Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

/GPbd (37)


pasu, kadar je bilo dovolj prostora, da    sta    lahko hodila vštric.
»Le kako    sta    mogla tako neumno in tako dolgo čenčati,
Odšla    sta    in našla osliča privezanega pri vratih
Tedaj    sta    nanje polagala roke in prejemali so
Potovala    sta    skozi Amfípolo in Apolónijo ter prispela
njo sta bila kêruba veličastva, ki    sta    razprostirala krila nad spravnim pokrovom.
smrt in podzemlje sta vrnila mrtve, ki    sta    jih hranila.
pozornost zbujajo visoke plače, ki    sta    jih prejemala vodilna človeka v Alplesu
Stopila    sta    na cesto in detektiv ni revsal nanj.
Prišla    sta    na postajo in ker je manjkalo še dobre
Prava dva    sta    se bila takrat zbrala.
Stopila    sta    pred hišo.
Hodila    sta    med redkimi grmi čez Dobravo in molčala.
pravilno, izpolnjevalo je vse zapovedi, ki    sta    jih narekovala cesar in bog.
Tramovi in deske, ki    sta    jih nosila, so jima ogulili ramena.
Na puške, naboje in sablje, ki    sta    jih skrivala po kavernah, sta popolnoma
imela veliko veselje: krtačila    sta    jih, jih napajala in jim pokladala.
Včasih    sta    jih kajpak tudi zajahala.
čokolado in topila v ustih cedele, ki    sta    jih v velikih prgiščih prinašala kramarja
kaščo in ga zmerjala z besedami, ki    sta    jih slišala od matere.
Pečanova dva    sta    jih zviška prezrla in stopila za Nanco
zelo hitro zapredal v dobre misli, ki    sta    jih sproti predla vino in upanje.
Tesnoba in vest    sta    me že grabili za srce, zakaj pred mano
-    Sta    prinesla knjige?
začela vznemirjati tista dva čmrlja, ki    sta    še brenčala po čumnati.
najmlajšega vzel v naročje, ostala dva pa    sta    drobila ob njem.
in se zato nabira v gubice, lica, ki    sta    jih vidva imela sicer udrta, a gladka,
tista poslednja vrata vseznanja, ki    sta    vidva o njih tako rada sanjarila pri
drobec tistih visokoletečih sanj, ki    sta    jih vidva tako napihovala, da so vaju
Ponoči    sta    vstajala in se kakor mesečna tihotapila
kakor mesečna tihotapila iz hiše, da    sta    zunaj zajemala nočni hlad in se v širnem
Šla    sta    na Vrtačo ali na Polog, k Skopičniku
Pepča, Vojnačeva poba mojih let, ki    sta    umazana in razcapana sedela na pragu
- Lačna    sta   .
- Kakšna vojaka pa    sta    vidva ?
»No, če smo pokopali dva,    sta    padla dva ...« -
Nikar ne mislita, da    sta    pametnejša od vseh.«