O'beseda, označena besedila z lemami
| ko je šel mimo, dejal: »Srečala se | bova | na kraju, kjer ni teme.« |
| »Srečala se | bova | na kraju, kjer ni teme,« je bil rekel. |
| se bo nadaljeval še dolgo potem, ko | bova | ti in jaz že mrtva.« |
| »Pomagala si | bova | s svetilko, če greva gor.« |
| »Srečala se | bova | na kraju, kjer ni teme,« mu je bil |
| »Lahko jo vržeš proč, ker je ne | bova | rabila.« |
| »Ne skrbi, dragi, ne | bova | imela teh umazanih mrcin tu notri.« |
| »Skupaj | bova | živela mogoče še pol leta ali leto; |
| »Na koncu | bova | pa gotovo ločena.« |
| »Ali razumeš, kako neizrekljivo sama | bova | ?« |
| »Popolnoma brez vsake moči | bova | .« |
| »Če misliš na priznanje,« je rekla, » | bova | to storila, čisto gotovo.« |
| »Srečala se | bova | spet - če se bova še srečala -« |
| »Srečala se bova spet - če se | bova | še srečala -« |
| glas, ki mu je bil rekel: »Srečala se | bova | na kraju, kjer ni teme,« v tistih sanjah |
| »Povedal sem ti,« je rekel O'Brien, »da se | bova | tukaj srečala, če kdaj.« |
| »Zdi se mi, da | bova | morala ostati.« |
| »Potemtakem se | bova | ,« |
| gledati samo prispodobe tega, o čemer | bova | razpravljala, temveč boš lahko videl |
| »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te | bova | prosila.« |
| »Daj nama, da | bova | sedela v tvoji slavi, eden na tvoji |
| Prišla | bova | k njemu in prebivala pri njem. |
| tudi mojega gospodarja in v nebesih se | bova | lepo srečala. |
| »Če ti je prav si | bova | delila«. |
| Sedela | bova | v tvoji kamri in se pogovarjala vso |
| Vedel sem, da se | bova | kam zatekla, ker tukaj vržejo človeka |
| »No, zdaj | bova | pa zares začela. |
| »Tako,« je dejal, ko se je vrnil, »zdaj | bova | pa novo mašo zapela.« |
| Pogovarjala se | bova | . |
| Oh, tudi midva, zlatek moj, | bova | šla, toda midva ne pojdeva daleč. |
| Nič več ne | bova | ...« |
| »Most | bova | zrahljala!« zakriči Sova in pokaže |
| Šla | bova | ...« |
| »No, pa vsaj ti počakaj, da | bova | videla, kdo piše!« |
| Ko bo, pa prinesi, da | bova | videla.« |
| »Kozarec ga | bova | zdaj zvrnila.« |
| Zakaj, | bova | videla kasneje. |
| nasmehnil, potem pa resno rekel: ‘Nanca, oba | bova | vesela, če se bo pokazalo, da ni rojen |
| - Kdaj se | bova | spet videla? - |
| - Če ne prej, se | bova | videla po vojni... - reče prav počasi. |
| Se | bova | že še kaj videla. |
| - Kar jutri | bova | vzela pot pod noge in šla v Tolmin, |
| Videla se | bova | v juniju, pri izpitih. |
| - Tukaj | bova | sedela. |
| - Oh, saj | bova | šla! - |
| - In če boš pobegnil, kdaj se | bova | spet videla? |
| - In potem se | bova | pogovarjala, kako je bilo, - sem odsotno |
| »Jutri, jutri | bova | . |
| Mama me čaka, da | bova | nesla plevel v laz! - |
| Se | bova | pa sredi luže srečala.« |
| Ko bo dež, | bova | sedela vsak v svojem zdiču in se resno |
| »Saj se | bova | že še videla,« ga je komisar spet potrepljal. |
| Če | bova | še oba na nogah, sva si enaka!« je |
| Razveselil sem se ga, ker sem mislil, da | bova | šla skupaj domov. |
| Tilka, takele tri sinove | bova | imela ...« |
| »Požagala jih | bova | ,« je mirno povedal Ravničar, ki se |
| »Tantadruj, vzel jo bom in oba | bova | srečna!« |
| »Tantadruj, ne | bova | šla v nebesa, samo srečna bova!« |
| »Tantadruj, ne bova šla v nebesa, samo srečna | bova | !« |
| »Ah, kako staro mizo | bova | pa vendar kje staknila! |
| »Mizo | bova | že staknila. |
| »Samo prej | bova | šla v hram, da si zmočim grlo.« |
| »Samo temle | bova | privoščila še malo sončka.« |
| - Padla | bova | !... |
| Pod steno | bova | padla!... |
| Oba | bova | padla!... |
| »O, saj | bova | šla tudi midva,« je vdano rekel starec. |
| »Zaprla | bova | hram in bova šla.« |
| »Zaprla bova hram in | bova | šla.« |
| Saj se | bova | še videla.« |
| »Kosom | bova | dajala kruha. |
| Če rečeva, da jim | bova | dajala kruha in zrnja, drži kakor pribito!« |
| Če | bova | dolgo živela, bova živela komaj še |
| Če bova dolgo živela, | bova | živela komaj še sto let.« |
| Zdaj | bova | delala!« |
| »Šla | bova | na deželo!« |
| »Počela | bova | vse tisto, kar nama bo všeč. |
| Pustila si | bova | brado!« |
| »Saj ne | bova | potrebovala knjižnice.« |
| »Dragi moj, uporabila te | bova | za poskuse!« |
| »No, se | bova | pa tako predstavljala!« |
| Najprej se | bova | ukvarjala s prozo.« |
| »Kaj | bova | storila, če dobijo napad erotičnega |
| »Morala ga | bova | vrniti,« je rekel Bouvard. |
| »Padla | bova | v grozljivo brezno skepse.« |
| »Nekega dne | bova | takšna!« |
| »Bog nama je priča, da se ne | bova | več vmešavala!« - |
| Takoj sem vedel, da se | bova | razumela. |
| smrti sva se z Gail razveselila, da | bova | ostala skupaj. |
| same probleme in še tako dolgo jih | bova | imela, da si res lahko privoščiva malo |
| spet srečava, kot sam pravi, da se | bova | ? ... |
| Tu | bova | sedla, pred hišo. |
| Res pa je, da sem mislil, da se | bova | omejila na filozofska dela. |
| sicer pa sem že ves čas vedel, da ne | bova | ostala skupaj, ker je bila zame premlada. |
| vplivati, čeprav je Kartezij - kot | bova | videla - prepričan, da se lahko slabih |
| O čem pa se | bova | pogovarjala prihodnjič? |
| gotovo pa jim v najinih pogovorih ne | bova | ubežala, čeprav za zdaj, ko govoriva |
| O fenomenološkem razumevanju časa | bova | govorila posebej, je pa seveda ravno |
| O tem | bova | gotovo govorila... zdaj pa sem hotel |
| Začela | bova | s časom, pozneje prideva do prostora... |
| O naravi zdaja | bova | še govorila, zdaj le ugotavljava, da |
| hitro, tako kot vedno, kakor da se | bova | naslednje jutro spet videla... in že |
| skozi meglice, domenila sva se, da si | bova | pomahala. |
| Toda pogovor o tem | bova | nadaljevala drugič... zdaj morava pohiteti, |
| Greva, Janez: | bova | v gostilni spila malce terana... |
| Ob angleškem čaju | bova | začela pogovor z Isaacom Newtonom, |
| Najprej | bova | premislila nekatere trditve iz prve |
| K vprašanju absolutnega časa se | bova | še vrnila, zdaj poglejva, kaj Newton |
| duše, ki omogoča duši stik z večnostjo, | bova | govorila jutri, če me boš hotel poslušati... |
| Mojster, ali | bova | danes nadaljevala pogovor o času in |
| Bova | Hegla kar spustila? | |
| O odsenčenjih | bova | govorila pozneje, v zvezi s Husserlovim |
| Bova | ponovila, poslušaj še enkrat... | |
| ob... (pogleda na uro) ...štirih, in tu | bova | današnjo pot po prostoru‐času tudi |
| No, kako | bova | torej uskladila najini razlagi tega |
| možnost potovanja v preteklost, o čemer | bova | nekaj malega povedala pozneje. |
| ruševine starih mlinov... enkrat jih | bova | šla pogledat, po dežju. |
| Mojster, mislil sem, da se | bova | na današnjem sprehodu bolj posvetila |
| verjetno res, vendar sem pričakoval, da | bova | relativnost prostora‐časa povezala |
| Zato te prosim - če | bova | še nekaj časa ostala sopotnika - da |
| A, tako... prav, pa pojdiva v hišo, | bova | kaj pojedla. - |
| Janez in jaz | bova | imela en izvod, vidva z Anželom pa |
| Bova | videla, morda pozneje. | |
| Potem ko Janez zalije vrt, | bova | šla najprej na sprehod, morda gor na |
| No, kaj | bova | zdaj? |
| Bova | prihodnjič govorila o Spinozi? | |
| Res - govorila | bova | o Spinozovem pojmovanju Boga ali narave. |
| osmošolci na zaključni izlet, zato | bova | šla na Nanos kar sama. |
| No, če pa ne, | bova | pogovor s Spinozo nadaljevala zvečer |
| poslušajva zdaj kakšno lepo glasbo, morda | bova | ob njej bolje razumela... |
| Morda | bova | samemu Plotinu prisluhnila kdaj pozneje |
| Schellingove misli po spominu, doma pa | bova | , Janez, v njegovih delih poiskala najpomembnejše |
| Torej se | bova | morala še posebej potruditi. |
| naravi in njenem odnosu do Boga, se ne | bova | spuščala v ontološke finese razmerja |
| Mojster, ali | bova | zbudila gospo? |
| Lepo, toda mislila sem, da mu | bova | lahko midva skupaj pomagala... ko je |