O'beseda, označena besedila z lemami
»Veliki Brat te | opazuje | ,« se je glasil napis pod njim. |
»Veliki Brat te | opazuje | ,« je govoril napis, medtem ko so temne |
pogosto in po kakšnem sistemu se policija | vključuje | v ta ali oni oddajnik, si lahko samo |
Tisti čas se še ni zavedal, da si ga | želi | za neki poseben namen. |
je čutil, da lepi rumenkasti papir | zasluži | , da nanj pišeš s pravim peresom, ne |
mu je nenadoma prišlo na misel, pa | piše | ta dnevnik ? |
pisati, zavedajoč se le na pol, kaj | piše | . |
Najprej si ga videl, kako se | prekopicuje | v vodi kot delfin, nato si ga videl |
rešilni čoln poln otrok in helikopter, ki | visi | nad njimi. |
bil čudovit prizor z otroško roko ki | leti | gor gor gor naravnost v zrak helikopter |
se ji je kaj zgodilo nikogar nič ne | briga | kaj reče raja tipična reakcija raje |
kaj zgodilo nikogar nič ne briga kaj | reče | raja tipična reakcija raje oni nikdar |
mere, da se je skoraj čutil sposobnega, | da | ga zapiše. |
se je skoraj čutil sposobnega, da ga | zapiše | . |
vedel, kako ji je ime, vedel pa je, da | dela | na Oddelku za književnost. |
čistosti mišljenja, ki se je zdelo, da ga | nosi | s seboj. |
ošinila s pogledom, ki se je zdelo, da | prodira | naravnost v njegovo notranjost in ki |
Winston le nejasno predstavljal, kaj | pomeni | . |
zavladal molk, ko so opazili, da se | približuje | črni kombinezon člana Ožje partije. |
plemiča iz osemnajstega stoletja, ko | ponuja | svojo dozo z njuhancem. |
Čutil je, da ga globoko | privlači | , pa ne samo zato, ker ga je zapeljevalo |
Oddelku za dokumentacijo, dokler ne | mine | Dvominutno sovraštvo. |
prihajalo od velikanskega stroja, ki | teče | brez olja. |
je bil tako pretiran in perverzen, | da | ga je lahko spregledal tudi otrok, |
druge, manj razumne od tebe, lahko | zavede | . |
bilo nobenega dvoma, o čem Goldstein | govoriči | , za njegovo glavo korakale neskončne |
zdelo, da se njegov vpliv nikdar ne | zmanjša | . |
našli novi bedaki, ki so čakali, da jih | zapelje | . |
zavedel, da kriči z drugimi in s peto | brca | ob prečko stola. |
kovaškim kladivom, se je zdelo, da | plava | nad vso skupino ljudi kakor električni |
skupino ljudi kakor električni tok in | spreminja | vsakogar, tudi proti njegovi volji, |
in zdelo se mu je, da se Veliki brat | vzdiguje | , nepremagljivi, neustrašeni varuh, |
ponoči odtrgaš glavo z blazine, ko te | tlači | mora, je Winstonu uspelo, da je prenesel |
zdaj je bolje kot prej vedel, zakaj jo | sovraži | . |
Sovraži | jo, ker je mlada in lepa in brezspolna, | |
vojaka, ki je bil videti, kot da se | približuje | , orjaški in grozljiv, njegova brzostrelka |
Nihče ni slišal, kaj Veliki brat | govori | . |
obraz Velikega brata še nekaj sekund | vztraja | na ekranu, kakor da je vtis, ki ga |
Winstonu se je zdelo, da mu | zmrzuje | drobovje. |
je Winston vedel - da, vedel je - da | misli | O'Brien prav tako kot on. |
»S teboj sem,« se je zdelo, da mu | pravi | O'Brien. |
»A ne | skrbi | , jaz sem na tvoji strani.« |
resnične - morda Bratovščina zares | obstaja | . |
nevarno, tudi ko bi bil vedel, kako naj to | izpelje | . |
Nenaden sunek v spanju, surova roka, ki | stresa | za rame, luči, ki svetijo v oči, obroč |
ustrelili me bojo | briga | me ustrelili me bojo v tilnik briga |
briga me ustrelili me bojo v tilnik | briga | me dol z velikim bratom vedno te ustrelijo |
bratom vedno te ustrelijo v tilnik | briga | me dol z velikim bratom - |
Vzbujala je vtis, da ji | leži | v gubah na obrazu prah. |
»On | ima | rad take stvari.« |
pipe, da se že štiri leta vsak večer | pokaže | v Občinskem centru. |
opazil, da v gubah njenega obraza res | leži | prah. |
ker ne moreta iti na obešanje, za to | gre | .« |
teh otrocih, je premišljal Winston, | mora | biti to žensko vse življenje groza. |
prijel za pero, vprašujoč se, ali lahko | najde | še kaj, kar bi zapisal v dnevnik. |
Moralo je biti sedem let - je sanjal, da | gre | skozi sobo, v kateri je bila črna tema. |
Winston ni vedel, kaj to | pomeni | , vedel je samo, da se bo tako ali drugače |
In res, krvavemu opisu | propada | evrazijske armade, z velikanskimi številkami |
Počutil se je, kot da | tava | v gozdovih po morskem dnu, izgubljen |
oči, ki te opazujejo in glas, ki te | obdaja | . |
Znova se je vprašal, za koga | piše | dnevnik. |
V desetih minutah | mora | oditi. |
Do štirinajst trideset | mora | biti spet na delu. |
Toda dokler jih | izgovarja | , na neki čuden način zveza ni pretrgana. |
s tem, da ostaneš duševno zdrav, se | nadaljuje | človeška dediščina. |
je napravil odločilni korak, lahko | izraža | svoje misli. |
Miselni zločin ne | prinaša | smrti: Miselni zločin je smrt. |
postalo važno, da kolikor mogoče dolgo | ostane | živ. |
natanko tista malenkost, ki te lahko | izda | . |
bi ga bilo skrivati, lahko pa vsaj | ugotovi | , ali ga bodo odkrili ali ne. |
tonili dol, dol v zeleno vodo, ki ju | mora | v naslednjem trenutku za vedno skriti |
Tragedija, je spoznal, | sodi | k starim časom, k časom, ko so ljudje |
Vse to se mu je zdelo, da | vidi | v velikih materinih in sestrinih očeh, |
da s svojo milino in brezskrbnostjo | razveljavlja | celotno kulturo, celoten miselni sistem, |
Tudi to je kretnja, ki | pripada | starim časom. |
Zdelo se je, da ga | oddaja | iz kože namesto znoja, in človek si |
lahko zamišljal, da je tudi to, kar mu | teče | iz oči, čisti gin. |
Zdelo se mu je celo, da | ve | , kaj je to. |
predstavljal absolutno zlo, iz česar | sledi | , da je bil kakršenkoli pretekli ali |
Samo v njegovi zavesti, ki | mora | biti v vsakem primeru kmalu uničena. |
»Kdor | obvladuje | preteklost,« se je glasila parola Partije, |
preteklost,« se je glasila parola Partije, » | obvladuje | prihodnost: kdor obvladuje sedanjost, |
Partije, »obvladuje prihodnost: kdor | obvladuje | sedanjost, obvladuje preteklost.« |
prihodnost: kdor obvladuje sedanjost, | obvladuje | preteklost.« |
Že samo razumeti dvomišljenje | pomeni | dvomišljenje izvajati. |
zdaj poglejmo, kdo od nas se lahko | dotakne | prstov na nogah!« je rekla navdušeno. |
ni mogel spomniti niti tega, od kdaj | obstaja | Partija. |
bila v svoji obliki iz Staroreka, se | pravi | kot Angleški socializem, znana že prej. |
pod petinštiridesetim se čisto lahko | dotakne | prstov na nogah.« |
časnik 17. 3. 84 vb govor | naporoča | afriko prečisti časnik 19. 12. 83 napovedi |
napovedi 3 prod. 4. kvartal zlotiskane | preveri | tekočo izdajo časnik 14. 2. 84 miniob |
odgovorna naloga in bolje bo, če se je | loti | kasneje. |
naloga je bila, da prvotne številke | prečisti | tako, da se bodo ujemale s kasnejšimi. |
Kar | zadeva | tretje poročilo se je nanašalo le na |
Kaj se | zgodi | v nevidnih blodnjakih, v katere vodijo |
Vzbujal je vtis, da | skuša | to, kar govori, obdržati kot skrivnost |
Vzbujal je vtis, da skuša to, kar | govori | , obdržati kot skrivnost med seboj in |
in ni imel pojma, s kakšnim delom se | ukvarja | . |
predelku poleg njegovega dan za dnem | gara | tista mala rdečelaska, ki preprosto |
tista mala rdečelaska, ki preprosto | zasleduje | in črta v tisku imena ljudi, ki so |
rdečelaska, ki preprosto zasleduje in | črta | v tisku imena ljudi, ki so izhlapeli, |
ljudi, ki so izhlapeli, in torej zanje | velja | , da jih ni nikdar bilo. |
Angsoca in lastne ocene, kaj Partija | hoče | , da poveš. |
1983 je skrajno nezadovoljivo in se | sklicuje | na ljudi, ki ne eksistirajo. |
V celoti napiši znova in osnutek | predloži | višji avtoriteti, preden ga vložiš. |
komiteju, s tem odkrito priznali, da | gre | za ponarejanje. |
je bilo, da se zdaj cel ducat ljudi | kosa | z verzijo tega, kaj je Veliki brat |
ključ do skrivnosti je ležal v besedah » | navaja | neosebe,« kar je cikalo na to, da je |
Domneva, da | gre | za ljudi, ki so v zaporu, ni bila zmeraj |
Ne | biva | , nikoli ni bival. |
odločil, da ne bo dovolj, če preprosto | preobrne | težnjo v govoru Velikega brata. |
Bolje bo, če | napravi | tako, da bo govoril o nečem, kar ne |
Danes se | mora | spomniti tovariša Ogilvya. |
takojšnjim odgovarjanjem nanje ( »Česa nas | uči | ta podatek, tovariši?« |
pogovoru, ki mu je vzbudil vtis, da | vsebuje | zločinske težnje. |
Winston je omahoval, ali naj | podeli | tovarišu Ogilvyu Red za posebne zasluge |
» | Zdi | se mi pa, da stvar pokvarijo, ko jim |
»Najbolj pa na koncu, ko jim | šine | ven jezik, - moder, čisto živo moder.« |
»Kako pa | napreduje | slovar?« |
»Beseda sama že | vsebuje | nasprotje.« |
»Nedober« čisto | zadostuje | - še bolj, kajti ta je čisto nasprotje, |
inačico besede dober,« kakšen smisel | ima | cela vrsta nejasnih, nekoristnih besed, |
»Plusdober« | ima | isti pomen, ali pa »dvoplusdober,« |
veš, da je Novorek edini na svetu, ki | ima | vsako leto manjši besednjak?« |
»Tu | gre | samo za vprašanje samodiscipline, kontrole |
»Pravovernost | pomeni | ne misliti - nepotrebnost misliti.« |
Prebistro | vidi | in preodkrito govori. |
Prebistro vidi in preodkrito | govori | . |
Partija ne | mara | takih ljudi. |
poslušala in zdelo se je, da se vneto | strinja | z vsem, kar govori. |
je, da se vneto strinja z vsem, kar | govori | . |
ni vedel o njem kaj več kot to, da | ima | važen položaj na Oddelku za književnost. |
čeprav nisi mogel točno slišati, kaj | govori | , nisi mogel dvomiti o bistvu povedanega. |
»Če se | nanaša | na nasprotnika, je žalitev, če pa se |
na nasprotnika, je žalitev, če pa se | nanaša | na nekoga, s katerim se strinjaš, je |
žalostjo, čeprav je dobro vedel, da ga Syme | zaničuje | in rahlo črti, in da bi ga bil čisto |
vedel, da ga Syme zaničuje in rahlo | črti | , in da bi ga bil čisto zmožen ovaditi |
Gorečnost ne | zadostuje | , pravovernost je nezavedanje. |
»Parsons | prihaja | ,« je dejal. |
zvoku njegovega glasu se je zdelo, da | pristavlja | : »Ta prekleti bedak.« |
mere delala vtis majhnega dečka, ki | prerašča | deško obleko, da si ga je bilo kljub |
»Poglej ga, kako | dela | ob uri za kosilo,« je rekel Parsons |
»Nekaj preveč pametnega zame, se mi | zdi | .« |
» | Gre | za tisti samoprispevek.« |
» | Zdi | se mi, da je bil malo razburjen, ker |
»A, tako - hočem reči, da | kaže | pravega duha, ne?« |
»Opazila je, da | nosi | smešne čevlje - rekla je, da ni prej |
žilavi, porjaveli od sonca, brezskrbni - | obstaja | in celo prevladuje. |
sonca, brezskrbni - obstaja in celo | prevladuje | . |
Zazdelo se mu je, da nagonsko | ve | , kdo bo preživel in kdo propadel, čeprav |
propadel, čeprav ni bilo lahko reči, kaj ti | zagotovi | preživetje. |
Zakaj ga | opazuje | ? |
Zakaj ga | zasleduje | ? |
in se prepričati, ali dovolj glasno | vpije | . |
Ni vedel, kako dolgo ga že | opazuje | , toda morda že celih pet minut, in |
Ministrstva ljubezni, pa vendar čika ne | sme | zapraviti. |
stari branjevki, ker sta jo videla, da | zavija | klobase v plakat Velikega brata?« |
»Precej hudo se je opekla, se mi | zdi | .« |
dnevne sobe in ugotovila, da lahko | sliši | dvakrat toliko kot z ušesom na ključavnici.« |
»Pa vendar, | vceplja | jim pravilne ideje, ne?« |
napetost se lahko v kateremkoli trenutku | sprevrže | v viden simptom. |
Winston je bil poročen - se | pravi | , da je bil nekoč poročen, verjetno |
Zdelo se mu je, da znova | vdihava | topli, zatohli zadah kletne kuhinje, |
zbujal vtis, da se medsebojno telesno | privlači | . |
je tako, zdelo pa se je naravno, da | mora | tako biti. |
dotlej, dokler ni odkril, da se za njim | skriva | tako malo, kot je sploh mogoče. |
poznal njo zaupneje kot druge - da | ima | brez izjeme najbolj neumno, vulgarno, |
imel občutek, da ga obenem z vso močjo | odriva | . |
Videl se je, kako | stoji | v tisti medli luči svetilke, z vonjem |
Zakaj | mora | biti zmeraj tako? |
Zakaj ne | more | imeti lastne ženske, namesto teh umazanih |
Razum mu je pravil, da | mora | biti nekaj izjem, njegovo srce pa tega |
Mora | biti zapisano, mora biti izpovedano. | |
Mora biti zapisano, | mora | biti izpovedano. |
obraz, da je delala vtis, da se lahko | zlomi | kot maska iz lepenke. |
dvigniti in se stresti kot konju, kadar se | otresa | muh. |
Gotovo jim prej ali slej | mora | priti na misel, da je to treba storiti. |
Raja se končno | osvobaja | ! |
da je dajal nekaterim prednost in da | ima | še nekaj ponev nekje v zalogi. |
bi raja kakorkoli pokazala, da ga | potrebuje | ali želi. |
kakorkoli pokazala, da ga potrebuje ali | želi | . |
Zdelo se mu je, da | vidi | podobo Londona, ogromnega in razrušenega, |
obrazom in sršečimi lasmi, ki se nemočno | ukvarja | z zamašenim odtokom. |
Partija je trdila, da | znaša | umrljivost otrok danes le stošestdeset |
Vzbujal je vtis, da ti pred očmi | propada | , kot bi se krušila gora. |
preteklosti, podoben fosilnemu okostju, ki se | pojavi | v napačni plasti in pobije geološko |
okostju, ki se pojavi v napačni plasti in | pobije | geološko teorijo. |
To je bilo dovolj, da | razbije | Partijo na atome, če bi to bilo nekako |
svetu, da bi ljudje spoznali, kaj to | pomeni | . |
opazil, kaj je na fotografiji in kaj | pomeni | , jo je pokril z listom papirja. |
Ali Partija kaj manj | obvlada | preteklost, se je spraševal, če je |
kratko malo to, da pripadaš manjšini, ki | šteje | enega samega človeka. |
blaznosti, če si verjel, da se zemlja | vrti | okoli sonca, danes pa, če si verjel, |
Morda je bil on edini, ki to | verjame | , in če je edini, je blazen. |
strašno je bilo le to, da se morda | moti | . |
slej trditi: logika njihovega položaja | terja | to. |
Ali da sila gravitacije | deluje | ? |
na nekega človeka in mu to dejstvo | daje | posebno barvo. |
Pa vendar | ima | prav: Partija se moti in on ima prav! |
Pa vendar ima prav: Partija se | moti | in on ima prav! |
vendar ima prav: Partija se moti in on | ima | prav! |
Stvarni svet | obstaja | , njegovi zakoni se ne spreminjajo. |
Z občutkom, da | govori | O'Brienu, vendar tudi postavlja neki |
občutkom, da govori O'Brienu, vendar tudi | postavlja | neki važni aksiom, je napisal: |
Svoboda | pomeni | svobodo reči, da je dva in dva štiri. |
Če je to zagotovljeno, vse drugo | sledi | . |
Zahtevali so, da se, kadar ne | dela | , je ali spi, udeležuje kakršnekoli |
Zahtevali so, da se, kadar ne dela, | je | ali spi, udeležuje kakršnekoli skupinske |
Zahtevali so, da se, kadar ne dela, je ali | spi | , udeležuje kakršnekoli skupinske rekreacije; |
so, da se, kadar ne dela, je ali spi, | udeležuje | kakršnekoli skupinske rekreacije; počenjati |
ne da bi ga brigalo, v katero smer | gre | . |
je, da imajo nekakšen nagon, ki jim | pove | nekaj trenutkov vnaprej, da prihaja |
jim pove nekaj trenutkov vnaprej, da | prihaja | raketa, čeprav so rakete baje letele |
grmenje in zdelo se je, da se tlak | dviga | , toča lažjih predmetov se mu je usula |
»Rečem ti, da nobena številka, ki se | konča | na sedem, že več kot štirinajst mesecev |
»In pravim ti, nobena številka, ki se | končuje | na sedem -« |
» | Ima | se za gostilničarja, pa ne ve, kaj |
»Ima se za gostilničarja, pa ne | ve | , kaj je polič.« |
»Pol litra ni dovolj, ne | zadošča | mi.« |
» | Udari | mi na mehur.« |
»To me | vrne | nazaj v stare čase.« |
Zdelo se je, da starec globoko | razmišlja | . |
»On | reče | : Zakaj pa ne gledaš, kod hodiš?« |
» | reče | .« |
»On | reče | : Snamem ti to prekleto glavo, če boš |
na varno,« rečem in če mi verjamete, | pograbi | me za ovratnik in mi primaže tako, |
verjamete, pograbi me za ovratnik in mi | primaže | tako, da me je skoraj poslal pod kolesa |
»Ko pa | pride | v moja leta, ni nikdar več čisto pravi.« |
»Po šestkrat ali sedemkrat me ponoči | vrže | iz postelje.« |
In kadar spomin | odpove | in so vsi zapisani dokumenti ponarejeni |
Zdelo se mu je, da kraj | pozna | . |
bo manj sumljiv znotraj, kot pa če | postava | na pločniku, je prestopil prag. |
brošk in podobnega - zbujala vtis, da | vsebuje | tudi kaj zanimivega. |
Zazdelo se mu je, da natanko | ve | , kako se počutiš, če sediš v taki sobi, |
neskončno sam, neskončno varen, nihče te ne | opazuje | , nikakršen glas te ne zasleduje, nobenega |
te ne opazuje, nikakršen glas te ne | zasleduje | , nobenega zvoka, razen pripevanja kotliča |
» | Leži | na sredi ceste pri Palači pravice.« |
je nasmehnil, kot bi se zavedal, da | govori | nekaj rahlo smešnega in dodal: »Oranže |
smešnega in dodal: »Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu!« |
»Oh - Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu, to je bila |
»Kako | gre | dalje, se ne spominjam več, vem pa, |
se ne spominjam več, vem pa, da se | konča | Tukaj je sveča, da ti posveti spat, |
da se konča Tukaj je sveča, da ti | posveti | spat, tu je sekira, da ti preseka vrat.« |
ti posveti spat, tu je sekira, da ti | preseka | vrat.« |
kadar so prišli do Tu je sekira, da ti | preseka | vrat , so roke spustili in te ujeli.« |
Winston je ugibal, kateremu stoletju | pripada | cerkev. |
Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu,dolžan si mi |
Klementinu,dolžan si mi tri novce, | odpeva | zvon pri Sv. Martinu. »No, |
»Ta še vedno | stoji | .« |
vdovec, star triinšestdeset let, in da | ima | to trgovino že trideset let. |
Winstonovi glavi: »Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu, Dolžan si |
Klementinu, Dolžan si mi tri novce, | odpeva | zvon pri Sv. Martinu.« |
Zdelo se mu je, da | sliši | , kako pritrkavajo z enega onstranskega |
stopnicah, da bi ga starec ne videl, kako | preiskuje | cesto, preden bo prestopil prag. |
Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu, dolžan si |
Klementinu, dolžan si mi tri novce, | poje | zvon pri Sv. Martinu. Nenadoma |
težko odšel dalje, ne da bi opazil, da | hodi | v napačno smer. |
Nobenega dvoma ni bilo več, da dekle | vohuni | za njim. |
ali pa samo amaterska vohunka, ki jo | podžiga | velika zagnanost, je bilo komaj pomembno. |
Dovolj je bilo to, da ga | opazuje | . |
in bil je že na pol odločen, da jo | vzame | ven in vrže proč. |
na pol odločen, da jo vzame ven in | vrže | proč. |
je imel občutek, da bo umrl, če ne | pride | kmalu do stranišča. |
nekaj trenutkov, razmišljajoč, kaj naj | stori | , se potem obrnil in šel nazaj. |
goljufivost človeškega telesa, ki vedno | zamrzne | v odrevenelost ravno v trenutku, ko |
kritičnem trenutku človek nikdar ne | bori | proti zunanjemu sovražniku, temveč |
je vedno pozabljeno, kajti telo ti | narašča | vse dotlej, dokler ne napolni celotnega |
telo ti narašča vse dotlej, dokler ne | napolni | celotnega vesolja, in tudi kadar nisi |
Važno je bilo, da nekaj | zapiše | . |
Vedel je, kaj to | pomeni | , vsaj mislil je, da ve. |
je, kaj to pomeni, vsaj mislil je, da | ve | . |
bo nikdar videl, vendar jo vnaprej | doživlja | na neki mistični način. |
prišla bliže, je videl, da ji desna roka | visi | v zanki, ki je na daljavo ni bilo opaziti, |
razum govoril, da sporočilo verjetno | pomeni | smrt - tega še vedno ni verjel, nerazumno |
drobnih opravkov, je bila nujnost, da | skrije | svoje vznemirjenje pred telekranom. |
Imel je občutek, da mu | gori | ogenj v trebuhu. |
poplavi besed komaj slišal, kaj Parsons | govori | in ga je moral neprestano prositi, |
je moral neprestano prositi, naj mu | ponovi | nekatere bedaste pripombe. |
Delala se je, da ga ne | vidi | , in nič več ni pogledal v tisto smer. |
je vzela več ur in je zahtevala, da | odrine | vse drugo. |
Šlo je za to, da | ponaredi | celo vrsto poročil o proizvodnji dveh |
proizvodnji dveh let, in sicer tako, da | spravi | ob ugled nekega vidnega, zdaj osumljenega |
več ni razmišljal o možnosti, da mu | nastavlja | kakšno past. |
možnost, da si bo premislila, če hitro ne | pride | v stik z njo. |
Če bi vedel, kje | živi | in kdaj odhaja z dela, bi lahko uredil |
Če bi vedel, kje živi in kdaj | odhaja | z dela, bi lahko uredil srečanje nekje |
preprosto premislila in sklenila, da se mu | izogne | . |
Olajšanje, da jo spet | vidi | , je bilo tako veliko, da se ni mogel |
Delal se je, da ne | sliši | . |
je imel privid, da mu ravno v sredo | zabada | cepin. |
Toda gotovo je videla, da | prihaja | k njej, in morda bo razumela namig. |
pulta s pladnjem v rokah, je opazil, da | gre | mali mož naravnost proti dekletovi |
Bilo je brez pomena, če je ne | dobi | same. |
Nadvse važno je bilo, da | spregovori | takoj, še preden kdo pride, toda znova |
da spregovori takoj, še preden kdo | pride | , toda znova se ga je polastil nenavaden |
Nemogoče je bilo, da se ta zadeva uspešno | konča | , take stvari se v resničnem življenju |
kako se s pladnjem v rokah neodločno | ozira | po sobi in išče, kam bi sedel. |
v rokah neodločno ozira po sobi in | išče | , kam bi sedel. |
»Nič ne | de | , če je veliko ljudi.« |
spomenika in bralo ali se pretvarjalo, da | bere | plakat, ki se je spirali ovijal okoli |
po neki zakričani opazki sklepal, da | gre | mimo sprevod evrazijskih ujetnikov. |
okoliščinah tiste vrste človek, ki | teži | vedno k zunanjemu robu kakršnegakoli |
drobovje med dvema mišičastima bokoma | melje | v kašo, potem pa se je, lahno prepoten, |
presenetila, mu je začrtala pot, po kateri naj | gre | . |
dva kilometra po cesti; vrata, ki jim | manjka | zgornji zapah; pot preko polja; s travo |
»In na vratih | manjka | zgornji zapah.« |
Prav tako ni nihče vedel, kaj se | zgodi | z njimi, razen pri tistih redkih, ki |
Imel je čas, da do potankosti | prouči | njeno roko. |
V istem hipu se je domislil, da ne | ve | , kakšne barve so njene oči. |
Zdelo se je, da zrak | poljublja | kožo. |
čez rame prepričal, da ga nihče ne | zasleduje | . |
je z glavo, očitno v opozorilo, da | mora | ostati tiho, potem pa razmaknila grmovje |
ironičen, kot bi se čudila, zakaj se ne | zgane | . |
»Nič ne | de | , dragi, ne mudi se nama.« |
»Nič ne de, dragi, ne | mudi | se nama.« |
»Pravzaprav sem tiste vrste dekle, ki se jo | opazi | .« |
Njim, je bilo videti, | pomeni | Partijo in predvsem Ožjo partijo, o |
pa je bila videti, kot da sploh ne | more | omeniti Partije, predvsem pa ne Ožje partije, |
in zdravo, kakor prhanje konja, ki | povoha | slabo seno. |
»Lahko naju kdo | opazuje | .« |
Star, čisto popasen pašnik, s stezo, ki | teče | po njem in krtino tu pa tam. |
Gotovo | mora | biti nekje blizu, a nedosegljiv očem, |
majhen, hrošču podoben človek zaverovano | posluša | - posluša tole. |
podoben človek zaverovano posluša - | posluša | tole. |
prsih; zdelo se je, kot da se njeno telo | zliva | z njegovim. |
čudovito kretnjo, ki se je zdela, da | zanikuje | celotno civilizacijo. |
Kdo | ve | ? |
vneme in samozatajevanja le laž, ki | zakriva | sprijenost. |
Vse, kar | sprija | , slabi, spodkopava! |
Vse, kar sprija, | slabi | , spodkopava! |
Vse, kar sprija, slabi, | spodkopava | ! |
Prišlo mu je na misel, da še vedno ne | ve | za njen priimek, niti kje živi. |
vedno ne ve za njen priimek, niti kje | živi | . |
Zdelo se mu je naravno, da to | prepusti | njej. |
in zdelo se mu je tudi, da izčrpno | pozna | londonsko okolico, kar si je pridobila |
okoli stojnic in se pretvarjala, da | išče | vezalke ali sukanec. |
ko se ji bo približal; sicer pa naj | gre | mimo brez znamenja prepoznanja. |
Stisnil jo je k sebi in se zavedel, da | poljublja | živ, topel obraz. |
line ter se prepričal, da nihče ne | prihaja | . |
Rekla je, da »ne | bere | posebno rada.« |
Ti se hočeš dobro imeti; »oni,« kar | pomeni | Partija, pa hočejo, da se nimaš dobro; |
Zdelo se je, da zanjo to, da te | hoče | Partija oropati užitkov, prav tako |
Sovražila je Partijo in to | izjavlja | z najbolj surovimi besedami, toda iz |
Opazil je, da nikdar ne | uporablja | besed iz Novoreka, razen tistih, ki |
Bratovščino in nikakor ni hotela verjeti, da | obstaja | . |
preprosto ogibali, tako kot se zajec | izogiba | psa. |
»To | pomeni | po naravi pravoveren, nezmožen imeti |
pokazalo, da vse pomembne stvari že | pozna | . |
način, ko se je zdelo, da ga še vedno | odriva | od sebe z vso močjo, celo ko so bile |
»Upam si trditi, da v večini primerov | deluje | .« |
čutiš srečnega in te vse prekleto malo | briga | .« |
sovraštvo in blazno vero, ki jo Partija | potrebuje | pri svojih članih, držati na pravi |
kmalu ugotovila, da se nepričakovano | končuje | na robu kamnoloma. |
izletnikov, ji je vzbujalo občutek, da ne | dela | prav. |
podobnega in zaklical je Katarini, naj | pride | pogledat. |
čez rob skal, da bi videla, kam ji | kaže | . |
Zelo je mlada, je mislil, še | pričakuje | nekaj od življenja, ne razume, da ničesar |
še pričakuje nekaj od življenja, ne | razume | , da ničesar ne rešiš, če suneš nadležnega |
zakon narave tak, da posameznik vedno | podleže | . |
stvari, kot je sreča, da edina zmaga | leži | daleč v prihodnosti, dolgo po tvoji |
»Toda to ničesar ne | spremeni | .« |
»Dokler človek | ostane | človek, sta smrt in življenje ista |
radoveden, ko je postalo jasno, da Winston | želi | sobo zaradi ljubezenskega razmerja. |
Vsakdo si | želi | imeti kraj, kjer bi bil lahko včasih |
In kadar takšen kraj | ima | , zahteva že običajna uslužnost, da |
In kadar takšen kraj ima, | zahteva | že običajna uslužnost, da vsakdo, ki |
običajna uslužnost, da vsakdo, ki zanj | ve | , obdrži to zase. |
običajna uslužnost, da vsakdo, ki zanj ve, | obdrži | to zase. |
od njiju skozi zadnje dvorišče, ki | drži | na uličico. |
Bila je le brezupna | domišlja | ,prešla je kot aprilski dan,toda pogled, |
Ko je rekla, da ne | more | priti, je imel občutek, da ga goljufa. |
more priti, je imel občutek, da ga | goljufa | . |
prstov in zdelo se mu je, da mu to ne | zbuja | poželenja ampak ljubezen. |
Pomislil je, da | mora | biti, kadar živiš z žensko, takšno |
prihodnosti, tik pred smrtjo tako gotovo, kot | stoji | 99 pred 100. |
bogat, vroč vonj, ki se je zdel, kot da | prihaja | iz njegovega ranega otroštva, s katerim |
Pravijo, da čas vse rane | celi | , pravijo, da vse lahko pozabiš, a še |
nekaterih predelih Londona jih kar | mrgoli | .« |
trenutkov je imel občutek, da spet | doživlja | moro, ki se mu je spet in spet vračala, |
»Ne | skrbi | , dragi, ne bova imela teh umazanih |
»Mislim, da ni nič - se | pravi | , mislim, da ni bilo nikoli namenjeno |
je na pol otožno: »Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu.« |
Dolžan si mi tri novce, | odpeva | zvon pri Sv. Martinu. Kdaj mi jih boš |
Sv. Martinu. Kdaj mi jih boš vrnil? | pravi | zvon pri Old Baileyu. - »Ne |
»Ne morem se spomniti, kako | gre | dalje.« |
»Vsekakor pa vem, da se | konča | Tukaj je sveča, da ti posveti spat, |
vem, da se konča Tukaj je sveča, da ti | posveti | spat, tu je sekira, da ti preseka |
posveti spat, tu je sekira, da ti | preseka | vrat!« |
Ampak še en verz | mora | biti za zvonovi Old Baileya. |
» | Zanima | me, kaj je bila limona,« je nedosledno |
» | Zdi | se mi, da je že skoraj čas, da greva.« |
bila površina stekla nebesni svod, ki | obdaja | drobni svet s celotno atmosfero. |
Imel je občutek, da lahko | prodre | vanj in da je pravzaprav v njem, skupaj |
opustil navado, da ob katerikoli uri | pije | gin. |
je, da starec poredko ali nikoli ne | odhaja | ven, poleg tega pa, da skoraj nima |
Videti je bil vesel, da | ima | priložnost govoriti. |
bi kdaj prosil Winstona, naj kaj | kupi | , temveč je samo želel, naj občuduje. |
kaj kupi, temveč je samo želel, naj | občuduje | . |
»Prišlo mi je na misel, da vas mogoče | zanima | ,« je navadno rekel z rotečim drobnim |
zmeraj zavedala - da to, kar se zdaj | dogaja | , ne more trajati dolgo. |
zavedala - da to, kar se zdaj dogaja, ne | more | trajati dolgo. |
časi, ko se jima je dejstvo, da jima | grozi | smrt, zdelo tako otipljivo kot postelja, |
čutnostjo, kakor prekleta duša, ki se | oklene | še poslednjega koščka užitka le pet |
Čutila sta, da se jima ne | more | nič hudega zgoditi, dokler ostaneta |
Povedal ji je o čudni zaupnosti, ki | vlada | , oziroma se zdi, da vlada, med njim |
čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma se | zdi | , da vlada, med njim in O'Brienom in |
zaupnosti, ki vlada, oziroma se zdi, da | vlada | , med njim in O'Brienom in o nagibu, |
O'Brienom in o nagibu, ki ga včasih | občuti | , da bi kratko in malo stopil k O'Brienu, |
zdelo se ji je naravno, da Winston | verjame | v O'Brienovo zanesljivost na podlagi |
da vsakdo ali skoraj vsakdo na tihem | sovraži | Partijo in da bi vsakdo prekršil pravila, |
Goldstein in kakšne nauke domnevno | zastopa | . |
so dnevno padale na London, verjetno | izstreljuje | sama vlada Oceanije, da bi »držala |
Dvominutnim sovraštvom z veliko težavo | zadržuje | , da ne prasne v smeh. |
sovraštvom z veliko težavo zadržuje, da ne | prasne | v smeh. |
osupnilo, ko je ugotovil, da se ne | spominja | , da je bila Oceanija še pred štirimi |
o nesramnih ponaredkih, ki jih tam | opravlja | . |
je bilo, da se ob takih stvareh ne | zgrozi | . |
Ni čutila prepada, ki se ji | odpira | pod nogami ob misli, da laži postajajo |
»In kaj te torej pri tem | skrbi | ?« |
»In ta proces se | nadaljuje | iz dneva v dan, minuto za minuto.« |
»Nič ne | obstoja | več, razen neskončne sedanjosti, v |
razen neskončne sedanjosti, v kateri | ima | Partija zmeraj prav.« |
»Potem ko je stvar opravljena, ne | ostane | noben dokaz več.« |
»Ne | zanima | me prihodnja generacija, ljubi.« |
»Tisto, kar me | zanima | , sva midva.« |
Človek | ve | , da je vse skupaj neumnost, zakaj bi |
nimaš pojma, kaj pravovernost sploh | pomeni | . |
javne dogodke, da bi opazili, kaj se | dogaja | . |
kot koruzno zrno, ki neprebavljeno | pride | skoz ptičje telo. |
zavedel, da nekdo, ki je večji od njega, | hodi | tik za njim. |
stala nasproti in zdelo se mu je, da ne | čuti | drugega kot željo po tem, da bi zbežal. |
bo pojavila še nekaj mesecev, se mi | zdi | .« |
»Toda nekaj vnaprejšnjih izvodov že | kroži | .« |
rekel Winston, ki je spoznal, kam to | meri | . |
ki bi vas gotovo pritegnila, se mi | zdi | .« |
drugem koncu naprave, lahko prebral, kaj | piše | , je načečkal naslov, iztrgal list in |
Kljub temu si je skrbno zapomnil, kaj | piše | na njem in ga je nekaj ur kasneje vrgel |
vprašal, ni bilo mogoče odkriti, kje kdo | živi | . |
Zarota, o kateri je sanjal, | obstaja | in dosegel je njen zunanji rob. |
Čutil je, kot da | stopa | v vlago groba in nič mu zato ni bilo |
že od nekdaj vedel, da grob je in da | čaka | nanj. |
Celo Winstonu je bilo očitno, da | čaka | na nekaj, za kar je vedela, da se mora |
čaka na nekaj, za kar je vedela, da se | mora | zgoditi. |
odvečnega giba, kot umetna lutka, ki se | premika | sama od sebe. |
postavnega materinega telesa, ki se | sklanja | nad plinski gorilnik, da bi nekaj premešala |
Zdelo se ji je samo po sebi umevno, da | mora | on, »fant,« dobiti največji obrok; |
prosila, naj ne bo sebičen in naj se | spomni | , da je njegova sestrica bolna in da |
je njegova sestrica bolna in da tudi | potrebuje | hrano, a bilo je zaman. |
mogel pomagati; čutil je celo, da | ima | pravico do tega, kakor da ga opravičuje |
da ima pravico do tega, kakor da ga | opravičuje | glasno zahtevajoča lakota v njegovem |
slišal, da z glasnim, globokim glasom | zahteva | , da mora dobiti cel kos. |
glasnim, globokim glasom zahteva, da | mora | dobiti cel kos. |
stvar, on ni vedel, kaj je tisto, ki se | ima | kmalu zgoditi. |
tej kretnji mu je reklo, da sestra | umira | . |
Kar | zadeva | sestro, so jo morda poslali, tako kot |
pa so jo preprosto nekje pustili, da | umre | . |
pogrnjeni postelji, z otrokom, ki se je | oklepa | , je sedela v potapljajoči se ladji, |
» | Zdi | se mi, da si bil v tistih časih surova |
toda zdelo se ji je naravno, da to | stori | . |
»Srečo sva imela,« je rekel, »a to ne | more | dolgo trajati.« |
»Vsakdo zmeraj | prizna | .« |
je rekel z malo več upanja, »ne, to | drži | .« |
Nihče ni vedel, kaj se | dogaja | znotraj Ministrstva ljubezni; dalo |
spremeniti tvojih čustev; kar se tega | tiče | , se jim nisi mogel podrediti, tudi |
zahteval papirje in mu ukazal, naj se | pobere | ven. |
papirja in zdelo se je, da ga pozorno | proučuje | . |
in malo zaposlen človek, ki se jezno | sprašuje | , zakaj so ga zmotili. |
dejansko ni vedel, kakšne vrste pomoč | pričakuje | od O'Briena, ni bilo lahko povedati, |
Nadaljeval je, zavedajoč se, da | mora | to, kar govori, zveneti klavrno in |
Nadaljeval je, zavedajoč se, da mora to, kar | govori | , zveneti klavrno in prevzetno obenem: |
»Midva verjameva, da | obstaja | neke vrste zarota, nekakšna tajna organizacija, |
zarota, nekakšna tajna organizacija, ki | deluje | proti Partiji, in da ste vi zapleteni |
Winston je videl, da | nosi | pladenj z buteljko in kozarci. |
» | Položi | jo na okroglo mizo.« |
izrazom služabnika, z izrazom sluge, ki | uživa | privilegij. |
življenje igranje vloge in da se mu | zdi | nevarno tudi za trenutek odvreči privzeto |
luči, ki je bila videti, kot da se | pomika | gor in dol in zliva svojo vsebino v |
videti, kot da se pomika gor in dol in | zliva | svojo vsebino v kozarec. |
Videl je Julijo, da | dviga | kozarec in voha z odkrito radovednostjo. |
Videl je Julijo, da dviga kozarec in | voha | z odkrito radovednostjo. |
»Temu se | pravi | vino,« je z rahlim nasmeškom rekel |
»Bojim se, da ga do Širše partije ne | pride | veliko.« |
dvignil je svoj kozarec: »Mislim, da se | spodobi | , da začnemo z nazdravljanjem.« |
neznanega razloga je vedno mislil, da | ima | vino intenzivno sladek okus, takega |
»Potemtakem | obstoja | človek, kot je Goldstein?« |
»Da, tak človek je in | živi | .« |
izvedeli kaj več o Bratovščini kot to, da | obstaja | in da ji pripadate.« |
ni menil in videti je bilo, da se mu | zdi | samo po sebi umevno, da Winston lahko |
samo po sebi umevno, da Winston lahko | govori | zanjo. |
ni izrekel, ni vedel, katero besedo | namerava | reči. |
»Ali razumete, da bo, tudi če | preživi | , morda drugačen človek?« |
oziroma videti je bilo, kot da ga ne | čuti | . |
»Povem vama, da Bratovščina | obstaja | , ne morem pa vama povedati, ali šteje |
obstaja, ne morem pa vama povedati, ali | šteje | sto ali deset milijonov članov.« |
poznanstvu ne bosta mogla reči, da jih | šteje | komaj ducat.« |
ni bilo nič tiste premočrtnosti, ki | pripada | fanatikom. |
»To je neogibno,« se je zdelo, da | govori | njegov glas, »to moramo storiti in |
»Nič drugega je ne | drži | skupaj kot ideja, ki pa je neuničljiva.« |
ploščato belo tableto ter ji rekel, naj jo | položi | na jezik. |
-« celo O'Brien, je opazil Winston, | izgovarja | besedo, kot bi bila v kurzivi - »Goldsteinovo |
»Miselna policija jih | lovi | in uničuje skoraj tako hitro, kot jih |
»Miselna policija jih lovi in | uničuje | skoraj tako hitro, kot jih lahko delamo.« |
»Pa to komaj kaj | spremeni | .« |
mogoče kdaj slišali staro pesem, ki se | začne | Oranže in limone, poje zvon pri Sv. |
pesem, ki se začne Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu?« |
Oranže in limone, | poje | zvon pri Sv. Klementinu, Dolžan si |
Klementinu, Dolžan si mi tri novce, | odpeva | zvon pri Sv. Martinu, Kdaj mi jih boš |
Sv. Martinu, Kdaj mi jih boš vrnil? | pravi | zvon pri Old Baileyu, Kadar bom bogat, |
zvon pri Old Baileyu, Kadar bom bogat, | odpeva | zvon pri Shoreditchu. »Vi znate |
videti je bilo, da si ga O'Brien že | briše | iz misli. |
Čutil je, da bo lahko, če | dvigne | roko, videl svetlobo skoznjo. |
dnevi, preden bo imel priložnost, da | pogleda | vanjo. |
uničujočo fizično nalogo, stvari, ki jo | ima | človek pravico zavrniti, pa bi jo kljub |
dejstvo, da je vsaka beseda, ki jo | mrmra | v narekovalnik, vsaka poteza njegovega |
Julija bo prišla takoj, medtem pa | ima | še knjigo. |
tako kot se stabilizator vedno znova | povrne | v ravnotežje, ne glede na to, kako |
zato, da bi precenil dejstvo, da res | bere | , v udobju in varnosti. |
ključavnici, nobenega živčnega impulza, naj se | ozre | čez ramo ali pokrije stran z roko. |
živčnega impulza, naj se ozre čez ramo ali | pokrije | stran z roko. |
Evrazija | obsega | celotni severni del evropske in azijske |
Oceanija | obsega | obe Ameriki, atlantske otoke skupaj |
drugih in z manj izrazito zahodno mejo, | obsega | Kitajsko in dežele južno od nje, Japonske otoke |
materialnega vzroka za bojevanje in jih ne | ločuje | nikakršna bistvena ideološka razlika. |
To pa ne | pomeni | , da je bodisi samo vojskovanje, bodisi |
ljudje kot na normalna in, kadar jih | zagreši | lastna stran, ne pa sovražnik, hvalevredna. |
Vendar pa v fizičnem smislu vojna | zajema | zelo majhno število ljudi, večinoma |
večinoma dobro podkovane specialiste, in | povzroča | sorazmerno majhne izgube. |
Kadar se spopadejo, se | bije | boj na nejasnih mejah, o katerih približni |
približni legi lahko povprečen človek samo | ugiba | , ali pa okrog plavajočih trdnjav, ki |
V centrih civilizacije | pomeni | vojna le neprestano omejitev potrošnih |
povedano: razlogi, zaradi katerih se | vodi | vojna, so se spremenili po vrsti svoje |
postali dominantni; oblast jih zavestno | spoznava | in ustvarja. |
dominantni; oblast jih zavestno spoznava in | ustvarja | . |
- kajti kljub pregrupiranju, ki se | izvrši | vsakih nekaj let, je to vedno ista |
da lahko skoraj vse surovine, ki jih | potrebuje | , pridobiva znotraj lastnih meja. |
skoraj vse surovine, ki jih potrebuje, | pridobiva | znotraj lastnih meja. |
ne v stalni posesti katere od njih, | leži | približni četverokotnik s koti pri |
Brazzavillu, Darwinu in Hong Kongu, ki | obsega | približno petino zemeljske populacije. |
Praktično nobena sila ne | nadzoruje | celotnega spornega ozemlja. |
ali onega območja, je tisto, kar jim | narekuje | , da spet in spet menjajo zaveznika. |
Tisti superdržavi, ki | nadzira | ekvatorialno Afriko, dežele Srednjega vzhoda. |
ali Eastazija; linija, ki v Mongoliji | ločuje | Evrazijo in Eastazijo, ni nikdar stabilna; |
neraziskana; vendar pa ravnotežje sil zmeraj | ostaja | približno enako in ozemlje, ki pomeni |
ostaja približno enako in ozemlje, ki | pomeni | osrčje vsake od superdržav, ostaja |
pomeni osrčje vsake od superdržav, | ostaja | zmeraj nedotaknjeno. |
Suženjsko prebivalstvo | omogoča | s svojim delom, da se tempo nenehnega |
delom, da se tempo nenehnega bojevanja | povečuje | . |
svetovne družbe in postopek, s katerim se | vzdržuje | , ne bila bistveno drugačna. |
Danes, ko | ima | le malo ljudi dovolj jesti, ta problem |
da vsestransko naraščanje blaginje | grozi | z uničenjem - in res je bilo to v nekem |
Dovolili so, da gospodarstvo mnogih držav | stagnira | , niso več obdelovali zemlje, osnovni |
prizadevanje vedno planirano tako, da lahko | požre | vsak presežek, ki je morda na voljo |
To je premišljena politika, ki | drži | celo favorizirane sloje nekje na robu |
stiske, kajti splošno stanje pomanjkanja | povečuje | pomembnost majhnih privilegijev in |
pomembnost majhnih privilegijev in torej | povečuje | razliko med enim in drugim slojem. |
merilih zgodnjega dvajsetega stoletja | živi | celo član Ožje partije zmerno in delavno |
pa ga tistih nekaj razkošij, ki jih | uživa | - njegovo veliko, lepo opremljeno stanovanje, |
mesta, kjer lastniku kos konjskega mesa | pomeni | bogastvo, ki ga ločuje od revščine. |
konjskega mesa pomeni bogastvo, ki ga | ločuje | od revščine. |
torej država v nevarnosti, pa hkrati | učinkuje | tako, da je videti naravno in neogibno |
naravno in neogibno za preživetje, če | ima | vso oblast v rokah majhna kasta. |
Kot bomo videli, ne samo da vojna | uničuje | , kar je treba uničiti, temveč opravlja |
uničuje, kar je treba uničiti, temveč | opravlja | to tudi na psihološko sprejemljiv način. |
Z drugimi besedami, važno je, da | ima | miselnost, ki je potrebna za vojno |
Ni važno, ali se vojna res | bojuje | , ker dokončna zmaga ni mogoča, tudi |
ni mogoča, tudi ni važno, ali vojna | poteka | dobro ali slabo. |
Potrebno je le, da v državi | vlada | vojno stanje. |
poročilih neresnična, in pogosto se | utegne | zavedati, da je celotna vojna ponarejena |
ponarejena ter je ali sploh ni, ali pa se | vodi | v namene, ki so popolnoma različni |
deklariranih; tako spoznanje pa zlahka | nevtralizira | tehnika dvomišljenja. |
Tako noben član Ožje partije ne | omahuje | v mistični veri, da je vojna resnična |
mistični veri, da je vojna resnična in se | mora | zmagovito končati za Oceanijo, ki bo |
Iskanje novih orožij se nepretrgano | nadaljuje | ; to je ena od zelo redkih preostalih |
inventivni in spekulativni tip razuma lahko | najde | izhod. |
vsi znanstveni dosežki preteklosti, | nasprotuje | najbolj temeljnim načelom Angsoca. |
In celo tehnika | napreduje | samo takrat, kadar se njeni proizvodi |
vseh uporabnih umetnostih svet ali | miruje | ali pa nazaduje. |
uporabnih umetnostih svet ali miruje ali pa | nazaduje | . |
življenjskega pomena - kar v resnici | pomeni | vojno ali policijsko špijonažo - empirični |
izhajata dva problema, ki ju Partija | poskuša | rešiti. |
kako proti volji človeka odkriti, kaj | misli | , in drugi, kako v nekaj sekundah pobiti |
Kolikor se znanstveno raziskovanje še | nadaljuje | , je to njegova poglavitna naloga. |
inkvizitorja, ki z izredno natančnostjo | preučuje | pomen izraza na obrazu, gibov in odtenkov |
obrazu, gibov in odtenkov glasu ter | preizkuša | mamila, ki onemogočajo prikrivanje |
pa je kemik, fizik ali biolog, ki se | ukvarja | samo s takimi vejami svojega posebnega |
Toda nobeden teh načrtov se nikdar ne | približa | uresničenju in nobena treh superdržav |
treh superdržav se nikdar pomembno ne | vzdigne | nad drugi dve. |
Partija v skladu s svojimi običaji | pripisuje | iznajdbo atomskih bomb sebi, so se |
Nobena od treh superdržav se nikoli ne | loti | manevra, s katerim bi tvegala resen |
Kadar | pride | do večje operacije, je to ponavadi |
Gre | namreč za to: s kombinacijo bojevanja, | |
Še več, nikdar ne | pride | do bojev, razen v spornih področjih |
okoli tečaja in ekvatorja, nikoli ne | pride | do poskusa vdora na sovražno ozemlje. |
To | pojasnjuje | dejstvo, da so na nekaterih mestih |
strani pa bi bilo za Oceanijo mogoče, da | potisne | svoje meje do Rena ali celo do Visle. |
sto milijonov ljudi, ki so, kolikor | gre | za tehnično razvitost, približno na |
povprečni državljan Oceanije nikdar ne | vidi | državljana Eastazije ali Evrazije in |
Zapečateni svet, v katerem | živi | , bi bil prelomljen in strah, sovraštvo |
menjajo lastnika, poglavitnih meja ne | sme | nikdar prestopiti nič razen bomb. |
Za vsem tem | tiči | dejstvo, ki ga nikdar ne omenjajo, |
V Oceaniji se vladajoča filozofija | imenuje | Angsoc, v Evraziji se imenuje Neoboljševizem |
filozofija imenuje Angsoc, v Evraziji se | imenuje | Neoboljševizem in v Eastaziji ima |
imenuje Neoboljševizem in v Eastaziji | ima | kitajsko ime, ki ga običajno prevajamo |
kot Čaščenje smrti, a ga morda bolje | predstavlja | izraz Razveljavljenje Jaza. |
filozofij, vendar pa ga učijo, naj ju | črti | kot barbarsko nasilje nad moralo in |
polbožanskega vodje, enako gospodarstvo, ki | dela | za vojsko in za vojskovanje. |
Sledi | , da tri superdržave ne le ne morejo | |
tudi vedo, da je potrebno, da se vojna | nadaljuje | v nedogled in brez zmage. |
kakšno drugo posledico, ki na splošno | velja | za nezaželeno, so morali biti varnostni |
zanesljivi varuh zdrave pameti in kar | zadeva | vladajoči razred, je bila verjetno |
zgubiti ali dobiti, vladajoči razred ne | more | biti brez vsake odgovornosti. |
Kadar pa vojna | postane | dobesedno trajna, tudi preneha biti |
vojna postane dobesedno trajna, tudi | preneha | biti nevarna. |
Tehnični napredek se lahko | ustavi | in najbolj otipljiva dejstva je moč |
Stvarnost | pritiska | na ljudi samo še s potrebami vsakdanjega |
medzvezdnem prostoru, ki nikakor ne | more | vedeti, kje je gori in kje doli. |
Požira | presežek potrošnih dobrin in pomaga | |
Požira presežek potrošnih dobrin in | pomaga | ohraniti potrebno mentalno atmosfero, |
atmosfero, ki jo hierarhična družba | potrebuje | . |
Vsaka vladajoča grupa se | vojskuje | proti svojim lastnim podrejenim in |
čeprav ga ogromna večina članov Partije | razume | le površno - je notranji smisel partijske |
Urni kazalci so kazali šest, se | pravi | osemnajst. |
tako kot se stabilizator vedno znova | povrne | v ravnotežje, ne glede na to, kako |
bistvenih potezah zmeraj isti, spet in spet | ponavlja | . |
varno na oblasti, a prej ali slej vedno | pride | trenutek, ko izgubijo bodisi vero vase, |
Takoj se | odcepi | nova Srednja skupina od ene izmed drugih |
drugih skupin ali od obeh, in boj se | začne | znova. |
postalo očitno, da se to dogajanje | ponavlja | po istem kalupu. |
bila zadnji člen v miselni verigi, ki | sega | tja do suženjskih uporov v antiki, |
Zdaj je prvič mogoče, da država | prisili | ljudi ne le k popolni poslušnosti, |
ampak je vedela, kaj je treba, da si | zavaruje | položaj. |
Kolektivno pa | ima | Partija v lasti vse v Oceaniji, saj |
Partija v lasti vse v Oceaniji, saj | nadzoruje | vse in dela s proizvodi, kot se ji |
vse v Oceaniji, saj nadzoruje vse in | dela | s proizvodi, kot se ji zdi. |
vse in dela s proizvodi, kot se ji | zdi | . |
ves postopek predstavili tako, kot da | gre | za kolektivizacijo. |
Vedno so domnevali, da | mora | , če bo kapitalistični razred razlaščen, |
neskončnost ohraniti hierarhično družbo, | sega | globlje od tega. |
štiri načine lahko vladajoča skupina | izgubi | oblast. |
Ali je premagana od zunaj, ali | vlada | tako neuspešno, da to izzove množice |
zunaj, ali vlada tako neuspešno, da to | izzove | množice k uporu, ali dovoli, da nastane |
neuspešno, da to izzove množice k uporu, ali | dovoli | , da nastane močna in nezadovoljna srednja |
izzove množice k uporu, ali dovoli, da | nastane | močna in nezadovoljna srednja plast, |
nezadovoljna srednja plast, ali pa | izgubi | samozavest in voljo do oblasti. |
Nazadnje pa odločilno | vpliva | na dogodke duhovna struktura samega |
jih vlada z neomejeno oblastjo zlahka | odvrne | . |
enako velike homatije, in to se tudi | dogaja | , ne da bi imelo politične posledice, |
Kar | zadeva | hiperprodukcijo, ki je pomenila problem |
torej edina prava nevarnost, ki jim | grozi | , odcepitev nove skupine zmožnih, premalo |
Se | pravi | , da gre za vzgojno vprašanje. |
Se pravi, da | gre | za vzgojno vprašanje. |
osvetljujejo njeno osnovo, lahko človek | sklepa | , če že ne ve, kakšna je splošna struktura |
osnovo, lahko človek sklepa, če že ne | ve | , kakšna je splošna struktura oceanijske |
vso modrost, vso srečo in vse vrline | velja | , da izhajajo neposredno iz njegovega |
ki si ga je Partija izbrala, da ga | predstavlja | svetu. |
Njegovo opravilo je, da | deluje | kot žariščna točka za ljubezen, strah |
Za Ožjo partijo | pride | Širša partija, ki jo, če opišemo Ožjo partijo |
ekvatorialnih predelov, ki neprestano | prehaja | od zmagovalca do zmagovalca, ni stalen |
Otrok staršev Ožje partije še ne | sodi | v Ožjo partijo. |
pa tudi nobena pokrajina izrazito ne | prevladuje | nad drugo. |
je človek, čigar bivališča nihče ne | pozna | . |
Nekaj članov se sicer | seli | iz ene plasti v drugo, a samo toliko, |
nezadovoljstva, si Miselna policija preprosto | zapomni | in jih eliminira. |
Miselna policija preprosto zapomni in jih | eliminira | . |
menila, da nekaj, kar ni dedno, ne | more | biti trajno. |
na oblasti tako dolgo, dokler lahko | imenuje | svoje naslednike. |
Partije ne | zanima | , da se nadaljuje njena kri, ampak ona |
Partije ne zanima, da se | nadaljuje | njena kri, ampak ona sama. |
Kdo | ima | v rokah oblast, ni važno, če je le |
ni važno, če je le zagotovljeno, da | ostane | hierarhična zgradba vedno ista. |
višina splošne izobrazbe v resnici | pada | . |
Kakšno mnenje | ima | raja ali kakšnega mnenja nima, velja |
ima raja ali kakšnega mnenja nima, | velja | za nepomembno. |
Član Partije | živi | od rojstva do smrti pred očmi Miselne policije. |
Še kadar je sam, ne | more | biti prepričan, da je sam. |
Kjerkoli je, naj | dela | ali počiva, v kopalni kadi ali postelji, |
Kjerkoli je, naj dela ali | počiva | , v kopalni kadi ali postelji, povsod |
Nič, kar | počne | , ni nepomembno. |
obrazu, kadar je sam, besede, ki jih | mrmra | v spanju, celo značilne gibe njegovega |
Za nobeno stvar se ne | more | svobodno odločiti. |
drugi strani pa njegovih dejanj ne | uravnava | noben zakon ali jasno formuliran pravilnik |
Od člana Partije zahtevajo ne le, da | ima | pravo prepričanje, ampak tudi njegovi |
nima zasebnih čustev in se nikoli ne | preneha | navduševati. |
Živi | naj v neprestani blaznosti sovraštva | |
sovražnikov in notranjih izdajalcev, | veseli | naj se zmag in se ponižuje pred močjo |
izdajalcev, veseli naj se zmag in se | ponižuje | pred močjo in modrostjo Partije. |
Nezadovoljstvo, ki | izhaja | iz njegovega revnega in praznega življenja, |
premišljeno usmerjajo navzven, tako da se | izrablja | pri takih sleparijah kot Dvominutno sovraštvo; |
skeptične in uporne misli, pa vnaprej | zaduši | njegova zgodaj pridobljena notranja |
lahko vcepiš že otrokom, se v Novoreku | imenuje | kriminalstop. |
Kriminalstop | pomeni | zmožnost, da se hitro, kakor nagonsko |
S tem se | druži | zmožnost, da ne dojemaš analogije, |
odbijajoč vsak tok misli, ki te lahko | zapelje | v krivoversko smer. |
Kriminalstop na kratko | pomeni | varovalno neumnost. |
Nasprotno, popolna pravovernost | zahteva | tako popolno nadzorstvo nad lastnim |
lastnim duhovnim dogajanjem, kot ga | mora | imeti žongler nad telesom. |
Oceanijska družba | počiva | nazadnje na prepričanju, da je Veliki brat |
Kot toliko besed v Novoreku | ima | tudi ta dva pomena, ki drug drugemu |
Če se | nanaša | na nasprotnika, pomeni navadno nesramežljivo |
Če se nanaša na nasprotnika, | pomeni | navadno nesramežljivo zatrjevati, da |
Če pa se | nanaša | na partijca, pomeni lojalno pripravljenost |
Če pa se nanaša na partijca, | pomeni | lojalno pripravljenost trditi, da je |
pripravljenost trditi, da je črno belo, če to | zahteva | partijska disciplina. |
Pomeni | pa tudi zmožnost verjeti, da je črno | |
To | zahteva | neprestano spreminjanje preteklosti, |
neprestano spreminjanje preteklosti, kar | omogoča | miselni sistem, ki v resnici vse drugo |
miselni sistem, ki v resnici vse drugo | zajema | in ki je v Novoreku znan kot dvomišljenje. |
ta, da član Partije, tako kot raja, | prenaša | današnje razmere deloma tudi zato, |
Odrezan | mora | biti od preteklosti, natanko tako, |
biti od preteklosti, natanko tako, kot | mora | biti odrezan od tujih dežel, saj mora |
mora biti odrezan od tujih dežel, saj | mora | verjeti, da mu je bolje kot njegovim |
povprečni nivo gmotnega udobja neprestano | dviga | . |
napovedi Partije v vseh primerih pravilne, | gre | tudi za to, da ne smejo nikdar priznati, |
Ta vsakdanja potvorba, ki jo | opravlja | Ministrstvo resnice, je tako potrebna |
kot zatiranje in vohunjenje, ki ga | izvaja | Ministrstvo ljubezni. |
In ker | ima | Partija popolno kontrolo nad vsemi |
kontrolo nad zavestjo svojih članov, | sledi | iz tega, da je preteklost taka, kakršno |
tega, da je preteklost taka, kakršno | hoče | narediti Partija. |
Sledi | pa tudi, da preteklost, čeprav je spremenljiva, | |
To | velja | celo takrat, kar se često zgodi, ko |
To velja celo takrat, kar se često | zgodi | , ko je treba kakšen dogodek v enem |
Ves čas | ima | Partija v rokah absolutno resnico in |
Nauči | se ga večina članov Partije, gotovo | |
V Staroreku se to čisto odkrito | imenuje | »kontrola realnosti.« |
V Novem jeziku se | imenuje | dvomišljenje, čeprav zajema dvomišljenje |
jeziku se imenuje dvomišljenje, čeprav | zajema | dvomišljenje tudi še veliko več. |
Dvomišljenje | pomeni | moč hkrati imeti dvoje prepričanj in |
Partijski intelektualec | ve | , v katero smer si mora spremeniti spomin; |
intelektualec ve, v katero smer si | mora | spremeniti spomin; zato ve, da slepari |
smer si mora spremeniti spomin; zato | ve | , da slepari s stvarnostjo; toda z vajo |
mora spremeniti spomin; zato ve, da | slepari | s stvarnostjo; toda z vajo v dvomišljenju |
toda z vajo v dvomišljenju se tudi | pomirja | , da se resničnosti ni zgodila sila. |
Postopek | mora | biti zavesten, ker bi ga sicer ne |
ne mogli dovolj natančno opraviti, | mora | pa biti tudi nezaveden, sicer bi se |
Dvomišljenje | tiči | v samem srcu Angsoca, ker je bistveni |
Angsoca, ker je bistveni akt Partije, da | uporablja | zavestno prevaro, hkrati pa ohranja |
uporablja zavestno prevaro, hkrati pa | ohranja | trdnost namena, ki pritiče popolni |
hkrati pa ohranja trdnost namena, ki | pritiče | popolni poštenosti. |
postalo neprimerno, pa ga nato, ko spet | postane | potrebno, priklicati nazaj iz pozabljenega |
Kajti z rabo te besede človek | priznava | , da spletkari s stvarnostjo; s svežim |
rabo te besede človek priznava, da | spletkari | s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja |
aktom dvomišljenja človek to vednost | briše | ; in tako dalje v nedogled, z lažjo |
Se | pravi | , da so padle, ker so se nečesa zavedale |
Če naj nekdo | vlada | in si oblast ohrani, mora biti zmožen, |
Če naj nekdo vlada in si oblast | ohrani | , mora biti zmožen, da razveljavi občutek |
naj nekdo vlada in si oblast ohrani, | mora | biti zmožen, da razveljavi občutek |
oblast ohrani, mora biti zmožen, da | razveljavi | občutek za resničnost. |
prav tisti, ki najbolje vedo, kaj se | dogaja | , tudi tisti, ki so najdlje od tega, |
Na splošno, čim bolj razumeš, za kaj | gre | , tem huje varaš sam sebe: bolj si inteligenten, |
tega dejstva je, da vojna histerija | narašča | čedalje bolj, više ko se vzpenjaš na |
vojna preprosto neprestano gorje, ki | vihra | sem ter tja nad njihovimi telesi kakor |
Katera stran | zmaguje | , jih prav nič ne zanima. |
Katera stran zmaguje, jih prav nič ne | zanima | . |
Zavedajo se, da sprememba oblasti | pomeni | preprosto to, da bodo opravljali isto |
za dolga obdobja zmožni pozabiti, da | besni | vojna. |
Tako Partija | zavrača | in sramoti vsako načelo, za katero |
Tako Partija zavrača in | sramoti | vsako načelo, za katero se je prvotno |
Pridiga | zaničevanje delavskega razreda, kar | |
nekaj nezaslišanega, svoje člane pa | oblači | v uniformo, ki je bila nekoč posebnost |
solidarnost družine, svojega voditelja pa | kliče | z imenom, ki neposredno deluje na čustva |
voditelja pa kliče z imenom, ki neposredno | deluje | na čustva družinske vdanosti. |
Ministrstvo miru se | ukvarja | z vojno, Ministrstvo resnice z lažmi, |
sprijaznijo s protislovji, se lahko oblast | obdrži | neskončno dolgo, z nobenim drugim sredstvom |
Če naj za vedno | izgine | človeška enakost - če naj Visoki, kot |
za zmerom obdrže svoje mesto - potem | mora | biti prevladujoče duhovno stanje nadzorovana |
Toda za tem se globoko | skriva | prvotni nagib, nevprašljivi nagon, |
V resnici | gre | za to... |
manjšini, da si en sam proti vsem, še ne | pomeni | , da si blazen. |
statistike,« je z občutkom, da ta opazka | vsebuje | globoko modrost, zaspal. |
»Mislim, da ga lahko | dobiva | nekaj od starega Charringtona.« |
» | Zdi | se mi, da je postalo hladneje.« |
Pravijo, da čas vse rane | celi | ,pravijo, da vse lahko pozabiš,a še |
Spraševal se je, ali se | ukvarja | s pranjem, da se preživlja, ali pa |
je, ali se ukvarja s pranjem, da se | preživlja | , ali pa je le sužnja dvajsetih ali |
»Najmanj meter | ima | okoli bokov,« je rekla Julija. |
konca prebral knjigo, je vedel, kaj | mora | biti zadnja Goldsteinova poslanica. |
Prihodnost | pripada | raji. |
In ali | more | biti prepričan, da ne bo takrat, ko |
In dokler se to ne | zgodi | , čeprav bo do tega morda še tisoč let, |
silo, ki je Partija nima in ki je ne | more | ubiti. |
Ptice pojejo, raja | poje | , Partija pa ne poje. |
Ptice pojejo, raja poje, Partija pa ne | poje | . |
Iz teh mogočnih ledij | mora | nekega dne priti rasa zavestnih bitij. |
Nista se dotikala, a zdelo se mu je, da | čuti | drhtenje Julijinega telesa. |
»Tukaj je sveča, da ti | posveti | spat, tu je sekira, da ti preseka vrat!« |
ti posveti spat, tu je sekira, da ti | preseka | vrat!« |
Celo v svoji grozi se mu je zdelo, da | čuti | bolečino v lastnem telesu, smrtno bolečino, |
Opazil je, da nujno | želi | urinirati, in to ga je navdajalo z |
Opazil je, da ura na napušču | kaže | devet, se pravi enaindvajset. |
je, da ura na napušču kaže devet, se | pravi | enaindvajset. |
misel, da prvič v svojem življenju vede | gleda | pripadnika Miselne policije. |
nizko brnenje, o katerem je menil, da | ima | nekaj opraviti z dovajanjem zraka. |
Zdelo se mu je, da | ima | nekaj krušnih drobtin v žepu kombinezona. |
so bili videti, kot da jih nihče ne | briga | . |
Ko je opazila, da | sedi | na nečem neravnem, je zdrsnila z Winstonovih |
» | Oprosti | , ljubček,« je rekla. |
» | Oprosti | ,« je rekla, »nisem čisto pri sebi.« |
» | Spravi | gor, ko je še sveže v želodcu.« |
besed, in posebej omembo nečesa, kar se | imenuje | »soba ena nula ena,« česar ni razumel. |
škornjev na piščalih; videl se je, kako se | zvija | na tleh in kriči za milost skozi razbite |
ljubezni do nje in celo to, kaj se | dogaja | z njo, ga je komaj zanimalo. |
O'Brien | mora | vedeti, da so ga zaprli. |
Bratovščina, je bil rekel, nikdar ne | skuša | rešiti svojih članov. |
prepričan, da bo uporabil britev, tudi če | dobi | priložnost. |
skušal po telesnem občutku določiti, ali | sedi | visoko v zraku ali pa je pokopan globoko |
ki je bila videti, da se čez in čez | sveti | v poliranem usnju in čigar bledi obraz |
kot bi se mu megleno dozdevalo, da | mora | biti tu nekje tudi izhod, in nato začel |
Mora | govoriti z Ampleforthom in tvegati, | |
Mogoče je bilo celo, da Ampleforth | prinaša | britev. |
celotno zgodovino angleške poezije | opredeljuje | dejstvo, da angleščini primanjkuje |
opredeljuje dejstvo, da angleščini | primanjkuje | rim?« |
istem tiru, kot žoga, ki znova in znova | pada | v isto vrsto vdolbin. |
neverne groze, da se taka beseda lahko | nanaša | nanj. |
»Fant kot jaz lahko precej | koristi | v delovnem taborišču.« |
» | Pograbi | te lahko, ne da bi sam vedel.« |
Znižal je glas, tako kot nekdo, ki | mora | iz zdravstvenih razlogov povedati kvanto. |
» | Zdi | se, da sem govoril znova in znova.« |
»To vsekakor | kaže | , da sem jo vzgojil v pravem duhu.« |
» | Oprosti | , stari,« je rekel. |
»V celici se ne | skriva | obraza!« |
tako polna, da si moral verjeti, da | ima | tam zatlačene majhne zaloge hrane. |
Nenadoma je spoznal, za kaj | gre | . |
»Ne | briga | me, kdo je in kaj mu boste storili.« |
jetnikih, kot bi bil mislil, da lahko | postavi | kako drugo žrtev na svoje mesto. |
Mogel si je misliti, da britev lahko | pride | skrita v hrani, če ga bodo kdaj hranili. |
Morda ta hip | vpije | od bolečine. |
jo je napravil, ker je vedel, da jo | mora | napraviti. |
trpiš, naj se iz kakršnegakoli razloga | poveča | ? |
Lahko | pade | kamorkoli - na teme, na vrh ušesa, |
Nepojmljivo, nepojmljivo, da lahko en udarec | povzroči | tako bolečino. |
svetu, ne moreš želeti, naj se bolečina | poveča | . |
bolečini si lahko želiš le eno naj | preneha | . |
Imel je vtis, da | vznika | v to sobo iz nekega čisto drugačnega |
celo tiste vrste zavest, ki jo človek | ohrani | v spanju, ustavila in se znova obudila |
»Zdržati moram, dokler bolečina ne | postane | neznosna.« |
preprosto usta, ki izpovedujejo, roka, ki | podpisuje | , karkoli od nje zahtevajo. |
skrb je bila odkriti, kaj želijo, da | prizna | , in potem hitro priznati, preden se |
hitro priznati, preden se strahovanje | začne | znova. |
tisti, ki je odločal, kdaj naj Winston | vrešči | od bolečine, kdaj naj ima odmor, kdaj |
Winston vrešči od bolečine, kdaj naj | ima | odmor, kdaj naj ga nahranijo, kdaj |
odmor, kdaj naj ga nahranijo, kdaj naj | spi | , kdaj naj mu vbrizgajo mamilo v roko. |
mu je neki glas zamrmral v uho: »Ne | skrbi | , Winston, v moji oskrbi si.« |
bolečina, ker ni mogel videti, kaj se | dogaja | , in imel je občutek, da mu zadajajo |
Ni vedel, ali se ta stvar res | dogaja | ali pa ta učinek izzovejo z elektriko; |
narazen in o hrbtenični tekočini, ki se | cedi | iz njih.« |
učitelja, celo duhovnika, ki si bolj | prizadeva | razložiti in prepričati, kot pa kaznovati. |
»S katero silo se trenutno | vojskuje | Oceanija?« |
videl nesporen dokumentarni dokaz, ki | priča | , da so bile njihove izpovedi lažne.« |
Bila je fotografija in o tem, kaj | prikazuje | , sploh ni bilo mogoče dvomiti. |
» | Obstaja | !« je vzkliknil. |
»Ne | obstaja | .« |
» | Živi | v spominu.« |
bi bil lahko prepričan, da O'Brien | laže | , bi ne bilo važno. |
Morda se v zavesti res lahko | izvrši | ta blazni premik: to je bila misel, |
kdaj je imel videz učitelja, ki se | muči | s trmastim, a obetajočim otrokom. |
»Neka partijska parola | obravnava | oblast nad preteklostjo,« je rekel. |
» | Ponovi | jo, prosim.« |
»Kdor | obvladuje | preteklost, obvladuje prihodnost; kdor |
»Kdor obvladuje preteklost, | obvladuje | prihodnost; kdor obvladuje sedanjost, |
preteklost, obvladuje prihodnost; kdor | obvladuje | sedanjost, obvladuje preteklost,« je |
prihodnost; kdor obvladuje sedanjost, | obvladuje | preteklost,« je pokorno ponovil Winston. |
»Kdor | obvladuje | sedanjost, obvladuje preteklost,« je |
»Kdor obvladuje sedanjost, | obvladuje | preteklost,« je rekel O'Brien, kimajoč |
»Ali | ima | po tvojem mnenju, Winston, preteklost |
celo tega ni vedel, za kateri odgovor | misli | , da je pravi. |
»Ali preteklost | obstaja | konkretno, v prostoru?« |
trdnih predmetov, kjer se preteklost še | dogaja | ?« |
»Kje pa potem preteklost | obstaja | , če sploh?« |
»Raje si bil norec, manjšina, ki jo | predstavlja | en sam proti vsem.« |
»Samo discipliniran razum lahko | vidi | stvarnost, Winston.« |
nekaj objektivnega, zunanjega, kar | obstaja | samo po sebi.« |
sebe, da nekaj domnevaš, da vsak drug | vidi | isto stvar kot ti.« |
»Stvarnost | obstaja | v človekovi zavesti in nikjer drugod.« |
v individualni zavesti, ki se lahko | moti | , v vsakem primeru pa hitro propade; |
lahko moti, v vsakem primeru pa hitro | propade | ; samo v zavesti Partije, ki je kolektivna |
»Karkoli | ima | Partija za resnico, je resnica.« |
» | Zahteva | pa od tebe samouničenje, napor volje.« |
dovoljeval, da se to, kar je govoril, | usede | . |
spomniš, da si zapisal v dnevnik, Svoboda | pomeni | svobodo reči, da je dva in dva štiri?« |
»In če Partija | reče | , da to ni štiri, ampak pet - koliko |
»Ne, Winston, nič ne | pomaga | .« |
Važno je bilo samo to, da nekako | ostane | živ, dokler krč ne mine. |
da nekako ostane živ, dokler krč ne | mine | . |
se za stisnjenimi vekami gozd prstov | giblje | v nekakšnem plesu, se prepleta in razpleta, |
prstov giblje v nekakšnem plesu, se | prepleta | in razpleta, izginja drug za drugim |
giblje v nekakšnem plesu, se prepleta in | razpleta | , izginja drug za drugim in spet pojavlja. |
nekakšnem plesu, se prepleta in razpleta, | izginja | drug za drugim in spet pojavlja. |
razpleta, izginja drug za drugim in spet | pojavlja | . |
odprl oči, je ugotovil, da še vedno | vidi | isto stvar. |
Morda si človek ne | želi | biti toliko ljubljen kot razumljen. |
» | Poskusi | znova.« |
nihče, ki ga pripeljemo sem, nikdar ne | pride | iz naših rok neozdravljen?« |
»Partije ne | zanima | očitno dejanje; misel je vse česar |
»Ko se nam boš nazadnje predal, | mora | biti to iz tvoje svobodne volje.« |
pokončamo krivoverca, dokler se nam | upira | ; dokler se nam upira, ga nikoli ne |
dokler se nam upira; dokler se nam | upira | , ga nikoli ne pokončamo.« |
privedemo na ta kraj, se nam nikdar ne | postavi | po robu.« |
Ne | pretvarja | se, je mislil Winston, on ni hinavec, |
se, je mislil Winston, on ni hinavec, | verjame | v vsako besedo, ki jo reče. |
hinavec, verjame v vsako besedo, ki jo | reče | . |
»In tudi, če se nam | zahoče | , da te pustimo preživeti tvojo naravno |
»Kar se | zgodi | s teboj tukaj, je za zmeraj.« |
Bolečina, nove vrste bolečina | prihaja | . |
Vedel je, kaj | pomeni | Oceanija in da je sam državljan Oceanije. |
ga je zlahka spomnil, kot se človek | spominja | živega doživetja v nekem daljnem obdobju |
sovražnik, ker sem vsaj človek, ki te | razume | in s katerim se je mogoče pogovoriti?« |
»Tvoj razum me | poziva | .« |
»Ali Veliki brat | obstaja | ?« |
»Partija | obstaja | .« |
»Ali | obstaja | na isti način kot jaz ?« |
Pa kaj | pomaga | to reči? |
»Noben drug trden predmet ne | more | hkrati z menoj zavzemati tega mesta.« |
»Ali v tem smislu Veliki brat | obstaja | ?« |
» | Obstaja | .« |
»Ali Bratovščina | obstaja | ?« |
senco smehljaja, ki je pričal, da se | zabava | . |
On | ve | , je nenadoma pomislil Winston, ve, |
On ve, je nenadoma pomislil Winston, | ve | , kaj bom vprašal. |
»Vsakdo | ve | , kaj je v Sobi 101.« |
Zdelo se mu je, da se celoten postopek | razteza | v dolg, nedoločljiv čas - trajalo je |
celo mene - zakaj Ministrstvo ljubezni | porablja | toliko časa in skrbi zate.« |
»Se | pravi | , sodeloval sem pri pisanju.« |
»Ali je res, kar | pravi | ?« |
»Program, ki ga | postavlja | , pa je bedarija.« |
»Ne | more | se.« |
»Dovolj dobro razumeš kako« se Partija | drži | na oblasti. |
»Zdaj pa mi povej zakaj« se | oklepa | oblasti. |
»No, | govori | ,« je dodal, ko je Winston ostal tiho. |
kaj bo O'Brien rekel: da Partija ne | teži | po oblasti zaradi svojih lastnih koristi, |
Da | mora | človeštvo izbirati med svobodo in srečo |
čuvar slabotnih, posvečena ločina, ki | dela | zlo, da bi se lahko iz tega rodilo |
kakšnimi lažmi in surovostmi jih Partija | drži | tam. |
to, pretehtal, pa kaj potem: namen | posvečuje | sredstvo. |
od tebe, ki tvoje argumente zvesto | posluša | , potem pa kratko in malo vztraja v |
zvesto posluša, potem pa kratko in malo | vztraja | v svoji blaznosti? |
»Partija | teži | za oblastjo v celoti zaradi oblasti |
»Ne | zanima | nas blagor drugih, zanima nas samo |
»Ne zanima nas blagor drugih, | zanima | nas samo oblast.« |
»Kaj | pomeni | čista oblast, boš takoj razumel.« |
za omejen čas in da takoj za vogalom | leži | raj, kjer bodo ljudje svobodni in enaki.« |
»Mi vemo, da se nihče nikoli ne | polasti | oblasti z namenom, da se ji bo odpovedal.« |
dobiš nekaj predstave o tem, kaj oblast | pomeni | .« |
»Posameznik | ima | samo toliko oblasti, kolikor neha biti |
»Posameznik ima samo toliko oblasti, kolikor | neha | biti posameznik.« |
»Tako | mora | biti, kajti vsak človek je obsojen |
»Če pa se lahko | potopi | v Partijo, tako da je Partija, potem |
»Tega pa ne želim, ker Partija ne | želi | .« |
»Koliko let pa že | obstaja | ?« |
»Nič ne | obstaja | zunaj človeške zavesti.« |
»Za neke potrebe to seveda ne | drži | .« |
ali če napovemo mrk, se nam večkrat | zdi | primerno dopustiti, da se zemlja vrti |
zdi primerno dopustiti, da se zemlja | vrti | okoli sonca in da so zvezde milijone |
Pa vendar je vedel, vedel je , da | ima | on prav. |
za hip spet nadel videz šolnika, ki | izprašuje | obetavnega učenca: »Kako si človek |
obetavnega učenca: »Kako si človek | zagotovi | oblast nad drugim človekom, Winston?« |
»Da mu | povzroči | trpljenje,« je rekel. |
»Da mu | povzroči | trpljenje.« |
»Če človek | trpi | , kako si lahko prepričan, da se podreja |
trpi, kako si lahko prepričan, da se | podreja | tvoji volji in ne svoji?« |
»Se ti zdaj | svita | , kakšen svet ustvarjamo?« |
»Naš | temelji | na sovraštvu.« |
»Nihče si ne | upa | več zaupati ženi, otroku ali prijatelju.« |
prihodnosti, si predstavljaj škorenj, ki | tepta | človeški obraz - za zmeraj.« |
»In | pomni | , da je to za zmeraj.« |
»Kot vidim, se ti | začenja | svitati, kakšen bo ta svet.« |
»Denimo, da se nam | zahoče | , da se hitreje izrabimo.« |
»Ti si domišljaš, da | obstaja | nekaj, kar se imenuje človeška narava, |
domišljaš, da obstaja nekaj, kar se | imenuje | človeška narava, ki se bo zgrozila |
»Ali vidiš kakšen dokaz, da se to | dogaja | ?« |
»Tvoja vrsta | izumira | ; mi smo nasledniki.« |
je bilo videti, da obraz tega stvora | štrli | naprej. |
vrat je bil videti, kot da se dvojno | krivi | pod težo lobanje. |
da je to telo šestdesetletnika, ki | trpi | za neozdravljivo boleznijo. |
»In tistih nekaj, kar jih imaš, ti | izpada | iz ust.« |
»Vidiš to prikazen, ki ti | stoji | nasproti?« |
misel se mu je motala po glavi: da | mora | biti tu že dalj časa, kot je mislil. |
Preden se je zavedel, kaj | počne | , se je zrušil na majhno pručko, ki |
svežnja kosti in umazanega perila, ki | sedi | in joče v ostri beli svetlobi, a ni |
kosti in umazanega perila, ki sedi in | joče | v ostri beli svetlobi, a ni se mogel |
»Ne,« je rekel, »ne, to | drži | .« |
O'Brien je videl, kaj | misli | , ne da bi bil potreboval pojasnilo. |
včasih se je megleno spraševal, ali jih | dobiva | podnevi ali ponoči. |
Bilo mu je mar samo to, da | leži | pri miru in da čuti, kako se mu moč |
mar samo to, da leži pri miru in da | čuti | , kako se mu moč nabira v telesu. |
pri miru in da čuti, kako se mu moč | nabira | v telesu. |
ponižan, ko je odkril, kakšnih stvari ne | more | narediti. |
smrtnimi bolečinami v stegnih in mečih | dvigne | v stoječ položaj. |
gojiti neprestano vero, da tudi obraz | postaja | normalen. |
Poleg tega pa | ima | Partija prav. |
Tako | mora | biti: kako bi se lahko nesmrtni kolektivni |
Vedel je, da | ve | , kaj pride za tem, a za hip se ni mogel |
Vedel je, da ve, kaj | pride | za tem, a za hip se ni mogel domisliti. |
to le po zavestnem premisleku, kaj | mora | biti; ni mu prišlo samo od sebe. |
je, kot bi plaval proti toku, ki te | meče | nazaj, če se še tako trdo boriš, pa |
odločena stvar se v vsakem primeru | zgodi | . |
»Če on | misli | , da leti s tal in če jaz istočasno |
»Če on misli, da | leti | s tal in če jaz istočasno mislim, da |
Nenadoma, kot kos potopljene razbitine, ki | predre | vodno gladino, mu je vdrla v glavo |
v glavo misel: »To se v resnici ne | zgodi | .« |
Vse se | dogaja | v zavesti. |
Kar se | zgodi | v vseh zavestih, pa se resnično zgodi. |
zgodi v vseh zavestih, pa se resnično | zgodi | . |
zmote in ni bil v nevarnosti, da ji | podleže | . |
V razumu | mora | nastati slepa pega, kadarkoli se približaš |
Proces | mora | biti avtomatičen, nagonski. |
Zastavljal si je naloge - Partija | pravi | , da je zemlja ploskev. |
Partija | pravi | , da je led težji od vode - in se nato |
Utegne | ga doleteti čez deset minut ali čez | |
veseljem do gibanja in z občutkom, da | hodi | po soncu. |
široki, in zdelo se je, da po njej | hodi | v delirij, ki ga povzročijo mamila. |
Vedel je tudi, da nekje še vedno | živi | in da potrebuje njegovo pomoč. |
tudi, da nekje še vedno živi in da | potrebuje | njegovo pomoč. |
potrebno, ne smeš nikdar dovoliti, da ti | vznikne | v zavest v kakršnikoli obliki, ki jo |
Od zdaj naprej | mora | ne le misliti pravilno; čutiti mora |
mora ne le misliti pravilno; čutiti | mora | pravilno, sanjati pravilno. |
In ves čas | mora | svoje sovraštvo držati zaklenjeno v |
»Povej mi, Winston - in | pomni | , nobenih laži; saj veš, da znam vedno |
vedel, ali se mu je vsaj zdelo, da | ve | , kje v poslopju brez oken se nahaja. |
da ve, kje v poslopju brez oken se | nahaja | . |
»Vsakdo ga | pozna | .« |
Nekakšna svarilna groza, strah pred kdo | ve | čem, je spreletela Winstona, brž ko |
Zdelo se mu je, da mu drobovje | vodeni | . |
»So priložnosti, ko se človek | postavi | bolečini po robu, celo do meje smrti.« |
neznosnega - nekaj, na kar niti pomisliti ne | more | .« |
»Pri tem ne | gre | za pogum in strahopetnost.« |
Winston je lahko slišal, kako mu | šumi | kri v ušesih. |
Imel je občutek, da | sedi | v popolni samoti. |
Dosegli sta tisto starost, ko | postane | podganji gobec top in divji, dlaka |
obrnjen k nevidnemu poslušalstvu, » | sodi | sicer h glodalcem, a je mesojeda žival.« |
Winstonu se je zdelo, da ga | dosega | iz velike daljave. |
Tudi za tega se mu je zdelo, da | prihaja | od zunaj. |
»Si kdaj videl podgano, kako se | požene | skozi zrak?« |
Bila je ena in samo ena pot, da se | reši | . |
Podgani sta vedeli, kaj | pride | zdaj. |
svetu le en človek, na katerega lahko | prenese | kazen - eno telo, ki ga lahko porine |
prenese kazen - eno telo, ki ga lahko | porine | medse in podgane. |
»Ne | briga | me, kaj ji naredite!« |
»Veliki Brat te | opazuje | ,« je pravil napis. |
pogledati na zemljevid, da si videl, kaj to | pomeni | . |
Beli vedno | matira | , je pomislil z nekakšnim motnim mističnim |
Ali to ne | simbolizira | večne, nespremenljive zmage Dobrega |
Beli vedno | matira | . |
Zdelo se mu je, da res | vidi | evrazijsko armado, ki gomazi čez nikdar |
je, da res vidi evrazijsko armado, ki | gomazi | čez nikdar prebito mejo in se kot kolona |
prebito mejo in se kot kolona mravelj | preliva | v konico Afrike. |
Celo medtem ko je videl črno hordo, ki | drvi | proti jugu, je videl drugo, tajno zbrano |
drugo, tajno zbrano silo, ki se nenadoma | pojavi | ob njihovi zaščitni četi in jim pretrga |
pojavi ob njihovi zaščitni četi in jim | pretrga | zveze na morju in kopnem. |
Čutil je, da s hotenjem | ustvarja | to silo. |
»Kar se | zgodi | tu, je za zmeraj« , je rekel O'Brien. |
vedel, da jih njegovo početje nič ne | zanima | . |
je zdelo, da se je vdala v to, da ga | ima | ob strani. |
Spraševal se je, ali | prihaja | ta odpor zgolj iz preteklosti ali pa |
odpor zgolj iz preteklosti ali pa ji ga | navdihuje | njegov zabuhli obraz in solze, ki mu |
Zdi | se, da so tudi njene noge postale širše, | |
»Takrat, ko se to | dogaja | , misliš zares.« |
»Želiš , da se to | zgodi | tistemu drugemu človeku.« |
»Prekleto malo te | briga | , kaj trpijo drugi.« |
»Edino, kar te | briga | , si ti sam.« |
»Edino, kar te | briga | , si ti sam,« je odmeval. |
Rekla je nekaj o vlaku, ki ga | mora | ujeti, in vstala, da bi šla. |
Odločil se je, da jo | pospremi | vse do postaje podzemske železnice, |
»Takrat, ko se to | dogaja | ,« je bila rekla, »misliš zares.« |
Nihče se ni več menil za to, kaj | počne | , noben žvižg ga ni budil, telekran |
sebe, dečka devetih ali desetih let, ki | sedi | na tleh in se vzradoščeno smeje ter |
let, ki sedi na tleh in se vzradoščeno | smeje | ter stresa škatlo s kockami. |
na tleh in se vzradoščeno smeje ter | stresa | škatlo s kockami. |
Njegova mati mu | sedi | nasproti in se tudi smeje. |
Njegova mati mu sedi nasproti in se tudi | smeje | . |
sestrica, premlada, da bi razumela, za kaj | gre | pri igri, je sedela, oprta na blazino, |
sovražniku v hrbet, bela puščica, ki | teče | čez rep prve. |
belo obloženem hodniku z občutkom, da | hodi | po soncu, in z oboroženim stražnikom |
trajalo, da je spoznal, kakšen nasmeh se | skriva | za temnimi brki. |
Namen Novoreka ni bil samo ta, da | oskrbi | sredstvo za izražanje svetovnega nazora |
imeli privrženci Angsoca, temveč da | onemogoči | vse druge načine mišljenja. |
heretične misli - to je misli, ki se | razlikuje | od načel Angsoca - dobesedno ne bilo |
razreda Novoreka le odsekan zvok, ki | izraža | en sam jasno razumljen pojem. |
pridevnika ali prislova (načelno se to | nanaša | tudi na čisto abstraktne besede kot |
je bilo mogoče - načelno se tudi to | nanaša | na vsako besedo v jeziku - vsak izraz |
se je glagol iti spregal idem, ideš, | ide | , idemo, idete, idejo, vse nepravilne |
primer: beseda pravmisliti, kar v grobem | pomeni | »ortodoksno misliti.« |
miniresni utegnilo navesti na misel, da | gre | za nekaj manj resnega. |
temeljito podkovan v Angsocu, lahko | preceni | vso moč glagola veročutiti, zajemajočega |
nekaterih novoreških besed, in starmisliti | sodi | mednje, ni bila toliko izraziti določen |
izumili, prepričali, kaj pomenijo; se | pravi | , da so preverili, kolikšen obseg izrazov |
podoben način je član Partije vedel, kaj | sestavlja | pravo vedenje in v hudo nejasnih in |
je mišljeno z izrazom pravseks - se | pravi | , normalni spolni stik med možem in |
Primer za to je rajakrma, kar | pomeni | ničvredno zabavo in ponarejanje vesti, |
izjeme prikrojeno v domačo obliko; se | pravi | , strnjeno v eno samo, lahko izgovorljivo |
bilo, da se v takih okrajšavah ime | zoži | in tankoumno spremeni svoj pomen, saj |
takih okrajšavah ime zoži in tankoumno | spremeni | svoj pomen, saj odreže večino asociacij, |
tankoumno spremeni svoj pomen, saj | odreže | večino asociacij, ki bi se ga sicer |
Beseda kominterna pa | sugerira | le nepredušno spleteno organizacijo |
Nanaša | se na nekaj malone tako zlahka prepoznavnega | |
Na isti način so asociacije, ki jih | prikliče | beseda kot Minires, manj številne in |
mnenja tako avtomatično, kot brzostrelka | izstreli | krogle. |
priznan v novoreški besedi gosovor, kar | pomeni | »gagati kot gos.« |
le predmet ideološkega prevoda - se | pravi | , spreminjanja tako v pomenskem kot |
Da | ima | vsako ljudstvo, če postane kakršnakoli |
Da ima vsako ljudstvo, če | postane | kakršnakoli oblika vladavine škodljiva |
Novorek in se hkrati držati smisla, ki ga | ima | izvirnik. |
»Polemarh vaju | prosi | , da ga počakata.« |
»Tam | prihaja | za vama. |
»Sokrat, | zdi | se mi, da ste namenjeni domov, v mesto.« |
» | Preostaja | še ena možnost: da vas prepričava, |
» | Zdi | se mi, da bova morala ostati.« |
Zato se ne pomišljaj, temveč se rad | pomudi | pri teh mladih ljudeh tu in prihajaj |
Meni se | zdi | , Sokrat, da ti ne obtožujejo pravega |
je namreč človek v starosti rešen in | ima | sveti mir pred vsem tem. |
Sofokleve besede: človek se dejansko | znebi | številnih divjih zapovednikov. |
Pravilna pa se mi | zdi | Temistoklova beseda. |
modri človek v revščini starost težko | prenaša | , tako nespametni, tudi če je bogat, |
»Zakaj sem te vprašal: kakor se mi | zdi | , nisi posebno zagledan v denar; takšni |
Tisti pa, ki si ga je sam pridobil, ga | ljubi | dvakrat tako kakor drugi. |
pa na njem tudi zaradi koristi, kar | velja | tudi za druge bogataše. |
imaš za največjo dobrino, ki ti jo | daje | bogastvo?« |
skrb, ki ju prej ni poznal, kakor hitro | začuti | , da se bliža smrti. |
ni poznal, kakor hitro začuti, da se | bliža | smrti. |
zdaj starostna slabost ali pa to zdaj | izvira | od tod, ker je zdaj človek onstranskim |
onstranskim stvarem bližji in jih jasneje | vidi | . |
Človek | postane | negotov in boječ, premišljuje in pretehtava, |
Človek postane negotov in boječ, | premišljuje | in pretehtava, ali je storil komu krivico. |
postane negotov in boječ, premišljuje in | pretehtava | , ali je storil komu krivico. |
Kdor | ugotovi | , da je v življenju zagrešil mnogo krivičnih |
dejanj, se kakor otroci prestrašen | zbuja | iz spanja ter živi v strahu in zlem |
otroci prestrašen zbuja iz spanja ter | živi | v strahu in zlem pričakovanju. |
Kdor pa si ni v svesti nobene krivde, | živi | v veselem upanju, ki ga prijazno spremlja |
živi v veselem upanju, ki ga prijazno | spremlja | v starosti, kakor pravi pesniško izbrano |
prijazno spremlja v starosti, kakor | pravi | pesniško izbrano Pindar:« |
Tistemu ki | živi | pravično in pošteno |
pošteno | ogreva | srce in |
srce in ga | spremlja | v življenju |
nada, ki | uravnava | vseh ljudi |
Če človek nikogar namenoma ne | oškoduje | in ne nalaže, če Bogu ne dolguje daritev |
nikogar namenoma ne oškoduje in ne | nalaže | , če Bogu ne dolguje daritev in ljudem |
ne oškoduje in ne nalaže, če Bogu ne | dolguje | daritev in ljudem ne denarja in se |
denarja in se zato brez strahu lahko | poslovi | od življenja, potem ima za to obilno |
strahu lahko poslovi od življenja, potem | ima | za to obilno zaslugo premoženje. |
Le‐to | prinaša | še mnogotere druge koristi; in - če |
dragi Sokrat, za največjo, ki jo lahko | prinese | denar pametnemu človeku. |
Moje mnenje je takole: če kdo | dobi | od prijatelja, ki je popolnoma pri |
zdravi pameti, orožje, in če ta potem | zblazni | in ga zahteva nazaj, mi bo vsakdo pritrdil, |
orožje, in če ta potem zblazni in ga | zahteva | nazaj, mi bo vsakdo pritrdil, da mu |
mu ga oni ni dolžan vrniti in da ne | more | veljati za pravičnega tisti, ki bi |
je | smeje | se odvrnil in hkrati odšel k svoji |
Seveda, kaj s tem | meni | , najbrž ti, Polemarh, razumeš, jaz |
Očitno s tem ne | misli | - kar smo pravkar rekli - da je treba |
prejeto stvar, ki jo lastnik nespametno | zahteva | nazaj, vrniti; in vendar je tako prevzeta |
»Potemtakem | razume | Simonid s pravično vrnitvijo dolga |
Simonid namreč | meni | : prijatelji so dolžni prijateljem pomagati, |
To | pravi | po tvojem mnenju Simonid?« |
Sovražnik pa lahko | dolguje | , po mojem mnenju, sovražniku samo to, |
mnenju, sovražniku samo to, kar mu | pripada | : slabo.« |
Očitno namreč | meni | : pravično je, da predamo vsakomur to, |
je, da predamo vsakomur to, kar mu | pripada | ; pripadajočo stvar pa je imenoval dolg.« |
nekdo vprašal: Simonid, pri Zevsu, kaj | mora | neka umetnost predati človeku od tega, |
umetnost predati človeku od tega, kar mu | dolguje | in kar mu pristaja, da se lahko imenuje |
človeku od tega, kar mu dolguje in kar mu | pristaja | , da se lahko imenuje zdravstvo?« |
dolguje in kar mu pristaja, da se lahko | imenuje | zdravstvo?« |
Kaj pa | oddaja | umetnost, ki naj se imenuje pravičnost, |
Kaj pa oddaja umetnost, ki naj se | imenuje | pravičnost, in komu to oddaja?« |
naj se imenuje pravičnost, in komu to | oddaja | ?« |
»Kdo lahko potemtakem najbolj | pomaga | bolnim prijateljem in najbolj škoduje |
pomaga bolnim prijateljem in najbolj | škoduje | sovražnikom - v bolezni in zdravju?« |
kakšnem poslu lahko prijateljem najbolj | koristi | in sovražnikom škodi?« |
prijateljem najbolj koristi in sovražnikom | škodi | ?« |
»In zdaj: čemu | pomaga | in čemu koristi v miru pravičnost?« |
»In zdaj: čemu pomaga in čemu | koristi | v miru pravičnost?« |
»In če | gre | za ladjo, je to ladjedelec ali krmar?« |
»Če potemtakem | leži | denar neuporabljen, je pri tem pravičnost |
»Tako se mi | zdi | .« |
»Tako se | zdi | .« |
»Tudi tisti, ki se | zna | obvarovati bolezni, lahko potemtakem |
lahko potemtakem najlažje na skrivaj | povzroči | bolezen pri drugih?« |
»Tako se mi | zdi | .« |
lastne vojske je tisti, kajne, ki si | zna | s tatvino prilastiti načrte sovražnikov |
potemtakem pravičnik lahko denar dobro | varuje | , potem ga lahko tudi dobro krade?« |
dobro varuje, potem ga lahko tudi dobro | krade | ?« |
»Kakor | kaže | najina razprava, da.« |
»S tem se nama | razkriva | najin pravičnik kot tat ? |
pri Homerju, ki s posebno ljubeznijo | hvali | Avtolika, Odisejevega deda po materini |
zmeraj vztrajam pri tem: pravičnost | obstaja | v tem, da prijateljem koristimo in |
»Ali misliš s prijatelji tiste, ki jih | ima | posameznik za dobre, ali tiste druge, |
»To se | glasi | mnogo bolje.« |
za vse, ki se v ljudeh motijo, tole | velja | : prav ravnajo tedaj, če svojim (dozdevnim) |
trdiva ravno nasprotno od tega kar | pravi | Simonid.« |
»Ko sva rekla: kdor se nam | zdi | dober, je naš prijatelj.« |
»Prijatelj je tisti, ki se nam | zdi | dober in to tudi dejansko je; kdor |
tudi dejansko je; kdor se tako samo | zdi | , ne da bi tudi bil, ta se tudi samo |
ne da bi tudi bil, ta se tudi samo | zdi | , da je prijatelj, v resnici pa ni; |
prijatelj, v resnici pa ni; in za sovražnika | velja | isto.« |
9. »Ali pa | sme | pravičen mož tudi komu škodovati?« |
Dejansko slabim sovražnikom | mora | škodovati.« |
»Potemtakem, prijatelj, | mora | biti tudi pravilna domneva, da tudi |
se potemtakem zaradi prizadete škode | zoži | njihova pravičnost?« |
»Tako se | zdi | .« |
»Prav tako dobrota ne | prizadeva | škode, temveč njeno nasprotje?« |
»Potem ne | more | biti njegova naloga škodovati, dragi |
»Kdor torej | meni | : vsakemu je treba dati to, kar si zasluži, |
meni: vsakemu je treba dati to, kar si | zasluži | , in s tem meni, da mora pravičnik sovražnikom |
treba dati to, kar si zasluži, in s tem | meni | , da mora pravičnik sovražnikom škodovati, |
to, kar si zasluži, in s tem meni, da | mora | pravičnik sovražnikom škodovati, prijateljem |
pokazal, da prizadevanje škode nikakor ne | more | biti pravično.« |
»po vsem videzu ne | vidiva | bistva pravičnosti in pravičnega, kaj |
Toda nikar mi ne | trdi | , da je pravično to, kar obvezuje, kar |
mi ne trdi, da je pravično to, kar | obvezuje | , kar koristi, kar prinaša dobiček in |
da je pravično to, kar obvezuje, kar | koristi | , kar prinaša dobiček in prednost, kar |
to, kar obvezuje, kar koristi, kar | prinaša | dobiček in prednost, kar je ugodno, |
»Trazimah, ne | jezi | se na naju! |
Toda kako | sodi | tvoj primer v moj govor?« |
»Tudi če ne | sodi | , vprašanemu pa se zdi, da sodi, bo |
»Tudi če ne sodi, vprašanemu pa se | zdi | , da sodi, bo zategadelj - po tvojem |
če ne sodi, vprašanemu pa se zdi, da | sodi | , bo zategadelj - po tvojem mnenju - |
»človek odgovarjal, če prvič ničesar ne | zna | , in tega tudi ne trdi, in če mu, drugič, |
prvič ničesar ne zna, in tega tudi ne | trdi | , in če mu, drugič, kakor hitro nekaj |
mu, drugič, kakor hitro nekaj samo | domneva | , vse prej kot nepomemben mož prepove, |
domneva, vse prej kot nepomemben mož | prepove | , izraziti svojo domnevo. |
Toda pravica, da govoriš, | pripada | predvsem tebi. |
zapiraj, ustrezi mi s svojim odgovorom in | privošči | svoj nauk Glavkonu in drugim, ki so |
zaprosili tudi Glavkon in drugi, naj se ne | obotavlja | več. |
tem blestel, ker je bil prepričan, da | ima | pripravljen posebno lep odgovor. |
»Tole je Sokratova modrost: sam ne | mara | učiti, temveč hodi okrog, se uči pri |
modrost: sam ne mara učiti, temveč | hodi | okrog, se uči pri drugih in se jim |
ne mara učiti, temveč hodi okrog, se | uči | pri drugih in se jim za to niti ne |
pri drugih in se jim za to niti ne | zahvali | .« |
Kako rad pa hvalim, če se mi | zdi | , da nekdo dobro govori, boš zvedel |
hvalim, če se mi zdi, da nekdo dobro | govori | , boš zvedel takoj, kakor hitro boš |
pravično ni nič drugega kakor to, kar | koristi | močnejšemu. |
To, kar | koristi | močnejšemu, praviš, je pravično. |
močnejši kakor mi in če njegovemu telesu | koristi | govedina, potem je ta jed koristna |
»V vsaki državi | ima | vladajoči sloj moč?« |
pravično, in vsakogar, ki se proti temu | pregreši | , kaznujejo, ker s tem krši zakon in |
temu pregreši, kaznujejo, ker s tem | krši | zakon in ravna krivično. |
kaznujejo, ker s tem krši zakon in | ravna | krivično. |
Ta | ima | namreč oblast, tako da za vsakogar, |
za vsakogar, ki stvar samo pravilno | razmisli | , sledi: povsod je pravica isto, namreč |
vsakogar, ki stvar samo pravilno razmisli, | sledi | : povsod je pravica isto, namreč to, |
povsod je pravica isto, namreč to, kar | koristi | močnejšemu.« |
Vendar si k temu še dodal: kar | koristi | močnejšemu.« |
Jasno pa je, da | mora | biti resničnost tvoje trditve pretehtana. |
»Toda | pojasni | mi: pokorščina vladajočim je po tvojem |
tega, moj premodri Trazimah, neogibno | sledi | , da je pravično delati ravno nasprotno |
zapovedano izvajati to, kar mogočniku ne | koristi | .« |
njegovo stran, ko vendar Trazimah sam | priznava | , da vladajoči včasih izdajajo zapovedi |
vladarjev ukaz, Polemarh, je pravično, tako | trdi | Trazimah.« |
»Prav tako | trdi | , dragi Kleitofon, da je pravično, kar |
Iz tega zdaj | sledi | : pravica pomeni za mogočnike zdaj korist, |
Iz tega zdaj sledi: pravica | pomeni | za mogočnike zdaj korist, zdaj škodo.« |
»je vendar mislil samo to, kar | ima | mogočnik za koristno; in to mora podložnik |
kar ima mogočnik za koristno; in to | mora | podložnik izvesti; v tem je videl pravičnost.« |
»To nič ne | škodi | , Polemarh,« |
»če Trazimah to zdaj tako | formulira | , mu dajva veljati.« |
moža za mogočnega v trenutku, ko se | moti | ?« |
»Ali imenuješ tistega, ki se | zmoti | pri bolniku, zdravnika ravno glede |
zdravnika ravno glede na to, v čemer se | moti | ? |
Ali matematika tistega, ki se | zmoti | pri računu, in sicer v trenutku, ko |
računu, in sicer v trenutku, ko se | zmoti | , in glede na zmoto? |
Nihče od njih se nikoli ne | zmoti | , če je res to, za kar ga imamo. |
natančnost - noben strokovnjak se ne | moti | . |
Kajti le, če ga strokovno znanje | pusti | na cedilu, se lahko moti v tem, v čemer |
strokovno znanje pusti na cedilu, se lahko | moti | v tem, v čemer ni (in tudi ne more |
moti v tem, v čemer ni (in tudi ne | more | biti) strokovnjak. |
Noben strokovnjak, filozof se ne | moti | in tudi vladar ne, kadar vlada; ljudje |
se ne moti in tudi vladar ne, kadar | vlada | ; ljudje samo pravijo: zdravnik se je |
Natanko rečeno: vladar se kot vladar ne | moti | , in zato postavlja za zakon to, kar |
vladar se kot vladar ne moti, in zato | postavlja | za zakon to, kar je zanj najboljše, |
zakon to, kar je zanj najboljše, in to | mora | podložnik izpolnjevati. |
poudaril - pravično: delati to, kar | koristi | močnejšemu.« |
»Tebi se | zdi | , da prevračam besede?« |
Toda da naju spet ne | doleti | kaj podobnega, točno določi: ali misliš |
si ravno dejal: tistega, pri katerem | velja | , da je za šibkejšega pravično, če dela |
velja, da je za šibkejšega pravično, če | dela | to, kar njemu kot močnejšemu koristi.« |
če dela to, kar njemu kot močnejšemu | koristi | .« |
»Vladar mi je natanko to, kar beseda | pomeni | . |
»Mislim, da ni treba upoštevati, ali ravno | plove | po morju, in ga ni treba zategadelj |
morju, in ga ni treba zategadelj (če | plove | po morju) imenovati pomorščaka; krmarja |
vsakega od njiju je nekaj, kar jima | koristi | ?« |
njuna spretnost tisto, kar naj jima | pomaga | najti in si pridobiti korist?« |
»Ali | obstoja | za vsako spretnost ali umetnost poleg |
izpopolnitve še nekaj drugega, kar ji | koristi | ?« |
»Če bi me vprašal, ali telo samo sebi | zadostuje | ali pa še nekaj potrebuje, bi odgovoril: |
samo sebi zadostuje ali pa še nekaj | potrebuje | , bi odgovoril: ’Seveda še potrebuje |
potrebuje, bi odgovoril: ’Seveda še | potrebuje | nekaj. |
ker je pač telo pomanjkljivo in ne | zadošča | samo sebi. |
zdravnikov je, da telesu pripravijo to, kar | potrebuje | .‘ |
zdravstvo v sebi nepopolno in ali sploh | potrebuje | katera koli spretnost nadaljne izpopolnitve |
dela potrebna še ena spretnost, ki | raziskuje | , kaj jima koristi, in ju s tem oskrbuje? |
ena spretnost, ki raziskuje, kaj jima | koristi | , in ju s tem oskrbuje? |
raziskuje, kaj jima koristi, in ju s tem | oskrbuje | ? |
umetnost (spretnost) v sebi nepopolna in | potrebuje | drugo, da razišče, kaj ji je v korist |
sebi nepopolna in potrebuje drugo, da | razišče | , kaj ji je v korist - in ta potrebuje |
razišče, kaj ji je v korist - in ta | potrebuje | tretjo in tako naprej v neskončnost? |
Ali si vsaka spretnost sama | poišče | svojo korist? |
Ali pa ne | potrebuje | ne same sebe ne druge umetelnosti, |
same sebe ne druge umetelnosti, da si | ohrani | svojo korist nasproti nepopolnosti? |
ni popolna in nima napak in ker si | mora | iskati korist za svoje strokovno območje. |
dolgo, dokler natanko in popolnoma | varuje | svoje bistvo. |
»Potemtakem zdravstvo ne | raziskuje | tega, kar njemu koristi, temveč kar |
zdravstvo ne raziskuje tega, kar njemu | koristi | , temveč kar je v prid telesu?« |
»In isto | velja | za konjerejo? |
Nasploh nobena umetelnost ne | skrbi | zase - saj tudi ničesar ne potrebuje |
ne skrbi zase - saj tudi ničesar ne | potrebuje | - temveč za svoj objekt?« |
»Potemtakem nobena strokovna spretnost ne | raziskuje | in ne zapoveduje v korist močnejšega, |
strokovna spretnost ne raziskuje in ne | zapoveduje | v korist močnejšega, temveč v korist |
potemtakem, če je res zdravnik, ne | raziskuje | in ne zapoveduje v svojo korist, temveč |
je res zdravnik, ne raziskuje in ne | zapoveduje | v svojo korist, temveč v bolnikovo |
»Tak krmar ne | gleda | na svojo korist in ne zapoveduje glede |
krmar ne gleda na svojo korist in ne | zapoveduje | glede na njo, temveč skrbi za korist |
ne zapoveduje glede na njo, temveč | skrbi | za korist ladje in mornarjev?« |
kakršnem koli pomembnem položaju, ne | raziskuje | in ne zapoveduje, kolikor je pravi |
pomembnem položaju, ne raziskuje in ne | zapoveduje | , kolikor je pravi vladar, glede na |
»Ker pestunja ne | vidi | , da si nahoden, in te ne usekne, čeprav |
pestunja ne vidi, da si nahoden, in te ne | usekne | , čeprav bi bilo potrebno, ko - v njeno |
strani nepravičnost, njuno nasprotje, | vlada | nad resnično naivnimi in pravičnimi, |
Kako slabo povsod | odreže | pravični nasproti nepravičnemu, moj |
nepravičnemu, moj naivni Sokrat, naj | pokaže | naslednje razmišljanje. |
pogodbenih in poslovnih odnosih: ko | gre | za dva poslovna partnerja, ne boš nikoli |
Dalje v javnem življenju: kadar | velja | plačati davke, plača pravični od enakega |
življenju: kadar velja plačati davke, | plača | pravični od enakega dohodka več kot |
enakega dohodka več kot nepravični, ko pa | gre | za podpore, ne dobi oni nič, ta pa |
nepravični, ko pa gre za podpore, ne | dobi | oni nič, ta pa mnogo. |
najmanjša škoda, ki pravičnika pri tem | zadene | , je omajano premoženjsko stanje, ker |
omajano premoženjsko stanje, ker se mu ne | more | dovolj posvečati; zaradi svoje pravičnosti |
pravičnosti se z državnim denarjem ne | okorišča | ; povrhu pa postane nepriljubljen pri |
državnim denarjem ne okorišča; povrhu pa | postane | nepriljubljen pri prijateljih in znancih, |
v ničemer, kar je protipostavno, ne | ustreže | . |
Tu mislim moža, ki si | zna | pridobiti velike koristi. |
predstavljaš najpopolnejšo nepravičnost, ki | napravi | nepravičnika za najsrečnejšega človeka, |
To je tiranida: | polašča | se tujih dobrin, najsi pripadajo bogovom |
Kdor take stvari posamič | zagreši | in je pri tem zasačen, ga čakata kazen |
Tistega, ki si poleg premoženja občanov | podvrže | in zasužnji nje same, pa nihče ne zasramuje |
poleg premoženja občanov podvrže in | zasužnji | nje same, pa nihče ne zasramuje ali |
podvrže in zasužnji nje same, pa nihče ne | zasramuje | ali zaničuje, temveč ga vsi hvalijo |
nje same, pa nihče ne zasramuje ali | zaničuje | , temveč ga vsi hvalijo in imajo za |
Kajti kdor se | spotika | ob nepravičnost, tega ne dela iz strahu, |
se spotika ob nepravičnost, tega ne | dela | iz strahu, da bi komu prizadel krivico, |
pravično, nepravično pa je to, kar si samo | ustvarja | korist in dobiček.« |
pustili oditi, temveč ga silili, naj | ostane | in odgovarja na vprašanja. |
oditi, temveč ga silili, naj ostane in | odgovarja | na vprašanja. |
Zdi | se namreč, da ti vsaj za nas ni mar, | |
namreč, da ti vsaj za nas ni mar, ali nam | gre | slabše ali bolje, ko ne vemo za pravi |
Zato se nas, dragi, | usmili | in nam jih razloži! |
Podobno morda | čuti | tudi kdo drug med nami, ne samo jaz. |
misliš svoje trditve spremeniti, potem | stori | to odkrito, ne da bi nas hotel slepiti. |
mnenja, da on - seveda kot pastir - ne | redi | ovac v njihovo korist, temveč jih redi |
redi ovac v njihovo korist, temveč jih | redi | za gostijo, kot kak sladokusec, ki |
gostijo, kot kak sladokusec, ki se | pripravlja | na pojedino, ali za izkupiček iz njihove |
Pastir pa | ima | prej ko slej samo eno nalogo, da namreč |
to, kar mu je zaupano, kar najbolj | skrbi | , ker je za njegovo blaginjo vse zelo |
dobro poskrbljeno, dokler v ničemer ne | pozabi | svoje naloge. |
tem, da vsaka prava oblast najbolje | skrbi | za tisto, kar ji je zaupano in nad |
tisto, kar ji je zaupano in nad čimer | vlada | , tako v državi kakor v zasebnem življenju. |
Kdor | opravlja | v državi oblastno funkcijo, v pravem |
pravem smislu, jo po tvojem mnenju | opravlja | prostovoljno?« |
opaziš, da drugih uradnih dolžnosti | noče | nihče prostovoljno prevzeti, temveč |
zahtevajo zato plačilo, ker uradovanje ne | prinaša | koristi njim, temveč tistim, ki jih |
to: posamična strokovna dejavnost se | razločuje | od druge po svoji posebni zmožnosti, |
Ne | odgovori | proti svojemu prepričanju, predragi, |
proti svojemu prepričanju, predragi, da | postane | najino razpravljanje brezplodno.« |
»In vsaka strokovna dejavnost | daje | korist, različno od koristi, ki jo |
od koristi, ki jo dajejo druge, tako | daje | na primer medicina zdravje, krmarska |
pridobitništvo medicina, če nekomu zaslužek | pripomore | do zdravja.« |
imenuješ medicino pridobitništvo, če nekdo | dobi | za zdravljenje plačilo?« |
»Korist, ki jo sploh obrtnikom | prinaša | njihovo delo, izhaja očitno iz nekega |
sploh obrtnikom prinaša njihovo delo, | izhaja | očitno iz nekega skupnega, dodatnega |
»Tako se | zdi | .« |
»Potemtakem lahko rečemo: korist, ki jo | prinaša | obrtnikom zaslužek, izvira od tod, |
korist, ki jo prinaša obrtnikom zaslužek, | izvira | od tod, ker souporabljajo pridobitniško |
»Koristi, ki jo | prinaša | zaslužek, če ne črpa vsak posameznik |
»Koristi, ki jo prinaša zaslužek, če ne | črpa | vsak posameznik iz svoje posebne spretnosti, |
spretnosti, temveč, če dobro premislimo: | prinaša | medicina zdravje, pridobitništvo zaslužek, |
pridobitništvo zaslužek, stavbarstvo | ustvarja | hiše in le‐to spremljajoče pridobitništvo |
Če pa spretnost ne | prinaša | nobenega zaslužka, ima potem obrtnik |
spretnost ne prinaša nobenega zaslužka, | ima | potem obrtnik od nje kakšno korist?« |
»Potemtakem tudi ne | ustvarja | koristi, če dela zastonj?« |
»Potemtakem tudi ne ustvarja koristi, če | dela | zastonj?« |
sem, dragi Trazimah, pravkar dejal, da | noče | nihče prostovoljno opravljati oblastnih |
pomagati zdraviti tuje nesreče, temveč | zahteva | plačilo; kajti kdor hoče svojo spretnost |
temveč zahteva plačilo; kajti kdor | hoče | svojo spretnost dobro uporabljati, |
spretnost dobro uporabljati, nikoli ne | ravna | in ne zapoveduje sebi v prid, če zapoveduje |
uporabljati, nikoli ne ravna in ne | zapoveduje | sebi v prid, če zapoveduje v skladu |
ravna in ne zapoveduje sebi v prid, če | zapoveduje | v skladu s svojo spretnostjo, temveč |
Zato je potrebno za vsakega, ki naj | prevzame | to ali ono uradno mesto, plačilo: denar, |
plačilo: denar, čast - ali kazen, če | noče | .« |
Zato očitno | velja | za sramoto, če kdo na lastno pobudo |
za sramoto, če kdo na lastno pobudo | prevzame | javno službo in ne čaka, da bi ga k |
pobudo prevzame javno službo in ne | čaka | , da bi ga k temu prisilili. |
vladar v resnici ni rojen zato, da | skrbi | za svojo korist, temveč za korist podložnikov. |
Mnogo pomembnejša se mi | zdi | zdajšnja Trazimahova trditev, da je |
Po mojem mnenju | prinaša | življenje pravičniku več koristi,« |
»Ali mu naj poskušava dokazati, da se | moti | , in ga pripraviti do tega, da spremeni |
moti, in ga pripraviti do tega, da | spremeni | svoje mnenje?« |
pravičnega življenja, in če nama nato | odgovori | in midva spet njemu, potem bo treba |
Popolna nepravičnost po tvojem mnenju več | nese | kakor popolna pravičnost?« |
»Sicer | prinaša | tudi žeparstvo koristi,« |
»če | ostane | skrito. |
Toda o tem se ne | splača | izgubljati besed, pomembno je le to, |
»Kljub temu ne | kaže | obupati,« |
Zdi | se mi namreč, da se vsaj zdaj ne norčuješ, | |
»Kaj te | skrbi | , ali je to moje pravo mnenje ali ne, |
»Toda | poskusi | mi še na to odgovoriti! |
Ali misliš, da | hoče | pravičnik imeti pred drugim pravičnikom |
» | Želi | imeti kakršno koli prednost pred nepravičnikom |
prednost pred nepravičnikom in se mu | zdi | to pravično ali ne?« |
»To se mu | zdi | pravično, tudi želi si to, toda doseči |
»To se mu zdi pravično, tudi | želi | si to, toda doseči tega ne more.« |
tudi želi si to, toda doseči tega ne | more | .« |
sprašujem tega, temveč: ali pravičnik ne | želi | in ne zahteva zase nobene prednosti |
temveč: ali pravičnik ne želi in ne | zahteva | zase nobene prednosti pred drugim pravičnikom, |
Hoče | imeti kakšno prednost pred pravičnikom | |
»Kako ne bi, ko vendar | želi | vse oškodovati!« |
»pravičnik ne | mara | prednosti pred pravičnikom, temveč |
ne bi bil enak tistemu, s katerim si | deli | iste lastnosti, in nasprotno?« |
nadalje, dragi: če muzikalen človek | uglaša | svojo liro, ali hoče potem imeti pri |
muzikalen človek uglaša svojo liro, ali | hoče | potem imeti pri napenjanju in popuščanju |
muzikalnim človekom kakšno prednost, ga | hoče | v tem prekositi?« |
Ali | hoče | s svojimi navodili za hrano in pijačo |
»Kar | zadeva | strokovno znanje in diletantstvo nasploh: |
znanje in diletantstvo nasploh: ali | hoče | strokovnjak drugega strokovnjaka prekositi |
»Zadnje | utegne | biti prav.« |
Ali ta ne | želi | enako prekositi strokovnjaka kakor |
»Torej ne | želi | dobri in razumni pred sebi podobnim |
»Tako se | zdi | .« |
»Slabi in nerazumni | želi | prekositi sebi enakega in sebi nasprotnega?« |
»nepravičnik | hoče | imeti prednost pred sebi enakimi in |
»Pravičnik pa | hoče | imeti prednost samo pred sebi nasprotnimi, |
»Tako se | zdi | .« |
vsekakor ne tako lahko, kakor se to zdaj | zdi | iz mojega pripovedovanja, temveč samo |
Torej pusti mi govoriti, kakor mi | prija | , ali pa, če hočeš, sprašuj! |
To | mora | zdaj pač vsak spoznati. |
država lahko nepravična in da lahko | poskuša | , vsem postavam navkljub, podjarmiti |
podjarmiti druge države ter si le‐te tudi | podjarmi | in jim vlada.« |
države ter si le‐te tudi podjarmi in jim | vlada | .« |
država, ki je postala močnejša od drugih, | ohrani | svojo moč brez pravičnosti, ali pa |
modrost, potem s pravičnostjo, če pa | velja | moja trditev, potem z nepravičnostjo.« |
»Nepravičnost | ustvarja | vendar, dragi Trazimah, prepire, sovraštvo |
Povej mi še to: če se nepravičnost | kaže | v tem, da povsod, kjer je, seje neslogo, |
nepravičnost kaže v tem, da povsod, kjer je, | seje | neslogo, potem bo pobudila pri svobodnih |
»In če se nepravičnost | naseli | samo v dveh? |
pa se, dragi Trazimah, nepravičnost | naseli | v enem samem človeku, potem se seveda |
enem samem človeku, potem se seveda ne | odpove | svojemu bistvu? |
Marveč ga prej ko slej | ohrani | ?« |
»Naj ga le | ohrani | !« |
v njenem bistvu, da vsakomur, ki ji | zapade | , naj si je to država, ljudstvo, vojska |
država, ljudstvo, vojska ali kdor koli, | odvzame | zaradi notranjega razpora zmožnost |
zmožnost za dosledno ravnanje, nato pa ga | spre | s samim seboj in z vsakim nasprotnikom, |
»In če ji | zapade | eden sam, potem ravna prav tako, mislim, |
»In če ji zapade eden sam, potem | ravna | prav tako, mislim, ker je pač to v |
Najprej ga | onesposobi | za vsako dejanje, ker živi v sporu |
ga onesposobi za vsako dejanje, ker | živi | v sporu in neslogi s samim seboj, in |
neslogi s samim seboj, in potem ga | spremeni | v sovražnika sebi in vsem pravičnim.« |
Toda v njih | tiči | še ostanek pravičnosti, ki jim preprečuje, |
tiči še ostanek pravičnosti, ki jim | preprečuje | , da bi s sabo ravnali prav tako krivično |
krivično kakor s sovražniki, in jim s tem | omogoča | , da izvedejo skupni naklep. |
Ne | gre | namreč za neko splošno zadevo, temveč |
»Povej mi: | ima | konj kako posebno nalogo?« |
» | Ima | jo.« |
razumeš moje prejšnje vprašanje, ali ne | obstaja | posebna naloga neke stvari v tem, da |
»Vsaka stvar, ki ji | pripada | posebna naloga, ima vsekakor za to |
stvar, ki ji pripada posebna naloga, | ima | vsekakor za to tudi (potrebno) sposobnost? |
»Ne | gre | za poimenovanje njihove sposobnosti! |
Za to še ne sprašujem, | gre | le za to, ali vsaka stvar svojo posebno |
vsaka stvar svojo posebno nalogo dobro | opravlja | , če ji je v pomoč ustrezna sposobnost, |
Duša | ima | posebne naloge, ki jih lahko izpolniš |
»Potemtakem | velja | tudi za dušo, da ima ustrezno sposobnost?« |
»Potemtakem velja tudi za dušo, da | ima | ustrezno sposobnost?« |
Trazimah, svoje posebne naloge dobro | opravlja | , če je oropana svoje sposobnosti, ali |
oropana svoje sposobnosti, ali jih ne | more | ?« |
»Ne | more | .« |
»Potemtakem | mora | nesposobna duša nujno slabo vladati |
človeka dobro, medtem ko nepravičnik | živi | slabo?« |
»To | sledi | iz tvojega razpravljanja.« |
»Kdor pošteno (dobro) | živi | , je vsekakor srečen in blažen, in nasprotno?« |
»Potem pa ne | prinaša | koristi nesrečno življenje, temveč |
» | Razume | se.« |
pokusijo zmerom samo jed, ki pravkar | pride | na mizo, ne da bi se prejšnje pošteno |
ki se zmerom vsake stvari temeljito | loti | , tudi to pot ni privolil v Trazimahov |
Ali | obstoja | po tvojem mnenju dobro, ki si ga želimo |
samega in ne zaradi posledic, ki jih | prinaša | ? |
neškodljivega ugodja, čeprav nam za čas, ki | sledi | , ne prinašata drugega kakor zadovoljstvo |
»Mislim, da | obstaja | .« |
»Ali, nadalje, | obstaja | dobro, ki ga ljubimo zaradi njega samega |
njega samega in zaradi posledic, ki jih | prinaša | ? |
»Tudi ta tretja vrsta | obstaja | . |
»k najlepši, ki jo | mora | vsakdo, če hoče postati srečen, ljubiti |
»k najlepši, ki jo mora vsakdo, če | hoče | postati srečen, ljubiti zaradi nje |
»Široke množice niso tega mnenja; zanje | sodi | k utrudljivi vrsti; gojijo pa jo ljudje |
»in zato jo Trazimah že od nekdaj | graja | , pravičnost pa, nasprotno, hvali. |
nekdaj graja, pravičnost pa, nasprotno, | hvali | . |
Toda, kakor se | zdi | , sem izredno trde glave!« |
Trazimaha so, kakor se mi | zdi | , prezgodaj - kot kačo - omamile tvoje |
prav; kajti nepravičnikovo življenje | prinaša | večje koristi kakor pravičnikovo, tako |
Ti | ustreza | ta moj predlog?« |
razveselil, ne glede na to, ali sam o tem | govori | ali samo posluša!« |
na to, ali sam o tem govori ali samo | posluša | !« |
krivic pa zlo, v prenašanju krivic | tiči | več nesreče kot v prizadevanju le‐teh |
sklenejo pogodbo, ki jih pred obojim | varuje | . |
nastanejo zakoni in pogodbe; kar zakon | zapoveduje | , imajo za zakonito in pravično. |
nato jima sledimo in opazujemo, kam ju | vodi | nagon. |
da ju želja po tem, da bi več imela, | vodi | na isto pot, tako pravičnika kakor |
kakor nepravičnika; to je pot, ki se | zdi | vsakemu bitju že po naravi dobra, z |
na pot spoštovanja enakosti siloma | privede | samo zakon. |
zagledal tu med drugimi stvarmi, o katerih | pripoveduje | zgodba, votlega bronastega konja z |
to opazil, je preizkusil prstan, ali | ima | res to moč, in ugotovil: če je obrnil |
Kajti, kjer kdo | vidi | možnost, da lahko stori krivico, tam |
Kajti, kjer kdo vidi možnost, da lahko | stori | krivico, tam jo tudi stori. |
da lahko stori krivico, tam jo tudi | stori | . |
Vsakdo namreč | pričakuje | zase osebno mnogo večje koristi od |
nepravičnosti kakor pravičnosti, in prav | ima | , kar porečejo vsi, ki razpravljajo |
če kdo kljub ugodni priložnosti ne | zapade | v krivičnost in se ne pregreši nad |
priložnosti ne zapade v krivičnost in se ne | pregreši | nad tujo lastnino, potem ga imajo vsi, |
Tu vidimo, da nepravičnik | ukrepa | kakor spretni strokovnjaki, kakor, |
recimo, sposoben krmar ali zdravnik; tako | zna | zelo dobro razločevati med izvedljivim |
izvedljivim in neizvedljivim; prvega se | loteva | , drugo pušča ob strani; povrhu zna |
neizvedljivim; prvega se loteva, drugo | pušča | ob strani; povrhu zna popraviti napačne |
loteva, drugo pušča ob strani; povrhu | zna | popraviti napačne prijeme. |
Ker se nepravičnik spretno | loteva | tudi zločinskih dejanj, ostanejo le‐ta |
Kdor se pri krivičnem dejanju | da | zasačiti, velja za šušmarja; izvedenemu |
pri krivičnem dejanju da zasačiti, | velja | za šušmarja; izvedenemu nepravičniku |
šušmarja; izvedenemu nepravičniku se to ne | more | zgoditi. |
Višek nepravičnosti je v tem, da nekdo | velja | za pravičnika, ne da bi bil to. |
zožitve in k temu še dodati, da pri tem | slovi | kljub najhujšim zločinom kot največji |
kot največji pravičnik; če se kje kaj | pregreši | , zna to s svojo prepričljivo zgovornostjo |
pravičnik; če se kje kaj pregreši, | zna | to s svojo prepričljivo zgovornostjo |
popraviti; če je obdolžen kakega zločina, | uporabi | silo tam, kjer je sila potrebna, pri |
kjer je sila potrebna, pri čemer se | zanese | ali na svojo hrabrost in na moč ali |
pravičnikom, preprostim in plemenitim, ki se | noče | zdeti dober, kakor pravi Aishil, temveč |
plemenitim, ki se noče zdeti dober, kakor | pravi | Aishil, temveč hoče biti to. |
zdeti dober, kakor pravi Aishil, temveč | hoče | biti to. |
In tako naj | živi | , ne da bi komu delal krivico, v sluhu |
obrekovanja in njihove posledice, najbolje | prestaja | preizkušnjo v pravičnosti; tak ostaja |
prestaja preizkušnjo v pravičnosti; tak | ostaja | v življenju do smrti: nespremenjen |
težko pokazati, kakšno življenje ju | čaka | . |
Kajti nepravičnik | hoče | v resnici - tako pravijo - biti nepravičen, |
biti nepravičen, in ne se zdeti, ker | živi | v resničnem in ne namišljenem svetu:« |
ko žetev | spravlja | z globoke brazde duha, kjer žlahtni |
Najprej se | dokoplje | do političnega vpliva v državi, ker |
Najprej se dokoplje do političnega | vpliva | v državi, ker uživa sloves pravičnika; |
do političnega vpliva v državi, ker | uživa | sloves pravičnika; nato se lahko oženi, |
uživa sloves pravičnika; nato se lahko | oženi | , če se hoče, in omoži hčere, s komer |
pravičnika; nato se lahko oženi, če se | hoče | , in omoži hčere, s komer hoče; lahko |
nato se lahko oženi, če se hoče, in | omoži | hčere, s komer hoče; lahko sklepa pogodbe |
če se hoče, in omoži hčere, s komer | hoče | ; lahko sklepa pogodbe in občuje s komer |
in omoži hčere, s komer hoče; lahko | sklepa | pogodbe in občuje s komer hoče; povrhu |
komer hoče; lahko sklepa pogodbe in | občuje | s komer hoče; povrhu mu življenje, |
lahko sklepa pogodbe in občuje s komer | hoče | ; povrhu mu življenje, ki ga živi kot |
komer hoče; povrhu mu življenje, ki ga | živi | kot zločinec, prinaša poleg splošne |
življenje, ki ga živi kot zločinec, | prinaša | poleg splošne koristi še posebne dobičke; |
dobičke; v zasebnih in javnih sporih | zmaguje | nad nasprotniki, postaja tako bogat |
javnih sporih zmaguje nad nasprotniki, | postaja | tako bogat in s tem lahko prijateljem |
tako bogat in s tem lahko prijateljem | pomaga | , sovražnikom škodi, bogovom pripravlja |
lahko prijateljem pomaga, sovražnikom | škodi | , bogovom pripravlja obilne in sijajne |
pomaga, sovražnikom škodi, bogovom | pripravlja | obilne in sijajne daritve ter mnogo |
daritve ter mnogo bolj kot pravičnik | izkazuje | časti bogovom in ljudem, ki so mu všeč; |
»Potem zdaj | velja | pregovor: Brat pomagaj možu! |
so njeni sadovi; kajti vse to, kar | pripade | navidezno pravičnemu kot sad njegove |
drugo, kar je navajal Glavkon, vse to | žanje | (po njihovem mnenju) resnično pravični |
ljudje pretiravajo koristi, ki jih | prinaša | slava; v skodelico na tehtnici mečejo |
V zvezi s tem | našteje | še mnogo takih dobrin. |
Podobno | pravi | tudi Homer: Tvojega imena sloves |
kralja, ki vrl in bogaboječen | vlada | stotisoče mož, junakov ponosnih in |
junakov ponosnih in močnih, | čuva | nad deli Pravice, pa zemlja rojeva |
čuva nad deli Pravice, pa zemlja | rojeva | mu črna zlato pšenico in ječmen, |
črna zlato pšenico in ječmen, | šibi | se drevje pod sadjem; stalno |
črede, morje mu za dobro upravo | daje | obilico rib... Musaios in njegov |
7. Povrhu pa še | preudari | , dragi Sokrat, druge sodbe o pravičnosti |
častmi, slabotnih in ubogih pa nihče ne | časti | in se ne meni zanje, čeprav priznavajo, |
in ubogih pa nihče ne časti in se ne | meni | zanje, čeprav priznavajo, da so boljši |
oni sami ali njihovi predniki; če pa | hoče | prizadeti nasprotniku zlo, lahko z |
pesnike, tako na primer za lahko pot, ki | vodi | k slabemu: Zlahka, v velikem |
Da, še nje | utegne | omečiti všečna molitev, vonj |
daritvami in zabavnimi igrami, kar | velja | tako za živeče kakor mrtve ljudi; te |
kdor ni pripravljen darovati, lahko | pričakuje | najhujše trpljenje. |
kako ju bogovi in ljudje nagrajujejo, | vpliva | na duše mladih ljudi, ki so v svoji |
povzamejo iz njih svoje sklepe: kakšen | mora | biti človek in kako mora ravnati, da |
sklepe: kakšen mora biti človek in kako | mora | ravnati, da si bo življenje čim bolje |
mi to po vsem pravkar povedanem ne | prinaša | koristi, temveč nevšečnosti in očitno |
videz, kakor izpovedujejo modrijani, | premaga | celo resnico in zavlada nad srečo, |
modrijani, premaga celo resnico in | zavlada | nad srečo, se mu je treba popolnoma |
Toda‘, | utegne | kdo poreči, ’ni lahko malopridnežu |
živeti, ubrati to pot, kamor nas vodijo | sledi | našega nauka. |
Kajti, če smo pravični, nas sicer ne | zadene | kazen bogov, toda odrekamo se tudi |
odrekamo se tudi vsakemu dobičku, ki ga | prinaša | nepravičnost; če pa smo nepravični, |
po vsem, kar je bilo povedano - še | spoštuje | pravičnost, če je telesno krepak, duševno |
Kajti tudi če kdo lahko | dokaže | , da so naše trditve napačne, in vidi |
dokaže, da so naše trditve napačne, in | vidi | v pravičnosti največje dobro, čuti |
vidi v pravičnosti največje dobro, | čuti | do nepravičnikov samo veliko popustljivost |
popustljivost in nikakršne jeze; on | ve | : ko nekdo zaradi svoje skoraj božanske |
skoraj božanske narave nepravičnost | zavrača | ali se je iz globokega spoznanja vzdržuje |
zavrača ali se je iz globokega spoznanja | vzdržuje | - ni od vseh drugih nihče iz lastne |
lastne volje pravičen, temveč krivico | graja | samo zato, ker je sam ne more delati, |
krivico graja samo zato, ker je sam ne | more | delati, zaradi strahopetnosti, starosti |
Ko pa se prvi od njih | povzpne | do oblasti, takoj zakrivlja zločine, |
prvi od njih povzpne do oblasti, takoj | zakrivlja | zločine, kolikor jih le more. |
takoj zakrivlja zločine, kolikor jih le | more | . |
teh dveh lastnosti z njegovo silo, ki | tiči | globoko v (nosilčevi) duši, skritega |
in pokazal, da duša z nepravičnostjo | skriva | v sebi največje zlo, s pravičnostjo |
na zelo preprost način, kakor se mi | zdi | . |
tidve izvajata na ljudi, da lahko ena | velja | sama po sebi za dobro, druga za zlo. |
Zunanji videz | pusti | pri tem ob strani, kakor je to zahteval |
Ker pa po tvoji trditvi | sodi | pravičnost k tistim največjim dobrinam, |
narave in ne iz zunanjega videza: zato | hvali | pri pravičnosti to, kar samo po sebi |
pri pravičnosti to, kar samo po sebi | koristi | tistemu, ki jo ima, kakor pri nepravičnosti |
samo po sebi koristi tistemu, ki jo | ima | , kakor pri nepravičnosti to, kar škodi. |
ima, kakor pri nepravičnosti to, kar | škodi | . |
v svoji razpravi, da pravičnost ne | prekaša | samo nepravičnosti, temveč tudi, kako |
kako obe učinkujeta na tistega, ki ju | ima | , in dosezata, da je vsaka sama po sebi |
bodisi da ju pred bogovi in ljudmi | skriva | ali odkrito kaže. |
bogovi in ljudmi skriva ali odkrito | kaže | . |
nepravičnosti, ne da bi bila prepričana, da | prekaša | pravičnost. |
navzoč pri obtožbah zoper pravičnost in | odpove | , namesto, da bi pomagal, dokler lahko |
namesto, da bi pomagal, dokler lahko | diha | in govori. |
da bi pomagal, dokler lahko diha in | govori | . |
»Pretres, ki se ga mislimo lotiti, ne | zahteva | lenobnega, temveč ostroumnega duha. |
»To se mi | zdi | dobro,« |
» | Ostane | pri tem !« |
11. »Država | nastane | , kakor mislim,« |
»ker nihče izmed nas ne | more | sam sebi zadostovati, temveč potrebuje |
ne more sam sebi zadostovati, temveč | potrebuje | soljudi. |
»Vsakdo | da | , če ima kaj dati, in sprejme od drugega, |
»Vsakdo da, če | ima | kaj dati, in sprejme od drugega, če |
»Vsakdo da, če ima kaj dati, in | sprejme | od drugega, če meni, da mu to bolj |
kaj dati, in sprejme od drugega, če | meni | , da mu to bolj ustreza.« |
od drugega, če meni, da mu to bolj | ustreza | .« |
»Kako lahko zdaj država | krije | vse te potrebe? |
Za prvo | skrbi | , kajne, kmet, za drugo stavbenik, za |
»Tako se | zdi | .« |
Ali | mora | zdaj vsak posameznik opravljati svoje |
Ali naj kmet sam za vse štiri druge | pripravlja | hrano in zato porabi štirikratni delovni |
štiri druge pripravlja hrano in zato | porabi | štirikratni delovni čas in trud, da |
štirikratni delovni čas in trud, da jih | oskrbi | z živili? |
Ali pa naj druge | pusti | vnemar in zase pripravi le četrtino |
delovnega časa, a ostale tri četrtine časa | porabi | za postavitev hiše, za izdelavo obleke |
Naj se potemtakem ne | trudi | z delom za druge, temveč naj le zase |
delom za druge, temveč naj le zase | priskrbi | vse potrebno?« |
»Kdaj je delo boljše: ko nekdo | opravlja | različne umetelnosti ali samo eno?« |
»In tudi to je jasno: če nekdo | zamudi | pravi čas za neko delo, delo propade.« |
zamudi pravi čas za neko delo, delo | propade | .« |
»Kajti delo ne | čaka | , da bi imel tisti, ki naj ga opravi, |
ne čaka, da bi imel tisti, ki naj ga | opravi | , ravno čas, temveč se mu mora le‐ta |
ga opravi, ravno čas, temveč se mu | mora | le‐ta posvetiti popolnoma in ne samo |
času in v skladu s svojo nadarjenostjo | posveča | samo enemu delu in mu za vsa druga |
očitno ne bo sam izdelal pluga, če | hoče | , da bo dober, ali motike ali kakega |
kakega drugega poljskega orodja; isto | velja | za stavbenika, ki tudi mnogo potrebuje, |
velja za stavbenika, ki tudi mnogo | potrebuje | , pa za tkalca in čevljarja.« |
»Država, ki | ima | to vse, pa tudi ni več ravno majhna.« |
»Toda če se odposlanec | odpravi | prazen na pot, ne da bi imel s sabo |
»Če pa trgovina | poteka | po morju, potrebujemo povrhu še mnoge |
»Iz tega | nastane | trg z denarjem kot vrednostnim simbolom |
»Ta potreba potemtakem | ustvari | v naši državi stan trgovcev? |
tako stopnjo razvoja, da ji nič več ne | manjka | ?« |
spočenjajo samo toliko otrok, kolikor jim to | dopušča | premoženjsko stanje.« |
čebula, kapus in drugo sočivje, ki se | da | skuhati. |
»Ne | gre | za nastanek kakršnekoli, temveč za |
preprosti način življenja očitno mnogim ne | zadostuje | ; ti hočejo marveč imeti ležalnike, |
povečati; tista prvotna, zdrava ne | zadostuje | več, temveč jo je treba dopolniti z |
druge domače živali, da si lahko vsakdo | izbere | meso po svoji volji. |
lahko prehranjevalo vse prebivalce, ne | zadostuje | več in postaja premajhno, Ali ne?« |
vse prebivalce, ne zadostuje več in | postaja | premajhno, Ali ne?« |
»Potem lahko | pride | do vojne, dragi Glavkon?« |
še ne mislim zavzeti stališča, ali | ima | vojna dobre ali slabe nasledke, temveč |
sva odkrila njen izvir, ki zvečine | prinaša | vsem ali vsaj posameznim državam nesrečo.« |
pripravljeno, da se z orožjem v roki | bojuje | z bližajočim se sovražnikom za celotno |
kakor se boš spomnil, da en mož ne | more | opravljati različnih (poklicnih) del.« |
čevljarja pa je bilo rečeno, da ne | more | biti hkrati kmet, tkalec in stavbenik; |
kmet, tkalec in stavbenik; čevljar naj | ostane | samo čevljar, da bodo njegovi izdelki |
dolžnost je marveč, da vse življenje | opravlja | kar najbolje to svoje delo, upoštevajoč |
upoštevajoč pri tem ugodnosti, ki mu jih | daje | čas. |
tako izredno pomembno, da je vse kar | zadeva | vojno, čim bolje opravljeno? |
Ali pa lahko kar tako | postane | kmet vojak, čevljar ali kak drug obrtnik, |
drug obrtnik, medtem ko lahko nekdo | postane | dober kockar ali mojster v igri na |
na deski samo, če se od malega v tem | vadi | in ne samo mimogrede tu in tam? |
Ali potemtakem lahko nekdo samo | pograbi | ščit, drugo orožje in vojno opremo, |
ščit, drugo orožje in vojno opremo, da | postane | mojster v boju s težkooboroženci in |
drugega orodja, ki bi moža s tem, da samo | seže | po njem, usposobilo za obrtnika ali |
»Kaj misliš, ali se | razločuje | plemenit pes čuvaj v svoji sposobnosti |
»Vse to | mora | biti.« |
hrabro, če ni pogumnega srca, najsi | gre | za psa, konja ali kako drugo bitje? |
»Ali je zdaj vse jasno, kar | zadeva | čuvarjeve telesne lastnosti?« |
»Tudi kar | zadeva | sposobnost duše, ki mora biti pogumna?« |
»Tudi kar zadeva sposobnost duše, ki | mora | biti pogumna?« |
»Tako se | zdi | .« |
Obe skupaj sta, kakor se | zdi | , nemogoči, in potemtakem sploh ne more |
zdi, nemogoči, in potemtakem sploh ne | more | biti dobrih bojevnikov.« |
katerih značaj je že po naravi tak, | da | so do domačih in znancev krotki, do |
16. »Ali | potrebuje | po tvojem mnenju tisti, ki naj bo primeren |
»Tako: če pes | vidi | neznanca, renči, ne da bi mu ta prej |
»Tako: če pes vidi neznanca, | renči | , ne da bi mu ta prej kdaj storil kaj |
»V tem se | kaže | lepa poteza njegove narave, v najčistejšem |
»Ker prijatelja in sovražnika | razločuje | samo po tem, ali ga pozna ali ne; in |
sovražnika razločuje samo po tem, ali ga | pozna | ali ne; in kako naj bi bil željan spoznanja |
spoznanja tisti, ki domačine in tujce | loči | po tem, ali jih pozna ali ne?« |
domačine in tujce loči po tem, ali jih | pozna | ali ne?« |
»Potemtakem | mora | tudi za človeka veljati, da hrepeni |
»Potemtakem mora tudi za človeka veljati, da | hrepeni | po spoznanju in ljubi modrost, če hoče |
veljati, da hrepeni po spoznanju in | ljubi | modrost, če hoče biti miroljuben nasproti |
hrepeni po spoznanju in ljubi modrost, če | hoče | biti miroljuben nasproti domačinom |
»Tisti torej, ki | hoče | biti kot čuvar dober in sposoben branilec |
dober in sposoben branilec države, | mora | po naravi gojiti ljubezen do spoznanja |
tem v pomoč pri ugotavljanju, kako | nastaja | v državi pravičnost in nepravičnost? |
»A ne | kaže | prej začeti muzično vzgojo kakor z |
vsaki stvari najpomembnejši, zlasti če | gre | za mlado in nežno bitje. |
imeti morajo enak učinek; se ti ne | zdi | ?« |
»Če nekdo v svoji zgodbi | slika | bogove in heroje kot v bistvu slabe, |
kot v bistvu slabe, kakor slikar, ki | naslika | podobo, ki ni podobna izvirniku.« |
smemo mlademu človeku izjavljati, da ne | počenja | nič nenavadnega, če komu prizadene |
ne počenja nič nenavadnega, če komu | prizadene | še tako hudo krivico ali če celo najhuje |
tako hudo krivico ali če celo najhuje | kaznuje | lastnega očeta, ki ga je užalil, češ, |
lastnega očeta, ki ga je užalil, češ, saj | dela | samo to, kar so delali prvi in največji |
tepeni materi, o bojih bogov, kakor jih | opeva | Homer, v naši državi niso dopustne, |
Kajti mladi človek ne | more | presoditi, kaj je prispodoba in kaj |
prispodoba in kaj ne, in tako navadno | ostane | nezbrisno in nespremenjeno vse, kar |
nespremenjeno vse, kar v teh letih | sprejme | v svoj predstavni svet. |
»Ali nekaj, kar ni škodljivo, | škoduje | ?« |
» | Poraja | to, kar ni škodljivo, zlo?« |
»Kar ne | poraja | zla, ne more biti seveda vzrok kakega |
»Kar ne poraja zla, ne | more | biti seveda vzrok kakega zla ?« |
dober, potem ni vsega kriv, kakor večina | trdi | ; pri ljudeh je marveč vzrok le za malo |
drugega tečejo dobri: komur pomešane | da | Kronion jih, bliskov sejalec, njega |
bliskov sejalec, njega zdaj sreča | zadene | , obišče ga v drugo nesreča, komur |
sejalec, njega zdaj sreča zadene, | obišče | ga v drugo nesreča, komur pa zgolj |
komur pa zgolj grenkih, v zasmeh | postavlja | po svetu, glad in strad navdilj |
po svetu, glad in strad navdilj | preganja | po božji ga zemlji. |
19. In če kdo | trdi | , da sta Atena in Zevs pobudila Pandara, |
potem ga ne bomo hvalili; tudi ne, če | pripoveduje | o prepiru bogov ter o Temidini in Zevsovi |
pri ljudeh, če rod in hišo | hoče | pokončati. |
Če kdo | hoče | opevati trpljenje Niobe, od koder so |
trojansko vojno ali podobno, potem ne | sme | vsega tega predstavljati kot dela boga, |
predstavljati kot dela boga, če pa že, potem se | mora | dokopati do nekako takšne misli, kakor |
zaslužijo kazen in da jim bog s kaznijo | pomaga | , potem je to dopustno. |
treba boriti z vsemi sredstvi - ne | sme | nihče v državi, če naj velja za dobro, |
sredstvi - ne sme nihče v državi, če naj | velja | za dobro, izreči niti je ne sme nihče |
naj velja za dobro, izreči niti je ne | sme | nihče slišati, ne mlad ne star, ne |
»To | zadostuje | .« |
(čarovnika), ki se z zlobnim namenom | pojavlja | v različnih podobah, da se včasih dejansko |
različnih podobah, da se včasih dejansko | spremeni | iz ene podobe v drugo, a včasih nas |
ene podobe v drugo, a včasih nas samo | ukani | , da to verjamemo, ali pa je bog preprosto, |
enovito bitje, ki najmanj od vsega | spreminja | svojo podobo?« |
»Kaj praviš k temule: če nekako | spremeni | svojo podobo, potem je vzrok za to |
najpametnejšo dušo zunanja pobuda najmanj | pretrese | in spremeni?« |
zunanja pobuda najmanj pretrese in | spremeni | ?« |
starosti in drugih zunanjih vplivov | spremeni | tolikanj manj, kolikanj bolje je izdelano |
obojem, se pod zunanjim vplivom zelo malo | spreminja | ?« |
»Tako se bog tudi najmanj | spreminja | .« |
20. »Toda mogoče sam sebe | spreminja | ?« |
»Ali se | spreminja | v boljšega in lepšega ali v slabšega |
»če se sploh | spreminja | ; saj vendar ne moremo domnevati, da |
bi se nam spremenil, temveč vsak bog | ostane | , kakor sledi iz najine razprave, v |
spremenil, temveč vsak bog ostane, kakor | sledi | iz najine razprave, v svoji podobi |
»Vse to nujno | sledi | , mislim.« |
moj dragi, naj nam noben pesnik ne | pravi | : Večkrat bogovi, podobni tujincem |
In nihče naj nam ne | pripoveduje | lažnih pravljic o Proteju in Tetidi, |
Proteju in Tetidi, kakor naj nam ne | prikazuje | v tragedijah in drugih pesnitvah Here, |
Here, kako, spremenjena v svečenico, | zbira | darove za: hrano deleče sinove |
Nihče naj nam se ne | približuje | s takšnimi in podobnimi pravljicami! |
»Bog nas torej | hoče | preslepiti s tem, da se nam v besedi |
tem, da se nam v besedi ali dejanju | predstavlja | v varljivi podobi?« |
»Takole: v svojem notranjem bistvu | noče | biti o bistvenem nihče namenoma v zmoti |
negotovosti, temveč se ravno tu najbolj | boji | ugnezditve prevare.« |
»Ti gotovo misliš, da | gre | za nekaj zapletenega. |
Toda jaz mislim samo to : nihče se | noče | v svoji duši varati in ostajati v zmoti |
ostajati v zmoti glede resnice, vsakdo | hoče | zmoto spoznati, nihče je ne mara nositi |
vsakdo hoče zmoto spoznati, nihče je ne | mara | nositi in imeti v sebi - vsakdo ravno |
nositi in imeti v sebi - vsakdo ravno to | sovraži | .« |
Kdaj in komu je koristna in si zato ne | zasluži | sovraštva? |
Morda zato, ker (bog) ne | pozna | preteklosti in se zato lahko resnici |
preteklosti in se zato lahko resnici samo | približa | ?« |
»Potemtakem v bogu ne | tiči | pesnik, ki si izmišljuje?« |
»Potemtakem v bogu ne tiči pesnik, ki si | izmišljuje | ?« |
iz strahu pred sovražniki vsekakor | sme | lagati?« |
»Kdor je nespameten ali blazen, ne | more | biti prijatelj boga.« |
»Vse, kar je božansko, potemtakem ne | pozna | ne zmot ne prevar?« |
»Torej | ima | bog očitno preprosto, enovito naravo, |
očitno preprosto, enovito naravo, ki ne | pozna | neresnice ne v besedah ne v dejanjih, |
neresnice ne v besedah ne v dejanjih, ne | spreminja | se in ne vara drugih ne v pojavih ne |
ne v dejanjih, ne spreminja se in ne | vara | drugih ne v pojavih ne v besedah ne |
besedah ne v znamenjih, ki jim jih | pošilja | , in ne glede na to, ali so budni ali |
»Po tvojih besedah se tudi meni | zdi | , da je tako.« |
pri Homerju marsikaj hvalimo, to ne | more | veljati za sanje, ki jih Zevs pošlje |
more veljati za sanje, ki jih Zevs | pošlje | Agamemnonu, kakor ne moremo hvaliti |
moremo hvaliti pri Aishilu, če Tetis | pravi | , da je na njeni poročni gostiji pel |
Če nekdo tako | govori | o bogovih, potem se jezimo nanj, mu |
meniš, da je lahko nekdo pogumen, če | nosi | v sebi tak strah?« |
»Ali bo nekdo, ki | veruje | v strahote podzemlja, gledal smrti |
možu brez svoje zemlje, ki samemu | prede | za hrano, rajši ko vladal le‐tu |
Potemtakem | prebiva | i v Hadovem domu nekaj ko duša in |
Ali: Komaj | izreče | besedo, že smrtna tema ga zagrne, |
Komaj izreče besedo, že smrtna tema ga | zagrne | , v mračnega Hadesa dom poleti iz |
ga zagrne, v mračnega Hadesa dom | poleti | iz udov mu duša, trdo usodo tožeč, |
udov mu duša, trdo usodo tožeč, | pusti | mladost in moževnost. |
Ali: ...ko dim | razredi | se duša zgine pod zemljo cvrčeč... |
Ali: ...ko dim razredi se duša | zgine | pod zemljo cvrčeč... Ali to: |
prhutajo, kadar kateri iz roja steno | spusti | ter izpade, in drugi držijo se drugih, |
kateri iz roja steno spusti ter | izpade | , in drugi držijo se drugih, v gruči |
Pravičnik, tako pravimo, ne | vidi | nič strašnega v smrti pravičnika, tudi |
»Potem tudi ne | tarna | , kakor da bi onega zadela strašna usoda?« |
trdimo, da tak mož najčešče sam sebi | zadostuje | za srečno življenje in drugih, v nasprotju |
drugih, v nasprotju z množico, sploh ne | potrebuje | .« |
»Če ga | zadene | takšna nesreča, ne toži, temveč jo |
»Če ga zadene takšna nesreča, ne | toži | , temveč jo potrpežljivo prenaša?« |
nesreča, ne toži, temveč jo potrpežljivo | prenaša | ?« |
Ahila, sina boginje, kako: zdaj | leži | na straneh, zdaj spet na hrbet se obrne, |
leži na straneh, zdaj spet na hrbet se | obrne | , zdaj na obraz; tu skoči pokonci |
se obrne, zdaj na obraz; tu | skoči | pokonci in stopi na plano, |
zdaj na obraz; tu skoči pokonci in | stopi | na plano, žalosten tava po |
in stopi na plano, žalosten | tava | po bregu morja... Tudi ni dopustno, |
med jokom in stokom z obema rokama | sipa | pesek na glavo. |
je vendar v sorodstvu z bogovi, ne | kaže | pripovedovati, kako stoka in: vse |
bogovi, ne kaže pripovedovati, kako | stoka | in: vse po vrsti roti, valjaje |
pripovedovati, kako stoka in: vse po vrsti | roti | , valjaje pred njimi se v blatu, |
vsakega slednjega njih po imenu | zaklinja | in prosi. |
slednjega njih po imenu zaklinja in | prosi | . |
je primerno, če boginja v pesnitvi | toži | : Joj mi ubogi, gorje, nesrečna |
Res, | smili | se Hektor mi v srce. |
Adeimant, naša mladina te besede resno | jemlje | in se jim kot nevrednim ne smeje, potem |
resno jemlje in se jim kot nevrednim ne | smeje | , potem bo komaj kdo, zlasti še če je |
slediti, dokler nas kdo z boljšimi ne | prepriča | , da ni tako.« |
Kajti če se človek | prepusti | močnemu smehu, sledi smehu kmalu močan |
če se človek prepusti močnemu smehu, | sledi | smehu kmalu močan preokret.« |
prikazovati pomembne može, kako jih | prevzema | smeh, še mnogo manj pa bogove.« |
besede o bogovih: Silen krohot | zagrmi | bogovom iz blaženih grl, pričam, |
pričam, kako Krivonog po dvorani racaje | sope | . |
»Samo vladarjem v državi | pristaja | - če sploh komu - uporaba laži v korist |
laži v korist države, kadar se za to | pokaže | potreba zaradi sovražnikov ali zaradi |
Če posamezni državljan | laže | vladarjem, je to zanj ista, da, še |
bolnik o svojem zdravstvenem stanju ne | pove | resnice zdravniku ali telovadec vaditelju |
telovadec vaditelju ali če pomorščak ne | razloži | krmarju resničnih razmer na ladji in |
»Če pa vladar | zasači | koga drugega v državi pri laži: |
mizarja, potem ga bo kaznoval, ker | uvaja | v državo kakor na ladjo stvari, ki |
»Vsaj, če besedam | sledi | dejanje.« |
»Za široko množico pa | obstaja | preudarnost predvsem v izpolnjevanju |
bodo zdele besede, ki jih pri Homerju | govori | Diomed, lepe: Prosim te, očka, |
In k drugemu, ki tam | sledi | ? |
slišijo mladi ljudje, gotovo to ne | prispeva | k njihovi preudarnosti. |
»Dalje: če najpametnejši mož pri Homerju | pravi | , da je zanj najlepše, kadar: mize |
obilja, kruha, množine mesá, točaj pa | zajema | iz vrča, vino raznaša okrog in gostom |
mesá, točaj pa zajema iz vrča, vino | raznaša | okrog in gostom naliva kozarce, |
vrča, vino raznaša okrog in gostom | naliva | kozarce, ali misliš, da se |
opis, kako Hefaist pri podobnem dejanju | zasači | Aresa in Afrodito.« |
slavnih mož, potem je prav, da mladina to | vidi | in sliši; takšna na primer sta tale |
potem je prav, da mladina to vidi in | sliši | ; takšna na primer sta tale verza:« |
Tu se | udari | po prsih in kara srce si nevoljen: |
Tu se udari po prsih in | kara | srce si nevoljen: Zdrži še |
Tudi Foiniksa, Ahilovega učitelja, ne | gre | hvaliti; kajti njegov nasvet učencu |
nikakor ni bil umesten, namreč: naj | sprejme | darove in pomaga Ahajcem, brez darov |
umesten, namreč: naj sprejme darove in | pomaga | Ahajcem, brez darov pa naj ne popusti |
pomaga Ahajcem, brez darov pa naj ne | popusti | v svoji jezi. |
njegovo veljavo, če iz pohlepa po denarju | sprejme | darove od Agamemnona in če je le za |
veljati za resnični zgodbi, kako Ahil | vlači | Hektorjevo truplo okoli Patroklovega |
truplo okoli Patroklovega groba in | pobije | trojanske ujetnike ob njegovi grmadi. |
Tudi smo dokazali, da od bogov ne | more | priti nič slabega.« |
sorodu s Zevsom; v območju Ide njihov | stoji | oltar, očetu Zevsu, sinjih višav |
posvečen; božanska v njih žilah kri se | pretaka | ... Zategadelj je treba končati |
»Katera oblika pripovedi nam še | preostaja | , ko že razpravljamo o njihovi dopustnosti |
»Tako nam | preostane | beseda o tem, kako je treba govoriti |
so nesrečni; krivica, kakor pravijo, | prinaša | koristi, če ostane prikrita, pravičnost |
kakor pravijo, prinaša koristi, če | ostane | prikrita, pravičnost koristi drugim, |
koristi, če ostane prikrita, pravičnost | koristi | drugim, pravičniku samemu pa škodi. |
koristi drugim, pravičniku samemu pa | škodi | . |
glede na to, ali na zunaj za takega | velja | ali ne.« |
nam poročajo pripovedniki in pesniki, | prikazuje | preteklost, sedanjost ali prihodnost; |
znajo jasno izražati - stvar, ki zanjo | gre | , razložil samo na primeru in ne v celoti. |
poznaš začetek Iliade, kjer pesnik | pravi | , da se je Hrises obrnil na Agamemnona |
obrnil na Agamemnona s prošnjo, naj mu | vrne | hčer; ta se je razjezil, Hrises pa |
vrhovna reditelja ljudstev, | govori | pesnik sam in sploh ne skuša v nas |
govori pesnik sam in sploh ne | skuša | v nas zbuditi misli, da govori kdo |
sploh ne skuša v nas zbuditi misli, da | govori | kdo drug kakor on; v nadaljnjem pa |
kdo drug kakor on; v nadaljnjem pa | govori | tako, kakor da bi bil on Hrises, in |
bi bil on Hrises, in se na vso moč | trudi | , da bi v nas zbudil vtis, da ne govori |
trudi, da bi v nas zbudil vtis, da ne | govori | Homer, temveč stari duhovnik. |
»Pripoved je oboje: | govori | kakor to, kar je povedano med govori, |
»Če pa pesnik | govori | skoz usta drugega, potem po možnosti |
drugega, potem po možnosti čimbolj | prilagodi | svoj govor govoru tistega moža, ki |
svoj govor govoru tistega moža, ki ga | uvaja | v pripoved. |
»Če se nekdo v jeziku in drži | prilagodi | drugemu, pomeni to, da tistega, ki |
v jeziku in drži prilagodi drugemu, | pomeni | to, da tistega, ki se mu prilagaja, |
drugemu, pomeni to, da tistega, ki se mu | prilagaja | , posnema?« |
to, da tistega, ki se mu prilagaja, | posnema | ?« |
»Če se pesnik nikjer ne | skuša | skriti, potem nastane pesnitev ali |
pesnik nikjer ne skuša skriti, potem | nastane | pesnitev ali pripoved brez posnemanja, |
pesnitev ali pripoved brez posnemanja, | označuje | pa jo posredno podajanje. |
Če Homer | pripoveduje | : prišel je Hrises z odkupnino za hčer, |
razsrdil in mu zapovedal, naj takoj | odide | in se ne vrne več, ker ga v prihodnje |
zapovedal, naj takoj odide in se ne | vrne | več, ker ga v prihodnje ne bodo varovali |
prosil ga je, naj zdaj v zahvalo za to | kaznuje | Ahajce s svojimi strelicami za solze, |
» | poteka | enostavna pripoved brez posnemanja, |
Ena vrsta pripovedništva in pesništva | sloni | v celoti na posnemanju, na neposrednem |
Druga vrsta | sloni | na poročanju pesnika samega in pride |
sloni na poročanju pesnika samega in | pride | najbolj do izraza v ditirambih. |
Na tretjo vrsto, ki | združuje | oboje, pa naletiš v epskih pesnitvah |
» | Spomni | pa se tudi besed, ki so bile pred tem |
»Ne vem še; naša razprava nas | nosi | kakor sapa, in mi ji moramo slediti.« |
Ali pa ne | sodi | to v naše prejšnje razpravljanje, po |
razpravljanje, po katerem lahko nekdo z uspehom | opravlja | samo eno življensko nalogo in ne več; |
nalogo in ne več; če se kljub temu | poskusi | lotiti mnogih nalog, v vsem odpove |
poskusi lotiti mnogih nalog, v vsem | odpove | in se nikjer ne proslavi.« |
nalog, v vsem odpove in se nikjer ne | proslavi | .« |
»Ali ne | velja | to tudi za posnemanje? |
Ista oseba ne | more | različnih stvari tako dobro posnemati |
»Potemtakem nekdo ne | more | opravljati pomembnih življenskih nalog |
posnemanja, ki sta si očitno blizu, ne | more | isti umetnik uspešno delovati, na primer |
Prav imaš, da posmeh ne | more | obvladati obeh.« |
usposobiti za njihovo posnemanje; isto | velja | tudi za druga nečastna dela, da jim |
od mladih nog trajajoče posnemanje | postane | bistvo in navada telesa, glasu in mišljenja?« |
žensko, mlado ali staro, žensko, ki | zmerja | moža, obrekuje bogove in se baha s |
ali staro, žensko, ki zmerja moža, | obrekuje | bogove in se baha s svojo domnevno |
zmerja moža, obrekuje bogove in se | baha | s svojo domnevno srečo, ali drugo, |
svojo domnevno srečo, ali drugo, ki | tiči | v nesreči, trpljenju in tožbah, da |
»potemtakem | obstaja | vrsta pesniškega prikazovanja, v kateri |
vrsta pesniškega prikazovanja, v kateri | govori | , kadar ima kaj povedati, resnično vrli |
prikazovanja, v kateri govori, kadar | ima | kaj povedati, resnično vrli in plemeniti |
in druga, tej nasprotna vrsta, ki jo | uporablja | in v njej govori prvemu po rojstvu |
nasprotna vrsta, ki jo uporablja in v njej | govori | prvemu po rojstvu in vzgoji nasprotni |
»Če razumen mož | pride | v svoji pripovedi do govora ali dejanja |
posnemanja, predvsem takrat ne, če ta | ravna | zanesljivo in premišljeno; manj ga |
vdan ljubezni ali pijanosti ali če ga | tare | kakšna druga nadloga; če pa pride do |
ga tare kakšna druga nadloga; če pa | pride | do človeka, ki je sebe nevreden, se |
istovetiti - razen morda za trenutek, ko | stori | kaj dobrega -, temveč ga bo sram; zlasti |
ga bo sram; zlasti še zato, ker mu | manjka | spretnosti za podajanje takih stvari, |
podajanje takih stvari, povrhu pa se mu | upira | , da bi se poglabljal v slabše, ker |
da bi se poglabljal v slabše, ker to | sovraži | iz dna svoje duše - razen če bi kdaj |
»Čim manj je sam vreden, tem bolj vse | posnema | in ničesar nima za sebe nevredno; zato |
ničesar nima za sebe nevredno; zato | poskuša | z veliko vnemo in pred mnogimi ljudmi |
ovac in ptic; njegov prikaz je, kar | zadeva | zvok in kretnje, v celoti neposredno |
»Ena | kaže | samo neznatne spremembe in če ji poskrbimo |
lahko dober recitator skoraj ves čas | govori | v istem tonovskem načinu in ostane |
govori v istem tonovskem načinu in | ostane | pri njem; spremembe v razpoloženju |
v razpoloženju so neznatne; in isto | velja | za ustrezno ritmiko.« |
»Druga vrsta prikazovanja | potrebuje | - v nasprotju s to - vse tonovske načine |
v skladu s svojo značilnostjo, ker | združuje | v sebi najrazličnejše razpoloženjske |
»Morda pa po tvojem mnenju zato ne | sodi | v našo državo, ker pri nas ni ljudi, |
celo četverno zanimanje, ko se vsak | ukvarja | sam z eno nalogo.« |
moža v naši državi ni in da se tudi ne | sme | v njej naseliti. |
»To se tudi meni | zdi | .« |
»Tu pa | mora | priti vsakdo do tistega odgovora, ki |
vsakdo do tistega odgovora, ki nujno | sledi | iz soglasja z našimi prejšnjimi ugotovitvami. |
»Kar se | tiče | besed, se le‐te v nobenem pogledu ne |
»toda pusti tistega, ki ustrezno | posnema | glas in izraz hrabrega moža, ki se |
nesreči - bodisi da je ranjen ali mu | grozi | smrt ali kakšno drugo zlo - ki se torej |
takšnem položaju neustrašno in vztrajno | brani | pred usodo. |
In drugega | pusti | za moža, ki živi v miru in ni v stiski |
In drugega pusti za moža, ki | živi | v miru in ni v stiski ter prostovoljno |
miru in ni v stiski ter prostovoljno | opravlja | svoje delo, kadar se na koga obrača, |
opravlja svoje delo, kadar se na koga | obrača | , na boga z molitvijo, na ljudi z nauki |
svarili, ali kadar se, nasprotno, ne | zapira | prošnjam, naukom in prepričevanjem |
naukom in prepričevanjem drugih in zato | doseza | uspehe, ne da bi se prevzel, temveč |
ne da bi se prevzel, temveč se vsega | loteva | pametno in zmerno in se zadovoljuje |
vsega loteva pametno in zmerno in se | zadovoljuje | z doseženim. |
kakor hrabrih, ta tonovska načina mi | pusti | !« |
namreč s toni najbogatejše glasbilo, ki | rabi | za zgled vsem panharmoničnim glasbilom, |
»Tako ti | preostaja | za uporabo v državi samo lira in kitara; |
»To | sledi | iz našega razpravljanja.« |
»Kajti po obravnavi tonovskih načinov | obstaja | še vprašanje o ritmu: tu ne mislimo |
Zdi | se mi, da se še megleno spominjam, | |
»Dober ali slab ritem | izvira | iz lepega in nelepega teksta, prav |
»Tekst z vsebino pa | izhaja | iz narave duše?« |
iz tiste duševne naravnanosti, ki se | kaže | v resnično dobrem in lepem značaju.« |
»To | mora | biti seveda za mlade ljudi cilj, če |
sposoben za to, naj kot umetnik pri nas ne | ustvarja | , da se našim bojevnikom, vzgojenim |
podobah, ki prikazujejo slabo, neopazno ne | vcepi | v dušo veliko zlo - kakor ko bi si |
»je vzgoja, ki jo | daje | glasba, tako pomembna; pri njej namreč |
naučita človeka plemenitega vedenja: tako | postane | plemenit vsakdo, ki je pravilno vzgojen, |
vsakdo, ki je pravilno vzgojen, kakor | velja | nasprotno za vsakogar, ki ni tako vzgojen. |
pri umetnini kakor v naravi najbolje | spozna | tisti, ki je v glasbi pravilno vzgojen, |
upravičene nevolje nad njimi - z veseljem | hvali | lepo, sprejme to v svojo dušo in se |
nad njimi - z veseljem hvali lepo, | sprejme | to v svojo dušo in se s tem hrani ter |
sprejme to v svojo dušo in se s tem | hrani | ter tako postane lep in blag, nujno |
svojo dušo in se s tem hrani ter tako | postane | lep in blag, nujno vse grdo graja in |
postane lep in blag, nujno vse grdo | graja | in sovraži že od zgodnje mladosti dalje, |
lep in blag, nujno vse grdo graja in | sovraži | že od zgodnje mladosti dalje, še preden |
zgodnje mladosti dalje, še preden lahko | razume | vzrok za to. |
Ko se mu | zbudi | razum, ga z veseljem pozdravi in zaradi |
Ko se mu zbudi razum, ga z veseljem | pozdravi | in zaradi notranje sorodnosti najbolje |
zaradi notranje sorodnosti najbolje | spozna | tisti, ki je tako vzgojen.« |
»Zato | sloni | , po mojem mnenju, vzgoja predvsem na |
To | sodi | seveda k isti umetnosti in izšolanosti?« |
sestra in nasprotij v življenju, ki nas | obdaja | , in si njih in njihovih podob ne zapomnimo |
velikem, temveč se zavedamo, da vse to | sodi | k isti umetnosti in izšolanosti. |
najlepši pogled za vsakogar, ki lahko to | vidi | .« |
temu idealu najbolj približajo, gotovo | ljubi | vsak muzično izobražen človek, ljudi |
»Ne, posebno ne tistega, ki | kaže | duševne napake; če gre samo za telesne |
tistega, ki kaže duševne napake; če | gre | samo za telesne napake, potem se utegne |
gre samo za telesne napake, potem se | utegne | premagati in ga kljub temu vzljubiti.« |
Toda odgovori mi na to: | obstaja | skupnost med preudarnostjo in prekipevajočim |
Ko nas veselje nič manj ne | oropa | zavesti kakor bolečina.« |
»S pravo ljubeznijo potemtakem ne | sme | biti povezana ne norost ne razbrzdanost?« |
ustanovili, vpeljal zakon: ljubimec naj | živi | , poljublja in boža svojega ljubljenca |
ustanovili, vpeljal zakon: ljubimec naj živi, | poljublja | in boža svojega ljubljenca kot svojega |
zakon: ljubimec naj živi, poljublja in | boža | svojega ljubljenca kot svojega sina, |
je to njemu po volji; sicer pa naj | živi | s tem, za katerega se poteguje, tako, |
sicer pa naj živi s tem, za katerega se | poteguje | , tako, da ne bo nikoli zbujal niti |
nikoli zbujal niti videza, da se tu | dogaja | kaj več; v nasprotnem primeru si lahko |
več; v nasprotnem primeru si lahko | nakoplje | očitek, da mu manjka izobrazbe in čuta |
primeru si lahko nakoplje očitek, da mu | manjka | izobrazbe in čuta za lepoto.« |
se je morala končati: vse muzično se | mora | namreč končati v ljubezni do lepega.« |
Sposobno telo ne | more | , mislim, nikoli s svojimi zmožnostmi |
duša lahko s svojo močjo kar najbolje | izpopolni | telo. |
za čuvarja, če zaradi pijanosti ne | ve | , kje je.« |
»Smešno bi bilo, ko bi čuvar, ki naj | čuva | državo, potreboval zase varuha.« |
»ta način | prinaša | zaspanost in nagnjenost k boleznim; |
»Gimnastika | mora | biti preprosta in razumna, zlasti še |
začimb, kolikor vem, Homer nikoli ne | omenja | ; in to vedo tudi atleti: če si hočejo |
bolezen, medtem ko preprostost v glasbi | ustvarja | razsodnost, v gimnastiki telesno zdravje.« |
dokaz za pomanjkljivo izobrazbo, če si | mora | nekdo iskati pravico pri drugih - pri |
pri oblastnikih in sodnikih - ker mu | manjka | čut pravičnosti?« |
»Ali se ti ne | zdi | še sramotnejše,« |
»če nekdo vse življenje | prebije | kot tožitelj ali toženec in iz pomanjkanja |
čuta za lepoto še misli, da se lahko | baha | s tem, da je zmožen vsakega zločina, |
tem, da je zmožen vsakega zločina, da | pozna | vse zvijače in se lahko zmuzne zaradi |
zločina, da pozna vse zvijače in se lahko | zmuzne | zaradi svoje okretnosti skoz vsako |
okretnosti skoz vsako luknjo, samo da se | izogne | kazni; in vse to zaradi nepomembnih |
in ničevih reči; kajti ta človek ne | ve | , koliko lepše in boljše je biti neodvisen |
»Prav tako, če nekdo | potrebuje | zdravniško pomoč ne zaradi ran in z |
življenja, ki smo ga ravno opisali, | zatrpa | telo kot močvirje s sokovi in vetrovi |
kot močvirje s sokovi in vetrovi in | sili | v učene Asklepijeve učence, da dajo |
ječmenovo moko in nastrgala sir, kar vendar | napenja | ; prav tako niso grajali Patrokla, ki |
»To | verjame | samo tisti, kdor ne ve, da Asklepij |
»To verjame samo tisti, kdor ne | ve | , da Asklepij svojih naslednikov s tem |
neizkušenosti; vedel je marveč, da | ima | v dobro urejeni državi vsak posameznik |
svojo nalogo in zategadelj nihče ne | utegne | , da bi se vse življenje zdravil in |
To se nam | zdi | - smešno! - |
15. »Če tesar | zboli | ,« |
»potem | prosi | zdravnika za zdravilo, ki ga takoj |
zdravnika za zdravilo, ki ga takoj | izpije | , da se reši bolezni, ali pa mu zdravnik |
zdravilo, ki ga takoj izpije, da se | reši | bolezni, ali pa mu zdravnik pomaga |
se reši bolezni, ali pa mu zdravnik | pomaga | z dristilom ali s tem, da mu boleče |
dristilom ali s tem, da mu boleče mesto | izreže | ali izžge. |
tem, da mu boleče mesto izreže ali | izžge | . |
Če pa mu zdravnik | prepiše | daljše zdravljenje, na primer, da mora |
prepiše daljše zdravljenje, na primer, da | mora | nositi polsten klobuk ali podobno, |
podobno, potem mu bo hitro dejal, da se ne | utegne | ukvarjati s svojo boleznijo in da |
In s tem se | poslovi | od zdravnika, se vrne k načinu življenja, |
In s tem se poslovi od zdravnika, se | vrne | k načinu življenja, ki ga je vajen, |
načinu življenja, ki ga je vajen, in, če | ozdravi | , živi dalje; če pa telo bolezni ne |
življenja, ki ga je vajen, in, če ozdravi, | živi | dalje; če pa telo bolezni ne prebije, |
ozdravi, živi dalje; če pa telo bolezni ne | prebije | , potem umre in je rešen vseh skrbi.« |
če pa telo bolezni ne prebije, potem | umre | in je rešen vseh skrbi.« |
pravilen način, kako naj mož tega stanu | uporablja | zdravniško pomoč.« |
»Vendar to zato, ker | ima | nalogo, brez katere mu postane življenje |
zato, ker ima nalogo, brez katere mu | postane | življenje brezkoristno, ali ne?« |
kdor nima skrbi za življenje, naj se | posveča | kreposti!« |
hočemo sami priti na jasno, ali se | mora | bogatin posvečati kreposti, če mu naj |
in druge rokodelce pri delu, se pa | da | združiti s Fokilidovim napotilom.« |
ta pretirana skrb za telo, ki se ne | omejuje | samo na gimnastiko; saj otežuje gospodinjstvo, |
ne omejuje samo na gimnastiko; saj | otežuje | gospodinjstvo, vojskovanje in upravljanje.« |
»Kar pa je najpomembnejše: | zavira | tudi učenje, premišljevanje in razglabljanje |
razglabljanje o samem sebi; zmeraj se | boji | glavobola in omotičnih napadov in krivi |
boji glavobola in omotičnih napadov in | krivi | za to duševno delo: kjer koli vlada |
krivi za to duševno delo: kjer koli | vlada | ta skrb, zavira prizadevanje za vrline |
duševno delo: kjer koli vlada ta skrb, | zavira | prizadevanje za vrline in njihovo preizkušnjo; |
njihovo preizkušnjo; kajti zmerom znova | zbuja | strah pred boleznijo v prepričanju, |
podobni; bil je namreč mnenja, da ne | sme | zdraviti tistih, ki niso mogli živeti |
nezmeren človek pa po njunem mnenju ne | koristi | ne sebi ne drugim; za take ljudi ne |
ne sebi ne drugim; za take ljudi ne | sme | biti zdravniške pomoči, pa čeprav bi |
»Država | potrebuje | zelo dobre zdravnike; veš, katere imam |
postati bolno, temveč z dušo: le‐ta ne | sme | postati ali biti bolna, če naj dobro |
postati ali biti bolna, če naj dobro | zdravi | .« |
pa, narobe, dragi prijatelj, z dušo | zapoveduje | duši; zato njegova duša ne sme od mladih |
zapoveduje duši; zato njegova duša ne | sme | od mladih nog odraščati s slabimi dušami |
dušami in z njimi občevati, tudi ne | sme | sama storiti vseh zločinov, da bi po |
drugih, kakor zdravnik po svojem telesu | presoja | bolezni; ostati mora marveč v mladosti |
svojem telesu presoja bolezni; ostati | mora | marveč v mladosti nedotaknjena in čista, |
in lepa, po zdravem občutju pravično | razsoja | . |
ker v sebi nimajo podob o tem, kar | poteka | v sprijenih dušah.« |
»Potemtakem dober sodnik ne | sme | biti mlad, temveč star, šele pozno |
biti mlad, temveč star, šele pozno | mora | spoznati bistvo krivic, ki jih ne more |
mora spoznati bistvo krivic, ki jih ne | more | v duši, kot sebi lastnih doživeti, |
kot sebi lastnih doživeti, temveč se | mora | z njimi kot zlom seznaniti mukoma pri |
Kajti kdor | ima | dobro dušo, je tudi dober. |
je prekanjen in nezaupljiv, ki jih | ima | sam mnogo za ušesi in misli, da je |
nezaupljiv, ki jih ima sam mnogo za ušesi in | misli | , da je zvit in pameten, se kaže, če |
in misli, da je zvit in pameten, se | kaže | , če občuje s sebi enakimi, pretkanega |
da je zvit in pameten, se kaže, če | občuje | s sebi enakimi, pretkanega in previdnega, |
pretkanega in previdnega, ker se zmerom | zgleduje | po podobah v sebi; če pa se skuša zbližati |
zgleduje po podobah v sebi; če pa se | skuša | zbližati z vrlimi in že starejšimi |
z vrlimi in že starejšimi možmi, se | kaže | naivnega in nezaupljivega ob nepravem |
nezaupljivega ob nepravem času, ker ne | pozna | zdravega značaja in nima v sebi podobe |
Ker pa češče | občuje | s slabimi kot z dobrimi ljudmi, se |
s slabimi kot z dobrimi ljudmi, se | zdi | sebi in drugim prej pameten kot naiven.« |
»Kajti izprijenost ne | more | hkrati spoznati kreposti in same sebe, |
krepost pa se pri pravilni vzgoji počasi | povzpne | do spoznanja same sebe in izprijenosti. |
Pameten | postane | samo tak človek, nikoli izprijen!« |
Kdor telesno | hira | , naj umre, kdor je duševno nepopravljivo |
Kdor telesno hira, naj | umre | , kdor je duševno nepopravljivo sprijen, |
»To je najboljše za tiste, ki se jih | tiče | , kakor tudi za državo.« |
deležni tiste vzgoje, ki po našem mnenju | prinaša | preudarnost.« |
ker mu je bolj pri srcu želja, da si | zbudi | v duši naravni pogum, kakor ozir na |
kakor ozir na golo moč, v čemer se | razločuje | od atletov, ki jedo in se vadijo samo |
»Kdor torej, dragi Glavkon, | gradi | vzgojo na muzičnem in gimnastičnem |
in gimnastičnem izobraževanju, ne | dela | tega z namenom, da bi si s prvim oblikoval |
stanju je človek, ki se vse življenje | ukvarja | samo z gimnastiko, muzično vzgojo pa |
gimnastiko, muzično vzgojo pa popolnoma | zanemarja | ? |
»To tudi jaz opažam: kdor se | zapiše | samo gimnastiki, postane čezmerno divji, |
opažam: kdor se zapiše samo gimnastiki, | postane | čezmerno divji, kdor se samo duhovno |
čezmerno divji, kdor se samo duhovno | izobražuje | , pa bolj mlahav, kakor je dobro zanj.« |
»Ta divjost | izvira | iz pogumnega, srditega dela prirojene |
prirojene narave; ob pravilni vzgoji | postane | tak človek hraber, pri čezmernih naporih |
Mehkoba | izvira | iz filozofske naravnanosti; če pustimo, |
naravnanosti; če pustimo, da se prosto | razvija | , postane čezmerno mlahava, pri dobri |
naravnanosti; če pustimo, da se prosto razvija, | postane | čezmerno mlahava, pri dobri vzgoji |
čezmerno mlahava, pri dobri vzgoji pa | postane | zmerna in odločna.« |
18. »Če torej nekdo | dopusti | , da mu muzična umetnost očara dušo |
nekdo dopusti, da mu muzična umetnost | očara | dušo z zvoki flavte in mu v ušesa kakor |
flavte in mu v ušesa kakor skoz lijak | vliva | sladke, mehke in otožne harmonije, |
otožne harmonije, in če vse življenje | prebije | tožeč in omamljen od pesmi, potem najprej |
omamljen od pesmi, potem najprej sicer | omehča | pogumni del svoje duše, kolikor ga |
pogumni del svoje duše, kolikor ga | ima | , kot železo in ga preoblikuje - trdega |
duše, kolikor ga ima, kot železo in ga | preoblikuje | - trdega in neuporabnega - v uporabnega; |
v uporabnega; če pa z vlivanjem ne | neha | , temveč še dalje omamlja pogumni del |
vlivanjem ne neha, temveč še dalje | omamlja | pogumni del duše, potem le‐tega razkraja |
omamlja pogumni del duše, potem le‐tega | razkraja | in raztaplja, dokler se ne izcedi ves |
del duše, potem le‐tega razkraja in | raztaplja | , dokler se ne izcedi ves pogum in si |
razkraja in raztaplja, dokler se ne | izcedi | ves pogum in si ne izreže iz duše kit |
dokler se ne izcedi ves pogum in si ne | izreže | iz duše kit ter postane ’mevža‘.« |
pogum in si ne izreže iz duše kit ter | postane | ’mevža‘.« |
»Če pa | ima | ,« |
strahopetno dušo, potem je kmalu na cilju; če | ima | pogumno dušo, si s slabitvijo draži |
če ima pogumno dušo, si s slabitvijo | draži | pogum, tako da iz neznatnega vzroka |
pogum, tako da iz neznatnega vzroka | vzroji | in se spet hitro pomiri. |
neznatnega vzroka vzroji in se spet hitro | pomiri | . |
»Kako pa, če | goji | mnogo gimnastike in se dobro hrani, |
če goji mnogo gimnastike in se dobro | hrani | , za glasbo in filozofijo pa se ne zanima? |
hrani, za glasbo in filozofijo pa se ne | zanima | ? |
Najprej se | počuti | telesno dobro, je zelo samozavesten |
»In če sedaj ničesar drugega ne | dela | in se nikoli ne posveča muzam? |
ničesar drugega ne dela in se nikoli ne | posveča | muzam? |
Četudi si duša | želi | izobrazbe, postane to nagnjenje nujno |
Četudi si duša želi izobrazbe, | postane | to nagnjenje nujno slabotno, gluho |
nujno slabotno, gluho in slepo, ker ne | pozna | znanstvenega raziskovanja, se nikoli |
znanstvenega raziskovanja, se nikoli ne | udeležuje | resnih pogovorov in se ne zanima za |
udeležuje resnih pogovorov in se ne | zanima | za duhovno izobrazbo, in se tako nikoli |
duhovno izobrazbo, in se tako nikoli ne | more | zbuditi in izoblikovati, njegove zaznave |
»Kdor torej gimnastiko najlepše | združi | z muziko in jo v zmerni obliki približa |
združi z muziko in jo v zmerni obliki | približa | duši, tega lahko z vso pravico imenujemo |
človeka, mnogo bolj kakor nekoga, ki | zna | samo ubirati strune.« |
potreben za voditelja takšen mož, če naj | ostane | ustava ohranjena?« |
Jasno je, da se | mora | vse to uskladiti z našimi načeli in |
Vsekakor vprašanje, kdo od njih naj | vlada | in kdo naj posluša?« |
vprašanje, kdo od njih naj vlada in kdo naj | posluša | ?« |
»Odgovornega se | čuti | človek predvsem za to, kar ljubi?« |
se čuti človek predvsem za to, kar | ljubi | ?« |
»Najbolj pa ljubimo to, s čimer nas | veže | skupna korist; kjer torej mislimo, |
»Izbira potemtakem | zadene | med čuvarji takšne može, ki po naših |
Neka misel, tako menim, | izgine | iz naše zavesti z našo voljo ali proti |
Ali ne misliš: resnico imeti se | pravi | imeti to, kar je resnično?« |
»To se nam | zgodi | , kajne, samo, če nas kdo okrade, zaslepi |
nam zgodi, kajne, samo, če nas kdo | okrade | , zaslepi ali s silo v to primora?« |
zgodi, kajne, samo, če nas kdo okrade, | zaslepi | ali s silo v to primora?« |
kdo okrade, zaslepi ali s silo v to | primora | ?« |
» | Zdi | se mi, da govorim kot tragik! |
nekaj pozabijo, ker tem neopazno nekaj | vzame | čas, onim pa pogovor. |
tiste, ki menjajo svoje mnenje, ker jih | preslepi | kakšna strast ali popade kak strah.« |
ker jih preslepi kakšna strast ali | popade | kak strah.« |
prepričanje ali se dado prevarati; kdor ga ne | pozabi | in se ne da prevarati, tega je treba |
prevarati; kdor ga ne pozabi in se ne | da | prevarati, tega je treba izbrati, druge |
ognju in ugotovimo: kdo od njih se ne | da | preslepiti in ostane v vseh položajih |
kdo od njih se ne da preslepiti in | ostane | v vseh položajih miren, dober varuh |
in moža in vse preskušnje najbolje | prebije | , tega je treba postaviti za vladarja |
» | mora | potekati po mojem mnenju, dragi Glavkon, |
21. »Kakšna pot nam zdaj | preostaja | , da prepričamo, če mogoče, vladarje, |
» | Zdi | se mi, da obotavljaš z besedo,« |
ogrožati, braniti, njihova skrb pa | mora | veljati tudi vsem drugim državljanom |
predvsem sebi podobne otroke; včasih pa se | rodi | zlatemu očetu srebrn sin in podobno |
Vladarjem | zapoveduje | bog, naj ničesar tako skrbno ne varujejo |
temveč mu morajo dodeliti mesto, ki | pripada | njegovi naravi, se pravi, pahniti ga |
mesto, ki pripada njegovi naravi, se | pravi | , pahniti ga morajo med obrtnike in |
Če pa otrok iz teh dveh stanov | nosi | v sebi zlato ali srebro, potem ga je |
čuvarjev ali njihovih pomočnikov, ker | obstaja | božji izrek: če bo državo varoval železen |
Ali se ti | zdi | kako mogoče, da bi vladarji in drugi |
»kakor | hoče | glas ljudstva. |
Za največjo sramoto | velja | , če si pastirji vzgojijo pse za takšne |
takole živeti in stanovati: predvsem ne | sme | nihče imeti svojega premoženja, kolikor |
Drugič, nihče ne | sme | imeti stanovanja ali shrambe, kamor |
ker to navadno kovano zlato pogosto | prinaša | nesrečo, njihovo zlato pa je neuskrunjeno. |
zlato in srebro, skratka vse to, kar | sodi | k domnevni sreči; tvoji čuvarji živijo |
Zamisli si, da nekdo | pride | k nam, ko ravno barvamo kip, in nas |
k nam, ko ravno barvamo kip, in nas | graja | , zakaj najlepšega dela telesa ne obarvamo |
ne bo nihče več imel za oči; in isto | velja | za druge dele; raje si oglej, ali vsak |
Prav tako nas zdaj ne | sili | , da čuvarjem pripomoremo do sreče, |
Če pa jih kdo | hoče | osrečiti z zemljiško posestjo in gostijami, |
za slavnostne zbore, potem temu ne | gre | za državo, ampak za nekaj drugega. |
Če se tako | razvija | ob dobri upravi vsa država, potem le |
Ali se lončar, če | obogati | , še meni za svojo obrt?« |
Ali se lončar, če obogati, še | meni | za svojo obrt?« |
»Ali se | poleni | in zanemari?« |
»Ali se poleni in | zanemari | ?« |
» | Postane | potemtakem slabši lončar?« |
po drugi strani zaradi revščine ne | more | več nabaviti orodja in drugega, kar |
več nabaviti orodja in drugega, kar | potrebuje | za svoj poklic, potem svoje delo slabše |
svoj poklic, potem svoje delo slabše | opravlja | ter sinove in druge vajence vzgaja |
opravlja ter sinove in druge vajence | vzgaja | v slabše obrtnike, kajne?« |
»Oboje torej, bogastvo in revščina, | slabša | poklicne storitve in obrtnike!« |
»Tako smo spet, kakor se | zdi | , odkrili za čuvarje še neko drugo nalogo: |
morajo preprečiti, da se to skrivaj ne | utihotapi | v državo...« |
Prvo namreč | rodi | razkošje, lenobo in upore, revščina |
dragi Sokrat: kako naj se naša država | vojskuje | , če nima denarja, zlasti če se je prisiljena |
»Najprej: če | pride | do boja, se bodo vendar naši izurjeni |
dobro izurjen, se vendar z lahkoto | bori | z dvema možema, ki nista izurjena, |
»Tudi ne, če se navidezno | umika | in se vedno znova loteva z udarci tistega, |
se navidezno umika in se vedno znova | loteva | z udarci tistega, ki se mu ravno približa, |
loteva z udarci tistega, ki se mu ravno | približa | , ter to ponavlja v soncu in moreči |
tistega, ki se mu ravno približa, ter to | ponavlja | v soncu in moreči vročini? |
Ali tako ne | premaga | lahko še več nasprotnikov?« |
greste kot zavezniki z nami v vojno, vam | pripade | ves denar sovražnikov.‘ |
Ali misliš, da se bo tisti, ki to | sliši | , raje bojeval zoper mršave, a čvrste |
»če se bogastvo vseh drugih držav | zbere | v eni sami državi, postane to gotovo |
drugih držav zbere v eni sami državi, | postane | to gotovo nevarno za našo revno državo!« |
te, ki jo ustanavljamo mi, vredna da | nosi | ime ’država‘!« |
»Toda kakšno ime jim potem | pripada | ?« |
» | Pripada | jim širše ime! |
uredili, bo najmogočnejša, ne po zunanji | slavi | , marveč po svoji notranji moči. |
»Takole mislim: država naj | raste | toliko, da ne izgubi notranje enotnosti, |
mislim: država naj raste toliko, da ne | izgubi | notranje enotnosti, bolj pa ne!« |
vestno morajo skrbeti, da naša država ne | postane | ne premajhna in tudi ne samo navidezno |
svoji naravi najbolj primerni; s tem | ostane | vsak posameznik, ko izpolnjuje samo |
primerni; s tem ostane vsak posameznik, ko | izpolnjuje | samo svojo nalogo, v sebi enoten in |
v sebi enoten in edinstven; in tako | ostane | v sebi enotna in edinstvena tudi vsa |
z lahkimi, če le upoštevajo, kakor | pravi | pregovor, eno veliko - ali bolje rečeno |
enkrat država na dobri poti, potem | raste | in se razvija kakor v krožnem toku. |
država na dobri poti, potem raste in se | razvija | kakor v krožnem toku. |
»Tako | utegne | biti.« |
tej vzgoji, da se jim nepredvidoma ne | izpridi | . |
jim v telesno in duhovno vzgojo ne | prikrade | nobena redu nasprotna novost; njihova |
nasprotna novost; njihova skrb bodi, da | ostane | vse, kolikor je mogoče, nespremenjeno, |
mogoče, nespremenjeno, kajti če kdo | poreče | : Najbolj zanima ljudi vsebina |
kajti če kdo poreče: Najbolj | zanima | ljudi vsebina le‐take popevke, |
vsebina le‐take popevke, katera | poroča | slušalcem o najnovejših dogodkih, |
pazijo, da kdo ne pomisli, da pesnik ne | govori | o novih pesmih, temveč o novem načinu |
temveč o novem načinu petja, in da ne | hvali | le‐onih! |
Taka stvar ne | zasluži | hvale in tudi pesnika ni moč tako razlagati. |
tudi najpomembnejše politične zakone - | pravi | Damon, in jaz mu verjamem.« |
lahko z lahkoto in ne da bi kdo opazil, | prikrade | v glasbo.« |
od zakonov, ki vladajo v glasbi, se | zdi | vsem samo igra, in tako nihče ne pomisli |
tako nihče ne pomisli na škodo, ki jo | prinaša | .« |
»Škoda, ki | nastaja | , obstoji v tem, da se nezakonitost |
»Škoda, ki nastaja, | obstoji | v tem, da se nezakonitost polagoma, |
nezakonitost polagoma, korak za korakom, | uveljavlja | in prodira skrivaj v šege in življenske |
polagoma, korak za korakom, uveljavlja in | prodira | skrivaj v šege in življenske navade; |
šege in življenske navade; od tod se | širi | dalje in začne zastrupljati javno življenje; |
življenske navade; od tod se širi dalje in | začne | zastrupljati javno življenje; nato |
zastrupljati javno življenje; nato se | loti | zakonov in ustave, z veliko drznostjo, |
drznostjo, dragi Sokrat, dokler ne | postavi | na glavo vsega zasebnega in javnega |
»Tako se mi | zdi | ,« |
pravilna in jim nato muzična vzgoja | vcepi | zvestobo do zakonov, potem jih le‐ta |
zvestobo do zakonov, potem jih le‐ta | spremlja | v okoliščinah (v nasprotju z onimi |
(v nasprotju z onimi drugimi) in jih | krepi | ter zbuja v novo življenje tudi v državi |
nasprotju z onimi drugimi) in jih krepi ter | zbuja | v novo življenje tudi v državi to, |
»Toda to urejati z zakoni se mi | zdi | nesmiselno. |
»Po vsem videzu | krene | življenje po tisti poti, ki mu jo nakaže |
krene življenje po tisti poti, ki mu jo | nakaže | vzgoja. |
Enako se namreč zmeraj rado | združi | z enakim, ali ne?« |
»In tako | nastane | nazadnje - mislim, da to lahko rečemo |
»In če se to ne | zgodi | ,« |
upajo, da bodo ozdraveli, če jim kdo | nasvetuje | novo zdravilo.« |
»Res je, tako se | godi | takšnim bolnikom.« |
najhujšega sovražnika tistega, ki jim | pove | resnico, namreč, da jim ne bo pomagalo |
jeziti se namreč na nekoga, ki ti dobro | svetuje | , gotovo ni lepo.« |
»Torej se tudi ne strinjaš, če podobno | ravna | vsa država? |
plemenitega in zelo modrega moža pa | velja | in največje časti uživa tisti, ki se |
modrega moža pa velja in največje časti | uživa | tisti, ki se državi s tako slabo ustavo |
tisti, ki se državi s tako slabo ustavo | prilizuje | in se ji kaže ustrežljivega, njene |
tako slabo ustavo prilizuje in se ji | kaže | ustrežljivega, njene želje vnaprej |
ustrežljivega, njene želje vnaprej | zadeva | in jim zna ustrezati.« |
ustrežljivega, njene želje vnaprej zadeva in jim | zna | ustrezati.« |
za dobre državnike, ker jih množica | hvali | .« |
»Ali se ti ne | zdi | mogoče, da mož, ki se ne razume na |
ti ne zdi mogoče, da mož, ki se ne | razume | na merjenje, in mu drugi, čeprav tudi |
visok štiri vatle, tem besedam lahko | verjame | ?« |
»Potem pa se ne | jezi | nanje! |
»da se pravi zakonodajalec ne | sme | ukvarjati s takimi zakoni in ustavnimi |
v tej pa zato, ker jih z ene strani | predpisuje | posameznik samemu sebi, z druge strani |
»Kaj potemtakem | preostaja | za naše zakonodajstvo?« |
»Nam ne | preostaja | nič več, pač pa delfskemu Apolonu; |
časov naših prednikov je ta bog, ki | biva | sredi sveta, na popku zemlje, v teh |
rekel, če se človek z vsemi močmi ne | zazvema | za pravičnost.« |
Če je naša država pravilno urejena, | mora | biti dovršeno dobra.« |
lastnosti, potem so tiste, ki jih še | ima | , lastnosti, ki jih je treba še odkriti?« |
je potem ta ista, ki jo predmet še | ima | poleg teh treh.« |
država, kakor smo jo zasnovali, se | zdi | v resnici modra.« |
»In ta modrost | obstaja | v dobrem upravljanju. |
Na upravljanje pa se | razume | tisti, ki ima znanje, in ne tisti, |
upravljanje pa se razume tisti, ki | ima | znanje, in ne tisti, ki je brez njega.« |
imajo tesarji v svoji stroki, lahko | velja | država za modro in sposobno, da upravlja |
velja država za modro in sposobno, da | upravlja | samo sebe?« |
»In če dobro | pozna | obdelavo brona in podobno?« |
»In tudi tedaj ne, če se | razume | na pridobivanje poljščin? |
ustanovljene države tudi znanje, ki ne | rabi | posamičnim delom države, temveč državi |
Znanje, ki jo lahko, | pouči | , kako naj najbolje uredi svoje odnose |
jo lahko, pouči, kako naj najbolje | uredi | svoje odnose do državljanov in nič |
»Kakšno je to znanje in kdo ga | ima | ?« |
»Sposobno, da se | upravlja | , in zares modro.« |
najmanjšem stanu in delu prebivalstva, ki | vodi | vlada, ter po njegovem znanju postane |
stanu in delu prebivalstva, ki vodi | vlada | , ter po njegovem znanju postane potemtakem |
vodi vlada, ter po njegovem znanju | postane | potemtakem modra vsa država, če je |
edino med drugimi strokovnimi znanji | zasluži | naziv modrosti.« |
katerega stanu, ki mu je pogum lasten, se | imenuje | vsa država pogumna, ne bo težko ugotoviti.« |
»Vsakdo | imenuje | državo strahopetno ali pogumno samo |
pogumno samo glede na stan, ki se zanjo | bojuje | in vojskuje.« |
glede na stan, ki se zanjo bojuje in | vojskuje | .« |
Kar je tako obarvano, | ohrani | barvo; bleska mu ne more odvzeti nobeno |
obarvano, ohrani barvo; bleska mu ne | more | odvzeti nobeno pranje, ne z lugom, |
Kaj se | dogaja | pri drugačnem postopku, pa veš; mislim |
»Vem, da se barva ne | izpere | , blago pa je videti smešno.« |
popolneje sprejmejo vase zakone, kakor | sprejme | volna barvo, in da njihova predstava |
predstava o strašnem in o drugih stvareh | ohrani | svojo barvo; to jim omogočata njihova |
Lug, ki sicer tako dobro | izpira | , ne more izprati njihove barve: mislim |
Lug, ki sicer tako dobro izpira, ne | more | izprati njihove barve: mislim na predstavo |
»Naj torej | velja | tvoja obrazložitev poguma.« |
»Sprejmi jo vsaj za pogum, kolikor se | tiče | države; imel boš prav. |
temveč pojem pravičnosti; in za to | zadostuje | , kar je bilo do zdaj povedano.« |
tisti, ki je močnejši od samega sebe, | mora | biti hkrati tudi slabši od samega sebe, |
mišljeno tole: v samem človeku sta, kar | zadeva | dušo, boljši in slabši del. |
Če po naravi boljši del | obvlada | slabšega, potem pravimo, da je človek |
ali slabe družbe slabši in večji del | obvlada | boljši, a manjši del, potem imamo za |
»Tako se | zdi | .« |
premoči nad sabo tam, kjer boljši del | vlada | nad slabšim.« |
zmerna in preprosta čustva, ki jih | vodi | razum in so povezana z uvidevnostjo |
»In isto | velja | nasploh za vsako državo, v kateri vladajoči |
enako odgovarjajo na vprašanje, kdo naj | vlada | , v kateri so si potemtakem v tem pogledu |
»Ker zanjo ne | velja | isto kakor za pogum in modrost. |
Preudarnost pa | zajema | vso državo in združuje v enoten akord |
Preudarnost pa zajema vso državo in | združuje | v enoten akord vse člane, najšibkejše |
imenujemo z vso pravico preudarnost: to se | pravi | soglasnost med slabšim in boljšim delom |
slabšim in boljšim delom v tem, kdo naj | vlada | tako v državi kakor v posamezniku.« |
Kako pa je s četrto, ki še | manjka | , da bo število popolno? |
grm in paziti, da nam pravičnost ne | uide | in pobegne. |
paziti, da nam pravičnost ne uide in | pobegne | . |
Očitno | mora | tičati nekje tu. |
»Potem pa | zaprosi | bogove za pomoč in mi sledi.« |
»Potem pa zaprosi bogove za pomoč in mi | sledi | .« |
»Vse | kaže | , Glavkon, da smo ji na sledi; upam, |
oddavnaj, celo od samega začetka nam | leži | pred nogami, dragi Glavkon. |
o pravičnosti, toda ne opazimo, da | gre | zanjo.« |
»Dolg uvod za človeka, ki | želi | nekaj čimprej slišati.« |
spominjal, naj vsak posameznik v državi | opravlja | samo eno nalogo, namreč tisto, ki najbolj |
eno nalogo, namreč tisto, ki najbolj | ustreza | njegovi naravi.« |
rekli, da je pravičnost v tem, da vsakdo | opravlja | svojo nalogo in se ne vmešava v vse |
vsakdo opravlja svojo nalogo in se ne | vmešava | v vse mogoče stvari ali ne?« |
obravnavali preudarnost, pogum in modrost, | preostaja | še ena, namreč tista, ki tem daje moč, |
preostaja še ena, namreč tista, ki tem | daje | moč, da se razvijejo in potem ostanejo |
ravno pravičnost tista lastnost, ki še | preostaja | , potem ko smo odkrili prve tri.« |
katera od teh lastnosti je potrebna, da | ostane | država kar najboljša, bi bilo težko |
podložnik - enovit človek, ki kot tak | opravlja | svoje delo in se ne meša v vse mogoče |
kot tak opravlja svoje delo in se ne | meša | v vse mogoče posle.« |
»Za to, da | postane | država popolna, tekmuje torej z njeno |
»Za to, da postane država popolna, | tekmuje | torej z njeno modrostjo, preudarnostjo |
ta sila, po kateri vsakdo v državi | opravlja | svoje.« |
potemtakem vidiš tisto silo, ki z drugimi | tekmuje | za popolnost države?« |
» | Preudari | , ali se strinjaš tudi s to mislijo: |
druge cilje poleg teh, da se nihče ne | polašča | tuje lastnine in da se nikomur ne odvzame |
polašča tuje lastnine in da se nikomur ne | odvzame | njegova lastnina?« |
»Torej tudi iz tega | sledi | , da je pravičnost v tem, da ima vsakdo |
tega sledi, da je pravičnost v tem, da | ima | vsakdo svoje in da vsakdo svoje dela.« |
ima vsakdo svoje in da vsakdo svoje | dela | .« |
Če | skuša | tesar opravljati čevljarjevo delo in |
zamenjata orodje in položaj ali če | skuša | eden opravljati delo obeh in če tudi |
po svoji naravi obrtnik ali trgovec, | obogati | in razširi svoje posle ali če se uveljavi |
naravi obrtnik ali trgovec, obogati in | razširi | svoje posle ali če se uveljavi s telesno |
obogati in razširi svoje posle ali če se | uveljavi | s telesno močjo ali podobnim in zato |
telesno močjo ali podobnim in zato | zahteva | , da ga sprejmejo v stan bojevnikov, |
v stan bojevnikov, in dalje, če se | hoče | bojevnik povzpeti v stan vladarjev |
svoja orodja in svoje položaje ali pa | hoče | eden opravljati hkrati naloge vseh |
»Šele če se to stanje | pokaže | tudi pri posamičnih ljudeh kot pravičnost, |
Če se to ne | zgodi | , moramo začeti na novo raziskovati. |
najbolj popolno, v prepričanju, da | mora | vsaj v taki državi vladati pravičnost. |
postavimo drugo ob drugo in ju drgnemo, | utegne | iz njiju zaplameneti pravičnost kakor |
mož glede pravičnosti v ničemer ne | razločuje | od pravične države, temveč ji je podoben. |
vsak od treh stanov, ki v njej žive, | opravlja | svojo nalogo. |
lahko zahtevamo, dragi prijatelj, da | ima | vsak posameznik v svoji duši vse te |
duši vse te tri temeljne oblike in | dobi | zaradi istih lastnosti zanje ista imena |
čisto preprosto vprašanje o duši: ali | ima | v sebi vse tri oblike ali ne?« |
» | Zdi | se mi,« |
Glavkon, da na to vprašanje, kakor se mi | zdi | , ne bomo mogli popolnoma točno odgovoriti, |
K cilju namreč | vodi | druga večja in daljša pot, ki najbrž |
in daljša pot, ki najbrž v točnosti | prekaša | metodo, po kateri smo do sedaj razpravljali.« |
Vsaj meni to za zdaj popolnoma | zadostuje | .« |
»Tudi meni | zadostuje | .« |
Skiti in sploh severni narodi; isto | velja | za znanstvena nagnjenja, katerih nastanek |
»Isti predmet gotovo ne | more | sočasno v enakem položaju in razmerju |
v svoji duši, potem vemo, da tu ne | gre | za eno duševno sposobnost, temveč za |
istem času in z istim svojim delom | počiva | in se giblje?« |
in z istim svojim delom počiva in se | giblje | ?« |
»Sporazumimo se še natančneje o tem, da ne | pride | pozneje do kakšnih dvomov. |
Če nekdo o človeku, ki | stoji | , giblje pa roke in glavo, poreče, da |
Če nekdo o človeku, ki stoji, | giblje | pa roke in glavo, poreče, da hkrati |
ki stoji, giblje pa roke in glavo, | poreče | , da hkrati miruje in se giblje, potem |
pa roke in glavo, poreče, da hkrati | miruje | in se giblje, potem taka trditev ni |
glavo, poreče, da hkrati miruje in se | giblje | , potem taka trditev ni sprejemljiva; |
bi se marveč morala: en človekov del | počiva | , drug se giblje, kajne?« |
morala: en človekov del počiva, drug se | giblje | , kajne?« |
konico na enem mestu vrtijo, in isto | velja | tudi za druge predmete, ki se vrtijo |
Predmet | ima | marveč dele, ki se z njimi drži pokonci |
Predmet ima marveč dele, ki se z njimi | drži | pokonci in se nikamor ne nagibljejo, |
Če se pozneje | pokaže | , da stvar ni taka, potem seveda naši |
medsebojnem navzkrižju, ne glede na to, ali | gre | za aktivnost ali pasivnost, ki tu ne |
porečeš o duši tistega, ki si nekaj | želi | , da teži po predmetu svojega poželenja, |
duši tistega, ki si nekaj želi, da | teži | po predmetu svojega poželenja, ali |
predmetu svojega poželenja, ali da jo | privlačuje | to, kar želi imeti, ali da je pri sebi |
poželenja, ali da jo privlačuje to, kar | želi | imeti, ali da je pri sebi sporazumna |
je pri sebi sporazumna s tem, kar si | želi | pridobiti, kakor da odgovarja na vprašanje, |
tem, kar si želi pridobiti, kakor da | odgovarja | na vprašanje, vsa prevzeta od želje |
»Ali | zahteva | žeja v naši duši poleg tega, kar je |
hladni pijači, ter mraz, da se nam | zbudi | želja po topli pijači? |
Ali se nadalje | poveča | žeja, če je mnogo tekočine na voljo, |
tekočine na voljo, in se šele tedaj | zbudi | poželenje po veliki količini tekočine |
ali si žeja sama po sebi nikoli ne | želi | drugega kakor to, k čemur je naravnano |
»Vsako poželenje | ima | svoj po naravi določen objekt in se |
šele ob nastopu določenih okoliščin | spremeni | v poželenje po bliže določenem objektu.« |
»Zato nas nihče ne | sme | zmesti s prigovorom, da ne želimo piti |
dobri pijači ali čem drugem, in isto | velja | za druga poželenja.« |
nanašajo na druge, se nekaj določenega | nanaša | na nekaj določenega, predmeti kot taki |
po sebi je znanje o tistem, kar se | da | naučiti, ali na kar se znanje nanaša; |
se da naučiti, ali na kar se znanje | nanaša | ; določeno znanje pa je znanje o določenem |
»In sicer zato, ker | gre | pri njem za znanje, ki je različno |
»Ker se torej to znanje | nanaša | na nekaj določenega, je tudi samo postalo |
da zdaj razumeš: vsak predmet, ki se | nanaša | na drugega, sodi kot tak samo k drugemu |
vsak predmet, ki se nanaša na drugega, | sodi | kot tak samo k drugemu takemu, določena |
In nasledek tega je, da se ne | imenuje | več kratko malo znanost, temveč glede |
»Kar pa se | tiče | žeje, je tudi le‐ta to, kar je, glede |
»Duša žejnega | želi | v trenutku žeje samo piti. |
To je njeno poželenje, ki si ga | skuša | potešiti.« |
»Če pa to žejno dušo | sili | nekaj drugam, potem vzrok za to ni |
Žeja | jo čisto po živalsko sili samo k pitju. | |
Žeja jo čisto po živalsko | sili | samo k pitju. |
smo namreč ugotovili, isti predmet ne | more | v istem času in istem razmerju opravljati |
lokostrelcu, da sočasno z rokami lok | odriva | in priteguje, temveč ga z eno roko |
lokostrelcu, da sočasno z rokami lok odriva in | priteguje | , temveč ga z eno roko odriva in z drugo |
in priteguje, temveč ga z eno roko | odriva | in z drugo priteguje.« |
temveč ga z eno roko odriva in z drugo | priteguje | .« |
»Vendar pa se | dogaja | , da je človek žejen in kljub temu noče |
dogaja, da je človek žejen in kljub temu | noče | piti?« |
»Vsekakor tako: v duši | mora | biti nekaj, kar ga sili k pitju, in |
tako: v duši mora biti nekaj, kar ga | sili | k pitju, in nekaj, kar ga od tega odvrača. |
sili k pitju, in nekaj, kar ga od tega | odvrača | . |
» | Zdi | se mi, da bi moglo biti tako.« |
»In sila, ki človeka | odvrača | , izvira vsekakor iz razuma; sila, ki |
»In sila, ki človeka odvrača, | izvira | vsekakor iz razuma; sila, ki ga k temu |
vsekakor iz razuma; sila, ki ga k temu | naganja | , pa ima svoj izvir v sli in bolezni. |
razuma; sila, ki ga k temu naganja, pa | ima | svoj izvir v sli in bolezni. |
»Tako se | zdi | .« |
nismo v zmoti, če del, s katerim duša | misli | , imenujemo razumski del duše in del, |
razumski del duše in del, s katerim | ljubi | , strada, trpi žejo in se predaja drugim |
razumski del duše in del, s katerim ljubi, | strada | , trpi žejo in se predaja drugim poželenjem, |
duše in del, s katerim ljubi, strada, | trpi | žejo in se predaja drugim poželenjem, |
Ali pa se | sklada | z enim od teh dveh?« |
trupel in začutil željo, da si jih | ogleda | , hkrati pa tudi odpor, obrnil se je |
»Ta zgodba | kaže | ,« |
»da se volja včasih | bojuje | s poželenji kot z nečim, kar je različno |
»da kdo samega sebe | zmerja | , če ga hočejo poželenja nakljub razumu |
v nekaj prisiliti, in se temu jezno | upira | . |
Če kdo | misli | , da je kdo drugemu storil krivico, |
njegovem mnenju upravičen, da tako | ravna | z njim. |
volja - to hočem povedati s tem - se ne | da | razvneti zoper tega.« |
»Če pa kdo | misli | , da se mu godi krivica, potem se razvname, |
»Če pa kdo misli, da se mu | godi | krivica, potem se razvname, razjezi |
misli, da se mu godi krivica, potem se | razvname | , razjezi in poteguje za to, kar se |
mu godi krivica, potem se razvname, | razjezi | in poteguje za to, kar se mu zdi pravično; |
krivica, potem se razvname, razjezi in | poteguje | za to, kar se mu zdi pravično; rade |
razjezi in poteguje za to, kar se mu | zdi | pravično; rade volje prenaša lakoto |
kar se mu zdi pravično; rade volje | prenaša | lakoto in žejo in drugo pomanjkanje. |
Vztraja | do konca in zmaga. | |
Vztraja do konca in | zmaga | . |
Za plemenito se ne | neha | prej bojevati, dokler ne zmaga ali |
prej bojevati, dokler ne zmaga ali | umre | - ali dokler ga razum - kakor pastir |
dokler ga razum - kakor pastir psa - ne | pokliče | k sebi in ga pomiri.« |
pastir psa - ne pokliče k sebi in ga | pomiri | .« |
»Da se nam volja | kaže | kot nasprotje tega, kar smo mislili, |
vidimo, da je na strani razuma, če | pride | do nesoglasja med njim in poželenji.« |
s slabo vzgojo pokvarjena, tako da | ima | duša tri dele, kakor tudi državo sestavljajo |
»Vsekakor | obstaja | tudi ta tretji del.« |
»Da, če se | pokaže | , da je samostojen poleg razuma, kakor |
Povrhu to | potrjuje | tudi že navedeni Homerjev stih: |
navedeni Homerjev stih: Tu se | udari | po prsih in kara srce si nevoljen. |
stih: Tu se udari po prsih in | kara | srce si nevoljen. |
Homer tu jasno | govori | o karajočem in karanem: o razumu, ki |
karajočem in karanem: o razumu, ki | preudarja | , kaj je boljše in kaj slabše, ter o |
»Potemtakem | mora | biti posamezen človek moder na podoben |
država pravična zato, ker vsak stan | opravlja | svojo nalogo.« |
takrat, če vsak posamezen del naše duše | opravlja | svojo nalogo.« |
»Vladanje potemtakem | pripada | razumu, ki je moder in zato skrbi za |
pripada razumu, ki je moder in zato | skrbi | za vso dušo. |
Volja pa | mora | biti pokorna razumu in v prijateljstvu |
gimnastične vzgoje, o kateri smo govorili, pa | ustvari | harmonijo med razumom in voljo, s tem |
da z dobrimi pesnitvami in znanostmi | krepi | in hrani razum, z glasbo in ritmom |
dobrimi pesnitvami in znanostmi krepi in | hrani | razum, z glasbo in ritmom pa blaži |
hrani razum, z glasbo in ritmom pa | blaži | in brzda voljo.« |
razum, z glasbo in ritmom pa blaži in | brzda | voljo.« |
Pri tem pazita, da se ta del ne | nasičuje | s tako imenovanimi čutnimi užitki, |
tako imenovanimi čutnimi užitki, da ne | raste | in se ne krepi ob njih, pri tem pa |
čutnimi užitki, da ne raste in se ne | krepi | ob njih, pri tem pa pozabi na dolžnosti |
in se ne krepi ob njih, pri tem pa | pozabi | na dolžnosti in si poskuša podvreči |
pri tem pa pozabi na dolžnosti in si | poskuša | podvreči druga dela in zavladati nad |
To mu ne | pripada | , povrhu pa lahko uniči vso dušo.« |
To mu ne pripada, povrhu pa lahko | uniči | vso dušo.« |
varujeta pred zunanjimi sovražniki: razum | svetuje | , volja se bori, sledi vladarju in hrabro |
sovražniki: razum svetuje, volja se | bori | , sledi vladarju in hrabro izpolnjuje |
sovražniki: razum svetuje, volja se bori, | sledi | vladarju in hrabro izpolnjuje zapovedi.« |
volja se bori, sledi vladarju in hrabro | izpolnjuje | zapovedi.« |
njegove duše, volja, v veselju in žalosti | ohrani | neomajno vero v to, česar se je treba |
česar se ni treba bati, kakor ga to | uči | razum.« |
»Da, tak človek | velja | za pogumnega.« |
»In modrega ga | dela | tisti mali del, ki v njem vlada in |
modrega ga dela tisti mali del, ki v njem | vlada | in mu zapoveduje, ker ve, kaj koristi |
tisti mali del, ki v njem vlada in mu | zapoveduje | , ker ve, kaj koristi vsakemu delu posebej |
v njem vlada in mu zapoveduje, ker | ve | , kaj koristi vsakemu delu posebej in |
drugega, pri katerem se vladajoči del | sklada | z deloma, ki jima vlada, v tem, da |
vladajoči del sklada z deloma, ki jima | vlada | , v tem, da pripada oblast razumu, in |
z deloma, ki jima vlada, v tem, da | pripada | oblast razumu, in se mu tadva zato |
»Da vzamemo državo in človeka, ki | ima | iste sposobnosti in isto vzgojo kakor |
vzgojo kakor država, in ugotovimo, ali | obstoja | verjetnost, da si na primer ta človek |
verjetnost, da si na primer ta človek | prilasti | zlato in srebro, ki ju dobi v varstvo, |
srebro, ki ju dobi v varstvo, in to | stori | celo prej kakor drugi ljudje. |
ni v nobenem pogledu nezvest ter ne | krši | priseg ali drugih obljub.« |
to v tem, da v njegovi duši vsak del | opravi | svojo nalogo tako glede vladanja kakor |
še drugod kakor v tej sili, ki nam | ustvarja | takšne može in takšne države?« |
države prišli z božjo pomočjo tudi do | izvira | in temeljev pravičnosti.« |
ukrepov, po katerih naj rojeni čevljar | izdeluje | čevlje in ničesar drugega, tesar naj |
čevlje in ničesar drugega, tesar naj | opravlja | tesarska dela in podobno drugi. |
V tem, dragi Glavkon, se | kaže | pravičnost.« |
takšna je pravičnost, samo da se ne | nanaša | na ustrezno zunanjo zaposlitev ljudi, |
Tak človek ne | dopušča | , da bi deli njegove duše opravljali |
Dela | to, kar mu pripada, obvladuje samega | |
Dela to, kar mu | pripada | , obvladuje samega sebe, ureja dušo, |
Dela to, kar mu pripada, | obvladuje | samega sebe, ureja dušo, ustvarja med |
mu pripada, obvladuje samega sebe, | ureja | dušo, ustvarja med njo in sabo prijateljstvo |
obvladuje samega sebe, ureja dušo, | ustvarja | med njo in sabo prijateljstvo ter uglaša |
ustvarja med njo in sabo prijateljstvo ter | uglaša | v harmoničnem razmerju drugega z drugim |
in to, kar je morebiti še med njimi, | povezuje | drugo z drugim in iz raznoterosti ustvarja |
povezuje drugo z drugim in iz raznoterosti | ustvarja | enotnost. |
Tako | postane | preudaren in harmoničen in šele zdaj |
preudaren in harmoničen in šele zdaj se | loti | dela, bodisi da je to pridobivanje |
in harmoničen in šele zdaj se loti | dela | , bodisi da je to pridobivanje denarja |
Pri tem | občuti | in ima za pravično in lepo tisto dejanje, |
Pri tem občuti in | ima | za pravično in lepo tisto dejanje, |
pravično in lepo tisto dejanje, ki | ohranja | in pospešuje takšno duševno stanje; |
in lepo tisto dejanje, ki ohranja in | pospešuje | takšno duševno stanje; modrost mu je |
mu je spoznanje, ki takšno dejanje | vodi | , za nepravično mu velja vse, ki to |
takšno dejanje vodi, za nepravično mu | velja | vse, ki to duševno stanje ruši, in |
mu velja vse, ki to duševno stanje | ruši | , in kot nevednost označuje tisto mnenje, |
duševno stanje ruši, in kot nevednost | označuje | tisto mnenje, ki napeljuje k nepravičnemu |
nevednost označuje tisto mnenje, ki | napeljuje | k nepravičnemu dejanju.« |
državo ter samo pravičnost, ki v njima | živi | , se najbrž ne motimo.« |
»Nepravičnost | mora | biti neke vrste nesloga med temi tremi |
En del se | upira | celotni duši, da bi ji zavladal, vtem |
zavladal, vtem ko mu po njegovem bistvu | pripada | , da služi tistemu delu, ki je določen, |
ko mu po njegovem bistvu pripada, da | služi | tistemu delu, ki je določen, da vlada. |
služi tistemu delu, ki je določen, da | vlada | . |
»To, kar je zdravo, | ustvarja | zdravje, to kar je bolno, povzroča |
ustvarja zdravje, to kar je bolno, | povzroča | bolezen.« |
»Tako | ustvarja | pošteno ravnanje pravičnost, nepošteno |
»Ustvarjati zdravje se | pravi | : vzpostavljati v telesu naravno razmerje |
pokoravajočim se delom; povzročanje bolezni pa | obstoji | v vzpostavljanju nenaravnega razmerja |
biti pravičen, ne glede na to, ali | ostane | to opaženo ali ne - ali pa biti nepravičen |
česar živimo, če torej lahko vsakdo | dela | , kar hoče, samo tega ne, kar nas osvobaja |
živimo, če torej lahko vsakdo dela, kar | hoče | , samo tega ne, kar nas osvobaja ničvrednosti |
dela, kar hoče, samo tega ne, kar nas | osvobaja | ničvrednosti in nepravičnosti ter nam |
ničvrednosti in nepravičnosti ter nam | prinaša | pravičnost in krepost! |
Oglejmo si, koliko vrst grehote | obstaja | , če se sploh izplača o tem razpravljati!« |
koliko vrst grehote obstaja, če se sploh | izplača | o tem razpravljati!« |
na katero smo se povzpeli, vidim, da | ima | krepost samo eno obliko, grehota pa |
Ima | dve imeni. | |
Če se med vladajočimi eden posebno | odlikuje | , potem se imenuje kraljestvo; če je |
vladajočimi eden posebno odlikuje, potem se | imenuje | kraljestvo; če je več takih, pa se |
kraljestvo; če je več takih, pa se | imenuje | aristokratija.« |
»To je torej oblika; če | vlada | eden ali če jih vlada več, nobeden |
torej oblika; če vlada eden ali če jih | vlada | več, nobeden od njih se ne dotika pomembnejših |
jih vlada več, nobeden od njih se ne | dotika | pomembnejših zakonov v državi, če so |
imam druge za slabe in zgrešene; to | velja | za ureditev držav kakor tudi za naravo |
»Ti pozabljaš, kakor se | zdi | , na svojo dolžnost in poskušaš preiti |
»Toda tudi to, kakor koli je prav, | potrebuje | kot vse drugo natančnejše obrazložitve. |
Za državo | pomeni | mnogo, da, celo vse, ali so te stvari |
zavedate se, kakšna kopica problemov | stoji | za vašo zahtevo. |
začetka šolskega pouka, v času torej, ki | velja | za najnapornejšega. |
Poskusi | nam zdaj razložiti, kako naj vse to | |
nam zdaj razložiti, kako naj vse to | poteka | .« |
»Mnogokaj se | zdi | tu še bolj dvomljivo kakor nekatere |
Če človek | ve | za resnico, ni nevarno, ampak celo |
negotovosti, kakor sem jaz sedaj, potem lahko | postane | razpravljanje kočljivo in nezanesljivo; |
za sabo tudi prijatelje; in povrhu | gre | za stvari, v katerih se človek ne bi |
boljše je, da se tej nevarnosti človek | izpostavi | pred sovražniki kakor pred prijatelji. |
Zato mi tvoja tolažba ne | vliva | poguma.« |
»Kdor ni sodno preganjan, je nedolžen, | pravi | tudi zakon. |
Kar | velja | tam, velja tudi tu,« |
Kar velja tam, | velja | tudi tu,« |
»Po tem, kar si rekel, se | zdi | , da je tako.« |
»In kaj se ti | zdi | pri tem najbolj smešno? |
tudi tistega dela našega načela, ki | zbuja | pomisleke. |
In pokazalo se je, da je norec, kdor | ima | za smešno nekaj drugega kakor to, kar |
poskusu, da bi budil smeh, smešnosti ne | vidi | v nespametnem in slabem, temveč v nečem |
nazadnje kdor v prizadevanju za lepim ne | zasleduje | dobrega, temveč nekaj drugega.« |
dopustiti dvom (ne glede na to, ali ga | izrazi | podsmehljivec ali resen človek), ali |
ženska, prvič, v skladu s svojo naravo | deli | vse naloge z moškim, ali si, drugič, |
naloge z moškim, ali si, drugič, ne | more | deliti nobene naloge z njim, ali si, |
si, tretjič, nekatere naloge lahko | deli | z njim in drugih ne ter h katerim nalogam |
in drugih ne ter h katerim nalogam | sodi | vojskovanje. |
namreč razumela v tem, da v njej lahko | opravlja | posameznik samo eno, po naravi mu pripadajočo |
’Potemtakem | mora | biti tudi njuna dejavnost, ustrezno |
»Resnično, stvar ni brez težav, kakor se mi | zdi | .« |
Morda nas | vzame | kak delfin na svoj hrbet ali nas reši |
vzame kak delfin na svoj hrbet ali nas | reši | kak drug čudež.« |
»Kakšna čudovita moč | tiči | v umetnosti ugovarjanja, dragi Glavkon!« |
samo o besedilu trditve, pri čemer se | razvije | besedni boj namesto resne razprave.« |
»Tako se mnogim | dogaja | . |
Vprašanje pa je, ali to | zadeva | tudi nas v tem konkretnem primeru.« |
5. »Če se torej | pokaže | ,« |
vsakemu določiti tisto delo, ki mu | ustreza | . |
Če pa se | pokaže | , da obstaja različnost v tem, da žena |
Če pa se pokaže, da | obstaja | različnost v tem, da žena rodi, a mož |
da obstaja različnost v tem, da žena | rodi | , a mož oplaja, potem s tem po našem |
različnost v tem, da žena rodi, a mož | oplaja | , potem s tem po našem mnenju še dolgo |
»Zdaj pa pozovimo nasprotnika, da nam | pokaže | dela in javne poklice, za katerih opravljanje |
»Morda | poreče | isto, kar si ti pred kratkim dejal: |
»Potem ga pač lahko poprosimo, da | sledi | našemu razpravljanju. |
zategadelj, ker se nekdo nečesa lahko | nauči | , drug pa težko? |
zategadelj, ker nekdo že po kratkem učenju | postane | zelo prenikav na svojem področju, medtem |
svojem področju, medtem ko si drug ne | more | zapomniti niti tistega, kar se je naučil, |
niti tistega, kar se je naučil, pa če | vloži | v to še toliko vaje in truda? |
nekoga telo pri duševnem delu zadostno | podpira | , a drugega ovira? |
duševnem delu zadostno podpira, a drugega | ovira | ? |
vendarle nekaj pomenijo, najbrž ne | kaže | izgubljati besed. |
Skoraj v vseh zaposlitvah moški spol | prevladuje | nad ženskim, čeprav je mnogo žensk, |
»Prav tako | ima | lahko neka ženska nagnjenje za gimnastiko |
»Dalje, ta | ljubi | znanost, druga jo sovraži; ta ima močno |
»Dalje, ta ljubi znanost, druga jo | sovraži | ; ta ima močno voljo, druga je brez |
ljubi znanost, druga jo sovraži; ta | ima | močno voljo, druga je brez nje.« |
»Ljudem z enako sposobnostjo | pripada | enak poklic. |
»Tako se | zdi | .« |
»Ali | obstaja | za državo kaj boljšega kakor, če ima, |
obstaja za državo kaj boljšega kakor, če | ima | , kolikor je moč, dobre može in žene?« |
»To pa lahko | doseže | naša telesna in duhovna vzgoja, če |
Mož pa, ki se | posmehuje | golim ženam, ki jim gre pri vajah le |
ki se posmehuje golim ženam, ki jim | gre | pri vajah le za najboljše, trga nezreli |
jim gre pri vajah le za najboljše, | trga | nezreli sadež smeha in po vsem videzu |
nezreli sadež smeha in po vsem videzu ne | ve | , čemu se smeje in kaj dela. |
smeha in po vsem videzu ne ve, čemu se | smeje | in kaj dela. |
videzu ne ve, čemu se smeje in kaj | dela | . |
»Na ta zakon in na prejšnje zakone se | navezuje | tale.« |
skupne vsem možem čuvarjem, nobena ne | sme | živeti v skupnosti s samo enim moškim. |
otroci morajo biti skupni: in oče ne | sme | poznati svojega otroka kakor tudi otrok |
zahteva je videti še neverjetnejša, kar | zadeva | njeno izvedljivost in korist, kakor |
Ne, | odgovori | kar na obe vprašanji!« |
Privošči | mi veselje, kakor si ga znajo pripraviti | |
zamišljajo, kaj vse bodo storili, ko | pride | do tega. |
Ob tem pa | postane | njihov duh še počasnejši. |
poskušal dokazati veliko korist, ki jo | prinaša | uresničitev za državo in čuvarje. |
vsem drugem, in tako jih prirojeni gon | popelje | tudi v spolno skupnost. |
ostroumne vladarje, če tudi za človeški rod | velja | isto !« |
»Gotovo | velja | isto ! |
samo dieto, ki se ji rada podvržejo, | zadostuje | , mislim, tudi manj izkušen zdravnik; |
pa so potrebna tudi zdravila, potem | prihaja | v poštev samo izkušenejši zdravnik.« |
Zdi | se mi, da bodo morali naši vladarji, | |
» | Zdi | se mi, da bo ta pravica prišla do popolne |
vzgojiti, otrok drugih pa ne, če naj rod | ostane | na višini. |
O teh ukrepih pa ne | sme | nikdo ničesar vedeti razen vladarjev, |
vedeti razen vladarjev, če hočemo, da | ostane | rod čuvarjev obvarovan pred neslogo.« |
Le‐ti morajo gledati na to, da | ostane | število državljanov po možnosti na |
Naša država ne | sme | postati, kolikor je to mogoče, ne prevelika |
»Vsakič, ko se | rodi | otrok, ga prevzamejo za to določene |
nepristopnem in neznanem kraju, kakor se to | spodobi | .« |
»Če hočemo, da | ostane | rod čuvarjev čist.« |
pri čemer skrbno pazijo, da nobena ne | spozna | svojega otroka, in priskrbijo tudi |
»Si tudi ti mnenja, da | traja | najboljša doba pri ženski dvajset let |
»Žena naj | rodi | državi otroke od dvajsetega do štiridesetega |
Mož pa naj jih | zaplaja | od takrat, ko so najnemirnejša mladostna |
nekdo, ki je mlajši ali starejši od teh, | sodeluje | pri spočetju otrok za državo, velja |
sodeluje pri spočetju otrok za državo, | velja | to za prekršek božjih in posvetnih |
Državi namreč s tem | ustvari | otroka, ki (če rojstvo ostane prikrito) |
tem ustvari otroka, ki (če rojstvo | ostane | prikrito) ne pride na svet ob molitvah |
ki (če rojstvo ostane prikrito) ne | pride | na svet ob molitvah in daritvah, ki |
vrednih še boljši in vrednejši, temveč se | rodi | v temi kot sad grde naslade.« |
»Isti zakon | velja | tudi,« |
»če se mož, še sposoben oploditve, | spozabi | z ženo v zakoniti starosti, ne da bi |
Otrok, ki se | rodi | državi iz te zveze, velja za pankrta, |
Otrok, ki se rodi državi iz te zveze, | velja | za pankrta, za nezakonskega, v nasprotju |
Če pa se otrok kljub temu | rodi | , potem je treba z njim tako ravnati, |
»Toda vsakdo, ki se | poroči | , šteje vse otroke, ki se rodijo med |
»Toda vsakdo, ki se poroči, | šteje | vse otroke, ki se rodijo med sedmim |
Le bratom in sestram zakon to | dovoljuje | , če žreb tako odloči in Pitija da svoje |
sestram zakon to dovoljuje, če žreb tako | odloči | in Pitija da svoje soglasje.« |
dovoljuje, če žreb tako odloči in Pitija | da | svoje soglasje.« |
skladu z drugimi ustavnimi določili in | pomeni | najboljšo rešitev teh vprašanj, moramo |
da se sami vprašamo, kaj nam lahko | velja | za največje dobro pri graditvi države, |
največje dobro pri graditvi države, kaj | mora | biti potemtakem zakonodajalčev cilj, |
zakonodajalčev cilj, ki ga z zakoni | zasleduje | , in kaj se nam zdi največje zlo. |
ga z zakoni zasleduje, in kaj se nam | zdi | največje zlo. |
»Ali | obstoja | za državo kaj slabšega, kakor je to, |
državo kaj slabšega, kakor je to, kar jo | ruši | in cepi v posamične dele? |
slabšega, kakor je to, kar jo ruši in | cepi | v posamične dele? |
boljšega, kakor je to, kar jo tesno | povezuje | in združuje v enoto?« |
kakor je to, kar jo tesno povezuje in | združuje | v enoto?« |
»Neenotnost v tem pa | ločuje | ? |
»In ali ne | prihaja | to od tod, ker se besede kakor ’moj ‘ |
državljanov za iste stvari z istim pomenom | pravi | ’moje ‘ ali ’ne moje ‘.« |
če smo na primer ranjeni na prstu, | občuti | to celotni telesni organizem tja do |
vključenega dela; ob bolečini enega uda | trpi | vsa duša. |
To izražamo z besedami: človeka | boli | prst. |
In isto | velja | tudi sicer za človeka, kadar trpi zaradi |
velja tudi sicer za človeka, kadar | trpi | zaradi bolečine ali je vesel ob njenem |
In - kar | zadeva | tvoje vprašanje - s takim človekom |
tvoje vprašanje - s takim človekom se | da | država, ki je najbolje urejena, zelo |
»Če torej posameznega državljana | zadene | sreča ali nesreča, potem taka država, |
potem taka država, mislim, najprej | poreče | , da sta sreča ali nesreča tudi njeni, |
nesreča tudi njeni, in se kot celota | veseli | ali žalosti.« |
njeni, in se kot celota veseli ali | žalosti | .« |
pogledamo, ali morebiti ona najbolj | ustreza | našim ugotovitvam ali katera druga.« |
»In kako | imenuje | ljudstvo ne glede na to v drugih državah |
»V večini držav jih | imenuje | despote; V demokratičnih pa jim pravi |
imenuje despote; V demokratičnih pa jim | pravi | kar vladarji.« |
»In v naši državi: kako | imenuje | ljudstvo svoje vladarje poleg tega, |
ljudstvo svoje vladarje poleg tega, da jim | pravi | državljani?« |
» | Imenuje | jih rešitelje in pomočnike.« |
državah koga, ki enega svojih sovladarjev | imenuje | sorodnika, drugega pa tujca?« |
»Sorodnika | ima | vsekakor za svojega in ga tudi imenuje |
ima vsekakor za svojega in ga tudi | imenuje | tako, tujca pa ne.« |
Ali | ima | lahko tudi čuvar sočuvarja za tujca |
sočuvarja za tujca in ga tako tudi | imenuje | ?« |
Kajti o vsakem, na katerega | naleti | , si lahko misli, da mu je brat ali |
vsakem, na katerega naleti, si lahko | misli | , da mu je brat ali sestra, oče ali |
tudi na vse njihovo ravnanje, ki naj | ustreza | tem imenom; tako mora na primer očetom, |
ravnanje, ki naj ustreza tem imenom; tako | mora | na primer očetom, ko gre zanje, vsak |
imenom; tako mora na primer očetom, ko | gre | zanje, vsak državljan izkazovati spoštovanje, |
spoštovanje, skrb in pokorščino, ki jih zakon | predpisuje | nasproti staršem, če si noče z drugačnim, |
predpisuje nasproti staršem, če si | noče | z drugačnim, božjim in posvetnim postavam |
»Če torej | zadene | državljana sreča ali nesreča, se izmed |
občutku in v teh besedah, smo rekli, se | izraža | skupnost veselja in bolečine.« |
označujejo z besedami ’moje ‘ in ’ne moje ‘, | izvira | iz tega občutja tudi njihova največja |
opravljano državo primerjali s telesom, ki | čuti | veselje in bolečino vsakega svojega |
razkosavanje države, s tem da vsak drugo stvar | imenuje | ’svojo ‘ in ne iste, da ne kopičijo |
Pri njih potemtakem ne | more | biti sporov, ki nastajajo samo pri |
so naši predpisi dobri: če se nekdo | razjezi | na drugega, takoj na njem poteši svojo |
nekdo razjezi na drugega, takoj na njem | poteši | svojo jezo in se ne spušča v večje |
na njem poteši svojo jezo in se ne | spušča | v večje prepire.« |
»Mlajši si ne | upa | brez vladarjeve zapovedi s starejšim |
Tudi mislim, da mu sicer ne | odreka | dolžnega spoštovanja. |
to preprečita: spoštljivost, da ne | položi | roke na starše, strah, da drugi prizadetemu |
»Da, to | sledi | iz vsega.« |
»To tudi slepec lahko | vidi | .« |
Država jim | daje | častne nagrade, dokler živijo, in jim |
častne nagrade, dokler živijo, in jim | poskrbi | za dostojen pogreb, ko umrejo.« |
ničesar, četudi jim pravzaprav vse | pripada | ? |
Če se nam | zdi | življenje čuvarjev mnogo boljše in |
»Potemtakem se mi | zdi | prav, da zdaj navedem svoje prejšnje |
svoje prejšnje besede: čuvar naj ne | išče | svoje sreče v tem, da neha biti čuvar. |
čuvar naj ne išče svoje sreče v tem, da | neha | biti čuvar. |
Tudi naj ne | prezira | umirjenega, trdnega in po našem mnenju |
mnenju najlepšega življenja in naj se ne | poskuša | s svojim vplivom polastiti vseh bogastev |
polastiti vseh bogastev države, kadar ga | prevzema | nespametna in otročja predstava o sreči. |
Če to | poskusi | , potem pride gotovo do spoznanja, da |
Če to poskusi, potem | pride | gotovo do spoznanja, da je bil Heziod |
mož, ko je rekel:... da več kot celota | velja | polovica.« |
opisano skupnostjo žena z možmi, tako kar | zadeva | vzgojo in otroke, kakor kar se tiče |
zadeva vzgojo in otroke, kakor kar se | tiče | varstva drugih državljanov? |
14. »Tako nam | preostaja | samo še, da pogledamo, ali je ta skupnost |
izkušenj svoj prihodni poklic, kar | velja | tudi za otroke obrtnikov. |
Otroci naj pri vsem, kar se v vojni | dogaja | , pomagajo in očetom in materam stoje |
»Tudi se vsako bitje | bojuje | posebno hrabro, če so navzoči njegovi |
Toda, Sokrat, pri tem | obstaja | velika nevarnost, da ob porazu, do |
ob porazu, do katerega v vojni lahko | pride | , niso zapisani smrti samo bojevniki, |
temveč tudi njihovi otroci, kar državi | onemogoča | , da bi si kmalu spet opomogla.« |
»Ali se ti | zdi | zdaj nepomembno in nevredno nevarnosti, |
»Gotovo to mnogo | pomeni | .« |
»Torej | ostane | pri tem, da otrokom omogočimo sodelovanje |
»Tako se | spodobi | .« |
»Vojak, ki | zapusti | svoj oddelek ali odvrže orožje ali |
»Vojak, ki zapusti svoj oddelek ali | odvrže | orožje ali iz strahopetnosti stori |
odvrže orožje ali iz strahopetnosti | stori | kaj podobnega, mora biti po vojni uvrščen |
strahopetnosti stori kaj podobnega, | mora | biti po vojni uvrščen med obrtnike |
»Kdor se | da | živ ujeti sovražnikom, tega jim prepustimo |
»Kdor pa se | odlikuje | in uveljavi, tega naj še na bojišču |
»Kdor pa se odlikuje in | uveljavi | , tega naj še na bojišču dečki in mladeniči, |
»Da hrabri bojevnik vsakega | poljubi | in dobi tudi sam od vsakega poljub.« |
hrabri bojevnik vsakega poljubi in | dobi | tudi sam od vsakega poljub.« |
»Narobe, prav to mi najbolj | ugaja | . |
še dodal: dokler so na bojišču, ne | sme | bojevnika nobeden, ki ga hoče ta poljubiti, |
bojišču, ne sme bojevnika nobeden, ki ga | hoče | ta poljubiti, zavrniti; tako se bo |
poljubiti, zavrniti; tako se bo - bodisi da | čuti | nagnjenje do fantov ali deklet - še |
zvez kot drugim in da sposobne večkrat | doleti | izbira kakor druge zato, da zapustijo |
Tako | pripoveduje | , da je dobil Ajant, ki se je odlikoval |
najustrežnejša počastitev, ki mu poleg priznanja | daje | še moč.« |
Za tistega, ki na bojišču kot junak | pade | , porečemo, da pred vsemi drugimi pripada |
pade, porečemo, da pred vsemi drugimi | pripada | zlatemu rodu.« |
»In pri tem bomo verjeli Heziodu, ko | pravi | : da so ljudje tega rodu, ko so umrli, |
Isto | velja | tudi za tiste, ki umro zaradi starosti |
»Predvsem kar | zadeva | sužnje! |
Se ti | zdi | prav, da grške države Grke zasužnjujejo? |
»Pazi zdaj, ali | ima | tudi to svoj pomen! |
Recimo, da | pride | do notranje razprtije v državi. |
nasprotju s tem, zmagovalec, ki premagancem | odvzame | samo letni pridelek in ne pozabi, da |
premagancem odvzame samo letni pridelek in ne | pozabi | , da pride z njim spet do sprave in |
samo letni pridelek in ne pozabi, da | pride | z njim spet do sprave in da vojna ne |
njim spet do sprave in da vojna ne | traja | večno.« |
Gotovo je tak zakon na svojem mestu, kar | velja | tudi za vse predpise.« |
govoriti, ne boš nikoli prišel, kakor se | zdi | , na vprašanje, ki si ga odložil, da |
da bi prej pretresel druge stvari; | gre | za vprašanje, ali in kako je naša država |
Zato ne | trati | časa, temveč nam naposled povej, kako |
da se pravičen človek v ničemer ne | razločuje | od nje, temveč v vsem ustreza njenemu |
ne razločuje od nje, temveč v vsem | ustreza | njenemu bistvu? |
zadovoljili s tem, da se ji čimbolj | približa | in ima z njo v primeri z drugimi stvarmi |
s tem, da se ji čimbolj približa in | ima | z njo v primeri z drugimi stvarmi kar |
pravičnega moža, če tak sploh lahko | obstaja | , in kakšen potem utegne biti, po drugi |
sploh lahko obstaja, in kakšen potem | utegne | biti, po drugi strani pa smo ugotavljali |
mnenju slikar zato manj dober, ker | zna | sicer naslikati idealno lepega človeka |
idealno lepega človeka z vsem, kar k temu | sodi | , ne more pa dokazati, da tak človek |
človeka z vsem, kar k temu sodi, ne | more | pa dokazati, da tak človek tudi v resnici |
dokazati, da tak človek tudi v resnici | obstaja | ?« |
»Ali se | da | nekaj natanko tako izvesti, kakor je |
oddaljena kakor beseda, tudi tam, kjer se | zdi | , da ni tako? |
imejmo, če najdemo državo, ki se najbolj | približuje | naši podobi, za dokazano to, kar zahtevaš: |
tako po številu kakor pomenu -, da | pride | država do dobre notranje ureditve.« |
moram na dan, pa čeprav me kot val | zasuje | z zasmehom in porogom. |
- politična moč in filozofija - ne | postane | eno in če ne bo množica tistih, ki |
se jih ubraniti, potem te za kazen | čaka | resničen zasmeh in porog.« |
Ob tej moji pomoči | poskusi | torej dokazati nevernežem, da imaš |
Morda se nama | posreči | ustrezna obrazložitev.« |
tega ne spominjaš več: če nekdo nekaj | ljubi | , mora - če naj o njem z upravičenostjo |
»Kakor | kaže | , mi boš moral stvar poklicati v spomin,« |
Ta se vam | zdi | mikaven, čeprav je toponos; pri drugem |
čeprav je toponos; pri drugem se vam | zdi | krivi nos kraljevski; nos tretjega, |
je sredi med prej omenjenima, pa vam | velja | za kar najbolj pravšnjega. |
In oznaka deček ’medene polti‘ ne | more | izvirati od nikogar drugega kakor od |
zaljubljenca, ki mu rumenkasta barva | ugaja | , samo da je povezana z mladostjo. |
Pod to ali ono pretvezo se jim | zdi | vsako vino imenitno.« |
Žeja | jih namreč po časteh na sploh.« | |
Če za nekoga pravimo, da si nekaj | želi | , potem s tem mislimo, da njegovo poželenje |
s tem mislimo, da njegovo poželenje | velja | celotni stvari in ne samo njenemu delu. |
»Da, tak človek si | želi | celotno stvar.« |
za filozofa lahko rečemo, da si ne | želi | samo tega ali onega področja modrosti, |
»Kdor se torej z odporom | uči | , zlasti v mladosti, ko še ne zna razločevati, |
odporom uči, zlasti v mladosti, ko še ne | zna | razločevati, kaj je vredno in kaj ni, |
je vredno in kaj ni, ta si gotovo ne | zasluži | imena prijatelja znanja ali filozofa. |
Saj tudi za tistega, ki z odporom | jé | , ne pravimo, da je lačen in da si želi |
jé, ne pravimo, da je lačen in da si | želi | jedi; tudi ga ne imenujemo ješčega, |
»Tistega pa, ki rad | pokusi | vsako znanost, ki se z veseljem uči |
pokusi vsako znanost, ki se z veseljem | uči | in ni nikoli tega sit, imenujemo po |
»In isto | velja | za pravično in nepravično, za dobro |
stvarmi in drugimi pojavljajo povsod, se | zdi | , da je vsak zase mnoštvo.« |
oblike in vse, kar umetnost iz njih | ustvari | , medtem ko njihov duh ni sposoben, |
»Ali tisti, ki | veruje | v lepe stvari, v lepoto samo pa ne, |
stvari, v lepoto samo pa ne, in ki ne | more | slediti, če mu kdo skuša pokazati pot |
ne, in ki ne more slediti, če mu kdo | skuša | pokazati pot k njenemu spoznanju, živi |
skuša pokazati pot k njenemu spoznanju, | živi | v sanjskem ali resničnem svetu? |
Za takega človeka pravimo, da | sanja | .« |
»In narobe: ali je buden ali | sanja | tisti človek, ki veruje v lepoto samo |
je buden ali sanja tisti človek, ki | veruje | v lepoto samo po sebi in jo lahko kakor |
stvari, ki so pri njej soudeležene, | gleda | , ne da bi imel stvari za lepoto ali |
imenujemo po pravici spoznanje, ker nekaj | spoznava | , duhovno dejavnost prvega pa domnevanje, |
prvega pa domnevanje, ker samo nekaj | domneva | .« |
vprašanje: povej nam, ali spoznavalec | spozna | nekaj ali ne spozna ničesar? |
ali spoznavalec spozna nekaj ali ne | spozna | ničesar? |
Ti pa | odgovori | namesto njega !« |
» | Odgovarja | : spozna nekaj.« |
»Odgovarja: | spozna | nekaj.« |
»To nam tu | zadostuje | - mnogostranska razprava bi nam samo |
razprava bi nam samo potrdila, da se | da | resnično spoznati to, kar resnično |
resnično spoznati to, kar resnično | obstaja | , in da tega, česar ni, sploh ni mogoče |
»To popolnoma | zadostuje | .« |
»Če spoznanje | velja | temu, kar je, in nespoznanje temu, |
znanjem in neznanjem, če kaj takega sploh | obstaja | .« |
sposobnost in pomen ista, kakor ju | ima | spoznanje?« |
»Potemtakem domnevanje ne | sodi | v isto območje kakor znanje, temveč, |
»Znanje se torej | nanaša | na obstoječe, s tem da spoznava njegovo |
torej nanaša na obstoječe, s tem da | spoznava | njegovo bistvo. |
21. »K temu, kar | obstaja | , sodijo vsekakor tudi zmožnosti ali |
zmožnosti ali sposobnosti, na katerih | sloni | vsa naša moč kakor tudi moč drugih |
»Vsako od njiju | ima | v skladu s svojo naravo drug namen |
»Znanje se | nanaša | na to, kar obstaja, njegov namen pa |
»Znanje se nanaša na to, kar | obstaja | , njegov namen pa je, da spozna bistvo |
kar obstaja, njegov namen pa je, da | spozna | bistvo tega, kar obstaja.« |
namen pa je, da spozna bistvo tega, kar | obstaja | .« |
»Domnevanje pa je, smo rekli, za to, da | ustvarja | mnenja?« |
»Morda o istem, kar znanje | spoznava | ? |
Če | obstaja | za vsak predmet druga sposobnost in |
znanje dve sposobnosti, potem iz tega | sledi | , da predmet znanja in domnevanja ne |
da predmet znanja in domnevanja ne | more | biti isti.« |
»Če je torej to, kar | obstaja | , predmet znanja, potem mora biti nekaj |
kar obstaja, predmet znanja, potem | mora | biti nekaj drugega predmet domnevanja.« |
»Morda to, kar ne | obstaja | ? |
domnevanjem ni mogoče zajeti tega, kar ne | obstaja | ? |
Domnevajoči | mora | svoje mnenje vsekakor na nekaj usmeriti. |
Ali lahko hkrati nekaj | domneva | in nečesa ne domneva?« |
lahko hkrati nekaj domneva in nečesa ne | domneva | ?« |
»Torej nekaj | domneva | ?« |
»Če nekaj ne | obstaja | , potem tega ne moremo imenovati ’nekaj ‘, |
»Tako smo to, kar ne | obstaja | , označili kot nespoznatno, vtem ko |
kot nespoznatno, vtem ko je vse, kar | obstaja | , predmet spoznanja.« |
»Potemtakem predmet domnevanja ni ne to, kar | obstaja | , ne to, kar ne obstaja?« |
ni ne to, kar obstaja, ne to, kar ne | obstaja | ?« |
»Tako | kaže | .« |
domnevanje zunaj teh skrajnosti ter | presega | spoznanje v jasnosti in nespoznanje |
obstajajo, so sredi med tem, kar res | obstaja | , in tem, kar sploh ne obstaja? |
kar res obstaja, in tem, kar sploh ne | obstaja | ? |
Nanje se ne | more | nanašati ne znanje ne neznanje, temveč |
22. »Zdaj nam še | preostaja | , da najdemo predmet, ki hkrati obstaja, |
preostaja, da najdemo predmet, ki hkrati | obstaja | , ne da bi bil lahko kot tak nedvoumno |
»V skladu s temi ugotovitvami naj | odgovori | tisti naš poštenjak, ki ne veruje v |
odgovori tisti naš poštenjak, ki ne | veruje | v lepoto samo na sebi in ne v nespremenljivo |
lepe stvari; tisti radoglednež, ki ne | more | prenesti, če kdo trdi, da je lepota |
radoglednež, ki ne more prenesti, če kdo | trdi | , da je lepota (pravičnost idr.) |
stvari v nekem smislu tudi grde; in isto | velja | tudi za druge stvari.« |
»Ne, vsaka stvar | ima | to in ono lastnost.« |
»Ali | ima | vsaka od mnogih stvari lastnost, ki |
tisti otroški uganki, ki med drugim | vprašuje | , kaj je vrgel evnuh na netopirja in |
stopnji neobstajanja kakor to, kar ne | obstaja | , niti ne jasnejše in zato na višji |
višji stopnji obstajanja kakor to, kar | obstaja | .« |
tole: mnoge posamične stvari, ki jih | ima | množica za lepe itn., |
tem, česar ni, in tem, kar resnično | obstaja | .« |
pred tem smo se sporazumeli v tem, da | mora | biti to, kar je med tem, kar obstaja, |
da mora biti to, kar je med tem, kar | obstaja | , in tem, kar ne obstaja, predmet domnevanja |
med tem, kar obstaja, in tem, kar ne | obstaja | , predmet domnevanja in ne spoznanja, |
sposobnost pa, ki je tudi tu v sredini, | zajema | predmete, ki se v sredini nestalno, |
same pa ne vidijo in vodniku, ki jih | hoče | popeljati tja, ne morejo slediti, ljudje, |
mnenje; spoznanja o stvareh, katerim | velja | njihovo mnenje, pa nimajo.« |
in ljubijo te predmete, ki se nanje | nanaša | njihovo spoznanje, kakor oni cenijo |
morejo pa dojeti lepote kot nečesa, kar | obstaja | .« |
Človek se namreč nikoli ne | sme | jeziti na resnico.« |
»Tistega torej, ki | ljubi | to, kar v resnici obstaja, moramo imenovati |
»Tistega torej, ki ljubi to, kar v resnici | obstaja | , moramo imenovati filozofa in ne filodoksa.« |
»Tako se | zdi | ,« |
drugem kakor o tem, kar neposredno | sledi | ? |
če je to tako, se vprašamo, kdo naj | vodi | državo: ti ali oni ?« |
»O tem ne | more | biti dvoma.« |
oropani spoznanja, tega kar resnično | obstaja | ; ki nimajo v duši nobene idealne podobe |
»Zato se mi | zdi | primerno, da pretresemo, kako le‐ti |
težijo za spoznanjem tega, kar večno | obstaja | , kar se ne spreminja, kar ni nastalo |
tega, kar večno obstaja, kar se ne | spreminja | , kar ni nastalo in ne bo nehalo obstajati.« |
»Premisli zdaj, ali ne | sodi | tudi tale lastnost k naravi teh ljudi, |
» | Zdi | se, da je tako.« |
»Samo | zdi | se, prijatelj? |
je po naravi nečemu v ljubezni vdan, | ljubi | vse, kar pripada predmetu njegove ljubezni |
nečemu v ljubezni vdan, ljubi vse, kar | pripada | predmetu njegove ljubezni ali je sorodno |
»Tisti, ki ga | žeja | po znanju, že od mladih let teži z |
ga žeja po znanju, že od mladih let | teži | z vsemi močmi za resnico.« |
naravnana na duhovne znanosti, potem jim | gre | samo za uživanje duše, medtem ko telesne |
ko telesne užitke puščajo vnemar; to | prihaja | v poštev seveda pri resničnem in ne |
»Tak človek je nadalje razsoden in ne | pozna | pohlepa po denarju. |
Manj kakor vsakemu drugemu se mu | zdi | vredno potegovati se za cilj, ki je |
je v največjem nasprotju z dušo, ki | teži | po božji in človeški popolnosti.« |
v vseh časih in v vsem, kar je, se | mora | zdeti človeško življenje nepomembno.« |
»Ali se lahko ali težko | uči | . |
pričakovati ljubezni do dela, ki ga | opravlja | s težavo in z neznatnim uspehom.« |
»In če se tega, kar se | uči | , ne zapomni, temveč vse pozabi, potem |
kar se uči, ne zapomni, temveč vse | pozabi | , potem je tak človek popoln nevednež.« |
»Človek, ki se brezuspešno | trudi | , začne na koncu nujno sovražiti sebe |
»Človek, ki se brezuspešno trudi, | začne | na koncu nujno sovražiti sebe in vse |
ki nima čuta za lepoto in izobrazbo, | mora | nujno kreniti na pot nezmernosti.« |
zapovrstjo našteli vse lastnosti, ki jih | mora | duša imeti, če si hoče res in dobro |
lastnosti, ki jih mora duša imeti, če si | hoče | res in dobro prisvojiti to, kar obstaja.« |
hoče res in dobro prisvojiti to, kar | obstaja | .« |
potemtakem grajati življensko delo, ki ga ne | more | nihče zadovoljivo opravljati, če nima |
po naravi dobrega spomina, če se ne | uči | lahko, če ni plemenit, prijeten ter |
»Dragi Sokrat, na to ti ne | more | nihče ničesar odvrniti! |
poslušalcem takšnega tvojega razpravljanja | dogaja | takole: Ker niso izurjeni v spraševanju |
pritrdilne odgovore preudarno pretreseš, se | pokaže | , da izhaja iz njih kot rezultat zmotna, |
preudarno pretreseš, se pokaže, da | izhaja | iz njih kot rezultat zmotna, začetni |
Nihče ne | more | imeti pomislekov glede posamičnih trditev |
»Kako se to | sklada | s trditvijo, da zlo ne bo tako dolgo |
poslušaj primero, ki ti naj še jasneje | pokaže | , kako previden sem z njim ! |
Zamisli si, da se na eni ali več ladjah | dogaja | tole : Lastnik ladje je večji in močnejši |
In tako | pride | do prepira med pomorščaki, ker vsak |
do prepira med pomorščaki, ker vsak | meni | , da njemu pripada vodstvo ladje. |
pomorščaki, ker vsak meni, da njemu | pripada | vodstvo ladje. |
njih ni učil krmarjenja, nobeden ne | more | dokazati učne dobe in tudi ne navesti |
učiti, in so pripravljeni vsakega, ki | trdi | , da je krmarjenje priučljivo, pobiti |
nenehoma silijo v lastnika ladje, naj jim | zaupa | krmilo. |
Tistega, ki se | pokaže | spretnega pri prepričevanju in obvladovanju |
Kdor te spretnosti nima, pa jim | velja | za nesposobnega in neuporabnega. |
Pri tem niti ne vedo, da se | mora | resničen krmar ukvarjati z letom in |
ozvezdji, vetrovi in sploh z vsem, kar pač | sodi | v njegovo stroko, ker tako lahko uspešno |
njegovo stroko, ker tako lahko uspešno | vodi | ladjo. |
sredstev in spretnosti, ki jih človek | potrebuje | za zasedbo mesta krmarja na ladji, |
ladjah vladajo takšne razmere, tam | velja | mornarjem, ki se vozijo na teh ladjah, |
»Če se potemtakem kdo | čudi | , da filozofi v državi ne uživajo časti, |
časti, mu najprej povej to primero in mu | pojasni | , da bi bilo mnogo bolj čudno, ko bi |
»Povej mu, da | ima | prav, če trdi, da so ravno najsposobnejši |
»Povej mu, da ima prav, če | trdi | , da so ravno najsposobnejši med filozofi |
Ni namreč naravno, da krmar | prosi | pomorščake, naj ga postavijo za vodjo |
je bolan, najsi bo bogat ali reven, | mora | iti pred vrata zdravnikov, in vsakdo, |
pred vrata zdravnikov, in vsakdo, ki | čuti | potrebo, da bi ga kdo vodil, se mora |
čuti potrebo, da bi ga kdo vodil, se | mora | napotiti k vratom tistega, ki se razume |
mora napotiti k vratom tistega, ki se | razume | na vodstvo; zato vladar, če res kaj |
na vodstvo; zato vladar, če res kaj | velja | , ne bo prosil podložnikov za dovoljenje, |
prosil podložnikov za dovoljenje, da jim | vlada | . |
se sami z njo ukvarjajo, in ki nanje | misli | tvoj obtoževalec filozofije, ko pravi, |
misli tvoj obtoževalec filozofije, ko | pravi | , da večina tistih, ki se posvečajo |
kateri smo obrazložili lastnosti, ki jih | mora | imeti dober in plemenit človek. |
omenili, če se spomniš, resnico, ki ji | mora | tak človek zmeraj slediti, če noče |
mora tak človek zmeraj slediti, če | noče | veljati za kvasača, ki nima nobene |
znanja, da je njegovo bistvo v tem, da se | bori | za to, kar res obstaja, in se ne ustavlja |
bistvo v tem, da se bori za to, kar res | obstaja | , in se ne ustavlja pri številnih posamičnih |
bori za to, kar res obstaja, in se ne | ustavlja | pri številnih posamičnih stvareh, ki |
Neutrudno | gre | svojo pot in v prizadevanjih ne popusti |
gre svojo pot in v prizadevanjih ne | popusti | prej, dokler ne dojame pravega bistva |
prizadevanjih ne popusti prej, dokler ne | dojame | pravega bistva vsake stvari s tistim |
tistim delom duše, ki mu je dano, da to | dojame | ; dano pa je to delu duše, ki je soroden |
Z njegovo pomočjo | najde | vstop v resnični svet, se združi z |
pomočjo najde vstop v resnični svet, se | združi | z njim in iz te združitve se mu rodita |
mu rodita razumnost in resnica; tako | pride | zdaj do pravega spoznanja in resničnega |
spoznanja in resničnega življenja, | uspeva | in se reši porodnih bolečin, prej pa |
resničnega življenja, uspeva in se | reši | porodnih bolečin, prej pa ne.« |
Ali tak človek | ljubi | laž ali pa jo, nasprotno sovraži?« |
človek ljubi laž ali pa jo, nasprotno | sovraži | ?« |
»Seveda jo | sovraži | .« |
»Če na čelu | koraka | resnica, ji po mojem mnenju nikoli |
pravično mišljenje, ki se mu potem | pridruži | tudi preudarnost.« |
ugotovitvam mora sicer vsak pritrditi, če pa | pogleda | od njih k ljudem, katerim so kreposti |
ljudem, katerim so kreposti namenjene, | utegne | naleteti na nekatere, ki so neuporabne, |
ljudi s takimi naravnimi lastnostmi | izpridi | , medtem ko se le manjšina temu izogne, |
izpridi, medtem ko se le manjšina temu | izogne | , ki potem sicer ne velja za izprijeno, |
manjšina temu izogne, ki potem sicer ne | velja | za izprijeno, pač pa za neuporabno. |
»To | zveni | skoraj neverjetno.« |
ki je vplivno v državi, in drugo kar | sodi | sem. |
»Potemtakem se ne | da | zanikati: plemenita narava trpi bolj |
se ne da zanikati: plemenita narava | trpi | bolj zaradi neprimerne hrane kakor |
deležna ustrezne vzgoje, se nujno uspešno | razvija | in si prisvoji kreposti; če pa ni zasajen |
vzgoje, se nujno uspešno razvija in si | prisvoji | kreposti; če pa ni zasajen in ne poganja |
prisvoji kreposti; če pa ni zasajen in ne | poganja | korenin v primernih tleh, potem se |
korenin v primernih tleh, potem se | izrodi | v nasprotje, če ji kdo izmed bogov |
nasprotje, če ji kdo izmed bogov ne | pride | na pomoč. |
sploh lahko nekaj posameznikov koga | pokvari | ? |
»In kdaj se to | dogaja | ?« |
Kaj misliš, kako | more | biti pri srcu mlademu človeku, če je |
Kaj lahko | opravi | posamična vzgoja nasproti tem vtisom! |
Graja in hvala, ki ju tu | sliši | , jo odplavita in potegneta za seboj. |
Mladenič | dobi | iste poglede na lepo in grdo kakor |
poglede na lepo in grdo kakor vsi drugi, | poteguje | se za iste stvari kot ti in postane |
poteguje se za iste stvari kot ti in | postane | tak, kakor si ti.« |
»Temu se ne | more | izogniti, dragi Sokrat.« |
ki vzgajajo za denar ter jih množica | imenuje | sofiste in ima za svoje tekmece, ne |
ter jih množica imenuje sofiste in | ima | za svoje tekmece, ne učijo ničesar |
ničesar drugega kakor to, kar ta množica | izraža | na svojih zborovanjih. |
gone in lastnosti - kako se ji lahko | približa | , kako jo sme prijeti, kdaj je krotka |
kako se ji lahko približa, kako jo | sme | prijeti, kdaj je krotka in kdaj divja, |
in kdaj divja, v kakšnih okoliščinah | daje | glasove od sebe in s katerimi glasovi |
in s katerimi glasovi jo kdo lahko | pomiri | ali razdraži; prav tako, kakor ko bi |
katerimi glasovi jo kdo lahko pomiri ali | razdraži | ; prav tako, kakor ko bi to kdo, ki |
vsem tem v stiku z živaljo v teku časa | seznani | , imenoval modrost, iz tega povzel nauk |
Pri tem pa sploh ne | ve | , ali so ti goni in lastnosti lepi ali |
Ravna | se le po živali: kar je njej prijetno, | |
po živali: kar je njej prijetno, to | imenuje | dobro, kar jo razdraži in zdivja, to |
prijetno, to imenuje dobro, kar jo | razdraži | in zdivja, to mu velja za slabo. |
to imenuje dobro, kar jo razdraži in | zdivja | , to mu velja za slabo. |
dobro, kar jo razdraži in zdivja, to mu | velja | za slabo. |
dejanske razlike med obojim, zato le‐te ne | more | nikomur pojasniti. |
Se ti ne | zdi | ?« |
»In ali se, po tvojem mnenju, | razločuje | od njega tisti mož, ki vidi modrost |
mnenju, razločuje od njega tisti mož, ki | vidi | modrost v tem, da se seznani z razpoloženji |
tisti mož, ki vidi modrost v tem, da se | seznani | z razpoloženji in nagnjenji pisane |
Če namreč | nastopa | pred množico kot pesnik ali se pred |
množico kot pesnik ali se pred njo | razkazuje | s svojimi storitvami kot obrtnik ali |
obrtnik ali državnik in pri tem množico | priznava | za svojo razsodnico in gospodarico, |
za svojo razsodnico in gospodarico, | zapada | v tako imenovano diomedsko nujnost, |
diomedsko nujnost, neogibnost, da se v vsem | prilagodi | volji množice. |
soglasju z dobrim in lepim, gotovo ne | more | nihče trditi. |
8. » | Premisli | vse to in se pri tem spomni naše trditve: |
8. »Premisli vse to in se pri tem | spomni | naše trditve: ni si mogoče misliti, |
»Potemtakem množica ne | more | imeti filozofskega duha?« |
»Torej | mora | množica vse, ki se ukvarjajo s filozofijo, |
»Kako naj potemtakem v teh okoliščinah | ostane | filozof zvest samemu sebi ! |
Kako naj | vztraja | pri svojih prizadevanjih in kako naj |
pri svojih prizadevanjih in kako naj | doseže | svoj cilj! |
se tak človek že med otroki v vsem | odlikuje | , posebno če ima njegovo telo iste prednosti |
otroki v vsem odlikuje, posebno če | ima | njegovo telo iste prednosti kakor duša.« |
»In ko se | postara | , ga poskušajo - tako mislim - izrabiti |
»Tako se ponavadi | dogaja | .« |
mnenju v teh okoliščinah tak človek | stori | , posebno še v veliki državi in če je |
Ali ga popolnoma ne | prevzame | čezmerno upanje in si ne začne domišljati, |
ne prevzame čezmerno upanje in si ne | začne | domišljati, da je poklican, da oblikuje |
začne domišljati, da je poklican, da | oblikuje | usodo Grčije in vsega sveta? |
Se ne | zdi | v svoji nečimrni puhlosti in brezdušni |
človeku in mu mirno povedal resnico: tebi | manjka | pameti, čeprav jo nujno potrebuješ, |
»Lahko potem tak človek | postane | filozof?« |
same filozofske lastnosti krive, da se | izneveri | svojemu pravemu poklicu, seveda takrat, |
prida in si zvečine zaslužijo, da jih | zadene | najhujše zlo.« |
Kajti filozofija | uživa | kljub svojemu žalostnemu položaju večji |
In ta ugled jih | mika | , četudi so njihove naravne sposobnosti |
iz zapora, zdaj pa se sveže okopan | obleče | v novo oblačilo, se nališpa kot ženin |
sveže okopan obleče v novo oblačilo, se | nališpa | kot ženin in se hoče poročiti s hčerko |
oblačilo, se nališpa kot ženin in se | hoče | poročiti s hčerko svojega mojstra, |
ki jih njihova plemenita narava ne | ceni | . |
Lahko pa se komu | zgodi | tudi tako, kakor se je našemu prijatelju |
našemu prijatelju Teagu, namreč da se | čuti | kakor z uzdo privezan na filozofijo. |
Teages | ima | namreč vse pogoje, da se odtuji filozofiji, |
Teages ima namreč vse pogoje, da se | odtuji | filozofiji, toda bolehnost, ki mu onemogoča |
odtuji filozofiji, toda bolehnost, ki mu | onemogoča | politično delovanje, ga trdno veže |
onemogoča politično delovanje, ga trdno | veže | nanjo. |
O meni in mojem notranjem glasu ne | kaže | govoriti. |
množice, so se prepričali, da nihče ne | more | opraviti dobrega političnega dejanja |
dobrega političnega dejanja in nikoli ne | najde | zaveznika, če hoče pripomoči pravični |
dejanja in nikoli ne najde zaveznika, če | hoče | pripomoči pravični stvari do zmage |
pravični stvari do zmage in pri tem | noče | sam propasti; vsakdo se marveč počuti |
noče sam propasti; vsakdo se marveč | počuti | tako, kakor da bi zašel med divje zveri: |
da bi zašel med divje zveri: in ker | noče | z njimi delati krivic, ne more pa se |
ker noče z njimi delati krivic, ne | more | pa se vsem zverem upreti, ga le‐te |
ga le‐te raztrgajo, preden lahko kaj | koristi | državi ali prijateljem; potemtakem |
prijateljem; potemtakem ničesar ne | doseže | ne zase in ne za druge. |
Kdor vse to preudarno | premisli | , se skromno umakne v ozadje in se omeji |
vse to preudarno premisli, se skromno | umakne | v ozadje in se omeji na svoje poklicno |
premisli, se skromno umakne v ozadje in se | omeji | na svoje poklicno delo. |
Kakor se človek ob viharju | izogne | prahu in dežju, s tem da stopi pod |
viharju izogne prahu in dežju, s tem da | stopi | pod streho, tako ravna tudi ta preudarni |
dežju, s tem da stopi pod streho, tako | ravna | tudi ta preudarni mož; gleda, kako |
streho, tako ravna tudi ta preudarni mož; | gleda | , kako drugi kršijo zakone, in je zadovoljen, |
krivičnost ne v brezbožnost, da mu življenje | poteka | v poštenosti in da se bo od njega poslovil, |
poštenosti in da se bo od njega poslovil, ko | pride | čas, v dobrem upanju, miru in veselju.« |
»In vendar ne | ostane | brez uspehov, ko mu odbije zadnja ura.« |
vendar ne ostane brez uspehov, ko mu | odbije | zadnja ura.« |
da nobena izmed obstoječih ustav ne | ustreza | filozofom. |
Zato se njihova narava tudi nenehoma | spreminja | in preobraža. |
njihova narava tudi nenehoma spreminja in | preobraža | . |
Kakor | izgubi | seme, posejano v tujo zemljo, svojo |
zemljo, svojo naravo in se neogibno | prilagodi | naravi tal, tako tudi filozofova narava |
tal, tako tudi filozofova narava ne | more | danes ohraniti svojih moči, temveč |
danes ohraniti svojih moči, temveč | menja | svoje bistvo. |
Če pa taka popolna narava | naleti | na državo s popolno ustavo, ki po svoji |
popolno ustavo, ki po svoji popolnosti | ustreza | njenemu bistvu, potem se pokaže, da |
popolnosti ustreza njenemu bistvu, potem se | pokaže | , da so ta narava in njene lastnosti |
boš zdaj vprašal, kakšno ustavo naj | ima | taka država.« |
»Kako naj država | ravna | s filozofijo, da je ne ugonobi. |
država ravna s filozofijo, da je ne | ugonobi | . |
»Dobre volje za to mi ne | manjka | . |
lotevam stvari, če trdim: država se | mora | filozofije lotiti popolnoma drugače, |
popolnoma drugače, kakor se to zdaj | dogaja | .« |
se zanimajo za filozofijo -, se jim | zdi | že mnogo, če poslušajo filozofska predavanja, |
V starosti pa | ugasne | njihovo zanimanje za filozofijo - z |
kakor Heraklitovo sonce, ki vsaj znova | vzplameni | in izide.« |
Heraklitovo sonce, ki vsaj znova vzplameni in | izide | .« |
je treba posvečati telesu, dokler se | razvija | in krepi. |
posvečati telesu, dokler se razvija in | krepi | . |
Ko pridejo v leta, v katerih | začne | duša dozorevati, je treba filozofiji |
12. »Res, iz tvojih besed | zveni | velika vnema, dragi Sokrat,« |
vnemo postavila po robu, ker ti ne | verjame | , začenši s Trazimahom.« |
Če seveda večina ljudi ne | verjame | našim besedam, se ne smemo čuditi. |
so polne izumetničenosti in ki jim | gre | samo za zunanji videz in prerekanje |
se ji posvečati; ali dokler bog ne | vdahne | sinovom vladarjev in kraljev ali kraljem |
davni preteklosti pokazala potreba | obstaja | zdaj v kakšni barbarski državi, ki |
katerem se je naša država uresničila, se | uresničuje | ali se bo uresničila. |
To je trenutek, ko muza filozofije | zavlada | v državi. |
mislila, da govoriš o ljudeh, ki jih ona | imenuje | filozofe. |
kdo hud na koga, ki je dober, ali da | zavida | komu, ki sam ni zavisten? |
13. »Tisti namreč, ki | ima | svoj pogled vperjen v to, kar resnično |
svoj pogled vperjen v to, kar resnično | obstaja | , ne utegne gledati, dragi Adeimant, |
vperjen v to, kar resnično obstaja, ne | utegne | gledati, dragi Adeimant, na dejanje |
Adeimant, na dejanje in nehanje ljudi, ne | utegne | se z njimi prepirati in tudi ne gojiti |
v srcu zavisti in sovraštva, temveč | gleda | urejene, večno nespremenjene stvari, |
In to je, kar tak človek | posnema | , čemur hoče biti kar najbolj podoben. |
to je, kar tak človek posnema, čemur | hoče | biti kar najbolj podoben. |
Ali se ti | zdi | mogoče, da kdo ne bi posnemal nečesa, |
mogoče, da kdo ne bi posnemal nečesa, kar | ljubi | in spoštuje?« |
ne bi posnemal nečesa, kar ljubi in | spoštuje | ?« |
vdan temu, kar je božansko in urejeno, | postane | tudi sam, kolikor je to človeku mogoče, |
»In če se, prisiljen, ne | posveča | samo svojemu izpopolnjevanju, temveč |
svojemu izpopolnjevanju, temveč se | obrača | tudi na druge ljudi in jim vceplja |
se obrača tudi na druge ljudi in jim | vceplja | svoja spoznanja, tako v javnem kakor |
zasebnem življenju, potem prav gotovo ne | more | biti slab učitelj v preudarnosti, pravičnosti |
»Če torej široka množica | spozna | , da so naše trditve o filozofih resnične, |
»To | mora | biti vsekakor čudovita podoba!« |
naravnani na resnico in na to, kar res | obstaja | ?« |
tem, da morda taka narava, potem ko | najde | svojo življensko obliko, ni dovršeno |
življensko obliko, ni dovršeno dobra in ne | ljubi | modrosti? |
Ali pa | more | kdo pri tem dvomiti, da se lahko tudi |
državo, uresničil vse, kar se zdaj | zdi | neverjetno.« |
»Iz tega potemtakem | sledi | sklep: naši zakonodajni predlogi so |
ta del z velikim trudom končali, nam | preostane | še vprašanje, česa naj se učijo in |
ukrepi, katerih odkrito obravnavanje | zbuja | , kakor sem videl, pomisleke in katerih |
ne veselju ne žalosti; kdor tega ne | more | , ga je treba izločiti; kdor pa se pri |
treba izločiti; kdor pa se pri tem | pokaže | čistega kakor v ognju prekaljeno zlato, |
»Kdor se rad | uči | , ima dober spomin, hitro dojema, je |
»Kdor se rad uči, | ima | dober spomin, hitro dojema, je ostroumen |
se rad uči, ima dober spomin, hitro | dojema | , je ostroumen in mladostno viharen |
ostroumen in mladostno viharen ter | ima | še druge podobne lastnosti, ni pri |
miru, redu in varnosti, temveč se rad | prepušča | svoji živahni naravi, ki ga žene zdaj |
prepušča svoji živahni naravi, ki ga | žene | zdaj sem, zdaj tja; stanovitnost mu |
»Se ti ne | zdi | , da je to težko dosegljivo?« |
znanosti ali pa jim ni kos in ob njih | odpove | , kakor odpovedo tekmovalci v rokoborbi.« |
Vi ste bili mnenja, da zadnje | zadostuje | , in tako smo krenili po tej poti, ne |
Nepopolnost ne | more | biti nikoli merilo za veliko stvar. |
»Toda čuvar države in zakonov nikoli ne | sme | biti površen,« |
»Zato | mora | kreniti po daljši poti, prijatelj. |
Sicer ne | more | nikoli doseči tiste najvišje znanosti, |
tiste najvišje znanosti, edine, ki mu | pristaja | .« |
Zadnje se mi | zdi | verjetnejše, kajti pogosto si že slišal, |
Ali misliš, da nam kaj | koristi | , če imamo vse mogoče stvari, tega, |
17. »In prav tako veš, da | ima | široka množica naslado za dobro, boljši |
»Toda ali niso oni drugi, ki jim | velja | naslada za dobro, prav tako oddaljeni |
Narobe pa se pri dobrem nihče ne | zadovolji | samo z videzom, temveč vsakdo hoče |
zadovolji samo z videzom, temveč vsakdo | hoče | dobro tudi v resnici imeti in se za |
resnici imeti in se za videz sploh ne | meni | .« |
»Vsaka duša potemtakem | teži | za dobrim in stori vse, da se do njega |
»Vsaka duša potemtakem teži za dobrim in | stori | vse, da se do njega dokoplje. |
dobrim in stori vse, da se do njega | dokoplje | . |
Sluti | , da je tu, je pa omahljiva in brez | |
gotova drugih stvari; to je vzrok, da | zgreši | tudi drugo, kar bi ji lahko prineslo |
pravičnost in lepota v možu, ki ne | ve | , zakaj sta si stvari pravzaprav dobri, |
Zdi | se mi celo, da nihče ne more teh stvari | |
Zdi se mi celo, da nihče ne | more | teh stvari dodobra razumeti, dokler |
stvari dodobra razumeti, dokler ne | spozna | , kaj je dobro.« |
»To potemtakem | pomeni | , da bo naša država vzorno urejena šele |
Kajti tisti ki pravo | zadene | brez resničnega znanja, se v ničemer |
resničnega znanja, se v ničemer ne | razločuje | od slepca, ki krene po pravi poti.« |
ničemer ne razločuje od slepca, ki | krene | po pravi poti.« |
»Ali naj zdaj tvoja pozornost | velja | samo slabemu, slepemu in izkrivljenemu, |
Opisati pa vam hočem mladiko dobrega, ki | ima | svoj izvir v dobrem kot takem, če vam |
»Le | govori | ,« |
postavljamo tudi pri vsem drugem, kjer | gre | za posamične stvari, za vsako stvar |
potrebno še nekaj tretjega, da sluh lahko | posluša | in da se glas lahko sliši ter da, če |
sluh lahko posluša in da se glas lahko | sliši | ter da, če tega ne bi bilo, prvi ne |
lahko navedeš kak čut, ki zanj to ne | drži | ?« |
jih hočem uporabiti in čeprav v njih | odseva | barva, kljub temu ne morem, kakor veš, |
barve ostanejo nevidne, če se vsemu ne | pridruži | še nekaj tretjega, ki je posebej za |
»O tem ne | more | biti govor!« |
19. »In kateri izmed nebeških bogov | velja | za gospodarja svetlobe in s tem za |
svetlobi vse, kar je vidno, kar najlepše | vidi | ?« |
»Ne vid ne organ, ki v njem | biva | in ki mu pravimo oko, ni sonce.« |
In zato ga vid | gleda | .« |
Pojasni | mi to malo natančneje!« | |
ne vperjamo na stvari, katerih barve | osvetljuje | dnevna svetloba, temveč na stvari, |
svetloba, temveč na stvari, ki jih | obdaja | večerni somrak, postanejo tope in skoraj |
»Če pa oči upremo v stvari, ki jih | obseva | sonce, potem jasno vidijo. |
»Podobno | velja | tudi za dušo. |
Če se | upira | na stvari, ki jih obsevata resnica |
obsevata resnica in to, kar realno | obstaja | , potem premišlja in spoznava. |
resnica in to, kar realno obstaja, potem | premišlja | in spoznava. |
realno obstaja, potem premišlja in | spoznava | . |
S tem | dokazuje | , da ima razum. |
S tem dokazuje, da | ima | razum. |
Če se | obrača | k stvarem, ki jim je primešan mrak, |
nastajajo in izginevajo, potem lahko samo | domneva | in postane slepa; pri tem mnenja menjava |
izginevajo, potem lahko samo domneva in | postane | slepa; pri tem mnenja menjava in spreminja |
domneva in postane slepa; pri tem mnenja | menjava | in spreminja ter zbuja vtis, kakor |
postane slepa; pri tem mnenja menjava in | spreminja | ter zbuja vtis, kakor da je trenutno |
tem mnenja menjava in spreminja ter | zbuja | vtis, kakor da je trenutno brez razuma.« |
potemtakem razumeti kot nekaj, kar | daje | predmetom, ki jih je moč spoznati, |
je moč spoznati, resnico, duši, ki | spoznava | , pa sposobnost spoznanja. |
resnico za podobni dobremu, ne pa - to | velja | za obe - za samo dobro. |
Dobro | zasluži | po svojem bistvu večjo ceno kakor tidve.« |
»Neverjetna je ta lepota, ki nam | poklanja | spoznanje in resnico, pri tem pa zvišenejša |
»Sonce ne | podeljuje | vidnim stvarem samo sposobnosti, da |
ne da bi bilo tudi samo nekaj, kar | nastane | .« |
ki jih je mogoče spoznati, dobro ne | daje | samo sposobnosti, da jih spoznamo, |
vendar s svojo zvišenostjo in močjo | prekaša | to, kar obstaja.« |
zvišenostjo in močjo prekaša to, kar | obstaja | .« |
Ena | vlada | miselnemu svetu, druga pa vidnemu - |
Prvi (glavni) del | predstavlja | vidni svet, drugi (glavni) del pa miselni |
paslike, torej živalski svet, ki nas | obdaja | , rastlinski svet in vse, kar lahko |
prvem pododdelku (miselnega sveta) | uporablja | duša izvirnike (vidnega sveta), ki |
čemer se, izhajajoč iz golih domnev, ne | vrača | k začetku, temveč se usmerja h končnemu |
domnev, ne vrača k začetku, temveč se | usmerja | h končnemu cilju. |
V drugem pododdelku pa | poskuša | priti od domnev k nehipotetičnemu začetku, |
nehipotetičnemu začetku, pri čemer se ne | opira | na paslike iz prvega pododdelka, temveč |
paslike iz prvega pododdelka, temveč si | pomaga | pri metodično spoznavnem postopku samo |
njih popolnoma na jasnem, in se jim ne | zdi | potrebno, da bi o tem dajali račun |
pododdelek miselnega sveta, vendar | mora | duša, kadar raziskuje, uporabljati |
miselnega sveta, vendar mora duša, kadar | raziskuje | , uporabljati hipoteze. |
Pri tem se ne | vrača | k prazvoku, ker ne more prek svojih |
tem se ne vrača k prazvoku, ker ne | more | prek svojih hipotez, temveč uporablja |
ne more prek svojih hipotez, temveč | uporablja | kot paslike predmete čutnega sveta; |
»Zdaj pa | poskusi | razumeti, kar bom povedal o drugem |
Tega lahko | dojame | le misleči duh s pomočjo dialektike, |
s pomočjo dialektike, pri čemer ne | uporablja | hipotez kot zadnjega vzroka, temveč |
le‐te rabijo samo kot ’hipoteze‘, to se | pravi | kot izhodišča in oporišča. |
Z njihovo pomočjo | prodre | do nehipotetičnega prazačetka vseh |
nehipotetičnega prazačetka vseh stvari, se | zadrži | ob njem in nato ob tem, kar je od njega |
od njega odvisno, da se potem spet | spusti | nizdol in nazaj h koncu; pri tem ne |
nizdol in nazaj h koncu; pri tem ne | uporablja | pomoči vidnega sveta, temveč se naslanja |
uporablja pomoči vidnega sveta, temveč se | naslanja | samo na ideje in v svetu idej tudi |
samo na ideje in v svetu idej tudi | konča | svoje raziskave.« |
Pri teh znanostih sicer | poteka | raziskovalno delo razumsko in ne čutnozaznavno; |
bivajo v nekakšni podzemeljski jami,, ki | ima | v smeri svetlobe široko odprtino. |
Svetloba jim | prihaja | od ognja, ki gori visoko za njihovim |
Svetloba jim prihaja od ognja, ki | gori | visoko za njihovim hrbtom. |
Med tem ognjem in prikovanimi ljudmi | vodi | zgoraj pot; vzdolž nje si zamisli nizek |
ljudmi vodi zgoraj pot; vzdolž nje si | zamisli | nizek zid, podoben pregraji, ki si |
drugih ljudi, ki jih svetloba ognja | meče | na nasprotno steno votline.« |
»Isto | velja | za stvari, ki jih nosijo mimo njih?« |
spregovoril, bi gotovo bili prepričani, da | govori | mimoidoča senca.« |
njih osvobojen in prisiljen, da takoj | vstane | , obrne glavo, zapusti svoj prostor |
osvobojen in prisiljen, da takoj vstane, | obrne | glavo, zapusti svoj prostor in pogleda |
prisiljen, da takoj vstane, obrne glavo, | zapusti | svoj prostor in pogleda proti svetlobi, |
obrne glavo, zapusti svoj prostor in | pogleda | proti svetlobi, ko bi pri tem občutil |
pa da je bliže resničnosti in bolje | vidi | , ker je njegov pogled obrnjen k resničnim |
2. »In ko bi ga prisilili, da | gleda | v svetlobo, bi ga zabolele oči. |
obrnil spet k stvarem, ki jih lahko | gleda | , in bil prepričan, da so le‐te jasnejše |
prišel do sklepa, da je sonce tisto, ki | določa | leta in letne čase, ki vlada vsemu |
tisto, ki določa leta in letne čase, ki | vlada | vsemu vidnemu svetu in je počelo vsega, |
Ali pa se mu bo godilo, kakor | pravi | Homer, da hotel bi biti za |
Rekli bi, da se | splača | taka pot. |
Sam bog | ve | , ali je tudi pravilno. |
spoznatna; če pa jo spoznaš, potem se | pokaže | , da je počelo vsega pravičnega in lepega; |
pravičnega in lepega; v vidnem svetu | ustvarja | svetlobo in njenega gospodarja, v miselnem |
miselnem svetu je sama gospodarica in nam | pomaga | do resnice in razumnosti; vanjo mora |
pomaga do resnice in razumnosti; vanjo | mora | upirati svoj pogled vsakdo, kdor hoče |
mora upirati svoj pogled vsakdo, kdor | hoče | razumno ravnati v zasebnem in javnem |
istih misli z mano tudi v tem in se ne | čudi | , da se ljudje, ki se povzpnejo do sem, |
gori; kajti to je tudi naravno, če naj | ustreza | prejšnji primeri.« |
»In ali se ti nadalje | zdi | čudno, če se kdo, ki stopi iz tega |
ti nadalje zdi čudno, če se kdo, ki | stopi | iz tega božanskega sveta v bedni človeški |
božanskega sveta v bedni človeški svet, | vede | okorno in se zdi smešen? |
bedni človeški svet, vede okorno in se | zdi | smešen? |
in nenavajen obdajajoče ga teme, se | mora | na sodišču ali kje drugje prepirati |
»To se mi ne | zdi | prav nič čudno.« |
Kdor je pameten, | ve | , da oči lahko dvakrat in iz dveh vzrokov |
Ko se potem | prepriča | , da je podobno tudi z dušo, se nikoli |
je podobno tudi z dušo, se nikoli ne | začne | nespametno smejati, če vidi, da je |
nikoli ne začne nespametno smejati, če | vidi | , da je duša zmedena in ne more spoznati |
smejati, če vidi, da je duša zmedena in ne | more | spoznati določenih stvari, temveč pomisli, |
stvari, temveč pomisli, ali duša morda ne | prihaja | iz nekega svetlejšega življenja in |
ni navadila teme, ali pa če morda ne | prihaja | iz stanja nevednosti v svetlejše življenje |
nevednosti v svetlejše življenje in jo blišč | slepi | . |
Prvo bo, ker je v takem stanju in | prihaja | iz takega življenja, imel za srečno, |
smešen, kakor če bi se posmehoval oni, ki | prihaja | iz svetlobe.« |
»Naša razprava pa | dokazuje | , da sta v duši slehernega človeka sposobnost |
obrniti iz teme k svetlobi, temveč se | mora | hkrati obrniti vse telo, tako se mora |
mora hkrati obrniti vse telo, tako se | mora | tudi ta organ, s katerim človek spoznava, |
mora tudi ta organ, s katerim človek | spoznava | , odvrniti z vso dušo od sveta nastajanja, |
dušo od sveta nastajanja, dokler ne | postane | sposoben, da vzdrži pogled na to, kar |
nastajanja, dokler ne postane sposoben, da | vzdrži | pogled na to, kar obstaja, in naposled |
sposoben, da vzdrži pogled na to, kar | obstaja | , in naposled tudi najsvetlejše v obstoječem |
»In gotovo | obstaja | umetnost, ki kaže najlažjo in najuspešnejšo |
»In gotovo obstaja umetnost, ki | kaže | najlažjo in najuspešnejšo pot k tej |
Sposobnost gledanja sicer | obstaja | , vendar ni pravilno izoblikovana. |
In človek ne | gleda | tja, kamor bi moral gledati. |
»Tako se | zdi | .« |
Toda sposobnost mišljenja | ima | očitno bolj kot vse drugo nekaj božanskega |
nekaj božanskega v sebi in nikoli ne | izgubi | svoje moči. |
Po tej obrnitvi | postane | uporabna in koristna, brez nje pa je |
naravnana narava že v otroških letih | reši | svinčenih uteži, ki jo, od rojstva |
užitke, vlečejo k tlom, če se torej tega | reši | in obrne k resnici, potem njena spoznavna |
vlečejo k tlom, če se torej tega reši in | obrne | k resnici, potem njena spoznavna moč |
njena spoznavna moč to prav tako jasno | dojame | , kakor dojema stvari, h katerim je |
moč to prav tako jasno dojame, kakor | dojema | stvari, h katerim je zdaj obrnjena.« |
Iz doslej povedanega | sledi | tale verjetni nujni sklep: za vodstvo |
malo prej imenovali najvišjo, to se | pravi | , da se naučijo gledati dobro in krenejo |
državi takšnih mož zato, da vsakdo | dela | , kar hoče, temveč zato, da pomagajo |
takšnih mož zato, da vsakdo dela, kar | hoče | , temveč zato, da pomagajo k enotnosti |
opravljanju državnih poslov; tam namreč lahko | postane | nekdo filozof po lastni volji in moči, |
Tisti, ki | zraste | iz lastnih moči in nikomur ne dolguje |
zraste iz lastnih moči in nikomur ne | dolguje | zahvale za vzrejo in vzgojo, tudi nikomur |
za vzrejo in vzgojo, tudi nikomur ne | izkazuje | zahvalnosti. |
In zategadelj tudi morate, ko | pride | na vas vrsta, stopiti v bivališča tistih |
pokorščino, ko bodo to slišali, in se, ko | pride | vrsta nanje, branili dela za državo |
vladanje, ki je zdaj v navadi, potem | obstaja | možnost za uresničitev dobro vodene |
bogati z zlatom, temveč s tem, s čimer | mora | biti srečnik bogat: z dobrim in razumnim |
bodo tu nagrabili bogastvo, potem ne | more | biti uresničena dobra država. |
V taki državi | pride | do bojev za oblast, in taka notranja |
za oblast, in taka notranja vojna ne | uniči | samo oblastnikov, temveč tudi vso državo.« |
kakšno drugo življensko obliko, ki | prezira | politično oblast - razen tiste, po |
ne smejo priti na oblast, ker sicer | nastane | boj s tekmeci?« |
»Toda tu ne | gre | za obrnitev ploščice pri igri, temveč |
»Potemtakem moramo razmisliti, katera znanost | ima | to moč.« |
»Katera znanost, dragi Glavkon, pa lahko | potegne | dušo iz sveta nastajanja v svet bivanja? |
Tu mi pa ravno | prihaja | na misel: ali nismo vendar rekli, da |
»Potemtakem se | mora | znanost, ki jo iščemo, raztezati tudi |
»Gimnastika se | ukvarja | s tem, kar nastaja in kar propada. |
»Gimnastika se ukvarja s tem, kar | nastaja | in kar propada. |
se ukvarja s tem, kar nastaja in kar | propada | . |
Saj | nadzoruje | rast in nazadovanje telesa.« |
naj bi podobno učinkovala, tako kar | zadeva | mitološke pripovedke, kakor kar zadeva |
zadeva mitološke pripovedke, kakor kar | zadeva | resnične zgodbe. |
Vendar spoznanja ne | daje | , torej ne vsebuje ničesar, kar zdaj |
Vendar spoznanja ne daje, torej ne | vsebuje | ničesar, kar zdaj iščemo.« |
»V resnici ta ne | vsebuje | ničesar, kar iščemo. |
Kakor se mi | zdi | , so vse poklicne umetnosti bolj ali |
izobrazbo in umetnosti, kaj nam potem še | preostane | ?« |
ničesar najti, potem poiščimo nekaj, kar | zadeva | vse nje.« |
raziskave in znanosti, nekaj, česar se | mora | v temeljih vsakdo naučiti.« |
In ali ni tako, da se | mora | z njima ukvarjati vsaka znanost in |
»Palamedes | prikazuje | v tragedijah Agamemnona zmerom kot |
O sebi | trdi | , da je iznašel številke, razdelil vojsko |
in Agamemnon ne bi vedel, koliko nog | ima | , ker ni znal šteti. |
»Potemtakem upravičeno, ugotavljamo, da | mora | vojak nujno znati šteti in računati. |
»Da, vsekakor, če | hoče | kaj razumeti o ureditvi vojske in sploh |
»Po svojem bistvu | sodi | , kakor se zdi, k tistim znanostim, |
»Po svojem bistvu sodi, kakor se | zdi | , k tistim znanostim, ki jih iščemo. |
Vodi | nas k spoznanju, le da je nihče prav | |
k spoznanju, le da je nihče prav ne | uporablja | , namreč kot sredstva, ki vodi k resnici.« |
uporablja, namreč kot sredstva, ki | vodi | k resnici.« |
našemu cilju, in stvarmi, ki zanje to ne | velja | . |
potem potrdi ali zavrzi moje mnenje, da | vidiva | čim jasneje, ali so moje domneve pravilne |
» | Razloži | mi svoje mnenje!« |
k razmišljanju, ker sama zaznava ne | zadostuje | .« |
imenujem spodbujajoče, ker zaznava | vsebuje | nasprotje, ne glede na to, ali gre |
vsebuje nasprotje, ne glede na to, ali | gre | za zaznavo iz bližine ali daljave. |
razuma, kaj je prst, vid namreč nikoli ne | pokaže | prsta in hkrati njegovega nasprotja.« |
»Razumljivo je, da taka zaznava ne | zbuja | in ne spodbuja razuma.« |
je, da taka zaznava ne zbuja in ne | spodbuja | razuma.« |
Ali vid dobro | zapaža | , da so prsti veliki ali majhni? |
In ne | dela | razlike, ali je prst v sredini ali |
Ali tudi tip | čuti | , da so prsti debeli ali tanki, mehki |
ista kakor za mehkobo in potemtakem | javlja | duši, da občuti isto stvar hkrati kot |
mehkobo in potemtakem javlja duši, da | občuti | isto stvar hkrati kot trdo in mehko.« |
primerih nujno v dvomu, kaj zaznava | občuti | kot trdo, ko isto stvar označuje tudi |
zaznava občuti kot trdo, ko isto stvar | označuje | tudi za mehko. |
predmet težak ali lahek, če zaznava | občuti | težkega hkrati kot lahkega in lahkega |
V takih primerih | pokliče | seveda duša najprej na pomoč znanost |
pomoč znanost o številih in razum ter | poskuša | ugotoviti, ali izhaja posredovani čutni |
in razum ter poskuša ugotoviti, ali | izhaja | posredovani čutni vtis od enega ali |
»Če se | pokaže | , da gre za dva predmeta, potem je vsak |
»Če se pokaže, da | gre | za dva predmeta, potem je vsak od njih |
eden in če sta skupaj dva, potem si ju | predstavlja | ločena drugega od drugega. |
»In tako se nam najprej | postavlja | vprašanje, kaj je pravzaprav veliko |
Če enico vid ali kak drug čut jasno | dojame | , potem ne pride do proučevanja njenega |
kak drug čut jasno dojame, potem ne | pride | do proučevanja njenega bistva. |
Če pa vid hkrati z njo | dojame | tudi njeno nasprotje, tako da se enica |
tudi njeno nasprotje, tako da se enica | pojavlja | kot enica in kot svoje nasprotje, |
Duša pa je nujno v negotovosti, zato | zbudi | razum in ga vpraša, kaj je enica sama |
negotovosti, zato zbudi razum in ga | vpraša | , kaj je enica sama po sebi. |
Toliko | sodi | nauk o enici k znanostim, ki nas vodijo |
»In to ne | velja | samo za zaznavo ene in iste stvari; |
»Če to | velja | za enico, potem to velja tudi za vsa |
»Če to velja za enico, potem to | velja | tudi za vsa druga števila.« |
Vojak se ju | mora | učiti zaradi razporejanja čet in filozof |
razporejanja čet in filozof spet zato, da se | vzdigne | nad svet nastajanja in lahko dojame |
vzdigne nad svet nastajanja in lahko | dojame | resnični svet, če hoče sploh veljati |
nastajanja in lahko dojame resnični svet, če | hoče | sploh veljati za preračunljivega misleca.« |
rekli: matematična znanost dušo močno | dviga | in jo sili, da govori samo o čistih |
matematična znanost dušo močno dviga in jo | sili | , da govori samo o čistih številih, |
znanost dušo močno dviga in jo sili, da | govori | samo o čistih številih, ter ne dopušča |
govori samo o čistih številih, ter ne | dopušča | pri razpravljanju uporabe števil, ki |
matematiki odklonilno smejejo, če kdo | poskuša | v mislih razdeliti čisto enico; medtem |
dejansko nujno potrebna, ker očitno | sili | dušo, da se s čistim mišljenjem približa |
sili dušo, da se s čistim mišljenjem | približa | čisti resnici.« |
imajo od tega vsaj korist, da se jim | bistri | um in da začno hitreje dojemati.« |
»Kolikor se | da | uporabiti v vojski,« |
»Vsekakor | zadostuje | za to majhen drobec geometrije in matematike. |
njeno obsežnejše in pomembnejše območje | rabi | našemu namenu, da bolje spoznavamo |
Temu namenu pa | rabi | , kot je bilo rečeno, vse, kar prisili |
rabi, kot je bilo rečeno, vse, kar | prisili | dušo, da se obrne tja, kjer vidi in |
rečeno, vse, kar prisili dušo, da se | obrne | tja, kjer vidi in spozna to, kar je |
prisili dušo, da se obrne tja, kjer | vidi | in spozna to, kar je od vsega, kar |
dušo, da se obrne tja, kjer vidi in | spozna | to, kar je od vsega, kar obstoja, najsrečnejše.« |
in spozna to, kar je od vsega, kar | obstoja | , najsrečnejše.« |
resničnega sveta, neprimerna pa, če nas | sili | k opazovanju tega, kar nastaja.« |
če nas sili k opazovanju tega, kar | nastaja | .« |
»Kdor | ima | le malo izkušenj v geometriji, nam |
(preštevanju) in podobnem; pri tem pa vendar | rabi | vsa znanost le enemu cilju: spoznavanju.« |
»Da pri tem spoznavanju | gre | za to, kar večno obstoja, in ne za |
tem spoznavanju gre za to, kar večno | obstoja | , in ne za to, kar nastaja in propada.« |
kar večno obstoja, in ne za to, kar | nastaja | in propada.« |
obstoja, in ne za to, kar nastaja in | propada | .« |
Geometrija je spoznavanje tega, kar večno | obstaja | .« |
»Potemtakem | vodi | dušo k resnici in zbuja filozofsko |
»Potemtakem vodi dušo k resnici in | zbuja | filozofsko mišljenje, ki dviga našega, |
resnici in zbuja filozofsko mišljenje, ki | dviga | našega, zdaj po nepotrebnem navzdol |
»Da, to | opravlja | v največji meri.« |
znanosti; saj vemo, kako se v vsem zelo | razločuje | tisti, ki se je ukvarjal z geometrijo, |
poznavanje letnih časov, mesecev in let ne | koristi | samo poljedelstvu in pomorstvu, temveč |
brezpomembne; kajti ta tudi v tem ne | vidi | nobene omembe vredne koristi teh znanosti. |
čemer nikomur ne zameriš, če ravno | hoče | imeti korist od tega?« |
»Zadnje | velja | : govorim, sprašujem in odgovarjam predvsem |
namreč pravilno izbrali znanosti, ki naj | sledi | geometriji.« |
dimenziji obravnavati tretjo; ta pa se | nanaša | na kocko in na vse, kar ima globino.« |
pa se nanaša na kocko in na vse, kar | ima | globino.« |
Toda, Sokrat, ta znanost, kakor se | zdi | še ni odkrita.« |
Prvič, ker nobena država ne | posveča | pozornosti tem stvarem, poteka samo |
ne posveča pozornosti tem stvarem, | poteka | samo po sebi težavno raziskovanje brez |
znanost, čeprav je široka množica ne | ceni | in čeprav raziskovalci ne morejo pojasniti, |
morejo pojasniti, v čem je njena korist, | uspeva | kljub vsem tem oviram, ker je pač privlačna; |
oviram, ker je pač privlačna; zato | obstaja | vsa možnost, da se razvije v samostojno |
privlačna; zato obstaja vsa možnost, da se | razvije | v samostojno raziskovalno panogo.« |
»Gotovo | ima | poseben mik. |
Toda | razloži | mi še jasneje, kaj pravzaprav misliš. |
sem preskočil znanost o telesih, ki | sledi | pravzaprav geometriji, pač zato, ker |
Kajti vsakomur je jasno, da | sili | dušo, da gleda navzgor in jo s tem |
vsakomur je jasno, da sili dušo, da | gleda | navzgor in jo s tem vodi odtod v inostranstvo.« |
dušo, da gleda navzgor in jo s tem | vodi | odtod v inostranstvo.« |
jo postavljajo v zvezo s filozofijo, | obrača | svoj pogled navzdol.« |
»Po vsem videzu imaš o znanosti, ki | zadeva | nebesne stvari, dokaj pogumno mnenje. |
Kadar kdo z nazaj upognjeno glavo | opazuje | slike na stropu in se tako izobražuje, |
opazuje slike na stropu in se tako | izobražuje | , ti očitno misliš, da jih opazuje z |
izobražuje, ti očitno misliš, da jih | opazuje | z duhovnimi in ne s telesnimi očmi. |
verjeti, da lahko katera druga znanost | pomaga | duši do pogleda navzgor kakor znanost, |
do pogleda navzgor kakor znanost, ki | ima | opraviti z resničnim in nevidnim svetom. |
Če pa kdo | bolšči | z odprtimi usti navzgor in z zaprtimi |
usti navzgor in z zaprtimi navzdol ter | hoče | pri tem dojeti vidno stvar, potem se |
se potem pri moji trditvi ničesar ne | nauči | . |
In njegova duša ne | gleda | ne navzgor ne navzdol, pa najsi se |
ne navzgor ne navzdol, pa najsi se | uči | , ležeč na hrbtu, na kopnem ali v vodi.« |
študij v nasprotju z dosedanjim načinom | rabi | našemu namenu?« |
drugega večno enako in se niti najmanj ne | spreminja | , čeprav gre za telesne in vidne tvorbe, |
se niti najmanj ne spreminja, čeprav | gre | za telesne in vidne tvorbe, ga bo imel |
pravilnim študijem astronomije doseči, da | postane | koristen in uporaben tisti del duše, |
lahko navedeš še kako znanost, ki se ti | zdi | primerna za naš namen?« |
»Toda kar se | tiče | gibanja, ne gre pri njem samo za eno, |
»Toda kar se tiče gibanja, ne | gre | pri njem samo za eno, temveč za več |
to naj bi bil najmanjši interval, ki | rabi | kot enota za merjenje. |
»Tako se | zdi | .« |
13. »Če metodična razprava | vodi | do spoznanja, da so si vse obravnavane |
»Tudi meni se | zdi | tako. |
že glavna melodija, katere izvajanje | pripada | dialektiki? |
mišljenjem, lahko primerjamo vid, ki | poskuša | gledati, kakor smo rekli, živa bitja, |
Prav tako se | poskuša | približati resničnemu bistvu stvari |
resničnemu bistvu stvari tisti, ki se | posveti | dialektiki, pri čemer mu ne pomagajo |
In ob tem ne | odneha | prej, dokler ne dojame dobrega kot |
In ob tem ne odneha prej, dokler ne | dojame | dobrega kot takega. |
Tako | pride | na sam vrh miselnega sveta, kakor se |
sam vrh miselnega sveta, kakor se oni | povzpne | na cilj vidnega sveta.« |
resničnih stvari, ne senc podob, ki jih | meče | druga, samo soncu podobna svetloba |
samo soncu podobna svetloba - vse to | ustreza | tistemu ukvarjanju z navedenimi znanostmi, |
navedenimi znanostmi, ki s svojo močjo | vzdigne | najboljši del naše duše, da vidi najboljši |
vzdigne najboljši del naše duše, da | vidi | najboljši del vsega, kar obstaja, kakor |
duše, da vidi najboljši del vsega, kar | obstaja | , kakor je bil prej odpeljan najjasnejši |
Ker se teh vprašanj ne | tiče | samo naša sedanja snov, temveč se bo |
sicer pogosto vračati, naj za zdaj | ostane | pri tem, mi pa preidimo h ’glavni melodiji‘ |
po tvojem dialektika, v katere dele | razpada | in kakšne poti vodijo k njej ! |
poti, mislim, nas vodijo tja, kjer se | konča | naše popotovanje in nas čaka počitek.« |
kjer se konča naše popotovanje in nas | čaka | počitek.« |
Kljub temu pri meni ne | manjka | pripravljenosti in dobre volje za razpravljanje. |
lahko videl resnico, takšno, kakršna se | kaže | meni. |
»In ta dialektika lahko | pokaže | resnico samo možu, ki je doma v pravkar |
»Nihče ne | more | oporekati,« |
sestavo stvari ali skrb za to, kar narava | ustvarja | in sestavlja. |
skrb za to, kar narava ustvarja in | sestavlja | . |
potem iz takšnega enovitega neznanja | nastane | znanost?« |
14. »Samo dialektična metoda | odstranja | podmene,« |
»ter | skuša | prodreti do samega začetka, v želji, |
prodreti do samega začetka, v želji, da ga | spozna | . |
Polagoma | vleče | oko duše iz blata barbarstva, v katerem |
barbarstva, v katerem je pokopano, in ga | vodi | navzgor, pri čemer ji pomagajo in jo |
Toda | zdi | se mi, da je pri možeh, ki razpravljajo |
Mnenje | zadeva | nastajanje, mišljenje pa bit. |
Kdor ne | more | pojmovno dojeti bistva stvari, kdor |
bistva stvari, kdor sebi in drugim ne | more | stvari dialektično utemeljiti, temu |
»In isto | velja | tudi, kadar gre za dobro samo po sebi. |
»In isto velja tudi, kadar | gre | za dobro samo po sebi. |
Kdor ideje dobrega ne | more | od vsega drugega ločiti in pojmovno |
ločiti in pojmovno omejiti, kdor se ne | zna | kakor v boju prebiti skozi vse preizkušnje |
jasnih pojmov, zanj ni mogoče trditi, da | pozna | dobro samo po sebi ali sploh kako dobro, |
dobro, kvečjemu je mogoče reči, če | ima | o njem le bledo sliko, da je do nje |
po poti mnenja, da svoje življenje | prebija | v snu in sanjah in da bo prišel v Had |
vse druge znanosti, od katerih ji ne | more | biti nobena nadrejena. |
15. »Tako ti | preostaja | samo še odločitev, koga mislimo vpeljati |
Pri tem pa ne | gre | samo za ljudi plemenitih in resničnih |
Učenje jim ne | sme | delati težav. |
»Predvsem ne | sme | šepati njihovo veselje do dela, se |
šepati njihovo veselje do dela, se | pravi | : ne smejo ga napol ljubiti, na pol |
To se | dogaja | takrat, če se navdušujejo za telovadbo, |
Šepa | pa tudi delo tistih, ki se v svoji | |
»Prav tako bomo imeli, kar | zadeva | resnico, za pohabljeno tisto dušo, |
za pohabljeno tisto dušo, ki sicer | sovraži | namerno laž, torej sama le nerada laže |
sovraži namerno laž, torej sama le nerada | laže | in se jezi na laži drugih, nenamerne |
laž, torej sama le nerada laže in se | jezi | na laži drugih, nenamerne laži pa mirno |
laži drugih, nenamerne laži pa mirno | sprejema | in ni nevoljna, če jo zasačijo v nevednosti, |
nevednosti, temveč se kot svinja zadovoljno | valja | v blatu nevednosti.« |
Če kdo ne | gleda | na to, bodisi da je to posameznik ali |
je to posameznik ali država, potem | ima | sprijence in pohabljence ali za prijatelje |
dialektiki, pri tem pa se učni postopek ne | sme | izroditi v nasilje.« |
»Ker se svoboden človek ne | sme | učiti nobene znanosti suženjsko, pod |
opravljamo telesne vaje pod pritiskom, | ima | telo isto korist, kakor če jih opravljamo |
prostovoljno, medtem ko se duše ne | oprime | nobeno znanje, ki je pridobljeno s |
»Tistega, ki se najbolje | obnese | pri vseh teh naporih, pri učenju in |
Hkrati je to zelo dobra preizkušnja, ki | pokaže | , kako se posamezniki obnesejo pri telesnih |
»Samo tako pridobljeno znanje | postane | trajna last učencev.« |
vsakogar odločilna preizkušnja, ki | pokaže | , ali zna dialektično misliti ali ne. |
odločilna preizkušnja, ki pokaže, ali | zna | dialektično misliti ali ne. |
Smisel za dialektiko | ima | namreč samo tisti, ki ima pregled nad |
dialektiko ima namreč samo tisti, ki | ima | pregled nad posameznostmi in zna le‐te |
ki ima pregled nad posameznostmi in | zna | le‐te zajeti v celoto.« |
»Ali ne vidiš, kakšno zlo | izvira | iz dialektike, kakor jo danes uporabljajo?« |
»Se čudiš in se ti | zdi | neoprostljivo, če se jim to dogaja?« |
ti zdi neoprostljivo, če se jim to | dogaja | ?« |
med mnogimi prilizljivci; in ko potem | odraste | in opazi, da ni otrok teh domnevnih |
prilizljivci; in ko potem odraste in | opazi | , da ni otrok teh domnevnih staršev, |
otrok teh domnevnih staršev, in tudi ne | najde | svojih pravih staršev - ali si lahko |
prilizujejo naši duši in jo vabijo naj se jim | vda | . |
lepo hkrati lepo in grdo in da isto | velja | tudi za pravično, dobro in za vse, |
»Če teh vrednot ne | ceni | več in jih nima za zrasle s svojo osebo |
zrasle s svojo osebo kakor prej in ne | odkrije | prave resnice o tem, ali se potem lahko |
prave resnice o tem, ali se potem lahko | preda | kakšnemu drugemu življenju kakor uživaško |
»Samo to mu | preostane | .« |
zdaj zakone, ki jih je prej spoštoval, | prezira | in krši.« |
ki jih je prej spoštoval, prezira in | krši | .« |
»Ali ni povsem naravno, da do tega | pride | pri vseh, ki se tako ukvarjajo z dialektiko, |
»In ko se jim | posreči | spodbiti številna mnenja drugih in |
In od tod | izvira | , da so pri drugih ljudeh na slabem |
ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo, ki se mu | zljubi | , ne glede na to, ali je zrel zanjo |
Ali zategadelj zanjo | zadostuje | dvakrat toliko let, kolikor jih je |
dobro kot tako, ki ga sedaj vidijo, jim | mora | postati vzor, po katerem uravnavajo |
katerem uravnavajo v življenju, ki jim še | preostaja | , državo, njene občane in same sebe. |
morajo posvečati filozofiji, toda ko | pride | vrsta nanje, morajo drug za drugim |
Država pa jim | mora | postaviti spomenike in jih z daritvami |
sporazumna Pitija, sicer pa jih naj | razglasi | za blažene in božanske ljudi.« |
nisem, mislim, izrekel o možeh, kar ne | velja | tudi za žene, če so za to po naravi |
temelječe časti ter pravičnost, ki jim | velja | za največje in najpotrebnejše dobro. |
Tudi njihova podoba | stoji | jasno pred nami: takšna, kakršna mora |
stoji jasno pred nami: takšna, kakršna | mora | biti v skladu z našimi zahtevami!« |
»Dobro se spominjam: nihče ne | sme | imeti po naši zamisli svojega premoženja, |
Kakor se | zdi | , bi lahko prikazal še boljšo državo |
Spomin te ne | vara | .« |
»Torej | postavi | se kot rokoborec spet v prejšnji položaj |
rokoborec spet v prejšnji položaj in mi | poskusi | na ponovljeno vprašanje odgovoriti |
vrsti in veljavi je oligarhija, ki | skriva | v sebi mnogo pomanjkljivosti; tretja, |
zdaleč najhujša bolezen države močno | razločuje | od prvih treh. |
2. »Ali veš, da | mora | biti ravno toliko različnih človeških |
Najbrž ne misliš, da državna ureditev | izvira | iz kakega hrasta ali skale, in ne iz |
odvisna od značajev ljudi in da ne | more | drugače nastati.« |
je torej pet državnih oblik, potem | mora | biti tudi pri posameznikih pet različnih |
»O človeku, ki | ustreza | aristokratiji, smo že razpravljali |
» | Preostane | nam, da še razpravljamo o manj dobrih |
Tako | ustreza | lakedemonski ustavi prepirljivi in |
pokazati, kako se iz aristokratije | razvije | timokratija. |
Ali se to | dogaja | kratko malo tako, da pride zmeraj do |
Ali se to dogaja kratko malo tako, da | pride | zmeraj do spremembe ustave tedaj, ko |
zmeraj do spremembe ustave tedaj, ko | izbruhne | med oblastniki spor. |
složni, čeprav jih je še tako malo, ne | more | priti do nobene spremembe v državi.« |
»Kako pa lahko | pride | , dragi Glavkon,« |
V državi s tako ustavo | pride | le težko do notranjih nemirov. |
Ker pa | mora | vse, kar nastane, tudi propasti, tako |
Ker pa mora vse, kar | nastane | , tudi propasti, tako tudi ta ureditev |
Za božje otroke | velja | časovno obdobje, ki ga določa popolno |
otroke velja časovno obdobje, ki ga | določa | popolno število, za otroke smrtnikov |
popolno število, za otroke smrtnikov pa | velja | tisto najmanjše število, v katerem |
pravilnem medsebojnem razmerju in se | da | določiti. |
povezano s pet in trikrat pomnoženo, | daje | dve harmoniji; ena je zmnožek enakega |
celotno geometrično zajeto število | uravnava | dobra in slaba rojstva. |
Kjer se namreč | meša | železo s srebrom in bron z zlatom, |
železo s srebrom in bron z zlatom, | nastaja | neenakost in neskladnost. |
Povsod, kjer ni harmonije, pa | prihaja | do bojev in sovraštva. |
Iz takšnega korena | izvira | nesloga, kjerkoli se pokaže.« |
korena izvira nesloga, kjerkoli se | pokaže | .« |
» | Mora | biti, saj nam ga dajejo muze.« |
»Kakor hitro | pride | do razdora, potem privlačuje duše zadnjih |
»Kakor hitro pride do razdora, potem | privlačuje | duše zadnjih dveh rodov, bronastega |
srebrni, ki nista revna, ampak bogata, pa | vleče | h kreposti in k staremu redu. |
Med obojimi | pride | do odprtega sovraštva, dokler se ne |
»Tu se po mojem mnenju | začenja | preobrat.« |
4. »Tako torej | poteka | prehod. |
Očitno nekaj | prevzame | od prejšnje ureditve, nekaj pa posname |
prevzame od prejšnje ureditve, nekaj pa | posname | po oligarhiji, ker je sredi med obema. |
A tudi samosvojosti ji ne | manjka | .« |
državni ureditvi je podobna v tem, da | spoštuje | vladarje in da se njeni vojaki ne ukvarjajo |
pridobivanjem denarja; dalje v tem, da | prireja | skupne pojedine ter skrbi za telesno |
tem, da prireja skupne pojedine ter | skrbi | za telesno vzgojo in za urejanje vojakov.« |
»Toda | boji | se prepustiti vladanje filozofom, ker |
primesi v svojih značajih; zato se | nagiblje | k drznim in razmeroma preprostim ljudem, |
ustvarjeni bolj za vojno kakor mir; v časteh | ima | zvijačnost in spretnost v vojni ter |
in spretnost v vojni ter se nenehoma | ukvarja | z vojskovanjem. |
pritiskom; odtujeni so pravi izobrazbi, ki | temelji | na razumu in filozofiji, ker posvečajo |
opisal državno ureditev, v kateri se | prepleta | dobro in slabo.« |
5. »Kakšen je potemtakem človek, ki | ustreza | tej državni ureditvi? |
zelo podoben našemu Glavkonu, vsaj kar | zadeva | bojevitost.« |
»Timokratični človek | mora | biti samozavestnejši v bistvu manj |
samozavestnejši v bistvu manj izobražen; čeprav | ljubi | muze in rad posluša filozofske pogovore, |
izobražen; čeprav ljubi muze in rad | posluša | filozofske pogovore, ne more le‐teh |
rad posluša filozofske pogovore, ne | more | le‐teh samostojno voditi. |
tak človek surov, pri tem pa jih ne | prezira | , kakor to dela pravi izobraženec; do |
pri tem pa jih ne prezira, kakor to | dela | pravi izobraženec; do svobodnih je |
Do oblasti pa se ne | poskuša | dokopati z govorniškimi in podobnimi |
z vojaškimi dejanji in z vsem, kar | sodi | k njim. |
Ljubi | gimnastiko in lov.« | |
»Da, tak značaj | ustreza | tej obliki države.« |
»V mladosti | prezira | tudi denar, toda čim starejši postaja, |
prezira tudi denar, toda čim starejši | postaja | , tem bolj ga vzljublja. |
toda čim starejši postaja, tem bolj ga | vzljublja | . |
čiste kreposti ni neoporečno, kar mu | manjka | najboljši čuvar.« |
Le‐ta | zagotavlja | za vse življenje pravo krepost vsakomur, |
življenje pravo krepost vsakomur, ki si ga | pridobi | .« |
je torej timokratični mladenič, ki | ustreza | timokratični obliki države.« |
»Njegov razvoj pa | poteka | nekako takole. |
tak mladenič sin odličnega očeta, ki | živi | v slabo upravljani državi ter se zato |
slabo upravljani državi ter se zato | izogiba | častnih služb, visokih položajev, pravnih |
»No, in kako | poteka | njegova nadaljnja pot...?« |
»Kot deček | posluša | najprej materine nevoljne tožbe, ker |
materine nevoljne tožbe, ker njen mož ne | spada | k tistim, ki vladajo v državi, in se |
ki vladajo v državi, in se zato sama | čuti | zapostavljeno v primeri z drugimi ženami. |
Vidi | tudi, da se njen mož premalo poteguje | |
Vidi tudi, da se njen mož premalo | poteguje | za denar, da se spušča v spore in boje |
mož premalo poteguje za denar, da se | spušča | v spore in boje ne v zasebnih zadevah |
Dalje | opazi | , da se nenehoma ukvarja s samim seboj, |
Dalje opazi, da se nenehoma | ukvarja | s samim seboj, nje pa niti posebno |
samim seboj, nje pa niti posebno ne | spoštuje | niti je ne prezira. |
niti posebno ne spoštuje niti je ne | prezira | . |
Vse to ji | zbuja | nevoljo in tako pripoveduje sinu, da |
Vse to ji zbuja nevoljo in tako | pripoveduje | sinu, da njegov oče ni nikakršen mož, |
Skratka, | pritožuje | se mu o vsem, kar imajo v takih primerih |
Če vidijo, da oče ničesar ne | ukrene | proti dolžniku ali proti komu drugemu, |
drugemu, ki ga je oškodoval, potem | spodbuja | sina, naj se, kakor hitro odraste, |
spodbuja sina, naj se, kakor hitro | odraste | , maščuje nad temi ljudmi in se pokaže |
sina, naj se, kakor hitro odraste, | maščuje | nad temi ljudmi in se pokaže bolj možatega |
odraste, maščuje nad temi ljudmi in se | pokaže | bolj možatega kot njegov oče. |
Zunaj hiše | vidi | in sliši podobne stvari. |
Zunaj hiše vidi in | sliši | podobne stvari. |
Če mladenič vse to | sliši | in vidi in če po drugi strani posluša |
Če mladenič vse to sliši in | vidi | in če po drugi strani posluša očetove |
sliši in vidi in če po drugi strani | posluša | očetove besede, doživlja njegovo početje |
drugi strani posluša očetove besede, | doživlja | njegovo početje iz najožje bližine |
njegovo početje iz najožje bližine in ga | primerja | z življenjem drugih, potem ga vleče |
primerja z življenjem drugih, potem ga | vleče | na obe strani: oče krepi in podpira |
drugih, potem ga vleče na obe strani: oče | krepi | in podpira razumski del njegove duše, |
ga vleče na obe strani: oče krepi in | podpira | razumski del njegove duše, drugi pa |
dober, občevanje z drugimi ljudmi pa | vpliva | slabo nanj, se pod obojim vplivom znajde |
vpliva slabo nanj, se pod obojim vplivom | znajde | nekje v sredini: svojo dušo prepusti |
znajde nekje v sredini: svojo dušo | prepusti | sili sredine, častihlepni volji, in |
sredine, častihlepni volji, in tako | postane | prevzeten in po slavi hlepeč mož.« |
6. »In zdaj razpravljajmo, kakor | pravi | Aishil, o drugem človeku, dodeljenem |
»To je oligarhija; ta | sledi | tej obravnavani državni ureditvi.« |
»Tisto, ki | temelji | na oceni premoženja, ki v njej vladajo |
In za čim bolj častno | velja | biti bogat, v tem manjši časti je krepost. |
»Toda vse, kar | uživa | ugled je cenjeno, medtem ko je to, |
je cenjeno, medtem ko je to, kar ne | uživa | ugleda, deležno prezira.« |
»In nato izdajo zakon, ki | postane | temeljnega pomena za oligarhično ustavo: |
kjer je slabša, in odredijo, da ne | sme | nihče, čigar premoženje ne doseza predpisane |
da ne sme nihče, čigar premoženje ne | doseza | predpisane vsote, opravljati državnih |
oboroženo silo ali pa ga vpeljejo, preden | pride | do tega, s tem da se nasprotniki iz |
»Tako torej | nastane | ta vladavina.« |
7. »Prva napaka | tiči | že v samem temeljnem zakonu o višini |
»Isto | velja | tudi za vsa druga vodilna mesta.« |
»Da takšna država ni enotna, temveč | sestoji | iz dveh različnih držav: iz države |
Ali se ti | zdi | dobro za državo, če lahko njeni državljani |
»Možnost, da državljan lahko | proda | vse svoje premoženje, drug pa ga kupi; |
proda vse svoje premoženje, drug pa ga | kupi | ; da po prodaji lahko živi v državi, |
drug pa ga kupi; da po prodaji lahko | živi | v državi, ne da bi bil njen dejavni |
»Oligarhija je prva država, v kateri | prihaja | do takih stvari.« |
»Vsaj ne | preprečuje | jih nihče ! |
Če tak človek, dokler je bogat, | zapravlja | denar, država nima od njega glede na |
In med vladajoče ljudi v državi | sodi | samo po imenu, v resnici pa ni v državi |
vladar ne hlapec, temveč človek, ki samo | zapravlja | to, kar ima.« |
temveč človek, ki samo zapravlja to, kar | ima | .« |
Kakor v satovju | nastane | trot kot bolezen panja, tako nastane |
nastane trot kot bolezen panja, tako | nastane | v hiši drug trot kot bolezen države.« |
»da je v njih tudi mnogo zločincev z | želi | , ki jih oblasti namenoma s silo zatirajo.« |
imenovano oligarhijo, katere oblast | temelji | na oceni premoženja. |
timokratičnega človeka v oligarhičnega | poteka | nekako takole.« |
»Sin se najprej | zgleduje | po očetu in hodi po njegovih sledovih. |
»Sin se najprej zgleduje po očetu in | hodi | po njegovih sledovih. |
Potem pa | vidi | , kako oče nenadoma doživi ob državi |
Potem pa vidi, kako oče nenadoma | doživi | ob državi brodolom, kakor da bi nasedel |
brodolom, kakor da bi nasedel na čer, | vidi | , kako izgubi bogastvo in pride na nič, |
kakor da bi nasedel na čer, vidi, kako | izgubi | bogastvo in pride na nič, kako se - |
čer, vidi, kako izgubi bogastvo in | pride | na nič, kako se - kot poveljnik ali |
uradnik - zaradi krivične ovadbe nenadoma | znajde | pred sodiščem in kako ga obsodijo na |
izgubo državljanskih pravic in kako | pride | ob vse premoženje.« |
To se | dogaja | .« |
»Ko torej to | vidi | , ko vse to pretrpi in izgubi vse, kar |
»Ko torej to vidi, ko vse to | pretrpi | in izgubi vse, kar ima, dragi prijatelj, |
torej to vidi, ko vse to pretrpi in | izgubi | vse, kar ima, dragi prijatelj, potem |
ko vse to pretrpi in izgubi vse, kar | ima | , dragi prijatelj, potem pahne na vrat |
vse, kar ima, dragi prijatelj, potem | pahne | na vrat na nos s prestola svoje duše, |
Zaradi revščine notranje zlomljen, se | vrže | na pridobivanje denarja, postane skop, |
zlomljen, se vrže na pridobivanje denarja, | postane | skop, muči se z malenkostmi in si tako |
pridobivanje denarja, postane skop, | muči | se z malenkostmi in si tako nabira |
skop, muči se z malenkostmi in si tako | nabira | premoženje. |
Na prestol svoje duše | postavi | dobičkaželjnost in pohlep, napravi |
postavi dobičkaželjnost in pohlep, | napravi | ju za svoja kralja in ga okrasi s krono, |
pohlep, napravi ju za svoja kralja in ga | okrasi | s krono, ogrlico in častno sabljo.« |
» | Zdi | se mi, da je res tako.« |
»Razum in dejavno voljo | postavi | desno in levo ob znožje prestola ter |
in levo ob znožje prestola ter si ju | zasužnji | . |
Razum ne | sme | o ničemer drugem premišljevati kakor |
mogoče priti do več denarja, volja pa ne | sme | ničesar drugega občudovati in hvaliti |
hvaliti kakor bogastvo in bogate ljudi in | mora | vse svoje častihlepje usmeriti v pridobivanje |
»Vsaj | razvije | se iz človeka, ki sodi k tisti državni |
»Vsaj razvije se iz človeka, ki | sodi | k tisti državni ureditvi, iz katere |
k tisti državni ureditvi, iz katere | nastane | oligarhija.« |
oligarhiji, prvič v tem, da denar nadvse | ceni | .« |
Zadovoljuje | si samo največje potrebe, drugih izdatkov | |
največje potrebe, drugih izdatkov si ne | privošči | . |
se mu zdijo puhle in jih zato v sebi | potlači | .« |
»Zmeraj | misli | samo na dobiček in na to, kako bi nagrabil |
In ravno take ljudi | hvali | široka množica. |
Ali človek s temi lastnostmi ne | ustreza | tej državni ureditvi?« |
»Mislim, da ji | ustreza | . |
poželenjem zločincev, ki jih lahko v sebi | potlači | le s silo in le zaradi drugih skrbi, |
silo in le zaradi drugih skrbi, ki jih | ima | ?« |
denarja za sirote in sploh tam, kjer se | ponuja | priložnost za nepoštenost.« |
»To pa | dokazuje | tole : pri drugih poslih, kjer mu gre |
dokazuje tole : pri drugih poslih, kjer mu | gre | za dobro ime, ki ga kot poštenjak navzven |
dobro ime, ki ga kot poštenjak navzven | uživa | , kroti iz nekakšnega čuta za spodobnost |
ki ga kot poštenjak navzven uživa, | kroti | iz nekakšnega čuta za spodobnost svoje |
poštenost boljša, in svojih poželenj ne | pomirja | iz prepričanja, da so slaba, temveč |
prepričanja, da so slaba, temveč jih | utiša | le s silo in v strahu za svoje premoženje, |
v strahu za svoje premoženje, ki ga | ima | .« |
»Kadar | gre | za to, dragi prijatelj, da ljudje trošijo |
»Tako se | zdi | .« |
Ne | obstaja | iz ene osebe, temveč iz dveh, vendar |
mnogi drugi, toda pri tem mu docela | manjka | resnična popolnost enotne in izravnane |
»In v tekmovanjih navadno | odpove | , ker je skop, pa najsi gre za zmago |
navadno odpove, ker je skop, pa najsi | gre | za zmago pri igrah ali kakšni drugi |
jo prinašajo takšna tekmovanja, ne | žrtvuje | nobenega denarja. |
Kadar se | mora | boriti, si poželenja po tratenju denarja |
si poželenja po tratenju denarja ne | mara | zbuditi in si ga poklicati na pomoč. |
Svoje boje | bojuje | kot pravi oligarh, to se pravi z majhnim |
boje bojuje kot pravi oligarh, to se | pravi | z majhnim delom svojih sredstev, zato |
delom svojih sredstev, zato po navadi | podleže | in - ostane bogat.« |
sredstev, zato po navadi podleže in - | ostane | bogat.« |
dvoma, da skopi in dobičkaželjni človek | sodi | v oligarhično državno ureditev in njej |
oligarhično državno ureditev in njej vseskozi | ustreza | .« |
drugega kakor nenasitna žeja po tem, kar | velja | večini za dobro, namreč po kar največjem |
»Ker se oblast vladajočih v oligarhiji | opira | na njihovo premoženje, nočejo mladih |
Če suhi, od sonca ožgani revež | stoji | v bitki poleg bogataša, odraslega v |
odvečno telesno težo na sebi, ter ga | vidi | , kako težko sope in se neokretno premika, |
težo na sebi, ter ga vidi, kako težko | sope | in se neokretno premika, potem si gotovo |
vidi, kako težko sope in se neokretno | premika | , potem si gotovo misli, da tak človek |
neokretno premika, potem si gotovo | misli | , da tak človek lahko obogati samo zaradi |
si gotovo misli, da tak človek lahko | obogati | samo zaradi njihove nesposobnosti. |
In če na samem | sreča | tovariša, mu gotovo zaupno poreče:« |
samem sreča tovariša, mu gotovo zaupno | poreče | :« |
»Vem, da se to | dogaja | .« |
»In kakor nezdravo telo | potrebuje | samo majhne pobude od zunaj, da hudo |
samo majhne pobude od zunaj, da hudo | zboli | , in kakor celo brez tega lahko pride |
zboli, in kakor celo brez tega lahko | pride | v navzkrižje s samim s seboj, tako |
navzkrižje s samim s seboj, tako se lahko | zgodi | tudi državi. |
druge oligarhične države, za katero | zaprosi | del državljanov, ali pomoč demokratične |
pomoč demokratične države, za katero | zaprosi | drug del državljanov, lahko izzove |
zaprosi drug del državljanov, lahko | izzove | bolezen, državljansko vojno; pogosto |
bolezen, državljansko vojno; pogosto | utegne | priti do navzkrižja v državi celo brez |
»Tako | nastane | demokratija, ne glede na to, ali pride |
nastane demokratija, ne glede na to, ali | pride | do nje z oboroženo silo ali pa se druga |
se druga stran iz strahu brez boja | umakne | .« |
11. »Kako | poteka | življenje v demokratiji? |
Ob tem se bodo pri posamezniku, ki | ustreza | tej državni ureditvi, jasno pokazale |
»Predvsem | vlada | v državi svoboda, tako v dejanjih kakor |
In vsak državljan lahko | dela | , kar hoče.« |
In vsak državljan lahko dela, kar | hoče | .« |
»Če lahko vsakdo | dela | , kar hoče, potem si seveda tudi vsakdo |
»Če lahko vsakdo dela, kar | hoče | , potem si seveda tudi vsakdo ureja |
kar hoče, potem si seveda tudi vsakdo | ureja | življenje tako, kakor mu najbolj prija.« |
ureja življenje tako, kakor mu najbolj | prija | .« |
Država se | blešči | v siju vseh mogočih človeških značajev |
»Ker | vlada | v njej neomejena svoboda, skriva v |
»Ker vlada v njej neomejena svoboda, | skriva | v sebi vse mogoče oblike ustav. |
Kdor potemtakem | hoče | ustanoviti državo, kakor smo malo prej |
kakor smo malo prej mi to storili, | mora | iti v demokratično državo in si tam |
ustavami izbrati tisto, ki mu najbolj | ugaja | . |
Ko si jo | izbere | , se lahko loti ustanavljanja države.« |
Ko si jo izbere, se lahko | loti | ustanavljanja države.« |
»Modelov zanjo mu tam gotovo ne | manjka | .« |
»V demokratiji te nihče ne | sili | , da prevzameš kak uradni položaj, tudi |
Nihče te ne | sili | k pokorščini, če jo odklanjaš. |
Ni ti treba iti v vojno, če | pride | do nje, in ni se ti treba držati miru, |
treba držati miru, četudi ga država | sklene | . |
Celo če zakon ne | dopušča | , da zasedeš določeno mesto v državni |
uradnik ali sodbnik, če se ti seveda | ljubi | . |
svobodno gibljejo, kakor da jih nihče ne | vidi | in to ni nikomur mar, in se kot junaki |
»Država to | oprošča | . |
Tudi se ne | ozira | na načelo, ki smo ga mi posebej poudarili |
od narave posebej oblagodarjen, ne | more | nikoli postati dober mož, če se že |
mož, če se že kot otrok pri igranju ne | seznanja | z lepimi stvarmi in se ne uri v lepoti. |
seznanja z lepimi stvarmi in se ne | uri | v lepoti. |
nekakšno vzvišenostjo za vse to ne | meni | in sploh ne vpraša za razmere, iz katerih |
vzvišenostjo za vse to ne meni in sploh ne | vpraša | za razmere, iz katerih prihajajo politiki, |
katerih prihajajo politiki, temveč ji | zadostuje | , če rečejo, da so prijatelji ljudstva.« |
»To in kar je s tem v zvezi, | označuje | torej demokratijo. |
oblika, ki vsem, enakim kakor neenakim, | priznava | enake pravice.« |
»Ta očitno | poteka | takole: skopi oligarhični mož ima sina, |
poteka takole: skopi oligarhični mož | ima | sina, ki ga oče vzgaja v svojem duhu |
oligarhični mož ima sina, ki ga oče | vzgaja | v svojem duhu in v svojih navadah.« |
»Kakor oče tudi on s silo | zatira | svoje poželenje po zapravljanju, ki |
poželenja, katerih zadovoljitev nam | koristi | , imenujemo po pravici potrebna. |
Saj nas sama narava | sili | , da se potegujemo zanje. |
poželenja, katerih zadovoljitev nam ne | prinaša | nobene koristi, marveč pogosto celo |
»Poželenje po hrani, kolikor nam | zagotavlja | zdravje in dobro telesno počutje, torej |
je tolikanj nepogrešljiva, kolikor | pospešuje | naše dobro počutje.« |
»Poželenje, ki se pri tem ne | ustavi | , torej poželenje po izbranejših jedeh, |
Zadovoljevanje tega poželenja | škoduje | tako telesu kakor duši, zlasti njeni |
»Enako razlikovanje | velja | tudi za ljubezenska in druga poželenja.« |
Po mojem mnenju | poteka | navadno takole.« |
»Mladenič | odraste | , kakor smo pravkar rekli, v varčnosti |
Ko zdaj | okusi | trotji med in pride v stik s sijočimi |
Ko zdaj okusi trotji med in | pride | v stik s sijočimi in nevarnimi živalcami, |
pripraviti najraznovrstnejše užitke, se | začne | njegova preobrazba v demokratičnega |
»Kakor se | spremeni | državna ureditev, ko pride delu državljanov |
»Kakor se spremeni državna ureditev, ko | pride | delu državljanov od zunaj pomoč enako |
enako mislečih zaveznikov, prav tako se | spremeni | tudi ta mladenič, če pridejo poželenja |
sorodniki, s tem da ga zmerjajo in svarijo, | pride | v njem do notranje razklanosti: do |
Mladenič poželenja v sebi deloma | zatre | deloma jih prežene. |
poželenja v sebi deloma zatre deloma jih | prežene | . |
V dušo se mu | povrne | sramežljivost. |
»To se pogosto | dogaja | .« |
»Do tega navadno | pride | .« |
skrivni skupnosti s tujimi strastmi se | rodi | mnogo novih.« |
»Tako se spet | vrne | k onim Lotofagom in pred očmi vseh |
onim Lotofagom in pred očmi vseh ljudi | živi | v njihovi družbi. |
Preudarnost, ki jim | velja | za nemožato, prav tako izženejo, potem |
Tako nekako | preide | torej mladenič, vzgojen v svetu potrebnih |
»Odslej | živi | mladenič, mislim, tako, da za zadovoljitev |
zadovoljitev nepogrešljivih poželenj nikoli ne | porabi | več denarja, truda in časa kakor za |
Toda če mu je sreča naklonjena in ne | zabrede | predaleč, potem v starejših letih, |
starejših letih, ko je prvi vihar za njim, | sprejme | nazaj nekatera pregnana poželenja in |
nekatera pregnana poželenja in se ne | predaja | več popolnoma strastem, ki so vdrle |
strastem, ki so vdrle vanj, marveč | živi | življenje, ki so mu vsi užitki enako |
In tako | prepusti | vsakokrat vodstvo nad sabo tistemu |
sabo tistemu poželenju, ki se mu ravno | oglasi | . |
Ko je to zadovoljeno, se | preda | drugemu. |
Nobenega ne | zapostavlja | , temveč z vsemi ravna enako.« |
Nobenega ne zapostavlja, temveč z vsemi | ravna | enako.« |
Če mu kdo | poreče | : to so užitki lepih in dobrih poželenj |
in obvladovati - potem zmerom znova | odkima | in ostane pri svojem: vsa poželenja |
obvladovati - potem zmerom znova odkima in | ostane | pri svojem: vsa poželenja so enaka |
»Da, tako | ravna | .« |
»Tako mu | poteka | življenje iz dneva v dan. |
Vsak dan se | predaja | tistemu poželenju, ki se ga ravno poloti. |
predaja tistemu poželenju, ki se ga ravno | poloti | . |
Včasih | popiva | ob zvokih piščali, včasih je zadovoljen |
Včasih se | ukvarja | s telesnimi vajami, včasih počiva in |
ukvarja s telesnimi vajami, včasih | počiva | in lenari. |
telesnimi vajami, včasih počiva in | lenari | . |
Drugič spet - tako se | zdi | - ga pritegne filozofija. |
Drugič spet - tako se zdi - ga | pritegne | filozofija. |
Pogosto ga | premami | politika. |
Takrat | govori | z javnega odra o vsem, kar mu ravno |
z javnega odra o vsem, kar mu ravno | pride | na jezik. |
Če | čuti | zavist do vojakov, začne študirati |
Če čuti zavist do vojakov, | začne | študirati vojno znanost. |
svobodnemu in srečnemu življenju, ki ga | zna | do dna uživati.« |
»Brezhibno si opisal življenje moža, ki | zastopa | enake pravice za vse.« |
mož je, menim, zelo mnogostranski in | združuje | v sebi najrazličnejše nravi; lep je |
14. » | Preostane | nam, da opišemo samo še najlepšo državno |
Vsekakor je dokaj jasno, da | izhaja | iz demokratije.« |
»Tiranida potemtakem | nastane | nekako na isti način iz demokratije |
»Prav tako | propade | , kajne, tudi demokratija zaradi nenasitne |
nenasitne lakote po tistem, kar ji | velja | za največje dobro?« |
»In kaj ji | velja | za največjo dobrino?« |
tega lahko po naravi svoboden človek | živi | samo v njej.« |
»Če | ima | demokratska država v svoji želji po |
točaje za voditelje in se čezmerno | opaja | z močnim vinom svobode, potem jih - |
in ji ne dopuščajo popolne svobode - | obtoži | , da so zločinci in oligarhi.« |
»Da, tako | ravna | .« |
»Tiste, ki so pokorni oblastem, | zmerja | s hlapci in ničvredneži, vladarje pa, |
podložnike, ki se vedejo kot vladarji, javno | hvali | in časti. |
vedejo kot vladarji, javno hvali in | časti | . |
V taki državi | mora | želja po svobodi zajeti vse, kajne?« |
»In anarhija | mora | prodreti tudi v posamične hiše in se |
»Takole: oče se | navadi | , da je enak svojim otrokom in se boji |
navadi, da je enak svojim otrokom in se | boji | sinov; sin se navadi, da je enak očetu, |
svojim otrokom in se boji sinov; sin se | navadi | , da je enak očetu, pa se staršev ne |
da je enak očetu, pa se staršev ne | boji | in jih ne spoštuje, samo da je lahko |
očetu, pa se staršev ne boji in jih ne | spoštuje | , samo da je lahko svoboden; priseljenec |
»Tako se | dogaja | .« |
»To se | dogaja | in dogajajo se tudi druge podobne stvari. |
Učitelj se v takšnih okoliščinah | boji | učencev in se jim prilizuje, učenci |
okoliščinah boji učencev in se jim | prilizuje | , učenci nimajo spoštovanja pred učitelji |
»Splošna svoboda, ki se v takšni državi | razvije | , doseže svoj vrhunec, dragi prijatelj, |
svoboda, ki se v takšni državi razvije, | doseže | svoj vrhunec, dragi prijatelj, ko celo |
»Ali ne | kaže | - z Aishilom - povedati tega, kar imamo |
Kdor ne | vidi | , ne verjame, koliko svobodnejše je |
Kdor ne vidi, ne | verjame | , koliko svobodnejše je tu življenje |
Pri psih je tako, kakor | pravi | pregovor: kakršna gospodarica, takšna |
ponosni obrcajo vsakogar, kdor se jim ne | umakne | s poti. |
Skratka: povsod | vlada | popolna svoboda!« |
vsem tem : ti vidiš, kako občutljiva | postane | pri tem duša državljanov; ob najmanjšem |
najmanjšem podrejanju je nevoljna in ga ne | more | prenašati. |
lotila oligarhije in jo uničila, se | pojavi | tudi v demokratiji, le da je zaradi |
Tako si jo popolnoma | podvrže | . |
resnici: vsako pretiravanje se praviloma | sprevrže | v svoje nasprotje; to velja tako za |
praviloma sprevrže v svoje nasprotje; to | velja | tako za vreme kakor za rastline in |
svoboda se tako državi kakor posamezniku | sprevrže | v pretirano hlapčevstvo.« |
»Tako se | zdi | .« |
»je zelo verjetno, da tiranida ne | nastane | iz nobene druge državne ureditve kakor |
»Vendar nisi vprašal, tako se mi | zdi | , po tem, marveč po bolezni, ki se pojavi |
zdi, po tem, marveč po bolezni, ki se | pojavi | tako v oligarhiji kakor demokratiji |
oligarhiji kakor demokratiji in nazadnje obe | uniči | .« |
brez moči, v demokratiji pa, narobe, | stoji | ta del, z nekaj dobrimi izjemami, čisto |
»V nadaljnjem se iz ljudstva | izloči | drugi del.« |
»In trotom | priteka | prav od teh največ medu. |
del države sestavljata ljudstvo, se | pravi | vsi ljudje, ki živijo od dela svojih |
Vendar se ljudstvo ne | zbira | rado, če ne dobi tudi svojega deleža |
Vendar se ljudstvo ne zbira rado, če ne | dobi | tudi svojega deleža medu,« |
»Toda to se | zgodi | vsakič, kadar lahko voditelji ljudstva |
»Takó ljudstvo vendarle | pride | do svojega deleža.« |
ko nazadnje bogati vidijo, kako jih | skuša | ljudstvo oškodovati, ne po svoji volji, |
navadno enemu izmed svojih voditeljev | daje | prednost pred drugim. |
Tega si | postavi | na čelo, mu streže in prepušča vso |
Tega si postavi na čelo, mu | streže | in prepušča vso oblast.« |
Tega si postavi na čelo, mu streže in | prepušča | vso oblast.« |
»Tako | dela | .« |
»Jasno je, da se tiran | razvije | iz takega voditelja in iz nikogar drugega, |
voditelja in iz nikogar drugega, kadar | pride | do tiranide.« |
»In kdaj se | začenja | ta voditelj ljudstva spreminjati v |
Očitno takrat, kadar | začenja | delati isto kakor mož v zgodbi, ki |
»V tejle : kdor | pokusi | človeško drobovino, ki je primešana |
razsekljani drobovini drugih žrtvenih živali, | postane | volk. |
»In isto se | dogaja | z voditeljem ljudstva, ki mu je množica |
Ne | ustavi | se pred krvjo svojih sodržavljanov, |
sodržavljanov, temveč jih po krivici | obdolžuje | , vlači pred sodišča, kakor je navada, |
sodržavljanov, temveč jih po krivici obdolžuje, | vlači | pred sodišča, kakor je navada, in jih |
pred sodišča, kakor je navada, in jih | obsoja | na smrt; z zločinskimi usti pije njihovo |
obsoja na smrt; z zločinskimi usti | pije | njihovo kri; državljane pošilja v pregnanstvo |
zločinskimi usti pije njihovo kri; državljane | pošilja | v pregnanstvo in jih daje ubijati, |
državljane pošilja v pregnanstvo in jih | daje | ubijati, pri tem pa govori o črtanju |
pregnanstvo in jih daje ubijati, pri tem pa | govori | o črtanju dolgov in delitvi zemlje; |
dolgov in delitvi zemlje; tak človek | mora | postati, ker ga v to sili usoda, ali |
tak človek mora postati, ker ga v to | sili | usoda, ali žrtev svojih sovražnikov |
»Ta je torej tisti, ki | ščuva | ljudi proti premožnim državljanom.« |
ga izženejo in se kljub sovražnikom | vrne | , se vrne kot dovršen tiran.« |
izženejo in se kljub sovražnikom vrne, se | vrne | kot dovršen tiran.« |
»Če se premožnim ne | posreči | , da bi odvrnili ljudstvo od njega, |
»Tako se navadno | dogaja | .« |
državljanov telesno stražo, ki naj | varuje | rešitelja ljudstva.« |
»In če to | vidi | kdo, ki je premožen in je povrhu še |
glasu, da je sovražnik ljudstva, potem | velja | zanj Pitijino naročilo Krezu: |
»Kdor se | da | prijeti, pa mora, mislim, umreti.« |
»Kdor se da prijeti, pa | mora | , mislim, umreti.« |
»Voditelj ljudstva pa ne | leži | ’zleknjen po dolgem‘ na tleh, temveč |
’zleknjen po dolgem‘ na tleh, temveč se | povzpne | na državni voz, potem ko pahne z njega |
se povzpne na državni voz, potem ko | pahne | z njega mnoge druge. |
Tako | postane | iz ljudskega zastopnika popoln tiran.« |
moža in države, ki se v njej tak mož | uveljavi | .« |
»V prvih dneh in prvem času se vsem | smehlja | ; vsakogar, ki ga sreča, prijazno pozdravi; |
času se vsem smehlja; vsakogar, ki ga | sreča | , prijazno pozdravi; vsem zatrjuje, |
smehlja; vsakogar, ki ga sreča, prijazno | pozdravi | ; vsem zatrjuje, da ni tiran, in mnogo |
ki ga sreča, prijazno pozdravi; vsem | zatrjuje | , da ni tiran, in mnogo obljublja tako |
vsem zatrjuje, da ni tiran, in mnogo | obljublja | tako posameznikom kakor državi. |
Državljanom | črta | dolgove, razdeljuje zemljo med ljudstvo |
Državljanom črta dolgove, | razdeljuje | zemljo med ljudstvo in svoje privržence |
ljudstvo in svoje privržence ter se | kaže | nasproti vsem blagega in milostljivega.« |
»Toda ko | opravi | z zunanjimi sovražniki, s tem da se |
sovražniki, s tem da se z nekaterimi | spravi | , druge pa uniči, in se tako čuti varnega |
da se z nekaterimi spravi, druge pa | uniči | , in se tako čuti varnega pred njimi, |
spravi, druge pa uniči, in se tako | čuti | varnega pred njimi, začenja zmeraj |
in se tako čuti varnega pred njimi, | začenja | zmeraj nove vojne, da ljudstvo čuti |
začenja zmeraj nove vojne, da ljudstvo | čuti | potrebo po poveljniku.« |
» | Začenja | pa vojne tudi zato, da bi državljani |
»Mislim, da se | spušča | v vojne tudi zato, ker ima nekatere |
da se spušča v vojne tudi zato, ker | ima | nekatere svobodoumno usmerjene državljane |
gospostvu; v vojnah pa se le‐teh lahko | znebi | , s tem da jih preda sovražnikom. |
se le‐teh lahko znebi, s tem da jih | preda | sovražnikom. |
Iz vseh teh razlogov, kajne, se | mora | tiran zmerom znova zapletati v vojne?« |
»Če | hoče | ostati tiran gospodar v deželi, mora |
hoče ostati tiran gospodar v deželi, | mora | vse te odstraniti. |
Nihče, ki kaj | velja | , ne sme ostati - ne prijatelj ne sovražnik.« |
Nihče, ki kaj velja, ne | sme | ostati - ne prijatelj ne sovražnik.« |
»Tiran | mora | potemtakem budno paziti, kdo je hraber, |
njegova sreča pa je v tem, da mora, | hoče | ali noče, vse te sovražiti in jih preganjati, |
sreča pa je v tem, da mora, hoče ali | noče | , vse te sovražiti in jih preganjati, |
in jih preganjati, dokler države ne | očisti | .« |
puščajo tisto, kar je najboljše, ta pa | dela | nasprotno.« |
»Če | hoče | vladati, mora očitno tako delati.« |
»Če hoče vladati, | mora | očitno tako delati.« |
»ki ga | sili | , da živi med samimi ničvredneži in |
»ki ga sili, da | živi | med samimi ničvredneži in pri vseh |
pri vseh osovražen, ali pa sploh ne | živi | !« |
državljanih, tem več telesnih stražarjev | potrebuje | in tem zvestejše, kajne?« |
so ti zvesti ljudje in od kod si jih | jemlje | ?« |
»Če jih dobro | plača | , pridejo sami in celo radi.« |
» | Zdi | se mi, da spet govoriš o nekakšnih |
»Domačinov pa ne | mara | ?« |
»Ali ne | odvzema | državljanom sužnjev, jih osvobaja in |
ne odvzema državljanom sužnjev, jih | osvobaja | in uvršča v svojo telesno stražo?« |
državljanom sužnjev, jih osvobaja in | uvršča | v svojo telesno stražo?« |
»Kako blažen je tiran, ki | ima | take zveste prijatelje,« |
»Res, samo take prijatelje | ima | .« |
»Zato nam tragedija upravičeno | velja | za zakladnico modrosti, Evripid pa |
In očitno | misli | z modrimi ljudmi iz njihove okolice.« |
»Da, in tiranida | velja | njemu in drugim pesnikom za božansko |
popolnejše državne oblike, tem bolj | usiha | njihova slava, kakor da jim zastaja |
bolj usiha njihova slava, kakor da jim | zastaja | sapa za nadaljni vzpon.« |
»In če tudi tega | zmanjka | ?« |
»Kaj pa, če ljudstvo | postane | nezadovoljno in reče, da ni v redu, |
če ljudstvo postane nezadovoljno in | reče | , da ni v redu, če mora oče preživljati |
nezadovoljno in reče, da ni v redu, če | mora | oče preživljati odraslega sina, temveč |
preživljati odraslega sina, temveč da | mora | , narobe, sin skrbeti za očeta; tudi |
tirana zato, da sámo, potem ko sin | odraste | , postane suženj njegovih sužnjev ter |
zato, da sámo, potem ko sin odraste, | postane | suženj njegovih sužnjev ter njega z |
njegovimi sužnji in drugo njegovo sodrgo | vzdržuje | ; pod njegovim vodstvom se je hotelo |
plemenitnikov; in če mu zdaj ljudstvo | zapove | , naj s svojimi privrženci zapusti državo |
ljudstvo zapove, naj s svojimi privrženci | zapusti | državo - tako kakor oče nažene iz svoje |
privrženci zapusti državo - tako kakor oče | nažene | iz svoje hiše sina z njegovimi nadležnimi |
»Pri Zevsu, potem ljudstvo | spozna | , kakšnega sina je rodilo, ga ljubkovalo |
ljubkovalo in si ga vzgojilo, in hkrati | uvidi | , da hoče slabši izgnati močnejšega.« |
si ga vzgojilo, in hkrati uvidi, da | hoče | slabši izgnati močnejšega.« |
In ljudstvo, ki | skuša | pobegniti pred dimom hlapčevanja svobodnim, |
pobegniti pred dimom hlapčevanja svobodnim, | pade | , kakor pravi pregovor, v ogenj hlapčevanja |
hlapčevanja svobodnim, pade, kakor | pravi | pregovor, v ogenj hlapčevanja sužnjem; |
sužnjem; čezmerno in neprimerno svobodo | zamenja | z najtršo in najslabšo obliko suženjstva |
DEVETA KNJIGA 1. » | Preostaja | nam, da še pretresemo tiranskega človeka,« |
»To nam še | preostaja | ,« |
Gre | za to : med odvečnimi poželenji in | |
poželenji in nagoni so nekateri, tako se mi | zdi | , v hudem navzkrižju z navadami in redom; |
ljudeh popolnoma izgubijo ali pa jih | ostane | le nekaj šibkih, medtem ko so pri drugih |
razumni, zmerni gospodar drugega dela, | počiva | ; drugi, živalski, razbrzdani del, okrepljen |
del, okrepljen z jedjo in pijačo, pa | oživi | ; otrese se spanca, se vzdigne in skuša |
okrepljen z jedjo in pijačo, pa oživi; | otrese | se spanca, se vzdigne in skuša zadovoljiti |
pijačo, pa oživi; otrese se spanca, se | vzdigne | in skuša zadovoljiti svoja poželenja. |
oživi; otrese se spanca, se vzdigne in | skuša | zadovoljiti svoja poželenja. |
Ne | pozna | ne sramu ne razsodnosti. |
Ne | pomišlja | se v sli objemati lastne matere, drugih |
noben umor in nobena jed, ki se mu je | zahoče | . |
je, če je človek zdrav in razumen in | gre | počivat šele potem, ko svoj razum nahrani |
gre počivat šele potem, ko svoj razum | nahrani | in okrepi z izbranimi mislimi in razglabljanji; |
šele potem, ko svoj razum nahrani in | okrepi | z izbranimi mislimi in razglabljanji; |
premišljevanjem o samem sebi svojih gonov ne | pušča | nezadovoljenih, ne daje pa jim tudi |
svojih gonov ne pušča nezadovoljenih, ne | daje | pa jim tudi preveč hrane; zdaj naj |
motiti pri premišljevanju, tako se lahko | prepušča | svojemu poželenju po novih spoznanjih, |
Prav tako | pomiri | svojo voljo in je ne vznemirja z izbruhi |
Prav tako pomiri svojo voljo in je ne | vznemirja | z izbruhi jeze. |
Ta dva dela | uspava | in tretjega, katerega naloga je mišljenje, |
tretjega, katerega naloga je mišljenje, | zbudi | k življenju. |
Če se tako | prepušča | spanju, potem v sanjah gotovo najde, |
prepušča spanju, potem v sanjah gotovo | najde | , kakor veš, resnico in prežene vse |
gotovo najde, kakor veš, resnico in | prežene | vse pregrešne sanjske privide.« |
spoznati, pa je samo to : v vsakem človeku | biva | strahotna, divja in anarhična vrsta |
V spanju to | izbija | na dan. |
2. » | Spomni | se našega prikaza demokratičnega človeka. |
Zmerno uživajočemu, | poteka | življenje, ki ni nevredno svobodnega |
»Zamisli si zdaj, da se ta | postara | in ima mladega sina, ki odrašča v očetovih |
»Zamisli si zdaj, da se ta postara in | ima | mladega sina, ki odrašča v očetovih |
ta postara in ima mladega sina, ki | odrašča | v očetovih navadah.« |
»In zamisli si, da njega | zadene | isto kot očeta: zapeljivci ga pridobijo |
zbuditi ljubezensko strast, ki naj | postane | , podobna mogočnemu krilatemu trotu, |
Zdaj si ta demagog duše | postavi | pobesnela poželenja za telesno stražo |
poželenja za telesno stražo in z njimi | zdivja | . |
Če v duši | naleti | na umerjene in sramežljive misli in |
umerjene in sramežljive misli in gone, jih | preganja | in uničuje, dokler duše ne očisti preudarnosti |
sramežljive misli in gone, jih preganja in | uničuje | , dokler duše ne očisti preudarnosti |
preganja in uničuje, dokler duše ne | očisti | preudarnosti in je ne napolni s tujo |
duše ne očisti preudarnosti in je ne | napolni | s tujo blaznostjo.« |
»Tudi kdor se | opaja | z vinom, ima tiransko naravo, ali ne?« |
»Tudi kdor se opaja z vinom, | ima | tiransko naravo, ali ne?« |
»Prav tako si | misli | zmeden in blazen človek, da lahko vlada |
misli zmeden in blazen človek, da lahko | vlada | ne le ljudem, temveč tudi bogovom.« |
»Mož | postane | potemtakem tiranski človek, dragi prijetelj, |
dragi prijetelj, v tistem trenutku, ko | postane | po svoji navadi ali po svojem življenjskem |
»Kdor | vpraša | , naj tudi odgovori - kakor v igri.« |
»Kdor vpraša, naj tudi | odgovori | - kakor v igri.« |
Ljudje, v katerih notranjosti | biva | Eros in vlada njihovi duši, prirejajo |
v katerih notranjosti biva Eros in | vlada | njihovi duši, prirejajo slavje, vesele |
»Potem tak človek | živi | od dolgov, načeti pa mora tudi svoje |
tak človek živi od dolgov, načeti pa | mora | tudi svoje premoženje.« |
»In ko vse | zapravi | , vpijejo številne močne strasti, ki |
telesna straža, preganjajo, tako da | skuša | najti ljudi, ki kaj imajo, in ko jih |
najti ljudi, ki kaj imajo, in ko jih | najde | , jim to z zvijačo ali s silo odvzame.« |
najde, jim to z zvijačo ali s silo | odvzame | .« |
»Potemtakem | mora | povsod samo grabiti in ropati, če se |
povsod samo grabiti in ropati, če se | noče | izpostavljati hudim mukam in bolečinam.« |
zagospodarijo nove strasti nad starimi, tako | skuša | on, kot sin, zagospodariti nad očetom |
očetom in materjo, da se lahko, potem ko | porabi | svojo dediščino, polasti njunega premoženja |
lahko, potem ko porabi svojo dediščino, | polasti | njunega premoženja in ga po svoji volji |
njunega premoženja in ga po svoji volji | zapravlja | .« |
»Če se mu starši uprejo, jih najprej | skuša | okrasti in ogoljufati.« |
»Če tega ne | more | , seže po ropu in sili.« |
»Če tega ne more, | seže | po ropu in sili.« |
in se spopadeta z njim, se gotovo ne | pomišlja | , da ravna z njima kot tiran.« |
spopadeta z njim, se gotovo ne pomišlja, da | ravna | z njima kot tiran.« |
Si prepričan, da se ju | utegne | telesno lotiti in ju izročiti kot sužnja, |
»Toda kaj se bo zgodilo, ko | porabi | očetovo in materino premoženje, v njem |
Zdaj pa, ko mu tiransko | vlada | Eros, postaja podnevi to, kar je bil |
Zdaj pa, ko mu tiransko vlada Eros, | postaja | podnevi to, kar je bil prej redkokdaj |
nobene jedi in nobenega dejanja ne | zavrača | . |
Eros, ki kot tiran | živi | v njem, v popolni anarhiji in brezzakonju, |
popolni anarhiji in brezzakonju, ga | ima | zasedenega kot samovladar državo in |
slehernemu drznemu dejanju, ki lahko | koristi | njemu in sodrgi okoli njega, tistim |
»Če je v državi malo takih ljudi in | ostane | množica pametna, potem ti odidejo iz |
ali se bojujejo kot najemniki, če kje | izbruhne | vojna. |
Če pa povsod | vlada | mir, potem ostanejo v državi in povzročajo |
»Če jih to | dela | malo, so to majhne škode.« |
Če pa število teh zločincev | naraste | in če si znajo pridobiti privržence, |
za tirana tistega, v čigar duši se | skriva | največje in najmočnejše tiranstvo.« |
naravno, ker je najsposobnejši, da | postane | tiran.« |
predajo, potem je dobro; če pa se država | upre | , potem tiran, če je dovolj močan, ravna |
upre, potem tiran, če je dovolj močan, | ravna | z domovino prav tako nasilno, kakor |
novo pridobljeni prijatelji in tem | izroči | svojo drago materino deželo - kakor |
In s tem | doseže | poželenje takega moža svoj cilj.« |
»Tak zavrženec | postane | človek, ki je že po naravi cel tiran |
po naravi cel tiran in se potem še | povzpne | na oblast v državi, in čim dalje živi |
povzpne na oblast v državi, in čim dalje | živi | kot tiran, tem slabši postaja.« |
čim dalje živi kot tiran, tem slabši | postaja | .« |
»In kdor najdlje in najdosledneje | vlada | kot tiran, ali ni v resnici tudi najdlje |
Široka množica | ima | o tem zelo različna mnenja.« |
do demokratske države, in za druge | velja | isto?« |
kakšnem razmerju je potemtakem, če | gre | za krepost, tiranska država do kraljestva, |
srečnejše države, kakor je država, ki ji | vlada | kralj.« |
utegnem imeti prav z zahtevo: o njih naj | sodi | samo tisti, ki lahko z ostrino svojega |
tisti, ki lahko z ostrino svojega duha | prodre | v človekov značaj in ga spregleda, |
duha prodre v človekov značaj in ga | spregleda | , ki ne sodi površno kakor otrok in |
človekov značaj in ga spregleda, ki ne | sodi | površno kakor otrok in ki ga ne premoti |
sodi površno kakor otrok in ki ga ne | premoti | zunanji blišč tiranovega življenja, |
blišč tiranovega življenja, temveč | zna | prodreti v njegovo jedro. |
je vse to doživel, naročim, da nam | pove | , kakšna je tiranova sreča in kakšna |
ljudmi, da imava vsaj nekoga, ki lahko | odgovarja | na vprašanja?« |
je potemtakem človek podoben državi, | mora | biti tudi v njem enako stanje: njegova |
tudi v njem enako stanje: njegova duša | mora | biti zapolnjena s suženjstvom in zatiranjem; |
in sicer najslabši in najbolj divji, | vlada | .« |
»Zasužnjena država, ki ji | vlada | tiran, lahko seveda zelo malo uveljavlja |
vlada tiran, lahko seveda zelo malo | uveljavlja | svojo voljo.« |
mislim dušo v celoti, lahko zelo malo | uveljavlja | svojo voljo. |
Želo strasti jo nenehoma s silo | poganja | kvišku, tako da je polna notranjega |
»Biti | mora | daleč najnesrečnejši izmed vseh ljudi.« |
»Še nesrečnejši se ti | utegne | zdeti tisti človek...« |
ki je človek s tiransko naravo, ne | živi | pa kot preprost državljan, temveč ima |
živi pa kot preprost državljan, temveč | ima | nesrečo, da ga je usoda povzdignila |
Saj | gre | za nadvse pomembno vprašanje, za srečno |
Zamisli si, da neki bog | odnese | moža s petdesetimi ali več sužnji, |
odloži v puščavi, kjer mu predvidoma ne | more | pomagati noben svoboden mož. |
» | Obhaja | ga gotovo velik strah!« |
»Tako je prisiljen, da se | kaže | nasproti nekaterim sužnjem ljubeznivega, |
sužnjem ljubeznivega, da jim mnogokaj | obljubi | in jih brez sleherne potrebe osvobodi: |
obljubi in jih brez sleherne potrebe | osvobodi | : tako postane priliznjenec lastnih |
brez sleherne potrebe osvobodi: tako | postane | priliznjenec lastnih sužnjev.« |
»Če | noče | umreti, mora tako ravnati.« |
»In če potem bog | naseli | okoli njega množico sosedov, ki ne |
ki najstrože kaznujejo vsakogar, ki | vlada | nad drugimi?« |
»Ali ne | živi | tiran v podobni ječi, če je njegova |
Čeprav rad | uživa | , ne more sam - edini med državljani |
Čeprav rad uživa, ne | more | sam - edini med državljani - nikamor |
drugi svobodni državljani, temveč se | mora | zvečine skrivati v svoji hiši in živeti |
hiši in živeti kakor ženska; pri tem | zavida | drugim državljanom, če potujejo v tujino |
»Tolikanj več trpljenja si potemtakem | nakoplje | mož,« sem nadaljeval, |
tiranskega in s tem najnesrečnejšega, če ne | živi | kot zasebnik, temveč ga usoda prisili, |
zasebnik, temveč ga usoda prisili, da | postane | tiran, ki skuša vladati drugim, dasi |
usoda prisili, da postane tiran, ki | skuša | vladati drugim, dasi se sam ne zna |
skuša vladati drugim, dasi se sam ne | zna | obvladovati. |
Ali ne | živi | tiran še nesrečneje kakor tisti človek, |
je pravi tiran, čeprav marsikdo ne | mara | verjeti, v resnici suženj, ki hlapčuje, |
mara verjeti, v resnici suženj, ki | hlapčuje | , služi in se dobrika največjim ničvrednežem, |
verjeti, v resnici suženj, ki hlapčuje, | služi | in se dobrika največjim ničvrednežem, |
resnici suženj, ki hlapčuje, služi in se | dobrika | največjim ničvrednežem, ki ne more |
dobrika največjim ničvrednežem, ki ne | more | nikoli zadovoljiti svojih strasti; |
celotno dušo, potem nam lahko ta človek | velja | samo za velikega reveža, ki mu ostane |
velja samo za velikega reveža, ki mu | ostane | večina želja neizpolnjenih, ki živi |
ostane večina želja neizpolnjenih, ki | živi | v nenehnem strahu, nemiru in mukah; |
nenehnem strahu, nemiru in mukah; tako | mora | biti z njim, če njegovo življenje ustreza |
mora biti z njim, če njegovo življenje | ustreza | državi, ki ji vlada. |
njegovo življenje ustreza državi, ki ji | vlada | . |
In le‐to ji | ustreza | , kajne?« |
o katerih smo že prej govorili: mož | postane | zaradi svoje tiranske oblasti čedalje |
nesrečen, in nič manjše nesreče ne | prinaša | svoji okolici.« |
Odloči | zdaj kot dokončni razsodnik pri slavnostnih | |
razsodnik pri slavnostnih igrah, komu | pripada | glede na srečo prvo mesto, komu drugo |
srečo prvo mesto, komu drugo itn. ; | razsodi | po vrsti o vsej peterici: o kraljevskem, |
kakor si jih ti navedel, tako kar se | tiče | njihovega razmerja do kreposti in grehote |
mož s kraljevskimi lastnostmi, ki se | zna | sam kot kralj obvladovati; najslabšega |
tiranskimi lastnostmi, ki kot tiran sramotno | zasužnjuje | tako sebe kakor državo.« |
Zdaj še | razmisli | o drugem, ali se ti bo zdel primeren.« |
je država razdeljena v tri stanove, | dopušča | , kakor se mi zdi, zdravi razum še nadaljnji |
v tri stanove, dopušča, kakor se mi | zdi | , zdravi razum še nadaljnji dokaz?« |
rekli, je tisti, s katerim se človek | uči | , drugi, s katerim se razvnema, tretjega |
se človek uči, drugi, s katerim se | razvnema | , tretjega pa zaradi njegove mnogovrstnosti |
pa se izmed vseh delov duše najmanj | meni | .« |
imenovali: del, ki je željan znanja in | ljubi | modrost.« |
»V dušah pa | vlada | zdaj ta, zdaj oni del, kakor pač nanese.« |
vlada zdaj ta, zdaj oni del, kakor pač | nanese | .« |
Človek, ki je naravnan na bogastvo, | poreče | , da užitek, ki izvira iz slave ali |
na bogastvo, poreče, da užitek, ki | izvira | iz slave ali učenja, v primeri z dobičkom |
ali učenja, v primeri z dobičkom ne | pomeni | nič, ker ne prinaša denarja.« |
primeri z dobičkom ne pomeni nič, ker ne | prinaša | denarja.« |
Ali mu ne | velja | veselje, ki ga prinaša denar, za vsakdanje, |
Ali mu ne velja veselje, ki ga | prinaša | denar, za vsakdanje, in užitek, ki |
denar, za vsakdanje, in užitek, ki ga | prinaša | učenje, za brezpomemben in malenkosten, |
»In kako nazadnje | misli | ljubitelj modrosti o drugih oblikah |
naslad v primerjavi s svojo, ki mu jo | pripravlja | spoznavanje resnice in nenehno učenje? |
Imenuje | jih ’nujne‘, ker se jih odreka, če | |
Imenuje jih ’nujne‘, ker se jih | odreka | , če ga nujnost ne prisili, da se jim |
ker se jih odreka, če ga nujnost ne | prisili | , da se jim prepusti.« |
če ga nujnost ne prisili, da se jim | prepusti | .« |
kdo lepše ali grše, boljše ali slabše | živi | , temveč kdo prijetneje ali teže živi, |
živi, temveč kdo prijetneje ali teže | živi | , kako naj potem spoznamo, kdo je najbližji |
» | Poskusi | takole. |
Kateri od teh treh ljudi | ima | v vseh omenjenih nasladah največje |
Ali | postane | na pridobivanje bogastva naravnani |
pridobivanje bogastva naravnani človek, če | hoče | spoznati bistvo resnice, izkušenejši |
resnice, izkušenejši v nasladi, ki jo | prinaša | znanje, kakor filozof v nasladi, ki |
znanje, kakor filozof v nasladi, ki jo | prinaša | dobiček?« |
Filozof | mora | namreč že od mladih nog dalje okušati |
je lakomen na denar, ni treba - če | hoče | spoznati, kaj je bistvo resničnega |
resničnega sveta - okusiti slasti, ki jo | prinaša | to spoznanje, pa tudi izkušenj v tem |
Tudi če si vroče | želi | , bo to le težko dosegel.« |
»Potemtakem filozof daleč | prekaša | po izkušnjah v obeh vrstah naslade |
pa je manj izkušen v nasladi, ki jo | prinaša | čast, kakor oni v nasladi, ki jo prinaša |
prinaša čast, kakor oni v nasladi, ki jo | prinaša | spoznanje?« |
Toda naslade, ki jo | prinaša | spoznavanje resničnega sveta, ne more |
prinaša spoznavanje resničnega sveta, ne | more | okusiti nihče drug kakor filozof.« |
»Potemtakem | ima | filozof zaradi svojih izkušenj izmed |
pri razsojanju, ni sredstvo, ki ga | uporablja | dobičkaželjnež ali častihlepnež, temveč |
častihlepnež, temveč sredstvo, ki ga | uporablja | filozof.« |
»...potem | mora | biti najbolj resnično to, kar hvali |
mora biti najbolj resnično to, kar | hvali | prijatelj modrosti in mišljenja.« |
najprijetnejša med njimi tista, ki | pripada | tistemu delu duše, s katerim mislimo, |
življenje tistega človeka, v katerem ta del | vlada | .« |
Kajti ko filozof | hvali | svoje življenje, dela to kot dober |
Kajti ko filozof hvali svoje življenje, | dela | to kot dober poznavalec.« |
življenje in katero vrsto naslade pa | postavlja | ta poznavalec na drugo mesto?« |
»In na zadnje mesto | postavlja | naslado ljubitelja dobička?« |
Razen naslade tistega, ki se | posveča | spoznavanju resnice, ni naslada drugih |
»To stanje je sredi med obema in | pomeni | za dušo mir glede na naslado in bolečino. |
vidiš, da ljudem, ki čutijo bolečino, | velja | za najprijetnejše mir in stanje, ko |
občutimo potem, ko se neka naslada | konča | , mir, ki ji sledi, kot bolečino.« |
ko se neka naslada konča, mir, ki ji | sledi | , kot bolečino.« |
»Tako se | zdi | .« |
»Mislim, da ne | more | biti.« |
bolečino, potem ta občutek nikakor ne | more | ustrezati resnici.« |
naslado pa kot bolečino, potem tu ne | gre | za resničen, temveč varljiv občutek; |
»Kakor | kaže | naše razpravljanje.« |
Ta občutek naslade je zelo močan in | nastopi | iznenada, ne da bi prej občutili kako |
In ko | preneha | , ne pušča za sabo nobene bolečine.« |
In ko preneha, ne | pušča | za sabo nobene bolečine.« |
»Potemtakem nismo prepričani o tem, da | pomeni | naslada prenehanje bolečine in bolečina |
»In isto | velja | za predhodne naslade in predhodne bolečine, |
»Če se kdo | premika | od spodaj k sredini, potem je prepričan, |
sredini, potem je prepričan, da se | premika | navzgor. |
In ko | pride | do sredine in se ozre nazaj, od koder |
In ko pride do sredine in se | ozre | nazaj, od koder je prišel, potem misli, |
ozre nazaj, od koder je prišel, potem | misli | , da ni nikjer drugje kakor zgoraj, |
»Pri Zevsu, prepričan sem, da tako | misli | .« |
»Ko pa se | vrača | , misli, da se premika navzdol, v čemer |
»Ko pa se vrača, | misli | , da se premika navzdol, v čemer ima |
»Ko pa se vrača, misli, da se | premika | navzdol, v čemer ima seveda prav.« |
misli, da se premika navzdol, v čemer | ima | seveda prav.« |
»Ono napačno mnenje pa | izvira | od tod, ker ne pozna pravih razmerij |
napačno mnenje pa izvira od tod, ker ne | pozna | pravih razmerij med: zgoraj, spodaj |
»Zato se ne | čudi | , če ljudje zaradi nepoznanja resnice |
o vseh vmesnih stopnjah; pri tem se | dogaja | tole: če se premikajo proti bolečini, |
nasladi; toda prav tako, kakor nekomu | velja | sivo v primerjavi s črnim za belo, |
v primerjavi s črnim za belo, če ne | pozna | bele barve, podlegajo tudi ti ljudje |
»Pri Zevsu, to me ne | preseneča | , mnogo bolj bi bil presenečen, ko bi |
»Kdor se | nahrani | in kdor se dokoplje do spoznanja, se |
»Kdor se nahrani in kdor se | dokoplje | do spoznanja, se s tem zapolni.« |
se dokoplje do spoznanja, se s tem | zapolni | .« |
»Potemtakem so nasploh stvari, ki jih | potrebuje | telo, manj udeležene pri resnici in |
resnici in biti kakor stvari, ki jih | potrebuje | duša?« |
zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje | ima | samo višjo bit, je ta njena zapolnitev |
zapolnitev dragocenejša kakor pri telesu, ki | ima | nižjo bit in je zapolnjeno s stvarmi |
stvarmi, ki mu po naravi pripadajo, | zbuja | naslado, potem občuti duša, zapolnjena |
naravi pripadajo, zbuja naslado, potem | občuti | duša, zapolnjena s stvarmi višje bitne |
potemtakem manj trajno in resnično ter | prinaša | manj zanesljivo in resnično naslado.« |
tistega svojega dela, ki je resničen in | zna | sprejeto ohraniti, s stvarmi resnične |
v razmerju druge do druge, tako da | zbude | nespametnim ljudem blazno poželenje |
11. »Ali se ne | dogaja | podobno s človekom, ki vse življenje |
podobno s človekom, ki vse življenje | služi | samo volji in pogumu? |
zavisten in častihlepen, nasilen, ker | hoče | zmagati, nagle jeze, ker je nespravljive |
razumnost in premišljenost, temveč si | prizadeva | , da se zasiti s častmi, zmagami in |
premišljenost, temveč si prizadeva, da se | zasiti | s častmi, zmagami in s srditostjo.« |
pač zato, ker sledijo resnici; hkrati | ustreza | ta naslada najbolj njihovi naravi, |
vsakogar najboljše to, kar najbolj | ustreza | njegovemu bistvu.« |
»Če | sledi | vsa duša filozofskemu delu in ni v |
je pri tem pravičen, hkrati pa lahko | uživa | tudi tiste radosti, ki ustrezajo njegovemu |
»In to seveda | velja | za tisti del, ki je v najostrejšem |
»Ali veš, za koliko manj veselja | uživa | tiran kakor kralj?« |
»Obstajajo, kakor se | zdi | , tri vrste naslad: ena prava in dve |
Tiran, ki daleč | prekorači | meje lažnih naslad, ker se odreče zakonu |
prekorači meje lažnih naslad, ker se | odreče | zakonu in razumu, se vdaja s svojo |
ker se odreče zakonu in razumu, se | vdaja | s svojo okolico hlapčevskim nasladam, |
težko je reči, za koliko manj veselja | uživa | , morda je še najlažje izraziti to takole.« |
»Tiran | stoji | z oligarhičnim človekom na tretjem |
tirana, vidimo po množenju, da kralj | živi | sedemstodevetindvajsetkrat prijetneje, |
»Število je pravilno in | ustreza | življenju, če življenju ustrezajo dnevi |
»Če dobri in pravični | presega | slabega in nepravičnega že v nasladi |
tako zelo, potem ga še neskončno bolj | presega | v spodobnosti, lepoti in kreposti.« |
Glasila se je: prizadevanje krivic | koristi | samo tistemu, ki je vseskozi krivičen, |
tistemu, ki je vseskozi krivičen, pa | velja | za pravičnega. |
ob njej naj zagovornik tega mnenja | spozna | , kaj je pravzaprav dejal.« |
krotkih in divjih živali, ki se lahko | spreminja | in samo iz sebe ustvarja vse te oblike.« |
se lahko spreminja in samo iz sebe | ustvarja | vse te oblike.« |
naj bo zdaleč največje, za njim pa | pride | lev.« |
»Zdaj | spoji | vse tri tako, da se bodo zdela zraščena |
človeško postavo tako, da ga popolnoma | zaobjame | ; kdor ne more videti v notranjščino, |
tako, da ga popolnoma zaobjame; kdor ne | more | videti v notranjščino, temveč vidi |
more videti v notranjščino, temveč | vidi | samo vnanjo oblogo, naj bo prepričan, |
vnanjo oblogo, naj bo prepričan, da | ima | pred sabo samo eno bitje, človeka.« |
»Tistemu, ki | trdi | , da človeku, če dela krivico, to koristi, |
»Tistemu, ki trdi, da človeku, če | dela | krivico, to koristi, če je pravičen, |
trdi, da človeku, če dela krivico, to | koristi | , če je pravičen, pa mu škodi, odgovarjamo |
krivico, to koristi, če je pravičen, pa mu | škodi | , odgovarjamo takole: s tem ta ne trdi |
škodi, odgovarjamo takole: s tem ta ne | trdi | nič drugega, kakor da je koristno rediti |
pošast ter po vrhu še leva in vse, kar | sodi | k njima, človek pa naj od gladu umre |
sodi k njima, človek pa naj od gladu | umre | ali tako oslabi, da ga lahko onidve |
človek pa naj od gladu umre ali tako | oslabi | , da ga lahko onidve živali vlečeta |
in ju navadil drugo na drugo, mirno | gleda | , kako se spopadata in druga drugo v |
»Prav to | trdi | zagovornik krivičnosti.« |
»Tisti pa, ki | ima | pravičnost za koristno, zahteva dejanja |
pa, ki ima pravičnost za koristno, | zahteva | dejanja in besede, po katerih naj postane |
zahteva dejanja in besede, po katerih naj | postane | notranji človek močan varuh te mnogoglave |
mnogoglave pošasti, kakor kmet, ki | neguje | in razvija krotke mladike, divje pa |
mnogoglave pošasti, kakor kmet, ki neguje in | razvija | krotke mladike, divje pa ovira pri |
pa ovira pri rasti; pri tem naj se | naslanja | na pomoč leva in skrbi za vse dele |
tem naj se naslanja na pomoč leva in | skrbi | za vse dele duše; te naj spoprijatelji |
leva in skrbi za vse dele duše; te naj | spoprijatelji | drugega z drugim in s samim seboj ter |
drugega z drugim in s samim seboj ter | skrbi | za njihov razvoj.« |
»Prav to | trdi | zagovornik pravičnosti.« |
»Kdor potemtakem | hvali | pravičnost, govori resnico, kdor pa |
»Kdor potemtakem hvali pravičnost, | govori | resnico, kdor pa hvali nepravičnost, |
pravičnost, govori resnico, kdor pa | hvali | nepravičnost, laže. |
resnico, kdor pa hvali nepravičnost, | laže | . |
Tisti, ki | hvali | pravičnost, ima zmeraj prav, pa naj |
Tisti, ki hvali pravičnost, | ima | zmeraj prav, pa naj misli pri tem na |
pravičnost, ima zmeraj prav, pa naj | misli | pri tem na naslado, dobro ime ali na |
Grajalec pa | graja | brez pravega vzroka in nikoli ne ve, |
graja brez pravega vzroka in nikoli ne | ve | , kaj graja.« |
pravega vzroka in nikoli ne ve, kaj | graja | .« |
»Menda zares ne | ve | .« |
Ali ni plemenito to, kar žival v nas | podreja | človekovi oblasti, ali bolje rečeno |
In ali ni grdo tisto, kar | podreja | človeka živali? |
»Po naših ugotovitvah ne | more | nihče imeti koristi od denarja, ki |
imeti koristi od denarja, ki si ga | pridobi | po nepošteni poti. |
S tem suženjsko | podreja | to, kar je najplemenitejše v njem, |
Če | proda | sina ali hčer v suženjstvo divjim in |
malopridnim ljudem, potem mu to ne | more | koristiti, pa čeprav bi za to dobil |
božanski del neusmiljeno in suženjsko | podredi | najbolj brezbožnemu in zloglasnemu |
Ali se ne | da | s tem podkupiti za mnogo bolj sramotno |
od nekdaj grajamo zato, ker se z njo | sprošča | ta strašna, mogočna in mnogoglava pošast |
hlapčevstva zato, ker zaradi njiju | podleže | ta del, to je volja, mnogoglavi pošasti |
in od mladih nog navajajo na to, da | postane | namesto leva opica.« |
»In zakaj | velja | , po tvojem mnenju, obrtniško delo za |
Gotovo | velja | za tako zato, ker je pri obrtniku najplemenitejši |
del duše po naravi tako slab, da ne | more | obvladati živali v sebi, temveč se |
obvladati živali v sebi, temveč se jim | da | zasužnjiti in misli samo na to, kako |
sebi, temveč se jim da zasužnjiti in | misli | samo na to, kako naj se jim prikupi.« |
in misli samo na to, kako naj se jim | prikupi | .« |
» | Zdi | se, da je tako.« |
»Če hočemo, da tudi tak človek | pride | pod oblast razuma, kakor je pod njegovo |
njegovo oblastjo najplemenitejši človek, | mora | pač postati podložnik tega najplemenitejšega |
najplemenitejšega človeka, v katerem | prevladuje | božanska moč. |
menimo, da je za vsakogar koristnejše, če | služi | božanskemu in razumnemu bitju, najboljše |
bitju, najboljše seveda tistemu, ki ga | nosi | v sebi, sicer pa takemu, ki je zunaj |
Če nas vse | vodi | ista sila, potem si postanemo, kolikor |
sila, potem si postanemo, kolikor to | gre | , enaki in se med seboj spoprijateljimo.« |
»Tudi zakon | kaže | , da zasleduje podoben cilj, saj je |
»Tudi zakon kaže, da | zasleduje | podoben cilj, saj je vsem državljanom |
»In kako lahko govorimo o koristi, če | ostane | krivično dejanje prikrito in nekaznovano? |
Ali ne | postane | ravno neodkriti zločinec še slabši? |
in kaznujejo, se živalski del v njem | pomiri | in ukroti, plemeniti del pa sprosti |
kaznujejo, se živalski del v njem pomiri in | ukroti | , plemeniti del pa sprosti vseh spon. |
pomiri in ukroti, plemeniti del pa | sprosti | vseh spon. |
Če pa se vsa duša | prepusti | najplemenitejšemu delu in si pridobi |
prepusti najplemenitejšemu delu in si | pridobi | hkrati z razumnostjo tudi pravičnost |
razumnostjo tudi pravičnost in umerjenost, | postane | popolnejša od telesa, četudi si to |
popolnejša od telesa, četudi si to | pridobi | z zdravjem moč in lepoto; ta popolnost |
»Pametni človek potemtakem | skuša | z vsemi močmi doseči ta cilj; zato, |
močmi doseči ta cilj; zato, prvič, | ceni | tiste znanosti, ki pomagajo njegovi |
»Drugič, svojega telesa in skrbi zanj ne | prepušča | živalskim, nespametnim gonom in tudi |
živalskim, nespametnim gonom in tudi ne | išče | v njih svojega življenskega cilja, |
svojega življenskega cilja, kadar ne | gleda | samo na zdravje in si ne prizadeva, |
kadar ne gleda samo na zdravje in si ne | prizadeva | , da postane močan, zdrav in lep, če |
samo na zdravje in si ne prizadeva, da | postane | močan, zdrav in lep, če hkrati s tem |
močan, zdrav in lep, če hkrati s tem ne | doseže | tudi duhovnega zdravja; telesno harmonijo |
duhovnega zdravja; telesno harmonijo | skuša | zmeraj podrediti in prilagoditi duševni |
»Gotovo, če | želi | postati resnično muzičen, izobražen |
»In pri tem zmeraj | gleda | na red v svoji duši. |
Omajati ga ne | sme | ne premalo ne preveč premoženja. |
Po tem se | ravna | in glede na to premoženje povečuje |
se ravna in glede na to premoženje | povečuje | ali troši, kolikor pač more.« |
glede na to premoženje povečuje ali | troši | , kolikor pač more.« |
premoženje povečuje ali troši, kolikor pač | more | .« |
»Pri časteh | ravna | prav tako: nekatere, ki zanje misli, |
ravna prav tako: nekatere, ki zanje | misli | , da postane po njih boljši, sprejema |
tako: nekatere, ki zanje misli, da | postane | po njih boljši, sprejema in jih rad |
zanje misli, da postane po njih boljši, | sprejema | in jih rad uživa, druge pa, ki zanje |
po njih boljši, sprejema in jih rad | uživa | , druge pa, ki zanje misli, da mu lahko |
in jih rad uživa, druge pa, ki zanje | misli | , da mu lahko omajajo duševno stanje, |
da mu lahko omajajo duševno stanje, | zavrača | tako v zasebnem kakor v javnem življenju.« |
»Če je zvest temu načelu, potem se ne | more | posvečati političnemu delovanju.« |
» | Posveča | se mu lahko v svoji državi, v svoji |
domovini najbrž ne, razen če mu tega ne | omogoči | božja usoda.« |
»V nebesih morda | obstaja | njena prapodoba za tistega, ki jo hoče |
obstaja njena prapodoba za tistega, ki jo | hoče | videti in po njej urediti svojo dušo,« |
pomembno, ali taka država v resnici | obstaja | in ali bo kdaj obstajala. |
Ta človek se | ravna | po njej in po nobeni drugi državi.« |
odpreti vrat v našo državo, kakor se mi | zdi | , še jasneje, ko smo človeško dušo razčlenili |
pesnikom - : vse to pesništvo se mi | zdi | nevarno za duha poslušalcev, ki nimajo |
skupino mnogih posamičnih stvari; tako | obstaja | na primer mnogo miz in stolov.« |
»In navadno pravimo, da obrtnik | gleda | na idejo vsakega od teh predmetov in |
na idejo vsakega od teh predmetov in | izdela | zdaj mize zdaj stole, ki jih uporabljamo. |
Same ideje pa ne | izdeluje | noben obrtnik; kako bi jo tudi mogel?« |
»Ki | dela | hkrati vse to, kar delajo posamični |
»To | mora | biti vsekakor mogočen in občudovanja |
Ta mojster namreč ne | izdeluje | samo stvari, ki jih izdelujejo ljudje, |
marveč je hkrati stvarnik vsega, kar | poganja | iz zemlje, vseh živih bitij in celo |
ali misliš, da tak mojster sploh ne | more | obstajati, ali pa misliš, da je lahko |
»To je lahko in se pogostokrat | dogaja | . |
Za najino raziskavo | prihaja | tvoj odgovor kot naročen. |
K takim mojstrom | sodi | namreč tudi slikar. |
način, v določenem smislu pa tudi on | izdeluje | stole. |
Ali nisi malo prej dejal, da ne | ustvarja | ideje stola, s čimer mislimo resnično |
»Če potemtakem ne | ustvarja | nečesa eksistentnega, potem njegov |
eksistence, temveč je temu, kar resnično | obstaja | , samo podoben. |
Če pa kdo | pravi | , da je izdelek mizarja ali kakega drugega |
popolnoma resnično, potem očitno ne | govori | resnice.« |
» | Da | , če ti je prav.« |
»Potemtakem | gre | za tri vrste stolov: eden v resnici |
za tri vrste stolov: eden v resnici | obstaja | ; ustvaril ga je, mislim, bog; ali morda |
»Tako se | zdi | .« |
» | Zdi | se mi, da ga najustrezneje lahko imenujemo |
»Tako se | zdi | .« |
zdaj mi povej še to o slikarju: ali | posnema | resnično obstoječe temeljne oblike |
seveda ni vsakokrat drugačen, temveč | ostane | isti ; samo zdi se, da je različen. |
drugačen, temveč ostane isti ; samo | zdi | se, da je različen. |
Samo | zdi | se, da so različne.« |
Ali jih | posnema | takšne, kakršne v resnici so, ali takšne, |
Stvari | oblikuje | tako, da od njih le malo zajame, in |
Stvari oblikuje tako, da od njih le malo | zajame | , in sicer samo njihov videz. |
Tako na primer slikar | naslika | čevljarja ali mizarja in druge obrtnike, |
druge obrtnike, čeprav se sploh ne | razume | na njihove dejavnosti. |
lahko z mizarjevo sliko, ki jo od daleč | kaže | , prevari otroke in nerazumne ljudi, |
mizarjevo sliko, ki jo od daleč kaže, | prevari | otroke in nerazumne ljudi, da mu verujejo, |
»Toda | zdi | se, dragi prijatelj, da moramo pri |
stvareh pomisliti na tole: če nam kdo | pripoveduje | o človeku, ki se razume na vse obrti |
nam kdo pripoveduje o človeku, ki se | razume | na vse obrti in sploh na vse poklice |
sleparju in posnemovalcu; ker sam ne | zna | razločevati znanja od neznanja in posnemanja, |
Sicer pa dober pesnik | mora | poznati stvari, ki jih prikazuje, če |
pesnik mora poznati stvari, ki jih | prikazuje | , če jih hoče pravilno prikazati. |
poznati stvari, ki jih prikazuje, če jih | hoče | pravilno prikazati. |
Drugače pač ne | more | pesniti. |
»Če kdo | zna | oboje ustvarjati, resnično prastvar |
kakor da je to najboljše, kar lahko | ustvari | .« |
»Narobe, če se res | razume | na to, kar posnema, potem se bo, mislim, |
»Narobe, če se res razume na to, kar | posnema | , potem se bo, mislim, bolj posvečal |
ljubše, da bo sam hvaljen, kakor da | hvali | druge.« |
vzgoji ljudi - o vsem tem namreč Homer | govori | . |
Naše vprašanje se | glasi | : Dragi Homer! |
sposoben spoznati, ob kakšnem prizadevanju | postane | človek v javnem in zasebnem življenju |
Katera država | vidi | v tebi svojega odličnega ustanovitelja |
» | Misli | , da ne. |
kar pripovedujejo o Homerju, potem | zasluži | Keofil, Homerjev prijatelj, kar zadeva |
zasluži Keofil, Homerjev prijatelj, kar | zadeva | njegovo izobrazbo, še večji zasmeh, |
izobrazbo, še večji zasmeh, kakor ga | zasluži | s svojim imenom; pripoveduje namreč, |
zasmeh, kakor ga zasluži s svojim imenom; | pripoveduje | namreč, da je bil Homer še za njegovega |
4. »V resnici o tem | pripoveduje | ,« |
slikarju, o katerem smo govorili: ta | naslika | , ne da bi se kaj razumel na čevljarstvo, |
»Tako tudi pesnik | slika | s svojimi besedami in stavki vnanjosti |
Te dejavnosti spretno | posname | , in ljudem, ki sodijo samo po besedah, |
Pesniška vnanja podoba | izžareva | že po svoji naravi veliko čarovno moč. |
Ustvarjalec prividne podobe, posnemovalec, ne | pozna | , kakor smo rekli, resničnih stvari, |
»Slikar | naslika | , recimo, vajeti in žvale.« |
»Ali zdaj slikar | ve | , kakšne morajo biti žvale in vajeti? |
in kovač, temveč samo tisti, ki jih | uporablja | , jezdec?« |
»Torej | mora | biti nujno uporabnik posamičnih stvari |
najizkušenejši in zato lahko samo on | pojasni | njihovim izdelovalcem, kako naj kaj |
določene; tako lahko na primer tisti, ki | igra | na piščal, pojasni izdelovalcu piščali, |
na primer tisti, ki igra na piščal, | pojasni | izdelovalcu piščali, katere piščali |
piščali so dobre za sviranje, in mu | da | navodila za njihovo izdelavo; izdelovalec |
»Tisti torej, ki se | razume | na uporabnost ali neuporabnost piščali, |
uporabnost ali neuporabnost piščali, | daje | o tem navodila, tisti pa, ki jih izdeluje, |
daje o tem navodila, tisti pa, ki jih | izdeluje | , mu verjame in se ravna po njih.« |
navodila, tisti pa, ki jih izdeluje, mu | verjame | in se ravna po njih.« |
pa, ki jih izdeluje, mu verjame in se | ravna | po njih.« |
»Izdelovalec potemtakem | dobi | po sodelovanju s strokovnjakom, ki |
sodelovanju s strokovnjakom, ki ga | mora | poslušati, pravilno predstavo o primernosti |
Dobro strokovno znanje o predmetu pa | ima | tisti, ki predmet uporablja.« |
o predmetu pa ima tisti, ki predmet | uporablja | .« |
Ali | ve | iz lastne uporabne izkušnje, ali so |
uporabne izkušnje, ali so stvari, ki jih | slika | , lepe in pravilne? |
Ali pa | dobi | pravilno predstavo o tem, kaj in kako |
pravilno predstavo o tem, kaj in kako naj | slika | , zato, ker je prisiljen vprašati za |
posnemovalec nima o predmetu, ki ga | posnema | , ne strokovnega znanja in ne pravilne |
imeniten poznavalec stvari, ki jih | prikazuje | v svojih delih, mora biti šele pesniški |
stvari, ki jih prikazuje v svojih delih, | mora | biti šele pesniški posnemovalec« |
»In kljub temu dalje | posnema | , ne da bi vedel, ali je kaka stvar |
Vsekakor stvari | prikazuje | tako, da se zde nevedni množici lepe.« |
»Zedinili smo se, da posnemovalec ne | ve | ničesar omembe vrednega o stvareh, |
ničesar omembe vrednega o stvareh, ki jih | posnema | . |
»Ta vrsta posnemanja se | nanaša | na stvari, ki so glede na resnico na |
»In na kateri del človeške duše | prenaša | svoj vpliv?« |
»Tole: predmet se nam ne | zdi | enako velik, če ga opazujemo iz bližine |
»In | zdi | se nam raven, če gledamo nanj zunaj |
Prav tako se nam | zdi | zdaj votel, zdaj vzbočen, ker nam obarvanost |
votel, zdaj vzbočen, ker nam obarvanost | zapelje | oči. |
Vse to | kaže | na zmedenost v naši duši. |
»In ko ta del | meri | in ugotavlja, da so določene stvari |
»In ko ta del meri in | ugotavlja | , da so določene stvari večje ali manjše |
»Potemtakem tisti del duše, katerega mnenje | nasprotuje | izmerjeni velikosti predmeta, ni isti |
velikosti predmeta, ni isti kakor del, ki | priznava | dejansko velikost?« |
»Del pa, ki | zaupa | merjenju in obračunavanju, je najplemenitejši |
»In njegovo nasprotje | sodi | k slabemu delu v naši duši?« |
umetnost je potemtakem nekaj slabega, | povezuje | se s slabim in ustvarja slaba dela.« |
nekaj slabega, povezuje se s slabim in | ustvarja | slaba dela.« |
»Tako se | zdi | .« |
»Ali to | velja | samo za posnemajočo umetnost, ki zadeva |
velja samo za posnemajočo umetnost, ki | zadeva | naš vid, ali tudi za tisto, ki se nanaša |
zadeva naš vid, ali tudi za tisto, ki se | nanaša | na naš sluh in ji pravimo pesništvo?« |
vprašajmo, s katerim delom našega razuma | ima | opraviti posnemajoče pesništvo, da |
ima opraviti posnemajoče pesništvo, | da | vidimo, ali je le‐ta plemenit ali slab!« |
Posnemajoče poesništvo | posnema | ljudi, ki opravljajo različna - prisiljena |
Drugih stvari pesništvo ne | prikazuje | ?« |
Kdor | opravlja | kako delo, je prav tako v sporu in |
nesoglasju s seboj kakor tisti, ki | opazuje | kak predmet in ima o njem v istem času |
kakor tisti, ki opazuje kak predmet in | ima | o njem v istem času nasprotne čutne |
pravični mož laže kakor drugi ljudje | prenese | hude udarce usode, kakor je na primer |
»Ob tem pa zdaj razmislimo, ali ne | čuti | sploh nobene bolečine ali - ker to |
- ker to ni mogoče - bolečino samo | brzda | .« |
»Resnici bolj | ustreza | zadnje.« |
»Ko pa je sam, | poreče | marsikaj, česar bi se sramoval, ko |
se sramoval, ko bi ga kdo slišal, in | stori | marsikaj, za kar ne bi želel, da bi |
»Razum in zakon mu ukazujeta, da se | upira | bolečini, čustvo pa ga sili, da se |
da se upira bolečini, čustvo pa ga | sili | , da se prepušča žalosti.« |
bolečini, čustvo pa ga sili, da se | prepušča | žalosti.« |
»Če pa človek | čuti | , da ga v istem času in zaradi iste |
v istem času in zaradi iste stvari | vleče | v dve nasprotni smeri, potem morata |
»Ena je pripravljena, da | posluša | zapovedi zakona.« |
»Zakon | pravi | : najlepše je, če človek v nesreči ohrani |
pravi: najlepše je, če človek v nesreči | ohrani | mir in ravnodušnost; kajti nasploh |
sreča; razburjanje pri tem prav nič ne | koristi | ; povrhu usoda, ki zadene posameznika, |
prav nič ne koristi; povrhu usoda, ki | zadene | posameznika, ne pomeni mnogo; če se |
povrhu usoda, ki zadene posameznika, ne | pomeni | mnogo; če se prepuščamo bolečini, preprečujemo |
pri metu kocke, in ukreniti to, kar | ima | razum za najboljše; ne smemo se kot |
»Tisti del pa, ki ne | more | pozabiti nesreče in iz nje izvirajoče |
»Ta upirajoči se del v nas | daje | snov za bogato in raznolično posnemanje. |
preudarna narava, drugi del v nas, ki | ostane | zmeraj enaka, pa se ne da niti lahko |
nas, ki ostane zmeraj enaka, pa se ne | da | niti lahko posnemati niti ni posnemanje |
posnemajoči pesnik ljudi s tako naravo ne | prikazuje | ; tudi mu ni za njihovo pritrjevanje, |
tudi mu ni za njihovo pritrjevanje, če | hoče | doseči sloves pri široki množici; pri |
podoben pa mu je tudi v tem, da se | obrača | na slabši in ne najboljši del duše. |
vladata red in zakonitost, saj s tem, ko | prebuja | , neguje in krepi slabši del duše, duší |
zakonitost, saj s tem, ko prebuja, | neguje | in krepi slabši del duše, duší njen |
zakonitost, saj s tem, ko prebuja, neguje in | krepi | slabši del duše, duší njen razumski |
prebuja, neguje in krepi slabši del duše, | duší | njen razumski del. |
oblast, poštene pa potisnil k tlom, tako | ustvarja | posnemajoči pesnik v človeški duši |
Udinja | se nespametnemu delu duše, ki ne loči, | |
Udinja se nespametnemu delu duše, ki ne | loči | , kaj je veliko in kaj je majhno, temveč |
je veliko in kaj je majhno, temveč | ima | isto stvar zdaj za veliko, zdaj za |
Kar pesnik | prikazuje | , so posnetki, zelo oddaljeni od resnice.« |
Kar je najstrašnejše: pesništvo lahko | škodi | tudi najboljšim možem - z malo izjemami!« |
»Če se to res | dogaja | , je to res najstrašnejše.« |
Homerja ali kakega drugega tragika, ki | opisuje | junaka, kako toži, strt od žalosti, |
drugega tragika, ki opisuje junaka, kako | toži | , strt od žalosti, ali poje in se bije |
junaka, kako toži, strt od žalosti, ali | poje | in se bije po prsih, jim to godi, kakor |
toži, strt od žalosti, ali poje in se | bije | po prsih, jim to godi, kakor veš; pri |
ali poje in se bije po prsih, jim to | godi | , kakor veš; pri tem se popolnoma prepustijo |
hvalijo pesnika, ki jih lahko tako | razvname | .« |
»Če pa koga osebno | zadene | udarec usode, potem se, narobe, postavljamo |
»To se mi, pri Zevsu, ne | zdi | pametno.« |
del duše, ki ga pri nesreči, ki nas | zadene | , skušamo obrzdati, ki mu ne dovolimo, |
dovolimo, čeprav si njegova narava to | želi | , da stoka in toži - ta del duše pesnika |
čeprav si njegova narava to želi, da | stoka | in toži - ta del duše pesnika razveseljuje |
njegova narava to želi, da stoka in | toži | - ta del duše pesnika razveseljuje |
stoka in toži - ta del duše pesnika | razveseljuje | in zadovoljuje; naš po naravi najplemenitejši |
ta del duše pesnika razveseljuje in | zadovoljuje | ; naš po naravi najplemenitejši del |
naš po naravi najplemenitejši del pa | popušča | v budnosti nasproti solzavemu delu, |
solzavemu delu, ker ni dobro vzgojen in ne | pozna | dovolj svojih dolžnosti; mislim namreč, |
prave može; narobe, v veselju nad tem | vidi | celo korist, zato ne želi obsoditi |
veselju nad tem vidi celo korist, zato ne | želi | obsoditi celotne pesnitve, ker bi tako |
tem, da uživanje v tuji bolečini nujno | vpliva | na lastna čustva; kdor dopušča, da |
nujno vpliva na lastna čustva; kdor | dopušča | , da se mu razvije sočutje do tuje bolečine, |
lastna čustva; kdor dopušča, da se mu | razvije | sočutje do tuje bolečine, ga ob lastni |
bolečine, ga ob lastni bolečini le s težavo | kroti | .« |
»In isto | velja | tudi za komično. |
kakor hitro pa se to nagnjenje v tebi | zasidra | , postaneš nujno tudi v svojem zasebnem |
»Enako | vpliva | posnemajoče pesništvo tudi na ljubezensko |
Pesništvo | zaliva | in goji, to kar bi se moralo posušiti, |
Pesništvo zaliva in | goji | , to kar bi se moralo posušiti, postavlja |
goji, to kar bi se moralo posušiti, | postavlja | nam za gospodarja gone, ki bi morali |
povedati, da med filozofijo in pesništvom | obstaja | že star spor. |
Bodice, kot: ’hripava psica, ki | laja | na gospodarja‘, ’veliki so v svojem |
lahko zabavno in posnemajoče pesništvo | dokaže | , da je v dobro urejeni državi nepogrešljivo, |
Nam je lahko samo v korist, če se | pokaže | , da pesništvo ni samo prijetno, temveč |
»Če pa se to ne | posreči | , dragi prijatelj, bomo ravnali kakor |
zaljubljenci: če se jim ljubezen ne | zdi | več koristna, se ji skušajo, četudi |
Toda dokler se ne | more | oprati očitkov, je ne bomo nikoli poslušali, |
poezije ne smemo jemati resno, čeprav se | izdaja | za pravo in resnično umetnost. |
Zato se | mora | vsak, ki jo posluša, varovati pred |
Zato se mora vsak, ki jo | posluša | , varovati pred njo iz strahu za svojo |
denarju, ne moči in ne poeziji; nič nas ne | sme | ločiti od skrbi za pravičnost in druge |
se strinjam s tabo ; mislim, da to | velja | tudi za vse druge.« |
»Kaj le lahko v kratkem času | postane | veliko! |
da je nesmrtni del v nas dolžan, da | skrbi | za večnost in ne za kratki čas?« |
»Slabo je to, kar | uničuje | in podira, dobro to, kar ohranja in |
»Slabo je to, kar uničuje in | podira | , dobro to, kar ohranja in koristi.« |
kar uničuje in podira, dobro to, kar | ohranja | in koristi.« |
in podira, dobro to, kar ohranja in | koristi | .« |
in železo rja, skratka, vsaka stvar | ima | svoje naravno zlo, svojo bolezen. |
»Če stvar | zadene | kaj takega, jo pokvari, razkroji in |
»Če stvar zadene kaj takega, jo | pokvari | , razkroji in naposled popolnoma uniči.« |
stvar zadene kaj takega, jo pokvari, | razkroji | in naposled popolnoma uniči.« |
pokvari, razkroji in naposled popolnoma | uniči | .« |
»Stvari | uničuje | potemtakem to, kar je zanje škodljivo |
zanje škodljivo in slabo; če jih to ne | uniči | , ni ničesar drugega, kar bi jih lahko |
Nikoli ne | uniči | stvari to, kar je dobro, pa tudi to |
»Če med tem, kar res | obstaja | , najdemo stvar, ki jo njej lastno zlo |
stvar, ki jo njej lastno zlo sicer | slabi | , ne more pa razkrojiti in uničiti, |
jo njej lastno zlo sicer slabi, ne | more | pa razkrojiti in uničiti, potem ta |
uničiti, potem ta stvar - to vemo - ne | more | propasti.« |
»Kaj pa duša, ali | ima | tudi ona svoje zlo?« |
»Ali katera teh | uničuje | in ubija dušo? |
»Ali katera teh uničuje in | ubija | dušo? |
ki so mu dokazana nepoštena dejanja, | propade | zaradi nepravičnosti kot zla svoje |
takole: kakor telo njegovo zlo, bolezen, | izčrpava | in uničuje in na koncu doseže, da telo |
telo njegovo zlo, bolezen, izčrpava in | uničuje | in na koncu doseže, da telo ni več |
bolezen, izčrpava in uničuje in na koncu | doseže | , da telo ni več telo, prav tako vse |
tako vse druge ravnokar naštete stvari | uničuje | njim lastno zlo, s tem da prodre vanje |
stvari uničuje njim lastno zlo, s tem da | prodre | vanje in se jih popolnoma polasti.« |
da prodre vanje in se jih popolnoma | polasti | .« |
prav tako uničujejo, da ta na koncu | ugasne | , umre in se loči od telesa?« |
tako uničujejo, da ta na koncu ugasne, | umre | in se loči od telesa?« |
uničujejo, da ta na koncu ugasne, umre in se | loči | od telesa?« |
»Toda ali se ne | upira | razumu, da bi tuje slabosti nekaj uničile, |
»da tudi telo po našem mnenju ne | propade | zaradi pokvarjenih jedi, zaradi njihove |
telesu slabost; in tako pravimo, da telo | propade | za posledicami te slabosti, za sebi |
je nekaj čisto drugega kakor jedi, | propade | zaradi njihove pokvarjenosti, torej |
»ne moremo trditi, da lahko duša | propade | zaradi telesne bolezni, ne da bi telesna |
Nobena stvar ne | more | propasti zaradi napak druge stvari; |
napak druge stvari; tako tudi duša ne | more | propasti zaradi tujega zla, ki nima |
zavržemo, ne smemo trditi, da duša lahko | propade | zaradi vročice, kake druge bolezni |
kose; prej je treba šele dokazati, da | postane | duša zaradi telesnih nevšečnosti slabša |
nevšečnosti slabša in manj pravična; nihče ne | more | trditi, da tuje zlo, da zlo, ki je |
ki je v nekem tujem predmetu, lahko | uniči | dušo ali kako drugo stvar, če v njiju |
kako drugo stvar, če v njiju samih ne | nastane | njima lastno zlo.« |
»Nihče pa ne | more | dokazati, da duša umirajočega postane |
more dokazati, da duša umirajočega | postane | zaradi smrti manj pravična.« |
priznati nesmrtnosti duše, upal trditi, da | postane | umirajoči slabši in krivičnejši, potem |
smrtonosna kakor kaka bolezen in da | mora | za njo umreti ali prej ali pozneje, |
skladu s tem, ali se ji bolj ali manj | vda | ; s tem seveda tudi priznamo, da nepravični |
ljudje ne umirajo, kakor se to v resnici | dogaja | , zato, ker jim je zaradi krivičnih |
nepravičnost ni nič tako strašnega, če | pomeni | za tistega, ki se ji prepusti, smrt; |
strašnega, če pomeni za tistega, ki se ji | prepusti | , smrt; saj se s tem znebimo nečesa |
nepravičnost morilka drugih ljudi, če | ima | priložnost za to, tistemu pa, ki ji |
priložnost za to, tistemu pa, ki ji | zapade | , ohranja, če le more, življenje in |
priložnost za to, tistemu pa, ki ji zapade, | ohranja | , če le more, življenje in budnost; |
tistemu pa, ki ji zapade, ohranja, če le | more | , življenje in budnost; potemtakem je |
»Če torej duše ne | more | ne umoriti ne uničiti njej lastno zlo, |
uničiti njej lastno zlo, potem tudi ne | more | zlo, ki je določeno za uničenje drugih, |
duše ali česa drugega, temveč lahko | uniči | samo stvar, za katero je določeno.« |
»Če duše ne | uniči | nobeno zlo, ne njej lastno ne tuje, |
»če pa je s tem tako, potem | mora | , to vsekakor uvidiš, biti število duš |
Če namreč nobena duša ne | propade | , jih ne more biti ne manj in tudi ne |
namreč nobena duša ne propade, jih ne | more | biti ne manj in tudi ne več. |
»To pa se ne | zdi | verjetno in je tudi v nasprotju z zdravo |
sicer povedali resnico, toda ta resnica | velja | zanjo samo tedaj, kadar je duša takšna, |
je duša takšna, kakršna se nam zdaj | kaže | ; to stanje, v katerem jo poznamo, je |
božanstvenosti, nesmrtnosti in večnosti | teži | in kakšno druščino si želi; kako se |
večnosti teži in kakšno druščino si | želi | ; kako se spremeni, če se popolnoma |
in kakšno druščino si želi; kako se | spremeni | , če se popolnoma vda svoji božanski |
želi; kako se spremeni, če se popolnoma | vda | svoji božanski biti, se po njej vzdigne |
vda svoji božanski biti, se po njej | vzdigne | iz morja, v katerem zdaj živi, ter |
iz morja, v katerem zdaj živi, ter | odvrže | kamenje in školjke, ki so prirasli |
pojedine‘, saj je zemlja tista, ki jo | hrani | . |
načinom, pustili ob strani nagrade, ki jih | dobiva | pravičnik, in časti, ki jih je deležen. |
Duša se | mora | potegovati za pravičnost, pa najsi |
potegovati za pravičnost, pa najsi | ima | Gigov prstan ali ne in ob prstanu še |
»Zdaj nam ne | more | nikdo ničesar očitati, dragi Glavkon, |
Čeprav to ne | more | ostati prikrito ne bogovom ne ljudem, |
je pokazalo, da resnična pravičnost | prinaša | resnično dobro in ne navideznega, ji |
morajo pripasti tudi nagrade, ki si jih | zasluži | zaradi svojega dobrega glasu in jih |
svojega dobrega glasu in jih potem | izroči | tistemu, ki mu je lastna.« |
pripomorejo do največje sreče, kolikor ga ne | teži | nesreča, ki izvira iz prejšnje krivde. |
sreče, kolikor ga ne teži nesreča, ki | izvira | iz prejšnje krivde. |
Ali se podobno ne | dogaja | s pravičnimi ljudmi? |
in ljudje, poleg dobrin, ki jim jih | daje | pravičnost sama.« |
Povedati moramo obema, kaj ju tam | čaka | , da jima v našem razpravljanju ne ostanemo |
ga hočejo dvanajsti dan sežgati, se | prebudi | na grmadi, oživi in pripoveduje kaj |
dan sežgati, se prebudi na grmadi, | oživi | in pripoveduje kaj je videl v onostranstvu. |
sežgati, se prebudi na grmadi, oživi in | pripoveduje | kaj je videl v onostranstvu. |
prišel prednje, so mu naročili, da | mora | ljudem prenesti sporočilo o onostranstvu, |
o onostranstvu, in mu naložili, naj | ima | odprta ušesa in oči za vse, kar je |
desetkratno kazen, ki je trajala sto let, kar | ustreza | človeškemu življenskemu obdobju. |
ognjeno rdeči možje, ki so vedeli, kaj | pomeni | to rjovenje; nekatere so prijeli in |
vez, podobna vrvem vojnih ladij, in | drži | skup ves svod. |
koncih je pritrjeno vreteno Nujnosti, ki | omogoča | kroženje. |
vretencu še drugo manjše vretence, ki se | prilega | prvemu tako, kakor se manjše vedro |
prvemu tako, kakor se manjše vedro | prilega | večjemu, če ga postaviš vanj ; in isto |
večjemu, če ga postaviš vanj ; in isto | velja | za tretje, četrto in nadaljnja štiri |
gledamo od zgoraj, kakor krogi, in tako | nastane | okoli gredlja povezana površina enega |
Prvo, zunanje vretence | ima | najširši krožni rob, potem si sledijo |
je najbolj bleščeč, osmi krožni rob | ima | barvo sedmega, ki ga osvetljuje, robova |
krožni rob ima barvo sedmega, ki ga | osvetljuje | , robova drugega in petega vretenca |
Celotno vreteno se | vrti | v krogu, pri čemer pa se sedem notranjih |
čemer pa se sedem notranjih vretenc | vrti | v nasprotni smeri. |
Najhitreje se | vrti | osmo vretence, druga po hitrosti so |
Samo vreteno pa se | vrti | v naročju Nujnosti. |
Zgoraj, na vsakem krogu, | stoji | po ena Sirena in se vrti z vretencem; |
vsakem krogu, stoji po ena Sirena in se | vrti | z vretencem; od njih prihaja po en |
Sirena in se vrti z vretencem; od njih | prihaja | po en in isti ton; vseh osem tonov |
en in isti ton; vseh osem tonov se | združuje | v simfonijo. |
Kloto se od časa do časa | dotakne | z desnico vretena in pospeši zunanje |
do časa dotakne z desnico vretena in | pospeši | zunanje kroženje, Atropos dela isto |
pospeši zunanje kroženje, Atropos | dela | isto z levico v notranjščini, Lahesis |
notranjščini, Lahesis pa se izmenoma | posveča | z eno roko notranjemu, z drugo pa zunanjemu |
dejal: ’Deviška Lahesis, hči Nujnosti, | sporoča | : Duše, enodnevna bitja! |
Kdor je prvi na vrsti, naj si kot prvi | izbere | življensko pot, na katero bo potem |
Krepost ne | pripada | nikomur. |
Po tem, ali jo kdo | spoštuje | ali prezira, bo od nje imel več ali |
Po tem, ali jo kdo spoštuje ali | prezira | , bo od nje imel več ali manj. |
Tisti, ki izbira, | nosi | krivdo, bog je brez krivde.‘ - |
tu kakovostne razporeditve duš, ker | mora | postati vsaka duša, potem ko si izbere |
mora postati vsaka duša, potem ko si | izbere | novo življenje, tako ali tako drugačna. |
največjo pozornost: vsak izmed nas | mora | pustiti ob strani vse druge znanosti |
samo iskanju učitelja, ki ga lahko | usposobi | , da s svojo močjo in s svojim spoznanjem |
svojo močjo in s svojim spoznanjem | razločuje | med slabim in dobrim življenjem ter |
si med mnogimi življenskimi oblikami | izbere | zmeraj najboljšo; pri tem mora razmisliti |
oblikami izbere zmeraj najboljšo; pri tem | mora | razmisliti o vsem tem, kar je bilo |
pravkar rečeno; primerjati in razčleniti | mora | to glede na življensko krepost ter |
življensko krepost ter dobro vedeti, kaj | prinaša | lepota v družbi z revščino in bogastvom |
bogastvom in ob kakšnem duševnem stanju | prinaša | dobro ali slabo; kaj nadalje prinašajo |
so duši prirojene ali ki si jih duša | pridobi | in so povezane med sabo - da si lahko |
lahko izmed njih po treznem preudarku | izbere | to, kar mu ustreza; da s pogledom na |
treznem preudarku izbere to, kar mu | ustreza | ; da s pogledom na naravo duše loči |
ustreza; da s pogledom na naravo duše | loči | slabše življenje od boljšega, pri čemer |
boljšega, pri čemer mu za slabše življenje | velja | tisto, ki vodi dušo v nepravičnost, |
za slabše življenje velja tisto, ki | vodi | dušo v nepravičnost, za boljše pa tisto |
nepravičnost, za boljše pa tisto drugo, ki | vodi | v pravičnost, vse drugo pa pušča vnemar. |
ki vodi v pravičnost, vse drugo pa | pušča | vnemar. |
Kakor jeklo | mora | biti trdna ta vera, da človeka, četudi |
biti trdna ta vera, da človeka, četudi | pride | v Hades, ne zaslepijo bogastvo in druga |
zaslepijo bogastvo in druga zla, da se ne | odloči | za življenje tiranov in njim podobnih |
življenje tiranov in njim podobnih in ne | zagreši | številnih nepopravljivih zločinov in |
zločinov in jih - še hujših - sam ne | pretrpi | , temveč si izbere srednjo življensko |
hujših - sam ne pretrpi, temveč si | izbere | srednjo življensko pot in se izogne |
izbere srednjo življensko pot in se | izogne | obeh skrajnosti v tem, kolikor je to |
Kajti le tako | postane | človek srečen. |
onostranstva): ’Tudi za tistega, ki zadnji | pride | sem, je na voljo ustrezno, vse prej |
slabo življenje, samo če ga s pametjo | izbere | in potem po njem živi. |
ga s pametjo izbere in potem po njem | živi | . |
Kdor | pride | prvi, naj ne bo brezskrben, kdor pride |
pride prvi, naj ne bo brezskrben, kdor | pride | zadnji, naj ne bo obupan!‘ |
pri vsakem novem vstopu v življenje | odloča | v skladu s filozofijo in mu pri izbiri |
skladu s filozofijo in mu pri izbiri ne | pripade | ena izmed zadnjih žrebnih kock, živi |
pripade ena izmed zadnjih žrebnih kock, | živi | - po naročilih iz onega sveta - srečno |
v onostranstvo in spet nazaj ga ne | vodi | skozi zemljo in ni težavno, pot ga |
zemljo in ni težavno, pot ga marveč | vodi | skozi nebo in je prijetna. - |
daimona, ki si ga je bila izbrala, da | bedi | nad njenim življenjem in uresniči |
izbrala, da bedi nad njenim življenjem in | uresniči | njeno izbiro. |
ob reki Brezskrbnosti; njene vode ne | obdrži | nobena posoda; nespametni so pili čez |
niso dovolili, da bi pil to vodo; ne | ve | pa, kako se je znova vrnil v svoje |
Nenadoma je odprl oči in videl, da | leži | v jutranjem somraku na grmadi. - |
v nesmrtnost duše in njeno moč, da | prenese | in preživi vse dobro in slabo, ki jo |
nesmrtnost duše in njeno moč, da prenese in | preživi | vse dobro in slabo, ki jo zadene, sledili |
in preživi vse dobro in slabo, ki jo | zadene | , sledili mojemu nasvetu in se zmeraj |
nasvetu in se zmeraj držali poti, ki | vodi | navzgor, potem bodo veljala vsa naša |
iz katere je bil rojen Jezus, ki se | imenuje | Kristus. |
Jožef | vzame | Marijo k sebi |
osramotiti, temveč je sklenil, da jo skrivaj | odslovi | . |
sina, ki se bo imenoval Emánuel, to | pomeni | : |
Heród | dá | pomoriti otroke |
Ko je zvedel, da | vlada | v Judeji Arheláj namesto svojega očeta |
prišel tja, se je naselil v mestu, ki se | imenuje | Nazaret, da se je spolnilo, kar so |
JAVNEGA DELOVANJA Janez Krstnik | pridiga | |
Tiste dni | nastopi | Janez Krstnik v Judejski puščavi in |
Janez Krstnik v Judejski puščavi in | pridiga | : |
Ko je videl, da | prihaja | k njegovemu krstu precéj farizejev |
imamo za očeta,’ kajti povem vam, da | more | Bog iz teh kamnov Abrahamu obuditi |
Vsako drevo, ki ne | rodi | dobrega sadu, posekajo in vržejo v |
vodo, da bi se spreobrnili; toda on, ki | pride | za menoj, je močnejši od mene in jaz |
Velnico | ima | v roki in počistil bo svoj skedenj. |
pleve pa sežgal v ognju, ki nikoli ne | ugasne | .« |
Tedaj | pride | Jezus iz Galileje k Jórdanu do Janeza, |
»Pústi zdaj, kajti | spodobi | se nama, da spolniva vso pravico.« |
Hudi duh | skuša | Jezusa |
‘Človek naj ne | živi | samo od kruha, ampak od vsake besede, |
od kruha, ampak od vsake besede, ki | pride | iz božjih ust.’« |
Nato ga hudič | vzame | s seboj v sveto mesto in ga postavi |
hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga | postavi | vrh templja ter mu reče: |
mesto in ga postavi vrh templja ter mu | reče | : |
Zopet ga hudič | vzame | s seboj na zelo visoko goro. |
Pokaže | mu vsa kraljestva sveta in njihovo | |
kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu | reče | : |
Tedaj mu Jezus | reče | : |
Jezus | začne | delovati v Galileji |
Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki | leži | ob jezeru, v Zábulonovi in Néftalijevi |
Jezus | pokliče | štiri ribiče |
Simona, ki se | imenuje | Peter, in njegovega brata Andreja, |
Reče | jima: | |
Jezus | uči | in ozdravlja |
Jezus uči in | ozdravlja | |
Če se pa sol | pokvari | , s čim jo bomo osolili? |
Ni za drugo, kakor da se proč | vrže | in jo ljudje pohodijo. |
Mesto, ki | stoji | na gori, se ne more skriti. |
Mesto, ki stoji na gori, se ne | more | skriti. |
pod mernik, temveč na podstavek, da | sveti | vsem, ki so v hiši. |
Takó naj | sveti | vaša luč ljudem, da bodo videli vaša |
ena črtica postave, preden se vse ne | zgodi | . |
Kdor pa koga | ubije | , pride pred sodišče. |
Kdor pa koga ubije, | pride | pred sodišče. |
Jaz pa vam pravim: vsak, kdor se | jezi | na svojega brata, zasluži, da pride |
vsak, kdor se jezi na svojega brata, | zasluži | , da pride pred sodišče. |
jezi na svojega brata, zasluži, da | pride | pred sodišče. |
Kdor pa | reče | bratu ‘bedak’, zasluži, da pride pred |
Kdor pa reče bratu ‘bedak’, | zasluži | , da pride pred vrhovno sodišče; in |
pa reče bratu ‘bedak’, zasluži, da | pride | pred vrhovno sodišče; in kdor mu reče |
pride pred vrhovno sodišče; in kdor mu | reče | ‘brezverec’, zasluži, da pride v peklenski |
sodišče; in kdor mu reče ‘brezverec’, | zasluži | , da pride v peklenski ogenj! |
kdor mu reče ‘brezverec’, zasluži, da | pride | v peklenski ogenj! |
dar k oltarju in se tam spomniš, da | ima | tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar |
spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, | pústi | dar tam pred oltarjem, pojdi in se |
tam pred oltarjem, pojdi in se prej | spravi | z bratom, potem pa pridi in daruj svoj |
Spravi | se hitro s svojim nasprotnikom, dokler | |
njim še na poti, da te nasprotnik ne | izroči | sodniku, sodnik pa pazniku in te ne |
Jaz pa vam pravim: kdorkoli | gleda | žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval |
Če te desno oko | zapeljuje | , ga izderi in vrzi od sebe; kajti bolje |
In če te desna roka | zapeljuje | , jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti |
Kdor se | loči | od svoje žene, naj ji dá ločitveni |
Kdor se loči od svoje žene, naj ji | dá | ločitveni list.’ |
Jaz pa vam pravim: kdor se | loči | od svoje žene, razen če zveza ni bila |
zveza ni bila zakonita, je kriv, da ona | prešuštvuje | . |
Kdor pa se z ločeno | oženi | , prešuštvuje.« |
Kdor pa se z ločeno oženi, | prešuštvuje | .« |
upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo | udari | po desnem licu, mu nastavi še levo. |
če te kdo udari po desnem licu, mu | nastavi | še levo. |
Če se | hoče | kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, |
pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu | pusti | še plašč. |
Če te kdo | prisili | eno miljo daleč, pojdi z njim dve. |
Če te kdo | prosi | , mu daj, in če si hoče od tebe kaj |
Če te kdo prosi, mu daj, in če si | hoče | od tebe kaj sposoditi, mu ne pokaži |
Ljubi | svojega bližnjega in sovraži svojega | |
Ljubi svojega bližnjega in | sovraži | svojega sovražnika.’ |
On namreč | daje | svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi |
On namreč daje svojemu soncu, da | vzhaja | nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja |
vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter | pošilja | dež pravičnim in krivičnim. |
Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne | vé | tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. |
miloščino, naj ne vé tvoja levica, kaj | dela | tvoja desnica. |
tvoja miloščina skrita, in tvoj Oče, ki | vidi | , kar je skrito, ti bo povrnil.« |
pojdi v svojo sobo, zapri vrata in | môli | k svojemu Očetu, ki je na skritem. |
In tvoj Oče, ki | vidi | , kar je skrito, ti bo povrnil. |
Ne bodite jim podobni, saj vaš Oče | vé | , česa potrebujete, še preden ga prosite. |
Oče naš, ki si v nebesih, | posvečuje | naj se tvoje ime. |
Zgôdi | se tvoja volja kakor v nebesih | |
danes naš vsakdanji kruh; in | odpústi | nam naše dolge, kakor smo |
pademo v skušnjavo, temveč | reši | nas hudega. |
In tvoj Oče, ki | vidi | , kar je na skrivnem, ti bo povrnil.« |
velika bo tema, če luč, ki je v tebi, | postane | tema!« |
»Nihče ne | more | služiti dvema gospodarjema. |
žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče | živi | . |
Kdo izmed vas pa | more | kljub vsej zaskrbljenosti dodati svoji |
Če pa Bog tako | oblači | travo, ki je danes na polju in jo jutri |
Saj | vé | vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete. |
Pústi | , da vzamem iver iz tvojega očesa,’ | |
Hinavec, | odstrani | najprej bruno iz svojega očesa; šele |
Kajti vsak, kdor | prosi | , prejme, in kdor išče, najde; in kdor |
Kajti vsak, kdor prosi, | prejme | , in kdor išče, najde; in kdor trka, |
Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor | išče | , najde; in kdor trka, se mu odpre. |
vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, | najde | ; in kdor trka, se mu odpre. |
prejme, in kdor išče, najde; in kdor | trka | , se mu odpre. |
kdor išče, najde; in kdor trka, se mu | odpre | . |
vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga | prosi | kruha? |
Ali mu bo dal kačo, če ga | prosi | za ribo? |
široka so vrata in prostorna je pot, ki | vodi | v pogubo in veliko jih hodi po njej. |
pot, ki vodi v pogubo in veliko jih | hodi | po njej. |
Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki | vodi | v življenje, in malo jih je, ki jo |
Se mar grozdje | obira | s trnja ali smokve z osata? |
Takó vsako dobro drevo | rodi | dobre sadove, slabo drevo pa slabe. |
Dobro drevo ne | more | roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. |
Vsako drevo, ki ne | rodi | dobrega sadu, posekajo in vržejo v |
»Ne | pojde | v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi: |
pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi | pravi | : ‘ |
Gospod, Gospod,’ ampak kdor | spolnjuje | voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. |
»Zato je vsak, ki | posluša | te moje besede in jih spolnjuje, podoben |
vsak, ki posluša te moje besede in jih | spolnjuje | , podoben pametnemu človeku, ki pozida |
spolnjuje, podoben pametnemu človeku, ki | pozida | svojo hišo na skalo. |
Ulije | se ploha, priderejo nalivi in privršijo | |
ter butnejo v to hišo, vendar se ne | zruši | , ker ima temelje na skali. |
v to hišo, vendar se ne zruši, ker | ima | temelje na skali. |
Kdor pa moje besede | posluša | in jih ne spolnjuje, je podoben nespametnemu |
Kdor pa moje besede posluša in jih ne | spolnjuje | , je podoben nespametnemu človeku, ki |
je podoben nespametnemu človeku, ki | pozida | hišo na pesku. |
Ulije | se ploha, priderejo nalivi in privršijo | |
vetrovi ter butnejo v to hišo in hiša se | zruši | v veliko podrtijo.« |
Učil jih je kakor tisti, ki | ima | oblast, in ne kakor njihovi pismouki. |
KRALJESTVA S ČUDEŽI IN Z BESEDO Jezus | očisti | gobavca |
Nato mu Jezus | reče | : |
Jezus | ozdravi | stotnikovega služabnika |
»Gospod, moj služabnik | leži | doma hrom in hudo trpi.« |
moj služabnik leži doma hrom in hudo | trpi | .« |
Jezus mu | pravi | : |
Pojdi’ in | gre | ; in drugemu: ‘ |
Pridi’ in | pride | ; in svojemu služabniku: ‘ |
Stôri to’ in | stori | .« |
»Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti | zgodi | !« |
Jezus jih veliko | ozdravi | |
Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča | leži | in da ima mrzlico. |
videl, da njegova tašča leži in da | ima | mrzlico. |
»Gospod, | dovôli | mi, da prej grem in pokopljem svojega |
Jezus | pomiri | vihar |
Jezus | ozdravi | obsedene v Gadári |
Jezus | ozdravi | hromega |
»Ta | govori | bogokletno.« |
Ampak da boste vedeli, da | ima | Sin človekov oblast na zemlji odpuščati |
oblast na zemlji odpuščati grehe,« | reče | tedaj hromemu: |
Jezus | pokliče | Mateja |
»Zakaj vaš učitelj | jé | s cestninarji in grešniki?« |
Jezus jim | odgovori | : |
Nihče ne | prišije | krpe iz neudelanega blaga na staro |
Našiv namreč obleko | trga | , da nastane še večja luknja. |
Našiv namreč obleko trga, da | nastane | še večja luknja. |
mehove, sicer mehovi počijo in vino se | razlije | , mehovi pa uničijo. |
vino vlivajo v nove mehove in se oboje | ohrani | .« |
hči je pravkar umrla, vendar pridi, | položi | roko nanjo in bo oživela.« |
»Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak | spi | .« |
Jezus | ozdravi | dva slepa |
Jezus ju | vpraša | : |
» | Zgôdi | se vama po vajini veri!« |
»Glejta, da nihče ne | zve | !« |
Jezus | ozdravi | nemega |
»S poglavarjem hudih duhov | izganja | hude duhove.« |
Prosíte torej Gospoda žetve, naj | pošlje | delavcev na svojo žetev.« |
Jezus | razpošlje | dvanajstere |
apostolov pa so: prvi Simon, ki se | imenuje | Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, |
Če bo hiša tega vredna, naj | pride | nadnjo vaš mir, če pa ne bo vredna, |
če pa ne bo vredna, naj se vaš mir | povrne | k vam. |
Če vas kdo ne | sprejme | in vaših besed ne posluša, pojdite |
vas kdo ne sprejme in vaših besed ne | posluša | , pojdite iz tiste hiše ali iz tistega |
Preganjanje | pride | |
obhodili Izraelovih mest, dokler ne | pride | Sin človekov. |
Učencu | zadošča | , da postane kakor njegov učitelj, in |
Učencu zadošča, da | postane | kakor njegov učitelj, in služabniku, |
kakor njegov učitelj, in služabniku, da | postane | kakor njegov gospodar. |
Bojte se rajši tistega, ki | more | dušo in telo pogubiti v pekel! |
Pa vendar niti eden od njiju ne | pade | na zemljo brez volje vašega Očeta. |
Kdor | ima | očeta ali mater rajši kakor mene, ni |
Kdor ne | sprejme | svojega križa in ne hodi za menoj, |
Kdor ne sprejme svojega križa in ne | hodi | za menoj, ni mene vreden. |
Kdor | najde | svoje življenje, ga bo izgubil, in |
svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor | izgubi | svoje življenje zaradi mene, ga bo |
»Kdor vas | sprejme | , mene sprejme; in kdor mene sprejme, |
»Kdor vas sprejme, mene | sprejme | ; in kdor mene sprejme, sprejme tistega, |
sprejme, mene sprejme; in kdor mene | sprejme | , sprejme tistega, ki me je poslal. |
mene sprejme; in kdor mene sprejme, | sprejme | tistega, ki me je poslal. |
Kdor | sprejme | preroka, ker je prerok, bo dobil plačilo |
prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor | sprejme | pravičnega zato, ker je pravičen, bo |
Kdor | dá | piti samó kozarec hladne vode enemu |
»Ali si ti, ki | mora | priti, ali naj čakamo drugega?« |
slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se | oznanja | evangelij; in blagor tistemu, ki se |
evangelij; in blagor tistemu, ki se ne | spotika | nad menoj.« |
Trst, ki ga veter | maje | ? |
do zdaj si nebeško kraljestvo s silo | utira | pot in samo močni ga osvajajo. |