/Gap (3807)

»Zakaj ne	moremo	iti gledat obešanja?«
sporočiti, da bo dejanje, o katerem	poročamo	, v doglednem času lahko privedlo vojno
izgubljeno čokolado - je zagrmel Oceanija,	slavimo	te.
Oceanija,	slavimo	te , se je umaknila lažji glasbi.
da bi se borili na fronti, lahko pa	ostanemo	vsaj pripravljeni.«
»	Trudimo	se, da bi jezik privedli do njegove
»Mi	uničujemo	besede - na desetine, stotine besed
»Jezik	obiramo	do kosti.«
»Seveda	odpravljamo	največ glagole in pridevnike, pa tudi
»Seveda vse te oblike že	uporabljamo	, a v končni verziji Novoreka drugih
»Pravzaprav ne bo mišljenja, kot ga	pojmujemo	zdaj.«
»Strašno si	prizadevamo	, da bi pripravili čudovito predstavo.«
»Seveda si ne	moremo	privoščiti tveganja,« se je ubogljivo
»Sijajne novice	imamo	za vas.«
London ni bil tako lepo mesto, kot ga	poznamo	danes.«
Navsezadnje, kako pa	vemo	, da je dva in dva štiri?
»Liter in pol litra - to je vse, kar	nudimo	.«
»Ljudje moje starosti ne	vemo	ničesar o tistih časih.«
»Le	beremo	lahko o njih v knjigah in kar pravijo
- hujše od česarkoli, kar si lahko	predstavljamo	.«
»V tej igri, ki se jo	gremo	, ne moremo zmagati.«
»V tej igri, ki se jo gremo, ne	moremo	zmagati.«
prekleta vojna za drugo, vsi pa itak	vemo	, da so vsa poročila laž.«
»Že mi ne	vemo	ničesar o revoluciji in o letih pred
si, da lahko za svojega življenja kaj	spremenimo	.«
»Na Oddelku za dokumentacijo	uporabljamo	še vedno deveto.«
»Da,« je rekel O'Brien, »mi ga lahko	ugasnemo	.«
»	Imamo	ta privilegij.«
»	Imamo	dovolj stolov?«
»Potem se pa lahko tudi	usedemo	in bolj udobno pogovorimo.«
kozarec: »Mislim, da se spodobi, da	začnemo	z nazdravljanjem.«
»	Imenujemo	jo Bratovščina.«
»Na voljo	imamo	kakih dvajset minut.«
izvršiti samomor, če in kadar vam to	ukažemo	?«
»Potrebno nam je, da	vemo	vse.«
»Morda bomo prisiljeni, da mu	damo	novo podobo.«
»Včasih celo	amputiramo	kakšen ud.«
poučila o pravi naravi družbe, v kateri	živimo	ter o strategiji, s katero jo bomo
tistem med splošnimi cilji, za katere se	borimo	, in trenutnimi nalogami, ne bosta vedela
»Če se nam bo zdelo potrebno, da	pridemo	v stik z vama, bomo to storili po Martinu.«
je zdelo, da govori njegov glas, »to	moramo	storiti in moramo biti nepopustljivi.«
njegov glas, »to moramo storiti in	moramo	biti nepopustljivi.«
»Nikoli ne	pomagamo	svojim članom.«
kadar je absolutno potrebno, da koga	utišamo	, včasih lahko vtihotapimo v jetnikovo
potrebno, da koga utišamo, včasih lahko	vtihotapimo	v jetnikovo celico britev.«
»Toda kako daleč je ta prihodnost, ne	vemo	.«
»Ne	moremo	delovati kolektivno.«
»Lahko samo	razširjamo	svoje znanje navzven, od posameznika
uničuje skoraj tako hitro, kot jih lahko	delamo	.«
uničen tudi zadnji izvod, lahko jo	obnovimo	skoraj besedo za besedo.«
ravnotežje, ne glede na to, kako daleč ga	potisnemo	v to ali ono stran.
Da lahko	razumemo	, v čem je bistvo sedanje vojne - kajti
primerjavi z revnejšimi množicami, ki jim	pravimo	»raja.«
Eastaziji ima kitajsko ime, ki ga običajno	prevajamo	kot Čaščenje smrti, a ga morda bolje
opravljajo raziskovanja, ki jih lahko	imenujemo	znanstvena, še vedno za vojne namene,
Če torej	presojamo	vojno po merilih prejšnjih vojn, je
ravnotežje, ne glede na to, kako daleč ga	potisnemo	v to ali ono stran.
Evraziji, Čaščenje smrti, kot ga običajno	imenujemo	, v Eastaziji, so si zavestno postavili
Ožjo partijo pride Širša partija, ki jo, če	opišemo	Ožjo partijo kot možgane države, lahko
kot možgane države, lahko po pravici	primerjamo	z rokami.
to so neme množice, ki jih navadno	opredeljujemo	kot »raja« in ki štejejo morda petinosemdeset
izobraziti; toda odkar ni več pomembno, da	tekmujemo	v vojaških in gospodarskih stvareh,
dvomišljenja mogla - in bo po tem, kar	vemo	, mogla tako ravnati še na tisoče let
Nekoliko bolj favorizirani delavci, ki jim	pravimo	»raja,« se samo v presledkih zavedajo,
Če	domnevamo	, da smo pravilno opisali notranji ustroj
»Ne premikajta se, dokler vama ne	ukažemo	.«
»Zdaj vaju lahko	vidimo	,« je rekel glas.
trenutka nisi nikdar razmišljal, kaj	pojmujemo	z eksistenco.«
»Mi, Partija,	obvladujemo	vse dokumente in obvladujemo vse spomine.«
Partija, obvladujemo vse dokumente in	obvladujemo	vse spomine.«
»Potem	obvladujemo	preteklost, mar ne?«
»In zakaj, si predstavljaš,	pripeljemo	ljudi na ta kraj?«
»Da te	ozdravimo	!«
»Da te	napravimo	duševno zdravega!«
razumeti, Winston, da nihče, ki ga	pripeljemo	sem, nikdar ne pride iz naših rok neozdravljen?«
»Mi ne samo, da svoje sovražnike	uničujemo	, temveč jih spreminjamo.«
svoje sovražnike uničujemo, temveč jih	spreminjamo	.«
»Mi ne	delamo	napak te vrste.«
»Mi jih	napravimo	resnična.«
»Predvsem pa ne	dovolimo	, da bi se mrtvi vzdignili zoper nas.«
»Ker te tako ali tako	nameravamo	do kraja uničiti, tako da ne bo nič,
se vprašuješ, zakaj si v tem primeru	delamo	sitnosti in te najprej zaslišujemo?«
primeru delamo sitnosti in te najprej	zaslišujemo	?«
»Kaj ti nisem ravnokar povedal, da se	razlikujemo	od preganjalcev iz preteklosti?«
»Mi se ne	zadovoljujemo	s pasivno pokorščino, pa tudi ne z
»Mi ne	pokončamo	krivoverca, dokler se nam upira; dokler
upira; dokler se nam upira, ga nikoli ne	pokončamo	.«
»Mi ga	spreobrnemo	, osvojimo njegovega notranjega duha,
»Mi ga spreobrnemo,	osvojimo	njegovega notranjega duha, ga preoblikujemo.«
osvojimo njegovega notranjega duha, ga	preoblikujemo	.«
»Vse zlo in iluzije	izžgemo	iz njega, privedemo ga na našo stran,
»Vse zlo in iluzije izžgemo iz njega,	privedemo	ga na našo stran, ne navidezno, temveč
»	Naredimo	ga za enega naših, preden ga ubijemo.«
»Naredimo ga za enega naših, preden ga	ubijemo	.«
»Niti tedaj ne, kadar koga	izročimo	smrti, ne moremo dovoliti odklona.«
tedaj ne, kadar koga izročimo smrti, ne	moremo	dovoliti odklona.«
»Mi pa	naredimo	možgane popolne, preden jih izstrelimo.«
naredimo možgane popolne, preden jih	izstrelimo	.«
»Nihče, ki ga	privedemo	na ta kraj, se nam nikdar ne postavi
»Prosili so, naj jih hitro	ustrelimo	, da bodo mogli umreti, dokler so njihovi
»In tudi, če se nam zahoče, da te	pustimo	preživeti tvojo naravno življenjsko
»Če se nam bo zahotelo, da te	osvobodimo	, potem ko bomo opravili s tabo, še
»Zakaj si	želimo	oblast?«
»Mi se	razlikujemo	od vseh drugih oligarhij preteklosti
drugih oligarhij preteklosti po tem, da	vemo	, kaj delamo.«
oligarhij preteklosti po tem, da vemo, kaj	delamo	.«
»Mi	vemo	, da se nihče nikoli ne polasti oblasti
»	Obvladujemo	stvari, ker obvladujemo zavest.«
»Obvladujemo stvari, ker	obvladujemo	zavest.«
»Mi	ustvarjamo	zakone narave.«
»Lahko jih	izključimo	iz življenja.«
»Če	plovemo	po oceanu ali če napovemo mrk, se nam
»Če plovemo po oceanu ali če	napovemo	mrk, se nam večkrat zdi primerno dopustiti,
»Resnična oblast, oblast, za katero se	moramo	boriti noč in dan, ni oblast nad stvarmi,
»Se ti zdaj svita, kakšen svet	ustvarjamo	?«
»Že zdaj	lomimo	navado mišljenja, ki se je preživela
ob rojstvu odvzeli materam, tako kot	vzamemo	jajca kokošim.«
»Tak je svet, ki ga	pripravljamo	, Winston.«
»Denimo, da se nam zahoče, da se hitreje	izrabimo	.«
»Denimo, da	povečamo	hitrost človeškega življenja, tako
»Mi	nadzorujemo	življenje, Winston, na vseh njegovih
»Ampak mi	ustvarjamo	človeško naravo.«
»Vsakogar prej ali slej	ozdravimo	.«
»	Predstavljamo	si.«
Kako	moremo	karkoli vedeti, razen po tistem, kar
drugačnim, veliko resnejšim prizvokom: »	Opozarjamo	vas, da počakate na važno obvestilo
temeljil na angleškem jeziku, kot ga	poznamo	danes, vendar bi angleško govoreč človek
slovničnih posebnostih tega jezika lahko	spregovorimo	že v delu, ki je posvečen A slovarju,
bile skoraj samo takšne besede, ki jih	poznamo	tudi mi - besede kot udariti, teči,
glagol iti spregal idem, ideš, ide,	idemo	, idete, idejo, vse nepravilne oblike
	Pomislimo	, na primer, na tak značilen stavek
blagoglasje prevladovalo nad vsemi oziri, če	izvzamemo	točnost pomena.
	Sodimo	, da so te resnice samoumevne: da so
»Potem se kar sprijaznita s tem, da vaju	nočemo	poslušati!«
Od njih se	moramo	namreč učiti; saj so že prej prehodili
njej morebiti tudi mi; pri njih lahko	poizvemo	, ali je pot kamnita in težavna ali
Pogosto se	sestajamo	možje istih let in potrjujemo pravilnost
Pogosto se sestajamo možje istih let in	potrjujemo	pravilnost starega pregovora.
Ko se	pogovarjamo	, skoraj vsi tarnajo in se z otožnostjo
»seveda če lahko	verjamemo	Simonidu.«
»To vsekakor	moramo	,«
»Vsakomur je treba vrniti to, kar mu	dolgujemo	.
»Gotovo, vse, kar mu	dolgujemo	.
Očitno namreč meni: pravično je, da	predamo	vsakomur to, kar mu pripada; pripadajočo
»Če	hočemo	izhajati iz že povedanega: prijateljem
je pravičnost v tem, da prijateljem	koristimo	, sovražnikom škodujemo.«
prijateljem koristimo, sovražnikom	škodujemo	.«
»Da morda, prijatelj, če se ne	oziramo	na uporabo denarja pri nakupu ali prodaji
»Misliš s tem, če denarja ne	uporabimo	, temveč ga shranimo?«
če denarja ne uporabimo, temveč ga	shranimo	?«
»Če torej	shranimo	škarje za rez trte in jih varujemo,
shranimo škarje za rez trte in jih	varujemo	, potem je pravičnost koristna tako
Če pa jih	uporabljamo	, potem je koristna vinogradnikova spretnost?«
sta lira in ščit shranjena in ju ne	uporabljamo	, je pravičnost koristna, za njuno uporabo
pravičnost obstaja v tem, da prijateljem	koristimo	in sovražnikom škodujemo.«
prijateljem koristimo in sovražnikom	škodujemo	.«
»Seveda	ljubimo	može, ki jih imamo za dobre, in sovražimo
»Seveda ljubimo može, ki jih	imamo	za dobre, in sovražimo tiste, ki jih
ljubimo može, ki jih imamo za dobre, in	sovražimo	tiste, ki jih imamo za slabe.«
za dobre, in sovražimo tiste, ki jih	imamo	za slabe.«
»Pri Heraklu, no, zdaj pa	imamo	tisto slavno Sokratovo ironijo!
povedal svoje stališče - pa najsi mu to	prepovemo	ali ne?«
Mi	pravimo	, samo v vsakdanji govorici: zdravnik,
nikoli ne zmoti, če je res to, za kar ga	imamo	.
mogočnikom tistega, ki ga navadno s tem	mislimo	, ali čisto določenega moža, kakor si
Zategadelj	imamo	vendar svoje moderno zdravstvo, ker
ali nam gre slabše ali bolje, ko ne	vemo	za pravi pomen tvojih besed.
donosnejša kakor pravičnost, tudi če ji	pustimo	prosto pot in je v ničemer ne oviramo.
pustimo prosto pot in je v ničemer ne	oviramo	.
Dokaži nam, predragi, da se	motimo	, če dajemo pravičnosti prednost pred
Dokaži nam, predragi, da se motimo, če	dajemo	pravičnosti prednost pred nepravičnostjo!«
In tako se	moramo	pač zediniti v tem, da vsaka prava
»Potemtakem lahko	rečemo	: korist, ki jo prinaša obrtnikom zaslužek,
posebne spretnosti, temveč, če dobro	premislimo	: prinaša medicina zdravje, pridobitništvo
kakor prej že med samim razpravljanjem	sporazumemo	, potem smo si lahko hkrati sodniki
vsak je tak kakor tisti, s katerim ga	enačimo	?«
morejo ničesar doseči - vsekakor včasih	pravimo	, da lahko tudi nepravičniki, če se
veliko dejanje, toda v tem se temeljito	motimo	.
dejanje nesposobni - da je to tako (če	posežemo	spet nazaj) in ne tako, kakor si najprej
zadevo, temveč za normo, po kateri naj	živimo	.«
konja ali kakega drugega bitja lahko	označimo	to, kar lahko opravimo (in sicer najbolje)
bitja lahko označimo to, kar lahko	opravimo	(in sicer najbolje) samo z njim?«
»No tako:	gledamo	samo z očmi, kajne?«
»In	poslušamo	z ušesi?«
»Upravičeno	imenujemo	to njihovo posebno nalogo.«
»Trtno rozgo lahko	obrežemo	z mečem, škarjami in s številnimi drugimi
naloga neke stvari v tem, da lahko nekaj	opravimo	(in sicer najbolje) samo z njo.«
»Lahko to	posplošimo	?«
Ali lahko te naloge	pripišemo	kakemu drugemu bitju in jih razglasimo
pripišemo kakemu drugemu bitju in jih	razglasimo	za njegove?«
obstoja po tvojem mnenju dobro, ki si ga	želimo	zaradi njega samega in ne zaradi posledic,
»Ali, nadalje, obstaja dobro, ki ga	ljubimo	zaradi njega samega in zaradi posledic,
Te stvari vsekakor	ljubimo	iz obeh razlogov?«
sodijo telesne vaje in napori, ki jih	moramo	prebiti kot bolniki zaradi okrevanja,
Te dobrine	imamo	sicer za utrudljive, a hkrati tudi
hkrati tudi za koristne in si jih ne	želimo	zaradi njih samih, temveč se potegujemo
želimo zaradi njih samih, temveč se	potegujemo	zanje zaradi denarja, ki ga prinašajo,
Pravičniku in nepravičniku	damo	možnost, da ravnata po svoji volji;
da ravnata po svoji volji; nato jima	sledimo	in opazujemo, kam ju vodi nagon.
po svoji volji; nato jima sledimo in	opazujemo	, kam ju vodi nagon.
	Vidimo	, da ju želja po tem, da bi več imela,
pravičnika in nepravičnika, o katerih	govorimo	, si lahko ustvarimo samo tedaj, če
nepravičnika, o katerih govorimo, si lahko	ustvarimo	samo tedaj, če oba najostreje soočimo.
ustvarimo samo tedaj, če oba najostreje	soočimo	.
Nekako takšnale: nepravičniku ničesar ne	odvzamemo	od njegove nepravičnosti, pravičniku
temveč ju kot popolna v svojih zvrsteh	postavimo	drugega ob drugega.
Tu	vidimo	, da nepravičnik ukrepa kakor spretni
Takšnega moža nato	soočimo	s pravičnikom, preprostim in plemenitim,
Vzeti mu	moramo	vsak videz pravičnosti; kajti sicer
pravičnosti in nepravičnosti, kakor jih	slišimo	v vsakdanjem življenju in od pesnikov.
Vendar	moramo	, če hočemo v sreči živeti, ubrati to
Vendar moramo, če	hočemo	v sreči živeti, ubrati to pot, kamor
Da	ostanemo	skriti, bomo ustanovili zaveze in društva;
obstajajo in imajo skrb za nas, potem	vemo	zanje in slišimo o njih samo iz pripovedk
imajo skrb za nas, potem vemo zanje in	slišimo	o njih samo iz pripovedk in opisov
Če jim	verjamemo	, potem lahko delamo krivico in iz
Če jim verjamemo, potem lahko	delamo	krivico in iz dobička, ki ga pri tem
krivico in iz dobička, ki ga pri tem	imamo	, bogovom darujemo.
dobička, ki ga pri tem imamo, bogovom	darujemo	.
nas sicer ne zadene kazen bogov, toda	odrekamo	se tudi vsakemu dobičku, ki ga prinaša
dobička, pri tem pa bogove vendar lahko	prepričamo	z molitvami, da nas ne kaznujejo za
napake in kršitve zakonov; in tako	odnesemo	pete brez sleherne kazni. - ’
V podzemlju pa se	moramo	vendarle pokoriti za svoje tukajšnje
kakšno utemeljitvijo naj potemtakem	dajemo	prednost pravičnosti pred najhujšo
Če si to	prisvojimo	pod videzom kreposti, se bomo dobro
ne bi pazili drug na drugega, da ne	delamo	krivic, temveč bi bil vsakdo svoj najboljši
(navideznega) slovesa, potem nikoli ne	porečemo	, da hvališ ali grajaš pravičnost ali
tistim največjim dobrinam, ki jih naj	imamo	zaradi njihovih posledic, še bolj pa
»Pretres, ki se ga	mislimo	lotiti, ne zahteva lenobnega, temveč
»se	lotevamo	razpravljanja tako, kakor ko bi nam
nam bil kdo zapovedal, naj oddaleč	beremo	zelo majhne črke, čeprav smo kratkovidni,
najprej o bistvu držav, potem pa se	posvetimo	posameznikom, pri čemer lahko prve
posameznikom, pri čemer lahko prve	primerjamo	z drugimi.«
»In v takšnih okoliščinah lahko	upamo	, da se bomo lažje povzpeli do cilja
»Ali naj potemtakem	poskusimo	doseči ta cilj?
drugemu pomagati; to naselbinsko skupnost	imenujemo	mestno državo; ali ne?«
Ali naj še takoj	pritegnemo	čevljarja in druge, ki tudi skrbijo
ni popolnoma podoben drugemu, temveč	imamo	vsi različne sposobnosti, ta to, oni
država še zmeraj ne bo prevelika, če	vključimo	vanjo kravarje, ovčarje in druge živinorejce,
ki ga potrebujejo tisti, pri katerih	hočemo	delno kriti svoje potrebe.«
»Potemtakem	potrebujemo	tudi trgovce?«
»Če pa trgovina poteka po morju,	potrebujemo	povrhu še mnoge druge, ki se razumejo
Tako, kajne,	imenujemo	ljudi, ki sedijo na trgu ter kupujejo
tistim, ki trgujejo iz države v državo,	pravimo	veletrgovci?«
uporabo svoje telesne moči, in ker	pravimo	plačilu zanjo dnina, imenujemo nje
in ker pravimo plačilu zanjo dnina,	imenujemo	nje same dninarje.
Če pa hočete, lahko	pretresemo	tudi tako napihnjeno državo.
»Naša naloga je očitno - samo če to	zmoremo	-, da ugotovimo, kakšne prirojene lastnosti
je očitno - samo če to zmoremo -, da	ugotovimo	, kakšne prirojene lastnosti morajo
dokler nam dopuščajo moči, se ji ne	smemo	izmuzniti.«
Kje naj	najdemo	ljudi z značajem, ki bi bil hkrati
»Če bojevniku katero koli teh narav	odvzamemo	, potem ni več dober bojevnik.
Pri tem nikakor ne	smemo	prezreti ustrezne poti in delati ovinkov!«
»potem ne	smemo	popustiti, tudi če je pot dolga.«
Potem pa	poskusimo	v mislih vzgajati te može tako, kakor
tako, kakor si, ko nam je na voljo čas,	pripovedujemo	pravljice.«
»Ali ne veš, da otrokom najprej	pripovedujemo	pravljice?
In pravljice	uporabljamo	pri vzgoji otrok pred gimnastiko?«
izoblikovati tak značaj, kakršnega	želimo	, da bi imelo.«
»Potem pa ne	moremo	brezbrižno dopuščati, da bi otroci
»Tega ne	smemo	.«
»lahko	presojamo	tudi manjše; oboje si morajo biti podobne
»To lahko upravičeno	grajamo	!«
jih v naši državi, dragi Adeimant, ne	smemo	pripovedovati!
Še prav posebej ne	smemo	mlademu človeku izjavljati, da ne počenja
Če	hočemo	, da bodo videli čuvarji kot branilci
medsebojnih sporih, potem jim nikakor ne	smemo	pripovedovati o bojih Gigantov ali
Če	hočemo	namreč čuvarje prepričati, da noben
kdo vprašal, katere pesnitve s tem	mislimo	, kaj bi mu odgovorili?«
»ne	smemo	soglašati ne s Homerjem ne z drugimi
nekako takšne misli, kakor jo zdaj	iščemo	, in pokazati, da je bog stvarnik dobrega
moč poboljšati z vzgojo; pesnikom ne	smemo	dovoliti trditve, da so kaznovanci
drugo, a včasih nas samo ukani, da to	verjamemo	, ali pa je bog preprosto, enovito bitje,
»če se sploh spreminja; saj vendar ne	moremo	domnevati, da bi kaj manjkalo glede
ne veš, da pravo resnično laž - če	smemo	tako reči - vsi bogovi in ljudje sovražijo?«
kot nekakšno zdravilo koristna, če jo	uporabimo	v obrambo pred sovražniki in tako imenovanimi
Dalje pri prej omenjenih zgodbah: če ne	poznamo	resnice o pradavnih dogodkih in poskušamo
poznamo resnice o pradavnih dogodkih in	poskušamo	izmišljene opise čimbolj približati
resnici, potem iz nje (laži) vsekakor	črpamo	korist?«
»Četudi pri Homerju marsikaj	hvalimo	, to ne more veljati za sanje, ki jih
jih Zevs pošlje Agamemnonu, kakor ne	moremo	hvaliti pri Aishilu, če Tetis pravi,
nekdo tako govori o bogovih, potem se	jezimo	nanj, mu ne damo zbora in ne dovolimo,
bogovih, potem se jezimo nanj, mu ne	damo	zbora in ne dovolimo, da bi učitelji
jezimo nanj, mu ne damo zbora in ne	dovolimo	, da bi učitelji njegovo pesnitev uporabljali
mladih nog dalje vsi, za katere si	želimo	, da bodo nekoč spoštovali bogove in
»In dalje: če	hočemo	, da postanejo hrabri, potem jim še
hrabri, potem jim še prav posebno ne	smemo	pripovedovati ničesar, kar bi jim lahko
»Potemtakem	moramo	pesnikom, ki bi hoteli prikazovati
»To	moramo	.«
»Potemtakem	moramo	najprej pri pesnikih izločiti taka
drugi pesniki naj se ne jezijo na nas,	prosimo	, če ta in podobna mesta črtamo; tega
nas, prosimo, če ta in podobna mesta	črtamo	; tega ne delamo zato, ker bi bili verzi
ta in podobna mesta črtamo; tega ne	delamo	zato, ker bi bili verzi nepesniški
in ljudje tolikanj manj slišati, če	hočemo	, da bodo svobodni in se suženjstva
2. »Potemtakem	moramo	odstraniti tudi vse strašne, grozo
v kakšnem drugem pogledu, mi pa se	bojimo	, da ne bi čuvarji zaradi tega strahu
»In upravičeno se tega	bojimo	.«
»Torej	moramo	to izločiti?«
»Potemtakem	moramo	peti in pripovedovati v nasprotnem
»Pomisli, ali tako prav	ravnamo	ali ne!
Pravičnik, tako	pravimo	, ne vidi nič strašnega v smrti pravičnika,
»Dalje	trdimo	, da tak mož najčešče sam sebi zadostuje
»Zategadelj lahko upravičeno	odstranimo	tožbe slavnih junakov in jih prepustimo
odstranimo tožbe slavnih junakov in jih	prepustimo	ženam - toda ne resnim - in strahopetnim
strahopetnim možem, da bo tiste, ki jih	vzgajamo	, sram takega ravnanja.«
»Spet	prosimo	Homerja in druge pesnike, naj ne opevajo
morja... Tudi ni dopustno, kakor	beremo	pri Homerju, da si Ahil med jokom in
Njenim ugotovitvam	moramo	slediti, dokler nas kdo z boljšimi
»Tudi ne	smemo	dopustiti, da bi bili možje podkupljivi
Nikakor ne	smemo	mladih ljudi prepustiti veri, da je
5. »Tudi	nočemo	verjeti,«
Zato	hočemo	pripraviti pesnike do tega, da jim
oblika pripovedi nam še preostaja, ko že	razpravljamo	o njihovi dopustnosti ali nedopustnosti?
sporazumen z raziskavo, ki se ji že dolgo	posvečamo	?«
Zdaj pa	moramo	, menim, razmisliti o obliki; potem
»Nasprotje k temu pa je, če med govori	izločimo	pesnikove vmesne besede in ostanemo
izločimo pesnikove vmesne besede in	ostanemo	samo pri izmeničnih govorih.«
da smo vsebino že obravnavali in da	moramo	zdaj govoriti o obliki.«
»Hotel sem s tem tole povedati: biti si	moramo	na jasnem, ali naj pesniki pri svojih
premišljuješ, ali naj tragedijo in komedijo	sprejmemo	v našo državo ali sploh ne?«
razprava nas nosi kakor sapa, in mi ji	moramo	slediti.«
»Premisli zdaj, ali naj naše čuvarje	usmerimo	v posnemanje ali ne!
8. »Če se	strinjamo	z našim prvim načelom, po katerem morajo
bolni, ljubeči in rodeči ženski sploh ne	govorimo	!«
kaže samo neznatne spremembe in če ji	poskrbimo	za ustrezni tonovski način in ritmiko,
»In kaj naj	storimo	mi?«
»Ali naj	sprejmemo	v naši državi vse te stilne vrste ali
»V besedah ne	potrebujemo	, kakor smo ugotovili, ne tožb ne stokanja?«
»Te (tonovske načine)	moramo	potemtakem izločiti; saj so neuporabni
»Torej v pesmi in pri petju ne	potrebujemo	godal z mnogimi strunami niti ne panharmonije?«
obstaja še vprašanje o ritmu: tu ne	mislimo	obravnavati različnih ritmov in raznoterih
ritmov in raznoterih stopic, temveč se	hočemo	ozreti na življenski ritem vrlega in
Toda to	prepustimo	, kakor sem rekel, Damonu.
Če	hočemo	, da bo stvar jasna, bo potrebna daljša
vsekakor ne iz tiste, ki jo olepšujoče	uporabljamo	za nespametnost, temveč iz tiste duševne
12. »Ali	moramo	paziti samo na pesnike in jih prisiliti,
prepovedati pri nas pesniti - ali pa	moramo	nadzirati tudi druge umetnike in jim
Poiskati si	moramo	takšne umetnike, ki lahko iz narave
prizadevati, da jih v malem in velikem dodobra	spoznamo	, ker se le tako lahko naučimo brati.«
dodobra spoznamo, ker se le tako lahko	naučimo	brati.«
tudi podob črk, v vodi ali ogledalu ne	moremo	prej spoznati, dokler ne poznamo samih
ne moremo prej spoznati, dokler ne	poznamo	samih črk?
»Torej, trdim, pri bogovih, tudi ne	moremo	biti prej muzično izobraženi, ne mi
izobraženi, ne mi sami ne čuvarji, ki jih	moramo	vzgojiti, dokler ne spoznamo temeljnih
čuvarji, ki jih moramo vzgojiti, dokler ne	spoznamo	temeljnih oblik preudarnosti, hrabrosti,
obdaja, in si njih in njihovih podob ne	zapomnimo	tu, kjer so, ter jih ne preziramo ne
ne zapomnimo tu, kjer so, ter jih ne	preziramo	ne v malem ne v velikem, temveč se
ne v malem ne v velikem, temveč se	zavedamo	, da vse to sodi k isti umetnosti in
vsekakor v tem, da preudarno in plemenito	ljubimo	to, kar je nravno in lepo?«
torej temeljne značilnosti duše dobro	izoblikujemo	in ji potem prepustimo posamičnosti
duše dobro izoblikujemo in ji potem	prepustimo	posamičnosti pri oblikovanju telesa,
posamičnosti pri oblikovanju telesa, tu pa	postavimo	samo glavna načela, da ne postanemo
postavimo samo glavna načela, da ne	postanemo	dolgovezni, potem je naše ravnanje
in ves način življenja nasploh lahko	primerjamo	s tistimi pesmimi in glasbo, ki uporabljajo
»Bogatinu pa, kakor	pravimo	, ni zaupana nobena naloga, brez katere
»Tako vsaj	trdimo	.«
se ne bomo z njim prepirali, raje si	hočemo	sami priti na jasno, ali se mora bogatin
potomce, ki bi jim bili, kakor upravičeno	domnevamo	, podobni; bil je namreč mnenja, da
jim po tem, kar smo prej rekli, ne	verjamemo	obojega hkrati: če je bil božji sin,
je bil božji sin, potem ni bil, tako	trdimo	mi, pohlepen po denarju; če pa je bil
k temu, Sokrat: ali ni potrebno, da	imamo	v državi dobre zdravnike?
17. »V prej, ne zdaj opisanem človeku	moramo	potemtakem iskati dobrega in pametnega
izvira iz filozofske naravnanosti; če	pustimo	, da se prosto razvija, postane čezmerno
približa duši, tega lahko z vso pravico	imenujemo	dovršeno izobraženega in harmoničnega
»Kaj	moramo	zdaj še obravnavati?
»Najbolj pa	ljubimo	to, s čimer nas veže skupna korist;
nas veže skupna korist; kjer torej	mislimo	, da je blaginja drugega hkrati tudi
»V vseh življenskih dobah jih	moramo	opazovati, ali se držijo tega načela
njej: z našo voljo zmotna, kakor hitro	spoznamo	zmoto, proti naši volji pa pravilna,
»Od resnice se	ločimo	samo proti svoji volji.«
20. »Zato	moramo	, kakor sem pravkar dejal, iskati take
Že od mladih nog dalje jih	moramo	preskušati; v ta namen jim dajemo naloge,
jih moramo preskušati; v ta namen jim	dajemo	naloge, pri katerih lahko najprej pozabijo
»Tudi tretjo vrsto, tiste, ki jih	imamo	za zaslepljene,«
treba preskušati in opazovati: kakor	peljemo	žrebeta v hrup in trušč in jih opazujemo,
peljemo žrebeta v hrup in trušč in jih	opazujemo	, ali so boječa, prav tako moramo te
opazujemo, ali so boječa, prav tako	moramo	te že v mladih letih postavljati v
jih peljati na zabave, da jih bolj	preskusimo	kakor zlato v ognju in ugotovimo: kdo
bolj preskusimo kakor zlato v ognju in	ugotovimo	: kdo od njih se ne da preslepiti in
Kogar zmerom znova	preskušamo	kot otroka, mladeniča in moža in vse
Vse druge	moramo	izločiti.
»Te	imenujemo	z vso pravico in resnico prave čuvarje
»Kakšna pot nam zdaj preostaja, da	prepričamo	, če mogoče, vladarje, sicer pa vsaj
pripovedujejo pesniki, če jim lahko	verjamemo	; v našem času se take stvari ne dogajajo,
sploh kdaj lahko dogodila; če ji naj	verjamemo	, je za to vsekakor potrebno veliko
Vsi v državi ste bratje, tako jim	pripovedujemo	v pravljici.
»Tako gotovo pa tega spet ne	smemo	trditi, dragi Glavkon,«
»Sprašuješ, kako naj se pred temi očitki	branimo	?«
»Da	dobimo	odgovor na vprašanje, moramo samo nadaljevati
»Da dobimo odgovor na vprašanje,	moramo	samo nadaljevati isto pot.
Medtem mi ne	ustanavljamo	države z namenom, da bi bil en stan
V taki državi bomo - kakor	upamo	- najprej našli pravičnost, kakor bomo
Ko zdaj, kakor smo prepričani,	gradimo	srečno državo, hočemo srečo vseh in
prepričani, gradimo srečno državo,	hočemo	srečo vseh in ne samo nekaterih, ki
si, da nekdo pride k nam, ko ravno	barvamo	kip, in nas graja, zakaj najlepšega
graja, zakaj najlepšega dela telesa ne	obarvamo	z najlepšimi barvami; zakaj niso oči,
odgovorili: Čudak, nikar ne misli, da	moramo	oči tako lepo obarvati, da jih potem
oglej, ali vsak del barvno ustrezno	obravnavamo	in celoto kar najlepše oblikujemo!
obravnavamo in celoto kar najlepše	oblikujemo	!
tako nas zdaj ne sili, da čuvarjem	pripomoremo	do sreče, ki bi iz njih napravila vse
Mi	hočemo	imeti v njih može, ki bodo čim manj
Zato	moramo	tole premisliti: ali vidimo življenski
Zato moramo tole premisliti: ali	vidimo	življenski cilj čuvarjev v njihovi
njihovi čim večji osebni sreči, ali pa	imamo	za svojo nalogo skrb za srečo vse države,
nalogo skrb za srečo vse države, vtem ko	prisilimo	in prepričamo čuvarje in njihove pomočnike,
srečo vse države, vtem ko prisilimo in	prepričamo	čuvarje in njihove pomočnike, da postanejo
ob dobri upravi vsa država, potem le	prepustimo	naravi, da nakloni posameznim stanovom
»Potemtakem lahko naši čuvarji - tako	smemo	domnevati - brez težav premagajo silo,
drugo državo z javno izjavo: ’Mi ne	uporabljamo	ne zlata ne srebra; to nam sploh ni
katera koli druga država razen te, ki jo	ustanavljamo	mi, vredna da nosi ime ’država‘!«
držav, ne ena država - tako, kakor to	pravimo	v igri.
»Tako	nalagamo	čuvarjem še eno dolžnost: vestno morajo
»Dolžnost, ki jim jo	nalagamo	, je zelo preprosta!«
»mi jih ne	obremenjujemo	, kakor bi lahko kdo mislil, z mnogimi
tega še drugo, česar se za zdaj še ne	dotikamo	, namreč možitev žena, zakon, spočenjanje
»Potemtakem	moramo	, kakor smo že prej rekli, dati otrokom
nastane nazadnje - mislim, da to lahko	rečemo	- popolna in trdna celota, v dobrem
Ali se bomo odločili, da	izdamo	zakonske odločbe o vseh teh stvareh?«
pač pa delfskemu Apolonu; od njega	pričakujemo	temeljne, najlepše in najpomembnejše
pokopavanju mrtvih in dajatvah, ki jih	dolgujemo	pokojnim, da nam ostanejo naklonjeni.
Na te stvari se mi ne	razumemo	in zato jih ne bomo, če smo pametni,
brata, Polemarha in druge, da skupaj	poiščemo	, kje sta v državi pravičnost in nepravičnost,
je potrebna za srečo, bodisi da jo	želimo	uživati skrivaj ali javno pred vsemi
»	Upamo	, da bomo to, kar iščemo, tudi našli,
»Upamo, da bomo to, kar	iščemo	, tudi našli, in sicer tako!
»In če v nji	odkrijemo	nekaj teh lastnosti, potem so tiste,
Kadar	iščemo	eno od njih, smo zadovoljni, če jo
od njih, smo zadovoljni, če jo takoj	najdemo	.
Kadar pa	najdemo	najprej preostale tri, potem s tem
najprej preostale tri, potem s tem	odkrijemo	tudi četrto, ki jo iščemo.
s tem odkrijemo tudi četrto, ki jo	iščemo	.
»Potemtakem	moramo	tako ravnati tudi pri naših štirih
»Lastnost, ki jo najprej	opazimo	, je gotovo modrost.
In pri tem	naletimo	na nekaj nenavadnega.«
dobro seznanjena z obdelavo lesa, je ne	imenujemo	modre?«
In to	imenujemo	pogum, ali ne?«
veselju, v sli in strahu, in nikoli je ne	smemo	zanemariti.
Zdaj namreč ne	raziskujemo	pojma poguma, temveč pojem pravičnosti;
»Preostajata še dve lastnosti, ki ju	moramo	raziskati v naši državi: preudarnost
boljši del obvlada slabšega, potem	pravimo	, da je človek močnejši od samega sebe,
človek močnejši od samega sebe, in ga	hvalimo	; če pa zaradi slabe vzgoje ali slabe
obvlada boljši, a manjši del, potem	imamo	za to grajo in prezir, medtem ko o
grajo in prezir, medtem ko o človeku	pravimo	, da je slabši od samega sebe in da
Upravičeno namreč lahko	rečemo	o njej, da je močnejša od same sebe,
je močnejša od same sebe, če sicer	govorimo	o preudarnosti in premoči nad sabo
9. »Če potemtakem lahko	rečemo	o kateri državi, da je močnejša kot
močnejša od same sebe, potem to lahko	rečemo	o naši državi.«
»Potem jo	smemo	imenovati tudi preudarno?«
Državo	imenujemo	pogumno in modro, ker imata dva njena
To skladnost	imenujemo	z vso pravico preudarnost: to se pravi
ugotovili za našo državo tako, kakor jih	vidimo	.
»Zdaj, dragi Glavkon,	moramo	kot lovci obkoliti grm in paziti, da
»Mislim, da že dolgo	govorimo	in poslušamo o pravičnosti, toda ne
»Mislim, da že dolgo govorimo in	poslušamo	o pravičnosti, toda ne opazimo, da
in poslušamo o pravičnosti, toda ne	opazimo	, da gre zanjo.«
pravičnost v tem, da na neki določen način	opravljamo	svojo nalogo.
škodo in zaslužita, da ju z vso pravico	označimo	kot največji zločin.«
Narobe pa lahko	rečemo	: če vsi stanovi - obrtniki, pomočniki
Kaj pa tudi lahko drugega	storimo	?
Če se to ne zgodi,	moramo	začeti na novo raziskovati.
pravičnost pri posamezniku, če jo najprej	raziščemo	na kaki večji stvari.
Kar smo o njej ugotovili,	hočemo	zdaj prenesti na posameznega človeka.
Če se tu	srečamo	z istim, potem je v redu; če pa pri
potem je v redu; če pa pri posamezniku	naletimo	na kaj drugega, potem se bomo znova
obe stvari (državo in posameznika)	postavimo	drugo ob drugo in ju drgnemo, utegne
posameznika) postavimo drugo ob drugo in ju	drgnemo	, utegne iz njiju zaplameneti pravičnost
odkrito pravičnost lahko potem trdno	zasidramo	v nas samih.«
»Če različno velikima stvarema	prisodimo	isto lastnost, ali sta si potem v tej
»Zategadelj lahko	zahtevamo	, dragi prijatelj, da ima vsak posameznik
Vsekakor	moramo	priznati, da so v vsakem izmed nas
12. »Težje pa je ugotoviti, ali	opravljamo	vse duševne dejavnosti samo z eno sposobnostjo
vsako od treh drugo dejavnost; z eno se	učimo	, z drugo se razvnemamo in s tretjo
dejavnost; z eno se učimo, z drugo se	razvnemamo	in s tretjo zadovoljujemo svoje gone
učimo, z drugo se razvnemamo in s tretjo	zadovoljujemo	svoje gone (po hrani, razmnoževanju
razmnoževanju in drugem podobnem), ali pa	opravljamo	s celotno dušo vsako od teh dejavnosti,
dušo vsako od teh dejavnosti, kadar	čutimo	potrebo za to.
»	Poskusimo	na vprašanje, ali to opravljamo s celotno
»Poskusimo na vprašanje, ali to	opravljamo	s celotno dušo ali ne, takole odgovoriti!«
Če na tak pojav	naletimo	v svoji duši, potem vemo, da tu ne
pojav naletimo v svoji duši, potem	vemo	, da tu ne gre za eno duševno sposobnost,
ali levo, naprej ali nazaj, potem ne	moremo	govoriti o mirovanju predmeta.«
željam ter je v navzkrižju z njimi, pa	zavračamo	in odbijamo.«
navzkrižju z njimi, pa zavračamo in	odbijamo	.«
ali je potrebna vročina, da ob žeji	začutimo	željo po hladni pijači, ter mraz, da
nihče ne sme zmesti s prigovorom, da ne	želimo	piti nasploh, temveč piti nekaj dobrega,
»Kako naj	sodimo	o tem?«
lahko z vso upravičenostjo ti sili	označimo	kot dva različna dela duše.
zmoti, če del, s katerim duša misli,	imenujemo	razumski del duše in del, s katerim
»Tadva dela duše	moramo	torej razločevati drugega od drugega.
15. »Tudi sicer lahko pogosto	opazimo	,«
Zdaj pa	vidimo	, da je na strani razuma, če pride do
»Potemtakem si	moramo	vtisniti v spomin, da smo tudi vsi
spomin, da smo tudi vsi mi pravični in	opravljamo	svojo nalogo takrat, če vsak posamezen
»Seveda tega nikakor ne	smemo	pozabiti.«
»Pogumnega potemtakem	imenujemo	človeka tedaj, če si ta del njegove
Preudarnega	imenujemo	tistega posameznika, pri katerem so
obstajajo ob njej dvomi, jih lahko	razpršimo	tako, da navedemo o njej še nekaj navadnih,
dvomi, jih lahko razpršimo tako, da	navedemo	o njej še nekaj navadnih, preprostih
»Da	vzamemo	državo in človeka, ki ima iste sposobnosti
sposobnosti in isto vzgojo kakor država, in	ugotovimo	, ali obstoja verjetnost, da si na primer
Če sedaj	porečemo	, da smo našli pravičnega človeka in
pravičnost, ki v njima živi, se najbrž ne	motimo	.«
»Torej lahko to	rečemo	?«
nekako ter nered in zmedo med deli duše	imenujemo	nepravičnost ali tudi razbrzdanost,
nepravičen in delati krivice, če pri tem	ostanemo	nekaznovani in nas ne poskušajo s kaznijo
Saj vendar s propadajočim telesom ne	moremo	živeti, četudi so pred nami vse jedi
zrahljano in uničeno ravno to, zaradi česar	živimo	, če torej lahko vsakdo dela, kar hoče,
raziskavi prišli že tako daleč, ne	smemo	prenehati, dokler dejanskega stanja
dejanskega stanja kolikor moč dobro ne	osvetlimo	.«
njimi so štiri vredne, da jih posebej	omenimo	.«
ustavo imenujem dobro in pravično, kakor	imenujemo	dobrega in pravičnega tudi takšnega
»Ali naj	pustimo	ali kaj naj storimo?«
»Ali naj pustimo ali kaj naj	storimo	?«
Že dolgo	čakamo	na to, da na ustreznem mestu spregovoriš
sklenili, kakor si slišal, da te ne	pustimo	tako dolgo pri miru, dokler jih prav
Vendar je nazadnje tudi dobro, da	pretresemo	zdaj v celoti dejavnost žena, kakor
»Torej	ostanimo	pri tem in poskusimo s tem uskladiti
»Torej ostanimo pri tem in	poskusimo	s tem uskladiti tudi njihovo rojstvo
»	Ozrimo	se le na to, da so samice telesno šibkejše,
»Če potemtakem	hočemo	žene prav tako uporabljati kakor može,
tako uporabljati kakor može, potem jim	moramo	dati isto vzgojo.«
»Toda če smo to že rekli, potem se ne	smemo	bati posmeha dovtipnežev, pa najsi
začeli razpravljati o teh stvareh, ne	smemo	prezreti tudi tistega dela našega načela,
Predvsem	prosimo	te podsmehljivce, da nehajo s svojimi
4. »Po mojem mnenju se	moramo	najprej sporazumeti, ali je to sploh
»da namesto nasprotnikov	navedemo	pomisleke proti samim sebi in ne oblegamo
navedemo pomisleke proti samim sebi in ne	oblegamo	sovražnikove trdnjave brez braniteljev?«
»Dobro, potem pa	spregovorimo	v imenu nasprotnikov: ’Sokrat in Glavkon,
In	poskusimo	se izvleči iz tega vprašanja!
»Poskusiti	moramo	.«
»Dobro, morda pa	najdemo	kak izhod.
Sedaj pa	trdimo	, da naj bi imele različne narave isto
»Pogumno in bojevito	visimo	na besedah, da različne narave ne smejo
Pri tem pa ne	pomislimo	, kaj smo takrat razumeli z izrazom
In če se	odločimo	, da sta njihovi naravi različni, potem
In tako lahko	ostanemo	še nadalje pri tem, da našim čuvarjem
»Potem ga pač lahko	poprosimo	, da sledi našemu razpravljanju.
Morda mu	dokažemo	, da ni nobenega javnega poklica, za
»Ali naj potemtakem vse dolžnosti	naprtimo	moškim, ženskam pa nobenih?«
»Tako se v krogu	vračamo	k naši prejšnji trditvi in smo si edini
»O tem, da je tudi najboljša, pa se	moramo	šele zediniti.«
»Če	hočemo	usposobiti ženo za dobro čuvarko, jo
usposobiti ženo za dobro čuvarko, jo	moramo	prav tako vzgajati kakor dobrega čuvarja,
»kako nujno	potrebujemo	ostroumne vladarje, če tudi za človeški
ničesar vedeti razen vladarjev, če	hočemo	, da ostane rod čuvarjev obvarovan pred
»Zato	moramo	prirejati posebne slavnosti za sestajanje
sestajanje ženinov z nevestami; poskrbeti	moramo	za daritve, pesniki pa za pesmi, vredne
Število porok, ki naj se sklenejo,	prepustimo	vladarjem.
občevanje z ženami, da tudi pod to pretvezo	dobimo	čimveč otrok od vrlih očetov.«
»Če	hočemo	, da ostane rod čuvarjev čist.«
pomeni najboljšo rešitev teh vprašanj,	moramo	dokazati z našo nadaljno raziskavo.
»Morda	začnemo	s tem, da se sami vprašamo, kaj nam
»Morda začnemo s tem, da se sami	vprašamo	, kaj nam lahko velja za največje dobro
Nato	moramo	presoditi, ali je to, o čemer smo do
zdaj razpravljali, v skladu s tem, kar	imamo	za največje dobro, in v navzkrižju
To	izražamo	z besedami: človeka boli prst.
»da se	vrnemo	k svoji državi in pogledamo, ali morebiti
»da se vrnemo k svoji državi in	pogledamo	, ali morebiti ona najbolj ustreza našim
drugemu, kar je gotovo prav in lepo, ker	uvajamo	obvezno telesno utrjevanje.«
pogovoru nekdo očital, da čuvarjem ne	prinašamo	sreče, ker nimajo ničesar, četudi jim
olimpijskih zmagovalcev, potem ga pač ne	moremo	primerjati z življenjem čevljarjev,
14. »Tako nam preostaja samo še, da	pogledamo	, ali je ta skupnost izvedljiva pri
»Torej ostane pri tem, da otrokom	omogočimo	sodelovanje v vojni.
take primere, dragi prijatelj, jim	moramo	že kot otrokom dati krila, da v stiski
»Zato jih	moramo	že v zgodnji mladosti posajati na konje
da živ ujeti sovražnikom, tega jim	prepustimo	kot plen, ki lahko z njim store, kar
tistega, ki na bojišču kot junak pade,	porečemo	, da pred vsemi drugimi pripada zlatemu
naj ta božanska in nadzemeljska bitja	pokopljemo	in kakšne časti naj jim izkažemo.
pokopljemo in kakšne časti naj jim	izkažemo	.
Sovraštvu med sorodniki	pravimo	razprtija, sovraštvu med tujci vojna.«
torej Grki bojujejo proti barbarom,	pravimo	, da so si po naravi sovražniki, sovraštvu
naravi sovražniki, sovraštvu samemu pa	pravimo	vojna.
narobe: če se bojujejo Grki z Grki,	moramo	reči, da so si po naravi prijatelji,
Njihovo sovraštvo	imenujemo	razprtijo.«
»če te	pustimo	govoriti, ne boš nikoli prišel, kakor
Vse drugo	pustimo	ob strani!«
Če je tako, potem se	moramo	najprej spomniti, da nas je do tod
Toda kaj	hočemo	s tem?«
Ni pa bil naš namen, da	dokazujemo	, ali je to uresničljivo.«
zato njena podoba manj uspela, ker ne	moremo	dokazati, da je taka država, kakor
celoti uresničiti; pač pa imejmo, če	najdemo	državo, ki se najbolj približuje naši
18. »Zato	poskusimo	najprej pogledati in pokazati, kaj
- če naj o njem z upravičenostjo to	trdimo	- ljubiti celoto in ne samo njenega
Če za nekoga	pravimo	, da si nekaj želi, potem s tem mislimo,
pravimo, da si nekaj želi, potem s tem	mislimo	, da njegovo poželenje velja celotni
»Potemtakem tudi za filozofa lahko	rečemo	, da si ne želi samo tega ali onega
tudi za tistega, ki z odporom jé, ne	pravimo	, da je lačen in da si želi jedi; tudi
lačen in da si želi jedi; tudi ga ne	imenujemo	ješčega, temveč ga imamo za prezirljivca
ga ne imenujemo ješčega, temveč ga	imamo	za prezirljivca jedi.«
veseljem uči in ni nikoli tega sit,	imenujemo	po pravici filozofa, kajne?«
stvareh ali v nepomembnih umetnostih,	imenujemo	filozofe?«
»pač pa jih lahko	imenujemo	filozofom podobne.«
govor in ki edini zaslužijo, da jih	imenujemo	filozofe, na drugi strani.«
Za takega človeka	pravimo	, da sanja.«
»Duhovno dejavnost tega moža	imenujemo	po pravici spoznanje, ker nekaj spoznava,
»Kaj pa potem, če bi se mož, ki mu	prisojamo	samo domnevanja, ne pa spoznanja, razjezil
Ali ga lahko	potolažimo	in v miru prepričamo, ne da bi sam
Ali ga lahko potolažimo in v miru	prepričamo	, ne da bi sam opazil, da ni čisto pri
»Vsekakor	moramo	to storiti.«
Premisli zdaj, kaj mu naj	rečemo	.
Ali pa mu raje	zastavimo	vprašanja in mu prej zagotovimo, da
raje zastavimo vprašanja in mu prej	zagotovimo	, da nimamo nič zoper to, če mu je na
»	Poznamo	pa tudi tako imenovano domnevanje.«
»Dalje: ali naj	uvrstimo	domnevanje med sposobnosti ali raje
domnevanje je sposobnost, s katero si	ustvarjamo	mnenja.«
»Če nekaj ne obstaja, potem tega ne	moremo	imenovati ’nekaj ‘, temveč to najbolje
imenovati ’nekaj ‘, temveč to najbolje	označimo	kot ’nič ‘.«
22. »Zdaj nam še preostaja, da	najdemo	predmet, ki hkrati obstaja, ne da bi
Če ga	odkrijemo	, ga lahko po pravici označimo kot predmet
Če ga odkrijemo, ga lahko po pravici	označimo	kot predmet domnevanja in s tem obema
temu, kar je v sredi, na drugi strani	določimo	ustrezne lastnosti.«
posamičnimi stvarmi, prijatelj, mu	porečemo	, je včasih tudi kaj, kar je grdo, med
od mnogih stvari lastnost, ki ji jo	pripisujemo	, v večji meri kakor tej nasprotno lastnost?«
vsi ti imajo,	pravimo	, o vsem tem samo mnenje; spoznanja
	Spomnimo	se samo svoje prejšnje trditve, po
»Zato ne bomo pogrešili, če jih	imenujemo	filodokse, prijatelje domnevanja, in
bodo morda jezili na nas, če jih tako	imenujemo	?«
ki ljubi to, kar v resnici obstaja,	moramo	imenovati filozofa in ne filodoksa.«
»O čem	moramo	potemtakem najprej razpravljati?«
stvari, niso filozofi - če je to tako, se	vprašamo	, kdo naj vodi državo: ti ali oni ?«
»Kaj naj	odgovorimo	, da bo prav?«
»Zato se mi zdi primerno, da	pretresemo	, kako le‐ti združujejo v eni osebi
»Najprej se	moramo	seznaniti, kakor smo to že rekli na
Če se	zedinimo	v tej točki, potem se bomo, tako mislim,
»In kako se naj	sporazumemo	?«
»Vsekakor se	strinjamo	, da filozofi nenehoma težijo za spoznanjem
To	vemo	.
»Če	hočemo	filozofovo naravo ločiti od narave
»Potemtakem	moramo	povrhu iskati dušo z zmerno in uglajeno
Če torej	hočemo	te može (filozofe) braniti, moramo
hočemo te može (filozofe) braniti,	moramo	mnogotere posameznosti združiti v eno
Krivde za to neuporabnost pa ne	smemo	pripisovati filozofom, temveč tistim,
»Ali naj v nadaljnjem tudi	pojasnimo	, zakaj ni večina (domnevnih filozofov)
filozofov) nič prida, in, če mogoče,	dokažemo	, da tega ni kriva filozofija?«
»Potem se	spomnimo	vsi, ki tu govorimo in poslušamo, tiste
»Potem se spomnimo vsi, ki tu	govorimo	in poslušamo, tiste razprave, v kateri
se spomnimo vsi, ki tu govorimo in	poslušamo	, tiste razprave, v kateri smo obrazložili
»Ali ne	rečemo	lahko v prid pravega ljubitelja znanja,
»To je najprimernejše, kar lahko	rečemo	v njegov prid.«
V nadaljnjem	moramo	pretresti še druge ljudi, ki slepo
ki spolnjujejo vse zahteve, ki jih	postavljamo	pravim filozofom, redki in se le posamično
»lahko	trdimo	: najplemenitejše duše postanejo najslabše,
se je treba - tako lahko upravičeno	rečemo	- zahvaliti pomoči božje usode.«
kakšne misli in kakšna mnenja lahko	pričakujemo	od ljudi, ki niso vredni višje izobrazbe,
Seveda le take, ki jih upravičeno	imenujemo	sofizme, miselne nakaze, ki nimajo
vse, kar je lepo, pa je težavno, kakor	pravimo	.«
»Vendar lahko naše razpravljanje	sklenemo	šele, ko si bomo o tem na jasnem.«
potem morajo - brez obveznosti, če ne	upoštevamo	priložnostnih zaposlitev - živeti samo
»Ne	mislimo	namreč opustiti poskusov, da prepričamo
mislimo namreč opustiti poskusov, da	prepričamo	njega in druge ali jim vsaj koristimo
prepričamo njega in druge ali jim vsaj	koristimo	za prihodnje življenje, ko se bodo
ljudi ne verjame našim besedam, se ne	smemo	čuditi.
ljudje po pravici zasmehovali, da se	ukvarjamo	s praznimi slepili.
uresničitev ni nemogoča; tudi je ne	razglašamo	za nemogočo.
	Priznavamo	pa, da je težavna.«
da z vsemi močmi navaljujejo na nas,	prepričamo	, da je tisti mož, ki smo ga svoj čas
»za te torej lahko	rečemo	, da smo jih prepričali.
Da se le s težavo ohranijo, radi	priznavamo	.
zakonodajni predlogi so najboljši, če jih	hočemo	uresničiti; uresničenje sicer ni lahko,
»O tem še	moramo	razpravljati,«
je rešeno, znova, od začetka pa se	moramo	lotiti vprašanja vladarjev in njihove
značaji pa, na katerih zanesljivosti raje	gradimo	, v vojni sicer ne poznajo strahu, toda
naporih, strahovih in nasladah; k temu	dodajamo	še to, kar smo prej izpustili: vaditi
tudi v mnogih znanostih, pri čemer	moramo	paziti, ali je njihova narava zrela
»Toda če pri takih stvareh samo malce	zaostanemo	za resnico, potem to ni ustrezna mera,
In o tem si ne	smemo	ustvariti samo senčne podobe, temveč
ustvariti samo senčne podobe, temveč	moramo	v tem doseči največjo jasnost in natankost.
Saj je vendar smešno, da se	trudimo	pri razpravljanju o manj vrednih stvareh
poleg tega tudi to, da mi te ideje ne	poznamo	tako dobro; če pa brez nje vse drugo
pa brez nje vse drugo še tako dobro	poznamo	, nimamo od tega - tudi to veš - nobene
Ali misliš, da nam kaj koristi, če	imamo	vse mogoče stvari, tega, kar je dobro,
Ali, če	razumemo	vse, samo tega ne, kar je dobro in
Po eni strani nas zmerjajo, da ne	vemo	, kaj je dobro, in potem spet govorijo
tudi tisti najboljši v državi, ki jim	mislimo	zaupati vso oblast?«
»Toda ali je v redu, da	govorimo	o stvareh, ki jih ne poznamo tako,
redu, da govorimo o stvareh, ki jih ne	poznamo	tako, kakor da bi nam bile znane?«
»Ne, to ni v redu, da	govorimo	o stvareh, ki jih ne poznamo tako,
redu, da govorimo o stvareh, ki jih ne	poznamo	tako, kakor da bi nam bile znane?«
»Ne, to ni v redu, pač pa	moramo	biti pripravljeni, da povemo mnenje,
pač pa moramo biti pripravljeni, da	povemo	mnenje, ki ga o neki stvari imamo.«
povemo mnenje, ki ga o neki stvari	imamo	.«
Toda, dragi prijatelj,	pustimo	za zdaj ob strani vprašanje o bistvu
Toda najprej se	moramo	sporazumeti o naših prejšnjih ugotovitvah
»Po eni strani	govorimo	o mnogih posamičnih stvareh, ki so
ter	razločujemo	drugo od druge.«
»Po drugi strani pa	govorimo	o dobrem in lepem samem po sebi ter
dobrem in lepem samem po sebi ter tako	postavljamo	tudi pri vsem drugem, kjer gre za posamične
posamične stvari, za vsako stvar idejo in	označujemo	stvari po njihovi ideji.«
»Posamične stvari lahko	vidimo	, ne moremo si jih pa misliti, a ideje
»Posamične stvari lahko vidimo, ne	moremo	si jih pa misliti, a ideje si lahko
si jih pa misliti, a ideje si lahko	mislimo	, ne moremo pa jih videti.«
misliti, a ideje si lahko mislimo, ne	moremo	pa jih videti.«
»S čim	vidimo	vidne stvari?«
»Prav tako	zaznavamo	s sluhom slišne stvari in podobno je
vid ne organ, ki v njem biva in ki mu	pravimo	oko, ni sonce.«
»O očeh veš: če jih ne	vperjamo	na stvari, katerih barve osvetljuje
»Če pa oči	upremo	v stvari, ki jih obseva sonce, potem
znanja in kot vzrok resnice, ki jo	spoznavamo	.
podobna soncu, nista pa sonce, tako	moramo	imeti tudi spoznanje in resnico za
stvarem samo sposobnosti, da jih lahko	vidimo	, temveč je hkrati tudi vzrok njihovega
dobro ne daje samo sposobnosti, da jih	spoznamo	, temveč so mu le‐te dolžne hvalo tudi
»In zdaj premisli, kako naj	razdelimo	miselni svet.«
mogel spoznati nobene od stvari, ki jih	imamo	mi za resnične.«
iz dveh vzrokov odpovedo: prvič, če	stopimo	iz svetlobe v temo, in drugič, če iz
svetlobe v temo, in drugič, če iz teme	stopimo	v svetlobo.
4. »Če je to pravilno, potem	moramo	priti do prepričanja, da vzgoja ni
»Druge sposobnosti, ki jih	pripisujemo	duši, so si v ozkem sorodu s telesnimi
resnice, pa tudi ne ljudje, ki jim	dopuščamo	, da se do smrti ukvarjajo z znanostjo;
»Zato je naloga nas, ki državo	ustanavljamo	, da prisilimo po naravi najboljše,
naloga nas, ki državo ustanavljamo, da	prisilimo	po naravi najboljše, da se posvetijo
pridejo tja in jo vidijo, potem jim ne	smemo	več dovoliti tega, kar jim je zdaj
»S tem jim	delamo	krivico in jih silimo v slabše življenje,
»S tem jim delamo krivico in jih	silimo	v slabše življenje, kakor bi ga lahko
»Torej, Glavkon, pomisli, ali	delamo	našim filozofom krivico, če jih prisilimo,
delamo našim filozofom krivico, če jih	prisilimo	, da skrbijo za našo državo in jo varujejo.
V opravičilo lahko	navedemo	tole.
Kajti naše pravične zahteve	postavljamo	pravičnim ljudem.
6. »Če hočeš, lahko sedaj	razpravljamo	o tem, kako nastanejo v državi takšni
nastanejo v državi takšni ljudje, kako jih	popeljemo	na svetlo - podobno kakor pripovedujejo
Ta vzpon duše v resnični svet lahko	imenujemo	pravo filozofijo.«
»Potemtakem	moramo	razmisliti, katera znanost ima to moč.«
»Potemtakem se mora znanost, ki jo	iščemo	, raztezati tudi na to?«
»To torej ni znanost, ki jo	iščemo	.«
torej ne vsebuje ničesar, kar zdaj	iščemo	.«
resnici ta ne vsebuje ničesar, kar	iščemo	.
Toda če	izločimo	gimnastiko, muzično izobrazbo in umetnosti,
Če zunaj njih ne	moremo	ničesar najti, potem poiščimo nekaj,
njih ne moremo ničesar najti, potem	poiščimo	nekaj, kar zadeva vse nje.«
7. »Potemtakem upravičeno,	ugotavljamo	, da mora vojak nujno znati šteti in
se zdi, k tistim znanostim, ki jih	iščemo	.
pobudijo duha k razmišljanju, ko jih	zaznamo	, zato ker je dovolj, če jih samo zaznamo,
zaznamo, zato ker je dovolj, če jih samo	zaznamo	, in predmeti, ki silijo k razmišljanju,
»Očitno misliš tiste, ki jih	vidimo	od daleč ali pa na varljivo podobnih
stvarjo je tako : čutna zaznava, ki jo	imamo	za trdoto, je nujno ista kakor za mehkobo
»Tako	pravimo	za eno, da si ga je mogoče zamisliti,
ene in iste stvari; isto stvar namreč	vidimo	kot enoto in hkrati kot neskončno mnoštvo.«
»Torej sodita k znanostim, ki jih	iščemo	.
prikladna in koristna je, če se z njo	ukvarjamo	zaradi spoznanja in ne zaradi trgovanja.«
»Zaradi vsega tega ne	smemo	matematike zapostavljati, temveč moramo
smemo matematike zapostavljati, temveč	moramo	vsem najnadarjenejšim dati možnost,
pohodih - je odločilnega pomena, ali se	razumemo	na geometrijo ali ne.«
Premisliti pa	moramo	, ali njeno obsežnejše in pomembnejše
območje rabi našemu namenu, da bolje	spoznavamo	idejo dobrega.
»Zato	moramo	v največji meri skrbeti za to, da se
vojskovanja, a tudi vseh drugih znanosti; saj	vemo	, kako se v vsem zelo razločuje tisti,
»Potem jo	predpišemo	kot drugi učni predmet za našo mladino!«
»Zdaj pa se spet	ozrimo	nazaj!
najjasnejše podobe te vrste, vendar si	moramo	priznati, da daleč zaostajajo za resničnimi
»Potemtakem	moramo	to podobo neba uporabljati le kot primer,
uporabljati le kot primer, da z njo	razložimo	oni drugi (resnični) svet.
izoblikoval nebo in vse, kar na njem	vidimo	, tako lepo, kakor si je le moč želeti.
nebesnimi pojavi se ne bomo ukvarjali, če	mislimo	s pravilnim študijem astronomije doseči,
naštel samo strokovnjak; taki, ki ju	poznamo	tudi mi, pa sta dve.«
In mi, dragi Glavkon,	soglašamo	z njimi.
njih, temveč tiste pitagorejce, ki jih	hočemo	vprašati o harmoniji.
sorodne in druga z drugo povezane, in če	ugotovimo	vrsto njihovega sorodstva, potem bo
samo uvod v glavno melodijo, ki se je	moramo	šele naučiti.
moč dojeti samo z mišljenjem, lahko	primerjamo	vid, ki poskuša gledati, kakor smo
»In to pot	imenujemo	dialektično.
vračati, naj za zdaj ostane pri tem, mi pa	preidimo	h ’glavni melodiji‘ in jo pretresimo,
preidimo h ’glavni melodiji‘ in jo	pretresimo	, kakor smo prej pretresli ’uvod‘.
»če	trdimo	, da je moč zajeti bistvo stvari v posamičnem
Če ne	poznamo	začetka neke stvari in če sta njen
sredina spletena iz nečesa, česar tudi ne	poznamo	, kako naj potem iz takšnega enovitega
Kar iz navade pogosto	imenujemo	znanosti, bi zaslužilo pravzaprav drugo
»Najboljše bo potemtakem, da tako kakor prej	imenujemo	prvi del miselnega sveta spoznanje,
bomo opustili, dragi Glavkon, da ne	zaidemo	še globlje v razpravljanje, kakor smo
ti preostaja samo še odločitev, koga	mislimo	vpeljati v te znanosti in kako ga bomo
»Vseh teh napak se	moramo	varovati.
Pri tem ne	smemo	pozabiti, da smo se pri prvi izbiri,
Ne	smemo	namreč verjeti Solonovemu izreku, da
izreku, da se lahko v starosti še mnogo	naučimo	.
Ne, manj, kakor ko še lahko dobro	tečemo	.
Če	opravljamo	telesne vaje pod pritiskom, ima telo
ima telo isto korist, kakor če jih	opravljamo	prostovoljno, medtem ko se duše ne
»V tejle : vsi	imamo	že od mladih nog določene poglede na
»Previdno	ukrepamo	že s tem, da premladim ljudem ne dovoljujemo
ukrepamo že s tem, da premladim ljudem ne	dovoljujemo	ukvarjanja z dialektiko.
Po tem roku jih	moramo	poslati nazaj v tisto votlino in jih
smo zdaj to končali, bo prav, če si	pokličemo	v spomin, kje smo se oddaljili od razprave,
kje smo se oddaljili od razprave, da	krenemo	spet na staro pot.«
so vmesne tvorbe, na katere pogosto	naletimo	tako pri barbarih kakor pri Grkih.«
»Preostane nam, da še	razpravljamo	o manj dobrih ljudeh.
zanjo ne vem, zato bo najboljše, da jo	imenujemo	kar timarhijo ali timokratijo.
Torej	poskusimo	pokazati, kako se iz aristokratije
Ali naj se kakor Homer s prošnjo	obrnemo	na muze, da nam povedo, kako je prišlo
kako je prišlo do prve nesloge, in jih	pustimo	, da nam govorijo zvišeno, v tonu tragedije,
je bistvo te državne oblike, če se	omejimo	samo na temeljne poteze in se ne spuščamo
omejimo samo na temeljne poteze in se ne	spuščamo	v podrobnosti.
»Najprej	moramo	razpravljati o prehodu timarhije v
napaka, ki se v oligarhiji najprej	srečamo	z njo, pa je tale.«
»Potem lahko	domnevamo	,«
»Da, to lahko	domnevamo	.«
Zdaj še	moramo	pretresti njej ustrezajočega moža,
10. »Kot naslednjo obliko države	moramo	obravnavati demokratijo,«
nastanek in njeno bistvo, nato pa se	moramo	seznaniti z njej ustrezajočim človekom
raje najprej - tako kot pri državi -	obravnavamo	njegov nastanek in razvoj?«
poželenje po zapravljanju, ki ga zategadelj	prištevamo	med tako imenovana ’nepotrebna‘ (poželenja).«
»Poželenja, ki se jih ne	moremo	ubraniti, in poželenja, katerih zadovoljitev
poželenja, katerih zadovoljitev nam koristi,	imenujemo	po pravici potrebna.
Saj nas sama narava sili, da se	potegujemo	zanje.
»Zato jih po pravici	imenujemo	neogibna potreba.«
»Poželenja pa, ki se jih lahko	ubranimo	, če se od mladih let za to trudimo,
ubranimo, če se od mladih let za to	trudimo	, in poželenja, katerih zadovoljitev
lahko - ne da bi se pri tem zmotili -	imenujemo	nepotrebna, odvečna.«
zdaj od vsake vrste po en primer, da	spoznamo	njune značilnosti!«
potrebna: koristna in nepogrešljiva je, če	hočemo	živeti.«
»Ta poželenja lahko potemtakem	imenujemo	tudi potratna, ona pa varčna in donosna,
ki smo jih pred tem imenovali trote,	mislimo	ravno ljudi, ki obilujejo s takimi
13. »Zdaj pa se	povrnimo	k obravnavanju preobrazbe oligarhičnega
»	Smemo	takega moža postaviti ob demokratijo
14. »Preostane nam, da	opišemo	samo še najlepšo državno obliko in
kaže - z Aishilom - povedati tega, kar	imamo	na jeziku, pa če je še tako nenavadno?«
»V mislih si	razdelimo	demokratično državo v tri dele, iz
»Zato	pravimo	tem bogatašem ’paša za trote‘.«
državi, če jih kot občudovalce tiranide	nočemo	sprejeti v svojo državo.«
	Povrnimo	se spet k tisti lepi, veliki, pisani
»In zdaj lahko z vso pravico	rečemo	, da smo izčrpno razčlenili razvoj tiranide
KNJIGA 1. »Preostaja nam, da še	pretresemo	tiranskega človeka,«
vrsti in številu nagonov če tega ne	storimo	, bo naše nadaljnje razpravljanje premalo
»Ne	moremo	tega zdaj nadomestiti?«
tudi v marsikaterem izmed nas, ki se	zdimo	zelo umerjeni.
»Take ljudi po pravici	imenujemo	nezveste, kajne?«
Ne	smemo	se dati zmotiti, ko tu presojamo samo
Ne smemo se dati zmotiti, ko tu	presojamo	samo tirana in njegovo najbližjo okolico;
okolico; ob upoštevanju nujnosti, da	gremo	v notranjost države in si jo temeljito
notranjost države in si jo temeljito	ogledamo	, ne bomo svoje sodbe izrekli prej,
izrekli prej, dokler si je v celoti ne	ogledamo	.«
Mnenja sem, da	moramo	vsi poslušati takega razsodnega moža,
»Misliš, da lahko v kaki drugi državi	naletimo	na več tožb, vzdihovanja, vpitja in
Toda pri takih stvareh se ne	smemo	omejiti na gole domneve, temveč moramo
smemo omejiti na gole domneve, temveč	moramo	vse temeljito premisliti.
Menim, da	moramo	svoje razglabljanje začeti s temle
»V spomin si	moramo	poklicati bogate ljudi v državi, ki
nikoli zadovoljiti svojih strasti; če se	ozremo	na njegovo celotno dušo, potem nam
»Prikrajšati pa ne	smemo	moža tudi za tiste lastnosti, o katerih
»Ali naj	najamemo	glasnika ali naj sam razglasim: Aristonov
pa zaradi njegove mnogovrstnosti ne	moremo	označiti z enim primernim izrazom,
»Če zdaj	trdimo	, da sta naslada in ljubezen tega dela
naravnani na dobiček, potem se s to označbo	opiramo	na samo eno poglavitno značilnost;
duše, ga bomo pravilno označili, če	pravimo	, da je lakomen na denar in dobiček?«
»Za voljo pa	pravimo	, da je naravnana samo na moč, zmago
»Potemtakem je prav, če za ta del	pravimo	, da je željan zmage in časti.«
»Zategadelj lahko	govorimo	o treh temeljnih vrstah ljudi: o ljudeh,
prijetneje ali teže živi, kako naj potem	spoznamo	, kdo je najbližji resnici?«
Po kateri poti	pridemo	do pravilne sodbe?
pripada tistemu delu duše, s katerim	mislimo	, in prav tako najprijetnejše življenje
»	Poznamo	pa tudi stanje, ki ni ne naslada ne
»In prav tako	občutimo	potem, ko se neka naslada konča, mir,
»Če	občutimo	odsotnost bolečine kot naslado in odsotnost
»Če torej	občutimo	mir glede na bolečino kot naslado,
niso nasledek bolečin, ker sicer lahko	zaidemo	v zmoto, da je naslada po svoji naravi
»Ali lahko	rečemo	z mirno vestjo: če se goni na dobiček
sedaj koren (tega ploščinskega števila)	potenciramo	s tri, dobimo točen razmik.«
ploščinskega števila) potenciramo s tri,	dobimo	točen razmik.«
»Če zdaj, narobe,	izračunamo	, za koliko je kralj v pravi nasladi
v pravi nasladi oddaljen od tirana,	vidimo	po množenju, da kralj živi sedemstodevetindvajsetkrat
svoji razpravi tako daleč, se zdaj	povrnimo	k trditvi, ki je bila postavljena takoj
»Tako, da si v mislih	ustvarimo	podobo duše, ob njej naj zagovornik
»Takšno, na kakršno	naletimo	v mitih o starih bitjih, kakor so Himera,
koristi, če je pravičen, pa mu škodi,	odgovarjamo	takole: s tem ta ne trdi nič drugega,
»	Poskusimo	ga dobrohotno prepričati - njegova
13. »Tudi razbrzdanost že od nekdaj	grajamo	zato, ker se z njo sprošča ta strašna,
»Prevzetnost in drznost	grajamo	, ker se z njima v nas nesorazmerno
»Razkošnost in pomehkuženost	grajamo	, ker slabita prav ta del duše in mu
»In ali ne	grajamo	dobrikanja in hlapčevstva zato, ker
»Če	hočemo	, da tudi tak človek pride pod oblast
Pri tem ne	mislimo	o podložnikih tako, kakor je mislil
morajo biti podrejeni kot sužnji, temveč	menimo	, da je za vsakogar koristnejše, če
Če nas vse vodi ista sila, potem si	postanemo	, kolikor to gre, enaki in se med seboj
kolikor to gre, enaki in se med seboj	spoprijateljimo	.«
tako vzgoja otrok: prostosti jim ne	damo	tako dolgo, dokler njihovih duš ne
tako dolgo, dokler njihovih duš ne	uredimo	podobno kot države, in jih ne prepuščamo
uredimo podobno kot države, in jih ne	prepuščamo	samim sebi, dokler jim ne postavimo
prepuščamo samim sebi, dokler jim ne	postavimo	čuvarjev in vladarjev, kakršne imamo
postavimo čuvarjev in vladarjev, kakršne	imamo	v samih sebi ; šele potem postanejo
»Kako in s kakšno obrazložitvijo lahko	trdimo	, dragi Glavkon, da je koristno, če
trdimo, dragi Glavkon, da je koristno, če	delamo	krivico, če živimo v razuzdanosti in
je koristno, če delamo krivico, če	živimo	v razuzdanosti in če počnemo nečastna
krivico, če živimo v razuzdanosti in če	počnemo	nečastna dejanja, torej stvari, zaradi
dejanja, torej stvari, zaradi katerih	postanemo	slabši, zato pa si pridobimo več denarja
katerih postanemo slabši, zato pa si	pridobimo	več denarja in večji ugled?«
»Tega sploh ne	moremo	trditi.«
»In kako lahko	govorimo	o koristi, če ostane krivično dejanje
»Tu mislim predvsem na to, da	zavračamo	posnemajoče pesništvo.
Da mu nikakor ne	smemo	odpreti vrat v našo državo, kakor se
Toda nobenega človeka ne	smemo	bolj ceniti od resnice, in zato moram
»Ali hočeš, da	začnemo	razpravljati - po običajnem postopku?
smo, da za posamične stvari, ki jih	zberemo	pod enim imenom, poiščemo enoten pojem.
stvari, ki jih zberemo pod enim imenom,	poiščemo	enoten pojem.
»In navadno	pravimo	, da obrtnik gleda na idejo vsakega
izdela zdaj mize zdaj stole, ki jih	uporabljamo	.
da ne ustvarja ideje stola, s čimer	mislimo	resnično obstoječi stol, temveč samo
»Potemtakem se ne	čudimo	, da je njihovo delo v primerjavi z
»Naj zdaj na tem primeru	pojasnimo	bistvo posnemovalca?«
»Zato ga lahko	imenujemo	ustvaritelja stola ali temu podobno.«
»In kako	imenujemo	mizarja?
Ali mu tudi	pravimo	izdelovalec stolov?«
»Kako ga naj potem	imenujemo	v njegovem razmerju do stola?«
»Zdi se mi, da ga najustrezneje lahko	imenujemo	posnemovalca obrtniških izdelkov.«
»Toda zdi se, dragi prijatelj, da	moramo	pri vseh teh stvareh pomisliti na tole:
kot posamični strokovnjaki, potem mu	moramo	seči v besedo in mu povedati da je
»	moramo	posvetiti svojo pozornost tragikom
vodji Homerju; marsikdaj namreč lahko	slišimo	od ljudi, da se ti razumejo na spretnosti,
»Da, to	moramo	natančno pretresti,«
»Za druga območja ne	mislimo	primerjati Homerja ne nobenega drugega
	Nočemo	jih vprašati: ali se res razumejo na
Tudi o drugih umetnostih jih ne	maramo	spraševati, raje se hočemo temu odreči.
umetnostih jih ne maramo spraševati, raje se	hočemo	temu odreči.
Vsekakor pa	imamo	pravico, da vprašamo Homerja o največjih
Vsekakor pa imamo pravico, da	vprašamo	Homerja o največjih in najlepših stvareh:
»Potemtakem lahko	ugotovimo	: od Homerja dalje vsi pesniki samo
Če delom pesnikov	odvzamemo	njihovo umetniško lupino in podamo
odvzamemo njihovo umetniško lupino in	podamo	le njihovo golo vsebino, potem pač
»	Pretresimo	zdaj temeljiteje to trditev, da ne
zdaj temeljiteje to trditev, da ne	ostanemo	na pol poti!«
predmet se nam ne zdi enako velik, če ga	opazujemo	iz bližine ali iz daljave.«
»In zdi se nam raven, če	gledamo	nanj zunaj vode, in kriv, če ga opazujemo
gledamo nanj zunaj vode, in kriv, če ga	opazujemo	v vodi.
številu in teži predmetov, temveč le‐te	obračunavamo	, merimo in tehtamo.«
predmetov, temveč le‐te obračunavamo,	merimo	in tehtamo.«
temveč le‐te obračunavamo, merimo in	tehtamo	.«
tisto, ki se nanaša na naš sluh in ji	pravimo	pesništvo?«
opraviti posnemajoče pesništvo, da	vidimo	, ali je le‐ta plemenit ali slab!«
»Vsekakor	moramo	to storiti.«
»	Lotimo	se stvari takole!
Toda ker smo takrat prešli, to	moramo	zdaj vzeti v pretres.«
»Ob tem pa zdaj	razmislimo	, ali ne čuti sploh nobene bolečine
mir in ravnodušnost; kajti nasploh ne	vemo	, kaj je nesreča in kaj sreča; razburjanje
posameznika, ne pomeni mnogo; če se	prepuščamo	bolečini, preprečujemo s tem to, kar
pomeni mnogo; če se prepuščamo bolečini,	preprečujemo	s tem to, kar nam je v takih priložnostih
o tem, kar se je zgodilo; računati	moramo	z novim položajem, kakor pri metu kocke,
to, kar ima razum za najboljše; ne	smemo	se kot otroci, če padejo, držati za
mesto in neutolažljivo vpiti, temveč	moramo	začeti čimprej zdraviti poškodovano
»Torej ga lahko z vso pravico	postavimo	slikarju ob stran.
zadene udarec usode, potem se, narobe,	postavljamo	s svojim mirom, zadržanostjo in močjo.
	Pravimo	, da je to moško, ono drugo, kar smo
je potemtakem upravičena hvala, če	vidimo	človeka, kakršni sami ne bi hoteli
ga, namesto da bi občutili stud, celo	hvalimo	in smo ga veseli?«
duše, ki ga pri nesreči, ki nas zadene,	skušamo	obrzdati, ki mu ne dovolimo, čeprav
zadene, skušamo obrzdati, ki mu ne	dovolimo	, čeprav si njegova narava to želi,
gone, ki bi morali ostati sužnji, če	nočemo	postati slabši in nesrečnejši, temveč
pravijo, da je on vzgojil Grčijo, da	moramo	pri njem iskati nasvete za življenje
moraš vedeti, da v svojo državo lahko	sprejmemo	izmed vseh pesniških del samo himne
smo brezsrčni in neizobraženi, jim	hočemo	še povedati, da med filozofijo in pesništvom
državi nepogrešljivo, potem ga radi	sprejmemo	, ker poznamo njegove čare.
nepogrešljivo, potem ga radi sprejmemo, ker	poznamo	njegove čare.
dovoliti vrnitev iz pregnanstva takoj, ko	najdemo	za to opravičilo v kaki lirski ali
ampak samo njihovi ljubitelji, lahko	dovolimo	, da v prozi govorijo v prid poezije
»To si lahko samo	želimo	!«
vcepila vzgoja, potlačili, kakor s silo	potlačimo	željo, ki ni dobra.
Paziti	moramo	, da ne zapademo v otroško ljubezen,
Paziti moramo, da ne	zapademo	v otroško ljubezen, ki jo mnogi gojijo
	Čutimo	, da te poezije ne smemo jemati resno,
Čutimo, da te poezije ne	smemo	jemati resno, čeprav se izdaja za pravo
dragi Glavkon, večji, kakor navadno	mislimo	, za to, ali bomo postali dobri ali
Zato se ne	smemo	dati ničemur zapeljati: ne časti, ne
»Če med tem, kar res obstaja,	najdemo	stvar, ki jo njej lastno zlo sicer
razkrojiti in uničiti, potem ta stvar - to	vemo	- ne more propasti.«
izzovejo v telesu slabost; in tako	pravimo	, da telo propade za posledicami te
Nikoli ne	trdimo	, da telo, ki je nekaj čisto drugega
»ne	moremo	trditi, da lahko duša propade zaradi
»Zato	moramo	pravilnost te trditve ali zavreči ali
trditve ali zavreči ali pa, dokler je ne	zavržemo	, ne smemo trditi, da duša lahko propade
zavreči ali pa, dokler je ne zavržemo, ne	smemo	trditi, da duša lahko propade zaradi
bolezni ali umora, tudi ne, če telo	razsekamo	na najmanjše kose; prej je treba šele
umirajoči slabši in krivičnejši, potem	moramo	, če so njegove besede resnične, priznati,
bolj ali manj vda; s tem seveda tudi	priznamo	, da nepravični ljudje ne umirajo, kakor
se ji prepusti, smrt; saj se s tem	znebimo	nečesa slabega.
Prav tako ne	verjamemo	, da je duša po svoji naravi polna vseh
Če pa	hočemo	spoznati njeno pravo bit, je ne smemo
hočemo spoznati njeno pravo bit, je ne	smemo	gledati takšne, kakršna je zdaj: iznakažene
telesom in drugimi napakami, temveč si jo	moramo	v duhu predstavljati takšno, kakršna
zdaj kaže; to stanje, v katerem jo	poznamo	, je podobno stanju, v katerem mornarji
Toda pri tem, dragi Glavkon,	moramo	gledati na nekaj drugega.«
Paziti	moramo	, kam kot sorodnica božanstvenosti,
Komaj sedaj lahko	spoznamo	njeno resnično naravo: ali je mnogo‐
povrhu pravičnosti in drugim krepostim	odmerimo	nagrade, kakršne jim podeljujejo bogovi
ga izkazujejo bogovi in ljudje, ji	moramo	tudi mi priznati; potem ko se je pokazalo,
»	Vračamo	ti ga.«
Če	upoštevamo	dejanske razmere, ali ni z njimi tako:
Povedati	moramo	obema, kaj ju tam čaka, da jima v našem
čaka, da jima v našem razpravljanju ne	ostanemo	ničesar dolžni.«
zunanji obliki podobno vretencu, ki ga	uporabljamo	na zemlji; vendar si ga moramo po Erovih
uporabljamo na zemlji; vendar si ga	moramo	po Erovih besedah predstavljati tako,
osem, katerih robovi so videti, če jih	gledamo	od zgoraj, kakor krogi, in tako nastane
Nasploh lahko	rečemo	, da se je večina duš, ki so prišle
Abrahama	imamo	za očeta,’ kajti povem vam, da more
dolžnikom; ne daj, da	pademo	v skušnjavo, temveč reši
Drevo	spoznamo	po sadu
	Potapljamo	se!«
»Zakaj se mi in farizeji toliko	postimo	, tvoji učenci pa ne?«
Koga se	moramo	bati
»Ali si ti, ki mora priti, ali naj	čakamo	drugega?«
Drevo namreč	spoznamo	po sadu.
Hočeš torej, da	gremo	in jo poberemo?’ ‘
Hočeš torej, da gremo in jo	poberemo	?’ ‘
ljuljko in jo povežite v snope, da jo	sežgemo	; pšenico pa spravite v mojo žitnico.’«
»Kje naj v puščavi	vzamemo	toliko kruha, da nasitimo táko množico?«
v puščavi vzamemo toliko kruha, da	nasitimo	táko množico?«
Vendar da jih ne	pohujšamo	, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni
V Jeruzalem	gremo	in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom
»Če	rečemo	: ‘
Če pa	rečemo	: ‘
»Ne	vemo	.«
Dajmo, ubijmo ga in se	polastimo	njegove dediščine!’
»Učitelj,	vemo	, da si resnicoljuben in res učiš tako
»Kje hočeš, da ti	pripravimo	velikonočno večerjo?«
Kaj	potrebujemo	še prič?
»Ne	smemo	jih dati v tempeljsko zakladnico, ker
»Kaj	imamo	opraviti s teboj, Jezus Nazaréčan?
»Čému naj	primerjamo	božje kraljestvo ali s kakšno priliko
kraljestvo ali s kakšno priliko naj ga	ponazorimo	?
	Recimo	: gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko
gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga	vsejemo	v zemljo, manjše od vseh semen na svetu.
»Učitelj, ti ni mar, da se	potapljamo	?«
»Pošlji nas k svinjam, da	gremo	vanje!«
»Ali naj	gremo	nakupit kruha za dvesto denarjev in
nakupit kruha za dvesto denarjev in jim	damo	jesti?«
	Postavimo	tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega
»Glejte, v Jeruzalem	gremo	in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom
»Če	rečemo	: ‘
Ali naj	rečemo	: ‘
»Ne	vemo	.«
»Učitelj,	vemo	, da si resnicoljuben in da se na nikogar
Ali	smemo	cesarju dajati davek ali ne?
Naj ga	dajemo	ali ne?«
»Kam hočeš, da	gremo	in ti pripravimo velikonočno večerjo?«
»Kam hočeš, da gremo in ti	pripravimo	velikonočno večerjo?«
»Kaj	potrebujemo	še prič?
Abrahama	imamo	za očeta,’ kajti povem vam, da more
»Kaj naj torej	storimo	?«
»Učitelj, kaj naj	storimo	?«
Drevo	spoznamo	po sadu
Vsako drevo namreč	spoznamo	po sadu.
Smokev ne	obiramo	s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja.
Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne	trgamo	z robidovja.
»Ali si ti, kateri mora priti, ali naj	čakamo	drugega?«
kateri mora priti, ali naj drugega	čakamo	?’«
»Učenik, Učenik,	potapljamo	se!«
kot pet hlebov in dve ribi, razen če	gremo	in kupimo živeža za vse te ljudi.«
hlebov in dve ribi, razen če gremo in	kupimo	živeža za vse te ljudi.«
	Naredimo	tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega
vašega mesta, ki se je prijel naših nog,	otresamo	na vas, vendar védite, da se je približalo
nam naše grehe, saj tudi mi	odpuščamo	vsakemu, ki nam je dolžan,
je dolžan, in ne daj, da	pademo	v skušnjavo!«
tele in ga zakoljite ter jejmo in se	veselimo	!
V Jeruzalem	gremo	in nad Sinom človekovim se bo spolnilo
	Nočemo	, da bi ta zavladal nad nami.’
»Če	odgovorimo	. ‘
Če mu pa	odgovorimo	: ‘
»Učitelj,	vemo	, da prav govoriš in učiš.
Ali	smemo	cesarju dajati davek ali ne?«
»Kaj	potrebujemo	še pričevanja,« so dejali, »saj smo
»Rabí,	vemo	, da si prišel od Boga kot učitelj;
Resnično resnično ti povem:	govorimo	o tem, kar vemo, in spričujemo to,
resnično ti povem: govorimo o tem, kar	vemo	, in spričujemo to, kar smo videli,
povem: govorimo o tem, kar vemo, in	spričujemo	to, kar smo videli, toda našega pričevanja
Vi molite, česar ne poznate, mi pa	molimo	, kar poznamo, kajti zveličanje pride
česar ne poznate, mi pa molimo, kar	poznamo	, kajti zveličanje pride od Judov.
»Ne	verjamemo	več zaradi tvojega pripovedovanja.
Sami smo ga namreč slišali in	vemo	, da je on zares zveličar sveta.«
»Kje naj	kupimo	kruha, da bi jim dali jesti?«
»Kaj naj	storimo	, da bomo delali božja dela?«
Njegovega očeta in njegovo mater	poznamo	.
»Gospod, h komu naj	gremo	?
večnega življenja imaš in mi trdno	verujemo	in vemo, da si ti Sveti od Boga.«
življenja imaš in mi trdno verujemo in	vemo	, da si ti Sveti od Boga.«
Toda o njem	vemo	, odkod je; kadar pa pride Kristus,
nismo rodili iz prešuštva; enega očeta	imamo	:
»Ali ne	govorimo	prav, da si Samarijan in da imaš hudega
Dokler je dan,	moramo	opravljati dela tistega, ki me je poslal.
Mi	vemo	, da je ta človek grešnik.«
Mi	vemo	, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa
je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne	vemo	, odkod je.«
	Vemo	, da Bog grešnikov ne usliši.
	Vidimo	,’ vaš greh ostane.«
»Ne	kamnamo	te zaradi dobrega dela, marveč zaradi
»Pojdimo še mi, da	umrjemo	z njim!«
»Kaj naj	storimo	, ker dela ta človek veliko znamenj.
Če ga	pustimo	tako delati, bodo vsi verovali vanj.
»Nakupi, kar	potrebujemo	za praznik,« ali da naj dá kaj ubogim.
»Gospod, ne	vemo	, kam greš.
Ne	razumemo	, kaj govori.«
Zdaj	vemo	, da vse veš in ni treba, da te kdo
Zato	verujemo	, da si prišel od Boga.«
»Mi ne	smemo	nikogar usmrtiti.«
»Mi	imamo	postavo in po postavi mora umreti,
»Gospoda so vzeli iz groba in ne	vemo	, kam so ga položili.«
»Tudi mi	gremo	s teboj,« mu pravijo.
o tem pričuje in je to napisal, in	vemo	, da je njegovo pričevanje resnično.
Kako, da jih	slišimo	vsak v svojem materinem jeziku?
Parti, Médijci in Elamíti in tisti, ki	prebivamo	v Mezopotámiji, Judeji in Kapadókiji,
blizu Ciréne, in mi iz Rima, ki se zdaj	mudimo	tukaj, Judje in spreobrnjenci, Krečáni
spreobrnjenci, Krečáni in Arabci - vsi jih	slišimo	, kako v naših jezikih oznanjajo velika
»Kaj naj	storimo	z njima?« so govorili.
jeruzalemskimi prebivalci; tega ne	moremo	tajiti.
»Ni prav, da mi	zanemarjamo	božjo besedo, ker strežemo pri mizi.
da mi zanemarjamo božjo besedo, ker	strežemo	pri mizi.
Mojzes, ki nas je popeljal iz Egipta - ne	vemo	, kaj se mu je zgodilo.’
smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, da	slišimo	vse, kar ti je naročil Gospod.«
Nam je tudi naročil, naj	oznanjamo	ljudem in pričamo, da je on tisti,
tudi naročil, naj oznanjamo ljudem in	pričamo	, da je on tisti, ki ga je Bog določil
In tudi mi vam	oznanjamo	, da se je izpolnila obljuba, dana očetom.
»Skozi veliko stisk	moramo	iti, da pridemo v božje kraljestvo,«
»Skozi veliko stisk moramo iti, da	pridemo	v božje kraljestvo,« sta učila.
Mi vendar	verujemo	, da smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani
Zato mislim, da ne	smemo	delati težav ljudem, ki se od poganstva
Rajši jim	naročimo	, naj se ne omadežujejo s tem, kar je
apostoli in starešine, vaši bratje,	pozdravljamo	brate iz poganstva v Antiohíji, Siriji
Zato smo soglasno sklenili, da	izberemo	in pošljemo k vam dva moža skupaj z
smo soglasno sklenili, da izberemo in	pošljemo	k vam dva moža skupaj z našima dragima
je sklenil in mi z njim, da vam ne	nalagamo	nobenega drugega bremena kakor tale
Doumeli smo, da nam Bog veleva, naj tja	ponesemo	veselo oznanilo.
običaje, ki jih mi kot Rimljani ne	moremo	sprejeti in ne smemo spolnjevati.«
kot Rimljani ne moremo sprejeti in ne	smemo	spolnjevati.«
Zakaj v njem	živimo	, se gibljemo in smo.
Zakaj v njem živimo, se	gibljemo	in smo.
Ker smo torej božjega rodu, ne	smemo	misliti, da je božanstvo nekaj, kar
Vsem sem vam dal zgled, kako	moramo	s trdim delom pomagati slabotnim in
»Nič slabega ne	najdemo	na tem človeku.
bomo zaužili ničesar, dokler Pavla ne	ubijemo	.
Mi pa smo pripravljeni, da ga	ubijemo	, še preden bo tukaj.«
Po tvoji zaslugi že dolgo	uživamo	mir in po tvoji prizadevnosti se je
To ti vedno in povsod	priznavamo	z iskreno hvaležnostjo.
boš lahko sam ugotovil vse, česar ga	obtožujemo	.«
Ko je bilo sklenjeno, da	odplovemo	v Italijo, so Pavla in nekaj drugih
prezimovanje, je večina sklenila, da	odplujemo	naprej, da bi po možnosti dospeli do
našli brate; ti so nas povabili, naj	ostanemo	pri njih teden dni.
	Vemo	pa, da Bog izvaja svojo sodbo nad tistimi,
	Vemo	pa: karkoli govori postava, govori
postave, kajti postava nam le omogoča, da	spoznamo	greh.
	Menimo	namreč, da človek doseže opravičenje
Mar potemtakem z vero	razveljavljamo	postavo?
Nikakor, pač pa s tem postavo	uveljavljamo	.
	Pravimo	namreč:
Potemtakem	postajamo	dediči po veri, tako da je dedovanje
Saj bo všteto tudi nam, ker	verujemo	v njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa,
Ker smo torej opravičeni iz vere,	živimo	v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu
odprl dostop v to milost, v kateri	stojimo	in se ponašamo z upanjem na božjo slavo.
v to milost, v kateri stojimo in se	ponašamo	z upanjem na božjo slavo.
Pa ne samo to, ampak se celo	ponašamo	z bridkostmi, saj vemo, da bridkost
se celo ponašamo z bridkostmi, saj	vemo	, da bridkost rodi potrpljenje, potrpljenje
Pa ne samo to, ampak se celo	ponašamo	v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu,
Naj	vztrajamo	v grehu, da se pomnoži milost?
Dobro	vemo	, da je bil naš stari človek križan
Če pa smo s Kristusom umrli,	verujemo	, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo,
verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj	vemo	, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih,
Naj mar	grešimo	, ker nismo pod postavo, temveč pod
	Zahvalímo	se Bogu, ker ste bili sužnji greha,
Ali ne veste, bratje -	govorimo	namreč ljudem, ki poznajo postavo -
temu, kar nas je uklepalo, tako da	služimo	v novosti duha in ne v okostenelosti
	Vemo	namreč, da je postava duhovna, medtem
naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne	hodimo	po smernicah mesa, ampak duha.
prejeli duha posinovljenja, v katerem	kličemo	:
Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le	trpimo	z njim, da bomo z njim tudi poveličani.
Saj	vemo	, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno
Pa ne samo ono: tudi mi, ki	imamo	prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami
tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi	zdihujemo	sami v sebi, ko željno pričakujemo
mi zdihujemo sami v sebi, ko željno	pričakujemo	posinovljenje, odrešenje svojega telesa.
Če pa	upamo	to, česar ne vidimo, pričakujemo to
Če pa upamo to, česar ne	vidimo	, pričakujemo to s potrpežljivostjo.
Če pa upamo to, česar ne vidimo,	pričakujemo	to s potrpežljivostjo.
Saj niti ne	vemo	, kaj je treba prositi, toda sam Duh
Sicer pa	vemo	, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore
Toda v vseh teh preskušnjah	zmagujemo	po njem, ki nas je vzljubil.
tvojem srcu;« namreč beseda vere, ki jo	oznanjamo	.
S srcem namreč	verujemo	, da bi prišli do opravičenja, z usti
bi prišli do opravičenja, z usti pa	izpovedujemo	vero, da bi prišli do zveličanja.
Kaj naj	rečemo	?
Kajti kakor	imamo	v enem telesu mnogo udov, ti udje pa
	Imamo	različne darove, pač po milosti, ki
Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar	delamo	dobro, ampak kadar delamo húdo.
bati, kadar delamo dobro, ampak kadar	delamo	húdo.
Če namreč	živimo	, živimo za Gospoda; če pa umiramo,
Če namreč živimo,	živimo	za Gospoda; če pa umiramo, umiramo
namreč živimo, živimo za Gospoda; če pa	umiramo	, umiramo za Gospoda.
živimo, živimo za Gospoda; če pa umiramo,	umiramo	za Gospoda.
Naj torej	živimo	ali umiramo, smo Gospodovi.
Naj torej živimo ali	umiramo	, smo Gospodovi.
znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa	oznanjamo	Kristusa, križanega, ki je Judom v
pa, ki so poklicani, Judom in Grkom,	oznanjamo	Kristusa, božjo moč in božjo modrost.
In vendar	oznanjamo	modrost med zrelimi; pa ne modrosti
	Oznanjamo	pa skrivnostno božjo modrost, tisto
To tudi	oznanjamo	, pa ne z besedami, kakršne uči človeška
ampak kakršne uči Duh, tako da duhovno	razlagamo	z duhovno govorico.
Mi pa	imamo	Kristusovo misel!
oblečeni smo, tepejo nas, iz kraja v kraj	begamo	, trudni smo, ker delamo z lastnimi
kraja v kraj begamo, trudni smo, ker	delamo	z lastnimi rokami.
Kadar nas sramotijo,	blagoslavljamo	, kadar nas preganjajo, prenašamo,
blagoslavljamo, kadar nas preganjajo,	prenašamo	, kadar nas preklinjajo, odgovarjamo
prenašamo, kadar nas preklinjajo,	odgovarjamo	blágo.
	Vemo	, da imamo vsi spoznanje.
Vemo, da	imamo	vsi spoznanje.
jedeh, ki so bile darovane malikom, pa	vemo	to: noben malik ne biva v svetu in
Če namreč ne	jemo	, nismo nič slabši, in če jemo, nismo
namreč ne jemo, nismo nič slabši, in če	jemo	, nismo nič boljši.
Nasprotno, vse	prenašamo	, da le ne bi povzročili kakšne ovire
Mar kruh, ki ga	lomimo	, ni udeležba pri Kristusovem telesu?
Ali	hočemo	izzivati Gospoda?
na našem telesu manj vredni časti,	izkazujemo	večje spoštovanje in z manj uglednimi
spoštovanje in z manj uglednimi lepše	ravnamo	.
vednost bo prešla, kajti nepopolno	spoznavamo	in nepopolno prerokujemo.
kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno	prerokujemo	.
Zdaj	gledamo	v ogledalu, megleno, takrat pa iz obličja
Naj bom torej jaz ali oni, takó	oznanjamo	in takó ste vero sprejeli.
Če	oznanjamo	, da je Kristus vstal od mrtvih, kako
samo zaradi tostranskega življenja	zaupamo	v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj
Čemú se tudi mi vsak trenutek	izpostavljamo	nevarnosti!
Kar	sejemo	v nečasti, vstaja v slavi.
Kar	sejemo	v slabosti, vstaja v môči.
	Sejemo	zemeljsko telo, vstaja duhovno telo.
nas tolaži v vsaki stiski, tako da	moremo	tudi mi tolažiti tiste, ki so v kakršnikoli
potrpežljivo prenašate isto trpljenje, ki ga	prenašamo	tudi mi.
Naše zaupanje v vas je trdno, ker	vemo	, da ste z nami deležni tudi tolažbe,
	Nočemo	namreč, bratje, da vi ne bi vedeli
Vanj	zaupamo	, da nas bo še rešil.
	Pišemo	vam namreč samo to, kar lahko v pismu
Saj vendar ne	maramo	gospodovati nad vašo vero, nasprotno,
Mi	govorimo	iskreno, kakor iz Boga, pred Bogom,
Mar	začenjamo	znova sami sebe priporočati?
Mar res	potrebujemo	, kakor nekateri, priporočilna pisma
Zaupanje, ki ga	imamo	po Kristusu v Boga, je takšno, da
bi se sami nase zanašali, ampak vse	zmoremo	v Bogu.
Ker	imamo	torej tako veliko upanje, živimo v
Ker imamo torej tako veliko upanje,	živimo	v popolnem zaupanju, in ne kakor Mojzes,
z odgrnjenim obrazom kakor ogledalo	odsevamo	Gospodovo slavo, se spreminjamo v isto
ogledalo odsevamo Gospodovo slavo, se	spreminjamo	v isto podobo, iz sijaja v sijaj, kakor
Ker	imamo	po usmiljenju, ki smo ga bili deležni,
smo ga bili deležni, to službo, ne	omagujemo	.
Ne	ravnamo	zvijačno, tudi ne pačimo božje besede,
Ne ravnamo zvijačno, tudi ne	pačimo	božje besede, marveč oznanjamo resnico
tudi ne pačimo božje besede, marveč	oznanjamo	resnico in se pred Bogom priporočamo
oznanjamo resnico in se pred Bogom	priporočamo	vsaki človeški vesti.
Saj ne	oznanjamo	sebe, ampak Gospoda Jezusa Kristusa,
Ta zaklad pa	imamo	v lončenih posodah, da bi bila ta obilna
Ne	vidimo	poti, pa jo še najdemo.
Ne vidimo poti, pa jo še	najdemo	.
Vedno	nosimo	v svojem telesu Jezusovo umiranje,
Čeprav še	živimo	, nas zaradi Jezusa vedno pošiljajo
Ker pa	imamo	istega duha vere, kakor je pisano:
»Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi	verujemo	in zato tudi govorimo.
govoril,« tudi mi verujemo in zato tudi	govorimo	.
	Vemo	namreč, da bo tisti, ki je obudil Gospoda
Vse	prenašamo	zaradi vas, da bi milost po mnogih
Zato ne	zgubljamo	poguma.
veliko, večno bogastvo slave, ker ne	gledamo	na to, kar se vidi, ampak na to, kar
	Vemo	namreč to: če razpade naša zemeljska
naša zemeljska hiša, ki je le šotor,	imamo	v nebesih božjo zgradbo, hišo, ki je
Zato tudi v tem svojem stanju	hrepenimo	in si vroče želimo kar po vrhu obleči
svojem stanju hrepenimo in si vroče	želimo	kar po vrhu obleči naše nebeško bivališče,
nebeško bivališče, seveda, če se tudi	izkažemo	, da smo oblečeni in ne goli.
Dokler namreč	živimo	v tem šotoru, vzdihujemo in tlači nas,
Dokler namreč živimo v tem šotoru,	vzdihujemo	in tlači nas, ker se ne bi radi slekli,
Vedno smo polni zaupanja, čeprav	vemo	, da smo zdoma in daleč od Gospoda,
dokler smo doma v telesu, saj le v veri	potujemo	in ne v gledanju.
Vendar	zaupamo	in si želimo, da bi se izselili iz
Vendar zaupamo in si	želimo	, da bi se izselili iz telesa in se
Zato si tudi	prizadevamo	, da bi mu bili všeč, bodisi da živimo
prizadevamo, da bi mu bili všeč, bodisi da	živimo	v telesu bodisi da se izselimo.
bodisi da živimo v telesu bodisi da se	izselimo	.
Ker torej	vemo	, kaj je strah pred Gospodom, skušamo
torej vemo, kaj je strah pred Gospodom,	skušamo	ljudi prepričevati.
Bog pa nas pozna in	upamo	, da nas pozna tudi vaša vest.
S tem se vam	nočemo	ponovno opravičevati, marveč vam ponujamo
nočemo ponovno opravičevati, marveč vam	ponujamo	oporo, da boste lahko ponosni na nas,
Zato odslej nikogar več ne	poznamo	po človeško.
Kristusa poznali po človeško, ga zdaj ne	poznamo	več tako.
njihovih grehov, nam pa naložil, da	oznanimo	besedo sprave.
opominjal po nas: v Kristusovem imenu vas	prosimo	, spravite se z Bogom.
Ker smo njegovi sodelavci, vas tudi	prosimo	: božje milosti vendar ne boste prejemali
V ničemer ne	dajemo	nobenega pohujšanja, da se naša služba
služba ne bi grajala, ampak se v vsem	vedemo	kot božji služabniki: v veliki potrpežljivosti,
poznani, kakor umirajoči, pa glejte,	živimo	, kakor pretepeni, a ne usmrčeni, kakor
vedno veseli, kakor ubogi, pa mnoge	bogatimo	, kakor bi nič ne imeli, pa imamo vse.
bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa	imamo	vse.
Take obljube torej	imamo	, predragi.
Zato se	očistimo	vseh človeških madežev in madežev duha
Z njim pa	pošiljamo	brata, ki ga zaradi evangelija hvalijo
Seveda pa se	varujemo	, da nam ne bi kdo naprtil kakega očitka
Saj	skrbimo	za dobro ne le v očeh Gospoda, ampak
Z njima	pošiljamo	našega brata, ki smo ga v mnogih stvareh
Res	živimo	po človeško, a se ne bojujemo po človeško.
Res živimo po človeško, a se ne	bojujemo	po človeško.
Naklepe	uničujemo	in vsakršno prevzetnost, ki se dviga
ki se dviga proti spoznanju Boga, in	podvržemo	vsak razum pokorščini do Kristusa.
Vsekakor se ne	drznemo	primerjati ali šteti med tiste nekatere,
Nikakor se namreč ne	povzdigujemo	čez mero, kot da ne bi bili prišli
	Upamo	pa, da bomo zaradi vaše rastoče vere
že dolgo prepričani, da se pred vami	zagovarjamo	?
Ne, pred Bogom v Kristusu	govorimo	in vse, preljubi, v vašo spodbudo.
Boga	prosimo	, da bi vi ne storili nič hudega.
Ničesar namreč ne	zmoremo	proti resnici, smo pa za resnico.
Zato tudi	prosimo	za vašo složnost.
Kakor smo poprej rekli, tako	pravimo	ponovno:
da bi prežali na našo svobodo, ki jo	imamo	v Kristusu Jezusu, in da bi nas usužnjili.
po rodu Judje in ne grešni pogani,	vemo	, da človeka ne opravičujejo dela postave,
Če pa se mi, ki	iščemo	opravičenje v Kristusu, tudi sami izkažemo
iščemo opravičenje v Kristusu, tudi sami	izkažemo	za grešnike, je mar Kristus služabnik
Duh nam daje, da od vere	pričakujemo	opravičenje, v katero upamo.
vere pričakujemo opravičenje, v katero	upamo	.
Če	živimo	iz duha, tudi delajmo po duhu.
prazne slave s tem, da drug drugega	izzivamo	in drug drugemu zavidamo.
drug drugega izzivamo in drug drugemu	zavidamo	.
Ne naveličajmo se, ko	delamo	dobra dela; zakaj če se ne utrudimo,
ko delamo dobra dela; zakaj če se ne	utrudimo	, bomo ob svojem času želi.
Dokler torej še	utegnemo	, delajmo dobro vsem, še posebej pa
Po njegovi krvi	imamo	odrešenje, odpuščanje grehov po bogastvu
skladu z njegovo brezmejno mogočnostjo,	dobivamo	od njega mi, ki verujemo.
mogočnostjo, dobivamo od njega mi, ki	verujemo	.
Zakaj po njem	imamo	oboji dostop k Očetu v enem Duhu.
nam vliva srčnost, da se po veri vanj	bližamo	Bogu v popolnem zaupanju.
napraviti neznansko več od tega, kar	moremo	prositi ali misliti, njemu slava v
to vse dotlej, dokler vsi skupaj ne	pridemo	do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina,
Pač pa	živímo	iz resnice in iz ljubezni, da bomo
obogateni s sadovi pravičnosti, do katerih	prihajamo	po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo
služimo Bogu v njegovem duhu in se	ponašamo	v Kristusu Jezusu, pri tem pa ne zaupamo
ponašamo v Kristusu Jezusu, pri tem pa ne	zaupamo	sami vase, čeprav bi jaz lahko zaupal
domovina pa je v nebesih, odkoder tudi	pričakujemo	odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa.
Bog in ki presega vse, kar si lahko	predstavljamo	, bo varoval vaša srca in vaše misli
Kadar	molimo	za vas, se zmeraj zahvaljujemo Bogu,
Kadar molimo za vas, se zmeraj	zahvaljujemo	Bogu, Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa.
vse od dne, ko smo slišali o tem, ne	nehamo	moliti in prositi za vas, da bi v polnosti
svojega ljubljenega Sina, v katerem	imamo	odrešenje, odpuščanje grehov.
Njega namreč	oznanjamo	, ko vsakega človeka spodbujamo in vsakega
namreč oznanjamo, ko vsakega človeka	spodbujamo	in vsakega človeka poučujemo z vso
človeka spodbujamo in vsakega človeka	poučujemo	z vso modrostjo, da bi vsakega napravili
Zmeraj se	zahvaljujemo	Bogu za vas vse, ko se vas spominjamo
zahvaljujemo Bogu za vas vse, ko se vas	spominjamo	v svojih molitvah.
Pred Bogom in našim Očetom	imamo	neprenehoma v spominu, kako ste dejavni
	Vemo	namreč, od Boga ljubljeni bratje, da
nagibov ne iz zvijačnosti, ampak tako	oznanjamo	, kakor nas je imel Bog za vredne, da
nam zaupa evangelij: pri tem pa ne	skušamo	ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša
zaradi tega se tudi mi neprenehoma	zahvaljujemo	Bogu, da ste božje oznanilo, ki ste
spominu ter nas želite videti, kakor	želimo	mi vas.
Saj zdaj spet	živimo	v polno, da le vi stojite trdno v Gospodu.
Le kako naj se	zahvalimo	Bogu glede vas za vse veselje, ki ga
vas za vse veselje, ki ga zaradi vas	čutimo	pred našim Bogom?
Noč in dan	prosimo	z vso gorečnostjo, da bi mogli videti
drug do drugega in do vseh, kakor jo	čutimo	mi do vas da bi tako utrdil vaša srca,
Sicer pa vas, bratje,	prosimo	in opominjamo v Gospodu Jezusu, da
Sicer pa vas, bratje, prosimo in	opominjamo	v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete
bratski ljubezni pa ni treba, da vam	pišemo	: vas same je Bog poučil, da ljubite
Pač pa vas	spodbujamo	, bratje, da še bolj napredujete.
	Nočemo	pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli
Če namreč	verujemo	, da je Jezus umrl in vstal, moramo
verujemo, da je Jezus umrl in vstal,	moramo	prav tako verovati, da bo Bog pridružil
Oprti na Gospodovo besedo vam	rečemo	tole:
Mi, ki še	živimo	in bomo ostali do Gospodovega prihoda,
Potem pa bomo mi, ki še	živimo	in bomo ostali, skupaj z njim odneseni
sinovi noči in ne teme, zato nikar ne	spimo	kakor drugi, ampak bodimo budni in
Mi, ki	pripadamo	dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si
ni namenil za jezo, ampak za to, da	pridemo	do zveličanja po našem Gospodu Jezusu
ki je umrl za nas, da bi mi, pa naj	bedimo	ali spimo, živeli skupaj z njim.
za nas, da bi mi, pa naj bedimo ali	spimo	, živeli skupaj z njim.
	Prosimo	pa vas, bratje, imejte obzir do tistih,
	Opominjamo	pa vas, bratje: opozarjajte malomarne,
Zmeraj se	moramo	zahvaljevati Bogu za vas, bratje, kakor
Takó se lahko	ponašamo	z vami po božjih Cerkvah, ker kažete
V ta namen tudi zmeraj	prosimo	za vas, da bi vas naš Bog spoznal za
Kristusa in našo združitev z njim, vas	prosimo	, bratje, da se ne pustite takoj zbegati
Mi pa se	moramo	zmeraj zahvaljevati Bogu za vas, od
Glede vas pa	zaupamo	v Gospodu, da tudi delate in boste
tudi delate in boste delali, kar vam	zapovedujemo	.
našega Gospoda Jezusa Kristusa vam	naročamo	, bratje, da se ogibate vsakega brata,
do tega, ampak zato, da se vam sami	postavimo	za zgled, ki naj bi ga posnemali.
	Slišimo	namreč, da nekateri med vami živijo
Takšne	opozarjamo	in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu,
Takšne opozarjamo in	opominjamo	v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v miru
Če pa kateri ni poslušen temu, kar	naročamo	v pismu, si ga zapomnite in se ne družite
	Vemo	, da je postava dobra, če se je kdo
ustvaril Bog, je dobro in ničesar ne	smemo	zametavati, le da to s hvaležnostjo
zametavati, le da to s hvaležnostjo	uživamo	.
Tudi mi se namreč zanjo	trudimo	in bojujemo, ker smo zaupali živemu
Tudi mi se namreč zanjo trudimo in	bojujemo	, ker smo zaupali živemu Bogu, ki je
nismo prinesli na ta svet, zato tudi ne	moremo	ničesar odnesti.
Bodimo torej zadovoljni s tem, da	imamo	živež in obleko.
Če s Kristusom	umremo	, bomo z njim tudi zaživeli.
Če z njim	vztrajamo	, bomo z njim tudi zakraljevali.
Uči nas, naj se	odpovemo	brezbožnosti in posvetnim željam ter
željam ter trezno, pravično in pobožno	živimo	v sedanjem času, ko pričakujemo, da
pobožno živimo v sedanjem času, ko	pričakujemo	, da se bo uresničilo blaženo upanje
dediči večnega življenja, v katero	upamo	.
v spoznavanju vsega dobrega, ki ga	moramo	storiti za Kristusa.
Zato	moramo	zelo resno vzeti, kar smo slišali,
Prihodnjega sveta, o katerem	govorimo	, namreč ni podredil angelom.
Vendar zdaj še ne	vidimo	, da mu je vse podvrženo.
	Gledamo	pa njega, Jezusa, »ki je bil postavljen
odposlanca in vélikega duhovnika vere, ki jo	izpovedujemo	.
Njegova hiša pa smo mi, če	ohranimo	zaupanje in ponos, ki ga daje upanje.
drugega spodbujajte, dokler še lahko	rečemo	»danes«, da ne bi koga izmed vas greh
namreč deležni, če začetno vero res	ohranimo	trdno do konca, saj je rečeno:
Tako	vidimo	, da niso mogli vstopiti zaradi nevere.
Mi pa smo vero sprejeli in	stopamo	v kraj počitka.
	Potrudimo	se torej, da stopimo v ta kraj počitka,
Potrudimo se torej, da	stopimo	v ta kraj počitka, da ne bo kdo podobno
Trdno se torej	držimo	veroizpovedi, ker imamo vzvišenega
Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker	imamo	vzvišenega vélikega duhovnika Jezusa,
	Pustimo	torej osnovni pouk o Kristusu in se
	Želimo	pa, da vsak izmed vas pokaže isto vnemo
pa se boljše upanje, po katerem se	bližamo	Bogu.
Poglavitno pri tem, o čemer	govorimo	, pa je tole: takšnega vélikega duhovnika
je tole: takšnega vélikega duhovnika	imamo	, ki je sédel na desno prestola veličanstva
Postavljen je bil namreč prvi šotor, temu	pravimo
zagrinjalom pa je bil šotor, ki mu	pravimo
Bratje, mi	zaupamo	, da z Jezusovo krvjo stopamo v svetišče
Bratje, mi zaupamo, da z Jezusovo krvjo	stopamo	v svetišče po novi in živi poti, ki
skozi zagrinjalo, skozi svoje telo, in	imamo	tudi odličnega duhovnika za božjo hišo.
Brez omahovanja se	držimo	izpovedi upanja, ker je on, ki je dal
	Mislimo	drug na drugega in se spodbujajmo k
Če namreč premišljeno	grešimo	, potem ko smo dobili spoznanje resnice,
Saj vendar	vemo	, kdo je rekel:
Je pa vera temelj tistega, v kar	upamo	, zagotovilo tistega, česar ne vidimo.
upamo, zagotovilo tistega, česar ne	vidimo	.
Po veri	spoznavamo	, da je bil svet urejen z božjo besedo,
Brez vere pa ne	moremo	biti Bogu všeč.
obdaja tako velik oblak prič, tudi mi	odstranímo	vsakršno oviro in zapeljivi greh in
oviro in zapeljivi greh in vztrajno	tecimo	v tekmi, ki nas čaka.
Ker torej	prejemamo	neomajno kraljestvo, se zahvaljujmo
zahvaljujmo in Bogu v spoštljivem strahu	služimo	, kakor je njemu všeč.
Zato	moremo	zaupati in reči:
	Imamo	oltar, s katerega nimajo pravice jesti
saj nimamo tu stalnega mesta, ampak	iščemo	prihodnje.
Prepričani smo namreč, da	imamo	čisto vest, saj se hočemo v vsem lepo
namreč, da imamo čisto vest, saj se	hočemo	v vsem lepo vêsti.
V mnogih rečeh namreč vsi	grešimo	.
Če konjem	nadenemo	uzde, da so nam pokorni, usmerjamo
konjem nadenemo uzde, da so nam pokorni,	usmerjamo	vse njihovo telo.
Z njim	hvalimo	Gospoda in Očeta, in z njim preklinjamo
hvalimo Gospoda in Očeta, in z njim	preklinjamo	ljudi, ki so ustvarjeni po božji podobi.
»Danes ali jutri	odpotujemo	v to in to mesto, tam ostanemo eno
jutri odpotujemo v to in to mesto, tam	ostanemo	eno leto, trgovali bomo in bogateli,«
	Blagrujemo	tiste, ki so vztrajali.
V Svetem pismu namreč	beremo	:
	Potrpimo	, ker smo opravičeni
Mi pa se po njegovi obljubi	zanašamo	na nova nebesa in novo zemljo, kjer
gledali, kar so otipale naše roke, to vam	oznanjamo	:
	Pričujemo	in oznanjamo vam večno življenje, ki
Pričujemo in	oznanjamo	vam večno življenje, ki je bilo pri
Kar smo torej gledali in slišali,	oznanjamo	tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu
To vam	pišemo	zato, da bi bilo naše veselje popolno.
ki smo ga slišali od njega in vam ga	oznanjamo	:
Če	rečemo	, da smo v občestvu z njim, pa kljub
smo v občestvu z njim, pa kljub temu	živimo	v temi, lažemo in se ne držimo resnice.
njim, pa kljub temu živimo v temi,	lažemo	in se ne držimo resnice.
temu živimo v temi, lažemo in se ne	držimo	resnice.
Če pa	živimo	v luči, kakor živi v luči on sam, smo
Če	rečemo	, da smo brez greha, sami sebe varamo
rečemo, da smo brez greha, sami sebe	varamo	in resnica ne živi v nas.
Če pa svoje grehe	priznavamo	, nam jih bo odpustil in nas očistil
Če	rečemo	, da nismo grešniki, delamo iz njega
Če rečemo, da nismo grešniki,	delamo	iz njega lažnivca in njegova beseda
Če pa že kdo greši,	imamo	pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa,
Iz tega	vemo	, da ga zares poznamo, če spolnjujemo
Iz tega vemo, da ga zares	poznamo	, če spolnjujemo njegove zapovedi.
tega vemo, da ga zares poznamo, če	spolnjujemo	njegove zapovedi.
Po tem tudi	spoznamo	, da živimo v njem.
Po tem tudi spoznamo, da	živimo	v njem.
Iz tega	spoznamo	, da teče poslednja ura.
lahko brez strahu, ko se prikaže, in ne	doživimo	pred njim sramote, kadar pride.
Celo božji otroci se	imenujemo	in to tudi smo.
Ko se prikaže, pa	vemo	, da mu bomo podobni, ker ga bomo gledali
Mi	vemo	, da smo prešli iz smrti v življenje,
prešli iz smrti v življenje, ker brate	ljubimo	.
Ljubezen pa	poznamo	po tem, da je On dal življenje za nas,
Otroci, ne	ljubímo	z besedo, tudi ne z jezikom, ampak
nas pa naše srce ne obsoja, se lahko	zanesemo	na Boga in dobimo od njega vse, za
obsoja, se lahko zanesemo na Boga in	dobimo	od njega vse, za kar ga prosimo, ker
in dobimo od njega vse, za kar ga	prosimo	, ker se držimo njegovih zapovedi in
njega vse, za kar ga prosimo, ker se	držimo	njegovih zapovedi in delamo, kar mu
ker se držimo njegovih zapovedi in	delamo	, kar mu je všeč.
Zapoveduje pa nam, naj	verujemo	v njegovega Sina Jezusa Kristusa in
Jezusa Kristusa in naj drug drugega	ljubimo	, kakor nam je ukazal.
Da živi v nas, pa	spoznamo	po Duhu, ki nam ga je dal.
Po tem	spoznavamo	duha resnice in duha zmote.
Če drug drugega	ljubimo	, živi Bog v nas in je njegova ljubezen
Po tem	spoznamo	, da živimo v Bogu in on v nas: dal
Po tem spoznamo, da	živimo	v Bogu in on v nas: dal nam je od svojega
In mi smo ga gledali, zato	pričujemo	, da je Oče poslal Sina za odrešenika
ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in	verujemo	vanjo.
Mi	ljubimo	, ker nas je on prvi ljubil.
Od njega pa	imamo	to zapoved:
Iz tega	spoznamo	, da ljubimo božje otroke, če ljubimo
Iz tega spoznamo, da	ljubimo	božje otroke, če ljubimo Boga in spolnjujemo
spoznamo, da ljubimo božje otroke, če	ljubimo	Boga in spolnjujemo njegove zapovedi.
ljubimo božje otroke, če ljubimo Boga in	spolnjujemo	njegove zapovedi.
Ljubezen do Boga je v tem, da se	držimo	njegovih zapovedi.
Če	priznavamo	človeško pričevanje, je božje pričevanje
	Zanesemo	se, da nas sliši, kadar ga prosimo
Zanesemo se, da nas sliši, kadar ga	prosimo	po njegovi volji.
In če	vemo	, da nas v vsem posluša, kadar ga česa
da nas v vsem posluša, kadar ga česa	prosimo	, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga
posluša, kadar ga česa prosimo, tudi	vemo	, da že imamo, kar smo ga prosili.
kadar ga česa prosimo, tudi vemo, da že	imamo	, kar smo ga prosili.
	Vemo	, da nihče, ki je rojen od Boga, ne
	Vemo	, da smo od Boga in da ves svet tiči
	Vemo	, da je Božji Sin prišel in nam dal
prišel in nam dal razumnost, da ne	moremo	spoznati Resničnega.
V Resničnem	živimo	, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu.
pisal novo zapoved, ampak tisto, ki jo	imamo	od začetka:
Ljubezen je v tem, da	živimo	po njegovih zapovedih.
vsi, tudi sama resnica, in tudi mi	zastavimo	besedo zanj.
zemlje ne morja ne dreves, dokler ne	zaznamujemo	služabnikov našega Boga na njihovih
»	Zahvaljujemo	se ti, Gospod, Bog, vladar vesolja,
	Veselimo	se in radujmo ter mu izkažimo čast,
ko ga po slovenskih kinematografih	gledamo	v očitno zadnji vlogi: kot komično
naša država »perfektna kandidatka, če	govorimo	o novem Natu in ne o tistem iz preteklosti,
Pa bi jih pravzaprav morali, saj	smemo	- če dovolite - sklepati, da se je
Ljudje, ki so včeraj vpili, naj se	otresemo	Balkana, danes pa nas svarijo pred
enotno in za vse enako, zdaj pa jih	imamo	kar pet vrst.
Po treh letih vsi	vemo	, kje je Sun City v Južni Afriki, prej
LJUBLJANA, 11. maja - »Vsi	vemo	, da so medicinske sestre s človekom
bilo, zato še ne bi mogel dejati, da	imamo	zagotovljeno dvotretjinsko večino za
Poleg tega ne	moremo	mimo okolja, v katerem živimo.
tega ne moremo mimo okolja, v katerem	živimo	.
vsebine referendumske zahteve z geslom	Ohranimo	naše bogastvo in jo preložilo na naslednjo
dober vtis in razpoloženje, če lahko	zapišemo	tako, potem pokvari.
Le	ugibamo	lahko, kako se bo zagovarjal za jajčno
svojega jezika in svoje kulture ne	damo	!«, je končal župan slovenske prestolnice.
Ob tem lahko	ugibamo	, ali ni bila naša prednost le pogojna:
namesto realne privrženosti »Evropi«	gojimo	besedno privrženost, ki jo v praksi
privrženost, ki jo v praksi pogosto	postavljamo	na laž.
posameznih dejavnostih za povprečjem EU	zaostajamo	od 3 do 6-krat.
Očitno se	vozimo	v vse manjših in zato manj varnih in
davčni avtomobilski zakonodaji pa lahko	sanjamo	naprej.
naša prednost v tem, meni Drnovšek, da	imamo	v senatu precej podpore.
napovedi? Direktor Rekar odgovarja: »	Izhajamo	iz zakona o stavki, ki pravi, da jo
Kot razlagajo pravne službe SŽ,	ugotavljamo	, da napoved njenega nadaljevanja, kakršna
Kdo ima več zaslug za to, da	imamo	samostojno državo - politiki, ki so
visokih gostov, ki ga v Sloveniji lahko	štejemo	za zgodovinskega.
Če jo	hočemo	obdržati v obratovanju, je potrebnih
..., za kar	potrebujemo	vedno več denarja.
Naj	spomnimo	, da ob prvi obravnavi zaradi neodločenega
	Spomnimo	se samo, kako odločno in pokončno je
Brici in vino skozi čas, kjer si lahko	ogledamo	najstarejše fotografije iz Baguerijeve
- K polnočnici	gremo	potem.
	Hodimo	, vedno više, vedno više.
	Vstopimo	v cerkev.
Vsi	mislimo	vedno nate.
ako mati danes umre, moram jaz, ako	hočemo	živeti, jutri vseeno prijeti za plug
	Leskečejo	se v dnevu in žarijo v noči, kakor
- Zemlje	hočemo	, rjovejo in planejo po zemlji.
- Ne, odgovarjajo uporniki, ne	damo	!
kruha in strehe in vsi bomo delali, da	osvobodimo	našo zemljo!
Delati	moramo	vsi, da narastejo naše moči.
zakone in svečeniške knjige in vem, da	moramo	biti zvesti do konca, zvesti do skrajnosti.
In vem tudi, da	moramo	delati.
	Damo	ti pest denarja, da se rešiš in stopiš
nismo dovolj nizko vrženi, da lahko	poprosimo	za rešilno vrv.
Nocoj se	moramo	preroditi.
Nocoj, na božično noč	vsadimo	v svoja srca malo koreniko, iz katere
Vsaditi	moramo	v svoje srce koreniko prerojenja, vere
težka in strma, ampak vseeno vse preveč	oklevamo	in vsepreveč pljuskamo čez njen rob.
vseeno vse preveč oklevamo in vsepreveč	pljuskamo	čez njen rob.
Kadar pa	pademo	čez rob, smo v prepadu.
naš oče je hodil in pričakoval, mi	moramo	hoditi in pričakovati.
Res, vsi	moramo	verjeti, da bo nekoč prišel naš dan.
se vam ne zdi, da je zadnji čas, da	začnemo	verovati v samega sebe?
Prebudimo se,	prerodimo	se in stopimo na pot, na borbe pot,
Prebudimo se, prerodimo se in	stopimo	na pot, na borbe pot, ki pelje do praga
nizdol po snegu proti nam in in mi jih	lovimo	.
Vsi	skačemo	za lepimi rumenordečimi žogami, samo
Mirno lahko	povemo	, da njen doprinos k zakladu slovenske
	Imamo	Rutarja in Kosa, Gregorčiča, Preglja
v mladih slovenskih borbenih vrstah	srečamo	imena umrlega pesnika Srečka Kosovela
Drugo vprašanje pa je: kako mi	poznamo	svoje delavce in kje se izgublja njihov
Pri tem	moramo	vedeti predvsem tole, da umetnost ni
Zdaj to	vemo	.
delavce minulih dni, ravnotako pa	moramo	, in to še tembolj, spoznavati naše
iz prosvetljenih dni XX. stoletja;	moramo	spoznavati te naše brate po borbi in
Danes pa	beremo	njegova dela v vodilnih slovenskih
Naj jim	damo	kruha?
Naj jim	damo	bič, da se bodo branili?
Dajmo jim, kar	hočemo	:
	Kalijo	se jim zenice in obupavajo.
Ne	smemo	pa misliti, da je narod ostal zmerom
pa tako potrebni Marije, s katero se	napotimo	k rešitvi Jelke in Danice, v nove dni.
Hitro je odločil v sebi: če	zavijemo	proti Zalogu, grem domov ali... ali pa
Če	zavijamo	proti Volčam... zbogom... gremo na jug ...
Če zavijamo proti Volčam... zbogom...	gremo	na jug ... v Gorico.
jezikom, vsem tujim šegam in navadam se	moramo	prilagoditi...
In mi	mislimo	na te besede in jih občutimo.
In mi mislimo na te besede in jih	občutimo	.
Tu pa tam se včasih	zberemo	, zakaj v nas vseh je tista nepremagljiva
	Zberemo	se in se pomenimo kaj lepega, dobrega...
Zberemo se in se	pomenimo	kaj lepega, dobrega...
smo se v tihi uri skupnosti, da si	zašepetamo	od početka tisto sladko besedo: dom ...
se, da v mislih pogumnih in mladih	pogledamo	na dom.
Mi	živimo	danes in zremo v sedanjost, zremo v
Mi živimo danes in	zremo	v sedanjost, zremo v megleno bodočnost.
živimo danes in zremo v sedanjost,	zremo	v megleno bodočnost.
Ne	vidimo	nekdanjih valpetov, niti potrebe ni.
	Vidimo	črne biriče, ki vihte danes bič nad
Ali se ne	spomnimo	nikdar več, od kje smo pribežali, ali
nikdar več, od kje smo pribežali, ali ne	vemo	več, kje je naša domovina?
O da, vsi	vemo	, vsi hrepenimo po njej.
O da, vsi vemo, vsi	hrepenimo	po njej.
da bi rad, kako rad zgrabil za plug,	zremo	proti zahodu za soncem in si ponavljamo
zremo proti zahodu za soncem in si	ponavljamo	pesem:
Večkrat se	peljemo	, peljemo se v mislih in željah skoro
Večkrat se peljemo,	peljemo	se v mislih in željah skoro slednji
	Peljemo	pa se zmirom domov, peljemo se tja,
Peljemo pa se zmirom domov,	peljemo	se tja, kjer je moja domačija.
Vsi	vemo	to.
popravljajo vinograde, v jeseni jih	vidimo	ob trgatvi.
	Potujemo	naprej.
- - - - - - - - - Kam še	gremo	tam ob morju V Barbano vsi,
	Hodimo	še ob obali do Gradeža, potem nazaj
Mi	gremo	na Kras.
Sedaj	imamo	teran.
To zemljo	imamo	vsi tako radi, Bog ne daj, da bi kdaj
	Gremo	po vrhovih in planinah.
	Gremo	pri Podbrdu čez Bačo in že smo v cerkljanskih
Tu se včasih	ozremo	po ljudeh, ki žive na svobodi.
	Zavijemo	v Cerkno, čez Stražo, nato v Jagaršče,
Vsi pa	imamo	tam očeta, drugi matere, brate in sestre.
Vsi pa	imamo	tam dede in pradede, ki spe v zasužnjeni
kletkah jeklenih; tigri in levi, ki	zremo	v puščavo, tigri in levi, hrepeneči
Tako kar naenkrat ga vam ne	moremo	dati.
	Moramo	pač prej vprašati županstvo, orožnike.
Ga dobro	poznamo	.
Še zmerom	umiramo	, a izumrli ne bomo.
Mi ne	umremo	.
Čas je, da	vstanemo	."
	Vstajamo	k delu in trpljenju in legamo mrki
Vstajamo k delu in trpljenju in	legamo	mrki po gmajnah.
Vsi te težko	pričakujemo	in vsi te pozdravljamo ..."
Vsi te težko pričakujemo in vsi te	pozdravljamo	..."
lahko nevaren zločinec, posebno še, če	pomislimo	, da nima velike izobrazbe.
napisal o otroku lepe članke, katere si	moramo	vsi vzeti k srcu.
store bodoči stanovalci sami - čeravno	vemo	, da to pričakujejo od občine; kajti
usmiljen in pravičen in kako udano	moramo	prenašati vse, kar nam za dni tega
in zato je najprimerneje, da se ne	vtikamo	vanje.
	Kolovratijo	po najprometnejših ulicah, strmijo
potem: teden ima samo šest dni, če	odštejemo	nedeljo.
tistim ljudem, o katerih po navadi	rečemo	, da ne store nobenemu nič žalega -
tega gospodu Giaccogniju ne	smemo	šteti v zlo, pač pa samo v dobro,
zganil in ubogal svojega srca - mi	vemo	, da ima tudi gospod Giaccogna
Baba, mi	krademo	, jaz kradem?
	Sprevajajo	se ženini in neveste, zapeljivci in
bitja: tudi svoje grenke doživljaje	izkoristimo	, da se lahko pomešamo pred svetom in
doživljaje izkoristimo, da se lahko	pomešamo	pred svetom in z zaničljivo privihnjeno
zaničljivo privihnjeno ustnico ošabno	mrdamo	nad svojim bližnjim, češ, kaj se boš
Tu pa tam, seveda samo v mestu,	naletimo	na redke posameznike, ki se zgražajo,
»Da, toliko denarja	trošimo	za narodno zdravje, takih stvari pa
narodno zdravje, takih stvari pa ne	vidimo	!«
najtežjih urah, stvari, katerih resnično ne	moremo	doumeti in za katere nas nihče ne more
omehčal, pogledal v kot in zavzdihnil, �	molimo	vsako leto nekajkrat, da bi se povrnili
Kam pa	pridemo	!
pameten in pošten - - in, in, ali naj	jemo	šolo in pijemo pamet?«
da	imamo	prav tako pravico do enakosti na zemlji.
Kaj	hočemo	, nesreča nikoli ne počiva.
sebe tako trdo prijeti v roke, kakor	moramo	po nalogu svojih
iz pristanišča v predmestje, če ne	štejemo	tistega prisiljenega izleta, ki ga
financarjev in sedem miličnikov, da ne	štejemo	pet vaških propalic, ki so bile najhujše.
»Na Pologu vsi	verjamemo	v Boga!«
»To‐to‐to, le	smejmo	se, to‐to‐to, le smejmo se, nemara
»To‐to‐to, le smejmo se, to‐to‐to, le	smejmo	se, nemara se zdaj Ernest že pelje.
Zakaj v gozd, če lahko to drugače	uredimo	.
Saj ne	ločimo	med poštenim in nepoštenim denarjem.
je obrnil k Cestarju, »skoraj lahko	rečemo	, da so ga po nedolžnem zašili.«
Saj nikomur ne	branimo	krasti.
	Zidamo	kasarne za karabinjerje in treba je
Zdaj pa	imamo	na vasi karabinjerje, financarje in
Nekaj	moramo	jesti.
hiša je bila naprodaj, pa sem rekel:	kupimo	jo.«
pomazana z blatom, »kadi se «, kakor	pravimo	pri nas, in ni za pokladanje.
»Eh, moj bog, vojska je, kaj	hočemo	.«
pokleknimo predenj in se mu iz dna duše	zahvalimo	.
Državnega blaga pa si ne	smemo	lastiti.
Potem pa	vzamemo	deklo!«
Mi še ne	živimo	od božje besede.
Kam pa	pridemo	!
Kaj pa naj	počnemo	s hlevom?
ušesi čenč, je tudi nastopil, kakor	pravimo	.
Zdaj se tudi mi ne	kopamo	več nagi.«
To	vidimo	danes pri Cestarjevih.
LA LIBERTA,	HOČEMO	SVOBODO, W LENIN, SLOVAN NA DAN, A
Bilo je zlato jutro, kakor	pravimo	.
je noge, skratka, živela je, kakor	pravimo	.
zaradi političnih grozodejstev in da	moramo	zaradi tega z vami strože ravnati.
	Pričakujemo	jo vsi in vsak čas in vendar smo začudeni
Mar misli, da mi	živimo	od pečenih golobov?«
Kam	gremo	, saj še berači ne verjamejo več v boga.
posebnega, kajti prej ali slej se vsi	srečamo	z botro smrtjo ter odrinemo z njo za
slej se vsi srečamo z botro smrtjo ter	odrinemo	z njo za vse večne čase v tiste kraje,
Poviškaj ni umrl naravne smrti, kakor	pravimo	tisti smrti, ki jo počakamo doma v
smrti, kakor pravimo tisti smrti, ki jo	počakamo	doma v postelji, lepo spodobno sezuti,
Poviškaj preživel mirno in dostojno, če	odštejemo	njegovo pregorečo ljubezen do Rozine,
slabemu nagnjeni in včasih celo usodi	delamo	krivico.
Poleg tega pa je dobro vedel, da ne	smemo	nikdar zahtevati preveč sreče.
pa nekakšna zanikrna bitja, ki jih	imenujemo	smrkavci.
bridkih let se kasneje v življenju	spominjamo	skoraj s solzami v očeh in hrepenimo,
spominjamo skoraj s solzami v očeh in	hrepenimo	, da bi jih še enkrat doživeli.
ve kje v tujem mestu v zaprti sobi	srečamo	v zaprašenem zrcalu svoj utrujeni obraz
zaprašenem zrcalu svoj utrujeni obraz in	polagamo	sebi račune o življenju, ki je že za
življenju, ki je že za nami, večkrat	zardevamo	, toda ne zavoljo »krivic«, ki so se
lahko človeštvu neizmerno koristil, kaj	vemo	, morda bi postal celo pisatelj, ker
Komaj čaka, da se	poberemo	, da se bo lahko pojala z žandarji.
»	Poberemo	naj se - - « je žalostno zatulil Moj Jezus,
Po svoji žalosti pa se lahko	pasemo	, kakor se čebele pasejo tudi po pustem
Bilo mu je laže pri duši, toda saj vsi	vemo	, kako brezupno je s solzami brisati
plavali drobni oblački, ki jim pri nas	pravimo	ovčke.
»	Dražimo	, dražimo.
»Dražimo,	dražimo	.
največje in najdražje skrivnosti ne	moremo	nikdar prikriti.
Lahko jo	tajimo	, lahko prisegamo in dajemo častno besedo,
Lahko jo tajimo, lahko	prisegamo	in dajemo častno besedo, lahko se tudi
Lahko jo tajimo, lahko prisegamo in	dajemo	častno besedo, lahko se tudi norčujemo
dajemo častno besedo, lahko se tudi	norčujemo	iz nje in jo sami raztrobimo z zaničljivim
se tudi norčujemo iz nje in jo sami	raztrobimo	z zaničljivim nasmehom - toda skriti
zaničljivim nasmehom - toda skriti je ne	moremo	nikoli.
Ali se mar ne	srečamo	v življenju s tisoč bridkostmi, ki
tisoč bridkostmi, ki so tako bridke, da	kažemo	svetu samo smeh in skrivamo solze,
bridke, da kažemo svetu samo smeh in	skrivamo	solze, ki nam vro iz oči?
Kadar smo sami, ga	položimo	v dlan in zremo vanj, pred drugimi
Kadar smo sami, ga položimo v dlan in	zremo	vanj, pred drugimi ga skrijemo in samozavestno
dlan in zremo vanj, pred drugimi ga	skrijemo	in samozavestno zatajimo trikrat na
drugimi ga skrijemo in samozavestno	zatajimo	trikrat na dan.
tistega vseprešinjajočega duha, ki ga	imenujemo	svetovni nazor’ in ki je duševnim delavcem
Udano	prenašamo	krivice in trpljenje, zapostavljanje
Mislim, da	imamo	že toliko trpljenja in žalosti na dobrem,
trpljenja in žalosti na dobrem, da lahko	živimo	petsto let srečno življenje, pa lirikov
Pobrala je, kakor	pravimo	, šila in kopita, jih zmetala v svojo
zaradi tega tudi dvakrat zašit, kakor	pravimo	, toda Peskarjevi so se ga vendarle
Kaj	hočemo	, nudila se ji je zlata priložnost,
roke na svoji lempi, kakor pri nas	pravimo	obilnemu trebuhu, in se nikakor ni
spoštovanja vreden, da se o njem dostojno	izrazimo	.
»No zdaj pa le	stopimo	,« je rekla Nanca, ko je iz zakristije
»Domovine, mili kraj« pa do »V petju	oglasimo	zdaj se složni mi«.
z drobne petrolejke, ki ji pri nas	pravimo	čukč, in posvetila k mizi.
	Živimo	sredi tisoč stvari, groznih, a vendar
»Še enkrat	odrežemo	, pa smo pri šmohorki«, ga tolaži Polde
»Do tja jo	moramo	poleči do kosila.
Kar široko	zagrabimo	, kar široko!«
	Zavežejo	si rute, si jih potegnejo nizko na
»V srcu Evrope	živimo	.
je nasmehnil Obrekar, ‘toda zdaj ga	branimo	.
Najprej ga	moramo	rešiti.
Ljudje	garamo	, garamo in garamo, ker smo živi in
Ljudje garamo,	garamo	in garamo, ker smo živi in ker moramo
Ljudje garamo, garamo in	garamo	, ker smo živi in ker moramo do smrti
garamo in garamo, ker smo živi in ker	moramo	do smrti nekako živeti.
hudiče, ki še divjajo tam po cesti,	naženemo	iz doline ...’
»Zdaj	vemo	, kje kdo stoji!«
	Razkropijo	se po vasi, pa so v trenutku spet nazaj
tako na tem svetu, da drug drugemu	pulimo	žlico iz ust.«
»	Gremo	!
»	Gremo	, gremo!« se zganejo fantje.
»Gremo,	gremo	!« se zganejo fantje.
	Pohitimo	!
Tebi je pač vseeno, če	ostanemo	pod Italijo.«
»Zdaj se	tepemo	za svojo zemljo!«
»Tudi mi nekaj	vemo	!
»Sami	tiskamo	!« veselo in ponosno odgovori Dragič.
»Mi nobenega ne	poznamo	!«
dolžnost pa je, da te opomnim: ljudi	moramo	pridobivati.
Stopi z nami, da si skupaj	poplaknemo	grlo!«
»Vse	vemo	!«
»Mi se	borimo	proti komunizmu, vi pa tiščite roke
»Saj	imamo	nekje dva Angleža, toda ni je bolj
»Štruklje	kuhamo	!« se zvonko in ponosno oglasi dekletce.
»Saj si jih	stiskamo	!« sproščeno potrdi Stane.
»Tisoč tri sto let	živimo	na tej zemlji - in tisoč tri sto let
»Slovenci kremeniti, le	stopimo	v korak, da osvobodimo
stopimo v korak, da	osvobodimo	svoj domači prag ...«
Toda meni se zdi, da	korakamo	po zemlji.
»Le zakaj	imamo	babe v vojski? ...
»	Gremo	!«
»	Gremo	!« takoj poskoči Sova.
»Štruklje	nesemo	!
»Poglavitno je, da jim	raztreskamo	progo,«
»	Raztreskajo	naj jo!« mračno zagrmi Sova in pogleda
»Tovariši, stisnili se bomo, da se	ogrejemo	,«
»Samo, da ne	zaspimo	,« zaskrbljeno opozarja Tildica.
»Zato pa naglo naprej, da se	ogrejemo	- in da pridemo v pomlad! ...«
naglo naprej, da se ogrejemo - in da	pridemo	v pomlad! ...«
težak, ker ne gre samo za to, da se	prebijemo	iz obroča, temveč da izpolnimo svojo
da se prebijemo iz obroča, temveč da	izpolnimo	svojo največjo nalogo! ...
»	Moramo	se prebiti ... in sicer tako, da bodo
»A zdaj	gremo	mi v napad!« odločno reče komisar korpusa.
naši jurišni bataljoni, le mi se ne	premaknemo	nikamor!
»A zdaj se	pretepamo	.
Mi	garamo	, on pa vrže po hišah tistih pet pisem
»	Recimo	: pride revolucija - šššc! - in ga pobriše.
»In prosil je, naj mu	odpustimo	, če je bilo kaj narobe,« je nadaljeval
»No, pa	imamo	še enega Arnejca! ...«
»	Imamo	ga!« so prikimale ženske.
ne	rečemo	po svoji lastni zlobi.
	Recimo	: kosim v Vrbju pa mi prepelica zaprhuta
Vsakega človeka	moramo	presojati po pravici, čeprav nam ni
bilo ženitovanje, kakršnega pri nas ne	pomnimo	; ni bilo samo bogato in bučno, bilo
Večkrat, recimo,	beremo	ali slišimo o materi, ki je leta in
Večkrat, recimo, beremo ali	slišimo	o materi, ki je leta in leta čakala
Srce ji je počilo, kakor	pravimo	...
Kaj	hočemo	, Ravničar svojega telesa niti videl
Saj	pravimo	, da je nagon slep ...
Obraz	vidimo	, pamet se pokaže, kaj pa je v srcu,
je bila velika ljubezen, o kakršnih	beremo	v knjigah.
Nekateri so brez srca, kakor	pravimo	, drugi pa spet tako ... kako bi se reklo
»Vidiš, včasih	beremo	razne povesti, pa kar vidimo, kako
včasih beremo razne povesti, pa kar	vidimo	, kako je vse iz trte izvito, kakor
- Saj še ne	vemo	, kaj vse smo doživeli, - se mi je počasi
- Oh, tudi kar	vemo	, je dovolj! -
potem ... kasneje ... v življenju, kakor	pravimo	.
Vsi radovedno	prisluhnemo	.
Saj te	imamo	radi!
Saj te	imamo	res drugače radi, kakor imamo druge
Saj te imamo res drugače radi, kakor	imamo	druge ...
In nemara te	imamo	celo bolj radi ...
A tudi, če te	imamo	bolj radi, te nimamo radi zato, ker
- Saj življenja sploh ne	vidimo	.
‘Ali boš hud, če	pridemo	v vas?’
belilo, vidva pa pojdita po mivko, da	naredimo	nekaj tenke malte, če bo treba kaj
je mirno »kadil svojo pipico«, kakor	pravimo	tistemu podolgovatemu, modrikastemu
- No, no, saj se	poznamo	! -
mrko oglasil drugi, češ čas je, da	gremo	.
- Potem pa kar hitro	stopimo	mimo hiše! -
Toda kaj	hočemo	:
»Stari ljudje samo	čumimo	,«
Saj še nobene hiše ne	vidimo	od tod.
- Tako je, Andrejc, da	moramo	odgnati krave.
Kaj se	prepiramo	z njim!
Da jo	pogrnemo	po tleh.
v mislih gnojni koš, ki ga pri nas	pletemo	iz debelega protja in ga samotež vozimo
pletemo iz debelega protja in ga samotež	vozimo	na dveh nizkih kolesih.
nas zaprli v hišo in nam ukazali, da	moramo	ostati v kuhinji, ki je imela okna
- Kdaj naj	pridemo	po Justino?
stisnila k sebi in nam zabičala, naj	molčimo	.
široko zarežal in nas začel vabiti, naj	pridemo	k njemu.
Saj	poznamo	te babje muhe!
	Poznamo	to žival.
fižol, tisti debeli fižol, ki mu pri nas	pravimo	očetov fižol ali ščurkovec.
ker se je čutil počaščenega, da ga	kličemo	k hiši »za odraslega človeka, za varuha.«
- Kam naj zdaj	damo	tega črvička?
Zato so obrazi, ki jih	nosimo	s sabo,
zmeraj pridejo takrat, ko si jih najmanj	želimo	.
stekleničko solne kisline, ki ji pri nas	pravimo
da mali narodi bolj ali vsaj drugače	ljubimo	svojo domovino, kakor jo ljubijo veliki.
Majhna je ... in ker ne	moremo	opevati njene prostranosti, opevamo
moremo opevati njene prostranosti,	opevamo	in poveličujemo njene kotičke, ki
opevati njene prostranosti, opevamo in	poveličujemo	njene kotičke, ki pa so polni lepote,
Svojo domovino	poznamo	, kakor poznamo obraz svoje matere:
Svojo domovino poznamo, kakor	poznamo	obraz svoje matere: domače so nam vse
Nenehno	čutimo	objem njenih kmečko raskavih, a srčno
raskavih, a srčno dobrih in toplih rok,	stiskamo	se k njej in jo branimo že tisoč let,
toplih rok, stiskamo se k njej in jo	branimo	že tisoč let, branimo jo največkrat
k njej in jo branimo že tisoč let,	branimo	jo največkrat preprosto, kar z golimi
preprosto, kar z golimi rokami, toda	branimo	jo uspešno, kajti prvi porok zmage
‘Zdaj je vse naše, tudi cesta, pa	moramo	zanjo skrbeti, kakor že od nekdaj skrbimo
moramo zanjo skrbeti, kakor že od nekdaj	skrbimo	za domače kolnike in poti.’
kako bi rekla... dobro se mi zdi, da jo	imamo	, češ zdaj smo na svojem sami svoji
Tako pa se vsaj lahko drug drugemu	smejemo	: pametni neumnim, neumni pametnim.
	Jemo	, jemo pa vidimo rajnkega Zagričarja,
Jemo,	jemo	pa vidimo rajnkega Zagričarja, bog
Jemo, jemo pa	vidimo	rajnkega Zagričarja, bog mu daj nebesa,
»Takih stvari ne	pripovedujemo	pri mizi...
Če	redimo	tistega pankrta, ki ga je med vojno
ljudje čudni: če se nam spodrsne in	telebnemo	v blato, gledamo križem vse tiste,
nam spodrsne in telebnemo v blato,	gledamo	križem vse tiste, ki se jim ni spodrsnilo
desetkrat prosil, naj vendar takoj	sporočimo	Boženi, da je odšel s partizani.
Kadar	krenemo	s starim človekom na pot, hodimo za
Kadar krenemo s starim človekom na pot,	hodimo	za njim.
Tako	spoštujemo	starost in hkrati lahko krotimo še
spoštujemo starost in hkrati lahko	krotimo	še svoj mladi korak, da ne bi žalili
sebe, dvanajstletnega otroka, kako	stojimo	pod tepko in strmimo po zelenem pobočju.
dvanajstletnega otroka, kako stojimo pod tepko in	strmimo	po zelenem pobočju.
»A če	pomislimo	na druge rane -«
»Ali	gremo	naprej?«
»Pa se	vrnimo	.«
»Tudi če se	vrnemo	, je bil lep izlet.«
ni bilo več ne duha ne sluha, če ne	vzamemo	v poštev puste, visoke ostrice.
»Če že	moramo	iti, potem pojdemo po starem.«
	Dobimo	se pri grobuuuu...«
popolni žalosti ne	smemo	zapirati poti.
»	Gremo	?«
bolj načipkana in razjedena, toda kaj	hočemo	, tako je pač pasje življenje sredi
Ženske pa jih	vidimo	,« se je hudobno nasmihala Neža in si
Dovolj je, če	povemo	, da je to priznanje nazorno in prepričljivo
ljudem, ki teh zapovedi ne poznajo,	moramo	povedati, da se šesta glasi:
Kar se divjosti tiče, naj	povemo	,
Kar pa se dolžine tiče, naj	povemo	, da so veliki oblaki sedemkrat zakrili
rože, ki jim pri nas na Tolminskem	pravimo	medvejke.
Jerica s svojimi medvejkami pokazala, da	prinašamo	učitelju rože in da mu jih prinašamo
prinašamo učitelju rože in da mu jih	prinašamo	za prvi maj.
	Ljubimo	naravo.
	Ljubimo	človeka!
	Ljubimo	svojo domovino!
Ali ne vidiš, kako	trpimo	?
kar takoj postrelili, namesto da jih	vlačimo	iz kraja v kraj in si mažemo roke z
da jih vlačimo iz kraja v kraj in si	mažemo	roke z njihovimi umazanimi robci!«
»	Gremo	!«
ga prijel samo s konci prstov, kakor	primemo	nemarno mrhovino, in ga v velikem loku
Vsi	moramo	trpeti, preden pridemo do jame!«
Vsi moramo trpeti, preden	pridemo	do jame!«
»Vsi	moramo	trpeti, preden pridemo do jame!« so
»Vsi moramo trpeti, preden	pridemo	do jame!« so slovesno vzdihnili tuji
»Fantje, ko se znoči,	gremo	k Hotejcu spat!« je rekel ukazujoče.
»Druge ti	kupimo	!
»	Gremo	!« je tako odločno zagrmel Luka, da
»In če je še ni, jo	izkopljemo	, pa božorno‐boserna!«
»Tantadruj, če je ni, jo	izkopljemo	!« se je navdušil norček in stopil izpod
Zdaj	gremo	k Hotejcu spat!«
»Zdaj	gremo	na sveti kraj!«
»Kar zdaj	gremo	k župniku, pa božorno‐boserna!«
»Tantadruj,	gremo	!« se je tako veselo zasukal norček,
»In zdaj se	vrnemo	in te pokopljemo!«
»In zdaj se vrnemo in te	pokopljemo	!«
In zdaj	gremo	na pokopališče!«
»	Vrnimo	se zdaj k cerkvi!«
»Kaj	hočemo	!« je vdano vzdihnil.
realističnega dialoga, čeprav ga ne	moremo	prištevati k čistim realistom; da je
miselno napreden, čeprav z lahkoto	zasledimo	, da se ni ukvarjal s proučevanjem družboslovnih
življenjska raven se vzdiguje, kakor	pravimo	.
Pa ne	moremo	, ne moremo!
Pa ne moremo, ne	moremo	!
Ne	moremo	, ker smo preveč usmiljenega srca, he‐he!...
‘tovarišev’, ki imajo zdaj druge skrbi, he‐he,	gremo	pa mi, he‐he, da jih malce pobezamo
he‐he, gremo pa mi, he‐he, da jih malce	pobezamo	in pogrejemo, he‐he...
mi, he‐he, da jih malce pobezamo in	pogrejemo	, he‐he...
dobro podkuri peč, da se potem tudi mi	pogrejemo	, he‐he!«
Toda kaj	hočemo	!
Ah,	pustimo	čudaka koščenega!
Če	pomislimo	, da mora še sedemdesetletni starec
Toda kaj	hočemo	!
No, pa kaj	hočemo	!
»In zdaj je na dlani, kakor	pravimo	.
In ker so zlati, jih	zapravimo	lahkomiselno, kakor zapravimo zlatnik,
zlati, jih zapravimo lahkomiselno, kakor	zapravimo	zlatnik, če nam pade v roke...
	Pustimo	zdaj to.
razburkani in kalni reki življenja, kakor	pravimo	...«
»Hhm... kaj	hočemo	... je že tako...« je zateglo, skoraj pojoče
A kaj	hočemo	, je že tako!...«
Kaj	hočemo	, je že tako!« je vzdihnil in nato spet
»Pa kaj	hočemo	, je že tako!...
»Pa kaj	hočemo	, je že tako!...
Pa kaj	hočemo	, je že tako!...«
»A če že	govorimo	o trobenti, je treba po pravici povedati,
»Bolan je, bolan!... pa kaj	hočemo	, je že tako!...
Pa kaj	hočemo	, je že tako!
Pa kaj	hočemo	, je že tako!...«
Pa kaj	hočemo	, je že tako!...«
»No, recimo, da odmeva samo v meni in	pustimo	zdaj to!
»No, pa kaj	hočemo	, je že tako!...«
A kaj	hočemo	, je že tako!...
»Pa kaj	hočemo	, je že tako!...«
»Eh, kaj	hočemo	, je že tako!...« se je iz polmraka oglasil
Pa kaj	hočemo	, je že tako, če ni sonca!...« je rekel
»Pa kaj	hočemo	, je že tako!...«
»Pa kaj	hočemo	, je že tako!...
Pa kaj	hočemo	, je že tako!...«
»Pa kaj	hočemo	, je že tako!...
»Pa kaj	hočemo	, je že tako!...
Kaj	hočemo	, je že tako!...«
No, pa kaj	hočemo	, je že tako!...
Kislo je, pa kaj	hočemo	, je že tako!« je vzkliknil starec.
»Eh, kaj	hočemo	, je že tako!...« je vzdihnil starec.
Kaj	hočemo	, je že tako!...«
A kaj	hočemo	, je že tako.«
»Kaj	hočemo	, je že tako,« je vzdihnil ded.
- No, zdaj	pokadimo	še eno, - je rekel Martin.
- Potem ne bomo, dokler jih ne	pošljemo	v Betlehem.
Saj ne	moremo	vštric okrog skale.
A	pustimo	zdaj Javorko in privide!
zobljejo ob zori, kadar mi še sladko	spimo	.
Ženskam se smejete, če	verjamemo	v sanje in v razna znamenja, a zdi
Prijel sem ga samo s konci prstov, kakor	primemo	nemarno mrhovino, in ne da bi se ozrl
Toda kaj	hočemo	, prišla je njihova pomlad.
nekoliko po strani, ali za vetrom, kakor	pravimo	.
»Zgodbo	moramo	najprej najti.«
Komaj že	čakamo	.«
Kaj pa mi	vemo	?
kaj bi, na tem svetu vsi drug drugemu	zapiramo	pot do sreče,« je rekla jelka.
»Ali	gremo	lahko z vami.« so zadihano vprašali.
»Zdaj	vemo	, da je mak podoben srednjeveškemu biču.
	Poskusimo	,« se je nasmehnil stari mornar, prekrižal
delili pravico in rezali kruh, kakor	pravimo	.
Pa tudi sramotno je, da	pretepamo	s palicami.
bilo očetu zato zelo nerodno, da ne	rečemo	naravnost sramotno.
Tisto, čemur	pravimo	strela z jasnega, velja za vse strasti.
»Dobro,« je rekel Bouvard, »torej	imamo	dovolj časa.«
na desni in šestimi na levi - da ne	štejemo	glavnih dveh - tako da vse skupaj dela
»Oh, tule pa nekoga	motimo	!
»Kajti, gospodje,	potrebujemo	reforme.«
penavk, precejalnikov in tehtnic, da ne	omenjamo	skodele s kroglo in rdečkaste retorte,
Niti tega ne	vemo	, kolikšna je moč srca.
se je spomnil Raspailovih besed, da	odpravimo	vročino, če opustimo dieto, in naročil
Raspailovih besed, da odpravimo vročino, če	opustimo	dieto, in naročil za bolnika juho in
Bégin svetuje, da	moramo	biti prepoteni, ko skočimo v vodo.
svetuje, da moramo biti prepoteni, ko	skočimo	v vodo.
»In vsega niti ne	vidimo	!« je dejal Pécuchet.
torej je mogoče, da je zvezda, ki jo	gledamo	, medtem že izginila.
ne ustreza vsemu tistemu, česar ne	poznamo	, kar je veliko večje in česar ne moremo
poznamo, kar je veliko večje in česar ne	moremo	odkriti.«
in celo zakonske skladnosti, da ne	izpustimo	priprošenj Veneri, Zefirjem in Amorjem.
resnično, je še en razlog več za to, da	občudujemo	božjo previdnost.
»Znati je treba jezik dežele, po kateri	potujemo	.«
»Ne	smemo	imeti denarja pri sebi.«
In naposled, če si	hočemo	prihraniti razne sitnosti, je dobro,
prihraniti razne sitnosti, je dobro, če se ‘	predstavljamo	za inženirja’.
izginil,« je nadaljeval Pécuchet »se lahko	vprašamo	, ali bodo ozemlja, ki so nastala na
zdijo povsem utemeljene, potem ko se	poglobimo	vanje.
»Saj veste, kako	pravimo	: kdor malo ve, kaže veri hrbet, kdor
»Če	primerjamo	zarodek v ženski, psici, ptici...«
	Poznamo	komaj nekaj predelov Evrope.
Če ga	segrejemo	na ne vem koliko stopinj, dobimo lesno
segrejemo na ne vem koliko stopinj,	dobimo	lesno žaganje, tako da torej vse mine,
je Koriolan umrl v izgnanstvu, a če	verjamemo	Dioniziju, so bile tega krive zvijače
Raymond, v katerem je prečrtan ipsilon,	dobimo	skupaj Faramond.
In če po Allévyjevem nasvetu	postavimo	nadenj ogledalo, ki pomeni 4, ptiča,
ki pomeni 2, in obroč, ki pomeni 0,	dobimo	420, torej leto, v katerem je Faramond
Vedno	naletimo	na kakšnega modrega berača, osornega
	Gremo	!«
»Saj	vemo	, kakšen človek je Tartuffe!«
mogoče, da najboljše med njimi vedno samo	beremo	?«
ne more izraziti z vsemi oblikami,	moramo	priznati meje med umetnostmi, kakor
Mar naj jih zaradi tega	občudujemo	?
»O stilu se	pogovarjamo	!« je zavpil Pécuchet.
»Dobiti	moramo	delo!«
	Hočemo	pravico do dela!«
»Ne, nobenih gospodarjev	nočemo	!«
»Ni potrebno,« je rekel župan, »saj	poznamo	vaše prepričanje...«
sestavljajo volilno množico, mi pa	moramo	prenašati njihovo voljo.
Italijanov ne bomo napadli,	potrebujemo	pa poroštva.
»	Hočemo	, naredili bomo, nameravamo.«
»Hočemo, naredili bomo,	nameravamo	.«
Kam	gremo	?
Marescot, »pri Atencih, s katerimi	imamo	marsikaj skupnega, je Solon ukrotil
»Čas je že, da	nehamo	trohneti v sebičnosti.
Tecimo, da vse	prehitimo	!
Nikogar se mi ne	bojimo	.
Če to silo	usmerjamo	, lahko zdravimo bolne; takšno je načelo.
Če to silo usmerjamo, lahko	zdravimo	bolne; takšno je načelo.
Tam	najdemo	cvetje, palače, trge in cerkve, ki
In ker	imamo	to idejo, smo jo dobili od Boga, torej
»Da, da,	poznamo	to!
»Po tem, da pojav sledi pojavu,	sklepamo	, da izhaja iz njega.
prebavi, noga hoji in oko gledanju, četudi	imamo	prebavne motnje, zlome in sivo mreno.
	Poznamo	samo dva: razsežnost in misel.
pravično, lepo itd., pojmov, za katere	pravimo	, da so prirojeni, se pravi starejši
Na področju čutenja	razlikujemo	telesno in nravno občutljivost.
To pa pomeni, da	spustimo	Boga na raven koristnega, kakor da
njih sijaj prišel do nas potem morda	občudujemo	stvari, ki ne obstajajo.
življenje je tu prikazano tako klavrno, da	moramo	pozabiti na to in se obrniti na Boga.
Saj vendar	vemo	, koliko je vredna higiena!
»	Moramo	stokati med jedjo,« je odgovoril Pécuchet,
prekleto, kako je potem mogoče, da se	moramo	zahvaliti Bogu za blagor življenja?
Tudi mi	nalagamo	otrokom zločine njihovih očetov.
odločitev božje previdnosti, ki jo	najdemo	v naravi.«
Tisto, čemur pri človeku	pravimo	sposobnost, je oseba v Bogu.
Kaj pa sploh	vemo	?« je rekel.
naj bo gol, tega pisca pa vendar ne	moremo	obtoževati, da daje nasvete, ki žalijo
použije knjigo, ni nič izrednega; kaj ne	rečemo	, da knjižico ali časopis kar požremo?
rečemo, da knjižico ali časopis kar	požremo	?
Toda kaj bo z dejstvi, če povsod	vidimo	same metafore?
»To je le razlog več za to, da	dopuščamo	navdih,« je smehljaje se odgovoril
Kadar smo v zadregi, se	zatečemo	k Cerkvi.
morale dogajati stvari, ki si jih ne	moremo	več niti predstavljati, radost, božanski
Pécucheta, ali ne čuti nobene spremembe,	recimo	sreče, in s takimi vprašanji se je
to, toda ko se zgodi kaj nenavadnega,	vidimo	v tem božjo roko.«
	Bojimo	se njegovega maščevanja, prizadevamo
Bojimo se njegovega maščevanja,	prizadevamo	si za njegovo slavo, ima vse vrline,
Če samo	pomislimo	, da krščanstvo temelji na jabolku!
Boga	moramo	častiti.
Navodilo, naj	sprejemamo	klofute, ne da bi jih vračali, in se
klofute, ne da bi jih vračali, in se	pustimo	krasti, pa daje potuho predrznim, podlim
Ali naj	domnevamo	, da je v enem želodcu toliko želodcev,
Vendar se z enim delom	sprostimo	po drugem delu, en intelektualni napor
Toda tisto, čemur	pravimo	bojevitost, je najtesneje povezano
Drugo lahko	uničimo	, če gojimo prvo, in s to metodo lahko
Drugo lahko uničimo, če	gojimo	prvo, in s to metodo lahko predrzen
tega ne bi odkril ničesar, hvaležni	moramo	biti Koperniku, Galileju in Newtonu.
je vedno na severu in po kateri se	orientiramo	.
Da ne	omenjamo	vzklika Auvergne bo moj! in Maščevalčevega
niso namenjene zakonskemu stanu, in če	hočemo	, da bodo pozneje lahko živele brez
pozneje lahko živele brez moških, jih	moramo	veliko naučiti.
Ta znanost nas uči, kako	moramo	usmerjati svoja dejanja.
na dolžnosti do sebe, kar pomeni, da	moramo	skrbeti za svoje telo in se varovati
Drugič, dolžnosti do drugih, se pravi, da	moramo	biti vedno pošteni, dobrohotni in celo
Kam	plovemo	?«
»Saj	vemo	, kakšni ste!
Dobro	vemo	, kakšni ste!«
Vse življenje se	skušamo	vesti razumno, pa se na koncu vedno
z njim, samo ljudje smo pohlepni in	hočemo	več, kar pa se zdi tudi v redu, ker
smo pač nekaj posebnega - od daleč	prihajamo	in daleč gremo.
posebnega - od daleč prihajamo in daleč	gremo	.
»Tara, Tara, zmenili smo se, da	gremo	poleti s čolni po Tari ...
te sin ne zadrži doma, te tudi mi ne	moremo	...«
in mislim, da sva oba čutila, da si	pripadamo	, čeprav sva po petih letih skupaj zašla
Tudi njej gre za to, da	preživimo	, in to čim boljše, pravico imamo biti
preživimo, in to čim boljše, pravico	imamo	biti tukaj tako kot drevesa, trave,
nedvomno ustvarjen bolje kot si ga	zamišljamo	ljudje.
Škoda, da	moramo	v naših zemljepisnih širinah toliko
Stalno nekaj trka, mi pa	ignoriramo	.
Razlagal sem jim, da se ne	razumemo	, ker pač iščemo možnosti osmislitve
sem jim, da se ne razumemo, ker pač	iščemo	možnosti osmislitve naših življenj
	Bežimo	v vse možne ekscese, pozabljenja, ignorance.
Za udobno plitvost	žrtvujemo	toliko lepega in vrednega.
	Odpustimo	si in radi se imejmo.
Večina nas živi v prividih,	plavamo	v močvirjih, slepih rokavih, se zatikamo
plavamo v močvirjih, slepih rokavih, se	zatikamo	med skale.
Poleg bivališča najtežje	menjamo	način razmišljanja.
korenivcu, tistem, ki smo ga tako radi	mendrali	kot otroci.
civilizacijo, kulturo, s tistim, kar	imamo	radi in kar naši prisotnosti na svetu
hrepenenje, da bi posedovali tisto, po čemer	hrepenimo	- kajti dokler verjamemo, da nekaj
tisto, po čemer hrepenimo - kajti dokler	verjamemo	, da nekaj posedujemo, tisto poseduje
- kajti dokler verjamemo, da nekaj	posedujemo	, tisto poseduje nas, - ne hrepenenje
Samo mi	odkimavamo	kadar rečemo da, in prikimavamo kadar
Samo mi odkimavamo kadar	rečemo	da, in prikimavamo kadar mislimo ne...
Samo mi odkimavamo kadar rečemo da, in	prikimavamo	kadar mislimo ne...
kadar rečemo da, in prikimavamo kadar	mislimo	ne...
Mi Bolgari in Jugoslovani	imamo	nekaj skupnega, skupaj smo se borili
komercializaciji življenja, da lahko	uživamo	tako individualno svobodo.
Fenomen, ki ga kasneje morda lahko	najdemo	pri nekaterih naših partijskih sekretarjih:
naših partijskih sekretarjih: evo,	dajemo	vam udobje, priznavamo vas kot despote,
sekretarjih: evo, dajemo vam udobje,	priznavamo	vas kot despote, samo dovolite tudi
Ampak saj	vemo	, če vzameš ovco, jo odneseš v hrib
Če	odvzamemo	kvaliteto, dobimo utesnjenost.
Če odvzamemo kvaliteto,	dobimo	utesnjenost.
toliko umetnih potreb, da skoraj ne	vemo	več, kaj so naše prave resnične potrebe,
podobno, sem rekel in se zavedel zakaj	simpatiziramo	.
Poslušaj, je sunkovito poskočil,	imamo	informacijo, da ste štirje, štirje
America, Zmaga je naša, Zgubiti ne	moremo	, ker se borimo za boga, na tleh je
je naša, Zgubiti ne moremo, ker se	borimo	za boga, na tleh je bil tapison in
	Smejimo	se vsi, tako gre vse lažje in hitreje.
Na koncu potiho	zaplešemo	kurdsko kolo.
Ne zameri, kar	počnemo	, smo prisiljeni početi, srečno...
Ko	volimo	, volimo vero in ne predsednika.
Ko volimo,	volimo	vero in ne predsednika.
naši v vojni bodo padli mirno, ker mi	volimo	...!
Atmosfera je vse bolj napeta, tujci se	zbližamo	kot piščeta pred nevihto.
Vse, kar	hočemo	, je uveljaviti islamske zakone in pravo
Njihov cilj je pustiti, da	umremo	vsi do zadnjega, pravi Jusuf.
ee you in paradise (	vidimo	se v raju)!
let ima, vsako noč joka, ker ga ne	pustimo	na fronto, ker je še premlad...
Prostovoljci se navadno	zavežejo	za nekaj mesecev, še pogosteje dokler
Gre za spoj vzhoda in zahoda, ki ga	iščemo	še danes.
Da bi to razumeli	moramo	morda res spremeniti naše temeljno
Ne	vemo	, tak je običaj!
To pa že ni tak problem, lahko	naredimo	svoj pul, majhen pul, staro vino učinkuje
Gremo,	gremo	dol na pul, sem navdušen zacepetal.
Ljudje	potrebujemo	mitologijo in to tako, ki se ne ruši
Spet	potrebujemo	nekaj, v kar bomo lahko zaupali.
Kako naj	vemo	, da nisi špijon, je bilo eno od težjih
povedal, da nima smisla, da se grdo	gledamo	, saj jim nočem nič hudega.
zakomplicirali življenje, da si sami ne	znamo	več pomagati...
O, saj si	znamo	, vse bo v redu...
Te bomo že spravili noter,	gremo	še enega skadit, potem pa po obleko...
Nikoli nas ne bodo, ker se	borimo	za boga.
	Jahamo	, jahamo, kako pa.
Jahamo,	jahamo	, kako pa.
zunaj pada dež, mi pa lepo na toplem in	serjemo	ga lahko kolikor nam riti dajo.
je njihov svet, njihova kultura, vsi	imamo	pravico živeti tako, kot mislimo, da
vsi imamo pravico živeti tako, kot	mislimo	, da je najbolj prav.
Kje pa, vse lahko, vse se da, vse	zmoremo	, kar verjamemo, da smo vredni.
lahko, vse se da, vse zmoremo, kar	verjamemo	, da smo vredni.
sprejeti se takega, kakršen si, je vse kar	dolgujemo	bogu.
Tu smo, da	uživamo	, ne da trpimo!
Tu smo, da uživamo, ne da	trpimo	!
Že toliko stoletij	brodimo	po blatu iskanj in blodenj.
Ampak Slovenci se	znajdemo	, to nas je naučilo stalno ogrožanje
premorejo, kot je videti v naši posesti, če	gremo	za dva tedna na taborjenje v kamp ob
počitnicah, delajo pa ne dosti več, kot kadar	gremo	mi lovit ribe ali vrtičkarit.
se, da si ljudje v skupnem življenju	postajamo	podobni celo fizično, recimo zakonska
povprečna v katerem večina kot barbari	prodajamo	svojo dušo za udobje in neko iluzijo
Čeprav si vsi	želimo	manj okrnjenega življenja, vseeno zatiramo
želimo manj okrnjenega življenja, vseeno	zatiramo	svoja nagnjenja, obenem pa na večjo
na večjo svobodnost nekoga drugega	odreagiramo	restriktivno, ga obsojamo (in mu hkrati
drugega odreagiramo restriktivno, ga	obsojamo	(in mu hkrati komaj zavedno zavidamo),
obsojamo (in mu hkrati komaj zavedno	zavidamo	), silimo v poslušnost, drug drugega
mu hkrati komaj zavedno zavidamo),	silimo	v poslušnost, drug drugega kontroliramo
zavidamo), silimo v poslušnost, drug drugega	kontroliramo	in si kratimo življenje.
poslušnost, drug drugega kontroliramo in si	kratimo	življenje.
Tega se večinoma ne	zavedamo	in si tudi ne znamo pomagati.
večinoma ne zavedamo in si tudi ne	znamo	pomagati.
svojih akcijah posamezniki torej ne	vodimo	povsem sami, ampak na naše obnašanje,
zakoni mase, ki ji kot socialna bitja	pripadamo	.
Vgrajene	imamo	fine sprejemnike za sprejem komand.
težke zgodovine se zdi, da zgodovino	ponavljamo	, kot da se človeštvo ni ničesar naučilo.
spremenilo od znotraj in zato se ne	spreminjamo	na zunaj.
vsako življenje dragoceno, da ljudje	nosimo	v sebi vse pogoje svobode in blaženosti,
ignoriranja resnične narave stvarnosti	najdemo	predvsem trpljenje.
upoštevati kot svoje drage starše, ki jim	izkazujemo	hvaležnost z ljubeznijo.
Nimaš nobenih dovoljenj, ne	moremo	te spustiti.
skromnih ljudeh, ki jih turisti sicer	vidimo	po vaseh in na poljih skozi okna vlaka.
Bilo mi je tako žal, da ne	moremo	priti skupaj, čeprav bi si lahko drug
Ego nas goni na drugačen način, ne	moremo	ubežati, se povsem prepustiti temu,
to nas muči, da se med Tibetanci ne	srečujemo	radi.
Morda zato, ker	primerjamo	drug drugega s Tibetanci in čutimo
primerjamo drug drugega s Tibetanci in	čutimo	svoje hibe, ki nas spominjajo na lastno
čustva, morda podobna našim takrat, ko	razmišljamo	o novem avtomobilu, o svoji dragi ali
prešel muslimanske dežele in so te,	recimo	, v Iranu grdo gledali že zaradi srajce
ne kažejo živalske pohote, kakršno	gledamo	v porno filmih z našimi pečalbarji
morda podobnih izkušenj pri nas ne	poznamo	.
lahko je še marsikaj drugega, to že	vemo	...
Tantro morda lahko	predstavimo	tudi kot prakticiranje človekove najzgodnejše
Sledijo podobe živali,	recimo	opice in pava, ki zbijata šale, dva
zapeljivi in istočasno poduhovljeni (da se	razumemo	, to niso nobene pohotnice, gre za kvaliteto
smrti in bolezni ni in ju ne bo, kot da	kontroliramo	naravo, ali po indijsko, bogove.
Pri nas	opazujemo	na skrivaj, za hrbtom, v Indiji spontano,
Ljudje	imamo	verjetno različne funkcije in tako
Tudi filozofijo si verjetno	izbiramo	tako, kakršno pač v dani situaciji
tako, kakršno pač v dani situaciji	potrebujemo	.
Nobene propagande za pridobitev novih ne	potrebujemo	, je rekel Franco v informativni pisarni.
Mi	poskušamo	, ravnokar smo ustanovili novo skupnost,
ravnokar smo ustanovili novo skupnost,	razumemo	se, zdaj iščemo najboljšo varianto,
ustanovili novo skupnost, razumemo se, zdaj	iščemo	najboljšo varianto, kaj bomo delali;
Z bogovi sem prijatelj,	imamo	iste interese: boj proti ignoranci,
Preveč	gledamo	v tla, potem zemlja pride v glave in
pride v glave in zleze čez oči in ne	vidimo	več neba...,« sem si pisal v dnevnik
se mi je, da so podobni nam, kadar	pridemo	s spomladanskega izleta na Savo, ko
svojevrstno mentaliteto, ki ji jo lahko	dovolimo	, tako kot si svojo dovoljujemo tudi
jo lahko dovolimo, tako kot si svojo	dovoljujemo	tudi Evropejci.
relativno vprašanje, kot koliko mi	živimo	bolj udobno in kvalitetno od Akh.
V vasi	imamo	pet odvisnežev, je rekel buseh v naslednji
Še posebej	molimo	za preganjane kristjane, se je smehljal
Tako	varujemo	begunce pred Vietnamci, če bi slučajno
En milijon ljudi je dovolj, da	razvijemo	novo Kampučijo, je baje leta 1975 rekel
posveti še kaj drugega, kar ljudje	potrebujemo	, če hočemo naprej.
drugega, kar ljudje potrebujemo, če	hočemo	naprej.
njegovi konstrukciji nekaj manjka, mi se	moramo	učiti po svojih poteh, ne moremo več
se moramo učiti po svojih poteh, ne	moremo	več samo vprašati svojih dedov, svet
In	ustvarjamo	ga tudi za svoje otroke.
Vsi to	vemo	, vsi smo že iskusili čar zaljubljenosti,
ki vriva tako slabe izkušnje, da ne	ljubimo	niti sami sebe.
Ampak tako se ljudje	učimo	shoditi.
	Živimo	med srcem in razumom, blodnje srca
in preskušnje zagrobnega obstoja ali	recimo	identiteta, da sem poslani, da svet
	Zbudimo	se no že ljudje iz stoletnih zakletosti
Zemljiški baroni, ki jih turisti	vidimo	zadovoljne pretegovati se brez dela
biciklistu svetovati najlepšo turo,	recimo	kratko, vendar bogato, z vsem, kar
pripravljeni mimogrede storiti kaj za vaščane,	recimo	prenesti pismo ali informacije.
Borobudur ni tempelj, kot si običajno	predstavljamo	.
rekel, da me želi prenočiti, saj se lepo	razumemo	, samo oblast prej zahteva, da se moram
Bančni uradniki	recimo	običajno vsako jutro darujejo v svojih
Potemtakem	žrtvujemo	najlepše, najboljše zamenjujemo za
Potemtakem žrtvujemo najlepše, najboljše	zamenjujemo	za površnost, cenenost in kič.
In	mislimo	, da bogatimo, ker razpolagamo vsak
In mislimo, da	bogatimo	, ker razpolagamo vsak dan z več plastike
In mislimo, da bogatimo, ker	razpolagamo	vsak dan z več plastike iz supermarketov
	Recimo	, glasba ni samo hrup, je tudi pesem.
utegne začeti sprejemati še kaj drugega,	recimo	dejstvo, da ni vedno tako nujno potrebno
manj simbolov minevanja kot pri nas,	recimo	, koder je vse polno starih bajt, težkih
Tam je bil tudi	recimo	velik tempelj, neke vrste družabni
Pridi, ljubljeni, željno te	pričakujemo	.
Neverjetno, kaj vse	zamujamo	ljudje, ko se držimo nekih kdo ve kdaj
Neverjetno, kaj vse zamujamo ljudje, ko se	držimo	nekih kdo ve kdaj in zakaj ustaljenih
Tujcem se nam rada vname kri, da	začnemo	čustveno, duševno in fizično reagirati
Morda je bilo zato usojeno, da	gremo	del poti skupaj.
Sami si	kreiramo	svojo realnost, tako v Avstraliji kot
verjetno eliminira strah, za katerega	vemo	, da ohromi človeka, kjerkoli ga že
Za svoje užitke	pustolovimo	, za zabavo raziskujemo, izbiramo si
svoje užitke pustolovimo, za zabavo	raziskujemo	, izbiramo si fantastične triumfe in
pustolovimo, za zabavo raziskujemo,	izbiramo	si fantastične triumfe in katastrofalne
katastrofalne situacije, kar naprej se	preizkušamo	in preizkušamo, da bi se učili ljubiti,
situacije, kar naprej se preizkušamo in	preizkušamo	, da bi se učili ljubiti, ljubiti in
In kakor že zdaj	vemo	, da bomo z vsakim dnem starejši, da
ogenj, živeli še naprej v drugih bitjih,	recimo	v črvih, zajcih, netopirjih...
tudi bolj blaga in romantična, čeprav	vemo	, da v resnici nikoli ni bila takšna...
jaz vživim v Kartezija, kot mu lepo	pravimo	po naše, in si predstavljam, da mi
Ne	živimo	več v sedemnajstem stoletju, da bi
Kartezij ni trdil, da	moramo	jasno in razločno dojemati čutni svet,
	sanjamo	,“ je zapisal v Prvi meditaciji, toda
sodobniki zmajevali z glavami: ali prav	slišimo	, da je iz enega samega, četudi nedvomno
act of thinking>, po katerem lahko	rečemo	, da stavek 'jaz bivam' verificira sam
dosledni, jamčiti Bog ... in tako se	vrtimo	v krogu, v katerem miruje edino točka
mirujoče ”točke“ - tudi če iz nje ne	moremo	nesporno dokazati ne obstoja nesmrtne
Včasih, ko	povemo	kaj več o sebi, nam je potem žal.
ura ne skrbi - tudi ponoči te lahko	zapeljemo	na postajo.
niti na sanje niti na dušne strasti ne	moremo	zavestno vplivati, čeprav je Kartezij
prepričan, da se lahko slabih strasti	osvobodimo	s pravilnim odnosom do njih.
si raztreščil možgane, ker tako malo	pomenimo	drug drugemu.
”...dokler	živimo	, je v našem srcu nenehna toplina <chaleur>,
Ljudje, ki jih	ljubimo	ali sovražimo, so torej le nekakšni
Ljudje, ki jih ljubimo ali	sovražimo	, so torej le nekakšni ugodni ali nadležni
kadar ga ceni bolj, lahko to strast	imenujemo	Vdanost <Devotion>. [...] in kdor je
zdravila, kot da se od njih čim bolj	odvračamo	v domišljiji <imagination> in razumu
<imagination> in razumu <sens> ter da ne	uporabljamo	drugega kot pamet <entendement>,
drugega kot pamet <entendement>, ko se	ukvarjamo	z njimi, kajti k temu nas zavezuje
<meditations> & si ob tem prizadevati, da	posnemamo	tiste, ki sebe prepričajo, da medtem,
temelj vseh drugih dobrin, ki jih lahko	imamo	v tem življenju.“ [prav tam, 220]
ni povsem ozdravil melanholije, kot	razberemo	iz njenih besed:
Željah najpogostejša zmota v tem, da ne	razlikujemo	dovolj med stvarmi, ki so popolnoma
naj bodo še tako dobre, jih nikoli ne	smemo	želeti s strastjo... odvračajo nas od
izmed njegovih najsrečnejših -, lahko	sklepamo	, da je za nekaj časa vzel Francine
ki prihaja od popolnosti, ki si jih	zamislimo	v neki osebi, za katero menimo, da
jih zamislimo v neki osebi, za katero	menimo	, da lahko postane naš drugi jaz: kajti
določeni starosti in ob določenem času	imamo	za nepopolne & kakor da bi bili le
Željo, ki se porodi iz Privlačnosti,	imenujemo	Ljubezen, pogosteje govorimo o njej
Privlačnosti, imenujemo Ljubezen, pogosteje	govorimo	o njej kakor o ljubezenski Strasti,
ni povsem jasno, iz uvoda pa lahko	sklepamo	, da avtor knjige, zapisan na naslovnici
ali Tolstoju, vendar tudi tam pogosto	prepoznamo	značajske poteze avtorja za enim izmed
Če pa	imamo	le eno samo glavno osebo, ki nas po
urednika, pravzaprav avtorja knjige, če	gledamo	od zunaj, bom zaradi enostavnosti imenoval
vsekakor lastnost, ki jo pri ljudeh	občudujemo	.
zapeljevanju Kordelije; iz njegovega dnevnika	zvemo	korak za korakom, dan za dnevom, da
je najvišji užitek, ki si ga lahko	zamislimo	, biti ljubljen, ljubljen bolj od vsega
lahko ponovilo v večnosti, oziroma, če	rečemo	v skladu z njegovim naukom: razmerje
Če se	vprašamo	, kateri od obeh, A ali B, je Kierkegaardov
”danskega Sokrata“ še najbolj pravični, če	presodimo	, da mu povsem ne ustrezata niti A
ustrezata niti A niti B, lahko pa	rečemo	, da je bližji B‐jevim idejam in načelom,
Zanimivo je tudi, da na nekem mestu	izvemo	, da je osebi B, vzornemu soprogu,
Že na začetku	naletimo	na zanimivo zbirko aforizmov z naslovom
na koncu pa	srečamo	neko ”zamišljeno mladenko, ki jo je
bolečini sploh zanimivo za nas, ki	živimo	v čisto drugih časih?
Seveda so - a kljub temu še vedno	častimo	našega Prešerna skoraj po božje!
v odnosu do ”estetske“ postavi - če	rečemo	s Heglom - kot bistveno, medtem ko
vseh sistematičnih Heglovih spisih	najdemo	en razdelek, ki govori o nesrečni zavesti
K branju takšnih raziskav vselej	pristopamo	z globokim nemirom in bitjem srca,
Včasih se nam zdi, da nekaj, kar	doživimo	, gotovo ni naključje... na primer prva
v ”estetskem“ delu knjige Ali‐ali	najdemo	celoten esej o gledališki predstavi
Če nismo tolikanj srečni, da si	pridobimo	tisto, kar želimo, vendarle imamo slast
srečni, da si pridobimo tisto, kar	želimo	, vendarle imamo slast prve ljubezni.
pridobimo tisto, kar želimo, vendarle	imamo	slast prve ljubezni.
Če pa smo tolikanj nesrečni, da	ljubimo	večkrat, tedaj lahko rečemo, da gre
nesrečni, da ljubimo večkrat, tedaj lahko	rečemo	, da gre vsakič za prvo ljubezen.“ [prav
”pomlajuje“, tudi z drugimi, ki jih	vzljubimo	, ali pa je destruktivna, kot je bila
Kierkegaardovih paradoksov, ki ga morda lahko	primerjamo	s tistim iz Fausta: ”
filozofiji ni odveč, da se večkrat	spomnimo	: De te fabula narratur- o tebi govori
Ali ni že čas, da se mu	odrečemo	, da se oklenemo česa pametnejšega,
ni že čas, da se mu odrečemo, da se	oklenemo	česa pametnejšega, dosegljivejšega?
Nekaterim je to dano, če	sklepamo	iz njihovih pričevanj, vsem pa ne.
V Husserlovih Idejah	naletimo	na paragraf z naslovom ”Izklopljena božja transcendenca“
evidence: do gotovosti o njej nikakor ne	moremo	priti zgolj z analizo naših zavestnih
O realni različnosti dveh substanc	govorimo	, če vsaka od njiju lahko eksistira
”Vse, kar jasno	zaznavamo	, je od Boga narejeno tako, kakor to
je od Boga narejeno tako, kakor to	zaznavamo	...
Jasno pa	zaznavamo	(po 2. postulatu) duha, tj.
Ali, če	govorimo	o duhu - saj je pri vprašanju nesmrtnosti
postaviti ločnico med dušo in duhom - lahko	rečemo	, da je Kartezijev namen, da bi z razmislekom
jasnih Husserlovih formulacij cogita	najdemo	v Idejah, v 46. paragrafu: ”
[Husserl (1), 149], kar pomeni, kot	beremo	v nadaljevanju, da sta ”moje vživetje
Da se ne	moremo	nadejati neodvisnosti jaza od sveta?
prav veliko, zlasti če v spoznanju	iščemo	gotovost, tako kot Husserl. ...
Če	sprejmemo	, da obstaja svet, četudi le kot horizont
nismo vzeli s seboj knjige... sicer pa	imamo	dosti časa pozneje, ko se vrnemo domov...
pa imamo dosti časa pozneje, ko se	vrnemo	domov...
seveda metafora, vendar brez metafor ne	moremo	izraziti presežnega.
Saj vselej, ko	gledamo	, tudi mislimo, čutimo, prepoznavamo...
Saj vselej, ko gledamo, tudi	mislimo	, čutimo, prepoznavamo... sicer sploh
Saj vselej, ko gledamo, tudi mislimo,	čutimo	, prepoznavamo... sicer sploh ne bi ničesar
vselej, ko gledamo, tudi mislimo, čutimo,	prepoznavamo	... sicer sploh ne bi ničesar videli!
Da, v tem Hardingovem spisu res	prepoznamo	budistično misel; pravzaprav gre za
prepričljiva, kajti tudi če svoje glave ne	moremo	videti, sebe še vedno lahko mislimo.
moremo videti, sebe še vedno lahko	mislimo	.
Tisto zrcalo, v katerem lahko	uzremo	svojo glavo, svoje oči, svoj nos, svoje
Te pomembne distinkcije ne	najdemo	pri avtorjih zbornika Oko duha -
morda celo metafizičnega jaza, toda če	hočemo	ta višji pomen preseganja jaza ponižati
”nečiste“ kontekste, se kmalu spet	ujamemo	v jazove zanke.
za svoja dejanja... medtem ko jazu ne	pripisujemo	zmerom vseh teh lastnosti, ampak ga
lastnosti, ampak ga v novoveški filozofiji	razumemo	predvsem kot ”čisti“ spoznavni subjekt.
identiteta, in še posebej, kako naj	pojmujemo	posmrtno preživetje - ali ga je treba
se marsičesa, kar smo doživeli, ne	spominjamo	, in podobno.
drugi strani lahko tej manjšini spet	ugovarjamo	, da ne odgovori na vprašanje, kdo
običajni kriterij osebne identitete v času	izrazimo	z naslednjim prepričanjem:
o čemer pričajo tudi drugi primeri,	recimo	posledice možganskih poškodb, pri katerih
način kot o fotonih ali kvarkih lahko	izvemo	kaj tudi o zavesti, o jazu?
zavest, seveda, če s tem nikomur ne	škodujemo	.
katero se bom zavzemal, je v tem, da	opustimo	jezik identitete.
	Predlagamo	lahko, da jaz preživi kot dva različna
paradoks, vendar ravno v paradoksu	slutimo	neko novo, resnično misel.
Zato	moramo	najti smisel tega, da lahko ena oseba
dilemo vse ali nič - kakor običajno	mislimo	- ampak je pomembna ”stopnja“ oziroma
znotrajživljenjskih rojstvih in smrtih naših jazov	zaslutimo	možnost in način našega posmrtnega
façon de parler, ki se mu sicer težko	izognemo	, da pa je jaz, strogo vzeto, prazen
postane še posebej nenavadna, če jo	apliciramo	na spominska izkustva, tj. na izkustva,
spominu, na primer pogovor z neko osebo,	recimo	z Marijo pred pol ure; zastavlja se
midva posredovala kaki drugi osebi,	recimo	Dragi, pri njej nehalo biti spominsko
drugih se sicer lahko vživimo, si jih	predstavljamo	, ne moremo pa se jih spominjati.
lahko vživimo, si jih predstavljamo, ne	moremo	pa se jih spominjati.
Običajno se res	spominjamo	samo lastnih izkustev, vendar Parfit
Ali hoče reči, da se lahko	spominjamo	naših prejšnjih življenj?
Če pa, tako kot Parfit,	zavračamo	misel, da je identiteta osebe nujni
nujni pogoj za ohranjanja jaza v času,	pridemo	do sklepa, da so možni spomini na doživetja
Včasih pomislim, da resnično	imamo	spomine drugih - še posebej ob izkušnjah
iluzija, zgolj sen, iz katerega se	moramo	prebuditi v pravo resničnost - toda
	Gremo	domov, kmalu bo poldan.
obravnavajo še takó abstraktno tematiko,	razberemo	ali vsaj zaslutimo življenje, iz katerega
abstraktno tematiko, razberemo ali vsaj	zaslutimo	življenje, iz katerega so nastale.
Toda z zaprtimi očmi	vidimo	tudi notranji prostor zavesti, mar
Ničesar ne bi bilo - in zato se	moramo	najprej začuditi nad tem, da svet je:
”Najprej [se	vprašamo	o času], ali pripada množici bivajočih
sestavljeno iz nebivajočega, o tem	sklepamo	, da ne more deležiti v realnosti (v
Ko	govorimo	o času, običajno pravimo, da obstajajo
Ko govorimo o času, običajno	pravimo	, da obstajajo trije časi: preteklost,
Merske enote časa,	recimo	ure ali dnevi, pa so vedno že v preteklosti
Ko	govorimo	o času, se težko izognemo prostorskim
Ko govorimo o času, se težko	izognemo	prostorskim metaforam: zdaj primerjamo
izognemo prostorskim metaforam: zdaj	primerjamo	s točko, potek časa s premico... še več:
potek časa s premico... še več: čas	vidimo	- kolikor ga sploh lahko vidimo -
čas vidimo - kolikor ga sploh lahko	vidimo	- v prostoru!
Ko se	vprašamo	, kje so pretekli časi, si ne moremo
vprašamo, kje so pretekli časi, si ne	moremo	odgovoriti drugače kot - v prostoru
Lepo si rekel: dlje nazaj res ne	vidimo	več - toda vemo, da so nevidne strukture
dlje nazaj res ne vidimo več - toda	vemo	, da so nevidne strukture okrog nas
takrat obveznih grafik in inicialk	najdemo	precej zajeten imenski indeks, kakršnega
precej zajeten imenski indeks, kakršnega	pogrešamo	v marsikateri sodobni knjigi.
tudi tisti pretekli časi, ki jih ne	zapišemo	?
Saj še tega ne	vemo	, kaj se nam bo zgodilo jutri, kaj šele
časa ”za nas ne bo nobene razlike, če	rečemo	gibanje ali spreminjanje“ [Aristotel
prav prostorsko gibanje, ker ga lahko	merimo	tako, da ”štejemo“ ponavljajoče se
gibanje, ker ga lahko merimo tako, da ”	štejemo	“ ponavljajoče se gibe.
nismo opazili, [tedaj] se nič bolj ne	zavedamo	, da je čas potekel, kakor tisti ljudje,
Če se nam torej dogaja, da se ne	zavedamo	, da čas biva [teče], kadar ne razločimo
zavedamo, da čas biva [teče], kadar ne	razločimo	nobene spremembe, marveč [tedaj] duša
ostaja v enem in nedeljivem, ko pa to	zaznamo	in opredelimo, pravimo, da je čas minil
in nedeljivem, ko pa to zaznamo in	opredelimo	, pravimo, da je čas minil - potem časa
nedeljivem, ko pa to zaznamo in opredelimo,	pravimo	, da je čas minil - potem časa očitno
kakor ga pravzaprav tudi za nas ni, ko	spimo	, vse dokler zjutraj ne pogledamo na
ni, ko spimo, vse dokler zjutraj ne	pogledamo	na uro... in takrat bi bili gotovo zelo
Običajno sicer	vemo	, kdaj in kje smo zaspali, se pa vsakomur
Torej lahko	sklepamo	, da čas obstaja samo v duši?
sama počiva v enosti - in to podobo	imenujemo	čas.“ [Platon, Timaj, 37cd]
tega so spraševali platonike: kako naj	merimo	čas kot ”posnetek večnosti“?
Naj ga	merimo	v duši?
strani očitno, da čas vendarle lahko	merimo	, so aristoteliki iz tega sklepali,
”Gibanje in čas torej	opažamo	skupaj: saj tudi tedaj, kadar je tema
tedaj, kadar je tema in ničesar ne	zaznavamo	s telesnimi čutili, medtem pa v duši
vendar poteka neko gibanje, nedvomno	vemo	, da je potekel tudi neki čas.
”Toda ne	merimo	zgolj gibanja s časom, temveč tudi
saj s časom	merimo	gibanje, z gibanjem pa čas.“ [prav
”Kadar	zaznamo	prej in pozneje, pravimo, da je
”Kadar zaznamo prej in pozneje,	pravimo	, da je [potekel] čas.
”...čas je tisto šteto, ne pa to, s čimer	štejemo	.“ [prav tam, 219b7]
opredeljen kot ”število gibanja“ - lahko	rečemo	, da so stvari v času analogno, ”kakor
analogno, ”kakor za nekatere stvari	pravimo	, da so "v številu"“ [221a10].
Mar ni jasno, da gibanja ne	moremo	šteti drugače kot z ozirom na prej
Glej - čas običajno	delimo	na preteklost in prihodnost, sedanjost
razmejuje preteklost in prihodnost; in če	rečemo	, da zdaj ”teče“ po času od preteklosti
od preteklosti k prihodnosti, ob tem	mislimo	, da je zdaj v zavesti vselej isti,
teh besedah starega Mojstra se lahko	vprašamo	: kaj pa je ”podlaga“ vedno istega in
Prej ali slej	pridemo	do odgovora: to je zavest!
naj tisto razsežnost, po kateri - kot	pravimo	- teče čas.
pojmovanje gibanja, vendar ima, kot	vemo	, končno hitrost, enako kot svetloba.
”...prej in pozneje	pravimo	glede na oddaljenost od zdaja; in
Ampak v tem, da	pravimo	prej in pozneje glede na oddaljenost
mistiki... pa tista pétite mort, ki jo	doživljamo	v ljubezni...
	Govorimo	sicer o drugih prostorih, recimo o
Govorimo sicer o drugih prostorih,	recimo	o prostoru umetnosti, o topografiji
odpotuje drugam... drugače, kot če v mislih	potujemo	v preteklost ali prihodnost ali če
preteklost ali prihodnost ali če se v duši	dotaknemo	brezčasnosti.
časi praviloma niso sočasni, in ko	stopamo	v medsebojne stike, se moramo potruditi,
in ko stopamo v medsebojne stike, se	moramo	potruditi, da jih uskladimo.
stike, se moramo potruditi, da jih	uskladimo	.
recimo dveh dogodkov A in B, če ju	opazujemo	iz različnih okvirov, bodisi kot
od tega, kje oziroma od kod čas	merimo	- odvisen od medsebojnih hitrosti gibanj
takšno funkcionalistično oziroma, kot	pravimo	pogosteje, ”relacijsko“ pojmovanje
od gibanj sistemov, v katerih ga	merimo	.
križem, srcem in znanimi črkami IHS,	preberemo	letnico 1881.
kakšen je odnos časa do duše in zakaj	mislimo	, da je čas navzoč v vsem, tako na zemlji
Kam pravzaprav	gremo	?
Pogledat	gremo	Tintorettove slike v Scuola Grande di San Rocco.
glavo ne bi sedel golob - toda saj ne	vemo	, morda bi mu bil golobov obisk celo
vleče za povodec, in če za živaljo	pogledamo	v globino trga, opazimo pred pročeljem
za živaljo pogledamo v globino trga,	opazimo	pred pročeljem tiste nezemeljske cerkve
pogosto je še bolje, če o slikah ne	vemo	preveč...
S Cecilijo kmalu prideva... ali	pridemo	.
tako samoumevnega, da razlage sploh ne	iščemo	; če pa si vendarle skušam razložiti
To že, ampak če se	ozremo	še malce nazaj v človeško zgodovino,
točko, ležečo zunaj izbrane premice,	potegnemo	tej premici natanko eno vzporednico
”obliko“ samega prostora, v katerem	gledamo	in upodabljamo predmete, ter bi namesto
samega prostora, v katerem gledamo in	upodabljamo	predmete, ter bi namesto evklidske
številom dimenzij, ki pa si jih najlažje	predstavljamo	v dvodimenzionalnih modelih, na primer
zdi samoumeven, vendar pa, če bolje	premislimo	, nima nobene izkustvene podlage, saj
neskončnost) - toda o neskončnosti ne	moremo	izkustveno ničesar vedeti.
točko, ležečo zunaj izbrane premice,	potegnemo	tej premici natanko eno vzporednico;
in zdaj (če vzporednice še nadalje	pojmujemo	kot tiste ”premice“, ki se med seboj
značilnostmi) ...zdaj v neevklidskih geometrijah	zanikamo	evklidski aksiom o vzporednicah, to
vzporednicah, to negacijo pa lahko	razumemo	na dva načina: bodisi da ni mogoče
dvakrat, namreč na obeh polih) - in s tem	dobimo	riemannovske sferične oziroma eliptične
s pozitivno ukrivljenostjo - bodisi	razumemo	negacijo evklidskega aksioma o vzporednicah
več različnih vzporednic - in s tem	dobimo	hiperbolične geometrije z negativno
Zvečer, ko se	vrnemo	, vas bom prosil, da mi to še enkrat
si je težko predstavljati, tudi če	rišemo	po papirju - morda je še najbolje,
trikotniki, krogi in drugi geometrijski liki,	ukrivimo	, potem pa predstavo ukrivljenosti dveh
predstavo ukrivljenosti dveh dimenzij	prenesemo	v tri prostorske dimenzije, namreč
namreč tako, da dvem dimenzijam v mislih	dodamo	še tretjo.
tridimenzionalnega prostora, kakor	ugotavljamo	dvodimenzionalno ukrivljenost sferične
višjih prostorskih dimenzij sploh ne	potrebujemo	, da bi ugotovili ukrivljenost nižjih!
svetu s pozitivno ukrivljenostjo,	recimo	po sferični površini (in ko je najin
Povsem analogno lahko	merimo	tudi ukrivljenost našega realnega,
Takšnemu določanju ukrivljenosti	pravimo	tudi intrinzično merjenje prostorske
toda počakati morava Marijo, da se ne	izgubimo	.
od posameznih [renesančnih] zgradb	ozremo	k pojmovanju celote, prestopimo iz
zgradb ozremo k pojmovanju celote,	prestopimo	iz polja možnega v polje utopije“ [prav
Prav, zdaj pa	gremo	: povabim vaju, da se do Tintoretta
gremo: povabim vaju, da se do Tintoretta	zapeljemo	z gondolo.
Ko se	vrnemo	domov, lahko preberemo tisti odlomek.
Ko se vrnemo domov, lahko	preberemo	tisti odlomek.
zvonike, cerkve in vse drugo, kar dandanes	vidimo	tu naokrog; in ker se v beneški arhitekturi
praviloma v obratni smeri, že v šoli	ustvarimo	bolj ali manj celovito podobo zgodovine,
manj celovito podobo zgodovine, ko	spoznavamo	véliko zgodbo človeštva, ki si jo postopoma
zgodbo človeštva, ki si jo postopoma	gradimo	v notranjem prostoru in času, v naših
In če v Benetkah	odluščimo	vse zgodovinske plasti, če odmislimo
odluščimo vse zgodovinske plasti, če	odmislimo	vse stavbarske sloge, drugega za drugim,
stavbarske sloge, drugega za drugim, in	pridemo	do konca našega potovanja v preteklost
še več: nismo daleč od resnice, če	rečemo	, da pred nekaj več kot tisoč leti tu
neznanski čudež je v tem, da vse, kar	vidimo	okrog sebe in nosimo v sebi, sploh
tem, da vse, kar vidimo okrog sebe in	nosimo	v sebi, sploh je!
Pridita,	gremo	zdaj gledat slike!
Sala Terrena, poslikani v letih 1583-1587, pa	vidimo	nekaj poznih Tintorettovih slik z motivi
Toda ponavadi	pozabljamo	, da so tu pravzaprav trije križi,
bolje, da o svetih prostorih prej ne	vemo	nič, dokler sami ne vstopimo vanje,
prostorih prej ne vemo nič, dokler sami ne	vstopimo	vanje, s telesom in dušo.
evangelijev; na stropu, ki si ga lahko bolje	ogledamo	z zrcali, namenjenimi obiskovalcem,
prizori iz stare zaveze; na levi steni	vidimo	dva svetnika, sv.
novi zavezi, v Evangeliju po Janezu,	najdemo	natanko ta presenetljivi namig: ”
za način zdravljenja, ki mu ponavadi	rečemo	”klin se s klinom izbija“?
določajo človeška telesa, če mednje	prištevamo	tudi naslikane angele, krilate ljudi,
Ne	moremo	reči, da ni evklidski, kajti Tintoretto
Kristusu v temni vrt - poleg ”lukenj“ pa	vidimo	tudi prostorske ”prelome“, ki ločujejo
nebesa polna človeških podob - lahko	rečemo	kar človeških teles - ki se družijo
Zdaj	gremo	domov.
Prvo filozofsko vprašanje, na katerega	naletimo	ob branju Newtonovih filozofskih ”sholij“
premo, potem lahko enako upravičeno	rečemo	, da se giblje samó telo A in miruje
izven sebe, in z drugim izrazom ga	imenujemo	trajanje <duration>; relativni, navidezni
trajanja z gibanjem, ki ga ponavadi	uporabljamo	namesto resničnega časa: na primer
ali v čisti matematiki sploh lahko	govorimo	o času?
vesoljnega časa nebeški urar, ki mu običajno	pravimo	- Bog?
položajem do teles in katerega navadno	smatramo	za negibnega; takšna je razsežnost
Ali lahko	rečemo	bolj preprosto: absolutni prostor je
Je prav, če tako	rečemo	?
kakšna je hitrost gibanja nekega telesa,	recimo	mene, v absolutnem prostoru?
relativno gibanje glede na ladjo (če pa	prištejemo	k hoji še gibanje ladje, je relativno
[prvega] mesta; in tako naprej, dokler ne	pridemo	do nekega negibnega mesta, kakor v
mest znotraj njega - podobno kot če	rečemo	, da velika kocka obsega množico manjših
absolutni prostor oziroma - tudi če ne	gremo	vse do absolutnega prostora - zakaj
Saj danes	vemo	, da to ne drži, ker se tudi Osončje
vesoljni prostor prazen - seveda če	odmislimo	nebesna telesa, ki se gibljejo v tej
trdil, da nam sile in pospeški, ki jih	občutimo	in merimo, brez vsake ”eterične“ hipoteze
sile in pospeški, ki jih občutimo in	merimo	, brez vsake ”eterične“ hipoteze jasno
vztrajnosti oziroma inercija, ne	moremo	sklepati, ali obstaja negiben absolutni
enakomerno gibljeta v prostoru, lahko	rečemo	, da miruje telo A ali telo B -
dveh biljardnih krogel A in B ne	moremo	sklepati, ali biljardna miza miruje
enakomerno giblje po širšem prostoru -	recimo	, ali je postavljena na zemljo ali pa
kajti pospešek, ki ga povzroči sila,	občutimo	, same hitrosti pa ne - kar spomni se,
ostaja ukrivljena; in tudi če vedro	ustavimo	, se voda še vedno vrti in nekaj časa
gibanja vode v odnosu do vedra, temveč jo	moramo	pripisati vrtenju vode v odnosu do
bi bilo vrteče se vedro z vodo, če	odmislimo	vrv, edini predmet v sicer praznem
preverljiva: absolutnega prostora ne	moremo	videti, nanj lahko samo sklepamo iz
prostora ne moremo videti, nanj lahko samo	sklepamo	iz vidnih učinkov.
dvojnih zvezd, ki pa jih s prostim očesom	vidimo	le kot eno samo zvezdo, ker so zvezde
Kastorju in Poluksu v umišljeno praznem vesolju sploh	vemo	, ali med njima deluje kakšna sila,
Saj teh sil ne	vidimo	, pred očmi domišljije imamo le dve
sil ne vidimo, pred očmi domišljije	imamo	le dve zvezdi, ki sta si blizu in obenem
naj bi delovale med njima, lahko samo	sklepamo	na osnovi predpostavljene veljavnosti
vedra z vodo, saj si pri vedru nazorno	predstavljamo	, kako se pri vrtenju vodna gladina
gladina ukrivi in tega pojava si ne	moremo	razložiti drugače kot z vplivom sile,
zvezde, ki jih v našem dejanskem vesolju	vidimo	po vsem nebu, ne pa v odnosu do nekega
absolutnega prostora, saj nikakor ne	moremo	vedeti, kako bi se snov obnašala v
prazno; dodal je, da ravno tako ne	moremo	vedeti, kakšni bi bili učinki vrtenja
učinki pri deformaciji vrteče se snovi,	recimo	zvezde ali vodne površine, posledice
lokalno deformacijo snovi, oziroma - če	rečemo	v smislu Einsteinove relativnostne
obnašati kot ”dvojčka“ - seveda, če	odmislimo	, da ima prostor tri razsežnosti, čas
Mojster, če	sprejmemo	simetrijo absolutnega prostora in časa,
Saj ne	moremo	reči, da mornar miruje v času glede
Saj se po vesoljnem času ne	moremo	sprehajati naprej in nazaj niti hitreje
niti hitreje in počasneje, kakor se	sprehajamo	gor in dol po vesoljnem prostoru!
prostora kot relativnega časa, čeprav	rečemo	, da se neko gibanje začne v času t1
enako hitro in za katerega sploh ne	vemo	, ali se je kdaj začel; kajti ”ritem“
svet [...] in kakor, govoreč o prostoru,	rečemo	povsod ali nekje, tako, govoreč
ali nekje, tako, govoreč o času,	pravimo	vedno in včasih. [...]
Kaj pa, če namesto Sonca	izberemo	celotno vesolje kot še primernejšo
je sprva zdelo - pa vendar: ali ne	živimo	in mislimo tako, kakor da absolutni
zdelo - pa vendar: ali ne živimo in	mislimo	tako, kakor da absolutni čas je?
Ali to pomeni, da se vedno znova	varamo	?
pač pa to pomeni, da še vedno premalo	vemo	...
Te dolžine pa ne	moremo	razumeti drugače kot minevanja časa.
”Tako lahko	rečemo	, da bi bil svet lahko ustvarjen tisoč
šele zdaj, ko čas obstaja, lahko	rečemo	, da je čas obstajal tudi prej, ko še
Da ga lahko zdaj	merimo	za nazaj, čeprav ga takrat še ni bilo
odnosih, lahko absolutni prostor ali čas	zamenjamo	kar z relativnim, slednjega pa zvedemo
zamenjamo kar z relativnim, slednjega pa	zvedemo	na odnose oziroma relacije med prostorskimi
”...to, kar vsebuje vsa mesta [stvari],	imenujemo	prostor.
prostora, zadostuje, če si razmišljujoč	ogledujemo	vse te odnose in pravila njihovih sprememb,
absolutnega časa in prostora lahko	sklepamo	tudi na obstoj ”predčasa“ in ”nadprostora“.
vsem; in zaradi njegovega gospostva ga	imenujemo	Gospod Bog Pantokrator oziroma Vsevladar;
dodal opombo pod črto, da to misel	najdemo	že pri starogrških filozofih in na
Zakaj v njem [Bogu]	živimo	, se gibljemo in smo“ [Apd 17, 28].
Zakaj v njem [Bogu] živimo, se	gibljemo	in smo“ [Apd 17, 28].
predmetov, ki jih s sodobnim izrazom	imenujemo	”neskladni dvojniki“ (v angl.
evklidskem prostoru nezamenljivi, in če ju	gledamo	ločeno, vsako zase, sta - kot meni
neskladne dvojnike s sodobnim izrazom	imenujemo	”enantiomorfi“.
argumentu: dejstvo, da med predmeti	najdemo	enantiomorfe, naj bi dokazovalo obstoj
miselnem eksperimentu je predlagal, naj si	predstavljamo	takšen svet, bolje rečeno ”svetec“,
katerem obstaja ena sama roka, sploh	rečemo	, da je ta roka leva - če pa ni nikjer
uvodnem eseju k Nebesom in peklu lahko	preberemo	odstavek iz Kantovih Sanj duhovidca,
saj ste tudi vi nekoč zapisali, da	moramo	pričevanja gospoda Swedenborga vzeti
gospoda Swedenborga vzeti zares, če se	hočemo	približati njegovemu svetu.
Da, takrat sem zapisal ”kolikor pač	moremo	zares“; s tem sem hotel reči, da bi
pa lepo se imejta, saj se kmalu spet	vidimo	...
Zdi se mi, da prostora ne	moremo	omejiti na fizični prostor, še manj
kvečjemu kroži, vrti se na mestu, in če	privzamemo	še Leibnizevo relacijsko teorijo, se
prebrala, zapisal, da ”absolutni čas...	imenujemo	z drugim izrazom trajanje <duration>“
med časom in zavestjo - ali dušo, če	rečemo	po starem - sem sicer nameraval začeti
menoj kot polna luna... toda sanj si ne	moremo	izbirati... ali pa si jih izbiramo že
si ne moremo izbirati... ali pa si jih	izbiramo	že prej, v budnosti?
”Časa ne	smemo	pojmovati kot zunanjega duši, kakor
Če	gledamo	s stališča krščanstva, res lahko vidimo
gledamo s stališča krščanstva, res lahko	vidimo	zvezo med Plotinovo tolmo in krščanskim
In res jo vseskozi	razumemo	, ko jo govorimo, razumemo tudi, če
In res jo vseskozi razumemo, ko jo	govorimo	, razumemo tudi, če jo slišimo koga
vseskozi razumemo, ko jo govorimo,	razumemo	tudi, če jo slišimo koga drugega govoriti.
ko jo govorimo, razumemo tudi, če jo	slišimo	koga drugega govoriti.
zato, ker prehaja v preteklost, kako	moremo	tedaj o njem govoriti, da je, ko pa
Potemtakem pravzaprav ne	moremo	reči:
četrti ”čas“, namreč večnost -, lahko	sklepamo	iz sedanjosti duše, iz njene zavestne
razen morda v božjem umu, in zato jo	pričakujemo	z upanjem in strahom.
kot Platon, svetuje, naj popolnost	iščemo	v spominu:
kako naj ta notranji, duševni čas	merimo	.
Ne	merimo	torej ne prihodnjih časov, ne preteklih,
sedanjih, ne prihajajočih, in vendar	merimo	čase“ [XI/27 (266)].
Kaj je torej tisto, kar	merimo	? se sprašuje Avguštin in odgovarja,
spreminjajočem se zdaju, ki je - kot lahko	sklepamo	iz Avguštinovih besed - najpomembnejša
igra, v kateri od dejanja do dejanja	vidimo	, kako se otročiček spremeni v mladeniča,
In ker po teh večnih spremembah	čutimo	, da so ta bitja, vzeta iz med seboj
razdobij, tako različna, prav tako	čutimo	, da tudi sami sledimo istemu zakonu
različna, prav tako čutimo, da tudi sami	sledimo	istemu zakonu kot ta bitja, ki so se
stvareh samih, o katerih pravzaprav ne	vemo	nič, ampak sta, kot pravi Kant, ”apriorni
zora“, formi same čutnosti, ki ju lahko	spoznamo	pred vsakim konkretnim čutnim izkustvom;
spoznanje je po Kantu tisto, s katerim	spoznavamo	apriorne zakonitosti samega spoznanja,
Metafizično transcendentno spoznanje,	recimo	spoznanje nesmrtne duše ali Boga, po
samo prostor in čas ostaneta, potem ko	odmislimo	vso vsebino občutkov.
Pri razumevanju te misli si lahko	pomagamo	z naslednjim primerom: ko gledamo skozi
pomagamo z naslednjim primerom: ko	gledamo	skozi daljnogled neko pokrajino, tedaj
bomo vselej gledali skoznjo, kamorkoli	pogledamo	.
transcendentalna struktura, potem ko	odmislimo	vso čutno vsebino, ki jo zaznavamo
odmislimo vso čutno vsebino, ki jo	zaznavamo	skoznjo?
lastne značilnosti, ali jima lahko	pripišemo	kakršnekoli pozitivno določljive ”predikate“?
”...si časovno zaporedje	predstavljamo	kot črto brez konca, v kateri tvori
dimenzijo, ter iz lastnosti te črte	sklepamo	na vse lastnosti časa, s to izjemo,
Kajti, če na primer	rečemo	, da je forma trikotnika neodvisna od
In ob tem vprašanju se ne	ustavimo	šele v Kantovi transcendentalni analitiki,
neevklidskih geometrij - ali torej lahko	rečemo	, da se je za njegovim prepričanjem
kot simetrična, že v drugem paragrafu	naletimo	na njuno strukturno različnost:
je lastnost našega duha) si predmete	predstavljamo	zunaj sebe in povsem v prostoru.
nasploh“ [prav tam], kajti vse pojave	izkusimo	v času - in tudi tu naletimo na razliko
pojave izkusimo v času - in tudi tu	naletimo	na razliko med časom in prostorom,
dejanskih reči proizvaja čas; in če čas	imenujemo	tisto najmočnejše, je čas tudi tisto
”Pojma večnosti pa ne	smemo	dojeti negativno kot abstrakcije od
pozitivnem smislu časa lahko zatorej	rečemo	: le sedanjost je; kar je pred in po,
razprostrte kot pahljača, če lahko tako	rečemo	, in delitvami T1, T2, T3,
shizofrenega... in čas je že, da znova	presežemo	ta spoznavni razkol!
”stvari na sebi“ - o katerih tako ne	moremo	ničesar vedeti, niti tega, ali so v
V Idejah	beremo	:
”Stvar	zaznavamo	tako, da je ’odsenčena‘ v vseh primerih
(noumenon), saj s stališča fenomenologije ne	moremo	o slednji ničesar vedeti.
	Vemo	in opažamo le, da se ohranja predmetna
Vemo in	opažamo	le, da se ohranja predmetna istovetnost
lahko tudi s Husserlovega stališča	rečemo	, da sta prostor in čas v zavesti,
...Vendar se ob tem lahko	vprašamo	dvoje: prvič, od kod - namreč iz
(Zeitbewußtsein) ”še danes lahko z Avguštinom	rečemo	: si nemo a me quaerat, scio, si quaerendi
Tega sicer ne	vemo	, lahko pa sklepamo, da ptiči za svoje
Tega sicer ne vemo, lahko pa	sklepamo	, da ptiči za svoje nemoteno letenje
drugih ptičev - saj se tudi mi lahko	sprehajamo	in se ne zaletavamo v mimoidoče, ne
se tudi mi lahko sprehajamo in se ne	zaletavamo	v mimoidoče, ne da bi se vseskozi zavedali
Če pa	želimo	, naša zavest lahko zbere posamezne
Profesorico	imamo	in z njo se večkrat pogovarjamo o takšnih
Profesorico imamo in z njo se večkrat	pogovarjamo	o takšnih vprašanjih, a tudi ona pravi,
zaenkrat o delovanju možganov še premalo	vemo	... vendar upa, da bo v prihodnosti mogoče
kaj šele od daljnih zvezd, za katere	verjamemo	, da so resnično tam, na nebu!
branju Husserlovih del se pogosto težko	znebimo	vtisa, da med fenomenologijo in psihologijo
temu pa je jasno, da fenomenologije ne	moremo	reducirati na psihologijo, kakor nasploh
reducirati na psihologijo, kakor nasploh ne	moremo	filozofije reducirati na znanost.
se tiče zavedanja časa, trajanja: ko	poslušamo	glasbo, ali ko prisluhnemo tišini,
trajanja: ko poslušamo glasbo, ali ko	prisluhnemo	tišini, ki je najvišja zvrst glasbe,
je najvišja zvrst glasbe, se jasno	zavedamo	, da čas traja in da je resnično ”posnetek
stavba, ki jo zaradi daljave ali megle	slutimo	le v delnih obrisih.
Običajno	govorimo	o prostorski perspektivi, včasih tudi
se nihanje strune ustavi, še vedno	rečemo	, da je trajal deset sekund), toda Husserl
za katerega v poznejšem toku zavesti	rečemo	, da je zvenel, saj je njegovo trajanje
primer, če smo sredi neke pokrajine,	pravimo	, da vidimo vse tja do horizonta; in
smo sredi neke pokrajine, pravimo, da	vidimo	vse tja do horizonta; in nekaj podobnega
horizonta; in nekaj podobnega lahko	rečemo	tudi za doživljajski čas: izvorno ”časovno
Ali lahko s fenomenološkega stališča	rečemo	, da je zdaj analogen tu‐ju, točki
mestu v prostoru, kjer se trenutno	nahajamo	?
zaznavo) in njegovo retenco - ali, če spet	uporabimo	prispodobo kometa: ni ostre meje med
svojega trajanja (ki jo lahko refleksivno	postavimo	za predmet [obravnave]) zavest o ravnokar
neposredno evidentna zavesti; lahko jo	primerjamo	s točko v prostoru, saj je tudi geometrijska
analizi, pri diferencialnem računu, kjer	govorimo	o ”poljubno majhnem intervalu є“ -
intervalu є“ - tudi pri časovnem trajanju	govorimo	o ”grobem“ zdaju kot poljubno majhnem
”Če	opazujemo	temeljno obliko sinteze, namreč identifikacijo,
Prav, se	vidimo	!
Newtonovo fiziko, čeprav slednjo lahko	ohranimo	kot dober približek pri vseh za nas
V določenem pomenu lahko	rečemo	, da se čas ”uprostóri“ ali ”spacializira“...
posebni teoriji relativnosti najbolje	ponazorimo	s tako imenovano ”svetlobno uro“.
Tako je - in temu	pravimo	raztezanje časa.
Bruno. ...ko	govorimo	o Einsteinovi relativizaciji časa,
To pomeni, če malce filozofsko	razmislimo	, da je vsak trenutek v času - oziroma
sem prav razumel, dogodka A in B,	recimo	bliska, ki sta simultana za opazovalca
B lahko v enem referenčnem okviru,	recimo	v S, v takšnem časovnem zaporedju,
pred B, v drugem referenčnem okviru,	recimo	v S', pa v nasprotnem, da je B
diagramih le zato, da vanje lahko nazorno	vključimo	čas kot četrto razsežnost...
Pojdimo zdaj dalje, že četrt ure	stojimo	tu na mestu.
Torej tako rekoč	visimo	v praznini?
medsebojno gibljeta z veliko hitrostjo,	recimo	s polovico svetlobne; zaradi učinka
primer vrne k bratu S) - in potem se	vprašamo	: kako je možno, da bi bil S obenem
Ne	smemo	namreč prezreti, da svetovnici dvojčkov
princip splošne kovariance, saj ga lahko	izrazimo	tudi s trditvijo, da morajo biti fizikalni
Mojster, ampak kako lahko prostor in čas	ukrivimo	?
da lahko v neevklidskih geometrijah	konstruiramo	imaginarne ukrivljene prostore -
Vprašati se namreč moraš, po čem	sklepamo	, da je realni prostor raven, da ni
Saj zanjo	vemo	, da je ukrivljena z Zemljino površino
ukrivljena z Zemljino površino - to	vemo	neposredno, iz izkustva, na primer
neposredno, iz izkustva, na primer če z očmi	spremljamo	ladjo, ki izginja za horizontom...
delovala na svetlobne žarke (če jih	smatramo	za kriterij ravnosti prostora), ko
referenčne okvire v teoriji vselej	zamenjamo	s pospešenimi referenčnimi okviri,
ukrivljenosti prostora okrog Sonca ne	ponazorimo	z lijakom brez dna, ampak le z rahlo
specifična; vesoljni prostor lahko	primerjamo	s precej ravno površino (praznino),
Lahko tako	rečemo	, vendar zgolj per analogiam s prostorom.
hitrostne ”dilatacije“ časa, ki jo	poznamo	iz posebne teorije relativnosti, nastopi
To vrsto časovnega raztezanja	imenujemo	- izhajajoč iz ”načela ekvivalence“
elektromagnetno nihanje se upočasnjuje - zato	govorimo	tudi o gravitacijskem rdečem premiku,
ali ni tedaj vseeno, s katere strani	preberemo	enačbo, z leve ali desne?
teorije relativnosti tudi potem, ko	odmislimo	”svetlobni eter“, preostane polje,
Če tako	rečemo	, nas besede lahko zavedejo k preveč
Torej po Einsteinu lahko	rečemo	, da praznina obstaja?
Newtonova zahteva, naj prostoru samemu	pripišemo	realnost, še posebno praznemu prostoru
prostora, vendar to zanikanje ”komaj lahko	jemljemo	resno“, pravi Einstein, ”saj so možnosti
sama in kakor predmeti, ki jih lahko	spravimo	vanjo“ [Einstein, prav tam, 137], in
dodaja, da možnost škatle, da vanjo	spravimo	predmete, ni odvisna od debeline njenih
sten, ki jih navsezadnje lahko tudi	odmislimo	!
če fizično polnost oziroma realnost	vidimo	samo v razsežnih telesih, tako kot
Če	odmislimo	gravitacijsko polje, ne ostane noben
geometrične značilnosti četverja: to, kar	izkusimo	kot materijo ali energijo, naj bi bilo
namreč menil, da prostor prav tako dobro	opišemo	z evklidsko geometrijo kot z neevklidskimi.
Boga, ki ne kocka, najbrž upravičeno	pričakujemo	, da je vzpostavil nujne, morda tudi
polja - in zato po Einsteinu lahko	govorimo	le še o nujnosti splošnih fizikalnih
ostaja tudi tedaj, če časovna določila	pripisujemo	dogodku sukcesivno - iz protislovja
Če ”brezčasno teorijo časa“	apliciramo	na vesolje kot celoto, torej dobimo
apliciramo na vesolje kot celoto, torej	dobimo	tisti deterministični ”vesoljni blok“
preteklost - oziroma, kot si ponavadi	predstavljamo	, da točka zdaja teče po ”časovni
od smeri ”gledanja“, saj preteklost	vidimo	drugače kot prihodnost - spomni se
In če celotno vesolje	obravnavamo	kot ”zaprt sistem“ - saj ”zunaj“ univerzuma
samega pojma ni ničesar - potem lahko	rečemo	, da entropija usmerja vesoljni čas.
usmerjenost ”samega časa“ - tudi če	odmislimo	zavest, ki s trenutkom zdaja nenehno
v filozofski analizi časa običajno	pravimo	, da je rast entropije naravni vzrok
opozarja, da časovne usmerjenosti ne	moremo	razložiti iz rasti entropije na enako
način, kot lahko s smerjo težnosti	razložimo	vertikalno prostorsko usmerjenost na
medtem ko v prvem primeru sploh ne	vemo	, še predstavljamo si ne, kako rast
ko v prvem primeru sploh ne vemo, še	predstavljamo	si ne, kako rast entropije določa
entropije določa smer časa, niti ne	vemo	, ali je entropija sploh pravi vzrok
urediti nazaj v prvotni red, česar pa ne	moremo	pričakovati.
težko zamisliti obrata časa, o čemer se	prepričamo	, če gibanje krogel posnamemo na film
čemer se prepričamo, če gibanje krogel	posnamemo	na film in ga pri projekciji zavrtimo
posnamemo na film in ga pri projekciji	zavrtimo	v nasprotni smeri: v tej obrnjeni časovni
Takrat ko	dodamo	ščepcu stosedeminpetdeseto zrno?
jasno, kdaj natančno - in vendar jasno	razlikujemo	med ščepcem posameznih zrn in kupom
kot kaže, neko zvezo s slednjim, ne	vemo	pa, zakaj je tako.
relativističnih diagramih prostora‐časa običajno	rišemo	na vertikali - namreč navzdol po času!
zank, ki jih bolj dramatično lahko	imenujemo	tudi potovanja v preteklost - vendar
Mi pa	poznamo	en sam, naš svet...
Ne vem... morda predvsem temu, da se	zavemo	, kako dragocen in neponovljiv je čas,
časovnega ”ozadja“: v tem smislu lahko	rečemo	, da se zgodovina ponavlja - s tem namreč
zgodovina ponavlja - s tem namreč ne	mislimo	, da se ponavlja zgodovina v celoti,
topološko zaprti čas, ki ga lahko	ponazorimo	s krožnico, na kateri ležijo točke
Toda mi	doživljamo	naš osebni kakor tudi zgodovinski čas
na brajdi ne ogroža trte, tega pa ne	moremo	reči za glicinijo, ki naj bi trti pomagala
kot vsi drugi simboli, svojo moč, ne	smemo	pa jih jemati dobesedno, saj navsezadnje
Ženske	imamo	intuicijo...
kaj je značilno za vodnarja, da potem	končamo	to igrico.
Škoda, da	imamo	en sam izvod tega zbornika... malce težko
Gotovo, Filotej; če	hočemo	uporabljati čute za sodnika ali jim
Ker iz izkušnje	vemo	, da nas čuti na površini te oble, na
čuti na površini te oble, na kateri	živimo	, goljufajo, moramo o njih največkrat
oble, na kateri živimo, goljufajo,	moramo	o njih največkrat dvomiti, ko nas prepričujejo
Kadar	vidimo	fatamorgano?
Ali ko	imamo	privide?
nadalje, ko nam pravijo, da je Zemlja, če	odmislimo	hribe in doline, ravna, in podobno.
spoznati, kajti tisto, česar še ne	poznamo	in kar si želimo spoznati, je bodisi
tisto, česar še ne poznamo in kar si	želimo	spoznati, je bodisi predaleč bodisi
vesolje je predmet čutov, saj nebo	vidimo	, čeprav je zelo daleč - torej, kako
To seveda ne pomeni, da vesolja ne	vidimo	z očmi, seveda ga vidimo, vendar le
vesolja ne vidimo z očmi, seveda ga	vidimo	, vendar le delno, nepopolno, kajti
vesolje je veliko večje, kot ga lahko	vidimo	.
Po Einsteinu	imamo	pri oblikovanju kozmoloških modelov
onstran ”nebesnega oboka“; kajti če	sprejmemo	Aristotelovo teorijo o končnosti vesolja,
ugotovi, da čuti niso zanesljivi in da	moramo	pri kozmoloških vprašanjih uporabljati
resnica mora obstajati, tudi če ne	vemo	zanjo.
Bruno pogleda na uro) ...skratka, če naj	gremo	naravnost k stvari, se mi zdi smešno
Kajti, če	postavimo	, da je vesolje končno, se ne moremo
postavimo, da je vesolje končno, se ne	moremo	izogniti [zunanji] praznini“ [prav
Odvisno, kaj	želimo	poudariti: roka odstira, sulica pa
onkraj kàj, kar dela mu mejo; tako da /	vidimo	točko le‐tu, ki čut prek nje nam ne
Torej, dokazati	hočemo	, da je vesoljni prostor neskončen oziroma
neskončen oziroma brezmejen, in to	dosežemo	s posrednim dokazom:
	zavrnemo	nasprotno hipotezo, da je vesoljni
zvajanje na nesmisel: če iz neke hipoteze	izpeljemo	nesmiseln oziroma protisloven sklep,
nesmiseln oziroma protisloven sklep,	moramo	to hipotezo zavrniti in po načelu tertium
popotnik prišel do roba končnega vesolja,	recimo	do zadnje, najbolj ”zunanje“ nebesne
pripeljala k nesmislu, logika zahteva, da	moramo	sprejeti prvotno, tej hipotezi nasprotno
”površinska bitja“, namreč takšna, da	živimo	na dvodimenzionalni površini...
Vsaka črta, ki jo	potegnemo	po ravnini, razmejuje le njene dele,
izračun obstaja enostavna formula, če	poznamo	radij krogle.
In zdaj ta primer iz dveh dimenzij	prenesemo	na tri dimenzije, v ”realni“ prostor:
sebe enako strukturo neba, seveda če	odmislimo	”lokalne“ posebnosti, ki pa sežejo
Zdaj pa je že čas, da se	vrnemo	k našemu tetralogu...
Zdaj nam preostaja, da	ugotovimo	, ali je ustrezno, da je ves prostor
Če	preudarimo	, kaj prostor lahko je in kaj lahko
se v tem prostoru nahaja tale, ki mu	pravimo	svet?“
vidim, kako lahko pri niču in praznem	govorimo	, da je kaj drugačno od česa drugega.“
Podobno misel	najdemo	tudi na samem začetku Svetega pisma,
vsebovati neštete svetove, kakor da ga	postavljamo	v tako tesne okvire, da se zdi sramota
svet ničesar ne dodaja), tako tudi ne	smemo	misliti, da je veličina njegove podobe
Žal pa renesanso premalo	poznamo	, vsaj v filozofiji...
neštetih zvezd, ki jih kot drobne lučke	vidimo	na nočnem nebu, se vesolje v človekovih
krožijo okrog teh sonc ravno tako, kot	vidimo	, da okrog nam bližnjega Sonca kroži
več resnično vesoljni Bog, v katerega	verujemo	!
Da, drži... če	verujemo	v ”našega“ Boga.
stvari, pri kateri od daleč zlepa ne	opazimo	, da je spremenila položaj, kot se zgodi,
spremenila položaj, kot se zgodi, ko	gledamo	ladje na odprtem morju...“ [prav tam,
galaktičnih jat, resnično	vidimo	celotno vesolje kot izotropno, enako
Saj	vemo	, da nam še tako vroča želja ne zagotavlja
zagotavlja uresničitve tistega, kar si	želimo	...
učenjakov, in sicer predvsem zato, ker	poznamo	neevklidske geometrije, ki jih je v
horizonta (onstran horizonta pač ne	moremo	ničesar meriti) - verjetno ni ”pozitivno
Ob tem pa ne	smemo	pozabiti, da gre vendar zgolj za matematične
sami, ona pravi, da tega sicer še ne	vemo	, da pa smo spoznali, kako strašansko
sklepanju o skrivnih stvarnikovih namenih	smemo	uporabiti Ockhamovo britev.
Kako naj sami sebe	prepričamo	, da je nekaj resnično, če pa nasprotuje
sive natura - vendar pri Spinozi ne	smemo	spregledati, da se tudi narava ”povzdigne“
Lahko	rečemo	, da je Spinozov panteizem ”klasični“
končen vsak njegov del, ki ga lahko	vzamemo	v poštev, in vsak od neštetih svetov,
govoreč o neskončnosti, sploh lahko	imenujemo	deli), ki jih v vesolju lahko predpostavljamo.“
imenujemo deli), ki jih v vesolju lahko	predpostavljamo	.“
kozmološkem smislu lahko namesto o monadah	govorimo	o svetovih, namreč o neštetih svetovih
Zaradi tega si ne	smemo	mučiti duha, zaradi tega ni stvari,
s popolno ”dovršenostjo“ Boga lahko	razumemo	v tem pomenu, da vesolje še ni dovršeno
Da, morda lahko tudi tako	razložimo	razlikovanje med obema vrstama neskončnosti
Toda običajno z naravo	mislimo	na predmete naravoslovnih znanosti:
Da - vendar ko filozofi	govorimo	o naravi, mislimo naravo v prvotnejšem
vendar ko filozofi govorimo o naravi,	mislimo	naravo v prvotnejšem in globljem pomenu.
z razmislekom o Bogu, naj božanstvo	imenujemo	”Eno“ ali kako drugače.
O neskončnem, vesolju in svetovih pravi, da si ne	moremo	misliti, da je ”božanska dejavnost
Ali to pomeni, da takrat, ko	gledamo	v vesolje - in to počnemo pravzaprav
takrat, ko gledamo v vesolje - in to	počnemo	pravzaprav ves čas, celo v sanjah -
pravzaprav ves čas, celo v sanjah -	vidimo	Boga?
Bruno bi rekel: ko	gledamo	vidni univerzum, ne zremo naravnost
rekel: ko gledamo vidni univerzum, ne	zremo	naravnost v Boga, marveč prej v božje
”Ali lahko	menimo	, da je ta, zdaj ostreje zarisani Brunov
odgovoriti pritrdilno, če s panteizmom	razumemo	zgolj splošno prepričanje o božanskosti
Na zastavljeno vprašanje pa	moramo	odgovoriti nikalno, če s panteizmom
odgovoriti nikalno, če s panteizmom	mislimo	to, da je vidni univerzum edini obstoječi
sta metafori in sploh ni nujno, da	razumemo	”tam“ v pomenu nekega drugega sveta,
v tem svetu, v edinem svetu, ki ga	poznamo	in v njem živimo.
edinem svetu, ki ga poznamo in v njem	živimo	.
med ”tu“ in ”tam“ in ki jo od vekomaj	imenujemo	- duša.
vesolju, vsem stvarem, celo tistim, ki jih	imamo	zmotno za brezdušne, in je znotraj
presega... podobno kot na primer v logiki	rečemo	, da je ”predikat v subjektu“, vendar
Janezu, v vsaki tvoji celici, zato lahko	rečemo	, da je življenje bistveni ”predikat“
ne drži povsem, kajti tudi pri Brunu	najdemo	Plotinovo ”drugo hipostazo“, namreč
”Mi ga	imenujemo	notranji stvarnik, ker od znotraj
poganja in se razvija deblo [...in] če	verjamemo	, da niti mrtvo telo, ki ga znamo po
verjamemo, da niti mrtvo telo, ki ga	znamo	po nekem zaporedju in s posnemanjem
materije, ko z rezanjem in dolbenjem	izluščimo	iz lesa podobo konja, ni narejeno brez
katerega koli telesa, o katerem običajno	pravimo	, da je oživljeno: kajti duh je v vseh
Ne	pravimo	o vseh stvareh, ki imajo dušo, da so
dušo - kajti po čem se bitja med seboj	razlikujemo	, če ne po dušah, ki so v nas?
ali zaradi kake druge pomanjkljivosti	vidimo	le zmedeno podobo, iz katere skoraj
zmedeno podobo, iz katere skoraj ne	moremo	prepoznati bleska vesoljne forme.“
meja naše diskurzivne zmožnosti - ne	moremo	spoznati ničesar, razen iz sledi, kot
bistvo je tako težko zapopasti, ne	vidimo	popolnoma, je tudi krivo, da prapočela
pravzroka iz posledice še zdaleč ne	moremo	tako temeljito spoznati, kakor lahko
tako temeljito spoznati, kakor lahko	spoznamo	Apela iz kipov, ki jih je oblikoval;
ki jih je oblikoval; kajti te lahko	vidimo	vse in jih preiskujemo delček za delčkom,
oblikoval; kajti te lahko vidimo vse in jih	preiskujemo	delček za delčkom, velike in neskončne
neskončne posledice božje potence pa ne	moremo	.
Zato	moramo	jemati to podobnost brez proporcionalne
Končno torej ne	moremo	spoznati celote neskončnega univerzuma,
v bolj ali manj zaviti obliki lahko	slišimo	pri marsikateri pridigi ali celo na
Toda vprašati se	moramo	, ali je takšen ”nepristranski“ pristop
Gotovo je mogoče, če Biblijo	premerimo	zgolj z vatlom razuma, vendar s tem
zgolj z vatlom razuma, vendar s tem	izgubimo	tisto, kar je najbrž v njej najdragocenejše,
V tem pomenu lahko	rečemo	, da je Kristusov glas, tako kot glas,
Na vprašanje, ali lahko	sprejmemo	vero v Kristusa kot od stigme izključnosti
osvobojen element biblijske religije, ne	moremo	vnaprej odgovoriti.“ [prav tam, 72]
pripisovati neki dogodek božji moči, kadar ne	poznamo	njegovega naravnega vzroka, ki je božja
pričakovati, da si lahko iz preroških knjig	pridobimo	znanje o naravnih in duhovnih fenomenih“
razumljeni determinizem, ki zadeva, če dobro	premislimo	, samo neskončni in popolni Božji um,
”	Vidimo	, da naravni Božji zakon ne zahteva
obredu, saj prav dobro vem, da jih ljudje	potrebujemo	za svoj duševni mir, sem le proti temu,
lahko s pomočjo naravne luči razuma	doumemo	Boga kot zakonodajalca ali vladarja,
samo v odnosu do naših misli, ki jih	oblikujemo	glede božjega razumevanja.“ [4:55]
njegovi filozofiji, lahko vse, kar je,	utemeljimo	in razložimo z racionalistično metafiziko...
filozofiji, lahko vse, kar je, utemeljimo in	razložimo	z racionalistično metafiziko... ali morda
lahko brez vsake težave ali dvoumnosti	naučimo	, da je njen glavni nauk v naslednjem:
ne bi bila več to delo, ki ga zdaj	proučujemo	, ampak nekaj povsem drugega.“ [12:61-3]
Takšni sklepi niso nujni, kajti lahko si	zamislimo	duha, ki bi sprejemal najvišji religiozni
temeljnega biblijskega nauka, če ga	razumemo	povzetega v jasnem in preprostem stavku:
Večkrat poudarja, naj ne	sledimo	Besedi Gospodovi kot farizeji, z ”malikovanjem
papirja in črnila“, temveč s tem, da	prisluhnemo	tistemu v njej, kar je za naše odrešenje
svetuje Spinoza, da pri razlagi Pisma	ostajamo	čim bolj znotraj samega besedila ter
bolj znotraj samega besedila ter ”ne	sprejmemo	ničesar kot avtoritativno biblično
avtoritativno biblično resnico, česar ne	uvidimo	zelo jasno, kadar Biblijo preučujemo
ne uvidimo zelo jasno, kadar Biblijo	preučujemo	v luči njene zgodovine“ [7:21].
hebrejščine ipd. - skratka, Spinozo lahko	prištevamo	med pionirje sodobne kritične analize
metaforični pomen: tako se na primer	moramo	vprašati, kaj pravzaprav pomeni beseda
Mojzesovem stavku ”Bog je ogenj“ - ne	smemo	namreč mešati realnega in simbolnega,
Teološko‐politične razprave, kjer govori o čudežih, pravi, da	moramo	pri svetopisemskih pričevanjih o čudežih
avtoriteta Biblije, če jo pravilno	razumemo	, ne nasprotujeta, je eden glavnih sklepov
so izmišljeni vsi čudeži, o katerih	beremo	v Svetem pismu, tudi Jezusovi - ali
jemlje nam tisto [spoznanje], ki ga	imamo	po naravi in v nas povzroča dvom v
K temu lahko	dodamo	še tisti aksiom, na katerem temelji
”Če	želimo	temeljno misel Spinozove svetopisemske
običajno dogajanje, bodisi da ga ne	znamo	mi pojasniti ali ga vsaj ni znal pripovedovalec
Torej, če	rečemo	preprosto in naravnost:
In ko	govorimo	o človeškem razumevanju neskončne Božje
razumevanju neskončne Božje biti, ne	smemo	pozabiti, da gre vselej za vzporednost
da s spoznavanjem narave eo ipso	spoznavamo	Boga:
narave večni Božji odloki in hotenja,	moramo	nujno sklepati, da bo naše spoznanje
tisti pojavi, ki jih jasno in razločno	razumemo	, veliko bolj upravičeni, da jih imenujemo
razumemo, veliko bolj upravičeni, da jih	imenujemo	Božja dela in da jih pripisujemo Božji
jih imenujemo Božja dela in da jih	pripisujemo	Božji volji kakor pa oni, o katerih
kot izvršen od Boga ali Božje volje,	moramo	to razumeti samo tako, da se je zgodil
NATURADEUS ni navadna krogla, kakršno	poznamo	iz klasične geometrije, ampak je v
misel, da ”razsežno substanco“ lahko	razumemo	kot absolutni prostor, ki naj bi
nevtrinskega sevanja v diamantu ne	vidimo	, ker pač nismo ”nevtrinska bitja“);
(raz)umu omejena bitja, lahko sploh	vemo	o tem, zakaj je Bog ustvaril stvari
svet res boljši, vendar o tem mi ne	moremo	presojati, saj vemo premalo. (
vendar o tem mi ne moremo presojati, saj	vemo	premalo. (
prazno tudi nasprotno prepričanje, da	živimo	v ”najboljšem od vseh možnih svetov“,
optimizmom, iz katerega se je, kot	vemo	, norčeval iskrivi Voltaire.
Res, le kako naj	vemo	, da niso vse stvari nujne?
če mi vrneš vprašanje: le kako naj	vemo	, da so vse stvari nujne (kakor naj
slučajne oziroma kontingentne - kajti, če	sprejmemo	osnovno Spinozovo spoznanje, enost
jasno niti razvidno, če s ”stvarnostjo“	mislimo	stvarnost simpliciter, na primer
vsakega posameznega žarka, če ”moduse“	gledamo	iz njih samih, namreč ne s stališča
”Tu si	moramo	, preden nadaljujemo, priklicati v spomin,
”Tu si moramo, preden	nadaljujemo	, priklicati v spomin, kar smo pokazali
razsežnosti, saj v analitični geometriji lahko	izrazimo	idejo kroga s funkcijo in ta funkcija,
”Iz tega	doumemo	ne le, da je človeški duh združen s
drugih stvari in v čem jih prekaša,	moramo	- kakor smo dejali - spoznati naravo
telesa“, pa odgovarja, da še zdaleč ne	vemo	, kaj vse se skriva v ustroju človeškega
prvič v 2p7s [gl. zgoraj] in če ne	ugotovimo	, kaj Spinoza misli z njo, ne moremo
ugotovimo, kaj Spinoza misli z njo, ne	moremo	nikamor naprej.
moje telo in moj duh čisto ista stvar,	moramo	vzeti izraz ’modus‘ [način] zares.“
Vendar s tem ne	pridemo	do materializma, kot mislijo Spinozi
kompleks samo en modus, ki ga lahko	razložimo	skozi ta ali oni atribut.“ [prav tam,
prepričljivo), da zato, ker mi (še) ne	poznamo	celotne resnice niti telesa niti duha.
povezave med telesom in duhom pač (še) ne	dojamemo	, torej da sta telo in duh ločena zgolj
Morda, toda takšno razlago težko	uskladimo	z zgoraj navedeno Spinozovo tezo in
duhom in telesom odvisna od tega, kaj	razumemo	z duhom.
Da, ampak tudi če	privzamemo	, da je odnos med fasetami in žarki
dosedanjem modelu, imenovanem NATURADEUS: če	upoštevamo	dogovorjeno omejitev, da so vse fasete
pa tudi svoje ukrivljenosti), lahko	rečemo	, da fasete oziroma prizme in druge
Kaj pa obratno, če	odmislimo	žarke in skušamo brez njih opisati
Kaj pa obratno, če odmislimo žarke in	skušamo	brez njih opisati ”red in zvezo“ faset?
odgovor preprost: brez žarkov sploh ne	vidimo	faset in zato njihove strukture ne
faset in zato njihove strukture ne	moremo	opisati, saj bi bil v tem primeru ves
Kadar	govorimo	, da človeški duh zaznava to ali ono,
duh zaznava to ali ono, potemtakem ne	rečemo	drugega kakor to, da ima Bog to ali
(158)], človeški duh pa je, kot tudi že	vemo	, ”ideja človeškega telesa“.
Od tod lahko	sklepamo	- čeprav Spinoza tega izrecno ne trdi
zreli in neomajni pogum modreca, ki ga	začutimo	v besedah:
božanska ravno zato, ker je nikoli ne	moremo	povsem doumeti... lahko pa občutimo njeno
ne moremo povsem doumeti... lahko pa	občutimo	njeno lepoto.
nikoli odrekel prepričanju, da lepote ne	moremo	”ukiniti“ v pojmu ali ideji, saj je
zgnije v zemlji... in če se potem še tako	trudimo	, da bi drage oči in poteze ohranili
dna uvideli, da smo rojeni za nič, da	ljubimo	nič, da verjamemo v nič, se iztrošimo
smo rojeni za nič, da ljubimo nič, da	verjamemo	v nič, se iztrošimo za nič, da bi polagoma
ljubimo nič, da verjamemo v nič, se	iztrošimo	za nič, da bi polagoma prešli v nič
In potem	pridemo	do tistega znamenitega pasusa...
večni in resnični združitvi, lahko	rečemo	, v enem samem plamenu, gorí tisto,
In to, kar	imenujemo	narava, je pesem, skrita v skrivnostni,
Sistema celotne filozofije, čeprav v njem ne	najdemo	več eksplicitne trditve, da se bo filozofija
od narave in ki jo sicer v življenju	izkušamo	kot usodo, [namreč] spoznavanje v nadčutnem
Nekaj mi pravi, da Boga ne	moremo	enačiti z naravo, tudi če naravo pojmujemo
moremo enačiti z naravo, tudi če naravo	pojmujemo	zelo široko, ker bi tedaj morali Boga
tja do njegovih petdesetih let, lahko	prištevamo	med panteiste, če panteizem pojmujemo
prištevamo med panteiste, če panteizem	pojmujemo	kot enačenje Boga in narave v smislu
omenjenem ”würzburškem“ Sistemu [1804],	najdemo	panteistične, ali vsaj monistične teze,
filozofsko vero v enega Boga; lahko	rečemo	, da je Schelling to vero vsaj posredno
Resnične narave ne	najdemo	na poti prvega izhajanja <Herausgehen>,
”Če	rečemo	torej na najkrajši način: najvišje
je Schelling izrazil s stavkom (če	polistamo	malce naprej po knjigi): ”po večnosti
Po večnosti	hrepenimo	zato, ker imamo v duši ”sovédenje“
Po večnosti hrepenimo zato, ker	imamo	v duši ”sovédenje“ o svojem izvoru
eksistence), namreč tisto neprotislovno, kar	iščemo	, je volja, ki ničesar noče.
”Toda kako lahko	rečemo	karkoli o tistem, kar naj bi bilo prej,
”zajezikovje“ nemogoč, vendarle vseskozi	sestopamo	”tja“, in ne samo v najvišjih filozofskih
meje mojega sveta.“ / in / ”O čemer ne	moremo	govoriti, o tem moramo molčati.“
”O čemer ne moremo govoriti, o tem	moramo	molčati.“
(torej v tisto ”mistično“, ”o čemer ne	moremo	govoriti“)...
kajti, če	rečemo	, da o nečem ne moremo govoriti, potem
kajti, če rečemo, da o nečem ne	moremo	govoriti, potem tisto, o čemer moramo
moremo govoriti, potem tisto, o čemer	moramo	molčati, vendarle je - torej meje
dejansko gre za to, da iz tega [Enega]	pridemo	do nečesa drugega, kar obstaja kot
Da... in tako spet	pridemo	do tiste ”božanske ravnodušnosti“,
Le kako naj to	vemo	!
”...Boga si lahko	mislimo	samó kot najvišje dobro; torej kot
V volji, ki ničesar noče, torej	spoznavamo	tisto izrekajoče, tisti jaz večnega
Res je, podobne misli	najdemo	pri starih mistikih, ”apofatikih“.
Schellingovega pojmovanja pravolje	pomagamo	s klasičnim (aristotelskim) razlikovanjem
boš približno predstavo o tem, kaj	skušamo	tu opisati.“ [prav tam, 271]
mirujoča volja prvo, potem zdaj lahko	rečemo	, da je nezavedno tiho iskanje samega
”In tako	vidimo	naravo, od najnižje stopnje navzgor,
”Iz tega	spoznavamo	, da je bila tista volja, porojena v
gibanje boga; samo na ta način lahko	pojasnimo	realnost, ki jo moramo priznati veri
način lahko pojasnimo realnost, ki jo	moramo	priznati veri v bogove“ [prav tam,
”...sedaj je čas, da se	vprašamo	, v kakšnem razmerju je vse to vzpenjajoče
Poleg alkimističnega zlata tu	najdemo	tudi biblični lik božje Modrosti, ki
”...Tako hrepeneče	vidimo	vso naravo: zemlja vsesava s tisočerimi
ali, če	gledamo	z drugega konca, teološkega (in teleološkega)
Seveda - čeprav, ali zares	vemo	za mejo med naravnim in nadnaravnim?
v njej sami razodeva tisto, čemur	pravimo	”nadnaravno“. ...
ob Schellingovi ”težnosti in luči“	pomislimo	tudi na sodobno kozmologijo ”prapoka“,
da v Schellingovih Vekovih sveta	najdemo	nekatere stavke, iz katerih bi lahko
razmišljati“ [Schelling (6), 318], nehote	pomislimo	na
In v tem spet lahko	opazimo	neko podobnost s sodobno kozmologijo,
Vekovih sveta morda lahko najbolje	razumemo	kot neko vrsto ’singularnosti‘: kozmologija
Toda zaradi tega ne	smemo	odpisati Vekov sveta kot golo, povsem
in na sklepnih straneh Vekov sveta	beremo	o tem, kako ”se življenje poraja v
Čim dlje	gremo	v preteklost, toliko več najdemo negibnega
dlje gremo v preteklost, toliko več	najdemo	negibnega mirovanja, neločenosti in
...in takšna mesta	najdemo	tudi v drugih ”klasičnih“ Schellingovih
Mar res lahko	rečemo	, da je svet, ki ga je božja volja kot
spoznanje nujnosti“, misel, ki jo običajno	pripisujemo	Heglu, vendar je vzajemnost svobode
Toda kaj pomeni, če	rečemo	, da je tudi za Boga ”svoboda spoznanje
Ali naj se na tej točki	odvrnemo	od Schellinga in se vrnemo k Spinozi?
točki odvrnemo od Schellinga in se	vrnemo	k Spinozi?
Zakaj nam svet ni dovolj, zakaj	moramo	ob njem iskati še Nekoga?“ [Hölderlin,
znanstvena razlaga tega ”pračudeža“, ki ga	imenujemo	vesolje, in kje mora kozmologiji priskočiti
[prostorsko‐časovnih entitet], znotraj katere lahko	uporabimo	naše fizikalne zakone“ [gl.
dostopnega bivajočega: to celoto pa lahko	pojmujemo	bodisi kot potencialno bodisi kot
Hubblove konstante; če Hubblov čas	pomnožimo	s svetlobno hitrostjo c, dobimo radij
pomnožimo s svetlobno hitrostjo c,	dobimo	radij namišljene krogle, imenovane
in 20 milijardami svetlobnih let, če	upoštevamo	kar najširši interval rezultatov merjenj
počasneje - lahko iz Hubblovega časa	izračunamo	dejansko starost vesolja tako, da Hubblov
starost vesolja tako, da Hubblov čas	pomnožimo	s faktorjem 2/3 (za t. i.
kontekstu, da ne bi razlage preveč zapletli,	enačimo	s Hubblovo sfero, je torej optična
misel, če standardnemu modelu prapoka	dodamo	še ”hipotezo napihnjenja“; o njej pozneje.
vesolje - prvotna ”ognjena krogla“, če	rečemo	figurativno - vse do kozmičnega časa
(namreč iz laboratorijskih poskusov)	vemo	, da ni transparentna za svetlobo
zaznavni horizont, do katerega lahko	vidimo	vesolje s pomočjo elektromagnetnih
najstarejši ”fenomen“, ki ga lahko še ”	vidimo	“ v vesolju z našimi teleskopi (namreč
^* Če	odmislimo	nadaljnje izboljševanje instrumentov,
Najprej	pomislimo	na singularnosti, ki so, kot sta
(povsod in v vseh smereh enako, če	odmislimo	”lokalne“ posebnosti, ki pa sežejo
načela gotovo ni brez razloga: najprej	vidimo	, da je vesolje okrog nas izotropno,
namreč v vseh smereh enako (seveda, če	odmislimo	”lokalno“ posebnost Mlečne ceste, ki
Nadalje induktivno	sklepamo	, da je bolj verjetno kot ne, da naša
In nazadnje	združimo	obe premisi, namreč opaženo izotropijo
”angeli“ so tam, ki jih mi sploh ne	vidimo	!
”onstranske“ prisotnosti... a vendar, kako naj	vemo	, da jih sploh ni, nikjer v brezmejnem
Tega preprosto ne	moremo	vedeti, čeprav moramo, če hočemo razvijati
preprosto ne moremo vedeti, čeprav	moramo	, če hočemo razvijati znanstveno kozmologijo,
ne moremo vedeti, čeprav moramo, če	hočemo	razvijati znanstveno kozmologijo, a priori
sedanjega horizonta, nam lahko razkrije, da	živimo	na (morda netipični) zaplati, všiti
Možno je, na primer, da	prebivamo	celo v končnem ali ’otoškem‘ vesolju,
pa ne bo odveč, če si še malce bolj	razjasnimo	, kaj model v kozmologiji pravzaprav
”viharja“ v čajni skodelici, ali pa, če	vzamemo	kozmologiji bližji primer, od modeliranja
Vsako točko v njem lahko	smatramo	za središčno točko in nikjer ne dospemo
smatramo za središčno točko in nikjer ne	dospemo	do roba, kjer bi lahko stegnili roko
Robertson in Arthur Walker, zato danes	govorimo	o ”FRW‐modelih“ vesolja.
Ali se z novimi empiričnimi podatki	približujemo	rešitvi ”uganke vesolja“ (vsaj kar
kozmosa v prostoru‐času) - ali pa se	oddaljujemo	od nje?
Ko	govorimo	o ”prapoku“, je treba najprej poudariti,
zavajajoča, če si z ”velikim pokom“	predstavljamo	eksplozijo, ki poči na nekem določenem
To lahko	izrazimo	tudi s principom vsebovanja: ”
svetlobe galaksij in iz prasevanja	sklepamo	, da je bilo vesolje nekdaj veliko bolj
gravitacijsko energijo črnih lukenj): ko namreč	gledamo	daleč v vesoljni prostor, gledamo tudi
namreč gledamo daleč v vesoljni prostor,	gledamo	tudi daleč nazaj v čas, kajti svetloba
znotraj našega zaznavnega horizonta	vidimo	kot izotropne - in ob predpostavljenem
”začetka časa“: začetek časa si običajno	mislimo	kot ”prvi dogodek“, ki pa je neizogibno
Če [v mislih]	sledimo	razteznemu oddaljevanju galaksij v
povečanja števila galaksij, se namreč	izognemo	miselnemu konfliktu ob predstavi, da
fizikalnih ”naravnih“ konstantah ne	razberemo	nobene nujnosti: mar samo zato ne,
	Pričakujemo	, da bodo te simetrije poenotile gravitacijo
Če končno teorijo konceptualno	omejimo	na vzpostavitev simetrije med štirimi
teološka) kot fizikalna, vsaj če fiziko	pojmujemo	v današnjem pomenu - kaže precejšnja
možnost razlage dobre ubranosti, če se	odpovemo	sanjam o končni fizikalni Teoriji,
kažejo kot kontingentne: v enačbe jih	vnesemo	za uskladitev variabel v fizikalnih
”negostoljubne“ za življenje, kakršnega	poznamo	.
kemijski in biološki ravni (npr. če	pomislimo	na izjemno majhno možnost naključnega
skrivnost; in tudi če te skrivnosti (še) ne	poskušamo	znanstveno razložiti, se soočimo z
poskušamo znanstveno razložiti, se	soočimo	z vprašanjem, kako to, da so bili začetni
zmožnosti, da smo opazovalci, tj. da	imamo	čute in razum, s katerimi lahko opazujemo
imamo čute in razum, s katerimi lahko	opazujemo	vesolje in se čudimo, kako to, da je
katerimi lahko opazujemo vesolje in se	čudimo	, kako to, da je tako dobro ubrano,
trditev, da ”mora biti tisto, kar lahko	pričakujemo	, da bomo opazovali [v vesolju], omejeno
”...pripravljeni	moramo	biti upoštevati dejstvo, da je naš
Če	parafraziramo	Kartezija:
živijo več milijard let, se mi lahko	rodimo	iz njihovega prahu šele po preteku
hitrostjo, je dandanes, ko smo končno tu in	opazujemo	nebo, oddaljen od nas že, recimo, 15
Hubblova sfera, znotraj katere lahko	vidimo	galaksije, je po standardnem modelu
sicer vajeni v znanosti, da nemudoma	pomislimo	na teleologijo: vesolje je tako silno
šibkem, a tudi pri močnem, če ga pravilno	razumemo	(o njem več pozneje), ne gre za causa
argumentaciji manjka še nekaj, tudi če je ne	razumemo	finalistično: vprašamo se namreč lahko,
tudi če je ne razumemo finalistično:	vprašamo	se namreč lahko, zakaj ne bi zvezde
antropično načelo je smiselno le, če	predpostavimo	mnoštvo vesolij, seveda hipotetičnih,
pa variabilni, lahko s tem načelom	razložimo	dobro ubranost našega vesolja za nas
dobro ubrano - ta logična razlaga, če	odmislimo	teleologijo, je učinkovita samo tedaj,
načela z vrsto zgodbic, med katerimi	najdemo	tudi ribiško zgodbico.
smotrom) in v tem primeru za razlago ne	potrebujemo	mnoštva svetov - ali jo razložimo z
potrebujemo mnoštva svetov - ali jo	razložimo	z antropičnim načelom, ki pa ima razlagalno
ima razlagalno moč zgolj tedaj, če	predpostavimo	mnoštvo svetov, četudi nam razen našega
Seveda antropičnega načela ne	moremo	izkustveno falsificirati, vendar pri
dejstva, da smo zdaj tu in da se lahko	sprašujemo	, kako to, da je vesolje tako dobro
Šele ko nam je to jasno, se	moramo	odločiti, ali takšno vrsto razlage
vrsto razlage v naravoslovni znanosti	sprejmemo	ali ne.
sprejemljivi tudi v znanosti, če jih ne	zamenjujemo	z vzroki in če se zavedamo, da logična
jih ne zamenjujemo z vzroki in če se	zavedamo	, da logična razlaga vzročne ne more
subjektivni idealizem; če pa cogito	razumemo	v logično‐epistemološkem pomenu (kot
seveda pa je precej problematičen, če ga	razumemo	kot Arhimedovo točko ontologije, kaj
nepreverjena, ampak tudi nepreverljiva, če	razumemo	druga vesolja kot vzročno nepovezana
Lahko	rečemo	, da antropično načelo ”stoji ali pade“
omogočajo zavest, in zato se lahko	čudimo	njegovi dobri ubranosti... čeprav se
se pravzaprav ni ničemur čuditi, če	sprejmemo	antropično razlago.
Kako naj	vemo	, ali sploh obstajajo?
Saj tega ne	moremo	vedeti, če druga vesolja niso vzročno
Če vodo	segrejemo	na 100 C, potem voda zavre (pri
tudi tedaj, kadar vode (ravno) ne	segrevamo	na 100 C, kajti ’Če bi vodo segreli
Od tod	pridemo	k drugi, za naš kontekst še posebej
”izmišljij“ Jorgeja Luisa Borgesa (samo če	pomislimo	na njegov znameniti Vrt s potmi, ki se cepijo).
fizike kljub očitnim analogijam ne	smemo	prezreti neke pomembne razlike: v metafiziki
razlaga nastanka človeka le tedaj, če res	najdemo	mnoštvo fosilov, kosti izumrlih živali,
Organsko življenje, kakršnega	poznamo	, tam prav gotovo ni možno, pa tudi
Ali res lahko povsem	odmislimo	možnost, da se nekakšni ”angeli“ s
da bi bila uporaba tega daru, ki ga	imenujemo	znanost - če jo le uporabljamo umno
ki ga imenujemo znanost - če jo le	uporabljamo	umno - nekaj napačnega.
takšna, ker je pač dejstvo, da ljudje	hodimo	po zemlji brez večjih težnostnih težav...
eshatoloških pričakovanj na ”končno teorijo“,	počakamo	na nadaljnji razvoj fizike in drugih
sodobnim in Brunovim mnoštvom svetov, če	odmislimo	razvoj astronomije, ki je na nebu odkrivala
neskončnost, bodisi da ”razvitje“ Boga	razumemo	v panteističnem ali panenteističnem
množico, ki se kmalu lahko znajde - kot	vemo	iz teorije množic - v nevarni bližini
In še nekaj ne	smemo	pozabiti: pri uvedbi mnoštva svetov
Toda - mar se sploh kdaj	odločimo	sami?
Vedno je tako, čeprav največkrat ne	vemo	, zakaj je tako.
	Dobimo	se ob dvanajstih v Zvezdi, potem naj
Kraji pa, v katerih	živimo	in po katerih se sprehajamo, naj le
pa, v katerih živimo in po katerih se	sprehajamo	, naj le ostanejo v knjigi isti kot
pokrajina, nasploh večina stvari, ki jih	imamo	krog sebe, nas preživi.
Kaj se nismo zmenili, da	gremo	skupaj na kosilo?
No, ne vem...	recimo	v Toskano ali na Korziko, ali pa kam
V kratkem lahko v državnem zboru	pričakujemo	obravnavo sprememb in dopolnitev zakona
direktive in s temi zadnjimi spremembami	poskušamo	vpeljati nekatere novosti v ta zakon
Ključni cilj pri prevzemanju je, da	zaščitimo	male delničarje in da zagotovimo transparentnost
da zaščitimo male delničarje in da	zagotovimo	transparentnost postopkov prevzemanja.
državljank in državljanov istočasno	zaščitimo	.
Tako da v bistvu	vpeljujemo	nekatere bolj sofisticirane mehanizme.
Dodatno še	sankcioniramo	prevzeme.
je prevzem v takih primerih izveden,	zahtevamo	pri prodaji tretjemu v določenem času
	Urejamo	tudi problematiko, kadar se prevzema
zaenkrat nismo odločili, da te rešitve	damo	noter, ker gre za izjemno rešitev v
Tako, da	imamo	kar nekaj mehanizmov, s katerimi lahko
nekaj mehanizmov, s katerimi lahko	preprečujemo	monopole, zagotavljamo konkurenčnost
katerimi lahko preprečujemo monopole,	zagotavljamo	konkurenčnost in transparentnost prevzemanja
	Imamo	pa zakonodajo.
menili, da so te rešitve, ki jih mi	predlagamo	, boljše.
	Verjamemo	, da so dobre in prinašajo pomembne
Mi	razumemo	ekonomske razloge za to selitev.
Ne	razumemo	pa, da pri teh odločitvah ni nikakršnega
ostalih primerih nismo storili nič in da	prepuščamo	podjetje v nemar.
Tako lahko	računamo	, da bo v Muri v letu 2004 praktično
Storili bomo vse, kar je v naši moči, da	ohranimo	maksimalno število delovnih mest.
Igor Bavčar in nam predlagala, naj	sprejmemo	predlagano 30% znižanje plač, za katero
Ko smo jih vprašali, kako naj to	pokompenziramo	, sta nam dejala "Fantje, znajdite se".
Storili bomo vse, da	ohranimo	delovna mesta, da zaščitimo delovna
vse, da ohranimo delovna mesta, da	zaščitimo	delovna mesta in da najdemo nova kvalitetna
mesta, da zaščitimo delovna mesta in da	najdemo	nova kvalitetna delovna mesta.
To	delamo	in to bomo tudi počeli.
Niti se ne	obnašamo	cinično, niti ni res, da nismo izpolnili
lahko iz tistih izjav videli, da se	zavzemamo	za celovito, dolgoročno rešitev obrtnega
zelo natančno določa, na kakšen način	menimo	, da lahko dolgoročno rešimo probleme
kakšen način menimo, da lahko dolgoročno	rešimo	probleme obrtnikov upokojencev in obrtnikov
tekoče potrebe tega sklada iz proračuna,	naletimo	na problem tolmačenja zakona.
variirala v odvisnosti od tega, kaj	vzamemo	za predpostavko, vendar ne glede na
Sedaj	poskušamo	ponovno vzpostaviti ta dialog.
Je odprta in jo lahko kadarkoli	realiziramo	.
Mislim, da je pravi način, da se	pogovarjamo	, ne da politiziramo tukaj v državnem
pravi način, da se pogovarjamo, ne da	politiziramo	tukaj v državnem zboru in poskušamo
politiziramo tukaj v državnem zboru in	poskušamo	z insinuacijami doseči neke začasne
Narediti	moramo	trajno rešitev.
tega mesta sklad obrtnikov - da se	usedemo	, če je potrebno tudi pri meni, in najdemo
usedemo, če je potrebno tudi pri meni, in	najdemo	to dolgoročno rešitev ter zagotovimo
in najdemo to dolgoročno rešitev ter	zagotovimo	tisto, kar hočemo, pokojnine za obrtnike,
dolgoročno rešitev ter zagotovimo tisto, kar	hočemo	, pokojnine za obrtnike, ne pa službe
bi na dolgi rok rešili to, o čemer	govorimo	, vendar je to nemogoče izvesti brez
Je nastavljen in ga lahko tudi	realiziramo	, če je prava volja za to, da se rešuje
Mi teh problemov ne	želimo	politizirati.
Mi	želimo	rešitve in rešitev imamo na mizi.
Mi želimo rešitve in rešitev	imamo	na mizi.
Lahko jo skupaj	realiziramo	, če se želi reševati probleme.
Tudi naša odgovornost je, da	nadzorujemo	, kaj in kako dela vlada.
vašem predlogu, da na naslednjo sejo	uvrstimo	tudi točko odgovor predsednika vlade
	Prehajamo	na 11.
Bolj natančno rečeno,	predlagamo	spremembo ureditve, ki dovoljuje v
Že nekaj let si	prizadevamo	za to, da bi integrirali posebej oba
Zato	predlagamo	, da parlament to spremembo, ki je tudi
Hkrati s tem zakonom	uvajamo	še nekaj dodatnih sprememb.
Najprej, v 3. členu	odpiramo	prostor za povečanje tako imenovanega
Na ta način	poskušamo	tudi to vprašanje razrešiti.
siceršnji ureditvi na področju srednjih šol	urejamo	še področje prevozov.
Zato	predlagamo	, da sprejmete tudi to dopolnitev.
Poslanci naše poslanske skupine načeloma	podpiramo	predlagane spremembe zakona, čeprav
	Zavedamo	se problema, s katerim se srečujejo
V poslanski skupini DeSUS	menimo	, da takšna rešitev problema ni najbolj
enostavna naloga, v poslanski skupini DeSUS	menimo	, da cilja ni nemogoče doseči.
V poslanski skupini DeSUS ne	vidimo	razloga, da bi se sodelovanje študentov
Če zadevo	pogledamo	z druge plati, s plati učiteljev, v
Vsekakor v poslanski skupini	podpiramo	zamisel, da se v večji meri opravlja
Pa vendar si	moramo	vedno prizadevati za izboljšanje in
V poslanski skupini DeSUS	vemo	, da spremembe niso mogoče takoj, saj
niso mogoče takoj, saj za evolucijo	potrebujemo	čas.
Hkrati pa	upamo	, da se bo v prihodnosti pokazala priložnost
V 3. členu	odpiramo	možnost za povečanje praktičnega dela
V Novi Sloveniji te spremembe	podpiramo	, ker smo prepričani, da so diplomanti
noveli spreminja 6. in 8. člen, kjer	dopolnjujemo	69. člen zaradi subvencioniranja prevozov
v poslanski skupini Nove Slovenije	predlagamo	, da določilo o subvencioniranju velja
v poslanski skupini Nove Slovenije	ugotavljamo	, da obravnavana novela ne prinaša več
V poslanski skupini Nove Slovenije	menimo	, da bi morala biti vlada bolj ažurna
Novela, ki jo danes	sprejemamo	, je po mnenju poslanske skupine Nove Slovenije
Pri tem pa se	zavedamo	, da bi bili posegi v zakon o visokem
uresničevanjem Bolonjske deklaracije,	podpiramo	dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi.
Zato	soglašamo	s predlaganimi spremembami, omejenimi
Zato ne	soglašamo	z univerzalno pravico do subvencije,
Kot rečeno, predlog zakona	podpiramo	.
V zadnjem času se kar pogosto	srečujemo	z novelami zakonov, s katerimi znižujemo
srečujemo z novelami zakonov, s katerimi	znižujemo	za slovensko ekonomijo in proračun
drage rešitve, ki jih dolgoročno ne	zmoremo	, ali pa z novelami poskušamo za posamezna
dolgoročno ne zmoremo, ali pa z novelami	poskušamo	za posamezna področja naknadno uveljavljati
Novela, s katero se pravkar	soočamo	, prinaša in uvaja v 5. členu možnost
amandma na ta člen, za kar menim, da	imamo	podlago v veljavnem proračunu, in amandma
	Menimo	, da je ta naš predlog tudi povsem upravičen
člene, ki jih predlog zakona popravlja,	vidimo	, da temu ni tako.
sredstva za delovanje univerz, lahko	pričakujemo	, da bodo nove zakonske osnove sicer
visokem šolstvu, ki jih s tem zakonom ne	rešujemo	in jih potiskamo nekam v prihodnost.
jih s tem zakonom ne rešujemo in jih	potiskamo	nekam v prihodnost.
	Upamo	, da bo temu res tako.
Evropske unije, s katero se tako radi	primerjamo	, vendar se nam zdi, da se vlada na
ocenjevanje profesorjev na fakultetah niti ne	govorimo	.
pomeni omejevanje števila študentov, pa	vemo	iz primera medicinske fakultete, kjer
medicinske fakultete, kjer se sedaj	soočamo	s premajhnim številom zdravnikov.
Vendar pa se	zavedamo	tudi možnosti, da bo uresničena bojazen,
	Predvidevamo	, da bo pravilnik enak oziroma podoben
Na podlagi tega	pričakujemo	, da bo pri študentih še slabše.
	Menimo	, da bi bilo treba pred sprejetjem pravilnika
V Slovenski nacionalni stranki	verjamemo	, da je težko usklajevati vse interese,
s katere strani prihajajo, tudi ne	moremo	pričakovati, da bo zakon prinašal neke
Zavedati se	moramo	danes ob sprejemu, da posebej na podlagi
nedvoumno najpomembnejše, lahko kmalu	pričakujemo	navodila ministra v taki ali drugačni
je, da do določene mere ministru tudi	zaupamo	.
okviru Slovenske nacionalne stranke	imamo	naslednje pomisleke in pa pohvale glede
Prvič,	strinjamo	se, da je potrebno urediti zaposlovanje
urejanje razpisnih normativov, za kar	ocenjujemo	, da je bil do sedaj najbolj kritičen
Delno lahko	rečemo	, da zasleduje in poudarjam, delno lahko
To zaupanje, mislim, da ne	smemo	a priori označevati kot nekaj negativnega
Nadalje pa	pozdravljamo	tudi dopolnitev zakona oziroma študijskih
V Slovenski nacionalni stranki	pozdravljamo	tudi, po naši oceni, zelo težko nalogo,
pa je potrebno povedati, da posebej	pozdravljamo	tiste elemente, ki govorijo o obveznem
Vsi verjetno	vemo	, da je mnenje drugačne pravne narave,
Toda po drugi strani	mislimo	in verjamemo, da so ravno v tej dikciji
Toda po drugi strani mislimo in	verjamemo	, da so ravno v tej dikciji mnenja in
besedami, ki jih je tudi izrekel minister:	želimo	si močne univerze v evropski tekmi.
Prav je, da poslanci državnega zbora	podpremo	tovrstne težnje, najsi prihajajo s
V poslanski skupini se ne	strinjamo	z vloženim amandmajem poslanske skupine
	Prehajamo	na razpravo o členih in vloženih amandmajih,
kakšnimi evropskimi normativi tu ne	moremo	po dolgem in počez mahati v vsakem
asistentov - transfer znanja je, lahko	rečemo	, tudi zaradi tega, ker marsikateri
In se potem	sprašujemo	, zakaj 50% osip študentov, zakaj je
Ko se	pogovarjamo	o konvenciji o bodočnosti Evrope in
današnji seji, ampak naslednjič, ko se	srečamo	, ko bodo predložili spremembe, ostale
Tudi to, kar danes	urejamo	, delovna razmerja, vplivajo na učinkovitost
	Prehajamo	na razpravo o 8. členu in vloženem
amandmajem bi v tem delu, kjer to lahko	naredimo	, naredili ta korak, in potem verjetno
definirati in poskrbeti predvsem za to, da	gradimo	družbo v drugi smeri, se pravi, da
družbo v drugi smeri, se pravi, da	omogočimo	v večji meri te splošne olajšave, ki
Mi o tem seveda	vodimo	pogovore in poskušamo najti način,
Mi o tem seveda vodimo pogovore in	poskušamo	najti način, ki bi na enostavnejši
Drug problem, ki ga	imamo	, je ta, da je največji del sredstev
je spekter vprašanj, s katerimi se	ukvarjamo	.
Predlagam, da	ostanemo	pri obstoječi formulaciji v zakonu.
dogovore, o katerih govorim, da jih	iščemo	, našli rešitve, ki bi bile boljše,
boljše, lahko znotraj zapisanega v zakonu	povečujemo	delež tistih, ki bodo dobili več.
Več trenutno v tem proračunu ne	zmoremo	, še posebej, če želimo narediti še
proračunu ne zmoremo, še posebej, če	želimo	narediti še kaj drugega: na primer
reševanje enega samega problema, ki ga	imamo	, ampak več, bo vlada ravnala zelo verjetno
Ob 12. uri in 45 minut	nadaljujemo	z delom, s 14. točko dnevnega reda.
PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC:	Nadaljujemo	s sejo državnega zbora.
	Prehajamo	na 14.
	Imamo	pač neke kuloarne informacije, nimamo
predlaganem proceduralnem predlogu	ugotovimo	, kaj nam je potrebno storiti.
Tu	imamo	seveda besedo in možnost, da vsi o
seveda besedo in možnost, da vsi o tem	odločimo	.
Mi	imamo	v tem državnem zboru pristojno inštitucijo,
na ustno razlago predlagatelja se ne	moremo	zanašati, ker ni kvalificirana pravna
Zato	pričakujemo	, da se boste v skladu s petim odstavkom
Ne	začenjamo	na novo razprave o Triglavskem narodnem parku
okviru splošne razprave, ampak jo samo	nadaljujemo	, je moja odločitev, da jo nadaljujemo,
nadaljujemo, je moja odločitev, da jo	nadaljujemo	, mi jo danes dokončamo.
odločitev, da jo nadaljujemo, mi jo danes	dokončamo	.
Ko bomo pa odločali o tem, pa seveda	imamo	možnost se odločiti o tistem glavnem
razrešiti določeno pravno vprašanje, mi pa	pravimo	, ja, treba ga je razrešiti, in vam
pravimo, ja, treba ga je razrešiti, in vam	predlagamo	.
zakonodajno‐pravne, pove svoje mnenje, in	gremo	naprej, na primer.
preprosto 66. člena poslovnika niti ne	potrebujemo	več potem.
Mi pa razpravo lahko	nadaljujemo	.
prosil, predsedujoči, da v tem primeru ne	kompliciramo	in naj gre po vrstnem redu, bom pač
težavo prešli, vendar že na začetku	moramo	ugotoviti, da pravzaprav tako, kot
danes po tej dvomesečni prekinitvi ne	razpolagamo	kot poslanci z nobenimi dodatnimi gradivi
tem času razčiščene, pa poslanci ne	razpolagamo	z nobenim dodatnim gradivom, torej
z nobenim dodatnim gradivom, torej	imamo	tisto kar smo imeli na svojih poslanskih
večkrat očitano, da poslanci opozicije	temeljimo	svojo razpravo predvsem na tistem,
člani opozicije pa seveda v tem ne	vidimo	nobenega pravega poroštva in se sprašujemo,
vidimo nobenega pravega poroštva in se	sprašujemo	, ali bo temu res tako.
Tako	imamo	danes v Lipici, na primer: minister
spomenik najvišjega ranga, mi od tega	odstopamo	in tudi tukaj Liberalna demokracija
Konec koncev, ker	imamo	zagotovilo, da bodo poslanci vladajoče
Mi se	zavedamo	, da je novi zakon, neki popravek zakona
približujem, oziroma v Novi Sloveniji se	strinjamo	z mnenjem Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
	Vemo	, da je takšna trditev bolj ali manj
V Novi Sloveniji	smatramo	, da bi ta zakon morali v parlamentu
na referendumu proti izločitvi, zato	moramo	njihovo voljo, izraženo na referendumu,
Tako	imamo	že od leta 1995 na poskusni listi svetovne
Frederika Majorja, lahko rečem: Nikdar ne	smemo	pozabiti, da je varovanje preteklosti
že v tej dvorani rekel, da pogosto	govorimo	tudi o stvareh, ki jih ne poznamo.
govorimo tudi o stvareh, ki jih ne	poznamo	.
pravi vlada tudi tako: Zato še naprej	podpiramo	predlog.
Ker se že drugič	pogovarjamo	o zakonu, zakonu o Triglavskem narodnem parku,
Sicer pa danes	obravnavamo	enega tistih zakonov, ki vznemirjajo
mnenj in pripomb opozicije niti ne	govorimo	.
občutka neizmerne moči in pa, lahko	rečemo	, tudi nadutosti podira vse pred seboj.
Tako se	vrtimo	v začaranem krogu razkazovanja totalne
Lahko	povemo	, da postopek, ki ga vodi vodstvo državnega
Vsi se	strinjamo	, tudi v naši poslanski skupini, da
In moram poudariti, da odločno	nasprotujemo	takemu načinu in takemu pristopu, ki
Vedeti	moramo	, da, ali pa skoraj prepričan sem, ali
Vendar lahko	ugotovimo	, da tega ni.
ostale, kasnejše ideje, ki so, kot	vemo	, neizmerne, pa bi kazalo prepustiti
	Vemo	, da bi morala država kot lastnik igrati
je vsem znano, da se Slovenci radi	ponašamo	, celo identificiramo z rajem pod Triglavom.
da se Slovenci radi ponašamo, celo	identificiramo	z rajem pod Triglavom.
potrebno zakon spremeniti, vendar se ne	strinjamo	z načinom in s pristopom, niti s postopkom,
	Zavedamo	se, da na mlahav zakon, brez hrbtenice,
predlagatelji smo jasno zapisali in to	menimo	, zatrjujemo še danes.
predlagatelji smo jasno zapisali in to menimo,	zatrjujemo	še danes.
Mi predlagatelji	dajemo	posebno težo predvsem mnenju, predlogom
Vendar, dobro	vemo	, kakšna je procedura.
ampak gre za "lex specialis", kjer	želimo	predlagatelji, predvsem v tem zakonu,
	Govorimo	pa o narodnem parku, tako da vas v
izpolnjeni vsi pogoji, da lahko danes	nadaljujemo	s tem delom.
Kot	vemo	, je tudi karta pravzaprav predložena
Tako se	srečujemo	s pravno praznino.
Za zapolnjevanje pravnih praznin	uporabljamo	zakonsko analogijo kot ustaljen način
S tega vidika	menimo	, da je v tem hipu najbistveneje, da
spremembi meja, ki smo jih že posredovali,	menimo	oziroma imamo še dva pomembnejša predloga.
jih že posredovali, menimo oziroma	imamo	še dva pomembnejša predloga.
Če pa	izhajamo	iz druge logike, da zapišemo "prepovedano
Če pa izhajamo iz druge logike, da	zapišemo	"prepovedano je vse, razen tisto, kar
posebej piše, da je dovoljeno", potem pa	pridemo	do tega, da bomo zmeraj še kaj pozabili
	Nadaljujemo	z razpravo po prijavljenih poslankah
Stranke mladih Slovenije negativno	ocenjujemo	predlog zakona o Triglavskem narodnem parku.
spravili še na edini narodni park, ki ga	imamo	v Sloveniji.
Če se omejitvam in odrekanju	odpovemo	, potem varovanje ostane samo še pobožna
To	vemo	vsi in glede tega se je povsem nedopustno
Tu pa se	srečujemo	z ravno nasprotnim pristopom.
Stranki mladih Slovenije se popolnoma	strinjamo	s strokovnjaki, ki opozarjajo, da morajo
okolici, ne pa da se z novim zakonom	osredotočimo	predvsem na, recimo, sečnjo gozdov
Ko v predlogu zakona	prebiramo	določbe, ki na zavarovanem območju
gospodarskih in kmetijskih dejavnosti,	dobimo	občutek, kot da je to edino ozemlje
Če se tega ne	zavedamo	in tega ne upoštevamo, je bolje, da
Če se tega ne zavedamo in tega ne	upoštevamo	, je bolje, da predlagate zakon o ukinitvi
pomembni odločitvi, o kateri danes	odločamo	.
kreiranju mnenj morali imeti v zavesti, da	govorimo	o Triglavskem narodnem parku, da ne
o Triglavskem narodnem parku, da ne	govorimo	o eni hiši, da ne bi smeli govoriti
V Slovenski nacionalni stranki	ocenjujemo	, da je zakon o Triglavskem narodnem parku
Si to res	želimo	?
V nacionalni stranki si tega ne	želimo	, in upamo, da si tudi državni zbor
nacionalni stranki si tega ne želimo, in	upamo	, da si tudi državni zbor tega ne bo
Po moji oceni so zakoni, v katerih	moramo	mi politiki prisluhniti tudi njim.
Poleg tega pa mislim, da	moramo	imeti vsi poslanci in pa poslanke v
In da	govorimo	o Triglavskem nacionalnem parku, in
Triglavskem nacionalnem parku, in da ne	smemo	biti zavedeni s strani predlagatelja,
V Slovenski nacionalni stranki	pozivamo	predlagatelje zakona, da razmislijo
Slovenski nacionalni stranki pozivamo predlagatelje zakona, da	razmislijo	o odgovornosti svojega početja, da
Mislim, da nikakor ne	smemo	pri svoji odločitvi izgubiti vrednot
Dejstvo je, da se	soočamo	s predlogom zakona, ki je v javnosti
Če	pogledamo	Triglavski narodni park, je to edini
bilo danes že večkrat povedano, ki ga	imamo	.
zbor je: Ali lahko štirim podpisnikom	zaupamo	do te mere, da bodo različne predloge,
lahko dobili boljšo zaščito tega, kar	poznamo	v tem trenutku kot Triglavski narodni park?
redkih, ki sem rekel, da je dobro, da	imamo	vsaj neke omejitve, ker bi sicer šlo
Sedaj smo v paradoksalni situaciji, da	imamo	predlog za spremembo in veliko število
V tekstu, ki ga	imamo	sedaj pred sabo, še marsikaj manjka.
V teh stvareh, ko vsi	govorimo	, da hočemo imeti bolj sodobno ureditev
V teh stvareh, ko vsi govorimo, da	hočemo	imeti bolj sodobno ureditev v parku,
imeti bolj sodobno ureditev v parku,	uporabljamo	termine, ki niso povsem jasni in določni.
imela drugačno usodo, kot jo ima, če	govorimo	o stvareh, ki so vezane na ta park.
tega vidika je potrebno ta park, če	hočemo	, da ga naredimo za nacionalni, narediti
potrebno ta park, če hočemo, da ga	naredimo	za nacionalni, narediti v tem smislu,
te širše vrednote od tega, kar lahko	upravljamo	kot neposredno prizadeti.
V čem je potem smisel tega, če ne	pokažemo	te slovenske posebnosti?
izziv, bom rekel, ne toliko zato, da	sumničimo	, kaj bo kdo pripeljal v ta zakon, ampak
ta zakon, ampak priložnost za to, da	naredimo	park bolj strikten v svojih priložnostih,
strikten v svojih priložnostih, da ne	rečemo	razvoju in v svojih omejitvah.
Ko pa	govorimo	o tej alternativi, je le potrebno vedeti,
alternativnih tekstov, o katerih v tem trenutku	slišimo	, češ, če bi imeli mi, recimo uprava,
Dovolite, da vas nekako pozovem k temu, da	formuliramo	čim več zahtev za jasno ureditev parka,
zahtev za jasno ureditev parka, ki jih	poskušamo	spraviti skozi ta matični odbor in
bodo enake ali slabše od tega, kar	imamo	v tem trenutku.
ostanejo meje parka enake, ampak da	vidimo	, ali ga je mogoče na določenih področjih
To pomeni, da	imamo	znanje, ki bi lahko tudi v Trenti ohranilo
škode, ki jo lahko povzroči, da lahko	govorimo	o zakonu, ki določa počasno umiranje
Tisti, ki smo si jo ogledali in ki	živimo	na tem prostoru, lahko z drugačnimi
prostoru, lahko z drugačnimi čustvi	govorimo	o parku in izražamo drugače zaskrbljenost
drugačnimi čustvi govorimo o parku in	izražamo	drugače zaskrbljenost kot tisti, ki
pogoje, ki so, ampak te pogoje, da jih	ohranimo	take, kot so.
Kako sedaj liberalno	dopuščamo	še razširitev teh anomalij znotraj
tak zakon, ki bi uničil še to, kar	imamo	in iz strahu, da se to ne bi res zgodilo.
To	imamo	, recimo, urejeno pri vodooskrbnih conah,
Tisti, ki	imamo	občutek in sočustvujemo s to naravo,
Tisti, ki imamo občutek in	sočustvujemo	s to naravo, moramo narediti nekaj,
občutek in sočustvujemo s to naravo,	moramo	narediti nekaj, da si izborimo, da
naravo, moramo narediti nekaj, da si	izborimo	, da nehate s temi traparijami zavoljo
Tisti ki Bohinj	spoštujemo	kot naravno dediščino, ki spoštujemo
spoštujemo kot naravno dediščino, ki	spoštujemo	ljudi, ki spoštujemo njihovo premoženje,
dediščino, ki spoštujemo ljudi, ki	spoštujemo	njihovo premoženje, ki so ga podedovali
ali dvakrat na leto, ko umazane noge	peremo	v tistem Bohinjskem jezeru.
Pozivam vse, da se	izogibamo	medsebojnim konfliktom.
PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Prosim, da se	izogibamo	posegom v razpravo.
Prosim, da se	umirimo	!
PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Prosim, da se	umirimo	.
DUŠAN VUČKO: Eni	imamo	oblast nad sabo...
VALENTIN POHOREC: Pozivam vse, da se	umirimo	.
	Nadaljujemo	z razpravo.
Če odmislim tisto, kaj predlagatelji	nosimo	v glavah.
Zgolj zaradi tega, da si	nalijemo	čisto vino.
način posredno zvezo v tem smislu, da	govorimo	v zakonu tudi o določbah, ki se nanašajo
Ker določa, da ustanovitelj - prosim,	poudarjamo	to - ustanovitelj seznani javnost z
- kar pa v tem primeru ne gre - kot	vidimo	in kar sem že večkrat danes rekel,
Bilo bi prav, da tisti, ki zakone	sprejemamo	, prvič te zakone poznamo, če že kaj
zakone sprejemamo, prvič te zakone	poznamo	, če že kaj predlagamo.
prvič te zakone poznamo, če že kaj	predlagamo	.
Drugič, da se	držimo	teh predpisov tako, kot je treba.
S tega vidika	menimo	, da je v tem hipu najbolj bistveno,
Ta problem	moramo	rešiti.
jezite na nas morda, ker - pač vas	opozarjamo	- da obstajajo neka pravila, ki se
zakon, bi bilo prav, da k stvari resno	pristopimo	in da res poslušamo argumente.
k stvari resno pristopimo in da res	poslušamo	argumente.
Tu spet	ugotavljamo	, da predlagatelj ni upošteval vsega
Če ponovim, ne	govorimo	le o naravni krajini, ampak tudi o
piše, da tamle pri svetem Janezu ne	smemo	.
Pa je fino mrzla voda, da ne	smemo	ene majhne jedrske centrale postaviti."
Mi v zakonu niti ne	moremo	določiti vseh tistih ravnanj, ki so
tisti, ki Triglavski narodni park bolje	poznamo	, ki ga prehodimo, ne samo prevozimo,
Triglavski narodni park bolje poznamo, ki ga	prehodimo	, ne samo prevozimo, najdemo obilo primerov,
bolje poznamo, ki ga prehodimo, ne samo	prevozimo	, najdemo obilo primerov, kako slabo
ki ga prehodimo, ne samo prevozimo,	najdemo	obilo primerov, kako slabo vzdrževani
Zato se mi zdi primerno, da jo	upoštevamo	.
je, da predlagatelji s tem zakonom ne	ustanavljamo	novega zavarovanega območja.
"	Spreminjamo	."
Če	pristanemo	na to, da ustanavljamo zavarovano območje,
Če pristanemo na to, da	ustanavljamo	zavarovano območje, čeprav obstaja
vse, ampak nam zmanjka na nadzoru, ko	imamo	dopuščeno tako imenovano samogradnjo,
Potem	imamo	zakon o gozdovih, potem imamo zakon
Potem imamo zakon o gozdovih, potem	imamo	zakon o vodah in imamo še kakšen zakon,
gozdovih, potem imamo zakon o vodah in	imamo	še kakšen zakon, ki nekako tangira
je ključni razlog, da mi sedaj, ko	skušamo	urediti to vprašanje na novo, ker je
slabo urejeno, da to na novo sistemsko	uredimo	.
Saj mi to	vemo	.
Sedaj smo v situaciji, da	imamo	pred sabo zakon, ki naj bi pomenil
Dejansko pa	imamo	pred sabo dokument, ki naj bi na zakonski
Glejte, tu danes	beremo	, da pravna praznina v prometu z zemljišči
	Prehajamo	na 16.
	Ocenjujemo	tudi, da predlog zakona zagotavlja
Opozoriti	želimo	tudi na to, da je vlada pri tem ob
poslanski skupini Nove Slovenije se	zavzemamo	za to, da bi v državnem zboru sprejeli
sodelovanja, zato v Novi Sloveniji	smatramo	, da je takšen zakon potreben.
oblastnikov trenutno v naši državi	ugotavljamo	, da sodelovanje med mestom Ljubljana
Ali se	zavedamo	v Sloveniji, da Ljubljana postaja najpomembnejše
Združene liste socialnih demokratov	menimo	, da bo sprejem zakona o glavnem mestu
opero več kot 100 let, da gledališč ne	omenjamo	posebej.
Vendar če smo objektivni, lahko	ugotovimo	, da se poglaviten del vsakodnevnih
sprejemom tega zakona, ki ga danes	obravnavamo	.
Tu	mislimo	predvsem na vprašanje urejanja in rabe
Združene liste socialnih demokratov predlagani zakon podprli, saj	menimo	, da je primerna podlaga za nadaljnji
	Strinjamo	se s predlagatelji, da je za harmonično
Ne	zagotavljamo	kakšnih posebnih ugodnosti.
nalogami in zadolžitvami, lahko tudi tu	pričakujemo	najboljše rezultate le v primeru, da
poslanski skupini Slovenske ljudske stranke	podpiramo	predlog zakona o glavnem mestu Republike Slovenije.
smo, da je primerno, da v tem času, ko	razpravljamo	o pristojnostih države in njenem novem
organi v novi skupnosti, z zakonom	določimo	tudi odnos delovanja pristojnih organov
glede na besedilo predlaganega zakona	ocenjujemo	, da gre pri tej točki dnevnega reda
S tem zakonom ga ne	določamo	posebej. 10. člen Ustave Republike Slovenije
Člani Slovenske demokratske stranke	soglašamo	, da bi bila določena razmerja med državo
torej kaj spremenilo, če tega zakona ne	sprejmemo	?
	Opozarjamo	, da se tudi predlagatelja dobro zavedata,
tudi za vse druge občine, če pravilno	razumemo	9. člen zakonskega predloga.
upoštevanju navedenih dejstev lahko	ugotovimo	le, da se očitno bližajo nove volitve
Slovenski demokrati	opozarjamo	, da takšna politična igra pomeni, nenazadnje,
Predlagateljema zato	predlagamo	, da zakon umakneta in s tem državnemu
deklaracija kot zakon, zagotovo ne	moremo	podpreti.
PETER LEVIČ: Danes	razpravljamo	o predlogu zakona, ki - po domače rečeno
O kako pomembni tematiki	govorimo	danes, govori tudi dejstvo, da se je
jih v Stranki mladih Slovenije zelo	podpiramo	.
Prav tako	ocenjujemo	, da je omenjen zakon v nasprotju z
Posebej, če	gledamo	prvi člen omenjenega zakona.
odpravljanje težav, s katerimi se zares	srečujemo	Ljubljančani, s katerimi se srečuje
Tukaj najbrž vsi, ki v tej dvorani	sedimo	in tudi sicer vemo, da mora država
v tej dvorani sedimo in tudi sicer	vemo	, da mora država nekatere stvari urejati,
zakon takšne sestavine, da jih lahko	sprejmemo	kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.
demografski razlogi govorijo za to, da si	moramo	za utrjevanje pripadnosti prestolnici
Ko	imamo	pred seboj zakon o glavnem mestu, o
Mi	vemo	- čeprav je tu gospa županja, jo pozdravljam
Gospod Jerovšek, lepo prosim, da se	držimo	dnevnega reda.
	Vemo	, da smo prebrali, da je generalni sekretar
podlaga za tisto, kar v tej državi	potrebujemo	.
zakona, v Poročevalcu kot v teh kopijah	imamo	napisano, da je župan oziroma županja
Mislim, da	potrebujemo	takšen zakon oziroma potrebujemo zakon,
da potrebujemo takšen zakon oziroma	potrebujemo	zakon, ki ureja razmerja med državo
ne bi bilo tovrstnih očitkov, ki jih	slišimo	in da ne bi bilo pomislekov, češ zdaj
Ampak naj bo tako, kot	imamo	povsod zapisano župan, županja.
Ravno zaradi tega, da	ostanemo	na abstraktni ravni.
v tem primeru, županja asociira, da	govorimo	ponovno samo o urejanju odnosov med
V 1. členu	naštevamo	, kaj v Ljubljani že je.
Našteval bi to, kar mi	mislimo	, da bi v glavnem mestu moralo biti.
Skratka, prav je, da zakon	sprejmemo	.
ANTON (TONE) PARTLJIČ: Če	gledamo	, kdo je ostal tu od govornikov in kdo
Celo mislim, da če	govorimo	o mestu Ljubljani in govorimo, da je
da če govorimo o mestu Ljubljani in	govorimo	, da je ustavna kategorija, bi bil morda
da je glavno mesto neke države - kot	rečemo	- simbol državnosti.
vidim, da mi, Štajerci in podeželani,	mislimo	, da bi to moralo biti nekaj več.
Ker mi vsi	zamenjujemo	državne institucije z mestom Ljubljana,
Pravzaprav nikjer teh stvari ne	ločimo	.
pač druge razmere, pa tudi mi, ki tu	sedimo	.
Celo več si mislim, ko	govorimo	o tej simbolnosti.
Ali pa bi o tem odločali mi, če	mislimo	resno o našem glavnem mestu.
v drugih mestih, ki jih potem tudi	štejemo	za državne - če rečem, knjižnica v
tukaj, ki jih tukaj v tem trenutku	interpretiramo	vsak po svoje.
potrudili, da jih v čim večji meri	uredimo	v zakon.
Ampak to pustimo, ker	imamo	na drugem koncu še kaj, da se pogovorimo.
imamo na drugem koncu še kaj, da se	pogovorimo	.
Tukaj iz države pravzaprav	napadamo	suverenost občine.
Ampak ne	smemo	mešati, kaj je suverenost, do kod sega
širšem, tudi prek meja, kako si to	zamišljamo	.
Če	gledamo	druge države, začenši z Rimom kot prestolnico
razloge, zakaj v Nacionalni stranki	nasprotujemo	omenjenemu zakonu.
Dejstvo pa je, da nekaj takšnega	potrebujemo	in to nujno potrebujemo.
nekaj takšnega potrebujemo in to nujno	potrebujemo	.
Mogoče nam je celo ustrezalo, da	imamo	določene antagonizme v Sloveniji na
kot dobronamerno, da te stvari lahko	ločimo	.
na to, da smo se osamosvojili in da	imamo	sedaj drugo glavno mesto.
Naloga pa je, da naše glavno mesto tudi	opredelimo	kot glavno mesto, in da ga za to tudi
glavno mesto, in da ga za to tudi tako	smatramo	.
V tem namenu, da to	dosežemo	- o čemer sem govoril, pa tudi drugi
Če	želimo	, da bo zakon univerzalen, potem ga
želimo, da bo zakon univerzalen, potem ga	moramo	napisati ne za to mandatno obdobje,
vse, kar spominja na funkcije ali pa	imamo	v mislih funkcije, napisano pač v obojespolnih
Ampak, če	želimo	, da je neka stvar univerzalna, potem
To tudi	uporabljamo	.
To prakso	uporabljamo	tudi v drugih zakonih.
	Prehajamo	na glasovanja zbora o predlogih odločitev.
Najprej	gremo	na prekinjeno 2. točko dnevnega reda
katerem pa dejansko ni priznal, da sploh	imamo	dolžnost zakon spoštovati.
zbor in predlaga spremembe, kot to	videvamo	končno vsak dan.
pravi: "Mislim, da je pravi način, da se	pogovarjamo	, ne pa da politiziramo tukaj, v državnem
način, da se pogovarjamo, ne pa da	politiziramo	tukaj, v državnem zboru, in poskušamo
politiziramo tukaj, v državnem zboru, in	poskušamo	z insinuacijami doseči cilj neke začasne
pojavlja praksa, da tako v državnem zboru	kršimo	poslovnik, kot vlada sama.
pove, da je to politiziranje, če mu	postavimo	vprašanje, zakaj ni tega izvršil.
Lahko	preidemo	na glasovanje o predlogu sklepa, kot
	Glasujemo	!
Včasih	moramo	biti bolj pozorni.
	Nadaljujemo	s prekinjeno 11. točko dnevnega reda,
	Nadaljujemo	z drugo obravnavo, to je z odločanjem
	Glasujemo	!
Zdaj	glasujemo	o amandmaju poslanskih skupin.
	Glasujemo	!
Zdaj	prehajamo	na glasovanje o amandmaju k 8. členu,
Lahko	preidemo	torej na glasovanje o amandmaju k 8.
	Glasujemo	!
	Prehajamo	na tretjo obravnavo predloga zakona.
Zato lahko	preidemo	na odločanje o zakonu.
	Glasujemo	!
	Nadaljujemo	s prekinjeno 14. točko dnevnega reda
	Prehajamo	na odločanje o naslednjem predlogu
razmislili o kakšnih drugih sredstvih, da	preprečimo	to katastrofo za Slovenijo.
Sedaj računajte na to, da	potrebujemo	tudi teh 600 milijonov, da ne bo prepozno.
Za tako pomembno stvar	potrebujemo	neko aktivno legitimacijo, ne pa zgolj
od predstavnikov naše vlade, katerih	imamo	že dovolj, za takšen zakon ne moremo
imamo že dovolj, za takšen zakon ne	moremo	verodostojno glasovati.
Slišali smo obrazložitve glasov, zato	prehajamo	na glasovanje o predlogu sklepa o primernosti
	Glasujemo	!
	Nadaljujemo	s prekinjeno 16. točko dnevnega reda
	Prehajamo	na odločanje o naslednjem predlogu
Lahko	odločamo	?
pri takšnem zakonu, o katerem danes	odločamo	- o glavnem mestu.
V ustavi	imamo	zapisano, da je naše glavno mesto Ljubljana.
Moje osebno mnenje je, da tudi zakon	sprejmemo	, kot so ga predlagatelji predlagali,
so ga predlagatelji predlagali, da	imamo	glavno mesto v zakonu zapisano s členi,
zakon oziroma to dikcijo v 1. členu	sprejmemo	, seliti iz glavnega mesta.
Lahko	preidemo	torej na glasovanje o predlogu sklepa
	Glasujemo	.
le da tokrat bolj po tem, kaj lahko	prinesemo	Uniji, kot pa po drugih kazalcih.
imela za svoj nacionalni interes; če	odštejemo	»naravno zavezništvo« z manjšimi članicami,
»Najprej	potrebujemo	nekaj časa za razmislek,« je dodal
O silvestrovanjih po Sloveniji	poročamo	tudi na 5. strani.
Nikakor ne	mislimo	, da bi zaradi tega primarno raven odpravili
primarno raven odpravili - nasprotno,	želimo	jo še okrepiti.
V drugih krajih, kjer	imamo	bolnišnice, bi imeli večje centre;
	Imamo	zakon o enakopravnih možnostih: vloga
V centrih za socialno delo	poskušamo	doseči dogovor dveh odraslih oseb.
V najbolj spornih primerih se	dogovarjamo	o stikih tudi do desetkrat.
in konflikti na isto temo, pri čemer	imamo	legalne možnosti preseči jih ob upoštevanju
V Sloveniji	porabimo	za delovanje invalidskih organizacij
v tisti državi, v kateri avtomobil	registriramo	.
simetrično prenesejo količine, ki jih	imamo	iz dvostranskih sporazumov, v sporazume,
»	Pričakujemo	pa, da naj bi tudi zaradi utečenih
Še	vemo	, kaj je inflacija?
Dovolj je, če	povemo	, da drugače, torej brez zajetne inflacije
Ob vsem hvalisanju, ki ga	poslušamo	in ponavljamo zadnje poldrugo desetletje,
vsem hvalisanju, ki ga poslušamo in	ponavljamo	zadnje poldrugo desetletje, kako smo
O posledicah očitno še vedno	nočemo	razmišljati.
Še vedno	hočemo	verjeti, da se inflacije znebimo zgolj
vedno hočemo verjeti, da se inflacije	znebimo	zgolj z nizko številko mesečnega premika
Tako se	trudimo	mesečne izračune premika cen čim bolj
cen čim bolj stolči, čeprav pri tem	hodimo	spraševat za cene najraje k tistim,
Lahko	rečemo	, da je zrel, kdor prizna, da za takšno
Uradno je	imamo	torej 4,6 odstotka.
resničnega obsega inflacije še zdaj dodatno	revalviramo	tolar.
	Skrbimo	za uvoznike namesto za izvoznike.
Letos sicer ta primanjkljaj še lahko	blažimo	s presežkom menjave z območjem za Kolpo.
Te zgodbe pa tudi niso nove in jih	poznamo	.
zamenjali kraljevinske dinarje, mi	dajemo	zdaj manj za evro, Evropa pa se bo
Potrditev za to	najdemo	v opisu znamenitega zbora v Apd 15.
Apostolskih delih pri njegovem imenu ne	najdemo	naziva škof.
z judovsko tradicijo, v Apd 15,2 pa	beremo	o apostolih in starešinah.
V 1 Kor 9,5	najdemo	omembo drugih apostolov in Gospodovih
Ne	najdemo	niti ene omembe, da je bil Jakob potujoči
vendar jih na Jakobovi kostnici ne	najdemo	.
Jakoba in Pavla - prav Jakoba največkrat	spregledamo	.
Zato lahko	sklepamo	, da je skupina, ki je prišla v Antiohijo,
Toda tega vidika njegove pobožnosti ne	smemo	jemati preveč dobesedno, saj je bil
Iz Apd 15	izvemo	, da je prav on napisal apostolsko pismo
vsekakor zainteresiran za sodelovanje, saj	želimo	biti navzoči v dejavnosti kraja z velikim
»Sneg lahko	obdržimo	le, če progo utrdimo, takoj ko jo prekrije
»Sneg lahko obdržimo le, če progo	utrdimo	, takoj ko jo prekrije sneg.
Ker si pluga ne	moremo	izposoditi vselej, kadar ga potrebujemo,
moremo izposoditi vselej, kadar ga	potrebujemo	, nam tega včasih ne uspe narediti,«
Da ne	govorimo	o skladu, v katerega bi moral lastnik
aktivnost enote manjša, še vedno aktivno	sodelujemo	pri vodenju pomurskega območja in organiziranju
odločili, da s Kolosejem z novim letom	prekinemo	poslovno sodelovanje,« je za Delo dejal
Murska Sobota in Silva Čagalj, Štore.	Čestitamo	in vas prosimo, da nam sporočite svoje
Silva Čagalj, Štore. Čestitamo in vas	prosimo	, da nam sporočite svoje davčne številke.
zmagovalce mediji in občestvo častijo, te	prepoznamo	, gledamo, slišimo, poraženci pa so
in občestvo častijo, te prepoznamo,	gledamo	, slišimo, poraženci pa so anonimni,
občestvo častijo, te prepoznamo, gledamo,	slišimo	, poraženci pa so anonimni, nevidni,
in avtomobile že dolgo in na debelo	imamo	, sedaj potrebujemo nekaj, kjer bo posameznik
že dolgo in na debelo imamo, sedaj	potrebujemo	nekaj, kjer bo posameznik lahko realiziral
svoje želje, potrebe in sposobnosti,	potrebujemo	torej široko mrežo ateljejev, studiev
Glembaje, mislim na dramo, ker Glembajev	imamo	definitivno dovolj.
Oster in neizprosen portret	potrebujemo	, kot je Krležev.
anketah o najdogodkih je zaželeno, da ne	govorimo	o tistih, pri katerih smo sami imeli
letošnje dosežke na OI v Atenah realno	pričakujemo	uvrstitev slovenskega plavalca ali
Prav gotovo	imamo	štiri, če ne celo pet plavalcev oziroma
	Imamo	pa zdaj tri evropske prvake, ki bi
	Imamo	približno deset plavalcev, ki sodijo
Teh ne	smemo	obremenjevati z atenskimi igrami, saj
Mirno lahko	rečemo	, da ima slovensko plavanje že danes
Vsako leto	moramo	malce »popravljati« programe, ki jih
uresničili in tudi nad rezultati se ne	moremo	pritoževati.
Reprezentantom vsekakor	moramo	omogočiti optimalne priprave za najpomembnejša
najpomembnejša tekmovanja, pri čemer pa	moramo	upoštevati tudi, da imamo doma bistveno
čemer pa moramo upoštevati tudi, da	imamo	doma bistveno boljše možnosti za delo,
potrebne, jih plavalci morajo imeti, ne	smemo	pa razsipavati z denarjem.
Brez njih namreč hitro lahko	ostanemo	bosi.
Zato	moramo	podpreti našo stroko in realno oceniti,
športnikom olajšala študij na univerzi, zato	moramo	gotovo posvetiti več pozornosti sistemu
Predsednik Turnšek: Ne	želimo	ga izgubiti
Da	igramo	zelo malo vrhunskih tekem, da je odziv
Klubski proračun še	klestimo	, toda brez radikalnih obratov.
ne bomo odpuščali, še zlasti pa ne	želimo	izgubiti Perića.
Ne gre namreč pozabiti, da se ne	borimo	le za preboj med prvih šest mest v
Filipovski previdno napoveduje: »Ne	obremenjujemo	se s tujimi težavami.
Na vsakega tekmeca se maksimalno	pripravimo	in tudi tokrat gremo po zmago.
maksimalno pripravimo in tudi tokrat	gremo	po zmago.
Lahko	izgubimo	tekmo, vendar ne smemo prejemati po
Lahko izgubimo tekmo, vendar ne	smemo	prejemati po 100 točk.
»Tukaj mu	pravimo	kar ljubezenski dvoboj.
na uvodnih tekmah v Skandinaviji, a	potrebujemo	še precej treninga,« je nastop svojih
Franciji in razširile so se po vsem svetu,	imamo	jo tudi v Ljubljani.
Poleg Bermudskega trikotnika	imamo	v slovenskem prevodu še dve njegovi
omahovali, ne vedoč, katero stranko naj	nagradimo	za vse, kar nam je omogočila.
In z boječo radovednostjo se lahko	vprašujemo	, ali Evropi še vedno grozi ponovitev
In Slovenci vedno	izvolimo	tudi nekaj tistih mož, ki jih lahko
potreboval nas, državljane, da na volitvah	odločamo	, kdo bo na oblasti?
približevanja EU niso ponudili, če	izvzamemo	državno predreferendumsko kampanjo.
Žal niso edini, skrivajo, a ne	smemo	pozabiti, da sta Slovenija in Avstrija
Vse to lahko	obračamo	, kakor hočemo.
Vse to lahko obračamo, kakor	hočemo	.
Na nek način postanem	recimo	kot vaša hčerka.
njihovega tona še bolj veselim; veliko se	hecamo	in si pripovedujemo »umazane« vice.
bolj veselim; veliko se hecamo in si	pripovedujemo	»umazane« vice.
mojimi študenti v učilnici; stalno se ga	spominjamo	.
da je največji praznik in ga seveda	slavimo	.
V umetnosti lahko	vidimo	, kako naravno je ukvarjati se s smrtjo
	Vemo	, da nikoli ni imel svojega stanovanja.
Brucknerja in Mahlerja, da o operi ne	rečemo	nobene; v njej je namreč nešteto oblik
duhanja; pomembni so vsi čuti, s katerimi	zaznavamo	.
Vsi	vemo	, kako zna biti to težko.
Tako je to, kadar	gledamo	naravo; rožice cvetijo in za to nič
ne pričakujejo, pa še dišijo in še	trgamo	jih lahko ...
Sočutje je nekaj najlepšega, kar ljudje	imamo	.
Vsi ljudje	imamo	nekaj podobnega: vsi se rodimo in vsi
ljudje imamo nekaj podobnega: vsi se	rodimo	in vsi umremo.
nekaj podobnega: vsi se rodimo in vsi	umremo	.
Moja želja je, da se	zavemo	, da je prekrasen dar, da se lahko rodimo,
zavemo, da je prekrasen dar, da se lahko	rodimo	, in mislim, da smo prišli na ta svet,
mislim, da smo prišli na ta svet, da se	veselimo	življenja in živimo svojo (nam dano)
ta svet, da se veselimo življenja in	živimo	svojo (nam dano) usodo.
Skozi težave pa lahko	rastemo	in se razvijamo.
Skozi težave pa lahko rastemo in se	razvijamo	.
Vsi	delamo	napake, ampak ljubezen gre čez vse
izvedeni v Sloveniji od osamosvojitve (če	zanemarimo	lokalne referendume), jih je bilo lani
Če	sodimo	po tem, kako težko gre to s policijo,
Tako	imamo	zdaj vojake le še na pogodbi.
ti ljudje ostali brez mnogih pravic,	recimo	do zdravstvenega zavarovanja, šolanja,
Ko to	poročamo	, boji še trajajo.
Straßburg (da o Strasbourgu niti ne	govorimo	).
Jasno, svoj (novi) socialni krog si	začnemo	graditi šele s prihodom v Ljubljano,
In karakter, ki je, kot	vemo	, nemalokrat naša usoda, se na tej točki
tvegati tezo, da so komaj čakali, da se	spravimo	od tam.
srčno in toplo, z besedo, ki jo knapi	uporabljamo	vse leto, ostali pa na ta zadnji dan
lahko vodil do sklepa, da Slovenci zelo	cenimo	lastništvo.
Torej, Slovenci lastništvo	cenimo	bolj, kakor ga cenijo na primer Švedi
Je res tako ali pa se morda	srečujemo	z vprašanjem kure in jajca?
V stanovanjski politiki torej težko	najdemo	ukrepe, s katerimi bi država aktivno
S tem lahko v veliki meri	pritrdimo	pogledu, da ima visoka privlačnost
zlasti ne v času volitev: mirno lahko	stavimo	, da bo na ameriških tleh veliko več
težave,« reče zdaj Miklavž, »pogovoriti se	moramo	, kako naprej.
»Pri nas še	spečemo	nekaj piškotov, glasov pa nobenih,«
»	Moramo	se dogovoriti, kako si bomo razdelili
Če ne bo šlo drugače,	vprašamo	za nasvet predsednika republike.
bo nam hotel svetovati, če prej ne	izkoristimo	nižjih instanc.
Mislil sem, da to	zmoremo	le mi trije,« se iskreno čudi Božiček
Kakor koli	gledamo	, imamo Slovenci težave z izrazoslovjem,
Kakor koli gledamo,	imamo	Slovenci težave z izrazoslovjem, ki
razlik, ki so v življenju, če si jih	želimo	ali ne.
čista neumnost, kar nam znova pove, da	imamo	Slovenci hude težave s kategorialnim
S tem seveda	nočemo	reči, da ni odnos do (slehernih) manjšin
	Verjamemo	v njegove dobre namere, vendar je na
so še ena priložnost, da v Sloveniji	obračamo	hrbet dejanskim problemom te družbe.
Vsi	pišemo	.«
V jeziku joruba	rečemo	, da je beseda jajce.
Ali	potrebujemo	nove besede za razumevanje sveta?
V mojem jeziku joruba	verjamemo	, da nič ne obstaja, dokler ne dobi
Če stvari	imenujemo	z napačnim imenom, lahko pride do katastrofe.
Za kolonializem	vemo	, kaj je bil, ker se ni sprenevedal.
Danes	živimo	v bolj neokolonialnih razmerjih kakor
Postkolonializem je dober anestetik, kadar	hočemo	, da ljudje pozabijo vsakdanje razmere,
Zdi se mi, da se	vračamo	nazaj v kolonialno dobo.
Iz izkušenj	vemo	, da demokracije ni mogoče uvoziti,
Mislim, da bi morali biti previdni, ko	ponujamo	svobodo ali prodajamo demokracijo,
biti previdni, ko ponujamo svobodo ali	prodajamo	demokracijo, ki sta prelepi besedi.
Način kako ju	ponudimo	, lahko zbudi odpor in sproži zavrnitev.
V Afriki je veliko zla, ki ga	proizvajamo	sami.
Afričani o Evropi in Ameriki	vemo	zelo veliko.
	Živimo	v dveh jezikih in med njima.
Vsi, ki to	počnemo	, to delamo zato, ker nam je to vsilila
Vsi, ki to počnemo, to	delamo	zato, ker nam je to vsilila zgodovina.
vsilila te jezike, afriški pisatelji se	izražamo	v angleščini in francoščini.
V resnici pa jo	moramo	vsakič sproti ustvariti na novo.
Sestaviti jo	moramo	iz 330 jezikov, ki jih govori 120 milijonov
Afričani	nosimo	to breme.
V Afriki	govorimo	o neodvisnosti in razočaranju, ki je
Način kako se bolezni	lotimo	, določi, ali bomo bolezen ozdravili
Običajno	slišimo	samo o administrativni patologiji afriških
diktator iz naše jezikovne skupine, ga	toleriramo	, če ne, ga sovražimo.
jezikovne skupine, ga toleriramo, če ne, ga	sovražimo	.
objokovati tega božjega človeka in ga	prosimo	, naj nam pošlje drugega razsvetljenega
»Nikar ne	mislimo	, da s kapitalizmom ne moremo izmenjati
»Nikar ne mislimo, da s kapitalizmom ne	moremo	izmenjati nobene ideje...
	Poznamo	take, ki naredijo natančno toliko,
	Poznamo	pa tudi take bolnišnice, ki ne poznajo
Vse pač zato, ker se	zavedamo	, da rak ne prizna praznikov in da bi
Ker	sprejmemo	in zdravimo znatno več bolnikov, kot
Ker sprejmemo in	zdravimo	znatno več bolnikov, kot nam jih s
jih s pogodbo priznava zavarovalnica,	imamo	seveda izgubo.
Na božičnico lahko	pozabimo	.
čakalnih list, lahko prihodnje leto	pozabimo	tudi na večjo vrečo denarja.
približuje onemu v Butalah, če seveda	predpostavimo	, da smo se od njega sploh kdaj oddaljili.
oni imajo moč nad nami in mi že ne	moremo	biti nasprotnega mnenja ob neumnostih,
vindišarje, saj se od njega lahko marsikaj	naučimo	za domačo rabo.
Bodimo torej malo razumni in človeški,	popravimo	krivice, ki smo jih hote ali nehote
bo konec, bomo pa nekateri, ki morda	razmišljamo	nekoliko drugače, spet lahko upali,
kdo smo pravzaprav mi, ki tudi nekaj	zahtevamo	od ubogih davkoplačevalcev, ne zaveda,
Nazaj	hočemo	izključno svoje!
žrtve nacizma, fašizma in komunizma in	nočemo	biti tudi tranzicije.
odločeni, da na tak ali drugačen način	poiščemo	svojo pravico.
Zato	hočemo	ukradeno nazaj!
Razum pa	imamo	zato, da delamo po vesti.
Razum pa imamo zato, da	delamo	po vesti.
Vzhodni Timor, Jugoslavijo, Afganistan, zato	imamo	danes Irak.
Nemčija je, kot	vemo	, vodila drugo svetovno vojno kot revanšistično
V razmerah, ko se	dušimo	v mrežah tujega kapitala, lastne samovšečnosti
izdelana tehnična dokumentacija, če jo	hočemo	izdelati in prodajati kot tehnični
konstrukcijsko‐razvojne dejavnosti lahko	razberemo	, kako se vključuje znanost v nov izdelek
konstrukcijsko razvojno dejavnost, da	pridobimo	lastne izdelke, če hočemo, da bi postala
dejavnost, da pridobimo lastne izdelke, če	hočemo	, da bi postala Slovenija na tujem tržišču
sodelavec revije Slovenski glasnik) tudi	zapisujemo	po domače.
Zato je lepo in prav, da	imamo	v Ljubljani Štefanovo ulico, žalostno
Ljubljani Štefanovo ulico, žalostno pa, da	imamo	tudi Institut Jožef Stefan (IJS - ugledno
Za kulisami scenografije	slutimo	tehnologijo medija.
	Vemo	, da se za gledanje Sadama lahko zahvalimo
Vemo, da se za gledanje Sadama lahko	zahvalimo	stotnijam nevidnih preganjalcev, vojakov,
Mož, ki mu nikoli ne	vidimo	obraza, prečesava razredčene lase in
brezhibna, vzorno osvetljena, lepo	vidimo	najmanjše podrobnosti v ustni votlini.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/Gap (3807)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika