/Gce (32293)

»Veliki Brat te	opazuje	,« se je glasil napis pod njim.
»Veliki Brat te	opazuje	,« je govoril napis, medtem ko so temne
pogosto in po kakšnem sistemu se policija	vključuje	v ta ali oni oddajnik, si lahko samo
Tisti čas se še ni zavedal, da si ga	želi	za neki poseben namen.
je čutil, da lepi rumenkasti papir	zasluži	, da nanj pišeš s pravim peresom, ne
mu je nenadoma prišlo na misel, pa	piše	ta dnevnik ?
pisati, zavedajoč se le na pol, kaj	piše	.
Najprej si ga videl, kako se	prekopicuje	v vodi kot delfin, nato si ga videl
rešilni čoln poln otrok in helikopter, ki	visi	nad njimi.
bil čudovit prizor z otroško roko ki	leti	gor gor gor naravnost v zrak helikopter
se ji je kaj zgodilo nikogar nič ne	briga	kaj reče raja tipična reakcija raje
kaj zgodilo nikogar nič ne briga kaj	reče	raja tipična reakcija raje oni nikdar
mere, da se je skoraj čutil sposobnega,	da	ga zapiše.
se je skoraj čutil sposobnega, da ga	zapiše	.
vedel, kako ji je ime, vedel pa je, da	dela	na Oddelku za književnost.
čistosti mišljenja, ki se je zdelo, da ga	nosi	s seboj.
ošinila s pogledom, ki se je zdelo, da	prodira	naravnost v njegovo notranjost in ki
Winston le nejasno predstavljal, kaj	pomeni	.
zavladal molk, ko so opazili, da se	približuje	črni kombinezon člana Ožje partije.
plemiča iz osemnajstega stoletja, ko	ponuja	svojo dozo z njuhancem.
Čutil je, da ga globoko	privlači	, pa ne samo zato, ker ga je zapeljevalo
Oddelku za dokumentacijo, dokler ne	mine	Dvominutno sovraštvo.
prihajalo od velikanskega stroja, ki	teče	brez olja.
je bil tako pretiran in perverzen,	da	ga je lahko spregledal tudi otrok,
druge, manj razumne od tebe, lahko	zavede	.
bilo nobenega dvoma, o čem Goldstein	govoriči	, za njegovo glavo korakale neskončne
zdelo, da se njegov vpliv nikdar ne	zmanjša	.
našli novi bedaki, ki so čakali, da jih	zapelje	.
zavedel, da kriči z drugimi in s peto	brca	ob prečko stola.
kovaškim kladivom, se je zdelo, da	plava	nad vso skupino ljudi kakor električni
skupino ljudi kakor električni tok in	spreminja	vsakogar, tudi proti njegovi volji,
in zdelo se mu je, da se Veliki brat	vzdiguje	, nepremagljivi, neustrašeni varuh,
ponoči odtrgaš glavo z blazine, ko te	tlači	mora, je Winstonu uspelo, da je prenesel
zdaj je bolje kot prej vedel, zakaj jo	sovraži	.
	Sovraži	jo, ker je mlada in lepa in brezspolna,
vojaka, ki je bil videti, kot da se	približuje	, orjaški in grozljiv, njegova brzostrelka
Nihče ni slišal, kaj Veliki brat	govori	.
obraz Velikega brata še nekaj sekund	vztraja	na ekranu, kakor da je vtis, ki ga
Winstonu se je zdelo, da mu	zmrzuje	drobovje.
je Winston vedel - da, vedel je - da	misli	O'Brien prav tako kot on.
»S teboj sem,« se je zdelo, da mu	pravi	O'Brien.
»A ne	skrbi	, jaz sem na tvoji strani.«
resnične - morda Bratovščina zares	obstaja	.
nevarno, tudi ko bi bil vedel, kako naj to	izpelje	.
Nenaden sunek v spanju, surova roka, ki	stresa	za rame, luči, ki svetijo v oči, obroč
ustrelili me bojo	briga	me ustrelili me bojo v tilnik briga
briga me ustrelili me bojo v tilnik	briga	me dol z velikim bratom vedno te ustrelijo
bratom vedno te ustrelijo v tilnik	briga	me dol z velikim bratom -
Vzbujala je vtis, da ji	leži	v gubah na obrazu prah.
»On	ima	rad take stvari.«
pipe, da se že štiri leta vsak večer	pokaže	v Občinskem centru.
opazil, da v gubah njenega obraza res	leži	prah.
ker ne moreta iti na obešanje, za to	gre	.«
teh otrocih, je premišljal Winston,	mora	biti to žensko vse življenje groza.
prijel za pero, vprašujoč se, ali lahko	najde	še kaj, kar bi zapisal v dnevnik.
Moralo je biti sedem let - je sanjal, da	gre	skozi sobo, v kateri je bila črna tema.
Winston ni vedel, kaj to	pomeni	, vedel je samo, da se bo tako ali drugače
In res, krvavemu opisu	propada	evrazijske armade, z velikanskimi številkami
Počutil se je, kot da	tava	v gozdovih po morskem dnu, izgubljen
oči, ki te opazujejo in glas, ki te	obdaja	.
Znova se je vprašal, za koga	piše	dnevnik.
V desetih minutah	mora	oditi.
Do štirinajst trideset	mora	biti spet na delu.
Toda dokler jih	izgovarja	, na neki čuden način zveza ni pretrgana.
s tem, da ostaneš duševno zdrav, se	nadaljuje	človeška dediščina.
je napravil odločilni korak, lahko	izraža	svoje misli.
Miselni zločin ne	prinaša	smrti: Miselni zločin je smrt.
postalo važno, da kolikor mogoče dolgo	ostane	živ.
natanko tista malenkost, ki te lahko	izda	.
bi ga bilo skrivati, lahko pa vsaj	ugotovi	, ali ga bodo odkrili ali ne.
tonili dol, dol v zeleno vodo, ki ju	mora	v naslednjem trenutku za vedno skriti
Tragedija, je spoznal,	sodi	k starim časom, k časom, ko so ljudje
Vse to se mu je zdelo, da	vidi	v velikih materinih in sestrinih očeh,
da s svojo milino in brezskrbnostjo	razveljavlja	celotno kulturo, celoten miselni sistem,
Tudi to je kretnja, ki	pripada	starim časom.
Zdelo se je, da ga	oddaja	iz kože namesto znoja, in človek si
lahko zamišljal, da je tudi to, kar mu	teče	iz oči, čisti gin.
Zdelo se mu je celo, da	ve	, kaj je to.
predstavljal absolutno zlo, iz česar	sledi	, da je bil kakršenkoli pretekli ali
Samo v njegovi zavesti, ki	mora	biti v vsakem primeru kmalu uničena.
»Kdor	obvladuje	preteklost,« se je glasila parola Partije,
preteklost,« se je glasila parola Partije, »	obvladuje	prihodnost: kdor obvladuje sedanjost,
Partije, »obvladuje prihodnost: kdor	obvladuje	sedanjost, obvladuje preteklost.«
prihodnost: kdor obvladuje sedanjost,	obvladuje	preteklost.«
Že samo razumeti dvomišljenje	pomeni	dvomišljenje izvajati.
zdaj poglejmo, kdo od nas se lahko	dotakne	prstov na nogah!« je rekla navdušeno.
ni mogel spomniti niti tega, od kdaj	obstaja	Partija.
bila v svoji obliki iz Staroreka, se	pravi	kot Angleški socializem, znana že prej.
pod petinštiridesetim se čisto lahko	dotakne	prstov na nogah.«
časnik 17. 3. 84 vb govor	naporoča	afriko prečisti časnik 19. 12. 83 napovedi
napovedi 3 prod. 4. kvartal zlotiskane	preveri	tekočo izdajo časnik 14. 2. 84 miniob
odgovorna naloga in bolje bo, če se je	loti	kasneje.
naloga je bila, da prvotne številke	prečisti	tako, da se bodo ujemale s kasnejšimi.
Kar	zadeva	tretje poročilo se je nanašalo le na
Kaj se	zgodi	v nevidnih blodnjakih, v katere vodijo
Vzbujal je vtis, da	skuša	to, kar govori, obdržati kot skrivnost
Vzbujal je vtis, da skuša to, kar	govori	, obdržati kot skrivnost med seboj in
in ni imel pojma, s kakšnim delom se	ukvarja	.
predelku poleg njegovega dan za dnem	gara	tista mala rdečelaska, ki preprosto
tista mala rdečelaska, ki preprosto	zasleduje	in črta v tisku imena ljudi, ki so
rdečelaska, ki preprosto zasleduje in	črta	v tisku imena ljudi, ki so izhlapeli,
ljudi, ki so izhlapeli, in torej zanje	velja	, da jih ni nikdar bilo.
Angsoca in lastne ocene, kaj Partija	hoče	, da poveš.
1983 je skrajno nezadovoljivo in se	sklicuje	na ljudi, ki ne eksistirajo.
V celoti napiši znova in osnutek	predloži	višji avtoriteti, preden ga vložiš.
komiteju, s tem odkrito priznali, da	gre	za ponarejanje.
je bilo, da se zdaj cel ducat ljudi	kosa	z verzijo tega, kaj je Veliki brat
ključ do skrivnosti je ležal v besedah »	navaja	neosebe,« kar je cikalo na to, da je
Domneva, da	gre	za ljudi, ki so v zaporu, ni bila zmeraj
Ne	biva	, nikoli ni bival.
odločil, da ne bo dovolj, če preprosto	preobrne	težnjo v govoru Velikega brata.
Bolje bo, če	napravi	tako, da bo govoril o nečem, kar ne
Danes se	mora	spomniti tovariša Ogilvya.
takojšnjim odgovarjanjem nanje ( »Česa nas	uči	ta podatek, tovariši?«
pogovoru, ki mu je vzbudil vtis, da	vsebuje	zločinske težnje.
Winston je omahoval, ali naj	podeli	tovarišu Ogilvyu Red za posebne zasluge
»	Zdi	se mi pa, da stvar pokvarijo, ko jim
»Najbolj pa na koncu, ko jim	šine	ven jezik, - moder, čisto živo moder.«
»Kako pa	napreduje	slovar?«
»Beseda sama že	vsebuje	nasprotje.«
»Nedober« čisto	zadostuje	- še bolj, kajti ta je čisto nasprotje,
inačico besede dober,« kakšen smisel	ima	cela vrsta nejasnih, nekoristnih besed,
»Plusdober«	ima	isti pomen, ali pa »dvoplusdober,«
veš, da je Novorek edini na svetu, ki	ima	vsako leto manjši besednjak?«
»Tu	gre	samo za vprašanje samodiscipline, kontrole
»Pravovernost	pomeni	ne misliti - nepotrebnost misliti.«
Prebistro	vidi	in preodkrito govori.
Prebistro vidi in preodkrito	govori	.
Partija ne	mara	takih ljudi.
poslušala in zdelo se je, da se vneto	strinja	z vsem, kar govori.
je, da se vneto strinja z vsem, kar	govori	.
ni vedel o njem kaj več kot to, da	ima	važen položaj na Oddelku za književnost.
čeprav nisi mogel točno slišati, kaj	govori	, nisi mogel dvomiti o bistvu povedanega.
»Če se	nanaša	na nasprotnika, je žalitev, če pa se
na nasprotnika, je žalitev, če pa se	nanaša	na nekoga, s katerim se strinjaš, je
žalostjo, čeprav je dobro vedel, da ga Syme	zaničuje	in rahlo črti, in da bi ga bil čisto
vedel, da ga Syme zaničuje in rahlo	črti	, in da bi ga bil čisto zmožen ovaditi
Gorečnost ne	zadostuje	, pravovernost je nezavedanje.
»Parsons	prihaja	,« je dejal.
zvoku njegovega glasu se je zdelo, da	pristavlja	: »Ta prekleti bedak.«
mere delala vtis majhnega dečka, ki	prerašča	deško obleko, da si ga je bilo kljub
»Poglej ga, kako	dela	ob uri za kosilo,« je rekel Parsons
»Nekaj preveč pametnega zame, se mi	zdi	.«
»	Gre	za tisti samoprispevek.«
»	Zdi	se mi, da je bil malo razburjen, ker
»A, tako - hočem reči, da	kaže	pravega duha, ne?«
»Opazila je, da	nosi	smešne čevlje - rekla je, da ni prej
žilavi, porjaveli od sonca, brezskrbni -	obstaja	in celo prevladuje.
sonca, brezskrbni - obstaja in celo	prevladuje	.
Zazdelo se mu je, da nagonsko	ve	, kdo bo preživel in kdo propadel, čeprav
propadel, čeprav ni bilo lahko reči, kaj ti	zagotovi	preživetje.
Zakaj ga	opazuje	?
Zakaj ga	zasleduje	?
in se prepričati, ali dovolj glasno	vpije	.
Ni vedel, kako dolgo ga že	opazuje	, toda morda že celih pet minut, in
Ministrstva ljubezni, pa vendar čika ne	sme	zapraviti.
stari branjevki, ker sta jo videla, da	zavija	klobase v plakat Velikega brata?«
»Precej hudo se je opekla, se mi	zdi	.«
dnevne sobe in ugotovila, da lahko	sliši	dvakrat toliko kot z ušesom na ključavnici.«
»Pa vendar,	vceplja	jim pravilne ideje, ne?«
napetost se lahko v kateremkoli trenutku	sprevrže	v viden simptom.
Winston je bil poročen - se	pravi	, da je bil nekoč poročen, verjetno
Zdelo se mu je, da znova	vdihava	topli, zatohli zadah kletne kuhinje,
zbujal vtis, da se medsebojno telesno	privlači	.
je tako, zdelo pa se je naravno, da	mora	tako biti.
dotlej, dokler ni odkril, da se za njim	skriva	tako malo, kot je sploh mogoče.
poznal njo zaupneje kot druge - da	ima	brez izjeme najbolj neumno, vulgarno,
imel občutek, da ga obenem z vso močjo	odriva	.
Videl se je, kako	stoji	v tisti medli luči svetilke, z vonjem
Zakaj	mora	biti zmeraj tako?
Zakaj ne	more	imeti lastne ženske, namesto teh umazanih
Razum mu je pravil, da	mora	biti nekaj izjem, njegovo srce pa tega
	Mora	biti zapisano, mora biti izpovedano.
Mora biti zapisano,	mora	biti izpovedano.
obraz, da je delala vtis, da se lahko	zlomi	kot maska iz lepenke.
dvigniti in se stresti kot konju, kadar se	otresa	muh.
Gotovo jim prej ali slej	mora	priti na misel, da je to treba storiti.
Raja se končno	osvobaja	!
da je dajal nekaterim prednost in da	ima	še nekaj ponev nekje v zalogi.
bi raja kakorkoli pokazala, da ga	potrebuje	ali želi.
kakorkoli pokazala, da ga potrebuje ali	želi	.
Zdelo se mu je, da	vidi	podobo Londona, ogromnega in razrušenega,
obrazom in sršečimi lasmi, ki se nemočno	ukvarja	z zamašenim odtokom.
Partija je trdila, da	znaša	umrljivost otrok danes le stošestdeset
Vzbujal je vtis, da ti pred očmi	propada	, kot bi se krušila gora.
preteklosti, podoben fosilnemu okostju, ki se	pojavi	v napačni plasti in pobije geološko
okostju, ki se pojavi v napačni plasti in	pobije	geološko teorijo.
To je bilo dovolj, da	razbije	Partijo na atome, če bi to bilo nekako
svetu, da bi ljudje spoznali, kaj to	pomeni	.
opazil, kaj je na fotografiji in kaj	pomeni	, jo je pokril z listom papirja.
Ali Partija kaj manj	obvlada	preteklost, se je spraševal, če je
kratko malo to, da pripadaš manjšini, ki	šteje	enega samega človeka.
blaznosti, če si verjel, da se zemlja	vrti	okoli sonca, danes pa, če si verjel,
Morda je bil on edini, ki to	verjame	, in če je edini, je blazen.
strašno je bilo le to, da se morda	moti	.
slej trditi: logika njihovega položaja	terja	to.
Ali da sila gravitacije	deluje	?
na nekega človeka in mu to dejstvo	daje	posebno barvo.
Pa vendar	ima	prav: Partija se moti in on ima prav!
Pa vendar ima prav: Partija se	moti	in on ima prav!
vendar ima prav: Partija se moti in on	ima	prav!
Stvarni svet	obstaja	, njegovi zakoni se ne spreminjajo.
Z občutkom, da	govori	O'Brienu, vendar tudi postavlja neki
občutkom, da govori O'Brienu, vendar tudi	postavlja	neki važni aksiom, je napisal:
Svoboda	pomeni	svobodo reči, da je dva in dva štiri.
Če je to zagotovljeno, vse drugo	sledi	.
Zahtevali so, da se, kadar ne	dela	, je ali spi, udeležuje kakršnekoli
Zahtevali so, da se, kadar ne dela,	je	ali spi, udeležuje kakršnekoli skupinske
Zahtevali so, da se, kadar ne dela, je ali	spi	, udeležuje kakršnekoli skupinske rekreacije;
so, da se, kadar ne dela, je ali spi,	udeležuje	kakršnekoli skupinske rekreacije; počenjati
ne da bi ga brigalo, v katero smer	gre	.
je, da imajo nekakšen nagon, ki jim	pove	nekaj trenutkov vnaprej, da prihaja
jim pove nekaj trenutkov vnaprej, da	prihaja	raketa, čeprav so rakete baje letele
grmenje in zdelo se je, da se tlak	dviga	, toča lažjih predmetov se mu je usula
»Rečem ti, da nobena številka, ki se	konča	na sedem, že več kot štirinajst mesecev
»In pravim ti, nobena številka, ki se	končuje	na sedem -«
»	Ima	se za gostilničarja, pa ne ve, kaj
»Ima se za gostilničarja, pa ne	ve	, kaj je polič.«
»Pol litra ni dovolj, ne	zadošča	mi.«
»	Udari	mi na mehur.«
»To me	vrne	nazaj v stare čase.«
Zdelo se je, da starec globoko	razmišlja	.
»On	reče	: Zakaj pa ne gledaš, kod hodiš?«
»	reče	.«
»On	reče	: Snamem ti to prekleto glavo, če boš
na varno,« rečem in če mi verjamete,	pograbi	me za ovratnik in mi primaže tako,
verjamete, pograbi me za ovratnik in mi	primaže	tako, da me je skoraj poslal pod kolesa
»Ko pa	pride	v moja leta, ni nikdar več čisto pravi.«
»Po šestkrat ali sedemkrat me ponoči	vrže	iz postelje.«
In kadar spomin	odpove	in so vsi zapisani dokumenti ponarejeni
Zdelo se mu je, da kraj	pozna	.
bo manj sumljiv znotraj, kot pa če	postava	na pločniku, je prestopil prag.
brošk in podobnega - zbujala vtis, da	vsebuje	tudi kaj zanimivega.
Zazdelo se mu je, da natanko	ve	, kako se počutiš, če sediš v taki sobi,
neskončno sam, neskončno varen, nihče te ne	opazuje	, nikakršen glas te ne zasleduje, nobenega
te ne opazuje, nikakršen glas te ne	zasleduje	, nobenega zvoka, razen pripevanja kotliča
»	Leži	na sredi ceste pri Palači pravice.«
je nasmehnil, kot bi se zavedal, da	govori	nekaj rahlo smešnega in dodal: »Oranže
smešnega in dodal: »Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu!«
»Oh - Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu, to je bila
»Kako	gre	dalje, se ne spominjam več, vem pa,
se ne spominjam več, vem pa, da se	konča	Tukaj je sveča, da ti posveti spat,
da se konča Tukaj je sveča, da ti	posveti	spat, tu je sekira, da ti preseka vrat.«
ti posveti spat, tu je sekira, da ti	preseka	vrat.«
kadar so prišli do Tu je sekira, da ti	preseka	vrat , so roke spustili in te ujeli.«
Winston je ugibal, kateremu stoletju	pripada	cerkev.
Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu,dolžan si mi
Klementinu,dolžan si mi tri novce,	odpeva	zvon pri Sv. Martinu. »No,
»Ta še vedno	stoji	.«
vdovec, star triinšestdeset let, in da	ima	to trgovino že trideset let.
Winstonovi glavi: »Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu, Dolžan si
Klementinu, Dolžan si mi tri novce,	odpeva	zvon pri Sv. Martinu.«
Zdelo se mu je, da	sliši	, kako pritrkavajo z enega onstranskega
stopnicah, da bi ga starec ne videl, kako	preiskuje	cesto, preden bo prestopil prag.
Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu, dolžan si
Klementinu, dolžan si mi tri novce,	poje	zvon pri Sv. Martinu. Nenadoma
težko odšel dalje, ne da bi opazil, da	hodi	v napačno smer.
Nobenega dvoma ni bilo več, da dekle	vohuni	za njim.
ali pa samo amaterska vohunka, ki jo	podžiga	velika zagnanost, je bilo komaj pomembno.
Dovolj je bilo to, da ga	opazuje	.
in bil je že na pol odločen, da jo	vzame	ven in vrže proč.
na pol odločen, da jo vzame ven in	vrže	proč.
je imel občutek, da bo umrl, če ne	pride	kmalu do stranišča.
nekaj trenutkov, razmišljajoč, kaj naj	stori	, se potem obrnil in šel nazaj.
goljufivost človeškega telesa, ki vedno	zamrzne	v odrevenelost ravno v trenutku, ko
kritičnem trenutku človek nikdar ne	bori	proti zunanjemu sovražniku, temveč
je vedno pozabljeno, kajti telo ti	narašča	vse dotlej, dokler ne napolni celotnega
telo ti narašča vse dotlej, dokler ne	napolni	celotnega vesolja, in tudi kadar nisi
Važno je bilo, da nekaj	zapiše	.
Vedel je, kaj to	pomeni	, vsaj mislil je, da ve.
je, kaj to pomeni, vsaj mislil je, da	ve	.
bo nikdar videl, vendar jo vnaprej	doživlja	na neki mistični način.
prišla bliže, je videl, da ji desna roka	visi	v zanki, ki je na daljavo ni bilo opaziti,
razum govoril, da sporočilo verjetno	pomeni	smrt - tega še vedno ni verjel, nerazumno
drobnih opravkov, je bila nujnost, da	skrije	svoje vznemirjenje pred telekranom.
Imel je občutek, da mu	gori	ogenj v trebuhu.
poplavi besed komaj slišal, kaj Parsons	govori	in ga je moral neprestano prositi,
je moral neprestano prositi, naj mu	ponovi	nekatere bedaste pripombe.
Delala se je, da ga ne	vidi	, in nič več ni pogledal v tisto smer.
je vzela več ur in je zahtevala, da	odrine	vse drugo.
Šlo je za to, da	ponaredi	celo vrsto poročil o proizvodnji dveh
proizvodnji dveh let, in sicer tako, da	spravi	ob ugled nekega vidnega, zdaj osumljenega
več ni razmišljal o možnosti, da mu	nastavlja	kakšno past.
možnost, da si bo premislila, če hitro ne	pride	v stik z njo.
Če bi vedel, kje	živi	in kdaj odhaja z dela, bi lahko uredil
Če bi vedel, kje živi in kdaj	odhaja	z dela, bi lahko uredil srečanje nekje
preprosto premislila in sklenila, da se mu	izogne	.
Olajšanje, da jo spet	vidi	, je bilo tako veliko, da se ni mogel
Delal se je, da ne	sliši	.
je imel privid, da mu ravno v sredo	zabada	cepin.
Toda gotovo je videla, da	prihaja	k njej, in morda bo razumela namig.
pulta s pladnjem v rokah, je opazil, da	gre	mali mož naravnost proti dekletovi
Bilo je brez pomena, če je ne	dobi	same.
Nadvse važno je bilo, da	spregovori	takoj, še preden kdo pride, toda znova
da spregovori takoj, še preden kdo	pride	, toda znova se ga je polastil nenavaden
Nemogoče je bilo, da se ta zadeva uspešno	konča	, take stvari se v resničnem življenju
kako se s pladnjem v rokah neodločno	ozira	po sobi in išče, kam bi sedel.
v rokah neodločno ozira po sobi in	išče	, kam bi sedel.
»Nič ne	de	, če je veliko ljudi.«
spomenika in bralo ali se pretvarjalo, da	bere	plakat, ki se je spirali ovijal okoli
po neki zakričani opazki sklepal, da	gre	mimo sprevod evrazijskih ujetnikov.
okoliščinah tiste vrste človek, ki	teži	vedno k zunanjemu robu kakršnegakoli
drobovje med dvema mišičastima bokoma	melje	v kašo, potem pa se je, lahno prepoten,
presenetila, mu je začrtala pot, po kateri naj	gre	.
dva kilometra po cesti; vrata, ki jim	manjka	zgornji zapah; pot preko polja; s travo
»In na vratih	manjka	zgornji zapah.«
Prav tako ni nihče vedel, kaj se	zgodi	z njimi, razen pri tistih redkih, ki
Imel je čas, da do potankosti	prouči	njeno roko.
V istem hipu se je domislil, da ne	ve	, kakšne barve so njene oči.
Zdelo se je, da zrak	poljublja	kožo.
čez rame prepričal, da ga nihče ne	zasleduje	.
je z glavo, očitno v opozorilo, da	mora	ostati tiho, potem pa razmaknila grmovje
ironičen, kot bi se čudila, zakaj se ne	zgane	.
»Nič ne	de	, dragi, ne mudi se nama.«
»Nič ne de, dragi, ne	mudi	se nama.«
»Pravzaprav sem tiste vrste dekle, ki se jo	opazi	.«
Njim, je bilo videti,	pomeni	Partijo in predvsem Ožjo partijo, o
pa je bila videti, kot da sploh ne	more	omeniti Partije, predvsem pa ne Ožje partije,
in zdravo, kakor prhanje konja, ki	povoha	slabo seno.
»Lahko naju kdo	opazuje	.«
Star, čisto popasen pašnik, s stezo, ki	teče	po njem in krtino tu pa tam.
Gotovo	mora	biti nekje blizu, a nedosegljiv očem,
majhen, hrošču podoben človek zaverovano	posluša	- posluša tole.
podoben človek zaverovano posluša -	posluša	tole.
prsih; zdelo se je, kot da se njeno telo	zliva	z njegovim.
čudovito kretnjo, ki se je zdela, da	zanikuje	celotno civilizacijo.
Kdo	ve	?
vneme in samozatajevanja le laž, ki	zakriva	sprijenost.
Vse, kar	sprija	, slabi, spodkopava!
Vse, kar sprija,	slabi	, spodkopava!
Vse, kar sprija, slabi,	spodkopava	!
Prišlo mu je na misel, da še vedno ne	ve	za njen priimek, niti kje živi.
vedno ne ve za njen priimek, niti kje	živi	.
Zdelo se mu je naravno, da to	prepusti	njej.
in zdelo se mu je tudi, da izčrpno	pozna	londonsko okolico, kar si je pridobila
okoli stojnic in se pretvarjala, da	išče	vezalke ali sukanec.
ko se ji bo približal; sicer pa naj	gre	mimo brez znamenja prepoznanja.
Stisnil jo je k sebi in se zavedel, da	poljublja	živ, topel obraz.
line ter se prepričal, da nihče ne	prihaja	.
Rekla je, da »ne	bere	posebno rada.«
Ti se hočeš dobro imeti; »oni,« kar	pomeni	Partija, pa hočejo, da se nimaš dobro;
Zdelo se je, da zanjo to, da te	hoče	Partija oropati užitkov, prav tako
Sovražila je Partijo in to	izjavlja	z najbolj surovimi besedami, toda iz
Opazil je, da nikdar ne	uporablja	besed iz Novoreka, razen tistih, ki
Bratovščino in nikakor ni hotela verjeti, da	obstaja	.
preprosto ogibali, tako kot se zajec	izogiba	psa.
»To	pomeni	po naravi pravoveren, nezmožen imeti
pokazalo, da vse pomembne stvari že	pozna	.
način, ko se je zdelo, da ga še vedno	odriva	od sebe z vso močjo, celo ko so bile
»Upam si trditi, da v večini primerov	deluje	.«
čutiš srečnega in te vse prekleto malo	briga	.«
sovraštvo in blazno vero, ki jo Partija	potrebuje	pri svojih članih, držati na pravi
kmalu ugotovila, da se nepričakovano	končuje	na robu kamnoloma.
izletnikov, ji je vzbujalo občutek, da ne	dela	prav.
podobnega in zaklical je Katarini, naj	pride	pogledat.
čez rob skal, da bi videla, kam ji	kaže	.
Zelo je mlada, je mislil, še	pričakuje	nekaj od življenja, ne razume, da ničesar
še pričakuje nekaj od življenja, ne	razume	, da ničesar ne rešiš, če suneš nadležnega
zakon narave tak, da posameznik vedno	podleže	.
stvari, kot je sreča, da edina zmaga	leži	daleč v prihodnosti, dolgo po tvoji
»Toda to ničesar ne	spremeni	.«
»Dokler človek	ostane	človek, sta smrt in življenje ista
radoveden, ko je postalo jasno, da Winston	želi	sobo zaradi ljubezenskega razmerja.
Vsakdo si	želi	imeti kraj, kjer bi bil lahko včasih
In kadar takšen kraj	ima	, zahteva že običajna uslužnost, da
In kadar takšen kraj ima,	zahteva	že običajna uslužnost, da vsakdo, ki
običajna uslužnost, da vsakdo, ki zanj	ve	, obdrži to zase.
običajna uslužnost, da vsakdo, ki zanj ve,	obdrži	to zase.
od njiju skozi zadnje dvorišče, ki	drži	na uličico.
Bila je le brezupna	domišlja	,prešla je kot aprilski dan,toda pogled,
Ko je rekla, da ne	more	priti, je imel občutek, da ga goljufa.
more priti, je imel občutek, da ga	goljufa	.
prstov in zdelo se mu je, da mu to ne	zbuja	poželenja ampak ljubezen.
Pomislil je, da	mora	biti, kadar živiš z žensko, takšno
prihodnosti, tik pred smrtjo tako gotovo, kot	stoji	99 pred 100.
bogat, vroč vonj, ki se je zdel, kot da	prihaja	iz njegovega ranega otroštva, s katerim
Pravijo, da čas vse rane	celi	, pravijo, da vse lahko pozabiš, a še
nekaterih predelih Londona jih kar	mrgoli	.«
trenutkov je imel občutek, da spet	doživlja	moro, ki se mu je spet in spet vračala,
»Ne	skrbi	, dragi, ne bova imela teh umazanih
»Mislim, da ni nič - se	pravi	, mislim, da ni bilo nikoli namenjeno
je na pol otožno: »Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu.«
Dolžan si mi tri novce,	odpeva	zvon pri Sv. Martinu. Kdaj mi jih boš
Sv. Martinu. Kdaj mi jih boš vrnil?	pravi	zvon pri Old Baileyu. - »Ne
»Ne morem se spomniti, kako	gre	dalje.«
»Vsekakor pa vem, da se	konča	Tukaj je sveča, da ti posveti spat,
vem, da se konča Tukaj je sveča, da ti	posveti	spat, tu je sekira, da ti preseka
posveti spat, tu je sekira, da ti	preseka	vrat!«
Ampak še en verz	mora	biti za zvonovi Old Baileya.
»	Zanima	me, kaj je bila limona,« je nedosledno
»	Zdi	se mi, da je že skoraj čas, da greva.«
bila površina stekla nebesni svod, ki	obdaja	drobni svet s celotno atmosfero.
Imel je občutek, da lahko	prodre	vanj in da je pravzaprav v njem, skupaj
opustil navado, da ob katerikoli uri	pije	gin.
je, da starec poredko ali nikoli ne	odhaja	ven, poleg tega pa, da skoraj nima
Videti je bil vesel, da	ima	priložnost govoriti.
bi kdaj prosil Winstona, naj kaj	kupi	, temveč je samo želel, naj občuduje.
kaj kupi, temveč je samo želel, naj	občuduje	.
»Prišlo mi je na misel, da vas mogoče	zanima	,« je navadno rekel z rotečim drobnim
zmeraj zavedala - da to, kar se zdaj	dogaja	, ne more trajati dolgo.
zavedala - da to, kar se zdaj dogaja, ne	more	trajati dolgo.
časi, ko se jima je dejstvo, da jima	grozi	smrt, zdelo tako otipljivo kot postelja,
čutnostjo, kakor prekleta duša, ki se	oklene	še poslednjega koščka užitka le pet
Čutila sta, da se jima ne	more	nič hudega zgoditi, dokler ostaneta
Povedal ji je o čudni zaupnosti, ki	vlada	, oziroma se zdi, da vlada, med njim
čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma se	zdi	, da vlada, med njim in O'Brienom in
zaupnosti, ki vlada, oziroma se zdi, da	vlada	, med njim in O'Brienom in o nagibu,
O'Brienom in o nagibu, ki ga včasih	občuti	, da bi kratko in malo stopil k O'Brienu,
zdelo se ji je naravno, da Winston	verjame	v O'Brienovo zanesljivost na podlagi
da vsakdo ali skoraj vsakdo na tihem	sovraži	Partijo in da bi vsakdo prekršil pravila,
Goldstein in kakšne nauke domnevno	zastopa	.
so dnevno padale na London, verjetno	izstreljuje	sama vlada Oceanije, da bi »držala
Dvominutnim sovraštvom z veliko težavo	zadržuje	, da ne prasne v smeh.
sovraštvom z veliko težavo zadržuje, da ne	prasne	v smeh.
osupnilo, ko je ugotovil, da se ne	spominja	, da je bila Oceanija še pred štirimi
o nesramnih ponaredkih, ki jih tam	opravlja	.
je bilo, da se ob takih stvareh ne	zgrozi	.
Ni čutila prepada, ki se ji	odpira	pod nogami ob misli, da laži postajajo
»In kaj te torej pri tem	skrbi	?«
»In ta proces se	nadaljuje	iz dneva v dan, minuto za minuto.«
»Nič ne	obstoja	več, razen neskončne sedanjosti, v
razen neskončne sedanjosti, v kateri	ima	Partija zmeraj prav.«
»Potem ko je stvar opravljena, ne	ostane	noben dokaz več.«
»Ne	zanima	me prihodnja generacija, ljubi.«
»Tisto, kar me	zanima	, sva midva.«
Človek	ve	, da je vse skupaj neumnost, zakaj bi
nimaš pojma, kaj pravovernost sploh	pomeni	.
javne dogodke, da bi opazili, kaj se	dogaja	.
kot koruzno zrno, ki neprebavljeno	pride	skoz ptičje telo.
zavedel, da nekdo, ki je večji od njega,	hodi	tik za njim.
stala nasproti in zdelo se mu je, da ne	čuti	drugega kot željo po tem, da bi zbežal.
bo pojavila še nekaj mesecev, se mi	zdi	.«
»Toda nekaj vnaprejšnjih izvodov že	kroži	.«
rekel Winston, ki je spoznal, kam to	meri	.
ki bi vas gotovo pritegnila, se mi	zdi	.«
drugem koncu naprave, lahko prebral, kaj	piše	, je načečkal naslov, iztrgal list in
Kljub temu si je skrbno zapomnil, kaj	piše	na njem in ga je nekaj ur kasneje vrgel
vprašal, ni bilo mogoče odkriti, kje kdo	živi	.
Zarota, o kateri je sanjal,	obstaja	in dosegel je njen zunanji rob.
Čutil je, kot da	stopa	v vlago groba in nič mu zato ni bilo
že od nekdaj vedel, da grob je in da	čaka	nanj.
Celo Winstonu je bilo očitno, da	čaka	na nekaj, za kar je vedela, da se mora
čaka na nekaj, za kar je vedela, da se	mora	zgoditi.
odvečnega giba, kot umetna lutka, ki se	premika	sama od sebe.
postavnega materinega telesa, ki se	sklanja	nad plinski gorilnik, da bi nekaj premešala
Zdelo se ji je samo po sebi umevno, da	mora	on, »fant,« dobiti največji obrok;
prosila, naj ne bo sebičen in naj se	spomni	, da je njegova sestrica bolna in da
je njegova sestrica bolna in da tudi	potrebuje	hrano, a bilo je zaman.
mogel pomagati; čutil je celo, da	ima	pravico do tega, kakor da ga opravičuje
da ima pravico do tega, kakor da ga	opravičuje	glasno zahtevajoča lakota v njegovem
slišal, da z glasnim, globokim glasom	zahteva	, da mora dobiti cel kos.
glasnim, globokim glasom zahteva, da	mora	dobiti cel kos.
stvar, on ni vedel, kaj je tisto, ki se	ima	kmalu zgoditi.
tej kretnji mu je reklo, da sestra	umira	.
Kar	zadeva	sestro, so jo morda poslali, tako kot
pa so jo preprosto nekje pustili, da	umre	.
pogrnjeni postelji, z otrokom, ki se je	oklepa	, je sedela v potapljajoči se ladji,
»	Zdi	se mi, da si bil v tistih časih surova
toda zdelo se ji je naravno, da to	stori	.
»Srečo sva imela,« je rekel, »a to ne	more	dolgo trajati.«
»Vsakdo zmeraj	prizna	.«
je rekel z malo več upanja, »ne, to	drži	.«
Nihče ni vedel, kaj se	dogaja	znotraj Ministrstva ljubezni; dalo
spremeniti tvojih čustev; kar se tega	tiče	, se jim nisi mogel podrediti, tudi
zahteval papirje in mu ukazal, naj se	pobere	ven.
papirja in zdelo se je, da ga pozorno	proučuje	.
in malo zaposlen človek, ki se jezno	sprašuje	, zakaj so ga zmotili.
dejansko ni vedel, kakšne vrste pomoč	pričakuje	od O'Briena, ni bilo lahko povedati,
Nadaljeval je, zavedajoč se, da	mora	to, kar govori, zveneti klavrno in
Nadaljeval je, zavedajoč se, da mora to, kar	govori	, zveneti klavrno in prevzetno obenem:
»Midva verjameva, da	obstaja	neke vrste zarota, nekakšna tajna organizacija,
zarota, nekakšna tajna organizacija, ki	deluje	proti Partiji, in da ste vi zapleteni
Winston je videl, da	nosi	pladenj z buteljko in kozarci.
»	Položi	jo na okroglo mizo.«
izrazom služabnika, z izrazom sluge, ki	uživa	privilegij.
življenje igranje vloge in da se mu	zdi	nevarno tudi za trenutek odvreči privzeto
luči, ki je bila videti, kot da se	pomika	gor in dol in zliva svojo vsebino v
videti, kot da se pomika gor in dol in	zliva	svojo vsebino v kozarec.
Videl je Julijo, da	dviga	kozarec in voha z odkrito radovednostjo.
Videl je Julijo, da dviga kozarec in	voha	z odkrito radovednostjo.
»Temu se	pravi	vino,« je z rahlim nasmeškom rekel
»Bojim se, da ga do Širše partije ne	pride	veliko.«
dvignil je svoj kozarec: »Mislim, da se	spodobi	, da začnemo z nazdravljanjem.«
neznanega razloga je vedno mislil, da	ima	vino intenzivno sladek okus, takega
»Potemtakem	obstoja	človek, kot je Goldstein?«
»Da, tak človek je in	živi	.«
izvedeli kaj več o Bratovščini kot to, da	obstaja	in da ji pripadate.«
ni menil in videti je bilo, da se mu	zdi	samo po sebi umevno, da Winston lahko
samo po sebi umevno, da Winston lahko	govori	zanjo.
ni izrekel, ni vedel, katero besedo	namerava	reči.
»Ali razumete, da bo, tudi če	preživi	, morda drugačen človek?«
oziroma videti je bilo, kot da ga ne	čuti	.
»Povem vama, da Bratovščina	obstaja	, ne morem pa vama povedati, ali šteje
obstaja, ne morem pa vama povedati, ali	šteje	sto ali deset milijonov članov.«
poznanstvu ne bosta mogla reči, da jih	šteje	komaj ducat.«
ni bilo nič tiste premočrtnosti, ki	pripada	fanatikom.
»To je neogibno,« se je zdelo, da	govori	njegov glas, »to moramo storiti in
»Nič drugega je ne	drži	skupaj kot ideja, ki pa je neuničljiva.«
ploščato belo tableto ter ji rekel, naj jo	položi	na jezik.
-« celo O'Brien, je opazil Winston,	izgovarja	besedo, kot bi bila v kurzivi - »Goldsteinovo
»Miselna policija jih	lovi	in uničuje skoraj tako hitro, kot jih
»Miselna policija jih lovi in	uničuje	skoraj tako hitro, kot jih lahko delamo.«
»Pa to komaj kaj	spremeni	.«
mogoče kdaj slišali staro pesem, ki se	začne	Oranže in limone, poje zvon pri Sv.
pesem, ki se začne Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu?«
Oranže in limone,	poje	zvon pri Sv. Klementinu, Dolžan si
Klementinu, Dolžan si mi tri novce,	odpeva	zvon pri Sv. Martinu, Kdaj mi jih boš
Sv. Martinu, Kdaj mi jih boš vrnil?	pravi	zvon pri Old Baileyu, Kadar bom bogat,
zvon pri Old Baileyu, Kadar bom bogat,	odpeva	zvon pri Shoreditchu. »Vi znate
videti je bilo, da si ga O'Brien že	briše	iz misli.
Čutil je, da bo lahko, če	dvigne	roko, videl svetlobo skoznjo.
dnevi, preden bo imel priložnost, da	pogleda	vanjo.
uničujočo fizično nalogo, stvari, ki jo	ima	človek pravico zavrniti, pa bi jo kljub
dejstvo, da je vsaka beseda, ki jo	mrmra	v narekovalnik, vsaka poteza njegovega
Julija bo prišla takoj, medtem pa	ima	še knjigo.
tako kot se stabilizator vedno znova	povrne	v ravnotežje, ne glede na to, kako
zato, da bi precenil dejstvo, da res	bere	, v udobju in varnosti.
ključavnici, nobenega živčnega impulza, naj se	ozre	čez ramo ali pokrije stran z roko.
živčnega impulza, naj se ozre čez ramo ali	pokrije	stran z roko.
Evrazija	obsega	celotni severni del evropske in azijske
Oceanija	obsega	obe Ameriki, atlantske otoke skupaj
drugih in z manj izrazito zahodno mejo,	obsega	Kitajsko in dežele južno od nje, Japonske otoke
materialnega vzroka za bojevanje in jih ne	ločuje	nikakršna bistvena ideološka razlika.
To pa ne	pomeni	, da je bodisi samo vojskovanje, bodisi
ljudje kot na normalna in, kadar jih	zagreši	lastna stran, ne pa sovražnik, hvalevredna.
Vendar pa v fizičnem smislu vojna	zajema	zelo majhno število ljudi, večinoma
večinoma dobro podkovane specialiste, in	povzroča	sorazmerno majhne izgube.
Kadar se spopadejo, se	bije	boj na nejasnih mejah, o katerih približni
približni legi lahko povprečen človek samo	ugiba	, ali pa okrog plavajočih trdnjav, ki
V centrih civilizacije	pomeni	vojna le neprestano omejitev potrošnih
povedano: razlogi, zaradi katerih se	vodi	vojna, so se spremenili po vrsti svoje
postali dominantni; oblast jih zavestno	spoznava	in ustvarja.
dominantni; oblast jih zavestno spoznava in	ustvarja	.
- kajti kljub pregrupiranju, ki se	izvrši	vsakih nekaj let, je to vedno ista
da lahko skoraj vse surovine, ki jih	potrebuje	, pridobiva znotraj lastnih meja.
skoraj vse surovine, ki jih potrebuje,	pridobiva	znotraj lastnih meja.
ne v stalni posesti katere od njih,	leži	približni četverokotnik s koti pri
Brazzavillu, Darwinu in Hong Kongu, ki	obsega	približno petino zemeljske populacije.
Praktično nobena sila ne	nadzoruje	celotnega spornega ozemlja.
ali onega območja, je tisto, kar jim	narekuje	, da spet in spet menjajo zaveznika.
Tisti superdržavi, ki	nadzira	ekvatorialno Afriko, dežele Srednjega vzhoda.
ali Eastazija; linija, ki v Mongoliji	ločuje	Evrazijo in Eastazijo, ni nikdar stabilna;
neraziskana; vendar pa ravnotežje sil zmeraj	ostaja	približno enako in ozemlje, ki pomeni
ostaja približno enako in ozemlje, ki	pomeni	osrčje vsake od superdržav, ostaja
pomeni osrčje vsake od superdržav,	ostaja	zmeraj nedotaknjeno.
Suženjsko prebivalstvo	omogoča	s svojim delom, da se tempo nenehnega
delom, da se tempo nenehnega bojevanja	povečuje	.
svetovne družbe in postopek, s katerim se	vzdržuje	, ne bila bistveno drugačna.
Danes, ko	ima	le malo ljudi dovolj jesti, ta problem
da vsestransko naraščanje blaginje	grozi	z uničenjem - in res je bilo to v nekem
Dovolili so, da gospodarstvo mnogih držav	stagnira	, niso več obdelovali zemlje, osnovni
prizadevanje vedno planirano tako, da lahko	požre	vsak presežek, ki je morda na voljo
To je premišljena politika, ki	drži	celo favorizirane sloje nekje na robu
stiske, kajti splošno stanje pomanjkanja	povečuje	pomembnost majhnih privilegijev in
pomembnost majhnih privilegijev in torej	povečuje	razliko med enim in drugim slojem.
merilih zgodnjega dvajsetega stoletja	živi	celo član Ožje partije zmerno in delavno
pa ga tistih nekaj razkošij, ki jih	uživa	- njegovo veliko, lepo opremljeno stanovanje,
mesta, kjer lastniku kos konjskega mesa	pomeni	bogastvo, ki ga ločuje od revščine.
konjskega mesa pomeni bogastvo, ki ga	ločuje	od revščine.
torej država v nevarnosti, pa hkrati	učinkuje	tako, da je videti naravno in neogibno
naravno in neogibno za preživetje, če	ima	vso oblast v rokah majhna kasta.
Kot bomo videli, ne samo da vojna	uničuje	, kar je treba uničiti, temveč opravlja
uničuje, kar je treba uničiti, temveč	opravlja	to tudi na psihološko sprejemljiv način.
Z drugimi besedami, važno je, da	ima	miselnost, ki je potrebna za vojno
Ni važno, ali se vojna res	bojuje	, ker dokončna zmaga ni mogoča, tudi
ni mogoča, tudi ni važno, ali vojna	poteka	dobro ali slabo.
Potrebno je le, da v državi	vlada	vojno stanje.
poročilih neresnična, in pogosto se	utegne	zavedati, da je celotna vojna ponarejena
ponarejena ter je ali sploh ni, ali pa se	vodi	v namene, ki so popolnoma različni
deklariranih; tako spoznanje pa zlahka	nevtralizira	tehnika dvomišljenja.
Tako noben član Ožje partije ne	omahuje	v mistični veri, da je vojna resnična
mistični veri, da je vojna resnična in se	mora	zmagovito končati za Oceanijo, ki bo
Iskanje novih orožij se nepretrgano	nadaljuje	; to je ena od zelo redkih preostalih
inventivni in spekulativni tip razuma lahko	najde	izhod.
vsi znanstveni dosežki preteklosti,	nasprotuje	najbolj temeljnim načelom Angsoca.
In celo tehnika	napreduje	samo takrat, kadar se njeni proizvodi
vseh uporabnih umetnostih svet ali	miruje	ali pa nazaduje.
uporabnih umetnostih svet ali miruje ali pa	nazaduje	.
življenjskega pomena - kar v resnici	pomeni	vojno ali policijsko špijonažo - empirični
izhajata dva problema, ki ju Partija	poskuša	rešiti.
kako proti volji človeka odkriti, kaj	misli	, in drugi, kako v nekaj sekundah pobiti
Kolikor se znanstveno raziskovanje še	nadaljuje	, je to njegova poglavitna naloga.
inkvizitorja, ki z izredno natančnostjo	preučuje	pomen izraza na obrazu, gibov in odtenkov
obrazu, gibov in odtenkov glasu ter	preizkuša	mamila, ki onemogočajo prikrivanje
pa je kemik, fizik ali biolog, ki se	ukvarja	samo s takimi vejami svojega posebnega
Toda nobeden teh načrtov se nikdar ne	približa	uresničenju in nobena treh superdržav
treh superdržav se nikdar pomembno ne	vzdigne	nad drugi dve.
Partija v skladu s svojimi običaji	pripisuje	iznajdbo atomskih bomb sebi, so se
Nobena od treh superdržav se nikoli ne	loti	manevra, s katerim bi tvegala resen
Kadar	pride	do večje operacije, je to ponavadi
	Gre	namreč za to: s kombinacijo bojevanja,
Še več, nikdar ne	pride	do bojev, razen v spornih področjih
okoli tečaja in ekvatorja, nikoli ne	pride	do poskusa vdora na sovražno ozemlje.
To	pojasnjuje	dejstvo, da so na nekaterih mestih
strani pa bi bilo za Oceanijo mogoče, da	potisne	svoje meje do Rena ali celo do Visle.
sto milijonov ljudi, ki so, kolikor	gre	za tehnično razvitost, približno na
povprečni državljan Oceanije nikdar ne	vidi	državljana Eastazije ali Evrazije in
Zapečateni svet, v katerem	živi	, bi bil prelomljen in strah, sovraštvo
menjajo lastnika, poglavitnih meja ne	sme	nikdar prestopiti nič razen bomb.
Za vsem tem	tiči	dejstvo, ki ga nikdar ne omenjajo,
V Oceaniji se vladajoča filozofija	imenuje	Angsoc, v Evraziji se imenuje Neoboljševizem
filozofija imenuje Angsoc, v Evraziji se	imenuje	Neoboljševizem in v Eastaziji ima
imenuje Neoboljševizem in v Eastaziji	ima	kitajsko ime, ki ga običajno prevajamo
kot Čaščenje smrti, a ga morda bolje	predstavlja	izraz Razveljavljenje Jaza.
filozofij, vendar pa ga učijo, naj ju	črti	kot barbarsko nasilje nad moralo in
polbožanskega vodje, enako gospodarstvo, ki	dela	za vojsko in za vojskovanje.
	Sledi	, da tri superdržave ne le ne morejo
tudi vedo, da je potrebno, da se vojna	nadaljuje	v nedogled in brez zmage.
kakšno drugo posledico, ki na splošno	velja	za nezaželeno, so morali biti varnostni
zanesljivi varuh zdrave pameti in kar	zadeva	vladajoči razred, je bila verjetno
zgubiti ali dobiti, vladajoči razred ne	more	biti brez vsake odgovornosti.
Kadar pa vojna	postane	dobesedno trajna, tudi preneha biti
vojna postane dobesedno trajna, tudi	preneha	biti nevarna.
Tehnični napredek se lahko	ustavi	in najbolj otipljiva dejstva je moč
Stvarnost	pritiska	na ljudi samo še s potrebami vsakdanjega
medzvezdnem prostoru, ki nikakor ne	more	vedeti, kje je gori in kje doli.
	Požira	presežek potrošnih dobrin in pomaga
Požira presežek potrošnih dobrin in	pomaga	ohraniti potrebno mentalno atmosfero,
atmosfero, ki jo hierarhična družba	potrebuje	.
Vsaka vladajoča grupa se	vojskuje	proti svojim lastnim podrejenim in
čeprav ga ogromna večina članov Partije	razume	le površno - je notranji smisel partijske
Urni kazalci so kazali šest, se	pravi	osemnajst.
tako kot se stabilizator vedno znova	povrne	v ravnotežje, ne glede na to, kako
bistvenih potezah zmeraj isti, spet in spet	ponavlja	.
varno na oblasti, a prej ali slej vedno	pride	trenutek, ko izgubijo bodisi vero vase,
Takoj se	odcepi	nova Srednja skupina od ene izmed drugih
drugih skupin ali od obeh, in boj se	začne	znova.
postalo očitno, da se to dogajanje	ponavlja	po istem kalupu.
bila zadnji člen v miselni verigi, ki	sega	tja do suženjskih uporov v antiki,
Zdaj je prvič mogoče, da država	prisili	ljudi ne le k popolni poslušnosti,
ampak je vedela, kaj je treba, da si	zavaruje	položaj.
Kolektivno pa	ima	Partija v lasti vse v Oceaniji, saj
Partija v lasti vse v Oceaniji, saj	nadzoruje	vse in dela s proizvodi, kot se ji
vse v Oceaniji, saj nadzoruje vse in	dela	s proizvodi, kot se ji zdi.
vse in dela s proizvodi, kot se ji	zdi	.
ves postopek predstavili tako, kot da	gre	za kolektivizacijo.
Vedno so domnevali, da	mora	, če bo kapitalistični razred razlaščen,
neskončnost ohraniti hierarhično družbo,	sega	globlje od tega.
štiri načine lahko vladajoča skupina	izgubi	oblast.
Ali je premagana od zunaj, ali	vlada	tako neuspešno, da to izzove množice
zunaj, ali vlada tako neuspešno, da to	izzove	množice k uporu, ali dovoli, da nastane
neuspešno, da to izzove množice k uporu, ali	dovoli	, da nastane močna in nezadovoljna srednja
izzove množice k uporu, ali dovoli, da	nastane	močna in nezadovoljna srednja plast,
nezadovoljna srednja plast, ali pa	izgubi	samozavest in voljo do oblasti.
Nazadnje pa odločilno	vpliva	na dogodke duhovna struktura samega
jih vlada z neomejeno oblastjo zlahka	odvrne	.
enako velike homatije, in to se tudi	dogaja	, ne da bi imelo politične posledice,
Kar	zadeva	hiperprodukcijo, ki je pomenila problem
torej edina prava nevarnost, ki jim	grozi	, odcepitev nove skupine zmožnih, premalo
Se	pravi	, da gre za vzgojno vprašanje.
Se pravi, da	gre	za vzgojno vprašanje.
osvetljujejo njeno osnovo, lahko človek	sklepa	, če že ne ve, kakšna je splošna struktura
osnovo, lahko človek sklepa, če že ne	ve	, kakšna je splošna struktura oceanijske
vso modrost, vso srečo in vse vrline	velja	, da izhajajo neposredno iz njegovega
ki si ga je Partija izbrala, da ga	predstavlja	svetu.
Njegovo opravilo je, da	deluje	kot žariščna točka za ljubezen, strah
Za Ožjo partijo	pride	Širša partija, ki jo, če opišemo Ožjo partijo
ekvatorialnih predelov, ki neprestano	prehaja	od zmagovalca do zmagovalca, ni stalen
Otrok staršev Ožje partije še ne	sodi	v Ožjo partijo.
pa tudi nobena pokrajina izrazito ne	prevladuje	nad drugo.
je človek, čigar bivališča nihče ne	pozna	.
Nekaj članov se sicer	seli	iz ene plasti v drugo, a samo toliko,
nezadovoljstva, si Miselna policija preprosto	zapomni	in jih eliminira.
Miselna policija preprosto zapomni in jih	eliminira	.
menila, da nekaj, kar ni dedno, ne	more	biti trajno.
na oblasti tako dolgo, dokler lahko	imenuje	svoje naslednike.
Partije ne	zanima	, da se nadaljuje njena kri, ampak ona
Partije ne zanima, da se	nadaljuje	njena kri, ampak ona sama.
Kdo	ima	v rokah oblast, ni važno, če je le
ni važno, če je le zagotovljeno, da	ostane	hierarhična zgradba vedno ista.
višina splošne izobrazbe v resnici	pada	.
Kakšno mnenje	ima	raja ali kakšnega mnenja nima, velja
ima raja ali kakšnega mnenja nima,	velja	za nepomembno.
Član Partije	živi	od rojstva do smrti pred očmi Miselne policije.
Še kadar je sam, ne	more	biti prepričan, da je sam.
Kjerkoli je, naj	dela	ali počiva, v kopalni kadi ali postelji,
Kjerkoli je, naj dela ali	počiva	, v kopalni kadi ali postelji, povsod
Nič, kar	počne	, ni nepomembno.
obrazu, kadar je sam, besede, ki jih	mrmra	v spanju, celo značilne gibe njegovega
Za nobeno stvar se ne	more	svobodno odločiti.
drugi strani pa njegovih dejanj ne	uravnava	noben zakon ali jasno formuliran pravilnik
Od člana Partije zahtevajo ne le, da	ima	pravo prepričanje, ampak tudi njegovi
nima zasebnih čustev in se nikoli ne	preneha	navduševati.
	Živi	naj v neprestani blaznosti sovraštva
sovražnikov in notranjih izdajalcev,	veseli	naj se zmag in se ponižuje pred močjo
izdajalcev, veseli naj se zmag in se	ponižuje	pred močjo in modrostjo Partije.
Nezadovoljstvo, ki	izhaja	iz njegovega revnega in praznega življenja,
premišljeno usmerjajo navzven, tako da se	izrablja	pri takih sleparijah kot Dvominutno sovraštvo;
skeptične in uporne misli, pa vnaprej	zaduši	njegova zgodaj pridobljena notranja
lahko vcepiš že otrokom, se v Novoreku	imenuje	kriminalstop.
Kriminalstop	pomeni	zmožnost, da se hitro, kakor nagonsko
S tem se	druži	zmožnost, da ne dojemaš analogije,
odbijajoč vsak tok misli, ki te lahko	zapelje	v krivoversko smer.
Kriminalstop na kratko	pomeni	varovalno neumnost.
Nasprotno, popolna pravovernost	zahteva	tako popolno nadzorstvo nad lastnim
lastnim duhovnim dogajanjem, kot ga	mora	imeti žongler nad telesom.
Oceanijska družba	počiva	nazadnje na prepričanju, da je Veliki brat
Kot toliko besed v Novoreku	ima	tudi ta dva pomena, ki drug drugemu
Če se	nanaša	na nasprotnika, pomeni navadno nesramežljivo
Če se nanaša na nasprotnika,	pomeni	navadno nesramežljivo zatrjevati, da
Če pa se	nanaša	na partijca, pomeni lojalno pripravljenost
Če pa se nanaša na partijca,	pomeni	lojalno pripravljenost trditi, da je
pripravljenost trditi, da je črno belo, če to	zahteva	partijska disciplina.
	Pomeni	pa tudi zmožnost verjeti, da je črno
To	zahteva	neprestano spreminjanje preteklosti,
neprestano spreminjanje preteklosti, kar	omogoča	miselni sistem, ki v resnici vse drugo
miselni sistem, ki v resnici vse drugo	zajema	in ki je v Novoreku znan kot dvomišljenje.
ta, da član Partije, tako kot raja,	prenaša	današnje razmere deloma tudi zato,
Odrezan	mora	biti od preteklosti, natanko tako,
biti od preteklosti, natanko tako, kot	mora	biti odrezan od tujih dežel, saj mora
mora biti odrezan od tujih dežel, saj	mora	verjeti, da mu je bolje kot njegovim
povprečni nivo gmotnega udobja neprestano	dviga	.
napovedi Partije v vseh primerih pravilne,	gre	tudi za to, da ne smejo nikdar priznati,
Ta vsakdanja potvorba, ki jo	opravlja	Ministrstvo resnice, je tako potrebna
kot zatiranje in vohunjenje, ki ga	izvaja	Ministrstvo ljubezni.
In ker	ima	Partija popolno kontrolo nad vsemi
kontrolo nad zavestjo svojih članov,	sledi	iz tega, da je preteklost taka, kakršno
tega, da je preteklost taka, kakršno	hoče	narediti Partija.
	Sledi	pa tudi, da preteklost, čeprav je spremenljiva,
To	velja	celo takrat, kar se često zgodi, ko
To velja celo takrat, kar se često	zgodi	, ko je treba kakšen dogodek v enem
Ves čas	ima	Partija v rokah absolutno resnico in
	Nauči	se ga večina članov Partije, gotovo
V Staroreku se to čisto odkrito	imenuje	»kontrola realnosti.«
V Novem jeziku se	imenuje	dvomišljenje, čeprav zajema dvomišljenje
jeziku se imenuje dvomišljenje, čeprav	zajema	dvomišljenje tudi še veliko več.
Dvomišljenje	pomeni	moč hkrati imeti dvoje prepričanj in
Partijski intelektualec	ve	, v katero smer si mora spremeniti spomin;
intelektualec ve, v katero smer si	mora	spremeniti spomin; zato ve, da slepari
smer si mora spremeniti spomin; zato	ve	, da slepari s stvarnostjo; toda z vajo
mora spremeniti spomin; zato ve, da	slepari	s stvarnostjo; toda z vajo v dvomišljenju
toda z vajo v dvomišljenju se tudi	pomirja	, da se resničnosti ni zgodila sila.
Postopek	mora	biti zavesten, ker bi ga sicer ne
ne mogli dovolj natančno opraviti,	mora	pa biti tudi nezaveden, sicer bi se
Dvomišljenje	tiči	v samem srcu Angsoca, ker je bistveni
Angsoca, ker je bistveni akt Partije, da	uporablja	zavestno prevaro, hkrati pa ohranja
uporablja zavestno prevaro, hkrati pa	ohranja	trdnost namena, ki pritiče popolni
hkrati pa ohranja trdnost namena, ki	pritiče	popolni poštenosti.
postalo neprimerno, pa ga nato, ko spet	postane	potrebno, priklicati nazaj iz pozabljenega
Kajti z rabo te besede človek	priznava	, da spletkari s stvarnostjo; s svežim
rabo te besede človek priznava, da	spletkari	s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja
aktom dvomišljenja človek to vednost	briše	; in tako dalje v nedogled, z lažjo
Se	pravi	, da so padle, ker so se nečesa zavedale
Če naj nekdo	vlada	in si oblast ohrani, mora biti zmožen,
Če naj nekdo vlada in si oblast	ohrani	, mora biti zmožen, da razveljavi občutek
naj nekdo vlada in si oblast ohrani,	mora	biti zmožen, da razveljavi občutek
oblast ohrani, mora biti zmožen, da	razveljavi	občutek za resničnost.
prav tisti, ki najbolje vedo, kaj se	dogaja	, tudi tisti, ki so najdlje od tega,
Na splošno, čim bolj razumeš, za kaj	gre	, tem huje varaš sam sebe: bolj si inteligenten,
tega dejstva je, da vojna histerija	narašča	čedalje bolj, više ko se vzpenjaš na
vojna preprosto neprestano gorje, ki	vihra	sem ter tja nad njihovimi telesi kakor
Katera stran	zmaguje	, jih prav nič ne zanima.
Katera stran zmaguje, jih prav nič ne	zanima	.
Zavedajo se, da sprememba oblasti	pomeni	preprosto to, da bodo opravljali isto
za dolga obdobja zmožni pozabiti, da	besni	vojna.
Tako Partija	zavrača	in sramoti vsako načelo, za katero
Tako Partija zavrača in	sramoti	vsako načelo, za katero se je prvotno
	Pridiga	zaničevanje delavskega razreda, kar
nekaj nezaslišanega, svoje člane pa	oblači	v uniformo, ki je bila nekoč posebnost
solidarnost družine, svojega voditelja pa	kliče	z imenom, ki neposredno deluje na čustva
voditelja pa kliče z imenom, ki neposredno	deluje	na čustva družinske vdanosti.
Ministrstvo miru se	ukvarja	z vojno, Ministrstvo resnice z lažmi,
sprijaznijo s protislovji, se lahko oblast	obdrži	neskončno dolgo, z nobenim drugim sredstvom
Če naj za vedno	izgine	človeška enakost - če naj Visoki, kot
za zmerom obdrže svoje mesto - potem	mora	biti prevladujoče duhovno stanje nadzorovana
Toda za tem se globoko	skriva	prvotni nagib, nevprašljivi nagon,
V resnici	gre	za to...
manjšini, da si en sam proti vsem, še ne	pomeni	, da si blazen.
statistike,« je z občutkom, da ta opazka	vsebuje	globoko modrost, zaspal.
»Mislim, da ga lahko	dobiva	nekaj od starega Charringtona.«
»	Zdi	se mi, da je postalo hladneje.«
Pravijo, da čas vse rane	celi	,pravijo, da vse lahko pozabiš,a še
Spraševal se je, ali se	ukvarja	s pranjem, da se preživlja, ali pa
je, ali se ukvarja s pranjem, da se	preživlja	, ali pa je le sužnja dvajsetih ali
»Najmanj meter	ima	okoli bokov,« je rekla Julija.
konca prebral knjigo, je vedel, kaj	mora	biti zadnja Goldsteinova poslanica.
Prihodnost	pripada	raji.
In ali	more	biti prepričan, da ne bo takrat, ko
In dokler se to ne	zgodi	, čeprav bo do tega morda še tisoč let,
silo, ki je Partija nima in ki je ne	more	ubiti.
Ptice pojejo, raja	poje	, Partija pa ne poje.
Ptice pojejo, raja poje, Partija pa ne	poje	.
Iz teh mogočnih ledij	mora	nekega dne priti rasa zavestnih bitij.
Nista se dotikala, a zdelo se mu je, da	čuti	drhtenje Julijinega telesa.
»Tukaj je sveča, da ti	posveti	spat, tu je sekira, da ti preseka vrat!«
ti posveti spat, tu je sekira, da ti	preseka	vrat!«
Celo v svoji grozi se mu je zdelo, da	čuti	bolečino v lastnem telesu, smrtno bolečino,
Opazil je, da nujno	želi	urinirati, in to ga je navdajalo z
Opazil je, da ura na napušču	kaže	devet, se pravi enaindvajset.
je, da ura na napušču kaže devet, se	pravi	enaindvajset.
misel, da prvič v svojem življenju vede	gleda	pripadnika Miselne policije.
nizko brnenje, o katerem je menil, da	ima	nekaj opraviti z dovajanjem zraka.
Zdelo se mu je, da	ima	nekaj krušnih drobtin v žepu kombinezona.
so bili videti, kot da jih nihče ne	briga	.
Ko je opazila, da	sedi	na nečem neravnem, je zdrsnila z Winstonovih
»	Oprosti	, ljubček,« je rekla.
»	Oprosti	,« je rekla, »nisem čisto pri sebi.«
»	Spravi	gor, ko je še sveže v želodcu.«
besed, in posebej omembo nečesa, kar se	imenuje	»soba ena nula ena,« česar ni razumel.
škornjev na piščalih; videl se je, kako se	zvija	na tleh in kriči za milost skozi razbite
ljubezni do nje in celo to, kaj se	dogaja	z njo, ga je komaj zanimalo.
O'Brien	mora	vedeti, da so ga zaprli.
Bratovščina, je bil rekel, nikdar ne	skuša	rešiti svojih članov.
prepričan, da bo uporabil britev, tudi če	dobi	priložnost.
skušal po telesnem občutku določiti, ali	sedi	visoko v zraku ali pa je pokopan globoko
ki je bila videti, da se čez in čez	sveti	v poliranem usnju in čigar bledi obraz
kot bi se mu megleno dozdevalo, da	mora	biti tu nekje tudi izhod, in nato začel
	Mora	govoriti z Ampleforthom in tvegati,
Mogoče je bilo celo, da Ampleforth	prinaša	britev.
celotno zgodovino angleške poezije	opredeljuje	dejstvo, da angleščini primanjkuje
opredeljuje dejstvo, da angleščini	primanjkuje	rim?«
istem tiru, kot žoga, ki znova in znova	pada	v isto vrsto vdolbin.
neverne groze, da se taka beseda lahko	nanaša	nanj.
»Fant kot jaz lahko precej	koristi	v delovnem taborišču.«
»	Pograbi	te lahko, ne da bi sam vedel.«
Znižal je glas, tako kot nekdo, ki	mora	iz zdravstvenih razlogov povedati kvanto.
»	Zdi	se, da sem govoril znova in znova.«
»To vsekakor	kaže	, da sem jo vzgojil v pravem duhu.«
»	Oprosti	, stari,« je rekel.
»V celici se ne	skriva	obraza!«
tako polna, da si moral verjeti, da	ima	tam zatlačene majhne zaloge hrane.
Nenadoma je spoznal, za kaj	gre	.
»Ne	briga	me, kdo je in kaj mu boste storili.«
jetnikih, kot bi bil mislil, da lahko	postavi	kako drugo žrtev na svoje mesto.
Mogel si je misliti, da britev lahko	pride	skrita v hrani, če ga bodo kdaj hranili.
Morda ta hip	vpije	od bolečine.
jo je napravil, ker je vedel, da jo	mora	napraviti.
trpiš, naj se iz kakršnegakoli razloga	poveča	?
Lahko	pade	kamorkoli - na teme, na vrh ušesa,
Nepojmljivo, nepojmljivo, da lahko en udarec	povzroči	tako bolečino.
svetu, ne moreš želeti, naj se bolečina	poveča	.
bolečini si lahko želiš le eno naj	preneha	.
Imel je vtis, da	vznika	v to sobo iz nekega čisto drugačnega
celo tiste vrste zavest, ki jo človek	ohrani	v spanju, ustavila in se znova obudila
»Zdržati moram, dokler bolečina ne	postane	neznosna.«
preprosto usta, ki izpovedujejo, roka, ki	podpisuje	, karkoli od nje zahtevajo.
skrb je bila odkriti, kaj želijo, da	prizna	, in potem hitro priznati, preden se
hitro priznati, preden se strahovanje	začne	znova.
tisti, ki je odločal, kdaj naj Winston	vrešči	od bolečine, kdaj naj ima odmor, kdaj
Winston vrešči od bolečine, kdaj naj	ima	odmor, kdaj naj ga nahranijo, kdaj
odmor, kdaj naj ga nahranijo, kdaj naj	spi	, kdaj naj mu vbrizgajo mamilo v roko.
mu je neki glas zamrmral v uho: »Ne	skrbi	, Winston, v moji oskrbi si.«
bolečina, ker ni mogel videti, kaj se	dogaja	, in imel je občutek, da mu zadajajo
Ni vedel, ali se ta stvar res	dogaja	ali pa ta učinek izzovejo z elektriko;
narazen in o hrbtenični tekočini, ki se	cedi	iz njih.«
učitelja, celo duhovnika, ki si bolj	prizadeva	razložiti in prepričati, kot pa kaznovati.
»S katero silo se trenutno	vojskuje	Oceanija?«
videl nesporen dokumentarni dokaz, ki	priča	, da so bile njihove izpovedi lažne.«
Bila je fotografija in o tem, kaj	prikazuje	, sploh ni bilo mogoče dvomiti.
»	Obstaja	!« je vzkliknil.
»Ne	obstaja	.«
»	Živi	v spominu.«
bi bil lahko prepričan, da O'Brien	laže	, bi ne bilo važno.
Morda se v zavesti res lahko	izvrši	ta blazni premik: to je bila misel,
kdaj je imel videz učitelja, ki se	muči	s trmastim, a obetajočim otrokom.
»Neka partijska parola	obravnava	oblast nad preteklostjo,« je rekel.
»	Ponovi	jo, prosim.«
»Kdor	obvladuje	preteklost, obvladuje prihodnost; kdor
»Kdor obvladuje preteklost,	obvladuje	prihodnost; kdor obvladuje sedanjost,
preteklost, obvladuje prihodnost; kdor	obvladuje	sedanjost, obvladuje preteklost,« je
prihodnost; kdor obvladuje sedanjost,	obvladuje	preteklost,« je pokorno ponovil Winston.
»Kdor	obvladuje	sedanjost, obvladuje preteklost,« je
»Kdor obvladuje sedanjost,	obvladuje	preteklost,« je rekel O'Brien, kimajoč
»Ali	ima	po tvojem mnenju, Winston, preteklost
celo tega ni vedel, za kateri odgovor	misli	, da je pravi.
»Ali preteklost	obstaja	konkretno, v prostoru?«
trdnih predmetov, kjer se preteklost še	dogaja	?«
»Kje pa potem preteklost	obstaja	, če sploh?«
»Raje si bil norec, manjšina, ki jo	predstavlja	en sam proti vsem.«
»Samo discipliniran razum lahko	vidi	stvarnost, Winston.«
nekaj objektivnega, zunanjega, kar	obstaja	samo po sebi.«
sebe, da nekaj domnevaš, da vsak drug	vidi	isto stvar kot ti.«
»Stvarnost	obstaja	v človekovi zavesti in nikjer drugod.«
v individualni zavesti, ki se lahko	moti	, v vsakem primeru pa hitro propade;
lahko moti, v vsakem primeru pa hitro	propade	; samo v zavesti Partije, ki je kolektivna
»Karkoli	ima	Partija za resnico, je resnica.«
»	Zahteva	pa od tebe samouničenje, napor volje.«
dovoljeval, da se to, kar je govoril,	usede	.
spomniš, da si zapisal v dnevnik, Svoboda	pomeni	svobodo reči, da je dva in dva štiri?«
»In če Partija	reče	, da to ni štiri, ampak pet - koliko
»Ne, Winston, nič ne	pomaga	.«
Važno je bilo samo to, da nekako	ostane	živ, dokler krč ne mine.
da nekako ostane živ, dokler krč ne	mine	.
se za stisnjenimi vekami gozd prstov	giblje	v nekakšnem plesu, se prepleta in razpleta,
prstov giblje v nekakšnem plesu, se	prepleta	in razpleta, izginja drug za drugim
giblje v nekakšnem plesu, se prepleta in	razpleta	, izginja drug za drugim in spet pojavlja.
nekakšnem plesu, se prepleta in razpleta,	izginja	drug za drugim in spet pojavlja.
razpleta, izginja drug za drugim in spet	pojavlja	.
odprl oči, je ugotovil, da še vedno	vidi	isto stvar.
Morda si človek ne	želi	biti toliko ljubljen kot razumljen.
»	Poskusi	znova.«
nihče, ki ga pripeljemo sem, nikdar ne	pride	iz naših rok neozdravljen?«
»Partije ne	zanima	očitno dejanje; misel je vse česar
»Ko se nam boš nazadnje predal,	mora	biti to iz tvoje svobodne volje.«
pokončamo krivoverca, dokler se nam	upira	; dokler se nam upira, ga nikoli ne
dokler se nam upira; dokler se nam	upira	, ga nikoli ne pokončamo.«
privedemo na ta kraj, se nam nikdar ne	postavi	po robu.«
Ne	pretvarja	se, je mislil Winston, on ni hinavec,
se, je mislil Winston, on ni hinavec,	verjame	v vsako besedo, ki jo reče.
hinavec, verjame v vsako besedo, ki jo	reče	.
»In tudi, če se nam	zahoče	, da te pustimo preživeti tvojo naravno
»Kar se	zgodi	s teboj tukaj, je za zmeraj.«
Bolečina, nove vrste bolečina	prihaja	.
Vedel je, kaj	pomeni	Oceanija in da je sam državljan Oceanije.
ga je zlahka spomnil, kot se človek	spominja	živega doživetja v nekem daljnem obdobju
sovražnik, ker sem vsaj človek, ki te	razume	in s katerim se je mogoče pogovoriti?«
»Tvoj razum me	poziva	.«
»Ali Veliki brat	obstaja	?«
»Partija	obstaja	.«
»Ali	obstaja	na isti način kot jaz ?«
Pa kaj	pomaga	to reči?
»Noben drug trden predmet ne	more	hkrati z menoj zavzemati tega mesta.«
»Ali v tem smislu Veliki brat	obstaja	?«
»	Obstaja	.«
»Ali Bratovščina	obstaja	?«
senco smehljaja, ki je pričal, da se	zabava	.
On	ve	, je nenadoma pomislil Winston, ve,
On ve, je nenadoma pomislil Winston,	ve	, kaj bom vprašal.
»Vsakdo	ve	, kaj je v Sobi 101.«
Zdelo se mu je, da se celoten postopek	razteza	v dolg, nedoločljiv čas - trajalo je
celo mene - zakaj Ministrstvo ljubezni	porablja	toliko časa in skrbi zate.«
»Se	pravi	, sodeloval sem pri pisanju.«
»Ali je res, kar	pravi	?«
»Program, ki ga	postavlja	, pa je bedarija.«
»Ne	more	se.«
»Dovolj dobro razumeš kako« se Partija	drži	na oblasti.
»Zdaj pa mi povej zakaj« se	oklepa	oblasti.
»No,	govori	,« je dodal, ko je Winston ostal tiho.
kaj bo O'Brien rekel: da Partija ne	teži	po oblasti zaradi svojih lastnih koristi,
Da	mora	človeštvo izbirati med svobodo in srečo
čuvar slabotnih, posvečena ločina, ki	dela	zlo, da bi se lahko iz tega rodilo
kakšnimi lažmi in surovostmi jih Partija	drži	tam.
to, pretehtal, pa kaj potem: namen	posvečuje	sredstvo.
od tebe, ki tvoje argumente zvesto	posluša	, potem pa kratko in malo vztraja v
zvesto posluša, potem pa kratko in malo	vztraja	v svoji blaznosti?
»Partija	teži	za oblastjo v celoti zaradi oblasti
»Ne	zanima	nas blagor drugih, zanima nas samo
»Ne zanima nas blagor drugih,	zanima	nas samo oblast.«
»Kaj	pomeni	čista oblast, boš takoj razumel.«
za omejen čas in da takoj za vogalom	leži	raj, kjer bodo ljudje svobodni in enaki.«
»Mi vemo, da se nihče nikoli ne	polasti	oblasti z namenom, da se ji bo odpovedal.«
dobiš nekaj predstave o tem, kaj oblast	pomeni	.«
»Posameznik	ima	samo toliko oblasti, kolikor neha biti
»Posameznik ima samo toliko oblasti, kolikor	neha	biti posameznik.«
»Tako	mora	biti, kajti vsak človek je obsojen
»Če pa se lahko	potopi	v Partijo, tako da je Partija, potem
»Tega pa ne želim, ker Partija ne	želi	.«
»Koliko let pa že	obstaja	?«
»Nič ne	obstaja	zunaj človeške zavesti.«
»Za neke potrebe to seveda ne	drži	.«
ali če napovemo mrk, se nam večkrat	zdi	primerno dopustiti, da se zemlja vrti
zdi primerno dopustiti, da se zemlja	vrti	okoli sonca in da so zvezde milijone
Pa vendar je vedel, vedel je , da	ima	on prav.
za hip spet nadel videz šolnika, ki	izprašuje	obetavnega učenca: »Kako si človek
obetavnega učenca: »Kako si človek	zagotovi	oblast nad drugim človekom, Winston?«
»Da mu	povzroči	trpljenje,« je rekel.
»Da mu	povzroči	trpljenje.«
»Če človek	trpi	, kako si lahko prepričan, da se podreja
trpi, kako si lahko prepričan, da se	podreja	tvoji volji in ne svoji?«
»Se ti zdaj	svita	, kakšen svet ustvarjamo?«
»Naš	temelji	na sovraštvu.«
»Nihče si ne	upa	več zaupati ženi, otroku ali prijatelju.«
prihodnosti, si predstavljaj škorenj, ki	tepta	človeški obraz - za zmeraj.«
»In	pomni	, da je to za zmeraj.«
»Kot vidim, se ti	začenja	svitati, kakšen bo ta svet.«
»Denimo, da se nam	zahoče	, da se hitreje izrabimo.«
»Ti si domišljaš, da	obstaja	nekaj, kar se imenuje človeška narava,
domišljaš, da obstaja nekaj, kar se	imenuje	človeška narava, ki se bo zgrozila
»Ali vidiš kakšen dokaz, da se to	dogaja	?«
»Tvoja vrsta	izumira	; mi smo nasledniki.«
je bilo videti, da obraz tega stvora	štrli	naprej.
vrat je bil videti, kot da se dvojno	krivi	pod težo lobanje.
da je to telo šestdesetletnika, ki	trpi	za neozdravljivo boleznijo.
»In tistih nekaj, kar jih imaš, ti	izpada	iz ust.«
»Vidiš to prikazen, ki ti	stoji	nasproti?«
misel se mu je motala po glavi: da	mora	biti tu že dalj časa, kot je mislil.
Preden se je zavedel, kaj	počne	, se je zrušil na majhno pručko, ki
svežnja kosti in umazanega perila, ki	sedi	in joče v ostri beli svetlobi, a ni
kosti in umazanega perila, ki sedi in	joče	v ostri beli svetlobi, a ni se mogel
»Ne,« je rekel, »ne, to	drži	.«
O'Brien je videl, kaj	misli	, ne da bi bil potreboval pojasnilo.
včasih se je megleno spraševal, ali jih	dobiva	podnevi ali ponoči.
Bilo mu je mar samo to, da	leži	pri miru in da čuti, kako se mu moč
mar samo to, da leži pri miru in da	čuti	, kako se mu moč nabira v telesu.
pri miru in da čuti, kako se mu moč	nabira	v telesu.
ponižan, ko je odkril, kakšnih stvari ne	more	narediti.
smrtnimi bolečinami v stegnih in mečih	dvigne	v stoječ položaj.
gojiti neprestano vero, da tudi obraz	postaja	normalen.
Poleg tega pa	ima	Partija prav.
Tako	mora	biti: kako bi se lahko nesmrtni kolektivni
Vedel je, da	ve	, kaj pride za tem, a za hip se ni mogel
Vedel je, da ve, kaj	pride	za tem, a za hip se ni mogel domisliti.
to le po zavestnem premisleku, kaj	mora	biti; ni mu prišlo samo od sebe.
je, kot bi plaval proti toku, ki te	meče	nazaj, če se še tako trdo boriš, pa
odločena stvar se v vsakem primeru	zgodi	.
»Če on	misli	, da leti s tal in če jaz istočasno
»Če on misli, da	leti	s tal in če jaz istočasno mislim, da
Nenadoma, kot kos potopljene razbitine, ki	predre	vodno gladino, mu je vdrla v glavo
v glavo misel: »To se v resnici ne	zgodi	.«
Vse se	dogaja	v zavesti.
Kar se	zgodi	v vseh zavestih, pa se resnično zgodi.
zgodi v vseh zavestih, pa se resnično	zgodi	.
zmote in ni bil v nevarnosti, da ji	podleže	.
V razumu	mora	nastati slepa pega, kadarkoli se približaš
Proces	mora	biti avtomatičen, nagonski.
Zastavljal si je naloge - Partija	pravi	, da je zemlja ploskev.
Partija	pravi	, da je led težji od vode - in se nato
	Utegne	ga doleteti čez deset minut ali čez
veseljem do gibanja in z občutkom, da	hodi	po soncu.
široki, in zdelo se je, da po njej	hodi	v delirij, ki ga povzročijo mamila.
Vedel je tudi, da nekje še vedno	živi	in da potrebuje njegovo pomoč.
tudi, da nekje še vedno živi in da	potrebuje	njegovo pomoč.
potrebno, ne smeš nikdar dovoliti, da ti	vznikne	v zavest v kakršnikoli obliki, ki jo
Od zdaj naprej	mora	ne le misliti pravilno; čutiti mora
mora ne le misliti pravilno; čutiti	mora	pravilno, sanjati pravilno.
In ves čas	mora	svoje sovraštvo držati zaklenjeno v
»Povej mi, Winston - in	pomni	, nobenih laži; saj veš, da znam vedno
vedel, ali se mu je vsaj zdelo, da	ve	, kje v poslopju brez oken se nahaja.
da ve, kje v poslopju brez oken se	nahaja	.
»Vsakdo ga	pozna	.«
Nekakšna svarilna groza, strah pred kdo	ve	čem, je spreletela Winstona, brž ko
Zdelo se mu je, da mu drobovje	vodeni	.
»So priložnosti, ko se človek	postavi	bolečini po robu, celo do meje smrti.«
neznosnega - nekaj, na kar niti pomisliti ne	more	.«
»Pri tem ne	gre	za pogum in strahopetnost.«
Winston je lahko slišal, kako mu	šumi	kri v ušesih.
Imel je občutek, da	sedi	v popolni samoti.
Dosegli sta tisto starost, ko	postane	podganji gobec top in divji, dlaka
obrnjen k nevidnemu poslušalstvu, »	sodi	sicer h glodalcem, a je mesojeda žival.«
Winstonu se je zdelo, da ga	dosega	iz velike daljave.
Tudi za tega se mu je zdelo, da	prihaja	od zunaj.
»Si kdaj videl podgano, kako se	požene	skozi zrak?«
Bila je ena in samo ena pot, da se	reši	.
Podgani sta vedeli, kaj	pride	zdaj.
svetu le en človek, na katerega lahko	prenese	kazen - eno telo, ki ga lahko porine
prenese kazen - eno telo, ki ga lahko	porine	medse in podgane.
»Ne	briga	me, kaj ji naredite!«
»Veliki Brat te	opazuje	,« je pravil napis.
pogledati na zemljevid, da si videl, kaj to	pomeni	.
Beli vedno	matira	, je pomislil z nekakšnim motnim mističnim
Ali to ne	simbolizira	večne, nespremenljive zmage Dobrega
Beli vedno	matira	.
Zdelo se mu je, da res	vidi	evrazijsko armado, ki gomazi čez nikdar
je, da res vidi evrazijsko armado, ki	gomazi	čez nikdar prebito mejo in se kot kolona
prebito mejo in se kot kolona mravelj	preliva	v konico Afrike.
Celo medtem ko je videl črno hordo, ki	drvi	proti jugu, je videl drugo, tajno zbrano
drugo, tajno zbrano silo, ki se nenadoma	pojavi	ob njihovi zaščitni četi in jim pretrga
pojavi ob njihovi zaščitni četi in jim	pretrga	zveze na morju in kopnem.
Čutil je, da s hotenjem	ustvarja	to silo.
»Kar se	zgodi	tu, je za zmeraj« , je rekel O'Brien.
vedel, da jih njegovo početje nič ne	zanima	.
je zdelo, da se je vdala v to, da ga	ima	ob strani.
Spraševal se je, ali	prihaja	ta odpor zgolj iz preteklosti ali pa
odpor zgolj iz preteklosti ali pa ji ga	navdihuje	njegov zabuhli obraz in solze, ki mu
	Zdi	se, da so tudi njene noge postale širše,
»Takrat, ko se to	dogaja	, misliš zares.«
»Želiš , da se to	zgodi	tistemu drugemu človeku.«
»Prekleto malo te	briga	, kaj trpijo drugi.«
»Edino, kar te	briga	, si ti sam.«
»Edino, kar te	briga	, si ti sam,« je odmeval.
Rekla je nekaj o vlaku, ki ga	mora	ujeti, in vstala, da bi šla.
Odločil se je, da jo	pospremi	vse do postaje podzemske železnice,
»Takrat, ko se to	dogaja	,« je bila rekla, »misliš zares.«
Nihče se ni več menil za to, kaj	počne	, noben žvižg ga ni budil, telekran
sebe, dečka devetih ali desetih let, ki	sedi	na tleh in se vzradoščeno smeje ter
let, ki sedi na tleh in se vzradoščeno	smeje	ter stresa škatlo s kockami.
na tleh in se vzradoščeno smeje ter	stresa	škatlo s kockami.
Njegova mati mu	sedi	nasproti in se tudi smeje.
Njegova mati mu sedi nasproti in se tudi	smeje	.
sestrica, premlada, da bi razumela, za kaj	gre	pri igri, je sedela, oprta na blazino,
sovražniku v hrbet, bela puščica, ki	teče	čez rep prve.
belo obloženem hodniku z občutkom, da	hodi	po soncu, in z oboroženim stražnikom
trajalo, da je spoznal, kakšen nasmeh se	skriva	za temnimi brki.
Namen Novoreka ni bil samo ta, da	oskrbi	sredstvo za izražanje svetovnega nazora
imeli privrženci Angsoca, temveč da	onemogoči	vse druge načine mišljenja.
heretične misli - to je misli, ki se	razlikuje	od načel Angsoca - dobesedno ne bilo
razreda Novoreka le odsekan zvok, ki	izraža	en sam jasno razumljen pojem.
pridevnika ali prislova (načelno se to	nanaša	tudi na čisto abstraktne besede kot
je bilo mogoče - načelno se tudi to	nanaša	na vsako besedo v jeziku - vsak izraz
se je glagol iti spregal idem, ideš,	ide	, idemo, idete, idejo, vse nepravilne
primer: beseda pravmisliti, kar v grobem	pomeni	»ortodoksno misliti.«
miniresni utegnilo navesti na misel, da	gre	za nekaj manj resnega.
temeljito podkovan v Angsocu, lahko	preceni	vso moč glagola veročutiti, zajemajočega
nekaterih novoreških besed, in starmisliti	sodi	mednje, ni bila toliko izraziti določen
izumili, prepričali, kaj pomenijo; se	pravi	, da so preverili, kolikšen obseg izrazov
podoben način je član Partije vedel, kaj	sestavlja	pravo vedenje in v hudo nejasnih in
je mišljeno z izrazom pravseks - se	pravi	, normalni spolni stik med možem in
Primer za to je rajakrma, kar	pomeni	ničvredno zabavo in ponarejanje vesti,
izjeme prikrojeno v domačo obliko; se	pravi	, strnjeno v eno samo, lahko izgovorljivo
bilo, da se v takih okrajšavah ime	zoži	in tankoumno spremeni svoj pomen, saj
takih okrajšavah ime zoži in tankoumno	spremeni	svoj pomen, saj odreže večino asociacij,
tankoumno spremeni svoj pomen, saj	odreže	večino asociacij, ki bi se ga sicer
Beseda kominterna pa	sugerira	le nepredušno spleteno organizacijo
	Nanaša	se na nekaj malone tako zlahka prepoznavnega
Na isti način so asociacije, ki jih	prikliče	beseda kot Minires, manj številne in
mnenja tako avtomatično, kot brzostrelka	izstreli	krogle.
priznan v novoreški besedi gosovor, kar	pomeni	»gagati kot gos.«
le predmet ideološkega prevoda - se	pravi	, spreminjanja tako v pomenskem kot
Da	ima	vsako ljudstvo, če postane kakršnakoli
Da ima vsako ljudstvo, če	postane	kakršnakoli oblika vladavine škodljiva
Novorek in se hkrati držati smisla, ki ga	ima	izvirnik.
»Polemarh vaju	prosi	, da ga počakata.«
»Tam	prihaja	za vama.
»Sokrat,	zdi	se mi, da ste namenjeni domov, v mesto.«
»	Preostaja	še ena možnost: da vas prepričava,
»	Zdi	se mi, da bova morala ostati.«
Zato se ne pomišljaj, temveč se rad	pomudi	pri teh mladih ljudeh tu in prihajaj
Meni se	zdi	, Sokrat, da ti ne obtožujejo pravega
je namreč človek v starosti rešen in	ima	sveti mir pred vsem tem.
Sofokleve besede: človek se dejansko	znebi	številnih divjih zapovednikov.
Pravilna pa se mi	zdi	Temistoklova beseda.
modri človek v revščini starost težko	prenaša	, tako nespametni, tudi če je bogat,
»Zakaj sem te vprašal: kakor se mi	zdi	, nisi posebno zagledan v denar; takšni
Tisti pa, ki si ga je sam pridobil, ga	ljubi	dvakrat tako kakor drugi.
pa na njem tudi zaradi koristi, kar	velja	tudi za druge bogataše.
imaš za največjo dobrino, ki ti jo	daje	bogastvo?«
skrb, ki ju prej ni poznal, kakor hitro	začuti	, da se bliža smrti.
ni poznal, kakor hitro začuti, da se	bliža	smrti.
zdaj starostna slabost ali pa to zdaj	izvira	od tod, ker je zdaj človek onstranskim
onstranskim stvarem bližji in jih jasneje	vidi	.
Človek	postane	negotov in boječ, premišljuje in pretehtava,
Človek postane negotov in boječ,	premišljuje	in pretehtava, ali je storil komu krivico.
postane negotov in boječ, premišljuje in	pretehtava	, ali je storil komu krivico.
Kdor	ugotovi	, da je v življenju zagrešil mnogo krivičnih
dejanj, se kakor otroci prestrašen	zbuja	iz spanja ter živi v strahu in zlem
otroci prestrašen zbuja iz spanja ter	živi	v strahu in zlem pričakovanju.
Kdor pa si ni v svesti nobene krivde,	živi	v veselem upanju, ki ga prijazno spremlja
živi v veselem upanju, ki ga prijazno	spremlja	v starosti, kakor pravi pesniško izbrano
prijazno spremlja v starosti, kakor	pravi	pesniško izbrano Pindar:«
Tistemu ki	živi	pravično in pošteno
pošteno	ogreva	srce in
srce in ga	spremlja	v življenju
nada, ki	uravnava	vseh ljudi
Če človek nikogar namenoma ne	oškoduje	in ne nalaže, če Bogu ne dolguje daritev
nikogar namenoma ne oškoduje in ne	nalaže	, če Bogu ne dolguje daritev in ljudem
ne oškoduje in ne nalaže, če Bogu ne	dolguje	daritev in ljudem ne denarja in se
denarja in se zato brez strahu lahko	poslovi	od življenja, potem ima za to obilno
strahu lahko poslovi od življenja, potem	ima	za to obilno zaslugo premoženje.
Le‐to	prinaša	še mnogotere druge koristi; in - če
dragi Sokrat, za največjo, ki jo lahko	prinese	denar pametnemu človeku.
Moje mnenje je takole: če kdo	dobi	od prijatelja, ki je popolnoma pri
zdravi pameti, orožje, in če ta potem	zblazni	in ga zahteva nazaj, mi bo vsakdo pritrdil,
orožje, in če ta potem zblazni in ga	zahteva	nazaj, mi bo vsakdo pritrdil, da mu
mu ga oni ni dolžan vrniti in da ne	more	veljati za pravičnega tisti, ki bi
je	smeje	se odvrnil in hkrati odšel k svoji
Seveda, kaj s tem	meni	, najbrž ti, Polemarh, razumeš, jaz
Očitno s tem ne	misli	- kar smo pravkar rekli - da je treba
prejeto stvar, ki jo lastnik nespametno	zahteva	nazaj, vrniti; in vendar je tako prevzeta
»Potemtakem	razume	Simonid s pravično vrnitvijo dolga
Simonid namreč	meni	: prijatelji so dolžni prijateljem pomagati,
To	pravi	po tvojem mnenju Simonid?«
Sovražnik pa lahko	dolguje	, po mojem mnenju, sovražniku samo to,
mnenju, sovražniku samo to, kar mu	pripada	: slabo.«
Očitno namreč	meni	: pravično je, da predamo vsakomur to,
je, da predamo vsakomur to, kar mu	pripada	; pripadajočo stvar pa je imenoval dolg.«
nekdo vprašal: Simonid, pri Zevsu, kaj	mora	neka umetnost predati človeku od tega,
umetnost predati človeku od tega, kar mu	dolguje	in kar mu pristaja, da se lahko imenuje
človeku od tega, kar mu dolguje in kar mu	pristaja	, da se lahko imenuje zdravstvo?«
dolguje in kar mu pristaja, da se lahko	imenuje	zdravstvo?«
Kaj pa	oddaja	umetnost, ki naj se imenuje pravičnost,
Kaj pa oddaja umetnost, ki naj se	imenuje	pravičnost, in komu to oddaja?«
naj se imenuje pravičnost, in komu to	oddaja	?«
»Kdo lahko potemtakem najbolj	pomaga	bolnim prijateljem in najbolj škoduje
pomaga bolnim prijateljem in najbolj	škoduje	sovražnikom - v bolezni in zdravju?«
kakšnem poslu lahko prijateljem najbolj	koristi	in sovražnikom škodi?«
prijateljem najbolj koristi in sovražnikom	škodi	?«
»In zdaj: čemu	pomaga	in čemu koristi v miru pravičnost?«
»In zdaj: čemu pomaga in čemu	koristi	v miru pravičnost?«
»In če	gre	za ladjo, je to ladjedelec ali krmar?«
»Če potemtakem	leži	denar neuporabljen, je pri tem pravičnost
»Tako se mi	zdi	.«
»Tako se	zdi	.«
»Tudi tisti, ki se	zna	obvarovati bolezni, lahko potemtakem
lahko potemtakem najlažje na skrivaj	povzroči	bolezen pri drugih?«
»Tako se mi	zdi	.«
lastne vojske je tisti, kajne, ki si	zna	s tatvino prilastiti načrte sovražnikov
potemtakem pravičnik lahko denar dobro	varuje	, potem ga lahko tudi dobro krade?«
dobro varuje, potem ga lahko tudi dobro	krade	?«
»Kakor	kaže	najina razprava, da.«
»S tem se nama	razkriva	najin pravičnik kot tat ?
pri Homerju, ki s posebno ljubeznijo	hvali	Avtolika, Odisejevega deda po materini
zmeraj vztrajam pri tem: pravičnost	obstaja	v tem, da prijateljem koristimo in
»Ali misliš s prijatelji tiste, ki jih	ima	posameznik za dobre, ali tiste druge,
»To se	glasi	mnogo bolje.«
za vse, ki se v ljudeh motijo, tole	velja	: prav ravnajo tedaj, če svojim (dozdevnim)
trdiva ravno nasprotno od tega kar	pravi	Simonid.«
»Ko sva rekla: kdor se nam	zdi	dober, je naš prijatelj.«
»Prijatelj je tisti, ki se nam	zdi	dober in to tudi dejansko je; kdor
tudi dejansko je; kdor se tako samo	zdi	, ne da bi tudi bil, ta se tudi samo
ne da bi tudi bil, ta se tudi samo	zdi	, da je prijatelj, v resnici pa ni;
prijatelj, v resnici pa ni; in za sovražnika	velja	isto.«
9. »Ali pa	sme	pravičen mož tudi komu škodovati?«
Dejansko slabim sovražnikom	mora	škodovati.«
»Potemtakem, prijatelj,	mora	biti tudi pravilna domneva, da tudi
se potemtakem zaradi prizadete škode	zoži	njihova pravičnost?«
»Tako se	zdi	.«
»Prav tako dobrota ne	prizadeva	škode, temveč njeno nasprotje?«
»Potem ne	more	biti njegova naloga škodovati, dragi
»Kdor torej	meni	: vsakemu je treba dati to, kar si zasluži,
meni: vsakemu je treba dati to, kar si	zasluži	, in s tem meni, da mora pravičnik sovražnikom
treba dati to, kar si zasluži, in s tem	meni	, da mora pravičnik sovražnikom škodovati,
to, kar si zasluži, in s tem meni, da	mora	pravičnik sovražnikom škodovati, prijateljem
pokazal, da prizadevanje škode nikakor ne	more	biti pravično.«
»po vsem videzu ne	vidiva	bistva pravičnosti in pravičnega, kaj
Toda nikar mi ne	trdi	, da je pravično to, kar obvezuje, kar
mi ne trdi, da je pravično to, kar	obvezuje	, kar koristi, kar prinaša dobiček in
da je pravično to, kar obvezuje, kar	koristi	, kar prinaša dobiček in prednost, kar
to, kar obvezuje, kar koristi, kar	prinaša	dobiček in prednost, kar je ugodno,
»Trazimah, ne	jezi	se na naju!
Toda kako	sodi	tvoj primer v moj govor?«
»Tudi če ne	sodi	, vprašanemu pa se zdi, da sodi, bo
»Tudi če ne sodi, vprašanemu pa se	zdi	, da sodi, bo zategadelj - po tvojem
če ne sodi, vprašanemu pa se zdi, da	sodi	, bo zategadelj - po tvojem mnenju -
»človek odgovarjal, če prvič ničesar ne	zna	, in tega tudi ne trdi, in če mu, drugič,
prvič ničesar ne zna, in tega tudi ne	trdi	, in če mu, drugič, kakor hitro nekaj
mu, drugič, kakor hitro nekaj samo	domneva	, vse prej kot nepomemben mož prepove,
domneva, vse prej kot nepomemben mož	prepove	, izraziti svojo domnevo.
Toda pravica, da govoriš,	pripada	predvsem tebi.
zapiraj, ustrezi mi s svojim odgovorom in	privošči	svoj nauk Glavkonu in drugim, ki so
zaprosili tudi Glavkon in drugi, naj se ne	obotavlja	več.
tem blestel, ker je bil prepričan, da	ima	pripravljen posebno lep odgovor.
»Tole je Sokratova modrost: sam ne	mara	učiti, temveč hodi okrog, se uči pri
modrost: sam ne mara učiti, temveč	hodi	okrog, se uči pri drugih in se jim
ne mara učiti, temveč hodi okrog, se	uči	pri drugih in se jim za to niti ne
pri drugih in se jim za to niti ne	zahvali	.«
Kako rad pa hvalim, če se mi	zdi	, da nekdo dobro govori, boš zvedel
hvalim, če se mi zdi, da nekdo dobro	govori	, boš zvedel takoj, kakor hitro boš
pravično ni nič drugega kakor to, kar	koristi	močnejšemu.
To, kar	koristi	močnejšemu, praviš, je pravično.
močnejši kakor mi in če njegovemu telesu	koristi	govedina, potem je ta jed koristna
»V vsaki državi	ima	vladajoči sloj moč?«
pravično, in vsakogar, ki se proti temu	pregreši	, kaznujejo, ker s tem krši zakon in
temu pregreši, kaznujejo, ker s tem	krši	zakon in ravna krivično.
kaznujejo, ker s tem krši zakon in	ravna	krivično.
Ta	ima	namreč oblast, tako da za vsakogar,
za vsakogar, ki stvar samo pravilno	razmisli	, sledi: povsod je pravica isto, namreč
vsakogar, ki stvar samo pravilno razmisli,	sledi	: povsod je pravica isto, namreč to,
povsod je pravica isto, namreč to, kar	koristi	močnejšemu.«
Vendar si k temu še dodal: kar	koristi	močnejšemu.«
Jasno pa je, da	mora	biti resničnost tvoje trditve pretehtana.
»Toda	pojasni	mi: pokorščina vladajočim je po tvojem
tega, moj premodri Trazimah, neogibno	sledi	, da je pravično delati ravno nasprotno
zapovedano izvajati to, kar mogočniku ne	koristi	.«
njegovo stran, ko vendar Trazimah sam	priznava	, da vladajoči včasih izdajajo zapovedi
vladarjev ukaz, Polemarh, je pravično, tako	trdi	Trazimah.«
»Prav tako	trdi	, dragi Kleitofon, da je pravično, kar
Iz tega zdaj	sledi	: pravica pomeni za mogočnike zdaj korist,
Iz tega zdaj sledi: pravica	pomeni	za mogočnike zdaj korist, zdaj škodo.«
»je vendar mislil samo to, kar	ima	mogočnik za koristno; in to mora podložnik
kar ima mogočnik za koristno; in to	mora	podložnik izvesti; v tem je videl pravičnost.«
»To nič ne	škodi	, Polemarh,«
»če Trazimah to zdaj tako	formulira	, mu dajva veljati.«
moža za mogočnega v trenutku, ko se	moti	?«
»Ali imenuješ tistega, ki se	zmoti	pri bolniku, zdravnika ravno glede
zdravnika ravno glede na to, v čemer se	moti	?
Ali matematika tistega, ki se	zmoti	pri računu, in sicer v trenutku, ko
računu, in sicer v trenutku, ko se	zmoti	, in glede na zmoto?
Nihče od njih se nikoli ne	zmoti	, če je res to, za kar ga imamo.
natančnost - noben strokovnjak se ne	moti	.
Kajti le, če ga strokovno znanje	pusti	na cedilu, se lahko moti v tem, v čemer
strokovno znanje pusti na cedilu, se lahko	moti	v tem, v čemer ni (in tudi ne more
moti v tem, v čemer ni (in tudi ne	more	biti) strokovnjak.
Noben strokovnjak, filozof se ne	moti	in tudi vladar ne, kadar vlada; ljudje
se ne moti in tudi vladar ne, kadar	vlada	; ljudje samo pravijo: zdravnik se je
Natanko rečeno: vladar se kot vladar ne	moti	, in zato postavlja za zakon to, kar
vladar se kot vladar ne moti, in zato	postavlja	za zakon to, kar je zanj najboljše,
zakon to, kar je zanj najboljše, in to	mora	podložnik izpolnjevati.
poudaril - pravično: delati to, kar	koristi	močnejšemu.«
»Tebi se	zdi	, da prevračam besede?«
Toda da naju spet ne	doleti	kaj podobnega, točno določi: ali misliš
si ravno dejal: tistega, pri katerem	velja	, da je za šibkejšega pravično, če dela
velja, da je za šibkejšega pravično, če	dela	to, kar njemu kot močnejšemu koristi.«
če dela to, kar njemu kot močnejšemu	koristi	.«
»Vladar mi je natanko to, kar beseda	pomeni	.
»Mislim, da ni treba upoštevati, ali ravno	plove	po morju, in ga ni treba zategadelj
morju, in ga ni treba zategadelj (če	plove	po morju) imenovati pomorščaka; krmarja
vsakega od njiju je nekaj, kar jima	koristi	?«
njuna spretnost tisto, kar naj jima	pomaga	najti in si pridobiti korist?«
»Ali	obstoja	za vsako spretnost ali umetnost poleg
izpopolnitve še nekaj drugega, kar ji	koristi	?«
»Če bi me vprašal, ali telo samo sebi	zadostuje	ali pa še nekaj potrebuje, bi odgovoril:
samo sebi zadostuje ali pa še nekaj	potrebuje	, bi odgovoril: ’Seveda še potrebuje
potrebuje, bi odgovoril: ’Seveda še	potrebuje	nekaj.
ker je pač telo pomanjkljivo in ne	zadošča	samo sebi.
zdravnikov je, da telesu pripravijo to, kar	potrebuje	.‘
zdravstvo v sebi nepopolno in ali sploh	potrebuje	katera koli spretnost nadaljne izpopolnitve
dela potrebna še ena spretnost, ki	raziskuje	, kaj jima koristi, in ju s tem oskrbuje?
ena spretnost, ki raziskuje, kaj jima	koristi	, in ju s tem oskrbuje?
raziskuje, kaj jima koristi, in ju s tem	oskrbuje	?
umetnost (spretnost) v sebi nepopolna in	potrebuje	drugo, da razišče, kaj ji je v korist
sebi nepopolna in potrebuje drugo, da	razišče	, kaj ji je v korist - in ta potrebuje
razišče, kaj ji je v korist - in ta	potrebuje	tretjo in tako naprej v neskončnost?
Ali si vsaka spretnost sama	poišče	svojo korist?
Ali pa ne	potrebuje	ne same sebe ne druge umetelnosti,
same sebe ne druge umetelnosti, da si	ohrani	svojo korist nasproti nepopolnosti?
ni popolna in nima napak in ker si	mora	iskati korist za svoje strokovno območje.
dolgo, dokler natanko in popolnoma	varuje	svoje bistvo.
»Potemtakem zdravstvo ne	raziskuje	tega, kar njemu koristi, temveč kar
zdravstvo ne raziskuje tega, kar njemu	koristi	, temveč kar je v prid telesu?«
»In isto	velja	za konjerejo?
Nasploh nobena umetelnost ne	skrbi	zase - saj tudi ničesar ne potrebuje
ne skrbi zase - saj tudi ničesar ne	potrebuje	- temveč za svoj objekt?«
»Potemtakem nobena strokovna spretnost ne	raziskuje	in ne zapoveduje v korist močnejšega,
strokovna spretnost ne raziskuje in ne	zapoveduje	v korist močnejšega, temveč v korist
potemtakem, če je res zdravnik, ne	raziskuje	in ne zapoveduje v svojo korist, temveč
je res zdravnik, ne raziskuje in ne	zapoveduje	v svojo korist, temveč v bolnikovo
»Tak krmar ne	gleda	na svojo korist in ne zapoveduje glede
krmar ne gleda na svojo korist in ne	zapoveduje	glede na njo, temveč skrbi za korist
ne zapoveduje glede na njo, temveč	skrbi	za korist ladje in mornarjev?«
kakršnem koli pomembnem položaju, ne	raziskuje	in ne zapoveduje, kolikor je pravi
pomembnem položaju, ne raziskuje in ne	zapoveduje	, kolikor je pravi vladar, glede na
»Ker pestunja ne	vidi	, da si nahoden, in te ne usekne, čeprav
pestunja ne vidi, da si nahoden, in te ne	usekne	, čeprav bi bilo potrebno, ko - v njeno
strani nepravičnost, njuno nasprotje,	vlada	nad resnično naivnimi in pravičnimi,
Kako slabo povsod	odreže	pravični nasproti nepravičnemu, moj
nepravičnemu, moj naivni Sokrat, naj	pokaže	naslednje razmišljanje.
pogodbenih in poslovnih odnosih: ko	gre	za dva poslovna partnerja, ne boš nikoli
Dalje v javnem življenju: kadar	velja	plačati davke, plača pravični od enakega
življenju: kadar velja plačati davke,	plača	pravični od enakega dohodka več kot
enakega dohodka več kot nepravični, ko pa	gre	za podpore, ne dobi oni nič, ta pa
nepravični, ko pa gre za podpore, ne	dobi	oni nič, ta pa mnogo.
najmanjša škoda, ki pravičnika pri tem	zadene	, je omajano premoženjsko stanje, ker
omajano premoženjsko stanje, ker se mu ne	more	dovolj posvečati; zaradi svoje pravičnosti
pravičnosti se z državnim denarjem ne	okorišča	; povrhu pa postane nepriljubljen pri
državnim denarjem ne okorišča; povrhu pa	postane	nepriljubljen pri prijateljih in znancih,
v ničemer, kar je protipostavno, ne	ustreže	.
Tu mislim moža, ki si	zna	pridobiti velike koristi.
predstavljaš najpopolnejšo nepravičnost, ki	napravi	nepravičnika za najsrečnejšega človeka,
To je tiranida:	polašča	se tujih dobrin, najsi pripadajo bogovom
Kdor take stvari posamič	zagreši	in je pri tem zasačen, ga čakata kazen
Tistega, ki si poleg premoženja občanov	podvrže	in zasužnji nje same, pa nihče ne zasramuje
poleg premoženja občanov podvrže in	zasužnji	nje same, pa nihče ne zasramuje ali
podvrže in zasužnji nje same, pa nihče ne	zasramuje	ali zaničuje, temveč ga vsi hvalijo
nje same, pa nihče ne zasramuje ali	zaničuje	, temveč ga vsi hvalijo in imajo za
Kajti kdor se	spotika	ob nepravičnost, tega ne dela iz strahu,
se spotika ob nepravičnost, tega ne	dela	iz strahu, da bi komu prizadel krivico,
pravično, nepravično pa je to, kar si samo	ustvarja	korist in dobiček.«
pustili oditi, temveč ga silili, naj	ostane	in odgovarja na vprašanja.
oditi, temveč ga silili, naj ostane in	odgovarja	na vprašanja.
	Zdi	se namreč, da ti vsaj za nas ni mar,
namreč, da ti vsaj za nas ni mar, ali nam	gre	slabše ali bolje, ko ne vemo za pravi
Zato se nas, dragi,	usmili	in nam jih razloži!
Podobno morda	čuti	tudi kdo drug med nami, ne samo jaz.
misliš svoje trditve spremeniti, potem	stori	to odkrito, ne da bi nas hotel slepiti.
mnenja, da on - seveda kot pastir - ne	redi	ovac v njihovo korist, temveč jih redi
redi ovac v njihovo korist, temveč jih	redi	za gostijo, kot kak sladokusec, ki
gostijo, kot kak sladokusec, ki se	pripravlja	na pojedino, ali za izkupiček iz njihove
Pastir pa	ima	prej ko slej samo eno nalogo, da namreč
to, kar mu je zaupano, kar najbolj	skrbi	, ker je za njegovo blaginjo vse zelo
dobro poskrbljeno, dokler v ničemer ne	pozabi	svoje naloge.
tem, da vsaka prava oblast najbolje	skrbi	za tisto, kar ji je zaupano in nad
tisto, kar ji je zaupano in nad čimer	vlada	, tako v državi kakor v zasebnem življenju.
Kdor	opravlja	v državi oblastno funkcijo, v pravem
pravem smislu, jo po tvojem mnenju	opravlja	prostovoljno?«
opaziš, da drugih uradnih dolžnosti	noče	nihče prostovoljno prevzeti, temveč
zahtevajo zato plačilo, ker uradovanje ne	prinaša	koristi njim, temveč tistim, ki jih
to: posamična strokovna dejavnost se	razločuje	od druge po svoji posebni zmožnosti,
Ne	odgovori	proti svojemu prepričanju, predragi,
proti svojemu prepričanju, predragi, da	postane	najino razpravljanje brezplodno.«
»In vsaka strokovna dejavnost	daje	korist, različno od koristi, ki jo
od koristi, ki jo dajejo druge, tako	daje	na primer medicina zdravje, krmarska
pridobitništvo medicina, če nekomu zaslužek	pripomore	do zdravja.«
imenuješ medicino pridobitništvo, če nekdo	dobi	za zdravljenje plačilo?«
»Korist, ki jo sploh obrtnikom	prinaša	njihovo delo, izhaja očitno iz nekega
sploh obrtnikom prinaša njihovo delo,	izhaja	očitno iz nekega skupnega, dodatnega
»Tako se	zdi	.«
»Potemtakem lahko rečemo: korist, ki jo	prinaša	obrtnikom zaslužek, izvira od tod,
korist, ki jo prinaša obrtnikom zaslužek,	izvira	od tod, ker souporabljajo pridobitniško
»Koristi, ki jo	prinaša	zaslužek, če ne črpa vsak posameznik
»Koristi, ki jo prinaša zaslužek, če ne	črpa	vsak posameznik iz svoje posebne spretnosti,
spretnosti, temveč, če dobro premislimo:	prinaša	medicina zdravje, pridobitništvo zaslužek,
pridobitništvo zaslužek, stavbarstvo	ustvarja	hiše in le‐to spremljajoče pridobitništvo
Če pa spretnost ne	prinaša	nobenega zaslužka, ima potem obrtnik
spretnost ne prinaša nobenega zaslužka,	ima	potem obrtnik od nje kakšno korist?«
»Potemtakem tudi ne	ustvarja	koristi, če dela zastonj?«
»Potemtakem tudi ne ustvarja koristi, če	dela	zastonj?«
sem, dragi Trazimah, pravkar dejal, da	noče	nihče prostovoljno opravljati oblastnih
pomagati zdraviti tuje nesreče, temveč	zahteva	plačilo; kajti kdor hoče svojo spretnost
temveč zahteva plačilo; kajti kdor	hoče	svojo spretnost dobro uporabljati,
spretnost dobro uporabljati, nikoli ne	ravna	in ne zapoveduje sebi v prid, če zapoveduje
uporabljati, nikoli ne ravna in ne	zapoveduje	sebi v prid, če zapoveduje v skladu
ravna in ne zapoveduje sebi v prid, če	zapoveduje	v skladu s svojo spretnostjo, temveč
Zato je potrebno za vsakega, ki naj	prevzame	to ali ono uradno mesto, plačilo: denar,
plačilo: denar, čast - ali kazen, če	noče	.«
Zato očitno	velja	za sramoto, če kdo na lastno pobudo
za sramoto, če kdo na lastno pobudo	prevzame	javno službo in ne čaka, da bi ga k
pobudo prevzame javno službo in ne	čaka	, da bi ga k temu prisilili.
vladar v resnici ni rojen zato, da	skrbi	za svojo korist, temveč za korist podložnikov.
Mnogo pomembnejša se mi	zdi	zdajšnja Trazimahova trditev, da je
Po mojem mnenju	prinaša	življenje pravičniku več koristi,«
»Ali mu naj poskušava dokazati, da se	moti	, in ga pripraviti do tega, da spremeni
moti, in ga pripraviti do tega, da	spremeni	svoje mnenje?«
pravičnega življenja, in če nama nato	odgovori	in midva spet njemu, potem bo treba
Popolna nepravičnost po tvojem mnenju več	nese	kakor popolna pravičnost?«
»Sicer	prinaša	tudi žeparstvo koristi,«
»če	ostane	skrito.
Toda o tem se ne	splača	izgubljati besed, pomembno je le to,
»Kljub temu ne	kaže	obupati,«
	Zdi	se mi namreč, da se vsaj zdaj ne norčuješ,
»Kaj te	skrbi	, ali je to moje pravo mnenje ali ne,
»Toda	poskusi	mi še na to odgovoriti!
Ali misliš, da	hoče	pravičnik imeti pred drugim pravičnikom
»	Želi	imeti kakršno koli prednost pred nepravičnikom
prednost pred nepravičnikom in se mu	zdi	to pravično ali ne?«
»To se mu	zdi	pravično, tudi želi si to, toda doseči
»To se mu zdi pravično, tudi	želi	si to, toda doseči tega ne more.«
tudi želi si to, toda doseči tega ne	more	.«
sprašujem tega, temveč: ali pravičnik ne	želi	in ne zahteva zase nobene prednosti
temveč: ali pravičnik ne želi in ne	zahteva	zase nobene prednosti pred drugim pravičnikom,
	Hoče	imeti kakšno prednost pred pravičnikom
»Kako ne bi, ko vendar	želi	vse oškodovati!«
»pravičnik ne	mara	prednosti pred pravičnikom, temveč
ne bi bil enak tistemu, s katerim si	deli	iste lastnosti, in nasprotno?«
nadalje, dragi: če muzikalen človek	uglaša	svojo liro, ali hoče potem imeti pri
muzikalen človek uglaša svojo liro, ali	hoče	potem imeti pri napenjanju in popuščanju
muzikalnim človekom kakšno prednost, ga	hoče	v tem prekositi?«
Ali	hoče	s svojimi navodili za hrano in pijačo
»Kar	zadeva	strokovno znanje in diletantstvo nasploh:
znanje in diletantstvo nasploh: ali	hoče	strokovnjak drugega strokovnjaka prekositi
»Zadnje	utegne	biti prav.«
Ali ta ne	želi	enako prekositi strokovnjaka kakor
»Torej ne	želi	dobri in razumni pred sebi podobnim
»Tako se	zdi	.«
»Slabi in nerazumni	želi	prekositi sebi enakega in sebi nasprotnega?«
»nepravičnik	hoče	imeti prednost pred sebi enakimi in
»Pravičnik pa	hoče	imeti prednost samo pred sebi nasprotnimi,
»Tako se	zdi	.«
vsekakor ne tako lahko, kakor se to zdaj	zdi	iz mojega pripovedovanja, temveč samo
Torej pusti mi govoriti, kakor mi	prija	, ali pa, če hočeš, sprašuj!
To	mora	zdaj pač vsak spoznati.
država lahko nepravična in da lahko	poskuša	, vsem postavam navkljub, podjarmiti
podjarmiti druge države ter si le‐te tudi	podjarmi	in jim vlada.«
države ter si le‐te tudi podjarmi in jim	vlada	.«
država, ki je postala močnejša od drugih,	ohrani	svojo moč brez pravičnosti, ali pa
modrost, potem s pravičnostjo, če pa	velja	moja trditev, potem z nepravičnostjo.«
»Nepravičnost	ustvarja	vendar, dragi Trazimah, prepire, sovraštvo
Povej mi še to: če se nepravičnost	kaže	v tem, da povsod, kjer je, seje neslogo,
nepravičnost kaže v tem, da povsod, kjer je,	seje	neslogo, potem bo pobudila pri svobodnih
»In če se nepravičnost	naseli	samo v dveh?
pa se, dragi Trazimah, nepravičnost	naseli	v enem samem človeku, potem se seveda
enem samem človeku, potem se seveda ne	odpove	svojemu bistvu?
Marveč ga prej ko slej	ohrani	?«
»Naj ga le	ohrani	!«
v njenem bistvu, da vsakomur, ki ji	zapade	, naj si je to država, ljudstvo, vojska
država, ljudstvo, vojska ali kdor koli,	odvzame	zaradi notranjega razpora zmožnost
zmožnost za dosledno ravnanje, nato pa ga	spre	s samim seboj in z vsakim nasprotnikom,
»In če ji	zapade	eden sam, potem ravna prav tako, mislim,
»In če ji zapade eden sam, potem	ravna	prav tako, mislim, ker je pač to v
Najprej ga	onesposobi	za vsako dejanje, ker živi v sporu
ga onesposobi za vsako dejanje, ker	živi	v sporu in neslogi s samim seboj, in
neslogi s samim seboj, in potem ga	spremeni	v sovražnika sebi in vsem pravičnim.«
Toda v njih	tiči	še ostanek pravičnosti, ki jim preprečuje,
tiči še ostanek pravičnosti, ki jim	preprečuje	, da bi s sabo ravnali prav tako krivično
krivično kakor s sovražniki, in jim s tem	omogoča	, da izvedejo skupni naklep.
Ne	gre	namreč za neko splošno zadevo, temveč
»Povej mi:	ima	konj kako posebno nalogo?«
»	Ima	jo.«
razumeš moje prejšnje vprašanje, ali ne	obstaja	posebna naloga neke stvari v tem, da
»Vsaka stvar, ki ji	pripada	posebna naloga, ima vsekakor za to
stvar, ki ji pripada posebna naloga,	ima	vsekakor za to tudi (potrebno) sposobnost?
»Ne	gre	za poimenovanje njihove sposobnosti!
Za to še ne sprašujem,	gre	le za to, ali vsaka stvar svojo posebno
vsaka stvar svojo posebno nalogo dobro	opravlja	, če ji je v pomoč ustrezna sposobnost,
Duša	ima	posebne naloge, ki jih lahko izpolniš
»Potemtakem	velja	tudi za dušo, da ima ustrezno sposobnost?«
»Potemtakem velja tudi za dušo, da	ima	ustrezno sposobnost?«
Trazimah, svoje posebne naloge dobro	opravlja	, če je oropana svoje sposobnosti, ali
oropana svoje sposobnosti, ali jih ne	more	?«
»Ne	more	.«
»Potemtakem	mora	nesposobna duša nujno slabo vladati
človeka dobro, medtem ko nepravičnik	živi	slabo?«
»To	sledi	iz tvojega razpravljanja.«
»Kdor pošteno (dobro)	živi	, je vsekakor srečen in blažen, in nasprotno?«
»Potem pa ne	prinaša	koristi nesrečno življenje, temveč
»	Razume	se.«
pokusijo zmerom samo jed, ki pravkar	pride	na mizo, ne da bi se prejšnje pošteno
ki se zmerom vsake stvari temeljito	loti	, tudi to pot ni privolil v Trazimahov
Ali	obstoja	po tvojem mnenju dobro, ki si ga želimo
samega in ne zaradi posledic, ki jih	prinaša	?
neškodljivega ugodja, čeprav nam za čas, ki	sledi	, ne prinašata drugega kakor zadovoljstvo
»Mislim, da	obstaja	.«
»Ali, nadalje,	obstaja	dobro, ki ga ljubimo zaradi njega samega
njega samega in zaradi posledic, ki jih	prinaša	?
»Tudi ta tretja vrsta	obstaja	.
»k najlepši, ki jo	mora	vsakdo, če hoče postati srečen, ljubiti
»k najlepši, ki jo mora vsakdo, če	hoče	postati srečen, ljubiti zaradi nje
»Široke množice niso tega mnenja; zanje	sodi	k utrudljivi vrsti; gojijo pa jo ljudje
»in zato jo Trazimah že od nekdaj	graja	, pravičnost pa, nasprotno, hvali.
nekdaj graja, pravičnost pa, nasprotno,	hvali	.
Toda, kakor se	zdi	, sem izredno trde glave!«
Trazimaha so, kakor se mi	zdi	, prezgodaj - kot kačo - omamile tvoje
prav; kajti nepravičnikovo življenje	prinaša	večje koristi kakor pravičnikovo, tako
Ti	ustreza	ta moj predlog?«
razveselil, ne glede na to, ali sam o tem	govori	ali samo posluša!«
na to, ali sam o tem govori ali samo	posluša	!«
krivic pa zlo, v prenašanju krivic	tiči	več nesreče kot v prizadevanju le‐teh
sklenejo pogodbo, ki jih pred obojim	varuje	.
nastanejo zakoni in pogodbe; kar zakon	zapoveduje	, imajo za zakonito in pravično.
nato jima sledimo in opazujemo, kam ju	vodi	nagon.
da ju želja po tem, da bi več imela,	vodi	na isto pot, tako pravičnika kakor
kakor nepravičnika; to je pot, ki se	zdi	vsakemu bitju že po naravi dobra, z
na pot spoštovanja enakosti siloma	privede	samo zakon.
zagledal tu med drugimi stvarmi, o katerih	pripoveduje	zgodba, votlega bronastega konja z
to opazil, je preizkusil prstan, ali	ima	res to moč, in ugotovil: če je obrnil
Kajti, kjer kdo	vidi	možnost, da lahko stori krivico, tam
Kajti, kjer kdo vidi možnost, da lahko	stori	krivico, tam jo tudi stori.
da lahko stori krivico, tam jo tudi	stori	.
Vsakdo namreč	pričakuje	zase osebno mnogo večje koristi od
nepravičnosti kakor pravičnosti, in prav	ima	, kar porečejo vsi, ki razpravljajo
če kdo kljub ugodni priložnosti ne	zapade	v krivičnost in se ne pregreši nad
priložnosti ne zapade v krivičnost in se ne	pregreši	nad tujo lastnino, potem ga imajo vsi,
Tu vidimo, da nepravičnik	ukrepa	kakor spretni strokovnjaki, kakor,
recimo, sposoben krmar ali zdravnik; tako	zna	zelo dobro razločevati med izvedljivim
izvedljivim in neizvedljivim; prvega se	loteva	, drugo pušča ob strani; povrhu zna
neizvedljivim; prvega se loteva, drugo	pušča	ob strani; povrhu zna popraviti napačne
loteva, drugo pušča ob strani; povrhu	zna	popraviti napačne prijeme.
Ker se nepravičnik spretno	loteva	tudi zločinskih dejanj, ostanejo le‐ta
Kdor se pri krivičnem dejanju	da	zasačiti, velja za šušmarja; izvedenemu
pri krivičnem dejanju da zasačiti,	velja	za šušmarja; izvedenemu nepravičniku
šušmarja; izvedenemu nepravičniku se to ne	more	zgoditi.
Višek nepravičnosti je v tem, da nekdo	velja	za pravičnika, ne da bi bil to.
zožitve in k temu še dodati, da pri tem	slovi	kljub najhujšim zločinom kot največji
kot največji pravičnik; če se kje kaj	pregreši	, zna to s svojo prepričljivo zgovornostjo
pravičnik; če se kje kaj pregreši,	zna	to s svojo prepričljivo zgovornostjo
popraviti; če je obdolžen kakega zločina,	uporabi	silo tam, kjer je sila potrebna, pri
kjer je sila potrebna, pri čemer se	zanese	ali na svojo hrabrost in na moč ali
pravičnikom, preprostim in plemenitim, ki se	noče	zdeti dober, kakor pravi Aishil, temveč
plemenitim, ki se noče zdeti dober, kakor	pravi	Aishil, temveč hoče biti to.
zdeti dober, kakor pravi Aishil, temveč	hoče	biti to.
In tako naj	živi	, ne da bi komu delal krivico, v sluhu
obrekovanja in njihove posledice, najbolje	prestaja	preizkušnjo v pravičnosti; tak ostaja
prestaja preizkušnjo v pravičnosti; tak	ostaja	v življenju do smrti: nespremenjen
težko pokazati, kakšno življenje ju	čaka	.
Kajti nepravičnik	hoče	v resnici - tako pravijo - biti nepravičen,
biti nepravičen, in ne se zdeti, ker	živi	v resničnem in ne namišljenem svetu:«
ko žetev	spravlja	z globoke brazde duha, kjer žlahtni
Najprej se	dokoplje	do političnega vpliva v državi, ker
Najprej se dokoplje do političnega	vpliva	v državi, ker uživa sloves pravičnika;
do političnega vpliva v državi, ker	uživa	sloves pravičnika; nato se lahko oženi,
uživa sloves pravičnika; nato se lahko	oženi	, če se hoče, in omoži hčere, s komer
pravičnika; nato se lahko oženi, če se	hoče	, in omoži hčere, s komer hoče; lahko
nato se lahko oženi, če se hoče, in	omoži	hčere, s komer hoče; lahko sklepa pogodbe
če se hoče, in omoži hčere, s komer	hoče	; lahko sklepa pogodbe in občuje s komer
in omoži hčere, s komer hoče; lahko	sklepa	pogodbe in občuje s komer hoče; povrhu
komer hoče; lahko sklepa pogodbe in	občuje	s komer hoče; povrhu mu življenje,
lahko sklepa pogodbe in občuje s komer	hoče	; povrhu mu življenje, ki ga živi kot
komer hoče; povrhu mu življenje, ki ga	živi	kot zločinec, prinaša poleg splošne
življenje, ki ga živi kot zločinec,	prinaša	poleg splošne koristi še posebne dobičke;
dobičke; v zasebnih in javnih sporih	zmaguje	nad nasprotniki, postaja tako bogat
javnih sporih zmaguje nad nasprotniki,	postaja	tako bogat in s tem lahko prijateljem
tako bogat in s tem lahko prijateljem	pomaga	, sovražnikom škodi, bogovom pripravlja
lahko prijateljem pomaga, sovražnikom	škodi	, bogovom pripravlja obilne in sijajne
pomaga, sovražnikom škodi, bogovom	pripravlja	obilne in sijajne daritve ter mnogo
daritve ter mnogo bolj kot pravičnik	izkazuje	časti bogovom in ljudem, ki so mu všeč;
»Potem zdaj	velja	pregovor: Brat pomagaj možu!
so njeni sadovi; kajti vse to, kar	pripade	navidezno pravičnemu kot sad njegove
drugo, kar je navajal Glavkon, vse to	žanje	(po njihovem mnenju) resnično pravični
ljudje pretiravajo koristi, ki jih	prinaša	slava; v skodelico na tehtnici mečejo
V zvezi s tem	našteje	še mnogo takih dobrin.
Podobno	pravi	tudi Homer: Tvojega imena sloves
kralja, ki vrl in bogaboječen	vlada	stotisoče mož, junakov ponosnih in
junakov ponosnih in močnih,	čuva	nad deli Pravice, pa zemlja rojeva
čuva nad deli Pravice, pa zemlja	rojeva	mu črna zlato pšenico in ječmen,
črna zlato pšenico in ječmen,	šibi	se drevje pod sadjem; stalno
črede, morje mu za dobro upravo	daje	obilico rib... Musaios in njegov
7. Povrhu pa še	preudari	, dragi Sokrat, druge sodbe o pravičnosti
častmi, slabotnih in ubogih pa nihče ne	časti	in se ne meni zanje, čeprav priznavajo,
in ubogih pa nihče ne časti in se ne	meni	zanje, čeprav priznavajo, da so boljši
oni sami ali njihovi predniki; če pa	hoče	prizadeti nasprotniku zlo, lahko z
pesnike, tako na primer za lahko pot, ki	vodi	k slabemu: Zlahka, v velikem
Da, še nje	utegne	omečiti všečna molitev, vonj
daritvami in zabavnimi igrami, kar	velja	tako za živeče kakor mrtve ljudi; te
kdor ni pripravljen darovati, lahko	pričakuje	najhujše trpljenje.
kako ju bogovi in ljudje nagrajujejo,	vpliva	na duše mladih ljudi, ki so v svoji
povzamejo iz njih svoje sklepe: kakšen	mora	biti človek in kako mora ravnati, da
sklepe: kakšen mora biti človek in kako	mora	ravnati, da si bo življenje čim bolje
mi to po vsem pravkar povedanem ne	prinaša	koristi, temveč nevšečnosti in očitno
videz, kakor izpovedujejo modrijani,	premaga	celo resnico in zavlada nad srečo,
modrijani, premaga celo resnico in	zavlada	nad srečo, se mu je treba popolnoma
Toda‘,	utegne	kdo poreči, ’ni lahko malopridnežu
živeti, ubrati to pot, kamor nas vodijo	sledi	našega nauka.
Kajti, če smo pravični, nas sicer ne	zadene	kazen bogov, toda odrekamo se tudi
odrekamo se tudi vsakemu dobičku, ki ga	prinaša	nepravičnost; če pa smo nepravični,
po vsem, kar je bilo povedano - še	spoštuje	pravičnost, če je telesno krepak, duševno
Kajti tudi če kdo lahko	dokaže	, da so naše trditve napačne, in vidi
dokaže, da so naše trditve napačne, in	vidi	v pravičnosti največje dobro, čuti
vidi v pravičnosti največje dobro,	čuti	do nepravičnikov samo veliko popustljivost
popustljivost in nikakršne jeze; on	ve	: ko nekdo zaradi svoje skoraj božanske
skoraj božanske narave nepravičnost	zavrača	ali se je iz globokega spoznanja vzdržuje
zavrača ali se je iz globokega spoznanja	vzdržuje	- ni od vseh drugih nihče iz lastne
lastne volje pravičen, temveč krivico	graja	samo zato, ker je sam ne more delati,
krivico graja samo zato, ker je sam ne	more	delati, zaradi strahopetnosti, starosti
Ko pa se prvi od njih	povzpne	do oblasti, takoj zakrivlja zločine,
prvi od njih povzpne do oblasti, takoj	zakrivlja	zločine, kolikor jih le more.
takoj zakrivlja zločine, kolikor jih le	more	.
teh dveh lastnosti z njegovo silo, ki	tiči	globoko v (nosilčevi) duši, skritega
in pokazal, da duša z nepravičnostjo	skriva	v sebi največje zlo, s pravičnostjo
na zelo preprost način, kakor se mi	zdi	.
tidve izvajata na ljudi, da lahko ena	velja	sama po sebi za dobro, druga za zlo.
Zunanji videz	pusti	pri tem ob strani, kakor je to zahteval
Ker pa po tvoji trditvi	sodi	pravičnost k tistim največjim dobrinam,
narave in ne iz zunanjega videza: zato	hvali	pri pravičnosti to, kar samo po sebi
pri pravičnosti to, kar samo po sebi	koristi	tistemu, ki jo ima, kakor pri nepravičnosti
samo po sebi koristi tistemu, ki jo	ima	, kakor pri nepravičnosti to, kar škodi.
ima, kakor pri nepravičnosti to, kar	škodi	.
v svoji razpravi, da pravičnost ne	prekaša	samo nepravičnosti, temveč tudi, kako
kako obe učinkujeta na tistega, ki ju	ima	, in dosezata, da je vsaka sama po sebi
bodisi da ju pred bogovi in ljudmi	skriva	ali odkrito kaže.
bogovi in ljudmi skriva ali odkrito	kaže	.
nepravičnosti, ne da bi bila prepričana, da	prekaša	pravičnost.
navzoč pri obtožbah zoper pravičnost in	odpove	, namesto, da bi pomagal, dokler lahko
namesto, da bi pomagal, dokler lahko	diha	in govori.
da bi pomagal, dokler lahko diha in	govori	.
»Pretres, ki se ga mislimo lotiti, ne	zahteva	lenobnega, temveč ostroumnega duha.
»To se mi	zdi	dobro,«
»	Ostane	pri tem !«
11. »Država	nastane	, kakor mislim,«
»ker nihče izmed nas ne	more	sam sebi zadostovati, temveč potrebuje
ne more sam sebi zadostovati, temveč	potrebuje	soljudi.
»Vsakdo	da	, če ima kaj dati, in sprejme od drugega,
»Vsakdo da, če	ima	kaj dati, in sprejme od drugega, če
»Vsakdo da, če ima kaj dati, in	sprejme	od drugega, če meni, da mu to bolj
kaj dati, in sprejme od drugega, če	meni	, da mu to bolj ustreza.«
od drugega, če meni, da mu to bolj	ustreza	.«
»Kako lahko zdaj država	krije	vse te potrebe?
Za prvo	skrbi	, kajne, kmet, za drugo stavbenik, za
»Tako se	zdi	.«
Ali	mora	zdaj vsak posameznik opravljati svoje
Ali naj kmet sam za vse štiri druge	pripravlja	hrano in zato porabi štirikratni delovni
štiri druge pripravlja hrano in zato	porabi	štirikratni delovni čas in trud, da
štirikratni delovni čas in trud, da jih	oskrbi	z živili?
Ali pa naj druge	pusti	vnemar in zase pripravi le četrtino
delovnega časa, a ostale tri četrtine časa	porabi	za postavitev hiše, za izdelavo obleke
Naj se potemtakem ne	trudi	z delom za druge, temveč naj le zase
delom za druge, temveč naj le zase	priskrbi	vse potrebno?«
»Kdaj je delo boljše: ko nekdo	opravlja	različne umetelnosti ali samo eno?«
»In tudi to je jasno: če nekdo	zamudi	pravi čas za neko delo, delo propade.«
zamudi pravi čas za neko delo, delo	propade	.«
»Kajti delo ne	čaka	, da bi imel tisti, ki naj ga opravi,
ne čaka, da bi imel tisti, ki naj ga	opravi	, ravno čas, temveč se mu mora le‐ta
ga opravi, ravno čas, temveč se mu	mora	le‐ta posvetiti popolnoma in ne samo
času in v skladu s svojo nadarjenostjo	posveča	samo enemu delu in mu za vsa druga
očitno ne bo sam izdelal pluga, če	hoče	, da bo dober, ali motike ali kakega
kakega drugega poljskega orodja; isto	velja	za stavbenika, ki tudi mnogo potrebuje,
velja za stavbenika, ki tudi mnogo	potrebuje	, pa za tkalca in čevljarja.«
»Država, ki	ima	to vse, pa tudi ni več ravno majhna.«
»Toda če se odposlanec	odpravi	prazen na pot, ne da bi imel s sabo
»Če pa trgovina	poteka	po morju, potrebujemo povrhu še mnoge
»Iz tega	nastane	trg z denarjem kot vrednostnim simbolom
»Ta potreba potemtakem	ustvari	v naši državi stan trgovcev?
tako stopnjo razvoja, da ji nič več ne	manjka	?«
spočenjajo samo toliko otrok, kolikor jim to	dopušča	premoženjsko stanje.«
čebula, kapus in drugo sočivje, ki se	da	skuhati.
»Ne	gre	za nastanek kakršnekoli, temveč za
preprosti način življenja očitno mnogim ne	zadostuje	; ti hočejo marveč imeti ležalnike,
povečati; tista prvotna, zdrava ne	zadostuje	več, temveč jo je treba dopolniti z
druge domače živali, da si lahko vsakdo	izbere	meso po svoji volji.
lahko prehranjevalo vse prebivalce, ne	zadostuje	več in postaja premajhno, Ali ne?«
vse prebivalce, ne zadostuje več in	postaja	premajhno, Ali ne?«
»Potem lahko	pride	do vojne, dragi Glavkon?«
še ne mislim zavzeti stališča, ali	ima	vojna dobre ali slabe nasledke, temveč
sva odkrila njen izvir, ki zvečine	prinaša	vsem ali vsaj posameznim državam nesrečo.«
pripravljeno, da se z orožjem v roki	bojuje	z bližajočim se sovražnikom za celotno
kakor se boš spomnil, da en mož ne	more	opravljati različnih (poklicnih) del.«
čevljarja pa je bilo rečeno, da ne	more	biti hkrati kmet, tkalec in stavbenik;
kmet, tkalec in stavbenik; čevljar naj	ostane	samo čevljar, da bodo njegovi izdelki
dolžnost je marveč, da vse življenje	opravlja	kar najbolje to svoje delo, upoštevajoč
upoštevajoč pri tem ugodnosti, ki mu jih	daje	čas.
tako izredno pomembno, da je vse kar	zadeva	vojno, čim bolje opravljeno?
Ali pa lahko kar tako	postane	kmet vojak, čevljar ali kak drug obrtnik,
drug obrtnik, medtem ko lahko nekdo	postane	dober kockar ali mojster v igri na
na deski samo, če se od malega v tem	vadi	in ne samo mimogrede tu in tam?
Ali potemtakem lahko nekdo samo	pograbi	ščit, drugo orožje in vojno opremo,
ščit, drugo orožje in vojno opremo, da	postane	mojster v boju s težkooboroženci in
drugega orodja, ki bi moža s tem, da samo	seže	po njem, usposobilo za obrtnika ali
»Kaj misliš, ali se	razločuje	plemenit pes čuvaj v svoji sposobnosti
»Vse to	mora	biti.«
hrabro, če ni pogumnega srca, najsi	gre	za psa, konja ali kako drugo bitje?
»Ali je zdaj vse jasno, kar	zadeva	čuvarjeve telesne lastnosti?«
»Tudi kar	zadeva	sposobnost duše, ki mora biti pogumna?«
»Tudi kar zadeva sposobnost duše, ki	mora	biti pogumna?«
»Tako se	zdi	.«
Obe skupaj sta, kakor se	zdi	, nemogoči, in potemtakem sploh ne more
zdi, nemogoči, in potemtakem sploh ne	more	biti dobrih bojevnikov.«
katerih značaj je že po naravi tak,	da	so do domačih in znancev krotki, do
16. »Ali	potrebuje	po tvojem mnenju tisti, ki naj bo primeren
»Tako: če pes	vidi	neznanca, renči, ne da bi mu ta prej
»Tako: če pes vidi neznanca,	renči	, ne da bi mu ta prej kdaj storil kaj
»V tem se	kaže	lepa poteza njegove narave, v najčistejšem
»Ker prijatelja in sovražnika	razločuje	samo po tem, ali ga pozna ali ne; in
sovražnika razločuje samo po tem, ali ga	pozna	ali ne; in kako naj bi bil željan spoznanja
spoznanja tisti, ki domačine in tujce	loči	po tem, ali jih pozna ali ne?«
domačine in tujce loči po tem, ali jih	pozna	ali ne?«
»Potemtakem	mora	tudi za človeka veljati, da hrepeni
»Potemtakem mora tudi za človeka veljati, da	hrepeni	po spoznanju in ljubi modrost, če hoče
veljati, da hrepeni po spoznanju in	ljubi	modrost, če hoče biti miroljuben nasproti
hrepeni po spoznanju in ljubi modrost, če	hoče	biti miroljuben nasproti domačinom
»Tisti torej, ki	hoče	biti kot čuvar dober in sposoben branilec
dober in sposoben branilec države,	mora	po naravi gojiti ljubezen do spoznanja
tem v pomoč pri ugotavljanju, kako	nastaja	v državi pravičnost in nepravičnost?
»A ne	kaže	prej začeti muzično vzgojo kakor z
vsaki stvari najpomembnejši, zlasti če	gre	za mlado in nežno bitje.
imeti morajo enak učinek; se ti ne	zdi	?«
»Če nekdo v svoji zgodbi	slika	bogove in heroje kot v bistvu slabe,
kot v bistvu slabe, kakor slikar, ki	naslika	podobo, ki ni podobna izvirniku.«
smemo mlademu človeku izjavljati, da ne	počenja	nič nenavadnega, če komu prizadene
ne počenja nič nenavadnega, če komu	prizadene	še tako hudo krivico ali če celo najhuje
tako hudo krivico ali če celo najhuje	kaznuje	lastnega očeta, ki ga je užalil, češ,
lastnega očeta, ki ga je užalil, češ, saj	dela	samo to, kar so delali prvi in največji
tepeni materi, o bojih bogov, kakor jih	opeva	Homer, v naši državi niso dopustne,
Kajti mladi človek ne	more	presoditi, kaj je prispodoba in kaj
prispodoba in kaj ne, in tako navadno	ostane	nezbrisno in nespremenjeno vse, kar
nespremenjeno vse, kar v teh letih	sprejme	v svoj predstavni svet.
»Ali nekaj, kar ni škodljivo,	škoduje	?«
»	Poraja	to, kar ni škodljivo, zlo?«
»Kar ne	poraja	zla, ne more biti seveda vzrok kakega
»Kar ne poraja zla, ne	more	biti seveda vzrok kakega zla ?«
dober, potem ni vsega kriv, kakor večina	trdi	; pri ljudeh je marveč vzrok le za malo
drugega tečejo dobri: komur pomešane	da	Kronion jih, bliskov sejalec, njega
bliskov sejalec, njega zdaj sreča	zadene	, obišče ga v drugo nesreča, komur
sejalec, njega zdaj sreča zadene,	obišče	ga v drugo nesreča, komur pa zgolj
komur pa zgolj grenkih, v zasmeh	postavlja	po svetu, glad in strad navdilj
po svetu, glad in strad navdilj	preganja	po božji ga zemlji.
19. In če kdo	trdi	, da sta Atena in Zevs pobudila Pandara,
potem ga ne bomo hvalili; tudi ne, če	pripoveduje	o prepiru bogov ter o Temidini in Zevsovi
pri ljudeh, če rod in hišo	hoče	pokončati.
Če kdo	hoče	opevati trpljenje Niobe, od koder so
trojansko vojno ali podobno, potem ne	sme	vsega tega predstavljati kot dela boga,
predstavljati kot dela boga, če pa že, potem se	mora	dokopati do nekako takšne misli, kakor
zaslužijo kazen in da jim bog s kaznijo	pomaga	, potem je to dopustno.
treba boriti z vsemi sredstvi - ne	sme	nihče v državi, če naj velja za dobro,
sredstvi - ne sme nihče v državi, če naj	velja	za dobro, izreči niti je ne sme nihče
naj velja za dobro, izreči niti je ne	sme	nihče slišati, ne mlad ne star, ne
»To	zadostuje	.«
(čarovnika), ki se z zlobnim namenom	pojavlja	v različnih podobah, da se včasih dejansko
različnih podobah, da se včasih dejansko	spremeni	iz ene podobe v drugo, a včasih nas
ene podobe v drugo, a včasih nas samo	ukani	, da to verjamemo, ali pa je bog preprosto,
enovito bitje, ki najmanj od vsega	spreminja	svojo podobo?«
»Kaj praviš k temule: če nekako	spremeni	svojo podobo, potem je vzrok za to
najpametnejšo dušo zunanja pobuda najmanj	pretrese	in spremeni?«
zunanja pobuda najmanj pretrese in	spremeni	?«
starosti in drugih zunanjih vplivov	spremeni	tolikanj manj, kolikanj bolje je izdelano
obojem, se pod zunanjim vplivom zelo malo	spreminja	?«
»Tako se bog tudi najmanj	spreminja	.«
20. »Toda mogoče sam sebe	spreminja	?«
»Ali se	spreminja	v boljšega in lepšega ali v slabšega
»če se sploh	spreminja	; saj vendar ne moremo domnevati, da
bi se nam spremenil, temveč vsak bog	ostane	, kakor sledi iz najine razprave, v
spremenil, temveč vsak bog ostane, kakor	sledi	iz najine razprave, v svoji podobi
»Vse to nujno	sledi	, mislim.«
moj dragi, naj nam noben pesnik ne	pravi	: Večkrat bogovi, podobni tujincem
In nihče naj nam ne	pripoveduje	lažnih pravljic o Proteju in Tetidi,
Proteju in Tetidi, kakor naj nam ne	prikazuje	v tragedijah in drugih pesnitvah Here,
Here, kako, spremenjena v svečenico,	zbira	darove za: hrano deleče sinove
Nihče naj nam se ne	približuje	s takšnimi in podobnimi pravljicami!
»Bog nas torej	hoče	preslepiti s tem, da se nam v besedi
tem, da se nam v besedi ali dejanju	predstavlja	v varljivi podobi?«
»Takole: v svojem notranjem bistvu	noče	biti o bistvenem nihče namenoma v zmoti
negotovosti, temveč se ravno tu najbolj	boji	ugnezditve prevare.«
»Ti gotovo misliš, da	gre	za nekaj zapletenega.
Toda jaz mislim samo to : nihče se	noče	v svoji duši varati in ostajati v zmoti
ostajati v zmoti glede resnice, vsakdo	hoče	zmoto spoznati, nihče je ne mara nositi
vsakdo hoče zmoto spoznati, nihče je ne	mara	nositi in imeti v sebi - vsakdo ravno
nositi in imeti v sebi - vsakdo ravno to	sovraži	.«
Kdaj in komu je koristna in si zato ne	zasluži	sovraštva?
Morda zato, ker (bog) ne	pozna	preteklosti in se zato lahko resnici
preteklosti in se zato lahko resnici samo	približa	?«
»Potemtakem v bogu ne	tiči	pesnik, ki si izmišljuje?«
»Potemtakem v bogu ne tiči pesnik, ki si	izmišljuje	?«
iz strahu pred sovražniki vsekakor	sme	lagati?«
»Kdor je nespameten ali blazen, ne	more	biti prijatelj boga.«
»Vse, kar je božansko, potemtakem ne	pozna	ne zmot ne prevar?«
»Torej	ima	bog očitno preprosto, enovito naravo,
očitno preprosto, enovito naravo, ki ne	pozna	neresnice ne v besedah ne v dejanjih,
neresnice ne v besedah ne v dejanjih, ne	spreminja	se in ne vara drugih ne v pojavih ne
ne v dejanjih, ne spreminja se in ne	vara	drugih ne v pojavih ne v besedah ne
besedah ne v znamenjih, ki jim jih	pošilja	, in ne glede na to, ali so budni ali
»Po tvojih besedah se tudi meni	zdi	, da je tako.«
pri Homerju marsikaj hvalimo, to ne	more	veljati za sanje, ki jih Zevs pošlje
more veljati za sanje, ki jih Zevs	pošlje	Agamemnonu, kakor ne moremo hvaliti
moremo hvaliti pri Aishilu, če Tetis	pravi	, da je na njeni poročni gostiji pel
Če nekdo tako	govori	o bogovih, potem se jezimo nanj, mu
meniš, da je lahko nekdo pogumen, če	nosi	v sebi tak strah?«
»Ali bo nekdo, ki	veruje	v strahote podzemlja, gledal smrti
možu brez svoje zemlje, ki samemu	prede	za hrano, rajši ko vladal le‐tu
Potemtakem	prebiva	i v Hadovem domu nekaj ko duša in
Ali: Komaj	izreče	besedo, že smrtna tema ga zagrne,
Komaj izreče besedo, že smrtna tema ga	zagrne	, v mračnega Hadesa dom poleti iz
ga zagrne, v mračnega Hadesa dom	poleti	iz udov mu duša, trdo usodo tožeč,
udov mu duša, trdo usodo tožeč,	pusti	mladost in moževnost.
Ali: ...ko dim	razredi	se duša zgine pod zemljo cvrčeč...
Ali: ...ko dim razredi se duša	zgine	pod zemljo cvrčeč... Ali to:
prhutajo, kadar kateri iz roja steno	spusti	ter izpade, in drugi držijo se drugih,
kateri iz roja steno spusti ter	izpade	, in drugi držijo se drugih, v gruči
Pravičnik, tako pravimo, ne	vidi	nič strašnega v smrti pravičnika, tudi
»Potem tudi ne	tarna	, kakor da bi onega zadela strašna usoda?«
trdimo, da tak mož najčešče sam sebi	zadostuje	za srečno življenje in drugih, v nasprotju
drugih, v nasprotju z množico, sploh ne	potrebuje	.«
»Če ga	zadene	takšna nesreča, ne toži, temveč jo
»Če ga zadene takšna nesreča, ne	toži	, temveč jo potrpežljivo prenaša?«
nesreča, ne toži, temveč jo potrpežljivo	prenaša	?«
Ahila, sina boginje, kako: zdaj	leži	na straneh, zdaj spet na hrbet se obrne,
leži na straneh, zdaj spet na hrbet se	obrne	, zdaj na obraz; tu skoči pokonci
se obrne, zdaj na obraz; tu	skoči	pokonci in stopi na plano,
zdaj na obraz; tu skoči pokonci in	stopi	na plano, žalosten tava po
in stopi na plano, žalosten	tava	po bregu morja... Tudi ni dopustno,
med jokom in stokom z obema rokama	sipa	pesek na glavo.
je vendar v sorodstvu z bogovi, ne	kaže	pripovedovati, kako stoka in: vse
bogovi, ne kaže pripovedovati, kako	stoka	in: vse po vrsti roti, valjaje
pripovedovati, kako stoka in: vse po vrsti	roti	, valjaje pred njimi se v blatu,
vsakega slednjega njih po imenu	zaklinja	in prosi.
slednjega njih po imenu zaklinja in	prosi	.
je primerno, če boginja v pesnitvi	toži	: Joj mi ubogi, gorje, nesrečna
Res,	smili	se Hektor mi v srce.
Adeimant, naša mladina te besede resno	jemlje	in se jim kot nevrednim ne smeje, potem
resno jemlje in se jim kot nevrednim ne	smeje	, potem bo komaj kdo, zlasti še če je
slediti, dokler nas kdo z boljšimi ne	prepriča	, da ni tako.«
Kajti če se človek	prepusti	močnemu smehu, sledi smehu kmalu močan
če se človek prepusti močnemu smehu,	sledi	smehu kmalu močan preokret.«
prikazovati pomembne može, kako jih	prevzema	smeh, še mnogo manj pa bogove.«
besede o bogovih: Silen krohot	zagrmi	bogovom iz blaženih grl, pričam,
pričam, kako Krivonog po dvorani racaje	sope	.
»Samo vladarjem v državi	pristaja	- če sploh komu - uporaba laži v korist
laži v korist države, kadar se za to	pokaže	potreba zaradi sovražnikov ali zaradi
Če posamezni državljan	laže	vladarjem, je to zanj ista, da, še
bolnik o svojem zdravstvenem stanju ne	pove	resnice zdravniku ali telovadec vaditelju
telovadec vaditelju ali če pomorščak ne	razloži	krmarju resničnih razmer na ladji in
»Če pa vladar	zasači	koga drugega v državi pri laži:
mizarja, potem ga bo kaznoval, ker	uvaja	v državo kakor na ladjo stvari, ki
»Vsaj, če besedam	sledi	dejanje.«
»Za široko množico pa	obstaja	preudarnost predvsem v izpolnjevanju
bodo zdele besede, ki jih pri Homerju	govori	Diomed, lepe: Prosim te, očka,
In k drugemu, ki tam	sledi	?
slišijo mladi ljudje, gotovo to ne	prispeva	k njihovi preudarnosti.
»Dalje: če najpametnejši mož pri Homerju	pravi	, da je zanj najlepše, kadar: mize
obilja, kruha, množine mesá, točaj pa	zajema	iz vrča, vino raznaša okrog in gostom
mesá, točaj pa zajema iz vrča, vino	raznaša	okrog in gostom naliva kozarce,
vrča, vino raznaša okrog in gostom	naliva	kozarce, ali misliš, da se
opis, kako Hefaist pri podobnem dejanju	zasači	Aresa in Afrodito.«
slavnih mož, potem je prav, da mladina to	vidi	in sliši; takšna na primer sta tale
potem je prav, da mladina to vidi in	sliši	; takšna na primer sta tale verza:«
Tu se	udari	po prsih in kara srce si nevoljen:
Tu se udari po prsih in	kara	srce si nevoljen: Zdrži še
Tudi Foiniksa, Ahilovega učitelja, ne	gre	hvaliti; kajti njegov nasvet učencu
nikakor ni bil umesten, namreč: naj	sprejme	darove in pomaga Ahajcem, brez darov
umesten, namreč: naj sprejme darove in	pomaga	Ahajcem, brez darov pa naj ne popusti
pomaga Ahajcem, brez darov pa naj ne	popusti	v svoji jezi.
njegovo veljavo, če iz pohlepa po denarju	sprejme	darove od Agamemnona in če je le za
veljati za resnični zgodbi, kako Ahil	vlači	Hektorjevo truplo okoli Patroklovega
truplo okoli Patroklovega groba in	pobije	trojanske ujetnike ob njegovi grmadi.
Tudi smo dokazali, da od bogov ne	more	priti nič slabega.«
sorodu s Zevsom; v območju Ide njihov	stoji	oltar, očetu Zevsu, sinjih višav
posvečen; božanska v njih žilah kri se	pretaka	... Zategadelj je treba končati
»Katera oblika pripovedi nam še	preostaja	, ko že razpravljamo o njihovi dopustnosti
»Tako nam	preostane	beseda o tem, kako je treba govoriti
so nesrečni; krivica, kakor pravijo,	prinaša	koristi, če ostane prikrita, pravičnost
kakor pravijo, prinaša koristi, če	ostane	prikrita, pravičnost koristi drugim,
koristi, če ostane prikrita, pravičnost	koristi	drugim, pravičniku samemu pa škodi.
koristi drugim, pravičniku samemu pa	škodi	.
glede na to, ali na zunaj za takega	velja	ali ne.«
nam poročajo pripovedniki in pesniki,	prikazuje	preteklost, sedanjost ali prihodnost;
znajo jasno izražati - stvar, ki zanjo	gre	, razložil samo na primeru in ne v celoti.
poznaš začetek Iliade, kjer pesnik	pravi	, da se je Hrises obrnil na Agamemnona
obrnil na Agamemnona s prošnjo, naj mu	vrne	hčer; ta se je razjezil, Hrises pa
vrhovna reditelja ljudstev,	govori	pesnik sam in sploh ne skuša v nas
govori pesnik sam in sploh ne	skuša	v nas zbuditi misli, da govori kdo
sploh ne skuša v nas zbuditi misli, da	govori	kdo drug kakor on; v nadaljnjem pa
kdo drug kakor on; v nadaljnjem pa	govori	tako, kakor da bi bil on Hrises, in
bi bil on Hrises, in se na vso moč	trudi	, da bi v nas zbudil vtis, da ne govori
trudi, da bi v nas zbudil vtis, da ne	govori	Homer, temveč stari duhovnik.
»Pripoved je oboje:	govori	kakor to, kar je povedano med govori,
»Če pa pesnik	govori	skoz usta drugega, potem po možnosti
drugega, potem po možnosti čimbolj	prilagodi	svoj govor govoru tistega moža, ki
svoj govor govoru tistega moža, ki ga	uvaja	v pripoved.
»Če se nekdo v jeziku in drži	prilagodi	drugemu, pomeni to, da tistega, ki
v jeziku in drži prilagodi drugemu,	pomeni	to, da tistega, ki se mu prilagaja,
drugemu, pomeni to, da tistega, ki se mu	prilagaja	, posnema?«
to, da tistega, ki se mu prilagaja,	posnema	?«
»Če se pesnik nikjer ne	skuša	skriti, potem nastane pesnitev ali
pesnik nikjer ne skuša skriti, potem	nastane	pesnitev ali pripoved brez posnemanja,
pesnitev ali pripoved brez posnemanja,	označuje	pa jo posredno podajanje.
Če Homer	pripoveduje	: prišel je Hrises z odkupnino za hčer,
razsrdil in mu zapovedal, naj takoj	odide	in se ne vrne več, ker ga v prihodnje
zapovedal, naj takoj odide in se ne	vrne	več, ker ga v prihodnje ne bodo varovali
prosil ga je, naj zdaj v zahvalo za to	kaznuje	Ahajce s svojimi strelicami za solze,
»	poteka	enostavna pripoved brez posnemanja,
Ena vrsta pripovedništva in pesništva	sloni	v celoti na posnemanju, na neposrednem
Druga vrsta	sloni	na poročanju pesnika samega in pride
sloni na poročanju pesnika samega in	pride	najbolj do izraza v ditirambih.
Na tretjo vrsto, ki	združuje	oboje, pa naletiš v epskih pesnitvah
»	Spomni	pa se tudi besed, ki so bile pred tem
»Ne vem še; naša razprava nas	nosi	kakor sapa, in mi ji moramo slediti.«
Ali pa ne	sodi	to v naše prejšnje razpravljanje, po
razpravljanje, po katerem lahko nekdo z uspehom	opravlja	samo eno življensko nalogo in ne več;
nalogo in ne več; če se kljub temu	poskusi	lotiti mnogih nalog, v vsem odpove
poskusi lotiti mnogih nalog, v vsem	odpove	in se nikjer ne proslavi.«
nalog, v vsem odpove in se nikjer ne	proslavi	.«
»Ali ne	velja	to tudi za posnemanje?
Ista oseba ne	more	različnih stvari tako dobro posnemati
»Potemtakem nekdo ne	more	opravljati pomembnih življenskih nalog
posnemanja, ki sta si očitno blizu, ne	more	isti umetnik uspešno delovati, na primer
Prav imaš, da posmeh ne	more	obvladati obeh.«
usposobiti za njihovo posnemanje; isto	velja	tudi za druga nečastna dela, da jim
od mladih nog trajajoče posnemanje	postane	bistvo in navada telesa, glasu in mišljenja?«
žensko, mlado ali staro, žensko, ki	zmerja	moža, obrekuje bogove in se baha s
ali staro, žensko, ki zmerja moža,	obrekuje	bogove in se baha s svojo domnevno
zmerja moža, obrekuje bogove in se	baha	s svojo domnevno srečo, ali drugo,
svojo domnevno srečo, ali drugo, ki	tiči	v nesreči, trpljenju in tožbah, da
»potemtakem	obstaja	vrsta pesniškega prikazovanja, v kateri
vrsta pesniškega prikazovanja, v kateri	govori	, kadar ima kaj povedati, resnično vrli
prikazovanja, v kateri govori, kadar	ima	kaj povedati, resnično vrli in plemeniti
in druga, tej nasprotna vrsta, ki jo	uporablja	in v njej govori prvemu po rojstvu
nasprotna vrsta, ki jo uporablja in v njej	govori	prvemu po rojstvu in vzgoji nasprotni
»Če razumen mož	pride	v svoji pripovedi do govora ali dejanja
posnemanja, predvsem takrat ne, če ta	ravna	zanesljivo in premišljeno; manj ga
vdan ljubezni ali pijanosti ali če ga	tare	kakšna druga nadloga; če pa pride do
ga tare kakšna druga nadloga; če pa	pride	do človeka, ki je sebe nevreden, se
istovetiti - razen morda za trenutek, ko	stori	kaj dobrega -, temveč ga bo sram; zlasti
ga bo sram; zlasti še zato, ker mu	manjka	spretnosti za podajanje takih stvari,
podajanje takih stvari, povrhu pa se mu	upira	, da bi se poglabljal v slabše, ker
da bi se poglabljal v slabše, ker to	sovraži	iz dna svoje duše - razen če bi kdaj
»Čim manj je sam vreden, tem bolj vse	posnema	in ničesar nima za sebe nevredno; zato
ničesar nima za sebe nevredno; zato	poskuša	z veliko vnemo in pred mnogimi ljudmi
ovac in ptic; njegov prikaz je, kar	zadeva	zvok in kretnje, v celoti neposredno
»Ena	kaže	samo neznatne spremembe in če ji poskrbimo
lahko dober recitator skoraj ves čas	govori	v istem tonovskem načinu in ostane
govori v istem tonovskem načinu in	ostane	pri njem; spremembe v razpoloženju
v razpoloženju so neznatne; in isto	velja	za ustrezno ritmiko.«
»Druga vrsta prikazovanja	potrebuje	- v nasprotju s to - vse tonovske načine
v skladu s svojo značilnostjo, ker	združuje	v sebi najrazličnejše razpoloženjske
»Morda pa po tvojem mnenju zato ne	sodi	v našo državo, ker pri nas ni ljudi,
celo četverno zanimanje, ko se vsak	ukvarja	sam z eno nalogo.«
moža v naši državi ni in da se tudi ne	sme	v njej naseliti.
»To se tudi meni	zdi	.«
»Tu pa	mora	priti vsakdo do tistega odgovora, ki
vsakdo do tistega odgovora, ki nujno	sledi	iz soglasja z našimi prejšnjimi ugotovitvami.
»Kar se	tiče	besed, se le‐te v nobenem pogledu ne
»toda pusti tistega, ki ustrezno	posnema	glas in izraz hrabrega moža, ki se
nesreči - bodisi da je ranjen ali mu	grozi	smrt ali kakšno drugo zlo - ki se torej
takšnem položaju neustrašno in vztrajno	brani	pred usodo.
In drugega	pusti	za moža, ki živi v miru in ni v stiski
In drugega pusti za moža, ki	živi	v miru in ni v stiski ter prostovoljno
miru in ni v stiski ter prostovoljno	opravlja	svoje delo, kadar se na koga obrača,
opravlja svoje delo, kadar se na koga	obrača	, na boga z molitvijo, na ljudi z nauki
svarili, ali kadar se, nasprotno, ne	zapira	prošnjam, naukom in prepričevanjem
naukom in prepričevanjem drugih in zato	doseza	uspehe, ne da bi se prevzel, temveč
ne da bi se prevzel, temveč se vsega	loteva	pametno in zmerno in se zadovoljuje
vsega loteva pametno in zmerno in se	zadovoljuje	z doseženim.
kakor hrabrih, ta tonovska načina mi	pusti	!«
namreč s toni najbogatejše glasbilo, ki	rabi	za zgled vsem panharmoničnim glasbilom,
»Tako ti	preostaja	za uporabo v državi samo lira in kitara;
»To	sledi	iz našega razpravljanja.«
»Kajti po obravnavi tonovskih načinov	obstaja	še vprašanje o ritmu: tu ne mislimo
	Zdi	se mi, da se še megleno spominjam,
»Dober ali slab ritem	izvira	iz lepega in nelepega teksta, prav
»Tekst z vsebino pa	izhaja	iz narave duše?«
iz tiste duševne naravnanosti, ki se	kaže	v resnično dobrem in lepem značaju.«
»To	mora	biti seveda za mlade ljudi cilj, če
sposoben za to, naj kot umetnik pri nas ne	ustvarja	, da se našim bojevnikom, vzgojenim
podobah, ki prikazujejo slabo, neopazno ne	vcepi	v dušo veliko zlo - kakor ko bi si
»je vzgoja, ki jo	daje	glasba, tako pomembna; pri njej namreč
naučita človeka plemenitega vedenja: tako	postane	plemenit vsakdo, ki je pravilno vzgojen,
vsakdo, ki je pravilno vzgojen, kakor	velja	nasprotno za vsakogar, ki ni tako vzgojen.
pri umetnini kakor v naravi najbolje	spozna	tisti, ki je v glasbi pravilno vzgojen,
upravičene nevolje nad njimi - z veseljem	hvali	lepo, sprejme to v svojo dušo in se
nad njimi - z veseljem hvali lepo,	sprejme	to v svojo dušo in se s tem hrani ter
sprejme to v svojo dušo in se s tem	hrani	ter tako postane lep in blag, nujno
svojo dušo in se s tem hrani ter tako	postane	lep in blag, nujno vse grdo graja in
postane lep in blag, nujno vse grdo	graja	in sovraži že od zgodnje mladosti dalje,
lep in blag, nujno vse grdo graja in	sovraži	že od zgodnje mladosti dalje, še preden
zgodnje mladosti dalje, še preden lahko	razume	vzrok za to.
Ko se mu	zbudi	razum, ga z veseljem pozdravi in zaradi
Ko se mu zbudi razum, ga z veseljem	pozdravi	in zaradi notranje sorodnosti najbolje
zaradi notranje sorodnosti najbolje	spozna	tisti, ki je tako vzgojen.«
»Zato	sloni	, po mojem mnenju, vzgoja predvsem na
To	sodi	seveda k isti umetnosti in izšolanosti?«
sestra in nasprotij v življenju, ki nas	obdaja	, in si njih in njihovih podob ne zapomnimo
velikem, temveč se zavedamo, da vse to	sodi	k isti umetnosti in izšolanosti.
najlepši pogled za vsakogar, ki lahko to	vidi	.«
temu idealu najbolj približajo, gotovo	ljubi	vsak muzično izobražen človek, ljudi
»Ne, posebno ne tistega, ki	kaže	duševne napake; če gre samo za telesne
tistega, ki kaže duševne napake; če	gre	samo za telesne napake, potem se utegne
gre samo za telesne napake, potem se	utegne	premagati in ga kljub temu vzljubiti.«
Toda odgovori mi na to:	obstaja	skupnost med preudarnostjo in prekipevajočim
Ko nas veselje nič manj ne	oropa	zavesti kakor bolečina.«
»S pravo ljubeznijo potemtakem ne	sme	biti povezana ne norost ne razbrzdanost?«
ustanovili, vpeljal zakon: ljubimec naj	živi	, poljublja in boža svojega ljubljenca
ustanovili, vpeljal zakon: ljubimec naj živi,	poljublja	in boža svojega ljubljenca kot svojega
zakon: ljubimec naj živi, poljublja in	boža	svojega ljubljenca kot svojega sina,
je to njemu po volji; sicer pa naj	živi	s tem, za katerega se poteguje, tako,
sicer pa naj živi s tem, za katerega se	poteguje	, tako, da ne bo nikoli zbujal niti
nikoli zbujal niti videza, da se tu	dogaja	kaj več; v nasprotnem primeru si lahko
več; v nasprotnem primeru si lahko	nakoplje	očitek, da mu manjka izobrazbe in čuta
primeru si lahko nakoplje očitek, da mu	manjka	izobrazbe in čuta za lepoto.«
se je morala končati: vse muzično se	mora	namreč končati v ljubezni do lepega.«
Sposobno telo ne	more	, mislim, nikoli s svojimi zmožnostmi
duša lahko s svojo močjo kar najbolje	izpopolni	telo.
za čuvarja, če zaradi pijanosti ne	ve	, kje je.«
»Smešno bi bilo, ko bi čuvar, ki naj	čuva	državo, potreboval zase varuha.«
»ta način	prinaša	zaspanost in nagnjenost k boleznim;
»Gimnastika	mora	biti preprosta in razumna, zlasti še
začimb, kolikor vem, Homer nikoli ne	omenja	; in to vedo tudi atleti: če si hočejo
bolezen, medtem ko preprostost v glasbi	ustvarja	razsodnost, v gimnastiki telesno zdravje.«
dokaz za pomanjkljivo izobrazbo, če si	mora	nekdo iskati pravico pri drugih - pri
pri oblastnikih in sodnikih - ker mu	manjka	čut pravičnosti?«
»Ali se ti ne	zdi	še sramotnejše,«
»če nekdo vse življenje	prebije	kot tožitelj ali toženec in iz pomanjkanja
čuta za lepoto še misli, da se lahko	baha	s tem, da je zmožen vsakega zločina,
tem, da je zmožen vsakega zločina, da	pozna	vse zvijače in se lahko zmuzne zaradi
zločina, da pozna vse zvijače in se lahko	zmuzne	zaradi svoje okretnosti skoz vsako
okretnosti skoz vsako luknjo, samo da se	izogne	kazni; in vse to zaradi nepomembnih
in ničevih reči; kajti ta človek ne	ve	, koliko lepše in boljše je biti neodvisen
»Prav tako, če nekdo	potrebuje	zdravniško pomoč ne zaradi ran in z
življenja, ki smo ga ravno opisali,	zatrpa	telo kot močvirje s sokovi in vetrovi
kot močvirje s sokovi in vetrovi in	sili	v učene Asklepijeve učence, da dajo
ječmenovo moko in nastrgala sir, kar vendar	napenja	; prav tako niso grajali Patrokla, ki
»To	verjame	samo tisti, kdor ne ve, da Asklepij
»To verjame samo tisti, kdor ne	ve	, da Asklepij svojih naslednikov s tem
neizkušenosti; vedel je marveč, da	ima	v dobro urejeni državi vsak posameznik
svojo nalogo in zategadelj nihče ne	utegne	, da bi se vse življenje zdravil in
To se nam	zdi	- smešno! -
15. »Če tesar	zboli	,«
»potem	prosi	zdravnika za zdravilo, ki ga takoj
zdravnika za zdravilo, ki ga takoj	izpije	, da se reši bolezni, ali pa mu zdravnik
zdravilo, ki ga takoj izpije, da se	reši	bolezni, ali pa mu zdravnik pomaga
se reši bolezni, ali pa mu zdravnik	pomaga	z dristilom ali s tem, da mu boleče
dristilom ali s tem, da mu boleče mesto	izreže	ali izžge.
tem, da mu boleče mesto izreže ali	izžge	.
Če pa mu zdravnik	prepiše	daljše zdravljenje, na primer, da mora
prepiše daljše zdravljenje, na primer, da	mora	nositi polsten klobuk ali podobno,
podobno, potem mu bo hitro dejal, da se ne	utegne	ukvarjati s svojo boleznijo in da
In s tem se	poslovi	od zdravnika, se vrne k načinu življenja,
In s tem se poslovi od zdravnika, se	vrne	k načinu življenja, ki ga je vajen,
načinu življenja, ki ga je vajen, in, če	ozdravi	, živi dalje; če pa telo bolezni ne
življenja, ki ga je vajen, in, če ozdravi,	živi	dalje; če pa telo bolezni ne prebije,
ozdravi, živi dalje; če pa telo bolezni ne	prebije	, potem umre in je rešen vseh skrbi.«
če pa telo bolezni ne prebije, potem	umre	in je rešen vseh skrbi.«
pravilen način, kako naj mož tega stanu	uporablja	zdravniško pomoč.«
»Vendar to zato, ker	ima	nalogo, brez katere mu postane življenje
zato, ker ima nalogo, brez katere mu	postane	življenje brezkoristno, ali ne?«
kdor nima skrbi za življenje, naj se	posveča	kreposti!«
hočemo sami priti na jasno, ali se	mora	bogatin posvečati kreposti, če mu naj
in druge rokodelce pri delu, se pa	da	združiti s Fokilidovim napotilom.«
ta pretirana skrb za telo, ki se ne	omejuje	samo na gimnastiko; saj otežuje gospodinjstvo,
ne omejuje samo na gimnastiko; saj	otežuje	gospodinjstvo, vojskovanje in upravljanje.«
»Kar pa je najpomembnejše:	zavira	tudi učenje, premišljevanje in razglabljanje
razglabljanje o samem sebi; zmeraj se	boji	glavobola in omotičnih napadov in krivi
boji glavobola in omotičnih napadov in	krivi	za to duševno delo: kjer koli vlada
krivi za to duševno delo: kjer koli	vlada	ta skrb, zavira prizadevanje za vrline
duševno delo: kjer koli vlada ta skrb,	zavira	prizadevanje za vrline in njihovo preizkušnjo;
njihovo preizkušnjo; kajti zmerom znova	zbuja	strah pred boleznijo v prepričanju,
podobni; bil je namreč mnenja, da ne	sme	zdraviti tistih, ki niso mogli živeti
nezmeren človek pa po njunem mnenju ne	koristi	ne sebi ne drugim; za take ljudi ne
ne sebi ne drugim; za take ljudi ne	sme	biti zdravniške pomoči, pa čeprav bi
»Država	potrebuje	zelo dobre zdravnike; veš, katere imam
postati bolno, temveč z dušo: le‐ta ne	sme	postati ali biti bolna, če naj dobro
postati ali biti bolna, če naj dobro	zdravi	.«
pa, narobe, dragi prijatelj, z dušo	zapoveduje	duši; zato njegova duša ne sme od mladih
zapoveduje duši; zato njegova duša ne	sme	od mladih nog odraščati s slabimi dušami
dušami in z njimi občevati, tudi ne	sme	sama storiti vseh zločinov, da bi po
drugih, kakor zdravnik po svojem telesu	presoja	bolezni; ostati mora marveč v mladosti
svojem telesu presoja bolezni; ostati	mora	marveč v mladosti nedotaknjena in čista,
in lepa, po zdravem občutju pravično	razsoja	.
ker v sebi nimajo podob o tem, kar	poteka	v sprijenih dušah.«
»Potemtakem dober sodnik ne	sme	biti mlad, temveč star, šele pozno
biti mlad, temveč star, šele pozno	mora	spoznati bistvo krivic, ki jih ne more
mora spoznati bistvo krivic, ki jih ne	more	v duši, kot sebi lastnih doživeti,
kot sebi lastnih doživeti, temveč se	mora	z njimi kot zlom seznaniti mukoma pri
Kajti kdor	ima	dobro dušo, je tudi dober.
je prekanjen in nezaupljiv, ki jih	ima	sam mnogo za ušesi in misli, da je
nezaupljiv, ki jih ima sam mnogo za ušesi in	misli	, da je zvit in pameten, se kaže, če
in misli, da je zvit in pameten, se	kaže	, če občuje s sebi enakimi, pretkanega
da je zvit in pameten, se kaže, če	občuje	s sebi enakimi, pretkanega in previdnega,
pretkanega in previdnega, ker se zmerom	zgleduje	po podobah v sebi; če pa se skuša zbližati
zgleduje po podobah v sebi; če pa se	skuša	zbližati z vrlimi in že starejšimi
z vrlimi in že starejšimi možmi, se	kaže	naivnega in nezaupljivega ob nepravem
nezaupljivega ob nepravem času, ker ne	pozna	zdravega značaja in nima v sebi podobe
Ker pa češče	občuje	s slabimi kot z dobrimi ljudmi, se
s slabimi kot z dobrimi ljudmi, se	zdi	sebi in drugim prej pameten kot naiven.«
»Kajti izprijenost ne	more	hkrati spoznati kreposti in same sebe,
krepost pa se pri pravilni vzgoji počasi	povzpne	do spoznanja same sebe in izprijenosti.
Pameten	postane	samo tak človek, nikoli izprijen!«
Kdor telesno	hira	, naj umre, kdor je duševno nepopravljivo
Kdor telesno hira, naj	umre	, kdor je duševno nepopravljivo sprijen,
»To je najboljše za tiste, ki se jih	tiče	, kakor tudi za državo.«
deležni tiste vzgoje, ki po našem mnenju	prinaša	preudarnost.«
ker mu je bolj pri srcu želja, da si	zbudi	v duši naravni pogum, kakor ozir na
kakor ozir na golo moč, v čemer se	razločuje	od atletov, ki jedo in se vadijo samo
»Kdor torej, dragi Glavkon,	gradi	vzgojo na muzičnem in gimnastičnem
in gimnastičnem izobraževanju, ne	dela	tega z namenom, da bi si s prvim oblikoval
stanju je človek, ki se vse življenje	ukvarja	samo z gimnastiko, muzično vzgojo pa
gimnastiko, muzično vzgojo pa popolnoma	zanemarja	?
»To tudi jaz opažam: kdor se	zapiše	samo gimnastiki, postane čezmerno divji,
opažam: kdor se zapiše samo gimnastiki,	postane	čezmerno divji, kdor se samo duhovno
čezmerno divji, kdor se samo duhovno	izobražuje	, pa bolj mlahav, kakor je dobro zanj.«
»Ta divjost	izvira	iz pogumnega, srditega dela prirojene
prirojene narave; ob pravilni vzgoji	postane	tak človek hraber, pri čezmernih naporih
Mehkoba	izvira	iz filozofske naravnanosti; če pustimo,
naravnanosti; če pustimo, da se prosto	razvija	, postane čezmerno mlahava, pri dobri
naravnanosti; če pustimo, da se prosto razvija,	postane	čezmerno mlahava, pri dobri vzgoji
čezmerno mlahava, pri dobri vzgoji pa	postane	zmerna in odločna.«
18. »Če torej nekdo	dopusti	, da mu muzična umetnost očara dušo
nekdo dopusti, da mu muzična umetnost	očara	dušo z zvoki flavte in mu v ušesa kakor
flavte in mu v ušesa kakor skoz lijak	vliva	sladke, mehke in otožne harmonije,
otožne harmonije, in če vse življenje	prebije	tožeč in omamljen od pesmi, potem najprej
omamljen od pesmi, potem najprej sicer	omehča	pogumni del svoje duše, kolikor ga
pogumni del svoje duše, kolikor ga	ima	, kot železo in ga preoblikuje - trdega
duše, kolikor ga ima, kot železo in ga	preoblikuje	- trdega in neuporabnega - v uporabnega;
v uporabnega; če pa z vlivanjem ne	neha	, temveč še dalje omamlja pogumni del
vlivanjem ne neha, temveč še dalje	omamlja	pogumni del duše, potem le‐tega razkraja
omamlja pogumni del duše, potem le‐tega	razkraja	in raztaplja, dokler se ne izcedi ves
del duše, potem le‐tega razkraja in	raztaplja	, dokler se ne izcedi ves pogum in si
razkraja in raztaplja, dokler se ne	izcedi	ves pogum in si ne izreže iz duše kit
dokler se ne izcedi ves pogum in si ne	izreže	iz duše kit ter postane ’mevža‘.«
pogum in si ne izreže iz duše kit ter	postane	’mevža‘.«
»Če pa	ima	,«
strahopetno dušo, potem je kmalu na cilju; če	ima	pogumno dušo, si s slabitvijo draži
če ima pogumno dušo, si s slabitvijo	draži	pogum, tako da iz neznatnega vzroka
pogum, tako da iz neznatnega vzroka	vzroji	in se spet hitro pomiri.
neznatnega vzroka vzroji in se spet hitro	pomiri	.
»Kako pa, če	goji	mnogo gimnastike in se dobro hrani,
če goji mnogo gimnastike in se dobro	hrani	, za glasbo in filozofijo pa se ne zanima?
hrani, za glasbo in filozofijo pa se ne	zanima	?
Najprej se	počuti	telesno dobro, je zelo samozavesten
»In če sedaj ničesar drugega ne	dela	in se nikoli ne posveča muzam?
ničesar drugega ne dela in se nikoli ne	posveča	muzam?
Četudi si duša	želi	izobrazbe, postane to nagnjenje nujno
Četudi si duša želi izobrazbe,	postane	to nagnjenje nujno slabotno, gluho
nujno slabotno, gluho in slepo, ker ne	pozna	znanstvenega raziskovanja, se nikoli
znanstvenega raziskovanja, se nikoli ne	udeležuje	resnih pogovorov in se ne zanima za
udeležuje resnih pogovorov in se ne	zanima	za duhovno izobrazbo, in se tako nikoli
duhovno izobrazbo, in se tako nikoli ne	more	zbuditi in izoblikovati, njegove zaznave
»Kdor torej gimnastiko najlepše	združi	z muziko in jo v zmerni obliki približa
združi z muziko in jo v zmerni obliki	približa	duši, tega lahko z vso pravico imenujemo
človeka, mnogo bolj kakor nekoga, ki	zna	samo ubirati strune.«
potreben za voditelja takšen mož, če naj	ostane	ustava ohranjena?«
Jasno je, da se	mora	vse to uskladiti z našimi načeli in
Vsekakor vprašanje, kdo od njih naj	vlada	in kdo naj posluša?«
vprašanje, kdo od njih naj vlada in kdo naj	posluša	?«
»Odgovornega se	čuti	človek predvsem za to, kar ljubi?«
se čuti človek predvsem za to, kar	ljubi	?«
»Najbolj pa ljubimo to, s čimer nas	veže	skupna korist; kjer torej mislimo,
»Izbira potemtakem	zadene	med čuvarji takšne može, ki po naših
Neka misel, tako menim,	izgine	iz naše zavesti z našo voljo ali proti
Ali ne misliš: resnico imeti se	pravi	imeti to, kar je resnično?«
»To se nam	zgodi	, kajne, samo, če nas kdo okrade, zaslepi
nam zgodi, kajne, samo, če nas kdo	okrade	, zaslepi ali s silo v to primora?«
zgodi, kajne, samo, če nas kdo okrade,	zaslepi	ali s silo v to primora?«
kdo okrade, zaslepi ali s silo v to	primora	?«
»	Zdi	se mi, da govorim kot tragik!
nekaj pozabijo, ker tem neopazno nekaj	vzame	čas, onim pa pogovor.
tiste, ki menjajo svoje mnenje, ker jih	preslepi	kakšna strast ali popade kak strah.«
ker jih preslepi kakšna strast ali	popade	kak strah.«
prepričanje ali se dado prevarati; kdor ga ne	pozabi	in se ne da prevarati, tega je treba
prevarati; kdor ga ne pozabi in se ne	da	prevarati, tega je treba izbrati, druge
ognju in ugotovimo: kdo od njih se ne	da	preslepiti in ostane v vseh položajih
kdo od njih se ne da preslepiti in	ostane	v vseh položajih miren, dober varuh
in moža in vse preskušnje najbolje	prebije	, tega je treba postaviti za vladarja
»	mora	potekati po mojem mnenju, dragi Glavkon,
21. »Kakšna pot nam zdaj	preostaja	, da prepričamo, če mogoče, vladarje,
»	Zdi	se mi, da obotavljaš z besedo,«
ogrožati, braniti, njihova skrb pa	mora	veljati tudi vsem drugim državljanom
predvsem sebi podobne otroke; včasih pa se	rodi	zlatemu očetu srebrn sin in podobno
Vladarjem	zapoveduje	bog, naj ničesar tako skrbno ne varujejo
temveč mu morajo dodeliti mesto, ki	pripada	njegovi naravi, se pravi, pahniti ga
mesto, ki pripada njegovi naravi, se	pravi	, pahniti ga morajo med obrtnike in
Če pa otrok iz teh dveh stanov	nosi	v sebi zlato ali srebro, potem ga je
čuvarjev ali njihovih pomočnikov, ker	obstaja	božji izrek: če bo državo varoval železen
Ali se ti	zdi	kako mogoče, da bi vladarji in drugi
»kakor	hoče	glas ljudstva.
Za največjo sramoto	velja	, če si pastirji vzgojijo pse za takšne
takole živeti in stanovati: predvsem ne	sme	nihče imeti svojega premoženja, kolikor
Drugič, nihče ne	sme	imeti stanovanja ali shrambe, kamor
ker to navadno kovano zlato pogosto	prinaša	nesrečo, njihovo zlato pa je neuskrunjeno.
zlato in srebro, skratka vse to, kar	sodi	k domnevni sreči; tvoji čuvarji živijo
Zamisli si, da nekdo	pride	k nam, ko ravno barvamo kip, in nas
k nam, ko ravno barvamo kip, in nas	graja	, zakaj najlepšega dela telesa ne obarvamo
ne bo nihče več imel za oči; in isto	velja	za druge dele; raje si oglej, ali vsak
Prav tako nas zdaj ne	sili	, da čuvarjem pripomoremo do sreče,
Če pa jih kdo	hoče	osrečiti z zemljiško posestjo in gostijami,
za slavnostne zbore, potem temu ne	gre	za državo, ampak za nekaj drugega.
Če se tako	razvija	ob dobri upravi vsa država, potem le
Ali se lončar, če	obogati	, še meni za svojo obrt?«
Ali se lončar, če obogati, še	meni	za svojo obrt?«
»Ali se	poleni	in zanemari?«
»Ali se poleni in	zanemari	?«
»	Postane	potemtakem slabši lončar?«
po drugi strani zaradi revščine ne	more	več nabaviti orodja in drugega, kar
več nabaviti orodja in drugega, kar	potrebuje	za svoj poklic, potem svoje delo slabše
svoj poklic, potem svoje delo slabše	opravlja	ter sinove in druge vajence vzgaja
opravlja ter sinove in druge vajence	vzgaja	v slabše obrtnike, kajne?«
»Oboje torej, bogastvo in revščina,	slabša	poklicne storitve in obrtnike!«
»Tako smo spet, kakor se	zdi	, odkrili za čuvarje še neko drugo nalogo:
morajo preprečiti, da se to skrivaj ne	utihotapi	v državo...«
Prvo namreč	rodi	razkošje, lenobo in upore, revščina
dragi Sokrat: kako naj se naša država	vojskuje	, če nima denarja, zlasti če se je prisiljena
»Najprej: če	pride	do boja, se bodo vendar naši izurjeni
dobro izurjen, se vendar z lahkoto	bori	z dvema možema, ki nista izurjena,
»Tudi ne, če se navidezno	umika	in se vedno znova loteva z udarci tistega,
se navidezno umika in se vedno znova	loteva	z udarci tistega, ki se mu ravno približa,
loteva z udarci tistega, ki se mu ravno	približa	, ter to ponavlja v soncu in moreči
tistega, ki se mu ravno približa, ter to	ponavlja	v soncu in moreči vročini?
Ali tako ne	premaga	lahko še več nasprotnikov?«
greste kot zavezniki z nami v vojno, vam	pripade	ves denar sovražnikov.‘
Ali misliš, da se bo tisti, ki to	sliši	, raje bojeval zoper mršave, a čvrste
»če se bogastvo vseh drugih držav	zbere	v eni sami državi, postane to gotovo
drugih držav zbere v eni sami državi,	postane	to gotovo nevarno za našo revno državo!«
te, ki jo ustanavljamo mi, vredna da	nosi	ime ’država‘!«
»Toda kakšno ime jim potem	pripada	?«
»	Pripada	jim širše ime!
uredili, bo najmogočnejša, ne po zunanji	slavi	, marveč po svoji notranji moči.
»Takole mislim: država naj	raste	toliko, da ne izgubi notranje enotnosti,
mislim: država naj raste toliko, da ne	izgubi	notranje enotnosti, bolj pa ne!«
vestno morajo skrbeti, da naša država ne	postane	ne premajhna in tudi ne samo navidezno
svoji naravi najbolj primerni; s tem	ostane	vsak posameznik, ko izpolnjuje samo
primerni; s tem ostane vsak posameznik, ko	izpolnjuje	samo svojo nalogo, v sebi enoten in
v sebi enoten in edinstven; in tako	ostane	v sebi enotna in edinstvena tudi vsa
z lahkimi, če le upoštevajo, kakor	pravi	pregovor, eno veliko - ali bolje rečeno
enkrat država na dobri poti, potem	raste	in se razvija kakor v krožnem toku.
država na dobri poti, potem raste in se	razvija	kakor v krožnem toku.
»Tako	utegne	biti.«
tej vzgoji, da se jim nepredvidoma ne	izpridi	.
jim v telesno in duhovno vzgojo ne	prikrade	nobena redu nasprotna novost; njihova
nasprotna novost; njihova skrb bodi, da	ostane	vse, kolikor je mogoče, nespremenjeno,
mogoče, nespremenjeno, kajti če kdo	poreče	: Najbolj zanima ljudi vsebina
kajti če kdo poreče: Najbolj	zanima	ljudi vsebina le‐take popevke,
vsebina le‐take popevke, katera	poroča	slušalcem o najnovejših dogodkih,
pazijo, da kdo ne pomisli, da pesnik ne	govori	o novih pesmih, temveč o novem načinu
temveč o novem načinu petja, in da ne	hvali	le‐onih!
Taka stvar ne	zasluži	hvale in tudi pesnika ni moč tako razlagati.
tudi najpomembnejše politične zakone -	pravi	Damon, in jaz mu verjamem.«
lahko z lahkoto in ne da bi kdo opazil,	prikrade	v glasbo.«
od zakonov, ki vladajo v glasbi, se	zdi	vsem samo igra, in tako nihče ne pomisli
tako nihče ne pomisli na škodo, ki jo	prinaša	.«
»Škoda, ki	nastaja	, obstoji v tem, da se nezakonitost
»Škoda, ki nastaja,	obstoji	v tem, da se nezakonitost polagoma,
nezakonitost polagoma, korak za korakom,	uveljavlja	in prodira skrivaj v šege in življenske
polagoma, korak za korakom, uveljavlja in	prodira	skrivaj v šege in življenske navade;
šege in življenske navade; od tod se	širi	dalje in začne zastrupljati javno življenje;
življenske navade; od tod se širi dalje in	začne	zastrupljati javno življenje; nato
zastrupljati javno življenje; nato se	loti	zakonov in ustave, z veliko drznostjo,
drznostjo, dragi Sokrat, dokler ne	postavi	na glavo vsega zasebnega in javnega
»Tako se mi	zdi	,«
pravilna in jim nato muzična vzgoja	vcepi	zvestobo do zakonov, potem jih le‐ta
zvestobo do zakonov, potem jih le‐ta	spremlja	v okoliščinah (v nasprotju z onimi
(v nasprotju z onimi drugimi) in jih	krepi	ter zbuja v novo življenje tudi v državi
nasprotju z onimi drugimi) in jih krepi ter	zbuja	v novo življenje tudi v državi to,
»Toda to urejati z zakoni se mi	zdi	nesmiselno.
»Po vsem videzu	krene	življenje po tisti poti, ki mu jo nakaže
krene življenje po tisti poti, ki mu jo	nakaže	vzgoja.
Enako se namreč zmeraj rado	združi	z enakim, ali ne?«
»In tako	nastane	nazadnje - mislim, da to lahko rečemo
»In če se to ne	zgodi	,«
upajo, da bodo ozdraveli, če jim kdo	nasvetuje	novo zdravilo.«
»Res je, tako se	godi	takšnim bolnikom.«
najhujšega sovražnika tistega, ki jim	pove	resnico, namreč, da jim ne bo pomagalo
jeziti se namreč na nekoga, ki ti dobro	svetuje	, gotovo ni lepo.«
»Torej se tudi ne strinjaš, če podobno	ravna	vsa država?
plemenitega in zelo modrega moža pa	velja	in največje časti uživa tisti, ki se
modrega moža pa velja in največje časti	uživa	tisti, ki se državi s tako slabo ustavo
tisti, ki se državi s tako slabo ustavo	prilizuje	in se ji kaže ustrežljivega, njene
tako slabo ustavo prilizuje in se ji	kaže	ustrežljivega, njene želje vnaprej
ustrežljivega, njene želje vnaprej	zadeva	in jim zna ustrezati.«
ustrežljivega, njene želje vnaprej zadeva in jim	zna	ustrezati.«
za dobre državnike, ker jih množica	hvali	.«
»Ali se ti ne	zdi	mogoče, da mož, ki se ne razume na
ti ne zdi mogoče, da mož, ki se ne	razume	na merjenje, in mu drugi, čeprav tudi
visok štiri vatle, tem besedam lahko	verjame	?«
»Potem pa se ne	jezi	nanje!
»da se pravi zakonodajalec ne	sme	ukvarjati s takimi zakoni in ustavnimi
v tej pa zato, ker jih z ene strani	predpisuje	posameznik samemu sebi, z druge strani
»Kaj potemtakem	preostaja	za naše zakonodajstvo?«
»Nam ne	preostaja	nič več, pač pa delfskemu Apolonu;
časov naših prednikov je ta bog, ki	biva	sredi sveta, na popku zemlje, v teh
rekel, če se človek z vsemi močmi ne	zazvema	za pravičnost.«
Če je naša država pravilno urejena,	mora	biti dovršeno dobra.«
lastnosti, potem so tiste, ki jih še	ima	, lastnosti, ki jih je treba še odkriti?«
je potem ta ista, ki jo predmet še	ima	poleg teh treh.«
država, kakor smo jo zasnovali, se	zdi	v resnici modra.«
»In ta modrost	obstaja	v dobrem upravljanju.
Na upravljanje pa se	razume	tisti, ki ima znanje, in ne tisti,
upravljanje pa se razume tisti, ki	ima	znanje, in ne tisti, ki je brez njega.«
imajo tesarji v svoji stroki, lahko	velja	država za modro in sposobno, da upravlja
velja država za modro in sposobno, da	upravlja	samo sebe?«
»In če dobro	pozna	obdelavo brona in podobno?«
»In tudi tedaj ne, če se	razume	na pridobivanje poljščin?
ustanovljene države tudi znanje, ki ne	rabi	posamičnim delom države, temveč državi
Znanje, ki jo lahko,	pouči	, kako naj najbolje uredi svoje odnose
jo lahko, pouči, kako naj najbolje	uredi	svoje odnose do državljanov in nič
»Kakšno je to znanje in kdo ga	ima	?«
»Sposobno, da se	upravlja	, in zares modro.«
najmanjšem stanu in delu prebivalstva, ki	vodi	vlada, ter po njegovem znanju postane
stanu in delu prebivalstva, ki vodi	vlada	, ter po njegovem znanju postane potemtakem
vodi vlada, ter po njegovem znanju	postane	potemtakem modra vsa država, če je
edino med drugimi strokovnimi znanji	zasluži	naziv modrosti.«
katerega stanu, ki mu je pogum lasten, se	imenuje	vsa država pogumna, ne bo težko ugotoviti.«
»Vsakdo	imenuje	državo strahopetno ali pogumno samo
pogumno samo glede na stan, ki se zanjo	bojuje	in vojskuje.«
glede na stan, ki se zanjo bojuje in	vojskuje	.«
Kar je tako obarvano,	ohrani	barvo; bleska mu ne more odvzeti nobeno
obarvano, ohrani barvo; bleska mu ne	more	odvzeti nobeno pranje, ne z lugom,
Kaj se	dogaja	pri drugačnem postopku, pa veš; mislim
»Vem, da se barva ne	izpere	, blago pa je videti smešno.«
popolneje sprejmejo vase zakone, kakor	sprejme	volna barvo, in da njihova predstava
predstava o strašnem in o drugih stvareh	ohrani	svojo barvo; to jim omogočata njihova
Lug, ki sicer tako dobro	izpira	, ne more izprati njihove barve: mislim
Lug, ki sicer tako dobro izpira, ne	more	izprati njihove barve: mislim na predstavo
»Naj torej	velja	tvoja obrazložitev poguma.«
»Sprejmi jo vsaj za pogum, kolikor se	tiče	države; imel boš prav.
temveč pojem pravičnosti; in za to	zadostuje	, kar je bilo do zdaj povedano.«
tisti, ki je močnejši od samega sebe,	mora	biti hkrati tudi slabši od samega sebe,
mišljeno tole: v samem človeku sta, kar	zadeva	dušo, boljši in slabši del.
Če po naravi boljši del	obvlada	slabšega, potem pravimo, da je človek
ali slabe družbe slabši in večji del	obvlada	boljši, a manjši del, potem imamo za
»Tako se	zdi	.«
premoči nad sabo tam, kjer boljši del	vlada	nad slabšim.«
zmerna in preprosta čustva, ki jih	vodi	razum in so povezana z uvidevnostjo
»In isto	velja	nasploh za vsako državo, v kateri vladajoči
enako odgovarjajo na vprašanje, kdo naj	vlada	, v kateri so si potemtakem v tem pogledu
»Ker zanjo ne	velja	isto kakor za pogum in modrost.
Preudarnost pa	zajema	vso državo in združuje v enoten akord
Preudarnost pa zajema vso državo in	združuje	v enoten akord vse člane, najšibkejše
imenujemo z vso pravico preudarnost: to se	pravi	soglasnost med slabšim in boljšim delom
slabšim in boljšim delom v tem, kdo naj	vlada	tako v državi kakor v posamezniku.«
Kako pa je s četrto, ki še	manjka	, da bo število popolno?
grm in paziti, da nam pravičnost ne	uide	in pobegne.
paziti, da nam pravičnost ne uide in	pobegne	.
Očitno	mora	tičati nekje tu.
»Potem pa	zaprosi	bogove za pomoč in mi sledi.«
»Potem pa zaprosi bogove za pomoč in mi	sledi	.«
»Vse	kaže	, Glavkon, da smo ji na sledi; upam,
oddavnaj, celo od samega začetka nam	leži	pred nogami, dragi Glavkon.
o pravičnosti, toda ne opazimo, da	gre	zanjo.«
»Dolg uvod za človeka, ki	želi	nekaj čimprej slišati.«
spominjal, naj vsak posameznik v državi	opravlja	samo eno nalogo, namreč tisto, ki najbolj
eno nalogo, namreč tisto, ki najbolj	ustreza	njegovi naravi.«
rekli, da je pravičnost v tem, da vsakdo	opravlja	svojo nalogo in se ne vmešava v vse
vsakdo opravlja svojo nalogo in se ne	vmešava	v vse mogoče stvari ali ne?«
obravnavali preudarnost, pogum in modrost,	preostaja	še ena, namreč tista, ki tem daje moč,
preostaja še ena, namreč tista, ki tem	daje	moč, da se razvijejo in potem ostanejo
ravno pravičnost tista lastnost, ki še	preostaja	, potem ko smo odkrili prve tri.«
katera od teh lastnosti je potrebna, da	ostane	država kar najboljša, bi bilo težko
podložnik - enovit človek, ki kot tak	opravlja	svoje delo in se ne meša v vse mogoče
kot tak opravlja svoje delo in se ne	meša	v vse mogoče posle.«
»Za to, da	postane	država popolna, tekmuje torej z njeno
»Za to, da postane država popolna,	tekmuje	torej z njeno modrostjo, preudarnostjo
ta sila, po kateri vsakdo v državi	opravlja	svoje.«
potemtakem vidiš tisto silo, ki z drugimi	tekmuje	za popolnost države?«
»	Preudari	, ali se strinjaš tudi s to mislijo:
druge cilje poleg teh, da se nihče ne	polašča	tuje lastnine in da se nikomur ne odvzame
polašča tuje lastnine in da se nikomur ne	odvzame	njegova lastnina?«
»Torej tudi iz tega	sledi	, da je pravičnost v tem, da ima vsakdo
tega sledi, da je pravičnost v tem, da	ima	vsakdo svoje in da vsakdo svoje dela.«
ima vsakdo svoje in da vsakdo svoje	dela	.«
Če	skuša	tesar opravljati čevljarjevo delo in
zamenjata orodje in položaj ali če	skuša	eden opravljati delo obeh in če tudi
po svoji naravi obrtnik ali trgovec,	obogati	in razširi svoje posle ali če se uveljavi
naravi obrtnik ali trgovec, obogati in	razširi	svoje posle ali če se uveljavi s telesno
obogati in razširi svoje posle ali če se	uveljavi	s telesno močjo ali podobnim in zato
telesno močjo ali podobnim in zato	zahteva	, da ga sprejmejo v stan bojevnikov,
v stan bojevnikov, in dalje, če se	hoče	bojevnik povzpeti v stan vladarjev
svoja orodja in svoje položaje ali pa	hoče	eden opravljati hkrati naloge vseh
»Šele če se to stanje	pokaže	tudi pri posamičnih ljudeh kot pravičnost,
Če se to ne	zgodi	, moramo začeti na novo raziskovati.
najbolj popolno, v prepričanju, da	mora	vsaj v taki državi vladati pravičnost.
postavimo drugo ob drugo in ju drgnemo,	utegne	iz njiju zaplameneti pravičnost kakor
mož glede pravičnosti v ničemer ne	razločuje	od pravične države, temveč ji je podoben.
vsak od treh stanov, ki v njej žive,	opravlja	svojo nalogo.
lahko zahtevamo, dragi prijatelj, da	ima	vsak posameznik v svoji duši vse te
duši vse te tri temeljne oblike in	dobi	zaradi istih lastnosti zanje ista imena
čisto preprosto vprašanje o duši: ali	ima	v sebi vse tri oblike ali ne?«
»	Zdi	se mi,«
Glavkon, da na to vprašanje, kakor se mi	zdi	, ne bomo mogli popolnoma točno odgovoriti,
K cilju namreč	vodi	druga večja in daljša pot, ki najbrž
in daljša pot, ki najbrž v točnosti	prekaša	metodo, po kateri smo do sedaj razpravljali.«
Vsaj meni to za zdaj popolnoma	zadostuje	.«
»Tudi meni	zadostuje	.«
Skiti in sploh severni narodi; isto	velja	za znanstvena nagnjenja, katerih nastanek
»Isti predmet gotovo ne	more	sočasno v enakem položaju in razmerju
v svoji duši, potem vemo, da tu ne	gre	za eno duševno sposobnost, temveč za
istem času in z istim svojim delom	počiva	in se giblje?«
in z istim svojim delom počiva in se	giblje	?«
»Sporazumimo se še natančneje o tem, da ne	pride	pozneje do kakšnih dvomov.
Če nekdo o človeku, ki	stoji	, giblje pa roke in glavo, poreče, da
Če nekdo o človeku, ki stoji,	giblje	pa roke in glavo, poreče, da hkrati
ki stoji, giblje pa roke in glavo,	poreče	, da hkrati miruje in se giblje, potem
pa roke in glavo, poreče, da hkrati	miruje	in se giblje, potem taka trditev ni
glavo, poreče, da hkrati miruje in se	giblje	, potem taka trditev ni sprejemljiva;
bi se marveč morala: en človekov del	počiva	, drug se giblje, kajne?«
morala: en človekov del počiva, drug se	giblje	, kajne?«
konico na enem mestu vrtijo, in isto	velja	tudi za druge predmete, ki se vrtijo
Predmet	ima	marveč dele, ki se z njimi drži pokonci
Predmet ima marveč dele, ki se z njimi	drži	pokonci in se nikamor ne nagibljejo,
Če se pozneje	pokaže	, da stvar ni taka, potem seveda naši
medsebojnem navzkrižju, ne glede na to, ali	gre	za aktivnost ali pasivnost, ki tu ne
porečeš o duši tistega, ki si nekaj	želi	, da teži po predmetu svojega poželenja,
duši tistega, ki si nekaj želi, da	teži	po predmetu svojega poželenja, ali
predmetu svojega poželenja, ali da jo	privlačuje	to, kar želi imeti, ali da je pri sebi
poželenja, ali da jo privlačuje to, kar	želi	imeti, ali da je pri sebi sporazumna
je pri sebi sporazumna s tem, kar si	želi	pridobiti, kakor da odgovarja na vprašanje,
tem, kar si želi pridobiti, kakor da	odgovarja	na vprašanje, vsa prevzeta od želje
»Ali	zahteva	žeja v naši duši poleg tega, kar je
hladni pijači, ter mraz, da se nam	zbudi	želja po topli pijači?
Ali se nadalje	poveča	žeja, če je mnogo tekočine na voljo,
tekočine na voljo, in se šele tedaj	zbudi	poželenje po veliki količini tekočine
ali si žeja sama po sebi nikoli ne	želi	drugega kakor to, k čemur je naravnano
»Vsako poželenje	ima	svoj po naravi določen objekt in se
šele ob nastopu določenih okoliščin	spremeni	v poželenje po bliže določenem objektu.«
»Zato nas nihče ne	sme	zmesti s prigovorom, da ne želimo piti
dobri pijači ali čem drugem, in isto	velja	za druga poželenja.«
nanašajo na druge, se nekaj določenega	nanaša	na nekaj določenega, predmeti kot taki
po sebi je znanje o tistem, kar se	da	naučiti, ali na kar se znanje nanaša;
se da naučiti, ali na kar se znanje	nanaša	; določeno znanje pa je znanje o določenem
»In sicer zato, ker	gre	pri njem za znanje, ki je različno
»Ker se torej to znanje	nanaša	na nekaj določenega, je tudi samo postalo
da zdaj razumeš: vsak predmet, ki se	nanaša	na drugega, sodi kot tak samo k drugemu
vsak predmet, ki se nanaša na drugega,	sodi	kot tak samo k drugemu takemu, določena
In nasledek tega je, da se ne	imenuje	več kratko malo znanost, temveč glede
»Kar pa se	tiče	žeje, je tudi le‐ta to, kar je, glede
»Duša žejnega	želi	v trenutku žeje samo piti.
To je njeno poželenje, ki si ga	skuša	potešiti.«
»Če pa to žejno dušo	sili	nekaj drugam, potem vzrok za to ni
	Žeja	jo čisto po živalsko sili samo k pitju.
Žeja jo čisto po živalsko	sili	samo k pitju.
smo namreč ugotovili, isti predmet ne	more	v istem času in istem razmerju opravljati
lokostrelcu, da sočasno z rokami lok	odriva	in priteguje, temveč ga z eno roko
lokostrelcu, da sočasno z rokami lok odriva in	priteguje	, temveč ga z eno roko odriva in z drugo
in priteguje, temveč ga z eno roko	odriva	in z drugo priteguje.«
temveč ga z eno roko odriva in z drugo	priteguje	.«
»Vendar pa se	dogaja	, da je človek žejen in kljub temu noče
dogaja, da je človek žejen in kljub temu	noče	piti?«
»Vsekakor tako: v duši	mora	biti nekaj, kar ga sili k pitju, in
tako: v duši mora biti nekaj, kar ga	sili	k pitju, in nekaj, kar ga od tega odvrača.
sili k pitju, in nekaj, kar ga od tega	odvrača	.
»	Zdi	se mi, da bi moglo biti tako.«
»In sila, ki človeka	odvrača	, izvira vsekakor iz razuma; sila, ki
»In sila, ki človeka odvrača,	izvira	vsekakor iz razuma; sila, ki ga k temu
vsekakor iz razuma; sila, ki ga k temu	naganja	, pa ima svoj izvir v sli in bolezni.
razuma; sila, ki ga k temu naganja, pa	ima	svoj izvir v sli in bolezni.
»Tako se	zdi	.«
nismo v zmoti, če del, s katerim duša	misli	, imenujemo razumski del duše in del,
razumski del duše in del, s katerim	ljubi	, strada, trpi žejo in se predaja drugim
razumski del duše in del, s katerim ljubi,	strada	, trpi žejo in se predaja drugim poželenjem,
duše in del, s katerim ljubi, strada,	trpi	žejo in se predaja drugim poželenjem,
Ali pa se	sklada	z enim od teh dveh?«
trupel in začutil željo, da si jih	ogleda	, hkrati pa tudi odpor, obrnil se je
»Ta zgodba	kaže	,«
»da se volja včasih	bojuje	s poželenji kot z nečim, kar je različno
»da kdo samega sebe	zmerja	, če ga hočejo poželenja nakljub razumu
v nekaj prisiliti, in se temu jezno	upira	.
Če kdo	misli	, da je kdo drugemu storil krivico,
njegovem mnenju upravičen, da tako	ravna	z njim.
volja - to hočem povedati s tem - se ne	da	razvneti zoper tega.«
»Če pa kdo	misli	, da se mu godi krivica, potem se razvname,
»Če pa kdo misli, da se mu	godi	krivica, potem se razvname, razjezi
misli, da se mu godi krivica, potem se	razvname	, razjezi in poteguje za to, kar se
mu godi krivica, potem se razvname,	razjezi	in poteguje za to, kar se mu zdi pravično;
krivica, potem se razvname, razjezi in	poteguje	za to, kar se mu zdi pravično; rade
razjezi in poteguje za to, kar se mu	zdi	pravično; rade volje prenaša lakoto
kar se mu zdi pravično; rade volje	prenaša	lakoto in žejo in drugo pomanjkanje.
	Vztraja	do konca in zmaga.
Vztraja do konca in	zmaga	.
Za plemenito se ne	neha	prej bojevati, dokler ne zmaga ali
prej bojevati, dokler ne zmaga ali	umre	- ali dokler ga razum - kakor pastir
dokler ga razum - kakor pastir psa - ne	pokliče	k sebi in ga pomiri.«
pastir psa - ne pokliče k sebi in ga	pomiri	.«
»Da se nam volja	kaže	kot nasprotje tega, kar smo mislili,
vidimo, da je na strani razuma, če	pride	do nesoglasja med njim in poželenji.«
s slabo vzgojo pokvarjena, tako da	ima	duša tri dele, kakor tudi državo sestavljajo
»Vsekakor	obstaja	tudi ta tretji del.«
»Da, če se	pokaže	, da je samostojen poleg razuma, kakor
Povrhu to	potrjuje	tudi že navedeni Homerjev stih:
navedeni Homerjev stih: Tu se	udari	po prsih in kara srce si nevoljen.
stih: Tu se udari po prsih in	kara	srce si nevoljen.
Homer tu jasno	govori	o karajočem in karanem: o razumu, ki
karajočem in karanem: o razumu, ki	preudarja	, kaj je boljše in kaj slabše, ter o
»Potemtakem	mora	biti posamezen človek moder na podoben
država pravična zato, ker vsak stan	opravlja	svojo nalogo.«
takrat, če vsak posamezen del naše duše	opravlja	svojo nalogo.«
»Vladanje potemtakem	pripada	razumu, ki je moder in zato skrbi za
pripada razumu, ki je moder in zato	skrbi	za vso dušo.
Volja pa	mora	biti pokorna razumu in v prijateljstvu
gimnastične vzgoje, o kateri smo govorili, pa	ustvari	harmonijo med razumom in voljo, s tem
da z dobrimi pesnitvami in znanostmi	krepi	in hrani razum, z glasbo in ritmom
dobrimi pesnitvami in znanostmi krepi in	hrani	razum, z glasbo in ritmom pa blaži
hrani razum, z glasbo in ritmom pa	blaži	in brzda voljo.«
razum, z glasbo in ritmom pa blaži in	brzda	voljo.«
Pri tem pazita, da se ta del ne	nasičuje	s tako imenovanimi čutnimi užitki,
tako imenovanimi čutnimi užitki, da ne	raste	in se ne krepi ob njih, pri tem pa
čutnimi užitki, da ne raste in se ne	krepi	ob njih, pri tem pa pozabi na dolžnosti
in se ne krepi ob njih, pri tem pa	pozabi	na dolžnosti in si poskuša podvreči
pri tem pa pozabi na dolžnosti in si	poskuša	podvreči druga dela in zavladati nad
To mu ne	pripada	, povrhu pa lahko uniči vso dušo.«
To mu ne pripada, povrhu pa lahko	uniči	vso dušo.«
varujeta pred zunanjimi sovražniki: razum	svetuje	, volja se bori, sledi vladarju in hrabro
sovražniki: razum svetuje, volja se	bori	, sledi vladarju in hrabro izpolnjuje
sovražniki: razum svetuje, volja se bori,	sledi	vladarju in hrabro izpolnjuje zapovedi.«
volja se bori, sledi vladarju in hrabro	izpolnjuje	zapovedi.«
njegove duše, volja, v veselju in žalosti	ohrani	neomajno vero v to, česar se je treba
česar se ni treba bati, kakor ga to	uči	razum.«
»Da, tak človek	velja	za pogumnega.«
»In modrega ga	dela	tisti mali del, ki v njem vlada in
modrega ga dela tisti mali del, ki v njem	vlada	in mu zapoveduje, ker ve, kaj koristi
tisti mali del, ki v njem vlada in mu	zapoveduje	, ker ve, kaj koristi vsakemu delu posebej
v njem vlada in mu zapoveduje, ker	ve	, kaj koristi vsakemu delu posebej in
drugega, pri katerem se vladajoči del	sklada	z deloma, ki jima vlada, v tem, da
vladajoči del sklada z deloma, ki jima	vlada	, v tem, da pripada oblast razumu, in
z deloma, ki jima vlada, v tem, da	pripada	oblast razumu, in se mu tadva zato
»Da vzamemo državo in človeka, ki	ima	iste sposobnosti in isto vzgojo kakor
vzgojo kakor država, in ugotovimo, ali	obstoja	verjetnost, da si na primer ta človek
verjetnost, da si na primer ta človek	prilasti	zlato in srebro, ki ju dobi v varstvo,
srebro, ki ju dobi v varstvo, in to	stori	celo prej kakor drugi ljudje.
ni v nobenem pogledu nezvest ter ne	krši	priseg ali drugih obljub.«
to v tem, da v njegovi duši vsak del	opravi	svojo nalogo tako glede vladanja kakor
še drugod kakor v tej sili, ki nam	ustvarja	takšne može in takšne države?«
države prišli z božjo pomočjo tudi do	izvira	in temeljev pravičnosti.«
ukrepov, po katerih naj rojeni čevljar	izdeluje	čevlje in ničesar drugega, tesar naj
čevlje in ničesar drugega, tesar naj	opravlja	tesarska dela in podobno drugi.
V tem, dragi Glavkon, se	kaže	pravičnost.«
takšna je pravičnost, samo da se ne	nanaša	na ustrezno zunanjo zaposlitev ljudi,
Tak človek ne	dopušča	, da bi deli njegove duše opravljali
	Dela	to, kar mu pripada, obvladuje samega
Dela to, kar mu	pripada	, obvladuje samega sebe, ureja dušo,
Dela to, kar mu pripada,	obvladuje	samega sebe, ureja dušo, ustvarja med
mu pripada, obvladuje samega sebe,	ureja	dušo, ustvarja med njo in sabo prijateljstvo
obvladuje samega sebe, ureja dušo,	ustvarja	med njo in sabo prijateljstvo ter uglaša
ustvarja med njo in sabo prijateljstvo ter	uglaša	v harmoničnem razmerju drugega z drugim
in to, kar je morebiti še med njimi,	povezuje	drugo z drugim in iz raznoterosti ustvarja
povezuje drugo z drugim in iz raznoterosti	ustvarja	enotnost.
Tako	postane	preudaren in harmoničen in šele zdaj
preudaren in harmoničen in šele zdaj se	loti	dela, bodisi da je to pridobivanje
in harmoničen in šele zdaj se loti	dela	, bodisi da je to pridobivanje denarja
Pri tem	občuti	in ima za pravično in lepo tisto dejanje,
Pri tem občuti in	ima	za pravično in lepo tisto dejanje,
pravično in lepo tisto dejanje, ki	ohranja	in pospešuje takšno duševno stanje;
in lepo tisto dejanje, ki ohranja in	pospešuje	takšno duševno stanje; modrost mu je
mu je spoznanje, ki takšno dejanje	vodi	, za nepravično mu velja vse, ki to
takšno dejanje vodi, za nepravično mu	velja	vse, ki to duševno stanje ruši, in
mu velja vse, ki to duševno stanje	ruši	, in kot nevednost označuje tisto mnenje,
duševno stanje ruši, in kot nevednost	označuje	tisto mnenje, ki napeljuje k nepravičnemu
nevednost označuje tisto mnenje, ki	napeljuje	k nepravičnemu dejanju.«
državo ter samo pravičnost, ki v njima	živi	, se najbrž ne motimo.«
»Nepravičnost	mora	biti neke vrste nesloga med temi tremi
En del se	upira	celotni duši, da bi ji zavladal, vtem
zavladal, vtem ko mu po njegovem bistvu	pripada	, da služi tistemu delu, ki je določen,
ko mu po njegovem bistvu pripada, da	služi	tistemu delu, ki je določen, da vlada.
služi tistemu delu, ki je določen, da	vlada	.
»To, kar je zdravo,	ustvarja	zdravje, to kar je bolno, povzroča
ustvarja zdravje, to kar je bolno,	povzroča	bolezen.«
»Tako	ustvarja	pošteno ravnanje pravičnost, nepošteno
»Ustvarjati zdravje se	pravi	: vzpostavljati v telesu naravno razmerje
pokoravajočim se delom; povzročanje bolezni pa	obstoji	v vzpostavljanju nenaravnega razmerja
biti pravičen, ne glede na to, ali	ostane	to opaženo ali ne - ali pa biti nepravičen
česar živimo, če torej lahko vsakdo	dela	, kar hoče, samo tega ne, kar nas osvobaja
živimo, če torej lahko vsakdo dela, kar	hoče	, samo tega ne, kar nas osvobaja ničvrednosti
dela, kar hoče, samo tega ne, kar nas	osvobaja	ničvrednosti in nepravičnosti ter nam
ničvrednosti in nepravičnosti ter nam	prinaša	pravičnost in krepost!
Oglejmo si, koliko vrst grehote	obstaja	, če se sploh izplača o tem razpravljati!«
koliko vrst grehote obstaja, če se sploh	izplača	o tem razpravljati!«
na katero smo se povzpeli, vidim, da	ima	krepost samo eno obliko, grehota pa
	Ima	dve imeni.
Če se med vladajočimi eden posebno	odlikuje	, potem se imenuje kraljestvo; če je
vladajočimi eden posebno odlikuje, potem se	imenuje	kraljestvo; če je več takih, pa se
kraljestvo; če je več takih, pa se	imenuje	aristokratija.«
»To je torej oblika; če	vlada	eden ali če jih vlada več, nobeden
torej oblika; če vlada eden ali če jih	vlada	več, nobeden od njih se ne dotika pomembnejših
jih vlada več, nobeden od njih se ne	dotika	pomembnejših zakonov v državi, če so
imam druge za slabe in zgrešene; to	velja	za ureditev držav kakor tudi za naravo
»Ti pozabljaš, kakor se	zdi	, na svojo dolžnost in poskušaš preiti
»Toda tudi to, kakor koli je prav,	potrebuje	kot vse drugo natančnejše obrazložitve.
Za državo	pomeni	mnogo, da, celo vse, ali so te stvari
zavedate se, kakšna kopica problemov	stoji	za vašo zahtevo.
začetka šolskega pouka, v času torej, ki	velja	za najnapornejšega.
	Poskusi	nam zdaj razložiti, kako naj vse to
nam zdaj razložiti, kako naj vse to	poteka	.«
»Mnogokaj se	zdi	tu še bolj dvomljivo kakor nekatere
Če človek	ve	za resnico, ni nevarno, ampak celo
negotovosti, kakor sem jaz sedaj, potem lahko	postane	razpravljanje kočljivo in nezanesljivo;
za sabo tudi prijatelje; in povrhu	gre	za stvari, v katerih se človek ne bi
boljše je, da se tej nevarnosti človek	izpostavi	pred sovražniki kakor pred prijatelji.
Zato mi tvoja tolažba ne	vliva	poguma.«
»Kdor ni sodno preganjan, je nedolžen,	pravi	tudi zakon.
Kar	velja	tam, velja tudi tu,«
Kar velja tam,	velja	tudi tu,«
»Po tem, kar si rekel, se	zdi	, da je tako.«
»In kaj se ti	zdi	pri tem najbolj smešno?
tudi tistega dela našega načela, ki	zbuja	pomisleke.
In pokazalo se je, da je norec, kdor	ima	za smešno nekaj drugega kakor to, kar
poskusu, da bi budil smeh, smešnosti ne	vidi	v nespametnem in slabem, temveč v nečem
nazadnje kdor v prizadevanju za lepim ne	zasleduje	dobrega, temveč nekaj drugega.«
dopustiti dvom (ne glede na to, ali ga	izrazi	podsmehljivec ali resen človek), ali
ženska, prvič, v skladu s svojo naravo	deli	vse naloge z moškim, ali si, drugič,
naloge z moškim, ali si, drugič, ne	more	deliti nobene naloge z njim, ali si,
si, tretjič, nekatere naloge lahko	deli	z njim in drugih ne ter h katerim nalogam
in drugih ne ter h katerim nalogam	sodi	vojskovanje.
namreč razumela v tem, da v njej lahko	opravlja	posameznik samo eno, po naravi mu pripadajočo
’Potemtakem	mora	biti tudi njuna dejavnost, ustrezno
»Resnično, stvar ni brez težav, kakor se mi	zdi	.«
Morda nas	vzame	kak delfin na svoj hrbet ali nas reši
vzame kak delfin na svoj hrbet ali nas	reši	kak drug čudež.«
»Kakšna čudovita moč	tiči	v umetnosti ugovarjanja, dragi Glavkon!«
samo o besedilu trditve, pri čemer se	razvije	besedni boj namesto resne razprave.«
»Tako se mnogim	dogaja	.
Vprašanje pa je, ali to	zadeva	tudi nas v tem konkretnem primeru.«
5. »Če se torej	pokaže	,«
vsakemu določiti tisto delo, ki mu	ustreza	.
Če pa se	pokaže	, da obstaja različnost v tem, da žena
Če pa se pokaže, da	obstaja	različnost v tem, da žena rodi, a mož
da obstaja različnost v tem, da žena	rodi	, a mož oplaja, potem s tem po našem
različnost v tem, da žena rodi, a mož	oplaja	, potem s tem po našem mnenju še dolgo
»Zdaj pa pozovimo nasprotnika, da nam	pokaže	dela in javne poklice, za katerih opravljanje
»Morda	poreče	isto, kar si ti pred kratkim dejal:
»Potem ga pač lahko poprosimo, da	sledi	našemu razpravljanju.
zategadelj, ker se nekdo nečesa lahko	nauči	, drug pa težko?
zategadelj, ker nekdo že po kratkem učenju	postane	zelo prenikav na svojem področju, medtem
svojem področju, medtem ko si drug ne	more	zapomniti niti tistega, kar se je naučil,
niti tistega, kar se je naučil, pa če	vloži	v to še toliko vaje in truda?
nekoga telo pri duševnem delu zadostno	podpira	, a drugega ovira?
duševnem delu zadostno podpira, a drugega	ovira	?
vendarle nekaj pomenijo, najbrž ne	kaže	izgubljati besed.
Skoraj v vseh zaposlitvah moški spol	prevladuje	nad ženskim, čeprav je mnogo žensk,
»Prav tako	ima	lahko neka ženska nagnjenje za gimnastiko
»Dalje, ta	ljubi	znanost, druga jo sovraži; ta ima močno
»Dalje, ta ljubi znanost, druga jo	sovraži	; ta ima močno voljo, druga je brez
ljubi znanost, druga jo sovraži; ta	ima	močno voljo, druga je brez nje.«
»Ljudem z enako sposobnostjo	pripada	enak poklic.
»Tako se	zdi	.«
»Ali	obstaja	za državo kaj boljšega kakor, če ima,
obstaja za državo kaj boljšega kakor, če	ima	, kolikor je moč, dobre može in žene?«
»To pa lahko	doseže	naša telesna in duhovna vzgoja, če
Mož pa, ki se	posmehuje	golim ženam, ki jim gre pri vajah le
ki se posmehuje golim ženam, ki jim	gre	pri vajah le za najboljše, trga nezreli
jim gre pri vajah le za najboljše,	trga	nezreli sadež smeha in po vsem videzu
nezreli sadež smeha in po vsem videzu ne	ve	, čemu se smeje in kaj dela.
smeha in po vsem videzu ne ve, čemu se	smeje	in kaj dela.
videzu ne ve, čemu se smeje in kaj	dela	.
»Na ta zakon in na prejšnje zakone se	navezuje	tale.«
skupne vsem možem čuvarjem, nobena ne	sme	živeti v skupnosti s samo enim moškim.
otroci morajo biti skupni: in oče ne	sme	poznati svojega otroka kakor tudi otrok
zahteva je videti še neverjetnejša, kar	zadeva	njeno izvedljivost in korist, kakor
Ne,	odgovori	kar na obe vprašanji!«
	Privošči	mi veselje, kakor si ga znajo pripraviti
zamišljajo, kaj vse bodo storili, ko	pride	do tega.
Ob tem pa	postane	njihov duh še počasnejši.
poskušal dokazati veliko korist, ki jo	prinaša	uresničitev za državo in čuvarje.
vsem drugem, in tako jih prirojeni gon	popelje	tudi v spolno skupnost.
ostroumne vladarje, če tudi za človeški rod	velja	isto !«
»Gotovo	velja	isto !
samo dieto, ki se ji rada podvržejo,	zadostuje	, mislim, tudi manj izkušen zdravnik;
pa so potrebna tudi zdravila, potem	prihaja	v poštev samo izkušenejši zdravnik.«
	Zdi	se mi, da bodo morali naši vladarji,
»	Zdi	se mi, da bo ta pravica prišla do popolne
vzgojiti, otrok drugih pa ne, če naj rod	ostane	na višini.
O teh ukrepih pa ne	sme	nikdo ničesar vedeti razen vladarjev,
vedeti razen vladarjev, če hočemo, da	ostane	rod čuvarjev obvarovan pred neslogo.«
Le‐ti morajo gledati na to, da	ostane	število državljanov po možnosti na
Naša država ne	sme	postati, kolikor je to mogoče, ne prevelika
»Vsakič, ko se	rodi	otrok, ga prevzamejo za to določene
nepristopnem in neznanem kraju, kakor se to	spodobi	.«
»Če hočemo, da	ostane	rod čuvarjev čist.«
pri čemer skrbno pazijo, da nobena ne	spozna	svojega otroka, in priskrbijo tudi
»Si tudi ti mnenja, da	traja	najboljša doba pri ženski dvajset let
»Žena naj	rodi	državi otroke od dvajsetega do štiridesetega
Mož pa naj jih	zaplaja	od takrat, ko so najnemirnejša mladostna
nekdo, ki je mlajši ali starejši od teh,	sodeluje	pri spočetju otrok za državo, velja
sodeluje pri spočetju otrok za državo,	velja	to za prekršek božjih in posvetnih
Državi namreč s tem	ustvari	otroka, ki (če rojstvo ostane prikrito)
tem ustvari otroka, ki (če rojstvo	ostane	prikrito) ne pride na svet ob molitvah
ki (če rojstvo ostane prikrito) ne	pride	na svet ob molitvah in daritvah, ki
vrednih še boljši in vrednejši, temveč se	rodi	v temi kot sad grde naslade.«
»Isti zakon	velja	tudi,«
»če se mož, še sposoben oploditve,	spozabi	z ženo v zakoniti starosti, ne da bi
Otrok, ki se	rodi	državi iz te zveze, velja za pankrta,
Otrok, ki se rodi državi iz te zveze,	velja	za pankrta, za nezakonskega, v nasprotju
Če pa se otrok kljub temu	rodi	, potem je treba z njim tako ravnati,
»Toda vsakdo, ki se	poroči	, šteje vse otroke, ki se rodijo med
»Toda vsakdo, ki se poroči,	šteje	vse otroke, ki se rodijo med sedmim
Le bratom in sestram zakon to	dovoljuje	, če žreb tako odloči in Pitija da svoje
sestram zakon to dovoljuje, če žreb tako	odloči	in Pitija da svoje soglasje.«
dovoljuje, če žreb tako odloči in Pitija	da	svoje soglasje.«
skladu z drugimi ustavnimi določili in	pomeni	najboljšo rešitev teh vprašanj, moramo
da se sami vprašamo, kaj nam lahko	velja	za največje dobro pri graditvi države,
največje dobro pri graditvi države, kaj	mora	biti potemtakem zakonodajalčev cilj,
zakonodajalčev cilj, ki ga z zakoni	zasleduje	, in kaj se nam zdi največje zlo.
ga z zakoni zasleduje, in kaj se nam	zdi	največje zlo.
»Ali	obstoja	za državo kaj slabšega, kakor je to,
državo kaj slabšega, kakor je to, kar jo	ruši	in cepi v posamične dele?
slabšega, kakor je to, kar jo ruši in	cepi	v posamične dele?
boljšega, kakor je to, kar jo tesno	povezuje	in združuje v enoto?«
kakor je to, kar jo tesno povezuje in	združuje	v enoto?«
»Neenotnost v tem pa	ločuje	?
»In ali ne	prihaja	to od tod, ker se besede kakor ’moj ‘
državljanov za iste stvari z istim pomenom	pravi	’moje ‘ ali ’ne moje ‘.«
če smo na primer ranjeni na prstu,	občuti	to celotni telesni organizem tja do
vključenega dela; ob bolečini enega uda	trpi	vsa duša.
To izražamo z besedami: človeka	boli	prst.
In isto	velja	tudi sicer za človeka, kadar trpi zaradi
velja tudi sicer za človeka, kadar	trpi	zaradi bolečine ali je vesel ob njenem
In - kar	zadeva	tvoje vprašanje - s takim človekom
tvoje vprašanje - s takim človekom se	da	država, ki je najbolje urejena, zelo
»Če torej posameznega državljana	zadene	sreča ali nesreča, potem taka država,
potem taka država, mislim, najprej	poreče	, da sta sreča ali nesreča tudi njeni,
nesreča tudi njeni, in se kot celota	veseli	ali žalosti.«
njeni, in se kot celota veseli ali	žalosti	.«
pogledamo, ali morebiti ona najbolj	ustreza	našim ugotovitvam ali katera druga.«
»In kako	imenuje	ljudstvo ne glede na to v drugih državah
»V večini držav jih	imenuje	despote; V demokratičnih pa jim pravi
imenuje despote; V demokratičnih pa jim	pravi	kar vladarji.«
»In v naši državi: kako	imenuje	ljudstvo svoje vladarje poleg tega,
ljudstvo svoje vladarje poleg tega, da jim	pravi	državljani?«
»	Imenuje	jih rešitelje in pomočnike.«
državah koga, ki enega svojih sovladarjev	imenuje	sorodnika, drugega pa tujca?«
»Sorodnika	ima	vsekakor za svojega in ga tudi imenuje
ima vsekakor za svojega in ga tudi	imenuje	tako, tujca pa ne.«
Ali	ima	lahko tudi čuvar sočuvarja za tujca
sočuvarja za tujca in ga tako tudi	imenuje	?«
Kajti o vsakem, na katerega	naleti	, si lahko misli, da mu je brat ali
vsakem, na katerega naleti, si lahko	misli	, da mu je brat ali sestra, oče ali
tudi na vse njihovo ravnanje, ki naj	ustreza	tem imenom; tako mora na primer očetom,
ravnanje, ki naj ustreza tem imenom; tako	mora	na primer očetom, ko gre zanje, vsak
imenom; tako mora na primer očetom, ko	gre	zanje, vsak državljan izkazovati spoštovanje,
spoštovanje, skrb in pokorščino, ki jih zakon	predpisuje	nasproti staršem, če si noče z drugačnim,
predpisuje nasproti staršem, če si	noče	z drugačnim, božjim in posvetnim postavam
»Če torej	zadene	državljana sreča ali nesreča, se izmed
občutku in v teh besedah, smo rekli, se	izraža	skupnost veselja in bolečine.«
označujejo z besedami ’moje ‘ in ’ne moje ‘,	izvira	iz tega občutja tudi njihova največja
opravljano državo primerjali s telesom, ki	čuti	veselje in bolečino vsakega svojega
razkosavanje države, s tem da vsak drugo stvar	imenuje	’svojo ‘ in ne iste, da ne kopičijo
Pri njih potemtakem ne	more	biti sporov, ki nastajajo samo pri
so naši predpisi dobri: če se nekdo	razjezi	na drugega, takoj na njem poteši svojo
nekdo razjezi na drugega, takoj na njem	poteši	svojo jezo in se ne spušča v večje
na njem poteši svojo jezo in se ne	spušča	v večje prepire.«
»Mlajši si ne	upa	brez vladarjeve zapovedi s starejšim
Tudi mislim, da mu sicer ne	odreka	dolžnega spoštovanja.
to preprečita: spoštljivost, da ne	položi	roke na starše, strah, da drugi prizadetemu
»Da, to	sledi	iz vsega.«
»To tudi slepec lahko	vidi	.«
Država jim	daje	častne nagrade, dokler živijo, in jim
častne nagrade, dokler živijo, in jim	poskrbi	za dostojen pogreb, ko umrejo.«
ničesar, četudi jim pravzaprav vse	pripada	?
Če se nam	zdi	življenje čuvarjev mnogo boljše in
»Potemtakem se mi	zdi	prav, da zdaj navedem svoje prejšnje
svoje prejšnje besede: čuvar naj ne	išče	svoje sreče v tem, da neha biti čuvar.
čuvar naj ne išče svoje sreče v tem, da	neha	biti čuvar.
Tudi naj ne	prezira	umirjenega, trdnega in po našem mnenju
mnenju najlepšega življenja in naj se ne	poskuša	s svojim vplivom polastiti vseh bogastev
polastiti vseh bogastev države, kadar ga	prevzema	nespametna in otročja predstava o sreči.
Če to	poskusi	, potem pride gotovo do spoznanja, da
Če to poskusi, potem	pride	gotovo do spoznanja, da je bil Heziod
mož, ko je rekel:... da več kot celota	velja	polovica.«
opisano skupnostjo žena z možmi, tako kar	zadeva	vzgojo in otroke, kakor kar se tiče
zadeva vzgojo in otroke, kakor kar se	tiče	varstva drugih državljanov?
14. »Tako nam	preostaja	samo še, da pogledamo, ali je ta skupnost
izkušenj svoj prihodni poklic, kar	velja	tudi za otroke obrtnikov.
Otroci naj pri vsem, kar se v vojni	dogaja	, pomagajo in očetom in materam stoje
»Tudi se vsako bitje	bojuje	posebno hrabro, če so navzoči njegovi
Toda, Sokrat, pri tem	obstaja	velika nevarnost, da ob porazu, do
ob porazu, do katerega v vojni lahko	pride	, niso zapisani smrti samo bojevniki,
temveč tudi njihovi otroci, kar državi	onemogoča	, da bi si kmalu spet opomogla.«
»Ali se ti	zdi	zdaj nepomembno in nevredno nevarnosti,
»Gotovo to mnogo	pomeni	.«
»Torej	ostane	pri tem, da otrokom omogočimo sodelovanje
»Tako se	spodobi	.«
»Vojak, ki	zapusti	svoj oddelek ali odvrže orožje ali
»Vojak, ki zapusti svoj oddelek ali	odvrže	orožje ali iz strahopetnosti stori
odvrže orožje ali iz strahopetnosti	stori	kaj podobnega, mora biti po vojni uvrščen
strahopetnosti stori kaj podobnega,	mora	biti po vojni uvrščen med obrtnike
»Kdor se	da	živ ujeti sovražnikom, tega jim prepustimo
»Kdor pa se	odlikuje	in uveljavi, tega naj še na bojišču
»Kdor pa se odlikuje in	uveljavi	, tega naj še na bojišču dečki in mladeniči,
»Da hrabri bojevnik vsakega	poljubi	in dobi tudi sam od vsakega poljub.«
hrabri bojevnik vsakega poljubi in	dobi	tudi sam od vsakega poljub.«
»Narobe, prav to mi najbolj	ugaja	.
še dodal: dokler so na bojišču, ne	sme	bojevnika nobeden, ki ga hoče ta poljubiti,
bojišču, ne sme bojevnika nobeden, ki ga	hoče	ta poljubiti, zavrniti; tako se bo
poljubiti, zavrniti; tako se bo - bodisi da	čuti	nagnjenje do fantov ali deklet - še
zvez kot drugim in da sposobne večkrat	doleti	izbira kakor druge zato, da zapustijo
Tako	pripoveduje	, da je dobil Ajant, ki se je odlikoval
najustrežnejša počastitev, ki mu poleg priznanja	daje	še moč.«
Za tistega, ki na bojišču kot junak	pade	, porečemo, da pred vsemi drugimi pripada
pade, porečemo, da pred vsemi drugimi	pripada	zlatemu rodu.«
»In pri tem bomo verjeli Heziodu, ko	pravi	: da so ljudje tega rodu, ko so umrli,
Isto	velja	tudi za tiste, ki umro zaradi starosti
»Predvsem kar	zadeva	sužnje!
Se ti	zdi	prav, da grške države Grke zasužnjujejo?
»Pazi zdaj, ali	ima	tudi to svoj pomen!
Recimo, da	pride	do notranje razprtije v državi.
nasprotju s tem, zmagovalec, ki premagancem	odvzame	samo letni pridelek in ne pozabi, da
premagancem odvzame samo letni pridelek in ne	pozabi	, da pride z njim spet do sprave in
samo letni pridelek in ne pozabi, da	pride	z njim spet do sprave in da vojna ne
njim spet do sprave in da vojna ne	traja	večno.«
Gotovo je tak zakon na svojem mestu, kar	velja	tudi za vse predpise.«
govoriti, ne boš nikoli prišel, kakor se	zdi	, na vprašanje, ki si ga odložil, da
da bi prej pretresel druge stvari;	gre	za vprašanje, ali in kako je naša država
Zato ne	trati	časa, temveč nam naposled povej, kako
da se pravičen človek v ničemer ne	razločuje	od nje, temveč v vsem ustreza njenemu
ne razločuje od nje, temveč v vsem	ustreza	njenemu bistvu?
zadovoljili s tem, da se ji čimbolj	približa	in ima z njo v primeri z drugimi stvarmi
s tem, da se ji čimbolj približa in	ima	z njo v primeri z drugimi stvarmi kar
pravičnega moža, če tak sploh lahko	obstaja	, in kakšen potem utegne biti, po drugi
sploh lahko obstaja, in kakšen potem	utegne	biti, po drugi strani pa smo ugotavljali
mnenju slikar zato manj dober, ker	zna	sicer naslikati idealno lepega človeka
idealno lepega človeka z vsem, kar k temu	sodi	, ne more pa dokazati, da tak človek
človeka z vsem, kar k temu sodi, ne	more	pa dokazati, da tak človek tudi v resnici
dokazati, da tak človek tudi v resnici	obstaja	?«
»Ali se	da	nekaj natanko tako izvesti, kakor je
oddaljena kakor beseda, tudi tam, kjer se	zdi	, da ni tako?
imejmo, če najdemo državo, ki se najbolj	približuje	naši podobi, za dokazano to, kar zahtevaš:
tako po številu kakor pomenu -, da	pride	država do dobre notranje ureditve.«
moram na dan, pa čeprav me kot val	zasuje	z zasmehom in porogom.
- politična moč in filozofija - ne	postane	eno in če ne bo množica tistih, ki
se jih ubraniti, potem te za kazen	čaka	resničen zasmeh in porog.«
Ob tej moji pomoči	poskusi	torej dokazati nevernežem, da imaš
Morda se nama	posreči	ustrezna obrazložitev.«
tega ne spominjaš več: če nekdo nekaj	ljubi	, mora - če naj o njem z upravičenostjo
»Kakor	kaže	, mi boš moral stvar poklicati v spomin,«
Ta se vam	zdi	mikaven, čeprav je toponos; pri drugem
čeprav je toponos; pri drugem se vam	zdi	krivi nos kraljevski; nos tretjega,
je sredi med prej omenjenima, pa vam	velja	za kar najbolj pravšnjega.
In oznaka deček ’medene polti‘ ne	more	izvirati od nikogar drugega kakor od
zaljubljenca, ki mu rumenkasta barva	ugaja	, samo da je povezana z mladostjo.
Pod to ali ono pretvezo se jim	zdi	vsako vino imenitno.«
	Žeja	jih namreč po časteh na sploh.«
Če za nekoga pravimo, da si nekaj	želi	, potem s tem mislimo, da njegovo poželenje
s tem mislimo, da njegovo poželenje	velja	celotni stvari in ne samo njenemu delu.
»Da, tak človek si	želi	celotno stvar.«
za filozofa lahko rečemo, da si ne	želi	samo tega ali onega področja modrosti,
»Kdor se torej z odporom	uči	, zlasti v mladosti, ko še ne zna razločevati,
odporom uči, zlasti v mladosti, ko še ne	zna	razločevati, kaj je vredno in kaj ni,
je vredno in kaj ni, ta si gotovo ne	zasluži	imena prijatelja znanja ali filozofa.
Saj tudi za tistega, ki z odporom	jé	, ne pravimo, da je lačen in da si želi
jé, ne pravimo, da je lačen in da si	želi	jedi; tudi ga ne imenujemo ješčega,
»Tistega pa, ki rad	pokusi	vsako znanost, ki se z veseljem uči
pokusi vsako znanost, ki se z veseljem	uči	in ni nikoli tega sit, imenujemo po
»In isto	velja	za pravično in nepravično, za dobro
stvarmi in drugimi pojavljajo povsod, se	zdi	, da je vsak zase mnoštvo.«
oblike in vse, kar umetnost iz njih	ustvari	, medtem ko njihov duh ni sposoben,
»Ali tisti, ki	veruje	v lepe stvari, v lepoto samo pa ne,
stvari, v lepoto samo pa ne, in ki ne	more	slediti, če mu kdo skuša pokazati pot
ne, in ki ne more slediti, če mu kdo	skuša	pokazati pot k njenemu spoznanju, živi
skuša pokazati pot k njenemu spoznanju,	živi	v sanjskem ali resničnem svetu?
Za takega človeka pravimo, da	sanja	.«
»In narobe: ali je buden ali	sanja	tisti človek, ki veruje v lepoto samo
je buden ali sanja tisti človek, ki	veruje	v lepoto samo po sebi in jo lahko kakor
stvari, ki so pri njej soudeležene,	gleda	, ne da bi imel stvari za lepoto ali
imenujemo po pravici spoznanje, ker nekaj	spoznava	, duhovno dejavnost prvega pa domnevanje,
prvega pa domnevanje, ker samo nekaj	domneva	.«
vprašanje: povej nam, ali spoznavalec	spozna	nekaj ali ne spozna ničesar?
ali spoznavalec spozna nekaj ali ne	spozna	ničesar?
Ti pa	odgovori	namesto njega !«
»	Odgovarja	: spozna nekaj.«
»Odgovarja:	spozna	nekaj.«
»To nam tu	zadostuje	- mnogostranska razprava bi nam samo
razprava bi nam samo potrdila, da se	da	resnično spoznati to, kar resnično
resnično spoznati to, kar resnično	obstaja	, in da tega, česar ni, sploh ni mogoče
»To popolnoma	zadostuje	.«
»Če spoznanje	velja	temu, kar je, in nespoznanje temu,
znanjem in neznanjem, če kaj takega sploh	obstaja	.«
sposobnost in pomen ista, kakor ju	ima	spoznanje?«
»Potemtakem domnevanje ne	sodi	v isto območje kakor znanje, temveč,
»Znanje se torej	nanaša	na obstoječe, s tem da spoznava njegovo
torej nanaša na obstoječe, s tem da	spoznava	njegovo bistvo.
21. »K temu, kar	obstaja	, sodijo vsekakor tudi zmožnosti ali
zmožnosti ali sposobnosti, na katerih	sloni	vsa naša moč kakor tudi moč drugih
»Vsako od njiju	ima	v skladu s svojo naravo drug namen
»Znanje se	nanaša	na to, kar obstaja, njegov namen pa
»Znanje se nanaša na to, kar	obstaja	, njegov namen pa je, da spozna bistvo
kar obstaja, njegov namen pa je, da	spozna	bistvo tega, kar obstaja.«
namen pa je, da spozna bistvo tega, kar	obstaja	.«
»Domnevanje pa je, smo rekli, za to, da	ustvarja	mnenja?«
»Morda o istem, kar znanje	spoznava	?
Če	obstaja	za vsak predmet druga sposobnost in
znanje dve sposobnosti, potem iz tega	sledi	, da predmet znanja in domnevanja ne
da predmet znanja in domnevanja ne	more	biti isti.«
»Če je torej to, kar	obstaja	, predmet znanja, potem mora biti nekaj
kar obstaja, predmet znanja, potem	mora	biti nekaj drugega predmet domnevanja.«
»Morda to, kar ne	obstaja	?
domnevanjem ni mogoče zajeti tega, kar ne	obstaja	?
Domnevajoči	mora	svoje mnenje vsekakor na nekaj usmeriti.
Ali lahko hkrati nekaj	domneva	in nečesa ne domneva?«
lahko hkrati nekaj domneva in nečesa ne	domneva	?«
»Torej nekaj	domneva	?«
»Če nekaj ne	obstaja	, potem tega ne moremo imenovati ’nekaj ‘,
»Tako smo to, kar ne	obstaja	, označili kot nespoznatno, vtem ko
kot nespoznatno, vtem ko je vse, kar	obstaja	, predmet spoznanja.«
»Potemtakem predmet domnevanja ni ne to, kar	obstaja	, ne to, kar ne obstaja?«
ni ne to, kar obstaja, ne to, kar ne	obstaja	?«
»Tako	kaže	.«
domnevanje zunaj teh skrajnosti ter	presega	spoznanje v jasnosti in nespoznanje
obstajajo, so sredi med tem, kar res	obstaja	, in tem, kar sploh ne obstaja?
kar res obstaja, in tem, kar sploh ne	obstaja	?
Nanje se ne	more	nanašati ne znanje ne neznanje, temveč
22. »Zdaj nam še	preostaja	, da najdemo predmet, ki hkrati obstaja,
preostaja, da najdemo predmet, ki hkrati	obstaja	, ne da bi bil lahko kot tak nedvoumno
»V skladu s temi ugotovitvami naj	odgovori	tisti naš poštenjak, ki ne veruje v
odgovori tisti naš poštenjak, ki ne	veruje	v lepoto samo na sebi in ne v nespremenljivo
lepe stvari; tisti radoglednež, ki ne	more	prenesti, če kdo trdi, da je lepota
radoglednež, ki ne more prenesti, če kdo	trdi	, da je lepota (pravičnost idr.)
stvari v nekem smislu tudi grde; in isto	velja	tudi za druge stvari.«
»Ne, vsaka stvar	ima	to in ono lastnost.«
»Ali	ima	vsaka od mnogih stvari lastnost, ki
tisti otroški uganki, ki med drugim	vprašuje	, kaj je vrgel evnuh na netopirja in
stopnji neobstajanja kakor to, kar ne	obstaja	, niti ne jasnejše in zato na višji
višji stopnji obstajanja kakor to, kar	obstaja	.«
tole: mnoge posamične stvari, ki jih	ima	množica za lepe itn.,
tem, česar ni, in tem, kar resnično	obstaja	.«
pred tem smo se sporazumeli v tem, da	mora	biti to, kar je med tem, kar obstaja,
da mora biti to, kar je med tem, kar	obstaja	, in tem, kar ne obstaja, predmet domnevanja
med tem, kar obstaja, in tem, kar ne	obstaja	, predmet domnevanja in ne spoznanja,
sposobnost pa, ki je tudi tu v sredini,	zajema	predmete, ki se v sredini nestalno,
same pa ne vidijo in vodniku, ki jih	hoče	popeljati tja, ne morejo slediti, ljudje,
mnenje; spoznanja o stvareh, katerim	velja	njihovo mnenje, pa nimajo.«
in ljubijo te predmete, ki se nanje	nanaša	njihovo spoznanje, kakor oni cenijo
morejo pa dojeti lepote kot nečesa, kar	obstaja	.«
Človek se namreč nikoli ne	sme	jeziti na resnico.«
»Tistega torej, ki	ljubi	to, kar v resnici obstaja, moramo imenovati
»Tistega torej, ki ljubi to, kar v resnici	obstaja	, moramo imenovati filozofa in ne filodoksa.«
»Tako se	zdi	,«
drugem kakor o tem, kar neposredno	sledi	?
če je to tako, se vprašamo, kdo naj	vodi	državo: ti ali oni ?«
»O tem ne	more	biti dvoma.«
oropani spoznanja, tega kar resnično	obstaja	; ki nimajo v duši nobene idealne podobe
»Zato se mi	zdi	primerno, da pretresemo, kako le‐ti
težijo za spoznanjem tega, kar večno	obstaja	, kar se ne spreminja, kar ni nastalo
tega, kar večno obstaja, kar se ne	spreminja	, kar ni nastalo in ne bo nehalo obstajati.«
»Premisli zdaj, ali ne	sodi	tudi tale lastnost k naravi teh ljudi,
»	Zdi	se, da je tako.«
»Samo	zdi	se, prijatelj?
je po naravi nečemu v ljubezni vdan,	ljubi	vse, kar pripada predmetu njegove ljubezni
nečemu v ljubezni vdan, ljubi vse, kar	pripada	predmetu njegove ljubezni ali je sorodno
»Tisti, ki ga	žeja	po znanju, že od mladih let teži z
ga žeja po znanju, že od mladih let	teži	z vsemi močmi za resnico.«
naravnana na duhovne znanosti, potem jim	gre	samo za uživanje duše, medtem ko telesne
ko telesne užitke puščajo vnemar; to	prihaja	v poštev seveda pri resničnem in ne
»Tak človek je nadalje razsoden in ne	pozna	pohlepa po denarju.
Manj kakor vsakemu drugemu se mu	zdi	vredno potegovati se za cilj, ki je
je v največjem nasprotju z dušo, ki	teži	po božji in človeški popolnosti.«
v vseh časih in v vsem, kar je, se	mora	zdeti človeško življenje nepomembno.«
»Ali se lahko ali težko	uči	.
pričakovati ljubezni do dela, ki ga	opravlja	s težavo in z neznatnim uspehom.«
»In če se tega, kar se	uči	, ne zapomni, temveč vse pozabi, potem
kar se uči, ne zapomni, temveč vse	pozabi	, potem je tak človek popoln nevednež.«
»Človek, ki se brezuspešno	trudi	, začne na koncu nujno sovražiti sebe
»Človek, ki se brezuspešno trudi,	začne	na koncu nujno sovražiti sebe in vse
ki nima čuta za lepoto in izobrazbo,	mora	nujno kreniti na pot nezmernosti.«
zapovrstjo našteli vse lastnosti, ki jih	mora	duša imeti, če si hoče res in dobro
lastnosti, ki jih mora duša imeti, če si	hoče	res in dobro prisvojiti to, kar obstaja.«
hoče res in dobro prisvojiti to, kar	obstaja	.«
potemtakem grajati življensko delo, ki ga ne	more	nihče zadovoljivo opravljati, če nima
po naravi dobrega spomina, če se ne	uči	lahko, če ni plemenit, prijeten ter
»Dragi Sokrat, na to ti ne	more	nihče ničesar odvrniti!
poslušalcem takšnega tvojega razpravljanja	dogaja	takole: Ker niso izurjeni v spraševanju
pritrdilne odgovore preudarno pretreseš, se	pokaže	, da izhaja iz njih kot rezultat zmotna,
preudarno pretreseš, se pokaže, da	izhaja	iz njih kot rezultat zmotna, začetni
Nihče ne	more	imeti pomislekov glede posamičnih trditev
»Kako se to	sklada	s trditvijo, da zlo ne bo tako dolgo
poslušaj primero, ki ti naj še jasneje	pokaže	, kako previden sem z njim !
Zamisli si, da se na eni ali več ladjah	dogaja	tole : Lastnik ladje je večji in močnejši
In tako	pride	do prepira med pomorščaki, ker vsak
do prepira med pomorščaki, ker vsak	meni	, da njemu pripada vodstvo ladje.
pomorščaki, ker vsak meni, da njemu	pripada	vodstvo ladje.
njih ni učil krmarjenja, nobeden ne	more	dokazati učne dobe in tudi ne navesti
učiti, in so pripravljeni vsakega, ki	trdi	, da je krmarjenje priučljivo, pobiti
nenehoma silijo v lastnika ladje, naj jim	zaupa	krmilo.
Tistega, ki se	pokaže	spretnega pri prepričevanju in obvladovanju
Kdor te spretnosti nima, pa jim	velja	za nesposobnega in neuporabnega.
Pri tem niti ne vedo, da se	mora	resničen krmar ukvarjati z letom in
ozvezdji, vetrovi in sploh z vsem, kar pač	sodi	v njegovo stroko, ker tako lahko uspešno
njegovo stroko, ker tako lahko uspešno	vodi	ladjo.
sredstev in spretnosti, ki jih človek	potrebuje	za zasedbo mesta krmarja na ladji,
ladjah vladajo takšne razmere, tam	velja	mornarjem, ki se vozijo na teh ladjah,
»Če se potemtakem kdo	čudi	, da filozofi v državi ne uživajo časti,
časti, mu najprej povej to primero in mu	pojasni	, da bi bilo mnogo bolj čudno, ko bi
»Povej mu, da	ima	prav, če trdi, da so ravno najsposobnejši
»Povej mu, da ima prav, če	trdi	, da so ravno najsposobnejši med filozofi
Ni namreč naravno, da krmar	prosi	pomorščake, naj ga postavijo za vodjo
je bolan, najsi bo bogat ali reven,	mora	iti pred vrata zdravnikov, in vsakdo,
pred vrata zdravnikov, in vsakdo, ki	čuti	potrebo, da bi ga kdo vodil, se mora
čuti potrebo, da bi ga kdo vodil, se	mora	napotiti k vratom tistega, ki se razume
mora napotiti k vratom tistega, ki se	razume	na vodstvo; zato vladar, če res kaj
na vodstvo; zato vladar, če res kaj	velja	, ne bo prosil podložnikov za dovoljenje,
prosil podložnikov za dovoljenje, da jim	vlada	.
se sami z njo ukvarjajo, in ki nanje	misli	tvoj obtoževalec filozofije, ko pravi,
misli tvoj obtoževalec filozofije, ko	pravi	, da večina tistih, ki se posvečajo
kateri smo obrazložili lastnosti, ki jih	mora	imeti dober in plemenit človek.
omenili, če se spomniš, resnico, ki ji	mora	tak človek zmeraj slediti, če noče
mora tak človek zmeraj slediti, če	noče	veljati za kvasača, ki nima nobene
znanja, da je njegovo bistvo v tem, da se	bori	za to, kar res obstaja, in se ne ustavlja
bistvo v tem, da se bori za to, kar res	obstaja	, in se ne ustavlja pri številnih posamičnih
bori za to, kar res obstaja, in se ne	ustavlja	pri številnih posamičnih stvareh, ki
Neutrudno	gre	svojo pot in v prizadevanjih ne popusti
gre svojo pot in v prizadevanjih ne	popusti	prej, dokler ne dojame pravega bistva
prizadevanjih ne popusti prej, dokler ne	dojame	pravega bistva vsake stvari s tistim
tistim delom duše, ki mu je dano, da to	dojame	; dano pa je to delu duše, ki je soroden
Z njegovo pomočjo	najde	vstop v resnični svet, se združi z
pomočjo najde vstop v resnični svet, se	združi	z njim in iz te združitve se mu rodita
mu rodita razumnost in resnica; tako	pride	zdaj do pravega spoznanja in resničnega
spoznanja in resničnega življenja,	uspeva	in se reši porodnih bolečin, prej pa
resničnega življenja, uspeva in se	reši	porodnih bolečin, prej pa ne.«
Ali tak človek	ljubi	laž ali pa jo, nasprotno sovraži?«
človek ljubi laž ali pa jo, nasprotno	sovraži	?«
»Seveda jo	sovraži	.«
»Če na čelu	koraka	resnica, ji po mojem mnenju nikoli
pravično mišljenje, ki se mu potem	pridruži	tudi preudarnost.«
ugotovitvam mora sicer vsak pritrditi, če pa	pogleda	od njih k ljudem, katerim so kreposti
ljudem, katerim so kreposti namenjene,	utegne	naleteti na nekatere, ki so neuporabne,
ljudi s takimi naravnimi lastnostmi	izpridi	, medtem ko se le manjšina temu izogne,
izpridi, medtem ko se le manjšina temu	izogne	, ki potem sicer ne velja za izprijeno,
manjšina temu izogne, ki potem sicer ne	velja	za izprijeno, pač pa za neuporabno.
»To	zveni	skoraj neverjetno.«
ki je vplivno v državi, in drugo kar	sodi	sem.
»Potemtakem se ne	da	zanikati: plemenita narava trpi bolj
se ne da zanikati: plemenita narava	trpi	bolj zaradi neprimerne hrane kakor
deležna ustrezne vzgoje, se nujno uspešno	razvija	in si prisvoji kreposti; če pa ni zasajen
vzgoje, se nujno uspešno razvija in si	prisvoji	kreposti; če pa ni zasajen in ne poganja
prisvoji kreposti; če pa ni zasajen in ne	poganja	korenin v primernih tleh, potem se
korenin v primernih tleh, potem se	izrodi	v nasprotje, če ji kdo izmed bogov
nasprotje, če ji kdo izmed bogov ne	pride	na pomoč.
sploh lahko nekaj posameznikov koga	pokvari	?
»In kdaj se to	dogaja	?«
Kaj misliš, kako	more	biti pri srcu mlademu človeku, če je
Kaj lahko	opravi	posamična vzgoja nasproti tem vtisom!
Graja in hvala, ki ju tu	sliši	, jo odplavita in potegneta za seboj.
Mladenič	dobi	iste poglede na lepo in grdo kakor
poglede na lepo in grdo kakor vsi drugi,	poteguje	se za iste stvari kot ti in postane
poteguje se za iste stvari kot ti in	postane	tak, kakor si ti.«
»Temu se ne	more	izogniti, dragi Sokrat.«
ki vzgajajo za denar ter jih množica	imenuje	sofiste in ima za svoje tekmece, ne
ter jih množica imenuje sofiste in	ima	za svoje tekmece, ne učijo ničesar
ničesar drugega kakor to, kar ta množica	izraža	na svojih zborovanjih.
gone in lastnosti - kako se ji lahko	približa	, kako jo sme prijeti, kdaj je krotka
kako se ji lahko približa, kako jo	sme	prijeti, kdaj je krotka in kdaj divja,
in kdaj divja, v kakšnih okoliščinah	daje	glasove od sebe in s katerimi glasovi
in s katerimi glasovi jo kdo lahko	pomiri	ali razdraži; prav tako, kakor ko bi
katerimi glasovi jo kdo lahko pomiri ali	razdraži	; prav tako, kakor ko bi to kdo, ki
vsem tem v stiku z živaljo v teku časa	seznani	, imenoval modrost, iz tega povzel nauk
Pri tem pa sploh ne	ve	, ali so ti goni in lastnosti lepi ali
	Ravna	se le po živali: kar je njej prijetno,
po živali: kar je njej prijetno, to	imenuje	dobro, kar jo razdraži in zdivja, to
prijetno, to imenuje dobro, kar jo	razdraži	in zdivja, to mu velja za slabo.
to imenuje dobro, kar jo razdraži in	zdivja	, to mu velja za slabo.
dobro, kar jo razdraži in zdivja, to mu	velja	za slabo.
dejanske razlike med obojim, zato le‐te ne	more	nikomur pojasniti.
Se ti ne	zdi	?«
»In ali se, po tvojem mnenju,	razločuje	od njega tisti mož, ki vidi modrost
mnenju, razločuje od njega tisti mož, ki	vidi	modrost v tem, da se seznani z razpoloženji
tisti mož, ki vidi modrost v tem, da se	seznani	z razpoloženji in nagnjenji pisane
Če namreč	nastopa	pred množico kot pesnik ali se pred
množico kot pesnik ali se pred njo	razkazuje	s svojimi storitvami kot obrtnik ali
obrtnik ali državnik in pri tem množico	priznava	za svojo razsodnico in gospodarico,
za svojo razsodnico in gospodarico,	zapada	v tako imenovano diomedsko nujnost,
diomedsko nujnost, neogibnost, da se v vsem	prilagodi	volji množice.
soglasju z dobrim in lepim, gotovo ne	more	nihče trditi.
8. »	Premisli	vse to in se pri tem spomni naše trditve:
8. »Premisli vse to in se pri tem	spomni	naše trditve: ni si mogoče misliti,
»Potemtakem množica ne	more	imeti filozofskega duha?«
»Torej	mora	množica vse, ki se ukvarjajo s filozofijo,
»Kako naj potemtakem v teh okoliščinah	ostane	filozof zvest samemu sebi !
Kako naj	vztraja	pri svojih prizadevanjih in kako naj
pri svojih prizadevanjih in kako naj	doseže	svoj cilj!
se tak človek že med otroki v vsem	odlikuje	, posebno če ima njegovo telo iste prednosti
otroki v vsem odlikuje, posebno če	ima	njegovo telo iste prednosti kakor duša.«
»In ko se	postara	, ga poskušajo - tako mislim - izrabiti
»Tako se ponavadi	dogaja	.«
mnenju v teh okoliščinah tak človek	stori	, posebno še v veliki državi in če je
Ali ga popolnoma ne	prevzame	čezmerno upanje in si ne začne domišljati,
ne prevzame čezmerno upanje in si ne	začne	domišljati, da je poklican, da oblikuje
začne domišljati, da je poklican, da	oblikuje	usodo Grčije in vsega sveta?
Se ne	zdi	v svoji nečimrni puhlosti in brezdušni
človeku in mu mirno povedal resnico: tebi	manjka	pameti, čeprav jo nujno potrebuješ,
»Lahko potem tak človek	postane	filozof?«
same filozofske lastnosti krive, da se	izneveri	svojemu pravemu poklicu, seveda takrat,
prida in si zvečine zaslužijo, da jih	zadene	najhujše zlo.«
Kajti filozofija	uživa	kljub svojemu žalostnemu položaju večji
In ta ugled jih	mika	, četudi so njihove naravne sposobnosti
iz zapora, zdaj pa se sveže okopan	obleče	v novo oblačilo, se nališpa kot ženin
sveže okopan obleče v novo oblačilo, se	nališpa	kot ženin in se hoče poročiti s hčerko
oblačilo, se nališpa kot ženin in se	hoče	poročiti s hčerko svojega mojstra,
ki jih njihova plemenita narava ne	ceni	.
Lahko pa se komu	zgodi	tudi tako, kakor se je našemu prijatelju
našemu prijatelju Teagu, namreč da se	čuti	kakor z uzdo privezan na filozofijo.
Teages	ima	namreč vse pogoje, da se odtuji filozofiji,
Teages ima namreč vse pogoje, da se	odtuji	filozofiji, toda bolehnost, ki mu onemogoča
odtuji filozofiji, toda bolehnost, ki mu	onemogoča	politično delovanje, ga trdno veže
onemogoča politično delovanje, ga trdno	veže	nanjo.
O meni in mojem notranjem glasu ne	kaže	govoriti.
množice, so se prepričali, da nihče ne	more	opraviti dobrega političnega dejanja
dobrega političnega dejanja in nikoli ne	najde	zaveznika, če hoče pripomoči pravični
dejanja in nikoli ne najde zaveznika, če	hoče	pripomoči pravični stvari do zmage
pravični stvari do zmage in pri tem	noče	sam propasti; vsakdo se marveč počuti
noče sam propasti; vsakdo se marveč	počuti	tako, kakor da bi zašel med divje zveri:
da bi zašel med divje zveri: in ker	noče	z njimi delati krivic, ne more pa se
ker noče z njimi delati krivic, ne	more	pa se vsem zverem upreti, ga le‐te
ga le‐te raztrgajo, preden lahko kaj	koristi	državi ali prijateljem; potemtakem
prijateljem; potemtakem ničesar ne	doseže	ne zase in ne za druge.
Kdor vse to preudarno	premisli	, se skromno umakne v ozadje in se omeji
vse to preudarno premisli, se skromno	umakne	v ozadje in se omeji na svoje poklicno
premisli, se skromno umakne v ozadje in se	omeji	na svoje poklicno delo.
Kakor se človek ob viharju	izogne	prahu in dežju, s tem da stopi pod
viharju izogne prahu in dežju, s tem da	stopi	pod streho, tako ravna tudi ta preudarni
dežju, s tem da stopi pod streho, tako	ravna	tudi ta preudarni mož; gleda, kako
streho, tako ravna tudi ta preudarni mož;	gleda	, kako drugi kršijo zakone, in je zadovoljen,
krivičnost ne v brezbožnost, da mu življenje	poteka	v poštenosti in da se bo od njega poslovil,
poštenosti in da se bo od njega poslovil, ko	pride	čas, v dobrem upanju, miru in veselju.«
»In vendar ne	ostane	brez uspehov, ko mu odbije zadnja ura.«
vendar ne ostane brez uspehov, ko mu	odbije	zadnja ura.«
da nobena izmed obstoječih ustav ne	ustreza	filozofom.
Zato se njihova narava tudi nenehoma	spreminja	in preobraža.
njihova narava tudi nenehoma spreminja in	preobraža	.
Kakor	izgubi	seme, posejano v tujo zemljo, svojo
zemljo, svojo naravo in se neogibno	prilagodi	naravi tal, tako tudi filozofova narava
tal, tako tudi filozofova narava ne	more	danes ohraniti svojih moči, temveč
danes ohraniti svojih moči, temveč	menja	svoje bistvo.
Če pa taka popolna narava	naleti	na državo s popolno ustavo, ki po svoji
popolno ustavo, ki po svoji popolnosti	ustreza	njenemu bistvu, potem se pokaže, da
popolnosti ustreza njenemu bistvu, potem se	pokaže	, da so ta narava in njene lastnosti
boš zdaj vprašal, kakšno ustavo naj	ima	taka država.«
»Kako naj država	ravna	s filozofijo, da je ne ugonobi.
država ravna s filozofijo, da je ne	ugonobi	.
»Dobre volje za to mi ne	manjka	.
lotevam stvari, če trdim: država se	mora	filozofije lotiti popolnoma drugače,
popolnoma drugače, kakor se to zdaj	dogaja	.«
se zanimajo za filozofijo -, se jim	zdi	že mnogo, če poslušajo filozofska predavanja,
V starosti pa	ugasne	njihovo zanimanje za filozofijo - z
kakor Heraklitovo sonce, ki vsaj znova	vzplameni	in izide.«
Heraklitovo sonce, ki vsaj znova vzplameni in	izide	.«
je treba posvečati telesu, dokler se	razvija	in krepi.
posvečati telesu, dokler se razvija in	krepi	.
Ko pridejo v leta, v katerih	začne	duša dozorevati, je treba filozofiji
12. »Res, iz tvojih besed	zveni	velika vnema, dragi Sokrat,«
vnemo postavila po robu, ker ti ne	verjame	, začenši s Trazimahom.«
Če seveda večina ljudi ne	verjame	našim besedam, se ne smemo čuditi.
so polne izumetničenosti in ki jim	gre	samo za zunanji videz in prerekanje
se ji posvečati; ali dokler bog ne	vdahne	sinovom vladarjev in kraljev ali kraljem
davni preteklosti pokazala potreba	obstaja	zdaj v kakšni barbarski državi, ki
katerem se je naša država uresničila, se	uresničuje	ali se bo uresničila.
To je trenutek, ko muza filozofije	zavlada	v državi.
mislila, da govoriš o ljudeh, ki jih ona	imenuje	filozofe.
kdo hud na koga, ki je dober, ali da	zavida	komu, ki sam ni zavisten?
13. »Tisti namreč, ki	ima	svoj pogled vperjen v to, kar resnično
svoj pogled vperjen v to, kar resnično	obstaja	, ne utegne gledati, dragi Adeimant,
vperjen v to, kar resnično obstaja, ne	utegne	gledati, dragi Adeimant, na dejanje
Adeimant, na dejanje in nehanje ljudi, ne	utegne	se z njimi prepirati in tudi ne gojiti
v srcu zavisti in sovraštva, temveč	gleda	urejene, večno nespremenjene stvari,
In to je, kar tak človek	posnema	, čemur hoče biti kar najbolj podoben.
to je, kar tak človek posnema, čemur	hoče	biti kar najbolj podoben.
Ali se ti	zdi	mogoče, da kdo ne bi posnemal nečesa,
mogoče, da kdo ne bi posnemal nečesa, kar	ljubi	in spoštuje?«
ne bi posnemal nečesa, kar ljubi in	spoštuje	?«
vdan temu, kar je božansko in urejeno,	postane	tudi sam, kolikor je to človeku mogoče,
»In če se, prisiljen, ne	posveča	samo svojemu izpopolnjevanju, temveč
svojemu izpopolnjevanju, temveč se	obrača	tudi na druge ljudi in jim vceplja
se obrača tudi na druge ljudi in jim	vceplja	svoja spoznanja, tako v javnem kakor
zasebnem življenju, potem prav gotovo ne	more	biti slab učitelj v preudarnosti, pravičnosti
»Če torej široka množica	spozna	, da so naše trditve o filozofih resnične,
»To	mora	biti vsekakor čudovita podoba!«
naravnani na resnico in na to, kar res	obstaja	?«
tem, da morda taka narava, potem ko	najde	svojo življensko obliko, ni dovršeno
življensko obliko, ni dovršeno dobra in ne	ljubi	modrosti?
Ali pa	more	kdo pri tem dvomiti, da se lahko tudi
državo, uresničil vse, kar se zdaj	zdi	neverjetno.«
»Iz tega potemtakem	sledi	sklep: naši zakonodajni predlogi so
ta del z velikim trudom končali, nam	preostane	še vprašanje, česa naj se učijo in
ukrepi, katerih odkrito obravnavanje	zbuja	, kakor sem videl, pomisleke in katerih
ne veselju ne žalosti; kdor tega ne	more	, ga je treba izločiti; kdor pa se pri
treba izločiti; kdor pa se pri tem	pokaže	čistega kakor v ognju prekaljeno zlato,
»Kdor se rad	uči	, ima dober spomin, hitro dojema, je
»Kdor se rad uči,	ima	dober spomin, hitro dojema, je ostroumen
se rad uči, ima dober spomin, hitro	dojema	, je ostroumen in mladostno viharen
ostroumen in mladostno viharen ter	ima	še druge podobne lastnosti, ni pri
miru, redu in varnosti, temveč se rad	prepušča	svoji živahni naravi, ki ga žene zdaj
prepušča svoji živahni naravi, ki ga	žene	zdaj sem, zdaj tja; stanovitnost mu
»Se ti ne	zdi	, da je to težko dosegljivo?«
znanosti ali pa jim ni kos in ob njih	odpove	, kakor odpovedo tekmovalci v rokoborbi.«
Vi ste bili mnenja, da zadnje	zadostuje	, in tako smo krenili po tej poti, ne
Nepopolnost ne	more	biti nikoli merilo za veliko stvar.
»Toda čuvar države in zakonov nikoli ne	sme	biti površen,«
»Zato	mora	kreniti po daljši poti, prijatelj.
Sicer ne	more	nikoli doseči tiste najvišje znanosti,
tiste najvišje znanosti, edine, ki mu	pristaja	.«
Zadnje se mi	zdi	verjetnejše, kajti pogosto si že slišal,
Ali misliš, da nam kaj	koristi	, če imamo vse mogoče stvari, tega,
17. »In prav tako veš, da	ima	široka množica naslado za dobro, boljši
»Toda ali niso oni drugi, ki jim	velja	naslada za dobro, prav tako oddaljeni
Narobe pa se pri dobrem nihče ne	zadovolji	samo z videzom, temveč vsakdo hoče
zadovolji samo z videzom, temveč vsakdo	hoče	dobro tudi v resnici imeti in se za
resnici imeti in se za videz sploh ne	meni	.«
»Vsaka duša potemtakem	teži	za dobrim in stori vse, da se do njega
»Vsaka duša potemtakem teži za dobrim in	stori	vse, da se do njega dokoplje.
dobrim in stori vse, da se do njega	dokoplje	.
	Sluti	, da je tu, je pa omahljiva in brez
gotova drugih stvari; to je vzrok, da	zgreši	tudi drugo, kar bi ji lahko prineslo
pravičnost in lepota v možu, ki ne	ve	, zakaj sta si stvari pravzaprav dobri,
	Zdi	se mi celo, da nihče ne more teh stvari
Zdi se mi celo, da nihče ne	more	teh stvari dodobra razumeti, dokler
stvari dodobra razumeti, dokler ne	spozna	, kaj je dobro.«
»To potemtakem	pomeni	, da bo naša država vzorno urejena šele
Kajti tisti ki pravo	zadene	brez resničnega znanja, se v ničemer
resničnega znanja, se v ničemer ne	razločuje	od slepca, ki krene po pravi poti.«
ničemer ne razločuje od slepca, ki	krene	po pravi poti.«
»Ali naj zdaj tvoja pozornost	velja	samo slabemu, slepemu in izkrivljenemu,
Opisati pa vam hočem mladiko dobrega, ki	ima	svoj izvir v dobrem kot takem, če vam
»Le	govori	,«
postavljamo tudi pri vsem drugem, kjer	gre	za posamične stvari, za vsako stvar
potrebno še nekaj tretjega, da sluh lahko	posluša	in da se glas lahko sliši ter da, če
sluh lahko posluša in da se glas lahko	sliši	ter da, če tega ne bi bilo, prvi ne
lahko navedeš kak čut, ki zanj to ne	drži	?«
jih hočem uporabiti in čeprav v njih	odseva	barva, kljub temu ne morem, kakor veš,
barve ostanejo nevidne, če se vsemu ne	pridruži	še nekaj tretjega, ki je posebej za
»O tem ne	more	biti govor!«
19. »In kateri izmed nebeških bogov	velja	za gospodarja svetlobe in s tem za
svetlobi vse, kar je vidno, kar najlepše	vidi	?«
»Ne vid ne organ, ki v njem	biva	in ki mu pravimo oko, ni sonce.«
In zato ga vid	gleda	.«
	Pojasni	mi to malo natančneje!«
ne vperjamo na stvari, katerih barve	osvetljuje	dnevna svetloba, temveč na stvari,
svetloba, temveč na stvari, ki jih	obdaja	večerni somrak, postanejo tope in skoraj
»Če pa oči upremo v stvari, ki jih	obseva	sonce, potem jasno vidijo.
»Podobno	velja	tudi za dušo.
Če se	upira	na stvari, ki jih obsevata resnica
obsevata resnica in to, kar realno	obstaja	, potem premišlja in spoznava.
resnica in to, kar realno obstaja, potem	premišlja	in spoznava.
realno obstaja, potem premišlja in	spoznava	.
S tem	dokazuje	, da ima razum.
S tem dokazuje, da	ima	razum.
Če se	obrača	k stvarem, ki jim je primešan mrak,
nastajajo in izginevajo, potem lahko samo	domneva	in postane slepa; pri tem mnenja menjava
izginevajo, potem lahko samo domneva in	postane	slepa; pri tem mnenja menjava in spreminja
domneva in postane slepa; pri tem mnenja	menjava	in spreminja ter zbuja vtis, kakor
postane slepa; pri tem mnenja menjava in	spreminja	ter zbuja vtis, kakor da je trenutno
tem mnenja menjava in spreminja ter	zbuja	vtis, kakor da je trenutno brez razuma.«
potemtakem razumeti kot nekaj, kar	daje	predmetom, ki jih je moč spoznati,
je moč spoznati, resnico, duši, ki	spoznava	, pa sposobnost spoznanja.
resnico za podobni dobremu, ne pa - to	velja	za obe - za samo dobro.
Dobro	zasluži	po svojem bistvu večjo ceno kakor tidve.«
»Neverjetna je ta lepota, ki nam	poklanja	spoznanje in resnico, pri tem pa zvišenejša
»Sonce ne	podeljuje	vidnim stvarem samo sposobnosti, da
ne da bi bilo tudi samo nekaj, kar	nastane	.«
ki jih je mogoče spoznati, dobro ne	daje	samo sposobnosti, da jih spoznamo,
vendar s svojo zvišenostjo in močjo	prekaša	to, kar obstaja.«
zvišenostjo in močjo prekaša to, kar	obstaja	.«
Ena	vlada	miselnemu svetu, druga pa vidnemu -
Prvi (glavni) del	predstavlja	vidni svet, drugi (glavni) del pa miselni
paslike, torej živalski svet, ki nas	obdaja	, rastlinski svet in vse, kar lahko
prvem pododdelku (miselnega sveta)	uporablja	duša izvirnike (vidnega sveta), ki
čemer se, izhajajoč iz golih domnev, ne	vrača	k začetku, temveč se usmerja h končnemu
domnev, ne vrača k začetku, temveč se	usmerja	h končnemu cilju.
V drugem pododdelku pa	poskuša	priti od domnev k nehipotetičnemu začetku,
nehipotetičnemu začetku, pri čemer se ne	opira	na paslike iz prvega pododdelka, temveč
paslike iz prvega pododdelka, temveč si	pomaga	pri metodično spoznavnem postopku samo
njih popolnoma na jasnem, in se jim ne	zdi	potrebno, da bi o tem dajali račun
pododdelek miselnega sveta, vendar	mora	duša, kadar raziskuje, uporabljati
miselnega sveta, vendar mora duša, kadar	raziskuje	, uporabljati hipoteze.
Pri tem se ne	vrača	k prazvoku, ker ne more prek svojih
tem se ne vrača k prazvoku, ker ne	more	prek svojih hipotez, temveč uporablja
ne more prek svojih hipotez, temveč	uporablja	kot paslike predmete čutnega sveta;
»Zdaj pa	poskusi	razumeti, kar bom povedal o drugem
Tega lahko	dojame	le misleči duh s pomočjo dialektike,
s pomočjo dialektike, pri čemer ne	uporablja	hipotez kot zadnjega vzroka, temveč
le‐te rabijo samo kot ’hipoteze‘, to se	pravi	kot izhodišča in oporišča.
Z njihovo pomočjo	prodre	do nehipotetičnega prazačetka vseh
nehipotetičnega prazačetka vseh stvari, se	zadrži	ob njem in nato ob tem, kar je od njega
od njega odvisno, da se potem spet	spusti	nizdol in nazaj h koncu; pri tem ne
nizdol in nazaj h koncu; pri tem ne	uporablja	pomoči vidnega sveta, temveč se naslanja
uporablja pomoči vidnega sveta, temveč se	naslanja	samo na ideje in v svetu idej tudi
samo na ideje in v svetu idej tudi	konča	svoje raziskave.«
Pri teh znanostih sicer	poteka	raziskovalno delo razumsko in ne čutnozaznavno;
bivajo v nekakšni podzemeljski jami,, ki	ima	v smeri svetlobe široko odprtino.
Svetloba jim	prihaja	od ognja, ki gori visoko za njihovim
Svetloba jim prihaja od ognja, ki	gori	visoko za njihovim hrbtom.
Med tem ognjem in prikovanimi ljudmi	vodi	zgoraj pot; vzdolž nje si zamisli nizek
ljudmi vodi zgoraj pot; vzdolž nje si	zamisli	nizek zid, podoben pregraji, ki si
drugih ljudi, ki jih svetloba ognja	meče	na nasprotno steno votline.«
»Isto	velja	za stvari, ki jih nosijo mimo njih?«
spregovoril, bi gotovo bili prepričani, da	govori	mimoidoča senca.«
njih osvobojen in prisiljen, da takoj	vstane	, obrne glavo, zapusti svoj prostor
osvobojen in prisiljen, da takoj vstane,	obrne	glavo, zapusti svoj prostor in pogleda
prisiljen, da takoj vstane, obrne glavo,	zapusti	svoj prostor in pogleda proti svetlobi,
obrne glavo, zapusti svoj prostor in	pogleda	proti svetlobi, ko bi pri tem občutil
pa da je bliže resničnosti in bolje	vidi	, ker je njegov pogled obrnjen k resničnim
2. »In ko bi ga prisilili, da	gleda	v svetlobo, bi ga zabolele oči.
obrnil spet k stvarem, ki jih lahko	gleda	, in bil prepričan, da so le‐te jasnejše
prišel do sklepa, da je sonce tisto, ki	določa	leta in letne čase, ki vlada vsemu
tisto, ki določa leta in letne čase, ki	vlada	vsemu vidnemu svetu in je počelo vsega,
Ali pa se mu bo godilo, kakor	pravi	Homer, da� hotel bi biti za
Rekli bi, da se	splača	taka pot.
Sam bog	ve	, ali je tudi pravilno.
spoznatna; če pa jo spoznaš, potem se	pokaže	, da je počelo vsega pravičnega in lepega;
pravičnega in lepega; v vidnem svetu	ustvarja	svetlobo in njenega gospodarja, v miselnem
miselnem svetu je sama gospodarica in nam	pomaga	do resnice in razumnosti; vanjo mora
pomaga do resnice in razumnosti; vanjo	mora	upirati svoj pogled vsakdo, kdor hoče
mora upirati svoj pogled vsakdo, kdor	hoče	razumno ravnati v zasebnem in javnem
istih misli z mano tudi v tem in se ne	čudi	, da se ljudje, ki se povzpnejo do sem,
gori; kajti to je tudi naravno, če naj	ustreza	prejšnji primeri.«
»In ali se ti nadalje	zdi	čudno, če se kdo, ki stopi iz tega
ti nadalje zdi čudno, če se kdo, ki	stopi	iz tega božanskega sveta v bedni človeški
božanskega sveta v bedni človeški svet,	vede	okorno in se zdi smešen?
bedni človeški svet, vede okorno in se	zdi	smešen?
in nenavajen obdajajoče ga teme, se	mora	na sodišču ali kje drugje prepirati
»To se mi ne	zdi	prav nič čudno.«
Kdor je pameten,	ve	, da oči lahko dvakrat in iz dveh vzrokov
Ko se potem	prepriča	, da je podobno tudi z dušo, se nikoli
je podobno tudi z dušo, se nikoli ne	začne	nespametno smejati, če vidi, da je
nikoli ne začne nespametno smejati, če	vidi	, da je duša zmedena in ne more spoznati
smejati, če vidi, da je duša zmedena in ne	more	spoznati določenih stvari, temveč pomisli,
stvari, temveč pomisli, ali duša morda ne	prihaja	iz nekega svetlejšega življenja in
ni navadila teme, ali pa če morda ne	prihaja	iz stanja nevednosti v svetlejše življenje
nevednosti v svetlejše življenje in jo blišč	slepi	.
Prvo bo, ker je v takem stanju in	prihaja	iz takega življenja, imel za srečno,
smešen, kakor če bi se posmehoval oni, ki	prihaja	iz svetlobe.«
»Naša razprava pa	dokazuje	, da sta v duši slehernega človeka sposobnost
obrniti iz teme k svetlobi, temveč se	mora	hkrati obrniti vse telo, tako se mora
mora hkrati obrniti vse telo, tako se	mora	tudi ta organ, s katerim človek spoznava,
mora tudi ta organ, s katerim človek	spoznava	, odvrniti z vso dušo od sveta nastajanja,
dušo od sveta nastajanja, dokler ne	postane	sposoben, da vzdrži pogled na to, kar
nastajanja, dokler ne postane sposoben, da	vzdrži	pogled na to, kar obstaja, in naposled
sposoben, da vzdrži pogled na to, kar	obstaja	, in naposled tudi najsvetlejše v obstoječem
»In gotovo	obstaja	umetnost, ki kaže najlažjo in najuspešnejšo
»In gotovo obstaja umetnost, ki	kaže	najlažjo in najuspešnejšo pot k tej
Sposobnost gledanja sicer	obstaja	, vendar ni pravilno izoblikovana.
In človek ne	gleda	tja, kamor bi moral gledati.
»Tako se	zdi	.«
Toda sposobnost mišljenja	ima	očitno bolj kot vse drugo nekaj božanskega
nekaj božanskega v sebi in nikoli ne	izgubi	svoje moči.
Po tej obrnitvi	postane	uporabna in koristna, brez nje pa je
naravnana narava že v otroških letih	reši	svinčenih uteži, ki jo, od rojstva
užitke, vlečejo k tlom, če se torej tega	reši	in obrne k resnici, potem njena spoznavna
vlečejo k tlom, če se torej tega reši in	obrne	k resnici, potem njena spoznavna moč
njena spoznavna moč to prav tako jasno	dojame	, kakor dojema stvari, h katerim je
moč to prav tako jasno dojame, kakor	dojema	stvari, h katerim je zdaj obrnjena.«
Iz doslej povedanega	sledi	tale verjetni nujni sklep: za vodstvo
malo prej imenovali najvišjo, to se	pravi	, da se naučijo gledati dobro in krenejo
državi takšnih mož zato, da vsakdo	dela	, kar hoče, temveč zato, da pomagajo
takšnih mož zato, da vsakdo dela, kar	hoče	, temveč zato, da pomagajo k enotnosti
opravljanju državnih poslov; tam namreč lahko	postane	nekdo filozof po lastni volji in moči,
Tisti, ki	zraste	iz lastnih moči in nikomur ne dolguje
zraste iz lastnih moči in nikomur ne	dolguje	zahvale za vzrejo in vzgojo, tudi nikomur
za vzrejo in vzgojo, tudi nikomur ne	izkazuje	zahvalnosti.
In zategadelj tudi morate, ko	pride	na vas vrsta, stopiti v bivališča tistih
pokorščino, ko bodo to slišali, in se, ko	pride	vrsta nanje, branili dela za državo
vladanje, ki je zdaj v navadi, potem	obstaja	možnost za uresničitev dobro vodene
bogati z zlatom, temveč s tem, s čimer	mora	biti srečnik bogat: z dobrim in razumnim
bodo tu nagrabili bogastvo, potem ne	more	biti uresničena dobra država.
V taki državi	pride	do bojev za oblast, in taka notranja
za oblast, in taka notranja vojna ne	uniči	samo oblastnikov, temveč tudi vso državo.«
kakšno drugo življensko obliko, ki	prezira	politično oblast - razen tiste, po
ne smejo priti na oblast, ker sicer	nastane	boj s tekmeci?«
»Toda tu ne	gre	za obrnitev ploščice pri igri, temveč
»Potemtakem moramo razmisliti, katera znanost	ima	to moč.«
»Katera znanost, dragi Glavkon, pa lahko	potegne	dušo iz sveta nastajanja v svet bivanja?
Tu mi pa ravno	prihaja	na misel: ali nismo vendar rekli, da
»Potemtakem se	mora	znanost, ki jo iščemo, raztezati tudi
»Gimnastika se	ukvarja	s tem, kar nastaja in kar propada.
»Gimnastika se ukvarja s tem, kar	nastaja	in kar propada.
se ukvarja s tem, kar nastaja in kar	propada	.
Saj	nadzoruje	rast in nazadovanje telesa.«
naj bi podobno učinkovala, tako kar	zadeva	mitološke pripovedke, kakor kar zadeva
zadeva mitološke pripovedke, kakor kar	zadeva	resnične zgodbe.
Vendar spoznanja ne	daje	, torej ne vsebuje ničesar, kar zdaj
Vendar spoznanja ne daje, torej ne	vsebuje	ničesar, kar zdaj iščemo.«
»V resnici ta ne	vsebuje	ničesar, kar iščemo.
Kakor se mi	zdi	, so vse poklicne umetnosti bolj ali
izobrazbo in umetnosti, kaj nam potem še	preostane	?«
ničesar najti, potem poiščimo nekaj, kar	zadeva	vse nje.«
raziskave in znanosti, nekaj, česar se	mora	v temeljih vsakdo naučiti.«
In ali ni tako, da se	mora	z njima ukvarjati vsaka znanost in
»Palamedes	prikazuje	v tragedijah Agamemnona zmerom kot
O sebi	trdi	, da je iznašel številke, razdelil vojsko
in Agamemnon ne bi vedel, koliko nog	ima	, ker ni znal šteti.
»Potemtakem upravičeno, ugotavljamo, da	mora	vojak nujno znati šteti in računati.
»Da, vsekakor, če	hoče	kaj razumeti o ureditvi vojske in sploh
»Po svojem bistvu	sodi	, kakor se zdi, k tistim znanostim,
»Po svojem bistvu sodi, kakor se	zdi	, k tistim znanostim, ki jih iščemo.
	Vodi	nas k spoznanju, le da je nihče prav
k spoznanju, le da je nihče prav ne	uporablja	, namreč kot sredstva, ki vodi k resnici.«
uporablja, namreč kot sredstva, ki	vodi	k resnici.«
našemu cilju, in stvarmi, ki zanje to ne	velja	.
potem potrdi ali zavrzi moje mnenje, da	vidiva	čim jasneje, ali so moje domneve pravilne
»	Razloži	mi svoje mnenje!«
k razmišljanju, ker sama zaznava ne	zadostuje	.«
imenujem spodbujajoče, ker zaznava	vsebuje	nasprotje, ne glede na to, ali gre
vsebuje nasprotje, ne glede na to, ali	gre	za zaznavo iz bližine ali daljave.
razuma, kaj je prst, vid namreč nikoli ne	pokaže	prsta in hkrati njegovega nasprotja.«
»Razumljivo je, da taka zaznava ne	zbuja	in ne spodbuja razuma.«
je, da taka zaznava ne zbuja in ne	spodbuja	razuma.«
Ali vid dobro	zapaža	, da so prsti veliki ali majhni?
In ne	dela	razlike, ali je prst v sredini ali
Ali tudi tip	čuti	, da so prsti debeli ali tanki, mehki
ista kakor za mehkobo in potemtakem	javlja	duši, da občuti isto stvar hkrati kot
mehkobo in potemtakem javlja duši, da	občuti	isto stvar hkrati kot trdo in mehko.«
primerih nujno v dvomu, kaj zaznava	občuti	kot trdo, ko isto stvar označuje tudi
zaznava občuti kot trdo, ko isto stvar	označuje	tudi za mehko.
predmet težak ali lahek, če zaznava	občuti	težkega hkrati kot lahkega in lahkega
V takih primerih	pokliče	seveda duša najprej na pomoč znanost
pomoč znanost o številih in razum ter	poskuša	ugotoviti, ali izhaja posredovani čutni
in razum ter poskuša ugotoviti, ali	izhaja	posredovani čutni vtis od enega ali
»Če se	pokaže	, da gre za dva predmeta, potem je vsak
»Če se pokaže, da	gre	za dva predmeta, potem je vsak od njih
eden in če sta skupaj dva, potem si ju	predstavlja	ločena drugega od drugega.
»In tako se nam najprej	postavlja	vprašanje, kaj je pravzaprav veliko
Če enico vid ali kak drug čut jasno	dojame	, potem ne pride do proučevanja njenega
kak drug čut jasno dojame, potem ne	pride	do proučevanja njenega bistva.
Če pa vid hkrati z njo	dojame	tudi njeno nasprotje, tako da se enica
tudi njeno nasprotje, tako da se enica	pojavlja	kot enica in kot svoje nasprotje,
Duša pa je nujno v negotovosti, zato	zbudi	razum in ga vpraša, kaj je enica sama
negotovosti, zato zbudi razum in ga	vpraša	, kaj je enica sama po sebi.
Toliko	sodi	nauk o enici k znanostim, ki nas vodijo
»In to ne	velja	samo za zaznavo ene in iste stvari;
»Če to	velja	za enico, potem to velja tudi za vsa
»Če to velja za enico, potem to	velja	tudi za vsa druga števila.«
Vojak se ju	mora	učiti zaradi razporejanja čet in filozof
razporejanja čet in filozof spet zato, da se	vzdigne	nad svet nastajanja in lahko dojame
vzdigne nad svet nastajanja in lahko	dojame	resnični svet, če hoče sploh veljati
nastajanja in lahko dojame resnični svet, če	hoče	sploh veljati za preračunljivega misleca.«
rekli: matematična znanost dušo močno	dviga	in jo sili, da govori samo o čistih
matematična znanost dušo močno dviga in jo	sili	, da govori samo o čistih številih,
znanost dušo močno dviga in jo sili, da	govori	samo o čistih številih, ter ne dopušča
govori samo o čistih številih, ter ne	dopušča	pri razpravljanju uporabe števil, ki
matematiki odklonilno smejejo, če kdo	poskuša	v mislih razdeliti čisto enico; medtem
dejansko nujno potrebna, ker očitno	sili	dušo, da se s čistim mišljenjem približa
sili dušo, da se s čistim mišljenjem	približa	čisti resnici.«
imajo od tega vsaj korist, da se jim	bistri	um in da začno hitreje dojemati.«
»Kolikor se	da	uporabiti v vojski,«
»Vsekakor	zadostuje	za to majhen drobec geometrije in matematike.
njeno obsežnejše in pomembnejše območje	rabi	našemu namenu, da bolje spoznavamo
Temu namenu pa	rabi	, kot je bilo rečeno, vse, kar prisili
rabi, kot je bilo rečeno, vse, kar	prisili	dušo, da se obrne tja, kjer vidi in
rečeno, vse, kar prisili dušo, da se	obrne	tja, kjer vidi in spozna to, kar je
prisili dušo, da se obrne tja, kjer	vidi	in spozna to, kar je od vsega, kar
dušo, da se obrne tja, kjer vidi in	spozna	to, kar je od vsega, kar obstoja, najsrečnejše.«
in spozna to, kar je od vsega, kar	obstoja	, najsrečnejše.«
resničnega sveta, neprimerna pa, če nas	sili	k opazovanju tega, kar nastaja.«
če nas sili k opazovanju tega, kar	nastaja	.«
»Kdor	ima	le malo izkušenj v geometriji, nam
(preštevanju) in podobnem; pri tem pa vendar	rabi	vsa znanost le enemu cilju: spoznavanju.«
»Da pri tem spoznavanju	gre	za to, kar večno obstoja, in ne za
tem spoznavanju gre za to, kar večno	obstoja	, in ne za to, kar nastaja in propada.«
kar večno obstoja, in ne za to, kar	nastaja	in propada.«
obstoja, in ne za to, kar nastaja in	propada	.«
Geometrija je spoznavanje tega, kar večno	obstaja	.«
»Potemtakem	vodi	dušo k resnici in zbuja filozofsko
»Potemtakem vodi dušo k resnici in	zbuja	filozofsko mišljenje, ki dviga našega,
resnici in zbuja filozofsko mišljenje, ki	dviga	našega, zdaj po nepotrebnem navzdol
»Da, to	opravlja	v največji meri.«
znanosti; saj vemo, kako se v vsem zelo	razločuje	tisti, ki se je ukvarjal z geometrijo,
poznavanje letnih časov, mesecev in let ne	koristi	samo poljedelstvu in pomorstvu, temveč
brezpomembne; kajti ta tudi v tem ne	vidi	nobene omembe vredne koristi teh znanosti.
čemer nikomur ne zameriš, če ravno	hoče	imeti korist od tega?«
»Zadnje	velja	: govorim, sprašujem in odgovarjam predvsem
namreč pravilno izbrali znanosti, ki naj	sledi	geometriji.«
dimenziji obravnavati tretjo; ta pa se	nanaša	na kocko in na vse, kar ima globino.«
pa se nanaša na kocko in na vse, kar	ima	globino.«
Toda, Sokrat, ta znanost, kakor se	zdi	še ni odkrita.«
Prvič, ker nobena država ne	posveča	pozornosti tem stvarem, poteka samo
ne posveča pozornosti tem stvarem,	poteka	samo po sebi težavno raziskovanje brez
znanost, čeprav je široka množica ne	ceni	in čeprav raziskovalci ne morejo pojasniti,
morejo pojasniti, v čem je njena korist,	uspeva	kljub vsem tem oviram, ker je pač privlačna;
oviram, ker je pač privlačna; zato	obstaja	vsa možnost, da se razvije v samostojno
privlačna; zato obstaja vsa možnost, da se	razvije	v samostojno raziskovalno panogo.«
»Gotovo	ima	poseben mik.
Toda	razloži	mi še jasneje, kaj pravzaprav misliš.
sem preskočil znanost o telesih, ki	sledi	pravzaprav geometriji, pač zato, ker
Kajti vsakomur je jasno, da	sili	dušo, da gleda navzgor in jo s tem
vsakomur je jasno, da sili dušo, da	gleda	navzgor in jo s tem vodi odtod v inostranstvo.«
dušo, da gleda navzgor in jo s tem	vodi	odtod v inostranstvo.«
jo postavljajo v zvezo s filozofijo,	obrača	svoj pogled navzdol.«
»Po vsem videzu imaš o znanosti, ki	zadeva	nebesne stvari, dokaj pogumno mnenje.
Kadar kdo z nazaj upognjeno glavo	opazuje	slike na stropu in se tako izobražuje,
opazuje slike na stropu in se tako	izobražuje	, ti očitno misliš, da jih opazuje z
izobražuje, ti očitno misliš, da jih	opazuje	z duhovnimi in ne s telesnimi očmi.
verjeti, da lahko katera druga znanost	pomaga	duši do pogleda navzgor kakor znanost,
do pogleda navzgor kakor znanost, ki	ima	opraviti z resničnim in nevidnim svetom.
Če pa kdo	bolšči	z odprtimi usti navzgor in z zaprtimi
usti navzgor in z zaprtimi navzdol ter	hoče	pri tem dojeti vidno stvar, potem se
se potem pri moji trditvi ničesar ne	nauči	.
In njegova duša ne	gleda	ne navzgor ne navzdol, pa najsi se
ne navzgor ne navzdol, pa najsi se	uči	, ležeč na hrbtu, na kopnem ali v vodi.«
študij v nasprotju z dosedanjim načinom	rabi	našemu namenu?«
drugega večno enako in se niti najmanj ne	spreminja	, čeprav gre za telesne in vidne tvorbe,
se niti najmanj ne spreminja, čeprav	gre	za telesne in vidne tvorbe, ga bo imel
pravilnim študijem astronomije doseči, da	postane	koristen in uporaben tisti del duše,
lahko navedeš še kako znanost, ki se ti	zdi	primerna za naš namen?«
»Toda kar se	tiče	gibanja, ne gre pri njem samo za eno,
»Toda kar se tiče gibanja, ne	gre	pri njem samo za eno, temveč za več
to naj bi bil najmanjši interval, ki	rabi	kot enota za merjenje.
»Tako se	zdi	.«
13. »Če metodična razprava	vodi	do spoznanja, da so si vse obravnavane
»Tudi meni se	zdi	tako.
že glavna melodija, katere izvajanje	pripada	dialektiki?
mišljenjem, lahko primerjamo vid, ki	poskuša	gledati, kakor smo rekli, živa bitja,
Prav tako se	poskuša	približati resničnemu bistvu stvari
resničnemu bistvu stvari tisti, ki se	posveti	dialektiki, pri čemer mu ne pomagajo
In ob tem ne	odneha	prej, dokler ne dojame dobrega kot
In ob tem ne odneha prej, dokler ne	dojame	dobrega kot takega.
Tako	pride	na sam vrh miselnega sveta, kakor se
sam vrh miselnega sveta, kakor se oni	povzpne	na cilj vidnega sveta.«
resničnih stvari, ne senc podob, ki jih	meče	druga, samo soncu podobna svetloba
samo soncu podobna svetloba - vse to	ustreza	tistemu ukvarjanju z navedenimi znanostmi,
navedenimi znanostmi, ki s svojo močjo	vzdigne	najboljši del naše duše, da vidi najboljši
vzdigne najboljši del naše duše, da	vidi	najboljši del vsega, kar obstaja, kakor
duše, da vidi najboljši del vsega, kar	obstaja	, kakor je bil prej odpeljan najjasnejši
Ker se teh vprašanj ne	tiče	samo naša sedanja snov, temveč se bo
sicer pogosto vračati, naj za zdaj	ostane	pri tem, mi pa preidimo h ’glavni melodiji‘
po tvojem dialektika, v katere dele	razpada	in kakšne poti vodijo k njej !
poti, mislim, nas vodijo tja, kjer se	konča	naše popotovanje in nas čaka počitek.«
kjer se konča naše popotovanje in nas	čaka	počitek.«
Kljub temu pri meni ne	manjka	pripravljenosti in dobre volje za razpravljanje.
lahko videl resnico, takšno, kakršna se	kaže	meni.
»In ta dialektika lahko	pokaže	resnico samo možu, ki je doma v pravkar
»Nihče ne	more	oporekati,«
sestavo stvari ali skrb za to, kar narava	ustvarja	in sestavlja.
skrb za to, kar narava ustvarja in	sestavlja	.
potem iz takšnega enovitega neznanja	nastane	znanost?«
14. »Samo dialektična metoda	odstranja	podmene,«
»ter	skuša	prodreti do samega začetka, v želji,
prodreti do samega začetka, v želji, da ga	spozna	.
Polagoma	vleče	oko duše iz blata barbarstva, v katerem
barbarstva, v katerem je pokopano, in ga	vodi	navzgor, pri čemer ji pomagajo in jo
Toda	zdi	se mi, da je pri možeh, ki razpravljajo
Mnenje	zadeva	nastajanje, mišljenje pa bit.
Kdor ne	more	pojmovno dojeti bistva stvari, kdor
bistva stvari, kdor sebi in drugim ne	more	stvari dialektično utemeljiti, temu
»In isto	velja	tudi, kadar gre za dobro samo po sebi.
»In isto velja tudi, kadar	gre	za dobro samo po sebi.
Kdor ideje dobrega ne	more	od vsega drugega ločiti in pojmovno
ločiti in pojmovno omejiti, kdor se ne	zna	kakor v boju prebiti skozi vse preizkušnje
jasnih pojmov, zanj ni mogoče trditi, da	pozna	dobro samo po sebi ali sploh kako dobro,
dobro, kvečjemu je mogoče reči, če	ima	o njem le bledo sliko, da je do nje
po poti mnenja, da svoje življenje	prebija	v snu in sanjah in da bo prišel v Had
vse druge znanosti, od katerih ji ne	more	biti nobena nadrejena.
15. »Tako ti	preostaja	samo še odločitev, koga mislimo vpeljati
Pri tem pa ne	gre	samo za ljudi plemenitih in resničnih
Učenje jim ne	sme	delati težav.
»Predvsem ne	sme	šepati njihovo veselje do dela, se
šepati njihovo veselje do dela, se	pravi	: ne smejo ga napol ljubiti, na pol
To se	dogaja	takrat, če se navdušujejo za telovadbo,
	Šepa	pa tudi delo tistih, ki se v svoji
»Prav tako bomo imeli, kar	zadeva	resnico, za pohabljeno tisto dušo,
za pohabljeno tisto dušo, ki sicer	sovraži	namerno laž, torej sama le nerada laže
sovraži namerno laž, torej sama le nerada	laže	in se jezi na laži drugih, nenamerne
laž, torej sama le nerada laže in se	jezi	na laži drugih, nenamerne laži pa mirno
laži drugih, nenamerne laži pa mirno	sprejema	in ni nevoljna, če jo zasačijo v nevednosti,
nevednosti, temveč se kot svinja zadovoljno	valja	v blatu nevednosti.«
Če kdo ne	gleda	na to, bodisi da je to posameznik ali
je to posameznik ali država, potem	ima	sprijence in pohabljence ali za prijatelje
dialektiki, pri tem pa se učni postopek ne	sme	izroditi v nasilje.«
»Ker se svoboden človek ne	sme	učiti nobene znanosti suženjsko, pod
opravljamo telesne vaje pod pritiskom,	ima	telo isto korist, kakor če jih opravljamo
prostovoljno, medtem ko se duše ne	oprime	nobeno znanje, ki je pridobljeno s
»Tistega, ki se najbolje	obnese	pri vseh teh naporih, pri učenju in
Hkrati je to zelo dobra preizkušnja, ki	pokaže	, kako se posamezniki obnesejo pri telesnih
»Samo tako pridobljeno znanje	postane	trajna last učencev.«
vsakogar odločilna preizkušnja, ki	pokaže	, ali zna dialektično misliti ali ne.
odločilna preizkušnja, ki pokaže, ali	zna	dialektično misliti ali ne.
Smisel za dialektiko	ima	namreč samo tisti, ki ima pregled nad
dialektiko ima namreč samo tisti, ki	ima	pregled nad posameznostmi in zna le‐te
ki ima pregled nad posameznostmi in	zna	le‐te zajeti v celoto.«
»Ali ne vidiš, kakšno zlo	izvira	iz dialektike, kakor jo danes uporabljajo?«
»Se čudiš in se ti	zdi	neoprostljivo, če se jim to dogaja?«
ti zdi neoprostljivo, če se jim to	dogaja	?«
med mnogimi prilizljivci; in ko potem	odraste	in opazi, da ni otrok teh domnevnih
prilizljivci; in ko potem odraste in	opazi	, da ni otrok teh domnevnih staršev,
otrok teh domnevnih staršev, in tudi ne	najde	svojih pravih staršev - ali si lahko
prilizujejo naši duši in jo vabijo naj se jim	vda	.
lepo hkrati lepo in grdo in da isto	velja	tudi za pravično, dobro in za vse,
»Če teh vrednot ne	ceni	več in jih nima za zrasle s svojo osebo
zrasle s svojo osebo kakor prej in ne	odkrije	prave resnice o tem, ali se potem lahko
prave resnice o tem, ali se potem lahko	preda	kakšnemu drugemu življenju kakor uživaško
»Samo to mu	preostane	.«
zdaj zakone, ki jih je prej spoštoval,	prezira	in krši.«
ki jih je prej spoštoval, prezira in	krši	.«
»Ali ni povsem naravno, da do tega	pride	pri vseh, ki se tako ukvarjajo z dialektiko,
»In ko se jim	posreči	spodbiti številna mnenja drugih in
In od tod	izvira	, da so pri drugih ljudeh na slabem
ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo, ki se mu	zljubi	, ne glede na to, ali je zrel zanjo
Ali zategadelj zanjo	zadostuje	dvakrat toliko let, kolikor jih je
dobro kot tako, ki ga sedaj vidijo, jim	mora	postati vzor, po katerem uravnavajo
katerem uravnavajo v življenju, ki jim še	preostaja	, državo, njene občane in same sebe.
morajo posvečati filozofiji, toda ko	pride	vrsta nanje, morajo drug za drugim
Država pa jim	mora	postaviti spomenike in jih z daritvami
sporazumna Pitija, sicer pa jih naj	razglasi	za blažene in božanske ljudi.«
nisem, mislim, izrekel o možeh, kar ne	velja	tudi za žene, če so za to po naravi
temelječe časti ter pravičnost, ki jim	velja	za največje in najpotrebnejše dobro.
Tudi njihova podoba	stoji	jasno pred nami: takšna, kakršna mora
stoji jasno pred nami: takšna, kakršna	mora	biti v skladu z našimi zahtevami!«
»Dobro se spominjam: nihče ne	sme	imeti po naši zamisli svojega premoženja,
Kakor se	zdi	, bi lahko prikazal še boljšo državo
Spomin te ne	vara	.«
»Torej	postavi	se kot rokoborec spet v prejšnji položaj
rokoborec spet v prejšnji položaj in mi	poskusi	na ponovljeno vprašanje odgovoriti
vrsti in veljavi je oligarhija, ki	skriva	v sebi mnogo pomanjkljivosti; tretja,
zdaleč najhujša bolezen države močno	razločuje	od prvih treh.
2. »Ali veš, da	mora	biti ravno toliko različnih človeških
Najbrž ne misliš, da državna ureditev	izvira	iz kakega hrasta ali skale, in ne iz
odvisna od značajev ljudi in da ne	more	drugače nastati.«
je torej pet državnih oblik, potem	mora	biti tudi pri posameznikih pet različnih
»O človeku, ki	ustreza	aristokratiji, smo že razpravljali
»	Preostane	nam, da še razpravljamo o manj dobrih
Tako	ustreza	lakedemonski ustavi prepirljivi in
pokazati, kako se iz aristokratije	razvije	timokratija.
Ali se to	dogaja	kratko malo tako, da pride zmeraj do
Ali se to dogaja kratko malo tako, da	pride	zmeraj do spremembe ustave tedaj, ko
zmeraj do spremembe ustave tedaj, ko	izbruhne	med oblastniki spor.
složni, čeprav jih je še tako malo, ne	more	priti do nobene spremembe v državi.«
»Kako pa lahko	pride	, dragi Glavkon,«
V državi s tako ustavo	pride	le težko do notranjih nemirov.
Ker pa	mora	vse, kar nastane, tudi propasti, tako
Ker pa mora vse, kar	nastane	, tudi propasti, tako tudi ta ureditev
Za božje otroke	velja	časovno obdobje, ki ga določa popolno
otroke velja časovno obdobje, ki ga	določa	popolno število, za otroke smrtnikov
popolno število, za otroke smrtnikov pa	velja	tisto najmanjše število, v katerem
pravilnem medsebojnem razmerju in se	da	določiti.
povezano s pet in trikrat pomnoženo,	daje	dve harmoniji; ena je zmnožek enakega
celotno geometrično zajeto število	uravnava	dobra in slaba rojstva.
Kjer se namreč	meša	železo s srebrom in bron z zlatom,
železo s srebrom in bron z zlatom,	nastaja	neenakost in neskladnost.
Povsod, kjer ni harmonije, pa	prihaja	do bojev in sovraštva.
Iz takšnega korena	izvira	nesloga, kjerkoli se pokaže.«
korena izvira nesloga, kjerkoli se	pokaže	.«
»	Mora	biti, saj nam ga dajejo muze.«
»Kakor hitro	pride	do razdora, potem privlačuje duše zadnjih
»Kakor hitro pride do razdora, potem	privlačuje	duše zadnjih dveh rodov, bronastega
srebrni, ki nista revna, ampak bogata, pa	vleče	h kreposti in k staremu redu.
Med obojimi	pride	do odprtega sovraštva, dokler se ne
»Tu se po mojem mnenju	začenja	preobrat.«
4. »Tako torej	poteka	prehod.
Očitno nekaj	prevzame	od prejšnje ureditve, nekaj pa posname
prevzame od prejšnje ureditve, nekaj pa	posname	po oligarhiji, ker je sredi med obema.
A tudi samosvojosti ji ne	manjka	.«
državni ureditvi je podobna v tem, da	spoštuje	vladarje in da se njeni vojaki ne ukvarjajo
pridobivanjem denarja; dalje v tem, da	prireja	skupne pojedine ter skrbi za telesno
tem, da prireja skupne pojedine ter	skrbi	za telesno vzgojo in za urejanje vojakov.«
»Toda	boji	se prepustiti vladanje filozofom, ker
primesi v svojih značajih; zato se	nagiblje	k drznim in razmeroma preprostim ljudem,
ustvarjeni bolj za vojno kakor mir; v časteh	ima	zvijačnost in spretnost v vojni ter
in spretnost v vojni ter se nenehoma	ukvarja	z vojskovanjem.
pritiskom; odtujeni so pravi izobrazbi, ki	temelji	na razumu in filozofiji, ker posvečajo
opisal državno ureditev, v kateri se	prepleta	dobro in slabo.«
5. »Kakšen je potemtakem človek, ki	ustreza	tej državni ureditvi?
zelo podoben našemu Glavkonu, vsaj kar	zadeva	bojevitost.«
»Timokratični človek	mora	biti samozavestnejši v bistvu manj
samozavestnejši v bistvu manj izobražen; čeprav	ljubi	muze in rad posluša filozofske pogovore,
izobražen; čeprav ljubi muze in rad	posluša	filozofske pogovore, ne more le‐teh
rad posluša filozofske pogovore, ne	more	le‐teh samostojno voditi.
tak človek surov, pri tem pa jih ne	prezira	, kakor to dela pravi izobraženec; do
pri tem pa jih ne prezira, kakor to	dela	pravi izobraženec; do svobodnih je
Do oblasti pa se ne	poskuša	dokopati z govorniškimi in podobnimi
z vojaškimi dejanji in z vsem, kar	sodi	k njim.
	Ljubi	gimnastiko in lov.«
»Da, tak značaj	ustreza	tej obliki države.«
»V mladosti	prezira	tudi denar, toda čim starejši postaja,
prezira tudi denar, toda čim starejši	postaja	, tem bolj ga vzljublja.
toda čim starejši postaja, tem bolj ga	vzljublja	.
čiste kreposti ni neoporečno, kar mu	manjka	najboljši čuvar.«
Le‐ta	zagotavlja	za vse življenje pravo krepost vsakomur,
življenje pravo krepost vsakomur, ki si ga	pridobi	.«
je torej timokratični mladenič, ki	ustreza	timokratični obliki države.«
»Njegov razvoj pa	poteka	nekako takole.
tak mladenič sin odličnega očeta, ki	živi	v slabo upravljani državi ter se zato
slabo upravljani državi ter se zato	izogiba	častnih služb, visokih položajev, pravnih
»No, in kako	poteka	njegova nadaljnja pot...?«
»Kot deček	posluša	najprej materine nevoljne tožbe, ker
materine nevoljne tožbe, ker njen mož ne	spada	k tistim, ki vladajo v državi, in se
ki vladajo v državi, in se zato sama	čuti	zapostavljeno v primeri z drugimi ženami.
	Vidi	tudi, da se njen mož premalo poteguje
Vidi tudi, da se njen mož premalo	poteguje	za denar, da se spušča v spore in boje
mož premalo poteguje za denar, da se	spušča	v spore in boje ne v zasebnih zadevah
Dalje	opazi	, da se nenehoma ukvarja s samim seboj,
Dalje opazi, da se nenehoma	ukvarja	s samim seboj, nje pa niti posebno
samim seboj, nje pa niti posebno ne	spoštuje	niti je ne prezira.
niti posebno ne spoštuje niti je ne	prezira	.
Vse to ji	zbuja	nevoljo in tako pripoveduje sinu, da
Vse to ji zbuja nevoljo in tako	pripoveduje	sinu, da njegov oče ni nikakršen mož,
Skratka,	pritožuje	se mu o vsem, kar imajo v takih primerih
Če vidijo, da oče ničesar ne	ukrene	proti dolžniku ali proti komu drugemu,
drugemu, ki ga je oškodoval, potem	spodbuja	sina, naj se, kakor hitro odraste,
spodbuja sina, naj se, kakor hitro	odraste	, maščuje nad temi ljudmi in se pokaže
sina, naj se, kakor hitro odraste,	maščuje	nad temi ljudmi in se pokaže bolj možatega
odraste, maščuje nad temi ljudmi in se	pokaže	bolj možatega kot njegov oče.
Zunaj hiše	vidi	in sliši podobne stvari.
Zunaj hiše vidi in	sliši	podobne stvari.
Če mladenič vse to	sliši	in vidi in če po drugi strani posluša
Če mladenič vse to sliši in	vidi	in če po drugi strani posluša očetove
sliši in vidi in če po drugi strani	posluša	očetove besede, doživlja njegovo početje
drugi strani posluša očetove besede,	doživlja	njegovo početje iz najožje bližine
njegovo početje iz najožje bližine in ga	primerja	z življenjem drugih, potem ga vleče
primerja z življenjem drugih, potem ga	vleče	na obe strani: oče krepi in podpira
drugih, potem ga vleče na obe strani: oče	krepi	in podpira razumski del njegove duše,
ga vleče na obe strani: oče krepi in	podpira	razumski del njegove duše, drugi pa
dober, občevanje z drugimi ljudmi pa	vpliva	slabo nanj, se pod obojim vplivom znajde
vpliva slabo nanj, se pod obojim vplivom	znajde	nekje v sredini: svojo dušo prepusti
znajde nekje v sredini: svojo dušo	prepusti	sili sredine, častihlepni volji, in
sredine, častihlepni volji, in tako	postane	prevzeten in po slavi hlepeč mož.«
6. »In zdaj razpravljajmo, kakor	pravi	Aishil, o drugem človeku, dodeljenem
»To je oligarhija; ta	sledi	tej obravnavani državni ureditvi.«
»Tisto, ki	temelji	na oceni premoženja, ki v njej vladajo
In za čim bolj častno	velja	biti bogat, v tem manjši časti je krepost.
»Toda vse, kar	uživa	ugled je cenjeno, medtem ko je to,
je cenjeno, medtem ko je to, kar ne	uživa	ugleda, deležno prezira.«
»In nato izdajo zakon, ki	postane	temeljnega pomena za oligarhično ustavo:
kjer je slabša, in odredijo, da ne	sme	nihče, čigar premoženje ne doseza predpisane
da ne sme nihče, čigar premoženje ne	doseza	predpisane vsote, opravljati državnih
oboroženo silo ali pa ga vpeljejo, preden	pride	do tega, s tem da se nasprotniki iz
»Tako torej	nastane	ta vladavina.«
7. »Prva napaka	tiči	že v samem temeljnem zakonu o višini
»Isto	velja	tudi za vsa druga vodilna mesta.«
»Da takšna država ni enotna, temveč	sestoji	iz dveh različnih držav: iz države
Ali se ti	zdi	dobro za državo, če lahko njeni državljani
»Možnost, da državljan lahko	proda	vse svoje premoženje, drug pa ga kupi;
proda vse svoje premoženje, drug pa ga	kupi	; da po prodaji lahko živi v državi,
drug pa ga kupi; da po prodaji lahko	živi	v državi, ne da bi bil njen dejavni
»Oligarhija je prva država, v kateri	prihaja	do takih stvari.«
»Vsaj ne	preprečuje	jih nihče !
Če tak človek, dokler je bogat,	zapravlja	denar, država nima od njega glede na
In med vladajoče ljudi v državi	sodi	samo po imenu, v resnici pa ni v državi
vladar ne hlapec, temveč človek, ki samo	zapravlja	to, kar ima.«
temveč človek, ki samo zapravlja to, kar	ima	.«
Kakor v satovju	nastane	trot kot bolezen panja, tako nastane
nastane trot kot bolezen panja, tako	nastane	v hiši drug trot kot bolezen države.«
»da je v njih tudi mnogo zločincev z	želi	, ki jih oblasti namenoma s silo zatirajo.«
imenovano oligarhijo, katere oblast	temelji	na oceni premoženja.
timokratičnega človeka v oligarhičnega	poteka	nekako takole.«
»Sin se najprej	zgleduje	po očetu in hodi po njegovih sledovih.
»Sin se najprej zgleduje po očetu in	hodi	po njegovih sledovih.
Potem pa	vidi	, kako oče nenadoma doživi ob državi
Potem pa vidi, kako oče nenadoma	doživi	ob državi brodolom, kakor da bi nasedel
brodolom, kakor da bi nasedel na čer,	vidi	, kako izgubi bogastvo in pride na nič,
kakor da bi nasedel na čer, vidi, kako	izgubi	bogastvo in pride na nič, kako se -
čer, vidi, kako izgubi bogastvo in	pride	na nič, kako se - kot poveljnik ali
uradnik - zaradi krivične ovadbe nenadoma	znajde	pred sodiščem in kako ga obsodijo na
izgubo državljanskih pravic in kako	pride	ob vse premoženje.«
To se	dogaja	.«
»Ko torej to	vidi	, ko vse to pretrpi in izgubi vse, kar
»Ko torej to vidi, ko vse to	pretrpi	in izgubi vse, kar ima, dragi prijatelj,
torej to vidi, ko vse to pretrpi in	izgubi	vse, kar ima, dragi prijatelj, potem
ko vse to pretrpi in izgubi vse, kar	ima	, dragi prijatelj, potem pahne na vrat
vse, kar ima, dragi prijatelj, potem	pahne	na vrat na nos s prestola svoje duše,
Zaradi revščine notranje zlomljen, se	vrže	na pridobivanje denarja, postane skop,
zlomljen, se vrže na pridobivanje denarja,	postane	skop, muči se z malenkostmi in si tako
pridobivanje denarja, postane skop,	muči	se z malenkostmi in si tako nabira
skop, muči se z malenkostmi in si tako	nabira	premoženje.
Na prestol svoje duše	postavi	dobičkaželjnost in pohlep, napravi
postavi dobičkaželjnost in pohlep,	napravi	ju za svoja kralja in ga okrasi s krono,
pohlep, napravi ju za svoja kralja in ga	okrasi	s krono, ogrlico in častno sabljo.«
»	Zdi	se mi, da je res tako.«
»Razum in dejavno voljo	postavi	desno in levo ob znožje prestola ter
in levo ob znožje prestola ter si ju	zasužnji	.
Razum ne	sme	o ničemer drugem premišljevati kakor
mogoče priti do več denarja, volja pa ne	sme	ničesar drugega občudovati in hvaliti
hvaliti kakor bogastvo in bogate ljudi in	mora	vse svoje častihlepje usmeriti v pridobivanje
»Vsaj	razvije	se iz človeka, ki sodi k tisti državni
»Vsaj razvije se iz človeka, ki	sodi	k tisti državni ureditvi, iz katere
k tisti državni ureditvi, iz katere	nastane	oligarhija.«
oligarhiji, prvič v tem, da denar nadvse	ceni	.«
	Zadovoljuje	si samo največje potrebe, drugih izdatkov
največje potrebe, drugih izdatkov si ne	privošči	.
se mu zdijo puhle in jih zato v sebi	potlači	.«
»Zmeraj	misli	samo na dobiček in na to, kako bi nagrabil
In ravno take ljudi	hvali	široka množica.
Ali človek s temi lastnostmi ne	ustreza	tej državni ureditvi?«
»Mislim, da ji	ustreza	.
poželenjem zločincev, ki jih lahko v sebi	potlači	le s silo in le zaradi drugih skrbi,
silo in le zaradi drugih skrbi, ki jih	ima	?«
denarja za sirote in sploh tam, kjer se	ponuja	priložnost za nepoštenost.«
»To pa	dokazuje	tole : pri drugih poslih, kjer mu gre
dokazuje tole : pri drugih poslih, kjer mu	gre	za dobro ime, ki ga kot poštenjak navzven
dobro ime, ki ga kot poštenjak navzven	uživa	, kroti iz nekakšnega čuta za spodobnost
ki ga kot poštenjak navzven uživa,	kroti	iz nekakšnega čuta za spodobnost svoje
poštenost boljša, in svojih poželenj ne	pomirja	iz prepričanja, da so slaba, temveč
prepričanja, da so slaba, temveč jih	utiša	le s silo in v strahu za svoje premoženje,
v strahu za svoje premoženje, ki ga	ima	.«
»Kadar	gre	za to, dragi prijatelj, da ljudje trošijo
»Tako se	zdi	.«
Ne	obstaja	iz ene osebe, temveč iz dveh, vendar
mnogi drugi, toda pri tem mu docela	manjka	resnična popolnost enotne in izravnane
»In v tekmovanjih navadno	odpove	, ker je skop, pa najsi gre za zmago
navadno odpove, ker je skop, pa najsi	gre	za zmago pri igrah ali kakšni drugi
jo prinašajo takšna tekmovanja, ne	žrtvuje	nobenega denarja.
Kadar se	mora	boriti, si poželenja po tratenju denarja
si poželenja po tratenju denarja ne	mara	zbuditi in si ga poklicati na pomoč.
Svoje boje	bojuje	kot pravi oligarh, to se pravi z majhnim
boje bojuje kot pravi oligarh, to se	pravi	z majhnim delom svojih sredstev, zato
delom svojih sredstev, zato po navadi	podleže	in - ostane bogat.«
sredstev, zato po navadi podleže in -	ostane	bogat.«
dvoma, da skopi in dobičkaželjni človek	sodi	v oligarhično državno ureditev in njej
oligarhično državno ureditev in njej vseskozi	ustreza	.«
drugega kakor nenasitna žeja po tem, kar	velja	večini za dobro, namreč po kar največjem
»Ker se oblast vladajočih v oligarhiji	opira	na njihovo premoženje, nočejo mladih
Če suhi, od sonca ožgani revež	stoji	v bitki poleg bogataša, odraslega v
odvečno telesno težo na sebi, ter ga	vidi	, kako težko sope in se neokretno premika,
težo na sebi, ter ga vidi, kako težko	sope	in se neokretno premika, potem si gotovo
vidi, kako težko sope in se neokretno	premika	, potem si gotovo misli, da tak človek
neokretno premika, potem si gotovo	misli	, da tak človek lahko obogati samo zaradi
si gotovo misli, da tak človek lahko	obogati	samo zaradi njihove nesposobnosti.
In če na samem	sreča	tovariša, mu gotovo zaupno poreče:«
samem sreča tovariša, mu gotovo zaupno	poreče	:«
»Vem, da se to	dogaja	.«
»In kakor nezdravo telo	potrebuje	samo majhne pobude od zunaj, da hudo
samo majhne pobude od zunaj, da hudo	zboli	, in kakor celo brez tega lahko pride
zboli, in kakor celo brez tega lahko	pride	v navzkrižje s samim s seboj, tako
navzkrižje s samim s seboj, tako se lahko	zgodi	tudi državi.
druge oligarhične države, za katero	zaprosi	del državljanov, ali pomoč demokratične
pomoč demokratične države, za katero	zaprosi	drug del državljanov, lahko izzove
zaprosi drug del državljanov, lahko	izzove	bolezen, državljansko vojno; pogosto
bolezen, državljansko vojno; pogosto	utegne	priti do navzkrižja v državi celo brez
»Tako	nastane	demokratija, ne glede na to, ali pride
nastane demokratija, ne glede na to, ali	pride	do nje z oboroženo silo ali pa se druga
se druga stran iz strahu brez boja	umakne	.«
11. »Kako	poteka	življenje v demokratiji?
Ob tem se bodo pri posamezniku, ki	ustreza	tej državni ureditvi, jasno pokazale
»Predvsem	vlada	v državi svoboda, tako v dejanjih kakor
In vsak državljan lahko	dela	, kar hoče.«
In vsak državljan lahko dela, kar	hoče	.«
»Če lahko vsakdo	dela	, kar hoče, potem si seveda tudi vsakdo
»Če lahko vsakdo dela, kar	hoče	, potem si seveda tudi vsakdo ureja
kar hoče, potem si seveda tudi vsakdo	ureja	življenje tako, kakor mu najbolj prija.«
ureja življenje tako, kakor mu najbolj	prija	.«
Država se	blešči	v siju vseh mogočih človeških značajev
»Ker	vlada	v njej neomejena svoboda, skriva v
»Ker vlada v njej neomejena svoboda,	skriva	v sebi vse mogoče oblike ustav.
Kdor potemtakem	hoče	ustanoviti državo, kakor smo malo prej
kakor smo malo prej mi to storili,	mora	iti v demokratično državo in si tam
ustavami izbrati tisto, ki mu najbolj	ugaja	.
Ko si jo	izbere	, se lahko loti ustanavljanja države.«
Ko si jo izbere, se lahko	loti	ustanavljanja države.«
»Modelov zanjo mu tam gotovo ne	manjka	.«
»V demokratiji te nihče ne	sili	, da prevzameš kak uradni položaj, tudi
Nihče te ne	sili	k pokorščini, če jo odklanjaš.
Ni ti treba iti v vojno, če	pride	do nje, in ni se ti treba držati miru,
treba držati miru, četudi ga država	sklene	.
Celo če zakon ne	dopušča	, da zasedeš določeno mesto v državni
uradnik ali sodbnik, če se ti seveda	ljubi	.
svobodno gibljejo, kakor da jih nihče ne	vidi	in to ni nikomur mar, in se kot junaki
»Država to	oprošča	.
Tudi se ne	ozira	na načelo, ki smo ga mi posebej poudarili
od narave posebej oblagodarjen, ne	more	nikoli postati dober mož, če se že
mož, če se že kot otrok pri igranju ne	seznanja	z lepimi stvarmi in se ne uri v lepoti.
seznanja z lepimi stvarmi in se ne	uri	v lepoti.
nekakšno vzvišenostjo za vse to ne	meni	in sploh ne vpraša za razmere, iz katerih
vzvišenostjo za vse to ne meni in sploh ne	vpraša	za razmere, iz katerih prihajajo politiki,
katerih prihajajo politiki, temveč ji	zadostuje	, če rečejo, da so prijatelji ljudstva.«
»To in kar je s tem v zvezi,	označuje	torej demokratijo.
oblika, ki vsem, enakim kakor neenakim,	priznava	enake pravice.«
»Ta očitno	poteka	takole: skopi oligarhični mož ima sina,
poteka takole: skopi oligarhični mož	ima	sina, ki ga oče vzgaja v svojem duhu
oligarhični mož ima sina, ki ga oče	vzgaja	v svojem duhu in v svojih navadah.«
»Kakor oče tudi on s silo	zatira	svoje poželenje po zapravljanju, ki
poželenja, katerih zadovoljitev nam	koristi	, imenujemo po pravici potrebna.
Saj nas sama narava	sili	, da se potegujemo zanje.
poželenja, katerih zadovoljitev nam ne	prinaša	nobene koristi, marveč pogosto celo
»Poželenje po hrani, kolikor nam	zagotavlja	zdravje in dobro telesno počutje, torej
je tolikanj nepogrešljiva, kolikor	pospešuje	naše dobro počutje.«
»Poželenje, ki se pri tem ne	ustavi	, torej poželenje po izbranejših jedeh,
Zadovoljevanje tega poželenja	škoduje	tako telesu kakor duši, zlasti njeni
»Enako razlikovanje	velja	tudi za ljubezenska in druga poželenja.«
Po mojem mnenju	poteka	navadno takole.«
»Mladenič	odraste	, kakor smo pravkar rekli, v varčnosti
Ko zdaj	okusi	trotji med in pride v stik s sijočimi
Ko zdaj okusi trotji med in	pride	v stik s sijočimi in nevarnimi živalcami,
pripraviti najraznovrstnejše užitke, se	začne	njegova preobrazba v demokratičnega
»Kakor se	spremeni	državna ureditev, ko pride delu državljanov
»Kakor se spremeni državna ureditev, ko	pride	delu državljanov od zunaj pomoč enako
enako mislečih zaveznikov, prav tako se	spremeni	tudi ta mladenič, če pridejo poželenja
sorodniki, s tem da ga zmerjajo in svarijo,	pride	v njem do notranje razklanosti: do
Mladenič poželenja v sebi deloma	zatre	deloma jih prežene.
poželenja v sebi deloma zatre deloma jih	prežene	.
V dušo se mu	povrne	sramežljivost.
»To se pogosto	dogaja	.«
»Do tega navadno	pride	.«
skrivni skupnosti s tujimi strastmi se	rodi	mnogo novih.«
»Tako se spet	vrne	k onim Lotofagom in pred očmi vseh
onim Lotofagom in pred očmi vseh ljudi	živi	v njihovi družbi.
Preudarnost, ki jim	velja	za nemožato, prav tako izženejo, potem
Tako nekako	preide	torej mladenič, vzgojen v svetu potrebnih
»Odslej	živi	mladenič, mislim, tako, da za zadovoljitev
zadovoljitev nepogrešljivih poželenj nikoli ne	porabi	več denarja, truda in časa kakor za
Toda če mu je sreča naklonjena in ne	zabrede	predaleč, potem v starejših letih,
starejših letih, ko je prvi vihar za njim,	sprejme	nazaj nekatera pregnana poželenja in
nekatera pregnana poželenja in se ne	predaja	več popolnoma strastem, ki so vdrle
strastem, ki so vdrle vanj, marveč	živi	življenje, ki so mu vsi užitki enako
In tako	prepusti	vsakokrat vodstvo nad sabo tistemu
sabo tistemu poželenju, ki se mu ravno	oglasi	.
Ko je to zadovoljeno, se	preda	drugemu.
Nobenega ne	zapostavlja	, temveč z vsemi ravna enako.«
Nobenega ne zapostavlja, temveč z vsemi	ravna	enako.«
Če mu kdo	poreče	: to so užitki lepih in dobrih poželenj
in obvladovati - potem zmerom znova	odkima	in ostane pri svojem: vsa poželenja
obvladovati - potem zmerom znova odkima in	ostane	pri svojem: vsa poželenja so enaka
»Da, tako	ravna	.«
»Tako mu	poteka	življenje iz dneva v dan.
Vsak dan se	predaja	tistemu poželenju, ki se ga ravno poloti.
predaja tistemu poželenju, ki se ga ravno	poloti	.
Včasih	popiva	ob zvokih piščali, včasih je zadovoljen
Včasih se	ukvarja	s telesnimi vajami, včasih počiva in
ukvarja s telesnimi vajami, včasih	počiva	in lenari.
telesnimi vajami, včasih počiva in	lenari	.
Drugič spet - tako se	zdi	- ga pritegne filozofija.
Drugič spet - tako se zdi - ga	pritegne	filozofija.
Pogosto ga	premami	politika.
Takrat	govori	z javnega odra o vsem, kar mu ravno
z javnega odra o vsem, kar mu ravno	pride	na jezik.
Če	čuti	zavist do vojakov, začne študirati
Če čuti zavist do vojakov,	začne	študirati vojno znanost.
svobodnemu in srečnemu življenju, ki ga	zna	do dna uživati.«
»Brezhibno si opisal življenje moža, ki	zastopa	enake pravice za vse.«
mož je, menim, zelo mnogostranski in	združuje	v sebi najrazličnejše nravi; lep je
14. »	Preostane	nam, da opišemo samo še najlepšo državno
Vsekakor je dokaj jasno, da	izhaja	iz demokratije.«
»Tiranida potemtakem	nastane	nekako na isti način iz demokratije
»Prav tako	propade	, kajne, tudi demokratija zaradi nenasitne
nenasitne lakote po tistem, kar ji	velja	za največje dobro?«
»In kaj ji	velja	za največjo dobrino?«
tega lahko po naravi svoboden človek	živi	samo v njej.«
»Če	ima	demokratska država v svoji želji po
točaje za voditelje in se čezmerno	opaja	z močnim vinom svobode, potem jih -
in ji ne dopuščajo popolne svobode -	obtoži	, da so zločinci in oligarhi.«
»Da, tako	ravna	.«
»Tiste, ki so pokorni oblastem,	zmerja	s hlapci in ničvredneži, vladarje pa,
podložnike, ki se vedejo kot vladarji, javno	hvali	in časti.
vedejo kot vladarji, javno hvali in	časti	.
V taki državi	mora	želja po svobodi zajeti vse, kajne?«
»In anarhija	mora	prodreti tudi v posamične hiše in se
»Takole: oče se	navadi	, da je enak svojim otrokom in se boji
navadi, da je enak svojim otrokom in se	boji	sinov; sin se navadi, da je enak očetu,
svojim otrokom in se boji sinov; sin se	navadi	, da je enak očetu, pa se staršev ne
da je enak očetu, pa se staršev ne	boji	in jih ne spoštuje, samo da je lahko
očetu, pa se staršev ne boji in jih ne	spoštuje	, samo da je lahko svoboden; priseljenec
»Tako se	dogaja	.«
»To se	dogaja	in dogajajo se tudi druge podobne stvari.
Učitelj se v takšnih okoliščinah	boji	učencev in se jim prilizuje, učenci
okoliščinah boji učencev in se jim	prilizuje	, učenci nimajo spoštovanja pred učitelji
»Splošna svoboda, ki se v takšni državi	razvije	, doseže svoj vrhunec, dragi prijatelj,
svoboda, ki se v takšni državi razvije,	doseže	svoj vrhunec, dragi prijatelj, ko celo
»Ali ne	kaže	- z Aishilom - povedati tega, kar imamo
Kdor ne	vidi	, ne verjame, koliko svobodnejše je
Kdor ne vidi, ne	verjame	, koliko svobodnejše je tu življenje
Pri psih je tako, kakor	pravi	pregovor: kakršna gospodarica, takšna
ponosni obrcajo vsakogar, kdor se jim ne	umakne	s poti.
Skratka: povsod	vlada	popolna svoboda!«
vsem tem : ti vidiš, kako občutljiva	postane	pri tem duša državljanov; ob najmanjšem
najmanjšem podrejanju je nevoljna in ga ne	more	prenašati.
lotila oligarhije in jo uničila, se	pojavi	tudi v demokratiji, le da je zaradi
Tako si jo popolnoma	podvrže	.
resnici: vsako pretiravanje se praviloma	sprevrže	v svoje nasprotje; to velja tako za
praviloma sprevrže v svoje nasprotje; to	velja	tako za vreme kakor za rastline in
svoboda se tako državi kakor posamezniku	sprevrže	v pretirano hlapčevstvo.«
»Tako se	zdi	.«
»je zelo verjetno, da tiranida ne	nastane	iz nobene druge državne ureditve kakor
»Vendar nisi vprašal, tako se mi	zdi	, po tem, marveč po bolezni, ki se pojavi
zdi, po tem, marveč po bolezni, ki se	pojavi	tako v oligarhiji kakor demokratiji
oligarhiji kakor demokratiji in nazadnje obe	uniči	.«
brez moči, v demokratiji pa, narobe,	stoji	ta del, z nekaj dobrimi izjemami, čisto
»V nadaljnjem se iz ljudstva	izloči	drugi del.«
»In trotom	priteka	prav od teh največ medu.
del države sestavljata ljudstvo, se	pravi	vsi ljudje, ki živijo od dela svojih
Vendar se ljudstvo ne	zbira	rado, če ne dobi tudi svojega deleža
Vendar se ljudstvo ne zbira rado, če ne	dobi	tudi svojega deleža medu,«
»Toda to se	zgodi	vsakič, kadar lahko voditelji ljudstva
»Takó ljudstvo vendarle	pride	do svojega deleža.«
ko nazadnje bogati vidijo, kako jih	skuša	ljudstvo oškodovati, ne po svoji volji,
navadno enemu izmed svojih voditeljev	daje	prednost pred drugim.
Tega si	postavi	na čelo, mu streže in prepušča vso
Tega si postavi na čelo, mu	streže	in prepušča vso oblast.«
Tega si postavi na čelo, mu streže in	prepušča	vso oblast.«
»Tako	dela	.«
»Jasno je, da se tiran	razvije	iz takega voditelja in iz nikogar drugega,
voditelja in iz nikogar drugega, kadar	pride	do tiranide.«
»In kdaj se	začenja	ta voditelj ljudstva spreminjati v
Očitno takrat, kadar	začenja	delati isto kakor mož v zgodbi, ki
»V tejle : kdor	pokusi	človeško drobovino, ki je primešana
razsekljani drobovini drugih žrtvenih živali,	postane	volk.
»In isto se	dogaja	z voditeljem ljudstva, ki mu je množica
Ne	ustavi	se pred krvjo svojih sodržavljanov,
sodržavljanov, temveč jih po krivici	obdolžuje	, vlači pred sodišča, kakor je navada,
sodržavljanov, temveč jih po krivici obdolžuje,	vlači	pred sodišča, kakor je navada, in jih
pred sodišča, kakor je navada, in jih	obsoja	na smrt; z zločinskimi usti pije njihovo
obsoja na smrt; z zločinskimi usti	pije	njihovo kri; državljane pošilja v pregnanstvo
zločinskimi usti pije njihovo kri; državljane	pošilja	v pregnanstvo in jih daje ubijati,
državljane pošilja v pregnanstvo in jih	daje	ubijati, pri tem pa govori o črtanju
pregnanstvo in jih daje ubijati, pri tem pa	govori	o črtanju dolgov in delitvi zemlje;
dolgov in delitvi zemlje; tak človek	mora	postati, ker ga v to sili usoda, ali
tak človek mora postati, ker ga v to	sili	usoda, ali žrtev svojih sovražnikov
»Ta je torej tisti, ki	ščuva	ljudi proti premožnim državljanom.«
ga izženejo in se kljub sovražnikom	vrne	, se vrne kot dovršen tiran.«
izženejo in se kljub sovražnikom vrne, se	vrne	kot dovršen tiran.«
»Če se premožnim ne	posreči	, da bi odvrnili ljudstvo od njega,
»Tako se navadno	dogaja	.«
državljanov telesno stražo, ki naj	varuje	rešitelja ljudstva.«
»In če to	vidi	kdo, ki je premožen in je povrhu še
glasu, da je sovražnik ljudstva, potem	velja	zanj Pitijino naročilo Krezu:
»Kdor se	da	prijeti, pa mora, mislim, umreti.«
»Kdor se da prijeti, pa	mora	, mislim, umreti.«
»Voditelj ljudstva pa ne	leži	’zleknjen po dolgem‘ na tleh, temveč
’zleknjen po dolgem‘ na tleh, temveč se	povzpne	na državni voz, potem ko pahne z njega
se povzpne na državni voz, potem ko	pahne	z njega mnoge druge.
Tako	postane	iz ljudskega zastopnika popoln tiran.«
moža in države, ki se v njej tak mož	uveljavi	.«
»V prvih dneh in prvem času se vsem	smehlja	; vsakogar, ki ga sreča, prijazno pozdravi;
času se vsem smehlja; vsakogar, ki ga	sreča	, prijazno pozdravi; vsem zatrjuje,
smehlja; vsakogar, ki ga sreča, prijazno	pozdravi	; vsem zatrjuje, da ni tiran, in mnogo
ki ga sreča, prijazno pozdravi; vsem	zatrjuje	, da ni tiran, in mnogo obljublja tako
vsem zatrjuje, da ni tiran, in mnogo	obljublja	tako posameznikom kakor državi.
Državljanom	črta	dolgove, razdeljuje zemljo med ljudstvo
Državljanom črta dolgove,	razdeljuje	zemljo med ljudstvo in svoje privržence
ljudstvo in svoje privržence ter se	kaže	nasproti vsem blagega in milostljivega.«
»Toda ko	opravi	z zunanjimi sovražniki, s tem da se
sovražniki, s tem da se z nekaterimi	spravi	, druge pa uniči, in se tako čuti varnega
da se z nekaterimi spravi, druge pa	uniči	, in se tako čuti varnega pred njimi,
spravi, druge pa uniči, in se tako	čuti	varnega pred njimi, začenja zmeraj
in se tako čuti varnega pred njimi,	začenja	zmeraj nove vojne, da ljudstvo čuti
začenja zmeraj nove vojne, da ljudstvo	čuti	potrebo po poveljniku.«
»	Začenja	pa vojne tudi zato, da bi državljani
»Mislim, da se	spušča	v vojne tudi zato, ker ima nekatere
da se spušča v vojne tudi zato, ker	ima	nekatere svobodoumno usmerjene državljane
gospostvu; v vojnah pa se le‐teh lahko	znebi	, s tem da jih preda sovražnikom.
se le‐teh lahko znebi, s tem da jih	preda	sovražnikom.
Iz vseh teh razlogov, kajne, se	mora	tiran zmerom znova zapletati v vojne?«
»Če	hoče	ostati tiran gospodar v deželi, mora
hoče ostati tiran gospodar v deželi,	mora	vse te odstraniti.
Nihče, ki kaj	velja	, ne sme ostati - ne prijatelj ne sovražnik.«
Nihče, ki kaj velja, ne	sme	ostati - ne prijatelj ne sovražnik.«
»Tiran	mora	potemtakem budno paziti, kdo je hraber,
njegova sreča pa je v tem, da mora,	hoče	ali noče, vse te sovražiti in jih preganjati,
sreča pa je v tem, da mora, hoče ali	noče	, vse te sovražiti in jih preganjati,
in jih preganjati, dokler države ne	očisti	.«
puščajo tisto, kar je najboljše, ta pa	dela	nasprotno.«
»Če	hoče	vladati, mora očitno tako delati.«
»Če hoče vladati,	mora	očitno tako delati.«
»ki ga	sili	, da živi med samimi ničvredneži in
»ki ga sili, da	živi	med samimi ničvredneži in pri vseh
pri vseh osovražen, ali pa sploh ne	živi	!«
državljanih, tem več telesnih stražarjev	potrebuje	in tem zvestejše, kajne?«
so ti zvesti ljudje in od kod si jih	jemlje	?«
»Če jih dobro	plača	, pridejo sami in celo radi.«
»	Zdi	se mi, da spet govoriš o nekakšnih
»Domačinov pa ne	mara	?«
»Ali ne	odvzema	državljanom sužnjev, jih osvobaja in
ne odvzema državljanom sužnjev, jih	osvobaja	in uvršča v svojo telesno stražo?«
državljanom sužnjev, jih osvobaja in	uvršča	v svojo telesno stražo?«
»Kako blažen je tiran, ki	ima	take zveste prijatelje,«
»Res, samo take prijatelje	ima	.«
»Zato nam tragedija upravičeno	velja	za zakladnico modrosti, Evripid pa
In očitno	misli	z modrimi ljudmi iz njihove okolice.«
»Da, in tiranida	velja	njemu in drugim pesnikom za božansko
popolnejše državne oblike, tem bolj	usiha	njihova slava, kakor da jim zastaja
bolj usiha njihova slava, kakor da jim	zastaja	sapa za nadaljni vzpon.«
»In če tudi tega	zmanjka	?«
»Kaj pa, če ljudstvo	postane	nezadovoljno in reče, da ni v redu,
če ljudstvo postane nezadovoljno in	reče	, da ni v redu, če mora oče preživljati
nezadovoljno in reče, da ni v redu, če	mora	oče preživljati odraslega sina, temveč
preživljati odraslega sina, temveč da	mora	, narobe, sin skrbeti za očeta; tudi
tirana zato, da sámo, potem ko sin	odraste	, postane suženj njegovih sužnjev ter
zato, da sámo, potem ko sin odraste,	postane	suženj njegovih sužnjev ter njega z
njegovimi sužnji in drugo njegovo sodrgo	vzdržuje	; pod njegovim vodstvom se je hotelo
plemenitnikov; in če mu zdaj ljudstvo	zapove	, naj s svojimi privrženci zapusti državo
ljudstvo zapove, naj s svojimi privrženci	zapusti	državo - tako kakor oče nažene iz svoje
privrženci zapusti državo - tako kakor oče	nažene	iz svoje hiše sina z njegovimi nadležnimi
»Pri Zevsu, potem ljudstvo	spozna	, kakšnega sina je rodilo, ga ljubkovalo
ljubkovalo in si ga vzgojilo, in hkrati	uvidi	, da hoče slabši izgnati močnejšega.«
si ga vzgojilo, in hkrati uvidi, da	hoče	slabši izgnati močnejšega.«
In ljudstvo, ki	skuša	pobegniti pred dimom hlapčevanja svobodnim,
pobegniti pred dimom hlapčevanja svobodnim,	pade	, kakor pravi pregovor, v ogenj hlapčevanja
hlapčevanja svobodnim, pade, kakor	pravi	pregovor, v ogenj hlapčevanja sužnjem;
sužnjem; čezmerno in neprimerno svobodo	zamenja	z najtršo in najslabšo obliko suženjstva
DEVETA KNJIGA 1. »	Preostaja	nam, da še pretresemo tiranskega človeka,«
»To nam še	preostaja	,«
	Gre	za to : med odvečnimi poželenji in
poželenji in nagoni so nekateri, tako se mi	zdi	, v hudem navzkrižju z navadami in redom;
ljudeh popolnoma izgubijo ali pa jih	ostane	le nekaj šibkih, medtem ko so pri drugih
razumni, zmerni gospodar drugega dela,	počiva	; drugi, živalski, razbrzdani del, okrepljen
del, okrepljen z jedjo in pijačo, pa	oživi	; otrese se spanca, se vzdigne in skuša
okrepljen z jedjo in pijačo, pa oživi;	otrese	se spanca, se vzdigne in skuša zadovoljiti
pijačo, pa oživi; otrese se spanca, se	vzdigne	in skuša zadovoljiti svoja poželenja.
oživi; otrese se spanca, se vzdigne in	skuša	zadovoljiti svoja poželenja.
Ne	pozna	ne sramu ne razsodnosti.
Ne	pomišlja	se v sli objemati lastne matere, drugih
noben umor in nobena jed, ki se mu je	zahoče	.
je, če je človek zdrav in razumen in	gre	počivat šele potem, ko svoj razum nahrani
gre počivat šele potem, ko svoj razum	nahrani	in okrepi z izbranimi mislimi in razglabljanji;
šele potem, ko svoj razum nahrani in	okrepi	z izbranimi mislimi in razglabljanji;
premišljevanjem o samem sebi svojih gonov ne	pušča	nezadovoljenih, ne daje pa jim tudi
svojih gonov ne pušča nezadovoljenih, ne	daje	pa jim tudi preveč hrane; zdaj naj
motiti pri premišljevanju, tako se lahko	prepušča	svojemu poželenju po novih spoznanjih,
Prav tako	pomiri	svojo voljo in je ne vznemirja z izbruhi
Prav tako pomiri svojo voljo in je ne	vznemirja	z izbruhi jeze.
Ta dva dela	uspava	in tretjega, katerega naloga je mišljenje,
tretjega, katerega naloga je mišljenje,	zbudi	k življenju.
Če se tako	prepušča	spanju, potem v sanjah gotovo najde,
prepušča spanju, potem v sanjah gotovo	najde	, kakor veš, resnico in prežene vse
gotovo najde, kakor veš, resnico in	prežene	vse pregrešne sanjske privide.«
spoznati, pa je samo to : v vsakem človeku	biva	strahotna, divja in anarhična vrsta
V spanju to	izbija	na dan.
2. »	Spomni	se našega prikaza demokratičnega človeka.
Zmerno uživajočemu,	poteka	življenje, ki ni nevredno svobodnega
»Zamisli si zdaj, da se ta	postara	in ima mladega sina, ki odrašča v očetovih
»Zamisli si zdaj, da se ta postara in	ima	mladega sina, ki odrašča v očetovih
ta postara in ima mladega sina, ki	odrašča	v očetovih navadah.«
»In zamisli si, da njega	zadene	isto kot očeta: zapeljivci ga pridobijo
zbuditi ljubezensko strast, ki naj	postane	, podobna mogočnemu krilatemu trotu,
Zdaj si ta demagog duše	postavi	pobesnela poželenja za telesno stražo
poželenja za telesno stražo in z njimi	zdivja	.
Če v duši	naleti	na umerjene in sramežljive misli in
umerjene in sramežljive misli in gone, jih	preganja	in uničuje, dokler duše ne očisti preudarnosti
sramežljive misli in gone, jih preganja in	uničuje	, dokler duše ne očisti preudarnosti
preganja in uničuje, dokler duše ne	očisti	preudarnosti in je ne napolni s tujo
duše ne očisti preudarnosti in je ne	napolni	s tujo blaznostjo.«
»Tudi kdor se	opaja	z vinom, ima tiransko naravo, ali ne?«
»Tudi kdor se opaja z vinom,	ima	tiransko naravo, ali ne?«
»Prav tako si	misli	zmeden in blazen človek, da lahko vlada
misli zmeden in blazen človek, da lahko	vlada	ne le ljudem, temveč tudi bogovom.«
»Mož	postane	potemtakem tiranski človek, dragi prijetelj,
dragi prijetelj, v tistem trenutku, ko	postane	po svoji navadi ali po svojem življenjskem
»Kdor	vpraša	, naj tudi odgovori - kakor v igri.«
»Kdor vpraša, naj tudi	odgovori	- kakor v igri.«
Ljudje, v katerih notranjosti	biva	Eros in vlada njihovi duši, prirejajo
v katerih notranjosti biva Eros in	vlada	njihovi duši, prirejajo slavje, vesele
»Potem tak človek	živi	od dolgov, načeti pa mora tudi svoje
tak človek živi od dolgov, načeti pa	mora	tudi svoje premoženje.«
»In ko vse	zapravi	, vpijejo številne močne strasti, ki
telesna straža, preganjajo, tako da	skuša	najti ljudi, ki kaj imajo, in ko jih
najti ljudi, ki kaj imajo, in ko jih	najde	, jim to z zvijačo ali s silo odvzame.«
najde, jim to z zvijačo ali s silo	odvzame	.«
»Potemtakem	mora	povsod samo grabiti in ropati, če se
povsod samo grabiti in ropati, če se	noče	izpostavljati hudim mukam in bolečinam.«
zagospodarijo nove strasti nad starimi, tako	skuša	on, kot sin, zagospodariti nad očetom
očetom in materjo, da se lahko, potem ko	porabi	svojo dediščino, polasti njunega premoženja
lahko, potem ko porabi svojo dediščino,	polasti	njunega premoženja in ga po svoji volji
njunega premoženja in ga po svoji volji	zapravlja	.«
»Če se mu starši uprejo, jih najprej	skuša	okrasti in ogoljufati.«
»Če tega ne	more	, seže po ropu in sili.«
»Če tega ne more,	seže	po ropu in sili.«
in se spopadeta z njim, se gotovo ne	pomišlja	, da ravna z njima kot tiran.«
spopadeta z njim, se gotovo ne pomišlja, da	ravna	z njima kot tiran.«
Si prepričan, da se ju	utegne	telesno lotiti in ju izročiti kot sužnja,
»Toda kaj se bo zgodilo, ko	porabi	očetovo in materino premoženje, v njem
Zdaj pa, ko mu tiransko	vlada	Eros, postaja podnevi to, kar je bil
Zdaj pa, ko mu tiransko vlada Eros,	postaja	podnevi to, kar je bil prej redkokdaj
nobene jedi in nobenega dejanja ne	zavrača	.
Eros, ki kot tiran	živi	v njem, v popolni anarhiji in brezzakonju,
popolni anarhiji in brezzakonju, ga	ima	zasedenega kot samovladar državo in
slehernemu drznemu dejanju, ki lahko	koristi	njemu in sodrgi okoli njega, tistim
»Če je v državi malo takih ljudi in	ostane	množica pametna, potem ti odidejo iz
ali se bojujejo kot najemniki, če kje	izbruhne	vojna.
Če pa povsod	vlada	mir, potem ostanejo v državi in povzročajo
»Če jih to	dela	malo, so to majhne škode.«
Če pa število teh zločincev	naraste	in če si znajo pridobiti privržence,
za tirana tistega, v čigar duši se	skriva	največje in najmočnejše tiranstvo.«
naravno, ker je najsposobnejši, da	postane	tiran.«
predajo, potem je dobro; če pa se država	upre	, potem tiran, če je dovolj močan, ravna
upre, potem tiran, če je dovolj močan,	ravna	z domovino prav tako nasilno, kakor
novo pridobljeni prijatelji in tem	izroči	svojo drago materino deželo - kakor
In s tem	doseže	poželenje takega moža svoj cilj.«
»Tak zavrženec	postane	človek, ki je že po naravi cel tiran
po naravi cel tiran in se potem še	povzpne	na oblast v državi, in čim dalje živi
povzpne na oblast v državi, in čim dalje	živi	kot tiran, tem slabši postaja.«
čim dalje živi kot tiran, tem slabši	postaja	.«
»In kdor najdlje in najdosledneje	vlada	kot tiran, ali ni v resnici tudi najdlje
Široka množica	ima	o tem zelo različna mnenja.«
do demokratske države, in za druge	velja	isto?«
kakšnem razmerju je potemtakem, če	gre	za krepost, tiranska država do kraljestva,
srečnejše države, kakor je država, ki ji	vlada	kralj.«
utegnem imeti prav z zahtevo: o njih naj	sodi	samo tisti, ki lahko z ostrino svojega
tisti, ki lahko z ostrino svojega duha	prodre	v človekov značaj in ga spregleda,
duha prodre v človekov značaj in ga	spregleda	, ki ne sodi površno kakor otrok in
človekov značaj in ga spregleda, ki ne	sodi	površno kakor otrok in ki ga ne premoti
sodi površno kakor otrok in ki ga ne	premoti	zunanji blišč tiranovega življenja,
blišč tiranovega življenja, temveč	zna	prodreti v njegovo jedro.
je vse to doživel, naročim, da nam	pove	, kakšna je tiranova sreča in kakšna
ljudmi, da imava vsaj nekoga, ki lahko	odgovarja	na vprašanja?«
je potemtakem človek podoben državi,	mora	biti tudi v njem enako stanje: njegova
tudi v njem enako stanje: njegova duša	mora	biti zapolnjena s suženjstvom in zatiranjem;
in sicer najslabši in najbolj divji,	vlada	.«
»Zasužnjena država, ki ji	vlada	tiran, lahko seveda zelo malo uveljavlja
vlada tiran, lahko seveda zelo malo	uveljavlja	svojo voljo.«
mislim dušo v celoti, lahko zelo malo	uveljavlja	svojo voljo.
Želo strasti jo nenehoma s silo	poganja	kvišku, tako da je polna notranjega
»Biti	mora	daleč najnesrečnejši izmed vseh ljudi.«
»Še nesrečnejši se ti	utegne	zdeti tisti človek...«
ki je človek s tiransko naravo, ne	živi	pa kot preprost državljan, temveč ima
živi pa kot preprost državljan, temveč	ima	nesrečo, da ga je usoda povzdignila
Saj	gre	za nadvse pomembno vprašanje, za srečno
Zamisli si, da neki bog	odnese	moža s petdesetimi ali več sužnji,
odloži v puščavi, kjer mu predvidoma ne	more	pomagati noben svoboden mož.
»	Obhaja	ga gotovo velik strah!«
»Tako je prisiljen, da se	kaže	nasproti nekaterim sužnjem ljubeznivega,
sužnjem ljubeznivega, da jim mnogokaj	obljubi	in jih brez sleherne potrebe osvobodi:
obljubi in jih brez sleherne potrebe	osvobodi	: tako postane priliznjenec lastnih
brez sleherne potrebe osvobodi: tako	postane	priliznjenec lastnih sužnjev.«
»Če	noče	umreti, mora tako ravnati.«
»In če potem bog	naseli	okoli njega množico sosedov, ki ne
ki najstrože kaznujejo vsakogar, ki	vlada	nad drugimi?«
»Ali ne	živi	tiran v podobni ječi, če je njegova
Čeprav rad	uživa	, ne more sam - edini med državljani
Čeprav rad uživa, ne	more	sam - edini med državljani - nikamor
drugi svobodni državljani, temveč se	mora	zvečine skrivati v svoji hiši in živeti
hiši in živeti kakor ženska; pri tem	zavida	drugim državljanom, če potujejo v tujino
»Tolikanj več trpljenja si potemtakem	nakoplje	mož,« sem nadaljeval,
tiranskega in s tem najnesrečnejšega, če ne	živi	kot zasebnik, temveč ga usoda prisili,
zasebnik, temveč ga usoda prisili, da	postane	tiran, ki skuša vladati drugim, dasi
usoda prisili, da postane tiran, ki	skuša	vladati drugim, dasi se sam ne zna
skuša vladati drugim, dasi se sam ne	zna	obvladovati.
Ali ne	živi	tiran še nesrečneje kakor tisti človek,
je pravi tiran, čeprav marsikdo ne	mara	verjeti, v resnici suženj, ki hlapčuje,
mara verjeti, v resnici suženj, ki	hlapčuje	, služi in se dobrika največjim ničvrednežem,
verjeti, v resnici suženj, ki hlapčuje,	služi	in se dobrika največjim ničvrednežem,
resnici suženj, ki hlapčuje, služi in se	dobrika	največjim ničvrednežem, ki ne more
dobrika največjim ničvrednežem, ki ne	more	nikoli zadovoljiti svojih strasti;
celotno dušo, potem nam lahko ta človek	velja	samo za velikega reveža, ki mu ostane
velja samo za velikega reveža, ki mu	ostane	večina želja neizpolnjenih, ki živi
ostane večina želja neizpolnjenih, ki	živi	v nenehnem strahu, nemiru in mukah;
nenehnem strahu, nemiru in mukah; tako	mora	biti z njim, če njegovo življenje ustreza
mora biti z njim, če njegovo življenje	ustreza	državi, ki ji vlada.
njegovo življenje ustreza državi, ki ji	vlada	.
In le‐to ji	ustreza	, kajne?«
o katerih smo že prej govorili: mož	postane	zaradi svoje tiranske oblasti čedalje
nesrečen, in nič manjše nesreče ne	prinaša	svoji okolici.«
	Odloči	zdaj kot dokončni razsodnik pri slavnostnih
razsodnik pri slavnostnih igrah, komu	pripada	glede na srečo prvo mesto, komu drugo
srečo prvo mesto, komu drugo itn. ;	razsodi	po vrsti o vsej peterici: o kraljevskem,
kakor si jih ti navedel, tako kar se	tiče	njihovega razmerja do kreposti in grehote
mož s kraljevskimi lastnostmi, ki se	zna	sam kot kralj obvladovati; najslabšega
tiranskimi lastnostmi, ki kot tiran sramotno	zasužnjuje	tako sebe kakor državo.«
Zdaj še	razmisli	o drugem, ali se ti bo zdel primeren.«
je država razdeljena v tri stanove,	dopušča	, kakor se mi zdi, zdravi razum še nadaljnji
v tri stanove, dopušča, kakor se mi	zdi	, zdravi razum še nadaljnji dokaz?«
rekli, je tisti, s katerim se človek	uči	, drugi, s katerim se razvnema, tretjega
se človek uči, drugi, s katerim se	razvnema	, tretjega pa zaradi njegove mnogovrstnosti
pa se izmed vseh delov duše najmanj	meni	.«
imenovali: del, ki je željan znanja in	ljubi	modrost.«
»V dušah pa	vlada	zdaj ta, zdaj oni del, kakor pač nanese.«
vlada zdaj ta, zdaj oni del, kakor pač	nanese	.«
Človek, ki je naravnan na bogastvo,	poreče	, da užitek, ki izvira iz slave ali
na bogastvo, poreče, da užitek, ki	izvira	iz slave ali učenja, v primeri z dobičkom
ali učenja, v primeri z dobičkom ne	pomeni	nič, ker ne prinaša denarja.«
primeri z dobičkom ne pomeni nič, ker ne	prinaša	denarja.«
Ali mu ne	velja	veselje, ki ga prinaša denar, za vsakdanje,
Ali mu ne velja veselje, ki ga	prinaša	denar, za vsakdanje, in užitek, ki
denar, za vsakdanje, in užitek, ki ga	prinaša	učenje, za brezpomemben in malenkosten,
»In kako nazadnje	misli	ljubitelj modrosti o drugih oblikah
naslad v primerjavi s svojo, ki mu jo	pripravlja	spoznavanje resnice in nenehno učenje?
	Imenuje	jih ’nujne‘, ker se jih odreka, če
Imenuje jih ’nujne‘, ker se jih	odreka	, če ga nujnost ne prisili, da se jim
ker se jih odreka, če ga nujnost ne	prisili	, da se jim prepusti.«
če ga nujnost ne prisili, da se jim	prepusti	.«
kdo lepše ali grše, boljše ali slabše	živi	, temveč kdo prijetneje ali teže živi,
živi, temveč kdo prijetneje ali teže	živi	, kako naj potem spoznamo, kdo je najbližji
»	Poskusi	takole.
Kateri od teh treh ljudi	ima	v vseh omenjenih nasladah največje
Ali	postane	na pridobivanje bogastva naravnani
pridobivanje bogastva naravnani človek, če	hoče	spoznati bistvo resnice, izkušenejši
resnice, izkušenejši v nasladi, ki jo	prinaša	znanje, kakor filozof v nasladi, ki
znanje, kakor filozof v nasladi, ki jo	prinaša	dobiček?«
Filozof	mora	namreč že od mladih nog dalje okušati
je lakomen na denar, ni treba - če	hoče	spoznati, kaj je bistvo resničnega
resničnega sveta - okusiti slasti, ki jo	prinaša	to spoznanje, pa tudi izkušenj v tem
Tudi če si vroče	želi	, bo to le težko dosegel.«
»Potemtakem filozof daleč	prekaša	po izkušnjah v obeh vrstah naslade
pa je manj izkušen v nasladi, ki jo	prinaša	čast, kakor oni v nasladi, ki jo prinaša
prinaša čast, kakor oni v nasladi, ki jo	prinaša	spoznanje?«
Toda naslade, ki jo	prinaša	spoznavanje resničnega sveta, ne more
prinaša spoznavanje resničnega sveta, ne	more	okusiti nihče drug kakor filozof.«
»Potemtakem	ima	filozof zaradi svojih izkušenj izmed
pri razsojanju, ni sredstvo, ki ga	uporablja	dobičkaželjnež ali častihlepnež, temveč
častihlepnež, temveč sredstvo, ki ga	uporablja	filozof.«
»...potem	mora	biti najbolj resnično to, kar hvali
mora biti najbolj resnično to, kar	hvali	prijatelj modrosti in mišljenja.«
najprijetnejša med njimi tista, ki	pripada	tistemu delu duše, s katerim mislimo,
življenje tistega človeka, v katerem ta del	vlada	.«
Kajti ko filozof	hvali	svoje življenje, dela to kot dober
Kajti ko filozof hvali svoje življenje,	dela	to kot dober poznavalec.«
življenje in katero vrsto naslade pa	postavlja	ta poznavalec na drugo mesto?«
»In na zadnje mesto	postavlja	naslado ljubitelja dobička?«
Razen naslade tistega, ki se	posveča	spoznavanju resnice, ni naslada drugih
»To stanje je sredi med obema in	pomeni	za dušo mir glede na naslado in bolečino.
vidiš, da ljudem, ki čutijo bolečino,	velja	za najprijetnejše mir in stanje, ko
občutimo potem, ko se neka naslada	konča	, mir, ki ji sledi, kot bolečino.«
ko se neka naslada konča, mir, ki ji	sledi	, kot bolečino.«
»Tako se	zdi	.«
»Mislim, da ne	more	biti.«
bolečino, potem ta občutek nikakor ne	more	ustrezati resnici.«
naslado pa kot bolečino, potem tu ne	gre	za resničen, temveč varljiv občutek;
»Kakor	kaže	naše razpravljanje.«
Ta občutek naslade je zelo močan in	nastopi	iznenada, ne da bi prej občutili kako
In ko	preneha	, ne pušča za sabo nobene bolečine.«
In ko preneha, ne	pušča	za sabo nobene bolečine.«
»Potemtakem nismo prepričani o tem, da	pomeni	naslada prenehanje bolečine in bolečina
»In isto	velja	za predhodne naslade in predhodne bolečine,
»Če se kdo	premika	od spodaj k sredini, potem je prepričan,
sredini, potem je prepričan, da se	premika	navzgor.
In ko	pride	do sredine in se ozre nazaj, od koder
In ko pride do sredine in se	ozre	nazaj, od koder je prišel, potem misli,
ozre nazaj, od koder je prišel, potem	misli	, da ni nikjer drugje kakor zgoraj,
»Pri Zevsu, prepričan sem, da tako	misli	.«
»Ko pa se	vrača	, misli, da se premika navzdol, v čemer
»Ko pa se vrača,	misli	, da se premika navzdol, v čemer ima
»Ko pa se vrača, misli, da se	premika	navzdol, v čemer ima seveda prav.«
misli, da se premika navzdol, v čemer	ima	seveda prav.«
»Ono napačno mnenje pa	izvira	od tod, ker ne pozna pravih razmerij
napačno mnenje pa izvira od tod, ker ne	pozna	pravih razmerij med: zgoraj, spodaj
»Zato se ne	čudi	, če ljudje zaradi nepoznanja resnice
o vseh vmesnih stopnjah; pri tem se	dogaja	tole: če se premikajo proti bolečini,
nasladi; toda prav tako, kakor nekomu	velja	sivo v primerjavi s črnim za belo,
v primerjavi s črnim za belo, če ne	pozna	bele barve, podlegajo tudi ti ljudje
»Pri Zevsu, to me ne	preseneča	, mnogo bolj bi bil presenečen, ko bi
»Kdor se	nahrani	in kdor se dokoplje do spoznanja, se
»Kdor se nahrani in kdor se	dokoplje	do spoznanja, se s tem zapolni.«
se dokoplje do spoznanja, se s tem	zapolni	.«
»Potemtakem so nasploh stvari, ki jih	potrebuje	telo, manj udeležene pri resnici in
resnici in biti kakor stvari, ki jih	potrebuje	duša?«
zapolnjena s stvarmi višje bitne stopnje	ima	samo višjo bit, je ta njena zapolnitev
zapolnitev dragocenejša kakor pri telesu, ki	ima	nižjo bit in je zapolnjeno s stvarmi
stvarmi, ki mu po naravi pripadajo,	zbuja	naslado, potem občuti duša, zapolnjena
naravi pripadajo, zbuja naslado, potem	občuti	duša, zapolnjena s stvarmi višje bitne
potemtakem manj trajno in resnično ter	prinaša	manj zanesljivo in resnično naslado.«
tistega svojega dela, ki je resničen in	zna	sprejeto ohraniti, s stvarmi resnične
v razmerju druge do druge, tako da	zbude	nespametnim ljudem blazno poželenje
11. »Ali se ne	dogaja	podobno s človekom, ki vse življenje
podobno s človekom, ki vse življenje	služi	samo volji in pogumu?
zavisten in častihlepen, nasilen, ker	hoče	zmagati, nagle jeze, ker je nespravljive
razumnost in premišljenost, temveč si	prizadeva	, da se zasiti s častmi, zmagami in
premišljenost, temveč si prizadeva, da se	zasiti	s častmi, zmagami in s srditostjo.«
pač zato, ker sledijo resnici; hkrati	ustreza	ta naslada najbolj njihovi naravi,
vsakogar najboljše to, kar najbolj	ustreza	njegovemu bistvu.«
»Če	sledi	vsa duša filozofskemu delu in ni v
je pri tem pravičen, hkrati pa lahko	uživa	tudi tiste radosti, ki ustrezajo njegovemu
»In to seveda	velja	za tisti del, ki je v najostrejšem
»Ali veš, za koliko manj veselja	uživa	tiran kakor kralj?«
»Obstajajo, kakor se	zdi	, tri vrste naslad: ena prava in dve
Tiran, ki daleč	prekorači	meje lažnih naslad, ker se odreče zakonu
prekorači meje lažnih naslad, ker se	odreče	zakonu in razumu, se vdaja s svojo
ker se odreče zakonu in razumu, se	vdaja	s svojo okolico hlapčevskim nasladam,
težko je reči, za koliko manj veselja	uživa	, morda je še najlažje izraziti to takole.«
»Tiran	stoji	z oligarhičnim človekom na tretjem
tirana, vidimo po množenju, da kralj	živi	sedemstodevetindvajsetkrat prijetneje,
»Število je pravilno in	ustreza	življenju, če življenju ustrezajo dnevi
»Če dobri in pravični	presega	slabega in nepravičnega že v nasladi
tako zelo, potem ga še neskončno bolj	presega	v spodobnosti, lepoti in kreposti.«
Glasila se je: prizadevanje krivic	koristi	samo tistemu, ki je vseskozi krivičen,
tistemu, ki je vseskozi krivičen, pa	velja	za pravičnega.
ob njej naj zagovornik tega mnenja	spozna	, kaj je pravzaprav dejal.«
krotkih in divjih živali, ki se lahko	spreminja	in samo iz sebe ustvarja vse te oblike.«
se lahko spreminja in samo iz sebe	ustvarja	vse te oblike.«
naj bo zdaleč največje, za njim pa	pride	lev.«
»Zdaj	spoji	vse tri tako, da se bodo zdela zraščena
človeško postavo tako, da ga popolnoma	zaobjame	; kdor ne more videti v notranjščino,
tako, da ga popolnoma zaobjame; kdor ne	more	videti v notranjščino, temveč vidi
more videti v notranjščino, temveč	vidi	samo vnanjo oblogo, naj bo prepričan,
vnanjo oblogo, naj bo prepričan, da	ima	pred sabo samo eno bitje, človeka.«
»Tistemu, ki	trdi	, da človeku, če dela krivico, to koristi,
»Tistemu, ki trdi, da človeku, če	dela	krivico, to koristi, če je pravičen,
trdi, da človeku, če dela krivico, to	koristi	, če je pravičen, pa mu škodi, odgovarjamo
krivico, to koristi, če je pravičen, pa mu	škodi	, odgovarjamo takole: s tem ta ne trdi
škodi, odgovarjamo takole: s tem ta ne	trdi	nič drugega, kakor da je koristno rediti
pošast ter po vrhu še leva in vse, kar	sodi	k njima, človek pa naj od gladu umre
sodi k njima, človek pa naj od gladu	umre	ali tako oslabi, da ga lahko onidve
človek pa naj od gladu umre ali tako	oslabi	, da ga lahko onidve živali vlečeta
in ju navadil drugo na drugo, mirno	gleda	, kako se spopadata in druga drugo v
»Prav to	trdi	zagovornik krivičnosti.«
»Tisti pa, ki	ima	pravičnost za koristno, zahteva dejanja
pa, ki ima pravičnost za koristno,	zahteva	dejanja in besede, po katerih naj postane
zahteva dejanja in besede, po katerih naj	postane	notranji človek močan varuh te mnogoglave
mnogoglave pošasti, kakor kmet, ki	neguje	in razvija krotke mladike, divje pa
mnogoglave pošasti, kakor kmet, ki neguje in	razvija	krotke mladike, divje pa ovira pri
pa ovira pri rasti; pri tem naj se	naslanja	na pomoč leva in skrbi za vse dele
tem naj se naslanja na pomoč leva in	skrbi	za vse dele duše; te naj spoprijatelji
leva in skrbi za vse dele duše; te naj	spoprijatelji	drugega z drugim in s samim seboj ter
drugega z drugim in s samim seboj ter	skrbi	za njihov razvoj.«
»Prav to	trdi	zagovornik pravičnosti.«
»Kdor potemtakem	hvali	pravičnost, govori resnico, kdor pa
»Kdor potemtakem hvali pravičnost,	govori	resnico, kdor pa hvali nepravičnost,
pravičnost, govori resnico, kdor pa	hvali	nepravičnost, laže.
resnico, kdor pa hvali nepravičnost,	laže	.
Tisti, ki	hvali	pravičnost, ima zmeraj prav, pa naj
Tisti, ki hvali pravičnost,	ima	zmeraj prav, pa naj misli pri tem na
pravičnost, ima zmeraj prav, pa naj	misli	pri tem na naslado, dobro ime ali na
Grajalec pa	graja	brez pravega vzroka in nikoli ne ve,
graja brez pravega vzroka in nikoli ne	ve	, kaj graja.«
pravega vzroka in nikoli ne ve, kaj	graja	.«
»Menda zares ne	ve	.«
Ali ni plemenito to, kar žival v nas	podreja	človekovi oblasti, ali bolje rečeno
In ali ni grdo tisto, kar	podreja	človeka živali?
»Po naših ugotovitvah ne	more	nihče imeti koristi od denarja, ki
imeti koristi od denarja, ki si ga	pridobi	po nepošteni poti.
S tem suženjsko	podreja	to, kar je najplemenitejše v njem,
Če	proda	sina ali hčer v suženjstvo divjim in
malopridnim ljudem, potem mu to ne	more	koristiti, pa čeprav bi za to dobil
božanski del neusmiljeno in suženjsko	podredi	najbolj brezbožnemu in zloglasnemu
Ali se ne	da	s tem podkupiti za mnogo bolj sramotno
od nekdaj grajamo zato, ker se z njo	sprošča	ta strašna, mogočna in mnogoglava pošast
hlapčevstva zato, ker zaradi njiju	podleže	ta del, to je volja, mnogoglavi pošasti
in od mladih nog navajajo na to, da	postane	namesto leva opica.«
»In zakaj	velja	, po tvojem mnenju, obrtniško delo za
Gotovo	velja	za tako zato, ker je pri obrtniku najplemenitejši
del duše po naravi tako slab, da ne	more	obvladati živali v sebi, temveč se
obvladati živali v sebi, temveč se jim	da	zasužnjiti in misli samo na to, kako
sebi, temveč se jim da zasužnjiti in	misli	samo na to, kako naj se jim prikupi.«
in misli samo na to, kako naj se jim	prikupi	.«
»	Zdi	se, da je tako.«
»Če hočemo, da tudi tak človek	pride	pod oblast razuma, kakor je pod njegovo
njegovo oblastjo najplemenitejši človek,	mora	pač postati podložnik tega najplemenitejšega
najplemenitejšega človeka, v katerem	prevladuje	božanska moč.
menimo, da je za vsakogar koristnejše, če	služi	božanskemu in razumnemu bitju, najboljše
bitju, najboljše seveda tistemu, ki ga	nosi	v sebi, sicer pa takemu, ki je zunaj
Če nas vse	vodi	ista sila, potem si postanemo, kolikor
sila, potem si postanemo, kolikor to	gre	, enaki in se med seboj spoprijateljimo.«
»Tudi zakon	kaže	, da zasleduje podoben cilj, saj je
»Tudi zakon kaže, da	zasleduje	podoben cilj, saj je vsem državljanom
»In kako lahko govorimo o koristi, če	ostane	krivično dejanje prikrito in nekaznovano?
Ali ne	postane	ravno neodkriti zločinec še slabši?
in kaznujejo, se živalski del v njem	pomiri	in ukroti, plemeniti del pa sprosti
kaznujejo, se živalski del v njem pomiri in	ukroti	, plemeniti del pa sprosti vseh spon.
pomiri in ukroti, plemeniti del pa	sprosti	vseh spon.
Če pa se vsa duša	prepusti	najplemenitejšemu delu in si pridobi
prepusti najplemenitejšemu delu in si	pridobi	hkrati z razumnostjo tudi pravičnost
razumnostjo tudi pravičnost in umerjenost,	postane	popolnejša od telesa, četudi si to
popolnejša od telesa, četudi si to	pridobi	z zdravjem moč in lepoto; ta popolnost
»Pametni človek potemtakem	skuša	z vsemi močmi doseči ta cilj; zato,
močmi doseči ta cilj; zato, prvič,	ceni	tiste znanosti, ki pomagajo njegovi
»Drugič, svojega telesa in skrbi zanj ne	prepušča	živalskim, nespametnim gonom in tudi
živalskim, nespametnim gonom in tudi ne	išče	v njih svojega življenskega cilja,
svojega življenskega cilja, kadar ne	gleda	samo na zdravje in si ne prizadeva,
kadar ne gleda samo na zdravje in si ne	prizadeva	, da postane močan, zdrav in lep, če
samo na zdravje in si ne prizadeva, da	postane	močan, zdrav in lep, če hkrati s tem
močan, zdrav in lep, če hkrati s tem ne	doseže	tudi duhovnega zdravja; telesno harmonijo
duhovnega zdravja; telesno harmonijo	skuša	zmeraj podrediti in prilagoditi duševni
»Gotovo, če	želi	postati resnično muzičen, izobražen
»In pri tem zmeraj	gleda	na red v svoji duši.
Omajati ga ne	sme	ne premalo ne preveč premoženja.
Po tem se	ravna	in glede na to premoženje povečuje
se ravna in glede na to premoženje	povečuje	ali troši, kolikor pač more.«
glede na to premoženje povečuje ali	troši	, kolikor pač more.«
premoženje povečuje ali troši, kolikor pač	more	.«
»Pri časteh	ravna	prav tako: nekatere, ki zanje misli,
ravna prav tako: nekatere, ki zanje	misli	, da postane po njih boljši, sprejema
tako: nekatere, ki zanje misli, da	postane	po njih boljši, sprejema in jih rad
zanje misli, da postane po njih boljši,	sprejema	in jih rad uživa, druge pa, ki zanje
po njih boljši, sprejema in jih rad	uživa	, druge pa, ki zanje misli, da mu lahko
in jih rad uživa, druge pa, ki zanje	misli	, da mu lahko omajajo duševno stanje,
da mu lahko omajajo duševno stanje,	zavrača	tako v zasebnem kakor v javnem življenju.«
»Če je zvest temu načelu, potem se ne	more	posvečati političnemu delovanju.«
»	Posveča	se mu lahko v svoji državi, v svoji
domovini najbrž ne, razen če mu tega ne	omogoči	božja usoda.«
»V nebesih morda	obstaja	njena prapodoba za tistega, ki jo hoče
obstaja njena prapodoba za tistega, ki jo	hoče	videti in po njej urediti svojo dušo,«
pomembno, ali taka država v resnici	obstaja	in ali bo kdaj obstajala.
Ta človek se	ravna	po njej in po nobeni drugi državi.«
odpreti vrat v našo državo, kakor se mi	zdi	, še jasneje, ko smo človeško dušo razčlenili
pesnikom - : vse to pesništvo se mi	zdi	nevarno za duha poslušalcev, ki nimajo
skupino mnogih posamičnih stvari; tako	obstaja	na primer mnogo miz in stolov.«
»In navadno pravimo, da obrtnik	gleda	na idejo vsakega od teh predmetov in
na idejo vsakega od teh predmetov in	izdela	zdaj mize zdaj stole, ki jih uporabljamo.
Same ideje pa ne	izdeluje	noben obrtnik; kako bi jo tudi mogel?«
»Ki	dela	hkrati vse to, kar delajo posamični
»To	mora	biti vsekakor mogočen in občudovanja
Ta mojster namreč ne	izdeluje	samo stvari, ki jih izdelujejo ljudje,
marveč je hkrati stvarnik vsega, kar	poganja	iz zemlje, vseh živih bitij in celo
ali misliš, da tak mojster sploh ne	more	obstajati, ali pa misliš, da je lahko
»To je lahko in se pogostokrat	dogaja	.
Za najino raziskavo	prihaja	tvoj odgovor kot naročen.
K takim mojstrom	sodi	namreč tudi slikar.
način, v določenem smislu pa tudi on	izdeluje	stole.
Ali nisi malo prej dejal, da ne	ustvarja	ideje stola, s čimer mislimo resnično
»Če potemtakem ne	ustvarja	nečesa eksistentnega, potem njegov
eksistence, temveč je temu, kar resnično	obstaja	, samo podoben.
Če pa kdo	pravi	, da je izdelek mizarja ali kakega drugega
popolnoma resnično, potem očitno ne	govori	resnice.«
»	Da	, če ti je prav.«
»Potemtakem	gre	za tri vrste stolov: eden v resnici
za tri vrste stolov: eden v resnici	obstaja	; ustvaril ga je, mislim, bog; ali morda
»Tako se	zdi	.«
»	Zdi	se mi, da ga najustrezneje lahko imenujemo
»Tako se	zdi	.«
zdaj mi povej še to o slikarju: ali	posnema	resnično obstoječe temeljne oblike
seveda ni vsakokrat drugačen, temveč	ostane	isti ; samo zdi se, da je različen.
drugačen, temveč ostane isti ; samo	zdi	se, da je različen.
Samo	zdi	se, da so različne.«
Ali jih	posnema	takšne, kakršne v resnici so, ali takšne,
Stvari	oblikuje	tako, da od njih le malo zajame, in
Stvari oblikuje tako, da od njih le malo	zajame	, in sicer samo njihov videz.
Tako na primer slikar	naslika	čevljarja ali mizarja in druge obrtnike,
druge obrtnike, čeprav se sploh ne	razume	na njihove dejavnosti.
lahko z mizarjevo sliko, ki jo od daleč	kaže	, prevari otroke in nerazumne ljudi,
mizarjevo sliko, ki jo od daleč kaže,	prevari	otroke in nerazumne ljudi, da mu verujejo,
»Toda	zdi	se, dragi prijatelj, da moramo pri
stvareh pomisliti na tole: če nam kdo	pripoveduje	o človeku, ki se razume na vse obrti
nam kdo pripoveduje o človeku, ki se	razume	na vse obrti in sploh na vse poklice
sleparju in posnemovalcu; ker sam ne	zna	razločevati znanja od neznanja in posnemanja,
Sicer pa dober pesnik	mora	poznati stvari, ki jih prikazuje, če
pesnik mora poznati stvari, ki jih	prikazuje	, če jih hoče pravilno prikazati.
poznati stvari, ki jih prikazuje, če jih	hoče	pravilno prikazati.
Drugače pač ne	more	pesniti.
»Če kdo	zna	oboje ustvarjati, resnično prastvar
kakor da je to najboljše, kar lahko	ustvari	.«
»Narobe, če se res	razume	na to, kar posnema, potem se bo, mislim,
»Narobe, če se res razume na to, kar	posnema	, potem se bo, mislim, bolj posvečal
ljubše, da bo sam hvaljen, kakor da	hvali	druge.«
vzgoji ljudi - o vsem tem namreč Homer	govori	.
Naše vprašanje se	glasi	: Dragi Homer!
sposoben spoznati, ob kakšnem prizadevanju	postane	človek v javnem in zasebnem življenju
Katera država	vidi	v tebi svojega odličnega ustanovitelja
»	Misli	, da ne.
kar pripovedujejo o Homerju, potem	zasluži	Keofil, Homerjev prijatelj, kar zadeva
zasluži Keofil, Homerjev prijatelj, kar	zadeva	njegovo izobrazbo, še večji zasmeh,
izobrazbo, še večji zasmeh, kakor ga	zasluži	s svojim imenom; pripoveduje namreč,
zasmeh, kakor ga zasluži s svojim imenom;	pripoveduje	namreč, da je bil Homer še za njegovega
4. »V resnici o tem	pripoveduje	,«
slikarju, o katerem smo govorili: ta	naslika	, ne da bi se kaj razumel na čevljarstvo,
»Tako tudi pesnik	slika	s svojimi besedami in stavki vnanjosti
Te dejavnosti spretno	posname	, in ljudem, ki sodijo samo po besedah,
Pesniška vnanja podoba	izžareva	že po svoji naravi veliko čarovno moč.
Ustvarjalec prividne podobe, posnemovalec, ne	pozna	, kakor smo rekli, resničnih stvari,
»Slikar	naslika	, recimo, vajeti in žvale.«
»Ali zdaj slikar	ve	, kakšne morajo biti žvale in vajeti?
in kovač, temveč samo tisti, ki jih	uporablja	, jezdec?«
»Torej	mora	biti nujno uporabnik posamičnih stvari
najizkušenejši in zato lahko samo on	pojasni	njihovim izdelovalcem, kako naj kaj
določene; tako lahko na primer tisti, ki	igra	na piščal, pojasni izdelovalcu piščali,
na primer tisti, ki igra na piščal,	pojasni	izdelovalcu piščali, katere piščali
piščali so dobre za sviranje, in mu	da	navodila za njihovo izdelavo; izdelovalec
»Tisti torej, ki se	razume	na uporabnost ali neuporabnost piščali,
uporabnost ali neuporabnost piščali,	daje	o tem navodila, tisti pa, ki jih izdeluje,
daje o tem navodila, tisti pa, ki jih	izdeluje	, mu verjame in se ravna po njih.«
navodila, tisti pa, ki jih izdeluje, mu	verjame	in se ravna po njih.«
pa, ki jih izdeluje, mu verjame in se	ravna	po njih.«
»Izdelovalec potemtakem	dobi	po sodelovanju s strokovnjakom, ki
sodelovanju s strokovnjakom, ki ga	mora	poslušati, pravilno predstavo o primernosti
Dobro strokovno znanje o predmetu pa	ima	tisti, ki predmet uporablja.«
o predmetu pa ima tisti, ki predmet	uporablja	.«
Ali	ve	iz lastne uporabne izkušnje, ali so
uporabne izkušnje, ali so stvari, ki jih	slika	, lepe in pravilne?
Ali pa	dobi	pravilno predstavo o tem, kaj in kako
pravilno predstavo o tem, kaj in kako naj	slika	, zato, ker je prisiljen vprašati za
posnemovalec nima o predmetu, ki ga	posnema	, ne strokovnega znanja in ne pravilne
imeniten poznavalec stvari, ki jih	prikazuje	v svojih delih, mora biti šele pesniški
stvari, ki jih prikazuje v svojih delih,	mora	biti šele pesniški posnemovalec«
»In kljub temu dalje	posnema	, ne da bi vedel, ali je kaka stvar
Vsekakor stvari	prikazuje	tako, da se zde nevedni množici lepe.«
»Zedinili smo se, da posnemovalec ne	ve	ničesar omembe vrednega o stvareh,
ničesar omembe vrednega o stvareh, ki jih	posnema	.
»Ta vrsta posnemanja se	nanaša	na stvari, ki so glede na resnico na
»In na kateri del človeške duše	prenaša	svoj vpliv?«
»Tole: predmet se nam ne	zdi	enako velik, če ga opazujemo iz bližine
»In	zdi	se nam raven, če gledamo nanj zunaj
Prav tako se nam	zdi	zdaj votel, zdaj vzbočen, ker nam obarvanost
votel, zdaj vzbočen, ker nam obarvanost	zapelje	oči.
Vse to	kaže	na zmedenost v naši duši.
»In ko ta del	meri	in ugotavlja, da so določene stvari
»In ko ta del meri in	ugotavlja	, da so določene stvari večje ali manjše
»Potemtakem tisti del duše, katerega mnenje	nasprotuje	izmerjeni velikosti predmeta, ni isti
velikosti predmeta, ni isti kakor del, ki	priznava	dejansko velikost?«
»Del pa, ki	zaupa	merjenju in obračunavanju, je najplemenitejši
»In njegovo nasprotje	sodi	k slabemu delu v naši duši?«
umetnost je potemtakem nekaj slabega,	povezuje	se s slabim in ustvarja slaba dela.«
nekaj slabega, povezuje se s slabim in	ustvarja	slaba dela.«
»Tako se	zdi	.«
»Ali to	velja	samo za posnemajočo umetnost, ki zadeva
velja samo za posnemajočo umetnost, ki	zadeva	naš vid, ali tudi za tisto, ki se nanaša
zadeva naš vid, ali tudi za tisto, ki se	nanaša	na naš sluh in ji pravimo pesništvo?«
vprašajmo, s katerim delom našega razuma	ima	opraviti posnemajoče pesništvo, da
ima opraviti posnemajoče pesništvo,	da	vidimo, ali je le‐ta plemenit ali slab!«
Posnemajoče poesništvo	posnema	ljudi, ki opravljajo različna - prisiljena
Drugih stvari pesništvo ne	prikazuje	?«
Kdor	opravlja	kako delo, je prav tako v sporu in
nesoglasju s seboj kakor tisti, ki	opazuje	kak predmet in ima o njem v istem času
kakor tisti, ki opazuje kak predmet in	ima	o njem v istem času nasprotne čutne
pravični mož laže kakor drugi ljudje	prenese	hude udarce usode, kakor je na primer
»Ob tem pa zdaj razmislimo, ali ne	čuti	sploh nobene bolečine ali - ker to
- ker to ni mogoče - bolečino samo	brzda	.«
»Resnici bolj	ustreza	zadnje.«
»Ko pa je sam,	poreče	marsikaj, česar bi se sramoval, ko
se sramoval, ko bi ga kdo slišal, in	stori	marsikaj, za kar ne bi želel, da bi
»Razum in zakon mu ukazujeta, da se	upira	bolečini, čustvo pa ga sili, da se
da se upira bolečini, čustvo pa ga	sili	, da se prepušča žalosti.«
bolečini, čustvo pa ga sili, da se	prepušča	žalosti.«
»Če pa človek	čuti	, da ga v istem času in zaradi iste
v istem času in zaradi iste stvari	vleče	v dve nasprotni smeri, potem morata
»Ena je pripravljena, da	posluša	zapovedi zakona.«
»Zakon	pravi	: najlepše je, če človek v nesreči ohrani
pravi: najlepše je, če človek v nesreči	ohrani	mir in ravnodušnost; kajti nasploh
sreča; razburjanje pri tem prav nič ne	koristi	; povrhu usoda, ki zadene posameznika,
prav nič ne koristi; povrhu usoda, ki	zadene	posameznika, ne pomeni mnogo; če se
povrhu usoda, ki zadene posameznika, ne	pomeni	mnogo; če se prepuščamo bolečini, preprečujemo
pri metu kocke, in ukreniti to, kar	ima	razum za najboljše; ne smemo se kot
»Tisti del pa, ki ne	more	pozabiti nesreče in iz nje izvirajoče
»Ta upirajoči se del v nas	daje	snov za bogato in raznolično posnemanje.
preudarna narava, drugi del v nas, ki	ostane	zmeraj enaka, pa se ne da niti lahko
nas, ki ostane zmeraj enaka, pa se ne	da	niti lahko posnemati niti ni posnemanje
posnemajoči pesnik ljudi s tako naravo ne	prikazuje	; tudi mu ni za njihovo pritrjevanje,
tudi mu ni za njihovo pritrjevanje, če	hoče	doseči sloves pri široki množici; pri
podoben pa mu je tudi v tem, da se	obrača	na slabši in ne najboljši del duše.
vladata red in zakonitost, saj s tem, ko	prebuja	, neguje in krepi slabši del duše, duší
zakonitost, saj s tem, ko prebuja,	neguje	in krepi slabši del duše, duší njen
zakonitost, saj s tem, ko prebuja, neguje in	krepi	slabši del duše, duší njen razumski
prebuja, neguje in krepi slabši del duše,	duší	njen razumski del.
oblast, poštene pa potisnil k tlom, tako	ustvarja	posnemajoči pesnik v človeški duši
	Udinja	se nespametnemu delu duše, ki ne loči,
Udinja se nespametnemu delu duše, ki ne	loči	, kaj je veliko in kaj je majhno, temveč
je veliko in kaj je majhno, temveč	ima	isto stvar zdaj za veliko, zdaj za
Kar pesnik	prikazuje	, so posnetki, zelo oddaljeni od resnice.«
Kar je najstrašnejše: pesništvo lahko	škodi	tudi najboljšim možem - z malo izjemami!«
»Če se to res	dogaja	, je to res najstrašnejše.«
Homerja ali kakega drugega tragika, ki	opisuje	junaka, kako toži, strt od žalosti,
drugega tragika, ki opisuje junaka, kako	toži	, strt od žalosti, ali poje in se bije
junaka, kako toži, strt od žalosti, ali	poje	in se bije po prsih, jim to godi, kakor
toži, strt od žalosti, ali poje in se	bije	po prsih, jim to godi, kakor veš; pri
ali poje in se bije po prsih, jim to	godi	, kakor veš; pri tem se popolnoma prepustijo
hvalijo pesnika, ki jih lahko tako	razvname	.«
»Če pa koga osebno	zadene	udarec usode, potem se, narobe, postavljamo
»To se mi, pri Zevsu, ne	zdi	pametno.«
del duše, ki ga pri nesreči, ki nas	zadene	, skušamo obrzdati, ki mu ne dovolimo,
dovolimo, čeprav si njegova narava to	želi	, da stoka in toži - ta del duše pesnika
čeprav si njegova narava to želi, da	stoka	in toži - ta del duše pesnika razveseljuje
njegova narava to želi, da stoka in	toži	- ta del duše pesnika razveseljuje
stoka in toži - ta del duše pesnika	razveseljuje	in zadovoljuje; naš po naravi najplemenitejši
ta del duše pesnika razveseljuje in	zadovoljuje	; naš po naravi najplemenitejši del
naš po naravi najplemenitejši del pa	popušča	v budnosti nasproti solzavemu delu,
solzavemu delu, ker ni dobro vzgojen in ne	pozna	dovolj svojih dolžnosti; mislim namreč,
prave može; narobe, v veselju nad tem	vidi	celo korist, zato ne želi obsoditi
veselju nad tem vidi celo korist, zato ne	želi	obsoditi celotne pesnitve, ker bi tako
tem, da uživanje v tuji bolečini nujno	vpliva	na lastna čustva; kdor dopušča, da
nujno vpliva na lastna čustva; kdor	dopušča	, da se mu razvije sočutje do tuje bolečine,
lastna čustva; kdor dopušča, da se mu	razvije	sočutje do tuje bolečine, ga ob lastni
bolečine, ga ob lastni bolečini le s težavo	kroti	.«
»In isto	velja	tudi za komično.
kakor hitro pa se to nagnjenje v tebi	zasidra	, postaneš nujno tudi v svojem zasebnem
»Enako	vpliva	posnemajoče pesništvo tudi na ljubezensko
Pesništvo	zaliva	in goji, to kar bi se moralo posušiti,
Pesništvo zaliva in	goji	, to kar bi se moralo posušiti, postavlja
goji, to kar bi se moralo posušiti,	postavlja	nam za gospodarja gone, ki bi morali
povedati, da med filozofijo in pesništvom	obstaja	že star spor.
Bodice, kot: ’hripava psica, ki	laja	na gospodarja‘, ’veliki so v svojem
lahko zabavno in posnemajoče pesništvo	dokaže	, da je v dobro urejeni državi nepogrešljivo,
Nam je lahko samo v korist, če se	pokaže	, da pesništvo ni samo prijetno, temveč
»Če pa se to ne	posreči	, dragi prijatelj, bomo ravnali kakor
zaljubljenci: če se jim ljubezen ne	zdi	več koristna, se ji skušajo, četudi
Toda dokler se ne	more	oprati očitkov, je ne bomo nikoli poslušali,
poezije ne smemo jemati resno, čeprav se	izdaja	za pravo in resnično umetnost.
Zato se	mora	vsak, ki jo posluša, varovati pred
Zato se mora vsak, ki jo	posluša	, varovati pred njo iz strahu za svojo
denarju, ne moči in ne poeziji; nič nas ne	sme	ločiti od skrbi za pravičnost in druge
se strinjam s tabo ; mislim, da to	velja	tudi za vse druge.«
»Kaj le lahko v kratkem času	postane	veliko!
da je nesmrtni del v nas dolžan, da	skrbi	za večnost in ne za kratki čas?«
»Slabo je to, kar	uničuje	in podira, dobro to, kar ohranja in
»Slabo je to, kar uničuje in	podira	, dobro to, kar ohranja in koristi.«
kar uničuje in podira, dobro to, kar	ohranja	in koristi.«
in podira, dobro to, kar ohranja in	koristi	.«
in železo rja, skratka, vsaka stvar	ima	svoje naravno zlo, svojo bolezen.
»Če stvar	zadene	kaj takega, jo pokvari, razkroji in
»Če stvar zadene kaj takega, jo	pokvari	, razkroji in naposled popolnoma uniči.«
stvar zadene kaj takega, jo pokvari,	razkroji	in naposled popolnoma uniči.«
pokvari, razkroji in naposled popolnoma	uniči	.«
»Stvari	uničuje	potemtakem to, kar je zanje škodljivo
zanje škodljivo in slabo; če jih to ne	uniči	, ni ničesar drugega, kar bi jih lahko
Nikoli ne	uniči	stvari to, kar je dobro, pa tudi to
»Če med tem, kar res	obstaja	, najdemo stvar, ki jo njej lastno zlo
stvar, ki jo njej lastno zlo sicer	slabi	, ne more pa razkrojiti in uničiti,
jo njej lastno zlo sicer slabi, ne	more	pa razkrojiti in uničiti, potem ta
uničiti, potem ta stvar - to vemo - ne	more	propasti.«
»Kaj pa duša, ali	ima	tudi ona svoje zlo?«
»Ali katera teh	uničuje	in ubija dušo?
»Ali katera teh uničuje in	ubija	dušo?
ki so mu dokazana nepoštena dejanja,	propade	zaradi nepravičnosti kot zla svoje
takole: kakor telo njegovo zlo, bolezen,	izčrpava	in uničuje in na koncu doseže, da telo
telo njegovo zlo, bolezen, izčrpava in	uničuje	in na koncu doseže, da telo ni več
bolezen, izčrpava in uničuje in na koncu	doseže	, da telo ni več telo, prav tako vse
tako vse druge ravnokar naštete stvari	uničuje	njim lastno zlo, s tem da prodre vanje
stvari uničuje njim lastno zlo, s tem da	prodre	vanje in se jih popolnoma polasti.«
da prodre vanje in se jih popolnoma	polasti	.«
prav tako uničujejo, da ta na koncu	ugasne	, umre in se loči od telesa?«
tako uničujejo, da ta na koncu ugasne,	umre	in se loči od telesa?«
uničujejo, da ta na koncu ugasne, umre in se	loči	od telesa?«
»Toda ali se ne	upira	razumu, da bi tuje slabosti nekaj uničile,
»da tudi telo po našem mnenju ne	propade	zaradi pokvarjenih jedi, zaradi njihove
telesu slabost; in tako pravimo, da telo	propade	za posledicami te slabosti, za sebi
je nekaj čisto drugega kakor jedi,	propade	zaradi njihove pokvarjenosti, torej
»ne moremo trditi, da lahko duša	propade	zaradi telesne bolezni, ne da bi telesna
Nobena stvar ne	more	propasti zaradi napak druge stvari;
napak druge stvari; tako tudi duša ne	more	propasti zaradi tujega zla, ki nima
zavržemo, ne smemo trditi, da duša lahko	propade	zaradi vročice, kake druge bolezni
kose; prej je treba šele dokazati, da	postane	duša zaradi telesnih nevšečnosti slabša
nevšečnosti slabša in manj pravična; nihče ne	more	trditi, da tuje zlo, da zlo, ki je
ki je v nekem tujem predmetu, lahko	uniči	dušo ali kako drugo stvar, če v njiju
kako drugo stvar, če v njiju samih ne	nastane	njima lastno zlo.«
»Nihče pa ne	more	dokazati, da duša umirajočega postane
more dokazati, da duša umirajočega	postane	zaradi smrti manj pravična.«
priznati nesmrtnosti duše, upal trditi, da	postane	umirajoči slabši in krivičnejši, potem
smrtonosna kakor kaka bolezen in da	mora	za njo umreti ali prej ali pozneje,
skladu s tem, ali se ji bolj ali manj	vda	; s tem seveda tudi priznamo, da nepravični
ljudje ne umirajo, kakor se to v resnici	dogaja	, zato, ker jim je zaradi krivičnih
nepravičnost ni nič tako strašnega, če	pomeni	za tistega, ki se ji prepusti, smrt;
strašnega, če pomeni za tistega, ki se ji	prepusti	, smrt; saj se s tem znebimo nečesa
nepravičnost morilka drugih ljudi, če	ima	priložnost za to, tistemu pa, ki ji
priložnost za to, tistemu pa, ki ji	zapade	, ohranja, če le more, življenje in
priložnost za to, tistemu pa, ki ji zapade,	ohranja	, če le more, življenje in budnost;
tistemu pa, ki ji zapade, ohranja, če le	more	, življenje in budnost; potemtakem je
»Če torej duše ne	more	ne umoriti ne uničiti njej lastno zlo,
uničiti njej lastno zlo, potem tudi ne	more	zlo, ki je določeno za uničenje drugih,
duše ali česa drugega, temveč lahko	uniči	samo stvar, za katero je določeno.«
»Če duše ne	uniči	nobeno zlo, ne njej lastno ne tuje,
»če pa je s tem tako, potem	mora	, to vsekakor uvidiš, biti število duš
Če namreč nobena duša ne	propade	, jih ne more biti ne manj in tudi ne
namreč nobena duša ne propade, jih ne	more	biti ne manj in tudi ne več.
»To pa se ne	zdi	verjetno in je tudi v nasprotju z zdravo
sicer povedali resnico, toda ta resnica	velja	zanjo samo tedaj, kadar je duša takšna,
je duša takšna, kakršna se nam zdaj	kaže	; to stanje, v katerem jo poznamo, je
božanstvenosti, nesmrtnosti in večnosti	teži	in kakšno druščino si želi; kako se
večnosti teži in kakšno druščino si	želi	; kako se spremeni, če se popolnoma
in kakšno druščino si želi; kako se	spremeni	, če se popolnoma vda svoji božanski
želi; kako se spremeni, če se popolnoma	vda	svoji božanski biti, se po njej vzdigne
vda svoji božanski biti, se po njej	vzdigne	iz morja, v katerem zdaj živi, ter
iz morja, v katerem zdaj živi, ter	odvrže	kamenje in školjke, ki so prirasli
pojedine‘, saj je zemlja tista, ki jo	hrani	.
načinom, pustili ob strani nagrade, ki jih	dobiva	pravičnik, in časti, ki jih je deležen.
Duša se	mora	potegovati za pravičnost, pa najsi
potegovati za pravičnost, pa najsi	ima	Gigov prstan ali ne in ob prstanu še
»Zdaj nam ne	more	nikdo ničesar očitati, dragi Glavkon,
Čeprav to ne	more	ostati prikrito ne bogovom ne ljudem,
je pokazalo, da resnična pravičnost	prinaša	resnično dobro in ne navideznega, ji
morajo pripasti tudi nagrade, ki si jih	zasluži	zaradi svojega dobrega glasu in jih
svojega dobrega glasu in jih potem	izroči	tistemu, ki mu je lastna.«
pripomorejo do največje sreče, kolikor ga ne	teži	nesreča, ki izvira iz prejšnje krivde.
sreče, kolikor ga ne teži nesreča, ki	izvira	iz prejšnje krivde.
Ali se podobno ne	dogaja	s pravičnimi ljudmi?
in ljudje, poleg dobrin, ki jim jih	daje	pravičnost sama.«
Povedati moramo obema, kaj ju tam	čaka	, da jima v našem razpravljanju ne ostanemo
ga hočejo dvanajsti dan sežgati, se	prebudi	na grmadi, oživi in pripoveduje kaj
dan sežgati, se prebudi na grmadi,	oživi	in pripoveduje kaj je videl v onostranstvu.
sežgati, se prebudi na grmadi, oživi in	pripoveduje	kaj je videl v onostranstvu.
prišel prednje, so mu naročili, da	mora	ljudem prenesti sporočilo o onostranstvu,
o onostranstvu, in mu naložili, naj	ima	odprta ušesa in oči za vse, kar je
desetkratno kazen, ki je trajala sto let, kar	ustreza	človeškemu življenskemu obdobju.
ognjeno rdeči možje, ki so vedeli, kaj	pomeni	to rjovenje; nekatere so prijeli in
vez, podobna vrvem vojnih ladij, in	drži	skup ves svod.
koncih je pritrjeno vreteno Nujnosti, ki	omogoča	kroženje.
vretencu še drugo manjše vretence, ki se	prilega	prvemu tako, kakor se manjše vedro
prvemu tako, kakor se manjše vedro	prilega	večjemu, če ga postaviš vanj ; in isto
večjemu, če ga postaviš vanj ; in isto	velja	za tretje, četrto in nadaljnja štiri
gledamo od zgoraj, kakor krogi, in tako	nastane	okoli gredlja povezana površina enega
Prvo, zunanje vretence	ima	najširši krožni rob, potem si sledijo
je najbolj bleščeč, osmi krožni rob	ima	barvo sedmega, ki ga osvetljuje, robova
krožni rob ima barvo sedmega, ki ga	osvetljuje	, robova drugega in petega vretenca
Celotno vreteno se	vrti	v krogu, pri čemer pa se sedem notranjih
čemer pa se sedem notranjih vretenc	vrti	v nasprotni smeri.
Najhitreje se	vrti	osmo vretence, druga po hitrosti so
Samo vreteno pa se	vrti	v naročju Nujnosti.
Zgoraj, na vsakem krogu,	stoji	po ena Sirena in se vrti z vretencem;
vsakem krogu, stoji po ena Sirena in se	vrti	z vretencem; od njih prihaja po en
Sirena in se vrti z vretencem; od njih	prihaja	po en in isti ton; vseh osem tonov
en in isti ton; vseh osem tonov se	združuje	v simfonijo.
Kloto se od časa do časa	dotakne	z desnico vretena in pospeši zunanje
do časa dotakne z desnico vretena in	pospeši	zunanje kroženje, Atropos dela isto
pospeši zunanje kroženje, Atropos	dela	isto z levico v notranjščini, Lahesis
notranjščini, Lahesis pa se izmenoma	posveča	z eno roko notranjemu, z drugo pa zunanjemu
dejal: ’Deviška Lahesis, hči Nujnosti,	sporoča	: Duše, enodnevna bitja!
Kdor je prvi na vrsti, naj si kot prvi	izbere	življensko pot, na katero bo potem
Krepost ne	pripada	nikomur.
Po tem, ali jo kdo	spoštuje	ali prezira, bo od nje imel več ali
Po tem, ali jo kdo spoštuje ali	prezira	, bo od nje imel več ali manj.
Tisti, ki izbira,	nosi	krivdo, bog je brez krivde.‘ -
tu kakovostne razporeditve duš, ker	mora	postati vsaka duša, potem ko si izbere
mora postati vsaka duša, potem ko si	izbere	novo življenje, tako ali tako drugačna.
največjo pozornost: vsak izmed nas	mora	pustiti ob strani vse druge znanosti
samo iskanju učitelja, ki ga lahko	usposobi	, da s svojo močjo in s svojim spoznanjem
svojo močjo in s svojim spoznanjem	razločuje	med slabim in dobrim življenjem ter
si med mnogimi življenskimi oblikami	izbere	zmeraj najboljšo; pri tem mora razmisliti
oblikami izbere zmeraj najboljšo; pri tem	mora	razmisliti o vsem tem, kar je bilo
pravkar rečeno; primerjati in razčleniti	mora	to glede na življensko krepost ter
življensko krepost ter dobro vedeti, kaj	prinaša	lepota v družbi z revščino in bogastvom
bogastvom in ob kakšnem duševnem stanju	prinaša	dobro ali slabo; kaj nadalje prinašajo
so duši prirojene ali ki si jih duša	pridobi	in so povezane med sabo - da si lahko
lahko izmed njih po treznem preudarku	izbere	to, kar mu ustreza; da s pogledom na
treznem preudarku izbere to, kar mu	ustreza	; da s pogledom na naravo duše loči
ustreza; da s pogledom na naravo duše	loči	slabše življenje od boljšega, pri čemer
boljšega, pri čemer mu za slabše življenje	velja	tisto, ki vodi dušo v nepravičnost,
za slabše življenje velja tisto, ki	vodi	dušo v nepravičnost, za boljše pa tisto
nepravičnost, za boljše pa tisto drugo, ki	vodi	v pravičnost, vse drugo pa pušča vnemar.
ki vodi v pravičnost, vse drugo pa	pušča	vnemar.
Kakor jeklo	mora	biti trdna ta vera, da človeka, četudi
biti trdna ta vera, da človeka, četudi	pride	v Hades, ne zaslepijo bogastvo in druga
zaslepijo bogastvo in druga zla, da se ne	odloči	za življenje tiranov in njim podobnih
življenje tiranov in njim podobnih in ne	zagreši	številnih nepopravljivih zločinov in
zločinov in jih - še hujših - sam ne	pretrpi	, temveč si izbere srednjo življensko
hujših - sam ne pretrpi, temveč si	izbere	srednjo življensko pot in se izogne
izbere srednjo življensko pot in se	izogne	obeh skrajnosti v tem, kolikor je to
Kajti le tako	postane	človek srečen.
onostranstva): ’Tudi za tistega, ki zadnji	pride	sem, je na voljo ustrezno, vse prej
slabo življenje, samo če ga s pametjo	izbere	in potem po njem živi.
ga s pametjo izbere in potem po njem	živi	.
Kdor	pride	prvi, naj ne bo brezskrben, kdor pride
pride prvi, naj ne bo brezskrben, kdor	pride	zadnji, naj ne bo obupan!‘
pri vsakem novem vstopu v življenje	odloča	v skladu s filozofijo in mu pri izbiri
skladu s filozofijo in mu pri izbiri ne	pripade	ena izmed zadnjih žrebnih kock, živi
pripade ena izmed zadnjih žrebnih kock,	živi	- po naročilih iz onega sveta - srečno
v onostranstvo in spet nazaj ga ne	vodi	skozi zemljo in ni težavno, pot ga
zemljo in ni težavno, pot ga marveč	vodi	skozi nebo in je prijetna. -
daimona, ki si ga je bila izbrala, da	bedi	nad njenim življenjem in uresniči
izbrala, da bedi nad njenim življenjem in	uresniči	njeno izbiro.
ob reki Brezskrbnosti; njene vode ne	obdrži	nobena posoda; nespametni so pili čez
niso dovolili, da bi pil to vodo; ne	ve	pa, kako se je znova vrnil v svoje
Nenadoma je odprl oči in videl, da	leži	v jutranjem somraku na grmadi. -
v nesmrtnost duše in njeno moč, da	prenese	in preživi vse dobro in slabo, ki jo
nesmrtnost duše in njeno moč, da prenese in	preživi	vse dobro in slabo, ki jo zadene, sledili
in preživi vse dobro in slabo, ki jo	zadene	, sledili mojemu nasvetu in se zmeraj
nasvetu in se zmeraj držali poti, ki	vodi	navzgor, potem bodo veljala vsa naša
iz katere je bil rojen Jezus, ki se	imenuje	Kristus.
Jožef	vzame	Marijo k sebi
osramotiti, temveč je sklenil, da jo skrivaj	odslovi	.
sina, ki se bo imenoval Emánuel, to	pomeni	:
Heród	dá	pomoriti otroke
Ko je zvedel, da	vlada	v Judeji Arheláj namesto svojega očeta
prišel tja, se je naselil v mestu, ki se	imenuje	Nazaret, da se je spolnilo, kar so
JAVNEGA DELOVANJA Janez Krstnik	pridiga
Tiste dni	nastopi	Janez Krstnik v Judejski puščavi in
Janez Krstnik v Judejski puščavi in	pridiga	:
Ko je videl, da	prihaja	k njegovemu krstu precéj farizejev
imamo za očeta,’ kajti povem vam, da	more	Bog iz teh kamnov Abrahamu obuditi
Vsako drevo, ki ne	rodi	dobrega sadu, posekajo in vržejo v
vodo, da bi se spreobrnili; toda on, ki	pride	za menoj, je močnejši od mene in jaz
Velnico	ima	v roki in počistil bo svoj skedenj.
pleve pa sežgal v ognju, ki nikoli ne	ugasne	.«
Tedaj	pride	Jezus iz Galileje k Jórdanu do Janeza,
»Pústi zdaj, kajti	spodobi	se nama, da spolniva vso pravico.«
Hudi duh	skuša	Jezusa
‘Človek naj ne	živi	samo od kruha, ampak od vsake besede,
od kruha, ampak od vsake besede, ki	pride	iz božjih ust.’«
Nato ga hudič	vzame	s seboj v sveto mesto in ga postavi
hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga	postavi	vrh templja ter mu reče:
mesto in ga postavi vrh templja ter mu	reče	:
Zopet ga hudič	vzame	s seboj na zelo visoko goro.
	Pokaže	mu vsa kraljestva sveta in njihovo
kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu	reče	:
Tedaj mu Jezus	reče	:
Jezus	začne	delovati v Galileji
Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki	leži	ob jezeru, v Zábulonovi in Néftalijevi
Jezus	pokliče	štiri ribiče
Simona, ki se	imenuje	Peter, in njegovega brata Andreja,
	Reče	jima:
Jezus	uči	in ozdravlja
Jezus uči in	ozdravlja
Če se pa sol	pokvari	, s čim jo bomo osolili?
Ni za drugo, kakor da se proč	vrže	in jo ljudje pohodijo.
Mesto, ki	stoji	na gori, se ne more skriti.
Mesto, ki stoji na gori, se ne	more	skriti.
pod mernik, temveč na podstavek, da	sveti	vsem, ki so v hiši.
Takó naj	sveti	vaša luč ljudem, da bodo videli vaša
ena črtica postave, preden se vse ne	zgodi	.
Kdor pa koga	ubije	, pride pred sodišče.
Kdor pa koga ubije,	pride	pred sodišče.
Jaz pa vam pravim: vsak, kdor se	jezi	na svojega brata, zasluži, da pride
vsak, kdor se jezi na svojega brata,	zasluži	, da pride pred sodišče.
jezi na svojega brata, zasluži, da	pride	pred sodišče.
Kdor pa	reče	bratu ‘bedak’, zasluži, da pride pred
Kdor pa reče bratu ‘bedak’,	zasluži	, da pride pred vrhovno sodišče; in
pa reče bratu ‘bedak’, zasluži, da	pride	pred vrhovno sodišče; in kdor mu reče
pride pred vrhovno sodišče; in kdor mu	reče	‘brezverec’, zasluži, da pride v peklenski
sodišče; in kdor mu reče ‘brezverec’,	zasluži	, da pride v peklenski ogenj!
kdor mu reče ‘brezverec’, zasluži, da	pride	v peklenski ogenj!
dar k oltarju in se tam spomniš, da	ima	tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar
spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi,	pústi	dar tam pred oltarjem, pojdi in se
tam pred oltarjem, pojdi in se prej	spravi	z bratom, potem pa pridi in daruj svoj
	Spravi	se hitro s svojim nasprotnikom, dokler
njim še na poti, da te nasprotnik ne	izroči	sodniku, sodnik pa pazniku in te ne
Jaz pa vam pravim: kdorkoli	gleda	žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval
Če te desno oko	zapeljuje	, ga izderi in vrzi od sebe; kajti bolje
In če te desna roka	zapeljuje	, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti
Kdor se	loči	od svoje žene, naj ji dá ločitveni
Kdor se loči od svoje žene, naj ji	dá	ločitveni list.’
Jaz pa vam pravim: kdor se	loči	od svoje žene, razen če zveza ni bila
zveza ni bila zakonita, je kriv, da ona	prešuštvuje	.
Kdor pa se z ločeno	oženi	, prešuštvuje.«
Kdor pa se z ločeno oženi,	prešuštvuje	.«
upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo	udari	po desnem licu, mu nastavi še levo.
če te kdo udari po desnem licu, mu	nastavi	še levo.
Če se	hoče	kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko,
pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu	pusti	še plašč.
Če te kdo	prisili	eno miljo daleč, pojdi z njim dve.
Če te kdo	prosi	, mu daj, in če si hoče od tebe kaj
Če te kdo prosi, mu daj, in če si	hoče	od tebe kaj sposoditi, mu ne pokaži
	Ljubi	svojega bližnjega in sovraži svojega
Ljubi svojega bližnjega in	sovraži	svojega sovražnika.’
On namreč	daje	svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi
On namreč daje svojemu soncu, da	vzhaja	nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja
vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter	pošilja	dež pravičnim in krivičnim.
Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne	vé	tvoja levica, kaj dela tvoja desnica.
miloščino, naj ne vé tvoja levica, kaj	dela	tvoja desnica.
tvoja miloščina skrita, in tvoj Oče, ki	vidi	, kar je skrito, ti bo povrnil.«
pojdi v svojo sobo, zapri vrata in	môli	k svojemu Očetu, ki je na skritem.
In tvoj Oče, ki	vidi	, kar je skrito, ti bo povrnil.
Ne bodite jim podobni, saj vaš Oče	vé	, česa potrebujete, še preden ga prosite.
Oče naš, ki si v nebesih,	posvečuje	naj se tvoje ime.
	Zgôdi	se tvoja volja kakor v nebesih
danes naš vsakdanji kruh; in	odpústi	nam naše dolge, kakor smo
pademo v skušnjavo, temveč	reši	nas hudega.
In tvoj Oče, ki	vidi	, kar je na skrivnem, ti bo povrnil.«
velika bo tema, če luč, ki je v tebi,	postane	tema!«
»Nihče ne	more	služiti dvema gospodarjema.
žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče	živi	.
Kdo izmed vas pa	more	kljub vsej zaskrbljenosti dodati svoji
Če pa Bog tako	oblači	travo, ki je danes na polju in jo jutri
Saj	vé	vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete.
	Pústi	, da vzamem iver iz tvojega očesa,’
Hinavec,	odstrani	najprej bruno iz svojega očesa; šele
Kajti vsak, kdor	prosi	, prejme, in kdor išče, najde; in kdor
Kajti vsak, kdor prosi,	prejme	, in kdor išče, najde; in kdor trka,
Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor	išče	, najde; in kdor trka, se mu odpre.
vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče,	najde	; in kdor trka, se mu odpre.
prejme, in kdor išče, najde; in kdor	trka	, se mu odpre.
kdor išče, najde; in kdor trka, se mu	odpre	.
vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga	prosi	kruha?
Ali mu bo dal kačo, če ga	prosi	za ribo?
široka so vrata in prostorna je pot, ki	vodi	v pogubo in veliko jih hodi po njej.
pot, ki vodi v pogubo in veliko jih	hodi	po njej.
Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki	vodi	v življenje, in malo jih je, ki jo
Se mar grozdje	obira	s trnja ali smokve z osata?
Takó vsako dobro drevo	rodi	dobre sadove, slabo drevo pa slabe.
Dobro drevo ne	more	roditi slabih sadov in slabo ne dobrih.
Vsako drevo, ki ne	rodi	dobrega sadu, posekajo in vržejo v
»Ne	pojde	v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi:
pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi	pravi	: ‘
Gospod, Gospod,’ ampak kdor	spolnjuje	voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.
»Zato je vsak, ki	posluša	te moje besede in jih spolnjuje, podoben
vsak, ki posluša te moje besede in jih	spolnjuje	, podoben pametnemu človeku, ki pozida
spolnjuje, podoben pametnemu človeku, ki	pozida	svojo hišo na skalo.
	Ulije	se ploha, priderejo nalivi in privršijo
ter butnejo v to hišo, vendar se ne	zruši	, ker ima temelje na skali.
v to hišo, vendar se ne zruši, ker	ima	temelje na skali.
Kdor pa moje besede	posluša	in jih ne spolnjuje, je podoben nespametnemu
Kdor pa moje besede posluša in jih ne	spolnjuje	, je podoben nespametnemu človeku, ki
je podoben nespametnemu človeku, ki	pozida	hišo na pesku.
	Ulije	se ploha, priderejo nalivi in privršijo
vetrovi ter butnejo v to hišo in hiša se	zruši	v veliko podrtijo.«
Učil jih je kakor tisti, ki	ima	oblast, in ne kakor njihovi pismouki.
KRALJESTVA S ČUDEŽI IN Z BESEDO Jezus	očisti	gobavca
Nato mu Jezus	reče	:
Jezus	ozdravi	stotnikovega služabnika
»Gospod, moj služabnik	leži	doma hrom in hudo trpi.«
moj služabnik leži doma hrom in hudo	trpi	.«
Jezus mu	pravi	:
Pojdi’ in	gre	; in drugemu: ‘
Pridi’ in	pride	; in svojemu služabniku: ‘
Stôri to’ in	stori	.«
»Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti	zgodi	!«
Jezus jih veliko	ozdravi
Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča	leži	in da ima mrzlico.
videl, da njegova tašča leži in da	ima	mrzlico.
»Gospod,	dovôli	mi, da prej grem in pokopljem svojega
Jezus	pomiri	vihar
Jezus	ozdravi	obsedene v Gadári
Jezus	ozdravi	hromega
»Ta	govori	bogokletno.«
Ampak da boste vedeli, da	ima	Sin človekov oblast na zemlji odpuščati
oblast na zemlji odpuščati grehe,«	reče	tedaj hromemu:
Jezus	pokliče	Mateja
»Zakaj vaš učitelj	jé	s cestninarji in grešniki?«
Jezus jim	odgovori	:
Nihče ne	prišije	krpe iz neudelanega blaga na staro
Našiv namreč obleko	trga	, da nastane še večja luknja.
Našiv namreč obleko trga, da	nastane	še večja luknja.
mehove, sicer mehovi počijo in vino se	razlije	, mehovi pa uničijo.
vino vlivajo v nove mehove in se oboje	ohrani	.«
hči je pravkar umrla, vendar pridi,	položi	roko nanjo in bo oživela.«
»Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak	spi	.«
Jezus	ozdravi	dva slepa
Jezus ju	vpraša	:
»	Zgôdi	se vama po vajini veri!«
»Glejta, da nihče ne	zve	!«
Jezus	ozdravi	nemega
»S poglavarjem hudih duhov	izganja	hude duhove.«
Prosíte torej Gospoda žetve, naj	pošlje	delavcev na svojo žetev.«
Jezus	razpošlje	dvanajstere
apostolov pa so: prvi Simon, ki se	imenuje	Peter, in njegov brat Andrej; Jakob,
Če bo hiša tega vredna, naj	pride	nadnjo vaš mir, če pa ne bo vredna,
če pa ne bo vredna, naj se vaš mir	povrne	k vam.
Če vas kdo ne	sprejme	in vaših besed ne posluša, pojdite
vas kdo ne sprejme in vaših besed ne	posluša	, pojdite iz tiste hiše ali iz tistega
Preganjanje	pride
obhodili Izraelovih mest, dokler ne	pride	Sin človekov.
Učencu	zadošča	, da postane kakor njegov učitelj, in
Učencu zadošča, da	postane	kakor njegov učitelj, in služabniku,
kakor njegov učitelj, in služabniku, da	postane	kakor njegov gospodar.
Bojte se rajši tistega, ki	more	dušo in telo pogubiti v pekel!
Pa vendar niti eden od njiju ne	pade	na zemljo brez volje vašega Očeta.
Kdor	ima	očeta ali mater rajši kakor mene, ni
Kdor ne	sprejme	svojega križa in ne hodi za menoj,
Kdor ne sprejme svojega križa in ne	hodi	za menoj, ni mene vreden.
Kdor	najde	svoje življenje, ga bo izgubil, in
svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor	izgubi	svoje življenje zaradi mene, ga bo
»Kdor vas	sprejme	, mene sprejme; in kdor mene sprejme,
»Kdor vas sprejme, mene	sprejme	; in kdor mene sprejme, sprejme tistega,
sprejme, mene sprejme; in kdor mene	sprejme	, sprejme tistega, ki me je poslal.
mene sprejme; in kdor mene sprejme,	sprejme	tistega, ki me je poslal.
Kdor	sprejme	preroka, ker je prerok, bo dobil plačilo
prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor	sprejme	pravičnega zato, ker je pravičen, bo
Kdor	dá	piti samó kozarec hladne vode enemu
»Ali si ti, ki	mora	priti, ali naj čakamo drugega?«
slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se	oznanja	evangelij; in blagor tistemu, ki se
evangelij; in blagor tistemu, ki se ne	spotika	nad menoj.«
Trst, ki ga veter	maje	?
do zdaj si nebeško kraljestvo s silo	utira	pot in samo močni ga osvajajo.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/Gce (32293)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika