/GPae (6782)

»S teboj	sem	,« se je zdelo, da mu pravi O'Brien.
»A ne skrbi, jaz	sem	na tvoji strani.«
jokavim glasom, »zdelo se mi je, da	sem	vas slišala priti.«
Pooblaščen	sem	vam sporočiti, da bo dejanje, o katerem
»Pravil	sem	to, mama, a ne?«
»Devetintrideset jih štejem in imela	sem	štiri otroke.«
»Hotel	sem	te vprašati, ali imaš kaj britvic,«
»Poskušal	sem	po vsem mestu, ni jih več.«
»Delal	sem	,« je negotovo odvrnil Winston.
»Pri pridevnikih	sem	.«
»Bral	sem	nekaj stvari, ki jih včasih napišeš
»Jaz	sem	blagajnik v našem bloku.«
»Mimogrede, stari,« je rekel, »slišal	sem	, da je moj paglavec včeraj s fračo
»Dobro	sem	ga ozmerjal za to.«
»Pravzaprav	sem	mu rekel, da mu bom fračo vzel, če
»No, ja - samo vprašati	sem	te hotel, stari.«
»	Sem	ti kdaj pravil, stari,« je začel, režeč
Šel	sem	z njo skozi vrata in čez dvorišče v
Jaz	sem	privil luč.
Ko	sem	jo zagledal pri svetlobi -
Ko	sem	jo zagledal pri svetlobi, je bila čisto
Toda kljub temu	sem	opravil.
kostanjevim drevesom izdala si me, izdal	sem	te, ne da bi trenila z očesom.
»Ja,«	sem	ji rekla, »vse lepo in prav,« sem rekla.
»Ja,« sem ji rekla, »vse lepo in prav,«	sem	rekla.
mojem mestu, bi naredila isto, kar	sem	naredila jaz.«
»Lahko je kritizirati,«	sem	rekla, »ampak ti nimaš istih problemov
»Dovolj vljudno	sem	vprašal, a ne?«
»Ko	sem	bil mlad, nismo imeli teh prekletih
»Ko	sem	bil mlad, je bilo lahko pivo - wallop
»Morali ste biti odrasli, še preden	sem	se jaz rodil.«
»Samo premišljal	sem	, da že leta nisem videl cilindrov.«
»Zadnjič	sem	ga nosil na pogrebu svoje svakinje.«
»Spominjam se, - oh, tega je že davno - da	sem	včasih hodil v Hyde Park ob sobotah
jaz nisem strinjal, ampak velikokrat	sem	to storil.«
»	Sem	moral, bi se lahko reklo.«
je bilo običajno - samo navajam, kar	sem	bral v zgodovinski knjigi - je bilo
sem pa tja po pločniku in po nesreči	sem	butnil vanj.«
»No, v tistih časih	sem	bil mlad in hotel sem ga mahniti -«
tistih časih sem bil mlad in hotel	sem	ga mahniti -«
»Spoznal	sem	vas že na pločniku,« je nemudoma rekel.
»Šel	sem	mimo,« je nedoločno dejal Winston.
»Samo pogledal	sem	.«
je bila pesmica, ki smo jo peli, ko	sem	bil še deček.«
»Samo v zapestje	sem	se malo udarila.«
»Povrhu	sem	tu že bila.«
»Zdaj, ko vidiš, kakšen	sem	v resnici, lahko še vedno preneseš
»Devetintrideset let	sem	star.«
»Našla	sem	ga, ko sem se nekoč zgubila na skupinskem
»Našla sem ga, ko	sem	se nekoč zgubila na skupinskem izletu.«
»Mislim, da	sem	boljša v ugotavljanju raznih stvari
mislil o meni pred tistim dnem, ko	sem	ti dala listek?«
»Hotel	sem	te posiliti in potem umoriti.«
»Pred dvema tednoma	sem	resno razmišljal, da bi ti s kamnom
»Če res hočeš vedeti, predstavljal	sem	si, da imaš nekaj opraviti z Miselno policijo.«
mlada in čila in zdrava, saj razumeš -	sem	sklepal, da mogoče -«
»Mislil si, da	sem	dobra članica Partije.«
»Pravzaprav	sem	tiste vrste dekle, ki se jo opazi.«
»Dobra	sem	pri igrah.«
»Bila	sem	vodnica pri Vohunih.«
»Zmeraj	sem	videti vesela in nikdar se ničemur
lahko videla privlačnega na moškem, kot	sem	jaz ?«
»Mislila	sem	, da bi poskusila.«
»Spretna	sem	pri odkrivanju ljudi, ki niso pravi.«
»Kakor hitro	sem	te zagledala, sem vedela, da si proti
»Kakor hitro sem te zagledala,	sem	vedela, da si proti njim.«
»Sprijena	sem	do obisti.«
»Jaz	sem	bila seveda samo pri kalejdoskopih.«
»Hodila	sem	vendar v šolo, dragi.«
jaz bi jo, ko bi bil isti človek kot	sem	danes.«
»Ne maraš občutka: to	sem	jaz, to je moja roka, to je moja noga,
moja roka, to je moja noga, resnična	sem	, trdna sem, živa sem?«
to je moja noga, resnična sem, trdna	sem	, živa sem?«
noga, resnična sem, trdna sem, živa	sem	?«
»Vse	sem	si že zamislila.«
»Samo daj mi, da pokažem, kaj	sem	prinesla.«
»	Sem	si mislila, da boš.«
»Tu je nekaj, na kar	sem	res ponosna!«
»Videla	sem	jo, ko je pomolila svoj svinjski smrček
»Pa	sem	jo krepko prestrašila.«
»Nekje	sem	ga že videla.«
»Pravil mi je to pesem, ko	sem	bila majhna.«
»Pomaranče	sem	videla.«
»Mislila	sem	, da smo bili zmeraj v vojni z Evrazijo,«
»Komaj na videz	sem	jih poznal.«
dokazati, niti za tiste stvari, ki	sem	jih jaz sam ponaredil.«
»V vsem življenju	sem	samo tistikrat imel dejanski, stvarni
»Nobene, ker	sem	ga nekaj minut kasneje odvrgel.«
»Čisto	sem	pripravljena tvegati, a samo za nekaj
»Upal	sem	, da se mi bo ponudila priložnost govoriti
»Zadnjič	sem	bral enega vaših člankov v Novoreku
»	Sem	samo amater.«
»Nedavno	sem	govoril z nekim vašim prijateljem,
»Pravzaprav	sem	hotel reči, da ste v svojem članku
»Ponavadi	sem	zvečer doma« je rekel.
»Sanjal	sem	,« je rekel pa takoj umolknil.
»Ali veš,« je rekel, »da	sem	do tega trenutka mislil, da sem umoril
»da sem do tega trenutka mislil, da	sem	umoril svojo mamo?«
»Če se boš ogibala ljudi, kakršen	sem	jaz, boš morda ostala pri življenju
»Vse	sem	že premislila.«
»Lačna	sem	,« je rekla.
»Smešno je to, da	sem	se prepričala, da je polna.«
»Očitno	sem	.«
»Mogel	sem	se domisliti enega samega primera -
»Dovolil	sem	, da je na koncu vrste ostala beseda
»Cele dneve	sem	naprezal možgane.«
»Na to	sem	komaj pomislil.«
»Ti veš, kakšne vrste fant	sem	bil.«
»Skušal	sem	storiti vse za Partijo, kaj nisem?«
»Ne bi me ubili, ker	sem	enkrat samkrat šel s tira?«
»Seveda	sem	kriv,« je zavpil Parsons z uslužnim
»Bil	sem	, delal sem, skušal opraviti svoj delež
»Bil sem, delal	sem	, skušal opraviti svoj delež - nikdar
»In potem	sem	začel govoriti v spanju.«
»Ja, to	sem	govoril!«
»Zdi se, da	sem	govoril znova in znova.«
»Med nama, stari, vesel	sem	, da so me dobili, preden sem šel še
vesel sem, da so me dobili, preden	sem	šel še dalje.«
»Slišala, kaj	sem	govoril in že naslednji dan pohitela
»Pravzaprav	sem	ponosen nanjo.«
»To vsekakor kaže, da	sem	jo vzgojil v pravem duhu.«
»Povedal	sem	ti,« je rekel O'Brien, »da se bova
»Spominjam se, da komaj do tedna, preden	sem	bil aretiran, sploh nismo bili v vojni
»Jaz	sem	sam sodeloval pri njihovih zaslišanjih.«
»Videl	sem	, kako so počasi klonili, cvilili so,
»Ravnokar	sem	ti kazal prste na roki.«
dnevnik,« je rekel, »da ni važno, ali	sem	prijatelj ali sovražnik, ker sem vsaj
ali sem prijatelj ali sovražnik, ker	sem	vsaj človek, ki te razume in s katerim
»Redkokdaj	sem	videl koga, ki bi se nam tako hitro
»Zavedam se, kdo	sem	.«
»Rojen	sem	bil in umrl bom.«
»Jaz	sem	jo napisal.«
»Se pravi, sodeloval	sem	pri pisanju.«
»Povedal	sem	ti, Winston,« je rekel, »da v metafiziki
»Dramo, ki	sem	jo igral s teboj teh sedem let, bodo
»Rekel	sem	ti, da odgovor že poznaš.«
»Pritisnil	sem	na prvi vzvod,« je rekel O'Brien.
»Izdala	sem	te,« je odkrito rekla.
»Izdal	sem	te,« je rekel.
kostanjevim drevesom izdala si me, izdal	sem	te, ne da bi trenila z očesom.
PRVA KNJIGA 1. Včeraj	sem	se napotil z Aristonovim sinom Glavkonom
Obrnil	sem	se in ga vprašal, kje je.
	sem	odvrnil.
	sem	vprašal,
	sem	popustil,
	sem	odgovoril,
Naletel pa	sem	že na mnoge, ki se ne počutijo slabo,
slabo, tako se je nekoč namerilo, da	sem	bil ravno pri pesniku Sofoklu, ko ga
Vesel	sem	, da je to za mano.
4. Vesel	sem	bil njegovih besed; ker pa sem hotel
Vesel sem bil njegovih besed; ker pa	sem	hotel še več slišati, sem dejal, da
besed; ker pa sem hotel še več slišati,	sem	dejal, da bi ga spodbudil:
»Kefal, prepričan	sem	, da mnogi ne bodo soglašali s tvojimi
	sem	vprašal,
»Kaj	sem	si sam pridobil?«
zapustil manj, temveč nekaj več, kakor	sem	podedoval.«
»Zakaj	sem	te vprašal: kakor se mi zdi, nisi posebno
»Imenitno si to povedal, dragi Kefal!«	sem	odvrnil.
»Potemtakem	sem	jaz,«
	sem	rekel,
	sem	rekel.
Vendar ne vem več, kaj	sem	dejal.
	sem	rekel,
»Pripravljen	sem	v boju sodelovati.«
	sem	rekel,
Ker sva zdaj končala in	sem	jaz to rekel, ni več vzdržal, temveč
Prestrašil	sem	se teh njegovih besed in se stresel
stresel ob njegovem pogledu; in prepričan	sem	, ko ne bi bil prej njega pogledal,
govorom postajal zmerom bolj divji,	sem	ga prvi pogledal in tako sem mu bil
divji, sem ga prvi pogledal in tako	sem	mu bil zdaj sposoben odgovoriti.
S tesnobo v srcu	sem	dejal:
Vedel	sem	, da bo tako, in ljudem že vnaprej povedal:
	sem	odgovoril.
	sem	rekel.
storiti in mi dati za odgovor to, kar	sem	prepovedal.«
	sem	odvrnil,
	sem	odgovoril.
	sem	rekel,
	sem	odgovoril,
kakor hitro boš odgovoril; prepričan	sem	namreč, da boš dobro govoril.«
»Zdaj	sem	razumel tvojo trditev,«
	sem	odgovoril.
	sem	rekel.
	sem	nadaljeval,
	sem	rekel;
	sem	nadaljeval,
»Vsekakor	sem	tako mislil, ker si vendar priznal,
Potemtakem je - kakor	sem	že v uvodu poudaril - pravično: delati
	sem	odvrnil.
»Misliš, da	sem	namenoma postavljal vprašanja tako,
	sem	pretrgal pogovor.
	sem	odvrnil.
Ko je bil popustil,	sem	vprašal:
	sem	vprašal.
samo da je dovolj velika; in kakor	sem	v začetku dejal: kar je mogočniku v
Tudi jaz	sem	se obrnil nanj z vročo prošnjo:
»Prepričan	sem	o njihovi pomembnosti.«
	sem	odvrnil.
	sem	vprašal.
Zato	sem	, dragi Trazimah, pravkar dejal, da
»Slišal	sem	, toda ne verjamem.«
	sem	rekel,
	sem	vprašal.
	sem	rekel.
»To trdim; razloge za to	sem	že navedel.«
izgubljati besed, pomembno je le to, kar	sem	pravkar dejal.«
	sem	odvrnil,
»toda začuden	sem	, da postavljaš nepravičnost ob stran
	sem	nadaljeval.
	sem	odvrnil.
	sem	rekel,
	sem	rekel,
Takrat	sem	videl Trazimaha prvič zardeti, nikoli
modrost, nepravičnost pa njeno nasprotje,	sem	rekel:
	sem	mu segel v besedo.
»Torej vprašam, kakor	sem	to že prej - da točno slediva razpravi
	sem	odvrnil.
	sem	nadaljeval.
	sem	odvrnil,
bi se prejšnje pošteno naužili, tako	sem	se tudi jaz, preden sva se povzpela
DRUGA KNJIGA 1. Mislil	sem	, da bom s temi besedami rešen nadaljnjega
	sem	odvrnil,
	sem	rekel,
	sem	odvrnil,
Toda, kakor se zdi,	sem	izredno trde glave!«
	sem	rekel.
»Kolikor	sem	pač mogel,«
6. Ko je bil Glavkon končal,	sem	že hotel odgovoriti, tu pa je povzel
	sem	rekel.
Če	sem	pravičen, ne da bi samo užival sloves
nevšečnosti in očitno škodo; če pa	sem	nepošten, a se obdajam z videzom pravičnosti,
Jaz pa	sem	- ker mi ni treba pred tabo ničesar
10. Že zmeraj	sem	občudoval Glavkonov in Adeimantov način
način razpravljanja, toda zdaj, ko	sem	te slišal, sem bil posebej vesel in
razpravljanja, toda zdaj, ko sem te slišal,	sem	bil posebej vesel in sem rekel:
te slišal, sem bil posebej vesel in	sem	rekel:
Čim bolj pa vama verjamem, tem bolj	sem	v zadregi, kaj naj storim.
utemeljitve o premoči pravičnosti, kakor	sem	jo podal Trazimahu, ne sprejemata.
In tako	sem	izpregovoril, kakor se mi je pač zdelo
	sem	dejal,
videli v mislih nastajati državo,«	sem	vprašal,
tako	sem	začel,
	sem	vzkliknil.
»Medtem ko si govoril,	sem	se domislil, da po naravi nihče med
	sem	odvrnil.
	sem	odvrnil.
»Pozabil	sem	na prikuhe in druge dodatke; h gostiji
	sem	vprašal.
	sem	rekel.
	sem	vprašal.
	sem	odvrnil,
	sem	nadaljeval,
	sem	vzkliknil,
»Opazil	sem	to.«
Ko	sem	v zadregi premišljeval o tem, kar je
tem, kar je bilo do zdaj povedano,	sem	rekel:
	sem	odgovoril,
	sem	odvrnil,
»S tem	sem	torej mislil, da je moč z muzično vzgojo
	sem	rekel,
	sem	rekel,
	sem	nadaljeval.
Nato	sem	mu odvrnil:
	sem	nadaljeval,
	sem	nadaljeval,
	sem	odvrnil.
	sem	vprašal.
Upala	sem	, da Foibova usta, usta boga, oblagodarjenega
	sem	nadaljeval,
gorje, nesrečna jaz mati junaka, ker	sem	rodila sinu, odličnega borca brez graje!
	sem	rekel,
	sem	nadaljeval,
»Prepričan	sem	o tem.«
	sem	rekel.
»Kako smešen in nejasen učitelj	sem	!
	sem	dejal,
	sem	nadaljeval.
»Hotel	sem	s tem tole povedati: biti si moramo
	sem	odgovoril.
	sem	nadaljeval,
	sem	rekel,
	sem	nadaljeval.
	sem	vprašal.
	sem	vprašal.
	sem	odvrnil,
»S tem hočeš ravno tista dva, ki	sem	ju omenil.«
	sem	nadaljeval,
Toda to prepustimo, kakor	sem	rekel, Damonu.
	sem	dejal,
	sem	odvrnil,
	sem	vprašal,
	sem	odgovoril,
opravljala zdravniški poklic tako, kakor	sem	prej razložil.
	sem	nadaljeval.
	sem	rekel.
	sem	nadaljeval,
	sem	vzkliknil.
	sem	vprašal.
»Tudi to	sem	zdaj razumel; strinjam se s tabo.«
20. »Zato moramo, kakor	sem	pravkar dejal, iskati take može, ki
	sem	nadaljeval,
	sem	končal,
	sem	rekel.
	sem	priznal.
	sem	rekel,
	sem	nadaljeval,
	sem	nadaljeval.
	sem	nadaljeval,
	sem	končal,
	sem	povzel besedo.
	sem	ga vprašal.
	sem	vprašal:
	sem	nadaljeval,
	sem	dejal,
	sem	nadaljeval.
	sem	nadaljeval,
	sem	vprašal.
nepoštenost v poslovanju in druge stvari, ki	sem	jih naštel, ne opazijo pa, da v resnici
»Zato	sem	mnenja,«
	sem	nadaljeval,
Na to	sem	dejal:
	sem	rekel.
	sem	vprašal.
	sem	odvrnil.
To predstavo je treba,	sem	rekel, ohraniti v vseh življenskih
»	Sem	popolnoma tvojega mnenja.«
	sem	rekel,
Pogledal	sem	predse in vzkliknil:
	sem	rekel.
	sem	rekel.
	sem	dejal.
	sem	mu dejal,
14. »To je torej, kar	sem	hotel prej povedati.
	sem	vprašal.
	sem	ga zavrnil,
»nekoč	sem	slišal tole zgodbo, ki jo imam tudi
»Tudi jaz	sem	slišal to zgodbo.«
	sem	dejal,
	sem	nadaljeval,
	sem	ga pohvalil.
	sem	povzel.
	sem	ga posvaril,
	sem	mu potrdil.
	sem	odvrnil.
Že	sem	jih hotel po vrsti našteti tako, kakor
Vprašal	sem	:
	sem	ponovno vprašal.
	sem	vprašal.
In jaz	sem	se že veselil, da sem končal s tem,
In jaz sem se že veselil, da	sem	končal s tem, in bil zadovoljen, kolikor
Vedel	sem	zanje in sem jih zato prešel, da bi
Vedel sem zanje in	sem	jih zato prešel, da bi se izognil težavam
	sem	rekel.
Odvrnil	sem	:
človek v dvomih in negotovosti, kakor	sem	jaz sedaj, potem lahko postane razpravljanje
	sem	rekel.
	sem	vprašal,
»To je tisto, Glavkon, kar	sem	že davno s strahom pričakoval in se
	sem	rekel,
	sem	rekel,
»Narobe, prepričan	sem	, da imajo nekatere ženske zdravniške
»Prepričan	sem	, da bodo oboje poskušali izpodbijati.«
Upal	sem	, da bom lahko en dokaz obšel.
Tudi jaz	sem	se polenil in zato mislim odložiti
	sem	dejal,
	sem	nadaljeval,
	sem	odvrnil.
Vsi ti se ne smejo, kakor	sem	rekel, med sabo spolno družiti.
	sem	rekel,
	sem	rekel.
»Prehitel si me v tem - ravnokar	sem	ti namreč hotel seči v besedo.«
	sem	odvrnil,
se ravnajo naši bojevniki v vojni?«	sem	vprašal.
	sem	odvrnil.
	sem	nadaljeval,
v njej, če bi obstajala, vse dobro,	sem	prepričan; k temu še dodajam, česar
	sem	odgovoril,
najmočnejši in najnevarnejši val, čeprav	sem	se komaj rešil prvih dveh.
»Tudi jaz	sem	.«
tistemu velikanskemu valu, o katerem	sem	prej govoril.
vzrok za moje dolgo obotavljanje: videl	sem	namreč, kako kočljive in za javnost
	sem	vprašal.
	sem	rekel,
	sem	dejal.
	sem	odgovoril,
	sem	rekel.
	sem	nadaljeval,
	sem	odvrnil.
Ko	sem	to slišal, sem vprašal:
Ko sem to slišal,	sem	vprašal:
naj še jasneje pokaže, kako previden	sem	z njim !
filozofu vedejo prav tako ; prepričan	sem	da razumeš, kaj hočem povedati.«
Tej ugotovitvi	sem	pritrdil, kajne?«
	sem	rekel,
	sem	rekel,
	sem	rekel,
	sem	nadaljeval,
	sem	nadaljeval.
	sem	nadaljeval.
	sem	odgovoril.
	sem	pripomnil.
»O tem	sem	tudi jaz prepričan.«
	sem	nadaljeval,
»Nič ni pomagalo, da	sem	se najprej znal izogniti težavam, ki
katerih odkrito obravnavanje zbuja, kakor	sem	videl, pomisleke in katerih izvajanje
»Takrat	sem	se pomišljal, dragi prijatelj, izgovoriti
dragi prijatelj, izgovoriti to, kar	sem	se zdaj vendarle drznil izreči: najboljši
	sem	rekel.
	sem	vzkliknil.
»Že davno	sem	opazil, da se ne boš zadovoljil s tem,
Sokrat, ko bi imel o stvareh, s katerimi	sem	se tako dolgo ukvarjal, tuja mnenja
Prepričan	sem	, da z njo ne misliš naslade.«
	sem	mu odvrnil,
	sem	rekel.
	sem	nadaljeval,
	sem	nadaljeval,
	sem	dejal,
Na to	sem	pozabil.«
	sem	rekel.
	sem	rekel.
8. »To	sem	torej mislil s svojim prejšnjim razločevanjem
hkrati izzovejo nasprotni čutni vtis,	sem	imenoval spodbujajoče, druge pa ne
	sem	nadaljeval.
»Tiste, ki	sem	jih prej omenil,«
	sem	odvrnil,
	sem	vzkliknil,
	sem	odgovoril.
»To	sem	storil v naglici,«
	sem	rekel,
Tako	sem	preskočil znanost o telesih, ki sledi
pač zato, ker je šele v zametkih, in	sem	takoj za geometrijo imenoval astronomijo,
bo razvila tudi tretja znanost, ki	sem	jo malo prej prešel, kakor hitro se
dragi Sokrat, pravkar grajal, češ da	sem	bil prav po vsakdanje hvalil astronomijo,
11. »Dobil	sem	svojo kazen,«
	sem	odgovoril.
	sem	dejal.
	sem	vprašal.
nekaj maloštevilnih izjem, na katere	sem	naletel.«
Da pa je približno takšna, o tem	sem	prepričan.
	sem	nadaljeval,
	sem	nadaljeval,
»Nasploh	sem	tvojega mnenja, kolikor ti lahko sledim.«
»Pozabil	sem	, da sva se samo v šali pogovarjala,
sva se samo v šali pogovarjala, in	sem	se v svojih besedah preveč resno razvnel.
zdelo, da jo po krivici sramotijo,	sem	se razburil in v jezi na krivce izrekel
	sem	dejal.
Toda ko	sem	te vprašal o teh štirih ustavah, sta
»Osebno	sem	zelo radoveden, na katere štiri državne
Oblike, na katere	sem	mislil, imajo namreč znana imena.
	sem	vprašal,
	sem	nadaljeval.
	sem	rekel.
	sem	nadaljeval,
	sem	vprašal.
	sem	nadaljeval.
	sem	rekel.
	sem	rekel,
»To	sem	pogosto videl.«
»In zdaj, kajne - to	sem	hotel vprašati - lakota po tej dobrini
	sem	nadaljeval,
	sem	dejal,
»Mislil	sem	tiste lene razsipnike, med katerimi
»	Sem	, seveda.«
	sem	dejal.
	sem	rekel,
	sem	dejal,
	sem	dejal. »
	sem	povzel besedo,
	sem	rekel,
»Da, trdno	sem	prepričan.«
	sem	nadaljeval.
Mnenja	sem	, da moramo vsi poslušati takega razsodnega
trpljenja si potemtakem nakoplje mož,«	sem	nadaljeval,
»Slišal	sem	.«
	sem	vprašal,
»Pri Zevsu, prepričan	sem	, da tako misli.«
	sem	dejal.
	sem	odvrnil.
	sem	nadaljeval,
»To	sem	rekel.«
	sem	rekel,
	sem	nadaljeval,
	sem	mu pritrdil.
	sem	nadaljeval.
»Prav to	sem	hotel reči, ko sem se strinjal s tabo,
»Prav to sem hotel reči, ko	sem	se strinjal s tabo, da sta slikarska
»Opazil	sem	to.«
	sem	dejal,
	sem	nadaljeval,
	sem	rekel.
	sem	rekel.
	sem	nadaljeval,
»Potemtakem mi vračate posojilo, ki	sem	vam ga dal na začetku našega razpravljanja?«
»Ustregel	sem	vam in privolil, da je pravični človek
	sem	nadaljeval,
»Iz Egipta	sem	poklical svojega sina.«
»To je moj ljubljeni Sin, zelo	sem	ga vesel.«
»Ne mislite, da	sem	prišel odpravit postavo ali preroke;
preroke; ne odpravit, temveč dopolnit	sem	jih prišel.
Saj imam tudi jaz, čeprav	sem	sam pod oblastjo, vojake pod seboj,
»Ne mislite, da	sem	prišel zato, da prinesem na zemljo
Prišel	sem	, da ločim sina od očeta, hčer od matere,
jarem nase in učite se od mene, ker	sem	krotak in iz srca ponižen, in našli
»Glejte, to je moj služabnik, ki	sem	ga izvolil, moj ljubljeni,
Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere	sem	odšel.’
Kar vam jaz dolgujem,	sem	namenil za dar templju, mu ni treba
»Poslan	sem	le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«
razumete, da nisem mislil na kruh, ko	sem	vas opomnil: ‘
»Kaj pa vi pravite, kdo	sem	?« jih je vprašal.
»To je moj ljubljeni Sin, zelo	sem	ga vesel; njega poslušajte!«
Privedel	sem	ga že k tvojim učencem, pa ga niso
Ves dolg	sem	ti odpustil, ker si me prosil.
usmiliti se svojega tovariša, kakor	sem	se jaz tebe usmilil?’
Ali je tvoje oko hudobno, ker	sem	jaz dober?’
Glejte, obed	sem	vam pripravil.
Kolikokrat	sem	hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira
Jaz	sem	Kristus,’ tako da bodo mnoge zbegali.
Mislite na to, naprej	sem	vam povedal.
talentov si mi dal, glej pet drugih	sem	pridobil.’
talenta si mi dal, glej, dva druga	sem	pridobil.’
Gospod, vedel	sem	, da si trd človek:
Zbal	sem	se in sem šel ter svoj talent zakopal
Zbal sem se in	sem	šel ter svoj talent zakopal v zemljo.
Kajti lačen	sem	bil in ste mi dali jesti, žejen sem
sem bil in ste mi dali jesti, žejen	sem	bil in ste mi dali piti, tujec sem
sem bil in ste mi dali piti, tujec	sem	bil in ste me sprejeli, nag sem bil
tujec sem bil in ste me sprejeli, nag	sem	bil in ste me oblekli, bolan sem bil
nag sem bil in ste me oblekli, bolan	sem	bil in ste me oskrbeli, v ječi sem
sem bil in ste me oskrbeli, v ječi	sem	bil in ste prišli k meni.’
Kajti lačen	sem	bil in mi niste dali jesti, žejen sem
sem bil in mi niste dali jesti, žejen	sem	bil in mi niste dali piti, tujec sem
sem bil in mi niste dali piti, tujec	sem	bil in me niste sprejeli, nag sem bil
tujec sem bil in me niste sprejeli, nag	sem	bil in me niste oblekli, bolan sem
sem bil in me niste oblekli, bolan	sem	bil in v ječi in me niste oskrbeli.’
Dan na dan	sem	sedèl v templju in učil, pa me niste
»Grešil	sem	, ker sem izdal nedolžno kri.«
»Grešil sem, ker	sem	izdal nedolžno kri.«
ne imej s tem pravičnim, kajti danes	sem	v sanjah veliko trpela zaradi njega.«
»Nedolžen	sem	pri krvi tega človeka.
Božji Sin	sem	.’«
Glejta, povedal	sem	vama.«
učite jih spolnjevati vse, karkoli	sem	vam zapovedal!
Védite pa, jaz	sem	z vami vse dni do dovršitve sveta.«
Jaz	sem	vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil
»Ti si moj ljubljeni Sin, zelo	sem	te vesel.«
bom tudi tam pridigal, kajti za to	sem	prišel.«
»Janez, ki	sem	ga dal obglaviti, je vstal.«
Jaz	sem	.
Se ne spominjate, ko	sem	razlomil pet hlebov med pet tisoč,
»In ko	sem	jih razlomil sedem med štiri tisoč,
»Kaj pravijo ljudje, kdo	sem	?«
»Kaj pa vi pravite, kdo	sem	?«
Prosil	sem	tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga
ali biti krščena s krstom, s katerim	sem	krščen jaz?«
bosta pila, in s krstom, s katerim	sem	jaz krščen, bosta krščena; tega pa,
Jaz	sem	Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog
Jaz	sem	’ in bodo mnoge premotili.
Vi pa pazíte; vse	sem	vam vnaprej povedal.«
Dan na dan	sem	učil pri vas v templju in me niste
»Jaz	sem	.
dni očividci in služabniki besede,	sem	sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka
služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko	sem	vse od začetka natančno poizvedel,
Jaz	sem	namreč star in moja žena je v letih.«
»Jaz	sem	Gabriel, ki stojim pred Bogom.
Poslan	sem	, da spregovorim s teboj in ti sporočim
»Glej, dekla	sem	Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!«
Komaj	sem	zaslišala tvoj pozdrav, se je od veselja
»Ti si moj ljubljeni Sin, zelo	sem	te vesel.«
moram oznaniti božje kraljestvo, ker	sem	za to poslan.«
»Pojdi od mene, Gospod, ker	sem	grešen človek!«
Kajti tudi sam	sem	pod oblastjo in imam vojake pod seboj
Ko	sem	stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil
Poljubil me nisi; ta pa ni nehala, odkar	sem	prišel, poljubljati mojih nog.
Čutil	sem	namreč, kako je šla moč od mene.«
»Janeza	sem	sam dal obglaviti; kdo je potem ta,
Prosil	sem	tvoje učence, da bi ga izgnali, pa
»Gledal	sem	satana, ki je kakor blisk padal z neba.
Dal	sem	vam oblast stopati na kače in škorpijone
Vrnil se bom v hišo, iz katere	sem	odšel.’
»Prišel	sem	, da vržem ogenj na zemljo, in kako
Mislite, da	sem	prišel na zemljo prinašat mir?
Kolikokrat	sem	hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja
Njivo	sem	kupil in si jo moram ogledati; prosim
Pet jarmov volov	sem	kupil in jih grem preskusit; prosim
Oženil	sem	se in zato ne morem priti.’
Veselite se z menoj, ker	sem	našel ovco, ki se je zgubila.’
Veselite se z menoj, ker	sem	našla drahmo, ki sem jo zgubila.’
se z menoj, ker sem našla drahmo, ki	sem	jo zgubila.’
Oče, grešil	sem	zoper nebesa in pred teboj.
Oče, grešil	sem	zoper nebesa in pred teboj.
»Kaj mi praviš, da	sem	dober?
svojega premoženja dam ubogim, in če	sem	koga v čem prevaral, mu četverno povrnem.«
Gospod, s tvojo mino	sem	pridobil deset min.’
S tvojo mino, gospod,	sem	pridobil pet drugih.’
Gospod, tu je tvoja mina, ki	sem	jo hranil v prtiču.
Bal	sem	se te, ker si strog človek; jemlješ,
Vedel si, da	sem	strog človek, ki jemljem, česar nisem
»Srčno	sem	želel jesti z vami to velikonočno večerjo,
Jaz pa	sem	sredi med vami kakor tisti, ki streže.
Jaz pa	sem	molil zate, da tvoja vera ne opeša.
»Gospod, s teboj	sem	pripravljen iti tudi v ječo in smrt.«
»Ko	sem	vas poslal brez denarnice, brez torbe
Dan za dnem	sem	bil med vami v templju in niste stegnili
»Vi sami pravite, da	sem	.«
človeka, češ da hujska ljudstvo, jaz pa	sem	ga vpričo vas zaslišal in nisem našel
Poglejte moje roke in moje noge, da	sem	res jaz.
»To so besede, ki	sem	vam jih povedal, ko sem bil še pri
besede, ki sem vam jih povedal, ko	sem	bil še pri vas
»To je tisti, o katerem	sem	rekel:
»Jaz	sem	glas vpijočega v puščavi: zravnajte
Ta je tisti, o katerem	sem	rekel: za menoj pride mož, ki je pred
In jaz ga nisem poznal, vendar	sem	zato prišel in krščujem z vodo, da
»Videl	sem	Duha, ki se je spuščal z neba kakor
Videl	sem	in pričujem, da je to Božji Sin.«
»Preden te je Filip poklical,	sem	te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.«
»Ker	sem	ti rekel, da sem te videl pod smokvinim
»Ker sem ti rekel, da	sem	te videl pod smokvinim drevesom, veruješ?
Ne čudi se, da	sem	ti rekel:
Če ne verjamete, kar	sem	vam govoril o zemeljskih stvareh, kako
Vi sami ste priče, da	sem	rekel: ‘
Jaz nisem Kristus, temveč	sem	poslan pred njim.’
človeka, ki mi je povedal vse, kar	sem	storila.
Poslal	sem	vas, da boste poželi, za kar se niste
»Vse mi je povedal, kar	sem	storila.«
Prišel	sem	v imenu svojega Očeta in me nočete
»Jaz	sem	.
»Jaz	sem	kruh življenja.
Toda rekel	sem	vam, da ste me videli, in vendar ne
»Jaz	sem	kruh, ki sem prišel iz nebes,« in
»Jaz sem kruh, ki	sem	prišel iz nebes,« in so govorili:
Iz nebes	sem	prišel.’«
Jaz	sem	kruh življenja.
Jaz	sem	živi kruh, ki sem prišel iz nebes.
Jaz sem živi kruh, ki	sem	prišel iz nebes.
Besede, ki	sem	vam jih govoril, so duh in življenje.
»Zaradi tega	sem	vam rekel: nihče ne more priti k meni,
»Eno delo	sem	storil med vami in vsi se temu čudite.
postave, zakaj se jezite nad menoj, ker	sem	v soboto ozdravil celega človeka?
Jaz ga poznam, ker	sem	od njega in me je on poslal.«
»Še malo časa	sem	med vami nato pojdem k njemu, ki me
in me ne boste našli; in tja, kjer	sem	jaz, vi ne morete priti.’?«
»Jaz	sem	luč sveta.
pričevanje veljavno, ker vem, odkod	sem	prišel in kam grem.
»Vi ste od tu spodaj, jaz pa	sem	od zgoraj.
Rekel	sem	vam torej: ‘
Če namreč ne boste verovali, da	sem	jaz, boste umrli v svojih grehih.«
Jaz govorim, kar	sem	videl pri Očetu, vi pa delate, kar
človeka, ki vam je povedal resnico, kakor	sem	jo slišal od Boga.
bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker	sem	iz Boga izšel in prišel k vam
Dokler	sem	na svetu, sem luč sveta.«
Dokler sem na svetu,	sem	luč sveta.«
»Seveda	sem	.«
Šel	sem	tja, se umil in spregledal.«
»Blata mi je dal na oči, nato	sem	se umil in zdaj vidim.«
Vem samo to, da	sem	bil slep in da zdaj vidim.«
»Povedal	sem	vam že, pa niste poslušali.
»Za sodbo	sem	prišel na ta svet, da spregledajo tisti,
»Resnično resnično vam povem: jaz	sem	vrata k ovcam.
Jaz	sem	vrata.
Jaz	sem	prišel, da bi imeli življenje in ga
Jaz	sem	dobri pastir.
Jaz	sem	dobri pastir in poznam svoje in moje
To naročilo	sem	dobil od svojega Očeta.«
»Povedal	sem	vam pa ne verjamete.
»Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta,	sem	storil pred vami
Jaz	sem	rekel: bogovi ste.’?
poslal na svet, očitali bogokletje, ker	sem	rekel: ‘
Božji sin	sem	.’?
»Jaz	sem	vstajenje in življenje: kdor veruje
Vedel	sem	, da me vselej uslišiš, toda zaradi
zaradi ljudi, ki stoje okrog mene,	sem	rekel, da bi verovali, da si me ti
služiti meni, naj hodi za menoj, in kjer	sem	jaz, tam bo tudi moj služabnik.
A zaradi te ure	sem	vendar prišel.
»Poveličal	sem	ga in ga bom spet poveličal.«
Prišel	sem	kot luč na svet, da nihče, ki véruje
besed, ima nad seboj sodnika: nauk, ki	sem	ga oznanil, ga bo sodil poslednji dan;
»Razumete, kaj	sem	vam storil?
In prav pravite, saj to	sem	.
Če	sem	vam torej jaz, Gospod in Učitelj, umil
Zgled	sem	vam namreč dal, da bi tudi vi delali
dal, da bi tudi vi delali tako, kakor	sem	jaz storil vam.
Vem, katere	sem	izbral, vendar naj se izpolni Sveto pismo:
boste, ko se bo zgodilo, verovali, kdo	sem	jaz.
Iskali me boste, in kakor	sem	rekel Judom, zdaj pravim tudi vam,
Kakor	sem	vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubíte
»Jaz	sem	pot, resnica in življenje.
»Filip, toliko časa	sem	med vami in me nisi spoznal?
Mar ne veruješ, da	sem	jaz v Očetu in Oče v meni?
Verujte mi, da	sem	jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega
Tisti dan boste spoznali, da	sem	jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas.
To	sem	vam povedal, ko sem bil pri vas.
To sem vam povedal, ko	sem	bil pri vas.
bo učil vsega in spomnil vsega, kar	sem	vam povedal.
Slišali ste, da	sem	vam rekel: ‘
Zdaj	sem	vam povedal, preden se zgodi, da boste
»Jaz	sem	prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik.
Vi ste že čisti po besedi, ki	sem	vam jo povedal.
Jaz	sem	trta, vi mladike.
Kakor je Oče ljubil mene,	sem	tudi jaz ljubil vas.
boste ostali v moji ljubezni, kakor	sem	tudi jaz spolnil zapovedi svojega Očeta
To	sem	vam povedal, da bo moje veselje v vas
zapoved, da ljubite drug drugega kakor	sem	vas ljubil jaz.
vé, kaj dela njegov gospodar; vas pa	sem	imenoval prijatelje, ker sem vam razodel
vas pa sem imenoval prijatelje, ker	sem	vam razodel vse, kar sem slišal od
prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar	sem	slišal od svojega Očeta.
Niste vi mene izvolili, temveč	sem	jaz izvolil vas in postavil, da greste
ljubil; ker pa niste od sveta, ampak	sem	vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži.
Spominjajte se besede, ki	sem	vam jo rekel: ‘
To	sem	vam povedal, da se ne pohujšate.
Toda to	sem	vam povedal, da se boste spomnili,
spomnili, ko pride njihova ura, da	sem	vam povedal.«
»Tega vam v začetku nisem povedal, ker	sem	bil pri vas zdaj pa odhajam k njemu,
Toda žalost vam je napolnila srce, ker	sem	vam to povedal.
Vse, kar ima Oče, je moje, zato	sem	vam rekel: iz mojega jemlje in vam
»O tem se sprašujete, ker	sem	rekel: ‘
»To	sem	vam govoril v prispodobah.
imate tudi vi radi mene in verujete, da	sem	prišel od Boga.
Izšel	sem	od Očeta in prišel na svet, spet zapuščam
To	sem	vam povedal, da boste imeli mir v meni.
prihajali v stisko, toda zaupajte, jaz	sem	svet premagal.«
Jaz	sem	te poveličal na zemlji s tem, da sem
sem te poveličal na zemlji s tem, da	sem	dokončal delo, ki si mi ga dal.
Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki	sem	jo imel pri tebi, preden je bil svet.
Razodel	sem	tvoje ime ljudem, katere si mi dal
tebe; kajti besede, ki si mi jih dal,	sem	dal njim.
Sprejeli so jih in v resnici spoznali, da	sem	izšel od tebe, ter začeli verovati,
kar je tvoje, je moje in poveličan	sem	v njih.
Dokler	sem	bil z njimi, sem jih varoval v tvojem
Dokler sem bil z njimi,	sem	jih varoval v tvojem imenu, ki si mi
Obvaroval	sem	jih in nobeden izmed njih se ni pogubil,
Izročil	sem	jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil,
Kakor si mene poslal na svet,	sem	tudi jaz nje poslal v svet, in zanje
In dal	sem	jim slavo, ki si jo dal meni, da bodo
Svet te ni spoznal, jaz pa	sem	te spoznal in tudi ti so spoznali,
Razodel	sem	jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval,
»Jaz	sem	.«
»Jaz	sem	,« so stopili nazaj in popadali po tleh.
»Rekel	sem	vam, da sem jaz.
»Rekel sem vam, da	sem	jaz.
»Javno	sem	govoril svetu.
Vselej	sem	učil v shodnici in v templju, kjer
Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj	sem	jim govoril, saj vedo, kaj sem povedal.«
kaj sem jim govoril, saj vedo, kaj	sem	povedal.«
»Če	sem	nápak govoril, dokaži, da nápak; če
»	Sem	mar Jud?
»Ti praviš, da	sem	kralj.
Zato	sem	rojen in zato sem prišel na svet, da
Zato sem rojen in zato	sem	prišel na svet, da pričujem za resnico.
Judovski kralj	sem	.’«
»Kar	sem	napisal, sem napisal.«
»Kar sem napisal,	sem	napisal.«
»Žejen	sem	.«
»Gospoda	sem	videla,« in to, kar ji je povedal.
V prvi knjigi	sem	poročal, Teófil, o vsem, kar je Jezus
‘Vedno	sem	videl pred sabo Gospoda, na moji desnici
Glej, videl	sem	stisko svojega ljudstva v Egiptu in
svojega ljudstva v Egiptu in slišal	sem	njihovo tožbo.
Prišel	sem	, da jih rešim.
»Jaz	sem	Jezus, ki ga ti preganjaš.
»Gospod, od mnogih	sem	slišal o tem človeku, koliko gorja
»Pojdi, zakaj on je posoda, ki	sem	si jo izbral, da ponese moje ime pred
odlašanja odpotuj z njima, kajti jaz	sem	ju poslal!«
»Glejta, jaz	sem	tisti, ki ga iščeta!
Tudi jaz	sem	samo človek.«
Zato	sem	brez ugovora prišel, ko ste me poklicali.
Molil	sem	ob deveti uri v svoji hiši in glej,
Takoj	sem	poslal pote.
»Bil	sem	v mestu Jópi in molil.
Tedaj	sem	v zamaknjenju videl prikazen: posodo,
Pogledal	sem	vanjo in videl štirinožne zemeljske
Odvrnil	sem	: ‘
Ko	sem	začel govoriti, je prišel nanje Sveti Duh,
Spomnil	sem	se Gospodove besede, kako je rekel:
mi Bárnaba in Savla za delo, kamor	sem	ju poklical!«
Našel	sem	Davida, Jésejevega sina, moža po svojem
Mar mislite, da	sem	jaz?
Ti si moj sin, danes	sem	te rodil.’
‘Postavil	sem	te za luč narodom, da prineseš odrešenje
Sprehajal	sem	se po vašem mestu in si ogledoval vaše
Ob tem	sem	opazil tudi oltar z napisom
Zakaj jaz	sem	s teboj.
»Dobro vam je znano, kako	sem	od prvega dne, ko sem stopil na tla
je znano, kako sem od prvega dne, ko	sem	stopil na tla province Azije, ves čas
Z vso ponižnostjo	sem	služil Gospodu, v solzah in preskušnjah,
zamolčal, kar vam je v korist, ampak	sem	vam oznanjal in vas učil, javno in
Jude in Grke	sem	rotil, naj se spreobrnejo k Bogu in
dokončam svoj tek in dovršim službo, ki	sem	jo prejel od Gospoda Jezusa, da izpričam
In glejte, hodil	sem	med vami in vam oznanjal kraljestvo,
Ničesar nisem zamolčal, vso božjo voljo	sem	vam oznanil.
Vsem	sem	vam dal zgled, kako moramo s trdim
Pripravljen	sem	ne samo biti zvezan, ampak tudi umreti
»Jaz	sem	Jud, rojen v Tarzu v Kilíkiji, odrasel
rojen v Tarzu v Kilíkiji, odrasel pa	sem	v tem mestu.
Ob Gamaliélovih nogah	sem	se natančno poučil, kaj veleva postava
Bil	sem	vnet za Boga, tako kot ste danes vi
Smrtno	sem	preganjal ta nauk: moške in ženske
preganjal ta nauk: moške in ženske	sem	vklepal v verige in metal v ječo.
Od njih	sem	tudi prejel pismo za brate v Damasku,
prejel pismo za brate v Damasku, kamor	sem	šel, da bi tudi tamkajšnje vernike
Med potjo pa, ko	sem	se že bližal Damasku, se mi je zgodilo
Padel	sem	na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel:
Vprašal	sem	: ‘
Jaz	sem	Jezus nazaréjec, ki ga ti preganjaš.’
Vprašal	sem	:
In tisti trenutek	sem	ga zagledal.
Vrnil	sem	se v Jeruzalem, in ko sem molil v templju,
Vrnil sem se v Jeruzalem, in ko	sem	molil v templju, me je obšlo zamaknjenje.
Videl	sem	njega, ki mi je rekel:
Jaz pa	sem	odvrnil:
Gospod, saj dobro vedo, da	sem	zapiral tvoje vernike in jih dal po
prelita kri tvojega pričevalca Štefana,	sem	bil tudi jaz zraven.
Odobraval	sem	njihovo početje in varoval oblačila
»Jaz	sem	si moral državljanstvo kupiti za drag
Vse do današnjega dne	sem	živel pred Bogom s čisto vestjo.«
Jaz	sem	farizej, sin farizejev!
Moral	sem	pred sodišče, ker upam v vstajenje
Zvedel	sem	, da je rimski državljan, zato sem z
Zvedel sem, da je rimski državljan, zato	sem	z vojsko posegel vmes in ga rešil.
Hotel	sem	ugotoviti, česa ga obtožujejo, zato
ugotoviti, česa ga obtožujejo, zato	sem	ga dal pripeljati pred njihov zbor
Odkril	sem	, da ga obtožujejo zaradi spornih vprašanj
Ker	sem	bil obveščen, da mu strežejo po življenju,
obveščen, da mu strežejo po življenju,	sem	ga takoj poslal k tebi, hkrati pa sem
sem ga takoj poslal k tebi, hkrati pa	sem	tožnikom sporočil, da lahko zoper njega
minilo več kot dvanajst dni, odkar	sem	prišel molit v Jeruzalem.
Po več letih	sem	se vrnil med svoje rojake, da bi prinesel
Ko	sem	se s tem namenom očistil v templju,
povedo, kakšen prekršek so našli, ko	sem	stal pred zborom starešin!
Morda tisti stavek, ki	sem	ga vzkliknil, ko sem stal sredi med
tisti stavek, ki sem ga vzkliknil, ko	sem	stal sredi med njimi: ‘
Če	sem	kriv in če sem storil hudodelstvo,
Če sem kriv in če	sem	storil hudodelstvo, zaradi katerega
Ko	sem	prišel v Jeruzalem, so se oglasili
Odgovoril	sem	jim: ‘
tukaj, nisem izgubljal časa, ampak	sem	takoj naslednji dan sedel na sodni
nobene obtožbe zaradi hudodelstev, kakor	sem	pričakoval, temveč so se z njim prerekali
vedel, kako naj raziščem ta primer,	sem	ga vprašal, če je pripravljen odpotovati
Zato	sem	ukazal, naj ga zadržijo v ječi, dokler
vložil priziv na njegovo veličanstvo,	sem	odločil, da ga pošljem predenj.
Zato	sem	ukazal, naj ga pripeljejo sèm pred
»Mislim, da	sem	srečen, da se lahko zaradi vsega, kar
Vsi Judje vedo, kako	sem	živel od začetka, od svoje mladosti
poznajo, lahko potrdijo, če hočejo, da	sem	živel po naši najstrožji verski ločíni,
Sam pri sebi	sem	mislil, da moram z vso močjo nasprotovati
In to	sem	res počel v Jeruzalemu.
S pooblastilom vélikih duhovnikov	sem	veliko svetih zapiral v ječe; in ko
zapiral v ječe; in ko so jih pobijali,	sem	glasoval za to.
Po vseh shodnicah	sem	se pogosto znašal nad njimi in jih
Neizmerno	sem	divjal in jih preganjal celó po tujih
»S takšnim namenom	sem	po pooblastilu vélikih duhovnikov in
Na poti tja	sem	opoldne zagledal luč, o kralj, svetlejšo
Vsi smo popadali na tla in zaslišal	sem	glas, ki mi je v hebrejskem jeziku
Vprašal	sem	: ‘
Zato	sem	se ti prikazal, da bi te izvolil za
neposlušen nebeški prikazni, ampak	sem	najprej v Damasku in Jeruzalemu ter
Prepričan	sem	, da mu nobena teh stvari ni tuja, saj
danes poslušajo, postali takšni, kakor	sem	jaz, le da brez teh verig.«
Zato	sem	bil prisiljen sklicevati se na cesarja,
Iz tega vzroka	sem	vas prosil, da bi vas smel videti in
Védite, bratje, da	sem	se že večkrat namenil priti k vam,
Dolžnik	sem	, tako Grkom kakor barbarom, tako izobraženim
izobraženim kakor preprostim, zato	sem	pripravljen, kar zadeva mene, ponesti
Če pa	sem	s svojo lažjo pomagal, da božja resnica
slavo, le kako me zadeva obsodba, češ da	sem	grešnik?
Postavil	sem	te za očeta mnogih narodov, ker je
Nekoč	sem	živel brez postave.
prišla zapoved, je greh oživel in jaz	sem	umrl; izkazalo se je, da je zapoved,
namreč, da je postava duhovna, medtem ko	sem	jaz mesen, prodan grehu.
Zakaj prepričan	sem	: ne smrt ne življenje, ne angeli ne
»Vzljubil	sem	Jakoba,
»Prav zato	sem	ti dal nastopiti, da na tebi pokažem
me tisti, ki me niso iskali, razodel	sem	se njim, ki niso spraševali po meni.«
»Ves dan	sem	stegoval svoje roke proti neposlušnemu
preroke; razkopali so tvoje oltarje, jaz	sem	edini ostal in še meni strežejo po
»Prihranil	sem	si sedem tisoč mož, ki niso upognili
Kolikor	sem	apostol za pogane, častno spolnjujem
Vem in	sem	prepričan v Gospodu Jezusu, da ni nič
Sicer pa	sem	glede vas tudi sam prepričan, bratje
Vendar	sem	vam mestoma napisal nekoliko drzneje,
Vse od Jeruzalema tja do Ilírika	sem	v velikem krogu oznanjal Kristusov
Hvaležen	sem	jima ne samo jaz, ampak tudi vse Cerkve
Pozdravljam vas v Gospodu jaz, Têrtij, ki	sem	napisal to pismo.
»Jaz	sem	Pavlov, jaz Apólov, jaz Kéfov, jaz
Pač, krstil	sem	tudi Stefanájevo družino.
Bratje, tudi ko	sem	jaz prišel k vam, nisem prišel zato,
Sklenil	sem	, da med vami ne bom vedel za nič drugega
K vam	sem	prišel slaboten, v strahu in velikem
Mleka	sem	vam dal piti, ne jedi, saj jè še niste
»Jaz	sem	Pavlov,« drug pa
»Jaz	sem	Apólov.«
Jaz	sem	sadil, Apólo je zalival, Bog pa je
božji milosti, ki mi je bila dana,	sem	kot moder stavbenik položil temelj,
Bratje, to	sem	pa obrnil nase in na Apóla, in sicer
V Kristusu Jezusu	sem	vas namreč po evangeliju rodil jaz.
Res	sem	telesno odsoten, toda v duhu sem navzoč.
Res sem telesno odsoten, toda v duhu	sem	navzoč.
Zato	sem	- kakor če bi bil pri vas - v imenu
Pisal	sem	vam v pismu:
Gospodovega naročila, dajem pa nasvet, ker	sem	prejel milost od Gospoda, da sem vreden
ker sem prejel milost od Gospoda, da	sem	vreden zaupanja.
Če nisem apostol drugim,	sem	pa vendar vam.
Čeprav	sem	neodvisen od vseh, sem vendar služabnik
Judom	sem	postal kakor Jud, da bi pridobil Jude;
Pa nisem brez božje postave, ker	sem	pod Kristusovo postavo, da bi pridobil
Slabotnim	sem	postal slaboten, da bi pridobil slabotne.
Vsem	sem	postal vse, da bi jih vsaj nekaj rešil.
zakaj bi me kdo zaradi tega obiral, če	sem	se zahvalil?
spominjate in ker se držite izročil, kakor	sem	vam jih dal.
Jaz	sem	namreč prejel od Gospoda, kar sem vam
Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar	sem	vam tudi izročil:
angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel,	sem	brneč bron ali zveneče cimbale.
Ko	sem	bil otrok, sem govoril kakor otrok,
Ko sem bil otrok,	sem	govoril kakor otrok, mislil kakor otrok,
Ko pa	sem	postal mož, sem dal slovo temu, kar
Ko pa sem postal mož,	sem	dal slovo temu, kar je otroškega.
nepopolno, takrat pa bom spoznal, kakor	sem	bil spoznan.
Spominjam vas pa, bratje, na evangelij, ki	sem	vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli
zveličanja, če se ga trdno držite, kakor	sem	vam ga oznanil, razen če ste zaman
Izročil	sem	vam predvsem to, kar sem tudi prejel:
Izročil sem vam predvsem to, kar	sem	tudi prejel:
Jaz	sem	namreč najmanjši izmed apostolov in
vreden, da bi se imenoval apostol, ker	sem	preganjal božjo Cerkev.
Po božji milosti pa	sem	to, kar sem, in njegova milost, ki
Po božji milosti pa sem to, kar	sem	, in njegova milost, ki mi je bila dana,
Nasprotno, bolj kakor oni vsi	sem	se trudil, pa ne le jaz, ampak božja
Dan za dnem	sem	v smrtni nevarnosti.
Tako to drži, bratje: kakor je res, da	sem	v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, na
Kaj mi koristi, če	sem	se v Efezu »boril z zvermi,« kakor
nabirke za svete pa storite tudi vi kakor	sem	naročil Cerkvam v Galatíji.
Glede brata Apóla pa tole: silno	sem	ga prosil, da bi šel z brati k vam,
V tem prepričanju	sem	hotel najprej priti k vam, da bi vi
Od vas	sem	hotel odpotovati v Makedonijo in iz
	Sem	mar res lahkomiselno ravnal, če sem
Sem mar res lahkomiselno ravnal, če	sem	se odločil tako?
da v Korint nisem šel samo zato, ker	sem	vam prizanašal.
Vendar	sem	sklenil sam pri sebi: v drugo k vam
O vas vseh	sem	namreč prepričan, da je moje veselje
Saj	sem	vam bil prav zato tudi pisal, da bi
Ko	sem	prišel v Troádo, da bi oznanjal Kristusov
Zato	sem	se poslovil od njih in odšel v Makedonijo.
Znano je, da ste Kristusovo pismo, ki	sem	ga pisal jaz in ga nisem pisal s črnilom,
»Veroval	sem	, zato sem govoril,« tudi mi verujemo
»Veroval sem, zato	sem	govoril,« tudi mi verujemo in zato
Če	sem	bil namreč ves iz uma, sem bil zaradi
Če sem bil namreč ves iz uma,	sem	bil zaradi Boga, če pa smo pametni,
pravim zato, da bi vas obsojal, saj	sem	že prej povedal, da ste z mojim srcem
Silno zaupam v vas, zelo	sem	ponosen zaradi vas
Pri vsej svoji stiski	sem	poln tolažbe in prekipevajočega veselja.
In tako	sem	bil še bolj vesel.
Čeprav	sem	vas s prejšnjim pismom užalostil, mi
pismo vsaj za nekaj časa užalostilo -	sem	zdaj vesel, pa ne zato, ker sem vas
- sem zdaj vesel, pa ne zato, ker	sem	vas spravil v žalost, ampak zato, ker
Čeprav	sem	vam torej pisal, nisem zaradi tistega,
Če	sem	namreč pred njim kdaj pokazal, da sem
sem namreč pred njim kdaj pokazal, da	sem	na vas ponosen, me zdaj ni sram.
Vesel	sem	, da se lahko na vas popolnoma zanesem.
Po svojih močeh in - za pričo	sem	- celo čez svoje moči so iz lastnega
Cerkvá svojo ljubezen in potrdite, da	sem	ponosen na vas!
ponašal z vami in da bi bili, kakor	sem	že povedal, res pripravljeni, da glede
Zato	sem	menil, da moram prositi brate, naj
Jaz sam, Pavel, ki	sem	sicer tako popustljiv, dokler sem med
Vse	sem	namreč storil, da bi vas zaročil in
Čeprav	sem	kot govornik šibek, pa nisem v spoznanju.
Morda	sem	se pa tedaj pregrešil, ko sem se ponižal,
Morda sem se pa tedaj pregrešil, ko	sem	se ponižal, da bi vas dvignil, tedaj,
ponižal, da bi vas dvignil, tedaj, ko	sem	vam brez plačila oznanjal božji evangelij?
Druge Cerkve	sem	oškodoval in od njih dobil sredstva
Ko	sem	bil pri vas in sem trpel pomanjkanje,
Ko sem bil pri vas in	sem	trpel pomanjkanje, nisem bil nikomur
Skratka, varoval	sem	se in se bom še varoval, da vam ne
Ponavljam: nihče naj ne misli, da	sem	nespameten!
Od Judov	sem	jih petkrat dobil po eno manj ko štirideset.
me bičali, enkrat kamnali, trikrat	sem	doživel brodolom in eno noč in dan
Pogosto	sem	bil v nevarnostih na potovanjih, v
košu spustili skozi okno po zidu, da	sem	ušel njegovim rokam.
Zato	sem	trikrat prosil Gospoda, da bi ga odstranil
Vesel	sem	torej težav, žalitev, nesreč, preganjanj
Zakaj močan	sem	tedaj, ko sem slaboten.
Zakaj močan sem tedaj, ko	sem	slaboten.
Zdaj	sem	pa res nespameten.
Recimo pa, da	sem	vas - prekanjen, kakor sem - ujel v
Recimo pa, da sem vas - prekanjen, kakor	sem	- ujel v precep!
Ali	sem	vas morda izkoristil po kom od tistih,
morda izkoristil po kom od tistih, ki	sem	jih poslal k vam.
Naprosil	sem	bil Tita in z njim poslal brata.
Napovedal	sem	bil že, in kakor tedaj ob drugem obisku,
Evangelij, ki	sem	ga oznanil, ne izvira od človeka.
Slišali ste namreč, kako	sem	nekoč živel v judovstvu, kako sem zagrizeno
kako sem nekoč živel v judovstvu, kako	sem	zagrizeno preganjal božjo Cerkev in
svoji strastni vnemi za očetna izročila	sem	v ljudstvu prekašal mnoge sovrstnike
so bili apostoli pred mano, temveč	sem	se nemudoma odpravil v Arabijo, potlej
nemudoma odpravil v Arabijo, potlej pa	sem	se vrnil v Damask.
Pozneje	sem	po treh letih šel v Jeruzalem, da bi
Jeruzalem, da bi se spoznal s Kéfom, in	sem	ostal pri njem petnajst dni.
Nato	sem	šel v pokrajine Sirije in Kilíkije.
Cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu,	sem	bil osebno nepoznan.
Po štirinajstih letih	sem	spet šel z Bárnabom gor v Jeruzalem.
S sabo	sem	vzel tudi Tita.
Šel pa	sem	po nekem razodetju.
Predložil	sem	jim evangelij, ki ga oznanjam med pogani,
In to	sem	si zelo prizadeval storiti.
Ko pa je prišel Kéfa v Antiohíjo,	sem	se mu v obraz uprl, ker je delal narobe.
Ko pa	sem	videl, da ne stojijo pokončno v resnici
stojijo pokončno v resnici evangelija,	sem	rekel Kéfu vpričo vseh:
Če namreč znova zidam to, kar	sem	porušil, se izkažem za prestopnika.
Dejansko	sem	po postavi odmrl postavi, da bi živel
Skupaj s Kristusom	sem	križan; ne živim več jaz, ampak Kristus
Bojim se za vas, da	sem	se morda zaman trudil za vas.
kakor jaz, bratje, prosim vas, ker	sem	jaz postal kakor vi
Veste, da	sem	bil takrat, ko sem vam prvikrat oznanjal
Veste, da sem bil takrat, ko	sem	vam prvikrat oznanjal evangelij, bolan.
Potemtakem	sem	postal vaš sovražnik, ker sem vam govoril
Potemtakem sem postal vaš sovražnik, ker	sem	vam govoril resnico?
zmerom pozorni name in ne samo, kadar	sem	navzoč pri vas otroci moji, ki vas
Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor	sem	vas že opozoril: tisti, ki počenjajo
Slišal	sem	o tem, kako verujete v Gospoda Jezusa
Kakor	sem	prej na kratko zapisal, mi je bila
po evangeliju, katerega služabnik	sem	postal po daru božje milosti, ki mi
Prepričan	sem	, da bo on, ki je začel v vas dobro
Hočem, da veste, bratje, da	sem	s tem, kar se je zgodilo z mano, veliko
delajo to iz ljubezni, saj vedo, da	sem	bil določen za obrambo evangelija,
Razklan	sem	namreč med dvojim: z ene strani hrepenim,
poslušni, in to ne le takrat, kadar	sem	bil med vami, ampak še veliko bolj
vami, ampak še veliko bolj zdaj, ko	sem	odsoten, delajte s strahom in s trepetom
Poslal	sem	ga torej čim hitreje, da bi ga spet
vase, smem jaz to še bolj: obrezan	sem	bil osmi dan, sem iz izraelskega ljudstva,
še bolj: obrezan sem bil osmi dan,	sem	iz izraelskega ljudstva, iz Bénjaminovega
Toda kar je bilo zame dobiček, to	sem	zaradi Kristusa začel imeti za izgubo.
Zaradi njega	sem	zavrgel vse in imam vse za odmeček,
Ne mislim, bratje, da	sem	to dosegel.
Mnogi se namreč vedejo - večkrat	sem	vam jih že omenil, zdaj pa jih omenjam
krona, stojte trdno v Gospodu, kakor	sem	vam rekel, preljubi.
Močno	sem	se razveselil v Gospodu, da se je končno
pravim, ker bi mi česa manjkalo, saj	sem	se navadil biti zadovoljen v vsakršnem
Na vse mogoče	sem	se navadil, biti sit in biti lačen,
začetku oznanjevanja evangelija, ko	sem	odpotoval iz Makedonije, nobena Cerkev
Tesaloníko ste mi dvakrat poslali, kar	sem	potreboval.
vsega dovolj: živim v obilju, odkar	sem	dobil od Epafrodíta to, kar ste mi
stvarstvu pod nebom, in jaz, Pavel,	sem	postal njegov služabnik.
Postal	sem	njen služabnik po načrtu, ki mi ga
Zakaj čeprav	sem	telesno odsoten, sem vendar v duhu
Zakaj čeprav sem telesno odsoten,	sem	vendar v duhu med vami in se veselim,
Zaradi te skrivnosti	sem	tudi v verigah: da bi jo le živel
Zato tudi jaz nisem več strpel in	sem	dal poizvedeti, kako je z vašo vero,
Se ne spominjate, da	sem	vam pravil te reči, ko sem bil pri
spominjate, da sem vam pravil te reči, ko	sem	bil pri vas
Kakor tedaj, ko	sem	odhajal v Makedonijo, te tudi zdaj
Hvaležen	sem	našemu Gospodu Jezusu Kristusu, ki
imel za vrednega zaupanja, čeprav	sem	bil prej bogokletnik, preganjalec in
Vendar se me je usmilil, ker	sem	v neveri ravnal iz nevednosti.
da bi odrešil grešnike, med njimi pa	sem	prvi jaz.
Izročil	sem	ju satanu.
Za to oznanilo	sem	bil jaz postavljen za glasnika in apostola
Hvaležen	sem	Bogu, ki mu služim s čisto vestjo kakor
Prepričan pa	sem	, da jo imaš tudi ti.
Pa tudi mene, ki	sem	zaradi njega jetnik, se ne sramuj,
nesmrtnost po evangeliju, za katerega	sem	bil jaz postavljen kot glasník, apostol
A me ni sram, ker vem, komu	sem	veroval, in sem prepričan, da more
sram, ker vem, komu sem veroval, in	sem	prepričan, da more zaklad, ki mi ga
Kakšna preganjanja	sem	pretrpel!
Dober boj	sem	izbojeval, tek dokončal in vero ohranil.
Tíhika pa	sem	poslal v Efez.
prideš, mi prinesi popotni plašč, ki	sem	ga pustil v Troádi pri Kárpu, in knjige,
Ko	sem	se prvič zagovarjal, ni bilo nikogar
je stopil Gospod in mi dal moč, da	sem	oznanjevanje dopolnil in da so ga slišali
Erást je ostal v Korintu, Trófima pa	sem	bolnega pustil v Milétu.
Na Kreti	sem	te pustil zato, da urediš, kar je še
po mestih postaviš starešine, kakor	sem	ti naročil.
Sklenil	sem	namreč, da bom tam prezimil.
rajši v imenu ljubezni prosim - kakršen	sem	pač, Pavel, starec, sedajle tudi jetnik
Kristusa Jezusa - za svojega otroka, ki	sem	ga rodil v verigah, za Onézima.
sebi, da bi mi stregel namesto tebe, ko	sem	vklenjen zaradi evangelija.
»Ti si moj sin, danes	sem	te rodil.«?
Zato	sem	se razsrdil nad tem rodom in rekel:
Zato	sem	prisegel v svoji jezi:
»V svoji jezi	sem	prisegel:
»Ti si moj sin, danes	sem	te rodil.«
ne take, kakor je bila zaveza, ki	sem	jo sklenil z njihovimi očeti tistega
sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko	sem	jih prijel za roko, da bi jih popeljal
Tedaj	sem	rekel:
potrpežljivo sprejmite to besedo spodbude, saj	sem	vam pisal na kratko.
»Bodite sveti, ker	sem	jaz svet.«
Vaše starešine torej prosim jaz, ki	sem	tudi starešina in priča Kristusovega
»To je moj ljubljeni Sin, katerega	sem	vesel.«
V obeh	sem	skušal opominjati in dramiti vaše jasno
Vam, otroci,	sem	napisal, da poznate Očeta.
Vam, očetje,	sem	napisal, da poznate tistega, ki je
Vam, mladi,	sem	napisal, da ste močni in je božja beseda
Silno	sem	se razveselil, ko sem zvedel, da nekateri
Silno sem se razveselil, ko	sem	zvedel, da nekateri izmed tvojih otrok
Silno	sem	se razveselil bratov, ki so prišli
Napisal	sem	nekaj Cerkvi.
Preljubi, ko	sem	resno premišljeval, da bi vam pisal
Jaz	sem	Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on,
kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu,	sem	bil zaradi božje besede in zaradi pričevanja
Gospodov dan me je navdal Duh in za seboj	sem	zaslišal mogočen glas kakor glas trobente,
Obrnil	sem	se, da bi videl, čigav glas je govoril
Ko	sem	se obrnil, sem zagledal sedem zlatih
Ko sem se obrnil,	sem	zagledal sedem zlatih svečnikov in
Ko	sem	ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim
Ko sem ga zagledal,	sem	se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev.
Jaz	sem	Prvi in Zadnji in Živi.
Bil	sem	mrtev, a glej, živim na veke vekov
Dal	sem	ji časa, da se spreobrne, a se noče
Tako bodo vse Cerkve spoznale, da	sem	jaz tisti, ki preiskuje obisti in srca,
Tako	sem	tudi jaz prejel oblast od svojega Očeta
Glej, pred tabo	sem	na stežaj odprl vrata, ki jih nihče
padejo pred tvoje noge ter spoznajo, da	sem	te vzljubil.
Premožen	sem	, obogatel sem in ničesar ne potrebujem.
Premožen sem, obogatel	sem	in ničesar ne potrebujem.
séde z menoj na moj prestol, kakor	sem	tudi sam zmagal in sédel s svojim Očetom
Zatem	sem	imel videnje: glej, odprla so se vrata
se vrata v nebo in prejšnji glas, ki	sem	ga bil slišal govoriti z mano kakor
»Stopi	sem	gor in pokazal ti bom, kar se mora
desnici njega, ki je sedel na prestolu,	sem	videl knjigo, popisano znotraj in zunaj
Videl	sem	silnega angela, ki je klical z mogočnim
Silno	sem	jokal, ker se ni našel nihče, ki bi
Tedaj	sem	videl: na sredi med prestolom in štirimi
Med videnjem	sem	vsenaokrog prestola in živih bitij
morju, in sploh vse, kar je v njih,	sem	slišal, kako so govorile:
Videl	sem	, kako je Jagnje odtrgalo prvega izmed
Nato	sem	slišal prvo izmed štirih živih bitij,
Ko je odtrgalo drugi pečat,	sem	slišal, kako je drugo živo bitje reklo:
Ko je odtrgalo tretji pečat,	sem	slišal, kako je tretje živo bitje reklo:
In slišal	sem	kakor glas, ki je govoril sredi štirih
Ko je odtrgalo četrti pečat,	sem	slišal glas četrtega živega bitja,
Ko je utrgalo peti pečat,	sem	videl ob vznožju oltarja duše pomorjenih
Ko je Jagnje odtrgalo šesti pečat,	sem	videl, da je nastal velik potres.
Zatem	sem	videl štiri angele, ki so stali na
Nato	sem	videl drugega angela, ki se je vzpenjal
In slišal	sem	število zaznamovanih, sto štiriinštirideset tisoč
Rekel	sem	mu:
Videl	sem	, da je bilo sedmim angelom, ki stojijo
Nato	sem	videl in slišal orla, ko je letel po
Zatrobil je peti angel: in videl	sem	zvezdo, ki je padla z neba na zemljo.
Tedaj	sem	zaslišal glas, ki je prihajal od štirih
pa je bilo dvesto milijonov; slišal	sem	njihovo število.
Konje in jezdece	sem	v prikazni videl takóle: jezdeci so
Nato	sem	videl drugega mogočnega angela, ki
Ko je spregovorilo sedem gromov,	sem	hotel pisati.
Toda zaslišal	sem	glas iz nebes, ki je rekel:
In angel, ki	sem	ga bil videl stati na morju in zemlji,
Glas, ki	sem	ga bil slišal iz nebes, mi je spet
Stopil	sem	k angelu in mu rekel, naj mi dá knjižico.
Tedaj	sem	vzel iz angelove roke knjižico ter
A ko	sem	jo pojedel, me je v trebuhu zagrenilo.
Tedaj	sem	zaslišal v nebesih mogočen glas, ki
Nato	sem	videl zver, ki je vstajala iz morja.
Zver, ki	sem	jo videl, je bila podobna panterju
Nato	sem	videl drugo zver, ki se je vzdigovala
Pogledal	sem	in glej, na gori Síon je stalo Jagnje
Z neba	sem	zaslišal glas kakor šumenje mnogih
Glas, ki	sem	ga slišal, je bil kakor zvok harfistov,
Nato	sem	videl drugega angela, ki je letel po
Nato	sem	zaslišal glas iz nebes, ki je rekel:
Pogledal	sem	in prikazal se je bel oblak in na oblaku
Nato	sem	na nebu videl drugo znamenje, veliko
Videl	sem	tudi nekakšno stekleno morje, pomešano
Zatem	sem	videl, kako se je v nebesih odprlo
Nato	sem	iz svetišča zaslišal mogočen glas,
Tedaj	sem	slišal angela vodá, ki je rekel:
Slišal	sem	oltar, ki je govoril:
Nato	sem	videl, kako so iz žrela zmaja, iz gobca
Tam	sem	videl žensko, kako je sedela na škrlatni
Videl	sem	, da je ženska pijana od krvi svetih
Ko	sem	jo zagledal, sem se silno začudil.
Ko sem jo zagledal,	sem	se silno začudil.
Zatem	sem	videl drugega angela, ki se je spuščal
Nato	sem	z neba zaslišal drug glas, ki je rekel:
Zatem	sem	zaslišal kakor mogočen glas velike
Potem	sem	zaslišal kakor glas velike množice,
Tedaj	sem	padel k njegovim nogam, da bi ga molil.
Služabnik	sem	kakor ti in tvoji bratje, ki ohranjajo
Nato	sem	videl nebo odprto in prikazal se je
Nato	sem	videl angela, ki je stal na soncu.
Tedaj	sem	videl zver in kralje zemlje ter njihove
Nato	sem	videl angela, ki se je spuščal z neba.
Nato	sem	videl prestole: tistim, ki so sedli
Videl	sem	duše tistih, ki so bili obglavljeni,
Videl	sem	vse tiste, ki niso molili zveri in
Zatem	sem	videl velik, bel prestol in njega,
Nato	sem	videl umrle, velike in male, kako stoje
Nato	sem	videl novo nebo in novo zemljo.
Videl	sem	tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko
In zaslišal	sem	mogočen glas, ki je prišel od prestola
Jaz	sem	Alfa in Omega, začetek in konec.
Jaz, Janez,	sem	tisti, ki je slišal in videl vse to.
In ko	sem	slišal in videl, sem padel pred noge
In ko sem slišal in videl,	sem	padel pred noge angelu, ki mi je bil
Služabnik	sem	, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki,
Jaz	sem	Alfa in Omega.
Jaz, Jezus,	sem	poslal svojega angela, da bi vam pričeval
Jaz	sem	korenina Davidove rodovine, bleščeča
in ob njegovi polstoletnici poslali	sem	malodane vse razpoložljive sile.
specialne brigade Moris, medtem ko	sem	jaz poveljeval gorenjskemu pokrajinskemu
Ne glede na to,	sem	predlagal predsednikom parlamentarnih
50 dni,« je rekel moj župan, jaz pa	sem	poslušal Glasbo v prostoru - Music in Space,
Tudi jaz	sem	jo imel.
»Študiral	sem	.
Živel	sem	v zavodu med štirimi sivimi stenami.
Komaj	sem	čakal materinega pisma.
Zgrabil	sem	pismo in zbežal iz družbe daleč na
Tam	sem	ga odprl in bral.
Vsakokrat, ko me je obiskala,	sem	bil žalosten.
Ko	sem	prišel mimo, je stopila k meni in me
Okrenil	sem	se.
»Da, in jaz	sem	pel, da, pel sem, da je cement oledenil
»Da, in jaz sem pel, da, pel	sem	, da je cement oledenil moje srce, da
Gledal	sem	za njo, ko je s težkimi koraki, z upognjenimi
Pred tremi leti	sem	hodil tja k izpitom.
Vsak dan	sem	šel ob šestih, v očetovi mašni obleki,
Prvi dan, ko	sem	odhajal, me je oče prijel za roko in
oči, ah, oči so bile tako velike, da	sem	se bal pogledati vanje.
Vsako jutro, preden	sem	odhajal, sem stopil k njeni postelji.
Vsako jutro, preden sem odhajal,	sem	stopil k njeni postelji.
Prijel	sem	jo za belo, koščeno roko, z mrzlim
In jaz	sem	zbežal, kajti tiste oči so vpile, so
Morda	sem	bil jaz najbolj ljubezni potreben.
Bil	sem	bolan in sem ležal v kamri.
Bil sem bolan in	sem	ležal v kamri.
Opotekel	sem	se v izbo in se zgrudil na kolena.
Jaz	sem	klečal na tleh in bil zamaknjen v mater.
Jaz	sem	se dvignil, na mrzla, gnojna usta sem
sem se dvignil, na mrzla, gnojna usta	sem	ji dal poljub.«
Dal	sem	ji poljub.«
Mater	sem	poljubil.
In danes, ko	sem	dvajset let star, sem prejel od dekleta
In danes, ko sem dvajset let star,	sem	prejel od dekleta poljub in dekletu
»Slovenec	sem	...«
Rodil	sem	se na njej.
Dobil	sem	jo od matere, in matere ne zatajim.
Dobil	sem	jo od pradedov in pradedom ostanem
- Mislila	sem	,
Najdù, je zajokala Neda, poljubila	sem	tujca, sina poglavarja, in dala sem
sem tujca, sina poglavarja, in dala	sem	mu vse, zato, da bi rešila tebe.
- Prišel	sem	, pravi Najdù, težko sem prišel.
- Prišel sem, pravi Najdù, težko	sem	prišel.
Poglejte, šibak	sem	in bolan.
Zato	sem	hodil težko in moj beg je bil mučen.
- Obljubil	sem	Naranu uro pred smrtjo, da bom povedal
- Obljubil	sem	Naranu ob uri, ko so mu zavezali oči
lačni po predmestjih, pripovedujem, saj	sem	obljubil na smrt obsojenemu Naranu.
nič pogledal na zapestje, pogledal	sem	danes z velikim upanjem, da bodo rane
Kakor ogromna posoda	sem	, v katero so do vrha vrha natočili
Saj	sem	vendar o tem pisal že prve dni.
Ali se še spomniš, prav takrat	sem	napisal, ko sem sanjal o Roži Plamenki
spomniš, prav takrat sem napisal, ko	sem	sanjal o Roži Plamenki na onem bregu
* Nocoj	sem	dobro spal.
(O tem, da spim samo vsako drugo noč	sem	ti že pisal).
Snoči	sem	se od zasliševanja ves izmučen vrgel
trdo blazino, razkrilil roke in tako	sem	se danes zbudil.
O, jaz	sem	kakor otrok.
Dragica, Mirica, Ivanka, Vladko, oče, tu	sem	in mislim na vas in pismo vam pišem.
zakurjeni peči, spomnite se name, ki	sem	tako daleč od vas
Toda odkar	sem	v ječi, se nisem še nikoli.
Povejte mi, čemu	sem	tu?
- Jaz	sem	čist.
V trpljenju	sem	se okopal in s solzami se opral.
* Zdaj	sem	spet sam.
Moj Bog, kaj	sem	storil.
Pokazal	sem	mu vrata.
Zgubil	sem	se popolnoma.
Samo natakarica ali pa dekla	sem	lahko.
Nočem, da bi gostje vedeli, da	sem	Slovenka; kajti potem bi ne žalili
»Jaz	sem	pribežal iz Primorja in sem ugasnil
»Jaz sem pribežal iz Primorja in	sem	ugasnil tukaj«, pravi Simon in proda
- Velikanoč je in	sem	sam.
-	sem	z rožami nastlal...
Hodil po zemlji	sem	naši in pil nje prelesti...
Hodil po zemlji	sem	naši in pil nje bolesti...
Tam	sem	na gmajni, na goličavi; tu pa tam so
Hodil po zemlji	sem	naši in pil nje prelesti;
prelesti; hodil po zemlji	sem	naši in pil nje bolesti.
Na Vipavskem	sem	!
Nekam	sem	povabljen na dobro večerjo.
Bil	sem	že na pokopališču v Oslaviji.
Sedaj	sem	tu.
Na mostu	sem	, ki pelje v Pevno.
Zamaknjen	sem	v bele valove in vem, da je Soča še
Skoraj	sem	vse pozabil in zares ne vem, ali so
pozabil in zares ne vem, ali so prišli	sem	miru iskati in tudi tu v miru umrli,
»Popotnik	sem	,« bi dejal.
»Daleč iz tujine	sem	prišel, pa bi se rad ogrel in noč prespal«.
Da	sem	popotnik?
V mislih	sem	se še vrnil domov ne kakor tujec, kakor
In vendar	sem	tuj in na samostanska vrata ne bom
Našel	sem	številko, ampak Travnika ne.
Vstavil	sem	se pred stebrom, ki je posvečen tolminskim
In kakor	sem	jaz prepričan, tako je prepričan sleherni
Skozi Ušnik in mimo Čiginja	sem	se čez Kozaršče spustil na Modrejce.
Truden	sem	že in vendar grem lahko še naprej ob
Tam pod Triglavom	sem	v lepi trentarski gostilni.
ta božji svet še tako dobre zime, da	sem	bil otrok.
Takrat	sem	bil jaz še majhen.
Sedel	sem	v izbi na gorki tolminski peči in se
Velik otrok	sem	in daleč v svetu.
Matere nimam več, še predno	sem	otrok‐izgubljenec postal je odšla,
vzbudilo tako hrepenenje po domu, da	sem	se vsedel in izlil svojo notranjost
Spisal	sem	‘Kraško simfonijo’.
in kakor si mi ti pisala, ravno tako	sem	‘Kraško simfonijo’ razdelil na štiri
- O, saj	sem	vedno rekla, ta moj Albin, ta moj otrok,
Albin, ta moj otrok, zaradi katerega	sem	toliko pretrpela, je vendar nekaj posebnega.
Saj	sem	vedela, o, saj sem vedela.
Saj sem vedela, o, saj	sem	vedela.
Ampak, da	sem	mu jaz dala misel, prav jaz, uboga
Oditi	sem	mislila, - ji je srce kar vpilo od
Mene, mene, ki	sem	grešnica, dajte.
Za njo	sem	že jaz sama velik udarec. -
- Po potni list	sem	prišla! - je rekla.
- Ampak jaz	sem	že vse prodala, - je zajecljala starka.
V štirih stavkih	sem	napisal svojo simfonijo.
- Bog me hoče kaznovati, ker	sem	zapustila Vladimirja, - se je zdrznila.
�Dolgo	sem	zvonil", je dejal.
�Saj	sem	zmotil Kraševcem prvo pomladansko jutro.
Odzvonil	sem	že.
‘To bo Vrtačna!’ je dejal, ‘ker	sem	toliko vrtal v to kamenje.’
�Zdaj	sem	tu.
Kaj	sem	zagrešil?" je rekel.
�Zvonil	sem	!" je odgovoril.
�Zvonil	sem	, ker je pomlad prišla.
Zvonil	sem	zgodaj, da bi ljudje slišali in vstali."
Dokler	sem	hodil v šolo, sem moral vsako leto
Dokler sem hodil v šolo,	sem	moral vsako leto pisati šolsko ali
Grizel	sem	peresnik in pisal o snegu, ki pokriva
in o drugih dobrotah; skratka, pisal	sem	, da je božič najlepši, najskrivnostnejši
Tisto o najlepšem prazniku	sem	trdil tudi za veliko noč in zdaj res
veliko noč in zdaj res ne vem, ali	sem	se lagal o božiču ali o veliki noči.
Toda zdaj lahko rečem, da	sem	že odrasel človek in zato tudi take
družini tudi ni govora, zakaj zdaj	sem	sam, domov ne morem, bogataš nisem
»Če ne grem,	sem	bolan!« pravi.
Prejela	sem	Tvoje pismo.
Kako	sem	bila žalostna.
Tam	sem	zmeraj pripeti kaka nesreča.
Bil	sem	v Trstu, pa to ni še nič.
Vojake	sem	služil na Dunaju in tako veš, da vem,
Precej sveta	sem	že preromal s svojimi potepuškimi nogami,
V svojih otroških letih	sem	rad prebiral povesti Lee Faturjeve.
Napajal	sem	se ob tistih slikah in pesmih.
Kasneje	sem	, v svojem doraščajočem zanosu prebiral
Pesem »Ob Kvarneru«	sem	znal na pamet.
Veliko bral in tudi učil	sem	se marsikaj, toda vse je ostalo mrtvo.
Edino živo bitje, ki	sem	ga tedaj srečal iz teh krajev, je bil
vez pretrgala že zdavnaj in skoraj	sem	ga že pozabil.
- Vidiš, je rekel, tako	sem	postal baraba.
Vidiš, kako	sem	se spremenil.
Baraba	sem	.
Saj mi je žal, da	sem	prišel.
Tudi v sindikatu	sem	bil zapisan, v dopolavoro sem zahajal,
sindikatu sem bil zapisan, v dopolavoro	sem	zahajal, pri pogodbi sem bil.
dopolavoro sem zahajal, pri pogodbi	sem	bil.
In stare grehe so mi očitali, da	sem	bil v slovenskem zavodu v Gorici, da
Kaj	sem	hotel, šel sem.
Kaj sem hotel, šel	sem	.
Zmožen	sem	samo potepuštva.
Saj	sem	že povedal.
Zdaj	sem	sam.
Nekaj takega, kakor	sem	zvedel, da smo ljudje hlapci, sužnji,
Zvedel	sem	.
- Zdaj	sem	baraba, primorska baraba in - che
začenjajo z �njega dni " ali pa �ko	sem	bil še mlad, zdrav in močan", �ko smo
veste, kaj mi je dejal spovednik, ko	sem	šla k spovedi, potem ko me je gospodar
In veste kaj	sem	storila potem?
Domov	sem	šla in se gospodarja še zdaleč nisem
�Dobro, jaz	sem	general.
Senator	sem	in senator ostanem.
ali je mar greh na moji strani, ali	sem	si mar sam zadal rano?
nasmehnil in razkrilil roke, češ, tukaj	sem	, pa naredite z mano, kar vam je drago.
Pa tudi potreben	sem	ga, hihi.
Sicer pa	sem	mislil, da delajo to v Argentiniji.
votle ure, zakorakam nazaj po cesti, ki	sem	jo že premeril na svojem romanju preko
štirimi leti so prilike tako nanesle, da	sem	tudi jaz stikal za cigaretnimi ogorki.
Bil	sem	takrat zaprt v Regina coeli.
V celici	sem	bil sam in pri jetniški blagajni nisem
V Kopru	sem	pokadil zadnje tri lire in tako sem
sem pokadil zadnje tri lire in tako	sem	bil v Rimu že dva meseca brez denarja.
Hodil	sem	po celici od zakrižanih oken do okovanih
Samota je samota in tako ni čudno, da	sem	vsak dan podrobno pregledal prostor
Kadar se mi je posrečilo, da	sem	kaj našel - kar se je sicer zgodilo
se je sicer zgodilo zelo poredkoma -	sem	se veselo sklonil, pobral in previdno
Ko	sem	se vrnil v celico, sem ogorek razsul,
Ko sem se vrnil v celico,	sem	ogorek razsul, mu dodal še malo zdrobljene
Ob tistem žgočem in plehkem dimu	sem	se počutil nekam potolaženega in zadovoljnega.
Sedel	sem	po turško na cementna tla sredi celice
Drug slučaj je nanesel, da	sem	bil v tržaškem procesu priklenjen na
Takrat	sem	imel nekaj denarja; oče me je bil prišel
obiskat, mi dal petdeset lir in tako	sem	vse tiste dni neprestano kadil.
Ob tisti pozni večerni uri pa	sem	imel samo še eno cigareto.
»Samo še eno imam«,	sem	rekel.
Prižgal	sem	cigareto, enkrat potegnil in jo potem
Marušič je potegnil samo trikrat, ko	sem	mu ponudil v četrto je zmajal z glavo.
Potegnil	sem	še enkrat, potem pa je nekaj težkega
Spomnil	sem	se, da je za Marušiča predlagana smrtna
Ta ogorek lahko spravim za spomin,	sem	si mislil.
Za spomin,	sem	mrmral in bilo mi je rezko pri duši.
meni takrat tista hudičeva moč, da	sem	lahko videl poleg sebe mrliča in že
Boril	sem	se v sebi, da bi se otresel te grde
Držal	sem	tisti ogorek, ki je bil težji od verige,
ukreniti dokler je še čas; toda kaj?	sem	se spraševal.
Po dolgih mukah	sem	ozmerjal samega sebe s slabičem, otrokom
	sem	po svojih tovariših z boječim pogledom
Hodil	sem	po celici od okna do vrat.
Bil	sem	brez misli in brez občutij.
Naslonil	sem	se na steno, da ne bi padel.
Čakal	sem	.
Čakal	sem	... dolgo ... zelo dolgo.
Spoznal	sem	njihov glas, pognal sem se kvišku,
Spoznal sem njihov glas, pognal	sem	se kvišku, se zgrabil za železne križe
»Saj nocoj	sem	vendar lahko pokoncu.« sem mu odgovoril.
»Saj nocoj sem vendar lahko pokoncu.«	sem	mu odgovoril.
Vrnil	sem	se k oknu in prisluhnil.
In spomnil	sem	se cigaretnega ogorka.
Vzel	sem	ga iz žepa in si ga pazljivo ogledal.
Ne, ne, saj ga pomiloste,	sem	si rekel takoj, morajo ga pomilostiti,
Kako je to, da me Bog ne kaznuje,	sem	se čudil potem.
Saj	sem	vendar velik grešnik: s smrtjo človeka
Kaj	sem	tako daleč zavržen in propadel?
Zavil	sem	ogorek v košček papirja in ga spravil
Potem	sem	pod težo teh misli začel trudno kolebati
Legel	sem	na blazino kar oblečen in začumel.
»Kaj je z njimi?«	sem	vprašal.
Ob teh besedah	sem	obstal.
Morda pa ve,	sem	si mislil in nisem se upal pogledati
»Nič, nič «	sem	odgovoril.
»Kaj mi mogoče preskrbite še kaj?«	sem	poprosil takoj na to.
* Še kakih deset dni	sem	presedel v Trstu.
vsega in poskušal spet zaživeti, pa	sem	poprosil jetniškega kaplana nekaj knjig.
Sedel	sem	h knjigi, toda kmalu po prvih straneh,
Vse noči	sem	sanjal in mislil in se mučil.
Odložil	sem	knjigo in dejal kaplanu, da je zame
Prebledel	sem	.
Zadnje dni	sem	bral Pickwickovce, se nalezel uši in
Zato	sem	poskušal reči s čim mirnejšim in ravnodušnim
Tesno	sem	stisnil roke k telesu in zaprosil:
»Strup?«	sem	se razvnel.
obsojenih, če že hočete ravno vedeti«,	sem	glasno povedal in dvignil roko nad
Še nad teden dni	sem	bil v Gorici na razpoloženje policiji,
vendar izpustili - in prag domače hiše	sem	prestopil ravno na svoj dvajseti rojstni
Kmalu	sem	jo pobrisal čez mejo.
Z Lojzom iz Police	sem	šel prvič, saj se ga spominjaš dolgina
Šlo je po sreči in potem	sem	šel sam enkrat, dvakrat, trikrat, desetkrat
jo ne mahnem vsak teden vsaj enkrat,	sem	kar bolan.
Včasih	sem	tako obupan, stisnjen in čutim silno
Pa jaz	sem	šibič.
»Vsega	sem	sit pa si mislim: čez grem.
Ampak, kadar	sem	na meji, grm se v vetru strese, ptič
Da imajo mene za norca, ki	sem	ravno toliko star kakor škof Sedej,
pri »regimentu«, kjer že od vojske	sem	služi njihova dobro znana teta Matilda.
»Saj	sem	vedel.« je mrmral Bernard sam pri sebi,
»Saj	sem	vedel, da Ludvik ne lazi kar tako čez
�Ali	sem	ti mar kaj rekla?"
Pobral	sem	jih, ker sem vedel, da mi bodo prav
Pobral sem jih, ker	sem	vedel, da mi bodo prav prišle."
pravicam vseh kulturnih pravic in zato	sem	prepričan, da jo boste delili po vesti
»Predsinočnjem	sem	sanjal o hiši ob morju, pravzaprav
Zakasnil	sem	se.
Saj	sem	se že dolgo pripravljal, da bi se vrnil
Štirideset let	sem	bil težak, garal sem ko črna živina,
Štirideset let sem bil težak, garal	sem	ko črna živina, stanoval v kleteh in
ime, Ernest Jakončič, in vse to, kar	sem	povedal, so njegove besede.
Zdaj na primer, ko	sem	tako rekoč ostal brez vsega, berač
Še branil	sem	mu.
Sicer pa, saj	sem	jaz tudi obupaval, v vodo pa še do
je nasmehnil Martin, »ampak mislil	sem	, da je Pipi še živ.«
»Četrtinko črnega,	sem	rekel,«
Hišo	sem	imel, porečem, pa mi je pogorela, ali
je zamrmral Martin, »po poklicu	sem	bil pristaniški težak, toda ali je
je ugovarjal Martin, »saj	sem	plačeval najemnino.«
»Čisto ne, toda kasneje	sem	jo nameraval kupiti.
Garal	sem	vse življenje, družino sem zredil.«
Garal sem vse življenje, družino	sem	zredil.«
»Da, prav tako	sem	si bil jaz že zdavnaj to zamislil,«
Sklenil	sem	, da ga vzamem k sebi, da mu ne bo treba
»Ali	sem	kaj rekel,«
»	Sem	, - - sveta Marija - - - «
»Mhm, slišala	sem	, koliko jajc imaš,«
te, te, petnajst petelinov, zmerom	sem	govoril, da je sreča doma.
Saj	sem	dobro vedel, prej ali slej se bo vrnil,
»To je za plačilo, ker	sem	vse življenje garal,«
Hudo	sem	se pregrešil, življenje sem ji uničil.
Hudo sem se pregrešil, življenje	sem	ji uničil.
šivanje nisem več, je govorila, prestara	sem	že in ne znam po modi.
»Dober dan, po jajca	sem	prišla, kje je gospodinja?«
Ali	sem	mar koga zaklal, da bi se moral skrivati
Žepar	sem	, in to sem že zdavnaj priznal.«
Žepar sem, in to	sem	že zdavnaj priznal.«
Saj	sem	vam zmeraj pravil, da moji sinovi niso
Vse	sem	spravil na noge.
Hop,	sem	mu rekel, ne boš, dragec.
	sem	ga vprašal.
Koliko očitkov	sem	že pretrpel zaradi njega, pravi čudež,
»Saj	sem	vam zmeraj pravil, da imam dobrega
»Na vse	sem	mislil,«
Vedel	sem	, da se bova kam zatekla, ker tukaj
Pa sploh	sem	vam nameraval prinesti nekaj za posladek.
»Ah, takih hlač	sem	bil pa zares potreben.
»Saj, saj, to	sem	že vedel.
Vprašal	sem	kar tako,«
In kako se bom zgovoril, ker	sem	včeraj kar takole zbežal z otrokom,
O, saj	sem	dobro
vedel, saj	sem	ga že mislil prijeti, pa je krota prej
Včasih	sem	kadil še boljše,«
je rekel Martin, »samo vesel	sem	, da sem po petdesetih letih, kako bi
Ko	sem	šel v Trst, sem ti hotel pisati, toda
Ko sem šel v Trst,	sem	ti hotel pisati, toda kaj, ko pa spočetka
Mar misliš, da	sem	špijonka in da spravljam ljudi v ječe.
Pa saj veš, kako je, ves denar	sem	zmetal za hišo in še nisem vsega plačal.
To se reče spočetka, potem	sem	jo pa res kupil.«
stanovali v njej, hiša je bila naprodaj, pa	sem	rekel: kupimo jo.«
sploh je bila hiša predraga in kar	sem	takoj uvidel, stene so bile že razpokane
Pravzaprav	sem	jo vzel čisto iz usmiljenja, ker je
Vedel	sem	sicer prav dobro, da ji oče ne bo dal
bo dal dote, če se z mano poroči, pa	sem	ji vseeno rekel: veš kaj, Marjeta,
pa tudi zelo rada me je imela, saj	sem	bil vendar postaven fant.«
starih hiš se ne splača popravljati, to	sem	ti mendaj že prej dejal.
Mislil je, da sem kmet, pa	sem	mu natančno razložil, da sem človek
kmet, pa sem mu natančno razložil, da	sem	človek iz mesta, da sem hodil po delavskih
da sem hodil po delavskih shodih, da	sem	veliko bral in veliko slišal ter prav
Vi živite od vaških žuljev,	sem	mu rekel.
Nekoč	sem	ljubil bogato dekle, skoraj grofico,
Ponoči	sem	hodil k njej.
Dolgo vrv	sem	prinesel s sabo in sem jo vrgel na
Dolgo vrv sem prinesel s sabo in	sem	jo vrgel na balkon.
Ona je privezala vrv in potem	sem	zlezel do nje, ali pa je ona zlezla
se pa zdaj res ne spominjam več, ker	sem	imel tri take.
No in zdaj res ne vem, o kateri	sem	govoril.
Saj	sem	ti pravil, da smo imeli mlin.«
Kadar	sem	te kaj prosila, si sedel in začel govoriti
Zdaj	sem	polovico vsega denarja zapravila za
Kar	sem	imela moževih oblek, sem vse prodala.
Kar sem imela moževih oblek,	sem	vse prodala.
Sama	sem	jetična.
»To	sem	kar tako rekel, če bi se ne našlo nič
Njegova hči	sem	, nemara tega sploh povedal ni, da ima
Komaj, da	sem	očeta vzel; vse družine ne morem rediti.«
»In jaz bom šivala, saj	sem	bila dalj časa pri modistki.
»Vidiš,« tako poreče, »vrnil	sem	se razcapan in ušiv.«
»Jaz	sem	,« je hušnil Žef in rahlo odprl vrata.
da,« je glasno grizel sam sebe, »sam	sem	kriv.
Jaz pa	sem	zmerom pravil:
‘Občudujem te in iz srca	sem	ti hvaležen, da si se tako potrudila
O, saj	sem	ji branila.
»	Sem	, berače v róko, pa kamenje pobirat.
»Otroke	sem	prišla pogledat, če so zdravi,« je
praviš, oče,« je vprašala, »mislila	sem	, da bi za večerjo naredila rezance
Vso vojno	sem	tako pazil nanj, da bi kdo ne posegel
Odkar	sem	živ, tega ne pomnim,« je rekel Jakob.
»Seveda	sem	ga, ampak če bi bil vedel, da bo vse
»Ali	sem	si mar sam priklical točo,« je ugovarjal
Mene je prvič doletela, ko	sem	bil star kakih sedem let.
Zakričal	sem	in planil po stopnicah.
Vse popoldne	sem	ležal za hlevom pod grmom zelenike,
o sreči, ki me je še čakala; zvečer	sem	bil tepen, »da ne bom več po nemarnem
»Saj	sem	vam pravil,« je govoril, »da bo prej
Jaz pa	sem	bil v šoli cendrav otrok.
Prva tri leta	sem	jokal skoraj vsak dan.
Kakor hitro	sem	zaslišal svoje ime, sem že imel polne
Kakor hitro sem zaslišal svoje ime,	sem	že imel polne oči solzá.
Vstal	sem	in sam ne vem, kako je bilo, da sem
sem in sam ne vem, kako je bilo, da	sem	pogledal v prvo klop in se srečal s
Odmolil	sem	apostolsko vero s potoki solzá.
Ob odmoru pa	sem	že na stopnicah planil k Tinki.
S sveto jezo	sem	jo zgrabil za kite, jo neusmiljeno
Takrat	sem	se prvič pretepal in zadnjič jokal
Klečal	sem	pred oltarjem, pogled pa mi je venomer
Ko	sem	po maši stopil izpred oltarja, me je
Ob tistem vprašanju	sem	prvič v življenju zardel pred nečim,
Zardeval	sem	in zatulil od besa.
Drugo leto	sem	hodil zjutraj v šolo.
takrat pa je vselej tako naneslo, da	sem	se jaz ruval s Tinko.
Grabil	sem	jo za lase, za roke in okrog pasu,
Končal	sem	ljudsko šolo.
Bil	sem	star štirinajst let; oče se je spomnil,
Stopil	sem	v srednjo šolo.
učenost kljub vsemu zanimala: takrat	sem	doraščal in v
soparnih nočeh po spalnicah v zavodu - da	sem	rad bral o burnem življenju in gledal
Tako	sem	se seznanil tudi z mitološko srečo.
Mene pa je jezik srbel in le s težavo	sem	se premagal, da ga nisem pobaral, ali
Takrat	sem	se spet spomnil Strežka, njegove sreče
Čez dan	sem	zamišljeno hodil v zavodu po pustem
zavodu po pustem dvorišču, ponoči pa	sem	vznak ležal na postelji, poslušal sopenje
Ostajal	sem	na domu, ki je bil na samem dvajset
ljudi se nisem zanimal; govorili so, da	sem	ošaben, ker sem nosil pumparice in
zanimal; govorili so, da sem ošaben, ker	sem	nosil pumparice in hodil gologlav.
Delal	sem	na polju, posedal pri mami, ki je bolehala,
mami, ki je bolehala, ob nedeljah pa	sem	se pretikal skozi vrbovje vzdolž reke,
Tako	sem	se srečal tudi s Tinko.
Čepel	sem	na koncu razbeljenega proda in dražil
razbeljenega proda in dražil menkà, ki	sem	ga bil ujel in zagradil v malo kotanjo,
Zlecnil	sem	se in hotel planiti pokonci, toda roke
Vse skupaj se mi je zdelo za malo in	sem	se skušal izviti.
Bojevati pa	sem	se moral skoraj z vsemi silami, kajti
kajti roke so me držale krepko in čutil	sem	, da se privija k meni toplo telo majhnega
Ko	sem	se končno s sveto jezo osvobodil, je
Kako je mami,	sem	te mislila vprašati.
»Slabo ji je,«	sem	brezbrižno dejal.
Pogledal	sem	jo.
Ker	sem	molčal, je vprašala:
»Tam je srednja šola,«	sem	povedal.
»Saj	sem	mislila.
moram tudi k mami, ker je sama doma,«	sem	dejal in se obrnil.
Ko	sem	se po nekaj korakih ozrl, sem jo videl,
Ko sem se po nekaj korakih ozrl,	sem	jo videl, kako je počasi skakljala
Nekaj dni preden	sem	se v jeseni odpravil v Gorico, so z
Tiste počitnice	sem	preživel pri svojem prijatelju v Brdih.
Domov	sem	prišel samo trikrat in ostal po nekaj
Zdaj	sem	bil sicer dve leti doma, toda zahajal
bil sicer dve leti doma, toda zahajal	sem	v sosedno vas, ker našim vaškim mogotcem
Medtem mi je umrla mama - in ko	sem	stopil v devetnajsto leto, sem se odpravil
in ko sem stopil v devetnajsto leto,	sem	se odpravil po ječah, kjer sem leto
leto, sem se odpravil po ječah, kjer	sem	leto dni delal izpit za življenje.
Ko	sem	se na svoj dvajseti rojstni dan vrnil
iz ječe in se šel javit orožnikom,	sem	prvič videl Srečo na lastne oči.
Zazeblo me je do dna srca, zlecnil	sem	se ter se umaknil.
Doma	sem	povprašal po Tinki in povedali so mi,
Doma	sem	ostal samo štiri mesece, potem sem
sem ostal samo štiri mesece, potem	sem	jo ubral čez mejo, kjer sem v lastnih
mesece, potem sem jo ubral čez mejo, kjer	sem	v lastnih tegobah na Tinko popolnoma
Pred dobrim tednom pa	sem	prejel od očeta dolgo pismo.
Pričakovala je torej drugega otroka, kakor	sem	napisal.
pravim, Sreča je bila zelo močna, kakor	sem	že rekel, in ko sta se potapljali,
Včeraj	sem	napisal očetu dolg odgovor.
Pisal	sem	mu o svojih težavah in ga potolažil.
Preden	sem	pismo zapečatil, sem ga še enkrat prebral
Preden sem pismo zapečatil,	sem	ga še enkrat prebral in videl sem,
zapečatil, sem ga še enkrat prebral in videl	sem	, da sem mu pisal, naj potrpi in naj
še enkrat prebral in videl sem, da	sem	mu pisal, naj potrpi in naj si nikar
Čeprav	sem	kmet, poznam samo tiste, s katerimi
kmet, poznam samo tiste, s katerimi	sem	se seznanil v domačem hlevu, na polju
Kdaj	sem	jo prvič videl, ne vem.
ki so se takoj zvile v spiralo, če	sem	se jih dotaknil s travno bilko; gole,
To je bilo vse, kar	sem	takrat vedel o gosenicah.
Kasneje pa se je moje življenje, ker	sem	iskal življenje, tako zasukalo, da
iskal življenje, tako zasukalo, da	sem	se z gosenico pobliže spoznal.
žlico, ki me je praskala po ustih,	sem	prijemal z dlanmi, kruh pa sem drobil
ustih, sem prijemal z dlanmi, kruh pa	sem	drobil s koleni, ki so bila za ta posel
pogled zanimiva še nobena celica, čeprav	sem	jih obiskal že lepo vrsto.
Opustil	sem	podrobno ogledovanje svoje celice.
Časa bo še na pretek,	sem	si rekel in stopil k oknu.
Če	sem	se dvignil na prste, zvil vrat in pogledal
pogledal kar se je le dalo na levo,	sem	ujel vrh griča Gianicolo, kjer je Garibaldijev
Prvega maja	sem	ta sončeca preštel; naštel sem jih
maja sem ta sončeca preštel; naštel	sem	jih sedeminpetdeset.
Opazoval	sem	jih vsak dan, poznal sem vsakega posebej.
Opazoval sem jih vsak dan, poznal	sem	vsakega posebej.
Z njimi	sem	doživljal tudi svojo pomlad: staro
Tudi o svoji prihodnosti	sem	ugibal z njimi.
Bil	sem	trdno prepričan, da bodo prej doživeli
Kakor vsako jutro, tako	sem	tudi petnajstega maja ob sončnem vzhodu
In v tem zlatem jutru	sem	takoj opazil, da se je list, ki je
Vznemiril	sem	se.
bi zapihal piš, bi se zazibali vsi,	sem	sklepal.
Popolnoma	sem
pozabil, da	sem	se predčasno dvignil iz postelje.
Spenjal	sem	se kvišku in zvijal vrat na vse načine,
Bil	sem	tako zamaknjen, da nisem slišal, kdaj
mi od doma poslali velik kos sira,	sem	prosil Cesarja, naj mi ga razreže.
Tega	sem	bil kar nekam vesel.
Takoj	sem	sedel na posteljo in začel preganjati
preganjati neskončni dolgčas s tem, da	sem	skušal kocke spet sestaviti v kos.
Mučil	sem	se vse popoldne - in ko sem proti večeru
Mučil sem se vse popoldne - in ko	sem	proti večeru spravil kocko h kocki,
Že ko	sem	se popoldne ukvarjal s tem delom, je
Ko	sem	pa stvar uredil in je sredi moje postelje
»O, nič,«	sem	dejal, »samo čudim se, ker nisem vedel,
»Ne vem,«	sem	zmignil z rameni.
Vedel	sem	, da sva oba siromaka.
Pokimal mi je in odšel, jaz pa	sem	spet položil svoje kosti na slamnjačo.
Zastrmel	sem	se v okno in nestrpno čakal, kdaj bo
Ko je ob sedmih pozvonilo,	sem	takoj planil na noge in skočil k oknu.
Odpravil	sem	se na svojo vsakdanjo pot, to se pravi,
svojo vsakdanjo pot, to se pravi, da	sem	korakal po celici: štiri korake od
Skoraj vselej	sem	se ustavil pri oknu in pogledal v list.
Tako	sem	hodil ves dan.
Prav posebno pa	sem	priostril pogled, ko je ob pregledu
je nagibal v večer in o prvem mraku	sem	videl.
Pritisnil	sem	glavo tesno k mreži in še danes vem,
Opazoval	sem	jo dva dni.
Poznal	sem	jo prav natančno.
Povzpel	sem	se kvišku in strmel v gosenico.
Takrat	sem	videl, kako velika je vsaka drobna
In odločil	sem	se za drevo.
Vpraševal	sem	se o tem, odgovora nisem našel v svoji
Izpulil	sem	iz slamnjače nekaj morskih trav ter
In s tistim bičem	sem	začel bezati gosenico.
Ko	sem	bil pri tem poslu, so se odprla vrata.
Z nikomer nisem govoril,«	sem	odgovoril nenavadno trdo.
»Gosenico	sem	odganjal.
Vrnil	sem	se k oknu in se zastrmel v gosenico.
Tako	sem	jo zasovražil, da bi jo zmlinčil.
Pognal	sem	se kvišku, se zgrabil za križe in začel
Ko	sem	tudi njemu omenil gosenico, se je neverjetno
Zmignil	sem	z rameni in molčal.
Sklenil	sem	, da gosenice ne bom več omenil.
»Da,«	sem	pritrdil.
»To vem,«	sem	dejal.
Čutil	sem	, da so se mu oči zaostrile.
»Da, gosenico	sem	gledal.
Stopil	sem	korak od mize.
Stopil	sem	k njemu.
Slišal	sem	, da je kost škrtnila v njegovem laktu.
Stopil	sem	še korak bliže.
Odskočil	sem	za dva koraka.
»Razumem,«	sem	rekel in se okrenil k vratom.
Ko	sem	se po šestih dneh, ki sem jih prebil
Ko sem se po šestih dneh, ki	sem	jih prebil v temi, ob kruhu in vodi,
celico - bilo je triindvajsetega maja -	sem	takoj planil k oknu.
Kmalu bo vsega konec,	sem	pomislil.
Pričakoval	sem	nevihto.
Stal	sem	pri oknu in strmel v mladiko, ki je
Gosenica bo padla, je udarjalo v meni, in	sem	nestrpno čakal.
Videl	sem	, kako sta se dve razsuli na zadnjem
Čakal	sem	celo večnost.
Zvečer	sem	se spet povzpel in zgrabil za križe,
Strmel	sem	v mladiko, ki se je počasi odmaknila
Takrat	sem	se spomnil starega kuharja, ki mi je
Ne vem, koliko časa	sem	tako strmel.
Zlecnil	sem	se in skočil na tla.
Ko je odšel,	sem	ostal sam.
Ozrl	sem	se po celici.
Šele takrat	sem	videl, da mi je prinesel tudi dve zlati
ostalo kakor nekoč v rimski ječi, ko	sem	razmišljal o silah in o življenju.
Po kolesnicah je voda in pozabil	sem	, da imam luknje v podplatih.
Zagnala je tak vrišč, da	sem	pomolil glavo skozi okno in se pozanimal
Vse življenje	sem	garala, zgradila sem hišo z božjo pomočjo,
Vse življenje sem garala, zgradila	sem	hišo z božjo pomočjo, vsak mesec dam
Nasmehnil	sem	se in stopil od okna.
Zvil	sem	si cigareto, prekrižal roke na hrbtu
zatopil v »notranje duševno delo«, pač pa	sem	res razmišljal.
celo bruhati, ter koruzen, s katerim	sem	se na kmetih največkrat srečal.
in po navadi tudi skop in grenak, da	sem	lahko taval po cestah, zalival grižljaje
Toda v najhujših urah	sem	se v mislih vselej vrnil v svojo vas;
mislih vselej vrnil v svojo vas; ustavil	sem	se sredi poti, se zravnal, se nasmehnil
Šel	sem	ga gledat.
»Ne bil bi ga smel jemati s sabo, ko	sem	hodil nastavljat lisicam in srnam,«
»Tako, saj	sem	rekla!«
»Da, saj	sem	rekel!« je zrogovilil Fratnik in s
Jaz	sem	rekla!«
»Rekel	sem	jaz, pa mir besedi!« je pribil Fratnik.
Ali	sem	ti mar kaj naredila?« je rekla očitajoče.
»Spomnil	sem	se, da moram nekaj zapisati,« je rekel.
»Saj prav to	sem	mislil,« je Venc naglo pograbil za
»Ti, ali	sem	jaz tudi proletariat?«
»Saj	sem	te mislil nekaj vprašati.«
»Mama, cebnila	sem	se, cebnila sem se!«
»Mama, cebnila sem se, cebnila	sem	se!«
Moj Jezus, tepsti bi me morala, tepsti, ker	sem	taka zverina, ne pa - - o - - - « je
Da	sem	prečukast za to stvar, je rekla, in
»Ne,	sem	že,« je plašno kriknil Venc in se naslonil
Samo povedati	sem	prišel, da sem zdaj tudi jaz proletariat,«
Samo povedati sem prišel, da	sem	zdaj tudi jaz proletariat,« je počasi
si rekel, da nisem proletariat, ker	sem	hišni posestnik.
Pavli	sem	jo dal,« je priznal.
Hudič, pa ne zaradi tistih besedi, ki	sem	jih pravkar bleknil?« je tiše dejal
»Zdaj	sem	ga ubil.
Zdaj	sem	ga ubil - - -.«
dnevnika, kajti dnevnika ne pišem, odkar	sem	spoznal, da je človek celo samemu sebi
spokorno in sramežljivo priznam, da	sem	vselej, kadar je v mojem srcu vzbrstela
in pisal dnevnik - toda z dnevnikom	sem	navadno nehal že po nekaj dneh, kajti
Zbudil	sem	se ob desetih kakor ponavadi.
Videl	sem	ji na obrazu, da bi rada načela pogovor;
Obrnil	sem	se k steni, segel z roko pod zglavje
in potegnil na dan prvo knjigo, ki	sem	jo otipal.
V tem romanu, ki	sem	ga sicer prebral šele 85 strani, sem
sem ga sicer prebral šele 85 strani,	sem	srečal same revolucionarje; komuniste,
In tako je prav, kajti le tako	sem	brez vsakega truda prišel ‘do tistega
je postrežnica zaprla okno in šla,	sem	se počasi skobacal iz postelje, postavil
Potem	sem	si zvil cigareto, se oblačil in se
Ko	sem	se napravil, sem stopil na cesto.
Ko sem se napravil,	sem	stopil na cesto.
je bilo oblačno in cesta, po kateri	sem	šel v mesto, je bila blatna.
»Kako pa kaj, Nande?«	sem	ga vprašal, ko sem ga dohitel.
pa kaj, Nande?« sem ga vprašal, ko	sem	ga dohitel.
Kaj pa?«	sem	radovedno vprašal.
»Koliko pa si prav za prav star?«	sem	vprašal, kajti Nande jih kaže najmanj
»Ha, to bo pa dobro, imenitno«,	sem	dejal.
»Pa zbogom, Nande«,	sem	se naglo poslovil in stopil čez cesto
»Kaj pa je novega?«	sem	jo vprašal.
In da bi jo spravil v dobro voljo,	sem	ji povedal o Nandetovem ‘grifu’.
Ozrl	sem	se za Nandetom, ki se je vlekel ob
»Ljubezen ne redi«,	sem	zmigal z glavo.
Bil je poldne in napotil	sem	se h kosilu.
V gostilni	sem	naletel na dva narodna poslanca.
»Ta dva pa nista suha«,	sem	si rekel.
Poslušal	sem	sicer njihove pogovore, toda ko sem
sem sicer njihove pogovore, toda ko	sem	videl, da gre čez cesto Podoreharjeva
gre čez cesto Podoreharjeva Tinca,	sem	vzel plašč in stopil iz gostilne.
»Spet tvor, kaj?«	sem	vprašal.
»Kaj pa z očetom?«	sem	vprašal.
»Ja, saj«,	sem	dejal in se nasmehnil.
Saj	sem	vendar svetoven človek.
Hodil	sem	po Dunaju in Bukarešti, pa bi se izgubil
In kaj se pa režite, jaz	sem	svetoven človek«, je rekel in se potolkel
»Dobro se ozdravi«,	sem	rekel Tinci in stopil k brivcu, kar
Popoldne	sem	bil doma.
Sprehajal	sem	se po sobi in razmišljal ali bi nadaljeval
Potem	sem	sedel k mizi, toda pisalni stroj sem
sem sedel k mizi, toda pisalni stroj	sem	pahnil od sebe, in sem se zakopal v
pisalni stroj sem pahnil od sebe, in	sem	se zakopal v zgodovino italijanskega
Bral	sem	o Cavalcantiju, Danteju, Petrarci in
V tem razmišljanju	sem	šel zdoma.
Priklanjal	sem	se tujim damam, pozdravljal sem neznane
Priklanjal sem se tujim damam, pozdravljal	sem	neznane gospode, celo pred tramvajem
neznane gospode, celo pred tramvajem	sem	globoko sklonil glavo; in vsakemu znancu,
sklonil glavo; in vsakemu znancu, ki	sem	ga srečal, sem razložil, da prihaja
in vsakemu znancu, ki sem ga srečal,	sem	razložil, da prihaja pomlad.
Sam bog ve, kje	sem	bil potem.
Sedel	sem	v kinu in poslušal grom, ki je hrumel
Potem	sem	jedel pomaranče, govoril in se smejal.
Ležal	sem	v postelji in razmišljal.
Najprej	sem	razmišljal o pomladi in o vsem tistem,
Napisal	sem	tako, pa čeprav se bodo našli ljudje,
bodo našli ljudje, ki porečejo, da	sem	nečloveški, ker se lahko smejem v bolečinah.
In potem - potem	sem	zaspal.
»O, letos	sem	si pa samo nogo izpahnila; še besede
Pravi blagoslov; že trikrat	sem	kihnila,« je veselo drobila in že iskala
»Kaj	sem	že hotela reči?« je nadaljevala.
»Ali	sem	te kaj vprašal?« je zagrmel Štefuc
»Kaj bi ne bil,« se je cmerila, »saj	sem	imela štiri dekleta.
Vse	sem	vzgojila v božjem strahu in jih lepo
	Sem	ga že zopet ...« je vzdihnil Kobilčer
Vsega	sem	samo jaz kriv.
Kaj bi govoril, še pozimi	sem	spal pri njej!« se je zakrohotal Štefuc.
�Saj	sem	vedel.
Sicer pa je pobočje še bolj strmo kakor	sem	mislil."
�Zakaj	sem	padel?" se vpraša.
Tako je bilo tudi z mano, ko	sem	po petnajstih letih obiskal svojo rojstno
Na našem samotnem domu ob Idrijci	sem	našel teto, materino sestro, ki je
Le s težavo	sem	potiskal dobro voljo na obraz, kajti
dobro voljo na obraz, kajti pričakoval	sem	, da me bo teta najprej vprašala, če
da me bo teta najprej vprašala, če	sem	bil priden, če sem ubogal in če sem
najprej vprašala, če sem bil priden, če	sem	ubogal in če sem molil, potem ... potem
sem bil priden, če sem ubogal in če	sem	molil, potem ... potem pa bo seveda takoj
In prav tega	sem	se izogibal, kakor se vedno izogibam
Boril	sem	se z nejevoljo ter se nemirno vrtel
Šel	sem	iz kuhinje v izbo, iz izbe spet v vežo,
Vse to	sem	poznal in prav nič novega nisem odkril
V izbi	sem	potipal vse stole, kakor bi stare znance
znance trepljal po ramenu, pobožal	sem	staro skrinjo, ki smo jo otroci kljub
obrezljali s svojimi pipci, položil	sem	roko na razpokano peč in na harmonij,
»Vse,«	sem	otožno odgovarjal, »samo njega ni,
Šel	sem	iz hiše in obstal pod staro tepko,
goste, svetlo zelene trave, po kateri	sem	rad tacal z bosimi nogami, ker je bila
Toda tam	sem	doživel tudi svoje prve resne ure;
Sedel	sem	, otipal vsako črko s kazalcem in zlogoval:
zdaj tako jasno zaživela pred mano, da	sem	komaj zadržal jezik, ki je hotel glasno
Kakopak,«	sem	sitno zamrmral ter naglo krenil v hlev.
Iz hleva	sem	šel v hram, ki je bil prazen kakor
Iz hrama	sem	zavil
na skedenj, s skednja pa	sem	stopil na vrt, ki je bil zdaj tako
plotu rasle tako bujne koprive, da	sem	se moral skloniti, ko sem šel po stezi,
koprive, da sem se moral skloniti, ko	sem	šel po stezi, kajti drugače bi me oplazile
Stopil	sem	iz vrta, prislonil vrata, kajti tečaje
Obstal	sem	samo za trenutek, nato pa sem krenil
Obstal sem samo za trenutek, nato pa	sem	krenil proti polici nad hišo.
Obstal	sem	poleg košatega grma zelenike, v katerem
poleg košatega grma zelenike, v katerem	sem	se skrival, ko sem bil otrok.
zelenike, v katerem sem se skrival, ko	sem	bil otrok.
Ozrl	sem	se po dolini, po grebenih gora, ki
silili iz tolminskih grap, potem pa	sem	pogledal kvišku na sámo nebo.
Šel	sem	spet v izbo.
Sedel	sem	na majavo klop in položil roke na črvivo
Spreletelo me je, ker	sem	zaslutil, da bo začela.
Kolikor	sem	se svoje tete spominjal, sem bil prepričan,
Kolikor sem se svoje tete spominjal,	sem	bil prepričan, da ima dušo brez posluha.
Zato	sem	glasno zakašljal, pobobnal s prsti
»Kaj pa Obrekar?«	sem	vprašal ter jo prvič pogledal naravnost
»Saj je moral biti že star,«	sem	hitro dodal, da bi se teta ne ustavila
pomenljivo pogledala, češ tudi sama	sem	se spremenila.
Nasmehnil	sem	se.
Tako	sem	tudi zdaj jasno slišal njen stavek
»Da, dobro ste delali,«	sem	rekel.
Ozrl	sem	se.
»Podoben je,«	sem	pritrdil.
»Ko	sem	poldrugo leto, odkar ga ni več, včasih
Kar žal mi je bilo, da	sem	njegovo podobo obesila na steno.
Prav dobro	sem	vedela: če ga pogledam, bom šla.
»Morala	sem	se ozreti.
In premeril me je že tako, da	sem	šla.
Pogledal	sem	jo ter se nehote začudil:
»Presneto lepo je povedal!«	sem	rekel, ker sem bil res vesel teh zdravih
»Presneto lepo je povedal!« sem rekel, ker	sem	bil res vesel teh zdravih besedi.
zdaj Pologar, Okrogličar in Modrijan?«	sem	vprašal, ker so me zanimali ti vaški
»Ali so ga ubili?«	sem	vprašal.
»Pa začni že vendar enkrat od kraja!«	sem	izgubil potrpljenje.
»Ker začno od kraja,«	sem	rekel in moral sem se ji nasmehniti,
začno od kraja,« sem rekel in moral	sem	se ji nasmehniti, ker je bila resnično
Torej, kakor	sem	že rekla, bil je res star in zgaran.
Odkar	sem	skrivaj brala te nove stvari,« je rekla
kup brošur na polici, »se mi zdi, da	sem	tudi sama tako mislila.
»Seveda razumem,«	sem	naglo pritrdil, ker sem videl, da sedi
»Seveda razumem,« sem naglo pritrdil, ker	sem	videl, da sedi na trnih.
»Kakopak!«	sem	pridno prikimal, kajti teta je bila
pogledala v stran, ker je opazila, da	sem	jo motril, »kaj sem že hotela reči?
je opazila, da sem jo motril, »kaj	sem	že hotela reči?
»Saj se,«	sem	skoraj preglasno pribil.
»Vem,«	sem	prikimal.
Prikimal	sem	.
»Tak je bil načrt,«	sem	rekel.
»Bo!«	sem	pritrdil.
»In zdaj pa povej naprej!«	sem	jo podrezal.
»Kje	sem	že bila?
Še o Ivanki	sem	hotela povedati.
‘Drejc, Drejc,’ je zmajal z glavo, ‘vedel	sem	, da si svojo dušo do kraja ugonobil,
Kdaj pa?«	sem	vprašal.
»Bogami!«	sem	vzkliknil, ker sem nenadoma zagledal
»Bogami!« sem vzkliknil, ker	sem	nenadoma zagledal v zrcalu svojega
»Nič čudnega ni, da je bil partizan,«	sem	rekel.
In ker	sem	bila tam, sem šla, kakor bi rekla,
In ker sem bila tam,	sem	šla, kakor bi rekla, k pogrebu.
Spomnil	sem	se našega dobrega Pazija, tudi volčjaka,
ustrelili pred petnajstimi leti, ko	sem	se vrnil iz rimske ječe in sem bil
leti, ko sem se vrnil iz rimske ječe in	sem	bil doma pod policijskim nadzorstvom.
Stric?«	sem	jo prekinil.
»Vsak,«	sem	prikimal ter precej živo pogledal v
Sedla je, prekrižala roke, in ko	sem	jo pogledal, se mi je v zadregi nasmehnila.
»Popolnoma	sem	izgubila nit.
Začela	sem	s spomladanskimi prašički.
Oče ... naš je cepil drva, jaz pa	sem	trebila radič za večerjo, ker smo živeli
Ujela	sem	, da je imenoval Travnikarjevega strica,
Vedela	sem	, da ima še nekaj za bregom, pa da mu
To je že res, da	sem	hodila v župnišče, toda da bi z gospodom
Prikimal	sem	odločno.
»No, kakor	sem	rekla, Obrekar mi takrat ni zaupal.
bila,’ je pripovedoval potem, ‘toda ko	sem	ji rekel, da pobje stradajo in da jih
Ko pa	sem	se v petek vrnil z gmajne, je bilo
- In dva para nogavic	sem	tudi spletla,
Pa	sem	jo stisnil k sebi kakor pred leti,
- Ni jih,	sem	rekel, zato morava pa midva pomagati.’
‘Dobro	sem	ga vzel v precep.
In da mi boš držal jezik!	sem	mu zažugal.
In gledal me je že tako, da	sem	mu moral verjeti ...’
Pogledal	sem	jo; teta je bila zamišljena.
»Kdaj pa so ga prijeli?«	sem	tiho vprašal.
»Treba bo pač zgraditi bran pod Vrtačo,«	sem	rekel.
Na polici	sem	se zleknil po mladi travi.
Potegnil	sem	z dlanjo po njej in občutil, da je
Nato	sem	stisnil pest in začel tolči po tleh.
Pod sabo	sem	čutil stanovitno, trdno domačo zemljo;
Dolina me je objela; bil	sem	spet doma.
čudovite so te naše tolminske grape!«	sem	zamrmral sam pri sebi.
Govoril	sem	sam zase.
Pravzaprav	sem	samo glasno mislil in bilo mi je neprijetno,
Zato	sem	teto najbrž pogledal bolj nejevoljno
»Tako,«	sem	rekel.
Najbrž ne razumeš,«	sem	naglo popravil zelo dobrodušno, da
»Kako pa to veš?«	sem	rekel naglo in verjetno tudi nekoliko
»Vidiš,	sem	si rekla, to mora biti tista domovina,
Saj, ko	sem	brala o domovini, me je prav tako stiskalo
srcu, toda po pravici povedano, mislila	sem	, da je to samo napisano, kakor je napisanih
Ozrl	sem	se v hrib, kjer je v strmem pobočju
»Čudovit!«	sem	ji naglo pritrdil ter spet objel s
Že ves čas	sem	čutil, kako je postajala vse bolj nemirna
Gledal	sem	po dolini in razmišljal o življenju
Toda molčal	sem	.
»Bilo je petnajstega avgusta, kakor	sem	že rekla.
Pri njih	sem	bila.
Vedela	sem	, da gre za res.
vendar ni bilo tako strašno, kakor	sem	prej mislila, da bo.
	sem	rekel.
»Tako je,«	sem	pritrdil njeni zdravi presoji.
»Da, kje	sem	že bila?« je rekla teta in spet potisnila
Ker	sem	včasih služila pri Attemsovi, sem toliko
Ker sem včasih služila pri Attemsovi,	sem	toliko nemško razumela, da je rekel,
Tedaj	sem	se spomnila, kako je včasih govoril,
In tega	sem	se spomnila, ko sem pogledala te zverine;
In tega sem se spomnila, ko	sem	pogledala te zverine; zazdelo se mi
»Najbrž ne,«	sem	rekel.
»No, in po drugi strani, kakor	sem	to potem razmislila, je lahko vsak
Kar začudila	sem	se.
Pogledala	sem	Obrekarja in prav nič nisem izgubila
Sicer	sem	razločno slišala, kako mi je bilo srce,
slišala, kako mi je bilo srce, a vendar	sem	trdno gledala domobrance, ki so naglo
Obrekar pa je, kakor	sem	že rekla, naravnost pogledal častnika
Po njem bo,	sem	si mislila, ker je Bichiju žolč kar
»Kaj pa ti?«	sem	vprašal.
zamahnila z roko, očividno nejevoljna, ker	sem	jo prekinil.
»Toda rekla	sem	, da je prav takrat, ko so šli po brvi
Streljali pa so kakor iz uma; videla	sem	, kako so svetle krogle
»Samo ena?«	sem	vprašal, ker se mi je v tem napadu
Kasneje	sem	izvedela; Boris mi je povedal, ko se
Kakor	sem	razumela, Drejca niso vzeli k sebi
Iz Borisovega pripovedovanja	sem	razumela, da je moralo biti nekako
Stekel	sem	okrog ovinka, toda kmalu sem zaslišal
Stekel sem okrog ovinka, toda kmalu	sem	zaslišal strel.
Ustrašil	sem	se, pa sem naglo priletel nazaj k stricu
Ustrašil sem se, pa	sem	naglo priletel nazaj k stricu in Drejcu.
Ozrl	sem	se proti sedlu pod Marnovščem, kamor
»Mhm ...«	sem	zamrmral.
Sveta Devica, čisto	sem	pozabila nate.
Kakšna šavra	sem	!
Dvignil	sem	se.
Šel	sem	z njo v hlev, ko je pokladala kravi,
hlev, ko je pokladala kravi, potem pa	sem	v kuhinji sedel na klop za ognjiščem.
Klop je bila zelo visoka; spomnil	sem	se, kako sem nekdaj bingljal z bosimi
bila zelo visoka; spomnil sem se, kako	sem	nekdaj bingljal z bosimi nogami nad
bosimi nogami nad praznim drvalnikom, pa	sem	tudi zdaj spustil noge z roba ognjišča.
Tako pa	sem	.
Vidiš, trikrat	sem	že brala Zapiske iz mrtvega doma,
iz mrtvega doma, pa se mi zdi, da	sem	bila sama v Sibiriji; tolikokrat sem
sem bila sama v Sibiriji; tolikokrat	sem	prebrala Življenje svetnikov, da
‘Mislil je, da	sem	streljal nanj.
Videl	sem	svetle pene in mladike vrb, ki so se
»Ali ga ne bodo prekopali?«	sem	vprašal.
»Niso,«	sem	prikimal.
Prav dobro	sem	si zapomnila njegove besede, ko je
»Kje pa je zdaj?«	sem	vprašal.
Naslednji dan	sem	po kosilu šel k Obrekarju.
Šel	sem	po stezi ob Idrijci, po kateri je hodil
Videl	sem	takoj, da pri hiši ni gospodarja.
Ko	sem	prišel po Obrekarjevem vrtu, kjer je
kjer je bila steza skoraj zaraščena,	sem	se ustavil pod poznico, od koder je
Še preden	sem	stopil na dvorišče, se je zakadil vame
Obstal	sem	.
»Ali je to mladi Smukač?«	sem	vprašal.
»	Sem	.
Take oči	sem	že nekje videl.
Pogledal	sem	kvišku.
Pogledal	sem	Borisa.
»Videl	sem	ga.
In včeraj,«	sem	odgovoril.
»	Sem	,« sem prikimal.
»Sem,«	sem	prikimal.
Poslovil	sem	se od Borisa, od tega mladega orliča
Vračal	sem	se domov po drugem bregu Idrijce.
Potem	sem	si sezul čevlje in zabredel v hladno
Sredi reke	sem	obstal in pogledal naš dom.
Samo z njim	sem	se dobro razumela.
»Rekel	sem	, kdo bo danes plesal!« mirno ponovi
Samo v zgornjem kotu, od Vranjeka	sem	, plava jastreb v vedno bolj širokih
»Kakšno besedo da	sem	rekla?
Rekla	sem	:
»V petek	sem	bil pri njej,« se oglasi Okrogličar.
»Na kozo	sem	pozabila, na kure in na vodo.«
»Prenaglo	sem	se nagnila,« si je rekla, počepnila
»Joj, skoraj	sem	bila že odšla, pa te nisem niti za
»Jaz	sem	pa kopa, kaj?«
Seveda	sem	cela!« se spet zasmeje Prikrajarica
»No, toliko	sem	pa že še pri moči, da tudi živega petelina
Slišala	sem	, da se je tvoj rajnki potepin pritepel
»Karabinjerjem	sem	jih smuknil, ko so me gnali v kasarno
O, Moj Jezus, rekel	sem	, da bi plačali ... da bi obračunali ...«
»Z ušmi	sem	jo natlačil in jo poslal četnikom za
»	Sem	,« prikima Stane.
»No, živ	sem	in zdrav ... in veseli me, da ste tudi
»Rekel	sem	, da grem z njimi!« izbruhne Drejc in
»Sezula	sem	se, ker grem zadnjič po svoji zemlji.«
»Včeraj je bilo leto dni, odkar	sem	šel v partizane.
Star	sem	...«
»Mislila	sem	, da je Dragič ...
Videla	sem	ga ...«
»Daj	sem	!« mu ukaže Stane, mu vzame brzostrelko
»Vedela	sem	, da jih ne bodo.«
Prazen	sem	do dna!«
»Spomnila	sem	se ... tako si materi podobna ...«
Vse strojnice	sem	preštel!« se hitro oglasi Boris.
Saj	sem	vedel! ...« vzklikne z obupom in jezo.
Vse	sem	pripravil, da naskočim postojanko ...«
»	Sem	,« odločno odvrne Boris in zažari.
Ko	sem	bil zadnjič na javki, sta mi rekla,
Zdrav	sem	kot dren ... pa nimam ne žene ne otrok
»Saj	sem	zdrava,« hitro in z rahlo zadrego reče
»Pol leta	sem	sedel.
»Vedel	sem	, da si ti,« srečno zasope Boris.
»Drejc je rekel, da	sem	zdaj partizan in da boš ti skrbel zame
»Dočakal	sem	dočakal ...«
Videl	sem	samega sebe.
Stal	sem	nepremično v zgornjem koncu Melinskega laza,
Utripalo je naglo in glasno, zakaj čakal	sem	, čakal in strastno hrepenel:
»Videl	sem	ga!« sem si zmagoslavno oznanil, in
»Videl sem ga!«	sem	si zmagoslavno oznanil, in kamen mučnega
»Ali	sem	ga res videl?
Prevrgel	sem	se na postelji, se z dlanjo poribal
Stran!«	sem	zarohnel in zamahnil z roko, zakaj
Carlo Carniglia se je prikazal, brž ko	sem	izrekel njegovo ime.
po krivici, šteje za najgršega, kar	sem	jih kdajkoli videl.
a vita è mangiare e -« Spet	sem	zarohnel in zakrilil z rokami, zakaj
Široko	sem	odprl oči, da bi se popolnoma zdramil.
»To so živci,«	sem	zamrmral.
»Truden	sem	, izčrpan ...
O moj bog!«	sem	vzdihnil in se globoko zasmilil sam
Obrnil	sem	se v steno, se zvil v klobčič in trdo
A komaj	sem	začumel, se je Carlo Carniglia spet
Hotel	sem	ga odgnati, toda preden sem zbral dovolj
Hotel sem ga odgnati, toda preden	sem	zbral dovolj volje, da bi legel vznak
Izginil	sem	v grdem obrazu kakor v umazani peni.
Toda čeprav me ni bilo več,	sem	začutil, kako se pogrezam.
»Pa pojdimo h hudiču!«	sem	spustil zadnjo bilko.
In	sem	šel h hudiču.
Telebnil	sem	na dno prepada, dvajset let globoko,
A kljub vsej tesnobi v srcu,	sem	dobro vedel, da ne sanjam, temveč da
ter mi pokazal mračno podobo, kjer	sem	spet videl samega sebe.
Stal	sem	sredi celice in drhtel.
più mangiare ... e mai più -« Zatisnil	sem	si ušesa ter se skozi zakrižano in
grlu in pritiskati na senca, a vendar	sem	se obrnil in s prikritim upanjem povedal,
in s prikritim upanjem povedal, da	sem	sanjal o belem konju.
»Si,«	sem	zamrmral, sklonil glavo in nato z rastočim
nato z rastočim obupom popisal, kako	sem	v sanjah sanjal, da sem videl drveti
popisal, kako sem v sanjah sanjal, da	sem	videl drveti belega konja po zeleni
posredno, to se pravi v sanjah sanjati, da	sem	ga videl, zakaj sanje res nekaj pomenijo,
Obrisal	sem	si znojne obrvi in preklel svoj vestni
Carlo Carniglia je bil prvi jetnik, ki	sem	ga srečal v življenju.
Ko	sem	mu povedal, da so me prijeli zaradi
tako ogabne psovke in kletvine, da	sem	se tudi jaz tresel kakor šiba na vodi.
najraje pretepel, a da me ne bo, ker	sem	še preneumen.
Obstal	sem	pri vratih in gledal, kako je lovil
Premaknil	sem	se in plašno sedel na sprhnelo slamo.
sanje že takrat nisem verjel, zato	sem	se hotel zaničljivo nasmehniti, a se
Od tiste sekunde	sem	mislil samo o belem konju.
Izbral	sem	celo Melinski laz, kjer naj bi se mi
bi se mi v sanjah kazal, in ves dan	sem	trepetal, kaj bo, če se mi ne bo prikazal.
Komaj	sem	dočakal noč.
Legel	sem	in klical spanec, ki ga ni in ni bilo.
je naposled utrujenost le premagala,	sem	se mučil v polsnu:
sanjal	sem	, kako ne morem sanjati o belem konju,
morem sanjati o belem konju, čeprav	sem	ga razločno videl dirjati čez Melinski laz.
Tako	sem	se mučil teden dni.
V tridesetih letih	sem	pozabil marsikaj, a tistih mučnih sanj
zmeraj me preganjajo, posebno kadar	sem	telesno utrujen in v duši razrvan.
Ko	sem	bil v Rimu pri vojakih, so me hudo
vojakih, so me hudo prebutali, ker	sem	se podpisal, kot je prav, to se pravi
surove možgane: tako bom vsaj vedel, da	sem	Italijan.«
Hotel je s tem reči, da	sem	Nemec.«
»Saj	sem	ti že zadnjič povedal, da sem Čelarjev
»Saj sem ti že zadnjič povedal, da	sem	Čelarjev Venček.«
»Jaz	sem	ga aretiral in odgnal v Tolmin ...« je
»Takrat	sem	bil še karabinjer ...«
»Dva‐ajset let	sem	trpela ...
Tako pa	sem	trpela ...
In še vsak dan	sem	ve‐edela, da ti bom morala nekoč povedati
zdaj‐aj, ko je zadelo našo Zmago‐o‐o ...	sem	si morala olajšati ve‐est.«
»Jaz pa	sem	mislila, da bo vas vse raztrgalo.
In bog mi ne bo nikdar odpustil, ker	sem	to tudi želela potem ... potem ko je
»Ooo, saj	sem	molila, da bi me bog rešil tako pregrešnih
pregrešnih misli in želja, a medtem ko	sem	molila, sem venomer slišala svojo vest:
misli in želja, a medtem ko sem molila,	sem	venomer slišala svojo vest:
laže!‘, kajti globoko globoko notri	sem	šepetala, kakor bi bila tam še ena
Tekla sem v hram - saj veš, da	sem	prečepela na lesi vse hude noči - on
Ko	sem	bil zadnjič tam, sta mijavkali po trgovini
dolgo sta me vrtali s to cigarico, da	sem	kar naravnost pobaral Modrijana:
»Tako	sem	rekel!
Vsaj tako	sem	slišal zvoniti.«
O človeka moja, komaj	sem	ga potisnil v vlak!«
Vse	sem	pustil tam! je stokal in se oziral
Kar brez skrbi bodi: toliko	sem	že moža!
Vidiš, nemara	sem	trde besede, toda odkrite ... kakor se
»Vidiš, jaz	sem	že tak, da priznam, kar je res ... kajti
Poslušal	sem	z vso zbranostjo in tudi sam vneto
sam vneto govoril, kar nenadoma pa	sem	se zdrznil, kakor bi sama smrt švignila
Tudi sam	sem	se nasmehnil in nato brez besede zamahnil
Zdrznil	sem	se bil, ker sem se spomnil, kako je
Zdrznil sem se bil, ker	sem	se spomnil, kako je umrl Hotejčev Matic,
Na dušek	sem	zvrnil kozarec vina, da bi pregnal
Poslušal	sem	zelo napeto, toda pogovor se je kljub
gosto padale mimo mojih ušes; slišal	sem	jih prav razločno, razumel pa jih nisem
Stresal	sem	glavo, a bilo je vse zaman.
V mislih	sem	že videl veliko Hotejčevo izbo, sredi
trudil, da bi odgnal tiste oči, ker	sem	že prav dobro vedel, da jih ne bom
Zvrnil	sem	še kozarec vina, nato pa sem vstal,
Zvrnil sem še kozarec vina, nato pa	sem	vstal, da bi se poslovil.
»Grem,«	sem	zmignil z rameni.
»Ne, ideje nimam,«	sem	se nasmehnil.
naše besedno mojstrstvo zelo majhno,«	sem	rekel.
Napotil	sem	se proti domu, toda spotoma sem kljub
Napotil sem se proti domu, toda spotoma	sem	kljub vsemu sklenil, da bom skušal
»Je‐e‐ernejček, saj	sem	tiho.
»Jaz	sem	kriva! ... jaz sem kriva! ... jaz sem ga
»Jaz sem kriva! ... jaz	sem	kriva! ... jaz sem ga poslala v vas ...
»Jaz sem kriva! ... jaz sem kriva! ... jaz	sem	ga poslala v vas ...
Rekla	sem	mu, da bo jedel na Laznah ... in da bo
»Anca, saj	sem	samo malce pokusil.«
»Pa kaj to, če	sem	jaz huda!
mi nisi poslala niti krajcarja, zato	sem	pričakovala, da mi boš nekega lepega
Kar	sem	prislužila, sem vam prinesla!« je takoj
Kar sem prislužila,	sem	vam prinesla!« je takoj odvrnila Pepa,
»Slišal	sem	, slišal, da te je vzel na piko!« je
Šla	sem	ga mimo Štrukljevega senika sem, bila
Šla sem ga mimo Štrukljevega senika	sem	, bila sem ga že mimo sem ga bila, pa
mimo Štrukljevega senika sem, bila	sem	ga že mimo sem ga bila, pa sem se ga
Štrukljevega senika sem, bila sem ga že mimo	sem	ga bila, pa sem se ga ozrla se in sem
bila sem ga že mimo sem ga bila, pa	sem	se ga ozrla se in sem ga zagledala
sem ga bila, pa sem se ga ozrla se in	sem	ga zagledala sem.
se ga ozrla se in sem ga zagledala	sem	.
Začela	sem	ga teči sem, pa sem ga slišala sem,
Začela sem ga teči	sem	, pa sem ga slišala sem, kako je zakričal
Začela sem ga teči sem, pa	sem	ga slišala sem, kako je zakričal -
sem ga teči sem, pa sem ga slišala	sem	, kako je zakričal -
Tekla	sem	ga sem, pa ga nisem mogla nikamor ga
Tekla sem ga	sem	, pa ga nisem mogla nikamor ga nisem!
Samo sanjala	sem	ga sem, da me je napadel me ...
Samo sanjala sem ga	sem	, da me je napadel me ...
In vsa mokra	sem	ga bila sem od strašne groze sem, ko
In vsa mokra sem ga bila	sem	od strašne groze sem, ko sem se zbudila
mokra sem ga bila sem od strašne groze	sem	, ko sem se zbudila se ...«
ga bila sem od strašne groze sem, ko	sem	se zbudila se ...«
»Saj	sem	vedel, da si prismuknjena, toda da
»Tudi če	sem	ga trapasta sem, sem ga ženska sem!
»Tudi če sem ga trapasta	sem	, sem ga ženska sem!
»Tudi če sem ga trapasta sem,	sem	ga ženska sem!
sem ga trapasta sem, sem ga ženska	sem	!
»Temnikarica jim je povedala, da	sem	posvinjal mleko!« je prešinilo Matica.
»Po sončnico	sem	prišel,« je počasi povedal in v zadregi
»Sončnico	sem	ti obljubila.«
»Ker	sem	pozabil na Loputnika ...« je skesano
»Ti kar povej Loputniku, da	sem	šla.«
»Mislil	sem	, da si jo pobrisal.«
»Jaz	sem	kriva! ...
Jaz	sem	ga poslala v vas! ...«
Saj	sem	ti že pravil, kaj vse se je zgodilo
Pa tudi pozabil	sem	že,« se je lagal pob, ki bi očeta rad
Tudi jaz	sem	po svoje čudak.
napuh, češ glejte me, plačam za mašo, pa	sem	tako skromen, da niti ne povem, v kakšen
No, kje	sem	že bil?« se je vprašal in se prijel
In prepričan	sem	, da
In prepričan	sem	, da mu kaj takega ni prišlo niti na
Že prej	sem	rekel, da človeka ni lahko presoditi
Če bi bil utonil, bi se spomnil, saj	sem	bil star že sedem ali osem let, ko
Preklela	sem	te!’ ...
»Samo nisem slišal prav dobro, ker	sem	razmišljal o Ravničarjih.«
»O, jaz pa	sem	premišljal! ...« je vzdihnil oče in se
»Hočem reči, da	sem	premišljal o sebi, ko sem bil v tvojih
reči, da sem premišljal o sebi, ko	sem	bil v tvojih letih,« je rekel oče.
»Vidiš, jaz	sem	bil edini otrok.
Sam	sem	silil, drugi so ga silili, a vse je
Jaz pa	sem	bil prepričan, da nisem bil rojen za
In tudi otepal	sem	se ga.
Pasel	sem	skoraj do svojega dvajsetega leta.
Pasel	sem	naše in tuje; moja čreda je včasih
Vidiš, tako	sem	bil lahko pod Vranjekom od zore do
Polegaval	sem	, bral in bral, gledal po dolini in
In koliko	sem	jih tudi napisal! ...
Hočem reči, da	sem	jih napisal v glavi, v mislih!« je
»Kaj	sem	že hotel reči? ...
Hotel	sem	reči, da nisem samo bral.
Tudi učil	sem	se.
Vso	sem	premlel, vse sem prepisal.
Vso sem premlel, vse	sem	prepisal.
Na pamet	sem	jo znal tako rekoč ...
No, kaj bi govoril, sanjal	sem	in sanjal, kako bi se rešil našega
Pa tudi trezno	sem	razmišljal o tem.
Vidiš, tako	sem	sklenil, da se bom naučil orglanja
In naučil	sem	se.
Pa	sem	šel za delavca.
Mislil	sem	, da bo očeta zadela kap od sramote,
No, zaslužil	sem	šestdeset goldinarjev in si kupil star
Sam	sem	napel strune in začel brenkati.
Potegnil	sem	klavir na skedenj, si z deskami ogradil
Brenkal	sem	in čakal, da pojdem k vojakom.
Upal	sem	, da bom pogledal v svet in se česa
Če se je kdo veselil nabora,	sem	se ga jaz veselil.
Kaj	sem	hotel.
Vdal	sem	se v svojo usodo in začel kmetovati.
Najprej	sem	šel za pismonošo, potem sem vzel v
Najprej sem šel za pismonošo, potem	sem	vzel v najem majhno gostilno, odprl
vzel v najem majhno gostilno, odprl	sem	trgovino ... no, kaj bi govoril ...
vse	sem	poskusil ...
nisem ničesar dosegel, toda vsaj skušal	sem	nekaj doseči ... hotel sem nekaj biti
vsaj skušal sem nekaj doseči ... hotel	sem	nekaj biti ...
No, sicer pa	sem	že prej rekel, da mora biti človek
Vidiš, tisto	sem	jaz pisal ...
Sicer pa	sem	ti povedal samo zato, da boš vedel,«
Prvič	sem	se zbudil zdavnaj pred zoro, še sredi
Spal	sem	rahlo in zelo nemirno.
so ponoči skrbno bedela, in vselej	sem	vrgel kvišku glavo ter odprl utrujene,
Tudi zdaj	sem	sunkovito vrgel glavo kvišku in se
Ležal	sem	v nizki in ozki podstrešni čumnati,
Vprašujoče	sem	ostrmel, toda samo za hip, zakaj še
ostrmel, toda samo za hip, zakaj še preden	sem	se vprašal, kje sem, sem spoznal čumnato,
še preden sem se vprašal, kje sem,	sem	spoznal čumnato, okence in mesečino.
Nasmehnil	sem	se in svetla misel, ki je posvetila
Zaprl	sem	oči, srce in vse telo pa mi je prepojilo
močno čustvo mirne in čiste sreče, da	sem	si moral kar glasno povedati:
Vrgel	sem	se vznak in z lačno slastjo potegnil
Takoj	sem	začutil v žilah novo, opojno moč.
S prešerno radostjo	sem	prekrižal roke pod tilnikom ter se
dvignilo v tako visoko zanesenost, da	sem	s pristnim zanosom mladostnika, ki
	sem	vzdihnil.
Našel	sem	kraj...
Še tisti hip	sem	butnil vanjo.
Vrnil	sem	se, pa sem našel eno samo lastovko:
Vrnil sem se, pa	sem	našel eno samo lastovko: doma je naša
izpod cvetoče veje naše stare tepke, da	sem	obstal kakor vkopan.
Stresel	sem	z glavo, da bi odgnal ta spomin, toda
Jasno	sem	videl samega sebe, kako sem prišel
Jasno sem videl samega sebe, kako	sem	prišel okrog vogala in obstal sredi
Ozrl	sem	se v obleko, ki je kakor žalna zastava
Dve leti	sem	jo skrivala.
kurniku in na svinjaku, po vseh luknjah	sem	jo prekladala ...
tako debelo, saj ne boš uganil, zakaj	sem	jo tako skrivala!
Odkimal	sem	.
mirno rekel: ‘Anca, po Andrejeve cunje	sem	prišel.’
Zazeblo me je do kosti, toda prišla	sem	do sape.
	sem	rekla.
A ker ga nisem imela,	sem	tudi sama strupeno zasikala:
Sicer pa	sem	nekaj slišal, da jih sploh ne pokopavajo.
Tako divje je zaoralo v meni, da	sem	zrasla nadenj:
- To si mu dobro povedala, -	sem	izdavil.
Toda ko je izginil za hlevom,	sem	se začela tresti.
Poskrila	sem	očetove reči, ki so bile še kaj vredne.
obleko, ki je bil tako ponosen nanjo,	sem	prekladala iz kraja v kraj.
Prekladala	sem	jo in venomer trepetala zanjo.
Tudi po trikrat na dan	sem	šla
gledat, če je še tam, kamor	sem	jo bila skrila.
Porečeš mi, da	sem	stara trapa.
Ti mi kar reci, saj	sem	res!
Zdrznila	sem	se in izbuljila oči v temo.
Saj	sem	še isti hip vedela, da je to babja
Ti ne veš, kako	sem	se oprijela tiste misli!
Kar zravnala	sem	se!
In kadar	sem	srečala Martina, sem se mu v mislih
In kadar sem srečala Martina,	sem	se mu v mislih rogala in zanikavala
Zamaknil	sem	se v njen dolgi in rahlo ukrivljeni
Nato	sem	ji pogledal v oči.
- Seveda so neumne... -	sem	z muko pritrdil.
- To bo nemara res, -	sem	rekel.
- Vem, vem... -	sem	zamrmral.
‘Seveda	sem	lep!’
- Vem, vem ... -	sem	glasneje zamrmral, odločno odtrgal
Molče	sem	stopil čez prag.
	sem	rekel.
Harmonij	sem	mu očistila in namazala.
Prikimal	sem	in se zamaknil v harmonij, ki je stal
- Ne spominjam se, -	sem	se zlagal.
- Upam ... -	sem	se ji nasmehnil.
- Vidiš, vse	sem	lepo pripravila! -
- Na vse	sem	pomislila!
- Vidim, -	sem	ji pokimal.
- Nate	sem	pa pozabila!
- Saj	sem	res že kos tujca! -
	sem	se skušal nasmehniti.
Pomaknil	sem	se k harmoniju, potegnil s prsti po
Obrnil	sem	se in stopil po sobi.
Potrepljal	sem	razmajane stole po naslonjalih in z
Obstal	sem	nepremično.
Začutil	sem	, kako me počasi prevzema stari, močni,
Ozrl	sem	se in se zamaknil v starinsko stensko
- Čas ... -	sem	zamrmral in stopil k njej.
Z obema rokama	sem	jo ljubeznivo prijel za glavo in jo
- Sto let ... -	sem	ponovil, spet nagnil uro in pognal
Položil	sem	svojo vojaško torbo in brzostrelko
Jedel	sem	s težavo, a sem jedel, ker je teta
Jedel sem s težavo, a	sem	jedel, ker je teta stala zraven mene
Ko	sem	odložil vilice, se je spet živahno
- Seveda je, -	sem	prikimal in se hitro obrnil v temačno
- Truden	sem	, - sem potožil.
- Truden sem, -	sem	potožil.
Odmajal	sem	se po strmih škripajočih stopnicah
In res	sem	kmalu zaspal ...
Stresel	sem	glavo, si z obema rokama pokril obraz
	sem	pomislil.
Nato	sem	rekel tiho, a odločno:
	sem	zamrmral in zaprl oči.
A še tisti hip	sem	ga zagledal.
Prav razločno	sem	ga videl, kako gazi pred mano in s
Takoj začutim, da	sem	ga polomil.
Bral	sem	o tem.
Pa tudi o tem	sem	bral, da so take vojne pravične ...
Z obema rokama	sem	si pomel oči.
Nato	sem	začel naglo tipati okrog sebe, češ
češ kje imam sekiro, zakaj v dlaneh	sem	čutil mrzlo jeklo.
Otipal	sem	toplo odejo.
	sem	se ozmerjal in pogledal po čumnati.
Nehote	sem	se ozrl v vrata, češ tam stoji oče,
Pa	sem	takoj stresel z glavo, da ga res ne
	sem	si odločno rekel.
»Ni ga, čeprav	sem	ga videl še ta trenutek.
v tisti sneženi januarski noči, ko	sem	bežal od doma?
Takrat mi je bilo dvajset let, zdaj	sem	v petintridesetem! ...
Celo pozabil	sem	na lakoto in na obup in na druge tegobe
Jezno	sem	stisnil zobe in se prav ostro pokaral:
Ubogljivo in celo z rahlim občutkom sramu	sem	zatisnil oči.
In glej, videl	sem	, kako vstajajo armade ljudstva iz
Strmel	sem	v to pretresljivo in mogočno podobo,
Zadnje vrstice	sem	izgovoril glasno, verjetno celo patetično,
	sem	se ozmerjal.
	sem	zamrmral in stresel me je mraz.
	sem	mu rekel in mu položil roko na široko
- Že zdavnaj	sem	se pomiril.
Pogledal	sem	ga, on pa je samo še enkrat zagrčal,
je samo še enkrat zagrčal, češ kar	sem	mislil, sem povedal, in se lotil jedi.
enkrat zagrčal, češ kar sem mislil,	sem	povedal, in se lotil jedi.
In zato	sem	se kar oddahnil, ko je general potrkal
Velik	sem	, dvakrat, trikrat večji kakor v resnici.
Toda strašno	sem	gluh in trd, kakor bi bil iz lesa.
ukvarjam s svojim telesnim občutkom, ko pa	sem	vendar pravkar izvedel, da so mi ubili
izvedel, da so mi ubili očeta, ki	sem	nanj čakal dolgih petnajst let.
- Kdo	sem	? -
Kdo	sem	pravzaprav?
Ali	sem	sin, ki so mu ubili očeta, ali sem
sem sin, ki so mu ubili očeta, ali	sem	pisatelj, ki je zadovoljen, da lahko
- Ali	sem	naposled res to jaz ? -
Še	sem	ves gluh in trd, pa vendar vse vidim.
Prevrgel	sem	se na postelji in globoko zajel zrak,
in globoko zajel zrak, zakaj v sebi	sem	spet začutil obokano črno dvorano,
	sem	se vprašal.
	sem	rekel v opravičilo.
tistem stotisočglavem odposlanstvu	sem	zagledal tudi obraz svojega očeta.
zakaj bil je prav takšen, kakršnega	sem	zadnjič videl pred petnajstimi leti:
Gledal me je nekako v zadregi, vendar	sem	dobro vedel, da to ni zadrega, temveč
Zamaknil	sem	se vanj in čakal, kdaj bo po stari
»Res je, da	sem	star, toda ne tebe ne brata ni bilo
Sicer pa	sem	petindvajset let čakal na to uro.
in čustva so me vznemirila, a vendar	sem	spet začutil, kako veje od starih zidov
Z obema rokama	sem	prijel posteljo za stranice in krepko
Spomnil	sem	se, da je to dedova postelja, naša
	sem	zavzeto zašepetal in v hipu sem pozabil
sem zavzeto zašepetal in v hipu	sem	pozabil vse druge misli.
Zaprl	sem	oči in takoj sem zagledal drobno, dveletno
Zaprl sem oči in takoj	sem	zagledal drobno, dveletno dekletce,
	sem	rekel.
Trdo	sem	zamižal, da bi pogledal globlje v spomin,
To me je tako vznejevoljilo, da	sem	zamahnil z roko in prhnil:
	sem	ugibal.
Stresel	sem	glavo pred slabo mislijo, spet nejevoljno
Mislil	sem	, da bo zdaj Kadetka izginila iz mojih
»Koliko je bila pravzaprav stara, ko	sem	zbežal od doma?«
	sem	predel dalje.
gledala naravnost, tako naravnost, da	sem	včasih umaknil pogled.
Zmajal	sem	z glavo in se nejevoljno vprašal, zakaj
Sklenil	sem	, da ne bom več razmišljal o njej.
	sem	zamrmral.
Obrnil	sem	se v steno in odločno zamižal.
	sem	se vprašal.
več misliti, kakšna je, zakaj živo	sem	jo zagledal pred očmi.
Nasmehnila se je in videl	sem	, da ima tri jamice: na bradi, sredi
Pa ga nisem, zakaj gledal	sem	jo z nerazumljivim dopadenjem, nemara
gledal	sem	jo s hrepenenjem, ki sem ga poznal.
gledal sem jo s hrepenenjem, ki	sem	ga poznal.
In ko	sem	se tega zavedel, sem se šele začudil:
In ko sem se tega zavedel,	sem	se šele začudil:
Ko	sem	jo zadnjič videl, je bila še otrok.
	sem	se namršil, ker mi ni bilo prijetno
Grenko	sem	se nasmehnil.
	sem	zamahnil z roko,
Vzdignil	sem	se in sedel.
Poiskal	sem	cigareto in jo prižgal.
Takoj	sem	začutil rahlo vrtoglavico, zato sem
sem začutil rahlo vrtoglavico, zato	sem	vstal in stopil k okencu.
Naslonil	sem	vroče čelo na hladno mrežo in pogledal
Zamaknil	sem	se v to pokrajino, ki je bila polna
bolečina je bila pristna, zakaj pogreznil	sem	se v svojo mladost.
Skoraj v hipu	sem	bil ves zrahljan in nebogljen, ves
Zaslišal	sem	pritajene stoke in vzdihe, v nos mi
vonj, ki mi je bil znan, v srcu pa	sem	začutil čudno, nepojmljivo tesnobo.
Začudil	sem	se, toda zelo rahlo in iz nekakšne
Prav jasno	sem	ga videl, kako je strmel v noč, in
kako je strmel v noč, in prav razločno	sem	slišal, kako je trzal z nosom in polglasno
In slišala	sem	, kako je
Ta hip	sem	se spomnil, da moram še nocoj potegniti
Kar takole	sem	šel ob vodi, ob vodici, - je zamencal
- Saj, ob vodi	sem	šel, in ker me je zaneslo do Preseke,
šel, in ker me je zaneslo do Preseke,	sem	stopil še teh pet korakov, da ti rečem
Zelo	sem	daljnoviden.
- Tudi jaz	sem	daljnoviden!
- Seveda	sem	bil namenjen, samo nisem vedel, če
	sem	mu zagrozil.
O, nikar ne misli, da	sem	lahko izgovoril ti dve besedi.
ko	sem	jo silil in silil, mi je takole rekla:
- Tudi sam	sem	ji tako rekel.
‘Hodila boš k zdravniku,’	sem	ji rekel, ‘pa čeprav bi moral denar
- Nemara ni bilo prav, ker	sem	ti to povedal, - se je spet oglasil
Slišal	sem	, da je ravnatelj Furlan in da ni slab
- Saj	sem	samo tako rekla ... zato, ker si tako
- Kar pa se mojega imena tiče,	sem	Podzemljič zato, ker sem iz Podzemlja.
‘Hočete reči, da	sem	prišel iz pekla,’ pravim, ‘zakaj ta
naj bom,’ pravim, ‘meni je prav, da	sem	takšen, kakršen sem.
‘meni je prav, da sem takšen, kakršen	sem	.
- O, bil	sem	, bil! -
našega gospoda Boga mislim, ženska	sem	in ne baba, in če sem gosposka, bom
mislim, ženska sem in ne baba, in če	sem	gosposka, bom sama dajala odgovor na
- Zajtrk	sem	prinesla ... - je povedala Kadetka in
	sem	se tako nestrpno vprašal, da sem se
sem se tako nestrpno vprašal, da	sem	se s tem vprašanjem vrnil v sedanjost.
Pri okencu v čumnati	sem	spet slonel jaz, petintridesetletni
Pritisnil	sem	čelo k mreži in svetlo pogledal v noč,
v noč, da bi našel tisto vrbo, ki	sem	jo zadnjič videl pred petnajstimi leti.
S pogledom	sem	premeril vse razdalje in ugotovil,
»Glej, glej,«	sem	si rekel, »Idrijca jo je izruvala in
Zbudil	sem	se precej zgodaj, a vendar kasneje
Takoj	sem	se hotel pognati kvišku, ker sem se
Takoj sem se hotel pognati kvišku, ker	sem	se ustrašil, da sem zaspal.
pognati kvišku, ker sem se ustrašil, da	sem	zaspal.
Vzdignil	sem	se na komolce in se začudil, zakaj
požirkom vrele kave, a še tisti hip	sem	se spomnil, da je bil včeraj zadnji
Ob tisti misli	sem	začutil, kako je moje telo izmučeno
Saj	sem	devet dni zapovrstjo vsako jutro vstal
se peš napotil v Tolmin, popoldne pa	sem	se peš vračal, to se pravi, da sem
sem se peš vračal, to se pravi, da	sem	vsak dan premeril skoraj petindvajset
- Vseh moči je enkrat konec, -	sem	zamrmral, a še tisti hip sem se spomnil,
konec, - sem zamrmral, a še tisti hip	sem	se spomnil, da moram iti na Banjško planoto,
	sem	se vprašal.
- Seveda pojdem, -	sem	zamrmral.
- Mama dremlje ... -	sem	zadovoljno pomislil.
Spomnil	sem	se, kako sem sinoči, ko sem se bil
Spomnil sem se, kako	sem	sinoči, ko sem se bil vrnil iz Tolmina,
Spomnil sem se, kako sem sinoči, ko	sem	se bil vrnil iz Tolmina, stopil k njej
Tolmina, stopil k njej ter ji povedal, da	sem	srečno prestal vse izpite, in kako
Prav kmalu	sem	slišal, kako so mlajši trije otroci
	sem	pomislil.
Takoj	sem	se vzdignil na komolce.
Sicer pa	sem	ga odklenil, da je šel z malimi tremi.
Slišal	sem	, da se je vrnil v sobo k mami.
Zaprl	sem	oči.
Začutil	sem	šumečo omotico.
Mislil	sem	, da bom takoj spet zadremal, pa sta
Hotel	sem	vstati, da bi ju pognal skozi okence,
vstati, da bi ju pognal skozi okence, pa	sem	obležal nepremično, ker sem se prav
okence, pa sem obležal nepremično, ker	sem	se prav v tistem hipu spomnil, da je
tistem hipu spomnil, da je včeraj, ko	sem	se srečal z mlado branjevko iz Brd,
tako brnela popoldanska vročina in da	sem	bil prav tako omotičen.
Ko	sem	se včeraj po opravljenih izpitih vračal
opravljenih izpitih vračal iz Tolmina,	sem	se na Stopcu zleknil v kostanjevo senco
Pokril	sem	si z robcem oči in zadremal.
Zdramil	sem	se sunkovito in planil kvišku, ker
se sunkovito in planil kvišku, ker	sem	začutil nekaj mrzlega za vratom.
Hud nisem, toda srajca bo umazana, -	sem	v zadregi zamrmral in segel z roko
- Bom že sam, -	sem	zamrmral.
bil odmaknil, pa me je bilo sram, ker	sem	vedel, da bi se mi Brika smejala.
Počakal	sem	, da mi je pobrala vse češnje izza srajce.
Naglo	sem	se obrnil v stran, ker sem se jezil
Naglo sem se obrnil v stran, ker	sem	se jezil sam nase, da ji tako poslušno
Molčal	sem	in v zadregi brskal po žepih.
Samo z nosom	sem	trznil in si vrgel lase s čela.
Mudi se mi, -	sem	rekel in stegnil roko po svojem nahrbtniku.
Toda stegnil	sem	se tako nerodno, da sem izgubil ravnotežje
Toda stegnil sem se tako nerodno, da	sem	izgubil ravnotežje in omahnil na hrbet.
Obležal	sem	.
Vstati nisem maral, ker	sem	se bal, da bi se mi Brika še bolj smejala.
Stresel	sem	glavo in sedel.
	sem	vprašal.
In tisti hip me je prešinilo, da	sem	res zelo nesrečen.
- Zdaj bom pa šel, -	sem	rekel in pograbil nahrbtnik.
- Dve uri, -	sem	prikimal in vstal.
	sem	odkimal in se odmaknil za korak.
	sem	vztrajal, toda premaknil se nisem.
Kakor začaran	sem	gledal, kako so njene bele roke naglo,
rahlo grabile češnje, in še preden	sem	se dobro zavedel, sem že držal papirnato
in še preden sem se dobro zavedel,	sem	že držal papirnato vrečko v rokah.
- No, pa hvala ... -	sem	zamrmral in se obrnil, ker me je bilo
In res	sem	dobro hodil, saj sem hodil hitro, kolikor
In res sem dobro hodil, saj	sem	hodil hitro, kolikor so me le nesle
Češnje	sem	držal pred sabo, kakor bi nesel jajca,
	sem	v mislih kar nenadoma zaslišal razkričani
Stresel	sem	glavo in nagonsko stopil na
Bilo me je celo tako sram, da	sem	naglo krenil naprej.
Sklenil	sem	, da jih ponesem domov in da jih dam
Toda do doma	sem	še najmanj desetkrat stopil na rob
najmanj desetkrat stopil na rob ceste, a	sem	se zmeraj premislil in jih nisem odvrgel.
Tako	sem	prišel do Preseke, to se pravi na ovinek,
Tam	sem	se ustavil in se še enkrat zagledal
Vprašali me bodo, kje	sem	jih dobil.
Ob tisti misli	sem	kar zardel in smuknil s kolnika.
Kakor tat	sem	se skozi gosto jelševje pretaknil do
In ko	sem	to opravil, me je bilo šele resnično
Pogledal	sem	v mokri pesek, ki je bil rdeč od živega
bil rdeč od živega soka, in ogledal	sem	si podplate svojih čevljev, ki so
Naglo	sem	se sezul, opral čevlje in jih položil
Sedel	sem	na skalo, se zamaknil v bistro vodo
bistro vodo ter si bridko očital, da	sem	zagrešil zelo grdo dejanje.
Obrnil	sem	se na postelji, odprl oči in se ozrl
Slišal	sem	, da je oče stopil v sobo k mami, da
Slišal	sem	, kako je oče šel iz sobe, kako je šel
-	Sem	, - sem šepnil in planil na komolce.
- Sem, -	sem	šepnil in planil na komolce.
Tako sunkovito	sem	se pognal kvišku, da se mi je zavrtelo
Naslonil	sem	se na zid in počakal, da je vrtoglavica
Nato	sem	se začel spuščati po stopnicah v vežo.
Ko	sem	stopil s stopnic, je oče obema položil
Vedel	sem	, da čaka, kdaj se bodo vrnili najmlajši
Videl	sem	, kako so se veselo spustili v tek,
spustili v tek, ko so ga zagledali, videl	sem	, kako je počepnil in razširil roke,
Ko so prišli do hleva,	sem	stopil od okna in se še enkrat ozrl
ležala med cvetjem in svečami, nato pa	sem	se obrnil in se pognal po stopnicah
Dokler je bila na mrtvaškem odru,	sem	le poredkoma prišel iz čumnate.
Ležal	sem	na postelji ter ure in ure strmel v
ter ure in ure strmel v strop, ki	sem	ga bil v jeseni prekril z belo lepenko,
spregatvami latinskih glagolov, da	sem	jih lahko ponavljal leže in ob vsakem
Tudi tista dva dni	sem	jih večkrat nehote ponavljal, kakor
jih večkrat nehote ponavljal, kakor	sem	prav tako nehote vlekel na ušesa sleherni
Slišal	sem	strahotno, votlo padanje desk, ki jih
krsto ter jih spuščal na dvorišče, nato	sem	slišal rezko sikanje njegove žage
Slišal	sem	prekladanje posode v kuhinji, žvenket
Slišal	sem	ljudi, ki so prihajali in odhajali;
so prihajali in odhajali; spoznaval	sem	jih po glasu, po hoji, po kašlju, po
Vse	sem	slišal.
Toda bili so trenutki, ko	sem	tudi vse videl, kakor bi bila hiša
Videl	sem	vse in vse hkrati.
Videl	sem	mamo na visokem mrtvaškem odru sredi
Videl	sem	dekleta, ki so v veži pletla vence.
Videl	sem	ženske, ki so se zbirale v kuhinji,
Videl	sem	otroke, ki so se tiščali svojih mater,
Videl	sem	starejše možakarje, ki so se bili
Videl	sem	mlajše može in fante, ki so v polkrogu
Videl	sem	ljudi, ki so prihajali z obeh strani,
Vse to	sem	slišal in videl.
In videl	sem	tudi samega sebe, kako vznak ležim
bridkostjo, ki mi je lomila čeljusti,	sem	si očital, da me mamina smrt ni vsega
Vprašal	sem	se, če moje srce res ne premore resnično
Tako	sem	preživel do torka zjutraj.
K pogrebu nisem šel, ker	sem	bil precej slaboten, pa tudi zato ne,
do groba, mi je bilo vendar prav, da	sem	lahko ostal doma.
Stal	sem	pri oknu v izbi in gledal, kako so
Čakal	sem	, kdaj se bo spet prikazala na Preseki.
Čakal	sem	dolgo.
In tedaj	sem	začutil, kako se je nekaj s tako sunkovito
Z rokami	sem	se uprl v okno in se zastrmel v Preseko.
Ne vem, kako dolgo	sem	tako stal pri oknu.
Zdrznil	sem	se in se prestrašeno ozrl, ker sem
sem se in se prestrašeno ozrl, ker	sem	bil prepričan, da sem sam v hiši.
prestrašeno ozrl, ker sem bil prepričan, da	sem	sam v hiši.
No, pa	sem	ostal, - mi je prijazno pokimal sosed
- Mhm, -	sem	zamrmral.
- Z njim	sem	prišla ...
Stopil	sem	od okna in oba sta se mi umaknila.
Čeprav	sem	imel Trnarja zelo rad, mi ni bilo všeč,
Že	sem	se nameril po stopnicah, da bi se zaprl
da bi se zaprl v svojo čumnato, pa	sem	sprevidel, da bi bilo res grdo, če
Vzel	sem	odejo, jo pogrnil po skrinji v veži
mehkega srca, celo preveč mehkega, saj	sem	večkrat slišal reči:
Oddahnil	sem	se, ker sem bil spet sam, toda komaj
Oddahnil sem se, ker	sem	bil spet sam, toda komaj sem se oddahnil,
se, ker sem bil spet sam, toda komaj	sem	se oddahnil, že sem začutil prejšnji
sam, toda komaj sem se oddahnil, že	sem	začutil prejšnji neznani nemir.
Zamaknil	sem	se v lesketajoče se kapnike saj, ki
In da res ne bi mislil,	sem	napeto prisluhnil, kaj se dogaja za
Slišal	sem	, kako se je sosed Trnar s starčevskim
- Kdo pa ti je rekel, da	sem	dober človek?
A da ji ne boste povedali, da	sem	vam to povedala! ...
Razumel	sem	samo Trnarja, ki ji je dokaj glasno
baba kaj regljala, ji kar povej, da	sem	te jaz poslal.
Slišal	sem	, kako je stekla okrog hiše.
	sem	pomislil.
Ko	sem	še bosopet hodil v ljudsko šolo, sem
sem še bosopet hodil v ljudsko šolo,	sem	se zelo rad pritihotapil za njim, mu
marsikatere življenjske modrosti, ki	sem	jo skrivaj slišal iz ust tega dobrega
	sem	jo tolažil.
Jaz pa ... hm ... jaz	sem	delal ... in kadar sem sedel k njej,
pa ... hm ... jaz sem delal ... in kadar	sem	sedel k njej, mi je jezik otrpnil,
Prav dobro	sem	vedel, da bo živela še leto dni, nemara
No, potem	sem	ji pa sam pripeljal fante v hišo ...
‘Tako je, tako,’	sem	jim odgovarjal.
Neko nedeljo pa	sem	rekel:
‘Kaj bom hud,’	sem	rekel, čeprav me je stisnilo pri srcu.
Tudi sam	sem	skušal biti dobre volje, pa ni šlo.
Zato	sem	rekel, da moram na Pečine zaradi neke
Pa	sem	šel samo na skalo nad hišo, legel pod
In bolj ko	sem	razmišljal, manj sem razumel ...
In bolj ko sem razmišljal, manj	sem	razumel ...
Ko	sem	slišal, da so odšli, sem se vrnil v
Ko sem slišal, da so odšli,	sem	se vrnil v hišo.
‘Ne, nisem jim rekel,’	sem	rekel.
‘Po ovinkih	sem	nemara res rekel,’ sem priznal.
‘Po ovinkih sem nemara res rekel,’	sem	priznal.
‘Takšen	sem	,’ sem rekel.
‘Takšen sem,’	sem	rekel.
‘Saj vem,’	sem	rekel.
‘Ker	sem	te imel rad.’ -
In poglej, tudi to	sem	ti vnaprej povedala, da ne bo otrok.’
‘No, jih pa ne bo,’	sem	rekel, čeprav sem zmeraj mislil na
‘No, jih pa ne bo,’ sem rekel, čeprav	sem	zmeraj mislil na otroke.
‘Da ti ne bo tako dolgčas,’	sem	rekel.
‘Prav zato, ker te imam rad,’	sem	rekel.
‘Seveda mi je hudo,’	sem	priznal.
‘Strašna	sem	!
Grda	sem	!
Hudobna	sem	!
‘Saj te nimam več rad,’	sem	rekel.
Vso zimo so prihajali, jaz pa	sem	vso zimo hodil s krampom v gmajno.
Vse grme	sem	izkopal.
Zato	sem	tisto pomlad kupil še eno kravo.
-	Sem	, - je zazvenel Kadetkin glas.
- Tukaj, -	sem	se oglasil.
Veš, češnje	sem	ti prinesla.
Sama	sem	jih nabrala.
- Mhm ... -	sem	zamrmral, toda češenj se nisem dotaknil.
Prisluhnil	sem	.
Tista, ki	sem	jo kupil tisto pomlad, je šla k mesarju
Pokopal	sem	jo ...
Ko	sem	stal ob grobu, sem mislil, da me bo
Ko sem stal ob grobu,	sem	mislil, da me bo konec ...
Še huje pa je bilo, ko	sem	se vrnil domov in sem v izbi zagledal
pa je bilo, ko sem se vrnil domov in	sem	v izbi zagledal prazen mrtvaški oder.
Slišal	sem	, kako se je postavil na noge.
	sem	prestrašeno vprašal in kar planil pokonci.
Oddahnil	sem	se in takoj vstal.
Potegnil	sem	železno samokolnico iz klonice in zavil
Oziral	sem	se okrog sebe.
Ko sva šla mimo drenovega grma,	sem	se spomnil, kako živo so se tukaj pogovarjali
je minilo šele štirinajst dni, odkar	sem	tu kosil travo, ponavljal za izpite
	sem	zamrmral.
- Nič, nič ... -	sem	zmajal z glavo in potisnil samokolnico
	sem	zmignil z rameni.
Jutri pojdeva, -	sem	ji prikimal, zakaj prav tisti hip mi
Vzel	sem	lopato in začel plati mivko.
Kadetki pa	sem	rekel, naj gre k potoku po nekaj listov
Ozrl	sem	se.
obiskovali vse slovenske dijake, toda zdaj	sem	takoj začutil, da ne prihajajo samo
Bili so trije in med njimi	sem	spoznal brigadirja.
- Dober dan, -	sem	zamrmral.
- Po mivko	sem	prišel, - sem rekel.
- Po mivko sem prišel, -	sem	rekel.
	sem	komaj izdavil s suhim grlom.
	sem	se skušal začuditi z narejeno nedolžnostjo,
	sem	se spet skušal nedolžno začuditi.
priti po vas že v nedeljo zvečer, pa	sem	spričo materine smrti prizanesel s
	sem	nehote zamrmral.
Molčal	sem	.
Šele pri mlinu	sem	se spomnil Kadetke.
Ozrl	sem	se.
Ko smo prišli okrog ovinka in	sem	na produ zagledal razdrto posteljo
In takoj nato	sem	se spomnil očeta, sester in bratov.
	sem	se obrnil k brigadirju.
veste, oče bo zdaj že doma in zakaj, -	sem	začel jecljati.
	sem	zaprosil.
Ko smo bili že mimo hleva,	sem	v mislih prav jasno videl, kako vsi
Nehote	sem	se ozrl.
Oddahnil	sem	se.
spet stisnilo pri srcu, zakaj zdaj	sem	prav dobro vedel, da se bom gotovo
- Nič hudega ne bo, -	sem	rekel, ko sta me karabinjerja gnala
Vedel pa	sem	, da je slutil moje delo in da se je
	sem	rekel kar se je le dalo brezbrižno.
Še enkrat	sem	se ozrl, da bi odnesel s sabo vse
In tedaj	sem	spet zagledal Kadetko.
	sem	se ji nasmehnil.
- Nič ne maraj, -	sem	rekel.
	sem	vprašal.
Ko sva že imela vsak svoj šopek in	sem	jo začel priganjati domov, je silila
	sem	vprašal.
	sem	rekel.
takrat pod policijskim nadzorstvom in	sem	moral biti o mraku že doma, drugič
Ubral	sem	za njo.
	sem	se začudil.
	sem	se še bolj začudil.
- Ali	sem	mu kaj podobna?
Pa	sem	mu podobna, ker mami nisem.
Spomnil	sem	se Justininih las.
	sem	rekel.
- Saj se pogovarjam, -	sem	rekel.
	sem	zamahnil z roko in trdo zakorakal po
	sem	zamahnil z roko.
	sem	odbil precej trdo in se zapodil kar
Ustavil	sem	se na Dolenji Travni.
Tam	sem	se zmeraj ustavil, da sem se zviška
Tam sem se zmeraj ustavil, da	sem	se zviška še enkrat ozrl po dolini.
	sem	se otresel. -
	sem	rekel.
	sem	jo prekinil.
	sem	se nasmehnil.
- Naša Ivana pravi, da	sem	neumna.
	sem	se otresel in se spustil po vijugasti
	sem	rekel in se pognal po strmem brdu naravnost
Ustavil	sem	se šele pri zeleniki na polici nad
takim zaletom pridrvela po strmini, da	sem	jo z obema rokama komaj ujel.
	sem	naveličano zamahnil z roko.
	sem	prestrašeno vzkliknil.
	sem	rekel jezno in vznemirjeno.
	sem	ponovil s skrhanim glasom.
Prizadelo me je tembolj, ker	sem	se začudil, zakaj o tem še nisem razmišljal.
	sem	se vprašal v mislih.
Nato pa	sem	zamahnil z roko in glasno rekel:
se bova pogovarjala, kako je bilo, -	sem	odsotno ponovil njene besede in se
»In vrnil	sem	se!«
	sem	glasno rekel, si prižgal cigareto in
»Vrnil	sem	se! ...
	sem	skoraj slovesno prikimal tej resnici.
»Eh, ti šema modroslovna!«	sem	se udaril po čelu.
»Spet	sem	se po nepotrebnem zaprispodobil!
Na, lep glagol	sem	zvaril!
Govoril	sem	o vejah, na deblo pa sem pozabil.
Govoril sem o vejah, na deblo pa	sem	pozabil.
Takšen	sem	: lasje so se mi zredčili, trzavi nos
Dolga leta	sem	kolovratil po bučnih velemestih ter
Tako	sem	se malce obrusil in izgladil.
odkrito priznal, da ni bilo prijetno, ko	sem	to spoznal.
Presneto hudo je bilo, ko	sem	z mehkih sanjskih poljan telebnil na
na trda tla, a bilo je zdravo, ker	sem	se dodobra pretresel in se - zbudil.
Še zmeraj mislim, in tudi čutim, da	sem	sredi mladosti: vsako jutro mi pade
Šele ko so vrata zaškripala,	sem	se zdramil in sprevidel, da me spomini
Zadržal	sem	dih in samo za hip pomislil, nato pa
dih in samo za hip pomislil, nato pa	sem	se ves predal svojim čustvom, češ nocoj
Tiho	sem	se splazil skozi sobo, kjer je ležala
Zamajal	sem	se na pragu, ker je svetla, gosta noč
Prijel	sem	se za režance in jo zajel s polnimi
Pogledal	sem	v nebo: tam je bilo zvezd, svetlih
In stopil	sem	tja.
Najprej	sem	se ozrl proti Krnu; v mesečini je bil
	sem	mu rekel in nato pogledal v gorenji
Zamaknil	sem	se v to podobo velikanske klečeče ženske
Začutil	sem	, kako se mi je zemlja izmaknila izpod
zemlja izmaknila izpod nog, postajal	sem	nekam lahak in vrtoglav, kakor bi se
se mi bližala omedlevica, a vendar	sem	jasno videl samega sebe, kako stojim
je moje obzorje širilo in širilo, da	sem	videl vso dolino in vse gore, za gorami
stiskalo kakor v hudih sanjah, a vendar	sem	s to trpko‐sladko bolečino v sebi z
Trznil	sem	, se pri priči znašel na tleh in se
	sem	rekel nejevoljno, skoraj srdito.
»Pa tudi ti,	sem	mislila, boš bolj rahlo spal.
No, in če že greš od hiše,	sem	mislila, ne hodi brez tega,«
Šele tedaj	sem	opazil, da je v naročju držala mojo
	sem	zamahnil in ji potegnil brzostrelko
	sem	rekel prijazno, da bi jo udobrovoljil.
Nato	sem	pogledal po grapi, kakor bi se hotel
	sem	dejal.
	sem	pokimal.
Vsi partizani, kar	sem	jih srečala, so se pridušali, da po
»V partizanih	sem	se presneto slabo narogovilil.
Prišel	sem	prepozno.«
»Ampak ne zdaj!«	sem	jo prekinil, ker sem se ustrašil njenega
»Ampak ne zdaj!« sem jo prekinil, ker	sem	se ustrašil njenega ‘od začetka’.
Naglo	sem	stopil v vežo, a na stopnicah sem obstal
Naglo sem stopil v vežo, a na stopnicah	sem	obstal in vprašal:
	sem	rekel in se podvizal po stopnicah.
Prislonil	sem	brzostrelko za vrata in spet legel.
Potisnil	sem	glavo pod odejo, kakor jo ptica potisne
Trdo	sem	zamižal in sklenil, da ne bom nič mislil,
Obrnil	sem	se v steno, toda moja domišljija je
Bile so jasne in tako žive, da	sem	še enkrat doživljal vse, kar sem doživel
da sem še enkrat doživljal vse, kar	sem	doživel v prvi svetovni vojni.
Stisnil	sem	se v zdič in od tam gledal deda s strahom
- Ne dam in ne dam, dokler	sem	gospodar!
Bal	sem	se ga, a hkrati se mi je tako smilil,
Skočil	sem	v kuhinjo po mamo.
Ah, kako iz srca	sem	si želel, da bi se ves polomil in pobil.
Udaril	sem	po oknu in zaškripal:
Ko me je izpustila,	sem	molče gledal naše krave, ki so šle
Takrat	sem	dvignil oči s knjige in pogledal skozi
Saj	sem	se v vodi rodil tako rekoč.
- Saj	sem	slišal, - se je zravnal ded, potrepljal
bilo, nisem natančno vedel, čeprav	sem	zaradi tega večkrat prebral v sv. pismu
sv. pismu o teh dveh mestih, čutil pa	sem	, da se tam godi nekaj grdega in pregrešnega
godi nekaj grdega in pregrešnega in	sem	zato pričakoval, da bo nekoč tudi Vojnačevo
Toda kadar	sem	šel mimo, v Okroglik ali na Zavogal,
šel mimo, v Okroglik ali na Zavogal,	sem	se skoraj vselej ustavil, čeprav nisem
ustavil, čeprav nisem prestopil praga, ker	sem	se bal.
Obstal	sem	pod velikim orehom na dvorišču, kjer
Vrata so bila na stežaj odprta, da	sem	razločno videl v obokano, sajasto kuhinjo,
- Nič ... -	sem	zmignil z rameni, ne da bi odtrgal
Skočil	sem	na noge in užaljeno rekel:
	sem	odbil.
Ozrl	sem	se proti hiši.
Naglo	sem	odkimal, togotno stisnil zobe ter jo
To strahotno latinsko besedo	sem	večkrat bral v sv. pismu, a je še nisem
Vedel	sem	, da pomeni »Poberi se!«, toda zdela
	sem	široko odprl oči.
V sebi	sem	priznal, da je v mestu sicer lepo živeti,
domišljiji, je bila tako čudovita, da	sem	kadeta raje obdržal na njej.
jedel z nekakšno sveto zbranostjo, kar	sem	dobro razumel, saj so vendar vse tiste
Večkrat	sem	naletel nanj pri Vojnačevih, a nikdar
prvič, ker nisem nikdar povedal, da	sem	bil pri Vojnačevih, drugič pa, ker
bil pri Vojnačevih, drugič pa, ker	sem	se bal, da bi ded kadeta nagnal.
naporno, pač pa tako dolgočasno, da	sem	se razveselil celo Trnarjeve Katre,
Otepal	sem	se in se otepal, dokler mi ni nekega
Takoj	sem	začel listati po njej, toda Katra mi
- Na Slemenih sem ga bila	sem	... - je povedala Katra v svojem svojevrstnem
- Nekaj	sem	ga nabrala ga ... - je zastokala Katra
Lačna	sem	ga sem pa sem se ga spomnila na štruklje
Lačna sem ga	sem	pa sem se ga spomnila na štruklje se.
Lačna sem ga sem pa	sem	se ga spomnila na štruklje se.
Tudi tam	sem	se ga zjokala se ...
- Kaj me bo sram me, če	sem	bolna sem ... - je zastokala Katra in
- Kaj me bo sram me, če sem bolna	sem	... - je zastokala Katra in počasi spustila
Zmignil	sem	z rameni in se v zadregi začel vneto
Pobral	sem	Katrino težko košaro in sva šla.
	sem	rekel. -
- Brala	sem	ga, da ga potovke imajo jerbas ga.
	sem	odkimal.
Ko	sem	zadnjič pri tebi odprl ‘Črno ženo’,
zadnjič pri tebi odprl ‘Črno ženo’,	sem	videl narisanega nekega možička, ki
- Tako piše, -	sem	pritrdil.
- Novo knjigo	sem	kupila sem.
- Novo knjigo sem kupila	sem	.
Odgrnil	sem	košaro in zagledal na jajcih že precej
- Ne, -	sem	odkimal, - ‘Sv. Genovefa’ me ne zanima
‘Sv. Genovefa’ me ne zanima preveč, ker	sem	o njej že bral v ‘Življenju svetnikov’.
Preštela	sem	strani sem.
Preštela sem strani	sem	.
	sem	poskočil.
	sem	se uprl.
Ker pa	sem	imel sedem poti že v dobrem in ker
trenutno nisem imel nobenega branja,	sem	pri priči vzel ‘Sv. Genovefo’.
	sem	takoj obljubil, čeprav je bila ta obljuba
se mi njene knjige tako gabile, da	sem	jih držal samo z dvema prstoma.
	sem	odločno rekel in se obrnil.
	sem	zakričal v odgovor.
	sem	ji pomahal s knjigo in se spustil v
Na Vrtači	sem	‘Sv. Genovefo’ zataknil v rogovilo
Resnično	sem	se trudil, da ne bi poslušal, a kljub
trudil, da ne bi poslušal, a kljub temu	sem	ujel nekaj grdih besed, ki so mi bile
Vedel	sem	, da so bile namenjene mami, zato sem
sem, da so bile namenjene mami, zato	sem	bil užaljen in jezen hkrati.
Prav zato	sem	bil tudi zelo hvaležen Tasiću in Kojiću,
V tisti bežni sekundi pa	sem	le videl, da sta v lazu ležala kadet,
bila v njej zataknjena ‘Sv. Genovefa’,	sem	lahko od strani pogledal proti lazu.
Vedel	sem	, da mi ne bi dala odgovora, zato sem
sem, da mi ne bi dala odgovora, zato	sem	molčal.
Čutil	sem	, da je kadet zagrešil nekaj grdega,
Takoj	sem	sklenil, da ga zvečer ne bo k nam.
Vedel	sem	, da se je kadet pregrešil, toda kljub
Od tistega dne	sem	ga le redkokdaj videl.
sestra in brat sta se tako jokala, da	sem	se lahko neopaženo izmuznil iz kuhinje,
Gledal	sem	po državni cesti in po Modrijanovem
To se mi je zdelo čudno, zato	sem	priostril pogled.
ki je poblisnila v soncu ... sklonil	sem	glavo, si zatisnil ušesa in trdo zamižal.
Strela nisem slišal, pač pa	sem	slišal, kako so zazvenela stekla v
Čudno pa je bilo, da se jaz, ki	sem	tako od blizu videl na smrt obsojenega
Spustil	sem	se po vrtu.
Tekel	sem	, kolikor so me nesle noge, kajti otrok
Ko	sem	planil pred babico Terezijo in bruhnil
Ko je vstala in odhajala domov,	sem	ji nesel košaro presušenega komisa,
Rekel	sem	, da ni nobene ženske v hiši ...
- Seveda govori, -	sem	posegel vmes.
pribito, zato ga nismo odprli, odkar	sem	pomnil.
Težko	sem	pogoltnil grižljaj in vprašal:
	sem	vprašal.
V duhu	sem	takoj zagledal tri majhne, blede in
Vprašujoče	sem	pogledal deda, ded pa je vzel pipo
Slonel	sem	ob končnici, stegoval vrat in skozi
Strmel	sem	v visoke valove in čakal, kdaj bodo
Zdaj	sem	nagnal Vojnačevo Katro v Podmelje.
Še jaz	sem	opazil, da nista bila več tako strašno
- Vse življenje	sem	vojak.
- Vojak	sem	in moja služba je stokrat težja od
Toda jaz	sem	dva: na cesti sem stražmojster, doma
Toda jaz sem dva: na cesti	sem	stražmojster, doma pa Dominik Testen.
Gledal	sem	ga nenavadno pozorno, kajti še nikoli
Zdaj pa	sem	v duhu videl Testena, kako vznak leži
	sem	vzkliknil in jo naglo pobrisal iz sobe.
Vrtel	sem	se po hiši in se globoko sklanjal skozi
Zazeblo me je pri duši, ker	sem	šele zdaj
razumel pomen njegovih besed in	sem	jim tudi verjel, kakor sem dedu zmeraj
besed in sem jim tudi verjel, kakor	sem	dedu zmeraj vse verjel.
Zamaknil	sem	se vanj.
Videl	sem	ga popolnoma drugačnega, res usihajočega.
Skobacal	sem	se iz postelje, odcepetal za njim in
Obul	sem	se in sem šel po gospoda.
Obul sem se in	sem	šel po gospoda.
Hitel	sem	v hrib, da sem bil pošteno potan, ko
Hitel sem v hrib, da	sem	bil pošteno potan, ko sem prišel do
hrib, da sem bil pošteno potan, ko	sem	prišel do župnišča.
Potrkal	sem	, potrkal drugič in tretjič, a ker se
tretjič, a ker se ni nihče oglasil,	sem	se obesil na ogromno železno kljuko
Zaprl	sem	vrata in plašno obstal.
- Tepeta se, -	sem	vztrepetal, ker sem vedel, da je župnik
- Tepeta se, - sem vztrepetal, ker	sem	vedel, da je župnik pijanec in da se
Čakal	sem	in čakal, da se bodo vrata odprla.
Bal	sem	se župnika in Zane, posebno zdaj, ko
Junaško	sem	stopil po hodniku in junaško odprl
Obstrmel	sem	kakor ukopan.
	sem	zastokal od samega strahu in povesil
Ko	sem	se pobral, je župnik razkoračen stal
Bil	sem	tako začuden in prestrašen, da beseda
nisem videl župnika brez talarja, zato	sem	zdaj kakor začaran buljil v razporek
je zahreščal župnik, da	sem	se zlecnil.
	sem	ponovil.
- Ded bo šel, -	sem	zahlipal.
	sem	spet zahlipal.
	sem	zatrjeval skozi solzne oči.
Pred župniščem	sem	se oddahnil, si obrisal solze in globoko
Nato	sem	sklenil, da o tem, kar sem videl, niti
Nato sem sklenil, da o tem, kar	sem	videl, niti misliti ne smem, in sem
sem videl, niti misliti ne smem, in	sem	zdirjal po strmem klancu v dolino.
Klečal	sem	zraven mame in sem nekajkrat opazil,
Klečal sem zraven mame in	sem	nekajkrat opazil, da daje z roko nekakšna
Ozrl	sem	se in zagledal bratčevo kodrasto, črno
Gledal	sem	ga samo iz veže.
Bal	sem	se ga še, a spoštoval ga nisem več.
pripravljati mrtvaški oder, jaz pa	sem	moral spet na pot.
Zdaj	sem	tako trdo udaril po vratih župnišča,
	sem	zajokal.
	sem	zahlipal.
Vse se mi je skoraj gabilo, a vendar	sem	se premagal in vgriznil v kruh.
razmočil, tako sluzast in zoprn, da	sem	ga komaj spravil vase.
Iz župnišča	sem	jo ubral naravnost k tesarju Podzemljiču,
- Saj ga ni stisnilo, -	sem	ugovarjal.
jo ubral s tako dolgimi koraki, da	sem	ga komaj dohajal.
ležala na tako visokem vzglavju, da	sem	skrivaj dvignil prt in pogledal, kaj
Tedaj	sem	se šele zavedel, da ne bom videl deda
- Zbogom ... -	sem	zašepetal v mislih in njegova bela
prsih, so se mi zdele še žive; gledal	sem	vanje in drhtel v strahotnem pričakovanju,
- O ne, -	sem	rekel. -
Prekrižala	sem	se in si rekla:
Poslušal	sem	jo kakor začaran.
Vem pa, da	sem	si od tistega dne ljubezen zamišljal
Pri tej podobi	sem	se zdramil.
	sem	se vprašal in se obrnil v postelji.
	sem	se vprašal in se zamislil.
Toda še preden	sem	se odločil, me je premagal spanec -
žalostni, a v svoji žalosti svetli in lepi,	sem	se pogreznil v globok sen ...
Ko	sem	se drugič zbudil, je bil svetel dan.
tako naravnost v moje zaspane oči, da	sem	takoj odmaknil glavo in pogledal za
	sem	zamrmral, ko sem videl, da se sončni
sem zamrmral, ko	sem	videl, da se sončni žarki drobijo v
Spustil	sem	glavo nazaj na blazino in se nasmehnil
Zamudil	sem	rojstvo domačega majskega dne, ki sem
sem rojstvo domačega majskega dne, ki	sem	se ga tako veselil.
in resnična, ne bo takšna, kakršno	sem	v spominu nosil s sabo po tujem svetu.
Zato nisem skočil kvišku, temveč	sem	zamižal, da bi še enkrat v duhu pogledal
»Kanec kave	sem	ti prinesla...«
»Mhm...«	sem	nejevoljno zapredel.
»O, vem, vem...«	sem	zdaj naglo pritrdil.
Vzel	sem	ji lonček iz rok in pomislil, da je
Srebnil	sem	požirek kave in se ozrl po sobi.
Dvignil	sem	glavo in videl, da je bil strop še
prekrit z belim ovojnim papirjem, ki	sem	pred dvajsetimi leti nanj napisal vse
napisal vse oblike latinskih glagolov, da	sem	jih imel vedno pred očmi.
	sem	se nasmehnil. »
mo, amas, amat... Čudno,«	sem	zmajal z glavo.
	sem	prijazno zamahnil z roko.
»Hotela	sem	te vprašati, če misliš res pod Vranjek?«
	sem	se zresnil. »
šmarnic na kadetovem grobu, pač pa	sem	se spomnil, kako so ga odpeljali v
Prinesel	sem	mu škopnik, ga razgrnil po latah ter
Na Preseki	sem	zagledal Modrijanove iskre vrance,
	sem	kliknil in se začel naglo spuščati
Tedaj	sem	hotel skočiti po medaljonček, toda
Naglo	sem	zdirjal okrog vogala.
Ko	sem	Vojnacu razložil, kako in kaj, so se
je imenitno, da sodim med može, in	sem	s ponosom odkorakal za Žefom.
	sem	se začudil.
- Vse	sem	jima povedal, vse.
- Jaz	sem	njena teta!
Počakal	sem	, da je Modrijan prevedel kadetovi materi
spogledala z nevesto in nato prikimala,	sem	tudi sam skočil za mamo s to žalostno
Odnesel	sem	jo na polico h grmu zelenike, da bi
To pa je bilo tako doživetje, da	sem	se naglo obesil na zadnji konec sore
V duhu	sem	zagledal mladega vojaka, ki so mu plavi
Kar obut	sem	planil v vodo in naglo bredel domov.
Šele ko	sem	stopil na kolnik pod hišo, sem se oddahnil.
Šele ko sem stopil na kolnik pod hišo,	sem	se oddahnil.
Obrnil	sem	se, sezul čevelj, zlival vodo iz njega
gospo v črnini in plavolaso nevesto, da	sem	se nehote ozrl skozi okno in pogledal
Priznal	sem	pameti, da je čustvo včasih presneto
ne bi dal vselej in v vsem veljati,	sem	se kljub temu trmasto zamaknil po travniku.
Tudi zame je, čeprav	sem	prepotoval dokaj širokega sveta in
Takoj	sem	dvignil oči na cesto.
Priostril	sem	pogled in kmalu po hoji spoznal, da
	sem	se začudil.
	sem	se vprašal.
Odtrgal	sem	se od okna in naglo šel iz sobe.
	sem	vprašal.
	sem	jo prekinil z rahlo zbadljivim smehom.
	sem	vzkliknil.
Ostrmel	sem	spričo tetine žive govorice in Podzemljičeve
	sem	se nasmehnil.
	sem	priznal.
Prikimal	sem	, toda teta tega očitno ni opazila.
	sem	planil in ostro pogledal na cesto.
	sem	stegnil roko.
	sem	zakričal in začel mahati z obema rokama.
Razveselil	sem	se ga kakor v svojih otroških letih.
	sem	vprašal teto.
	sem	ugovarjal.
	sem	zavpil in sedel, da bi se sezul.
Prihajal je bliže, jaz pa	sem	s pogledom iskal njegov obraz ter bolj
»Trapa	sem	.
In star	sem	tudi.
se je obrnil k meni, »postaral	sem	se, spametoval se pa nisem.
teti, »šest let je mlajša od mene, nos	sem	ji brisal in še kaj drugega, ona pa,
kakor hitro je tako pametno zinil,	sem	takoj podvomil, ali je hudič res neumen.«
	sem	vprašal.
Kadar koli sem bil v Gorici,	sem	stopil tudi k njemu.
Poslušal	sem	strica in se ga veselil, kakor v otroških
Smejal	sem	se njegovemu govorjenju, a še bolj
‘Prav iz svoje glave	sem	jo skuhala.
	sem	se začudil, a ne preveč, ker sem sumil,
sem se začudil, a ne preveč, ker	sem	sumil, da se za tem vprašanjem skriva
Spomnil	sem	se, da sem v otroških letih nekoč vprašal
Spomnil sem se, da	sem	v otroških letih nekoč vprašal plešastega
V to zgodbo	sem	tako trdno verjel, da sem novega župnika,
to zgodbo sem tako trdno verjel, da	sem	novega župnika, ki je imel tako lepo
»Pa	sem	te le ujel.«
Deveti	sem	bil v vrsti, Ravniški Peter pa je bil
»Grem, ker	sem	jezen!«
	sem	odkimal.
»Pod Vranjek	sem	namenjen.«
»Pa	sem	res opravil s petimi besedami.«
»Torej, kakor	sem	že rekla, živela je pri Vešpaju in
Videl	sem	žensk, da jih ne spraviš v deset cerkva,
Vse je lazilo za njo, ona pa, no, saj	sem	rekel, ptičica je bila ptičica - ampak
»Priznam, da	sem	jo rad poslušal.
toda kadar se je oglasila Kadetka,	sem	popolnoma pozabil, da sem v božjem
Kadetka, sem popolnoma pozabil, da	sem	v božjem hramu, pa najsi je pela še
Nasmehnil	sem	se tem besedam, ne da bi se glasno
	sem	vprašal.
	sem	vprašal.
	sem	vprašal.
- Povedal	sem	, kar sem vedel.
- Povedal sem, kar	sem	vedel.
Aktivistka	sem	pa je zato moja dolžnost, da vam vse
in z njegovega rahlo osuplega obraza	sem	pri priči prebral, da je v vežo stopila
Kakor v slabih dramah,	sem	nejevoljno pomislil.
Poslušal	sem	korake, ki so drobili po lesenem podu,
Bila je natančno takšna, kakršno	sem	si ustvaril v mislih: srednje postave,
	sem	vzkliknil in ji stopil naproti.
	sem	rekel in stegnil roko po otroku.
	sem	prikimal.
zavrnila tako nenavadno naglo in ostro, da	sem	jo še sam dvomljivo pogledal.
Odkimal	sem	.
	sem	rekel.
»Res je, neučakana	sem	,«
»Pod Vranjek	sem	namenjen,«
	sem	povedal.
	sem	se oglasil.
Ko je stric izginil za hlevom,	sem	poiskal rakljo ter odsekal palico zase
Dvignil	sem	Silvijo, si jo posadil za vrat - in
Že po prvih korakih	sem	začutil, da v mojem srcu ni bilo več
Ozrl	sem	se okrog sebe, kakor bi hotel v zunanjem
In odkril	sem	ga:
Takoj	sem	se hotel vprašati, zakaj leze z nama,
bi mi Silvija ne zdrknila z vratu,	sem	jo tako trdno zgrabil za nožice, da
Še tisti hip	sem	zagledal pred sabo Kadetkine noge,
	sem	zamrmral v opravičilo ter s takim zagonom
Z gluhimi nogami	sem	med grobljem iskal stanovitnih tal
Vedel	sem	, da je Gino mrtev.
To	sem	takoj zaslutil iz
Toda, kako je mogoče, da	sem	pozabil to smrt?
Pozabil	sem	jo, ker me je Kadetka zmotila, preden
jo, ker me je Kadetka zmotila, preden	sem	si jo trdno zapisal v spomin.
korakih, ki so se oglasili v veži,	sem	na mah izgubil vso zvezo s svojimi
Ves	sem	se spremenil v golo pričakovanje, in
v golo pričakovanje, in pričakoval	sem	samo njo, njo samo, njeno bitje izven
Zato	sem	veselo in brez premisleka kakor otrok
Zdaj	sem	šele zagledal tistega mladega karabinjerja,
Zagledal	sem	po duši in pameti izredno preprostega
Zagledal	sem	mladega očeta, ki se je vrtel po naši
Toda slutnjo	sem	slutil v njenih očeh.
tako veselo plosknila z rokami, ko	sem	rekel, da pojdem pod Vranjek, ter me
Začel	sem	iskati izgovora, da bi se vrnil, a
Pogledal	sem	po strmem, skoraj navpičnem zelenem
Jasno	sem	videl grobega grobarja Martina, kako
Vse	sem	videl tako razločno, kakor bi se zdajle
In res	sem	stal pred hišo; najprej sem zagledal
In res sem stal pred hišo; najprej	sem	zagledal mamo, nato sestro in sebe,
podoba je bila živa, tako živa, da	sem	se nehote ozrl proti hiši.
Pod tepko ni bilo žive duše, toda ko	sem	obrnil hrbet tej praznini in stopil
Trznil	sem	z glavo, da bi se znebil vseh teh misli
znebil vseh teh misli in podob, a trznil	sem	presunkovito.
je tako močno pocuknila za lase, da	sem	zajavkal.
Ozrl	sem	se v teto, a teta ni gledala vame.
Objel	sem	jo s hvaležnim pogledom.
Veselo	sem	si spet posadil Silvijo za vrat in
	sem	začudeno vprašal.
Trznil	sem	in uprl vanjo svoj vprašujoči pogled.
	sem	jo odločno podprl.
Zleknil	sem	se v travo, prekrižal roke pod glavo
	sem	vprašal.
je tako naglo dodala, da	sem	jo takoj premeril s pogledom.
	sem	odvrnil z narejeno nebrižnostjo.
Oddahnil	sem	se, češ saj res ne bo nič hudega.
S takimi mislimi	sem	stopil na prečni kolnik nad Očetovo senožetjo.
	sem	rekel ter se zleknil pod cvetoči dren.
	sem	vprašal.
Molče	sem	se zastrmel v cerkev, ki je v čistem
	sem	jo podprl.
Samo Silvija je včasih zastokala; saj	sem	se upogibal in ogibal, a vendar jo
	sem	vprašal.
	sem	rekel.
Zleknil	sem	se na hrbet in pogledal po šentviškogorski
Tudi tam je lepo živeti,	sem	pomislil ter se nagonsko pritisnil
	sem	pritrdil.
	sem	rekel.
»Saj	sem	rekla, da je še prezgodaj,«
	sem	pritrdil in jo začudeno pogledal.
Zašumelo mi je v glavi in zamajal	sem	se, kakor bi se mi zemlja zazibala
Nemo	sem	gledal v teto, ki je globoko zajela
Zajel	sem	sapo ter ji priskočil na pomoč.
Poslušaj!«	sem	zaklical, a sem moral takoj utihniti,
Poslušaj!« sem zaklical, a	sem	moral takoj utihniti, ker se je Silvija
Vzel	sem	jo v naročje, da bi jo potešil.
	sem	rekel.
Stisnil	sem	Silvijo k sebi, da je veje ne bi oplazile.
Nerodno	sem	prekladal noge, ki so bile spet težke,
sva, da so se odmevi polegli, nato	sem	dal roke k ustom in odgovoril:
	sem	potrdil in pohitel za teto, ki jo
Poklical	sem	.
	sem	poklical.
Dal	sem	roke k ustom in poklical iz vseh pljuč:
odmeva, ki je butnil izpod Vranjeka,	sem	slišal, da je bil v mojem klicu obup.
Takoj	sem	opazil, da kadetov grob ni prazen.
Rešil	sem	se tesnobe, ki davi; žalost je jasna
Pobožal	sem	Silvijo, ki mi je položila na rame
»Vedela	sem	, da ga ni več.«
Zlecnil	sem	se, Silvija se je zdramila, dvignila
Povesil	sem	glavo in zaprl oči.
»Saj	sem	vedela...«
Prižgal	sem	si cigareto in sedel.
	sem	zazijal.
Zlagala	sem	se ji, in to laž vzamem na svojo vest.«
»Oh, prav do te smrti	sem	davi prišla, ko nas je Kadetka zmotila.
Pripovedovala	sem	, kako se je veselil svojega otroka,
Ves čas	sem	se bala, da bo kam treščil z njo, a
Jaz	sem	naglo pomila prag, posula dvorišče
	sem	vprašala.
	sem	se začudila.
Grob je daleč,	sem	si rekel, tam bo na varnem.«
Gledal	sem	jo, kako je razgrebala peščenec in
Vest se mi je spet oglasila, češ da	sem	pravzaprav sam kriv te žalostne podobe.
Le zakaj	sem	silil pod Vranjek!
Samo v njene roke	sem	strmel, kako so se gibčno premikale,
kako so se gibčno premikale, strmel	sem	tako dolgo, dokler Kadetka ni vstala.
	sem	hitro pritrdil.
Dvignil	sem	Silvijo in smo šli.
Stisnil	sem	ji roko, ki je bila hladna in raskava
Jaz pa	sem	obstal in čakal, da se bo Kadetka prikazala
Sedel	sem	k teti, se zleknil v vresje in se zamaknil
	sem	nejevoljno zapredel, ker mi ni bilo
	sem	odgovoril, ne da bi jo pogledal.
bi to napisal, bi mi lahko rekli, da	sem	Gina
pač moral nekako spraviti s sveta, če	sem	ga hotel zagrebsti v kadetov grob.«
	sem	pribil.
	sem	rekel mirno.
	sem	prikimal.
	sem	zamahnil z roko.
Nato	sem	se nasmehnil in dodal:
Pogledal	sem	po dolini.
Pomiril	sem	se ter se vprašal, od kod poznam prav
I, seveda, pred petnajstimi leti	sem	jo gledal prav s tega kolnika; zraven
Ob tem živem spominu	sem	zmajal z glavo in se nasmehnil.
	sem	zamrmral.
	sem	zamahnil z roko.
	sem	prikimal.
	sem	rekel in vstal.
Videl	sem	ga dobrodušnega in razjasnjenega, veselega
Videl pa	sem	ga tudi v bridki preizkušnji, ob težkem
Vse popoldne	sem	taval po Črnomlju.
»Na cesti!«	sem	se nehote glasno začudil, ker sem v
cesti!« sem se nehote glasno začudil, ker	sem	v mislih že videl pred sabo klasično
Hitel	sem	za kurirjem in pri tem bliskovito premišljal,
»Aha,«	sem	se domislil, »dal mi bo navodilo za
Bil je nenavadno miren, da	sem	mu začudeno pogledal v obraz.
»Grem,«	sem	prikimal.
Molčal	sem	zraven njega.
Večkrat	sem	se ozrl na Petra.
Premišljal	sem	, ali naj kaj rečem, pa nisem našel
Stopil	sem	za njim po ozkem in mračnem hodniku.
Stopil	sem	za njim v majhno sobo.
Ozrl	sem	se okrog sebe.
Zagledal	sem	vranječrno brado kiparja Nikolaja Pirnata.
»Pravkar	sem	jo odlil,« je rekel z zamolklim glasom
Ozrl	sem	se za njim.
Stopil	sem	bliže.
Toda te misli me je bilo tako sram, da	sem	se nehote ozrl v Petra.
Molče	sem	šel za njim po hodniku.
Pogledal	sem	mu v obraz.
več premišljal, kaj naj rečem, zdaj	sem	vedel, da je treba molčati, ker ga
Izstopil	sem	in obstal sredi ceste.
Čutil	sem	, da bi moral nekaj reči, a ker nisem
reči, a ker nisem našel druge besede,	sem	rekel:
Obstal	sem	sredi ceste in gledal za črnim avtomobilom,
Ozrl	sem	se v nebo, ki je bilo nastlano z raztrganimi,
»Kolikokrat pa	sem	ti že rekel, da se ne pustim zmerjati?
»Saj	sem	ti že zadnjič povedal, da sem Čelarjev
»Saj sem ti že zadnjič povedal, da	sem	Čelarjev Venček.«
»K Rejcu	sem	šla po semenski krompir,« je mirno
»Saj	sem	res prismoda,« se je v zadregi nasmehnil
»Če nisi gluha, si slišala, da	sem	ustrelil.«
Z župnikom je tako, kakor	sem	rekla: hudič ga je zajahal!
»Ali	sem	jaz kriv, da ga ni?«
Nič ti ne bo pomagal, ker	sem	tudi jaz krščanska duša!«
»Ali ne vidiš, da	sem	župnik?«
»	Sem	že slišal!« je kovač odgovoril s pestjo.
»Ali res ne vidiš, da	sem	župnik.
Prav dobro	sem	jih videl!«
»Ali zdaj vidiš, da	sem	župnik?«
Če	sem	jih polomil Ustinarjevemu biku, sem
sem jih polomil Ustinarjevemu biku,	sem	lahko tudi tebi odkrehnil tista dva
oglej se me dobro, pa boš videl, da	sem	res župnik!«
»Zdaj se pa odloči, kaj	sem	: župnik ali hudič?«
»Ali	sem	župnik ali nisem?« se je zarežal.
»In jaz	sem	vas zmazal!« je ponosno rekel kovač.
»Jaz pa	sem	tebe tudi položil!« je odbil župnik.
»Zato, ker	sem	ti podložil nogo.
nisi tako trden v svoji veri, kakor	sem	mislil.
Tako	sem	pred nekaj dnevi ob potoku v gozdni
Tudi v letošnji pomladi	sem	se jih razveselil, posebno še, ker
Sklenil	sem	, da bom ves grmiček izgrebel s koreninami
Takoj	sem	si pripravil primeren kotiček, toda
pripravil primeren kotiček, toda še preden	sem	z njim začel odgrebati črno gozdno
Zbudil	sem	se še pred zoro.
Pravzaprav me je zbudila mama, ker	sem	se v spanju premetaval in mučno ječal.
Sanjal	sem	, da so me lovili fašisti.
V duhu	sem	jasno videl, kako se ustavljajo po
Meni pa je bilo še posebej hudo, ker	sem	pozabil na rože.
Šel	sem	seveda mimo topolov.
Bilo je še zgodaj, zato	sem	splezal na srednjega.
Zibal	sem	se v vrhu in s tako trpko, brezupno
Ko	sem	se spustil na tla, sem stopil na rob
Ko sem se spustil na tla,	sem	stopil na rob brega, ki ga je reka
Tedaj	sem	prvič opazil, da je prišla že do topolovih
Tako čudno me je stisnilo pri srcu, da	sem	se kar obrnil in skoraj stekel proti
Večkrat	sem	se spraševal, kaj pravzaprav tako dolgo
tako globoko premišlja, zakaj takrat	sem	bil star šele dvanajst let in še nisem
Vedel pa	sem	, da ima svoje topole zelo rad in da
Počasi	sem	stopil na viseči most, ki je tako rad
Prikimal	sem	brez besede.
Odkimal	sem	.
Prikimal	sem	, ker se mu nisem mogel zlagati.
Požrl	sem	slino in rahlo prikimal.
Bilo mi je tako težko pri srcu, da	sem	kar stekel naprej.
V mlekarni	sem	oddal mleko, potem pa sem počasi krenil
mlekarni sem oddal mleko, potem pa	sem	počasi krenil proti šoli.
Jezno	sem	stisnil ustnice, kratko prikimal in
Spet	sem	samo kratko prikimal.
Molče	sem	zmignil z rameni in se še bolj podvizal.
»Ne bom!«	sem	zarevsal, se mu iztrgal in stekel po
III Ko	sem	se opoldne vračal iz šole, jezen in
Razveselil	sem	se ga, ker sem mislil, da bova šla
Razveselil sem se ga, ker	sem	mislil, da bova šla skupaj domov.
Toda ko	sem	se ustavil, je samo sitno zamahnil
me ni bil tako grdo odslovil, zato	sem	bil seveda užaljen.
Našobil	sem	se in počasi odšel po mostu.
Preden	sem	zavil na kolovoz, sem se še enkrat
Preden sem zavil na kolovoz,	sem	se še enkrat z očitkom ozrl, toda Temnikar
Tudi to me je malce jezilo, a	sem	ponosno zmignil z rameni.
Potem pa	sem	se prav otroško škodoželjno nasmehnil,
otroško škodoželjno nasmehnil, ker	sem	se spomnil, da ni še vse upanje izgubljeno.
»Nemara bom pa izvedel, kaj imata!«	sem	si rekel.
Ubral	sem	jo torej hitro domov.
Opravil	sem	pri hiši kar sem moral opraviti, potem
Opravil sem pri hiši kar	sem	moral opraviti, potem pa sem vzel Gregorčičeve
hiši kar sem moral opraviti, potem pa	sem	vzel Gregorčičeve pesmi, odklenil naše
volji mulile mehko otavico, sam pa	sem	se zleknil na obronek in se zamaknil
Jezno	sem	se ozrl čez reko.
»Oh, da bi se prekucnil!«	sem	zaželel iz vsega srca.
Tudi sam	sem	se ozrl po našem bregu in takoj zagledal
Stekel	sem	k Skopičniku in po stari navadi hitro
Kmalu	sem	zaslišal njegove težke korake.
Tedaj	sem	vedel, da bo povest, kakor sem rekel
Tedaj sem vedel, da bo povest, kakor	sem	rekel njegovim samogovorom.
»Tudi danes	sem	govoril z njim.
- Oh, nemara pa še ne! -	sem	rekel.
A rekel	sem	samo za tolažbo...
ravni in rasli so tako lepo skupaj, da	sem	ji neki večer rekel:
Mene, ki	sem	čepel na vrbi, je pri zadnjih besedah
Vedel	sem	, da grdo grešim, ker skrivaj poslušam
Nekaj časa	sem	Ravničarja tolažil, potem pa sem žolčno
časa sem Ravničarja tolažil, potem pa	sem	žolčno zrogovilil:
- Če prej ne, ko pride vojna! -	sem	rekel.
- Ga bo pobrala pa revolucija! -	sem	butnil vanj.
- Bo! -	sem	pribil.
Zasukal	sem	oči, potem pa sem zajel sapo in sem
Zasukal sem oči, potem pa	sem	zajel sapo in sem mu razložil:
sem oči, potem pa sem zajel sapo in	sem	mu razložil:
Tako	sem	rekel in zajel sapo, da bi povedal
- Kristus nebeški! -	sem	poskočil.
Bil	sem	jezen, ker me ni poslušal, kakor je
mi v besedo, ker še nisem končal! -	sem	rekel.
In potem	sem	mu obrazložil naprej:
- Kdo? -	sem	sitno zmignil z rameni. -
- Potem? -	sem	vrgel roke od sebe.
besede so tudi mene prizadele, zato	sem	napeto čakal, kaj bo Temnikar odgovoril.
No, kaj misliš, da	sem	jaz rekel?
tako zavrelo, od žalosti in jeze, da	sem	izbruhnil:
- Veš kaj, Tone! -	sem	rekel.
- Posekal! -	sem	z jezo pribil.
- A!	sem	pribil.
Gledal	sem	ga kot pravega junaka.
In bil	sem	mu celo nevoščljiv, ker se mu je porodila
Čakal	sem	, da bo rekel še kaj krepkega.
Vedel	sem	, da je povesti konec.
Previdno	sem	splezal še više in skozi krošnjo vrbe
Zamaknil	sem	se v topole.
domišljija je tako hitro delovala, da	sem	kmalu zagledal tri postavne fante.
Gledal	sem	te fante, a skoznje sem videl tudi
Gledal sem te fante, a skoznje	sem	videl tudi tri topole, ki so tako negibno
Priostril	sem	pogled, a tedaj se je že nagnil in
Temnikar!«	sem	zakričal ves iz sebe in kar švignil
»Jih že seka!«	sem	zavpil, zdrsnil po mokrem kamnu in
»Jih že seka!«	sem	spet zakričal.
Poglejte!«	sem	planil na noge in se pognal izpod vrbe.
Poglejte!«	sem	razburjeno kričal vanj in kazal po
»To je revolucija!«	sem	rekel ponosno in z vso svojo otroško
Molče	sem	šel za njim.
»Jaz pa	sem	zares premislil,« je odvrnil Ravničar.
»Premislil	sem	, da bo le prav, če jih sam požagam
Ozrl	sem	se v Ravničarja.
Vzdrhtel	sem	in stekel za Temnikarjem.
Sanjal	sem	o topolih, o Ravničarjevih sinovih,
Vstal	sem	in se podvizal v vas.
Prišel	sem	bolj zgodaj kot druge dni, a vendar
bolj zgodaj kot druge dni, a vendar	sem	zamudil.
Tudi sam	sem	se pognal na kegljišče in stekel, toda
kegljišče in stekel, toda spotaknil	sem	se in padel za grm zelenike.
Rekel	sem	si, da se moram hitro pobrati pa se
Zagledal	sem	kri, ki je kapljala na pločnik in v
Domov!«	sem	si ukazal.
Vstal	sem	in stekel.
Tekel	sem	po kolovozu, kolikor so me nesle noge.
Ustavil	sem	se šele na Ravničarjevem travniku.
In bil	sem	strašansko žalosten.
Počasi	sem	stopil po zeleni otavi.
Kmalu	sem	zabrodil v orumenele liste in kmalu
zabrodil v orumenele liste in kmalu	sem	stal pri treh svežih, belih štorih.
Nekaj trenutkov	sem	stal nepremično.
Potem	sem	se ozrl okrog sebe, si z rokavom obrisal
Sklenil	sem	roke, pogledal v nebo ter iz dna svoje
bilo grenkega, temveč tudi zato, ker	sem	bil v Kopru zaprt pred tridesetimi
utrinkov iz dolge in bridke pravljice, ki	sem	jo že zdavnaj pozabil.
Ladjica se je precej zibala in roke	sem	imel uklenjene, zato sem le počasi
zibala in roke sem imel uklenjene, zato	sem	le počasi stopil na mostiček.
je prvi tako močno sunil v hrbet, da	sem	izgubil ravnotežje.
Da ne bi omahnil v morje,	sem	se od strahu s sklonjeno glavo pognal
Srečno	sem	priletel na pomol, tam pa sem se spotaknil
Srečno sem priletel na pomol, tam pa	sem	se spotaknil ob košaro, ki je bila
Presekal	sem	si kožo nad obrvjo in čez oko se mi
Naslonil	sem	glavo na zid in zamižal.
Čutil	sem	kri, ki mi je polzela po licu, v duši
Spustil	sem	robec in stopil je nanj.
si nikar ne maže svojih podplatov, a	sem	v strahu molčal.
Pobral	sem	robec in šel za njim.
Obstal	sem	za vrati.
Nekaj časa	sem	stal nepremično.
Potem	sem	zagledal v rokah svoj krvavi robec.
Stopil	sem	k polici, nalil vode v skledo in začel
Pral	sem	dolgo.
Potem	sem	slekel suknjič, ga položil na zlat
Pomikal	sem	suknjič z robcem za njim, dokler ni
Bal	sem	se zvonca, ker bo treba leči pod svetlo
Toda kmalu je zazvonilo in	sem	legel.
Premetaval	sem	se, ker nisem mogel zaspati.
Legel	sem	vznak, zaprl oči in obležal nepremično
glavi mi je neznosno šumelo in bil	sem	strašno žejen, vode pa nisem imel niti
vode pa nisem imel niti kapljice, ker	sem	bil vso porabil za pranje robca.
Obstal	sem	sredi celice kot ukovan.
Zbral	sem	vse sile, da sem premaknil noge.
Zbral sem vse sile, da	sem	premaknil noge.
Vzel	sem	skledo in stopil k lini.
Gledal	sem	curek gostega rdečega vina in mislil
Roka se mi je tresla in komaj	sem	spravil iz sebe:
Sesedel	sem	se na pragu.
Tako nerodno	sem	položil skledo na rob, da se je zvrnila.
Bil	sem	tako čudno vznemirjen, da sem bliskovito
Bil sem tako čudno vznemirjen, da	sem	bliskovito potegnil robec iz žepa in
In potem	sem	spet dolgo pral robec.
In spet	sem	ga sušil na bridkem četverokotniku
zagorela je močna žarnica in ležal	sem	na postelji nepremično kot mrlič na
In spet	sem	moral seči po robec -
Na mlado travo	sem	pogrnil odejo in mama je sedla pod
Bil	sem	naravnost razposajen od sreče.
In kako čudovito je bilo tudi to, da	sem	prejšnji dan končal veliki klopotec,
prejšnji dan končal veliki klopotec, ki	sem	ga skrivaj delal teden dni.
Naredil	sem	ga iz suhega macesnovega lesa in potrudil
suhega macesnovega lesa in potrudil	sem	se, da je bil res trden in lep.
»Mama, poglej!«	sem	se hvalil in ga ji razkazoval.
»Sam	sem	ga naredil!
Vidiš, tukaj	sem	pribil staro koso in tukaj je leseno
»Kam?«	sem	ponovil vprašanje.
»Na tepko!«	sem	poskočil in se takoj pognal k raskavemu
Kje pa!«	sem	ponosno odvrnil v svoji sreči.
Hitro	sem	splezal v vrh, privezal klopotec in
Potem	sem	se naglo spustil na tla, da bi bil
»No, kako poje?«	sem	vprašal.
»Nima,«	sem	priznal in nato takoj dodal v opravičilo:
»Aha, že vem!«	sem	veselo poskočil.
Oh, kako	sem	bil vesel njene šale in njenega smeha!
»No, potem mu pa kar koso pustim!«	sem	se zasmejal tudi sam in sedel k njej.
»Saj	sem	ga prav zato naredil, da bo strašil!«
	sem	se hitro zlagal, da bi me mama še bolj
»Zdaj jih bo klopotec odganjal!«	sem	se ponosno zravnal.
Srečen	sem	bil, ker se je mami vračalo zdravje,
Kar videl	sem	ga, kako se vrti v vrhu cvetoče tepke.
In videl	sem	tudi lisice, kako se prihuljeno plazijo
Zadovoljno	sem	se nasmehnil in se obrnil k steni.
Toda še preden	sem	se pogreznil v spanje, sem skozi strop
še preden sem se pogreznil v spanje,	sem	skozi strop zaslišal očeta, ki je v
Vztrepetal	sem	.
In tedaj	sem	kar nenadoma zaslišal, kako moj klopotec
grozotno klopota, tako grozotno, da	sem	si v obupu zatisnil ušesa in zaprl
V svoji bujni domišljiji	sem	celo zagledal smrt, ki stoji pod cvetočo
Čutil	sem	, kako se mi na čelu zbirajo znojne
Samo drhtel	sem	in proseče čakal, da bi se mama spet
Potegnil	sem	si odejo čez glavo, a tudi pod odejo
si odejo čez glavo, a tudi pod odejo	sem	še slišal svoj strašni klopotec.
Od strahu in žalosti	sem	vstal, da bi stekel k mami, a tedaj
vstal, da bi stekel k mami, a tedaj	sem	kar odrevenel; prešinila me je nova
Zavil	sem	se pod odejo in v žgočem kesanju zaihtel:
»Oh, le zakaj	sem	ga naredil?
Le zakaj	sem	ga naredil??
In zakaj	sem	nanj pritrdil prav koso?
Priklical	sem	smrt ...
Toda ko	sem	že mislil, da bom skoprnel od groze,
Tudi v te besede	sem	verjel, tako sveto verjel, kakor bi
mi je kar odvalil s srca in počasi	sem	se pomiril.
»Snamem ga!«	sem	si rekel.
Legel	sem	vznak, da bi laže prisluškoval, kdaj
Bil	sem	nemiren in še sem drhtel, a zdaj že
Bil sem nemiren in še	sem	drhtel, a zdaj že od sreče, ker sem
sem drhtel, a zdaj že od sreče, ker	sem	našel rešitev.
Ležal	sem	nepremično in skoraj brez diha ter
skoraj brez diha ter čakal - in naposled	sem	v čakanju zaspal.
V spanju pa	sem	sanjal, da sta oče in mama že zaspala.
Zdaj	sem	že neznansko visoko.
Začudeno se vprašam, kako	sem	ga neki privezal, če ga zdaj ne morem
A nisem dosegel tal, ker	sem	se prej zbudil.
Stal	sem	v svoji čumnati, oče me je stresal
Počasi	sem	se zavedel, da sem res samo sanjal.
Počasi sem se zavedel, da	sem	res samo sanjal.
Že	sem	odprl usta, da bi očetu povedal, kaj
odprl usta, da bi očetu povedal, kaj	sem	sanjal, pa sem se še pravi hip spomnil,
bi očetu povedal, kaj sem sanjal, pa	sem	se še pravi hip spomnil, da teh sanj
Samo prosil	sem	ga, če grem lahko k njemu spat.
Zjutraj pa	sem	svoje sanje povedal mami.
živahna in smejala se je tako veselo, da	sem	ji vse verjel.
»Toda klopotec bom vseeno snel!«	sem	rekel in se odtrgal od nje, da bi takoj
»Zakaj pa ne?«	sem	začudeno vprašal.
»Sanje so samo sanje!«	sem	skušal biti mož, čeprav sem tedaj začutil,
sanje!« sem skušal biti mož, čeprav	sem	tedaj začutil, kako se mi tresejo noge.
»Grem in ga snamem!«	sem	kljubovalno pribil.
Takoj	sem	ga prijel samo s konci prstov, kakor
Zdaj	sem	vedel, da ga bo odnesla šele prva jesenska
srcu, v naši hiši in v vsej dolini,	sem	spet zaslišal klopotec, in njegovo
Nič ni pomagalo, da	sem	bil star že osemnajst let in da sem
sem bil star že osemnajst let in da	sem	hotel biti pameten in tudi možak; klopotec
Prvo nedeljo, ko	sem	bil sam doma, sem vzel kol, zakaj z
Prvo nedeljo, ko sem bil sam doma,	sem	vzel kol, zakaj z roko se ga nisem
roko se ga nisem maral dotakniti, in	sem	ga s kolom vrgel v reko.
pozni, jasni in rahlo vetrovni noči	sem	se vračal iz Pirana.
Počasi	sem	se vzpenjal navkreber po ozki in strmi
Bilo je preveč lepo, zato	sem	vedel, da se bo vse kmalu stemnilo
A vendar	sem	bil tako srečen, da bi rad vsemu in
In ker ni bilo nikjer žive duše,	sem	to povedal mrtvim; prav tedaj sem šel
duše, sem to povedal mrtvim; prav tedaj	sem	šel mimo pokopališča in se ozrl v posrebreni
»Resurrecturis,«	sem	tiho prebral, glasno pa sem rekel:
»Resurrecturis,« sem tiho prebral, glasno pa	sem	rekel:
»Lepo je živeti!«	sem	nalašč ponovil glasneje.
A ker so bila zaprta,	sem	hitreje stopil navkreber po trdi cesti.
Nehote	sem	se ozrl po širokem pasu gladke ceste.
»Resurrecturis...«	sem	zamrmral.
In tedaj	sem	se brez slehernega vzroka spomnil,
Spomnil	sem	se tiste preklade in nato sem se spomnil
Spomnil sem se tiste preklade in nato	sem	se spomnil matere, ki za njo počiva
Spomnil	sem	se je tako živo, kakor že zdavnaj ne:
živo, kakor že zdavnaj ne: spomnil	sem	se njenega obraza, njenih modrih oči,
tako hudomušnega smehljaja, spomnil	sem	se njenega toplega glasu in takoj nato
Zavil	sem	s ceste in krenil po kolniku, ki se
Kmalu	sem	prišel do kraljestva starega Berta,
Prisluhnil	sem	, ali je vse tiho in ali spi tudi pes,
Počasi in po prstih	sem	stopil mimo stebra, in sam vrag naj
mimo stebra, in sam vrag naj ve, zakaj	sem	vzdignil desnico k sencu, po vojaško
Obstal	sem	kakor pribit.
Nato	sem	zmajal z glavo in se vprašal, od kod
In spet	sem
nasmehnila z otožno hudomušnostjo; in tedaj	sem	se spomnil, da je tako pozdravljal
Zavil	sem	na desno, stopil nekaj korakov ob obzidju,
je rezal razvalovano morje, jaz pa	sem	sedel na vrhu griča kakor na visokem
vrhu griča kakor na visokem jamboru in	sem	se peljal z njim.
Bil	sem	ostareli gusar, na pol slep zaradi
pol slep zaradi sončnega blišča, ki	sem	ga popil na neizmernih ravninah oceanov,
zaradi daljnih rjovečih viharjev, ki	sem	jih pogoltnil v ledenih morskih ožinah,
pogoltnil v ledenih morskih ožinah, zato pa	sem	vse videl s poldrugim srcem in vse
ki pa je bila malce neprijetna: bil	sem	orel, z verigo priklenjen k jamboru.
ostareli gusar ali ogoljeni orel, peljal	sem	se, spet sem se peljal v neznano, v
ogoljeni orel, peljal sem se, spet	sem	se peljal v neznano, v nove neumnosti
»Tako je hodil Tantadruj,«	sem	zamrmral.
»Tantadruj, jaz nisem nor, jaz	sem	otrok božji!«se je uprl norček.
»Tantadruj, rekel	sem	, da bom poiskal modrasa, modras me
»Tantadruj,« je norček zvišal glas, »rekel	sem	, da bom poiskal modrasa, modras me
»	Sem	.
»Tantadruj, nemara pa	sem	,« se je oddahnil norček.
Luki, »ali boš povedal Jelčici, da	sem	umrl?«
»Tantadruj, zdaj	sem	umrl!«
»Tantadruj, zdaj	sem	umrl!« se je uporno oglasilo iz jame.
»Tantadruj, prišel	sem	do jame in sem umrl!« je trmasto vztrajal
»Tantadruj, prišel sem do jame in	sem	umrl!« je trmasto vztrajal norček ne
»Tantadruj, prišel	sem	do jame in sem umrl!« je odgovoril
»Tantadruj, prišel sem do jame in	sem	umrl!« je odgovoril norček.
Kar	sem	rekel, sem rekel!«
Kar sem rekel,	sem	rekel!«
»Kar	sem	rekel, sem rekel!
»Kar sem rekel,	sem	rekel!
A kriv	sem	seveda sam.
Takrat	sem	bil še otrok, poslušal sem jo za veselje
Takrat sem bil še otrok, poslušal	sem	jo za veselje in kratek čas, zato je
Od tistega trenutka, ko	sem	v svojem prividu videl, kako so štirje
Otepal	sem	se ga in otepal, stresal z glavo in
Prepustil	sem	se mu.
In kaj	sem	videl?
Videl	sem	samega sebe, kako sedim na vrhu sveta,
Prešinil me je mraz, nato pa	sem	obstal nepremično, zakaj res je bilo
videl samo pokrajine okrog sebe, videl	sem	vso zemeljsko kroglo, in vsa je bila
In vedel	sem	, da to ni oblak, temveč zadnji zategli
Bil	sem	sam, a saj tudi mene ni bilo več.
Švignil	sem	kvišku, a glej, prav tedaj je nebo
Razveselil	sem	se je, kakor bi se vrnilo življenje.
In ker	sem	še tako otročji, da pri slehernem zvezdnem
Počasi	sem	šel iz borovega gozdička, po vojaško
Na cesti	sem	se ozrl po pokopališču.
»Resurrecturis!«	sem	mu hvaležno pokimal.
Pomahal	sem	mu in se obrnil proti domu.
In spet	sem	bil ves poln plodovitega hrepenenja
Šel	sem	po cesti in se nekoliko majal, zakaj
cesti in se nekoliko majal, zakaj bil	sem	vse: materin sin in bridki gusar brez
ki zveni v mrtvem brezveterju; bil	sem	Luka in Rusepatacis, Enaka Palica in
Ni bilo lahko, a vendar	sem	vse nosil z nepojmljivo radostjo, zakaj
nosil z nepojmljivo radostjo, zakaj bil	sem	tudi jata svetlo sivih golobov, ki
utegnilo škodovati resnosti literature, da	sem	včasih poskočil
Saj	sem	vendar tiho prepeval tudi njegovo pesmico:
»Srečen	sem	!
Srečen	sem	!
Srečen	sem	!« je v nekakšnem valčkovem ritmu tako
»In otročji	sem	.
Hotel	sem	reči, da pišete ... da pišete kar tako.«
Aa, vi se čudite, ker	sem	tako zatrobil!« se je veselo zasmejal
Takrat	sem	dobre volje.
In kadar	sem	takšne volje, je zame vse, sploh vse,
Prišel	sem	na deželo, da bi se nekam zaprl in
No, reči moram, da	sem	si našel prav lep kot.
‘Če mora bog vedeti, kakšen	sem	, zakaj ne bi vedeli tudi ljudje!
»Pa ne zamerite... vprašal	sem	kar tako.«
»Ne zamerite, vprašal	sem	, če se splača.«
samo na denar, a mene dreza tja, kjer	sem	najbolj občutljiv.«
štirideset let res nisem bil, a danes	sem	spet.
- Sicer pa, ali	sem	rekel, da me ne bo doma?
Otresla	sem	vse vreče, pa se je nabralo nekaj peščic
Če	sem	še Lužnikov Martin, bodo še pred mrakom
- Slab da	sem	bil? - je nejeverno zategnil Temnikar,
»Oh, to	sem	bedak!...
Če	sem	jaz slutil že davi, lahko zdaj sluti
In tudi sam	sem	jo imel po svoje rad, čeprav popolnoma
rad, čeprav popolnoma drugače, kakor	sem	imel rad Tilčko...
potico, jaz grem pa v grmovje, ker	sem	se tako odločil.
Saj	sem	že ves zmešan...«
Vprašal	sem	kar tako... tja v tri dni,«
prišlo do besede, vam lahko povem, da	sem	jaz njen drugi mož.«
Saj	sem	bil že prej pri hiši, hočem reči, prej,
Bil	sem	, kako bi rekel, neke vrste hlapec,
Veste, spočetka	sem	prekupčeval.
Toda veselilo me je, ker	sem	se brez trdega dela lahko potepal sem
sem se brez trdega dela lahko potepal	sem	in tja po deželi...
»No, in tako	sem	večkrat prišel tudi v Črni log.
In naneslo je, da	sem	tukaj prenočil, pa ... no, saj si lahko
Nič ne rečem, saj	sem	drugače lahko slab človek, in tudi
drugače lahko slab človek, in tudi	sem	, a takšne vrste pokvarjenec prej nisem
Naletel	sem	na tako ... no, ostal sem, ker me je
Naletel sem na tako ... no, ostal	sem	, ker me je baba kar priklenila nase,
»Saj	sem	vedel, da me bosta zamorila!«
»Res	sem	grd!...
In prav res	sem	zelo čuden!
»Naposled bo dedec mislil, da	sem	res potrapal!« je zamrmral in zamahnil
»Saj	sem	res rekel.«
Saj	sem	vam rekel, da je močvirnato...
»Seveda	sem	ga poznal, toda -«
»Saj	sem	vedela, da je to samo pravljica!«
»Res	sem	otročji!« se je namršil.
je kmet rekel, naj zavijem na desno,	sem	se seveda premislil in zavil na levo,
Bedak	sem	!« je zamahnil s palico.
»Mar	sem	šel iz hiše, da bi se še globlje zapredel
- Da, videl	sem	nekaj sveta, a lepšega nisem videl!
- Tukaj	sem	živel... in še bi živel, toda prišlo
Veš, tako	sem	se te nekam privadil... no, in ... kaj
Torej, kakor	sem	že rekel, Temnikar je imel lepo kravo.
Dvajset let že pripovedujem, kako	sem	se pretepal v svojih mladih letih.
Res je, dvajset let	sem	lagal.
A zakaj	sem	lagal?
In ali	sem	kaj dosegel?
Začel	sem	z najboljšim namenom, da bi svojemu
svojemu pobu razvnel kri, a nadaljeval	sem	tudi še potem, ko sem sprevidel, da
a nadaljeval sem tudi še potem, ko	sem	sprevidel, da je vse zaman...
Veš, o svojih pretepih pa	sem	zmeraj govoril zelo živo.
In ne samo govoril, tudi pokazal	sem	marsikaj.
Nekoč	sem	se sredi pripovedovanja celo preveč
pripovedovanja celo preveč razvnel: pograbil	sem	stol, da bi pokazal, kako sem na Plešeh
pograbil sem stol, da bi pokazal, kako	sem	na Plešeh razbil luč, pa sem tako divje
pokazal, kako sem na Plešeh razbil luč, pa	sem	tako divje zamahnil, da sem jo res
luč, pa sem tako divje zamahnil, da	sem	jo res razbil...
Planil	sem	kvišku, pograbil stol in mahnil po
Potem pa	sem	pljunil v roke in začel.
Dvanajst pobov	sem	zmetal skozi vrata, nekatere pa sem
sem zmetal skozi vrata, nekatere pa	sem	zabrusil kar skozi zaprta okna.
pri kraju in so babe prinesle svečo,	sem	videl, da sem pobil skoraj vse šipe,
babe prinesle svečo, sem videl, da	sem	pobil skoraj vse šipe, polomil mizo
Z leti	sem	se tako privadil in navdušil nad svojimi
in navdušil nad svojimi pretepi, da	sem	včasih, ko mi je bilo pri delu dolgčas,
Ali	sem	bil mar strahopetec?
Bil	sem	močan in fant, kakor je treba.
Oženil	sem	se res mlad.
Ko pa mi je ona umrla,	sem	nekako na pol umrl tudi sam.
Prejšnji mesec	sem	te gnal, in če se zdaj nisi ubrejila,
Intendantu Urhu	sem	že dal besedo.
O Temnikarju	sem	že vse premislil.
Videl	sem	skoraj vse poglavitne prizore, razen
In vendar	sem	prej rekel tistim trem košatim vrbam
štirideset let res nisem bil, a danes	sem	spet!«
- Saj	sem	ga imela rada! - je zastokala.
- Zdaj	sem	jo šele našla!
- Saj	sem	ti že povedala, da nismo sami.
- Le zakaj	sem	bila ustavila uro?
Pripravljena	sem	, - je rekla Temnikarica, se zravnala
- Saj nisem streljal v vas streljal	sem	v uro.
- Saj to	sem	že prej vedela! - ga je prekinila.
- Slišala	sem	, da vsakega, ki je obsojen na smrt,
- Saj	sem	ti zdaj res mati, - je rekla.
- Saj	sem	se te usmilila.
Na, šel	sem	na sprehod, da bi se otresel morečih
kose, da bi se pomiril in se zbral, pa	sem	mimogrede skočil na ta obronek, kamor
prepričan, ali v resnici sploh je, pa	sem	obstal na tem obronku in pozabil na
obronku in pozabil na trobento, ker	sem	se tako zamaknil v čudovito pokrajino
Imel	sem	junaka, ki je bil dedec in pol, da
- Dobro	sem	hodil!...
»Truden	sem	,« se je tolažil, »zbit sem ... ves sem
»Truden sem,« se je tolažil, »zbit	sem	... ves sem izčrpan od tega snovanja...
sem,« se je tolažil, »zbit sem ... ves	sem	izčrpan od tega snovanja...
»Saj	sem	že trikrat!« je topo rekel starec in
Pa saj pravljico	sem	že povedal!« se je zdramil starec in
Saj	sem	slabši
»Saj	sem	že trikrat!« je topo odvrnil starec
»Še začudil se je, ko	sem	mu rekel, da slišim trobento.«
	Sem	že pogledal,« je odgovoril Jankec in
pomen,« se je nasmehnil, »a vendar	sem	ga vesel.
»Saj	sem	že trikrat,« je topo odvrnil ded in
»Prejle	sem	jo gledal iz doline.
Saj, v vratih	sem	ga pustil!«
No, pa saj	sem	že povedal!...
»Seveda	sem	rekel.
Toda čeprav	sem	na počitnicah, imam svoje delo.«
Prav res	sem	se že odžejal!«
»Kako pa že veste, da	sem	tam?« se je začudil.
Slišala	sem	...
»Veste, včasih, ko	sem	služila na gradu, sem veliko brala.
»Veste, včasih, ko sem služila na gradu,	sem	veliko brala.
»Ne, očitno	sem	zdaj v napoto.
»Le zakaj	sem	danes tako gluh?« se je vprašal z grenkobo.
vendar zelo nenavadno naključje, da	sem	trobento zaslišal prav takrat, ko sem
sem trobento zaslišal prav takrat, ko	sem	izgubil navdih in sta se me prvič lotila
Treščila je vame in me tako vznemirila, da	sem	moral iz hiše.
Saj res, zaradi Črnilogarja	sem	se bil obrnil v Tihi dol.
bila preselila v Temnikarja, in tam	sem	je bil celo vesel.
Popolnoma	sem	že pozabil nanj.
- Dobro	sem	hodil.
In zdaj	sem	takorekoč že prišel.
- Po skalah, kakor	sem	plezal do Jame, ko sem bil pastir.
skalah, kakor sem plezal do Jame, ko	sem	bil pastir.
- Sam	sem	.
- Kam	sem	prišel, da moram misliti take misli!...
In slišal	sem	, da je to že bila resnica!...
»Kaj bi rekel, ko bi videl, da	sem	bil v Tihem dolu?
kaj bi rekel, ko bi mu povedal, da	sem	odkril trobento?«
- Vrnil	sem	se.
»Izdal	sem	se, da sem jo videl pri javoru!« ga
»Izdal sem se, da	sem	jo videl pri javoru!« ga je prešinilo.
In tudi trobento	sem	videl.«
In kdo ji je povedal, kdo	sem	in da sem tukaj?
»Pri starem Blažiču	sem	dvakrat napeljal pogovor na Črni log,
»A skušal bom delati, ker	sem	izgubil vse popoldne.
»Utrujen	sem	.
In prav zato	sem	prišel...
»Saj	sem	vam že rekel, da nočem ničesar več
»Samo nekaj	sem	pozabil doma in grem iskat.«
»Saj	sem	že pri večerji rekel, da Temnikar ne
»Ne, če	sem	se odločil, da grem, potem grem takoj!«
»In saj	sem	vedela, da bo slabo končal!...«
»Res je hotel iti, pa	sem	mu rekla, naj ne nosi glave naprodaj.«
»In jaz	sem	ga obesil!« je zamrmral.
»Jaz	sem	kriv!...«
»Saj	sem	rekel, da se me to ne tiče!« je ponovil.
Za kaj takega	sem	jaz prešibak.
»In jaz ... jaz	sem	hotel o njem napisati novelo,«
»Hotel	sem	napisati preprosto novelo o preprostem
Samo dosanjal	sem	ga in v mojih sanjah bo ostal.«
Tudi sam	sem	o gaju najprej bral v pesmih in povestih,
In res	sem	domači gaj prav kmalu odkril, zakaj
Poznal	sem	vso Skopičnikovo pot, vsak kamen, vsak
Cesar nisem maral biti ne kralj; bil	sem	samo slovenski knez.
Ure in ure	sem	sedel na svojem prestolu, si podpiral
Zelo rad	sem	zahajal v svoj gaj, a tja nisem zahajal
Tja	sem	zahajal tudi zaradi soseda, starega
Večkrat	sem	slišal njegovo koščeno ženo, kako je
pa je tožila o moževi molčečnosti,	sem	se škodoželjno nasmihal, ker sem dobro
molčečnosti, sem se škodoželjno nasmihal, ker	sem	dobro poznal njegovo zgovornost.
To se mi je zdelo tako lepo, da	sem	včasih pogledal v nebo.
Bil	sem	še otrok, star enajst, dvanajst let,
Zelo rad	sem	se pogovarjal z njim.
Še rajši pa	sem	ga skrivaj poslušal.
In tako	sem	v vrbah ob potoku slišal marsikaj nenavadnega,
Spominjam se nekega poletnega jutra, ko	sem	gnal na pašo v svoj gaj.
Umil	sem	se v mrzli vodi, potem pa se nisem
Bila je tako mehka in hladna, da	sem	se kar zibal od neznanega ugodja.
Ko	sem	pribrodil na zunanji rob dolinice,
pribrodil na zunanji rob dolinice,	sem	se obrnil in pogledal po svoji sledi.
Razbil	sem	na tisoče biserov jutranje rose, a
tisoče biserov jutranje rose, a bil	sem	srečen.
Potem	sem	se ozrl.
Bil	sem	srečen, tako čisto srečen, da včasih
Smehljal	sem	se in hkrati mi je šlo na jok in nemara
imel sklonjeno kakor zmeraj, vendar	sem	v duhu videl njegove modre oči.
In videl	sem	tudi njegov modri lonec, čeprav ga
Nehote	sem	pogledal v modro nebo, nato pa stekel
Že oddaleč	sem	slišal njegov gromoviti glas.
Prve besede	sem	razločil šele tedaj, ko je Temnikar
Napel	sem	se kot struna in prišpičil ušesa, da
Čakal	sem	, da bo nadaljeval o Ruparjevem Andreju,
Stegnil	sem	vrat in napel oči, da bi videl, kaj
da bi videl, kaj ima v tolmunu, pa	sem	bil prekratek.
Počasi	sem	se premaknil, da bi mu prišel za hrbet
Toda na spolzkem kamnu	sem	izgubil ravnotežje ter z obema nogama
Ustrašil	sem	se in bilo mi je tako nerodno, da bi
Oddahnil	sem	se in stopil k njemu na kamen.
Če	sem	že kdaj pljunil, sem pljunil v reko,
Če sem že kdaj pljunil,	sem	pljunil v reko, ki ni bila tako lepa
Pljunil	sem	.
Pljunil	sem	še enkrat.
»Vidim,«	sem	se začudil.
»To bo od tobaka,«	sem	rekel.
»Ha, ali ste videli?«	sem	prav po otroško užival.
Nehote	sem	zasukal glavo.
»Bom,«	sem	rekel.
»Sladi?«	sem	se začudil.
»Ali mislite?«	sem	se zazrl vanj.
»Ne, tobaka pa že ne bom žvečil!«	sem	hitro odbil.
besede so me globoko prizadele, zato	sem	se spet zazrl vanj.
Prevzet	sem	ga poslušal.
»Oh, nikar ne pljuvajte v škaf!«	sem	nehote rekel.
»Rajši ne,«	sem	rekel.
Nekaj trenutkov	sem	stal ob tolmunu, potem sem stekel na
trenutkov sem stal ob tolmunu, potem	sem	stekel na obronek, da bi ga še enkrat
Roke je imel prekrižane na hrbtu, da	sem	videl njegov modri lonec.
Njegovih oči nisem videl, a	sem	jih videl vseeno, ker sem videl nebesno
videl, a sem jih videl vseeno, ker	sem	videl nebesno modrino nad njim.
Stal	sem	nepremično in brez sleherne misli.
Spet	sem	se ozrl za Temnikarjem.
Tedaj	sem	se obrnil in stekel proti domu.
Skrivaj	sem	stopil v materin vrtiček, kjer je pri
Odtrgal	sem	vršiček in ga pregriznil.
grenak, a vendar ne tako grenak, kakor	sem	mislil.
Potisnil	sem	ga v usta in se vrnil v svoj gaj.
Pod srebrnozelenim obokom košatih vrb	sem	počasi šel do izvira Skopičnika.
Tam	sem	sedel na skalo nad izvirom, na svoj
Bilo je bolj in bolj grenko, a vzdržal	sem	ter si v mislih ponavljal z mešanico
Od takrat	sem	prežvečil že kupe pelina.
mano tisti daljni pomladni dan, ko	sem	bil še otrok in sem tudi sam naredil
pomladni dan, ko sem bil še otrok in	sem	tudi sam naredil svoj prvi in hkrati
Na mlado travo	sem	pogrnil odejo in mama je sedla pod
Bil	sem	naravnost razposajen od sreče.
pridružila še ena: prav tisto dopoldne	sem	končal veliki klopotec, ki sem ga skrivaj
dopoldne sem končal veliki klopotec, ki	sem	ga skrivaj delal teden dni.
Naredil	sem	prav takšnega, kakršnega je naredil
Stekel	sem	ponj in ga pokazal mami.
»Sam	sem	ga naredil!« sem se hvalil.
»Sam sem ga naredil!«	sem	se hvalil.
Vidiš, tukaj	sem	pribil staro počeno koso in tukaj je
»Mislil	sem	, da bi ga dal na češnjo.
»Na tepko!«	sem	poskočil in se kar takoj pognal k raskavemu
Kje pa!«	sem	samozavestno odvrnil v svoji sreči.
Hitro	sem	splezal v vrh, privezal klopotec in
Potem	sem	se naglo spustil na tla, da bi bil
»No, kako je?«	sem	vprašal.
»Nima,«	sem	priznal, in bilo mi je žal, ker klopotanje
kaj?« me je prešinila nova misel, da	sem	kar poskočil.
Oh, kako	sem	bil vesel njene šale in njenega smeha!
»No, potem mu pa kar koso pustim!«	sem	rekel in sedel k njej.
»Saj	sem	ga prav zato naredil, da bo strašil!«
prav zato naredil, da bo strašil!«	sem	se hitro zlagal, da bi me mama še bolj
»Zdaj jih bo klopotec odganjal!«	sem	se ponosno zravnal.
Srečen	sem	bil, ker se je mami vračalo zdravje,
Kar videl	sem	ga, kako se vrti v vrhu cvetoče tepke.
In videl	sem	tudi lisico, kako se prihuljeno plazi
Zadovoljno	sem	se nasmehnil in se obrnil k steni.
Toda še preden	sem	se pogreznil v spanje, sem skozi strop
še preden sem se pogreznil v spanje,	sem	skozi strop zaslišal očeta, ki je v
Vztrepetal	sem	.
Zaslišal	sem	klopotec.
in bolj grozotno, tako grozotno, da	sem	si zatisnil ušesa in
A bilo je vse zaman: še	sem	ga slišal.
In v svoji živi domišljiji	sem	zagledal belo smrt, kako stoji pod
Čutil	sem	, kako se mi na čelu zbirajo znojne
Samo drhtel	sem	in proseče čakal, da bi se mama spet
Potegnil	sem	si odejo čez glavo, a tudi pod odejo
si odejo čez glavo, a tudi pod odejo	sem	še slišal svoj strašni klopotec.
Od strahu in žalosti	sem	vstal, da bi stekel k mami in ji rekel,
ji rekel, da ne sme umreti, a tedaj	sem	kar odrevenel: prešinila me je nova
Zvil	sem	se pod odejo in v žgočem kesanju zaihtel:
»Oh, le zakaj	sem	ga naredil?
Le zakaj	sem	ga naredil? ...
In zakaj	sem	nanj pritrdil prav koso?
Priklical	sem	smrt! ...
Toda ko	sem	že mislil, da bom skoprnel od groze,
Tudi v te besede	sem	verjel, tako sveto verjel, kakor bi
Kamen se mi je odvalil s srca in počasi	sem	se pomiril.
»Snamem ga!«	sem	hitro rekel.
Legel	sem	vznak, da bi laže prisluškoval, kdaj
Bil	sem	nemiren in sem še drhtel, a zdaj že
Bil sem nemiren in	sem	še drhtel, a zdaj že nekako od sreče,
drhtel, a zdaj že nekako od sreče, ker	sem	našel rešitev.
Ležal	sem	nepremično in skoraj brez dihanja ter
dihanja ter čakal in čakal in naposled	sem	v čakanju zaspal.
Zaspal	sem	, a v spanju sem še naprej čakal, da
Zaspal sem, a v spanju	sem	še naprej čakal, da bosta mama in oče
Plezam in plezam ter	sem	že neznansko visoko.
Začudeno se vprašam, kako	sem	ga neki privezal, če ga zdaj ne morem
Nisem dosegel tal, ker	sem	se prej zbudil.
Sedel	sem	na robu postelje, oče me je stresal
Počasi	sem	se zavedel, da sem res samo sanjal.
Počasi sem se zavedel, da	sem	res samo sanjal.
Že	sem	odprl usta, da bi povedal očetu, kaj
odprl usta, da bi povedal očetu, kaj	sem	sanjal, pa sem se še pravi hip spomnil,
bi povedal očetu, kaj sem sanjal, pa	sem	se še pravi hip spomnil, da teh sanj
Zjutraj pa	sem	sanje le povedal mami.
živahna in smejala se je tako svetlo, da	sem	ji vse verjel.
»Toda klopotec bom vseeno snel!«	sem	rekel in se odtrgal od nje, da bi takoj
»Zakaj pa ne?«	sem	začudeno vprašal.
»Sanje so samo sanje!«	sem	skušal biti mož, čeprav sem tedaj začutil,
sanje!« sem skušal biti mož, čeprav	sem	tedaj začutil, kako se mi tresejo noge.
Spomnil	sem	se, kako sem v sanjah plezal na tepko
Spomnil sem se, kako	sem	v sanjah plezal na tepko in potem padal
A vseeno	sem	kljubovalno pribil:
Gledal	sem	ga brez sleherne misli, a v duši sem
sem ga brez sleherne misli, a v duši	sem	morda takrat prvič občutil, kako naša
Ko	sem	ga izdelal,
Zaslišal	sem	očeta, ki se je spuščal po lestvi.
Hitro	sem	se sklonil in pobral klopotec.
Prijel	sem	ga samo s konci prstov, kakor primemo
mrhovino, in ne da bi se ozrl v očeta,	sem	stekel okrog hišnega vogla.
Obstal	sem	na kolniku, ga zavihtel v velikem loku
Pustil	sem	ga, kjer je bil, ter se potolažil z
srcu, v naši hiši in v vsej dolini,	sem	spet zaslišal klopotanje svojega klopotca.
Nič ni pomagalo, da	sem	bil star že osemnajst let in da sem
sem bil star že osemnajst let in da	sem	hotel biti pameten in tudi možat: tisti
Prvo nedeljo, ko	sem	bil sam doma, sem ga z dolgim kolom
Prvo nedeljo, ko sem bil sam doma,	sem	ga z dolgim kolom zbezal iz rogovile
»Oprostita, morda	sem	se res malce zamajal,« je rekel kamen.
»Slišala	sem	ga, saj nisem gluha!« je strela pokarala
»Seveda	sem	se,« je priznala jelka.
»Mislila	sem	, da ti je všeč.«
»Kaj ne bi stokal, ker	sem	tukaj ujet.«
Sklenil	sem	, da bomo tepli z biči.«
»Imam, ampak kaj	sem	zagrešil?«
Tudi jaz	sem	uslužbenec.«
»Jaz pa	sem	vdovec,« je rekel Bouvard.
»Prav to	sem	imel v mislih,« je odgovoril Pécuchet,
Podedoval	sem	!«
»Razumeš, zakaj	sem	bil tako nestrpen?«
»Jaz,« je rekel Bouvard, »	sem	si kdaj pa kdaj privoščil sedež v vodvilu,
kdaj privoščil sedež v vodvilu, da	sem	se nasmejal.«
»Sedem let	sem	se vojskoval v Afriki.
»Bravo, pričakoval	sem	, da bo tako!«
»Prepričana	sem	, da ste spet delali neumnosti.
»Slišal	sem	,« je dejal abbé Jeufroy, »da so nekoč
Nekoč	sem	ga videl na prefekturi.«
»Žejen	sem	,« je rekel Bouvard, ko se je prebudil.
»Kakor vi, o čemer	sem	prepričan.«
»Seveda	sem	.
»In mogoče	sem	tudi omaro razbila jaz?«
»Ne rečem, da	sem	nadarjen, vem pa le, da je v meni ogenj.«
»Jaz da	sem	komunist?«
»Takrat	sem	vas vendar branil!«
»Naredil	sem	, kolikor sem mogel!«
»Naredil sem, kolikor	sem	mogel!«
Kakšna reva	sem	!«
»Jaz pa	sem	prišla samo zato, ker sem mislila,
»Jaz pa sem prišla samo zato, ker	sem	mislila, da vas bom razveselila.
Saj	sem	tiho.
»Od tistega trenutka, ko	sem	te spoznala, se mi zdiš lep kot princ.
»Nora	sem	na tvoje telo!«
Oprosti, če	sem	kaj naredila narobe, če sem te dolgočasila.
Oprosti, če sem kaj naredila narobe, če	sem	te dolgočasila.
Poznal	sem	jih nekaj, ki so se delale svetnice,
»Če samo pomislim, da	sem	bil tako neumen, da sem ji vnaprej
pomislim, da sem bil tako neumen, da	sem	ji vnaprej obljubil uslugo!
Bil	sem	trmast, in če bi me ljubila, bi se
»Da, bolan	sem	.«
»Saj	sem	videl!
»Imel	sem	psa,« je rekel trgovec, »ki je zbolel
»Jaz	sem	se rodil štirinajstega, oženil sem
sem se rodil štirinajstega, oženil	sem	se štirinajstega in god imam štirinajstega!
Jaz	sem	volk, požrl te bom’, si predstavlja,
To	sem	našel pri tvojem Voltairu,« je dodal
tega dejanja mojega duha, s katerim	sem	zaznal ta predmet, po katerem sem deduciral
katerim sem zaznal ta predmet, po katerem	sem	deduciral ta aksiom, s katerim sem
sem deduciral ta aksiom, s katerim	sem	dopustil to resnico.«
Čutim, da	sem	hkrati materija in misel, pri tem pa
»Dobro se mi zdi, da	sem	ga zabil,« je rekel Pécuchet.
»Pravim, da	sem	bil sam pri Hérambertu,« je besno odgovoril
Pripeljala	sem	Victorja.
Medtem ko	sem	ga oštevala, mi je pokazal zadnjico!«
»Sicer pa	sem	sama kriva.
»Saj	sem	njegov oče, zlomka!
Tudi jaz bom sedla, čisto polomljena	sem	že.«
»Mislil	sem	, da ste močnejši,« je rekel Bouvard.
Ravno privezati	sem	ga hotel, ko sta prišla ta dva!«
»Pohodil	sem	jo, skušal sem jo celo pomendrati.«
»Pohodil sem jo, skušal	sem	jo celo pomendrati.«
»Presenečen	sem	, gospodje,« je rekel Coulon, »da ljudje
»Fantu	sem	vtepal v glavo Cartouchovo življenje,
»Jaz	sem	bil za mater!« je ugovarjal Bouvard.
prijateljem, pa tudi nekaj milijonom ljudi, ki	sem	jih srečal na svoji poti.
Ravnokar	sem	se bil prebudil iz nekega drugega sveta,
Da, sam	sem	se odločil, sam sem vse splaniral in
Da, sam sem se odločil, sam	sem	vse splaniral in organiziral, sedaj
Nekajkrat	sem	globoko vdihnil in izdihnil, potem
globoko vdihnil in izdihnil, potem	sem	se pretegnil vse do prstov na nogah
Odločil	sem	se prejšnje poletje, potem, ko sem
sem se prejšnje poletje, potem, ko	sem	se za nekaj dni zabivakiral v steno
Že nekaj časa	sem	nosil okoli občutek, da v mojem bivanju
Na Storžiču	sem	se tedaj po velikih mukah odločil,
Podzavestno,	sem	slutil, da naj bi bilo to nekaj v zvezi
svojih prejšnjih svobodnih potovanjih	sem	v drugih kulturah doživljal drugačne
stehniziranih krajih tretjega sveta	sem	čutil več sproščenosti, manj naših
gorenjske trdote in ignorance - običajno	sem	se vračal z napolnjenimi baterijami.
Na Storžiču	sem	se odločil, da se prijavim kot prostovoljec
In tako	sem	dobil idejo, da grem na pot s kolesom.
V študentskih letih	sem	poskušal z avtoštopom, peš, z motorjem,
Sem že rekla, da	sem	ponosna, da imam takega sodelavca,«
»Vedno	sem	ti branila na potovanja, tudi sedaj
S tem ko	sem	prosil svobodo zase, sem jo njej jemal,
S tem ko sem prosil svobodo zase,	sem	jo njej jemal, ona pa kot da to tolerira.
To	sem	si narobe razlagal.
Dve leti kasneje	sem	ji to očital.
saj se mu že pozna, da je tvoj sin«),	sem	mu vse razložil in ga vprašal, če smem
Potem je bilo dolgo vse tiho, slišal	sem	samo iglice starih orjaških borovcev.
* * * Predno	sem	spokal je minil dan.
mojih pričakovanjih zadosti do Indije,	sem	zavil v puhovko in privezal na prednjo
torbe na zadnjih straneh, darilo Topra,	sem	nabasal rezervne dele, ki jih je kot
Tudi kolo, Rogov luksuzni maraton,	sem	dobil zastonj, v reklamne namene seveda.
zračnic in prav toliko plaščev, ki	sem	jih vnaprej poslal na naše ambasade
Nikoli, nikoli ne podvomi več v ljudi,	sem	nekajkrat zahlipal, poglej, kako ti
so bič satanski; kako privilegiran	sem	vendar jaz.
Vsega skupaj	sem	imel šeststopetdeset ameriških dolarjev,
Vedel	sem	, da bo kriza, ko se vrnem v domovino
Branil	sem	se, da me bo pomanjkanje denarja zbližalo
Preden	sem	zaklenil stanovanje, sem ga počistil
Preden sem zaklenil stanovanje,	sem	ga počistil in pospravil kot še nikoli
Pa	sem	ga res in hvaležen sem mu za to.
Pa sem ga res in hvaležen	sem	mu za to.
Začelo se je lažje, kot	sem	pričakoval.
Bil	sem	svoboden.
Vriskal	sem	, pel partizanske koračnice in se smejal
Preveč	sem	bil zaposlen z ostalimi pripravami.
Najdaljše kolesarjenje	sem	si privoščil od Rogove tovarne do Begunj,
deželah tehnično manj razvitega sveta	sem	se običajno vračal z občutkom, da našemu,
koder se lepo vidi naša draga dolina,	sem	se usedel in zaprl oči.
Človeška bivališča	sem	doživljal kot oaze varne vlažnosti,
Čutil	sem	, zelo globoko sem čutil, da živim.
Čutil sem, zelo globoko	sem	čutil, da živim.
Zjutraj so bile noge tako težke, da	sem	se bal skočiti v morje - zdelo se mi
Potem	sem	zlezel na drevo in se napokal črnih
Posedel	sem	še nekaj časa v rogovili in prisluškoval
Opoldne, ko mi je bilo sveta dovolj,	sem	zalegel v majhen zaliv in pod borovci
je odprta knjiga, ki govori o bogu«,	sem	nekoč prebral na vratih neke cerkve.
radi i zaradi nešto...« Razlagal	sem	jim, da se ne razumemo, ker pač iščemo
Govoril	sem	jim, da je zame življenje kot obilno
Bili so ponosni, pa tudi jaz	sem	bil ponosen nanje, naši narodi bodo
V tem kontrastu	sem	takrat videl nekaj tako absurdnega,
je tiščalo ven, v zavest, nekaj, kar	sem	vse zadnje dni tako spretno prikrival
Doma	sem	imel ljubezen, hotel sem tudi svobodo,
Doma sem imel ljubezen, hotel	sem	tudi svobodo, več svobode, tako svobodo,
Naredil	sem	si svobodo, ali mi bo sedaj žrtev zanjo
Tisto, česar	sem	se zadnje leto veselil in bal, se je
Odtrgal	sem	se.
Če	sem	imel prej ljubezen in pogrešal več
Vrgel	sem	se iz varnosti mase, da bi pogledal
psa, ga bom že spustil, da me zaščiti,	sem	mu obljubil.
* * * Po nekaj dneh	sem	opazil, da se mi je obraz močno spačil.
Ko	sem	se gledal v ogledalo, se mi je zdelo,
Nisem se več znal smejati in ljudi	sem	se izogibal.
Presenetilo me je, da	sem	te sitnosti slutil že vnaprej, nekaj
Kupil	sem	si na primer burek, pa se ga nisem
Pri naslednji okvari	sem	pustil vso kramo in šel na jogging.
Ko	sem	se počasi vrnil nazaj, sem poskušal
Ko sem se počasi vrnil nazaj,	sem	poskušal z nežnostjo in mirom.
S tem ko	sem	nehal organizirano pozabljati, sem
sem nehal organizirano pozabljati,	sem	sprejel tako življenje in zaplaval
Meditacijo na veji nad toplo reko	sem	spet nasilno prekinil.
Zopet	sem	nekaj zamudil, ker sem šel proč od
Zopet sem nekaj zamudil, ker	sem	šel proč od kačjih pastirjev, vodnih
da ni pomembno, kam grem, ampak kje	sem	, da bi samega sebe pretental, da bi
petinsedemdesetega dalo preživeti pod pogojem, da	sem	si kupil v trgovini samo kruh in sir
Kradel ne bom,	sem	si obljubil, okoli prinašal ljudi tudi
Prvič	sem	si hrano prislužil tako, da sem zavil
Prvič sem si hrano prislužil tako, da	sem	zavil k delavcem na polju blizu Tučepov
e, ko če vas gore razumeti. Zagrabil	sem	za motiko in bilo mi je lepo.
se je pretakalo toliko energije, da	sem	ostal še čez noč.
Naslednje opoldne	sem	poskušal dobiti hrano na plantaži paradižnika.
pa so mi tako vrečo paradižnika, da	sem	komaj speljal.
Zato	sem	spremenil strategijo.
Odtlej	sem	se prehranjeval po kasarnah, hotelih,
Povsod	sem	zapeljal v kuhinjo in vprašal, če mi
so storili dobro delo, svojo vest pa	sem	tolažil, da bom, pač dajal več od sebe,
sretno vrati kuči, so govorili, ko	sem	se zahvaljeval.
Ampak jaz še ne grem domov,	sem	skušal biti pošten.
O, seveda, naletel	sem	tudi na take, ki so zmerjali, vpili,
Dopovedoval	sem	na vse načine, tudi prosil.
Potem	sem	enostavno zgrabil bicikel, in se zavihtel
Vpili so in tekli za mano, jaz pa	sem	jim prijazno in razumevajoče pomahal:
za kaj nervirati, pa me vseeno, ker	sem	si zapičil v glavo, da je elastika
Okoli pasu me stiska, ker	sem	si to idejo vložil z negativno avtosugestijo.
Proti Sofiji	sem	imel odličen veter.
Ja, prav tega	sem	si želel in to sem si zamislil - leteti
Ja, prav tega sem si želel in to	sem	si zamislil - leteti kot ptica.
Počasi	sem	gonil v najvišji prestavi in meditiral.
Lahko	sem	čutil, kako se je skozi globlje dihanje
Prenočišče	sem	si poiskal v novem kozmopolitskem delu
Zalegel	sem	ob kanalu in vzel v roke knjigo:
novo bolgarsko socialistično jutro	sem	se zbudil kot gavtroža.
Nekaj lepega	sem	moral sanjati.
Čutil	sem	neko prepričljivo upanje.
Ko	sem	občutek skušal racionalizirati, sem
sem občutek skušal racionalizirati,	sem	razpoznal upanje o ljubezni.
Tisto noč	sem	v tisti puščobi verjetno zamenjal eno
Vreden	sem	, da ljubim.
In da	sem	ljubljen.
* * * Mita	sem	srečal na ulici.
Takoj	sem	bil za to.
petdeset, se je premikal kot vzmet, komaj	sem	mogel verjeti, kako vitalen je.
Tolažil	sem	jih, da se gredo isto tudi v Turčiji
Še bolj	sem	bil presenečen, ko se je iz množice
Seveda	sem	se kar hitro vživel v svojo vlogo,
železo za gradnjo istanbulskih džamij)	sem	ostal tri dni.
spominjalo na naše, da se mi je ojužilo in	sem	brate ob polnih mizah vse po vrsti
Skoraj do jutra	sem	potem poslušal teorije o skupni veliki
Kot	sem	prišel, tako sem iz Samokova tudi odšel.
Kot sem prišel, tako	sem	iz Samokova tudi odšel.
Bogatejši	sem	bil tudi za nekaj novih besed.
* * * Večer	sem	dosegel po poldnevnem spuščanju s hribov
Porinil	sem	svojo kramo globoko noter v senožet
Vse, kar	sem	lahko videl zemeljskega, so bila rumena
Bal	sem	se te divje nore cerkve nad sabo, čutil
te divje nore cerkve nad sabo, čutil	sem	, da nimam nobenega vpliva na to zmešano
Stisnil	sem	se, se zmanjšal v črvička in izginil...
O ooo,	sem	zarjul v tisto nebo, ki naenkrat ni
Tako lepo nebo	sem	prej videl, ker ga s take perspektive
pok v zavesti pa je uspel zato, ker	sem	premalo utrujen.
Celo popoldne	sem	se samo spuščal, če bi gonil navkreber,
Lahko	sem	samo tekel v rumeno pokošeno polje
Vso pot od doma do sem	sem	užival neko dekadentno pobito lenobnost,
dekadentno pobito lenobnost, na meji pa	sem	butnil v nove vode podjetnosti, tekme
Zbal	sem	se teh hitrih, energičnih mustačastih
Podobne paranoje	sem	imel tudi v Braziliji in Zairu.
Zato	sem	po nekaj urah kolesarjenja pod večer
Hotel	sem	prespati v turški sredini, moral sem
sem prespati v turški sredini, moral	sem	se srečati s temi ljudmi, pa bo kar
Povedal	sem	, da biciklarim, in vprašal, če bi smel
prespati, želim si biti blizu ljudi, ker	sem	šele prišel v deželo in me je vsega
Seveda, seveda,	sem	ga razumel, v hišo, ne zunaj, v hiši
Res se nisem znal obnašati, zato	sem	se usedel k otrokom in gledal pobijanje
tako sproščeno se tudi počuti, sam pa	sem	bil kot gost po koranu in tradiciji
Ustrašil	sem	se, madona pa ja niso že tu, ti trapasti
nismo šli spat, samo prijazno smo se	sem	in tja nasmehnili.
Seveda	sem	jim obljubil slike.
Tik preden	sem	pognal, me je najstarejši sin prosil,
Takrat šele	sem	se sprostil, bil sem vesel, da sem
Takrat šele sem se sprostil, bil	sem	vesel, da sem spet sam.
sem se sprostil, bil sem vesel, da	sem	spet sam.
Počutil	sem	se kot Rambo.
In za povrh	sem	moral naravnost v veter.
Popustil	sem	in se ustavil pred gostilno.
Ko	sem	nagnil v usta, se je ves svet zbral
Ves	sem	padel vanj.
Izčrpan in izpit	sem	bil ves tam.
Živel	sem	trenutek.
Ko	sem	potem občutil krivdo, sem si rekel,
Ko sem potem občutil krivdo,	sem	si rekel, da je potreben pač čas, da
Po svojih starih izkušnjah	sem	to vedel.
Ko	sem	zlezel nazaj na pedala, sem čutil,
Ko sem zlezel nazaj na pedala,	sem	čutil, kako se v meni tehta.
Šport,	sem	rekel.
Ker so vztrajali,	sem	se skušal znajti, in rekel, da šport
V ilustracijo	sem	stisnil laket in se napel.
Istanbula	sem	se bal.
Srečal	sem	enega, pa še ta je svoje športno kolo
zdele so se mi tako eksotične, užival	sem	jih kot način uravnovešanja frustracij
Tako	sem	razmišljal tedaj.
Morda zato, ker	sem	bil tako utrujen.
V Istanbulu	sem	brskal po krtini.
Bil	sem	preobčutljiv za vse, kar ni bilo tako,
osamljenost in naveličanost in tako dovzeten	sem	bil za čutne potrebe, stalno me je
Nisem vedel, ali	sem	padel v depresijo zaradi kontrasta
strah pred absurdnostjo življenja, ki	sem	ga podzavestno zaznaval v okolju.
Kasneje	sem	o tem zvedel več.
V Istanbulu	sem	naletel na tisto, pred čemer sem bežal.
Istanbulu sem naletel na tisto, pred čemer	sem	bežal.
svojimi simboli spominjal na tisto, kar	sem	skušal ignorirati, se umakniti iščoč
predstavništvo naše Iskre v poslovnem delu mesta	sem	pribrcal preznojen, krvav in črn od
nemogoče ohraniti čiste roke, zato	sem	jo najprej mahnil v stranišče in tam
kakšno praznoto in enoličnost misli	sem	se zaklenil.
Zato	sem	bil še toliko bolj vesel, kako me je
In za povrh so me pripravili, da	sem	telefoniral domov in si privoščil kratek
Od silne energije	sem	skoraj eksplodiral.
kontinenta sicer spoštujem, ukvarjal	sem	se celo z idejo, da bi jih ob slovesu
ob slovesu in prihodu poljubil, kot	sem	videl početi papeža.
Ampak ko	sem	po tisti hitri avtocesti dospel do
Ko	sem	skušal zavirati, sem občutil šibkost,
Ko sem skušal zavirati,	sem	občutil šibkost, kot da bodo držaji
Prepustil	sem	se in skušal obvladovati situacijo
Letel	sem	.
Zavriskal	sem	.
trenutku mi je prišlo zelo prav, da	sem	se spomnil, kako je rešil svoj vozel
Šinil	sem	mimo naveličanih obrazov, gonil, kolikor
kolikor je moj Rog prenesel, čutil	sem	jih za seboj, kako tečejo in vpijejo
tečejo in vpijejo v walkie‐talkije... nato	sem	se nameril v enega od prehodov mitnice,
mitnice, kjer pobirajo mostnino in že	sem	bil v Aziji, za ovinkom in na varnem,
Kakšna razlika takoj, ko	sem	zavil na male vaške poti.
Po mesecu in pol potovanja	sem	se počasi sproščal.
Učil	sem	se in učil kaj se pravi goniti kolo,
Ko	sem	se poslovil od televizije sem nehal
Ko sem se poslovil od televizije	sem	nehal gledati in začel živeti.
Skušal	sem	se prepustiti novim občutljivostim,
Zdaj	sem	lahko ure in ure poslušal različne
Treniral	sem	kako obremenjevati samo tiste mišice,
ki so potrebne za premikanje, tako	sem	se učil varčevati energijo.
Dihal	sem	polno in svobodno za vsa leta nazaj,
leta nazaj, ko mi to ni šlo, obesil	sem	se na svoj prešerni balon pljuč in
Prepričal	sem	se, da lahko tako vzdržim ure in ure
ne moreš nikoli naveličati živeti«,	sem	si pisal v dnevnik.
Da, lahko	sem	brezpogojno srečen, čeprav to zaradi
Tako zelo	sem	pogrešal koga, ki bi mu rekel:
opažam in doživljam v teh divjinah, pa	sem	to že zdavnaj nehal.
je že od jutra izgledal odvraten, če	sem	pogledal nazaj, pa je bil prav tak.
Kam	sem	prispel, za boga!
Vedel	sem	, da se bo vsak hip začelo nekaj dogajati,
vsak hip začelo nekaj dogajati, zato	sem	se prepustil.
Takrat	sem	se ustavil in obrnil bicikel:
Ustavil	sem	, obrnil bicikel in pognal nazaj, oziroma
Obrnil	sem	nazaj proti Evropi, gonil nekaj časa
Izlil	sem	urin.
Kaj vse	sem	se moral piflati v šoli.
Bil	sem	poln in prazen obenem.
Do večera	sem	se vozil gor in dol po tisti cesti,
vozil gor in dol po tisti cesti, potem	sem	se ves zmešan zabarikadiral na grič.
Takrat	sem	se iz razuma počasi potopil v srce.
Čutil	sem	nekaj kot velikanski prazen prostor
Spal	sem	z bizantinskimi svetniki, izmučenih
Tri dni	sem	se pripravljal, da bi sam zlezel pod
Vse	sem	imel pripravljeno, vrvi, baterijo,
Še danes ne vem, zakaj	sem	na koncu scagal.
Neko popoldne	sem	vso ropotijo podaril ljudem v gostilni,
Skrbeti	sem	moral predvsem za energijo.
Vsako jutro	sem	se najprej potipal po tistem, komaj
Maščoba me je pomirjala, ker	sem	vedel, da dokler je še tam, si še nisem
kar tudi v Turčiji ni vse skupaj nič,	sem	se namreč hranil vsaj pol slabše kot
Jedel	sem	pač najcenejšo hrano - riž in kuhano
sira, kumar in paradižnika in privoščil	sem	si vsako sadje, ki sem ga uspel narabutati
in privoščil sem si vsako sadje, ki	sem	ga uspel narabutati ne da bi se to
V tistih vrtovih	sem	s kolesom lahko pristajal tiho in neopazno
Enkrat takrat	sem	odkril magično moč lubenic.
Presenečen	sem	bil opazil, da orjaška, recimo deset
Ko	sem	se zgodaj zjutraj, takrat ko so buče
sladko na pol tekočo rdečo glukozo,	sem	sprejel vase ogromno čiste energije,
Spet	sem	živel v trenutku, ko ne bi hotel biti
suhe vroče pokrajine z oranžnim soncem	sem	drvel kot sladka vodna bomba.
Opoldne	sem	se včasih zavlekel v kakšno senco ali
mudilo, se mi je predvsem zato, ker	sem	razpoznal kakšne pedrske ambicije ali
lukenj ter skal in redkega prometa	sem	se tako navadil, da je zavest krmarjenje
Lahko	sem	se predal sanjarijam kot samotni brodnik
poln kondicije in čezmerno ventiliran	sem	jih doživljal bolj neposredno, sproščeno
bolj neposredno, sproščeno in zmogel	sem	razumeti več.
Začutil	sem	, da je zelo pomembno, da misli ne usmerjam
Podoživljal	sem	na primer posamezne dogodke in osebe,
vplivali name in me tudi oblikovali, da	sem	tak, kakršen danes sem.
oblikovali, da sem tak, kakršen danes	sem	.
Spet	sem	bil majhen fantek, tak kot je moj Jan,
fantek, tak kot je moj Jan, še enkrat	sem	šel skozi radosti in stiske, veselja
Dovolil	sem	čustvom, da so me nosila.
Jokal	sem	in se režal, vpil in se mrko držal,
režal, vpil in se mrko držal, rjovel	sem	in se krohotal...
Po vsakem izbruhu	sem	potem občutil olajšanje in sprijaznitev.
Bilo je kot da	sem	izdihaval težke smrdeče usedline preteklih
so me hoteli imeti drugačnega, kot	sem	, hoteli so me imeti za nekaj, kar so
Jaz pa	sem	se jim seveda zavedno ali ne upiral,
upiral, branil in skušal biti to, kar	sem	, kot vse v naravi, kar raste in živi
proč od vsakodnevne ogroženosti pa	sem	jih lahko mirno dojemal in razumeval,
jih lahko mirno dojemal in razumeval,	sem	se lahko osvobajal nizkih strasti,
Ko	sem	se pod večer spravil na kak posušen
domov, obiskal moje in jim povedal, da	sem	vse odpustil in jih prosil, da bi tudi
Vsak večer	sem	se najprej pol ure stegoval v jogijskih
Ljudje, res vam jih vsem privoščim,	sem	zapisal v dnevnik.
Po asanah	sem	običajno še malo posedel.
Tako rad te imam,	sem	si zapisal, tako fletna sva oba in
Doma, pred odhodom, nisem bil gotov, če	sem	se prav odločil, podzavestno sem se
če sem se prav odločil, podzavestno	sem	se bal naporov.
Prvi zid	sem	prebil.
Nisem turist, popotnik	sem	.
Tistega dne	sem	imel celo dopoldne tako ugoden veter,
bila v vseh koordinatah ravna, kolesa	sem	se že tako navadil, da sem lahko kar
ravna, kolesa sem se že tako navadil, da	sem	lahko kar med vožnjo dremal ali pa
Knjigo	sem	navadno zataknil na vrh spalne vreče,
Sposoben	sem	se bil tako sprostiti, da sem lahko
Sposoben sem se bil tako sprostiti, da	sem	lahko s kolesa tudi uriniral in oprostite,
Pomagati	sem	si poskušal tudi z jadrom.
Na sprednji del ogrodja	sem	privezal dve palici in nanje pritrdil
palici in nanje pritrdil rjuho, s katero	sem	se sicer ponoči branil komarjev.
V drugi rob rjuhe	sem	potem lovil veter.
S tem	sem	imel precej zabave in tudi nekaj kritičnih
Vseeno	sem	mnenja, da bi se jadro na kolesu v
Prišlo je iznenada, ko	sem	najmanj pričakoval.
Najprej	sem	se ustrašil, da sem zbolel za malarijo,
Najprej sem se ustrašil, da	sem	zbolel za malarijo, taki so bili namreč
razposajeno poskakovale, so postale težke, da	sem	se komaj premikal.
Ko se mi je stemnilo,	sem	vedel, da se je najboljše usesti.
Vsak hip	sem	pričakoval fatamorgano.
Zato	sem	si glavo obvezal z majico, jo prepojil
Tako	sem	se kot pes stisnjen vase potem potrpežljivo
Pričakoval	sem	, da me bo moja narava sama od sebe
Pozno popoldne	sem	vedel, da moram ukrepati.
Srce je namreč še vedno tolklo, bal	sem	se vročinske kapi, zato sem se pobral
tolklo, bal sem se vročinske kapi, zato	sem	se pobral in ustavil prvi avto.
In potem	sem	drvel z njimi stodvajset kilometrov
Tako	sem	sprejel povabilo, da grem z njimi v
Verjetno me je pretentalo telo,	sem	si mislil, zna biti, da je ušlo kontroli,
pikantnih rib in gostega črnega vina	sem	z lokalnimi mladenkami plesal v doma
Vrgel	sem	se na pesek in zastokal.
Čutil	sem	se poraženega.
Vse dni poprej	sem	se spuščal vase, vso to dolgo pot sem
sem se spuščal vase, vso to dolgo pot	sem	brcal, da bi odkril v sebi nekaj kot
Tega	sem	se ustrašil, zbežal v bolezen in se
pripadam, med ljudmi in njihovimi normami	sem	varen.
Človek	sem	, nočem Robinzonovega brodolomstva na
bile samo mit, ki mi je pomagal, kadar	sem	čakal zobozdravnika, na izpit ali dekle
Tistega dne	sem	napisal svojo prvo pesem.
Ležal	sem	sredi neskončnega gričevja, vse okoli
Navadil	sem	se že, da običajno okoli druge ure
Preutrujen, da bi bral,	sem	si ponavadi samo sprostil kite in dovolil
Ja, tudi v svetem pismu,	sem	odgovoril.
In Buda je storil podobno,	sem	rekel in se zavedel zakaj simpatiziramo.
predvsem v neskončnih ravnih prostorih	sem	izgubljal samozavest, nisem si zaupal
Mislil	sem	, da sem zato tako napet, da je bil
Mislil sem, da	sem	zato tako napet, da je bil to vzrok
Nenehno	sem	si želel cigaret in čaja, da bi se
Podzavestno	sem	ga skušal ignorirati, da se ga skoraj
obkolil odred posebne policije, misleč da	sem	lokalni gverilec.
Visoko v hribih	sem	zavil na ožjo pot, strmo navzgor in
vedel, kam hočem in po kaj grem, čutil	sem	samo, da tako hoče samo v meni.
Zato	sem	bil poln sile, napor je bil užitek.
in sredi nje ena najlepših vasi, kar	sem	jih kdaj videl.
Pustil	sem	se jim voditi.
Moške	sem	našel na pašniku ob prekrasnem tolmunu,
obraz jim je še bolj otrdel, kadar	sem	povrtal.
Čutil	sem	, da je to zaradi bolečine nemoči.
So čutili sorodnost, ker	sem	bil tako osamljen kot oni?
Tiste griče potem naprej proti meji	sem	si zapomnil kot medene griče.
Kar naprej	sem	jedel debelo mastno satje in domač
Pel in vriskal	sem	čez tiste omamne joške in se na ves
razumem, kaj mislite s kooperacijo,	sem	odvrnil, trudeč se ostati vljuden.
kooperacija z mojo vlado na primer je, da	sem	šef policije v Mahabadu, kaj pa je
hoteli, še celo med tabornike ne...,	sem	odvrnil.
Razlagal	sem	, da sem prišel po običajni južni cesti
Razlagal sem, da	sem	prišel po običajni južni cesti iz Turčije,
Debelo	sem	ga gledal, potem sem potelovadil z
Debelo sem ga gledal, potem	sem	potelovadil z rokami:
To je popoln nesmisel, baje	sem	prvi v sedmih letih revolucije v teh
so se ponovila vsa vprašanja, zakaj	sem	prišel v Iran, zakaj z biciklom, kaj
kot zajca, sploh ne bom prvi, v Iranu	sem	, zaboga.
Koliko časa bom moral ostati tu?	sem	skušal z mrzlim potom na hrbtu zaustaviti
Ja, seveda...,	sem	hitel.
bilo zanimanje zame tudi med Kurdi, ko	sem	se popoldne od jezera Urmieh pripeljal
Ves dehidriran	sem	zavil naravnost na tržnico in si privoščil
Poskušal	sem	biti prijazen, odgovarjal sem, dokler
Poskušal sem biti prijazen, odgovarjal	sem	, dokler me ni izčrpalo, potem sem pobegnil
odgovarjal sem, dokler me ni izčrpalo, potem	sem	pobegnil ves preznojen nazaj na sonce.
V tistem	sem	se spomnil, da lahko pobegnem, skočil
spomnil, da lahko pobegnem, skočil	sem	na kolo in se pognal v drug konec mesta,
Še enkrat	sem	pogledal zvezde, nekajkrat globoko
Kolikokrat	sem	bil že zaprt.
Zaustavljen kot ptica selivka v mreži,	sem	potem čakal, trmoglavil in prosil...
Irana	sem	se bal že od daleč.
nimajo zame, niti bonbonov, čeprav	sem	jih videl na policah. America boy,
Ko	sem	se opravičil, mi je na vsak način hotel
Prvo noč	sem	seveda prespal v gosteh, kar s ceste
Skušal	sem	bil biti čim bolj objektiven, po napetem
večeru me je obšla skromnost, zavedel	sem	se, da nobeno bentenje ne bo nič pomagalo,
Ko	sem	vprašal, kaj bodo storili z mano, je
Pomiritev dosežeš, če si urediš glavo, zato	sem	si zapisal vse, kar se je ta dan dogajalo,
Na koncu	sem	ugotavljal perspektivo: z danimi obtožbami
Po nekaj vajah	sem	zelo spokojno in zadovoljen sam s seboj
Saj zato	sem	tu, zaradi sitnosti - vsak problem
Tukaj	sem	zaradi zabave, to je pravo stališče,
Jutro	sem	začel z mislijo, da bom pač nekaj dni
Sklenil	sem	, da se ne bom začel vznemirjati preden
Potem	sem	bral in malo podremal.
Pospravil	sem	svoje stvari in trčil v stražarja.
Vprašal	sem	za Mohameda, rekoč da mi mora vrniti
Trdno	sem	bil odločen in prepričan, da je tako
Zato	sem	začel klicati fante, ki so igrali nogomet
Kolo	sem	urno porinil na ulico, stekel nazaj,
porinil na ulico, stekel nazaj, da	sem	rekel vsakemu svoj zdravo, (mislim,
uspel tako hitro posloviti), potem	sem	zajahal in pognal dol čez most in med
Po prvih izkušnjah	sem	razvil ustrezno strategijo nastopa.
Zunaj ni varno spati, zato	sem	pod noč zapeljal na kmetijo in vprašal
Povedal	sem	jim, da so zame neke vrste azijski
Ko	sem	pred gostilno zlezel z bicikla, sem
sem pred gostilno zlezel z bicikla,	sem	se lepil od znoja in umazanije.
Privoščil	sem	si riž z neke vrste čevapčiči in paradižnikovo
Sanandaj, glavno mesto Kurdistana,	sem	zbit, vendar radosten.
spati, vendar nisem dovolj zaupal, zato	sem	se obrnil na stražarja pred policijsko
so bili polni beguncev z meje, zato	sem	noč prebil v parku, trmasto buden,
Prvič	sem	gledal take reči, nobenega pravega
Utrujen	sem	, pravi, zaradi politične aktivnosti
pravi, zaradi politične aktivnosti	sem	vsak trenutek lahko ob službo.
Ko	sem	zjutraj pribrcal pred prvo zaporo zunaj
Naslednje dopoldne	sem	sedel v sobi višjega oficirja, ki je
Naslednjič	sem	bil zaprt, ker so me odkrili, ko sem
sem bil zaprt, ker so me odkrili, ko	sem	spal na pokopališču.
In potem ker	sem	stal v joga asani na glavi v parku.
Vse skupaj	sem	prenašal začuda sprijaznjen, kot da
Dobil	sem	seveda tudi vodiča in prevajalca.
tešim, prosim, mazilim z oljem, navadil	sem	se, da ga ritualno poščijem po gumah
prehitevajo naravnost name, ves čas	sem	pripravljen, kdaj me bo kaj povozilo,
čutim kazen božjo za vse lubenice, ki	sem	jih pohodil na iranskih poljih.
Če	sem	prej imel čas, da sem se ustavljal
Če sem prej imel čas, da	sem	se ustavljal in ure in ure buljil za
relaksirane mišice so pomagale, da	sem	situacije, v katerih sem prej na potovanjih
pomagale, da sem situacije, v katerih	sem	prej na potovanjih z motorjem izgubljal
opazujejo in kličejo še druge, misleč, da	sem	razbojnik, in da je ob meni počivajoče
artikulirano izvajanje, že v osnovni šoli	sem	pri težjih pevskih skladbah moral stopiti
Slišal	sem	, da so Iračani z bagrom žive zakopali
Dal	sem	ženi nekaj denarja, se poslovil od
Srečal	sem	skupino fantov, ki se je vrnila s fronte
mesecu in pol mojega potovanja čez Iran	sem	bil v gosteh pod mnogimi strehami,
Stal	sem	tam v pesku, gledal čez rumenorjavo
Irana še nekaj časa ne bom prebavil, to	sem	vedel; še potem, ko so mi pol ure nazaj
ure nazaj udarili izstopni žig in ko	sem	se pod tisto zloveščo črno ptico -
Bil	sem	tako zdelan, še vedno sem se bal, da
Bil sem tako zdelan, še vedno	sem	se bal, da se bo vsak hip kar iz zraka
me potegnila nazaj na grmado, zrel	sem	bil kvečjemu za kak poceni izlet na
Zastokal	sem	in se prisilil nazaj med čajarne.
Poskušal	sem	več kot kilometer na obe strani v puščavo,
prehitelo, umirali so od smeha, ko	sem	prilezel spet nazaj na pisto z vsemi
Legel	sem	na hrbet in mu prepustil svoje podplate,
Sumil	sem	prav tistega, ki me je celo pot strašil
Potem ko smo spili tisti nektar,	sem	legel na preprogo v kotu, priklenil
jogginga z občutkom, da mi je žal, da	sem	šel.
Spet	sem	bil nor od energije, opoja življenja,
darilo, ki ga je treba spoštovati,	sem	si tedaj zapisal v dnevnik.
Raje	sem	pepel kot prah.
Raje	sem	sijajen meteor, v katerem je vsak atom
Ustavil	sem	se v vsaki čajarni, nalil sem svoje
Ustavil sem se v vsaki čajarni, nalil	sem	svoje mehove, počakal, da sem se nalezel
nalil sem svoje mehove, počakal, da	sem	se nalezel energij prisotnih možakarjev,
je vse skupaj zdelo trapasto, spet	sem	pogrešal iste stvari in spet je prišel
in spet je prišel kak trenutek, ko	sem	čutil, da ne bi hotel ničesar drugega
Ko	sem	si ogledoval kip Bude v grški tuniki,
Bil	sem	visoko v pakistanskem predgorju Hindukuša.
je bilo moje glavno gonilo, potem ko	sem	tri mesece gonil bicikel skozi žejne
Hvala,	sem	ga zavrnil, potem ne morem voziti bicikla
Si musliman?	sem	se pozanimal.
velikih količinah, ne jemlji malo,	sem	se delal vsevednega.
ko se je dolina končno razširila in	sem	nad zmešnjavo skal in proda ob reki
Sproščeno in elegantno so pristopile, ko	sem	lezel gor k njim, in ko mi je spodrsnilo,
Roke	sem	se oprijel nekam sramežljivo, z občutkom,
Če	sem	doživljal kalaške ženske kot vile,
Na nekaterih	sem	na prednji strani opazil simbole kačjih
urduja, ki smo jih skupno poznali,	sem	razložil, kaj, zakaj in kam.
vprašali, zakaj ni motorja na biciklu,	sem	pokazal na svoje srce in jim zatrdil,
prišel vprašat očak iz sosednje hiše, ko	sem	lezel v spalno vrečo.
Isti odgovor	sem	dobil tudi na vprašanje, zakaj so samo
Večina vrat v vaseh, ki	sem	jih obhodil, res ni imela ključavnic.
Pul (praznik jeseni, trgatev) je že,	sem	rekel, v prospektu piše, da se pul
bi videl, kako praznujete, tudi zato	sem	prišel, sem vprašal.
kako praznujete, tudi zato sem prišel,	sem	vprašal.
Pa vsaj približno,	sem	silil.
naprej proti višje ležeči vasi v dolini	sem	presenečen našel veliko zidano poslopje,
Ko	sem	srkal čaj za običajno dvojno ceno,
Videl	sem	, kako sta policaja ženske nagnala v
Kalaške ženske se ne slikajo rade, zato	sem	hotel izkoristiti priložnost in sem
sem hotel izkoristiti priložnost in	sem	se še sam podvizal zraven.
Kaj je s tem človekom,	sem	vprašal v čajarni.
bomo nazaj, ne smem zamuditi pula,	sem	rekel.
* * * Naslednje dva dni	sem	s kalaškimi ‘Tarzani’ lazil po hribih
Kalašem	sem	pripravil obilo zabave, verjetno sem
sem pripravil obilo zabave, verjetno	sem	se jim zdel kot kakšen neandertalec,
Najprej	sem	zbrano poslušal in se trudil najti
Takrat	sem	začel z našimi partizanskimi, ki so
pritegniti mojemu izvajanju, potem	sem	spet jaz vlekel po njihovo in tako
Ko	sem	začutil, da ni več varno lesti po lestvi,
začutil, da ni več varno lesti po lestvi,	sem	med uriniranjem skozi okno, držeč se
Ko	sem	pokril eno oko je polovica ognjev,
le dvojniki, izginila, in razpoznal	sem	, da so to pravzaprav bakle, s katerimi
Pul, pul,	sem	vzkliknil in se obrnil, pul se je začel.
Gremo, gremo dol na pul,	sem	navdušen zacepetal.
Ti presneti divjaki,	sem	jih tolkel po ramah in se režal, prav
Tako	sem	spal tisto noč privezan za drevo in
Popoldne so se pobrali in spet	sem	bil edini tujec v dolini.
Pul, festival, zaradi katerega	sem	prišel, naj bi se odvijal tri dni okoli
Pri Kalaših	sem	začutil neko zanimivo sorodnost gledanja,
stotisoče podobno razcvetenih marjetic	sem	nekaj mesecev prej videl v 3500 let
Ko	sem	v sosednji dolini srečal francoskega
glede festivala samo dvoumno smehljali,	sem	se pognal čez prelaz v osem ur oddaljeno
Vsak, ki	sem	ga srečal, jih je tolkel in klatil.
Na skrivaj	sem	v malho stisnil tudi nekaj grozdja,
Izgubil	sem	se, še preden je sonce pokukalo v dolino.
Znašel	sem	se na hribu med dvema dovolj globokima
Usedel	sem	se na lesen zaboj in razmišljal, kaj
razmišljal, kaj zaboj počne tukaj, ko	sem	jih opazil okoli še več.
Bil	sem	na pokopališču.
Proti vrhu prelaza	sem	se drugič izgubil.
Zagnal	sem	se naravnost proti vrhu, dokler nisem
Rahlo	sem	se držal za robove skal, noge so se
mi tresle, energija je pošla, takrat	sem	se spomnil na grozdje.
Zabubljen	sem	v skrbi in probleme, ki se mi v moji
Ko	sem	z vrha prelaza zagledal zasneženi sedemtisočak
zagledal zasneženi sedemtisočak Tirichmir,	sem	bil prerojen in kot v nebesih.
Ves v buškah in popraskan	sem	končno naletel na stezo in po njej
Razveselil	sem	se kosila, ljudje tod znajo biti tako
posebej zate..., je hitel možakar, ko	sem	za vsak slučaj vprašal, koliko bo stalo.
Ko	sem	se razgledal po vasi, sem naštel še
Ko sem se razgledal po vasi,	sem	naštel še štiri podobne hotele in več
objektive turistov in njihov bakšiš,	sem	vprašal.
To pa ne, saj	sem	ravnokar prišel od tam, sem presenečen
ne, saj sem ravnokar prišel od tam,	sem	presenečen nestrpno vztrajal.
Takrat	sem	se spomnil onih, ki sem jih srečal
Takrat sem se spomnil onih, ki	sem	jih srečal na stezi.
Vrh prelaza	sem	dosegel še pred mrakom.
Našel	sem	plaz, ki se je iztekal skoraj ob reki.
Med noge	sem	vtaknil kol in zaviral, dokler me ni
kol in zaviral, dokler me ni vrglo in	sem	letel dalje po zadnji plati skozi debele
Res se mi ni bilo treba truditi, da	sem	zavriskal in zarjovel in planil mednje,
Goltal	sem	in pil, potem sem začel oprezati, če
Goltal sem in pil, potem	sem	začel oprezati, če si bodo Kalaši zares
straneh hribov proti domovom in ob ognju	sem	ostal sam z nekaj preveč pijanimi,
Tisto noč	sem	imel čudne sanje.
Kot živo	sem	videl mojo teto Manco, bog ji daj večni
pokoj in počitek, ki me je varovala, ko	sem	bil majhen, medtem ko so bili starši
Ko	sem	iskal pot iz pubertete in je ona prišla
spet pripovedovala pravljico in jaz	sem	bil spet majhen, čepel sem pred njo
pravljico in jaz sem bil spet majhen, čepel	sem	pred njo na pručki in jo odprtih ust
Potem je privid izginil, odprl	sem	oči, zagledal mežikajoče zvezde, od
Sedel	sem	in se prepustil prijetnemu občutku,
Kje	sem	, zaboga, kakšen svet je to, kateri
V njih	sem	se vrnil domov in se zbudil v domači
Taisti šok	sem	dejansko doživljal ob vsakem prebujanju
samomorilcev metalo iz postelje, da	sem	letal kot odtrgana žival vseokrog domače
denar premagujejo le terenska vozila,	sem	moral biti zanje precej tuj.
Pri večini, ki	sem	jih srečal, sem čutil nezaupanje in
Pri večini, ki sem jih srečal,	sem	čutil nezaupanje in opreznost.
V teh hribih, kamor	sem	končno prispel kot prostovoljec OZN
svet in dom, je bil moj prvi cilj, če	sem	že imel kak cilj.
»Prišel	sem	brez političnih interesov, verjamem,
Tako	sem	naivno razlagal agentu OZN dol v Peshawaru
Norca so se delali, zato	sem	se pobral na sever na lastno pest.
biciklu v prvem begunskem taborišču, kjer	sem	iskal možnosti za svojo namestitev.
Ko	sem	tiščal bicikel naprej v naslednji klanec,
Ko	sem	povedal, kaj počnem in zakaj sem tu,
Ko sem povedal, kaj počnem in zakaj	sem	tu, so me povabili na čaj.
in postavili kozarce nazaj na mizo,	sem	čutil, da je obisk zanje končan.
Potegnil	sem	ven papirje in naravnost povedal, da
Medtem, ko	sem	lezel v spalno vrečo, sem slišal, da
Medtem, ko sem lezel v spalno vrečo,	sem	slišal, da so se ponovno zbrali, veliko
ponovno zbrali, veliko so govorili, vmes	sem	razumel tudi prerekanje.
Svetoval	sem	jim, naj me opazujejo.
Niso bili videti zadovoljni, ko	sem	začel iz kolov, desk in opek in skal
Nisem mogel dopovedati, da	sem	te reči že skoraj pozabil, da sem se
da sem te reči že skoraj pozabil, da	sem	se obsodil na življenje popotnega meniha
Vse to	sem	s pomočjo učitelja razložil starešinam.
Te izkušnje spadajo med prve, ki	sem	jih dobil od teh gorskih korenin.
Ob tej priliki	sem	pomil skodelico, nalil do roba vode
Enega	sem	močno lopnil po rami in mu po slovensko
Ko	sem	razložil fizikalni princip, so kimali,
Učitelja	sem	prosil, da mi je prevedel osnovne patanske
Napisal	sem	jih na roko, zdaj sem že znal reči:
Napisal sem jih na roko, zdaj	sem	že znal reči:
Iz prinešenega	sem	zacementiral lutke.
Naredil	sem	simbolične tanke, letala, ruske vojake,
Kaj vse	sem	jim pravil, ne bom pisal, ker vem,
Podobne lutkovne predstave	sem	organiziral Dinkam, Šilukom, Pigmejcem
Seveda	sem	se hotel izkazati.
Preveč	sem	se zagnal v strmino, hoteč pokazati
Kasneje	sem	v rehabilitacijskem centru v Peshawaru
Iz desk	sem	zbil tablo, iz Drosha so prinesli črno
igrali z njimi... pa telovadba, med katero	sem	jih učil nogometa, košarke, med dvema
Bil	sem	pač nekakšen animator, šlo je za eksperiment,
Zelo dobro pa mi je delo, ko	sem	neko noč ob knjigi v soju petrolejke
Po nekaj dneh	sem	predlagal tudi nekaj inovacij in racionalizacij
	Sem	pa, sam ne vem zakaj, povsem nepričakovano
V skupno blagajno	sem	zato prvi vplačal 400 rupij in potem
Kolikor jih je šlo,	sem	zvlekel noter otroke brez staršev ali
Počasi	sem	izgubljal odpor do človeške bližine.
zemljani in da imajo modro kri, čeprav	sem	lahko večkrat videl, da jim teče lepo
Ko	sem	spraševal mudžahedine, ki so včasih
Seveda	sem	se ustrašil.
Ko	sem	na ambasadi v Teheranu nadvse vljudno
Prosil	sem	jih za teden dni odloga, potem sem
sem jih za teden dni odloga, potem	sem	se odločil.
Ko	sem	pribrcal z biciklom do hotela Kabul
če v tako važnih poslih, v kakršne	sem	se ravnokar spuščal, ne čutiš človeka,
navdušeno vzkliknil Švicar, h kateremu	sem	prišel po inštrukcije, potem ko je
komandantu, zasledujejo te, slišal	sem	jih govoriti o tem, ko sem čakal v
te, slišal sem jih govoriti o tem, ko	sem	čakal v njihovi pisarni na potni list...
Opolnoči	sem	, prepričan, da me gleda samo luna,
in med temi simpatičnimi korenjaki	sem	imel občutek, da se mi ne more nič
Sam	sem	se kljub polni luni, ki na višini 4000
Bil	sem	kot mesečnik in vsako naslednjo noč
Hodil	sem	zadnji, po zakonu naravne selekcije
zadnji, po zakonu naravne selekcije	sem	bil na vrsti, da odpadem.
V glavo	sem	si zabil, da je zdaj vse, kar se zahteva
življenje ne počnem drugega, kot hodim,	sem	skušal preganjati tako, da sem se spustil
hodim, sem skušal preganjati tako, da	sem	se spustil v fantaziranje.
Vrtel	sem	si različne filme, take, ki so mi sprožali
Videl	sem	prve porušene hiše in potem cele vasi,
je postavila tudi vprašanje, kdo da	sem	in od kod.
Poskusil	sem	najti malo ravnotežja in iz pakistanskega
Kasneje	sem	zvedel, da ta čajarna včasih služi
bi šel takoj v prvo bojno linijo, ...,	sem	pogosto slišal govoriti.
Imel	sem	občutek, da sem med samimi komandanti.
Imel sem občutek, da	sem	med samimi komandanti.
razložil, da so se moji zlagali, da	sem	sicer res tujec, vendar stari borec
res tujec, vendar stari borec in da	sem	že dalj časa z njimi, da pa so laž
Tisto noč	sem	sanjal Jana, svojega sina in tisti
Z grozo	sem	opazil, da moje torbe z dnevnikom,
vročine na peči za peko čapatijev, kjer	sem	spal, sem ponoči odprl zadrgo.
peči za peko čapatijev, kjer sem spal,	sem	ponoči odprl zadrgo.
Bil	sem	okraden.
Ko	sem	prejšnji večer pisal vanj, so se nabrali
Ko	sem	naredil paniko, so mudžahedini naredili
Teden dni kasneje, ko	sem	z večjo skupino beguncev, v katerih
so me predali mudžahedini potem, ko	sem	si priznal, da ta vojna ni moja vojna,
priznal, da ta vojna ni moja vojna,	sem	prisopel sredi noči nazaj na prelaz
You, passport! Če	sem	bil kdaj podoben Afgancu, sem bil tedaj.
Če sem bil kdaj podoben Afgancu,	sem	bil tedaj.
Hotel	sem	reči, da sem gluh, slep, da sem butec,
Hotel sem reči, da	sem	gluh, slep, da sem butec, ki se mu
Hotel sem reči, da sem gluh, slep, da	sem	butec, ki se mu je od vojne zmešalo
Čeprav se sedaj preganjajo za usnjem,	sem	resno dvomil, da bo zmagalo najboljše
Kje igrajo?	sem	bil presenečen.
V tistem trenutku	sem	čutil, kako se mi je telo napelo od
To bomo pa videli,	sem	rekel, in tako sprejel sladostrasten
To utegne biti vzrok, zakaj	sem	prišel sem.
variacijah okra in cinobra, in v podolju	sem	ter tja z ljudmi naseljene, čisto zelene,
Na njih	sem	si spet opomogel od depresije, potreboval
spet opomogel od depresije, potreboval	sem	kar nekaj časa, da sem lahko sprejel
depresije, potreboval sem kar nekaj časa, da	sem	lahko sprejel in užival to sunkovito
je kolo zvijalo pod mano, kar naprej	sem	se pogrezal v pesek, vsakih nekaj kilometrov
pogrezal v pesek, vsakih nekaj kilometrov	sem	ga moral zagrabiti kot Martin Krpan
V oazah	sem	se kar naprej ustavljal, jih pobiral
Kdaj pa	sem	zadnjič zares pošteno zaukal.
Trdno	sem	se prijel rogov svojega kolesa, globoko
Verjetno	sem	tedaj za nekaj hipov oglušel in oslepel.
še sredi eksplodirane evforije, ki	sem	se ga zavedel, je bil takšen kot da
Tedaj	sem	že lahko videl - naravnost v prepad
že lahko videl - naravnost v prepad	sem	letel, deset, petnajst metrov globoko
V tistem trenutku	sem	bil decimeter od roba ...
Kako	sem	se rešil?
pristal spodaj zaradi sile vztrajnosti,	sem	bil izbral najboljšo varianto - bliskovito
izbral najboljšo varianto - bliskovito	sem	se z nogami odrinil od pedal v zrak,
nogami odrinil od pedal v zrak, z rokami	sem	bicikel sunil nazaj proti sredini ceste
Zato	sem	tu.
služabnik, jaz pa spet njegov, ampak jaz	sem	se odločil, da bom poskusil biti komandant
se zdim samemu sebi, nisem to, kar	sem	ali kar lahko postanem.
Bolj ko	sem	pozoren, bolj živim, bolj sem, kajti
Ostal	sem	miren in zaprtih oči, radoveden, kako
Ko	sem	dobil v obraz vedro vode iz bližnjega
bližnjega kanala, me je minilo, skočil	sem	pokonci in se zakrohotal.
Učil	sem	se torej potrpežljivosti in skromnosti,
Včasih pa	sem	si privoščil tudi kakšno sprostitev.
prepričati, da je motor boljši od kolesa,	sem	ponudil stavo za en čaj, da jim dokažem
Jaz pa pasulj,	sem	odvrnil.
ampak pasulj je boljši od bencina,	sem	odvrnil.
boljše je jemati pasulj kot bencin,	sem	zaključil blažen kot polna luna.
ljudske predstave ne bi preveč načele,	sem	razvil tudi več alternativnih odgovorov,
karakterjem, oziroma z vsem zahodnim, kar	sem	mu predstavljal, mlad pakistanski intelektualec,
V zgodnjih jutranjih urah, potem ko	sem	zapustil gostitelje, ki so se poslavljali
harmoniji, da bi imel veliko naslednikov...,	sem	običajno čez čas ustavil, se usedel
Tako	sem	se sproščal, umirjal, razstrupljal
Vplive ljudi in njihovih filozofij	sem	spustil, naj gredo, kamor hočejo.
kot vse kaže, ostajajo vedno iste,	sem	čutil v sebi.
* * Svilena pot, po kateri	sem	jahal, se je nekoč začenjala v mestu
Višje proti prelazu	sem	prišel v kraje brez mošej, ki niso
privoščili vojaki polkovnika Kellya,	sem	imel možnost vsaj malo občutiti naslednje
nisem mogel potiskati pred seboj, ampak	sem	ga moral spet z vso kramo vred prenašati.
Zlomil	sem	tudi osem špic, zadnjo os, strgali
prevzet od tega naravnega spektakla,	sem	se čutil priviligiranega.
Bil	sem	glavni igralec v najbolj razburljivem
Čajkovskega pa Beethovna, s kolesom	sem	plesal balet v teatru in predaval estetiko
pa so bili seveda stiki z ljudmi, ki	sem	si jih spet in spet lahko privoščil.
Ponavadi	sem	prišel mednje gorjansko vesel, tak
Težje je bilo, kadar	sem	bil do konca utrujen.
žice prestav, odvijali prvo kolo, da	sem	se potem z mednožjem kar naprej nasajal
Če	sem	imel širok obraz, je bilo vse v redu,
Ko	sem	moral na potrebo na široki planjavi,
mojega pakistanskega denarja konec in	sem	bil prisiljen beračiti, se mi je zdelo
Ko	sem	jih navduševal, da bi mi prinesli od
sicer s precej smeha in roganja, vendar	sem	to razumel ob misli na svojega sina,
Ta misel me je pomirila, zlezel	sem	nazaj v mrežo in gledal čudovite oblake,
Ko	sem	se nekega večera, pod prelazom znašel
minut, zatekel k edini koči, potem ko	sem	jo sanjal nekaj ur, je možakar pod
Zgrabil	sem	bicikel za roge in se zagnal z njim
v kotu se je kadilo iz ognjišča, da	sem	bil v hipu solzen.
Bicikel	sem	postavil ob steno in se čepe pod dimom
Ko	sem	se obrnil, sem v kotu opazil še dva
Ko sem se obrnil,	sem	v kotu opazil še dva možakarja in eno
V zadregi	sem	se skušal nasmehniti, stopil sem k
zadregi sem se skušal nasmehniti, stopil	sem	k ognju in roke vtaknil v plamene.
Nisem se opravičil, v divjini	sem	izgubil mnogo lepih manir.
z izpihovanjem kot ostali, vseskozi	sem	umazan, kar je tudi praktično, saj
Včasih	sem	se zbal, da se sicer neopazno, ne da
Tolažil	sem	se, da potreba po preživetju opravičuje
želji po ustvaritvi boljšega vzdušja,	sem	, zanašajoč se na izkušnjo, spustil
Ja, madona, a nam ni fino,	sem	vzkliknil, zunaj pada dež, mi pa lepo
kot posledica sprememb v prehrani,	sem	naslednji dan okoli poldneva zaznal
Bil	sem	onečeden in osramočen do vrha glave,
Kmalu	sem	začutil, da ljudem ni bilo več prijetno
Zaudarjal	sem	kot kuga.
Problem	sem	za silo rešil tako, da sem si v žepe
Problem sem za silo rešil tako, da	sem	si v žepe natlačil materino dušico.
Spet	sem	prišel strahovito utrujen, tako da
opečenosti grozil, da se bo odluščil, zato	sem	se odločil, da bom poskusil vse skupaj
Obesil	sem	mrežo med obrane murve, vendar so me
Hodil	sem	in gledal in se smehljal ob tej zemeljski
metrov je bilo vse skladno, samo jaz	sem	ga biksal naokoli odvezan in lačen.
Nič hudega hoteč	sem	prestrašil trop žensk, dve sta se zagnali
Našel	sem	nekaj paradižnikov, vendar sem jih
Našel sem nekaj paradižnikov, vendar	sem	jih pustil pri miru, ker je bilo še
rdečih jabolk in več vrst grozdja, da	sem	izgledal kot rimski bog izobilja.
Navečerjal	sem	se, da se mi še danes kolca.
Ko	sem	jih vprašal, kako je kaj s policijo,
Ko	sem	naslednji dan vztrajal, da moram čez
Za prvim ovinkom	sem	jih pol pojedel, da jih ne bi zgubljal
katerih me je nekaj res prehitelo, in da	sem	pač prvi biciklist v teh krajih.
Na poti iz Jugoslavije	sem	v treh mesecih neštetokrat jedel in
Po naravi	sem	občutljiv, v večje veselje mi je dajanje
Ko	sem	hotel v zameno za gostoljubnost vsaj
kile, in malo žepno izdajo korana, ki	sem	jih nekaj vozil s seboj za take priložnosti.
enakovrednosti, od samega zahvaljevanja	sem	se sam sebi začel zdeti osladen in
Zgubljati	sem	začel identiteto, ogrožena je bila
ogrožena je bila moja pomembnost, čeprav	sem	si dopovedoval, da za to ni nobenega
Pod pritiskom neumne ideje,	sem	menda sam prvi spremenil obnašanje,
večkrat tako režali in posmehovali, da	sem	se začel skrbno opazovati, kaj tako
sprostil in poskrbel za duševno zdravje,	sem	si privoščil eksperiment.
Trenirko	sem	oblekel narobe, na obraz sem si z rdečo
Trenirko sem oblekel narobe, na obraz	sem	si z rdečo glino narisal nekaj krogov,
Tak kot astronavt	sem	se potem spustil v vas, za povrh mi
oblačenje, ne pa moje obnašanje, saj	sem	vendar še pri pravi, sem sklepal.
obnašanje, saj sem vendar še pri pravi,	sem	sklepal.
Za ljudi	sem	bil pač verjetno našemljen ali nenašemljen
Gilgita, od Tirichmira do Nanga Parbata	sem	srečal samo eno skupino turistov, francoskih
kitajsko mejo kasneje preprečili, Dobil	sem	čokolado in potem še eno, iz zraka
avtentična, in poslikali toliko filmov, kot	sem	jih jaz v svoji finančni omejenosti
Komaj	sem	se zavedel, že so jo po francosko pobrisali,
Zdelo se mi je, da	sem	dosegel zadnjo mejo eksistence.
Kot običajno	sem	najprej poiskal župana, da bi mu izročil
Nekoč	sem	se zalotil, kako sem čisto brez občutka
Nekoč sem se zalotil, kako	sem	čisto brez občutka sramu oziroma ne
Ko	sem	porinil nogo v špranjo v podboju, sem
sem porinil nogo v špranjo v podboju,	sem	jih presenetil vsaj toliko kot samega
Medtem ko so zbežale nekam zadaj,	sem	odrinil vrata, postavil noter bicikel,
Tam	sem	se sesedel na kup gnoja in zakopal
Kaj počnem, zakaj za boga	sem	takle...
Klel	sem	te ženske, ki pustijo, da jih možje
mi je zelo neudobno, v njihovih očeh	sem	bral novo upanje, predstavljali so
Ko	sem	odprl svojo medicinsko škatlo, ki mi
bolečinam mu nisem mogel več dati, skušal	sem	ga nagovoriti, da bi šel v stopetdeset
Noč	sem	prebil pod njegovo streho.
Grozo	sem	preganjal s tuhtanjem, kaj storiti.
Ali naj začnem pokati norce, kot	sem	jih med afganistanskimi ranjenci in
pokazal, kako naj posmukam listje, da	sem	dobil svežo hašiševo smolo.
Potem ko	sem	jo z nožem postrgal z dlani, jo je
Edina mehanizacija, ki	sem	jo videl poleg petih ali šestih landroverjev,
Neustrašno	sem	porival navzgor nekje do poldneva,
začele strašiti čudne, neznane sence, da	sem	moral sesti.
kamenja, samo ljubo kamenje, kamorkoli	sem	se obrnil, je bilo samo prekleto kamenje,
Trpel	sem	, obračalo se mi je, jokal bi rad, da
Tam	sem	kot še nikdar poprej začutil svojo
vprašanja - kaj počnem tukaj, kako	sem	zašel sem.
Prvič	sem	lahko čisto jasno razumel nekatere
Nemočno	sem	omagal, legel na hrbet, lovil zrak
stimulacije, transcendence, idealizma ...	sem	hropel, ne morem več!
varnost, mogoče ljubezen, ljubezen...,	sem	si trudil dopovedati.
V tistem trenutku	sem	zgubil vso energijo.
Čez eno uro	sem	skušal vriskati in peti Na juriš, na juriš naprej partizan, pred tabo svobode je dan,
Saj	sem	poskušal, toliko sem skusil v tem svojem
Saj sem poskušal, toliko	sem	skusil v tem svojem življenju na tem
Saj	sem	bil odgovoren do samega sebe, do narave,
dopustile možnost spustiti se v tole kar	sem	, je rekel del mene.
Kako	sem	se pobral, mi še danes ni povsem jasno.
Mislim, da	sem	se začel dramiti, ko sem se nehal oklepati
Mislim, da sem se začel dramiti, ko	sem	se nehal oklepati intelekta.
Nezavedno	sem	ga spustil tako kot pametna opica,
čisti užitek gibanja, kot pred leti, ko	sem	po dveh mesecih prišel iz bolnice in
Bil	sem	lahek kot svetloba.
Čudovit in popoln	sem	tudi jaz, evo, tole mesto v mojem duhu
vitalnosti, to je središče mene, to	sem	pravi jaz, to je center vesolja in
Na vrh	sem	pritekel.
Premikal	sem	se kakor skozi sanje in rahlo drhtel
preskočila čez običajno mejo, čutil	sem	se nagrajenega in hvaležnega.
Potem	sem	sedel ob vodi in poslušal žuborenje,
Z eno roko	sem	se lovil po zraku, z drugo sem krotil
roko sem se lovil po zraku, z drugo	sem	krotil bicikel, ki je sedaj ubogal
dolino Hunza in njene ljudi v Karakorumu	sem	prvič slišal od naših alpinistov.
V knjigah	sem	potem prebral, da kljub strogemu, zahtevnemu
Po tem Karakorum Higwayu	sem	iz Gilgita z biciklom odrinil proti
zadnjega prelaza pod snegom Rakapošija	sem	pod večer zagledal globoko in široko
Ko	sem	dosegel dno, je bila že trda noč.
ljubiteljev narave z manj denarja, vendar	sem	bil jaz spet med najbolj skromnimi.
isto noč, potem ko je vse zaspalo,	sem	šel nad jabolka v vrt mira, bivšega
Lahko	sem	še tako utrujen, a takšna akcija rabutanja
Gledal	sem	z mesečino oblite mistične vrhove Rakapošija,
Takoj	sem	se moral usesti.
verjetno oblikovala še v časih, ko	sem	bral Robina Hooda.
Čeprav	sem	bil tri noči zapovrstjo v knežjem sadovnjaku
jabolk, se mi je ta odkrila šele, ko	sem	eno dobil v dar pri belem dnevu.
Zjutraj	sem	imel drisko, bil sem bolan.
Zjutraj sem imel drisko, bil	sem	bolan.
Nameraval	sem	samo vdihniti par krepilnih požirkov
Šel	sem	počasi ob kanalu navzgor, potem pa
Navdušen	sem	ves dan taval naokrog, vrnil sem se
Navdušen sem ves dan taval naokrog, vrnil	sem	se šele z nočjo.
Ko	sem	na skrivaj zlezel po visokem obrambnem
visokem obrambnem zidu na ploščad dvorca,	sem	užival kot knez, ki je nekoč odtod
* * * Sedel	sem	mežikajoč v jutranje sonce, še ves
Razložil	sem	mu celo zadevo in stari se je tolkel
Poti, majhne steze, na katerih	sem	srečeval ljudi, ki so se na videz brez
Podobno otroštvo	sem	imel tudi sam in ga ne bi zamenjal
V Karimabadu	sem	srečal precej turistov, največ je bilo
zabolelo in udarilo danes ponoči, ko	sem	šel po dolgem času askeze spet normalno
koruzi in fižolu in topli peči, ko	sem	se veselil, da bom zdrknil v sanje
Tik pred sončnim vzhodom	sem	letel eksplodirat drisko za zid.
Precej	sem	šibak in spet brez energije.
Gor v hribih	sem	bil kar v redu.
Spet	sem	srečal civilizacijo, počutiti bi se
Če	sem	prej v tistih gorah dejansko imel zavest
drugo so prihajale mimo tribune, kjer	sem	sedel kot obsojenec, ki mu uspevajo
prebil to gorsko zamaknjenost, kjer	sem	začel doživljati trenutek, pozabljati
No, zdaj ko	sem	se strahopetno pocmeril v ta dnevnik,
Predal	sem	se.
Legel	sem	na rob Karakorum Highway in čakal.
Verjetno	sem	bil videti na pol mrtev.
Jedel	sem	čokolado, pil vročo kavo in se bebasto
Ko	sem	prišel toliko k sebi, da sem pozornost
Ko sem prišel toliko k sebi, da	sem	pozornost lahko obrnil skozi okno,
razumeti, da je taka hitrost normalna, ker	sem	pač sam potoval tako zelo drugače.
Če pravilno gonim,	sem	zvečer poln veselja radosti in energije
Dalje ko	sem	na poti, bolj znam uživati.
Odpor mi je dal energije in to	sem	izkoristil, da sem zaprosil, naj ustavijo.
dal energije in to sem izkoristil, da	sem	zaprosil, naj ustavijo.
Zložil	sem	se, se zahvalil in poslovil.
Spuščal	sem	se počasi navzdol.
Sprostil	sem	se, mirno in divje, zanosno kot veter.
Doma, doma	sem	pri sebi.
Če	sem	pri sebi, sem pri vseh in z vsem.
Če sem pri sebi,	sem	pri vseh in z vsem.
Delček krasnega kozmičnega plesa	sem	.
In pil	sem	, iz svetlikanja potokov, iz dekliških
* * * Ko	sem	jih zagledal, so mi šli lasje pokonci.
Odkril	sem	jih potem ko sem ponoči v konvoju,
Odkril sem jih potem ko	sem	ponoči v konvoju, skupaj s kolesom
Enkrat opoldne, v največji vročini,	sem	moral v grmovje na veliko potrebo,
kolenih, da sploh nisem mogel pobegniti,	sem	se zastrmel v tisto arhaično grozo.
pakistanskem islamskem centru, kamor	sem	prvotno pravzaprav prišel na čiščenje,
Tudi ko	sem	povedal, da v njihove konstrukcije
Ko	sem	vprašal, če je lahko nekdo dober človek,
Kakorkoli že, od njih	sem	se nalezel nekaj njihovega miru in
naprej me je kar naprej srbelo, čeprav	sem	si le‐to najprej razlagal kot posledico
res ne bi imelo pravega smisla, zato	sem	se z muko uspel zbrati in sprostiti.
Usedel	sem	se, prekrižal noge in se predal občutku
Tedaj	sem	jim ponudil svojo kri, kar pijte banda,
V prvi vasi	sem	prvemu človeku pokazal svojo zadevo
prekuhavala, prala in sušila, poparil	sem	tudi bicikel, orodje in rezervne dele.
Ko	sem	zagledal tisti tank, kot mu pravijo,
stvareh tedaj še nisem vedel kaj prida,	sem	pa v tistem jutru čutil, da me je kraj
Spet	sem	lahko čutil, da lahko sam izbiram,
Sidharta,	sem	pomislil.
Hvala bolhe,	sem	rekel, ko smo v prvi vročini odhajali,
srčnost in toplina so morda vzrok, da	sem	jih doživljal drugače kot vsa ljudstva
ljudi, ki se mi niso masovno režali, ko	sem	prišel mednje z biciklom.
Kot prostovoljec	sem	ostal in delal med Tibetanci mesec
Večino prostega časa pa	sem	prebil v njihovi čudoviti knjižnici.
svojimi ljudmi in Kitajci (‘Počutil	sem	se kot med dvema vulkanoma, od katerih
Tujci, ki	sem	jih srečal v tibetanskih krajih tudi
Tudi	sem	bil prepričan, da je zunanji izgled
* * * Dharmasalo	sem	se odločil zapustiti, ker sem začutil,
Dharmasalo sem se odločil zapustiti, ker	sem	začutil, da me tibetanski begunci ne
V Budgayo	sem	se nameril naokoli čez Pandžab.
Dovolj	sem	delal, študiral in pisal.
Hotel	sem	, da me avantura spet postavi na realna
Ampak takoj, ko	sem	se ustavil na prvem indijskem trgu,
brezvoljnega, prestrašenega, obupanega,	sem	se spraševal v svoj dnevnik.
Običajno	sem	zapisoval, kadar sem čutil potrebo
Običajno sem zapisoval, kadar	sem	čutil potrebo po izpovedi.
nekom, da živijo tudi za nekoga, jaz pa	sem	kot potepuški pes, ki ga vsak lahko
Ponudil	sem	mu dve konzervi mleka v prahu.
Izbruhnil	sem	v smeh.
Režal	sem	se kot podivjan konj, moral sem se
Režal sem se kot podivjan konj, moral	sem	se sprostiti:
Kar ti mi daj uro in prstan,	sem	ga stisnil ob zid in mu oboje začel
Potem	sem	ga vprašal, če lahko grem, ne da bi
Amritzar je bil tak, kot	sem	si ga zapomnil pred desetimi leti.
Nagibalo se je proti oranžnemu večeru, ko	sem	mirno vstopil v zlati tempelj.
nekateri tudi nekam srepi, najbolj pa	sem	si zapomnil poglede mladih fantov močnega
Bil	sem	tako navdušen, da se nisem mogel nikjer
Morda so me res prijeli, ker	sem	bil prepričan, da se tako mora zgoditi.
Delal	sem	se nevednega, na to sem se pripravil.
Delal sem se nevednega, na to	sem	se pripravil.
* * * Po dolini Gangesa	sem	gonil, kot bi mi bili za petami vsi
Ko	sem	skušal ugotoviti svoje meje, koliko
Seveda	sem	naslednji dan moral počivati.
Spal	sem	pri tistih preprostih skromnih ljudeh,
da ne spiš, pa tako si bil zmatran,	sem	jih razumel, da so spraševali.
Vzel	sem	sliko svojega sina in prijateljice
Skušal	sem	jim upihniti oljenke, jih pregnati,
upihniti oljenke, jih pregnati, na koncu	sem	se začel odpravljati, čeprav mi niti
Tako grd	sem	se zdel samemu sebi.
Obsojal	sem	jih, čeprav jih sploh ne morem razumeti.
V tisti mesečni razburjenosti	sem	z vsem telesom, ki se ni hotelo sprostiti
bili spet nekaj posebnega, med njimi	sem	se počutil, kot bi prišel domov.
Bil	sem	eden redkih, ki je stalno begal med
begal med njimi in jih slikal, želel	sem	ujeti tiste izraze, drugače mi ne bi
Tresel	sem	se od pohlepa, da mi ne bi kaj ušlo.
In še eno presenečenje - ko	sem	vstopil v njihov krog, me je nekaj
To, kar	sem	doživljal, se mi je zdelo tako neverjetno,
se mi je zdelo tako neverjetno, da	sem	nekajkrat izstopil in ponovno vstopil
prižigati lučke in se tako lepo smehljati,	sem	zapisal tisti večer v svoj dnevnik.
Jaz pa	sem	ves napet iskal, kje je finta, na katero
dokazljivo z moderno znanstveno metodo,	sem	rekel.
nikoli nisem tako močno čutil, kako tog	sem	, odtujen, zakrknjen, preplašen in sramežljiv.
Nesposoben	sem	verjeti, zaupati, bojim se, ne znam
pojdi, pojdi no, dobro ti bo delo...,	sem	razumel starega ata, ki se je za hip
O oo oo,	sem	zastokal, ko se nisem mogel premakniti.
Ne morem, tole je blesavo, vedno	sem	se počutil neudobno v množici, pa naj
Ampak glej, zdaj	sem	prvič, daleč proč od doma, v tem templju
Ko	sem	stal tam in gledal množico, se mi je
dobro, ker počnem dobre stvari, in da	sem	lahko vesel samega sebe in da tako
obstaja, da to ljudje tu še imajo...,	sem	zapisal v dnevnik.
In da	sem	ga tudi jaz sedaj deležen.
* * * Ko	sem	jo prvič videl, je dejala ‘namaste’
Takoj	sem	hotel vedeti, kdaj se bo to zgodilo.
Hotel	sem	vedeti, kdo je ta deklica pred mano,
Samota je bila nenadoma spet lepa, vedel	sem	, da se vse spreminja in da če to lahko
spreminja in da če to lahko sprejmem,	sem	lahko svoboden.
V tistem svojem stanju tedaj	sem	bil pripravljen vsako spremembo sprejeti
Ko	sem	končno ostal sam, so mi na zunanjih
asistenta z univerze v Kalkuti, ki	sem	ga ustavil, potem ko je svojo družino
* * * Haryja	sem	srečal na plaži.
Včeraj	sem	postal oče, se je izprsil Hary in potem
Iz kamre	sem	počistil posušene dreke, že zdavnaj
tudi nekaj posušenih podgan, potem	sem	zravnal tla, iz na pol strohnelih desk
obesil na vrvi z ostrešja, za stol	sem	si omislil star kartonski kovček, ki
je bilo vse skupaj tako luksuzno, da	sem	bil ves navdušen - imam sobo, svojo
imam sobo, svojo sobo, prvič, odkar	sem	zapustil svoje stanovanje, imam svoj,
Potem	sem	razpakiral svoje knjige, papirje in
* * * Pisal	sem	o množicah ljudi, ki sem jih srečal,
Pisal sem o množicah ljudi, ki	sem	jih srečal, o stiskah, ki sem jih bil
ljudi, ki sem jih srečal, o stiskah, ki	sem	jih bil deležen povsod po gostilnah
po gostilnah vaškega podeželja, kjer	sem	na primer priščipnil deset rok prstov
deset rok prstov naenkrat na stolu, ko	sem	se s hrbtom nagnil nazaj, o sopenju,
ne vidim, kaj se dogaja z njim; kako	sem	pogruntal, da pomaga, če se pošlatam
mislijo, da je tam pištola, pa kako	sem	se tepel, tepel, tepel, oziroma, kako
tepel, tepel, tepel, oziroma, kako	sem	jih tepel, ker me nikoli ni nihče nazaj,
ker me nikoli ni nihče nazaj, čeprav	sem	tako prosil.
Čistil	sem	se pač, dovolil sem si, doma si ne
Čistil sem se pač, dovolil	sem	si, doma si ne bi upal, vedel sem,
dovolil sem si, doma si ne bi upal, vedel	sem	, da bom odgovarjal za to, bil sem pripravljen.
vedel sem, da bom odgovarjal za to, bil	sem	pripravljen.
Indija je polna dreka,	sem	zapisal, vsi jedo drek.
Seveda	sem	jim lahko ušel, ampak ne moreš uiti
se povzpeli čokoladni otroci, čeznje	sem	lahko videl na sipini elegantno mleti
Vstajal	sem	s prvo svetlobo.
Potem	sem	tekel nekaj kilometrov navzgor v samoto,
parkelj, so za mano vpili otroci, ko	sem	se ves občutljiv spet vračal ...
Kar tako	sem	enega ujel in odnesel s seboj v morje.
Nič, hudega, vse je v redu,	sem	se vrnil nazaj.
mi je potem ponudil kužka, pobožal	sem	ga in odhitel nazaj v igro valov.
Opoldne	sem	dobil velik lonec riža in majčkeno
Potem	sem	se neko jutro z obzorjem v višini oči
bolj me je napihovalo, ampak vse, kar	sem	spravil iz sebe je bilo nekaj kot rumena
Predstavljal	sem	si, da utegne biti v meni ena gromozanska
bezgavke, kar je očiten znak zastrupitve,	sem	vedel, da moram ukrepati.
Dva dni kasneje	sem	se počutil, kot da bom zares kmalu
Tedaj	sem	stopil k lokalnemu ayurvedičnemu padarju.
Še predno	sem	dobro pomešal, se je res tako mogočno
se je res tako mogočno dvignilo, da	sem	komaj utegnil pogoltniti.
Komaj	sem	se uspel spraviti na plažo, že je prihajalo
Pri tem me je zvijalo, da	sem	se na smrt ustrašil, da sem popil preveč
zvijalo, da sem se na smrt ustrašil, da	sem	popil preveč in da me bo zdaj zdaj
Lahko	sem	samo gol ležal tam v temi tik ob valovih,
Stvari	sem	se do konca rešil šele proti jutru.
Bil	sem	odrešen.
Nobenih problemov nisem imel več, bil	sem	blažen kot maziljeni, bil sem očiščen
več, bil sem blažen kot maziljeni, bil	sem	očiščen in prosvetljen.
Najlepši od vseh, kar	sem	jih videl.
prikradel mimo, je bil navdušen, videl	sem	, kako so se mu zasvetile oči.
Sam pa	sem	se vlegel v morje.
Valjal	sem	se, prekopiceval in se zvijal, kot
V 12. stoletju je bil grad, kjer	sem	v enem od stolpov bingljal v viseči
Toliko	sem	jim razdelil in razdajal, pa niso niti
Besen	sem	na svoje podanike in oni so jezni name.
Dovolj dolgo	sem	bil že zdoma, da sem začel pozabljati
Dovolj dolgo sem bil že zdoma, da	sem	začel pozabljati standarde in vrednote
Začel	sem	dopuščati obstoj duhov.
Jedel	sem	in čakal duhove.
Tiste, ki	sem	jo videl popoldne na sliki v dva tisoč
Ko	sem	bil tam, nisem nič videl, nič razumel,
nič videl, nič razumel, samo poslikal	sem	, s spominom, ne s kamero.
stolpa pod luninim dobrohotnim nasmehom	sem	lahko premleval slike kot krava v hlevu
razvitega pojma o slikarstvu, vendar	sem	opazil, da mojstrovine vse pogosteje
Ko	sem	se trudil, da bi kaj razumel, sem postal
Ko sem se trudil, da bi kaj razumel,	sem	postal od silne dinamične energije,
iz kamna, tako pobit in utrujen, da	sem	prosil čuvaja za ščepec tobaka, ki
Takoj, ko	sem	ga vtaknil pod ustnico, se mi je zavrtelo
Gonil	sem	naravnost na plažo.
Seveda	sem	bil precej iz sebe, zgledal sem tak,
Seveda sem bil precej iz sebe, zgledal	sem	tak, da mi je vse zadovoljno kimalo
Iz gnojnice	sem	pobral indijsko zastavo in jo zataknil
zastavo in jo zataknil na bicikel, kot	sem	videl kolesariti fante na relaciji
V duhu	sem	lahko istočasno videl nastajanje dveh
Prva - da ga odrinem, kot	sem	se v svoji posurovelosti navadil v
zrasli čez glavo, in mu pojasnim, da	sem	ladja in da morajo vse tuje ladje v
Dva tedna	sem	neprestano gonil z vzhoda Indije, zapravil
Ni čudno, da	sem	globoko frustriran.
Toliko časa	sem	že vseskozi v središču pozornosti s
Groza, kako	sem	mahnil tistega šoferja prejšnji dan.
Spuščal	sem	se čez zahodne Ghate po eni najbolj
Vsake toliko	sem	videl nesrečo.
Kolikokrat	sem	z lasmi pokonci strmoglavljal v graben!
Ko	sem	z umazano odejo pokrival mrliča, sem

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/GPae (6782)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika