/GPce (61472)

I Bil	je	jasen, mrzel aprilski dan in ure so
Winston Smith	je	imel brado zakopano v prsi, da bi ušel
prsi, da bi ušel strupenemu vetru, ko	je	stopil skozi steklena vrata bloka Zmaga,
Veža	je	smrdela po kuhanem zelju in starih,
Na eni strani	je	bil na steno pribit barven, za notranjo
Prikazoval	je	preprosto ogromen, več kot meter velik
Winston se	je	napotil proti stopnicam.
Še v najboljših časih	je	redko delovalo, zdaj pa so električni
To	je	sodilo k ekonomski kampanji v pripravah
Stanovanje	je	bilo v sedmem nadstropju in Winston,
v sedmem nadstropju in Winston, ki	je	imel devetintrideset let in krčni tvor
in krčni tvor nad desnim gležnjem,	je	stopal počasi in spotoma večkrat počival.
V vsakem nadstropju	je	nasproti jaška za dvigalo strmel s
Bila	je	to ena tistih podob, ki so izdelane
»Veliki Brat te opazuje,« se	je	glasil napis pod njim.
V stanovanju	je	sočen glas bral seznam številk, ki
Glas	je	prihajal s pravokotne kovinske plošče,
plošče, podobne potemnelemu ogledalu, ki	je	bila del površja desne stene.
Winston	je	zasukal gumb in glas se je malo znižal,
Winston je zasukal gumb in glas se	je	malo znižal, vendar so bile besede
Napravo (imenovala se	je	telekran) je bilo moč utišati, vendar
Napravo (imenovala se je telekran)	je	bilo moč utišati, vendar je nisi mogel
Odšel	je	proti oknu: drobna, krhka postava,
drobna, krhka postava, katere mršavost	je	še poudarjal modri kombinezon, ki je
je še poudarjal modri kombinezon, ki	je	bil uniforma Partije.
mila, topih britvic in mrzle zime, ki	je	ravnokar minila.
Svet zunaj	je	bil videti mrzel še skozi zaprto okno.
sukali prah in kose papirja in čeprav	je	sijalo sonce in je bilo nebo živo modro,
papirja in čeprav je sijalo sonce in	je	bilo nebo živo modro, se je zdelo,
sonce in je bilo nebo živo modro, se	je	zdelo, da ni barve nikjer drugje kot
Obraz s črnimi brki	je	visel z vsakega dominantnega mesta.
Eden	je	visel na pročelju hiše takoj nasproti.
»Veliki Brat te opazuje,«	je	govoril napis, medtem ko so temne oči
Spodaj, v višini ceste,	je	neki drug plakat, strgan na enem vogalu,
Daleč zadaj	je	zdrsnil med strehe helikopter, za hip
To	je	bila Policijska patrola, ki je vohljala
To je bila Policijska patrola, ki	je	vohljala po oknih.
Edinole Miselna policija	je	bila važna.
Za Winstonovim hrbtom	je	telekran še vedno čenčal o surovem
Telekran	je	sprejemal in oddajal obenem.
glasnejši od zelo tihega šepeta, ki ga	je	povzročil Winston, je telekran tudi
šepeta, ki ga je povzročil Winston,	je	telekran tudi sprejemal; še več, dokler
telekran tudi sprejemal; še več, dokler se	je	mudil na vidnem polju, ki ga je obvladovala
se je mudil na vidnem polju, ki ga	je	obvladovala kovinska plošča, ga je
je obvladovala kovinska plošča, ga	je	bilo mogoče videti in slišati.
Mogoče	je	bilo celo, da vsakogar ves čas opazujejo;
moral - in si živel, iz navade, ki se	je	spremenila v nagon - v domnevi, da
Winston	je	obračal telekranu hrbet.
Varneje	je	bilo tako, čeprav je bil, kot je dobro
Varneje je bilo tako, čeprav	je	bil, kot je dobro vedel, tudi hrbet
Varneje je bilo tako, čeprav je bil, kot	je	dobro vedel, tudi hrbet lahko izdajalski.
Kilometer stran se	je	dvigalo kvišku Ministrstvo resnice,
To,	je	pomislil z nekakšnim nedoločnim odporom,
z nekakšnim nedoločnim odporom, to	je	London, glavno mesto Airstripa Ena,
Poskušal se	je	domisliti otroškega spomina, ki bi
otroškega spomina, ki bi mu povedal, ali	je	bil London vedno prav takšen.
Pa bombardirana področja, kjer se	je	prah od ometa vrtinčil v zraku in se
prah od ometa vrtinčil v zraku in se	je	bohotil vrbovec po kupih gramoza; pa
Ministrstvo resnice - Minires v Novoreku, se	je	osupljivo ločilo od kateregakoli predmeta.
Bilo	je	velikanska piramidasta zgradba iz bleščeče
zgradba iz bleščeče belega betona, ki	je	v terasah kipela kvišku, tristo metrov
S kraja, kjer	je	stal Winston, se je ravno še dalo prebrati
S kraja, kjer je stal Winston, se	je	ravno še dalo prebrati tri partijske
odražale z belega pročelja: »Vojna	je	mir« »Svoboda je suženjstvo« »Nevednost
belega pročelja: »Vojna je mir« »Svoboda	je	suženjstvo« »Nevednost je moč.«
»Svoboda je suženjstvo« »Nevednost	je	moč.«
Novorek	je	bil uradni jezik Oceanije.
Ministrstvo resnice	je	obsegalo, kot so govorili, tri tisoč
obvladovala vso okoliško arhitekturo, da	je	bilo s strehe bloka Zmage moč videti
sedeži štirih ministrstev, iz katerih	je	sestajal ves vladni aparat: Ministrstvo resnice,
aparat: Ministrstvo resnice, ki se	je	ukvarjalo z novicami, zabavo, prosveto
umetnostjo; Ministrstvo miru, ki se	je	ukvarjalo z vojno; Ministrstvo ljubezni,
ukvarjalo z vojno; Ministrstvo ljubezni, ki	je	vzdrževalo red in postavo; in Ministrstvo obilja,
postavo; in Ministrstvo obilja, ki	je	bilo odgovorno za gospodarske zadeve.
Ministrstvo ljubezni	je	bilo zares grozljivo.
samo po uradnih opravkih, pa še takrat	je	bilo treba prodreti skozi blodnjak
Winston se	je	sunkoma obrnil.
Na obraz si	je	nadel izraz spokojnega optimizma, ki
nadel izraz spokojnega optimizma, ki ga	je	bilo priporočljivo nositi, kadar si
Odšel	je	čez sobo v majhno kuhinjo.
Ko	je	tako ob tej uri odšel iz Ministrstva,
tako ob tej uri odšel iz Ministrstva,	je	žrtvoval svoje kosilo v kantini in
svoje kosilo v kantini in zavedal se	je	, da v kuhinji ni nikakršne hrane, razen
hrane, razen kosa črnega kruha, ki pa ga	je	bilo treba prihraniti za jutrišnji
S police	je	vzel steklenico brezbarvne tekočine
Imela	je	priskuten, oljnat vonj, podobno kot
Winston si je	je	nalil skoraj za čajno skodelico, se
Njegov obraz	je	v trenutku škrlatno pordel in solze
Stvar	je	bila podobna solitrni kislini, še več,
Vendar pa se	je	ogenj v njegovem trebuhu naslednji
trebuhu naslednji hip polegel in svet	je	bil videti prijaznejši.
Vzel si	je	cigareto iz pomečkanega zavojčka z
neprevidno podržal pokonci, tako da se	je	tobak posul po tleh.
Pri naslednji	je	imel več uspeha.
Vrnil se	je	v dnevno sobo in sedel za malo mizo,
dnevno sobo in sedel za malo mizo, ki	je	stala levo od telekrana.
Iz predala	je	vzel peresnik, stekleničko črnila in
Iz neznanega razloga	je	bil telekran v dnevni sobi na neobičajnem
od koder bi bil obvladoval vso sobo,	je	bil na daljši steni nasproti okna.
Poleg njega	je	bila plitva niša, kjer je zdaj sedel
Poleg njega je bila plitva niša, kjer	je	zdaj sedel Winston, in ki je bila,
niša, kjer je zdaj sedel Winston, in ki	je	bila, ko so stanovanje gradili, verjetno
Če	je	Winston sedel v niši in se močno naslanjal
v niši in se močno naslanjal nazaj,	je	lahko ostal vsaj vizualno izven območja
Seveda ga	je	bilo moč slišati, a vse dokler je vztrajal
ga je bilo moč slišati, a vse dokler	je	vztrajal v svojem sedanjem položaju,
Deloma ga	je	ravno nenavadni tloris sobe napeljal
tloris sobe napeljal na to, kar se	je	zdaj pripravljal storiti.
Toda k temu ga	je	bil napeljal tudi zvezek, ki ga je
je bil napeljal tudi zvezek, ki ga	je	pravkar vzel iz predala.
Bil	je	to posebno lep zvezek.
barve, malo porumenel od starosti,	je	bil tiste vrste, ki ga že najmanj štirideset
Vendar	je	lahko domneval, da je zvezek še veliko
Vendar je lahko domneval, da	je	zvezek še veliko starejši.
Videl ga	je	bil ležati v izložbi umazane majhne
zloglasni mestni četrti ( katera četrt	je	to pravzaprav bila, se zdaj ni spominjal)
bila, se zdaj ni spominjal) in takoj ga	je	prevzela nepremagljiva želja, da bi
Na hitro	je	poblisnil po ulici gor in dol, smuknil
Z občutkom krivde ga	je	v aktovki odnesel domov.
Že to, da ga	je	imel, čeprav ni bilo v njem nič napisano,
čeprav ni bilo v njem nič napisano, ga	je	kompromitiralo.
Ravnokar se	je	pripravljal na to, da bi začel dnevnik.
Winston	je	pritrdil pero na držalo in posesal
Pero	je	bilo zastarela priprava, ki so jo celo
podpise le redkokdaj rabili, a on si ga	je	priskrbel, preprosto zato, ker je čutil,
ga je priskrbel, preprosto zato, ker	je	čutil, da lepi rumenkasti papir zasluži,
Razen čisto kratkih opomb	je	bilo v navadi vse narekovati v narekovalnik,
vse narekovati v narekovalnik, kar pa	je	bilo v tem primeru seveda nemogoče.
Pomočil	je	pero v črnilo in nato za hip omahoval.
Srh ga	je	spreletel.
Zaznamovati papir	je	bilo dejanje, ki je pomenilo odločitev.
Zaznamovati papir je bilo dejanje, ki	je	pomenilo odločitev.
Z drobnimi, okornimi črkami	je	zapisal:
Naslonil se	je	nazaj.
Občutek popolne nemoči ga	je	zajel.
Nobene gotovosti ni bilo, da	je	to res leto 1984.
Moralo	je	biti približno tako, kajti bil je popolnoma
Moralo je biti približno tako, kajti bil	je	popolnoma prepričan, da mu je devetintrideset
kajti bil je popolnoma prepričan, da mu	je	devetintrideset let, in zdelo se mu
devetintrideset let, in zdelo se mu	je	, da je bil rojen leta 1944 ali 1945.
devetintrideset let, in zdelo se mu je, da	je	bil rojen leta 1944 ali 1945.
Za koga, mu	je	nenadoma prišlo na misel, pa piše ta
Prvikrat	je	doumel pomembnost svojega podviga.
Kako	je	mogoče komunicirati s prihodnostjo?
Že zaradi njene narave	je	to nemogoče.
Nekaj časa	je	sedel, neumno strmeč v papir.
Telekran	je	zdaj prešel na rezko vojaško glasbo.
Čudno	je	bilo, da mu je ne samo zmanjkalo moči,
Čudno je bilo, da mu	je	ne samo zmanjkalo moči, da bi se izrazil,
zmanjkalo moči, da bi se izrazil, temveč	je	celo pozabil, kar je sprva sploh nameraval
izrazil, temveč je celo pozabil, kar	je	sprva sploh nameraval povedati.
Že več tednov se	je	pripravljal na ta trenutek in nikdar
Vse, kar	je	moral storiti, je bilo prenesti na
Vse, kar je moral storiti,	je	bilo prenesti na papir nenehni, neutrudni
papir nenehni, neutrudni monolog, ki se	je	že dobesedno leta in leta odvijal v
Ta trenutek pa	je	celo monolog usahnil.
Še več, krčni tvor ga	je	začel neznosno srbeti.
se ga upal popraskati, kajti kadar	je	to storil, se mu je vedno vnel.
popraskati, kajti kadar je to storil, se mu	je	vedno vnel.
bučanja glasbe in rahle okajenosti, ki jo	je	povzročil gin.
Nenadoma pa	je	začel panično pisati, zavedajoč se
Z majhno, a otroško pisavo	je	čečkal gor in dol po papirju, izpuščajoč
velikim ogromnim debelim moškim ki	je	poskušal splavati proč s helikopterjem
muhi puške na helikopterju, nato pa	je	bil poln lukenj in voda okrog njega
poln lukenj in voda okrog njega se	je	pordečila in potopil se je tako hitro
njega se je pordečila in potopil se	je	tako hitro kot bi skozi luknje vanj
Publika	je	rjovela od smeha ko se je potopil,
Publika je rjovela od smeha ko se	je	potopil, potem si videl rešilni čoln
ženska srednjih let mogoče židinja	je	sedela na kljunu z majhnim fantkom
Fantek	je	kričal od groze in skrival glavo med
hotel zariti naravnost vanjo in ženska	je	ovijala roke okrog njega in ga tolažila
roke okrog njega in ga tolažila čeprav	je	bila sama čisto zelena od strahu.
Ves čas ga	je	pokrivala kot je bilo le mogoče kot
Ves čas ga je pokrivala kot	je	bilo le mogoče kot bi mislila da ga
Potem	je	helikopter vrgel nanje 20 kilsko bombo
kilsko bombo strahoten blisk in čoln se	je	spremenil v trske.
Potem	je	bil čudovit prizor z otroško roko ki
zrak helikopter s kamero na kljunu ji	je	moral slediti gor in bilo je veliko
kljunu ji je moral slediti gor in bilo	je	veliko ploskanja s partijskih sedežev
sedežev a neka ženska na sedežih za rajo	je	zagnala vik in krik in tulila da tega
ven vrgla ven ne verjamem da se ji	je	kaj zgodilo nikogar nič ne briga kaj
Winston	je	nehal pisati, deloma zato, ker ga je
je nehal pisati, deloma zato, ker ga	je	zagrabil krč.
Ni vedel, kaj ga	je	pripravilo do tega, da je izbruhal
vedel, kaj ga je pripravilo do tega, da	je	izbruhal to poplavo nesmisla.
Nenavadno pa	je	bilo to, da se mu je medtem v glavi
Nenavadno pa je bilo to, da se mu	je	medtem v glavi izčistil popolnoma drugačen
drugačen spomin in to do take mere, da se	je	skoraj čutil sposobnega, da ga zapiše.
Zaradi tega drugega dogodka,	je	zdaj spoznal, se je danes nenadoma
drugega dogodka, je zdaj spoznal, se	je	danes nenadoma odločil oditi domov
Zgodilo se	je	tega jutra na Ministrstvu, če o neki
nedoločeni stvari lahko rečeš, da se	je	zgodila.
Bilo	je	blizu enajste in na Oddelku za dokumentacijo,
in na Oddelku za dokumentacijo, kjer	je	delal Winston, so vlačili stole iz
Winston	je	ravno sedal na svoj prostor v eni od
dva človeka, moški in ženska, ki ju	je	na videz poznal, a ni nikdar govoril
Tisto dekle	je	že večkrat srečal na hodnikih.
Ni vedel, kako ji	je	ime, vedel pa je, da dela na Oddelku
Ni vedel, kako ji je ime, vedel pa	je	, da dela na Oddelku za književnost.
Verjetno	je	opravljala kakšno mehanično delo na
za pisanje romanov, kajti večkrat jo	je	videl z oljnatimi rokami in izvijačem.
Videti	je	bila drzna, bilo ji je približno sedemindvajset
Videti je bila drzna, bilo ji	je	približno sedemindvajset let, imela
približno sedemindvajset let, imela	je	goste temne lase, pegast obraz in njeni
emblem Mladinske protispolne zveze,	je	bil večkrat ovit okoli pasu njenega
kombinezona, ravno dovolj tesno, da	je	poudarjal oblino njenih bokov.
Winstonu	je	bila že na prvi pogled zoprna.
Vedel	je	, zakaj.
Bilo	je	zaradi vzdušja hokejskih igrišč, mrzlih
in splošne čistosti mišljenja, ki se	je	zdelo, da ga nosi s seboj.
Črtil	je	skoraj vse ženske, posebno pa mlade
To dekle pa mu	je	še posebej zbujalo vtis, da je nevarnejše
pa mu je še posebej zbujalo vtis, da	je	nevarnejše od večine.
Nekoč, ko sta se srečala na hodniku, ga	je	postrani na hitro ošinila s pogledom,
na hitro ošinila s pogledom, ki se	je	zdelo, da prodira naravnost v njegovo
naravnost v njegovo notranjost in ki ga	je	za hip napolnil s črno grozo.
Na misel mu	je	prišlo celo to, da je mogoče agentka
Na misel mu je prišlo celo to, da	je	mogoče agentka Miselne policije
To pa	je	bilo zares precej neverjetno.
Vendar ga	je	spet in spet obšel občutek posebne
obšel občutek posebne nelagodnosti, ki	je	bil pomešan tako s strahom kot s sovražnostjo,
strahom kot s sovražnostjo, kadarkoli	je	bila kje v njegovi bližini.
Drugi	je	bil moški z imenom O'Brien, član Ožje partije,
imenom O'Brien, član Ožje partije, ki	je	imel tako važen in oddaljen položaj,
tako važen in oddaljen položaj, da si	je	Winston le nejasno predstavljal, kaj
Med ljudmi po stolih	je	za hip zavladal molk, ko so opazili,
O'Brien	je	bil velik, močan moški s krepkim vratom
Kljub grozljivi zunanjosti pa	je	bil v njegovem vedenju nekakšen čar.
Imel	je	navado, da si je popravljal očala na
Imel je navado, da si	je	popravljal očala na nosu, kar te je
je popravljal očala na nosu, kar te	je	zmeraj nenavadno razorožilo, in na
To	je	bil gib, ki je morda - če je kdo še
To je bil gib, ki	je	morda - če je kdo še mislil v takih
To je bil gib, ki je morda - če	je	kdo še mislil v takih izrazih - spominjal
Winston	je	videl O'Briena morda desetkrat v prav
Čutil	je	, da ga globoko privlači, pa ne samo
globoko privlači, pa ne samo zato, ker ga	je	zapeljevalo nasprotje med O'Brienovim
Nekaj na njegovem obrazu	je	to neustavljivo nakazovalo.
sploh ni bila nepravovernost tisto, kar	je	bilo zarisano na njegovem obrazu, ampak
zarisano na njegovem obrazu, ampak	je	bila to preprosto inteligenca.
Kakorkoli že, zbujal	je	videz človeka, s katerim bi se dalo
Ta trenutek	je	O'Brien pogledal na svojo ročno uro,
pogledal na svojo ročno uro, videl, da	je	že skoraj enajst, in se očitno odločil
Sedel	je	na stol v isti vrsti kot Winston, dva
Majhna rdečelasa ženska, ki	je	delala v predelku poleg Winstonovega,
delala v predelku poleg Winstonovega,	je	bila med njima.
Temnolaso dekle	je	sedelo takoj zadaj.
Naslednji trenutek	je	planilo z velikega telekrana na koncu
Bil	je	to hrup, ob katerem so zaskominali
Sovraštvo se	je	pričelo.
Kot ponavadi se	je	na ekranu zasvetil obraz Emmanuela
Med publiko	je	tu in tam završalo.
Mala rdečelaska	je	zacvilila od mešanice strahu in gnusa.
Goldstein	je	bil odpadnik in dezerter, ki je bil
Goldstein je bil odpadnik in dezerter, ki	je	bil nekoč, dolgo je tega (kako dolgo,
in dezerter, ki je bil nekoč, dolgo	je	tega (kako dolgo, se ni nihče točno
ravni z Velikim bratom samim, potem se	je	udeležil kontrarevolucionarne dejavnosti
dejavnosti in bil obsojen na smrt, pa	je	skrivnostno pobegnil in izginil.
Program Dvominutnega sovraštva	je	bil z vsakim dnem drugačen, toda v
vsakim dnem drugačen, toda v vsakem	je	bil Goldstein osrednja figura.
Bil	je	poglavitni izdajalec in prvi skrunilec
Nekje	je	še vedno živel in koval svoje zarote;
tujih plačnikov; morda celo - tako se	je	včasih šepetalo - v kakšnem skrivališču
Winstonu se	je	skrčila prepona.
Bil	je	to suh židovski obraz s puhasto, mogočno
Spominjal	je	na obraz ovce in tudi v glasu je bilo
Spominjal je na obraz ovce in tudi v glasu	je	bilo nekaj ovčjega,
Goldstein	je	bruhal svoj običajni strupeni napad
napad na doktrine Partije - napad, ki	je	bil tako pretiran in perverzen, da
bil tako pretiran in perverzen, da ga	je	lahko spregledal tudi otrok, pa vendar
pa vendar dovolj verodostojen, da te	je	napolnil z zastrašujočim občutkom,
Žalil	je	Velikega brata, napadal diktaturo Partije,
zbiranja, svobodo misli, histerično	je	kričal, da je bila revolucija izdana
svobodo misli, histerično je kričal, da	je	bila revolucija izdana - in vse to
to s hitro, mnogozložno govorico, ki	je	bila neke vrste parodija na običajni
običajni slog partijskih govornikov in	je	vsebovala celo besede iz Novoreka;
celo besede iz Novoreka; v resnici	je	bilo besed iz Novoreka več, kot bi
ritmično topotanje vojaških škornjev	je	ustvarjalo ozadje beketajočemu Goldsteinovemu
zbujajoča moč evrazijske vojske za njim	je	bilo več, kot je bilo mogoče prenesti.
evrazijske vojske za njim je bilo več, kot	je	bilo mogoče prenesti.
Poleg tega pa	je	pogled ali celo že sama misel na Goldsteina
Bil	je	bolj stalen predmet sovraštva kot ali
Evrazija ali Eastazija, kajti kadar	je	bila Oceanija v vojni z eno od teh
Oceanija v vojni z eno od teh dveh sil,	je	bila običajno z drugo v miru.
vreden nesmisel, kar so bili res - pa se	je	za čudo kljub vsemu temu zdelo, da
Bil	je	poveljnik mogočne, temačne vojske,
Menda se	je	imenovala Bratovščina.
Šepetalo se	je	tudi o strašni knjigi, zbirki vseh
zbirki vseh krivoverstev, katere avtor	je	bil Goldstein in ki je tajno krožila
katere avtor je bil Goldstein in ki	je	tajno krožila naokrog.
navadni član Partije omenjal, če se	je	temu lahko izognil.
V drugi minuti	je	Sovraštvo naraslo do blaznosti.
blaznost tirajoči, beketavi glas, ki	je	prihajal s telekrana.
Mala rdečelaska	je	škrlatno pordela, usta so se ji zapirala
Celo O'Brienov mrki obraz	je	zardel.
Sedel	je	zelo pokonci na svojem sedežu, njegove
Temnolaso dekle za Winstonom	je	začelo kričati »Svinja! Svinja! Svinja!«
»Svinja! Svinja! Svinja!« in nenadoma	je	pograbila težak slovar Novoreka ter
Zadel	je	Goldsteinov nos in se odbil, glas pa
Goldsteinov nos in se odbil, glas pa se	je	neizprosno nadaljeval.
V preblisku se	je	Winston zavedel, da kriči z drugimi
se ga moral udeležiti, temveč to, da	je	bilo nemogoče izogniti se sodelovanju.
Po tridesetih sekundah	je	bilo kakršnokoli pretvarjanje zmeraj
mečkanju obrazov s kovaškim kladivom, se	je	zdelo, da plava nad vso skupino ljudi
In vendar	je	bil bes, ki si ga občutil, abstraktno,
abstraktno, neusmerjeno čustvo, ki	je	lahko preskočilo z enega predmeta na
Miselni policiji; in v takih trenutkih se	je	njegovo srce odprlo za osamljenega,
Vendar pa	je	bil že naslednji hip na strani drugih
drugih ljudi okoli sebe in vse, kar	je	bilo povedanega o Goldsteinu, se mu
bilo povedanega o Goldsteinu, se mu	je	zdelo resnično.
V takih trenutkih se	je	njegov skriti odpor do Velikega brata
spremenil v oboževanje in zdelo se mu	je	, da se Veliki brat vzdiguje, nepremagljivi,
azijskimi hordami; Goldstein pa se mu	je	kljub svoji osamljenosti, nemoči in
svoji osamljenosti, nemoči in dvomu, ki	je	ležal nad njegovo eksistenco, zdel
eksistenco, zdel kot hudobni čarovnik, ki	je	zmožen že s samo silo svojega glasu
V nekaterih trenutkih	je	bilo mogoče sovraštvo celo zavestno
glavo z blazine, ko te tlači mora,	je	Winstonu uspelo, da je prenesel svoje
tlači mora, je Winstonu uspelo, da	je	prenesel svoje sovraštvo na temnolaso
Še več, zdaj	je	bolje kot prej vedel, zakaj jo sovraži.
Sovraži jo, ker	je	mlada in lepa in brezspolna, ker bi
njo, pa tega ne bo nikdar storil, ker	je	okoli njenega ljubkega, gibkega pasu,
njenega ljubkega, gibkega pasu, ki se	je	zdel, da kar prosi, da ga objameš,
Sovraštvo	je	doseglo vrhunec.
Goldsteinov glas	je	postal pravo ovčje beketanje in obraz
postal pravo ovčje beketanje in obraz se	je	za hip spremenil v ovčjega.
Potem se	je	ovčji obraz pomešal s postavo evrazijskega
pomešal s postavo evrazijskega vojaka, ki	je	bil videti, kot da se približuje, orjaški
orjaški in grozljiv, njegova brzostrelka	je	drdrala in zdelo se je, da bo skočil
brzostrelka je drdrala in zdelo se	je	, da bo skočil s površja ekrana, tako,
Še isti hip pa se	je	, in to je vsakomur izvilo globok vzdih
Še isti hip pa se je, in to	je	vsakomur izvilo globok vzdih olajšanja,
skrivnostnega miru ter tako velikanskim, da	je	skoraj zakril ekran.
Bilo	je	le nekaj spodbudnih besed, tiste vrste
Nato	je	obraz Velikega brata zbledel in namesto
izpisane z velikimi črkami: »Vojna	je	mir« »Svoboda je suženjstvo« »Nevednost
velikimi črkami: »Vojna je mir« »Svoboda	je	suženjstvo« »Nevednost je moč«
»Svoboda je suženjstvo« »Nevednost	je	moč«
Toda videti	je	bilo, kot da obraz Velikega brata še
sekund vztraja na ekranu, kakor da	je	vtis, ki ga je naredil na oči vsakogar,
na ekranu, kakor da je vtis, ki ga	je	naredil na oči vsakogar, preveč živ,
Mala rdečelaska se	je	vrgla naprej čez naslanjalo stola pred
Z drhtečim šepetom, ki	je	zvenel kot »Odrešenik moj!« je stegnila
šepetom, ki je zvenel kot »Odrešenik moj!«	je	stegnila roke proti ekranu.
Potem	je	zakopala obraz v roke.
Očitno	je	molila.
V tem trenutku	je	celotna skupina ljudi izbruhnila v
divjaški šum, v ozadju katerega se	je	zdelo, da je moč slišati topotanje
šum, v ozadju katerega se je zdelo, da	je	moč slišati topotanje bosih nog in
Trajalo	je	morda trideset sekund.
To	je	bil pripev, ki ga je bilo pogosto slišati
To je bil pripev, ki ga	je	bilo pogosto slišati v trenutkih vsepremagujočega
Deloma	je	bil nekakšna himna modrosti in veličini
veličini Velikega brata, toda še bolj	je	bilo to dejanje samohipnoze, osvobajajoče
Winstonu se	je	zdelo, da mu zmrzuje drobovje.
nečloveško skandiranje »V‐B!... V‐B!« ga	je	vedno napolnilo z grozo.
Seveda	je	skandiral z drugimi; nemogoče je bilo
Seveda je skandiral z drugimi; nemogoče	je	bilo delati drugače.
obraz, početi, kar so počeli drugi,	je	bila instinktivna reakcija.
In ravno v tem trenutku se	je	zgodila tista pomembna stvar - če se
zgodila tista pomembna stvar - če se	je	sploh zgodila.
Za hip	je	ujel O'Brienov pogled.
O'Brien	je	bil vstal.
Snel si	je	bil očala in si jih je ravnokar znova
Snel si je bil očala in si jih	je	ravnokar znova natikal na nos s tisto
oči srečale in v tistem hipu, ko se	je	to zgodilo, je Winston vedel - da,
v tistem hipu, ko se je to zgodilo,	je	Winston vedel - da, vedel je - da misli
zgodilo, je Winston vedel - da, vedel	je	- da misli O'Brien prav tako kot on.
Nezmotljivo sporočilo	je	bilo oddano.
Bilo	je	, kot bi se njuna duhova odprla in bi
»S teboj sem,« se	je	zdelo, da mu pravi O'Brien.
In nato	je	preblisk razuma ugasnil in O'Brienov
preblisk razuma ugasnil in O'Brienov obraz	je	bil prav tako nedoumljiv kakor obrazi
To	je	bilo vse in že ni bil več gotov, ali
vse in že ni bil več gotov, ali se	je	sploh zgodilo.
Včasih	je	verjel vanjo, včasih ne.
dva tujca - majhen migljaj rok, ki	je	bil videti, da bi lahko bilo razpoznavno
Vse to pa	je	bilo le ugibanje; zelo verjetno si
bilo le ugibanje; zelo verjetno si	je	vse le domišljal.
Vrnil se	je	v svoj predelek, ne da bi se ozrl na
bi nadaljeval njun trenutni stik, mu	je	komaj šinila v glavo.
sta izmenjala sumljiv pogled in to	je	bil konec zgodbe.
Toda tudi to	je	bil dogodek, ki si ga je bilo vredno
Toda tudi to je bil dogodek, ki si ga	je	bilo vredno zapomniti v zaklenjeni
v zaklenjeni osamljenosti, v kateri	je	bilo treba živeti.
Winston se	je	prebudil in se vzravnal.
Rignil	je	.
Gin se mu	je	dvigal iz želodca.
Osredotočil	je	pogled na papir.
Odkril	je	, da je medtem, ko je sedel in nemočno
Odkril je, da	je	medtem, ko je sedel in nemočno razglabljal,
Odkril je, da je medtem, ko	je	sedel in nemočno razglabljal, skoraj
Njegovo pero	je	nasladno drselo po gladkem papirju
To	je	bilo nesmiselno, kajti napisati teh
bilo nevarnejše kakor že samo to, da	je	začel pisati dnevnik; za trenutek ga
začel pisati dnevnik; za trenutek ga	je	imelo, da bi iztrgal pokvarjeni list
Vendar pa tega ni storil, saj	je	vedel, da bi bilo brez pomena.
Popolnoma vseeno	je	bilo, ali je napisal», Dol z Velikim
Popolnoma vseeno je bilo, ali	je	napisal», Dol z Velikim Bratom,« ali
napisal», Dol z Velikim Bratom,« ali pa se	je	tega vzdržal.
Zagrešil	je	- in bi zagrešil tudi, če bi ne bil
peresa na papir - poglavitni zločin, ki	je	zajemal v sebi vse druge.
Vedno se	je	zgodilo ponoči, vse aretacije brez
Bil	je	ukinjen, izničen: izhlapel, je bil
Bil je ukinjen, izničen: izhlapel,	je	bil običajni izraz.
Za trenutek ga	je	pograbila nekakšna histerija.
Začel	je	pisati s hitrimi, nečitljivimi čačkami:
Nekoliko osramočen se	je	naslonil nazaj in odložil pero.
Naslednji hip	je	vzdrgetal.
Potrkalo	je	na vrata.
Sedel	je	tiho kot miš, v jalovem upanju, da
miš, v jalovem upanju, da bo, kdorkoli	je	že, odšel po enkratnem poskusu.
A ne, trkanje se	je	ponovilo.
Srce mu	je	udarjalo kakor boben, a njegov obraz
udarjalo kakor boben, a njegov obraz	je	bil zaradi dolge vaje verjetno brezizrazen.
Vstal	je	in težko odšel proti vratom.
II Ko	je	položil roko na kljuko, je opazil,
Ko je položil roko na kljuko,	je	opazil, da je pustil dnevnik odprt
položil roko na kljuko, je opazil, da	je	pustil dnevnik odprt na mizi.
»Dol z Velikim bratom,«	je	bilo napisano vsevprek s tako velikimi
Kako nedopovedljivo neumno	je	bilo to, kar je storil.
nedopovedljivo neumno je bilo to, kar	je	storil.
Toda kljub preplahu se	je	zavedal, da ne bi maral popackati kremastega
papirja s tem, da bi zaprl zvezek, dokler	je	črnilo še mokro.
Zajel	je	sapo in odprl vrata.
Pri priči ga	je	zagrnil topel val olajšanja.
videza, sršečih las in razoranega obraza	je	stala zunaj.
»Oh, tovariš,«	je	začela z žalostnim, jokavim glasom,
žalostnim, jokavim glasom, »zdelo se mi	je	, da sem vas slišala priti.«
»Zamašil se	je	in -«
Bila	je	gospa Parsons, žena soseda iz istega
»gospa« Partija ni odobravala - vsakogar	je	bilo treba imenovati »tovariš -« toda
Bila	je	ženska kakih trideset let, a se je
je ženska kakih trideset let, a se	je	zdela mnogo starejša.
Vzbujala	je	vtis, da ji leži v gubah na obrazu
Winston ji	je	sledil po hodniku.
Blok Zmage	je	bil staro poslopje, zgrajeno leta 1930
zgrajeno leta 1930 ali približno tedaj in	je	razpadalo.
Omet se	je	stalno krušil s sten in stropov, cevi
pokale v vsakem hujšem mrazu, streha	je	puščala, kadarkoli je zapadel sneg,
mrazu, streha je puščala, kadarkoli	je	zapadel sneg, ogrevalne naprave pa
»Seveda	je	to samo zato, ker Toma ni doma,« je
je to samo zato, ker Toma ni doma,«	je	medlo rekla gospa Parsons.
Parsonsovo stanovanje	je	bilo večje kot Winstonovo in zanemarjeno
Vse	je	imelo razbit, pohojen videz, kot bi
so ležali križem po tleh, na mizi pa	je	bila skladovnica umazane posode in
Kot po vsem poslopju	je	tudi tu dišalo po kuhanem zelju, a
dišalo po kuhanem zelju, a prevladoval	je	oster vonj po znoju, ki - to je bilo
prevladoval je oster vonj po znoju, ki - to	je	bilo jasno že ob prvem vdihu, čeprav
čeprav bi bilo težko povedati, kako -	je	bil znoj nekoga, ki ta trenutek ni
V drugi sobi	je	nekdo z glavnikom in kosom toaletnega
ujeti melodijo vojaške koračnice, ki jo	je	telekran še vedno oddajal.
»To so otroci,«	je	rekla gospa Parsons in se na pol boječe
Imela	je	navado, da je na sredi prekinjala stavke.
Imela je navado, da	je	na sredi prekinjala stavke.
Kuhinjsko korito	je	bilo skoraj do roba polno ogabne, zelenkaste
roba polno ogabne, zelenkaste vode, ki	je	smrdela huje kot zelje.
Winston	je	pokleknil in pregledal koleno pri cevi.
Nerad	je	delal z rokami in nerad se je sklanjal,
Nerad je delal z rokami in nerad se	je	sklanjal, ker mu je to vedno povzročilo
rokami in nerad se je sklanjal, ker mu	je	to vedno povzročilo kašelj.
Gospa Parsons ga	je	nebogljeno opazovala.
Tom to takoj uredil, ko bi bil doma,«	je	rekla.
»Ja, Tom	je	zelo spreten za take stvari.«
Parsons	je	bil Winstonov kolega v Ministrstvu resnice.
Bil	je	debel, a gibčen mož, osupljivo neumen,
nevprašujočih, predanih garačev, na katerih	je	bolj kot na Miselni policiji slonela
Pri petintridesetih letih	je	bil ravnokar proti svoji volji črtan
volji črtan iz Zveze mladine in preden	je	napredoval v Zvezo mladine, je bil
preden je napredoval v Zvezo mladine,	je	bil pri Vohunih eno leto dalj, kot
bil pri Vohunih eno leto dalj, kot	je	to določal statut.
Na Ministrstvu	je	bil zaposlen na nekem podrejenem mestu,
zahtevalo inteligence, po drugi strani pa	je	bil vodilna osebnost v Športnem komiteju
Z mirnim ponosom ti	je	sporočil, medtem ko je puhal iz pipe,
mirnim ponosom ti je sporočil, medtem ko	je	puhal iz pipe, da se že štiri leta
pričevanje o vnemi njegovega življenja, mu	je	sledil, kamorkoli je šel, in ostajal
življenja, mu je sledil, kamorkoli	je	šel, in ostajal za njim še potem, ko
šel, in ostajal za njim še potem, ko	je	odšel.
	je	rekel Winston in se igral z matico
	je	rekla gospa Parsons in se pri priči
Gospa Parsons	je	prinesla izvijač.
Winston	je	spustil vodo in z gnusom odstranil
gnusom odstranil kepo ženskih las, ki	je	zapirala odtok.
Kolikor	je	sploh mogel, si je v hladni vodi izpod
Kolikor je sploh mogel, si	je	v hladni vodi izpod pipe očistil prste
»Roke kvišku!«	je	vzkliknil divji glas.
Lep devetleten deček žilavega videza	je	kukal izpod mize in mu grozil z avtomatično
avtomatično pištolo - igračko, medtem ko	je	njegova sestra, kakšni dve leti mlajša,
sive srajce in rdeče ovratne rute, kar	je	bila uniforma Vohunov.
Winston	je	dvignil roke nad glavo, a z neprijetnim
glavo, a z neprijetnim občutkom, saj	je	bil fantov glas tako hudoben, da vse
»Ti si izdajalec!«	je	kričal deček.
ter »Miselni zločinec!« in deklica	je	oponašala vsak bratov gib.
V nekem smislu	je	bilo to rahlo grozljivo, kakor poskakovanje
V dečkovih očeh	je	bila neka vrsta preračunljive krutosti,
pištola v njegovih rokah ni prava,	je	pomislil Winston.
Pri boljši svetlobi v dnevni sobi	je	opazil, da v gubah njenega obraza res
»Pa sta res tako hrupna,«	je	rekla.
	je	tulil fant s svojim neznanskim glasom.
»Hočem videti obešanje!«	je	skandirala deklica in še vedno poskakovala
naj bi ta večer obesili v parku, se	je	spomnil Winston.
To se	je	dogajalo enkrat mesečno in je bilo
To se je dogajalo enkrat mesečno in	je	bilo zelo priljubljen spektakel.
Poslovil se	je	od gospe Parsons in odšel k vratom.
naredil šest korakov po hodniku, ko ga	je	nekaj neznosno boleče zadelo v tilnik.
Čutil	je	, kakor bi se zadrla vanj rdeče razžarjena
Obrnil se	je	ravno pravi čas, da je lahko videl
Obrnil se je ravno pravi čas, da	je	lahko videl gospo Parsons, ki je vlekla
da je lahko videl gospo Parsons, ki	je	vlekla svojega sina čez prag, medtem
vlekla svojega sina čez prag, medtem ko	je	fant vtikal v žep fračo.
»Goldstein!«	je	zarjul fant, ko so se vrata za njim
A Winstona	je	najbolj presunil izraz nebogljene groze
Ko	je	bil spet v stanovanju, je hitro stopil
Ko je bil spet v stanovanju,	je	hitro stopil mimo telekrana in sedel
Glasba na telekranu	je	utihnila.
Namesto nje	je	odsekan vojaški glas bral z nekakšno
Ob teh otrocih,	je	premišljal Winston, mora biti to žensko
Najhujše od vsega	je	bilo to, da so jih s takimi organizacijami,
parol, čaščenje Velikega brata - vse to	je	bilo zanje nekakšna sijajna igra.
Bilo	je	skoraj običajno, da so se ljudje, stari
In za to so imeli razlog, saj	je	komajda minil teden, ko bi Časnik
Časnik ne prinesel kratkega članka, ki	je	opisoval, kako je mali ovaduh - »otroški
kratkega članka, ki je opisoval, kako	je	mali ovaduh - »otroški heroj,« je bila
kako je mali ovaduh - »otroški heroj,«	je	bila običajno rabljena fraza - vlekel
vlekel na ušesa in slišal opazko, ki	je	kompromitirala starše, ter jih ovadil
Bolečina od zadetka v tilnik se	je	polegla.
Malodušno	je	prijel za pero, vprašujoč se, ali lahko
Nenadoma	je	spet začel misliti na O'Briena.
Pred leti - kako dolgo	je	že tega?
Moralo	je	biti sedem let - je sanjal, da gre
Moralo je biti sedem let -	je	sanjal, da gre skozi sobo, v kateri
sanjal, da gre skozi sobo, v kateri	je	bila črna tema.
In nekdo, ki	je	sedel ob njegovi strani, mu je, ko
nekdo, ki je sedel ob njegovi strani, mu	je	, ko je šel mimo, dejal: »Srečala se
sedel ob njegovi strani, mu je, ko	je	šel mimo, dejal: »Srečala se bova na
To	je	bilo izrečeno zelo mimo, skorajda mimogrede
Odšel	je	ven, ne da bi obstal.
Nenavadno pa	je	bilo, da tistikrat, v sanjah, te besede
Šele kasneje in postopoma, se mu	je	zdelo, so postale pomembnejše.
Ni se mogel spomniti, ali	je	bilo to pred ali po tistem, ko je sanjal,
ali je bilo to pred ali po tistem, ko	je	sanjal, da je prvikrat videl O'Briena,
pred ali po tistem, ko je sanjal, da	je	prvikrat videl O'Briena, niti se ni
O'Briena, niti se ni mogel spomniti, kdaj	je	prvič prepoznal tisti glas za O'Brienovega.
O'Brien	je	bil tisti, ki ga je nagovoril iz teme.
O'Brien je bil tisti, ki ga	je	nagovoril iz teme.
današnjem preblisku iz O'Brienovih oči	je	bilo še vedno nemogoče biti prepričan
vedno nemogoče biti prepričan - ali	je	O'Brien prijatelj ali sovražnik.
Vez razumevanja med njima	je	bila važnejša kot naklonjenost ali
»Srečala se bova na kraju, kjer ni teme,«	je	bil rekel.
Winston ni vedel, kaj to pomeni, vedel	je	samo, da se bo tako ali drugače uresničilo.
Glas na telekranu	je	premolknil.
Klic trobente, čist in lep,	je	zaplaval v mirni zrak.
Glas	je	raskavo nadaljeval.
Slabe novice prihajajo,	je	pomislil Winston.
velikanskimi številkami ubitih in ujetih,	je	sledila objava, da se bo s prihodnjim
Winston	je	rignil.
Gin se	je	razgubljal ter zapuščal v njem občutek
izbrisal spomin na izgubljeno čokolado -	je	zagrmel Oceanija, slavimo te.
Vendar pa	je	bil v svojem trenutnem položaju neviden.
Oceanija, slavimo te , se	je	umaknila lažji glasbi.
Winston	je	odšel k oknu, s hrbtom obrnjen proti
Dan	je	bil še vedno mrzel in jasen.
Nekje daleč stran	je	s pridušenim, odmevajočim gromom eksplodirala
Kakšnih dvajset ali trideset jih	je	tačas padlo vsak teden na London.
Spodaj na ulici	je	strgani plakat še vedno plapolal sem
ter tja v vetru in beseda Angsoc se	je	sunkoma pojavljala in izginjala.
Počutil se	je	, kot da tava v gozdovih po morskem
dnu, izgubljen v pošastnem svetu, kjer	je	sam pošast.
Bil	je	sam.
Preteklost	je	bila mrtva in prihodnost nepredstavljiva.
	Je	bil sploh lahko prepričan, da je en
Je bil sploh lahko prepričan, da	je	en sam zdaj živeči človek na njegovi
pročelja Ministrstva resnice: »Vojna	je	mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost
Ministrstva resnice: »Vojna je mir«»Svoboda	je	suženjstvo«»Nevednost je moč« Iz žepa
mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost	je	moč« Iz žepa je vzel kovanec za petindvajset
suženjstvo«»Nevednost je moč« Iz žepa	je	vzel kovanec za petindvajset centov.
iste parole in na drugi strani kovanca	je	bila glava Velikega brata.
Sonce se	je	pomaknilo naokrog in nešteta okna na
Srce mu	je	vztrepetalo pred ogromno piramido.
Premočna	je	, ni je moč naskočiti.
Znova se	je	vprašal, za koga piše dnevnik.
prihodnost, za preteklost - za vek, ki	je	morda umišljen.
Samo Miselna policija bo brala, kar	je	napisal, preden ga bodo izbrisali iz
Telekran	je	udaril štirinajst.
Čudno, zdelo se mu	je	, da mu je bitje ure vlilo novega poguma.
Čudno, zdelo se mu je, da mu	je	bitje ure vlilo novega poguma.
Bil	je	osamljeni duh, govoreč besede, ki jih
Odšel	je	nazaj k mizi, pomočil pero in napisal:
obstajala resnica in ko tisto, kar	je	storjeno, ne bo moglo biti izbrisano:
Pomislil	je	, da je že mrtev.
Pomislil je, da	je	že mrtev.
Zdelo se mu	je	, da šele zdaj, ko je napravil odločilni
Zdelo se mu je, da šele zdaj, ko	je	napravil odločilni korak, lahko izraža
Napisal	je	:
Miselni zločin ne prinaša smrti: Miselni zločin	je	smrt.
Zdaj, ko	je	spoznal, da je mrtev, je postalo važno,
Zdaj, ko je spoznal, da	je	mrtev, je postalo važno, da kolikor
Zdaj, ko je spoznal, da je mrtev,	je	postalo važno, da kolikor mogoče dolgo
Dva prsta na desnici	je	imel umazana od črnila.
To	je	bila natanko tista malenkost, ki te
Oddelka za književnost) bi lahko postal radoveden, zakaj	je	pisal med odmorom za kosilo, zakaj
pisal med odmorom za kosilo, zakaj	je	uporabljal zastarelo pero, kaj je pisal
zakaj je uporabljal zastarelo pero, kaj	je	pisal - in bi nato namignil zadevnemu
Odšel	je	v kopalnico in skrbno zribal črnilo
črnilo z grobim, temnorjavim milom, ki	je	strugalo kožo kot smirkov papir in
strugalo kožo kot smirkov papir in	je	bilo torej za ta namen zelo primerno.
Položil	je	dnevnik v predal.
Z vrhom prsta	je	pobral neopazen belkast prašek in ga
III Winston	je	sanjal o svoji materi.
Moral	je	biti, tako je mislil, deset ali enajst
Moral je biti, tako	je	mislil, deset ali enajst let star,
mislil, deset ali enajst let star, ko	je	njegova mati izginila.
Bila	je	visoka, postavna, dokaj tiha ženska
Očeta se	je	spominjal bolj megleno kot temnega
oblečenega v čedno, temno obleko (Winston si	je	posebno zapomnil zelo tenke podplate
Oba	je	očitno odneslo v eni od prvih velikih
Ta trenutek	je	mati sedela nekje globoko pod njim
ali pa zelo globokega brezna - a bil	je	to kraj, ki se je, čeprav že globoko
globokega brezna - a bil je to kraj, ki se	je	, čeprav že globoko pod njim, še vedno
V salonu	je	bil še zrak in še sta ga lahko videli
On	je	bil zunaj, na svetlobi in zraku, medtem
zunaj, na svetlobi in zraku, medtem ko	je	njiju sesalo navzdol k smrti in bili
smrti in bili sta spodaj zato, ker	je	bil on tu zgoraj.
On	je	to vedel in onidve sta vedeli in to
in onidve sta vedeli in to vednost	je	lahko opazil na njunih obrazih.
zato, da bi on lahko ostal živ in da	je	to del neogibnega reda.
Ni se mogel spomniti, kaj se	je	bilo zgodilo, a v svojih sanjah je
je bilo zgodilo, a v svojih sanjah	je	vedel, da sta bili življenji matere
To, kar	je	zdaj pretreslo Winstona, je bilo spoznanje,
To, kar je zdaj pretreslo Winstona,	je	bilo spoznanje, da je bila materina
pretreslo Winstona, je bilo spoznanje, da	je	bila materina smrt pred skoraj tridesetimi
Tragedija,	je	spoznal, sodi k starim časom, k časom,
Spomin na mater mu	je	paral srce, ker je umrla v ljubezni
Spomin na mater mu je paral srce, ker	je	umrla v ljubezni do njega, medtem ko
umrla v ljubezni do njega, medtem ko	je	bil on preveč mlad in sebičen, da bi
Pa zato, ker se	je	nekako, ni se spominjal kako, žrtvovala
kako, žrtvovala pojmovanju zvestobe, ki	je	zasebno in nespremenljivo.
Take stvari,	je	vedel, danes niso mogoče.
Vse to se mu	je	zdelo, da vidi v velikih materinih
Nenadoma	je	stal v nizki, mehki ruši, na poletni
Pokrajina, ki jo	je	gledal, se mu je tolikokrat prikazovala
Pokrajina, ki jo je gledal, se mu	je	tolikokrat prikazovala v sanjah, da
nikdar popolnoma prepričan, ali jo	je	kdaj v resnici videl ali ne.
V budnih mislih jo	je	imenoval Zlata dežela.
Bil	je	to star, od zajcev popasen travnik,
travnik, s krtino tu in tam, po katerem	je	vodila steza.
majale veje brestov, njihovo listje pa	je	rahlo trepetalo kot prameni ženskih
čisto blizu, čeprav nedosegljiv očem,	je	tekel bister, počasen potok, kjer so
Temnolaso dekle mu	je	prihajalo po polju naproti.
Z nečim, kar se	je	zdelo en sam gib, je strgala s sebe
nečim, kar se je zdelo en sam gib,	je	strgala s sebe obleko in jo brezbrižno
Njeno telo	je	bilo belo in gladko, a v njem ni zbudilo
ni zbudilo poželenja; pravzaprav ga	je	komaj pogledal.
V tem trenutku ga	je	prevzelo občudovanje giba, s katerim
prevzelo občudovanje giba, s katerim	je	odvrgla obleko.
Zdelo se	je	, da s svojo milino in brezskrbnostjo
Tudi to	je	kretnja, ki pripada starim časom.
Winston se	je	prebudil z besedo »Shakespeare« na
Telekran	je	nepretrgoma oddajal uho parajoč žvižg,
nepretrgoma oddajal uho parajoč žvižg, ki	je	trideset sekund vztrajal na isti noti.
Bilo	je	sedem petnajst, čas vstajanja za pisarniške
Winston	je	odtrgal telo od postelje - gol, kajti
nakaznic za obleko na leto in pižama	je	veljala šeststo - segel po umazani
Naslednji trenutek ga	je	zvil silovit izbruh kašlja, ki ga je
je zvil silovit izbruh kašlja, ki ga	je	skoraj vedno napadel po zbujanju.
Tako popolnoma mu	je	izpraznil pljuča, da je lahko spet
popolnoma mu je izpraznil pljuča, da	je	lahko spet zadihal le, če je legel
pljuča, da je lahko spet zadihal le, če	je	legel na hrbet in nekajkrat globoko
napora pri kašlju in krčni tvor ga	je	začel srbeti.
»Grupa od trideset do štirideset let!«	je	bevskal prediren ženski glas.
Winston	je	planil v pozor pred telekranom, na
pozor pred telekranom, na katerem se	je	že prikazala slika mladostne ženske,
»Krčite in iztezajte roke!«	je	zapovedala.
Medtem ko	je	mehanično suval z rokami naprej in
nazaj, z izrazom uživanja na obrazu, kar	je	veljalo za primerno med telovadnimi
primerno med telovadnimi vajami, si	je	prizadeval utreti si pot v zamegljeno
To	je	bilo nenavadno težko.
Onstran konca petdesetih let	je	vse zbledelo.
na katere bi se bil lahko skliceval,	je	celo črta tvojega lastnega življenja
Takrat	je	bilo vse drugače.
jo Anglija ali Britanija, čeprav se	je	London, o tem je bil popolnoma prepričan,
Britanija, čeprav se je London, o tem	je	bil popolnoma prepričan, vedno imenoval
dežela ne bi bila v vojni, vendar pa	je	bilo očitno, da je bilo med njegovim
vojni, vendar pa je bilo očitno, da	je	bilo med njegovim otroštvom dokaj dolgo
kajti eden njegovih ranih spominov	je	bil zračni napad, ki je menda vsakogar
ranih spominov je bil zračni napad, ki	je	menda vsakogar presenetil.
Verjetno	je	bilo to takrat, ko je na Colchester
Verjetno je bilo to takrat, ko	je	na Colchester padla atomska bomba.
napada se ni spominjal, spominjal pa se	je	očetove roke, ki je držala njegovo,
spominjal pa se je očetove roke, ki	je	držala njegovo, ko sta hitela dol,
in okrog po spiralnem stopnišču, ki	je	zvonilo pod njegovimi nogami in mu
mu jih nazadnje tako utrudilo, da se	je	začel cmeriti in so se morali ustaviti
Mati jima	je	na svoj počasni, sanjavi način sledila
Nosila	je	njegovo sestrico, ali pa je bilo tisto,
Nosila je njegovo sestrico, ali pa	je	bilo tisto, kar je nosila, morda samo
sestrico, ali pa je bilo tisto, kar	je	nosila, morda samo sveženj posteljnine:
posteljnine: ni bil prepričan, ali	je	bila sestra takrat že rojena ali ne.
hrupnem, preobljudenem kraju, ki ga	je	prepoznal kot postajo podzemske železnice.
Starec	je	nosil spodobno temno obleko in črno
Njegov obraz	je	bil škrlaten, oči modre in polne solz.
Smrdel	je	po ginu.
Zdelo se	je	, da ga oddaja iz kože namesto znoja,
iz kože namesto znoja, in človek si	je	lahko zamišljal, da je tudi to, kar
in človek si je lahko zamišljal, da	je	tudi to, kar mu teče iz oči, čisti
Toda čeprav	je	bil rahlo pijan, ga je vendarle mučila
Toda čeprav je bil rahlo pijan, ga	je	vendarle mučila neka bolečina, ki je
je vendarle mučila neka bolečina, ki	je	bila pristna in neznosna.
Na svoj otroški način	je	Winston dojel, da se je pravkar zgodilo
otroški način je Winston dojel, da se	je	pravkar zgodilo nekaj strašnega, nekaj,
Zdelo se mu	je	celo, da ve, kaj je to.
Zdelo se mu je celo, da ve, kaj	je	to.
Nekdo, ki ga	je	starec ljubil, mala vnukinja morda,
starec ljubil, mala vnukinja morda,	je	bil ubit.
Vsakih nekaj minut	je	mož začel ponavljati:
»Vse to	je	prišlo zato, ker smo zaupali tem barabam.«
Nekako od tega časa dalje	je	bila vojna dobesedno neprestana, čeprav,
samem Londonu in nekaterih od njih se	je	živo spominjal.
zgodovino celotnega obdobja, reči, kdo se	je	v danem trenutku bojeval proti komu,
Tačas, na primer, v letu 1984, (če	je	bilo 1984. leto) je bila Oceanija
letu 1984, (če je bilo 1984. leto)	je	bila Oceanija v vojni z Evrazijo in
Pravzaprav, kot	je	Winston dobro vedel, so minila le štiri
vedel, so minila le štiri leta, kar	je	bila Oceanija v vojni z Eastazijo in
A to	je	bil samo košček skrivnega znanja, ki
samo košček skrivnega znanja, ki ga	je	slučajno imel, ker njegov spomin ni
Oceanija	je	v vojni z Evrazijo - torej je bila
Oceanija je v vojni z Evrazijo - torej	je	bila Oceanija vedno v vojni z Evrazijo.
Trenutni sovražnik	je	vedno predstavljal absolutno zlo, iz
predstavljal absolutno zlo, iz česar sledi, da	je	bil kakršenkoli pretekli ali prihodnji
Grozljiva stvar,	je	pomislil že desettisočič, ko je boleče
stvar, je pomislil že desettisočič, ko	je	boleče potiskal ramena nazaj (z rokami
v bokih so krožili v pasu, vaja, ki	je	menda dobra za hrbtne mišice) - grozljiva
za hrbtne mišice) - grozljiva stvar	je	, da je mogoče vse to res.
hrbtne mišice) - grozljiva stvar je, da	je	mogoče vse to res.
Če	je	Partija lahko posegla s svojo roko
izjavila, nikoli se ni zgodilo - potem	je	to gotovo bolj grozljivo, kot pa samo
Partija	je	rekla, da ni bila nikdar zaveznica
On, Winston Smith,	je	vedel, da je bila Oceanija zaveznica
On, Winston Smith, je vedel, da	je	bila Oceanija zaveznica Evrazije še
Toda kje	je	bilo to znanje?
če vsi drugi sprejmejo laž, ki jo	je	natvezla Partija - če vsi dokumenti
pripovedujejo isto pravljico - potem	je	laž prišla v zgodovino in postala resnica.
»Kdor obvladuje preteklost,« se	je	glasila parola Partije, »obvladuje
Vse, kar	je	potrebno, je neskončna vrsta zmag nad
Vse, kar je potrebno,	je	neskončna vrsta zmag nad lastnim spominom.
»Voljno!«	je	zalajala vaditeljica malo bolj prisrčno.
Winston	je	povesil roke ob stran in počasi napolnil
hkrati sklicevati nanjo, verjeti, da	je	demokracija nemogoča, da pa je Partija
verjeti, da je demokracija nemogoča, da pa	je	Partija varuh demokracije, pozabiti,
Partija varuh demokracije, pozabiti, kar	je	treba pozabiti, potem pa si priklicati
priklicati nazaj v spomin v trenutku, ko	je	to potrebno, in nato pri priči spet
isti postopek za postopek sam - to	je	skrajna bistroumnost: zavestno povzročiti
Vaditeljica jih	je	znova poklicala v pozor.
se lahko dotakne prstov na nogah!«	je	rekla navdušeno.
Winston	je	sovražil to vajo, ki mu je povzročala
Winston je sovražil to vajo, ki mu	je	povzročala zbadajoče bolečine vse od
Napol prijetnih razmišljanj	je	bilo konec.
Preteklost,	je	pomislil, ni samo spremenjena, ampak
Poskušal se	je	spomniti, katerega leta je prvič slišal
Poskušal se je spomniti, katerega leta	je	prvič slišal za Velikega brata.
Menil	je	, da je moralo biti enkrat v šestdesetih
Menil je, da	je	moralo biti enkrat v šestdesetih letih,
šestdesetih letih, a vedeti z gotovostjo	je	bilo nemogoče.
V partijskih zgodovinah se	je	seveda Veliki brat pojavljal kot vodja
Nemogoče	je	bilo vedeti, koliko od te legende je
je bilo vedeti, koliko od te legende	je	resnica in koliko je izmišljenega.
od te legende je resnica in koliko	je	izmišljenega.
besedo Angsoc pred letom 1960, mogoče pa	je	bilo, da je bila v svoji obliki iz
pred letom 1960, mogoče pa je bilo, da	je	bila v svoji obliki iz Staroreka, se
Vse	je	izginjalo v megli.
trdili v partijskih zgodovinah, da	je	Partija izumila letala.
Letal se	je	spominjal prav od prvega otroštva.
Enkrat samkrat v vsem svojem življenju	je	držal v rokah nezmotljiv dokumentarni
»Smith!«	je	zavreščal prepirljivi glas s telekrana.
»Lahko napraviš bolje, kot	je	to.«
»Takole	je	že bolje, tovariš.«
Nenaden vroč pot mu	je	udaril iz vsega telesa.
Njegov obraz pa	je	ostal popolnoma nedoumljiv.
Stal	je	in gledal vaditeljico, kako je vzdignila
Stal je in gledal vaditeljico, kako	je	vzdignila roke nad glavo in se - ne
Spet se	je	sklonila.
»Vsi lahko to napravite, če hočete,«	je	dodala, ko se je zravnala.
napravite, če hočete,« je dodala, ko se	je	zravnala.
»Takole	je	bolje, tovariš, to je veliko bolje,«
»Takole je bolje, tovariš, to	je	veliko bolje,« je spodbudno dodala
bolje, tovariš, to je veliko bolje,«	je	spodbudno dodala Winstonu, ko se mu
spodbudno dodala Winstonu, ko se mu	je	z močnim sunkom posrečilo dotakniti
preprečiti niti bližina telekrana,	je	Winston potegnil k sebi narekovalni
Potem	je	razvil in spel štiri majhne zvitke
Le‐ta	je	bila za odstranjevanje odvečnega papirja.
Podobnih rež	je	bilo na tisoče ali deset tisoče vsepovsod
Kadar si vedel, da	je	kakšen dokument treba 30 uničiti in
odprtine in ga spustil vanjo, kjer ga	je	val toplega zraka odvrtinčil k velikanskim
Winston	je	proučeval štiri liste papirja, ki jih
proučeval štiri liste papirja, ki jih	je	razvil.
Na vsakem	je	bilo sporočilo, dolgo le vrsto ali
Z rahlim občutkom zadovoljstva	je	Winston odložil četrto sporočilo.
To	je	bila težavna in odgovorna naloga in
Winston	je	zavrtel »zadnje številke« na telekranu
Sporočila, ki jih	je	prejel, so se nanašala na članke ali
nanašala na članke ali na novice, ki jih	je	bilo iz takega ali drugačnega razloga
vsekakor treba spremeniti, ali - kot se	je	to reklo z uradno frazo - »prečistiti.«
V Časniku z dne 17. marca	je	, na primer, stalo, da je Veliki brat
17. marca je, na primer, stalo, da	je	Veliki brat v svojem govoru preteklega
Zgodilo pa se	je	, da je evrazijski glavni štab sprožil
Zgodilo pa se je, da	je	evrazijski glavni štab sprožil ofenzivo
Zato	je	bilo treba znova napisati odlomek iz
način, da bo napovedoval stvar, ki se	je	zares zgodila.
Ali pa	je	, na primer, Časnik z dne 19. decembra
v zadnjem desetletju leta 1983, ki	je	bilo obenem tudi šesto četrtletje devete
Današnja izdaja pa	je	prinašala poročilo o stvarni produkciji,
poročilo o stvarni produkciji, iz katerega	je	bilo razvidno, da so bile napovedi
Winstonova naloga	je	bila, da prvotne številke prečisti
Kar zadeva tretje poročilo se	je	nanašalo le na čisto preprosto pomoto,
Šele pred kratkim, februarja,	je	Ministrstvo obilja objavilo obljubo
obljubo ( »kategorična zaobljuba« se	je	temu uradno reklo), da v letu 1984
Vendar pa	je	Winston vedel, da naj bi se obrok čokolade
Tu	je	bilo treba samo zamenjati prvotno obljubo
Brž ko	je	Winston opravil z enim od poročil,
Winston opravil z enim od poročil,	je	pripel svoje na narekovalni stroj napisane
Potem	je	z gibom, ki je bil, kolikor je sploh
Potem je z gibom, ki	je	bil, kolikor je sploh mogoče, nezaveden,
Potem je z gibom, ki je bil, kolikor	je	sploh mogoče, nezaveden, zmečkal izvirno
poročilo in vse zapiske, ki si jih	je	naredil ter jih spustil v spominsko
Tako	je	bilo mogoče dokumentirano dokazati,
bilo mogoče dokumentirano dokazati, da	je	vsaka napoved Partije pravilna; nobeno
in nobeno javno izraženo mnenje, ki	je	nasprotovalo potrebam sedanjosti, ni
znova napisali natančno tolikokrat, kot	je	bilo potrebno.
delu ne bi bilo mogoče dokazati, da	je	kdo kaj ponaredil.
Oddelku za dokumentacijo, daleč večji od tistega, kjer	je	delal Winston, so preprosto sestavljali
sestavljali ljudje, katerih dolžnost	je	bila izslediti in zbrati vse izvode
Številka Časnika, ki	je	bila morda zaradi sprememb v političnem
ali zaradi napačnih napovedi, ki jih	je	dal Veliki brat, tudi dvanajstkrat
Veliki brat, tudi dvanajstkrat znova napisana,	je	stala v časopisnih svežnjih z originalnim
Celo pisana navodila, ki jih	je	sprejemal Winston in ki se jih je zmeraj
jih je sprejemal Winston in ki se jih	je	zmeraj znebil takoj, ko je z njimi
ki se jih je zmeraj znebil takoj, ko	je	z njimi opravil, niso nikdar navajala
nikdar navajala ali priznavala, da	je	treba kaj potvoriti; vedno so se sklicevala
tiskovne pomote ali napačne citate, ki jih	je	bilo treba popraviti točnosti na ljubo.
In v resnici,	je	premišljal, medtem ko je prirejal številke
v resnici, je premišljal, medtem ko	je	prirejal številke Ministrstva obilja,
Bilo	je	le nadomeščanje ene neumnosti z drugo.
stvarnim svetom, niti toliko ne, kot	je	z resnico povezana neposredna laž.
Napoved Ministrstva obilja, na primer,	je	ocenila proizvodnjo obutve za to četrtletje
Resnična proizvodnja pa	je	znašala dvainšestdeset milijonov.
Vendar	je	Winston pri zopetnem pisanju napovedi
tem omogočil običajno zatrjevanje, da	je	bila kvota presežena.
četrtletju na papirju astronomske, medtem ko	je	bila polovica prebivalstva Oceanije
In tako	je	bilo z vsemi vrstami zapisanih podatkov,
Vse	je	izginjalo v svetu senc, v katerem je
je izginjalo v svetu senc, v katerem	je	slednjič postala celo letnica nekaj
Winston se	je	ozrl po dvorani.
ustreznem predelku na drugi strani	je	majhen, temen, po vsem videzu natančen
Vzbujal	je	vtis, da skuša to, kar govori, obdržati
Pogledal	je	navzgor in njegova očala so sovražno
Winston	je	Tillotsona komajda poznal in ni imel
glasov, mrmrajočih v narekovalnik,	je	bilo gotovo ducat ljudi, ki jih Winston
niti po imenu ni poznal, čeprav jih	je	vsak dan videval hoditi sem in tja
Vedel	je	, da v predelku poleg njegovega dan
Za to	je	bila posebej pripravna, kajti njen
bila posebej pripravna, kajti njen mož	je	bil izhlapel nekaj let pred tem.
In nekaj predelkov stran se	je	pohlevno, neuspešno, sanjavo bitje
petdesetimi delavci, ali nekaj takega,	je	bila le en pododdelek, ena sama celica
zaposleni pri toliko opravilih, kot si jih	je	komaj mogoče predstavljati.
Bila	je	teleprogramska sekcija z inženirji,
Bile so vojske uradnikov, katerih delo	je	bilo kratko in malo to, da so sestavljali
sezname knjig in mesečnikov, ki jih	je	bilo treba preklicati.
prizadevanje in začrtovali politiko, ki	je	odrejala, da je treba ta kos preteklosti
začrtovali politiko, ki je odrejala, da	je	treba ta kos preteklosti ohraniti,
In Oddelek za dokumentacijo	je	bil navsezadnje le en sam odsek Ministrstva resnice,
informacij, pouka ali zabave, ki si jih	je	moč zamisliti, od kipa do parole, od
In ne samo, da	je	moralo Ministrstvo streči mnogovrstnim
mnogovrstnim potrebam Partije, moralo	je	celoten postopek tudi ponoviti na nižji
celo poseben pododdelek - Pornosek se	je	imenoval v Novoreku - ki se je ukvarjal
Pornosek se je imenoval v Novoreku - ki se	je	ukvarjal z izdelavo najnižje vrste
zdrsnila iz pnevmatične cevi, medtem ko	je	Winston delal, a bile so preproste
so preproste zadeve in rešil se jih	je	, še preden ga je zmotilo Dvominutno sovraštvo.
zadeve in rešil se jih je, še preden ga	je	zmotilo Dvominutno sovraštvo.
Ko	je	bilo Sovraštvo pri kraju, se je vrnil
Ko je bilo Sovraštvo pri kraju, se	je	vrnil na svoje mesto, vzel s police
Winstonova največja radost v življenju	je	bilo delo.
Večina dela	je	bila dolgočasna rutina, a vanj so bile
Winston	je	to dobro znal.
Razvil	je	sporočilo, ki ga je prej odložil.
Razvil je sporočilo, ki ga	je	prej odložil.
Glasilo se	je	:
Velikega brata v Časniku z dne 3. decembra 1983	je	skrajno nezadovoljivo in se sklicuje
Winston	je	prebral spotakljivi članek.
Zdelo se	je	, da je bila Dnevna zapoved Velikega brata
Zdelo se je, da	je	bila Dnevna zapoved Velikega brata
dela organizacije, znane kot PTCU, ki	je	oskrbovala s cigaretami in drugimi
Withers, pomemben član Ožje partije,	je	bil posebej imenovan in nagrajen z
Tri mesece kasneje	je	bila PTCU iz nenavedenih razlogov razpuščena.
To	je	bilo pričakovati, saj ni bilo v navadi,
niti najmanjšega pojma o tem, kaj se	je	z njimi zgodilo.
Trideset ljudi morda, ki jih	je	Winston osebno poznal, ne vštevši staršev,
osebno poznal, ne vštevši staršev,	je	do zdaj izginilo.
Winston se	je	s sponko za papir lahno pogladil po
V sosednem predelku se	je	tovariš Tillotson še vedno skrivnostno
Za hip	je	dvignil glavo: spet sovražni preblisk
Winston se	je	spraševal, ali je tovariš Tillotson
Winston se je spraševal, ali	je	tovariš Tillotson zaposlen z isto nalogo
To	je	bilo popolnoma mogoče.
Zelo verjetno	je	bilo, da se zdaj cel ducat ljudi kosa
ducat ljudi kosa z verzijo tega, kaj	je	Veliki brat pravzaprav rekel.
Winston ni vedel, zakaj	je	Withers padel v nemilost.
Morda pa se	je	Veliki brat znebil samo preveč priljubljenega
Morda	je	bil Withers ali nekdo blizu njega osumljen
Ali pa se	je	- kar je bilo najverjetneje od vsega
Ali pa se je - kar	je	bilo najverjetneje od vsega - stvar
Edini pravi ključ do skrivnosti	je	ležal v besedah »navaja neosebe,« kar
ležal v besedah »navaja neosebe,« kar	je	cikalo na to, da je Withers že mrtev.
»navaja neosebe,« kar je cikalo na to, da	je	Withers že mrtev.
bili ljudje odpuščeni in dovoljeno jim	je	bilo ostati na prostosti celo leto
Withers pa	je	bil že neoseba.
Winston se	je	odločil, da ne bo dovolj, če preprosto
Potreben	je	kanček čiste domišljije.
Nenadoma mu	je	v pripravljene misli šinila podoba
šinila podoba tovariša Ogilvya, ki	je	nedavno v junaških okoliščinah padel
Priložnostno	je	Veliki brat posvetil svojo Dnevno zapoved
najširše množice, čigar življenje in smrt	je	poudaril kot zgled, ki ga je vredno
in smrt je poudaril kot zgled, ki ga	je	vredno posnemati.
Winston se	je	za hip zamislil, nato pa povlekel narekovalnik
znanem slogu Velikega brata: v slogu, ki	je	bil vojaški in dlakocepski hkrati in
vojaški in dlakocepski hkrati in ga	je	bilo lahko posnemati zaradi posebnih
»To	je	nauk - ki je tudi eden temeljnih načel
»To je nauk - ki	je	tudi eden temeljnih načel Angsoca -
V starosti treh let	je	tovariš Ogilvy zavrnil vse igračke
njemu na ljubo omilili pravila - se	je	pridružil Vohunom, pri devetih je bil
se je pridružil Vohunom, pri devetih	je	bil skupinski vodnik, pri enajstih
bil skupinski vodnik, pri enajstih	je	naznanil Miselni policiji svojega strica,
Miselni policiji svojega strica, potem ko	je	prisluškoval pogovoru, ki mu je vzbudil
ko je prisluškoval pogovoru, ki mu	je	vzbudil vtis, da vsebuje zločinske
Pri sedemnajstih letih	je	bil okrajni organizator Mladinske protispolne zveze.
Pri devetnajstih	je	naredil načrt ročne granate, ki jo
naredil načrt ročne granate, ki jo	je	Ministrstvo miru sprejelo in ki je
je Ministrstvo miru sprejelo in ki	je	pri svojem prvem poskusu na en mah
Pri triindvajsetih letih	je	padel sredi akcije.
Zasledovan od sovražnih reakcijskih letal se	je	, medtem ko je letel nad Indijskim oceanom
reakcijskih letal se je, medtem ko	je	letel nad Indijskim oceanom z važno
vodo s pošto in z vsem drugim - konec,	je	rekel Veliki brat, o katerem ni mogoče
Veliki brat	je	dodal nekaj opazk o čistosti in premočrtnosti
Bil	je	popoln abstinent in nekadilec, ni poznal
vsakodnevne ure v telovadnici in svečano se	je	zaobljubil celibatu, v prepričanju,
Winston	je	omahoval, ali naj podeli tovarišu Ogilvyu
Še enkrat	je	poblisnil po svojem tekmecu v nasprotnem
S precejšnjo gotovostjo	je	slutil, da je Tillotson zaposlen z
precejšnjo gotovostjo je slutil, da	je	Tillotson zaposlen z isto nalogo kot
verzijo bodo končno sprejeli, vendar	je	bil globoko prepričan, da njegovo.
Tovariš Ogilvy, ki	je	bil pred eno uro še nepredstavljiv,
bil pred eno uro še nepredstavljiv,	je	bil zdaj dejstvo.
Prišlo mu	je	na misel, da lahko ustvarjaš mrtve
Ogilvy, ki ni nikdar živel v sedanjosti,	je	zdaj živel v preteklosti in ko bo ponaredek
nizki kantini, globoko pod zemljo, se	je	počasi pomikala vrsta za kosilo.
Prostor	je	bil že zelo poln in oglušujoče hrupen.
Z ognjišča za pultom se	je	iz jedi valila para s kiselkastim kovinskim
Na drugi strani sobe	je	bila majhna točilnica, bolje odprtina
»Ravno tisti, ki ga iščem,«	je	rekel glas za Winstonovim hrbtom.
Obrnil se	je	.
Bil	je	njegov prijatelj Syme, ki je delal
Bil je njegov prijatelj Syme, ki	je	delal v Raziskovalnem oddelku.
bili pa so tovariši, katerih družba	je	bila prijetnejša od drugih.
Syme	je	bil filolog, specialist za Novorek.
Pravzaprav	je	bil eden iz velikanske skupine izvedencev,
Bil	je	drobne postave, manjši od Winstona,
skrbno proučujejo obraz, medtem ko	je	govoril s tabo.
te vprašati, ali imaš kaj britvic,«	je	rekel.
»Niti ene!«	je	odvrnil Winston naglo, z občutkom krivde.
Pravzaprav	je	imel dve še nerabljeni, ki pa ju je
je imel dve še nerabljeni, ki pa ju	je	shranil.
To	je	trajalo že dva meseca.
Spet in spet	je	zmanjkalo kakšnega nujnega predmeta,
šest tednov uporabljam isto britvico,«	je	dejal lažnivo.
Vrsta se	je	znova pomaknila naprej.
Ko sta obstala, se	je	obrnil in spet gledal Syma.
	je	vprašal Syme.
»Delal sem,«	je	negotovo odvrnil Winston.
»Zelo neustrezno nadomestilo,«	je	rekel Syme.
»Poznam te,« se	je	zdelo, da govorijo, »vidim skozte,
Po umski plati	je	bil Syme strupeno pravoveren.
Z neprijetno odkritim zadovoljstvom	je	govoril o napadih helikopterjev na
mogoče, v posebnosti Novoreka, ki ga	je	poznal in zanimal.
Winston	je	malo odmaknil obraz, da bi se izognil
»Dobro obešanje	je	bilo,« je zamišljeno rekel Syme.
»Dobro obešanje je bilo,«	je	zamišljeno rekel Syme.
»Ta detajl mi	je	posebno všeč.«
»Naslednji, prosim!«	je	zaklicala natakarica z belim predpasnikom
»Tamle pod telekranom je še miza,«	je	rekel Syme.
na kovinsko mizno ploščo, na kateri	je	ostala luža jedi, grde tekoče zmesi,
ostala luža jedi, grde tekoče zmesi, ki	je	spominjala na bruhanje.
Winston	je	dvignil skodelico z ginom, počakal
z ginom, počakal za trenutek, da si	je	pomiril živce in pogoltnil vsebino
Ko si	je	z mežikanjem pregnal solze iz oči,
z mežikanjem pregnal solze iz oči,	je	nenadoma spoznal, da je lačen.
solze iz oči, je nenadoma spoznal, da	je	lačen.
Začel	je	goltati polne žlice jedi, v kateri
plavale kocke gobaste, rožnate snovi, ki	je	bila verjetno nadomestek za meso.
Winstonove mize, malo za njegovim hrbtom,	je	nekdo hitro in nepretrgoma govoril;
skoraj podoben gosjemu gaganju, se	je	dvigal nad splošni hrup dvorane.
	je	vprašal Winston z zvišanim glasom,
»Počasi,«	je	rekel Syme.
»Čudovito	je	.«
Toliko, da	je	omenil Novorek, že se mu je obraz razjasnil.
Toliko, da je omenil Novorek, že se mu	je	obraz razjasnil.
Odrinil	je	skledico, vzel kos kruha v eno in sir
»Enajsta izdaja	je	dokončna,« je rekel.
»Enajsta izdaja je dokončna,«	je	rekel.
»Ti misliš, če smem tako reči, da	je	naša poglavitna naloga izumljanje novih
Lačno	je	ugriznil v kruh, pogoltnil nekaj grižljajev
Njegov drobni, temni obraz	je	oživel, oči so izgubile porogljivi
»Uničevanje besed	je	čudovita stvar.«
kje pa je opravičilo za besedo, ki	je	samo nasprotje neke druge besede?«
»Če imaš besedo, kakršna	je	»dober«, zakaj bi rabil besedo, kakršna
»dober«, zakaj bi rabil besedo, kakršna	je	»slab«?«
čisto zadostuje - še bolj, kajti ta	je	čisto nasprotje, ona pa ne.
»Seveda	je	to zamisel Velikega brata,« je dodal,
»Seveda je to zamisel Velikega brata,«	je	dodal, kot bi mu to šele kasneje seglo
Ko	je	omenil Velikega brata, je nekakšna
Ko je omenil Velikega brata,	je	nekakšna puhla vnema šinila čez Winstonov
Kljub temu pa	je	Syme takoj zaznal pomanjkanje navdušenja.
resnici Novoreka ne ceniš, Winston,«	je	skoraj žalostno dejal.
»A veš, da	je	Novorek edini na svetu, ki ima vsako
Winston	je	to seveda vedel.
Nasmehnil se	je	, upal je, da prikupno, in si ni upal
Nasmehnil se je, upal	je	, da prikupno, in si ni upal spregovoriti.
Syme	je	odgriznil še en košček črnega kruha,
»Kaj ne vidiš, da	je	edini cilj Novoreka zožiti razpon misli?«
»Novorek	je	Angsoc in Angsoc je Novorek,« je dodal
»Novorek je Angsoc in Angsoc	je	Novorek,« je dodal z nekim skrivnostnim
»Novorek je Angsoc in Angsoc je Novorek,«	je	dodal z nekim skrivnostnim zadovoljstvom.
»Ti	je	že kdaj prišlo na misel, Winston, da
»Razen -«	je	začel Winston dvomeče in obmolknil.
Na konici jezika	je	imel »Razen raje,« pa se je zadržal,
jezika je imel »Razen raje,« pa se	je	zadržal, ker ni bil čisto prepričan,
Vendar	je	Syme uganil, kaj je hotel reči.
Vendar je Syme uganil, kaj	je	hotel reči.
»Raja niso ljudje,«	je	brezbrižno dejal.
»Kako bi lahko imel parolo Svoboda	je	suženjstvo,« ko pa bo pojem svobode
»Pravovernost	je	nezavedanje.«
Te dni,	je	pomislil Winston z nenadnim globokim
Preveč	je	inteligenten.
To mu	je	zapisano na obrazu.
Winston	je	pojedel kruh in sir.
Obrnil se	je	malo v stran na stolu, da bi izpil
Pri mizi na njegovi levici	je	tisti moški s predirljivim glasom še
ženska, verjetno njegova tajnica, ki	je	sedela s hrbtom proti Winstonu, ga
sedela s hrbtom proti Winstonu, ga	je	poslušala in zdelo se je, da se vneto
Winstonu, ga je poslušala in zdelo se	je	, da se vneto strinja z vsem, kar govori.
Zdaj pa zdaj	je	Winston ujel opazko kot »Mislim, da
popolnoma se strinjam z vami« ki jo	je	izgovoril mlad in rahlo neumen ženski
niti za trenutek, niti medtem ne, ko	je	dekle še govorilo.
Winston	je	moža na videz poznal, vendar ni vedel
Bil	je	moški okrog tridesetih let, z mišičastim
Glavo	je	imel nagnjeno nekoliko nazaj in zaradi
nekoliko nazaj in zaradi kota, v katerem	je	sedel, se je svetloba ujela v njegova
zaradi kota, v katerem je sedel, se	je	svetloba ujela v njegova očala in kazala
Nekam grozljivo	je	bilo to, da je iz reke besed, ki so
Nekam grozljivo je bilo to, da	je	iz reke besed, ki so mu vrele iz ust,
Enkrat samkrat	je	Winston ujel frazo »popolna in dokončna
goldsteinizma,« vrženo zelo na hitro in, kakor se	je	zdelo, v enem samem kosu, kot vrsto
Vse drugo	je	bil le hrup, kvakanje.
Lahko da	je	napadal Goldsteina in zahteval ostrejše
miselnim zločincem in saboterjem, morda	je	grmel nad okrutnostjo evrazijske armade,
okrutnostjo evrazijske armade, morda	je	poveličeval Velikega brata ali junake
junake na malabarski fronti - bilo	je	vseeno.
Karkoli že	je	bilo, lahko si bil prepričan, da je
je bilo, lahko si bil prepričan, da	je	vsaka beseda čista pravovernost, čisti
Ko	je	Winston opazoval ta obraz brez oči,
obraz brez oči, s čeljustjo, ki se	je	hitro pomikala gor in dol, ga je obhajal
se je hitro pomikala gor in dol, ga	je	obhajal nenavaden občutek, da on ni
Tisto, kar	je	prihajalo iz njegovih ust, je bilo
Tisto, kar je prihajalo iz njegovih ust,	je	bilo sestavljeno iz besed, vendar to
Syme	je	za trenutek premolknil in z ročajem
Glas pri sosednji mizi	je	hitro gagal dalje, kljub vsesplošnemu
dalje, kljub vsesplošnemu ropotu ga	je	bilo zlahka razločiti.
»Neka beseda je v Novoreku,«	je	rekel Syme.
»To	je	ena tistih zanimivih besed, ki imajo
»Če se nanaša na nasprotnika,	je	žalitev, če pa se nanaša na nekoga,
nanaša na nekoga, s katerim se strinjaš,	je	pohvala.«
Syme bo nedvomno izhlapel,	je	znova pomislil Winston.
Na to	je	pomislil z nekakšno žalostjo, čeprav
pomislil z nekakšno žalostjo, čeprav	je	dobro vedel, da ga Syme zaničuje in
Nekaj	je	bilo s Symom malo narobe.
Nekaj mu	je	manjkalo: previdnosti, neprizadetosti,
Nemogoče bi bilo reči, da	je	nepravoveren.
Verjel	je	v načela Angsoca, častil je Velikega brata,
Verjel je v načela Angsoca, častil	je	Velikega brata, veselil se je zmag,
častil je Velikega brata, veselil se	je	zmag, sovražil je odpadnike, ne le
Velikega brata, veselil se je zmag, sovražil	je	odpadnike, ne le z odkritosrčnostjo,
In vendar se ga	je	držala senca sumljivosti.
Govoril	je	stvari, ki bi jih bilo bolje ne govoriti,
bi jih bilo bolje ne govoriti, bral	je	preveč knjig, zahajal je v kavarno
govoriti, bral je preveč knjig, zahajal	je	v kavarno Pod kostanjem , ki so jo
obiskovanje kavarne Pod kostanjem , vendar pa	je	bil lokal na nekam slabem glasu.
Sam Goldstein	je	baje pred leti ali desetletji včasih
Pa vendar	je	bilo gotovo, da bi ga Syme, ko bi se
Gorečnost ne zadostuje, pravovernost	je	nezavedanje.
Syme	je	vzdignil pogled.
»Parsons prihaja,«	je	dejal.
Nekaj v zvoku njegovega glasu se	je	zdelo, da pristavlja: »Ta prekleti
sosed v stanovanjskem bloku Zmaga, si	je	res utiral pot skozi sobo - kot sod
Vsa njegova pojava	je	do take mere delala vtis majhnega dečka,
ki prerašča deško obleko, da si ga	je	bilo kljub predpisanemu kombinezonu,
kljub predpisanemu kombinezonu, ki ga	je	nosil, skoraj nemogoče predstavljati
Ko si ga	je	človek predstavljal, je imel vedno
Ko si ga je človek predstavljal,	je	imel vedno pred očmi dečka z jamicami
In res	je	Parsons vedno oblekel kratke hlače,
vedno oblekel kratke hlače, kadar ga	je	za to opravičeval skupinski izlet ali
Pozdravil ju	je	z veselim »Zdravo, zdravo!« ter prisedel,
Moč potenja	je	bila pri njem izredna.
ročaja na loparju vedno ugotovil, kdaj	je	igral namizni tenis.
Syme	je	sestavil na traku papirja dolg stolpec
»Poglej ga, kako dela ob uri za kosilo,«	je	rekel Parsons in dregnil Winstona.
	je	rekel Winston in avtomatično segel
Približno četrtina plače	je	bila določena za prostovoljne prispevke,
prispevke, ki so bili tako številni, da si	je	bilo težko vse zapomniti.
Winston	je	našel in mu izročil dva zmečkana in
zmečkana in umazana bankovca, ki ju	je	Parsons zabeležil v majhen notes z
»Mimogrede, stari,«	je	rekel, »slišal sem, da je moj paglavec
»Mimogrede, stari,« je rekel, »slišal sem, da	je	moj paglavec včeraj s fračo streljal
»Zdi se mi, da	je	bil malo razburjen, ker ni šel gledat
razburjen, ker ni šel gledat obešanja,«	je	rekel Winston.
»A veš, kaj	je	ta mala naredila zadnjo soboto, ko
ta mala naredila zadnjo soboto, ko	je	bila s svojim vodom na izletu v Berghamsteadu?«
»Dobila si	je	dve deklici, da sta šli z njo, se izmuznila
	je	nekoliko presenečeno vprašal Winston.
Parsons	je	zmagoslavno nadaljeval:
»Otrok se	je	prepričal, da je nekakšen sovražni
»Otrok se je prepričal, da	je	nekakšen sovražni agent - morda odvržen
»Ampak to	je	tisto, stari.«
»Kaj misliš, kaj ji	je	najprej padlo v oči?«
»Opazila	je	, da nosi smešne čevlje - rekla je,
»Opazila je, da nosi smešne čevlje - rekla	je	, da ni prej še nikdar videla, da bi
»Bilo	je	torej mogoče, da je tujec.«
»Bilo je torej mogoče, da	je	tujec.«
»Kaj pa se	je	zgodilo s tistim moškim?«
	je	vprašal Winston.
pa preveč presenečen, če« - Parsons	je	naredil kretnjo, kot bi meril s puško,
»Dobro,«	je	rekel Syme odsotno, ne da bi vzdignil
ne moremo privoščiti tveganja,« se	je	ubogljivo strinjal Winston.
»Hočem reči, da smo pač v vojni,«	je	rekel Parsons.
Kakor v potrdilo tega jim	je	s telekrana nad glavami zaplaval glas
»Tovariši,«	je	zaklical navdušen mladostni glas.
proizvodnji potrošnih dobrin kažejo, da se	je	življenjski standard dvignil za nič
za novo, srečno življenje, ki nam ga	je	podarilo njegovo modro vodstvo.«
Fraza »naše novo, srečno življenje« se	je	večkrat ponovila.
Zadnje čase	je	bila na Ministrstvu obilja zelo priljubljena.
Parsons, čigar pozornost	je	pritegnil glas trobente, je sedel in
pozornost je pritegnil glas trobente,	je	sedel in poslušal z nekakšno strmečo
mogel slediti številkam, zavedal pa se	je	, da so nekakšen povod za zadovoljstvo.
Privlekel	je	na dan ogromno, umazano pipo, ki je
je na dan ogromno, umazano pipo, ki	je	bila do polovice polna zoglenelega
stogramskim obrokom tobaka na teden	je	bilo le redko mogoče nabasati pipo
Winston	je	kadil cigareto Zmaga, ki jo je skrbno
Winston je kadil cigareto Zmaga, ki jo	je	skrbno držal v vodoravni legi.
Za trenutek	je	zatisnil ušesa za vsesplošni trušč
vsesplošni trušč in prisluhnil tistemu, kar	je	prihajalo s telekrana.
Pokazalo se	je	, da so bile demonstracije v čast Velikemu bratu
čast Velikemu bratu celo zato, ker se	je	obrok čokolade zvišal na dvajset gramov
In še včeraj,	je	pomislil, so javili, da se bo obrok
Kaj	je	res mogoče, da to že po štiriindvajsetih
Parsons	je	to pogoltnil z lahkoto, z neumnostjo
Bitje brez oči pri sosednji mizi	je	pogoltnilo fanatično, strastno, z besno
izhlapeti vsakogar, ki bi mu namignil, da	je	obrok prejšnji teden znašal trideset
Tudi Syme	je	to pogoltnil, le na nekoliko bolj
na nekoliko bolj zamotan način, ki	je	vseboval dvomišljenje.
Pravljična statistika se	je	še zmeraj zlivala s telekrana.
V primerjavi z lanskim letom	je	bilo več hrane, več obleke, več stavb,
Leto za letom in minuto za minuto	je	vse po vrsti z vrtoglavo naglico naraščalo.
Tako kot prej Syme	je	zdaj Winston vzel žlico in brodil po
žlico in brodil po bledi omaki, ki se	je	polila na mizo, ter iz luže risal vzorec.
Ogorčeno	je	premišljal o snovni strukturi življenja.
	Je	bilo vedno tako?
	Je	imela hrana vedno tak okus?
Ozrl se	je	naokrog po kantini.
V želodcu in na koži	je	vedno vstajal nekakšen protest, občutek,
Res	je	, da se česa drugačnega ni spominjal.
V kateremkoli času, ki se ga	je	lahko natančno spomnil, ni bilo dovolj
ki bi ne bilo polno lukenj, pohištvo	je	bilo vedno polomljeno in majavo, sobe
razpadajoče, kruh črn, čaj redkost, kava	je	imela okus po pomijah, cigaret je bilo
kava je imela okus po pomijah, cigaret	je	bilo premalo - in ničesar ni bilo poceni
In čeprav se	je	seveda vse še slabšalo, ko se je človek
se je seveda vse še slabšalo, ko se	je	človek staral, še ni bil znak naravnega
znak naravnega reda stvari, če te	je	obhajala slabost ob neudobju, umazaniji
vse to občutil kot neznosno, razen če	je	gojil v sebi neki starodaven spomin,
Spet se	je	ozrl po kantini.
V oddaljenem kotu sobe	je	sam sedel pri mizi in pil kavo majhen
majhen mož, čudno podoben hrošču, ki	je	metal nezaupljive poglede sem ter tja.
Kako lahko	je	verjeti, je pomislil Winston, če ne
Kako lahko je verjeti,	je	pomislil Winston, če ne pogledaš okoli
okoli sebe, da telesni tip, ki si ga	je	Partija postavila za ideal - visoki,
V resnici, vsaj kolikor	je	mogel presoditi, pa so bili ljudje
Zanimivo, kako se	je	ta hroščati tip razpasel po Ministrstvih:
To	je	bil tip, ki je pod oblastjo Partije
To je bil tip, ki	je	pod oblastjo Partije verjetno najbolje
Sporočilo z Ministrstva obilja se	je	končalo s ponovnim klicem trobente
Parsons, v katerem	je	plaz številk povzročil nejasno navdušenje,
številk povzročil nejasno navdušenje,	je	vzel pipo iz ust.
»Ministrstvo obilja	je	to leto dobro opravilo svoje delo,«
to leto dobro opravilo svoje delo,«	je	rekel, poznavalsko kimajoč z glavo.
»Niti ene,«	je	rekel Winston.
»Žal mi	je	,« je rekel Winston.
»Žal mi je,«	je	rekel Winston.
Gagajoči glas pri sosednji mizi, ki	je	ob poročilu z Ministrstva začasno utihnil,
poročilu z Ministrstva začasno utihnil, se	je	znova oglasil tako glasno kot prej.
Winston se	je	nenadoma zasačil v mislih na gospo
Zazdelo se mu	je	, da nagonsko ve, kdo bo preživel in
Tisti hip se	je	sunkovito iztrgal iz svojega sanjarjenja.
Ženska pri sosednji mizi se	je	deloma obrnila in ga pogledala.
Bila	je	tista temnolaska.
Gledala ga	je	iz kotička oči, a vendar nenavadno
Takoj, ko	je	ujela njegov pogled, je spet pogledala
Takoj, ko je ujela njegov pogled,	je	spet pogledala proč.
Winstona	je	po hrbtu oblil pot.
Obšla ga	je	smrtna groza.
Prešla	je	skoraj takoj, a zapustila je v njem
Prešla je skoraj takoj, a zapustila	je	v njem vznemirljivo nelagodnost.
Žal se ni mogel spomniti, ali	je	že sedela pri tisti mizi, ko je prišel,
ali je že sedela pri tisti mizi, ko	je	prišel, ali je prišla kasneje.
sedela pri tisti mizi, ko je prišel, ali	je	prišla kasneje.
Vsekakor pa	je	včeraj, med Dvominutnim sovraštvom
Zelo verjetno	je	bil njen pravi namen, poslušati ga
Prejšnja misel se mu	je	povrnila: morda ni ravno članica Miselne policije,
ravno članica Miselne policije, a potem	je	gotovo amaterska vohunka, kar pa je
je gotovo amaterska vohunka, kar pa	je	najbolj nevarno.
morda že celih pet minut, in mogoče	je	, da svojih potez ni popolnoma obvladoval.
Strašno nevarno se	je	bilo prepustiti svojim mislim kjerkoli
Najmanjša stvar te	je	lahko izdala.
navada, da sam pri sebi mrmraš - vse, kar	je	cikalo na nenormalnost ali na to, da
V vsakem primeru pa	je	neprimeren izraz na obrazu (nejeveren
V Novoreku	je	bil celo izraz za to: glasil se je
je bil celo izraz za to: glasil se	je	zlolice.
Ženska mu	je	spet obrnila hrbet.
Morda pa ga sploh ni zasledovala, morda	je	le po naključju pred dvema dnevoma
Cigareta mu	je	ugasnila in pazljivo jo je položil
Cigareta mu je ugasnila in pazljivo jo	je	položil na rob mize.
Človek pri sosednji mizi	je	bil čisto verjetno vohun Miselne policije
vohun Miselne policije in prav mogoče	je	, da bo v treh dneh v celici Ministrstva ljubezni,
Syme	je	zganil svoj kos papirja in ga spravil
Parsons	je	spet začel govoriti.
»Sem ti kdaj pravil, stari,«	je	začel, režeč se s pipo v ustih, »kako
začel, režeč se s pipo v ustih, »kako	je	bilo, ko sta moja mulca zažgala krilo
»Precej hudo se	je	opekla, se mi zdi.«
»Punčka	je	zadnjič eno prinesla domov - jo preizkusila
»Seveda	je	to samo igračka.«
V tem trenutku	je	udaril s telekrana prediren žvižg.
To	je	bil znak za vrnitev na delo.
bitki okoli dvigal, in preostali tobak	je	padel iz Winstonove cigarete.
VI Winston	je	pisal v dnevnik:
Bilo	je	pred tremi leti.
Stala	je	blizu praga pod cestno svetilko, ki
blizu praga pod cestno svetilko, ki	je	komaj dajala kaj svetlobe.
Imela	je	mlad, na debelo našminkan obraz.
Rekla	je	dva dolarja.
Za trenutek mu	je	bilo pretežko nadaljevati.
Zaprl	je	oči in pritisnil nanje prste, skušajoč
s pritiskom pregnati podobo, ki se	je	vedno znova vračala.
Obšla ga	je	skoraj nepremagljiva želja, da bi na
ki bi lahko izbrisala spomin, ki ga	je	mučil.
Tvoj najhujši sovražnik,	je	pomislil, je lastni živčni sistem.
Tvoj najhujši sovražnik, je pomislil,	je	lastni živčni sistem.
Pomislil	je	na moža, ki ga je pred nekaj tedni
Pomislil je na moža, ki ga	je	pred nekaj tedni srečal na ulici: moški
Bila sta nekaj metrov narazen, ko mu	je	levo stran obraza spačil nekakšen krč.
To se mu	je	vnovič zgodilo, ko sta šla ravno drug
sta šla ravno drug mimo drugega: bil	je	samo trzljaj, bliskovit kot pok ob
Spominjal se	je	svoje takratne misli: s tem revežem
svoje takratne misli: s tem revežem	je	konec.
In grozljivo	je	bilo to, da je bilo dejanje samo verjetno
In grozljivo je bilo to, da	je	bilo dejanje samo verjetno čisto nezavedno.
Najbolj resna nevarnost od vseh pa	je	bilo govorjenje v spanju.
Kolikor	je	on vedel, pa ni nobenega načina, da
Zajel	je	sapo in nadaljeval:
Tam	je	ob zidu stala postelja in na mizi nizko
Skominalo ga	je	.
V zvezi z žensko v kletni kuhinji	je	mislil na Katarino, svojo ženo.
Winston	je	bil poročen - se pravi, da je bil nekoč
Winston je bil poročen - se pravi, da	je	bil nekoč poročen, verjetno še vedno,
poročen, verjetno še vedno, kajti kolikor	je	vedel, njegova žena še ni umrla.
Zdelo se mu	je	, da znova vdihava topli, zatohli zadah
Samo raja	je	uporabljala parfum.
V njegovem spominu	je	bil vonj po parfumu neločljivo povezan
Ko	je	šel s tisto žensko, je bil to njegov
Ko je šel s tisto žensko,	je	bil to njegov prvi spodrsljaj v dveh
Druženje s prostitutkami	je	bilo seveda prepovedano.
Toda to	je	bilo eno tistih pravil, ki si jih priložnostno
Bilo	je	nevarno, vendar ni bilo vprašanje življenja
Če so te dobili s prostitutko,	je	to lahko pomenilo pet let v taborišču
In stvar	je	bila precej preprosta, upoštevajoč,
Po revnejših četrteh	je	mrgolelo žensk, ki so se bile pripravljene
Na tihem	je	Partija celo spodbujala k prostituciji,
celo spodbujala k prostituciji, ker jo	je	imela kot ventil za nagone, ki jih
zakonolomstvo ni pomenilo mnogo, dokler	je	bilo tajno in neosrečujoče, in če so
Neodpustljiv zločin pa	je	bila promiskuiteta med člani Partije.
Vendar pa - čeprav	je	bil to eden izmed tistih zločinov,
čistkah brez izjeme priznavali, si	je	bilo težko zamišljati, da se take stvari
Partija ne samo, da	je	nameravala preprečiti moškim in ženskam
nadzorovati, njen pravi, nedeklarirani namen	je	bil odpraviti užitek pri spolnem aktu.
Ne toliko ljubezen kot erotika	je	bila sovražnik, pa naj bo to znotraj
Vse zakone med partijci	je	moral odobriti za ta namen sestavljen
nikdar javno oznanili - dovoljenje	je	bilo vedno zavrnjeno, če je kak par
dovoljenje je bilo vedno zavrnjeno, če	je	kak par zbujal vtis, da se medsebojno
Edini priznani cilj zakona	je	bila ploditev otrok za službo Partiji.
Na spolne odnose	je	bilo treba gledati kot na rahlo gnusno
kot Mladinska protispolna zveza ki	je	zagovarjala popoln celibat za oba spola.
Winston se	je	zavedal, da tega niso čisto resno mislili,
niso čisto resno mislili, vendar se	je	nekje skladalo s celotno partijsko
Partija	je	skušala zadušiti spolni nagon ali pa
Ni vedel, zakaj	je	tako, zdelo pa se je naravno, da mora
Ni vedel, zakaj je tako, zdelo pa se	je	naravno, da mora tako biti.
In kolikor	je	to zadevalo ženske, so bila partijska
Spet	je	pomislil na Katarino.
Moralo	je	biti že devet, deset, enajst let, kar
Nenavadno, kako redkokdaj	je	mislil nanjo.
Včasih	je	lahko za cele dneve pozabil, da je
je lahko za cele dneve pozabil, da	je	bil kdaj poročen.
Partija ni dovoljevala ločitev,	je	pa skoraj spodbujala razhode v primerih,
Katarina	je	bila visoko, svetlolaso, zelo naravno
Imela	je	ponosen, orlovski obraz, obraz, ki
ponosen, orlovski obraz, obraz, ki ga	je	človek imel za aristokratskega vse
da se za njim skriva tako malo, kot	je	sploh mogoče.
Zelo zgodaj v njunem zakonu	je	ugotovil - čeprav morda samo zato,
ugotovil - čeprav morda samo zato, ker	je	poznal njo zaupneje kot druge - da
neumno, vulgarno, prazno glavo, kar jih	je	kdaj spoznal.
bi bila mogla pogoltniti, če ji jo	je	Partija ponudila.
»Živi magnetofonski trak,« jo	je	imenoval sam pri sebi.
Toliko, da se je	je	dotaknil, se je zdelo, da se je zgrozila
Toliko, da se je je dotaknil, se	je	zdelo, da se je zgrozila in otrpnila.
je je dotaknil, se je zdelo, da se	je	zgrozila in otrpnila.
Objemati jo	je	bilo, kot bi objemal leseno soho.
In najbolj čudno	je	bilo to: tudi kadar ga je stiskala
najbolj čudno je bilo to: tudi kadar ga	je	stiskala k sebi, je imel občutek, da
to: tudi kadar ga je stiskala k sebi,	je	imel občutek, da ga obenem z vso močjo
Takšen vtis	je	delala zaradi togosti svojih mišic.
Ležala	je	tam z zaprtimi očmi in se ni ne upirala
ne sodelovala, ampak vdajala: in to	je	človeka izredno begalo in čez čas učinkovalo
Za čudo pa	je	Katarina to zavrnila.
Morata,	je	dejala, če je le mogoče, narediti otroka.
Morata, je dejala, če	je	le mogoče, narediti otroka.
Tako se	je	predstava nadaljevala, redno enkrat
Imela	je	celo navado, da ga je zjutraj spomnila
Imela je celo navado, da ga	je	zjutraj spomnila na to kot na nekaj,
zjutraj spomnila na to kot na nekaj, kar	je	treba opraviti in na kar ne smeta pozabiti.
Dva izraza	je	imela za to.
Eden	je	bil »delati otroke,« drugi pa »najina
»najina dolžnost do Partije («da, res	je	rabila to frazo).
Kmalu	je	prišlo do tega, da ga je obšel občutek
Kmalu je prišlo do tega, da ga	je	obšel občutek prave groze, ko je spet
ga je obšel občutek prave groze, ko	je	spet napočil določeni dan.
Winston	je	neslišno vzdihnil.
Vzel	je	pero in pisal:
Vrgla se	je	na posteljo in nenadoma, brez kakršnegakoli
najbolj grob, strašen način, ki si ga	je	moč zamisliti, dvignila krilo.
Videl se	je	, kako stoji v tisti medli luči svetilke,
občutkom poraza in mržnje v srcu in	je	celo ta trenutek pomešan z mislimi
mislimi na Katarinino belo telo, ki ga	je	hipnotična moč Partije zamrznila za
Toda resnično ljubezensko razmerje	je	bilo skoraj nepojmljiva stvar.
Čistost jim	je	bila skoraj tako globoko vrezana kot
paradami, pesmimi, parolami in koračnicami	je	naravni občutek iz njih izginil.
Razum mu	je	pravil, da mora biti nekaj izjem, njegovo
Vse so bile nezavzetne tako, kot	je	Partija predvidevala, da morajo biti.
In tisto, česar si	je	želel celo bolj od tega, da bi bil
celo bolj od tega, da bi bil ljubljen,	je	bilo, da bi prebil ta zid čednosti,
Uspešno odigran spolni akt	je	upor.
Poželenje	je	miselni zločin.
bilo podobno zapeljevanju, pa čeprav	je	bila njegova žena.
Toda treba	je	bilo zapisati nadaljevanje.
Pisal	je	:
Po temi se	je	borna svetloba parafinske svetilke
Prvikrat	je	žensko lahko popolnoma videl.
Napravil	je	korak proti njej in se nato ustavil,
Boleče se	je	zavedal, koliko je tvegal, ko je prišel
Boleče se je zavedal, koliko	je	tvegal, ko je prišel sem.
se je zavedal, koliko je tvegal, ko	je	prišel sem.
Popolnoma mogoče	je	bilo, da ga bodo patrulje zasačile,
ne da bi opravil tisto, zaradi česar	je	prišel sem -!
Nenadoma se mu	je	pri luči svetilke razkrilo, da je ženska
mu je pri luči svetilke razkrilo, da	je	ženska stara.
Šminko	je	imela tako na debelo namazano na obraz,
tako na debelo namazano na obraz, da	je	delala vtis, da se lahko zlomi kot
Hitro	je	zapisal s čečkajočo pisavo:
Ko sem jo zagledal pri svetlobi,	je	bila čisto stara ženska, stara najmanj
Znova si	je	pritisnil prste na veke.
Končno	je	napisal, toda nič se ni spremenilo.
na ves glas kričal umazane besede,	je	bila tako močna kot prej.
VII »Če je kaj upanja,« (	je	pisal Winston), »je odvisno od raje.«
je kaj upanja,« (je pisal Winston), »	je	odvisno od raje.«
Če	je	bilo kaj upanja, je moralo biti v raji,
Če je bilo kaj upanja,	je	moralo biti v raji, kajti le v teh
Njeni sovražniki, če	je	imela sovražnike, niso imeli nobene
Celo če	je	legendarna Bratovščina res obstajala,
legendarna Bratovščina res obstajala, kar	je	bilo komajda mogoče, si ni bilo moč
Upor	je	pomenil že pogled oči, naklon glasu,
prej ali slej mora priti na misel, da	je	to treba storiti.
Spomnil se	je	, kako se je nekoč sprehajal po ulici,
Spomnil se je, kako se	je	nekoč sprehajal po ulici, polni ljudi,
sprehajal po ulici, polni ljudi, ko	je	silovito vpitje stotine glasov - ženskih
Bil	je	mogočen, strašen krik besa in obupa,
globoki in glasni »Oh‐o‐o‐o‐oh!« ki se	je	širil kot brneče odmevanje zvonov.
Srce mu	je	poskočilo.
Začelo se	je	! je pomislil.
Začelo se je!	je	pomislil.
Ko	je	prišel tja, je zagledal množico dvestotih
Ko je prišel tja,	je	zagledal množico dvestotih ali tristotih
A v tem trenutku se	je	vsesplošni obup razbil v množico posameznih
Videti	je	bilo, da so na eni izmed stojnic prodajali
kakršnokoli vrste kuhinjsko posodo	je	bilo vedno težko dobiti.
Zdaj pa	je	zaloga nepričakovano pošla.
okoli stojnic, obtožujoč trgovca, da	je	dajal nekaterim prednost in da ima
Za trenutek sta jo vlekli, potem pa	je	ročaj odpadel.
Winston ju	je	opazoval z gnusom.
za hip, kakšna skoraj grozljiva moč	je	zvenela v tem kriku iz samo nekaj stotin
Pisal	je	:
To,	je	pomislil, bi skoraj lahko bil prepis
Partija	je	seveda trdila, da je rajo osvobodila
Partija je seveda trdila, da	je	rajo osvobodila suženjstva.
delale v premogovnikih (dejstvo pa	je	bilo, da so ženske še zdaj delale v
Hkrati pa	je	v skladu z načeli dvomišljenja Partija
načeli dvomišljenja Partija učila, da	je	raja po naravi manjvredna in jo je
je raja po naravi manjvredna in jo	je	treba držati v podvrženosti kot živali,
V resnici	je	bilo o raji zelo malo znanega.
Dokler so delali in se plodili,	je	bila druga njihova dejavnost nepomembna.
Prepuščeni sami sebi, kakor živina, ki se	je	izgubila nekje na ravninah Argentine,
tistemu slogu življenja, ki se jim	je	zdel naraven, k nekakemu pradavnemu
sredi življenja in pri šestdesetih jih	je	večina pomrla.
Nekaj agentov Miselne policije se	je	stalno sprehajalo med njimi, širili
Edino, kar se	je	zahtevalo od njih, je bil primitivni
Edino, kar se je zahtevalo od njih,	je	bil primitivni patriotizem, na katerega
primitivni patriotizem, na katerega se	je	bilo mogoče sklicevati, kadar je bilo
se je bilo mogoče sklicevati, kadar	je	bilo potrebno, da privolijo v daljši
kadar so postali nezadovoljni, kar se	je	včasih zgodilo, ni njihovo nezadovoljstvo
ker so bili brez splošnih idej, se	je	osredotočilo le na njihove majhne,
Celo civilna policija	je	pri njih le redkokdaj intervenirala.
Stopnja kriminalitete	je	bila v Londonu izredno visoka, cel
in sleparjev vseh vrst; toda ker se	je	vse to dogajalo le med rajo, ni bilo
V vseh vprašanjih morale jim	je	bilo dovoljeno ravnati se po zakoniku
Kot se	je	glasila partijska parola: »Raja in
Winston se	je	sklonil in previdno popraskal svoj
Spet ga	je	začel srbeti.
h kateri si se spet in spet vračal,	je	bila, da nisi mogel vedeti, kakšno
bila, da nisi mogel vedeti, kakšno	je	bilo življenje pred Revolucijo v resnici.
Iz predala	je	vzel izvod otroškega zgodovinskega
otroškega zgodovinskega učbenika, ki si ga	je	izposodil pri gospe Parsons, in začel
»V starih časih («se	je	glasilo), »pred slavno Revolucijo,
»Bil	je	temen, umazan, reven kraj, kjer je
je temen, umazan, reven kraj, kjer	je	imel komaj kdo dovolj jesti in kjer
»Toda med vso to strašno stisko	je	bilo nekaj velikih, mogočnih in lepih
»Vidite lahko, da	je	oblečen v dolgo črno suknjo, ki so
»To	je	bila uniforma kapitalistov in nihče
»Njihova last	je	bila vsa zemlja, vse hiše, vse tovarne
»Kadar	je	kakšen navaden človek govoril s kapitalistom,
navaden človek govoril s kapitalistom, se	je	moral pripogniti in narediti poklon,
»Poglavar vseh kapitalistov se	je	imenoval Kralj in -«
Pa saj	je	znal preostalo naštevanje na pamet.
Bilo	je	tudi nekaj, kar so imenovali ius primae noctis,
To	je	bil zakon, po katerem je imel vsak
To je bil zakon, po katerem	je	imel vsak kapitalist pravico spati
kapitalist pravico spati z vsako žensko, ki	je	bila zaposlena v eni od njegovih tovarn.
Kako bi lahko vedel, koliko od tega	je	laž?
Morda	je	res, da je povprečnemu človeku zdaj
Morda je res, da	je	povprečnemu človeku zdaj bolje kot
Edini dokaz za nasprotno	je	bil nemi protest v tvojih lastnih kosteh,
Prešinilo ga	je	, da za sodobno življenje nista resnično
telekranov, kaj šele idealom, ki jih	je	skušala doseči Partija.
Njegov večji del	je	bil celo za člana Partije nevtralen
Partije nevtralen in nepolitičen, zadeval	je	garanje po morečih službah, boj za
Vzor, ki ga	je	zasnovala Partija, je bil nekaj velikanskega,
Vzor, ki ga je zasnovala Partija,	je	bil nekaj velikanskega, strašnega in
Resničnost pa	je	bila propadanje, umazana mesta, kjer
Zdelo se mu	je	, da vidi podobo Londona, ogromnega
Sklonil se	je	in se znova popraskal po krčnem tvoru.
Partija	je	na primer trdila, da je danes pismenih
Partija je na primer trdila, da	je	danes pismenih štirideset odstotkov
raje, pred Revolucijo, so govorili,	je	bila ta številka le petnajst odstotkov.
Partija	je	trdila, da znaša umrljivost otrok danes
le stošestdeset promilov, medtem ko	je	bila pred Revolucijo tristo - in tako
Bilo	je	kot enačba z dvema neznankama.
Čisto mogoče, da	je	bila vsaka beseda v zgodovinskih knjigah,
zgodovinskih knjigah, celo tista, ki jo	je	človek sprejel brez pridržka, čista
Kolikor	je	on vedel, ni bilo morda nikoli takih
Vse	je	bilo zavito v meglo.
Preteklost	je	bila izbrisana, pozabljeno je bilo,
Preteklost je bila izbrisana, pozabljeno	je	bilo, da so jo izbrisali, laž je postala
pozabljeno je bilo, da so jo izbrisali, laž	je	postala resnica.
Le enkrat v vsem življenju	je	imel - po dogodku: to je važno - konkreten,
življenju je imel - po dogodku: to	je	važno - konkreten, nezmotljiv dokaz
Držal ga	je	v rokah celih trideset sekund.
Moralo	je	biti leta 1973 - vsekakor približno
Toda tisti pomembni datum	je	bil sedem ali osem let pred tem.
Zgodba se	je	resnično začela sredi šestdesetih let,
Goldstein	je	pobegnil in se skrival neznano kje,
skrival neznano kje, od drugih pa jih	je	nekaj kratko in malo izginilo, medtem
Moralo	je	biti leta 1965, ko so jih aretirali.
Kakor se	je	pogosto dogajalo, so za leto ali več
vohunili za sovražnika (tudi v tem času	je	bil sovražnik Evrazija), priznali,
vodilni vlogi Velikega brata, ki se	je	začela že davno pred uspelo Revolucijo,
Nekaj časa po oprostitvi jih	je	Winston vse tri videl v kavarni Pod kostanjem.
Spominjal se	je	nekakšne prestrašene očaranosti, s
prestrašene očaranosti, s katero jih	je	opazoval iz kotička oči.
Še vedno se jih	je	rahlo držala slava podtalnih bojev
Imel	je	občutek, čeprav so že v tistem času
dejstva in datumi postali nejasni, da	je	poznal njihova imena prej kot pa ime
Nihče, ki	je	kdaj padel v roke Miselni policiji,
začinjenega z nageljnovimi žbicami, kar	je	bilo specialiteta kavarne.
Izmed njih	je	na Winstona naredil največji vtis Rutherford.
Nekdaj	je	bil slaven karikaturist, in njegove
kapitalisti v cilindrih - zdelo se	je	, da se kapitalisti celo na barikadah
Bil	je	velikanski mož z grivo mastnih, sivih
Svoje čase	je	moral biti neznansko močan, zdaj pa
moral biti neznansko močan, zdaj pa	je	njegovo telo lezlo narazen, se nagibalo,
Vzbujal	je	vtis, da ti pred očmi propada, kot
Bila	je	samotna petnajsta ura.
zdaj ni več spominjal, kako to, da	je	bil ob takem času v kavarni.
Lokal	je	bil skoraj prazen.
Pločevinasta glasba	je	cingljala s telekrana.
Natakar jim	je	prinesel nove kozarce gina, čeprav
Na mizi	je	bila šahovnica s postavljenimi figurami,
morda v celoti samo za pol minute, se	je	s telekrani nekaj zgodilo.
Melodija, ki so jo igrali, se	je	menjala in ravno tako tudi ton glasbe.
Vanj	je	vdrlo - pa to je težko opisati.
Vanj je vdrlo - pa to	je	težko opisati.
Bila	je	čudna, počena, rigajoča posmehljiva
rigajoča posmehljiva nota; Winston jo	je	pri sebi imenoval rumena nota.
In potem	je	glas s telekrana zapel:
Toda ko	je	Winston znova pogledal v Rutherfordov
pogledal v Rutherfordov propadli obraz,	je	opazil, da so njegove oči polne solz.
In prvikrat	je	zaznal z nekakšno notranjo grozo, vendar
notranjo grozo, vendar ne vedoč, česa ga	je	groza, da imata oba, Aaronson in Rutherford,
Zdelo se	je	, da so se udeležili novih zarot takoj,
Ubili so jih in njihova usoda	je	bila zapisana v partijskih zgodovinah
Kakšnih pet let po tem, leta 1973,	je	Winston razvijal kup dokumentov, ki
pnevmatične cevi na njegovo delovno mizo, ko	je	naletel na kos papirja, ki je očitno
mizo, ko je naletel na kos papirja, ki	je	očitno neopazno zdrsnil med druge in
Še isti hip, ko ga	je	zravnal, je dojel njegov pomen.
Še isti hip, ko ga je zravnal,	je	dojel njegov pomen.
Bilo	je	pol strani, iztrgane iz Časnika pred
- zgornja polovica strani, tako da	je	nosila tudi datum - in na njej je bila
da je nosila tudi datum - in na njej	je	bila fotografija delegatov za neki
Stvar	je	bila taka, da so vsi trije na obeh
Datum se	je	vtisnil Winstonu v spomin, ker je šlo
se je vtisnil Winstonu v spomin, ker	je	šlo slučajno za kresni dan: toda vsa
slučajno za kresni dan: toda vsa zgodba	je	morala biti zabeležena še na nešteto
Mogoč	je	bil samo en sklep: izpovedi so bile
A to	je	bil konkreten dokaz, bil je košček
A to je bil konkreten dokaz, bil	je	košček odpravljene preteklosti, podoben
To	je	bilo dovolj, da razbije Partijo na
Pri priči se	je	lotil dela.
Kakor hitro	je	opazil, kaj je na fotografiji in kaj
je na fotografiji in kaj pomeni, jo	je	pokril z listom papirja.
Na srečo	je	bila za telekran narobe obrnjena, ko
za telekran narobe obrnjena, ko jo	je	razvil.
Položil si	je	pisalni blok na kolena in odrinil stol,
ni bilo moč nadzorovati in telekran	je	bil dovolj občutljiv, da ga je zaznal.
telekran je bil dovolj občutljiv, da ga	je	zaznal.
Pustil	je	, da je minilo po njegovi presoji deset
Pustil je, da	je	minilo po njegovi presoji deset minut,
njegovi presoji deset minut, medtem pa ga	je	neprestano mučil strah, da ga bo kakšen
Potem	je	fotografijo, ne da bi jo bil znova
Že naslednjo minuto se	je	morda spremenila v pepel.
To	je	bilo pred desetimi, enajstimi leti.
Zanimivo, da se mu	je	dejstvo, da jo je bil držal v rokah,
Zanimivo, da se mu je dejstvo, da jo	je	bil držal v rokah, zdelo pomembno celo
rokah, zdelo pomembno celo zdaj, ko	je	bila sama fotografija in tudi dogodek,
fotografija in tudi dogodek, ki ga	je	ponazarjala, samo še spomin.
Partija kaj manj obvlada preteklost, se	je	spraševal, če je kos dokaza, ki ga
obvlada preteklost, se je spraševal, če	je	kos dokaza, ki ga zdaj ni več, nekoč
Že takrat, ko	je	doživel svoje odkritje, Oceanija ni
Od takrat se	je	marsikaj spremenilo - dve, tri spremembe
- ni se mogel spomniti, koliko jih	je	bilo.
Preteklost ne le da se	je	spremenila, ampak se je spreminjala
ne le da se je spremenila, ampak se	je	spreminjala neprestano.
Najbolj pa ga	je	bolj kot nočna mora tlačilo to, da
Vzel	je	spet pero in pisal:
Vprašal se	je	, tako kot se je vpraševal že tolikokrat
Vprašal se je, tako kot se	je	vpraševal že tolikokrat prej, ali je
je vpraševal že tolikokrat prej, ali	je	morda blazen.
Morda	je	blaznost kratko malo to, da pripadaš
Nekoč	je	bilo znamenje blaznosti, če si verjel,
okoli sonca, danes pa, če si verjel, da	je	preteklost nespremenljiva.
Morda	je	bil on edini, ki to verjame, in če
bil on edini, ki to verjame, in če	je	edini, je blazen.
edini, ki to verjame, in če je edini,	je	blazen.
Toda misel, da	je	blazen, ga ni hudo vznemirjala; strašno
blazen, ga ni hudo vznemirjala; strašno	je	bilo le to, da se morda moti.
Vzel	je	otroško zgodovinsko knjigo in pogledal
Bilo	je	, kot bi pritiskala nanj neka velikanska
nanj neka velikanska sila - nekaj, kar	je	prodiralo v notranjost lobanje, butalo
lastnih prepričanjih, nekaj, kar te	je	tako prepričevalo, da si domala zanikal
Navsezadnje bo Partija oznanila, da	je	dva in dva pet, in moral boš to verjeti.
Neogibno	je	bilo, da bodo morali to prej ali slej
Njihova filozofija	je	na tihem zanikavala ne le veljavnost
Zdrava pamet	je	bila krivoverstvo nad krivoverstvi.
Navsezadnje, kako pa vemo, da	je	dva in dva štiri?
Ali pa, da	je	preteklost nespremenljiva?
obstajata le v človeški zavesti in če	je	samo zavest mogoče nadzorovati - kaj
Zdelo se	je	, da mu je pogum nenadoma sam od sebe
Zdelo se je, da mu	je	pogum nenadoma sam od sebe zrasel.
V njegove misli	je	priplaval O'Brienov obraz, ne da bi
Z večjo gotovostjo kot prej	je	vedel, da je O'Brien na njegovi strani.
večjo gotovostjo kot prej je vedel, da	je	O'Brien na njegovi strani.
Svoj dnevnik	je	pisal za O'Briena in O'Brienu.
Bil	je	kakor neskončno pismo, ki ga nihče
ki ga nihče ne bo nikdar bral, ki pa	je	naslovljeno na nekega človeka in mu
Partija ti	je	govorila, da zavračaj tisto, kar zaznavaš
To	je	bil njen končni in najosnovnejši ukaz.
Srce mu	je	zastalo, ko je pomislil na vso velikansko
Srce mu je zastalo, ko	je	pomislil na vso velikansko moč, ki
pomislil na vso velikansko moč, ki	je	naperjena proti njemu, na lahkoto,
Vse očitno, neumno in resnično	je	treba braniti.
Kamenje	je	trdo, voda je mokra, prosti predmeti
Kamenje je trdo, voda	je	mokra, prosti predmeti padajo proti
vendar tudi postavlja neki važni aksiom,	je	napisal:
Svoboda pomeni svobodo reči, da	je	dva in dva štiri.
Če	je	to zagotovljeno, vse drugo sledi.
VIII Od nekod z dna prehoda	je	priplaval na cesto vonj po praženi
Winston se	je	nehote ustavil.
Za dve sekundi morda se	je	povrnil v na pol pozabljeni svet otroštva.
Potem so loputnila vrata in zazdelo se	je	, da so tako ostro odrezala vonj, kot
Prehodil	je	bil že nekaj kilometrov cest in v krčnem
kilometrov cest in v krčnem tvoru mu	je	kljuvalo.
Že drugič v treh tednih	je	zamudil večer v Občinskem centru:
rekreacije; počenjati karkoli, kar	je	imelo okus po samoti, celo če si šel
celo če si šel čisto sam na sprehod,	je	bilo vedno nekoliko nevarno.
Novorek	je	imel za to izraz: lastživljenje, in
imel za to izraz: lastživljenje, in to	je	pomenilo individualizem in ekscentričnost.
Toda ko	je	nocoj prišel iz Ministrstva, ga je
je nocoj prišel iz Ministrstva, ga	je	zapeljal nežni aprilski zrak.
Nebo	je	bilo bolj toplo in modro kot kdaj v
tovarištvo, podmazano z ginom, vse to se mu	je	nenadoma zazdelo neznosno.
Nagonsko se	je	obrnil od avtobusne postaje in se potepel
»Če je kaj upanja.«	je	napisal v dnevnik, »je odvisno od raje.«
kaj upanja.« je napisal v dnevnik, »	je	odvisno od raje.«
Bil	je	nekje v motnih, rjavkastih zloglasnih
severovzhodno od tistega kraja, kjer	je	bila nekoč postaja Sv. Pankracij.
Hodil	je	po tlakovani ulici majhnih, dvonadstropnih
Kakšna četrtina oken v ulici	je	bila razbita in zakrpana z lepenko.
se ni zmenila za Winstona, nekaj jih	je	gledalo s prikrito radovednostjo.
Winston	je	ujel drobce pogovora, ko se je približal.
Winston je ujel drobce pogovora, ko se	je	približal.
»Lahko	je	kritizirati,« sem rekla, »ampak ti
»Oh,«	je	rekla druga, »to je tisto.«
»Oh,« je rekla druga, »to	je	tisto.«
»Natanko tako	je	.«
ga v sovražni tišini preučevali, ko	je	šel mimo.
Pravzaprav	je	bilo neprevidno, da so te videli na
»	Je	to tvoja običajna pot domov?«
neobičajni poti, ampak za Miselno policijo	je	dovolj, da si opozoril nase.
Nenadoma se	je	ulica vznemirila.
Iz hiše nekaj korakov prek Winstonom	je	skočila mlada ženska, pograbila majhnega
ženska, pograbila majhnega otroka, ki se	je	igral v luži, ovila predpasnik okrog
Isti hip	je	neki moški v črni, harmonikasti obleki,
v črni, harmonikasti obleki, ki se	je	pojavil iz sosednje ulice, stekel k
»Parnik!«	je	zaklical.
Vzdevek »parnik«	je	raja iz neznanega razloga nadela raketnim
Winston se	je	bliskovito vrgel na obraz.
Raja	je	imela skoraj vedno prav, kadar te
imela skoraj vedno prav, kadar te	je	opozorila na podobne stvari.
Zdelo se	je	, da imajo nekakšen nagon, ki jim pove
Winston	je	sklenil roke okrog glave.
Zaslišalo se	je	grmenje in zdelo se je, da se tlak
Zaslišalo se je grmenje in zdelo se	je	, da se tlak dviga, toča lažjih predmetov
dviga, toča lažjih predmetov se mu	je	usula na hrbet.
Ko	je	vstal, je opazil, da je pokrit s koščki
Ko je vstal,	je	opazil, da je pokrit s koščki stekla
Ko je vstal, je opazil, da	je	pokrit s koščki stekla z najbližjega
Odšel	je	dalje.
Bomba	je	porušila skupino hiš dvesto metrov
Črn oblak dima	je	visel na nebu, pod njim pa oblak prahu
oblak prahu od ometa, v katerem se	je	okoli ruševin že zbirala množica.
Na cesti pred njim	je	ležal kupček ometa in na sredini je
je ležal kupček ometa in na sredini	je	lahko videl živo rdečo sled.
Ko	je	prišel tja, je videl, da je človeška
Ko je prišel tja,	je	videl, da je človeška roka, odrezana
Ko je prišel tja, je videl, da	je	človeška roka, odrezana v zapestju.
Razen ob krvavem štrclju	je	bila roka tako zelo bela, da je spominjala
štrclju je bila roka tako zelo bela, da	je	spominjala na kos malte.
Brcnil jo	je	v jarek in, da bi se izognil množici,
V treh ali štirih minutah	je	bil izven območja, ki ga je poškodovala
minutah je bil izven območja, ki ga	je	poškodovala bomba, in umazano, živahno
umazano, živahno poulično življenje se	je	nadaljevalo, kot bi se ne bilo zgodilo
Bilo	je	že blizu osme ure in trgovine s pijačo,
osme ure in trgovine s pijačo, ki jih	je	obiskovala raja (imenovali so jih »krčme«),
se neprestano odpirala in zapirala,	je	prihajal vonj po urinu, žaganju in
V kotu, ki ga	je	oblikovalo navzven pomaknjeno hišno
tesno drug ob drugem moški, srednji	je	držal preganjen časnik, ki sta ga druga
Še preden se jim	je	Winston dovolj približal, da bi videl
bi videl izraz na njihovih obrazih,	je	lahko opazil zatopljenost v vsaki črti
Bil	je	nekaj korakov oddaljen od njih, ko
nekaj korakov oddaljen od njih, ko se	je	gruča nenadoma razbila in dva moža
Za trenutek se	je	celo zdelo, da bo prišlo do udarcev.
»Ja, pa	je	zadela!«
»Ja, sedmica	je	zadela!«
»Na štiri nula sedem se	je	končala.«
»Bilo	je	februarja - drugi teden v februarju.«
»Oh, drži jezik!«	je	rekel tretji.
Ko	je	Winston prehodil trideset metrov, se
Winston prehodil trideset metrov, se	je	ozrl.
tedenskimi izplačili velikanskih vsot	je	bila edini javni dogodek, za katerega
edini javni dogodek, za katerega se	je	raja resno zanimala.
Verjetno	je	živelo nekaj milijonov raje, ki ji
živelo nekaj milijonov raje, ki ji	je	bila loterija poglavitni, če že ne
Bila	je	njihova radost in norost, njihovo blažilo
Kadar	je	šlo za loterijo, so bili celo tisti,
Celo pleme ljudi se	je	kratko malo preživljalo s prodajanjem
imel nič opraviti pri loteriji, ki jo	je	vodilo Ministrstvo obilja, toda zavedal
Ministrstvo obilja, toda zavedal se	je	(pravzaprav so se tega zavedali vsi
Toda, če	je	bilo kaj upanja, je bilo odvisno od
Toda, če je bilo kaj upanja,	je	bilo odvisno od raje.
Tega se	je	bilo treba oprijeti.
Ko si misel oblikoval v besede,	je	zvenela razumno, ko pa si pogledal
ljudi, ki so na cesti hodili mimo tebe,	je	to postalo stvar vere.
Ulica, v katero	je	zavil, se je spuščala navzdol, imel
Ulica, v katero je zavil, se	je	spuščala navzdol, imel je občutek,
zavil, se je spuščala navzdol, imel	je	občutek, da je tu nekoč že bil in da
spuščala navzdol, imel je občutek, da	je	tu nekoč že bil in da je nekje blizu
občutek, da je tu nekoč že bil in da	je	nekje blizu glavna cesta.
Od nekod pred njim	je	prihajal hrup vreščečih glasov.
Ulica	je	v ostrem kotu zavila in se končala
zavila in se končala s stopniščem, ki	je	vodilo v nizko ležečo uličico, kjer
vodilo v nizko ležečo uličico, kjer	je	nekaj branjevcev prodajalo shirano
V tem trenutku se	je	Winston spomnil, kje je.
Uličica	je	vodila na glavno cesto in za prvim
prvim ovinkom, niti pet minut daleč,	je	bila starinarna, kjer je kupil zvezek,
minut daleč, je bila starinarna, kjer	je	kupil zvezek, ki je bil zdaj njegov
starinarna, kjer je kupil zvezek, ki	je	bil zdaj njegov dnevnik.
majhni knjigarni, nedaleč od tod, si	je	kupil peresnik in stekleničko črnila.
Na vrhu stopnic	je	za trenutek postal.
Na drugi strani ulice	je	bila umazana majhna gostilna z okni,
brki, ki so mu štrleli kakor raku,	je	odrinil nihajna vrata in vstopil.
Medtem, ko	je	stal in ga opazoval, je Winstonu prišlo
Medtem, ko je stal in ga opazoval,	je	Winstonu prišlo na misel, da je bil
opazoval, je Winstonu prišlo na misel, da	je	bil starec, ki jih je imel zdaj najmanj
na misel, da je bil starec, ki jih	je	imel zdaj najmanj osemdeset, že srednjih
najmanj osemdeset, že srednjih let, ko se	je	začela Revolucija.
Če	je	bil živ še kdo, ki bi lahko dal pravo
življenjskih razmerah v začetku stoletja,	je	bil lahko samo iz raje.
Nenadoma	je	Winstonu prišel na misel tisti odlomek
odlomek iz učbenika zgodovine, ki ga	je	prepisal v svoj dnevnik, in nora misel
prepisal v svoj dnevnik, in nora misel ga	je	prevzela.
»Kako	je	bilo v tistih časih?«
Naglo, da bi ne imel časa za strah, se	je	spustil po stopnišču in prečkal ozko
To	je	bila seveda norost.
obiskovanju njihovih lokalov, toda dejanje	je	bilo veliko preveč nenavadno, da bi
Odrinil	je	vrata in ostuden sirast vonj po kislem
ostuden sirast vonj po kislem pivu mu	je	udaril v obraz.
Ko	je	vstopil, se je hrup glasov zmanjšal
Ko je vstopil, se	je	hrup glasov zmanjšal približno za polovico.
Na hrbtu	je	lahko čutil, da vsi upirajo oči v njegov
so jih metali na drugem koncu sobe,	je	za celih trideset sekund prenehala.
Starec, katerega	je	zasledoval, je stal pri točilni mizi
Starec, katerega je zasledoval,	je	stal pri točilni mizi in se prepiral
so stali naokoli s kozarci v rokah,	je	opazovala prizor.
	je	rekel starec ter bojevito zravnal ramena.
»Kaj za vraga pa	je	polič?«
	je	rekel gostilničar, naslanjajoč se s
se za gostilničarja, pa ne ve, kaj	je	polič.«
»Polič	je	polovica kvarta in štirje kvarti dajo
»Nikdar nisem slišal zanje,«	je	kratko odvrnil gostilničar.
»Liter in pol litra - to	je	vse, kar nudimo.«
»Jaz pa hočem polič,«	je	vztrajal starec.
mladi, smo bili mi vsi še na drevesih,«	je	rekel gostilničar in namignil drugim
Razlegel se	je	krohot in zdelo se je, da je zadrega,
Razlegel se je krohot in zdelo se	je	, da je zadrega, ki jo je povzročil
Razlegel se je krohot in zdelo se je, da	je	zadrega, ki jo je povzročil Winstonov
in zdelo se je, da je zadrega, ki jo	je	povzročil Winstonov prihod, izginila.
Belo poraščeni starčev obraz	je	rožnato zardel.
Obrnil se	je	, mrmrajoč sam pri sebi, in se zadel
Ta ga	je	prijel pod roko.
	je	rekel.
»Prijazni ste,«	je	rekel oni in spet vzravnal ramena.
Zdelo se	je	, da ni opazil Winstonovega modrega
»Polič!«	je	napadalno dodal gostilničarju.
Natakar	je	nalil dvakrat po pol litra temno rjavega
v kozarca iz debelega stekla, ki ju	je	splaknil v vedru pod pultom.
Pivo	je	bila edina pijača, ki si jo lahko dobil
Raja naj bi ne pila gina, vendar	je	v praksi na zelo preprost način prišla
Igra z metanjem puščic se	je	spet razživela in skupina mož pri točilni
razživela in skupina mož pri točilni mizi	je	začela pogovor o loterijskih srečkah.
Winstonova navzočnost	je	bila za hip pozabljena.
Pod oknom	je	bila miza, kjer bi se s starcem lahko
To	je	bilo strašno nevarno, a vsaj telekrana
telekrana v sobi ni bilo, o čemer se	je	Winston prepričal takoj, ko je vstopil.
čemer se je Winston prepričal takoj, ko	je	vstopil.
»Lahko bi mi natočil polič,«	je	godrnjal starec, ko je položil predse
natočil polič,« je godrnjal starec, ko	je	položil predse svoj kozarec.
»Cel liter	je	pa preveč.«
videti od takrat, ko ste bili že mladi,«	je	tipajoče rekel Winston.
stranišča za moške, kot bi pričakoval, da	je	gostilna tisti kraj, kjer so se zgodile
»Pivo	je	bilo boljše,« je končno rekel.
»Pivo je bilo boljše,«	je	končno rekel.
»Ko sem bil mlad,	je	bilo lahko pivo - wallop smo mu rekli
»To	je	bilo seveda pred vojno.«
»Katera vojna	je	bila to?«
	je	vprašal Winston.
»Vse vojne,«	je	nedoločno odvrnil starec.
Dvignil	je	kozarec in spet vzravnal ramena.
jabolko na njegovem suhem vratu se	je	začelo presenetljivo hitro premikati
hitro premikati gor in dol in pivo	je	izginilo.
Winston	je	odšel k pultu in se vrnil z novima
Zdelo se	je	, da je starec pozabil na svoje predsodke
Zdelo se je, da	je	starec pozabil na svoje predsodke proti
»Veliko starejši ste od mene,«	je	rekel Winston.
»Vi se lahko spominjate, kako	je	bilo v starih časih pred Revolucijo.«
»Zgodovinske knjige pravijo, da	je	bilo življenje pred Revolucijo popolnoma
»Da	je	bilo strašno zatiranje, krivičnost
ko so imeli devet let, po deset jih	je	spalo v eni sobi.«
»Istočasno pa	je	bilo nekaj, malo ljudi, samo nekaj
»Imeli so vse, kar	je	bilo moč imeti.«
Starec se	je	nenadoma razveselil.
»Prav to	je	tudi meni včeraj padlo na pamet.«
»In to	je	bilo - ne morem vam povedati datuma,
vam povedati datuma, ampak moralo	je	biti že pred petdesetimi leti.«
»Seveda	je	bil samo izposojen za to priložnost,
»To o cilindrih ni zelo važno,«	je	potrpežljivo rekel Winston.
»Stvar	je	v tem, da so bili ti kapitalisti -
»Vse	je	obstajalo le v njihovo dobro.«
so spali z vašimi hčerami, če se jim	je	zahotelo.«
vas dali prebičati z nečim, kar se	je	imenovalo mačka na devet repov.«
kadar si šel mimo njih, vsak kapitalist	je	hodil naokrog z gručo lakajev, ki -«
Starcu se	je	obraz spet razjasnil.
»Lakaji!«	je	vzkliknil.
»No, to	je	spet beseda, ki je že dolgo nisem slišal.«
»Spominjam se, - oh, tega	je	že davno - da sem včasih hodil v Hyde Park
ne bi več mogel povedati, ampak bil	je	zares dober govornik.«
»Še pol premalo jim	je	povedal.«
»Lakaji,«	je	rekel.
»Paraziti - to	je	bil nekdo drug.«
»In hijene - zares jim	je	rekel hijene.«
»Seveda	je	bil povezan z laburistično stranko,
Winston	je	imel občutek, da govorita drug mimo
»Kar bi rad vedel,	je	tole,« je rekel »Ali imate občutek,
»Kar bi rad vedel, je tole,«	je	rekel »Ali imate občutek, da ste danes
»Lordska zbornica,« ga	je	zamišljeno prekinil starec.
»Kar vas vprašujem,	je	tole: So vas bili ti ljudje zmožni
»Ali	je	res, na primer, da ste jim morali reči
Zdelo se	je	, da starec globoko razmišlja.
Popil	je	kakšno četrtino piva, preden je odgovoril.
Popil je kakšno četrtino piva, preden	je	odgovoril.
»Ja,«	je	rekel, »všeč jim je bilo, če si se
»Ja,« je rekel, »všeč jim	je	bilo, če si se dotaknil klobuka pred
»To	je	bil znak spoštovanja.«
»In	je	bilo običajno - samo navajam, kar sem
kar sem bral v zgodovinski knjigi -	je	bilo običajno, da so vas ti ljudje
»Eden me	je	enkrat porinil,« je rekel starec.
»Eden me je enkrat porinil,«	je	rekel starec.
»Bilo	je	v noči po dirkah s čolni - no in na
»Bil	je	gospodič - v beli srajci, cilindru
»Jadral	je	sem pa tja po pločniku in po nesreči
ovratnik in mi primaže tako, da me	je	skoraj poslal pod kolesa avtobusa.
Winstona	je	prevzel občutek nemoči.
Starčev spomin	je	bil en sam kup nepomembnih malenkosti.
Še zadnjič	je	poskusil.
»Mogoče nisem bil dovolj jasen,«	je	rekel.
»Kar bi rad povedal,	je	tole.«
rekli, kolikor se pač spominjate, da	je	bilo življenje leta 1925 boljše, kot
bilo življenje leta 1925 boljše, kot	je	danes ali slabše?«
Starec	je	zamišljeno pogledal na tarčo.
Izpil	je	svoje pivo bolj počasi kot prej.
Ko	je	spregovoril, je imel njegov glas potrpežljiv,
Ko je spregovoril,	je	imel njegov glas potrpežljiv, filozofski
»Vem, kaj pričakujete, da bom rekel,«	je	dejal.
»Človek	je	zdrav in močan, ko je mlad.«
»Človek je zdrav in močan, ko	je	mlad.«
me včasih presneto dajejo, moj mehur	je	pa sploh strašen.«
»To pa	je	velika reč.«
»Pa niti hotel nisem, kar	je	še več.«
Winston se	je	naslonil na okensko polico.
Ravnokar	je	hotel kupiti še nekaj piva, ko je starec
Ravnokar je hotel kupiti še nekaj piva, ko	je	starec nenadoma vstal in hitro smuknil
Izredni kozarec piva	je	že deloval.
Winston	je	obsedel še minuto ali dve, strmeč
Čez največ dvajset let,	je	pomislil, na veliko in preprosto vprašanje:
na veliko in preprosto vprašanje: »	Je	bilo življenje pred Revolucijo boljše
že zdaj ni več dalo odgovoriti, ker	je	bila peščica preživelih iz starega
zapisani dokumenti ponarejeni - ko se	je	to zgodilo, potem je trditev Partije,
ponarejeni - ko se je to zgodilo, potem	je	trditev Partije, da je izboljšala okoliščine
zgodilo, potem je trditev Partije, da	je	izboljšala okoliščine človeškega življenja,
V tem trenutku se	je	tok njegovih misli sunkoma pretrgal.
Ustavil se	je	in pogledal navzgor.
Bil	je	v ozki ulici, kjer je bilo med stanovanjske
Bil je v ozki ulici, kjer	je	bilo med stanovanjske hiše pomešanih
Zdelo se mu	je	, da kraj pozna.
Stal	je	pred tisto starinarno, kjer je bil
Stal je pred tisto starinarno, kjer	je	bil kupil zvezek.
Strah ga	je	zbodel pri srcu.
Že to, da si	je	kupil zvezek, je bilo dovolj neprevidno
Že to, da si je kupil zvezek,	je	bilo dovolj neprevidno dejanje.
In prisegel si	je	, da ga nikdar več ne bo blizu.
Pa vendar so ga tisti trenutek, ko	je	dovolil svojim mislim, da prosto tavajo,
Dnevnik	je	začel pisati prav zato, ker je upal,
Dnevnik je začel pisati prav zato, ker	je	upal, da se bo s tem obvaroval pred
Hkrati	je	opazil, da je trgovina še vedno odprta,
Hkrati je opazil, da	je	trgovina še vedno odprta, čeprav je
je trgovina še vedno odprta, čeprav	je	bila ura že skoraj enaindvajset.
znotraj, kot pa če postava na pločniku,	je	prestopil prag.
bi se verjetno lahko izgovoril, da	je	skušal kupiti britvice.
Lastnik	je	ravnokar prižigal visečo oljenko, od
prižigal visečo oljenko, od katere	je	prihajal neprijeten, a prijazen vonj.
Bil	je	mož kakšnih šestdesetih let, slaboten
natančne in blage kretnje, pa to, da	je	nosil zastarelo suknjo iz črnega žameta,
zastarelo suknjo iz črnega žameta, mu	je	dajalo nedoločen videz intelektualca,
Njegov glas	je	bil mehak in kot zastrt in imel je
je bil mehak in kot zastrt in imel	je	pravilnejši naglas kot večina raje.
»Spoznal sem vas že na pločniku,«	je	nemudoma rekel.
»Vi ste tisti gospod, ki	je	kupil dekliško spominsko knjigo.«
»Iz zelo lepega papirja	je	bila, zares.«
Iznad očal	je	poškilil po Winstonu.
»Šel sem mimo,«	je	nedoločno dejal Winston.
»Tudi prav,«	je	odvrnil oni.
Opravičujoče	je	zmignil z mehko roko.
»Saj vidite, kako	je	, prazna trgovina, bi lahko rekli.«
»Med nama rečeno, trgovina s starinami	je	tik pred svojim koncem.«
»Pohištvo, porcelan, steklenina - vse to se	je	polagoma razbilo.«
»In seveda tudi kovinska roba	je	večinoma že izginila.«
Majhna notranjost trgovine	je	bila pravzaprav neudobno polna, a v
Površina tal	je	bila zelo skrčena, ker je vsenaokrog
Površina tal je bila zelo skrčena, ker	je	vsenaokrog sten stalo brez števila
Ko se	je	Winston razgledoval po mizi, je njegov
se je Winston razgledoval po mizi,	je	njegov pogled pritegnila neka okrogla
neka okrogla in gladka stvar, ki se	je	mehko svetila v luči svetilke, in dvignil
svetila v luči svetilke, in dvignil jo	je	.
Bil	je	težak kos stekla, na eni strani ukrivljen,
ukrivljen, in na drugi raven, tako da	je	skoraj ustvarjal poloblo.
nežnost, podobno kot pri dežni kaplji,	je	bila v barvi in obdelavi stekla.
povečanem zaradi ukrivljene površine,	je	bila neka čudna, rožnata, nagubana
čudna, rožnata, nagubana stvar, ki ga	je	spominjala na vrtnico ali pa na morsko
»Kaj	je	to?«
	je	očaran vprašal Winston.
»To	je	korala,« je odvrnil starec.
»To je korala,«	je	odvrnil starec.
»Morala	je	priti iz Indijskega oceana.«
»Videti pa	je	, da še prej.«
»Čudovita	je	,« je rekel Winston.
»Čudovita je,«	je	rekel Winston.
»Čudovita	je	,« je oni priznavajoče ponovil. - »Ampak
»Čudovita je,«	je	oni priznavajoče ponovil. - »Ampak
Zakašljal	je	.
»Spominjam se časov, ko	je	takale stvar veljala osem funtov, osem
veljala osem funtov, osem funtov pa	je	bilo - no, ne morem preračunati, ampak
pristne starine - še teh nekaj, kar jih	je	še ostalo?«
Winston	je	nemudoma plačal štiri dolarje in spustil
Tisto, kar ga	je	na njem privlačilo, ni bila toliko
bila toliko lepota kot vzdušje, ki se	je	zdelo, da ga je stvar imela v sebi
kot vzdušje, ki se je zdelo, da ga	je	stvar imela v sebi s tem, da je pripadala
ga je stvar imela v sebi s tem, da	je	pripadala neki popolnoma drugačni dobi,
pripadala neki popolnoma drugačni dobi, kot	je	sedanja.
ni bilo enako nobenemu steklu, ki ga	je	kdaj videl.
Predmet pa	je	bil še enkrat privlačnejši zaradi svoje
svoje očitne nekoristnosti, čeprav	je	lahko uganil, da so ga namenili za
V žepu	je	bil predmet zelo težak, vendar na srečo
Bilo	je	zelo nenavadno in celo kompromitirajoče,
nenavadno in celo kompromitirajoče, da ga	je	imel v lasti član Partije.
Vse staro in zato tudi vse lepo	je	bilo vedno nekoliko sumljivo.
Starec	je	postal opazno bolj veder, ko je dobil
Starec je postal opazno bolj veder, ko	je	dobil štiri dolarje.
Winston	je	spoznal, da bi bil privolil tudi v
zgoraj, ki bi jo morda radi videli,«	je	dejal.
Prižgal	je	drugo svetilko in s sključenim hrbtom
ki ni bila obrnjena na cesto, ampak	je	gledala na tlakovano dvorišče in gozd
Winston	je	opazil, da je pohištvo še vedno razporejeno
Winston je opazil, da	je	pohištvo še vedno razporejeno tako,
Po tleh	je	bil pogrnjen kos preproge, slika ali
Starinska steklena ura	je	tiktakala na kaminskem napušču.
Pod oknom	je	stala ogromna postelja, ki je zavzemala
oknom je stala ogromna postelja, ki	je	zavzemala skoraj četrtino sobe in na
zavzemala skoraj četrtino sobe in na njej	je	bila še vedno žimnica.
»Živela sva tukaj vse do ženine smrti,«	je	na pol opravičujoče rekel starec.
»No, tole	je	lepa mahagonijeva postelja, oziroma
Svetilko	je	držal visoko dvignjeno, da bi tako
vso sobo, in v topli, močni svetlobi	je	bila soba nenavadno privlačna.
Winstonu	je	šinila v glavo misel, da bi bilo verjetno
To	je	bila divja, nemogoča namera, ki jo
bila divja, nemogoča namera, ki jo	je	bilo treba čimprej opustiti, a soba
bilo treba čimprej opustiti, a soba	je	prebudila v njem neko domotožje,
Zazdelo se mu	je	, da natanko ve, kako se počutiš, če
»Oh,«	je	odvrnil starec, »nikdar nisem imel
»Predrago	je	.«
»No, tamle v kotu	je	lepa sklepna mizica.«
V drugem kotu	je	stala majhna knjižna omara in Winston
majhna knjižna omara in Winston se	je	nameril proti njej.
V nji	je	bila sama ropotija.
Bilo	je	komaj verjetno, da je kje v Oceaniji
Starec, ki	je	še vedno držal svetilko, je stal pred
Starec, ki je še vedno držal svetilko,	je	stal pred sliko v temno rdečem okviru,
pred sliko v temno rdečem okviru, ki	je	visela poleg kamina, nasproti postelje.
mogoče zanimate za stare bakroreze -«	je	obotavljivo rekel.
Winston se	je	približal, da bi si ogledal sliko.
Bila	je	litografija ovalnega poslopja s pravokotnimi
Okoli poslopja	je	tekla ograja in v prizidku zadaj je
je tekla ograja in v prizidku zadaj	je	stalo nekaj, kar je bilo videti kot
prizidku zadaj je stalo nekaj, kar	je	bilo videti kot kip.
Winston	je	nekaj trenutkov strmel v podobo.
Zdela se mu	je	nekam znana, čeprav se kipa ni spominjal.
»Okvir	je	pritrjen na steno,« je rekel starec,
»Okvir je pritrjen na steno,«	je	rekel starec, »ampak lahko vam ga odvijem,
»Poznam to stavbo,«	je	končno dejal Winston.
»Zdaj	je	že ruševina.«
»Tako	je	, zraven sodne palače.«
»Bila	je	bombardirana - oh, že pred mnogimi
»Svoje čase	je	bila cerkev.«
Opravičujoče se	je	nasmehnil, kot bi se zavedal, da govori
»Kaj	je	to?«
	je	vprašal Winston.
limone, poje zvon pri Sv. Klementinu, to	je	bila pesmica, ki smo jo peli, ko sem
»To	je	bila nekakšna igra.«
lahko spodaj in kadar so prišli do Tu	je	sekira, da ti preseka vrat , so roke
Winston	je	ugibal, kateremu stoletju pripada cerkev.
Vedno	je	bilo težko ugotoviti starost kakega
Za vse, kar	je	bilo veliko in mogočno, če je bilo
vse, kar je bilo veliko in mogočno, če	je	bilo seveda na videz novo, so avtomatično
novo, so avtomatično proglasili, da	je	bilo zgrajeno po Revoluciji, medtem
bilo zgrajeno po Revoluciji, medtem ko	je	bilo vse, kar je bilo očitno starejšega
Revoluciji, medtem ko je bilo vse, kar	je	bilo očitno starejšega datuma, pripisano
pripisano neki megleni dobi, ki se	je	imenovala srednji vek.
Za stoletja kapitalizma	je	veljalo, da niso naredila ničesar,
kar bi lahko osvetlilo preteklost,	je	bilo sistematično spremenjeno.
»Nisem vedel, da	je	bila to kdaj cerkev,« je dejal.
vedel, da je bila to kdaj cerkev,«	je	dejal.
»Pa jih	je	pravzaprav še veliko ostalo,« je rekel
jih je pravzaprav še veliko ostalo,«	je	rekel starec, »čeprav sedaj rabijo
»Ampak, kako	je	že šla tista pesem?«
zvon pri Sv. Martinu. »No, to	je	vse, česar se lahko spomnim.«
»Novec, to	je	bil majhen kovanec, približno tak kot
»Kje	je	bil Sv. Martin?«
	je	vprašal Winston.
Winston	je	tisti kraj dobro poznal.
Tam	je	bil muzej, ki so ga rabili za propagandne
Martin v Polju, so ji običajno rekli,«	je	dejal starec, »čeprav se ne spominjam,
A postal	je	še nekaj minut in se pogovarjal s starcem,
se pogovarjal s starcem, ki mu, kot	je	odkril, ni bilo ime Weeks - kot si
Zdelo se	je	, da je gospod Charrington vdovec, star
Zdelo se je, da	je	gospod Charrington vdovec, star triinšestdeset
Ves ta čas	je	nameraval spremeniti ime nad izložbo,
Med vsem njunim pogovorom	je	na pol zapomnjena pesem zvenela v Winstonovi
Zdelo se mu	je	, da sliši, kako pritrkavajo z enega
Odšel	je	od gospoda Charringtona in se sam spustil
Že se	je	odločil, da bo po nekem primernem premoru
Resna norost	je	bila, da se je vrnil sem po tistem,
Resna norost je bila, da se	je	vrnil sem po tistem, ko je kupil dnevnik,
bila, da se je vrnil sem po tistem, ko	je	kupil dnevnik, ne da bi bil vedel,
kupil dnevnik, ne da bi bil vedel, ali	je	lastnik trgovine zanesljiv.
Da,	je	spet pomislil, vrnil se bo.
načrt, da bi najel sobo na vrhu stopnic,	je	spet za trenutek spreletel njegove
Za pet sekund morda ga	je	navdušenje naredilo brezskrbnega in
navdušenje naredilo brezskrbnega in stopil	je	na cesto, ne da bi bil prej vsaj poblisnil
Začel	je	celo mrmrati na improvizirano melodijo
Sv. Martinu. Nenadoma pa mu	je	zledenela kri in zvodenelo drobovje.
Postava v modrem kombinezonu	je	prihajala po cesti, niti deset metrov
Bilo	je	tisto dekle z Oddelka za književnost,
Svetloba	je	ugašala, a prepoznal jo je brez težave.
Svetloba je ugašala, a prepoznal jo	je	brez težave.
Pogledala mu	je	naravnost v obraz, potem pa hitro šla
Za nekaj trenutkov	je	bil Winston preveč paraliziran, da
Potem	je	zavil na desno in težko odšel dalje,
Vsekakor pa	je	bilo rešeno eno vprašanje.
Morala mu	je	slediti sem, kajti ni bilo verjetno,
Če	je	bila res agentka Miselne policije,
vohunka, ki jo podžiga velika zagnanost,	je	bilo komaj pomembno.
Dovolj	je	bilo to, da ga opazuje.
Mogoče ga	je	tudi videla, da je odšel v gostilno.
Mogoče ga je tudi videla, da	je	odšel v gostilno.
Hoja ga	je	utrujala.
Steklena krogla v žepu mu	je	na vsakem koraku udarjala ob stegno
vsakem koraku udarjala ob stegno in bil	je	že na pol odločen, da jo vzame ven
Najhujša pa	je	bila bolečina v trebuhu.
Za nekaj trenutkov	je	imel občutek, da bo umrl, če ne pride
Potem	je	krč popustil in za njim je ostala topa
Potem je krč popustil in za njim	je	ostala topa bolečina.
Ulica	je	bila slepa.
Winston se	je	ustavil, stal nekaj trenutkov, razmišljajoč,
Ko se	je	obrnil, se mu je zazdelo, da je dekle
Ko se je obrnil, se mu	je	zazdelo, da je dekle šlo mimo pred
se je obrnil, se mu je zazdelo, da	je	dekle šlo mimo pred največ tremi minutami
Vendar	je	načrt takoj opustil, kajti celo misel
misel na kakršenkoli telesni napor mu	je	bila neznosna.
Poleg tega	je	bila mlada in močna ter bi se branila.
Pomislil	je	tudi, da bi odhitel v Občinski center
Toda tudi to	je	nemogoče.
Smrtna utrujenost ga	je	prevzela.
Želel si	je	samo hitro priti domov, sesti in biti
Ura	je	bila že dvaindvajset in več, ko je
je bila že dvaindvajset in več, ko	je	prišel v stanovanje.
Odšel	je	v kuhinjo in izpil skoraj polno skodelico
Potem	je	odšel k mizi v niši, sedel in vzel
Na telekranu	je	medtem ženski glas glasno prepeval
Sedel,	je	strmeč v marmorirane platnice zvezka
Mnogo izginotij	je	bilo pravzaprav samomorov.
Z začudenjem	je	pomislil na biološko nekoristnost bolečine
v odrevenelost ravno v trenutku, ko	je	potreben izjemen napor.
toda ravno zaradi izjemne nevarnosti	je	izgubil moč za dejanje.
Presunilo ga	je	spoznanje, da se v kritičnem trenutku
Celo zdaj, pod vplivom alkohola, mu	je	topa bolečina v trebuhu onemogočala,
In tako	je	zmeraj, je pomislil, pri vseh dozdevno
In tako je zmeraj,	je	pomislil, pri vseh dozdevno herojskih
ladji; poslanstvo, ki se zanj bojuješ,	je	vedno pozabljeno, kajti telo ti narašča
omrtvičen od groze ali ne tuliš od bolečin,	je	življenje od minute do minute le boj
Odprl	je	dnevnik.
Važno	je	bilo, da nekaj zapiše.
Ženska na telekranu	je	začela novo pesem.
Imel	je	občutek, da se mu je njen glas zažrl
Imel je občutek, da se mu	je	njen glas zažrl v možgane kot nazobčani
Skušal	je	misliti na O'Briena, za katerega ali
O'Briena, za katerega ali kateremu	je	pisal dnevnik, a namesto tega je začel
kateremu je pisal dnevnik, a namesto tega	je	začel misliti na tisto, kar se mu bo
smrtjo (nihče ni govoril o tem, a vedel	je	vsakdo ) je bil še postopek priznavanja,
govoril o tem, a vedel je vsakdo )	je	bil še postopek priznavanja, ki si
Zakaj	je	bilo treba prenesti vse to, ko pa je
je bilo treba prenesti vse to, ko pa	je	bil konec vedno isti?
Kadar si zagrešil miselni zločin,	je	bilo gotovo, da boš do nekega dne mrtev.
Zakaj ti	je	potem morala ta strahota, ki ni ničesar
Z malo več uspeha kot prej si	je	skušal priklicati v spomin podobo O'Briena.
se bova na kraju, kjer ni teme,« mu	je	bil rekel O'Brien.
Vedel	je	, kaj to pomeni, vsaj mislil je, da
Vedel je, kaj to pomeni, vsaj mislil	je	, da ve.
Kraj, kjer ni teme,	je	imaginarna bodočnost, ki je človek
Toda ob glasu s telekrana, ki mu	je	tolkel na ušesa, ni mogel slediti toku
Vtaknil si	je	cigareto med ustnice.
Takoj se mu	je	na jezik vsula polovica tobaka, grenkega
polovica tobaka, grenkega prahu, ki ga	je	bilo težko izpljuniti.
Obraz Velikega brata	je	priplaval v njegov spomin in zamenjal
Tako kot pred nekaj dnevi	je	tudi zdaj potegnil iz žepa kovanec
Vanj	je	strmel mrk, miren, zavetniški obraz,
zavetniški obraz, ampak kakšen nasmeh se	je	skrival za temnimi brki?
zvonjenje so se mu povrnile besede: »Vojna	je	mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost
povrnile besede: »Vojna je mir«»Svoboda	je	suženjstvo«»Nevednost je moč«
mir«»Svoboda je suženjstvo«»Nevednost	je	moč«
I Bilo	je	sredi dopoldneva, ko je Winston zapustil
Bilo je sredi dopoldneva, ko	je	Winston zapustil svoj prostor in odšel
Samotna postava mu	je	prihajala naproti z drugega konca dolgega,
Bilo	je	dekle s temnimi lasmi.
dnevi so minili od tistega večera, ko	je	pred starinarno naletel nanjo.
Ko	je	prišla bliže, je videl, da ji desna
Ko je prišla bliže,	je	videl, da ji desna roka visi v zanki,
je na daljavo ni bilo opaziti, ker	je	bila iste barve kot njen kombinezon.
Verjetno si	je	poškodovala roko, ko se je vrtela okrog
Verjetno si je poškodovala roko, ko se	je	vrtela okrog enega tistih velikih kalejdoskopov,
To	je	bila na Oddelku za književnost vsakdanja
sta morda štiri metre narazen, ko se	je	dekle spotaknilo in padlo skoraj naravnost
Izvil se ji	je	oster krik bolečine.
Gotovo	je	padla naravnost na ranjeno roko.
Winston	je	obstal.
Dekle se	je	vzdignilo na kolena.
Njen obraz	je	tako prebledel, da je bil mlečno bele
Njen obraz je tako prebledel, da	je	bil mlečno bele barve, in ustnice so
njegove s tako rotečim izrazom, da	je	bil bolj podoben strahu kot bolečini.
Čuden občutek se mu	je	zganil v srcu.
Pred njim	je	bil sovražnik, ki mu je stregel po
Pred njim je bil sovražnik, ki mu	je	stregel po življenju, pred njim pa
stregel po življenju, pred njim pa	je	bilo tudi trpeče človeško bitje, morda
Že	je	nagonsko stopil k njej, da bi ji pomagal.
V trenutku, ko jo	je	videl pasti na obvezano roko, mu je
je videl pasti na obvezano roko, mu	je	bilo, kot bi bil začutil bolečino v
	je	vprašal.
Govorila	je	tako, kot bi ji srce razbijalo.
Gotovo pa	je	močno prebledela.
»Ne, mi	je	že dobro.«
»Za trenutek me	je	zabolelo, to je vse.«
»Za trenutek me je zabolelo, to	je	vse.«
Pomolila mu	je	svojo prosto roko in pomagal ji je
je svojo prosto roko in pomagal ji	je	vstati.
V obraz se ji	je	vrnilo nekaj barve in videti je bila
ji je vrnilo nekaj barve in videti	je	bila že mnogo bolj čila.
»Nič mi ni,« mu	je	kratko rekla.
In s temi besedami	je	odšla v isto smer kot prej tako urno,
da se ti občutki zrcalijo na obrazu,	je	bila navada, ki je dosegla že stopnjo
zrcalijo na obrazu, je bila navada, ki	je	dosegla že stopnjo nagona, sicer pa
stopnjo nagona, sicer pa sta stala, ko se	je	to zgodilo, tik pred telekranom.
Kljub temu pa	je	bilo zelo težko ne pokazati trenutnega
kajti v tisti sekundi ali dveh, ko ji	je	pomagal vstati, mu je dekle nekaj stisnilo
ali dveh, ko ji je pomagal vstati, mu	je	dekle nekaj stisnilo v roke.
Ni bilo dvoma, da	je	to storila namerno.
Bilo	je	nekaj majhnega in ploskega.
Ko	je	šel skozi straniščna vrata, je tisto
Ko je šel skozi straniščna vrata,	je	tisto stvar potisnil v žep in jo otipal
Bil	je	kos papirja, zganjen v kocko.
Ko	je	stal pred školjko, ga je s prsti skušal
Ko je stal pred školjko, ga	je	s prsti skušal razgrniti.
Očitno	je	moralo biti na njem napisano neko sporočilo.
Za trenutek ga	je	mikalo, da bi ga položil v eno izmed
Toda to bi bilo brezmejno noro in to	je	dobro vedel.
Odšel	je	spet na svoj prostor, sedel, položil
»Pet minut,« si	je	rekel, »najmanj pet minut!«
Srce mu	je	grozljivo glasno udarjalo v prsih.
Na srečo	je	bilo delo, s katerim se je trenutno
Na srečo je bilo delo, s katerim se	je	trenutno ukvarjal, le stvar rutine,
Karkoli	je	že bilo napisano na papirju, gotovo
že bilo napisano na papirju, gotovo	je	imelo nekakšen političen pomen.
Kolikor se	je	lahko domislil, sta bili le dve možnosti.
Prva, daleč najbolj verjetna,	je	bila ta, da je dekle agentka Miselne policije,
daleč najbolj verjetna, je bila ta, da	je	dekle agentka Miselne policije, kakor
agentka Miselne policije, kakor se	je	bal.
Stvar, ki	je	bila zapisana v sporočilu, je bila
Stvar, ki je bila zapisana v sporočilu,	je	bila lahko grožnja, opomin, ukaz za
Bila pa	je	še druga, bolj pustolovska možnost,
druga, bolj pustolovska možnost, ki	je	neprestano dvigala glavo, čeprav jo
neprestano dvigala glavo, čeprav jo	je	skušal potlačiti.
Morda	je	Bratovščina res obstajala!
Morda	je	bila dekle njena članica!
Ta misel	je	bila nedvoumno absurdna, toda šinila
nedvoumno absurdna, toda šinila mu	je	v glavo že tisti hip, ko je začutil
šinila mu je v glavo že tisti hip, ko	je	začutil kos papirja v dlani.
Šele nekaj minut kasneje mu	je	prišla na misel druga, verjetnejša
In celo zdaj, čeprav mu	je	razum govoril, da sporočilo verjetno
še vedno ni verjel, nerazumno upanje	je	vztrajalo, srce mu je razbijalo in
nerazumno upanje je vztrajalo, srce mu	je	razbijalo in z veliko težavo je obvladoval
mu je razbijalo in z veliko težavo	je	obvladoval glas, da mu ni trepetal,
obvladoval glas, da mu ni trepetal, ko	je	mrmral številke v narekovalnik.
Zvil	je	dokončani sveženj in ga potisnil v
Osem minut	je	preteklo.
Popravil si	je	očala na nosu, vzdihnil in potegnil
novo skladovnico dela, na vrhu katere	je	ležal tisti košček papirja.
Zravnal ga	je	.
Na njem	je	bilo napisano z veliko, neoblikovano
Nekaj trenutkov	je	bil preveč osupnjen, da bi bil stvar
Ko	je	to storil, čeprav je dobro vedel, kako
Ko je to storil, čeprav	je	dobro vedel, kako nevarno je pokazati
čeprav je dobro vedel, kako nevarno	je	pokazati preveč zanimanja, se ni mogel
Do konca dopoldneva	je	delal z veliko težavo.
poglobiti se v vrsto drobnih opravkov,	je	bila nujnost, da skrije svoje vznemirjenje
Imel	je	občutek, da mu gori ogenj v trebuhu.
Kosilo v vroči, prepolni, hrupni kantini	je	bilo muka.
Upal	je	, da bo malo časa sam vsaj ob uri za
za kosilo, toda kakor nalašč se mu	je	prislinil tisti bedak Parsons, čigar
tisti bedak Parsons, čigar ostri znoj	je	skoraj prevladoval nad pločevinastim
pločevinastim vonjem po hrani in ki	je	kot hudournik govoril o pripravah za
Posebej se	je	navduševal nad modelom glave Velikega brata
Najbolj	je	Winstona jezilo, da je v poplavi besed
Najbolj je Winstona jezilo, da	je	v poplavi besed komaj slišal, kaj Parsons
komaj slišal, kaj Parsons govori in ga	je	moral neprestano prositi, naj mu ponovi
Enkrat	je	le bežno videl dekle, ki je z dvema
Enkrat je le bežno videl dekle, ki	je	z dvema drugima sedelo pri mizi na
Delala se	je	, da ga ne vidi, in nič več ni pogledal
Popoldne	je	bilo znosneje.
Takoj po kosilu	je	dobil občutljivo, težko nalogo, ki
dobil občutljivo, težko nalogo, ki mu	je	vzela več ur in je zahtevala, da odrine
težko nalogo, ki mu je vzela več ur in	je	zahtevala, da odrine vse drugo.
Šlo	je	za to, da ponaredi celo vrsto poročil
To	je	bilo področje, na katerem je bil Winston
To je bilo področje, na katerem	je	bil Winston dober, in za več kot dve
dober, in za več kot dve uri se mu	je	posrečilo, da si je dekle popolnoma
kot dve uri se mu je posrečilo, da si	je	dekle popolnoma odstranil iz misli.
Potem se	je	povrnil spomin na njen obraz, z njim
Vse dokler ni bil sam, mu	je	bilo nemogoče razmisliti o razvoju
Nocoj	je	bil eden njegovih večerov v Občinskem
Pogoltnil	je	v kantini še en kos mesa brez okusa,
Duša se mu	je	zvijala od dolgočasja, toda za zdaj
Ob pogledu na besede Ljubim te se	je	v njem rodila želja, da bi ostal živ,
ostal živ, in najmanjše tveganje se mu	je	nenadoma zazdelo neumno.
Šele ob triindvajsetih, ko	je	bil doma in v postelji - v temi, kjer
telekranom, vse dokler si ostal tiho -	je	lahko nemoteno razmišljal.
Rešiti	je	bilo treba čisto konkreten problem:
Vedel	je	, da to ni res, zaradi njene nedvomne
njene nedvomne vznemirjenosti, ko mu	je	izročala sporočilo.
Očitno	je	bila na smrt prestrašena, kar je tudi
Očitno je bila na smrt prestrašena, kar	je	tudi lahko bila.
misel, da bi zavrnil njeno ponudbo, mu	je	komajda padla na pamet.
Še pred petimi nočmi	je	sanjal o tem, da bi ji s kamnom zdrobil
Mislil	je	na njeno golo, mlado telo, kot ga je
je na njeno golo, mlado telo, kot ga	je	videl v sanjah.
Mislil	je	, da je ravno tako neumna kot vse druge,
Mislil je, da	je	ravno tako neumna kot vse druge, da
ravno tako neumna kot vse druge, da	je	njena glava nabita z lažmi in s sovraštvom
Polotila se ga	je	nekakšna mrzlica ob misli, da bi jo
In kar ga	je	plašilo bolj kot vse drugo; je bila
ga je plašilo bolj kot vse drugo;	je	bila možnost, da si bo premislila,
Bilo	je	podobno, kot bi pri šahu poskušal narediti
Kamorkoli si se obrnil, povsod te	je	opazoval telekran.
povezal z njo, v tistih petih minutah, ko	je	bral njeno sporočilo, toda zdaj, ko
bral njeno sporočilo, toda zdaj, ko	je	utegnil premišljevati, je tehtal drugo
zdaj, ko je utegnil premišljevati,	je	tehtal drugo za drugo, kot bi polagal
Take vrste srečanja, kot se	je	zgodilo davi, gotovo ni bilo mogoče
poslopju je Oddelek za književnost,	je	imel le nejasno predstavo in nobenega
Pravzaprav	je	le malo ljudi pisalo pisma.
Za sporočila, ki jih	je	bilo treba kdaj poslati, so bile natisnjene
Končno se	je	odločil, da je še najbolj varen kraj
Končno se je odločil, da	je	še najbolj varen kraj kantina.
Teden dni zatem	je	bilo življenje podobno nemirnim sanjam.
je ni bilo v kantino do takrat, ko	je	on že odhajal, ker se je že oglasil
takrat, ko je on že odhajal, ker se	je	že oglasil žvižg.
Verjetno	je	bila prestavljena v drugo izmeno.
Dan zatem	je	bila v kantini ob običajnem času, vendar
občutljivostjo, z nekakšno prozornostjo, da mu	je	vsak gib, vsak zvok, vsak dotik, vsaka
zvok, vsak dotik, vsaka beseda, ki jo	je	moral spregovoriti ali poslušati, pomenila
Če se	je	kam lahko rešil, se je mogel edino
Če se je kam lahko rešil, se	je	mogel edino v delo, pri katerem je
je mogel edino v delo, pri katerem	je	včasih za deset minut lahko pozabil
najmanjšega pojma ni imel, kaj se ji	je	zgodilo.
Morda	je	izhlapela, morda je naredila samomor,
Morda je izhlapela, morda	je	naredila samomor, morda je bila premeščena
izhlapela, morda je naredila samomor, morda	je	bila premeščena na drugi konec Oceanije
najhujše od vsega, pa najverjetneje	je	bilo to, da si je preprosto premislila
pa najverjetneje je bilo to, da si	je	preprosto premislila in sklenila, da
Naslednjega dne se	je	spet prikazala.
več nosila v zanki in okoli zapestja	je	imela nalepljen obliž.
Olajšanje, da jo spet vidi,	je	bilo tako veliko, da se ni mogel upreti
veliko, da se ni mogel upreti in jo	je	nekaj sekund nepremično gledal.
Naslednjega dne se mu	je	skoraj posrečilo govoriti z njo .
Ko	je	prišel v kantino, je sedela pri mizi,
Ko je prišel v kantino,	je	sedela pri mizi, precej oddaljeni od
mizi, precej oddaljeni od stene, in	je	bila čisto sama.
Bilo	je	zgodaj in prostor še ni bil poln.
Vrsta se	je	pomikala vse dotlej, ko je bil Winston
Vrsta se je pomikala vse dotlej, ko	je	bil Winston že skoraj pri pultu, potem
Winston že skoraj pri pultu, potem pa se	je	za dve minuti ustavila, ker se je nekdo
se je za dve minuti ustavila, ker se	je	nekdo spredaj pritoževal, da ni dobil
Toda dekle	je	bilo še vedno samo, ko si je Winston
dekle je bilo še vedno samo, ko si	je	Winston priskrbel pladenj in se napotil
Negotovo	je	šel proti njej in z očmi iskal prostor
Bila	je	morda tri metre oddaljena od njega.
Tedaj pa	je	neki glas za njim zaklical »Smith!«
Delal se	je	, da ne sliši.
»Smith!«	je	glasneje ponovil glas.
Obrnil se	je	.
neumnim obrazom, po imenu Wilsher, ki ga	je	komaj poznal, ga je z nasmehom vabil
Wilsher, ki ga je komaj poznal, ga	je	z nasmehom vabil na prazen prostor
S prijateljskim nasmehom se	je	usedel.
Neumni, svetlolasi obraz se	je	smejal vanj.
Winston	je	imel privid, da mu ravno v sredo zabada
Čez nekaj minut	je	bila miza z dekletom že zasedena.
Toda gotovo	je	videla, da prihaja k njej, in morda
Naslednji dan	je	poskrbel, da je prišel prej.
Naslednji dan je poskrbel, da	je	prišel prej.
Seveda	je	bila spet pri skoraj isti mizi in spet
V vrsti pred njim	je	bil majhen, uren, hrošču podoben moški
Ko se	je	Winston odvrnil od pulta s pladnjem
odvrnil od pulta s pladnjem v rokah,	je	opazil, da gre mali mož naravnost proti
Njegovo upanje	je	šlo spet po vodi.
Pri mizi malo dalje	je	bilo prosto mesto, ampak nekaj v moževi
mesto, ampak nekaj v moževi zunanjosti	je	namigovalo, da bo toliko pozoren do
Z zledenelim srcem mu	je	Winston sledil.
Bilo	je	brez pomena, če je ne dobi same.
V tem trenutku pa se	je	razlegel strašen trušč.
Mali mož	je	padel na vse štiri, pladenj je odletel
mož je padel na vse štiri, pladenj	je	odletel daleč proč in potočka juhe
Dvignil se	je	na noge in sovražno pogledal Winstona,
in sovražno pogledal Winstona, ki ga	je	očitno imel na sumu, da ga je spotaknil.
ki ga je očitno imel na sumu, da ga	je	spotaknil.
Pet sekund kasneje	je	Winston z razbijajočim srcem sedel
Razložil	je	pladenj in začel jesti.
Nadvse važno	je	bilo, da spregovori takoj, še preden
preden kdo pride, toda znova se ga	je	polastil nenavaden strah.
Teden dni	je	že minilo, odkar se mu je prvič približala.
Teden dni je že minilo, odkar se mu	je	prvič približala.
Premislila si	je	, gotovo si je premislila.
Premislila si je, gotovo si	je	premislila.
Nemogoče	je	bilo, da se ta zadeva uspešno konča,
Na nejasen način	je	Amplefortha vleklo k Winstonu in gotovo
Ostala mu	je	morda le še minuta za dejanje.
Hrana pred njima	je	bila redka omaka, pravzaprav juha iz
Winston	je	spregovoril v tihem šepetu.
»Tam	je	polno telekranov.«
»Nič ne de, če	je	veliko ljudi.«
Ampleforth ni zagledal Winstona in	je	prisedel k drugi mizi.
Dekle	je	pojedlo kosilo in odšlo, medtem ko
pojedlo kosilo in odšlo, medtem ko	je	Winston ostal, da bi pokadil cigareto.
več spregovorila in nista, kolikor	je	to mogoče, če si dva človeka sedita
Winston	je	bil na Trgu zmage pred domenjeno uro.
Postaval	je	okrog vznožja ogromnega, izbrazdanega
izbrazdanega stebra, vrhu katerega	je	kip Velikega brata strmel na jug proti
strmel na jug proti nebu, na katerem	je	premagal evrazijska letala (še pred
Na cesti pred njim	je	bil kip moža na konju, ki je menda
pred njim je bil kip moža na konju, ki	je	menda predstavljal Oliverja Cromwella.
Winstona	je	spet zagrabil neznanski strah.
Ne bo prišla, premislila si	je	!
Počasi	je	odšel proti severnemu koncu trga in
koncu trga in se bledo razveselil, ko	je	prepoznal cerkev Sv. Martina, katerega
cerkev Sv. Martina, katerega zvonovi, ko	je	še imel zvonove, so peli, »Dolžan si
Potem	je	zagledal dekle, ki je stalo ob vznožju
Potem je zagledal dekle, ki	je	stalo ob vznožju spomenika in bralo
pretvarjalo, da bere plakat, ki se	je	spirali ovijal okoli stebra.
Nenadoma	je	bilo videti, da vsi bežijo čez trg.
Dekle	je	hitro steklo okrog levov ob vznožju
Winston ji	je	sledil.
Ko	je	tekel, je po neki zakričani opazki
Ko je tekel,	je	po neki zakričani opazki sklepal, da
Velika množica ljudi	je	že zaprla južno stran trga.
Winston, ki	je	bil v običajnih okoliščinah tiste vrste
zunanjemu robu kakršnegakoli vrveža, se	je	prerival, suval in si utiral pot naravnost
Kmalu	je	bil le za dolžino roke oddaljen od
roke oddaljen od dekleta, a pot mu	je	zapiral velikanski moški in skoraj
Winston se	je	obrnil postrani in s silovitim sunkom
obrnil postrani in s silovitim sunkom mu	je	uspelo, da je zrinil ramena mednju.
s silovitim sunkom mu je uspelo, da	je	zrinil ramena mednju.
Za trenutek	je	čutil, kot da se mu drobovje med dvema
mišičastima bokoma melje v kašo, potem pa se	je	, lahno prepoten, prebil skozi.
Bil	je	poleg dekleta.
sprevod kamionov, na vsakem od njih	je	v kotih vzravnano stal vojak z olesenelim
stal vojak z olesenelim obrazom, se	je	počasi pomikal po ulici.
Včasih, kadar se	je	kamion stresel, je zažvenketalo železo:
Včasih, kadar se je kamion stresel,	je	zažvenketalo železo: vsi ujetniki so
Tovor za tovorom žalostnih obrazov se	je	pomikal mimo.
Winston	je	vedel, da so tu, vendar jih je videl
Winston je vedel, da so tu, vendar jih	je	videl le v presledkih.
Dekletova rama in njena desna roka	je	bila vse do komolca stisnjena k njemu
Njeno lice	je	bilo skoraj dovolj blizu, da je lahko
lice je bilo skoraj dovolj blizu, da	je	lahko čutil njegovo toploto.
Takoj	je	zavarovala situacijo, kakor je to storila
Takoj je zavarovala situacijo, kakor	je	to storila v kantini.
Spregovorila	je	z enako brezizraznim glasom kot prej.
ustnice, s slabotnim šepetom, ki ga	je	zlahka preglasil hrup glasov in ropotanje
skoraj vojaško natančnostjo, ki ga	je	presenetila, mu je začrtala pot, po
natančnostjo, ki ga je presenetila, mu	je	začrtala pot, po kateri naj gre.
Govorila	je	, kot bi imela zemljevid v glavi.
	je	nazadnje zamrmrala.
Na začetku	je	bilo slišati nekaj sikanja in žvižganja,
sikanja in žvižganja, toda prihajalo	je	le od članov Partije iz množice in
od članov Partije iz množice in ga	je	bilo kmalu konec.
Prevladujoče čustvo	je	bila zgolj radovednost.
Sprevod	je	šel h koncu.
Na zadnjem kamionu	je	zagledal starejšega moža, čigar obraz
zagledal starejšega moža, čigar obraz	je	bil gmota osivelih las in ki je vzravnano
obraz je bil gmota osivelih las in ki	je	vzravnano stal z zapestji, prekrižanimi
Skoraj	je	bil že čas, da se Winston in dekle
Toda v zadnjem hipu, ko ju	je	množica še vedno stiskala, je njena
ko ju je množica še vedno stiskala,	je	njena roka poiskala njegovo in jo bežno
moglo preteči deset sekund, pa se jima	je	vendar zdelo, da so njune roke že dolgo
Imel	je	čas, da do potankosti prouči njeno
Raziskal	je	dolge prste, oble nohte, od dela otrdelo
Čeprav jo	je	le otipal, bi jo na videz spoznal.
V istem hipu se	je	domislil, da ne ve, kakšne barve so
II Winston si	je	utiral pot po stezi, grahasto posuti
ter stopal v mlake zlata tam, kjer se	je	grmovje razdelilo.
Zdelo se	je	, da zrak poljublja kožo.
Bil	je	drugi maj.
Od nekod globoko iz srca gozda	je	prihajalo gruljenje divjih golobov.
Prišel	je	malo prej, kot sta se domenila.
poti ni imel nobenih težav in dekle	je	bilo tako očitno izkušeno, da je bil
dekle je bilo tako očitno izkušeno, da	je	bil manj preplašen, kot bi bil sicer.
Verjetno se	je	lahko zanesel, da je našla varen kraj.
Verjetno se je lahko zanesel, da	je	našla varen kraj.
Telekranov seveda ni bilo, toda vedno ti	je	grozila nevarnost skritih mikrofonov,
se ni pojavila nobena patrola in ko	je	odšel s postaje, se je s prikritimi
patrola in ko je odšel s postaje, se	je	s prikritimi pogledi čez rame prepričal,
Vlak	je	bil zaradi poletnega vremena poln počitniško
Vagon z lesenimi klopmi, v katerem	je	potoval, je bil popolnoma nabit z eno
lesenimi klopmi, v katerem je potoval,	je	bil popolnoma nabit z eno samo velikansko
Pot se	je	razširila in v minuti je prišel do
Pot se je razširila in v minuti	je	prišel do steze, o kateri mu je pravila,
minuti je prišel do steze, o kateri mu	je	pravila, pravzaprav le steze za živino,
pravzaprav le steze za živino, ki se	je	vila med grmovjem.
Pod nogami	je	bilo tako na gosto zvončnic, da je
je bilo tako na gosto zvončnic, da	je	bilo nemogoče ne stopati nanje.
Pokleknil	je	in jih začel nabirati, deloma zato,
bi mu minil čas, pa tudi zato, ker	je	nejasno čutil, da bi dekletu rad podaril
Nabral	je	velik šop in ravno vohal njihov nežni,
vohal njihov nežni, slabotni vonj, ko	je	zledenel od nekega zvoka za hrbtom,
Trgal	je	dalje zvončnice.
To	je	bilo še najbolje.
Lahko, da	je	bilo dekle, navsezadnje pa so ga morda
Odtrgal	je	eno in še eno.
Neka roka se mu	je	lahno spustila na rame.
Pogledal	je	navzgor.
Bilo	je	dekle.
Zmajala	je	z glavo, očitno v opozorilo, da mora
Gotovo	je	po tej poti že prej hodila, saj se
po tej poti že prej hodila, saj se	je	vajeno ogibala močvirnatih kotanj.
Winston ji	je	sledil in še vedno držal svoj šopek
Njegov prvi občutek	je	bilo olajšanje, a ko je opazoval čvrsto,
prvi občutek je bilo olajšanje, a ko	je	opazoval čvrsto, vitko telo, ki je
je opazoval čvrsto, vitko telo, ki	je	hodilo pred njim s škrlatnim pasom,
pasom, ravno dovolj stisnjenim, da	je	podčrtaval oblino njenih bokov, ga
podčrtaval oblino njenih bokov, ga	je	obšel občutek lastne manjvrednosti.
Še zdaj se mu	je	zdelo popolnoma verjetno, da se bo
Že na poti s postaje	je	majsko sonce v njem vzbudilo občutek,
sonce v njem vzbudilo občutek, da	je	umazan in bledičen, bitje zaprtih prostorov
Seglo mu	je	v misel, da ga doslej verjetno še
sta do podrtega drevesa, o katerem mu	je	pravila.
Dekle ga	je	preskočilo in razmaknilo grmovje, v
Ko ji	je	Winston sledil, je spoznal, da sta
Ko ji je Winston sledil,	je	spoznal, da sta na naravni jasi, malem
Dekle se	je	ustavilo in obrnilo.
»Tu sva,«	je	rekla.
Gledal jo	je	na razdaljo nekaj korakov.
»Na poti nisem hotela reči ničesar,«	je	nadaljevala, »za primer, da je kje
ničesar,« je nadaljevala, »za primer, da	je	kje skrit mikrofon.«
»Ne verjamem, da	je	, a lahko bi bil.«
»Vedno	je	mogoče, da te svinje prepoznajo tvoj
	je	neumno ponovil.
Posrečilo se mu	je	, da se je primaknil bliže k njej.
Posrečilo se mu je, da se	je	primaknil bliže k njej.
Stala	je	pred njim zelo vzravnana, z nasmehom
vzravnana, z nasmehom na obrazu, ki	je	bil nekoliko ironičen, kot bi se čudila,
Zdelo se	je	, da so padle same od sebe.
Prijel jo	je	za roko.
»Ali verjameš,«	je	dejal, »da do tega trenutka nisem vedel,
Bile so rjave,	je	opazil, dokaj svetel odtenek rjavega
»Ne bi mi moglo biti bolj vseeno,«	je	odvrnila.
težko bi bilo reči na čigavo pobudo,	je	bila v njegovih rokah.
Mlado telo	je	bilo prižeto k njegovemu, temni lasje
so bili ob njegovem obrazu in da! že	je	obrnila obraz navzgor in poljubljal
obrnila obraz navzgor in poljubljal	je	polna rdeča usta.
Ovila mu	je	roke okrog vratu, imenovala ga je dragi,
mu je roke okrog vratu, imenovala ga	je	dragi, mili, ljubljeni.
Potegnil jo	je	na tla, bila je popolnoma predana,
Potegnil jo je na tla, bila	je	popolnoma predana, lahko bi naredil,
Resnica pa	je	bila ta, da ni čutil telesne želje,
Vse, kar	je	čutil, sta bila nevera in ponos.
Bil	je	vesel tega, kar se je dogajalo, toda
Bil je vesel tega, kar se	je	dogajalo, toda telesnega poželenja
Bilo	je	prekmalu, njena mladost in lepota sta
in lepota sta ga preplašili, preveč	je	bil vajen živeti brez žensk - ni vedel
Dekle se	je	dvignilo in izvleklo zvončnico z las.
Sedla mu	je	nasproti in mu položila roko okoli
»Kako ti	je	ime?«
Bila	je	celo neke vrste ljubezenska žrtev začeti
»Še videti te nisem mogel,«	je	rekel.
Dekle se	je	radostno zasmejalo, očitno je vzelo
Dekle se je radostno zasmejalo, očitno	je	vzelo to kot priznanje za popolnost
»Velika večina mladih deklet	je	takih, veš.«
»To	je	vse zaradi te preklete stvari,« je
je vse zaradi te preklete stvari,«	je	rekla ter si odtrgala škrlatni pas
bi jo dotik pasu na nekaj spomnil,	je	segla v žep kombinezona in privlekla
Prelomila jo	je	na pol in en kos dala Winstonu.
Še preden ga	je	vzel, je po vonju vedel, da je zelo
Še preden ga je vzel,	je	po vonju vedel, da je zelo nenavadna
preden ga je vzel, je po vonju vedel, da	je	zelo nenavadna čokolada.
Bila	je	temna in bleščeča, zavita v srebrn
Čokolada	je	bila navadno temno rjava zdrobljena
navadno temno rjava zdrobljena stvar, ki	je	imela okus, kolikor se ga je pač dalo
stvar, ki je imela okus, kolikor se ga	je	pač dalo opisati, po dimu zgorelih
Toda nekoč	je	pokusil čokolado, kot je bila ta, ki
Toda nekoč je pokusil čokolado, kot	je	bila ta, ki mu jo je dala.
čokolado, kot je bila ta, ki mu jo	je	dala.
Ko jo	je	prvič poduhal, je njen vonj zbudil
Ko jo je prvič poduhal,	je	njen vonj zbudil v njem neki spomin,
spomin, ki ga ni mogel določiti, ki pa	je	bil silen in mučen.
»Črna borza,«	je	brezbrižno odvrnila.
»To	je	edini način, da si varen.«
Prvi košček čokolade se	je	stopil na Winstonovem jeziku.
Okus	je	bil čudovit.
Toda tisti spomin se	je	še vedno gibal na robu njegove zavesti,
na robu njegove zavesti, nekaj, kar	je	močno občutil, pa ni mogel spraviti
Odrinil ga	je	v stran, zavedajoč se, da je to spomin
Odrinil ga je v stran, zavedajoč se, da	je	to spomin na neko dejanje, ki bi ga
»Zelo si še mlada,«	je	dejal.
»Bilo	je	nekaj na tvojem obrazu.«
Njim,	je	bilo videti, pomeni Partijo in predvsem
in predvsem Ožjo partijo, o kateri	je	govorila z odkrito porogljivim sovraštvom,
odkrito porogljivim sovraštvom, ki	je	povzročilo v Winstonu občutek nelagodja,
Winstonu občutek nelagodja, čeprav	je	vedel, da sta tu varna, če sta sploh
Nekaj, kar ga	je	presenetilo na njej, je bila grobost
Nekaj, kar ga je presenetilo na njej,	je	bila grobost njenega izražanja.
Od članov Partije se	je	pričakovalo, da ne kolnejo, in Winston
pričakovalo, da ne kolnejo, in Winston sam	je	zelo redko klel, vsaj ne na glas.
Julija pa	je	bila videti, kot da sploh ne more omeniti
To	je	bilo samo eno znamenje njenega upora
vsem njenim metodam in zdelo se mu	je	nekako naravno in zdravo, kakor prhanje
spreminjasto senco, objeta okrog pasu, kadar	je	bilo dovolj prostora, da sta lahko
Opazil	je	, koliko mehkejše je njeno telo zdaj,
Opazil je, koliko mehkejše	je	njeno telo zdaj, ko ni imela več pasu.
Zunaj jase	je	bolje hoditi tiho.
Ustavila ga	je	.
Sončna svetloba, ki	je	pronicala skoz neštevilne liste, je
je pronicala skoz neštevilne liste,	je	bila na njunih obrazih še vedno vroča.
Winston	je	pogledal polje na oni strani in doživel
Poznal ga	je	na videz.
	je	zašepetal.
»Res	je	, potok je tu.«
»To	je	Zlata dežela - skoraj,« je zamrmral.
»To je Zlata dežela - skoraj,«	je	zamrmral.
»Poglej!«	je	zašepetala Julija.
Drozg se	je	spustil na grm niti pet metrov daleč,
On	je	bil na soncu, onadva v senci.
Razprostrl	je	krila, jih nato skrbno spet zložil,
izkazal znamenje pokorščine, in nato se	je	začel iz njega izlivati pravi hudournik
V popoldanski tišini	je	bila moč njegovega glasu osupljiva.
Glasba	je	tekla dalje in dalje, minuto za minuto,
Včasih	je	drozg za nekaj sekund prenehal, razprostrl
Winston ga	je	opazoval z nejasnim spoštovanjem.
Za koga, zakaj	je	pel ta ptič?
Kaj ga	je	prignalo, da je sedel na rob gozda
Kaj ga je prignalo, da	je	sedel na rob gozda in zlival svojo
Spraševal se	je	, če ni navsezadnje nekje v bližini
Toda postopoma mu	je	poplava glasbe pregnala vsa razmišljanja
bi bila neke vrste tekočina, ki se	je	prelila čezenj in se pomešala s sončno
in se pomešala s sončno lučjo, ki se	je	pretakala skozi listje.
Nehal	je	premišljevati in je le še čutil.
Nehal je premišljevati in	je	le še čutil.
Pod gibom njegove roke	je	bil dekletov pas mehek in topel.
Obrnil jo	je	naokrog, tako da sta stala s prsmi
sta stala s prsmi ob prsih; zdelo se	je	, kot da se njeno telo zliva z njegovim.
Kamorkoli se	je	premaknila njegova roka, povsod se
premaknila njegova roka, povsod se	je	upiralo toliko kot voda.
Njune ustnice so se združile, bilo	je	popolnoma drugače kot trdi poljubi,
spet globoko zavzdihnila, ptica se	je	preplašila in prhutaje odletela.
Winston	je	pritisnil na njeno uho.
»Zdaj,«	je	zašepetal.
»Ne tu,«	je	zašepetala.
»Varneje	je	.«
spet znotraj kroga mladih dreves, se	je	obrnila in ga pogledala.
dihala, toda v kotičkih njenih ust se	je	spet pokazal nasmeh.
Stala	je	in ga za hip gledala, potem pa potegnila
In res! bilo	je	skoraj tako kot v njegovih sanjah.
Skoraj tako hitro, kot si	je	bil predstavljal, je strgala s sebe
hitro, kot si je bil predstavljal,	je	strgala s sebe obleko in ko jo je vrgla
predstavljal, je strgala s sebe obleko in ko jo	je	vrgla proč, je to storila z isto čudovito
sebe obleko in ko jo je vrgla proč,	je	to storila z isto čudovito kretnjo,
storila z isto čudovito kretnjo, ki se	je	zdela, da zanikuje celotno civilizacijo.
Njeno telo se	je	belo lesketalo v soncu.
gledal njenega telesa, njegove oči	je	priklenil njen pegasti obraz z drobnim,
Pokleknil	je	k njej in vzel njene roke v svoje.
Njegovo srce	je	poskočilo.
Že velikokrat	je	to počela.
Želel si	je	, da bi bilo sto in stokrat, tisočkrat.
Vse, kar	je	dišalo po sprijenosti, ga je vedno
Vse, kar je dišalo po sprijenosti, ga	je	vedno napolnilo z divjim upanjem.
Morda	je	Partija pod površjem gnila, njen kult
Povlekel jo	je	navzdol, tako da sta klečala z obrazom
To	je	presegalo vse, kar je želel slišati.
To je presegalo vse, kar	je	želel slišati.
enostavno nedoločljivo poželenje; to	je	sila, ki bo Partijo raztrgala na kose.
Pritisnil jo	je	na travo, med padle zvončnice.
Kmalu se	je	dviganje in padanje njunih prsi pomirilo,
Zdelo se	je	, da je sonce postalo toplejše.
Zdelo se je, da	je	sonce postalo toplejše.
Segel	je	po odvrženem kombinezonu in ju z njim
Winston se	je	zbudil prvi.
Sedel	je	in opazoval pegasti obraz, ki je še
Sedel je in opazoval pegasti obraz, ki	je	še vedno mirno spal, naslonjen na dlan
Razen za usta bi ne mogel reči, da	je	lepa.
Pod očmi	je	imela gubo ali dve, če si jo od blizu
Prišlo mu	je	na misel, da še vedno ne ve za njen
čvrsto telo, zdaj nemočno v spanju,	je	v njem vzbudilo pomilujoče in zavetniško
Toda tista neskrbna nežnost, ki jo	je	čutil pod leskovjem, medtem ko je pel
jo je čutil pod leskovjem, medtem ko	je	pel drozg, se ni povsem vrnila.
Potegnil	je	kombinezon vstran in proučeval njene
V starih časih,	je	mislil, je moški gledal dekliško telo
V starih časih, je mislil,	je	moški gledal dekliško telo ter videl,
gledal dekliško telo ter videl, da	je	poželenja vredno, in to je bil konec
videl, da je poželenja vredno, in to	je	bil konec zgodbe.
Nobeno čustvo ni bilo čisto, kajti vse	je	bilo pomešano s strahom in z mržnjo.
Njun objem	je	bil boj, vrhunec zmage.
Bil	je	udarec Partiji.
Bil	je	politično dejanje.
»Sem lahko prideva še enkrat,«	je	rekla Julija.
»Nasploh	je	varno isto skrivališče uporabiti dvakrat.«
Kakor hitro se	je	zbudila, se je njeno vedenje spremenilo.
Kakor hitro se je zbudila, se	je	njeno vedenje spremenilo.
Postala	je	čuječna in poslovna, oblekla se je,
je čuječna in poslovna, oblekla se	je	, si zapela škrlatni pas in začela urejati
Zdelo se mu	je	naravno, da to prepusti njej.
Očitno	je	imela tisto praktično zvitost, ki je
je imela tisto praktično zvitost, ki	je	Winstonu manjkala, in zdelo se mu je
je Winstonu manjkala, in zdelo se mu	je	tudi, da izčrpno pozna londonsko okolico,
izčrpno pozna londonsko okolico, kar si	je	pridobila na neštetih skupinskih izletih.
Pot, ki mu jo	je	določila, je bila popolnoma drugačna
Pot, ki mu jo je določila,	je	bila popolnoma drugačna od tiste, po
popolnoma drugačna od tiste, po kateri	je	prišel, in napotila ga je na drugo
po kateri je prišel, in napotila ga	je	na drugo postajo.
domov po isti poti, kot si odšel,« mu	je	rekla, kot bi oznanjala neko važno
Povedala mu	je	za kraj, kjer se lahko čez štiri dni
To	je	bila neka ulica v eni od revnejših
ulica v eni od revnejših četrti, kjer	je	bil prosti trg, običajno poln ljudi
Če bo sodila, da	je	zrak čist, se bo useknila, ko se ji
»In zdaj moram iti,«	je	rekla, kakor hitro je obvladal vsa
zdaj moram iti,« je rekla, kakor hitro	je	obvladal vsa navodila.
Vrgla se mu	je	v objem, ga skoraj divje poljubila,
Vendar	je	bilo to vseeno, kajti ni si bilo moč
Zgodilo se	je	, da se nista nikdar več vrnila nazaj
To	je	bilo v nekem drugem skrivališču, ki
bilo v nekem drugem skrivališču, ki ga	je	poznala Julija, v zvoniku porušene
nekem skoraj zapuščenem področju, kamor	je	pred tridesetimi leti padla atomska
Skrivališče	je	bilo dobro, kadar si bil enkrat tam,
si bil enkrat tam, a priti do njega	je	bilo zelo nevarno.
Navadno se	je	na cesti dalo nekako govoriti.
nenavaden razgovor v presledkih, ki	je	švigal sem ter tja kot signali svetilnika,
Julija	je	vzbujala vtis, da je čisto vajena takega
Julija je vzbujala vtis, da	je	čisto vajena takega načina pogovora,
vajena takega načina pogovora, ki ga	je	imenovala »govorjenje na obroke.«
Enako presenetljivo	je	bila izurjena v govorjenju brez premikanja
enkrat v skoraj mesecu dni se jima	je	posrečilo poljubiti se.
kadar nista bila na glavni ulici), ko	je	oglušujoče zagrmelo, zemlja se je stresla
ko je oglušujoče zagrmelo, zemlja se	je	stresla in zrak potemnel in Winston
stresla in zrak potemnel in Winston se	je	znašel na boku, potolčen in prestrašen.
Nekje čisto blizu	je	morala pasti bomba.
Nenadoma se	je	zavedel, da je nekaj centimetrov od
Mrtva	je	!
Stisnil jo	je	k sebi in se zavedel, da poljublja
Toda nekaj prahu mu	je	prišlo v usta.
drugega brez vsakega znamenja, ker	je	izza vogala ravnokar prišla patrola
ravnokar prišla patrola ali pa jima	je	nad glavo krožil helikopter.
Winstonov delavnik	je	obsegal šestdeset ur na teden, Julijin
obsegal šestdeset ur na teden, Julijin pa	je	bil še daljši in njuni prosti dnevi
Sploh pa	je	Julija le redko imela kakšen večer
Presenetljivo veliko časa	je	prebila na raznih predavanjih in demonstracijah,
To	je	vredno delati, je rekla, to je kamuflaža.
To je vredno delati,	je	rekla, to je kamuflaža.
To je vredno delati, je rekla, to	je	kamuflaža.
Celo Winstona	je	vzpodbudila, da je še enega svojih
Celo Winstona je vzpodbudila, da	je	še enega svojih večerov zastavil tako,
svojih večerov zastavil tako, da se	je	prijavil za izdelovanje municije, kar
In tako	je	Winston en večer tedensko preživel
slabo razsvetljeni delavnici, kjer se	je	udarjanje kladiv mrko mešalo z glasbo
Bilo	je	sijoče popoldne.
majhni kvadratni sobici nad zvonovi	je	bil vroč in miren ter je močno zaudarjal
nad zvonovi je bil vroč in miren ter	je	močno zaudarjal po golobjih iztrebkih.
prašnih, nasmetenih tleh, zdaj pa zdaj pa	je	eden vstal in pogledal skozi strelne
Julija	je	bila stara šestindvajset let.
Živela	je	v internatu skupaj s tridesetimi drugimi
»Kako sovražim ženske!«	je	mimogrede rekla.) in delala, kakor
mimogrede rekla.) in delala, kakor	je	uganil, pri strojih za pisanje romanov
Uživala	je	v svojem delu, ki je bilo v tem, da
Uživala je v svojem delu, ki	je	bilo v tem, da je upravljala in poganjala
svojem delu, ki je bilo v tem, da	je	upravljala in poganjala mogočen, a
Ni bila »bistra«, marveč jo	je	veselilo ročno delo in med stroji se
veselilo ročno delo in med stroji se	je	počutila doma.
Lahko	je	opisala ves proces sestavljanja romanov,
romanov, od splošne direktive, ki jo	je	izdal Komite za planiranje, pa do končne
Rekla	je	, da »ne bere posebno rada.«
Knjige so bile samo blago, ki ga	je	treba proizvajati, tako kot marmelado
letu šestdeset in edini človek, ki ga	je	poznala, da je često govoril o časih
edini človek, ki ga je poznala, da	je	često govoril o časih pred Revolucijo,
često govoril o časih pred Revolucijo,	je	bil stari oče, ki je izginil, ko je
pred Revolucijo, je bil stari oče, ki	je	izginil, ko je bila stara osem let.
je bil stari oče, ki je izginil, ko	je	bila stara osem let.
V šoli	je	bila kapetan hokejskega moštva in je
je bila kapetan hokejskega moštva in	je	dve leti zapored osvojila pokal v telovadbi.
Bila	je	vodnica pri Vohunih in pomožna sekretarka
sekretarka v Zvezi mladine, preden se	je	vključila v Mladinsko protispolno zvezo.
Vedno	je	dobivala odlične karakteristike.
Bila	je	celo izbrana (zanesljivo znamenje dobrega
pododdelku Oddelka za književnost, ki	je	proizvajal ceneno pornografijo za razširjanje
so mu dali vzdevek Kvantaška hiša,	je	pripomnila.
Tam	je	ostala eno leto in pomagala pripravljati
	je	radovedno vprašal Winston.
Z začudenjem	je	izvedel, da so vsi uslužbenci v Pornoseku,
Veljala	je	teorija, da se moški, pri katerih je
je teorija, da se moški, pri katerih	je	spolni nagon teže nadzorovati kot pri
»Še poročenih žensk ne marajo,«	je	pristavila.
»No, tu	je	vsekakor ena, ki ni.«
Prvo ljubezensko dogodivščino	je	imela pri šestnajstih letih s članom
šestnajstih letih s članom Partije, ki jih	je	imel šestdeset in je kasneje, da bi
Partije, ki jih je imel šestdeset in	je	kasneje, da bi se izognil aretaciji,
»Pa tudi dobro delo,«	je	rekla Julija.
Življenje, kot ga	je	videla ona, je bilo čisto preprosto.
Življenje, kot ga je videla ona,	je	bilo čisto preprosto.
Zdelo se	je	, da zanjo to, da te hoče Partija oropati
Sovražila	je	Partijo in to izjavlja z najbolj surovimi
Razen tam, kjer se	je	dotikala njenega zasebnega življenja,
Opazil	je	, da nikdar ne uporablja besed iz Novoreka,
organiziran upor proti Partiji, ki	je	bil obsojen na neuspeh, se ji je zdel
ki je bil obsojen na neuspeh, se ji	je	zdel neumnost.
Najpametneje	je	bilo kršiti pravila, pa vseeno ostati
Negotovo se	je	spraševal, koliko njej podobnih je
To	je	bilo preveč nedosegljivo, da bi bilo
Brezupno	je	bilo še sanjariti o tem.
»Kakšna	je	bila tvoja žena?«
	je	vprašala Julija.
»Bila	je	- ali poznaš besedo iz Novoreka - dobromiselna?«
Začel ji	je	praviti zgodbo svojega zakonskega življenja,
zakonskega življenja, a za čudo se	je	pokazalo, da vse pomembne stvari že
Opisala mu	je	, kot da bi sama videla ali občutila,
da bi sama videla ali občutila, kako	je	Katarinino telo otrpnilo, brž ko se
Katarinino telo otrpnilo, brž ko se ga	je	dotaknil, pa način, ko se je zdelo,
se ga je dotaknil, pa način, ko se	je	zdelo, da ga še vedno odriva od sebe
bilo težko govoriti o tem, sicer pa	je	Katarina že davno tega prenehala biti
tega prenehala biti boleč spomin in	je	bila le še nekaj neljubega v njegovem
prenesel, ko bi ne bilo ene stvari,«	je	rekel.
Povedal ji	je	o frigidni mali ceremoniji, v katero
frigidni mali ceremoniji, v katero ga	je	prisilila Katarina vsak teden na isto
»Sovražila	je	to, a nič bi je ne moglo ustaviti,
»Temu	je	pravila - pa saj ne boš nikoli uganila.«
»Najina dolžnost Partiji,«	je	nemudoma rekla Julija.
Začela	je	razpredati predmet pogovora.
Julija	je	vsako stvar dojemala v zvezi z lastno
Kakor hitro sta se dotaknila tega,	je	bila zmožna velike pronicljivosti.
V nasprotju z Winstonom	je	ona doumela notranji pomen partijskega
Ni šlo le zato, da	je	spolni nagon ustvarjal neki samosvoj
nagon ustvarjal neki samosvoj svet, ki	je	bil nedosegljiv nadzorstvu Partije
nedosegljiv nadzorstvu Partije in ki ga	je	bilo zato, če le mogoče, treba uničiti.
Pomembnejša	je	bila spolna nezadoščenost, ki je povzročala
Pomembnejša je bila spolna nezadoščenost, ki	je	povzročala histerijo, ta pa je bila
nezadoščenost, ki je povzročala histerijo, ta pa	je	bila zaželena, saj jo je bilo mogoče
histerijo, ta pa je bila zaželena, saj jo	je	bilo mogoče preoblikovati v vojno mrzlico
Takole se	je	izrazila:
pa vzklikanje in mahanje z zastavami	je	kratko in malo skisana spolnost.«
To	je	res, je pomislil.
To je res,	je	pomislil.
čistostjo in politično pravovernostjo	je	neposredna, intimna zveza.
Spolni nagon	je	bil Partiji nevaren in obrnila ga je
je bil Partiji nevaren in obrnila ga	je	v svoj prid.
Družina	je	tako postala podaljšek Miselne policije.
To	je	bila zvijača, zaradi katere je bil
To je bila zvijača, zaradi katere	je	bil vsakdo noč in dan obdan z obveščevalci,
V resnici pa ga	je	ta hip spomnila nanjo dušeča popoldanska
nanjo dušeča popoldanska vročina, ki mu	je	izvabljala znoj s čela.
Začel	je	praviti Juliji o nečem, kar se je zgodilo,
Začel je praviti Juliji o nečem, kar se	je	zgodilo, ali bolje, se ni zgodilo nekega
Bilo	je	tri ali štiri mesece po njuni poroki.
Breg	je	strmo padal deset ali dvanajst metrov,
padal deset ali dvanajst metrov, spodaj	je	bil gramoz.
hitro sta spoznala, da sta se izgubila,	je	Katarina postala zelo nemirna.
Da	je	bila le za trenutek stran od hrupne
stran od hrupne družbe izletnikov, ji	je	vzbujalo občutek, da ne dela prav.
Hotela	je	odhiteti nazaj po poti, po kateri sta
Toda tisti hip	je	Winston opazil nekaj šopov slakarja,
Winston opazil nekaj šopov slakarja, ki	je	rastel v skalnih razpokah pod njima.
En šop	je	bil dvobarven, škrlatno in opekasto
škrlatno in opekasto rdeč, očitno pa	je	rasel iz iste korenine.
videl ničesar podobnega in zaklical	je	Katarini, naj pride pogledat.
»Vidiš, da	je	iz dveh različnih barv?«
Obrnila se	je	že, da bi šla, pa se je za hip nekoliko
Obrnila se je že, da bi šla, pa se	je	za hip nekoliko čemerno vrnila.
Celo sklonila se	je	čez rob skal, da bi videla, kam ji
On	je	stal malo za njo in ji položil roko
Tisti hip mu	je	prišlo na misel, kako popolnoma sama
Na takem kraju	je	bila nevarnost, da je kje skrit mikrofon,
Na takem kraju je bila nevarnost, da	je	kje skrit mikrofon, zelo majhna in
Bila	je	najbolj vroča in zaspana popoldanska
Sonce	je	sijalo nanju, znoj ga je ščemel na
Sonce je sijalo nanju, znoj ga	je	ščemel na obrazu.
Nenadoma ga	je	preblisnila misel...
	je	rekla Julija.
»Ti	je	žal, da je nisi?«
»Pravzaprav mi	je	žal, da je nisem.«
Povlekel jo	je	bliže k sebi.
Njena glava mu	je	počivala na rami in prijetni vonj njenih
na rami in prijetni vonj njenih las	je	pregnal vonj po golobjih iztrebkih.
Zelo	je	mlada, je mislil, še pričakuje nekaj
Zelo je mlada,	je	mislil, še pričakuje nekaj od življenja,
»Pravzaprav bi to ne spremenilo ničesar,«	je	rekel.
»Zakaj pa ti	je	potem žal, da je nisi?«
Čutil	je	, da je nepritrjujoče zganila z rameni.
Čutil je, da	je	nepritrjujoče zganila z rameni.
Vedno mu	je	oporekala, kadar je rekel kaj podobnega.
Vedno mu je oporekala, kadar	je	rekel kaj podobnega.
Ni se strinjala, da	je	zakon narave tak, da posameznik vedno
Nekako	je	vedela, da je sama obsojena na to,
Nekako je vedela, da	je	sama obsojena na to, da jo bo Miselna policija
toda z drugo polovico svojega razuma	je	verjela, da si je vendarle mogoče zgraditi
polovico svojega razuma je verjela, da si	je	vendarle mogoče zgraditi skrivni svet,
Ni razumela, da ni takih stvari, kot	je	sreča, da edina zmaga leži daleč v
prihodnosti, dolgo po tvoji smrti, da	je	od tistega trenutka dalje, ko napoveš
»Mrtva sva,«	je	rekel.
»Nisva še mrtva,«	je	Julija prozaično dodala.
»Ne maraš občutka: to sem jaz, to	je	moja roka, to je moja noga, resnična
občutka: to sem jaz, to je moja roka, to	je	moja noga, resnična sem, trdna sem,
Obrnila se	je	naokrog in se s prsmi stisnila k njemu.
Skozi kombinezon	je	lahko čutil njene prsi, polne a trdne.
Zdelo se	je	, da se iz njenega telesa prelivata
In na svoj praktični način	je	nastrgala skupaj nekaj prahu in z vejico
IV Winston se	je	razgledoval po zanemarjeni sobici nad
Poleg okna	je	bila pripravljena postelja s strganimi
Starinska ura z dvanajsturno številčnico	je	tiktakala na kaminskem napušču.
V kotu na sklepni mizici	je	mehko sijal iz polteme stekleni obtežilnik
stekleni obtežilnik za papir, ki ga	je	kupil ob svojem zadnjem obisku.
Na predpečniku	je	bila obtolčena pločevinasta peč na
olje, posoda in dve skodelici, kar	je	oskrbel gospod Charrington.
Winston	je	prižgal gorilnik in pristavil posodo
Prinesel	je	poln zavitek kave Zmaga in nekaj tablet
so kazali sedem dvajset, v resnici	je	bilo devetnajst dvajset.
Norost, norost,	je	nenehno pravilo njegovo srce: zavestna,
Izmed vseh zločinov, ki jih	je	lahko zagrešil član Partije, je bilo
jih je lahko zagrešil član Partije,	je	bilo tega najmanj mogoče skriti.
Pravzaprav mu	je	ta misel prvič šinila v glavo ob pogledu
pogledu na stekleni obtežilnik, ki	je	odseval na površini sklepne mizice.
Kot	je	predvidel, gospod Charrington ni delal
Bil	je	očitno vesel tistih nekaj dolarjev,
ali ni postal žaljivo radoveden, ko	je	postalo jasno, da Winston želi sobo
Namesto tega	je	pogledal v daljavo in govoril na splošno
splošno s tako rahločutnim izrazom, da	je	bilo videti, kakor da je postal deloma
izrazom, da je bilo videti, kakor da	je	postal deloma neviden.
Zasebno življenje,	je	rekel, je zelo dragocena stvar.
Zasebno življenje, je rekel,	je	zelo dragocena stvar.
Dodal	je	celo, in ko je to storil, je bilo videti,
Dodal je celo, in ko	je	to storil, je bilo videti, kot bi skoraj
Dodal je celo, in ko je to storil,	je	bilo videti, kot bi skoraj prenehal
Pod oknom	je	nekdo pel.
Winston	je	pokukal ven, varen v zavetju muslinastih
Junijsko sonce	je	bilo še visoko na nebu in spodaj na
nebu in spodaj na sončnem dvorišču	je	neka brezoblična ženska, trdna kot
vrsto kvadratnih belih reči, ki jih	je	Winston prepoznal za plenice.
usta niso bila zamašena s ščipalkami,	je	prepevala z mogočnim globokim altom:
Bila	je	le brezupna domišlja,prešla je kot
Bila je le brezupna domišlja,prešla	je	kot aprilski dan,toda pogled, besede,
aprilski dan,toda pogled, besede, sanje	je	zbudila,ki so ukradli mi srce.
so ukradli mi srce. Popevka	je	zadnjih nekaj tednov strašila po Londonu.
Bila	je	ena od tistih nešteto podobnih pesmi,
tistih nešteto podobnih pesmi, ki jih	je	za blagor raje izdajal pododdelek pri
Toda ženska	je	pela tako ubrano, da se je strašna
Toda ženska je pela tako ubrano, da se	je	strašna neumnost spremenila v skoraj
Lahko	je	slišal ženino petje pa drsanje njenih
slabotni hrup prometa, pa vendar se	je	zdela soba zaradi odsotnosti telekrana
»Norost, norost, norost!«	je	znova pomislil.
njuno, nekje pod streho in pri roki,	je	bila prehuda za oba.
tistem, ko sta obiskala cerkveni stolp,	je	bilo nemogoče urediti srečanje.
Število delovnih ur se	je	strahotno povečalo zaradi priprav za
Bil	je	še več kot mesec dni daleč, a neznanske
neznanske in zapletene priprave, ki jih	je	naprtil, so vsakomur naložile še izredno
Končno se jima	je	posrečilo dobiti prosto popoldne na
Kot ponavadi	je	Winston Julijo komaj pogledal, ko sta
toda po bežnem pogledu, s katerim jo	je	ošinil, se mu je zdela bolj bleda kot
pogledu, s katerim jo je ošinil, se mu	je	zdela bolj bleda kot običajno.
»Vse	je	propadlo,« je zamrmrala, kakor hitro
»Vse je propadlo,«	je	zamrmrala, kakor hitro je presodila,
propadlo,« je zamrmrala, kakor hitro	je	presodila, da je varno govoriti.
zamrmrala, kakor hitro je presodila, da	je	varno govoriti.
»Tokrat se	je	prezgodaj začelo.«
Za trenutek	je	bil divje jezen.
V mesecu dni, kar jo	je	poznal, se je narava njegove želje
V mesecu dni, kar jo je poznal, se	je	narava njegove želje po njej spremenila.
Na začetku	je	bilo v njej le malo čutnosti.
Njun prvi ljubezenski stik	je	bil le dejanje volje.
Toda od drugikrat naprej	je	bilo drugače.
Postala mu	je	telesna potreba, nekaj, česar si ni
Ko	je	rekla, da ne more priti, je imel občutek,
Ko je rekla, da ne more priti,	je	imel občutek, da ga goljufa.
Toda tisti trenutek ju	je	množica stisnila skupaj in njune roke
Bežno mu	je	stisnila konice prstov in zdelo se
stisnila konice prstov in zdelo se mu	je	, da mu to ne zbuja poželenja ampak
Pomislil	je	, da mora biti, kadar živiš z žensko,
ponavljajoč se dogodek in nenadoma ga	je	prevzela globoka nežnost, kakršno do
Želel si	je	, da bi bila že deset let poročena.
Želel si	je	, da bi se sprehajal z njo po cesti
Predvsem pa si	je	želel, da bi imela prostor, kjer bi
lahko sama skupaj, brez občutka, da	je	spolnost obvezna pri vsakem srečanju.
temveč šele enkrat naslednjega dne mu	je	prišlo na misel, da bi najel sobo pri
Ko	je	to omenil Juliji, se je z nepričakovano
Ko je to omenil Juliji, se	je	z nepričakovano pripravljenostjo strinjala.
Oba sta vedela, da	je	to blaznost.
Bilo	je	tako, kot bi namenoma stopala bliže
Ko jo	je	, sedeč na robu postelje, čakal, je
je, sedeč na robu postelje, čakal,	je	znova pomislil na kleti v Ministrstvu
Čudno, kako ti	je	ta vnaprej določena strahota prihajala
Tam	je	prežala nate v prihodnosti, tik pred
ji bilo mogoče ogniti, mogoče pa jo	je	bilo odložiti, in vendar si je človek
pa jo je bilo odložiti, in vendar si	je	človek spet in spet zavestno, z dejanjem
Julija	je	planila v sobo.
Nosila	je	torbo za orodje iz grobega rjavega
grobega rjavega platna, tako, kakršno jo	je	včasih videl nositi sem in tja po Ministrstvu.
Stopil	je	k njej, da bi jo objel, pa se mu je
je k njej, da bi jo objel, pa se mu	je	precej hitro izvila, deloma zato, ker
precej hitro izvila, deloma zato, ker	je	še vedno držala torbo.
»Pol sekunde,«	je	rekla.
Spustila se	je	na kolena, odprla torbo in pometala
Spodaj	je	bilo nekaj čednih papirnatih zavitkov.
Prvi zavitek, ki ga	je	izročila Winstonu, so njegovi prsti
Bil	je	napolnjen z neko težko, pesku podobno
težko, pesku podobno stvarjo, ki se	je	vdajala, kjerkoli si se je dotaknil.
stvarjo, ki se je vdajala, kjerkoli si se	je	dotaknil.
	je	vprašal.
ni ji bilo treba praviti, zakaj jo	je	odvila.
Vonj	je	že polnil sobo, bogat, vroč vonj, ki
polnil sobo, bogat, vroč vonj, ki se	je	zdel, kot da prihaja iz njegovega ranega
njegovega ranega otroštva, s katerim pa se	je	srečeval včasih tudi zdaj, kadar je
je srečeval včasih tudi zdaj, kadar	je	priplaval iz prehoda, preden so se
»To	je	kava,« je zamrmral, »prava kava.«
»To je kava,«	je	zamrmral, »prava kava.«
»To	je	kava za Ožjo partijo.«
»Cela kila je tu,«	je	rekla.
»Kako pa se ti	je	posrečilo priti do vseh teh stvari?«
»Vse to	je	blago za Ožjo partijo.«
Winston	je	počenil k njej.
Odtrgal	je	vogal pri zavitku.
»To	je	pravi čaj.«
»Zadnje čase se	je	dobilo veliko čaja.«
»Zavzeli so Indijo ali kaj takega,«	je	nedoločno odvrnila.
Winston	je	raztreseno strmel skozi muslinaste
Spodaj na dvorišču	je	ženska z rdečimi rokami še vedno hodila
Vzela	je	še dve ščipalki iz ust in globoko občuteno
nasmehi mi mučijo srce. Očitno	je	znala vso bedasto pesem na pamet.
Njen glas	je	plaval navzgor obenem s sladkim poletnim
Prevzela ga	je	čudna misel, da ni še nikdar slišal,
»Zdaj se lahko obrneš,«	je	rekla Julija.
Obrnil se	je	in je za hip skoraj ni mogel prepoznati.
Pravzaprav	je	pričakoval, da jo bo zagledal golo.
Preobrazba, ki se	je	izvršila, je bila veliko bolj osupljiva.
Preobrazba, ki se je izvršila,	je	bila veliko bolj osupljiva.
Našminkala si	je	obraz.
Gotovo se	je	mimogrede oglasila v kakšni trgovini
pordečena, nos napudran, celo pod očmi	je	imela nekaj, kar jih je poudarjalo.
celo pod očmi je imela nekaj, kar jih	je	poudarjalo.
Vse skupaj	je	bilo opravljeno zelo nevešče, a Winstonova
Napredek njene zunanjosti	je	bil osupljiv.
nekaj barvnimi madeži na pravih mestih	je	postala ne le veliko lepša, ampak predvsem
Ko jo	je	objel, mu je napolnil nosnice vonj
Ko jo je objel, mu	je	napolnil nosnice vonj po umetnih vijolicah.
Spomnil se	je	polteme v kletni kuhinji in votline
Rabila	je	isti parfum, a to ni bilo važno.
»Tudi parfum!«	je	rekel.
Bilo	je	prvič, da se je vpričo nje slekel do
Bilo je prvič, da se	je	vpričo nje slekel do golega.
Doslej ga	je	bilo preveč sram bledega in suhega
bilo, a odeja, na kateri sta ležala,	je	bila oguljena in gladka, velikost in
gladka, velikost in prožnost postelje	je	oba presenetila.
»Gotovo	je	polna stenic, pa komu mar,« je rekla
»Gotovo je polna stenic, pa komu mar,«	je	rekla Julija.
Winston	je	včasih spal v njej, ko je bil otrok,
Winston je včasih spal v njej, ko	je	bil otrok, Julija pa, kolikor se je
je bil otrok, Julija pa, kolikor se	je	spomnila, še ni bila v njej.
Ko se	je	Winston zbudil, so kazalci na uri prilezli
Ni se premaknil, ker	je	Julija spala z glavo v pregibu njegove
Večina šminke	je	prešla na njegov lastni obraz ali na
ali na blazino, a lahen madež rdečila	je	še vedno poudarjal lepoto njenih ličnic.
Rumeni žarek zahajajočega sonca	je	padal čez vznožje postelje in razsvetljeval
postelje in razsvetljeval ognjišče, kjer	je	v posodi divje vrela voda.
Spodaj na dvorišču	je	ženska prenehala peti, toda slabotni
Nedoločno	je	razmišljal, ali je bilo v preteklosti,
Nedoločno je razmišljal, ali	je	bilo v preteklosti, ki so jo odpravili,
Julija se	je	prebudila, si pomela oči in se dvignila
»Pol vode	je	povrelo,« je rekla.
»Pol vode je povrelo,«	je	rekla.
Nenadoma se	je	v postelji obrnila, pograbila s tal
istim fantovskim gibom roke, kot jo	je	videl vreči slovar v Goldsteina tistega
»Kaj	je	bilo?«
	je	presenečeno vprašal.
»Videla sem jo, ko	je	pomolila svoj svinjski smrček izza
»Podgane!«	je	zamrmral Winston.
»Povsod so,«	je	brezbrižno rekla Julija, ko se je ulegla.
so,« je brezbrižno rekla Julija, ko se	je	ulegla.
»Najbolj ogabno pa	je	to, da zverine zmeraj -«
» Nikar ne nadaljuj!«	je	rekel Winston s tesno zaprtimi očmi.
»Kaj pa	je	?«
»Ali ti	je	slabo od njih?«
Stisnila se	je	k njemu in ovila okrog njega, kot bi
Za nekaj trenutkov	je	imel občutek, da spet doživlja moro,
občutek, da spet doživlja moro, ki se mu	je	spet in spet vračala, odkar je bil
se mu je spet in spet vračala, odkar	je	bil na svetu.
Vedno	je	bilo zelo podobno.
Stal	je	pred zidom teme in na drugi strani
pred zidom teme in na drugi strani	je	bilo nekaj neznosnega, nekaj preveč
V sanjah	je	bil najmočnejši občutek zmeraj občutek
občutek samoprevare, kajti v resnici	je	vedel, kaj je onstran zidu teme.
samoprevare, kajti v resnici je vedel, kaj	je	onstran zidu teme.
Zmeraj se	je	prebudil, ne da bi bil odkril, kaj
prebudil, ne da bi bil odkril, kaj da	je	, a nekako je bilo povezano s tistim,
bi bil odkril, kaj da je, a nekako	je	bilo povezano s tistim, kar je pravila
nekako je bilo povezano s tistim, kar	je	pravila Julija, ko jo je prekinil.
tistim, kar je pravila Julija, ko jo	je	prekinil.
»Žal mi	je	,« je rekel.
»Žal mi je,«	je	rekel.
»Ne maram podgan, to	je	vse.«
Črni trenutek preplaha	je	bil že na pol pozabljen.
Ko	je	sedel na vzglavje, se je počutil nekoliko
Ko je sedel na vzglavje, se	je	počutil nekoliko osramočenega.
Julija	je	vstala s postelje, potegnila nase kombinezon
Vonj, ki se	je	dvigal iz posode, je bil tako močan
Vonj, ki se je dvigal iz posode,	je	bil tako močan in vznemirljiv, da sta
Še boljša od okusa kave pa	je	bila svilnatost, ki ga ji je dajal
kave pa je bila svilnatost, ki ga ji	je	dajal sladkor, stvar, ki jo je Winston
ga ji je dajal sladkor, stvar, ki jo	je	Winston po dolgoletnem uživanju saharina
in s kosom kruha z marmelado v drugi	je	Julija pohajala po sobi, se brezbrižno
oguljeni naslonjač, da bi ugotovila ali	je	udoben, in preučevala absurdno uro
Prinesla	je	stekleni obtežilnik na posteljo, da
Vzel ji ga	je	iz rok, kot zmeraj očaran nad nežnim,
»Kaj misliš, da	je	to?«
	je	vprašala Julija.
»	Je	samo majhen drobec zgodovine, ki so
»	Je	sto let staro sporočilo, ko bi ga kdo
»Pa slika tamle čez -«	je	pokimala k litografiji na nasprotni
k litografiji na nasprotni steni, »	je	ta stara sto let?«
»Nemogoče	je	ugotoviti.«
»Dandanes	je	nemogoče odkriti starost katerekoli
Šla	je	tja, da bi jo pogledala.
»Tule	je	zverina pomolila ven nos,« je rekla
»Tule je zverina pomolila ven nos,«	je	rekla in brcnila opaž tik pod sliko.
»Kakšen kraj	je	to?«
»Cerkev je ali	je	vsaj bila.«
»Sv. Klementin Danski se	je	imenovala.«
Odlomek iz pesmi, ki mu jo	je	povedal gospod Charrington, se mu je
je povedal gospod Charrington, se mu	je	vrinil v misli in dodal je na pol otožno:
Charrington, se mu je vrinil v misli in dodal	je	na pol otožno: »Oranže in limone, poje
Na njegovo začudenje	je	dopolnila verze:
Bilo	je	podobno obema polovicama gesla.
»Kdo te	je	to naučil?«
	je	rekel.
»Pravil mi	je	to pesem, ko sem bila majhna.«
»Izhlapel	je	, ko mi je bilo osem let - no, vsekakor
»Izhlapel je, ko mi	je	bilo osem let - no, vsekakor je izginil.«
mi je bilo osem let - no, vsekakor	je	izginil.«
»Zanima me, kaj	je	bila limona,« je nedosledno pristavila.
»Zanima me, kaj je bila limona,«	je	nedosledno pristavila.
»Jaz se spominjam limon,«	je	rekel Winston.
»Bile so tako kisle, da te	je	skominalo, če si jih samo poduhal.«
»Stavim, da so za to sliko stenice,«	je	rekla.
»Zdi se mi, da	je	že skoraj čas, da greva.«
V sobi se	je	mračilo.
Obrnil se	je	proti svetlobi in leže strmel v stekleno
Taka globina	je	bila v njem, pa vendar je bilo skoraj
Taka globina je bila v njem, pa vendar	je	bilo skoraj tako prozorno kot zrak.
Imel	je	občutek, da lahko prodre vanj in da
Krogla	je	bila soba, in korala je bilo Julijino
Krogla je bila soba, in korala	je	bilo Julijino in njegovo življenje,
V Syme	je	izginil.
Prišlo	je	jutro, ko ga ni bilo na delo.
Nekaj lahkomiselnih ljudi	je	komentiralo njegovo odsotnost.
Tretjega dne	je	Winston odšel v vežo Oddelka za dokumentacijo,
Na enem od obvestil	je	bil natisnjen seznam članov Šahovskega
članov Šahovskega odbora, katerega član	je	bil Syme.
Videti	je	bil prav tak kot kdaj prej - nič ni
nič ni bilo prečrtano - a za eno ime	je	bil krajši.
Bilo	je	dovolj.
Syme	je	prenehal biti, nikoli ga ni bilo.
Bila	je	huda pripeka.
obdržale normalno temperaturo; zunaj pa	je	tlak žgal v noge in smrad v podzemski
noge in smrad v podzemski železnici	je	bil ob konicah strašen.
predstave, telekranovi programi, vse to	je	bilo treba organizirati, postaviti
bilo treba organizirati, postaviti	je	bilo treba odre, narediti slike, skovati
Julijina skupina na oddelku za književnost	je	prenehala delati knjige ter se zagnala
Winston	je	kot dodatek k svojemu rednemu delu
množice hrupne raje klatile po cestah,	je	imelo mesto nenavadno mrzličen videz.
Tedna sovraštva (Pesem sovraštva se	je	imenovala), je bila že zložena in na
(Pesem sovraštva se je imenovala),	je	bila že zložena in na telekranih so
Imela	je	divji, lajajoč ritem, ki ga ni bilo
bilo mogoče označiti kot glasbo, ampak	je	bolj spominjal na udarjanje bobna.
Kadar jo	je	tulilo na stotine glasov ob topotanju
glasov ob topotanju korakajočih nog,	je	bila pošastna.
Raja jo	je	vzljubila in na polnočnih cestah je
je vzljubila in na polnočnih cestah	je	tekmovala s še vedno popularno Bila
tekmovala s še vedno popularno Bila	je	le brezupna domišljija.
Četa prostovoljcev, ki jo	je	organiziral Parsons, je pripravljala
prostovoljcev, ki jo je organiziral Parsons,	je	pripravljala ulico za Teden sovraštva,
cesto žice za razobešanje praporov, kar	je	bilo nevarno delo.
Parsons se	je	bahal, da bo samo blok Zmaga razobesil
Bil	je	v svojem elementu in srečen kot škrjanček.
sta mu celo dala opravičilo, da se	je	zvečer zatekel h kratkim hlačam in
Bil	je	povsod hkrati, porival je, vlekel,
Bil je povsod hkrati, porival	je	, vlekel, šival, zabijal, improviziral,
Nenadoma se	je	po vsem Londonu pojavil nov plakat.
Ni imel napisa, temveč	je	predstavljal samo orjaško, tri ali
visoko postavo evrazijskega vojaka, ki	je	korakal z brezizraznim mongolskim obrazom
velikanskimi škornji, ob boku pa mu	je	štrlela strojnica.
povečano zaradi perspektivične skrajšave,	je	vedno merilo naravnost vate.
vsako prosto mesto na vsaki steni, da	je	po številu celo prekosil portrete Velikega brata.
Rajo, ki	je	bila običajno brezbrižna do vojne,
bila običajno brezbrižna do vojne,	je	za nekaj časa zajela blaznost domoljubja.
Ena	je	padla na polno kinodvorano v Stepneyu
Celotno prebivalstvo v soseski se	je	zbralo v dolg, raztegnjen pogrebni
raztegnjen pogrebni sprevod, ki se	je	vlekel ure in ure in je bil pravzaprav
sprevod, ki se je vlekel ure in ure in	je	bil pravzaprav razjarjen miting.
Druga bomba	je	padla na prazno zemljišče, ki je služilo
bomba je padla na prazno zemljišče, ki	je	služilo za igrišče in nekaj ducatov
za igrišče in nekaj ducatov otrok	je	raztrgalo na kosce.
dodali k plamenom, veliko trgovin pa	je	bilo v nemirih požganih.
Potem se	je	razširila govorica, da bombe dirigirajo
brezžičnimi valovi in nekemu staremu paru, ki	je	bil osumljen, da je tujega rodu, so
staremu paru, ki je bil osumljen, da	je	tujega rodu, so zažgali hišo in oba
Soba	je	bila raj, pa naj je bila umazana ali
Soba je bila raj, pa naj	je	bila umazana ali čista.
Winston	je	opustil navado, da ob katerikoli uri
Zdelo se mu	je	. da je potreba po njem prešla.
Zdelo se mu je. da	je	potreba po njem prešla.
Zredil se	je	, krčni tvor se je zacelil in pustil
Zredil se je, krčni tvor se	je	zacelil in pustil za seboj le rjav
Potek življenja	je	nehal biti neznosen, nič več ga ni
Pomembno	je	bilo edino, da soba nad starinarno
Vedeti, da je še tam, nedotaknjena,	je	bilo skoraj toliko kot biti v njej.
Soba	je	bila svet, žep preteklosti, kjer se
Charrington,	je	mislil, je neka druga izumrla žival.
Charrington, je mislil,	je	neka druga izumrla žival.
Navadno se	je	na poti navzgor ustavil in nekaj minut
Zdelo se	je	, da starec poredko ali nikoli ne odhaja
Živel	je	kot duh med malo, temno trgovino in
in še manjšo kuhinjo zadaj, kjer si	je	pripravljal hrano in v kateri je bil,
si je pripravljal hrano in v kateri	je	bil, poleg drugih stvari, neverjetno
Videti	je	bil vesel, da ima priložnost govoriti.
Medtem ko	je	taval med ničvredno robo, je z dolgim
Medtem ko je taval med ničvredno robo,	je	z dolgim nosom, debelimi očali, upognjenimi
suknjičem vedno vzbujal nejasen videz, da	je	bolj zbiratelj kot trgovec.
Z nekakšnim zbledelim navdušenjem	je	jemal v roke ta ali oni drobec ropotije
prosil Winstona, naj kaj kupi, temveč	je	samo želel, naj občuduje.
Govoriti z njim	je	bilo, kot bi poslušal cingljanje izrabljene
Iz kotov svojega spomina	je	privlekel še nekaj odlomkov pozabljenih
Ena	je	bila o štiriindvajsetih kosih, druga
»Prišlo mi	je	na misel, da vas mogoče zanima,« je
je na misel, da vas mogoče zanima,«	je	navadno rekel z rotečim drobnim nasmeškom,
z rotečim drobnim nasmeškom, kadar	je	povedal nov odlomek.
Bili so časi, ko se jima	je	dejstvo, da jima grozi smrt, zdelo
Priti tja	je	bilo težko in nevarno, soba sama pa
bilo težko in nevarno, soba sama pa	je	bila zatočišče.
Bilo	je	ko tistikrat, ko je Winston strmel
Bilo je ko tistikrat, ko	je	Winston strmel v srce krogle z občutkom,
Vedela sta, da	je	vse to nesmisel.
življenje, ki nima prihodnosti, se jima	je	zdelo kot nepremagljiv nagon, tako
pljuča vedno znova vdihnejo, dokler	je	še na voljo zrak.
Tudi če	je	bila pravljična Bratovščina resničnost,
pravljična Bratovščina resničnost,	je	še vedno ostajala težava, kako najti
Povedal ji	je	o čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma
malo stopil k O'Brienu, naznanil, da	je	sovražnik Partije in ga prosil za pomoč.
Ljudi	je	navadno sodila po videzu in zdelo se
navadno sodila po videzu in zdelo se ji	je	naravno, da Winston verjame v O'Brienovo
Še več, zdelo se ji	je	samo po sebi umevno, da vsakdo ali
vsakdo prekršil pravila, če bi menil, da	je	to varno.
Goldsteinu in njegovi podtalni vojski,	je	rekla, so le kup neumnosti, ki si jih
rekla, so le kup neumnosti, ki si jih	je	izmislila Partija v svojo korist, in
Neštetokrat	je	na partijskih srečanjih in spontanih
so potekale javne sodne obravnave,	je	sodelovala pri tistih oddelkih Zveze
Med Dvominutnim sovraštvom	je	v kričanju psovk na Goldsteina vedno
In vendar	je	imela le nejasno predstavo o tem, kdo
le nejasno predstavo o tem, kdo da	je	Goldstein in kakšne nauke domnevno
Odrasla	je	po Revoluciji in je bila premlada,
Odrasla je po Revoluciji in	je	bila premlada, da bi se spominjala
Taka stvar, kot	je	neodvisno politično gibanje, je bila
kot je neodvisno politično gibanje,	je	bila zunaj njene predstavljivosti;
predstavljivosti; v vsakem primeru pa	je	bila Partija nepremagljiva.
Po svoje	je	bila veliko bolj bistrovidna kot Winston
Nekoč, ko	je	slučajno v neki zvezi omenil vojno
zvezi omenil vojno proti Evraziji, ga	je	osupnila, ko je po naključju rekla,
proti Evraziji, ga je osupnila, ko	je	po naključju rekla, da po njeni sodbi
Ravno tako	je	v njem vzbudila nekakšno zavist, ko
njem vzbudila nekakšno zavist, ko mu	je	povedala, da se med Dvominutnim sovraštvom
Vendar pa	je	dvomila o naukih Partije samo takrat,
Velikokrat	je	bila pripravljena sprejeti uradno mitologijo
Verjela	je	na primer, ker so se tako učili v šoli,
primer, ker so se tako učili v šoli, da	je	Partija izumila letala.
(V njegovih šolskih letih, se	je	spominjal Winston, je bil samo helikopter
šolskih letih, se je spominjal Winston,	je	bil samo helikopter tisti, za katerega
samo helikopter tisti, za katerega	je	Partija trdila, da ga je izumila; ducat
za katerega je Partija trdila, da ga	je	izumila; ducat let kasneje, ko je Julija
ga je izumila; ducat let kasneje, ko	je	Julija hodila v šolo, je bilo to že
kasneje, ko je Julija hodila v šolo,	je	bilo to že letalo; še eno generacijo,
In ko ji	je	povedal, da so letala obstajala, še
da so letala obstajala, še preden se	je	on rodil, in že dolgo pred Revolucijo,
in že dolgo pred Revolucijo, se ji	je	ta podatek zdel popolnoma nezanimiv.
Sicer pa, ali	je	sploh važno, kdo je izumil letala?
Sicer pa, ali je sploh važno, kdo	je	izumil letala?
Veliko bolj ga	je	osupnilo, ko je ugotovil, da se ne
Veliko bolj ga je osupnilo, ko	je	ugotovil, da se ne spominja, da je
je ugotovil, da se ne spominja, da	je	bila Oceanija še pred štirimi leti
Res, da	je	na vso vojno gledala kot na prevaro,
toda očitno sploh ni opazila, da se	je	ime sovražnika spremenilo.
smo bili zmeraj v vojni z Evrazijo,«	je	medlo rekla.
To ga	je	nekoliko prestrašilo.
Letnica, ko so iznašli letalo,	je	bila veliko pred njenim rojstvom, preokret
njenim rojstvom, preokret v vojni pa	je	bil šele pred štirimi leti, dolgo potem,
pred štirimi leti, dolgo potem, ko	je	bila že odrasla.
Kakšne četrt ure se	je	pričkal z njo o tem.
Na koncu se mu	je	posrečilo, da ji je oživil spomin,
Na koncu se mu je posrečilo, da ji	je	oživil spomin, dokler se ni megleno
spomin, dokler se ni megleno spomnila, da	je	bila nekoč Eastazija in ne Evrazija
Toda rezultat se ji	je	še vedno zdel nepomemben.
	je	nestrpno rekla.
»Zmeraj	je	ena prekleta vojna za drugo, vsi pa
Včasih ji	je	pravil o Oddelku za dokumentacijo in
Videti	je	bilo, da se ob takih stvareh ne zgrozi.
Povedal ji	je	zgodbo o Jonesu, Aaronsonu in Rutherford
o dragocenem koščku papirja, ki ga	je	nekoč držal v rokah.
	je	vprašala.
Skušal ji	je	razložiti.
»To	je	bil izjemen primer.«
»Ni šlo le za to, da	je	bil nekdo ubit.«
»Kaj ne razumeš, da	je	bila preteklost, začenši od včeraj,
»Če	je	kje preživela, je le v nekaj trdnih
»Če je kje preživela,	je	le v nekaj trdnih predmetih, na katerih
»Vsak dokument	je	bil uničen ali ponarejen, vsaka knjiga
»Zgodovina se	je	ustavila.«
»Vem seveda, da	je	preteklost ponarejena, ampak nikdar
»Potem ko	je	stvar opravljena, ne ostane noben dokaz
»No, jaz ga ne bi!«	je	rekla Julija.
»Ampak bil	je	dokaz.«
upornica samo od pasu navzdol,« ji	je	rekel.
To se ji	je	zdelo izredno duhovito in vzradoščeno
izredno duhovito in vzradoščeno ga	je	objela.
Kadarkoli	je	začel govoriti o načelih Angsoca, o
uporabljati besede iz Novoreka, se	je	začela dolgočasiti, zmedla se je in
se je začela dolgočasiti, zmedla se	je	in rekla, da takim stvarem ni nikoli
Človek ve, da	je	vse skupaj neumnost, zakaj bi ga torej
Vedela	je	, kdaj vzklikati in kdaj žvižgati, to
kdaj vzklikati in kdaj žvižgati, to pa	je	vse, kar potrebuješ.
Če	je	še naprej govoril o takih zadevah,
še naprej govoril o takih zadevah,	je	imela zoprno navado, da je zaspala.
zadevah, je imela zoprno navado, da	je	zaspala.
Sodila	je	med ljudi, ki lahko zaspijo ob katerikoli
V pogovorih z njo	je	spoznal, kako lahko je kazati videz
pogovorih z njo je spoznal, kako lahko	je	kazati videz pravovernosti, če nimaš
Po svoje	je	bil partijski svetovni nazor najbolje
Lahko jih	je	bilo pripraviti do tega, da so sprejeli
popolnoma dojeli veličine tega, kar se	je	od njih zahtevalo, in se niso dovolj
Ker jim	je	manjkalo razumevanja, so ostali umsko
VI Naposled se	je	zgodilo.
Pričakovano sporočilo	je	prišlo.
Zdelo se mu	je	, da je vse življenje čakal na to.
Zdelo se mu je, da	je	vse življenje čakal na to.
Šel	je	po dolgem hodniku v Ministrstvu in
po dolgem hodniku v Ministrstvu in	je	bil skoraj na tistem mestu, kjer mu
bil skoraj na tistem mestu, kjer mu	je	Julija spustila v roke listič, ko se
Julija spustila v roke listič, ko se	je	zavedel, da nekdo, ki je večji od njega,
listič, ko se je zavedel, da nekdo, ki	je	večji od njega, hodi tik za njim.
Človek, kdorkoli	je	že bil, je nalahno zakašljal, očitno
Človek, kdorkoli je že bil,	je	nalahno zakašljal, očitno za uvod k
Winston se	je	sunkoma ustavil in se obrnil.
Bil	je	O'Brien.
sta si stala nasproti in zdelo se mu	je	, da ne čuti drugega kot željo po tem,
Srce mu	je	divje udarjalo.
O'Brien pa	je	seveda šel mirno dalje ter za trenutek
Začel	je	govoriti s tisto posebno, resnobno
resnobno vljudnostjo, zaradi katere se	je	razlikoval od večine članov Ožje partije.
ponudila priložnost govoriti z vami«	je	rekel.
Winstonu se	je	povrnilo nekaj prisebnosti.
»Komajda znanstveno,«	je	rekel.
»A napisali ste ga zelo izbrano,«	je	rekel O'Brien.
govoril z nekim vašim prijateljem, ki	je	gotovo izvedenec.«
»Njegovo ime mi	je	ta trenutek ušlo iz spomina.«
Winstonovo srce se	je	boleče stisnilo.
A Syme ni bil samo mrtev, bil	je	ukinjen, neoseba.
O'Brienova opazka	je	bila očitno znamenje, šifra.
S tem da	je	zagrešil majhen prestopek miselnega
majhen prestopek miselnega zločina,	je	oba spremenil v sokrivca.
počasni sprehod po hodniku, tedaj pa	je	O'Brien obstal.
čudno prijateljskim izrazom, ki te	je	razorožil in mu ga je vedno uspelo
izrazom, ki te je razorožil in mu ga	je	vedno uspelo položiti v svojo kretnjo,
uspelo položiti v svojo kretnjo, si	je	popravil očala na nosu.
Potem	je	nadaljeval:
»Ne,«	je	rekel Winston.
»Zelo rad,«	je	rekel Winston, ki je spoznal, kam to
»Zelo rad,« je rekel Winston, ki	je	spoznal, kam to meri.
»Redukcija števila glagolov - to	je	stvar, ki bi vas gotovo pritegnila,
Nekoliko raztreseno se	je	O'Brien potipal po dveh žepih in nato
Tik pod telekranom, v taki drži, da	je	tisti, ki je opazoval na drugem koncu
telekranom, v taki drži, da je tisti, ki	je	opazoval na drugem koncu naprave, lahko
koncu naprave, lahko prebral, kaj piše,	je	načečkal naslov, iztrgal list in ga
»Ponavadi sem zvečer doma«	je	rekel.
Odšel	je	in pustil Winstona s kosom papirja
Kljub temu si	je	skrbno zapomnil, kaj piše na njem in
skrbno zapomnil, kaj piše na njem in ga	je	nekaj ur kasneje vrgel v spominsko
Pripetljaj	je	lahko imel samo en pomen.
Bil	je	zasnovan kot pot, po kateri je Winston
Bil je zasnovan kot pot, po kateri	je	Winston izvedel za O'Brienov naslov.
To	je	bilo potrebno, kajti če nisi naravnost
želeli videti, tu me lahko najdete,« mu	je	bil rekel O'Brien.
Eno pa	je	bilo gotovo.
Zarota, o kateri	je	sanjal, obstaja in dosegel je njen
kateri je sanjal, obstaja in dosegel	je	njen zunanji rob.
Vedel	je	, da se bo slej ko prej odzval O'Brienovemu
To, kar se	je	dogajalo, je bila le posledica razvoja,
To, kar se je dogajalo,	je	bila le posledica razvoja, ki se je
je bila le posledica razvoja, ki se	je	začel pred leti.
Prvi korak	je	bila skrita, nehotena misel; drugi
skrita, nehotena misel; drugi korak	je	bil dnevnik.
Premaknil se	je	od misli k besedam in zdaj od besed
Sprejemal	je	to.
Konec	je	zajet v začetku.
Bilo pa	je	grozljivo, ali bolj natančno, bilo
grozljivo, ali bolj natančno, bilo	je	kot slutnja smrti, kot bi bil malo
Celo medtem, ko	je	govoril z O'Brienom, ko je tonil vanj
medtem, ko je govoril z O'Brienom, ko	je	tonil vanj smisel besed, se je njegovega
O'Brienom, ko je tonil vanj smisel besed, se	je	njegovega telesa polaščal moreč, grozljiv
Čutil	je	, kot da stopa v vlago groba in nič
groba in nič mu zato ni bilo bolje, ker	je	že od nekdaj vedel, da grob je in da
VII Winston se	je	zbudil z očmi, polnimi solz.
Julija se	je	zaspano prekotalila k njemu in zamrmrala
zamrmrala nekaj, kar bi lahko bilo »Kaj pa	je	?«
»Sanjal sem,«	je	rekel pa takoj umolknil.
Bilo	je	preveč zapleteno, da bi lahko spravil
Legel	je	vznak z zaprtimi očmi, še vedno potopljen
razsežne, jasne sanje, v katerih se	je	zdelo, da se je razgrnilo pred njim
sanje, v katerih se je zdelo, da se	je	razgrnilo pred njim vse njegovo življenje
Vse se	je	zgodilo znotraj steklenega obtežilnika
obtežilnika za papir, a površina stekla	je	bila svod neba in znotraj kupole je
je bila svod neba in znotraj kupole	je	bilo vse napolnjeno z jasno, mehko
napolnjeno z jasno, mehko svetlobo, v kateri	je	bilo moč videti v neskončno daljavo.
Sanje so zajemale tudi - pravzaprav	je	bilo v tem njihovo bistvo - kretnjo,
tem njihovo bistvo - kretnjo, ki jo	je	napravila njegova mati in ki jo je
je napravila njegova mati in ki jo	je	trideset let kasneje ponovila Židinja,
let kasneje ponovila Židinja, ki jo	je	videl v filmskem tedniku, ko je skušala
jo je videl v filmskem tedniku, ko	je	skušala zaščititi dečka pred kroglami,
zaščititi dečka pred kroglami, preden ju	je	helikopter strgal na kosce.
»Ali veš,«	je	rekel, »da sem do tega trenutka mislil,
	je	na pol v spanju rekla Julija.
V sanjah se	je	spomnil svojega zadnjega pogleda na
v nekaj trenutkih prebujanja se mu	je	povrnil kup drobnih pripetljajev, ki
Bil	je	spomin, ki ga je moral pred mnogimi
Bil je spomin, ki ga	je	moral pred mnogimi leti namerno izriniti
kot deset, mogoče dvanajst let, ko se	je	tisto zgodilo.
Oče	je	izginil nekaj pred tem; koliko prej,
Bolje se	je	spominjal divjih, nemirnih okoliščin
Spomnil se	je	dolgih popoldnevov, ki jih je z drugimi
Spomnil se je dolgih popoldnevov, ki jih	je	z drugimi fanti prebil pri kraji po
Ko	je	oče izginil, mati ni pokazala posebnega
presenečenja ali hude žalosti, a nenadoma se	je	čisto spremenila.
Videti	je	bilo, da je popolnoma otopela.
Videti je bilo, da	je	popolnoma otopela.
Celo Winstonu	je	bilo očitno, da čaka na nekaj, za kar
bilo očitno, da čaka na nekaj, za kar	je	vedela, da se mora zgoditi.
Delala	je	vse, kar je bilo treba - kuhala, prala,
Delala je vse, kar	je	bilo treba - kuhala, prala, krpala,
Zdelo se	je	, kot bi se njeno veliko, postavno telo
Ure in ure	je	skoraj negibno posedala na postelji,
otroka dveh ali treh let, z obrazom, ki	je	bil zaradi shujšanosti videti opičji.
Kdaj pa kdaj	je	vzela v roke Winstona in ga stisnila
Kljub svoji mladosti in sebičnosti se	je	zavedal, da je to nekako povezano s
mladosti in sebičnosti se je zavedal, da	je	to nekako povezano s tisto nikdar omenjeno
Spomnil se	je	sobe, kjer so živeli; temne, zatohle
živeli; temne, zatohle sobe, ki jo	je	na pol zasedala postelja z belim pregrinjalom.
Spomnil se	je	postavnega materinega telesa, ki se
Predvsem pa se	je	spominjal svoje nenehne lakote in divjih,
Sitno	je	spet in spet spraševal mater, zakaj
mater, zakaj ni dovolj hrane, kričal	je	in jo hrulil (spominjal se je celo
kričal je in jo hrulil (spominjal se	je	celo zvena svojega glasu, ki se je
je celo zvena svojega glasu, ki se	je	začenjal prezgodaj lomiti in se je
je začenjal prezgodaj lomiti in se	je	včasih nenavadno zvišal), ali pa je
je včasih nenavadno zvišal), ali pa	je	skušal s cmeravo patetičnimi opazkami
patetičnimi opazkami dobiti več, kot	je	bil njegov delež.
Zdelo se ji	je	samo po sebi umevno, da mora on, »fant,«
»fant,« dobiti največji obrok; a naj mu	je	še toliko dajala, vedno je zahteval
a naj mu je še toliko dajala, vedno	je	zahteval še več.
Pri vsakem obedu ga	je	prosila, naj ne bo sebičen in naj se
ne bo sebičen in naj se spomni, da	je	njegova sestrica bolna in da tudi potrebuje
in da tudi potrebuje hrano, a bilo	je	zaman.
Besno	je	tulil, kadar je nehala zajemati, skušal
Besno je tulil, kadar	je	nehala zajemati, skušal ji je iztrgati
kadar je nehala zajemati, skušal ji	je	iztrgati posodo in žlico iz rok, grabil
iztrgati posodo in žlico iz rok, grabil	je	koščke s sestrinega krožnika.
Vedel	je	, da zaradi tega obe stradata, a ni
stradata, a ni si mogel pomagati; čutil	je	celo, da ima pravico do tega, kakor
Med obedi pa	je	, če mati ni bila na straži, stalno
Nekega dne	je	bilo razglašeno, da dobijo obrok čokolade.
Čisto jasno se	je	spominjal tistega dragocenega majhnega
tistih časih so govorili še o unčah)	je	bila za vse tri.
Jasno	je	bilo, da jo je treba razdeliti na tri
Jasno je bilo, da jo	je	treba razdeliti na tri enake dele.
kot bi poslušal nekoga drugega, se	je	Winston slišal, da z glasnim, globokim
Mati mu	je	rekla, naj ne bo požrešen.
Prišlo	je	do dolgega, sitnega prepira, ki se
do dolgega, sitnega prepira, ki se	je	vlekel in vlekel, s kričanjem, jokanjem,
Sestrica, ki se	je	z obema rokama oklepala matere, natanko
natanko tako kot opičji mladiček, ga	je	gledala čez njeno ramo z velikimi očmi.
Nazadnje	je	mati odlomila tri četrtine čokolade
Deklica jo	je	vzela in jo topo gledala, verjetno
topo gledala, verjetno ne vedoč, kaj	je	.
Winston	je	stal in jo za hip opazoval.
Potem pa	je	z nenadnim hitrim skokom iztrgal košček
»Winston, Winston!«	je	mati klicala za njim.
Ustavil se	je	, a vrnil se ni.
Celo takrat	je	mislila na tisto stvar, on ni vedel,
mislila na tisto stvar, on ni vedel, kaj	je	tisto, ki se ima kmalu zgoditi.
zavedajoč se, da so jo nečesa oropali,	je	slabotno zajokala.
Mati	je	ovila roko okoli otroka in si pritisnila
Nekaj v tej kretnji mu	je	reklo, da sestra umira.
Obrnil se	je	in zbežal po stopnicah, s čokolado,
zbežal po stopnicah, s čokolado, ki	je	postajala lepljiva v njegovih rokah.
Potem ko	je	pogoltnil čokolado, ga je bilo nekoliko
Potem ko je pogoltnil čokolado, ga	je	bilo nekoliko sram samega sebe in več
nekoliko sram samega sebe in več ur	je	postaval po cestah, dokler ga ni lakota
Ko se	je	vrnil, je njegova mati že izginila.
Ko se je vrnil,	je	njegova mati že izginila.
To	je	v tistem času že začelo postajati normalno.
tega dne ni z gotovostjo vedel, ali	je	mati mrtva.
Čisto mogoče	je	bilo, da so jo poslali le v taborišče
zaščitniška kretnja roke, v kateri, se mu	je	zdelo, je zajet ves njihov pomen.
kretnja roke, v kateri, se mu je zdelo,	je	zajet ves njihov pomen.
Natanko tako, kot	je	sedela mati na umazani belo pogrnjeni
postelji, z otrokom, ki se je oklepa,	je	sedela v potapljajoči se ladji, globoko
Povedal	je	Juliji zgodbo o materinem izginotju.
Ne da bi odprla oči, se	je	prevalila in se namestila udobneje.
tistih časih surova majhna svinja,«	je	nejasno rekla.
Po njenem dihanju	je	bilo očitno, da bo spet zaspala.
Sodeč po tem, česar se	je	spominjal o njej, se mu ni zdelo, da
ženska ali celo inteligentna; in vendar	je	imela v sebi neke vrste plemenitost,
zato, ker so bila merila, po katerih se	je	ravnala, njena lastna merila.
Ne bi ji bilo prišlo na misel, da	je	neko dejanje, ki je brez učinka, zato
prišlo na misel, da je neko dejanje, ki	je	brez učinka, zato tudi že brez pomena.
Ko	je	pošel zadnji kos čokolade, je mati
Ko je pošel zadnji kos čokolade,	je	mati stisnila otroka v naročje.
To	je	bilo brez koristi, ničesar ni spremenilo,
otrokove in njene smrti, toda zdelo se ji	je	naravno, da to stori.
Begunka v čolnu	je	ravno tako zakrila otroka z rokami,
Tista strašna stvar, ki jo	je	storila Partija, je bila v tem, da
strašna stvar, ki jo je storila Partija,	je	bila v tem, da te je prepričala, da
storila Partija, je bila v tem, da te	je	prepričala, da sami nagibi in čustva
Ko te	je	držala v svojih rokah, ni bilo dobesedno
solza, beseda umirajočemu človeku, to	je	lahko imelo vrednost samo po sebi.
Raja, mu	je	nenadoma prišlo na misel, je ostala
Raja, mu je nenadoma prišlo na misel,	je	ostala v tem stanju.
Raja	je	ostala človeška.
Obdržali so prvinska čustva, ki se jih	je	moral on sam z zavestnim prizadevanjem
In ko	je	razmišljal o tem, se je brez očitne
In ko je razmišljal o tem, se	je	brez očitne povezave spomnil, kako
brez očitne povezave spomnil, kako	je	pred nekaj tedni videl ležati na tlaku
ležati na tlaku odrezano roko in jo	je	brcnil v jarek, kot bi bila zeljni
»Raja so ljudje,«	je	glasno rekel.
	je	rekla Julija, ki se je spet zbudila.
je rekla Julija, ki se	je	spet zbudila.
Za trenutek	je	premišljal.
»Ti	je	kdaj prišlo na misel,« je rekel, »da
»Ti je kdaj prišlo na misel,«	je	rekel, »da bi bilo za naju najbolje,
»Ja, dragi, prišlo mi	je	na misel, večkrat.«
»Srečo sva imela,«	je	rekel, »a to ne more dolgo trajati.«
živela mogoče še pol leta ali leto; to	je	nemogoče vedeti.«
od naju ne bo vedel niti tega, ali	je	drugi živ ali mrtev.«
»Važno	je	samo to, da ne smeva izdati drug drugega,
»Če misliš na priznanje,«	je	rekla, »bova to storila, čisto gotovo.«
Premislila	je	to.
»Tega ne morejo storiti,«	je	končno rekla.
»To	je	edina stvar, ki je ne morejo storiti.«
»Ne,«	je	rekel z malo več upanja, »ne, to drži.«
»Če lahko čutiš, da	je	vredno ostati človek, tudi če to nima
Mislil	je	na telekran z njegovim nikdar spečim
Morda	je	bilo to manj res, kadar si bil že v
znotraj Ministrstva ljubezni; dalo pa se	je	uganiti: mučenja, mamila, občutljivi
toda notranje srce, katerega delovanje	je	ostalo skrivnostno celo tebi samemu,
ostalo skrivnostno celo tebi samemu,	je	ostalo nezavzetno.
Soba, v kateri sta stala,	je	bila podolgovata in mehko razsvetljena.
Telekran	je	bil privit na tih šepet, bogatost temno
šepet, bogatost temno modre preproge	je	vzbujala vtis, da stopaš po žametu.
Na oddaljenem koncu sobe	je	za mizo pod zeleno osenčeno svetilko
Ni se dal motiti, ko	je	služabnik privedel Julijo in Winstona
Winstonu	je	srce tako divje udarjalo, da je dvomil,
Winstonu je srce tako divje udarjalo, da	je	dvomil, ali bo mogel govoriti.
Naredila sta to, končno sta naredila,	je	bilo vse, kar je lahko mislil.
končno sta naredila, je bilo vse, kar	je	lahko mislil.
Že sploh priti sem	je	bilo neprevidno dejanje, priti skupaj
skupaj pa naravnost norost, čeprav	je	bilo res, da sta prišla po različnih
A že za sam prihod na tak kraj	je	bil potreben živčni napor.
Le ob redkih priložnostih	je	človek videl notranjost stanovanjskih
suknjičih, ki so hiteli sem ter tja - vse to	je	plašilo.
Čeprav	je	imel dobro pretvezo za prihod sem,
imel dobro pretvezo za prihod sem, ga	je	pri vsakem koraku preganjal strah,
Vendar pa ju	je	O'Brienov služabnik sprejel brez pomisleka.
Bil	je	majhen, temnolas moški v belem suknjiču,
Hodnik, po katerem ju	je	peljal, je bil prekrit z mehko preprogo,
Hodnik, po katerem ju je peljal,	je	bil prekrit z mehko preprogo, s tapetami
Tudi to	je	človeka plašilo.
O'Brien	je	imel v rokah kos papirja in zdelo se
imel v rokah kos papirja in zdelo se	je	, da ga pozorno proučuje.
Njegov mrki obraz, sklonjen tako, da	je	bilo moč videti le linijo nosu, je
je bilo moč videti le linijo nosu,	je	bil videti strašen in inteligenten
Dvajset sekund morda	je	sedel, ne da bi se ganil.
Potem	je	povlekel k sebi narekovalni stroj
Preudarno	je	vstal s stola in neslišno odšel proti
Zdelo se	je	, da je nekaj uradnega vzdušja z besedami
Zdelo se je, da	je	nekaj uradnega vzdušja z besedami iz
odpadlo z njega, toda njegov obraz	je	bil mračnejši kot ponavadi, kakor bi
Grozo, ki jo	je	Winston že čutil, je nenadoma prestrelila
Grozo, ki jo je Winston že čutil,	je	nenadoma prestrelila še običajna zadrega.
Zdelo se mu	je	popolnoma mogoče, da je preprosto naredil
Zdelo se mu je popolnoma mogoče, da	je	preprosto naredil neumno napako.
Kajti kje	je	imel resničen dokaz za to, da je O'Brien
kje je imel resničen dokaz za to, da	je	O'Brien neke vrste političen zarotnik?
se ni več mogel, pod pretvezo, da si	je	prišel izposodit slovar, saj je bilo
si je prišel izposodit slovar, saj	je	bilo v tem primeru nemogoče pojasniti
Ko	je	O'Brien šel mimo telekrana, je bilo
Ko je O'Brien šel mimo telekrana,	je	bilo videti, da ga je obšla neka misel.
mimo telekrana, je bilo videti, da ga	je	obšla neka misel.
Ustavil se	je	, se obrnil in pritisnil na stikalo
Rezko	je	počilo.
Glas	je	utihnil.
Julija	je	lahno jeknila, nekako zacvilila od
Kljub vsej paniki	je	Winstona tako vrglo nazaj, da ni mogel
»Vi ga lahko ugasnete!«	je	rekel.
»Da,«	je	rekel O'Brien, »mi ga lahko ugasnemo.«
Zdaj jima	je	stal nasproti.
Njegova trdna postava se	je	dvigala nad njiju oba, izraz na njegovem
njiju oba, izraz na njegovem obrazu	je	bil še vedno nedoumljiv.
Nekoliko strogo	je	čakal, da bo Winston spregovoril, toda
Celo zdaj si	je	bilo mogoče misliti, da je kratko in
zdaj si je bilo mogoče misliti, da	je	kratko in malo zaposlen človek, ki
Zdaj, ko	je	bil telekran izključen, se je soba
Zdaj, ko je bil telekran izključen, se	je	soba zdela smrtno tiha.
S težavo	je	Winston obdržal svoj pogled uprt naravnost
Potem pa se	je	mračni obraz nenadoma prelomil v nekaj,
S svojo značilno kretnjo si	je	O'Brien popravil očala na nosu.
	je	rekel.
»Jaz bom povedal,«	je	nemudoma rekel Winston.
»	Je	tista stvar res izključena?«
»Da, vse	je	izključeno.«
Premolknil	je	, zavedajoč se prvikrat nejasnosti svojih
O'Briena, ni bilo lahko povedati, zakaj	je	prišel.
Nadaljeval	je	, zavedajoč se, da mora to, kar govori,
Premolknil	je	in se ozrl čez ramo z občutkom, da
res, mali služabnik z rumenim obrazom	je	vstopil brez trkanja.
Winston	je	videl, da nosi pladenj z buteljko in
»Martin	je	eden naših,« je ravnodušno rekel O'Brien.
»Martin je eden naših,«	je	ravnodušno rekel O'Brien.
»To	je	poslovna zadeva.«
Mali mož se	je	čisto mirno usedel, pa vendar še vedno
Winston ga	je	iz kota oči opazoval.
Pomislil	je	, da je vse moževo življenje igranje
Pomislil je, da	je	vse moževo življenje igranje vloge
O'Brien	je	prijel buteljko za grlo in napolnil
To	je	Winstonu zbudilo meglene spomine na
zbudilo meglene spomine na nekaj, kar	je	pred mnogimi leti videl na nekem zidu
sestavljeno iz električnih luči, ki	je	bila videti, kot da se pomika gor in
Gledana od zgoraj,	je	bila stvar videti skoraj črna, v steklenici
videti skoraj črna, v steklenici pa se	je	svetlikala kot rubin.
Imela	je	kiselkasto sladek vonj.
Videl	je	Julijo, da dviga kozarec in voha z
»Temu se pravi vino,«	je	z rahlim nasmeškom rekel O'Brien.
Njegov obraz	je	znova postal slovesen in dvignil je
je znova postal slovesen in dvignil	je	svoj kozarec: »Mislim, da se spodobi,
Winston	je	dvignil svoj kozarec z neko gorečnostjo.
Vino	je	bilo stvar, o kateri je bral in sanjal.
Vino je bilo stvar, o kateri	je	bral in sanjal.
pol spomnjeni Charringtonovi verzi	je	tudi vino pripadalo izginuli, romantični
preteklosti, starim časom, kot jih	je	rad imenoval v svojih skritih mislih.
Iz neznanega razloga	je	vedno mislil, da ima vino intenzivno
V resnici pa ga	je	, ko ga je pogoltnil, zelo razočaralo.
V resnici pa ga je, ko ga	je	pogoltnil, zelo razočaralo.
Pravzaprav	je	po mnogih letih, ko je pil samo gin,
Pravzaprav je po mnogih letih, ko	je	pil samo gin, komaj lahko zaznal njegov
Odložil	je	prazen kozarec.
»Potemtakem obstoja človek, kot	je	Goldstein?«
	je	rekel.
»	Je	resnična?«
»Ne, resnična	je	.«
Pogledal	je	na svojo ročno uro.
»Vi tovarišica -«	je	naklonil glavo Juliji, »boste odšli
»Vse, kar	je	v najini moči,« je rekel Winston.
»Vse, kar je v najini moči,«	je	rekel Winston.
O'Brien se	je	na stolu nekoliko premaknil, tako da
na stolu nekoliko premaknil, tako da	je	bil obrnjen k Winstonu.
Julijo se skoraj ni menil in videti	je	bilo, da se mu zdi samo po sebi umevno,
Za trenutek	je	spustil veke na oči.
Začel	je	postavljati vprašanja, s tihim, brezizraznim
katekizem, katerega večina odgovorov mu	je	že znana.
»Ne!«	je	vpadla Julija.
Winstonu se	je	zdelo, da je preteklo mnogo časa, preden
Winstonu se je zdelo, da	je	preteklo mnogo časa, preden je odgovoril.
zdelo, da je preteklo mnogo časa, preden	je	odgovoril.
Za trenutek se mu	je	zdelo, da mu je bil odvzet dar govora.
Za trenutek se mu je zdelo, da mu	je	bil odvzet dar govora.
Njegov jezik	je	deloval neslišno, oblikujoč začetni
»Ne,«	je	končno dejal.
napravila, da sta nam to povedala,«	je	rekel O'Brien.
»Potrebno nam	je	, da vemo vse.«
Obrnil se	je	k Juliji in dodal z glasom, v katerem
Juliji in dodal z glasom, v katerem	je	bilo že nekaj več izraza:
»Včasih	je	to potrebno.«
Julija	je	za odtenek pobledela, tako da so se
da so se pokazale njene pege, vendar	je	pogumno zrla v O'Briena.
Zamrmrala	je	nekaj, kar se je zdelo kot privolitev.
Zamrmrala je nekaj, kar se	je	zdelo kot privolitev.
»Potem	je	to urejeno.«
Na mizi	je	bila srebrna doza za cigarete.
S precej odsotnim izrazom jo	je	O'Brien potisnil proti drugim, si sam
O'Brien	je	spet pogledal na uro.
se vrneš k svoji shrambi, Martin,«	je	rekel.
Zapomnil si	je	njuna obraza, toda nobenega zanimanja
zanimanja ni čutil zanju, oziroma videti	je	bilo, kot da ga ne čuti.
Winstona	je	prešinila misel, da je umetni obraz
Winstona je prešinila misel, da	je	umetni obraz morda nezmožen spreminjati
kaj rekel ali kakorkoli pozdravil,	je	Martin odšel in tiho zaprl vrata za
O'Brien se	je	sprehajal gor in dol, z eno roko v
»Saj razumeta,«	je	rekel, »da se bosta bojevala v temi.«
»Ker	je	bila to vajina prva zveza, bo ohranjena.«
»To	je	neogibno.«
Sprehajal se	je	dalje sem ter tja po mehki preprogi.
Kljub zajetnosti njegovega telesa	je	bila v njegovih gibih opazna milina.
Izdajala se	je	celo v gibu, s katerim je zakopal roko
Izdajala se je celo v gibu, s katerim	je	zakopal roko v žep, ali pa ravnal s
Bolj kot vtis moči	je	vzbujal vtis zaupanja in razumevanja,
Naj	je	še tako resno mislil, na njem ni bilo
Ko	je	govoril o umoru, samomoru, spolni bolezni,
amputiranih udih in spremenjenih obrazih,	je	to delal z rahlim prizvokom posmeha.
»To	je	neogibno,« se je zdelo, da govori njegov
»To je neogibno,« se	je	zdelo, da govori njegov glas, »to moramo
Val občudovanja, skoraj oboževanja,	je	zaplaval od Winstona k O'Brienu.
Za hip	je	pozabil na megleni lik Goldsteina.
obraz, tako grd in vendar tako omikan,	je	bilo nemogoče verjeti, da bi bil lahko
Še Julija	je	bila videti prevzeta.
Pustila	je	, da je cigareta ugasnila in je pazljivo
Pustila je, da	je	cigareta ugasnila in je pazljivo poslušala.
Pustila je, da je cigareta ugasnila in	je	pazljivo poslušala.
O'Brien	je	nadaljeval:
prepoznati drug drugega in nemogoče	je	, da bi se katerikoli član zavedal podobe
je ne drži skupaj kot ideja, ki pa	je	neuničljiva.«
»V skrajnem primeru, kadar	je	absolutno potrebno, da koga utišamo,
»Toda kako daleč	je	ta prihodnost, ne vemo.«
Ustavil se	je	in tretjič pogledal na uro.
»Skoraj	je	že čas, da odidete, tovarišica,« je
je že čas, da odidete, tovarišica,«	je	rekel Juliji.
»Buteljka	je	še na pol polna.«
Napolnil	je	kozarec in dvignil svojega.
	je	rekel še vedno z istim rahlim nadihom
»Na preteklost,«	je	rekel Winston.
»Preteklost	je	pomembnejša,« je resno soglašal O'Brien.
»Preteklost je pomembnejša,«	je	resno soglašal O'Brien.
Izpraznili so kozarce in trenutek zatem	je	Julija vstala, da bi odšla.
O'Brien	je	vzel z vrha omare majhno škatlico,
Važno	je	, je rekel, da ne dišiš po vinu; strežniki
Važno je,	je	rekel, da ne dišiš po vinu; strežniki
hitro so se vrata za njo zaprla, se	je	zdelo, da je pozabil nanjo.
vrata za njo zaprla, se je zdelo, da	je	pozabil nanjo.
Naredil	je	še korak ali dva gor in dol ter se
»Treba	je	urediti še nadrobnosti,« je rekel.
»Treba je urediti še nadrobnosti,«	je	rekel.
Winston mu	je	povedal o sobi nad Charringtonovo trgovino.
»Važno	je	pogosto menjati skrivališče.«
poslal izvod knjige -« celo O'Brien,	je	opazil Winston, izgovarja besedo, kot
»Knjiga	je	neuničljiva.«
	je	še vprašal.
»Kakšna	je	?«
neki moški in rekel: Mislim, da vam	je	iz rok padla aktovka.«
»Še nekaj minut	je	ostalo do takrat, ko boste morali iti,«
ostalo do takrat, ko boste morali iti,«	je	rekel O'Brien.
Winston se	je	ozrl navzgor k njemu.
	je	obotavljaje rekel.
O'Brien	je	prikimal, ne da bi bil videti presenečen.
»Na kraju, kjer ni teme,«	je	dejal, kot bi bil prepoznal namig.
Winston	je	pomislil.
Zdelo se mu	je	, da ni nobenih drugih vprašanj, ki
ki bi jih hotel postaviti; še manj	je	čutil potrebo po tem, da bi izrekel
povezane z O'Brienom ali Bratovščino, mu	je	prišla na misel nekakšna sestavljena
sestavljena podoba temne spalnice, kjer	je	njegova mati preživela svoje poslednje
Skoraj na slepo	je	dejal:
O'Brien	je	spet prikimal.
Z nekakšno resno vljudnostjo	je	dopolnil kitico:
»Vi znate zadnjo vrstico!«	je	rekel Winston.
»In zdaj, se bojim,	je	čas, da greste.«
Ko	je	Winston vstal, je O'Brien iztegnil
Ko je Winston vstal,	je	O'Brien iztegnil roko.
Njegov močni stisk	je	drobil kosti v Winstonovi dlani.
Pri vratih se	je	Winston ozrl, a videti je bilo, da
vratih se je Winston ozrl, a videti	je	bilo, da si ga O'Brien že briše iz
Čakal	je	z roko na stikalu, ki je kontroliralo
Čakal je z roko na stikalu, ki	je	kontroliralo telekran.
Za njim	je	Winston lahko videl pisalno mizo z
Dogodek	je	bil končan.
V tridesetih sekundah, mu	je	prišlo na misel, bo O'Brien spet pri
pomembnem delu v korist Partije, ki ga	je	bil pretrgal.
IX Winston	je	bil ves zdrizast od utrujenosti.
Zdrizast	je	bila prava beseda.
Na misel mu	je	prišla sama od sebe .
Zdelo se mu	je	, da njegovo telo nima samo šibkosti
Čutil	je	, da bo lahko, če dvigne roko, videl
Ogromna količina nezmernega dela mu	je	izsušila vso kri in sokrvico ter zapustila
Vse	je	pretirano zaznaval.
Kombinezon ga	je	rezal v ramena, tlak ga je ščemel v
Kombinezon ga je rezal v ramena, tlak ga	je	ščemel v podplate, celo odpiranje in
podplate, celo odpiranje in zapiranje roke	je	bil napor, ki je povzročal, da so mu
in zapiranje roke je bil napor, ki	je	povzročal, da so mu sklepi škripali.
V petih dneh	je	delal več kot devetdeset ur.
Zdaj	je	bilo vse mimo in dobesedno ni imel
Lahko	je	prebil šest ur v skrivališču in drugih
Počasi	je	stopal v mili popoldanski sončni svetlobi
Težka aktovka, ki jo	je	nosil, mu je ob vsakem koraku butala
Težka aktovka, ki jo je nosil, mu	je	ob vsakem koraku butala ob kolena,
Znotraj	je	bila knjiga, ki jo je zdaj imel v lasti
Znotraj je bila knjiga, ki jo	je	zdaj imel v lasti že šest dni in je
ropotanju pušk - po šestih dneh tega, ko	je	veliki orgazem trzal k svojemu vrhuncu
orgazem trzal k svojemu vrhuncu in	je	splošno sovraštvo do Evrazije privrelo
raztrgala na koščke - ravno tisti trenutek	je	bilo oznanjeno, da Oceanija sploh ni
Oceanija	je	v vojni z Eastazijo.
Evrazija	je	zaveznik.
Seveda ni bilo priznano, da se	je	kaj spremenilo.
Samo znano	je	postalo, izjemno nenadno in povsod
izjemno nenadno in povsod hkrati, da	je	sovražnik Eastazija in ne Evrazija.
Winston se	je	udeleževal demonstracij na enem od
centralnih londonskih trgov, ko se	je	to zgodilo.
Bila	je	noč in bele obraze ter škrlatne zastave
Trg	je	bil nabit z več tisoč ljudmi, vštevši
Na škrlatno okrašenem odru	je	partijski govornik, majhen, suh moški
veliko, plešasto lobanjo, na kateri	je	poganjalo nekaj revnih kodrov, nagovarjal
Majhna postava, spačena od sovraštva,	je	stiskala vrat mikrofona, medtem ko
stiskala vrat mikrofona, medtem ko	je	z drugo roko grozeče krilila po zraku
ga ojačevalci naredili kovinskega,	je	tulil neskončen seznam krutosti, pobijanj,
Vsakih nekaj trenutkov	je	bes množice prekipel in glas govornika
množice prekipel in glas govornika	je	preplavilo divje, živinsko rjovenje,
preplavilo divje, živinsko rjovenje, ki se	je	nekontrolirano dvigalo iz tisočev grl.
Govor	je	trajal morda dvajset minut, ko je na
Govor je trajal morda dvajset minut, ko	je	na oder prihitel sel in stisnil v govornikovo
Ta ga	je	razvil in prebral, ne da bi govor prekinil.
vedenju ali pa v vsebini tistega, kar	je	govoril, le nenadoma so bila imena
Val razumevanja	je	preplavil množico, ne da bi bila izgovorjena
Oceanija	je	v vojni z Eastazijo!
Naslednji trenutek	je	nastalo silovito razburjenje.
Zastave in plakati, s katerimi	je	bil okrašen trg, so bili vsi napačni!
Cela polovica	je	imela na sebi napačne obraze.
Prišlo	je	do uporniškega premora, v katerem so
Toda v dveh ali treh minutah	je	bilo vse to mimo.
Govornik	je	še vedno stiskal vrat mikrofona in
minuto in neukročeno, besno tuljenje	je	spet bruhalo iz množice.
Sovraštvo se	je	nadaljevalo natanko tako kot prej,
natanko tako kot prej, edino tarča	je	bila druga.
Tisto, kar	je	napravilo vtis na Winstona, ko se je
je napravilo vtis na Winstona, ko se	je	zdaj oziral nazaj, je bilo to, da je
Winstona, ko se je zdaj oziral nazaj,	je	bilo to, da je govornik preklopil z
je zdaj oziral nazaj, je bilo to, da	je	govornik preklopil z ene linije na
Bilo	je	v tistem trenutku nereda, ko so trgali
nereda, ko so trgali plakate, ko ga	je	neki moški, čigar obraza ni videl,
Zamišljeno	je	vzel aktovko, ne da bi bil kaj rekel.
Vedel	je	, da bodo minili dnevi, preden bo imel
Takoj, ko so bile demonstracije končane,	je	odšel naravnost na Ministrstvo resnice,
naravnost na Ministrstvo resnice, čeprav	je	bila ura že skoraj triindvajset.
Celotno moštvo Ministrstva	je	napravilo ravno tako.
Oceanija	je	v vojni z Eastazijo: Oceanija je bila
Oceanija je v vojni z Eastazijo: Oceanija	je	bila vedno v vojni z Eastazijo.
del politične literature petih let	je	postal zdaj popolnoma odveč.
zvočni trakovi, fotografije - vse to	je	moralo biti popravljeno z bliskovito
Čeprav niso izdali nobene direktive,	je	bilo znano, da so šefi Oddelka predvidevali,
Delo	je	vse do skrajnosti zaposlilo, še bolj
Vsakdo na Oddelku za dokumentacijo	je	delal osemnajst ur od štiriindvajsetih,
Winston si	je	prizadeval, da bi vsakokrat, ko je
je prizadeval, da bi vsakokrat, ko	je	prekinil delo za enega kratkih predahov
spanje, pustil mizo pospravljeno, pa	je	vsakič, ko se je zlepljenih oči in
mizo pospravljeno, pa je vsakič, ko se	je	zlepljenih oči in razbolen priplazil
razbolen priplazil nazaj, spet odkril, da	je	mizo prekrila druga ploha zvitkov papirja
narekovalnik in se prelivala na tla, tako da	je	najprej moral poskrbeti za to, da jih
najprej moral poskrbeti za to, da jih	je	zložil v dovolj čedne kupe in tako
Najhujše pa	je	bilo to, da delo nikakor ni bilo čisto
Pogosto	je	bilo dovolj, da je zamenjal eno ime
Pogosto je bilo dovolj, da	je	zamenjal eno ime z drugim, toda vsako
vsako podrobnejše poročilo o dogodkih	je	zahtevalo pozornost in domišljijo.
Potrebno	je	bilo celo poznavanje geografije, da
ga oči neznosno skelele in očala si	je	moral brisati vsakih nekaj minut.
Bilo	je	podobno bojevanju z neko uničujočo
Kolikor	je	imel časa, da se je na to sploh spomnil,
Kolikor je imel časa, da se	je	na to sploh spomnil, ga ni vznemirjalo
spomnil, ga ni vznemirjalo dejstvo, da	je	vsaka beseda, ki jo mrmra v narekovalnik,
Tako kot vsi drugi na Oddelku si	je	prizadeval, da bi bila ponaredba popolna.
Zjutraj šestega dne se	je	dotok zvitkov polegel.
Povsod	je	delo približno ob istem času ponehavalo.
Globok in kakor skriven vzdih	je	šel skozi Oddelek.
ki ga ne bi bilo moč nikoli omeniti,	je	bilo opravljeno.
Zdaj	je	bilo nemogoče, da bi kdorkoli na podlagi
Ob dvanajstih	je	bilo nepričakovano oznanjeno, da so
vedno noseč aktovko s knjigo , ki mu	je	počivala med nogami, medtem ko je delal,
mu je počivala med nogami, medtem ko	je	delal, in pod telesom, medtem ko je
je delal, in pod telesom, medtem ko	je	spal, je odšel domov, se obril in skoraj
in pod telesom, medtem ko je spal,	je	odšel domov, se obril in skoraj zaspal
obril in skoraj zaspal v kadi, čeprav	je	bila voda komaj kaj več kot mlačna.
nekakšnim nasladnim škripanjem v sklepih se	je	povzpel po stopnicah nad Charringtonovo
Bil	je	utrujen, a nič več zaspan.
Odprl	je	okno, prižgal umazano malo peč na olje
Sedel	je	v umazani naslanjač in odpel jermenčke
Tudi tisk	je	bil videti lahno nepravilen.
Napis na prvi strani se	je	glasil:
(Winston	je	začel brati.)
Nevednost	je	moč
dozdevno nepreklicnih spremembah se	je	isti vzorec vedno znova potrdil, tako
Winston	je	prenehal brati, predvsem zato, da bi
Bil	je	sam: nobenega telekrana, nobenega ušesa
Sladki poletni zrak se mu	je	igral ob licih.
Od nekod iz daljave	je	prihajalo slabotno vpitje otrok, v
Namestil se	je	globlje v naslanjač in položil noge
To	je	bila blaženost, to je bila večnost.
To je bila blaženost, to	je	bila večnost.
in prebiral znova vsako besedo, jo	je	odprl na drugem mestu in se znašel
Nadaljeval	je	:
Vojna	je	mir
Razcepitev sveta na tri superdržave	je	bil dogodek, ki ga je bilo moč predvideti
tri superdržave je bil dogodek, ki ga	je	bilo moč predvideti in so ga tudi res
Ko si	je	Rusija priključila Evropo in so se
Tretja, Eastazija, se	je	kot posebna enota pojavila šele po
vojna ni več obupni, uničujoči boj, kot	je	to bila v prvih desetletjih dvajsetega
To	je	vojskovanje z omejenimi cilji med bojujočimi
To pa ne pomeni, da	je	bodisi samo vojskovanje, bodisi prevladujoči
Nasprotno, vojna histerija	je	nenehna in vsesplošna v vseh deželah
Vojna	je	dejansko spremenila svoj značaj.
Da lahko razumemo, v čem	je	bistvo sedanje vojne - kajti kljub
pregrupiranju, ki se izvrši vsakih nekaj let,	je	to vedno ista vojna - je treba predvsem
nekaj let, je to vedno ista vojna -	je	treba predvsem doumeti, da je nemogoče,
vojna - je treba predvsem doumeti, da	je	nemogoče, da bi to bila končna vojna.
izenačene in njihova naravna obramba	je	premočna.
potrošnja druga z drugo ujemata, se	je	končalo tekmovanje za tržišča, kar
končalo tekmovanje za tržišča, kar	je	bil poglavitni vzrok za prejšnje vojne,
Vsekakor	je	vsaka od treh superdržav tako razsežna,
izdajalsko potezo tega ali onega območja,	je	tisto, kar jim narekuje, da spet in
produkte kot na primer gumi, ki ga	je	v hladnejši klimi treba umetno pridobivati
Pripomniti pa	je	treba, da se boji nikdar zares ne premaknejo
bogastvu sveta, kajti karkoli proizvedejo,	je	uporabljeno v vojne namene in objekt
vojne namene in objekt vojskovanja	je	vedno enak - biti v boljšem položaju
hkrati priznavajo in ga ne priznavajo)	je	uporabljati produkte strojev, ne da
Vse od konca devetnajstega stoletja	je	industrijsko družbo mučil problem,
Današnji svet	je	gol, lačen, razrušen kraj v primerjavi
kraj v primerjavi s svetom, kakršen	je	bil pred letom 1914, in še hujši v
V zgodnjem dvajsetem stoletju	je	sodila vizija bodoče družbe, neverjetno
s presenetljivo naglico in zdelo se	je	naravno domnevati, da se bosta dalje
zgodilo, deloma zaradi revščine, ki jo	je	povzročila dolga vrsta vojn in revolucij,
vojn in revolucij, deloma zato, ker	je	bil znanstveni in tehnični razvoj odvisen
Na splošno	je	svet danes bolj primitiven, kot je
je svet danes bolj primitiven, kot	je	bil pred petdesetimi leti.
zvečine ustavila in razdejanje, ki ga	je	povzročila atomska vojna v devetnajstopetdesetih
Od trenutka, ko se	je	stroj pojavil, je bilo jasno vsem mislečim
Od trenutka, ko se je stroj pojavil,	je	bilo jasno vsem mislečim ljudem, da
bilo jasno vsem mislečim ljudem, da	je	potreba po težaškem delu in zato v
procesu - s proizvajanjem dobrin, ki jih	je	bilo včasih nemogoče ne razdeliti -
Jasno pa	je	bilo tudi, da vsestransko naraščanje
blaginje grozi z uničenjem - in res	je	bilo to v nekem smislu uničenje - hierarhične
Nedvomno si	je	bilo mogoče zamisliti družbo, v kateri
vsi enako, bi velika masa ljudi, ki	je	običajno poneumljena od revščine, postala
V dolgem teku let	je	bila hierarhična družba mogoča le na
Bila	je	v konfliktu s težnjo po mehanizaciji,
konfliktu s težnjo po mehanizaciji, ki	je	tako rekoč nagonsko zavladala po skoraj
svetu, in še več, vsaka dežela, ki	je	ostala industrijsko zaostala, je bila
ki je ostala industrijsko zaostala,	je	bila v vojaškem pogledu nemočna in
To se	je	v veliki meri zgodilo med končno fazo
onemogočali, da bi delale; na pol žive jih	je	vzdrževalo državno socialno skrbstvo.
Toda tudi to	je	privedlo do vojaške šibkosti in ker
privedlo do vojaške šibkosti in ker	je	bilo tako povzročeno pomanjkanje očitno
povzročeno pomanjkanje očitno nepotrebno,	je	neogibno privedlo do opozicije.
Šlo	je	za to, kako obdržati kolesa industrije
Dobrine	je	bilo treba proizvajati, ne pa razdeljevati.
In v praksi	je	bila edina pot za dosego tega neprestano
Bistveni akt vojne	je	uničevanje, ne nujno človeških življenj,
kadar vojno orožje ni resnično uničeno,	je	proizvodnja orožja še vedno primeren
Plavajoča trdnjava, na primer,	je	zaprla vase delo, s katerim bi bilo
V načelu	je	vojno prizadevanje vedno planirano
presežek, ki je morda na voljo še potem, ko	je	zadoščeno osnovnim potrebam prebivalstva.
vedno podcenjujejo in posledica tega	je	kronično pomanjkanje polovice življenjskih
To	je	premišljena politika, ki drži celo
Socialna atmosfera	je	podobna tisti iz obleganega mesta,
Zavest, da je vojna in	je	torej država v nevarnosti, pa hkrati
nevarnosti, pa hkrati učinkuje tako, da	je	videti naravno in neogibno za preživetje,
videli, ne samo da vojna uničuje, kar	je	treba uničiti, temveč opravlja to tudi
važna morala množic, katerih stališče	je	nepomembno, vse dokler ostajajo stalno
najskromnejšega člana Partije pričakujejo, da	je	zmožen, delaven in v ozkih mejah celo
mejah celo inteligenten; potrebno pa	je	tudi, da je fanatik, ki v njem prevladujejo
inteligenten; potrebno pa je tudi, da	je	fanatik, ki v njem prevladujejo strah,
Z drugimi besedami, važno	je	, da ima miselnost, ki je potrebna za
besedami, važno je, da ima miselnost, ki	je	potrebna za vojno stanje.
Potrebno	je	le, da v državi vlada vojno stanje.
članov, da si razcepijo razum, kar	je	lažje doseči v vojni atmosferi; to
doseči v vojni atmosferi; to stanje	je	zdaj skoraj univerzalno in više ko
više ko se vzpenjaš po lestvici, bolj	je	opazno.
Članu Ožje partije	je	v upravni službi često treba vedeti,
upravni službi često treba vedeti, da	je	ta ali ona navedba v vojnih poročilih
neresnična, in pogosto se utegne zavedati, da	je	celotna vojna ponarejena ter je ali
Ožje partije ne omahuje v mistični veri, da	je	vojna resnična in se mora zmagovito
Za vse člane Ožje partije	je	ta prihajajoča zmaga stvar vere.
orožij se nepretrgano nadaljuje; to	je	ena od zelo redkih preostalih dejavnosti,
V Oceaniji	je	dandanes znanost v starem smislu skoraj
Partija si	je	postavila za cilj zavojevati celotno
Prvi	je	, kako proti volji človeka odkriti,
znanstveno raziskovanje še nadaljuje,	je	to njegova poglavitna naloga.
Današnji znanstvenik	je	bodisi mešanica psihologa in inkvizitorja,
hipnozo in telesno mučenje; ali pa	je	kemik, fizik ali biolog, ki se ukvarja
Pomembno	je	to, da vse tri sile že imajo v atomski
že imajo v atomski bombi orožje, ki	je	veliko močnejše od tistih, ki naj bi
V tistem času	je	nekaj sto bomb padlo na industrijska
Učinek	je	bil ta, da so se vodilne skupine vseh
In medtem	je	vojna umetnost ostala na istem skoraj
izstrelki in krhka premična bojna ladja	je	prepustila mesto skoraj nepotopljivi
v tisku, se obupne borbe, v katerih	je	bilo večkrat v nekaj tednih ubitih
Kadar pride do večje operacije,	je	to ponavadi nenaden napad na zaveznika.
hlinijo, da se je drže vse tri sile,	je	ista.
Ta načrt, to	je	komajda potrebno reči, je le sen, ki
načrt, to je komajda potrebno reči,	je	le sen, ki ga ni mogoče uresničiti.
bodisi iztrebiti prebivalstvo, kar	je	fizično zelo težka naloga, bodisi asimilirati
Problem	je	isti pri vseh treh superdržavah.
Za njihovo strukturo	je	vsekakor potrebno, da ljudje ne smejo
Eastazije ali Evrazije in prepovedano mu	je	znanje tujih jezikov.
bitja, podobna njemu samemu, in da	je	večina tega, kar so mu o njih govorili,
prepričanje v lastni prav, od katerih	je	odvisna njegova morala, bi morda izhlapele.
V resnici pa	je	te tri filozofije komaj mogoče ločiti,
Povsod	je	enaka piramidalna struktura, enako
zavojevanju sveta, vendar tudi vedo, da	je	potrebno, da se vojna nadaljuje v nedogled
svet, lahko zanikajo resničnost, kar	je	posebna poteza Angsoca in njegovih
Tu	je	potrebno ponoviti, kar smo povedali
ponoviti, kar smo povedali že prej, da	je	vojna s tem, ko je postala trajna,
povedali že prej, da je vojna s tem, ko	je	postala trajna, v temeljih spremenila
V preteklih dobah	je	bila vojna nekaj, kar se je prej ali
preteklih dobah je bila vojna nekaj, kar se	je	prej ali slej končalo, ponavadi z nesporno
V preteklosti	je	bila vojna tudi eden poglavitnih instrumentov,
Dokler	je	poraz pomenil izgubo neodvisnosti ali
filozofiji, religiji, etiki ali politiki	je	bilo dva in dva morda res pet, kadar
dva in dva morda res pet, kadar pa	je	kdo načrtoval puško ali letalo, je
je kdo načrtoval puško ali letalo,	je	moralo biti štiri.
ko prej poraženi in boj za uspešnost	je	sovražen iluzijam.
zmožen učiti se iz preteklosti, kar	je	pomenilo imeti precej natančno predstavo
precej natančno predstavo o tem, kaj se	je	v preteklosti dogajalo.
pristranske, a ponarejanje takšne vrste, kot	je	danes v rabi, bi bilo nemogoče.
Vojna	je	bila zanesljivi varuh zdrave pameti
pameti in kar zadeva vladajoči razred,	je	bila verjetno najpomembnejše vseh jamstev.
Kadar	je	vojno moč zgubiti ali dobiti, vladajoči
Kadar	je	vojna trajna, ni več take stvari, kot
vojna trajna, ni več take stvari, kot	je	vojaška nujnost.
ustavi in najbolj otipljiva dejstva	je	moč zanikati ali jih omalovaževati.
Ker	je	vsaka od treh superdržav nepremagljiva,
vsaka od treh superdržav nepremagljiva,	je	pravzaprav vsaka svet zase, znotraj
pravzaprav vsaka svet zase, znotraj katerega	je	mogoče varno izvajati skoraj vsako
potrebami vsakdanjega življenja - treba	je	jesti in piti, imeti zavetje in obleko,
pa med fizičnim ugodjem in bolečino	je	še vedno razloček, to pa je tudi vse.
bolečino je še vedno razloček, to pa	je	tudi vse.
z zunanjim svetom in s preteklostjo	je	državljan Oceanije podoben človeku
prostoru, ki nikakor ne more vedeti, kje	je	gori in kje doli.
hraniti prebivalstvo v takem številu, ki	je	dovolj veliko, da je nadležno, in prisiljeni
takem številu, ki je dovolj veliko, da	je	nadležno, in prisiljeni so ostati na
tehnike kot njihovi tekmeci: toda brž ko	je	ta minimum dosežen, lahko poljubno
presojamo vojno po merilih prejšnjih vojn,	je	to le sleparija.
Podobna	je	bojem med nekimi prežvekovalci, katerih
A čeprav	je	nerealna, ni brez pomena.
Kot bomo videli,	je	zdaj vojna čisto interna zadeva.
borili drug proti drugemu in zmagovalec	je	vedno plenil premaganca.
Sama beseda »vojna«	je	torej postala neustrezna.
Morda bi bilo ustrezneje reči, da	je	vojna, ko je postala trajna, prenehala.
bilo ustrezneje reči, da je vojna, ko	je	postala trajna, prenehala.
Posebni pritisk, ki ga	je	izvajala na ljudi med neolitikom in
neolitikom in zgodnjim dvajsetim stoletjem,	je	izginil in nadomestilo ga je nekaj
stoletjem, je izginil in nadomestilo ga	je	nekaj popolnoma drugačnega.
članov Partije razume le površno -	je	notranji smisel partijske parole: Vojna
notranji smisel partijske parole: Vojna	je	mir!
Winston	je	za trenutek prenehal brati.
Nekje v veliki daljavi	je	zagrmela raketna bomba.
Blaženi občutek, da	je	sam s prepovedano knjigo, v sobi brez
slabotnega pihljanja od okna, ki se	je	igral ob njegovem licu.
Knjiga ga	je	očarala, ali bolje, ga je pomirila.
Knjiga ga je očarala, ali bolje, ga	je	pomirila.
mu ni povedala nič novega, a v tem	je	bil del privlačnosti.
Povedala	je	to, kar bi bil povedal on, ko bi mu
Bila	je	produkt duha, podobnega njegovemu,
Najboljše knjige,	je	opazil, so tiste, ki ti povedo tisto,
Ko se	je	vrnil nazaj k prvemu poglavju, je že
se je vrnil nazaj k prvemu poglavju,	je	že zaslišal Julijin korak na stopnicah
Vrgla	je	svojo rjavo torbo za orodje na tla
Že več kot teden dni	je	bilo, kar sta se videla.
»Imam knjigo,«	je	rekel, ko sta se ločila.
»Dobro,«	je	rekla brez velikega zanimanja in skoraj
Večer	je	bil dovolj hladen, da je bilo vredno
Večer je bil dovolj hladen, da	je	bilo vredno potegniti nase pregrinjalo.
Od zdolaj	je	prihajal domači zvok petja in podrsavanja
Mišičasta ženska z rdečimi rokami, ki jo	je	Winston videl pri svojem prvem obisku,
Winston videl pri svojem prvem obisku,	je	sodila skoraj med pritikline dvorišča.
Videti	je	bilo, da ni dnevne ure, ko bi ne koračila
Julija se	je	namestila na bok in videti je bilo,
Julija se je namestila na bok in videti	je	bilo, da bo vsak hip zaspala.
Segel	je	po knjigi, ki je ležala na tleh, in
Segel je po knjigi, ki	je	ležala na tleh, in se usedel ob zglavju
»Brati jo morava,«	je	rekel.
»Ti jo beri,«	je	rekla z zaprtimi očmi.
Naslonil si	je	knjigo na kolena in začel brati:
Nevednost	je	moč
dozdevno nepreklicnih spremembah se	je	isti vzorec vedno znova uveljavil,
	je	rekel Winston.
»Čudovito	je	.«
Bral	je	dalje:
Cilj Visokih	je	ostati tam, kjer so.
Cilj Srednjih	je	zamenjati mesto z Visokimi.
kadar ga sploh imajo - kajti za Nizke	je	nenehoma značilno, da so preveč zdelani
česarkoli mimo svojih vsakdanjih življenj -	je	odstraniti vse razlike in ustvariti
Tako se skozi vso zgodovino boj, ki	je	v bistvenih potezah zmeraj isti, spet
Dolga obdobja	je	videti, da so Visoki varno na oblasti,
Celo danes, v dobi propada,	je	povprečnemu človeku bolje, kot mu je
je povprečnemu človeku bolje, kot mu	je	bilo pred stoletji.
Do poznega devetnajstega stoletja	je	mnogim opazovalcem postalo očitno,
ciklični proces in skušali pokazati, da	je	neenakost nespremenljivi zakon človeškega
Ta nauk	je	seveda vedno imel svoje privržence,
toda način, kako so ga prikazali zdaj,	je	pomenil tehtno spremembo.
predvsem Visoki potrebovali nauk, ki	je	zagovarjal hierarhično obliko družbe.
Socializem, teorija, ki se	je	pojavila v zgodnjem devetnajstem stoletju
v zgodnjem devetnajstem stoletju in	je	bila zadnji člen v miselni verigi,
tja do suženjskih uporov v antiki,	je	bil še globoko pod vplivom utopizma
v vsaki varianti socializma, ki se	je	pojavila od približno leta 1900 dalje,
Toda namen vseh teh gibanj	je	bil ustaviti napredek in zamrzniti
Znani zamah nihala se	je	imel izvršiti še enkrat in se potem
Ciklično gibanje zgodovine	je	bilo zdaj mogoče razumeti ali vsaj
mogoče razumeti ali vsaj mislili so, da	je	tako; in če so ga razumeli, potem so
Toda poglavitni, temeljni vzrok	je	bil ta, da je od začetka dvajsetega
poglavitni, temeljni vzrok je bil ta, da	je	od začetka dvajsetega stoletja človeška
Še	je	bilo res, da ljudje niso bili enaki
bili enaki po naravnih talentih in da	je	družba morala funkcije specializirati
funkcije specializirati na način, ki	je	favoriziral nekatere posameznike pred
Neenakost	je	bila cena, ki so jo plačevali za civilizacijo.
Z razvojem strojne produkcije pa se	je	zadeva spremenila.
Celo če	je	bilo še treba, da ljudje opravljajo
enakost ni bila več ideal, za katerega se	je	treba boriti, ampak nevarnost, ki jo
treba boriti, ampak nevarnost, ki jo	je	treba odvrniti.
V bolj primitivnih obdobjih, ko	je	bila pravična in miroljubna družba
in miroljubna družba neuresničljiva,	je	bilo prav lahko verjeti vanjo .
brez zakonov in brez težkega dela,	je	preganjala človeško domišljijo tisoče
In ta vizija	je	imela nekaj vpliva celo na skupine,
in podobno ter so celo puščali, da	je	to do neke mere vplivalo na njihovo
Zemeljski raj	je	bil ob ugled natanko v tistem trenutku,
ugled natanko v tistem trenutku, ko	je	postal uresničljiv.
Vsaka nova politična teorija	je	, ne glede na naziv, ki si ga je nadela,
teorija je, ne glede na naziv, ki si ga	je	nadela, vodila nazaj v hierarhijo in
In spričo tega, da	je	okoli leta 1930 začel prevladovati
Prav tako	je	bilo očitno, katera vrsta ljudi bo
Nova aristokracija	je	bila sestavljena zvečine iz birokratov,
v zgornjo plast delavskega razreda,	je	oblikoval in zbral pusti svet monopolne
Le‐ta razlika	je	bila poglavitna.
Celo katoliška cerkev srednjega veka	je	bila po današnjih merilih strpna.
Delni razlog za to	je	, da v preteklosti nobena vlada ni imela
Iznajdba tiska pa	je	olajšala ravnanje z javnim mnenjem
televizije in s tehničnim napredkom, ki	je	omogočil, da si z istim aparatom sprejemal
aparatom sprejemal in hkrati oddajal, se	je	zasebno življenje končalo.
državljana, ali pa vsaj vsakega, ki	je	bil dovolj pomemben, da je bil vreden
vsakega, ki je bil dovolj pomemben, da	je	bil vreden opazovanja, je lahko štiriindvajset
pomemben, da je bil vreden opazovanja,	je	lahko štiriindvajset ur na dan nadzorovala
hrupa uradne propagande, medtem ko mu	je	bila zaprta pot do vseh drugih virov
Zdaj	je	prvič mogoče, da država prisili ljudi
obdobju petdesetih in šestdesetih let se	je	družba kot vedno preoblikovala v Visoke,
predhodniki, ni delovala nagonsko, ampak	je	vedela, kaj je treba, da si zavaruje
delovala nagonsko, ampak je vedela, kaj	je	treba, da si zavaruje položaj.
Davno pred tem so spoznali, da	je	edini varni temelj za oligarhijo kolektivizem.
Premoženje in privilegije	je	najpreprosteje braniti, kadar so skupna
kar so izvedli sredi tega stoletja,	je	pomenila dejansko koncentracijo lastnine
V letih, ki so sledila Revoluciji,	je	bilo mogoče stopiti na komandni položaj
zemlja, stavbe, transport - vse jim	je	bilo odvzeto; in ker te stvari niso
stvari niso bile več zasebna lastnina,	je	bilo jasno, da morajo biti javna lastnina.
Angsoc, ki	je	zrasel iz poprejšnjega socialističnega
in podedoval njegovo frazeologijo,	je	realiziral poglavitno postavko socialističnega
predvideli in načrtno povzročili, da	je	namreč ekonomska neenakost postala
Ali	je	premagana od zunaj, ali vlada tako
V drugi polovici sedanjega stoletja	je	prva nevarnost v resnici minila.
treh sil, ki si sedaj delijo svet,	je	dejansko nepremagljiva in bi jo mogle
Tudi druga nevarnost	je	samo teoretična.
Kar zadeva hiperprodukcijo, ki	je	pomenila problem v naši družbi od razvoja
od razvoja strojne tehnike dalje, jo	je	rešila iznajdba stalnega vojskovanja
Z vidika naših sedanjih oblastnikov	je	torej edina prava nevarnost, ki jim
Zato	je	treba neprestano oblikovati zavest
človek sklepa, če že ne ve, kakšna	je	splošna struktura oceanijske družbe.
Na vrhu piramide	je	Veliki brat.
Veliki brat	je	nezmotljiv in vsemogočen.
On	je	obraz na deskah za plakate, glas na
ne bo nikoli umrl in precej negotovo	je	že, kdaj se je rodil.
umrl in precej negotovo je že, kdaj se	je	rodil.
Veliki brat	je	lik, ki si ga je Partija izbrala, da
Veliki brat je lik, ki si ga	je	Partija izbrala, da ga predstavlja
Njegovo opravilo	je	, da deluje kot žariščna točka za ljubezen,
ljubezen, strah in čaščenje, čustva, ki jih	je	laže čutiti do posameznika kot pa do
Pod Velikim bratom	je	Ožja partija, ki je število njenih
Velikim bratom je Ožja partija, ki	je	število njenih članov omejeno na šest milijonov,
Južnoameričane čiste indijanske krvi	je	najti v najvišjih vrstah Partije in
prestolnice in njena vrhovna glava	je	človek, čigar bivališča nihče ne pozna.
Razen da	je	angleščina njena glavna lingua franca
Res	je	, da je naša družba sestavljena iz plasti
Res je, da	je	naša družba sestavljena iz plasti in
Veliko manj	je	možnosti, da preideš iz ene skupine
preideš iz ene skupine v drugo, kot jih	je	bilo pod kapitalizmom ali celo v predindustrijskih
plasti v drugo, a samo toliko, kolikor	je	potrebno, da slabiče izključijo iz
V kritičnih dneh	je	dejstvo, da Partija ni bila dedno telo,
bila dedno telo, veliko zaleglo, ko	je	bilo treba ohromiti opozicijo.
Starejša oblika socializma, ki se	je	bila vajena boriti proti se nečemu,
vajena boriti proti se nečemu, kar se	je	imenovalo »razredni privilegij,« je
je imenovalo »razredni privilegij,«	je	menila, da nekaj, kar ni dedno, ne
Vladajoča skupina	je	na oblasti tako dolgo, dokler lahko
Kdo ima v rokah oblast, ni važno, če	je	le zagotovljeno, da ostane hierarhična
da bi bil svet lahko drugačen, kot	je	.
Še kadar	je	sam, ne more biti prepričan, da je
je sam, ne more biti prepričan, da	je	sam.
opozorila in brez njegove vednosti, da	je	opazovan.
žene in otrok, izraz na obrazu, kadar	je	sam, besede, ki jih mrmra v spanju,
prestopek, marveč vsaka ekscentričnost, naj	je	še tako majhna, vsaka sprememba navad,
Če	je	človek po naravi pravoveren (v Novoreku
okoliščinah vedel, ne da bi premišljeval, kaj	je	pravo prepričanje in kakšno čustvo
pravo prepričanje in kakšno čustvo	je	zaželeno.
argumentov, če so sovražni Partiji; da ti	je	zoprn in odbijajoč vsak tok misli,
počiva nazadnje na prepričanju, da	je	Veliki brat vsemogočen in da je Partija
da je Veliki brat vsemogočen in da	je	Partija nezmotljiva.
vsemogočen in Partija ni nezmotljiva,	je	treba dejstva neutrudno in neprestano
Tu	je	ključna beseda črnobel.
navadno nesramežljivo zatrjevati, da	je	črno belo, v nasprotju s preprostimi
pomeni lojalno pripravljenost trditi, da	je	črno belo, če to zahteva partijska
Pomeni pa tudi zmožnost verjeti, da	je	črno belo, še več, vedeti, da je črno
da je črno belo, še več, vedeti, da	je	črno belo, in pozabiti, da si kdaj
ki v resnici vse drugo zajema in ki	je	v Novoreku znan kot dvomišljenje.
Spreminjati preteklost	je	potrebno iz dveh razlogov, od katerih
potrebno iz dveh razlogov, od katerih	je	eden postranski in ga upoštevajo, recimo,
Postranski razlog, zakaj to delajo,	je	ta, da član Partije, tako kot raja,
tujih dežel, saj mora verjeti, da mu	je	bolje kot njegovim prednikom in da
razlog, zakaj preurejajo preteklost,	je	potreba zavarovati nezmotljivost Partije.
Ne samo, da	je	treba govore, statistike in dokumente
da ne smejo nikdar priznati, da se	je	nauk spremenil ali da so zamenjali
sprememba mnenja ali celo politike	je	priznanje slabosti.
Če	je	, na primer, Evrazija ali Eastazija
(katerakoli že) naš sovražnik danes, potem	je	ta dežela morala biti vedno sovražnik.
In če dejstva pravijo drugače, jih	je	treba spremeniti.
ki jo opravlja Ministrstvo resnice,	je	tako potrebna za trdnost režima, kot
Spremenljivost preteklosti	je	osrednje načelo Angsoca.
Preteklost	je	to, o čemer soglašajo dokumenti in
zavestjo svojih članov, sledi iz tega, da	je	preteklost taka, kakršno hoče narediti
Sledi pa tudi, da preteklost, čeprav	je	spremenljiva, nikdar ni bila v nobenem
Kajti ko	je	bila preustvarjena v kakršnokoli trenutno
kakršnokoli trenutno potrebno obliko,	je	ta nova inačica preteklost in nobena
celo takrat, kar se često zgodi, ko	je	treba kakšen dogodek v enem samem letu
Videli bomo, da	je	kontrola preteklosti odvisna predvsem
ujemajo s trenutno pravoverno mislijo,	je	samo mehanično dejanje.
Potrebno pa	je	tudi zapomniti si, da so se dogodki
da so se dogodki zgodili tako, kakor	je	zaželeno.
In če	je	treba preurediti spomin ali šušmariti
šušmariti z zapisanimi dokumenti, potem	je	treba tudi pozabiti, da je bilo to
dokumenti, potem je treba tudi pozabiti, da	je	bilo to storjeno.
Takšne ukane se	je	mogoče naučiti kot vsake druge mentalne
Dvomišljenje tiči v samem srcu Angsoca, ker	je	bistveni akt Partije, da uporablja
verjeti vanje, pozabiti vsako dejstvo, ki	je	postalo neprimerno, pa ga nato, ko
pozabljenega za natanko tako dolgo, kot	je	potrebno, zanikati obstoj objektivne
stvarnost, ki jo zanikuješ - vse to	je	neogibno potrebno.
Celo pri rabi besed dvomišljenje,	je	treba izvajati dvomišljenje.
Nazadnje	je	Partija po zaslugi dvomišljenja mogla
Uspeh Partije pa	je	v tem, da je izdelala miselni sistem,
Uspeh Partije pa je v tem, da	je	izdelala miselni sistem, v katerem
Kajti skrivnost vladanja	je	v tem, da znaš združiti vero v lastno
Komaj	je	potrebno reči, da so najbolj tankoumni
dvomišljenje izumili in ki vedo, da	je	to obsežen sistem duhovnega goljufanja.
Jasna ilustracija tega dejstva	je	, da vojna histerija narašča čedalje
Tisti, katerih odpor proti vojni	je	najbliže razumnemu, so podjarmljeni
Tem ljudem	je	vojna preprosto neprestano gorje, ki
se samo v presledkih zavedajo, kaj	je	vojna.
Kadar	je	potrebno, jih je moč pognati v blaznost
Kadar je potrebno, jih	je	moč pognati v blaznost strahu in sovraštva,
Partije in predvsem Ožje partije pa	je	najti pravo vojno navdušenje.
verjamejo najbolj trdno tisti, ki vedo, da	je	to nemogoče.
nevednostjo, cinizma s fanatizmom -	je	eno poglavitnih razpoznavnih znamenj
Uradna ideologija	je	prepolna protislovij celo tam, kjer
sramoti vsako načelo, za katero se	je	prvotno potegovalo socialistično gibanje.
zaničevanje delavskega razreda, kar	je	bilo za pretekla stoletja nekaj nezaslišanega,
svoje člane pa oblači v uniformo, ki	je	bila nekoč posebnost ročnih delavcev
Vendar si	je	treba postaviti vprašanje, za katero
To	je	: zakaj je treba odpraviti človeško
To je: zakaj	je	treba odpraviti človeško enakost?
opisali notranji ustroj razvoja, kaj	je	povzročilo to velikansko, skrbno zasnovano
prvotni nagib, nevprašljivi nagon, ki	je	prvi vodil k prevzemu oblasti in kasneje
Winston se	je	zavedel tišine, tako kot se zaveš nekega
Zazdelo se mu	je	, da je Julija že nekaj časa zelo mirna.
Zazdelo se mu je, da	je	Julija že nekaj časa zelo mirna.
Ležala	je	na boku, od pasu navzgor gola, z licem,
naslonjenim na roko, in temni koder ji	je	padal čez oči.
Spala	je	.
Zaprl	je	knjigo, jo skrbno položil na tla, legel
Še vedno,	je	pomislil, ni izvedel končne skrivnosti.
Razumel	je	kako, ni pa razumel zakaj.
ne bil vedel, samo sistematiziralo	je	znanje, ki ga je že imel.
samo sistematiziralo je znanje, ki ga	je	že imel.
Toda potem, ko ga	je	prebral, je vedel bolje kot prej, da
Toda potem, ko ga je prebral,	je	vedel bolje kot prej, da ni blazen.
Rumeni sončni žarek zahajajočega sonca	je	poševno sijal skoz okno in padal čez
Zaprl	je	oči.
obrazu in gladko dekletovo telo, ki se	je	dotikalo njegovega, sta mu vzbujala
Bil	je	varen, vse je bilo prav.
Bil je varen, vse	je	bilo prav.
»Blaznost ni odvisna od statistike,«	je	z občutkom, da ta opazka vsebuje globoko
X Ko se	je	prebudil, ga je obhajal občutek, da
X Ko se je prebudil, ga	je	obhajal občutek, da je dolgo spal,
prebudil, ga je obhajal občutek, da	je	dolgo spal, toda bežen pogled na staromodno
toda bežen pogled na staromodno uro mu	je	povedal, da je šele dvajset trideset.
na staromodno uro mu je povedal, da	je	šele dvajset trideset.
Ležal	je	in še malo podremal: potem je priplavalo
Ležal je in še malo podremal: potem	je	priplavalo z dvorišča običajno globoko
Bila	je	le brezupna domišljija,minila je kakor
Bila je le brezupna domišljija,minila	je	kakor aprilski dan,toda pogled, besede,
aprilski dan,toda pogled, besede, sanje	je	zbudila,ki so ukradli mi srce.
so ukradli mi srce. Videti	je	bilo, da je slaboumna popevka ohranila
mi srce. Videti je bilo, da	je	slaboumna popevka ohranila svojo priljubljenost.
Še vedno jo	je	bilo povsod slišati.
Preživela	je	Pesem sovraštva.
Julija se	je	ob zvoku prebudila, se razkošno pretegnila
»Lačna sem,«	je	rekla.
»Peč	je	ugasnila in voda je mrzla.«
»Peč je ugasnila in voda	je	mrzla.«
Dvignila	je	pečico in jo stresla.
»Smešno	je	to, da sem se prepričala, da je polna.«
»Smešno je to, da sem se prepričala, da	je	polna.«
»Oblekla se bom,«	je	dodala.
»Zdi se mi, da	je	postalo hladneje.«
Tudi Winston	je	vstal in se oblekel.
Neutrudljivi glas	je	pel dalje:
nasmehi mi mučijo srce. Ko si	je	zapel pas na kombinezonu, se je napotil
si je zapel pas na kombinezonu, se	je	napotil k oknu.
Sonce	je	moralo zaiti za hiše, nič več ni sijalo
kot bi bile ravnokar umite, in imel	je	občutek, da je tudi nebo umito, tako
ravnokar umite, in imel je občutek, da	je	tudi nebo umito, tako sveža in bleda
tudi nebo umito, tako sveža in bleda	je	bila modrina med dimniki.
Ženska	je	neutrudno korakala sem ter tja, si
Spraševal se	je	, ali se ukvarja s pranjem, da se preživlja,
s pranjem, da se preživlja, ali pa	je	le sužnja dvajsetih ali tridesetih
Julija	je	stopila poleg njega in skupaj sta strmela
Ko	je	gledal žensko v njeni značilni drži,
štrlečo mogočno zadnjico kobile, ga	je	prvikrat obšlo, da je lepa.
zadnjico kobile, ga je prvikrat obšlo, da	je	lepa.
Toda bilo	je	tako in navsezadnje, je pomislil, zakaj
Toda bilo je tako in navsezadnje,	je	pomislil, zakaj pa ne?
bloku granita, in raskava rdeča koža,	je	bilo v takem sorodstvu z dekletovim
»Lepa	je	,« je zamrmral.
»Lepa je,«	je	zamrmral.
»Najmanj meter ima okoli bokov,«	je	rekla Julija.
»To	je	njen slog lepote,« je rekel Winston.
»To je njen slog lepote,«	je	rekel Winston.
Držal	je	voljni Julijin pas, ki ga je zlahka
Držal je voljni Julijin pas, ki ga	je	zlahka obkrožal z roko.
Od bokov do kolen	je	bil njen bok ob njegovem.
To	je	bila ena od stvari, ki jih nikdar ne
Ženska tam spodaj ni imela duha, imela	je	samo močne roke, toplo srce in rodoviten
Bil	je	radoveden, koliko otrok je rodila.
Bil je radoveden, koliko otrok	je	rodila.
Doživela	je	svoj kratki razcvet, morda leto dni
leto dni lepote divje rože in potem se	je	nenadoma napihnila kot oplojen sad
ter postala trda, rdeča, groba, da	je	bilo njeno življenje poslej samo pranje,
Po vsem tem	je	še vedno pela.
Skrivnostno spoštovanje, ki ga	je	čutil do nje, je bilo nekako pomešano
spoštovanje, ki ga je čutil do nje,	je	bilo nekako pomešano s pogledom na
pogledom na bledo, brezoblačno nebo, ki se	je	razprostiralo nad dimniki v neizmerne
Nenavadno	je	bilo pomisliti, da je nebo za vse isto,
Nenavadno je bilo pomisliti, da	je	nebo za vse isto, v Evraziji ali Eastaziji
Če je kje upanje,	je	v raji.
Ne da bi do konca prebral knjigo,	je	vedel, kaj mora biti zadnja Goldsteinova
Winstonu Smithu, ravno tako tuj, kot mu	je	svet Partije?
Kjer je enakost,	je	mogoča zdrava pamet.
Raja	je	nesmrtna, o tem nisi mogel dvomiti,
»Se spominjaš,«	je	rekel, »drozga, ki nama je pel tisti
spominjaš,« je rekel, »drozga, ki nama	je	pel tisti prvi dan, na robu gozda?«
»Ni pel nama,«	je	rekla Julija.
»Pel	je	, da bi ugodil sebi.«
»Kar pel	je	.«
bazarjih Kitajske in Japonske - povsod	je	stala ista trdna, nepremagljiva postava,
Ti si mrtev, njihova pa	je	prihodnost.
in predajaš naprej skrivni nauk, da	je	dva in dva štiri.
»Midva sva mrtva,«	je	rekel.
»Midva sva mrtva,« se	je	poslušno oglasila v odmev Julija.
»Vidva sta mrtva,«	je	rekel železni glas za njima.
Winstonu se	je	zdelo, da mu je zmrznilo drobovje.
Winstonu se je zdelo, da mu	je	zmrznilo drobovje.
Lahko	je	videl belino okoli šarenic Julijinih
Njen obraz	je	postal mlečno rumen.
Madež rdečila, ki ga	je	še vedno imela na licih, je ostro izstopal,
rdečila, ki ga je še vedno imela na licih,	je	ostro izstopal, skoraj tako, kot bi
»Vidva sta mrtva,«	je	ponovil železni glas.
»Za sliko	je	bilo,« je dahnila Julija.
»Za sliko je bilo,«	je	dahnila Julija.
»Za sliko	je	bilo,« je rekel glas.
»Za sliko je bilo,«	je	rekel glas.
Začelo se	je	, slednjič se je začelo!
Začelo se je, slednjič se	je	začelo!
Nepojmljivo	je	bilo, da bi se ne pokorila železnemu
Tlesknilo	je	, kot bi se zavrtela ključavnica in
zavrtela ključavnica in zažvenketalo	je	razbito steklo.
Slika	je	padla na tla in odkrila za seboj telekran.
»Zdaj naju lahko vidijo,«	je	rekla Julija.
»Zdaj vaju lahko vidimo,«	je	rekel glas.
Nista se dotikala, a zdelo se mu	je	, da čuti drhtenje Julijinega telesa.
Ali pa	je	bilo to samo njegovo drhtenje.
Lahko	je	ustavil šklepetanje zob, a nad koleni
Slišati	je	bilo topot škornjev spodaj, znotraj
Videti	je	bilo, da je dvorišče polno ljudi.
Videti je bilo, da	je	dvorišče polno ljudi.
Ženino petje	je	kot odrezano utihnilo.
nato zmešnjava jeznih glasov, ki se	je	končala s krikom bolečine.
»Hiša	je	obkoljena,« je rekel Winston.
»Hiša je obkoljena,«	je	rekel Winston.
»Hiša	je	obkoljena,« je rekel glas.
»Hiša je obkoljena,«	je	rekel glas.
Slišal	je	, da je Julija stisnila zobe.
Slišal je, da	je	Julija stisnila zobe.
»Mislim, da se vseeno lahko posloviva,«	je	rekla.
»Vseeno se lahko poslovita,«	je	rekel glas.
In nato se	je	vmešal čisto drug glas, tenak, kultiviran
drug glas, tenak, kultiviran glas, ki	je	Winstonu vzbudil vtis, da ga je že
ki je Winstonu vzbudil vtis, da ga	je	že slišal: »In mimogrede, ko smo že
»Tukaj	je	sveča, da ti posveti spat, tu je sekira,
»Tukaj je sveča, da ti posveti spat, tu	je	sekira, da ti preseka vrat!«
Nekaj	je	počilo na postelji za Winstonovim hrbtom.
lestve so potisnili skozi okno, da	je	zadel ob okvir.
Nekdo	je	splezal skoz okno.
Soba	je	bila polna tršatih mož v črnih uniformah,
Celo oči	je	komaj premikal.
Ena sama stvar	je	bila važna: ostati pri miru in ne dati
v katerem so bila usta le reža, se	je	ustavil nasproti njega, zamišljeno
Winston se	je	srečal z njegovimi očmi.
Občutek golote, ker	je	imel roke sklenjene za glavo, telo
glavo, telo in obraz pa nezavarovana,	je	bil skoraj neznosen.
Moški	je	pokazal vrh jezika, oslinil mesto,
Nekdo	je	z mize dvignil obtežilnik za papir
sladkornemu rožnemu popku s torte, se	je	zakotalila čez rogoznico.
Kako majhna,	je	pomislil Winston, kako majhna je zmeraj
majhna, je pomislil Winston, kako majhna	je	zmeraj bila.
Nekdo	je	zasopel in zatopotal za njim in dobil
zasopel in zatopotal za njim in dobil	je	divjo brco v gleženj, ki ga je skoraj
dobil je divjo brco v gleženj, ki ga	je	skoraj vrgla iz ravnotežja.
Eden od mož	je	s pestjo udaril Julijo v pleksus, da
pestjo udaril Julijo v pleksus, da se	je	zvila kot zložljiv meter.
Boreč se za sapo se	je	zvijala na tleh.
milimeter obrniti glave, toda včasih	je	njen mrtvaško bledi, sapo loveči obraz
Celo v svoji grozi se mu	je	zdelo, da čuti bolečino v lastnem telesu,
lastnem telesu, smrtno bolečino, ki pa	je	bila kljub temu manj huda kot napor,
Vedel	je	, kako je to: strahotna, smrtna bolečina,
Vedel je, kako	je	to: strahotna, smrtna bolečina, ki
ne moreš prepustiti, kajti najprej	je	treba dihati.
Winston	je	bežno uzrl njen obraz, obrnjen navzdol,
vedno z madeži rdečila na licih; in to	je	bilo poslednje, kar je videl od nje.
licih; in to je bilo poslednje, kar	je	videl od nje.
Stal	je	mrtvaško mirno.
Spraševal se	je	, ali so dobili gospoda Charringtona.
Spraševal se	je	, kaj so storili z žensko na dvorišču.
Opazil	je	, da nujno želi urinirati, in to ga
je, da nujno želi urinirati, in to ga	je	navdajalo z lahnim presenečenjem, kajti
navdajalo z lahnim presenečenjem, kajti to	je	opravil šele pred dvema ali tremi urami.
Opazil	je	, da ura na napušču kaže devet, se pravi
Toda svetloba	je	bila videti premočna.
Spraševal se	je	, ali se nista z Julijo navsezadnje
prespala dvanajst ur in mislila, da	je	dvajset trideset, ko je bilo v resnici
mislila, da je dvajset trideset, ko	je	bilo v resnici osem trideset naslednjega
Slišati	je	bilo neki drug, lažji korak na hodniku.
Gospod Charrington	je	stopil v sobo.
Vedenje črno uniformiranih mož	je	nenadoma postalo bolj krotko.
Nekaj se	je	tudi spremenilo v Charringtonovi zunanjosti.
Njegov pogled	je	padel na koščke steklenega obtežilnika.
»Poberite te črepinje,«	je	ostro dejal.
Neki moški se	je	ubogljivo sklonil.
Cockneyski naglas	je	izginil.
Winston	je	nenadoma dojel, čigav glas je slišal
Winston je nenadoma dojel, čigav glas	je	slišal pred nekaj trenutki na telekranu.
Charrington	je	še vedno nosil svoj stari žametni suknjič,
Winstonu	je	naklonil en sam oster pogled, kot bi
pogled, kot bi hotel ugotoviti, ali	je	to on, in mu nato ni več posvečal pozornosti.
Še ga	je	bilo mogoče prepoznati, vendar ni bil
Njegovo telo se	je	zravnalo in zdelo se je, da je postalo
Njegovo telo se je zravnalo in zdelo se	je	, da je postalo večje.
telo se je zravnalo in zdelo se je, da	je	postalo večje.
Obraz se	je	le malo spremenil, vendar je to delovalo
Obraz se je le malo spremenil, vendar	je	to delovalo kot popolna preobrazba.
so bile videti spremenjene; celo nos	je	bil videti krajši.
Bil	je	to buden, hladen obraz moškega pri
Winstonu	je	prišlo na misel, da prvič v svojem
Verjetno	je	bil v Ministrstvu ljubezni, a nikakor
Bil	je	v celici z visokim stropom in brez
preplavljale s hladno svetlobo in slišati	je	bilo nizko brnenje, o katerem je menil,
slišati je bilo nizko brnenje, o katerem	je	menil, da ima nekaj opraviti z dovajanjem
polica, komaj dovolj široka za sedenje,	je	tekla okrog sten, s presledkom samo
presledkom samo pri vratih, in nasproti vrat	je	bila straniščna školjka brez sedežne
V trebuhu ga	je	topo bolelo.
Bolečina	je	bila tam vse od takrat, ko so ga stlačili
Bil pa	je	tudi lačen in lakota je bila glodajoče,
Bil pa je tudi lačen in lakota	je	bila glodajoče, nezdrave vrste.
Mogoče	je	minilo že štiriindvajset ur, kar je
je minilo že štiriindvajset ur, kar	je	jedel, mogoče šestintrideset.
vedel, morda ne bo vedel nikoli, ali	je	bilo jutro ali večer, ko so ga aretirali.
Odkar	je	bil aretiran, ni dobil hrane.
Kolikor mogoče mirno	je	sedel na ozki klopi, z rokami, prekrižanimi
Že se	je	naučil sedeti pri miru.
Toda želja po hrani	je	naraščala v njem.
Predvsem	je	hrepenel po kosu kruha.
Zdelo se mu	je	, da ima nekaj krušnih drobtin v žepu
Mogoče	je	celo - to je mislil zato, ker ga je
Mogoče je celo - to	je	mislil zato, ker ga je zdaj pa zdaj
je celo - to je mislil zato, ker ga	je	zdaj pa zdaj nekaj požgečkalo po nogah
Končno	je	skušnjava, da bi to ugotovil, premagala
ugotovil, premagala strah, potisnil	je	roko v žep.
»Smith!«	je	zavpil glas s telekrana. »6079 Smith
Spet	je	mirno obsedel, z rokami, prekrižanimi
so ga peljali na neki drug kraj, ki	je	moral biti običajni zapor ali začasna
Ni vedel, kako dolgo	je	bil tam, vsekakor nekaj ur; brez ure
nekaj ur; brez ure in dnevne svetlobe	je	bilo težko presoditi čas.
Tisto	je	bil hrupen, smrdljiv prostor.
Posadili so ga v celico, ki	je	bila podobna tej, v kateri je bil zdaj,
celico, ki je bila podobna tej, v kateri	je	bil zdaj, a grdo umazana in ves čas
bili navadni zločinci, toda med njimi	je	bilo tudi nekaj političnih jetnikov.
Tiho	je	sedel ob steni, stlačen med umazana
zelo zanimal za svojo okolico, a še	je	opažal osupljivo razliko med obnašanjem
ter celo kričali na telekran, kadar	je	ta skušal vzpostaviti red.
Veliko se	je	govorilo o taboriščih za prisilno delo,
taboriščih za prisilno delo, kamor	je	večina zapornikov pričakovala, da jih
V taboriščih	je	»v redu,« je sklepal, kolikor imaš
V taboriščih je »v redu,«	je	sklepal, kolikor imaš dobre zveze in
Bilo	je	veliko podkupovanja, protekcije, tihotapstva
Izmikali so se čevljem, s katerimi jih	je	skušala brcniti, jo zvrnili v Winstonovo
Ženska	je	planila pokonci in jih spremila ven
Ko	je	opazila, da sedi na nečem neravnem,
opazila, da sedi na nečem neravnem,	je	zdrsnila z Winstonovih kolen na klop.
»Oprosti, ljubček,«	je	rekla.
»Ne vejo, kako	je	treba ravnati z damo, a ne?«
Premolknila	je	, se potrepljala po prsih in rignila.
»Oprosti,«	je	rekla, »nisem čisto pri sebi.«
Sklonila se	je	naprej in izdatno bruhala na tla.
»Tako	je	bolje,« je rekla in se z zaprtimi očmi
»Tako je bolje,«	je	rekla in se z zaprtimi očmi naslonila
»Spravi gor, ko	je	še sveže v želodcu.«
Oživela	je	, se obrnila, da bi si spet ogledala
spet ogledala Winstona, in zdelo se	je	, da ga je nemudoma vzljubila.
ogledala Winstona, in zdelo se je, da ga	je	nemudoma vzljubila.
Položila mu	je	svojo ogromno roko okoli ramen in ga
»Kako ti	je	ime, ljubček?«
	je	vprašala.
»Smith,«	je	rekel Winston.
	je	rekla ženska.
»To	je	pa hecno.«
»Ja,«	je	dodala sentimentalno, »lahko bi ti
Lahko bi bila,	je	pomislil Winston, njegova mati.
Bila	je	približno prave starosti in postave
Videti	je	bilo, da se partijski zaporniki bojijo
Enkrat samkrat	je	pri dveh članih Partije, ženskah, ki
bolečina v trebuhu ni izginila, pač pa mu	je	bilo včasih bolje, včasih slabše, in
Kadar mu	je	postalo slabše, je mislil le na bolečino
Kadar mu je postalo slabše,	je	mislil le na bolečino samo in na željo
Kadar mu	je	bilo bolje, ga je pograbil preplah.
Kadar mu je bilo bolje, ga	je	pograbil preplah.
Bili so trenutki, ko	je	stvari, ki se mu bodo zgodile, predvideval
zgodile, predvideval tako živo, da mu	je	srce hitro udarjalo in zastajal dih.
Čutil	je	udarce s pendreki po komolcih in z
podkovanih škornjev na piščalih; videl se	je	, kako se zvija na tleh in kriči za
Komaj da	je	mislil na Julijo.
Ljubil jo	je	in je ne bo izdal, a to je bilo le
Ljubil jo je in je ne bo izdal, a to	je	bilo le dejstvo, ki ga je znal na pamet
izdal, a to je bilo le dejstvo, ki ga	je	znal na pamet kot aritmetična pravila.
in celo to, kaj se dogaja z njo, ga	je	komaj zanimalo.
Na O'Briena	je	mislil pogosteje, z migljajočim upanjem.
Bratovščina,	je	bil rekel, nikdar ne skuša rešiti svojih
A bila	je	še britev, poslali bodo britev, če
Vse se	je	vrnilo v njegovo bolno telo, ki se
vrnilo v njegovo bolno telo, ki se	je	trepetaje zdrznilo ob najmanjši bolečini.
Bolj naravno	je	živeti od trenutka do trenutka, sprejemajoč
Včasih	je	skušal zračunati število porcelanskih
bi moralo biti lahko, ampak vedno se	je	zgubil v štetju na tej ali oni točki.
Bolj pogosto se	je	spraševal, kje je in kateri dnevni
spraševal, kje je in kateri dnevni čas	je	.
V nekem trenutku	je	bil prepričan, da je zunaj popolna
Na tem kraju,	je	nagonsko vedel, ne bodo nikdar ugasnili
To	je	bil kraj brez teme: zdaj je razumel,
To je bil kraj brez teme: zdaj	je	razumel, zakaj je bilo videti, kot
kraj brez teme: zdaj je razumel, zakaj	je	bilo videti, kot da je O'Brien spoznal
razumel, zakaj je bilo videti, kot da	je	O'Brien spoznal aluzijo.
Njegova celica	je	mogla biti sredi poslopja ali ob zunanjem
poslopja ali ob zunanjem robu, mogla	je	biti deset nadstropij pod zemljo ali
V mislih se	je	selil s kraja na kraj in skušal po
določiti, ali sedi visoko v zraku ali pa	je	pokopan globoko pod zemljo.
Od zunaj	je	bilo slišati glas korakajočih škornjev.
v prilegajoči se črni uniformi, ki	je	bila videti, da se čez in čez sveti
usnju in čigar bledi obraz resnih potez	je	bil podoben voščeni maski, je strumno
potez je bil podoben voščeni maski,	je	strumno stopil čez prag.
Pomignil	je	stražarjem zunaj, naj privedejo jetnika,
Pesnik Ampleforth	je	priklamal v celico.
Ampleforth	je	naredil en ali dva negotova koraka
Bil	je	brez čevljev, veliki, umazani prsti
Neobrita brada mu	je	pokrivala obraz do ličnic in mu dajala
in mu dajala videz surovosti, ki se	je	čudno ujemala z njegovim velikim slabotnim
Winston se	je	malo prebudil iz otopelosti.
Mogoče	je	bilo celo, da Ampleforth prinaša britev.
»Ampleforth,«	je	rekel.
Ampleforth	je	obstal, prijetno presenečen.
»O, Smith,«	je	rekel, »tudi ti!«
»Da povem po pravici -« Nerodno	je	sedel na klop nasproti Winstona.
	je	rekel.
Položil si	je	roko na čelo in si jo za hip pritisnil
»Te stvari se zgodijo,«	je	nejasno začel.
»Bila	je	nepremišljenost, brez dvoma.«
»Dovolil sem, da	je	na koncu vrste ostala beseda Bog.«
»Nisem si mogel pomagati!«	je	skoraj ogorčeno dodal in dvignil obraz,
»Nemogoče	je	bilo spremeniti vrsto.«
»Rima	je	bila log.«
Izraz njegovega obraza se	je	spremenil.
Vznemirjenost	je	izginila z njega in za hip je bil videti
Vznemirjenost je izginila z njega in za hip	je	bil videti celo zadovoljen.
intelektualna vročica, veselje pikolovca, ki	je	odkril nepomembno dejstvo, mu je sijala
ki je odkril nepomembno dejstvo, mu	je	sijala skoz umazano in razmršeno brado.
»Ali ti	je	kdaj prišlo na misel,« je dejal, »kako
»Ali ti je kdaj prišlo na misel,«	je	dejal, »kako celotno zgodovino angleške
»Ali veš, kateri dnevni čas	je	?«
	je	rekel.
Ampleforth	je	bil videti znova osupel.
»Aretirali so me - mogoče	je	bilo pred dvema dnevoma - morda pred
pogovarjala še nekaj minut, nato pa jima	je	klic s telekrana brez očitnega povoda
Winston	je	sedel mirno, s prekrižanimi rokami.
bil udobno sedel na preozki klopi, se	je	nemirno presedal z ene strani na drugo,
Telekran	je	zalajal nanj, naj bo pri miru.
Čas	je	mineval.
Dvajset minut, ura - težko	je	bilo presoditi.
Še enkrat	je	bilo od zunaj slišati topot škornjev.
Winstonu se	je	skrčilo drobovje.
zdaj, bo topot škornjev pomenil, da	je	prišel on na vrsto.
Mladi častnik hladnega obraza	je	stopil v celico.
Z bežno kretnjo roke	je	pokazal na Amplefortha.
»Soba 101,«	je	rekel.
Ampleforth	je	nerodno odkorakal ven med stražnike,
Zdelo se	je	, da je minilo precej časa.
Zdelo se je, da	je	minilo precej časa.
Bolečina v Winstonovem trebuhu	je	oživela.
Imel	je	le šest misli.
Ko so se vrata odprla,	je	zračni val prinesel močan vonj po mrzlem
V celico	je	prišel Parsons.
Nosil	je	kratke hlače iz kakija in športno srajco.
Tokrat	je	Winston osupnil tako, da je pozabil
Tokrat je Winston osupnil tako, da	je	pozabil nase.
»Ti tukaj!«	je	rekel.
Parsons	je	ošinil Winstona s pogledom, v katerem
Začel se	je	krčevito sprehajati gor in dol, očitno
Vsakič, ko	je	zravnal zalita kolena, je bilo jasno,
Vsakič, ko je zravnal zalita kolena,	je	bilo jasno, da trepetajo.
	je	rekel Winston.
»Miselni zločin!«	je	rekel Parsons skoraj ihte.
Zvok njegovega glasu	je	takoj izdajal popolno priznavanje krivde
Postal	je	pred Winstonom in se začel sklicevati
	je	vprašal Winston.
»Seveda sem kriv,«	je	zavpil Parsons z uslužnim pogledom
Njegov žabji obraz	je	postal mirnejši in dobil celo rahlo
»Miselni zločin	je	grozna stvar, stari,« je bombastično
»Miselni zločin je grozna stvar, stari,«	je	bombastično dejal.
»Zavraten	je	.«
»A veš, kje	je	mene zagrabil?«
»Ja, to	je	dejstvo.«
Znižal	je	glas, tako kot nekdo, ki mora iz zdravstvenih
rekel, »hvala, da ste me rešili, preden	je	bilo prepozno.«
»Kdo te	je	naznanil?«
	je	rekel Winston.
»Moja hčerkica,«	je	rekel z nekakšnim žalostnim ponosom
»Poslušala	je	pri ključavnici.«
Napravil	je	še nekaj krčevitih gibov gor in dol
Potem	je	nenadoma spustil dol kratke hlače.
»Oprosti, stari,«	je	rekel.
»To	je	to čakanje.«
Telebnil	je	z debelo zadnjico na školjko.
Winston si	je	z rokami pokril obraz.
»Smith!«	je	zavpil glas s telekrana. »6079 Smith
Winston	je	odkril obraz.
Parsons	je	uporabljal stranišče glasno in obilno.
Nato se	je	izkazalo, da je izplak pokvarjen in
Nato se je izkazalo, da	je	izplak pokvarjen in celica je še ure
izkazalo, da je izplak pokvarjen in celica	je	še ure potem ogabno smrdela.
Več jetnikov	je	še prišlo in skrivnostno odšlo.
žensko so poslali v Sobo 101 in Winston	je	opazil, da se je zdela, kot da se je
Sobo 101 in Winston je opazil, da se	je	zdela, kot da se je skrčila in dobila
je opazil, da se je zdela, kot da se	je	skrčila in dobila drugo barvo, ko je
je skrčila in dobila drugo barvo, ko	je	slišala te besede.
Prišel	je	čas, ki bi bil popoldan, če so ga zaprli
Šest jetnikov	je	bilo v celici, moški in ženske.
Nasproti Winstona	je	sedel mož z obrazom brez brade in velikimi
obrazu ter se hitro obrnile drugam, če	je	s kom križal pogled.
nekega drugega jetnika, čigar zunanjost	je	bila takšna, da je Winstona preletel
čigar zunanjost je bila takšna, da	je	Winstona preletel hipen srh.
Bil	je	vsakdanji moški povprečne zunanjosti,
To, kar	je	bilo osupljivo, je bila izmozganost
To, kar je bilo osupljivo,	je	bila izmozganost njegovega obraza.
Bil	je	kot obraz okostnjaka.
Mož	je	sedel na klop nedaleč od Winstona.
pogledal, a izmučeni, lobanji podobni obraz	je	bil tako živ v njegovem duhu, kot bi
Nenadoma	je	spoznal, za kaj gre.
Mož	je	umiral od stradanja.
Zdelo se	je	, da je isto prišlo na misel hkrati
Zdelo se je, da	je	isto prišlo na misel hkrati vsem drugim
lobanje, se nato s krivdo odvrnile, pa jih	je	nepremagljiva privlačnost spet pritegnila
Takoj se	je	začel nemirno presedati na sedežu.
Nazadnje	je	vstal, nerodno odkrevsal čez celico,
Besno, oglušujoče rjovenje	je	prišlo s telekrana.
Mož brez brade	je	planil na svoje mesto.
Mož z obrazom lobanje	je	hitro vrgel roke za hrbet, kot bi kazal
hrbet, kot bi kazal vsemu svetu, da	je	zavrnil dar.
»Bumstead!«	je	zarjovel glas. »2713 Bumstead J!«
Mož brez brade	je	spustil kruh na tla.
»Obstoj, kjer si,«	je	rekel glas.
Mož brez brade	je	ubogal.
Ko	je	mladi častnik vstopil in stopil vstran,
častnik vstopil in stopil vstran, se	je	izza njega pojavil majhen, čokat stražnik
Postavil se	je	nasproti moža brez brade in nato, na
Zdelo se	je	, da ga je njegova moč skoraj zbila
Zdelo se je, da ga	je	njegova moč skoraj zbila s tal.
Njegovo telo	je	zletelo prek celice in pristalo ob
Za hip	je	obležal kot omamljen, medtem ko mu
obležal kot omamljen, medtem ko mu	je	temna kri curela iz ust in nosu.
rahlo ječanje ali cviljenje, ki se	je	zdelo nezavedno, je prišlo od njega.
cviljenje, ki se je zdelo nezavedno,	je	prišlo od njega.
Potem se	je	prevalil in se negotovo dvignil na
Mož brez brade se	je	vzpel nazaj na svoj prostor.
Po eni strani obraza mu	je	meso temnelo.
Zdaj pa zdaj	je	kanilo na prsi kombinezona malo krvi.
Z majhnim gibom	je	častnik pokazal na moža z obrazom lobanje.
»Soba 101,«	je	rekel.
Ob Winstonovi strani	je	bilo čutiti sopenje in nemir.
Mož se	je	s sklenjenimi rokami vrgel na kolena.
»Častnik!«	je	kričal.
»Soba 101,«	je	rekel častnik.
Možev obraz, že tako zelo bled,	je	spremenil barvo, čeprav bi Winston
čeprav bi Winston ne bil verjel, da	je	to mogoče.
To	je	bil jasno in nesporno odtenek zelenega.
»Storite karkoli z menoj !«	je	tulil.
»Samo povejte mi, kdo	je	in povedal vam bom vse, kar hočete.«
»Ne briga me, kdo	je	in kaj mu boste storili.«
»Soba 101,«	je	rekel častnik.
Mož se	je	divje ozrl po drugih jetnikih, kot
Stegnil	je	suho roko.
» To	je	tisti, ki ga morate vzeti, ne jaz !«
tisti, ki ga morate vzeti, ne jaz !«	je	zakričal.
»Niste slišali, kaj	je	govoril potem, ko so ga udarili v obraz.«
»On	je	tisti, ki je proti Partiji, ne jaz.«
»On je tisti, ki	je	proti Partiji, ne jaz.«
Možev glas se	je	zvišal v vreščanje.
»Niste ga slišali!«	je	ponovil.
»Nekaj	je	bilo narobe s telekranom.«
»On	je	tisti, ki ga hočete!«
A tisti trenutek se	je	vrgel čez tla celice in zagrabil eno
Spustil se	je	v tuljenje brez besed kot žival.
pograbili, da bi ga odtrgali proč, pa se	je	oklepal s presenetljivo močjo.
Zavijanje	je	prenehalo; mož ni imel več sape za
Potem se	je	oglasil drugačen krik.
Brca stražnikovega škornja mu	je	zlomila prste na eni od rok.
»Soba 101,«	je	rekel častnik.
Moža so odpeljali, negotovo	je	stopal s sklonjeno glavo, ter pestoval
pestoval razbito roko; vsa bojevitost ga	je	zapustila.
Dolgo časa	je	preteklo.
Če	je	bila polnoč, ko so odvedli moža z obrazom
odvedli moža z obrazom okostnjaka,	je	bilo zdaj jutro; če jutro, je bilo
okostnjaka, je bilo zdaj jutro; če jutro,	je	bilo popoldne.
Winston	je	bil sam in je bil sam že več ur.
Winston je bil sam in	je	bil sam že več ur.
Bolečina zaradi sedenja na ozki klopi	je	bila taka, da je pogosto vstal in hodil
sedenja na ozki klopi je bila taka, da	je	pogosto vstal in hodil naokrog, ne
Kos kruha	je	še ležal tam, kamor ga je spustil mož
Kos kruha je še ležal tam, kamor ga	je	spustil mož brez brade.
Na začetku	je	bilo treba velikega napora, da ga ni
napora, da ga ni gledal, a zdaj se	je	lakota umaknila žeji.
Vstajal	je	, ker bolečina v kosteh ni bila več
pa nato spet skoraj takoj sedel, ker	je	bil preveč vrtoglav, da bi bil gotov,
Kadarkoli	je	vsaj malo obvladal telesne občutke,
vsaj malo obvladal telesne občutke, se	je	groza vrnila.
Včasih	je	s pojemajočim upanjem mislil na O'Briena
Mogel si	je	misliti, da britev lahko pride skrita
Bolj medlo	je	mislil na Julijo.
Tam nekje ali drugod	je	trpela, mogoče huje kot on.
Mislil	je	: »Če bi lahko rešil Julijo s tem, da
A to	je	bila le razumska odločitev, ki jo je
je bila le razumska odločitev, ki jo	je	napravil, ker je vedel, da jo mora
razumska odločitev, ki jo je napravil, ker	je	vedel, da jo mora napraviti.
Sicer pa - ali	je	mogoče, da si želiš, kadar jo v resnici
Toda to vprašanje	je	bilo še nerešljivo.
Vstopil	je	O'Brien.
Winston	je	planil na noge.
To ga	je	tako pretreslo, da mu je pregnalo
To ga je tako pretreslo, da mu	je	pregnalo vso previdnost.
Prvikrat v mnogih letih	je	pozabil na navzočnost telekrana.
»Tudi vas so dobili!«	je	vzkliknil.
»Dobili so me že zdavnaj,«	je	rekel O'Brien z blago, skoraj obžalujočo
Stopil	je	vstran.
Izza njega se	je	pojavil širokopleč stražnik z dolgim
»Vedel si to, Winston,«	je	rekel O'Brien.
Da,	je	videl zdaj, to je od nekdaj vedel.
Da, je videl zdaj, to	je	od nekdaj vedel.
Edino, za kar	je	imel oči, je bil pendrek v stražnikovih
Edino, za kar je imel oči,	je	bil pendrek v stražnikovih rokah.
Skoraj omrtvičen	je	padel na kolena, oklepajoč se udarjenega
Vse se	je	razpršilo v rumeno svetlobo.
Svetloba se	je	razjasnila in lahko je videl, da onadva
Svetloba se je razjasnila in lahko	je	videl, da onadva zviška gledata nanj.
Stražnik se	je	smejal njegovemu zvijanju.
Vsekakor pa	je	bilo eno vprašanje rešeno.
obrazom bolečine ni junakov, ni junakov,	je	mislil spet in spet, ko se je zvijal
junakov, je mislil spet in spet, ko se	je	zvijal na tleh in se jalovo držal za
II Ležal	je	na nečem, kar je čutil kot taboriščno
II Ležal je na nečem, kar	je	čutil kot taboriščno posteljo, samo
čutil kot taboriščno posteljo, samo da	je	bila više od tal in da je bil nekako
posteljo, samo da je bila više od tal in da	je	bil nekako pritrjen nanjo, da se ni
Luč, ki se mu	je	zdela močnejša kot ponavadi, mu je
je zdela močnejša kot ponavadi, mu	je	padala na obraz.
Ob strani	je	stal O'Brien in pozorno gledal dol
Na drugi strani	je	stal moški v belem plašču, držeč podkožno
potem, ko so bile njegove oči odprte,	je	le postopoma dojemal svojo okolico.
Imel	je	vtis, da vznika v to sobo iz nekega
Kako dolgo	je	bil tam spodaj, ni vedel.
Bil	je	čas, ko se je njegova zavest, celo
Bil je čas, ko se	je	njegova zavest, celo tiste vrste zavest,
tistim prvim udarcem na komolec se	je	začela mora.
Kasneje	je	spoznal, da je vse tisto, kar se je
Kasneje je spoznal, da	je	vse tisto, kar se je nato zgodilo,
je spoznal, da je vse tisto, kar se	je	nato zgodilo, samo predhodno, rutinsko
Bila	je	dolga vrsta zločinov - vohunstvo, sabotaža
vohunstvo, sabotaža in podobno - ki jo	je	moral vsakdo praviloma priznati.
Priznanje	je	bilo formalnost, čeprav je bilo mučenje
Priznanje je bilo formalnost, čeprav	je	bilo mučenje pravo.
Kolikokrat so ga pretepli, kako dolgo	je	pretepanje trajalo, se ni mogel spomniti.
Vselej	je	bilo ob njem pet ali šest mož hkrati.
Bili so časi, ko se	je	kotalil po tleh, brez sramu kot žival,
prizadevanju izogniti se brcam, s tem pa	je	kratko in malo privabljal več in več
Bili so časi, ko	je	to trajalo in trajalo, dokler se mu
so ga živci tolikanj zapustili, da	je	začel kričati za usmiljenje, še preden
kričati za usmiljenje, še preden se	je	pretepanje začelo, ko mu je bil že
preden se je pretepanje začelo, ko mu	je	bil že sam pogled na pest, pomaknjeno
pomaknjeno nazaj za udarec, dovolj, da	je	stresal priznanja resničnih in umišljenih
Bili so drugi časi, ko	je	začel s sklepom, da ne bo priznal ničesar,
sklepom, da ne bo priznal ničesar, ko	je	bilo treba vsako besedo izsiliti iz
besedo izsiliti iz njega, medtem ko	je	lovil sapo od bolečine, in bili so
sapo od bolečine, in bili so časi, ko	je	slabotno skušal narediti kompromis
slabotno skušal narediti kompromis in si	je	govoril: »Priznal bom, ampak ne še.«
Včasih so ga tepli, da	je	komaj še stal, ga nato vrgli kot vrečo
tla celice, pustili nekaj ur, da si	je	oddahnil, potem pa ga privedli ven
Spominjal se	je	tudi daljših obdobij okrevanja.
Spominjal se jih	je	megleno, ker jih je preživel večidel
Spominjal se jih je megleno, ker jih	je	preživel večidel v spanju ali omamljenosti.
Spominjal se	je	celice z lesenim pogradom, nekakšne
lesenim pogradom, nekakšne police, ki	je	štrlela iz stene, in pločevinastega
Spominjal se	je	čemernega brivca, ki mu je prihajal
Spominjal se je čemernega brivca, ki mu	je	prihajal brit brado in porezat lase,
Pretepanje	je	bilo manj pogosto in je postalo večidel
Pretepanje je bilo manj pogosto in	je	postalo večidel grožnja, groza, v katero
ga izmenično obdelovali v času, ki	je	trajal - mislil je, pa ni bil prepričan
obdelovali v času, ki je trajal - mislil	je	, pa ni bil prepričan - po deset ali
zasliševalci so skrbeli za to, da ga	je	neprestano mučila lahna bolečina; vendar
ni imel oči polnih solz; a cilj tega	je	bil kratko in malo ponižati ga in mu
Njihovo pravo orožje	je	bilo neusmiljeno spraševanje, ki se
bilo neusmiljeno spraševanje, ki se	je	vleklo ure in ure, ko so ga zmedli,
nastavljali pasti, preobračali vse, kar	je	rekel, dokazujoč mu pri vsakem koraku
Včasih	je	jokal po šestkrat na enem samem zasliševanju.
zbudila željo odpraviti zlo, ki ga	je	storil.
po urah zasliševanja razcefrani, ga	je	celo to sklicevanje lahko pognalo v
Postal	je	preprosto usta, ki izpovedujejo, roka,
Njegova edina skrb	je	bila odkriti, kaj želijo, da prizna,
Priznal	je	umor znamenitih partijcev, razširjanje
Priznal	je	, da je bil od Eastazije plačan vohun
Priznal je, da	je	bil od Eastazije plačan vohun vse od
Priznal	je	, da je vernik, občudovalec kapitalizma,
Priznal je, da	je	vernik, občudovalec kapitalizma, seksualni
Priznal	je	, da je umoril svojo ženo, čeprav je
Priznal je, da	je	umoril svojo ženo, čeprav je vedel
je, da je umoril svojo ženo, čeprav	je	vedel in so tudi zasliševalci morali
tudi zasliševalci morali vedeti, da	je	njegova žena živa.
Priznal	je	, da je bil leta in leta v osebnih stikih
Priznal je, da	je	bil leta in leta v osebnih stikih z
osebnih stikih z Goldsteinom in da	je	bil član podtalne organizacije, ki
bil član podtalne organizacije, ki	je	zajemala skoraj vsakega človeka, ki
zajemala skoraj vsakega človeka, ki ga	je	kdaj poznal.
Laže	je	bilo vse priznati in vsakogar zaplesti.
Poleg tega	je	bilo v nekem smislu res.
Res	je	bilo, da je bil sovražnik Partije in
Res je bilo, da	je	bil sovražnik Partije in v očeh Partije
Bil	je	v celici, ki bi bila lahko svetla ali
bila lahko svetla ali temna, kajti on	je	lahko videl le dvoje oči.
V bližini njegove roke	je	počasi in pravilno tiktakal nekakšen
Nenadoma	je	poletel s sedeža, se potopil v oči
Bil	je	privezan na stol, obkrožen s številčnicami,
Mož v belem plašču	je	prebiral številke.
Noter	je	prikorakal častnik z voščenim obrazom,
»Soba 101,«	je	rekel častnik.
Tudi pogledal ni Winstona, gledal	je	le številke.
Kotalil se	je	po mogočnem hodniku, kilometer širokem,
Priznaval	je	vse, celo tisto, kar mu je uspelo med
Priznaval je vse, celo tisto, kar mu	je	uspelo med mučenjem zadržati.
Celotno zgodbo svojega življenja	je	pripovedoval poslušalstvu, ki jo je
je pripovedoval poslušalstvu, ki jo	je	že poznalo.
stvari, ki so bile položene v prihodnost,	je	nekako preskočil in se niso zgodile.
Vse	je	bilo prav, ni bilo več bolečine, še
Pognal se	je	z lesenega pograda na pol prepričan,
lesenega pograda na pol prepričan, da	je	slišal O'Brienov glas.
Skozi vse zasliševanje	je	imel občutek, čeprav ga ni nikoli videl,
občutek, čeprav ga ni nikoli videl, da	je	O'Brien ob njegovem komolcu, ravno
O'Brien	je	bil tisti, ki je vse uravnaval.
O'Brien je bil tisti, ki	je	vse uravnaval.
On	je	bil tisti, ki je poslal stražnike nad
On je bil tisti, ki	je	poslal stražnike nad Winstona in jim
On	je	bil tisti, ki je odločal, kdaj naj
On je bil tisti, ki	je	odločal, kdaj naj Winston vrešči od
On	je	bil tisti, ki je postavljal vprašanja
On je bil tisti, ki	je	postavljal vprašanja in sugeriral odgovore.
On	je	bil mučitelj, on je bil zaščitnik,
On je bil mučitelj, on	je	bil zaščitnik, on je bil inkvizitor,
bil mučitelj, on je bil zaščitnik, on	je	bil inkvizitor, on je bil prijatelj.
zaščitnik, on je bil inkvizitor, on	je	bil prijatelj.
enkrat, Winston se ni mogel spomniti, ali	je	bilo to v omamljenem ali običajnem
spanju ali celo v trenutku budnosti - mu	je	neki glas zamrmral v uho: »Ne skrbi,
»Zdaj	je	prišel odločilni preobrat.«
Ni bil prepričan, ali	je	to O'Brienov glas, a bil je isti glas,
prepričan, ali je to O'Brienov glas, a bil	je	isti glas, ki mu je bil rekel: »Srečala
O'Brienov glas, a bil je isti glas, ki mu	je	bil rekel: »Srečala se bova na kraju,
Bilo	je	obdobje črnine in nato se je celica
Bilo je obdobje črnine in nato se	je	celica ali soba, kjer je bil zdaj,
in nato se je celica ali soba, kjer	je	bil zdaj, polagoma materializirala
Ležal	je	plosko na hrbtu in se ni mogel premakniti.
Telo mu	je	priklepalo dol na vsaki pomembni točki.
Celo zadnja stran glave	je	bila nekako pritrjena.
O'Brien ga	je	gledal od zgoraj navzdol resno in skoraj
Njegov obraz	je	bil od spodaj videti grob in zdelan,
Bil	je	starejši, kot je mislil Winston, morda
Bil je starejši, kot	je	mislil Winston, morda jih je imel oseminštirideset
starejši, kot je mislil Winston, morda jih	je	imel oseminštirideset ali petdeset.
Pod njegovo roko	je	bila številčnica z vzvodom in s številkami,
»Povedal sem ti,«	je	rekel O'Brien, »da se bova tukaj srečala,
»Da,«	je	rekel Winston.
razen lahnega giba O'Brienove roke, mu	je	val bolečine preplavil telo.
To	je	bila grozljiva bolečina, ker ni mogel
mogel videti, kaj se dogaja, in imel	je	občutek, da mu zadajajo nekakšno smrtno
učinek izzovejo z elektriko; telo se mu	je	raztezalo navzven, sklepe mu je počasi
mu je raztezalo navzven, sklepe mu	je	počasi trgalo narazen.
Čeprav mu	je	bolečina pognala znoj iz čela, je bil
mu je bolečina pognala znoj iz čela,	je	bil najhujši od vsega strah, da se
Stisnil	je	zobe in težko dihal skozi nos, prizadevajoč
»Bojiš se, Winston,«	je	rekel O'Brien, opazujoč njegov obraz,
O'Brien	je	potegnil vzvod nazaj na številčnico.
Val bolečine	je	uplahnil skoraj tako hitro, kot je
je uplahnil skoraj tako hitro, kot	je	prišel.
»To	je	bilo štirideset,« je rekel O'Brien.
»To je bilo štirideset,«	je	rekel O'Brien.
»Da,«	je	rekel Winston.
O'Brienovo vedenje	je	postalo manj strogo.
Zamišljeno si	je	popravil očala na nosu in stopil korak
Kadar	je	govoril, je bil njegov glas prijazen
Kadar je govoril,	je	bil njegov glas prijazen in potrpežljiv.
Imel	je	videz zdravnika, učitelja, celo duhovnika,
»Delam si skrbi zaradi tebe, Winston,«	je	rekel, »ker si vreden skrbi.«
»Čisto dobro veš, kaj	je	s tabo.«
»Na srečo	je	to ozdravljivo.«
»To	je	bil majhen napor volje, ki ga nisi
oklepaš svoje bolezni pod vtisom, da	je	vrlina.«
»Ko so me aretirali,	je	bila Oceanija v vojni z Eastazijo.«
»In Oceanija	je	od nekdaj v vojni z Eastazijo, ali
Winston	je	zajel sapo.
Odprl	je	usta, da bi govoril, pa nato ni spregovoril.
»Vojna	je	bila proti Evraziji.«
»Ta	je	trajala štiri leta.«
O'Brien ga	je	ustavil z gibom roke.
»Drug primer,«	je	rekel.
»Bila	je	to neka fotografija, o kateri si imel
»Bila	je	približno takale fotografija.«
Pravokoten kot papirja se	je	prikazal med O'Brienovimi prsti.
Pet sekund morda	je	bil v Winstonovem zornem kotu.
Bila	je	fotografija in o tem, kaj prikazuje,
Bila	je	tista fotografija Jonesa, Aaronsona
v New Yorku, fotografija, na katero	je	naletel pred enajstimi leti in jo nemudoma
Za trenutek le	je	bila pred njegovimi očmi, nato je spet
le je bila pred njegovimi očmi, nato	je	spet zginila iz zornega kota.
Ampak videl jo	je	, nedvomno jo je videl!
Ampak videl jo je, nedvomno jo	je	videl!
Naredil	je	obupen, smrten napor, da bi osvobodil
Nemogoče se	je	bilo premakniti tudi za centimeter
Za trenutek	je	celo pozabil številčnico.
Vse, kar si	je	želel, je bilo znova držati fotografijo
Vse, kar si je želel,	je	bilo znova držati fotografijo med prsti
»Obstaja!«	je	vzkliknil.
»Ne,«	je	rekel O'Brien.
Stopil	je	čez sobo.
Spominska odprtina	je	bila na nasprotni steni.
O'Brien	je	dvignil rešetko.
Neviden se	je	slabotni košček papirja zvrtinčil v
O'Brien se	je	obrnil od stene.
»Pepel,«	je	rekel.
»Pa	je	bila!«
»Jaz se je ne spomnim,«	je	rekel O'Brien.
Winstonu	je	srce upadlo.
To	je	bilo dvomišljenje.
Imel	je	občutek smrtne nemoči.
Bilo pa	je	popolnoma mogoče, da je O'Brien res
Bilo pa je popolnoma mogoče, da	je	O'Brien res pozabil na fotografijo.
In če	je	bilo tako, potem bo tudi pozabil, kako
bilo tako, potem bo tudi pozabil, kako	je	zanikal, da se je spominjal in pozabil
tudi pozabil, kako je zanikal, da se	je	spominjal in pozabil akt pozabljenja.
Kako bi se mogel prepričati, da	je	vse to le zvijača?
res lahko izvrši ta blazni premik: to	je	bila misel, ki ga je porazila.
blazni premik: to je bila misel, ki ga	je	porazila.
O'Brien ga	je	zamišljeno gledal od zgoraj navzdol.
Bolj kot kdaj	je	imel videz učitelja, ki se muči s trmastim,
obravnava oblast nad preteklostjo,«	je	rekel.
obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost,«	je	pokorno ponovil Winston.
obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost,«	je	rekel O'Brien, kimajoč v počasnem pritrjevanju.
Spet se	je	na Winstona spustil občutek nemoči.
Ne le, da ni vedel, ali	je	»da« ali »ne« odgovor, ki ga bo rešil
vedel, za kateri odgovor misli, da	je	pravi.
O'Brien se	je	rahlo nasmejal.
»Ti nisi metafizik, Winston,«	je	rekel.
»Ali	je	kje kraj, svet trdnih predmetov, kjer
»Zapisana	je	.«
	je	zavpil Winston, spet za trenutek pozabljajoč
»To	je	nehoteno.«
»To	je	zunaj človeka.«
O'Brienovo vedenje	je	spet postalo strogo.
Položil	je	roko na številčnico.
»Nasprotno,«	je	rekel, »ti ga nisi obvladoval.«
»To	je	tisto, kar te je pripeljalo sem.«
»To je tisto, kar te	je	pripeljalo sem.«
»Nisi se hotel ukloniti, kar	je	cena za duševno zdravje.«
»Ti meniš, da	je	stvarnost nekaj objektivnega, zunanjega,
»Meniš tudi, da	je	narava stvarnosti samoumevna.«
propade; samo v zavesti Partije, ki	je	kolektivna in nesmrtna.«
»Karkoli ima Partija za resnico,	je	resnica.«
»Nemogoče	je	videti stvarnost, razen če jo gledaš
»To	je	dejstvo, ki se ga moraš znova naučiti,
Za nekaj trenutkov	je	premolknil, kot bi dovoljeval, da se
premolknil, kot bi dovoljeval, da se to, kar	je	govoril, usede.
dnevnik, Svoboda pomeni svobodo reči, da	je	dva in dva štiri?«
»Da,«	je	rekel Winston.
O'Brien	je	iztegnil kvišku levico, s hrbtom proti
Beseda se	je	končala v hlipanju od bolečine.
Igla na številčnici se	je	pognala do petinpetdeset.
Winstona	je	oblil znoj po vsem telesu.
Zrak mu	je	vdiral v pljuča in spet uhajal v globokih
O'Brien ga	je	opazoval, še vedno z iztegnjenimi štirimi
Povlekel	je	vzvod nazaj.
Tokrat	je	bila bolečina le rahlo olajšana.
Igla se	je	vzpela do šestdeset.
Igla se	je	morala spet dvigniti, pa ni gledal
Nenadoma	je	sedel pokonci z O'Brienovo roko okrog
Morda	je	za nekaj sekund izgubil zavest.
Bilo mu	je	zelo hladno, neobrzdano je drgetal,
Bilo mu je zelo hladno, neobrzdano	je	drgetal, zobje so mu šklepetali, solze
Za trenutek se	je	kot otrok oklepal O'Briena, čudno potolažen
Imel	je	občutek, da je O'Brien njegov zaščitnik,
Imel je občutek, da	je	O'Brien njegov zaščitnik, da je bila
da je O'Brien njegov zaščitnik, da	je	bila bolečina nekaj, kar je prišlo
zaščitnik, da je bila bolečina nekaj, kar	je	prišlo od zunaj, iz nekega drugega
zunaj, iz nekega drugega vira, in da	je	O'Brien tisti, ki ga bo rešil pred
»Počasen učenec si, Winston,«	je	rekel O'Brien blago.
	je	ihtel.
»Dva in dva	je	štiri.«
»Včasih	je	pa pet.«
»Včasih	je	tri.«
Položil	je	Winstona na posteljo.
Prijem na udih	je	znova zagrabil, a bolečina je upadla
udih je znova zagrabil, a bolečina	je	upadla in drhtenje je ponehalo ter
zagrabil, a bolečina je upadla in drhtenje	je	ponehalo ter ga pustilo le šibkega
O'Brien	je	z glavo pomignil možu v belem plašču,
glavo pomignil možu v belem plašču, ki	je	med vso proceduro nepremično stal.
Mož v belem plašču se	je	sklonil in od blizu pogledal v Winstonove
prsni koš, potrkal tu pa tam; potem	je	pokimal O'Brienu.
»Znova,«	je	rekel O'Brien.
Bolečina	je	spet pritekla v Winstonovo telo.
Igla	je	morala biti na sedemdeset, petinsedemdeset.
Tokrat	je	zaprl oči.
Vedel	je	, da so prsti še tam, in še vedno štirje.
Važno	je	bilo samo to, da nekako ostane živ,
Prenehal	je	opažati, ali kriči ali ne.
Bolečina se	je	spet zmanjšala.
Odprl	je	oči.
O'Brien	je	potegnil vzvod nazaj.
»Znova,«	je	rekel O'Brien.
Morda	je	bila igla pri osemdeset - devetdeset.
Winston se	je	lahko le v presledkih spomnil, zakaj
Zdelo se mu	je	, da se za stisnjenimi vekami gozd prstov
Skušal jih	je	prešteti, ni se spominjal, zakaj.
Vedel	je	le, da jih je nemogoče prešteti, in
Vedel je le, da jih	je	nemogoče prešteti, in sicer zaradi
Bolečina	je	spet zamrla.
Ko	je	odprl oči, je ugotovil, da še vedno
Ko je odprl oči,	je	ugotovil, da še vedno vidi isto stvar.
Nešteto prstov	je	še vedno, kot premikajoča se drevesa,
Spet	je	zaprl oči.
»Bolje,«	je	rekel O'Brien.
Igla	je	zdrsnila v Winstonovo roko.
Skoraj isti hip se mu	je	po vsem telesu razširila blažena, zdravilna
Bolečina	je	bila že na pol pozabljena.
Odprl	je	oči in se hvaležno ozrl k O'Brienu.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/GPce (61472)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika