O'beseda, označena besedila z lemami
»Živela | sva | tukaj vse do ženine smrti,« je na pol |
»Tu | sva | na varnem.« |
»Tu | sva | na varnem?« |
»Na varnem | sva | , če ostaneva za grmovjem.« |
»Mrtva | sva | ,« je rekel. |
»Dovolj dolgo | sva | jo pustila počivati.« |
»Tisto, kar me zanima, | sva | midva.« |
»Srečo | sva | imela,« je rekel, »a to ne more dolgo |
»Prišla | sva | sem, ker -« |
» | Sva | sovražnika Partije.« |
»Miselna zločinca | sva | .« |
»Tudi prešuštnika | sva | .« |
želite, da se obtoživa še kako drugače, | sva | pripravljena.« |
»Midva | sva | mrtva,« je rekel. |
»Midva | sva | mrtva,« se je poslušno oglasila v odmev |
»No, pa tu | sva | zašla,« je dodal v drugačnem tonu. |
Potem ko | sva | odmolila in si vse ogledala, sva se |
ko sva odmolila in si vse ogledala, | sva | se odpravila nazaj v mesto. |
Sedla | sva | k njemu ; bilo je na voljo več stolov. |
»Ko | sva | rekla: kdor se nam zdi dober, je naš |
Ker | sva | zdaj končala in sem jaz to rekel, ni |
Prestrašena | sva | s Polemarhom planila vsaksebi. |
Če | sva | pri svoji raziskavi zašla v zmoto, |
Vendar | sva | preslaba za to, verjemi, mi prijatelj! |
16. Ko | sva | v pogovoru prišla do tod in je bilo |
»Potemtakem | sva | se sporazumela v tem, da je korist |
»Torej | sva | se zedinila v tem: vsak je tak kakor |
Ko | sva | se sporazumela, da je pravičnost krepost |
Rekla pa | sva | tudi, da je nepravičnost moč. |
Zdaj je še treba premisliti, kar | sva | si pustila za pozneje, namreč: ali |
naužili, tako sem se tudi jaz, preden | sva | se povzpela do svojega cilja, bistva |
In v katerem delu prebivalstva, ki | sva | o njem govorila, je pravičnost najti?« |
država pa je po mojem mnenju ta, ki | sva | jo pravkar opisala. |
hočem zadovoljiti le z ugotovitvijo, da | sva | odkrila njen izvir, ki zvečine prinaša |
»Upravičeno | sva | v zadregi, prijatelj, ker sva se odvrnila |
»Upravičeno sva v zadregi, prijatelj, ker | sva | se odvrnila od podobe, ki sva si jo |
prijatelj, ker sva se odvrnila od podobe, ki | sva | si jo postavila.« |
»Prezrla | sva | , da so v resnici bitja, ki v sebi združujejo |
sebi združujejo taka nasprotja, čeprav | sva | imela to za nemogoče.« |
bitjih, najlažje pa pri ’čuvarju‘, ki | sva | ga imela pred očmi. |
’V tem | sva | se, mislim, sporazumela. |
V tem | sva | si soglasna.« |
razprtije med menoj in Trazimahom, ki | sva | se pravkar spoprijateljila, ne da bi |
»Seveda | sva | si v tem edina. |
»Pozabil sem, da | sva | se samo v šali pogovarjala, in sem |
»Glede posnemanja | sva | se potemtakem sporazumela. |
Tvoj oče in jaz | sva | te žalostna iskala.« |
pravično, saj je primerno temu, kar | sva | storila; ta pa ni storil nič hudega.« |
sodba prava, ker nisem sam, temveč | sva | jaz in Oče, ki me je poslal. |
Jaz in Oče | sva | eno.« |
si jo dal meni, da bodo eno, kakor | sva | midva eno: jaz v njih in ti v meni, |
naju zaslišujete zaradi dobrote, ki | sva | jo storila bolnemu človeku. |
moreva, da ne bi govorila o tem, kar | sva | videla in slišala.« |
Tudi midva | sva | samo človeka, ki čutiva podobno kakor |
»Obiščiva še enkrat vse kraje, kjer | sva | oznanjala Gospodovo besedo, in poglejva, |
»Čeprav | sva | rimska državljana, so naju dali javno |
Božja sodelavca | sva | , vi pa ste božja njiva in božja zgradba. |
Tam | sva | obstala. |
Bil je to študent in | sva | v Gorici pred osmimi leti skupaj hodila |
Zadnjič, pred dobrim mesecem pa | sva | se zopet srečala. |
In tako | sva | se spoznala. |
Sedla | sva | v gostilno in govorila. |
spominjaš, saj je že osem let, kar | sva | se ločila, kaj ne. |
Potem | sva | molčala. |
Gledala | sva | predse, in vrtela kozarce med prsti. |
Najbrž ga ne bom več videl, je dejal, ko | sva | se ločila. |
Pred tednom | sva | se spet srečala. |
Kar tako | sva | trčila drug v drugega sredi ceste. |
Tako | sva | izmenjaje vlekla vsak po en dim. |
kruha in pravico takim siromakom kakor | sva | midva, temu praviš ti traparija?« |
Zdaj | sva | pa spet skupaj. |
Spodaj je naju čakala kočija, in | sva | se odpeljala.« |
Večkrat | sva | se srečala s pogledom. |
Sopihala | sva | obadva in poskakovala po razbeljenih, |
S Cesarjem | sva | imela svoje račune. |
Živela | sva | v kombinaciji, kakor smo takrat rekli |
Molčala | sva | oba. |
Vedel sem, da | sva | oba siromaka. |
Od takrat | sva | živela v kombinaciji. |
Pečan, midva | sva | pa opravila!« je zatulil, požugal z |
Prišla | sva | na polico. |
»Sicer pa | sva | pravkar govorila o tem ...« |
»Vidiš, kam | sva | prišla?« je rekla. |
Kje | sva | že bila? |
stisnil k sebi kakor pred leti, ko | sva | bila še mlada in sva v sobi gledala |
pred leti, ko sva bila še mlada in | sva | v sobi gledala najine speče otroke. |
Šla | sva | iz hiše. |
Postala | sva | nekaj časa pod tepko na dvorišču ter |
Zavila | sva | proti polici nad hišo. |
stroje ... in takile bajtarji, kakor | sva | midva in Kozjekar, bomo lepše živeli, |
Z Obrekarico | sva | nogavice pletli, Obrekar je popravljal |
Povečerjala | sva | skoraj brez besede. |
Po večerji pa | sva | sedla na prag vežnih vrat. |
Ko | sva | si vse ogledala, sva spet stopila na |
Ko sva si vse ogledala, | sva | spet stopila na dvorišče. |
Obstala | sva | tam in se pogovarjala. |
Tukaj | sva | regljala, zakaj ne bi še doma skupaj |
ne bi še doma skupaj regljala, ker | sva | oba brez duše. - |
Petnajststo | sva | dala zanjo. |
Saj še vem, kaj si rekel, ko | sva | jo z Jurjem prignala mimo. |
Dovolj | sva | skupaj naregljala. |
Dober par | sva | , ker sva oba tako hudo lasata.« |
Dober par sva, ker | sva | oba tako hudo lasata.« |
»Nejc,« reče očitajoče, »sedem otrok | sva | imela ...« |
»Sedem otrok | sva | imela. |
» | Sva | !« odvrne Boris in naglo smukne s skednja. |
V goriški policijski ječi | sva | skupaj preživela teden dni. |
»Mislila | sva | prav na vas ker ste od stroke,« |
Uskočila | sva | , ker si je Zanut včeraj odžagal prst.« |
»Da, čeprav | sva | soseda.« |
Tukaj, se pravi ne tukaj, ker | sva | bila na kolodvoru, ko se je jokal, |
Dva litra | sva | ga zvrnila. |
In konjak | sva | pila. |
Če | sva | ga prav razumela, je vrgel srajco in |
»No, in kje | sva | pustila Ravničarja?« je vprašal oče. |
»Pustila | sva | ga na mostu, ko so ga dražili, naj |
»No, potem | sva | pa pri koncu. |
»Prezgodaj | sva | šla z doma,« je rekel. |
»Ali se spominjaš tistih papirjev, ki | sva | jih bila lani našla pod tramom, ko |
jih bila lani našla pod tramom, ko | sva | klasinila streho?« |
- Prišla | sva | , - zašepeta. |
Bila | sva | res stara prijatelja, pa mi je samo |
Te, te, te, petnajst petelinov, kako | sva | se zaklepetala! |
- | Sva | . |
S sestro | sva | se začudeno spogledala in se nato vprašujoče |
tako močni, mirni in pomirjajoči, da | sva | bila res tiho. |
Nato | sva | z očetom šla v hram in privlekla iz |
Poribala | sva | jo pri žlebu in nato odnesla v izbo. |
Pogrnila | sva | po njej mojo žimnico in pod žimnico |
po njej mojo žimnico in pod žimnico | sva | za vzglavje položila meter dolgo |
dokler je bila še toliko pri moči, da | sva | hodila z doma... |
Molčala | sva | . |
S Trnarjem | sva | odnesla žimnico k reki in jo pogrnila |
Dolgo vojaško mizo | sva | opljuskala z vodo; ko se je posušila, |
opljuskala z vodo; ko se je posušila, | sva | jo spravila v hram. |
Nato | sva | razdrla tudi mamino posteljo in jo |
Hodila | sva | molče. |
S Kadetko | sva | prišla na travnik in zavila ob njivi. |
Ko | sva | šla mimo drenovega grma, sem se spomnil, |
S Kadetko | sva | obstala in se ozrla v skalnati Vranjek. |
Z roko | sva | si zasenčila oči in gledala velikega |
Zavila | sva | proti bregu. |
Ustavila | sva | se pri stari vrbi. |
dokaj dober in pameten človek, saj | sva | se večkrat prav prijazno pogovarjala |
S Kadetko | sva | šla pod Vranjek šele dve leti kasneje. |
Ko | sva | se z Zgornje Travne spuščala v Volčjo grapo, |
Šmarnice | sva | najprej nabirala v Dominovih lazih. |
Ko | sva | že imela vsak svoj šopek in sem jo |
V hipu | sva | bila v grapi. |
Toda komaj | sva | se ustavila na Melinskem robu, da bi |
sva | vprašala s starejšo sestro. | |
Ko | sva | z dedom opisala to podobo kadetu, se |
Z mamo | sva | plela krompir na koščku njive, ki nam |
Ruvala | sva | tisti trdoživi, tako imenovani »vojaški |
Začela | sva | se pogajati in sva se naposled pogodila, |
Začela sva se pogajati in | sva | se naposled pogodila, da bom nesel |
dogovora moja mama seveda ni poznala, ker | sva | ga s Katro iz razumljivih razlogov |
Pobral sem Katrino težko košaro in | sva | šla. |
Ko | sva | prišla do Podzidu, se je babnica ustavila, |
- Pogodila | sva | se od knjige in ne od strani. |
Začela | sva | se znova pogajati. |
Po dolgem prerekanju | sva | se naposled pogodila, da bom za ‘Črno ženo’ |
Katra je pomolčala, saj | sva | vendar oba dobro vedela, da mi jo bo |
Pobrala | sva | vsak svoje naročje plevela in krenila |
Šla | sva | med barakami in konjskimi hlevi. |
Ko | sva | z mamo prišla na kolnik, sva se oddahnila |
Ko sva z mamo prišla na kolnik, | sva | se oddahnila in zavila ob visoki živi |
Kmalu | sva | se skozi vrzel pretaknila v samotni |
Z mamo | sva | se vračala brez besede. |
- No, kaj pa | sva | drugega! - |
se skušal nato nasmehniti, češ saj | sva | vendar že stara znanca. |
S starejšo sestro | sva | takoj skočila k oknu. |
Naredila | sva | štiri take zastave, jih pritrdila na |
sva | se zagnala s starejšo sestro in planila | |
Ko | sva | prišla domov, je bil ded že na mrtvaškem |
S sestro | sva | nabrala teloha in vresja, spletla venec |
S sestro | sva | jo takoj ubrala na kaščo. |
Potegnila | sva | zibelko izpod strehe, jo prinesla k |
Ozrla | sva | se. |
Ko | sva | naslednje dopoldne šla s sestro v šolo, |
naslednje dopoldne šla s sestro v šolo, | sva | se dolgo vrtela okrog senika in gledala |
Z očetom | sva | popravljala streho. |
sva | se s sestro zagnala k mami, ki je že | |
Šla | sva | v kuhinjo in sedla k mizi. |
Oba | sva | se zasmejala. |
Ali se še spominjaš, kako | sva | jih šla nabirat, ko si se vrnil iz |
S Kadetko | sva | se začudeno spogledala, a rekla nisva |
Tudi s Kadetko | sva | stopila za teto, ki je začela težavno |
Pridrvela | sva | v grapo in se zagnala navkreber. |
Počakala | sva | , da so se odmevi polegli, nato sem |
Obstala | sva | in zadržala dih. |
Stopila | sva | naprej. |
Brez šuma | sva | prišla do groba. |
Šele ko je začela tešiti otroka, | sva | se s teto obrnila k njej. |
S teto | sva | stopila bliže: v izpranem belem peščencu |
Spustila | sva | se po Očetovi senožeti. |
Na Dolenji Travni | sva | se ustavila in še enkrat pogledala |
Poznala | sva | se precej let. |
Srečavala | sva | se v Parizu, na Rogu in v Ljubljani. |
Sedla | sva | v avtomobil. |
Sedla | sva | v avtomobil. |
Pripeljala | sva | se v Črnomelj. |
»Tukaj | sva | ,« je rekel mirno. |
»In zdaj | sva | se udarila! |
»Vi hočete reči, da vse to, kar | sva | nocoj opravila, nič ne velja?« |
»Zakaj pa ne, če | sva | že pri tem!« je prešerno rekel župnik |
Če bova še oba na nogah, | sva | si enaka!« je hropeče predlagal župnik. |
Za takšne može, kakršna | sva | midva, ga pa ni!« |
Bila | sva | prijatelja in imel me je res rad. |
»Veš, Jernej,« je rekel, »ko | sva | se s Tilko jemala, so bili tisti topoli |
Ko | sva | prišla na travnik, sta Ravničar in |
S Temnikarjem | sva | negibno stala in molče gledala kako |
Hodila | sva | po dolgih hodnikih in visokih stopnicah, |
Potem, po njegovi smrti, | sva | se vzela... |
dragi moj Krn krnski, sedemdeset let | sva | se gledala, zdaj se gledava zadnjič!... |
In s Tilčko | sva | mirno živela v tej samoti. |
»Da, tam | sva | pa midva doma, tam,« se je starec obrnil |
»Hodila | sva | v vinograd, da otrok ne bi bil takrat |
že sedemdesetletni starec, toda bila | sva | prijatelja. |
»Sama | sva | ga naredila! |
»Tukaj | sva | privezala staro škatlo! |
»Zakaj | sva | ga potem pa naredila?« |
Midva | sva | srečna, ker sva skupaj, drugi pa...« |
Midva sva srečna, ker | sva | skupaj, drugi pa...« |
Saj | sva | že odrasla in dozorela.« |
»Midva | sva | že stara. |
rekel, »obema je prišlo na misel, da | sva | se podpisala v pokrivalo.« |
»Pa | sva | le tukaj! |
na zvezdah nič bolj razburjeni, kot | sva | midva zdajle! |
Tole je grobnica, ki | sva | jo odkrila v krčmi. |
Z ženskami | sva | opravila, ne? |
pomisliva na to,« sta govorila, »da | sva | svoje čase mislila narediti iz nje |
Najprej | sva | se seveda pogovorila z Bato, mojo drago |
Skupaj | sva | preživela najlepša leta, pričarala |
pričarala Janovo rojstvo in mislim, da | sva | oba čutila, da si pripadamo, čeprav |
oba čutila, da si pripadamo, čeprav | sva | po petih letih skupaj zašla v težave, |
S sinkom Janom | sva | šla pa pod borovce na oni strani zaliva |
S Pavletom | sva | zadnjo noč dolgo sedela na balkonu |
Zvozila | sva | . |
Potem, ko | sva | se ljubila tam sredi cvetja in zelenja |
Nisem vedel čemu | sva | si všeč, potem je povedal, da je na |
te imam, sem si zapisal, tako fletna | sva | oba in vse skupaj in vse... |
Zataknila | sva | se šele ob vprašanju konca vojne z |
Rokovala | sva | se, in poljubila, potem se je opravičil, |
Program | sva | si zamislila skupaj. |
Pokadila | sva | , se nekaj časa mokro gledala, nato |
Zadaj na vrtu | sva | potem kuhala in prekuhavala, prala |
Z Asokom | sva | se vsedla nedaleč proč in zaprla oči. |
Govorila | sva | o guruju Nanaku, ki je organiziral |
vplivni, da pa je v zvezdah prebrala, da | sva | se midva že srečala. |
Šla | sva | mimo vseh tistih templjev pa kadečih |
mednarodno turistično infrastrukturo, potem | sva | onkraj drekov zagledala slamnate strehe |
Gledala | sva | se. |
gladkega čela, svetle kože in finih brčic | sva | še vedno stala na bombayski ulici in |
Ker | sva | za obisk imela na razpolago samo tri |
imela na razpolago samo tri tedne, | sva | se z ladjo odpeljala na klasično turo |
Sumila | sva | nekega Nemca, ki se je očitno zanimal |
očitno zanimal za Tibetance in, kot | sva | se spomnila, tudi nekaj opletal okoli |
samo ti filmi in čisto nič drugega, | sva | bila močno prepričana, da je ukradel |
Da bi bila zgodba še bolj napeta, | sva | prav tistega Nemca srečala na plaži |
dom, in sploh bil tako prijazen, da | sva | bila čisto zbegana. |
Z Bato | sva | z avtobusi in vlaki potovala vse do |
tudi šoferja, kuharja in vrtnarja, | sva | na kosilu skritizirala našo politiko. |
Seveda | sva | denar pustila doma. |
Z učiteljem | sva | skočila čez ograjo in se povzpela po |
Prebrskal je moj pasoš, nato | sva | na moj predlog izmenjala naslove, če |
Potem | sva | cukala Mekong viski in bila čez pol |
naju bodo izgnali, je rekla Anette, ko | sva | šla zjutraj mimo kapije s šopi pisem |
Gledala | sva | se v oči, potem je zamahnil z roko |
Ostala | sva | tam kot dva odvržena bananina olupka. |
In zdaj | sva | tu, v Medanu, na Sumatri v Indoneziji. |
Nekako | sva | se razumela, da je vse v redu, in se |
Gledala | sva | se kot bi se prvič videla. |
Srkala | sva | čaj in čakala, da mine službeni čas. |
Šla | sva | s tistim tipičnim udobnim balijskim |
Ko sem prvi večer, potem ko | sva | se ljubila tam pod evkaliptusi, da |
Osvobodilo se je, ves svet in jaz v njem | sva | se osvobodila. |
Jaz sem bil prav tak, razlikovala | sva | se predvsem v idealih. |
Midva | sva | se morala skupaj nekaj naučiti. |
Bog ve, koliko časa | sva | se že iskala za to. |
Tiste čase | sva | bila najsrečnejša človeka na svetu. |
Našla | sva | se. |
Oba | sva | bila živo zainteresirana za naravo |
ali pa da mi že po treh tednih, kar | sva | se poznala, govori, da bi rada otroka |
opazila ničesar, vendar mi je kasneje, ko | sva | se o tem pogovarjala, zatrdila, da |
vezal velike butare rož, in ponoči, ko | sva | zrla v zvezde, še tresoče se od dotikov. |
Z Gail | sva | se sporazumela, da tako pač ne gre |
Lepo se je bilo srečati, oba | sva | bogatejša, morda zato tudi malo boljša |
Bolj kot smrti | sva | se z Gail razveselila, da bova ostala |
Končala | sva | v zaporu, ker sva se objeta majala |
Končala sva v zaporu, ker | sva | se objeta majala pred sliko Bleda v |
kot po čudežu izginile za ves čas, ko | sva | spet ostala skupaj. |
Dihala | sva | vse hitreje in vse globlje v istem |
Bila | sva | si tako blizu kot eno telo, samo to |
S kolegom iz Malezije pa | sva | vsako nedeljo prodajala tudi kokosove |
Naklatila | sva | jih po kampu, lastnik je bil vesel, |
Spoštujva se, tako | sva | si podobna, šla sva skupaj skozi najlepše |
Spoštujva se, tako sva si podobna, šla | sva | skupaj skozi najlepše in sedaj greva |
Veliko | sva | se naučila drug od drugega. |
Dala | sva | si, opravljeno je ... |
Oba | sva | namreč prvič na tej poti, ti in jaz. |
Le kako da nisva za skupaj, ko pa | sva | si tako blizu? |
Včeraj, ko | sva | bila v Tivoliju, mi je rekla, da sem |
kakor da | sva | z vsem, kar naju obdaja, s to sobo, |
Razpravi o metodi, ampak je zapisal, kot | sva | prej prebrala, da je stavek ”Jaz sem, |
Tri leta | sva | že skupaj... in nisva skupaj! |
Pred tremi leti | sva | se zaljubila, tisto poletje sva hodila |
leti sva se zaljubila, tisto poletje | sva | hodila skupaj, bila je moja prva ljubezen! |
Ljubila | sva | se in to je bila ena redkih noči, ko |
In imava se rada, človeško | sva | si zelo blizu! ... |
Zaljubila | sva | se v isto žensko, in ko se je odločila |
zveze med ljudmi zgolj naključne... o tem | sva | se namreč nekoč davno sporekla z mojo |
Zadnjič, ko | sva | govorila o Kierkegaardu, ste na koncu |
Vidiš, pa | sva | spet pri spoznanju... |
oseba <underlying person>, katera | sva | oba <who we both are>.“ [prav tam, |
začneva premišljevati iz sebe, kakor | sva | poskusila v najinih dosedanjih pogovorih, |
No, kje | sva | že ostala? |
se bo ohranilo vsaj nekaj tega, kar | sva | v preteklih treh letih doživela z Drago. |
cesti nabirale jutranje kolone, sedela | sva | zadaj in prijel sem jo za roko, vendar |
Oddala | sva | prtljago in šla na sprehod v gozd, |
Utirala | sva | si pot med zelenjem, Draga je bila |
Preden | sva | se vrnila iz gozda, sem jo uspel bežno |
Ves preostali čas | sva | sedela tam v restavraciji in se božala |
Potem | sva | molčala, le kaj bi še govorila? |
Poslovila | sva | se na hitro, tako kot vedno, kakor |
je prodiralo skozi meglice, domenila | sva | se, da si bova pomahala. |
očitno motil: saj se vsak človek - kot | sva | se prej strinjala - vedno prej rodi |
ti pravkar uporabil, ko si rekel, da | sva | se prej strinjala o brezčasnem zaporedju |
razdeljen, ostaja zvezen, kajti - kot | sva | že rekla - Aristotel méni, da zdaj |
Tam | sva | z Drago že bila! |
Takrat, ko | sva | se ob robovih dolgih senc vzpenjala |
Stopala | sva | po uličici med starimi hišami in prišla |
hišami in prišla v Fabianijev vrt, kjer | sva | se poljubljala... |
Na današnjem sprehodu | sva | govorila več o času kot o prostoru. |
Res je, | sva | pa hodila po prostorih, ki so zate |
Ne še, čeprav sem prej, ko | sva | vstopila, pomislil, da nisem prvič |
Z Drago | sva | hodila po mnogih krajih... tolikokrat |
spomnim na hiše, vasi, mesta, kjer | sva | bila skupaj... |
Takrat, ko | sva | bila z Drago v Benetkah, sva se peljala |
Takrat, ko sva bila z Drago v Benetkah, | sva | se peljala z vaporettom po Canal Grande, |
vaporettom po Canal Grande, šla | sva | na glavni trg in v baziliko svetega |
Doževo palačo in Most vzdihljajev, potem | sva | šla v galerijo Accademia in se preko |
Tintorettovih slik, toda midva z Drago | sva | bila že precej utrujena in tudi nisva |
skoraj tri leta je že minilo, odkar | sva | bila z Drago v Benetkah, pa še mudilo |
mudilo se je takrat in v Akademiji | sva | bila že precej utrujena... |
Tako: zamisliva si, da | sva | ”površinski bitji“, ki živiva kakor |
Toda premišljeval sem: kaj pa očišče - | sva | nanj pozabila? |
O, ne - midva | sva | se lepo pogovarjala. |
gondola vozila nazaj po Vélikem kanalu, | sva | gledala, kako z rožnatih bokov niza |
Deset let | sva | že skupaj. |
Seveda, takrat ko | sva | se spoznala, je bila Cecilija še otrok... |
šla | sva | v Tamar, macesni na pobočjih so rumeneli, |
in tam, pod skalami, ob potoku, kjer | sva | iz rok pila hladno studenčnico, sem |
Ko | sva | se v očetovem avtu vračala v Ljubljano, |
zdaj sem tu, kjer sem, in prav je, da | sva | z Marijo takšna... kakršna pač sva. |
da sva z Marijo takšna... kakršna pač | sva | . |
duhu na časovne plasti, podobno kot | sva | zadnjič na sprehodu razslojevala kraško |
Dopoldne, ko | sva | sedela na trgu, sva govorila o renesančnem |
Dopoldne, ko sva sedela na trgu, | sva | govorila o renesančnem pojmovanju idealnega |
Vidiš, v nekem smislu | sva | tudi midva skrita v tisti dvojici... |
Kako da | sva | se tako zlahka znebila vrvi, na kateri |
absolutnem in relativnem prostoru, na čas pa | sva | skoraj pozabila... |
absolutnem in relativnem času - nanjo | sva | skoraj pozabila. |
bom skušal pojasniti prihodnjič, zdaj | sva | še pri Newtonu in klasikih; v zvezi |
relacijsko teorijo časa in prostora, ki | sva | jo v empiristični varianti že omenjala |
Ker pa | sva | že omenila ”predstvarjenjski“ čas in |
O, kako | sva | takrat plesala! |
zaklenjeno, pozabil sem na vrata, ves večer | sva | se pogovarjala. |
tudi Newton v tistem prvem odlomku, ki | sva | ga včeraj prebrala, zapisal, da ”absolutni |
Ne berem tvojih misli, pač pa | sva | oba brala Kanta... |
med časom in prostorom, kajti, kot | sva | maloprej prebrala, ”prostora ni mogoče |
Zdaj | sva | še pri odnosu med Husserlom in Kantom... |
Seveda - saj | sva | pred časom že govorila o tem, da evidenca |
Saj | sva | že začela, tu, sredi vasi, v soboto |
Najprej si predstavljaj, da | sva | midva vsak v svoji vesoljski ladji, |
Glej, | sva | že pri našem vaškem patronu, svetem |
Ja, gor k Svetemu Mihaelu | sva | se namenila. |
Govorila | sva | o Einsteinovi relativnostni teoriji, |
primer vesoljske ladje S, o kateri | sva | prej govorila, ni isti z zdajem nekega |
Ko | sva | se na tistem trgu v Benetkah pogovarjala |
Saj | sva | ga klicala, pa ga nikjer ni. |
Doslej | sva | govorila predvsem o fiziki - kdaj pa |
Se ti ne zdi, da | sva | že ves čas globoko v filozofiji? |
povezala s filozofskimi nauki, o katerih | sva | govorila prej. |
transcendentalne v kantovskem pomenu - o čemer | sva | govorila že prejšnji teden - kajti |
geometriji apriorni status, o čemer | sva | že govorila... |
še spominjaš, kaj sem ti povedal, ko | sva | prišla do velikega daljnovoda? |
celotnega prostora‐časa, o katerem | sva | že govorila, potem vedno bivajo vsi |
Se ti ne zdi, da | sva | na to vprašanje že večkrat odgovorila? |
Prav tistega dne, ko | sva | bila zgoraj pri Svetem Mihaelu? |
dan sem imel v ponedeljek, z Drago | sva | zvečer malce praznovala, igral sem |
praznovala, igral sem na kitaro, potem | sva | šla dol, v študenta, tja je prišlo |
Da, nekako tako... z Janezom | sva | o tem že govorila takrat, ko smo bili |
Midva s Anželom pa | sva | v tej drami bolj statista... |
Midva z Drago | sva | ga gledala... in ko otroci astronomko |
od mene izveš kaj o Spinozi... in če | sva | že pri načrtih za prihodnji teden: |
Zdaj | sva | tako še pri Brunu... |
namreč, da mi je Marija nekega dne, ko | sva | se pogovarjala o Tintorettu, rekla, |
Michel je sicer zapisal, kot | sva | prej prebrala, da pri Brunu ”med vesoljno |
Pravkar | sva | prebrala, kaj pravi Spinoza: |
tri zaslone navzdol, takole, da, tu | sva | ... tu Spinoza jasno zagovarja družbeni |
torej najin svet, naše vesolje... toda če | sva | midva le neznatni faseti znotraj njegove |
enkrat rdeči, drugič modri, in da, kot | sva | rekla, lahko spreminjajo tudi obliko, |
žarke, tj. vse svoje ”moduse“, saj | sva | rekla, da izven popolnega diamanta, |
zveze, ampak zgolj paralelizem, ali, kot | sva | prej rekla, izomorfizem - medtem ko |
Tistega večera, ko | sva | govorila o Brunovi filozofski veri, |
Kolikokrat | sva | se z Barbaro sprehajala prav tu, mimo |
je spet nekaj drugega odločilo, da | sva | se razšla tudi midva. |
Sicer pa | sva | mu malce vendarle pomagala in po svoje |
voljo dobra dva tedna prostih dni, ki | sva | jih z možem izkoristila in se z avtodomom |
objela z mojo najdražjo osebo in oba | sva | jokala, hlipala in objeta preživela |
Ne bojim se je, spoprijateljili | sva | se. |
Od takrat | sva | imela z gospodom sicer malo napet odnos, |