O'beseda, označena besedila z lemami
ni policija vrgla ven vrgla ven ne | verjamem | da se ji je kaj zgodilo nikogar nič |
»Natanko | vem | , kaj čutiš.« |
»Vse | vem | o tvojem preziru, o tvojem sovraštvu |
»Veste, da ne | vem | .« |
» | Hočem | videti obešanje!« |
» | Hočem | videti obešanje!« je skandirala deklica |
Pozor, pozor, | prosim | ! |
»Na svoja mesta, | prosim | , od trideset do štirideset!« |
»Naravnost iz bokov, | prosim | , tovariši.« |
»Skloni se, | prosim | , niže!« |
»Niže, | prosim | !« |
»Devetintrideset jih | štejem | in imela sem štiri otroke.« |
»Ravno tisti, ki ga | iščem | ,« je rekel glas za Winstonovim hrbtom. |
»Že šest tednov | uporabljam | isto britvico,« je dejal lažnivo. |
» | Poznam | te,« se je zdelo, da govorijo, »vidim |
»Poznam te,« se je zdelo, da govorijo, » | vidim | skozte, čisto dobro vem, zakaj nisi |
govorijo, »vidim skozte, čisto dobro | vem | , zakaj nisi šel gledat, kako so obešali |
»Rad jih | gledam | , kako brcajo.« |
»Naslednji, | prosim | !« je zaklicala natakarica z belim predpasnikom |
»Ti misliš, če | smem | tako reči, da je naša poglavitna naloga |
pa zdaj je Winston ujel opazko kot » | Mislim | , da imate čisto prav, popolnoma |
da imate čisto prav, popolnoma se | strinjam | z vami« ki jo je izgovoril mlad in |
»Ne | vem | , ali jo poznaš: gosovor, gagati kot |
»Smith, stari, povedal ti bom, zakaj te | iščem | .« |
» | Povem | ti pa, da ne bo moja krivda, če stari |
»A, tako - | hočem | reči, da kaže pravega duha, ne?« |
»Oh, tega seveda ne | vem | .« |
» | Hočem | reči, da smo pač v vojni,« je rekel |
»Tudi sam | uporabljam | že šest mesecev isto.« |
Razumem | kako; ne razumem pa zakaj. | |
Razumem kako; ne | razumem | pa zakaj. |
»Lahko | pogledam | tvoje papirje, tovariš?« |
»Prekleto, a ne slišiš, kaj ti | pravim | ?« |
» | Rečem | ti, da nobena številka, ki se konča |
»Doma jih | imam | cel kup, napisanih na kos papirja, |
» | Pišem | jih točno kot ura.« |
»In | pravim | ti, nobena številka, ki se končuje |
»Skoraj natančno ti lahko | povem | tisto prekleto številko.« |
»Vse | imam | črno na belem.« |
»In | povem | ti, nobena številka -« |
»Jaz pa | hočem | polič,« je vztrajal starec. |
»Vas lahko | povabim | na pijačo?« |
»Da ne | omenim | cene.« |
»No, | želim | vam veliko zdravja!« |
»Ne | vem | , zakaj.« |
»In to je bilo - ne | morem | vam povedati datuma, ampak moralo |
» | Spominjam | se, - oh, tega je že davno - da sem |
»Kar vas | vprašujem | , je tole: So vas bili ti ljudje zmožni |
»In je bilo običajno - samo | navajam | , kar sem bral v zgodovinski knjigi |
» | Spominjam | se, kot bi bilo včeraj.« |
» | Zaletim | se v nekega mladega tipa na Shaftesbury |
»On reče: | Snamem | ti to prekleto glavo, če boš nesramen.« |
»Jaz pa: Pijan si, v pol minute te | spravim | na varno,« rečem in če mi verjamete, |
v pol minute te spravim na varno,« | rečem | in če mi verjamete, pograbi me za ovratnik |
» | Vem | , kaj pričakujete, da bom rekel,« je |
»Takega papirja ne delajo več že - oh, | upam | si reči, da že petdeset let ne.« |
»Nič določenega ne | želim | .« |
»Kajti ne | verjamem | , da bi vam lahko ustregel.« |
» | Spominjam | se časov, ko je takale stvar veljala |
funtov, osem funtov pa je bilo - no, ne | morem | preračunati, ampak gotovo veliko denarja.« |
»Pohištvo po malem | razprodajam | .« |
je rekel starec, »ampak lahko vam ga | odvijem | , bi rekel.« |
» | Poznam | to stavbo,« je končno dejal Winston. |
»Kako gre dalje, se ne | spominjam | več, vem pa, da se konča Tukaj je |
»Kako gre dalje, se ne spominjam več, | vem | pa, da se konča Tukaj je sveča, da |
»Jo že | imam | !« |
»No, to je vse, česar se lahko | spomnim | .« |
rekli,« je dejal starec, »čeprav se ne | spominjam | , da bi bila tam kje polja.« |
napisano z veliko, neoblikovano pisavo: » | Ljubim | te.« |
Ob pogledu na besede | Ljubim | te se je v njem rodila želja, da bi |
»Jaz | pridem | tja po drugi poti.« |
»Ne | verjamem | , da je, a lahko bi bil.« |
» | Imam | ženo, ki se je ne morem znebiti.« |
»Imam ženo, ki se je ne | morem | znebiti.« |
» | Imam | krčne žile.« |
»Zate | vem | .« |
» | Mislim | , da sem boljša v ugotavljanju raznih |
» | Opravljam | prostovoljno delo za Mladinsko protispolno |
»Ure in ure | preživljam | pri teh njihovih prekletih kozlarijah |
»Vedno | nosim | en konec zastave v sprevodih.« |
videti vesela in nikdar se ničemur ne | izognem | .« |
»Zmeraj tuli z volkovi, | pravim | jaz.« |
»Pokrajina, ki jo včasih | vidim | v sanjah.« |
»Več moških kot si imela, bolj te | ljubim | .« |
» | Sovražim | čistost, sovražim dobroto.« |
»Sovražim čistost, | sovražim | dobroto.« |
»Ne | maram | , da je kjerkoli kakšna čednost.« |
»No, potem ti pa | ustrezam | , ljubi.« |
»Ne | mislim | le sebe, mislim stvar samo po sebi |
»Ne mislim le sebe, | mislim | stvar samo po sebi ?« |
» | Obožujem | jo.« |
»In zdaj | moram | iti,« je rekla, kakor hitro je obvladal |
»Ob devetnajstih trideset | moram | biti nazaj.« |
»Opraviti | moram | dve uri za Mladinsko protispolno zvezo, |
»Okrtači me, | prosim | .« |
» | Imam | kaj vejic v laseh?« |
»Kako | sovražim | ženske!« je mimogrede rekla.) in delala, |
»Ne, te besede ne | poznam | , čisto dobro pa poznam tako vrsto ljudi.« |
te besede ne poznam, čisto dobro pa | poznam | tako vrsto ljudi.« |
» | Upam | si trditi, da v večini primerov deluje.« |
»Samo zato, ker | imam | raje gotovost kot negotovost.« |
» | Bojim | se smrti.« |
»Da, rad | imam | to.« |
»Jutri, | mislim | .« |
»Ne | morem | priti.« |
»Samo daj mi, da | pokažem | , kaj sem prinesla.« |
»Najprej | moram | malo odpreti vrečko, ker -« |
in - glej, tudi majhen zavitek čaja | imam | .« |
»In ne obrni se, dokler ti ne | rečem | .« |
»Ne | maram | podgan, to je vse.« |
» | Mislim | , da ni nič - se pravi, mislim, da ni |
»Mislim, da ni nič - se pravi, | mislim | , da ni bilo nikoli namenjeno za uporabo.« |
»To | imam | rad pri tem.« |
zvon pri Old Baileyu. - »Ne | morem | se spomniti, kako gre dalje.« |
»Vsekakor pa | vem | , da se konča Tukaj je sveča, da ti |
»Jaz se | spominjam | limon,« je rekel Winston. |
» | Stavim | , da so za to sliko stenice,« je rekla. |
» | Moram | si zmiti tole šminko.« |
» | Vem | seveda, da je preteklost ponarejena, |
zavesti in z nikakršno gotovostjo ne | vem | , ali še s kom drugim delim svoje spomine.« |
gotovostjo ne vem, ali še s kom drugim | delim | svoje spomine.« |
»Ne | predstavljam | si, da lahko za svojega življenja kaj |
»Lahko pa si | predstavljam | majhne kali odpora, ki poganjajo tu |
»Če se ne | motim | , se znanstveno zanimate za Novorek?« |
»Enega | imam | jaz.« |
»Čakajte, naj vam | pošljem | koga s slovarjem?« |
»Ampak | bojim | se, da na take stvari vedno pozabim.« |
»Ampak bojim se, da na take stvari vedno | pozabim | .« |
»Naj vam | dam | naslov.« |
»Kar dobro | znam | vztrajati pri življenju.« |
»Če | priznam | , te bodo ustrelili, in če odbijem |
priznam, te bodo ustrelili, in če | odbijem | priznanje, te bodo ravno tako ustrelili.« |
»Ne | mislim | priznanja.« |
»Če me lahko prisilijo, da te | neham | ljubiti - to bi bilo pravo izdajstvo.« |
»Naj jaz | povem | ali boste vi ?« |
»To vam | pripovedujem | zato, ker se hočeva prepustiti vaši |
» | Bojim | se, da ga do Širše partije ne pride |
slovesen in dvignil je svoj kozarec: » | Mislim | , da se spodobi, da začnemo z nazdravljanjem.« |
»Kje, ne | vem | .« |
»Razumela bosta, da | moram | začeti z nekaterimi vprašanji.« |
» | Povem | vama, da Bratovščina obstaja, ne morem |
»Povem vama, da Bratovščina obstaja, ne | morem | pa vama povedati, ali šteje sto ali |
» | Domnevam | , da imata kakšno skrivališče?« |
»Morda bo trajalo nekaj dni, da | pridem | do katere.« |
zelo bližnji prihodnosti - datuma ne | morem | povedati, bo eno izmed sporočil med |
roko dotaknil neki moški in rekel: | Mislim | , da vam je iz rok padla aktovka.« |
»Da, | znam | zadnjo vrstico.« |
»In zdaj, se | bojim | , je čas, da greste.« |
»Bolje, če vam | dam | eno teh tablet.« |
potrepljal po rami in rekel »Oprostite, | mislim | , da ste izpustili aktovko.« |
» | Imam | knjigo,« je rekel, ko sta se ločila. |
»Ja, ljubi, | poslušam | .« |
načinu življenja, ki ga mrtvi vsilijo | živim | . |
» | Mislim | , da ga lahko dobiva nekaj od starega |
» | Mislim | , da se vseeno lahko posloviva,« je |
»Nikoli ne zadržuj, | pravim | jaz.« |
»Tudi jaz se | pišem | Smith.« |
»Da | povem | po pravici -« Nerodno je sedel na klop |
»Ne | vem | , kako lahko presodiš čas.« |
» | Vem | , da te pošteno zaslišijo.« |
»Oh, | zaupam | jim, da me bodo.« |
delež - nikdar sploh nisem vedel, da | imam | kakšno slabo stvar v glavi.« |
»Nič ji ne | zamerim | .« |
»Ne | morem | pomagati.« |
»Je še kdo, ki želite, da ga | izdam | ?« |
» | Imam | ženo in tri otroke.« |
»Zdržati | moram | , dokler bolečina ne postane neznosna.« |
»Sedem let že | pazim | nate.« |
»Si hočeš, | prosim | , zapomniti, ves čas pogovora, da ti |
zapomniti, ves čas pogovora, da ti lahko | prizadenem | bolečino v vsakem trenutku in do katerekoli |
vsakem trenutku in do katerekoli stopnje | hočem | .« |
» | Delam | si skrbi zaradi tebe, Winston,« je |
»Celo zdaj, tega se dobro | zavedam | , se oklepaš svoje bolezni pod vtisom, |
»Resnico, | prosim | , Winston.« |
» | Spominjam | se, da komaj do tedna, preden sem bil |
» | Spomnim | se je.« |
»Jaz se je ne | spomnim | ,« je rekel O'Brien. |
»Ponovi jo, | prosim | .« |
»Ampak jaz ti | pravim | , Winston, da stvarnost ni zunanja.« |
»Koliko prstov | stegujem | Winston?« |
»Kaj naj drugega | rečem | ?« |
»Koliko prstov, | prosim | ?« |
»Kako naj si | pomagam | ?« |
»Kako naj si | pomagam | , če vidim, kar imam pred očmi?« |
»Kako naj si pomagam, če | vidim | , kar imam pred očmi?« |
»Kako naj si pomagam, če vidim, kar | imam | pred očmi?« |
» | Mislim | , da so štirje.« |
» | Poskušam | jih videti pet.« |
»Koliko prstov | stegujem | , Winston?« |
»Ne | vem | .« |
»Ne | vem | .« |
»Štiri, pet šest - res ne | vem | .« |
»Ne | vem | .« |
»Lahko pa | uganem | .« |
»Ne | vem | .« |
»Dneve, tedne, mesece, - | mislim | , da mesece.« |
»Naj ti | povem | , zakaj smo te pripeljali sem?« |
»Ali razumeš, kaj | mislim | s tem?« |
»Ne | spominjam | se.« |
» | Uživam | v pogovoru s tabo.« |
»Katerokoli vprašanje | hočem | ?« |
» | Mislim | , da obstajam,« je utrujeno dejal. |
»Mislim, da | obstajam | ,« je utrujeno dejal. |
» | Zavedam | se, kdo sem.« |
» | Imam | roke in noge.« |
» | Zavzemam | neko mesto v prostoru.« |
»Se spomniš, da si zapisal v dnevnik | Razumem | kako, ne razumem pa zakaj.« |
zapisal v dnevnik Razumem kako, ne | razumem | pa zakaj.« |
»Ni treba, da ti | povem | razlog, saj ga že veš.« |
»Premišljuješ, da | govorim | o oblasti, pa vendar ne morem niti |
da govorim o oblasti, pa vendar ne | morem | niti lastnega telesa obvarovati pred |
»Tega pa ne | želim | , ker Partija ne želi.« |
»Kot | vidim | , se ti začenja svitati, kakšen bo ta |
»Ne | vem | - ni mi mar.« |
» | Verujem | v to.« |
» | Vem | , da vam bo spodletelo.« |
»Nekaj je v svetu - ne | vem | , kaj, nekakšen duh, nekakšno načelo |
»Ne | vem | .« |
»Da, | imam | se za boljšega.« |
»S palcem in kazalcem ti lahko | objamem | biceps.« |
»Ne | verjamem | , da je v tebi ostalo veliko ponosa.« |
misli, da leti s tal in če jaz istočasno | mislim | , da to vidim, potem se je stvar zgodila.« |
tal in če jaz istočasno mislim, da to | vidim | , potem se je stvar zgodila.« |
in pomni, nobenih laži; saj veš, da | znam | vedno odkriti laž - povej mi, kakšna |
» | Sovražim | ga.« |
»Kaj želite, da | storim | ?« |
»Kako naj | napravim | , če pa ne vem, kaj je?« |
»Kako naj napravim, če pa ne | vem | , kaj je?« |
pravilni; tako se je glagol iti spregal | idem | , ideš, ide, idemo, idete, idejo, vse |
starimi ljudmi se resnično zelo rad | pogovarjam | . |
»Kot obrtnik | stojim | med svojim dedom in očetom. |
»Nekaj, s čimer bom, če ti | povem | , le redke prepričal. |
K temu | pripominjam | še tole: posest denarja je dragocena, |
mnogotere druge koristi; in - če dobro | premislim | - imam to prednost, dragi Sokrat, za |
koristi; in - če dobro premislim - | imam | to prednost, dragi Sokrat, za največjo, |
»in s tem | prepuščam | besedo vama; poskrbeti moram namreč |
tem prepuščam besedo vama; poskrbeti | moram | namreč za daritev.« |
» | Razumem | ,« |
boju in v tovariškem sobojevništvu, | mislim | .« |
»V denarnem prometu, | mislim | .« |
Vendar ne | vem | več, kaj sem dejal. |
Vsekakor pa še zmeraj | vztrajam | pri tem: pravičnost obstaja v tem, |
» | Priznavam | .« |
mnenje, kajti takšnega čenčanja ne | sprejemam | !« |
štirikrat tri, ker takega čvekanja ne | sprejmem | !‘ - |
Nobenega od prepovedanih odgovorov ne | smem | uporabiti? |
To kazen | predlagam | zase.« |
»Da, toda imeti ga | moram | ,« |
kakor da bi vztrajal pri tem, da jaz | govorim | . |
»Da se od drugih | učim | ,« |
Plačam | , kar morem. | |
Plačam, kar | morem | . |
Ker denarja nimam, jih lahko samo | hvalim | . |
Kako rad pa | hvalim | , če se mi zdi, da nekdo dobro govori, |
»Tole | trdim | : pravično ni nič drugega kakor to, |
»Nekaj te | moram | prav razumeti; zdaj mi tvoje besede |
In to je moj dragi, tisto - tako | trdim | -, kar je v vseh državah enako, ’pravično‘, |
Ker s tabo | soglašam | , da je pravično nekaj koristnega, ti |
močnejšega‘, pristavek, ki ga še ne | razumem | , moram le‐tega raziskati.« |
močnejšega‘, pristavek, ki ga še ne razumem, | moram | le‐tega raziskati.« |
» | Mislim | , da.« |
» | Mislim | , da samo to, kar ti praviš. |
» | Mislim | , da.« |
»S tem si, | mislim | , priznal,« |
»Ali misliš, da | imam | moža za mogočnega v trenutku, ko se |
»Tebi se zdi, da | prevračam | besede?« |
»To natanko | vem | , toda ne bo se ti posrečilo. |
»Tega sploh ne | poskušam | , dragi. |
Ne | maram | milosti od tebe. |
» | Mislim | , da ni treba upoštevati, ali ravno |
»Se | strinjam | .« |
Tu | mislim | moža, ki si zna pridobiti velike koristi. |
Zase ti vsekakor | moram | reči, da nikakor ne verujem,da bi bila |
vsekakor moram reči, da nikakor ne | verujem | ,da bi bila nepravičnost donosnejša |
»In kako te naj | prepričam | ?« |
dozdajšnje besede, kaj naj potem še | storim | ? |
Naj ti svoj nauk | stlačim | v dušo in ti ga tako vbijem v glavo?« |
svoj nauk stlačim v dušo in ti ga tako | vbijem | v glavo?« |
»Tega ne | mislim | samo, to vem, pri Zevsu!« |
»Tega ne mislim samo, to | vem | , pri Zevsu!« |
» | Strinjam | se.« |
»Tako | mislim | .« |
plačila sta mi namreč razumljivi, ne | razumem | pa, kaj misliš s kaznijo in zakaj jo |
» | Vem | .« |
Iz strahu pred tem, | menim | , prevzemajo plemeniti javne službe |
Potemtakem nikakor ne | morem | dati Trazimahu prav, da je pravičnost |
»Slišal sem, toda ne | verjamem | .« |
»To | trdim | ; razloge za to sem že navedel.« |
»ko vendar | trdim | , da je nepravičnost koristna, pravičnost |
»Ti gotovo meniš, da | mislim | na žeparje?« |
»Te že | razumem | ,« |
namreč, če se nemudoma in preudarno | lotim | tvoje trditve, zlasti še, dokler - |
trditve, zlasti še, dokler - kakor | domnevam | - izražaš svoje pravo mnenje. |
»Ne | sprašujem | tega, temveč: ali pravičnik ne želi |
21. »Naj torej | povzamem | ,« |
»Muzikalne | imam | seveda za razumne, nemuzikalne za nerazumne.« |
»Že | vem | , toda meni tvoje zdajšnje besede ne |
»Torej | vprašam | , kakor sem to že prej - da točno slediva |
» | Razumem | : saj to je bilo tvoje mnenje. |
»V resnici te | moram | občudovati, ker samo ne prikimavaš |
»To | delam | tebi na ljubo.« |
»Naj bo, da se | sprem | s tabo !« |
zapade eden sam, potem ravna prav tako, | mislim | , ker je pač to v njeni naravi. |
» | Soglašam | .« |
»Le uživaj v svojih besedah, ne | mislim | jim nasprotovati, ker se ne želim s |
mislim jim nasprotovati, ker se ne | želim | s temi tu spreti.« |
in ne tako, kakor si najprej trdil, | uvidevam | . |
Odgovor je mogoče posneti, | mislim | , že iz najinih dosedanjih besed. |
»Tega ne | razumem | .« |
»Trtno rozgo lahko obrežemo z | mečem | , škarjami in s številnimi drugimi orodji, |
24. »Sedaj, | mislim | , tudi bolje razumeš moje prejšnje vprašanje, |
»Zdaj | razumem | ,« |
»in se | strinjam | s tabo.« |
Za to še ne | sprašujem | , gre le za to, ali vsaka stvar svojo |
» | Mislim | , da lahko.« |
»Se | strinjam | .« |
razpravljanja je zdaj ta, da ničesar ne | vem | ! |
Kajti dokler ne | poznam | bistva pravičnosti, tako dolgo skoraj |
bistva pravičnosti, tako dolgo skoraj ne | morem | vedeti, ali je pravičnost krepost ali |
» | Želim | vas resnično prepričati,« |
» | Mislim | , da obstaja.« |
» | Mislim | ,« |
2. »To | vem | ,« |
Če soglašaš, | predlagam | takle postopek. |
dragi Sokrat, o teh stvareh sicer ne | mislim | tako, vendar si ne vem pomagati, ker |
sicer ne mislim tako, vendar si ne | vem | pomagati, ker imam polna ušesa tega, |
tako, vendar si ne vem pomagati, ker | imam | polna ušesa tega, kar trdijo Trazimah |
pravičnosti, kakor tudi si to zelo | želim | . |
življenju in ti s tem pokazal, kako zelo si | želim | , da ti po drugi strani čim temeljiteje |
»Vendar | mislim | , da zdaj ne bo težko pokazati, kakšno |
To | hočem | zdaj storiti. |
nekolikanj groba, ne pozabi Sokrat, da ne | govorim | jaz, temveč hvalilci nepravičnosti! |
pravice ali krive zvijače, | povzpnem | naj na vrh se obzidja - in |
obzidja - in tako zavarovan naj | živim | ? |
očitno škodo; če pa sem nepošten, a se | obdajam | z videzom pravičnosti, mi je obljubljeno |
Kot umetno pročelje si | moram | naslikati ob sebi varljivo podobo kreposti, |
najbolj izčrpno obrazložil zato, da | slišim | od tebe nasprotno. |
Vsaj | mislim | , da nista o tem prepričana. |
To | sklepam | tudi iz vajinega siceršnjega značaja, |
Čim bolj pa vama | verjamem | , tem bolj sem v zadregi, kaj naj storim. |
verjamem, tem bolj sem v zadregi, kaj naj | storim | . |
Ne | vem | , kako naj priskočim na pomoč pravičnosti; |
Ne vem, kako naj | priskočim | na pomoč pravičnosti; bojim se, da |
naj priskočim na pomoč pravičnosti; | bojim | se, da tega ne zmorem; dokaz za to |
pomoč pravičnosti; bojim se, da tega ne | zmorem | ; dokaz za to je, da moje utemeljitve |
je nemogoče pravičnosti ne pomagati; | bojim | se, da je kršitev dolžnosti do bogov, |
Zategadelj bo najboljše, da ji | pomagam | , kakor ji pač morem.« |
najboljše, da ji pomagam, kakor ji pač | morem | .« |
in drugi so me prosili, naj vsekakor | pomagam | in se ne odpovem razpravi, temveč dalje |
prosili, naj vsekakor pomagam in se ne | odpovem | razpravi, temveč dalje raziskujem, |
se ne odpovem razpravi, temveč dalje | raziskujem | , kakšno je bistvo pravičnosti in nepravičnosti |
Tako vsaj | mislim | . |
nas bi bilo vsekakor srečno odkritje, | mislim | , ko bi lahko najprej prebrali te črke |
Mislim | , da to nikakor ni lahka naloga. | |
11. »Država nastane, kakor | mislim | ,« |
»Tu so, | mislim | , še drugi delovni ljudje, ki sicer |
» | Mislim | , da je tako.« |
»Tega ne | vem | , dragi Sokrat, razen če je morda ni |
ljudje naj bi počivali na blazinah, | mislim | , jedli za mizami ter si privoščili |
»Ah, | razumem | ,« |
»Za zdaj še ne | mislim | zavzeti stališča, ali ima vojna dobre |
dobre ali slabe nasledke, temveč se | hočem | zadovoljiti le z ugotovitvijo, da sva |
»Tako | mislim | ,« |
»Seveda jih | poznam | .« |
»Tega ne | razumem | .« |
» | Strinjam | se.« |
» | Mislim | , da nam bo to pomagalo doseči naš namen.« |
»Se | strinjam | .« |
»Tega ne | razumem | .« |
»Že, toda ne | vem | , katere misliš z večjimi.« |
stvareh si vaš pesnik ni dobro izmislil: | mislim | na Hezioda, kako je prikazal Uranova |
»Takoj | glasujem | za tako zakonsko prepoved. |
»Na to ne | morem | takoj odgovoriti.« |
»Tako | mislim | .« |
»Vse to nujno sledi, | mislim | .« |
»Tega ne | vem | .« |
»Tudi zdaj še ne | razumem | .« |
Toda jaz | mislim | samo to : nihče se noče v svoji duši |
» | Mislim | .« |
» | Mislim | , da ne.« |
» | Soglašam | .« |
»S tvojimi načelnimi smernicami | soglašam | in bi jim bil pripravljen dati zakonsko |
» | Mislim | , da je prav tako,« |
Moža, ki ga | čislam | , krog obzidja pode! |
»Tako | mislim | .« |
» | Mislim | , da je tako.« |
Homerju govori Diomed, lepe: | Prosim | te, očka, miruj, ravnaj se po moji |
»se | pomišljam | izreči svoje mnenje, da ni spoštljivo |
drugi reki, Sperheju: Patroklu | dam | lase, heroju, na pot v podzemlje, |
v tem strinjaš z mano, potem lahko | domnevam | , da si sporazumen z raziskavo, ki se |
Zdaj pa moramo, | menim | , razmisliti o obliki; potem bosta vsebina |
»Tega ne | razumem | .« |
»Tudi tega ne | razumem | .« |
»To | poznam | .« |
» | Vem | to.« |
To bi bilo potem približno takole - | govorim | v nevezani besedi, ker nisem pesnik: |
» | Razumem | .« |
»Že | razumem | ,« |
»Zdaj | razumem | , kaj si hotel prej povedati.« |
»Natanko se | spominjam | .« |
» | Domnevam | , da premišljuješ, ali naj tragedijo |
»Ne | vem | še; naša razprava nas nosi kakor sapa, |
»Se | strinjam | .« |
»Če te prav | razumem | ,« |
Ali se | motim | ?« |
»Se | strinjam | .« |
»Tako | mislim | .« |
V trenutku si ne | morem | dobro predstavljati, kaj bi morali |
kaj bi morali odgovoriti; lahko le | domnevam | .« |
»Jaz ne | poznam | tonovskih načinov,« |
» | Mislim | , da ne.« |
Zdi se mi, da se še megleno | spominjam | , kako je govoril o enoplijcu, o daktilu |
dolge zloge, ter imenoval, če se prav | spominjam | , enega jamb, drugega trohej ter med |
ritem ali oboje skupaj: natanko ne | morem | povedati. |
»Torej, | trdim | , pri bogovih, tudi ne moremo biti prej |
» | Razumem | : ti imaš ali si imel take ljubljence. |
Soglašam | s tabo. | |
»S tem se | strinjam | .« |
Sposobno telo ne more, | mislim | , nikoli s svojimi zmožnostmi izoblikovati |
»To | vem | .« |
»Se | strinjam | .« |
»Toda tudi začimb, kolikor | vem | , Homer nikoli ne omenja; in to vedo |
To | sklepam | iz tega, da Asklepijevi sinovi niso |
bolezen, ki je bila smrtna, in je, kakor | mislim | , ni mogel ozdraviti; ne da bi si vzel |
potrebuje zelo dobre zdravnike; veš, katere | imam | za take?« |
Kajti, tako | mislim | , teles ne zdravijo s telesom, ki potem |
»To tudi jaz | mislim | .« |
»S tem | mislim | divjost in trdoto in na drugi strani |
»To tudi jaz | opažam | : kdor se zapiše samo gimnastiki, postane |
»Se | strinjam | .« |
»Za ti obe nagnjenji, | mislim | , je bog naklonil človeku dve umetnosti: |
Neka misel, tako | menim | , izgine iz naše zavesti z našo voljo |
»Z našo voljo, to | razumem | , za ono drugo pa bi rad natančnejše |
»Tudi tega ne | razumem | .« |
»Zdi se mi, da | govorim | kot tragik! |
Okradene | imenujem | tiste, ki se dado pregovoriti ali ki |
»Tudi to sem zdaj razumel; | strinjam | se s tabo.« |
» | Pridružujem | se tvojemu mnenju.« |
take stvari ne dogajajo, še več: ne | vem | niti, ali se je stvar sploh kdaj lahko |
vso pravico, boš rekel, ko ti zgodbo | povem | .« |
Toda ne | vem | , od kod naj vzamem pogum in besede, |
Toda ne vem, od kod naj | vzamem | pogum in besede, da jo povem in poskusim |
kod naj vzamem pogum in besede, da jo | povem | in poskusim prepričati najprej vladarje, |
vzamem pogum in besede, da jo povem in | poskusim | prepričati najprej vladarje, potem |
državo in za same sebe; približno namreč | razumem | kaj misliš.« |
2. »To si, | mislim | , dobro povedal.« |
» | Mislim | , da že.« |
»Priznati | moram | , da imaš prav.« |
»Tega ne | verjamem | . |
»Takole | mislim | : država naj raste toliko, da ne izgubi |
»Da kratko | povzamem | : voditelji države morajo vztrajati |
politične zakone - pravi Damon, in jaz mu | verjamem | .« |
»In tako nastane nazadnje - | mislim | , da to lahko rečemo - popolna in trdna |
»Pri Zevsu, res jih ne | maram | .« |
razločka, zato se s takim ravnanjem ne | strinjam | .« |
»Da, | občudujem | jih; ne občudujem pa ljudi, ki sprejemajo |
»Da, občudujem jih; ne | občudujem | pa ljudi, ki sprejemajo takšna prilizovanja |
»Dobro, da si me spomnil na to; torej se | moram | po tem ravnati, toda tudi vi mi morate |
»Tako | mislim | .« |
» | Mislim | , da smo jo zadostno obrazložili.« |
Če želiš, ti lahko na primeru | ponazorim | , kaj mislim.« |
ti lahko na primeru ponazorim, kaj | mislim | .« |
» | Prosim | .« |
dogaja pri drugačnem postopku, pa veš; | mislim | na barvanje s škrlatno ali drugo barvo |
» | Vem | , da se barva ne izpere, blago pa je |
izpira, ne more izprati njihove barve: | mislim | na predstavo o nasladi, ki je močnejša |
je treba in ki se jih ni treba bati, | imenujem | in označujem kot hrabrost, če ti nisi |
ki se jih ni treba bati, imenujem in | označujem | kot hrabrost, če ti nisi drugačnega |
»Ne | vem | , toda nikakor ne bi hotel, da bi o |
» | Strinjam | se.« |
Toda če | sledim | tebi in pazim na tvoje besede, boš |
Toda če sledim tebi in | pazim | na tvoje besede, boš imel v meni mnogo |
kaže, Glavkon, da smo ji na sledi; | upam | , da se nama ne bo izgubila.« |
» | Mislim | , da že dolgo govorimo in poslušamo |
10. »Torej poslušaj, ali | imam | prav!« |
Ali veš, iz česa to | sklepam | ?« |
»Seveda se | strinjam | .« |
»To tudi jaz | mislim | .« |
»Se | strinjam | .« |
O tem takole | mislim | : kakor hitro je nastalo na primer znanje |
Upam | , da zdaj razumeš: vsak predmet, ki | |
Ne | trdim | pa, da so ti predmeti takšni kakor |
»Zdaj | razumem | in se strinjam s tabo.« |
»Zdaj razumem in se | strinjam | s tabo.« |
»nekoč sem slišal tole zgodbo, ki jo | imam | tudi za resnično: Leontij, Aglainov |
Njegova volja - to | hočem | povedati s tem - se ne da razvneti |
»Zelo lepo si uganil, kaj | hočem | povedati,« |
» | Mislim | , da ne.« |
»Pri Zevsu, nikjer drugod je ne | iščem | .« |
» | Strinjam | se.« |
Poslušam | .« | |
razgledišča, na katero smo se povzpeli, | vidim | , da ima krepost samo eno obliko, grehota |
1. »Takšno državo in takšno ustavo | imenujem | dobro in pravično, kakor imenujemo |
In če je ta država prava, potem | imam | druge za slabe in zgrešene; to velja |
kakor tudi za naravo posamezne duše; | razločujem | štiri slabe oblike.« |
»Tudi jaz se | pridružujem | temu sklepu,« |
Zato se | obotavljam | , da bi se lotil tega vprašanja. |
Bojim | se, da ne bi moje besede izzvenele | |
Ko bi zaupal sebi, da res | vem | , kar hočem povedati, bi bila tvoja |
Ko bi zaupal sebi, da res vem, kar | hočem | povedati, bi bila tvoja tolažba primerna. |
Glavkon, in jo poprosil milosti za to, kar | mislim | povedati. |
Menim | namreč, da je manjši zločin nekoga | |
»No, lotiti se | moram | znova stvari, ki bi jih morda lahko |
» | Strinjam | se.« |
’V tem sva se, | mislim | , sporazumela. |
»Toda lahko | naprosim | tebe, in to s tem storim, da navedeš |
»Toda lahko naprosim tebe, in to s tem | storim | , da navedeš nasprotne razloge, ki naj |
»Tudi jaz tako | mislim | .« |
» | Razumem | . |
» | Mislim | , da koristi ni moč izpodbijati, kajti |
» | Vidim | , da se poskušaš izmuzniti. |
» | Moram | sprejeti kazen. |
Tudi jaz sem se polenil in zato | mislim | odložiti vprašanje o izvedljivosti |
mi tole, Glavkon: doma imaš, kakor | vem | , lovske pse in množico petelinov; gotovo, |
ki se ji rada podvržejo, zadostuje, | mislim | , tudi manj izkušen zdravnik; če pa |
»Se | strinjam | .« |
Mislim | : če so zaradi istih stvari v državi | |
sreča ali nesreča, potem taka država, | mislim | , najprej poreče, da sta sreča ali nesreča |
Tudi | mislim | , da mu sicer ne odreka dolžnega spoštovanja. |
» | Spominjam | se.« |
»Potemtakem se mi zdi prav, da zdaj | navedem | svoje prejšnje besede: čuvar naj ne |
»Se | strinjam | .« |
Naj ti | povem | , zakaj?« |
Trdim | , da so si grška plemena drugo z drugim | |
» | Strinjam | se s tabo.« |
» | Strinjam | se. |
vse dobro, sem prepričan; k temu še | dodajam | , česar ti nisi rekel, namreč da bi |
Vidim | tudi vse neobravnavane prednosti, ki | |
Toda ker | priznavam | vse te prednosti in še tisoč nadaljnjih, |
razumel moje obotavljanje in strah, da se | lotim | tako kočljivega razpravljanja in ga |
tako kočljivega razpravljanja in ga | skušam | končati.« |
Če pa naj tebi na ljubo vendar | pokažem | , kako in v katerem smislu jo je moč |
je moč najhitreje uresničiti, potem | potrebujem | od tebe ponovno soglasje za isto stvar.« |
» | Strinjam | se.« |
» | Strinjam | se.« |
» | Mislim | , da lahko navedem spremembo, ki bi |
»Mislim, da lahko | navedem | spremembo, ki bi povzročila tak preokret. |
»Zdaj | prihajam | k tistemu velikanskemu valu, o katerem |
Z besedo | moram | na dan, pa čeprav me kot val zasuje |
silo izločena, potem dragi Glavkon, ne | vidim | konca nesreč ne za države in ne za |
» | Moram | poskusiti, ker mi ponujaš svojo krepko |
19. »Spomniti te | moram | ,« |
»ker je ne | razumem | dobro.« |
zaljubljence in njihovo ravnanje, se | strinjam | s tem zaradi nadaljnega poteka najinega |
»In pri častihlepnežih, | mislim | , je isto. |
Mislim | tu ljudi, ki se gotovo na svojo pobudo | |
Ti pa se boš, | mislim | , strinjal z mojim pojasnilom.« |
»V tem smislu | razločujem | med ljudmi, ki si jih pravkar naštel, |
Vendar | mislim | , da bi pred tem morali še tole pretresti.« |
Sem | prištevam | na primer sposobnosti gledanja in poslušanja; |
sposobnosti gledanja in poslušanja; | upam | , da razumeš, kaj hočem s tem reči.« |
in poslušanja; upam, da razumeš, kaj | hočem | s tem reči.« |
» | Razumem | .« |
Na sposobnostih ali zmožnostih ne | vidim | ne barve ne oblike ne ničesar podobnega, |
imajo mnoge druge stvari in na kar | gledam | , kadar hočem te stvari razločevati |
druge stvari in na kar gledam, kadar | hočem | te stvari razločevati od drugih. |
Pri sposobnostih | gledam | samo na namen in učinek in po tem jih |
samo na namen in učinek in po tem jih | imenujem | . |
Sposobnostim, ki imajo isti namen in učinek, | dam | isto ime, tiste pa, ki imajo druge |
» | Mislim | , da je jasno, koga je treba izbrati |
zedinimo v tej točki, potem se bomo, tako | mislim | , sporazumeli v tem, da imajo oboje |
»Se | strinjam | .« |
»Kako naj | vem | !« |
» | Mislim | , da ne.« |
»Tako smo - | mislim | , da se strinjaš - zapovrstjo našteli |
To | trdim | tudi jaz glede na zadnji rezultat naše |
v veliki večini prav čudni - da ne | rečem | - popolnoma pokvarjeni, maloštevilni |
»Ne | vem | , vendar bi rad slišal tvoje mnenje.« |
»Potem poslušaj: | mislim | , da govorijo resnico.« |
» | Mislim | , da mi primere ni treba pojasnjevati: |
tako ; prepričan sem da razumeš, kaj | hočem | povedati.« |
pa je to delu duše, ki je soroden s | pravim | bistvom stvari. |
Tu | mislim | pogum, preudarnost in druge prej naštete |
»Kako naj to | razumem | ?« |
» | Strinjam | se s tabo.« |
»Dobro | vem | , da je tako.« |
ko se postara, ga poskušajo - tako | mislim | - izrabiti za svoje namene sorodniki |
»Saj se ravno nad tem | pritožujem | , da nobena izmed obstoječih ustav ne |
samo, s kakšno vnemo in nevarnostjo se | lotevam | stvari, če trdim: država se mora filozofije |
in nevarnostjo se lotevam stvari, če | trdim | : država se mora filozofije lotiti popolnoma |
Z najtežjimi poglavji | mislim | dialektiko. |
Ne | vidim | nobenega vzroka za to, da se prvo ali |
Naj sam | odgovorim | namesto tebe : na tako izkrivljeno |
» | Mislim | , da ne.« |
kljub temu pokazala potreba, da to | obravnavam | . |
»dobro se | spominjam | .« |
Strinjam | se.« | |
tega spominjal, ne bi zaslužil, da | poslušam | nadaljnje razpravljanje.« |
» | Mislim | , da je bilo tako prav, in očitno so |
Zdaj dobro veš, da | hočem | ravno to povedati in poleg tega tudi |
»Seveda | vem | .« |
» | Mislim | , da imata pravičnost in lepota v možu, |
Bojim | se, da bom za svojo dobro voljo žel | |
vprašanje o bistvu dobrega, ker ne | morem | obrazložiti svojih pogledov o tem v |
Opisati pa vam | hočem | mladiko dobrega, ki ima svoj izvir |
Če vam ni, lahko tudi to | opustim | .« |
pazite, da vas proti svoji volji ne | prevarim | in vam napačno ne obračunam obresti.« |
volji ne prevarim in vam napačno ne | obračunam | obresti.« |
»Tudi drugi čuti zvečine, da ne | rečem | vsi, ne potrebujejo ničesar tretjega. |
»Ne, ne | vem | za nobenega.« |
»Čeprav je v očeh vid, čeprav jih | hočem | uporabiti in čeprav v njih odseva barva, |
v njih odseva barva, kljub temu ne | morem | , kakor veš, ničesar videti in barve |
»Tu | mislim | na istega boga kakor ti in vsi drugi. |
»To sonce je - tako | mislim | - tista mladika dobrega, ki si jo je |
»ker si me prisilil, da | povem | svoje mnenje o teh stvareh.« |
» | Bojim | se, da bom moral marsikaj preiti. |
Toda vedoma ne | mislim | ničesar izpustiti, kolikor je to trenutno |
miselnemu svetu, druga pa vidnemu - nebu - | nočem | reči, da ne bi zbudil videza besedne |
S paslikami | mislim | predvsem sence predmetov in potem zrcalne |
» | Razumem | .« |
Vendar boš laže razumel, če za uvod tole | povem | . |
»To | razumem | zelo dobro.« |
» | Razumem | . |
»Seveda teh stvari ne | razumem | popolnoma. |
Toda toliko le | razumem | , da tu ugotavljaš, da je tisti del |
» | Razumem | in se z vsem strinjam.« |
»Razumem in se z vsem | strinjam | .« |
»ti | hočem | pojasniti razloček med izobraženimi |
» | Zamišljam | si,« |
»Navaditi bi se moral, | mislim | , na svetlobo, če bi hotel gledati predmete |
» | Strinjam | se s tabo, kolikor stvar prav razumem.« |
»Strinjam se s tabo, kolikor stvar prav | razumem | .« |
» | Strinjam | se.« |
samo dopolnilo gimnastike, kakor se | spominjam | ,« |
Jaz | razločujem | med stvarmi, ki vodijo k našemu cilju, |
Jaz | razločujem | med dvema vrstama predmetov: med predmeti, |
zaznavami, ki ne spodbujajo k razmišljanju, | mislim | tiste, ki ne izzovejo hkrati dveh nasprotnih |
Tiste pa, ki to delajo, | imenujem | spodbujajoče, ker zaznava vsebuje nasprotje, |
Bolje me boš razumel, če ti to | razložim | na primeru. |
»Zdaj | razumem | in se strinjam.« |
»Zdaj razumem in se | strinjam | .« |
»Ne | vem | .« |
spregovorili o matematični stroki, | opažam | , kako prikladna in koristna je, če |
»S tem se | strinjam | .« |
» | Strinjam | se.« |
»Zadnje velja: | govorim | , sprašujem in odgovarjam predvsem zaradi |
»Zadnje velja: govorim, | sprašujem | in odgovarjam predvsem zaradi samega |
»Zadnje velja: govorim, sprašujem in | odgovarjam | predvsem zaradi samega sebe.« |
»toda v želji, da stvar hitro | obdelam | , jo samo zavlačujem. |
želji, da stvar hitro obdelam, jo samo | zavlačujem | . |
Domnevam | namreč, da se bo razvila tudi tretja | |
po vsakdanje hvalil astronomijo, jo | hočem | zdaj po tvoje hvaliti. |
Jaz | mislim | drugače.« |
Vendar ne | morem | verjeti, da lahko katera druga znanost |
»V tem trenutku se nobene ne | spomnim | .« |
njihovem oporekanju in bahanju, se | odpovedujem | prispodobi. |
Ne | mislim | namreč njih, temveč tiste pitagorejce, |
Ne | verjamem | .« |
» | Strinjam | se s tem,« |
Te poti, | mislim | , nas vodijo tja, kjer se konča naše |
Tudi | upam | , da ti ne bo treba gledati samo prispodobe |
je dejansko takšna ali ne, tega ne | morem | z zanesljivostjo trditi in to tudi |
sem tvojega mnenja, kolikor ti lahko | sledim | .« |
»Pri Zevsu, tudi jaz tako | mislim | .« |
» | Spominjam | se.« |
» | Strinjam | se.« |
Ali morda želiš, da ti | povem | svoje mnenje?« |
» | Želim | .« |
17. » | Mislim | , da bo očeta in mater ter druge domnevne |
Ničesar nisem, | mislim | , izrekel o možeh, kar ne velja tudi |
»Dobro se | spominjam | : nihče ne sme imeti po naši zamisli |
Po tvojih besedah, ki se jih | spominjam | , naj bi bile štiri državne oblike, |
- drugega primernega imena zanjo ne | vem | , zato bo najboljše, da jo imenujemo |
» | Mislim | ,« |
Strinjam | se.« | |
» | Razumem | .« |
» | Mislim | .« |
» | Mislim | , da ji ustreza. |
» | Strinjam | se.« |
» | Vem | , da se to dogaja.« |
»Zato | mislim | , da v taki državi nujno živijo najrazličnejši |
»Odslej živi mladenič, | mislim | , tako, da za zadovoljitev nepogrešljivih |
»Ta mož je, | menim | , zelo mnogostranski in združuje v sebi |
pripoveduješ, mi ni nič novega; kadar | grem | na deželo, vse to tudi sam doživljam.« |
kadar grem na deželo, vse to tudi sam | doživljam | .« |
»Da, to dobro | vem | .« |
»Kdor se da prijeti, pa mora, | mislim | , umreti.« |
» | Mislim | , da se spušča v vojne tudi zato, ker |
in drugim pesnikom za božansko in ne | vem | za kakšno vse.« |
» | Mislim | , da nam to radi oproščajo, vsaj tisti, |
» | Razumem | : ljudstvo, ki je tirana ustvarilo, |
»Veš, kaj še | pogrešam | ?« |
Pazi, kaj | imam | o njih povedati! |
» | Mislim | , da imaš prav.« |
» | Mislim | , da smo jo prav opredelili.« |
» | Strinjam | se.« |
»Ne | vprašam | , katero državo imaš za najboljšo in |
»Če zdaj za presojo ljudi isto | zahtevam | , utegnem imeti prav z zahtevo: o njih |
zdaj za presojo ljudi isto zahtevam, | utegnem | imeti prav z zahtevo: o njih naj sodi |
če zdaj možu, ki je vse to doživel, | naročim | , da nam pove, kakšna je tiranova sreča |
»Seveda jih | vidim | , toda njihovo število je majhno, medtem |
»Tako tudi tiranska duša, | mislim | dušo v celoti, lahko zelo malo uveljavlja |
» | Mislim | , da upravičeno.« |
»Imaš prav, kakor | povzemam | po prejšnjih ugotovitvah,« |
Menim | , da moramo svoje razglabljanje začeti | |
Kakor zbore jih | razvrščam | v istem zaporedju, kakor si jih ti |
»Ali naj najamemo glasnika ali naj sam | razglasim | : Aristonov sin je izbral najboljšega |
»Ali naj še | dodam | : ne glede na to, ali je ljudem in bogovom |
» | Mislim | .« |
»Na to ne | morem | odgovoriti.« |
» | Spominjam | se.« |
» | Mislim | , da ne more biti.« |
Namesto njega ti jaz | odgovarjam | .« |
» | Mislim | , da ne.« |
» | Razumem | : v državi, ki smo jo malo prej ustanovili |
opisali; v duhu seveda, ker take države, | mislim | , ni nikjer na svetu.« |
Ko to | govorim | , mislim predvsem na določilo o pesništvu.« |
Ko to govorim, | mislim | predvsem na določilo o pesništvu.« |
»Tu | mislim | predvsem na to, da zavračamo posnemajoče |
»Med nami rečeno - | upam | , da me boste zatožili pesnikom tragedij |
» | Moram | z besedo na dan kljub ljubezni in spoštovanju, |
ljubezni in spoštovanju, ki ju do Homerja | gojim | že izza otroških let. |
smemo bolj ceniti od resnice, in zato | moram | povedati, kaj mislim.« |
resnice, in zato moram povedati, kaj | mislim | .« |
Toda ob tvoji navzočnosti ne | morem | , tudi če se česa domislim, najti dovolj |
navzočnosti ne morem, tudi če se česa | domislim | , najti dovolj poguma, da bi ti to povedal. |
v resnici obstaja; ustvaril ga je, | mislim | , bog; ali morda kdo drug?« |
» | Mislim | , da ne.« |
razume na to, kar posnema, potem se bo, | mislim | , bolj posvečal stvarem samim kakor |
» | Mislim | , da nima.« |
Spominjam | se namreč, da smo o tem že obširno | |
» | Mislim | na premišljevanje o tem, kar se je |
»To | vem | .« |
in ne pozna dovolj svojih dolžnosti; | mislim | namreč, da ni sramota gledati tujo |
» | Strinjam | se.« |
» | Strinjam | se.« |
»Po tem, kar je bilo rečeno, se | strinjam | s tabo ; mislim, da to velja tudi za |
je bilo rečeno, se strinjam s tabo ; | mislim | , da to velja tudi za vse druge.« |
Ne | vem | . |
»Če se ne | motim | , vem. |
»Če se ne motim, | vem | . |
S tem, | mislim | , so dovolj prikazane pojavne oblike |
smo si zdaj o obeh ustvarili sodbo, | zahtevam | , da pravičnosti vrnete tudi njene vnanje |
»Ti je prav, če zdaj o teh isto | povem | , kar si ti rekel o nepravičnih? |
Hočem | namreč tole povedati: ko se pravičniki | |
»Ne | mislim | ti govoriti o doživljajih, ki jih je |
pripovedoval Alkinoju, pripovedovati ti namreč | hočem | zgodbo vrlega junaka Era, Armenijevega |
ga najdete, mi sporočite, da se mu | pojdem | tudi jaz poklonit!« |
Ostani tam, dokler ti ne | sporočim | , Heród bo namreč dete iskal, da bi |
Abrahama imamo za očeta,’ kajti | povem | vam, da more Bog iz teh kamnov Abrahamu |
Jaz vas | krščujem | z vodo, da bi se spreobrnili; toda |
Resnično vam | povem | : dokler ne premineta nebo in zemlja, |
Zato vam | pravim | : če vaša pravičnost ne bo večja kakor |
Jaz pa vam | pravim | : vsak, kdor se jezi na svojega brata, |
Resnično ti | povem | : ne prideš od tam, dokler ne plačaš |
Jaz pa vam | pravim | : kdorkoli gleda žensko s poželenjem, |
Jaz pa vam | pravim | : kdor se loči od svoje žene, razen |
Jaz pa vam | pravim | : sploh ne prisegajte! |
Jaz pa vam | pravim | : ne upirajte se hudobnežu, ampak če |
Jaz pa vam | pravim | : ljubíte svoje sovražnike in molíte |
Resnično vam | povem | : dobili so svoje plačilo. |
Resnično vam | povem | : dobili so svoje plačilo. |
Resnično vam | povem | : dobili so svoje plačilo. |
»Zato vam | pravim | : ne bodite v skrbeh za svoje življenje, |
Ne trudijo se in ne predejo, toda | povem | vam, še Sálomon v vsem svojem sijaju |
Pústi, da | vzamem | iver iz tvojega očesa,’ če imaš pa |
Vendar jim takrat | porečem | : |
» | Hočem | , bodi očiščen!« |
» | Pridem | in ga ozdravim.« |
»Pridem in ga | ozdravim | .« |
Saj | imam | tudi jaz, čeprav sem sam pod oblastjo, |
pod oblastjo, vojake pod seboj, pa | rečem | temu: |
»Resnično vam | povem | : tolike vere nisem našel pri nikomer |
Povem | vam pa, da jih bo veliko prišlo z vzhoda | |
»Gospod, dovôli mi, da prej | grem | in pokopljem svojega očeta.« |
»Gospod, dovôli mi, da prej grem in | pokopljem | svojega očeta.« |
Usmiljenja | hočem | in ne daritve.’ |
»Če se le | dotaknem | njegove obleke, bom ozdravela.« |
»Ali verujeta, da | morem | to storiti?« |
Resnično vam | povem | : laže bo na sodni dan sódomski in gomórski |
»Glejte, | pošiljam | vas kakor ovce med volkove. |
Resnično vam | povem | : ne boste obhodili Izraelovih mest, |
Kar vam | pravim | v temi, povejte pri belem dnevu; in |
»Ne mislite, da sem prišel zato, da | prinesem | na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem |
prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da | prinesem | mir, ampak meč. |
Prišel sem, da | ločim | sina od očeta, hčer od matere, snaho |
zato, ker je moj učenec, resnično vam | povem | , ne bo ob svoje plačilo.« |
Dà, | povem | vam, več kakor preroka. |
‘Glej, | pošiljam | svojega glasnika pred teboj, |
Resnično vam | povem | : med rojenimi od žená ni večjega od |
Komu naj | primerjam | ta rod? |
Toda | povem | vama: |
Toda | povem | vam sódomski deželi bo na sodni dan |
» | Slavim | te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da |
Toda | povem | vam, več kot tempelj je tukaj. |
Usmiljenja | hočem | in ne daritve,’ teh nedolžnih ne bi |
moj ljubljeni, nad katerim | imam | veselje. |
In če jaz z Bélcebubom | izganjam | hude duhove, s čigavo močjo jih izganjajo |
Če pa jaz z božjim Duhom | izganjam | hude duhove, je res k vam prišlo božje |
Zato vam | pravim | : vsak greh in bogokletje bosta ljudem |
Povem | vam pa: za vsako prazno besedo, ki | |
Zato jim | govorim | v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; |
Zakaj resnično vam | povem | : veliko prerokov in pravičnih je želelo |
Ob žetvi pa | porečem | žanjcem: |
»Gospod, če si ti, mi zapovej, da | pridem | po vodi k tebi.« |
Kar vam jaz | dolgujem | , sem namenil za dar templju, mu ni |
meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa | nočem | odpustiti, da na poti ne opešajo.« |
Jaz pa ti | povem | : ‘ |
Resnično vam | povem | : nekateri od tukaj navzočih ne bodo |
Če hočeš, | postavim | tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu |
Toda | povem | vam. |
»Resnično vam | povem | : če imate vero kakor gorčično zrno |
»Resnično vam | povem | : če se ne spreobrnete in ne postanete |
Povem | vam, njihovi angeli v nebesih vedno | |
posreči, da jo najde, resnično vam | povem | : bolj se je veseli kakor devetindevetdesetih, |
Resnično vam | povem | : karkoli boste zavezali na zemlji, |
»Nadalje vam resnično | povem | : če se dva izmed vas na zemlji združita |
»Gospod, kolikokrat naj | odpustim | svojemu bratu, če greši zoper mene? |
»Ne | pravim | ti sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat |
Potrpi z menoj in vse ti | povrnem | .’ |
Potrpi z menoj in ti | povrnem | .’ |
Jaz pa vam | pravim | : kdorkoli se loči od svoje žene, razen |
»Učitelj, kaj naj dobrega | storim | , da dosežem večno življenje?« |
»Učitelj, kaj naj dobrega storim, da | dosežem | večno življenje?« |
»Vse to | spolnjujem | , kaj mi še manjka?« |
»Resnično vam | povem | : bogatin bo težkó prišel v nebeško |
Ponovno vam | pravim | : laže gre kamela skozi šivankino uho |
»Resnično vam | povem | : ko bo Sin človekov ob prenovljenju |
Prijatelj, ne | delam | ti krivice. |
Hočem | pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. | |
Ali ne | smem | storiti s svojim, kar hočem? |
Ali ne smem storiti s svojim, kar | hočem | ? |
Ali moreta piti kelih, ki ga | moram | piti jaz?« |
»Kaj hočeta, da vama | storim | ?« |
»Resnično vam | povem | : če boste imeli vero in ne boste dvomili, |
tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to | delam | . |
»Tudi jaz vam ne | povem | , s kakšno oblastjo to delam.« |
vam ne povem, s kakšno oblastjo to | delam | .« |
Nočem | .’ | |
Grem | , moj gospod,’ vendar ni šel. | |
»Resnično vam | povem | : cestninarji in nečistnice pojdejo |
Zato vam | pravim | : vzelo se vam bo božje kraljestvo in |
na mojo desnico, dokler ne | položim | tvojih sovražnikov pod tvoje |
Zato, poglejte, | pošiljam | k vam preroke, modrijane in pismouke, |
Resnično vam | povem | : vse to bo prišlo nad ta rod.« |
Povem | vam pa: odslej me ne boste videli, | |
Resnično vam | povem | : tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu; |
Resnično vam | povem | : ta rod ne bo prešel, dokler se vse |
Resnično vam | povem | : čez vse svoje premoženje ga bo postavil. |
Resnično vam | povem | : ne poznam vas!’ |
Resnično vam povem: ne | poznam | vas!’ |
Vedel si, da | žanjem | , kjer nisem sejal, in pobiram, kjer |
si, da žanjem, kjer nisem sejal, in | pobiram | , kjer nisem dajal. |
Resnično vam | povem | : karkoli ste storili enemu izmed teh |
Resnično vam | povem | : vse, česar niste storili enemu izmed |
Resnično vam | povem | : kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta |
»Kaj mi hočete dati in vam ga | izdam | ?« |
Učitelj pravi: moj čas je blizu, pri tebi | želim | obhajati velikonočno večerjo s svojimi |
»Resnično vam | povem | : eden izmed vas me bo izdal.« |
A | povem | vam, poslej ne bom več pil od tega |
Ko bom pa vstal, | pojdem | pred vami v Galilejo.« |
»Resnično ti | povem | : preden bo to noč petelin zapel, me |
»Sédite tukaj, medtem | stopim | tja, da bom molil.« |
kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz | hočem | , ampak kakor ti.« |
če ne more ta kelih mimo, ne da ga | pijem | , naj se zgodi tvoja volja!« |
Ali misliš, da ne | morem | prositi svojega Očeta in bi mi takoj |
Božji tempelj | morem | podreti in ga v treh dneh postaviti.’« |
» | Zarotim | te pri živem Bogu, da nam poveš, ali |
Toda | povem | vam, poslej boste videli Sina človekovega |
»Ne | vem | , kaj praviš.« |
»Ne | poznam | tega človeka!« |
»Ne | poznam | tega človeka!« |
»Katerega hočete, da vam | izpustim | : |
»Katerega od teh dveh hočete, da vam | izpustim | ?« |
»Kaj naj torej | storim | z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« |
Vem | , da iščeta Jezusa, križanega. | |
»Glej, svojega glasnika | pošljem | pred teboj, ki bo pripravil tvojo pot. |
Vem | , kdo si: | |
» | Hočem | , bodi očiščen!« |
Resnično vam | povem | : ljudem bo vse odpuščeno, grehi in |
»Kaj | imam | opraviti s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? |
Rotim | te pri Bogu, ne muči me!« | |
»Če se | dotaknem | le njegove obleke, bom ozdravela.« |
»Deklica, | rečem | ti, vstani!« |
»Kaj naj | prosim | ?« |
» | Hočem | , da mi pri priči daš na pladnju glavo |
Vse, kar | dolgujem | tebi, je korbán,’ to se pravi dar templju; |
Če jih lačne | pošljem | domov, bodo na poti omagali, kajti |
Resnično vam | povem | : temu rodu ne bo dano znamenje.« |
» | Zaznavam | ljudi, kakor da bi drevesa hodila okrog.« |
»Resnično vam | povem | : nekateri izmed tu navzočih ne bodo |
Sicer vam pa | povem | : |
» | Verujem | , pomagaj mi v neveri!« |
»Nemi in gluhi duh, | ukazujem | ti: |
zato, ker ste Kristusovi, resnično vam | povem | : zagotovo ne bo zgubil svojega plačila.« |
Resnično vam | povem | : kdor ne sprejme božjega kraljestva |
»Dobri učitelj, kaj naj | storim | , da dosežem večno življenje?« |
»Dobri učitelj, kaj naj storim, da | dosežem | večno življenje?« |
»Učitelj, vse to | spolnjujem | že od mladosti.« |
»Resnično vam | povem | : nikogar ni, ki bi zaradi mene in evangelija |
»Kaj hočeta, da vama | storim | ?« |
Ali moreta piti kelih, ki ga | pijem | jaz, ali biti krščena s krstom, s katerim |
»Kelih, ki ga | pijem | jaz, bosta pila, in s krstom, s katerim |
sedèl na moji desnici ali levici, ne | morem | dajati jaz, ampak bo dano tistim, ki |
»Kaj hočeš, da ti | storim | ?« |
Resnično vam | povem | : kdor reče tej gori: ‘ |
Zato vam | pravim | : za vse, kar molite in prosite, verjemite, |
povedal vam bom, s kakšno oblastjo to | delam | . |
»Tudi jaz vam ne | povem | , s kakšno oblastjo to delam.« |
vam ne povem, s kakšno oblastjo to | delam | .« |
Prinesite mi denar, da ga | pogledam | !« |
Sédi na mojo desnico, dokler ne | položim | tvojih sovražnikov pod tvoje noge.’ |
»Resnično vam | povem | : ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, |
Resnično vam | povem | : ta rod ne bo prešel, dokler se vse |
Kar | pravim | vam pravim vsem: čujte!« |
Kar pravim vam | pravim | vsem: čujte!« |
Resnično vam | povem | : kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta |
»Resnično vam | povem | : eden izmed vas, tisti, ki z menoj |
Resnično vam | povem | : ne bom več pil od sadu vinske trte |
Toda po svojem vstajenju | pojdem | pred vami v Galilejo.« |
»Resnično ti | povem | : preden bo petelin nocoj, to noč, dvakrat |
kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz | hočem | , ampak kar ti!« |
»Ne | vem | in ne razumem, kaj govoriš.« |
»Ne vem in ne | razumem | , kaj govoriš.« |
»Ne | poznam | tega človeka, o katerem govorite.« |
»Hočete, da vam | izpustim | judovskega kralja?« |
»Kaj torej hočete, da | storim | z njim, ki ga imenujete judovski kralj?« |
»Jaz sem Gabriel, ki | stojim | pred Bogom. |
Poslan sem, da | spregovorim | s teboj in ti sporočim to veselo novico. |
Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti | sporočim | to veselo novico. |
»Kako se bo to zgodilo, ko ne | živim | z možem?« |
Glejte, | oznanjam | vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. |
Mar nista vedela, da | moram | biti pri tem, kar je mojega Očeta?« |
Abrahama imamo za očeta,’ kajti | povem | vam, da more Bog iz teh kamnov Abrahamu |
»Jaz vas | krščujem | z vodo, pride pa močnejši od mene, |
njimi, kajti meni je izročena in jo | dam | , komur hočem. |
kajti meni je izročena in jo dam, komur | hočem | . |
Poslal me je, da | oznanim | blagovest ubogim, da jetnikom prinesem |
oznanim blagovest ubogim, da jetnikom | prinesem | oproščenje in slepim vid, da zatirane |
oproščenje in slepim vid, da zatirane | pustim | na svobodo in napovem leto Gospodovega |
vid, da zatirane pustim na svobodo in | napovem | leto Gospodovega usmiljenja.« |
»Resnično vam | povem | : noben prerok ne velja veliko v domačem |
Resnico vam | govorim | : veliko vdov je bilo v Izraelu v Elíjevi |
Vem | , kdo si: | |
»Tudi drugim mestom | moram | oznaniti božje kraljestvo, ker sem |
» | Hočem | , bodi očiščen!« |
» | Rečem | ti: vstani, vzemi nosila in pojdi domov!« |
» | Vprašam | vas, ali se sme v soboto delati dobro |
»Vam pa, ki poslušate, | pravim | : |
Pústi, brat, da | odstranim | ivér, ki je v tvojem očesu,’ če sam |
Gospod’ in ne delate tega, kar vam | pravim | ? |
Kajti tudi sam sem pod oblastjo in | imam | vojake pod seboj in rečem temu: ‘ |
oblastjo in imam vojake pod seboj in | rečem | temu: ‘ |
» | Povem | vam, niti v Izraelu nisem našel tolikšne |
»Mladenič, | rečem | ti, vstani!« |
Dà, | povem | vam, več kot preroka. |
‘Glej, | pošiljam | svojega glasnika pred tvojim obličjem, |
Povem | vam, med rojenimi od žena ni večjega, | |
»Komu naj torej | primerjam | ljudi tega rodu? |
Zato ti | povem | : odpuščeni so ji mnogi grehi, ker je |
»Kaj | imam | opraviti s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? |
Prosim | te, ne muči me!« | |
obglaviti; kdo je potem ta, o katerem | slišim | take reči?« |
Resnično vam | povem | : nekateri od tukaj stoječih ne bodo |
»Učitelj, | prosim | te, ozri se na mojega sina, ker je |
»Gospod, dovôli mi, da prej | grem | in pokopljem svojega očeta.« |
»Gospod, dovôli mi, da prej grem in | pokopljem | svojega očeta.« |
teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej | poslovim | od svojih domačih.« |
Pošiljam | vas kakor jagnjeta med volkove. | |
Povem | vam, laže bo Sódomi na tisti dan kakor | |
» | Slavim | te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker |
Povem | vam namreč: veliko prerokov in kraljev | |
»Učitelj, kaj naj | storim | , da dosežem večno življenje?« |
»Učitelj, kaj naj storim, da | dosežem | večno življenje?« |
moji otroci z menoj v postelji, ne | morem | vstati in ti dati.’ |
Povem | vam, če ne bo vstal in mu dal zato, | |
Tudi jaz vam | pravim | : prosíte in boste dobili! |
kraljestvo, ko pravite, da z Bélcebubom | izganjam | hude duhove? |
Če torej jaz z Bélcebubom | izganjam | hude duhove, s kom jih izganjajo vaši |
Če pa z božjo močjo | izganjam | hude duhove, potem je res prišlo k |
Res, | zagotavljam | vam, od tega rodu se bo terjala. |
»Vam, svojim prijateljem, pa | pravim | : |
Dà, | rečem | vam, tega se bojte! |
»Toda | povem | vam, vsakega, ki me bo priznal pred |
Kaj naj | storim | , ker nimam kam dati svojih pridelkov?’ |
»Zato vam | pravim | : ne bodite v skrbeh za življenje, kaj |
Ne delajo in ne predejo, toda | povem | vam, še Sálomon se v vsem svojem sijaju |
Resnično vam | povem | : opasal se bo in jih posadil za mizo. |
Resnično vam | povem | : čez vse svoje imetje ga bo postavil. |
»Prišel sem, da | vržem | ogenj na zemljo, in kako želim, da |
sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako | želim | , da bi se že razplamtel! |
Moram | pa sprejeti krst in kako težkó mi je, | |
Ne, vam | rečem | , ampak razdor. |
Povem | ti: ne prideš od tam, dokler ne plačaš | |
Nikakor, vam | pravim | . |
Nikakor, vam | pravim | . |
Poglej, tri leta je že, kar | hodim | iskat sadežev na tej smokvi, pa jih |
iskat sadežev na tej smokvi, pa jih ne | najdem | . |
Gospod, pústi jo še letos, da jo | okopljem | in pognojim. |
pústi jo še letos, da jo okopljem in | pognojim | . |
podobno božje kraljestvo in čému naj ga | primerjam | ? |
»Čému naj | primerjam | božje kraljestvo? |
da vstopite skozi ozka vrata, kajti | povem | vam, veliko jih bo želelo vstopiti, |
Ne | vem | , odkod ste.’ |
Ne | vem | , odkod ste. |
Izganjam | hude duhove in zdravim še danes in | |
Izganjam hude duhove in | zdravim | še danes in jutri, a tretji dan bom |
Sicer pa | moram | danes in jutri in pojutrišnjem nadaljevati |
Povem | vam ne boste me videli, dokler ne porečete: | |
Njivo sem kupil in si jo | moram | ogledati; prosim te, imej me za opravičenega!’ |
sem kupil in si jo moram ogledati; | prosim | te, imej me za opravičenega!’ |
Pet jarmov volov sem kupil in jih | grem | preskusit; prosim te, imej me za opravičenega!’ |
volov sem kupil in jih grem preskusit; | prosim | te, imej me za opravičenega!’ |
Oženil sem se in zato ne | morem | priti.’ |
Kajti | povem | vam: nobeden izmed onih povabljenih |
Povem | vam: prav takó bo v nebesih večje veselje | |
Povem | vam: prav táko veselje bo vpričo božjih | |
kruha v obilju, jaz pa tukaj od lakote | ginem | . |
Poglej, toliko let ti | služim | in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, |
Kaj | slišim | o tebi? |
Kaj naj | storim | , ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? |
Kopáti ne | morem | , beračiti me je sram. |
Vem | , kaj bom storil, da me bodo ljudje | |
Toda jaz vam | pravim | : pridobivajte si prijateljev s krivičnim |
vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno | trpim | v tem plamenu.’ |
Prosim | te torej, oče, da ga pošlješ v hišo | |
Imam | namreč pet bratov in posvari naj jih, | |
Prepaši se in mi strezi, dokler se ne | najem | in napijem, nato boš ti jedel in pil.’ |
in mi strezi, dokler se ne najem in | napijem | , nato boš ti jedel in pil.’ |
Povem | vam tisto noč bosta dva na eni postelji; | |
Čeprav se ne | bojim | Boga in se ne menim za ljudi, bom |
Čeprav se ne bojim Boga in se ne | menim | za ljudi, bom tej vdovi, ker mi ne |
Povem | vam: hitro jim bo pomagal do pravice. | |
Bog, | zahvalim | te, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, |
Postim | se dvakrat na teden in desetino dajem | |
Postim se dvakrat na teden in desetino | dajem | od vsega, kar dobim.’ |
teden in desetino dajem od vsega, kar | dobim | .’ |
Povem | vam: ta je šel opravičen domov, oni | |
Resnično vam | povem | : |
»Dobri učitelj, kaj naj | storim | , da prejmem večno življenje?« |
»Dobri učitelj, kaj naj storim, da | prejmem | večno življenje?« |
»Vse to | spolnjujem | od mladosti.« |
»Resnično vam | povem | : nikogar ni, ki bi zaradi božjega kraljestva |
»Kaj hočeš, da ti | storim | ?« |
»Zahéj, hitro splezaj dol, danes | moram | namreč ostati v tvoji hiši.« |
»Gospod, polovico svojega premoženja | dam | ubogim, in če sem koga v čem prevaral, |
sem koga v čem prevaral, mu četverno | povrnem | .« |
Trgujte, dokler ne | pridem | .’ |
Vedel si, da sem strog človek, ki | jemljem | , česar nisem vložil, in žanjem, česar |
ki jemljem, česar nisem vložil, in | žanjem | , česar nisem vsejal. |
Povem | vam: vsakemu, ki ima, se bo dalo, in | |
» | Povem | vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« |
»Tudi jaz vam ne | povem | , s kakšno oblastjo to delam.« |
vam ne povem, s kakšno oblastjo to | delam | .« |
Kaj naj | storim | ? |
Gospodu: sédi na mojo desnico, dokler ne | položim | tvojih sovražnikov za podnožnik tvojih |
»Resnično vam | povem | : ta uboga vdova je vrgla več kot vsi |
Resnično vam | povem | : ta rod ne bo prešel, dokler se vse |
velikonočno večerjo, preden bom trpel, kajti | povem | vam, da jè ne bom več jedel, dokler |
»Vzemite to in si razdelite, kajti | povem | vam, odslej ne bom več pil od sadu |
menoj v mojih preizkušnjah, zato vam | prepuščam | kraljestvo, kakor ga je meni prepustil |
» | Povem | ti, Peter, danes ne bo petelin zapel, |
Povem | vam namreč, da se mora na meni spolniti | |
»Ne | poznam | ga, žena.« |
»Človek božji, ne | vem | , kaj praviš.« |
»Če vam | povem | , mi ne boste verjeli. |
In če vas | vprašam | , mi ne boste odgovorili. |
»Nobene krivde ne | najdem | na tem človeku.« |
»Resnično ti | povem | : še danes boš z menoj v raju.« |
»Oče, v tvoje roke | izročam | svojo dušo.« |
mesa in kosti, kakor vidite, da jih | imam | jaz.« |
»Jaz | krščujem | z vodo, med vami pa stoji on, ki ga |
nisem poznal, vendar sem zato prišel in | krščujem | z vodo, da se on razodene Izraelu.« |
Videl sem in | pričujem | , da je to Božji Sin.« |
»Resnično resnično vam | povem | : videli boste nebesa odprta in božje |
»Resnično resnično ti | povem | : če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more |
»Resnično resnično ti | povem | : če se kdo ne rodi iz vode in Duha, |
Resnično resnično ti | povem | : govorimo o tem, kar vemo, in spričujemo |
stvareh, kako boste verjeli, če vam | govorim | o nebeških? |
Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti | dam | piti?« ( |
»Gospod, | vidim | , da si prerok. |
» | Vem | , da pride Mesija, ki se imenuje Kristus. |
»Jaz sem; jaz, ki | govorim | s teboj.« |
»Jaz | uživam | hrano, ki je vi ne poznate.« |
»Moja jed je, da | izpolnjujem | voljo tistega, ki me je poslal, in |
voljo tistega, ki me je poslal, in | dovršim | njegovo delo. |
Jaz pa vam | pravim | : povzdignite oči in poglejte polja, |
Medtem ko se | pomikam | tja, vstopi pred menoj kdo drug.« |
»Moj Oče neprenehoma dela in tudi jaz | delam | .« |
»Resnično resnično vam | povem | : |
Resnično resnično vam | povem | : |
Resnično resnično vam | povem | : pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi |
Jaz ne | morem | sam od sebe ničesar storiti: kakor |
sam od sebe ničesar storiti: kakor | slišim | , tako sodim, in moja sodba je pravična, |
ničesar storiti: kakor slišim, tako | sodim | , in moja sodba je pravična, ker ne |
sodim, in moja sodba je pravična, ker ne | iščem | svoje volje, ampak voljo tistega, ki |
»Če jaz | pričujem | o sebi, moje pričevanje ni veljavno; |
veljavno; drug je, ki pričuje o meni, in | vem | , da je pričevanje, ki ga daje o meni, |
opirati na človeško pričevanje, vendar to | pripovedujem | zato, da bi se vi rešili. |
narediti moj Oče, prav ta dela, ki jih | opravljam | , pričajo o meni, da me je poslal Oče. |
Ne | sprejemam | časti od ljudi; sicer pa vas poznam: |
sprejemam časti od ljudi; sicer pa vas | poznam | : v vas ni ljubezni do Boga. |
»Resnično resnično vam | povem | : ne iščete me zato, ker ste videli |
»Resnično resnično vam | povem | : ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, |
tistega, ki me je poslal, pa je, da ne | izgubim | nobenega od teh, ki mi jih je dal, |
od teh, ki mi jih je dal, marveč jih | obudim | poslednji dan. |
Ne | rečem | , da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, |
Resnično resnično vam | povem | : kdor veruje, ima večno življenje. |
»Resnično resnično vam | povem | : če ne jeste mesa Sina človekovega |
Kakor je mene poslal živi Oče in jaz | živim | po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene |
more sovražiti, mene pa sovraži, ker | pričujem | o njem, da so njegova dela hudobna. |
na praznik, jaz pa na ta praznik ne | grem | , ker moj čas še ni dopolnjen.« |
njegovo voljo, bo spoznal, ali je to, kar | učim | , od Boga, ali govorim sam od sebe. |
spoznal, ali je to, kar učim, od Boga, ali | govorim | sam od sebe. |
Jaz ga | poznam | , ker sem od njega in me je on poslal.« |
»Še malo časa sem med vami nato | pojdem | k njemu, ki me je poslal. |
»Tudi jaz te ne | obsojam | . |
»Tudi če | pričujem | sam o sebi, je moje pričevanje veljavno, |
sebi, je moje pričevanje veljavno, ker | vem | , odkod sem prišel in kam grem. |
veljavno, ker vem, odkod sem prišel in kam | grem | . |
Vi pa ne veste, odkod | prihajam | in kam grem. |
pa ne veste, odkod prihajam in kam | grem | . |
Jaz ne | sodim | nikogar. |
Če pa že | sodim | , je moja sodba prava, ker nisem sam, |
Jaz | pričujem | o sebi in Oče, ki me je poslal, pričuje |
Kamor | grem | jaz, vi ne morete priti |
» | Odhajam | in iskali me boste, vendar boste umrli |
Kamor | odhajam | , vi ne morete priti.« |
Kamor | odhajam | , vi ne morete priti.’?« |
»To, kar vam | govorim | od začetka. |
je poslal, je resnicoljuben, in kar | slišim | od njega, to govorim svetu.« |
resnicoljuben, in kar slišim od njega, to | govorim | svetu.« |
spoznali, da sem jaz, in da ničesar ne | delam | sam od sebe, ampak govorim to, kar |
ničesar ne delam sam od sebe, ampak | govorim | to, kar me je naučil Oče. |
Ni me pustil samega, ker vedno | delam | to, kar je všeč njemu.« |
»Resnično resnično vam | povem | : vsak, kdor greši, je suženj greha. |
Vem | , da ste Abrahamovi potomci, vendar | |
Jaz | govorim | , kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, |
Jaz pa | govorim | resnico, zato mi ne verjamete. |
Če | govorim | resnico, zakaj mi ne verjamete? |
»Nimam hudega duha, ampak | častim | svojega Očeta, a vi me ne spoštujete. |
Jaz ne | iščem | svoje časti; je pa nekdo, ki jo zahteva |
Resnično resnično vam | povem | : kdor se drži moje besede, nikoli ne |
»Če | častim | sebe, moja čast ni nič. |
Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga | poznam | in ko bi bil rekel, da ga ne poznam, |
poznam in ko bi bil rekel, da ga ne | poznam | , bi bil lažnik, podoben vam, toda poznam |
poznam, bi bil lažnik, podoben vam, toda | poznam | ga in se držim njegove besede. |
lažnik, podoben vam, toda poznam ga in se | držim | njegove besede. |
»Resnično resnično vam | povem | : preden je bil Abraham, sem jaz.« |
»Ne | vem | .« |
dal na oči, nato sem se umil in zdaj | vidim | .« |
»Če je grešnik, ne | vem | . |
Vem | samo to, da sem bil slep in da zdaj | |
samo to, da sem bil slep in da zdaj | vidim | .« |
» | Verujem | , Gospod,« in se je pred njim poklonil |
»Resnično resnično vam | povem | : kdor ne pride v ovčjo stajo skozi |
»Resnično resnično vam | povem | : jaz sem vrata k ovcam. |
Jaz sem dobri pastir in | poznam | svoje in moje poznajo mene, kakor |
mene, kakor Oče pozna mene in jaz | poznam | Očeta. |
Svoje življenje | dam | za ovce. |
Imam | še druge ovce, ki niso iz tega hleva. | |
Tudi te | moram | pripeljati in poslušale bodo moj glas |
Zato me Oče ljubi, ker | dam | svoje življenje, da ga spet prejmem. |
ker dam svoje življenje, da ga spet | prejmem | . |
Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga | dam | sam od sebe. |
Oblast | imam | , da ga dam, in oblast imam, da ga spet |
Oblast imam, da ga | dam | , in oblast imam, da ga spet prejmem. |
Oblast imam, da ga dam, in oblast | imam | , da ga spet prejmem. |
ga dam, in oblast imam, da ga spet | prejmem | . |
Dela, ki jih | opravljam | v imenu svojega Očeta, pričajo o meni. |
Moje ovce poslušajo moj glas: | poznam | jih in hodijo za menoj. |
Dajem | jim večno življenje: nikoli se ne bodo | |
Če ne | opravljam | del svojega Očeta, mi ne verjemite; |
Očeta, mi ne verjemite; če pa jih | opravljam | , verjemite delom, če že ne verjamete |
»Naš prijatelj Lazar spi, vendar | grem | , da ga zbudim.« |
prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga | zbudim | .« |
Zaradi vas pa se | veselim | , da nisem bil tam, da boste verovali. |
moj brat ne bil umrl; a tudi zdaj | vem | , da ti bo Bog dal, karkoli ga poprosiš.« |
» | Vem | , da bo vstal ob vstajenju poslednji |
Trdno | verujem | , da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja |
»Oče, | zahvalim | se ti, ker si me uslišal. |
Resnično resnično vam | povem | : če pšenično zrno ne pade v zemljo |
In kaj naj | rečem | : |
moje besede in jih ne ohrani, ga ne | sodim | jaz, ker nisem prišel, da bi svet sodil, |
je poslal, mi je zapovedal, kaj naj | rečem | in kaj naj oznanim, in vem, da je |
zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj | oznanim | , in vem, da je njegova zapoved večno |
kaj naj rečem in kaj naj oznanim, in | vem | , da je njegova zapoved večno življenje. |
Kar torej | govorim | , govorim tako, kakor mi je povedal |
Kar torej govorim, | govorim | tako, kakor mi je povedal Oče.« |
»Tega, kar jaz | delam | , ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš |
»Če te ne | umijem | , ne boš imel deleža z menoj.« |
Resnično resnično vam | povem | : služabnik ni večji kot njegov gospodar |
Ne | govorim | o vas vseh. |
Vem | , katere sem izbral, vendar naj se izpolni | |
Že zdaj vam | povem | , preden se zgodi, da boste, ko se bo |
Resnično resnično vam | povem | : kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, |
povem: kdor sprejme tistega, ki ga | pošljem | , sprejme mene; kdor pa sprejme mene, |
»Resnično resnično vam | povem | : eden izmed vas me bo izdal.« |
boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj | pravim | tudi vam, kamor grem jaz, vi ne morete |
Judom, zdaj pravim tudi vam, kamor | grem | jaz, vi ne morete priti. |
Novo zapoved vam | dam | : |
»Kamor | grem | , zdaj ne moreš za menoj, prišel boš |
Življenje | dam | zate.« |
Resnično resnično ti | povem | : petelin ne bo zapel, preden me trikrat |
bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: | odhajam | , da vam pripravim prostor? |
tako, ali bi vam rekel: odhajam, da vam | pripravim | prostor? |
Ko | odidem | in vam pripravim prostor, bom spet |
Ko odidem in vam | pripravim | prostor, bom spet prišel in vas vzel |
In za pot tja, kamor | grem | , veste.« |
Besed, ki vam jih | govorim | , ne govorim sam od sebe; ampak Oče, |
Besed, ki vam jih govorim, ne | govorim | sam od sebe; ampak Oče, ki prebiva |
Resnično resnično vam | povem | : kdor veruje vame, bo dela, ki jih |
povem: kdor veruje vame, bo dela, ki jih | opravljam | , opravljal tudi sam in še večja kot |
in še večja kot ta bo opravljal, ker | grem | k Očetu. |
videl, vi pa me boste videli, ker jaz | živim | in živeli boste tudi vi |
Mir vam | zapuščam | , svoj mir vam dajem. |
Mir vam zapuščam, svoj mir vam | dajem | . |
Ne | dajem | vam ga, kakor ga daje svet. |
Odhajam | in pridem k vam.’ | |
Odhajam in | pridem | k vam.’ |
Če bi me ljubili, bi se veselili, da | grem | k Očetu, ker je Oče večji od mene. |
more nič, vendar naj svet spozna, da | ljubim | Očeta in da delam tako, kakor mi je |
svet spozna, da ljubim Očeta in da | delam | tako, kakor mi je naročil Oče. |
jaz spolnil zapovedi svojega Očeta in | bivam | v njegovi ljubezni. |
moji prijatelji, če delate, kar vam | naročam | . |
Ne | imenujem | vas več služabnike, ker služabnik ne |
To vam | naročam | , da ljubite drug drugega!« |
povedal, ker sem bil pri vas zdaj pa | odhajam | k njemu, ki me je poslal, in nobeden |
Vendar vam | govorim | resnico: za vas je dobro, da grem; |
govorim resnico: za vas je dobro, da | grem | ; kajti če ne odidem, Tolažnik ne bo |
vas je dobro, da grem; kajti če ne | odidem | , Tolažnik ne bo prišel k vam, če pa |
Tolažnik ne bo prišel k vam, če pa | odidem | , vam ga bom poslal. |
ne verujejo, glede pravičnosti, ker | odhajam | k Očetu in me ne boste več videli, |
Grem | k Očetu.’?« | |
Resnično resnično vam | povem | : jokali in žalovali boste, svet pa |
Resnično resnično vam | povem | : če boste kaj prosili Očeta v mojem |
boste prosili v mojem imenu, in ne | rečem | , da bom jaz prosil Očeta za vas. |
sem od Očeta in prišel na svet, spet | zapuščam | svet in grem k Očetu.« |
prišel na svet, spet zapuščam svet in | grem | k Očetu.« |
Zanje | prosim | . |
Ne | prosim | za svet, temveč za tiste, katere si |
več na svetu; oni so na svetu, a jaz | odhajam | k tebi. |
Zdaj | odhajam | k tebi, vendar to govorim na svetu, |
Zdaj odhajam k tebi, vendar to | govorim | na svetu, da bodo imeli v sebi polnost |
Ne | prosim | , da jih vzameš s sveta, ampak da jih |
jaz nje poslal v svet, in zanje se | posvečujem | , da bodo tudi oni posvečeni z resnico. |
Toda ne | prosim | samo za té, temveč tudi za tiste, ki |
Oče, | hočem | , naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, |
Ali naj ne | izpijem | keliha, ki mi ga je dal Oče?« |
rojen in zato sem prišel na svet, da | pričujem | za resnico. |
»Jaz ne | najdem | na njem nobenega vzroka za obsodbo. |
pa je navada, da za veliko noč koga | izpustim | . |
Hočete torej, da vam | izpustim | judovskega kralja?« |
»Glejte, | pripeljem | vam ga ven, da boste uvideli, da ne |
vam ga ven, da boste uvideli, da ne | najdem | na njem nobenega vzroka za obsodbo.« |
ga vi in ga križajte, kajti jaz ne | najdem | na njem nobenega vzroka za obsodbo.« |
Ne veš, da | imam | oblast, da te oprostim, in oblast, |
Ne veš, da imam oblast, da te | oprostim | , in oblast, da te križam?« |
oblast, da te oprostim, in oblast, da te | križam | ?« |
»Vašega kralja naj | križam | ?« |
»Mojega Gospoda so odnesli in ne | vem | , kam so ga položili.« |
Grem | k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k | |
Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz | pošiljam | vas.« |
»Če ne | vidim | na njegovih rokah znamenja žebljev |
njegovih rokah znamenja žebljev in ne | vtaknem | prsta v rane od žebljev in ne položim |
vtaknem prsta v rane od žebljev in ne | položim | roke v njegovo stran, že ne bom veroval.« |
»Ribe | grem | lovit.« |
»Dà, Gospod, ti veš, da te | imam | rad.« |
»Dà, Gospod, ti veš, da te | imam | rad.« |
»Gospod, ti vse veš, ti veš, da te | imam | rad.« |
Resnično resnično ti | povem | : ko si bil mlad, si se opasoval sam |
»Če | hočem | , da ostane, dokler ne pridem, kaj ti |
»Če hočem, da ostane, dokler ne | pridem | , kaj ti to mar? |
»Če | hočem | , da ostane, dokler ne pridem, kaj ti |
»Če hočem, da ostane, dokler ne | pridem | , kaj ti to mar.« |
Če bi popisali drugo za drugim, | mislim | , da ves svet ne bi mogel obseči knjig, |
Gospoda, na moji desnici je, da ne | omahnem | . |
Dovolíte, da vam odkrito | spregovorim | o očaku Davidu: umrl je, bil pokopan |
Sédi na mojo desnico, dokler ne | položim | tvojih sovražnikov za podnožnik tvojih |
»Srebra in zlata nimam, | dam | ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa |
»Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar | imam | : v imenu Jezusa Kristusa nazaréjca, |
In zdaj, bratje - | vem | , da ste ravnali iz nevednosti, prav |
In zdaj vam | pravim | : roke proč od teh ljudi in izpustite |
Prišel sem, da jih | rešim | . |
In zdaj pojdi, | pošiljam | te v Egipt!’ |
»Glejte, nebesa | vidim | odprta in Sina človekovega, ki stoji |
Vidim | , da si poln grenkega žolča in ves v | |
» | Prosim | te, o kom govori tu prerok? |
» | Verujem | , da je Jezus Kristus Božji Sin.« |
Meni pa je Bog pokazal, da ne | smem | nobenega človeka imenovati omadeževanega |
»Zdaj v resnici | razumem | , da Bog ne gleda na osebo, temveč |
Duh mi je rekel, naj | grem | brez odlašanja z njimi. |
»Zdaj | vem | , da je res! |
svojem srcu, ki bo izpolnil vse, kar | želim | .’ |
Zato | mislim | , da ne smemo delati težav ljudem, ki |
»Če ste prepričani, da | verujem | v Gospoda, stopíte v mojo hišo in ostanite |
»V imenu Jezusa Kristusa ti | zapovedujem | : pojdi iz nje!« |
»Gospoda, kaj naj | storim | , da se rešim?« |
»Gospoda, kaj naj storim, da se | rešim | ?« |
»Oblastnika sta naročila, naj vaju | izpustim | . |
Kristus,« je govoril, »ki vam ga jaz | oznanjam | , je Jezus.« |
Po vsem, ker | vidim | , ste zelo pobožni. |
častite, ne da bi poznali, vam jaz | oznanjam | . |
storil kaj zlega, zakaj v tem mestu | imam | veliko svojih ljudi.« |
bi bila moja dolžnost, Judje, da vas | poslušam | . |
razčistite sami: v teh zadevah jaz ne | maram | biti sodnik.« |
»Še se | vrnem | k vam, če Bog dá.« |
» | Zaklinjam | vas pri Jezusu, ki ga oznanja Pavel.« |
»Jezusa | poznam | in tudi za Pavla vem. |
»Jezusa poznam in tudi za Pavla | vem | . |
»Potem ko bom tam,« je rekel, » | moram | obiskati tudi Rim.« |
In glejte, zdaj | grem | , zavezan Duhu, v Jeruzalem, in ne vem, |
grem, zavezan Duhu, v Jeruzalem, in ne | vem | , kaj me bo tam doletelo. |
Vem | edinole, na kar me Sveti Duh v vseh | |
Vendar | mislim | , da moje življenje ni omembe vredno, |
življenje ni omembe vredno, samo da | dokončam | svoj tek in dovršim službo, ki sem |
vredno, samo da dokončam svoj tek in | dovršim | službo, ki sem jo prejel od Gospoda |
sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da | izpričam | veselo oznanilo o božji milosti. |
in vam oznanjal kraljestvo, a zdaj | vem | , da me ne bo več videl nobeden izmed |
Zato vam današnji dan slovesno | povem | : če bo kateri pogubljen, ni moja krivda. |
Vem | , da bodo po mojem odhodu prišli med | |
Zdaj pa vas | izročam | Bogu in besedi njegove milosti. |
»Ali ti | smem | nekaj reči?« |
Prosim | te, dovôli mi, da spregovorim ljudem!« | |
Prosim te, dovôli mi, da | spregovorim | ljudem!« |
in očetje, poslušajte zdaj, kaj vam | imam | povedati v svoj zagovor!« |
vse starešinstvo lahko potrdita, da | govorim | resnico. |
Kaj naj | naredim | , Gospod?’ |
»Jaz pa ga | imam | od rojstva,« je pripomnil Pavel. |
Moral sem pred sodišče, ker | upam | v vstajenje od mrtvih!« |
poklical in prosil, naj tega fanta | odpeljem | k tebi, ker bi ti rad nekaj povedal.« |
ne bi rad preveč nadlegoval, zato te | prosim | , prisluhni nam s svojo blago naklonjenostjo! |
» | Vem | , da že vrsto let deliš pravico našemu |
našemu ljudstvu, zato se poln zaupanja | zagovarjam | pred tabo. |
Priznam | pa ti tudi to, da po tem nauku, ki | |
nauku, ki ga označujejo kot ‘ločíno’, | služim | Bogu naših očetov. |
Verujem | v vse, kar je zapisano v postavi in | |
zapisano v postavi in prerokih, in | zaupam | v Boga, da bodo vstali pravični in |
Zato si tudi sam | prizadevam | , da bi imel vseskozi čisto vest pred |
Ko | najdem | čas, te bom spet poklical.« |
»Pred cesarjevim sodnim stolom | stojim | in tu se mora razsoditi moja zadeva. |
storil hudodelstvo, zaradi katerega | zaslužim | smrt, se ne branim umreti. |
zaradi katerega zaslužim smrt, se ne | branim | umreti. |
Na cesarja se | sklicujem | !« |
Ker nisem vedel, kako naj | raziščem | ta primer, sem ga vprašal, če je pripravljen |
naj ga zadržijo v ječi, dokler ga ne | pošljem | pred cesarja.« |
njegovo veličanstvo, sem odločil, da ga | pošljem | predenj. |
Vendar ne | vem | , kaj naj pravzaprav o njem poročam |
Vendar ne vem, kaj naj pravzaprav o njem | poročam | svojemu gospodu. |
da bi po zaslišanju vedel, kaj naj | poročam | . |
» | Mislim | , da sem srečen, da se lahko zaradi |
vsega, kar mi Judje očitajo, danes | zagovarjam | pred tabo, kralj Agrípa, ker temeljito |
Zato te | prosim | , da me potrpežljivo poslušaš! |
Zdaj pa | stojim | pred sodiščem zaradi upanja v obljubo, |
Sam pri sebi sem mislil, da | moram | z vso močjo nasprotovati imenu Jezusa |
ljudstva in iz rok poganov, h katerim te | pošiljam | , da jim odpreš oči, da bi se odvrnili |
vse do danes mi je Bog pomagal, zato | stojim | zdaj tukaj, da pričujem malim in velikim. |
pomagal, zato stojim zdaj tukaj, da | pričujem | malim in velikim. |
Nič drugega ne | govorim | kakor to, kar se je moralo zgoditi |
Resnične in pametne besede | govorim | . |
Kralj se na to razume, in ker | zaupam | vanj, govorim prostodušno. |
se na to razume, in ker zaupam vanj, | govorim | prostodušno. |
Vem | , da verjameš.« | |
»Še malo, pa me boš prepričal, da | postanem | kristjan.« |
»Možje, | vidim | , da bo plovba nevarna in pogubna ne |
A zdaj vas | spodbujam | , bodite pogumni! |
je stopil k meni angel Boga, ki mu | pripadam | in služim, in mi je rekel: ‘ |
meni angel Boga, ki mu pripadam in | služim | , in mi je rekel: ‘ |
Zaupam | v Boga, da bo tako, kakor mi je bilo | |
Zato vas | prosim | , zaužijte kaj: to je vaša rešitev! |
Najprej se po Jezusu Kristusu | zahvaljujem | svojemu Bogu za vas vse, ker gre glas |
Bog, kateremu | služim | z vsem srcem, s tem da oznanjam evangelij |
kateremu služim z vsem srcem, s tem da | oznanjam | evangelij njegovega Sinú, mi je priča, |
Sinú, mi je priča, kako se vas nenehoma | spominjam | v vseh svojih molitvah. |
Prosim | Boga, da bi se mi nekako posrečilo | |
Hrepenim | namreč po tem, da bi vas videl in vam | |
Ne | sramujem | se evangelija, saj je vendar božja |
Govorim | pač po človeško. | |
Zaradi šibkosti vašega mesa | govorim | pač po človeško. |
Saj ne | razumem | niti tega, kar delam: ne delam namreč |
Saj ne razumem niti tega, kar | delam | : ne delam namreč tega, kar hočem, temveč |
ne razumem niti tega, kar delam: ne | delam | namreč tega, kar hočem, temveč počenjam |
kar delam: ne delam namreč tega, kar | hočem | , temveč počenjam to, kar sovražim. |
delam namreč tega, kar hočem, temveč | počenjam | to, kar sovražim. |
kar hočem, temveč počenjam to, kar | sovražim | . |
Če pa | počenjam | to, česar nočem, priznavam, da je postava |
Če pa počenjam to, česar | nočem | , priznavam, da je postava dobra. |
Če pa počenjam to, česar nočem, | priznavam | , da je postava dobra. |
Potemtakem tega ne | počenjam | več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. |
Vem | namreč, da v meni, hočem reči v mojem | |
Vem namreč, da v meni, | hočem | reči v mojem mesu, ni nič dobrega; |
Ne | delam | namreč dobrega, ki ga hočem, marveč |
Ne delam namreč dobrega, ki ga | hočem | , marveč delam zlo, ki ga nočem. |
namreč dobrega, ki ga hočem, marveč | delam | zlo, ki ga nočem. |
ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga | nočem | . |
Če pa | delam | to, česar nočem, tega ne počenjam več |
Če pa delam to, česar | nočem | , tega ne počenjam več jaz, ampak greh, |
Če pa delam to, česar nočem, tega ne | počenjam | več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. |
V sebi torej | odkrivam | tole postavo: kadar hočem delati dobro, |
torej odkrivam tole postavo: kadar | hočem | delati dobro, se mi ponuja zlo. |
Kot notranji človek namreč z veseljem | soglašam | z božjo postavo, v svojih udih pa |
z božjo postavo, v svojih udih pa | vidim | drugo postavo, ki se bojuje proti postavi |
Potemtakem z razumom | služim | božji postavi, z mesom pa postavi greha. |
Mislim | namreč, da se trpljenje sedanjega časa | |
Govorim | resnico v Kristusu, ne lažem, moja | |
Govorim resnico v Kristusu, ne | lažem | , moja vest mi je priča v Svetem Duhu: |
priča v Svetem Duhu: v svojem srcu | nosim | veliko žalost in nenehno bolečino. |
zato sem ti dal nastopiti, da na tebi | pokažem | svojo moč in da se moje ime razglasi |
»Glej, na Síon | postavim | kamen spotike in skalo pohujšanja, |
Saj jim | priznam | , da so goreči za božjo stvar, le da |
Sprašujem | : mar niso slišali? | |
Vendar | sprašujem | : morda Izrael ni razumel? |
Vprašam | torej: je mar Bog zavrgel svoje ljudstvo? | |
Sprašujem | torej: | |
Vam, poganom, pa | pravim | : |
Kolikor sem apostol za pogane, častno | spolnjujem | svojo službo v upanju, da zbudim tekmovalnost |
spolnjujem svojo službo v upanju, da | zbudim | tekmovalnost svojih rojakov in rešim |
zbudim tekmovalnost svojih rojakov in | rešim | vsaj nekatere izmed njih. |
Nočem | namreč, bratje, da bi ne vedeli te | |
Ker je torej Bog tako usmiljen, vas | rotim | , bratje: darujte svoja telesa v živo, |
Sicer pa | naročam | v imenu milosti, ki mi je dana, vsakomur |
»Kakor je res, da | živim | , pravi Gospod, se bo pred mano upognilo |
Vem | in sem prepričan v Gospodu Jezusu, | |
Pravim | namreč, da je Kristus postal služabnik | |
služabnik Kristusa Jezusa med pogani in | opravljam | sveto službo za božji evangelij, da |
Kar torej zadeva božjo stvar, se | smem | ponašati v Kristusu Jezusu. |
Vendar je zame stvar časti, da | pridigam | evangelij tam, kjer Kristus še ni bil |
krajih nimam več dela in si že nekaj let | želim | priti k vam, ko bom potoval v Španijo. |
Upam | namreč, da vas bom spotoma videl in | |
Sedaj pa | odhajam | v Jeruzalem, da bi služil svetim. |
In ko bom prišel k vam, | vem | , da bom prišel v polnosti Kristusovega |
Kristusu in pri ljubezni Duha pa vas | opominjam | , bratje, da se bojujete z mano v svojih |
Priporočam | vam našo sestro Fójbo, ki je diakonísa | |
Opominjam | pa vas, bratje, varujte se tistih, | |
Veselim | se vas torej, obenem pa hočem, da si | |
Veselim se vas torej, obenem pa | hočem | , da si pametno prizadevate za dobro |
Pozdravljam | vas v Gospodu jaz, Têrtij, ki sem napisal | |
Pozdravlja vas Gaj, pri katerem | uživam | gostoljubje jaz in celotna skupnost. |
Vedno se za vas | zahvaljujem | svojemu Bogu za božjo milost, ki vam |
Bratje, kljub temu vas | opominjam | v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa: |
V mislih | imam | , da ta ali oni izmed vas govori: |
Sicer pa ne | vem | , da bi bil še koga drugega krstil. |
človeško sodišče, pa tudi jaz o sebi ne | sodim | . |
Ne | zavedam | se sicer nobene krivde, vendar zato |
Občutek | imam | namreč, da je Bog nas apostole postavil |
Tega vam ne | pišem | zato, da bi vas sramotil, marveč da |
Prosim | vas torej, posnemajte me. | |
dragega zvestega sina v Gospodu, vam zato | pošiljam | . |
moja pota v Kristusu Jezusu, ki jih | učim | povsod po vseh Cerkvah. |
Naj | pridem | k vam s palico ali z ljubeznijo in |
Slišim | o nečistosti med vami in sicer o taki, | |
Sedaj pa vam | pišem | : ne družite se s takim, ki se ima za |
Povem | vam, da vas je lahko sram. | |
Povem | pa neporočenim in vdovam, da je zanje | |
Zakonskim pa | naročam | - ne jaz, temveč Gospod - naj se žena |
Drugim | pravim | jaz, ne Gospod: če ima kak brat neverno |
Tako | ukazujem | po vseh Cerkvah. |
deviških nimam Gospodovega naročila, | dajem | pa nasvet, ker sem prejel milost od |
Mislim | , da je to dobro zaradi sedanje stiske, | |
To pa vam | povem | , bratje, da je čas kratek. |
Želim | pa, da bi bili vi brez skrbi. | |
To pa | pravim | vam v korist, nikakor ne zato, da bi |
Mislim | pa, da imam tudi jaz božjega Duha. | |
Mislim pa, da | imam | tudi jaz božjega Duha. |
nikoli več ne bom jedel mesa, da ne | pohujšam | svojega brata. |
Govorim | po človeško. | |
Tudi tega ne | pišem | zato, da bi take pravice uveljavljal. |
Če namreč | oznanjam | evangelij, nimam pravice, da bi se |
Če pa tega ne | delam | na lastno pobudo, mi je zaupano poslanstvo. |
To, da | oznanjam | evangelij zastonj in da pri tem ne |
evangelij zastonj in da pri tem ne | uveljavljam | svojih pravic, ki mi gredo iz oznanjevanja |
Vse | delam | zaradi evangelija, da bi bil tudi sam |
Zato jaz ne | tečem | kar na slepo, ne bojujem se, kakor |
Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne | bojujem | se, kakor bi mahal po zraku. |
Nasprotno, trdo | ravnam | s svojim telesom. |
V sužnosti ga | držim | , da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam |
držim, da ne bi bil sam zavržen, ko | oznanjam | drugim. |
Nočem | namreč, bratje, da vi ne bi vedeli, | |
preljubi, bežite od malikovanja, saj | govorim | razumnim ljudem. |
Sami pa presodite, kaj | govorim | . |
Kaj | hočem | reči? |
Povedati | hočem | , da to, kar darujejo, darujejo hudim |
Nočem | pa, da bi vi postali družabniki hudih | |
Tu pa ne | mislim | na vašo vest, ampak vest bližnjega. |
Če pa se | udeležim | pojedine in se zahvalim, zakaj bi me |
Če pa se udeležim pojedine in se | zahvalim | , zakaj bi me kdo zaradi tega obiral, |
Tako | skušam | tudi jaz v vseh rečeh ugoditi vsem, |
Posnemajte mene, kakor jaz | posnemam | Kristusa! |
Hvalim | vas, ker se me vedno spominjate in | |
Hočem | pa, da veste: vsakemu moškemu je glava | |
Ko vam to | naročam | , vas ne morem pohvaliti. |
Ko vam to naročam, vas ne | morem | pohvaliti. |
Najprej tole: | slišim | , da so med vami razprtije, kadar se |
Deloma | verjamem | . |
Kaj naj vam | rečem | ? |
Naj vas | hvalim | ? |
V tem vas ne | hvalim | . |
Drugo bom uredil, ko | pridem | . |
Glede duhovnih darov, bratje, | nočem | , da bi bili vi v nevednosti. |
Zato vam | pravim | , da nihče, ki govori v božjem Duhu, |
»Ker nisem roka, ne | spadam | k telesu,« vendarle spada k telesu. |
»Ker nisem oko, ne | spadam | k telesu,« vendarle spada k telesu. |
»Ne | potrebujem | te,« tudi ne glava nogam: |
»Ne | potrebujem | vas.« |
Zdaj | spoznavam | nepopolno, takrat pa bom spoznal, kakor |
Želim | , da bi vi vsi govorili z darom jezikov, | |
Če torej ne | vem | , kaj pomeni glas, bom za tistega, ki |
Če namreč | molim | z darom jezika, moli moj duh, toda |
Hvala Bogu, bolj kakor vi vsi | govorim | z darom jezikov, toda v Cerkvi hočem |
govorim z darom jezikov, toda v Cerkvi | hočem | raje povedati pet razumljivih besed, |
navdihnjenec, naj spozna, da je to, kar vam | pišem | , Gospodova zapoved. |
Spominjam | vas pa, bratje, na evangelij, ki sem | |
Sram vas bodi, da | moram | tako reči. |
To pa | povem | , bratje: meso in kri ne moreta podedovati |
Glejte, skrivnost vam | povem | : vsi ne bomo zaspali, vsi pa se bomo |
more, da ne bodo zbirali šele tedaj, ko | pridem | . |
Ko pa | pridem | , bom tiste, ki jih boste priporočili, |
pot po Makedoniji; potovati namreč | nameravam | skozi Makedonijo. |
Tókrat vas namreč | nočem | obiskati le mimogrede. |
Upam | namreč, da bom nekaj časa ostal pri | |
opremite za pot, da pride k meni, ker ga | pričakujem | z brati. |
Prosim | vas, bratje: vi veste, da je Stefanájeva | |
Veselim | se, da so pri meni Stefaná in Fortunát | |
Seveda pa | upam | , da boste do dna razumeli, saj ste |
Mar po človeško | sklenem | , kar sklenem? |
Mar po človeško sklenem, kar | sklenem | ? |
Boga | kličem | za pričo in prisegam pri svojem življenju, |
Boga kličem za pričo in | prisegam | pri svojem življenju, da v Korint nisem |
Če vam jaz | povzročam | žalost, le kdo bo razveselil mene, |
razveselil mene, če ne tisti, ki mu jaz | povzročam | žalost? |
In prav zato vam | pišem | , da mi ob mojem prihodu ne bi povzročili |
Pišem | vam namreč v veliki stiski in tesnobi | |
ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo | imam | prav posebno do vas |
Zato vas | prosim | , da ga ponovno vzljubite. |
Komur namreč vi odpustite, | odpuščam | tudi jaz. |
Če pa jaz kaj | odpustim | in kar odpustim, odpustim zaradi vas |
Če pa jaz kaj odpustim in kar | odpustim | , odpustim zaradi vas pred Kristusom, |
pa jaz kaj odpustim in kar odpustim, | odpustim | zaradi vas pred Kristusom, da nas |
»Ob času milosti te | uslišim | in na dan rešitve ti pomagam.« |
milosti te uslišim in na dan rešitve ti | pomagam | .« |
Kakor otrokom vam | povem | : povrnite tudi vi meni z enako odprtostjo! |
Tega ne | pravim | zato, da bi vas obsojal, saj sem že |
Silno | zaupam | v vas, zelo sem ponosen zaradi vas |
Čeprav mi je bilo hudo - | vidim | namreč, da vas je tisto pismo vsaj |
Vesel sem, da se lahko na vas popolnoma | zanesem | . |
Bratje, spregovoriti vam | hočem | o božji milosti, ki je bila dana Cerkvam |
Tega ne | pravim | , ker bi vam hotel ukazovati, ampak |
V tem vam | svetujem | : za vas je koristno, da stvar, ki ste |
Poznam | vašo dobro voljo, ki jo vam v čast | |
vašo dobro voljo, ki jo vam v čast | hvalim | pred Makedonci. |
Pravim | jim, da je Ahája že od lani pripravljena | |
Vendar | pošiljam | brate zato, da se ne bi v tem zaman |
Zato sem menil, da | moram | prositi brate, naj gredo pred nami |
To pa | rečem | : kdor na redko seje, bo tudi pičlo |
krotkosti in prizanesljivosti Kristusa | rotim | in prosim: uredite, da ne bom osebno |
prizanesljivosti Kristusa rotim in | prosim | : uredite, da ne bom osebno prisiljen |
pokazati neustrašeno odločnost, s katero | mislim | resno nastopiti proti nekaterim, ki |
nastopiti proti nekaterim, ki menijo, da | živim | po človeško. |
Naj se nikar ne zdi, da vas | hočem | strašiti s pismi. |
Do vas | čutim | nekakšno božjo ljubosumnost. |
Bojim | pa se, da se ne bi vaše misli skazile | |
Vendar | mislim | , da v ničemer ne zaostajam za vélikimi |
Vendar mislim, da v ničemer ne | zaostajam | za vélikimi apostoli. |
Kristusovi resnici, ki je v meni, vam | povem | , da mi nič ne bo utišalo tega ponosa |
Ker vas morda ne | ljubim | ? |
Kar zdaj | delam | , bom delal še naprej, da spodnesem |
zdaj delam, bom delal še naprej, da | spodnesem | oporo tistim, ki iščejo pretvezo, da |
Ponavljam | : nihče naj ne misli, da sem nespameten! | |
Kar | mislim | povedati, tega ne bom govoril v Gospodu, |
V svojo sramoto | govorim | , kakor da bi bil res šibek. |
V čemer si kdo upa - še zmeraj | govorim | v blodnji - si upam tudi jaz. |
- še zmeraj govorim v blodnji - si | upam | tudi jaz. |
V blodnji | govorim | : jaz še bolj! |
Jezusa, ki je hvaljen na veke, vé, da ne | lažem | . |
To sicer nič ne koristi, vendar | povem | še o videnjih in razodetjih Gospoda. |
Poznam | človeka v Kristusu. | |
do tretjega neba - ali v telesu, ne | vem | , ali zunaj telesa, ne vem. |
telesu, ne vem, ali zunaj telesa, ne | vem | . |
Vem | tudi, da je bil ta človek vzet v nebesa | |
- ali v telesu ali zunaj telesa, ne | vem | . |
Pa se rajši | zdržim | , da ne bi kdo mislil o meni več kakor |
kakor to, kar na meni vidi ali kar | povem | . |
Glejte, zdaj se že v tretje | odpravljam | k vam, vendar vam ne bom v breme, ker |
vam, vendar vam ne bom v breme, ker ne | iščem | vaših dobrin, ampak vas. |
manj ljubili, če vas pa jaz tako zelo | ljubim | ? |
Bojim | se namreč, da vas morda ob prihodu | |
namreč, da vas morda ob prihodu ne | dobim | takšnih, kakršne si vas želim, in da |
prihodu ne dobim takšnih, kakršne si vas | želim | , in da boste vi mene našli takšnega, |
Bojim | se, da bo med vami pričkanje, nevoščljivost, | |
Bojim | se, da bi me ob ponovnem prihodu moj | |
V tretje zdaj | prihajam | k vam. |
drugem obisku, tudi zdaj v odsotnosti | napovedujem | tistim, ki so prej grešili in vsem |
so prej grešili in vsem drugim: ko | pridem | , ne bom več prizanašal, ker sami zahtevate |
Upam | pa, da boste spoznali, da smo mi preskušnjo | |
To v odsotnosti | pišem | zato, da ne bom navzoč nastopal ostro |
Čudim | se, da se od tistega, ki vas je poklical | |
Koga si namreč | skušam | dobiti na svojo stran, ljudi ali Boga? |
Si mar | prizadevam | , da bi ugajal ljudem? |
Izjavljam | vam torej, bratje: | |
To, kar vam | pišem | , vam pred Bogom zagotavljam, da ni |
To, kar vam pišem, vam pred Bogom | zagotavljam | , da ni laž. |
Predložil sem jim evangelij, ki ga | oznanjam | med pogani, in še posebej najuglednejšim |
Če namreč znova | zidam | to, kar sem porušil, se izkažem za |
znova zidam to, kar sem porušil, se | izkažem | za prestopnika. |
Skupaj s Kristusom sem križan; ne | živim | več jaz, ampak Kristus živi v meni. |
Kolikor pa zdaj | živim | v telesu, živim v veri v Božjega Sina, |
Kolikor pa zdaj živim v telesu, | živim | v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil |
Ne | zametujem | božje milosti; zakaj če opravičenje |
Naj vam, bratje, | postrežem | z navadnim zgledom. |
Pravim | pa tole: | |
Mislim | namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, | |
Bojim | se za vas, da sem se morda zaman trudil | |
Bodite kakor jaz, bratje, | prosim | vas, ker sem jaz postal kakor vi |
Lahko vam namreč | zagotovim | , da bi si takrat oči izdrli in mi jih |
pri vas otroci moji, ki vas ponovno | rojevam | v bolečini, dokler ne bo v vas izoblikovan |
spregovoril z drugačnim glasom, ker ne | vem | , kaj naj storim z vami |
drugačnim glasom, ker ne vem, kaj naj | storim | z vami |
Glejte, jaz, Pavel, vam | pravim | : |
In ponovno | izjavljam | vsakomur, ki se dá obrezati, da je |
Jaz | upam | v Gospodu za vas, da ne boste drugačnih |
Če pa jaz, bratje, še | oznanjam | obrezo, zakaj me potem preganjajo? |
Pravim | torej: | |
Glede tega vas vnaprej | opozarjam | , kakor sem vas že opozoril: tisti, |
Poglejte, s kako velikimi črkami vam | pišem | s svojo roko. |
ne povzroča nevšečnosti, jaz namreč | nosim | Jezusova znamenja v svojem telesu. |
Zaradi tega se ne | neham | zahvaljevati za vas in se vas spominjati |
jetnik Kristusa Jezusa za vas, pogane... | mislim | , da ste slišali za delovanje božje |
tisto berete, lahko spoznate, kako | razumevam | Kristusovo skrivnost. |
vseh svetih, je bila dana milost, da | oznanjam | poganom nedoumljivo Kristusovo bogastvo, |
nedoumljivo Kristusovo bogastvo, da vse | poučujem | o skrivnostnem načrtu, ki je bil od |
Zato vas | prosim | , da ne postanete malodušni ob stiskah, |
postanete malodušni ob stiskah, ki jih | trpim | za vas in v katerih je vaša slava. |
Zato | upogibam | svoja kolena pred Očetom, od katerega |
Zatorej vas jaz, jetnik v Gospodu, | opominjam | , da živite, kakor se spodobi za poklic, |
Zatorej vam | pravim | in vas rotim v Gospodu: ne živite več, |
Zatorej vam pravim in vas | rotim | v Gospodu: ne živite več, kakor živijo |
Ta skrivnost je velika; s tem | mislim | na razmerje Kristusa do Cerkve. |
skrivnost evangelija, za katerega | opravljam | poslanstvo v verigah, in govoril o |
tudi vi zvedeli, kako je z mano in kaj | delam | , vas bo o vsem obvestil Tíhik, ljubljeni |
K vam ga | pošiljam | prav zato, da bi zvedeli, kako je z |
Zahvaljujem | se svojemu Bogu, kadarkoli se vas spominjam, | |
Zahvaljujem se svojemu Bogu, kadarkoli se vas | spominjam | , in v sleherni svoji molitvi zmeraj |
in v sleherni svoji molitvi zmeraj | prosim | za vas vse, vesel, da od prvega dne |
Prav je, da tako | mislim | o vas vseh, ker vas nosim v srcu, saj |
da tako mislim o vas vseh, ker vas | nosim | v srcu, saj ste vsi z menoj deležni |
Zakaj Bog mi je priča, kako rad | imam | vas vse v ljubezni Kristusa Jezusa. |
Prosim | pa tole: naj vaša ljubezen čedalje | |
Hočem | , da veste, bratje, da sem s tem, kar | |
tudi vsem drugim je postalo očitno, da | nosim | svoje verige zaradi Kristusa. |
Vem | namreč, da se bo ta moja zadeva iztekla | |
Željno | pričakujem | in se nadejam, da ne bom v ničemer |
Željno pričakujem in se | nadejam | , da ne bom v ničemer osramočen, ampak |
telesu zame pomeni prinašati sad, res ne | vem | , kaj naj si izberem. |
prinašati sad, res ne vem, kaj naj si | izberem | . |
sem namreč med dvojim: z ene strani | hrepenim | , da bi odšel s sveta in bil s Kristusom, |
pa je zaradi vas bolj potrebno, da | ostajam | v svojem telesu. |
Zagotovo | vem | , da bom ostal in bom še naprej v pomoč |
Kristusu Jezusu zaradi mene, ko spet | pridem | k vam. |
Tako bom, bodisi da | pridem | in vas vidim bodisi da bom odsoten, |
Tako bom, bodisi da pridem in vas | vidim | bodisi da bom odsoten, slišal o vašem |
videli na meni in ki ga, kakor veste, še | prenašam | . |
žrtvovanju in darovanju za vašo vero, se | veselim | in radujem z vami vsemi. |
darovanju za vašo vero, se veselim in | radujem | z vami vsemi. |
Upam | v Gospodu Jezusu, da vam bom kmalu | |
Upam | torej, da ga pošljem takoj, ko ugotovim, | |
Upam torej, da ga | pošljem | takoj, ko ugotovim, kako je z menoj. |
Upam torej, da ga pošljem takoj, ko | ugotovim | , kako je z menoj. |
Vendar | zaupam | v Gospoda, da bom kmalu prišel tudi |
Za zdaj se mi je zdelo potrebno, da | pošljem | k vam brata Epafrodíta, svojega sodelavca |
ni odveč, vam pa je v prid, da vam | pišem | iste stvari. |
kdo drug misli, da lahko zaupa vase, | smem | jaz to še bolj: obrezan sem bil osmi |
Še več, za izgubo | imam | vse v primeri z vzvišenostjo spoznanja |
Zaradi njega sem zavrgel vse in | imam | vse za odmeček, da bi si prislužil |
Gre za to, da | spoznam | njega in moč njegovega vstajenja ter |
pri njegovem trpljenju, pri tem pa mu | postanem | podoben v njegovi smrti in tako upam, |
postanem podoben v njegovi smrti in tako | upam | , da kako pridem do vstajenja od mrtvih. |
njegovi smrti in tako upam, da kako | pridem | do vstajenja od mrtvih. |
Hitim | proti cilju | |
Pač pa se | trudim | , da bi to osvojil, ker je tudi mene |
Ne | mislim | , bratje, da sem to dosegel. |
Eno pa | rečem | : pozabljam, kar je za menoj in se stegujem |
Eno pa rečem: | pozabljam | , kar je za menoj in se stegujem proti |
rečem: pozabljam, kar je za menoj in se | stegujem | proti temu, kar je pred menoj, ter |
proti temu, kar je pred menoj, ter | tečem | proti cilju po nagrado, h kateri nas |
sem vam jih že omenil, zdaj pa jih | omenjam | jokaje - kot sovražniki Kristusovega |
Opominjam | Evódijo in opominjam tudi Sintího, | |
Opominjam Evódijo in | opominjam | tudi Sintího, naj živita v lepi slogi |
Pa tudi tebe, zvesti sodelavec, | prosim | , da jima pomagaš, saj sta se z menoj |
Veselite se v Gospodu, in to zmeraj; | ponavljam | vam veselite se. |
Tega ne | pravim | , ker bi mi česa manjkalo, saj sem se |
Znam | biti reven in znam biti bogat. | |
Znam biti reven in | znam | biti bogat. |
Vse | premorem | v njem, ki mi daje moč. |
računa o izdatkih in prejemkih, če | izvzamem | edinole vas. |
Tega ne | govorim | , ker bi si želel vašega daru, pač pa |
bi si želel vašega daru, pač pa si | želim | čim obilnejšega sadu v vaše dobro. |
Sicer pa | imam | vsega dovolj: živim v obilju, odkar |
Sicer pa imam vsega dovolj: | živim | v obilju, odkar sem dobil od Epafrodíta |
Zdaj se | veselim | , ko trpim za vas. |
Zdaj se veselim, ko | trpim | za vas. |
S svoje strani | dopolnjujem | v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim |
načrtu, ki mi ga je Bog določil, da vam | oznanim | polnost božje besede, skrivnosti, |
V ta namen se tudi | trudim | in bojujem z močjo, ki mi jo on daje |
V ta namen se tudi trudim in | bojujem | z močjo, ki mi jo on daje in ki močno |
Hočem | namreč, da veste, kako se moram bojevati | |
Hočem namreč, da veste, kako se | moram | bojevati za vas, za one v Laodikéji |
To | pravim | , da bi vas nihče ne zavajal s slepivim |
odsoten, sem vendar v duhu med vami in se | veselim | , ko vidim, kako urejeno je vaše življenje |
vendar v duhu med vami in se veselim, ko | vidim | , kako urejeno je vaše življenje in |
verigah: da bi jo le živel tako, kakor jo | moram | oznanjati! |
Pošiljam | ga k vam prav zato, da bi bili poučeni, | |
Dajem | mu namreč priznanje, da se veliko trudi | |
Rotim | vas pri Gospodu, da preberete to pismo | |
Tega vam ne | pravim | , ker ne bi imeli pravice do tega, ampak |
razpoznavno znamenje v vsakem pismu: takó | pišem | . |
odhajal v Makedonijo, te tudi zdaj | prosim | : ostani v Efezu in ukaži nekaterim, |
Zavedam | se namreč, da postava ni dana za pravičnega, | |
Sin Timótej, ko se | spominjam | prerokb, ki so nekoč spregovorile o |
ki so nekoč spregovorile o tebi, ti | polagam | na srce to naročilo: z njihovo pomočjo |
Predvsem te torej | prosim | : poskrbi, da boste molili za vse ljudi. |
postavljen za glasnika in apostola - resnico | govorim | , ne lažem - za učitelja poganov v veri |
glasnika in apostola - resnico govorim, ne | lažem | - za učitelja poganov v veri in resnici. |
Vsekakor | hočem | , naj možje v vsakem kraju molijo in |
Ne | dovolim | pa, da bi ženska poučevala, pa tudi |
To ti | pišem | , čeprav upam, da bom prav kmalu prišel |
To ti pišem, čeprav | upam | , da bom prav kmalu prišel k tebi. |
Dokler ne | pridem | , skrbi za branje Svetega pisma, za |
Hočem | torej, naj se mlajše vdove omožijo. | |
Rotim | te pri Bogu, pri Kristusu Jezusu in | |
Zapovedujem | ti pred Bogom, ki vsem stvarem daje | |
besedi apostol Jezusa Kristusa, da | oznanjam | obljubljeno življenje, ki je v Kristusu |
Hvaležen sem Bogu, ki mu | služim | s čisto vestjo kakor moji predniki. |
Neprenehoma, noč in dan v svojih molitvah | mislim | nate. |
Kadar se | spomnim | tvojih solza, silno želim, da bi te |
Kadar se spomnim tvojih solza, silno | želim | , da bi te videl, da bi bilo moje veselje |
Spominjam | se namreč tvoje iskrene vere, ki sta | |
Zato te | opominjam | , da znova razplameniš žar božje milosti, |
Zato tudi vse to | trpim | . |
A me ni sram, ker | vem | , komu sem veroval, in sem prepričan, |
Premisli, kaj | pravim | ! |
Zanj | prenašam | celo verige, kakor bi bil hudodelec, |
Zato vse | prenašam | zaradi izvoljenih, da bi tudi ti v |
Rotim | te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki | |
Jaz se namreč že | darujem | in prišel je čas mojega odhoda. |
Zato | hočem | , da nenehno poudarjaš, naj si tisti, |
Kadarkoli se te | spominjam | v svojih molitvah, se zahvaljujem svojemu |
te spominjam v svojih molitvah, se | zahvaljujem | svojemu Bogu, ker slišim o tvoji ljubezni |
molitvah, se zahvaljujem svojemu Bogu, ker | slišim | o tvoji ljubezni in o zvestobi, ki |
Čeprav | imam | v Kristusu vso svobodo, da ti zapovem, |
imam v Kristusu vso svobodo, da ti | zapovem | , kaj stôri, te vendar rajši v imenu |
stôri, te vendar rajši v imenu ljubezni | prosim | - kakršen sem pač, Pavel, starec, sedajle |
Pošiljam | ga nazaj k tebi, svojega srčnega ljubljenca. | |
To | pišem | jaz, Pavel, s svojo roko: poravnal |
Da ti ne | omenim | , da mi dolguješ celó sam sebe. |
Pišem | ti, ker zaupam v tvojo poslušnost, | |
Pišem ti, ker | zaupam | v tvojo poslušnost, saj vem, da boš |
ker zaupam v tvojo poslušnost, saj | vem | , da boš storil še več, kakor te prosim. |
vem, da boš storil še več, kakor te | prosim | . |
pa mi tudi pripravi stanovanje, ker | upam | , da vam bom po vaših molitvah podarjen. |
»Sédi na mojo desnico, dokler ne | položim | tvojih sovražnikov za podnožnik tvojih |
Takole naj | povem | : po Abrahamu je odštel desetino tudi |
Tisti pa, o katerem | govorim | , pripada drugemu rodu, iz katerega |
Glej, | prihajam | - o meni je pisano v knjigi - da izpolnim, |
prihajam - o meni je pisano v knjigi - da | izpolnim | , o Bog, tvojo voljo.« |
»Glej, | prihajam | , da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.« |
»Glej, prihajam, da | izpolnim | , o Bog, tvojo voljo.« |
Kaj naj še | rečem | ? |
»Strah me je in | trepetam | .« |
Še bolj pa | prosim | : molíte, da bi vam bil čim hitreje |
Prosim | pa vas, bratje, potrpežljivo sprejmite | |
»Ti imaš vero in jaz | imam | dela. |
vero brez del in jaz ti iz svojih del | pokažem | vero. |
»Glej, na Síonu | polagam | kamen, izbran in dragocen vogelni kamen. |
Preljubi, | opominjam | vas kot tujce in popotnike! |
Vaše starešine torej | prosim | jaz, ki sem tudi starešina in priča |
Po Silvánu, ki ga | štejem | za zvestega brata, vam na kratko pišem. |
štejem za zvestega brata, vam na kratko | pišem | . |
Opominjam | vas in vam jasno povem: to je resnična | |
Opominjam vas in vam jasno | povem | : to je resnična božja milost. |
Zato vas | mislim | vedno opozarjati na te kreposti, čeprav |
Mislim | pač, da je prav, da vas opominjam k | |
Mislim pač, da je prav, da vas | opominjam | k čuječnosti, dokler še živim v tem |
vas opominjam k čuječnosti, dokler še | živim | v tem šotoru, ker vem, da bo moj šotor |
dokler še živim v tem šotoru, ker | vem | , da bo moj šotor kmalu prestavljen. |
Preljubi, to je že drugo pismo, ki vam ga | pišem | . |
Otroci moji, to vam | pišem | : |
» | Poznam | ga,« pa njegovih zapovedi ne spolnjuje, |
Preljubi, ne | pišem | vam nove zapovedi, temveč staro zapoved, |
Z druge strani pa vam vendar | pišem | novo zapoved, ki se je uresničila v |
Pišem | vam, otroci: | |
Pišem | vam, očetje: | |
Pišem | vam, mladi: | |
Ne | pišem | vam, ker ne bi vedeli za resnico, ampak |
To vam | pišem | glede tistih, ki vas skušajo zapeljati. |
» | Ljubim | Boga,« pa sovraži svojega brata, je |
To vam | pišem | , da boste vedeli, da imate večno življenje, |
namreč greh, ki je za smrt; a jaz ne | pravim | , da bi kdo prosil za nekoga zaradi |
gospe in njenim otrokom, ki jih iskreno | ljubim | , pa ne le jaz, temveč vsi, ki poznajo |
Zdaj pa, gospa, te | prosim | , vendar ne, kakor bi pisal novo zapoved, |
veliko bi vam lahko napisal, pa tega | nočem | zaupati papirju in črnilu. |
Upam | pa, da pridem k vam in se pogovorim | |
Upam pa, da | pridem | k vam in se pogovorim iz oči v oči, |
Upam pa, da pridem k vam in se | pogovorim | iz oči v oči, da bo naše veselje popolno. |
Starešina dragemu Gaju, ki ga | imam | iz srca rad. |
Preljubi, | prosim | Boga, da bi v vsakem pogledu napredoval |
Nimam večjega veselja, kakor je to, da | slišim | , kako moji otroci živijo po resnici. |
Zato ga bom, kadar | pridem | , posvaril zaradi njegovega početja. |
Veliko bi ti lahko še napisal, pa ti | nočem | pisati s črnilom in peresom. |
Upam | pa, da se v kratkem vidiva in se pogovoriva | |
mi je zdelo potrebno, da vas še prej | opomnim | in zapišem tole: bojujte se za vero, |
potrebno, da vas še prej opomnim in | zapišem | tole: bojujte se za vero, ki je bila |
Čeprav vsi veste, vas | hočem | spomniti, da je Gospod ljudstvo najprej |
Bil sem mrtev, a glej, | živim | na veke vekov in imam ključe smrti |
mrtev, a glej, živim na veke vekov in | imam | ključe smrti in podzemlja. |
Vem | za tvoja dela, za tvoj trud in za tvojo | |
tvoj trud in za tvojo stanovitnost; | vem | tudi, da ne moreš prenašati hudobnih. |
Vendar | imam | zoper tebe to, da si opustil svojo |
početje nikolajevcev, saj ga tudi sam | sovražim | . |
Vem | za tvojo stisko in za tvoje uboštvo | |
Vem | , kje prebivaš: tam, kjer ima satan | |
Toda nekaj ti | moram | očitati: pri sebi imaš ljudi, privržence |
Vem | za tvoja dela, za tvojo ljubezen, za | |
Tudi | vem | , da so tvoja poslednja dela številnejša |
Vendar ti | moram | očitati, da trpiš Jezabélo, tisto ženo, |
Glej, | vržem | jo na bolniško posteljo, tiste, ki |
Obdržite pa to, kar imate, dokler ne | pridem | . |
Vem | za tvoja dela: imajo te za živega, | |
Če pa se ne zbudiš, | pridem | kakor tat in nič ne boš vedel, katero |
tat in nič ne boš vedel, katero uro | pridem | k tebi. |
Vem | za tvoja dela. | |
Glej, iz satanove shodnice ti | podarjam | nekatere izmed tistih, ki se razglašajo |
Pridem | kmalu. | |
Vem | za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne | |
mrzel ampak mlačen, sem na tem, da te | izpljunem | iz svojih ust. |
Premožen sem, obogatel sem in ničesar ne | potrebujem | . |
Svetujem | ti, da kupiš od mene zlata, v ognju | |
Jaz | karam | in pokorim vse, ki jih ljubim: bodi |
Jaz karam in | pokorim | vse, ki jih ljubim: bodi torej goreč |
Jaz karam in pokorim vse, ki jih | ljubim | : bodi torej goreč in se spreobrni. |
Glej, | stojim | pred vrati in trkam. |
Glej, stojim pred vrati in | trkam | . |
Glej, | pridem | kakor tat. |
»Pridi, da ti | pokažem | sodbo nad véliko vlačugo, ki sedi nad |
‘ | Sedim | kakor kraljica, nisem vdova in ne bom |
»Glej, vse | delam | novo!« |
»Pridi, da ti | pokažem | zaročenko, Jagnjetovo nevesto!« |
Glej, | pridem | kmalu. |
Glej, | pridem | kmalu in z mano pride moje plačilo, |
kmalu in z mano pride moje plačilo, da | povrnem | vsakomur po njegovih delih. |
preroške besede, ki so v tej knjigi, | izjavljam | : |
»Dà, | pridem | kmalu.« |
Mislim | , da je ta vsota zdaj največ, kolikor | |
Vendar | dvomim | , da bodo na drugih misijah plačani |
Ne | vem | , kako bi dejal. |
» | Mislim | ,« je povedal Rekar, »da bi morali kolegi |
»Suspenzov ne | morem | preklicati, ker moram upoštevati zakon, |
»Suspenzov ne morem preklicati, ker | moram | upoštevati zakon, je dejal. |
Čeprav | menim | , da je za sedanji lov (lovišča so čedalje |
s ciničnim nasmeškom jasno dejal: » | Dvomim | , da bi se kaj takega lahko zgodilo. |
Vidim | jo na njivi. | |
Vidim | jo, kako drži v žuljavi roki plevnico | |
Tudi | molim | za tebe. |
Jaz ne | morem | več peti, v prsih me grebe, Peter, |
peti, v prsih me grebe, Peter, res ne | morem | več. |
»Glej sin, ako mati danes umre, | moram | jaz, ako hočemo živeti, jutri vseeno |
»Policijska, | prosim | !« |
Vse te dolge večere | slonim | na verandi velike žalostne hiše ob |
žalostne hiše ob dolgi predmestni ulici in | ponavljam | zgodbo o potepuhu, ki mu je bilo ime |
- Ne, odgovarja, zemlji se ne | odpovem | . |
Na njej | hočem | ostati! |
- Ne, besedi se ne | odpovem | , pravi Najdù. |
Dobil sem jo od matere, in matere ne | zatajim | . |
- Ne, krvi se ne | odpovem | . |
Dobil sem jo od pradedov in pradedom | ostanem | zvest. |
- Ne | odpovem | se ne zemlji, ne besedi, ne krvi, zakaj |
- | Vem | , Najdù. |
Nič več ti ne | verjamem | , Neda. |
- Ne, ne | morem | pozabiti ječe. |
Večkrat se | ozrem | po zapestju desne roke. |
smrtjo, da bom povedal vse in zdaj | izpolnjujem | svojo obljubo, si pravi samemu sebi |
- O poglavar, pravi Najdù, | prebiram | zakone in svečeniške knjige in vem, |
prebiram zakone in svečeniške knjige in | vem | , da moramo biti zvesti do konca, zvesti |
In | vem | tudi, da moramo delati. |
Neda, zakaj se mi smeješ, zakaj te ne | morem | pozabiti, je zamrmral na cesti. |
povedal vse, bratje so mi rekli, da naj | pozabim | , jaz pa ne bom pozabil. |
Ker me oni ne poslušajo, | pripovedujem | vam, žalostni, ponižani in razžaljeni, |
prenašali žalost, ponižanje in razžaljenje, | pripovedujem | vam da boste spoznali upor in se uprli, |
da boste spoznali upor in se uprli, | pripovedujem | , da boste zahrepeneli po zemlji, besedi |
In še | pripovedujem | pticam pod nebom, drevju in mali travici |
nebom, drevju in mali travici na zemlji, | pripovedujem | cestam, ki se križajo čez svet in potepuhom, |
razcapani in lačni po predmestjih, | pripovedujem | , saj sem obljubil na smrt obsojenemu |
Imam | neskončnega boga, brezmejno svobodo | |
Vem | , da si nekje daleč tudi ti, dobri človek. | |
Bodi kjerkoli, tebi | napišem | tudi to božično pismo. |
Tu sredi celice | stojim | in ti pišem. |
Tu sredi celice stojim in ti | pišem | . |
S prsti tudi še ne | morem | gibati, ampak upam, da ne bo dolgo, |
prsti tudi še ne morem gibati, ampak | upam | , da ne bo dolgo, ko bom docela zdrav. |
Zaenkrat še res ne | morem | pisati na papir. |
Samo tu sredi celice lahko | stojim | in pišem. |
Samo tu sredi celice lahko stojim in | pišem | . |
Pišem | kar tako na štiri sive in mrzle stene, | |
tako na štiri sive in mrzle stene, | pišem | kar tako z mislimi in z očmi na koščke |
mislimi in z očmi na koščke neba, ki jih | vidim | skozi motno okno. |
Danes | vem | , da pišem skoro popolnoma zaman, a |
Danes vem, da | pišem | skoro popolnoma zaman, a pišem vseeno. |
vem, da pišem skoro popolnoma zaman, a | pišem | vseeno. |
Prav dobro | vem | , da zaenkrat vse to moje od obupa zmedeno |
Ampak nekoč - tako se | tolažim | in upam v teh dneh - bodo že prišli |
Ampak nekoč - tako se tolažim in | upam | v teh dneh - bodo že prišli tudi tisti |
takrat bodo vsa ta moja pisma, ki jih | pišem | danes, pravilno dostavljena. |
Ampak jaz | pišem | vseeno. |
Vsak dan | pišem | . |
Vse misli, ki jih | mislim | , vse želje, ki jih želim, vsa hrepenenja, |
misli, ki jih mislim, vse želje, ki jih | želim | , vsa hrepenenja, ki jih hrepenim, sleherno |
ki jih želim, vsa hrepenenja, ki jih | hrepenim | , sleherno upanje, ki nad njim obupam, |
hrepenim, sleherno upanje, ki nad njim | obupam | , vse to napišem. |
upanje, ki nad njim obupam, vse to | napišem | . |
Nikdar ne | morem | napisati vsega. |
Vedno | pijem | in pijem, izpiti ne morem nikdar. |
Vedno pijem in | pijem | , izpiti ne morem nikdar. |
Vedno pijem in pijem, izpiti ne | morem | nikdar. |
Vse noči jo | vidim | , kako hitro raste ... |
(O tem, da | spim | samo vsako drugo noč sem ti že pisal). |
Čudim | se, čemu tako pojo. | |
Stopim | k steni in udarim po njej. | |
Stopim k steni in | udarim | po njej. |
Kaj Božič, da bo, se | čudim | in stojim ob steni. |
Kaj Božič, da bo, se čudim in | stojim | ob steni. |
- | Hočem | , pravim in stopim z njim iz celice |
- Hočem, | pravim | in stopim z njim iz celice k mizi. |
- Hočem, pravim in | stopim | z njim iz celice k mizi. |
Sam ne | morem | pisati. |
Mislim | le, kaj naj pišem. | |
Mislim le, kaj naj | pišem | . |
božjo voljo, le kako naj trdemu ječarju | narekujem | mehko božično pismo. |
- | Mislim | komu in kaj bi pisal. |
Mislim | , kaj bi mu narekoval. | |
Rad bi jim pisal, kako | vidim | našo domačo bajto, tam na bregu čepi. |
Mirica, Ivanka, Vladko, oče, tu sem in | mislim | na vas in pismo vam pišem. |
tu sem in mislim na vas in pismo vam | pišem | . |
- Pišite, | pravim | in narekujem. |
- Pišite, pravim in | narekujem | . |
Pisal bi vam rad veliko, pa ne | morem | . |
- Dovolj, ne | morem | več. |
Ne | čutim | potrebe. |
Sploh pa ne | verjamem | nič več. |
V nobenega ne | verjamem | . |
Jaz | verujem | samo še v samega sebe, verujem samo |
Jaz verujem samo še v samega sebe, | verujem | samo še to, da je nekje moje ljudstvo, |
da je nekje moje ljudstvo, ki trpi, | verujem | samo to, da so tu poleg mene v teh |
morda padli pred puškinimi kroglami in | verujem | tudi, da je nekje dan, ko bo prišlo |
Čemu si tukaj, ne | vem | . |
Jaz | vem | , da umira. |
pa pojdite in naznanite sodniku, da | vem | , da Libero umira, da se pogovarjam |
sodniku, da vem, da Libero umira, da se | pogovarjam | z njim z udarci po steni. |
Svoje oči | upiram | vanj in svojo koščeno roko dvigam. |
oči upiram vanj in svojo koščeno roko | dvigam | . |
Prsta ne | morem | stegniti, da bi mu pokazal vrata. |
Ne, jaz ne | razumem | ničesar več. |
Jaz ne | vem | več, kje je Bog. |
Le par šibkih udarcev | slišim | in potem čutim, da je ob steni zdrsnilo |
par šibkih udarcev slišim in potem | čutim | , da je ob steni zdrsnilo telo na tla. |
Kličem | : | |
Pokličem | ječarja. | |
Obmolknem | . | |
Ne | vem | , kaj je z mano ... |
Fanči, jaz tega ne | morem | razumeti. |
Hočem | skočiti k njemu. | |
Z rokama se | zadenem | ob mrzlo steno. |
* * * Ne, nič več ne | vem | . |
* * * Tu | stojim | sredi celice in pišem. |
Tu stojim sredi celice in | pišem | . |
Ne, ne, mene ne pokopljejo, | pravim | , zakaj jutri bo sveti dan in jaz moram |
pravim, zakaj jutri bo sveti dan in jaz | moram | še veliko napisati in še veliko živeti. |
Polnoč in jaz | stojim | tu, sredi kazenske celice ... |
Že s tem, ker | rečem | , da je Magajna naš, veste da je mlad; |
»Toda kje naj | dobim | s slovenščino službo? |
» | Prosim | te, ne preklinjaj me! |
Nočem | , da bi gostje vedeli, da sem Slovenka; | |
Besedo in dušo so ti hoteli vzeti, a | rečem | ti: |
Vstani, dekle iz predmestja, da te | povedem | k novi pomladi, ti kri naše krvi, ti |
Vsem Primorcem knjigo | priporočam | in upam tudi, da bodo segli po njej, |
Vsem Primorcem knjigo priporočam in | upam | tudi, da bodo segli po njej, - saj |
Morda pa | grem | samo k sodniku in me potem izpustijo. |
odločil v sebi: če zavijemo proti Zalogu, | grem | domov ali... ali pa k Sv. Luciji na vlak, |
Čemu pa | upam | na nekaj neverjetnega. - |
- | Imam | . |
Tega ne | prenesem | več, znorim. |
Tega ne prenesem več, | znorim | . |
Očetu pa ne | morem | pisati, ga je prevzelo čez hip. |
Mislim | na našo zemljo in ne vidim starih letnic. | |
Mislim na našo zemljo in ne | vidim | starih letnic. |
Vidim | samo dve letnici, dve letnici iz naše | |
* | Potujem | po naši zemlji. |
Stojim | ob mogočnem Kvarneru, pred mano se | |
peni morje, razlito se vleče tja, ne | vem | kam do neskončnosti. |
Upiram | oči v pristanišče, na ladje, prisluškujem | |
Upiram oči v pristanišče, na ladje, | prisluškujem | naši pesmi in mislim: |
na ladje, prisluškujem naši pesmi in | mislim | : |
Stopam | po Istri, po goličavah in gmajnah. | |
Gledam | kmeta, ki z rokami grebe zemljo, pest | |
Vidim | jih v žalostnih brajdah, ko popravljajo | |
Vidim | ob morju ribiče, tihi in mrki so, samo | |
Stopam | pred žive Tržačane. | |
Ob njihovem smehu se | smejem | sam. |
Hodim | po živoobljudenih ulicah, med lučmi | |
Nasmehnem | se živim deklicam. | |
V gostilni se | navžijem | črnega istrijanca in potem občudujem |
navžijem črnega istrijanca in potem | občudujem | čiče, ki vpijejo in delajo reklamo |
Zavijem | v staro mesto, razcapani, umazani ljudje. | |
Stojim | na obali v noči in se opravljam ob | |
Stojim na obali v noči in se | opravljam | ob bregu v nevihti, blisku, gromu in |
nevihti, blisku, gromu in streli in | prisluhnem | morju. |
Pridružim | se njihovi pesmi in pojem. | |
Pridružim se njihovi pesmi in | pojem | . |
Hodim | ob obali. | |
lomi na bledem obrazu lepe Vide in jaz | mislim | na slovensko bajko in mi je hudó. ... |
In potem | hodim | tam med vasmi in mislim in gledam: |
In potem hodim tam med vasmi in | mislim | in gledam: |
potem hodim tam med vasmi in mislim in | gledam | : |
tam je naša zemlja, našega človeka | srečam | - kamnolomca, kamnoseka. |
Hodim | tam med trdimi Kraševci kakor je trda | |
Občutim | grenkobo kraških duš, kakor so grenke | |
Hodim | po tej zemlji in mislim in ponavljam: | |
Hodim po tej zemlji in | mislim | in ponavljam: |
Hodim po tej zemlji in mislim in | ponavljam | : |
V noči | stojim | sredi gmajne med bori in prisluškujem |
noči stojim sredi gmajne med bori in | prisluškujem | bobnenju vode. |
O | vem | , da je tam čudovito podzemlje: |
Vem | za vse to ... in romam v mislih na goro | |
Vem za vse to ... in | romam | v mislih na goro Kalvarijo v Postojnski jami... |
Prisluškujem | hrumenju v noči. | |
In zdi se, da | vidim | bled obraz človeka. |
tisoč in več - jaz ne | morem | spati. |
Ničesar nimam in vendar | mislim | : |
Pesnik ne spi, jaz se | poslavljam | s Krasa. |
Hodim | po dolini, tihi, široki, nekam v neznano | |
duši moji je radost, pozabljenje in | pojem | z njimi, z njimi vso noč. |
----- Po kotlini | hodim | . |
Hodim | po ozkih grabah in poslušam. | |
Hodim po ozkih grabah in | poslušam | . |
Stisnem | roko črnemu možakarju, ki se je ravnokar | |
Zahrepenim | po čistem zraku. | |
Na Rake | grem | in poslušam pomenke v zategli govorici. |
Na Rake grem in | poslušam | pomenke v zategli govorici. |
Zvečer pa se | vrnem | . |
Vračam | se in odhajam ob zvonku krampov, ob | |
Vračam se in | odhajam | ob zvonku krampov, ob prešinjajočem |
Odhajam | kdovekam in še vedno mislim na Idrijo. | |
Odhajam kdovekam in še vedno | mislim | na Idrijo. |
----- V Brda | grem | . |
Hodim | med brajdami in vidim našo zemljo. | |
Hodim med brajdami in | vidim | našo zemljo. |
Hodim | s koloni. | |
Potroštam | jih in jim govorim o dobri letini, | |
Potroštam jih in jim | govorim | o dobri letini, da bo rebule dosti, |
dobri letini, da bo rebule dosti, jim | pravim | , in da bo sladka, sladka. |
Saj sam | vem | , da je težko. |
hreščeči harmoniki in gromkem basu, | zapojem | z njimi pesem o trti in o ljubezni, |
ljubezni, ki se nikdar ne konča in še | zaplešem | junaško - divje drobljeno polko. |
----- Zvečer se | vračam | skozi brajde. |
(A. Gradnik) | Vračam | se in mislim, kaj bo z vnukom, s slovenskim |
(A. Gradnik) Vračam se in | mislim | , kaj bo z vnukom, s slovenskim vnukom, |
Vračam | se skozi brajde in občutim, da je vsaka | |
Vračam se skozi brajde in | občutim | , da je vsaka trta žila odvodnica matere |
Hodim | po Kalvariji. | |
Ne | mislim | več. |
Grem | po Grojni in se samo časih ozrem po | |
Grem po Grojni in se samo časih | ozrem | po spomeniku. |
Stojim | ob Soči. | |
Zamaknjen sem v bele valove in | vem | , da je Soča še pred nedavnim valila |
Vse to | vem | in vem tudi čemu, in vendar se vprašujem: |
Vse to vem in | vem | tudi čemu, in vendar se vprašujem: |
vem in vem tudi čemu, in vendar se | vprašujem | : |
----- | Hodim | po Gorici. |
Na Kostanjevici | pomislim | na stare Burbone. |
Skoraj sem vse pozabil in zares ne | vem | , ali so prišli sem miru iskati in tudi |
Še | mislim | . |
To | vem | . |
sorriso di un padre.« Ah, kaj bi, saj ne | morem | več strpeti, ko se spomnim, da bi se |
bi, saj ne morem več strpeti, ko se | spomnim | , da bi se izza vrat lahko nasmehnil |
Hodim | po bleščečem Travniku v opoldanskem | |
Iščem | nekoga. | |
Odhajam | . | |
Še enkrat se | ozrem | po razvalinah gradu in mislim na groze |
enkrat se ozrem po razvalinah gradu in | mislim | na groze in na pojedine. |
Mislim | , in nekje izza šuma se oglasi žalostno, | |
----- | Grem | ob Livadi. |
Ozrem | se še enkrat po Sv. Gori in nehote | |
se še enkrat po Sv. Gori in nehote | pomislim | na Mater Božjo in Krista. |
Grem | ob Soči. | |
Saj | grem | vendar domov. |
Grem | skozi sotesko. | |
grenke tolminske trde tepke, a jaz jo | imam | vseeno rad, še rajši, saj to je vendar |
Vidim | jih, kako stopajo, globoko sključeni | |
Vidim | jih, kako sejejo. | |
Truden sem že in vendar | grem | lahko še naprej ob Soči do Kobarida. |
Potujem | po dolinah in soteskah, silim na vse | |
Potujem po dolinah in soteskah, | silim | na vse strani. |
Sedim | ob oknu na verandi in gledam v peneče | |
Sedim ob oknu na verandi in | gledam | v peneče se valove Soče, gledam v strmo |
in gledam v peneče se valove Soče, | gledam | v strmo navpično steno Triglava. |
Zrem | v ta čudovit planinski raj in mislim | |
Zrem v ta čudovit planinski raj in | mislim | na Zlatoroga, na bele Žalik‐žene in |
Mislim | in vidim, da je valovje priplavilo | |
Mislim in | vidim | , da je valovje priplavilo mimo mene |
Nekam | grem | čez Predil v visoko Kanalsko dolino, |
Skoro nič več ne | vidim | . |
govoril veselo in smehljaje se, pa ne | morem | . |
Kvečjemu vam lahko | rečem | z jezo v očeh, a z upanjem svetlim |
In danes, ko eno teh smrti | zapišem | , me je še zmerom strah. |
pol litra terana dobi in črno kavo | skuham | , je sklenila. |
Prosim | te, mama, preskrbi si potni list in | |
Čakam | te | |
- Da naj | pridem | , mi piše. |
že dve leti nihče ni rekel mama, ki | živim | sama v svojih sedemdesetih letih, od |
Na otročje mi gre, pa v sanje | verjamem | . |
- Ne, ne, Vladimir, nikamor ne | grem | . |
Saj te vendar ne | smem | pustiti samega. |
- Tudi | plačam | , - je dodala. |
- K sinu | grem | ! |
- Ampak le kam naj | grem | ? - je zastokala mati. |
- Čez teden dni | dobim | potni list. |
Bos | pojdem | , bos!" si je pritrdil na glas. |
Pa tudi ... saj | grem | oznanjat pomlad, pomlad in sonce." |
Mislim | , da so slišali vsi." | |
Vem | , pečat naše zemlje si. | |
In zdaj | nadaljujem | z delom, ki je bilo započeto že pred |
Moram | iztrebiti to vrzel, da razširim Vrtačno, | |
Moram iztrebiti to vrzel, da | razširim | Vrtačno, da zasadim ob robu še nekaj |
iztrebiti to vrzel, da razširim Vrtačno, da | zasadim | ob robu še nekaj terana. |
Deset jih | imam | . |
Moram | ! | |
A kljub temu rad | zvonim | . |
Danes pa še posebno rad | zvonim | , da vabim k vstajenju. |
Danes pa še posebno rad zvonim, da | vabim | k vstajenju. |
Ne, ne, ne | grem | ! |
Kopati | moram | ! |
Otroke | imam | . |
Zvoniti | moram | !" |
Nič ne | vem | , ničesar nisem zakrivil!" je ječal |
Podpišem | . | |
Nič ne | vem | !" je dejal Martin in žuljava roka se |
Kaj | grem | domov?" |
Liter terana ti | pošiljam | za nocoj, da boš vedel, da je božič. |
Rada bi ti ga več, pa ne | morem | . |
Ker ni tebe, | zvonim | sama, zjutraj, opoldan in zvečer. |
Takrat se skoro zmerom | zjočem | . |
Zdaj lahko | grem | na gmajno! |
trdil tudi za veliko noč in zdaj res ne | vem | , ali sem se lagal o božiču ali o veliki |
Toda zdaj lahko | rečem | , da sem že odrasel človek in zato tudi |
Šol sicer nisem končal, in | povem | odkrito, da mi je to v življenju v |
pridig, očitkov in »polaganj na srce« | moram | zaradi tega prenesti. |
mojem svetem večeru ne bom pisal, ker | vem | prav dobro, da ne bo najlepši praznik; |
govora, zakaj zdaj sem sam, domov ne | morem | , bogataš nisem - in morda eno, morda |
Saj nič ne | rečem | , tudi jaz rad jokam, ampak počasi prihajam |
Saj nič ne rečem, tudi jaz rad | jokam | , ampak počasi prihajam do spoznanja, |
rečem, tudi jaz rad jokam, ampak počasi | prihajam | do spoznanja, da je to neumno opravilo, |
In tako bom o sebi molčal in rajši | napišem | o svetem večeru na vasi. |
Sicer ne | morem | trditi, da bo sveti večer na vasi prav |
videc na daljavo nisem, ampak - tako | mislim | - da se vas slej ko prej ni spremenila, |
»Ah, to so sitnosti«, poreče, »samo če | pomislim | , kam človek pade. |
»Če ne | grem | , sem bolan!« pravi. |
Moram | !« | |
Toda jaz ne | pojdem | nikamor. |
»Prišli bodo boljševiki, to vam | rečem | , in dobro se nam bo godilo. |
» | Vem | , da ne maraš iti delat na dnino, ker |
Vem | , kmetski sin si in ne bajtarski. | |
»To ti | povem | , pob, da se boš še pokesal, pa bo že |
Poznam | te dobro, naš si in tudi, kadar boš | |
sem služil na Dunaju in tako veš, da | vem | , kaj mesto človeku vzame. |
Rečem | ti, da ti bo še žal.« | |
Ne | vem | . |
slike tega kraja pa si še danes ne | morem | jasno zarisati pred očmi. |
Pri kmetu, kjer | stanujem | , se je zglasil človek in poprosil za |
Ne | morem | si pomagati. |
Odjedam | kruh. | |
Tega pa ne | morem | . |
kozarec in malo pomolčal - zdaj se | peham | po cestah. |
Nekaj šol | imam | . |
Saj ga | vidim | , kako je stopil v gostilno, si naročil |
Jaz | vem | , da se je potem naglas zasmejal. |
Poznam | ga. | |
Prosim | , ali ste jih že kdaj videli, da bi | |
garaj zame petdeset let, daj, da te | udarim | , daj, da ti odsekam glavo, saj ti po |
let, daj, da te udarim, daj, da ti | odsekam | glavo, saj ti po smrti kupim hišo na |
da ti odsekam glavo, saj ti po smrti | kupim | hišo na Piazza Unità. |
Dobro | vem | , kako gredo te stvari. |
Požvižgam | se na tako usmiljenje. | |
Senator sem in senator | ostanem | . |
Dobro, dobro, zdaj | moram | na sejo kluba Pro maternità"." |
Kadar jaz | rečem | , morajo priti boljši dnevi!" |
Zdaj je še čas, da | grem | ," si je rekla in mislila je res oditi. |
takorekoč zastrupila družinsko srečo, in če | pijem | , da si potešim svojo dušo, ali je mar |
družinsko srečo, in če pijem, da si | potešim | svojo dušo, ali je mar greh na moji |
je odpravljal: spomladi - v jeseni | pojdem | , ko bo sadje in grozdje dozorelo; v |
grozdje dozorelo; v jeseni - spomladi | pojdem | , ko bo sonce na gmajnah, takole za |
Baba, mi krademo, jaz | kradem | ? |
podpisani Ferletis Antonio ponižno | prosim | ... |
Domov se vendar ne | morem | vrniti praznih rok!" |
Kadar me obiščejo prazne in votle ure, | zakorakam | nazaj po cesti, ki sem jo že premeril |
Lahko | rečem | , da je tista cesta na nekaterih krajih |
tudi marsikaj zanimivega in grenkega | srečam | na njej in ponekod so še jasno vidni |
Toda, kar se mene tiče, | moram | povedati, da se zadnje čase ne brigam |
moram povedati, da se zadnje čase ne | brigam | bogvekako za te velike stvari. |
grem | mimo njih in se ustavim, posebno zdaj | |
grem mimo njih in se | ustavim | , posebno zdaj na jesen, pri majhni, |
Jaz pa | spadam | h tistim nesrečnim ljudem, ki jih je |
lahko brez skrbi in brez nevarnosti | pečam | s takimi malenkostmi in neestetičnimi |
»Samo še eno | imam | «, sem rekel. |
»Ne | morem | več,« je dejal. |
Ta ogorek lahko | spravim | za spomin, sem si mislil. |
Ali naj ga | pokadim | do konca, ali naj ga vržem na tla, |
naj ga pokadim do konca, ali naj ga | vržem | na tla, ali naj ga spravim? |
ali naj ga vržem na tla, ali naj ga | spravim | ? |
Nekaj pač | moram | ukreniti dokler je še čas; toda kaj? |
Ne | vem | . |
Imam | spomin na človeka, na tovariša, ki | |
vendar velik grešnik: s smrtjo človeka | računam | zaradi spomina nanj, zaradi navadnega |
» | Vidim | , vidim, ampak čemu je tako zavit?« |
»Vidim, | vidim | , ampak čemu je tako zavit?« |
Zdaj se | potepam | tod in kadar se, zlasti zdaj na jesen, |
dni z govori, cvetjem in zastavami, | grem | sam po ulici in se jih spominjam ob |
zastavami, grem sam po ulici in se jih | spominjam | ob ničevi, povsem brezpomembni malenkosti |
nekakšen obup in zavrženost, nekakšen » | požvižgam | se na ves svet«. |
Bojim | ? | |
Nič se ne | bojim | . |
»Če jo ne | mahnem | vsak teden vsaj enkrat, sem kar bolan. |
Tako nekam ozek se | zdim | samemu sebi, stisnjen, povezan. |
Česa, to še sam ne | vem | . |
Vem | , tudi z mano je tako. | |
Včasih sem tako obupan, stisnjen in | čutim | silno potrebo, da bi se mi nekaj pripetilo. |
Iščem | nevarnosti, pa se še na rob mosta ne | |
nevarnosti, pa se še na rob mosta ne | upam | . |
Ampak kadar tako blizu | začutim | dih smrti, postane tista ograja na |
»Vsega sem sit pa si | mislim | : čez grem. |
»Vsega sem sit pa si mislim: čez | grem | . |
se splaši in zdrsi po listju, pa že | bežim | «. |
Piše se ta človek, če se ne | motim | Don Armando Caracalla. |
Kako mu je ime pa res ne | vem | , ker si njegovega imena na noben način |
si njegovega imena na noben način ne | morem | zapomniti. |
Ne | vem | kaj bi rekel stari Tomaž, če bi se |
Razumem | ! | |
Vem | , da znate ceniti sveto mesto, na katero | |
sveto mesto, na katero ste postavljeni, | vem | , da ste tolmači rimske pravice, tiste |
Da, to že | vem | , konj na zeleni trati pomeni svobodo. |
mlina tiče,« je nadaljeval Martin, » | priznam | , da sem sam kriv. |
Imam | sina, Ernest mu je ime, Ernest Jakončič, | |
Ali se | peljem | sam?« |
Spremim | vas samo do postaje, da vam kupim vozni | |
Spremim vas samo do postaje, da vam | kupim | vozni listek.« |
»Tudi jaz | imam | sina, ki služi pri policiji,« |
gre k hudiču,« je rekel, »in da vam | povem | , z Bernardom nimam nobenega opravka. |
Rajši | grem | domov v svojo domovinsko občino in |
»Da, saj | pravim | , če bi ne imel mlina, bi bilo tako,« |
Kar se pa Bernarda tiče, | moram | reči, da ga nisem nikdar gonil k policiji. |
»Da, če | ustanovim | orkester, jo bom kupil,« |
»Da, hm, kam | grem | s ptičnico,« |
Po ptiče | grem | s ptičnico, gospa, po ptiče. |
Kupčujem | s ptiči. | |
Živali | imam | zelo rad, polne kletke jih imam doma. |
Živali imam zelo rad, polne kletke jih | imam | doma. |
včasih ponudi lepa prilika, jih tudi | prodam | ...« - |
je plašno ugovarjal Martin, »to že | vem | , ampak do doma imam komaj dve uri, |
ugovarjal Martin, »to že vem, ampak do doma | imam | komaj dve uri, zdaj pa še poldan ni.« |
Ne zaradi njiv, pač pa, da si | nasadim | nekaj sadnih dreves,« |
» | Zlažem | se,« |
Hišo sem imel, | porečem | , pa mi je pogorela, ali pa se je posula, |
stanovala v njej neka grofica, in čeprav ne | maram | grofic in grofov, ker samo lenobo pasejo |
moram | vendarle priznati, da je bila tista | |
»Saj | pravim | , hiša ni bila tvoja,« |
» | Mislim | , da ni nič prida. |
Tako pa se mi zdi, če se ne | motim | , da je eden celo tat. |
»Prav, kaj | mislim | ,« |
Če se Martin kdaj vrne, mu ga že | plačam | , sicer pa lahko tudi rečem, da ga je |
mu ga že plačam, sicer pa lahko tudi | rečem | , da ga je odnesla voda. |
Sklenil sem, da ga | vzamem | k sebi, da mu ne bo treba majati od |
pomislil: za osemdeset lir ga že lahko | redim | , je dejal, čeprav ne |
Le kam naj jih | dam | ? |
Zdaj | imam | že štiri na grbi, ki živijo po številkah. |
Zapeljani so, si | pravim | . |
Grivčeve hiše, priženite domov, saj | mislim | , da veste, katera je Grivčeva?« |
» | Vem | ,« |
Ko pride sonce do Grivčeve, naj | grem | domov. |
Ne | pojdem | ,« |
»K maši, saj - saj - jaz ne | verjamem | v Boga. |
»Lahko jo | srečam | , in kaj naj ji rečem? |
»Lahko jo srečam, in kaj naj ji | rečem | ? |
Ali naj | stopim | k njej in ji stisnem roko. |
Ali naj stopim k njej in ji | stisnem | roko. |
Našemu zmeraj | pravim | , naj ne vtika prstov v te stvari, pa |
Saj ne | pravim | , da bi jemali revežem. |
je govorila, prestara sem že in ne | znam | po modi. |
pojdiva, v gozd, najbolje v gozd, tam | poznam | jamo, živ krst te ne najde,« |
» | Tresem | , tresem, kdo se trese?« |
»Tresem, | tresem | , kdo se trese?« |
»To | pravim | samo iz previdnosti; saj veš: na vasi.« |
Slišali so, da | imam | sina, ki je tako in tako, hop, pa te |
Zato | pravim | , rajši ven, v gozd.« |
Za vsak slučaj | imam | pri sebi tudi njegovo legitimacijo. |
stara, že od predlanskega leta, ampak | upam | , da karabinjerji ne bodo tako predrzni, |
Bernard, če se ne | motim | ?« |
nisi bogvekakšne pomoči potreben, saj | skrbim | zate, kar se le da. |
No, saj ne | rečem | , včasih vseeno primem za delo, ker |
No, saj ne rečem, včasih vseeno | primem | za delo, ker mi je dolgčas, da bi ves |
bom že še pretolkel, potem se pa itak | vrnem | v Trst. |
Mislim | , saj takrat bo že odsedel. | |
In lahko | rečem | , da ga moraš prijeti še posebno, če |
Danes pa, še pomisliti ne | smem | , kakšne križe in težave imam z bajtarji |
pomisliti ne smem, kakšne križe in težave | imam | z bajtarji in delavci. |
»Saj | pravim | ,« |
»Ne, počakajte, da vam | povem | ,« |
Potem so vzeli šolo in lahko | rečem | , da se skoraj opazilo ni. |
Kaj, ali mislite, da | spravljam | denar sam v žep? |
jim | pravim | . |
In kaj naj jim | odgovorim | ? |
mir naj bi dali, saj to jim zmerom | pravim | ,« |
»Zaenkrat še ne | morem | , drugo leto pa že, najbrže, samo če |
»Saj sem vam zmeraj pravil, da | imam | dobrega sina, pa mi niste verjeli. |
Kam naj te tam le | dam | ?« |
Pa ne samo to, še nekaj | imam | za vas« |
In, saj tak tudi ne | morem | hoditi, če bi se (slučajno) kam daleč |
Toda dva dni jih ne | morem | čakati. |
In s tem, da | jemljem | , saj ne jemljem revežem, prav tako |
In s tem, da jemljem, saj ne | jemljem | revežem, prav tako pomagam k tistemu |
jemljem, saj ne jemljem revežem, prav tako | pomagam | k tistemu dnevu, o katerem toliko govorijo, |
Pridem | kmalu, da jo pogledam, je odgovoril. | |
Pridem kmalu, da jo | pogledam | , je odgovoril. |
takole zbežal z otrokom, tega tudi ne | vem | . |
»Domov | moram | ,« |
je rekel Martin, »da | pogledam | , kako je.« |
Prav nič takega ne | vidim | .« |
je nadaljeval, » | priznam | , da sem sam vsega kriv. |
v žep po listnico, »ti lahko nekaj | dam | . |
denarjem, »samo še eno tako mi zini, pa te | naženem | . |
Sicer pa dobro | vem | , nemara se teh stotakov celo kri drži.« |
Tega pa ne | pustim | . |
Jera, »in teh stotakov se sploh ne | pritaknem | .« |
Mar misliš, da sem špijonka in da | spravljam | ljudi v ječe. |
»Saj | vem | , saj vem,« |
»Saj vem, saj | vem | ,« |
Ne, ne, kaj pa | trobim | , ni bila čisto navadna perica. |
Te stvari prav dobro | razumem | . |
bral in veliko slišal ter prav dobro | vem | , kako je s cerkvami in s takimi stvarmi. |
Da ne | štejem | jajc, masla in drugih stvari, ki jih |
Ne, tega se pa zdaj res ne | spominjam | več, ker sem imel tri take. |
No in zdaj res ne | vem | , o kateri sem govoril. |
Le kam naj se zdaj | dam | ? |
je, da nas bo peljal domov in zdaj | pridem | , bolna, z otrokom, ves denar potrošim |
pridem, bolna, z otrokom, ves denar | potrošim | za vožnjo in ta baraba nima nič. |
»Jaz nič ne | vem | , bo že Bog dal, da bo vse prav.« |
»Komurkoli se | potožim | : |
Komaj, da sem očeta vzel; vse družine ne | morem | rediti.« |
»Že | vem | , zakaj so ga, organizacije. |
Več že | znam | , kakor vaške šivilje,« |
»Saj lahko sama | skočim | k Julki.« |
»Zdaj je čas, da si kaj | prislužim | . |
Saj vendar veste, da | imam | precej dolga. |
In če kaj ostane, si lahko | dokupim | zemlje ali pa popravim hišo. |
ostane, si lahko dokupim zemlje ali pa | popravim | hišo. |
Za žganje jih | prodajam | . |
»Zdaj ne | utegnem | , potem pridem.« |
»Zdaj ne utegnem, potem | pridem | .« |
Bog ve, skoraj ne | verjamem | , da bi pustil kožo. |
» | Molči | ! |
In če ti | potisnem | s pestjo glavo v trebuh in če pahnem |
potisnem s pestjo glavo v trebuh in če | pahnem | svojo babo skozi okno, tudi vem, kaj |
pahnem svojo babo skozi okno, tudi | vem | , kaj delam, mar ne? |
svojo babo skozi okno, tudi vem, kaj | delam | , mar ne? |
‘ | Občudujem | te in iz srca sem ti hvaležen, da si |
kar pobere šila in kopita, sicer ne | jamčim | za njeno glavo.« |
Kje si pa | upam | !« se je začudil starec. |
»Jaz si ga ne | bašem | v nos, to dobro veste,« je odsekal |
marljiv, pošten, miren, pobožen in ne | vem | kaj še vse! |
Mislim | , da ne bo mraza.« | |
ampak bridko se vara, če misli, da | pojdem | sam ponjo. |
Kje naj za vraga | snamem | to žensko! |
Jaz ne bom hodil ponjo, to vam | rečem | !« se je zadrl. |
»Očetu | grem | povedat!« in je planila iz hiše. |
Mislim | , da jim nič ne manjka. | |
Kam naj | grem | spat? |
K njemu ne | grem | .« |
»In kaj naj jim | rečem | ?« je vprašal fant. |
Odkar sem živ, tega ne | pomnim | ,« je rekel Jakob. |
Ne | vem | , kako se more človek tako neumno nekam |
In umetno gnojilo tudi | dobim | , za take stvari daje država posojilo. |
»Zdaj pa | grem | !« |
» | Grem | pa jaz!« |
»Vsaj na postajo | grem | s tabo,« je prosila. |
Kolikor se | spominjam | , se v naši vasi niso nikdar prida ukvarjali |
»Ne | rečem | dvakrat, da ni obeh,« je rekla in glasno |
se pa režiš, kakor bi te doletela ne | vem | kakšna sreča?« |
Vstal sem in sam ne | vem | , kako je bilo, da sem pogledal v prvo |
me čez nekaj dni že vsi dražili, da | imam | čečo; celo mama, kadar je bila dobre |
štirinajst let; oče se je spomnil, da » | imam | glavo«, in me je poslal v Gorico. |
Priznati pa | moram | , da me je ta učenost kljub vsemu zanimala: |
Že iz tega je razvidno - da ne | govorim | o soparnih nočeh po spalnicah v zavodu |
»Oh, saj | pravim | ,« je prikimaval Strežek, ko je videl, |
Ko pride Matelič, si | vzamem | blago za novo krilo. |
»Ponoči ne | morem | spati, vznak ležim in, kadar je mesec, |
»Ponoči ne morem spati, vznak | ležim | in, kadar je mesec, grem iz hiše. |
spati, vznak ležim in, kadar je mesec, | grem | iz hiše. |
Po rosni travi | hodim | .« |
Saj | vidim | , hlačke so iz starega dežnika. |
»Zdaj pa | grem | ,« je rekla, se ritenski umaknila za |
»Jaz | moram | tudi k mami, ker je sama doma,« sem |
Da | pišem | , mi omeni potem in pravi, da je to |
Ne | vem | , kam pojdejo. |
Zdaj ti pa | napišem | še najbolj pretresljivo novico, ki |
In da se | vrnem | k Sreči. |
Sreče ne | morem | več sam ugnati. |
Saj | pravim | , Sreča je bila zelo močna, kakor sem |
O živalih ne | vem | prida. |
Čeprav sem kmet, | poznam | samo tiste, s katerimi sem se seznanil |
Kdaj sem jo prvič videl, ne | vem | . |
Kolikor se | spominjam | , poznam tri vrste gosenic: |
Kolikor se spominjam, | poznam | tri vrste gosenic: |
In | sklepam | , da je imela učiteljica, ki je nam |
na ramo in skoraj proseče dejal, naj | ležem | . |
je odprl vratca in me vprašal, kaj | počenjam | . |
»O, nič,« sem dejal, »samo | čudim | se, ker nisem vedel, da ima pri vas |
»Ne | vem | ,« sem zmignil z rameni. |
»Odkrito vam | rečem | , da ni vredno,« je dejal. |
»Saj veste, tri otroke | imam | in ženo. |
sem glavo tesno k mreži in še danes | vem | , da mi je glasno razbijalo srce. |
Obeh ne | morem | imeti, ker tu življenje žre življenje. |
» | Imam | .« |
»To | vem | ,« sem dejal. |
gosenico,« je dodal po kratkem molku, »vas | premestim | za tri dni v podzemlje.« |
» | Razumem | ,« sem rekel in se okrenil k vratom. |
Nikdar nisem tistega kaplana videl, toda | poznam | ga vendarle. |
Ne | vem | , koliko časa sem tako strmel. |
»Lepo vas | prosim | , nikar se ne spenjajte več po križih. |
Vsako leto, ko začne zeleneti, | odprem | okna v svoji sobi in se z veselimi |
svoji sobi in se z veselimi koraki | odpravim | po parkih, da si ogledam poganjajoče |
veselimi koraki odpravim po parkih, da si | ogledam | poganjajoče drevje. |
Krenem | iz mesta in zavijem v holme. | |
Krenem iz mesta in | zavijem | v holme. |
Hodim | od grma do grma, od jablane do jablane | |
grma do grma, od jablane do jablane in | iščem | - gosenice. |
Poiščem | jaso in se zleknem. | |
Poiščem jaso in se | zleknem | . |
Prekladam | se toliko časa, dokler ne ležim točno | |
Prekladam se toliko časa, dokler ne | ležim | točno na sredi; krone dreves nad mano |
Potem | obležim | : prva lastovica v zraku, prve čebela |
Strmim | v nebo in mislim na gosenico. | |
Strmim v nebo in | mislim | na gosenico. |
Strmim | vanje in veja se odmakne daleč vstran | |
Gledam | : vse je veliko, mladika, listi, in | |
In tudi zdaj ne | vem | , za kaj bi se odločil, za gosenico |
Vstanem | in se ob potoku vračam domov. | |
Vstanem in se ob potoku | vračam | domov. |
Ustavim | se in vidim v vodi svojo lastno podobo. | |
Ustavim se in | vidim | v vodi svojo lastno podobo. |
Na križpotju | srečam | ciganko, ki se je pravkar izvila iz |
»Izvolite dinar ali cigareto?« | vprašam | . |
poštena in odkrita beseda,« veselo | pritrdim | . |
» | Prerokujem | srečo?« vpraša, nagne drobno glavo |
Grem | naprej, korakam po kolovozu. | |
Grem naprej, | korakam | po kolovozu. |
kolesnicah je voda in pozabil sem, da | imam | luknje v podplatih. |
Zdaj ne | mislim | več na gosenico. |
Ob poti | poduham | vijolico, mislim na deklico z rosnimi |
Ob poti poduham vijolico, | mislim | na deklico z rosnimi očmi, veselim |
plašč mi vihra v pomladanskem vetru, | vzravnam | se in se s svojimi zdravimi, od tobakovega |
od tobakovega dima počrnelimi zobmi | smejem | trdemu življenju naravnost v obraz. |
»Ha!« | pravim | , »šest dni - - - pff - - in potem? |
Tako | praznujem | vsako leto svoj goseniški jubilej. |
Skoraj vsak teden trdno | sklenem | , da bom »neusmiljeno garal«, ter se |
naravnost občudovanja vrednim premagovanjem | vračam | domov. |
Doma | obujem | copate, sedem takoj k mizi in z velikim |
Doma obujem copate, | sedem | takoj k mizi in z velikim zagonom natipkam |
sedem takoj k mizi in z velikim zagonom | natipkam | pol strani. |
Potem se | navdušim | nad posrečenim odstavkom - in sam ne |
nad posrečenim odstavkom - in sam ne | vem | , kdaj prekrižam roke na hrbtu ter se |
posrečenim odstavkom - in sam ne vem, kdaj | prekrižam | roke na hrbtu ter se začnem sprehajati |
kdaj prekrižam roke na hrbtu ter se | začnem | sprehajati od stene do stene kakor |
Kadim | cigareto za cigareto in »neusmiljeno | |
cigareto za cigareto in »neusmiljeno | garam | «: pišem novele, povesti in romane, |
za cigareto in »neusmiljeno garam«: | pišem | novele, povesti in romane, žanjem uspehe |
garam«: pišem novele, povesti in romane, | žanjem | uspehe in potujem v tujino. |
povesti in romane, žanjem uspehe in | potujem | v tujino. |
Ko | preneham | s tem sladkim garanjem, je v sobi že |
Kadar se sam pred sabo | opravičujem | zaradi časa, ki ga tako izgubljam, |
opravičujem zaradi časa, ki ga tako | izgubljam | , imenujem te opojne in brezplodne sanjarije |
zaradi časa, ki ga tako izgubljam, | imenujem | te opojne in brezplodne sanjarije »notranje |
»Toda od samega suhega kruha tudi ne | morem | živeti. |
Kamor koli | pridem | : kruh in spet kruh. |
Že teden dni | uživam | samo kruh in vodo. |
In če kaj | bleknem | , je brž ogenj v strehi. |
In vse | poslušam | do konca: dan hitreje mine, pa še naučim |
poslušam do konca: dan hitreje mine, pa še | naučim | se marsikaj.« |
»Napišite, lepo vas | prosim | , napišite, kako pokvarjen je danes |
da o hvaležnosti in molitvi sploh ne | govorim | . |
Požvižgam | se, pravi. | |
dam za mašo v dober namen in se ne | mešam | v politiko, čeprav je moj mož policijski |
drugim je tudi povedala, da jaz kajpak | držim | z beračem, ker sam nič nimam. |
Poznam | bel in črn kruh. | |
»Haha, kar poglejte ga: dvakrat na leto | vidim | kruh, ta ti pa ob kruhu umre. - |
»Že | vidim | : tudi kruh ni vse.« |
»No, zdaj te | moram | pa še zvezati, drugače mi med potjo |
»In zdaj | spim | na peči.« |
Saj te ne | silim | . |
» | Prosim | , oglejte si slike, oglejte si slike!« |
»Spomnil sem se, da | moram | nekaj zapisati,« je rekel. |
»Sploh ne | vem | , če bo kaj iz tega poba. |
»In ‘frtalje’ tudi ne | maram | , da boš vedela.« |
kaj naj s tabo počno, tega pa res ne | vem | ?« |
»Kaj, | izmažem | ?« je Venc stopil bliže in spet položil |
Vode ne | držim | , porečeš, in stvar bo opravljena.« |
Vode ne | držim | , porečem. |
Vode ne držim, | porečem | . |
»Vode ne | držim | , porečem, in stvar bo opravljena,« |
»Vode ne držim, | porečem | , in stvar bo opravljena,« je veselo |
Rečem | ti, odgovori!« | |
»Saj jih | gonim | ,« je rekla Zinka. |
Da, saj | pravim | , da svet propada,« je razočarano dejal |
»Ali naj ti | prinesem | mlekca?« |
»Saj ne | morem | ,« je preplašeno zastokal Venc. |
»Saj ne | molčim | ,« je zastokal Venc, se zganil in pregibal |
Hudo je pa že tako, da vso noč ne | zatisnem | oči in celo zjočem se,« je sramežljivo |
da vso noč ne zatisnem oči in celo | zjočem | se,« je sramežljivo priznal. |
»Nič, kar | premišljam | ,« je odgovoril Venc in se z vsemi močmi |
»Zakaj se ne oglasiš, če te | kličem | ?« je rekla Zinka zaukazljivo in udarila |
Sem stopi, da ti | popiham | ,« je rekla mama, jo vzela v naročje |
»Ali naj se | poročim | ? |
rekla, da na kaj takega še misliti ne | smem | . |
Če ti | rečem | , da se obesi, se boš pa obesil, kaj? |
»Kaj naj | počnem | s hišo? |
In zdaj pojdi, saj vidiš, da | delam | ,« je nergal Peter. |
»Saj | grem | ,« je zastokal Venc in se pobral. |
»Če ga spustiš na tla, ti | razčesnem | nos, zapomni si!« je bevsknila Pavla. |
Pavla je rekla, da | dobim | potem zajtrk,« je zamrmral Venc in |
datum ni nikakšen jubilej in tudi ne | vem | , če se je včeraj, dne 15. marca tega |
list iz dnevnika, kajti dnevnika ne | pišem | , odkar sem spoznal, da je človek celo |
Sicer spokorno in sramežljivo | priznam | , da sem vselej, kadar je v mojem srcu |
nepoklicani, kajti iz lastne skušnje | vem | , da je danes čas tak, da je skrivnost |
In | mislim | , da prav zaradi tega ljudje dandanašnji |
namena nimam, da bi se upiral, ker | vem | iz zgodovine in iz lastnih skušenj, |
Zdaj ga spet | srečujem | : oblečen je slabo, roke ima nekam čudno |
Zdaj | imam | nekaj v ‘grifu’«, je dodal. |
»Punco | imam | «, je rekel in pošvedral s čevljem. |
»Osemintrideset jih | imam | . |
Kaj drugega o narodnih poslancih ne | vem | , pa tudi če bi vedel, je vse zastonj, |
»Saj ga | imam | prav rada, samo kadar pride v Ljubljano, |
Venca | poznam | že do zadnjega vlakenca in me prav |
snov me mika toliko časa, dokler je ne | razvozlam | , potem postane dolgočasna in neprijetna. |
Vržem | naramnice čez rame, pa grem«, je naglo | |
Vržem naramnice čez rame, pa | grem | «, je naglo dejal in zamahnil z rokami. |
Nobenega ni, sam se | potepam | po mokrih ulicah, maham z rokami, uganjam |
ni, sam se potepam po mokrih ulicah, | maham | z rokami, uganjam traparije in se vedem |
potepam po mokrih ulicah, maham z rokami, | uganjam | traparije in se vedem naglas kakor |
maham z rokami, uganjam traparije in se | vedem | naglas kakor Podorehar... lovim pomladni |
in se vedem naglas kakor Podorehar... | lovim | pomladni veter in iščem človeka, h |
Podorehar... lovim pomladni veter in | iščem | človeka, h kateremu bi se zatekel, |
Mislim | , da imamo že toliko trpljenja in žalosti | |
porečejo, da sem nečloveški, ker se lahko | smejem | v bolečinah. |
»Oh, Ivanc, to si | moram | pa res ogledati. |
Sama ne | vem | , kakšen dan je danes. |
»Stopi sem, lajdra, da te | česnem | !« |
»Nič ne | rečem | , če ta Ludvik ne bo samo za sv. Jožefa |
»Veš, tako nekam namigavala mi je, naj | pridem | na kosilo. |
»To ti pa že | rečem | , Modrijan, ali jim mar nisem sorodnik? |
»Ampak jaz jim že | pokažem | , po čem je mast!« je zagrozil Štefuc. |
Kje pa | morem | taka?« je rekla in vrgla oči po sebi. |
Za Naceta se ne | bojim | . |
Jezus, zaprli me bodo, v luknjo | pojdem | ,« je stokal Kobilčer. |
Ne | dam | ti je, pa ti je ne dam. |
Ne dam ti je, pa ti je ne | dam | . |
Jo pa že rajši prašičem | skuham | , pri moji kokoši, da res, prašičem!« |
»Ne | grem | !« je Zora zapičila pete v pod kakor |
Grem | pa sam. | |
»O, Moj Jezus, saj | ženem | !« je zastokal Moj Jezus in švrknil |
Jaz tudi | pravim | , da mora! |
»Sem z njim, sem z njim, da ga jaz | česnem | !« |
»Takoj, hop, ti ga | pripeljem | , hop,« je kolcal Pečan in se odmajal |
»Že | letim | !« je dejal ženin, planil iz hiše, skočil |
»Zdaj pa | grem | in vam skuham kave, prašiči!« je rekla |
»Zdaj pa grem in vam | skuham | kave, prašiči!« je rekla Roza. |
Kaj | grebem | ? |
Saj res ... kaj le | grebem | ... pod klopjo?" se je zgubljeno vprašal |
Saj ne | mislim | na zajutrek. |
Na otroka | mislim | . |
Saj | vem | , da grešim, toda odpusti mi!" je šepetal |
Saj vem, da | grešim | , toda odpusti mi!" je šepetal in stegnil |
Ne | morem | !" je dejal, zaklenil vratca in naglo |
Saj | grem | , saj grem," je čebrnal Štefe ter se |
Saj grem, saj | grem | ," je čebrnal Štefe ter se previdno |
Dobro | vem | , da jih ima samo devet. |
Ampak božjega daru se le | veselim | , pa naj bo kjerkoli«, pomirjevalno |
Zagrabim | kolikor zagrabim, pretegnil se pa ne | |
Zagrabim kolikor | zagrabim | , pretegnil se pa ne bom!« nerga Zavoglar. |
tega sem se izogibal, kakor se vedno | izogibam | vsega mrzlega v človeku. |
gosta in tudi ravnajo s tabo kakor z | ljubim | gostom. |
Kajpak, vedela je prav dobro, da se | ogibljem | omeniti očeta, toda v njenem vzdihu |
Zadnje čase ga večkrat | gledam | in zdi se mi, da je res orlu podoben. |
Prav dobro sem vedela: če ga | pogledam | , bom šla. |
»Še zdaj, ko ga takole | gledam | , se mi zdi, da bo najprej zganil veke |
Prav dobro se | spominjam | . |
»Da, in da ti | povem | naprej. |
To, | hočem | reči to, da so mu dali ime očka Orel |
Ne | vem | , zakaj ga naši še niso zaprli. |
bogom, tega jaz po vsem tem skoraj ne | vem | več,« je rekla teta in z vprašujočimi |
Pa bom že povedala, ko | pridem | do tja. |
In da ne bi lagala, | porečem | , da nisem mislila jasno ... z besedami, |
»Seveda | razumem | ,« sem naglo pritrdil, ker sem videl, |
Zdaj pa | vem | , da je človek ... da je človek ... kako |
je človek ... da je človek ... kako naj | rečem | ... ah, kaj bi le iskala besedo! |
» | Vem | ,« sem prikimal. |
No, pa pustiva to, da ti | povem | naprej. |
Že | vem | . |
»Le potrpi, da | povem | do kraja. |
njihovim prihodom in da tako lahko | poskrijem | , če imam kaj takega v hiši. |
prihodom in da tako lahko poskrijem, če | imam | kaj takega v hiši. |
»No, in da ti | povem | naprej. |
‘ | Postavim | oprtnik v veži v kot in stopim v kuhinjo. |
‘Postavim oprtnik v veži v kot in | stopim | v kuhinjo. |
Nimam, | pravim | . |
- Ker še niso godni, | pravim | . |
- Drugi teden, | pravim | . |
- Bom, | pravim | , kakopak, in se smejem.’ |
- Bom, pravim, kakopak, in se | smejem | .’ |
Tako je pripovedoval s svojim večnim ‘ | pravim | ’ ... |
Še danes ga | vidim | , kako se je s svojim upognjenim hrbtom |
Potipljem | peč: razbeljena. | |
- Kaj pa si počenjala? | pravim | . |
»Še sedaj jih | vidim | , kako se o mraku odpravljajo na pot. |
Tega kar ne | morem | in ne morem pred njim povedati!« je |
Tega kar ne morem in ne | morem | pred njim povedati!« je rekla dokaj |
»Saj sama | vem | . |
Toda zdaj | vem | , da so bili ljudje, ki so tako pridigali, |
‘Ne | vem | . |
Mislim | , da je bil. | |
Jaz le ne | vem | , zakaj londonski radio žene samo Nemce |
Kar | vidim | , kako jim strah leze v kosti. |
Ne | rečem | , da se tudi jaz nisem bala. |
Ne | rečem | , sam ... ampak takole, če jih je več |
‘ | Stojim | , kakor morem. |
‘Stojim, kakor | morem | . |
Več ne | morem | ,’ je rekel Obrekar in skušal zravnati |
‘Ne | morem | ! |
Ti bom že pokazal ne | morem | ! |
Še danes jo | vidim | . |
mi je vrgel titovko in mi rekel, naj | naberem | peska in naj posujem vse krvave lise, |
mi rekel, naj naberem peska in naj | posujem | vse krvave lise, da se tako zabriše |
rekel, da ni nič in da naj se nikar ne | bojim | in da je samo častno salvo oddal, ker |
»Kravi | moram | položiti. |
In skuhati nama | moram | tudi kaj. |
videl in če bi prav nič ne povedal, jaz | vem | , kako je bilo. |
prebrala Življenje svetnikov, da že | poznam | tisti kolosej, kjer so leve in tigre |
In tako tudi | vem | , kako je bilo z Obrekarjem. |
Včasih | sedim | v izbi, gledam ga in slike mi kar migotajo |
Včasih sedim v izbi, | gledam | ga in slike mi kar migotajo pred očmi. |
Ni, ni jih, | vem | , da jih ni!« je prepričano rekla teta |
Vidiš, mrtvih se še | bojim | , toda če bi zdajle Obrekar prišel po |
Resno | mislim | , baba! - |
Pravim | pa: gospodar priganja vole in konje | |
» | Premišljam | ... |
Kadar | pometam | .« |
» | Pometam | ,« malomarno zamrmra Cene, ne da bi |
»Nič ne | slišim | !« zapiska Modrijan. |
božji dar in ker jaz z božjim darom ne | brijem | norcev! |
Zato, ker z božjim darom ne | dražim | oblasti, ki je tudi od Boga!« |
Saj še | vem | , kaj si rekel, ko sva jo z Jurjem prignala |
»Kako naj se | potolažim | ?« se Žuželjčevka naglo zravna. |
Pisker ti | odbijem | z vratu, da boš laže govoril!« |
Ne | dam | je odreti! |
»Jur, oslo prinesi, da | nabrusim | nož!« gromko ukaže Usadar. |
»To bo prešlo, ko se | odteščam | ,« si je rekla in vdano počakala, da |
Zdaj pa res ne | vem | , kako bo? |
»Nič več ne | potrebujem | ,« je zamrmrala, odložila lonček, ga |
»Aha, zdaj pa | grem | ,« jo prešine jasna misel. |
Stojte, da | poškropim | !« |
»K njemu | grem | ,« se takoj odloči in še enkrat pogleda |
»Počakaj, samo ruto | vzamem | . |
še pri moči, da tudi živega petelina | oskubim | ! |
»Ne, ne | grem | v Argentino! |
Nikamor ne | grem | ! |
»Saj | vem | ,« skesano prizna Okrogličar. |
Ne, nisem, čeprav | lajam | . |
» | Pokažem | vam, kako smo na Španskem minirali |
»Tudi brez tega | vidim | ! ... |
Če ne | vidim | , pa vem!« |
Če ne vidim, pa | vem | !« |
» | Skrbim | za mater in za dom ... |
Prav lahko ga | nesem | .« |
resno, »nekaj časa bom še doma, potem pa | grem | k partizanom!« |
» | Grem | !« |
» | Mislim | , da bi se spet zbrali,« reče očka Orel. |
» | Razumem | ,« zakrknjeno zamrmra. |
Moja dolžnost pa je, da te | opomnim | : ljudi moramo pridobivati. |
Mislim | , da je še čas za lepo besedo ...« | |
» | Grem | takoj na progo,« reče komandant. |
»Joj, kako se | bojim | zanj! ...« |
» | Lažem | ?« reče užaljeno in že nekoliko ogorčeno. |
Takoj ga | pokličem | !« |
» | Grem | ... grem ...« |
»Grem ... | grem | ...« |
» | Mislim | , boga mi!« ponosno zagrmi Sova, nagne |
» | Grem | !« reče odločno in plane proti vratom. |
»Rekel sem, da | grem | z njimi!« izbruhne Drejc in sili naprej. |
A jaz tebe ne | pustim | !« |
»Sezula sem se, ker | grem | zadnjič po svoji zemlji.« |
»Gledat | grem | , če so ranjenci preskrbljeni ...« |
» | Razumem | , tovariš komandant!« strumno pozdravi, |
Molk - tega ne | prenesem | ! ... |
» | Razumem | , tovariš komisar!« pohlevno odgovori |
»Saj | vem | ... |
»In | mislim | , da je tudi ne bo. |
»Saj ne | morem | več,« prijazno odvrne Tildica, a hkrati |
»Bombe | imam | !« skoraj zavpije Boris in upre v strica |
Vse sem pripravil, da | naskočim | postojanko ...« |
»Saj | vem | ... križ ste potegnili čezme ...« |
» | Premišljam | .« |
»Že dolgo | premišljam | . |
»K minerjem | pojdem | !« resno in odločno reče Boris. |
»Slabo | vidim | , a z jezo nemara bi,« zahrešči Zavoglar, |
»Ne | grem | v bolnišnico in ne grem! ...« |
»Ne grem v bolnišnico in ne | grem | ! ...« |
»In jaz | gnijem | v tej prekleti luknji! ... |
Daj, ukaži, naj | grem | za njim!« |
» | Razumem | ,« prikima in besno stisne ustnice. |
» | Vem | ,« z razumevanjem pokima Sova, jo toplo |
Ne | grem | ,« počasi odkima. |
» | Vem | ,« tiho prizna očka Orel. |
»Nič ne | vem | ,« mirno odgovarja očka Orel, ne da |
» | Slišim | ...« srečno zamrmra Drejc - in glava |
»Kar | voham | jih ...« |
tako gnusi, da ga niti v mislih ne | maram | slišati do konca. |
»Tri, štiri ure lahko | ležim | , pa še takrat nimam mirnega spanja.« |
me ni bilo več, sem začutil, kako se | pogrezam | . |
sanjal sem, kako ne | morem | sanjati o belem konju, čeprav sem ga |
Čudim | se, da si še ni odrezal nosu. | |
Kar pa se tebe tiče, | moram | že reči, da nisi več zelenec. |
Polkovnik pa je tulil vame, da | živim | pod italijanskim soncem, ki naj mi |
»Ali naj | poženem | ?« je vprašal Venček. |
»Sem sedi, da ti | povem | , kako smo se v Bosni dogovarjali,« |
»Pismonošo | preklinjam | ,« se je v zadregi opravičeval Travnikarjev |
»Zaprt je bil v Ankoni, to | vem | ,« mu je Venček segel v besedo. |
»In tudi prav dobro se | spominjam | , |
Kako naj sicer | u‐umrem | ? ... |
»Saj | vem | ... ti nimaš nič na vesti ... nič ta‐akega |
Kam naj se | dam | ? ... |
Kako naj | živim | ?« je izgubljeno spraševala. |
»Če ti | rečem | , da je šel, je šel!« je jezno zakokodajsal |
Vprašam | te: | |
»Saj veš, da ne | kadim | ,« se je otresel pismonoša, se plašno |
Še s tabo naj se | ukvarjam | , kaj? |
Po glavi naj si | vrtam | in napenjam možgane: hudič vedi, ali |
Po glavi naj si vrtam in | napenjam | možgane: hudič vedi, ali Lojz kadi |
Že | vem | . |
Vem | , kje je to,« je rekel ponosno, z grmenjem | |
O, saj nič ne | rečem | - s poštarji in podobnim drobižem se |
poštarji in podobnim drobižem se jaz ne | ukvarjam | , da me razumeš! - toda ta je bil dober |
V babje čenče se jaz ne | spuščam | . |
» | Razumem | , razumem,« je hitro jecljal pismonoša |
»Razumem, | razumem | ,« je hitro jecljal pismonoša in si |
Jaz pa mirno | stojim | in čakam, a ker ni besede, vprašam: |
Jaz pa mirno stojim in | čakam | , a ker ni besede, vprašam: |
mirno stojim in čakam, a ker ni besede, | vprašam | : |
»Jaz svojo misel | povem | kar naravnost, kakor to kmetu pritiče, |
Jaz se Modrijana ne | bojim | ! |
»Tiho, kadar jaz | govorim | !« je zagrmel Okrogličar. |
» | Vprašam | te, če se je poštar jokal?« |
nisem bil nikdar bistre glave, a šteti | znam | ! |
»O, Moj Jezus, saj | vem | ...« je zastokal nesrečni krčmar. |
Kar naravnost | povem | : |
Ti, | pravim | , tak in tak se mi vidiš in amen! |
Na take malenkosti jaz ne | morem | gledati ... |
»Vidiš, jaz sem že tak, da | priznam | , kar je res ... kajti ... |
Tako zdaj | trdim | , da si pameten dedec ... dedec si! |
Pa ne zaradi tega, ker ga že dva dni | nabiram | . |
Trdim | samo, kar je res. | |
Jaz, na primer | ropotam | in kričim. |
Jaz, na primer ropotam in | kričim | . |
Lajam | , kakor pravijo ... | |
Lajam | ? ... | |
» | Razumem | ...« je ta zamrmral in se umaknil. |
Zdaj ... zdaj nikomur ne | povem | ... |
Ne, ne | povem | . |
Tudi tebi ne | povem | . |
» | Grem | ,« sem zmignil z rameni. |
»Jernejček, saj | molčim | , saj molčim. |
»Jernejček, saj molčim, saj | molčim | . |
Samo | pravim | - « |
Samo | pravim | , da bo umrl brez zadnje tolažbe.« |
» | Vidim | ,« je skesano priznal Matic. |
In kaj naj jim | rečem | , ko bodo prišli? |
»Kaj naj jim | rečem | , a?« je ponovila Temnikarica in razširila |
»Matic vam je vse mleko posvinjal, jim | porečem | .« |
»Ne | vem | še,« je odkimal Matic in nagnil glavo |
»Senik | poderem | !?« je Matic izbuljil oči in začel še |
S tem | mislim | končati!« je odločno odvrnila Pepa. |
»Rodila bom in se nato | vrnem | v Egipt za dojiljo. |
» | Vem | , da je moja stvar, pa ne bom izbirala!« |
Že | razumem | ,« je prikimal Hotejec in gledal Matica, |
»Jaz se ga nič malce ne | tresem | se!« je zastokala Katra. |
»Vsa se ga | tresem | se!« |
»Do kosti se ga | tresem | se! ... |
»K Loputniku | grem | , da me obrije,« je počasi povedal Matic. |
»Povej vendar, ali naj kure | spustim | ali naj ostanejo v kurniku?« |
Ti lepo povej, ali naj jih | spustim | ali naj ostanejo v kurniku?« |
»Saj ti vendar | pravim | , da jih spusti! |
»Ti torej misliš, naj jih | spustim | ?« je vprašala žena, ne da bi se zganila |
»K Tilčki | grem | . |
»Zadnjič ti | rečem | : |
Grem | !« je mirno, toda nenavadno odločno | |
»Saj vendar vidiš, da | grem | ! |
»In če se | vrnem | , se vrnem s partizani.« |
»In če se vrnem, se | vrnem | s partizani.« |
pojedel, me pokliči, da ti jo spet | zataknem | .« |
če pridejo ... no, kaj, če pridejo ... | hočem | reči, ti pridi, če boš žejen, da se |
»Saj se ne | tresem | .« |
Hočem | reči, da je zoprna. | |
»Seveda te | poslušam | ,« je prizadevno rekel pob. |
»Saj | rečem | ... saj pravim, da v naših krajih res |
»Saj rečem... saj | pravim | , da v naših krajih res ne manjka zgodb...« |
Kadar | kosim | na Travni in se zamaknem po dolini, |
Kadar kosim na Travni in se | zamaknem | po dolini, mi vse zaživi pred očmi. |
Saj ne | rečem | , šum slišiš, to se pravi, da slišiš, |
Recimo: | kosim | v Vrbju pa mi prepelica zaprhuta izpred |
Natanko | slišim | , v kakšnem glasu in v kakšnem ritmu |
Sicer pa | moram | najprej povedati, da je bil tudi njegov |
pet ali šest let, pa se še danes živo | spominjam | . |
ošabnost, to je napuh, češ glejte me, | plačam | za mašo, pa sem tako skromen, da niti |
mašo, pa sem tako skromen, da niti ne | povem | , v kakšen namen jo plačam! ... |
da niti ne povem, v kakšen namen jo | plačam | ! ... |
»Seveda | poslušam | ,« je prikimal pob, ki je zdaj res poslušal |
» | Poslušam | ,« je vneto prikimal pob. - |
Pameten je bil, | hočem | reči, da je bil pameten za razumevanje |
saj si že dovolj star, da ti lahko to | povem | . |
» | Razumem | ,« je hitro prikimal pob. |
Saj ne | trdim | , da je bilo res tako. |
Saj ne | rečem | , da jih ne bi imel rad, toda ne verjamem, |
rečem, da jih ne bi imel rad, toda ne | verjamem | , če mu je kdaj prišlo na misel, da |
» | Razumem | ,« je prikimal pob. |
» | Razumem | ,« je prikimal pob, čeprav ni dobro |
»Aha, že | vem | !« je prikimal oče. |
Rekel je, da s svojo umazanijo | mažem | njen spomin. |
»Dobro se | spominjam | , da je ni bilo, ker je Janez ni pustil.« |
» | Spominjam | se, kako so prišli z avtomobilom ponj.« |
» | Poslušam | !« je hitro prikimal pob. |
» | Hočem | reči, da sem premišljal o sebi, ko |
Hočem | reči, da sem jih napisal v glavi, v | |
»O, saj nič ne | rečem | , da ne bi bil rad pisal tudi v resnici |
» | Poslušam | ,« je prikimal pob. |
»Vidiš, zato pa ... saj | pravim | ... človek razmišlja o tem in onem ... |
sklenil, da se bom naučil orglanja in da | pojdem | kam drugam za organista in pevovodjo. |
Lepega dne | pridem | domov in najdem klavir pod tepko. |
Lepega dne pridem domov in | najdem | klavir pod tepko. |
Brenkal sem in čakal, da | pojdem | k vojakom. |
Saj | vem | , da nisem ničesar dosegel, toda vsaj |
Ha, če se | spomnim | vseh svojih sanj, me je še zdaj skoraj |
Pesmi pa že ne | pišem | !« je odločno rekel. |
»Saj | vem | ,« ga je prekinil pob. |
Saj nič ne | rečem | , tudi pesmi rad berem. |
Saj nič ne rečem, tudi pesmi rad | berem | . |
Toda raje | imam | knjige, hočem reči, povesti, romane |
Toda raje imam knjige, | hočem | reči, povesti, romane ... knjige, ki |
»Vidiš, zato pa | pravim | , da je škoda, ker v naši dolini ni |
»Tudi jaz raje | berem | povesti kakor pesmi,« je rekel pob, |
Po petnajstih letih spet | ležim | pod domačo streho!...« |
Brat in sestre se bodo vrnili, ker | vem | , da so živi, očeta pa ne bo nikdar |
Grdo je slišati, toda kar naravnost ti | povem | , če bi takrat imela nož v rokah, bi |
Saj | imam | drva pri hiši!’ |
Hočem | reči, ali ni čudno, da človeka obsedejo | |
- | Vprašujem | te, ali so take misli neumne ali niso. |
- | Vem | , vem... - sem zamrmral. |
- Vem, | vem | ... - sem zamrmral. |
- | Vem | , vem ... - sem glasneje zamrmral, odločno |
- Vem, | vem | ... - sem glasneje zamrmral, odločno |
Sicer pa, le kaj ti | pripovedujem | , saj se sam spominjaš! |
Jaz tega ne | razumem | prav dobro. |
- | Vem | ... |
- Ne | spominjam | se, - sem se zlagal. |
Upam | , da se mi je srce odprlo in da zdaj | |
da se mi je srce odprlo in da zdaj | slišim | ... |
- | Upam | ... - sem se ji nasmehnil. |
- | Vidim | , - sem ji pokimal. |
Jezus, | gledam | te kakor tujca! |
Najprej ti | posteljem | , potem boš pa jedel! - |
Vidiš, še sem tukaj, še | živim | in še vam merim čas ... |
Vidiš, še sem tukaj, še živim in še vam | merim | čas ... |
Saj | vem | , da ga jutri še ne bo, pa vendar, ali |
Z obema rokama se | oprem | na sekiro in molčim. |
obema rokama se oprem na sekiro in | molčim | . |
Previdno se | pomaknem | po stezi, nato se obrnem in se spet |
Previdno se pomaknem po stezi, nato se | obrnem | in se spet oprem na sekiro. |
po stezi, nato se obrnem in se spet | oprem | na sekiro. |
- | Poslušam | ... |
- Saj | poznam | pot, - zašepetam. |
- Saj poznam pot, - | zašepetam | . |
- | Hočem | reči, da se mi ne izgubiš potem ... kasneje |
- Ne bom se, ne, - z muko | izdavim | . |
- Saj | vem | , da se ne boš, - pravi in mi strese |
- | Poslušam | ... |
zašepeta oče tako blizu, da | začutim | njegovo toplo sapo. |
- Nikar se ne boj ... - počasi | izjecljam | . |
- Saj se ne | bojim | , - mi stisne roko. |
- Seveda ti bom pisal, - naglo | obljubim | . |
- Oh, saj veš, kaj | hočem | reči! ... |
- | Poslušam | ... |
Molčim | . | |
In strašno se | bojim | , da bo ponovil vprašanje. |
Še | molčim | , še me davi v grlu in še me je sram. |
Ne, zdaj | moram | nekaj reči. |
naposled s težavo | spravim | iz grla. |
Takoj | začutim | , da sem ga polomil. |
Oče | molči | . |
Vem | , da je sprejel moje vprašanje, zato | |
da je sprejel moje vprašanje, zato | pričakujem | odgovora. |
- | Poslušam | ... |
- Ne bom pozabil, ne ... - | izdavim | in naglo zagazim po zameteni stezi. |
bom pozabil, ne ... - izdavim in naglo | zagazim | po zameteni stezi. |
Preden | zavijem | za skalo, se še enkrat ozrem. |
Preden zavijem za skalo, se še enkrat | ozrem | . |
gosta in gosto sneži, pa vseeno jasno | vidim | , kako oče sloni ob borovem deblu in |
začel naglo tipati okrog sebe, češ kje | imam | sekiro, zakaj v dlaneh sem čutil mrzlo |
pretresljivo in mogočno podobo, in sam ne | vem | , kdaj se je iz mojega spomina začela |
»Kaj le | rogovilim | s to angleščino!« |
»Saj | vem | ,« |
»In tudi to | vem | , da je vsaka pesem, vsaka misel, vsaka |
- Saj ne | mislim | , da boš pisal takoj. |
In zato ti lahko | povem | : |
Z nekakšnim škodoželjnim užitkom | poslušam | zariplega generala in se čudim, kako |
užitkom poslušam zariplega generala in se | čudim | , kako z diplomatskim mirom prikriva |
Zapisujem | si doneče, toda prazne besede njegove | |
Razumem | , - zamrmram. | |
Razumem, - | zamrmram | . |
- Nič, nič, - | zamahnem | z roko in napeto poslušam generala, |
Nič, nič, - zamahnem z roko in napeto | poslušam | generala, ki je začel deklamirati. |
zamrmram | glasneje. | |
- Nič, nič, - | pravim | . |
vprašam | ter se še isti hip začudim svojemu | |
vprašam ter se še isti hip | začudim | svojemu miru. |
Stresem | glavo in izdavim: | |
Stresem glavo in | izdavim | : |
- Steiner ... - mehanično | ponovim | to neznano ime. |
- Steiner ... - še enkrat | ponovim | . |
Zdi se mi, da ne | slišim | prav dobro. |
Stresem | glavo in izdavim: | |
Stresem glavo in | izdavim | : |
zmajem | z glavo. | |
V tem trenutku | začutim | , da se vsi premikajo. |
Ozrem | se in vidim, da vsi vstajajo. | |
Ozrem se in | vidim | , da vsi vstajajo. |
Začudim | se, češ kaj pa je to. | |
In šele tedaj | zagledam | , da je britanski general vzdignil kozarec |
Primem | kozarec, da bi vstal. | |
Vstajam | dolgo. | |
Izpod mize | vlečem | svoje noge, ki jih ni ne konca ne kraja. |
Vstanem | . | |
In tudi kozarec, ki ga | držim | , je neznansko debel in lesen, a brez |
Nagnem | in izpijem. | |
Nagnem in | izpijem | . |
Vidim | , da ploskajo, a ne slišim. | |
Vidim, da ploskajo, a ne | slišim | . |
Ozrem | se in priprem oči. | |
Ozrem se in | priprem | oči. |
Sedem | in s težavo potisnem pod mizo svoje | |
Sedem in s težavo | potisnem | pod mizo svoje dolge, gluhe noge. |
Primem | vilice, da bi se prepričal, če je moja | |
Začudeno | zmajem | z glavo in sežem proti cvetju, da bi |
Začudeno zmajem z glavo in | sežem | proti cvetju, da bi ga potipal. |
Vzdignem | glavo: | |
Zdrznem | se - in bliskovito me prešine pekoče | |
me prešine pekoče vprašanje, zakaj | počenjam | vse to, zakaj se ukvarjam s svojim |
vprašanje, zakaj počenjam vse to, zakaj se | ukvarjam | s svojim telesnim občutkom, ko pa sem |
In še isti hip se | zavem | , da me sosedje gledajo. |
Pa ne | zajokam | . |
Ali ne | smem | ? |
Ali | nočem | ? |
Ali ne | morem | ? |
tako težka in napeta praznina, da ne | morem | več sedeti. |
Vstanem | in grem iz dvorane. | |
Vstanem in | grem | iz dvorane. |
Obrnem | se. | |
morem | spomniti, kdo je. | |
Zadnji trenutek se | ustavim | pred zrcalom. |
In tedaj ga | spoznam | : stojim pred samim sabo. |
In tedaj ga spoznam: | stojim | pred samim sabo. |
Stojim | in gledam. | |
Stojim in | gledam | . |
se naposled | vprašam | . |
Z obema rokama si | poribam | obraz in nato spet pogledam tistega |
rokama si poribam obraz in nato spet | pogledam | tistega iz zrcala. |
mu | rečem | in mu pogledam v sive, svetle oči. |
mu rečem in mu | pogledam | v sive, svetle oči. |
Vem | , človek te zanima, zato pa tako nečloveško | |
Zdrznem | se, on tudi. | |
Naglo se | obrnem | , ker ne zdržim več pogleda iz zrcala. |
Naglo se obrnem, ker ne | zdržim | več pogleda iz zrcala. |
In naglo | hitim | po hodniku, kakor bi on še stal v zrcalu |
Brišem | si tilnik in hitim, da bi bil čimprej | |
Brišem si tilnik in | hitim | , da bi bil čimprej v dvorani med ljudmi. |
S komolcem | odpahnem | vrata in vstopim. |
S komolcem odpahnem vrata in | vstopim | . |
Prižgem | si cigareto in grem počasi proti mizi. | |
Prižgem si cigareto in | grem | počasi proti mizi. |
sem ves gluh in trd, pa vendar vse | vidim | . |
Vidim | svetle steklene lestence, belo pregrnjeno | |
Vidim | rdeče cvetje in raztresene zelene bršljanove | |
Vidim | dolgega britanskega generala s pristnim | |
In | vidim | vse obraze hkrati: usta, ki se smejejo, |
Vse | vidim | , on pa, ki že spet čepi v zasedi za |
Zravnam | se in globoko zajamem sapo. | |
Zravnam se in globoko | zajamem | sapo. |
V sebi | začutim | velikansko, obokano črno dvorano, polno |
Kladivo udriha po njem, udarce | čutim | - a zvoka ni! |
se | vprašam | . |
si | rečem | . |
Obrnem | se in grem iz dvorane. | |
Obrnem se in | grem | iz dvorane. |
Naglo | grem | po hodniku in naglo stopim mimo straže, |
Naglo grem po hodniku in naglo | stopim | mimo straže, da bi bil čimprej sam |
» | Pozabljam | . |
Saj | hodim | te dni po domovih in ulicah ter gledam, |
hodim te dni po domovih in ulicah ter | gledam | , kako se zbirajo družine, kako se srečujejo |
ji | zapojem | in dvignem toplo, mehko bitje iz postelje. |
ji zapojem in | dvignem | toplo, mehko bitje iz postelje. |
To | vem | , da je bilo ime češko, po očetu, tistem |
vprašal, zakaj se pravzaprav toliko | ukvarjam | s tem dekletcem. |
Ne | mislim | , da je lepa v tistem vsakdanjem smislu, |
»Saj je vendar ne | poznam | ! |
Zato | pravim | , da ni jasno, ali je to Kadetka, ali |
- Ali naj ti kaj | prinesem | ? ... |
Ali naj ti | vzamem | opeko od nog in jo spet segrejem? |
naj ti vzamem opeko od nog in jo spet | segrejem | ? |
dobro | počutim | . |
- | Obljubim | . |
- Saj se ne | skrivam | ! - |
- | Stojim | ! - |
- Vseeno ga ne | maram | ! - |
- | Verjamem | , - je zagodrnjal pob. |
- Zdaj pa | molči | ! |
Samo še nekaj ti | povem | . |
A ne | utegnem | , botrček, ne utegnem! |
A ne utegnem, botrček, ne | utegnem | ! |
Ta hip sem se spomnil, da | moram | še nocoj potegniti Ludvika na postajo. |
- Hm, vresja | imam | res precej, - je resno prikimal. - |
pa se sence tiče, tudi prav nič ne | vidim | , da bi bile vaše glave, ki se sončijo |
Zato pa kar | grem | ! |
sem stopil še teh pet korakov, da ti | rečem | dober dan in da mimogrede pogledam, |
ti rečem dober dan in da mimogrede | pogledam | , če bo kaj otavnice. |
otavnice pa še za pašo ne bo, kakor | vidim | , še za pašico ne. |
In zato, Martinček moj, prav dobro | vidim | , kaj tiči za to tvojo potjo. |
me vščipnil zaradi poba, ker ga ne | morem | več poslati v šole! |
ga, naj mi nikar ne zameri, če sam ne | pridem | po slovo.’ |
- | Verjamem | , verjamem! |
- Verjamem, | verjamem | ! |
Saj veš, da ti vse | verjamem | ! |
Saj | vem | , da ni denarja, toda če bi si izposodili |
- Dovolj si star, da ti lahko | povem | . |
‘Vsak mesec | grem | v Gorico. |
Saj še tako ne | vem | , kako jih boš preživljal’ ... |
- Saj | vem | , da še ne znaš misliti nase, - je rekel |
Ne | rečem | , da bo lahko. |
- Saj | vem | , da jim je hudo! ... |
No, | upam | , da ne bodo preveč grenki in da jih |
- Toda če takrat mama umre, ne | pojdem | , - je pomislil z olajšanjem. |
Jaz pa prav narobe: koritce jim | naredim | , koritce s pokrovom, da jih zemlja |
‘Saj sem iz Podzemlja,’ | pravim | . |
Pravim | , da si prišel iz podzemlja, ki je | |
‘Hočete reči, da sem prišel iz pekla,’ | pravim | , ‘zakaj ta je pod zemljo, kakor ste |
‘Kakor koli naj bo in od koder koli naj bom,’ | pravim | , ‘meni je prav, da sem takšen, kakršen |
Ne, pod zemljo že ne | grem | , dokler ne pride čas za to. |
Saj nič ne | rečem | , na vrhu ni kaj prida, toda je vsaj |
Jaz tega ne | vem | . |
Pa tudi očeta ne | poznam | ,’ je odgovorila in se zasmejala. |
- No, no, nekaj čekanov | imam | pa še! - |
- No, saj | vidim | , - je rekla Brika. |
Češenj ne | jem | prav zato, ker me preveč skomina po |
Sicer pa ti po pravici | povem | , da kar se sadja tiče, imam najraje |
pravici povem, da kar se sadja tiče, | imam | najraje kruh. |
- Ne | vem | , kako bo! - |
- Ne | rečem | , da ga ima po meni, ki ob nedeljah |
meni, ki ob nedeljah zvečer včasih celo | pozabim | , kje sem doma. |
‘Na našega gospoda Boga | mislim | , ženska sem in ne baba, in če sem gosposka, |
- Ne | vem | , kako se ji reče. |
- Ne | rečem | , da ne, - je prikimal oče. |
- Če srečno | opravim | izpite, bi drugo nedeljo lahko šel |
danes nedelja in da zato lahko v miru | počivam | s čisto vestjo. |
zamrmral, a še tisti hip sem se spomnil, da | moram | iti na Banjško planoto, in tista misel |
- Ali naj sploh | grem | ? |
- Seveda | pojdem | , - sem zamrmral. |
- Dopoldne bom počival, potem pa | vstanem | in pojdem. |
Dopoldne bom počival, potem pa vstanem in | pojdem | . |
- Počakaj, da ti jih jaz | polovim | , - je rekla Brika, naglo potisnila |
jezil sam nase, da ji tako poslušno | odgovarjam | . |
Saj komaj še | diham | ! - |
- Domov | moram | . |
Saj te | poznam | ! |
- Saj ne za denar, ker | vem | , da ga nimaš! |
Kar tako ti jih | dam | ! - |
Ne | maram | ! - |
Sklenil sem, da jih | ponesem | domov in da jih dam mlajšim trem. |
sem, da jih ponesem domov in da jih | dam | mlajšim trem. |
bilo popolnoma jasno, da češenj res ne | morem | nesti domov. |
In kaj naj | odgovorim | ? |
Ali naj mar | povem | , da mi jih je dala mlada Brika? |
ni pela, se mi je vseeno zdelo, da | slišim | , kako brnijo stekla v razmajanih, preperelih |
videl sem tudi samega sebe, kako vznak | ležim | na golih prečnih deskah na dnu črne |
deskah na dnu črne dedove postelje in | strmim | v latinske glagole pod stropom. |
Ne | vem | , kako dolgo sem tako stal pri oknu. |
Ne | vem | , kaj je bilo v mojem pogledu, toda |
obokanega stropa, in sklenil, da sploh ne | smem | misliti o svojem nemiru. |
To se pravi, kakor hitro | sedem | , me vse srbi. |
- Kadar se praskate po glavi, že | razumem | , da vas srbi od skrbi. |
- O, tega pa že ne | verjamem | ! ... |
- Kako pa naj to | vem | ? ... |
Hm, nemara | imam | pa res hudo kri. |
- Ne, ne | vidim | , - je resno odvrnil Trnar. |
Saj | vem | , da si celo preveč pametna za svoja |
tako tepe, ker pravi, da celo z usti | požiram | besede. |
- Saj ne | govorim | ! - |
- Saj nikdar ne | govorim | ! ... |
S kom pa naj | govorim | ? ... |
moje otroško uho, a vendar se še danes | spominjam | marsikatere življenjske modrosti, ki |
Saj nič ne | rečem | , ognjena je bila, ognjena. |
Hočem | reči, da je lepo živela z možem. | |
Toda | nočem | umreti! |
Nočem | umreti!’ - | |
‘Na kaj pa naj | mislim | v tej samoti, razen na smrt? |
Saj ne | vidim | žive duše! ...’ |
Zato sem rekel, da | moram | na Pečine zaradi neke krave. |
‘Rada te | imam | , čeprav te nimam rada in te nisem nikdar |
‘Saj | vem | ,’ sem rekel. |
‘ | Imam | te.’ - |
‘Ne | razumem | te,’ je rekla. |
‘Prav zato, ker te | imam | rad,’ sem rekel. |
Ne | morem | te imeti rada! |
‘Veš, ne | maram | jih več videti!’ |
- Saj te sploh ne | vidim | . |
Toda če | umrem | , pojdeš. |
Samo tako | mislim | , da smo se dovolj nasedeli. |
- Jaz | pojdem | zdaj po apno, da pripravim belilo, |
- Jaz pojdem zdaj po apno, da | pripravim | belilo, vidva pa pojdita po mivko, |
- | Vem | , - je prikimal brigadir. |
mater in veličanstvo smrti, vam lahko | povem | , da bi bil moral priti po vas že v |
- Primi me, ker se | bojim | ! |
Bojim | se! - | |
- Ne | vem | ... |
Tresem | se ... - je odgovorila in uprla vame | |
- | Vem | , - je zmignila z rameni in me vlekla |
Toda | vem | . - |
- | Spominjam | se, - je resno prikimala. |
- Toda | vem | ... |
- Rahlo se ga | spominjam | . |
Mislim | , da jih je imel. | |
- E, tega pa res ne | morem | presoditi. |
Mama je imela sive oči, jaz | imam | modre. |
- Ne | spominjam | se prav dobro. |
Samo to | vem | , da je imela lepe lase. |
- Saj se | pogovarjam | , - sem rekel. |
- Saj se | pogovarjam | ! - |
Trudim | se, da bi govoril resno, besede podpiram | |
Trudim se, da bi govoril resno, besede | podpiram | s kretnjo rok, ki so sicer še kmečko |
Prav zaradi tega zdaj ne | obupujem | . |
Še zmeraj | mislim | , in tudi čutim, da sem sredi mladosti: |
Še zmeraj mislim, in tudi | čutim | , da sem sredi mladosti: vsako jutro |
vsako jutro mi pade nov dan v naročje, | razgrnem | ga in se učim na njem, zato upam, da |
nov dan v naročje, razgrnem ga in se | učim | na njem, zato upam, da se bom še kaj |
razgrnem ga in se učim na njem, zato | upam | , da se bom še kaj naučil in nemara |
Še jaz se jih danes | spominjam | , in kar odkrito povem, da se včasih |
jih danes spominjam, in kar odkrito | povem | , da se včasih naskrivaj še malce pozibljem |
povem, da se včasih naskrivaj še malce | pozibljem | na njih. |
vendar sem jasno videl samega sebe, kako | stojim | pri bezgovem grmu, hkrati pa se je |
»Saj ne | grem | nikamor!« |
»In zdaj nazaj v gnezdo, da se | naspim | . |
Jutri | pojdem | pod Vranjek.« |
Po šmarnice | grem | .« |
»O, če drugje ne, jih | dobim | v Obrekarjevem dobu. |
Saj | pravim | : |
Toda saj ti | pravim | : če bi hotela povedati vse od začetka |
Toda kaj pomaga; samo stavčni red | obrnem | , nenavadno besedo uporabim, rahlo zvišam |
stavčni red obrnem, nenavadno besedo | uporabim | , rahlo zvišam glas - in že se zamerim. |
obrnem, nenavadno besedo uporabim, rahlo | zvišam | glas - in že se zamerim. |
uporabim, rahlo zvišam glas - in že se | zamerim | . |
- Svojo | imam | , tvoje ne potrebujem! - |
- Svojo imam, tvoje ne | potrebujem | ! - |
- Saj ti je ne | ponujam | , čeprav bi ti bila potrebna. |
Jaz se nikogar ne | bojim | ! |
- Ti jih lahko molzeš, jaz jih ne | morem | . |
Ne | znam | . |
- Andrejc, še enkrat te zlepa | prosim | ... |
- Ne | dam | in ne dam, dokler sem gospodar! |
- Ne dam in ne | dam | , dokler sem gospodar! |
Pa tudi če se | prehladim | . |
Pa kaj | govorim | ? |
bitij na potrdilih prvega obhajila, | pravim | bitij, ker še danes nisem dognal, ali |
- | Grem | ! |
Samo to ti | povem | : po vseh štirih še ne hodiš, v svinjaku |
prosila - kakor vse druge otroke - naj ji | pomagam | nesti košaro. |
Kakšne noge jih | imam | jih! ... |
- Naj nese, čeprav | vem | , da s tem samo tvojo lenobo podpiram! |
čeprav vem, da s tem samo tvojo lenobo | podpiram | ! ... |
- Ne | vem | ga. |
- In zdaj se | vrnem | . |
- Ne, naprej ne | grem | ! |
- K Vojnačevim | letim | ! - |
- Kaj takega pa še ne | pomnim | ... |
Saj drugega ti ne | morem | dati. |
- | Grem | , - je rekel Izidor in skočil čez prag. |
Resno | govorim | ... - je rekel Dominik Testen, ki je |
Toda saj jim | pravim | , ljudem: |
S tem | nočem | reči, da ste bili bedaki. |
»Prav,« | pravim | , »toda vsaj ne kričite! |
Tam tudi sam | mislim | . |
In ta razmišlja, to se pravi, da | razmišljam | , kadar slečem uniformo in ležem v posteljo. |
razmišlja, to se pravi, da razmišljam, kadar | slečem | uniformo in ležem v posteljo. |
razmišljam, kadar slečem uniformo in | ležem | v posteljo. |
O, kako | razmišljam | ! ... |
O svojem življenju | razmišljam | ... in o svojih otročičih, o teh ptičkih |
- | Nočem | umreti! - |
Če se zdaj | spomnim | tistega podolgovatega, prstenega obraza, |
podolgovatega, prstenega obraza, jasno | vidim | , da je bila smrt napisana na njem. |
- Jaz pa ti | rečem | , da boš umrl! |
- Že | vem | , - je ponosno rekla sestra in si pritisnila |
Molči | ... | |
Pravim | ji: | |
- Ali lahko | postržem | ? |
- | Vem | , kaj govorim! - |
- Vem, kaj | govorim | ! - |
- | Usiham | ... |
- Po zdravnika | pošljem | , - je oče govoril dedu. |
kajti vest mi je takoj povedala, da | gledam | nekaj takšnega, česar nikakor ne bi |
Kar pojdi domov in povej, da takoj | pridem | . - |
tem, kar sem videl, niti misliti ne | smem | , in sem zdirjal po strmem klancu v |
- No, no ... sin ... že | vem | ... - je vzdihnil in se obrnil v steno. |
Ne | spominjam | se, da bi kdaj jedel bel kruh v sladki |
Od tistega dne ne | sladim | bele kave in ne drobim belega kruha |
tistega dne ne sladim bele kave in ne | drobim | belega kruha vanjo, tudi če po naključju |
belega kruha vanjo, tudi če po naključju | pridem | do njega. |
Ribe | lovim | , vržem sak in zajamem njene lase, - |
Ribe lovim, | vržem | sak in zajamem njene lase, - je pripovedoval |
Ribe lovim, vržem sak in | zajamem | njene lase, - je pripovedoval Izidor |
- Po orožnike | grem | . |
- Sinoči | stojim | na pragu in gledam v dolino. |
- Sinoči stojim na pragu in | gledam | v dolino. |
In kaj | vidim | ? |
Vem | pa, da sem si od tistega dne ljubezen | |
Le kako naj to | vem | ? ... |
rumeno, pomladno puhasto cvetje, ki mu ne | vem | imena. |
»Prave... Za vsakega | hranim | nekaj zrn ...« |
»O, | vem | , vem...« sem zdaj naglo pritrdil. |
»O, vem, | vem | ...« sem zdaj naglo pritrdil. |
»Saj ne | govorim | o tem,« |
»O tem jaz nič ne | vem | ,« |
Zdelo se mi je imenitno, da | sodim | med može, in sem s ponosom odkorakal |
svetlo sivimi vrbami... skratka, dobro se | spominjam | , kako mi je v mrkih, trpkih urah vabljivo |
»Če naj prav | razumem | ,« |
Razmišljam | , bezam po svojem spominu, in kaj se | |
Razmišljam, | bezam | po svojem spominu, in kaj se izkaže? |
Da ne | poznam | prav nobene pesmi o državi, o domovini |
Da, in da ti | povem | , kar se mene tiče... da ti odkrito povem, |
povem, kar se mene tiče... da ti odkrito | povem | , če slišim domovina, me ogreje pri |
mene tiče... da ti odkrito povem, če | slišim | domovina, me ogreje pri srcu, če slišim |
slišim domovina, me ogreje pri srcu, če | slišim | država, pa ... no, kako bi rekla... dobro |
samo kaj tekočega ognja pripravi, da | poparim | strup!« |
»Kako naj do kraja | raportiram | , ker Nemci niso imeli narodne zaščite...« |
A jaz se | otepam | . |
Ali ni dovolj da se | staram | ? |
ji | pravim | . |
»Prav nič se ti ne | smejem | !« |
»Saj se ne | norčujem | iz smrti. |
takimi nadležnimi prikaznimi sploh ne | maram | imeti nobenega opravka,« |
»O Testenu | govorim | . |
»Najpametneje bo, če te res | pustim | pri miru!« |
je po vrtu in imel je kar tri sluge, | hočem | reči, da je imel tri druge norce, ki |
»No, pa kaj | vprašujem | . |
No, ne | vem | , kako imate to urejeno, vem pa, da |
No, ne vem, kako imate to urejeno, | vem | pa, da je treba rožice zalivati,« |
Jaz pa lepo | počakam | , da pride duša za človekom, potem pa |
duša za človekom, potem pa lepo počasi | začnem | . |
» | Mislim | , da tam nisem nikdar bil.« |
» | Vidim | , da si bil,« |
Kadar se | spomnim | ... « |
» | Grem | , ker sem jezen!« |
»Preden gre, mu le | moram | povedati, kaj se je zgodilo.« |
»Saj | mislim | , toda to ni kar tako.« |
Zdaj jaz | govorim | ,« |
» | Priznam | , da sem jo rad poslušal. |
Za čenče se ne | zanimam | preveč, toda tisti večer se je razdrlo |
Ne | vem | , koliko se je iz tega.« |
Rada ga | imam | . |
zato moja dolžnost, da vam vse odkrito | povem | ... |
Toda kakor koli naj že bo, rada ga | imam | . |
» | Vem | ... |
»Rada ga | imam | . |
In kar | priznam | , da bi raje šel z njim, kakor da strašim |
priznam, da bi raje šel z njim, kakor da | strašim | po vasi s tem pihalnikom.« |
Jaz se prav dobro | spominjam | ... |
»Saj ga lahko | nesem | kalonce.« |
»Tudi jaz | grem | ,« |
Moram | le pogledati, če bo treba koga vzeti | |
»Če je tako, | moram | z vama.« |
plosknila z rokami, ko sem rekel, da | pojdem | pod Vranjek, ter me z otroško prisrčnostjo |
otroško prisrčnostjo prosila, naj jo | vzamem | s sabo. |
Saj | pravim | ,« |
Če | pomislim | , koliko jih je spravil pod rušo!... |
Jaz | grem | povpreeek!... |
Presličevem brdu ter mi s pogledom ukazala, naj | pokličem | . |
neumne smrti je umrl, da ji raje ne | povem | . |
Zlagala sem se ji, in to laž | vzamem | na svojo vest.« |
Nič ne | rečem | ... |
Pomiril sem se ter se vprašal, od kod | poznam | prav to sliko. |
otroško resnobo vprašala, če si lahko | zamislim | , da me sploh ne bi bilo. |
»Ne, tega si res ne | morem | zamisliti,« |
»Samo glasno | mislim | .« |
» | Grem | ,« sem prikimal. |
Premišljal sem, ali naj kaj | rečem | , pa nisem našel besede. |
Zdaj nisem več premišljal, kaj naj | rečem | , zdaj sem vedel, da je treba molčati, |
vedel, da je treba molčati, ker ga ne | smem | motiti v njegovem težkem boju, zakaj |
odprla pred mano knjiga zgodovine in da | živim | v davno minuli dobi, v dobi slavnih |
»Kolikokrat pa sem ti že rekel, da se ne | pustim | zmerjati? |
- »Zmeraj, dokler tebe ne | vidim | !« se otrese stric in začne kar v žepu |
»Kar tako jo | ženem | . |
Kravo | gonim | ,« počasi pove Žuželjč in še z roko |
Napenja se, pa jo | vlačim | ,« mirno pove Žuželjč samo z rahlim |
»Dobro, rad jo | imam | !« |
bi si ti drgnil jezik, če lahko sam | povem | tvojo misel. |
Samo najprej | moram | v kasarno.« |
» | Klanjam | se! |
Klanjam | se!« je zaplesal okrog drobnega človečka. | |
Imam | dve hčerki, ki govorita italijansko. | |
»Zdaj | govorim | o cerkvenih stvareh,« je strogo rekla |
Jaz že | vem | , kaj se to pravi! |
»Takega drobiža ne | obiram | !« |
»O, | verjamem | !« je zlobno zategnila Katra. |
» | Zmažem | ga kot hudiča!« |
»Takoj jo | prinesem | !« |
»A dokler je ne | najdem | , si moram sam kaj zmazati za večerjo. |
»A dokler je ne najdem, si | moram | sam kaj zmazati za večerjo. |
In ne | rečem | dvakrat, da ga ne bi zmazal!« |
» | Bojim | ?« je kovač spustil obe pesti na mizo. |
»Jaz da se koga | bojim | ? |
Tudi župnika se ne | bojim | ! |
spremeni magari v samega hudiča, pa ga | zmažem | , da še dlaka ne bo ostala cela!« |
»Če me ustavi, ti ga že | priženem | , da tudi tebe zajaše!« |
» | Verjamem | ,« je zamrmral kovač. |
»Saj | verjamem | tudi tako,« je zamomljal kovač. |
» | Čutim | .« |
»Hudič gor ali dol, kar tako se pa ne | dam | ! |
Saj se | vdam | !« |
»Kar jaz | dobim | v klešče, ne izgine!« |
»Ne | verjamem | , dokler ga nimam v rokah. |
A ko ga | imam | , ga ne izpustim!« |
A ko ga imam, ga ne | izpustim | !« |
»Ne | vem | ,« je zahropel kovač. |
» | Dam | ,« je zahropel kovač. |
»Jaz še zmeraj ne | verjamem | v hudiča!« ga je užaljeno prekinil |
»Jaz | pravim | , da bi te zmazal, če bi se ti šel hudiča! |
» | Razumem | !« je prikimal kovač. |
»Ali se mar kdaj | lažem | ? |
nezaslišane neumnosti, da jih rajši ne | povem | , zakaj svoje tolminske grape imam rad. |
povem, zakaj svoje tolminske grape | imam | rad. |
Odkar tudi sam | vrtnarim | , se zmeraj in povsod oziram za rožami. |
tudi sam vrtnarim, se zmeraj in povsod | oziram | za rožami. |
samo sitno zamahnil z roko, češ naj | grem | kar naprej, ter se spet obrnil k Ravničarju. |
Samo zamuditi ga ne | smem | .« |
Še danes | vidim | in čutim, kako je bilo lepo, do bridkosti |
Še danes vidim in | čutim | , kako je bilo lepo, do bridkosti lepo. |
Veš, da ti | povem | , tisti topoli niso samo topoli, to |
Tudi jaz lahko | povem | samo tebi, ker nimaš jezika. |
Vedel sem, da grdo | grešim | , ker skrivaj poslušam to veliko, čeprav |
Vedel sem, da grdo grešim, ker skrivaj | poslušam | to veliko, čeprav še nerazumljivo skrivnost. |
In zdaj te | vprašam | , ali je kaj čudno, če je zavrelo tudi |
Jaz že kar | vidim | . |
Ravničar me zabodeno gleda, pa mu | pribijem | : |
Saj | vem | , da ni bilo prav, ker je bilo zanj |
»Premislil sem, da bo le prav, če jih sam | požagam | ...« |
» | Mislim | ,« je prikimal. |
»Jernej, lepo te | prosim | , pusti me zdaj pri miru! |
» | Razumem | , razumem, ...« je zagolčal Temnikar, |
»Razumem, | razumem | , ...« je zagolčal Temnikar, spustil glavo, |
Rekel sem si, da se | moram | hitro pobrati pa se nisem niti ganil, |
Ne samo zato, ker zmeraj | potiskam | v pozabo, kar je bilo grenkega, temveč |
Vsega se torej | spominjam | samo še kot utrinkov iz dolge in bridke |
»Aha, že | vem | !« sem veselo poskočil. |
»No, potem mu pa kar koso | pustim | !« sem se zasmejal tudi sam in sedel |
Takoj zjutraj ga | snamem | !« |
Kaj naj | storim | ? |
Le kaj naj | storim | ? ... « |
» | Snamem | ga!« sem si rekel. |
»Takoj zjutraj ga | snamem | . |
Počakam | , da mama in oče zaspita, potem pa se | |
oče zaspita, potem pa se po prstih | splazim | skozi zadnja vrata, splezam na tepko |
prstih splazim skozi zadnja vrata, | splezam | na tepko in ga snamem ... |
zadnja vrata, splezam na tepko in ga | snamem | ... |
In ga | razbijem | na drobne kose! ... |
In ga | vržem | v vodo! ... « |
Prav tiho | vstanem | in se po prstih neslišno splazim iz |
tiho vstanem in se po prstih neslišno | splazim | iz hiše. |
Zelo se | bojim | , ker vem, da je pod tepko smrt. |
Zelo se bojim, ker | vem | , da je pod tepko smrt. |
A vendar se | sploščim | k steni in se brez diha pomikam naprej. |
se sploščim k steni in se brez diha | pomikam | naprej. |
Pogledam | okrog vogla in res zagledam smrt. | |
Pogledam okrog vogla in res | zagledam | smrt. |
Vprašam | se, kako bom ušel smrti in kako bom | |
Tedaj pa se | spomnim | pravljic |
Zdaj | vem | , da moram samo bliskovito skočiti k |
Zdaj vem, da | moram | samo bliskovito skočiti k tepki in |
Zajamem | sapo, se poženem in res srečno dosežem | |
Zajamem sapo, se | poženem | in res srečno dosežem prvo vejo. |
Zajamem sapo, se poženem in res srečno | dosežem | prvo vejo. |
Oddahnem | se in začnem naglo plezati kvišku. | |
Oddahnem se in | začnem | naglo plezati kvišku. |
Vzpenjam | se z veje na vejo, in čeprav je tepka | |
čeprav je tepka tako visoka, kmalu | zagledam | klopotec, ki se vrti in klopota nad |
»Tukaj sem!« si srečno | rečem | . |
Plezam | in plezam, vrh pa se poganja više in | |
Plezam in | plezam | , vrh pa se poganja više in više, iz |
A glej, zdaj se | spomnim | pravljice o bobu, ki je poganjal steblo |
Ukažem | si, da moram naprej in naprej, dokler | |
Ukažem si, da | moram | naprej in naprej, dokler ne dosežem |
da moram naprej in naprej, dokler ne | dosežem | klopotca in tako preženem smrt izpred |
dokler ne dosežem klopotca in tako | preženem | smrt izpred hiše. |
obupa mi solze teko po licih, toda | plezam | naprej in ponavljam z brezupno trmo: |
teko po licih, toda plezam naprej in | ponavljam | z brezupno trmo: |
»Samo še ena veja in | dosežem | klopotec! |
In glej, naposled vrh res obstane in | potegnem | se na zadnjo vejo. |
Stegnem | roko, toda klopotca ne dosežem. | |
Stegnem roko, toda klopotca ne | dosežem | . |
Začudeno se | vprašam | , kako sem ga neki privezal, če ga zdaj |
sem ga neki privezal, če ga zdaj ne | morem | doseči. |
Stegujem | se in se stegujem, a vse je zaman. | |
Stegujem se in se | stegujem | , a vse je zaman. |
Nagibljem | se in se strašno bojim, da bom padel, | |
Nagibljem se in se strašno | bojim | , da bom padel, toda hkrati se spet |
padel, toda hkrati se spet trmasto | bodrim | : |
Vzdignem | se na prste, se globoko nagnem in stegnem | |
Vzdignem se na prste, se globoko | nagnem | in stegnem roko. |
Vzdignem se na prste, se globoko nagnem in | stegnem | roko. |
manjka, da bi bil klopotec moj - a tedaj | omahnem | in začnem padati. |
bil klopotec moj - a tedaj omahnem in | začnem | padati. |
Padam | z veje na vejo, toda veje niso prave | |
veje; veje so samo črne sence, da kar | letim | skoznje. |
Zgrabi me strašna groza, dih mi zastane, | padam | in padam ... |
strašna groza, dih mi zastane, padam in | padam | ... |
še pravi hip spomnil, da teh sanj ne | smem | povedati nikomur. |
Samo prosil sem ga, če | grem | lahko k njemu spat. |
»Saj ne | pravim | , da ga ni treba sneti. |
»Vidiš, zdaj pa jaz | verjamem | v sanje! |
» | Grem | in ga snamem!« sem kljubovalno pribil. |
»Grem in ga | snamem | !« sem kljubovalno pribil. |
In tedaj se mi je zazdelo, da | slišim | , kako za črnimi pokopališkimi cipresami |
Na‐a‐biram | ja‐az zvonce in vsi | |
Jo že | imam | in ta bo prava!« |
»Tantadruj, tega ne | povem | !« se je skrivnostno izvijal. |
»Tantadruj, najprej | moram | povedati gospodu župniku.« |
bo za vsakega mučenika eden, če jih | naberem | štirideset.« |
»Tantadruj, | imam | !« je veselo poskočil, da je spet vse |
Na‐a‐biram | ja‐az zvonce | |
»Tantadruj, zdaj jo pa že | imam | in ta bo prava!« |
»Župniku | moram | prej povedati!« |
»Tantadruj, tri zvonce | grem | kupit,« je veselo povedal. |
»Župniku | moram | prej povedati!« |
je toplo rekel nesrečniku, »zdaj ti | dam | tale nož in kose stekla, ti pa boš |
veselo oglasil norček, »zdaj jo pa že | imam | in ta bo prava!« |
»Tantadruj, zdaj jo pa že | imam | in ta bo prava!« |
» | Mislim | , da ne!« je pribil starec, kakor bi |
»Tantadruj, | imam | !« je veselo poskočil. |
Na‐a‐biram | ja‐az zvonce in vsi | |
»Tantadruj, zdaj | grem | pa k župniku!« |
Ampak zdaj jo | imam | in ta bo prava!« jim je veselo povedal. |
»Tantadruj, | mislim | , da bo!« se je skrivnostno nasmehnil. |
»Tantadruj, župnik je rekel, da | zgorim | !« je strogo povedal. |
»Tantadruj, že | vem | , a ne povem!« se je izmikal. |
»Tantadruj, že vem, a ne | povem | !« se je izmikal. |
»Tantadruj, ne | smem | ! |
Najprej | moram | povedati župniku,« se je otepal ter |
Na‐a‐biram | ja‐az zvonce in | |
»Ti pa kar tiho bodi, da ti res ne | prinesem | repe in krompirja!« mu je zagrozila |
A | upam | , da še nisem dovolj!« se je skušala |
»Oh, le zakaj se | prepiram | z norci! |
Na‐a‐biram | ja‐az zvonce in vsi | |
»V imenu postave pokorno | izjavljam | , da boš res umrl!« je zagolčal tudi |
»Žakaj naj | pijem | ? |
Žakaj naj | pijem | ?« je trmasto vztrajal Janez in mrko |
»Tantadruj, vse zvonce | imam | !« je vzdihnil norček. |
»Tantadruj, ne | vem | !« je zastokal norček, kakor bi bil |
»Tantadruj, ne | vem | .« |
» | Ležem | in umrem.« |
»Ležem in | umrem | .« |
se zdramil iz lepih sanj, »župnika | moram | vprašati, če je prava.« |
»Tantadruj, saj | moram | prej povedati župniku!« |
»Tantadruj, saj že | grem | !« je ubogljivo rekel norček, hitro |
»Počakaj, | grem | pogledat!« je rekel Luka. |
»Tantadruj, | ležim | .« |
»Možje, moja dolžnost je, da | grem | naprej, vi pa - kakor veste!« |
»Pokorno | javljam | , da so norci norčka zakopali!« |
»Nikdar ne | preklicujem | !« ga je strogo zavrnil župnik. |
Prav dobro | vem | , da je zdaj vsaka beseda sploh odveč, |
Videl sem samega sebe, kako | sedim | na vrhu sveta, na suhem zidu pri borovem |
pri slehernem zvezdnem utrinku tiho | izgovorim | svojo najglobljo željo, je moja preplašena |
vršalo okrog mene in nad mano in zato | priznam | , čeprav bi to utegnilo škodovati resnosti |
Na‐a‐biram | ja‐az zvonce | |
» | Pišem | !« je prikimal Peter Majcen. |
»Samo glavo | sklonim | nad pisalni stroj, pa se vsuje iz nje, |
»V glavo mi šine, pa | napišem | ... |
Zdaj res ne | utegnem | ! |
Če sam tega ne | razumem | , tudi vi verjetno ne boste ... |
- | Grem | ! - si je rekel brez besede. |
» | Pravim | , če vam gre pisanje hitro izpod rok?« |
Saj ga že tako dolgo | premlevam | , da se bo nemara res sesul na papir.« |
» | Upam | , da me ta nesrečnik ne bo gnjavil! |
No, reči | moram | , da sem si našel prav lep kot. |
(To | mislim | resno in z vsem spoštovanjem, zato |
Nič ne | rečem | , saj prav dobro sodi v to okolje. |
Toda ne | utegnem | ... |
A ni samo to, da ne | utegnem | - ne zanima me! |
Saj ne | smem | reči, da mi je zoprn, samo všeč mi |
Prav dobro | vem | , da ga ne bi mogel opisati, pa če bi |
Vse svoje junake | moram | imeti rad, če jih hočem opisati; tudi |
svoje junake moram imeti rad, če jih | hočem | opisati; tudi tiste, ki jih sovražim |
jih hočem opisati; tudi tiste, ki jih | sovražim | in zaničujem. |
opisati; tudi tiste, ki jih sovražim in | zaničujem | . |
prava prga, čeprav ni lepo, da tako | rečem | .« |
Saj | živim | na zemlji in ne v nebesih!’« |
»Seveda | vem | !« |
»Zdaj bo pa čas, da ga | spravim | iz sobe!« |
»Ne | verjamem | ,« je zmajal kmet |
»Že sam | vem | , kaj je hudo, česa se bojim in kaj |
»Že sam vem, kaj je hudo, česa se | bojim | in kaj me grize!... |
Le zakaj se | moram | vse življenje prepirati s tabo? |
Saj dobro | vem | , da te pamet ne bo prej srečala! |
- Saj | pravim | : z mano nič več... |
- Glej, - si je rekel z očitkom, - | odhajam | , pa se je nisem spomnil!... |
- Saj bi ti rad povedal, da | grem | v Robe! |
A če ti | povem | , me ne boš pustila iz bajte. |
- Ah, kam naj pa le | grem | ? - je rekel prijazno in skoraj lahkosrčno. |
- V grmovje | grem | . |
- | Slišim | ! - je mrko prikimal Temnikar, ki se |
- | Pravim | , da nič več! - je ponovil Temnikar |
Tukaj je res poletje, toda jaz zdaj | živim | v Temniku. |
Ti lepo peci potico, jaz | grem | pa v grmovje, ker sem se tako odločil. |
In zdaj lahko mirno | grem | ... - |
S Temnikarjem ga | primerjam | !... |
Res ne | vem | , kaj mi je šinilo v glavo! |
In zato je čas, da | spravim | tega kajpakarja iz sobe. |
Če ga ne | spravim | , bom bleknil še kakšno neumnost!...« |
ker je že prišlo do besede, vam lahko | povem | , da sem jaz njen drugi mož.« |
» | Razumem | , razumem...« |
»Razumem, | razumem | ...« |
Saj sem bil že prej pri hiši, | hočem | reči, prej, ko je bil mož še živ ... |
» | Razumem | , razumem...« |
»Razumem, | razumem | ...« |
» | Razumem | , razumem...« |
»Razumem, | razumem | ...« |
Nič ne | rečem | , saj sem drugače lahko slab človek, |
Hočem | reči, da človek ne stori, kar bi moral | |
Saj komaj | čakam | , da greš!« |
»Ne zamerite, če | vprašam | ,« se je popraskal. |
»Samo še malo vode | potrebujem | , da si skuham kavo.« |
»Samo še malo vode potrebujem, da si | skuham | kavo.« |
» | Hočem | reči, vi tega res ne morete razumeti,« |
» | Hočem | reči, da prav res ne morete razumeti! |
» | Pogovarjam | se ...« |
In to je lepo in ... in nič ne | rečem | ... |
»In saj se tudi sama rada | pogovarjam | . |
In prav posebno se rada | pogovarjam | z izobraženimi ljudmi, ki ... človeku |
»In saj | pravim | ,« je živahno povzela žena, »in saj |
pravim,« je živahno povzela žena, »in saj | pravim | , da ga navaden človek včasih lahko |
in | hočem | reči, da česa ne razume in ... se potem |
»In ... in no, še v teh časih... in | hočem | reči, da časi niso slabi in ... in samo |
tem vrtincu izgubili glavo in ... in | hočem | reči, da bi jo bili prav lahko izgubili |
»In ... in kaj le | česnam | ?« se je zarežala žena in si z rožastim |
»In prav kakor baba | česnam | in - « |
»In saj | pravim | !« je hitro zgrabila žena. |
Upam | , da vsaj do večerje ne bi več slišal | |
Saj me mora spreletavati srh, če si | izmišljam | tako grozljive prispodobe!« se je grenko |
ozko žrelo brezdanjega prepada, jaz pa | sedim | tukaj, globoko na zemlji, v globoki |
obrne in glej: zaradi kamna v drobu | izgubim | težnost in padem v tisti brezdanji |
zaradi kamna v drobu izgubim težnost in | padem | v tisti brezdanji prepad; padem skozi |
in padem v tisti brezdanji prepad; | padem | skozi odprto okno, švignem navzdol |
brezdanji prepad; padem skozi odprto okno, | švignem | navzdol ob tistem gladkem belem zidu, |
navzdol ob tistem gladkem belem zidu, | švignem | mimo strehe, mimo dimnika, skozi dim |
potem | padam | in padam in vem, da ne bom nikdar dosegel |
potem padam in | padam | in vem, da ne bom nikdar dosegel dna, |
potem padam in padam in | vem | , da ne bom nikdar dosegel dna, ker |
nikdar dosegel dna, ker ga ni; samo | padam | in bom padal, dokler me tesnoba ne |
padal, dokler me tesnoba ne omami, da se | izgubim | ... padam in padam in okrog mene visi |
me tesnoba ne omami, da se izgubim... | padam | in padam in okrog mene visi neskončna, |
tesnoba ne omami, da se izgubim... padam in | padam | in okrog mene visi neskončna, navpična, |
In saj | moram | !« je stisnil pesti in odločno zamahnil |
Na sprehod | grem | ! |
Grem | !« | |
»Tega pa še ne | vem | .« |
»Ne | vem | še,« je Peter Majcen ravnodušno zmignil |
zgodbo, se bo tudi to res zgodilo, | hočem | reči, da bo to resnica, prava in čista |
»In zdaj | grem | malce na sprehod. |
ji že dobrih štirideset let krepko | korakam | naproti!...« |
Ker mi je kmet rekel, naj | zavijem | na desno, sem se seveda premislil in |
Toda zdaj nalašč ne | grem | tja!« |
In zakaj si mi rekel, naj ne | hodim | tja? |
»Čudno, da se ne | morem | spomniti besedila!« je pomislil. |
»Eh, kakšne neumnosti | česnam | !... |
Pohitel bom, da jo | dohitim | in povprašam.« |
Pohitel bom, da jo dohitim in | povprašam | .« |
Hm, le zakaj mi je kmet rekel, naj ne | hodim | sem?... |
Veš, kadar | čutim | , da si v bližini, bluzo samo prekrižam |
čutim, da si v bližini, bluzo samo | prekrižam | in si jo zataknem za krilo. |
bližini, bluzo samo prekrižam in si jo | zataknem | za krilo. |
še bi živel, toda prišlo je tako, da | moram | ... da moram naprej... |
živel, toda prišlo je tako, da moram... da | moram | naprej... |
spregovoriva pet besed, jutri ne več, ker jaz | grem | ! |
Saj vidiš, sekiro | imam | ... in v žepu tiščim tega ognjenega hudiča! |
Saj vidiš, sekiro imam... in v žepu | tiščim | tega ognjenega hudiča! se je namršil |
- | Vidim | , vidim! - je vzdihnil Krn. |
- Vidim, | vidim | ! - je vzdihnil Krn. |
- Zdaj pa kar | grem | , da me krote hudičeve ne prehitijo! |
Zdaj res ne | utegnem | , da bi te čohal med rogovi. |
- Veš, Cika, zdaj pa | grem | ! |
V boj | grem | !... |
Prav zares | grem | v boj! |
- Saj | vem | ! - je Temnikar pobesil pogled. - |
Dvajset let že | pripovedujem | , kako sem se pretepal v svojih mladih |
Pripovedujem | , pripovedujem, on pa si zatakne roko | |
Pripovedujem, | pripovedujem | , on pa si zatakne roko za hlače, se |
zdrobil šest stolov, o posodi pa sploh ne | govorim | . |
- Saj prav dobro | vem | , da še svoj živi dan nisem bil na Plešeh!... |
me je bilo kar sram, da se tako grdo | lažem | , potem pa ... |
- Cika, zdaj ti pa | rečem | še enkrat, a zadnjič: |
novodobni esteti, če bi me videli, da se | pogovarjam | s tabo o svojih junakih?... |
A kaj | morem | jaz zato? |
»In zdaj | grem | . |
še malce posedel tukaj, da si zviška | napasem | oči. |
In naposled bo celo koristno, če se | navžijem | te nove, mehke dolenjske pokrajine, |
In | ukvarjam | se z njim. |
»Ne | vem | ... |
- Ne | vem | ... |
In tudi jaz mu | grem | naproti. |
Pravim | ti, da zdaj nismo več sami, ker se | |
- In da te zdaj | vprašam | : |
- | Vem | ! - je počasi prikimala. |
- O, | vem | ! |
Lužnikovega zdaj ne | vidim | . |
O saj | vem | , da je bilo prav, kar si storil. |
In tudi dobro | vem | , da jaz ne bi mogla opraviti tistega, |
Vem | pa tudi, da bi ti tega ne mogel prenesti, | |
tega ne mogel prenesti, kar jaz zdaj | prenašam | !... |
Ne | prenesem | več!... |
»Kaj naj | storim | s tem prizorom?... |
Ali naj ga | dam | Temnikarju kot privid?... |
Saj ne | rečem | , da bi se moral zlomiti, ker se zlomiti |
»Kaj pa, če mu ne | dam | privida? |
Če mu ne | pokažem | požiga in pokončanja?« |
Tako je prišlo, da | moram | iti... |
- Na, in zdaj | grem | ... zdaj bom stopil čez... |
In ... ne, zdaj | vidim | , da ni tako lahko stopiti s sonca v |
- | Rečem | , - se je sonce oglasilo z njegovim |
zdaj vsak tako razmišljal, kakor jaz | razmišljam | , bi nas že zdavnaj vse pokončali! |
- Zdaj | grem | v Robe! - je rekel z jeklenim glasom. |
- Že | grem | ! - je rekel Temnikar in si z dlanmi |
»Oprostite, če vas | nadlegujem | !« je rekel Peter Majcen in stopil z |
»Samo prej bova šla v hram, da si | zmočim | grlo.« |
»Kar tako: | sprašujem | ...« je odgovoril starec in mu položil |
» | Sprašujem | ... |
In zakaj mi je rekel, naj ne | hodim | v Tihi dol?... |
starcem in se poigral z otrokom, da se | raztresem | in pomirim, potem pa domov - in k mizi!« |
poigral z otrokom, da se raztresem in | pomirim | , potem pa domov - in k mizi!« |
»Saj se ne | bojim | !« mu je očitajoče odvrnil otrok in |
»Tudi jaz | imam | takega fantička.« |
začudil se je, ko sem mu rekel, da | slišim | trobento.« |
Jaz, na primer, še dobro | slišim | . |
Kar dobro | slišim | , hvala bogu! |
Vidim | pa bolj slabo... | |
Ne | razumem | . |
Sploh ga ne | razumem | . |
Seveda, pravi mi, naj | grem | domov in sedem k mizi. |
Seveda, pravi mi, naj grem domov in | sedem | k mizi. |
Samo do hrama | grem | in se poslovim.« |
Samo do hrama grem in se | poslovim | .« |
sedim | . | |
»Da, tako je to: jaz | sedim | v kotu, Jankec pa na pragu. |
Jaz ne | vidim | več dobro... |
Sicer pa, kako naj | vem | ? |
»Tako, zdaj | moram | pa domov,« je rekel in vstal. |
Toda čeprav sem na počitnicah, | imam | svoje delo.« |
A kaj pa vi zdaj delate, če | smem | vprašati?« |
»Nekaj | pišem | .« |
»Ali hočeš, da te malce | ponosim | ?« je rekel. |
» | Hočem | ,« je prikimal otrok, a brez vsakega |
» | Pišem | ... počasi...« |
Zdaj pa že dolgo ne | berem | več. |
Če je pisanje lepo, | vem | , da ni res, a da bi hudo brala... ne, |
res, a da bi hudo brala... ne, tega ne | maram | ! |
Zdaj pa | grem | ,« je rekla. |
»Tudi jaz | grem | domov!« se je oglasil Jankec. |
»A kaj naj | rečem | ? |
»Saj, to je edino, kar | znam | v podobnih primerih!« si je rekel s |
»Toda kaj naj | počnem | tukaj? |
Kaj naj | rečem | temu starcu in temu otroku?« ji je |
Prerasel me je in zdaj se ga | bojim | .« |
» | Pravim | , da je Zmaga sirota.« |
»Jaz že | nočem | biti sirota, ko bom velik!« je odločno |
»Oh, | prosim | , prosim!« je hitro odvrnil Peter Majcen. |
»Oh, prosim, | prosim | !« je hitro odvrnil Peter Majcen. |
»Zakaj se ne | morem | pogovarjati s tem starcem, kakor bi |
Le zakaj ne | morem | najti nobene razvedrilne besede za |
»Nobene pravljice ne | znam | . |
da se mi nabere sapa in da se katere | spomnim | .« |
»Le zakaj še | sedim | tukaj?« si je rekel Peter Majcen in |
»Zakaj ne | grem | ? |
Česa še | čakam | ?... |
Nemara pa res še kaj | pričakujem | ?« ga je prešinilo. |
Samo potrpi, da se malce | oddahnem | . |
»Take pravljice ne | poznam | ... |
Pa saj zdaj | moram | počakati, dokler se starec ne zdrami.« |
- Ne, s te strani ne | smem | ! |
- Kaj bo, če | padem | ? |
- Zdaj pa ne | smem | pasti. |
Ne | smem | ! |
Če | padem | , se ne ubijem sam, ubijem tudi vse |
Če padem, se ne | ubijem | sam, ubijem tudi vse tiste, ki so v |
Če padem, se ne ubijem sam, | ubijem | tudi vse tiste, ki so v Jami. |
- Kje naj jih | počakam | ? |
In kako naj | opravim | z njimi, da me prej ne potolčejo? |
Tam se lahko | skrijem | . |
- V Robeh | stojim | za Veliko glavo in čakam v zasedi s |
- V Robeh stojim za Veliko glavo in | čakam | v zasedi s sekiro v roki kakor razbojnik. |
- Ne, s tem hudičem ne | smem | začeti. |
- Kam sem prišel, da | moram | misliti take misli!... |
- Saj | vem | , - je zanergal Miha. |
- Ne | bojim | se ... |
» | Nočem | ga srečati, da mi ne bo spet ‘kajpakal’ |
Saj | pišem | realistično novelo. |
In zdaj bo najbolj realistična, če | sedem | in začnem.« |
bo najbolj realistična, če sedem in | začnem | .« |
Pravim | , če zdaj že veste, kako je pomlatil | |
» | Vem | ,« je kratko odgovoril. |
Več pa vam ne | vem | povedati.« |
»Pol ure oddiha, da se | pomirim | in zberem.« |
»Pol ure oddiha, da se pomirim in | zberem | .« |
»Ah, kaj le | norim | !« se je razjezil. |
Otresti se jih | moram | ! |
Otresti se | moram | starega Blažiča in Jankca. |
»Ne, na to sploh ne | smem | več misliti! |
Ne | smem | !... |
Zdaj | moram | misliti na Temnikarja, na Temnikarja |
Najpametneje bo, če | ležem | in skušam zaspati.« |
Najpametneje bo, če ležem in | skušam | zaspati.« |
»Ne, delati | moram | ! |
Moram | !« si je rekel in sedel k mizi. | |
» | Prosim | , kar naprej,« je rekel Peter Majcen. |
Vse vam | povem | , da napišete tudi mojo povest. |
SAJ | SLIŠIM | ! |
Saj | slišim | !« je tiho ponovil Peter Majcen. |
Saj | slišim | ...« je ponovil. |
»Zdaj bi bilo najpametneje, da takoj | pospravim | in grem,« si je rekel. |
najpametneje, da takoj pospravim in | grem | ,« si je rekel. |
»In kaj naj ji zdaj | rečem | ?« |
koščeni bradi, »nikar ne zamerite, če vas | motim | -« |
»Ne, še ničesar ne | vem | !« je rezko odvrnil Peter Majcen. |
»In niti | nočem | vedeti! |
Nočem | !« je skoraj živčno zakričal, se obrnil | |
»Saj sem vam že rekel, da | nočem | ničesar več slišati!« je tako ostro |
»Toda razumeti morate, da | imam | že svojih stvari čez glavo!« |
» | Razumem | ... razumem...« je prikimal kmet in se zamaknil |
»Razumem... | razumem | ...« je prikimal kmet in se zamaknil predse. |
»Samo nekaj sem pozabil doma in | grem | iskat.« |
»Ne zamerite, če še nekaj | vprašam | . |
»Ne | vem | ,« je kratko odgovoril Peter Majcen. |
»Ne, če sem se odločil, da | grem | , potem grem takoj!« |
»Ne, če sem se odločil, da grem, potem | grem | takoj!« |
» | Pravim | , ali je on izdal Blažičeve?« |
» | Vem | ,« je prikimal. |
» | Grem | . |
»Deset tisoč vam | dam | ! |
Vse vam | dam | ! |
»Počakajte vsaj še toliko, da | pokličem | ljudi!« |
Zato je nikdar ne | napišem | v svoji prozi. |
vodo in sanjaril, kako v hudih bojih | osvobajam | in združujem svoj narod. |
sanjaril, kako v hudih bojih osvobajam in | združujem | svoj narod. |
Spominjam | se nekega poletnega jutra, ko sem gnal | |
» | Vidim | ,« sem se začudil. |
»Saj ne | rečem | , da to ni grdo,« je priznal Temnikar. |
Domov pa vseeno | grem | , da ne bo spet kričala.« |
To se pravi, da | rasem | . |
Rasem | in zorim! ...« | |
Rasem in | zorim | ! ...« |
»Dragi moji,« se jim | nasmehnem | , »kosi zobljejo ob zori, kadar mi še |
»Da, to je zdaj vprašanje!« | rečem | globoko resno in se nato glasno zasmejem. |
rečem globoko resno in se nato glasno | zasmejem | . |
Pustim | jih pod češnjo in se spet vrnem k svoji | |
Pustim jih pod češnjo in se spet | vrnem | k svoji pisalni mizi, kjer tudi mene |
pa s težkimi koraki | merim | sobo od stene do stene, mrko molčim |
merim sobo od stene do stene, mrko | molčim | in premetavam svoje papirje, zakaj |
sobo od stene do stene, mrko molčim in | premetavam | svoje papirje, zakaj v meni je zima, |
nestrpnostjo, z žalostjo, včasih celo z obupom | čakam | svoje pomladi, tiste pomladi, ki bi |
»Aha, aha ...« | rečem | in v mojem glasu ni prav nobenega navdušenja |
Zelo imeniten je!« | rečem | in se trudim, da bi moj glas zvenel |
Zelo imeniten je!« rečem in se | trudim | , da bi moj glas zvenel pohvalno. |
Ker se mi to ne posreči, | vstanem | od mize in si zavzeto ogledam njun |
posreči, vstanem od mize in si zavzeto | ogledam | njun izdelek. |
»Ah, ne!« ju | ustavim | . |
V zadregi | iščem | izgovor. |
Obrišem | čelo, ki je potno, in počasi rečem: | |
Obrišem čelo, ki je potno, in počasi | rečem | : |
In | bojim | se, da mi otroka sploh ne verjameta. |
Iščem | kaj drugega, a ne najdem. | |
Iščem kaj drugega, a ne | najdem | . |
Zdaj mi ne kaže drugega, kakor da | pridem | s pravo barvo na dan. |
»Saj vam | verjamem | ,« rečem resno, »toda ... toda kdo bo |
»Saj vam verjamem,« | rečem | resno, »toda ... toda kdo bo noč in dan |
»No, pa ga privežita!« se | vdam | . |
Odprem | usta, da bi ju z lepimi besedami prepričal, | |
Vdam | se, da ne bi kalil čistega otroškega | |
A še bolj se | vdam | zaradi tega, ker me gledata s tistim |
Bojim | se, da že slutita, kako se za mojim | |
drugega, nekaj takega, česar jima ne | maram | povedati. |
»No, pa ga privežita!« široko | rečem | in se celo potrudim da bi se jima prostodušno |
privežita!« široko rečem in se celo | potrudim | da bi se jima prostodušno nasmehnil. |
Hitro se | vrnem | k mizi in sedem k svojemu delu. |
Hitro se vrnem k mizi in | sedem | k svojemu delu. |
A ne | morem | obsedeti. |
Kmalu spet | vstanem | in stopim na staro pot jetnika in ustvarjalca, |
Kmalu spet vstanem in | stopim | na staro pot jetnika in ustvarjalca, |
Toda zdaj ne | razmišljam | in ne snujem, zdaj samo čakam, kdaj |
Toda zdaj ne razmišljam in ne | snujem | , zdaj samo čakam, kdaj se bo oglasilo |
razmišljam in ne snujem, zdaj samo | čakam | , kdaj se bo oglasilo votlo klopotanje |
»No, potem mu pa kar koso | pustim | !« sem rekel in sedel k njej. |
Takoj zjutraj ga | snamem | !« |
Kaj naj | storim | ? |
Le kaj naj | storim | ?« |
» | Snamem | ga!« sem hitro rekel. |
»Takoj zjutraj ga | snamem | ! |
Samo | počakam | , da oče in mama zaspita, potem pa se |
mama zaspita, potem pa se po prstih | splazim | skozi zadnja vrata, splezam na tepko |
prstih splazim skozi zadnja vrata, | splezam | na tepko in ga snamem ... |
zadnja vrata, splezam na tepko in ga | snamem | ... |
In ga | zlomim | ! |
Zdrobim | ga! | |
Tedaj prav počasi | vstanem | in grem po prstih iz sobe. |
Tedaj prav počasi vstanem in | grem | po prstih iz sobe. |
Srečno se | splazim | iz hiše. |
Oddahnem | se, in res se samo oddahnem. | |
Oddahnem se, in res se samo | oddahnem | . |
Takoj me zgrabi hujša skrb: | spomnim | se, da je pod tepko smrt. |
S hrbtom se | pritisnem | k steni in se počasi pomikam naprej. |
hrbtom se pritisnem k steni in se počasi | pomikam | naprej. |
Pogledam | okrog vogala in res zagledam smrt. | |
Pogledam okrog vogala in res | zagledam | smrt. |
Vprašam | se, kako bom prišel mimo smrti, in | |
Tedaj pa se | spomnim | pravljic in mladih junakov, ki so se |
Zdaj | vem | , da moram neslišno priti smrti za hrbet, |
Zdaj vem, da | moram | neslišno priti smrti za hrbet, se pognati |
Zajamem | sapo, se poženem in res srečno dosežem | |
Zajamem sapo, se | poženem | in res srečno dosežem prvo vejo. |
Zajamem sapo, se poženem in res srečno | dosežem | prvo vejo. |
Srečno se | oddahnem | in začnem naglo plezati kvišku. |
Srečno se oddahnem in | začnem | naglo plezati kvišku. |
Vzpenjam | se z | |
čeprav je tepka tako visoka, kmalu | zagledam | klopotec, ki se vrti in klopota nad |
»Tukaj sem!« si srečno | rečem | . |
Plezam | in plezam, vrh pa se poganja više in | |
Plezam in | plezam | , vrh pa se poganja više in više, iz |
A glej, zdaj se | spomnim | pravljice o bobu, ki je pognal steblo |
Ukažem | si, da moram naprej in naprej, dokler | |
Ukažem si, da | moram | naprej in naprej, dokler ne dosežem |
da moram naprej in naprej, dokler ne | dosežem | klopotca in tako preženem smrt izpred |
dokler ne dosežem klopotca in tako | preženem | smrt izpred hiše. |
Plezam | in plezam ter sem že neznansko visoko. | |
Plezam in | plezam | ter sem že neznansko visoko. |
obupa mi solze teko po licih, toda | plezam | naprej in ponavljam z brezupno trmo: |
teko po licih, toda plezam naprej in | ponavljam | z brezupno trmo: |
Samo še ena veja pa ga | dosežem | !« |
Potegnem | se na zadnjo vejo. | |
Stegnem | roko, toda klopotca ne dosežem. | |
Stegnem roko, toda klopotca ne | dosežem | . |
Začudeno se | vprašam | , kako sem ga neki privezal, če ga zdaj |
sem ga neki privezal, če ga zdaj ne | morem | več doseči. |
Stegujem | se in stegujem, a vse je zaman. | |
Stegujem se in | stegujem | , a vse je zaman. |
Nagibljem | se in se strašno bojim, da bom padel, | |
Nagibljem se in se strašno | bojim | , da bom padel, toda hkrati se spet |
padel, toda hkrati se spet trmasto | bodrim | : |
Vzdignem | se na prste, se globoko nagnem in stegnem | |
Vzdignem se na prste, se globoko | nagnem | in stegnem roko. |
Vzdignem se na prste, se globoko nagnem in | stegnem | roko. |
manjka, da bi bil klopotec moj a tedaj | omahnem | in začnem padati. |
bil klopotec moj a tedaj omahnem in | začnem | padati. |
Padam | z veje na vejo, toda veje niso prave | |
veje niso prave veje: prav nič jih ne | čutim | , grabim z rokami, a nimam kaj prijeti, |
prave veje: prav nič jih ne čutim, | grabim | z rokami, a nimam kaj prijeti, ker |
Tedaj | spoznam | , da so to samo črne sence vej in da |
da so to samo črne sence vej in da | padam | skozi te sence. |
Zgrabi me strašna groza, dih mi zastane, | padam | in padam ... |
strašna groza, dih mi zastane, padam in | padam | ... |
še pravi hip spomnil, da teh sanj ne | smem | povedati nikomur, zakaj če jih povem, |
smem povedati nikomur, zakaj če jih | povem | , bodo izgubile svojo moč in ne bom |
»Saj ne | pravim | , da ga ni treba sneti,« je rekla mama. |
»Vidiš, zdaj pa sama | verjamem | v sanje. |
» | Grem | in ga snamem!« |
»Grem in ga | snamem | !« |
nikdar omenil, in še danes se včasih | vprašam | , zakaj ga ni nihče omenil. |
Zdramim | se in se naglo vrnem v sedanjost, toda | |
Zdramim se in se naglo | vrnem | v sedanjost, toda še vedno slišim, |
naglo vrnem v sedanjost, toda še vedno | slišim | , kako klopotec votlo klopota: |
» | Slišim | ...« hripavo odgovorim. |
»Slišim ...« hripavo | odgovorim | . |
» | Pridem | , pridem ... |
»Pridem, | pridem | ... |
»No, pa zdaj!« se | vdam | , da jima ne bi kalil veselja. |
»Imeniten je!« | prikimam | . |
Počasi | zapuščam | vrt. |
Neslišno | grem | proti hiši. |
Ozrem | se okrog sebe. | |
Zdaj | začutim | , da tudi moje srce postaja spet sočno. |
na pragu in gledal v pomlad, pa se | bojim | nepotrebnih in jalovih misli. |
Zato se odločno | obrnem | in grem v hišo. |
Zato se odločno obrnem in | grem | v hišo. |
Počasi se | vzpenjam | po stopnicah. |
Stopim | v svojo sobo, obstanem in čakam. | |
Stopim v svojo sobo, | obstanem | in čakam. |
Stopim v svojo sobo, obstanem in | čakam | . |
Prikimam | mu in se celo vdano nasmehnem. | |
Prikimam mu in se celo vdano | nasmehnem | . |
Potem | stopim | k oknu, ga trdo zaprem in spet sedem |
Potem stopim k oknu, ga trdo | zaprem | in spet sedem k svoji mizi ... |
stopim k oknu, ga trdo zaprem in spet | sedem | k svoji mizi ... |
»Rad jo | imam | .« |
Zdaj | letim | , letim, si je govoril. |
Zdaj letim, | letim | , si je govoril. |
»Hudo mi je, ker ne | morem | do njive,« je rekel kamen. |
»Zato, ker jo | imam | rad.« |
»Že | vem | ,« se je po premolku oglasil stari mornar. |
»Škoda je leske, saj | pravim | , da je vsako leto manj lešnikov. |
»Koliko pa | imam | tlačanov?« |
»Takoj vam | povem | , vaša milost,« je skočil pisar in stekel |
» | Imam | , ampak kaj sem zagrešil?« |
»Ali ne | tepem | dovolj tvojih jetnikov?« |
»Ne | morem | ! |
Ne | nosim | je!« |
Odleglo mi bo, če | grem | na zrak. |
prosim | vas da se oglasite v moji pisarni v | |
» | Upam | ... da ne gre... za potegavščino...« |
»Zato | zapuščam | Françoisu Denysu Bartholoméeju Bouvardu, |
»Sicer pa | imam | svoje knjige,« je dejal Pécuchet. |
»Tukaj | sejem | kolerabo,« je rekel grof. |
» | Mislim | , da gori.« |
Lahko ste prepričani, da | sočustvujem | ...!« |
»Že | grem | !« |
» | Grem | !« |
Iz bolnišnice | prihajam | . |
Hudiča, mar naj koga | ubijem | ?« |
»Jaz pa najbolj | preziram | republiko!« |
» | Požvižgam | se na kupčije!« je kriknil Pécuchet. |
»Že | vem | , kaj naj si mislim o vas |
»Že vem, kaj naj si | mislim | o vas |
Privoščim | vam poplavo, da bi lahko veslali po | |
»Tudi jaz | moram | iti,« je hip nato rekel gospod Foureau. |
V njej | hočem | biti pokopan, tako!« |
No, tega ne | razumem | .« |
»Ne | rečem | , da ni pomembna, nikakor ne, toda dandanes |
Če hočeš, lahko | poskrbim | za...« |
»Ne | razumem | . |
Saj vendar | migam | !« |
Lahko noč, | odhajam | .« |
»Zato | odpravim | vse, kar je preveč razdražljivo.« |
Ampak | opazujem | .« |
Obesijo naj me, če še kdaj | stopim | v vašo hišo!« |
» | Ukazujem | , slišite, ukazujem! |
»Ukazujem, slišite, | ukazujem | ! |
»Ne | zdržim | več, spat grem.« |
»Ne zdržim več, spat | grem | .« |
»Lahko noč | želim | , gospoda. |
»Dokumente, | prosim | !« |
Sestaviti | moram | zapisnik.« |
»Ne | vem | za njegove razloge. |
»Kaj pa | vem | ? |
Mislim | , da po navadi ne rastejo iz zemlje | |
»Ne | poznam | ga!« je dejal abbé. |
»Nadaljujte, | prosim | vas |
»Jaz | grem | še dlje!« je zavpil Pécuchet. |
»Ne | verjamem | v kraljestvo mineralov, saj so organske |
Če ga segrejemo na ne | vem | koliko stopinj, dobimo lesno žaganje, |
»Vendar se | moram | posvetovati s prijateljem,« je rekel |
»Kdaj naj vam | pripeljem | skrinjo?« |
Prosim | , pojdimo po vrsti. | |
»Si kar | mislim | ! |
Saj | vem | , da ga skrivata!« |
Če | pomislim | , kakšno neumnost bi bil skoraj naredil!« |
»Da, | razjezim | se!« |
» | Vem | za nekaj boljšega. |
Zahtevam | , da se v spominih gospe Campanove natisnejo | |
»Ne | poznam | ga,« je rekel Bouvard. |
» | Prihajam | ! |
»Vojaki, | prihajam | !« |
»Kakšno uro že | iščem | vašo kuharico. |
»Ne | vem | .« |
Saj nikoli ne | pijem | !« |
»Recite raje, da to | delam | jaz.« |
» | Pravim | , da se požvižga na vas« |
Hočem | nekaj, kar me povzdigne, odtegne od | |
Res zanj | gorim | in se vse bolj razvnemam. |
Res zanj gorim in se vse bolj | razvnemam | . |
Ljubim | ga! | |
»Oh, naj | spim | na tvojih prsih in tam sanjam, do‐a |
»Oh, naj spim na tvojih prsih in tam | sanjam | , do‐a Sol, ljubezen moja krasna!« |
»Ne | rečem | , da sem nadarjen, vem pa le, da je |
»Ne rečem, da sem nadarjen, | vem | pa le, da je v meni ogenj.« |
»Ne | vem | .« |
»Vam lahko | pomagam | ?« |
bilo, da bom igralec, ne pa da takole | gnijem | na kmetih,« je govoril Bouvard. |
» | Razumem | ,« je rekel Bouvard. |
Jaz | imam | tako dekle doma.« |
» | Trdim | ,« je rekel grof, »da nekatera čtiva |
Naj | povem | ...« |
»Glede tega se | strinjam | z vami.« je rekel grof. |
»Tega ne | maram | !« je rekel Marescot. |
»Vendar pravijo, da jo | znam | uporabljati.« |
delijo vojaški čini, se nič več ne | čudim | dogodkom!« |
»Kaj pa | vem | ! |
Tri ure vas že | čakam | . |
Nikamor ga ne | morem | spraviti!« |
»Z vami | grem | ,« je rekel Bouvard. |
»Pazite se, | opozarjam | vas da se pazite.« |
»Le na to vas | moram | opozoriti, da smo po zakonu, ki je |
»Eh, to dobro | vem | !« je vzkliknil učitelj. |
Kmalu bo velika noč, | upam | , da boste dali zgled in z drugimi prišli |
» | Računam | s tem!« je dejal duhovnik, nato pa |
»Lahko noč | želim | , gospodje.« |
»Jaz nimam govorov in nisem časnikar, | trdim | pa, da Francija hoče, da se ji vlada |
»Ne | razumem | .« |
»Tega ne | dojamem | ,« je rekel Pécuchet. |
» | Priznam | , da je pri utopistih mogoče najti marsikaj |
»Poševno | narišem | vijugasto črto. |
»Kaj pa naj | naredim | ?« |
»Te zanima, kaj | mislim | ?« je vprašal Pécuchet. |
res je,« je rekel Gorju, »borit se | grem | ! |
Moram | stran!« | |
Nič ne | govorim | .« |
Ljubim | tvoje oči, tvoj glas, tvojo hojo, tvoj | |
krojaču, pij šampanjec, veseljači, vse ti | dovolim | , vse.« |
Daj mi deset soldov, da | plačam | vozniku za pijačo.« |
v Croix‐Janvalu, in, ljubi moj, tam | prisežem | pred Marijo, da se bom omožila s teboj, |
Raje | umrem | ! |
» | Ljubim | vas |
»Da, rada vas | imam | .« |
»Če samo | pomislim | , da sem bil tako neumen, da sem ji |
» | Iščem | ... |
Ne | morem | , ne morem.« |
Ne morem, ne | morem | .« |
Aha, že | vem | ! |
oženil sem se štirinajstega in god | imam | štirinajstega! |
»Jaz | verjamem | v fluid,« je dejal Bouvard. |
» | Šivam | trakove na slamnik.« |
»O, dobra gospoda, rad vas | imam | ! |
» | Pozivam | te, prestopi jo!« |
Mesiju« - litanija je bila dolga - »te | zaklinjam | , te rotim, ti ukazujem, o, Bešt!« |
litanija je bila dolga - »te zaklinjam, te | rotim | , ti ukazujem, o, Bešt!« |
dolga - »te zaklinjam, te rotim, ti | ukazujem | , o, Bešt!« |
»Poberite se, prekleto, ali pa vam | razparam | trebuh!« |
»Vendar,« je menil Pécuchet, » | imam | v sebi nekaj, kar je višje od telesa |
»Jaz pa | trdim | , da je nesmrtna! |
tretjič: kako naj kot končno bitje | imam | predstavo o neskončnem? |
»Ko | vidim | uro...« |
»Toda,« je ugovarjal Bouvard, »kadar | mislim | na neki gozd, neko osebo, nekega psa, |
gozd, neko osebo, nekega psa, tudi | vidim | tisti gozd, tisto osebo, tistega psa. |
» | Spominjam | se tega in tega predmeta, tega in tega |
» | Spominjam | se tega dejanja mojega duha, s katerim |
Čutim | potrebo po olajšanju.« | |
»Toda če naj | verjamem | vanj, moram dopustiti dve prejšnji |
»Toda če naj verjamem vanj, | moram | dopustiti dve prejšnji spoznanji: spoznanje |
Dopustiti | moram | čut in razum, pričevanja, ki so človeška |
Čutim | , da sem hkrati materija in misel, pri | |
hkrati materija in misel, pri tem pa ne | vem | , kaj je ena in kaj je druga. |
»Jaz si tega ne | dovolim | ,« je poudaril Pécuchet. |
» | Trdim | , da ni razsežnosti, časa, prostora, |
»Da, | razumem | . |
Oziroma ne | razumem | !« |
Sicer sploh ne | vem | , ali je koristen.« |
»Saj vendar lahko | delam | , kar hočem,« je rekel stotnik. |
»Saj vendar lahko delam, kar | hočem | ,« je rekel stotnik. |
»Tako na primer | smem | premikati nogo.« |
Zase ga | držim | !« |
»Da, | spodbijam | jo!« |
» | Delam | , kar hočem, naj me vrag, če ne!« |
»Delam, kar | hočem | , naj me vrag, če ne!« |
Priznaj pa, da ti | grem | na živce!« |
Raje | imam | smrt. |
»Barberou, če se ne | motim | ?« |
»Oprostite, počakajte minutko, potem se | posvetim | samo vam « |
» | Pravim | , da sem bil sam pri Hérambertu,« je |
Nobenih šal, | prosim | !« |
Kaj pa | tvegam | ? se je vprašal Bouvard in kmalu privolil, |
»Zapišite si, | prosim | .« |
Toda opozoriti | moram | na nekaj: grešnika ne preklinja Bog, |
» | Zagotavljam | vam da se je spremenil! |
»Ne | vem | , ne vem.« |
»Ne vem, ne | vem | .« |
Prav tako | spodbijam | Simforozo in njenih sedem sinov, pa |
»Oprostite, spomniti vas | moram | na Hipacijo, Hieronima Praškega, Jana |
»Boste že oprostili, ampak tega ne | verjamem | . |
Jaz pa, dragi gospod, vam | navajam | zgodovino. |
»Ne | vem | .« |
Pravim | vam, da ne! | |
»Še enkrat vam | rečem | , da so tisto bili lažni čudeži! |
»Raje | imam | brezbožca, ki preklinja, kakor dvomljivca, |
Naj | povzamem | : brez Boga ni države! |
»Še enkrat vas | vprašam | , kdo to trdi?« |
»Sicer pa | občudujem | pravoverne. |
Izzivam | vas: utemeljite njegov nauk s tremi | |
»Vseeno bo naredil tako, kot jaz | hočem | !« |
Pravico | imam | ...« |
»Česa naj se | pazim | ?« je zajedljivo vprašal Pécuchet. |
»O, saj se vas nič ne | bojim | !« |
» | Klanjam | se, gospodje! |
Kar po domače, | prosim | . |
»Ne | razumem | .« |
»Lahko | delam | , kar hočem, saj je moj!« |
»Lahko delam, kar | hočem | , saj je moj!« |
»Ne | trpim | nespodobnosti!« |
»Kako naj to | definiram | ? |
»Še eno tako, pa | pokličem | orožnike!« |
»Sicer jih | naščuvam | na vas!« |
»Dovolite, | prosim | !« je vzkliknil Pécuchet. |
bojim | se, da je g. Pécuchet bolan, zato se | |
se, da je g. Pécuchet bolan, zato se | drznem | obračati na vas« |
Zahvaljujem | se vsem, ki so mi pri tem pomagali, | |
Bata, domači in prijatelji - ali res | moram | na pot? |
vse splaniral in organiziral, sedaj | moram | vse storiti sam. |
Ali | bežim | ali res iščem. |
Ali bežim ali res | iščem | . |
res potrebne, ali bi moral tisto, kar | potrebujem | poskušati najti doma med temi našimi |
tedaj po velikih mukah odločil, da | moram | nekaj dati pač sebi. |
Na Storžiču sem se odločil, da se | prijavim | kot prostovoljec v program pomoči beguncem |
Zdelo se mi je, da jih | potrebujem | in da tudi oni utegnejo potrebovati |
In tako sem dobil idejo, da | grem | na pot s kolesom. |
dolžnost, edina božja zapoved, v katero | verjamem | . |
» | Zavidam | ti, da delaš, kar hoče samo iz tebe, |
Sem že rekla, da sem ponosna, da | imam | takega sodelavca,« se je šalila Anči. |
branila na potovanja, tudi sedaj ne | odobravam | . |
najlepša leta, pričarala Janovo rojstvo in | mislim | , da sva oba čutila, da si pripadamo, |
sem mu vse razložil in ga vprašal, če | smem | iti. |
zeblo me ne bo, kjer koli že bom, lahko | zaležem | . |
Vedel sem, da bo kriza, ko se | vrnem | v domovino še večja, šlo naj bi torej |
čutil, koliko mi pomeni, kako rad ga | imam | . |
Zaupam | v naravo, verjamem, da podari vse, | |
Zaupam v naravo, | verjamem | , da podari vse, kar rabiš. |
Mislim | , da smo v naših časih vsi skupaj zboleli. | |
Prosim | , ego, bodiva prijatelja. | |
Razvit si, da me ščitiš, rad te | imam | , kot imam rad svoje mišice, svoje srce, |
si, da me ščitiš, rad te imam, kot | imam | rad svoje mišice, svoje srce, svojo |
Rad | živim | . |
Vse | imam | rad. |
Sprejemam | jih. | |
Vem | , da je lenoba moj največji problem, | |
Čutil sem, zelo globoko sem čutil, da | živim | . |
Zdelo se mi je, da | uhajam | čutnosti socialističnokatoliške skupnosti |
socialističnokatoliške skupnosti in | postajam | bolj naraven. |
Utegnem | se spremeniti v opico, sestopiti nazaj | |
nazaj v primitivno obliko, lahko pa | evoluiram | tudi bolj celostno. |
Saj prav to pravzaprav | hočem | - psihofizično transformacijo. |
so me ljudje ob poti spraševali, kam | grem | , se niso mogli načuditi. » |
prej ljubezen in pogrešal več svobode, | imam | sedaj svobodo in pogrešam ljubezen. |
več svobode, imam sedaj svobodo in | pogrešam | ljubezen. |
Iščem | probleme, ker so mi potrebni njihovi | |
tega, kaj počno in mislijo drugi, potem | imam | zares probleme. |
Jan, tudi zaradi tebe se | grem | pobijat s tem biciklom. |
se mi ne mudi, da ni pomembno, kam | grem | , ampak kje sem, da bi samega sebe pretental, |
na polju blizu Tučepov in prosil, če | smem | pomagati nekaj ur za malico. |
Mislim | , da smo vsi nekaj pridobili. | |
tolažil, da bom, pač dajal več od sebe, ko | pridem | v begunsko taborišče. |
Ampak jaz še ne | grem | domov, sem skušal biti pošten. |
Tako rad bi se zlagal, da | grem | samo malo po Jugoslaviji. |
Mislim | , da je skrivnost v odnosu do ljudi. | |
Niso me razumeli, pa saj jaz tudi ne | razumem | toliko stvari. |
Še tak tiran, | verjamem | , da pride, če ne prej, na smrtni postelji, |
kot zahtevajo naravni zakoni - vanje | zaupam | . |
Ali pa vse | vidim | narobe? |
Morda | vidim | samo privide, ki jih zaradi slabega |
jih zaradi slabega slovesa dežele pač | pričakujem | . |
Zavedam | se, da me telovadne hlače, v katerih | |
se, da me telovadne hlače, v katerih | potujem | , nimajo za kaj nervirati, pa me vseeno, |
Ne | vem | ! |
Vse je v nas, kar si | zamislim | - to dobim. |
Vse je v nas, kar si zamislim - to | dobim | . |
trpljenjem - občutja mučeništva si sam | ustvarjam | s svojim odnosom do trenutnih situacij. |
pod čustvi in občutki je še nekaj... | slutim | , da je. |
Ko | hočem | ponosno ovekovečiti svoje kolo pred |
Občudujem | , kako v naravi vsako življenje preganja | |
Prepričujem | se, da boga še ni in da ga je treba | |
Vreden sem, da | ljubim | . |
Mislim | , da toliko sladkarij naenkrat nisem | |
Garaj pomeni goniti bicikel, | ubijem | te - ljubim te, palatka - šotor, ljulka |
pomeni goniti bicikel, ubijem te - | ljubim | te, palatka - šotor, ljulka je viseča |
Jan in Bata, kristus madona, kaj se | grem | ! |
Uživam | v odkrivanju teh manipulacij, ampak | |
Nočem | bežati pred realnostjo, nočem konformizma | |
Nočem bežati pred realnostjo, | nočem | konformizma - te navidezne harmonije, |
Za moj bicikel si | skušam | izgovoriti polovično. |
Argumentiram | , da imam pač samo dve kolesi, ne štirih | |
Argumentiram, da | imam | pač samo dve kolesi, ne štirih in da |
Povedal sem, da | biciklarim | , in vprašal, če bi smel prespati, želim |
biciklarim, in vprašal, če bi smel prespati, | želim | si biti blizu ljudi, ker sem šele prišel |
Ne | verjamem | , da si kaj takega privoščijo vsak dan. |
je najstarejši sin prosil, če lahko | priložim | v pismu tudi kakšno sliko tistih gangsterjev. |
Lahko se | zaljubim | v tole pot ali pa jo zasovražim. |
Lahko se zaljubim v tole pot ali pa jo | zasovražim | . |
ljudje kot običajno spet vprašali, zakaj | kolesarim | . |
Jaz jih | imam | tudi, je rekel možakar in pokazal še |
Ne | spominjam | se, da bi v Istanbulu videl ljudi na |
podzavest s svojimi očitki, kaj da se | grem | ali pa je bilo še kaj, česar še nisem |
razcepljenosti se, vsaj za sedaj, še | skušam | reševati na bolj primitivne načine. |
Jaz | ljubim | svoj bicikel. |
Ti me | popelješ | v nove kraje mojih sanj, če to bodo |
Oba kontinenta sicer | spoštujem | , ukvarjal sem se celo z idejo, da bi |
Tukaj | prihajam | , posilil te bom, Azija, tokrat me ne |
Debelo so gledali, kaj | počnem | na ponosu Turčije z biciklom in rekli, |
biciklom in rekli, da se to ne sme in da | moram | takoj nazaj. |
julijski vročini vroče razlaganje, da | moram | v Indijo, da je to edina možna pot, |
greha in je zato čisto vseeno, če ga | naredim | v smeri Azije, ni pomagalo. |
Ne | vem | , kako je pred več kot dva tisoč leti |
Prepričal sem se, da lahko tako | vzdržim | ure in ure in ta nova ideja v mojem |
nerazrešljivih problemov vedno znova | pozabljam | . |
rad bi se s kom pogovarjal o tem, kar | opažam | in doživljam v teh divjinah, pa sem |
kom pogovarjal o tem, kar opažam in | doživljam | v teh divjinah, pa sem to že zdavnaj |
Nič več ne | govorim | ljudem o tem, ker besed itak ni, naš |
Kaj, kam | hočem | , saj ne gre nikamor, ne da se, pa kaj |
Prav, potem | grem | pa nazaj domov. |
Ne, jaz | hočem | po izkušnje, mene zanima toliko stvari, |
manjka, kakšno luknjasto glavo vendar | imam | . |
Ne | spominjam | se, da bi Darwin pojasnjeval tudi perfekcijo, |
drugačnega sveta, v katerega kot da se ne | smem | spustiti, se mu predati, ga sprejeti |
Še danes ne | vem | , zakaj sem na koncu scagal. |
dobrobit, ampak tudi še nekaj, česar ne | znam | obrazložiti. |
Ne | vem | pa še, zakaj take velike količine lubenice |
sem, da je zelo pomembno, da misli ne | usmerjam | na silo, ampak da vse prepustim naključju, |
in dolžnost - biti to, kar si, kajti | verjamem | , da narava, ali kaj je že tisto, ne |
strasti, se mehčal in začutil, kako jih | imam | , moje ljudi, kljub vsem tistim vojskam |
* * * | Mislim | , da je ni spalnice, kot je visoka topla |
Ne | spominjam | se, da bi kdajkoli prej spal bolje |
Ljudje, res vam jih vsem | privoščim | , sem zapisal v dnevnik. |
Tako rad te | imam | , sem si zapisal, tako fletna sva oba |
Sedaj po dveh mesecih končno | ugotavljam | , da gre in bo kar šlo, še celo laže, |
Potujem | . | |
Pozno popoldne sem vedel, da | moram | ukrepati. |
tujo pomočjo na tem kolesarjenju, če | odmislim | nekaj minut po Sofiji, kjer so mi vrli |
najti pot iz mesta, se mi je zdelo, da | doživljam | užitek take vrste, da si ga lahko dovolim |
doživljam užitek take vrste, da si ga lahko | dovolim | izživeti do konca. |
Tako sem sprejel povabilo, da | grem | z njimi v Tarsus, dol k morju, na veselico, |
Ljudi | rabim | , njim pripadam, med ljudmi in njihovimi |
Ljudi rabim, njim | pripadam | , med ljudmi in njihovimi normami sem |
V morju | utegnem | utoniti, se izgubiti. |
Človek sem, | nočem | Robinzonovega brodolomstva na samotnem |
druge ure popoldne fizično in psihično | omagam | . |
komunikacija na nivoju instinkta, manj ko se | zanašam | na jezik, bolj doživljam ljudi intuitivno, |
instinkta, manj ko se zanašam na jezik, bolj | doživljam | ljudi intuitivno, po občutku govorim, |
doživljam ljudi intuitivno, po občutku | govorim | , kar zanima sogovornika, celo privlačim |
govorim, kar zanima sogovornika, celo | privlačim | take ljudi, da se lahko z njimi menim, |
privlačim take ljudi, da se lahko z njimi | menim | , in oni mene izbirajo verjetno na podoben |
Nisem vedel, kam | hočem | in po kaj grem, čutil sem samo, da |
Nisem vedel, kam hočem in po kaj | grem | , čutil sem samo, da tako hoče samo |
Pokazali so mi, naj se | usedem | , potem so mi sezuli teniske, zavihali |
In nihče se ni čudil, da | potujem | z biciklom in sam. |
* * * Še enkrat te | vprašam | , kakšna je tvoja kooperacija z jugoslovansko |
Ne | razumem | , kaj mislite s kooperacijo, sem odvrnil, |
prišel v Iran, zakaj z biciklom, kaj | hočem | , koga poznam... |
Iran, zakaj z biciklom, kaj hočem, koga | poznam | ... |
Kako naj | razložim | , da bo razumljivo nekaj, kar tudi doma |
Resnice verjetno ne bodo razumeli, če | poenostavim | , tvegam, da me zmedejo v navzkrižnem |
verjetno ne bodo razumeli, če poenostavim, | tvegam | , da me zmedejo v navzkrižnem spraševanju, |
nekaj naslovov in prosili, če pošto | posredujem | njihovim sorodnikom, ki so uspeli pobegniti |
V tistem sem se spomnil, da lahko | pobegnem | , skočil sem na kolo in se pognal v |
je rekel, da bom zjutraj prost, da | moram | pač samo prespati tukaj, ker je zunaj |
dali ključ od sobe, češ da se lahko | zaklenem | . |
fantje ne zgledajo pretirano močni, ne | vem | kako strašno me že ne morejo pretepsti. |
pretiravanjih na biciklu ničesar bolj ne | rabim | kot dober počitek. |
da mi mora vrniti moj pasoš, ker jaz | moram | pač zdaj oditi, hvala lepa za prenočišče |
Jaz | grem | sedaj ven. |
da sem rekel vsakemu svoj zdravo, ( | mislim | , da se še nikoli nisem uspel tako hitro |
Tako je, če | gledam | na deželo tam po orlovskih višinah |
Najbolje je, če | pridem | dobre volje, strah preganjam tako, |
Najbolje je, če pridem dobre volje, strah | preganjam | tako, da že na daleč maham, energično |
strah preganjam tako, da že na daleč | maham | , energično skočim k stražarju in mu |
tako, da že na daleč maham, energično | skočim | k stražarju in mu dam roko in ga lopnem |
energično skočim k stražarju in mu | dam | roko in ga lopnem po rami: |
skočim k stražarju in mu dam roko in ga | lopnem | po rami: |
aa, bomo kaj fukali fantje, a aaa? | rečem | živo in zabelim s kletvico, vse seveda |
fukali fantje, a aaa? rečem živo in | zabelim | s kletvico, vse seveda v slovenski |
Preden prebije moj strah, jo hitro | odkurim | dalje. |
Ko čez tri dni po klancu navzdol | pridrvim | v Sanandaj, glavno mesto Kurdistana, |
Ko si na bazarju | ogledujem | veliki poster Karl Mayevega Vinetoja |
Spor | rešim | tako, da predlagam, da bom na kosilu |
Spor rešim tako, da | predlagam | , da bom na kosilu pri prvem in na večerji |
Jaz ne | verjamem | ničesar več, tako kot toliko mladih |
tako kot toliko mladih Kurdov ne, jaz | verjamem | v praktični materializem. |
vendar je ženo strah, brez nje pa ne | grem | . |
Čutim | , kako se bicikel spodaj v garaži vznemiri... | |
za povrh po dveh mesecih po telefonu | govorim | z Ljubljano. |
doma na dopustu, mi predlaga, da se | naselim | v njegovem apartmaju v milejši klimi |
zgornjega dela mesta in da naj bacile | uničujem | z viskijem, ki me čaka v hladilniku. |
Potem | slišim | še Bato, ki pravi, da je sin zdrav |
to gmoto jeznih oči, vse mi odpove, | čutim | samo te tisoče črnih, ogorčenih oči, |
tisoče črnih, ogorčenih oči, občutek | imam | , da ne bi mogel komunicirati z njimi, |
Pogosto so me vprašali, kaj | mislim | o sedanjem Iranu. |
Ko | mencam | , da je stanje povezano z islamsko tradicijo, |
bistvenega nikoli ne bo spremenilo, | mislim | na razvoj proizvajalnih sil, zato so |
piščancem in krompirčkom, potem spet | ostanem | sam na svetu. |
Pogovarjam | se z njim, ga tešim, prosim, mazilim | |
Pogovarjam se z njim, ga | tešim | , prosim, mazilim z oljem, navadil sem |
Pogovarjam se z njim, ga tešim, | prosim | , mazilim z oljem, navadil sem se, da |
Pogovarjam se z njim, ga tešim, prosim, | mazilim | z oljem, navadil sem se, da ga ritualno |
oljem, navadil sem se, da ga ritualno | poščijem | po gumah v podzavestni želji po zbližanju |
Veliko slano puščavo je asfaltirana, zato puščave ne | doživljam | tako agresivno, kot nekoč na poti skozi |
Občutek | imam | , kot da bi mi nekaj ležalo na srcu, |
Včasih | krpam | tudi po dvakrat, trikrat na dan. |
obdelovati zračnico, je sodni dan in | čutim | kazen božjo za vse lubenice, ki sem |
Sedim | zraven kolesa, s turbanom, dobro namočenim | |
s turbanom, dobro namočenim z vodo, | gledam | in poslušam. |
turbanom, dobro namočenim z vodo, gledam in | poslušam | . |
Yazda do Pasrigarda nepričakovano spet | pridem | na asfalt, tukaj dobro čutim razliko. |
spet pridem na asfalt, tukaj dobro | čutim | razliko. |
buljil za obzorje, na asfaltu hitro | absorbiram | okolje, ki me požene v tempo s potrebo |
dolgi, visoki zidovi, kar najpogosteje | vidim | s ceste proti Širazu, pa za svojimi |
Če | zaprem | oči, lahko vidim impresiven film zadnjih |
Če zaprem oči, lahko | vidim | impresiven film zadnjih mesecev. |
Predvsem pa | nočem | biti turist iz črede. |
Tako jim | razlagam | , toda oni ostajajo pri svojih motorjih, |
To počno samo živali, | slišim | . |
* * * | Ležim | pod polno luno, lagodno zleknjen na |
Ko vseeno | vztrajam | na njivi, zakurijo ogenj in mi obljubijo |
mi kinkajoči ob svojih palicah, zato | grem | z njimi v vas. |
nisem sposoben razumljivo razložiti, | poskusim | na drug način. |
Zberem | se in začnem peti. | |
Zberem se in | začnem | peti. |
Tukaj v tej kmečki bajti | uporabljam | samo zvočne vibracije, mrmranje, ki |
Zaprtih oči v duhu | gledam | slike in jim skušam slediti z zvoki. |
Zaprtih oči v duhu gledam slike in jim | skušam | slediti z zvoki. |
Ko | opazim | , da to nanje deluje pedersko, obrnem |
opazim, da to nanje deluje pedersko, | obrnem | ploščo: |
Znajdem | se v vlogi učitelja petja. | |
Res ne | vem | , ali v Iranu tudi prej niso peli ali |
Pa žena ni nasprotovala? | vprašam | gostitelja. |
Alahova volja, v nebesih bom, če se | vrnem | iz vojne domov kot zmagovalec, pa še |
Upam | si zapisati, da večina njih ni zastopala | |
A jaz naj se | grem | revolucijo proti mulam in tvegam usodo |
naj se grem revolucijo proti mulam in | tvegam | usodo svojih otrok? |
In zato | moram | jaz sedaj takole garati. |
samo zjutraj začeti, za tisto pa itak | vem | , da je iluzija, varanje obrambnih mehanizmov |
To je največ, kar | imam | - moja ‘norost’ je darilo, ki ga je |
Morda jaz danes | vidim | srečo v tem, da bi se naselil, oni |
Raje | vidim | , da se moja iskra razgori v bleščeč |
Oboje daje tako veliko in oboje | imam | v sebi. |
Oboje | imam | tako rad. |
Hvala, sem ga zavrnil, potem ne | morem | voziti bicikla in bojim se za svojo |
zavrnil, potem ne morem voziti bicikla in | bojim | se za svojo pamet. |
razširilo, da gre noter cel planet, da pa | rabim | za njegov pogon ogromno goriva, ki, |
Ko jih | vprašam | , od kod jim ta imena, ne znajo odgovoriti. |
Grem | , samo kdaj pa bomo nazaj, ne smem zamuditi | |
Grem, samo kdaj pa bomo nazaj, ne | smem | zamuditi pula, sem rekel. |
so se mi zdele dovolj udarne, da jim | vzamem | glas in besedo. |
kot začarani od nečesa, česar jaz ne | poznam | in mi ni dostopno, kakor njim ni dostopna |
Zakaj vendar vedno znova | pozabljam | , kako dobro je vse, kakšne kvalitete |
Mar | moram | res zaiti nad skalnat prepad, da se |
Chicken, chicken,... krasno kokoš | imam | zate, me je navduševal možakar pred |
pravljice, take, kot jih jaz svojemu sinu ne | znam | več. |
počasi spoznaval, kaj mi je, pred čim | bežim | , česa doma ne morem sprejeti. |
mi je, pred čim bežim, česa doma ne | morem | sprejeti. |
Sedaj | razumem | tiste obraze iz Češke in Bolgarije. |
Zdi se, kot da za nasvet ne | morem | več vprašati naših vaških starešin. |
»Prišel sem brez političnih interesov, | verjamem | , da je politika še vedno največja kurba |
Ko sem povedal, kaj | počnem | in zakaj sem tu, so me povabili na |
ven papirje in naravnost povedal, da | mislim | ostati, čeprav me ni pripeljala in |
zvečer udeleže lutkovne predstave, ki jo | nameravam | pripraviti za otroke, morda bo ta le |
življenje popotnega meniha in da se | pogovarjam | samo s svojim biciklom, v razmeroma |
smisla, da se grdo gledamo, saj jim | nočem | nič hudega. |
Prosim | , prinesite mi cement, glino in vodo | |
vse sem jim pravil, ne bom pisal, ker | vem | , da KGB bere naše knjige. |
Sem pa, sam ne | vem | zakaj, povsem nepričakovano uspel z |
Ne | spomnim | se, da bi kdaj pili sladkan čaj. |
nisem mogel sprijazniti z dejstvom, da | moram | , če hočem ilegalno z njimi v Afganistan, |
sprijazniti z dejstvom, da moram, če | hočem | ilegalno z njimi v Afganistan, kontaktirati |
zrihtan kot ženin, zavit v nov gvant, | maham | čez bazar, se za razliko od prejšnjih |
Garam | pomeni toplo in chazma vodo. | |
naravne selekcije sem bil na vrsti, da | odpadem | . |
zdaj vse, kar se zahteva od mene, da | hodim | , hodim. |
vse, kar se zahteva od mene, da hodim, | hodim | . |
dolgočasja, da že celo življenje ne | počnem | drugega, kot hodim, sem skušal preganjati |
celo življenje ne počnem drugega, kot | hodim | , sem skušal preganjati tako, da sem |
Grem | od hiše do hiše in vprašam za hrano. | |
Grem od hiše do hiše in | vprašam | za hrano. |
Če odklonijo, | grem | v drugo hišo, tako kmalu spoznam vso |
odklonijo, grem v drugo hišo, tako kmalu | spoznam | vso dolino! |
se mu je od vojne zmešalo in zato ne | morem | govoriti, vendar mi je takoj, ko so |
Svetovali so mi, da | moram | , če hočem tja, nazaj po serpentini |
Svetovali so mi, da moram, če | hočem | tja, nazaj po serpentini vse do južnih |
Pokrajina proti severu, to | moram | še enkrat zapisati, da si dam duška, |
to moram še enkrat zapisati, da si | dam | duška, je bila fantastično lepa. |
srca in globokega dihanja se udobno | namestim | vznak na cesto, glavo položim na zadnje |
udobno namestim vznak na cesto, glavo | položim | na zadnje kolo prevrnjenega bicikla |
zadnje kolo prevrnjenega bicikla in se | poskušam | zbrati. |
Zdaj lahko mirno | razmišljam | o tem. |
Zato | gonim | ta bicikel po divjini, da bi bil odprt |
Lahko se | branim | , hočem biti odgovoren zase. |
Lahko se branim, | hočem | biti odgovoren zase. |
nič gotovega in jaz kot človek se ne | čutim | njenega gospodarja. |
Nočem | se več truditi obvladovati stvarnost | |
Največ, kar se lahko | naučim | , je, da jo doživljam. |
Največ, kar se lahko naučim, je, da jo | doživljam | . |
Zakaj včasih | doživljam | svet tako čudovito lep, kaj je z menoj, |
Takšen, kot se | zdim | samemu sebi, nisem to, kar sem ali |
sebi, nisem to, kar sem ali kar lahko | postanem | . |
Predati se | hočem | vetru, pluti v svoji smeri odprtih |
Po teh eksotičnih krajih se | pobijam | zaradi novih izkušenj, ne da bi hotel |
Bolj ko sem pozoren, bolj | živim | , bolj sem, kajti življenje je zame |
Nenehno obstaja vzrok za smeh, to večkrat | čutim | pod betonom frustracij in kontrolo |
bo oboje prišlo še kako prav, ko se | vrnem | domov. |
sem ponudil stavo za en čaj, da jim | dokažem | nasprotno. |
spakovali, zraven pa komandirali, da | moram | pri uriniranju počepniti. |
Nos | čistim | z izpihovanjem kot ostali, vseskozi |
greje, lepe besede kot oprostite in | prosim | , ne uporabljam več prepogosto... |
besede kot oprostite in prosim, ne | uporabljam | več prepogosto... |
sicer neopazno, ne da bi to doživljal, | spreminjam | nazaj v žival. |
Pri tolikih knjigah, ki jih | vlačim | s seboj, je zmanjkalo možnosti, da |
Ko so opazili, da pri goltanju ne | poznam | mere, so me prijateljsko ustavili in |
Ko sem naslednji dan vztrajal, da | moram | čez prelaz čim prej, preden ga bo zamedel |
dolžnost, da mi kako pomaga, če ne | morem | več jesti, pa naj vzamem vsaj denar. |
pomaga, če ne morem več jesti, pa naj | vzamem | vsaj denar. |
skrbno opazovati, kaj tako nemogočega | počnem | . |
gubo med očmi, da si samega sebe ne | upam | ogledati v vodi. |
Mislim | , da je bilo prvič, da so ženske mene | |
Kaj | počnem | , zakaj za boga sem takle... |
upanje, predstavljali so si, da jim | utegnem | pomagati. |
Ali naj | začnem | pokati norce, kot sem jih med afganistanskimi |
afganistanskimi ranjenci in človeka tako | skušam | spraviti iz turobnega razpoloženja? |
indijske konoplje, in mi pokazal, kako naj | posmukam | listje, da sem dobil svežo hašiševo |
vedno bolj trmastega vprašanja - kaj | počnem | tukaj, kako sem zašel sem. |
transcendence, idealizma ... sem hropel, ne | morem | več! |
Čez prelaz | moram | , da bi prišel na ono stran v Gilgit, |
ne bi mogel pobrati, rekel bi, da ne | morem | vstati, da je vse pretežko. |
načrtovanje, organiziranje, vsak dan se | trudim | živeti racionalno, na koncu pa se vse |
Mislim | , da sem se začel dramiti, ko sem se | |
ledenike, za moje nadaljnje akcije pa | verjamem | , da jih niso stimulirali zavestni možganski |
načrt, kakršnokoli terminologijo že | uporabljam | , tistega občutka ne morem opredeliti. |
terminologijo že uporabljam, tistega občutka ne | morem | opredeliti. |
življenju, kadar se mi zdi, da nečesa ne | zmorem | , da ne bo šlo, da ni mogoče. |
Ampak jaz | imam | sedaj novo izkušnjo in novo - svoje |
Skozi to točko v mojem duhu | grem | lahko kot skozi črno luknjo v nove |
Dom je tam, kjer se | igram | , v tistem kanalu, na tisti tipki. |
šepetanja, hvala za izkušnjo, čeprav | vem | , da bom, to lekcijo kmalu spet moral |
Za rabutanje | imam | svoja pravila, ki so se verjetno oblikovala |
Nikoli ne | vzamem | tam, kjer je malo, in nikoli ne bašem |
vzamem tam, kjer je malo, in nikoli ne | bašem | v vrečo, ampak samo v želodec, ki pa |
Ne | morem | proč! je na steno moje sobe napisal |
enega bolnega, kar je res čudno, če | pomislim | na ostale kraje v Aziji. |
Problema, ki nam v Evropi | načenja | živce in jemlje energijo, namreč nadevanja |
Verjamem | , da je človek sposoben še drugačnih | |
Vendar nič se ne | bojim | , vem da je evolucija kozmični proces. |
Vendar nič se ne bojim, | vem | da je evolucija kozmični proces. |
V njo | zaupam | . |
To | spoznavam | na svojem potovanju z biciklom, to |
to so nekatere od izkušenj, ki jih | iščem | . |
Jana ne | doživljam | več kot gor v hribih, kjer se mi je |
narave, kozmičnih sil stvarstva, ki ga | imam | tako rad, a bo začasno že preživel |
del mene, kot moje meso in kri, ki ga | moram | jaz, njegov oče, ščititi pred volkovi, |
da me vrne v družbene okvire, da se | odpovem | norosti. |
Morda zato, ker | slutim | tam vse tiste množice, pehanje, hropenje, |
morda tako kot prepad samomorilca...« | najdem | zapisano v svojem dnevniku. |
Rabim | pač novo izkušnjo. | |
avtobus, osebnih avtomobilov se ne | spominjam | . |
Ne | vem | , ali zaradi morske bolezni ali samo |
Če pravilno | gonim | , sem zvečer poln veselja radosti in |
Dalje ko sem na poti, bolj | znam | uživati. |
vesti za dejanja v preteklosti, ki jih | sproža | stražar družbe v meni. |
Lepota narave je vse, kar zares | imam | . |
Bolhe, bolhe, morda tudi uši, razlike ne | vem | , o tem nas v šoli, vsaj meni se zdi, |
v njihove konstrukcije predstav ne | verjamem | , me niso pri priči vrgli ven, ampak |
Svetovali so mi, naj | prekinem | brezplodno potovanje, se vrnem domov, |
naj prekinem brezplodno potovanje, se | vrnem | domov, navežem stike z našimi muslimani, |
brezplodno potovanje, se vrnem domov, | navežem | stike z našimi muslimani, se dam obrezati |
navežem stike z našimi muslimani, se | dam | obrezati in potem pridem nazaj v ta |
muslimani, se dam obrezati in potem | pridem | nazaj v ta njihov center, ki sicer |
kri, kar pijte banda, jaz to lahko | vzdržim | , saj imam telesne tekočine dovolj, |
pijte banda, jaz to lahko vzdržim, saj | imam | telesne tekočine dovolj, ne morete |
jemlje ob spominu še zdaj, ko tole | pišem | , da bi najraje nehal, ker se opisati |
Spet sem lahko čutil, da lahko sam | izbiram | , kaj bom storil sam s seboj. |
zato ne trgujejo z njim po načelu ‘ | kupim | ti kapelico, če uslišiš moje prošnje’. |
Ne | vem | zakaj, ampak vleklo me je v Amritsar, |
Pred seboj | vidim | same probleme. |
Osamljenost je veliko večje breme kot si | priznavam | . |
Potem sem ga vprašal, če lahko | grem | , ne da bi povedal kam. |
potni list, potem sta me vprašala, kaj | počnem | . |
ugotoviti svoje meje, koliko lahko | pregonim | v enem dnevu je bil rekord dvesto kilometrov. |
Obsojal sem jih, čeprav jih sploh ne | morem | razumeti. |
Saj nimam prevelikih ambicij, saj | nočem | postati Buda, nič bolj ne verjamem |
saj nočem postati Buda, nič bolj ne | verjamem | v razsvetljenje kot večina ..., rad bi |
Za kaj je šlo med ceremonijo, ne | znam | povedati. |
Ne | razumem | , kako morejo kar nekaj verjeti, če |
Jaz ne | morem | verjeti v nekaj, kar ni dokazljivo |
Nesposoben sem verjeti, zaupati, | bojim | se, ne znam se odpreti. |
sem verjeti, zaupati, bojim se, ne | znam | se odpreti. |
Ne | morem | , tole je blesavo, vedno sem se počutil |
Ali samo zaradi tega ne | najdem | pravega razmerja med individualnostjo |
Lahko | ugibam | , kaj čutijo naši ljudje, ko gredo na |
ko se peljejo s čolnom po Savi, ne | morem | pa doživljati čustev teh ljudi iz drugačnega |
No, tudi o tem ne | vem | nič, zdi pa se mi, da to ni to. |
niti s svetom, da bo vse še dobro, ker | počnem | dobre stvari, in da sem lahko vesel |
Jokam | ! | |
Jokam | za vero, ki je nimam več, za izgubljeno | |
Jokam | , ker tukaj doživljam srečo, da to še | |
Jokam, ker tukaj | doživljam | srečo, da to še obstaja, da to ljudje |
se vse spreminja in da če to lahko | sprejmem | , sem lahko svoboden. |
metrov visoko kamnito zadevo vleče | sedem | izredno realistično izdelanih parov |
napora izbuljenih oči in, če se ne | motim | , s peno na gobcih. |
narediti majhno slavje, pa nimam denarja, | moram | ga nekje stakniti, preden prideta dete |
luksuzno, da sem bil ves navdušen - | imam | sobo, svojo sobo, prvič, odkar sem |
odkar sem zapustil svoje stanovanje, | imam | svoj, najeti prostor, nikomur nič ne |
svoj, najeti prostor, nikomur nič ne | dolgujem | , in če me bodo nervirali, bom vsakogar |
Pa kako se | moram | vsake toliko zadreti, kako je najhujše, |
zadreti, kako je najhujše, kadar kolesa ne | morem | zvleči k sebi v gostilno, ker tedaj |
v gostilno, ker tedaj čisto nič ne | vidim | , kaj se dogaja z njim; kako sem pogruntal, |
kako sem pogruntal, da pomaga, če se | pošlatam | po torbi za pasom, ker tedaj mislijo, |
očiten znak zastrupitve, sem vedel, da | moram | ukrepati. |
drobnim semenkam, in predpisal, da | moram | to namočiti v toplo mleko in takoj |
Ego, ali tisto, kar | doživljam | kot le‐to, je utonil, ali izpuhtel |
Kaznujem | ljudi, ker so se vsi zarotili proti | |
Izrekam | smrtno obsodbo, da bi zdravil s trpljenjem. | |
V te | verjamem | . |
takega še nisem videl in od tedaj lahko | razumem | , da obstaja prava nezlorabljena umetnost, |
opazil, da mojstrovine vse pogosteje | dojemam | nezavedno, tako da pred globino globoko |
nezavedno, tako da pred globino globoko | zajamem | sapo. |
Ali bi, | prosim | lepo, lahko odstranili to zastavo..., |
Prva - da ga | odrinem | , kot sem se v svoji posurovelosti navadil |
kadar so mi zrasli čez glavo, in mu | pojasnim | , da sem ladja in da morajo vse tuje |
Druga - da | vprašam | za nadaljnjo razlago, ker indijskih |
nadaljnjo razlago, ker indijskih norm ne | poznam | , tako kot pred leti nisem poznal tistih |
Ponovno je zahteval, naj | umaknem | zastavo. |
Ne | vem | , kaj je on videl v meni: belca, tujca, |
sebi sem čutil slabost; dvomil sem, če | imam | prav, vedel sem, da ni vse vedno tako, |
vse vedno tako, kot se mi zdi in kot | vidim | . |
Kako naj | vem | , kakšno kvaliteto življenja čutijo, |
Jaz Indije ne | razumem | , trudim se, pa ne gre, zato je ne morem |
Jaz Indije ne razumem, | trudim | se, pa ne gre, zato je ne morem soditi. |
razumem, trudim se, pa ne gre, zato je ne | morem | soditi. |
Tisto, v kar ne | dvomim | , pa je, da je življenje en krasen, |
Ob zavesti, da | stojim | tam ves srborit in rdeč, sem pogledal |
meni je voda kri zemlje, če se le da, | skušam | priti z njo v dotik. |
ročice prestav, da potem vedno, ko | startam | , poka po zobniku, stiskali so zavore, |
kar naprej prestrašeni silijo, naj | zmanjšam | tlak v zračnicah, sem se že navadil, |
zračnicah, sem se že navadil, tudi se | znam | smehljati, ko kanto za vodo razglašajo |
razglašajo za rezervoar z bencinom, ne | prenesem | pa, da me razglašajo za biznismena, |
Zdaj | razumem | , zakaj se indijski bogatejši sloj umika |
tulili, prosil sem jih, naj gredo, da | rabim | mir, grozil sem, da bom splezal na |
Ampak, o bog, kako, od kod naj | črpam | ljubezen za vse te hudiče? |
Povabili so me, naj | ostanem | v gosteh pri njih ves čas, ki ga nameravam |
ostanem v gosteh pri njih ves čas, ki ga | nameravam | prebiti v Bombayu. |
Kako zelo jo | potrebujem | ! |
razlagati, je povsem podoben tistemu, ki ga | čutim | v odnosu do službe v združenem delu |
tako v odnosu do družbe nasploh: jaz | živim | v svojih predstavah, in prepričanjih, |
Ne | verjamem | , da je prav samo čakati, da bo za vse |
istočasno sem pa čisto dobro vedel, da | sanjam | . |
Ne | vem | , če ni šlo še za kaj drugega, ampak |
Jaz ne | potrebujem | takih simbolov, bolje je nekaj, kar |
res dogaja nekaj lepega ali spet samo | fantaziram | . |
spustil v tisto globino, ki jo včasih | čutim | v sebi, kjer me vabi toliko skrivnostnega |
pravico socialistične, klerikalne ali kaj | vem | kakšne napredne ideologije že. |
tak luksuz, medtem ko si ga jaz ne | morem | , ker si ne smem dovoliti te svobode, |
medtem ko si ga jaz ne morem, ker si ne | smem | dovoliti te svobode, kajti jaz moram |
smem dovoliti te svobode, kajti jaz | moram | ubogati programe v sebi. |
tiste, ki me kar naprej obsojajo, ker si | dovolim | to svobodo na kolesu. |
Oprostite mi, | prosim | , ljudje. |
hoteli izdati dovoljenja, da lahko | odplujem | na naši ladji, ker sem prišel v deželo |
prišel v deželo s kolesom, sedaj pa | hočem | iti ven z ladjo. |
osebni Radživov prijatelj in da mu | grem | telefonirat, pa ni nič pomagalo. |
Mislim | , da nisva spregovorila več kot deset | |
Bilo me je strah, da | moram | spet ven, nazaj v realnost. |
Ko so me ustavljali, češ da | vozim | preobložen bicikel, sem nastopal kot |
Ne zamerite, | prosim | , ker prihajam takole po partizansko, |
Ne zamerite, prosim, ker | prihajam | takole po partizansko, sem rekel našemu |
Mislim | , da se v podrobnosti nima smisla spuščati, | |
Vsem popotnikom na Tajsko pa | dajem | dobro idejo. |
Ne | vem | , če je vse to res, ampak tako so se |
Čutil sem, zavedal sem se, da se | zaljubljam | . |
zakrivljeno palico v roki’ in Kekčevo ‘Jaz pa | pojdem | in zasejem dobro voljo pri ljudeh.’ |
roki’ in Kekčevo ‘Jaz pa pojdem in | zasejem | dobro voljo pri ljudeh.’ |
Nocoj | grem | pa na plesišče, veliko ljudi gre tja, |
Imel sem dovoljenje, da lahko | ostanem | en teden kot opazovalec in to je bilo |
kadri, sem sem in tja čutil, da lažje | razumem | , kako so mnogi od tistih ameriških |
Seveda se | zavedam | , da so domačini v meni videli projekcijo |
Če | grem | samo na stranišče v smeri proti ograji, |
* * * Ampak za enkrat | živim | še v surovi realnosti tega stoletja. |
Sam ne | vem | še vedno ne zakaj, morda zato, da bi |
bit, ampak tudi samega sebe - kako | reagiram | na določene pritiske iz okolja. |
sem se lažje predajal opazovanju kako | funkcioniram | , zdelo se mi je da se grem neke vrste |
funkcioniram, zdelo se mi je da se | grem | neke vrste ashram, samostan. |
Čutim | , da sem najbolj svoboden takrat, kadar | |
svoboden takrat, kadar lahko neovirano | raziskujem | , si pridobivam izkušnje, se duhovno |
kadar lahko neovirano raziskujem, si | pridobivam | izkušnje, se duhovno razvijam. |
si pridobivam izkušnje, se duhovno | razvijam | . |
In kdaj se še najboljše | počutim | , kdaj imam največ energije, kdaj mi |
kdaj se še najboljše počutim, kdaj | imam | največ energije, kdaj mi je najlepše? |
Kadar | ljubim | . |
zaljubljen, ampak da na pravi način | ljubim | vse živo in vse ostalo. |
Najbolj | živim | torej kadar ljubim in kadar imam svobodo, |
Najbolj živim torej kadar | ljubim | in kadar imam svobodo, da to ljubezen |
Najbolj živim torej kadar ljubim in kadar | imam | svobodo, da to ljubezen duhovno razvijam. |
imam svobodo, da to ljubezen duhovno | razvijam | . |
ta družba, niti nisem kar si sedajle | predstavljam | . |
identiteta, da sem poslani, da svet | preoblikujem | s socialistično revolucijo. |
mojim prostovoljstvom ne bo nič in da | imam | na razpolago osem dni za tisoč kilometrov |
vsakič vprašala, če mi je dobro, kako se | počutim | in kaj bi rad, jaz pa sem samo prikimaval |
Kaj zaboga | iščem | ? |
Vse, česar si | želim | , je moj sinek Jan, prijateljica Bata, |
No, zdaj jih | imam | . |
A zdaj pa lažje | živim | , a? |
Spet sem čutil, da se | imam | rad. |
kaki, jaz sem menih, nobene coprnice | nočem | ! |
evangelij in premišljal, kako slabo | poznam | svoje kulturno ozadje. |
Jaz pravzaprav sploh ne | kadim | , ampak tak je tu običaj. |
Mislim | , da sem bil videti vljuden, prijazen | |
Nisem vedel, če jih lahko | lopnem | po rami, to bi si ti za ženitev zreli |
* * * Ne | vem | , če gre zasluga samo tigrovi masti |
ga potolkle bolj napredne vrste (ne | vem | , koliko je bilo tedaj ljubezni med |
začimbami, se nisem mogel sprostiti, ne | vem | , ali zaradi moje ali njihove zadrgnjenosti. |
greš, je najbolje reči jalan jalan ( | hodim | ) ali še bolje saya mekan agin (jem |
(hodim) ali še bolje saya mekan agin ( | jem | veter). |
Vsak dan | imam | nesreče. |
Zaletavam | se v ljudi, krave, pse, rikše, avtomobile, | |
Jaz se | matram | in matram, rinem ta hudičev bicikel, |
Jaz se matram in | matram | , rinem ta hudičev bicikel, njim pa |
Jaz se matram in matram, | rinem | ta hudičev bicikel, njim pa je življenje |
Opa, tovariši, v arest pa ne | grem | več, tudi denarja nimam ... |
v najvišjo, da bi se zdelo, kot da | gonim | počasneje in se delal, kot da ne vem, |
gonim počasneje in se delal, kot da ne | vem | , da je hrup namenjen meni. |
razumemo, samo oblast prej zahteva, da se | moram | kot tujec prijaviti na policiji. |
* * * Kje naj | začnem | , kam naj grem naprej? |
* Kje naj začnem, kam naj | grem | naprej? |
Ne | vem | , če so vplivale name samo terase, verjetno |
Začutil sem, da | moram | sesti. |
sem v noči, popolnoma prepričan, da | imam | pravico, da ne počnem nič narobe, in |
popolnoma prepričan, da imam pravico, da ne | počnem | nič narobe, in da bom še vriskal. |
Čakam | te, že večnost te čakam, tebe hočem | |
Čakam te, že večnost te | čakam | , tebe hočem in nikogar drugega, ti |
Čakam te, že večnost te čakam, tebe | hočem | in nikogar drugega, ti si moje gnezdo, |
dolgega guljenja na sredini bicikla | utegnem | uničiti moškost, da zaradi telesnih |
Tisto sveto deželo od daleč res | čutim | kot žensko, si že želim spet nazaj, |
od daleč res čutim kot žensko, si že | želim | spet nazaj, čisto zagotovo se bom spet |
To | potrebujem | , prav take izkušnje morda sem zato |
vrtelo, ko sem premišljeval, kako čisto | razumem | višje razrede, ki jim toliko pomenijo |
Ali pa samo | doživljam | , kar je človeku naravno dano, pa je |
Mislim | , da nikjer ne moreš zaspati lažje in | |
Kako naj | razložim | , če še v svojem jeziku ne morem. |
razložim, če še v svojem jeziku ne | morem | . |
skrit od pogledov s ceste, so me po ne | vem | kakšni logiki kar naprej odkrivali |
Prosim | , dajte mi no mir... | |
Učim | se vendar gledati igro narave in elementov, | |
vendar gledati igro narave in elementov, | poskušam | jih opazovati, ko se pokažejo ne samo |
Prosim | , nič ne vidim. | |
Prosim, nič ne | vidim | . |
Jaz pa že | vidim | , se je zarežal. |
Psa | vidim | , se mi je zadrl čisto od blizu v obraz. |
Res ne | vem | , za kaj je šlo. |
Ojej, samo tega ne, | prosim | , za vročino mora biti nek vzrok, tega |
za vročino mora biti nek vzrok, tega | moram | odkriti in potolažiti... |
Z magijo se ukvarja on, jaz | predpisujem | tablete in dajem injekcije. |
ukvarja on, jaz predpisujem tablete in | dajem | injekcije. |
Ničesar nisem razumel, | mislim | , da to niti niso pričakovali, vsa družina |
Mislim | , da me je bolj kot vse medicine, še | |
ceste na večerjo, potem pa vprašal, če | grem | z njim na vajo. |
ni problema, pod edinim pogojem, če | znam | kuhati. |
Rekel sem, da čisto nič ne | verjamem | , da gre pri vsem skupaj samo za učinke |
Ne | vem | zakaj sem obrnil glavo in takrat ... |
Namesto tega so me silili, naj se | oženim | . |
Ko sem izvedel, da | imam | cirozo, mi je prišlo najprej na misel, |
Mislim | , da sem resnico sprejemal s telesom, | |
ustvarilo svet dosti bolje kot ga sproti | ustvarjam | jaz ali lokalni britof. |
Zato | verjamem | , da nas vse, če ne prej, pa tik pred |
Ne | vem | zakaj, morda zaradi nesposobnosti svojega |
razuma, da bi uskladiščil take izkušnje, | domnevam | , da sem spet moral vzeti kolo in tokrat |
večkrat opozarjali, da naj se malo | civiliziram | , pa se mi je to običajno zdelo trapasto. |
Instinkt, intuicija in kako si lahko | pomagam | s temi sposobnostmi k bolj polnemu |
Vse življenje že | hodim | sem in tja, se čudim in raziskujem, |
Vse življenje že hodim sem in tja, se | čudim | in raziskujem, kje sem se rodil in |
življenje že hodim sem in tja, se čudim in | raziskujem | , kje sem se rodil in kdo sem, vse sorte |
bi se spopadel z njim, kar tako, da | počastim | vitalne sile, ki so se prebudile v |
Čutil sem se celega, zavedal sem se, da | živim | , zaznaval sem se, tudi v kotičkih prstov |
Doma | imam | sina, prijateljico Bato, do katere |
sestro, očeta, tam je moj dom, tja se | moram | vrniti ... |
je objela, sem natanko čutil, da se | razumem | , da samega sebe zastopim, bilo je tako |
čutil, da se razumem, da samega sebe | zastopim | , bilo je tako močno, da je bilo tudi |
Brez glave | hodim | okoli, nevaren sem sebi in drugim. |
premisliti, ko bodo videli, kakšno voljo | imam | , da sploh nisem navaden turist, ampak |
nisem navaden turist, ampak da jih | potrebujem | , da jih prosim pomoči. |
turist, ampak da jih potrebujem, da jih | prosim | pomoči. |
nazaj, dva, najmanj dva dni si lahko | privoščim | biti proč od Gail in Lani. |
Ne | verjamem | v užitek, še celo v bonbone, alkohol |
Čeprav | verjamem | , da je biti srečen dolžnost, mislim, |
verjamem, da je biti srečen dolžnost, | mislim | , da je to mogoče samo, če najprej opraviš |
In privezati se | moram | spet nazaj na naravo, na kozmos, jih |
kontroliran, nikoli nisem delal ne | vem | kakšnih kiksov, ker bi me nosila nekakšna |
in Jan ali Gail in Lani, in če sploh | obstajam | jaz sam. |
A se res kar naprej namenoma | spravljam | v probleme, da jih potem rešujem, da |
spravljam v probleme, da jih potem | rešujem | , da sem lahko vzhičen in mi tako ni |
Prosim | , reši tega malega duha, naj živi, jaz | |
tega malega duha, naj živi, jaz ga | imam | že rada, je jokala in jaz z njo, ko |
Več ne | morem | storiti. |
naslednji dan, ko je zvedela da jo | potrebujem | . |
Tudi jaz | želim | tebe bolj kot katerokoli stvar na svetu, |
Kaj zaboga storiti, jaz jo | ljubim | , to je strahotna povezanost, uničiti |
že zahteva po naravnih zakonih, da | pomagam | njegovi mamici. |
In ki ga že | imam | rad prav tako kot Jana doma, mojega |
Oprosti Gail, | moram | domov, sedaj me tam bolj potrebujejo. |
Doma sem obljubil, da se | vrnem | v dveh letih. |
kar sem mogel tu v Avstraliji, sedaj | moram | tja, kjer me bolj potrebujejo. |
Tomo, jaz te | potrebujem | bolj, je zajokala. |
zlomil, samo videl in razumel sem, kaj | moram | storiti. |
Gail, v treh mesecih bom opravil, kar | imam | opraviti doma, in prišel pomagat našemu |
Tako pa | moram | kar s tole isto kožo skozi vse lepo |
za novega človeka in novo upanje, pa | mislim | , da to ni bil samo hudič, sem se lovil. |
prepričanje, če ga še jaz, ki dobro | vem | , da ga bo treba, ne znam ... |
jaz, ki dobro vem, da ga bo treba, ne | znam | ... |
šalterju pomignil, da naj kar hitro | skočim | v letalo, me je stisnilo. |
Do zadnjega nisem bil gotov, ali naj | grem | v letalo ali ne. |
A je prav, kar | počnem | , ali ni. |
da gre vse prav, četudi vsega še ne | morem | razumeti. |
Čutim | z vama v preizkušnji, tako zelo vaju | |
vama v preizkušnji, tako zelo vaju | imam | rad, sem rekel. |
vedno motilo, da nisem deležen, da ne | morem | deliti njenih bolečin. |
Ne | morem | se spomniti, da sem čutil kaj strahu. |
Ločujem | te od matere, zdaj si tukaj, novi človek, | |
S tem rezkom te | pospremljam | na pot, tvoj oče sem, tvoj varuh, dokler |
evkaliptov, sem se podal v samoto, da se | zahvalim | . |
Sedaj | ujčkam | svojo hčerkico in bi tako rad, da bi |
V luninem svitu se jih | spomnim | hoditi po naši hiši, kot bi stikali |
Grabila me je jeza, da | moram | početi taka dela, ko sem vendar ekonomist |
Sumim | , da jih celo namenoma podtikajo, da | |
Poglej, ali naj | živim | v takem okolju, je rekel ogorčeno. |
brilijantno lesketajoč se gozd, naj | zamenjam | za tisto prazno, življenja oropano |
A tale kozmos naj | zamenjam | za njihovo zlato kletko, za tisti njihov |
V neki skupini so mi rekli, da ne | smem | užiti nobenega sadja, v drugi pa, da |
žitarice, vsi zgledajo dobro, jaz, ki | jem | vse od kraja, pa tudi nisem tako slab. |
Avstralcih predvsem motilo, da se z njimi ne | morem | zmeniti kaj bolj občutljivega. |
Spomnim | se svojih sanj iz zgodnjih razredov | |
morda enkrat na teden, sanjalo, kako | lovim | neko ladjo ali kaj, po vseh kontinentih |
zbogal, tisto se je vedno zmaknilo, ne | vem | , ali po moji krivdi ali kako. |
Spomnim | se tudi velikega balona, ki me je vsake | |
navezana name, čutil sem koliko ji | pomenim | , ampak tudi ona ima posebnosti v značaju, |
prišla vrsta name, sem prosil, če se | grem | lahko zbruhat. |
Milan je nejevoljno zahteval, da | pohitim | . |
je tega sedaj dovolj in da naj kar | počakam | do konca dela. |
tudi za družino, je bil že čas, da | skočim | čez ograjo na gradbišče komaj sto metrov |
Ampak jaz sem obljubil, da se | vrnem | v Slovenijo. |
Ne | vem | , morda je bil res trans, manipulacija |
izredno pozitivna vibracija, kakorkoli, | spomnim | se, da sem verjel, da ne bo peklo. |
Ne | vem | , ali sem si to predstavo sam naredil, |
življenju - res najboljša veselica, kar jih | pomnim | . |
A si res sam | kreiram | svoje doživljanje, mojo stvarnost. |
Še danes ne | vem | , zakaj tako ali jih res čisto nič ne |
To je grozno, sploh če | pomislim | , da so jim dovolili piti šele pred |
pa tam sredi vasi pub, koder lahko | dam | zanjo. |
Kakorkoli že, sam | verjamem | , da tudi Aboridžini niso edini živeli |
sem se vse bolj pogosto zalotil, kako | požiram | cele gore tort in drugih strupov, vse |
sem pol sveta na biciklu, sedaj lahko | prenesem | kakršnokoli že preizkušnjo. |
Vem | , da sem na testu, O. K., naj se kar | |
Mislim | , da je to glede na dejstvo, da bosta | |
ljubezen kot sovraštvo, sovražiti sploh ne | znam | , moja funkcija je varovati življenje, |
Kaj drugega jim lahko | privoščim | . |
Jaz pa, jaz | moram | domov v Slovenijo. |
Programiran sem, da se | vrnem | v Slovenijo. |
Tega programa se ne | znam | rešiti, ker se ga nočem. |
programa se ne znam rešiti, ker se ga | nočem | . |
Tudi svoje ljudi doma | imam | tako rad. |
Da ne | morem | uživati tega, kar sem našel, ker ne |
uživati tega, kar sem našel, ker ne | morem | do živega drugim, še globljim programom. |
Počutim | se, kot bi se držal za vejo na reki, | |
Tega programa | nočem | spreminjati jaz sam. |
Dva otroka | imam | , na dveh diametralno nasprotnih koncih |
Ljubim | jih, kot ljubim ves svet in ves kosmos. | |
Tako kot | ljubim | , tako sem svoboden. |
Čutim | , da sem duh in da pripadam veliki duši. | |
Čutim, da sem duh in da | pripadam | veliki duši. |
Svobodo | nosim | v sebi tako kot ljubezen. |
je deležen vsega najboljšega, jaz se | imam | rad, jaz lahko postanem vse, kar želim. |
najboljšega, jaz se imam rad, jaz lahko | postanem | vse, kar želim. |
imam rad, jaz lahko postanem vse, kar | želim | . |
ljubezen - to je razsvetlitev, v kateri | vidim | jasne linije, ne samo temne ovire v |
Zato | potujem | . |
Vračam | se potem, ko sem vse življenje iskal | |
Lahko se | sprostim | . |
Ko sem sproščen, | čutim | , da imam vse. |
Ko sem sproščen, čutim, da | imam | vse. |
»Nothing, nothing, oprostite mi, | prosim | oprostite, vse je v redu«, sem ponavljal, |
Upam | , da se bodo najini koraki ujeli, / | |
se bodo najini koraki ujeli, / in te | prosim | za prizanesljivo sodbo tam, / kjer |
Ne | vem | ... |
To že | vem | . |
Ne | vem | , verjetno se šalite. |
Prav nič se ne | šalim | . |
Kako naj se | spomnim | nanj, če bo šele prišel... |
Prosim | , mojster Bruno... in hvala, da ste me | |
Počakaj, | grem | po čaj. |
Kar usedi se, takoj se | vrnem | . |
Oh, kako naj vam | povem | ! |
Demon v podobi ženske, za katero | vem | , da me uničuje, a ne morem brez nje. |
za katero vem, da me uničuje, a ne | morem | brez nje. |
O, kako | trpim | ! |
Prosim | vas, ne smejte se mi, saj sam dobro | |
vas, ne smejte se mi, saj sam dobro | vem | , da sem smešen! |
Toda ne | znam | si pomagati: v duši sem bolan, vse |
pomagati: v duši sem bolan, vse bolj se | zapredam | v svojo norost... in zato sem prišel |
Ne | verjamem | namreč, da bi mi lahko pomagal psihiater, |
namreč, da bi mi lahko pomagal psihiater, | upam | pa, da mi lahko pomagate vi, ki ste |
moja ženska, ki odhaja - preveč jo | ljubim | , preveč! |
Morda sem naiven, toda od filozofije | pričakujem | pomoč in tolažbo. |
Saj | vem | , da nisem ne prvi ne zadnji, vem, da |
Saj vem, da nisem ne prvi ne zadnji, | vem | , da so že mnogi zaman iskali tolažbo |
tolažbo v filozofiji, toda še vedno | zaupam | vanjo... čeprav sem pri študiju vse bolj |
zgubljen: še tistega, kar sem mislil, da | razumem | , ne razumem več... |
tistega, kar sem mislil, da razumem, ne | razumem | več... |
pomoči iščoče so fantove besede, ob njih | moram | paziti na svoje. |
Torej, če te prav | razumem | , naj bi zdravljenje trajalo kar nekaj |
Takole | predlagam | : če želiš, lahko prihajaš k meni ob |
Kajti jaz se o filozofiji najrajši | pogovarjam | zvečer... |
Do Sežane te lahko | popeljem | jaz, ali pa Marija, s tem nočnim vlakom |
priložnosti, zapiske prineseš, da jih | preberem | . |
zdravilo za tvojo bolezen, ki ti ga lahko | ponudim | jaz, je spoznanje. |
Knjigo sem vzel s seboj, tu jo | imam | . |
A tudi jaz | imam | svoj predlog: ker sem Goethejev roman |
nekoč v tvojih letih, se celote sicer | spominjam | , vendar sem pozabil na podrobnosti |
vendar sem pozabil na podrobnosti - zato | predlagam | , da ti v najinem pogovoru zastopaš |
Poznam | Meditacije, lani sem jih študiral | |
Predlagam | , da se jaz vživim v Kartezija, kot | |
Predlagam, da se jaz | vživim | v Kartezija, kot mu lepo pravimo po |
kot mu lepo pravimo po naše, in si | predstavljam | , da mi iz prihodnosti - recimo z nekakšnim |
Knjižico | odprem | in se začudim, ko na naslovni strani |
Knjižico odprem in se | začudim | , ko na naslovni strani zagledam posvetilo, |
in se začudim, ko na naslovni strani | zagledam | posvetilo, napisano z znano mi žensko |
tres-affectionnée amie a vous seruir..., še bolj pa | ostrmim | , ko preberem letnico izida: |
vous seruir..., še bolj pa ostrmim, ko | preberem | letnico izida: |
MDCCLXXV. - ”Ja kaj pa je zdaj to?“ se | sprašujem | . |
mojo - namreč Kartezijevo - pozornost: | začnem | jo brati, zgodba je napisana v obliki |
plehek, nekaterih besed pa sploh ne | razumem | . ” |
modni žargon meščanskih parvenijev,“ si | skušam | razložiti in se pridušam: ” |
parvenijev,“ si skušam razložiti in se | pridušam | : ” |
strani mi še ugaja, potem pa vedno bolj | viham | čelo... jaz, Kartezij, namreč mislim... |
bolj viham čelo... jaz, Kartezij, namreč | mislim | ... |
mojster Bruno, ampak iz vaših besed | sklepam | , da Wertherja, ki je meni tako ljub, |
Naj | popravim | svoj predlog: v najinem pogovoru bom |
Težko kaj | rečem | , saj še ne vem, kaj s tem mislite. |
Težko kaj rečem, saj še ne | vem | , kaj s tem mislite. |
Če imaš z zaupanjem težave, pa ti | predlagam | , da ga privzemi kot nekakšno delovno |
To | vem | in zaupam vam, zato sem tu. |
To vem in | zaupam | vam, zato sem tu. |
Upam | , da ti bo pri meni prijetno! | |
sicer pa je tale kamin bolj za vzdušje, | grejem | se v glavnem z nafto. |
No, še malce počakaj, | grem | po drva. |
In zdaj | pričakujem | od mojstra Bruna, da me bo tolažil! |
Saj mu | zaupam | , mojstru, a to še ne pomeni, da mi |
Več mu | moram | povedati o sebi in Dragi. ... |
nanj prav nič ne veže; rekel je, naj | pridem | spet, če si sam želim. |
rekel je, naj pridem spet, če si sam | želim | . |
No, | upam | , da bo zdaj gorelo... |
Vračam | se vase in najdem tamkaj svoj svet! | |
Vračam se vase in | najdem | tamkaj svoj svet! |
čuti se megli in zasanjan se dalje | smehljam | skozi svet.“ [Goethe (1), 70] |
morda umišljeni osebi v knjigi, ki jo | berem | . |
Tule je ta opis, samo da ga | najdem | ... v njem piše: |
tukaj, da ogrnjen v zimski suknjič | sedim | ob ognju, da držim v rokah tale papir, |
v zimski suknjič sedim ob ognju, da | držim | v rokah tale papir, in podobno; kako |
okoliščin: da sem tu, da oblečen v suknjič | sedim | ob ognju, ko vendar slečen ležim v |
suknjič sedim ob ognju, ko vendar slečen | ležim | v postelji!“ [Descartes (1), I/4-5] |
Ne | govorim | samo o dvomu vase (seveda, tudi vase |
dvomu vase (seveda, tudi vase večkrat | podvomim | ), kajti dvom vase je nekaj drugega |
nekaj drugega od dvoma o sebi: ko | podvomim | o sebi, ne gre za to, da nečesa nisem |
”Toda zdajle zatrdno z budnimi očmi | gledam | tale papir, glava, ki jo premikam, |
očmi gledam tale papir, glava, ki jo | premikam | , ne spi, po preudarku in vede stegnem |
premikam, ne spi, po preudarku in vede | stegnem | roko in jo čutim. |
preudarku in vede stegnem roko in jo | čutim | . |
Tako razločno tega v snu ne | doživljam | .“ [prav tam, I/5] |
Nasploh ti | svetujem | , da si vselej, ko se znajdeš pred neko |
Ta miselni preizkus | omenjam | le mimogrede: gre za različico sklepanja, |
reševanje filozofskih vprašanj; in kot | vidim | , si se toliko že okužil s filozofijo, |
To | vem | , mojster Bruno, in mislim, da je celo |
To vem, mojster Bruno, in | mislim | , da je celo že Descartes predvidel |
predvidel Husserlovo rešitev - kar | sklepam | ravno iz prej navedenega stavka - toda |
Če to | premislim | malce bolj pozorno, čisto jasno sprevidim, |
premislim malce bolj pozorno, čisto jasno | sprevidim | , da budnosti nikdar ni mogoče po zanesljivih |
znamenjih razločevati od spanja, tako da | osupnem | in mi ta osuplost skorajda potrjuje |
osuplost skorajda potrjuje misel, da | spim | .“ [prav tam] |
Najprej te | moram | popraviti: |
zapisal v Prvi meditaciji, toda ”...če | bedim | ali spim, dva in tri je pet, kvadrat |
Prvi meditaciji, toda ”...če bedim ali | spim | , dva in tri je pet, kvadrat nima več |
Ha, dobro vprašanje... vendar | predlagam | , da skušava najprej odgovoriti na tisto |
kdo ali kaj je jaz, o katerem lahko | dvomim | ? ...in kdo ali kaj sem jaz, o katerem |
kdo ali kaj sem jaz, o katerem ne | morem | dvomiti? |
psihološki jaz, ki je povezan s telesom, ko ” | sedim | ob ognju“ ali ”slečen ležim v postelji“, |
telesom, ko ”sedim ob ognju“ ali ”slečen | ležim | v postelji“, drugi pa je metafizični |
Tako | moram | naposled, ko vse to premislim več kot |
Tako moram naposled, ko vse to | premislim | več kot dovoljkrat, skleniti, da je |
Jaz sem, jaz | bivam | ', kolikorkrat ga že izrečem ali zasnujem |
sem, jaz bivam', kolikorkrat ga že | izrečem | ali zasnujem v duhu, nujno resničen.“ |
bivam', kolikorkrat ga že izrečem ali | zasnujem | v duhu, nujno resničen.“ [Descartes, |
nedvomno nujnega stavka »Jaz sem, jaz | bivam | « možno dokazati Boga in nanj postaviti |
Zdaj bolje | razumem | , v čem je težava. |
prebrala, da je stavek ”Jaz sem, jaz | bivam | “, vselej ko ga izrečem ali zasnujem |
”Jaz sem, jaz bivam“, vselej ko ga | izrečem | ali zasnujem v duhu, nujno resničen. |
jaz bivam“, vselej ko ga izrečem ali | zasnujem | v duhu, nujno resničen. |
Jaakka Hintikke, ki govori o tem... tu | imam | fotokopijo... takole pravi: |
drugi strani pa stavek 'jaz sem' ('jaz | bivam | ') sam po sebi ni logično resničen. |
[spodletelega] poskusa, da bi mislil nasprotno [' | mislim | , torej nisem']. |
katerem lahko rečemo, da stavek 'jaz | bivam | ' verificira sam sebe.“ [prav tam, 154-5] |
Mislim | , da to ne gre, kajti jaz ne vzpostavlja | |
evidenten v intuiciji ”Jaz sem, jaz | bivam | “, je v Kartezijevih meditacijah izpeljano |
Dovolite, mojster Bruno, da vas za hip | prekinem | : tudi če je res, da obstaja čisti jaz, |
pozneje pri Kantu in Husserlu, in tudi če | verjamem | v zanesljivost izpeljave sveta iz čistega |
Glej, Janez, če dovoliš, da | povem | naravnost... |
Mislim | zlasti na tisto vrsto samozavesti, | |
to dogaja, in četudi v življenju vse | zgubim | (bog ne daj!), dokler ne zgubim življenja, |
vse zgubim (bog ne daj!), dokler ne | zgubim | življenja, še vedno sem (”Jaz sem, |
življenja, še vedno sem (”Jaz sem, jaz | bivam | “) - po smrti pa je morda vseeno, gotovo |
ljubezen je takšna, da je še sam ne | razumem | , kaj šele kdo drug. |
Mojster, vam lahko | povem | , kako se je to začelo? |
Jaz | čutim | , da vam moram povedati kaj več o sebi, |
Jaz čutim, da vam | moram | povedati kaj več o sebi, da me boste |
prevarala (če temu sploh lahko tako | rečem | ): nič hudega sluteč sem hodil po mestu, |
hudega sluteč sem hodil po mestu, ko jo | srečam | , kako hodi objeta z drugim! |
zdaj | grem | k njej, naravnost k njej, in s sabo |
k njej, naravnost k njej, in s sabo | vzamem | kitaro... ali nož!? |
in se jezila nad mano, le kaj da si | domišljam | : češ da ona ni moja lastnina, saj nisva |
Res, zdaj te bolje | razumem | . |
Prav dobro | vem | , da se mora sama odločiti... z mirno |
je že odločila, a lažje ji bo, če jo | pospremim | ... če ji pomagam oditi. |
lažje ji bo, če jo pospremim... če ji | pomagam | oditi. |
Vendar ne | morem | doumeti, zakaj od mene, ki sem ji najbližji, |
”Včasih ne | morem | doumeti, kako jo more, sme ljubiti |
čisto sam tako iskreno, tako srčno | ljubim | , ko nič drugega ne znam, nič drugega |
tako srčno ljubim, ko nič drugega ne | znam | , nič drugega ne vem, nič drugega nimam |
nič drugega ne znam, nič drugega ne | vem | , nič drugega nimam kakor njo!“ [Goethe |
Kolikokrat sem si že rekel, da | moram | z njo prekiniti... |
pa ne | morem | : zelo jo pogrešam, če je le nekaj dni |
pa ne morem: zelo jo | pogrešam | , če je le nekaj dni ne vidim! |
jo pogrešam, če je le nekaj dni ne | vidim | ! |
Od nesrečnega Wertherja se morda | razlikujem | samo po tem, da se bolj od njega zavedam, |
razlikujem samo po tem, da se bolj od njega | zavedam | , da me moja draga prav grdo izkorišča, |
A kaj mi pomaga, če to | vem | ? |
Zato je nič manj ne | ljubim | . |
Včasih | pomislim | , kako resnična je tista Wertherjeva |
”Včasih si | pravim | : |
Potem pa | berem | kakega pesnika iz davnine in mi je, |
Tako | moram | trpeti! |
Včasih | najdem | malce tolažbe ravno v tem, da je že |
Hudo je, Janez, | vem | ... toda počakaj... zaupaj vase... mlad si |
in pomoč, ki mi jo dajete, toda ne | vem | , ali se lahko zares vživite vame, saj |
jih... ne zamerite... prej vi zapustite... | mislim | namreč, če tako nanese... |
si me predstavljaš... prav nič ti ne | zamerim | , le zakaj bi ti, pa še kanček resnice |
Mojster, vas lahko nekaj | vprašam | : ste bili kdaj poročeni? |
po hčerko na nočni vlak... če ne, te | zapeljem | jaz... |
Tudi prav - torej ti najprej na kratko | povem | , o čem razprava govori. |
Torej, če naj | odgovorim | na tvoje vprašanje, kako Kartezij opredeli |
”espriji“, pa tukaj misli - če prav | razumem | - telesne, nekakšne fiziološke substance, |
Vprašam | te: ali nasprotuješ temu, da so dušne | |
radosti, topline in slasti, če si jih ne | morem | dati sam, in s srcem, polnim blaženosti, |
sam, in s srcem, polnim blaženosti, ne | morem | osrečiti drugega, ki stoji pred menoj |
Vprašam | te, Janez, je to srce, polno blaženosti, | |
Glede tega se s tabo | strinjam | : načelo clare & distincte je ostalo |
Vendar | predlagam | , da razpravo o filozofski metodi preloživa |
Kako naj | živim | brez tebe, ljubezen moja! |
Nimam drugega sveta, le tebe | imam | . |
Nikoli več ne bom tako ljubil, kot | ljubim | tebe. |
Saj ne | morem | živeti brez tebe!... |
Kadar sem buden in kadar | sanjam | , mi polni dušo! |
Glej, če | zamižim | , so njene oči tu, v mojem čelu, kjer |
Tega ti ne | morem | izraziti. |
Brž ko | zamižim | , so že tu; kakor morje, kakor brezno |
se razpirajo pred menoj, so v meni, | zaznavam | jih z vsemi čuti.“ [Goethe (1), 145] |
Če hočeš, ti | najdem | kak zanimiv odlomek iz njune korespondence... |
”...saj največje duše, o katerih | govorim | , najdejo v sebi zadovoljstvo ob vseh |
”...in za te [težave] ne | najdem | nobenega drugega zdravila, kot da se |
Toda nikoli jih ne | znam | izkoristiti, še preden je strast <la |
presenetljivega: četudi so predvidene, jih ne | obvladujem | , dokler ne mine nekaj časa, v katerem |
telo že tako močno vrženo iz tira, da | potrebujem | več mesecev, da ga spravim v red, toda |
tira, da potrebujem več mesecev, da ga | spravim | v red, toda ti meseci komaj kdaj minejo, |
Jaz pa | mislim | , da neka tretja možnost vedno je. |
Ne | mislim | samo na krutost narave v Francinini |
Obenem pa se | sprašujem | - bi jo obdržal, če ne bi odšla? |
Veste, mojster, včasih si | mislim | : no, recimo, da bi mi nekega lepega |
Slutim | , da kmalu zatem, ko bi čar trenutka | |
Jaz pa | vem | , da se z objemom šele začenja boj med |
utrujen, misli mi begajo in s težavo | poskušam | zbrati v sebi vse, kar ste mi povedali. |
jutri, ko bom zapisoval najin pogovor, | zapišem | kot sklep? |
Bojim | se, da te bom glede tega razočaral: | |
Verjetno, ne | vem | še. |
Rad se | pogovarjam | s teboj. |
Upam | , da kmalu spet prideš. | |
Poznam | , če je to tista znana Bachova zbirka | |
Imam | sicer le klavirsko izvedbo, ki pa ni | |
Gospa, | prosim | vas, ne vikajte me... saj sem mlajši |
S seboj | imam | slovenski prevod, poiskal bom tudi |
Najprej pa | moram | reči, da se mi je ta knjiga zdela zelo |
Ne | razumem | , kakšno zvezo ima zapeljivec Johannes |
izšla pod psevdonimom... zdaj se ga ne | morem | spomniti, saj ni bil edini Kierkegaardov |
Če | rečem | s paradoksom: pisatelj piše o sebi |
Tudi to | razumem | . |
Sprašujem | pa se, zakaj je Kierkegaard tako | |
po duševnem ustroju, če lahko tako | rečem | , podoben svojemu avtorju Franzu Kafki... |
zelo zanimivo, toda jaz še vedno ne | vem | , za kaj pravzaprav gre v tem slavnem |
Se | opravičujem | , takoj bom povedal... |
Lahko si | zamišljam | [pravi Sören], da je znal dekle pripeljati |
”Komaj se še | spoznam | . |
tako visoko dvigniti nad mojo glavo; | ostajam | miren kot Kralj stene.“ [prav tam, |
Vse to | vem | , hkrati pa tudi vem, da je najvišji |
Vse to vem, hkrati pa tudi | vem | , da je najvišji užitek, ki si ga lahko |
”...je zdaj konec in nikdar več je ne | želim | videti. |
Ne | želim | obnavljati v spominu svojega razmerja |
Kierkegaard blizu in ga prav dobro | razumem | . |