O'beseda, označena besedila z lemami
| »Razočarana sta, ker ne | moreta | iti na obešanje, za to gre.« |
| beseda, napisana na košček papirja, ne | moreta | preživeti? |
| obrazih ne v srcih, samo vednost, da | morata | umreti zato, da bi on lahko ostal živ |
| materinih in sestrinih očeh, ko ga | gledata | navzgor skozi zeleno vodo, stotine |
| sežnjev globoko, medtem ko še vedno | toneta | . |
| imeti istočasno dvoje mnenj, ki se | izključujeta | , pa obenem vedeti, da sta si protislovni |
| »Edino, na kar | mislita | , so Vohuni in pa vojna, jasno.« |
| Morata | , je dejala, če je le mogoče, narediti | |
| kar je treba opraviti in na kar ne | smeta | pozabiti. |
| in na koncu sta se sporazumela, da | nehata | poskušati, in kmalu zatem sta se razšla. |
| vendar ne vedoč, česa ga je groza, da | imata | oba, Aaronson in Rutherford, razbita |
| Če preteklost in objektivni svet | obstajata | le v človeški zavesti in če je samo |
| Winston je imel občutek, da | govorita | drug mimo drugega. |
| kolikor je to mogoče, če si dva človeka | sedita | nasproti pri isti mizi, gledala drug |
| bil že čas, da se Winston in dekle | ločita | . |
| dekletu rad podaril šopek rož, ko se | snideta | . |
| kjer se lahko čez štiri dni po delu | snideta | . |
| Zdelo se je, da se iz njenega telesa | prelivata | mladost in življenjska moč v njegovo. |
| kot bi skoraj prenehal obstajati, da | vodita | v hišo dva vhoda, eden od njiju skozi |
| Strinjala sta se, da | gresta | nazaj na gozdno jaso. |
| in ženska brez obleke na sebi, ki se | ljubita | , kadar hočeta, govorita, kar hočeta, |
| obleke na sebi, ki se ljubita, kadar | hočeta | , govorita, kar hočeta, ne da bi ju |
| sebi, ki se ljubita, kadar hočeta, | govorita | , kar hočeta, ne da bi ju kaj sililo, |
| ljubita, kadar hočeta, govorita, kar | hočeta | , ne da bi ju kaj sililo, da vstaneta, |
| hočeta, ne da bi ju kaj sililo, da | vstaneta | , ampak preprosto ležita in poslušata |
| sililo, da vstaneta, ampak preprosto | ležita | in poslušata mirne zvoke od zunaj. |
| vstaneta, ampak preprosto ležita in | poslušata | mirne zvoke od zunaj. |
| niti ni več zdelo muka, da se lahko | srečujeta | le poredkoma in vsakokrat le za nekaj |
| ne more nič hudega zgoditi, dokler | ostaneta | v tej sobi. |
| Vedel je, da zaradi tega obe | stradata | , a ni si mogel pomagati; čutil je celo, |
| »Sta pripravljena, vidva oba, da se | ločita | in nikdar več ne vidita drug drugega?« |
| oba, da se ločita in nikdar več ne | vidita | drug drugega?« |
| »Domnevam, da | imata | kakšno skrivališče?« |
| produkcija in potrošnja druga z drugo | ujemata | , se je končalo tekmovanje za tržišča, |
| Sredozemsko obalo; otoke Indijskega oceana stalno | zasedata | in si spet osvajata Oceanija ali Eastazija; |
| Indijskega oceana stalno zasedata in si spet | osvajata | Oceanija ali Eastazija; linija, ki |
| Iz tega | izhajata | dva problema, ki ju Partija poskuša |
| sistem, v katerem oba pogoja lahko hkrati | obstajata | . |
| » | Stopita | na sredo sobe.« |
| »Vseeno se lahko | poslovita | ,« je rekel glas. |
| in lahko je videl, da onadva zviška | gledata | nanj. |
| je glas s telekrana govoril, kaj naj | storita | - je dojel puhlost svojega poskusa, |
| Komunistična internacionala, na primer, | prikličeta | sestavljeno podobo univerzalnega človeškega |
| ne zavedal dodatnega pomena, ki ga | imata | besedi kraljica in trdnjava. |
| »Polemarh vaju prosi, da ga | počakata | .« |
| sahnejo druge radosti, tem bolj mi | rasteta | veselje in želja po pogovoru. |
| Zapomni si, dragi Sokrat: človeka | prevzameta | strah in skrb, ki ju prej ni poznal, |
| posamič zagreši in je pri tem zasačen, ga | čakata | kazen in najhujša sramota; če namreč |
| In ne veš, da | veljata | častihlepnost in lakomnost za sramoto |
| ugodja, čeprav nam za čas, ki sledi, ne | prinašata | drugega kakor zadovoljstvo in dobro |
| nepravičnost) bistveno in kakšno moč | imata | , če se naselita v duši, ne glede na |
| bistveno in kakšno moč imata, če se | naselita | v duši, ne glede na plačilo in posledice. |
| Pravičniku in nepravičniku damo možnost, da | ravnata | po svoji volji; nato jima sledimo in |
| In ko se tako oba | približata | cilju in koncu, ta v pravičnosti, oni |
| bogovi naklanjajo pobožnim; kakor to | pravita | vrli Heziod in Homer; po prvem so bogovi |
| rib... Musaios in njegov sin pa | obljubljata | pravičnim še imenitnejša darila bogov; |
| pravičnim še imenitnejša darila bogov; | vodita | jih namreč v podzemlje, posajata jih |
| bogov; vodita jih namreč v podzemlje, | posajata | jih za mizo, kjer sodelujejo pri pojedini |
| poveličeval čas, slavo in darila, ki jih | prinašata | ; bistva samega teh dveh lastnosti z |
| razloži, kakšen je učinek, ki ga tidve | izvajata | na ljudi, da lahko ena velja sama po |
| nepravičnosti, temveč tudi, kako obe | učinkujeta | na tistega, ki ju ima, in dosezata, |
| učinkujeta na tistega, ki ju ima, in | dosezata | , da je vsaka sama po sebi dobro zlo, |
| pravičnosti, kakor sem jo podal Trazimahu, ne | sprejemata | . |
| svoje pridelke in obrtnik svoje izdelke | spravita | na trg z denarjem kot vrednostnim simbolom |
| pridelke in obrtnik svoje izdelke | spravita | na trg in ne prideta tja ob istem času |
| svoje izdelke spravita na trg in ne | prideta | tja ob istem času kakor kupci njunega |
| kakor kupci njunega blaga, potem se | morata | , dokler sedita na trgu, odreči svojemu |
| njunega blaga, potem se morata, dokler | sedita | na trgu, odreči svojemu siceršnjemu |
| utegneva videti, kako se v državah | oblikujeta | in razvijata pravičnost in nepravičnost. |
| videti, kako se v državah oblikujeta in | razvijata | pravičnost in nepravičnost. |
| »Oba | morata | biti vsekakor zelo budna, urna v zasledovanju, |
| budna, urna v zasledovanju, če kaj | opazita | , in dovolj močna, če se je pri spopadu |
| »Vsekakor tudi hrabra, če se | hočeta | uspešno boriti?« |
| je dvoje pri Zevsu, v veži nebeški | stojita | , v enem darovi so zli, iz drugega |
| Prav tako ne | moreta | veljati za resnični zgodbi, kako Ahil |
| »Harmonija in ritem pa | morata | ustrezati besedi?« |
| »Nikakor, potemtakem | preostaneta | še dorski in frigijski tonovski način.« |
| spodbudnega in umerjenega, ki najbolje | prikazujeta | izraz mož v nesreči in sreči, preudarnih |
| Stopica in melodija se | morata | ozirati na ritem in ga slediti, nikakor |
| se namreč, kakor smo pravkar rekli, | ravnata | ritem in tonovski način po vsebini |
| glasba, tako pomembna; pri njej namreč | prodreta | najglobje v dušo ritem in harmonija, |
| dušo ritem in harmonija, jo najmočneje | prevzameta | in naučita človeka plemenitega vedenja: |
| harmonija, jo najmočneje prevzameta in | naučita | človeka plemenitega vedenja: tako postane |
| se odpro sodišča in bolnišnice, in | uveljavita | se pravniška in zdravniška veda, zlasti |
| opisali; obe, pravosodje in zdravstvo, naj | skrbita | za državljane, ki so telesno in duševno |
| »Potemtakem | morata | biti nagnjenji ubrani druga na drugo |
| napetosti in sprostitvi harmonično | zazvenita | .« |
| »Da isti stvari | kvarita | in pridita druge rokodelce.« |
| »Da isti stvari kvarita in | pridita | druge rokodelce.« |
| Kajti dobra vzgoja in izobrazba, če se | zasidrata | , razvijata sposobne in dobre značaje;tisti, |
| vzgoja in izobrazba, če se zasidrata, | razvijata | sposobne in dobre značaje;tisti, ki |
| nepravičnost, v čem se druga od druge | razločujeta | in katera od njiju nam je potrebna |
| stvareh ohrani svojo barvo; to jim | omogočata | njihova narava in pravilna vzgoja. |
| Državo imenujemo pogumno in modro, ker | imata | dva njena dela te lastnosti. |
| opravljati čevljarjevo delo in narobe, če | zamenjata | orodje in položaj ali če skuša eden |
| in menjava poklicnega dela med njimi | pomenita | potemtakem za državo najhujšo škodo |
| potemtakem za državo najhujšo škodo in | zaslužita | , da ju z vso pravico označimo kot največji |
| »Med poželenji | veljata | za najmočnejši žeja in lakota. |
| sta ta dela vzgojena in se v resnici | naučita | in si pridobita svoje znanje, potem |
| vzgojena in se v resnici naučita in si | pridobita | svoje znanje, potem lahko vladata nad |
| pridobita svoje znanje, potem lahko | vladata | nad tretjim delom, poželenji, nad najobsežnejšim |
| Pri tem | pazita | , da se ta del ne nasičuje s tako imenovanimi |
| »Tudi tadva dela dušo in telo najbolj | varujeta | pred zunanjimi sovražniki: razum svetuje, |
| »Ker le‐ti prav tako | bivata | v duši, kakor je zdravo in bolno vezano |
| zdaj v zmoti in si nasprotujeta, ko | trdita | , moški in ženska morata opravljati |
| nasprotujeta, ko trdita, moški in ženska | morata | opravljati ista dela. |
| Saj | imata | vendar različni naravi!‘ |
| »da | imata | moški in ženski spol različne sposobnosti |
| razmnoževanju tega ne upoštevaš, potem se ti | poslabšata | pasmi petelinov in psov, ali ne?« |
| »Skupno veselje in skupna bolečina | povezujeta | ljudi, če vsi državljani potem, potem |
| spoštljivost, sta namreč dovolj močna, da mu to | preprečita | : spoštljivost, da ne položi roke na |
| » | Obstajata | dve besedi: vojna in razprtija, ki |
| dve besedi: vojna in razprtija, ki | veljata | za dve različni razmerji. |
| Obe nasprotujoči si strani | pustošita | polja in požigata hiše: kako zločinski |
| nasprotujoči si strani pustošita polja in | požigata | hiše: kako zločinski je tak spor, kako |
| pokaževa, kako nekaterim ljudem po naravi | pripadata | filozofija in vodstvo države, medtem |
| Ali | imata | potemtakem domnevanje in znanje svoj |
| združi z njim in iz te združitve se mu | rodita | razumnost in resnica; tako pride zdaj |
| ali rastlinskega izvira toliko bolj | zaostajata | v razvoju, kolikor močnejši sta, če |
| Graja in hvala, ki ju tu sliši, jo | odplavita | in potegneta za seboj. |
| hvala, ki ju tu sliši, jo odplavita in | potegneta | za seboj. |
| »Mislim, da | imata | pravičnost in lepota v možu, ki ne |
| Če se upira na stvari, ki jih | obsevata | resnica in to, kar realno obstaja, |
| Potemtakem | obstajata | - kajne - dva svetova: vidni in miselni.« |
| Navada in vaja jih | morata | prej ali slej šele ustvariti. |
| »H kateri skupini zaznav | sodita | število in pojem ene ?« |
| o številih in računstvo se v celoti | ukvarjata | s števili.« |
| »Ti znanosti | vodita | potemtakem k resnici?« |
| »Torej | sodita | k znanostim, ki jih iščemo. |
| zvezdami in njihovim gibanjem, ki ga | označujeta | resnična hitrost in resnična počasnost |
| števil in resničnih podob; ti dve hkrati | spravljata | v gibanje ves (resnični) svet, ki ga |
| Drugi oporekajo temu in menijo, da tona | zvenita | popolnoma enako. |
| nato vzpon iz votline k soncu in tu | začneta | nesposobnost za gledanje živih bitij, |
| dejavnosti, torej predmetov, s katerimi | imata | opravka na eni strani mnenje in na |
| Ker pa v njej | prevladujeta | volja in pogum, prihajata najbolj do |
| v njej prevladujeta volja in pogum, | prihajata | najbolj do izraza bojevitost in častihlepje.« |
| bogatašev in iz države revežev, ki | živita | druga ob drugi v stalnem sovraštvu.« |
| izdatkih, ki ju imajo za kmečko skopuštvo, | morata | tudi čez mejo, pri čemer jima pomagajo |
| dobrini in zanemarjanje drugih nalog | spremenita | to državno obliko in postavita zahtevo |
| nalog spremenita to državno obliko in | postavita | zahtevo po tiranidi?« |
| Kako daleč pa | segata | enakopravnost in svoboda v razmerju |
| »Tidve vrsti ljudi | ustvarjata | v vsaki državi, v kateri se pokažeta, |
| ustvarjata v vsaki državi, v kateri se | pokažeta | , zmedo, kakor to delata sluz in žolč |
| kateri se pokažeta, zmedo, kakor to | delata | sluz in žolč v telesu. |
| zdravnik in dober zakonodajalec se | morata | pred njima zavarovati prav tako kakor |
| čebelar; vsi morajo paziti, da se sploh ne | ugnezdita | ; če pa se že ugnezdita, potem ju je |
| 16. »Tretji del države | sestavljata | ljudstvo, se pravi vsi ljudje, ki živijo |
| Ne | upirata | se mu noben umor in nobena jed, ki |
| »In če se mu starec in starka | postavita | po robu in se spopadeta z njim, se |
| starec in starka postavita po robu in se | spopadeta | z njim, se gotovo ne pomišlja, da ravna |
| »Ali ne | živita | taka država in tak človek v nenehnem |
| »Vsekakor naslado, ki jo | občutita | bojevnik in častihlepnež; ta mu je |
| »Prav tako | označujeta | nespametnost in nevednost neko praznino |
| nam aristokrat in kraljevski človek | veljata | za enaka.« |
| tako oslabi, da ga lahko onidve živali | vlečeta | kamor hočeta; in namesto da bi živali |
| ga lahko onidve živali vlečeta kamor | hočeta | ; in namesto da bi živali spravil med |
| drugo na drugo, mirno gleda, kako se | spopadata | in druga drugo v boju razžirata.« |
| se spopadata in druga drugo v boju | razžirata | .« |
| se z njima v nas nesorazmerno močno | okrepita | in razrasteta levji in zmajski del?« |
| nas nesorazmerno močno okrepita in | razrasteta | levji in zmajski del?« |
| »Razkošnost in pomehkuženost grajamo, ker | slabita | prav ta del duše in mu vcepljata strahopetnost?« |
| ker slabita prav ta del duše in mu | vcepljata | strahopetnost?« |
| Homer in Heziod resnično sposobna, da | pokažeta | ljudem pot kreposti, potem ju njuni |
| bi bili pustili, da se kot rapsoda | potikata | po svetu, temveč bi se ju bili tesneje |
| oklenili kakor zlata in ju prisilili, da | ostaneta | pri njih. |
| » | Izdelata | pa jih sedlar in kovač.« |
| delih zelo oddaljeni od resnice in se | obračata | na tisti del duše, ki je daleč od razuma. |
| 6. »Razum in zakon mu | ukazujeta | , da se upira bolečini, čustvo pa ga |
| vleče v dve nasprotni smeri, potem | morata | v njem delovati dve različni sili.« |
| našo državo prihodnosti, v kateri naj | vladata | red in zakonitost, saj s tem, ko prebuja, |
| državo tudi zabavni muzi, potem nujno | zavladata | v njej veselje in žalost namesto zakona |
| razuma, ki vendar zmeraj in povsod | veljata | za najboljša.« |
| s tem, da priznate: pred bogovi ne | moreta | ostati skrita ne pravični ne nepravični.« |
| »Če ne | moreta | ostati skrita, potem je prvi bogovom |
| Resnično vam povem: dokler ne | premineta | nebo in zemlja, ne bo zbrisana niti |
| nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih | uničujeta | molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo |
| pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne | uničujeta | ne molj ne rja in kjer tatovi ne spodkopavajo |
| »Ali | verujeta | , da morem to storiti?« |
| »Dà, Gospod,« mu | odvrneta | . |
| Če pa slepi vodi slepega, oba | padeta | v jamo.« |
| povem: če se dva izmed vas na zemlji | združita | v katerikoli prošnji, ju bo uslišal |
| »Reci, naj ta dva moja sinova | sedita | v tvojem kraljestvu, eden na tvoji |
| »Ne vesta, kaj | prosita | . |
| Ali | moreta | piti kelih, ki ga moram piti jaz?« |
| Množica ju je posvarila, naj | umolkneta | , onadva pa sta še močneje zavpila: |
| »Kaj | hočeta | , da vama storim?« |
| Če vama kdo kaj poreče, | odgovorita | : ‘ |
| Vem, da | iščeta | Jezusa, križanega. |
| Onidve pristopita, mu | objameta | noge in ga počastita. |
| Pojdita in | sporočita | mojim bratom, naj gredo v Galilejo; |
| » | Hodita | za menoj in naredil vaju bom za ribiča |
| Kar | stopita | k njemu Zebedéjeva sinova Jakob in |
| Zebedéjeva sinova Jakob in Janez in mu | rečeta | : |
| »Kaj | hočeta | , da vama storim?« |
| Takoj ko | prideta | tja, bosta našla privezanega mladega |
| Osliča | pripeljeta | k Jezusu, vržeta na živinče svoji suknji |
| Osliča pripeljeta k Jezusu, | vržeta | na živinče svoji suknji in Jezus séde |
| jedilnico, opremljeno in pripravljeno; tam | poskrbita | za nas.« |
| »Pojdita in Janezu | sporočita | to, kar sta videla in slišala: slepi |
| kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, mu | odgovorita | : ‘ |
| »Zakaj | odvezujeta | osliča?« |
| Ko | prideta | v mesto, vama bo prišel nasproti moški |
| »O kakšnih rečeh se | pogovarjata | med potjo?« |
| Jezus pa se obrne, in ko vidi, da | gresta | za njim, ju vpraša: |
| »Kaj | hočeta | ?« |
| Odgovorita | mu: | |
| Gresta | torej in vidita, kje stanuje, ter ostaneta | |
| Gresta torej in | vidita | , kje stanuje, ter ostaneta pri njem |
| Gresta torej in vidita, kje stanuje, ter | ostaneta | pri njem tisti dan. |
| to povedat Andreju, Andrej in Filip | stopita | k Jezusu in mu to povesta. |
| in Filip stopita k Jezusu in mu to | povesta | . |
| Ko je mož videl, da | nameravata | Peter in Janez stopiti v tempelj, ju |
| Veleli so jima, naj se | umakneta | iz zbornice, ter se posvetovali. |
| ljudstvom, jima bomo zabičali, da ne | smeta | pred nikomer več govoriti o tem imenu.« |
| nazaj in jima zapovedali, da nikakor ne | smeta | več govoriti in učiti v Jezusovem imenu. |
| »Zakaj sta se domenila, da | preskusita | Gospodovega Duha? |
| početje od ljudi, bosta propadla; če pa | izhajata | od Boga, jih ne boste mogli uničiti, |
| videl, da apostola s polaganjem rok | delita | Svetega Duha, jima je prinesel denar |
| »Glej, dva moža te | iščeta | . |
| »Glejta, jaz sem tisti, ki ga | iščeta | ! |
| Bárnaba in Savel | odpotujeta | |
| »Brata, če | imata | kako spodbudno besedo za ljudstvo, |
| ju prosili, naj jim prihodnjo soboto | spregovorita | o pomenu teh besed. |
| Pavel in Bárnaba se | vrneta | v Antiohíjo |
| Juda in Sila, ki naj vam to tudi ustno | sporočita | . |
| Pavel in Bárnaba se | razideta | |
| »Ta dva | netita | nemir v našem mestu. |
| Juda sta in | širita | običaje, ki jih mi kot Rimljani ne |
| Naj | prideta | zastopnika oblasti sama semkaj in naju |
| zastopnika oblasti sama semkaj in naju | spremita | na prostost!« |
| odpeljala iz ječe ter prosila, naj | odideta | iz mesta. |
| naročilom, naj Sila in Timótej čimprej | prideta | za njim. |
| duhovnik in vse starešinstvo lahko | potrdita | , da govorim resnico. |
| Tudi konja naj | pripravita | , da bodo nanj posadili Pavla in ga |
| Stiska in bridkost se | zgrneta | nad dušo vsakega človeka, ki dela zlo, |
| Pozdravite Trífajno in Trifózo, ki se | trudita | v Gospodu. |
| piščal ali kaj igrajo citre, če ne | dasta | različnih glasov! |
| Če kdo govori z darom jezika, naj | nastopita | dva ali kvečjemu trije, in sicer po |
| To pa povem, bratje: meso in kri ne | moreta | podedovati božjega kraljestva, pa tudi |
| Iskreno vas v Gospodu | pozdravljata | Akvila in Príska s Cerkvijo, ki se |
| Kaj | imata | namreč skupnega pravičnost in krivičnost? |
| Kaj | imata | skupnega vernik in nevernik? |
| Ta dva si namreč medsebojno | nasprotujeta | , tako da ne delate tega, kar bi hoteli. |
| Pozdravljata | vas Luka, dragi zdravnik, in Demá. | |
| Naj se | naučita | , da ni dovoljeno sramotiti Boga. |
| Zašla sta od resnice, ko | pravita | , da je vstajenje že bilo. |
| S tem pa | podirata | vero nekaterih. |
| Ker torej otroke | povezujeta | kri in meso, je tudi on privzel oboje, |
| v katerih Bog ne more lagati, silno | tolažita | , nas, ki smo se zatekli k njemu, da |
| in najejta!«, ne da bi jima dal, kar | potrebujeta | za življenje, kaj to pomaga? |
| Iz istih ust | prihajata | hvala in kletev. |
| Pozdravljata | vas soizvoljena Cerkev, ki je v Babilonu, | |
| Svet in njegovo poželenje | mineta | ; kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog, živi |
| bila oblast nad četrtino zemlje, da | morita | z mečem, z lakoto, s kugo in z zverinami |
| dvema svojima pričama bom naročil, naj | prerokujeta | tisoč dvesto šestdeset dni, oblečeni |
| To sta dve oljki in dva svečnika, ki | stojita | pred Gospodarjem zemlje. |
| Ta dva | imata | oblast, da zapreta nebo, da v dneh |
| Ta dva imata oblast, da | zapreta | nebo, da v dneh njunega prerokovanja |
| Prav tako | imata | oblast nad vodami, da jih spremenita |
| tako imata oblast nad vodami, da jih | spremenita | v kri, in nad zemljo, da jo udarita |
| spremenita v kri, in nad zemljo, da jo | udarita | z vsakršno šibo, kolikorkrat hočeta. |
| udarita z vsakršno šibo, kolikorkrat | hočeta | . |
| odsek magistralke Maribor - Lendava in | vodita | tudi skozi Mursko Soboto. |
| Enoto | sestavljata | dve medicinski ekipi, vsaka z enim |
| za vse škodljivo je, če se partnerja | družita | s figo v žepu. |
| Ker v zvezi s širitvijo zavezništva | ostajata | neznanki stališči Velike Britanije |
| Uprava in nadzorni svet | upata | , da se bodo upniki pri tehtanju prednosti |
| Ker pa zakon o poslancih in poslovnik | določata | , da je dolžnost poslanca sodelovati |
| Kozjek in Nemec Sepp Seiler, njima pa | sledita | Smiljan Smodiš in Hrvat Darko Petrin. |
| minister kot prvi državni sekretar | pravita | , da bi v primeru prikrivanja težav |
| in predlagal, naj pogajalski skupini | zagotovita | pogoje za takojšnje nadaljevanje pogajanj. |
| Ker se lahko roparja z motorjem | prebijata | tudi skozi gozdove, je razumljivo, |
| o azilu in o tujcih, ki neposredno | zadevata | to področje in povzemata vrsto evropskih |
| neposredno zadevata to področje in | povzemata | vrsto evropskih norm pri urejanju teh |
| upošteval odločbe ustavnega sodišča, da | morata | do dokončne razsodbe obe strani izvajati |
| tudi uprave Slovenskih železnic, da | spoštujeta | zakone. |
| Za zdaj | ostajata | aktualni obe možnosti, tako črtanje |
| Direktorja | pravita | , da so njuni dohodki povsem legalni, |
| Liberalna demokracija in ljudska stranka | iščeta | pot do dogovora o ustavnih spremembah |
| bilo mogoče izvedeti, da se stranki ne | pogajata | o aneksu h koalicijski pogodbi, ampak |
| minister Turnšek in sekretar Vajgl, | pravita | , da jima je vrsta senatorjev in kongresnikov |
| demokrati predlagajo, naj se hkrati | pripravljata | proračuna za leto 1997 in 1998, da |
| avstrijskega proračunskega primanjkljaja | obdavčita | tudi zasebni uvoz cigaret v državo |
| odločitev preglasovana, glede na to, da | imata | Slovenija in Romunija močno podporo |
| Zieleniec je povedal, da državi dobro | sodelujeta | na vseh področjih, Thaler pa je menil, |
| letih samostojnosti »dosegli ogromno in | sodita | med najtesnejši partnerki v Srednji Evropi«. |
| končuje s plesno prireditvijo, na kateri | nastopata | Trio Planika in Argonavti. |
| Najdù in Neda se | poljubljata | na rdeča usta. |
| In Najdù in Neda si | darujeta | vse, kar imata, v noči vrh sivih, skalnatih |
| Najdù in Neda si darujeta vse, kar | imata | , v noči vrh sivih, skalnatih planin. |
| kakršnegakolisibodi mesta, v katerem | živita | Slovenec in človek. |
| Pri Sv. Luciji | pripodita | vanjo svoje valove še Idrijca in Bača. |
| Pridružita | se ji že Idrijca in Bača. | |
| Prideta | sv. Ciril in Metod. | |
| dva, ta sta bila od Boga poklicana, da | nalijeta | človeku solze v oči s svojo godbo in |
| Vsak večer se | sestaneta | na polju za vasjo in govorita o svoji |
| večer se sestaneta na polju za vasjo in | govorita | o svoji sijajni bodočnosti. |
| dvignila in spraševala mater in očeta, če | pojdeta | k polnočnici. |
| odkurila jo bosta v mesto, da malo | poživita | . |
| Ženski se | grabita | za lase, vzdigne se vrišč, ki se razlega |
| Pri besedi policija" se ženski takoj | spustita | . |
| Andreicich in Francovicheva Crista se | sučeta | po promenadi in ne vesta, kam bi jo |
| Denar | imata | v žepu pa sta vesela in razigrana. |
| higijenski zavod, katerih dolžnost je, da | izdata | tozadevne ukrepe. |
| propadla, in dva taka človeka se nikdar ne | razveselita | drug drugega. |
| Molče si | sedita | drug drugemu nasproti in si ne gledata |
| sedita drug drugemu nasproti in si ne | gledata | v oči. |
| Počasi | dvigneta | kozarce, malo popijeta in jih previdno |
| Počasi dvigneta kozarce, malo | popijeta | in jih previdno postavita na mizo. |
| kozarce, malo popijeta in jih previdno | postavita | na mizo. |
| Glavi | klonita | . |
| Z Ano se včasih malo | sporečeta | , (saj veš, da je baba silno nagla), |
| Vedel je Bernard Tul, da | krožita | po svetu dve besedi: država in domovina; |
| Dva zmaja sta, ki nas | žreta | : cerkev in kapital. |
| Lepo bosta živela, počasi si | sezidata | lepo hišico kje v predmestju, hišico |
| gostilno in ju poslušali ter prosili, naj | pojeta | . |
| so govorile, »še | vzameta | se lahko.« |
| drugega jima ne preostaja, kakor da se | vrneta | v mlin. |
| postal je kmet tiste vrste, nad katerim | imata | dopadenje posvetna in duhovna gosposka: |
| Ali mar kaj | počneta | ? |
| Razbojnik in tat tudi | vesta | , kaj delata. |
| Razbojnik in tat tudi vesta, kaj | delata | . |
| je, da s prevelikim navdušenjem lahko | zaigrata | očetovo prijateljstvo. |
| Ko sta mu obljubila, da mu | poiščeta | dekle, se je nasmehnil in prikimal, |
| »Bog in sveti duh naj ga | dvigneta | .« |
| In če mislijo, da lahko | preživita | brez velikonočnih darov, naj to zahtevo |
| prejle, ko je dejal otroku, da se lahko | obrišeta | pod nosom, sprevidel, da bi to ne bilo |
| se napotila k Mojemu Jezusu, da se | pomenita | z njim zaradi vožnje. |
| Nikamor ne | pojdeta | ! |
| je k fantoma in rekla, naj pri priči | izgineta | . |
| »Kaj pa | tulita | ?« je zakričal Izidor. |
| »Kar leti, kar leti, samo glej, da ne | prideta | dve nazaj!« je še dodal. |
| nogami, kakor dve negnojevi opornici | podpirata | kozolec, da ga veter ne prekucne. |
| šolski klopi so jima nagajali, da se | imata | rada, kar sta pa krepko zanikala, tako |
| Fic!" mu | švigneta | dve krogli mimo ušes. |
| Usadarjeva Zorka in Smodinova Pavla | neseta | putrih jabolčnika. |
| Ko se | vrneta | Stane in Mirko iz zavezniškega ujetništva |
| črni ptici z razpetimi krili, skoraj | dotikata | prvih zelenih vej. |
| njegovem mnenju sta oba bedaka, ker ne | znata | živeti, |
| V vsej gruči to | čutita | samo poštarjeva mati in brigadir Cesare |
| obrobljena očala, Almira in Rozica si | popravljata | klobuke. |
| Modrijan in dr. Lojz takoj | razumeta | : vas čaka, da se premaknejo s tlakovane |
| smehljaj sreče, ki pa ga vselej in povsod | spremljata | tudi luč in senca - upanje in zaskrbljenost. |
| Nergavi Zavoglar in dobrodušni Čargo pa | pograbita | kramp in lopato ter kreneta k bregu |
| Čargo pa pograbita kramp in lopato ter | kreneta | k bregu Idrijce, da bi na robu Rejčeve |
| Zavoglar in Čargo z rokama | položita | zeleno rušo in jo nato potolčeta z |
| rokama položita zeleno rušo in jo nato | potolčeta | z lopato. |
| To smo!« prikima Usadar, | prikimata | Ustinar in Hlip, Prikrajar in Vogrič, |
| bila njena dolžnost priti k možu, da | preživita | skupaj ta čudni večer. |
| gospodinja, čeprav sta zelo skrbna, ne | mislita | o tem. |
| pokrovke in zajemalke nad štedilnikom, | hahljata | se oba velika bakrena kotla pod sklednikom. |
| Brada se mu trese, po uvelih licih mu | polzita | dve debeli solzi. |
| Okrogličar vrže glavo kvišku, da mu solzi | odletita | z lic. |
| In se | zavrtita | . |
| Luč trepeta, prah in znojna para se | dvigata | , kakor bi se odprl ognjenik. |
| dva karabinjerja s puškinim kopitom | udrihata | po vratih in kričita: |
| puškinim kopitom udrihata po vratih in | kričita | : |
| V njegovem glasu se | mešata | ginjenost in navdušenje, a hkrati mu |
| Toda jezikavost in ponos jo | premagata | . |
| Obe | imata | ob zunanji steni stopnice na hodnik, |
| Oba | obstaneta | . |
| Oba se | okreneta | . |
| Za njim | drvita | dva tovornjaka fašistov. |
| Strah in obup ji | lomita | obraz. |
| se mu, oba v partizanski uniformi, | smehljata | s fotografije. |
| Obrekarica in očka Orel jo pozorno | pogledata | in nato mirno zmajeta z glavo. |
| jo pozorno pogledata in nato mirno | zmajeta | z glavo. |
| Na nasprotni steni | visita | dva zemljevida: |
| Oba hkrati, jo | položita | na mizo: |
| Spogledata | se in takoj razumeta drug drugega. | |
| Spogledata se in takoj | razumeta | drug drugega. |
| Bichi in Kutschera | izstopita | in motrita Dragarjevo hišo. |
| Bichi in Kutschera izstopita in | motrita | Dragarjevo hišo. |
| Bichi in Kutschera | stopita | k bajti. |
| Ustavita | se dober meter pred začudeno in odrevenelo | |
| spogleda z očkom Orlom; ded in vnuk se | sporazumeta | brez besed. |
| Nančika in Obrekarica se | zdramita | ter se zamakneta vanj. |
| Nančika in Obrekarica se zdramita ter se | zamakneta | vanj. |
| Tildica in Boris | gresta | po kolenih po snopih ter jih stresata |
| gresta po kolenih po snopih ter jih | stresata | in obračata. |
| kolenih po snopih ter jih stresata in | obračata | . |
| Oba | delata | pridno in naglo. |
| Oba se | ozreta | . |
| Očka Orel in Tildica | pograbita | cepce in začneta mlatiti. |
| Orel in Tildica pograbita cepce in | začneta | mlatiti. |
| Po nekaj udarcih se | začneta | pogovarjati. |
| Tildica in očka Orel | dvigneta | glave, ne da bi nehala vihteti cepce. |
| rogovilasta neroda s surovim obrazom | skušata | prepevati. |
| Oba ga ljubeznivo | ogledujeta | in rahlo otipavata. |
| Oba ga ljubeznivo ogledujeta in rahlo | otipavata | . |
| Ob njem ponosno | stojita | Peter in Mali. |
| V njem | sedita | Stane in komandant. |
| Približata | se na dva koraka, obstaneta in se spogledata: | |
| Približata se na dva koraka, | obstaneta | in se spogledata: |
| Približata se na dva koraka, obstaneta in se | spogledata | : |
| Toda še preden se roki | dotakneta | , se v napeti tišini oglasi ženski vzklik, |
| Stane in Drejc se | okreneta | ; roki jima obvisita v zraku in nato |
| Stane in Drejc se okreneta; roki jima | obvisita | v zraku in nato počasi padeta, ne da |
| jima obvisita v zraku in nato počasi | padeta | , ne da bi se dotaknili. |
| Partizana | razgrneta | plakat: prikažejo se mastne črke debelega |
| Osemletno dekletce in sedemletni pob se je | držita | za krilo. |
| Stane pohiti k njemu; dolgo se | gledata | in si molče stiskata roke. |
| njemu; dolgo se gledata in si molče | stiskata | roke. |
| vojaškemu avtomobilu, v katerem že | sedita | Stane in komandant. |
| Na klancu se | pojavita | Kutschera in Bichi in gresta počasi |
| klancu se pojavita Kutschera in Bichi in | gresta | počasi navkreber med dvema vrstama |
| Dva vojaka | skočita | k njej, da bi jo zgrabila, toda Angelca |
| naperjen v drugega, toda dva vojaka takoj | stopita | k njemu in ga potegneta iz množice. |
| vojaka takoj stopita k njemu in ga | potegneta | iz množice. |
| Stane in komandant | hitita | navkreber in se jim umikata s poti. |
| komandant hitita navkreber in se jim | umikata | s poti. |
| Srečata | Tildico in Nančiko, ki neseta ranjenca | |
| Srečata Tildico in Nančiko, ki | neseta | ranjenca na nosilih. |
| Takoj | skočita | s poti in se začneta naglo vzpenjati |
| Takoj skočita s poti in se | začneta | naglo vzpenjati k skali, kjer je videti |
| Sova in Tone se sunkovito | okreneta | ter se v zadregi spogledata. |
| sunkovito okreneta ter se v zadregi | spogledata | . |
| Komandant in Stane se prihuljeno | vlečeta | od borca do borca, mimo Giusta, mimo |
| Oba se še bolj | prihulita | k tlom in napeto gledata po čistini. |
| še bolj prihulita k tlom in napeto | gledata | po čistini. |
| Peter in Stane | ležita | nepremično. |
| Grušč in dim | zdramita | Nančiko. |
| od prestanega napora, dve solzi mu | tečeta | po licih, obraz mu trza in se dolgo |
| Peter in Tone, ki vštric | korakata | za zastavo, obstaneta in se radostno |
| Tone, ki vštric korakata za zastavo, | obstaneta | in se radostno spogledata. |
| za zastavo, obstaneta in se radostno | spogledata | . |
| Pred požgano hišo | stojita | dve starejši ženski. |
| Pob in dekletce | pritečeta | ter vsa iz sebe kričita: |
| Ženski | obstaneta | in prisluhneta. |
| Ženski obstaneta in | prisluhneta | . |
| Na desni strani kotla | stojita | ob steni Stane in komandant, na levi |
| se ustavi pri Nančiki in Tildici, ki | sedita | na ožganem tramu. |
| Vidva | gresta | v grapo.« |
| »Vidva pa kar | stopita | . |
| pa se svetijo trije beli krožniki in | zardevata | dve širokolični bakreni pokrovki. |
| Tildica in Sova | prideta | iz bajte in se ustavita nekaj korakov |
| Tildica in Sova prideta iz bajte in se | ustavita | nekaj korakov od zakajenih vrat. |
| Očka Orel in Boris | strmita | skozi okno. |
| Na mizi pod latnikom | sedita | dva domobranca in pregledujeta vsak |
| pod latnikom sedita dva domobranca in | pregledujeta | vsak svojo brzostrelko, ki sta ju pravkar |
| Spogledata | se, si pomežikneta in oba hkrati oddata | |
| Spogledata se, si | pomežikneta | in oba hkrati oddata poskusni strel |
| Spogledata se, si pomežikneta in oba hkrati | oddata | poskusni strel tik nad Drejčevo glavo. |
| Domobranca se | zakrohotata | . |
| »Kam pa?« | vprašata | domobranca. |
| »Midva pa s tabo!« se v en glas | oglasita | domobranca in jo takoj ubereta za njim. |
| glas oglasita domobranca in jo takoj | ubereta | za njim. |
| Dim in prah | plešeta | v pasu mlečne sončne svetlobe. |
| Sova in Mali se naglo | spuščata | po strmi senožeti, priletita na stezo |
| se naglo spuščata po strmi senožeti, | priletita | na stezo in zdrvita po njej. |
| strmi senožeti, priletita na stezo in | zdrvita | po njej. |
| Sova in Mali | obstaneta | za trenutek, nato zagledata Borisa, |
| in Mali obstaneta za trenutek, nato | zagledata | Borisa, ki hiti navkreber, in mu planeta |
| zagledata Borisa, ki hiti navkreber, in mu | planeta | naproti. |
| Sova in Mali | drvita | za njim. |
| pred Drejca in Tildico, ki prav tedaj | stopita | na prag. |
| Radost in jeza se mu naglo | menjavata | na obrazu; menca z ustnicami in pobliskava |
| Drejc in Tildica | sedita | za mizo. |
| Sova in Drejc | pridrvita | iz bunkerja. |
| Naglo | skočita | čez mrtvega vojaka - Sova v diru zadene |
| Sova v diru zadene v čelado - in se | poženeta | po progi, tečeta, se ustavita, se okreneta |
| v čelado - in se poženeta po progi, | tečeta | , se ustavita, se okreneta in se napeto |
| in se poženeta po progi, tečeta, se | ustavita | , se okreneta in se napeto zastrmita |
| poženeta po progi, tečeta, se ustavita, se | okreneta | in se napeto zastrmita v predor. |
| ustavita, se okreneta in se napeto | zastrmita | v predor. |
| Naglo | stečeta | po progi, ki jo partizani hrupno razkopavajo; |
| Za njim se | pripodita | Sova in Drejc. |
| Sova in Drejc tik ob vodi | minirata | širok steber iz ogromnih skladov klesanega |
| Oba | delata | molče in hitro, toda ne z brezglavo |
| Sova in Drejc se | okreneta | . |
| Oba se naglo | pritisneta | k tlom in si z rokami zaščitita glave. |
| Drejc in Sova se | dvigneta | , si s kratkim pogledom povesta, da |
| se dvigneta, si s kratkim pogledom | povesta | , da sta oba cela in zdrava, in naglo |
| sta oba cela in zdrava, in naglo spet | zgrabita | za delo. |
| Drejc in Sova se | spogledata | . |
| Dva bolničarja | prineseta | na nosilnici Giusta in ga položita |
| prineseta na nosilnici Giusta in ga | položita | na tla zraven Sove, ki ga samo pogleda, |
| Dva bolničarja ga | pograbita | in ga dvigneta na voz. |
| Dva bolničarja ga pograbita in ga | dvigneta | na voz. |
| Konja se | premakneta | in začneta vleči voz navkreber proti |
| Konja se premakneta in | začneta | vleči voz navkreber proti sedlu, izza |
| Dva bolničarja | stopita | k Sovi in ga položita na nosilnico. |
| Dva bolničarja stopita k Sovi in ga | položita | na nosilnico. |
| Bolničarja | dvigneta | nosilnico in kreneta s Sovo na težko, |
| Bolničarja dvigneta nosilnico in | kreneta | s Sovo na težko, naporno in nevarno |
| Že po nekaj korakih | stopita | s kolovoza naravnost v potok, ki hrumi |
| Počasi se | vzpenjata | po deroči vodi v divjo sotesko. |
| Bolničarja | bredeta | tolmune, plezata čez skale, se previdno |
| Bolničarja bredeta tolmune, | plezata | čez skale, se previdno zibljeta po |
| tolmune, plezata čez skale, se previdno | zibljeta | po dvižnem mostu in spet lezeta više |
| previdno zibljeta po dvižnem mostu in spet | lezeta | više in više med divje skalovje. |
| Ustavita | se na majavi brvi nad globokim prepadom, | |
| »Kod, hudiča, me pa | vlačita | ?« se sitno zadere Sova. |
| pomirljivo | odgovorita | bolničarja, ga dvigneta in nekako veselo |
| pomirljivo odgovorita bolničarja, ga | dvigneta | in nekako veselo in lahkotno zavijeta |
| dvigneta in nekako veselo in lahkotno | zavijeta | okrog skale. |
| Bolničarja | prineseta | Sovo in ga položita na tla. |
| Bolničarja prineseta Sovo in ga | položita | na tla. |
| Bolničarja ga | dvigneta | in ga naglo neseta proti operacijski |
| Bolničarja ga dvigneta in ga naglo | neseta | proti operacijski lesenjači. |
| Zdramita | se oba in se spogledata. | |
| Zdramita se oba in se | spogledata | . |
| Mali, kakor bi prosil, naj se nikar ne | hudujeta | , če ju motijo. |
| Takoj | kreneta | med smreke in za prvimi skalami najdeta |
| kreneta med smreke in za prvimi skalami | najdeta | zasneženo skupino. |
| Na sedlu | obstaneta | in se zamakneta. |
| Na sedlu obstaneta in se | zamakneta | . |
| Kar povprek | hitita | v zelenečo dolino. |
| Nančika in Stane | trčita | . |
| ki ga očka Orel in Obrekarica počasi | izbirata | . |
| Oba | razumeta | , da gre zares. |
| opravičeval, da je sovražnik, ki ga | iščeta | , takle nebogljen starec. |
| Nemški vojak in zavaljeni domobranec | zgrabita | očka Orla in ga odvlečeta iz izbe. |
| domobranec zgrabita očka Orla in ga | odvlečeta | iz izbe. |
| Dva domobranca | ženeta | iz hleva kravo. |
| Dva nemška vojaka | prihajata | s skednja. |
| Oba | švigneta | mimo očka Orla in se ustavita pred |
| Oba švigneta mimo očka Orla in se | ustavita | pred stopnicami, ki se po njih pravkar |
| Kutschera pokima in vojaka naglo | stečeta | po stopnicah in izgineta v izbo. |
| vojaka naglo stečeta po stopnicah in | izgineta | v izbo. |
| Kutschera in Bichi se | ustavita | in se spogledata. |
| Kutschera in Bichi se ustavita in se | spogledata | . |
| Sova in Boris | stojita | v pobočju in gledata proti goram, kjer |
| Sova in Boris stojita v pobočju in | gledata | proti goram, kjer se nebo že svetlika |
| Stane in Tildica se | zdrzneta | in se ozreta. |
| Stane in Tildica se zdrzneta in se | ozreta | . |
| Boris in Sova se počasi | bližata | . |
| pogleda Nančiko in Tildico, ki tudi | neseta | ranjenca, se ustavi pri Tonetu in ga |
| Tik pod vrhom dva četnika | streljata | s težko strojnico. |
| Sova in Boris se | plazita | proti njima. |
| Ustavita | se na vrhu. | |
| Boris in Sova se | tiščita | v zaklonu za skalo. |
| Spogledata | se in nato oba hkrati skočita nekoliko | |
| Spogledata se in nato oba hkrati | skočita | nekoliko niže in se stisneta za drugo |
| hkrati skočita nekoliko niže in se | stisneta | za drugo skalo. |
| Vedno drzneje | stegujeta | glavi iz zaklona in strmita z napetim |
| drzneje stegujeta glavi iz zaklona in | strmita | z napetim pričakovanjem. |
| Sova in Boris | hitita | k tanku. |
| Najprej si | dasta | roke in si jih streseta, nato pa se |
| Najprej si dasta roke in si jih | streseta | , nato pa se globoko pogledata in objameta. |
| si jih streseta, nato pa se globoko | pogledata | in objameta. |
| streseta, nato pa se globoko pogledata in | objameta | . |
| Mimo tanka, na katerem | sedita | poleg tankista‐Bosanca Sova in Boris, |
| sta slišali Borisov krik, se naglo | približata | . |
| Tank, na katerem | sedita | Sova in Boris, gre navkreber, nato |
| Tank, na katerem | sedita | Sova in Boris, se spet premakne. |
| krhek, suh in lahak, tako lahak, da | morata | oba žagarja sedeti na njem. |
| kolo se naglo vrti, zato s svojo težo | zadržujeta | hlod, da žaga ne bi predaleč hlastnila |
| sta vsak s svoje strani, drug drugega | podpirata | z rameni, zamaknjeno strmita v žago, |
| drugega podpirata z rameni, zamaknjeno | strmita | v žago, se potresavata v enakomernih |
| rameni, zamaknjeno strmita v žago, se | potresavata | v enakomernih sunkih in veselo požvižgavata, |
| potresavata v enakomernih sunkih in veselo | požvižgavata | , kakor bi se odpravila na bogve kako |
| prositi, naj počaka nekaj trenutkov, da | razrežeta | topol; potem bosta namreč zavalila |
| bi jima stric svetoval, kako naj jo | obrneta | , da jo bosta pravilno razrezala, ker |
| In naposled se | sporazumeta | tudi brez besed, kakor smo se mi v |
| Vzameta | naj se in amen!« | |
| Prva dva včasih | planeta | na suho: Zinka hlastne po življenju, |
| posoli in obesi v dimnik, da se ti ne | usmradita | .‘« |
| Kaj | zijata | vame! |
| »Kaj | vprašujeta | ? |
| kolovozu ob razburkani reki prav počasi | pomikata | dve drobni postavici, dve črni piki. |
| Pomikata | se, a se nikamor ne pomakneta. | |
| Pomikata se, a se nikamor ne | pomakneta | . |
| In | zasmilita | se mu, kakor bi bila za vse večne čase |
| In ker je dobro vedel, da ne | smeta | po nemarnem zapraviti niti lire, je |
| tišine, da se čelo zmrači in se pogleda | ločita | vsak v svojo smer. |
| V meni sta, v meni zdaj | slonita | in gledata tega petintridesetletnega |
| V meni sta, v meni zdaj slonita in | gledata | tega petintridesetletnega človeka. |
| - | Tepeta | se, - sem vztrepetal, ker sem vedel, |
| A po nebu, glej, že | krožita | orel in orlica. |
| - V dob | hočeta | ! - |
| pripravljena, dvigniti roko v bran, nato šele | prideta | do veljave razsodna misel in orožje. |
| Tam | spita | babica in ded. |
| Italijan, oče in zet tako rekoč, pa | ležeta | v isti grob. |
| »Že | gresta | ženin in nevesta!« |
| »Zdaj | gresta | ženin in nevesta!« |
| »Vidva se lahko | smejeta | ,« je rekel pismonoša in izginil v poštni |
| »Le hitro | opravita | , le hitro! |
| Imam dve hčerki, ki | govorita | italijansko. |
| »Nemara bom pa izvedel, kaj | imata | !« sem si rekel. |
| Počakam, da mama in oče | zaspita | , potem pa se po prstih splazim skozi |
| »V imenu postave, kaj | delata | tukaj?« |
| velika ljubezen in velika bridkost ne | moreta | trajati večno: velika ljubezen zgori |
| In že | ležita | za črnim bezgom. |
| Sklenila je, da bo najbolje, če | ostaneta | , kjer sta, in da ju sploh ne vznemirja, |
| »In zato zdaj | molčita | !« |
| začutila, da se moško in žensko junaštvo | razlikujeta | , kakor se razlikujeta moška in ženska |
| žensko junaštvo razlikujeta, kakor se | razlikujeta | moška in ženska naloga na tem svetu. |
| podzavesti porodilo prepričanje, da | krožita | po ozračju ter da bosta krožili in |
| »Da, prav lahko sta ti glavi, ki me | preganjata | že dobrih deset let, v zvezi s prizorom |
| »In že kar dolgo mi | trobita | !« je šaljivo nadaljeval Peter Majcen. |
| Ali človek in človeštvo res | počenjata | stvari, ki niso več primerne za pero? |
| »Ta dva | imata | nekaj na duši. |
| Lepega popoldneva | prihrumita | k meni moja in mi zmagoslavno pokažeta |
| prihrumita k meni moja in mi zmagoslavno | pokažeta | klopotec. |
| Popolnoma sama!« se | bahata | in me gledata s pogledi, ki so žejni |
| Popolnoma sama!« se bahata in me | gledata | s pogledi, ki so žejni moje pohvale. |
| »Poglej, očka!« mi hlastno | razlagata | otroka. |
| priveževa vrh češnje, da bo odganjal kose!« | rečeta | otroka vsa srečna ter se kar zasučeta |
| otroka vsa srečna ter se kar zasučeta in | planeta | k vratom. |
| Otroka | obstaneta | in me začudeno pogledata. |
| Otroka obstaneta in me začudeno | pogledata | . |
| Nato plaho in hkrati očitajoče | vprašata | : |
| »Kosi?« se | zamislita | oba hkrati in takoj tudi oba hkrati |
| oba hkrati in takoj tudi oba hkrati | najdeta | rešitev. |
| In bojim se, da mi otroka sploh ne | verjameta | . |
| Otroka me | premerita | , nato pa spet ponovita svoje: |
| Otroka me premerita, nato pa spet | ponovita | svoje: |
| In | gledata | me tako potrto, da me skoraj zaboli |
| še bolj se vdam zaradi tega, ker me | gledata | s tistim predirljivim in skrivnostnim |
| Bojim se, da že | slutita | , kako se za mojim odporom skriva nekaj |
| Zavriskata | , poskočita in zmagoslavno odvihrata | |
| Zavriskata, | poskočita | in zmagoslavno odvihrata iz sobe. |
| Zavriskata, poskočita in zmagoslavno | odvihrata | iz sobe. |
| Samo počakam, da oče in mama | zaspita | , potem pa se po prstih splazim skozi |
| »Očka, ali slišiš?« navdušeno | zakričita | otroka pod mojim oknom. |
| »Pridi pogledat!« | vpijeta | vsa zadihana. |
| Peljeta | me k češnji. | |
| »Ali ni imeniten?« z žarečimi očmi | vprašujeta | moja dva. |
| »Jelka je o tem že zložila pesem!« se | zasmejeta | hudomušno, a tudi nekoliko sramežljivo. |
| In da bi pregnala sramežljivost, se | poženeta | od mene in vzklikneta: |
| sramežljivost, se poženeta od mene in | vzklikneta | : |
| »Ljubezen je, da se | imata | dva rada,« je povedala orlica. |
| »Kam | gresta | ?« je vprašal kamen. |
| ljubezni, ki pride takrat, kadar se | imata | dva rada. |
| res ne more nikamor naprej, dokler ne | umreta | jelka in macesen. |
| »Žal mi je, da | gresta | .« |
| srečala poštni voz, sta mislila, da se | morata | odpeljati z njim. |
| Nič ne de, če | morata | miniti še dve leti. |
| Že sta se videla, kako v sami srajci | obrezujeta | vrtnice na robu grede, lopatata, prekopavata |
| srajci obrezujeta vrtnice na robu grede, | lopatata | , prekopavata in obračata zemljo, presajata |
| obrezujeta vrtnice na robu grede, lopatata, | prekopavata | in obračata zemljo, presajata tulipane. |
| robu grede, lopatata, prekopavata in | obračata | zemljo, presajata tulipane. |
| lopatata, prekopavata in obračata zemljo, | presajata | tulipane. |
| Vedel je, o čem | sanjata | , in lepega dne jima je prišel povedat, |
| poskakovanjem voza, in prosil je, naj | pazita | . |
| ogradi iz letev, so ju slišali, kako | kašljata | v megli. |
| nastali bodo grdi presledki, razen če ne | podreta | še tistih dreves, ki so ostala pokonci. |
| sta se za zelo resna človeka, ki se | ukvarjata | s koristnimi stvarmi. |
| zardel, potem pa ju okaral, ker se | hočeta | učiti kemijo. |
| Anatoma sta se delala, da | nadaljujeta | svoje raziskovalsko početje. |
| Vprašal je, ali | imata | pravico imeti takšen predmet, ker pač |
| življenjske funkcije, sta obžalovala, da ne | moreta | prežvekovati, kot so to lahko počeli |
| Toda kako naj mu | dasta | injekcijo? |
| Hodila sta po hišah, češ da | opravljata | človekoljubno dejavnost. |
| Ni rečeno, da ga | morata | v celoti posnemati, lahko pa sta enako |
| »Se gospoda | ukvarjata | z geologijo? |
| se jima je bližalo; bil je čas, da | gresta | . |
| Francoska in angleška obala se | zamajeta | , se nagneta, se združita, in bum! - |
| Francoska in angleška obala se zamajeta, se | nagneta | , se združita, in bum! - vse, kar je |
| angleška obala se zamajeta, se nagneta, se | združita | , in bum! - vse, kar je vmes, je zmečkano!« |
| »Gospoda | želita | ...?« |
| Bouvard je brž namignil, da | imata | kot geologa pravico do tega, da razpravljata |
| imata kot geologa pravico do tega, da | razpravljata | o veri. |
| kot na primer marignyjska grifona, ki | zobljeta | razcvetelo drevo. |
| Ali | vesta | kaj posebnega o šentjanževem kresu, |
| Prosil ju je celo, naj mu | najdeta | nekaj sekir iz kremena, ki so se tedaj |
| Prijatelja sta se delala, da | tekmujeta | med seboj. |
| hladil pred vrati, ju je prosil, naj ga | počastita | z obiskom. |
| in ker sta se še vedno delala, da ne | razumeta | , je izjavil, da jih je videl, ko so |
| Kljub temu ga | morata | vrniti. |
| Toda rada bi vsaj dovoljenje, da | pokličeta | slikarja, da bi ga narisal. |
| Odgovorila sta, da ga | imata | z dovoljenjem gospoda župnika. |
| To lahko | dokažeta | s celo vrsto znanstvenih razlogov. |
| Potem sta ponudila, da | priznata | v oporoki, da pripada občini. |
| narejene sramežljivosti namignil, da ne | moreta | igrati kar tako iznenada, brez kostumov. |
| Preblisnilo ju je: tolikšne težave | imata | zato, ker ne poznata pravil. |
| tolikšne težave imata zato, ker ne | poznata | pravil. |
| Racine in Boileau ne | delata | razlike med ‘okrog’ in ‘naokoli’, pri |
| dve naravnost gledajoči, in po navadi | delata | manj dober učinek.« |
| Petit jima je dejal, naj se | usedeta | nazaj, potem pa se je obrnil k župniku: |
| Pozval ju je, naj | molčita | . |
| Bouvard je ugovarjal, češ da ne | potrebujeta | privoljenja od nikogar. |
| spraševali, kaj neki sta čudni reči, ki | poskakujeta | na obzorju. |
| zanemarila sta vlogo členkov, torej se | morata | vrniti k začetku. |
| Deleuze ukazuje, da nas jok in stok ne | smeta | prestrašiti. |
| Toda gospoda, ki | imata | tako slavno knjižnico, gotovo poznata |
| imata tako slavno knjižnico, gotovo | poznata | kakšno skrivnost. |
| vdala, pri tem pa se delala, da se | posmehujeta | . |
| Kaj naj | storita | ? |
| Foureauji, in zazdelo se jima je, da | nosita | na plečih vso težo Zemlje. |
| Mogoče se sreča in nesreča navsezadnje | uravnovesita | ! |
| Zakaj se ne | pridružita | žanjicam? |
| Ljudem se je zdelo, da | gresta | predaleč. |
| Mati jima je umrla, zdaj | beračita | . |
| jima najdejo kakšno delo, in ker ne | znata | ne brati ne pisati, ju bo poučevala |
| puščavi, medtem ko Amos in Jeremija | pravita | , da ni bilo niti ene. |
| Bazelski in konstanški koncil jo | pripisujeta | koncilom. |
| Florentinski in lateranski koncil jo | dodeljujeta | papežu. |
| ropanja, tako da religija in oblast | morata | pregnati neodvisne, heretike. |
| Mar ne | obstajata | povsem ločena svetova? |
| Nikamor se ne mudi, učenca | morata | najprej pozabiti, kar sta se naučila. |
| kostanju, zakaj se večer in pastir na koncu | izgovorita | enako, pišeta pa različno, kako to, |
| in pastir na koncu izgovorita enako, | pišeta | pa različno, kako to, da po noči ni |
| Opozarjati ju je bilo treba, naj | sedita | pokonci, listi so jima padali na tla, |
| Mogoče | trpita | ? |
| fanta z očetom, sta prosila, ali mu | smeta | otipati glavo - seveda z znanstvenimi |
| prikazal župnik, in ko je videl, kaj | počneta | , je obtožil frenologijo, da vodi v |
| dejal Bouvardu in Pécuchetu, naj se | pobereta | za njimi, kar sta tudi storila, ne |
| Placquevent je zaprosil naša prijatelja, naj | potipata | njegovega sina, kajti zanimalo ga je, |
| naša prijatelja tako zelo pazila, kako | govorita | , da sta že sama sebi presedala. |
| Potem je ukazal učencema, naj kar tako | nabirata | rastline po poljih, naj natrgata tiste, |
| tako nabirata rastline po poljih, naj | natrgata | tiste, na katere bosta najprej naletela. |
| »Vedno | prinašata | nesrečo. |
| Srce in domišljija si | želita | še česa drugega. |
| potem vprašal obdolženca, kaj lahko | povesta | . |
| z registrature dobila opozorila, da | morata | plačati globo. |
| Glede na to, da so ju obtoževali, da ne | poznata | praktičnega življenja in da zagovarjata |
| poznata praktičnega življenja in da | zagovarjata | splošno enakost in nemoralnost, sta |
| ljudje so presenečeno gledali, kako | zabijata | količke po dvoriščih. |
| »Ja kaj bodo pa ljudje rekli, ko | skačeta | kot opice po drevesih in se dereta |
| skačeta kot opice po drevesih in se | dereta | kot dva norca, saj se mu že pozna, |
| služi kot centrala, Sonja in Ljuba | lepšata | svet in duha, tako kot tudi Marjanca, |
| k neizčrpnim možnostim, ki nam jih | nudita | svet in življenje, sila, s katero se |
| Imeti se rad, otroka | čebljata | , graditi dom, hoditi v službo pač zato, |
| posurovi človeka, tekma in bitka ga | usposobita | . |
| drugi tudi, zdelo se mi je, da v meni | vidita | nekaj kot pestro potrošnjo zahoda, |
| se ne bom začel vznemirjati preden | mineta | teden ali dva. |
| Obstajata | dve glavni ideološki veji. | |
| imama Homeinija, se dva mlada Kurda | skregata | , pri kom bom spal. |
| manj aktiven, storilnost in kultura | upadata | , razen seveda pri tistih, ki gredo |
| samo za eno preživetje, čistoča in red | imata | v Aziji že znano drugačna merila. |
| vlogi enako potrebni in koristni in da | delujeta | z roko v roki tako kot vsa ostala navidezna |
| demokracija v vsakodnevnem življenju | spominjata | na atensko v njeni najbolj liberalni |
| V ta namen | služita | dve tetivi, med katerima je približno |
| materializem in potrošniška miselnost | uničujeta | vse bogove, tudi duhove... |
| in ki ti dopoveduje, da me ni in da | obstajata | samo on in pamet. |
| ponekod vlada tiho premirje, ki ga | spoštujeta | obe strani. |
| na pol zakopanih v bregove, kjer se | sekata | dve dolini s sedemtisoč metrov visokimi, |
| lopatami mečejo visoko v zrak, dokler ne | nastaneta | dva kupa. |
| strukture vodenja vlade v eksilu, ki jo | vodita | skupščina poslancev in narodni komite |
| dala v svoje srce, od zdaj naprej se | iščeta | in ker bosta sledila srcu, se bosta |
| Torej lahko | obstajata | samo, če sta skupaj. |
| od Lurda in Benaresa, ki se vse bolj | spreminjata | v turistični atrakciji, pa je Puri |
| Hary zato sedaj ne more na ribolov, ne | moreta | si privoščiti nove mreže, še celo najema |
| mreže, še celo najema od oderuhov si ne | upata | tvegati. |
| Preživljata | se s tistim, kar prinese Hary kot darilo | |
| denarja, moram ga nekje stakniti, preden | prideta | dete in žena iz bolnice. |
| meditacije tik pred presvetlitvijo | prikažeta | dve lepotici. |
| podobe živali, recimo opice in pava, ki | zbijata | šale, dva od mlade vitalnosti strapana |
| Čaščenje in osredotočenost nanje | imata | nekaj opraviti s silami v posamezniku, |
| Čeprav onadva | potujeta | na drugačen način, doživljata drugače |
| onadva potujeta na drugačen način, | doživljata | drugače in se naši pogledi včasih zelo |
| kajti človek je enota, telo in duh ne | moreta | biti ločena. |
| Vendar se Batakom | poznata | izobrazba in krščanstvo samo na zunaj, |
| Moč in množica | funkcionirata | tedaj in danes po precej podobnih zakonih. |
| je tudi edini sadež, za katerega se | zmenita | tiger in baje tudi nosorog. |
| Durian in alkohol pa ne | gresta | skupaj - znani so smrtni primeri. |
| Plešeta | samo dve deklici na ramenih mož, ki | |
| volka iz Darwina, dva Italijana, ki | štopata | okoli sveta, in Briana - Amerikanca, |
| dveh ljudeh in taka različnost, nujno | sprožita | zanimanje. |
| Kakor temna bisera | sijeta | zenici sredi modrine: v tem pogledu |
| pogledu se svetla blagost in nežnost | stikata | s temnim žarom in gorečnostjo, morda |
| Kartezij in Werther sorodna in po čem se | razlikujeta | ? |
| proti jugu, nad rastočim polmesecem, se | dvigata | božanska dvojčka Kastor & Poluks; in |
| pravični, če presodimo, da mu povsem ne | ustrezata | niti A niti B, lahko pa rečemo, |
| samo enkrat, čeprav to enkratnost | razumeta | vsak po svoje. |
| In čeprav se zdi, da nesrečo | potrebujeta | oba, pesnik in filozof, da bi se sploh |
| cvetočemu drevju, medtem se mu dve muci | dobrikata | okrog nog in v pričakovanju obstaneta |
| dobrikata okrog nog in v pričakovanju | obstaneta | na pragu, ko stopi v hišo. |
| pragu čakali gospodarja, razočarani | odhajata | na potep. |
| nasprotnih delov nesrečne zavesti, in obenem | mislita | na Kierkegaardovega ”esteta“, ki je |
| Jaz pa bi pripomnila, če | dovolita | , da Hegel očitno ni imel dosti posluha |
| ”estetiko“ in ”etiko“, v čem se potlej | razlikujeta | estetski in etični ali‐ali? |
| Zdaj učitelj in učenec spet | sedita | v Brunovi knjižnici; pozno je že in |
| povabil v gostilno na njoke, zdaj pa | sedita | pred kaminom in pijeta čaj. |
| njoke, zdaj pa sedita pred kaminom in | pijeta | čaj. |
| Njegovi črni zenici se | lesketata | sredi sinje modrih roženic. |
| Učitelj in učenec | sedita | molče, ujeta v skupne misli. |
| Pa vidva, ne | hodita | k maši? |
| Če | želita | , vama preberem kak odlomek iz Hardingovega |
| med njimi mnogo takšnih, v katerih | prevladujeta | logika in dialektika. |
| pomislek ni v tem, da Hofstadter & Dennett | zanikata | nadnaravnost jaza in duše, ampak da |
| svoj argument prek Hardingove zgodbice | vprežeta | budizem. |
| brinjem pravkar izginila Marija - se | prikažeta | srni: |
| prisluškujeta | , ovohavata veter, potem stečeta nazaj | |
| prisluškujeta, | ovohavata | veter, potem stečeta nazaj v gozd. |
| prisluškujeta, ovohavata veter, potem | stečeta | nazaj v gozd. |
| hemisferama, ki pri takem bolniku ne | delujeta | usklajeno... ali celo preveč usklajeno. |
| Poanta je v tem, da hemisferi lahko | delujeta | relativno samostojno, o čemer pričajo |
| Dva kratka, zaporedna poka se ostro | zarežeta | v kraško tišino, kakor kamna, ki padeta |
| zarežeta v kraško tišino, kakor kamna, ki | padeta | na mirno gladino tolmuna. |
| naslov Vprašanja kralja Milinde, se | pogovarjata | kralj Milinda in budistični modrec |
| Na robu gozda se | prikažeta | dve postavi. |
| Mojster Bruno in učenec Janez | stopata | vštric po kolovozu med sveže zelenim |
| med sveže zelenim grmičevjem in se | pogovarjata | . |
| pravzaprav le to, da prostor & čas pri Kantu | nastopata | kot nekakšna simetrična dvojčka, kot |
| Res je, čas in prostor pogosto | nastopata | kot simetrična dvojčka. |
| pojmovana kot povsem simetrična, ker se | razlikujeta | po nekaterih bistvenih lastnostih; |
| Sredi kolovoza, po katerem se | sprehajata | Janez in Bruno, na travišču med kolesnicama, |
| zdaj opazoval od daleč, z višine, kako | hitita | po zaraščeni stezi med kraškimi vrtačami, |
| zazdelo, da popotnika na vse kriplje | bežita | pred nevihto. |
| Ustavita | se sredi vasi pri prenovljeni cerkvici | |
| Cerkvica je zaprta, sopotnika | najdeta | zavetje pred zapuščenim župniščem, |
| Sopotnika se | spuščata | po ozki asfaltirani cesti, ki se sprva |
| temveč tudi čas z gibanjem, ker se | opredeljujeta | drug z drugim: čas namreč opredeljuje |
| ampak sta si enaka kvantitativno, saj | imata | isto mero. |
| Sprehajalca se | ustavita | na križišču, ob mejniku z vklesanimi |
| Ko | prečkata | križišče, naša popotnika v času & prostoru |
| križišče, naša popotnika v času & prostoru | zapustita | asfaltno cesto in nadaljujeta pot proti |
| prostoru zapustita asfaltno cesto in | nadaljujeta | pot proti Tomaju po lepem gozdnem kolovozu. |
| definiciji časa kot števila gibanja | počneta | določili prej in pozneje? |
| Dva meniha | gledata | zastavo, ki plapola v vetru, in se |
| zastavo, ki plapola v vetru, in se | prerekata | , ali se giblje zastava ali veter. |
| Toliko časa se ne | moreta | sporazumeti, da pride mimo zenovski |
| Sopotnika | obstaneta | tik pod stebrom - velikanom, ki v svojih |
| Filozofa nekaj časa | hodita | molče, od daleč se sliši brnenje traktorja |
| Po nekaj sto korakih se | ustavita | na široki jasi, kjer se razpre pogled |
| prostora in možna nezveznost časa nas | opozarjata | na njuno različnost, četudi običajno |
| na njuno različnost, četudi običajno | nastopata | v paru. |
| odvzeli soncu sijaj - toda ko popotnika | prehodita | še kakih sto korakov, skozi vrzel med |
| skozi vrzel med vejevjem nepričakovano | zagledata | s soncem obsijano pokrajino v daljavi, |
| Sopotnika se | sklanjata | čez zglajen kamen v globino vodnjaka: |
| njuni silhueti se v nebesnem krogu | zrcalita | na temni gladini. |
| gladini, tako da se človeški silhueti | razpršita | do nespoznavnosti. |
| Ženin in nevesta veselo | plešeta | in s petami udarjata ritem. |
| nevesta veselo plešeta in s petami | udarjata | ritem. |
| sprehoda skozi prostor & čas, zato si | poiščeta | prosto mizo v zadnji sobi, kjer sedi |
| Prijatelja | pijeta | teran, jesta pršut in čakata na Marijo. |
| Prijatelja pijeta teran, | jesta | pršut in čakata na Marijo. |
| Prijatelja pijeta teran, jesta pršut in | čakata | na Marijo. |
| ozadju in palačo ob strani, ki kakor da | sevata | bledo, belo svetlobo in sta skoraj |
| Saj me | počakata | tu, ne? |
| je medtem pridružil še eden, ptiča | frfotata | in se borita za dragoceni prostor vrh |
| pridružil še eden, ptiča frfotata in se | borita | za dragoceni prostor vrh spomenika. |
| Na levi in desni strani piazze se | dvigata | skoraj simetrični, patricijsko vzvišeni |
| bežečega pod obok osrednjega slavoloka, | vzpostavljata | in ohranjata občutljivo ravnotežje |
| osrednjega slavoloka, vzpostavljata in | ohranjata | občutljivo ravnotežje med mestnima |
| nova pozlata zaglavnega naslonjala - | sedita | Marija in Janez, Bruno pa se nasproti |
| niza palač, mimo katerih smo pluli, | odsevata | svetloba in dnevna ura in kako se palače |
| bosta vedno skupaj, in zdaj, ko se | zibljeta | v isti gondoli, verjetno premišljujeta, |
| se zibljeta v isti gondoli, verjetno | premišljujeta | , tako kot mnogi mladoporočenci, le |
| Vidita | , kako čudovito je, da so Benetke zrasle | |
| Janez in Marija se | povzpneta | na nabrežje po stopničkah, ki so spodaj, |
| kajti druga dva v evangeliju komaj | zaslužita | omembo, saj nanju ni razpet noben bog, |
| Človeka, ki | trpita | in bosta ravno tako umrla na Golgoti |
| sploh ne bi bilo, ko da onadva sploh ne | trpita | ! |
| približala Bruno in Marija, šele tedaj, ko | stojita | že tik pred njim. |
| odžeja svoje ljudstvo v puščavi (sliko | vidita | tam na stropu) - z zdravilno vodo, |
| toliko oseb kot na Križanju, obe | imata | diagonalno kompozicijo, čeprav so med |
| Mojster in učenec | vstaneta | in se tolikanj oddaljita od zadnje |
| Mojster in učenec vstaneta in se tolikanj | oddaljita | od zadnje stene dvorane, da se nad |
| na križišču kompozicijskih diagonal, | stojita | človeka, ločena od skupine apostolov, |
| ločena od skupine apostolov, ki se | pogovarjata | in, kot kaže, se sploh ne menita za |
| pogovarjata in, kot kaže, se sploh ne | menita | za veličastni vnebohod na nebu nad |
| nebu nad njima, ampak mirno, nemoteno | razpravljata | kakor grška filozofa, ki jima trezni |
| čas pa se mi je zdelo, da me na nekaj | spominjata | ... bravo, Janez! |
| Tintoretto namenoma naslikal tako, kakor | stojita | pri Rafaelu, v Atenski šoli? |
| Učenec in mojster | vzameta | vsak svoje zrcalo, Janez si začne ogledovati |
| posamezna telesa v relativnem smislu, | obstajata | absolutna prostor in čas, glede na |
| dveh teles: če se telesi A in B | gibljeta | enakomerno in premo, potem lahko enako |
| celotni Newtonovi naravni filozofiji | nastopata | kakor simetrična dvojčka: lastnosti |
| <figure> in velikosti, vendar ne | ostajata | vselej numerično enaka. |
| se dve telesi A in B enakomerno | gibljeta | v prostoru, lahko rečemo, da miruje |
| miruje prostor, v katerem se A in B | gibljeta | , pač odvisno od gledišča opazovalca, |
| torej dve telesi v medsebojnem odnosu | pospešujeta | [svoje gibanje], je pospeševanje povzročeno |
| ko se hitrosti vrtenja vedra in vode | izenačita | , zato (je sklepal Newton) deluje sredobežna |
| v vsem brezmejnem vesolju in da se | vrtita | druga okoli druge, ostajajoč vedno |
| razdalji, natančneje, da milijone let ” | plešeta | “ okrog skupnega težišča, ki je nekje |
| Kastor & Poluks se sicer v naravi ne | vrtita | na tak način, ker sta predaleč narazen, |
| obeh zvezd, ki se druga okoli druge | vrtita | v praznini, bi lahko upravičeno rekli, |
| da se zvezdi v prostoru sploh ne | vrtita | , saj v tem svojem relativnem in ”lokalnem“ |
| tega preprostega vesolja - pravzaprav | mirujeta | : njuna medsebojna lega oziroma razdalja |
| Ker pa (po predpostavki) | ostajata | enako oddaljeni, iz tega po zakonih |
| prostorski ”okvir“, v katerem se zvezdi | vrtita | druga okrog druge. |
| relativnostni teoriji, nedvomno pa se že | začenjata | obnašati kot ”dvojčka“ - seveda, če |
| Mojster in vajenec že nekaj časa | hodita | sem in tja po sobi, v katero skozi |
| - ki pravi, da je sila, s katero se | privlačita | dve telesi v praznini sorazmerna s |
| Nenadoma se mojster in učenec | znajdeta | drug pred drugim, iz oči v oči, stoječ |
| prostor in čas atributa stvarstva, | bivata | le v spletu odnosov med stvarmi, Bog |
| vendar ne žogica ne zidarska opeka ne | moreta | imeti neskladnih dvojnic, saj so vse |
| pojma enantiomorfizma in nesimetrije ne | pokrivata | , saj obstajajo tudi takšni nesimetrični |
| obdano z zidom v obliki srca, v njem pa | stojita | dve postavi, obsijani z onstransko |
| poglablja: mojster in učenec molče | sedita | pred kaminom, pogreznjena v naslanjača |
| sredi noči, že proti jutru: z Angelom | plešeta | v temni praznini, z obličjem v obličje. |
| Vse hitreje se | vrtita | , sanjavec in sanjani, zvezdna dvojčka |
| sanjavcem sanjani obraz, vse hitreje se | vrtita | zvezdna dvojčka v nočnem plesu, vse |
| dvojčka v nočnem plesu, vse bolj se | stapljata | v eno samo brezmejno svetlobo... in ko |
| V nedeljo dopoldne | sedita | mojster in učenec pred hišo in pijeta |
| sedita mojster in učenec pred hišo in | pijeta | kavo. |
| Dvojčka ti ne | gresta | iz glave, kaj? |
| Saj se | vrtita | . |
| potem v praznem vesolju, v katerem se | vrtita | dvojčka, ni mogoče razlikovati med |
| traja, medtem ko se dvojčka brezčasno | zreta | iz obraza v obraz... a tudi obraza sta |
| knjižnici, pomislil sem, da nama lahko | prideta | prav... |
| poudarja greha, prej željo in pogum, ki | navdajata | dušo, ko se loči od večne svetlobe |
| Kajti duši, tudi najini, se zares | srečata | v tistem življenju, ki presega čas |
| estetike“ je trditev, da prostor in čas ne | pritičeta | samim stvarem, namreč ”stvarem na sebi“, |
| prostora in časa pomeni, da resnično | obstajata | v izkustvu, vendar obenem zgolj kot |
| idealnost, torej ju ni izven zavesti, ne | obstajata | ”na sebi“... |
| V tej raziskavi se bo pokazalo, da | obstajata | dve formi čutnega zora, ki sta apriorna |
| čistem zrenju - tj., samo prostor in čas | ostaneta | , potem ko odmislimo vso vsebino občutkov. |
| Ali | imata | prostor in čas kot formi čutnosti sploh |
| Vprašanje, ali | imata | prostor in čas neke določene apriorne, |
| med njima toliko stičnih točk in tudi | dopolnjujeta | se v svoji različnosti, kakor sta se |
| vzporedno, se križajo, prepletajo - | tečeta | v nas in zunaj nas, v duhu in naravi, |
| nasprotno: ravno zato, ker čas in prostor | sooblikujeta | zavest, sta obenem konstitutivna za |
| neposredno orientacijo v času, saj | osvobajata | zavest njene vsakokratne ujetosti v |
| vsakokratne ujetosti v zdaju in jo | povezujeta | z neposredno preteklostjo in prihodnostjo. |
| doživljajskem toku zavesti; v časovnem oziru | imata | pri predmetenju pomembno vlogo retenca |
| omogoča imanentni časovni predmet, ki ga | konstituirata | retenca in reprodukcija, da vsakič |
| Mojster Bruno in vajenec Janez | hodita | po cesti skozi vas. |
| fiziki, saj v relativnostni teoriji | nastopata | skoraj kakor nekakšna siamska dvojčka. |
| Ladji | potujeta | po vesolju z enakomerno in zelo veliko |
| rekla, da se najini ladji medsebojno | gibljeta | s hitrostjo, večjo od polovice svetlobne |
| Se | sprehajata | ? |
| O čem se | pogovarjata | , če smem vprašati? |
| Če | dovolita | , bom hodil pred vama in preganjal kače... |
| komaj slišno sikne, Bruno in Janez mu | sledita | , hodita vštric in nadaljujeta pogovor. |
| slišno sikne, Bruno in Janez mu sledita, | hodita | vštric in nadaljujeta pogovor. |
| Janez mu sledita, hodita vštric in | nadaljujeta | pogovor. |
| vedno preganja kače, Bruno in Janez | hodita | spet vštric, nekaj korakov za njim. |
| takole: dvojčka S in S', ki se seveda | rodita | skupaj, potujeta vsak na svoji vesoljski |
| in S', ki se seveda rodita skupaj, | potujeta | vsak na svoji vesoljski ladji; ladji |
| vesoljski ladji; ladji se medsebojno | gibljeta | z veliko hitrostjo, recimo s polovico |
| in zdaj recimo, da se dvojčka spet | srečata | (S' se na primer vrne k bratu S) |
| Zemlja kot svetlobni žarek, pa ”prosto | padata | “ v ukrivljenem prostoru, čeprav se |
| In tako mojster in vajenec spet | ujameta | varni ritem svojega pogovora. |
| duha ne sluha, zato se Bruno in Janez | začneta | sama spuščati po grebenski poti s Svetega Mihaela. |
| Mojster in vajenec se | ustavita | na jasici sredi grmovja. |
| Bruno je zagledal ujedi, ki se | spreletavata | visoko na nebu; iz žepa izvleče kukalo |
| ”dokaza neresničnosti časa“, ki ga | sprejemata | , spet vsak na svoj način razvila ”brezčasno |
| gravitacijskega polja, po katerem ladji | potujeta | (kajti gravitacija je po Einsteinovem |
| odprti čas in zaprti (sklenjeni) čas - | razlikujeta | se po lastnostih časovnih relacij, |
| Se | sprehajata | ? |
| Prav zdaj | prihajata | od Mihaela? |
| Bruno in Janez s popoldanskega sprehoda | vrneta | v vas. |
| Mojster Bruno in vajenec Janez molče | sedita | ob kamniti mizi pred hišo in pijeta |
| sedita ob kamniti mizi pred hišo in | pijeta | trpki teran. |
| njun boj pa je narava omilila tako, da | pritegneta | človekovo pozornost ob različnih letnih |
| prosim vaju, da se nama pri pogovoru | pridružita | . |
| Elpina, ki ga bo verjetno bral Janez - | ostaneta | še dva čudna škrica, Frakastorij in |
| Ad rem, ad rem, si iuvat; predolgo | skušata | mojo nestrpnost.“ |
| Nad svetlinom zdaj | frfotata | dva metulja, ki sicer nista očalasta |
| Že, ampak v čem se sploh | strinjata | Filotej in Elpin? |
| Pri cvetočem rožnem grmu se mu | pridružita | muci, oranžno tigrasta in lisasto tribarvna, |
| oranžno tigrasta in lisasto tribarvna, | smukata | se ob njegovih nogah in v pričakovanju |
| ob njegovih nogah in v pričakovanju | obstaneta | na pragu, ko stopi v hišo. |
| Če | dovolita | , gospoda, bi prosila, da ta disput |
| dovolita, gospoda, bi prosila, da ta disput | nadaljujeta | pozneje! |
| Prideta | zvečer kaj naokrog, za spremembo k | |
| Ko mojster in učenec | ostaneta | sama, Bruno obsedi pri mizi, znova |
| Bruno in Janez | sedita | v vaški gostilni ”N'Placi“. |
| Misliš - kadar si | nasprotujeta | ? |
| Ne, toda zdi se mi, da | imata | marsikaj skupnega. |
| Medtem ko filozofa | odhajata | , vstopijo še trije domačini, ki pozdravijo |
| Mislite, mojster, da | gresta | skupaj - Nanos in Spinoza? |
| ”In če Platon in Aristotel | postavljata | nujnost in nespremenljivost v Boga, |
| Boga, zato nič manj kot mnogi drugi ne | zagovarjata | moralne svobode in naše zmožnosti izbiranja; |
| naše zmožnosti izbiranja; dobro namreč | vesta | in zlahka razumeta, kako moreta soobstajati |
| izbiranja; dobro namreč vesta in zlahka | razumeta | , kako moreta soobstajati nujnost in |
| namreč vesta in zlahka razumeta, kako | moreta | soobstajati nujnost in svoboda.“ [Bruno, |
| pogosto prekrivajo, podobno kot se | prikrivata | duša in duh, pa tudi um z obema. |
| V tem se Teofil in Dicson | strinjata | : |
| vajenec, zatopljena vsak v svoje misli, | obsedita | pri knjigah, ki hranijo pričevanja |
| filozofijo, saj Razodetje in Filozofija | stojita | na različnih bregovih.“ [prav tam, |
| vendarle ni tako preprost - kajti, če | stojita | na različnih bregovih, če nimata nič |
| Če pa razodetje in filozofija | imata | nekaj skupnega, kaj to je? |
| govori s svojim prijateljem (tj., ko | govorita | s svojima telesoma), potem je Kristus |
| razumevanje resnično eno in isto in se | razlikujeta | samo v odnosu do naših misli, ki jih |
| Biblije, če jo pravilno razumemo, ne | nasprotujeta | , je eden glavnih sklepov Teološko‐metafizične razprave, |
| (pravzaprav sistemček) prizem, ki ga | tvorita | najini faseti skupaj z drugimi, ki |
| njem, um zaznava dva ”atributa“, ki | določata | njegovo bistvo: ”razsežno stvar“, tj. |
| razsežnost ali nerazsežnost sploh ne | sodita | med formalna določila ideje same... pri |
| in ”teza modusne identitete“ skupaj | dasta | slavni Spinozov ”psihofizični paralelizem“, |
| in [šele] atributa [ali atributi?] | omogočita | , da je sporočilo modusov umu dosegljivo, |
| umu dosegljivo, s tem da jih naglas | prebereta | , da jih izrazita <expressing them>.“ |
| tem da jih naglas prebereta, da jih | izrazita | <expressing them>.“ [Bennett, |
| Mojster in učenec se | približata | Mariji in si prek njenih ramen vsak |
| prek njenih ramen vsak s svoje strani | ogledujeta | sliko: tulipan je upodobljen z mehkimi |
| Zato bom, če | dovolita | , nadaljeval s filozofijo: zanimivo |
| Ga | hočeta | videti? |
| Meni se zdi ravno nasprotno, namreč da | govorita | o istem, o mejah jezika. |
| Da, obe tezi | govorita | o meji jezika, vendar se prva postavlja |
| vprašanja in da se začetek in konec poti | stekata | v nadčasni sedanjosti: |
| ”tihemu hrepenenju“, iz katerega potem | sledita | želja in dejanje, si pomaga tako, da |
| Schelling in Hegel se | ujemata | , formalno vzeto, v skupni filozofski |
| Vekov sveta - je Marija zaspala; filozofa | opazita | , da spi, šele tedaj ko zaslišita njeno |
| filozofa opazita, da spi, šele tedaj ko | zaslišita | njeno nežno smrčanje. |
| ”bit“, kakor ju uporablja Schelling, ne | sovpadata | z bolj znano Heideggerjevo niti s klasično |
| je monizem, nauk o Enem, v katerem | sovpadeta | narava in duh, ne da bi se narava ”ukinila“ |
| vseh reči ena, pa v naravi vselej | delujeta | dve volji, na kateri se razdeli ”večna |
| ”Dve sili | vladata | v vesolju: svetloba in težnost.“ [Weil, |
| sodobno kozmologijo ”prapoka“, v kateri | delujeta | dve nasprotni, za stvarjenje vesolja |
| Tu, na belem produ, | sedita | konj in volk, ki se o nečem zavzeto |
| Zdi se, da volk in konj ne | vidita | pava, sicer bi se gotovo čudila, od |
| Govoreči živali se | ozreta | k njej, konj prhne in prikima, volk |
| naslikala Potrjujočo voljo, o kateri zdaj | razpravljata | . |
| Kaj | pravita | , filozofa, od kod je prišel in kam |
| na dve ”paradoksni“ vprašanji, ki se | zastavljata | znotraj FRW‐modelov kot standardnih |
| nihilo): ko filozofija ali teologija | govorita | o stvarenju iz niča v tradicionalnem |
| Principle, 1986) k tej argumentaciji | dodajata | : |
| monografiji Antropično kozmološko načelo | pravita | , da je možno razumeti Carterjevo močno |
| se v svoji znani in vplivni knjigi | zavzemata | predvsem za možnost (C), kajti -- |
| <sum-over-histories> h kvantni gravitaciji, saj | morata | obe [teoriji] neizogibno dopustiti/priznati |
| pa Barrow & Tipler prvo varianto (A) | pripisujeta | predvsem ”naravnim teologom preteklih |
| <participatory> antropično načelo, ki pa je, kot | menita | avtorja, s filozofskega stališča preblizu |
| ”...obe načeli | zrcalita | drugo v drugem. |
| Kaj pa gospa Marija... in Cecilija... | prideta | sèm? |
| Gresta | tudi vidva kam na dopust? | |
| Mislila sem, da | prideta | skupaj z Janezom... |
| Bruno sredi svojega življenja pota | hodita | po potki v parku Zvezda. |
| Angel ju pospremi s smehljajem, ko se | oddaljujeta | med platanami. |
| na voljo v okviru programov, ki jih | izvajata | ministrstvo za delo in pa zavod za |
| pravico le visokošolski učitelji, ki jih | odlikujeta | dva okrasna pridevka. |
| za uveljavljanje te pravice, kot jih | določata | zakon o organizaciji in financiranju |
| amandma na amandma, ki je vložen, ne | rešujeta | pomislekov, ki jih je sicer z nekoliko |
| vnesti v zakon nekatere rešitve, ki jih | predlagata | predvsem za to pristojni strokovni |
| Tolminska in Kobariška | imata | , bom rekel, teritorij, ki bi bil več |
| Ne | poslušata | nas niti županja, niti poslanec. |
| je, da velikokrat mesto in država ne | najdeta | skupnega jezika, saj je za Ljubljano |
| razmerij ali pa stvari, pri katerih | sodelujeta | odnosno uveljavljata svojo vlogo. |
| stvari, pri katerih sodelujeta odnosno | uveljavljata | svojo vlogo. |
| Opozarjamo, da se tudi predlagatelja dobro | zavedata | , da vse tisto, kar na videz vsebinskega |
| A tudi v tem delu avtorja | priznavata | , da je to že urejeno oziroma bo urejeno |
| Predlagateljema zato predlagamo, da zakon | umakneta | in s tem državnemu zboru omogočita, |
| zakon umakneta in s tem državnemu zboru | omogočita | , da se posveti zakonskim besedilom, |
| Zato, ker ta zakon | potrebujeta | država in ga rabi mesto Ljubljana. |
| interes in ta pravica najintenzivneje | trčita | ob pristojnosti državnega in skupnega |
| Druga rdeča nit je, da v tej državi | vladata | generalni sekretar vlade in županja |
| Tu se predlagatelja na začetku | sklicujeta | na takso, ki je v skladu z ustaljeno |
| memoranduma Vlade Republike Slovenije, | dosežeta | dogovor izvajanja nalog. |
| ali v skladu z dikcijo tega zakona to | odločita | generalni sekretar vlade in ljubljanska |
| Vendar ta dva ne | odločata | o tem, o čemer piše v zakonu. |
| skupnih vlaganjih ali o skupnih projektih | odločata | državni zbor v državnem proračunu in |
| se županja in generalni sekretar ne | sporazumeta | , lahko generalni sekretar Vladi Republike Slovenije |
| mestni svet in župan pa se s tem ne | strinjata | , naj to stori na svoje stroške. |
| lokalna skupnost in mesto Ljubljana | pridobita | ob sinergiji. |
| Politični interes in stroka pa | gresta | velikokrat vsak svojo smer. |
| Letos | priletita | še dva transportna helikopterja - |
| Torej naj tudi po razvezi | preživita | vsak pol časa z otrokom, razen kadar |
| dni z otrokom oče, teden dni mati, če | živita | dovolj blizu. |
| odnos med njima, zato se velikokrat | pogovarjata | prek otroka. |
| novih pričakovanj, ki jih na primer | izražata | Fiho in Fšo. |
| Ker obe fundaciji svoje cilje | dosegata | , predstavniki nevladnih organizacij |
| prvem mestu med vrednotami zdravje, | sledita | družinska sreča ter mir in varnost, |
| pridružila dva druga sindikata, ki | delujeta | v podjetju, namreč sindikat gostinskih |
| Epifanij (Pan. 66.21-22) pa ga jasno | omenjata | na seznamu prvih jeruzalemskih škofov. |
| Zdaj obe entiteti čedalje bolj | izgubljata | atribute državnosti, država BiH pa |
| Beograd želi, da omenjeni hidroelektrarni | postaneta | last elektroenergetskega sistema SČG. |
| scenarij bi bil, da Koštunica in Šešelj | oblikujeta | vladno koalicijo, ki bi imela v parlamentu |
| obnovili medsebojni letalski promet, | razmišljata | pa tudi o zmanjšanju omejitev v diplomatskih |
| sopotnici iz Ljubljančanovega vozila, da se | oglasita | na postaji prometne policije v Krškem. |
| olimpijskem letu 2004, v katerem pa | čakata | plavalce pred OI še EP v Madridu in |
| tekmah, na drugi slovenski moštvi pa | prežita | ranjena tekmeca: Pivovarno Laško bo |
| posledicami udarcev s turnirja v Leipzigu se | ubadata | še Deja Doler in Marina Vergeljuk, |
| Lleyton Hewitt in Kim Clijsters, ki | igrata | skupaj z Alicio Molik oziroma Xavierjem |
| reprezentanca ZDA, ki je tudi 1. nosilka, | sestavljata | pa jo James Blake in - po odpovedi |
| Najbolje pri tem | zaslužita | obe smučarski zvezi (avstrijska in |
| zavrnil vročitev dveh obtožnic, ki ga | bremenita | spodbujanja k uboju nekdanjega predsednika |
| levkemijo po statističnih podatkih | zbolita | dve osebi od 100.000 in je najpogostejša |
| procesu, imenovanem translokacija, se | spojita | dva dela človekove dedne zasnove, med |
| deklico ali fantka, ki se neznano kje | borita | za življenje. |
| V njih Koalicija Slovenija, ki jo | tvorita | SDS in NSi, hoče prevladujoč vpliv |
| Tako se to soboto dve knjigi | selita | s police nujno branje na polico za |
| Najprej | zadeneta | njena ostrina in brezkompromisnost. |
| Kaj | pravita | ? |
| Mojo pesniško kolumno vsako nedeljo | prebereta | dva milijona ljudi.« |
| večina augsburškega deželnega zbora | zavrneta | protestantski nauk in znova odredita |
| zavrneta protestantski nauk in znova | odredita | uresničitev edikta iz Wormsa. |
| javnosti želim povedati, da pri nas | obstajata | dve vrsti bolnišnic. |
| Kar se njih tiče, pa | obstajata | 37. čl. avstrijske državne pogodbe |
| prispevka dr. Tineta Hribarja, ki se | nanašata | na povojne izvensodne poboje domobrancev |
| Ljubljanska banka d.d. Ljubljana in Kreditna banka Maribor | obdržita | : |
| Utelešata | ju Winnie in Sadam. Winnie in Sadam |