O'beseda, označena besedila z lemami
| »Pomagala si bova s svetilko, če | greva | gor.« |
| »Kje se lahko | srečava | ?« |
| »Celo popoldne | imava | .« |
| »Na varnem sva, če | ostaneva | za grmovjem.« |
| III »Sem lahko | prideva | še enkrat,« je rekla Julija. |
| »Nujno jo | morava | odložiti za tako dolgo, kot moreva.« |
| morava odložiti za tako dolgo, kot | moreva | .« |
| »In zdaj poslušaj, dragi, zmeniti se | morava | za naslednji sestanek.« |
| »Še eno uro | imava | .« |
| bom luknjo s kosom žakljevine, preden | greva | .« |
| »In ko | prideva | drugič sem, bom prinesla nekaj malte |
| »Zdi se mi, da je že skoraj čas, da | greva | .« |
| »Važno je samo to, da ne | smeva | izdati drug drugega, čeprav bi tudi |
| »Midva | verjameva | , da obstaja neke vrste zarota, nekakšna |
| »Ne | verujeva | v načela Angsoca.« |
| »To vam pripovedujem zato, ker se | hočeva | prepustiti vaši milosti.« |
| »Če želite, da se | obtoživa | še kako drugače, sva pripravljena.« |
| »Brati jo | morava | ,« je rekel. |
| Sistematično | spodkopava | solidarnost družine, svojega voditelja |
| » | Narediva | še kaj kave.« |
| »Mislim, da se vseeno lahko | posloviva | ,« je rekla. |
| »Preden | končava | , mi lahko zastaviš nekaj vprašanj, |
| » | Morava | se še kdaj srečati,« je rekel. |
| »Da,« je rekla, » | morava | se še kdaj srečati.« |
| za nama služabnika s prošnjo, naj ga | počakava | . |
| »No, dobro, pa | počakajva | ,« |
| »Preostaja še ena možnost: da vas | prepričava | , da naju pustite oditi.« |
| Premisliva | tole: ali ni tisti, ki je najspretnejši | |
| In s tem | trdiva | ravno nasprotno od tega kar pravi Simonid.« |
| Toda | lotiva | se stvari malo drugače! |
| »In kako naj zdaj | spremeniva | oznako?« |
| »Potem | morava | dodati svoji prvi ugotovitvi - pravično |
| Ali - da | povzameva | - lahko dobri s svojo posebnostjo (dobroto) |
| oteževala svojih poizvedb, zdaj pa, ko | iščeva | pravičnost, ki je vendar mnogo dragocenejša |
| Toda | razmisliva | stvar natančneje! |
| Soglašava | v tem: z zapovedmi za podložnike vladajoči | |
| Zdaj pa poglej, dragi Trazimah (če se | povrneva | k prejšnjim premišljanjem): po svoji |
| »Ali mu naj | poskušava | dokazati, da se moti, in ga pripraviti |
| »na njegov govor | odgovoriva | in pri tem navedeva koristi pravičnega |
| njegov govor odgovoriva in pri tem | navedeva | koristi pravičnega življenja, in če |
| vprašam, kakor sem to že prej - da točno | slediva | razpravi -, v kakšnem razmerju je pravičnost |
| »To lahko vsekakor | označiva | kot posebno nalogo tega orodja?« |
| Pretresti | morava | namreč tudi nasprotne nazore, ki pravičnost |
| Najprej | razmisliva | , kako v takšnih razmerah ljudje živijo. |
| za nastanek razkošne države, ki ga | hočeva | pretehtati. |
| Če namreč | pretreseva | tako državo, utegneva videti, kako |
| Če namreč pretreseva tako državo, | utegneva | videti, kako se v državah oblikujeta |
| Toda prebiti se | morava | skozenj!« |
| Če se | hočeva | izogniti napadalcev, ki si jih omenil, |
| napadalcev, ki si jih omenil, potem jim | morava | pojasniti, o kakšnih filozofih je govor |
| govor in kakšni ljudje so to, da se jim | drzneva | izročiti oblast. |
| jasno, potem se bo moč braniti s tem, da | pokaževa | , kako nekaterim ljudem po naravi pripadata |
| »Zamisli si, da jih | gledava | iz bližine. |
| »Tudi v tem se | morava | sporazumeti!« |
| »Ali se strinjaš, da sebe | prištejeva | k tistim razsodnim možem, ki imajo |
| ki imajo skušnje s takimi ljudmi, da | imava | vsaj nekoga, ki lahko odgovarja na |
| »Da najprej | opraviva | z državo: imaš tiransko državo za svobodno |
| »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da | spolniva | vso pravico.« |
| » | Moreva | .« |
| »Učitelj, | želiva | , da nama storiš, kar te bova prosila.« |
| » | Moreva | .« |
| »Gospod, ali hočeš, da | rečeva | , naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« |
| » | Veva | , da je to najin sin in da se je rodil |
| rodil slep; kako da zdaj vidi, pa ne | veva | , in kdo mu je odprl oči, ne veva. |
| ne veva, in kdo mu je odprl oči, ne | veva | . |
| Ne | moreva | , da ne bi govorila o tem, kar sva videla |
| vredne večnega življenja, glejte, se | obračava | k poganom. |
| Oznanjava | vam, da se morate obrniti proč od teh | |
| Upam pa, da se v kratkem vidiva in se | pogovoriva | iz oči v oči. |
| Dim se lepo vijuga, | raztezava | v tenke plasti in zavzema vse mogoče |
| otrok moj, hiša je prazna, in midva | morava | na vsak način živeti,« je rekel Ludvik. |
| »Živeti, kajpak, živeti | morava | .« |
| Najbolje je, če jo | odkuriva | iz vasi: na senožeti pojdiva, v gozd, |
| Če bo kdo kaj vprašal, | porečeva | , da sem Bernard in mir besedi. |
| Kar mirno | stopiva | v gostilno,« |
| Ne, k meni res ne | moreva | , če hočeva imeti mir. |
| Ne, k meni res ne moreva, če | hočeva | imeti mir. |
| Veliko suho sobo si | najameva | kje v Starem mestu in končno si lahko |
| kje v Starem mestu in končno si lahko | prihraniva | tudi toliko denarja, da začneva misliti |
| prihraniva tudi toliko denarja, da | začneva | misliti na lasten dom. |
| Pokimava si in se | nasmehneva | . |
| Ali pa | prideva | rajši jutri,« |
| Zdaj bo šla v pokoj in potem se | vzameva | . |
| No, pa | pustiva | to, da ti povem naprej. |
| - Ni jih, sem rekel, zato | morava | pa midva pomagati.’ |
| zlatek moj, bova šla, toda midva ne | pojdeva | daleč. |
| Čisto blizu | pojdeva | , samo v Furlanijo pojdeva. |
| Čisto blizu pojdeva, samo v Furlanijo | pojdeva | . |
| lokajo žganje, midva, bajtarja, pa | kopljeva | jamo in požirava suho slino. |
| midva, bajtarja, pa kopljeva jamo in | požirava | suho slino. |
| »Pa se midva | zavrtiva | ! |
| Pogovoriti se | morava | !« |
| Čas je, da se | vzameva | !« |
| Takrat | morava | biti doma!« |
| Vsaj potrpi, da se z Lojzekom | pogovoriva | do kraja. |
| O poštarju | govoriva | ...« |
| »Arnejc, | pustiva | otroka in pojdiva!« se je zdaj oglasila |
| »Kaj pa midva | veva | !« sta rekla kmeta. |
| Rečeva | pa ti, da je zdaj treba Maticu krepko | |
| »Veš kaj, Matic, kar | pohitiva | , da bo Tilčka še doma. |
| Matic se je nasmehnil, češ midva že | veva | , kako in kaj. |
| »No, | stopiva | hitreje, da se pogrejeva,« je rekel |
| »No, stopiva hitreje, da se | pogrejeva | ,« je rekel oče in zdaljšal korak. |
| »No, | pustiva | zdaj to!« je oče zamahnil z roko. |
| »In | pustiva | še to, da si tudi ti čudak. |
| Zato pa tudi | greva | v Tolmin! ... |
| No, pa | pustiva | to!« je zamahnil z roko, ker se mu |
| Sediva | nekam v zavetje in počakajva, da se | |
| Sediva nekam v zavetje in | počakajva | , da se zdani.« |
| Sediva | raje h kozolcu.« | |
| »Ali naj | greva | naprej?« |
| Nagonsko se | stisneva | k deblu, čeprav sva v gozdu tostran |
| Zmeraj hitreje se | bližava | drug drugemu. |
| Gledava | se s prikritim sovraštvom, z nerazumljivim | |
| pod noge in šla v Tolmin, da se takoj | dogovoriva | na gimnaziji. |
| - Res je, da bo treba vse, kar zdaj | neseva | v nahrbtnikih, spraviti v glavo, toda |
| - | Greva | ? - |
| - | Greva | , če boš pameten, - je rekla in stopila |
| Jutri | pojdeva | , - sem ji prikimal, zakaj prav tisti |
| nekaj listov črnega lapuha, da z njim | pokrijeva | samokolnico. |
| - Kdaj | pojdeva | zdaj pod Vranjek? |
| - | Pojdeva | pa drugo leto. |
| - Teh nikar ne | trgajva | ! - |
| In zdaj | pohitiva | ! |
| je cel roman, bo le pametneje, da ga | odloživa | na jutri, kaj?« |
| velikanskim telesom in rekla, da se | morava | najprej pogoditi: |
| »Vidiš, takole se | pričkava | pa čas hitro mine,« |
| » | Udariva | jo za teto, da ji iztisneva še požirek.« |
| »Udariva jo za teto, da ji | iztisneva | še požirek.« |
| »Kar | sediva | ,« |
| »Seveda | greva | ,« |
| Zdaj | greva | . |
| »Jo že | imava | !« je Venček glasno rekel puški in jo |
| Zvrneva | ga še kozarček ali dva, potem pa jo | |
| kozarček ali dva, potem pa jo skupaj | mahneva | po dolini!« |
| »Daš besedo, da se v miru | pogovoriva | ?« |
| » | Pustiva | zdaj to!« je zamahnil župnik. |
| Pa | pustiva | zdaj to, ker je le preveč grdo!« je |
| Še nocoj jih | morava | oklestiti in razžagati.« |
| In zdaj | greva | po zvonce!« |
| »Tantadruj, | greva | !« se je razveselil norček. |
| Zvonce | greva | kupit!« |
| »Midva | greva | po zvonce pa božorno‐boserna!« |
| No, ali | greva | po mizo?« |
| ‘Črnilogar, | greva | ?’ se bo prav tako popraskal in rekel: |
| Pozabiva | vse, kar je bilo hudega!... | |
| sedemdeset let sva se gledala, zdaj se | gledava | zadnjič!... |
| Zdaj še lahko | spregovoriva | pet besed, jutri ne več, ker jaz grem! |
| Pustiva | to! - je zamahnil Temnikar. - | |
| In ne | vidiva | se več!... |
| »No, potem | greva | pa v hram in boste povedali pravljico,« |
| »Midva | trobiva | ...« |
| Midva | hodiva | pa v vinograd... |
| »Ali | greva | zdaj domov?« |
| »In zdaj ga | priveževa | vrh češnje, da bo odganjal kose!« rečeta |
| Če | rečeva | , da jim bova dajala kruha in zrnja, |
| » | Greva | !« je skoraj ukazovalno rekel orel in |
| »To se pravi, da se | imava | rada,« je rekla jelka. |
| Tako pa | greva | še malo v svet.« |
| Ne | moreva | reči, da nama je sreča mila.« |
| »Morda je tako zato, ker ne | znava | kemije!« |
| »Nikogar ne | potrebujeva | .« |
| »Tegale | morava | pa res podariti Dumouchelu!« |
| »Če nisva skromna, tudi midva tako | misliva | ,« je rekel Pécuchet. |
| »Si za to, da | poskusiva | sestaviti zgodbo?« |
| »Niti tega ne | veva | , kaj se dogaja v najinem gospodinjstvu,« |
| gospodinjstvu,« je rekel Bouvard, » | hočeva | pa odkriti, kakšne lase in ljubezni |
| »Res je, | morava | se malo našemiti,« je rekel Bouvard |
| »Samo meniško kuto | imava | ,« je rekel Pécuchet. |
| »Zdaj | prekopava | zemljo! |
| Če hočeš, | greva | v kapelico v Croix‐Janvalu, in, ljubi |
| Lahko | živiva | brez njih! |
| Glavno je, da se | spraviva | iz zadrege! |
| »Zdaj lahko | poskusiva | samo še z vero,« je rekel Bouvard. |
| Ali sploh | utegneva | pisati?« |
| »Nič ne | moreva | narediti. |
| »Če samo | pomisliva | na to,« sta govorila, »da sva svoje |
| sporazumela, da tako pač ne gre in da se | morava | ločiti. |
| tako kot je to morda že bilo, morda pa | živiva | skupaj že ves čas, čeprav se morava |
| živiva skupaj že ves čas, čeprav se | morava | sedaj za nekaj časa ločiti ... |
| je bilo zadnjo noč jasno - z Gail se | morava | ločiti. |
| imel čisto nič proti - že tako dolgo | imava | same probleme in še tako dolgo jih |
| dolgo jih bova imela, da si res lahko | privoščiva | malo luksuza. |
| sva skupaj skozi najlepše in sedaj | greva | skozi najtežje, bodiva si sorodnika, |
| se po knjigi / od začetka do konca | sprehodiva | skupaj. / |
| Zbogom, Janez, kmalu se spet | srečava | ... |
| Bi ga sploh prepoznal, če se spet | srečava | , kot sam pravi, da se bova? ... |
| Včasih pride k meni, da se kaj | pogovoriva | , zanima ga filozofija. |
| No, Janez, le stopi noter, da | zapreva | vrata. |
| Zvečer lahko | spijeva | tudi malce terana... |
| nekaj bi ti predlagal: da se vsakokrat | dogovoriva | za temo naslednjega pogovora, ali še |
| bolje, da za izhodišče vsakega pogovora | izbereva | neko filozofsko delo. |
| Hm, kakopak, če | pomisliva | na Platona, na Simpozij in Fajdon... |
| Janez, preden | začneva | najin prvi filozofski pogovor, bi ti |
| Zdaj | greva | gor v knjižnico in poiščeva Kartezijeva |
| Zdaj greva gor v knjižnico in | poiščeva | Kartezijeva dela. |
| Zdaj, ko | sediva | tu ob ognju: |
| sklicevanja na tisto, če lahko tako | rečeva | , resnično resničnost, ki jo je postavil |
| vsemogočnega varljivca... ampak zaenkrat še ne | govoriva | o njem, ali pač? |
| dobro vprašanje... vendar predlagam, da | skušava | najprej odgovoriti na tisto prvo: po |
| Prav, toda če | slediva | Karteziju: kdo ali kaj je jaz, o |
| In tako | prideva | do znamenite Kartezijeve misli v Drugi meditaciji, |
| moja lastnina, saj nisva poročena, še | hodiva | ne skupaj... |
| Vprašal sem jo, kaj torej | počneva | že nekaj mesecev? - |
| Hodiva | prav gotovo ne, ti si moj prijatelj, | |
| skupaj, ko ona odhaja k drugemu, se ne | moreva | ločiti, ker naju vežejo tako močne |
| In | imava | se rada, človeško sva si zelo blizu! |
| Še preden | nadaljujeva | , pa mi povej, kako si se odločil - |
| vsekakor prezgodaj, če | hočeva | še kaj reči o Wertherju in Karteziju, |
| Ja, tukaj je, | pogovarjava | se. ... |
| Bolje, da kar | nehava | s tem, mojster, sicer se mi bo Descartes |
| predlagam, da razpravo o filozofski metodi | preloživa | na neko drugo srečanje in se vrneva |
| preloživa na neko drugo srečanje in se | vrneva | h Kartezijevim dušnim strastem... |
| Takšnih zbirk je več, verjetno pa | misliva | isto. |
| Greva | gor, v knjižnico? | |
| Morda se o tem zborniku | pomeniva | še po večerji, zdaj bi rekel samo to, |
| ne bova ubežala, čeprav za zdaj, ko | govoriva | o sebi, predlagam, da tudi midva, |
| ”izključiva“ Boga iz območja spraševanja in | nadaljujeva | pogovor o cogitu, o odnosu med transcendentalnim |
| K vprašanju Boga se gotovo še | vrneva | , nocoj govoriva o transcendentalnem |
| vprašanju Boga se gotovo še vrneva, nocoj | govoriva | o transcendentalnem jazu, o sebi... |
| K temu lahko | dodava | še odlomek iz Idej, verjetno najpomembnejšega |
| Se | strinjava | s tem? |
| Tudi če | pustiva | ob strani presenetljivo ”materialistično“ |
| Skratka, če se | vrneva | k primerjavi Kartezija in Husserla: |
| danes že pozno, ti predlagam, da o tem | premisliva | do prihodnjega pogovora. |
| sem tu pri vas, mojster Bruno, ko se | pogovarjava | , se mi zdi, kakor da sem prestavljen |
| pogoj za identiteto osebe - ali, če | obrneva | : |
| Danes se že četrtič | pogovarjava | o jazu in marsikaj o sebi sem izvedel |
| Če | začneva | premišljevati iz sebe, kakor sva |
| poskusila v najinih dosedanjih pogovorih, | naletiva | najprej na čas, potem na prostor... kar |
| menda še ne bo dežja... sicer pa lahko | vedriva | v Tomaju. |
| Seveda pa ne | smeva | pozabiti na Aristotelovega učitelja, |
| Začela bova s časom, pozneje | prideva | do prostora... |
| naravi zdaja bova še govorila, zdaj le | ugotavljava | , da za Aristotela zdaj - ki obstaja |
| Zdi se mi, da se ne | moreva | strinjati s takšnim sklepanjem. |
| Ali se torej lahko | strinjava | z Aristotelom, ki pravi, da čas ne |
| ampak za zdaj, ko | govoriva | o Aristotelovi Fiziki, se rajši omejiva |
| Spomni me, ko | prideva | domov. |
| determinizma; če te zanima, se o njej | pogovoriva | , ko pride pravi čas. |
| Glej, pokazal ti bom na primeru: zdaj | hodiva | po cesti proti Tomaju; če hodiva enakomerno, |
| zdaj hodiva po cesti proti Tomaju; če | hodiva | enakomerno, tedaj število najinih |
| - in sicer v korakih, ki jih lahko | spremeniva | v metre, kilometre... kakor tudi čas, |
| tudi čas, trajanje poti, če korake | spremeniva | v sekunde, minute, ure... |
| prostora, ali drugače rečeno (če za hip | odmisliva | razgiban relief kraške pokrajine): |
| relief kraške pokrajine): s koraki | meriva | medsebojno cestno oddaljenost dveh |
| duševnih dejavnosti, podobno kot midva | štejeva | korake pri merjenju časa in prostora... |
| prostoru in času, saj na primer s koraki | meriva | oboje? |
| prišel do tega stebra, pod katerim | stojiva | , bodisi je šel že mimo, tja proti zvezdam... |
| najine zavesti, od tega, kdaj nanj | pomisliva | - medtem ko ni prav nič odvisno od |
| večernicam in zdelo se nama je, kakor da | prihajava | v neko neresnično, sanjsko mesto. |
| o tem bova nadaljevala drugič... zdaj | morava | pohiteti, da naju ne ujame dež! |
| S Cecilijo kmalu | prideva | ... ali pridemo. |
| kakor dandanes himalajec Harding, če se | spomniva | njegovega spisa Kako je, če nimaš |
| zamisliva si, da sva ”površinski bitji“, ki | živiva | kakor nekakšni senci v dvodimenzionalnem |
| svetu in na površini svojega sveta | riševa | trikotnike, najprej majhne, potem vse |
| potem vse večje in večje, obenem pa | meriva | notranje kote teh trikotnikov in računava |
| meriva notranje kote teh trikotnikov in | računava | njihovo vsoto. |
| vsota povečuje, namreč nad 180, se | plaziva | po svetu s pozitivno ukrivljenostjo, |
| ali južnim polom, tedaj z merjenjem | ugotoviva | , da so vsi trije notranji koti tega |
| trikotnika zmanjšuje, namreč pod 180, potem | živiva | v hiperboličnem svetu z negativno |
| ne v prvem ne v drugem primeru pa ne | potrebujeva | višje, tretje dimenzije, da bi ugotovila, |
| najin dvodimenzionalni svet, če le | imava | dobre merilne instrumente in če znava |
| imava dobre merilne instrumente in če | znava | računati. |
| Lahko bi šla pogledat, toda počakati | morava | Marijo, da se ne izgubimo. |
| Glej, in tu spet | prideva | do primerjave s Kartezijevim cogitom: |
| kar prav tako, kot je: v isti vasi | živiva | in kadar želim, pridem k njemu, pomagam |
| Kristusovem Vnebohodu... pridi, da jo | pogledava | ... |
| Odlično - torej lahko tokrat | začneva | in medias res... |
| Da, lahko tako | rečeva | . |
| je nekaj drugega, tudi do njega še | prideva | . |
| vode v odnosu do prostora... vrv lahko | odmisliva | . |
| Odmisliva | ? | |
| lahko tudi najin primer z zvezdama | poveva | malce drugače: pa reciva, da se v umišljenem |
| Mojster, zdaj že nekaj časa | govoriva | o absolutnem in relativnem prostoru, |
| šele zdaj opazil, da se že nekaj časa | pogovarjava | stoje, kakor da bi se srečala kje na |
| Zdaj, ko | poznava | vpliv razlike med evklidsko in möbiusovsko |
| vpliv topoloških značilnosti v mislih | preneseva | na tridimenzionalne prostore, torej |
| začel že ti, je res najbolje, da kar | nadaljujeva | . |
| Veliko lepše bi bilo, ko bi sanjal, da | pleševa | z Drago in da njen obraz sije pred |
| Ko | začenjava | pogovor o času kot tisti duševni razsežnosti, |
| razsežnosti, v kateri zavest traja, se | morava | najprej ustaviti pri Plotinu, utemeljitelju |
| Zanimiva tema za pogovor, toda preden | razmisliva | o tem vprašanju, si malce osveživa |
| prostora in časa, saj Kant zapiše - če | pogledava | še malce v njegovo razlagalno knjižico |
| Sicer pa lahko | prisluhneva | neki melodiji... |
| Greva | poslušat en Bachov kontrapunkt... | |
| in zato lahko tudi posamezni ton | vzameva | kot primer Husserlovega časovnega predmeta: |
| Sicer pa, če se | vrneva | k fenomenologiji časa, je treba poudariti, |
| senči na različne načine, lahko si jo | predstavljava | od zgoraj, od spodaj, od strani, v |
| spodaj, od strani, v predstavi lahko tudi | izvzameva | del predmeta in si ga povečava, na |
| tudi izvzameva del predmeta in si ga | povečava | , na primer naslov knjige, posamezno |
| posamezno stran in podobno; analogno - če | imava | smisel za glasbo - lahko v časovni |
| glasbo - lahko v časovni reprodukciji | senčiva | neko melodijo ali neko glasbeno frazo, |
| Ko že | govoriva | o odsenčenjih, je še posebej zanimiva |
| Reci ji, da takoj | prideva | , čez pet minut... |
| Liter terana naj | prineseva | ? ... |
| sisteme, ki ga je poznal že Newton, lahko | rečeva | , da moja ladja S miruje, tvoja ladja |
| vaše in moje, bi se morali ujemati, če | imava | res natančni uri. |
| Saj | meriva | časovni interval med istima dogodkoma |
| Svetlobni žarek ima, kot | veva | , vedno enako hitrost 300.000 km na |
| Tudi tako lahko | razumeva | Einsteinovo relativnostno teorijo - |
| teorijo - in prav je, da jo kot filozofa | skušava | razumeti! |
| pokazal tisto ruševino, spotoma pa se | pogovarjava | . |
| Prav, Anželo, tu te | počakava | , če se ne boš predolgo mudil. |
| o tem; na to boš mislil pozneje, ko | prideva | domov. |
| Zdaj pa, dokler | čakava | na Anžela, ti povem nekaj o zgodovini |
| Boš videl, gotovo ga | najdeva | spodaj pri Svetem Lovrencu ali sredi |
| Zakaj se ne | vračava | po isti poti? |
| transcendentalizem prostora in časa, h kateremu se | vrneva | pozneje... |
| Kot filozofa lahko torej | rečeva | , da prostor‐čas ne obstaja ”po sebi“, |
| nasproti substancialni; po drugi strani pa | morava | dodati, da ta podpora ni enoznačna |
| Greva | dalje? | |
| Da, lepo, da si se spomnil... toda zdaj | govoriva | o našem izkustvenem prostoru, ki ni |
| No, in če zdaj | pustiva | ob strani staro filozofsko vprašanje, |
| V pomenu, o katerem zdaj | govoriva | - enostavne: tipične relativistične |
| Lahko tako | rečeva | - še več: v splošni teoriji relativnosti |
| Da, lahko tako | rečeva | . |
| relacij, časovno vmesnost: ko z njo | pripiševa | časovnemu redu neko lastnost, izbereva |
| pripiševa časovnemu redu neko lastnost, | izbereva | določeno ”obliko časa“ - na primer, |
| določeno ”obliko časa“ - na primer, če | rečeva | : ” |
| potem je C med B in A“, s tem | določiva | topološko zaprti čas, ki ga lahko |
| zadeva netelesnost neskončnosti, se | strinjava | . |
| sprehod, morda gor na Vahto, da se malo | predihava | , zatem v gostilno na večerjo... |
| Torej | nadaljujeva | pri meni, v knjižnici? |
| Filotej, ki, kot že | veva | , zastopa Brunova stališča, pravi: |
| Tudi tako lahko | rečeva | ... saj verjetno veš, da physis pomeni |
| Da, vendar se | razhajava | bolj v opredelitvi panteizma kot v |
| tudi Paul Henri Michel v knjigi, ki jo | imava | tu, pred sabo: |
| znotraj njegove neizmernosti, kako tedaj | veva | , kakšen je v celoti? |
| In kako sploh | veva | , da je v celoti, prav ves, kar ga je |
| No, tudi nanj | najdeva | odgovor, celo dva različna odgovora, |
| Najbolje, da | začneva | kar pri Spinozovih definicijah substance, |
| Če to Bennettovo misel | preneseva | na najino prispodobo popolnega diamanta, |
| zdaj pa s pomočjo najine prispodobe | premisliva | nekaj Spinozovih propozicij oziroma |
| pa s pomočjo najine prispodobe malce | premisliva | , dragi Janez, najznamenitejšo tezo |
| prispodobo, ki jo lahko v mislih | dopolniva | in jo še bolj uskladiva z ”izvirnikom“. |
| lahko v mislih dopolniva in jo še bolj | uskladiva | z ”izvirnikom“. |
| barve, ipd.; z eno besedo torej lahko | rečeva | , da fasete lomijo žarke. |
| zamislijo, da lom žarkov - najbolje, da si | predstavljava | en sam žarek, ki v cikcakasti črti |
| ni povsem jasen, toda najbrž lahko | rečeva | , da je Bog pred stvarjenjem v Vekovih sveta |
| Toda zdaj, ko | govoriva | predvsem o naravi in njenem odnosu |
| Lahko tako | rečeva | ... čeprav se božanski duh v človeku kdaj |
| Morda, toda kaj midva | veva | o njem? |
| pa se sprehodiva po Ljubljani, časa | imava | še pol ure. |
| seveda - politizirati, potem pa lahko | imava | midva še zelo veliko replik in drug |
| zelo veliko replik in drug drugemu | podajava | to temo. |
| Ne | strinjava | pa se v temeljnem izhodišču. |
| obisku v Strasbourgu, se mi je zdelo, da | imava | oba veliko zaupanja drug do drugega. |
| mi je, da se oba zelo altruistično | boriva | (vsak v svoji stroki - glasba, politika) |
| S Katerino Ferkov | preloživa | kavo na naslednji dan, moral bi se |
| dokončno odločila za še en zakon, potem | misliva | , da ga je treba obdržati v tajnosti.« |