali bolje, se ni zgodilo
nečem, kar se je zgodilo, ali bolje,	se	ni zgodilo nekega drugega poletnega
Zgubila sta	se	na skupinskem izletu nekje v Kentu.
napačno pot in kmalu ugotovila, da	se	nepričakovano končuje na robu kamnoloma.
Kakor hitro sta spoznala, da sta	se	izgubila, je Katarina postala zelo
Obrnila	se	je že, da bi šla, pa se je za hip nekoliko
Obrnila se je že, da bi šla, pa	se	je za hip nekoliko čemerno vrnila.
Celo sklonila	se	je čez rob skal, da bi videla, kam
Nikjer ni bilo človeka, noben list	se	ni zganil, niti ptica se ni prebudila.
noben list se ni zganil, niti ptica	se	ni prebudila.
»V tej igri, ki	se	jo gremo, ne moremo zmagati.«
Ni	se	strinjala, da je zakon narave tak,
polovico svojega razuma je verjela, da	si	je vendarle mogoče zgraditi skrivni
»Bojim	se	smrti.«
»Ti si mlada, zato	se	je verjetno bojiš še bolj kot jaz.«
Obrnila	se	je naokrog in se s prsmi stisnila k
Obrnila se je naokrog in	se	s prsmi stisnila k njemu.
Zdelo	se	je, da se iz njenega telesa prelivata
Zdelo se je, da	se	iz njenega telesa prelivata mladost
»In zdaj poslušaj, dragi, zmeniti	se	morava za naslednji sestanek.«
»Vse sem	si	že zamislila.«
IV Winston	se	je razgledoval po zanemarjeni sobici
Vsakdo	si	želi imeti kraj, kjer bi bil lahko
Toda ženska je pela tako ubrano, da	se	je strašna neumnost spremenila v skoraj
daleč slabotni hrup prometa, pa vendar	se	je zdela soba zaradi odsotnosti telekrana
Ni	si	bilo moč zamisliti, da bi lahko sem
Število delovnih ur	se	je strahotno povečalo zaradi priprav
Končno	se	jima je posrečilo dobiti prosto popoldne
Strinjala sta	se	, da gresta nazaj na gozdno jaso.
En večer prej sta	se	mimogrede srečala na ulici.
bežnem pogledu, s katerim jo je ošinil,	se	mu je zdela bolj bleda kot običajno.
»Tokrat	se	je prezgodaj začelo.«
V mesecu dni, kar jo je poznal,	se	je narava njegove želje po njej spremenila.
mu je telesna potreba, nekaj, česar	si	ni samo želel, temveč občutil tudi
množica stisnila skupaj in njune roke so	se	slučajno srečale.
je stisnila konice prstov in zdelo	se	mu je, da mu to ne zbuja poželenja
takšno razočaranje običajen, ponavljajoč	se	dogodek in nenadoma ga je prevzela
Želel	si	je, da bi bila že deset let poročena.
Želel	si	je, da bi se sprehajal z njo po cesti
Želel si je, da bi	se	sprehajal z njo po cesti tako kot zdaj,
Predvsem pa	si	je želel, da bi imela prostor, kjer
Ko je to omenil Juliji,	se	je z nepričakovano pripravljenostjo
Ni	se	ji bilo mogoče ogniti, mogoče pa jo
mogoče pa jo je bilo odložiti, in vendar	si	je človek spet in spet zavestno, z
dejanjem volje skrajšal čas, ko naj bi	se	to zgodilo.
Tisti trenutek so	se	zaslišali s stopnic hitri koraki.
Stopil je k njej, da bi jo objel, pa	se	mu je precej hitro izvila, deloma zato,
»Sem	si	mislila, da boš.«
Spustila	se	je na kolena, odprla torbo in pometala
neko težko, pesku podobno stvarjo, ki	se	je vdajala, kjerkoli si se je dotaknil.
stvarjo, ki se je vdajala, kjerkoli si	se	je dotaknil.
že polnil sobo, bogat, vroč vonj, ki	se	je zdel, kot da prihaja iz njegovega
njegovega ranega otroštva, s katerim pa	se	je srečeval včasih tudi zdaj, kadar
je priplaval iz prehoda, preden so	se	zaloputnila vrata, ali pa se skrivnostno
preden so se zaloputnila vrata, ali pa	se	skrivnostno razširjal po polni ulici,
polni ulici, zadišal za trenutek in	se	spet zgubil.
»Kako pa	se	ti je posrečilo priti do vseh teh stvari?«
»Zadnje čase	se	je dobilo veliko čaja.«
»In ne obrni	se	, dokler ti ne rečem.«
»Zdaj	se	lahko obrneš,« je rekla Julija.
Obrnil	se	je in je za hip skoraj ni mogel prepoznati.
Preobrazba, ki	se	je izvršila, je bila veliko bolj osupljiva.
Našminkala	si	je obraz.
Gotovo	se	je mimogrede oglasila v kakšni trgovini
kakšni trgovini v četrti za rajo in	si	kupila ves komplet kozmetičnih pripomočkov.
Še nikdar prej ni videl ali	si	predstavljal partijke s šminko na obrazu.
Spomnil	se	je polteme v kletni kuhinji in votline
»Preskrbela	si	bom nekje pravo žensko obleko in jo
Bilo je prvič, da	se	je vpričo nje slekel do golega.
ko je bil otrok, Julija pa, kolikor	se	je spomnila, še ni bila v njej.
Ko	se	je Winston zbudil, so kazalci na uri
Ni	se	premaknil, ker je Julija spala z glavo
moški in ženska brez obleke na sebi, ki	se	ljubita, kadar hočeta, govorita, kar
Gotovo ni bilo nikdar dobe, v kateri bi	se	to bilo zdelo vsakdanje.
Julija	se	je prebudila, si pomela oči in se dvignila
Julija se je prebudila,	si	pomela oči in se dvignila na komolec,
Julija se je prebudila, si pomela oči in	se	dvignila na komolec, da bi pogledala
»Toda vrniti	se	moraš prej, ker - Hej!«
Nenadoma	se	je v postelji obrnila, pograbila s
so,« je brezbrižno rekla Julija, ko	se	je ulegla.
»V nekaterih teh ulicah	si	ženske ne upajo pustiti otroka niti
Stisnila	se	je k njemu in ovila okrog njega, kot
občutek, da spet doživlja moro, ki	se	mu je spet in spet vračala, odkar je
S smrtnim naporom, kot bi	si	iztrgal kos lastnih možganov, bi tisto
Zmeraj	se	je prebudil, ne da bi bil odkril, kaj
Ko je sedel na vzglavje,	se	je počutil nekoliko osramočenega.
Vonj, ki	se	je dvigal iz posode, je bil tako močan
v drugi je Julija pohajala po sobi,	se	brezbrižno ozrla po knjižni omari,
način, kako popraviš sklepno mizico,	se	zavalila v oguljeni naslonjač, da bi
številčnico z nekakšno smehljajočo	se	prizanesljivostjo.
stekleni obtežilnik na posteljo, da bi	si	ga ogledala pri boljši svetlobi.
»Mislim, da ni nič -	se	pravi, mislim, da ni bilo nikoli namenjeno
»Sv. Klementin Danski	se	je imenovala.«
mu jo je povedal gospod Charrington,	se	mu je vrinil v misli in dodal je na
pri Old Baileyu. - »Ne morem	se	spomniti, kako gre dalje.«
»Vsekakor pa vem, da	se	konča Tukaj je sveča, da ti posveti
»Jaz	se	spominjam limon,« je rekel Winston.
»Zdi	se	mi, da je že skoraj čas, da greva.«
»Moram	si	zmiti tole šminko.«
V sobi	se	je mračilo.
Obrnil	se	je proti svetlobi in leže strmel v
književnost je prenehala delati knjige ter	se	zagnala v serijo zlobnih pamfletov.
Kasno ponoči, ko so	se	množice hrupne raje klatile po cestah,
pogosteje kot kdaj prej in včasih so	se	v daljavi razlegale strahotne eksplozije,
pesem Tedna sovraštva (Pesem sovraštva	se	je imenovala), je bila že zložena in
Parsons	se	je bahal, da bo samo blok Zmaga razobesil
delo sta mu celo dala opravičilo, da	se	je zvečer zatekel h kratkim hlačam
Nenadoma	se	je po vsem Londonu pojavil nov plakat.
Celotno prebivalstvo v soseski	se	je zbralo v dolg, raztegnjen pogrebni
dolg, raztegnjen pogrebni sprevod, ki	se	je vlekel ure in ure in je bil pravzaprav
Potem	se	je razširila govorica, da bombe dirigirajo
Podgana	se	ni več vrnila, a stenice so se v vročini
Podgana se ni več vrnila, a stenice so	se	v vročini gnusno razmnožile.
Toda to	se	jima ni zdelo pomembno.
črni borzi, strgala s sebe obleko,	se	ljubila s prepotenimi telesi, potem
prepotenimi telesi, potem zaspala in	se	prebudili ter ugotovila, da se stenice
zaspala in se prebudili ter ugotovila, da	se	stenice zbirajo in pripravljajo za
Štirikrat, petkrat, šestkrat - sedemkrat sta	se	sešla v juniju.
Zdelo	se	mu je. da je potreba po njem prešla.
Zredil	se	je, krčni tvor se je zacelil in pustil
Zredil se je, krčni tvor	se	je zacelil in pustil za seboj le rjav
neznosen, nič več ga ni imelo, da bi	se	pačil telekranu ali na ves glas tulil
Zdaj, ko sta imela varno skrivališče,	se	mu niti ni več zdelo muka, da se lahko
skrivališče, se mu niti ni več zdelo muka, da	se	lahko srečujeta le poredkoma in vsakokrat
je bila svet, žep preteklosti, kjer	se	lahko sprehajajo izumrle živali.
Navadno	se	je na poti navzgor ustavil in nekaj
Zdelo	se	je, da starec poredko ali nikoli ne
trgovino in še manjšo kuhinjo zadaj, kjer	si	je pripravljal hrano in v kateri je
A nikdar	se	ni mogel spomniti več kot le nekaj
sta vedela - in v nekem pogledu sta	se	tega zmeraj zavedala - da to, kar se
se tega zmeraj zavedala - da to, kar	se	zdaj dogaja, ne more trajati dolgo.
Bili so časi, ko	se	jima je dejstvo, da jima grozi smrt,
na kateri sta ležala, in objela sta	se	z nekakšno obupano čutnostjo, kakor
čutnostjo, kakor prekleta duša, ki	se	oklene še poslednjega koščka užitka
Bili pa so tudi časi, ko ne le, da sta	se	vdajala slepilu, da sta varna, ampak
Čutila sta, da	se	jima ne more nič hudega zgoditi, dokler
Često sta	se	predajala sanjarjenju o begu.
Katarina umrla in z zvitim manevriranjem	se	bo Winstonu in Juliji posrečilo poročiti
Winstonu in Juliji posrečilo poročiti	se	.
Ali pa bosta izginila,	se	spremenila do nespoznavnosti, se naučila
izginila, se spremenila do nespoznavnosti,	se	naučila govoriti z naglasom raje, dobila
Prebijati	se	iz dneva v dan, iz tedna v teden, tkati
tkati življenje, ki nima prihodnosti,	se	jima je zdelo kot nepremagljiv nagon,
Včasih sta govorila tudi o tem, da bi	se	udeležila aktivnega upora zoper Partijo,
čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma	se	zdi, da vlada, med njim in O'Brienom
Začudo	se	ji to ni dozdevalo noro neprevidno.
je navadno sodila po videzu in zdelo	se	ji je naravno, da Winston verjame v
Še več, zdelo	se	ji je samo po sebi umevno, da vsakdo
vojski, je rekla, so le kup neumnosti, ki	si	jih je izmislila Partija v svojo korist,
Partija v svojo korist, in moral si	se	pretvarjati, da vanje verjameš.
Revoluciji in je bila premlada, da bi	se	spominjala ideoloških bojev v petdesetih
Proti njej	se	lahko boriš le s skrito nepokorščino
nekakšno zavist, ko mu je povedala, da	se	med Dvominutnim sovraštvom z veliko
naukih Partije samo takrat, kadar so	se	nekako tikali njenega lastnega življenja.
uradno mitologijo preprosto zato, ker	se	ji razlika med resnico in lažjo ni
Verjela je na primer, ker so	se	tako učili v šoli, da je Partija izumila
(V njegovih šolskih letih,	se	je spominjal Winston, je bil samo helikopter
povedal, da so letala obstajala, še preden	se	je on rodil, in že dolgo pred Revolucijo,
rodil, in že dolgo pred Revolucijo,	se	ji je ta podatek zdel popolnoma nezanimiv.
ga je osupnilo, ko je ugotovil, da	se	ne spominja, da je bila Oceanija še
prevaro, toda očitno sploh ni opazila, da	se	je ime sovražnika spremenilo.
Kakšne četrt ure	se	je pričkal z njo o tem.
Na koncu	se	mu je posrečilo, da ji je oživil spomin,
posrečilo, da ji je oživil spomin, dokler	se	ni megleno spomnila, da je bila nekoč
Toda rezultat	se	ji je še vedno zdel nepomemben.
Videti je bilo, da	se	ob takih stvareh ne zgrozi.
Ni čutila prepada, ki	se	ji odpira pod nogami ob misli, da laži
»In ta proces	se	nadaljuje iz dneva v dan, minuto za
»Zgodovina	se	je ustavila.«
»Ampak če bi	se	to zgodilo danes, bi ga obdržal.«
zasejal nekaj dvomov tu pa tam, če bi	se	ga upal komu pokazati.«
»Ne predstavljam	si	, da lahko za svojega življenja kaj
»Lahko pa	si	predstavljam majhne kali odpora, ki
tu in tam - majhne skupine ljudi, ki	se	povezujejo in se postopoma krepijo
skupine ljudi, ki se povezujejo in	se	postopoma krepijo ter celo zapuščajo
To	se	ji je zdelo izredno duhovito in vzradoščeno
ter uporabljati besede iz Novoreka,	se	je začela dolgočasiti, zmedla se je
Novoreka, se je začela dolgočasiti, zmedla	se	je in rekla, da takim stvarem ni nikoli
popolnoma dojeli veličine tega, kar	se	je od njih zahtevalo, in se niso dovolj
tega, kar se je od njih zahtevalo, in	se	niso dovolj zanimali za javne dogodke,
za javne dogodke, da bi opazili, kaj	se	dogaja.
VI Naposled	se	je zgodilo.
Zdelo	se	mu je, da je vse življenje čakal na
je Julija spustila v roke listič, ko	se	je zavedel, da nekdo, ki je večji od
Winston	se	je sunkoma ustavil in se obrnil.
Winston se je sunkoma ustavil in	se	obrnil.
Slednjič sta	si	stala nasproti in zdelo se mu je, da
Slednjič sta si stala nasproti in zdelo	se	mu je, da ne čuti drugega kot željo
resnobno vljudnostjo, zaradi katere	se	je razlikoval od večine članov Ožje partije.
»Upal sem, da	se	mi bo ponudila priložnost govoriti
»Če	se	ne motim, se znanstveno zanimate za
»Če se ne motim,	se	znanstveno zanimate za Novorek?«
Winstonu	se	je povrnilo nekaj prisebnosti.
Winstonovo srce	se	je boleče stisnilo.
Kakršnakoli omemba, ki bi	se	nanašala nanj, bi bila smrtno nevarna.
vedno uspelo položiti v svojo kretnjo,	si	je popravil očala na nosu.
»Deseta izdaja	se	ne bo pojavila še nekaj mesecev, se
se ne bo pojavila še nekaj mesecev,	se	mi zdi.«
»Morda bi vas zanimalo, ko bi	si	ga ogledali?«
stvar, ki bi vas gotovo pritegnila,	se	mi zdi.«
»Ampak bojim	se	, da na take stvari vedno pozabim.«
Nekoliko raztreseno	se	je O'Brien potipal po dveh žepih in
Kljub temu	si	je skrbno zapomnil, kaj piše na njem
Vedel je, da	se	bo slej ko prej odzval O'Brienovemu
To, kar	se	je dogajalo, je bila le posledica razvoja,
dogajalo, je bila le posledica razvoja, ki	se	je začel pred leti.
Premaknil	se	je od misli k besedam in zdaj od besed
Zadnji korak pa bo tisto, kar	se	bo zgodilo v Ministrstvu ljubezni.
O'Brienom, ko je tonil vanj smisel besed,	se	je njegovega telesa polaščal moreč,
VII Winston	se	je zbudil z očmi, polnimi solz.
Julija	se	je zaspano prekotalila k njemu in zamrmrala
so razsežne, jasne sanje, v katerih	se	je zdelo, da se je razgrnilo pred njim
jasne sanje, v katerih se je zdelo, da	se	je razgrnilo pred njim vse njegovo
Vse	se	je zgodilo znotraj steklenega obtežilnika
V sanjah	se	je spomnil svojega zadnjega pogleda
mater in v nekaj trenutkih prebujanja	se	mu je povrnil kup drobnih pripetljajev,
kot deset, mogoče dvanajst let, ko	se	je tisto zgodilo.
izginil nekaj pred tem; koliko prej,	se	ni spominjal.
Bolje	se	je spominjal divjih, nemirnih okoliščin
Spomnil	se	je dolgih popoldnevov, ki jih je z
živinsko krmo in s katerih so, kadar so	se	stresli na zaplatah slabih cest, padli
presenečenja ali hude žalosti, a nenadoma	se	je čisto spremenila.
čaka na nekaj, za kar je vedela, da	se	mora zgoditi.
odvečnega giba, kot umetna lutka, ki	se	premika sama od sebe.
Zdelo	se	je, kot bi se njeno veliko, postavno
Zdelo se je, kot bi	se	njeno veliko, postavno telo povrnilo
Kljub svoji mladosti in sebičnosti	se	je zavedal, da je to nekako povezano
s tisto nikdar omenjeno stvarjo, ki	se	bo zgodila.
Spomnil	se	je sobe, kjer so živeli; temne, zatohle
Spomnil	se	je postavnega materinega telesa, ki
je postavnega materinega telesa, ki	se	sklanja nad plinski gorilnik, da bi
Predvsem pa	se	je spominjal svoje nenehne lakote in
hrane, kričal je in jo hrulil (spominjal	se	je celo zvena svojega glasu, ki se
se je celo zvena svojega glasu, ki	se	je začenjal prezgodaj lomiti in se
se je začenjal prezgodaj lomiti in	se	je včasih nenavadno zvišal), ali pa
Zdelo	se	ji je samo po sebi umevno, da mora
je prosila, naj ne bo sebičen in naj	se	spomni, da je njegova sestrica bolna
je, da zaradi tega obe stradata, a ni	si	mogel pomagati; čutil je celo, da
Čisto jasno	se	je spominjal tistega dragocenega majhnega
Nenadoma, kot bi poslušal nekoga drugega,	se	je Winston slišal, da z glasnim, globokim
je do dolgega, sitnega prepira, ki	se	je vlekel in vlekel, s kričanjem, jokanjem,
Sestrica, ki	se	je z obema rokama oklepala matere,
Ustavil	se	je, a vrnil se ni.
Ustavil se je, a vrnil	se	ni.
stvar, on ni vedel, kaj je tisto, ki	se	ima kmalu zgoditi.
Njegova sestra, zavedajoč	se	, da so jo nečesa oropali, je slabotno
Mati je ovila roko okoli otroka in	si	pritisnila njegov obraz k prsim.
Obrnil	se	je in zbežal po stopnicah, s čokolado,
Ko	se	je vrnil, je njegova mati že izginila.
kolonijo za brezdomne otroke (imenovale so	se	Poboljševalni centri), ki so zrasle
zaščitniška kretnja roke, v kateri,	se	mu je zdelo, je zajet ves njihov pomen.
Misli so	se	mu povrnile k drugim sanjam pred dvema
belo pogrnjeni postelji, z otrokom, ki	se	je oklepa, je sedela v potapljajoči
je oklepa, je sedela v potapljajoči	se	ladji, globoko pod njim, tonila globlje
njim, tonila globlje z vsako minuto, pa	se	še vedno ozirala navzgor k njemu skozi
Ne da bi odprla oči,	se	je prevalila in se namestila udobneje.
da bi odprla oči, se je prevalila in	se	namestila udobneje.
»Zdi	se	mi, da si bil v tistih časih surova
Sodeč po tem, česar	se	je spominjal o njej, se mu ni zdelo,
tem, česar se je spominjal o njej,	se	mu ni zdelo, da bi bila nenavadna ženska
zato, ker so bila merila, po katerih	se	je ravnala, njena lastna merila.
otrokove in njene smrti, toda zdelo	se	ji je naravno, da to stori.
In vendar bi	se	ljudem pred komaj dvema generacijama
ne zdelo nadvse pomembno, kajti niso	se	trudili spremeniti zgodovine.
Obdržali so prvinska čustva, ki	se	jih je moral on sam z zavestnim prizadevanjem
In ko je razmišljal o tem,	se	je brez očitne povezave spomnil, kako
je rekla Julija, ki	se	je spet zbudila.
odšla od tod, preden bo prepozno, in bi	se	nikdar več ne videla?«
»Če	se	boš ogibala ljudi, kakršen sem jaz,
»Ne moreš	si	pomagati.«
Nihče ni vedel, kaj	se	dogaja znotraj Ministrstva ljubezni;
znotraj Ministrstva ljubezni; dalo pa	se	je uganiti: mučenja, mamila, občutljivi
mogli spremeniti tvojih čustev; kar	se	tega tiče, se jim nisi mogel podrediti,
spremeniti tvojih čustev; kar se tega tiče,	se	jim nisi mogel podrediti, tudi ko bi
Ni	se	dal motiti, ko je služabnik privedel
sta prišla po različnih poteh in sta	se	srečala šele na O'Brienovem stopnišču.
pri vsakem koraku preganjal strah, da	se	bo izza vogala nenadoma prikazal črno
zahteval papirje in mu ukazal, naj	se	pobere ven.
Winston	se	ni mogel spomniti, da bi kdaj videl
je imel v rokah kos papirja in zdelo	se	je, da ga pozorno proučuje.
Dvajset sekund morda je sedel, ne da bi	se	ganil.
Zdelo	se	je, da je nekaj uradnega vzdušja z
Zdelo	se	mu je popolnoma mogoče, da je preprosto
Še umakniti	se	ni več mogel, pod pretvezo, da si je
umakniti se ni več mogel, pod pretvezo, da	si	je prišel izposodit slovar, saj je
Ustavil	se	je, se obrnil in pritisnil na stikalo
Ustavil se je,	se	obrnil in pritisnil na stikalo v steni.
Njegova trdna postava	se	je dvigala nad njiju oba, izraz na
Celo zdaj	si	je bilo mogoče misliti, da je kratko
kratko in malo zaposlen človek, ki	se	jezno sprašuje, zakaj so ga zmotili.
Zdaj, ko je bil telekran izključen,	se	je soba zdela smrtno tiha.
Potem pa	se	je mračni obraz nenadoma prelomil v
S svojo značilno kretnjo	si	je O'Brien popravil očala na nosu.
Premolknil je, zavedajoč	se	prvikrat nejasnosti svojih nagibov.
Nadaljeval je, zavedajoč	se	, da mora to, kar govori, zveneti klavrno
»Rada bi	se	ji pridružila in delala zanjo.«
»To vam pripovedujem zato, ker	se	hočeva prepustiti vaši milosti.«
»Če želite, da	se	obtoživa še kako drugače, sva pripravljena.«
Premolknil je in	se	ozrl čez ramo z občutkom, da so se
se ozrl čez ramo z občutkom, da so	se	vrata odprla.
»Potem	se	pa lahko tudi usedemo in bolj udobno
Mali mož	se	je čisto mirno usedel, pa vendar še
moževo življenje igranje vloge in da	se	mu zdi nevarno tudi za trenutek odvreči
električnih luči, ki je bila videti, kot da	se	pomika gor in dol in zliva svojo vsebino
videti skoraj črna, v steklenici pa	se	je svetlikala kot rubin.
»Temu	se	pravi vino,« je z rahlim nasmeškom
»Bojim	se	, da ga do Širše partije ne pride veliko.«
dvignil je svoj kozarec: »Mislim, da	se	spodobi, da začnemo z nazdravljanjem.«
»Takoj	se	bom povrnil k temu.«
O'Brien	se	je na stolu nekoliko premaknil, tako
Za Julijo	se	skoraj ni menil in videti je bilo,
skoraj ni menil in videti je bilo, da	se	mu zdi samo po sebi umevno, da Winston
»Sta pripravljena, vidva oba, da	se	ločita in nikdar več ne vidita drug
Winstonu	se	je zdelo, da je preteklo mnogo časa,
Za trenutek	se	mu je zdelo, da mu je bil odvzet dar
Obrnil	se	je k Juliji in dodal z glasom, v katerem
je za odtenek pobledela, tako da so	se	pokazale njene pege, vendar je pogumno
Zamrmrala je nekaj, kar	se	je zdelo kot privolitev.
jo je O'Brien potisnil proti drugim,	si	sam eno vzel, potem pa vstal in začel
»Bolje bo, če	se	vrneš k svoji shrambi, Martin,« je
»Dobro	si	oglej obraz teh tovarišev, preden greš.«
Zapomnil	si	je njuna obraza, toda nobenega zanimanja
O'Brien	se	je sprehajal gor in dol, z eno roko
»Saj razumeta,« je rekel, »da	se	bosta bojevala v temi.«
»Sprejemala bosta ukaze in	se	jima pokoravala, ne da bi vedela, zakaj.«
»Kasneje vama bom poslal knjigo, iz katere	se	bosta poučila o pravi naravi družbe,
tistem med splošnimi cilji, za katere	se	borimo, in trenutnimi nalogami, ne
štiri zveze, ki bodo sicer prenehale, a	se	bodo zdaj pa zdaj obnovile.«
»Če	se	nam bo zdelo potrebno, da pridemo v
Sprehajal	se	je dalje sem ter tja po mehki preprogi.
Izdajala	se	je celo v gibu, s katerim je zakopal
»To je neogibno,«	se	je zdelo, da govori njegov glas, »to
»Nedvomno sta	si	o njej ustvarila lastno podobo.«
»Mogoče sta	si	predstavljala razsežen podtalen svet
razsežen podtalen svet zarotnikov, ki	se	skrivoma sestajajo po celicah, pišejo
celicah, pišejo sporočila na zidove,	se	prepoznavajo s posebnimi gesli ali
drug drugega in nemogoče je, da bi	se	katerikoli član zavedal podobe več
»Navaditi	se	bosta morala na življenje brez uspehov
»Udeležili	se	ga bomo kot prgišča prahu in drobci
Ustavil	se	je in tretjič pogledal na uro.
Kako hitro so	se	vrata za njo zaprla, se je zdelo, da
Kako hitro so se vrata za njo zaprla,	se	je zdelo, da je pozabil nanjo.
je še korak ali dva gor in dol ter	se	malo ustavil.
»Ni jih veliko, saj	si	lahko mislite.«
»Nekoč tistega dne, na cesti,	se	vas bo za roko dotaknil neki moški
»Srečala	se	bova spet - če se bova še srečala -«
»Srečala se bova spet - če	se	bova še srečala -«
Winston	se	je ozrl navzgor k njemu.
Zdelo	se	mu je, da ni nobenih drugih vprašanj,
mogoče kdaj slišali staro pesem, ki	se	začne Oranže in limone, poje zvon pri
»In zdaj,	se	bojim, je čas, da greste.«
Pri vratih	se	je Winston ozrl, a videti je bilo,
Winston ozrl, a videti je bilo, da	si	ga O'Brien že briše iz misli.
Zdelo	se	mu je, da njegovo telo nima samo šibkosti
tako popoldne ni nevarnosti, da bi	se	kdo vmešaval.
Seveda ni bilo priznano, da	se	je kaj spremenilo.
Winston	se	je udeleževal demonstracij na enem
od centralnih londonskih trgov, ko	se	je to zgodilo.
preplavilo divje, živinsko rjovenje, ki	se	je nekontrolirano dvigalo iz tisočev
Nič	se	ni spremenilo v njegovem glasu ali
Sovraštvo	se	je nadaljevalo natanko tako kot prej,
kar je napravilo vtis na Winstona, ko	se	je zdaj oziral nazaj, je bilo to, da
Winston	si	je prizadeval, da bi vsakokrat, ko
mizo pospravljeno, pa je vsakič, ko	se	je zlepljenih oči in razbolen priplazil
zamet, na pol pokopala narekovalnik in	se	prelivala na tla, tako da je najprej
so ga oči neznosno skelele in očala	si	je moral brisati vsakih nekaj minut.
Kolikor je imel časa, da	se	je na to sploh spomnil, ga ni vznemirjalo
Tako kot vsi drugi na Oddelku	si	je prizadeval, da bi bila ponaredba
Zjutraj šestega dne	se	je dotok zvitkov polegel.
medtem ko je spal, je odšel domov,	se	obril in skoraj zaspal v kadi, čeprav
nekakšnim nasladnim škripanjem v sklepih	se	je povzpel po stopnicah nad Charringtonovo
so bili na robovih izrabljeni in so	se	zlahka ločevali, kot bi bila šla knjiga
Napis na prvi strani	se	je glasil:
število, tako kot medsebojni odnosi, so	se	menjavali od dobe do dobe; vendar se
se menjavali od dobe do dobe; vendar	se	bistvena struktura družbe ni nikdar
in dozdevno nepreklicnih spremembah	se	je isti vzorec vedno znova potrdil,
vzorec vedno znova potrdil, tako kot	se	stabilizator vedno znova povrne v ravnotežje,
ključavnici, nobenega živčnega impulza, naj	se	ozre čez ramo ali pokrije stran z roko.
Sladki poletni zrak	se	mu je igral ob licih.
Namestil	se	je globlje v naslanjač in položil noge
besedo, jo je odprl na drugem mestu in	se	znašel pri tretjem poglavju.
Ko	si	je Rusija priključila Evropo in so
je Rusija priključila Evropo in so	se	Združene države polastile Britanskega imperija,
Tretja, Eastazija,	se	je kot posebna enota pojavila šele
tri superdržave stalno v vojni in so	se	tako vojskovale preteklih petindvajset
vojskovanje z omejenimi cilji med bojujočimi	se	, ki so nezmožni uničiti drug drugega,
Kadar	se	spopadejo, se bije boj na nejasnih
Kadar se spopadejo,	se	bije boj na nejasnih mejah, o katerih
Natančneje povedano: razlogi, zaradi katerih	se	vodi vojna, so se spremenili po vrsti
razlogi, zaradi katerih se vodi vojna, so	se	spremenili po vrsti svoje pomembnosti.
vojne - kajti kljub pregrupiranju, ki	se	izvrši vsakih nekaj let, je to vedno
biti dokončno premagana, pa čeprav bi	se	drugi dve združili proti nji.
materialnem smislu ničesar več, za kar bi	se	bojevale.
samozadostnega narodnega gospodarstva, v katerem	se	produkcija in potrošnja druga z drugo
in potrošnja druga z drugo ujemata,	se	je končalo tekmovanje za tržišča, kar
naseljenih predelov in za severni ledeni pol	se	konstantno bojujejo tri sile.
rok v roke in priložnost polastiti	se	z nenadno izdajalsko potezo tega ali
Pripomniti pa je treba, da	se	boji nikdar zares ne premaknejo onkraj
Indijskega oceana stalno zasedata in	si	spet osvajata Oceanija ali Eastazija;
Eastazijo, ni nikdar stabilna; vse tri sile	si	lastijo velikanska ozemlja okoli tečaja,
prebivalstvo omogoča s svojim delom, da	se	tempo nenehnega bojevanja povečuje.
svetovne družbe in postopek, s katerim	se	vzdržuje, ne bila bistveno drugačna.
uporabljati produkte strojev, ne da bi	se	dvignil splošni življenjski standard.
umišljeno prihodnostjo, kakršne so	se	ljudje tistega časa veselili.
napredovali s presenetljivo naglico in zdelo	se	je naravno domnevati, da se bosta dalje
in zdelo se je naravno domnevati, da	se	bosta dalje razvijali.
To	se	ni zgodilo, deloma zaradi revščine,
odvisen od empirične navade mišljenja, ki	se	ni mogla obdržati v striktno uniformirani
napredovali, toda eksperiment in iznajdba sta	se	zvečine ustavila in razdejanje, ki
Od trenutka, ko	se	je stroj pojavil, je bilo jasno vsem
Nedvomno	si	je bilo mogoče zamisliti družbo, v
od revščine, postala pismena in bi	se	naučila sama misliti, in ko bi bili
To	se	je v veliki meri zgodilo med končno
obdelovali zemlje, osnovni kapital	se	ni povečeval, velikim množicam prebivalstva
Ni važno, ali	se	vojna res bojuje, ker dokončna zmaga
Partija zahteva od svojih članov, da	si	razcepijo razum, kar je lažje doseči
zdaj skoraj univerzalno in više ko	se	vzpenjaš po lestvici, bolj je opazno.
vojnih poročilih neresnična, in pogosto	se	utegne zavedati, da je celotna vojna
ponarejena ter je ali sploh ni, ali pa	se	vodi v namene, ki so popolnoma različni
mistični veri, da je vojna resnična in	se	mora zmagovito končati za Oceanijo,
Iskanje novih orožij	se	nepretrgano nadaljuje; to je ena od
tehnika napreduje samo takrat, kadar	se	njeni proizvodi nekako uporabijo za
Partija	si	je postavila za cilj zavojevati celotno
Kolikor	se	znanstveno raziskovanje še nadaljuje,
ali pa je kemik, fizik ali biolog, ki	se	ukvarja samo s takimi vejami svojega
Nekateri	se	ukvarjajo preprosto s planiranjem logistike
proti vsem mogočim protitelescem; drugi	si	prizadevajo narediti vozilo, ki bi
prizadevajo narediti vozilo, ki bi	si	izvrtalo pot pod zemljo, tako kot podmornica
Toda nobeden teh načrtov	se	nikdar ne približa uresničenju in nobena
uresničenju in nobena treh superdržav	se	nikdar pomembno ne vzdigne nad drugi
pripisuje iznajdbo atomskih bomb sebi, so	se	le‐te pojavile že v devetnajstoštiridesetih
Učinek je bil ta, da so	se	vodilne skupine vseh dežel prepričale,
poročajo na telekranih in v tisku,	se	obupne borbe, v katerih je bilo večkrat
Nobena od treh superdržav	se	nikoli ne loti manevra, s katerim bi
Strategija, ki	se	je drže, ali pa se hlinijo, da se
Strategija, ki se je drže, ali pa	se	hlinijo, da se je drže vse tri sile,
se je drže, ali pa se hlinijo, da	se	je drže vse tri sile, je ista.
miroljubnih odnosih toliko let, da bi	se	sum uspaval.
A to bi prelomilo načelo, ki	se	ga drže vse tri stranke, čeprav ni
omenjajo, ki pa ga potihoma upoštevajo in	se	ravnajo po njem: namreč to, da so si
se ravnajo po njem: namreč to, da so	si	življenjske razmere v vseh treh superdržavah
V Oceaniji	se	vladajoča filozofija imenuje Angsoc,
filozofija imenuje Angsoc, v Evraziji	se	imenuje Neoboljševizem in v Eastaziji
Kot ponavadi	se	vladajoče skupine vseh treh sil hkrati
vendar tudi vedo, da je potrebno, da	se	vojna nadaljuje v nedogled in brez
preteklih dobah je bila vojna nekaj, kar	se	je prej ali slej končalo, ponavadi
vsiliti napačen pogled na svet, niso pa	si	mogli privoščiti, da bi podžigali iluzijo,
moral biti razen tega zmožen učiti	se	iz preteklosti, kar je pomenilo imeti
precej natančno predstavo o tem, kaj	se	je v preteklosti dogajalo.
Tehnični napredek	se	lahko ustavi in najbolj otipljiva dejstva
piti, imeti zavetje in obleko, ogniti	se	temu, da pogoltneš strup ali stopiš
V preteklosti so	se	vladajoči razredi vseh dežel, čeprav
vladajoči razredi vseh dežel, čeprav so	se	morda zavedali skupnega interesa in
V našem sodobnem svetu pa	se	sploh ne borijo druga proti drugi.
Vsaka vladajoča grupa	se	vojskuje proti svojim lastnim podrejenim
Učinek bi bil v veliki meri isti, ko bi	se	tri superdržave, namesto da se bojujejo
ko bi se tri superdržave, namesto da	se	bojujejo druga proti drugi, sporazumele,
učinkom slabotnega pihljanja od okna, ki	se	je igral ob njegovem licu.
Ko	se	je vrnil nazaj k prvemu poglavju, je
zaslišal Julijin korak na stopnicah in	se	dvignil s stola, da bi jo sprejel.
svojo rjavo torbo za orodje na tla in	se	mu vrgla v objem.
več kot teden dni je bilo, kar sta	se	videla.
»Imam knjigo,« je rekel, ko sta	se	ločila.
K temu predmetu sta	se	vrnila šele potem, ko sta bila že pol
sem in tja med škafom in vrvjo ter	si	izmenično ali mašila usta s ščipalkami
izmenično ali mašila usta s ščipalkami ali	se	spuščala v prešerno pesem.
Julija	se	je namestila na bok in videti je bilo,
po knjigi, ki je ležala na tleh, in	se	usedel ob zglavju postelje.
Urni kazalci so kazali šest,	se	pravi osemnajst.
Naslonil	si	je knjigo na kolena in začel brati:
število, tako kot medsebojni odnosi so	se	menjavali od dobe do dobe; vendar se
se menjavali od dobe do dobe; vendar	se	bistvena struktura družbe ni nikdar
in dozdevno nepreklicnih spremembah	se	je isti vzorec vedno znova uveljavil,
vzorec vedno znova uveljavil, tako kot	se	stabilizator vedno znova povrne v ravnotežje,
so preveč zdelani od garanja, da bi	se	več kot samo v presledkih zavedali
Tako	se	skozi vso zgodovino boj, ki je v bistvenih
Nizke na svojo stran pod pretvezo, da	se	borijo za svobodo in pravico.
Takoj	se	odcepi nova Srednja skupina od ene
izmed drugih skupin ali od obeh, in boj	se	začne znova.
Od treh skupin	se	samo Nizkim ni niti začasno posrečilo,
nravi, z nobeno reformo ali revolucijo	se	ni človeštvo nikdar niti za milimeter
sprememba pomenila dosti več kot to, da so	se	spremenila imena gospodarjev.
mnogim opazovalcem postalo očitno, da	se	to dogajanje ponavlja po istem kalupu.
Dokler so	se	Srednji bojevali za oblast, so vedno
Socializem, teorija, ki	se	je pojavila v zgodnjem devetnajstem
Toda v vsaki varianti socializma, ki	se	je pojavila od približno leta 1900
Nova gibanja, ki so	se	pojavila sredi tega stoletja, Angsoc
običajno imenujemo, v Eastaziji, so	si	zavestno postavili za cilj ovekovečiti
da obdržijo njihova stara imena in	se	spogledujejo z njihovimi ideologijami.
Znani zamah nihala	se	je imel izvršiti še enkrat in se potem
nihala se je imel izvršiti še enkrat in	se	potem ustaviti.
Z razvojem strojne produkcije pa	se	je zadeva spremenila.
Zato novim skupinam, ki naj bi	si	pridobile oblast, človeška enakost
enakost ni bila več ideal, za katerega	se	je treba boriti, ampak nevarnost, ki
nekaj vpliva celo na skupine, ki so	se	pravzaprav okoristile z vsako zgodovinsko
politična teorija je, ne glede na naziv, ki	si	ga je nadela, vodila nazaj v hierarhijo
tolerirali in celo branili ljudje, ki so	se	imeli za prosvetljene in napredne.
kontrarevolucij v vseh delih sveta, so	se	Angsoc in njegova tekmeca 150 pojavili
splošno znani kot totalitarni, ki so	se	pojavili bolj zgodaj v stoletju, in
stoletju, in poglavitni obrisi sveta, ki	se	bo vzdignil iz prevladujoče zmešnjave,
lačni čiste oblasti in predvsem so	se	bolj zavedali, kaj počnejo, in so bolj
pazili so samo na očitna dejanja in	se	niso menili za to, kaj njihovi podložniki
aparatom sprejemal in hkrati oddajal,	se	je zasebno življenje končalo.
obdobju petdesetih in šestdesetih let	se	je družba kot vedno preoblikovala v
nagonsko, ampak je vedela, kaj je treba, da	si	zavaruje položaj.
nadzoruje vse in dela s proizvodi, kot	se	ji zdi.
Vladajoči razred, ki bi	se	lahko pred vsemi zavaroval, bi ostal
Vsaka od treh sil, ki	si	sedaj delijo svet, je dejansko nepremagljiva
Množice	se	nikdar ne uprejo same od sebe in nikdar
nikdar ne uprejo same od sebe in nikdar	se	ne uprejo samo zato, ker so zatirane.
Pravzaprav	se	vse dotlej, dokler jim ne dovolijo
Ponavljajoče	se	krize v preteklih časih so bile popolnoma
druge in enako velike homatije, in to	se	tudi dogaja, ne da bi imelo politične
	Se	pravi, da gre za vzgojno vprašanje.
umrl in precej negotovo je že, kdaj	se	je rodil.
Veliki brat je lik, ki	si	ga je Partija izbrala, da ga predstavlja
plasti in sicer zelo togih plasti, ki	se	na prvi pogled zde dedne.
Nekaj članov	se	sicer seli iz ene plasti v drugo, a
neškodljive tako, da jim omogočijo povzpeti	se	na višji položaj.
Raji praktično ni dovoljeno povzpeti	se	v Partijo.
lahko postali žarišče nezadovoljstva,	si	Miselna policija preprosto zapomni
Starejša oblika socializma, ki	se	je bila vajena boriti proti se nečemu,
socializma, ki se je bila vajena boriti proti	se	nečemu, kar se je imenovalo »razredni
vajena boriti proti se nečemu, kar	se	je imenovalo »razredni privilegij,«
Ni vedela, da ni nujno, da bi	se	oligarhija nadaljevala fizično, niti
oligarhija nadaljevala fizično, niti	se	ni zamislila nad tem, da so bile dedne
Partije ne zanima, da	se	nadaljuje njena kri, ampak ona sama.
Od raje	se	ni treba ničesar bati.
stoletja v stoletje še naprej delali,	se	razmnoževali in umirali, ne samo brez
Za nobeno stvar	se	ne more svobodno odločiti.
ne da bi razgalili protislovja, ki	se	skrivajo v Angsocu.
popolnim duhovnim šolanjem, opirajočim	se	na besede iz Novoreka kriminalstop,
pričakujejo, da nima zasebnih čustev in	se	nikoli ne preneha navduševati.
in notranjih izdajalcev, veseli naj	se	zmag in se ponižuje pred močjo in modrostjo
notranjih izdajalcev, veseli naj se zmag in	se	ponižuje pred močjo in modrostjo Partije.
premišljeno usmerjajo navzven, tako da	se	izrablja pri takih sleparijah kot Dvominutno sovraštvo;
disciplini, ki jo lahko vcepiš že otrokom,	se	v Novoreku imenuje kriminalstop.
Kriminalstop pomeni zmožnost, da	se	hitro, kakor nagonsko ustaviš na pragu
S tem	se	druži zmožnost, da ne dojemaš analogije,
Če	se	nanaša na nasprotnika, pomeni navadno
Če pa	se	nanaša na partijca, pomeni lojalno
bolje kot njegovim prednikom in da	se	povprečni nivo gmotnega udobja neprestano
to, da ne smejo nikdar priznati, da	se	je nauk spremenil ali da so zamenjali
To velja celo takrat, kar	se	često zgodi, ko je treba kakšen dogodek
Zagotoviti, da	se	vsi zapisani dokumenti ujemajo s trenutno
Potrebno pa je tudi zapomniti	si	, da so se dogodki zgodili tako, kakor
Potrebno pa je tudi zapomniti si, da so	se	dogodki zgodili tako, kakor je zaželeno.
Takšne ukane	se	je mogoče naučiti kot vsake druge mentalne
Nauči	se	ga večina članov Partije, gotovo pa
V Staroreku	se	to čisto odkrito imenuje »kontrola
V Novem jeziku	se	imenuje dvomišljenje, čeprav zajema
Partijski intelektualec ve, v katero smer	si	mora spremeniti spomin; zato ve, da
stvarnostjo; toda z vajo v dvomišljenju	se	tudi pomirja, da se resničnosti ni
v dvomišljenju se tudi pomirja, da	se	resničnosti ni zgodila sila.
mora pa biti tudi nezaveden, sicer bi	se	mu pridružil občutek hinavstva in z
bodisi ker so okostenele, bodisi ker so	se	zmehčale.
prevzetne, tako da jim ni uspelo prilagoditi	se	spreminjajočim se okoliščinam in so
uspelo prilagoditi se spreminjajočim	se	okoliščinam in so jih vrgli; ali pa
	Se	pravi, da so padle, ker so se nečesa
Se pravi, da so padle, ker so	se	nečesa zavedale ali ker se nečesa niso
padle, ker so se nečesa zavedale ali ker	se	nečesa niso zavedale.
Če naj nekdo vlada in	si	oblast ohrani, mora biti zmožen, da
lastno nezmotljivost z zmožnostjo učiti	se	iz preteklih napak.
so prav tisti, ki najbolje vedo, kaj	se	dogaja, tudi tisti, ki so najdlje od
histerija narašča čedalje bolj, više ko	se	vzpenjaš na družbeni lestvici.
Zavedajo	se	, da sprememba oblasti pomeni preprosto
favorizirani delavci, ki jim pravimo »raja,«	se	samo v presledkih zavedajo, kaj je
in sramoti vsako načelo, za katero	se	je prvotno potegovalo socialistično
Ministrstev, iz katerih nam vladajo,	se	nekam nesramno postavljajo s premišljenim
Ministrstvo miru	se	ukvarja z vojno, Ministrstvo resnice
Kajti samo, če	se	ljudje sprijaznijo s protislovji, se
se ljudje sprijaznijo s protislovji,	se	lahko oblast obdrži neskončno dolgo,
Vendar	si	je treba postaviti vprašanje, za katero
treba postaviti vprašanje, za katero	se	do tega trenutka skoraj nismo menili.
Toda za tem	se	globoko skriva prvotni nagib, nevprašljivi
Winston	se	je zavedel tišine, tako kot se zaveš
Winston se je zavedel tišine, tako kot	se	zaveš nekega novega zvoka.
Zazdelo	se	mu je, da je Julija že nekaj časa zelo
Njene prsi so	se	dvigale in padale počasi in pravilno.
svetu sta resnica in neresnica in če	se	okleneš resnice tudi proti vsem drugim,
obrazu in gladko dekletovo telo, ki	se	je dotikalo njegovega, sta mu vzbujala
X Ko	se	je prebudil, ga je obhajal občutek,
Julija	se	je ob zvoku prebudila, se razkošno
Julija se je ob zvoku prebudila,	se	razkošno pretegnila in vstala iz postelje.
»Smešno je to, da sem	se	prepričala, da je polna.«
»Oblekla	se	bom,« je dodala.
»Zdi	se	mi, da je postalo hladneje.«
Tudi Winston je vstal in	se	oblekel.
nasmehi mi mučijo srce. Ko	si	je zapel pas na kombinezonu, se je
Ko si je zapel pas na kombinezonu,	se	je napotil k oknu.
je neutrudno korakala sem ter tja,	si	mašila in spet praznila usta, zapela
Spraševal	se	je, ali se ukvarja s pranjem, da se
Spraševal se je, ali	se	ukvarja s pranjem, da se preživlja,
se je, ali se ukvarja s pranjem, da	se	preživlja, ali pa je le sužnja dvajsetih
besedo iz ust, iz duha v duha, sta	si	lahko predajala svojo skrivnost.
leto dni lepote divje rože in potem	se	je nenadoma napihnila kot oplojen sad
pogledom na bledo, brezoblačno nebo, ki	se	je razprostiralo nad dimniki v neizmerne
vendar skoraj natanko isti - ljudje, ki	se	niso nikoli naučili misliti, a kopičijo
Prej ali slej	se	bo to zgodilo: moč se bo spremenila
Prej ali slej se bo to zgodilo: moč	se	bo spremenila v zavest.
In dokler	se	to ne zgodi, čeprav bo do tega morda
»	Se	spominjaš,« je rekel, »drozga, ki nama
»Midva sva mrtva,«	se	je poslušno oglasila v odmev Julija.
Winstonu	se	je zdelo, da mu je zmrznilo drobovje.
»Ne premikajta	se	, dokler vama ne ukažemo.«
Začelo	se	je, slednjič se je začelo!
Začelo se je, slednjič	se	je začelo!
Boriti	se	za življenje, priti iz hiše, preden
Nepojmljivo je bilo, da bi	se	ne pokorila železnemu glasu za steno.
Tlesknilo je, kot bi	se	zavrtela ključavnica in zažvenketalo
»Ne dotikajta	se	drug drugega.«
Nista	se	dotikala, a zdelo se mu je, da čuti
Nista se dotikala, a zdelo	se	mu je, da čuti drhtenje Julijinega
in nato zmešnjava jeznih glasov, ki	se	je končala s krikom bolečine.
»Mislim, da	se	vseeno lahko posloviva,« je rekla.
»Vseeno	se	lahko poslovita,« je rekel glas.
In nato	se	je vmešal čisto drug glas, tenak, kultiviran
boksarja, v katerem so bila usta le reža,	se	je ustavil nasproti njega, zamišljeno
Winston	se	je srečal z njegovimi očmi.
sladkornemu rožnemu popku s torte,	se	je zakotalila čez rogoznico.
pestjo udaril Julijo v pleksus, da	se	je zvila kot zložljiv meter.
Boreč	se	za sapo se je zvijala na tleh.
Boreč se za sapo	se	je zvijala na tleh.
Winston	si	ni upal niti za milimeter obrniti glave,
Celo v svoji grozi	se	mu je zdelo, da čuti bolečino v lastnem
smrtna bolečina, ki je ves čas tam, a	se	ji še ne moreš prepustiti, kajti najprej
ki so prihajale same od sebe, a so	se	mu zdele popolnoma nezanimive, so mu
Spraševal	se	je, ali so dobili gospoda Charringtona.
Spraševal	se	je, kaj so storili z žensko na dvorišču.
Opazil je, da ura na napušču kaže devet,	se	pravi enaindvajset.
Spraševal	se	je, ali se nista z Julijo navsezadnje
Spraševal se je, ali	se	nista z Julijo navsezadnje zmotila
Nekaj	se	je tudi spremenilo v Charringtonovi
Neki moški	se	je ubogljivo sklonil.
Njegovo telo	se	je zravnalo in zdelo se je, da je postalo
Njegovo telo se je zravnalo in zdelo	se	je, da je postalo večje.
Obraz	se	je le malo spremenil, vendar je to
bil v Ministrstvu ljubezni, a nikakor	se	ni mogel o tem prepričati.
Že	se	je naučil sedeti pri miru.
Zdelo	se	mu je, da ima nekaj krušnih drobtin
strahom in z bolečino v trebuhu, da bi	se	zelo zanimal za svojo okolico, a še
Psovali so stražarje,	se	divje bojevali, kadar so jim zaplenili
stražarji, klicali so jih po vzdevkih in	si	skušali pridobrikati cigarete skoz
Veliko	se	je govorilo o taboriščih za prisilno
sklepal, kolikor imaš dobre zveze in	se	znajdeš.
z gostimi prameni belih las, ki so	se	ji razpustili v bojih, so brcajočo
Izmikali so	se	čevljem, s katerimi jih je skušala
Premolknila je,	se	potrepljala po prsih in rignila.
Sklonila	se	je naprej in izdatno bruhala na tla.
»Tako je bolje,« je rekla in	se	z zaprtimi očmi naslonila nazaj.
Oživela je,	se	obrnila, da bi si spet ogledala Winstona,
Oživela je, se obrnila, da bi	si	spet ogledala Winstona, in zdelo se
si spet ogledala Winstona, in zdelo	se	je, da ga je nemudoma vzljubila.
»Tudi jaz	se	pišem Smith.«
prave starosti in postave in verjetno	se	ljudje nekoliko spremenijo po dvajsetih
Videti je bilo, da	se	partijski zaporniki bojijo govoriti
dveh članih Partije, ženskah, ki sta	se	tesno tiščali druga k drugi na klopi,
besed, in posebej omembo nečesa, kar	se	imenuje »soba ena nula ena,« česar
včasih slabše, in v skladu s tem so	se	mu širile in krčile misli.
Bili so trenutki, ko je stvari, ki	se	mu bodo zgodile, predvideval tako živo,
podkovanih škornjev na piščalih; videl	se	je, kako se zvija na tleh in kriči
škornjev na piščalih; videl se je, kako	se	zvija na tleh in kriči za milost skozi
čutil ljubezni do nje in celo to, kaj	se	dogaja z njo, ga je komaj zanimalo.
Rezilo	se	bo zagrizlo z nekakšno gorečo hladnostjo
Vse	se	je vrnilo v njegovo bolno telo, ki
je vrnilo v njegovo bolno telo, ki	se	je trepetaje zdrznilo ob najmanjši
To bi moralo biti lahko, ampak vedno	se	je zgubil v štetju na tej ali oni točki.
Bolj pogosto	se	je spraševal, kje je in kateri dnevni
V mislih	se	je selil s kraja na kraj in skušal
Jeklena vrata so	se	s treskom odprla.
Mlad častnik, postava v prilegajoči	se	črni uniformi, ki je bila videti, da
črni uniformi, ki je bila videti, da	se	čez in čez sveti v poliranem usnju
Vrata so	se	spet s treskom zaprla.
koraka z ene strani na drugo, kot bi	se	mu megleno dozdevalo, da mora biti
Tudi obril	se	ni že nekaj dni.
ličnic in mu dajala videz surovosti, ki	se	je čudno ujemala z njegovim velikim
Winston	se	je malo prebudil iz otopelosti.
S telekrana	se	ni razleglo vpitje.
Njegove oči so	se	počasi uprle v Winstona.
Položil	si	je roko na čelo in si jo za hip pritisnil
Položil si je roko na čelo in	si	jo za hip pritisnil na senca, kot bi
jo za hip pritisnil na senca, kot bi	se	skušal nečesa spomniti.
»Te stvari	se	zgodijo,« je nejasno začel.
»Mogel sem	se	domisliti enega samega primera - mogočega
»Nisem	si	mogel pomagati!« je skoraj ogorčeno
Izraz njegovega obraza	se	je spremenil.
Pa tudi	se	mu v teh okoliščinah ni zdela posebno
Površno sta	se	pogovarjala še nekaj minut, nato pa
bil udobno sedel na preozki klopi,	se	je nemirno presedal z ene strani na
Winstonu	se	je skrčilo drobovje.
Vrata so	se	odprla.
Zdelo	se	je, da je minilo precej časa.
Njegove misli so	se	pogrezale okrog in okrog po istem tiru,
Ponoven krč v drobovju; težki škornji so	se	bližali.
Ko so	se	vrata odprla, je zračni val prinesel
Začel	se	je krčevito sprehajati gor in dol,
krivde in nekakšne neverne groze, da	se	taka beseda lahko nanaša nanj.
Postal je pred Winstonom in	se	začel sklicevati nanj : »Saj ne verjameš,
»Zdi	se	, da sem govoril znova in znova.«
nekaj krčevitih gibov gor in dol ter	se	večkrat hrepeneče ozrl po straniščni
Winston	si	je z rokami pokril obraz.
»V celici	se	ne skriva obraza!«
Nato	se	je izkazalo, da je izplak pokvarjen
v Sobo 101 in Winston je opazil, da	se	je zdela, kot da se je skrčila in dobila
Winston je opazil, da se je zdela, kot da	se	je skrčila in dobila drugo barvo, ko
boječe švigale od obraza k obrazu ter	se	hitro obrnile drugam, če je s kom križal
Vrata so	se	odprla in pripeljali so nekega drugega
Zdelo	se	je, da je isto prišlo na misel hkrati
Okrog in okrog klopi so	se	nalahko zganili.
najprej begale k možu z obrazom lobanje,	se	nato s krivdo odvrnile, pa jih je nepremagljiva
Takoj	se	je začel nemirno presedati na sedežu.
»Obrni	se	k vratom.«
»Ne gani	se	!«
Vrata so	se	s treskom odprla.
mladi častnik vstopil in stopil vstran,	se	je izza njega pojavil majhen, čokat
Postavil	se	je nasproti moža brez brade in nato,
Zdelo	se	je, da ga je njegova moč skoraj zbila
Zelo rahlo ječanje ali cviljenje, ki	se	je zdelo nezavedno, je prišlo od njega.
Potem	se	je prevalil in se negotovo dvignil
Potem se je prevalil in	se	negotovo dvignil na roke in kolena.
Mož brez brade	se	je vzpel nazaj na svoj prostor.
Vrata so	se	odprla.
Mož	se	je s sklenjenimi rokami vrgel na kolena.
Mož	se	je divje ozrl po drugih jetnikih, kot
Njegove oči so	se	ustavile na zdruzganem obrazu moža
Možev glas	se	je zvišal v vreščanje.
Dva čokata stražnika sta	se	sklonila, da bi ga prijela za roke.
A tisti trenutek	se	je vrgel čez tla celice in zagrabil
Spustil	se	je v tuljenje brez besed kot žival.
pograbili, da bi ga odtrgali proč, pa	se	je oklepal s presenetljivo močjo.
Potem	se	je oglasil drugačen krik.
velikega napora, da ga ni gledal, a zdaj	se	je lakota umaknila žeji.
vsaj malo obvladal telesne občutke,	se	je groza vrnila.
Mogel	si	je misliti, da britev lahko pride skrita
Sicer pa - ali je mogoče, da	si	želiš, kadar jo v resnici trpiš, naj
želiš, kadar jo v resnici trpiš, naj	se	iz kakršnegakoli razloga poveča?
Spet so	se	približevali škornji.
Vrata so	se	odprla.
Izza njega	se	je pojavil širokopleč stražnik z dolgim
»Ne goljufaj	se	.«
omrtvičen je padel na kolena, oklepajoč	se	udarjenega komolca z drugo roko.
Vse	se	je razpršilo v rumeno svetlobo.
Svetloba	se	je razjasnila in lahko je videl, da
Stražnik	se	je smejal njegovemu zvijanju.
razlog na svetu, ne moreš želeti, naj	se	bolečina poveča.
O bolečini	si	lahko želiš le eno naj preneha.
junakov, je mislil spet in spet, ko	se	je zvijal na tleh in se jalovo držal
in spet, ko se je zvijal na tleh in	se	jalovo držal za onesposobljeno levico.
da je bil nekako pritrjen nanjo, da	se	ni mogel premakniti.
Luč, ki	se	mu je zdela močnejša kot ponavadi,
Bil je čas, ko	se	je njegova zavest, celo tiste vrste
človek ohrani v spanju, ustavila in	se	znova obudila po praznem premoru.
S tistim prvim udarcem na komolec	se	je začela mora.
Kasneje je spoznal, da je vse tisto, kar	se	je nato zgodilo, samo predhodno, rutinsko
pretepli, kako dolgo je pretepanje trajalo,	se	ni mogel spomniti.
Bili so časi, ko	se	je kotalil po tleh, brez sramu kot
stran v brezupnem prizadevanju izogniti	se	brcam, s tem pa je kratko in malo privabljal
ko je to trajalo in trajalo, dokler	se	mu kruto, hudobno in nepozabno ni zdelo
kar naprej pretepajo, temveč to, da	se	ni mogel prisiliti, da bi izgubil zavest.
začel kričati za usmiljenje, še preden	se	je pretepanje začelo, ko mu je bil
slabotno skušal narediti kompromis in	si	je govoril: »Priznal bom, ampak ne
kamnita tla celice, pustili nekaj ur, da	si	je oddahnil, potem pa ga privedli ven
Spominjal	se	je tudi daljših obdobij okrevanja.
Spominjal	se	jih je megleno, ker jih je preživel
Spominjal	se	je celice z lesenim pogradom, nekakšne
Spominjal	se	je čemernega brivca, ki mu je prihajal
možje s hitrimi gibi in z bleščečimi	se	naočniki, ki so ga izmenično obdelovali
predvsem bolečina tisto, na kar so	se	zanašali.
je bilo neusmiljeno spraševanje, ki	se	je vleklo ure in ure, ko so ga zmedli,
spremenili ton, ga imenovali tovariš,	se	obračali nanj v imenu Partije in Angsoca
prizna, in potem hitro priznati, preden	se	strahovanje začne znova.
Nenadoma je poletel s sedeža,	se	potopil v oči in pogoltnile so ga.
Vrata so	se	s treskom odprla.
Mož v belem plašču	se	ni obrnil.
Kotalil	se	je po mogočnem hodniku, kilometer širokem,
gospod Charrington in vsi skupaj so	se	kotalili navzdol po hodniku ter rjoveli
prihodnost, je nekako preskočil in	se	niso zgodile.
Pognal	se	je z lesenega pograda na pol prepričan,
In enkrat, Winston	se	ni mogel spomniti, ali je bilo to v
glas, ki mu je bil rekel: »Srečala	se	bova na kraju, kjer ni teme,« v tistih
Ni	se	spominjal zadnjega zasliševanja.
Bilo je obdobje črnine in nato	se	je celica ali soba, kjer je bil zdaj,
Ležal je plosko na hrbtu in	se	ni mogel premakniti.
»Povedal sem ti,« je rekel O'Brien, »da	se	bova tukaj srečala, če kdaj.«
bolečina, ker ni mogel videti, kaj	se	dogaja, in imel je občutek, da mu zadajajo
Ni vedel, ali	se	ta stvar res dogaja ali pa ta učinek
ta učinek izzovejo z elektriko; telo	se	mu je raztezalo navzven, sklepe mu
je bil najhujši od vsega strah, da	se	mu bo vsak hip zlomila hrbtenica.
težko dihal skozi nos, prizadevajoč	si	ostati kolikor mogoče dolgo tiho.
»Bojiš	se	, Winston,« je rekel O'Brien, opazujoč
O'Brien, opazujoč njegov obraz, »da	se	bo v naslednjem trenutku nekaj prelomilo.«
»Posebno	se	bojiš, da bo to hrbtenica.«
»Imaš živo predstavo o vretencih, ki	se	trgajo narazen in o hrbtenični tekočini,
narazen in o hrbtenični tekočini, ki	se	cedi iz njih.«
»Vidiš lahko, da	se	številke dvigajo do sto.«
»	Si	hočeš, prosim, zapomniti, ves čas pogovora,
»Če mi boš pravil laži,	se	poskušal na kakršenkoli način izmikati
Zamišljeno	si	je popravil očala na nosu in stopil
zdravnika, učitelja, celo duhovnika, ki	si	bolj prizadeva razložiti in prepričati,
»Delam	si	skrbi zaradi tebe, Winston,« je rekel,
zaradi tebe, Winston,« je rekel, »ker	si	vreden skrbi.«
»To veš že leta, čeprav si	se	boril proti tej vednosti.«
»Nezmožen si spominjati	se	resničnih dogodkov in prepričuješ se,
se resničnih dogodkov in prepričuješ	se	, da se spominjaš drugih dogodkov, ki
resničnih dogodkov in prepričuješ se, da	se	spominjaš drugih dogodkov, ki se niso
da se spominjaš drugih dogodkov, ki	se	niso nikoli zgodili.«
»Nikdar	se	nisi zdravil, ker tega nisi hotel.«
»Celo zdaj, tega	se	dobro zavedam, se oklepaš svoje bolezni
»Celo zdaj, tega se dobro zavedam,	se	oklepaš svoje bolezni pod vtisom, da
»S katero silo	se	trenutno vojskuje Oceanija?«
»Povej mi, kar misliš, da	se	spominjaš.«
»Spominjam	se	, da komaj do tedna, preden sem bil
Pravokoten kot papirja	se	je prikazal med O'Brienovimi prsti.
Nemogoče	se	je bilo premakniti tudi za centimeter
Vse, kar	si	je želel, je bilo znova držati fotografijo
Neviden	se	je slabotni košček papirja zvrtinčil
O'Brien	se	je obrnil od stene.
»Spomnim	se	je.«
»Vi	se	je spomnite.«
»Jaz	se	je ne spomnim,« je rekel O'Brien.
bo tudi pozabil, kako je zanikal, da	se	je spominjal in pozabil akt pozabljenja.
Kako bi	se	mogel prepričati, da je vse to le zvijača?
Morda	se	v zavesti res lahko izvrši ta blazni
kot kdaj je imel videz učitelja, ki	se	muči s trmastim, a obetajočim otrokom.
Spet	se	je na Winstona spustil občutek nemoči.
O'Brien	se	je rahlo nasmejal.
kje kraj, svet trdnih predmetov, kjer	se	preteklost še dogaja?«
kako lahko preprečite ljudem, da bi	se	nehali spominjati?«
»Nisi	se	hotel ukloniti, kar je cena za duševno
»In ne v individualni zavesti, ki	se	lahko moti, v vsakem primeru pa hitro
»To je dejstvo, ki	se	ga moraš znova naučiti, Winston.«
»Ponižati	se	moraš, preden lahko duševno ozdraviš.«
je premolknil, kot bi dovoljeval, da	se	to, kar je govoril, usede.
»Ali	se	spomniš, da si zapisal v dnevnik, Svoboda
Beseda	se	je končala v hlipanju od bolečine.
Igla na številčnici	se	je pognala do petinpetdeset.
Igla	se	je vzpela do šestdeset.
Igla	se	je morala spet dvigniti, pa ni gledal
potiskale njegovo telo navzdol, so	se	zrahljale.
drgetal, zobje so mu šklepetali, solze so	se	mu kotalile po licih.
Za trenutek	se	je kot otrok oklepal O'Briena, čudno
»Kako naj	si	pomagam?«
»Kako naj	si	pomagam, če vidim, kar imam pred očmi?«
»Bolj	se	moraš potruditi.«
Mož v belem plašču	se	je sklonil in od blizu pogledal v Winstonove
Bolečina	se	je spet zmanjšala.
»Kaj	si	želiš: prepričati me, da jih vidiš
Winston	se	je lahko le v presledkih spomnil, zakaj
Zdelo	se	mu je, da se za stisnjenimi vekami
Zdelo se mu je, da	se	za stisnjenimi vekami gozd prstov giblje
gozd prstov giblje v nekakšnem plesu,	se	prepleta in razpleta, izginja drug
Skušal jih je prešteti, ni	se	spominjal, zakaj.
prstov je še vedno, kot premikajoča	se	drevesa, teklo mimo njega v vseh smereh,
drevesa, teklo mimo njega v vseh smereh,	se	križalo in razpletalo.
Skoraj isti hip	se	mu je po vsem telesu razširila blažena,
Odprl je oči in	se	hvaležno ozrl k O'Brienu.
Če bi	se	lahko premaknil, bi iztegnil roko in
je O'Brien prijatelj ali sovražnik,	se	je povrnil.
Morda	si	človek ne želi biti toliko ljubljen
nikdar izgovorjene, je kraj, kjer bi	se	lahko srečala in govorila.
»In zakaj,	si	predstavljaš, pripeljemo ljudi na ta
Njegov glas	se	je nenavadno spremenil in obraz mu
zanimajo nas tisti bedasti prekrški, ki	si	jih zagrešil.«
Sklanjal	se	je nad Winstona.
Winstonu	se	je znova stisnilo srce.
Ko bi bil mogel, bi	se	bil zaril globlje v posteljo.
A tisti hip	se	je O'Brien odvrnil.
»Namenila	se	je izkoreniniti krivoverstvo, pa se
se je izkoreniniti krivoverstvo, pa	se	je končalo tako, da ga je ovekovečila.«
»Ljudje so umirali, ker	se	niso hoteli odreči svojim pravim prepričanjem.«
stoletju, so bili totalitaristi, kot so	se	imenovali.«
»In predstavljali so	si	, da so se kaj naučili iz napak preteklosti;
»In predstavljali so si, da so	se	kaj naučili iz napak preteklosti; vsekakor
vse, kar si jim položil na usta, ki so	se	skrivale za psovke, obtožujoč in skrivajoč
skrivale za psovke, obtožujoč in skrivajoč	se	drug za drugim ter cvileč za milost.«
»In vendar	se	je že čez nekaj kratkih let vsa stvar
»Predvsem pa ne dovolimo, da bi	se	mrtvi vzdignili zoper nas.«
»Nehaj	si	že predstavljati, da te bo zanamstvo
Zakaj pa	si	potem delati sitnosti z mučenjem?
grdi obraz z nekoliko zoženimi očmi	se	je približal.
storil, niti najmanj spremenilo stvari,	se	vprašuješ, zakaj si v tem primeru delamo
spremenilo stvari, se vprašuješ, zakaj	si	v tem primeru delamo sitnosti in te
O'Brien	se	je lahno nasmehnil.
»Kaj ti nisem ravnokar povedal, da	se	razlikujemo od preganjalcev iz preteklosti?«
»Mi	se	ne zadovoljujemo s pasivno pokorščino,
»Ko	se	nam boš nazadnje predal, mora biti
»Mi ne pokončamo krivoverca, dokler	se	nam upira; dokler se nam upira, ga
krivoverca, dokler se nam upira; dokler	se	nam upira, ga nikoli ne pokončamo.«
razlagajoč svoje krivoverstvo in opajajoč	se	z njim .«
»Nihče, ki ga privedemo na ta kraj,	se	nam nikdar ne postavi po robu.«
klonili, cvilili so, klečeplazili in	se	jokali - in na koncu to ni bilo zaradi
Ne pretvarja	se	, je mislil Winston, on ni hinavec,
O'Brien	se	je ustavil in se ozrl k Winstonu.
O'Brien se je ustavil in	se	ozrl k Winstonu.
»Ne predstavljaj	si	, Winston, da se boš rešil, pa če se
»Ne predstavljaj si, Winston, da	se	boš rešil, pa če se nam še tako popolnoma
si, Winston, da se boš rešil, pa če	se	nam še tako popolnoma vdaš.«
»In tudi, če	se	nam zahoče, da te pustimo preživeti
»Kar	se	zgodi s teboj tukaj, je za zmeraj.«
»Zgodile	se	ti bodo stvari, po katerih si ne boš
Winston	se	je zavedal, da mu potiskajo neki težak
O'Brien	se	je usedel poleg postelje, tako da je
Dve blazini, ki sta	se	zdeli nekoliko mokri, sta se pritisnili
ki sta se zdeli nekoliko mokri, sta	se	pritisnili k Winstonovim sencem.
strahotno eksplozijo, oziroma nekaj, kar	se	je zdelo kot eksplozija, čeprav ni
Čeprav je že ležal na hrbtu, ko	se	je to zgodilo, je imel čuden občutek,
Tudi v glavi	se	mu je nekaj zgodilo.
Ko	se	mu je spet povrnil vid, se je spomnil,
Ko se mu je spet povrnil vid,	se	je spomnil, kdo in kje da je, ter spoznal
Spomnil	se	je tudi Evrazije in Eastazije, kdo
Pravzaprav	se	sploh ni zavedal, da je kakšna vojna.
»Ne spominjam	se	.«
»	Se	zdaj spomniš tega?«
»	Se	spomniš tega?«
»Pretvarjal si	se	, da si videl kos papirja, ki je dokazoval
»To si	si	izmislil in kasneje začel verjeti.«
»Zdaj	se	spomniš tistega trenutka, ko si si
se spomniš tistega trenutka, ko si	si	to izmislil.«
»	Se	spomniš tega?«
»	Se	spomniš tega?«
jih je videl, za bežen hip, preden	se	je prizorišče njegovih misli spremenilo.
stari strah, sovraštvo in zmeda so	se	trumoma vrnili.
toda čeprav ga ni mogel znova doseči,	se	ga je zlahka spomnil, kot se človek
doseči, se ga je zlahka spomnil, kot	se	človek spominja živega doživetja v
O'Brien	se	je z nasmehom obrnil k Winstonu.
Na skoraj stari način	si	je popravil očala na nosu.
»	Se	spomniš, da si napisal v dnevnik,«
človek, ki te razume in s katerim	se	je mogoče pogovoriti?«
O'Brien	se	je spet nasmehnil.
»Redkokdaj sem videl koga, ki bi	se	nam tako hitro predal.«
Poznal je, oziroma	si	je lahko predstavljal argumente, ki
Razum	se	mu je skrčil, ko je pomislil na neodgovorljive,
»Zavedam	se	, kdo sem.«
»Če	se	nam bo zahotelo, da te osvobodimo,
Prsi so	se	mu dvigale in padale malo hitreje.
videti senco smehljaja, ki je pričal, da	se	zabava.
Zdelo	se	je, da imajo celo njihova očala ironičen
Izraz O'Brienovega obraza	se	ni spremenil.
Igla	se	je zadrla v Winstonovo roko.
III »Za to, da	se	znova vključiš, so potrebne tri stopnje,«
Lahko	se	je izognil njenim mukam, če se je dovolj
Lahko se je izognil njenim mukam, če	se	je dovolj hitro odzival.
potegnil vzvod večidel samo takrat, kadar	se	je pokazal neumnega.
Ni	se	mogel spomniti, koliko zasedanj je
Zdelo	se	mu je, da se celoten postopek razteza
Zdelo se mu je, da	se	celoten postopek razteza v dolg, nedoločljiv
si ležal tu,« je rekel O'Brien, »si	se	pogosto spraševal - vprašal si celo
»	Se	spomniš, da si zapisal v dnevnik Razumem
»	Se	pravi, sodeloval sem pri pisanju.«
»Raja	se	ne bo nikoli uprla, niti v tisočih
»Ne more	se	.«
kdaj gojil sanje o oboroženi vstaji,	se	jim moraš odreči.«
»In zdaj	se	povrniva k vprašanju o kako« in »zakaj.«
»Dovolj dobro razumeš kako«	se	Partija drži na oblasti.
»Zdaj pa mi povej zakaj«	se	oklepa oblasti.
»Zakaj	si	želimo oblast?«
Lahni, blazni preblisk navdušenja	se	je vrnil na O'Brienov obraz.
Da	se	je polastila oblasti zato, ker so ljudje
posvečena ločina, ki dela zlo, da bi	se	lahko iz tega rodilo dobro, žrtvujoč
»Prepričani ste, da so ljudje nezmožni, da bi	si	sami vladali in zato -«
»Mi	se	razlikujemo od vseh drugih oligarhij
»Pretvarjali so	se	, morda celo verjeli, da so se polastili
»Pretvarjali so se, morda celo verjeli, da so	se	polastili oblasti neradi in za omejen
»Mi vemo, da	se	nihče nikoli ne polasti oblasti z namenom,
nikoli ne polasti oblasti z namenom, da	se	ji bo odpovedal.«
nekakšne obrzdane strasti, pred katero	se	je čutil brez moči, a bil je utrujen.
očmi je imel vrečice, pod ličnicami	se	mu je koža povešala.
O'Brien	se	je sklonil nadenj, namenoma mu je približal
»Mar umreš, ko	si	porežeš nohte?«
Obrnil	se	je od postelje in se začel sprehajati
Obrnil se je od postelje in	se	začel sprehajati gor in dol, z eno
»Če pa	se	lahko potopi v Partijo, tako da je
Divje	si	je prizadeval, da bi se dvignil v
Divje si je prizadeval, da bi	se	dvignil v sedečo lego, pa se mu je
da bi se dvignil v sedečo lego, pa	se	mu je le toliko posrečilo, da si je
pa se mu je le toliko posrečilo, da	si	je boleče zvil telo.
»Postopoma	se	boš naučil, Winston.«
»Moraš	se	znebiti predstav iz devetnajstega stoletja
»Biologi devetnajstega stoletja so	si	jih izmislili.«
»Sonce in zvezde	se	vrtijo okoli nje .«
Winston	se	je spet krčevito zganil.
plovemo po oceanu ali če napovemo mrk,	se	nam večkrat zdi primerno dopustiti,
večkrat zdi primerno dopustiti, da	se	zemlja vrti okoli sonca in da so zvezde
zganil kotiček O'Brienovih ust, ko	se	je ozrl po njem.
»Beseda, ki	se	je skušaš domisliti, je solipsizem.«
»Pa	se	motiš.«
»Resnična oblast, oblast, za katero	se	moramo boriti noč in dan, ni oblast
Premolknil je in	si	za hip spet nadel videz šolnika, ki
izprašuje obetavnega učenca: »Kako	si	človek zagotovi oblast nad drugim človekom,
človek trpi, kako si lahko prepričan, da	se	podreja tvoji volji in ne svoji?«
»	Se	ti zdaj svita, kakšen svet ustvarjamo?«
neumnih hedonističnih utopij, ki so	si	jih zamišljali stari reformatorji.«
ne manj, ampak bolj neusmiljen, ko	se	bo oplemenitil.«
»Že zdaj lomimo navado mišljenja, ki	se	je preživela iz predrevolucijskega
»Nihče	si	ne upa več zaupati ženi, otroku ali
radovednosti ne bo, za potek življenja	se	ne bo nihče menil.«
»Če želiš imeti podobo prihodnosti,	si	predstavljaj škorenj, ki tepta človeški
Winston pa	se	je spet poskušal še bolj prilepiti
Zdelo	se	mu je, da mu je zmrznilo srce.
ti, odkar si v naših rokah - vse to	se	bo nadaljevalo in še huje.«
aretacije, mučenja, usmrtitve, izginotja	se	ne bodo nikdar nehala.«
spokorjen, osvobojen samega sebe in	se	nam bo sam od sebe plazil pred nogami.«
»Kot vidim,	se	ti začenja svitati, kakšen bo ta svet.«
Winston	si	je dovolj opomogel, da je lahko govoril.
»Nikdar	se	ne bi ohranila.«
»Razkrojila bi	se	.«
»Denimo, da	se	nam zahoče, da se hitreje izrabimo.«
»Denimo, da se nam zahoče, da	se	hitreje izrabimo.«
nad tem, kar mu je pravil O'Brien,	se	je vrnil v napad.
»Ti	si	domišljaš, da obstaja nekaj, kar se
si domišljaš, da obstaja nekaj, kar	se	imenuje človeška narava, ki se bo zgrozila
kar se imenuje človeška narava, ki	se	bo zgrozila nad našim početjem in se
se bo zgrozila nad našim početjem in	se	nam postavila po robu.«
»Ali pa si	se	morda vrnil k svoji stari misli, da
»Izbij	si	to iz glave.«
»Ali vidiš kakšen dokaz, da	se	to dogaja?«
»Ali pa kakšen razlog, zakaj naj bi	se	?«
»Pa	se	imaš ti za človeka?«
Njegovo vedenje	se	je spremenilo in postalo ostrejše:
spremenilo in postalo ostrejše: »In ti	se	imaš za moralno boljšega od nas, z
»Da, imam	se	za boljšega.«
je imel z O'Brienom tiste noči, ko	se	je včlanil v Bratovščino.
Slišal	se	je obljubljati, da bo lagal, kradel,
Vezi so	se	zrahljale.
Winston	se	je spustil na tla in negotovo vstal.
»Videl	se	boš takega, kot si.«
»Sleci	si	obleko.«
Zadrga	se	mu je že davno odtrgala z njega.
Ni	se	mogel spomniti, ali si je kdajkoli,
Ni se mogel spomniti, ali	si	je kdajkoli, odkar so ga zaprli, slekel
Pod kombinezonom so	se	mu okoli telesa ovijale umazane zelenkaste
Približal	se	mu je in nato obstal.
Izvil	se	mu je nehoten krik.
Obstal je, ker	se	je bal.
Pomaknil	se	je bliže ogledala.
večnega jetnika, z visokim čelom, ki	se	je podaljševalo v plešasto lobanjo,
je bil gotovo njegov obraz, a zdelo	se	mu je, da se je bolj spremenil kot
njegov obraz, a zdelo se mu je, da	se	je bolj spremenil kot njegova notranjost.
gležnja je bil vneta kepa, s katere so	se	lupile kožne luskine.
bil ozek kot pri okostnjaku, noge so	se	mu tako posušile, da so bila kolena
votlino, tenki vrat je bil videti, kot da	se	dvojno krivi pod težo lobanje.
»Poglej	se	, kakšen si!« je rekel.
»Zdaj pa	se	obrni in se spet poglej v tisto ogledalo.«
»Zdaj pa se obrni in	se	spet poglej v tisto ogledalo.«
»Zdaj pa	se	obleci.«
Winston	se	je začel oblačiti s počasnimi, togimi
Zdelo	se	je, da še zdaj ni opazil, kako je suh
Samo ena misel	se	mu je motala po glavi: da mora biti
Preden	se	je zavedel, kaj počne, se je zrušil
Preden se je zavedel, kaj počne,	se	je zrušil na majhno pručko, ki je stala
Zavedal	se	je svoje grdote, neprivlačnosti, svežnja
in joče v ostri beli svetlobi, a ni	se	mogel ustaviti.
je tisto, v kar si privolil, ko si	se	postavil Partiji po robu.«
»Nič	se	ti ni zgodilo, česar ne bi bil sam
opsovan, tulil si od bolečin, valjal si	se	po tleh v lastni krvi in bruhanju.«
»Ali	se	lahko domisliš enega samega ponižanja,
domisliš enega samega ponižanja, ki bi	se	ti ne bilo zgodilo?«
Ozrl	se	je navzgor k O'Brienu.
O'Brienu	se	je vedno posrečilo razumeti, kar si
trivialnih podrobnosti je izpovedal vse, kar	se	je zgodilo na njunih srečanjih, vse
Okopal	se	je in dovolili so mu, da se je kar
Okopal se je in dovolili so mu, da	se	je kar pogosto umival v pločevinastem
obroke na štiriindvajset ur; včasih	se	je megleno spraševal, ali jih dobiva
Že davno	se	je navadil spati z močno svetlobo na
Zdelo	se	mu je, da ni v tem nobene razlike,
počel, pač pa je le sedel na soncu in	se	pogovarjal o miroljubnih stvareh.
Zdelo	se	mu je, da je izgubil moč intelektualnega
Ni	se	dolgočasil, ni čutil želje po pogovoru
da leži pri miru in da čuti, kako	se	mu moč nabira v telesu.
Tu pa tam	se	je potipal in se skušal prepričati,
Tu pa tam se je potipal in	se	skušal prepričati, ali ni le iluzija,
Končno ni bilo več nobenega dvoma, da	se	je zredil.
Lotil	se	je težjih vaj in že je bil presenečen
ni mogel stati na eni nogi, ne da bi	se	bil prevrnil.
Počepnil je na pete in odkril, da	se	lahko le s smrtnimi bolečinami v stegnih
Plosko	se	je ulegel na trebuh in skušal dvigniti
Bilo je brezupno, niti za centimeter	se	ni mogel dvigniti.
naključju položil roko na plešasto glavo,	se	je spomnil razbrazdanega, razdejanega
Kapituliral je; s tem	se	je strinjal.
pripravljen kapitulirati zdavnaj pred tem, ko	se	je za to odločil.
dojel puhlost svojega poskusa, da bi	se	uprl oblasti Partije.
Da, celo... Ni	se	mogel več bojevati proti Partiji.
Tako mora biti: kako bi	se	lahko nesmrtni kolektivni možgani motili?
Šlo je le za vprašanje, kako	se	naučiti misliti, kot mislijo oni.
Svinčnik med prsti	se	mu je zdel debel in okoren.
Zdelo	se	mu je, da se njegove misli ne morejo
Zdelo se mu je, da	se	njegove misli ne morejo osredotočiti,
misli ne morejo osredotočiti, kot bi	se	pred nečim skrivale.
je, da ve, kaj pride za tem, a za hip	se	ni mogel domisliti.
Ko	se	je domislil, je bilo to le po zavestnem
Nikdar ni obstajala, on	si	jo je izmislil.
Spominjal	se	je, da se je spominjal nasprotnih stvari,
Spominjal se je, da	se	je spominjal nasprotnih stvari, a to
Samo predati si	se	moral in vse drugo je sledilo.
plaval proti toku, ki te meče nazaj, če	se	še tako trdo boriš, pa se nato odločiš,
nazaj, če se še tako trdo boriš, pa	se	nato odločiš, da se obrneš in plavaš
trdo boriš, pa se nato odločiš, da	se	obrneš in plavaš s tokom, namesto da
Nič	se	ni spremenilo razen tvojega stališča;
tvojega stališča; vnaprej odločena stvar	se	v vsakem primeru zgodi.
Komaj je še vedel, zakaj	se	je kdaj upiral.
istočasno mislim, da to vidim, potem	se	je stvar zgodila.«
gladino, mu je vdrla v glavo misel: »To	se	v resnici ne zgodi.«
»Predstavljamo	si	.«
zunaj človeka, »resnični« svet, kjer	se	dogajajo »resnične« stvari.
Vse	se	dogaja v zavesti.
Kar	se	zgodi v vseh zavestih, pa se resnično
Kar se zgodi v vseh zavestih, pa	se	resnično zgodi.
Ni mu bilo težko znebiti	se	zmote in ni bil v nevarnosti, da ji
mora nastati slepa pega, kadarkoli	se	približaš nevarni misli.
Lotil	se	je vežbanja v kriminalstopu.
Zastavljal	si	je naloge - Partija pravi, da je zemlja
pravi, da je led težji od vode - in	se	nato vadil tako, da ni zapažal in ni
najbolj tankoumno rabiti logiko, nato pa	se	ne zavedati najbolj grobih logičnih
kot inteligenca in prav tako težko	si	jo je bilo pridobiti.
Ves ta čas pa	se	je z enim delom možganov spraševal,
ni zavestnega dejanja, s katerim bi	si	smrt lahko približal.
Vendar je bilo tudi čisto mogoče, da	se	bo pred ustrelitvijo vsa drama z aretacijo
mogoče je bilo, da sredi noči: nekoč -	se	je potopil v čudno, blaženo sanjarjenje.
sončni cesti, kilometre široki, in zdelo	se	je, da po njej hodi v delirij, ki ga
Nenadoma	se	je zdrznil, tako ga je pretresla groza.
Zaslišal	se	je glasno kričati:
Zdelo	se	mu je, da ni le poleg njega, temveč
Legel je nazaj na posteljo in	se	skušal pomiriti.
Pokoraval	se	je Partiji, a sovražil jo je še vedno.
Zdaj	se	je umaknil korak dalje: v duhu se je
Zdaj se je umaknil korak dalje: v duhu	se	je vdal, a upal je obdržati notranjost
Z roko	si	je šel čez obraz in je poskušal spoznati
Poleg tega so mu, odkar	se	je zadnjič videl v ogledalu, dali nov
Nekega dne	se	bodo odločili, da ga ustrelijo.
Nisi mogel povedati, kdaj	se	bo to zgodilo, toda nekaj sekund prej
V tem času	se	bo svet v njem obrnil.
bi bila izgovorjena beseda, ne da bi	se	ustavil v koraku, ne da bi se mu spremenila
da bi se ustavil v koraku, ne da bi	se	mu spremenila poteza na obrazu - nenadoma
nenadoma bo skrivanja konec in penk!	se	bodo sprožile baterije njegovega sovraštva.
Moral	se	je potopiti v najbolj umazano umazanijo.
Zdelo	se	je, da je velikanski obraz (ker ga
je neprestano videval na plakatih,	si	ga je vedno predstavljal meter velikega)
Jeklena vrata so	se	s treskom odprla.
»Ni dovolj, da	se	mu pokoriš; ljubiti ga moraš.«
stopnji svojega jetništva je vedel, ali	se	mu je vsaj zdelo, da ve, kje v poslopju
zdelo, da ve, kje v poslopju brez oken	se	nahaja.
Za trenutek je bil sam, potem pa so	se	vrata odprla in vstopil je O'Brien.
Vrata so	se	spet odprla.
Premaknil	se	je nekoliko v stran, tako da je Winston
Zdelo	se	mu je, da mu drobovje vodeni.
»	Se	spomniš,« je rekel O'Brien, »trenutka
»Vedel si, da veš, kaj je tisto, pa	si	nisi upal privleči na dan.«
»O'Brien!« je rekel Winston, prizadevajoč	si	obvladati glas.
Zamišljeno je zrl v daljavo, kot bi	se	obračal na poslušalstvo nekje za Winstonovim
»So priložnosti, ko	se	človek postavi bolečini po robu, celo
globoke vode, ni strahopetno napolniti	si	pljuča z zrakom.«
»To je le nagon, ki	se	mu je nemogoče upreti.«
»So oblika pritiska, ki	se	mu ne moreš upirati, tudi ko bi hotel.«
»Ti	se	zavedaš tega.«
»Slišal si o stvareh, ki	se	dogajajo v revnih četrteh tega mesta.«
»V nekaterih ulicah	si	ženske niti za pet minut ne upajo pustiti
Iz kletke	se	je zaslišalo cviljenje.
Winstonu	se	je zdelo, da ga dosega iz velike daljave.
Podgani sta	se	bojevali; skušali sta priti druga k
Tudi za tega	se	mu je zdelo, da prihaja od zunaj.
Winston	se	je besno poskušal odtrgati s stola.
»Maska	se	bo prilegla tvoji glavi, ne da bi pustila
»Sestradani zverini	se	bosta pognali ven kot krogli.«
»Si kdaj videl podgano, kako	se	požene skozi zrak?«
»Skočili ti bosta v obraz in	se	zažrli naravnost vanj.«
»Včasih	se	prekopljejo skozi lica in požrejo jezik.«
Kletka je bila bliže; pomikala	se	je čedalje bliže.
vrsto predirljivih krikov in dozdevalo	se	mu je, da prihajajo iz zraka nad njegovo
Toda besno	se	je bojeval proti paniki.
Vsa notranjost	se	mu je divje skrčila od gnusa in skoraj
Vendar	se	je vrnil iz črnine, oklepajoč se misli.
Vendar se je vrnil iz črnine, oklepajoč	se	misli.
Bila je ena in samo ena pot, da	se	reši.
Maska	se	mu je zapirala na obraz.
drug kovinski žvenket in vedel, da so	se	vratca kletke žvenketaje zaprla, ne
Kdaj pa kdaj	se	je ozrl navzgor in ošinil velikanski
samo glasba, bilo pa je mogoče, da	se	bo zdaj zdaj oglasilo posebno poročilo
Oceanija je bila vedno v vojni z Evrazijo)	se	je pomikala proti jugu z grozljivo
Kot ponavadi	se	je po njem stresel in celo malo zagolsnilo
njem stresel in celo malo zagolsnilo	se	mu je.
mislih ne, in kolikor je bilo mogoče,	si	jih ni nikdar naslikal v duhu.
Bile so nekaj, česar	se	je le na pol zavedal, kar mu je lebdelo
Ko	se	je gin v njem dvignil, je rignil skozi
Zredil	se	je, odkar so ga izpustili in si pridobil
Zredil se je, odkar so ga izpustili in	si	pridobil nekdanjo barvo - pravzaprav
Tudi s štetjem kozarcev	si	ni delal preglavic.
Spet	se	je oglasila cingljajoča glasba.
Winstonu	se	je zganilo pri srcu.
Zdelo	se	mu je, da res vidi evrazijsko armado,
ki gomazi čez nikdar prebito mejo in	se	kot kolona mravelj preliva v konico
videl drugo, tajno zbrano silo, ki	se	nenadoma pojavi ob njihovi zaščitni
povedati, katera plast je na dnu -	se	je borila v njem.
belega tekača na svoje mesto, a za hip	se	ni mogel posvetiti resnemu preučevanju
»Kar	se	zgodi tu, je za zmeraj« , je rekel
stvari, tvoja lastna dejanja, po katerih	si	nikdar ne opomoreš.
Lahko bi	se	domenil za ponovno srečanje z njo,
Pravzaprav sta	se	srečala po naključju.
marcu, ko je bila zemlja kot železo in	se	je vsa trava zdela mrtva in ni bilo
nekaj pomladanskih žafranov, ki so	se	prerinili skoz zemljo in jih je bril
Takoj ga je prešinila misel, da	se	je na neki težko opredeljivi način
drug mimo drugega brez pozdrava; potem	se	je obrnil in ji sledil, ne prav vneto.
Zavila je v stran čez travo, kot bi	se	ga skušala znebiti, potem pa se je
bi se ga skušala znebiti, potem pa	se	je zdelo, da se je vdala v to, da ga
skušala znebiti, potem pa se je zdelo, da	se	je vdala v to, da ga ima ob strani.
Ustavila sta	se	.
Lahko bi	se	ulegla na tla in počela tisto, če bi
Z ničemer	se	ni odzvala objemu njegove roke; še
odzvala objemu njegove roke; še izviti	se	ni skušala.
brazgotina, deloma zakrita z lasmi,	se	ji je vlekla čez čelo in sence; a to
Spomnil	se	je, kako je nekoč po eksploziji raketne
Spraševal	se	je, ali prihaja ta odpor zgolj iz preteklosti
Zdi	se	, da so tudi njene noge postale širše,
»In morda	se	lahko kasneje pretvarjaš, da je bila
»Takrat, ko	se	to dogaja, misliš zares.«
»Misliš, da ni druge poti, da	se	rešiš, in si čisto pripravljen, da
rešiš, in si čisto pripravljen, da	se	rešiš tako.«
»Želiš , da	se	to zgodi tistemu drugemu človeku.«
Zdelo	se	je, da ni več kaj reči.
»Morava	se	še kdaj srečati,« je rekel.
»Da,« je rekla, »morava	se	še kdaj srečati.«
Ni	se	ga pravzaprav poskušala otresti, a
Odločil	se	je, da jo pospremi vse do postaje podzemske
postaje podzemske železnice, nenadoma pa	se	mu je to zasledovanje v mrazu zazdelo
bi izginil od Julije, pač pa da bi	se	vrnil v kavarno Pod kostanjem, ki se
se vrnil v kavarno Pod kostanjem, ki	se	mu ni še nikdar zdela tako privlačna
Koprneč	si	je predstavljal svojo mizo v kotu,
poskusil ujeti, potem pa je zastal,	se	obrnil in odšel v nasprotno smer.
Ko je prehodil petdeset metrov,	se	je ozrl.
»Takrat, ko	se	to dogaja,« je bila rekla, »misliš
Nekaj	se	je spremenilo v glasbi, ki je žvenketala
In nato - morda	se	to ni zgodilo, morda je bil le spomin,
opazil, da je njegov kozarec prazen, in	se	je vrnil s steklenico gina.
Ko	se	je zbudil, redko kdaj pred enajsto,
in z žgočimi usti ter s hrbtom, ki	se	mu je zdel ves polomljen, bi mu bilo
Nihče	se	ni več menil za to, kaj počne, noben
ter opravil malo dela, ali tisto, kar	se	je imenovalo delo.
iz enega od nešteto odborov, ki so	se	ukvarjali z manjšimi težavami, nastajajočimi
Ukvarjali so	se	z izdelavo nečesa, kar se je imenovalo
Ukvarjali so se z izdelavo nečesa, kar	se	je imenovalo Začasno poročilo, a kaj
Bili so dnevi, ko so	se	sešli in nato takoj spet razšli, odkrito
A bili so drugi dnevi, ko so	se	skoraj zagnano lotili dela, uprizarjajoč
ko so cepili dlake pri definicijah,	se	spuščali v velike odmike od snovi in
	Si	je moč predstavljati, da druge puščice
ali desetih let, ki sedi na tleh in	se	vzradoščeno smeje ter stresa škatlo
Njegova mati mu sedi nasproti in	se	tudi smeje.
Dobro	se	je spominjal tistega dne, dež se je
Dobro se je spominjal tistega dne, dež	se	je ulival in vse preplavljal, voda
svetloba znotraj je bila premedla, da bi	se	bilo dalo brati.
Winston	se	je cmeril in kujal, zaman zahteval
ki je bila poredkoma še odprta, in	se	vrnila s kartonsko škatlo, v kateri
Še vedno	se	je spominjal vonja po mokri lepenki.
košček sveče in sedli so na tla, da bi	se	igrali.
volje in je vriskal od smeha, ko so	se	gumbi obetajoče vzpenjali po lestvicah
igri, je sedela, oprta na blazino, in	se	smejala, ker so se smejali drugi.
oprta na blazino, in se smejala, ker so	se	smejali drugi.
Nekatere stvari so	se	zgodile, druge se niso.
Nekatere stvari so se zgodile, druge	se	niso.
Obrnil	se	je nazaj k šahovnici in spet dvignil
Zdrznil	se	je, kot bi se vanj zarila igla.
Zdrznil se je, kot bi	se	vanj zarila igla.
Novica	se	je širila po cestah kot čarovnija.
oddajal telekran, da je spoznal, da	se	je vse zgodilo tako, kot je predvideval;
velikanska, iz morja vstala armada	se	je skrivoma zbrala, nenaden udarec
Odlomki zmagoslavnih fraz so	se	prebili skoz trušč: »Obsežen strateški
Winstonove noge so	se	pod mizo krčevito premikale.
Ni	se	ganil s sedeža, a v duhu je tekel,
Skala, ob katero so	se	azijske horde zaman zaganjale!
minutami - glodal v njegovem srcu dvom, ko	se	je spraševal, ali bodo novice s fronte
Mnogo	se	je spremenilo v njem od tistega prvega
nepogrešljiva, zdravilna sprememba	se	ni zgodila v njem vse do tega trenutka.
Natakarji so	se	vračali k delu.
Eden	se	je približal s steklenico gina.
Zastrmel	se	je v velikanski obraz.
trajalo, da je spoznal, kakšen nasmeh	se	skriva za temnimi brki.
Medtem pa	se	je stalno krepil in člani Partije so
Novorek enkrat za vselej osvojen, naj bi	si	heretične misli - to je misli, ki se
si heretične misli - to je misli, ki	se	razlikuje od načel Angsoca - dobesedno
druge pomene pa tudi možnost, da bi	se	do njih prišlo po posredni metodi.
Ni pa šlo samo za to, da	se	odpravijo izrazito krivoverske besede;
Besednjak Novoreka	se	je delil na tri jasno ločene razrede,
stvari kot jesti, piti, delati, oblačiti	se	, vzpenjati in spuščati se po stopnicah,
oblačiti se, vzpenjati in spuščati	se	po stopnicah, voziti se, vrtnariti,
in spuščati se po stopnicah, voziti	se	, vrtnariti, kuhati in podobno.
samostalnika, pridevnika ali prislova (načelno	se	to nanaša tudi na čisto abstraktne
Pri tem	se	niso držali etimoloških načel: v nekaterih
etimoloških načel: v nekaterih primerih	se	je obdržal samostalnik, v drugih pa
Nekateri današnji pridevniki so	se	obdržali, tako dober, močan, velik,
Ohranil pa	se	ni nobeden od sedanjih prislovov, z
sedanjih prislovov, z izjemo tistih, ki	se	končujejo na - no, kajti to pripono
Poleg tega je bilo mogoče - načelno	se	tudi to nanaša na vsako besedo v jeziku
naraven par izrazov z nasprotnim pomenom,	se	je bilo treba samo odločiti, katero
Tudi nepravilni glagoli so	se	spregali tako kot pravilni; tako se
se spregali tako kot pravilni; tako	se	je glagol iti spregal idem, ideš, ide,
Vse množinske oblike so	se	tvorile z dodajanjem obrazila - i.
Vsa stopnjevanja pridevnikov so	se	ravnala po pravilih stopnjevanja z
Vse te besedne vrste so	se	ravnale po starodavni rabi, le da so
vstavljene v besede izredne črke ali pa	se	je obdržala arhaična oblika.
Tako dobljeni amalgam	se	je lahko rabil kot samostalnik ali
rabil kot samostalnik ali glagol in	se	je pregibal v skladu z običajnimi pravili.
bil tak: »Tisti, katerih nazori so	se	izoblikovali pred Revolucijo, ne morejo
zajemajočega slepo, navdušeno pristajanje, ki	si	ga je danes težko predstavljati; ali
izumljanjem novih besed, temveč s tem, da so	se	, potem ko so jih izumili, prepričali,
izumili, prepričali, kaj pomenijo;	se	pravi, da so preverili, kolikšen obseg
Ni mu bilo treba vedeti, da	se	ti bogovi imenujejo Baal , Oziris,
kaj je mišljeno z izrazom pravseks -	se	pravi, normalni spolni stik med možem
skoraj natančno nasprotje tega, kar	se	je zdelo, da pomenijo.
imele hkrati pomen »dobrega,« kadar so	se	nanašale na Partijo, in »slabega,«
na Partijo, in »slabega,« kadar so	se	nanašale na sovražnika.
je tudi veliko število besed, ki so	se	na prvi pogled zdele okrajšave in ki
izjeme prikrojeno v domačo obliko;	se	pravi, strnjeno v eno samo, lahko
V Ministrstvu resnice	se	je, na primer, Oddelek za dokumentacijo,
imenoval Dokod, Oddelek za književnost	se	je imenoval Knijižod, Telegramski oddelek
Opaženo je bilo, da	se	v takih okrajšavah ime zoži in tankoumno
saj odreže večino asociacij, ki bi	se	ga sicer držale.
Nanaša	se	na nekaj malone tako zlahka prepoznavnega
internacionala sintagma, pri kateri	se	je človek prisiljen pomuditi vsaj za
S tem	se	je ujemala tudi navada krajšanja, kjerkoli
pravilnost so mu žrtvovali, kadarkoli	se	je zdelo potrebno.
so celo pridobile moč s tem, da so	si	bile skoraj vse silno podobne.
vendarle zelo droben, in stalno so	si	izmišljali nove načine, da bi ga skrčili.
Dejansko	se	je Novorek od drugih jezikov razlikoval
Ravnali so	se	po istih slovničnih pravilih kot besede
Le peščica besed	se	je pojavljala na vseh seznamih in ni
navade ali metode mišljenja, ne ozirajoč	se	na posamezne panoge.
teoretično obstajala možnost, da bi	se	človek pri rabi novoreških besed spomnil
njihovih prvotnih pomenov; v praksi pa	se	vsakomur, ki je bil dobro podkovan
izogniti, v nekaj generacijah pa naj bi	se	zgubila celo sama možnost takega spodrsljaja.
»intelektualno svoboden,« tako kot bi	se	denimo človek, ki ni nikdar slišal
bi bili takšni odlomki, tudi ko bi	se	po naključju še ohranili, nerazumljivi
odlomek iz Staroreka v Novorek, razen če	se	je nanašal na tehnični postopek ali
lahko le predmet ideološkega prevoda -	se	pravi, spreminjanja tako v pomenskem
nemogoče bi bilo to prenesti v Novorek in	se	hkrati držati smisla, ki ga ima izvirnik.
lahko le ideološki prevod, s tem pa bi	se	Jeffersonove besede spremenile v hvalnico
PRVA KNJIGA 1. Včeraj sem	se	napotil z Aristonovim sinom Glavkonom
Pirej, da bi pomolil k boginji, in	si	hotel hkrati ogledati slavnostni sprevod,
sprevodu domačini, in prav tako sijajni so	se	mi zdeli Tračani.
Potem ko sva odmolila in	si	vse ogledala, sva se odpravila nazaj
sva odmolila in si vse ogledala, sva	se	odpravila nazaj v mesto.
Obrnil sem	se	in ga vprašal, kje je.
»Sokrat, zdi	se	mi, da ste namenjeni domov, v mesto.«
»Ali	se	zdaj z nama spoprimeta - ali pa ostaneta
»Potem	se	kar sprijaznita s tem, da vaju nočemo
Potemtakem	si	bodo, tekmujoč na konjih, predajali
mislijo prirediti še nočno slavje, ki	se	ga bo splačalo videti.
Zato	se	bomo po večerji odpravili tja in si
se bomo po večerji odpravili tja in	si	ga ogledali.
Tam	se	bomo srečali s številnimi mladimi ljudmi
srečali s številnimi mladimi ljudmi in	se	z njimi spodbudno pogovarjali.
Zato	se	ne pomišljajta in ostanita!«
»Zdi	se	mi, da bova morala ostati.«
je bil tudi Polemarhov oče Kefal, ki	se	mi je zdel zelo star, sicer pa ga že
Zato	se	ne pomišljaj, temveč se rad pomudi
Zato se ne pomišljaj, temveč	se	rad pomudi pri teh mladih ljudeh tu
»s starimi ljudmi	se	resnično zelo rad pogovarjam.
Od njih	se	moramo namreč učiti; saj so že prej
Pogosto	se	sestajamo možje istih let in potrjujemo
Ko	se	pogovarjamo, skoraj vsi tarnajo in
pogovarjamo, skoraj vsi tarnajo in	se	z otožnostjo spominjajo mladostnih
Nekateri	se	tudi pritožujejo, da svojci z njimi
Meni	se	zdi, Sokrat, da ti ne obtožujejo pravega
Naletel pa sem že na mnoge, ki	se	ne počutijo slabo, tako se je nekoč
mnoge, ki se ne počutijo slabo, tako	se	je nekoč namerilo, da sem bil ravno
poželenja začenjajo popuščati in slabeti,	se	v celoti uresničujejo Sofokleve besede:
uresničujejo Sofokleve besede: človek	se	dejansko znebi številnih divjih zapovednikov.
svojega velikega premoženja; kajti bogati	si	znajo najti - tako pravijo - mnogotere
Pravilna pa	se	mi zdi Temistoklova beseda.
»večino premoženja podedoval ali si	si	ga sam pridobil?«
»Kaj sem	si	sam pridobil?«
Kajti ded - imenoval	se	je kakor jaz - je podedoval približno
»Zakaj sem te vprašal: kakor	se	mi zdi, nisi posebno zagledan v denar;
denar; takšni so predvsem ljudje, ki	si	denarja niso sami pridobili.
Tisti pa, ki	si	ga je sam pridobil, ga ljubi dvakrat
Zapomni	si	, dragi Sokrat: človeka prevzameta strah
prej ni poznal, kakor hitro začuti, da	se	bliža smrti.
zasmehovane zgodbe o Hadu, kjer da	se	morajo pokoriti tisti, ki za življenja
življenju zagrešil mnogo krivičnih dejanj,	se	kakor otroci prestrašen zbuja iz spanja
Kdor pa	si	ni v svesti nobene krivde, živi v veselem
spreminjajoče	se	misli.
dolguje daritev in ljudem ne denarja in	se	zato brez strahu lahko poslovi od življenja,
»Imenitno	si	to povedal, dragi Kefal!« sem odvrnil.
je smeje	se	odvrnil in hkrati odšel k svoji daritvi.
»ti dedič pogovora, kako	se	glasijo Simonidove besede o pravičnosti,
kar mu dolguje in kar mu pristaja, da	se	lahko imenuje zdravstvo?«
Kaj pa oddaja umetnost, ki naj	se	imenuje pravičnost, in komu to oddaja?«
»Da morda, prijatelj, če	se	ne oziramo na uporabo denarja pri nakupu
»Tako	se	mi zdi.«
»Tako	se	zdi.«
»Tudi tisti, ki	se	zna obvarovati bolezni, lahko potemtakem
»Tako	se	mi zdi.«
varuh lastne vojske je tisti, kajne, ki	si	zna s tatvino prilastiti načrte sovražnikov
»S tem	se	nama razkriva najin pravičnik kot tat
Tega si	se	gotovo naučil pri Homerju, ki s posebno
tiste druge, ki so to v resnici, čeprav	se	na zunaj ne zdijo?«
»Ali	se	ne motijo ljudje v tem, da se jim mnogi
»Ali se ne motijo ljudje v tem, da	se	jim mnogi zdijo dobri, ne da bi bili,
»To	se	glasi mnogo bolje.«
»Potem za mnoge, da, za vse, ki	se	v ljudeh motijo, tole velja: prav ravnajo
Toda lotiva	se	stvari malo drugače!
»Ko sva rekla: kdor	se	nam zdi dober, je naš prijatelj.«
»Prijatelj je tisti, ki	se	nam zdi dober in to tudi dejansko je;
dober in to tudi dejansko je; kdor	se	tako samo zdi, ne da bi tudi bil, ta
tako samo zdi, ne da bi tudi bil, ta	se	tudi samo zdi, da je prijatelj, v resnici
»Ljudem	se	potemtakem zaradi prizadete škode zoži
»Tako	se	zdi.«
meni: vsakemu je treba dati to, kar	si	zasluži, in s tem meni, da mora pravičnik
»Potemtakem	se	bova,«
katerega drugega bogatega in svoje moči	se	zavedajočega moža.«
10. Trazimah	se	je bil že večkrat zagnal, da bi sredi
Mogočno	se	je glasila njegova beseda:
In kako nemogoče	se	vedeta, ko se nenehoma drug drugemu
In kako nemogoče se vedeta, ko	se	nenehoma drug drugemu priklanjata!
Prestrašil sem	se	teh njegovih besed in se stresel ob
Prestrašil sem se teh njegovih besed in	se	stresel ob njegovem pogledu; in prepričan
»Trazimah, ne jezi	se	na naju!
mnogo dragocenejša kakor zlato, naj bi	se	nespametno drug drugemu priklanjala
nespametno drug drugemu priklanjala in	se	ne z vso resnostjo trudila, da bi prišla
11. Pri teh besedah	se	je jezno nasmejal in odgovoril:
»Tudi če ne sodi, vprašanemu pa	se	zdi, da sodi, bo zategadelj - po tvojem
»Nikakor	se	ne bi čudil,«
»če bi	se	mi to po treznem preudarku zdelo pravilno.«
Zato	se	ne zapiraj, ustrezi mi s svojim odgovorom
zaprosili tudi Glavkon in drugi, naj	se	ne obotavlja več.
Vendar	se	je delal tako, kakor da bi vztrajal
sam ne mara učiti, temveč hodi okrog,	se	uči pri drugih in se jim za to niti
temveč hodi okrog, se uči pri drugih in	se	jim za to niti ne zahvali.«
»Da	se	od drugih učim,«
Da pa jim zato nisem zahvalen, v tem	se	motiš.
Kako rad pa hvalim, če	se	mi zdi, da nekdo dobro govori, boš
Izražaj	se	samo malo točneje!«
podložnike pravično, in vsakogar, ki	se	proti temu pregreši, kaznujejo, ker
13. »To	se	bo zgodilo,«
posamičnih državah nezmotljivi, ali	se	lahko motijo?«
»Seveda	se	lahko motijo.«
»Kar postavijo kot zakone, potem	se	morajo podložniki ravnati, in to je
	Se	strinjaš?«
»Seveda, če	se	tudi ti postaviš na njegovo stran!«
»Zakaj bi	se	moral postavljati na njegovo stran,
imam moža za mogočnega v trenutku, ko	se	moti?«
vladajoči niso nezmotljivi, temveč	se	lahko motijo.«
»Ali imenuješ tistega, ki	se	zmoti pri bolniku, zdravnika ravno
zdravnika ravno glede na to, v čemer	se	moti?
Ali matematika tistega, ki	se	zmoti pri računu, in sicer v trenutku,
pri računu, in sicer v trenutku, ko	se	zmoti, in glede na zmoto?
govorici: zdravnik, matematik, učitelj	se	je zmotil.
Nihče od njih	se	nikoli ne zmoti, če je res to, za kar
ljubiš natančnost - noben strokovnjak	se	ne moti.
ga strokovno znanje pusti na cedilu,	se	lahko moti v tem, v čemer ni (in tudi
Noben strokovnjak, filozof	se	ne moti in tudi vladar ne, kadar vlada;
vlada; ljudje samo pravijo: zdravnik	se	je zmotil, vladar se je zmotil.
pravijo: zdravnik se je zmotil, vladar	se	je zmotil.
Natanko rečeno: vladar	se	kot vladar ne moti, in zato postavlja
»Tebi	se	zdi, da prevračam besede?«
»To natanko vem, toda ne bo	se	ti posrečilo.
tisto, kar naj jima pomaga najti in	si	pridobiti korist?«
Ali	si	vsaka spretnost sama poišče svojo korist?
same sebe ne druge umetelnosti, da	si	ohrani svojo korist nasproti nepopolnosti?
umetelnost ni popolna in nima napak in ker	si	mora iskati korist za svoje strokovno
»	Se	strinjam.«
prišla do tod in je bilo vsem jasno, da	se	je trditev o pravičnem izprevrgla v
In prav tako meniš, da	se	vladarji v državah, in sicer pravi
je omajano premoženjsko stanje, ker	se	mu ne more dovolj posvečati; zaradi
posvečati; zaradi svoje pravičnosti	se	z državnim denarjem ne okorišča; povrhu
Tu mislim moža, ki	si	zna pridobiti velike koristi.
hočeš presojati, koliko večjo korist	si	je moč pridobiti iz nepravičnosti kakor
Najlaže spoznaš to, če	si	predstavljaš najpopolnejšo nepravičnost,
To je tiranida: polašča	se	tujih dobrin, najsi pripadajo bogovom
Tistega, ki	si	poleg premoženja občanov podvrže in
Kajti kdor	se	spotika ob nepravičnost, tega ne dela
pravično, nepravično pa je to, kar	si	samo ustvarja korist in dobiček.«
Tudi jaz sem	se	obrnil nanj z vročo prošnjo:
ki bi mogle vsakemu izmed nas, če bi	se	jih držal, pripomoči do kar najbolj
Zdi	se	namreč, da ti vsaj za nas ni mar, ali
Zato	se	nas, dragi, usmili in nam jih razloži!
Ne bo ti v škodo, če	se	pokažeš uslužnega tako številnim poslušalcem.
Dokaži nam, predragi, da	se	motimo, če dajemo pravičnosti prednost
Zdaj pa poglej, dragi Trazimah (če	se	povrneva k prejšnjim premišljanjem):
definiciji pravega zdravnika si menil, da	se	pozneje ni treba več togo držati pojma
za gostijo, kot kak sladokusec, ki	se	pripravlja na pojedino, ali za izkupiček
In tako	se	moramo pač zediniti v tem, da vsaka
še to: posamična strokovna dejavnost	se	razločuje od druge po svoji posebni
»Potemtakem sva	se	sporazumela v tem, da je korist specifična
»Strinjam	se	.«
»Tako	se	zdi.«
najboljši upravljajo uradne posle, ko	se	za to odločijo?
tu zanje potrebni sila in kazen, če	se	obotavljajo prevzeti določeno službeno
bi v tem videli srečo in mislili, da	se	jim bo dobro godilo, temveč iz nujnosti,
namreč obstajala država dobrih, bi	se	tam prepirali o zavračanju javnih služb,
prepirali o zavračanju javnih služb, kakor	se	pri nas prepirajo o njihovem opravljanju;
prepirajo o njihovem opravljanju; potem bi	se	jasno pokazalo, da pravi vladar v resnici
korist prinašajo drugi, kakor da bi	se	sam trudil za njihovo korist.
Mnogo pomembnejša	se	mi zdi zdajšnja Trazimahova trditev,
Za kaj bi	se	ti odločil?«
»Ali mu naj poskušava dokazati, da	se	moti, in ga pripraviti do tega, da
Če pa	se	kakor prej že med samim razpravljanjem
razpravljanjem sporazumemo, potem smo	si	lahko hkrati sodniki in besedniki.«
»Za kateri predlog si	se	torej odločil?«
»Ali	si	je to moč misliti, predragi,«
dovršeno prizadevati ljudem krivice in	si	podjarmljati države in narode.«
Toda o tem	se	ne splača izgubljati besed, pomembno
na sploh veljajo za pravičnost, saj	si	jo drzneš postaviti celo ob stran kreposti
»Najboljše bo namreč, če	se	nemudoma in preudarno lotim tvoje trditve,
Zdi	se	mi namreč, da se vsaj zdaj ne norčuješ,
Zdi se mi namreč, da	se	vsaj zdaj ne norčuješ, temveč govoriš
kakršno koli prednost pred nepravičnikom in	se	mu zdi to pravično ali ne?«
»To	se	mu zdi pravično, tudi želi si to, toda
»To se mu zdi pravično, tudi želi	si	to, toda doseči tega ne more.«
nepravičnikom in pred nepravičnim dejanjem in	se	bo zato potrudil, da bo od vseh kar
»Kako ne bi bil enak tistemu, s katerim	si	deli iste lastnosti, in nasprotno?«
»Tako	se	zdi.«
»Tako	se	zdi.«
»Torej sva	se	zedinila v tem: vsak je tak kakor tisti,
»Pravičnik	se	nam je potemtakem pokazal kot dober
privolil, vsekakor ne tako lahko, kakor	se	to zdaj zdi iz mojega pripovedovanja,
Ko sva	se	sporazumela, da je pravičnost krepost
	Se	spominjaš?«
navkljub, podjarmiti druge države ter	si	le‐te tudi podjarmi in jim vlada.«
Ali	si	zdaj ta država, ki je postala močnejša
»Naj bo, da	se	sprem s tabo !«
Povej mi še to: če	se	nepravičnost kaže v tem, da povsod,
»In če	se	nepravičnost naseli samo v dveh?
Ali	se	ne bosta potem tadva sprla in se začela
Ali se ne bosta potem tadva sprla in	se	začela sovražiti ter postala nasprotna
»Če pa	se	, dragi Trazimah, nepravičnost naseli
naseli v enem samem človeku, potem	se	seveda ne odpove svojemu bistvu?
besedah, ne mislim jim nasprotovati, ker	se	ne želim s temi tu spreti.«
pravimo, da lahko tudi nepravičniki, če	se	združijo, opravijo veliko dejanje,
opravijo veliko dejanje, toda v tem	se	temeljito motimo.
ko bi bili vseskozi nepravični, bi	si	pri tem skočili v lase.
In tako	se	lotijo zločinske akcije, ne da bi bili
Zdaj je še treba premisliti, kar sva	si	pustila za pozneje, namreč: ali živijo
»in	se	strinjam s tabo.«
»Ali	se	nisva sporazumela, da je sposobnost
»	Se	strinjam.«
»Razume	se	.«
»potem ko si postal pohlevnejši in	se	ti je jeza polegla.
ki pravkar pride na mizo, ne da bi	se	prejšnje pošteno naužili, tako sem
prejšnje pošteno naužili, tako sem	se	tudi jaz, preden sva se povzpela do
naužili, tako sem se tudi jaz, preden sva	se	povzpela do svojega cilja, bistva pravičnosti,
nepravičnost koristnejša od pravičnosti,	se	nisem mogel vzdržati, da se ne bi posvetil
pravičnosti, se nisem mogel vzdržati, da	se	ne bi posvetil temu vprašanju, in rezultat
Toda, kakor	se	je pokazalo, je bilo vse to samo uvod.
Kajti Glavkon, ki	se	zmerom vsake stvari temeljito loti,
»Ali	se	misliš, dragi Sokrat, zadovoljiti samo
obstoja po tvojem mnenju dobro, ki	si	ga želimo zaradi njega samega in ne
utrudljive, a hkrati tudi za koristne in	si	jih ne želimo zaradi njih samih, temveč
ne želimo zaradi njih samih, temveč	se	potegujemo zanje zaradi denarja, ki
sama po sebi je utrudljiva in zato	se	je nasploh izogibajo.«
Toda, kakor	se	zdi, sem izredno trde glave!«
Trazimaha so, kakor	se	mi zdi, prezgodaj - kot kačo - omamile
nepravičnost) bistveno in kakšno moč imata, če	se	naselita v duši, ne glede na plačilo
stvareh sicer ne mislim tako, vendar	si	ne vem pomagati, ker imam polna ušesa
dokaz o premoči pravičnosti, kakor tudi	si	to zelo želim.
življenju in ti s tem pokazal, kako zelo	si	želim, da ti po drugi strani čim temeljiteje
»Kajti česa bi	se	lahko pameten človek bolj razveselil,
prizadevanje in prenašanje krivic, in	si	tega ne morejo izbrati, onemu pa se
si tega ne morejo izbrati, onemu pa	se	ne izogniti, imajo za koristno, da
pravičnika kakor nepravičnika; to je pot, ki	se	zdi vsakemu bitju že po naravi dobra,
Med močnim dežjem in potresom	se	je razklala zemlja in na pašniku pred
razklala zemlja in na pašniku pred njim	se	je pokazala globoka razpoka.
Začuden	se	je spustil v globino in zagledal tu
bronastega konja z majhnimi vrati; ko	se	je sklonil skoznje, je v notranjosti
Snel mu ga je s prsta in	se	vrnil k čredi.
Ko so	se	pastirji, kakor po navadi, zbrali,
Čudil	se	je, prijel za prstan in ga zaokrenil:
Ko	se	je prepričal o tem, je takoj dosegel,
prišel tja, je zapeljal kraljevo ženo,	se	z njo zarotil proti kralju, ga ubil
obstajala dva takšna prstana in bi	si	enega nataknil pravičnik, drugega pa
trden, da bi ostal zvest pravičnosti ter	se	zmogel odreči in se ne dotakniti tuje
pravičnosti ter se zmogel odreči in	se	ne dotakniti tuje dobrine, ko bi vendar
hotel, ubil ali rešil iz ječe, ko bi	se	lahko, skratka, gibal med ljudmi kot
Ko bi pravičnik tako ravnal, bi	se	v ničemer ne razločeval od nepravičnika,
priložnosti ne zapade v krivičnost in	se	ne pregreši nad tujo lastnino, potem
človeka; drug pred drugim pa ga hvalijo in	si	drug drugemu lažejo, toda samo iz strahu
in nepravičnika, o katerih govorimo,	si	lahko ustvarimo samo tedaj, če oba
izvedljivim in neizvedljivim; prvega	se	loteva, drugo pušča ob strani; povrhu
Ker	se	nepravičnik spretno loteva tudi zločinskih
Kdor	se	pri krivičnem dejanju da zasačiti,
za šušmarja; izvedenemu nepravičniku	se	to ne more zgoditi.
zločinom kot največji pravičnik; če	se	kje kaj pregreši, zna to s svojo prepričljivo
tam, kjer je sila potrebna, pri čemer	se	zanese ali na svojo hrabrost in na
pravičnikom, preprostim in plemenitim, ki	se	noče zdeti dober, kakor pravi Aishil,
In ko	se	tako oba približata cilju in koncu,
da je nujno ne biti pravičen, temveč	se	le zdeti.
tako pravijo - biti nepravičen, in ne	se	zdeti, ker živi v resničnem in ne namišljenem
Najprej	se	dokoplje do političnega vpliva v državi,
državi, ker uživa sloves pravičnika; nato	se	lahko oženi, če se hoče, in omoži hčere,
pravičnika; nato se lahko oženi, če	se	hoče, in omoži hčere, s komer hoče;
rojijo, ter črede ovac: (ki	se	)... šibe pod težo jim kodraste volne.
zlato pšenico in ječmen, šibi	se	drevje pod sadjem; stalno množe
drevje pod sadjem; stalno množe	se	mu črede, morje mu za dobro upravo
slabotnih in ubogih pa nihče ne časti in	se	ne meni zanje, čeprav priznavajo, da
pravičnikom kot nepravičnikom, ker	si	znajo z določenimi čarovnijami in uroki
Drugi pa navajajo za to, da	si	ljudje lahko s čarovnijami pridobijo
Homerja: ...Preprositi dade celo	se	bogovi, dasi vse više stoje po
posameznike, temveč cela mesta, da	se	je moč oprati in očistiti zločinov
biti človek in kako mora ravnati, da	si	bo življenje čim bolje ukrojil!
Z vso pravico bi	si	lahko rekli s Pindarjevimi besedami:
zvijače, povzpnem naj na vrh	se	obzidja - in tako zavarovan
očitno škodo; če pa sem nepošten, a	se	obdajam z videzom pravičnosti, mi je
celo resnico in zavlada nad srečo,	se	mu je treba popolnoma posvetiti.
Kot umetno pročelje	si	moram naslikati ob sebi varljivo podobo
’Toda pred bogovi	se	ni moč skriti in tudi sile nad njimi
da bogovi sploh ne obstajajo ali da	se	ne menijo za človeštvo: potem se nam
da se ne menijo za človeštvo: potem	se	nam ni treba bati za naše skrivno življenje.
zaobljubnimi darovi brez težave pregovoriti in	si	jih pridobiti.
ne zadene kazen bogov, toda odrekamo	se	tudi vsakemu dobičku, ki ga prinaša
V podzemlju pa	se	moramo vendarle pokoriti za svoje tukajšnje
Če	si	to prisvojimo pod videzom kreposti,
to prisvojimo pod videzom kreposti,	se	bomo dobro počutili pred bogovi in
Ali	se	ne bo nujno smejal, če jo bo slišal
božanske narave nepravičnost zavrača ali	se	je iz globokega spoznanja vzdržuje
Ko pa	se	prvi od njih povzpne do oblasti, takoj
tega pa je krivo samo tisto, iz česar	se	je razvil pogovor naju dveh s teboj,
Sokrat: ’Predragi, od vas vseh, ki	se	imate za glasnike pravičnosti, začenši
vsakdo svoj najboljši varuh, ker bi	se	bal bivati pod isto streho z največjim
nasprotje, na zelo preprost način, kakor	se	mi zdi.
če tega izrecno ne zahtevaš, ker si	se	pač vse življenje samo temu enemu posvečal.
priskočim na pomoč pravičnosti; bojim	se	, da tega ne zmorem; dokaz za to je,
nemogoče pravičnosti ne pomagati; bojim	se	, da je kršitev dolžnosti do bogov,
me prosili, naj vsekakor pomagam in	se	ne odpovem razpravi, temveč dalje raziskujem,
In tako sem izpregovoril, kakor	se	mi je pač zdelo prav:
»Pretres, ki	se	ga mislimo lotiti, ne zahteva lenobnega,
»	se	lotevamo razpravljanja tako, kakor
razpravljajmo najprej o bistvu držav, potem pa	se	posvetimo posameznikom, pri čemer lahko
»To	se	mi zdi dobro,«
takšnih okoliščinah lahko upamo, da	se	bomo lažje povzpeli do cilja naše raziskave?«
premislite	si	!«
»To smo	si	že premislili,«
»Tako	se	ljudje, ko potrebujejo pomoč, obračajo
ono; in ker imajo raznotere potrebe,	se	združijo v naselbini kot soobčani,
»Tako	se	zdi.«
»Tako bi obstajala ta država, ko bi	se	omejila le na najnujnejše, iz štirih
Naj	se	potemtakem ne trudi z delom za druge,
»Medtem ko si govoril, sem	se	domislil, da po naravi nihče med nami
ki naj ga opravi, ravno čas, temveč	se	mu mora le‐ta posvetiti popolnoma in
nastanejo številnejša in lepša dela, če	se	posameznik ob pravem času in v skladu
Kajti kmet	si	očitno ne bo sam izdelal pluga, če
»Toda če	se	odposlanec odpravi prazen na pot, ne
kar potrebujejo ljudje, pri katerih	si	naši občani želijo pokriti svoje potrebe,
želijo pokriti svoje potrebe, potem	se	bo tudi vrnil praznih rok?«
potrebujemo povrhu še mnoge druge, ki	se	razumejo na morsko plovbo.«
V ta namen so	se	vendar združili v skupnost in ustanovili
času kakor kupci njunega blaga, potem	se	morata, dokler sedita na trgu, odreči
»Oglejva	si	zdaj nemudoma to stvar.
Za hrano	si	pripravljajo iz ječmena in pšenice
položijo na rogožino ali čiste liste, nato	se	uležejo na razgrnjene veje tise ali
na razgrnjene veje tise ali mirte in	se	z otroki gostijo, pijejo vino ter z
13. Tu	se	je vmešal Glavkon:
»A	se	ti ljudje, po tvojem gostijo brez prikuh?«
čebula, kapus in drugo sočivje, ki	se	da skuhati.
Tudi poobedek	si	privoščijo: zanj si spražijo v žerjavici
blazinah, mislim, jedli za mizami ter	si	privoščili tudi prikuhe in slaščice,
tako državo, utegneva videti, kako	se	v državah oblikujeta in razvijata pravičnost
pa je cenjeno slikarstvo, in ljudje	si	nabavljajo vezenine, zlato in slonovo
številni posnemajoči umetniki, taki, ki	se	ukvarjajo z oblikami in barvami, in
z oblikami in barvami, in taki, ki	se	posvečajo muzičnim umetnostim, kakor
svinje in vse druge domače živali, da	si	lahko vsakdo izbere meso po svoji volji.
vojna dobre ali slabe nasledke, temveč	se	hočem zadovoljiti le z ugotovitvijo,
večja za celo vojsko, pripravljeno, da	se	z orožjem v roki bojuje z bližajočim
orožjem v roki bojuje z bližajočim	se	sovražnikom za celotno ozemeljsko posest
»če so	se	ti in mi vsi prav sporazumeli o zasnovi
Rekli smo namreč, kakor	se	boš spomnil, da en mož ne more opravljati
najbolj primerni; za dejavnosti drugih	se	posamezniku ni treba zanimati, njegova
ali mojster v igri na deski samo, če	se	od malega v tem vadi in ne samo mimogrede
nalogo, toda dokler nam dopuščajo moči,	se	ji ne smemo izmuzniti.«
»Kaj misliš, ali	se	razločuje plemenit pes čuvaj v svoji
če kaj opazita, in dovolj močna, če	se	je pri spopadu treba boriti.«
»Vsekakor tudi hrabra, če	se	hočeta uspešno boriti?«
»Tako	se	zdi.«
Obe skupaj sta, kakor	se	zdi, nemogoči, in potemtakem sploh
»Upravičeno sva v zadregi, prijatelj, ker sva	se	odvrnila od podobe, ki sva si jo postavila.«
ker sva se odvrnila od podobe, ki sva	si	jo postavila.«
	Se	nisi temu še nikoli čudil?«
»V tem	se	kaže lepa poteza njegove narave, v
»Strinjam	se	.«
Tu	se	je oglasil Glavkonov brat:
mislih vzgajati te može tako, kakor	si	, ko nam je na voljo čas, pripovedujemo
»	Se	strinjam.«
pravljice katerih koli pisateljev in	se	v dušah navzemali nazorov, ki zdaleč
»lahko presojamo tudi manjše; oboje	si	morajo biti podobne in imeti morajo
podobne in imeti morajo enak učinek;	se	ti ne zdi?«
pripovedujejo ljudem zgodbe, ki so	si	jih izmislili.«
pesnitve o najpomembnejših stvareh	si	vaš pesnik ni dobro izmislil: mislim
»Ne, pri Zevsu, tudi meni	se	zdijo te zgodbe neuporabne.«
s Homerjem ne z drugimi pesniki, če	se	nespametno spozabljajo nad bogovi in
predstavljati kot dela boga, če pa že, potem	se	mora dokopati do nekako takšne misli,
nesreče, take trditve - proti kateri	se	je treba boriti z vsemi sredstvi -
izmed smernic o bogovih, po katerih bi	se	morali ravnati pesniki in pripovedniki:
imaš boga za glumača (čarovnika), ki	se	z zlobnim namenom pojavlja v različnih
namenom pojavlja v različnih podobah, da	se	včasih dejansko spremeni iz ene podobe
sestavljeno (orodja, obleke, stavbe),	se	po istem zakonu zaradi starosti in
po obrtni spretnosti ali po obojem,	se	pod zunanjim vplivom zelo malo spreminja?«
»Tako	se	bog tudi najmanj spreminja.«
»Ali	se	spreminja v boljšega in lepšega ali
»če	se	sploh spreminja; saj vendar ne moremo
»In misliš, da	se	bo hotel kdo, bodisi bog ali človek,
»Potemtakem je za boga nemogoče, da bi	se	nam spremenil, temveč vsak bog ostane,
Nihče naj nam	se	ne približuje s takšnimi in podobnimi
»Tega	se	je treba varovati.«
»Morda pa bogovi, če	se	že sami ne spreminjajo, zbujajo v nas
spreminjajo, zbujajo v nas vero, da	se	pojavljajo v raznih podobah zato, da
nas torej hoče preslepiti s tem, da	se	nam v besedi ali dejanju predstavlja
namenoma v zmoti in negotovosti, temveč	se	ravno tu najbolj boji ugnezditve prevare.«
Toda jaz mislim samo to : nihče	se	noče v svoji duši varati in ostajati
Kdaj in komu je koristna in	si	zato ne zasluži sovraštva?
zato, ker (bog) ne pozna preteklosti in	se	zato lahko resnici samo približa?«
»Potemtakem v bogu ne tiči pesnik, ki	si	izmišljuje?«
besedah ne v dejanjih, ne spreminja	se	in ne vara drugih ne v pojavih ne v
»Po tvojih besedah	se	tudi meni zdi, da je tako.«
namreč: da niso glumači (čarovniki), ki	se	spreminjajo, in da nas z lažmi ne varajo
nekdo tako govori o bogovih, potem	se	jezimo nanj, mu ne damo zbora in ne
od mladih nog dalje vsi, za katere	si	želimo, da bodo nekoč spoštovali bogove
podzemlja, gledal smrti pogumno v oči in	si	v boju izbral smrt namesto suženjstva
Ali to: Kajti sicer	se	odpro očem nesmrtnim in smrtnim
Ali: ...ko dim razredi	se	duša zgine pod zemljo cvrčeč...
spusti ter izpade, in drugi držijo	se	drugih, v gruči gneto se tako, ščrleč,
držijo se drugih, v gruči gneto	se	tako, ščrleč, tudi duše ubitih.
Homer in drugi pesniki naj	se	ne jezijo na nas, prosimo, če ta in
slišati, če hočemo, da bodo svobodni in	se	suženjstva bolj bali kakor smrti.«
brezkrvni in drugi podobni, ob katerih	se	vsi, ki jih slišijo, zgrozijo.
dobri v kakšnem drugem pogledu, mi pa	se	bojimo, da ne bi čuvarji zaradi tega
»In upravičeno	se	tega bojimo.«
leži na straneh, zdaj spet na hrbet	se	obrne, zdaj na obraz; tu skoči
dopustno, kakor beremo pri Homerju, da	si	Ahil med jokom in stokom z obema rokama
vse po vrsti roti, valjaje pred njimi	se	v blatu, vsakega slednjega njih
Res, smili	se	Hektor mi v srce.
naša mladina te besede resno jemlje in	se	jim kot nevrednim ne smeje, potem bo
imel tako ravnanje za nečastno ali	si	očital, ker se je dal zapeljati v podobne
ravnanje za nečastno ali si očital, ker	se	je dal zapeljati v podobne besede ali
podobne besede ali dejanja; ne da bi	se	sramoval ali se skušal obvladati, bo
ali dejanja; ne da bi se sramoval ali	se	skušal obvladati, bo marveč že ob neznatnih
Kajti če	se	človek prepusti močnemu smehu, sledi
prepustiti zdravnikom, nestrokovnjaki pa	se	z njo naj ne ukvarjajo!«
uporaba laži v korist države, kadar	se	za to pokaže potreba zaradi sovražnikov
v izpolnjevanju načela: vladajočim	se	je treba podrejati, a pri sebi obvladovati
»Potem	se	nam bodo zdele besede, ki jih pri Homerju
Prosim te, očka, miruj, ravnaj	se	po moji besedi!
Da pa jim je morda sicer v veselje,	se	ni treba čuditi.
kadar: mize stojijo pred njimi, šibé	se	pod težo obilja, kruha, množine
naliva kozarce, ali misliš, da	se	mladi ljudje, potem ko to slišijo,
Ali o Zevsu: ko	se	je (Zevs), vtem ko so vsi drugi bogovi
da niti ni hotel iti domov, temveč	si	jo je hotel vzeti takoj in kar na zemlji;
niti takrat, ko prvič našla sta	se	v burnem objemu, v postelji družno
Tu	se	udari po prsih in kara srce si nevoljen:
Tu se udari po prsih in kara srce	si	nevoljen: Zdrži še malo, srce!
»	se	pomišljam izreči svoje mnenje, da ni
In dalje: ko	se	ni hotel pokoriti rečnemu bogu in se
se ni hotel pokoriti rečnemu bogu in	se	je hotel z njim bojevati; in ko je
notranje tako neuravnovešen, da bi	se	v njem skrivali dve nasprotni si slabosti:
bi se v njem skrivali dve nasprotni	si	slabosti: umazana lakomnost in na drugi
da pesniki pripovedujejo, kako sta	se	Tezej, Pozejdonov sin, in Peiritoos,
Kajti vsakdo	si	bo skušal oprostiti lastno malopridnost,
posvečen; božanska v njih žilah kri	se	pretaka... Zategadelj je treba
»Če	se	v tem strinjaš z mano, potem lahko
domnevam, da si sporazumen z raziskavo, ki	se	ji že dolgo posvečamo?«
Zato ti bom - kakor ljudje, ki	se	ne znajo jasno izražati - stvar, ki
začetek Iliade, kjer pesnik pravi, da	se	je Hrises obrnil na Agamemnona s prošnjo,
Agamemnona s prošnjo, naj mu vrne hčer; ta	se	je razjezil, Hrises pa je, ko ni ničesar
tako, kakor da bi bil on Hrises, in	se	na vso moč trudi, da bi v nas zbudil
»Če	se	nekdo v jeziku in drži prilagodi drugemu,
drugemu, pomeni to, da tistega, ki	se	mu prilagaja, posnema?«
»Če	se	pesnik nikjer ne skuša skriti, potem
je Hrises z odkupnino za hčer, da bi	se	s prošnjo obrnil na Ahajce in predvsem
prišel duhovnik, jim je zaželel, da bi	se	po zavzetju Troje srečno vrnili domov,
spoštovanja, privolili v to, le Agamemnon	se	je razsrdil in mu zapovedal, naj takoj
in mu zapovedal, naj takoj odide in	se	ne vrne več, ker ga v prihodnje ne
ne palica njegovega boga; hčerka pa	se	bo pri njem v Argu postarala, preden
Ko je starec to slišal,	se	je prestrašil in molče odšel, na poti
in molče odšel, na poti iz tabora pa	se	je z gorečo prošnjo obrnil na Apolona,
Zdaj ti bom gotovo lahko pojasnil, kar	se	mi prej ni posrečilo.
»Spomni pa	se	tudi besed, ki so bile pred tem izrečene.
»Natanko	se	spominjam.«
»Hotel sem s tem tole povedati: biti	si	moramo na jasnem, ali naj pesniki pri
eno življensko nalogo in ne več; če	se	kljub temu poskusi lotiti mnogih nalog,
lotiti mnogih nalog, v vsem odpove in	se	nikjer ne proslavi.«
niti v dveh vrstah posnemanja, ki sta	si	očitno blizu, ne more isti umetnik
8. »Če	se	strinjamo z našim prvim načelom, po
najskrbnejši varuhi svobode naše države in	se	ne smejo ničesar lotiti, kar ni s tem
hlapčevskih del ne smejo opravljati in	se	tudi ne smejo usposobiti za njihovo
ki zmerja moža, obrekuje bogove in	se	baha s svojo domnevno srečo, ali drugo,
med sabo in zoper druge; prav tako	se	ne smejo ravnati ne v besedah in ne
ne smejo pa ravnati tako kakor ti in	se	tudi ne pri njih zgledovati.«
»	Se	strinjam.«
»Saj jim vendar ni dovoljeno predajati	se	besnenju in posnemati besneče!«
kakor da bi bil to on sam, ne da bi	se	sramoval takšnega posnemanja, predvsem
pride do človeka, ki je sebe nevreden,	se	ne bo hotel z njim kot s slabšim istovetiti
za podajanje takih stvari, povrhu pa	se	mu upira, da bi se poglabljal v slabše,
stvari, povrhu pa se mu upira, da bi	se	poglabljal v slabše, ker to sovraži
9. »Odločil	se	bom potemtakem za podajanje, kakršno
Ali	se	motim?«
tidve vrsti prikazovanja, za kateri	si	me vprašal.«
»	Se	strinjam.«
dvojno ali celo četverno zanimanje, ko	se	vsak ukvarja sam z eno nalogo.«
takega moža v naši državi ni in da	se	tudi ne sme v njej naseliti.
okrasili z volnenimi trakovi, sami pa bi	se	zadovoljili zaradi večje koristi s
»To	se	tudi meni zdi.«
Zdaj	se	je zasmejal Glavkon in rekel:
V trenutku	si	ne morem dobro predstavljati, kaj bi
»Kar	se	tiče besed, se le‐te v nobenem pogledu
»Kar se tiče besed,	se	le‐te v nobenem pogledu ne razločujejo
razločujejo od ne petih besed; zato	se	morajo podrejati istim osnovnim zakonom,
posnema glas in izraz hrabrega moža, ki	se	v boju in hudi stiski, tudi v nesreči
grozi smrt ali kakšno drugo zlo - ki	se	torej v takšnem položaju neustrašno
prostovoljno opravlja svoje delo, kadar	se	na koga obrača, na boga z molitvijo,
ljudi z nauki in svarili, ali kadar	se	, nasprotno, ne zapira prošnjam, naukom
drugih in zato doseza uspehe, ne da bi	se	prevzel, temveč se vsega loteva pametno
uspehe, ne da bi se prevzel, temveč	se	vsega loteva pametno in zmerno in se
se vsega loteva pametno in zmerno in	se	zadovoljuje z doseženim.
ritmov in raznoterih stopic, temveč	se	hočemo ozreti na življenski ritem vrlega
Stopica in melodija	se	morata ozirati na ritem in ga slediti,
»O tem	se	bomo posvetovali z Damonom, katere
Zdi	se	mi, da se še megleno spominjam, kako
Zdi se mi, da	se	še megleno spominjam, kako je govoril
kratke in dolge zloge, ter imenoval, če	se	prav spominjam, enega jamb, drugega
kakor lepa ali nelepa melodija, če	se	namreč, kakor smo pravkar rekli, ravnata
»Gotovo	se	morata ravnati po vsebini.«
temveč iz tiste duševne naravnanosti, ki	se	kaže v resnično dobrem in lepem značaju.«
ritem in pomanjkljiva harmonija so	si	v najožjem sorodu s slabim govorom
slabim govorom in slabim značajem, kakor	si	je njihovo nasprotje v sorodu z razumnim
kot umetnik pri nas ne ustvarja, da	se	našim bojevnikom, vzgojenim samo ob
vcepi v dušo veliko zlo - kakor ko bi	si	na slabem pašniku dan za dnem nabirali
Poiskati	si	moramo takšne umetnike, ki lahko iz
vplivov lepih umetniških del, kjer koli	se	bodo dotaknila njenih ušes in oči,
hvali lepo, sprejme to v svojo dušo in	se	s tem hrani ter tako postane lep in
Ko	se	mu zbudi razum, ga z veseljem pozdravi
šele takrat ko smo dobro vedeli, da	se	črke, četudi jih je malo, v vsem, kar
smo jih nehali prezirati - češ: zanje	se	nam ni treba mnogo meniti -, temveč
ni treba mnogo meniti -, temveč smo	se	začeli prizadevati, da jih v malem
malem in velikem dodobra spoznamo, ker	se	le tako lahko naučimo brati.«
nasprotij v življenju, ki nas obdaja, in	si	njih in njihovih podob ne zapomnimo
preziramo ne v malem ne v velikem, temveč	se	zavedamo, da vse to sodi k isti umetnosti
»Ljudi, ki	se	temu idealu najbolj približajo, gotovo
če gre samo za telesne napake, potem	se	utegne premagati in ga kljub temu vzljubiti.«
sicer pa naj živi s tem, za katerega	se	poteguje, tako, da ne bo nikoli zbujal
ne bo nikoli zbujal niti videza, da	se	tu dogaja kaj več; v nasprotnem primeru
dogaja kaj več; v nasprotnem primeru	si	lahko nakoplje očitek, da mu manjka
Končala	se	je tam, kjer se je morala končati:
Končala se je tam, kjer	se	je morala končati: vse muzično se mora
kjer se je morala končati: vse muzično	se	mora namreč končati v ljubezni do lepega.«
»S tem	se	strinjam.«
»Pijanosti bi	se	morali, to smo že rekli, vzdržati;
najhujše in najnevarnejše bolezni, če	se	le malo odmaknejo od predpisanega načina
»O tem	se	je moč že pri Homerju poučiti.
nikoli postreženi z ribami - čeprav	se	bojujejo ob Helespontu - tudi ne s
»	Se	strinjam.«
omenja; in to vedo tudi atleti: če	si	hočejo ohraniti zdravo telo, se morajo
če si hočejo ohraniti zdravo telo,	se	morajo odpovedati začimbam.«
može, ki ljubijo korintska dekleta, da	si	ohranijo zdravo in močno telo?«
in bolezni v državi prekipijo, potem	se	odpro sodišča in bolnišnice, in uveljavita
sodišča in bolnišnice, in uveljavita	se	pravniška in zdravniška veda, zlasti
pravniška in zdravniška veda, zlasti če	se	jima svobodni z vnemo posvetijo.«
sramotno vzgojo v neki državi, kakor če	se	obračajo na pomembne sodnike in zdravnike
dokaz za pomanjkljivo izobrazbo, če	si	mora nekdo iskati pravico pri drugih
»Ali	se	ti ne zdi še sramotnejše,«
vsakega čuta za lepoto še misli, da	se	lahko baha s tem, da je zmožen vsakega
vsakega zločina, da pozna vse zvijače in	se	lahko zmuzne zaradi svoje okretnosti
okretnosti skoz vsako luknjo, samo da	se	izogne kazni; in vse to zaradi nepomembnih
časi pogojenih bolezni, temveč ker	si	zaradi brezdelice in načina življenja,
»S tem da	si	je podaljšal umiranje.
mislim, ni mogel ozdraviti; ne da bi	si	vzel za drugo čas, se je nenehoma zdravil
ozdraviti; ne da bi si vzel za drugo čas,	se	je nenehoma zdravil in hudo trpel,
zdravil in hudo trpel, kakor hitro	se	je oddaljil od navajenega načina življenja;
in zategadelj nihče ne utegne, da bi	se	vse življenje zdravil in pri tem polagoma
To	se	nam zdi - smešno! -
za zdravilo, ki ga takoj izpije, da	se	reši bolezni, ali pa mu zdravnik pomaga
podobno, potem mu bo hitro dejal, da	se	ne utegne ukvarjati s svojo boleznijo
In s tem	se	poslovi od zdravnika, se vrne k načinu
In s tem se poslovi od zdravnika,	se	vrne k načinu življenja, ki ga je vajen,
izreka: kdor nima skrbi za življenje, naj	se	posveča kreposti!«
»To bi	se	moral, po mojem mnenju, tudi prej!«
»O tem	se	ne bomo z njim prepirali, raje si hočemo
tem se ne bomo z njim prepirali, raje	si	hočemo sami priti na jasno, ali se
si hočemo sami priti na jasno, ali	se	mora bogatin posvečati kreposti, če
tesarja in druge rokodelce pri delu,	se	pa da združiti s Fokilidovim napotilom.«
drugo, ta pretirana skrb za telo, ki	se	ne omejuje samo na gimnastiko; saj
razglabljanje o samem sebi; zmeraj	se	boji glavobola in omotičnih napadov
Ker je bil Asklepij tak, sta	se	tudi njegova sinova, kakor veš, izkazala
Gotovo	se	spominjaš, kako je eden od njih tudi
tragedij in Pindar v nasprotju z nami, da	se	je dal Asklepij, Apolonov sin, za denar
»Poskusil bom; ti	si	vsekakor vprašal v eni sapi po dveh
duši, kot sebi lastnih doživeti, temveč	se	mora z njimi kot zlom seznaniti mukoma
ušesi in misli, da je zvit in pameten,	se	kaže, če občuje s sebi enakimi, pretkanega
enakimi, pretkanega in previdnega, ker	se	zmerom zgleduje po podobah v sebi;
zmerom zgleduje po podobah v sebi; če pa	se	skuša zbližati z vrlimi in že starejšimi
zbližati z vrlimi in že starejšimi možmi,	se	kaže naivnega in nezaupljivega ob nepravem
občuje s slabimi kot z dobrimi ljudmi,	se	zdi sebi in drugim prej pameten kot
spoznati kreposti in same sebe, krepost pa	se	pri pravilni vzgoji počasi povzpne
»To je najboljše za tiste, ki	se	jih tiče, kakor tudi za državo.«
gimnastičnimi vajami in napori v zvezi z njimi	se	bo spoprijemal, ker mu je bolj pri
spoprijemal, ker mu je bolj pri srcu želja, da	si	zbudi v duši naravni pogum, kakor ozir
pogum, kakor ozir na golo moč, v čemer	se	razločuje od atletov, ki jedo in se
se razločuje od atletov, ki jedo in	se	vadijo samo zaradi telesne moči.«
izobraževanju, ne dela tega z namenom, da bi	si	s prvim oblikoval dušo in z drugim
kakšnem duševnem stanju je človek, ki	se	vse življenje ukvarja samo z gimnastiko,
»To tudi jaz opažam: kdor	se	zapiše samo gimnastiki, postane čezmerno
gimnastiki, postane čezmerno divji, kdor	se	samo duhovno izobražuje, pa bolj mlahav,
filozofske naravnanosti; če pustimo, da	se	prosto razvija, postane čezmerno mlahava,
le‐tega razkraja in raztaplja, dokler	se	ne izcedi ves pogum in si ne izreže
raztaplja, dokler se ne izcedi ves pogum in	si	ne izreže iz duše kit ter postane ’mevža‘.«
kmalu na cilju; če ima pogumno dušo,	si	s slabitvijo draži pogum, tako da iz
tako da iz neznatnega vzroka vzroji in	se	spet hitro pomiri.
»	Se	strinjam.«
»Kako pa, če goji mnogo gimnastike in	se	dobro hrani, za glasbo in filozofijo
dobro hrani, za glasbo in filozofijo pa	se	ne zanima?
Najprej	se	počuti telesno dobro, je zelo samozavesten
če sedaj ničesar drugega ne dela in	se	nikoli ne posveča muzam?
Četudi	si	duša želi izobrazbe, postane to nagnjenje
ne pozna znanstvenega raziskovanja,	se	nikoli ne udeležuje resnih pogovorov
nikoli ne udeležuje resnih pogovorov in	se	ne zanima za duhovno izobrazbo, in
ne zanima za duhovno izobrazbo, in	se	tako nikoli ne more zbuditi in izoblikovati,
in izoblikovati, njegove zaznave pa	se	ne morejo nikoli prečistiti.«
Jasno je, da	se	mora vse to uskladiti z našimi načeli
»Najboljši kmetje so pač tisti, ki	se	najbolj razumejo na poljedelstvo?«
vladarji najboljši čuvarji države,	se	morajo pač kar najbolj razumeti na
»Odgovornega	se	čuti človek predvsem za to, kar ljubi?«
življenskih dobah jih moramo opazovati, ali	se	držijo tega načela ali pa, v zaslepljenosti
»Kaj nisi mnenja, da	se	ljudje ločijo od dobrega proti svoji
Ali ne misliš: resnico imeti	se	pravi imeti to, kar je resnično?«
»Od resnice	se	ločimo samo proti svoji volji.«
»To	se	nam zgodi, kajne, samo, če nas kdo
»Zdi	se	mi, da govorim kot tragik!
Okradene imenujem tiste, ki	se	dado pregovoriti ali ki nekaj pozabijo,
»Tudi to sem zdaj razumel; strinjam	se	s tabo.«
najprej pozabijo na svoje prepričanje ali	se	dado prevarati; kdor ga ne pozabi in
dado prevarati; kdor ga ne pozabi in	se	ne da prevarati, tega je treba izbrati,
zlato v ognju in ugotovimo: kdo od njih	se	ne da preslepiti in ostane v vseh položajih
vladarjev in čuvarjev, načelno, ne da bi	se	spuščal v podrobnosti.«
»Pridružujem	se	tvojemu mnenju.«
prevaro iz feničanske zgodbe, nekaj, kar	se	je prej pogostokrat dogajalo, kakor
če jim lahko verjamemo; v našem času	se	take stvari ne dogajajo, še več: ne
dogajajo, še več: ne vem niti, ali	se	je stvar sploh kdaj lahko dogodila;
»Zdi	se	mi, da obotavljaš z besedo,«
»Nisi	se	brez vzroka obotavljal povedati te
»Upravičeno	se	nisem,«
Ker ste	si	vsi v sorodu, rodite predvsem sebi
predvsem sebi podobne otroke; včasih pa	se	rodi zlatemu očetu srebrn sin in podobno
dodeliti mesto, ki pripada njegovi naravi,	se	pravi, pahniti ga morajo med obrtnike
Ali	se	ti zdi kako mogoče, da bi vladarji
Ko bodo tu,	si	naj poiščejo najlepše taborišče v državi,
pokorni zakonom, zunanjim sovražnikom pa	se	postavili v bran, kadar bi jih - kakor
volkovi čredo - hoteli napasti; potem ko	si	bodo postavili tabor in opravili bogu
in opravili bogu dolžno daritev, pa	si	naj pripravijo počivališča.
Za največjo sramoto velja, če	si	pastirji vzgojijo pse za takšne varuhe
»Zato	se	je treba vsestransko zavarovati, da
hkrati pa jih tudi ne zapeljale, da bi	se	pregrešili pred drugimi državljani.«
Hranijo	se	skupno in tudi živijo skupno, kakor
imeti opravek z zlatom in srebrom,	se	ga dotikati, biti z njim pod isto streho,
dotikati, biti z njim pod isto streho,	si	ga obešati na obleko ali iz njega piti.
lastniki hiš, zemlje in denarja, bi	se	razvili v hišne posestnike in kmetovalce,
zalezovali druge in bili sami zalezovani, bi	se	prebijali skozi vse življenje v mnogo
»Kako bi	se	branil, ko bi ti kdo očital: ti tem
imajo vsi drugi, ki obdelujejo polja,	si	gradijo velike in lepe hiše, si zanje
polja, si gradijo velike in lepe hiše,	si	zanje nabavljajo ustrezno opremo, bogovom
niti dekletom poklanjati daril, niti	si	česa drugega privoščiti, kakor to delajo
»Sprašuješ, kako naj	se	pred temi očitki branimo?«
V nadaljnjem	si	bomo ogledali njeno nasprotje.
Zamisli	si	, da nekdo pride k nam, ko ravno barvamo
oči; in isto velja za druge dele; raje	si	oglej, ali vsak del barvno ustrezno
dopustili, da bi zemljo obdelovali, kakor bi	se	jim zdelo in kakor bi jih bila volja;
ga uporabljali za delo le, kadar bi	se	jim zljubilo; tako bi lahko osrečili
tem ti drugi niso tako pomembni: če	se	čevljarji krpači pokažejo nesposobne
čevljarji krpači pokažejo nesposobne in	se	pri tem izdajajo za mojstre, ne da
zakonov in države, ki to niso, temveč	se	le zdijo, da so, pa uničijo, kar gotovo
Če	se	tako razvija ob dobri upravi vsa država,
»Ali	se	strinjaš tudi z naslednjo mislijo,
Ali	se	lončar, če obogati, še meni za svojo
»Ali	se	poleni in zanemari?«
»Če pa	si	po drugi strani zaradi revščine ne
»Tako smo spet, kakor	se	zdi, odkrili za čuvarje še neko drugo
za vsako ceno morajo preprečiti, da	se	to skrivaj ne utihotapi v državo...«
pomisli še to, dragi Sokrat: kako naj	se	naša država vojskuje, če nima denarja,
vojskuje, če nima denarja, zlasti če	se	je prisiljena vojskovati z veliko in
»Najprej: če pride do boja,	se	bodo vendar naši izurjeni vojščaki
rokoborec, ki je zelo dobro izurjen,	se	vendar z lahkoto bori z dvema možema,
»Tudi ne, če	se	navidezno umika in se vedno znova loteva
»Tudi ne, če se navidezno umika in	se	vedno znova loteva z udarci tistega,
vedno znova loteva z udarci tistega, ki	se	mu ravno približa, ter to ponavlja
»In na rokoborbo	se	bogati nasploh še bolj razumejo in
»In dalje, zamisli	si	, da pošljejo odposlance v drugo državo
dovoljeno, dovoljeno pa je vam, če	se	torej odločite in greste kot zavezniki
Ali misliš, da	se	bo tisti, ki to sliši, raje bojeval
»če	se	bogastvo vseh drugih držav zbere v
pri barbarih, naletiš pa na mnoge, ki	se	le zdijo tako močne ali še mnogo močnejše.
ozemlja; drugemu, odvečnemu ozemlju	se	bodo odrekli.«
čuvarji morajo slabotne otroke, ki	se	jim rodijo, predati drugim stanovom,
razumeli in poleg tega še drugo, česar	se	za zdaj še ne dotikamo, namreč možitev
država na dobri poti, potem raste in	se	razvija kakor v krožnem toku.
Kajti dobra vzgoja in izobrazba, če	se	zasidrata, razvijata sposobne in dobre
morajo vztrajati pri tej vzgoji, da	se	jim nepredvidoma ne izpridi.
Predvsem pa morajo paziti na to, da	se	jim v telesno in duhovno vzgojo ne
Novosti v glasbi	se	je treba varovati, sicer je ogrožen
»Tu torej, nekje v bližini glasbe,	si	morajo čuvarji postaviti glavno stražnico,«
»Da, nezakonitost	se	lahko z lahkoto in ne da bi kdo opazil,
odstopanje od zakonov, ki vladajo v glasbi,	se	zdi vsem samo igra, in tako nihče ne
»Škoda, ki nastaja, obstoji v tem, da	se	nezakonitost polagoma, korak za korakom,
v šege in življenske navade; od tod	se	širi dalje in začne zastrupljati javno
zastrupljati javno življenje; nato	se	loti zakonov in ustave, z veliko drznostjo,
»Tako	se	mi zdi,«
obnovijo tudi pravila dostojnosti, ki	se	zdijo sicer nepomembna in so jih njihovi
»Toda to urejati z zakoni	se	mi zdi nesmiselno.
Enako	se	namreč zmeraj rado združi z enakim,
Ali	se	bomo odločili, da izdamo zakonske odločbe
»In če	se	to ne zgodi,«
namreč ne dosežejo drugega, kakor da	si	bolezni samo večajo in pestrijo, in
»Res je, tako	se	godi takšnim bolnikom.«
rezanje, ne zagovori in ne amuleti, če	se	ne odpovedo nezmernosti v pijači, jedeh
»Vse prej kot mikavno; jeziti	se	namreč na nekoga, ki ti dobro svetuje,
5. »Torej	se	tudi ne strinjaš, če podobno ravna
prepovedujejo državljanom dotikati	se	ustave.
velja in največje časti uživa tisti, ki	se	državi s tako slabo ustavo prilizuje
državi s tako slabo ustavo prilizuje in	se	ji kaže ustrežljivega, njene želje
»V tem ni razločka, zato	se	s takim ravnanjem ne strinjam.«
ki sprejemajo takšna prilizovanja in	se	imajo za dobre državnike, ker jih množica
»Ali	se	ti ne zdi mogoče, da mož, ki se ne
»Ali se ti ne zdi mogoče, da mož, ki	se	ne razume na merjenje, in mu drugi,
»Potem pa	se	ne jezi nanje!
»da	se	pravi zakonodajalec ne sme ukvarjati
Na te stvari	se	mi ne razumemo in zato jih ne bomo,
državi pravičnost in nepravičnost, v čem	se	druga od druge razločujeta in katera
Brezbožno je, si rekel, če	se	človek z vsemi močmi ne zazvema za
»Dobro, da si me spomnil na to; torej	se	moram po tem ravnati, toda tudi vi
»Namreč: država, kakor smo jo zasnovali,	se	zdi v resnici modra.«
Na upravljanje pa	se	razume tisti, ki ima znanje, in ne
»In tudi tedaj ne, če	se	razume na pridobivanje poljščin?
»Sposobno, da	se	upravlja, in zares modro.«
»Med vsemi poklici, ki	se	imenujejo po posebnem, zanje potrebnem
mu je dano, da je deležen znanja, ki	si	edino med drugimi strokovnimi znanji
katerega stanu, ki mu je pogum lasten,	se	imenuje vsa država pogumna, ne bo težko
ali pogumno samo glede na stan, ki	se	zanjo bojuje in vojskuje.«
ker ji je v njem na voljo moč, česar	se	je treba bati, kakor je to v vzgoji
barvarji volno škrlatno obarvati, potem	si	med raznimi vrstami najprej izberejo,
pripravijo na kar najboljši sprejem barve in	se	šele nato lotijo samega barvanja.
Kaj	se	dogaja pri drugačnem postopku, pa veš;
»Vem, da	se	barva ne izpere, blago pa je videti
zakoniti predstavi o predmetih, ki	se	jih je treba in ki se jih ni treba
predmetih, ki se jih je treba in ki	se	jih ni treba bati, imenujem in označujem
»Sprejmi jo vsaj za pogum, kolikor	se	tiče države; imel boš prav.
najprej obravnavati pravičnost, ne da bi	se	pred tem ukvarjali s preudarnostjo?«
»Tako	se	zdi.«
»Ozri	se	zdaj na našo novo državo pa boš tudi
»Strinjam	se	.«
vprašanje, kdo naj vlada, v kateri so	si	potemtakem v tem pogledu složni vladajoči
imenujemo z vso pravico preudarnost: to	se	pravi soglasnost med slabšim in boljšim
Pazi in potrudi	se	: morda jo prej zagledaš kakor jaz pa
Toda prebiti	se	morava skozenj!«
Glavkon, da smo ji na sledi; upam, da	se	nama ne bo izgubila.«
Mi je pa nismo videli in	se	skorajda osmešili.
Vedli smo	se	kakor ljudje, ki včasih nekaj iščejo,
zahtevo in jo večkrat ponovili, kakor	se	boš spominjal, naj vsak posameznik
da vsakdo opravlja svojo nalogo in	se	ne vmešava v vse mogoče stvari ali
ena, namreč tista, ki tem daje moč, da	se	razvijejo in potem ostanejo nespremenjene,
»Ko bi	se	sedaj morali odločiti, katera od teh
zakonsko predpisani predstavi o tem, česar	se	je treba v resnici bati in česar ne,
človek, ki kot tak opravlja svoje delo in	se	ne meša v vse mogoče posle.«
»Preudari, ali	se	strinjaš tudi s to mislijo: vladarji
»Seveda	se	strinjam.«
zasledujejo še kake druge cilje poleg teh, da	se	nihče ne polašča tuje lastnine in da
nihče ne polašča tuje lastnine in da	se	nikomur ne odvzame njegova lastnina?«
»Pazi zdaj, ali	se	tudi v nadaljnjem strinjaš z mano.
obogati in razširi svoje posle ali če	se	uveljavi s telesno močjo ali podobnim
sprejmejo v stan bojevnikov, in dalje, če	se	hoče bojevnik povzpeti v stan vladarjev
»O tem	se	še ne bomo dokončno odločili,«
»Šele če	se	to stanje pokaže tudi pri posamičnih
Če	se	to ne zgodi, moramo začeti na novo
Zato smo	si	jo zamislili kot najbolj popolno, v
Če	se	tu srečamo z istim, potem je v redu;
posamezniku naletimo na kaj drugega, potem	se	bomo znova vrnili k državi in jo še
»To je prava pot; nje	se	bomo držali.«
stvarema prisodimo isto lastnost, ali sta	si	potem v tej lastnosti druga drugi podobni
»Tako	se	pravičen mož glede pravičnosti v ničemer
»Država	se	nam je zdela pravična zato, ker vsak
»Zdi	se	mi,«
Glavkon, da na to vprašanje, kakor	se	mi zdi, ne bomo mogli popolnoma točno
»Ali	se	ne bi s tem zadovoljili?
vsako od treh drugo dejavnost; z eno	se	učimo, z drugo se razvnemamo in s tretjo
dejavnost; z eno se učimo, z drugo	se	razvnemamo in s tretjo zadovoljujemo
»	Se	strinjam.«
času in z istim svojim delom počiva in	se	giblje?«
»Sporazumimo	se	še natančneje o tem, da ne pride pozneje
glavo, poreče, da hkrati miruje in	se	giblje, potem taka trditev ni sprejemljiva;
trditev ni sprejemljiva; glasiti bi	se	marveč morala: en človekov del počiva,
morala: en človekov del počiva, drug	se	giblje, kajne?«
»In tudi če bi	se	kdo še dalje šalil in duhovičil: vrtavke
duhovičil: vrtavke hkrati stojijo in	se	gibljejo, če se s konico na enem mestu
vrtavke hkrati stojijo in se gibljejo, če	se	s konico na enem mestu vrtijo, in isto
isto velja tudi za druge predmete, ki	se	vrtijo na istem mestu - potem tudi
niso isti deli, ki sočasno mirujejo in	se	gibljejo.
Predmet ima marveč dele, ki	se	z njimi drži pokonci in se nikamor
dele, ki se z njimi drži pokonci in	se	nikamor ne nagibljejo, in druge, ki
nikamor ne nagibljejo, in druge, ki	se	v krogu vrtijo.
Če	se	pokončni deli nagnejo na desno ali
Če	se	pozneje pokaže, da stvar ni taka, potem
13. »Toda ali	si	niso duševne dejavnosti kakor: trditev
»Da, te so	si	v navzkrižju druga z drugo.«
Tako porečeš o duši tistega, ki	si	nekaj želi, da teži po predmetu svojega
da je pri sebi sporazumna s tem, kar	si	želi pridobiti, kakor da odgovarja
željo po hladni pijači, ter mraz, da	se	nam zbudi želja po topli pijači?
Ali	se	nadalje poveča žeja, če je mnogo tekočine
žeja, če je mnogo tekočine na voljo, in	se	šele tedaj zbudi poželenje po veliki
In ali	si	žeja sama po sebi nikoli ne želi drugega
ima svoj po naravi določen objekt in	se	šele ob nastopu določenih okoliščin
»Toda pri vseh predmetih, ki	se	nanašajo na druge, se nekaj določenega
predmetih, ki se nanašajo na druge,	se	nekaj določenega nanaša na nekaj določenega,
nekaj določenega, predmeti kot taki pa	se	zmeraj nanašajo na druge predmete kot
samo po sebi je znanje o tistem, kar	se	da naučiti, ali na kar se znanje nanaša;
tistem, kar se da naučiti, ali na kar	se	znanje nanaša; določeno znanje pa je
»Ker	se	torej to znanje nanaša na nekaj določenega,
Upam, da zdaj razumeš: vsak predmet, ki	se	nanaša na drugega, sodi kot tak samo
predmeti takšni kakor predmet, na katerega	se	nanašajo, da je znanost o zdravju in
In nasledek tega je, da	se	ne imenuje več kratko malo znanost,
»Zdaj razumem in	se	strinjam s tabo.«
»Kar pa	se	tiče žeje, je tudi le‐ta to, kar je,
To je njeno poželenje, ki	si	ga skuša potešiti.«
»Vendar pa	se	dogaja, da je človek žejen in kljub
»Zdi	se	mi, da bi moglo biti tako.«
»Tako	se	zdi.«
katerim ljubi, strada, trpi žejo in	se	predaja drugim poželenjem, nerazumski,
Ali pa	se	sklada z enim od teh dveh?«
opazil nekaj trupel in začutil željo, da	si	jih ogleda, hkrati pa tudi odpor, obrnil
ogleda, hkrati pa tudi odpor, obrnil	se	je vstran, nekaj časa se je bojeval
odpor, obrnil se je vstran, nekaj časa	se	je bojeval s samim seboj in si zakrival
časa se je bojeval s samim seboj in	si	zakrival obraz, nato pa ga je premagalo
stekel k truplom in vzkliknil: Naužijte	se	zdaj, nesrečne oči, lepega pogleda!«
»da	se	volja včasih bojuje s poželenji kot
nakljub razumu v nekaj prisiliti, in	se	temu jezno upira.
Podoba je, kakor da bi	se	dva nasprotnika napadala in bi volja
Da pa bi	se	volja združila s poželenji in se postavila
bi se volja združila s poželenji in	se	postavila po robu sklepu razuma, gotovo
Njegova volja - to hočem povedati s tem -	se	ne da razvneti zoper tega.«
»Če pa kdo misli, da	se	mu godi krivica, potem se razvname,
misli, da se mu godi krivica, potem	se	razvname, razjezi in poteguje za to,
razvname, razjezi in poteguje za to, kar	se	mu zdi pravično; rade volje prenaša
Za plemenito	se	ne neha prej bojevati, dokler ne zmaga
»Da	se	nam volja kaže kot nasprotje tega,
»Da, če	se	pokaže, da je samostojen poleg razuma,
da je samostojen poleg razuma, kakor	se	je to pokazalo glede na poželenja.«
Do razuma	se	nekateri sploh ne povzpnejo, večina
navedeni Homerjev stih: Tu	se	udari po prsih in kara srce si nevoljen.
Tu se udari po prsih in kara srce	si	nevoljen.
»Potemtakem	si	moramo vtisniti v spomin, da smo tudi
»Če sta ta dela vzgojena in	se	v resnici naučita in si pridobita svoje
vzgojena in se v resnici naučita in	si	pridobita svoje znanje, potem lahko
Pri tem pazita, da	se	ta del ne nasičuje s tako imenovanimi
imenovanimi čutnimi užitki, da ne raste in	se	ne krepi ob njih, pri tem pa pozabi
njih, pri tem pa pozabi na dolžnosti in	si	poskuša podvreči druga dela in zavladati
zunanjimi sovražniki: razum svetuje, volja	se	bori, sledi vladarju in hrabro izpolnjuje
potemtakem imenujemo človeka tedaj, če	si	ta del njegove duše, volja, v veselju
žalosti ohrani neomajno vero v to, česar	se	je treba bati in česar se ni treba
to, česar se je treba bati in česar	se	ni treba bati, kakor ga to uči razum.«
prijateljski drug do drugega, pri katerem	se	vladajoči del sklada z deloma, ki jima
v tem, da pripada oblast razumu, in	se	mu tadva zato ne upirata.«
ugotovimo, ali obstoja verjetnost, da	si	na primer ta človek prilasti zlato
17. »Tako	se	je v celoti izpolnilo naše domnevno
V tem, dragi Glavkon,	se	kaže pravičnost.«
resnici, takšna je pravičnost, samo da	se	ne nanaša na ustrezno zunanjo zaposlitev
preudaren in harmoničen in šele zdaj	se	loti dela, bodisi da je to pridobivanje
ter samo pravičnost, ki v njima živi,	se	najbrž ne motimo.«
En del	se	upira celotni duši, da bi ji zavladal,
sta nepravičnost in pravičnost, smo	si	tudi popolnoma na jasnem o nepoštenem
»Ustvarjati zdravje	se	pravi: vzpostavljati v telesu naravno
razmerje med vladajočim in pokoravajočim	se	delom; povzročanje bolezni pa obstoji
razmerja med vladajočim in pokoravajočim	se	delom duše, ustvarjanje nepravičnosti
»Strinjam	se	.«
Oglejmo	si	, koliko vrst grehote obstaja, če se
si, koliko vrst grehote obstaja, če	se	sploh izplača o tem razpravljati!«
visokega razgledišča, na katero smo	se	povzpeli, vidim, da ima krepost samo
Če	se	med vladajočimi eden posebno odlikuje,
vladajočimi eden posebno odlikuje, potem	se	imenuje kraljestvo; če je več takih,
imenuje kraljestvo; če je več takih, pa	se	imenuje aristokratija.«
ali če jih vlada več, nobeden od njih	se	ne dotika pomembnejših zakonov v državi,
hotel po vrsti našteti tako, kakor	se	mi je zdelo, da so se druga iz druge
našteti tako, kakor se mi je zdelo, da so	se	druga iz druge razvile, ko je Polemarh,
plašč na ramenih, ga potegnil k sebi,	se	sklonil in mu nekaj zašepetal, od česar
»Ti pozabljaš, kakor	se	zdi, na svojo dolžnost in poskušaš
Razloži nam, kako	si	jo ti zamišljaš.
spregovoriš o okoliščinah, v katerih naj	se	spočnejo otroci in vzgajajo novorojenčki,
Ker pa	si	zdaj hotel preiti na drugo obliko države,
»Tudi jaz	se	pridružujem temu sklepu,«
In jaz sem	se	že veselil, da sem končal s tem, in
Ne zavedate	se	, kakšna kopica problemov stoji za vašo
zanje in sem jih zato prešel, da bi	se	izognil težavam v zvezi z njimi.«
Zato	si	ne delaj skrbi za nas!
na naša vprašanja in nam opiši, kako	si	zamišljaš skupnost žena in otrok pri
»Mnogokaj	se	zdi tu še bolj dvomljivo kakor nekatere
imeli za izvedljivo, in drugič, če	se	bo pokazalo za vseskozi izvedljivo,
Zato	se	obotavljam, da bi se lotil tega vprašanja.
Zato se obotavljam, da bi	se	lotil tega vprašanja.
Bojim	se	, da ne bi moje besede izzvenele kot
»Ne boj	se	!
kočljivo in nezanesljivo; ne morda, da bi	se	bal, da bi se lahko osmešil - to bi
nezanesljivo; ne morda, da bi se bal, da bi	se	lahko osmešil - to bi bilo otročje
in povrhu gre za stvari, v katerih	se	človek ne bi smel motiti.
zločin nekoga proti volji ubiti kakor	se	mu lagati o lepem, dobrem in zakonitem.
In boljše je, da	se	tej nevarnosti človek izpostavi pred
Glavkon	se	je nasmehnil in rekel:
»No, lotiti	se	moram znova stvari, ki bi jih morda
Oglejmo	si	, kako je z ovčarskimi psicami!
sposobne za druge stvari, samci pa	se	trudijo in sami skrbijo za čredo?«
»Ozrimo	se	le na to, da so samice telesno šibkejše,
»Potem	se	morajo v obojem izobraziti tudi žene,
»Po tem, kar si rekel,	se	zdi, da je tako.«
izvajati to, kar smo zdaj rekli, potem	se	bo marsikaj zdelo malce smešno, ker
»In kaj	se	ti zdi pri tem najbolj smešno?
Gotovo to, da bi	se	morale gole žene skupaj z moškimi v
zgrbljenimi in vse prej kot lepimi starci, ki	se	v telovadnicah ukvarjajo z rokoborbo.«
»Toda če smo to že rekli, potem	se	ne smemo bati posmeha dovtipnežev,
bati posmeha dovtipnežev, pa najsi	se	spotikajo ob kar si že bodi: ob spremenjeno
dovtipnežev, pa najsi se spotikajo ob kar	si	že bodi: ob spremenjeno notranjščino
podsmehljivce, da nehajo s svojimi šalami in	se	zresnijo.
Naj	se	samo spomnijo, da še ni dolgo tega,
Ko so	se	potem najprej pri Krečanih, za njimi
vsekakor boljše sleči obleko kakor	se	zavijati vanjo, potem se to ljudem
obleko kakor se zavijati vanjo, potem	se	to ljudem ni zdelo več smešno, ker
In pokazalo	se	je, da je norec, kdor ima za smešno
4. »Po mojem mnenju	se	moramo najprej sporazumeti, ali je
podsmehljivec ali resen človek), ali	si	lahko ženska, prvič, v skladu s svojo
naravo deli vse naloge z moškim, ali	si	, drugič, ne more deliti nobene naloge
more deliti nobene naloge z njim, ali	si	, tretjič, nekatere naloge lahko deli
Če	se	bomo tako lotili zadeve, potem jo bomo
»Strinjam	se	.«
Glavkon, saj sploh ni potrebno, da	se	drugi borijo proti vama.
Pri ustanavljanju svoje države sta	se	namreč razumela v tem, da v njej lahko
’V tem sva	se	, mislim, sporazumela.
’Potem pa sta zdaj v zmoti in	si	nasprotujeta, ko trdita, moški in ženska
sem že davno s strahom pričakoval in	se	zato tudi pomišljal, da bi se kakorkoli
pričakoval in se zato tudi pomišljal, da bi	se	kakorkoli dotaknil postav o zakonu,
»Resnično, stvar ni brez težav, kakor	se	mi zdi.«
In poskusimo	se	izvleči iz tega vprašanja!
Sporazumeli smo	se	torej, da različnim naravam pripadajo
volji, zapadejo in so prepričani, da	se	ne prepirajo, temveč znanstveno razpravljajo,
in potem le‐teh pretehtati, temveč	se	prepirajo samo o besedilu trditve,
samo o besedilu trditve, pri čemer	se	razvije besedni boj namesto resne razprave.«
»Tako	se	mnogim dogaja.
»V takih okoliščinah bi	se	tudi lahko vprašali, ali imajo plešci
In če	se	odločimo, da sta njihovi naravi različni,
5. »Če	se	torej pokaže,«
Če pa	se	pokaže, da obstaja različnost v tem,
»Morda poreče isto, kar	si	ti pred kratkim dejal: tako iznenada
drug pa nesposoben zategadelj, ker	se	nekdo nečesa lahko nauči, drug pa težko?
prenikav na svojem področju, medtem ko	si	drug ne more zapomniti niti tistega,
ne more zapomniti niti tistega, kar	se	je naučil, pa če vloži v to še toliko
zdravniške sposobnosti, druge spet ne, da	si	mnoge lahko pridobe muzično izobrazbo,
»Tako	se	v krogu vračamo k naši prejšnji trditvi
vračamo k naši prejšnji trditvi in smo	si	edini v tem, da ni protinaravno, če
»Tako	se	zdi.«
»Da je izvedljiva, o tem smo	si	zdaj edini.«
»O tem, da je tudi najboljša, pa	se	moramo šele zediniti.«
morajo potemtakem sleči svoje obleke in	si	namesto njih obleči vrlino.
Drugim dejavnostim	se	morajo odpovedati.
Mož pa, ki	se	posmehuje golim ženam, ki jim gre pri
smeha in po vsem videzu ne ve, čemu	se	smeje in kaj dela.
»In to ni bil noben majhen val, ki	si	mu srečno ušel.«
»In vendar	se	ti bo zdel majhen, brž ko boš videl
»Na ta zakon in na prejšnje zakone	se	navezuje tale.«
»Vidim, da	se	poskušaš izmuzniti.
Privošči mi veselje, kakor	si	ga znajo pripraviti ljudje počasnega
premišljevati, ali so uresničljive ali ne, da	se	ne bi utrudili; to kar si želijo, si
ali ne, da se ne bi utrudili; to kar	si	želijo, si predstavljajo kot že uresničeno,
se ne bi utrudili; to kar si želijo,	si	predstavljajo kot že uresničeno, se
si predstavljajo kot že uresničeno,	se	popolnoma po tem ravnajo in si z zadovoljstvom
uresničeno, se popolnoma po tem ravnajo in	si	z zadovoljstvom zamišljajo, kaj vse
Tudi jaz sem	se	polenil in zato mislim odložiti vprašanje
zakonodajalec odbral primerne žene, kakor	si	prej može, in predal le‐tem tiste,
zase, živijo zdaj stalno skupaj; skupno	se	udeležujejo vaj v rokoborbi, skupno
udeležujejo vaj v rokoborbi, skupno	se	izobražujejo tudi v vsem drugem, in
nekateri med njimi posebno dobri in	se	temu ustrezno tudi posebno dobro obnesejo?«
uporabljaš vse enako za razmnoževanje ali pa	si	želiš potomstva samo od najboljših?«
razmnoževanju tega ne upoštevaš, potem	se	ti poslabšata pasmi petelinov in psov,
»Zato, ker	se	morajo (kakor zdravniki) razumeti na
potrebujejo zdravil, temveč samo dieto, ki	se	ji rada podvržejo, zadostuje, mislim,
Zdi	se	mi, da bodo morali naši vladarji, če
»Zdi	se	mi, da bo ta pravica prišla do popolne
pesniki pa za pesmi, vredne porok, ki	se	tu sklepajo.
Število porok, ki naj	se	sklenejo, prepustimo vladarjem.
9. »In mladim možem, ki	se	odlikujejo v miru in vojni, je treba
»	Se	strinjam.«
»Vsakič, ko	se	rodi otrok, ga prevzamejo za to določene
nepristopnem in neznanem kraju, kakor	se	to spodobi.«
obravnavajmo stvari po vrsti, kakor smo	se	namenili!
vrednih še boljši in vrednejši, temveč	se	rodi v temi kot sad grde naslade.«
»če	se	mož, še sposoben oploditve, spozabi
Otrok, ki	se	rodi državi iz te zveze, velja za pankrta,
Če pa	se	otrok kljub temu rodi, potem je treba
»Toda vsakdo, ki	se	poroči, šteje vse otroke, ki se rodijo
ki se poroči, šteje vse otroke, ki	se	rodijo med sedmim in desetim mesecem
Tisti, ki	se	rodijo v času, ko njihovi očetje in
Vsi ti	se	ne smejo, kakor sem rekel, med sabo
»Morda začnemo s tem, da	se	sami vprašamo, kaj nam lahko velja
cilj, ki ga z zakoni zasleduje, in kaj	se	nam zdi največje zlo.
ljudi, če vsi državljani potem, potem ko	se	pokažejo ali izginejo določene stvari,
»In ali ne prihaja to od tod, ker	se	besede kakor ’moj ‘ in ’ne moj ‘, prav
tvoje vprašanje - s takim človekom	se	da država, ki je najbolje urejena,
sta sreča ali nesreča tudi njeni, in	se	kot celota veseli ali žalosti.«
»da	se	vrnemo k svoji državi in pogledamo,
»In vsi	se	imenujejo državljane?«
»In kako	se	imenujejo vladarji med sabo?«
Kajti o vsakem, na katerega naleti,	si	lahko misli, da mu je brat ali sestra,
določbe samo sorodniška imena ali pa	se	raztezajo tudi na vse njihovo ravnanje,
zakon predpisuje nasproti staršem, če	si	noče z drugačnim, božjim in posvetnim
v ustih imena sorodnikov, ne bi pa	se	po tem ravnali.«
zadene državljana sreča ali nesreča,	se	izmed vseh državljanov državljani naše
občutku in v teh besedah, smo rekli,	se	izraža skupnost veselja in bolečine.«
»Kot vzrok za to največje dobro	se	je pokazala skupnost žena in otrok
težijo tudi vsi za istim ciljem in	si	, kolikor je le mogoče, delijo med seboj
tudi v tem so naši predpisi dobri: če	se	nekdo razjezi na drugega, takoj na
takoj na njem poteši svojo jezo in	se	ne spušča v večje prepire.«
»Mlajši	si	ne upa brez vladarjeve zapovedi s starejšim
»Če	se	čuvarji ne prepirajo drug z drugim,
čuvarji ne prepirajo drug z drugim, potem	se	tudi ni bati, da bi se drugi državljani
drugim, potem se tudi ni bati, da bi	se	drugi državljani prepirali z njimi
in s stroški za vzdrževanje hiše, ko	se	ljudje zadolžujejo, tajijo dolgove,
ljudje zadolžujejo, tajijo dolgove,	si	kakor koli pridobivajo denar, da ga
»	Se	spominjaš, da nam je v prejšnjem pogovoru
Takrat smo rekli, da	se	bomo ob priložnosti povrnili k temu
»Spominjam	se	.«
Če	se	nam zdi življenje čuvarjev mnogo boljše
»Potemtakem	se	mi zdi prav, da zdaj navedem svoje
mnenju najlepšega življenja in naj	se	ne poskuša s svojim vplivom polastiti
»Ti	se	torej strinjaš z opisano skupnostjo
zadeva vzgojo in otroke, kakor kar	se	tiče varstva drugih državljanov?
Kjer je le mogoče, naj	si	vse delijo z moškimi.
»	Se	strinjam.«
»Glede tega, kako naj	se	vojskujejo, je najbrž vse jasno.«
Otroci naj pri vsem, kar	se	v vojni dogaja, pomagajo in očetom
pomagajo in ga opazujejo pri delu, preden	se	sami lotijo obrti.«
»Tudi	se	vsako bitje bojuje posebno hrabro,
otroci, kar državi onemogoča, da bi	si	kmalu spet opomogla.«
»toda ali naj	se	po tvojem mnenju prihodnji vojščaki
»Toda če naj	se	že izpostavljajo nevarnostim, potem
potem vsekakor takšnim, iz katerih	se	bodo vrnili - če jim bo sreča naklonjena
»Ali	se	ti zdi zdaj nepomembno in nevredno
»Tako	se	spodobi.«
posajati na konje in jih potem, ko	se	naučijo jahati, kot gledalce voditi
opazujejo svoje prihodnje poklicno delo in	se	v nevarnosti skupaj z nadzorniki, ki
»Toda kako naj	se	ravnajo naši bojevniki v vojni?« sem
»Kdor	se	da živ ujeti sovražnikom, tega jim
»Kdor pa	se	odlikuje in uveljavi, tega naj še na
»Toda s tem	se	gotovo ne boš strinjal.«
ga hoče ta poljubiti, zavrniti; tako	se	bo - bodisi da čuti nagnjenje do fantov
15. »Tudi Homerju	se	zdijo takšne počastitve mladih bojevnikov
pripoveduje, da je dobil Ajant, ki	se	je odlikoval v boju, za nagrado imeniten
»in možem, ki	se	pokažejo junake, izkazovali časti pri
In potem	se	bomo ravnali po njegovi zapovedi.«
ali iz kakšnih drugih vzrokov, pa so	se	v življenju posebno odlikovali.«
	Se	ti zdi prav, da grške države Grke zasužnjujejo?
boljše, ko bi bilo to prepovedano in bi	se	države navadile prizanašati Grkom in
Potem bi	se	bolj obračali proti barbarom in se
se bolj obračali proti barbarom in	se	vzdrževali bojev med sabo.«
za strahopetce ustrezna pretveza, da	se	izmikajo boju s sovražnikom, trdeč,
da že opravljajo svojo dolžnost, če	se	sklanjajo nad mrtvimi?
in pustil za sabo samo to, s čimer	se	je boril?
Takšni ljudje	se	v ničemer ne razločujejo od psov, ki
ničemer ne razločujejo od psov, ki	se	jezijo na kamne, ki jih zadevajo, a
jezijo na kamne, ki jih zadevajo, a	se	ne zmenijo za tiste, ki kamne mečejo.«
»Potemtakem	se	je treba odpovedati ropanju mrličev
Saj	se	je bati, da bi lahko veljalo za skrunitev
Trdim, da so	si	grška plemena drugo z drugim v sorodu,
Z barbarskimi ljudstvi pa	si	niso v sorodu in tudi niso istega rodu.«
»Če	se	torej Grki bojujejo proti barbarom,
bojujejo proti barbarom, pravimo, da so	si	po naravi sovražniki, sovraštvu samemu
In narobe: če	se	bojujejo Grki z Grki, moramo reči,
bojujejo Grki z Grki, moramo reči, da so	si	po naravi prijatelji, da pa je Grčija
»Strinjam	se	s tabo.«
Obe nasprotujoči	si	strani pustošita polja in požigata
miselnosti je pri obeh straneh, saj	se	sicer ne bi drznili pustošiti svoje
Prizadevali	si	bodo le, da prebivalci, ki jih je po
»Strinjam	se	.
govoriti, ne boš nikoli prišel, kakor	se	zdi, na vprašanje, ki si ga odložil,
dodajam, česar ti nisi rekel, namreč da bi	se	tudi v vojni dobro obnesla, ker bojevniki
puščali drug drugega na cedilu; vsi	se	namreč dobro poznajo in so si med seboj
cedilu; vsi se namreč dobro poznajo in so	si	med seboj bratje, očetje in sinovi.
Tudi to, da bi	se	vojnega pohoda udeleževale ženske,
nadaljnjih, ki bi jih država imela, če bi	se	ustanovila, ne razpravljajmo več o
ne razpravljajmo več o tem, temveč	se	raje poskušajmo prepričati, ali jo
»Čisto nepričakovano	si	kot vihar planil na moje razpravljanje,«
najmočnejši in najnevarnejši val, čeprav sem	se	komaj rešil prvih dveh.
razumel moje obotavljanje in strah, da	se	lotim tako kočljivega razpravljanja
»Čim dalje tako govoriš, tolikanj teže	se	nam boš izmuznil.
Če je tako, potem	se	moramo najprej spomniti, da nas je
odkrili bistvo pravičnosti, zahtevali, da	se	pravičen človek v ničemer ne razločuje
Ali pa	se	bomo zadovoljili s tem, da se ji čimbolj
Ali pa se bomo zadovoljili s tem, da	se	ji čimbolj približa in ima z njo v
lastnosti vseskozi nepravičnega moža, da bi	si	bili tako glede na njiju in njuno razmerje
»Ali	se	da nekaj natanko tako izvesti, kakor
oddaljena kakor beseda, tudi tam, kjer	se	zdi, da ni tako?
	Se	strinjaš s tem ali ne?«
»Strinjam	se	.«
»Potem ne zahtevaj od mene dokaza, da	se	dado vsa dognanja naše razprave v celoti
pač pa imejmo, če najdemo državo, ki	se	najbolj približuje naši podobi, za
»Strinjam	se	.«
filozofi ne postanejo kralji in če	se	današnji tako imenovani kralji in oblastniki
eno in če ne bo množica tistih, ki	se	danes po svoji prirojeni nagnjenosti
orožje, z vso silo planili nate in	se	brezobzirno znesli nad tabo.
jih ne boš znal z dokazi zavrniti in	se	jih ubraniti, potem te za kazen čaka
Če	se	hočeva izogniti napadalcev, ki si jih
je govor in kakšni ljudje so to, da	se	jim drzneva izročiti oblast.
Ko bo to jasno, potem	se	bo moč braniti s tem, da pokaževa,
države, medtem ko je za drugo boljše, da	se	ne ukvarjajo s filozofijo in vodstvom
filozofijo in vodstvom države, temveč	se	podredijo vladajočim.«
Morda	se	nama posreči ustrezna obrazložitev.«
»ker	se	sam morda tega ne spominjaš več: če
Vsi	se	jim zdijo vredni truda in ljubezni.
Ta	se	vam zdi mikaven, čeprav je toponos;
mikaven, čeprav je toponos; pri drugem	se	vam zdi krivi nos kraljevski; nos tretjega,
izgovor in vsaka beseda dobrodošla, le da	si	ne odbijete mladih dečkov.«
za zaljubljence in njihovo ravnanje,	se	strinjam s tem zaradi nadaljnega poteka
Pod to ali ono pretvezo	se	jim zdi vsako vino imenitno.«
Če ne morejo biti vojskovodje,	se	zadovoljijo tudi z majhnim oddelkom.
Če za nekoga pravimo, da	si	nekaj želi, potem s tem mislimo, da
»Da, tak človek	si	želi celotno stvar.«
»Potemtakem tudi za filozofa lahko rečemo, da	si	ne želi samo tega ali onega področja
»Kdor	se	torej z odporom uči, zlasti v mladosti,
razločevati, kaj je vredno in kaj ni, ta	si	gotovo ne zasluži imena prijatelja
odporom jé, ne pravimo, da je lačen in da	si	želi jedi; tudi ga ne imenujemo ješčega,
pa, ki rad pokusi vsako znanost, ki	se	z veseljem uči in ni nikoli tega sit,
»Potem pa so mnogi ljudje - o katerih	si	človek ne bi mislil - filozofi.
opazujejo, so po tvojem filozofi, ker	se	želijo nekaj naučiti; prav tako tisti,
Mislim tu ljudi, ki	se	gotovo na svojo pobudo ne udeležujejo
Ti pa	se	boš, mislim, strinjal z mojim pojasnilom.«
pojme: vsak zase je enota; toda ker	se	v zvezi z dejanji, stvarmi in drugimi
stvarmi in drugimi pojavljajo povsod,	se	zdi, da je vsak zase mnoštvo.«
tem smislu razločujem med ljudmi, ki	si	jih pravkar naštel, radogledneži, prijatelji
»Tisti pa, ki	se	lahko približajo lepoti in jo lahko
»Kaj pa potem, če bi	se	mož, ki mu prisojamo samo domnevanja,
mnogostranska razprava bi nam samo potrdila, da	se	da resnično spoznati to, kar resnično
»Znanje	se	torej nanaša na obstoječe, s tem da
V tem sva	si	soglasna.«
»Znanje	se	nanaša na to, kar obstaja, njegov namen
Nanje	se	ne more nanašati ne znanje ne neznanje,
»Zdaj	se	je pokazalo, da je ta vmesni člen domnevanje.«
»In pred tem smo	se	sporazumeli v tem, da mora biti to,
tudi tu v sredini, zajema predmete, ki	se	v sredini nestalno, sem in tja, premikajo.«
»Da, o tem smo	se	sporazumeli.«
seveda cenijo in ljubijo te predmete, ki	se	nanje nanaša njihovo spoznanje, kakor
Spomnimo	se	samo svoje prejšnje trditve, po kateri
	Se	bodo morda jezili na nas, če jih tako
»Ne bodo	se	, če me bodo poslušali.
Človek	se	namreč nikoli ne sme jeziti na resnico.«
»Tako	se	zdi,«
in nespremenljivo, vtem ko drugi, ki	se	izgubljajo v mnoštvu in raznoličnosti
stvari, niso filozofi - če je to tako,	se	vprašamo, kdo naj vodi državo: ti ali
kakor slikarji prapodobe resnice; ki	se	ne morejo nanjo opirati in je tudi
»Pri Zevsu, ne razločujejo	se	mnogo od slepcev!«
»Zato	se	mi zdi primerno, da pretresemo, kako
»Najprej	se	moramo seznaniti, kakor smo to že rekli
Če	se	zedinimo v tej točki, potem se bomo,
Če se zedinimo v tej točki, potem	se	bomo, tako mislim, sporazumeli v tem,
»In kako	se	naj sporazumemo?«
»Vsekakor	se	strinjamo, da filozofi nenehoma težijo
spoznanjem tega, kar večno obstaja, kar	se	ne spreminja, kar ni nastalo in ne
»Zdi	se	, da je tako.«
»Samo zdi	se	, prijatelj?
»	Se	strinjam.«
Manj kakor vsakemu drugemu	se	mu zdi vredno potegovati se za cilj,
drugemu se mu zdi vredno potegovati	se	za cilj, ki je temelj lova za denarjem.«
razgledanost v vseh časih in v vsem, kar je,	se	mora zdeti človeško življenje nepomembno.«
»Takemu človeku	se	potemtakem tudi smrt ne bo zdela strašna.«
»Ali	se	lahko ali težko uči.
»In če	se	tega, kar se uči, ne zapomni, temveč
»In če se tega, kar	se	uči, ne zapomni, temveč vse pozabi,
»Človek, ki	se	brezuspešno trudi, začne na koncu nujno
»Tako smo - mislim, da	se	strinjaš - zapovrstjo našteli vse lastnosti,
lastnosti, ki jih mora duša imeti, če	si	hoče res in dobro prisvojiti to, kar
nima že po naravi dobrega spomina, če	se	ne uči lahko, če ni plemenit, prijeten
Nasploh	se	namreč poslušalcem takšnega tvojega
pritrdilne odgovore preudarno pretreseš,	se	pokaže, da izhaja iz njih kot rezultat
dejanja dokazujejo, da so ljudje, ki	se	ukvarjajo s filozofijo ne le v mladosti,
ukvarjajo s filozofijo ne le v mladosti, ko	se	splošno izobražujejo, temveč tudi pozneje,
»Kako	se	to sklada s trditvijo, da zlo ne bo
4. »Le norčuj	se	zdaj, ko si me zapletel v to težavno
Zamisli	si	, da se na eni ali več ladjah dogaja
Zamisli si, da	se	na eni ali več ladjah dogaja tole :
Pri tem pa	se	nobeden od njih ni učil krmarjenja,
Vsi trdijo, da	se	krmarjenja sploh ni mogoče učiti, in
Če	si	lastnika ladje pridobijo drugi in ne
ladji, razpolagajo z njo, pijejo in	se	gostijo ter jadrajo tako, kakor je
Tistega, ki	se	pokaže spretnega pri prepričevanju
Pri tem niti ne vedo, da	se	mora resničen krmar ukvarjati z letom
takšne razmere, tam velja mornarjem, ki	se	vozijo na teh ladjah, pravi krmar za
primere ni treba pojasnjevati: države	se	nasproti pravemu filozofu vedejo prav
»Če	se	potemtakem kdo čudi, da filozofi v
hodijo pred vrata bogatašev‘ ; kdor	si	je te besede izmislil, se je zmotil;
bogatašev‘ ; kdor si je te besede izmislil,	se	je zmotil; pravilno se glasijo takole:
besede izmislil, se je zmotil; pravilno	se	glasijo takole: kdor je bolan, najsi
ki čuti potrebo, da bi ga kdo vodil,	se	mora napotiti k vratom tistega, ki
mora napotiti k vratom tistega, ki	se	razume na vodstvo; zato vladar, če
Tako	se	tudi ti ne moreš zmotiti, če današnje
slab glas tisti ljudje, ki trdijo, da	se	sami z njo ukvarjajo, in ki nanje misli
filozofije, ko pravi, da večina tistih, ki	se	posvečajo filozofiji, ni nič prida,
»Potem	se	spomnimo vsi, ki tu govorimo in poslušamo,
Kot prvo smo omenili, če	se	spomniš, resnico, ki ji mora tak človek
znanja, da je njegovo bistvo v tem, da	se	bori za to, kar res obstaja, in se
se bori za to, kar res obstaja, in	se	ne ustavlja pri številnih posamičnih
pomočjo najde vstop v resnični svet,	se	združi z njim in iz te združitve se
se združi z njim in iz te združitve	se	mu rodita razumnost in resnica; tako
in resničnega življenja, uspeva in	se	reši porodnih bolečin, prej pa ne.«
»Temveč zdravo in pravično mišljenje, ki	se	mu potem pridruži tudi preudarnost.«
Saj	se	spominjaš, da sem sodijo pogum, velikodušnost,
»za vzroki: zakaj	se	večina ljudi s takimi naravnimi lastnostmi
naravnimi lastnostmi izpridi, medtem ko	se	le manjšina temu izogne, ki potem sicer
slepo posnemajo lastnosti filozofov in	se	vrivajo v njihov poklic, čeprav ni
postavljamo pravim filozofom, redki in	se	le posamično pojavljajo.
potem ti bo vse jasno, in moja trditev	se	ti ne bo zdela neverjetna.«
»Potemtakem	se	ne da zanikati: plemenita narava trpi
»Strinjam	se	s tabo.«
jo opisali, deležna ustrezne vzgoje,	se	nujno uspešno razvija in si prisvoji
vzgoje, se nujno uspešno razvija in	si	prisvoji kreposti; če pa ni zasajen
poganja korenin v primernih tleh, potem	se	izrodi v nasprotje, če ji kdo izmed
»In kdaj	se	to dogaja?«
lepo in grdo kakor vsi drugi, poteguje	se	za iste stvari kot ti in postane tak,
»Temu	se	ne more izogniti, dragi Sokrat.«
učitelji in kateri zasebni vplivi pa	se	lahko temu upro in pri tem celo zmagajo?«
današnji državi zdravega in dobrega, za to	se	je treba - tako lahko upravičeno rečemo
To je prav tako, kakor bi	si	kdo vzgojil veliko, mogočno zver in
študiral njene gone in lastnosti - kako	se	ji lahko približa, kako jo sme prijeti,
razdraži; prav tako, kakor ko bi to kdo, ki	se	z vsem tem v stiku z živaljo v teku
Ravna	se	le po živali: kar je njej prijetno,
	Se	ti ne zdi?«
»In ali	se	, po tvojem mnenju, razločuje od njega
tisti mož, ki vidi modrost v tem, da	se	seznani z razpoloženji in nagnjenji
zbrane na ljudskih sestankih, pa najsi	se	le‐ta tičejo slikarstva, glasbe ali
nastopa pred množico kot pesnik ali	se	pred njo razkazuje s svojimi storitvami
imenovano diomedsko nujnost, neogibnost, da	se	v vsem prilagodi volji množice.
8. »Premisli vse to in	se	pri tem spomni naše trditve: ni si
se pri tem spomni naše trditve: ni	si	mogoče misliti, da bi množica kdaj
»Torej mora množica vse, ki	se	ukvarjajo s filozofijo, nujno grajati?«
tudi tisti posamezniki (sofisti), ki	se	družijo z množico v želji, da ji ugajajo?«
»Torej	se	tak človek že med otroki v vsem odlikuje,
»Kako	se	tudi ne bi!«
»In ko	se	postara, ga poskušajo - tako mislim
vnaprej z njegovim poznejšim vplivom in	se	prilizujejo njegovi poznejši oblasti.«
»Tako	se	ponavadi dogaja.«
popolnoma ne prevzame čezmerno upanje in	si	ne začne domišljati, da je poklican,
	Se	ne zdi v svoji nečimrni puhlosti in
čeprav jo nujno potrebuješ, pridobiš pa	si	jo lahko, če se boš zanjo nesebično
potrebuješ, pridobiš pa si jo lahko, če	se	boš zanjo nesebično trudil - ali misliš,
sorodnosti s filozofijo poslušal te besede,	se	dal pregovoriti in se začel posvečati
poslušal te besede, se dal pregovoriti in	se	začel posvečati filozofiji, kaj bi
same filozofske lastnosti krive, da	se	izneveri svojemu pravemu poklicu, seveda
z najdragocenejšimi lastnostmi, če	se	hočejo posvetiti zvišenim nalogam.
brez težave in na tako različne načine	se	lahko izprevržejo!
Zapuščeni in osiroteli filozofiji pa	se	začnejo približevati drugi ljudje,
filozofije, ko pravijo: s filozofijo	se	ukvarjajo ljudje, ki niso nič prida
ukvarjajo ljudje, ki niso nič prida in	si	zvečine zaslužijo, da jih zadene najhujše
z veseljem zapustijo svojo obrt in	se	zatečejo v filozofijo, tako kakor iščejo
In to so zvečine taki, ki	si	v svojem ožjem poklicu največ domišljajo.
»Ali misliš, da	se	ti ljudje v čemer koli razločujejo
kratkim odpuščen iz zapora, zdaj pa	se	sveže okopan obleče v novo oblačilo,
sveže okopan obleče v novo oblačilo,	se	nališpa kot ženin in se hoče poročiti
novo oblačilo, se nališpa kot ženin in	se	hoče poročiti s hčerko svojega mojstra,
ki niso vredni višje izobrazbe, pa	se	vendar približajo filozofiji in z njo
10. »Število tistih, ki so vredni, da	se	povežejo s filozofijo, dragi Adeimant,
zapeljivcev, deloma pa veliki duhovi, ki	se	rodijo v majhni državi, pa se čutijo
duhovi, ki se rodijo v majhni državi, pa	se	čutijo zvišeni nad temi malimi razmerami
Včasih	se	zatečejo v filozofijo tudi ljudje drugih
Lahko pa	se	komu zgodi tudi tako, kakor se je našemu
Lahko pa se komu zgodi tudi tako, kakor	se	je našemu prijatelju Teagu, namreč
našemu prijatelju Teagu, namreč da	se	čuti kakor z uzdo privezan na filozofijo.
Teages ima namreč vse pogoje, da	se	odtuji filozofiji, toda bolehnost,
strani spoznali besnost množice, so	se	prepričali, da nihče ne more opraviti
in pri tem noče sam propasti; vsakdo	se	marveč počuti tako, kakor da bi zašel
noče z njimi delati krivic, ne more pa	se	vsem zverem upreti, ga le‐te raztrgajo,
Kdor vse to preudarno premisli,	se	skromno umakne v ozadje in se omeji
premisli, se skromno umakne v ozadje in	se	omeji na svoje poklicno delo.
Kakor	se	človek ob viharju izogne prahu in dežju,
življenje poteka v poštenosti in da	se	bo od njega poslovil, ko pride čas,
»Saj	se	ravno nad tem pritožujem, da nobena
Zato	se	njihova narava tudi nenehoma spreminja
posejano v tujo zemljo, svojo naravo in	se	neogibno prilagodi naravi tal, tako
popolnosti ustreza njenemu bistvu, potem	se	pokaže, da so ta narava in njene lastnosti
»Motiš	se	.
naše razpravljanje sklenemo šele, ko	si	bomo o tem na jasnem.«
O moji pripravljenosti	se	boš lahko takoj prepričal.
samo, s kakšno vnemo in nevarnostjo	se	lotevam stvari, če trdim: država se
se lotevam stvari, če trdim: država	se	mora filozofije lotiti popolnoma drugače,
filozofije lotiti popolnoma drugače, kakor	se	to zdaj dogaja.«
»Mladi ljudje, ki	se	zanimajo za filozofijo, se začno z
ljudje, ki se zanimajo za filozofijo,	se	začno z njo ukvarjati kot dečki, preden
začno z njo ukvarjati kot dečki, preden	se	posvetijo domačemu ali poklicnemu delu,
posvetijo domačemu ali poklicnemu delu, in	se	pri tem lotevajo najtežjih poglavij,
Če	se	jim potem znova približajo - na pobudo
znova približajo - na pobudo ljudi, ki	se	zanimajo za filozofijo -, se jim zdi
ljudi, ki se zanimajo za filozofijo -,	se	jim zdi že mnogo, če poslušajo filozofska
pozornost je treba posvečati telesu, dokler	se	razvija in krepi.
priložnostnih zaposlitev - živeti samo zase in	se	posvečati samo filozofiji.
»Toda večina tvojih poslušalcev	se	ti bo še z večjo vnemo postavila po
razprtije med menoj in Trazimahom, ki sva	se	pravkar spoprijateljila, ne da bi si
se pravkar spoprijateljila, ne da bi	si	bila sovražnika,«
koristimo za prihodnje življenje, ko	se	bodo znova rodili in se udeleževali
življenje, ko se bodo znova rodili in	se	udeleževali podobnih pogovorov.«
večina ljudi ne verjame našim besedam,	se	ne smemo čuditi.
Moža pa, ki bi	se	, kolikor mogoče v besedi in dejanju
in plemenitih razprav, takšnih, ki	se	resno in z vsemi močmi trudijo, da
prisiljeni, da začnejo skrbeti za državo in	se	ji posvečati; ali dokler bog ne vdahne
Ne vidim nobenega vzroka za to, da	se	prvo ali drugo ne bi moglo zgoditi.
lahko ljudje po pravici zasmehovali, da	se	ukvarjamo s praznimi slepili.
»Če	se	je torej v davni preteklosti pokazala
ki je zunaj našega območja, ali če	se	bo kdaj v prihodnosti občutila potreba,
filozofi, potem je to trenutek, v katerem	se	je naša država uresničila, se uresničuje
katerem se je naša država uresničila,	se	uresničuje ali se bo uresničila.
država uresničila, se uresničuje ali	se	bo uresničila.
Za to smo	se	pripravljeni odločno in utemeljeno
filozofiji krivi tisti ljudje, ki so	se	vanjo nepoklicani od zunaj vrinili.
dejanje in nehanje ljudi, ne utegne	se	z njimi prepirati in tudi ne gojiti
Ali	se	ti zdi mogoče, da kdo ne bi posnemal
»In če	se	, prisiljen, ne posveča samo svojemu
samo svojemu izpopolnjevanju, temveč	se	obrača tudi na druge ljudi in jim vceplja
naše trditve o filozofih resnične, ali	se	bo potem jezila nanje in še nadalje
zanjo napravijo načrt slikarji, ki	se	zgledujejo pri božanstvu?«
»Ne, ne bo	se	jezila.
Toda kako	si	zamišljaš to načrtovanje?«
Kakor veš,	se	razločujejo od drugih ravno po tem,
razločujejo od drugih ravno po tem, da	se	nočejo ukvarjati ne z državo ne s posameznikom,
»In pri tem delu	se	ozirajo zmeraj znova na dve strani:
po sebi, potem pa na le‐te, kakor so	se	izoblikovale v človeku.
premešajo, ustvarijo človeški ideal, držeč	se	pri tem tistega, za kar je rekel Homer,
Tisti torej, zaradi katerega so	se	takrat na nas jezili, ker smo mu hoteli
In ali	se	bodo zdaj, ko bodo slišali podrobnejšo
»Če so pametni,	se	bodo pomirili.«
»Ali	se	bodo po vsem še dalje jezili na nas
tudi ne bo uresničena ustava, ki smo	si	jo v mislih zasnovali?«
razlogov, nam bodo dali prav zato, ker	se	čutijo osramočene.«
Ali pa more kdo pri tem dvomiti, da	se	lahko tudi kraljem in oblastnikom rodijo
»Ali pa trditi, da potem, ko	se	rodijo, nujno propadejo?
Da	se	le s težavo ohranijo, radi priznavamo.
Dvomimo pa, da	se	v vsem času ne bi mogel prav noben
poslušno državo, uresničil vse, kar	se	zdaj zdi neverjetno.«
»Toda če bi	se	našemu stališču pridružili tudi drugi
»Da so naši načrti, če bi	se	uresničili, najboljši, pa smo že prej
nam preostane še vprašanje, česa naj	se	učijo in v čem naj se vadijo ti rešitelji
vprašanje, česa naj se učijo in v čem naj	se	vadijo ti rešitelji države in v kateri
države in v kateri starostni dobi naj	se	začno ukvarjati z učenjem in vajami.«
»Nič ni pomagalo, da sem	se	najprej znal izogniti težavam, ki so
Zdaj	se	je kljub temu pokazala potreba, da
otrok je rešeno, znova, od začetka pa	se	moramo lotiti vprašanja vladarjev in
Rekli smo, če	se	spominjaš, da morajo ljubiti domovino,
spominjaš, da morajo ljubiti domovino, da	se	ne smejo izneveriti svojim načelom
more, ga je treba izločiti; kdor pa	se	pri tem pokaže čistega kakor v ognju
tam, kjer smo potem zavili v stran in	se	izognili globji obravnavi v strahu
»dobro	se	spominjam.«
»Takrat sem	se	pomišljal, dragi prijatelj, izgovoriti
dragi prijatelj, izgovoriti to, kar sem	se	zdaj vendarle drznil izreči: najboljši
Strinjam	se	.«
združene v enem človeku; po navadi	se	javljajo posamično.«
»Kdor	se	rad uči, ima dober spomin, hitro dojema,
živel v miru, redu in varnosti, temveč	se	rad prepušča svoji živahni naravi,
kakor da bi bili okoreli, tudi učijo	se	le s težavo, in če morajo duševno delati,
one lastnosti; če jih nimajo, potem	si	ne zaslužijo ne skrbne izobrazbe ne
»	Se	ti ne zdi, da je to težko dosegljivo?«
16. »Gotovo	se	spominjaš, da smo dušo razdelili v
»Ko	se	ne bi tega spominjal, ne bi zaslužil,
»Ali	se	spominjaš tudi tega, kar je bilo pred
»Nekateri so res površni in	se	hitro s čim zadovoljijo.«
In o tem	si	ne smemo ustvariti samo senčne podobe,
Saj je vendar smešno, da	se	trudimo pri razpravljanju o manj vrednih
razpravljanju o najvišji stvari pa bi	se	odrekli največje natankosti.«
Zadnje	se	mi zdi verjetnejše, kajti pogosto si
Narobe pa	se	pri dobrem nihče ne zadovolji samo
hoče dobro tudi v resnici imeti in	se	za videz sploh ne meni.«
potemtakem teži za dobrim in stori vse, da	se	do njega dokoplje.
lepota v možu, ki ne ve, zakaj sta	si	stvari pravzaprav dobri, zelo slabega
Zdi	se	mi celo, da nihče ne more teh stvari
takrat, ko bo imela za čuvarja moža, ki	se	bo na vse to dobro spoznal.«
»Že davno sem opazil, da	se	ne boš zadovoljil s tem, kar o teh
ko bi imel o stvareh, s katerimi sem	se	tako dolgo ukvarjal, tuja mnenja in
»Toda ti veš, da so mnenja, ki	se	ne opirajo na znanje, brez vrednosti.
pravo zadene brez resničnega znanja,	se	v ničemer ne razločuje od slepca, ki
»Pri Zevsu, Sokrat, glej, da	se	zdaj tik pred ciljem spet ne poskušaš
Bojim	se	, da bom za svojo dobro voljo žel posmeh.
Za zdaj pa	se	boste morali zadovoljiti samo z obrestmi
Toda najprej	se	moramo sporazumeti o naših prejšnjih
»Posamične stvari lahko vidimo, ne moremo	si	jih pa misliti, a ideje si lahko mislimo,
ne moremo si jih pa misliti, a ideje	si	lahko mislimo, ne moremo pa jih videti.«
tretjega, da sluh lahko posluša in da	se	glas lahko sliši ter da, če tega ne
prvi ne bi mogel poslušati, drugi pa	se	ne bi mogel slišati?«
videti in barve ostanejo nevidne, če	se	vsemu ne pridruži še nekaj tretjega,
Prelil	se	je od sonca v oko.«
mislim - tista mladika dobrega, ki	si	jo je dobro ustvarilo kot podobo samega
Če	se	upira na stvari, ki jih obsevata resnica
Če	se	obrača k stvarem, ki jim je primešan
Oglejmo	si	še natančneje podobo dobrega!«
»Bojim	se	, da bom moral marsikaj preiti.
»Zamisli	si	ju kot črto, ki je razdeljena v dva
posneti, kot čiste paslike, pri čemer	se	, izhajajoč iz golih domnev, ne vrača
domnev, ne vrača k začetku, temveč	se	usmerja h končnemu cilju.
nehipotetičnemu začetku, pri čemer	se	ne opira na paslike iz prvega pododdelka,
paslike iz prvega pododdelka, temveč	si	pomaga pri metodično spoznavnem postopku
Ti veš, da uporabljajo ljudje, ki	se	ukvarjajo z geometrijo, računanjem
pojme uporabljajo tako, kakor da bi	si	bili o njih popolnoma na jasnem, in
bili o njih popolnoma na jasnem, in	se	jim ne zdi potrebno, da bi o tem dajali
Čeprav	si	pomagajo z vidnimi liki in jih raziskujejo,
Pri tem	se	ne vrača k prazvoku, ker ne more prek
le‐te rabijo samo kot ’hipoteze‘, to	se	pravi kot izhodišča in oporišča.
nehipotetičnega prazačetka vseh stvari,	se	zadrži ob njem in nato ob tem, kar
ob tem, kar je od njega odvisno, da	se	potem spet spusti nizdol in nazaj h
uporablja pomoči vidnega sveta, temveč	se	naslanja samo na ideje in v svetu idej
razumsko in ne čutnozaznavno; ker pa	se	pri tem ne spuščajo do zadnjega vzroka,
vzroka, temveč izhajajo samo iz hipotez,	se	po tvojem mnenju ne morejo dokopati
potemtakem ne imenuješ metode ljudi, ki	se	ukvarjajo z geometrijo in podobnimi
»Razumem in	se	z vsem strinjam.«
Zamisli	si	, da ljudje bivajo v nekakšni podzemeljski
ljudmi vodi zgoraj pot; vzdolž nje	si	zamisli nizek zid, podoben pregraji,
zamisli nizek zid, podoben pregraji, ki	si	jo navadno postavijo glumači pred gledalci,
»Zamišljam	si	,«
»Ob tem zidu, tako	si	predstavljaj, nosijo ljudje razne stvari
mogoče umetniške izdelke, pri čemer	se	nekateri pogovarjajo, drugi molčijo.«
»In ko bi	se	lahko drug z drugim pogovarjali, potem
pomisli, kaj bi bilo z njimi, ko bi	se	osvobodili, odvrgli okovje in bi se
se osvobodili, odvrgli okovje in bi	se	otresli nevednosti.
Lahko bi	se	zgodilo samo to.
Zato bi	se	hitro obrnil spet k stvarem, ki jih
»Navaditi bi	se	moral, mislim, na svetlobo, če bi hotel
»Jasno, polagoma bi	se	dokopal do tega spoznanja.«
znanje in na sojetnike - kaj misliš, ali	se	ne bi čutil srečnega zaradi te spremembe
čutil srečnega zaradi te spremembe in	se	mu ne bi smilili tisti, ki so še ostali
mimoidoče stvari natanko prepoznal in	si	najbolje vtisnil v spomin, katere so
Ali pa	se	mu bo godilo, kakor pravi Homer, da�
Ko bi	se	tak človek znova vrnil v podzemeljsko
jetniki, čeprav so mu oči otopele in	se	mu bodo lahko šele po daljšem času
po daljšem času navadile teme, ali	se	mu ne bi vsi smejali in rogali, ker
mu ne bi vsi smejali in rogali, ker	se	je s svojega pohoda v gornji svet vrnil
Rekli bi, da	se	splača taka pot.
odpeljati v gornji svet, bi ga ubili, če bi	se	ga lahko polastili in bi to lahko storili.«
Če	si	nadalje predstavljaš pot v gornji svet
spoznatna; če pa jo spoznaš, potem	se	pokaže, da je počelo vsega pravičnega
»Strinjam	se	s tabo, kolikor stvar prav razumem.«
bodi istih misli z mano tudi v tem in	se	ne čudi, da se ljudje, ki se povzpnejo
z mano tudi v tem in se ne čudi, da	se	ljudje, ki se povzpnejo do sem, nočejo
tem in se ne čudi, da se ljudje, ki	se	povzpnejo do sem, nočejo več ukvarjati
»In ali	se	ti nadalje zdi čudno, če se kdo, ki
»In ali se ti nadalje zdi čudno, če	se	kdo, ki stopi iz tega božanskega sveta
bedni človeški svet, vede okorno in	se	zdi smešen?
slep in nenavajen obdajajoče ga teme,	se	mora na sodišču ali kje drugje prepirati
podobah, katerih sence so le‐te, in	se	boriti proti pogledom tistih ljudi,
»To	se	mi ne zdi prav nič čudno.«
Ko	se	potem prepriča, da je podobno tudi
prepriča, da je podobno tudi z dušo,	se	nikoli ne začne nespametno smejati,
iz nekega svetlejšega življenja in	se	še ni navadila teme, ali pa če morda
takega življenja, imel za srečno, druga	se	mu bo smilila.
In če bi	se	že hotel le‐tej posmehovati, potem
bil ta smeh manj smešen, kakor če bi	se	posmehoval oni, ki prihaja iz svetlobe.«
»Strinjam	se	.«
Toda kakor	se	oči same ne morejo obrniti iz teme
obrniti iz teme k svetlobi, temveč	se	mora hkrati obrniti vse telo, tako
mora hkrati obrniti vse telo, tako	se	mora tudi ta organ, s katerim človek
»Tako	se	zdi.«
sposobnosti, ki jih pripisujemo duši, so	si	v ozkem sorodu s telesnimi sposobnostmi.
»Če	se	tako naravnana narava že v otroških
naslade in užitke, vlečejo k tlom, če	se	torej tega reši in obrne k resnici,
tudi ne ljudje, ki jim dopuščamo, da	se	do smrti ukvarjajo z znanostjo; prvi
trdnega življenskega cilja, po katerem bi	se	ravnali pri vseh svojih dejanjih v
da prisilimo po naravi najboljše, da	se	posvetijo znanosti, ki smo jo malo
jo malo prej imenovali najvišjo, to	se	pravi, da se naučijo gledati dobro
imenovali najvišjo, to se pravi, da	se	naučijo gledati dobro in krenejo po
»Da ostanejo tam in	se	več ne vrnejo k onim jetnikom ter si
se več ne vrnejo k onim jetnikom ter	si	ne delijo z njimi muk in časti, najsi
In tako ste	se	usposobili za delo tu in tam.
stopiti v bivališča tistih spodaj, da	se	navadite skupaj z njimi gledati temo.
Kakor hitro	se	boste navadili teme, boste videli mnogo
Današnji vladarji	se	bojujejo drug z drugim za oblast, kakor
pokorščino, ko bodo to slišali, in	se	, ko pride vrsta nanje, branili dela
Če pa	se	v vodstvo države vštulijo berači in
pohlepneži po premoženju, v upanju, da	si	bodo tu nagrabili bogastvo, potem ne
»In ljudje, ki	se	potegujejo za vladarske časti, ne smejo
kakor pripovedujejo o junakih, ki so	se	povzpeli iz Hada med bogove.«
na misel: ali nismo vendar rekli, da	se	morajo ti možje v mladosti skrbno uriti
»Potemtakem	se	mora znanost, ki jo iščemo, raztezati
»Gimnastika	se	ukvarja s tem, kar nastaja in kar propada.
bila samo dopolnilo gimnastike, kakor	se	spominjam,«
Kakor	se	mi zdi, so vse poklicne umetnosti bolj
raziskave in znanosti, nekaj, česar	se	mora v temeljih vsakdo naučiti.«
In ali ni tako, da	se	mora z njima ukvarjati vsaka znanost
»Po svojem bistvu sodi, kakor	se	zdi, k tistim znanostim, ki jih iščemo.
»Zamisli	si	, da jih gledava iz bližine.
»Če	se	pokaže, da gre za dva predmeta, potem
zase eden in če sta skupaj dva, potem	si	ju predstavlja ločena drugega od drugega.
Neločenih bi	si	ne zamišljala kot dveh, temveč kot
tega dojel kot nekaj drugo v drugo	se	prelivajočega, temveč kot nekaj ločenega,
»In tako	se	nam najprej postavlja vprašanje, kaj
»Tako pravimo za eno, da	si	ga je mogoče zamisliti, za drugo pa,
»Zdaj razumem in	se	strinjam.«
dojame tudi njeno nasprotje, tako da	se	enica pojavlja kot enica in kot svoje
»Nauk o številih in računstvo	se	v celoti ukvarjata s števili.«
Vojak	se	ju mora učiti zaradi razporejanja čet
razporejanja čet in filozof spet zato, da	se	vzdigne nad svet nastajanja in lahko
najvišje oblasti v državi prisiliti, da	se	posvetijo matematičnemu študiju in
in ga ne gojijo samo laično, temveč	se	z njim ukvarjajo tako dolgo, dokler
Matematiki naj	se	potemtakem ne posvečajo kot trgovci
zaradi vojskovanja in zaradi duše, da	se	tako laže odvrnejo od sveta nastajanja
opažam, kako prikladna in koristna je, če	se	z njo ukvarjamo zaradi spoznanja in
Ti veš, da	se	poklicni matematiki odklonilno smejejo,
pomnožujejo in pri tem skrbno pazijo, da	se	ne bi enica pokazala kot enota, temveč
potrebna, ker očitno sili dušo, da	se	s čistim mišljenjem približa čisti
Ali	se	že opazil, da so ljudje, ki so po naravi
Celo trdoglavci, ki	se	uče računstva in se vadijo v njem,
trdoglavci, ki se uče računstva in	se	vadijo v njem, imajo od tega vsaj korist,
njem, imajo od tega vsaj korist, da	se	jim bistri um in da začno hitreje dojemati.«
vsem najnadarjenejšim dati možnost, da	se	v njej temeljito izobrazijo.«
»S tem	se	strinjam.«
»Poglejmo	si	zdaj drugo, ki je tesno povezana s
»Kolikor	se	da uporabiti v vojski,«
pohodih - je odločilnega pomena, ali	se	razumemo na geometrijo ali ne.«
bilo rečeno, vse, kar prisili dušo, da	se	obrne tja, kjer vidi in spozna to,
»Strinjam	se	.«
pravem nasprotju z izrazjem ljudi, ki	se	z njo poklicno ukvarjajo.«
»Tudi v tem	se	morava sporazumeti!«
»Seveda sva	si	v tem edina.
moramo v največji meri skrbeti za to, da	se	državljani te vzorne države za nobeno
»in ki	se	tičejo vojskovanja, a tudi vseh drugih
vseh drugih znanosti; saj vemo, kako	se	v vsem zelo razločuje tisti, ki se
se v vsem zelo razločuje tisti, ki	se	je ukvarjal z geometrijo, od tistega,
Kdor je tvojega mnenja, temu	se	utegnejo tvoje besede zdeti čudovite;
ni nikoli ničesar o tem slišal, temu	se	bodo tvoje besede zdele brezpomembne;
Premisli torej takoj, na koga	se	obračaš s svojimi besedami.
Ali pa	se	ne obračaš na nobenega od njiju in
»Zdaj pa	se	spet ozrimo nazaj!
dimenziji obravnavati tretjo; ta pa	se	nanaša na kocko in na vse, kar ima
Toda, Sokrat, ta znanost, kakor	se	zdi še ni odkrita.«
bi ga v današnjih razmerah tisti, ki	se	ukvarjajo s to znanostjo, iz oholosti
ocenila vso stvar in prevzela vodstvo, bi	se	ti uklonili in z vestnim povezanim
privlačna; zato obstaja vsa možnost, da	se	razvije v samostojno raziskovalno panogo.«
Domnevam namreč, da	se	bo razvila tudi tretja znanost, ki
sem jo malo prej prešel, kakor hitro	se	bo zanjo zavzela država.«
upognjeno glavo opazuje slike na stropu in	se	tako izobražuje, ti očitno misliš,
hoče pri tem dojeti vidno stvar, potem	se	potem pri moji trditvi ničesar ne nauči.
gleda ne navzgor ne navzdol, pa najsi	se	uči, ležeč na hrbtu, na kopnem ali
Toda kako	se	je treba po tvojem učiti astronomije,
najjasnejše podobe te vrste, vendar	si	moramo priznati, da daleč zaostajajo
jih imel za odlično delo, vendar bi	se	mu zdelo smešno, da bi jih resno študiral
»Ali pa	se	ne bo isto zgodilo pravemu astronomu,
kar na njem vidimo, tako lepo, kakor	si	je le moč želeti.
in drugega do drugega večno enako in	se	niti najmanj ne spreminja, čeprav gre
astronomijo; toda z nebesnimi pojavi	se	ne bomo ukvarjali, če mislimo s pravilnim
morda lahko navedeš še kako znanost, ki	se	ti zdi primerna za naš namen?«
»V tem trenutku	se	nobene ne spomnim.«
»Toda kar	se	tiče gibanja, ne gre pri njem samo
njih poizvedeli, kaj menijo o njej, in	se	poučili tudi o drugih vprašanjih.
»Da	se	naši gojenci tudi v tej znanosti ne
razmerja in tone, jih primerjajo in	se	s tem po nepotrebnem mučijo.«
»ki	si	dajejo opraviti s strunami, jih preizkušajo
strunami, o njihovem oporekanju in bahanju,	se	odpovedujem prispodobi.
iščejo številčna razmerja, ne da bi	se	povzpeli do resničnih problemov, namreč:
»Tako	se	zdi.«
metodična razprava vodi do spoznanja, da so	si	vse obravnavane znanosti sorodne in
»Tudi meni	se	zdi tako.
to samo uvod v glavno melodijo, ki	se	je moramo šele naučiti.
Prav tako	se	poskuša približati resničnemu bistvu
resničnemu bistvu stvari tisti, ki	se	posveti dialektiki, pri čemer mu ne
pride na sam vrh miselnega sveta, kakor	se	oni povzpne na cilj vidnega sveta.«
»Strinjam	se	s tem,«
Ker	se	teh vprašanj ne tiče samo naša sedanja
tiče samo naša sedanja snov, temveč	se	bo treba k njim tudi sicer pogosto
poti, mislim, nas vodijo tja, kjer	se	konča naše popotovanje in nas čaka
lahko videl resnico, takšno, kakršna	se	kaže meni.
budnem stanju ne morejo videti, ker	se	neomajno držijo podmen, ki jih ne morejo
Le‐te	se	namreč ukvarjajo s stvarmi, ki so svetlejše
Toda zdi	se	mi, da je pri možeh, ki razpravljajo
»Dialektika torej ti imenuješ tistega, ki	si	je pojmovno na jasnem o bistvu vsake
drugega ločiti in pojmovno omejiti, kdor	se	ne zna kakor v boju prebiti skozi vse
in zapadel v popolno spanje, preden	se	bo tu na zemlji zbudil.
»Ti	se	še spominjaš, koga smo pri naši prvi
»Kako	se	ne bi!«
Duše	se	namreč mnogo prej utrudijo pri umskem
rečeno, zato neuspešna in necenjena, ker	se	z njo ukvarjajo ljudje, ki tega niso
Njej	se	namreč ne smejo posvečati sprijeni,
sme šepati njihovo veselje do dela,	se	pravi: ne smejo ga napol ljubiti, na
To	se	dogaja takrat, če se navdušujejo za
To se dogaja takrat, če	se	navdušujejo za telovadbo, lov in telesne
telovadbo, lov in telesne napore, toda	se	neradi učijo, neradi sodelujejo pri
učijo, neradi sodelujejo pri razpravah,	se	izogibajo raziskovalnega dela in sovražijo
Šepa pa tudi delo tistih, ki	se	v svoji vnemi zaženejo v nasprotno
namerno laž, torej sama le nerada laže in	se	jezi na laži drugih, nenamerne laži
če jo zasačijo v nevednosti, temveč	se	kot svinja zadovoljno valja v blatu
»Vseh teh napak	se	moramo varovati.
Toda smešno je tudi to, kar	se	je zdaj zgodilo meni.«
»Pozabil sem, da sva	se	samo v šali pogovarjala, in sem se
se samo v šali pogovarjala, in sem	se	v svojih besedah preveč resno razvnel.
šinil pogled na filozofijo, in ker	se	mi je zdelo, da jo po krivici sramotijo,
zdelo, da jo po krivici sramotijo, sem	se	razburil in v jezi na krivce izrekel
Pri tem ne smemo pozabiti, da smo	se	pri prvi izbiri, ko je šlo za vladarje,
namreč verjeti Solonovemu izreku, da	se	lahko v starosti še mnogo naučimo.
računstvu, geometriji in v vsem, česar	se	morajo naučiti pred poukom v dialektiki,
pred poukom v dialektiki, pri tem pa	se	učni postopek ne sme izroditi v nasilje.«
»Ker	se	svoboden človek ne sme učiti nobene
opravljamo prostovoljno, medtem ko	se	duše ne oprime nobeno znanje, ki je
»Saj	se	še spominjaš našega predpisa, da je
in jih popeljati v bližino bojujočih	se	, da kot mladi psi okusijo kri.«
»Spominjam	se	.«
»Tistega, ki	se	najbolje obnese pri vseh teh naporih,
dobra preizkušnja, ki pokaže, kako	se	posamezniki obnesejo pri telesnih vajah.«
»Strinjam	se	.«
njihove dialektike: kdo izmed njih	se	je sposoben približati resničnemu svetu
»Mladi ljudje	se	pogrezajo v nezakonitost.«
»	Se	čudiš in se ti zdi neoprostljivo, če
»Se čudiš in	se	ti zdi neoprostljivo, če se jim to
čudiš in se ti zdi neoprostljivo, če	se	jim to dogaja?«
»Zamisli	si	, da je bil podtaknjen otrok vzgojen
ne najde svojih pravih staršev - ali	si	lahko zamisliš, kakšen je njegov odnos
njih popustila, do prilizljivcev pa	se	povečala.
Bolj kot prej	se	bo prilagajal njihovim željam, jih
željam, jih z večjo vnemo poslušal in	se	javno z njimi družil.
domnevnega očeta in druge sorodnike	se	sploh ne bo več menil, če ni že po
zvezi je ta prispodoba s tistimi, ki	se	ukvarjajo z dialektiko?«
cilji, ki nam pripravljajo veselje,	se	prilizujejo naši duši in jo vabijo
prilizujejo naši duši in jo vabijo naj	se	jim vda.
Trdni in zmerni ljudje	se	ne dado pregovoriti, temveč cenijo
ne odkrije prave resnice o tem, ali	se	potem lahko preda kakšnemu drugemu
naravno, da do tega pride pri vseh, ki	se	tako ukvarjajo z dialektiko, in ali
Gotovo nisi prezrl, da	se	mladi ljudje z dialektiko, ko jo prvič
sami spodbijajo mnenja drugih: pri tem	se	veselijo kot mladi psi, če lahko mimoidoče
»In še kako	se	veselijo!«
»In ko	se	jim posreči spodbiti številna mnenja
»Kdor je starejši,	se	ne bo spuščal v takšne neumnosti, temveč
dialektiko iščejo resnico, kakor ljudi, ki	se	šalijo in zaradi zabave spodbijajo
trdne in uravnovešene narave in da	se	ne bi z njo ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo,
njo ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo, ki	se	mu zljubi, ne glede na to, ali je zrel
18. »Z dialektiko	se	je treba resno, zavzeto in nenehoma
starosti, je treba tiste, ki so vzdržali in	se	odlikovali pri delu in v znanostih,
vperijo žarek svoje duše navzgor in	se	zazrejo v pravir vse svetlobe.
prevzamejo dolžnosti čuvarjev države,	se	sami preselijo na otoke blaženih, kjer
»Po pravici, če	si	sicer delijo vsa dela z moškimi, kakor
1. »No dobro, Glavkon, zedinili smo	se	, da morajo vladati v dovršeno urejeni
poklici; kralji pa so lahko samo tisti, ki	se	najbolj odlikujejo v filozofiji in
»V tem smo	si	edini.«
posameznikov, temveč pripadajo vsem ; edini smo	si	, kakor se spominjaš, tudi glede načina,
pripadajo vsem ; edini smo si, kakor	se	spominjaš, tudi glede načina, kako
spominjaš, tudi glede načina, kako naj	se	uredijo njihove premoženjske razmere.«
»Dobro	se	spominjam: nihče ne sme imeti po naši
ker smo zdaj to končali, bo prav, če	si	pokličemo v spomin, kje smo se oddaljili
prav, če si pokličemo v spomin, kje smo	se	oddaljili od razprave, da krenemo spet
Kakor	se	zdi, bi lahko prikazal še boljšo državo
Po tvojih besedah, ki	se	jih spominjam, naj bi bile štiri državne
Potem, ko bi bili vse obdelali in	se	zedinili o najboljši in najslabši obliki,
»Torej postavi	se	kot rokoborec spet v prejšnji položaj
demokratija, četrta pa je tiranida, ki	se	kot zadnja in zdaleč najhujša bolezen
s tem bomo ali sledili Trazimahu in	se	odločili za nepravičnost ali pa upoštevali
rezultat dozdajšnjega razpravljanja in	se	odločili za pravičnost.«
In nazadnje	se	bomo ustavili pri tiranidi in tiranskem
Tako	se	bomo poskušali dokopati do čimboljše
Torej poskusimo pokazati, kako	se	iz aristokratije razvije timokratija.
Ali	se	to dogaja kratko malo tako, da pride
Ali naj	se	kakor Homer s prošnjo obrnemo na muze,
zvišeno, v tonu tragedije, kakor da	se	z nami kot otroki šalijo in zabavajo,
Ostanejo jim prikriti, in tako	se	jim bodo rodili otroci tudi tedaj,
jim bodo rodili otroci tudi tedaj, ko	se	bi smeli.
v pravilnem medsebojnem razmerju in	se	da določiti.
In tako	se	ji bodo mladi ljudje odtujili.
Kjer	se	namreč meša železo s srebrom in bron
takšnega korena izvira nesloga, kjerkoli	se	pokaže.«
pride do odprtega sovraštva, dokler	se	ne znajdejo v sredini in se poravnajo:
dokler se ne znajdejo v sredini in	se	poravnajo: zemljo in hiše si med sabo
sredini in se poravnajo: zemljo in hiše	si	med sabo razdelijo kot zasebno lastnino,
»Tu	se	po mojem mnenju začenja preobrat.«
podobna v tem, da spoštuje vladarje in da	se	njeni vojaki ne ukvarjajo s poljedelstvom,
»Toda boji	se	prepustiti vladanje filozofom, ker
tuje primesi v svojih značajih; zato	se	nagiblje k drznim in razmeroma preprostim
zvijačnost in spretnost v vojni ter	se	nenehoma ukvarja z vojskovanjem.
zakladnice, kjer ju shranjujejo, okrog hiš pa	si	postavljajo obzidje in jih tako spremenijo
denarjem skoparijo, ker ga cenijo in	si	ga javno ne pridobivajo, nasprotno
Skrivoma strežejo svojim nasladam in	se	skušajo izogniti zakonom, kakor se
se skušajo izogniti zakonom, kakor	se	otroci izogibajo očeta.
si opisal državno ureditev, v kateri	se	prepleta dobro in slabo.«
tako je bistvo te državne oblike, če	se	omejimo samo na temeljne poteze in
omejimo samo na temeljne poteze in	se	ne spuščamo v podrobnosti.
	se	je vmešal v pogovor Adeimant,
Do oblasti pa	se	ne poskuša dokopati z govorniškimi
življenje pravo krepost vsakomur, ki	si	ga pridobi.«
Strinjam	se	.«
živi v slabo upravljani državi ter	se	zato izogiba častnih služb, visokih
spada k tistim, ki vladajo v državi, in	se	zato sama čuti zapostavljeno v primeri
Vidi tudi, da	se	njen mož premalo poteguje za denar,
njen mož premalo poteguje za denar, da	se	spušča v spore in boje ne v zasebnih
Dalje opazi, da	se	nenehoma ukvarja s samim seboj, nje
Skratka, pritožuje	se	mu o vsem, kar imajo v takih primerih
oškodoval, potem spodbuja sina, naj	se	, kakor hitro odraste, maščuje nad temi
odraste, maščuje nad temi ljudmi in	se	pokaže bolj možatega kot njegov oče.
Tiste, ki	se	omejujejo samo na svoje poklicno delo,
bedaki, častijo in hvalijo pa tiste, ki	se	ukvarjajo z vsem mogočim.
drugimi ljudmi pa vpliva slabo nanj,	se	pod obojim vplivom znajde nekje v sredini:
lahko storijo, spreminjajo zakone, ki	se	jim ne pokoravajo ne možje ne žene.«
»Zategadelj	se	še bolj poganjajo za denarjem.
Kajti bogastvo in krepost sta	si	v takem nasprotju, da bi se nujno ena
krepost sta si v takem nasprotju, da bi	se	nujno ena skodelica tehtnice vzdignila,
»Bojeviti in častihlepni ljudje	se	potemtakem nazadnje razvijejo v dobička
vpeljejo, preden pride do tega, s tem da	se	nasprotniki iz strahu pred njimi brez
Pomisli samo, kaj bi	se	zgodilo, ko bi postavljali na ladjah
»Toda tudi naslednja ni kaj prida: ali	se	morajo bolj kot sovražnika bati široke
jo popeljejo oboroženo v boj, ali pa	se	morajo sami in maloštevilni, kot so,
Ali	se	ti zdi dobro za državo, če lahko njeni
državljani opravljajo več poklicev in	se	sočasno ukvarjajo s poljedelstvom,
»Največja napaka, ki	se	v oligarhiji najprej srečamo z njo,
državi berače, potem je gotovo, da	se	tam skrivajo tudi tatovi, žeparji,
»Sin	se	najprej zgleduje po očetu in hodi po
izgubi bogastvo in pride na nič, kako	se	- kot poveljnik ali visok uradnik -
To	se	dogaja.«
Zaradi revščine notranje zlomljen,	se	vrže na pridobivanje denarja, postane
pridobivanje denarja, postane skop, muči	se	z malenkostmi in si tako nabira premoženje.
postane skop, muči se z malenkostmi in	si	tako nabira premoženje.
»Zdi	se	mi, da je res tako.«
desno in levo ob znožje prestola ter	si	ju zasužnji.
»Vsaj razvije	se	iz človeka, ki sodi k tisti državni
Zadovoljuje	si	samo največje potrebe, drugih izdatkov
samo največje potrebe, drugih izdatkov	si	ne privošči.
Vse druge želje	se	mu zdijo puhle in jih zato v sebi potlači.«
Sicer	si	ne bi slepca postavil za zborovodja
Ali	se	pri njem zaradi pomanjkljive izobrazbe
denarja za sirote in sploh tam, kjer	se	ponuja priložnost za nepoštenost.«
»Tako	se	zdi.«
»Strinjam	se	.«
Kadar	se	mora boriti, si poželenja po tratenju
Kadar se mora boriti,	si	poželenja po tratenju denarja ne mara
tratenju denarja ne mara zbuditi in	si	ga poklicati na pomoč.
Svoje boje bojuje kot pravi oligarh, to	se	pravi z majhnim delom svojih sredstev,
»njen nastanek in njeno bistvo, nato pa	se	moramo seznaniti z njej ustrezajočim
»Tako pojdemo po poti, ki smo	si	jo določili,« je odvrnil Adeimant.
»Ker	se	oblast vladajočih v oligarhiji opira
zapravljanja, temveč dopuščajo, da	si	v svoji razbrzdanosti uničujejo premoženje;
»Zato je jasno, da	si	državljani takšne države ne morejo
morejo pridobivati premoženja, hkrati pa	se	potegovati za potrebno umerjenost.
Temu ali onemu	se	morajo odpovedati.«
Drugim mladim ljudem, ki	se	jim ne upirajo, dajejo posojila, pobirajo
»Ne domislijo pa	se	, da bi pogubni ogenj, ki so ga podnetili,
Kajti ko bi bilo z zakonom določeno, da	se	poslovne pogodbe praviloma sklepajo
sklepajo na lastno odgovornost, potem	se	ljudje ne bi brez slehernega sramu
živijo že od mladih nog v razkošju in	se	izogibajo telesnega in duševnega dela.
sebi, ter ga vidi, kako težko sope in	se	neokretno premika, potem si gotovo
sope in se neokretno premika, potem	si	gotovo misli, da tak človek lahko obogati
»Vem, da	se	to dogaja.«
v navzkrižje s samim s seboj, tako	se	lahko zgodi tudi državi.
pride do nje z oboroženo silo ali pa	se	druga stran iz strahu brez boja umakne.«
Ob tem	se	bodo pri posamezniku, ki ustreza tej
lahko vsakdo dela, kar hoče, potem	si	seveda tudi vsakdo ureja življenje
Država	se	blešči v siju vseh mogočih človeških
značajev kakor pisana, v vseh barvah	se	svetleča obleka.
»V njej	se	je mogoče seznaniti z različnimi oblikami
storili, mora iti v demokratično državo in	si	tam kot v kakšni trgovini z ustavami
Ko	si	jo izbere, se lahko loti ustanavljanja
Ko si jo izbere,	se	lahko loti ustanavljanja države.«
iti v vojno, če pride do nje, in ni	se	ti treba držati miru, četudi ga država
lahko postaneš uradnik ali sodbnik, če	se	ti seveda ljubi.
smrt ali izgnanstvo, ostanejo tam,	se	v javnosti svobodno gibljejo, kakor
nihče ne vidi in to ni nikomur mar, in	se	kot junaki košatijo med ljudmi.«
Tudi	se	ne ozira na načelo, ki smo ga mi posebej
ne more nikoli postati dober mož, če	se	že kot otrok pri igranju ne seznanja
igranju ne seznanja z lepimi stvarmi in	se	ne uri v lepoti.
Demokratija	se	z nekakšno vzvišenostjo za vse to ne
»Poželenja, ki	se	jih ne moremo ubraniti, in poželenja,
Saj nas sama narava sili, da	se	potegujemo zanje.
»Poželenja pa, ki	se	jih lahko ubranimo, če se od mladih
»Poželenja pa, ki se jih lahko ubranimo, če	se	od mladih let za to trudimo, in poželenja,
pogosto celo škodo, lahko - ne da bi	se	pri tem zmotili - imenujemo nepotrebna,
»Poželenje, ki	se	pri tem ne ustavi, torej poželenje
»Takemu poželenju	se	je gotovo moč odreči.«
obilujejo s takimi nagoni in poželenji in	se	jih ne znajo ubraniti.
13. »Zdaj pa	se	povrnimo k obravnavanju preobrazbe
pripraviti najraznovrstnejše užitke,	se	začne njegova preobrazba v demokratičnega
»Kakor	se	spremeni državna ureditev, ko pride
enako mislečih zaveznikov, prav tako	se	spremeni tudi ta mladenič, če pridejo
»Pogosto	se	morajo demokratične prvine umakniti
V dušo	se	mu povrne sramežljivost.
»To	se	pogosto dogaja.«
nova poželenja, podobna zatrtim, ki	se	ob očetovi neustrezni vzgoji močno
skrivni skupnosti s tujimi strastmi	se	rodi mnogo novih.«
»Tako	se	spet vrne k onim Lotofagom in pred
posvečena v zadnje skrivnosti, potem	se	vrnejo iz pregnanstva v dolgem sprevodu
nazaj nekatera pregnana poželenja in	se	ne predaja več popolnoma strastem,
vodstvo nad sabo tistemu poželenju, ki	se	mu ravno oglasi.
Ko je to zadovoljeno,	se	preda drugemu.
Vsak dan	se	predaja tistemu poželenju, ki se ga
dan se predaja tistemu poželenju, ki	se	ga ravno poloti.
Včasih	se	ukvarja s telesnimi vajami, včasih
Drugič spet - tako	se	zdi - ga pritegne filozofija.
svobodi slabe točaje za voditelje in	se	čezmerno opaja z močnim vinom svobode,
hlapci in ničvredneži, vladarje pa, ki	se	vedejo kot podložniki, in podložnike,
vedejo kot podložniki, in podložnike, ki	se	vedejo kot vladarji, javno hvali in
mora prodreti tudi v posamične hiše in	se	slednjič zakoreniniti celo pri živalih,
»Takole: oče	se	navadi, da je enak svojim otrokom in
navadi, da je enak svojim otrokom in	se	boji sinov; sin se navadi, da je enak
svojim otrokom in se boji sinov; sin	se	navadi, da je enak očetu, pa se staršev
sin se navadi, da je enak očetu, pa	se	staršev ne boji in jih ne spoštuje,
»Tako	se	dogaja.«
»To	se	dogaja in dogajajo se tudi druge podobne
»To se dogaja in dogajajo	se	tudi druge podobne stvari.
Učitelj	se	v takšnih okoliščinah boji učencev
takšnih okoliščinah boji učencev in	se	jim prilizuje, učenci nimajo spoštovanja
In nasploh	se	mlajši izenačujejo s starejšimi in
ko stari postajajo zaupni z mladimi,	se	jim dobrikajo in jim popuščajo; ravnajo
dobrikajo in jim popuščajo; ravnajo	se	po njih, da ne bi veljali za neljubeznive
»Splošna svoboda, ki	se	v takšni državi razvije, doseže svoj
prosti in ponosni obrcajo vsakogar, kdor	se	jim ne umakne s poti.
Nazadnje	se	sodržavljani, kakor veš, ne ozirajo
»Ista bolezen, ki	se	je lotila oligarhije in jo uničila,
je lotila oligarhije in jo uničila,	se	pojavi tudi v demokratiji, le da je
Tako	si	jo popolnoma podvrže.
V resnici: vsako pretiravanje	se	praviloma sprevrže v svoje nasprotje;
»Pretirana svoboda	se	tako državi kakor posamezniku sprevrže
»Tako	se	zdi.«
»Vendar nisi vprašal, tako	se	mi zdi, po tem, marveč po bolezni,
zdi, po tem, marveč po bolezni, ki	se	pojavi tako v oligarhiji kakor demokratiji
ustvarjata v vsaki državi, v kateri	se	pokažeta, zmedo, kakor to delata sluz
Dober zdravnik in dober zakonodajalec	se	morata pred njima zavarovati prav tako
moder čebelar; vsi morajo paziti, da	se	sploh ne ugnezdita; če pa se že ugnezdita,
paziti, da se sploh ne ugnezdita; če pa	se	že ugnezdita, potem ju je treba čimprej
»Da bi	se	dokopali do čimvečje jasnosti, vzemimo
»V mislih	si	razdelimo demokratično državo v tri
služb ne morejo opravljati, telesno	se	ne utrjujejo in so zato brez moči,
»V nadaljnjem	se	iz ljudstva izloči drugi del.«
»Če	se	vsi potegujejo za bogastvo, je naravno,
potegujejo za bogastvo, je naravno, da	se	tisti, ki so najbolj redoljubni, praviloma
»Tretji del države sestavljata ljudstvo,	se	pravi vsi ljudje, ki živijo od dela
ljudje, ki živijo od dela svojih rok in	se	za nič drugega ne menijo ter imajo
Vendar	se	ljudstvo ne zbira rado, če ne dobi
»Toda to	se	zgodi vsakič, kadar lahko voditelji
»Ljudje, katerim odvzemajo premoženje,	se	morajo seveda braniti.
Tega	si	postavi na čelo, mu streže in prepušča
»Jasno je, da	se	tiran razvije iz takega voditelja in
»In kdaj	se	začenja ta voditelj ljudstva spreminjati
»In isto	se	dogaja z voditeljem ljudstva, ki mu
Ne ustavi	se	pred krvjo svojih sodržavljanov, temveč
»Če ga izženejo in	se	kljub sovražnikom vrne, se vrne kot
izženejo in se kljub sovražnikom vrne,	se	vrne kot dovršen tiran.«
»Če	se	premožnim ne posreči, da bi odvrnili
»Tako	se	navadno dogaja.«
»In državljani mu jo dajo, ker	se	bojijo za njegovo življenje, zase pa
bojijo za njegovo življenje, zase pa	si	obetajo najboljše.«
peščenemu Hermu, brž, ne obiraj	se	nič, ne bodi te sram strahopetstva.«
ne bi imel drugič priložnosti, da bi	se	sramoval.«
»Kdor	se	da prijeti, pa mora, mislim, umreti.«
’zleknjen po dolgem‘ na tleh, temveč	se	povzpne na državni voz, potem ko pahne
17. »Oglejmo	si	zdaj srečo moža in države, ki se v
»Oglejmo si zdaj srečo moža in države, ki	se	v njej tak mož uveljavi.«
»V prvih dneh in prvem času	se	vsem smehlja; vsakogar, ki ga sreča,
med ljudstvo in svoje privržence ter	se	kaže nasproti vsem blagega in milostljivega.«
opravi z zunanjimi sovražniki, s tem da	se	z nekaterimi spravi, druge pa uniči,
nekaterimi spravi, druge pa uniči, in	se	tako čuti varnega pred njimi, začenja
državljani zaradi vojnega davka obubožali in	se	bolj posvečali vsakdanjim skrbem ter
»Mislim, da	se	spušča v vojne tudi zato, ker ima nekatere
proti njegovemu gospostvu; v vojnah pa	se	le‐teh lahko znebi, s tem da jih preda
Iz vseh teh razlogov, kajne,	se	mora tiran zmerom znova zapletati v
»In kdo so ti zvesti ljudje in od kod	si	jih jemlje?«
»Zdi	se	mi, da spet govoriš o nekakšnih trotih,
državljani, pošteni ljudje pa ga sovražijo in	se	ga izogibajo.«
globokoumno misel: tirani so modri, ker	se	družijo z modrimi.
»Toda po drugih državah	se	svobodno gibljejo, zbirajo okoli sebe
Toda čim bolj	se	uveljavljajo popolnejše državne oblike,
19. »Toda oddaljili smo	se	od stvari!«
Povrnimo	se	spet k tisti lepi, veliki, pisani in
tisti lepi, veliki, pisani in zmeraj	se	spreminjajoči tiranovi vojski.
sodrgo vzdržuje; pod njegovim vodstvom	se	je hotelo samo otresti jarma bogatašev
kakšnega sina je rodilo, ga ljubkovalo in	si	ga vzgojilo, in hkrati uvidi, da hoče
Tiran bi	se	drznil očetu storiti silo, in če bi
drznil očetu storiti silo, in če bi	se	mu postavil po robu, bi ga tudi pobil?«
poželenji in nagoni so nekateri, tako	se	mi zdi, v hudem navzkrižju z navadami
boljši goni skupaj z razumom brzdajo,	se	pri nekaterih ljudeh popolnoma izgubijo
»Tiste, ki	se	pojavljajo v spanju,«
z jedjo in pijačo, pa oživi; otrese	se	spanca, se vzdigne in skuša zadovoljiti
pijačo, pa oživi; otrese se spanca,	se	vzdigne in skuša zadovoljiti svoja
Ne pomišlja	se	v sli objemati lastne matere, drugih
Ne upirata	se	mu noben umor in nobena jed, ki se
se mu noben umor in nobena jed, ki	se	mu je zahoče.
in motiti pri premišljevanju, tako	se	lahko prepušča svojemu poželenju po
Če	se	tako prepušča spanju, potem v sanjah
»Toda malo smo	se	oddaljili od same stvari.
gonov, tudi v marsikaterem izmed nas, ki	se	zdimo zelo umerjeni.
Je to pametna trditev, s katero	se	lahko strinjaš?«
2. »Spomni	se	našega prikaza demokratičnega človeka.
pripravljen za vsako objestnost in	se	je popolnoma prepustil načinu življenja
naravi boljši kakor ti zapeljivci,	se	mu je po krajšem kolebanju posrečilo
»Zamisli	si	zdaj, da se ta postara in ima mladega
»Zamisli si zdaj, da	se	ta postara in ima mladega sina, ki
»In zamisli	si	, da njega zadene isto kot očeta: zapeljivci
podpirajo njegove boljše gone, ki	se	držijo srednje poti, zapeljivci pa
držijo srednje poti, zapeljivci pa	se	upirajo temu vplivu.
Zdaj	si	ta demagog duše postavi pobesnela poželenja
»Tudi kdor	se	opaja z vinom, ima tiransko naravo,
»Prav tako	si	misli zmeden in blazen človek, da lahko
slavje, vesele obhode in pojedine ter	se	zabavajo s hotnicami.«
vpijejo številne močne strasti, ki so	se	v njem vgnezdile, po hrani.
mora povsod samo grabiti in ropati, če	se	noče izpostavljati hudim mukam in bolečinam.«
zagospodariti nad očetom in materjo, da	se	lahko, potem ko porabi svojo dediščino,
»Če	se	mu starši uprejo, jih najprej skuša
»In če	se	mu starec in starka postavita po robu
starec in starka postavita po robu in	se	spopadeta z njim, se gotovo ne pomišlja,
postavita po robu in se spopadeta z njim,	se	gotovo ne pomišlja, da ravna z njima
Si prepričan, da	se	ju utegne telesno lotiti in ju izročiti
»Toda kaj	se	bo zgodilo, ko porabi očetovo in materino
Erosovi telesni stražarji; pogledi, ki so	se	prej sproščali samo v spanju kot sanje,
vplivov od zunaj vdrla vanj, deloma pa	se	v njem samem zaradi njegovega načina
pametna, potem ti odidejo iz države in	se	udinjajo pri drugih tiranih ali se
se udinjajo pri drugih tiranih ali	se	bojujejo kot najemniki, če kje izbruhne
ljudje kradejo, vlamljajo, ukvarjajo	se	z žeparstvom, ropajo, plenijo svetišča
žeparstvom, ropajo, plenijo svetišča in	se	pečajo s prodajo sužnjev.
Vsi ti zločinci	se	ne morejo, glede na zavrženost primerjati
število teh zločincev naraste in če	si	znajo pridobiti privržence, potem le‐ti,
privržence, potem le‐ti, naslanjajoč	se	na svoje število in na neumnost ljudstva,
postavijo za tirana tistega, v čigar duši	se	skriva največje in najmočnejše tiranstvo.«
»Če	se	državljani prostovoljno predajo, potem
prostovoljno predajo, potem je dobro; če pa	se	država upre, potem tiran, če je dovolj
postanejo takšni še kot zasebniki, preden	se	povzpnejo na oblast.
V začetku občujejo z ljudmi, ki	se	jim dobrikajo in so jim pripravljeni
potrebujejo - hlapčevski in storijo vse, da	se	pokažejo prijatelje, toda kakor hitro
»Strinjam	se	.«
človek, ki je že po naravi cel tiran in	se	potem še povzpne na oblast v državi,
»Državi sta	si	v skrajnem nasprotju.
Ne smemo	se	dati zmotiti, ko tu presojamo samo
nujnosti, da gremo v notranjost države in	si	jo temeljito ogledamo, ne bomo svoje
bomo svoje sodbe izrekli prej, dokler	si	je v celoti ne ogledamo.«
»Ali	se	strinjaš, da sebe prištejeva k tistim
5. »Lotiva	se	torej stvari takole.
Pokličiva	si	v spomin najprej podobnost države in
»Še nesrečnejši	se	ti utegne zdeti tisti človek...«
Toda pri takih stvareh	se	ne smemo omejiti na gole domneve, temveč
»V spomin	si	moramo poklicati bogate ljudi v državi,
Svojih sužnjev	se	ne bojijo.«
»Zakaj naj bi	se	jih bali?«
Zamisli	si	, da neki bog odnese moža s petdesetimi
»Tako je prisiljen, da	se	kaže nasproti nekaterim sužnjem ljubeznivega,
delajo drugi svobodni državljani, temveč	se	mora zvečine skrivati v svoji hiši
državljanom, če potujejo v tujino in	si	ogledajo lepe stvari.«
6. »Tolikanj več trpljenja	si	potemtakem nakoplje mož,« sem nadaljeval,
tiran, ki skuša vladati drugim, dasi	se	sam ne zna obvladovati.
telesa, ne bi ostal doma, temveč bi	se	moral nenehoma boriti in tekmovati
resnici suženj, ki hlapčuje, služi in	se	dobrika največjim ničvrednežem, ki
nikoli zadovoljiti svojih strasti; če	se	ozremo na njegovo celotno dušo, potem
zaporedju, kakor si jih ti navedel, tako kar	se	tiče njihovega razmerja do kreposti
je mož s kraljevskimi lastnostmi, ki	se	zna sam kot kralj obvladovati; najslabšega
Zdaj še razmisli o drugem, ali	se	ti bo zdel primeren.«
razdeljena v tri stanove, dopušča, kakor	se	mi zdi, zdravi razum še nadaljnji dokaz?«
del, smo rekli, je tisti, s katerim	se	človek uči, drugi, s katerim se razvnema,
katerim se človek uči, drugi, s katerim	se	razvnema, tretjega pa zaradi njegove
dela duše naravnani na dobiček, potem	se	s to označbo opiramo na samo eno poglavitno
čiste resnice, za denar in slavo pa	se	izmed vseh delov duše najmanj meni.«
ljubijo modrost (filozofih), o ljudeh, ki	si	želijo zmag, in o ljudeh, ki so lakomni
Imenuje jih ’nujne‘, ker	se	jih odreka, če ga nujnost ne prisili,
odreka, če ga nujnost ne prisili, da	se	jim prepusti.«
Ali pa morda veš za boljša merila, da	si	ustvariš pravilno sodbo?«
to spoznanje, pa tudi izkušenj v tem	si	mu ni treba pridobiti.
Tudi če	si	vroče želi, bo to le težko dosegel.«
uživajo vsi, ki dosežejo postavljen	si	cilj: bogataš je pri mnogih deležen
»Do teh izkušenj pa	se	je prikopal z razmišljanjem?«
Razen naslade tistega, ki	se	posveča spoznavanju resnice, ni naslada
»Ali	se	spominjaš besed, ki jih govorijo bolniki,
»Spominjam	se	.«
»In prav tako občutimo potem, ko	se	neka naslada konča, mir, ki ji sledi,
»Tako	se	zdi.«
»Stanje, ki ni ne naslada ne bolečina, pa	se	je pravkar pokazalo kot mir in sredina
»Oglejmo	si	sedaj oblike naslade, ki niso nasledek
»Če	se	kdo premika od spodaj k sredini, potem
spodaj k sredini, potem je prepričan, da	se	premika navzgor.
In ko pride do sredine in	se	ozre nazaj, od koder je prišel, potem
»Ko pa	se	vrača, misli, da se premika navzdol,
»Ko pa se vrača, misli, da	se	premika navzdol, v čemer ima seveda
»Zato	se	ne čudi, če ljudje zaradi nepoznanja
ne o vseh vmesnih stopnjah; pri tem	se	dogaja tole: če se premikajo proti
stopnjah; pri tem se dogaja tole: če	se	premikajo proti bolečini, potem se
se premikajo proti bolečini, potem	se	ne motijo v svojem mnenju in resnično
mnenju in resnično občutijo bolečino; če	se	premikajo od bolečine k sredini, potem
sredini, potem so trdno prepričani, da	se	bližajo nasladi; toda prav tako, kakor
»Kdor	se	nahrani in kdor se dokoplje do spoznanja,
»Kdor se nahrani in kdor	se	dokoplje do spoznanja, se s tem zapolni.«
nahrani in kdor se dokoplje do spoznanja,	se	s tem zapolni.«
poznajo duhovnega dela in kreposti in	se	zanimajo samo za pojedine in podobne
samo za pojedine in podobne zabave,	se	potemtakem premikajo od sredine navzdol
Više	se	nikoli ne povzpnejo, zgornjega pravega
gledajo kot živina zmeraj navzdol,	se	sklanjajo k tlom in mizam in se prepuščajo
navzdol, se sklanjajo k tlom in mizam in	se	prepuščajo jedem in uživanju.
Ker hočejo imeti čimveč,	se	bodejo z železnimi rogovi, napadejo
rogovi, napadejo s kopiti drug drugega in	se	ubijajo iz same nenasitnosti; ne zapolnjujejo
In te sence	se	zasvetijo in navidezno oživijo le v
nespametnim ljudem blazno poželenje in	se	ti spustijo v boj zanje kakor za Helenin
kakor za Helenin privid, za katerega so	se	po Stezihoru bojevali trojanski junaki,
11. »Ali	se	ne dogaja podobno s človekom, ki vse
razumnost in premišljenost, temveč	si	prizadeva, da se zasiti s častmi, zmagami
premišljenost, temveč si prizadeva, da	se	zasiti s častmi, zmagami in s srditostjo.«
»Ali lahko rečemo z mirno vestjo: če	se	goni na dobiček in zmago naravnanega
premišljenosti, če iščejo, opirajoč	se	na razum, naslado in se odločijo samo
iščejo, opirajoč se na razum, naslado in	se	odločijo samo za naslado, na katero
»Obstajajo, kakor	se	zdi, tri vrste naslad: ena prava in
daleč prekorači meje lažnih naslad, ker	se	odreče zakonu in razumu, se vdaja s
naslad, ker se odreče zakonu in razumu,	se	vdaja s svojo okolico hlapčevskim nasladam,
prišli v svoji razpravi tako daleč,	se	zdaj povrnimo k trditvi, ki je bila
Glasila	se	je: prizadevanje krivic koristi samo
»Pogovorimo	se	zdaj z zagovornikom tega mnenja, potem
zagovornikom tega mnenja, potem ko smo	se	sporazumeli o vrednosti pravičnega
»Tako, da	si	v mislih ustvarimo podobo duše, ob
»Zamisli	si	torej najprej bitje z mnogimi postavami
glavami krotkih in divjih živali, ki	se	lahko spreminja in samo iz sebe ustvarja
»Kot drugo bitje	si	izoblikuj leva in kot tretje človeka.
»Zdaj spoji vse tri tako, da	se	bodo zdela zraščena v eno.«
»Zgodilo	se	je.«
»Tudi to	se	je zgodilo.«
navadil drugo na drugo, mirno gleda, kako	se	spopadata in druga drugo v boju razžirata.«
divje pa ovira pri rasti; pri tem naj	se	naslanja na pomoč leva in skrbi za
	Se	bo strinjal s tem?«
»Bo	se	, če mi bo sledil.«
nihče imeti koristi od denarja, ki	si	ga pridobi po nepošteni poti.
Ali	se	ne da s tem podkupiti za mnogo bolj
razbrzdanost že od nekdaj grajamo zato, ker	se	z njo sprošča ta strašna, mogočna in
»Prevzetnost in drznost grajamo, ker	se	z njima v nas nesorazmerno močno okrepita
more obvladati živali v sebi, temveč	se	jim da zasužnjiti in misli samo na
zasužnjiti in misli samo na to, kako naj	se	jim prikupi.«
»Zdi	se	, da je tako.«
Če nas vse vodi ista sila, potem	si	postanemo, kolikor to gre, enaki in
postanemo, kolikor to gre, enaki in	se	med seboj spoprijateljimo.«
zaradi katerih postanemo slabši, zato pa	si	pridobimo več denarja in večji ugled?«
Kadar ga odkrijejo in kaznujejo,	se	živalski del v njem pomiri in ukroti,
Če pa	se	vsa duša prepusti najplemenitejšemu
prepusti najplemenitejšemu delu in	si	pridobi hkrati z razumnostjo tudi pravičnost
postane popolnejša od telesa, četudi	si	to pridobi z zdravjem moč in lepoto;
cilja, kadar ne gleda samo na zdravje in	si	ne prizadeva, da postane močan, zdrav
brezkončno povečeval svoje premoženje in	si	s tem nakopal brezmejno nesrečo.«
Po tem	se	ravna in glede na to premoženje povečuje
»Če je zvest temu načelu, potem	se	ne more posvečati političnemu delovanju.«
»Posveča	se	mu lahko v svoji državi, v svoji zdajšnji
Ta človek	se	ravna po njej in po nobeni drugi državi.«
smemo odpreti vrat v našo državo, kakor	se	mi zdi, še jasneje, ko smo človeško
posnemajočim pesnikom - : vse to pesništvo	se	mi zdi nevarno za duha poslušalcev,
Sam	si	nisem o tem čisto na jasnem.«
»In kako naj	si	bom potem jaz?«
tvoji navzočnosti ne morem, tudi če	se	česa domislim, najti dovolj poguma,
»To je lahko in	se	pogostokrat dogaja.
»Ne, vsaj ne po mnenju ljudi, ki	se	ukvarjajo s takšnim raziskovanjem.«
»Potemtakem	se	ne čudimo, da je njihovo delo v primerjavi
S tem	se	gotovo strinjaš?«
»Tako	se	zdi.«
»Zdi	se	mi, da ga najustrezneje lahko imenujemo
»Tako	se	zdi.«
»Glede posnemanja sva	se	potemtakem sporazumela.
»Takšna, kot so, ali takšna, kot	se	zdijo?
drugačen, temveč ostane isti ; samo zdi	se	, da je različen.
Samo zdi	se	, da so različne.«
kakršne v resnici so, ali takšne, kakršne	se	zdijo?
ali mizarja in druge obrtnike, čeprav	se	sploh ne razume na njihove dejavnosti.
»Toda zdi	se	, dragi prijatelj, da moramo pri vseh
če nam kdo pripoveduje o človeku, ki	se	razume na vse obrti in sploh na vse
marsikdaj namreč lahko slišimo od ljudi, da	se	ti razumejo na spretnosti, da poznajo
resnično prastvar in njen posnetek, potem	se	pač ne bo ukvarjal z izdelavo posnetkov
»Narobe, če	se	res razume na to, kar posnema, potem
res razume na to, kar posnema, potem	se	bo, mislim, bolj posvečal stvarem samim
Nočemo jih vprašati: ali	se	res razumejo na zdravilstvo ali pa
učence svoje zdravniške šole, kakor	si	je bil ta vzgojil naslednike.
umetnostih jih ne maramo spraševati, raje	se	hočemo temu odreči.
Naše vprašanje	se	glasi: Dragi Homer!
posnemovalec, temveč zasedaš drugo mesto in	si	s tem sposoben spoznati, ob kakšnem
vojni pohod iz Homerjevih časov, ki bi	se	pod njegovim poveljstvom ali po njegovih
»Če	se	Homer ni uveljavil v javnem življenju,
ni uveljavil v javnem življenju, pa	se	je morda proslavil kot vzgojitelj posamičnih
častili Pitagoro in njegovi privrženci	se	še danes jasno razločujejo po svojem
ljudi vzgajal in jih delal boljše ter	se	pri tem ne bi omejeval le na posnemanje,
temveč skušal prodreti do spoznanja, ali	si	ne bi bil pridobil številnih prijateljev,
upravljati ne svoje hiše ne države, če	se	pri njih ne izobrazijo.
njuni sodobniki ne bi bili pustili, da	se	kot rapsoda potikata po svetu, temveč
rapsoda potikata po svetu, temveč bi	se	ju bili tesneje oklenili kakor zlata
sprejemali, kamor koli bi bila šla, dokler	se	ne bi bili od njiju dovolj naučili.«
smo govorili: ta naslika, ne da bi	se	kaj razumel na čevljarstvo, čevljarja
ga imajo za pravega vsaj ljudje, ki	se	tudi nič ne razumejo na čevljarstvo
ljudem, ki sodijo samo po besedah,	se	zdijo zelo lepe njegove upodobitve
za njihovo izdelavo; izdelovalec pa	se	je dolžan ravnati po njih.«
»Tisti torej, ki	se	razume na uporabnost ali neuporabnost
pa, ki jih izdeluje, mu verjame in	se	ravna po njih.«
Vsekakor stvari prikazuje tako, da	se	zde nevedni množici lepe.«
»Zedinili smo	se	, da posnemovalec ne ve ničesar omembe
In vsi pesniki, ki	se	ukvarjajo s tragično poezijo, bodisi
»Ta vrsta posnemanja	se	nanaša na stvari, ki so glede na resnico
»Tole: predmet	se	nam ne zdi enako velik, če ga opazujemo
»In zdi	se	nam raven, če gledamo nanj zunaj vode,
Prav tako	se	nam zdi zdaj votel, zdaj vzbočen, ker
In na to našo duševno slabost	se	naslanjajo perspektivično slikanje,
Tako	se	nam ni treba ravnati po občutkih o
istih stvareh različnih (nasprotujočih	si	) predstav?«
»Prav to sem hotel reči, ko sem	se	strinjal s tabo, da sta slikarska umetnost
delih zelo oddaljeni od resnice in	se	obračata na tisti del duše, ki je daleč
potemtakem nekaj slabega, povezuje	se	s slabim in ustvarja slaba dela.«
»Tako	se	zdi.«
zadeva naš vid, ali tudi za tisto, ki	se	nanaša na naš sluh in ji pravimo pesništvo?«
slikarskih prividnih podob, temveč	se	vprašajmo, s katerim delom našega razuma
»Lotimo	se	stvari takole!
prisiljena ali prostovoljna - dejanja,	se	zaradi njih počutijo srečne ali nesrečne
Toda s tem	se	nam zdaj ni treba podrobno ukvarjati.
Spominjam	se	namreč, da smo o tem že obširno govorili
Povej mi, ali	se	bo bolj upiral bolečini in jo skušal
»Upiral	se	ji bo bolj, če ga gledajo drugi ljudje.«
pa je sam, poreče marsikaj, česar bi	se	sramoval, ko bi ga kdo slišal, in stori
6. »Razum in zakon mu ukazujeta, da	se	upira bolečini, čustvo pa ga sili,
upira bolečini, čustvo pa ga sili, da	se	prepušča žalosti.«
zadene posameznika, ne pomeni mnogo; če	se	prepuščamo bolečini, preprečujemo s
»Mislim na premišljevanje o tem, kar	se	je zgodilo; računati moramo z novim
kar ima razum za najboljše; ne smemo	se	kot otroci, če padejo, držati za boleče
»Tako	se	je treba ravnati v nesreči.«
»Ta upirajoči	se	del v nas daje snov za bogato in raznolično
del v nas, ki ostane zmeraj enaka, pa	se	ne da niti lahko posnemati niti ni
vrednosti, podoben pa mu je tudi v tem, da	se	obrača na slabši in ne najboljši del
Udinja	se	nespametnemu delu duše, ki ne loči,
»Če	se	to res dogaja, je to res najstrašnejše.«
toži, strt od žalosti, ali poje in	se	bije po prsih, jim to godi, kakor veš;
prsih, jim to godi, kakor veš; pri tem	se	popolnoma prepustijo čustvom, sočustvujejo
koga osebno zadene udarec usode, potem	se	, narobe, postavljamo s svojim mirom,
»To	se	mi, pri Zevsu, ne zdi pametno.«
obrzdati, ki mu ne dovolimo, čeprav	si	njegova narava to želi, da stoka in
tuje ljudi in z njimi sočustvovati, ko	se	prepustijo žalosti, čeprav bi hoteli
brez zadovoljstva, kajti le malo ljudi	si	je na jasnem o tem, da uživanje v tuji
na lastna čustva; kdor dopušča, da	se	mu razvije sočutje do tuje bolečine,
iz sramu ne bi nikoli počenjal, in	se	ob njih silno zabavaš, namesto da bi
po treznem premisleku krotil, ker si	se	bal, da prideš na glas burkeža, popustiš
zdaj popolnoma vajeti; kakor hitro pa	se	to nagnjenje v tebi zasidra, postaneš
Pesništvo zaliva in goji, to kar bi	se	moralo posušiti, postavlja nam za gospodarja
»Strinjam	se	.«
Toda bil bi greh, ko bi	se	odpovedali resnici, do katere smo se
se odpovedali resnici, do katere smo	se	dokopali.
Nam je lahko samo v korist, če	se	pokaže, da pesništvo ni samo prijetno,
»To	si	lahko samo želimo!«
»Če pa	se	to ne posreči, dragi prijatelj, bomo
bomo ravnali kakor zaljubljenci: če	se	jim ljubezen ne zdi več koristna, se
se jim ljubezen ne zdi več koristna,	se	ji skušajo, četudi s silo, odpovedati.
Bili bi seveda veseli, ko bi	se	pokazalo, da je poezija resnična in
Toda dokler	se	ne more oprati očitkov, je ne bomo
čarovni obrazec nenehoma ponavljali in	se	s tem zavarovali pred njenim vplivom.
poezije ne smemo jemati resno, čeprav	se	izdaja za pravo in resnično umetnost.
Zato	se	mora vsak, ki jo posluša, varovati
strahu za svojo duševno urejenost in	se	držati naših nazorov o njej.«
»Strinjam	se	.«
Zato	se	ne smemo dati ničemur zapeljati: ne
»Po tem, kar je bilo rečeno,	se	strinjam s tabo ; mislim, da to velja
»Če	se	ne motim, vem.
Varuj pa	se	pred zmotno domnevo, da pravičen in
Stvar	si	namreč predstavljaj takole: kakor telo
lastno zlo, s tem da prodre vanje in	se	jih popolnoma polasti.«
uničujejo, da ta na koncu ugasne, umre in	se	loči od telesa?«
»Toda ali	se	ne upira razumu, da bi tuje slabosti
ali pozneje, pač v skladu s tem, ali	se	ji bolj ali manj vda; s tem seveda
nepravični ljudje ne umirajo, kakor	se	to v resnici dogaja, zato, ker jim
strašnega, če pomeni za tistega, ki	se	ji prepusti, smrt; saj se s tem znebimo
tistega, ki se ji prepusti, smrt; saj	se	s tem znebimo nečesa slabega.
Kajti ko bi	se	to, kar je nesmrtno, številčno večalo,
»To pa	se	ne zdi verjetno in je tudi v nasprotju
telesom in drugimi napakami, temveč	si	jo moramo v duhu predstavljati takšno,
Potem	se	nam bo zdela mnogo lepša in mnogo jasneje
tedaj, kadar je duša takšna, kakršna	se	nam zdaj kaže; to stanje, v katerem
in večnosti teži in kakšno druščino	si	želi; kako se spremeni, če se popolnoma
teži in kakšno druščino si želi; kako	se	spremeni, če se popolnoma vda svoji
druščino si želi; kako se spremeni, če	se	popolnoma vda svoji božanski biti,
popolnoma vda svoji božanski biti,	se	po njej vzdigne iz morja, v katerem
Duša	se	mora potegovati za pravičnost, pa najsi
samega razpravljanja privoliti, ker	si	je le tako mogoče ustvariti pravilno
	Se	spominjaš?«
»Ne bi bilo prav, ko	se	ne bi.«
»Ker smo	si	zdaj o obeh ustvarili sodbo, zahtevam,
ji moramo tudi mi priznati; potem ko	se	je pokazalo, da resnična pravičnost
ji morajo pripasti tudi nagrade, ki	si	jih zasluži zaradi svojega dobrega
drugi pa pri njih osovražen, kakor smo	se	o tem že takoj v začetku sporazumeli.«
	Se	strinjaš?«
na koncu pa so vsem v zasmeh; ušesa	se	jim povesijo do ramen in brez vencev
Ali	se	podobno ne dogaja s pravičnimi ljudmi?
Hočem namreč tole povedati: ko	se	pravičniki postarajo, so jim v državi
postarajo, so jim v državi na voljo - če	si	želijo - najvišje službe, lahko se
si želijo - najvišje službe, lahko	se	poročijo, s komer se hočejo, možijo
službe, lahko se poročijo, s komer	se	hočejo, možijo hčere po svoji volji
Nepravičnike pa, narobe, četudi	se	znajo v mladosti prikriti, navadno
Ko pa	se	postarajo, jih prijatelji in sodržavljani
Premisli, ali	se	strinjaš z mojimi besedami?«
nanj : bil je dobro ohranjen, trohnoba	se	še ni lotila njegovega telesa; spravijo
ko ga hočejo dvanajsti dan sežgati,	se	prebudi na grmadi, oživi in pripoveduje
pripovedoval: Ko ga je zapustila duša,	se	je z mnogimi drugimi odpravila na pot
krenejo navzgor v nebo, potem ko so	si	na prsi pripeli znamenja sodbe, ki
je bila izrečena sodba, in kako so	se	skozi drugi dve odprtini znova vračale:
Vračajoče	se	duše so zbujale vtis, kakor da so prispele
popotovanja; veselo so odhajale na livado,	se	tu zbirale, kot da so prišle na slavje,
slavje, pozdravljale druga drugo, če so	se	poznale, in spraševale: tiste, ki so
In pripovedovale so	si	druga drugi, prve tožeč in s solzami
prve tožeč in s solzami v očeh, ker so	se	spominjale, kaj in koliko so pretrpele
so prišle z neba, vse vesele, ker so	se	spominjale prizorov neizrečenega blaženstva
Tako so	se	z desetkratno kaznijo pokorile za svoje
tega : Stali smo blizu odprtine in	se	že hoteli povzpeti kvišku; imeli smo
Upali so, da	se	bodo to pot lahko povzpeli skozi odprtino,
je vsakič mogočno zarjovela, kadar	se	je poskušal skoznjo povzpeti kak posebno
posebno velik ničvrednež ali kdo, ki	se	še ni bil dovolj spokoril.
Znenada so	se	prikazali divji, ognjeno rdeči možje,
največja - je pripovedoval; vsi so	se	bali, da ne bi zadonelo rjovenje, ko
bali, da ne bi zadonelo rjovenje, ko so	se	vzpenjali skozi odprtino, in bili presrečni,
Osmega dne so	se	morali vzdigniti in odpotovati dalje.
mavrici, le da je bila jasnejša in	se	je še bolj bleščala; po en dan trajajočem
ki ga uporabljamo na zemlji; vendar	si	ga moramo po Erovih besedah predstavljati
vretencu še drugo manjše vretence, ki	se	prilega prvemu tako, kakor se manjše
vretence, ki se prilega prvemu tako, kakor	se	manjše vedro prilega večjemu, če ga
vretence ima najširši krožni rob, potem	si	sledijo po širini šesto, četrto, osmo,
Celotno vreteno	se	vrti v krogu, pri čemer pa se sedem
vreteno se vrti v krogu, pri čemer pa	se	sedem notranjih vretenc vrti v nasprotni
Najhitreje	se	vrti osmo vretence, druga po hitrosti
vretence, tretje po hitrosti, kakor	se	jim je zdelo, je četrto vretence, na
Samo vreteno pa	se	vrti v naročju Nujnosti.
vsakem krogu, stoji po ena Sirena in	se	vrti z vretencem; od njih prihaja po
po en in isti ton; vseh osem tonov	se	združuje v simfonijo.
Kloto	se	od časa do časa dotakne z desnico vretena
z levico v notranjščini, Lahesis pa	se	izmenoma posveča z eno roko notranjemu,
Ne bo vas izžrebal Daimon, temveč vi	si	boste izbrali svojega daimona!
Kdor je prvi na vrsti, naj	si	kot prvi izbere življensko pot, na
besedah jim je vrgel žrebne kocke in vsak	si	je pobral tisto, ki je padla pred njega
pa so bile v resnici pretrgane in so	se	končale v revščini, begu in prosjaštvu;
ker mora postati vsaka duša, potem ko	si	izbere novo življenje, tako ali tako
pustiti ob strani vse druge znanosti in	se	z največjo vnemo posvetiti samo iskanju
med slabim in dobrim življenjem ter	si	med mnogimi življenskimi oblikami izbere
stvari, ki so duši prirojene ali ki	si	jih duša pridobi in so povezane med
pridobi in so povezane med sabo - da	si	lahko izmed njih po treznem preudarku
zaslepijo bogastvo in druga zla, da	se	ne odloči za življenje tiranov in njim
še hujših - sam ne pretrpi, temveč	si	izbere srednjo življensko pot in se
si izbere srednjo življensko pot in	se	izogne obeh skrajnosti v tem, kolikor
po teh besedah je pristopil prvi in	si	izbral najmogočnejšo tiranido.
miru pregledal, kaj je bil izbral,	se	je začel tolči na prsi, in pri tem
tolči na prsi, in pri tem je tarnal in	se	kesal, da se ni oziral na glasnikovo
in pri tem je tarnal in se kesal, da	se	ni oziral na glasnikovo opozorilo.
Nasploh lahko rečemo, da	se	je večina duš, ki so prišle z neba,
Kdor	se	pri vsakem novem vstopu v življenje
bilo videti, je nadaljeval Er, kako so	si	izbirale posamične duše svoje prihodnje
Videl je, kako	si	je duša, ki je bila nekoč Orfejeva,
Tamirova duša	si	je izbrala slavčkovo življenje.
Videl je tudi, kako	si	je labod izbral človeško življenje
labod izbral človeško življenje in kako	se	je zanj odločilo tudi nekaj ptic pevk.
Dvajseta duša	si	je izbrala levovo življenje; bila je
duša; iz sovraštva do človeškega rodu	se	je zaradi svoje nekdanje usode odločila
jih je deležen zmagovalec v igrah, ni	se	mogla vzdržati in si je izbrala njegovo
zmagovalec v igrah, ni se mogla vzdržati in	si	je izbrala njegovo življenje.
naposled ni našla nekje ob strani, kjer	se	do zdaj ni nihče zmenil zanj.
Ko ga je zagledala, je rekla, da bi	se	odločila zanj, tudi ko bi bila prva
Lahesi; ta je vsaki dala daimona, ki	si	ga je bila izbrala, da bedi nad njenim
S tem je bila izbira, za katero	se	je duša odločila, dokončno potrjena.
Od tod sta krenila, ne da bi	se	bila obrnila, k prestolu Nujnosti in
Ker	se	je zvečerilo, so se ustavili ob reki
Ker se je zvečerilo, so	se	ustavili ob reki Brezskrbnosti; njene
okoli polnoči, je začelo grmeti; vse	se	je streslo, duše pa je zajel vrtinec
novo življenje; bilo je, kakor da bi	se	utrinjale zvezde.
dovolili, da bi pil to vodo; ne ve pa, kako	se	je znova vrnil v svoje telo.
In tako	se	je mit ohranil in ni prišel v pozabo,
jo zadene, sledili mojemu nasvetu in	se	zmeraj držali poti, ki vodi navzgor,
Abrahamu	se	je rodil Izak, Izaku Jakob, Jakobu
Pêrecu	se	je rodil Hecrón, Hecrónu Rám, Rámu
Obédu	se	je rodil Jése.
Jéseju	se	je rodil David, kralj.
Sálomonu	se	je rodil Róboam, Róboamu Abíja, Abíju
Po preselitvi v Babilon	se	je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu
Eleázarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa	se	je rodil Jožef, mož Marije, iz katere
Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki	se	imenuje Kristus.
Ko je to premišljeval,	se	mu je v spanju prikazal Gospodov angel
»Jožef, Davidov sin, ne boj	se	vzeti k sebi Marijo, svojo ženo; kar
Vse to pa	se	je zgodilo, da se je spolnilo, kar
Vse to pa se je zgodilo, da	se	je spolnilo, kar je Gospod rekel po
»Devica bo spočela in rodila sina, ki	se	bo imenoval Emánuel, to pomeni:
Ko	se	je Jožef zbudil, je storil, kakor mu
Čeprav	se	ji ni približal, je rodila sina; in
da je vzšla njegova zvezda, in smo	se	mu prišli poklonit.«
Ko je kralj Heród to slišal,	se	je prestrašil in ves Jeruzalem z njim.
in jih skrbno spraševal o času, kdaj	se	jim je zvezda prikazala.
Ko ga najdete, mi sporočite, da	se	mu pojdem tudi jaz poklonit!«
Po kraljevih besedah so	se	modri odpravili na pot; in glej, zvezda,
Ko so zagledali zvezdo, so	se	silno razveselili.
opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Heródu, so	se	po drugi poti vrnili v svojo deželo.
Ko so odšli,	se	je Jožefu v spanju prikazal Gospodov
ponoči vzel dete in njegovo mater in	se	umaknil v Egipt.
Tam je bil do Heródove smrti, da	se	je spolnilo, kar je Gospod rekel po
Heród videl, da so ga modri prevarali,	se	je hudo razjezil.
Takrat	se	je spolnilo, kar je bilo povedano po
»Krik	se	je slišal v Rami, jok in bridko zdihovanje.
Rahéla je jokala za svojimi otroki in	se	ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«
Ko je Heród umrl,	se	je v Egiptu prikazal Gospodov angel
je, vzel otroka in njegovo mater in	se	vrnil v izraelsko deželo.
Arheláj namesto svojega očeta Heróda,	se	je bal iti tja.
Ker je bil v spanju opomnjen,	se	je umaknil v galilejsko deželo.
Ko je prišel tja,	se	je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret,
prišel tja, se je naselil v mestu, ki	se	imenuje Nazaret, da se je spolnilo,
v mestu, ki se imenuje Nazaret, da	se	je spolnilo, kar so govorili preroki,
»Spreobrnite	se	, približalo se je namreč nebeško kraljestvo!
»Spreobrnite se, približalo	se	je namreč nebeško kraljestvo!
Hranil	se	je s kobilicami in z medom divjih čebel.
Dajali so	se	mu krstiti v reki Jórdan in se spovedovali
Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in	se	spovedovali svojih grehov.
Jaz vas krščujem z vodo, da bi	se	spreobrnili; toda on, ki pride za menoj,
Galileje k Jórdanu do Janeza, da bi	se	mu dal krstiti.
»Jaz bi	se	ti moral dati krstiti, pa ti hodiš
»Pústi zdaj, kajti spodobi	se	nama, da spolniva vso pravico.«
Jezus takoj stopil iz vode in prècej so	se	nad njim odprla nebesa.
Zagledal je božjega Duha, ki	se	je spuščal kakor golob in prišel nadenj.
Pri tem	se	je zaslišal glas iz nebes:
Ko	se	je postil štirideset dni in štirideset
»Če si Božji Sin, vrzi	se	dol, kajti pisano je:
»Poberi	se	, satan, kajti pisano je:
zvedel, da so Janeza vrgli v ječo,	se	je umaknil v Galilejo.
Zapustil je Nazaret in	se	nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru,
Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini, da	se	je spolnilo, kar je bilo povedano po
»Spreobrnite	se	, približalo se je namreč nebeško kraljestvo.«
»Spreobrnite se, približalo	se	je namreč nebeško kraljestvo.«
Simona, ki	se	imenuje Peter, in njegovega brata Andreja,
Glas o njem	se	je razširil po vsej Siriji.
Ko je zagledal množice,	se	je povzpel na góro.
Veselite	se	in vriskajte, ker je vaše plačilo v
Če	se	pa sol pokvari, s čim jo bomo osolili?
Ni za drugo, kakor da	se	proč vrže in jo ljudje pohodijo.
Mesto, ki stoji na gori,	se	ne more skriti.
črka ali ena črtica postave, preden	se	vse ne zgodi.
Jaz pa vam pravim: vsak, kdor	se	jezi na svojega brata, zasluži, da
torej prineseš svoj dar k oltarju in	se	tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti
pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in	se	prej spravi z bratom, potem pa pridi
Spravi	se	hitro s svojim nasprotnikom, dokler
hitro s svojim nasprotnikom, dokler	si	z njim še na poti, da te nasprotnik
Kdor	se	loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni
Jaz pa vam pravim: kdor	se	loči od svoje žene, razen če zveza
Kdor pa	se	z ločeno oženi, prešuštvuje.«
Jaz pa vam pravim: ne upirajte	se	hudobnežu, ampak če te kdo udari po
Če	se	hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti
Če te kdo prosi, mu daj, in če	si	hoče od tebe kaj sposoditi, mu ne pokaži
stoje po shodnicah in križiščih, da	se	kažejo ljudem.
Oče naš, ki	si	v nebesih, posvečuje naj
v nebesih, posvečuje naj	se	tvoje ime.
Zgôdi	se	tvoja volja kakor v nebesih
»Kadar	se	postite, se ne držite čemerno kakor
»Kadar se postite,	se	ne držite čemerno kakor hinavci; mažejo
si obraze, da ljudem pokažejo, kako	se	postijo.
Kadar pa	se	ti postiš, si pomazili glavo in umij
Kadar pa se ti postiš,	si	pomazili glavo in umij obraz.
Tako ne boš pokazal ljudem, da	se	postiš, ampak svojemu Očetu, ki je
»Ne nabirajte	si	zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta
spodkopavajo zidove in kradejo; nabirajte pa	si	zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta
enega sovražil in drugega ljubil; ali	se	bo enega držal in drugega zaničeval.
Poučite	se	od lilij na polju, kako rastejo.
Ne trudijo	se	in ne predejo, toda povem vam, še
pred svinje, da jih ne pomendrajo in	se	nato ne obrnejo ter vas ne raztrgajo.«
Trkajte in	se	vam bo odprlo!
in kdor išče, najde; in kdor trka,	se	mu odpre.
»Varujte	se	lažnih prerokov, ki prihajajo k vam
	Se	mar grozdje obira s trnja ali smokve
Ulije	se	ploha, priderejo nalivi in privršijo
vetrovi ter butnejo v to hišo, vendar	se	ne zruši, ker ima temelje na skali.
Ulije	se	ploha, priderejo nalivi in privršijo
vetrovi ter butnejo v to hišo in hiša	se	zruši v veliko podrtijo.«
Tedaj je stopil k njemu gobavec,	se	poklonil pred njim do tal in rekel:
Jezus je stegnil roko,	se	ga dotaknil in rekel:
nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži	se	duhovniku in prinesi dar, ki ga je
Ko je Jezus to slišal,	se	je začudil in je rekel svojim spremljevalcem:
»Pojdi, in kakor	si	veroval, naj se ti zgodi!«
»Pojdi, in kakor si veroval, naj	se	ti zgodi!«
Ko pa	se	je zvečerilo, so mu privedli veliko
Tako	se	je spolnilo, kar je bilo rečeno po
»On je prevzel naše slabosti in	si	nadel naše bolezni.«
Tedaj	se	mu je približal neki pismouk in rekel:
Potapljamo	se	!«
»Kaj	se	bojite, maloverni?«
Ljudje pa so	se	začudeni spraševali:
Nedaleč od njiju pa	se	je pasla velika čreda svinj.
Stopil je v čoln in	se	prepeljal na drugo stran.
Nekaj pismoukov	si	je ob tem mislilo:
Ko so množice to videle, so	se	zbale in hvalile Boga, da je dal ljudem
Pojdite in	se	poučite, kaj pomenijo besede:
»Zakaj	se	mi in farizeji toliko postimo, tvoji
dnevi, ko jim bo ženin vzet in takrat	se	bodo postili.
mehove, sicer mehovi počijo in vino	se	razlije, mehovi pa uničijo.
Novo vino vlivajo v nove mehove in	se	oboje ohrani.«
Poklonil	se	mu je do tal in rekel:
Tedaj	se	je od zadaj približala žena, ki je
žena, ki je dvanajst let krvavela, in	se	dotaknila roba njegove obleke.
Mislila	si	je namreč:
»Če	se	le dotaknem njegove obleke, bom ozdravela.«
Jezus pa	se	je obrnil, jo pogledal in rekel:
»Umaknite	se	, saj deklica ni umrla, ampak spi.«
Oni pa so	se	mu posmehovali.
»Davidov sin, usmili	se	naju!«
Tedaj	se	je dotaknil njunih oči in rekel:
»Zgôdi	se	vama po vajini veri!«
In oči so	se	jima odprle.
Množice so	se	čudile in govorile:
»Nikoli	se	kaj takega ni videlo v Izraelu.«
Ko je videl množice, so	se	mu zasmilile, ker so bile izmučene
dvanajsterih apostolov pa so: prvi Simon, ki	se	imenuje Peter, in njegov brat Andrej;
Ne oskrbujte	se	ne z zlatim ne s srebrnim ne z bakrenim
nadnjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj	se	vaš mir povrne k vam.
tiste hiše ali iz tistega mesta in	si	prah otresite z nog.
Varujte pa	se	ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem
Kadar vas izročijo,	si	ne delajte skrbi, kako in kaj bi govorili,
Koga	se	moramo bati
»Ne bojte	se	jih torej!
Nič ni skrito, kar	se	ne bi razodelo, in tajno, kar se ne
kar se ne bi razodelo, in tajno, kar	se	ne bi zvedelo.
Ne bojte	se	tistih, ki umorijo telo, duše pa ne
Bojte	se	rajši tistega, ki more dušo in telo
Ne bojte	se	torej!
spregledujejo, hromi hodijo, gobavi	se	očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo,
gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim	se	oznanja evangelij; in blagor tistemu,
oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki	se	ne spotika nad menoj.«
Tisti, ki	se	mehko oblačijo, živijo vendar v kraljevskih
Od dni Janeza Krstnika do zdaj	si	nebeško kraljestvo s silo utira pot
niste plesali; peli smo žalostinko, pa	se	niste jokali.’
cestninarjev in grešnikov;’ in vendar	se	je modrost potrdila v svojih delih.«
Tedaj je začel grajati mesta, v katerih	se	je zgodilo največ njegovih čudežev,
zgodilo največ njegovih čudežev, ker	se	niso spreobrnila:
Če bi	se	bili v Tiru in Sídonu zgodili čudeži,
Tiru in Sídonu zgodili čudeži, ki so	se	zgodili v vama, bi se že zdavnaj spreobrnila
čudeži, ki so se zgodili v vama, bi	se	že zdavnaj spreobrnila v raševini in
	Se	boš mar do neba povzdignil?
Do pekla	se	boš pogreznil!
Če bi	se	bili v Sódomi zgodili čudeži, ki so
bili v Sódomi zgodili čudeži, ki so	se	zgodili v tebi, bi še danes stala.
Pridite k meni in	se	odpočijte
te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da	si	to prikril modrim in bistrim, razodel
Sprejmite moj jarem nase in učite	se	od mene, ker sem krotak in iz srca
»Ali	se	sme v soboto zdraviti?«
Torej	se	sme v soboto dobro delati.«
Farizeji pa so šli ven in	se	posvetovali zoper njega, kako bi ga
Ko je Jezus to zvedel,	se	je umaknil od tam.
pa jim je, naj ga ne razglašajo, da	se	je spolnilo, kar je bilo rečeno po
Ne bo	se	prepiral in ne vpil, nihče
»Vsako kraljestvo, ki	se	razdeli zoper sebe, se opustoši in
kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe,	se	opustoši in nobeno mesto ali hiša,
Tedaj so	se	nekateri izmed pismoukov in farizejev
s tem rodom in ga obsodili, ker so	se	spreobrnili na Jonovo pridigo; védite
Nečisti duh	se	vrne
Vrnil	se	bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.’
Tedaj gre in	si	privzame sedem drugih duhov, hujših
Pri njem so	se	zbrale velike množice, tako da je moral
Usedel	se	je, vsa množica pa je stala na obrežju.
ovenelo, in ker ni imelo korenine,	se	je posušilo.
Kdor ima,	se	mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa
dalo in bo imel obilo; kdor pa nima,	se	mu bo vzelo še tisto, kar ima.
Tako	se	spolnjuje nad njimi Izaijeva prerokba:
bi slišalo in v srcu ne razumelo ter	se	ne spreobrnilo, in ga jaz ne bom ozdravil.’
Ko je setev zrasla in šla v klasje,	se	je pokazala tudi ljuljka.
in umesila v tri merice moke, dokler	se	ni vse prekvasilo.«
Govoril jim je sploh samo v prilikah, da	se	je spolnilo, kar je bilo rečeno po
Takrat	se	bodo pravični zasvetili kakor sonce
»Zato je vsak pismouk, ki	se	zavzema za nebeško kraljestvo, podoben
Učil je v njihovi shodnici, da so	se	zelo čudili in govorili:
In spotikali so	se	nad njim.
Hotel ga je umoriti, a	se	je ustrašil ljudstva, ker je imelo
s prisego obljubil dati, karkoli bi	si	zaželela.
Kralj	se	je razžalostil, toda zaradi prisege
Ko je Jezus to slišal,	se	je v čolnu umaknil od tam v samoten
Zasmilili so	se	mu in ozdravil je njihove bolnike.
pozna; odpústi ljudi, da gredo v vasi in	si	kupijo živeža.«
Vzel je tistih pet hlebov in dve ribi,	se	ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil
Vsi so jedli in	se	nasitili.
primoral učence, da so šli v čoln in	se	pred njim peljali na nasprotni breg;
Ko so	se	množice razšle, je šel na goro, da
Čoln pa	se	je medtem že precéj tečajev oddaljil
učenci videli, kako hodi po jezeru, so	se	prestrašili in rekli:
Jezus	se	jim je takoj oglasil in rekel:
Ne bojte	se	!«
Ko pa je začutil močan veter,	se	je zbal.
Začel	se	je potapljati in zavpil:
»Malovernež, zakaj	si	podvomil?«
Ko so	se	prepeljali na drugo stran, so prišli
Prosili so ga, da bi	se	dotaknili vsaj roba njegove obleke,
roba njegove obleke, in katerikoli so	se	ga dotaknili, so ozdraveli.
Ne umivajo	si	namreč rok pred jedjo.«
»Ali veš, da so	se	farizeji spotikali nad tvojimi besedami?«
K temu	se	je oglasil Peter in mu rekel:
vse, kar prihaja v usta, v želodec in	se	izloča v blato?
Jezus je zapustil tisti kraj in	se	umaknil v tirsko in sídonsko pokrajino.
»Gospod, Davidov sin, usmili	se	me!
Pririnila	se	je do njega, padla predenj in rekla:
Zgodi naj	se	ti, kakor želiš!«
Jezus	se	je odpravil naprej in prišel h Galilejskemu
njegove noge in jih je ozdravil, tako da	se	je množica čudila, ko je gledala, kako
ko je gledala, kako nemi govorijo,	se	kruljavi zravnavajo, hromi hodijo,
»Ljudje	se	mi smilijo, ker že tri dni vztrajajo
Vzel je tistih sedem hlebov in ribe,	se	zahvalil, jih razlomil ter dajal učencem,
Vsi so jedli in	se	nasitili.
»Ko	se	zvečeri, pravite:
»Pazíte in varujte	se	farizejskega in saducejskega kvasa!«
Ali še vedno ne razumete in	se	ne spominjate petih hlebov za pet tisoč
Varujte	se	farizejskega in saducejskega kvasa!’«
so šele razumeli, da ni naročil, naj	se	varujejo kvasa, ki je potreben za peko
To	se	ti nikakor ne sme zgoditi!«
On pa	se	je obrnil in Petru rekel:
»Poberi	se	od mene, satan!
»Če hoče kdo priti za menoj, naj	se	odpove sam sebi in vzame svoj križ
Kaj namreč koristi človeku, če	si	ves svet pridobi, svoje življenje pa
Vpričo njih	se	je spremenil.
Njegov obraz	se	je zableščal kakor sonce in njegova
Naenkrat sta	se	jim prikazala Mojzes in Elíja in se
se jim prikazala Mojzes in Elíja in	se	pogovarjala z njim.
Peter pa	se	je oglasil in rekel Jezusu:
svetal oblak obdal s senco in iz oblaka	se	je zaslišal glas:
Ko so učenci to zaslišali, so	se	silno prestrašili in padli na obraz.
Jezus pa je stopil k njim,	se	jih dotaknil in rekel:
»Vstanite in ne bojte	se	!«
k množici, je nekdo stopil k njemu,	se	vrgel pred njim na kolena in rekel:
»Gospod, usmili	se	mojega sina!
Tedaj so	se	učenci približali Jezusu in ga na samem
Prestavi	se	odtod tja!’ se bo prestavila in nič
Prestavi se odtod tja!’	se	bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«
»Kaj	se	ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski
trnek in potegni ven prvo ribo, ki	se	bo ujela.
»Resnično vam povem: če	se	ne spreobrnete in ne postanete kakor
mu obesijo mlinski kamen na vrat in	se	potopi v globino morja.
Varujte	se	, da ne boste zaničevali katerega teh
»Kaj	se	vam zdi?
Če pa	se	mu posreči, da jo najde, resnično vam
jo najde, resnično vam povem: bolj	se	je veseli kakor devetindevetdesetih,
Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, da	se	zgubi kdo od malih.«
vzemi s seboj še enega ali dva, da	se	vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali
»Nadalje vam resnično povem: če	se	dva izmed vas na zemlji združita v
Gospodarju	se	je služabnik zasmilil, oprostil ga
Ko so njegovi tovariši videli, kaj	se	je zgodilo, so bili zelo žalostni in
podrobno povedat svojemu gospodarju, kaj	se	je primerilo.
Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti	se	svojega tovariša, kakor sem se jaz
usmiliti se svojega tovariša, kakor sem	se	jaz tebe usmilil?’
In razjezil	se	je njegov gospodar, ga izročil mučiteljem,
tega bo mož zapustil očeta in mater in	se	pridružil svoji ženi in bosta oba eno
trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti	se	od vaših žená, od začetka pa ni bilo
Jaz pa vam pravim: kdorkoli	se	loči od svoje žene, razen če zveza
razen če zveza ni bila zakonita, in	se	oženi z drugo, prešuštvuje.«
»Če je tako z možem in ženo,	se	ni dobro ženiti.«
take naredili ljudje in nekateri so	se	zakonu sami odpovedali zaradi nebeškega
Ko so učenci to slišali, so	se	močno čudili in rekli:
»Kdo	se	torej more rešiti?«
Jezus	se	je ozrl vanje in jim rekel:
Tedaj	se	je oglasil Peter in mu rekel:
Z delavci	se	je pogodil za en denar na dan in jih
Ti zadnji so delali eno uro in	si	jih izenačil z nami, ki smo prenašali
Ali	se	nisi pogodil z menoj za en denar?
Zebedéjevih sinov s svojima sinovoma in	se	poklonila pred njim do tal, da bi ga
Ko so odhajali iz Jêrihe,	se	mu je pridružila velika množica.
»Usmili	se	naju, Gospod, Davidov sin!«
»Usmili	se	naju, Gospod, Davidov sin!«
»Gospod, da bi	se	nama oči odprle,« sta odgovorila.
Jezus	se	ju je usmilil.
Dotaknil	se	je njunih oči in takoj sta spregledala
Ko so	se	približali Jeruzalemu in prišli do
To pa	se	je zgodilo, da se je spolnilo, kar
To pa se je zgodilo, da	se	je spolnilo, kar je bilo rečeno po
Ko je prišel v Jeruzalem,	se	je vse mesto zganilo in spraševalo:
V templju so	se	mu približali slepi in hromi in jih
Iz ust otrok in dojenčkov	si	sebi pripravil hvalo’?«
Ko	se	je Jezus zjutraj vračal v mesto, je
Drevo	se	je pri priči posušilo.
»Kako to, da	se	je smokva tako hitro posušila?«
dvomili, boste delali ne samo to, kar	se	je zgodilo s to smokvo; ampak če boste
Vzdigni	se	in se vrzi v morje,’ se bo to zgodilo.
Vzdigni se in	se	vrzi v morje,’ se bo to zgodilo.
Vzdigni se in se vrzi v morje,’	se	bo to zgodilo.
Od ljudi,’ potem	se	bojmo množice, kajti vsi imajo Janeza
»Kaj	se	vam zdi?
Toda pozneje	se	je premislil in šel.
Vi ste to videli in	se	tudi potlej niste skesali, da bi mu
Ko	se	je približal čas trgatve, je poslal
Ko so viničarji zagledali sina, so	si	rekli: ‘
Dajmo, ubijmo ga in	se	polastimo njegove dediščine!’
Zato vam pravim: vzelo	se	vam bo božje kraljestvo in dalo ljudstvu,
Kdor bo padel na ta kamen,	se	bo razbil; in na kogar bo on padel,
Poskušali so ga zgrabiti, pa so	se	zbali množice, ker ga je imela za preroka.
Ti pa	se	niso zmenili, temveč so odšli: eden
Kralj	se	je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko,
hudobne in dobre, in svatovska dvorana	se	je napolnila z gosti.
Tedaj so farizeji odšli in	se	posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.
učiš tako živeti, kakor hoče Bog, in	se	ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš
Bog, in se ne meniš za nikogar, ker	se	ne oziraš na osebo.
Povej nam torej, kaj	se	ti zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju
Ko so to slišali, so	se	začudili, ga pustili in odšli.
Če kdo umrje brez otrok, naj	se	njegov brat oženi z njegovo ženo in
Prvi	se	je oženil in umrl.
»Motite	se	, ker ne poznate ne Svetega pisma ne
Ob vstajenju	se	namreč ne bodo ne ženili ne možile,
je saduceje prisilil k molku in so	se	zbrali na istem kraju.
mu ni mogel odgovoriti besede, tudi	se	ga ni upal od tistega dne kdo še kaj
Delajte vse in	se	držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih
kar vam rečejo, po njihovih delih pa	se	ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne
Napravljajo	si	širše molitvene jermene in podaljšujejo
Tudi	se	ne dajte imenovati ‘vodniki’, kajti
Kdor	se	bo poviševal, bo ponižan; in kdor se
se bo poviševal, bo ponižan; in kdor	se	bo poniževal, bo povišan.
samega pridobite za svojo vero; in ko	se	to zgodi, ga naredite za sina pekla,
Tako	se	tudi vi na zunaj kažete ljudem poštene,
in novice o vojskovanjih; glejte, da	se	ne daste zbegati!
Vse to	se	namreč mora zgoditi, vendar to še ne
Izdajali bodo drug drugega in	se	sovražili.
svoje hiše; in kdor bo na polju, naj	se	ne vrača domov po svoj plašč.
je’, ne verjemite, kajti pojavili	se	bodo lažni kristusi in lažni preroki.
Kjer je mrhovina, tam	se	zbirajo jastrebi.«
bodo padale z neba in nebeške sile	se	bodo majale.
Tedaj	se	bo prikazalo na nebu znamenje Sina
znamenje Sina človekovega in tolkli	se	bodo po prsih vsi rodovi na zemlji.
Od smokvinega drevesa	se	učite
povem: ta rod ne bo prešel, dokler	se	vse to ne zgodi.
v dneh pred potopom jedli in pili,	se	ženili in se možile do dne, ko je šel
potopom jedli in pili, se ženili in	se	možile do dne, ko je šel Nóe v ladjo,
Zavedajte	se	:
Če pa je služabnik malomaren in	si	misli: ‘
Ker	se	je ženin mudil, so vse podremale in
vam, pojdite raje k prodajalcem in	si	ga kupite!’
so šle z njim na svatbo in vrata so	se	zaprla.
»Bo namreč kakor s človekom, ki	se	je odpravljal na potovanje in sklical
Gospod, pet talentov	si	mi dal, glej pet drugih sem pridobil.’
V malem	si	bil zvest, čez veliko te bom postavil.
Gospod, dva talenta	si	mi dal, glej, dva druga sem pridobil.’
V malem	si	bil zvest, čez veliko te bom postavil.
Gospod, vedel sem, da	si	trd človek:
Zbal sem	se	in sem šel ter svoj talent zakopal
Vedel	si	, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram,
ima deset; kajti vsakemu, ki ima,	se	bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa,
bo imel obilo, tistemu pa, ki nima,	se	bo vzelo še to, kar ima.
Pred njim	se	bodo zbrali vsi narodi in ločil bo
Tedaj so	se	zbrali véliki duhovniki in starešine
v Betániji v hiši Simona Gobavca,	se	mu je približala neka žena.
Juda	se	dogovori, da bo Jezusa izdal
Ko	se	je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi
Učenci so	se	silno užalostili in ga začeli drug
Boljše bi bilo zanj, da bi	se	ne bil rodil.«
Oglasil pa	se	je izdajalec Juda in ga vprašal:
Nato je vzel kelih,	se	zahvalil, jim ga dal in rekel:
je namreč moja kri, kri zaveze, ki	se	za mnoge preliva v odpuščanje grehov.
»Vi vsi	se	boste to noč pohujšali nad menoj, kajti
‘Udaril bom pastirja in razkropile	se	bodo ovce črede.’
»Če	se	bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz
»Če se bodo vsi pohujšali nad teboj,	se	jaz nikdar ne bom.«
pride Jezus z njimi na pristavo, ki	se	imenuje Getsémani, in jim reče:
Začne	se	žalostiti in trepetati.
Vrne	se	k učencem in vidi, da spijo.
ta kelih mimo, ne da ga pijem, naj	se	zgodi tvoja volja!«
Ko	se	je vrnil, je spet videl, da spijo,
Glejte, približala	se	je ura, ko izročajo Sina človekovega
Tisti, ki me izdaja,	se	je približal.«
Izdajalec	se	je z njimi domenil za znamenje:
Tedaj so	se	zrinili naprej, stegnili roke po Jezusu
dvanajst legij angelov, toda kako naj	se	potem spolnijo besede Svetega pisma,
potem spolnijo besede Svetega pisma, da	se	mora tako zgoditi?«
Vse to pa	se	je zgodilo, da so se spolnili spisi
Vse to pa se je zgodilo, da so	se	spolnili spisi prerokov.
k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so	se	zbrali pismouki in starešine.
sédel med služabnike, da bi videl, kako	se	bo končalo.
usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav	se	je priglasilo veliko lažnivih prič.
Kaj	se	vam zdi?«
Približala	se	mu je neka dekla in rekla:
»Tudi ti	si	bil z Jezusom Galilejcem.«
»Zares, tudi ti	si	izmed njih, saj te že tvoja govorica
Tedaj	se	je začel zaklinjati in prisegati:
In Peter	se	je spomnil besede, ki mu jo je rekel
Šel je ven in	se	bridko zjokal.
Ko	se	je zdanilo, so vsi véliki duhovniki
Juda videl, da so Jezusa obsodili,	se	je skesal.
Tedaj je vrgel srebrnike proti templju,	se	umaknil ter šel in se obesil.
proti templju, se umaknil ter šel in	se	obesil.
Posvetovali so	se	in zanje kupili lončarjevo njivo za
njivo za pokopališče tujcev, zato	se	tista njiva do danes imenuje Njiva krvi.
Tedaj	se	je spolnilo, kar je bilo rečeno po
odgovoril niti na eno besedo, tako da	se	je upravitelj zelo čudil.
Ko so	se	torej zbrali, jih je Pilat vprašal:
Jezusa Barába ali Jezusa, ki	se	imenuje Kristus?«
»Kaj naj torej storim z Jezusom, ki	se	imenuje Kristus?« jih vpraša Pilat.
čedalje bolj narašča, je vzel vodo,	si	vpričo množice umil roke in rekel:
Ko so dospeli na kraj, ki	se	imenuje Gólgota, to je lobanjska vzpetina,
Potem ko so ga križali, so	si	z žrebanjem razdelili njegova oblačila.
Če	si	Božji Sin, stopi s križa!«
Podobno so	se	mu posmehovali tudi véliki duhovniki
Ob šesti uri	se	je stemnilo po vsej deželi in je bilo
»Moj Bog, moj Bog, zakaj	si	me zapustil?«
Tedaj	se	je zagrinjalo v templju pretrgalo na
Zemlja	se	je stresla in skale so se razpočile.
Zemlja se je stresla in skale so	se	razpočile.
Grobovi so	se	odprli in veliko teles svetih, ki so
grobov in prišli v sveto mesto ter	se	mnogim prikazali.
stražili Jezusa, čutili potres in kar	se	je zgodilo, so se silno prestrašili
čutili potres in kar se je zgodilo, so	se	silno prestrašili in govorili:
Ko	se	je zvečerilo, je prišel bogat mož iz
dan, to je po dnevu pripravljanja, so	se	véliki duhovniki in farizeji zbrali
»Gospod, spomnili smo	se	, da je tisti zapeljivec, ko je bil
Ko je minila sobota in	se	je svital prvi dan tedna, sta prišli
»Vama	se	ni treba bati!
»Ne bojta	se	!
sporočili vélikim duhovnikom vse, kar	se	je zgodilo.
Ti so	se	zbrali s starešinami na posvet.
Enajst učencev	se	je odpravilo v Galilejo na goro, kamor
Ko so ga zagledali, so	se	mu do tal priklonili, nekateri pa so
Jezus	se	jim je približal in spregovoril:
Evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina,	se	začenja, kakor je zapisano pri preroku
Dajali so	se	mu krstiti v reki Jórdan in se spovedovali
Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in	se	spovedovali svojih grehov.
od mene in jaz nisem vreden, da bi	se	sklonil pred njim in mu odvezal jermenček
zagledal odprta nebesa in Duha, ki	se	je kakor golob spuščal nanj.
In zaslišal	se	je glas iz nebes:
»Čas	se	je dopolnil in božje kraljestvo je
Spreobrnite	se	in verujte evangeliju!«
Ljudje so	se	zelo čudili njegovemu nauku, kajti
Vsi so ostrmeli in	se	menili:
In glas o njem	se	je takoj razširil povsod po Galileji.
Ko so prišli iz shodnice, so	se	z Jakobom in Janezom takoj napotili
Ko	se	je zvečerilo in je sonce zašlo, so
Vse mesto	se	je zbralo pred hišnimi vrati.
ko je bilo še čisto temno, je vstal,	se	odpravil ven na samoten kraj in tam
Zasmilil	se	mu je, stegnil je roko, se ga dotaknil
Zasmilil se mu je, stegnil je roko,	se	ga dotaknil in mu rekel:
nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži	se	duhovniku in prinesi za svoje očiščenje,
usta razglašati in pripovedovati, kaj	se	je zgodilo, tako da Jezus ni mogel
nekaj dni spet prišel v Kafarnáum,	se	je razvedelo, da je v hiši.
Veliko	se	jih je nabralo, tako da še v veži ni
Ko so	se	Janezovi učenci in farizeji postili,
»Zakaj	se	Janezovi učenci in somišljeniki farizejev
»Ali	se	morejo svatje postiti, ko je ženin
Dokler je ženin med njimi,	se	ne morejo postiti.
bo ženin vzet, in takrat, tisti dan,	se	bodo postili.
Primerilo	se	je, da je šel v soboto skozi žitna
»Ali	se	sme v soboto delati dobro ali húdo,
Farizeji so pri priči odšli in	se	s heródovci posvetovali zoper njega,
Jezus	se	je s svojimi učenci umaknil k jezeru
bili v težavah, tiščali za njim, da bi	se	ga dotaknili.
Spet	se	zbere množica, tako da še jesti niso
da bi ga odpeljali, kajti govorilo	se	je, da ni pri pameti.
Če	se	torej satan vzdigne sam proti sebi
torej satan vzdigne sam proti sebi in	se	razdvoji, ne more obstati, temveč je
To je povedal, ker	se	je govorilo:
Ozrl	se	je po tistih, ki so sedeli okrog njega,
Pri njem	se	je zbrala zelo velika množica, tako
ovenelo, in ker ni imelo korenine,	se	je posušilo.
drugo je padlo na dobro zemljo, raslo,	se	množilo in dajalo sad; eno je obrodilo
je bil na samem, so ga tisti, ki so	se	z dvanajsterimi zadrževali okrog njega,
kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa	se	vse daje v prilikah, da strme gledajo,
napeto poslušajo, pa ne razumejo, da	se	ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.«
ne razumejo, da se ne spreobrnejo in	se	jim ne odpusti.«
Ljudje, pri katerih	se	beseda seje kraj pota, so tisti, ki
zapeljivost bogastva in druga poželenja	se	prikradejo vanje in jim zadušijo besedo,
seme so tisti, ki besedo poslušajo,	se	je oklenejo in obrodijo: eni trideseterno,
ni namreč skrito, razen zato, da bi	se	razodelo, in nič ni skrivno, razen
Po meri, s katero merite,	se	vam bo odmerilo in še navrglo se vam
merite, se vam bo odmerilo in še navrglo	se	vam bo.
Kdor namreč ima,	se	mu bo dalo in kdor nima, se mu bo vzelo
namreč ima, se mu bo dalo in kdor nima,	se	mu bo vzelo še tisto, kar ima.«
Ko	se	je tisti dan zvečerilo, jim je rekel:
»Prepeljimo	se	na drugo stran!«
»Učitelj, ti ni mar, da	se	potapljamo?«
Veter	se	je polegel in nastala je globoka tišina.
Prevzel jih je velik strah in so	se	spraševali:
votlinah in v hribih ter kričal in	se	tolkel s kamni.
daleč zagledal Jezusa, je pritekel,	se	mu do tal priklonil in na ves glas
Pasla pa	se	je ob vznožju hriba velika čreda svinj.
Čreda, okrog dva tisoč svinj,	se	je pognala po pobočju v jezero in v
Ljudje so prišli gledat, kaj	se	je zgodilo.
sedi oblečen in je pri zdravi pameti,	se	ustrašijo.
videli, so jim pripovedovali, kako	se	je zgodilo z obsedenim, in o svinjah.
kolikšne reči ti je storil Gospod in	se	te usmilil.«
Deseteromestju, kaj mu je storil Jezus; in vsi so	se	čudili.
Ko	se	je Jezus prepeljal s čolnom spet na
prepeljal s čolnom spet na drugo stran,	se	je zbrala okrog njega velika množica.
Za njim	se	je odpravila velika množica in pritiskala
premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak	se	ji je celo poslabšalo.
V gneči	se	mu je od zadaj približala in se dotaknila
gneči se mu je od zadaj približala in	se	dotaknila njegove obleke.
Mislila	si	je:
»Če	se	dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela.«
V hipu	se	ji je kri ustavila in začutila je v
Obrnil	se	je v množici in vprašal:
»Kdo	se	je dotaknil moje obleke?«
Kdo	se	me je dotaknil?’«
Oziral	se	je okrog, da bi videl tisto, ki je
Ker je žena vedela, kaj	se	je z njo zgodilo, je vsa v trepetu
vsa v trepetu in strahu pristopila,	se	vrgla predenj in mu vse po pravici
»Ne boj	se	, samó veruj!«
»Kaj	se	razburjate in jokate?
In posmehovali so	se	mu.
modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži	se	godijo po njegovih rokah?
In spotikali so	se	nad njim.
In čudil	se	je njihovi neveri.
Govorilo	se	je:
žene svojega brata Filipa, s katero	se	je bil oženil.
Heród pa	se	je Janeza bal, ker je vedel, da je
in tem, ki so bili z njim pri mizi,	se	je prikupila in kralj je rekel deklici:
Kralj	se	je zelo užalostil, vendar ji zaradi
Apostoli	se	zberejo pri Jezusu in mu poročajo o
»Pojdite sami zase v samoten kraj in	se	nekoliko odpočijte!«
Zasmilili so	se	mu, ker so bili kakor ovce brez pastirja
gredo v bližnje zaselke in vasi ter	si	kupijo kaj jedi.«
vzel tistih pet hlebov in dve ribi,	se	ozrl proti nebu, blagoslovil in hlebe
Vsi so jedli in	se	nasitili.
primoral svoje učence, da so šli v čoln in	se	peljali pred njim na nasprotno stran
Ko	se	je ločil od njih, je šel na goro molit.
Videl je, kako	se	mučijo z veslanjem, kajti veter jim
Vsi so ga namreč videli in	se	ustrašili.
Ne bojte	se	!«
Ko so	se	prepeljali, so pri Genézaretu dosegli
In prosili so ga, da bi	se	smeli dotakniti vsaj roba njegove obleke;
roba njegove obleke; in vsi, ki so	se	ga dotaknili, so ozdraveli.
In zberejo	se	okrog njega farizeji in nekateri pismouki,

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/Gmp (34277)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika