/E6 (22720)

vrtinec peščenega prahu vstopil skupaj	z	njim.
obraz moškega pri petinštiridesetih,	s	košatimi črnimi brki in z ostro začrtanimi,
petinštiridesetih, s košatimi črnimi brki in	z	ostro začrtanimi, čednimi potezami.
imel devetintrideset let in krčni tvor	nad	desnim gležnjem, je stopal počasi in
jaška za dvigalo strmel s stene plakat	z	velikanskim obrazom.
»Veliki Brat te opazuje,« se je glasil napis	pod	njim.
številk, ki so bile v nekakšni zvezi	s	proizvodnjo surovega železa.
Obraz	s	črnimi brki je visel z vsakega dominantnega
	Za	Winstonovim hrbtom je telekran še vedno
njegovo delovno mesto, velikansko in belo	nad	sajasto pokrajino.
To, je pomislil	z	nekakšnim nedoločnim odporom, to je
stoletja, katerih stene so podprte	z	lesenimi bruni, okna zadelana z lepenko
podprte z lesenimi bruni, okna zadelana	z	lepenko in strehe z valovito pločevino,
bruni, okna zadelana z lepenko in strehe	z	valovito pločevino, varovalne mreže
kot so govorili, tri tisoč prostorov	nad	zemljo in ustrezno število pod njo.
prostorov nad zemljo in ustrezno število	pod	njo.
Ministrstvo resnice, ki se je ukvarjalo	z	novicami, zabavo, prosveto in umetnostjo;
Ministrstvo miru, ki se je ukvarjalo	z	vojno; Ministrstvo ljubezni, ki je
klatili črno uniformirani stražniki	z	obrazi goril, oboroženi s pendreki.
stražniki z obrazi goril, oboroženi	s	pendreki.
vzel steklenico brezbarvne tekočine	s	preprosto belo etiketo, označeno z
s preprosto belo etiketo, označeno	z	Gin Zmaga.
pogoltnil, si imel občutek, da so te	z	gumijevko udarili po temenu.
je cigareto iz pomečkanega zavojčka	z	napisom Cigarete Zmaga in jo neprevidno
prazen zvezek kvadratnega formata,	z	rdečim hrbtom in trdimi platnicami.
navadne trgovine ( ki se ukvarjajo	s	svobodnim trgom, kot so to imenovali
	Z	občutkom krivde ga je v aktovki odnesel
ga zasačili, bi bil gotovo kaznovan	s	smrtjo ali vsaj s petindvajsetimi leti
bil gotovo kaznovan s smrtjo ali vsaj	s	petindvajsetimi leti taborišča za prisilno
pero na držalo in posesal usedlino	z	njega.
rumenkasti papir zasluži, da nanj pišeš	s	pravim peresom, ne pa čečkaš s tintnim
pišeš s pravim peresom, ne pa čečkaš	s	tintnim svinčnikom.
	Z	drobnimi, okornimi črkami je zapisal:
Kako je mogoče komunicirati	s	prihodnostjo?
se ni ničesar razen praznine papirja	pred	seboj, srbenja nad gležnjem, bučanja
praznine papirja pred seboj, srbenja	nad	gležnjem, bučanja glasbe in rahle okajenosti,
	Z	majhno, a otroško pisavo je čečkal
Publiko zelo zabavali prizori	z	velikim ogromnim debelim moškim ki
moškim ki je poskušal splavati proč	s	helikopterjem za sabo.
poskušal splavati proč s helikopterjem	za	sabo.
čoln poln otrok in helikopter, ki visi	nad	njimi.
mogoče židinja je sedela na kljunu	z	majhnim fantkom približno tri leta
mislila da ga njene roke lahko zavarujejo	pred	kroglami.
Potem je bil čudovit prizor	z	otroško roko ki leti gor gor gor naravnost
gor gor naravnost v zrak helikopter	s	kamero na kljunu ji je moral slediti
tulila da tega ne bi smeli kazat ne	pred	otroki ne to ni prav ne pred otroki
kazat ne pred otroki ne to ni prav ne	pred	otroki to ni dokler je ni policija
na videz poznal, a ni nikdar govoril	z	njima.
romanov, kajti večkrat jo je videl	z	oljnatimi rokami in izvijačem.
mišljenja, ki se je zdelo, da ga nosi	s	seboj.
hodniku, ga je postrani na hitro ošinila	s	pogledom, ki se je zdelo, da prodira
notranjost in ki ga je za hip napolnil	s	črno grozo.
nelagodnosti, ki je bil pomešan tako	s	strahom kot s sovražnostjo, kadarkoli
ki je bil pomešan tako s strahom kot	s	sovražnostjo, kadarkoli je bila kje
Drugi je bil moški	z	imenom O'Brien, član Ožje partije,
	Med	ljudmi po stolih je za hip zavladal
O'Brien je bil velik, močan moški	s	krepkim vratom in z robatim, šegavim,
velik, močan moški s krepkim vratom in	z	robatim, šegavim, brutalnim obrazom.
osemnajstega stoletja, ko ponuja svojo dozo	z	njuhancem.
zato, ker ga je zapeljevalo nasprotje	med	O'Brienovim meščanskim vedenjem in
Kakorkoli že, zbujal je videz človeka,	s	katerim bi se dalo govoriti, če bi
predelku poleg Winstonovega, je bila	med	njima.
	Med	publiko je tu in tam završalo.
osebnosti Partije, skoraj na ravni	z	Velikim bratom samim, potem se je udeležil
Program Dvominutnega sovraštva je bil	z	vsakim dnem drugačen, toda v vsakem
svoje zarote; morda kje onstran morja,	pod	varstvom svojih tujih plačnikov; morda
Bil je to suh židovski obraz	s	puhasto, mogočno grivo belih las in
vendar nekako prirojeno zaničljiv,	z	nekakšno senilno neumnostjo v dolgem,
dovolj verodostojen, da te je napolnil	z	zastrašujočim občutkom, da druge, manj
Partije, zahteval takojšnjo sklenitev miru	z	Evrazijo, zagovarjal svobodo govora,
bila revolucija izdana - in vse to	s	hitro, mnogozložno govorico, ki je
nobenega dvoma, o čem Goldstein govoriči,	za	njegovo glavo korakale neskončne vrste
neskončne vrste evrazijske vojske - vrsta	za	vrsto trdnih mož z brezizraznimi aziatskimi
vojske - vrsta za vrsto trdnih mož	z	brezizraznimi aziatskimi obrazi, ki
grozo zbujajoča moč evrazijske vojske	za	njim je bilo več, kot je bilo mogoče
kajti kadar je bila Oceanija v vojni	z	eno od teh dveh sil, je bila običajno
eno od teh dveh sil, je bila običajno	z	drugo v miru.
Temnolaso dekle	za	Winstonom je začelo kričati »Svinja!
preblisku se je Winston zavedel, da kriči	z	drugimi in s peto brca ob prečko stola.
Winston zavedel, da kriči z drugimi in	s	peto brca ob prečko stola.
ubijanju, mučenju, mečkanju obrazov	s	kovaškim kladivom, se je zdelo, da
kovaškim kladivom, se je zdelo, da plava	nad	vso skupino ljudi kakor električni
nepremagljivi, neustrašeni varuh, kakor skala	pred	azijskimi hordami; Goldstein pa se
osamljenosti, nemoči in dvomu, ki je ležal	nad	njegovo eksistenco, zdel kot hudobni
kot hudobni čarovnik, ki je zmožen že	s	samo silo svojega glasu zdrobiti zgradbo
Nenadoma,	z	nekakšnim divjim naporom, s kakršnim
Nenadoma, z nekakšnim divjim naporom,	s	kakršnim ponoči odtrgaš glavo z blazine,
svoje sovraštvo na temnolaso dekle	za	seboj.
Do smrti bi jo prebičal	z	gumijevko.
jo privezal na kol in jo prestrelil	z	gozdom puščic kakor svetega Boštjana.
brezspolna, ker bi šel rad v posteljo	z	njo, pa tega ne bo nikdar storil, ker
Potem se je ovčji obraz pomešal	s	postavo evrazijskega vojaka, ki je
olajšanja, sovražna postava pomešala	z	obrazom Velikega brata, črnolasim,
obrazom Velikega brata, črnolasim,	s	črnimi brki, polnim moči in skrivnostnega
razlikovati, ki pa vlivajo zaupanje že samo	s	tem, da so izrečene.
prikazale tri partijske parole, izpisane	z	velikimi črkami: »Vojna je mir« »Svoboda
je vrgla naprej čez naslanjalo stola	pred	seboj.
	Z	drhtečim šepetom, ki je zvenel kot
V‐B!...,« znova in znova, zelo počasi,	z	dolgim premorom med V in B - težak,
znova, zelo počasi, z dolgim premorom	med	V in B - težak, mrmrajoč, na neki čuden
samohipnoze, osvobajajoče utapljanje zavesti	s	sredstvi ritmičnega hrupa.
	Med	Dvominutnim sovraštvom si ni mogel
»V‐B!... V‐B!« ga je vedno napolnilo	z	grozo.
Seveda je skandiral	z	drugimi; nemogoče je bilo delati drugače.
jih je ravnokar znova natikal na nos	s	tisto svojo značilno kretnjo.
»	S	teboj sem,« se je zdelo, da mu pravi
nasladno drselo po gladkem papirju in	z	velikimi, lepimi črkami tiskalo - »Dol
velikimi, lepimi črkami tiskalo - »Dol	z	Velikim Bratom« »Dol z Velikim Bratom«
tiskalo - »Dol z Velikim Bratom« »Dol	z	Velikim Bratom« »Dol z Velikim Bratom«
Bratom« »Dol z Velikim Bratom« »Dol	z	Velikim Bratom« »Dol z Velikim Bratom«
Bratom« »Dol z Velikim Bratom« »Dol	z	Velikim Bratom« »Dol z Velikim Bratom«
Bratom« »Dol z Velikim Bratom« »Dol	z	Velikim Bratom« »Dol z Velikim Bratom«
Bratom« »Dol z Velikim Bratom« »Dol	z	Velikim Bratom« znova in znova, dokler
vseeno je bilo, ali je napisal», Dol	z	Velikim Bratom,« ali pa se je tega
Začel je pisati	s	hitrimi, nečitljivimi čačkami:
ustrelili me bojo v tilnik briga me dol	z	velikim bratom vedno te ustrelijo v
te ustrelijo v tilnik briga me dol	z	velikim bratom -
»Dol	z	Velikim bratom,« je bilo napisano vsevprek
Velikim bratom,« je bilo napisano vsevprek	s	tako velikimi črkami, da so bile čitljive
maral popackati kremastega papirja	s	tem, da bi zaprl zvezek, dokler je
»Oh, tovariš,« je začela	z	žalostnim, jokavim glasom, »zdelo se
skladovnica umazane posode in zvezek	z	oslovskimi ušesi.
V drugi sobi je nekdo	z	glavnikom in kosom toaletnega papirja
Nerad je delal	z	rokami in nerad se je sklanjal, ker
drugih komitejih, ki so se ukvarjali	z	organizacijo skupinskih izletov, spontanih
	Z	mirnim ponosom ti je sporočil, medtem
sledil, kamorkoli je šel, in ostajal	za	njim še potem, ko je odšel.
je rekel Winston in se igral	z	matico pri kolenu cevi.
Winston je spustil vodo in	z	gnusom odstranil kepo ženskih las,
videza je kukal izpod mize in mu grozil	z	avtomatično pištolo - igračko, medtem
kakšni dve leti mlajša, delala isto	s	koščkom lesa.
Winston je dvignil roke nad glavo, a	z	neprijetnim občutkom, saj je bil fantov
je tulil fant	s	svojim neznanskim glasom.
»Goldstein!« je zarjul fant, ko so se vrata	za	njim zaprla.
Namesto nje je odsekan vojaški glas bral	z	nekakšno brutalno všečnostjo opis vojne
trdnjave, ki so jo ravnokar zasidrali	med	Islandijo in Faroeškimi otoki.
Najhujše od vsega je bilo to, da so jih	s	takimi organizacijami, kot so bili
oboževali so Partijo in vse v zvezi	z	njo.
sprevodi, zastave, izleti, urjenje	z	otroškimi puškami, vzklikanje parol,
	Pred	leti - kako dolgo je že tega?
Ni se mogel spomniti, ali je bilo to	pred	ali po tistem, ko je sanjal, da je
Vez razumevanja	med	njima je bila važnejša kot naklonjenost
krvavemu opisu propada evrazijske armade,	z	velikanskimi številkami ubitih in ujetih,
ujetih, je sledila objava, da se bo	s	prihodnjim tednom obrok čokolade zmanjšal
Winston je odšel k oknu,	s	hrbtom obrnjen proti telekranu.
Nekje daleč stran je	s	pridušenim, odmevajočim gromom eksplodirala
Tudi tam so bile	z	majhnimi, jasnimi črkami zapisane iste
Srce mu je vztrepetalo	pred	ogromno piramido.
Ne	s	tem, da narediš, da te slišijo, ampak
tem, da narediš, da te slišijo, ampak	s	tem, da ostaneš duševno zdrav, se nadaljuje
lahko postal radoveden, zakaj je pisal	med	odmorom za kosilo, zakaj je uporabljal
v kopalnico in skrbno zribal črnilo	z	grobim, temnorjavim milom, ki je strugalo
	Z	vrhom prsta je pobral neopazen belkast
megleno kot temnega in vitkega moža	z	očali, vedno oblečenega v čedno, temno
trenutek je mati sedela nekje globoko	pod	njim z njegovo majhno sestro v naročju.
mati sedela nekje globoko pod njim	z	njegovo majhno sestro v naročju.
to kraj, ki se je, čeprav že globoko	pod	njim, še vedno pogrezal.
spoznanje, da je bila materina smrt	pred	skoraj tridesetimi leti tragična in
to star, od zajcev popasen travnik,	s	krtino tu in tam, po katerem je vodila
bister, počasen potok, kjer so v tolmunih	pod	vrbami plavale race.
	Z	nečim, kar se je zdelo en sam gib,
trenutku ga je prevzelo občudovanje giba,	s	katerim je odvrgla obleko.
Zdelo se je, da	s	svojo milino in brezskrbnostjo razveljavlja
Winston se je prebudil	z	besedo »Shakespeare« na ustih.
Winston je planil v pozor	pred	telekranom, na katerem se je že prikazala
»Ne hitite,	za	mano.«
Medtem ko je mehanično suval	z	rokami naprej in nazaj, z izrazom uživanja
mehanično suval z rokami naprej in nazaj,	z	izrazom uživanja na obrazu, kar je
obrazu, kar je veljalo za primerno	med	telovadnimi vajami, si je prizadeval
vendar pa je bilo očitno, da je bilo	med	njegovim otroštvom dokaj dolgo obdobje
dol, dol, dol na neki kraj globoko	pod	zemljo, okrog in okrog po spiralnem
spiralnem stopnišču, ki je zvonilo	pod	njegovimi nogami in mu jih nazadnje
Nekaj mesecev	med	njegovim otroštvom so trajali zmedeni
1984. leto) je bila Oceanija v vojni	z	Evrazijo in zaveznica Eastazije.
leta, kar je bila Oceanija v vojni	z	Eastazijo in zaveznica Evrazije.
slučajno imel, ker njegov spomin ni bil	pod	zadovoljivim nadzorstvom.
Oceanija je v vojni	z	Evrazijo - torej je bila Oceanija vedno
torej je bila Oceanija vedno v vojni	z	Evrazijo.
kakršenkoli pretekli ali prihodnji sporazum	z	njim nemogoč.
ko je boleče potiskal ramena nazaj (	z	rokami v bokih so krožili v pasu, vaja,
Če je Partija lahko posegla	s	svojo roko v preteklost in o tem ali
bila Oceanija zaveznica Evrazije še	pred	komaj štirimi leti.
je potrebno, je neskončna vrsta zmag	nad	lastnim spominom.
ob stran in počasi napolnil pljuča	z	zrakom.
peta do zadnjice in se pogosto končala	z	novim napadom kašlja.
enkrat v šestdesetih letih, a vedeti	z	gotovostjo je bilo nemogoče.
lesketajočih se avtomobilih ali kočijah	s	steklenimi okni.
da bi bil kdaj slišal besedo Angsoc	pred	letom 1960, mogoče pa je bilo, da je
Samo treni	z	očmi, pa se lahko izdaš.
glavo in se - ne dalo bi se reči, da	z	milino, pač pa z opazno spretnostjo
dalo bi se reči, da z milino, pač pa	z	opazno spretnostjo in učinkovitostjo
»Vsakdo	pod	petinštiridesetim se čisto lahko dotakne
spodbudno dodala Winstonu, ko se mu je	z	močnim sunkom posrečilo dotakniti se
sunkom posrečilo dotakniti se prstov	s	stegnjenimi koleni, prvikrat po mnogih
IV	Z	globokim, nezavednim vzdihom, ki mu
velika podolgovata reža, zavarovana	z	žično mrežo.
nadnapiši predoddajna kontrola	Z	rahlim občutkom zadovoljstva je Winston
spremeniti, ali - kot se je to reklo	z	uradno frazo - »prečistiti.«
številke prečisti tako, da se bodo ujemale	s	kasnejšimi.
Šele	pred	kratkim, februarja, je Ministrstvo obilja
treba samo zamenjati prvotno obljubo	z	opozorilom, da bo verjetno treba obrok
Brž ko je Winston opravil	z	enim od poročil, je pripel svoje na
Potem je	z	gibom, ki je bil, kolikor je sploh
Dan	za	dnem in skoraj minuto za minuto so
Dan za dnem in skoraj minuto	za	minuto so preteklost posodabljali.
napisana, je stala v časopisnih svežnjih	z	originalnim datumom in nikjer ni bilo
originalnim datumom in nikjer ni bilo izvoda	z	drugačnimi, nasprotnimi podatki.
se jih je zmeraj znebil takoj, ko je	z	njimi opravil, niso nikdar navajala
Bilo je le nadomeščanje ene neumnosti	z	drugo.
Večina gradiva,	s	katerim si se ukvarjal, ni bila v nobeni
se ukvarjal, ni bila v nobeni zvezi	s	stvarnim svetom, niti toliko ne, kot
stvarnim svetom, niti toliko ne, kot je	z	resnico povezana neposredna laž.
na sedeminpetdeset milijonov, da bi	s	tem omogočil običajno zatrjevanje,
In tako je bilo	z	vsemi vrstami zapisanih podatkov, z
z vsemi vrstami zapisanih podatkov,	z	važnimi ali nevažnimi.
temen, po vsem videzu natančen moški	z	imenom Tillotson neutrudno delal, z
z imenom Tillotson neutrudno delal,	z	zganjenim časnikom na kolenih in z
z zganjenim časnikom na kolenih in	z	usti čisto blizu ustnika narekovalnega
kar govori, obdržati kot skrivnost	med	seboj in telekranom.
Tillotsona komajda poznal in ni imel pojma,	s	kakšnim delom se ukvarja.
V dolgi dvorani brez oken,	z	dvojno vrsto predelkov, brezkrajnim
sem in tja po hodniku ali se pačiti	med	Dvominutnim sovraštvom.
je, da v predelku poleg njegovega dan	za	dnem gara tista mala rdečelaska, ki
njen mož je bil izhlapel nekaj let	pred	tem.
pohlevno, neuspešno, sanjavo bitje	z	imenom Ampleforth, s svetlimi lasmi
sanjavo bitje z imenom Ampleforth,	s	svetlimi lasmi in presenetljivo nadarjenostjo
presenetljivo nadarjenostjo za žongliranje	z	rimami in metrom, ukvarjalo z izdelavo
žongliranje z rimami in metrom, ukvarjalo	z	izdelavo potvorjenih verzij - definitivni
In ta dvorana,	s	svojimi petdesetimi delavci, ali nekaj
Bile so ogromne tiskarne	s	pomočniki urednikov, črkostavskimi
Bila je teleprogramska sekcija	z	inženirji, organizatorji in ekipami
preteklost, pač pa oskrbovati Oceanijo	s	časniki, filmi, učbeniki, telekranskim
telekranskim programom, igrami, romani -	z	vsemi vrstami informacij, pouka ali
ločenih odsekov, ki so se ukvarjali	s	književnostjo za rajo, glasbo, dramo
popevke, ki so bile v celoti skomponirane	z	mehanskimi sredstvi na posebni vrsti
imenoval v Novoreku - ki se je ukvarjal	z	izdelavo najnižje vrste pornografije,
član Partije razen tistih, ki so bili	s	tem zaposleni, ni smel pogledati.
organizacije, znane kot PTCU, ki je oskrbovala	s	cigaretami in drugimi udobnostmi mornarje
je bil posebej imenovan in nagrajen	z	odlikovanjem, Redom za posebne zasluge
najmanjšega pojma o tem, kaj se je	z	njimi zgodilo.
Winston se je	s	sponko za papir lahno pogladil po nosu.
spraševal, ali je tovariš Tillotson zaposlen	z	isto nalogo kot on sam.
bi, če bi naložili to delo komiteju,	s	tem odkrito priznali, da gre za ponarejanje.
bilo, da se zdaj cel ducat ljudi kosa	z	verzijo tega, kaj je Veliki brat pravzaprav
na kakšnem javnem procesu, kjer so	s	svojim pričevanjem zapletli še na stotine
kar ne bo imelo niti najmanjše zveze	s	prvotno temo.
bilo malo preveč očitno, medtem ko bi	z	izmišljeno zmago na fronti ali s kakšnim
bi z izmišljeno zmago na fronti ali	s	kakšnim zmagoslavnim presežkom Devete triletke
Dnevno zapoved spominski svečanosti	za	kakšnim skromnim članom Partije iz
Resda človeka	z	imenom tovariš Ogilvy sploh ni bilo,
posnemati zaradi posebnih prijemov	s	postavljanjem vprašanj in takojšnjim
reakcijskih letal se je, medtem ko je letel	nad	Indijskim oceanom z važno pošto, obtežil
medtem ko je letel nad Indijskim oceanom	z	važno pošto, obtežil z brzostrelko
Indijskim oceanom z važno pošto, obtežil	z	brzostrelko ter skočil iz helikopterja
skočil iz helikopterja v globoko vodo	s	pošto in z vsem drugim - konec, je
helikopterja v globoko vodo s pošto in	z	vsem drugim - konec, je rekel Veliki brat,
skrbi za družino ni mogoče uskladiti	s	predanostjo dolžnosti, štiriindvajset
	S	precejšnjo gotovostjo je slutil, da
je slutil, da je Tillotson zaposlen	z	isto nalogo kot on.
Tovariš Ogilvy, ki je bil	pred	eno uro še nepredstavljiv, je bil zdaj
V V nizki kantini, globoko	pod	zemljo, se je počasi pomikala vrsta
Z ognjišča	za	pultom se je iz jedi valila para s
za pultom se je iz jedi valila para	s	kiselkastim kovinskim vonjem, ki pa
tisti, ki ga iščem,« je rekel glas	za	Winstonovim hrbtom.
drobne postave, manjši od Winstona,	s	temnimi lasmi in z velikimi, izbuljenimi
manjši od Winstona, s temnimi lasmi in	z	velikimi, izbuljenimi očmi, otožnimi
proučujejo obraz, medtem ko je govoril	s	tabo.
»Niti ene!« je odvrnil Winston naglo,	z	občutkom krivde.
	Z	neprijetno odkritim zadovoljstvom je
V pogovoru	z	njim si se moral potruditi, da si ga
»Naslednji, prosim!« je zaklicala natakarica	z	belim predpasnikom in zajemalko.
»Tamle	pod	telekranom je še miza,« je rekel Syme.
Winston je dvignil skodelico	z	ginom, počakal za trenutek, da si je
Ko si je	z	mežikanjem pregnal solze iz oči, je
goltati polne žlice jedi, v kateri so	med	brozgo plavale kocke gobaste, rožnate
Na levo od Winstonove mize, malo	za	njegovim hrbtom, je nekdo hitro in
je vprašal Winston	z	zvišanim glasom, da bi preglasil hrup.
bo vsebovala niti ene besede, ki bo	pred	letom 2050 odveč.«
nekaj grižljajev in nato nadaljeval	z	neko dlakocepsko strastjo.
»V srcu bi se raje držal Staroreka	z	vsemi njegovimi nejasnimi in nekoristnimi
»Vsak potrebni pojem bo izražen	z	eno samo besedo, katere pomen bo
Angsoc in Angsoc je Novorek,« je dodal	z	nekim skrivnostnim zadovoljstvom.
Te dni, je pomislil Winston	z	nenadnim globokim prepričanjem, bo
mizi na njegovi levici je tisti moški	s	predirljivim glasom še vedno neusmiljeno
verjetno njegova tajnica, ki je sedela	s	hrbtom proti Winstonu, ga je poslušala
in zdelo se je, da se vneto strinja	z	vsem, kar govori.
čisto prav, popolnoma se strinjam	z	vami« ki jo je izgovoril mlad in rahlo
Bil je moški okrog tridesetih let,	z	mišičastim vratom in velikimi, živahnimi
zločincem in saboterjem, morda je grmel	nad	okrutnostjo evrazijske armade, morda
Winston opazoval ta obraz brez oči,	s	čeljustjo, ki se je hitro pomikala
Syme je za trenutek premolknil in	z	ročajem žlice pobrazdal po luži na
žalitev, če pa se nanaša na nekoga,	s	katerim se strinjaš, je pohvala.«
Na to je pomislil	z	nekakšno žalostjo, čeprav je dobro
Nekaj je bilo	s	Symom malo narobe.
zmag, sovražil je odpadnike, ne le	z	odkritosrčnostjo, temveč z neko neumorno
odpadnike, ne le z odkritosrčnostjo, temveč	z	neko neumorno gorečnostjo in z zmožnostjo
temveč z neko neumorno gorečnostjo in	z	zmožnostjo biti vedno na tekočem z
z zmožnostjo biti vedno na tekočem	z	novicami, kar pri navadnih partijcih
se navadno zbirali tam, dokler niso	z	njimi dokončno pomedli.
Sam Goldstein je baje	pred	leti ali desetletji včasih zahajal
človek predstavljal, je imel vedno	pred	očmi dečka z jamicami v kolenih in
predstavljal, je imel vedno pred očmi dečka	z	jamicami v kolenih in z zavihanimi
očmi dečka z jamicami v kolenih in	z	zavihanimi rokavi na tolstih rokah.
Pozdravil ju je	z	veselim »Zdravo, zdravo!« ter prisedel,
dolg stolpec besed in jih proučeval	s	tintnim svinčnikom v roki.
je Parsons zabeležil v majhen notes	z	lično pisavo neizobraženega človeka.
»slišal sem, da je moj paglavec včeraj	s	fračo streljal vate.«
naredila zadnjo soboto, ko je bila	s	svojim vodom na izletu v Berghamsteadu?«
»Dobila si je dve deklici, da sta šli	z	njo, se izmuznila in vse popoldne zasledovala
»Dve uri so mu bile	za	petami, naravnost skozi gozd in nato,
nekakšen sovražni agent - morda odvržen	s	padalom, na primer.«
»Kaj pa se je zgodilo	s	tistim moškim?«
Parsons je naredil kretnjo, kot bi meril	s	puško, in tlesknil z jezikom namesto
kretnjo, kot bi meril s puško, in tlesknil	z	jezikom namesto strela.
v potrdilo tega jim je s telekrana	nad	glavami zaplaval glas trobente.
kot dvajset odstotkov v primerjavi	z	lanskim letom.«
tovarne in urade ter v sprevodih korakali	z	zastavami po cestah, izražajoč svojo
glas trobente, je sedel in poslušal	z	nekakšno strmečo slovesnostjo, z nekakim
poslušal z nekakšno strmečo slovesnostjo,	z	nekakim privzgojenim dolgočasjem.
	S	stogramskim obrokom tobaka na teden
Parsons je to pogoltnil	z	lahkoto, z neumnostjo živali.
Parsons je to pogoltnil z lahkoto,	z	neumnostjo živali.
je pogoltnilo fanatično, strastno,	z	besno željo izvohati, ovaditi in izhlapeti
V primerjavi	z	lanskim letom je bilo več hrane, več
Leto	za	letom in minuto za minuto je vse po
Leto za letom in minuto	za	minuto je vse po vrsti z vrtoglavo
in minuto za minuto je vse po vrsti	z	vrtoglavo naglico naraščalo.
Nizka, nabito polna soba,	s	stenami, umazanimi od dotikov nešteto
tako tesno skupaj, da si moral sedeti	s	stisnjenimi komolci; skrivljene žlice,
milu, razpadajočih cigaretah, hrani	s	čudnim, slabim okusom.
gibov ter debelih, nedoumljivih obrazov	s	čisto majhnimi očmi.
To je bil tip, ki je	pod	oblastjo Partije verjetno najbolje
z Ministrstva obilja se je končalo	s	ponovnim klicem trobente in nato prepustilo
delo,« je rekel, poznavalsko kimajoč	z	glavo.
nenadoma zasačil v mislih na gospo Parsons	z	njenimi sršečimi lasmi ter prahom v
Vsekakor pa je včeraj,	med	Dvominutnim sovraštvom sedela tik
Dvominutnim sovraštvom sedela tik	za	njim, ne da bi bilo zares potrebno.
zasledovala, morda je le po naključju	pred	dvema dnevoma sedela tako blizu njega.
pravil, stari,« je začel, režeč se	s	pipo v ustih, »kako je bilo, ko sta
»Prikradla sta se	za	njo in ji z vžigalicami podtaknila
»Prikradla sta se za njo in ji	z	vžigalicami podtaknila ogenj.«
»Si lahko misliš,	s	čim so jim zadnjič postregli?«
»	S	trobentami za ušesa, da prisluškujejo
ugotovila, da lahko sliši dvakrat toliko kot	z	ušesom na ključavnici.«
Bilo je	pred	tremi leti.
Stala je blizu praga	pod	cestno svetilko, ki je komaj dajala
in pritisnil nanje prste, skušajoč	s	pritiskom pregnati podobo, ki se je
Ali pa da bi	z	glavo butal ob steno, prevrnil mizo
Pomislil je na moža, ki ga je	pred	nekaj tedni srečal na ulici: moški
ali štirideset let, visok in vitek,	z	aktovko v roki.
Spominjal se je svoje takratne misli:	s	tem revežem je konec.
vedel, pa ni nobenega načina, da se	pred	njim zavaruješ.
Šel sem	z	njo skozi vrata in čez dvorišče v kletno
V zvezi	z	žensko v kletni kuhinji je mislil na
vonj po parfumu neločljivo povezan	z	nečistovanjem.
Ko je šel	s	tisto žensko, je bil to njegov prvi
Druženje	s	prostitutkami je bilo seveda prepovedano.
Če so te dobili	s	prostitutko, je to lahko pomenilo
Nekatere si lahko kupil že	s	steklenico gina, ki ga raja ni smela
Neodpustljiv zločin pa je bila promiskuiteta	med	člani Partije.
Vse zakone	med	partijci je moral odobriti za ta namen
Tudi to ni bilo nikdar povedano	z	odkrito besedo, toda na neposreden
Vse otroke naj bi zaplodili	z	umetnim osemenjevanjem ( artsem v
mislili, vendar se je nekje skladalo	s	celotno partijsko ideologijo.
vse dotlej, dokler ni odkril, da se	za	njim skriva tako malo, kot je sploh
vendar bi bil lahko prenašal življenje	z	njo, ko bi ne bilo ene same stvari
sebi, je imel občutek, da ga obenem	z	vso močjo odriva.
Ležala je tam	z	zaprtimi očmi in se ni ne upirala ne
temu bi bil lahko prenesel življenje	z	njo, ko bi se sporazumela, da bosta
stoji v tisti medli luči svetilke,	z	vonjem po stenicah in cenenem parfumu
stenicah in cenenem parfumu v nosnicah ter	z	občutkom poraza in mržnje v srcu in
srcu in je celo ta trenutek pomešan	z	mislimi na Katarinino belo telo, ki
	S	skrbnimi in zgodnjimi pripravami, z
S skrbnimi in zgodnjimi pripravami,	z	igrami in hladno vodo, z neumnostmi,
pripravami, z igrami in hladno vodo,	z	neumnostmi, s katerimi so jih pitali
igrami in hladno vodo, z neumnostmi,	s	katerimi so jih pitali v šoli, pri
šoli, pri Vohunih in Mladinski zvezi,	s	predavanji, paradami, pesmimi, parolami
Zaradi tega morda že čakajo zunaj	pred	durmi.
Hitro je zapisal	s	čečkajočo pisavo:
gnetle okrog stojnic na uličnem trgu	s	tako žalostnimi obrazi, kot bi bile
porivale, so se skušale preriniti proč	s	svojimi ponvami, medtem ko so desetine
Winston ju je opazoval	z	gnusom.
	Pred	Revolucijo so jih kapitalisti ostudno
Hkrati pa je v skladu	z	načeli dvomišljenja Partija učila,
skrb za dom in otroke, drobni prepiri	s	sosedi, filmi, nogomet, pivo in predvsem
Držati jih	pod	nadzorstvom ni bilo težko.
Miselne policije se je stalno sprehajalo	med	njimi, širili so lažne govorice ter
banditov, prostitutk, prekupčevalcev	z	mamili in sleparjev vseh vrst; toda
vrst; toda ker se je vse to dogajalo le	med	rajo, ni bilo prav nič važno.
mogel vedeti, kakšno je bilo življenje	pred	Revolucijo v resnici.
»V starih časih («se je glasilo), »	pred	slavno Revolucijo, London ni bil tako
imelo čevljev na nogah, niti strehe	nad	glavo.«
krute gospodarje, ki so jih pretepali	z	biči, če so delali prepočasi, in jih
delali prepočasi, in jih hranili samo	s	suhimi krušnimi skorjami in z vodo.«
samo s suhimi krušnimi skorjami in	z	vodo.«
»Toda	med	vso to strašno stisko je bilo nekaj
»To so bili debeli, grdi ljudje	z	lokavimi obrazi, taki kot možak na
»Kadar je kakšen navaden človek govoril	s	kapitalistom, se je moral pripogniti
poklon, sneti klobuk in ga nasloviti	z	gospod.«
imel vsak kapitalist pravico spati	z	vsako žensko, ki je bila zaposlena
povprečnemu človeku zdaj bolje kot pa	pred	Revolucijo.
beračenje za tableto saharina, varčevanje	s	cigaretnimi čiki.
preganjanju - tristo milijonov ljudi	z	enim samim obrazom.
mesto neštetih smetnjakov, pomešano	s	podobo gospe Parsons, ženske z zoranim
pomešano s podobo gospe Parsons, ženske	z	zoranim obrazom in sršečimi lasmi,
sršečimi lasmi, ki se nemočno ukvarja	z	zamašenim odtokom.
noči so ti telekrani tolkli na ušesa	s	statističnimi dokazi, da imajo ljudje
inteligentni in bolj izobraženi kot ljudje	pred	petdesetimi leti.
štirideset odstotkov odrasle raje,	pred	Revolucijo, so govorili, je bila ta
stošestdeset promilov, medtem ko je bila	pred	Revolucijo tristo - in tako dalje.
Bilo je kot enačba	z	dvema neznankama.
vsekakor približno takrat, ko sta se	s	Katarino razšla.
pomembni datum je bil sedem ali osem let	pred	tem.
	Med	zadnjimi preživelimi so bili trije
zadnjimi preživelimi so bili trije možje	z	imeni Jones, Aaronson in Rutherford.
Velikega brata, ki se je začela že davno	pred	uspelo Revolucijo, ter zasnovali razne
je nekakšne prestrašene očaranosti,	s	katero jih je opazoval iz kotička oči.
izobčenci, sovražniki, nedotakljivi,	z	vso gotovostjo obsojeni na propad
Nikogar ni bilo	za	mizami v bližini njihove.
Molče so sedeli	pred	kozarci gina, začinjenega z nageljnovimi
sedeli pred kozarci gina, začinjenega	z	nageljnovimi žbicami, kar je bilo specialiteta
so pomagale podžigati javno mnenje	pred	in med Revolucijo.
pomagale podžigati javno mnenje pred in	med	Revolucijo.
Bil je velikanski mož	z	grivo mastnih, sivih las, zabuhlega
Vzbujal je vtis, da ti	pred	očmi propada, kot bi se krušila gora.
Na mizi je bila šahovnica	s	postavljenimi figurami, toda nihče
v celoti samo za pol minute, se je	s	telekrani nekaj zgodilo.
Tam	pod	kostanjevim drevesom izdala si me,
me, izdal sem te, ne da bi trenila	z	očesom. Trije možje se niso
In prvikrat je zaznal	z	nekakšno notranjo grozo, vendar ne
Kmalu	za	tem so vse tri spet zaprli.
je pol strani, iztrgane iz Časnika	pred	približno desetimi leti - zgornja polovica
pa so bila njihova imena v podpisu	pod	sliko.
nekam v Sibirijo ter se tam posvetovali	s	člani evrazijskega glavnega štaba,
fotografiji in kaj pomeni, jo je pokril	z	listom papirja.
da bi jo bil znova razkril, hkrati	z	drugimi odvečnimi papirji spustil v
To je bilo	pred	desetimi, enajstimi leti.
odkritje, Oceanija ni bila več v vojni	z	Eastazijo in agenti Eastazije so morali
Zdrava pamet je bila krivoverstvo	nad	krivoverstvi.
	Z	večjo gotovostjo kot prej je vedel,
govorila, da zavračaj tisto, kar zaznavaš	z	očmi in ušesi.
naperjena proti njemu, na lahkoto,	s	katero ga bo vsak partijski intelektualec
	Z	občutkom, da govori O'Brienu, vendar
in škripajoče tovarištvo, podmazano	z	ginom, vse to se mu je nenadoma zazdelo
tlakovani ulici majhnih, dvonadstropnih hiš	z	razbitimi vežnimi vrati, ki so se odpirala
	Med	kamenjem po tlaku so tu pa tam ležale
gnetli ljudje - dekleta v cvetu let	z	grobo našminkanimi ustnicami in fantje,
v ulici je bila razbita in zakrpana	z	lepenko.
zmenila za Winstona, nekaj jih je gledalo	s	prikrito radovednostjo.
Dve brezoblični ženski	z	opekasto rdečimi rokami, prekrižanimi
»Tamle	nad	glavo.«
Ko je vstal, je opazil, da je pokrit	s	koščki stekla z najbližjega okna.
Črn oblak dima je visel na nebu,	pod	njim pa oblak prahu od ometa, v katerem
Na cesti	pred	njim je ležal kupček ometa in na sredini
Bilo je že blizu osme ure in trgovine	s	pijačo, ki jih je obiskovala raja (imenovali
Še vedno so se prepirali	z	živahnimi, strastnimi obrazi.
Loterija	s	tedenskimi izplačili velikanskih vsot
ljudi se je kratko malo preživljalo	s	prodajanjem sistemov, napovedi in srečnih
nobenih pravih komunikacijskih sredstev	med	enim in drugim predelom Oceanije, tega
Od nekod	pred	njim je prihajal hrup vreščečih glasov.
v ostrem kotu zavila in se končala	s	stopniščem, ki je vodilo v nizko ležečo
Uličica je vodila na glavno cesto in	za	prvim ovinkom, niti pet minut daleč,
ulice je bila umazana majhna gostilna	z	okni, ki so se zdela prevlečena z ivjem,
gostilna z okni, ki so se zdela prevlečena	z	ivjem, v resnici pa so bila le pokrita
ivjem, v resnici pa so bila le pokrita	s	prahom.
Zelo star mož, upognjen, a čvrst,	z	belimi brki, ki so mu štrleli kakor
podobnih, so bili zadnje še obstoječe vezi	z	izginulim svetom kapitalizma.
ljudi, katerih ideje so se oblikovale	pred	Revolucijo.
	S	starejšo generacijo so pometli v velikih
Šel bi v gostilno, se seznanil	z	onim starcem ter ga povprašal.
bilo izrecnega pravila proti pogovorom	z	rajo in proti obiskovanju njihovih
pojavila patrola, bi se lahko zagovarjal	z	napadom slabosti, vendar ni bilo verjetno,
Igra	s	puščicami, ki so jih metali na drugem
stal pri točilni mizi in se prepiral	z	gostilničarjem, velikim in debelim
gostilničarjem, velikim in debelim mladim moškim	z	velikim, kljukastim nosom in ogromnimi
Gruča drugih, ki so stali naokoli	s	kozarci v rokah, je opazovala prizor.
je rekel gostilničar, naslanjajoč se	s	konci prstov na pult.
»Vrag	z	njim !«
»Kozarci so na polici	pred	vami«
debelega stekla, ki ju je splaknil v vedru	pod	pultom.
Igra	z	metanjem puščic se je spet razživela
	Pod	oknom je bila miza, kjer bi se s starcem
Pod oknom je bila miza, kjer bi se	s	starcem lahko pogovarjala brez strahu,
»To je bilo seveda	pred	vojno.«
Winston je odšel k pultu in se vrnil	z	novima pollitroma.
spominjate, kako je bilo v starih časih	pred	Revolucijo.«
knjige pravijo, da je bilo življenje	pred	Revolucijo popolnoma različno od današnjega.«
»Živeli so v velikih, sijajnih hišah	s	tridesetimi služabniki, vozili so se
povedati datuma, ampak moralo je biti že	pred	petdesetimi leti.«
»Lahko so naredili	z	vami, kar so hoteli.«
»Lahko so spali	z	vašimi hčerami, če se jim je zahotelo.«
»Lahko so vas dali prebičati	z	nečim, kar se je imenovalo mačka na
njih, vsak kapitalist je hodil naokrog	z	gručo lakajev, ki -«
»Seveda je bil povezan	z	laburistično stranko, saj razumete!«
»Ali	z	vami bolj človeško ravnajo?«
je bilo, če si se dotaknil klobuka	pred	njimi.«
»	S	tem se jaz nisem strinjal, ampak velikokrat
»Bilo je v noči po dirkah	s	čolni - no in na tisto noč so bili
»Polovico svojega življenja ste preživeli	pred	Revolucijo.«
»Nobenega opravka	z	ženskami.«
preprosto vprašanje: »Je bilo življenje	pred	Revolucijo boljše kot zdaj?« dokončno
sveta nezmožna primerjati eno dobo	z	drugo.
nešteto nepomembnih stvari, prepir	s	tovarišem pri delu, lov za izgubljeno
vrtince prahu nekega vetrovnega jutra	pred	sedemdesetimi leti; vsa bistveno pomembna
Točno	nad	njegovo glavo so visele tri brezbarvne
Stal je	pred	tisto starinarno, kjer je bil kupil
pisati prav zato, ker je upal, da se bo	s	tem obvaroval pred podobnimi samomorilskimi
ker je upal, da se bo s tem obvaroval	pred	podobnimi samomorilskimi nagoni.
	Z	občutkom, da bo manj sumljiv znotraj,
šestdesetih let, slaboten in upognjen,	z	dolgim, dobrotljivim nosom in s prijaznimi
upognjen, z dolgim, dobrotljivim nosom in	s	prijaznimi očmi, ki so jih maličila
»Ali želite kaj določenega,	s	čimer bi vam lahko postregel?«
Opravičujoče je zmignil	z	mehko roko.
»	Med	nama rečeno, trgovina s starinami je
»Med nama rečeno, trgovina	s	starinami je tik pred svojim koncem.«
rečeno, trgovina s starinami je tik	pred	svojim koncem.«
V izložbi so bili pladnji	z	vijaki in ključavnicami, pokvarjena
pokvarjena dleta, nožiči za peresa	s	polomljenimi rezili, stare ure, ki
»Tale ni bila narejena	pred	manj kot sto leti.«
zdelo, da ga je stvar imela v sebi	s	tem, da je pripadala neki popolnoma
»Pomagala si bova	s	svetilko, če greva gor.«
Prižgal je drugo svetilko in	s	sključenim hrbtom počasi odšel po strmih
	Pod	oknom je stala ogromna postelja, ki
sobi, v naslanjaču pri odprtem ognju,	z	nogami na predpečniku in s čajnikom
odprtem ognju, z nogami na predpečniku in	s	čajnikom na ognjišču, neskončno sam,
Oceaniji knjiga, ki bi bila natisnjena	pred	letom 1960.
je še vedno držal svetilko, je stal	pred	sliko v temno rdečem okviru, ki je
Bila je litografija ovalnega poslopja	s	pravokotnimi okni in z majhnim stolpom
ovalnega poslopja s pravokotnimi okni in	z	majhnim stolpom v ospredju.
»Bila je bombardirana - oh, že	pred	mnogimi leti.«
»Poslopje	s	trikotnim preddverjem in s stebri spredaj,
»Poslopje s trikotnim preddverjem in	s	stebri spredaj, pa z velikim stopniščem.«
preddverjem in s stebri spredaj, pa	z	velikim stopniščem.«
je še nekaj minut in se pogovarjal	s	starcem, ki mu, kot je odkril, ni bilo
ime Weeks - kot si sodil po napisu	nad	trgovino - ampak Charrington.
ta čas je nameraval spremeniti ime	nad	izložbo, pa ni nikdar prišlo do tega.
	Med	vsem njunim pogovorom je na pol zapomnjena
pritrkavajo z enega onstranskega stolpa	za	drugim.
Danskega, jo vzel iz okvira in skrito	pod	kombinezonom odnesel domov.
dekle z Oddelka za književnost, dekle	s	temnimi lasmi.
dvoma ni bilo več, da dekle vohuni	za	njim.
Potem je krč popustil in	za	njim je ostala topa bolečina.
mu je zazdelo, da je dekle šlo mimo	pred	največ tremi minutami in da bi jo s
pred največ tremi minutami in da bi jo	s	tekom morda še lahko ujel.
prišla do kakšnega mirnega kraja in ji	s	kamnom zdrobil glavo.
	Z	začudenjem je pomislil na biološko
Celo zdaj,	pod	vplivom alkohola, mu je topa bolečina
Toda	pred	smrtjo (nihče ni govoril o tem, a vedel
	Z	malo več uspeha kot prej si je skušal
Tako kot	pred	nekaj dnevi je tudi zdaj potegnil iz
obraz, ampak kakšen nasmeh se je skrival	za	temnimi brki?
Bilo je dekle	s	temnimi lasmi.
so minili od tistega večera, ko je	pred	starinarno naletel nanjo.
Njene oči so se zastrmele v njegove	s	tako rotečim izrazom, da je bil bolj
	Pred	njim je bil sovražnik, ki mu je stregel
sovražnik, ki mu je stregel po življenju,	pred	njim pa je bilo tudi trpeče človeško
bilo tudi trpeče človeško bitje, morda	z	zlomljeno kostjo.
In	s	temi besedami je odšla v isto smer
sta stala, ko se je to zgodilo, tik	pred	telekranom.
tisto stvar potisnil v žep in jo otipal	s	prsti.
Ko je stal	pred	školjko, ga je s prsti skušal razgrniti.
Ko je stal pred školjko, ga je	s	prsti skušal razgrniti.
Na srečo je bilo delo,	s	katerim se je trenutno ukvarjal, le
je bila lahko grožnja, opomin, ukaz	za	izvršitev samomora ali nekakšna past.
vztrajalo, srce mu je razbijalo in	z	veliko težavo je obvladoval glas, da
Na njem je bilo napisano	z	veliko, neoblikovano pisavo: »Ljubim
Do konca dopoldneva je delal	z	veliko težavo.
nujnost, da skrije svoje vznemirjenje	pred	telekranom.
čigar ostri znoj je skoraj prevladoval	nad	pločevinastim vonjem po hrani in ki
Posebej se je navduševal	nad	modelom glave Velikega brata iz kaširanega
Enkrat je le bežno videl dekle, ki je	z	dvema drugima sedelo pri mizi na drugem
se je povrnil spomin na njen obraz,	z	njim pa divja in neznosna želja po
ter pol ure presedel pri predavanju	z	naslovom Angsoc v odnosu do šaha.
postelji - v temi, kjer si bil varen celo	pred	telekranom, vse dokler si ostal tiho
konkreten problem: kako priti v stik	z	dekletom in kako urediti srečanje.
Še	pred	petimi nočmi je sanjal o tem, da bi
petimi nočmi je sanjal o tem, da bi ji	s	kamnom zdrobil glavo, toda to ni bilo
vse druge, da je njena glava nabita	z	lažmi in s sovraštvom in njen trebuh
da je njena glava nabita z lažmi in	s	sovraštvom in njen trebuh poln ledu.
premislila, če hitro ne pride v stik	z	njo.
misel vse možnosti, da bi se povezal	z	njo, v tistih petih minutah, ko je
utegnil premišljevati, je tehtal drugo	za	drugo, kot bi polagal predse na mizo
bilo varno, ker bi pomenilo postavanje	pred	Ministrstvom, kar bi gotovo opazili.
poslati, so bile natisnjene dopisnice	z	dolgim seznamom fraz in prečrtal si
sredini sobe in ne preblizu telekrana ter	z	dovolj glasnim hrupom pogovorov naokrog
v družbi treh drugih deklet in tik	pod	telekranom.
njegov duh in telo sta bila prežeta	z	neznosno občutljivostjo, z nekakšno
prežeta z neznosno občutljivostjo,	z	nekakšno prozornostjo, da mu je vsak
v spanju ni mogel popolnoma ubežati	pred	njeno podobo.
se mu je skoraj posrečilo govoriti	z	njo .
Negotovo je šel proti njej in	z	očmi iskal prostor pri kakšni mizi
očmi iskal prostor pri kakšni mizi	za	njo.
Tedaj pa je neki glas	za	njim zaklical »Smith!«
Svetlolas mlad moški	z	neumnim obrazom, po imenu Wilsher,
Wilsher, ki ga je komaj poznal, ga je	z	nasmehom vabil na prazen prostor pri
prepoznali, se ni mogel usesti k mizi	z	dekletom brez spremstva.
	S	prijateljskim nasmehom se je usedel.
Čez nekaj minut je bila miza	z	dekletom že zasedena.
V vrsti	pred	njim je bil majhen, uren, hrošču podoben
majhen, uren, hrošču podoben moški	s	ploskim obrazom in z majhnimi, sumničavimi
podoben moški s ploskim obrazom in	z	majhnimi, sumničavimi očmi.
Ko se je Winston odvrnil od pulta	s	pladnjem v rokah, je opazil, da gre
	Z	zledenelim srcem mu je Winston sledil.
Pet sekund kasneje je Winston	z	razbijajočim srcem sedel pri dekletovi
trenutek ne zagledal Amplefortha, pesnika	s	kosmatimi ušesi, kako se s pladnjem
pesnika s kosmatimi ušesi, kako se	s	pladnjem v rokah neodločno ozira po
Oba	z	dekletom sta brez premora jedla.
Hrana	pred	njima je bila redka omaka, pravzaprav
prestanka sta nosila vodeno jed v usta in	med	žlicami izmenjala nekaj potrebnih besed
žlicami izmenjala nekaj potrebnih besed	s	tihim, brezizraznim glasom.
približajte se mi, dokler me ne vidite	med	množico ljudi.«
Winston je bil na Trgu zmage	pred	domenjeno uro.
Na cesti	pred	njim je bil kip moža na konju, ki je
Winston se je obrnil postrani in	s	silovitim sunkom mu je uspelo, da je
trenutek je čutil, kot da se mu drobovje	med	dvema mišičastima bokoma melje v kašo,
Stala sta	z	ramo ob rami in oba nepremično strmela
njih je v kotih vzravnano stal vojak	z	olesenelim obrazom, se je počasi pomikal
Tovor	za	tovorom žalostnih obrazov se je pomikal
Spregovorila je	z	enako brezizraznim glasom kot prej.
kot prej. komaj premikajoč ustnice,	s	slabotnim šepetom, ki ga je zlahka
	S	skoraj vojaško natančnostjo, ki ga
Pol ure vožnje	z	železnico; na postaji zavij na levo;
manjka zgornji zapah; pot preko polja;	s	travo zaraščena pot; steza med grmovjem;
polja; s travo zaraščena pot; steza	med	grmovjem; z mahom zaraščeno suho drevo.
zaraščena pot; steza med grmovjem;	z	mahom zaraščeno suho drevo.
Prav tako ni nihče vedel, kaj se zgodi	z	njimi, razen pri tistih redkih, ki
ličnic so v Winstona gledale oči, včasih	z	nenavadno intenzivnostjo, in spet izginile
osivelih las in ki je vzravnano stal	z	zapestji, prekrižanimi pred seboj,
vzravnano stal z zapestji, prekrižanimi	pred	seboj, kot bi jih bil vajen imeti zvezane
prste, oble nohte, od dela otrdelo dlan	z	vrsto otiščancev, gladko meso pod zapestjem.
dlan z vrsto otiščancev, gladko meso	pod	zapestjem.
Verjetno so bile rjave, toda ljudje	s	temnimi lasmi imajo včasih tudi modre
	S	sklenjenima rokama, nevidna med gnečo
S sklenjenima rokama, nevidna	med	gnečo teles, sta nepremično zrla predse
utiral pot po stezi, grahasto posuti	s	sencami in svetlobo, ter stopal v mlake
	Pod	drevesi na levi so bila tla prekrita
drevesi na levi so bila tla prekrita	z	zvončnicami.
grozila nevarnost skritih mikrofonov,	s	katerimi so lahko posneli in prepoznali
patrola in ko je odšel s postaje, se je	s	prikritimi pogledi čez rame prepričal,
Vagon	z	lesenimi klopmi, v katerem je potoval,
je potoval, je bil popolnoma nabit	z	eno samo velikansko družino, od brezzobe
dojenčka; vsi ti so šli preživet popoldne	s	sorodniki na deželi in, kakor so odkrito
pravzaprav le steze za živino, ki se je vila	med	grmovjem.
	Pod	nogami je bilo tako na gosto zvončnic,
vonj, ko je zledenel od nekega zvoka	za	hrbtom, nedvomnega pokanja vejic pod
za hrbtom, nedvomnega pokanja vejic	pod	nogami.
Zmajala je	z	glavo, očitno v opozorilo, da mora
opazoval čvrsto, vitko telo, ki je hodilo	pred	njim s škrlatnim pasom, ravno dovolj
vitko telo, ki je hodilo pred njim	s	škrlatnim pasom, ravno dovolj stisnjenim,
in bledičen, bitje zaprtih prostorov	s	sajastim londonskim prahom v znojnicah.
jasi, malem travnatem gričku, obdanem	z	visokimi, mladimi drevesi, ki so ga
Stala je	pred	njim zelo vzravnana, z nasmehom na
Stala je pred njim zelo vzravnana,	z	nasmehom na obrazu, ki je bil nekoliko
opazil, dokaj svetel odtenek rjavega	s	temnimi trepalnicami.
predana, lahko bi naredil, kar bi hotel	z	njo.
»Povej mi, kaj si mislil o meni	pred	tistim dnem, ko sem ti dala listek?«
neke vrste ljubezenska žrtev začeti	s	tem, da poveš najhujše.
»	Pred	dvema tednoma sem resno razmišljal,
tednoma sem resno razmišljal, da bi ti	s	kamnom razbil glavo.«
predstavljal sem si, da imaš nekaj opraviti	z	Miselno policijo.«
»Ne, ne	z	Miselno policijo.«
»Zmeraj tuli	z	volkovi, pravim jaz.«
določeno obliko, kot predmet, ki ga vidiš	s	kotičkom oči.
Ožjo partijo, o kateri je govorila	z	odkrito porogljivim sovraštvom, ki
bi uporabila besede, ki si jih videl	s	kredo napisane po zakotnih ulicah.
»Na varnem sva, če ostaneva	za	grmovjem.«
Star, čisto popasen pašnik,	s	stezo, ki teče po njem in krtino tu
nekje blizu, a nedosegljiv očem, potok	z	zelenimi tolmuni, v katerih plavajo
jih opazuješ, kako ležijo v tolmunih	pod	vrbami in migajo z repi.«
ležijo v tolmunih pod vrbami in migajo	z	repi.«
Glasba je tekla dalje in dalje, minuto	za	minuto, z osupljivimi variacijami,
tekla dalje in dalje, minuto za minuto,	z	osupljivimi variacijami, ne da bi se
Winston ga je opazoval	z	nejasnim spoštovanjem.
	Z	Julijo sta govorila v zelo tihem šepetu
se je prelila čezenj in se pomešala	s	sončno lučjo, ki se je pretakala skozi
	Pod	gibom njegove roke je bil dekletov
Obrnil jo je naokrog, tako da sta stala	s	prsmi ob prsih; zdelo se je, kot da
zdelo se je, kot da se njeno telo zliva	z	njegovim.
Hitro,	s	pokljanjem vejic tu pa tam, sta stopala
ko jo je vrgla proč, je to storila	z	isto čudovito kretnjo, ki se je zdela,
oči je priklenil njen pegasti obraz	z	drobnim, pogumnim nasmehom.
»	S	člani Partije?«
»Vedno	s	člani Partije.«
»	S	člani Ožje partije?«
»Ne,	s	temi svinjami pa že ne.«
sprijenosti, ga je vedno napolnilo	z	divjim upanjem.
Morda je Partija	pod	površjem gnila, njen kult vneme in
Ko bi jih lahko vse okužil	z	gobavostjo ali sifilisom, kako rad
jo je navzdol, tako da sta klečala	z	obrazom proti obrazu.
pomirilo, da sta dihala kot ponavadi, in	z	občutkom prijetne nemoči sta padla
Segel je po odvrženem kombinezonu in ju	z	njim delno pokril.
	Pod	očmi je imela gubo ali dve, če si jo
tista neskrbna nežnost, ki jo je čutil	pod	leskovjem, medtem ko je pel drozg,
bilo čisto, kajti vse je bilo pomešano	s	strahom in z mržnjo.
kajti vse je bilo pomešano s strahom in	z	mržnjo.
hip zatem zrinila skozi grmovje in	z	le malo hrupa izginila v gozdu.
zamisliti, da bi se kdaj lahko sestala kje	pod	streho ali izmenjala kakršnokoli vrsto
skoraj zapuščenem področju, kamor je	pred	tridesetimi leti padla atomska bomba.
Njuna obraza sta bila na debelo pokrita	z	ometom.
ravnokar prišla patrola ali pa jima je	nad	glavo krožil helikopter.
se je udarjanje kladiv mrko mešalo	z	glasbo s telekranov.
Zrak v majhni kvadratni sobici	nad	zvonovi je bil vroč in miren ter je
Živela je v internatu skupaj	s	tridesetimi drugimi dekleti (»Vedno
marveč jo je veselilo ročno delo in	med	stroji se je počutila doma.
Spominjala se ni ničesar iz časa	pred	prvimi leti po letu šestdeset in edini
poznala, da je često govoril o časih	pred	Revolucijo, je bil stari oče, ki je
ceneno pornografijo za razširjanje	med	rajo.
pripravljati brošure v zapečatenih zavojih	z	naslovi kot Krepke zgodbe ali Noč v dekliški šoli,
ali Noč v dekliški šoli, ki so jih	med	rajo skrivoma kupovali pod vtisom,
ki so jih med rajo skrivoma kupovali	pod	vtisom, da kupujejo nekaj ilegalnega.
	Z	začudenjem je izvedel, da so vsi uslužbenci
nevarnosti, da se spridijo pri umazaniji,	s	katero imajo opraviti.
dogodivščino je imela pri šestnajstih letih	s	članom Partije, ki jih je imel šestdeset
Sovražila je Partijo in to izjavlja	z	najbolj surovimi besedami, toda iz
spraševal, koliko njej podobnih je morda	med	mlajšo generacijo ljudi, ki so zrasli
zdelo, da ga še vedno odriva od sebe	z	vso močjo, celo ko so bile njene roke
	Z	Julijo mu ni bilo težko govoriti o
Julija je vsako stvar dojemala v zvezi	z	lastno spolnostjo.
V nasprotju	z	Winstonom je ona doumela notranji pomen
»Kadar imaš	z	nekom ljubezensko razmerje, rabiš energijo,
gor in dol pa vzklikanje in mahanje	z	zastavami je kratko in malo skisana
	Med	čistostjo in politično pravovernostjo
članih, držati na pravi višini, če ne	z	zatiranjem nekaterih mogočnih nagonov,
zoper starše in jih učili, naj vohunijo	za	njimi ter poročajo o njihovih odklonih.
katere je bil vsakdo noč in dan obdan	z	obveščevalci, ki so ga intimno poznali.
nekega drugega poletnega popoldneva	pred	enajstimi leti.
Samo za nekaj minut sta zaostala	za	drugimi, toda zavila sta na napačno
slakarja, ki je rastel v skalnih razpokah	pod	njima.
On je stal malo	za	njo in ji položil roko okoli pasu,
Čutil je, da je nepritrjujoče zganila	z	rameni.
Miselna policija slej ko prej ujela in ubila; toda	z	drugo polovico svojega razuma je verjela,
»	S	kom bi raje spal, z mano ali okostnjakom?«
»S kom bi raje spal,	z	mano ali okostnjakom?«
Obrnila se je naokrog in se	s	prsmi stisnila k njemu.
je nastrgala skupaj nekaj prahu in	z	vejico iz golobjega gnezda začela risati
je razgledoval po zanemarjeni sobici	nad	trgovino gospoda Charringtona.
okna je bila pripravljena postelja	s	strganimi odejami in z neprevlečeno
pripravljena postelja s strganimi odejami in	z	neprevlečeno blazino.
Starinska ura	z	dvanajsturno številčnico je tiktakala
prižgal gorilnik in pristavil posodo	z	vodo, da bi zavrela.
pogledal v daljavo in govoril na splošno	s	tako rahločutnim izrazom, da je bilo
	Pod	oknom je nekdo pel.
ženska, trdna kot normanski steber,	z	mesnatimi, rdečimi rokami in žakljevinastim
zavezanim okrog pasu, štorkljala sem in tja	med	škafom in vrvjo za perilo ter razobešala
Kadarkoli njena usta niso bila zamašena	s	ščipalkami, je prepevala z mogočnim
zamašena s ščipalkami, je prepevala	z	mogočnim globokim altom:
skrivališče, ki bi bilo res samo njuno, nekje	pod	streho in pri roki, je bila prehuda
proti drugemu, toda po bežnem pogledu,	s	katerim jo je ošinil, se mu je zdela
Pomislil je, da mora biti, kadar živiš	z	žensko, takšno razočaranje običajen,
Želel si je, da bi se sprehajal	z	njo po cesti tako kot zdaj, a odkrito
Ko je to omenil Juliji, se je	z	nepričakovano pripravljenostjo strinjala.
je prežala nate v prihodnosti, tik	pred	smrtjo tako gotovo, kot stoji 99 pred
pred smrtjo tako gotovo, kot stoji 99	pred	100.
si je človek spet in spet zavestno,	z	dejanjem volje skrajšal čas, ko naj
Bil je napolnjen	z	neko težko, pesku podobno stvarjo,
prihaja iz njegovega ranega otroštva,	s	katerim pa se je srečeval včasih tudi
Spodaj na dvorišču je ženska	z	rdečimi rokami še vedno hodila sem
rdečimi rokami še vedno hodila sem in tja	med	škafom in vrvjo.
Njen glas je plaval navzgor obenem	s	sladkim poletnim zrakom, zelo zvočen
poletnim zrakom, zelo zvočen in obtežen	z	nekakšno srečno melanholijo.
ekscentričnost, kot bi govoril sam	s	seboj.
lica pordečena, nos napudran, celo	pod	očmi je imela nekaj, kar jih je poudarjalo.
videl ali si predstavljal partijke	s	šminko na obrazu.
	Z	nekaj barvnimi madeži na pravih mestih
»Nosila bom svilene nogavice in čevlje	z	visokimi petami!«
preveč sram bledega in suhega telesa	s	krčnimi žilami, ki so mu izstopale
žilami, ki so mu izstopale na mečih, in	z	brezbarvnim madežem nad gležnjem.
na mečih, in z brezbarvnim madežem	nad	gležnjem.
Ni se premaknil, ker je Julija spala	z	glavo v pregibu njegove roke.
pograbila s tal čevelj in ga zagnala v kot	z	istim fantovskim gibom roke, kot jo
vreči slovar v Goldsteina tistega jutra	med	Dvominutnim sovraštvom.
Nikar ne nadaljuj!« je rekel Winston	s	tesno zaprtimi očmi.
okrog njega, kot bi ga hotela pomiriti	s	toploto svojega telesa.
Stal je	pred	zidom teme in na drugi strani je bilo
	S	smrtnim naporom, kot bi si iztrgal
kaj da je, a nekako je bilo povezano	s	tistim, kar je pravila Julija, ko jo
»Zamašila bom luknjo	s	kosom žakljevine, preden greva.«
	Z	eno roko v žepu in s kosom kruha z
Z eno roko v žepu in	s	kosom kruha z marmelado v drugi je
Z eno roko v žepu in s kosom kruha	z	marmelado v drugi je Julija pohajala
udoben, in preučevala absurdno uro	z	dvanajsturno številčnico z nekakšno
absurdno uro z dvanajsturno številčnico	z	nekakšno smehljajočo se prizanesljivostjo.
ji ga je iz rok, kot zmeraj očaran	nad	nežnim, dežni kaplji podobnim videzom
nos,« je rekla in brcnila opaž tik	pod	sliko.
Ampak še en verz mora biti	za	zvonovi Old Baileya.
»Nekakšen okrogel oranžen sadež so,	z	debelo kožo.«
»Stavim, da so	za	to sliko stenice,« je rekla.
nebesni svod, ki obdaja drobni svet	s	celotno atmosfero.
in da je pravzaprav v njem, skupaj	z	mahagonijevo posteljo in sklepno mizico
in na polnočnih cestah je tekmovala	s	še vedno popularno Bila je le brezupna
zabijal, improviziral, spodbujal vsakogar	s	tovariškim prigovarjanjem in oddajal
evrazijskega vojaka, ki je korakal	z	brezizraznim mongolskim obrazom in
Kot bi soglašale	s	splošnim vzdušjem, so bombe pobile
kinodvorano v Stepneyu in pokopala	pod	ruševinami nekaj sto žrtev.
govorica, da bombe dirigirajo vohuni	z	brezžičnimi valovi in nekemu staremu
V sobi	nad	Charringtonovo trgovino sta Julija
Kakor hitro sta prišla, sta vse posula	s	poprom, kupljenim na črni borzi, strgala
borzi, strgala s sebe obleko, se ljubila	s	prepotenimi telesi, potem zaspala in
krčni tvor se je zacelil in pustil	za	seboj le rjav madež na koži nad gležnjem,
pustil za seboj le rjav madež na koži	nad	gležnjem, napadi kašlja zgodaj zjutraj
Pomembno je bilo edino, da soba	nad	starinarno je.
navzgor ustavil in nekaj minut govoril	z	njim.
Živel je kot duh	med	malo, temno trgovino in še manjšo kuhinjo
drugih stvari, neverjetno star gramofon	z	velikansko trombo.
Medtem ko je taval	med	ničvredno robo, je z dolgim nosom,
ko je taval med ničvredno robo, je	z	dolgim nosom, debelimi očali, upognjenimi
	Z	nekakšnim zbledelim navdušenjem je
polomljene tobačne doze, cenen medaljon	s	pramenom las nekega davno mrtvega otroka
Govoriti	z	njim je bilo, kot bi poslušal cingljanje
štiriindvajsetih kosih, druga o kravi	z	zavitim rogom, tretja o smrti uboge
vas mogoče zanima,« je navadno rekel	z	rotečim drobnim nasmeškom, kadar je
kateri sta ležala, in objela sta se	z	nekakšno obupano čutnostjo, kakor prekleta
ko je Winston strmel v srce krogle	z	občutkom, da bi bilo mogoče priti v
Ali pa bo Katarina umrla in	z	zvitim manevriranjem se bo Winstonu
nespoznavnosti, se naučila govoriti	z	naglasom raje, dobila delo v tovarni
ki vlada, oziroma se zdi, da vlada,	med	njim in O'Brienom in o nagibu, ki ga
	Med	Dvominutnim sovraštvom je v kričanju
Proti njej se lahko boriš le	s	skrito nepokorščino ali pa, v skrajnem
nepokorščino ali pa, v skrajnem primeru,	s	posameznimi nasilnimi dejanji, recimo
nekakšno zavist, ko mu je povedala, da se	med	Dvominutnim sovraštvom z veliko težavo
povedala, da se med Dvominutnim sovraštvom	z	veliko težavo zadržuje, da ne prasne
preprosto zato, ker se ji razlika	med	resnico in lažjo ni zdela pomembna.
preden se je on rodil, in že dolgo	pred	Revolucijo, se ji je ta podatek zdel
ne spominja, da je bila Oceanija še	pred	štirimi leti v vojni z Eastazijo in
Oceanija še pred štirimi leti v vojni	z	Eastazijo in v miru z Evrazijo.
leti v vojni z Eastazijo in v miru	z	Evrazijo.
»Mislila sem, da smo bili zmeraj v vojni	z	Evrazijo,« je medlo rekla.
ko so iznašli letalo, je bila veliko	pred	njenim rojstvom, preokret v vojni pa
rojstvom, preokret v vojni pa je bil šele	pred	štirimi leti, dolgo potem, ko je bila
Kakšne četrt ure se je pričkal	z	njo o tem.
»Zmeraj je ena prekleta vojna	za	drugo, vsi pa itak vemo, da so vsa
Ni čutila prepada, ki se ji odpira	pod	nogami ob misli, da laži postajajo
»Pripadli so starim časom	pred	Revolucijo.«
vemo ničesar o revoluciji in o letih	pred	njo.«
»Edini dokaz je v moji lastni zavesti in	z	nikakršno gotovostjo ne vem, ali še
nikakršno gotovostjo ne vem, ali še	s	kom drugim delim svoje spomine.«
»Kaj pa bi lahko naredil	z	njim, tudi če bi ga obdržal?«
postopoma krepijo ter celo zapuščajo	za	seboj nekaj sledi, tako da bo nova
Sodila je	med	ljudi, ki lahko zaspijo ob katerikoli
V pogovorih	z	njo je spoznal, kako lahko je kazati
so sprejeli najbolj očitna nasilstva	nad	stvarnostjo, ker niso nikdar popolnoma
nekdo, ki je večji od njega, hodi tik	za	njim.
Začel je govoriti	s	tisto posebno, resnobno vljudnostjo,
mi bo ponudila priložnost govoriti	z	vami« je rekel.
»Nedavno sem govoril	z	nekim vašim prijateljem, ki je gotovo
	S	tem da je zagrešil majhen prestopek
	S	čudno prijateljskim izrazom, ki te
»Čakajte, naj vam pošljem koga	s	slovarjem?«
Stala sta	pod	telekranom.
Tik	pod	telekranom, v taki drži, da je tisti,
Odšel je in pustil Winstona	s	kosom papirja v roki, ki ga to pot
kasneje vrgel v spominsko odprtino skupaj	s	kupom drugih papirjev.
le posledica razvoja, ki se je začel	pred	leti.
Celo medtem, ko je govoril	z	O'Brienom, ko je tonil vanj smisel
VII Winston se je zbudil	z	očmi, polnimi solz.
Sanje same in spomin, povezan	z	njimi, so priplavali v njegove misli
Legel je vznak	z	zaprtimi očmi, še vedno potopljen v
katerih se je zdelo, da se je razgrnilo	pred	njim vse njegovo življenje kot pokrajina
znotraj kupole je bilo vse napolnjeno	z	jasno, mehko svetlobo, v kateri je
tedniku, ko je skušala zaščititi dečka	pred	kroglami, preden ju je helikopter strgal
Bil je spomin, ki ga je moral	pred	mnogimi leti namerno izriniti iz svoje
Oče je izginil nekaj	pred	tem; koliko prej, se ni spominjal.
v srajcah iste barve, ogromnih vrst	pred	pekarnami, občasnega regljanja strojnic
se je dolgih popoldnevov, ki jih je	z	drugimi fanti prebil pri kraji po smetnjakih
zelo tihega otroka dveh ali treh let,	z	obrazom, ki je bil zaradi shujšanosti
je zavedal, da je to nekako povezano	s	tisto nikdar omenjeno stvarjo, ki se
sobe, ki jo je na pol zasedala postelja	z	belim pregrinjalom.
nenavadno zvišal), ali pa je skušal	s	cmeravo patetičnimi opazkami dobiti
	Med	obedi pa je, če mati ni bila na straži,
nekoga drugega, se je Winston slišal, da	z	glasnim, globokim glasom zahteva, da
prepira, ki se je vlekel in vlekel,	s	kričanjem, jokanjem, solzami, svarili,
Sestrica, ki se je	z	obema rokama oklepala matere, natanko
mladiček, ga je gledala čez njeno ramo	z	velikimi očmi.
Potem pa je	z	nenadnim hitrim skokom iztrgal košček
»Winston, Winston!« je mati klicala	za	njim.
Obrnil se je in zbežal po stopnicah,	s	čokolado, ki je postajala lepljiva
Vse do tega dne ni	z	gotovostjo vedel, ali je mati mrtva.
poslali v prisilno taborišče skupaj	z	materjo, ali pa so jo preprosto nekje
Misli so se mu povrnile k drugim sanjam	pred	dvema mesecema.
na umazani belo pogrnjeni postelji,	z	otrokom, ki se je oklepa, je sedela
sedela v potapljajoči se ladji, globoko	pod	njim, tonila globlje z vsako minuto,
ladji, globoko pod njim, tonila globlje	z	vsako minuto, pa se še vedno ozirala
čolnu je ravno tako zakrila otroka	z	rokami, ki ga niso nič bolj varovale
rokami, ki ga niso nič bolj varovale	pred	kroglami kot list papirja.
nobene cene, hkrati pa te oropala moči	nad	materialnim svetom.
In vendar bi se ljudem	pred	komaj dvema generacijama to ne zdelo
Pomembni so bili odnosi	med	posamezniki, pa popolnoma nebogljena
prvinska čustva, ki se jih je moral on sam	z	zavestnim prizadevanjem znova naučiti.
brez očitne povezave spomnil, kako je	pred	nekaj tedni videl ležati na tlaku odrezano
»Ne,« je rekel	z	malo več upanja, »ne, to drži.«
Mislil je na telekran	z	njegovim nikdar spečim ušesom.
Lahko vohunijo	za	tabo noč in dan, toda če obdržiš pamet
živčne reakcije, postopno utrujanje	z	nespečnostjo, samoto in večnimi zasliševanji.
Lahko so jih izsledili	s	spraševanjem, lahko so jih iztisnili
spraševanjem, lahko so jih iztisnili	z	mučenjem.
Na oddaljenem koncu sobe je	za	mizo pod zeleno osenčeno svetilko sedel
Na oddaljenem koncu sobe je za mizo	pod	zeleno osenčeno svetilko sedel O'Brien,
zeleno osenčeno svetilko sedel O'Brien,	s	kupom papirjev na vsaki strani.
majhen, temnolas moški v belem suknjiču,	s	kot diamant oblikovanim, popolnoma
katerem ju je peljal, je bil prekrit	z	mehko preprogo, s tapetami smetanove
peljal, je bil prekrit z mehko preprogo,	s	tapetami smetanove barve po stenah
tapetami smetanove barve po stenah in	z	belimi opaži, ves natančno čist.
se je, da je nekaj uradnega vzdušja	z	besedami iz Novoreka odpadlo z njega,
Še umakniti se ni več mogel,	pod	pretvezo, da si je prišel izposodit
Njegova trdna postava se je dvigala	nad	njiju oba, izraz na njegovem obrazu
	S	težavo je Winston obdržal svoj pogled
	S	svojo značilno kretnjo si je O'Brien
Premolknil je in se ozrl čez ramo	z	občutkom, da so se vrata odprla.
In res, mali služabnik	z	rumenim obrazom je vstopil brez trkanja.
Winston je videl, da nosi pladenj	z	buteljko in kozarci.
čisto mirno usedel, pa vendar še vedno	z	izrazom služabnika, z izrazom sluge,
vendar še vedno z izrazom služabnika,	z	izrazom sluge, ki uživa privilegij.
buteljko za grlo in napolnil kozarce	s	temno rdečo tekočino.
zbudilo meglene spomine na nekaj, kar je	pred	mnogimi leti videl na nekem zidu ali
je Julijo, da dviga kozarec in voha	z	odkrito radovednostjo.
»Temu se pravi vino,« je	z	rahlim nasmeškom rekel O'Brien.
»Mislim, da se spodobi, da začnemo	z	nazdravljanjem.«
Winston je dvignil svoj kozarec	z	neko gorečnostjo.
»Razumela bosta, da moram začeti	z	nekaterimi vprašanji.«
Začel je postavljati vprašanja,	s	tihim, brezizraznim glasom, kot bi
Obrnil se je k Juliji in dodal	z	glasom, v katerem je bilo že nekaj
	S	precej odsotnim izrazom jo je O'Brien
bile zelo dobre, zelo debele in polne,	z	nenavadno svilnatim papirjem.
je Martin odšel in tiho zaprl vrata	za	seboj.
O'Brien se je sprehajal gor in dol,	z	eno roko v žepu svojega črnega kombinezona,
v žepu svojega črnega kombinezona,	z	drugo držeč cigareto.
družbe, v kateri živimo ter o strategiji,	s	katero jo bomo uničili.«
»Toda o tistem	med	splošnimi cilji, za katere se borimo,
bo zdelo potrebno, da pridemo v stik	z	vama, bomo to storili po Martinu.«
ali pa bom postal neki drug človek	z	drugačnim obrazom.«
Izdajala se je celo v gibu,	s	katerim je zakopal roko v žep, ali
je zakopal roko v žep, ali pa ravnal	s	cigareto.
zaupanja in razumevanja, pobarvanega	z	ironijo.
spremenjenih obrazih, je to delal	z	rahlim prizvokom posmeha.
sporočila na zidove, se prepoznavajo	s	posebnimi gesli ali z gibi roke.«
prepoznavajo s posebnimi gesli ali	z	gibi roke.«
je rekel še vedno	z	istim rahlim nadihom ironije.
Kako hitro so se vrata	za	njo zaprla, se je zdelo, da je pozabil
Winston mu je povedal o sobi	nad	Charringtonovo trgovino.
»Ali nosite	s	seboj na delo aktovko?«
»	Z	dvema jermenoma.«
morem povedati, bo eno izmed sporočil	med	vašim dopoldanskim delom vsebovalo
katerekoli stvari, naravnost povezane	z	O'Brienom ali Bratovščino, mu je prišla
svoje poslednje dneve, pa mala soba	nad	Charringtonovo trgovino, pa stekleni
	Z	nekakšno resno vljudnostjo je dopolnil
Čakal je	z	roko na stikalu, ki je kontroliralo
	Za	njim je Winston lahko videl pisalno
je Winston lahko videl pisalno mizo	z	zeleno osenčeno svetilko, narekovalnikom
in žičnimi košarami, preobloženimi	s	papirji.
izsušila vso kri in sokrvico ter zapustila	za	seboj le krhki splet živcev, kosti
oznanjeno, da Oceanija sploh ni v vojni	z	Evrazijo.
Oceanija je v vojni	z	Eastazijo.
Trg je bil nabit	z	več tisoč ljudmi, vštevši množico približno
partijski govornik, majhen, suh moški	z	neproporcionalno dolgimi rokami in
stiskala vrat mikrofona, medtem ko je	z	drugo roko grozeče krilila po zraku
drugo roko grozeče krilila po zraku	nad	glavo.
Oceanija je v vojni	z	Eastazijo!
Zastave in plakati,	s	katerimi je bil okrašen trg, so bili
cefrali zastave v cunje in jih teptali	z	nogami.
Vohuni so uprizorili čudežne akcije	s	plezanjem na vrhove streh in z rezanjem
akcije s plezanjem na vrhove streh in	z	rezanjem zastav, ki so plapolale z
še vedno stiskal vrat mikrofona in	z	naprej skrivljenimi rameni, krileč
naprej skrivljenimi rameni, krileč	s	prosto roko po zraku, nemudoma nadaljeval
Oceanija je v vojni	z	Eastazijo: Oceanija je bila vedno v
Eastazijo: Oceanija je bila vedno v vojni	z	Eastazijo.
- vse to je moralo biti popravljeno	z	bliskovito naglico.
tednu dni ne bo nobene omembe o vojni	z	Evrazijo ali o zavezništvu z Eastazijo.
vojni z Evrazijo ali o zavezništvu	z	Eastazijo.
uporabljali pri tem, niso smeli imenovati	s	pravim imenom.
delal osemnajst ur od štiriindvajsetih,	s	triurnim odtegljajem za spanje.
bilo dovolj, da je zamenjal eno ime	z	drugim, toda vsako podrobnejše poročilo
Bilo je podobno bojevanju	z	neko uničujočo fizično nalogo, stvari,
pričevanja dokazal, da so bili kdaj v vojni	z	Evrazijo.
Winston, še vedno noseč aktovko	s	knjigo , ki mu je počivala med nogami,
aktovko s knjigo , ki mu je počivala	med	nogami, medtem ko je delal, in pod
med nogami, medtem ko je delal, in	pod	telesom, medtem ko je spal, je odšel
	Z	nekakšnim nasladnim škripanjem v sklepih
sklepih se je povzpel po stopnicah	nad	Charringtonovo trgovino.
se ozre čez ramo ali pokrije stran	z	roko.
Nenadoma, tako kot včasih narediš	s	knjigo, za katero veš, da jo boš končno
Meje	med	temi tremi superdržavami so na nekaterih
samovoljne in na drugih kolebajo v skladu	z	vojno srečo, vendar v splošnem sledijo
obe Ameriki, atlantske otoke skupaj	z	Britanskim otočjem, Avstralazijo in
Eastazija, manjša od obeh drugih in	z	manj izrazito zahodno mejo, obsega
To je vojskovanje	z	omejenimi cilji med bojujočimi se,
To je vojskovanje z omejenimi cilji	med	bojujočimi se, ki so nezmožni uničiti
	Z	zasnovanjem samozadostnega narodnega
katerem se produkcija in potrošnja druga	z	drugo ujemata, se je končalo tekmovanje
	Med	mejami treh superdržav, in ne v stalni
njih, leži približni četverokotnik	s	koti pri Tangerju, Brazzavillu, Darwinu
rok v roke in priložnost polastiti se	z	nenadno izdajalsko potezo tega ali
Meje Evrazije plavajo sem ter tja	med	Kongoškim bazenom in severno Sredozemsko obalo;
Suženjsko prebivalstvo omogoča	s	svojim delom, da se tempo nenehnega
struktura svetovne družbe in postopek,	s	katerim se vzdržuje, ne bila bistveno
cilj modernega vojskovanja (v soglasju	z	načeli dvomišljenja vodeči možgani
industrijsko družbo mučil problem, kaj storiti	s	presežkom potrošnih dobrin.
gol, lačen, razrušen kraj v primerjavi	s	svetom, kakršen je bil pred letom 1914,
primerjavi s svetom, kakršen je bil	pred	letom 1914, in še hujši v primerjavi
letom 1914, in še hujši v primerjavi	z	umišljeno prihodnostjo, kakršne so
Znanost in tehnologija sta napredovali	s	presenetljivo naglico in zdelo se je
svet danes bolj primitiven, kot je bil	pred	petdesetimi leti.
in razni izumi, vedno nekje povezani	z	vojskovanjem ali s policijsko špijonažo,
vedno nekje povezani z vojskovanjem ali	s	policijsko špijonažo, so napredovali,
pa so nevarnosti, ki jih prinašajo	s	seboj stroji, še vedno tu.
ampak po nekem avtomatičnem procesu -	s	proizvajanjem dobrin, ki jih je bilo
vsestransko naraščanje blaginje grozi	z	uničenjem - in res je bilo to v nekem
delavnik, imel dovolj jesti, živel v hiši	s	kopalnico in hladilnikom in imel avtomobil
manjšina nima nobene funkcije in bi	z	njo pomedli.
Bila je v konfliktu	s	težnjo po mehanizaciji, ki je tako
rešitev obdržati množice v revščini	z	omejevanjem proizvodnje dobrin.
To se je v veliki meri zgodilo	med	končno fazo kapitalizma, približno
končno fazo kapitalizma, približno	med	letom 1920 in 1940.
	Z	vojno nekako razbijaš na kose, pošiljaš
trdnjava, na primer, je zaprla vase delo,	s	katerim bi bilo mogoče izdelati nekaj
nikomur nobene materialne koristi; nato	z	novim velikanskim delom zgradijo novo
privilegijev in torej povečuje razliko	med	enim in drugim slojem.
imajo podobne ugodnosti v primerjavi	z	revnejšimi množicami, ki jim pravimo
zapraviti presežek svetovnega dela	z	gradnjo templjev in piramid, s kopanjem
dela z gradnjo templjev in piramid,	s	kopanjem jam in ponovnim zasipanjem
jam in ponovnim zasipanjem ali celo	s	proizvodnjo velikih količin dobrin,
pa ustvarilo tudi emocionalne baze	za	hierarhično družbo.
	Z	drugimi besedami, važno je, da ima
bo slednjič nesporno zagospodovala	nad	vsem svetom.
Dosegli jo bodo ali	s	postopnim zaseganjem več in več ozemlja,
krepili svojo vsestransko premoč, ali pa	z	odkritjem kakšnega novega in neubranljivega
Polja obdelujejo	z	vprežnimi plugi, medtem ko knjige pišejo
mešanica psihologa in inkvizitorja, ki	z	izredno natančnostjo preučuje pomen
onemogočajo prikrivanje resnice, terapijo	s	šokom, hipnozo in telesno mučenje;
fizik ali biolog, ki se ukvarja samo	s	takimi vejami svojega posebnega predmeta,
Nekateri se ukvarjajo preprosto	s	planiranjem logistike prihodnjih vojn;
pot pod zemljo, tako kot podmornica	pod	vodo, ali pa letalo, ki bi bilo tako
zemeljske potrese in bibavične valove	z	vročino iz središča zemlje.
Čeprav Partija v skladu	s	svojimi običaji pripisuje iznajdbo
superdržav se nikoli ne loti manevra,	s	katerim bi tvegala resen poraz.
Gre namreč za to:	s	kombinacijo bojevanja, barantanja in
tekmujočih držav, nato pa bi podpisali	s	tem rivalom pakt o prijateljstvu in
času bi zbrali rakete, natovorjene	z	atomskimi bombami, na vseh strateških
potem čas za podpis pakta prijateljstva	s	preostalo svetovno silo, v pripravah
dejstvo, da so na nekaterih mestih meje	med	superdržavami samovoljne.
Evrazija, na primer, bi	z	lahkoto zavzela Britanske otoke, ki
potrebno, da ljudje ne smejo priti v stik	s	tujci, razen do neke meje z vojnimi
v stik s tujci, razen do neke meje	z	vojnimi ujetniki in temnopoltimi sužnji.
na uradnega zaveznika vedno gledajo	z	najtemnejšim sumom.
Če bi mu bili dovoljeni stiki	s	tujci, bi odkril, da so to bitja, podobna
	Za	vsem tem tiči dejstvo, ki ga nikdar
učijo, naj ju črti kot barbarsko nasilje	nad	moralo in zdravo pametjo.
morejo premagati druga druge, ampak bi	s	tem tudi ne pridobile nobene ugodnosti.
kar smo povedali že prej, da je vojna	s	tem, ko je postala trajna, v temeljih
je prej ali slej končalo, ponavadi	z	nesporno zmago ali s porazom.
končalo, ponavadi z nesporno zmago ali	s	porazom.
so človeške družbe ostajale v stiku	s	fizično stvarnostjo.
nezaželeno, so morali biti varnostni ukrepi	pred	porazom učinkoviti.
Stvarnost pritiska na ljudi samo še	s	potrebami vsakdanjega življenja - treba
	Med	življenjem in smrtjo pa med fizičnim
Med življenjem in smrtjo pa	med	fizičnim ugodjem in bolečino je še
Odrezan od stikov	z	zunanjim svetom in s preteklostjo je
Odrezan od stikov z zunanjim svetom in	s	preteklostjo je državljan Oceanije
Prisiljeni so zavarovati svoje podložnike	pred	smrtjo od lakote, hraniti prebivalstvo
Podobna je bojem	med	nekimi prežvekovalci, katerih rogovi
pritisk, ki ga je izvajala na ljudi	med	neolitikom in zgodnjim dvajsetim stoletjem,
da bodo živele v večnem miru, vsaka	med	lastnimi nedotakljivimi mejami.
Blaženi občutek, da je sam	s	prepovedano knjigo, v sobi brez telekrana,
bila fizična občutka, nekako pomešana	z	utrujenostjo njegovega telesa, mehkobo
prihajal domači zvok petja in podrsavanja	s	čevlji na kamnitih ploščah.
Mišičasta ženska	z	rdečimi rokami, ki jo je Winston videl
dnevne ure, ko bi ne koračila sem in tja	med	škafom in vrvjo ter si izmenično ali
vrvjo ter si izmenično ali mašila usta	s	ščipalkami ali se spuščala v prešerno
»Ti jo beri,« je rekla	z	zaprtimi očmi.
Imela sta tri ali štiri ure	pred	seboj.
Cilj Srednjih je zamenjati mesto	z	Visokimi.
vržejo in pridobe Nizke na svojo stran	pod	pretvezo, da se borijo za svobodo in
povprečnemu človeku bolje, kot mu je bilo	pred	stoletji.
Toda	z	nobenim povečanjem blaginje, z nobenim
Toda z nobenim povečanjem blaginje,	z	nobenim izboljšanjem nravi, z nobeno
blaginje, z nobenim izboljšanjem nravi,	z	nobeno reformo ali revolucijo se ni
priskledniki, ter so jo navadno omilili	z	obljubami o nadomestilu za to v nekem
preteklosti so Srednji delali revolucije	pod	zastavo enakosti in nato uvedli novo
uporov v antiki, je bil še globoko	pod	vplivom utopizma preteklih dob.
njihova stara imena in se spogledujejo	z	njihovimi ideologijami.
Visoki: toda tokrat naj bi bili Visoki	z	zavestno strategijo zmožni obdržati
povečanega smisla za zgodovino, ki so ga	pred	devetnajstim stoletjem komaj poznali.
je favoriziral nekatere posameznike	pred	drugimi; vendar ni bilo več prave potrebe
	Z	razvojem strojne produkcije pa se je
človeška enakost ni bila več ideal,	za	katerega se je treba boriti, ampak
skupine, ki so se pravzaprav okoristile	z	vsako zgodovinsko spremembo.
pravicah človeka, svobodi govora, enakosti	pred	zakonom in podobno ter so celo puščali,
Te ljudi, ki sodijo v srednji razred	z	mesečno plačo in v zgornjo plast delavskega
V primerjavi	z	ustreznimi razredi v preteklih obdobjih
V primerjavi	z	današnjo tiranijo so bile vse tiranije
razredi so bili vedno deloma okuženi	s	svobodoumnimi idejami in pripravljeni
imela moči držati svoje državljane	pod	stalnim nadzorstvom.
Iznajdba tiska pa je olajšala ravnanje	z	javnim mnenjem in film in radio sta
	Z	razvojem televizije in s tehničnim
Z razvojem televizije in	s	tehničnim napredkom, ki je omogočil,
tehničnim napredkom, ki je omogočil, da si	z	istim aparatom sprejemal in hkrati
Toda nova skupina Visokih, v nasprotju	z	vsemi svojimi predhodniki, ni delovala
Davno	pred	tem so spoznali, da je edini varni
manjšem številu rok kot prej, ampak	z	razliko, da so bili novi lastniki skupina
Oceaniji, saj nadzoruje vse in dela	s	proizvodi, kot se ji zdi.
postavko socialističnega programa,	s	posledico, ki so jo predvideli in načrtno
Vladajoči razred, ki bi se lahko	pred	vsemi zavaroval, bi ostal za zmerom
demografske spremembe, ki jih vlada	z	neomejeno oblastjo zlahka odvrne.
stalnega vojskovanja (glej 3. poglavje),	s	katerim tudi koristno dvigaš javno
skupine, ki je na družbeni lestvici takoj	pod	njo.
	Pod	Velikim bratom je Ožja partija, ki
	Za	Ožjo partijo pride Širša partija, ki
države, lahko po pravici primerjamo	z	rokami.
	Pod	to so neme množice, ki jih navadno
nobena pokrajina izrazito ne prevladuje	nad	drugo.
kateregakoli področja vedno izberejo	med	prebivalci tistega področja.
ene skupine v drugo, kot jih je bilo	pod	kapitalizmom ali celo v predindustrijskih
Najbolj nadarjene	med	njimi, ki bi morda lahko postali žarišče
nadaljevala fizično, niti se ni zamislila	nad	tem, da so bile dedne aristokracije
Član Partije živi od rojstva do smrti	pred	očmi Miselne policije.
V vsakem primeru pa	s	popolnim duhovnim šolanjem, opirajočim
izdajalcev, veseli naj se zmag in se ponižuje	pred	močjo in modrostjo Partije.
	S	tem se druži zmožnost, da ne dojemaš
pravovernost zahteva tako popolno nadzorstvo	nad	lastnim duhovnim dogajanjem, kot ga
dogajanjem, kot ga mora imeti žongler	nad	telesom.
zatrjevati, da je črno belo, v nasprotju	s	preprostimi dejstvi.
In ker ima Partija popolno kontrolo	nad	vsemi dokumenti in prav tako popolno
dokumenti in prav tako popolno kontrolo	nad	zavestjo svojih članov, sledi iz tega,
da se vsi zapisani dokumenti ujemajo	s	trenutno pravoverno mislijo, je samo
treba preurediti spomin ali šušmariti	z	zapisanimi dokumenti, potem je treba
spremeniti spomin; zato ve, da slepari	s	stvarnostjo; toda z vajo v dvomišljenju
ve, da slepari s stvarnostjo; toda	z	vajo v dvomišljenju se tudi pomirja,
se mu pridružil občutek hinavstva in	z	njim krivde.
Kajti	z	rabo te besede človek priznava, da
besede človek priznava, da spletkari	s	stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja
priznava, da spletkari s stvarnostjo;	s	svežim aktom dvomišljenja človek to
vednost briše; in tako dalje v nedogled,	z	lažjo vedno en skok pred resnico.
dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok	pred	resnico.
združiti vero v lastno nezmotljivost	z	zmožnostjo učiti se iz preteklih napak.
neprestano gorje, ki vihra sem ter tja	nad	njihovimi telesi kakor valovanje plime.
kot prej za nove gospodarje, ki bodo	z	njimi ravnali prav tako kot so prejšnji.
posebno povezovanje nasprotij - vednosti	z	nevednostjo, cinizma s fanatizmom -
nasprotij - vednosti z nevednostjo, cinizma	s	fanatizmom - je eno poglavitnih razpoznavnih
družine, svojega voditelja pa kliče	z	imenom, ki neposredno deluje na čustva
vladajo, se nekam nesramno postavljajo	s	premišljenim prevračanjem dejstev.
Ministrstvo miru se ukvarja	z	vojno, Ministrstvo resnice z lažmi,
ukvarja z vojno, Ministrstvo resnice	z	lažmi, Ministrstvo ljubezni z mučenjem
Ministrstvo resnice z lažmi, Ministrstvo ljubezni	z	mučenjem in Ministrstvo obilja s stradanjem.
Ministrstvo ljubezni z mučenjem in Ministrstvo obilja	s	stradanjem.
Kajti samo, če se ljudje sprijaznijo	s	protislovji, se lahko oblast obdrži
lahko oblast obdrži neskončno dolgo,	z	nobenim drugim sredstvom bi ne bilo
Toda	za	tem se globoko skriva prvotni nagib,
Ležala je na boku, od pasu navzgor gola,	z	licem, naslonjenim na roko, in temni
»Blaznost ni odvisna od statistike,« je	z	občutkom, da ta opazka vsebuje globoko
tako sveža in bleda je bila modrina	med	dimniki.
Spraševal se je, ali se ukvarja	s	pranjem, da se preživlja, ali pa je
poleg njega in skupaj sta strmela dol,	z	nekakšno očaranostjo občudujoč trdno
gledal žensko v njeni značilni drži,	z	debelimi rokami, ki segajo k vrvi,
debelimi rokami, ki segajo k vrvi,	s	štrlečo mogočno zadnjico kobile, ga
rdeča koža, je bilo v takem sorodstvu	z	dekletovim telesom kot šipek z vrtnico.
sorodstvu z dekletovim telesom kot šipek	z	vrtnico.
Julijin pas, ki ga je zlahka obkrožal	z	roko.
Samo	z	besedo iz ust, iz duha v duha, sta
čutil do nje, je bilo nekako pomešano	s	pogledom na bledo, brezoblačno nebo,
brezoblačno nebo, ki se je razprostiralo	nad	dimniki v neizmerne daljave.
In tudi ljudje	pod	nebom so si bili zelo podobni - povsod,
»Vidva sta mrtva,« je rekel železni glas	za	njima.
skoraj tako, kot bi ne bil v zvezi	s	kožo pod seboj.
tako, kot bi ne bil v zvezi s kožo	pod	seboj.
»	Za	sliko je bilo,« je dahnila Julija.
»	Za	sliko je bilo,« je rekel glas.
da bi se ne pokorila železnemu glasu	za	steno.
Slika je padla na tla in odkrila	za	seboj telekran.
»Stojta	s	hrbtom ob hrbtu.«
»Sklenita roke	nad	glavo.«
Lahko je ustavil šklepetanje zob, a	nad	koleni ni imel oblasti.
zmešnjava jeznih glasov, ki se je končala	s	krikom bolečine.
Nekaj je počilo na postelji	za	Winstonovim hrbtom.
polna tršatih mož v črnih uniformah,	z	železom podkovanimi škornji na nogah
železom podkovanimi škornji na nogah in	s	pendreki v rokah.
Neki moški	z	gladkim obrazom poklicnega boksarja,
njega, zamišljeno tehtajoč pendrek	med	palcem in kazalcem.
Winston se je srečal	z	njegovimi očmi.
Nekdo je zasopel in zatopotal	za	njim in dobil je divjo brco v gleženj,
Eden od mož je	s	pestjo udaril Julijo v pleksus, da
obraz, obrnjen navzdol, rumen in spačen,	z	zaprtimi očmi in še vedno z madeži
spačen, z zaprtimi očmi in še vedno	z	madeži rdečila na licih; in to je bilo
Spraševal se je, kaj so storili	z	žensko na dvorišču.
želi urinirati, in to ga je navdajalo	z	lahnim presenečenjem, kajti to je opravil
presenečenjem, kajti to je opravil šele	pred	dvema ali tremi urami.
Spraševal se je, ali se nista	z	Julijo navsezadnje zmotila v času -
nenadoma dojel, čigav glas je slišal	pred	nekaj trenutki na telekranu.
Bil je v celici	z	visokim stropom in brez oken, s stenami
celici z visokim stropom in brez oken,	s	stenami iz bleščečega belega porcelana.
Skrite luči so jo preplavljale	s	hladno svetlobo in slišati je bilo
katerem je menil, da ima nekaj opraviti	z	dovajanjem zraka.
široka za sedenje, je tekla okrog sten,	s	presledkom samo pri vratih, in nasproti
mogoče mirno je sedel na ozki klopi,	z	rokami, prekrižanimi na kolenu.
Spet je mirno obsedel,	z	rokami, prekrižanimi na kolenu.
zdaj, a grdo umazana in ves čas nabita	z	desetimi ali petnajstimi ljudmi.
Zvečine so bili navadni zločinci, toda	med	njimi je bilo tudi nekaj političnih
med umazana telesa, preveč zaposlen	s	strahom in z bolečino v trebuhu, da
telesa, preveč zaposlen s strahom in	z	bolečino v trebuhu, da bi se zelo zanimal
okolico, a še je opažal osupljivo razliko	med	obnašanjem partijskih jetnikov in drugimi.
Po drugi strani pa so bili nekateri	med	njimi videti v dobrih odnosih s stražarji,
nekateri med njimi videti v dobrih odnosih	s	stražarji, klicali so jih po vzdevkih
Tudi stražarji so	z	navadnimi zaporniki ravnali nekam prizanesljivo,
zaporniki vseh vrst: prekupčevalci	z	mamili, tatovi, barabe, črnoborzijanci,
razvalino, staro kakšnih šestdeset let,	z	velikimi visečimi prsmi in z gostimi
šestdeset let, z velikimi visečimi prsmi in	z	gostimi prameni belih las, ki so se
Izmikali so se čevljem,	s	katerimi jih je skušala brcniti, jo
planila pokonci in jih spremila ven	s	klicem »K - pankrti!«
»Ne vejo, kako je treba ravnati	z	damo, a ne?«
»Tako je bolje,« je rekla in se	z	zaprtimi očmi naslonila nazaj.
Nihče drug ni govoril	z	njim.
»Politiki« so jih imenovali	z	nekakšnim omalovažujočim prezirom.
partijski zaporniki bojijo govoriti	z	drugimi in predvsem govoriti med seboj.
govoriti z drugimi in predvsem govoriti	med	seboj.
tiščali druga k drugi na klopi, ujel	med	hrupom glasov nekaj na hitro zašepetanih
včasih bolje, včasih slabše, in v skladu	s	tem so se mu širile in krčile misli.
Čutil je udarce	s	pendreki po komolcih in z železom podkovanih
je udarce s pendreki po komolcih in	z	železom podkovanih škornjev na piščalih;
ljubezni do nje in celo to, kaj se dogaja	z	njo, ga je komaj zanimalo.
Na O'Briena je mislil pogosteje,	z	migljajočim upanjem.
Rezilo se bo zagrizlo	z	nekakšno gorečo hladnostjo in celo
naslednjih deset minut življenja, četudi	z	gotovostjo, da je na koncu mučenje.
robu, mogla je biti deset nadstropij	pod	zemljo ali trideset nad njo.
nadstropij pod zemljo ali trideset	nad	njo.
visoko v zraku ali pa je pokopan globoko	pod	zemljo.
Jeklena vrata so se	s	treskom odprla.
Vrata so se spet	s	treskom zaprla.
oči so strmele v steno kakšen meter	nad	Winstonovo glavo.
videz surovosti, ki se je čudno ujemala	z	njegovim velikim slabotnim okostjem
Mora govoriti	z	Ampleforthom in tvegati, da zavpijejo
»Aretirali so me - mogoče je bilo	pred	dvema dnevoma - morda pred tremi dnevi.«
je bilo pred dvema dnevoma - morda	pred	tremi dnevi.«
»Nobene razlike	med	dnevom in nočjo ni tukaj.«
Winston je sedel mirno,	s	prekrižanimi rokami.
	Z	bežno kretnjo roke je pokazal na Amplefortha.
nerodno odkorakal ven med stražnike,	z	nekoliko vznemirjenim, a nedoumljivim
Parsons je ošinil Winstona	s	pogledom, v katerem ni bilo ne zanimanja
Postal je	pred	Winstonom in se začel sklicevati nanj
nisi ničesar zagrešil - samo misli,	nad	katerimi nimaš oblasti?«
»Odnesel jo bom	s	petimi leti, ne misliš tako?«
»Ali celo	z	desetimi?«
»Seveda sem kriv,« je zavpil Parsons	z	uslužnim pogledom na telekran.
»Dol	z	Velikim bratom!«
»	Med	nama, stari, vesel sem, da so me dobili,
»Moja hčerkica,« je rekel	z	nekakšnim žalostnim ponosom Parsons.
Telebnil je	z	debelo zadnjico na školjko.
Winston si je	z	rokami pokril obraz.
Nasproti Winstona je sedel mož	z	obrazom brez brade in velikimi zobmi,
ter se hitro obrnile drugam, če je	s	kom križal pogled.
velika in oči so bile morda napolnjene	z	morilskim in nespravljivim sovraštvom
v njegovem duhu, kot bi ga imel tik	pred	očmi.
brez brade so najprej begale k možu	z	obrazom lobanje, se nato s krivdo odvrnile,
begale k možu z obrazom lobanje, se nato	s	krivdo odvrnile, pa jih je nepremagljiva
celico, segel v žep kombinezona in	z	osramočenim obrazom ponudil umazan
obrazom ponudil umazan kos kruha možu	z	obrazom lobanje.
Mož	z	obrazom lobanje je hitro vrgel roke
Vrata so se	s	treskom odprla.
njega pojavil majhen, čokat stražnik	z	velikanskimi rokami in rameni.
in nato, na častnikov znak, podprt	z	vso težo telesa poslal strašen udarec
	Med	curkom krvi in sline sta mu padli iz
Jetniki so sedeli čisto mirno,	z	rokami, prekrižanimi na kolenih.
otekla v brezoblično maso češnjeve barve	s	črno odprtino na sredi.
še vedno begale od obraza k obrazu,	z	več krivde kot prej, kakor bi skušal
	Z	majhnim gibom je častnik pokazal na
majhnim gibom je častnik pokazal na moža	z	obrazom lobanje.
Mož se je	s	sklenjenimi rokami vrgel na kolena.
»Storite karkoli	z	menoj !« je tulil.
»Končajte	s	tem in me pustite umreti.«
lahko vzamete in jim prerežete grla	pred	mojimi očmi in stal bom in gledal.«
»Nekaj je bilo narobe	s	telekranom.«
ga odtrgali proč, pa se je oklepal	s	presenetljivo močjo.
Jetniki so sedeli mirno,	z	rokami prekrižanimi na kolenih, strmeč
Moža so odpeljali, negotovo je stopal	s	sklonjeno glavo, ter pestoval razbito
je bila polnoč, ko so odvedli moža	z	obrazom okostnjaka, je bilo zdaj jutro;
Včasih je	s	pojemajočim upanjem mislil na O'Briena
Mislil je: »Če bi lahko rešil Julijo	s	tem, da bi podvojil lastno bolečino,
so me že zdavnaj,« je rekel O'Brien	z	blago, skoraj obžalujočo ironijo.
njega se je pojavil širokopleč stražnik	z	dolgim črnim pendrekom v roki.
kolena, oklepajoč se udarjenega komolca	z	drugo roko.
	Pred	obrazom bolečine ni junakov, ni junakov,
je zvijal na tleh in se jalovo držal	za	onesposobljeno levico.
sveta, neke vrste podvodnega sveta daleč	pod	njo.
	S	tistim prvim udarcem na komolec se
brezupnem prizadevanju izogniti se brcam,	s	tem pa je kratko in malo privabljal
Bili so drugi časi, ko je začel	s	sklepom, da ne bo priznal ničesar,
Spominjal se je celice	z	lesenim pogradom, nekakšne police,
reflekse, privzdigovali veke, otipavajoč	z	grobimi prsti iskali zlomljene kosti
partijski razumniki, majhni okrogli možje	s	hitrimi gibi in z bleščečimi se naočniki,
majhni okrogli možje s hitrimi gibi in	z	bleščečimi se naočniki, ki so ga izmenično
prepovedali, da bi šel urinirat, mu svetili	s	slepečimi lučmi v obraz, dokler ni
je bil leta in leta v osebnih stikih	z	Goldsteinom in da je bil član podtalne
Partije in v očeh Partije ni bilo razlike	med	mislimi in dejanji.
Bil je privezan na stol, obkrožen	s	številčnicami, pod slepečimi lučmi.
na stol, obkrožen s številčnicami,	pod	slepečimi lučmi.
Vrata so se	s	treskom odprla.
Noter je prikorakal častnik	z	voščenim obrazom, sledila sta mu dva
je vse, celo tisto, kar mu je uspelo	med	mučenjem zadržati.
	Z	njim so bili stražniki, drugi zasliševalci,
kraju, kjer ni teme,« v tistih sanjah	pred	sedmimi leti.
bil od spodaj videti grob in zdelan,	z	vrečicami pod očmi in utrujenimi črtami
videti grob in zdelan, z vrečicami	pod	očmi in utrujenimi črtami med nosom
vrečicami pod očmi in utrujenimi črtami	med	nosom in brado.
	Pod	njegovo roko je bila številčnica z
Pod njegovo roko je bila številčnica	z	vzvodom in s številkami, ki so obkrožale
roko je bila številčnica z vzvodom in	s	številkami, ki so obkrožale sprednjo
res dogaja ali pa ta učinek izzovejo	z	elektriko; telo se mu je raztezalo
»Čisto dobro veš, kaj je	s	tabo.«
»Trpiš	za	defektnim spominom.«
dobro zavedam, se oklepaš svoje bolezni	pod	vtisom, da je vrlina.«
»	S	katero silo se trenutno vojskuje Oceanija?«
aretirali, je bila Oceanija v vojni	z	Eastazijo.«
»	Z	Eastazijo.«
»In Oceanija je od nekdaj v vojni	z	Eastazijo, ali ne?«
aretiran, sploh nismo bili v vojni	z	Eastazijo.«
»Bili smo v zavezništvu	z	njimi.«
»	Pred	tem -«
O'Brien ga je ustavil	z	gibom roke.
»	Pred	nekaj leti si bil v res zelo hudi zmoti.«
možje, trije nekdanji člani Partije	z	imenom Jones, Aaronson in Rutherford
Pravokoten kot papirja se je prikazal	med	O'Brienovimi prsti.
New Yorku, fotografija, na katero je naletel	pred	enajstimi leti in jo nemudoma uničil.
Za trenutek le je bila	pred	njegovimi očmi, nato je spet zginila
želel, je bilo znova držati fotografijo	med	prsti ali vsaj videti jo.
je imel videz učitelja, ki se muči	s	trmastim, a obetajočim otrokom.
»Neka partijska parola obravnava oblast	nad	preteklostjo,« je rekel.
»da« ali »ne« odgovor, ki ga bo rešil	pred	bolečino; celo tega ni vedel, za kateri
nisi nikdar razmišljal, kaj pojmujemo	z	eksistenco.«
»Karkoli ima Partija	za	resnico, je resnica.«
O'Brien je iztegnil kvišku levico,	s	hrbtom proti Winstonu, s skritim palcem
kvišku levico, s hrbtom proti Winstonu,	s	skritim palcem in z iztegnjenimi štirimi
proti Winstonu, s skritim palcem in	z	iztegnjenimi štirimi prsti.
uhajal v globokih vzdihih, ki jih tudi	s	stiskanjem zob ni mogel ustaviti.
O'Brien ga je opazoval, še vedno	z	iztegnjenimi štirimi prsti.
Prsti so mu stali	pred	očmi, kot stebri, velikanski, zabrisani
Nenadoma je sedel pokonci	z	O'Brienovo roko okrog ramen.
da je O'Brien tisti, ki ga bo rešil	pred	njo.
naj si pomagam, če vidim, kar imam	pred	očmi?«
O'Brien je	z	glavo pomignil možu v belem plašču,
pomignil možu v belem plašču, ki je	med	vso proceduro nepremično stal.
Zdelo se mu je, da se	za	stisnjenimi vekami gozd prstov giblje
prepleta in razpleta, izginja drug	za	drugim in spet pojavlja.
zaradi nekakšne skrivnostne istosti	med	pet in štiri.
O'Brien je bil zanj človek,	s	katerim je mogoče govoriti.
O'Brien ga je gledal navzdol	z	izrazom, ki je vzbujal misel, da je
»Ali razumeš, kaj mislim	s	tem?«
Vrh tega je bil nabit	z	nekakšno zanesenostjo, blazno zaverovanostjo.
psovke, obtožujoč in skrivajoč se drug	za	drugim ter cvileč za milost.«
Zakaj pa si potem delati sitnosti	z	mučenjem?
je pomislil Winston	s	hipno grenkobo.
Njegov veliki, grdi obraz	z	nekoliko zoženimi očmi se je približal.
»Mi se ne zadovoljujemo	s	pasivno pokorščino, pa tudi ne z najbolj
zadovoljujemo s pasivno pokorščino, pa tudi ne	z	najbolj hlapčevsko podvrženostjo.«
stran, ne navidezno, temveč v bistvu,	s	srcem in dušo.«
razlagajoč svoje krivoverstvo in opajajoč se	z	njim .«
»Takrat, ko smo	z	njimi opravili, so bili le še lupine
»Kar se zgodi	s	teboj tukaj, je za zmeraj.«
zmožen ljubezni, prijateljstva, veselja	nad	življenjem, smeha, radovednosti, poguma,
iztisnili iz tebe in te nato napolnili	s	seboj.«
bil njegov obraz skoraj v isti višini	z	Winstonovim.
»	S	katero deželo je Oceanija v vojni?«
tudi Evrazije in Eastazije, kdo pa je	s	kom v vojni, ni vedel.
»Oceanija je v vojni	z	Eastazijo.«
»Oceanija je bila vedno v vojni	z	Eastazijo.«
»	Pred	enajstimi leti si ustvaril legendo
je iztegnil prste na svoji levici,	s	skritim palcem
O'Brien je	z	zadovoljnim izrazom vstal.
O'Brien se je	z	nasmehom obrnil k Winstonu.
ker sem vsaj človek, ki te razume in	s	katerim se je mogoče pogovoriti?«
»Uživam v pogovoru	s	tabo.«
»Kaj ste napravili	z	Julijo?«
na neodgovorljive, nore argumente,	s	katerimi ga bo O'Brien uničil.
»Noben drug trden predmet ne more hkrati	z	menoj zavzemati tega mesta.«
osvobodimo, potem ko bomo opravili	s	tabo, še vedno ne boš nikoli izvedel,
trajalo je morda tedne - in premori	med	zasedanji so bili lahko več dni dolgi,
Da mora človeštvo izbirati	med	svobodo in srečo in da je za večji
nizki stopnji žive ljudske množice in	s	kakšnimi lažmi in surovostmi jih Partija
»Partija teži	za	oblastjo v celoti zaradi oblasti same.«
neradi in za omejen čas in da takoj	za	vogalom leži raj, kjer bodo ljudje
se nihče nikoli ne polasti oblasti	z	namenom, da se ji bo odpovedal.«
»Diktature ne vzpostaviš	z	namenom, da bo čuvala revolucijo; revolucije
čuvala revolucijo; revolucije delaš	z	namenom, da vzpostaviš diktaturo.«
prepaden, kot je bil prepaden prej,	nad	utrujenostjo O'Brienovega izraza.
inteligence in nekakšne obrzdane strasti,	pred	katero se je čutil brez moči, a bil
	Pod	očmi je imel vrečice, pod ličnicami
Pod očmi je imel vrečice,	pod	ličnicami se mu je koža povešala.
morem niti lastnega telesa obvarovati	pred	propadom.«
in se začel sprehajati gor in dol,	z	eno roko v žepu.
doumeti, je to, da je oblast oblast	nad	ljudmi.«
»	Nad	telesom, a predvsem nad zavestjo.«
»Nad telesom, a predvsem	nad	zavestjo.«
»Oblast	nad	stvarmi - zunanjo stvarnostjo, bi rekel
»Pa je že naša oblast	nad	stvarmi popolna.«
O'Brien ga je utišal	z	gibom roke.
»	Pred	človekom ni bilo ničesar.«
»Nekatere	med	njimi so milijone svetlobnih let daleč.«
so lahko blizu ali daleč, v skladu	z	našo potrebo.«
moramo boriti noč in dan, ni oblast	nad	stvarmi, temveč nad ljudmi.«
dan, ni oblast nad stvarmi, temveč	nad	ljudmi.«
učenca: »Kako si človek zagotovi oblast	nad	drugim človekom, Winston?«
»Presekali smo vezi	med	starši in otrokom, med moškim in žensko.«
»Presekali smo vezi med starši in otrokom,	med	moškim in žensko.«
smeha ne bo, razen zmagoslavnega smeha	nad	premaganim sovražnikom.«
»Ne bo razlik	med	lepoto in grdoto.«
»Dramo, ki sem jo igral	s	teboj teh sedem let, bodo igrali vedno
sebe in se nam bo sam od sebe plazil	pred	nogami.«
»Svet zmage za zmago, zmagoslavja	za	zmagoslavjem: neskončnega pritiskanja,
»Kaj misliš	s	to pripombo, Winston?«
»Ti si	pod	vtisom, da je sovraštvo bolj utrudljivo
ga bilo podpiralo, razen neme groze	nad	tem, kar mu je pravil O'Brien, se je
človeška narava, ki se bo zgrozila	nad	našim početjem in se nam postavila
se imaš za moralno boljšega od nas,	z	našimi lažmi in krutostjo?«
»Da, imam se	za	boljšega.«
zvočni posnetek pogovora, ki ga je imel	z	O'Brienom tiste noči, ko se je včlanil
	Pod	kombinezonom so se mu okoli telesa
Beden obraz večnega jetnika,	z	visokim čelom, ki se je podaljševalo
ličnice, ki so bile videti razbite in	nad	njimi divje in budne oči.
Tu pa tam so bile	pod	umazanijo rdeče brazgotine od ran in
Zdaj je videl, kaj je O'Brien mislil	s	pogledom od strani.
so bila zgrbljena, tako da so delala	nad	prsmi votlino, tenki vrat je bil videti,
bil videti, kot da se dvojno krivi	pod	težo lobanje.
je to telo šestdesetletnika, ki trpi	za	neozdravljivo boleznijo.
»Poglej umazanijo	med	prsti na nogah.«
»	S	palcem in kazalcem ti lahko objamem
O'Brien je iztrgal zrahljani zob	s	korenino vred.
Winston se je začel oblačiti	s	počasnimi, togimi gibi.
Kajti česa pa niso izvlekli	med	mučenjem iz njega ?
	Z	vsakim dnem je postajal debelejši in
Namazali so mu krčni tvor	z	blažilnim mazilom.
Že davno se je navadil spati	z	močno svetlobo na obrazu.
je v Zlati deželi, ali pa je sedel	med	velikanskimi, veličastnimi, od sonca
veličastnimi, od sonca obsijanimi ruševinami,	z	materjo, z Julijo, z O'Brienom - ne
sonca obsijanimi ruševinami, z materjo,	z	Julijo, z O'Brienom - ne da bi karkoli
obsijanimi ruševinami, z materjo, z Julijo,	z	O'Brienom - ne da bi karkoli počel,
iluzija, da postajajo njegove mišice	z	vsakim dnem bolj okrogle in koža bolj
prehodil tri kilometre, ki jih je odmeril	s	korakanjem po celici in njegova sključena
je na pete in odkril, da se lahko le	s	smrtnimi bolečinami v stegnih in mečih
trebuh in skušal dvigniti svojo težo	z	rokami.
Sedel je na pograd,	s	hrbtom proti steni in tablico na kolenih,
Kapituliral je;	s	tem se je strinjal.
bil pripravljen kapitulirati zdavnaj	pred	tem, ko se je za to odločil.
- da, celo v tistih minutah, ko sta	z	Julijo brez moči stala, medtem ko jima
Miselna policija sedem let opazovala kot hrošča	pod	povečevalnim steklom.
Nekatere	med	njimi so bile fotografije Julije in
	S	kakšnim zunanjim merilom bi lahko preveril
Svinčnik	med	prsti se mu je zdel debel in okoren.
Najprej je	z	velikimi, nerodnimi tiskanimi črkami
misli ne morejo osredotočiti, kot bi se	pred	nečim skrivale.
Vedel je, da ve, kaj pride	za	tem, a za hip se ni mogel domisliti.
Oceanija je v vojni	z	Eastazijo.
Oceanija je bila vedno v vojni	z	Eastazijo.
nato odločiš, da se obrneš in plavaš	s	tokom, namesto da bi mu nasprotoval.
povzročala trditev kot »dva in dva je pet"	z	razumom nikakor ni mogel dojeti.
Ves ta čas pa se je	z	enim delom možganov spraševal, kako
vedel pa je, da ni zavestnega dejanja,	s	katerim bi si smrt lahko približal.
je bilo tudi čisto mogoče, da se bo	pred	ustrelitvijo vsa drama z aretacijo
da se bo pred ustrelitvijo vsa drama	z	aretacijo in zasliševanjem ponovila.
Hodil je	z	lahkoto, z veseljem do gibanja in z
Hodil je z lahkoto,	z	veseljem do gibanja in z občutkom,
z lahkoto, z veseljem do gibanja in	z	občutkom, da hodi po soncu.
Lahko je čutil nizko pomladansko rušo	pod	nogami in milo sonce na obrazu.
bil potok, kjer so v zelenih tolmunih	pod	vrbami ležale race.
let je navrgel k svojemu suženjstvu	s	tem trenutkom slabosti?
prelomil dogovor, ki ga je naredil	z	njimi.
Vse to je izpovedal	s	tem edinim, neumnim krikom.
	Z	roko si je šel čez obraz in je poskušal
pa ni bilo dovolj, da si imel oblast	nad	potezami.
jo želiš ohraniti zase, skriti tudi	pred	samim seboj.
je del njega, pa vendar ni povezana	z	drugim njegovim bistvom, kot nekakšna
Zmeraj je bilo od zadaj,	med	hojo po hodniku.
vedno predstavljal meter velikega)	s	težkimi črnimi brki in z očmi, ki so
velikega) s težkimi črnimi brki in	z	očmi, ki so ti sledile sem ter tja,
Jeklena vrata so se	s	treskom odprla.
	Za	njim so bili častnik z voščenim obrazom
Za njim so bili častnik	z	voščenim obrazom in črno uniformirani
Premolknil je in nadaljeval	z	milejšim glasom:
»Razumsko je	s	teboj zelo malo narobe.«
Izpustil je Winstona	z	lahnim sunkom proti stražarjem.
so ga stražniki pretepali, so bile	pod	zemljo.
Ta prostor pa je bil mnogo metrov	pod	zemljo, tako globoko, kot je mogoče
opazil, sta bili dve mizici naravnost	pred	njim, obe pokriti z zelenim suknom.
mizici naravnost pred njim, obe pokriti	z	zelenim suknom.
Bil je	z	jermeni pokončno privezan na stol,
živem telesu ali smrt v ognju, smrt	z	utopitvijo, smrt, ki jo izkusiš, če
Bila je pravokotna žičnata kletka	z	ročajem za prenašanje na vrhu.
bilo videti kot maska za sabljanje,	z	navzven vzboklo stranjo.
Nekakšna svarilna groza, strah	pred	kdo ve čem, je spreletela Winstona,
»Tega ne morete storiti!« je kriknil	z	visokim, počenim glasom.
»	Pred	teboj je bil zid teme, v tvojih ušesih
bi se obračal na poslušalstvo nekje	za	Winstonovim hrbtom.
ni strahopetno napolniti si pljuča	z	zrakom.«
»Prav tako je	s	podganami.«
ravnine, ravne puščave, preplavljene	s	soncem, čez katero so prihajali do
»	Z	osupljivo inteligenco spoznavajo, kdaj
dozdevalo se mu je, da prihajajo iz zraka	nad	njegovo glavo.
veteranka iz kanalov, pa je stala pokonci,	z	rožnatimi tacami ob zapahu in divje
Še je bil	z	jermeni privezan na stol, a padal je
atmosfere, v onstranski svet, v prepade	med	zvezdami - vedno proč, proč, proč od
VI	Pod	kostanjem je bilo skoraj prazno.
naročila prišel in napolnil prazni kozarec	z	ginom Zmaga ter prilil vanj nekaj kapelj
vanj nekaj kapelj iz druge steklenice	s	cevko sredi zamaška.
To je bil saharin, odišavljen	z	nageljnovimi žbicami, specialiteta
Evrazijska vojska (Oceanija je v vojni	z	Evrazijo; Oceanija je bila vedno v
Evrazijo; Oceanija je bila vedno v vojni	z	Evrazijo) se je pomikala proti jugu
Evrazijo) se je pomikala proti jugu	z	grozljivo naglico.
da je bil vonj po ginu, ki je živel	z	njim noč in dan, v njegovem spominu
v njegovem spominu zamotano povezan	z	vonjem po tistih -
zadnjo izdajo Časnika, zganjeno na stran	s	šahovskim problemom.
Tudi	s	štetjem kozarcev si ni delal preglavic.
nerednih presledkih so ga seznanili	z	umazanim kosom papirja, ki je bil,
zamotana in jo je bilo treba rešiti	z	dvema tekačema.
Beli vedno matira, je pomislil	z	nekakšnim motnim mističnim občutjem.
večne, nespremenljive zmage Dobrega	nad	Zlim?
s telekrana je premolknil in dodal	z	drugačnim, veliko resnejšim prizvokom:
Ves dan mu je	z	manjšimi sunki vznemirjenja misel o
Čutil je, da	s	hotenjem ustvarja to silo.
Če dobijo oblast	nad	vso Afriko, če zasedejo zračne in podmorniške
Skoraj nezavedno je	s	prstom napisal po prahu na mizi: »2+2=5«
Videl jo je; celo govoril je	z	njo.
Lahko bi se domenil za ponovno srečanje	z	njo, ko bi bil kateri od njiju to hotel.
Hitel je	z	zmrzlimi rokami in zasolzenimi očmi,
ju ni moglo ne skriti ne zavarovati	pred	vetrom.
	Z	ničemer se ni odzvala objemu njegove
in dolga brazgotina, deloma zakrita	z	lasmi, se ji je vlekla čez čelo in
Oplazila ga je	z	novim bežnim pogledom, polnim odpora.
»Včasih,« je rekla, »ti grozijo	z	nečim, - nečim, česar ne moreš prenesti,
ji je nekaj časa sledil, pol koraka	za	njo.
je predstavljal svojo mizo v kotu,	s	časopisom in šahovnico ter večno tekočim
Tam	pod	kostanjevim drevesom izdala si me,
me, izdal sem te, ne da bi trenila	z	očesom. Solze so mu privrele
njegov kozarec prazen, in se je vrnil	s	steklenico gina.
postajala ne manj, temveč bolj strašna	z	vsakim požirkom, ki ga je popil.
Prav gin ga je	z	vsakim večerom potopil v omamljenost,
v omamljenost, in gin ga je oživil	z	vsakim jutrom.
Ko se je zbudil, redko kdaj	pred	enajsto, z zlepljenimi vekami in z
je zbudil, redko kdaj pred enajsto,	z	zlepljenimi vekami in z žgočimi usti
pred enajsto, z zlepljenimi vekami in	z	žgočimi usti ter s hrbtom, ki se mu
zlepljenimi vekami in z žgočimi usti ter	s	hrbtom, ki se mu je zdel ves polomljen,
Opoldanske ure je presedel	z	osteklenelim obrazom, s steklenico
je presedel z osteklenelim obrazom,	s	steklenico pri roki in poslušal telekran.
nešteto odborov, ki so se ukvarjali	z	manjšimi težavami, nastajajočimi pri
Ukvarjali so se	z	izdelavo nečesa, kar se je imenovalo
Nekaj je imelo opraviti	z	vprašanjem, ali je treba vejico postavljati
nenadoma zapustilo in sede okoli mize so	z	ugaslimi očmi strmeli drug v drugega,
	Za	vekami je imel zemljevid Afrike.
Videl je	s	svečo razsvetljeno sobo z razsežno
Videl je s svečo razsvetljeno sobo	z	razsežno belo pogrnjeno posteljo in
vzradoščeno smeje ter stresa škatlo	s	kockami.
To je moralo biti mesec dni	pred	tem, ko je izginila.
ven v dež, v majhno bližnjo trgovino	z	mešanim blagom, ki je bila poredkoma
bila poredkoma še odprta, in se vrnila	s	kartonsko škatlo, v kateri je bila
kartonsko škatlo, v kateri je bila oprema	za	igro Kače in lestvice.
Skoraj v istem trenutku je	s	truščem padel na desko.
ujetnikov - popolna demoralizacija - oblast	nad	vso Afriko - to bo privedlo vojno
Winstonove noge so se	pod	mizo krčevito premikale.
duhu je tekel, hitro tekel, bil je	z	množico zunaj in vpil do oglušelosti.
Pomislil je, kako je še	pred	desetimi minutami - da, pred komaj
je še pred desetimi minutami - da,	pred	komaj desetimi minutami - glodal v
Eden se je približal	s	steklenico gina.
Hodil je po belo obloženem hodniku	z	občutkom, da hodi po soncu, in z oboroženim
hodniku z občutkom, da hodi po soncu, in	z	oboroženim stražnikom za seboj.
po soncu, in z oboroženim stražnikom	za	seboj.
je spoznal, kakšen nasmeh se skriva	za	temnimi brki.
Dve	z	ginom prepojeni solzi sta mu kanili
Izbojeval je bitko	nad	samim seboj.
To so dosegli delno	z	iznajdbo novih besed, večidel pa z
z iznajdbo novih besed, večidel pa	z	ukinjanjem nezaželenih besed, pri tistih,
besed, pri tistih, ki so ostale, pa	s	črtanjem nepravovernih pomenov, in,
sladkor, hiša, polje - toda v primerjavi	z	današnjim slovarjem angleškega jezika
je bila skoraj popolna izmenljivost	med	besednimi vrstami.
ali samostalnik isti koren, ni bilo	med	njima nobenih razlik, in to pravilo
Pridevnike so tvorili	z	dodajanjem pripone - ni na samostalnik,
pripone - ni na samostalnik, prislove pa	z	dodajanjem pripone - no.
pridevniški pomen je bilo mogoče izpeljati	z	dodajanjem pripone - ni na samostalnik.
se ni nobeden od sedanjih prislovov,	z	izjemo tistih, ki se končujejo na -
besedo v jeziku - vsak izraz zanikati	s	dodajanjem prepozicije - ne, ali pa
prepozicije - ne, ali pa okrepiti	z	dodajanjem plus - ali, za še večji
dodajanjem plus - ali, za še večji poudarek,	z	dvoplus.
spreminjati pomen skoraj vsake besede	s	predponami kot pred‐, po‐, nad‐, pod‐
	S	takimi metodami je bilo mogoče neznansko
besedi sestavljali naraven par izrazov	z	nasprotnim pomenom, se je bilo treba
Vse množinske oblike so se tvorile	z	dodajanjem obrazila - i. Množine besed
se ravnala po pravilih stopnjevanja	z	obrazili (na primer, dober, dobrejši,
ko je bilo nepravilno stopnjevanje	s	prislovom bolj, najbolj, odpravljeno.
nepotrebne, druge pa prekrojene v skladu	z	zahtevami po večji jasnosti; tako je
ali glagol in se je pregibal v skladu	z	običajnimi pravili.
»Tisti, katerih nazori so se izoblikovali	pred	Revolucijo, ne morejo polno čustveno
imeti jasno predstavo, kaj je mišljeno	z	Angsocem.
starmisliti, ki je bila neločljivo povezana	s	predstavo zlohotnosti in dekadence.
sestavljalci novoreškega slovarja niso imeli	z	izumljanjem novih besed, temveč s tem,
imeli z izumljanjem novih besed, temveč	s	tem, da so se, potem ko so jih izumili,
preverili, kolikšen obseg izrazov so	s	svojim obstojem razveljavile.
Zamenjalo jih je nekaj fasadnih besed in	s	tem, ko so jih zamenjale, so jih tudi
zapovedi; vedel je torej, da so vsi bogovi	z	drugimi imeni ali drugimi lastnostmi
enako pregrešne in načelno kaznive	s	smrtjo.
Vedel je, kaj je mišljeno	z	izrazom pravseks - se pravi, normalni
pravseks - se pravi, normalni spolni stik	med	možem in ženo, katerega edini namen
eno samo, lahko izgovorljivo besedo	s	kar najmanjšim številom zlogov, ki
nagonsko, v Novoreku pa so jo uporabljali	z	zavestnim namenom.
tako zlahka prepoznavnega in na nekaj	s	tako omejenim namenom kot stol ali
	S	tem se je ujemala tudi navada krajšanja,
Novoreku je blagoglasje prevladovalo	nad	vsemi oziri, če izvzamemo točnost pomena.
iz B slovarja so celo pridobile moč	s	tem, da so si bile skoraj vse silno
lahek instrument in struktura besed	z	njihovimi ostrimi zvoki in neko hoteno
neko hoteno grdoto, ki je bila skladna	z	duhom Angsoca, je k procesu še pripomogla.
tem, da je njegov besednjak postajal	z	vsakim letom manjši in ne večji.
več in drugotni pomen je bil v skladu	s	tem očiščen iz besede enak.
presežen, bi bila pretrgana zadnja vez	s	preteklostjo.
prevesti nobene knjige, ki je nastala	pred	približno letom 1960.
podaril nekatere neodtujljive pravice,	med	njimi pravico do življenja, svobode
Da so	med	ljudmi vladavine ustanovljene le z
med ljudmi vladavine ustanovljene le	z	namenom, da bi zagotavljale te pravice.
prevod bi bil lahko le ideološki prevod,	s	tem pa bi se Jeffersonove besede spremenile
obenem pa njihove dosežke uskladiti	s	filozofsko linijo Angsoca.
pričakovati, da bi ga mogli končati	pred	prvim ali drugim desetletjem enaindvajsetega
KNJIGA 1. Včeraj sem se napotil	z	Aristonovim sinom Glavkonom v Pirej,
Kefalov sin Polemarh in hitro poslal	za	nama služabnika s prošnjo, naj ga počakava.
in hitro poslal za nama služabnika	s	prošnjo, naj ga počakava.
»Tam prihaja	za	vama.
»Ali se zdaj	z	nama spoprimeta - ali pa ostaneta tu!«
»Potem se kar sprijaznita	s	tem, da vaju nočemo poslušati!«
Tam se bomo srečali	s	številnimi mladimi ljudmi in se z njimi
srečali s številnimi mladimi ljudmi in se	z	njimi spodbudno pogovarjali.
Sedel je	z	vencem na glavi na velikem oblazinjenem
»	s	starimi ljudmi se resnično zelo rad
pogovarjamo, skoraj vsi tarnajo in se	z	otožnostjo spominjajo mladostnih radosti,
in gostij ter vsega drugega, kar je	s	tem v zvezi; pri tem so nejevoljni,
Nekateri se tudi pritožujejo, da svojci	z	njimi - ker so stari - grdo ravnajo,
vprašal: ’Kako je pri tebi, Sofokles,	z	ljubeznijo?
Ali še lahko občuješ	z	žensko?‘ - ’
Vesel sem, da je to	za	mano.
človek v starosti rešen in ima sveti mir	pred	vsem tem.
prepričan sem, da mnogi ne bodo soglašali	s	tvojimi trditvami, temveč menili, da
»ne soglašajo	z	mano: In v tem imajo tudi prav, vendar
nespametni, tudi če je bogat, ni pomirjen	s	starostjo.«
»Kot obrtnik stojim	med	svojim dedom in očetom.
Zato je tudi težko navezati	z	njimi stike, ker ne znajo hvaliti ničesar
»Nekaj,	s	čimer bom, če ti povem, le redke prepričal.
»Kako pa je	s	pravičnostjo?
»in	s	tem prepuščam besedo vama; poskrbeti
Seveda, kaj	s	tem meni, najbrž ti, Polemarh, razumeš,
Očitno	s	tem ne misli - kar smo pravkar rekli
»Potemtakem razume Simonid	s	pravično vrnitvijo dolga nekaj drugega?«
	S	kakšnim dejanjem in pri kakšnem poslu
»Ali je pri zidanju	z	opeko in kamnom pravičnik koristnejši
»Misliš	s	tem, če denarja ne uporabimo, temveč
drugod, tudi najspretnejši v obrambi	pred	njimi?«
lastne vojske je tisti, kajne, ki si zna	s	tatvino prilastiti načrte sovražnikov
»	S	tem se nama razkriva najin pravičnik
si se gotovo naučil pri Homerju, ki	s	posebno ljubeznijo hvali Avtolika,
...vse ljudi je prekašal	s	krajo in krivo prisego... Potemtakem
»Ali misliš	s	prijatelji tiste, ki jih ima posameznik
In	s	tem trdiva ravno nasprotno od tega
»Ali lahko muzikalični ljudje naredijo	z	glasbo druge ljudi za nemuzikalične?«
»Ali jezdeci	s	svojo jahalno spretnostjo druge za
»Toda pravični lahko	s	pravičnostjo narede druge za pravične?
Ali - da povzameva - lahko dobri	s	svojo posebnostjo (dobroto) naredijo
je treba dati to, kar si zasluži, in	s	tem meni, da mora pravičnik sovražnikom
Prestrašena sva	s	Polemarhom planila vsaksebi.
Ker pa je	med	svojim govorom postajal zmerom bolj
	S	tesnobo v srcu sem dejal:
nespametno drug drugemu priklanjala in se ne	z	vso resnostjo trudila, da bi prišla
Dolžnost vas pomembnih bi bila, da imate	z	nama usmiljenje, ne pa, da naju zmerjata!«
namreč trdiš, da to veš in nas lahko	s	tem seznaniš.
Zato se ne zapiraj, ustrezi mi	s	svojim odgovorom in privošči svoj nauk
Kaj meniš	s	tem, Trazimah?
jed koristna tudi za nas šibkejše, in	s	tem tudi primerna (dobra)?«
proti temu pregreši, kaznujejo, ker	s	tem krši zakon in ravna krivično.
Ker	s	tabo soglašam, da je pravično nekaj
»	S	tem je po tvoji trditvi pravično delati
Soglašava v tem:	z	zapovedmi za podložnike vladajoči včasih
»	S	tem si, mislim, priznal,«
Ti dve trditvi je še dopolnil	s	privolitvijo v ugotovitev, da mogočniki
»	S	koristjo za mogočnika,«
podobnega, točno določi: ali misliš	z	vladarjem in mogočnikom tistega, ki
in mogočnikom tistega, ki ga navadno	s	tem mislimo, ali čisto določenega moža,
zaradi njegovega znanja in oblasti	nad	pomorščaki.«
»Kaj hočeš	s	tem vprašanjem?«
Je to v skladu	s	tvojimi pogledi?«
raziskuje, kaj jima koristi, in ju	s	tem oskrbuje?
dragi Trazimah, vladajo in imajo oblast	nad	objekti svojih območij?«
V to je le	z	muko privolil.
delajo samo v mogočnikovo korist in ga	s	svojim delom osrečujejo - seveda sebe
posvečati; zaradi svoje pravičnosti se	z	državnim denarjem ne okorišča; povrhu
Njega moraš imeti	pred	očmi, če hočeš presojati, koliko večjo
sicer ne v malem, temveč vseh naenkrat,	z	zvijačo ali s silo.
temveč vseh naenkrat, z zvijačo ali	s	silo.
Tudi jaz sem se obrnil nanj	z	vročo prošnjo:
Podobno morda čuti tudi kdo drug	med	nami, ne samo jaz.
motimo, če dajemo pravičnosti prednost	pred	nepravičnostjo!«
skrbi za tisto, kar ji je zaupano in	nad	čimer vlada, tako v državi kakor v
njim, temveč tistim, ki jih oskrbujejo	s	svojimi storitvami?
sebi v prid, če zapoveduje v skladu	s	svojo spretnostjo, temveč v prid tistega,
razumljivi, ne razumem pa, kaj misliš	s	kaznijo in zakaj jo postavljaš v isti
kaznijo in zakaj jo postavljaš v isti red	s	plačilom.«
Iz strahu	pred	tem, menim, prevzemajo plemeniti javne
vsekakor potrebni razsodniki, ki bi	med	nami odločili.
Če pa se kakor prej že	med	samim razpravljanjem sporazumemo, potem
»	S	polno zavestjo.«
Ali misliš, da hoče pravičnik imeti	pred	drugim pravičnikom kakršno koli prednost?«
»Ali morda	pred	pravičnim dejanjem (koga drugega)?«
»Tudi	pred	tem ne.«
»Želi imeti kakršno koli prednost	pred	nepravičnikom in se mu zdi to pravično
in ne zahteva zase nobene prednosti	pred	drugim pravičnikom, pač pa pred nepravičnikom.«
prednosti pred drugim pravičnikom, pač pa	pred	nepravičnikom.«
»In kako je	z	nepravičnikom?
Hoče imeti kakšno prednost	pred	pravičnikom in pred pravičnim dejanjem?«
kakšno prednost pred pravičnikom in	pred	pravičnim dejanjem?«
kakršno koli prednost (korist) tudi	pred	drugim nepravičnikom in pred nepravičnim
(korist) tudi pred drugim nepravičnikom in	pred	nepravičnim dejanjem in se bo zato
»pravičnik ne mara prednosti	pred	pravičnikom, temveč samo pred nepravičnikom,
prednosti pred pravičnikom, temveč samo	pred	nepravičnikom, nepravičnik pa pred
pred nepravičnikom, nepravičnik pa	pred	obema.«
»Kako ne bi bil enak tistemu,	s	katerim si deli iste lastnosti, in
pri napenjanju in popuščanju strun	pred	drugim muzikalnim človekom kakšno prednost,
»	Pred	nemuzikalnim?«
»In kako je	z	zdravnikom?
Ali hoče	s	svojimi navodili za hrano in pijačo
»In kako je	z	diletantom?
»Torej ne želi dobri in razumni	pred	sebi podobnim nobene prednosti, pač
sebi podobnim nobene prednosti, pač pa	pred	sebi nasprotnim?«
»nepravičnik hoče imeti prednost	pred	sebi enakimi in pred sebi nasprotnimi,
imeti prednost pred sebi enakimi in	pred	sebi nasprotnimi, tako si dejal, ali
»Pravičnik pa hoče imeti prednost samo	pred	sebi nasprotnimi, ne pred sebi enakimi?«
prednost samo pred sebi nasprotnimi, ne	pred	sebi enakimi?«
zedinila v tem: vsak je tak kakor tisti,	s	katerim ga enačimo?«
mojega pripovedovanja, temveč samo	pod	pritiskom in s silo, in ob izredno
pripovedovanja, temveč samo pod pritiskom in	s	silo, in ob izredno močnem znojenju
-, v kakšnem razmerju je pravičnost	z	nepravičnostjo.
veljajo in je pravičnost modrost, potem	s	pravičnostjo, če pa velja moja trditev,
pravičnostjo, če pa velja moja trditev, potem	z	nepravičnostjo.«
»Naj bo, da se sprem	s	tabo !«
dosledno ravnanje, nato pa ga spre	s	samim seboj in z vsakim nasprotnikom,
ravnanje, nato pa ga spre s samim seboj in	z	vsakim nasprotnikom, tudi pravičnim.
dejanje, ker živi v sporu in neslogi	s	samim seboj, in potem ga spremeni v
mislim jim nasprotovati, ker se ne želim	s	temi tu spreti.«
pravičnosti, ki jim preprečuje, da bi	s	sabo ravnali prav tako krivično kakor
sabo ravnali prav tako krivično kakor	s	sovražniki, in jim s tem omogoča, da
krivično kakor s sovražniki, in jim	s	tem omogoča, da izvedejo skupni naklep.
lahko opravimo (in sicer najbolje) samo	z	njim?«
»No tako: gledamo samo	z	očmi, kajne?«
»In poslušamo	z	ušesi?«
»Trtno rozgo lahko obrežemo	z	mečem, škarjami in s številnimi drugimi
lahko obrežemo z mečem, škarjami in	s	številnimi drugimi orodji, kajne?«
»Toda	z	ničemer tako dobro kakor z vinorazom,
»Toda z ničemer tako dobro kakor	z	vinorazom, ki je namenjen za to delo?«
nekaj opravimo (in sicer najbolje) samo	z	njo.«
»in se strinjam	s	tabo.«
»Ali ni tako tudi	z	vsemi drugimi stvarmi?«
naloge, ki jih lahko izpolniš samo	z	njo; take naloge so na primer: upravljanje,
»In kako je	z	življenjem?
Toda	s	pogostitvijo nisem zadovoljen, vendar
KNJIGA 1. Mislil sem, da bom	s	temi besedami rešen nadaljnjega razpravljanja.
misliš, dragi Sokrat, zadovoljiti samo	z	vero, da si nas prepričal, ali pa nas
resnično prepričati o premoči pravičnosti	nad	nepravičnostjo?«
»Potem pa ne ravnaš v skladu	s	svojim namenom.
pa poslušaj, ali morda ne soglašaš	z	mano.
bom pokazal, da vsi ljudje, ki imajo	z	njo opraviti, vidijo v njej samo nujno
hvalo nepravičnemu življenju in ti	s	tem pokazal, kako zelo si želim, da
koristno, da sklenejo pogodbo, ki jih	pred	obojim varuje.
in bistvo pravičnosti, ki je sredi	med	največjim dobrim - nekaznovano prizadevati
kdo kot pravi mož samo mogel, ne bi	z	nikomer sklepal pogodbe ne o prizadevanju
	Med	močnim dežjem in potresom se je razklala
se je razklala zemlja in na pašniku	pred	njim se je pokazala globoka razpoka.
je spustil v globino in zagledal tu	med	drugimi stvarmi, o katerih pripoveduje
pripoveduje zgodba, votlega bronastega konja	z	majhnimi vrati; ko se je sklonil skoznje,
velikosti, brez česarkoli na telesu, samo	z	zlatim prstanom na roki.
o čredah, je prišel tja tudi Giges	s	prstanom na roki.
Ko je sedel	med	njimi, je po naključju zaobrnil prstan
naključju zaobrnil prstan proti dlani;	s	tem je postal za sosede neviden, in
tja, je zapeljal kraljevo ženo, se	z	njo zarotil proti kralju, ga ubil in
ječe, ko bi se lahko, skratka, gibal	med	ljudmi kot bog.
to, da ljudje ravnajo pravično samo	pod	pritiskom in nikoli prostovoljno, ker
zapade v krivičnost in se ne pregreši	nad	tujo lastnino, potem ga imajo vsi,
omejenega in neumnega človeka; drug	pred	drugim pa ga hvalijo in si drug drugemu
drugemu lažejo, toda samo iz strahu	pred	nasiljem. -
zdravnik; tako zna zelo dobro razločevati	med	izvedljivim in neizvedljivim; prvega
pravičnik; če se kje kaj pregreši, zna to	s	svojo prepričljivo zgovornostjo popraviti;
Takšnega moža nato soočimo	s	pravičnikom, preprostim in plemenitim,
krivico, v sluhu največje nepravičnosti;	s	tem, da ga nikoli ne omajajo obrekovanja
oženi, če se hoče, in omoži hčere,	s	komer hoče; lahko sklepa pogodbe in
hoče; lahko sklepa pogodbe in občuje	s	komer hoče; povrhu mu življenje, ki
v zasebnih in javnih sporih zmaguje	nad	nasprotniki, postaja tako bogat in
nasprotniki, postaja tako bogat in	s	tem lahko prijateljem pomaga, sovražnikom
ter črede ovac: (ki se)... šibe	pod	težo jim kodraste volne.
V zvezi	s	tem našteje še mnogo takih dobrin.
junakov ponosnih in močnih, čuva	nad	deli Pravice, pa zemlja rojeva mu črna
zlato pšenico in ječmen, šibi se drevje	pod	sadjem; stalno množe se mu
pojedini in popivki pobožnih, okrašeni	z	venci, in kjer ves čas živijo v opojnosti,
Spet drugi gredo	s	plačili bogov še bolj na široko kot
bolj na široko kot ta, ko pravijo, da	za	pravičnim in zvestim možem ostanejo
okolišev za srečne in jih obsipavajo	z	zasebnimi in javnimi častmi, slabotnih
jim bogovi naklonili moč, da lahko	z	žrtvami in zaklinjanjem sredi radostnih
hoče prizadeti nasprotniku zlo, lahko	z	majhnimi stroški zadajo hude udarce
pravičnikom kot nepravičnikom, ker si znajo	z	določenimi čarovnijami in uroki podrediti
navajajo za to, da si ljudje lahko	s	čarovnijami pridobijo bogove, kot pričo
je moč oprati in očistiti zločinov	z	daritvami in zabavnimi igrami, kar
	Z	vso pravico bi si lahko rekli s Pindarjevimi
Z vso pravico bi si lahko rekli	s	Pindarjevimi besedami: Po poti
škodo; če pa sem nepošten, a se obdajam	z	videzom pravičnosti, mi je obljubljeno
Ker	s	tem videz, kakor izpovedujejo modrijani,
modrijani, premaga celo resnico in zavlada	nad	srečo, se mu je treba popolnoma posvetiti.
naslikati ob sebi varljivo podobo kreposti,	za	njo pa imeti skrito lisico modrega
bodo naučili, kako je treba govoriti	pred	ljudstvom in sodišči; tako bomo dosegli
in sodišči; tako bomo dosegli nekaj	z	dobrim, nekaj s silo in pri tem imeli
bomo dosegli nekaj z dobrim, nekaj	s	silo in pri tem imeli zmerom večjo
’Toda	pred	bogovi se ni moč skriti in tudi sile
bogovi se ni moč skriti in tudi sile	nad	njimi ni moč izvajati.‘ -
opisov pesnikov, ki nas seznanjajo	z	njihovimi rodovniki.
nam pripovedujejo, da je moč bogove	z	daritvami, pohlevnimi molitvami in
tem pa bogove vendar lahko prepričamo	z	molitvami, da nas ne kaznujejo za naše
9.	S	kakšno utemeljitvijo naj potemtakem
potemtakem dajemo prednost pravičnosti	pred	najhujšo nepravičnostjo?
Če si to prisvojimo	pod	videzom kreposti, se bomo dobro počutili
videzom kreposti, se bomo dobro počutili	pred	bogovi in ljudmi v življenju in smrti.
česar se je razvil pogovor naju dveh	s	teboj, Sokrat: ’Predragi, od vas vseh,
imate za glasnike pravičnosti, začenši	z	davnimi heroji, kolikor so ohranjene
prinašata; bistva samega teh dveh lastnosti	z	njegovo silo, ki tiči globoko v (nosilčevi)
globoko v (nosilčevi) duši, skritega	pred	bogovi in ljudmi, ni nihče ne v pesnitvi
izčrpno razložil in pokazal, da duša	z	nepravičnostjo skriva v sebi največje
nepravičnostjo skriva v sebi največje zlo,	s	pravičnostjo največje dobro.
najboljši varuh, ker bi se bal bivati	pod	isto streho z največjim zlom, kakor
ker bi se bal bivati pod isto streho	z	največjim zlom, kakor hitro bi zakrivil
Jaz pa sem - ker mi ni treba	pred	tabo ničesar prikrivati - to kar najbolj
svoji razpravi samo premoči pravičnosti	nad	nepravičnostjo, temveč razloži, kakšen
temveč samo njuno zunanjo veljavo;	s	tem pa pozivaš k skrivni nepravičnosti
skrivni nepravičnosti in soglašaš tudi	s	Trazimahom v tem, da je pravičnost
sama po sebi dobro zlo, bodisi da ju	pred	bogovi in ljudmi skriva ali odkrito
posameznikom, pri čemer lahko prve primerjamo	z	drugimi.«
»Prva in največja potreba je preskrba	s	hrano, da ljudje lahko obstajajo in
delovni čas in trud, da jih oskrbi	z	živili?
Naj se potemtakem ne trudi	z	delom za druge, temveč naj le zase
sem se domislil, da po naravi nihče	med	nami ni popolnoma podoben drugemu,
posameznik ob pravem času in v skladu	s	svojo nadarjenostjo posveča samo enemu
imajo kmetje vole za oranje in hkrati	s	stavbeniki za prevoz, tkalci in čevljarji
odpravi prazen na pot, ne da bi imel	s	sabo to, kar potrebujejo ljudje, pri
»Seveda	z	nakupom in prodajo,«
»Iz tega nastane trg	z	denarjem kot vrednostnim simbolom za
obrtnik svoje izdelke spravita na trg	z	denarjem kot vrednostnim simbolom za
je morda ni treba iskati v odnosih	med	občani?«
razgrnjene veje tise ali mirte in se	z	otroki gostijo, pijejo vino ter z venci
se z otroki gostijo, pijejo vino ter	z	venci na glavi in združeni v veselju
v veselju slavijo bogove; iz strahu	pred	revščino ali vojno spočenjajo samo
počivali na blazinah, mislim, jedli	za	mizami ter si privoščili tudi prikuhe
zadostuje več, temveč jo je treba dopolniti	z	množico ljudi, ki ne služijo več nujnim
posnemajoči umetniki, taki, ki se ukvarjajo	z	oblikami in barvami, in taki, ki se
nasledke, temveč se hočem zadovoljiti le	z	ugotovitvijo, da sva odkrila njen izvir,
za celo vojsko, pripravljeno, da se	z	orožjem v roki bojuje z bližajočim
pripravljeno, da se z orožjem v roki bojuje	z	bližajočim se sovražnikom za celotno
vojno opremo, da postane mojster v boju	s	težkooboroženci in v drugih vrstah
nobenega drugega orodja, ki bi moža	s	tem, da samo seže po njem, usposobilo
uporabno za nikogar, ki ni seznanjen	z	njim in hkrati izurjen v njem?«
takšnih lastnostih iskali prepira drug	z	drugim in tudi z državljani?«
iskali prepira drug z drugim in tudi	z	državljani?«
da jih uničijo sovražniki, ker bodo	pred	tem to že sami uničili.«
Kje naj najdemo ljudi	z	značajem, ki bi bil hkrati blag in
najlažje pa pri ’čuvarju‘, ki sva ga imela	pred	očmi.
»Potemtakem je mogoče in ni v nasprotju	z	naravo, če je tudi čuvajev značaj takšen.«
kaže prej začeti muzično vzgojo kakor	z	gimnastično?«
pravljice uporabljamo pri vzgoji otrok	pred	gimnastiko?«
»	S	tem sem torej mislil, da je moč z muzično
»S tem sem torej mislil, da je moč	z	muzično vzgojo prej začeti kakor z
z muzično vzgojo prej začeti kakor	z	gimnastiko.«
matere pripovedujejo otrokom in tako	s	pripovedovanjem njihove duše bolj oblikujejo
pripovedovanjem njihove duše bolj oblikujejo kot	z	rokami njihova telesa.
»Že, toda ne vem, katere misliš	z	večjimi.«
Uranova dejanja in Kronovo maščevanje	nad	njim.
to, kar so delali prvi in največji	med	bogovi.«
številnih in različnih sovražnostih	med	bogovi in heroji ter njihovimi sorodniki
sovražnik in da je to tudi v nasprotju	z	ustaljenimi navadami, potem morajo
nas zdaj kdo vprašal, katere pesnitve	s	tem mislimo, kaj bi mu odgovorili?«
»ne smemo soglašati ne	s	Homerjem ne z drugimi pesniki, če se
»ne smemo soglašati ne s Homerjem ne	z	drugimi pesniki, če se nespametno spozabljajo
pesniki, če se nespametno spozabljajo	nad	bogovi in pravijo: Vrčev je dvoje
poštenega, ljudi pa da je moč poboljšati	z	vzgojo; pesnikom ne smemo dovoliti
nesreče zaslužijo kazen in da jim bog	s	kaznijo pomaga, potem je to dopustno.
trditve - proti kateri se je treba boriti	z	vsemi sredstvi - ne sme nihče v državi,
»In kako je	z	naslednjim drugim zakonom?
boga za glumača (čarovnika), ki se	z	zlobnim namenom pojavlja v različnih
obrtni spretnosti ali po obojem, se	pod	zunanjim vplivom zelo malo spreminja?«
Nihče naj nam se ne približuje	s	takšnimi in podobnimi pravljicami!
nikar, v veri v to, ne strašijo otrok	z	grozljivimi pravljicami o bogovih,
hodijo okrog v podobi čudnih tujcev;	s	tem grešijo zoper bogove, hkrati pa
»Bog nas torej hoče preslepiti	s	tem, da se nam v besedi ali dejanju
»Kako pa je	z	lažjo, izraženo v besedah?
koristna, če jo uporabimo v obrambo	pred	sovražniki in tako imenovanimi prijatelji,
»Toda iz strahu	pred	sovražniki vsekakor sme lagati?«
»Je potemtakem to -	s	svojo privolitvijo - druga smernica,
(čarovniki), ki se spreminjajo, in da nas	z	lažmi ne varajo ne v besedah ne v dejanjih.«
glasno je slavil mojo srečo in mi	z	njo napolnil srce.
usta, usta boga, oblagodarjenega	z	vzišenim preroštvom, ne poznajo laži.
»	S	tvojimi načelnimi smernicami soglašam
spoštovali bogove in starše ter cenili	s	tovariši sklenjeno prijateljstvo.«
ničesar, kar bi jim lahko vcepilo strah	pred	smrtjo.
srečno življenje in drugih, v nasprotju	z	množico, sploh ne potrebuje.«
kakor beremo pri Homerju, da si Ahil	med	jokom in stokom z obema rokama sipa
Homerju, da si Ahil med jokom in stokom	z	obema rokama sipa pesek na glavo.
o Priamu, ki je vendar v sorodstvu	z	bogovi, ne kaže pripovedovati, kako
in: vse po vrsti roti, valjaje	pred	njimi se v blatu, vsakega slednjega
potem nikakor ne bi smeli najvišjemu	med	njimi položiti v usta njegovemu bistvu
Joj mi, Sarpedon, poglej, najljubši	med	vsemi junaki, zdaj mu je pasti od
ugotovitvam moramo slediti, dokler nas kdo	z	boljšimi ne prepriča, da ni tako.«
prepustiti zdravnikom, nestrokovnjaki pa se	z	njo naj ne ukvarjajo!«
krmarju resničnih razmer na ladji in	med	svojimi tovariši: kako je z njim in
ladji in med svojimi tovariši: kako je	z	njim in s posadko.«
svojimi tovariši: kako je z njim in	s	posadko.«
Oni pa stopajo v molku, Ahajci,	s	pogumom navdani, tiho, od straha
pogumom navdani, tiho, od straha	pred	višjimi... In še več podobnih.«
praviš k temu: Žleva pijana,	z	očmi kakor pes, po srcu pa zajec.
zanj najlepše, kadar: mize stojijo	pred	njimi, šibé se pod težo obilja,
mize stojijo pred njimi, šibé se	pod	težo obilja, kruha, množine mesá,
v postelji družno ležeč, skrivaj	pred	ljubimi starši.
Tudi pri Ahilu samem ni združljivo	z	njegovo veljavo, če iz pohlepa po denarju
pokoriti rečnemu bogu in se je hotel	z	njim bojevati; in ko je dejal za svoje
ne smejo obojega združevati, ker bi	s	tem lahko prepričali našo mladino,
tako smo že rekli - to ni v skladu ne	s	spoštovanjem ne z resnico.
to ni v skladu ne s spoštovanjem ne	z	resnico.
delali ...bogov potomci, v sorodu	s	Zevsom; v območju Ide njihov stoji
Zategadelj je treba končati	s	takimi pripovedmi, ki olajšujejo naši
»Če se v tem strinjaš	z	mano, potem lahko domnevam, da si sporazumen
potem lahko domnevam, da si sporazumen	z	raziskavo, ki se ji že dolgo posvečamo?«
»In to dosežejo	s	posrednim ali neposrednim podajanjem
posrednim ali neposrednim podajanjem ali pa	z	uporabo obeh oblik.«
da se je Hrises obrnil na Agamemnona	s	prošnjo, naj mu vrne hčer; ta se je
Vsa pripoved o dogodkih	pred	Trojo, na Itaki in v vsej Odiseji je
oboje: govori kakor to, kar je povedano	med	govori, kajne?«
Homer pripoveduje: prišel je Hrises	z	odkupnino za hčer, da bi se s prošnjo
Hrises z odkupnino za hčer, da bi se	s	prošnjo obrnil na Ahajce in predvsem
hčerko proti odkupnini in iz spoštovanja	pred	bogom.
molče odšel, na poti iz tabora pa se je	z	gorečo prošnjo obrnil na Apolona, klical
prošnjo obrnil na Apolona, klical ga	z	vsemi njegovimi imeni, spomnil ga,
zdaj v zahvalo za to kaznuje Ahajce	s	svojimi strelicami za solze, ki jih
»Nasprotje k temu pa je, če	med	govori izločimo pesnikove vmesne besede
»Spomni pa se tudi besed, ki so bile	pred	tem izrečene.
»Hotel sem	s	tem tole povedati: biti si moramo na
razpravljanje, po katerem lahko nekdo	z	uspehom opravlja samo eno življensko
8. »Če se strinjamo	z	našim prvim načelom, po katerem morajo
se ne smejo ničesar lotiti, kar ni	s	tem v zvezi: potem pač ne smejo ničesar
zmerja moža, obrekuje bogove in se baha	s	svojo domnevno srečo, ali drugo, ki
ljudje lahko v besedi in dejanju počnejo	med	sabo in zoper druge; prav tako se ne
ki je sebe nevreden, se ne bo hotel	z	njim kot s slabšim istovetiti - razen
nevreden, se ne bo hotel z njim kot	s	slabšim istovetiti - razen morda za
oboje: posredno in neposredno podajanje,	s	tem da bo zadnje predstavljalo le majhen
»Drugače je	z	možem, ki je temu nasproten!«
nima za sebe nevredno; zato poskuša	z	veliko vnemo in pred mnogimi ljudmi
nevredno; zato poskuša z veliko vnemo in	pred	mnogimi ljudmi posnemati vse, tako
prikazovanja potrebuje - v nasprotju	s	to - vse tonovske načine in vse ritme,
vse ritme, če naj bo podana v skladu	s	svojo značilnostjo, ker združuje v
stilnih vrst ali obe, pomešani drugo	z	drugo, kajne?«
četverno zanimanje, ko se vsak ukvarja sam	z	eno nalogo.«
glavo mirtovega olja in mu jo okrasili	z	volnenimi trakovi, sami pa bi se zadovoljili
se zadovoljili zaradi večje koristi	s	strožjim in bolj grobim pesnikom in
odgovora, ki nujno sledi iz soglasja	z	našimi prejšnjimi ugotovitvami.
»Vsekakor lahko najprej tole	z	vso gotovostjo rečeš: vsaka pesem je
»	Med	jonskimi in lidijskimi označujejo nekatere
položaju neustrašno in vztrajno brani	pred	usodo.
delo, kadar se na koga obrača, na boga	z	molitvijo, na ljudi z nauki in svarili,
obrača, na boga z molitvijo, na ljudi	z	nauki in svarili, ali kadar se, nasprotno,
pametno in zmerno in se zadovoljuje	z	doseženim.
»	S	tem hočeš ravno tista dva, ki sem ju
pesmi in pri petju ne potrebujemo godal	z	mnogimi strunami niti ne panharmonije?«
Flavta je namreč	s	toni najbogatejše glasbilo, ki rabi
prvi, dragi prijatelj, ki nam je Apolon	s	svojimi glasbili dražji kakor Marsias
svojimi glasbili dražji kakor Marsias	s	svojimi.«
»O tem se bomo posvetovali	z	Damonom, katere stopice ustrezajo hlapčevskemu
spominjam, enega jamb, drugega trohej ter	med	seboj prilagodil dolžine in kračine.
»Tekst	z	vsebino pa izhaja iz narave duše?«
pomanjkljiva harmonija so si v najožjem sorodu	s	slabim govorom in slabim značajem,
kakor si je njihovo nasprotje v sorodu	z	razumnim in dobrim značajem.«
kakor ko bi si na slabem pašniku dan	za	dnem nabirali neustrezno hrano in jo
za ljubezen do nje in za soglasnost	z	njo.«
vzgojen, in ker - iz upravičene nevolje	nad	njimi - z veseljem hvali lepo, sprejme
- iz upravičene nevolje nad njimi -	z	veseljem hvali lepo, sprejme to v svojo
lepo, sprejme to v svojo dušo in se	s	tem hrani ter tako postane lep in blag,
Ko se mu zbudi razum, ga	z	veseljem pozdravi in zaradi notranje
plemenitost duše ter njej ustrezna in	z	njo skladna vnanja podoba, obe z istimi
in z njo skladna vnanja podoba, obe	z	istimi temeljnimi potezami, potem je
Soglašam	s	tabo.
odgovori mi na to: obstaja skupnost	med	preudarnostjo in prekipevajočim veseljem?«
»Ali	med	veseljem in katero drugo krepostjo?«
»Toda	med	veseljem in čemerno ošabnostjo?«
»	S	pravo ljubeznijo potemtakem ne sme
to njemu po volji; sicer pa naj živi	s	tem, za katerega se poteguje, tako,
»	S	tem se strinjam.«
Sposobno telo ne more, mislim, nikoli	s	svojimi zmožnostmi izoblikovati dobre
temveč, nasprotno, krepostna duša lahko	s	svojo močjo kar najbolje izpopolni
»Kako pa je	z	jedjo?
junaki na bojišču niso nikoli postreženi	z	ribami - čeprav se bojujejo ob Helespontu
se bojujejo ob Helespontu - tudi ne	s	kuhanim mesom, temveč samo s pečenim,
tudi ne s kuhanim mesom, temveč samo	s	pečenim, ki ga je za vojake najlaže
uporabljati neposredno ogenj kakor nositi	s	sabo kuhinjsko posodo.«
življenja nasploh lahko primerjamo	s	tistimi pesmimi in glasbo, ki uporabljajo
zdravniška veda, zlasti če se jima svobodni	z	vnemo posvetijo.«
za lepoto še misli, da se lahko baha	s	tem, da je zmožen vsakega zločina,
potrebuje zdravniško pomoč ne zaradi ran in	z	letnimi časi pogojenih bolezni, temveč
ravno opisali, zatrpa telo kot močvirje	s	sokovi in vetrovi in sili v učene Asklepijeve
zdravljenja bolezni Asklepijevi učenci	pred	Herodikom - kakor trdijo - niso uporabljali.
povezal, ker je bil bolehen, gimnastiko	z	zdravstvom in najprej mučil s tem sebe,
gimnastiko z zdravstvom in najprej mučil	s	tem sebe, potem pa še mnoge druge.«
»	S	tem da si je podaljšal umiranje.
navajenega načina življenja; v hudem boju	s	smrtjo je s svojim znanjem dosegel
življenja; v hudem boju s smrtjo je	s	svojim znanjem dosegel veliko starost.«
ve, da Asklepij svojih naslednikov	s	tem načinom zdravljenja ni seznanil
bolezni, ali pa mu zdravnik pomaga	z	dristilom ali s tem, da mu boleče mesto
mu zdravnik pomaga z dristilom ali	s	tem, da mu boleče mesto izreže ali
hitro dejal, da se ne utegne ukvarjati	s	svojo boleznijo in da tudi nima nobene
In	s	tem se poslovi od zdravnika, se vrne
»O tem se ne bomo	z	njim prepirali, raje si hočemo sami
rokodelce pri delu, se pa da združiti	s	Fokilidovim napotilom.«
preizkušnjo; kajti zmerom znova zbuja strah	pred	boleznijo v prepričanju, da telesne
pa jih je mučila določena bolezen;	z	zdravili in operacijami je odpravljal
poskušal notranje popolnoma hiravih teles	z	dietnim zdravljenjem zdaj malce izčrpati,
izčrpati, potem pa jih spet okrepiti ter	s	tem zagotoviti ljudem dolgo, toda klavrno
njegova sinova, kakor veš, izkazala	pred	Trojo kot vrla bojevnika in opravljala
kri... izsesal, potrosil jo spretno	z	lečilom.
pesniki tragedij in Pindar v nasprotju	z	nami, da se je dal Asklepij, Apolonov
sodniki tisti, ki so imeli opraviti	z	vsemi mogočimi ljudmi.«
Kajti, tako mislim, teles ne zdravijo	s	telesom, ki potem nikoli ne bi smelo
smelo ne biti ne postati bolno, temveč	z	dušo: le‐ta ne sme postati ali biti
»Sodnik pa, narobe, dragi prijatelj,	z	dušo zapoveduje duši; zato njegova
duša ne sme od mladih nog odraščati	s	slabimi dušami in z njimi občevati,
mladih nog odraščati s slabimi dušami in	z	njimi občevati, tudi ne sme sama storiti
sebi lastnih doživeti, temveč se mora	z	njimi kot zlom seznaniti mukoma pri
in nezaupljiv, ki jih ima sam mnogo	za	ušesi in misli, da je zvit in pameten,
zvit in pameten, se kaže, če občuje	s	sebi enakimi, pretkanega in previdnega,
podobah v sebi; če pa se skuša zbližati	z	vrlimi in že starejšimi možmi, se kaže
Ker pa češče občuje	s	slabimi kot z dobrimi ljudmi, se zdi
Ker pa češče občuje s slabimi kot	z	dobrimi ljudmi, se zdi sebi in drugim
naši državi zakonsko zasidral hkrati	s	takšnim pravosodjem tudi zdravstvo,
gotovo gledali, da ne bodo prišli v stik	s	sodstvom, če bodo med odraščanjem deležni
bodo prišli v stik s sodstvom, če bodo	med	odraščanjem deležni tiste vzgoje, ki
izobraženec tudi pri gimnastični vzgoji,	s	čimer bo pri dobri volji dosegel, da
»	Z	gimnastičnimi vajami in napori v zvezi
gimnastičnimi vajami in napori v zvezi	z	njimi se bo spoprijemal, ker mu je
gimnastičnem izobraževanju, ne dela tega	z	namenom, da bi si s prvim oblikoval
izobraževanju, ne dela tega z namenom, da bi si	s	prvim oblikoval dušo in z drugim telo,
da bi si s prvim oblikoval dušo in	z	drugim telo, kakor to mnogi domnevajo.«
človek, ki se vse življenje ukvarja samo	z	gimnastiko, muzično vzgojo pa popolnoma
»Kaj misliš	s	tem?«
»	S	tem mislim divjost in trdoto in na
dopusti, da mu muzična umetnost očara dušo	z	zvoki flavte in mu v ušesa kakor skoz
neuporabnega - v uporabnega; če pa	z	vlivanjem ne neha, temveč še dalje
kmalu na cilju; če ima pogumno dušo, si	s	slabitvijo draži pogum, tako da iz
mnogo gimnastike in se dobro hrani,	za	glasbo in filozofijo pa se ne zanima?
»Kdor torej gimnastiko najlepše združi	z	muziko in jo v zmerni obliki približa
zmerni obliki približa duši, tega lahko	z	vso pravico imenujemo dovršeno izobraženega
Jasno je, da se mora vse to uskladiti	z	našimi načeli in ta uskladitev ni težka.«
»Najbolj pa ljubimo to,	s	čimer nas veže skupna korist; kjer
»Izbira potemtakem zadene	med	čuvarji takšne može, ki po naših opažanjih
ki po naših opažanjih vse življenje	z	največjo vnemo in vztrajnostjo zasledujejo
tako menim, izgine iz naše zavesti	z	našo voljo ali proti njej: z našo voljo
zavesti z našo voljo ali proti njej:	z	našo voljo zmotna, kakor hitro spoznamo
»	Z	našo voljo, to razumem, za ono drugo
samo, če nas kdo okrade, zaslepi ali	s	silo v to primora?«
»	S	silo primorani so tisti, ki spremenijo
»Tudi to sem zdaj razumel; strinjam se	s	tabo.«
»Te imenujemo	z	vso pravico in resnico prave čuvarje
pravico in resnico prave čuvarje države	pred	zunanjimi sovražniki in notranjimi
sovražniki in notranjimi prijatelji,	s	tem da prvi ne morejo storiti državi
»Kaj misliš	s	tem?«
»Zdi se mi, da obotavljaš	z	besedo,«
»	Z	vso pravico, boš rekel, ko ti zgodbo
kot za mater in hraniteljico in jo	pred	vsemi, ki jo skušajo ogrožati, braniti,
ničesar tako skrbno ne varujejo in	nad	ničemer tako zvesto bedijo kakor nad
nad ničemer tako zvesto bedijo kakor	nad	otroki, ki jim je primešana snov njihovih
primešana baker in železo, ne smejo	z	njim imeti nobenega sočutja, temveč
bomo te sinove zemlje oborožili in jih	pod	vodstvom vladarjev razmestili po državi.
čuvarji, ker so močnejši, enako ravnali	z	državljani in postali tako podobni
»	Pred	takšno izroditvijo pa so najbolje zavarovani,
tudi ne zapeljale, da bi se pregrešili	pred	drugimi državljani.«
državljanov prepovedano imeti opravek	z	zlatom in srebrom, se ga dotikati,
zlatom in srebrom, se ga dotikati, biti	z	njim pod isto streho, si ga obešati
srebrom, se ga dotikati, biti z njim	pod	isto streho, si ga obešati na obleko
vse življenje v mnogo večjem strahu	pred	notranjim kakor zunanjim sovražnikom
In to bomo	z	zakonom določili, ali ne?«
»Sprašuješ, kako naj se	pred	temi očitki branimo?«
Medtem mi ne ustanavljamo države	z	namenom, da bi bil en stan posebno
najlepšega dela telesa ne obarvamo	z	najlepšimi barvami; zakaj niso oči,
oči, ki so vendar najlepše, obarvane	s	škrlatom, temveč s črno barvo; tu bi
najlepše, obarvane s škrlatom, temveč	s	črno barvo; tu bi mu v obrambo upravičeno
povabili na pojedino ob ognju, jih gostili	z	jedmi in pijačo, lončarski kolovrat
lončarski kolovrat pa potisnili v stran	s	tem, da bi ga uporabljali za delo le,
bi lahko osrečili tudi vse druge in	s	tem vso državo!
Toda ne prihajaj nam	s	takim govorjenjem!
Če pa jih kdo hoče osrečiti	z	zemljiško posestjo in gostijami, ki
»Ali se strinjaš tudi	z	naslednjo mislijo, ki je zelo sorodna
naslednjo mislijo, ki je zelo sorodna	z	najino sedanjo ugotovitvijo?«
»	S	katero?«
zlasti če se je prisiljena vojskovati	z	veliko in bogato državo?«
»	Z	eno samo bo očitno težje, lažje pa
eno samo bo očitno težje, lažje pa bo	z	dvema.«
vendar naši izurjeni vojščaki bojevali	z	bogatimi nasprotniki?«
»Kako je zdaj	s	tem, dragi Adeimant,«
ki je zelo dobro izurjen, se vendar	z	lahkoto bori z dvema možema, ki nista
dobro izurjen, se vendar z lahkoto bori	z	dvema možema, ki nista izurjena, zato
»Toda nikakor ne	z	obema hkrati!«
navidezno umika in se vedno znova loteva	z	udarci tistega, ki se mu ravno približa,
pošljejo odposlance v drugo državo	z	javno izjavo: ’Mi ne uporabljamo ne
torej odločite in greste kot zavezniki	z	nami v vojno, vam pripade ves denar
zoper mršave, a čvrste pse kakor pa	z	njimi zoper tolste in nežne ovce?«
Najmanj dve od njih sta v boju druga	z	drugo : država revežev in država bogatih,
»Kakšno merilo misliš	s	tem?«
so po svoji naravi najbolj primerni;	s	tem ostane vsak posameznik, ko izpolnjuje
obremenjujemo, kakor bi lahko kdo mislil,	z	mnogimi in zapletenimi naročili, temveč
in zapletenimi naročili, temveč samo	z	lahkimi, če le upoštevajo, kakor pravi
Če namreč	z	dobro vzgojo postanejo pošteni možje,
postanejo pošteni možje, potem bodo vse to	z	lahkoto razumeli in poleg tega še drugo,
kar vse naj bi bilo - po pregovoru - ’	med	prijatelji po možnosti skupno.‘«
»Da, nezakonitost se lahko	z	lahkoto in ne da bi kdo opazil, prikrade
da se nezakonitost polagoma, korak	za	korakom, uveljavlja in prodira skrivaj
življenje; nato se loti zakonov in ustave,	z	veliko drznostjo, dragi Sokrat, dokler
delo in če so tudi sami v navzkrižju	z	zakoni.«
spremlja v okoliščinah (v nasprotju	z	onimi drugimi) in jih krepi ter zbuja
navzočnosti starejših, o vrstnem redu	za	mizo, vstajanju, spoštovanju staršev,
»Toda to urejati	z	zakoni se mi zdi nesmiselno.
Enako se namreč zmeraj rado združi	z	enakim, ali ne?«
ne bi poskušal teh stvari določati	z	zakoni.«
»kaj pa je	z	urejevanjem tržnih razmer, s sklepanjem
pa je z urejevanjem tržnih razmer,	s	sklepanjem pogodb med ljudmi in z naročili
tržnih razmer, s sklepanjem pogodb	med	ljudmi in z naročili pri obrtnikih?
razmer, s sklepanjem pogodb med ljudmi in	z	naročili pri obrtnikih?
In kaj je nadalje	s	kaznimi za žalitve in zmerjanja, s
s kaznimi za žalitve in zmerjanja,	s	postavljanjem sodnikov in urejevanjem
Kaj je	z	izterjevanjem carin na trgih in v pristaniščih?
Nasploh, kako je	s	celotnim tržnim, mestnim in pristaniškim
	Z	večino stvari, ki naj bi bile z zakoni
Z večino stvari, ki naj bi bile	z	zakoni urejene, bodo namreč sami z
z zakoni urejene, bodo namreč sami	z	lahkoto opravili.«
»Da, prijatelj, toda samo tedaj, če	z	božjo pomočjo ostanejo v veljavi zakoni,
kljub svoji slabi notranji ureditvi	pod	smrtno kaznijo prepovedujejo državljanom
največje časti uživa tisti, ki se državi	s	tako slabo ustavo prilizuje in se ji
»V tem ni razločka, zato se	s	takim ravnanjem ne strinjam.«
pravi zakonodajalec ne sme ukvarjati	s	takimi zakoni in ustavnimi predpisi
jo želimo uživati skrivaj ali javno	pred	vsemi bogovi in ljudmi.«
Brezbožno je, si rekel, če se človek	z	vsemi močmi ne zazvema za pravičnost.«
»In	s	tem tudi modra, pogumna, preudarna
»To je tako kakor	s	štirimi drugimi lastnostmi kakega predmeta.
najdemo najprej preostale tri, potem	s	tem odkrijemo tudi četrto, ki jo iščemo.
mizarstvu, če je potemtakem dobro seznanjena	z	obdelavo lesa, je ne imenujemo modre?«
»	Med	vsemi poklici, ki se imenujejo po posebnem,
država, če je ustanovljena v skladu	z	naravo; in po naravi je ravno tisti
dano, da je deležen znanja, ki si edino	med	drugimi strokovnimi znanji zasluži
zbujajočem, kakor jo je izoblikovala v skladu	z	zakonom vzgoja.
barvarji volno škrlatno obarvati, potem si	med	raznimi vrstami najprej izberejo, kakor
izberejo, kakor veš, belo volno, to	s	čim skrbnejšo obdelavo pripravijo na
mu ne more odvzeti nobeno pranje, ne	z	lugom, ne brez njega.
postopku, pa veš; mislim na barvanje	s	škrlatno ali drugo barvo brez take
»Podobno smo ravnali	z	našimi vojščaki: izbrali smo primerne
To smo storili samo	z	namenom, da iz prepričanja in čim popolneje
obravnavati pravičnost, ne da bi se	pred	tem ukvarjali s preudarnostjo?«
pravičnost, ne da bi se pred tem ukvarjali	s	preudarnostjo?«
»Vendar je očitno	s	tem izrazom mišljeno tole: v samem
govorimo o preudarnosti in premoči	nad	sabo tam, kjer boljši del vlada nad
nad sabo tam, kjer boljši del vlada	nad	slabšim.«
čustva, ki jih vodi razum in so povezana	z	uvidevnostjo in pravilnimi načeli,
najšibkejše in najmočnejše in tiste, ki so	med	obojimi, bodisi da so to po spoznanju,
To skladnost imenujemo	z	vso pravico preudarnost: to se pravi
preudarnost: to se pravi soglasnost	med	slabšim in boljšim delom v tem, kdo
Kako pa je	s	četrto, ki še manjka, da bo število
»	Z	veseljem, samo pojdi ti naprej.«
oddavnaj, celo od samega začetka nam leži	pred	nogami, dragi Glavkon.
»Kaj misliš	s	tem?«
težko presoditi, ali je to složnost	med	vladajočimi in podložnimi, ali vztrajanje
postane država popolna, tekmuje torej	z	njeno modrostjo, preudarnostjo in pogumom
pravičnosti potemtakem vidiš tisto silo, ki	z	drugimi tekmuje za popolnost države?«
»Preudari, ali se strinjaš tudi	s	to mislijo: vladarji naj v državi opravljajo
zdaj, ali se tudi v nadaljnjem strinjaš	z	mano.
razširi svoje posle ali če se uveljavi	s	telesno močjo ali podobnim in zato
ali če hočejo ti stanovi deliti drug	z	drugim svoja orodja in svoje položaje
drugih - potem sta, kajne, taka zmeda	med	stanovi in taka mnogostranska zaposlitev
»Ukvarjanje teh stanov	z	mnogimi stvarmi in menjava poklicnega
stvarmi in menjava poklicnega dela	med	njimi pomenita potemtakem za državo
najhujšo škodo in zaslužita, da ju	z	vso pravico označimo kot največji zločin.«
Če se tu srečamo	z	istim, potem je v redu; če pa pri posamezniku
»Ali se ne bi	s	tem zadovoljili?
opravljamo vse duševne dejavnosti samo	z	eno sposobnostjo ali pa z vsako od
dejavnosti samo z eno sposobnostjo ali pa	z	vsako od treh drugo dejavnost; z eno
pa z vsako od treh drugo dejavnost;	z	eno se učimo, z drugo se razvnemamo
treh drugo dejavnost; z eno se učimo,	z	drugo se razvnemamo in s tretjo zadovoljujemo
se učimo, z drugo se razvnemamo in	s	tretjo zadovoljujemo svoje gone (po
drugem podobnem), ali pa opravljamo	s	celotno dušo vsako od teh dejavnosti,
»Poskusimo na vprašanje, ali to opravljamo	s	celotno dušo ali ne, takole odgovoriti!«
mogoče, da predmet v istem času in	z	istim svojim delom počiva in se giblje?«
hkrati stojijo in se gibljejo, če se	s	konico na enem mestu vrtijo, in isto
Predmet ima marveč dele, ki se	z	njimi drži pokonci in se nikamor ne
»Da, te so si v navzkrižju druga	z	drugo.«
imeti, ali da je pri sebi sporazumna	s	tem, kar si želi pridobiti, kakor da
poželenju in željam ter je v navzkrižju	z	njimi, pa zavračamo in odbijamo.«
»	Med	poželenji veljata za najmočnejši žeja
»Zato nas nihče ne sme zmesti	s	prigovorom, da ne želimo piti nasploh,
enakem razmerju to, česar je manj,	s	tem, česar je več, dvojno s polovičnim
je manj, s tem, česar je več, dvojno	s	polovičnim itn. ;
po drugi strani pa tudi težje	z	lažjim, hitrejše s počasnejšim, toplo
strani pa tudi težje z lažjim, hitrejše	s	počasnejšim, toplo z mrzlim in drugo
lažjim, hitrejše s počasnejšim, toplo	z	mrzlim in drugo temu podobno?«
»In kako je	s	tem v znanosti?
In tako je	z	drugimi spretnostmi in znanostmi?«
»Zdaj razumem in se strinjam	s	tabo.«
moč reči o lokostrelcu, da sočasno	z	rokami lok odriva in priteguje, temveč
lok odriva in priteguje, temveč ga	z	eno roko odriva in z drugo priteguje.«
priteguje, temveč ga z eno roko odriva in	z	drugo priteguje.«
»Zato lahko	z	vso upravičenostjo ti sili označimo
prav gotovo nismo v zmoti, če del,	s	katerim duša misli, imenujemo razumski
imenujemo razumski del duše in del,	s	katerim ljubi, strada, trpi žejo in
Ali je zdaj pogum	z	voljo tretji del duše?
Ali pa se sklada	z	enim od teh dveh?«
»Morda	z	drugim, poželjivim delom?«
je vstran, nekaj časa se je bojeval	s	samim seboj in si zakrival obraz, nato
»da se volja včasih bojuje	s	poželenji kot z nečim, kar je različno
volja včasih bojuje s poželenji kot	z	nečim, kar je različno od nje.«
Da pa bi se volja združila	s	poželenji in se postavila po robu sklepu
njegovem mnenju upravičen, da tako ravna	z	njim.
Njegova volja - to hočem povedati	s	tem - se ne da razvneti zoper tega.«
strani razuma, če pride do nesoglasja	med	njim in poželenji.«
svoji naravi pomočnica razuma, če ni	s	slabo vzgojo pokvarjena, tako da ima
»Tako smo naposled vendar	z	muko prišli na cilj,«
biti pokorna razumu in v prijateljstvu	z	njim.«
smo govorili, pa ustvari harmonijo	med	razumom in voljo, s tem da z dobrimi
ustvari harmonijo med razumom in voljo,	s	tem da z dobrimi pesnitvami in znanostmi
harmonijo med razumom in voljo, s tem da	z	dobrimi pesnitvami in znanostmi krepi
in znanostmi krepi in hrani razum,	z	glasbo in ritmom pa blaži in brzda
pridobita svoje znanje, potem lahko vladata	nad	tretjim delom, poželenji, nad najobsežnejšim
vladata nad tretjim delom, poželenji,	nad	najobsežnejšim in po svoji naravi najbolj
tem pazita, da se ta del ne nasičuje	s	tako imenovanimi čutnimi užitki, da
poskuša podvreči druga dela in zavladati	nad	njima.
dela dušo in telo najbolj varujeta	pred	zunanjimi sovražniki: razum svetuje,
pri katerem se vladajoči del sklada	z	deloma, ki jima vlada, v tem, da pripada
domnevno pričakovanje, namreč da bomo	z	ustanovitvijo države prišli z božjo
bomo z ustanovitvijo države prišli	z	božjo pomočjo tudi do izvira in temeljev
obvladuje samega sebe, ureja dušo, ustvarja	med	njo in sabo prijateljstvo ter uglaša
uglaša v harmoničnem razmerju drugega	z	drugim njene tri dele kakor glavne
Vse te dele in to, kar je morebiti še	med	njimi, povezuje drugo z drugim in iz
morebiti še med njimi, povezuje drugo	z	drugim in iz raznoterosti ustvarja
»Nepravičnost mora biti neke vrste nesloga	med	temi tremi deli, mnogostranska zaposlenost
To nekako ter nered in zmedo	med	deli duše imenujemo nepravičnost ali
vzpostavljati v telesu naravno razmerje	med	vladajočim in pokoravajočim se delom;
vzpostavljanju nenaravnega razmerja	med	tema deloma.«
kakor vzpostavljanje naravnega razmerja	med	vladajočim in pokoravajočim se delom
vzpostavljanje nenaravnega razmerja	med	deli duše.«
koristnejše: pošteno ravnati, težiti	za	plemenitostjo in biti pravičen, ne
ostanemo nekaznovani in nas ne poskušajo	s	kaznijo poboljšati?«
Saj vendar	s	propadajočim telesom ne moremo živeti,
telesom ne moremo živeti, četudi so	pred	nami vse jedi in pijače in so nam na
	Med	njimi so štiri vredne, da jih posebej
Če se	med	vladajočimi eden posebno odlikuje,
o ženah in otrocih, ki naj bi bili	med	prijatelji skupna last?« je rekel Adeimant.
2. »Ali veste, kaj povzročate	s	tem napadom name?
	Z	njim sprožujete novo veliko razpravo
jaz sem se že veselil, da sem končal	s	tem, in bil zadovoljen, kolikor so
zavedate se, kakšna kopica problemov stoji	za	vašo zahtevo.
prešel, da bi se izognil težavam v zvezi	z	njimi.«
»Toda	s	tem dosegaš ravno nasprotno.
ne bi ostal sam, temveč bi potegnil	za	sabo tudi prijatelje; in povrhu gre
se tej nevarnosti človek izpostavi	pred	sovražniki kakor pred prijatelji.
človek izpostavi pred sovražniki kakor	pred	prijatelji.
3. »Možje	s	takšno naravo in takšno vzgojo, kakor
do žen in otrok priti v navzkrižje	z	nalogami, ki smo jim jih že v začetku
»Torej ostanimo pri tem in poskusimo	s	tem uskladiti tudi njihovo rojstvo
Oglejmo si, kako je	z	ovčarskimi psicami!
opravljati iste posle kakor psi, čuvati	z	njimi čredo, hoditi na lov itn.?
seznaniti pa jih je treba prav tako	z	umetnostjo vojskovanja.
zdelo malce smešno, ker je v nasprotju	z	našimi navadami.«
to, da bi se morale gole žene skupaj	z	moškimi v palestri vaditi v rokoborbi,
To bi bilo potem tako, kakor je zdaj	z	zgrbljenimi in vse prej kot lepimi
starci, ki se v telovadnicah ukvarjajo	z	rokoborbo.«
prosimo te podsmehljivce, da nehajo	s	svojimi šalami in se zresnijo.
Ko so se potem najprej pri Krečanih,	za	njimi pri Lakedomcih začeli moški goli
drugem, in nazadnje kdor v prizadevanju	za	lepim ne zasleduje dobrega, temveč
ali si lahko ženska, prvič, v skladu	s	svojo naravo deli vse naloge z moškim,
skladu s svojo naravo deli vse naloge	z	moškim, ali si, drugič, ne more deliti
drugič, ne more deliti nobene naloge	z	njim, ali si, tretjič, nekatere naloge
tretjič, nekatere naloge lahko deli	z	njim in drugih ne ter h katerim nalogam
Ali naju dragi Glavkon, lahko obraniš	pred	tem prigovorom?«
»Toda lahko naprosim tebe, in to	s	tem storim, da navedeš nasprotne razloge,
je tisto, Glavkon, kar sem že davno	s	strahom pričakoval in se zato tudi
Toda	s	tem je spet tako : ali padeš v majhen
pomislimo, kaj smo takrat razumeli	z	izrazom različnost in enakost narav
različnost in enakost narav in kaj smo	s	tem zasledovali, da smo porazdelili
tem, da žena rodi, a mož oplaja, potem	s	tem po našem mnenju še dolgo ni dokazana
»Morda poreče isto, kar si ti	pred	kratkim dejal: tako iznenada to ni
imeli moški v vsakem pogledu prednosti	pred	ženskami?
ženski spol v teh stvareh zaostajal	za	moškim.«
vseh zaposlitvah moški spol prevladuje	nad	ženskim, čeprav je mnogo žensk, ki
Saj smo tudi	med	moškimi odbrali za ta poklic samo tiste,
torej treba odbrati za skupno življenje	z	ustreznimi možmi in za skupno čuvanje
»Ljudem	z	enako sposobnostjo pripada enak poklic.
saj je bil zakon predlagan v soglasju	z	naravo.
zdaj: ali niso tudi te žene najboljše	med	vsemi državljankami?«
prešli ta val, ne da bi nas odplaknil	z	našo zahtevo, naj čuvarji in čuvarke
čuvarjem, nobena ne sme živeti v skupnosti	s	samo enim moškim.
uresničeno, se popolnoma po tem ravnajo in si	z	zadovoljstvom zamišljajo, kaj vse bodo
plemenite pasme, so vendar nekateri	med	njimi posebno dobri in se temu ustrezno
»In kako je po tvojem mnenju	s	konji in drugimi živalmi?
Toda	s	kakšnim namenom to pripoveduješ?«
»	S	temle.
»In	z	vso pravico.«
najboljši možje čim pogosteje v stik	z	najboljšimi ženami, in narobe, najslabši
ženami, in narobe, najslabši čim redkeje	z	najslabšimi.
hočemo, da ostane rod čuvarjev obvarovan	pred	neslogo.«
posebne slavnosti za sestajanje ženinov	z	nevestami; poskrbeti moramo za daritve,
več priložnosti za spolno občevanje	z	ženami, da tudi pod to pretvezo dobimo
spolno občevanje z ženami, da tudi	pod	to pretvezo dobimo čimveč otrok od
ko so najnemirnejša mladostna leta	za	njim, in tja do petinpetdesetega leta.«
Državi namreč	s	tem ustvari otroka, ki (če rojstvo
mož, še sposoben oploditve, spozabi	z	ženo v zakoniti starosti, ne da bi
pankrta, za nezakonskega, v nasprotju	z	veljavnimi navadami rojenega otroka.«
lahko moški neovirano spolno občujejo,	s	komer hočejo, samo ne s hčerami, z
spolno občujejo, s komer hočejo, samo ne	s	hčerami, z materjo, vnukinjami in taščo,
s komer hočejo, samo ne s hčerami,	z	materjo, vnukinjami in taščo, in prav
in taščo, in prav tako žene, samo ne	s	sinovi in očetom ter njihovimi predniki
otrok kljub temu rodi, potem je treba	z	njim tako ravnati, kakor da zanj ni
poroči, šteje vse otroke, ki se rodijo	med	sedmim in desetim mesecem od tega dne,
Vsi ti se ne smejo, kakor sem rekel,	med	sabo spolno družiti.
Da pa je v skladu	z	drugimi ustavnimi določili in pomeni
rešitev teh vprašanj, moramo dokazati	z	našo nadaljno raziskavo.
»Morda začnemo	s	tem, da se sami vprašamo, kaj nam lahko
potemtakem zakonodajalčev cilj, ki ga	z	zakoni zasleduje, in kaj se nam zdi
smo do zdaj razpravljali, v skladu	s	tem, kar imamo za največje dobro, in
za največje dobro, in v navzkrižju	z	največjim zlom.«
so zaradi istih stvari v državi in	med	državljani nekateri zelo potrti, drugi
kateri največ državljanov za iste stvari	z	istim pomenom pravi ’moje ‘ ali ’ne
»In	s	tem tista, ki je najbližja posameznemu
To izražamo	z	besedami: človeka boli prst.
In - kar zadeva tvoje vprašanje -	s	takim človekom se da država, ki je
»In kako se imenujejo vladarji	med	sabo?«
»Ali mi lahko navedeš	med	vladarji v drugih državah koga, ki
predpisuje nasproti staršem, če si noče	z	drugačnim, božjim in posvetnim postavam
jih navajati k pravilnemu ravnanju	z	očeti, ki jim jih pokažejo, kakor tudi
očeti, ki jim jih pokažejo, kakor tudi	z	drugimi sorodniki.«
državljani naše države najbolj strinjajo	s	prej omenjenimi besedami: to je moja
občutijo skupnost tega, kar označujejo	z	besedami ’moje ‘ in ’ne moje ‘, izvira
dobro opravljano državo primerjali	s	telesom, ki čuti veselje in bolečino
»In pri tem nismo v nasprotju	s	tem, kar je bilo prej rečeno.
jim preprečujejo razkosavanje države,	s	tem da vsak drugo stvar imenuje ’svojo ‘
da nimajo žen in otrok samo zase in	s	tem tudi ne radosti in bolečin?
mislijo o lastnini, težijo tudi vsi	za	istim ciljem in si, kolikor je le mogoče,
in si, kolikor je le mogoče, delijo	med	seboj žalost in veselje.
sporov, ki nastajajo samo pri ljudeh	z	lastnim premoženjem ter lastnimi otroki
si ne upa brez vladarjeve zapovedi	s	starejšim grdo ravnati ali ga celo
potemtakem ljudje živijo v miru drug	z	drugim.«
»Če se čuvarji ne prepirajo drug	z	drugim, potem se tudi ni bati, da bi
da bi se drugi državljani prepirali	z	njimi ali med seboj.«
drugi državljani prepirali z njimi ali	med	seboj.«
skrbi in težave, ki nastanejo v zvezi	z	vzgojo otrok in s stroški za vzdrževanje
nastanejo v zvezi z vzgojo otrok in	s	stroški za vzdrževanje hiše, ko se
13. »	Z	vsem tem jim je prizaneseno, zato je
proste hrane, temveč dobivajo skupaj	s	svojimi otroki vse, kar je potrebno
zmagovalcev, potem ga pač ne moremo primerjati	z	življenjem čevljarjev, drugih obrtnikov
najlepšega življenja in naj se ne poskuša	s	svojim vplivom polastiti vseh bogastev
»Ti se torej strinjaš	z	opisano skupnostjo žena z možmi, tako
strinjaš z opisano skupnostjo žena	z	možmi, tako kar zadeva vzgojo in otroke,
in vojni stražijo in hodijo na lov	z	možmi kakor psice s psi.
in hodijo na lov z možmi kakor psice	s	psi.
Kjer je le mogoče, naj si vse delijo	z	moškimi.
je po naravi ustvarjena za skupnost	z	možem.«
»Na vojsko bodo šli skupaj in vzeli	s	sabo odrasle otroke, da spoznajo iz
nenevarne vojne pohode naj vzamejo otroke	s	sabo, na nevarne pa ne.«
»Nadzorstva	nad	njimi seveda ne smejo zaupati najslabšim,
naučijo jahati, kot gledalce voditi	s	sabo, ne na drznih bojnih konjih, temveč
poklicno delo in se v nevarnosti skupaj	z	nadzorniki, ki jim sledijo, kar najvarnejše
tega jim prepustimo kot plen, ki lahko	z	njim store, kar hočejo.«
spremljajo vojsko, zapovrstjo, drug	za	drugim, okrasijo z venci.«
zapovrstjo, drug za drugim, okrasijo	z	venci.«
»Toda	s	tem se gotovo ne boš strinjal.«
»	S	čim?«
nagnjenje do fantov ali deklet - še	z	večjo vnemo trudil za prvo nagrado.«
daritvah in drugih priložnostih ne le	s	himnami in pravkar omenjenimi predpravicami,
omenjenimi predpravicami, temveč tudi	s	častnimi sedeži, kosi mesa in polnimi
bojišču kot junak pade, porečemo, da	pred	vsemi drugimi pripada zlatemu rodu.«
Kako naj naši vojaki ravnajo	s	sovražnikom?«
proti barbarom in se vzdrževali bojev	med	sabo.«
ustrezna pretveza, da se izmikajo boju	s	sovražnikom, trdeč, da že opravljajo
opravljajo svojo dolžnost, če se sklanjajo	nad	mrtvimi?
pravi sovražnik že pobegnil in pustil	za	sabo samo to, s čimer se je boril?
pobegnil in pustil za sabo samo to,	s	čimer se je boril?
če nam je res do dobrega sodelovanja	z	drugimi Grki.
»Kako pa naj ravnajo naši vojaki	z	grškimi sovražniki: ali lahko ropajo
bi jim samo, da vzamejo letno žetev	s	sabo.
Eno razmerje je razmerje	med	sorodniki in pripadniki istega rodu,
in pripadniki istega rodu, drugo pa	med	tujci in pripadniki raznih plemen.
Sovraštvu	med	sorodniki pravimo razprtija, sovraštvu
sorodniki pravimo razprtija, sovraštvu	med	tujci vojna.«
Trdim, da so si grška plemena drugo	z	drugim v sorodu, da so istega rodu.
	Z	barbarskimi ljudstvi pa si niso v sorodu
In narobe: če se bojujejo Grki	z	Grki, moramo reči, da so si po naravi
»Strinjam se	s	tabo.«
Kako zmeren pa je, v nasprotju	s	tem, zmagovalec, ki premagancem odvzame
letni pridelek in ne pozabi, da pride	z	njim spet do sprave in da vojna ne
Grčija je tudi njihova domovina in	z	drugimi Grki imajo tudi skupna svetišča?«
»Nesoglasje	z	Grki, torej s svojimi sorodniki, bodo
»Nesoglasje z Grki, torej	s	svojimi sorodniki, bodo imeli za razprtijo
Tako morajo naši državljani ravnati	z	nasprotniki.
	Z	barbari pa morajo ravnati tako, kakor
morajo ravnati tako, kakor so do sedaj	z	Grki.«
»Potemtakem je treba	z	zakonom predpisati še to : čuvarjem
vsi se namreč dobro poznajo in so si	med	seboj bratje, očetje in sinovi.
Toda kaj hočemo	s	tem?«
Ali pa se bomo zadovoljili	s	tem, da se ji čimbolj približa in ima
tem, da se ji čimbolj približa in ima	z	njo v primeri z drugimi stvarmi kar
čimbolj približa in ima z njo v primeri	z	drugimi stvarmi kar največ skupnega?«
sicer naslikati idealno lepega človeka	z	vsem, kar k temu sodi, ne more pa dokazati,
»Ali nismo tudi mi	z	besedami naslikali idealne podobe dobre
Se strinjaš	s	tem ali ne?«
Si zadovoljen	s	tem?
	Z	besedo moram na dan, pa čeprav me kot
na dan, pa čeprav me kot val zasuje	z	zasmehom in porogom.
začno pošteno in temeljito ukvarjati	s	filozofijo, če oboje - politična moč
nagnjenosti posvečajo samo enemu od obojega,	s	silo izločena, potem dragi Glavkon,
odvrgli obleke, zgrabili za prvo orožje,	z	vso silo planili nate in se brezobzirno
planili nate in se brezobzirno znesli	nad	tabo.
Če jih ne boš znal	z	dokazi zavrniti in se jih ubraniti,
bom po svojih močeh pomagal, predvsem	z	dobrohotnostjo, spodbudnostjo in morda
dobrohotnostjo, spodbudnostjo in morda tudi	s	spretnejšimi dogovori, kakor bi jih
bo to jasno, potem se bo moč braniti	s	tem, da pokaževa, kako nekaterim ljudem
za drugo boljše, da se ne ukvarjajo	s	filozofijo in vodstvom države, temveč
nekdo nekaj ljubi, mora - če naj o njem	z	upravičenostjo to trdimo - ljubiti
Ali morda nimate takšnih izkušenj	z	lepimi dečki?
kraljevski; nos tretjega, ki je sredi	med	prej omenjenima, pa vam velja za kar
Dečke	s	temno poltjo imate za možate, svetlopolti
rumenkasta barva ugaja, samo da je povezana	z	mladostjo.
zaljubljence in njihovo ravnanje, se strinjam	s	tem zaradi nadaljnega poteka najinega
	Pod	to ali ono pretvezo se jim zdi vsako
biti vojskovodje, se zadovoljijo tudi	z	majhnim oddelkom.
nekoga pravimo, da si nekaj želi, potem	s	tem mislimo, da njegovo poželenje velja
»Kdor se torej	z	odporom uči, zlasti v mladosti, ko
Saj tudi za tistega, ki	z	odporom jé, ne pravimo, da je lačen
ki rad pokusi vsako znanost, ki se	z	veseljem uči in ni nikoli tega sit,
»Prav, toda kaj misliš	s	tem?«
Ti pa se boš, mislim, strinjal	z	mojim pojasnilom.«
»	S	katerim?«
zase je enota; toda ker se v zvezi	z	dejanji, stvarmi in drugimi pojavljajo
»V tem smislu razločujem	med	ljudmi, ki si jih pravkar naštel, radogledneži,
stvari za lepoto ali lepoto izenačeval	s	stvarmi?«
hkrati je in ni, potem je to sredi	med	resnično obstoječim in tistim, česar
potem je treba za to, kar je sredi	med	tem, poiskati nekaj, kar je med znanjem
sredi med tem, poiskati nekaj, kar je	med	znanjem in neznanjem, če kaj takega
»Znanje se torej nanaša na obstoječe,	s	tem da spoznava njegovo bistvo.
Vendar mislim, da bi	pred	tem morali še tole pretresti.«
poslušanja; upam, da razumeš, kaj hočem	s	tem reči.«
sposobnost, in sicer za najmočnejšo	med	vsemi.«
Kajti domnevanje je sposobnost,	s	katero si ustvarjamo mnenja.«
pameten človek izenačeval nezmotljivo	s	tem, kar ni nezmotljivo?«
»Vsako od njiju ima v skladu	s	svojo naravo drug namen in drugo sposobnost.«
Ali pa tudi	s	samim domnevanjem ni mogoče zajeti
»Torej	med	enim in drugim?«
obstajajo in ne obstajajo, so sredi	med	tem, kar res obstaja, in tem, kar sploh
neznanje, temveč samo to, kar je sredi	med	obema.«
označimo kot predmet domnevanja in	s	tem obema skrajnostima na eni strani
»V skladu	s	temi ugotovitvami naj odgovori tisti
	Med	temi lepimi posamičnimi stvarmi, prijatelj,
porečemo, je včasih tudi kaj, kar je grdo,	med	pravičnimi, kar je krivično, in med
med pravičnimi, kar je krivično, in	med	pobožnimi, kar brezbožno.«
in težke stvari ne nosijo te označbe	z	večjo pravico, kakor bi nosile nasprotno
»in tisti otroški uganki, ki	med	drugim vprašuje, kaj je vrgel evnuh
»Morda veš, kaj bi bilo	z	njim storiti?
so nekje	med	tem, česar ni, in tem, kar resnično
»In	pred	tem smo se sporazumeli v tem, da mora
sporazumeli v tem, da mora biti to, kar je	med	tem, kar obstaja, in tem, kar ne obstaja,
»Kaj pa je	s	tistimi, ki gledajo večno nespremenljive
stvari, če bomo hoteli dognati nasprotje	med	pravičnikovim in neprevičnikovim življenjem.«
ne da bi v izkušnjah kaj zaostajali	za	prvimi in ne da bi jih ti prekašali
prve, ako ti v ničemer ne zaostajajo	za	njimi, marveč jih celo v eni, in sicer
začetku našega razpravljanja o filozofih,	z	njihovo naravo.
strinjamo, da filozofi nenehoma težijo	za	spoznanjem tega, kar večno obstaja,
predmetu njegove ljubezni ali je sorodno	z	njim.«
žeja po znanju, že od mladih let teži	z	vsemi močmi za resnico.«
že od mladih let teži z vsemi močmi	za	resnico.«
potegovati se za cilj, ki je temelj lova	za	denarjem.«
Malenkostnost je v največjem nasprotju	z	dušo, ki teži po božji in človeški
hlapčevska narava nima torej nič opraviti	s	pravo filozofijo?«
pričakovati ljubezni do dela, ki ga opravlja	s	težavo in z neznatnim uspehom.«
do dela, ki ga opravlja s težavo in	z	neznatnim uspehom.«
marveč prihajajo v poštev samo duše	z	dobrim spominom.«
»Potemtakem moramo povrhu iskati dušo	z	zmerno in uglajeno naravo; takšna duša
spraševanju in odgovarjanju, mislijo, da jih	z	drobnimi vprašanji zavajaš na krive
resnici pa - tako mislijo - so imeli	s	svojo začetno trditvijo prav.
dokazujejo, da so ljudje, ki se ukvarjajo	s	filozofijo ne le v mladosti, ko se
pokvarjeni, maloštevilni sposobni ljudje	med	njimi pa postanejo ravno zaradi ukvarjanja
pa postanejo ravno zaradi ukvarjanja	s	filozofijo, ki ga ti priporočaš, za
»Ali so po tvojem mnenju	s	to trditvijo o filozofih v zmoti?«
»Kako se to sklada	s	trditvijo, da zlo ne bo tako dolgo
zavladali filozofi, na eni strani in	s	trditvijo, da so filozofi za državo
postavljaš, bo najlažje odgovoriti	s	primero.«
še jasneje pokaže, kako previden sem	z	njim !
delajo slikarji, ki slikajo živali	s	hkratnimi kozlovskimi in jelenjimi
In tako pride do prepira	med	pomorščaki, ker vsak meni, da njemu
morje, vrlega lastnika pa obvladajo	s	kakim napojem, vinom ali podobnim,
zagospodarijo na ladji, razpolagajo	z	njo, pijejo in se gostijo ter jadrajo
da se mora resničen krmar ukvarjati	z	letom in letnimi časi, z nebom, ozvezdji,
ukvarjati z letom in letnimi časi,	z	nebom, ozvezdji, vetrovi in sploh z
z nebom, ozvezdji, vetrovi in sploh	z	vsem, kar pač sodi v njegovo stroko,
če trdi, da so ravno najsposobnejši	med	filozofi v očeh ljudstva neuporabni.
današnje oblastnike v državi primerjaš	z	mornarji, kakor smo jih pravkar opisali,
veljajo za neuporabne zvezdoglede, pa	s	pravimi krmarji.«
tisti ljudje, ki trdijo, da se sami	z	njo ukvarjajo, in ki nanje misli tvoj
filozofi za neuporabne v državi, smo	s	tem pojasnili.«
veljati za kvasača, ki nima nobene zveze	s	pravo filozofijo.«
»Ali ni že to v hudem navzkrižju	z	mnenjem, ki ga imajo danes ljudje o
dojame pravega bistva vsake stvari	s	tistim delom duše, ki mu je dano, da
dano pa je to delu duše, ki je soroden	s	pravim bistvom stvari.
	Z	njegovo pomočjo najde vstop v resnični
najde vstop v resnični svet, se združi	z	njim in iz te združitve se mu rodita
»	za	vzroki: zakaj se večina ljudi s takimi
»za vzroki: zakaj se večina ljudi	s	takimi naravnimi lastnostmi izpridi,
Prvič so ljudje	z	naravo, ki spolnjujejo vse zahteve,
si zdaj v širokih potezah seznanjen	z	mojim mnenjem.«
Slabo je v večjem nasprotju	z	dobrim kakor s tistim, kar ni več dobro.«
je v večjem nasprotju z dobrim kakor	s	tistim, kar ni več dobro.«
iz preproste narave in ne iz bogate,	z	vzgojo pokvarjene narave; slabotne
»Strinjam se	s	tabo.«
biti pri srcu mlademu človeku, če je	med	to množico?
tu sliši, jo odplavita in potegneta	za	seboj.
ti vzgojitelji in sofisti izvajajo	s	kazenskim ukrepanjem, če z besedami
izvajajo s kazenskim ukrepanjem, če	z	besedami niso dovolj prepričljivi.
morda ne veš, da nepokorneža kaznujejo	z	odvzemom državljanskih pravic, z denarno
kaznujejo z odvzemom državljanskih pravic,	z	denarno globo ali s smrtjo?«
državljanskih pravic, z denarno globo ali	s	smrtjo?«
izvzete božanske narave, pač v skladu	z	znanim pregovorom.
okoliščinah daje glasove od sebe in	s	katerimi glasovi jo kdo lahko pomiri
prav tako, kakor ko bi to kdo, ki se	z	vsem tem v stiku z živaljo v teku časa
bi to kdo, ki se z vsem tem v stiku	z	živaljo v teku časa seznani, imenoval
dobrega in tudi ne dejanske razlike	med	obojim, zato le‐te ne more nikomur
ki vidi modrost v tem, da se seznani	z	razpoloženji in nagnjenji pisane množice,
Če namreč nastopa	pred	množico kot pesnik ali se pred njo
nastopa pred množico kot pesnik ali se	pred	njo razkazuje s svojimi storitvami
kot pesnik ali se pred njo razkazuje	s	svojimi storitvami kot obrtnik ali
Da bi bila ta volja v soglasju	z	dobrim in lepim, gotovo ne more nihče
priznala lepoto samo po sebi v nasprotju	s	posamičnimi lepimi stvarmi ter bistvo
ter bistvo kake stvari v nasprotju	z	mnogoterimi posamičnostmi.«
»Torej mora množica vse, ki se ukvarjajo	s	filozofijo, nujno grajati?«
posamezniki (sofisti), ki se družijo	z	množico v želji, da ji ugajajo?«
»Torej se tak človek že	med	otroki v vsem odlikuje, posebno če
»Ponižno prihajajo	s	prošnjami in mu izkazujejo časti.
Računajo že vnaprej	z	njegovim poznejšim vplivom in se prilizujejo
puhlosti in brezdušni oholosti zvišen	nad	vsemi drugimi?«
dobre narave in notranje sorodnosti	s	filozofijo poslušal te besede, se dal
Ali ne bi poskušali	z	besedo in dejanjem storiti vsega, da
nevarnosti, katerim so izpostavljeni ljudje	z	najdragocenejšimi lastnostmi, če se
obrekovalci filozofije, ko pravijo:	s	filozofijo se ukvarjajo ljudje, ki
lepih imen in dobrih obetov, prazen,	z	veseljem zapustijo svojo obrt in se
kovača, ki je obogatel in bil šele	pred	kratkim odpuščen iz zapora, zdaj pa
nališpa kot ženin in se hoče poročiti	s	hčerko svojega mojstra, ker je revna
»Ni velikega razločka	med	njimi.«
se vendar približajo filozofiji in	z	njo povežejo?
miselne nakaze, ki nimajo nič skupnega	s	pravim znamenjem.«
tistih, ki so vredni, da se povežejo	s	filozofijo, dragi Adeimant, je potemtakem
majhni državi, pa se čutijo zvišeni	nad	temi malimi razmerami in s prezirom
zvišeni nad temi malimi razmerami in	s	prezirom gledajo nanje.
prijatelju Teagu, namreč da se čuti kakor	z	uzdo privezan na filozofijo.
zašel med divje zveri: in ker noče	z	njimi delati krivic, ne more pa se
človek ob viharju izogne prahu in dežju,	s	tem da stopi pod streho, tako ravna
»Saj se ravno	nad	tem pritožujem, da nobena izmed obstoječih
taka popolna narava naleti na državo	s	popolno ustavo, ki po svoji popolnosti
stvari natančneje obrazložil iz strahu	pred	vašimi ugovori, ki bi pokazali, kako
»Kako naj država ravna	s	filozofijo, da je ne ugonobi.
Glej samo,	s	kakšno vnemo in nevarnostjo se lotevam
se zanimajo za filozofijo, se začno	z	njo ukvarjati kot dečki, preden se
	Z	najtežjimi poglavji mislim dialektiko.
ugasne njihovo zanimanje za filozofijo -	z	malo izjemami - temeljiteje kakor Heraklitovo
večina tvojih poslušalcev se ti bo še	z	večjo vnemo postavila po robu, ker
po robu, ker ti ne verjame, začenši	s	Trazimahom.«
»Ne delaj razprtije	med	menoj in Trazimahom, ki sva se pravkar
»O skoraj nobenem v primeru	s	celotnim časom.
plemenitih razprav, takšnih, ki se resno in	z	vsemi močmi trudijo, da spoznajo resnico.
za zunanji videz in prerekanje tako	pred	sodiščem kakor v zasebnem življenju.«
pravici zasmehovali, da se ukvarjamo	s	praznimi slepili.
dejanje in nehanje ljudi, ne utegne se	z	njimi prepirati in tudi ne gojiti v
ravno po tem, da se nočejo ukvarjati ne	z	državo ne s posameznikom, če ju ne
se nočejo ukvarjati ne z državo ne	s	posameznikom, če ju ne prevzamejo čistih
	S	tem da prve in druge dodobra premešajo,
tiste ljudi, za katere si rekel, da	z	vsemi močmi navaljujejo na nas, prepričamo,
kraljem in oblastnikom rodijo sinovi	s	filozofsko naravo?«
Da se le	s	težavo ohranijo, radi priznavamo.
15. »Ko smo zdaj ta del	z	velikim trudom končali, nam preostane
starostni dobi naj se začno ukvarjati	z	učenjem in vajami.«
znal izogniti težavam, ki so povezane	z	vprašanjem o razmerju med možem in
so povezane z vprašanjem o razmerju	med	možem in ženo, dalje o otrocih o izbiri
o otrocih o izbiri vladarjev, torej	z	ukrepi, katerih odkrito obravnavanje
pomisleke in katerih izvajanje je združeno	z	neprilikami.
izognili globji obravnavi v strahu	pred	vprašanjem, ki je zdaj pred nami.«
strahu pred vprašanjem, ki je zdaj	pred	nami.«
da bi bili okoreli, tudi učijo se le	s	težavo, in če morajo duševno delati,
je treba paziti; toda kaj misliš ti	z	najvišjimi znanostmi?«
se spominjaš tudi tega, kar je bilo	pred	tem rečeno?«
takih stvareh samo malce zaostanemo	za	resnico, potem to ni ustrezna mera,
Nekateri so seveda že	s	tem zadovoljni in ne zahtevajo nadaljnjega
»Nekateri so res površni in se hitro	s	čim zadovoljijo.«
pa mi hočeš spet pripraviti težave	s	svojimi vmesnimi vprašanji.
kaj je dobro, in potem spet govorijo	z	nami, kakor da bi mi to vedeli.
kakor da bi mi vedeli, kaj mislijo	z	besedo ’dobro‘.«
»	S	tem pa morajo naposled priznati, da
mnogim ljudem ljubše imeti opravka	z	navidezno pravičnostjo in lepoto kakor
navidezno pravičnostjo in lepoto kakor	z	resnično, da raje samo navidezno pravično
pri dobrem nihče ne zadovolji samo	z	videzom, temveč vsakdo hoče dobro tudi
»Vsaka duša potemtakem teži	za	dobrim in stori vse, da se do njega
sem opazil, da se ne boš zadovoljil	s	tem, kar o teh stvareh mislijo drugi.«
redu, Sokrat, ko bi imel o stvareh,	s	katerimi sem se tako dolgo ukvarjal,
Zevsu, Sokrat, glej, da se zdaj tik	pred	ciljem spet ne poskušaš izmakniti!«
»Tudi jaz bi bil	s	tem popolnoma zadovoljen, prijatelj.
pa se boste morali zadovoljiti samo	z	obrestmi in s to mladiko dobrega.
morali zadovoljiti samo z obrestmi in	s	to mladiko dobrega.
»	S	čim vidimo vidne stvari?«
»	Z	vidom.«
»Prav tako zaznavamo	s	sluhom slišne stvari in podobno je
»Tako sta vid in vidnost povita	s	plemenito vezjo, plemenitejšo od vezi
bogov velja za gospodarja svetlobe in	s	tem za vzrok, da lahko naše oko v svetlobi
»Toda oko je	med	vsemi čutili najbolj podobno soncu?«
	S	tem dokazuje, da ima razum.
Prepričan sem, da	z	njo ne misliš naslade.«
dobro ni nič eksistentnega, vendar	s	svojo zvišenostjo in močjo prekaša
Vsaj primero	s	soncem izpelji do konca, če imaš o
pododdelek vidnega sveta je v skladu	z	načelom o večji ali manjši jasnosti
	S	paslikami mislim predvsem sence predmetov
»Ali soglašaš tudi	s	tem : glede na resnico in neresnico
metodično spoznavnem postopku samo	z	idejami.«
»Nisem dobro razumel, kaj	s	tem misliš.«
uporabljajo ljudje, ki se ukvarjajo	z	geometrijo, računanjem in podobnim,
Čeprav si pomagajo	z	vidnimi liki in jih raziskujejo, pri
čutnega sveta; le‐te veljajo v primeri	z	drugimi kot posebno jasne.«
Tega lahko dojame le misleči duh	s	pomočjo dialektike, pri čemer ne uporablja
	Z	njihovo pomočjo prodre do nehipotetičnega
miselnega sveta, ki ga je moč dojeti	z	dialektiko, jasnejši kakor svet tako
predmetih, čeprav bi bilo le‐te - skupaj	s	pravzrokom - moč spoznati.
imenuješ metode ljudi, ki se ukvarjajo	z	geometrijo in podobnimi znanostmi,
temveč premišljevanje, ki je sredi	med	golim mnenjem in pravim spoznanjem.«
»Razumem in se	z	vsem strinjam.«
»ti hočem pojasniti razloček	med	izobraženimi in neizobraženimi ljudmi
izobraženimi in neizobraženimi ljudmi	z	naslednjo primerjavo.
jim prihaja od ognja, ki gori visoko	za	njihovim hrbtom.
	Med	tem ognjem in prikovanimi ljudmi vodi
ki si jo navadno postavijo glumači	pred	gledalci, da nad njo izvajajo svoje
postavijo glumači pred gledalci, da	nad	njo izvajajo svoje umetelnosti.«
razne stvari tako, da molijo prek zidu,	med	drugim tudi kamnite in lesene kipe
»In ko bi se lahko drug	z	drugim pogovarjali, potem bi bili prepričani,
»In sedaj pomisli, kaj bi bilo	z	njimi, ko bi se osvobodili, odvrgli
vprašal, kaj pomenijo - ali ga ne bi	s	tem spravil v zadrego, ker je slej
»In ko bi ga kdo od tod	s	silo odvlekel k težko pristopnemu izhodu
potem, ko bi prišel s sonca, zapolnjene	s	temo?«
prepoznavanju in razločevanju senc	s	stalnimi jetniki, čeprav so mu oči
svojega pohoda v gornji svet vrnil	s	pokvarjenimi očmi?
dragi Glavkon, kot celoto povezati	z	našimi prejšnjimi ugotovitvami.
Vidni svet primerjaj	z	bivališčem v ječi, ogenj v njej z močjo
primerjaj z bivališčem v ječi, ogenj v njej	z	močjo sonca.
predstavljaš pot v gornji svet in seznanjenje	z	njim kot popotovanje duše v miselni
je ideja dobrega najvišja in je le	s	težavo spoznatna; če pa jo spoznaš,
»Strinjam se	s	tabo, kolikor stvar prav razumem.«
»Dobro, bodi istih misli	z	mano tudi v tem in se ne čudi, da se
povzpnejo do sem, nočejo več ukvarjati	s	človeškimi zadevami; njihove duše marveč
potem prepriča, da je podobno tudi	z	dušo, se nikoli ne začne nespametno
vse telo, tako se mora tudi ta organ,	s	katerim človek spoznava, odvrniti z
s katerim človek spoznava, odvrniti	z	vso dušo od sveta nastajanja, dokler
pripisujemo duši, so si v ozkem sorodu	s	telesnimi sposobnostmi.
svinčenih uteži, ki jo, od rojstva	z	njo zrasle ter navezane na razsipne
dopuščamo, da se do smrti ukvarjajo	z	znanostjo; prvi zato ne, ker nimajo
prostovoljno sploh ne marajo priti v stik	s	praktičnim delom, v veri, da so že
vrnejo k onim jetnikom ter si ne delijo	z	njimi muk in časti, najsi so le‐te
»	S	tem jim delamo krivico in jih silimo
»da naši zakoni ne gredo	za	tem, da bi bil v državi en stan posebno
zlepa ali zgrda skrbijo za harmonijo	med	državljani.
tistih spodaj, da se navadite skupaj	z	njimi gledati temo.
Današnji vladarji se bojujejo drug	z	drugim za oblast, kakor da bi bila
izvoljeni vladarji imajo najmanj veselja	z	vladanjem, in narobe.«
posli za neogibno nalogo - v nasprotju	z	vladarji v vseh današnjih državah.«
vladali resnično bogati, ne bogati	z	zlatom, temveč s tem, s čimer mora
bogati, ne bogati z zlatom, temveč	s	tem, s čimer mora biti srečnik bogat:
bogati, ne bogati z zlatom, temveč s tem,	s	čimer mora biti srečnik bogat: z dobrim
tem, s čimer mora biti srečnik bogat:	z	dobrim in razumnim življenjem.
priti na oblast, ker sicer nastane boj	s	tekmeci?«
»Gimnastika se ukvarja	s	tem, kar nastaja in kar propada.
»	S	pripravljanjem naj bi vzgajala čuvarje,
In ali ni tako, da se mora	z	njima ukvarjati vsaka znanost in vsaka
je iznašel številke, razdelil vojsko	pred	Trojo v oddelke in preštel ladje in
»Kaj misliš	s	tem?«
Jaz razločujem	med	stvarmi, ki vodijo k našemu cilju,
Jaz razločujem	med	dvema vrstama predmetov: med predmeti,
»	Z	zaznavami, ki ne spodbujajo k razmišljanju,
	S	stvarjo je tako : čutna zaznava, ki
temveč kot nekaj ločenega, v nasprotju	z	vidom.«
8. »To sem torej mislil	s	svojim prejšnjim razločevanjem med
mislil s svojim prejšnjim razločevanjem	med	predmeti, ki ga ne spodbudijo: Zaznave,
Pomisli samo na primer	s	prstom!
Če pa vid hkrati	z	njo dojame tudi njeno nasprotje, tako
in računstvo se v celoti ukvarjata	s	števili.«
Glavkon, pouk v teh dveh znanostih	z	zakonom predpisati in bodoče nosilce
ga ne gojijo samo laično, temveč se	z	njim ukvarjajo tako dolgo, dokler s
z njim ukvarjajo tako dolgo, dokler	s	čistim razumom ne prodrejo do bistva
kako prikladna in koristna je, če se	z	njo ukvarjamo zaradi spoznanja in ne
razpravljanju uporabe števil, ki so povezana	z	vidnimi in otipljivimi telesi.
samo o številih, ki jih je moč dojeti	z	razumom, drugače pa ne.«
potrebna, ker očitno sili dušo, da se	s	čistim mišljenjem približa čisti resnici.«
»	S	tem se strinjam.«
si zdaj drugo, ki je tesno povezana	s	to, ali je primerna za nas!«
da je ta znanost v pravem nasprotju	z	izrazjem ljudi, ki se z njo poklicno
pravem nasprotju z izrazjem ljudi, ki se	z	njo poklicno ukvarjajo.«
razločuje tisti, ki se je ukvarjal	z	geometrijo, od tistega, ki ni v njej
»kako iz strahu	pred	ljudmi ne maraš uvajati v pouk nobenih
rešitev tisoč telesnih oči; kajti samo	z	njim je moč gledati resnico.
Premisli torej takoj, na koga se obračaš	s	svojimi besedami.
današnjih razmerah tisti, ki se ukvarjajo	s	to znanostjo, iz oholosti ne hoteli
prevzela vodstvo, bi se ti uklonili in	z	vestnim povezanim raziskovalnim delom
ker je šele v zametkih, in sem takoj	za	geometrijo imenoval astronomijo, znanost
da sili dušo, da gleda navzgor in jo	s	tem vodi odtod v inostranstvo.«
obravnavajo tisti, ki jo postavljajo v zvezo	s	filozofijo, obrača svoj pogled navzdol.«
Kadar kdo	z	nazaj upognjeno glavo opazuje slike
izobražuje, ti očitno misliš, da jih opazuje	z	duhovnimi in ne s telesnimi očmi.
misliš, da jih opazuje z duhovnimi in ne	s	telesnimi očmi.
navzgor kakor znanost, ki ima opraviti	z	resničnim in nevidnim svetom.
Če pa kdo bolšči	z	odprtimi usti navzgor in z zaprtimi
kdo bolšči z odprtimi usti navzgor in	z	zaprtimi navzdol ter hoče pri tem dojeti
astronomije, če na njej študij v nasprotju	z	dosedanjim načinom rabi našemu namenu?«
moramo priznati, da daleč zaostajajo	za	resničnimi zvezdami in njihovim gibanjem,
(resnični) svet, ki ga je moč dojeti samo	z	razumom in mislimi, ne pa z očesom.
dojeti samo z razumom in mislimi, ne pa	z	očesom.
neba uporabljati le kot primer, da	z	njo razložimo oni drugi (resnični)
geometrijo kakor astronomijo; toda	z	nebesnimi pojavi se ne bomo ukvarjali,
pojavi se ne bomo ukvarjali, če mislimo	s	pravilnim študijem astronomije doseči,
In mi, dragi Glavkon, soglašamo	z	njimi.
razmerja in tone, jih primerjajo in se	s	tem po nepotrebnem mučijo.«
Nekateri trdijo, da	med	tonoma še nekaj slišijo, in to naj
»ki si dajejo opraviti	s	strunami, jih preizkušajo in zategujejo.
zavlekel in začel govoriti o udarcih	z	drsalico, o pritoževanju ljudi nad
udarcih z drsalico, o pritoževanju ljudi	nad	strunami, o njihovem oporekanju in
obravnavane znanosti sorodne in druga	z	drugo povezane, in če ugotovimo vrsto
njihovega sorodstva, potem bo ukvarjanje	z	njimi imelo želeni uspeh in naš trud
»Misliš	z	njo uvod ali kaj drugega?«
	Z	njo, ki jo je moč dojeti samo z mišljenjem,
Z njo, ki jo je moč dojeti samo	z	mišljenjem, lahko primerjamo vid, ki
- vse to ustreza tistemu ukvarjanju	z	navedenimi znanostmi, ki s svojo močjo
ukvarjanju z navedenimi znanostmi, ki	s	svojo močjo vzdigne najboljši del naše
»Strinjam se	s	tem,«
dejansko takšna ali ne, tega ne morem	z	zanesljivostjo trditi in to tudi ni
Le‐te se namreč ukvarjajo	s	stvarmi, ki so svetlejše kot mnenje
duševnih dejavnosti, torej predmetov,	s	katerimi imata opravka na eni strani
»Ti bi jim marveč	z	zakonskim določilom predpisal takšno
»Da, tako bi storil, seveda	s	tvojo pomočjo.«
značajev, temveč predvsem za ljudi	s	takšnimi lastnostmi, ki ustrezajo našim
»In katere lastnosti misliš	s	tem?«
zato neuspešna in necenjena, ker se	z	njo ukvarjajo ljudje, ki tega niso
drugih kreposti je treba dobro ločiti	med	sprijenimi in plemenitimi ljudmi.
pa bomo za to nalogo določili ljudi	z	drugimi lastnostmi, bomo dosegli ravno
in v vsem, česar se morajo naučiti	pred	poukom v dialektiki, pri tem pa se
sme učiti nobene znanosti suženjsko,	pod	pritiskom.
Če opravljamo telesne vaje	pod	pritiskom, ima telo isto korist, kakor
oprime nobeno znanje, ki je pridobljeno	s	silo.«
smeš dečkov izobraževati v znanostih	s	silo, temveč z igro, da čim bolje spoznaš,
izobraževati v znanostih s silo, temveč	z	igro, da čim bolje spoznaš, za kaj
»Ko imajo	za	sabo čas obveznih telesnih vaj; med
za sabo čas obveznih telesnih vaj;	med	temi vajami, ki trajajo dve ali tri
razporediti pregledno, po sorodnosti	z	drugimi znanostmi in v skladu z naravo
sorodnosti z drugimi znanostmi in v skladu	z	naravo resničnega sveta.«
ima namreč samo tisti, ki ima pregled	nad	posameznostmi in zna le‐te zajeti v
Tiste	med	njimi, ki najbolj ustrezajo tem zahtevam,
sposoben približati resničnemu svetu samo	z	resnico, brez podpore vida in drugih
bogastvu, v veliki in številni družini,	med	mnogimi prilizljivci; in ko potem odraste
bo prilagajal njihovim željam, jih	z	večjo vnemo poslušal in se javno z
z večjo vnemo poslušal in se javno	z	njimi družil.
Toda v kakšni zvezi je ta prispodoba	s	tistimi, ki se ukvarjajo z dialektiko?«
prispodoba s tistimi, ki se ukvarjajo	z	dialektiko?«
zakoni, dialektik pa bi ga zavrnil in mu	z	mnogimi in raznovrstnimi nasprotnimi
vrednot ne ceni več in jih nima za zrasle	s	svojo osebo kakor prej in ne odkrije
uživaško prilizovalskemu - in sicer	z	vso pravico?«
pride pri vseh, ki se tako ukvarjajo	z	dialektiko, in ali zato ne zaslužijo
»Previdno ukrepamo že	s	tem, da premladim ljudem ne dovoljujemo
premladim ljudem ne dovoljujemo ukvarjanja	z	dialektiko.
Gotovo nisi prezrl, da se mladi ljudje	z	dialektiko, ko jo prvič okusijo, igrajo,
pri drugih ljudeh na slabem glasu in	z	njimi vse, kar je v zvezi s filozofijo.«
glasu in z njimi vse, kar je v zvezi	s	filozofijo.«
temveč bo raje posnemal tiste ljudi, ki	z	dialektiko iščejo resnico, kakor ljudi,
»Tudi naše	pred	tem iz opreznosti izrečene zahteve
uravnovešene narave in da se ne bi	z	njo ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo, ki
18. »	Z	dialektiko se je treba resno, zavzeto
zavzeto in nenehoma ukvarjati kakor	s	telesnimi vajami.
izkušnjah namreč ne smejo zaostajati	za	drugimi.
toda ko pride vrsta nanje, morajo drug	za	drugim prevzeti državniške posle in
istem duhu in v istih vrlinah; in ko ti	za	njimi prevzamejo dolžnosti čuvarjev
jim mora postaviti spomenike in jih	z	daritvami po božje častiti, če je s
z daritvami po božje častiti, če je	s	tem sporazumna Pitija, sicer pa jih
pravici, če si sicer delijo vsa dela	z	moškimi, kakor smo pred tem rekli.«
delijo vsa dela z moškimi, kakor smo	pred	tem rekli.«
Tudi njihova podoba stoji jasno	pred	nami: takšna, kakršna mora biti v skladu
takšna, kakršna mora biti v skladu	z	našimi zahtevami!«
»In	s	tem je ta snov izčrpana.«
splošno v navadi, temveč jih morajo leto	za	letom vzdrževati drugi državljani za
kakor utež na tehtnici potegnejo vse	za	sabo ?«
je najmanj pravičen, ga bomo soočili	z	najbolj pravičnim in končali razpravo
najbolj pravičnim in končali razpravo	z	odgovorom na vprašanje, kako je pri
vprašanje, kako je pri tem in onem	s	srečo in nesrečo.
V skladu	s	tem bomo ali sledili Trazimahu in se
V zvezi	z	njo bomo nato razpravljali o njej ustreznem
spremembe ustave tedaj, ko izbruhne	med	oblastniki spor.
Ali naj se kakor Homer	s	prošnjo obrnemo na muze, da nam povedo,
zvišeno, v tonu tragedije, kakor da se	z	nami kot otroki šalijo in zabavajo,
V državi	s	tako ustavo pride le težko do notranjih
	S	tem razpadanjem pa je takole.
obdobja so v svojem kroženju povezana	s	posameznimi bitji, kratka s kratko
povezana s posameznimi bitji, kratka	s	kratko časa živečimi, dolga z dolgo
kratka s kratko časa živečimi, dolga	z	dolgo časa živečimi.
zadeti, ne po izkustveni poti in ne	s	svojim razumom.
razmerje tri proti štiri, povezano	s	pet in trikrat pomnoženo, daje dve
harmoniji; ena je zmnožek enakega števila	z	enakim številom, sto krat sto ; druga
bodo ob nepravem času poročali moške	z	nevestami, potem bodo le‐te rodile
Kjer se namreč meša železo	s	srebrom in bron z zlatom, nastaja neenakost
namreč meša železo s srebrom in bron	z	zlatom, nastaja neenakost in neskladnost.
	Med	obojimi pride do odprtega sovraštva,
in se poravnajo: zemljo in hiše si	med	sabo razdelijo kot zasebno lastnino,
branili in varovali, zasužnjijo in	z	njimi ravnajo kot s hlapci in podložniki,
varovali, zasužnjijo in z njimi ravnajo kot	s	hlapci in podložniki, vtem ko sami
vtem ko sami opravljajo dela v zvezi	z	vojskovanjem in čuvanjem.«
državna ureditev je potemtakem sredi	med	aristokratijo in oligarhijo?«
posname po oligarhiji, ker je sredi	med	obema.
in da se njeni vojaki ne ukvarjajo	s	poljedelstvom, obrtjo in pridobivanjem
prepustiti vladanje filozofom, ker	med	njimi ni več poštenih in preprostih
spretnost v vojni ter se nenehoma ukvarja	z	vojskovanjem.
»	Z	ljudmi v oligarhijah pa je državljanom
spremenijo v prava gnezda; tu lahko	z	ženskami in drugimi izbranci na veliko
»	S	svojim denarjem skoparijo, ker ga cenijo
Vzgojeni namreč niso	z	dobrimi besedami, temveč pod pritiskom;
namreč niso z dobrimi besedami, temveč	pod	pritiskom; odtujeni so pravi izobrazbi,
Do oblasti pa se ne poskuša dokopati	z	govorniškimi in podobnimi sposobnostmi,
govorniškimi in podobnimi sposobnostmi, temveč	z	vojaškimi dejanji in z vsem, kar sodi
sposobnostmi, temveč z vojaškimi dejanji in	z	vsem, kar sodi k njim.
»Razum, združen	z	resnično izobrazbo.
ljubše mu je življenje v samoti kakor	z	javnim delom združene nevšečnosti.«
zato sama čuti zapostavljeno v primeri	z	drugimi ženami.
spore in boje ne v zasebnih zadevah	pred	sodiščem in ne v javnem življenju,
Dalje opazi, da se nenehoma ukvarja	s	samim seboj, nje pa niti posebno ne
veš, pripovedujejo sinovom, najbrž	z	dobrim namenom, take stvari.
naj se, kakor hitro odraste, maščuje	nad	temi ljudmi in se pokaže bolj možatega
samo na svoje poklicno delo, zmerjajo	z	bedaki, častijo in hvalijo pa tiste,
in hvalijo pa tiste, ki se ukvarjajo	z	vsem mogočim.
početje iz najožje bližine in ga primerja	z	življenjem drugih, potem ga vleče na
Ker je po naravi dober, občevanje	z	drugimi ljudmi pa vpliva slabo nanj,
drugimi ljudmi pa vpliva slabo nanj, se	pod	obojim vplivom znajde nekje v sredini:
Ali pa morda raje, v skladu	z	našim dosedanjim postopkom, najprej
»	Z	zlatom napolnjene zakladnice uničujejo
gledajo drug na drugega, primerjajo drug	z	drugim bogastvo in so drug drugemu
»Zategadelj se še bolj poganjajo	za	denarjem.
temeljnega pomena za oligarhično ustavo:	z	njim določijo denarno vsoto, višjo
temu zakonu pripomorejo do veljave	z	oboroženo silo ali pa ga vpeljejo,
ga vpeljejo, preden pride do tega,	s	tem da se nasprotniki iz strahu pred
tega, s tem da se nasprotniki iz strahu	pred	njimi brez boja uklonijo.
več poklicev in se sočasno ukvarjajo	s	poljedelstvom, trgovino in vojskovanjem
ki se v oligarhiji najprej srečamo	z	njo, pa je tale.«
»Lahko bi ga primerjali	s	trotom v čebeljem panju.
žela, dragi Adeimant, medtem ko jih je	med	našimi dvonožnimi troti ustvaril nekaj
ustvaril nekaj brez žela, nekaj pa	z	mogočnimi želi; tisti brez žela postanejo
»da je v njih tudi mnogo zločincev	z	želi, ki jih oblasti namenoma s silo
zločincev z želi, ki jih oblasti namenoma	s	silo zatirajo.«
»Tako smo opravili tudi	s	tako imenovano oligarhijo, katere oblast
zaradi krivične ovadbe nenadoma znajde	pred	sodiščem in kako ga obsodijo na smrt,
pridobivanje denarja, postane skop, muči se	z	malenkostmi in si tako nabira premoženje.
napravi ju za svoja kralja in ga okrasi	s	krono, ogrlico in častno sabljo.«
Ali človek	s	temi lastnostmi ne ustreza tej državni
zločincev, ki jih lahko v sebi potlači le	s	silo in le zaradi drugih skrbi, ki
prepričanja, da so slaba, temveč jih utiša le	s	silo in v strahu za svoje premoženje,
bojuje kot pravi oligarh, to se pravi	z	majhnim delom svojih sredstev, zato
bistvo, nato pa se moramo seznaniti	z	njej ustrezajočim človekom in izreči
njihovo premoženje, nočejo mladih ljudi	z	zakonom odvračati od zapravljanja,
»Bogati so tako zelo zaposleni	s	pridobivanjem denarja, da na to sploh
obresti, potomke očeta denarja, in	s	tem pomnožujejo v državi trote in berače.«
premoženja in tudi ne odpravijo zla	z	drugim v ta namen izdanim zakonom.«
»	S	katerim zakonom?«
»	Z	zakonom, drugim po vrsti, ki bi primoral
Kajti ko bi bilo	z	zakonom določeno, da se poslovne pogodbe
bi brez slehernega sramu ukvarjali	z	oderuškimi denarnimi posli in redkeje
pa vladajoči oblastniki spravljajo	s	takim ravnanjem podložnike v opisani
vladarji in takšni podložniki pridejo drug	z	drugim v stik, na popotovanjih ali
poleg bogataša, odraslega v senci in	z	odvečno telesno težo na sebi, ter ga
brez tega lahko pride v navzkrižje	s	samim s seboj, tako se lahko zgodi
tega lahko pride v navzkrižje s samim	s	seboj, tako se lahko zgodi tudi državi.
ponudijo udeležbo pri vladanju, potem je	s	tem utemeljena demokratija.«
demokratija, ne glede na to, ali pride do nje	z	oboroženo silo ali pa se druga stran
»V njej se je mogoče seznaniti	z	različnimi oblikami države, dragi Adeimant.«
državo in si tam kot v kakšni trgovini	z	ustavami izbrati tisto, ki mu najbolj
nikomur mar, in se kot junaki košatijo	med	ljudmi.«
že kot otrok pri igranju ne seznanja	z	lepimi stvarmi in se ne uri v lepoti.
Demokratija se	z	nekakšno vzvišenostjo za vse to ne
»To in kar je	s	tem v zvezi, označuje torej demokratijo.
»Kakor oče tudi on	s	silo zatira svoje poželenje po zapravljanju,
bi kazalo najprej pojasniti razloček	med	potrebnimi in nepotrebnimi razpoloženji.
poželenje je moč pri večini ljudeh	s	strogo vzgojo že v mladih letih zatreti.
»In	s	tistimi, ki smo jih pred tem imenovali
»In s tistimi, ki smo jih	pred	tem imenovali trote, mislimo ravno
trote, mislimo ravno ljudi, ki obilujejo	s	takimi nagoni in poželenji in se jih
zdaj okusi trotji med in pride v stik	s	sijočimi in nevarnimi živalcami, ki
prvinam v njem oče ali drugi sorodniki,	s	tem da ga zmerjajo in svarijo, pride
njem do notranje razklanosti: do boja	med	dvema nasprotnima stranema.«
staro družbo, in v skrivni skupnosti	s	tujimi strastmi se rodi mnogo novih.«
»Tako se spet vrne k onim Lotofagom in	pred	očmi vseh ljudi živi v njihovi družbi.
njegovi duši, zapro bahave puhlice vrata	pred	njo in je ne pustijo v trdnjavo, kakor
nesramnost, v slovesnih oblačilih in	z	venci na glavah, ob zvokih hvalnic
v starejših letih, ko je prvi vihar	za	njim, sprejme nazaj nekatera pregnana
In tako prepusti vsakokrat vodstvo	nad	sabo tistemu poželenju, ki se mu ravno
Nobenega ne zapostavlja, temveč	z	vsemi ravna enako.«
zvokih piščali, včasih je zadovoljen	z	vodo ob pičli hrani.
Včasih se ukvarja	s	telesnimi vajami, včasih počiva in
točaje za voditelje in se čezmerno opaja	z	močnim vinom svobode, potem jih - če
»Tiste, ki so pokorni oblastem, zmerja	s	hlapci in ničvredneži, vladarje pa,
lahko svoboden; priseljenec je izenačen	z	meščanom in meščan s priseljencem in
priseljenec je izenačen z meščanom in meščan	s	priseljencem in tujec prav tako.«
prilizuje, učenci nimajo spoštovanja	pred	učitelji in tudi ne pred vzgojitelji.
spoštovanja pred učitelji in tudi ne	pred	vzgojitelji.
In nasploh se mlajši izenačujejo	s	starejšimi in z njimi tekmujejo v besedah
mlajši izenačujejo s starejšimi in	z	njimi tekmujejo v besedah in dejanjih,
dejanjih, medtem ko stari postajajo zaupni	z	mladimi, se jim dobrikajo in jim popuščajo;
»Ali ne kaže -	z	Aishilom - povedati tega, kar imamo
ne bi imeli kakršnegakoli gospodarja	nad	sabo.«
»Mislil sem tiste lene razsipnike,	med	katerimi najpogumnejši vodijo, bojazljivci
bojazljivci pa sledijo; primerjali smo, jih	s	troti, od katerih imajo nekateri žela
zdravnik in dober zakonodajalec se morata	pred	njima zavarovati prav tako kakor moder
ugnezdita, potem ju je treba čimprej	s	satjem vred izrezati.«
demokratiji pa, narobe, stoji ta del,	z	nekaj dobrimi izjemami, čisto v ospredju:
izjemami, čisto v ospredju: najhujši	med	njimi javno govorijo in delujejo; drugi
Govoriti morajo	pred	ljudstvom in storiti vse, kar je v
svoji volji, marveč iz neznanja in	pod	vplivom obrekovalcev, postanejo hote
Troti pa so	s	piki svojega žela povzročitelji te
izmed svojih voditeljev daje prednost	pred	drugim.
»In isto se dogaja	z	voditeljem ljudstva, ki mu je množica
Ne ustavi se	pred	krvjo svojih sodržavljanov, temveč
kakor je navada, in jih obsoja na smrt;	z	zločinskimi usti pije njihovo kri;
skrivaj prežijo nanj in ga skušajo	s	silo spraviti ob življenje.«
»Toda ko opravi	z	zunanjimi sovražniki, s tem da se z
»Toda ko opravi z zunanjimi sovražniki,	s	tem da se z nekaterimi spravi, druge
z zunanjimi sovražniki, s tem da se	z	nekaterimi spravi, druge pa uniči,
druge pa uniči, in se tako čuti varnega	pred	njimi, začenja zmeraj nove vojne, da
v vojnah pa se le‐teh lahko znebi,	s	tem da jih preda sovražnikom.
tudi sami vplivni, začenjajo javno	pred	njim in drugimi grajati nastale razmere.
To so navadno najhrabrejši	med	njimi.«
nasprotno od tega, kar delajo zdravniki	s	telesom,«
»ki ga sili, da živi	med	samimi ničvredneži in pri vseh osovražen,
misel: tirani so modri, ker se družijo	z	modrimi.
In očitno misli	z	modrimi ljudmi iz njihove okolice.«
oproščajo, vsaj tisti, ki so modri	med	njimi.«
najemajo za uprizoritve svojih del igralce	z	lepimi, izdatnimi in prepričljivimi
	S	čim jo bo vzdrževal?«
ne bo treba obremenjevati ljudstva	z	večjimi davki.«
tovariše, prijatelje in prijateljice	z	očetnim premoženjem.«
postane suženj njegovih sužnjev ter njega	z	vsemi njegovimi sužnji in drugo njegovo
sužnji in drugo njegovo sodrgo vzdržuje;	pod	njegovim vodstvom se je hotelo samo
in če mu zdaj ljudstvo zapove, naj	s	svojimi privrženci zapusti državo -
kakor oče nažene iz svoje hiše sina	z	njegovimi nadležnimi pivskimi tovariši?
In ljudstvo, ki skuša pobegniti	pred	dimom hlapčevanja svobodnim, pade,
čezmerno in neprimerno svobodo zamenja	z	najtršo in najslabšo obliko suženjstva
najtršo in najslabšo obliko suženjstva	pod	sužnji.«
»In zdaj lahko	z	vso pravico rečemo, da smo izčrpno
Gre za to :	med	odvečnimi poželenji in nagoni so nekateri,
tako se mi zdi, v hudem navzkrižju	z	navadami in redom; prirojeni so vsakemu
pa jih zakoni in boljši goni skupaj	z	razumom brzdajo, se pri nekaterih ljudeh
»Katere gone misliš	s	tem?«
živalski, razbrzdani del, okrepljen	z	jedjo in pijačo, pa oživi; otrese se
	Z	eno besedo: ni neumnosti in sramotnega
potem, ko svoj razum nahrani in okrepi	z	izbranimi mislimi in razglabljanji;
izbranimi mislimi in razglabljanji;	med	premišljevanjem o samem sebi svojih
ne otežujejo plemenitega dela duše	s	svojimi slastmi ali bolečinami; ne
pomiri svojo voljo in je ne vznemirja	z	izbruhi jeze.
Je to pametna trditev,	s	katero se lahko strinjaš?«
»Ko je prišel v stik	z	imenitnejšimi ljudmi, polnimi prej
kolebanju posrečilo ubrati srednjo pot	med	obema življenskima načinoma.
svobodnega človeka, in ni v navzkrižju	z	zakoni: tako je iz oligarhičnega človeka
pobesnela poželenja za telesno stražo in	z	njimi zdivja.
očisti preudarnosti in je ne napolni	s	tujo blaznostjo.«
»Tudi kdor se opaja	z	vinom, ima tiransko naravo, ali ne?«
obhode in pojedine ter se zabavajo	s	hotnicami.«
kaj imajo, in ko jih najde, jim to	z	zvijačo ali s silo odvzame.«
ko jih najde, jim to z zvijačo ali	s	silo odvzame.«
kakor v njem zagospodarijo nove strasti	nad	starimi, tako skuša on, kot sin, zagospodariti
tako skuša on, kot sin, zagospodariti	nad	očetom in materjo, da se lahko, potem
starka postavita po robu in se spopadeta	z	njim, se gotovo ne pomišlja, da ravna
njim, se gotovo ne pomišlja, da ravna	z	njima kot tiran.«
izročiti kot sužnja, če vsi stanujejo	pod	isto streho?«
»Kaj misliš	s	tem?«
ljudje kradejo, vlamljajo, ukvarjajo se	z	žeparstvom, ropajo, plenijo svetišča
ropajo, plenijo svetišča in se pečajo	s	prodajo sužnjev.
»V primeri	z	velikimi škodami so te vsekakor majhne.
morejo, glede na zavrženost primerjati	s	tirani.
potem tiran, če je dovolj močan, ravna	z	domovino prav tako nasilno, kakor je
tako nasilno, kakor je prej ravnal	z	očetom in materjo.
In	s	tem doseže poželenje takega moža svoj
V začetku občujejo	z	ljudmi, ki se jim dobrikajo in so jim
ljudi isto zahtevam, utegnem imeti prav	z	zahtevo: o njih naj sodi samo tisti,
njih naj sodi samo tisti, ki lahko	z	ostrino svojega duha prodre v človekov
razsodnega moža, ki je povrh stanoval	s	tiranom pod isto streho in spremljal
moža, ki je povrh stanoval s tiranom	pod	isto streho in spremljal njegovo domače
kakšna je tiranova nesreča v primeri	z	drugimi ljudmi...«
tistim razsodnim možem, ki imajo skušnje	s	takimi ljudmi, da imava vsaj nekoga,
»Da najprej opraviva	z	državo: imaš tiransko državo za svobodno
stanje: njegova duša mora biti zapolnjena	s	suženjstvom in zatiranjem; ravno najplemenitejši
Želo strasti jo nenehoma	s	silo poganja kvišku, tako da je polna
»... ki je človek	s	tiransko naravo, ne živi pa kot preprost
da moramo svoje razglabljanje začeti	s	temle izhodiščem.«
»	S	katerim?«
	S	tiranom imajo ti to skupno, da imajo
Zamisli si, da neki bog odnese moža	s	petdesetimi ali več sužnji, z ženo
moža s petdesetimi ali več sužnji,	z	ženo in otroki ter vsem njegovim premoženjem
ne prenesejo gospostva enega človeka	nad	drugimi, ki najstrože kaznujejo vsakogar,
najstrože kaznujejo vsakogar, ki vlada	nad	drugimi?«
Čeprav rad uživa, ne more sam - edini	med	državljani - nikamor odpotovati, recimo,
duševnega stanja označil za tiranskega in	s	tem najnesrečnejšega, če ne živi kot
moral nenehoma boriti in tekmovati	z	drugimi ljudmi.«
strahu, nemiru in mukah; tako mora biti	z	njim, če njegovo življenje ustreza
človeka za najsrečnejšega, in to je mož	s	kraljevskimi lastnostmi, ki se zna
najslabšega in najkrivičnejšega, in to je mož	s	tiranskimi lastnostmi, ki kot tiran
»Dobro,	s	tem je stvar javno razglašena.«
»En del, smo rekli, je tisti,	s	katerim se človek uči, drugi, s katerim
tisti, s katerim se človek uči, drugi,	s	katerim se razvnema, tretjega pa zaradi
njegove mnogovrstnosti ne moremo označiti	z	enim primernim izrazom, zato smo ga
pijači, po ljubezni in po vsem, kar je	z	njo v zvezi, ali tudi ’lakomni‘ del,
je te gone moč najlaže zadovoljiti	z	denarjem.«
duše naravnani na dobiček, potem se	s	to označbo opiramo na samo eno poglavitno
»In če zdaj vprašaš drugega	za	drugim ljudi teh treh vrst, katero
izvira iz slave ali učenja, v primeri	z	dobičkom ne pomeni nič, ker ne prinaša
»In kako je	s	častihlepnim človekom?
brezpomemben in malenkosten, ker ni združen	s	častmi.«
drugih oblikah naslad v primerjavi	s	svojo, ki mu jo pripravlja spoznavanje
»Dokler so naslade teh vrst ljudi hkrati	z	njihovim načinom življenja, in sicer
»Do teh izkušenj pa se je prikopal	z	razmišljanjem?«
vrste naslade, potem je najprijetnejša	med	njimi tista, ki pripada tistemu delu
tista, ki pripada tistemu delu duše,	s	katerim mislimo, in prav tako najprijetnejše
odgovarjal na vprašanja, ki naju bodo skupaj	z	odgovori popeljala k cilju.«
»To stanje je sredi	med	obema in pomeni za dušo mir glede na
nič prijetnejšega od zdravja, da pa	pred	boleznijo tega sploh niso opazili.«
pravkar pokazalo kot mir in sredina	med	obema?«
drugih zlasti naslado, ki je povezana	z	vonjem.
In ko preneha, ne pušča	za	sabo nobene bolečine.«
sodijo skoraj vsi in ravno najmočnejši	med	njimi k tej vrsti: vsi pomenijo nekakšno
kakor nekomu velja sivo v primerjavi	s	črnim za belo, če ne pozna bele barve,
poznanja naslade vidijo samo razloček	med	bolečnostjo in nebolečnostjo.«
in kdor se dokoplje do spoznanja, se	s	tem zapolni.«
	S	stvarmi nižje ali višje bitne stopnje?«
»Seveda	z	zadnjimi.«
bitno stopnjo stvari, ki so povezane	z	večno enakim, nesmrtnim in resničnim,
izhajajo, ali pa stvari, ki so povezane	z	večno spremenljivim in smrtnim, so
»Seveda tiste, ki so povezane	z	večno enakim.«
»Ker je duša zapolnjena	s	stvarmi višje bitne stopnje ima samo
telesu, ki ima nižjo bit in je zapolnjeno	s	stvarmi nižje bitne stopnje.«
»Če torej zapolnjevanje telesa	s	stvarmi, ki mu po naravi pripadajo,
naslado, potem občuti duša, zapolnjena	s	stvarmi višje bitne stopnje, pristnejšo
resničnejšo radost; zapolnjevanje telesa	s	stvarmi nižje bitne stopnje je potemtakem
Ker hočejo imeti čimveč, se bodejo	z	železnimi rogovi, napadejo s kopiti
bodejo z železnimi rogovi, napadejo	s	kopiti drug drugega in se ubijajo iz
resničen in zna sprejeto ohraniti,	s	stvarmi resnične biti.«
biti njihovi občutki naslade povezani	z	bolečinami: Ti občutki so samo odsevi
11. »Ali se ne dogaja podobno	s	človekom, ki vse življenje služi samo
premišljenost, temveč si prizadeva, da se zasiti	s	častmi, zmagami in s srditostjo.«
prizadeva, da se zasiti s častmi, zmagami in	s	srditostjo.«
»Ali lahko rečemo	z	mirno vestjo: če se goni na dobiček
duša filozofskemu delu in ni v sporu	z	njim, potem lahko vsak del izpolni
del, ki je v najostrejšem nasprotju	z	zakonom in redom?«
se odreče zakonu in razumu, se vdaja	s	svojo okolico hlapčevskim nasladam,
»Tiran stoji	z	oligarhičnim človekom na tretjem mestu.
	Med	njima je demokratski človek.«
človek pa je spet na tretjem mestu	za	kraljevskim, če nam aristokrat in kraljevski
naslade je potemtakem ploskev (kvadrat)	nad	omenjeno razdaljo.«
(tega ploščinskega števila) potenciramo	s	tri, dobimo točen razmik.«
»Pogovorimo se zdaj	z	zagovornikom tega mnenja, potem ko
»Zamisli si torej najprej bitje	z	mnogimi postavami in neštetimi glavami
podobnem materialu, je oblikovanje	s	tem končano!«
prvo bitje naj bo zdaleč največje,	za	njim pa pride lev.«
»In zdaj obdaj od zunaj bitje	s	človeško postavo tako, da ga popolnoma
vnanjo oblogo, naj bo prepričan, da ima	pred	sabo samo eno bitje, človeka.«
pravičen, pa mu škodi, odgovarjamo takole:	s	tem ta ne trdi nič drugega, kakor da
hočeta; in namesto da bi živali spravil	med	sabo in ju navadil drugo na drugo,
duše; te naj spoprijatelji drugega	z	drugim in s samim seboj ter skrbi za
naj spoprijatelji drugega z drugim in	s	samim seboj ter skrbi za njihov razvoj.«
ne nastajajo prav tako iz razmerja	med	deli duše?
Se bo strinjal	s	tem?«
	S	tem suženjsko podreja to, kar je najplemenitejše
Ali se ne da	s	tem podkupiti za mnogo bolj sramotno
razbrzdanost že od nekdaj grajamo zato, ker se	z	njo sprošča ta strašna, mogočna in
»Prevzetnost in drznost grajamo, ker se	z	njima v nas nesorazmerno močno okrepita
velja, po tvojem mnenju, obrtniško delo	za	nečastno?
človek pride pod oblast razuma, kakor je	pod	njegovo oblastjo najplemenitejši človek,
postanemo, kolikor to gre, enaki in se	med	seboj spoprijateljimo.«
»Kako in	s	kakšno obrazložitvijo lahko trdimo,
najplemenitejšemu delu in si pridobi hkrati	z	razumnostjo tudi pravičnost in umerjenost,
popolnejša od telesa, četudi si to pridobi	z	zdravjem moč in lepoto; ta popolnost
»Pametni človek potemtakem skuša	z	vsemi močmi doseči ta cilj; zato, prvič,
postane močan, zdrav in lep, če hkrati	s	tem ne doseže tudi duhovnega zdravja;
brezkončno povečeval svoje premoženje in si	s	tem nakopal brezmejno nesrečo.«
»	Med	nami rečeno - upam, da me boste zatožili
»Moram	z	besedo na dan kljub ljubezni in spoštovanju,
za posamične stvari, ki jih zberemo	pod	enim imenom, poiščemo enoten pojem.
In prav tako je	z	vsemi drugimi stvarmi.
Kmalu boš o njem govoril še	z	večjim spoštovanjem.
ter vsega, kar je na nebu in v Hadu	pod	zemljo.«
vzameš ogledalo in ga nosiš povsod	s	seboj.
dejal, da ne ustvarja ideje stola,	s	čimer mislimo resnično obstoječi stol,
ne po mnenju ljudi, ki se ukvarjajo	s	takšnim raziskovanjem.«
čudimo, da je njihovo delo v primerjavi	z	resničnostjo slabo in nepopolno.«
»Bog je - hote ali nehote ali tudi	pod	pritiskom neke nujnosti - ustvaril
	S	tem se gotovo strinjaš?«
tudi tragiki, ker so posnemovalci, in	z	njimi vsi drugi posnemovalci v razmerju
Prav tako je	z	drugimi stvarmi.«
Toda če je slikar dober, lahko	z	mizarjevo sliko, ki jo od daleč kaže,
posnetek, potem se pač ne bo ukvarjal	z	izdelavo posnetkov in v tej dejavnosti
samo ustvarjalec prividnih podob in	s	tem po naših ugotovitvah samo posnemovalec,
posnemovalec, temveč zasedaš drugo mesto in si	s	tem sposoben spoznati, ob kakšnem prizadevanju
pohod iz Homerjevih časov, ki bi se	pod	njegovim poveljstvom ali po njegovih
Homerju - kakor je to navada pri možeh	s	smislom za praktično delo - številne
kot vzgojitelj posamičnih mož, jih	s	svojim naukom navezal nase in potomcem
izobrazbo, še večji zasmeh, kakor ga zasluži	s	svojim imenom; pripoveduje namreč,
»Tako tudi pesnik slika	s	svojimi besedami in stavki vnanjosti
mladeničev, katerih prva mladost je že	za	njimi.«
»Izdelovalec potemtakem dobi po sodelovanju	s	strokovnjakom, ki ga mora poslušati,
»Kako je zdaj	s	posnemovalcem?
In vsi pesniki, ki se ukvarjajo	s	tragično poezijo, bodisi v jambih ali
»Kaj misliš	s	tem?«
sem hotel reči, ko sem se strinjal	s	tabo, da sta slikarska umetnost in
Namen te povezave umetnosti	s	čutnostjo je vse prej kot dober in
čutnostjo je vse prej kot dober in v skladu	z	resnico.«
potemtakem nekaj slabega, povezuje se	s	slabim in ustvarja slaba dela.«
prividnih podob, temveč se vprašajmo,	s	katerim delom našega razuma ima opraviti
»Ti ljudje pa niso v harmoniji sami	s	sabo.
je prav tako v sporu in nesoglasju	s	seboj kakor tisti, ki opazuje kak predmet
Toda	s	tem se nam zdaj ni treba podrobno ukvarjati.
se prepuščamo bolečini, preprečujemo	s	tem to, kar nam je v takih priložnostih
»Kaj misliš	s	tem?«
kar se je zgodilo; računati moramo	z	novim položajem, kakor pri metu kocke,
poškodovano ali razbolelo mesto in	z	zdravnikovo pomočjo pregnati jok in
»Zato seveda posnemajoči pesnik ljudi	s	tako naravo ne prikazuje; tudi mu ni
»Torej ga lahko	z	vso pravico postavimo slikarju ob stran.
njegovi izdelki nimajo ničesar skupnega	z	resnico, da so brez vrednosti, podoben
naj vladata red in zakonitost, saj	s	tem, ko prebuja, neguje in krepi slabši
lahko škodi tudi najboljšim možem -	z	malo izjemami!«
Če najboljši	med	nami poslušajo Homerja ali kakega drugega
popolnoma prepustijo čustvom, sočustvujejo	z	junakom in celo hvalijo pesnika, ki
usode, potem se, narobe, postavljamo	s	svojim mirom, zadržanostjo in močjo.
tujo bolečino, hvaliti tuje ljudi in	z	njimi sočustvovati, ko se prepustijo
veljati za prave može; narobe, v veselju	nad	tem vidi celo korist, zato ne želi
bolečine, ga ob lastni bolečini le	s	težavo kroti.«
njegovem nauku urejati vzgojo, potem bodi	z	njim zelo prijazen in ljubezniv; ti
da je Homer največji pesnik in prvi	med	tragiki; pri tem moraš vedeti, da v
Če	z	lirskimi in epskimi pesmimi dovoliš
To smo storili	z	vso pravico in po treznem preudarku.
neizobraženi, jim hočemo še povedati, da	med	filozofijo in pesništvom obstaja že
revščine‘ in tisoč podobnih - so dokazi	za	staro nasprotstvo.
več koristna, se ji skušajo, četudi	s	silo, odpovedati.
državah vcepila vzgoja, potlačili, kakor	s	silo potlačimo željo, ki ni dobra.
čarovni obrazec nenehoma ponavljali in se	s	tem zavarovali pred njenim vplivom.
nenehoma ponavljali in se s tem zavarovali	pred	njenim vplivom.
mora vsak, ki jo posluša, varovati	pred	njo iz strahu za svojo duševno urejenost
tem, kar je bilo rečeno, se strinjam	s	tabo ; mislim, da to velja tudi za
starosti je vendar zelo kratek v primeri	z	večnostjo.«
Toda kaj misliš	s	tem?«
»Če	med	tem, kar res obstaja, najdemo stvar,
Varuj pa se	pred	zmotno domnevo, da pravičen in nespameten
naštete stvari uničuje njim lastno zlo,	s	tem da prodre vanje in se jih popolnoma
slabost; in tako pravimo, da telo propade	za	posledicami te slabosti, za sebi lastnim
propade za posledicami te slabosti,	za	sebi lastnim zlom: boleznijo.
zaradi tujega zla, ki nima nobene zveze	z	njenimi slabostmi.«
smrtonosna kakor kaka bolezen in da mora	za	njo umreti ali prej ali pozneje, pač
ali prej ali pozneje, pač v skladu	s	tem, ali se ji bolj ali manj vda; s
s tem, ali se ji bolj ali manj vda;	s	tem seveda tudi priznamo, da nepravični
izrečena smrtna kazen, ki jo drugi	nad	njimi opravijo.«
tistega, ki se ji prepusti, smrt; saj se	s	tem znebimo nečesa slabega.
11. »	S	tem je torej tako,«
»če pa je	s	tem tako, potem mora, to vsekakor uvidiš,
zdi verjetno in je tudi v nasprotju	z	zdravo pametjo.
sestavljeno iz mnogih delov, ki niso drug	z	drugim v najlepši harmoniji, kar torej
je zdaj: iznakažene zaradi skupnosti	s	telesom in drugimi napakami, temveč
Podobno je tudi	z	našo dušo, ki jo kazijo neštete napake.
	S	tem, mislim, so dovolj prikazane pojavne
vnemar, zlasti pa smo, v nasprotju	s	Heziodovim in Homerjevim načinom, pustili
»Vi mi torej vrnete prvi delni dolg	s	tem, da priznate: pred bogovi ne moreta
prvi delni dolg s tem, da priznate:	pred	bogovi ne moreta ostati skrita ne pravični
upoštevamo dejanske razmere, ali ni	z	njimi tako: slabi in nepravični ljudje
pridejo na cilj, nagrade in jih okrasijo	z	venci.
Ali se podobno ne dogaja	s	pravičnimi ljudmi?
najvišje službe, lahko se poročijo,	s	komer se hočejo, možijo hčere po svoji
prijatelji in sodržavljani obmetavajo	z	blatom, zmerjajo in mučijo.
Premisli, ali se strinjaš	z	mojimi besedami?«
velikosti ne po količini v primeri	z	darovi, ki čakajo pravičnega in nepravičnega
pripovedoval: Ko ga je zapustila duša, se je	z	mnogimi drugimi odpravila na pot in
poti navzdol; tudi nje so oskrbeli	z	znamenji njihovih del, ki pa so jim
pripovedovale so si druga drugi, prve tožeč in	s	solzami v očeh, ker so se spominjale,
so pretrpele na svojem popotovanju	pod	zemljo, ki je trajalo tisoč let, druge
Tako so se	z	desetkratno kaznijo pokorile za svoje
Ta Ardiaj je bil	pred	tisoč leti tiran v nekem mestu v Pamfiliji;
Ni	z	nami prišel sem in tudi nikoli ne bo
14.	Med	mnogimi strašnimi prizori smo namreč
kvišku; imeli smo namreč že vse muke	za	sabo ; tu smo nenadoma zagledali Ardiaja
in nekatere druge, zvečine tirane;	med	njimi je bilo tudi nekaj navadnih državljanov,
	Med	različnimi in mnogimi grozotami je
krogu, stoji po ena Sirena in se vrti	z	vretencem; od njih prihaja po en in
hčerke Nujnosti Moire v belih oblačilih,	s	svetimi prevezami okoli glave; Lahesis,
Kloto se od časa do časa dotakne	z	desnico vretena in pospeši zunanje
zunanje kroženje, Atropos dela isto	z	levico v notranjščini, Lahesis pa se
notranjščini, Lahesis pa se izmenoma posveča	z	eno roko notranjemu, z drugo pa zunanjemu
izmenoma posveča z eno roko notranjemu,	z	drugo pa zunanjemu kroženju.
in vse oblike človeškega življenja;	med	njimi so bile življenske poti tiranov;
Vse drugo pa je bilo pomešano	med	seboj: bogastvo z revščino, zdravje
je bilo pomešano med seboj: bogastvo	z	revščino, zdravje z boleznijo, marsikaj
seboj: bogastvo z revščino, zdravje	z	boleznijo, marsikaj je bilo tudi sredi
boleznijo, marsikaj je bilo tudi sredi	med	tem.
ob strani vse druge znanosti in se	z	največjo vnemo posvetiti samo iskanju
učitelja, ki ga lahko usposobi, da	s	svojo močjo in s svojim spoznanjem
lahko usposobi, da s svojo močjo in	s	svojim spoznanjem razločuje med slabim
močjo in s svojim spoznanjem razločuje	med	slabim in dobrim življenjem ter si
slabim in dobrim življenjem ter si	med	mnogimi življenskimi oblikami izbere
vedeti, kaj prinaša lepota v družbi	z	revščino in bogastvom in ob kakšnem
si jih duša pridobi in so povezane	med	sabo - da si lahko izmed njih po treznem
preudarku izbere to, kar mu ustreza; da	s	pogledom na naravo duše loči slabše
prej kot slabo življenje, samo če ga	s	pametjo izbere in potem po njem živi.
niti dobro pogledal, in tako ni opazil	s	tiranido združene usode, da bo moral
izbiri prevarala, ker niso imele skušenj	s	trpljenjem.
izbiranju so mnoge duše zamenjale dobro	s	slabim in slabo z dobrim. -
duše zamenjale dobro s slabim in slabo	z	dobrim. -
vstopu v življenje odloča v skladu	s	filozofijo in mu pri izbiri ne pripade
Po naključju je bila	med	izbirajočimi dušami zadnja Odisejeva
daimona, ki si ga je bila izbrala, da bedi	nad	njenim življenjem in uresniči njeno
najprej odpeljal dušo h Kloti in stopil	z	njo pod njeno roko in pod krožeče vretence.
odpeljal dušo h Kloti in stopil z njo	pod	njeno roko in pod krožeče vretence.
	S	tem je bila izbira, za katero se je
Nato je	z	dušo odšel k Atropi, ki je predla;
dušo odšel k Atropi, ki je predla;	s	tem je postala usoda, ki jo je napredla,
obrnila, k prestolu Nujnosti in šla	pod	njim na drugo stran.
	Z	rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle:
njegova mati Marija je bila zaročena	z	Jožefom.
Bog	z	nami.«
bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji	pod	kraljem Heródom, so prišli modri z
slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem	z	njim.
Nikakor nisi najmanjši	med	vodilnimi Judovimi mesti, iz tebe bo
Nato jih je poslal v Betlehem	z	naročilom:
zvezda, ki so jo videli vziti, je šla	pred	njimi, dokler ni obstala nad krajem,
je šla pred njimi, dokler ni obstala	nad	krajem, kjer je bilo dete.
Stopili so v hišo in našli dete	z	Marijo, njegovo materjo.
Rahéla je jokala	za	svojimi otroki in se ni hotela utolažiti,
Hranil se je	s	kobilicami in z medom divjih čebel.
Hranil se je s kobilicami in	z	medom divjih čebel.
Jaz vas krščujem	z	vodo, da bi se spreobrnili; toda on,
bi se spreobrnili; toda on, ki pride	za	menoj, je močnejši od mene in jaz nisem
takoj stopil iz vode in prècej so se	nad	njim odprla nebesa.
Nato ga hudič vzame	s	seboj v sveto mesto in ga postavi vrh
zapovedal in na rokah te bodo nosili, da	z	nogo ne zadeneš ob kamen.’«
Zopet ga hudič vzame	s	seboj na zelo visoko goro.
»Hodíta	za	menoj!
dva sta takoj pustila mreže in šla	za	njim.
sina, in njegovega brata Janeza, ko sta	s	svojim očetom Zebedéjem v čolnu popravljala
takoj pustila čoln in očeta ter šla	za	njim.
je vsakovrstne bolezni in slabosti	med	ljudmi.
	Za	njim so šle velike množice iz Galileje,
namreč preganjali že preroke, ki so bili	pred	vami«
Če se pa sol pokvari,	s	čim jo bomo osolili?
brat kaj proti tebi, pústi dar tam	pred	oltarjem, pojdi in se prej spravi z
pred oltarjem, pojdi in se prej spravi	z	bratom, potem pa pridi in daruj svoj
Spravi se hitro	s	svojim nasprotnikom, dokler si z njim
hitro s svojim nasprotnikom, dokler si	z	njim še na poti, da te nasprotnik ne
pa vam pravim: kdorkoli gleda žensko	s	poželenjem, je v srcu že prešuštvoval
poželenjem, je v srcu že prešuštvoval	z	njo.
Kdor pa se	z	ločeno oženi, prešuštvuje.«
Če se hoče kdo pravdati	s	teboj in ti vzeti obleko, mu pusti
kdo prisili eno miljo daleč, pojdi	z	njim dve.
namreč daje svojemu soncu, da vzhaja	nad	hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež
svoje pravičnosti ne boste razkazovali	pred	ljudmi, sicer ne boste imeli plačila
Kadar torej daješ miloščino, ne trobi	pred	seboj, kakor počenjajo hinavci po shodnicah
Poglejte ptice	pod	nebom!
Ali pa: kdo	med	vami bo dal svojemu sinu kamen, če
končal te besede, so množice strmele	nad	njegovim naukom.
OZNANILO NEBEŠKEGA KRALJESTVA	S	ČUDEŽI IN Z BESEDO Jezus očisti
OZNANILO NEBEŠKEGA KRALJESTVA S ČUDEŽI IN	Z	BESEDO Jezus očisti gobavca
stopil k njemu gobavec, se poklonil	pred	njim do tal in rekel:
Saj imam tudi jaz, čeprav sem sam	pod	oblastjo, vojake pod seboj, pa rečem
čeprav sem sam pod oblastjo, vojake	pod	seboj, pa rečem temu:
vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo	z	Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem
ven v temo; tam bo jok in škripanje	z	zobmi.«
	Z	besedo je izgnal duhove in ozdravil
Rad bi hodil	za	Jezusom
»Učitelj,	za	teboj bom hodil, kamorkoli pojdeš.«
»Lisice imajo brloge in ptice	pod	nebom gnezda, Sin človekov pa nima,
»Hôdi	za	menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo
stopil v čoln, so šli njegovi učenci	za	njim.
Ali si nas prišel sèm	pred	časom mučit?«
»Hôdi	za	menoj!«
Vstal je in šel	za	njim.
cestninarjev in grešnikov in so jedli	z	Jezusom in njegovimi učenci.
»Zakaj vaš učitelj jé	s	cestninarji in grešniki?«
morejo svatje žalovati, dokler je ženin	med	njimi?
Jezus je vstal, šel	z	njim in učenci so ga spremljali.
Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla	za	njim dva slepa in vpila:
»	S	poglavarjem hudih duhov izganja hude
dvanajst učencev in jim dal oblast	nad	nečistimi duhovi, da bi jih izganjali
Ne oskrbujte se ne	z	zlatim ne s srebrnim ne z bakrenim
Ne oskrbujte se ne z zlatim ne	s	srebrnim ne z bakrenim denarjem v pasovih,
oskrbujte se ne z zlatim ne s srebrnim ne	z	bakrenim denarjem v pasovih, ne s
z bakrenim denarjem v pasovih, ne	s	popotno torbo, dvema suknjama, čevlji
vlačili zaradi mene, da boste pričevali	pred	njimi in pogani.
Učenec ni	nad	učiteljem in služabnik ne nad svojim
Učenec ni nad učiteljem in služabnik ne	nad	svojim gospodarjem.
Priznajmo Kristusa	pred	ljudmi
»Vsakega torej, ki bo mene priznal	pred	ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim
priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal	pred	svojim Očetom, ki je v nebesih.
Kdor bo pa mene zatajil	pred	ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred
pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil	pred	svojim Očetom, ki je v nebesih.«
Hoja	za	Kristusom
tašče; in človek bo imel sovražnike	med	domačimi.
ne sprejme svojega križa in ne hodi	za	menoj, ni mene vreden.
in blagor tistemu, ki se ne spotika	nad	menoj.«
‘Glej, pošiljam svojega glasnika	pred	teboj, da ti bo pripravil
Resnično vam povem:	med	rojenimi od žená ni večjega od Janeza
Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo	s	silo utira pot in samo močni ga osvajajo.
postal lačen sam in tisti, ki so bili	z	njim?
Mož	s	suho roko
Veliko jih je šlo	za	njim in je vse ozdravil.
ga izvolil, moj ljubljeni,	nad	katerim imam veselje.
ne izganja hudih duhov drugače kot	z	Bélcebubom, poglavarjem hudih duhov.«
In če jaz	z	Bélcebubom izganjam hude duhove, s
z Bélcebubom izganjam hude duhove,	s	čigavo močjo jih izganjajo vaši somišljeniki?
Če pa jaz	z	božjim Duhom izganjam hude duhove,
Kdor ni	z	menoj, je zoper mene; in kdor z menoj
ni z menoj, je zoper mene; in kdor	z	menoj ne zbira, raztresa.
pismoukov in farizejev začeli pogovarjati	z	njim in so rekli:
Ninivljáni bodo vstali na sodni dan skupaj	s	tem rodom in ga obsodili, ker so se
Juga bo na sodni dan vstala skupaj	s	tem rodom in ga obsodila, kajti prišla
Končno bo	s	takim človekom huje, kot je bilo prej.
Tako bo tudi	s	tem hudobnim rodom.«
njegovi bratje; radi bi bili govorili	z	njim.
bratje stoje zunaj in bi radi govorili	s	teboj.«
Tako se spolnjuje	nad	njimi Izaijeva prerokba:
tisti, ki besedo posluša in jo takoj	z	veseljem sprejme, nima pa v sebi korenine
Prilika o ljuljki	med	pšenico
morda pobiraje ljuljko ne izrujete	z	njo vred tudi pšenice.
ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje	z	zobmi.
Od veselja	nad	njim gre in proda vse, kar ima, in
ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje	z	zobmi.«
In spotikali so se	nad	njim.
in mu je bila tako všeč, da ji je	s	prisego obljubil dati, karkoli bi si
pa so to zvedele in šle iz mest peš	za	njim.
primoral učence, da so šli v čoln in se	pred	njim peljali na nasprotni breg; sam
Ne umivajo si namreč rok	pred	jedjo.«
‘To ljudstvo me časti	z	ustnicami, njihovo srce pa je daleč
»Ali veš, da so se farizeji spotikali	nad	tvojimi besedami?«
tisto, kar omadežuje človeka, jesti	z	neumitimi rokami pa ga ne omadežuje.«
Vendar ji ni odgovoril niti	z	besedo.
»Odpravi jo, ker vpije	za	nami!«
k njemu velike množice, ki so imele	s	seboj hrome, slepe, kruljave, neme
drugo stran, so pozabili vzeti kruh	s	seboj.
»Kruha nismo vzeli	s	seboj.«
»Maloverni, zakaj govorite	med	seboj: ‘
»Če hoče kdo priti	za	menoj, naj se odpove sam sebi in vzame
sam sebi in vzame svoj križ ter hodi	za	menoj.
namreč prišel v slavi svojega Očeta	s	svojimi angeli in takrat bo povrnil
Šest dni potem vzame Jezus	s	seboj Petra, Jakoba in njegovega brata
prikazala Mojzes in Elíja in se pogovarjala	z	njim.
govoril, jih je svetal oblak obdal	s	senco in iz oblaka se je zaslišal glas:
niso prepoznali, temveč so storili	z	njim, kar so hoteli.
množici, je nekdo stopil k njemu, se vrgel	pred	njim na kolena in rekel:
prišel v hišo, ga je Jezus prehitel	z	vprašanjem:
Bolje je zate, da prideš	z	enim očesom v življenje, kakor da bi
Če te pa ne posluša, vzemi	s	seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva
zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi	med	njimi.«
kralju, ki je hotel napraviti račun	s	svojimi služabniki.
Ker ni imel	s	čim povrniti, je ukazal njegov gospodar
Potrpi	z	menoj in vse ti povrnem.’
Potrpi	z	menoj in ti povrnem.’
Tako bo tudi moj nebeški Oče storil	z	vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu
	Za	njim je šlo veliko ljudi in jih je
zveza ni bila zakonita, in se oženi	z	drugo, prešuštvuje.«
»Če je tako	z	možem in ženo, se ni dobro ženiti.«
Bogastvo in hoja	za	Jezusom
Nato pridi in hôdi	za	menoj!«
»Poglej, mi smo vse zapustili in šli	za	teboj.
veličastva, boste tudi vi ki ste šli	za	menoj, sedeli na dvanajstih prestolih
	Z	delavci se je pogodil za en denar na
Ko so denar prejeli, so godrnjali	nad	hišnim gospodarjem, češ: ‘
so delali eno uro in si jih izenačil	z	nami, ki smo prenašali težo dneva in
Ali se nisi pogodil	z	menoj za en denar?
Ali ne smem storiti	s	svojim, kar hočem?
vzel dvanajstere učence na sámo in jim	med	potjo rekel:
stopila k njemu mati Zebedéjevih sinov	s	svojima sinovoma in se poklonila pred
s svojima sinovoma in se poklonila	pred	njim do tal, da bi ga nekaj prosila.
deset to slišalo, so bili nejevoljni	nad	bratoma.
»Veste, da vladarji gospodujejo	nad	svojimi narodi in da jim velikaši dajejo
	Med	vami pa naj ne bo tako, ampak kdor
tako, ampak kdor hoče postati velik	med	vami, naj bo vaš strežnik; in kdor
vaš strežnik; in kdor hoče biti prvi	med	vami, naj bo vaš služabnik!
oči in takoj sta spregledala ter šla	za	njim.
Množice, ki so šle	pred	njim in za njim, pa so vzklikale:
Množice, ki so šle pred njim in	za	njim, pa so vzklikale:
Jezusova nejevolja	nad	smokvo
delali ne samo to, kar se je zgodilo	s	to smokvo; ampak če boste rekli tej
»	S	kakšno oblastjo to delaš?
odgovorite nanj, vam bom tudi jaz povedal,	s	kakšno oblastjo to delam.
Ti pa so premišljevali in govorili	med	sabo:
»Tudi jaz vam ne povem,	s	kakšno oblastjo to delam.«
povem: cestninarji in nečistnice pojdejo	pred	vami v božje kraljestvo.
gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal	z	ograjo, izkopal v njem stiskalnico
služabnike, več kakor prej, in storili so	z	njimi prav tako.
prišel gospodar vinograda, kaj bo storil	s	temi viničarji?«
Znova je poslal druge služabnike	z	naročilom: ‘
in svatovska dvorana se je napolnila	z	gosti.
ven v temo, tam bo jok in škripanje	z	zobmi.’
pošljejo svoje somišljenike skupaj	s	heródovci in ti ga vprašajo:
Kako je	z	vstajenjem
brez otrok, naj se njegov brat oženi	z	njegovo ženo in obudi potomstvo svojemu
	Za	vsemi je nazadnje umrla tudi žena.
Ko so množice to slišale, so strmele	nad	njegovim naukom.
Ljubi Gospoda, svojega Boga,	z	vsem srcem in z vso dušo in z vsem
Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in	z	vso dušo in z vsem mišljenjem.’
Boga, z vsem srcem in z vso dušo in	z	vsem mišljenjem.’
nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še	s	prstom nočejo premakniti.
Največji	med	vami bodi vaš strežnik.
	Pred	ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo.
dneh naših očetov, ne bi sodelovali	z	njimi pri prelivanju preroške krvi.’
Berehjájevega sina, ki ste ga ubili	med	templjem in oltarjem.
Jezus toži	nad	Jeruzalemom
Veliko jih bo namreč nastopilo	pod	mojim imenom in bodo govorili: ‘
in posveti do zahoda, tako bo tudi	s	prihodom Sina človekovega.
človekovega, kako prihaja na oblakih neba	z	veliko močjo in slavo.
videli vse to, védite, da je blizu, tik	pred	vrati.
Kakor so namreč v dneh	pred	potopom jedli in pili, se ženili in
postavil nad svojo služinčad, da jo oskrbi	z	živežem o pravem času?
začne pretepati sohlapce, jé in popiva	s	pijanci, pa bo prišel gospodar tega
gre hinavcem; tam bo jok in škripanje	z	zobmi.«
vzele svetilke, niso pa prinesle olja	s	seboj.
Pametne pa so	s	svetilkami vred vzele olja v posodicah.
tiste, ki so bile pripravljene, so šle	z	njim na svatbo in vrata so se zaprla.
»Bo namreč kakor	s	človekom, ki se je odpravljal na potovanje
je prejel pet talentov, je šel takoj	z	njimi trgovat in pridobil pet drugih.
gospodar teh služabnikov in napravil	z	njimi obračun.
vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino	z	obrestmi vred.
ven v temo, kjer bo jok in škripanje	z	zobmi.’«
človekov v svoji slavi in vsi angeli	z	njim, takrat bo sédel na prestol svojega
	Pred	njim se bodo zbrali vsi narodi in ločil
Sklenili so, da bodo Jezusa	z	zvijačo prijeli in usmrtili, vendar
»Nikar na praznik, da ne nastane hrup	med	ljudstvom.«
Uboge imate namreč vedno	med	seboj, mene pa nimate vedno.
Velikonočna večerja	z	učenci
želim obhajati velikonočno večerjo	s	svojimi učenci.’«
Ko se je zvečerilo, je sédel	z	dvanajsterimi za mizo.
	Med	jedjo je rekel:
silno užalostili in ga začeli drug	za	drugim spraševati:
»Kateri je	z	menoj pomočil roko v skledo, ta me
so jedli, je Jezus vzel kruh, zmolil	nad	njim blagoslov, ga razlomil, dal učencem
vinske trte do tistega dne, ko bom pil	z	vami novega v kraljestvu svojega Očeta.«
»Vi vsi se boste to noč pohujšali	nad	menoj, kajti pisano je:
Ko bom pa vstal, pojdem	pred	vami v Galilejo.«
»Če se bodo vsi pohujšali	nad	teboj, se jaz nikdar ne bom.«
»Tudi če bi bilo treba umreti	s	teboj, ne, ne bom te zatajil.«
Nato pride Jezus	z	njimi na pristavo, ki se imenuje Getsémani,
	S	seboj vzame Petra in oba Zebedéjeva
žalostna do smrti, ostanite tukaj in čujte	z	menoj!«
»Takó, eno uro niste mogli ostati budni	z	menoj?
jih je, spet odšel in v tretje molil	z	istimi besedami.
prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in	z	njim velika množica z meči in koli,
dvanajsterih, in z njim velika množica	z	meči in koli, ki so jo poslali véliki
Izdajalec se je	z	njimi domenil za znamenje:
kajti vsi, ki primejo za meč, bodo	z	mečem pokončani.
»Kakor nad razbojnika ste prišli	z	meči in koli, da bi me prijeli.
Jezus	pred	vélikim zborom
Peter pa je šel od daleč	za	njim do palače vélikega duhovnika.
Nato so mu pljuvali v obraz in ga bíli	s	pestmi.
»Tudi ti si bil	z	Jezusom Galilejcem.«
»Ta je bil	z	Jezusom nazaréjcem.«
Spet je tajil, in sicer	s	prisego:
Jezus	pred	Pilatom
»Nič ne imej	s	tem pravičnim, kajti danes sem v sanjah
»Kaj naj torej storim	z	Jezusom, ki se imenuje Kristus?« jih
Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa	s	seboj v sodno hišo in zbrali okrog
Slekli so ga in ogrnili	s	plaščem škrlatne barve.
Poklekovali so	pred	njim in ga zasmehovali:
Pljuvali so vanj, mu vzeli trst in ga	z	njim tepli po glavi.
vzpetina, so mu dali piti vina, pomešanega	z	žolčem.
Potem ko so ga križali, so si	z	žrebanjem razdelili njegova oblačila.
	Nad	njegovo glavo so dali napis o njegovi
Takrat so	z	njim vred križali dva razbojnika, enega
hodili mimo, so ga sramotili, majali	z	glavo in govorili:
mu posmehovali tudi véliki duhovniki	s	pismouki in starešinami in govorili:
sramotila tudi razbojnika, ki sta bila	z	njim vred križana.
Okrog devete ure je Jezus zaklical	z	močnim glasom:
eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil	s	kisom, nataknil na trst in mu poskušal
Jezus je spet zaklical	z	močnim glasom in izdihnil.
Ko so pa stotnik in ti, ki so	z	njim stražili Jezusa, čutili potres
	Med	njimi so bile Marija Magdalena in Marija,
Od strahu	pred	njim so stražarji strepetali in bili
	Pred	vami pojde v Galilejo, tam ga boste
Ti so se zbrali	s	starešinami na posvet.
Tako je ta govorica razširjena	med	Judi do današnjega dne.
Védite pa, jaz sem	z	vami vse dni do dovršitve sveta.«
»Glej, svojega glasnika pošljem	pred	teboj, ki bo pripravil tvojo pot.
»	Za	menoj pride močnejši od mene in jaz
jaz nisem vreden, da bi se sklonil	pred	njim in mu odvezal jermenček njegovih
Jaz sem vas krstil	z	vodo, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.«
Živel je	med	zvermi in angeli so mu stregli.
»Hodita	za	menoj in naredil vaju bom za ribiča
Takoj sta pustila mreže in šla	za	njim.
Pustila sta očeta Zebedéja	z	najemniki vred v čolnu in odšla za
Zebedéja z najemniki vred v čolnu in odšla	za	njim.
Mož	z	nečistim duhom
shodnici je bil ravno tedaj človek	z	nečistim duhom in je zavpil:
»Kaj imamo opraviti	s	teboj, Jezus Nazaréčan?
Nov nauk	s	popolno oblastjo.
Ko so prišli iz shodnice, so se	z	Jakobom in Janezom takoj napotili v
Vse mesto se je zbralo	pred	hišnimi vrati.
Ozdravil je veliko bolnikov	z	različnimi boleznimi in izgnal veliko
Simon in njegovi tovariši so pohiteli	za	njim.
Kar na lepem so prišli k njemu	s	hromim, ki so ga štirje nosili.
gneče niso mogli prinesti predenj, so	nad	krajem, kjer je bil, odkrili streho
»Hôdi	za	menoj!«
Vstal je in šel	za	njim.
cestninarjev in grešnikov je sedelo	z	njim in z njegovimi učenci; bilo jih
cestninarjev in grešnikov je sedelo z njim in	z	njegovimi učenci; bilo jih je namreč
jih je namreč veliko, ki so hodili	za	njim.
Ko je nekaj pismoukov, prežetih	s	farizejsko miselnostjo, videlo, da
farizejsko miselnostjo, videlo, da jé	s	cestninarji in grešniki, so rekli njegovim
»Kako to, da jé	s	cestninarji in grešniki?«
Dokler je ženin	med	njimi, se ne morejo postiti.
mehove, sicer vino mehove razžene in je	z	mehovi vred uničeno.
postal lačen sam in tisti, ki so bili	z	njim?
duhovniki, in ga dal tudi tistim, ki so bili	z	njim?«
Mož	s	suho roko
Tedaj reče možu	s	suho roko:
Jezno jih premeri	z	očmi in žalosten nad zakrknjenostjo
Jezno jih premeri z očmi in žalosten	nad	zakrknjenostjo njihovih src reče možu:
Farizeji so pri priči odšli in se	s	heródovci posvetovali zoper njega,
Jezus se je	s	svojimi učenci umaknil k jezeru in
in veliko ljudi iz Galileje je šlo	za	njim.
vsi, ki so bili v težavah, tiščali	za	njim, da bi se ga dotaknili.
Kadar so ga ljudje, ki so bili	pod	vplivom nečistih duhov, videli, so
»Bélcebub ga je obsedel in	s	poglavarjem hudih duhov izganja hude
Če je družina sprta	med	seboj, takšna družina ne more obstati.
razdvoji, ne more obstati, temveč je konec	z	njim.
bil na samem, so ga tisti, ki so se	z	dvanajsterimi zadrževali okrog njega,
na kamnita tla so tisti, ki besedo	z	veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo,
Svetilka	pod	mernikom
Po meri,	s	katero merite, se vam bo odmerilo in
»	Z	božjim kraljestvom je kakor s človekom,
»Z božjim kraljestvom je kakor	s	človekom, ki vrže seme v zemljo.
naj primerjamo božje kraljestvo ali	s	kakšno priliko naj ga ponazorimo?
odslovili množico, so ga odpeljali	s	čolnom, v katerem je bil.
Tudi drugi čolni so pluli	z	njim.
prišel od grobov sèm nasproti človek	z	nečistim duhom.
nihče ga ni mogel več zvezati niti	z	verigo.
Večkrat je bil namreč v okovih in zvezan	z	verigami, pa je verige potrgal in okove
in v hribih ter kričal in se tolkel	s	kamni.
»Kaj imam opraviti	s	teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega?
zagledajo tega, ki je bil prej obseden	z	legijo, kako sedi oblečen in je pri
jim pripovedovali, kako se je zgodilo	z	obsedenim, in o svinjah.
Ko se je Jezus prepeljal	s	čolnom spet na drugo stran, se je zbrala
In odšel je	z	njim.
	Za	njim se je odpravila velika množica
	Med	njo je bila tudi žena, ki je že dvanajst
Ker je žena vedela, kaj se je	z	njo zgodilo, je vsa v trepetu in strahu
Nikomur ni pustil, da bi šel	z	njim, razen Petru, Jakobu in Janezu,
On pa vse odslovi in vzame	s	seboj očeta in mater deklice ter svoje
In spotikali so se	nad	njim.
Dajal jim je oblast	nad	nečistimi duhovi in jim naročil, naj
hudih duhov in veliko bolnikov mazilili	z	oljem ter jih ozdravili.
Herodiáde, žene svojega brata Filipa,	s	katero se je bil oženil.
»Ne smeš živeti	z	bratovo ženo!«
Heródu in tem, ki so bili	z	njim pri mizi, se je prikupila in kralj
Odrinili so	s	čolnom sami zase v samoten kraj.
so skupaj hiteli tja in prišli celó	pred	njimi.
učence, da so šli v čoln in se peljali	pred	njim na nasprotno stran proti Betsájdi,
Videl je, kako se mučijo	z	veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten.
On pa je takoj začel govoriti	z	njimi.
Niso še doumeli dogodka	s	hlebi, kajti njihovo srce še ni bilo
opazijo, da nekaj njegovih učencev jé	z	nečistimi, to je obredno neumitimi
izročilu prednikov, ampak jedo kar	z	nečistimi rokami?«
‘To ljudstvo me časti	z	ustnicami, a njihovo srce je daleč
korbán,’ to se pravi dar templju;	s	tem mu niti ne dovolite, da bi še kaj
	S	svojim izročilom, ki ga širite, razveljavljate
njegovi učenci vprašali, kaj je mislil	s	to primero.
	S	tem je povedal, da so vse jedi čiste.
»Gospod, tudi psički	pod	mizo jedo drobtinice, ki jih otroci
vstran, mu položil prste v ušesa in se	s	slino dotaknil njegovega jezika.
mogel kdo tukaj v puščavi nasititi	s	kruhom?«
Nato jih je odpustil; sam pa je	z	učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal
prišli farizeji in začeli razpravljati	z	njim.
kruh; v čolnu so imeli en sam hleb	s	seboj.
Oni pa so se	med	seboj menili, da nimajo kruha.
Nato mu je	s	slino omočil oči, položil nanj roke
Poslal ga je domov	z	naročilom:
Nato je šel Jezus	s	svojimi učenci v vasi Cezaréje Filípove.
	Med	potjo je učence spraševal:
Tedaj je poklical k sebi množico	z	učenci vred in jim rekel:
»Če hoče kdo hoditi	za	menoj, naj se odpove sebi, vzame svoj
odpove sebi, vzame svoj križ in hodi	za	menoj.
ko bo prišel v slavi svojega Očeta	s	svetimi angeli.«
videli, da je božje kraljestvo prišlo	z	močjo.«
Čez šest dni vzame Jezus	s	seboj Petra, Jakoba in Janeza in jih
Prikazal se jim je Elíja	z	Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom.
Elíja z Mojzesom in pogovarjala sta se	z	Jezusom.
Naredil se je oblak in jih obdal	s	senco.
To besedo so ohranili zase in se	med	seboj menili, kaj pomeni vstati od
njih in pismouke, ki so se prepirali	z	njimi.
»Zakaj se prepirate	z	njimi?«
ga vrže na tla, da se peni, škriplje	z	zobmi in odreveni.
»Ta rod se ne dá izgnati drugače kot	z	molitvijo.«
»O čem ste se menili	med	potjo?«
Oni pa so molčali, kajti	med	potjo so med seboj razpravljali, kateri
Oni pa so molčali, kajti med potjo so	med	seboj razpravljali, kateri izmed njih
Kdor ni proti nam, je	z	nami
duhove, in smo mu branili, ker ni hodil	z	nami.«
Kdor ni proti nam, je	z	nami.
Bolje je zate, da greš	z	enim očesom v božje kraljestvo, kakor
Vsak bo namreč	z	ognjem osoljen.
Če pa se sol pokvari,	s	čim jo boste popravili?
Imejte sol v sebi in živite v miru	med	seboj!«
»Kdor se loči od svoje žene in se oženi	z	drugo, prešuštvuje z njo; in če se
žene in se oženi z drugo, prešuštvuje	z	njo; in če se ona loči od svojega
ona loči od svojega moža in se omoži	z	drugim, prešuštvuje.«
Bogastvo in hoja	za	Jezusom
odpravljal na pot, je nekdo pritekel,	pred	njim pokleknil in ga vprašal:
zaklad v nebesih; potem pridi in hôdi	za	menoj!«
Učenci so strmeli	nad	njegovimi besedami.
pa še kar naprej čudili in govorili	med	seboj:
»Poglej, mi smo vse zapustili in šli	za	teboj.«
poti proti Jeruzalemu, Jezus je hodil	pred	njimi.
jim začel govoriti, kaj se bo zgodilo	z	njim.
kelih, ki ga pijem jaz, ali biti krščena	s	krstom, s katerim sem krščen jaz?«
pijem jaz, ali biti krščena s krstom,	s	katerim sem krščen jaz?«
»Kelih, ki ga pijem jaz, bosta pila, in	s	krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta
pijem jaz, bosta pila, in s krstom,	s	katerim sem jaz krščen, bosta krščena;
si njihovi velikaši lastijo oblast	nad	ljudmi.
	Med	vami pa ne tako, ampak kdor hoče postati
tako, ampak kdor hoče postati velik	med	vami naj bo vaš strežnik, in kdor
bo vaš strežnik, in kdor hoče biti	med	vami prvi, naj bo vsem služabnik.
Ko je	s	svojimi učenci in s precejšno množico
Ko je s svojimi učenci in	s	precejšno množico odhajal iz mesta,
Takoj je spregledal in šel	za	njim po njegovi poti.
Tisti, ki so šli	pred	njim, in tudi tisti, ki so šli za njim,
pred njim, in tudi tisti, ki so šli	za	njim, so vzklikali:
ogledal, in ker je bilo že pozno, se je	z	dvanajsterimi napotil v Betánijo.
Jezus je nejevoljen	nad	smokvinim drevesom
»	S	kakšno pravico to počenjaš?
Odgovorite mi, in povedal vam bom,	s	kakšno oblastjo to delam.
»Tudi jaz vam ne povem,	s	kakšno oblastjo to delam.«
človek je zasadil vinograd, ga obdal	z	ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal
Tisti viničarji pa so govorili	med	seboj:
Spoznali so namreč, da je	s	priliko meril nanje.
Kako je	z	vstajenjem
jo je drugi in umrl, ne da bi pustil	za	seboj potomstvo, in tretji prav tako.
vsega svojega srca, iz vse svoje duše,	z	vsem svojim mišljenjem in z vso svojo
svoje duše, z vsem svojim mišljenjem in	z	vso svojo močjo.’
njega in ljubiti njega iz vsega srca,	z	vsem umom in z vso močjo ter ljubiti
njega iz vsega srca, z vsem umom in	z	vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor
Veliko jih bo nastopilo	pod	mojim imenom.
vlačili zaradi mene, da boste pričali	pred	njimi.
človekovega, kako prihaja na oblakih	z	veliko močjo in slavo.
to dogaja, védite, da je blizu, tik	pred	vrati.
Tako bo kakor	s	človekom, ki je zapustil svoj dom in
duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga	z	zvijačo prijeli in umorili.
na praznik ne, da ne bo nastal nemir	med	ljudmi.«
hiši Simona Gobavca, je prišla žena	z	alabastrno posodico dišečega olja iz
pa so bili nejevoljni in so govorili	med	seboj:
Reveže imate namreč vedno	med	seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro
Velikonočna večerja	z	učenci
Pojdita	za	njim in tam, kjer bo vstopil, recita
prostor, kjer bi jedel velikonočno jagnje	s	svojimi učenci?’
Ko se je zvečerilo, je prišel	z	dvanajsterimi.
vam povem: eden izmed vas, tisti, ki	z	menoj jé, me bo izdal.«
Prevzela jih je žalost in drug	za	drugim so ga spraševali:
»Eden izmed dvanajsterih, ki	z	menoj pomaka v skledo.
Medtem ko so jedli, je vzel kruh, zmolil	nad	njim blagoslov, ga razlomil, jim ga
Toda po svojem vstajenju pojdem	pred	vami v Galilejo.«
»Tudi če bi bilo treba umreti	s	teboj, ne, ne bom te zatajil.«
	S	seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza
Spet je odšel in molil	z	istimi besedami.
pojavil Juda, eden izmed dvanajsterih, in	z	njim množica z meči in koli, ki so
izmed dvanajsterih, in z njim množica	z	meči in koli, ki so jo poslali véliki
»Kakor nad razbojnika ste prišli	z	meči in koli, da bi me prijeli.
Neki mladenič gre	za	njim
Neki mladenič je šel	za	njim.
Ogrnjen je bil samo	z	rjuho.
Jezus	pred	vélikim zborom
Peter pa je šel od daleč	za	njim prav na dvorišče hiše vélikega
Sedèl je	s	služabniki vélikega duhovnika in se
bom podrl ta tempelj, ki je narejen	z	rokami, in v treh dneh zgradil drugega,
dneh zgradil drugega, ki ne bo narejen	z	rokami.’«
sedeti na desnici Vsemogočnega in priti	z	oblaki neba.«
vanj, mu zakrivali obraz in ga tolkli	s	pestmi ter govorili:
Petra, da se greje pri ognju, ga premeri	z	očmi in reče:
»Tudi ti si bil	s	tem Nazaréčanom, z Jezusom.«
»Tudi ti si bil s tem Nazaréčanom,	z	Jezusom.«
Jezus	pred	Pilatom
so véliki duhovniki sklicali posvet	s	starešinami in pismouki, torej ves
	S	tistimi, ki so ob uporu zagrešili umor,
»Kaj torej hočete, da storim	z	njim, ki ga imenujete judovski kralj?«
Ogrnili so ga	s	plaščem škrlatne barve, spletli krono
Tolkli so ga	s	trstom po glavi, pljuvali vanj, poklekovali
po glavi, pljuvali vanj, poklekovali	pred	njim in se mu klanjali.
so nekoga, ki se je tam mimo vračal	s	polja, Simona iz Ciréne, očeta Aleksandra
Dajali so mu vina, pomešanega	z	miro, vendar ga ni vzel.
	Z	njim vred so križali dva razbojnika,
hodili mimo, so ga sramotili in majali	z	glavo:
so ga zasmehovali véliki duhovniki	s	pismouki in govorili med seboj:
véliki duhovniki s pismouki in govorili	med	seboj:
Tudi onadva, ki sta bila križana	z	njim, sta ga sramotila.
Nekdo je pritekel in napojil gobo	s	kisom, jo nataknil na trst in mu ponujal
nekaj žená, ki so gledale od daleč;	med	njimi Marija Magdalena, Marija, mati
Bilo je še veliko drugih, ki so prišle	z	njim v Jeruzalem.
je bil dan pripravljanja, to je dan	pred	soboto, je Jožef iz Arimatéje, ugleden
Govorile so	med	seboj:
ki je sedèl na desni strani, ogrnjen	z	belo haljo, in so se zelo prestrašile.
	Pred	vami pojde v Galilejo; tam ga boste
to sporočila tistim, ki so bili prej	z	njim in so žalovali ter jokali.
drugi podobi prikazal dvema izmed njih	med	potjo, ko sta šla na deželo.
hude duhove, govorili nove jezike,	z	rokami prijemali kače, in če bodo kaj
Potem ko je Gospod Jezus govoril	z	njimi, je bil vzet v nebo in je sédel
Gospod pa je	z	njimi deloval in potrjeval njihovo
deloval in potrjeval njihovo besedo	z	znamenji, ki so jih spremljala.
poročilo o dogodkih, ki so se zgodili	med	nami, kakor so jih sporočili tisti,
Oba sta bila pravična	pred	Bogom.
skupina in je opravljal duhovniško službo	pred	Bogom, ga je po bogoslužnem običaju
veselili njegovega rojstva, ker bo velik	pred	Gospodom.
že v materinem telesu bo napolnjen	s	Svetim Duhom.
In on sam bo hodil	pred	njim z Elijevim duhom in močjo, da
In on sam bo hodil pred njim	z	Elijevim duhom in močjo, da obrne srca
»Jaz sem Gabriel, ki stojim	pred	Bogom.
Poslan sem, da spregovorim	s	teboj in ti sporočim to veselo novico.
galilejsko mesto Nazaret k devici, zaročeni	z	možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz
»Vesêli se, milosti polna, Gospod je	s	teboj!«
»Kako se bo to zgodilo, ko ne živim	z	možem?«
»Blagoslovljena ti	med	ženami, in blagoslovljen sad tvojega
Moč je pokazal	s	svojo roko in razkropil ljudi ošabnega
Lačne je obdaril	z	dobrotami in bogate je odpustil prazne.
Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se	z	njo vred veselili.
Gospodova roka je bila namreč	z	njim.«
služili v svetosti in pravičnosti	pred	njegovim obličjem vse dni svojega življenja.
boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč	pred	Gospodom, da mu pripraviš pot in daš
je v puščavi do dne, ko je nastopil	pred	Izraelom.
hiše in rodbine, da bi se popisal	z	Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je
tistem kraju so pastirji prenočevali	pod	milim nebom in se čez noč vrstili na
Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil	z	njim.
videle rešitev, ki si jo pripravil	pred	očmi vseh narodov: luč v razsvetljenje
Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan	s	postom in molitvijo služila Bogu.
polno modrosti in božja milost je bila	z	njim.
enem dnevu hodá so ga začeli iskati	med	sorodniki in znanci.
Tam je sedèl	med	učitelji, jih poslušal in vpraševal.
Vsi pa, ki so ga slišali, so strmeli	nad	njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.
Nato se je vrnil	z	njima in prišel v Nazaret ter jima
»Kdor ima dve suknji, naj ju deli	s	tistim, ki je nima, in kdor ima živež,
ne varajte, ampak bodite zadovoljni	s	svojo plačo.«
»Jaz vas krščujem	z	vodo, pride pa močnejši od mene, kateremu
žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal	z	ognjem, ki nikoli ne ugasne.«
Še	z	mnogimi drugimi opomini je oznanjal
bom dal njihovo slavo in vso oblast	nad	njimi, kajti meni je izročena in jo
Če se torej	pred	menoj pokloniš, bo vsa tvoja.«
‘Na rokah te bodo nosili, da	z	nogo ne zadeneš ob kamen.’«
Ko je hudič poskusil	z	vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa
»Gospodov duh je	nad	menoj, kajti Gospod me je mazilil.
Vsi so mu pritrjevali in strmeli	nad	radostnimi besedami, ki jih je povedal,
»Seveda me boste zavrnili	s	pregovorom: ‘
Mož	z	nečistim duhom
Strmeli so	nad	njegovim naukom, kajti njegova beseda
»Ej, kaj imaš ti	z	nami, Jezus Nazaréčan?
Groza je obšla vse in govorili so	med	seboj:
Saj	z	oblastjo in močjo ukazuje nečistim
namreč obšla njega in vse, ki so bili	z	njim, ker so zajeli toliko rib; prav
čolna h kraju, so pustili vse in šli	za	njim.
prostora, kjer bi ga nesli noter, so se	z	njim povzpeli na strešno ploščad in
njim povzpeli na strešno ploščad in ga	med	opeko spustili z nosili vred ravno
strešno ploščad in ga med opeko spustili	z	nosili vred ravno pred Jezusa.
»Hôdi	za	menoj!«
Vstal je, pustil vse in šel	za	njim.
Precéj cestninarjev in drugih je bilo	z	njim pri mizi.
»Zakaj jeste in pijete	s	cestninarji in grešniki?«
svatov, naj se postijo, dokler je ženin	med	njimi?
našije na staro, sicer bo novo razrezal,	s	staro obleko pa se krpa z nove ne ujema.
Njegovi učenci so smukali klasje, ga meli	z	rokami in jedli.
bil lačen sam in tisti, ki so bili	z	njim?
Mož	s	suho roko
vedel za njihove misli in je rekel možu	s	suho roko:
Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, Simona	s	priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega
Potem je šel	z	njimi dol in se ustavil na ravnem kraju.
tako so namreč njihovi očetje ravnali	s	preroki.
prav tako so delali njihovi očetje	z	lažnimi preroki!«
in molíte za tiste, ki grdo ravnajo	z	vami
Kakor želite, da bi ljudje ravnali	z	vami tako ravnajte vi z njimi.
ljudje ravnali z vami tako ravnajte vi	z	njimi.
	S	kakršno mero namreč merite, s takšno
S kakršno mero namreč merite,	s	takšno se vam bo odmerilo.«
Učenec ni	nad	učiteljem.
je poslal k njemu judovske starešine	s	prošnjo, da bi prišel služabniku rešit
Jezus se je napotil	z	njimi.
hiše, je stotnik poslal prijatelje	s	sporočilom:
Kajti tudi sam sem	pod	oblastjo in imam vojake pod seboj in
sam sem pod oblastjo in imam vojake	pod	seboj in rečem temu: ‘
Ko je Jezus to slišal, je ostrmel	nad	njim.
	Z	njim so šli njegovi učenci in veliko
»Velik prerok je vstal	med	nami« in
evangelij; in blagor tistemu, ki se	nad	menoj ne spotakne.«
‘Glej, pošiljam svojega glasnika	pred	tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo
obličjem, ki bo pripravil tvojo pot	pred	teboj.’
Povem vam,	med	rojenimi od žena ni večjega, kakor
Vse ljudstvo, ki ga je slišalo,	s	cestninarji vred, je priznalo božjo
vred, je priznalo božjo pravičnost,	s	tem da je prejelo Janezov krst.
se uprli namenu, ki ga je imel Bog	z	njim, s tem da se mu niso dali krstiti.
uprli namenu, ki ga je imel Bog z njim,	s	tem da se mu niso dali krstiti.
farizejev ga je povabil, naj bi jedel	z	njim.
njegovim nogam in mu jih začela močiti	s	solzami.
Brisala jih je	z	lasmi svoje glave, jih poljubljala
glave, jih poljubljala in mazilila	z	oljem.
nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je	s	solzami močila noge in jih brisala
solzami močila noge in jih brisala	s	svojimi lasmi.
Glave mi nisi mazilil	z	oljem; ta pa mi je z dišečim oljem
mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je	z	dišečim oljem mazilila noge.
Tedaj so tisti, ki so bili	z	njim pri mizi, začeli ugibati med seboj:
bili z njim pri mizi, začeli ugibati	med	seboj:
	Z	njim so bili dvanajsteri in nekaj
Marija	s	priimkom Magdalena, iz katere je odšlo
in veliko drugih, ki so jim stregle	s	svojim premoženjem.
med trnje, toda trnje, ki je zraslo	z	njim, ga je zadušilo.
Na skali so tisti, ki	z	veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo,
Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki	z	dobrim in plemenitim srcem besedo poslušajo
prižiga svetilke in jo potem ne pokriva	s	posodo ali postavlja pod posteljo,
zaradi množice se niso mogli sniti	z	njim.
Nekega dne je	s	svojimi učenci stopil v čoln in jim
jih je strah in začudeni so govorili	med	seboj:
»Kaj imam opraviti	s	teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega?
Čeprav so ga zvezali	z	verigami in ga imeli vklenjenega v
pri njem, toda Jezus ga je odslovil	z	besedami:
je v hišo in nikomur ni pustil iti	z	njim razen Petru, Janezu in Jakobu
Vsi so jokali in žalovali	za	njo.
k sebi dvanajstere, jim dal oblast	nad	vsemi hudimi duhovi in moč zdraviti
Vzel jih je	s	seboj in se umaknil v samoto proti
Ko so množice to spoznale, so šle	za	njim.
in dve ribi, se ozrl v nebo, zmolil	nad	njimi blagoslov, razlomil in dajal
Ko je nekoč na samem molil, so bili	z	njim učenci in jih je vprašal:
»Če hoče kdo priti	za	menoj, naj se odpove sebi in vzame
in vzame vsak dan svoj križ ter hodi	za	menoj.
Nekako osem dni po tem govoru je vzel	s	seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel
In že sta se dva moža pogovarjala	z	njim; bila sta Mojzes in Elíja.
Petra in onadva, ki sta bila	z	njim, pa je premagal spanec.
govoril, se je naredil oblak in jih obdal	s	senco.
Vsi so strmeli	nad	božjo veličino.
Kdor je namreč	med	vami vsemi najmanjši, ta je največji.«
duhove, in smo mu branili, ker ne hodi	z	nami.«
	Pred	seboj je poslal svoje glasnike, ki
Rad bi hodil	za	Jezusom
	Med	potjo mu je nekdo rekel:
»	S	teboj bom hodil, pa pojdi, kamor hočeš.«
»Lisice imajo brloge in ptice	pod	nebom gnezda, Sin človekov pa nima,
»Hôdi	za	menoj!«
»Hodil bom	za	teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej
drugih dvainsedemdeset in jih poslal	pred	seboj po dva in dva v vsako mesto in
Ne nosíte	s	seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev
mesto pridete in vas sprejmejo, jejte,	s	čimer vam postrežejo.
»Ljubi Gospoda, svojega Boga	z	vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo,
Gospoda, svojega Boga z vsem srcem,	z	vso dušo, z vso močjo, z vsem mišljenjem,
svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo,	z	vso močjo, z vsem mišljenjem, in svojega
vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo,	z	vsem mišljenjem, in svojega bližnjega
potovali, je prišel v neko vas in žena	z	imenom Marta ga je sprejela v svojo
Marta pa je imela	s	postrežbo polne roke dela.
prišel prijatelj s potovanja in nimam	s	čim postreči,’ in bi mu oni znotraj
Vrata so že zaprta in moji otroci	z	menoj v postelji, ne morem vstati in
Ali je	med	vami oče, ki bi dal svojemu sinu kačo,
koliko bolj bo nebeški Oče obdaril	s	Svetim Duhom tiste, ki ga prosijo.«
»	Z	Bélcebubom, poglavarjem hudih duhov,
njegovo kraljestvo, ko pravite, da	z	Bélcebubom izganjam hude duhove?
Če torej jaz	z	Bélcebubom izganjam hude duhove, s
z Bélcebubom izganjam hude duhove,	s	kom jih izganjajo vaši sinovi?
Če pa	z	božjo močjo izganjam hude duhove, potem
Dokler močni	z	orožjem varuje svoj dom, je njegovo
Kdor ni	z	menoj, je zoper mene, in kdor z menoj
ni z menoj, je zoper mene, in kdor	z	menoj ne zbira, raztresa.«
ter v njej prebivajo; in nazadnje bo	s	takim človekom huje, kot je bilo prej.«
Kraljica z juga bo na sodni dan vstala	z	ljudmi tega rodu in jih obsodila, kajti
Ninivljáni bodo na sodni dan vstali	s	tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili
svetlo kakor tedaj, ko te luč osvetljuje	s	svojimi žarki.«
farizej to videl, se je čudil, da se	pred	jedjo ni umil.
»Učitelj,	s	takim govorjenjem žališ tudi nas.«
bremena, sami pa se teh bremen niti	s	prstom ne dotaknete!
	S	tem potrjujete, da soglašate z deli
S tem potrjujete, da soglašate	z	deli svojih očetov, kajti oni so jih
krvi do krvi Zaharíja, ki je bil ubit	med	oltarjem in svetiščem.’
Jezus svari	pred	hinavščino
Kristusa je treba priznati	pred	ljudmi
povem vam, vsakega, ki me bo priznal	pred	ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal
ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal	pred	božjimi angeli.
Kdor pa me zataji	pred	ljudmi, bo zatajen pred božjimi angeli.
pa me zataji pred ljudmi, bo zatajen	pred	božjimi angeli.
reci mojemu bratu, naj deli dediščino	z	menoj.«
Tako bo	s	tistim, ki si nabira zaklade, ni pa
tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat	pred	Bogom.«
Ne delajte si	s	tem skrbi!
razsekal ga bo na kosce in mu dal delež	z	neverniki.
Oče bo sprt	s	sinom in sin z očetom; mati s hčerjo
Oče bo sprt s sinom in sin	z	očetom; mati s hčerjo in hči z materjo;
sprt s sinom in sin z očetom; mati	s	hčerjo in hči z materjo; tašča s svojo
sin z očetom; mati s hčerjo in hči	z	materjo; tašča s svojo snaho in snaha
mati s hčerjo in hči z materjo; tašča	s	svojo snaho in snaha s taščo.«
materjo; tašča s svojo snaho in snaha	s	taščo.«
Spravi se	s	tožnikom
Kadar greš	s	svojim nasprotnikom k oblastniku, že
svojim nasprotnikom k oblastniku, že	med	potjo stôri vse, da se pobotaš z njim
med potjo stôri vse, da se pobotaš	z	njim in te ne privleče pred sodnika.
Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal	s	krvjo njihovih daritev.
podrl stolp v Síloi in jih pokopal	pod	seboj, mar mislite, da so bili večji
	S	teboj smo jedli in pili in po naših
Tam bosta jok in škripanje	z	zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka
Jezus toži	nad	Jeruzalemom
soboto prišel v hišo nekega prvaka	med	farizeji obedovat, so ga ti opazovali.
Na lepem se je znašel	pred	njim človek, ki je imel vodenico.
Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so	s	teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se
	Z	njim so potovale velike množice.
Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi	za	menoj, ne more biti moj učenec.
sédel in se posvetoval, ali se more	z	deset tisoč možmi postaviti po robu
postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj	z	dvajset tisoči?
vendar dobra, če se pa tudi sol pokvari,	s	čim se bo popravila?
Ni porabna ne	za	zemljo ne za gnoj; proč jo mečejo.
»Ta sprejema grešnike in jé	z	njimi.«
Veselite se	z	menoj, ker sem našel ovco, ki se je
prav takó bo v nebesih večje veselje	nad	enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor
enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor	nad	devetindevetdesetimi pravičnimi, ki
Veselite se	z	menoj, ker sem našla drahmo, ki sem
táko veselje bo vpričo božjih angelov	nad	enim grešnikom, ki se spreobrne.«
Tam je	z	razuzdanim življenjem zapravil svoje
Želel se je nasititi	z	rožiči, ki so jih jedle svinje, pa
Oče, grešil sem zoper nebesa in	pred	teboj.
Oče, grešil sem zoper nebesa in	pred	teboj.
nikoli dal kozliča, da bi se poveselil	s	svojimi prijatelji.
Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je	s	hotnícami zapravil tvoje premoženje,
pravim: pridobivajte si prijateljev	s	krivičnim mámonom, da vas sprejmejo
niste bili zanesljivi pri ravnanju	s	krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal
»Vi se delate pravične	pred	ljudmi, toda Bog pozna vaša srca.
Kar je	pred	ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba.
Kar je pred ljudmi visoko, je	pred	Bogom gnusoba.
kdor odslovi svojo ženo in se oženi	z	drugo, prešuštvuje, in kdor se z ločeno
oženi z drugo, prešuštvuje, in kdor se	z	ločeno oženi, prešuštvuje.«
Vrh tega je	med	nami in vami velik prepad, tako da
Izruj se	s	koreninami vred in se presadi v morje,’
	Med	potjo so bili ozdravljeni.
‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo je	med	vami«
ki noč in dan vpijejo k njemu, in bo	z	uslišanjem odlašal?
Bogastvo in hoja	za	Jezusom
zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi	za	menoj!«
»Poglej, mi smo zapustili vse svoje in šli	za	teboj.«
V Jeruzalem gremo in	nad	Sinom človekovim se bo spolnilo vse,
namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali,	z	njim grdo ravnali in ga opljuvali;
Šel je	za	njim in slavil Boga.
Brž je splezal dol in ga	z	veseljem sprejel.
Poslali so	za	njim poslance s sporočilom: ‘
Poslali so za njim poslance	s	sporočilom: ‘
Nočemo, da bi ta zavladal	nad	nami.’
Gospod,	s	tvojo mino sem pridobil deset min.’
ker si bil v malem zvest, imej oblast	nad	desetimi mesti.’
	S	tvojo mino, gospod, sem pridobil pet
Tudi ti bodi	nad	petimi mesti.’
hranilnico in bi ga jaz ob vrnitvi dobil	z	obrestmi vred?’
zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte	pred	mojimi očmi.’«
napotil proti Jeruzalemu in hodil je	pred	njimi.
bliže in zagledal mesto, se je zjokal	nad	njim.
nadte, ko te bodo sovražniki obdali	z	okopi, te oblegali in z vseh strani
pristopili véliki duhovniki in pismouki	s	starešinami in ga vprašali:
»Povej nam,	s	kakšno pravico to delaš, ali kdo ti
Premišljevali so in govorili	med	seboj:
»Tudi jaz vam ne povem,	s	kakšno oblastjo to delam.«
Kaj bo torej storil	z	njimi gospodar vinograda?
Spoznali so kajpak, da je	s	to priliko meril nanje.
Tako ga niso mogli	pred	ljudmi ujeti v besedi.
Kako je	z	vstajenjem
mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes	z	gorečim grmom, ko je Gospoda imenoval:
Jezus svari	pred	pismouki
	Pred	vso množico, ki ga je poslušala, je
pogovarjali o templju, kako je okrašen	z	lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi,
Veliko jih bo namreč nastopalo	pod	mojim imenom in bodo govorili: ‘
Ne hodíte	za	njimi!
	S	svojo stanovitnostjo si boste pridobili
ker bo velika stiska v deželi in jeza	nad	tem ljudstvom.
Padalo bo	pod	ostrim mečem in v sužnost ga bodo vlačili
Na zemlji bo stiska	med	narodi in zmeda zaradi bučanja morja
človekovega, kako prihaja na oblaku	z	močjo in veliko slavo.
»Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena	s	požrešnostjo, pijanostjo in skrbmi
poveljnikom tempeljske straže in se	z	njimi domenil, kako bi jim ga izročil.
Razveselili so se in se pogodili	z	njim, da mu dajo denarja.
mesto, vama bo prišel nasproti moški	z	vrčem vode.
Pojdita	za	njim v hišo, v katero bo šel, in recita
kjer bi obhajal velikonočno večerjo	s	svojimi učenci?’
Ko je prišla ura, je	z	apostoli sédel k mizi.
»Srčno sem želel jesti	z	vami to velikonočno večerjo, preden
Toda glejte, roka mojega izdajalca je	z	menoj pri mizi.
	Med	njimi se je tudi vnel prepir, kateri
»Pri poganih kralji gospodujejo	nad	ljudmi in oblastniki pustijo, da jim
	Med	vami pa ni takó, ampak največji med
Med vami pa ni takó, ampak največji	med	vami naj bo kakor najmanjši, in predstojnik
Jaz pa sem sredi	med	vami kakor tisti, ki streže.
Vi ste tisti, ki ste vztrajali	z	menoj v mojih preizkušnjah, zato vam
»Gospod,	s	teboj sem pripravljen iti tudi v ječo
Tudi učenci so šli	z	njim.
	Pred	njo je hodil eden izmed dvanajsterih,
»Juda,	s	poljubom izdajaš Sina človekovega?«
»Gospod, naj udarimo	z	mečem?«
»Kakor nad razbojnika ste prišli	z	meči in koli.
Dan	za	dnem sem bil med vami v templju in
Dan za dnem sem bil	med	vami v templju in niste stegnili rok
duhovnika; Peter pa je šel od daleč	za	njim.
da sedi pri ognju, ga je premerila	z	očmi in rekla:
»Tudi ta je bil	z	njim.«
»Zares, tudi ta je bil	z	njim, saj je vendar Galilejec.«
Jezus	pred	vélikim zborom
Jezus	pred	Pilatom
Jezus	pred	Heródom
Heród ga je	s	svojimi vojaki vred zasramoval, ga
vred zasramoval, ga v posmeh ogrnil	z	belo haljo in poslal nazaj k Pilatu.
»Proč	s	tem!
in mu naložili križ, da ga je nesel	za	Jezusom.
	Za	njim je šla velika množica, tudi žená,
»Hčere jeruzalemske, ne jokajte	nad	menoj, marveč jokajte nad seboj in
ne jokajte nad menoj, marveč jokajte	nad	seboj in nad svojimi otroki!
menoj, marveč jokajte nad seboj in	nad	svojimi otroki!
Zakaj, če delajo takó	z	zelenim lesom, kaj se bo zgodilo šele
zelenim lesom, kaj se bo zgodilo šele	s	suhim?«
druga, ki sta bila hudodelca, da bi ju	z	njim vred usmrtili.
	Nad	njim pa je bil napis:
	Za	naju je to pravično, saj je primerno
»Resnično ti povem: še danes boš	z	menoj v raju.«
Jezus je zaklical	z	močnim glasom:
in pravičen človek, ki ni soglašal	z	njihovim sklepom in ravnanjem.
Žene, ki so prišle	z	Jezusom iz Galileje, so Jožefa spremile
	S	seboj so nosile dišave, ki so jih bile
»Kaj iščete živega	med	mrtvimi?
Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in	z	njimi še druge žene, ki so to pripovedovale
jima je približal sam Jezus in hodil	z	njima.
»O kakšnih rečeh se pogovarjata	med	potjo?«
»	Z	Jezusom iz Nazareta,« sta rekla, »ki
prerok, mogočen v dejanju in besedi	pred	Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga
Tedaj je začel	z	Mojzesom in vsemi preroki ter jima
»Ostani	z	nama, kajti proti večeru gre in dan
Ko je sédel	z	njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil,
zbrane enajstere in tiste, ki so bili	z	njimi.
Oni pa so padli	pred	njim na obraz.
Beseda je človek postala in se naselila	med	nami.
Kateri pride	za	menoj, je pred menoj, ker je bil prej
Kateri pride za menoj, je	pred	menoj, ker je bil prej kakor jaz.«
njegove polnosti smo vsi prejeli milost	za	milostjo.
	Med	odposlanci so bili tudi farizeji.
»Jaz krščujem	z	vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne
»Jaz krščujem z vodo,	med	vami pa stoji on, ki ga ne poznate,
ki ga ne poznate, tisti, ki pride	za	menoj in jaz nisem vreden, da bi mu
Ta je tisti, o katerem sem rekel:	za	menoj pride mož, ki je pred menoj,
sem rekel: za menoj pride mož, ki je	pred	menoj, ker je bil prej kakor jaz.
vendar sem zato prišel in krščujem	z	vodo, da se on razodene Izraelu.«
spuščal z neba kakor golob in ostal	nad	njim.
toda tisti, ki me je poslal krščevat	z	vodo, mi je rekel: ‘
boš videl prihajati Duha in ostati	nad	njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.’
sta slišala, kar je rekel, in odšla	za	Jezusom.
pa se obrne, in ko vidi, da gresta	za	njim, ju vpraša:
sta slišala Janezove besede in šla	za	Jezusom, je bil Andrej, brat Simona
»Hôdi	za	menoj!«
Filip poklical, sem te videl, ko si bil	pod	smokvinim drevesom.«
»Ker sem ti rekel, da sem te videl	pod	smokvinim drevesom, veruješ?
božje angele, kako hodijo gor in dol	nad	Sinom človekovim.«
»Napolnite vrče	z	vodo!«
»Vsak postreže najprej	z	dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo,
dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo,	s	slabšim, ti pa si dobro vino prihranil
Potem je šel dol v Kafarnáum in	z	njim njegova mati, njegovi bratje in
spletel bič in vse izgnal iz templja	z	ovcami in voli vred.
Ko je bil	med	velikonočnimi prazniki v Jeruzalemu,
	Med	farizeji pa je bil človek, ki mu je
mu je bilo ime Nikodém; bil je prvak	med	Judi.
znamenj, kakor jih ti delaš, če ni Bog	z	njim.«
Tako je	z	vsakim, ki je rojen iz Duha.«
Potem je šel Jezus	s	svojimi učenci na judejsko podeželje,
judejsko podeželje, se tam zadrževal	z	njimi in krščeval.
	Med	Janezovimi učenci in nekim Judom pa
Jaz nisem Kristus, temveč sem poslan	pred	njim.’
»Kdor prihaja od zgoraj, je	nad	vsemi; kdor pa je z zemlje, je zemeljski
Kdor prihaja z nebes, je	nad	vsemi, in pričuje o tem, kar je videl
bo prišel v življenje, ampak ostane	nad	njim božja jeza.«
Judje namreč ne marajo imeti stika	s	Samarijani).
»Gospod, nimaš	s	čim zajeti in vodnjak je globok.
»Jaz sem; jaz, ki govorim	s	teboj.«
učenci in se čudili, da je govoril	z	žensko, vendar ga nobeden ni vprašal:
»Zakaj govoriš	z	njo?«
Že	med	potjo pa so mu prišli naproti njegovi
	Med	njimi je bil tudi človek, ki je bil
Medtem ko se pomikam tja, vstopi	pred	menoj kdo drug.«
	Za	njim je šla velika množica, ker je
je videla znamenja, ki jih je delal	nad	bolniki.
se je povzpel na goro in tam sédel	s	svojimi učenci.
jih torej in napolnili dvanajst košar	s	koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov
Ko so imeli	za	seboj kakih petindvajset do trideset
tam en sam čoln in da Jezus ni stopil	s	svojimi učenci vred v čoln, temveč
Judje so tedaj godrnjali	nad	njim, ker je rekel:
»Ne godrnjajte	med	seboj!
vedel, da njegovi učenci godrnjajo	nad	tem, jim je rekel:
Toda	med	vami jih je nekaj, ki ne verujejo.«
njegovih učencev odšlo in niso več hodili	z	njim.
Judje so ga	med	praznikom iskali in spraševali:
	Med	ljudmi se je veliko šušljalo o njem.
Vendar je nobeden	med	vami ne spolnjuje.
»Eno delo sem storil	med	vami in vsi se temu čudite.
človek lahko v soboto prejme obrezo in	s	tem ne krši Mojzesove postave, zakaj
Mojzesove postave, zakaj se jezite	nad	menoj, ker sem v soboto ozdravil celega
Jezus je tedaj kar	med	učenjem v templju zaklical:
	Med	množico pa jih je precéj začelo verovati
»Še malo časa sem	med	vami nato pojdem k njemu, ki me je
Judje so tedaj govorili	med	seboj:
	Med	ljudmi je torej zaradi njega nastal
Jezus se je sklonil in	s	prstom pisal po tleh.
Ko so to slišali, so drug	za	drugim odhajali, od najstarejših dalje,
tako da je ostal Jezus sam in žena	pred	njim.
Kdor hodi	za	menoj, ne bo taval v temi, temveč bo
On, ki me je poslal, je	z	menoj.
Kaj misliš	s	tem, ko praviš: ‘
to izgovoril, je pljunil na tla in	s	slino naredil blato.
Pomazal mu je	z	blatom oči in mu rekel:
Jezus, je napravil blato, mi pomazal	z	njim oči in mi rekel: ‘
In bil je razdor	med	njimi.
»Vidiš ga; ta, ki govori	s	teboj, ta je.«
»Verujem, Gospod,« in se je	pred	njim poklonil do tal.
Ko vse spusti ven, hodi	pred	njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo
ven, hodi pred njimi in ovce gredo	za	njim, ker poznajo njegov glas.
	Za	tujcem pa ne bodo šle, marveč bodo
pa ne bodo šle, marveč bodo bežale	pred	njim, ker ne poznajo glasu tujih ljudi.«
razumeli, kaj jim je hotel razodeti	z	njo.
Vsi, ki so prišli	pred	menoj, so tatovi in roparji, in ovce
Zaradi teh besed je vnovič nastal razdor	med	Judi.
poslušajo moj glas: poznam jih in hodijo	za	menoj.
del, ki izhajajo iz Očeta, sem storil	pred	vami
bila tista, ki je Gospoda mazilila	z	dišečim oljem in mu obrisala njegove
dišečim oljem in mu obrisala njegove noge	s	svojimi lasmi.
»Pojdimo še mi, da umrjemo	z	njim!«
je bil na kraju, kjer se je srečal	z	Marto.
Stopili so	za	njo, ker so mislili, da je šla jokat
kako jokajo tudi Judje, ki so prišli	z	njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtel.
Bila je to votlina in	pred	njo je bil prislonjen kamen.
Noge in roke je imel povezane	s	povoji in obraz ovit s prtom.
imel povezane s povoji in obraz ovit	s	prtom.
Prišli bodo Rimljani in nam vzeli oblast	nad	templjem in narodom.«
mesto, ki se imenuje Efraim, in je	s	svojimi učenci ostal tam.
Veliko ljudi z dežele je šlo	pred	praznikom v Jeruzalem, da bi se obredno
Šest dni	pred	veliko nočjo je Jezus prišel v Betánijo,
je bil eden izmed tistih, ki so bili	z	njim pri mizi.
mazilila Jezusu noge in mu jih obrisala	s	svojimi lasmi.
Hiša se je napolnila	z	vonjem po dišečem olju.
Uboge imate namreč vedno	med	seboj, mene pa nimate vedno.«
Farizeji pa so govorili	med	seboj:
Glejte, vse je odšlo	za	njim.«
	Med	tistimi, ki so prišli na praznik molit,
Če kdo hoče služiti meni, naj hodi	za	menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi
Zdaj je sodba	nad	tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta
»Le še malo časa je luč	med	vami
Jezus povedal in odšel ter se skril	pred	njimi.
jim je oči in jim zakrknil srce, da	z	očmi ne bi videli in s srcem ne umeli
Vendar jih je bilo tudi	med	voditelji precéj, ki so začeli verovati
zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima	nad	seboj sodnika: nauk, ki sem ga oznanil,
	Pred	velikonočnim praznikom je Jezus vedel,
	Med	večerjo je hudič že vdihnil odločitev
odložil vrhnjo obleko, vzel prt in se	z	njim opasal.
učencem umivati noge in jih brisati	s	prtom, s katerim je bil opasan.
umivati noge in jih brisati s prtom,	s	katerim je bil opasan.
»Če te ne umijem, ne boš imel deleža	z	menoj.«
Le malo časa bom še	med	vami
»Kamor grem, zdaj ne moreš	za	menoj, prišel boš pa pozneje.«
»Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj iti	za	teboj?
»Filip, toliko časa sem	med	vami in me nisi spoznal?
Ne bom več veliko govoril	z	vami, kajti prihaja vladar tega sveta.
Ko bi ne bil storil del	med	njimi, ki jih ni storil nihče drug,
je nekaj njegovih učencev govorilo	med	seboj:
Zmaga	nad	svetom
Vendar nisem sam, kajti Oče je	z	menoj.
Jaz sem te poveličal na zemlji	s	tem, da sem dokončal delo, ki si mi
Zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi	s	slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden
Dokler sem bil	z	njimi, sem jih varoval v tvojem imenu,
Posveti jih	z	resnico, tvoja beseda je resnica.
posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni	z	resnico.
naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal,	z	menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali
ga bom še razodeval, da bo ljubezen,	s	katero si me ljubil, v njih in bom
Ko je Jezus to povedal, je	s	svojimi učenci odšel čez hudournik
kraj, ker se je Jezus tam večkrat sešel	s	svojimi učenci.
in farizejev ter jih pripeljal tja	z	baklami, svetilkami in orožjem.
ki je vedel, kaj vse se bo zgodilo	z	njim, šel ven in jih vprašal:
Jezus	pred	vélikim duhovnikom
Peter in neki drugi učenec pa sta šla	za	Jezusom.
Tisti učenec se je poznal	z	vélikim duhovnikom in je šel z Jezusom
poznal z vélikim duhovnikom in je šel	z	Jezusom vred na dvorišče v palači vélikega
Oni drugi učenec, ki se je poznal	z	vélikim duhovnikom, je šel ven, govoril
vélikim duhovnikom, je šel ven, govoril	z	vratarico in peljal Petra noter.
Tudi Peter je stal	med	njimi in se grel.
»Ali te nisem videl	z	njim na vrtu?«
Jezus	pred	Pilatom
	S	tem se je spolnila Jezusova beseda,
tem se je spolnila Jezusova beseda,	s	katero je nakazal, kakšne smrti bo
krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili	s	škrlatno rdečim plaščem.
»Nobene oblasti bi ne imel	nad	menoj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj.
Tam so ga križali in	z	njim vred dva druga, na vsaki strani
Dejali so	med	seboj:
noge prvemu in drugemu, ki sta bila	z	Jezusom vred križana.
nog, temveč je eden izmed vojakov	s	sulico prebodel stran in takoj sta
Arimatéje, Jezusov učenec, toda iz strahu	pred	Judi naskrivaj, prosil Pilata, da bi
Vzela sta Jezusovo telo in ga	z	dišavami vred povila s povoji, kakor
Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila	s	povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati.
prišel tudi Simon Peter, ki je šel	za	njim, in stopil v grob.
bil na njegovi glavi, vendar ni ležal	med	povoji, temveč posebej zvit na drugem
Marija pa je stala zunaj	pred	grobom in se jokala.
	Med	jokom se je sklonila v grob in zagledala
kjer so se zadrževali učenci iz strahu	pred	Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus,
dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo	med	njimi, ko je prišel Jezus.
njegovi učenci spet notri in Tomaž	med	njimi.
»Tudi mi gremo	s	teboj,« mu pravijo.
Medtem so drugi učenci pripluli	s	čolnom in privlekli mrežo z ribami;
pripluli s čolnom in privlekli mrežo	z	ribami; niso bili namreč daleč od brega,
To pa je rekel, da je nakazal,	s	kakšno smrtjo bo poveličal Boga.
»Hôdi	za	menoj!«
Peter se je obrnil in videl, da gre	za	njima učenec, ki ga je Jezus ljubil
»Gospod, kaj bo pa	s	tem?«
Ti hôdi	za	menoj!«
Zavoljo tega se je	med	brati razširila govorica, da ta učenec
Če bi popisali drugo	za	drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel
Po svojem trpljenju jim je	z	mnogimi znamenji dokazal, da živi:
Ko je bil	z	njimi pri jedi, jim je naročil, naj
slišali od mene; zakaj Janez je krščeval	z	vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni
Po teh besedah se je vzdignil	pred	njihovimi očmi in oblak ga je zastrl
ti so enodušno vztrajali v molitvi	z	ženami in z Jezusovo materjo Marijo
enodušno vztrajali v molitvi z ženami in	z	Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi
ženami in z Jezusovo materjo Marijo in	z	njegovimi brati.
	Z	nagrado, ki jo je dobil za svoje umazano
delo, je kupil zemljišče; padel je	z	glavo navzdol, tako da se je po sredini
To se je razvedelo	med	vsemi, ki prebivajo v Jeruzalemu, tako
Tu so možje, ki so hodili	z	nami ves čas, dokler je Gospod Jezus
čas, dokler je Gospod Jezus prebival	med	nami, od Janezovega krsta do dne,
Eden od njih mora biti	z	nami priča njegovega vstajenja!«
Jožefa, ki se je imenoval Bársaba,	z	vzdevkom Jústus, in Matija.
podobni plamenom, ki so se razdelili, in	nad	vsakim je obstal po eden.
Vsi so bili napolnjeni	s	Svetim Duhom in začeli so govoriti
Judje, pobožni možje iz vseh narodov	pod	nebom.
Tedaj je vstal Peter	z	enajsterimi, povzdignil glas in jih
Jezusa nazaréjca, ki ga je Bog	pred	vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji,
nazaréjca, ki ga je Bog pred vami potrdil	z	močmi, čudeži in znamenji, ki jih je
znamenji, ki jih je Bog po njem delal	med	vami kakor sami veste, njega so -
mogoče, da bi bila smrt imela oblast	nad	njim.
‘Vedno sem videl	pred	sabo Gospoda, na moji desnici je, da
spoznati pota življenja, napolnil me boš	z	veseljem pred svojim obličjem.’
življenja, napolnil me boš z veseljem	pred	svojim obličjem.’
umrl je, bil pokopan in njegov grob je	med	nami do današnjega dne.
bil prerok, je vedel, da mu je Bog	s	prisego obljubil, da bo sad njegovih
Bil je povišan	z	božjo desnico in od Očeta je prejel
Prepričeval jih je še	z	mnogimi drugimi besedami in jih opominjal
Dan	za	dnem so se enodušno in vztrajno zbirali
lomili kruh po domovih ter uživali hrano	z	veselim in preprostim srcem.
Šel je	z	njima v tempelj in hodil okoli, poskakoval
zato so vsi ljudje od začudenja hiteli	za	njima v stebrišče, ki se imenuje Sálomonovo.
to videl, se je obrnil do ljudstva	z	besedami:
Kaj strmite v naju, kot da bi bila	s	svojo močjo ali pobožnostjo dosegla,
Jezusa, ki ste ga vi izdali in zavrgli	pred	Pilatom, ko je že razsodil, naj bi
O tem je Bog govoril	pred	davnimi veki po ustih svojih svetih
Gospod, vaš Bog, vam bo	med	vašimi brati obudil preroka kakor mene.
prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil	z	vašimi očeti, ko je govoril Abrahamu:
Peter in Janez	pred	vélikim zborom
	S	kakšno močjo?
njegovem imenu stoji ta človek zdrav	pred	vami
nikomer drugem ni odrešenja; zakaj	pod	nebom nam ni dano nobeno drugo ime,
se in so spoznali, da sta se družila	z	Jezusom.
»Kaj naj storimo	z	njima?« so govorili.
Stvar se je razvedela	med	vsemi jeruzalemskimi prebivalci; tega
se ne bi glas o tem še bolj raznesel	med	ljudstvom, jima bomo zabičali, da ne
ljudstvom, jima bomo zabičali, da ne smeta	pred	nikomer več govoriti o tem imenu.«
»Presodite, kaj je bolj pravično	pred	Bogom: poslušati vas ali Boga?
Apostoli so	z	veliko močjo pričevali o vstajenju
Gospoda Jezusa in velika milost je bila	nad	vsemi.
Nihče	med	njimi ni trpel pomanjkanja.
Toda mož po imenu Hananíja je	z	ženo Safíro prodal posestvo in si
dogajalo veliko znamenj in čudežev	med	ljudmi; in vsi so se enodušno zbirali
Apostoli	pred	vélikim zborom
Medtem se je véliki duhovnik sešel	s	svojimi somišljeniki ter sklical véliki
skrbno zapahnjeno in straže so stale	pred	vrati.
Tedaj je odšel poveljnik	s	stražarji in privedel apostole, vendar
stražarji in privedel apostole, vendar ne	s	silo; bali so se ljudi, da jih ne bi
Glejte, vi pa ste Jeruzalem napolnili	s	svojim naukom in hočete nad nas priklicati
Peter in apostoli pa so odgovorili	z	besedami:
Toda v zboru je vstal farizej	z	imenom Gamáliel, učitelj postave, ki
imenom Gamáliel, učitelj postave, ki je	med	vsemi ljudmi užival velik ugled.
preudarite, kaj nameravate narediti	s	temi ljudmi!
	Pred	časom se je dvignil Tevdá, ki se je
	Za	njim se je v času ljudskega štetja
Juda iz Galileje in potegnil ljudstvo	za	sabo; tudi tega so ubili in njegovo
Dan	za	dnem so v templju in po hišah neutrudno
Predstavili so jih apostolom in ti so	med	molitvijo položili nanje roke.
je delal velike čudeže in znamenja	med	ljudmi.
Kilíkije in Azije ter se prerekali	s	Štefanom.
Toda Bog je bil	z	njim in ga je rešil iz vseh stisk
stisk ter mu izkazal milost in modrost	pred	faraonom, egiptovskim kraljem.
Faraon ga je postavil za upravitelja	nad	Egiptom in vso svojo hišo.
Jakoba in ga povabil, naj pride k njemu	z	vsem sorodstvom, ki je štelo petinsedemdeset
in se množilo v Egiptu, dokler ni	nad	Egiptom zavladal drug kralj, ki ni
času se je rodil Mojzes, ki je bil lep	pred	Bogom.
krivica, ga je branil in se maščeval	nad	njegovim zatiralcem tako, da je Egipčana
Skušal jih je pomiriti	z	besedami: ‘
je postavil za poglavarja in sodnika	nad	nami?
Tega Mojzesa, ki so ga zavrgli	z	besedami:
Bog vam bo	med	vašimi brati obudil preroka kakor mene.’
bil pri množici, zbrani v puščavi,	z	angelom, ki mu je govoril na Sínajski
mu je govoril na Sínajski gori, in	z	našimi očeti; on je prejel besede življenja,
Narêdi nam bogove, ki bodo hodili	pred	nami!
tele, darovali maliku in se veselili	nad	izdelkom svojih rok.
ki ste jih naredili, da bi klečali	pred	njimi.
dediščino naši očetje in ga odnesli	s	seboj, ko so pod Józuetovim vodstvom
očetje in ga odnesli s seboj, ko so	pod	Józuetovim vodstvom vzeli deželo poganom,
kralja Davida, ki je našel milost	pred	Bogom in prosil, da bi našel bivališče
razsrdili v svojih srcih in škripali	z	zobmi proti njemu.
Tedaj so zakričali	z	močnim glasom, si zatisnili ušesa in
Nato je pokleknil in zaklical	z	močnim glasom:
Savel je bil	med	tistimi, ki so odobravali ta uboj.
pokopali Štefana in glasnó žalovali	za	njim.
jih je delal: veliko obsedencev so	z	glasnim krikom zapustili nečisti duhovi,
Simon, čarodej, ki je vzbujal začudenje	med	prebivalstvom Samaríje; govoril je,
privrženci, ker jih je že dolgo mešal	s	svojimi čarodejstvi.
Gledal je znamenja in strmel	nad	velikimi čudeži, ki so se dogajali.
Ko je Simon videl, da apostola	s	polaganjem rok delita Svetega Duha,
misliš, da si božji dar lahko kupiš	z	denarjem!
do tega, zakaj tvoje srce ni iskreno	pred	Bogom.
Simon je odgovoril	z	besedami:
Gospodov angel je govoril Filipu	z	besedami:
Ker se je ponižal, je bila sodba	nad	njim razveljavljena.
je Savel še naprej besnel in grozil	s	smrtjo Gospodovim učencem.
	Med	potjo, ko se je bližal Damasku, pa
Možje, ki so potovali	z	njim, so obstali brez besed; slišali
človek moli in v prikazni je videl moža	z	imenom Hananíja, kako je vstopil in
Nekaj dni je preživel	z	učenci v Damasku.
Ali ni prišel semkaj	z	namenom, da jih vklenjene prižene pred
Povedal jim je, kako je Savel	med	potjo videl Gospoda, ki mu je govoril,
Poslej se je	z	njimi družil v Jeruzalemu in pogumno
Razpravljal je	s	helenisti in se z njimi prerekal, ti
Razpravljal je s helenisti in se	z	njimi prerekal, ti pa so ga nameravali
Peter, so poslali k njemu dva moža	s	prošnjo:
Peter je vstal in šel	z	njima.
jih je sešila Gazela, ko je živela	med	njimi.
V Cezaréji je živel mož	z	imenom Kornelij, stotnik kohorte, ki
Bil je pobožen in bogaboječ	z	vso svojo družino.
posoda, podobna velikemu platnenemu prtu;	s	štirimi vogali je obstala na zemlji.
Brez odlašanja odpotuj	z	njima, kajti jaz sem ju poslal!«
Drugi dan je vstal in odpotoval	z	njima; spremljalo ga je nekaj bratov
je Kornelij prišel naproti in padel	pred	njim na kolena.
Peter mu je vêlel vstati	z	besedami:
Medtem ko se je	z	njim pogovarjal, je stopil v hišo;
človek judovskega rodu druži ali shaja	s	človekom tujega rodu.
»Bilo je	pred	štirimi dnevi, prav ob istem času.
po vsej Judeji, začenši v Galileji	s	krstom, ki ga je oznanjal Janez:
Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil	s	Svetim duhom in z močjo; hodil je iz
ga je Bog mazilil s Svetim duhom in	z	močjo; hodil je iz kraja v kraj ter
dela in ozdravljal vse, ki so bili	pod	hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil
hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil	z	njim.
je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo	z	njim jedli in pili, potem ko je vstal
Verniki judovskega rodu, ki so prišli	s	Petrom, so se čudili, kako da se dar
braniti, da ne bi bili tudi krščeni	z	vodo?«
ga prosili, naj ostane še nekaj dni	med	njimi.
so se tisti, ki so bili iz obreze,	z	njim prepirali.
»Šel si v hišo neobrezanih in jedel	z	njimi.«
velikemu platnenemu prtu, ki se je	s	štirimi vogali spuščala z neba in prišla
glej, nenadoma so stali trije možje	pred	hišo, v kateri smo se mudili; bili
mi je rekel, naj grem brez odlašanja	z	njimi.
	Z	mano je šlo tudi teh šest bratov in
Janez je krščeval	z	vodo, vi pa boste krščeni v Svetem Duhu.’
slišali, so se pomirili in slavili Boga	z	besedami:
Tisti, ki so se razbežali	pred	preganjanjem ob Štefanovi smrti, so
	Med	njimi pa je bilo tudi nekaj mož s Cipra
prihodu v Antiohíjo navezali stike tudi	z	Grki in jim prinesli veselo oznanilo
Gospodova roka je bila	z	njimi in veliko ljudi se je spreobrnilo
je razveselil in vzpodbujal vse, naj	z	vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu,
Ko ga je našel, ga je odpeljal	s	sabo v Antiohíjo.
eden izmed njih, po imenu Agab, in	z	močjo Duha napovedal, da bo prišla
lakota čez ves svet; to se je uresničilo	pod	Klávdijem.
	Z	mečem je dal usmrtiti Janezovega brata
pripeljati pred ljudstvo, je Peter spal	med	dvema stražarjema.
verige in vojaka sta stala na straži	pred	vrati.
»Ogrni si plašč in pojdi	za	menoj!«
Šel je iz ječe in stopal	za	njim.
angela in me rešil iz Heródove roke in	pred	vsemi nakanami judovskega ljudstva.«
Potrkal je na vežna vrata in služkinja	z	imenom Roda je šla poslušat, kdo trka.
»Peter stoji	pred	vrati!«
	Z	roko jim je dal znamenje, naj bodo
Ko se je zdanilo, je zavladal	med	vojaki nemajhen preplah:
Kaj neki se je zgodilo	s	Petrom?
svojo nalogo v Jeruzalemu in se vrnila;	s	sabo sta vzela Janeza Marka.
Bárnaba, Símeon	z	vzdevkom Niger, Lúkij iz Ciréne, Manaén,
Nato so	med	postom in molitvijo položili roke nanju
judovskega vražarja in krivega preroka	z	imenom Barjézus; ta je spremljal prokonzula
Pavel je	s	spremljevalcema odplul iz Páfa in prispel
Tedaj je Pavel vstal, dal znamenje	z	roko in rekel:
ljudstvo v egiptovskem izgnanstvu ter ga	z	dvignjeno roko popeljal iz tuje dežele.
Izraelu odrešenika Jezusa, ki ga je	pred	njegovim prihodom Janez s krstom pokore
ga je pred njegovim prihodom Janez	s	krstom pokore napovedoval vsemu izraelskemu
	S	svojo sodbo so izpolnili besede prerokov,
je prikazoval tistim, ki so prišli	z	njim iz Galileje v Jeruzalem; ti so
Jeruzalem; ti so zdaj njegove priče	pred	ljudstvom.
Bog jo je izpolnil	nad	nami, ki smo njihovi otroci, s tem
izpolnil nad nami, ki smo njihovi otroci,	s	tem da je obudil Jezusa, kakor je zapisano
David je	s	svojim rodom služil Bogu pri tem načrtu;
Onadva pa sta se	z	njimi pogovarjala in jih spodbujala,
ostala precéj časa in pogumno pridigala	z	zaupanjem v Gospoda, ki je potrjeval
	Med	mestnim prebivalstvom je nastal razdor:
prebivalstvom je nastal razdor: eni so držali	z	Judi, drugi z apostoloma.
razdor: eni so držali z Judi, drugi	z	apostoloma.
Tedaj so se pogani in Judje	s	svojimi voditelji namenili, da apostola
Pavel ga je premeril	z	očmi, in ko je videl, da ima vero,
bi ga lahko rešila, mu je zaklical	z	močnim glasom:
Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo	pred	mestom, je dal pred vrata pripeljati
pripeljati bike in vence, ker je hotel	z	množico opraviti žrtvovanje.
dajal vam je hrano in srca napolnjeval	z	veseljem.«
	S	temi besedami sta komaj ubranila množicam,
Naslednjega dne je	z	Bárnabom odpotoval v Derbo.
Cerkvi sta določila starešine in jih	z	molitvijo in postom priporočala Gospodu,
Nato sta precéj časa ostala	med	svojimi učenci.
odločno postavila po robu in razpravljala	z	njimi o tem; sklenili so, naj Pavel
spreobračajo, in to je vse brate navdalo	z	velikim veseljem.
v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev	z	apostoli in starešinami in poročali
Vi veste, da me je Bog že	pred	davnim časom izbral izmed vas da bi
Nobene razlike ni naredil	med	nami in njimi, saj je z vero očistil
ni naredil med nami in njimi, saj je	z	vero očistil srca.
znamenja in čudeže je Bog po njima storil	med	pogani.
	S	tem se tudi ujemajo besede prerokov,
tudi drugi ljudje in vsa ljudstva,	nad	katerimi se kliče moje ime.
jim naročimo, naj se ne omadežujejo	s	tem, kar je darovano malikom, naj se
Tedaj so apostoli in starešine	z	vso Cerkvijo sklenili, da izberejo
izberejo iz svojih vrst dva moža in ju	s	Pavlom in Bárnabom pošljejo v Antiohíjo;
pošljejo v Antiohíjo; to sta bila Juda	s	priimkom Bársaba in Sila, moža, ki
Sila, moža, ki sta uživala velik ugled	med	brati.
čeprav jih za to nismo pooblastili,	s	svojimi besedami zbegali in zasejali
izberemo in pošljemo k vam dva moža skupaj	z	našima dragima Bárnabom in Pavlom,
Sveti Duh je sklenil in mi	z	njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega
ki sta bila tudi sama preroka, sta	s	svojimi govori potolažila brate in
Nekaj časa sta se mudila	med	njimi, nato sta se s pozdravom miru
sta se mudila med njimi, nato sta se	s	pozdravom miru poslovila od njih in
Bárnaba pa sta ostala v Antiohíji in	z	mnogimi drugimi učila in oznanjala
Gospodovo besedo, in poglejva, kako je	z	brati!«
Bárnaba je hotel vzeti	s	sabo na pot tudi Janeza Marka.
Pavel pa je bil proti temu, da bi vzela	s	sabo človeka, ki ju je zapustil v Pamfíliji
ju je zapustil v Pamfíliji in ni šel	z	njima na delo.
Tedaj je	med	njima prišlo do spora, tako da sta
Bárnaba je	z	Markom odplul na Ciper.
Pavel pa si je izbral Sila in odpotoval	z	njim; in bratje so ga priporočili Gospodovi
Tam je živel učenec	z	imenom Timótej, sin Judinje, ki je
Pavel ga je hotel vzeti	s	sabo, zato ga je dal obrezati.
	Pred	njim je stal neki Makedonec in ga prosil:
Sedli smo in se pogovarjali	z	ženskami, ki so se tam zbirale.
tudi ženska po imenu Lidija, trgovka	s	škrlatnimi oblačili v mestu Tiatíri.
krstiti tudi njena hiša, nas je povabila	z	besedami:
ki je imela duha vedeževanja in je	s	prerokbami prinašala precéj zaslužka
Pritekla je	za	Pavlom in za nami ter vpila:
Pritekla je za Pavlom in	za	nami ter vpila:
Pavel pa mu je zaklical	z	močnim glasom:
Vzel ju je	s	sabo še tisto nočno uro ter jima izpral
rane; in pri priči se je dal krstiti	z	vso svojo družino.
zdanilo, sta oblastnika poslala redarje	z	naročilom:
in tri sobote zapovrstjo razpravljal	z	njimi.
tudi precéj Grkov, ki so častili Boga,	med	njimi nemalo uglednih žená.
izprijencev, ki so postopali po trgu, ter	z	njimi zanetili nemir in razgrajali
Vsi ti ljudje ravnajo v nasprotju	s	cesarjevimi postavami in trdijo, da
	S	temi besedami so nahujskali množico
	Z	veliko naklonjenostjo so sprejeli besedo
Mnogi	med	njimi so sprejeli vero, in tudi nemalo
pripeljali do Aten; nato so se vrnili	z	naročilom, naj Sila in Timótej čimprej
naj Sila in Timótej čimprej prideta	za	njim.
Pogovarjal se je	z	Judi in z bogaboječimi v shodnici,
Pogovarjal se je z Judi in	z	bogaboječimi v shodnici, pa tudi s
z bogaboječimi v shodnici, pa tudi	s	tistimi, ki jih je vsak dan po naključju
stoiških modrijanov je razpravljalo	z	njim.
Vzeli so ga	s	sabo in odpeljali v Areopág ter vprašali:
Vsi Atenci in tujci, ki živijo	med	njimi, namreč ne poznajo večjega užitka,
Ob tem sem opazil tudi oltar	z	napisom
Bog je zatisnil oči	nad	časi, ko so ljudje tavali v nevednosti;
sodil po možu, ki ga je za to izbral in	pred	vsemi potrdil tako, da ga je obudil
	Med	temi je bil Dionízij Areopagít, dalje
Ta je	s	svojo ženo Priskílo pred kratkim prišel
Ta je s svojo ženo Priskílo	pred	kratkim prišel iz Italije, ker je cesar
Ko sta iz Makedonije prišla	za	njim Sila in Timótej, se je Pavel lahko
»Vaša kri	nad	vašo glavo!
Krísp, načelnik shodnice, je	z	vso svojo hišo sprejel vero v Gospoda.
Zakaj jaz sem	s	teboj.
šest mesecev ter učil božjo besedo	med	njimi.
častili Boga tako, kot ni v skladu	s	postavo.«
nad Sosténa, načelnika shodnice in ga	pred	sodiščem pretepli.
poslovil in odplul proti Siriji, in	z	njim tudi Priskíla in Akvila.
je šel v shodnico, da bi razpravljal	z	Judi.
Odplul je iz Efeza in se poslovil	z	besedami:
Tudi	z	Gospodovim naukom je bil seznanjen.
	Z	vso odločnostjo je namreč oporekal
govoril, naj verujejo v tistega, ki pride	za	njim, to je v Jezusa.«
hrbet in odpeljal svoje učence ter dan	za	dnem razpravljal v Tiránovi šoli.
To se je razvedelo	med	vsemi Judi in Grki, ki so prebivali
Številni	med	temi, ki so se pečali z vražarstvom,
Številni med temi, ki so se pečali	z	vražarstvom, so znesli knjige na kup
srebrne odlitke Artémidinega templja in	s	tem omogočal rokodelcem čeden zaslužek.
sodelavce in druge, ki so se ukvarjali	s	takšno obrtjo, in jim rekel:
Posrečilo se mu je, da je	s	tem zavêdel že precéj ljudi, ne samó
vrelo, trumoma so drveli v gledališče;	s	sabo so vlekli Makedonca Gaja in Aristárha,
Pavel je hotel nastopiti	med	množico, pa mu učenci niso pustili.
Aleksander, ki so ga Judje potiskali	pred	sabo.
Aleksander je dajal	z	roko znamenje, ker se je hotel zagovarjati
znamenje, ker se je hotel zagovarjati	pred	množico.
Nazadnje je mestni pisar množico pomiril	z	besedami:
cesarski namestniki: tam naj se tožijo	med	sabo!
dogodkov, saj ni nobenega razloga,	s	katerim bi lahko opravičili te nemire.«
Potoval je skozi tiste kraje in	z	mnogimi besedami spodbujal vernike.
Ti so potovali	pred	nami in nas pričakali v Troádi.
sedèl mladenič, po imenu Evtih, ki je	med	Pavlovim dolgim govorom trdnó zaspal.
Ko se je	z	nami sešel v Asosu, smo ga vzeli na
na tla province Azije, ves čas živel	med	vami
	Z	vso ponižnostjo sem služil Gospodu,
In glejte, hodil sem	med	vami in vam oznanjal kraljestvo, a
božjo Cerkev, ki si jo je bil pridobil	s	svojo krvjo.
vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo	s	svojimi krivimi nauki potegnili učence
svojimi krivimi nauki potegnili učence	za	sabo.
da tri leta noč in dan nisem nehal	s	solzami opominjati vsakega izmed vas
vas izgradi in vam zagotovi dediščino	med	vsemi posvečenimi.
Vsem sem vam dal zgled, kako moramo	s	trdim delom pomagati slabotnim in se
Vsi so nas	z	ženami in otroki pospremili iz mesta.
Tedaj je prišel iz Judeje prerok	z	imenom Agab.
Stopil je k nam, vzel Pavlov pas, si	z	njim zvezal noge in roke ter rekel:
Ko smo to slišali, smo	z	domačini vred Pavlu prigovarjali, naj
Naslednji dan je šel Pavel	z	nami k Jakobu; tam so so zbrali tudi
kaj je Bog po njegovi službi naredil	med	pogani.
so slišali, da učiš Jude, ki živijo	med	pogani, naj odpadejo od Mojzesa; govoriš
Stôri, kar ti pravimo:	med	nami so štirje možje, ki so se zaobljubili.
Vzemi jih	s	sabo in opravi z njimi očiščevalne
Vzemi jih s sabo in opravi	z	njimi očiščevalne obrede!
Tedaj je Pavel vzel može	s	sabo.
Naslednjega dne je šel	z	njimi v tempelj k očiščevanju.
Takoj je vzel	s	sabo vojake in stotnike in odhitel
ga dal prijeti in ga ukazal vkleniti	z	dvojnimi verigami.
morali vojaki nesti, da bi ga zavarovali	pred	nasiljem drhali, ki jih je spremljala
»Proč	z	njim!«
»Potemtakem ti nisi tisti Egipčan, ki je	pred	dnevi zanetil upor in odpeljal v puščavo
je Pavel na stopnicah ustavil in dal	z	roko znamenje ljudem.
	Med	potjo pa, ko sem se že bližal Damasku,
pa niso slišali glasu, ki je govoril	z	mano.
držal postave in užival velik ugled	med	vsemi tamkajšnjimi Judi.
Prišel je k meni, se ustavil	pred	mano in rekel: ‘
slišiš glas iz njegovih ust, da boš	pred	vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl
»Proč	z	njim!
odpeljejo v vojašnico; naročil je, naj ga	z	bičanjem zaslišijo, da bi zvedel, zakaj
Ko pa so ga	z	jermeni zvezali, je Pavel vprašal stotnika,
Pavel	pred	zborom starešin
Vse do današnjega dne sem živel	pred	Bogom s čisto vestjo.«
današnjega dne sem živel pred Bogom	s	čisto vestjo.«
njegovih besedah se je vnel prepir	med	farizeji in saduceji in množica se
Vi v soglasju	z	zborom starešin sporočite poveljniku,
Stotnik ga je vzel	s	sabo, ga peljal k poveljniku in rekel:
Poveljnik je fanta prijel za roko, se	z	njim umaknil in ga na samem vprašal:
Zanj je napisal pismo	s	tole vsebino:
sem, da je rimski državljan, zato sem	z	vojsko posegel vmes in ga rešil.
sporočil, da lahko zoper njega nastopijo	pred	tabo.«
konjenike pa so pustili, da so odšli	z	njim naprej.
Pavla tožijo	pred	cesarskim namestnikom Feliksom
prišel tja véliki duhovnik Hananíja	z	nekaj starešinami in z nekim pravnikom
duhovnik Hananíja z nekaj starešinami in	z	nekim pravnikom Tertúlom.
so Pavla in Tertúl je začel obtožbo	s	temile besedami:
To ti vedno in povsod priznavamo	z	iskreno hvaležnostjo.
nadlegoval, zato te prosim, prisluhni nam	s	svojo blago naklonjenostjo!
da je ta človek kuga, da neti nemire	med	vsemi Judi po svetu in da je kolovodja
Pavel se zagovarja	pred	Feliksom
namestnik namignil, je Pavel odgovoril	z	besedami:
ljudstvu, zato se poln zaupanja zagovarjam	pred	tabo.
Niso me zalotili, da bi se bil	s	kom prepiral v templju.
Tudi nisem povzročal nemirov	med	ljudstvom - ne v shodnicah ne drugod
obtožb zoper mene ne morejo podpreti	z	nobenim dokazom.
prizadevam, da bi imel vseskozi čisto vest	pred	Bogom in pred ljudmi.
imel vseskozi čisto vest pred Bogom in	pred	ljudmi.
Ko sem se	s	tem namenom očistil v templju, so me
Judje iz province Azije, vendar ne	med	množico ali v hrupu; ti bi se morali
kakšen prekršek so našli, ko sem stal	pred	zborom starešin!
sem ga vzkliknil, ko sem stal sredi	med	njimi: ‘
poznal nauk, zato je obravnavo preložil	z	besedami:
ukazal, naj Pavla drži pod stražo, vendar	z	olajšavami, in naj nobenemu izmed njegovih
Čez nekaj dni je prišel Feliks	s	svojo ženo Druzílo, ki je bila Judinja.
ga je dal še večkrat poklicati in se	z	njim pogovarjal.
judovski prvaki so se oglasili pri njem	z	obtožbami zoper Pavla in ga prosili,
»Vaši veljaki lahko odpotujejo	z	mano,« je rekel, »in če ima mož kaj
	Med	njimi ni ostal dlje kot osem ali deset
»	Z	ničimer se nisem pregrešil ne zoper
prikupiti, zato je Pavlu odgovoril	z	besedami:
»	Pred	cesarjevim sodnim stolom stojim in
Tedaj se je Fest pogovoril	s	svetovalci in odvrnil:
Pavel	pred	kraljem Agrípo in Bereníko
Fest kralju razložil Pavlov primer	z	besedami:
izročali, dokler se obtoženec ni soočil	s	tožitelji in dokler ni imel priložnosti,
ni imel priložnosti, da bi se branil	pred	obtožbami.’
kakor sem pričakoval, temveč so se	z	njim prerekali o svojih verskih vprašanjih
»Kralj Agrípa in vi vsi, ki ste	z	nami tu navzoči!
mi Judje očitajo, danes zagovarjam	pred	tabo, kralj Agrípa, ker temeljito
začetka, od svoje mladosti naprej,	med	svojim ljudstvom v Jeruzalemu.
Zdaj pa stojim	pred	sodiščem zaradi upanja v obljubo, ki
Sam pri sebi sem mislil, da moram	z	vso močjo nasprotovati imenu Jezusa
	S	pooblastilom vélikih duhovnikov sem
vseh shodnicah sem se pogosto znašal	nad	njimi in jih silil k bogokletstvu.
»	S	takšnim namenom sem po pooblastilu
po pooblastilu vélikih duhovnikov in	z	njihovim dovoljenjem potoval tudi v
prejeli odpuščanje grehov in delež	med	posvečenimi.’
Jeruzalemu ter po vsej Judeji, nato pa	med	pogani oznanjal, naj se spokorijo in
tudi Bereníka in vsi, ki so sedeli	z	njimi.
Oddaljili so se in se pogovarjali	med	sabo:
Júlij je	s	Pavlom človeško ravnal; dovolil mu
Ko smo odrinili od tam, smo pluli	za	Ciprom, kamor so nas gnali neugodni
Ker nam je veter nagajal, smo jadrali	za	Kreto mimo Salmóne.
	Z	veliko muko smo pluli vzdolž otoka,
Potegnil je ladjo	s	seboj, da ni mogla več držati smeri,
otočka, ki se imenuje Kávda; tam smo	s	skrajnimi napori komaj obvladovali
zavarovali tako, da so jo vso opasali	z	vrvmi.
Bog ti poklanja življenje vseh, ki so	s	tabo na ladji!’
ladje: spustili so v morje pomožni čoln	s	pretvezo, da nameravajo vreči sidra
Zagledali so zaliv	z	nizkim obrežjem; preudarjali so, ali
krmilih ter razpeli prednje jadro in se	z	vetrom, ki je pihal, usmerili proti
mu žival visi od roke, so govorili	med	sabo:
njihov lastnik je bil prvak otoka,	z	imenom Públij.
Zato so nas obsipali	z	velikimi častmi in ob odhodu so nas
častmi in ob odhodu so nas oskrbeli	z	vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja.
Po treh mesecih smo se odpeljali	z	ladjo, ki je prezimila na otoku; bila
dovolili, da lahko stanuje zasebno	z	vojakom, ki ga je stražil.
vas prosil, da bi vas smel videti in	z	vami govoriti: zaradi Izraelovega upanja
kraljestvu in jih skušal pridobiti za Jezusa	z	besedami iz Mojzesove postave in prerokov.
preroku Izaiju govoril vašim očetom	z	besedami:
ušesa, zatisnili so si oči, da ne bi	z	očmi videli, da ne bi z ušesi slišali,
oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi	z	ušesi slišali, da ne bi s srcem razumeli
da ne bi z ušesi slišali, da ne bi	s	srcem razumeli in se spreobrnili in
kraljestvo in o Gospodu Jezusu Kristusu učil	z	vso svobodo in brez ovir.
	Med	njimi ste tudi vi ki vas je poklical
Bog, kateremu služim	z	vsem srcem, s tem da oznanjam evangelij
Bog, kateremu služim z vsem srcem,	s	tem da oznanjam evangelij njegovega
utrdi, še več, da bi se sam okrepil	med	vami, ko bom z vami sodoživljal vero,
bi se sam okrepil med vami, ko bom	z	vami sodoživljal vero, ki je skupna
večkrat namenil priti k vam, da bi tudi	med	vami dosegel kaj sadu kakor med drugimi
tudi med vami dosegel kaj sadu kakor	med	drugimi narodi, a mi je bilo do danes
Božja jeza se namreč razodeva iz nebes	nad	vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo
brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki	s	svojo krivičnostjo dušijo resnico.
je mogoče to, kar je v njem nevidno,	z	razumom spoznati iz ustvarjenih bitij:
veličastvo neminljivega Boga so zamenjali	z	upodobitvami minljivega človeka in
Božjo resnico so zamenjali	z	lažjo.
namreč zamenjale naravno občevanje	s	protinaravnim, podobno so tudi moški
tudi moški opustili naravno občevanje	z	žensko in se v svojem poželenju vneli
Moški so počenjali nespodobnosti	z	moškimi in tako sami na sebi prejemali
zdelo vredno, da bi živeli skladno	s	svojim spoznanjem Boga, jih je Bog
Zakaj	s	tem, ko sodiš drugega, obsojaš sam
Vemo pa, da Bog izvaja svojo sodbo	nad	tistimi, ki počenjajo takšne stvari,
ki počenjajo takšne stvari, v skladu	z	resnico.
prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog	s	svojo dobroto navaja k spreobrnjenju?
Toda	s	svojo zakrknjenostjo in z nespokorjenim
Toda s svojo zakrknjenostjo in	z	nespokorjenim srcem si nakopavaš srd
srd za dan jeze, ko se bo Bog razodel	s	pravično sodbo.
povrnil po njegovih delih, in sicer	z	večnim življenjem tistim, ki z vztrajanjem
sicer z večnim življenjem tistim, ki	z	vztrajanjem pri dobrih delih iščejo
iščejo slavo, čast in nesmrtnost;	z	jezo in srdom pa tistim, ki iz sebičnosti
	Pred	Bogom namreč niso pravični tisti, ki
	S	tem dokazujejo, da je to, kar ukazuje
pokazalo na dan, ko bo Bog v skladu	z	mojim evangelijem po Jezusu Kristusu
brezskrbno opiraš na postavo, če se ponašaš	z	Bogom in poznaš njegovo voljo, če
Da	s	studom zavračaš malike, obenem pa ropaš
Da se ponašaš	s	postavo, a žališ Boga s kršenjem postave?
se ponašaš s postavo, a žališ Boga	s	kršenjem postave?
Zakaj zaradi vas se preklinja božje ime	med	pogani, kakor je pisano.
mar ne bo njegova neobreza veljala	za	obrezo?
ne, da je Bog krivičen, ko nas udarja	s	svojo jezo?
Če pa sem	s	svojo lažjo pomagal, da božja resnica
Njihovo grlo je odprt grob,	s	svojimi jeziki pletejo zvijače, pod
grob, s svojimi jeziki pletejo zvijače,	pod	njihovimi ustnicami je kačji strup,
Ni strahu božjega	pred	njihovimi očmi.«
govori postava, govori tistim, ki so	pod	postavo, da bi vsak jezik umolknil
umolknil in bi se ves svet priznal krivega	pred	Bogom.
Zakaj noben človek se ne bo opravičil	pred	njim z deli postave, kajti postava
človek se ne bo opravičil pred njim	z	deli postave, kajti postava nam le
Njega je Bog javno določil, da bi bil	s	svojo krvjo orodje sprave, h kateri
	S	tem je hotel pokazati svojo pravičnost,
Mar potemtakem	z	vero razveljavljamo postavo?
Nikakor, pač pa	s	tem postavo uveljavljamo.
Abraham opravičen po delih, se ima	s	čim ponašati.
Vendar ne	pred	Bogom.
tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je	pred	Bogom oče nas vseh, kakor je pisano:
»Takó bo	s	tvojim potomstvom.«
torej opravičeni iz vere, živimo v miru	z	Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu.
milost, v kateri stojimo in se ponašamo	z	upanjem na božjo slavo.
ne samo to, ampak se celo ponašamo	z	bridkostmi, saj vemo, da bridkost rodi
Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas	s	tem, da je Kristus umrl za nas, ko
rešeni jeze sedaj, ko smo opravičeni	z	njegovo krvjo.
nas je smrt njegovega Sina spravila	z	Bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo
Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi	nad	tistimi, ki se niso pregrešili podobno
Vendar pa	z	milostjo ni tako kakor s prestopkom.
Vendar pa z milostjo ni tako kakor	s	prestopkom.
	Z	darom milosti pa ni kakor z grehom
Z darom milosti pa ni kakor	z	grehom enega človeka: sodba, ki je
prav tako, kakor je greh kraljeval	s	smrtjo, po našem Gospodu Jezusu Kristusu
Gospodu Jezusu Kristusu milost kraljevala	s	pravičnostjo za večno življenje.
	S	krstom smo bili torej skupaj z njim
S krstom smo bili torej skupaj	z	njim pokopani v smrt, da bi prav tako,
vemo, da je bil naš stari človek križan	z	njim vred, da bi bilo telo greha uničeno
Če pa smo	s	Kristusom umrli, verujemo, da bomo
Kristusom umrli, verujemo, da bomo	z	njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus,
vstal od mrtvih, več ne umrje; smrt	nad	njim nima več oblasti.
Zakaj greh ne bo več gospodoval	nad	vami, saj ne živite pod postavo, ampak
gospodoval nad vami, saj ne živite	pod	postavo, ampak pod milostjo.
vami, saj ne živite pod postavo, ampak	pod	milostjo.
grešimo, ker nismo pod postavo, temveč	pod	milostjo?
Primerjava	s	postavo
poznajo postavo - da ima postava oblast	nad	človekom samo, dokler je živ?
Če torej gre	z	drugim moškim, dokler njen mož živi,
postave, tako da ni prešuštnica, če gre	z	drugim moškim.
Kot notranji človek namreč	z	veseljem soglašam z božjo postavo,
notranji človek namreč z veseljem soglašam	z	božjo postavo, v svojih udih pa vidim
Potemtakem	z	razumom služim božji postavi, z mesom
Potemtakem z razumom služim božji postavi,	z	mesom pa postavi greha.
zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog	s	tem, da je poslal svojega Sina v podobi
živite po mesu, boste umrli, če pa	z	duhom morite dela telesa, boste živeli.
dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa	s	Kristusom, če le trpimo z njim, da
sodediči pa s Kristusom, če le trpimo	z	njim, da bomo z njim tudi poveličani.
Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo	z	njim tudi poveličani.
trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati	s	slavo. ki se bo razodela v nas.
to, česar ne vidimo, pričakujemo to	s	potrpežljivostjo.
prositi, toda sam Duh prosi za nas	z	nedopovedljivim zdihovanjem.
namerava Duh: saj prosi za svete, v skladu	z	božjo voljo.
njegovemu Sinu, da bi bil ta prvorojenec	med	mnogimi brati.
Kako nam torej ne bo	z	njim podaril tudi vsega drugega?
Kdo nas bo ločil od ljubezni,	s	katero nas ljubi Kristus?
nas ne bo mogla ločiti od ljubezni,	s	katero nas ljubi Bog v Jezusu Kristusu,
telesni strani Kristus, Bog, ki je	nad	vsem, blagoslovljen na veke, amen.
vse: ampak tudi Rebéka, ki je zanosila	z	enim možem, z našim očetom Izakom.
Rebéka, ki je zanosila z enim možem,	z	našim očetom Izakom.
hotel, in milosrčen bom,	s	komer bom hotel.«
kdo si vendar ti, da bi se prerekal	z	Bogom?
Mar lončar ne razpolaga	z	glino tako, da lahko iz iste mešanice
jezo in razodeti svojo mogočnost, je	z	veliko potrpežljivostjo prenašal posode
	S	tem je pokazal bogastvo svoje slave
»Ko bi nam Gospod	nad	vojskami ne bil zapustil potomstva,
Zakaj če boš	s	svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod,
	S	srcem namreč verujemo, da bi prišli
verujemo, da bi prišli do opravičenja,	z	usti pa izpovedujemo vero, da bi prišli
Ni namreč razločka	med	Judom in Grkom, zakaj isti je Gospod
brezbožnost od Jakoba; to bo moja zaveza	z	njimi, ko bom odvzel njihove grehe.«
Kristusu, posamezni pa smo si udje	med	seboj.
preroštva, naj ga uporablja v skladu	z	vero.
posveča dobrodelnosti, naj to dela	z	veseljem.
Drug drugega ljubíte	z	bratovsko ljubeznijo.
Veselite se	s	tistimi, ki se veselijo, in jokajte
tistimi, ki se veselijo, in jokajte	s	tistimi, ki jočejo.
Nikomur ne vračajte hudega	s	hudim.
	Pred	vsemi ljudmi skušajte delati dobro.
kolikor je odvisno od vas živite v miru	z	vsemi ljudmi.
premagati hudemu, temveč premagaj húdo	z	dobrim.
Vsak naj se podreja oblastem, ki so	nad	njim.
Hočeš, da ne bi imel strahu	pred	oblastjo?
pokoravati, in sicer ne samo iz strahu	pred	kaznijo, marveč tudi zaradi vesti.
Kristusa in ne skrbite za svoje telo,	s	tem da strežete njegovim strastem.
Nekdo razločuje	med	dnevom in dnevom, drugemu pa so vsi
Zakaj nobeden	med	nami ne živi zase in nobeden ne umira
res, da živim, pravi Gospod, se bo	pred	mano upognilo vsako koleno in vsak
tega, kar ješ, ne ravnaš več v skladu	z	ljubeznijo.
Nikar ne pogubljaj	s	svojo jedjo človeka, za katerega je
Kdor namreč	s	tem služi Kristusu, je všeč Bogu in
čiste, vendar pa je slabo za človeka, če	z	jedjo koga pohujšuje.
imaš iz vere glede jedi, ohrani zase	pred	Bogom.
tistemu, ki ne obsoja sam sebe v tem,	za	kar se je odločil.
Karkoli je bilo namreč napisano	pred	nami, je bilo napisano v naše poučenje,
in tolažbe, pa vam daj, da bi bili	med	seboj istih misli, kakor hoče Jezus
kakor hoče Jezus Kristus, in da bi	z	enim srcem in kakor iz enih ust slavili
»Zato te bom slavil	med	narodi in pel v čast tvojemu imenu.«
»Veselite se, narodi, skupaj	z	njegovim ljudstvom!«
upanja pa naj napolni vaše verovanje	z	vsem veseljem in mirom, da bi bili
sami od sebe polni dobrote, napolnjeni	z	vsakršnim znanjem, sposobni, da se
njej sem služabnik Kristusa Jezusa	med	pogani in opravljam sveto službo za
da bi bili pogani poslušni, in sicer	z	besedo in z dejanjem, z močjo znamenj
pogani poslušni, in sicer z besedo in	z	dejanjem, z močjo znamenj in čudežev,
poslušni, in sicer z besedo in z dejanjem,	z	močjo znamenj in čudežev, z močjo božjega
dejanjem, z močjo znamenj in čudežev,	z	močjo božjega Duha.
sklenili napraviti nabirko za uboge	med	svetimi v Jeruzalemu.
vas opominjam, bratje, da se bojujete	z	mano v svojih molitvah.
bi veselo prišel k vam in se odpočil	med	vami, če bo Bog dal.
Bog miru naj bo	z	vami vsemi.
ne samo jaz, ampak tudi vse Cerkve	med	pogani.
sojetnika, odlična apostola, ki sta bila že	pred	mano v Kristusu.
Patrobája, Hermája in brate, ki so	z	njimi.
sestro, Olimpája in vse svete, ki so	z	njimi.
Pozdravite se	med	seboj s svetim poljubom.
Pozdravite se med seboj	s	svetim poljubom.
Kristusu, ampak lastnemu trebuhu, in	s	privzdignjenim in priliznjenim govorjenjem
Bog miru pa bo prav kmalu strl satana	pod	vašimi nogami.
Milost našega Gospoda naj bo	z	vami
Kristusa utrditi v veri - v skladu	z	razodetjem skrivnosti, ki je bila zamolčana
Kristusu Jezusu in poklicani k svetosti	z	vsemi, ki kličejo ime našega Gospoda
Pričevanje o Kristusu se je namreč	med	vami utrdilo, tako da ne pogrešate
Bog, ki vas je poklical v občestvo	s	svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim
bodite vsi enih misli in naj ne bo	med	vami razprtij!
	Med	seboj bodite povezani v istem duhu
Ker pač svet	s	svojo modrostjo ni spoznal Boga v njegovi
bi onesposobil tisto, kar je, da se	pred	Bogom ne bi ponašal noben človek.
k vam, nisem prišel zato, da bi vam	z	izbranimi besedami ali z modrostjo
da bi vam z izbranimi besedami ali	z	modrostjo oznanjal božjo skrivnost.
Sklenil sem, da	med	vami ne bom vedel za nič drugega kakor
Nisem govoril in nisem oznanjal	s	prepričevalnimi besedami modrosti,
In vendar oznanjamo modrost	med	zrelimi; pa ne modrosti tega sveta,
To tudi oznanjamo, pa ne	z	besedami, kakršne uči človeška modrost,
uči Duh, tako da duhovno razlagamo	z	duhovno govorico.
čutni in živite po človeško, dokler sta	med	vami nevoščljivost in prepir?
namreč tisti dan, ker se bo razodel	z	ognjem, in ogenj bo preskusil, kakšno
Zato naj se nihče ne ponaša	s	tem ali onim človekom!
Nihče	med	vami naj se ne napihuje v prid enega
bili res zakraljevali, tako bi tudi mi	z	vami prišli do kraljevanja.
kraj begamo, trudni smo, ker delamo	z	lastnimi rokami.
Naj pridem k vam	s	palico ali z ljubeznijo in krotkim
Naj pridem k vam s palico ali	z	ljubeznijo in krotkim srcem?
Slišim o nečistosti	med	vami in sicer o taki, kakršne niti
vami in sicer o taki, kakršne niti	med	pogani ni, tako da nekdo živi z ženo
niti med pogani ni, tako da nekdo živi	z	ženo svojega očeta.
Praznujmo, pa ne	s	starim kvasom hudobije in malopridnosti,
kvasom hudobije in malopridnosti, ampak	z	opresniki čistosti in resnice.
»Ne družite se	z	nečistniki.«
Sedaj pa vam pišem: ne družite se	s	takim, ki se ima za brata, pa je nečistnik
	S	takim niti ne jejte skupaj!
Pravdanje	pred	poganskimi sodniki
tožbo zoper drugega, iskati pravico	pred	nepravičnimi in ne pred svetimi?
iskati pravico pred nepravičnimi in ne	pred	svetimi?
Potemtakem	med	vami ni nobenega modrega, ki bi mogel
nobenega modrega, ki bi mogel razsojati	med	svojimi brati.
Pa se pravda celo brat	z	bratom, in še pred neverniki!
se pravda celo brat z bratom, in še	pred	neverniki!
Bog je obudil Gospoda in bo	s	svojo močjo obudil tudi nas.
Mar ne veste, da tisti, ki se druži	s	hotníco, postane z njo eno telo!
tisti, ki se druži s hotníco, postane	z	njo eno telo!
Kdor pa se	z	Gospodom druži, je z njim en duh.
Kdor pa se z Gospodom druži, je	z	njim en duh.
Bežíte	pred	nečistostjo!
Žena nima oblasti	nad	svojim telesom, marveč mož, enako pa
mož, enako pa tudi mož nima oblasti	nad	svojim telesom, marveč žena.
loči, naj ostane neomožena, ali naj se	z	možem spravi.
neverno ženo in je ta voljna živeti	z	njim, naj jè ne odpušča, in če ima
nevernega moža, pa je ta voljan živeti	z	njo, naj moža ne odpušča.
Bratje, vsak naj ostane	pred	Bogom v tistem stanu, v katerem je
Naj se omoži,	s	komer hoče, da se le v Gospodu.
spoznanje, kako sediš v malikovalnici	za	mizo, ali ga ne bo njegova vest zavêdla,
Če tako grešite proti bratom in	s	tem prizadenete njihovo slabotno vest,
Moj zagovor	pred	tistimi, ki me tožijo, je ta:
Ali nimamo pravice	s	seboj vzeti žensko kot sestro, kakor
Jaz pa se	s	tem nisem okoristil.
da bi pridobil Jude; tistim, ki so	pod	postavo, kakor bi bil pod postavo,
tistim, ki so pod postavo, kakor bi bil	pod	postavo, čeprav sam nisem pod postavo,
bi bil pod postavo, čeprav sam nisem	pod	postavo, da bi pridobil tiste, ki so
postavo, da bi pridobil tiste, ki so	pod	postavo.
Pa nisem brez božje postave, ker sem	pod	Kristusovo postavo, da bi pridobil
Nasprotno, trdo ravnam	s	svojim telesom.
Svarilo	pred	malikovanjem
ne bi vedeli, da so bili naši očetje	pod	oblakom in da so šli vsi skozi morje
zgodilo v zgled nam, da mi ne bi drveli	za	hudim, kakor so oni.
rečeh ugoditi vsem, pri tem pa nimam	pred	očmi svoje koristi, ampak to, da bi
Vsak moški, ki moli ali prerokuje	s	pokrito glavo, dela sramoto svoji glavi.
Vsaka ženska pa, ki moli ali prerokuje	z	odkrito glavo, dela sramoto svoji glavi,
Najprej tole: slišim, da so	med	vami razprtije, kadar se zberete pri
	Med	vami pač morajo biti ločíne, da bodo
vami pač morajo biti ločíne, da bodo	med	vami izstopali tudi tisti, ki so zanesljivi.
»Ta kelih je nova zaveza, sklenjena	z	mojo krvjo.
pil Gospodov kelih, se bo pregrešil	nad	Gospodovim telesom in krvjo.
	Med	vami je veliko slabotnih in bolehnih
sodi Gospod, nas vzgaja, da ne bi bili	s	svetom vred obsojeni.
časti, izkazujemo večje spoštovanje in	z	manj uglednimi lepše ravnamo.
Če en ud trpi, trpijo	z	njim vsi udje, če je en ud v časti,
njim vsi udje, če je en ud v časti, se	z	njim veselijo vsi udje.
Kdor namreč govori	z	darom jezika, ne govori ljudem, temveč
Kdor govori	z	darom jezika, oblikuje sam sebe, kdor
Želim, da bi vi vsi govorili	z	darom jezikov, še bolj pa, da bi prerokovali.
ki prerokuje, kakor tisti, ki govori	z	darom jezikov, razen če tudi razlaga
bratje, če bi prišel k vam in govoril	z	darom jezikov, pa vam ne bi povedal
Podobno je	z	neživimi stvarmi, ki dajejo glas, kakor
bodo mogli razumeti, kaj pravite, če	z	darom jezika govorite nerazumljive
Kdor torej govori	z	darom jezika, naj prosi, da bi mogel
Če namreč molim	z	darom jezika, moli moj duh, toda moj
Molil bom v duhu, molil pa tudi	z	razumom.
Prepeval bom v duhu, prepeval pa tudi	z	razumom.
Hvala Bogu, bolj kakor vi vsi govorim	z	darom jezikov, toda v Cerkvi hočem
»V tujih jezikih in	z	ustnicami tujcev bom govoril temu ljudstvu,
kraju vsa Cerkev in bi vsi govorili	z	darom jezikov, pa bi vstopili neuki
Če kdo govori	z	darom jezika, naj nastopita dva ali
bratje moji, da bi prerokovali, govoriti	z	darom jezikov pa tudi ne branite.
Nazadnje	za	vsemi pa se je kot negodniku prikazal
ne le jaz, ampak božja milost, ki je	z	menoj.
Dan	za	dnem sem v smrtni nevarnosti.
mi koristi, če sem se v Efezu »boril	z	zvermi,« kakor temu pravijo?
	S	kakšnim telesom pridejo?«
Tako je tudi	z	vstajenjem mrtvih.
spremenili, hipoma, kakor bi trenil	z	očmi, ob glasu poslednje trobente.
bom tiste, ki jih boste priporočili,	s	pismom poslal, da bodo odnesli vaše
primerno, da bi šel tudi jaz, bodo šli	z	menoj.
da pride k meni, ker ga pričakujem	z	brati.
tole: silno sem ga prosil, da bi šel	z	brati k vam, pa ga nikakor ni bila
ubogajte take in vsakega, ki sodeluje	z	njimi in se trudi.
Gospodu pozdravljata Akvila in Príska	s	Cerkvijo, ki se zbira v njuni hiši.
Pozdravite se	med	seboj s svetim poljubom.
Pozdravite se med seboj	s	svetim poljubom.
Pozdrav	z	mojo, Pavlovo roko.
Milost Gospoda Jezusa	z	vami
Moja ljubezen	z	vami vsemi v Kristusu Jezusu!
ki so v kakršnikoli stiski, in sicer	s	spodbudo, s kakršno nas same Bog spodbuja.
kakršnikoli stiski, in sicer s spodbudo,	s	kakršno nas same Bog spodbuja.
zaupanje v vas je trdno, ker vemo, da ste	z	nami deležni tudi tolažbe, kakor ste
nami deležni tudi tolažbe, kakor ste	z	nami deležni trpljenja.
je potrlo, tako da smo obupali celo	nad	življenjem.
V tem nas	z	drugimi tudi vi podpirate z molitvijo.
tem nas z drugimi tudi vi podpirate	z	molitvijo.
posebno pri vas smo se vêdli preprosto in	z	iskrenostjo, ki jo daje Bog, torej
Božji Sin Jezus Kristus, ki smo ga	med	vami oznanili jaz in Silván in Timótej,
in kar odpustim, odpustim zaradi vas	pred	Kristusom, da nas ne bi ukanil satan.
ki nas po Kristusu kar naprej venča	z	zmagoslavjem in ki po nas razširja
	Pred	Bogom smo namreč prijeten Kristusov
smo namreč prijeten Kristusov vonj	med	tistimi, ki so na poti zveličanja,
kakor množica tistih, ki kupčujejo	z	božjo besedo.
Mi govorimo iskreno, kakor iz Boga,	pred	Bogom, v Kristusu.
sem ga pisal jaz in ga nisem pisal	s	črnilom, temveč z Duhom živega Boga,
in ga nisem pisal s črnilom, temveč	z	Duhom živega Boga, pa ne na kamnite
smrt, v črkah vklesana v kamen, obdana	s	takšnim sijajem, da Izraelci niso mogli
minljiv, kako ne bo še bolj obdana	s	sijajem služba Duha?
dne namreč še leži isto zagrinjalo	nad	branjem Stare zaveze neodgrnjeno, ker
Vsi mi, ki	z	odgrnjenim obrazom kakor ogledalo odsevamo
besede, marveč oznanjamo resnico in se	pred	Bogom priporočamo vsaki človeški vesti.
obudil Gospoda Jezusa, tudi nas obudil	z	Jezusom in hkrati z vami postavil predse.
tudi nas obudil z Jezusom in hkrati	z	vami postavil predse.
Vsi se bomo namreč morali prikazati	pred	Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak
Ker torej vemo, kaj je strah	pred	Gospodom, skušamo ljudi prepričevati.
	S	tem se vam nočemo ponovno opravičevati,
On nas je po Kristusu spravil	s	seboj, nam pa naložil službo sprave.
Vsekakor pa je v Kristusu spravil svet	s	seboj, s tem da ljudem ni zaračunal
je v Kristusu spravil svet s seboj,	s	tem da ljudem ni zaračunal njihovih
Kristusovem imenu vas prosimo, spravite se	z	Bogom.
v nadlogah, v nesrečah, v stiskah,	pod	udarci, v ječah, pri uporih, v naporih,
naporih, v prečutih nočeh, v postih,	s	čistostjo, s spoznanjem, z velikodušnostjo,
prečutih nočeh, v postih, s čistostjo,	s	spoznanjem, z velikodušnostjo, z dobroto,
postih, s čistostjo, s spoznanjem,	z	velikodušnostjo, z dobroto, s Svetim Duhom,
čistostjo, s spoznanjem, z velikodušnostjo,	z	dobroto, s Svetim Duhom, z iskreno
spoznanjem, z velikodušnostjo, z dobroto,	s	Svetim Duhom, z iskreno ljubeznijo,
velikodušnostjo, z dobroto, s Svetim Duhom,	z	iskreno ljubeznijo, z oznanjevanjem
Svetim Duhom, z iskreno ljubeznijo,	z	oznanjevanjem resnice, z božjo močjo,
ljubeznijo, z oznanjevanjem resnice,	z	božjo močjo, z orožjem pravice v desnici
oznanjevanjem resnice, z božjo močjo,	z	orožjem pravice v desnici in levici,
otrokom vam povem: povrnite tudi vi meni	z	enako odprtostjo!
Ne dajte se vpregati v jarem	z	neverniki!
Kakšno zvezo ima luč	s	temo?
Kakšno je soglasje	med	Kristusom in Beliárjem?
Kaj ima božje svetišče skupnega	z	maliki?
»Prebival bom	med	njimi in med njimi bom hodil in bom
»Prebival bom med njimi in	med	njimi bom hodil in bom njihov Bog in
Pavlovo veselje	nad	kesanjem Korinčanov
obsojal, saj sem že prej povedal, da ste	z	mojim srcem povezani na življenje in
Bog tolaži potrte in potolažil nas je	s	Titovim prihodom, pa ne le z njegovim
nas je s Titovim prihodom, pa ne le	z	njegovim prihodom, marveč tudi s tolažbo,
le z njegovim prihodom, marveč tudi	s	tolažbo, ki ste mu jo dali vi
Čeprav sem vas	s	prejšnjim pismom užalostil, mi tega
krivico trpel, marveč zato, da bi se	pred	Bogom zavedali, kako vneti ste zame.
Če sem namreč	pred	njim kdaj pokazal, da sem na vas ponosen,
se je tudi naš ponos na vas izkazal	pred	Titom za utemeljenega.
voljo, je kljub pomanjkanju dobrodošel	s	tistim, kar ima.
	Z	njim pa pošiljamo brata, ki ga zaradi
	Z	njima pošiljamo našega brata, ki smo
zato, da se ne bi v tem zaman ponašal	z	vami in da bi bili, kakor sem že povedal,
sramote, saj bi jo tudi vi če namreč	z	menoj pridejo Makedonci in bi vas dobili
menil, da moram prositi brate, naj gredo	pred	nami k vam in vnaprej zberejo vaš obljubljeni
Bog pa vas more obdariti	z	vsakršno milostjo, tako da boste v
sem sicer tako popustljiv, dokler sem	med	vami, od daleč pa do vas pogumen, vas
prisiljen pokazati neustrašeno odločnost,	s	katero mislim resno nastopiti proti
Samo to vidite, kar je	pred	očmi.
Tudi če bi se še bolj ponašal	s	svojo oblastjo, ki jo je dal Gospod
nikar ne zdi, da vas hočem strašiti	s	pismi.
naj se zaveda: kakršni smo v pismih	z	besedo, kadar smo odsotni, takšni smo
bili prišli do vas, saj smo vendar	s	Kristusovim evangelijem dospeli tudi
onkraj vaših mejá, ne da bi se hvalili	z	delom, ki so ga na tujem področju opravili
vdanosti do Kristusa, kakor je kača	s	svojo zvijačo preslepila Evo.
Vendar mislim, da v ničemer ne zaostajam	za	vélikimi apostoli.
To smo vam	med	vsemi vsestransko dokazali.
iščejo pretvezo, da bi se lahko ponašali	z	istim kakor jaz.
naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj	pod	udarci, večkrat v smrtni nevarnosti.
nevarnostih na rekah, v nevarnostih	pred	razbojniki, v nevarnosti pred rojaki,
nevarnostih pred razbojniki, v nevarnosti	pred	rojaki, v nevarnosti pred neverniki,
nevarnosti pred rojaki, v nevarnosti	pred	neverniki, v nevarnosti v mestu, v
v nevarnosti na morju, v nevarnosti	med	lažnivimi brati.
bilo že treba hvaliti, se bom hvalil	s	svojimi slabostmi.
	Pred	štirinajstimi leti je bil vzdignjen
	S	tem človekom se bom ponašal, s seboj
S tem človekom se bom ponašal,	s	seboj pa se ne bom ponašal, razen s
s seboj pa se ne bom ponašal, razen	s	slabostmi.
Zato se bom zelo rad ponašal	z	težavami, da bi v meni delovala Kristusova
v prid, saj nisem v ničemer zaostal	za	vélikimi apostoli, čeprav nisem nič.
znamenja, čudeži in moči, so se namreč	med	vami stalno dogajala.
Naprosil sem bil Tita in	z	njim poslal brata.
Ali ste že dolgo prepričani, da se	pred	vami zagovarjamo?
Ne,	pred	Bogom v Kristusu govorimo in vse, preljubi,
Bojim se, da bo	med	vami pričkanje, nevoščljivost, razdraženost,
da bi me ob ponovnem prihodu moj Bog	med	vami ponižal in bi moral objokovati
Tudi mi smo slabotni v njem, a	pred	vami bomo živi z njim zaradi božje
slabotni v njem, a pred vami bomo živi	z	njim zaradi božje moči.
zato, da ne bom navzoč nastopal ostro	z	oblastjo, ki mi jo je dal Gospod, da
varujte mir, pa bo Bog ljubezni in miru	z	vami
Pozdravite drug drugega	s	svetim poljubom.
ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha	z	vami vsemi!
obudil od mrtvih, in vsi bratje, ki so	z	mano, Cerkvam v Galatíji: milost vam
že v materinem telesu in me poklical	s	svojo milostjo, je sklenil razodeti
meni svojega Sina, da bi ga oznanjal	med	pogani.
Tedaj se nisem šel posvetovat	z	nobenim človekom, pa tudi v Jeruzalem
nisem šel k tistim, ki so bili apostoli	pred	mano, temveč sem se nemudoma odpravil
letih šel v Jeruzalem, da bi se spoznal	s	Kéfom, in sem ostal pri njem petnajst
To, kar vam pišem, vam	pred	Bogom zagotavljam, da ni laž.
Po štirinajstih letih sem spet šel	z	Bárnabom gor v Jeruzalem.
	S	sabo sem vzel tudi Tita.
Predložil sem jim evangelij, ki ga oznanjam	med	pogani, in še posebej najuglednejšim
Tako takrat niti Tit, ki je bil	z	menoj, ni bil prisiljen, da bi se dal
nismo uklonili niti za trenutek, da bi	med	vami obstala resnica evangelija.
bil usposobil Petra za oznanjevanje	med	obrezanimi, je usposobil tudi mene
usposobil tudi mene za oznanjevanje	med	pogani, - in ko so spoznali milost,
namreč prišli nekateri, ki so bili	z	Jakobom, je jedel s pogani.
nekateri, ki so bili z Jakobom, je jedel	s	pogani.
se jih ogibati, in sicer iz strahu	pred	obrezanimi.
	Z	njim vred so se potajili tudi drugi
Skupaj	s	Kristusom sem križan; ne živim več
Začeli ste	z	Duhom, zdaj pa končujete z mesom?
Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete	z	mesom?
Mar ta, ki vam daje Duha in dela	med	vami čudeže, to dela zato, ker ste
Tako je bilo	z	Abrahamom, ki je veroval Bogu in mu
Potemtakem so	z	verujočim Abrahamom vred blagoslovljeni
Da se nihče ne more opravičiti	pred	Bogom s postavo, je razvidno iz dejstva,
nihče ne more opravičiti pred Bogom	s	postavo, je razvidno iz dejstva, da

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/E6 (22720)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika