/E5 (43432)

Veža je smrdela	po	kuhanem zelju in starih, cunjastih
	Na	eni strani je bil na steno pribit barven,
kot meter velik obraz: obraz moškega	pri	petinštiridesetih, s košatimi črnimi
Še	v	najboljših časih je redko delovalo,
delovalo, zdaj pa so električni tok	v	dnevnih urah odklapljali.
To je sodilo k ekonomski kampanji	v	pripravah za Teden sovraštva.
Stanovanje je bilo	v	sedmem nadstropju in Winston, ki je
	V	vsakem nadstropju je nasproti jaška
	V	stanovanju je sočen glas bral seznam
glas bral seznam številk, ki so bile	v	nekakšni zvezi s proizvodnjo surovega
Njegovi lasje so bili zelo svetli, obraz	po	naravi rdeč, koža pa raskava od grobega
Spodaj	na	ulici so vrtinci vetra sukali prah
zdelo, da ni barve nikjer drugje kot	na	plakatih, ki so bili prilepljeni vsepovsod.
Eden je visel	na	pročelju hiše takoj nasproti.
Spodaj,	v	višini ceste, je neki drug plakat,
ceste, je neki drug plakat, strgan	na	enem vogalu, sunkovito plapolal v vetru,
na enem vogalu, sunkovito plapolal	v	vetru, zapored odkrivajoč in zakrivajoč
med strehe helikopter, za hip obvisel	v	zraku kakor kačji pastir in se v loku
obvisel v zraku kakor kačji pastir in se	v	loku znova pognal dalje.
Policijska patrola, ki je vohljala	po	oknih.
hrbtom je telekran še vedno čenčal	o	surovem železu in o tem, kako so prekoračili
še vedno čenčal o surovem železu in	o	tem, kako so prekoračili Deveto triletko.
sprejemal; še več, dokler se je mudil	na	vidnem polju, ki ga je obvladovala
Seveda ni bilo mogoče vedeti, ali te	v	danem trenutku opazujejo.
	O	tem, kako pogosto in po kakšnem sistemu
O tem, kako pogosto in	po	kakšnem sistemu se policija vključuje
navade, ki se je spremenila v nagon -	v	domnevi, da prisluškujejo vsakemu šumu,
ki ga narediš, in opazujejo - razen	v	temi - vsak tvoj gib.
London, glavno mesto Airstripa Ena,	po	gostoti prebivalstva tretje province
gostoti prebivalstva tretje province	v	Oceaniji.
področja, kjer se je prah od ometa vrtinčil	v	zraku in se je bohotil vrbovec po kupih
vrtinčil v zraku in se je bohotil vrbovec	po	kupih gramoza; pa kraji, kjer so bombe
so bombe razdejale večja področja,	na	katerih so zrasle umazane kolonije
Ministrstvo resnice - Minires	v	Novoreku, se je osupljivo ločilo od
zgradba iz bleščeče belega betona, ki je	v	terasah kipela kvišku, tristo metrov
prebrati tri partijske parole, ki so se	v	lepih črkah odražale z belega pročelja:
Razlago strukture in etimologije glej	v	Dodatku.
	Po	Londonu so bila posejana samo še tri
Njihova imena	v	Novoreku: Minires, Minimir, Miniljub
Oken	na	njem sploh ni bilo.
Winston ni bil še nikoli	v	Ministrstvu ljubezni, pa tudi v njegovi
nikoli v Ministrstvu ljubezni, pa tudi	v	njegovi soseščini v premeru pol kilometra
Ministrstvu ljubezni, pa tudi v njegovi soseščini	v	premeru pol kilometra okrog njega ne.
Tja si lahko prišel samo	po	uradnih opravkih, pa še takrat je bilo
Celo	po	ulicah, ki so vodile k zunanjim pregradam,
Ko je tako	ob	tej uri odšel iz Ministrstva, je žrtvoval
Ministrstva, je žrtvoval svoje kosilo	v	kantini in zavedal se je, da v kuhinji
kosilo v kantini in zavedal se je, da	v	kuhinji ni nikakršne hrane, razen kosa
Njegov obraz je	v	trenutku škrlatno pordel in solze so
občutek, da so te z gumijevko udarili	po	temenu.
Vendar pa se je ogenj	v	njegovem trebuhu naslednji hip polegel
pokonci, tako da se je tobak posul	po	tleh.
	Pri	naslednji je imel več uspeha.
Iz neznanega razloga je bil telekran	v	dnevni sobi na neobičajnem mestu.
razloga je bil telekran v dnevni sobi	na	neobičajnem mestu.
Namesto da bi bil, kot ponavadi,	na	zadnji steni, od koder bi bil obvladoval
bi bil obvladoval vso sobo, je bil	na	daljši steni nasproti okna.
Če je Winston sedel	v	niši in se močno naslanjal nazaj, je
moč slišati, a vse dokler je vztrajal	v	svojem sedanjem položaju, ga ni bilo
Videl ga je bil ležati	v	izložbi umazane majhne starinarne v
v izložbi umazane majhne starinarne	v	neki zloglasni mestni četrti ( katera
predmeti, kot vezalke in britvice, ki jih	po	drugi poti ni bilo mogoče dobiti.
Na hitro je poblisnil	po	ulici gor in dol, smuknil noter in
Z občutkom krivde ga je	v	aktovki odnesel domov.
Že to, da ga je imel, čeprav ni bilo	v	njem nič napisano, ga je kompromitiralo.
Razen čisto kratkih opomb je bilo	v	navadi vse narekovati v narekovalnik,
narekovati v narekovalnik, kar pa je bilo	v	tem primeru seveda nemogoče.
mogoče natančno določiti nobenega datuma	v	okviru enega ali dveh let.
Njegove misli so za trenutek obstale	pri	dvomljivem datumu na papirju, potem
trenutek obstale pri dvomljivem datumu	na	papirju, potem pa zadele ob besedo
Prihodnost bo ali podobna sedanjosti, in	v	tem primeru ga ne bo poslušala, ali
je že dobesedno leta in leta odvijal	v	njegovi glavi.
otroško pisavo je čečkal gor in dol	po	papirju, izpuščajoč najprej velike
Včeraj	v	kinu.
En zelo dober	o	ladji, polni beguncev, bombardiranih
polni beguncev, bombardiranih nekje	v	Sredozemlju.
Najprej si ga videl, kako se prekopicuje	v	vodi kot delfin, nato si ga videl na
v vodi kot delfin, nato si ga videl	na	muhi puške na helikopterju, nato pa
delfin, nato si ga videl na muhi puške	na	helikopterju, nato pa je bil poln lukenj
srednjih let mogoče židinja je sedela	na	kljunu z majhnim fantkom približno
majhnim fantkom približno tri leta starim	v	naročju.
naravnost v zrak helikopter s kamero	na	kljunu ji je moral slediti gor in bilo
s partijskih sedežev a neka ženska	na	sedežih za rajo je zagnala vik in krik
Nenavadno pa je bilo to, da se mu je medtem	v	glavi izčistil popolnoma drugačen spomin
Zgodilo se je tega jutra	na	Ministrstvu, če o neki tako nedoločeni
se je tega jutra na Ministrstvu, če	o	neki tako nedoločeni stvari lahko rečeš,
Bilo je blizu enajste in	na	Oddelku za dokumentacijo, kjer je delal
sredo dvorane pred veliki telekran	v	pripravah na Dvominutno sovraštvo.
Winston je ravno sedal na svoj prostor	v	eni od srednjih vrst, ko sta v sobo
Tisto dekle je že večkrat srečal	na	hodnikih.
kako ji je ime, vedel pa je, da dela	na	Oddelku za književnost.
je opravljala kakšno mehanično delo	na	katerem od strojev za pisanje romanov,
Nekoč, ko sta se srečala	na	hodniku, ga je postrani na hitro ošinila
sovražnostjo, kadarkoli je bila kje	v	njegovi bližini.
Med ljudmi	po	stolih je za hip zavladal molk, ko
Kljub grozljivi zunanjosti pa je bil	v	njegovem vedenju nekakšen čar.
je navado, da si je popravljal očala	na	nosu, kar te je zmeraj nenavadno razorožilo,
gib, ki je morda - če je kdo še mislil	v	takih izrazih - spominjal na plemiča
Winston je videl O'Briena morda desetkrat	v	prav toliko letih.
Nekaj	na	njegovem obrazu je to neustavljivo
nepravovernost tisto, kar je bilo zarisano	na	njegovem obrazu, ampak je bila to preprosto
nekako prelisičil telekran in ga dobil	na	samem.
enajst, in se očitno odločil ostati	na	Oddelku za dokumentacijo, dokler ne
Sedel je na stol	v	isti vrsti kot Winston, dva sedeža
Majhna rdečelasa ženska, ki je delala	v	predelku poleg Winstonovega, je bila
trenutek je planilo z velikega telekrana	na	koncu sobe ostudno, škripajoče cviljenje,
Bil je to hrup,	ob	katerem so zaskominali zobje in se
zaskominali zobje in se naježili lasje	na	tilniku.
Kot ponavadi se je	na	ekranu zasvetil obraz Emmanuela Goldsteina,
vodilnih osebnosti Partije, skoraj	na	ravni z Velikim bratom samim, potem
je bil z vsakim dnem drugačen, toda	v	vsakem je bil Goldstein osrednja figura.
celo - tako se je včasih šepetalo -	v	kakšnem skrivališču v sami Oceaniji.
včasih šepetalo - v kakšnem skrivališču	v	sami Oceaniji.
zaničljiv, z nekakšno senilno neumnostjo	v	dolgem, ozkem nosu, na koncu katerega
senilno neumnostjo v dolgem, ozkem nosu,	na	koncu katerega so tičali naočniki.
Spominjal je na obraz ovce in tudi	v	glasu je bilo nekaj ovčjega,
vsebovala celo besede iz Novoreka;	v	resnici je bilo besed iz Novoreka več,
kakšen član Partije običajno rabil	v	vsakdanjem življenju.
pa so, da bi ne bilo nobenega dvoma,	o	čem Goldstein govoriči, za njegovo
trideset sekund, ko so polovici ljudi	v	sobi začeli uhajati nekontrolirani
Samozadovoljni ovčji obraz	na	platnu in grozo zbujajoča moč evrazijske
Eastazija, kajti kadar je bila Oceanija	v	vojni z eno od teh dveh sil, je bila
dveh sil, je bila običajno z drugo	v	miru.
čeprav so vsak dan in tisočkrat na dan	na	tribunah, telekranu, po knjigah in
tisočkrat na dan na tribunah, telekranu,	po	knjigah in časopisih njegove nauke
vohunov in saboterjev, ki so delali	po	njegovih navodilih.
Šepetalo se je tudi	o	strašni knjigi, zbirki vseh krivoverstev,
Toda take stvari so bile znane le	po	nejasnih govoricah.
	V	drugi minuti je Sovraštvo naraslo do
Ljudje so poskakovali	na	svojih mestih in kričali, kolikor so
in kričali, kolikor so mogli glasno,	v	prizadevanju, da bi preglasili v blaznost
se ji zapirala in odpirala kot ribi	na	suhem.
Sedel je zelo pokonci	na	svojem sedežu, njegove mogočne prsi
	V	preblisku se je Winston zavedel, da
zavedel, da kriči z drugimi in s peto brca	ob	prečko stola.
Najbolj strašno	pri	Dvominutnem sovraštvu ni bilo to, da
	Po	tridesetih sekundah je bilo kakršnokoli
ekstaza strahu in maščevalnosti, želja	po	ubijanju, mučenju, mečkanju obrazov
enega predmeta na drugega kakor plamen	na	svetilki.
In tako	v	nekem trenutku Winstonovo sovraštvo
Velikemu bratu in Miselni policiji; in	v	takih trenutkih se je njegovo srce
osamljenega, zasmehovanega krivoverca	na	ekranu, edinega varuha resnice in razumnosti
edinega varuha resnice in razumnosti	v	svetu laži.
Vendar pa je bil že naslednji hip	na	strani drugih ljudi okoli sebe in vse,
sebe in vse, kar je bilo povedanega	o	Goldsteinu, se mu je zdelo resnično.
	V	takih trenutkih se je njegov skriti
	V	nekaterih trenutkih je bilo mogoče
Posilil bi jo in ji	v	trenutku orgazma prerezal grlo.
ekrana, tako, da so se nekateri ljudje	v	prvi vrsti skrčili na svojih sedežih.
nekateri ljudje v prvi vrsti skrčili	na	svojih sedežih.
besed, tiste vrste besed, ki jih izrečeš	v	bojnem hrumu, ki jih ni moč posamič
Velikega brata še nekaj sekund vztraja	na	ekranu, kakor da je vtis, ki ga je
	V	tem trenutku je celotna skupina ljudi
mrmrajoč, na neki čuden način divjaški šum,	v	ozadju katerega se je zdelo, da je
pripev, ki ga je bilo pogosto slišati	v	trenutkih vsepremagujočega čustva.
si ni mogel kaj, da ne bi sodeloval	v	vsesplošnem deliriju, a to nečloveško
In ravno	v	tem trenutku se je zgodila tista pomembna
sekunde so se njune oči srečale in	v	tistem hipu, ko se je to zgodilo, je
»Vse vem	o	tvojem preziru, o tvojem sovraštvu
»Vse vem o tvojem preziru,	o	tvojem sovraštvu in gnusu.«
»A ne skrbi, jaz sem	na	tvoji strani.«
Morda so govorice	o	veliki podtalni zaroti resnične - morda
slučajno ujetih pogovorov, drobne čačke	po	stenah stranišč - včasih celo, kadar
dogodek, ki si ga je bilo vredno zapomniti	v	zaklenjeni osamljenosti, v kateri je
zapomniti v zaklenjeni osamljenosti,	v	kateri je bilo treba živeti.
Njegovo pero je nasladno drselo	po	gladkem papirju in z velikimi, lepimi
iztrgal pokvarjeni list in svoj podvig	v	celoti opustil.
- poglavitni zločin, ki je zajemal	v	sebi vse druge.
Nenaden sunek	v	spanju, surova roka, ki stresa za rame,
	V	veliki večini primerov ni bilo ne procesov
primerov ni bilo ne procesov ne poročil	o	aretaciji.
Sedel je tiho kot miš,	v	jalovem upanju, da bo, kdorkoli je
upanju, da bo, kdorkoli je že, odšel	po	enkratnem poskusu.
opazil, da je pustil dnevnik odprt	na	mizi.
	Pri	priči ga je zagrnil topel val olajšanja.
mogoče lahko prišli in pogledali lijak	v	naši kuhinji?«
bilo treba imenovati »tovariš -« toda	pri	nekaterih ženskah si ga nagonsko uporabljal.)
Vzbujala je vtis, da ji leži	v	gubah na obrazu prah.
Vzbujala je vtis, da ji leži v gubah	na	obrazu prah.
Winston ji je sledil	po	hodniku.
krušil s sten in stropov, cevi so pokale	v	vsakem hujšem mrazu, streha je puščala,
prepotenih kratkih hlač - so ležali križem	po	tleh, na mizi pa je bila skladovnica
kratkih hlač - so ležali križem po tleh,	na	mizi pa je bila skladovnica umazane
	Na	stenah so viseli rdeči prapori Zveze mladine
Kot	po	vsem poslopju je tudi tu dišalo po
po vsem poslopju je tudi tu dišalo	po	kuhanem zelju, a prevladoval je oster
zelju, a prevladoval je oster vonj	po	znoju, ki - to je bilo jasno že ob
po znoju, ki - to je bilo jasno že	ob	prvem vdihu, čeprav bi bilo težko povedati,
	V	drugi sobi je nekdo z glavnikom in
Imela je navado, da je	na	sredi prekinjala stavke.
Winston je pokleknil in pregledal koleno	pri	cevi.
Parsons je bil Winstonov kolega	v	Ministrstvu resnice.
popolnoma nevprašujočih, predanih garačev,	na	katerih je bolj kot na Miselni policiji
predanih garačev, na katerih je bolj kot	na	Miselni policiji slonela trdnost Partije.
	Pri	petintridesetih letih je bil ravnokar
napredoval v Zvezo mladine, je bil	pri	Vohunih eno leto dalj, kot je to določal
	Na	Ministrstvu je bil zaposlen na nekem
Na Ministrstvu je bil zaposlen	na	nekem podrejenem mestu, ki ni zahtevalo
mestu, ki ni zahtevalo inteligence,	po	drugi strani pa je bil vodilna osebnost
drugi strani pa je bil vodilna osebnost	v	Športnem komiteju in drugih komitejih,
se že štiri leta vsak večer pokaže	v	Občinskem centru.
Vsemogočni vonj	po	znoju, nekakšno nezavedno pričevanje
znoju, nekakšno nezavedno pričevanje	o	vnemi njegovega življenja, mu je sledil,
rekel Winston in se igral z matico	pri	kolenu cevi.
je rekla gospa Parsons in se	pri	priči začela izvijati.
Kolikor je sploh mogel, si je	v	hladni vodi izpod pipe očistil prste
	V	nekem smislu je bilo to rahlo grozljivo,
	V	dečkovih očeh je bila neka vrsta preračunljive
Prava sreča, da pištola	v	njegovih rokah ni prava, je pomislil
	Pri	boljši svetlobi v dnevni sobi je opazil,
Pri boljši svetlobi	v	dnevni sobi je opazil, da v gubah njenega
svetlobi v dnevni sobi je opazil, da	v	gubah njenega obraza res leži prah.
zločinov, naj bi ta večer obesili	v	parku, se je spomnil Winston.
A ni še naredil šest korakov	po	hodniku, ko ga je nekaj neznosno boleče
najbolj presunil izraz nebogljene groze	na	sivkastem ženinem obrazu.
Ko je bil spet	v	stanovanju, je hitro stopil mimo telekrana
Glasba	na	telekranu je utihnila.
	Ob	teh otrocih, je premišljal Winston,
leto, dve, pa bosta dan in noč iskala	v	njej znake nepravovernosti.
neobvladljive male divjake, pa vendar to	v	njih ni budilo nikakršne težnje, da
Nasprotno, oboževali so Partijo in vse	v	zvezi z njo.
let - je sanjal, da gre skozi sobo,	v	kateri je bila črna tema.
In nekdo, ki je sedel	ob	njegovi strani, mu je, ko je šel mimo,
je šel mimo, dejal: »Srečala se bova	na	kraju, kjer ni teme.«
Nenavadno pa je bilo, da tistikrat,	v	sanjah, te besede nanj niso napravile
mogel spomniti, ali je bilo to pred ali	po	tistem, ko je sanjal, da je prvikrat
bil nikdar popolnoma prepričan - celo	po	današnjem preblisku iz O'Brienovih
»Srečala se bova	na	kraju, kjer ni teme,« je bil rekel.
Glas	na	telekranu je premolknil.
Naše sile	v	Južni Indiji so izbojevale veličastno
Pooblaščen sem vam sporočiti, da bo dejanje,	o	katerem poročamo, v doglednem času
da bo dejanje, o katerem poročamo,	v	doglednem času lahko privedlo vojno
Gin se je razgubljal ter zapuščal	v	njem občutek praznine.
Vendar pa je bil	v	svojem trenutnem položaju neviden.
Spodaj	na	ulici je strgani plakat še vedno plapolal
plakat še vedno plapolal sem ter tja	v	vetru in beseda Angsoc se je sunkoma
Počutil se je, kot da tava	v	gozdovih po morskem dnu, izgubljen
Počutil se je, kot da tava v gozdovih	po	morskem dnu, izgubljen v pošastnem
gozdovih po morskem dnu, izgubljen	v	pošastnem svetu, kjer je sam pošast.
prepričan, da je en sam zdaj živeči človek	na	njegovi strani?
jasnimi črkami zapisane iste parole in	na	drugi strani kovanca je bila glava
	Na	kovancih, na znamkah, na platnicah
Na kovancih,	na	znamkah, na platnicah knjig, na zastavah,
Na kovancih, na znamkah,	na	platnicah knjig, na zastavah, na plakatih,
kovancih, na znamkah, na platnicah knjig,	na	zastavah, na plakatih, na ovojih cigaretnih
znamkah, na platnicah knjig, na zastavah,	na	plakatih, na ovojih cigaretnih zavojčkov
platnicah knjig, na zastavah, na plakatih,	na	ovojih cigaretnih zavojčkov - vsepovsod.
Če si spal ali bedel,	pri	delu ali jedi, znotraj in zunaj, v
pri delu ali jedi, znotraj in zunaj,	v	kopeli ali postelji - nobenega izhoda.
je pomaknilo naokrog in nešteta okna	na	Ministrstvu resnice so bila zdaj, ko
svetloba, videti mračna kot strelne line	na	trdnjavi.
poziv na prihodnost, ko pa niti sled	po	tebi in niti brezimna beseda, napisana
	V	desetih minutah mora oditi.
štirinajst trideset mora biti spet	na	delu.
Dva prsta	na	desnici je imel umazana od črnila.
Kakšen vohljajoč gorečnež	v	ministrstvu (verjetno ženska, nekdo
III Winston je sanjal	o	svoji materi.
posebno zapomnil zelo tenke podplate	na	očetovih čevljih).
Oba je očitno odneslo	v	eni od prvih velikih čistk v petdesetih
odneslo v eni od prvih velikih čistk	v	petdesetih letih.
globoko pod njim z njegovo majhno sestro	v	naročju.
Bili sta spodaj nekje	v	podzemlju - na dnu vodnjaka na primer,
Bili sta spodaj nekje v podzemlju -	na	dnu vodnjaka na primer, ali pa zelo
Bili sta	v	salonu potapljajoče se ladje in sta
	V	salonu je bil še zrak in še sta ga
dol, dol v zeleno vodo, ki ju mora	v	naslednjem trenutku za vedno skriti
On je bil zunaj,	na	svetlobi in zraku, medtem ko je njiju
vedeli in to vednost je lahko opazil	na	njunih obrazih.
Očitka ni bilo ne	na	njunih obrazih ne v srcih, samo vednost,
Očitka ni bilo ne na njunih obrazih ne	v	srcih, samo vednost, da morata umreti
spomniti, kaj se je bilo zgodilo, a	v	svojih sanjah je vedel, da sta bili
podobo, nadaljevanje umskega življenja in	v	katerih se zaveš dejstev in misli,
in ko so člani družine še stali drug	ob	drugem, ne da bi bili morali vedeti
mater mu je paral srce, ker je umrla	v	ljubezni do njega, medtem ko je bil
Vse to se mu je zdelo, da vidi	v	velikih materinih in sestrinih očeh,
Nenadoma je stal	v	nizki, mehki ruši, na poletni večer,
gledal, se mu je tolikokrat prikazovala	v	sanjah, da ni bil nikdar popolnoma
popolnoma prepričan, ali jo je kdaj	v	resnici videl ali ne.
	V	budnih mislih jo je imenoval Zlata dežela.
popasen travnik, s krtino tu in tam,	po	katerem je vodila steza.
	Ob	sem pa tja prekinjeni živi meji na
Ob sem pa tja prekinjeni živi meji	na	nasprotni strani polja so se v vetru
meji na nasprotni strani polja so se	v	vetru nalahno majale veje brestov,
tekel bister, počasen potok, kjer so	v	tolmunih pod vrbami plavale race.
Temnolaso dekle mu je prihajalo	po	polju naproti.
Njeno telo je bilo belo in gladko, a	v	njem ni zbudilo poželenja; pravzaprav
	V	tem trenutku ga je prevzelo občudovanje
je prebudil z besedo »Shakespeare«	na	ustih.
žvižg, ki je trideset sekund vztrajal	na	isti noti.
in pižama je veljala šeststo - segel	po	umazani majici in kratkih hlačkah,
majici in kratkih hlačkah, ki so ležale	na	stolu.
	V	treh minutah se bodo začele telovadne
kašlja, ki ga je skoraj vedno napadel	po	zbujanju.
Žile so mu nabrekle od napora	pri	kašlju in krčni tvor ga je začel srbeti.
je planil v pozor pred telekranom,	na	katerem se je že prikazala slika mladostne
Bolečina	ob	napadu kašlja ni popolnoma pregnala
naprej in nazaj, z izrazom uživanja	na	obrazu, kar je veljalo za primerno
atmosfero, in bila so dolga, prazna obdobja,	o	katerih nisi mogel dokazati ničesar.
Celo imena dežel in njihove oblike	na	zemljevidih so bile drugačne.
Airstrip Ena, na primer, se	v	tistih časih ni tako imenovala: imenovali
ali Britanija, čeprav se je London,	o	tem je bil popolnoma prepričan, vedno
časa, ko njegova dežela ne bi bila	v	vojni, vendar pa je bilo očitno, da
globoko pod zemljo, okrog in okrog	po	spiralnem stopnišču, ki je zvonilo
Končno so se znašli	na	hrupnem, preobljudenem kraju, ki ga
Ljudje so sedeli vsepovsod	po	kamnito tlakovanih tleh in drugi ljudje,
ljudje, tesno stisnjeni skupaj, so sedeli	na	kovinskih klopeh, drug na drugem.
so sedeli na kovinskih klopeh, drug	na	drugem.
njegova mati in oče, so si našli prostor	na	tleh in blizu njih sta drug ob drugem
prostor na tleh in blizu njih sta drug	ob	drugem na klopi sedela star moški in
tleh in blizu njih sta drug ob drugem	na	klopi sedela star moški in ženska.
Smrdel je	po	ginu.
otroštvom so trajali zmedeni poulični boji	v	samem Londonu in nekaterih od njih
celotnega obdobja, reči, kdo se je	v	danem trenutku bojeval proti komu,
Tačas, na primer,	v	letu 1984, (če je bilo 1984. leto)
bilo 1984. leto) je bila Oceanija	v	vojni z Evrazijo in zaveznica Eastazije.
	V	nobeni zasebni ali javni izjavi ni
bile vse tri sile istočasno razmeščene	na	različnih linijah.
le štiri leta, kar je bila Oceanija	v	vojni z Eastazijo in zaveznica Evrazije.
Oceanija je	v	vojni z Evrazijo - torej je bila Oceanija
Evrazijo - torej je bila Oceanija vedno	v	vojni z Evrazijo.
boleče potiskal ramena nazaj (z rokami	v	bokih so krožili v pasu, vaja, ki je
nazaj (z rokami v bokih so krožili	v	pasu, vaja, ki je menda dobra za hrbtne
posegla s svojo roko v preteklost in	o	tem ali onem dogodku izjavila, nikoli
Samo	v	njegovi zavesti, ki mora biti v vsakem
Samo v njegovi zavesti, ki mora biti	v	vsakem primeru kmalu uničena.
In vendar preteklost, čeprav	po	svoji naravi spremenljiva, ni bila
»Kontrola realnosti« so to imenovali,	v	Novoreku»dvomišljenje.«
potem pa si priklicati nazaj v spomin	v	trenutku, ko je to potrebno, in nato
trenutku, ko je to potrebno, in nato	pri	priči spet pozabiti in - višek vsega
kdo od nas se lahko dotakne prstov	na	nogah!« je rekla navdušeno.
Menil je, da je moralo biti enkrat	v	šestdesetih letih, a vedeti z gotovostjo
	V	partijskih zgodovinah se je seveda
tridesetih let, ko so se kapitalisti	v	svojih čudnih cilindrih še vozili po
v svojih čudnih cilindrih še vozili	po	londonskih cestah v velikih, lesketajočih
cilindrih še vozili po londonskih cestah	v	velikih, lesketajočih se avtomobilih
1960, mogoče pa je bilo, da je bila	v	svoji obliki iz Staroreka, se pravi
Vse je izginjalo	v	megli.
bilo res, na primer, kot so trdili	v	partijskih zgodovinah, da je Partija
Enkrat samkrat	v	vsem svojem življenju je držal v rokah
samkrat v vsem svojem življenju je držal	v	rokah nezmotljiv dokumentarni dokaz
rokah nezmotljiv dokumentarni dokaz	o	ponarejanju zgodovinskih dejstev.
In	ob	tej priložnosti -
učinkovitostjo - sklonila in se dotaknila prstov	na	nogah.
petinštiridesetim se čisto lahko dotakne prstov	na	nogah.«
»Nimamo vsi te časti, da bi se borili	na	fronti, lahko pa ostanemo vsaj pripravljeni.«
»Spomnite se naših fantov	na	malabarski fronti!«
»Pa mornarjev	na	plavajočih trdnjavah!«
prstov s stegnjenimi koleni, prvikrat	po	mnogih letih.
globokim, nezavednim vzdihom, ki mu ga	ob	začetku vsakodnevnega dela ni mogla
ki so že padli iz pnevmatične cevi	na	desni strani pisalne mize.
	V	stenah predelka so bile tri odprtine.
pnevmatična cev za pisana poročila;	na	levi večja za časnike; na stranski
poročila; na levi večja za časnike;	na	stranski steni, v dosegu Winstonove
večja za časnike; na stranski steni,	v	dosegu Winstonove roke, pa velika podolgovata
na tisoče ali deset tisoče vsepovsod	po	poslopju, ne samo v vsaki sobi, temveč
deset tisoče vsepovsod po poslopju, ne samo	v	vsaki sobi, temveč v kratkih presledkih
poslopju, ne samo v vsaki sobi, temveč	v	kratkih presledkih tudi na vsakem hodniku.
sobi, temveč v kratkih presledkih tudi	na	vsakem hodniku.
velikanskim pečem, ki so bile skrite nekje	v	globinah poslopja.
	Na	vsakem je bilo sporočilo, dolgo le
sporočilo, dolgo le vrsto ali dve, napisano	v	okrajšanem žargonu - pravzaprav ne
okrajšanem žargonu - pravzaprav ne	v	Novoreku vendar večidel sestavljeno
sestavljeno iz novoreških besed - ki so jih	na	Ministrstvu uporabljali za notranje
Winston je zavrtel »zadnje številke«	na	telekranu in zahteval ustrezne izvode
	V	Časniku z dne 17. marca je, na primer,
na primer, stalo, da je Veliki brat	v	svojem govoru preteklega dne napovedal,
govoru preteklega dne napovedal, da bo	na	južnoindijski fronti mirno, pač pa
kmalu sprožila evrazijska ofenziva	v	Severni Afriki.
evrazijski glavni štab sprožil ofenzivo	v	Južni Indiji in pustil Severno Afriko
Južni Indiji in pustil Severno Afriko	pri	miru.
19. decembra objavil uradno napoved	o	produkciji raznih vrst potrošnega blaga
produkciji raznih vrst potrošnega blaga	v	zadnjem desetletju leta 1983, ki je
Današnja izdaja pa je prinašala poročilo	o	stvarni produkciji, iz katerega je
bilo razvidno, da so bile napovedi	v	vseh postavkah čisto napačne.
preprosto pomoto, ki jo bo lahko urediti	v	nekaj minutah.
zaobljuba« se je temu uradno reklo), da	v	letu 1984 ne bodo omejevali obrokov
vedel, da naj bi se obrok čokolade	ob	koncu tega tedna zmanjšal od trideset
treba obrok čokolade zmanjšati nekoč	v	aprilu.
Kaj se zgodi	v	nevidnih blodnjakih, v katere vodijo
Kaj se zgodi v nevidnih blodnjakih,	v	katere vodijo pnevmatične cevi, ni
pnevmatične cevi, ni natanko vedel,	v	splošnem pa.
bodo vsi popravki, ki so bili potrebni	v	kateri izmed Časnikovih številk,
izvod pa vstavili na ustrezno mesto	v	svežnjih.
postopek neprestanega spreminjanja ni bil	v	navadi le pri časnikih, ampak tudi
neprestanega spreminjanja ni bil v navadi le	pri	časnikih, ampak tudi pri knjigah, mesečnikih,
navadi le pri časnikih, ampak tudi	pri	knjigah, mesečnikih, brošurah, plakatih,
trakovih, karikaturah, fotografijah -	v	vsaki vrsti literature ali dokumentacije,
napoved Partije pravilna; nobeno poročilo	o	novicah in nobeno javno izraženo mnenje,
	V	nobenem primeru po opravljenem delu
V nobenem primeru	po	opravljenem delu ne bi bilo mogoče
Največji odsek	v	Oddelku za dokumentacijo, daleč večji
Časnika, ki je bila morda zaradi sprememb	v	političnem zavezništvu ali zaradi napačnih
dvanajstkrat znova napisana, je stala	v	časopisnih svežnjih z originalnim datumom
In	v	resnici, je premišljal, medtem ko je
gradiva, s katerim si se ukvarjal, ni bila	v	nobeni zvezi s stvarnim svetom, niti
Statistike so bile	v	prvotni verziji ravno toliko izmišljene
verziji ravno toliko izmišljene kot	v	prečiščeni verziji.
Vendar je Winston	pri	zopetnem pisanju napovedi znižal številko
	V	vsakem primeru pa dvainšestdeset milijonov
Vedel si samo to, da so bile številke	o	proizvodnji obutve v vsakem četrtletju
bile številke o proizvodnji obutve	v	vsakem četrtletju na papirju astronomske,
proizvodnji obutve v vsakem četrtletju	na	papirju astronomske, medtem ko je bila
Vse je izginjalo	v	svetu senc, v katerem je slednjič postala
Vse je izginjalo v svetu senc,	v	katerem je slednjič postala celo letnica
Winston se je ozrl	po	dvorani.
	V	ustreznem predelku na drugi strani
V ustreznem predelku	na	drugi strani je majhen, temen, po vsem
predelku na drugi strani je majhen, temen,	po	vsem videzu natančen moški z imenom
neutrudno delal, z zganjenim časnikom	na	kolenih in z usti čisto blizu ustnika
Ljudje	v	Oddelku za dokumentacijo niso radi
Oddelku za dokumentacijo niso radi govorili	o	svojem delu.
	V	dolgi dvorani brez oken, z dvojno vrsto
gotovo ducat ljudi, ki jih Winston niti	po	imenu ni poznal, čeprav jih je vsak
vsak dan videval hoditi sem in tja	po	hodniku ali se pačiti med Dvominutnim sovraštvom.
Vedel je, da	v	predelku poleg njegovega dan za dnem
rdečelaska, ki preprosto zasleduje in črta	v	tisku imena ljudi, ki so izhlapeli,
iz tega ali onega razloga obdržali	v	antologijah.
bila le en pododdelek, ena sama celica	v	velikanskem kompleksu Oddelka za dokumentacijo.
bili drugi roji delavcev zaposleni	pri	toliko opravilih, kot si jih je komaj
posebej izbranih zaradi spretnosti	v	oponašanju glasov.
moralo je celoten postopek tudi ponoviti	na	nižji stopnji, v korist raje.
Tu so sestavljali cenene časnike,	v	katerih ni bilo skoraj ničesar razen
zgodb, pa filme, ki so se utapljali	v	seksu, in sentimentalne popevke, ki
in sentimentalne popevke, ki so bile	v	celoti skomponirane z mehanskimi sredstvi
skomponirane z mehanskimi sredstvi	na	posebni vrsti kalejdoskopa, znanega
pododdelek - Pornosek se je imenoval	v	Novoreku - ki se je ukvarjal z izdelavo
pornografije, ki so jo razpošiljali	v	zapečatenih zavojih in ki je noben
Ko je bilo Sovraštvo	pri	kraju, se je vrnil na svoje mesto,
Winstonova največja radost	v	življenju je bilo delo.
tudi tako težke in zamotane naloge,	pri	katerih si se lahko izgubil tako kot
katerih si se lahko izgubil tako kot	v	globinah matematičnega problema - občutljivi
problema - občutljivi drobci ponarejanja,	v	katerih te ni moglo voditi nič drugega
celo prečiščevanje vodilnih člankov	v	Časniku , ki so bili v celoti napisani
vodilnih člankov v Časniku , ki so bili	v	celoti napisani v Novoreku.
Časniku , ki so bili v celoti napisani	v	Novoreku.
Poročilo	o	Dnevni zapovedi Velikega brata v Časniku
Poročilo o Dnevni zapovedi Velikega brata	v	Časniku z dne 3. decembra 1983 je skrajno
	V	celoti napiši znova in osnutek predloži
cigaretami in drugimi udobnostmi mornarje	na	plavajočih trdnjavah.
so Withers in njegovi tovariši zdaj	v	nemilosti, a v tisku ali na telekranu
njegovi tovariši zdaj v nemilosti, a	v	tisku ali na telekranu ni bilo o zadevi
tovariši zdaj v nemilosti, a v tisku ali	na	telekranu ni bilo o zadevi nobenega
a v tisku ali na telekranu ni bilo	o	zadevi nobenega poročila.
To je bilo pričakovati, saj ni bilo	v	navadi, da bi bili politični prestopniki
Partije, kratko in malo izginili in	o	njih ni bilo nikdar več slišati.
Nikoli nisi imel niti najmanjšega pojma	o	tem, kaj se je z njimi zgodilo.
	V	nekaterih primerih morda celo niso
je s sponko za papir lahno pogladil	po	nosu.
	V	sosednem predelku se je tovariš Tillotson
nikoli zaupali enemu samemu človeku;	po	drugi strani pa bi, če bi naložili
In kmalu bodo neki vodilni možgani	v	Ožji partiji izbrali to ali ono verzijo,
pravi ključ do skrivnosti je ležal	v	besedah »navaja neosebe,« kar je cikalo
Domneva, da gre za ljudi, ki so	v	zaporu, ni bila zmeraj točna.
odpuščeni in dovoljeno jim je bilo ostati	na	prostosti celo leto ali dve, preden
dolgo za mrtve, kot duhovi pojavili	na	kakšnem javnem procesu, kjer so s svojim
dovolj, če preprosto preobrne težnjo	v	govoru Velikega brata.
bo, če napravi tako, da bo govoril	o	nečem, kar ne bo imelo niti najmanjše
očitno, medtem ko bi z izmišljeno zmago	na	fronti ali s kakšnim zmagoslavnim presežkom
podoba tovariša Ogilvya, ki je nedavno	v	junaških okoliščinah padel v bojih.
nedavno v junaških okoliščinah padel	v	bojih.
narekovalnik k sebi in začel narekovati	v	znanem slogu Velikega brata: v slogu,
narekovati v znanem slogu Velikega brata:	v	slogu, ki je bil vojaški in dlakocepski
	V	starosti treh let je tovariš Ogilvy
	Pri	šestih - leto prezgodaj - ker so njemu
pravila - se je pridružil Vohunom,	pri	devetih je bil skupinski vodnik, pri
pri devetih je bil skupinski vodnik,	pri	enajstih je naznanil Miselni policiji
	Pri	sedemnajstih letih je bil okrajni organizator
	Pri	devetnajstih je naredil načrt ročne
Ministrstvo miru sprejelo in ki je	pri	svojem prvem poskusu na en mah ubila
	Pri	triindvajsetih letih je padel sredi
drugim - konec, je rekel Veliki brat,	o	katerem ni mogoče razmišljati brez
Veliki brat je dodal nekaj opazk	o	čistosti in premočrtnosti življenja
drugega razvedrila kot vsakodnevne ure	v	telovadnici in svečano se je zaobljubil
svečano se je zaobljubil celibatu,	v	prepričanju, da zakona in skrbi za
	V	razgovorih ni razpravljal o drugem
V razgovorih ni razpravljal	o	drugem kot o načelih Angsoca in nobenega
razgovorih ni razpravljal o drugem kot	o	načelih Angsoca in nobenega drugega
Ogilvyu Red za posebne zasluge in se	na	koncu, zaradi nepotrebnega križanja,
Še enkrat je poblisnil	po	svojem tekmecu v nasprotnem predelku.
enkrat je poblisnil po svojem tekmecu	v	nasprotnem predelku.
Tovariš Ogilvy, ki ni nikdar živel	v	sedanjosti, je zdaj živel v preteklosti
nikdar živel v sedanjosti, je zdaj živel	v	preteklosti in ko bo ponaredek pozabljen,
pozabljen, bo živel tako avtentično in	na	podlagi prav takšnih dokazov kot Karel
V	V	nizki kantini, globoko pod zemljo,
	Na	drugi strani sobe je bila majhna točilnica,
bila majhna točilnica, bolje odprtina	v	steni, kjer so po deset centov prodajali
njegov prijatelj Syme, ki je delal	v	Raziskovalnem oddelku.
velikanske skupine izvedencev, zaposlenih	pri	sestavljanju »Enajste izdaje slovarja
»Poskušal sem	po	vsem mestu, ni jih več.«
Vsi so povpraševali	po	britvicah.
zmanjkalo kakšnega nujnega predmeta, ki ga	v	partijskih trgovinah ni bilo mogoče
bolj ali manj na skrivaj znal poiskati	na	»prostem« trgu.
Oba sta si vzela s kupa	na	robu pulta masten pločevinast pladenj.
»Verjetno ga bom videl	v	filmu.«
	Po	umski plati je bil Syme strupeno pravoveren.
neprijetno odkritim zadovoljstvom je govoril	o	napadih helikopterjev na sovražne vasi,
napadih helikopterjev na sovražne vasi,	o	procesih in priznanjih miselnih zločincev
priznanjih miselnih zločincev ter usmrtitvah	po	celicah Ministrstva resnice.
	V	pogovoru z njim si se moral potruditi,
»Najbolj pa	na	koncu, ko jim šine ven jezik, - moder,
Gin so jima natočili	v	porcelanasti skodelici brez ročajev.
pladnjev na kovinsko mizno ploščo,	na	kateri je ostala luža jedi, grde tekoče
Začel je goltati polne žlice jedi,	v	kateri so med brozgo plavale kocke
»	Pri	pridevnikih sem.«
»Seveda vse te oblike že uporabljamo, a	v	končni verziji Novoreka drugih sploh
»	Na	koncu bo vse variante dobrega in slabega
»Kaj ne vidiš lepote, ki je	v	tem, Winston?«
»Ti	v	resnici Novoreka ne ceniš, Winston,«
»Celo kadar ga pišeš, še vedno misliš	v	Staroreku.«
»	V	srcu bi se raje držal Staroreka z vsemi
»A veš, da je Novorek edini	na	svetu, ki ima vsako leto manjši besednjak?«
»	Na	koncu bomo miselno zločinstvo dobesedno
»Že	v	Enajsti izdaji nismo daleč od tega.«
»	Na	koncu pa tudi to ne bo potrebno.«
	Na	konici jezika je imel »Razen raje,«
Milton, Byron - bodo eksistirali samo še	v	novoreških verzijah, ne samo spremenjeni
To mu je zapisano	na	obrazu.
Obrnil se je malo v stran	na	stolu, da bi izpil svojo skodelico
	Pri	mizi na njegovi levici je tisti moški
Pri mizi	na	njegovi levici je tisti moški s predirljivim
moža na videz poznal, vendar ni vedel	o	njem kaj več kot to, da ima važen položaj
kaj več kot to, da ima važen položaj	na	Oddelku za književnost.
nagnjeno nekoliko nazaj in zaradi kota,	v	katerem je sedel, se je svetloba ujela
zelo na hitro in, kakor se je zdelo,	v	enem samem kosu, kot vrsto strnjenih
slišati, kaj govori, nisi mogel dvomiti	o	bistvu povedanega.
poveličeval Velikega brata ali junake	na	malabarski fronti - bilo je vseeno.
sestavljeno iz besed, vendar to ni bil govor	v	pravem pomenu, marveč glasovi, izraženi
premolknil in z ročajem žlice pobrazdal	po	luži na mizi.
in z ročajem žlice pobrazdal po luži	na	mizi.
Glas	pri	sosednji mizi je hitro gagal dalje,
»Neka beseda je	v	Novoreku,« je rekel Syme.
gorečnostjo in z zmožnostjo biti vedno	na	tekočem z novicami, kar pri navadnih
biti vedno na tekočem z novicami, kar	pri	navadnih partijcih ni bilo običajno.
Pod kostanjem , vendar pa je bil lokal	na	nekam slabem glasu.
	V	takem primeru bi ga izdal tudi vsak
Nekaj	v	zvoku njegovega glasu se je zdelo,
Parsons, Winstonov sosed	v	stanovanjskem bloku Zmaga, si je res
	Pri	petintridesetih so se mu že nabirali
petintridesetih so se mu že nabirali pasovi sala	na	vratu in okoli pasu, a njegovi gibi
imel vedno pred očmi dečka z jamicami	v	kolenih in z zavihanimi rokavi na tolstih
jamicami v kolenih in z zavihanimi rokavi	na	tolstih rokah.
ter prisedel, oddajajoč izrazit vonj	po	znoju.
Znojne kapljice so se mu nabirale	po	vsem rožnatem obrazu.
Moč potenja je bila	pri	njem izredna.
	V	Občinskem centru si lahko po vlažnosti
V Občinskem centru si lahko	po	vlažnosti ročaja na loparju vedno ugotovil,
Občinskem centru si lahko po vlažnosti ročaja	na	loparju vedno ugotovil, kdaj je igral
Syme je sestavil	na	traku papirja dolg stolpec besed in
jih proučeval s tintnim svinčnikom	v	roki.
»Poglej ga, kako dela	ob	uri za kosilo,« je rekel Parsons in
rekel Winston in avtomatično segel	po	denarju.
»Jaz sem blagajnik	v	našem bloku.«
moja krivda, če stari blok Zmaga ne bo	v	vsej ulici najbolj opremljen z zastavami.«
zadnjo soboto, ko je bila s svojim vodom	na	izletu v Berghamsteadu?«
ko je bila s svojim vodom na izletu	v	Berghamsteadu?«
»Hočem reči, da smo pač	v	vojni,« je rekel Parsons.
»Izbojevali smo bitko	v	produktivnosti!«
»Izpolnjena poročila	o	celotni proizvodnji potrošnih dobrin
dvignil za nič manj kot dvajset odstotkov	v	primerjavi z lanskim letom.«
»	Po	vsej Oceaniji so bile danes zjutraj
delavci so zapustili tovarne in urade ter	v	sprevodih korakali z zastavami po cestah,
ter v sprevodih korakali z zastavami	po	cestah, izražajoč svojo hvaležnost
Zadnje čase je bila	na	Ministrstvu obilja zelo priljubljena.
cigareto Zmaga, ki jo je skrbno držal	v	vodoravni legi.
Kaj je res mogoče, da to že	po	štiriindvajsetih urah lahko pogoltnejo?
Bitje brez oči	pri	sosednji mizi je pogoltnilo fanatično,
	V	primerjavi z lanskim letom je bilo
za letom in minuto za minuto je vse	po	vrsti z vrtoglavo naglico naraščalo.
je zdaj Winston vzel žlico in brodil	po	bledi omaki, ki se je polila na mizo,
Ogorčeno je premišljal	o	snovni strukturi življenja.
Ozrl se je naokrog	po	kantini.
stisnjenimi komolci; skrivljene žlice, zareze	na	pladnjih, grobe bele skodelice; vse
pladnjih, grobe bele skodelice; vse mastno,	v	vsaki razpoki umazanija, pa kiselkast
	V	želodcu in na koži je vedno vstajal
V želodcu in	na	koži je vedno vstajal nekakšen protest,
	V	kateremkoli času, ki se ga je lahko
črn, čaj redkost, kava je imela okus	po	pomijah, cigaret je bilo premalo -
reda stvari, če te je obhajala slabost	ob	neudobju, umazaniji in pomanjkanju,
umazaniji in pomanjkanju, neskončnih zimah,	ob	lepljivosti nogavic, dvigalih, ki niso
občutil kot neznosno, razen če je gojil	v	sebi neki starodaven spomin, da so
Spet se je ozrl	po	kantini.
	V	oddaljenem kotu sobe je sam sedel pri
V oddaljenem kotu sobe je sam sedel	pri	mizi in pil kavo majhen mož, čudno
	V	resnici, vsaj kolikor je mogel presoditi,
mogel presoditi, pa so bili ljudje	v	Airstripu Ena zvečine majhni, temni
kako se je ta hroščati tip razpasel	po	Ministrstvih: majhni, čokati moški,
Parsons,	v	katerem je plaz številk povzročil nejasno
Gagajoči glas	pri	sosednji mizi, ki je ob poročilu z
Gagajoči glas pri sosednji mizi, ki je	ob	poročilu z Ministrstva začasno utihnil,
Winston se je nenadoma zasačil	v	mislih na gospo Parsons z njenimi sršečimi
z njenimi sršečimi lasmi ter prahom	v	gubah na obrazu.
njenimi sršečimi lasmi ter prahom v gubah	na	obrazu.
	V	dveh letih jo bodo otroci ovadili Miselni policiji.
podobni možje, ki tako urno skakljajo	po	labirintskih hodnikih Ministrstev,
Ženska	pri	sosednji mizi se je deloma obrnila
Winstona je	po	hrbtu oblil pot.
Prešla je skoraj takoj, a zapustila je	v	njem vznemirljivo nelagodnost.
ni mogel spomniti, ali je že sedela	pri	tisti mizi, ko je prišel, ali je prišla
bilo prepustiti svojim mislim kjerkoli	v	javnosti ali v dosegu telekrana.
svojim mislim kjerkoli v javnosti ali	v	dosegu telekrana.
nezaveden tesnobni pogled, navada, da sam	pri	sebi mrmraš - vse, kar je cikalo na
	V	vsakem primeru pa je neprimeren izraz
vsakem primeru pa je neprimeren izraz	na	obrazu (nejeveren pogled ob proglasitvi
neprimeren izraz na obrazu (nejeveren pogled	ob	proglasitvi zmage, na primer) že sam
proglasitvi zmage, na primer) že sam	po	sebi pomenil kaznivo dejanje.
	V	Novoreku je bil celo izraz za to: glasil
ga sploh ni zasledovala, morda je le	po	naključju pred dvema dnevoma sedela
	Po	delu jo bo pokadil do konca, če se
če se mu bo posrečilo obdržati tobak	v	njej.
Človek	pri	sosednji mizi je bil čisto verjetno
Miselne policije in prav mogoče je, da bo	v	treh dneh v celici Ministrstva ljubezni,
in prav mogoče je, da bo v treh dneh	v	celici Ministrstva ljubezni, pa vendar
pravil, stari,« je začel, režeč se s pipo	v	ustih, »kako je bilo, ko sta moja mulca
»Prvovrstno jih trenirajo danes	pri	Vohunih - celo bolje kot v mojih časih.«
danes pri Vohunih - celo bolje kot	v	mojih časih.«
trobentami za ušesa, da prisluškujejo	pri	vratih.«
eno prinesla domov - jo preizkusila	na	vratih naše dnevne sobe in ugotovila,
lahko sliši dvakrat toliko kot z ušesom	na	ključavnici.«
	V	tem trenutku je udaril s telekrana
Nekega temnega večera	v	ozki stranski ulici blizu ene velikih
Nikogar ni bilo	na	cesti in nobenega telekrana.
Notranja napetost se lahko	v	kateremkoli trenutku sprevrže v viden
moža, ki ga je pred nekaj tedni srečal	na	ulici: moški čisto vsakdanjega videza,
štirideset let, visok in vitek, z aktovko	v	roki.
je samo trzljaj, bliskovit kot pok	ob	sproženju fotoaparata, a očitno običajen.
nevarnost od vseh pa je bilo govorjenje	v	spanju.
Tam je	ob	zidu stala postelja in na mizi nizko
Tam je ob zidu stala postelja in	na	mizi nizko privita svetilka.
	V	zvezi z žensko v kletni kuhinji je
V zvezi z žensko	v	kletni kuhinji je mislil na Katarino,
kletne kuhinje, sestavljen iz vonja	po	stenicah, umazanih oblekah in prostaškem,
	V	njegovem spominu je bil vonj po parfumu
V njegovem spominu je bil vonj	po	parfumu neločljivo povezan z nečistovanjem.
žensko, je bil to njegov prvi spodrsljaj	v	dveh letih ali kaj takega.
prostitutko, je to lahko pomenilo pet let	v	taborišču za prisilno delo: ne več,
upoštevajoč, da si se lahko izognil zasačenju	pri	dejanju samem.
	Po	revnejših četrteh je mrgolelo žensk,
	Na	tihem je Partija celo spodbujala k
tistih zločinov, ki so ga vsi obtoženci	v	velikih čistkah brez izjeme priznavali,
nedeklarirani namen je bil odpraviti užitek	pri	spolnem aktu.
z umetnim osemenjevanjem ( artsem	v	Novoreku) in vzgojili v javnih ustanovah.
( artsem v Novoreku) in vzgojili	v	javnih ustanovah.
ločitev, je pa skoraj spodbujala razhode	v	primerih, kjer ni bilo otrok.
Zelo zgodaj	v	njunem zakonu je ugotovil - čeprav
Niti ene same misli ni imela	v	glavi, ki ne bi bila parola, in ni
magnetofonski trak,« jo je imenoval sam	pri	sebi.
bi se sporazumela, da bosta živela	v	celibatu.
Na srečo pa otroka ni bilo in	na	koncu sta se sporazumela, da nehata
Videl se je, kako stoji	v	tisti medli luči svetilke, z vonjem
tisti medli luči svetilke, z vonjem	po	stenicah in cenenem parfumu v nosnicah
vonjem po stenicah in cenenem parfumu	v	nosnicah ter z občutkom poraza in mržnje
nosnicah ter z občutkom poraza in mržnje	v	srcu in je celo ta trenutek pomešan
neumnostmi, s katerimi so jih pitali	v	šoli, pri Vohunih in Mladinski zvezi,
neumnostmi, s katerimi so jih pitali v šoli,	pri	Vohunih in Mladinski zvezi, s predavanji,
zid čednosti, pa čeprav samo enkrat	v	vsem življenju.
Ko sem jo zagledal	pri	svetlobi -
	Po	temi se je borna svetloba parafinske
Nenadoma se mu je	pri	luči svetilke razkrilo, da je ženska
	V	njenih laseh so bili beli prameni.
Ko sem jo zagledal	pri	svetlobi, je bila čisto stara ženska,
je bilo kaj upanja, je moralo biti	v	raji, kajti le v teh gomazečih, omalovaževanih
upanja, je moralo biti v raji, kajti le	v	teh gomazečih, omalovaževanih množicah,
predstavljati, da se njeni člani lahko zberejo	v	večjem številu kot po dva ali trije.
pomenil že pogled oči, naklon glasu,	v	najhujšem primeru slučajno zašepetana
Spomnil se je, kako se je nekoč sprehajal	po	ulici, polni ljudi, ko je silovito
žensk, ki so se gnetle okrog stojnic	na	uličnem trgu s tako žalostnimi obrazi,
obrazi, kot bi bile obsojene potnice	na	potapljajoči se ladji.
A	v	tem trenutku se je vsesplošni obup
Videti je bilo, da so	na	eni izmed stojnic prodajali pločevinaste
prednost in da ima še nekaj ponev nekje	v	zalogi.
kakšna skoraj grozljiva moč je zvenela	v	tem kriku iz samo nekaj stotin grl!
bičali, ženske so prisilili, da so delale	v	premogovnikih (dejstvo pa je bilo,
je bilo, da so ženske še zdaj delale	v	premogovnikih), otroke so v starosti
delale v premogovnikih), otroke so	v	starosti šestih let prodajali v tovarne.
Hkrati pa je	v	skladu z načeli dvomišljenja Partija
dvomišljenja Partija učila, da je raja	po	naravi manjvredna in jo je treba držati
naravi manjvredna in jo je treba držati	v	podvrženosti kot živali, ob uporabljanju
treba držati v podvrženosti kot živali,	ob	uporabljanju nekaj preprostih pravil.
	V	resnici je bilo o raji zelo malo znanega.
V resnici je bilo	o	raji zelo malo znanega.
kakor živina, ki se je izgubila nekje	na	ravninah Argentine, so se povrnili
Rodili so se in rasli	v	blatu, delati so začeli pri dvanajstih
in rasli v blatu, delati so začeli	pri	dvanajstih letih, šli skoz kratko,
obdobje lepote in spolne sle, se poročili	pri	dvajsetih, pri tridesetih so bili sredi
spolne sle, se poročili pri dvajsetih,	pri	tridesetih so bili sredi življenja
tridesetih so bili sredi življenja in	pri	šestdesetih jih je večina pomrla.
večina raje sploh ni imela telekranov	po	domovih.
Celo civilna policija je	pri	njih le redkokdaj intervenirala.
Stopnja kriminalitete je bila	v	Londonu izredno visoka, cel svet sredi
	V	vseh vprašanjih morale jim je bilo
morale jim je bilo dovoljeno ravnati se	po	zakoniku prednikov.
	Po	tej strani bi bilo dovoljeno tudi versko
kakšno je bilo življenje pred Revolucijo	v	resnici.
zgodovinskega učbenika, ki si ga je izposodil	pri	gospe Parsons, in začel prepisovati
»	V	starih časih («se je glasilo), »pred
stotine in tisoče ljudi ni imelo čevljev	na	nogah, niti strehe nad glavo.«
ljudje z lokavimi obrazi, taki kot možak	na	sliki na naslednji strani.«
lokavimi obrazi, taki kot možak na sliki	na	naslednji strani.«
»Kapitalisti so imeli vse	na	svetu in vsi drugi ljudje so bili njihovi
Omenjeni so bili še škofje	v	svojih batistnih rokavih, sodniki v
v svojih batistnih rokavih, sodniki	v	hermelinastih oblekah, sramotilni steber,
imenovali ius primae noctis, česar	v	otroškem učbeniku verjetno ne bi bilo
To je bil zakon,	po	katerem je imel vsak kapitalist pravico
vsako žensko, ki je bila zaposlena	v	eni od njegovih tovarn.
dokaz za nasprotno je bil nemi protest	v	tvojih lastnih kosteh, nagonski občutek,
kosteh, nagonski občutek, da so razmere,	v	katerih živiš, nevzdržne in da so v
v katerih živiš, nevzdržne in da so	v	nekem drugem času morale biti drugačne.
in nepolitičen, zadeval je garanje	po	morečih službah, boj za prostor v podzemski
po morečih službah, boj za prostor	v	podzemski železnici, preklinjanje ponošenih
bojevnikov in fanatikov, ki korakajo	v	popolni enotnosti, misleč iste misli
vzklikajoč iste parole, neprestano	pri	delu, bojevanju, zmagovanju in preganjanju
ter tja nezadostno hranjeni ljudje	v	preluknjanih čevljih, zakrpanih hišah
devetnajstega stoletja, ki so vedno smrdele	po	zelju in pokvarjenih straniščih.
Sklonil se je in se znova popraskal	po	krčnem tvoru.
Čisto mogoče, da je bila vsaka beseda	v	zgodovinskih knjigah, celo tista, ki
Le enkrat	v	vsem življenju je imel - po dogodku:
Le enkrat v vsem življenju je imel -	po	dogodku: to je važno - konkreten, nezmotljiv
Držal ga je	v	rokah celih trideset sekund.
resnično začela sredi šestdesetih let,	v	obdobju velikih čistk, v katerih so
šestdesetih let, v obdobju velikih čistk,	v	katerih so bili prvotni voditelji Revolucije
izginilo, medtem ko so večino usmrtili	po	spektakularnih javnih procesih, na
po spektakularnih javnih procesih,	na	katerih so priznali svoje zločine.
da so vohunili za sovražnika (tudi	v	tem času je bil sovražnik Evrazija),
in jim dodelili položaje, ki so bili	v	resnici sinekure, a so zveneli pomembno.
napisali dolge, potrte članke za Časnik,	v	katerih so analizirali razloge za odpadništvo
Nekaj časa	po	oprostitvi jih je Winston vse tri videl
oprostitvi jih je Winston vse tri videl	v	kavarni Pod kostanjem.
Imel je občutek, čeprav so že	v	tistem času dejstva in datumi postali
vso gotovostjo obsojeni na propad	v	enem letu ali dveh letih.
Nikogar ni bilo za mizami	v	bližini njihove.
Niti to, da so te samo videli	v	bližini takih ljudi, ni bilo pametno.
čase njegove karikature pojavljale	v	Časniku.
otroci, poulične bitke, kapitalisti	v	cilindrih - zdelo se je, da se kapitalisti
zdelo se je, da se kapitalisti celo	na	barikadah oklepajo svojih cilindrov
ni več spominjal, kako to, da je bil	ob	takem času v kavarni.
spominjal, kako to, da je bil ob takem času	v	kavarni.
Trije možje so skoraj negibno sedeli	v	svojem kotu, ne da bi govorili.
	Na	mizi je bila šahovnica s postavljenimi
In nato, morda	v	celoti samo za pol minute, se je s
rigajoča posmehljiva nota; Winston jo je	pri	sebi imenoval rumena nota.
	Na	drugem procesu so znova priznali vse
jih in njihova usoda je bila zapisana	v	partijskih zgodovinah kot opozorilo
Kakšnih pet let	po	tem, leta 1973, je Winston razvijal
strani, tako da je nosila tudi datum - in	na	njej je bila fotografija delegatov
delegatov za neki partijski sestanek	v	New Yorku.
zgrešiti; sploh pa so bila njihova imena	v	podpisu pod sliko.
Stvar je bila taka, da so vsi trije	na	obeh procesih priznali, da so bili
obeh procesih priznali, da so bili	v	tem času na evrazijskem ozemlju.
procesih priznali, da so bili v tem času	na	evrazijskem ozemlju.
S tajnega letališča	v	Kanadi so odleteli na sestanek nekam
zgodba je morala biti zabeležena še	na	nešteto drugih mestih.
Seveda to samo	po	sebi ni bilo nobeno odkritje.
Celo	v	tistem času si Winston ni predstavljal,
predstavljal, da so ljudje, ki so izginili	v	čistkah, res zagrešili vse zločine,
podoben fosilnemu okostju, ki se pojavi	v	napačni plasti in pobije geološko teorijo.
	Pri	priči se je lotil dela.
Kakor hitro je opazil, kaj je	na	fotografiji in kaj pomeni, jo je pokril
Pustil je, da je minilo	po	njegovi presoji deset minut, medtem
se mu je dejstvo, da jo je bil držal	v	rokah, zdelo pomembno celo zdaj, ko
svoje odkritje, Oceanija ni bila več	v	vojni z Eastazijo in agenti Eastazije
in pogledal portret Velikega brata	na	prvi strani.
prodiralo v notranjost lobanje, butalo	ob	možgane, tolikanj strašilo, da si podvomil
možgane, tolikanj strašilo, da si podvomil	o	lastnih prepričanjih, nekaj, kar te
Njihova filozofija je	na	tihem zanikavala ne le veljavnost izkustva,
preteklost in objektivni svet obstajata le	v	človeški zavesti in če je samo zavest
gotovostjo kot prej je vedel, da je O'Brien	na	njegovi strani.
vsak partijski intelektualec pobijal	v	debati, na zvite argumente, ki jih
Očitne resnice so resnične, vztrajaj	pri	tem!
prehoda je priplaval na cesto vonj	po	praženi kavi - pravi kavi, ne kavi
je bil že nekaj kilometrov cest in	v	krčnem tvoru mu je kljuvalo.
Že drugič	v	treh tednih je zamudil večer v Občinskem
drugič v treh tednih je zamudil večer	v	Občinskem centru: neprevidno dejanje,
dejanje, kajti lahko si bil prepričan, da	v	Centru skrbno zapisujejo število obiskov.
ni imel prostega časa, ni bil, razen	v	postelji, nikdar sam.
počenjati karkoli, kar je imelo okus	po	samoti, celo če si šel čisto sam na
je bilo bolj toplo in modro kot kdaj	v	tem letu in dolg, bučen večer v Centru,
kdaj v tem letu in dolg, bučen večer	v	Centru, dolgočasne, utrudljive igre,
potem spet proti severu, zgubljajoč se	v	neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo,
Bil je nekje	v	motnih, rjavkastih zloglasnih četrtih,
Hodil je	po	tlakovani ulici majhnih, dvonadstropnih
Med kamenjem	po	tlaku so tu pa tam ležale mlake umazane
	Na	hišnih pragih in vzdolž ozkih dovozov,
razvejeni na obe strani ceste, so se	v	presenetljivem številu gnetli ljudje
presenetljivem številu gnetli ljudje - dekleta	v	cvetu let z grobo našminkanimi ustnicami
stara grbava bitja, ki so se majala	na	krivih nogah, strgani in bosi otroci,
strgani in bosi otroci, ki so se igrali	po	lužah in se nato razkropili ob jeznih
igrali po lužah in se nato razkropili	ob	jeznih vzklikih mater.
Kakšna četrtina oken	v	ulici je bila razbita in zakrpana z
prekrižanimi prek predpasnikov, sta klepetali	na	pragu.
»Ampak, če bi bila ti	na	mojem mestu, bi naredila isto, kar
Ženski sta ga	v	sovražni tišini preučevali, ko je šel
	V	takih ulicah pogled na modri partijski
je bilo neprevidno, da so te videli	na	takem kraju, če nisi imel tam kakšnega
kakšno pravilo, da ne smeš iti domov	po	neobičajni poti, ampak za Miselno policijo
pograbila majhnega otroka, ki se je igral	v	luži, ovila predpasnik okrog njega
predpasnik okrog njega in planila nazaj: vse	v	enem samem gibu.
Isti hip je neki moški	v	črni, harmonikasti obleki, ki se je
Črn oblak dima je visel	na	nebu, pod njim pa oblak prahu od ometa,
nebu, pod njim pa oblak prahu od ometa,	v	katerem se je okoli ruševin že zbirala
	Na	cesti pred njim je ležal kupček ometa
pred njim je ležal kupček ometa in	na	sredini je lahko videl živo rdečo sled.
videl, da je človeška roka, odrezana	v	zapestju.
Razen	ob	krvavem štrclju je bila roka tako zelo
	V	treh ali štirih minutah je bil izven
odpirala in zapirala, je prihajal vonj	po	urinu, žaganju in kislem pivu.
	V	kotu, ki ga je oblikovalo navzven pomaknjeno
hišno pročelje, so stali tesno drug	ob	drugem moški, srednji je držal preganjen
obrazih, je lahko opazil zatopljenost	v	vsaki črti njihovih teles.
»Bilo je februarja - drugi teden	v	februarju.«
»Vse imam črno	na	belem.«
Govorili so	o	loteriji.
Winston ni imel nič opraviti	pri	loteriji, ki jo je vodilo Ministrstvo obilja,
razumno, ko pa si pogledal ljudi, ki so	na	cesti hodili mimo tebe, je to postalo
Ulica je	v	ostrem kotu zavila in se končala s
	V	tem trenutku se je Winston spomnil,
In	v	majhni knjigarni, nedaleč od tod, si
	Na	vrhu stopnic je za trenutek postal.
	Na	drugi strani ulice je bila umazana
ki so se zdela prevlečena z ivjem,	v	resnici pa so bila le pokrita s prahom.
	V	Partiji sami ni ostalo mnogo ljudi,
S starejšo generacijo so pometli	v	velikih čistkah v petdesetih in šestdesetih
generacijo so pometli v velikih čistkah	v	petdesetih in šestdesetih letih in
kdo, ki bi lahko dal pravo poročilo	o	življenjskih razmerah v začetku stoletja,
pravo poročilo o življenjskih razmerah	v	začetku stoletja, je bil lahko samo
Rekel bi mu: »Povejte mi kaj	o	svojem življenju, ko ste bili še deček.«
»Kako je bilo	v	tistih časih?«
ne imel časa za strah, se je spustil	po	stopnišču in prečkal ozko ulico.
Odrinil je vrata in ostuden sirast vonj	po	kislem pivu mu je udaril v obraz.
	Na	hrbtu je lahko čutil, da vsi upirajo
Igra s puščicami, ki so jih metali	na	drugem koncu sobe, je za celih trideset
Starec, katerega je zasledoval, je stal	pri	točilni mizi in se prepiral z gostilničarjem,
drugih, ki so stali naokoli s kozarci	v	rokah, je opazovala prizor.
»Praviš, da nimate nobenega poliča	v	vsej tej prekleti pivnici?«
»Kozarci so	na	polici pred vami«
ste bili vi mladi, smo bili mi vsi še	na	drevesih,« je rekel gostilničar in
Obrnil se je, mrmrajoč sam	pri	sebi, in se zadel ob Winstona.
debelega stekla, ki ju je splaknil	v	vedru pod pultom.
edina pijača, ki si jo lahko dobil	v	gostilni za rajo.
Raja naj bi ne pila gina, vendar je	v	praksi na zelo preprost način prišla
bi ne pila gina, vendar je v praksi	na	zelo preprost način prišla do njega.
se je spet razživela in skupina mož	pri	točilni mizi je začela pogovor o loterijskih
pri točilni mizi je začela pogovor	o	loterijskih srečkah.
bilo strašno nevarno, a vsaj telekrana	v	sobi ni bilo, o čemer se je Winston
nevarno, a vsaj telekrana v sobi ni bilo,	o	čemer se je Winston prepričal takoj,
Ostro zarisano adamovo jabolko	na	njegovem suhem vratu se je začelo presenetljivo
»Vi se lahko spominjate, kako je bilo	v	starih časih pred Revolucijo.«
»Ljudje moje starosti ne vemo ničesar	o	tistih časih.«
»Le beremo lahko	o	njih v knjigah in kar pravijo knjige,
»Le beremo lahko o njih	v	knjigah in kar pravijo knjige, morda
»Rad bi slišal vašo sodbo	o	tem.«
»Tu	v	Londonu velika množica ljudi nikdar,
»Polovica jih sploh ni imela čevljev	na	nogah.«
imeli devet let, po deset jih je spalo	v	eni sobi.«
»Živeli so	v	velikih, sijajnih hišah s tridesetimi
tridesetimi služabniki, vozili so se naokrog	v	avtomobilih in četverovprežnih kočijah,
»Zadnjič sem ga nosil	na	pogrebu svoje svakinje.«
»To	o	cilindrih ni zelo važno,« je potrpežljivo
»Stvar je	v	tem, da so bili ti kapitalisti - oni
davno - da sem včasih hodil v Hyde Park	ob	sobotah popoldne, da bi slišal tiste
»	V	starih časih so bili bogati ljudje,
časih so bili bogati ljudje, ljudje	pri	vrhu -«
običajno - samo navajam, kar sem bral	v	zgodovinski knjigi - je bilo običajno,
»Bilo je	v	noči po dirkah s čolni - no in na tisto
»Bilo je v noči	po	dirkah s čolni - no in na tisto noč
»Zaletim se v nekega mladega tipa	na	Shaftesbury aveniji.«
»Bil je gospodič -	v	beli srajci, cilindru in črni suknji.«
»Jadral je sem pa tja	po	pločniku in po nesreči sem butnil vanj.«
»Jadral je sem pa tja po pločniku in	po	nesreči sem butnil vanj.«
»No,	v	tistih časih sem bil mlad in hotel
Partijske zgodovine so bile	v	nekem smislu lahko še vedno resnične,
»Že zelo dolgo ste	na	svetu.«
»	Po	drugi strani so pa tudi nekatere prednosti,
hitro smuknil v smrdljivo stranišče	na	drugem koncu sobe.
	V	resnici se nanj že zdaj ni več dalo
nepomembnih stvari, prepir s tovarišem	pri	delu, lov za izgubljeno kolesarsko
izgubljeno kolesarsko pumpo, izraz	na	obrazu davno umrle sestre, vrtince
vzora ni, in ga tudi nikoli več ne bo,	po	katerem bi se to dalo preveriti.
	V	tem trenutku se je tok njegovih misli
Bil je	v	ozki ulici, kjer je bilo med stanovanjske
Strah ga je zbodel	pri	srcu.
sumljiv znotraj, kot pa če postava	na	pločniku, je prestopil prag.
»Spoznal sem vas že	na	pločniku,« je nemudoma rekel.
Iznad očal je poškilil	po	Winstonu.
je bila pravzaprav neudobno polna, a	v	njej ni bilo skoraj ničesar, kar bi
	V	izložbi so bili pladnji z vijaki in
Le	na	majhni mizici v kotu je zmeda vsega
Le na majhni mizici	v	kotu je zmeda vsega mogočega - lakiranih
Ko se je Winston razgledoval	po	mizi, je njegov pogled pritegnila neka
gladka stvar, ki se je mehko svetila	v	luči svetilke, in dvignil jo je.
Bil je težak kos stekla,	na	eni strani ukrivljen, in na drugi raven,
stekla, na eni strani ukrivljen, in	na	drugi raven, tako da je skoraj ustvarjal
Nenavadna nežnost, podobno kot	pri	dežni kaplji, je bila v barvi in obdelavi
podobno kot pri dežni kaplji, je bila	v	barvi in obdelavi stekla.
	V	njenem srcu, povečanem zaradi ukrivljene
Tisto, kar ga je	na	njem privlačilo, ni bila toliko lepota
ki se je zdelo, da ga je stvar imela	v	sebi s tem, da je pripadala neki popolnoma
	V	žepu je bil predmet zelo težak, vendar
celo kompromitirajoče, da ga je imel	v	lasti član Partije.
»	V	njej ni veliko, le nekaj kosov.«
in s sključenim hrbtom počasi odšel	po	strmih in razmajanih stopnicah ter
razporejeno tako, kot bi bilo, če bi	v	sobi kdo prebival.
	Po	tleh je bil pogrnjen kos preproge,
pogrnjen kos preproge, slika ali dve	na	stenah, globok, zamazan naslanjač,
Starinska steklena ura je tiktakala	na	kaminskem napušču.
je zavzemala skoraj četrtino sobe in	na	njej je bila še vedno žimnica.
»Pohištvo	po	malem razprodajam.«
da bi tako razsvetlil vso sobo, in	v	topli, močni svetlobi je bila soba
čimprej opustiti, a soba je prebudila	v	njem neko domotožje, neki prastar
natanko ve, kako se počutiš, če sediš	v	taki sobi, v naslanjaču pri odprtem
kako se počutiš, če sediš v taki sobi,	v	naslanjaču pri odprtem ognju, z nogami
če sediš v taki sobi, v naslanjaču	pri	odprtem ognju, z nogami na predpečniku
naslanjaču pri odprtem ognju, z nogami	na	predpečniku in s čajnikom na ognjišču,
nogami na predpečniku in s čajnikom	na	ognjišču, neskončno sam, neskončno
»In nikdar nisem čutil potrebe	po	njih.«
»No, tamle	v	kotu je lepa sklepna mizica.«
	V	drugem kotu je stala majhna knjižna
	V	nji je bila sama ropotija.
izbrskali in uničili prav tako temeljito	v	revnih predmestjih kot povsod drugod.
Bilo je komaj verjetno, da je kje	v	Oceaniji knjiga, ki bi bila natisnjena
držal svetilko, je stal pred sliko	v	temno rdečem okviru, ki je visela poleg
pravokotnimi okni in z majhnim stolpom	v	ospredju.
Okoli poslopja je tekla ograja in	v	prizidku zadaj je stalo nekaj, kar
»Leži	na	sredi ceste pri Palači pravice.«
»Leži na sredi ceste	pri	Palači pravice.«
»	Pri	Sv. Klementinu Danskem so ji rekli.«
dodal: »Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu!«
»Oh - Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu, to je bila pesmica,
cerkva, vse londonske cerkve so bile	v	njej - vsaj vse glavne.«
avtomatično proglasili, da je bilo zgrajeno	po	Revoluciji, medtem ko je bilo vse,
arhitekture nisi mogel izvedeti nič več	o	zgodovini kot iz knjig; kipi, zapiski,
Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu,dolžan si mi tri novce,
Klementinu,dolžan si mi tri novce, odpeva zvon	pri	Sv. Martinu. »No, to je vse,
»	Na	trgu zmage, poleg slikarske galerije.«
raketnih bomb in plavajočih trdnjav, slik	v	vosku, ki so prikazovala sovražnikova
»Sv. Martin	v	Polju, so ji običajno rekli,« je dejal
odkril, ni bilo ime Weeks - kot si sodil	po	napisu nad trgovino - ampak Charrington.
je na pol zapomnjena pesem zvenela	v	Winstonovi glavi: »Oranže in limone,
glavi: »Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu, Dolžan si mi tri novce,
Dolžan si mi tri novce, odpeva zvon	pri	Sv. Martinu.«
Nenavadno, ampak kadar si jo govoril sam	pri	sebi, si imel občutek, da resnično
vendar se ni spominjal, da bi bil kdaj	v	svojem življenju slišal zvonjenje cerkvenih
gospoda Charringtona in se sam spustil	po	stopnicah, da bi ga starec ne videl,
Že se je odločil, da bo	po	nekem primernem premoru - kakšnem mesecu,
bolj nevarno kot izogniti se večeru	v	Centru.
norost je bila, da se je vrnil sem	po	tistem, ko je kupil dnevnik, ne da
Celo nori načrt, da bi najel sobo	na	vrhu stopnic, je spet za trenutek spreletel
Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu, dolžan si mi tri novce,
Klementinu, dolžan si mi tri novce, poje zvon	pri	Sv. Martinu. Nenadoma pa mu
Postava	v	modrem kombinezonu je prihajala po
Postava v modrem kombinezonu je prihajala	po	cesti, niti deset metrov daleč.
sem, kajti ni bilo verjetno, da bi se	po	čistem naključju na isti večer sprehajala
naključju na isti večer sprehajala	po	isti skriti neznani ulici, več kilometrov
Steklena krogla	v	žepu mu je na vsakem koraku udarjala
Steklena krogla v žepu mu je	na	vsakem koraku udarjala ob stegno in
Najhujša pa je bila bolečina	v	trebuhu.
Toda	v	podobnih četrtih javnih stranišč ni
Tudi steklena krogla	v	njegovem žepu bi bila dovolj težka
samo hitro priti domov, sesti in biti	pri	miru.
	Ob	pol polnoči bodo luči popolnoma izklopili.
Potem je odšel k mizi	v	niši, sedel in vzel iz predala dnevnik.
	Na	telekranu je medtem ženski glas glasno
biti obupno pogumen, da si se ubil	v	svetu, kjer sta bila strelno orožje
vedno zamrzne v odrevenelost ravno	v	trenutku, ko je potreben izjemen napor.
Presunilo ga je spoznanje, da se	v	kritičnem trenutku človek nikdar ne
vplivom alkohola, mu je topa bolečina	v	trebuhu onemogočala, da bi dosledno
In tako je zmeraj, je pomislil,	pri	vseh dozdevno herojskih ali tragičnih
	Na	bojnem polju, v mučilnici, na potapljajoči
Na bojnem polju,	v	mučilnici, na potapljajoči se ladji;
Na bojnem polju, v mučilnici,	na	potapljajoči se ladji; poslanstvo,
Ženska	na	telekranu je začela novo pesem.
Toda pred smrtjo (nihče ni govoril	o	tem, a vedel je vsakdo ) je bil še
priznavanja, ki si ga moral prestati: plazenje	po	tleh in rotenje za milost, hreščanje
»Srečala se bova	na	kraju, kjer ni teme,« mu je bil rekel
Toda	ob	glasu s telekrana, ki mu je tolkel
bliže, je videl, da ji desna roka visi	v	zanki, ki je na daljavo ni bilo opaziti,
enega tistih velikih kalejdoskopov,	v	katerih so »ustvarjali« grobe osnutke
To je bila	na	Oddelku za književnost vsakdanja nezgoda.
mlečno bele barve, in ustnice so bile	v	njem videti bolj rdeče kot kdaj.
Čuden občutek se mu je zganil	v	srcu.
je bil sovražnik, ki mu je stregel	po	življenju, pred njim pa je bilo tudi
	V	trenutku, ko jo je videl pasti na obvezano
je bilo, kot bi bil začutil bolečino	v	lastnem telesu.
dovoliti, da se ti občutki zrcalijo	na	obrazu, je bila navada, ki je dosegla
pokazati trenutnega presenečenja, kajti	v	tisti sekundi ali dveh, ko ji je pomagal
Očitno je moralo biti	na	njem napisano neko sporočilo.
papir kot slučajno med ostale papirje	na	pisalni mizi, si nataknil očala in
Srce mu je grozljivo glasno udarjalo	v	prsih.
Karkoli je že bilo napisano	na	papirju, gotovo je imelo nekakšen političen
Stvar, ki je bila zapisana	v	sporočilu, je bila lahko grožnja, opomin,
tisti hip, ko je začutil kos papirja	v	dlani.
Popravil si je očala	na	nosu, vzdihnil in potegnil k sebi novo
potegnil k sebi novo skladovnico dela,	na	vrhu katere je ležal tisti košček papirja.
	Na	njem je bilo napisano z veliko, neoblikovano
Imel je občutek, da mu gori ogenj	v	trebuhu.
Kosilo	v	vroči, prepolni, hrupni kantini je
Upal je, da bo malo časa sam vsaj	ob	uri za kosilo, toda kakor nalašč se
prevladoval nad pločevinastim vonjem	po	hrani in ki je kot hudournik govoril
hrani in ki je kot hudournik govoril	o	pripravah za Teden sovraštva.
so ga za to priložnost pripravljali	v	vodu Vohunov pri njegovi hčerki.
priložnost pripravljali v vodu Vohunov	pri	njegovi hčerki.
Najbolj je Winstona jezilo, da je	v	poplavi besed komaj slišal, kaj Parsons
dekle, ki je z dvema drugima sedelo	pri	mizi na drugem koncu sobe.
je z dvema drugima sedelo pri mizi	na	drugem koncu sobe.
Takoj	po	kosilu je dobil občutljivo, težko nalogo,
to, da ponaredi celo vrsto poročil	o	proizvodnji dveh let, in sicer tako,
To je bilo področje,	na	katerem je bil Winston dober, in za
obraz, z njim pa divja in neznosna želja	po	samoti.
sam, mu je bilo nemogoče razmisliti	o	razvoju dogodkov.
Nocoj je bil eden njegovih večerov	v	Občinskem centru.
Pogoltnil je	v	kantini še en kos mesa brez okusa,
okusa, odhitel v Center, sodeloval	pri	bedasto slovesni »diskusijski skupini,«
kozarcev gina ter pol ure presedel	pri	predavanju z naslovom Angsoc v odnosu
presedel pri predavanju z naslovom Angsoc	v	odnosu do šaha.
več imelo, da bi se izmuznil z večera	v	Centru.
	Ob	pogledu na besede Ljubim te se je
pogledu na besede Ljubim te se je	v	njem rodila želja, da bi ostal živ,
Šele	ob	triindvajsetih, ko je bil doma in v
ob triindvajsetih, ko je bil doma in	v	postelji - v temi, kjer si bil varen
triindvajsetih, ko je bil doma in v postelji -	v	temi, kjer si bil varen celo pred telekranom,
Nič več ni razmišljal	o	možnosti, da mu nastavlja kakšno past.
Še pred petimi nočmi je sanjal	o	tem, da bi ji s kamnom zdrobil glavo,
njeno golo, mlado telo, kot ga je videl	v	sanjah.
Polotila se ga je nekakšna mrzlica	ob	misli, da bi jo lahko izgubil, da bi
Bilo je podobno, kot bi	pri	šahu poskušal narediti potezo potem,
vse možnosti, da bi se povezal z njo,	v	tistih petih minutah, ko je bral njeno
Če bi delala	v	Oddelku za dokumentacijo, bi bilo sorazmerno
bi bilo sorazmerno preprosto, toda	o	tem, kje v poslopju je Oddelek za književnost,
sorazmerno preprosto, toda o tem, kje	v	poslopju je Oddelek za književnost,
dela, bi lahko uredil srečanje nekje	na	poti proti domu; da bi ji poskušal
Da bi ji poslal pismo	po	pošti, ni prišlo v poštev.
Če bi jo lahko dobil samo	pri	mizi nekje v sredini sobe in ne preblizu
jo lahko dobil samo pri mizi nekje	v	sredini sobe in ne preblizu telekrana
Dan zatem je bila	v	kantini ob običajnem času, vendar v
Dan zatem je bila v kantini	ob	običajnem času, vendar v družbi treh
v kantini ob običajnem času, vendar	v	družbi treh drugih deklet in tik pod
Celo	v	spanju ni mogel popolnoma ubežati pred
Dnevnika se	v	teh dneh ni pritaknil.
lahko rešil, se je mogel edino v delo,	pri	katerem je včasih za deset minut lahko
Roke ni več nosila	v	zanki in okoli zapestja je imela nalepljen
Ko je prišel v kantino, je sedela	pri	mizi, precej oddaljeni od stene, in
dotlej, ko je bil Winston že skoraj	pri	pultu, potem pa se je za dve minuti
proti njej in z očmi iskal prostor	pri	kakšni mizi za njo.
Svetlolas mlad moški z neumnim obrazom,	po	imenu Wilsher, ki ga je komaj poznal,
z nasmehom vabil na prazen prostor	pri	svoji mizi.
Seveda je bila spet	pri	skoraj isti mizi in spet sama.
	V	vrsti pred njim je bil majhen, uren,
Winston odvrnil od pulta s pladnjem	v	rokah, je opazil, da gre mali mož naravnost
Njegovo upanje je šlo spet	po	vodi.
	Pri	mizi malo dalje je bilo prosto mesto,
dalje je bilo prosto mesto, ampak nekaj	v	moževi zunanjosti je namigovalo, da
	V	tem trenutku pa se je razlegel strašen
in potočka juhe in kave sta stekla	po	tleh.
pogledal Winstona, ki ga je očitno imel	na	sumu, da ga je spotaknil.
Winston z razbijajočim srcem sedel	pri	dekletovi mizi.
zadeva uspešno konča, take stvari se	v	resničnem življenju ne dogajajo.
kosmatimi ušesi, kako se s pladnjem	v	rokah neodločno ozira po sobi in išče,
s pladnjem v rokah neodločno ozira	po	sobi in išče, kam bi sedel.
Winston je spregovoril	v	tihem šepetu.
»	Ob	osemnajstih trideset.«
»	Na	Trgu zmage, blizu spomenika.«
»Samo ostanite nekje	v	bližini.«
»	Ob	devetnajstih.«
mogoče, če si dva človeka sedita nasproti	pri	isti mizi, gledala drug drugega.
Winston je bil	na	Trgu zmage pred domenjeno uro.
Velikega brata strmel na jug proti nebu,	na	katerem je premagal evrazijska letala
leti so bila ta letala eastazijska)	v	boju za Airstrip Ena.
	Na	cesti pred njim je bil kip moža na
Na cesti pred njim je bil kip moža	na	konju, ki je menda predstavljal Oliverja
Potem je zagledal dekle, ki je stalo	ob	vznožju spomenika in bralo ali se pretvarjalo,
A	v	tem trenutku sta se od nekod z leve
Dekle je hitro steklo okrog levov	ob	vznožju spomenika in se pridružilo
Ko je tekel, je	po	neki zakričani opazki sklepal, da gre
Winston, ki je bil	v	običajnih okoliščinah tiste vrste človek,
Stala sta z ramo	ob	rami in oba nepremično strmela predse.
Dolg sprevod kamionov,	na	vsakem od njih je v kotih vzravnano
sprevod kamionov, na vsakem od njih je	v	kotih vzravnano stal vojak z olesenelim
olesenelim obrazom, se je počasi pomikal	po	ulici.
	Na	kamionih so čepeli, tesno stisnjeni
drug k drugemu, majhni rumeni možje	v	razcapanih zelenkastih uniformah.
železo: vsi ujetniki so imeli okove	na	nogah.
vedel, da so tu, vendar jih je videl le	v	presledkih.
zavarovala situacijo, kakor je to storila	v	kantini.
je presenetila, mu je začrtala pot,	po	kateri naj gre.
Pol ure vožnje z železnico;	na	postaji zavij na levo; dva kilometra
postaji zavij na levo; dva kilometra	po	cesti; vrata, ki jim manjka zgornji
Govorila je, kot bi imela zemljevid	v	glavi.
»In	na	vratih manjka zgornji zapah.«
»Jaz pridem tja	po	drugi poti.«
	Na	začetku je bilo slišati nekaj sikanja
vedel, kaj se zgodi z njimi, razen	pri	tistih redkih, ki so jih pobesili kot
	Na	zadnjem kamionu je zagledal starejšega
Toda	v	zadnjem hipu, ko ju je množica še vedno
	V	istem hipu se je domislil, da ne ve,
II Winston si je utiral pot	po	stezi, grahasto posuti s sencami in
Pod drevesi	na	levi so bila tla prekrita z zvončnicami.
	Na	poti ni imel nobenih težav in dekle
splošno nisi mogel domnevati, da si	na	deželi varnejši kot v Londonu.
domnevati, da si na deželi varnejši kot	v	Londonu.
Vagon z lesenimi klopmi,	v	katerem je potoval, je bil popolnoma
so šli preživet popoldne s sorodniki	na	deželi in, kakor so odkrito pojasnili
Pot se je razširila in	v	minuti je prišel do steze, o kateri
razširila in v minuti je prišel do steze,	o	kateri mu je pravila, pravzaprav le
potem pa razmaknila grmovje in jima	po	ozki stezi hitro utirala pot v gozd.
Gotovo je	po	tej poti že prej hodila, saj se je
Že	na	poti s postaje je majsko sonce v njem
Že na poti s postaje je majsko sonce	v	njem vzbudilo občutek, da je umazan
prostorov s sajastim londonskim prahom	v	znojnicah.
da ga doslej verjetno še ni videla	na	prostem, pri polni dnevni svetlobi.
doslej verjetno še ni videla na prostem,	pri	polni dnevni svetlobi.
Prišla sta do podrtega drevesa,	o	katerem mu je pravila.
je preskočilo in razmaknilo grmovje,	v	katerem ni bilo videti prehoda.
Winston sledil, je spoznal, da sta	na	naravni jasi, malem travnatem gričku,
»	Na	poti nisem hotela reči ničesar,« je
»Tu sva	na	varnem.«
»Tu sva	na	varnem?«
pred njim zelo vzravnana, z nasmehom	na	obrazu, ki je bil nekoliko ironičen,
»Zdaj, ko vidiš, kakšen sem	v	resnici, lahko še vedno preneseš pogled
Naslednji trenutek, težko bi bilo reči	na	čigavo pobudo, je bila v njegovih rokah.
bilo reči na čigavo pobudo, je bila	v	njegovih rokah.
	Na	začetku ni čutil nič drugega kot čisto
prižeto k njegovemu, temni lasje so bili	ob	njegovem obrazu in da! že je obrnila
ni čutil telesne želje, razen tiste	po	samem, dotiku.
»Našla sem ga, ko sem se nekoč zgubila	na	skupinskem izletu.«
»Mislim, da sem boljša	v	ugotavljanju raznih stvari kot ti,
»Povej mi, kaj si mislil	o	meni pred tistim dnem, ko sem ti dala
»Toda	po	tvojem splošnem videzu - mogoče zato,
»Čista	v	besedah in dejanjih.«
Še preden ga je vzel, je	po	vonju vedel, da je zelo nenavadna čokolada.
kolikor se ga je pač dalo opisati,	po	dimu zgorelih odpadkov.
prvič poduhal, je njen vonj zbudil	v	njem neki spomin, ki ga ni mogel določiti,
»Dobra sem	pri	igrah.«
»Bila sem vodnica	pri	Vohunih.«
»Ure in ure preživljam	pri	teh njihovih prekletih kozlarijah po
pri teh njihovih prekletih kozlarijah	po	vsem Londonu.«
»Vedno nosim en konec zastave	v	sprevodih.«
Prvi košček čokolade se je stopil	na	Winstonovem jeziku.
Toda tisti spomin se je še vedno gibal	na	robu njegove zavesti, nekaj, kar je
»Kaj si lahko videla privlačnega	na	moškem, kot sem jaz ?«
»Bilo je nekaj	na	tvojem obrazu.«
»Spretna sem	pri	odkrivanju ljudi, ki niso pravi.«
pomeni Partijo in predvsem Ožjo partijo,	o	kateri je govorila z odkrito porogljivim
porogljivim sovraštvom, ki je povzročilo	v	Winstonu občutek nelagodja, čeprav
Nekaj, kar ga je presenetilo	na	njej, je bila grobost njenega izražanja.
besede, ki si jih videl s kredo napisane	po	zakotnih ulicah.
»	Na	varnem sva, če ostaneva za grmovjem.«
Stala sta	v	senci.
pronicala skoz neštevilne liste, je bila	na	njunih obrazih še vedno vroča.
Winston je pogledal polje	na	oni strani in doživel čuden, počasen
čisto popasen pašnik, s stezo, ki teče	po	njem in krtino tu pa tam.
	Ob	pretrgani živi meji na nasprotni strani
Ob pretrgani živi meji	na	nasprotni strani so se v vetru komaj
živi meji na nasprotni strani so se	v	vetru komaj opazno majale veje brestov
nedosegljiv očem, potok z zelenimi tolmuni,	v	katerih plavajo race.
»	Na	robu drugega polja pravzaprav.«
»	V	njem so kar velike ribe.«
»Lahko jih opazuješ, kako ležijo	v	tolmunih pod vrbami in migajo z repi.«
»Pokrajina, ki jo včasih vidim	v	sanjah.«
na grm niti pet metrov daleč, skoraj	v	višini njunih obrazov.
On je bil	na	soncu, onadva v senci.
On je bil na soncu, onadva	v	senci.
	V	popoldanski tišini je bila moč njegovega
Spraševal se je, če ni navsezadnje nekje	v	bližini le skrit mikrofon.
Z Julijo sta govorila	v	zelo tihem šepetu in ne bi ujel tega,
Morda nekje	na	drugem koncu naprave kakšen majhen,
naokrog, tako da sta stala s prsmi	ob	prsih; zdelo se je, kot da se njeno
pokljanjem vejic tu pa tam, sta stopala	po	poti nazaj na jaso.
Oba sta hitro dihala, toda	v	kotičkih njenih ust se je spet pokazal
gledala, potem pa potegnila zadrgo	na	kombinezonu.
In res! bilo je skoraj tako kot	v	njegovih sanjah.
Njeno telo se je belo lesketalo	v	soncu.
Vse, kar je dišalo	po	sprijenosti, ga je vedno napolnilo
»Ne mislim le sebe, mislim stvar samo	po	sebi ?«
Segel je	po	odvrženem kombinezonu in ju z njim
Skoraj	pri	priči sta zaspala in spala kakšne pol
Mlado, čvrsto telo, zdaj nemočno	v	spanju, je v njem vzbudilo pomilujoče
čvrsto telo, zdaj nemočno v spanju, je	v	njem vzbudilo pomilujoče in zavetniško
	V	starih časih, je mislil, je moški gledal
»Seveda pa ne	v	naslednjem mesecu ali dveh.«
londonsko okolico, kar si je pridobila	na	neštetih skupinskih izletih.
je bila popolnoma drugačna od tiste,	po	kateri je prišel, in napotila ga je
»Nikdar se ne vračaj domov	po	isti poti, kot si odšel,« mu je rekla,
za kraj, kjer se lahko čez štiri dni	po	delu snideta.
To je bila neka ulica	v	eni od revnejših četrti, kjer je bil
»	Ob	devetnajstih trideset moram biti nazaj.«
»Imam kaj vejic	v	laseh?«
grmovje in z le malo hrupa izginila	v	gozdu.
	V	maju sta imela le še enkrat priložnost,
To je bilo	v	nekem drugem skrivališču, ki ga je
skrivališču, ki ga je poznala Julija,	v	zvoniku porušene cerkve na nekem skoraj
poznala Julija, v zvoniku porušene cerkve	na	nekem skoraj zapuščenem področju, kamor
Sicer sta se lahko srečavala le	na	ulicah, vsak večer na drugem kraju
srečavala le na ulicah, vsak večer	na	drugem kraju in nikdar za več kot pol
Navadno se je	na	cesti dalo nekako govoriti.
Ko sta hodila	po	polnih ulicah, ne čisto skupaj in ne
drugega, sta vodila nenavaden razgovor	v	presledkih, ki je švigal sem ter tja
svetilnika, nenadoma otrpnil v molk	ob	bližajoči se partijski uniformi, se
in se nenadoma pretrgal, ko sta se	na	določenem kraju ločila, pa se nato
Enako presenetljivo je bila izurjena	v	govorjenju brez premikanja ustnic.
Le enkrat	v	skoraj mesecu dni se jima je posrečilo
Molče sta hodila	po	neki stranski ulici (Julija ni nikdar
ni nikdar govorila, kadar nista bila	na	glavni ulici), ko je oglušujoče zagrmelo,
zrak potemnel in Winston se je znašel	na	boku, potolčen in prestrašen.
njuni prosti dnevi so se menjavali	po	nujnosti dela ter se pogosto niso skladali.
Presenetljivo veliko časa je prebila	na	raznih predavanjih in demonstracijah,
raznih predavanjih in demonstracijah,	pri	razširjanju literature za Mladinsko
za Teden sovraštva, zbiranju denarja	pri	varčevalnih kampanjah in podobnih dejavnostih.
Winston en večer tedensko preživel	v	hromečem dolgočasju, stikajoč skupaj
bili verjetno deli bombnih vžigal,	v	neznosno slabo razsvetljeni delavnici,
Ko sta se sestala	v	cerkvenem stolpu, sta napolnila vrzeli
cerkvenem stolpu, sta napolnila vrzeli	v	svojih fragmentarnih pogovorih.
Zrak	v	majhni kvadratni sobici nad zvonovi
vroč in miren ter je močno zaudarjal	po	golobjih iztrebkih.
Nekaj ur sta sedela in se pogovarjala	na	prašnih, nasmetenih tleh, zdaj pa zdaj
Živela je	v	internatu skupaj s tridesetimi drugimi
tridesetimi drugimi dekleti (»Vedno	v	smradu po ženskah!«
tridesetimi drugimi dekleti (»Vedno v smradu	po	ženskah!«
rekla.) in delala, kakor je uganil,	pri	strojih za pisanje romanov na Oddelku
uganil, pri strojih za pisanje romanov	na	Oddelku za književnost.
Uživala je	v	svojem delu, ki je bilo v tem, da
Uživala je v svojem delu, ki je bilo	v	tem, da je upravljala in poganjala
ni ničesar iz časa pred prvimi leti	po	letu šestdeset in edini človek, ki
ga je poznala, da je često govoril	o	časih pred Revolucijo, je bil stari
	V	šoli je bila kapetan hokejskega moštva
je dve leti zapored osvojila pokal	v	telovadbi.
Bila je vodnica	pri	Vohunih in pomožna sekretarka v Zvezi
vodnica pri Vohunih in pomožna sekretarka	v	Zvezi mladine, preden se je vključila
(zanesljivo znamenje dobrega glasu) za delo	v	Pornoseku, pododdelku Oddelka za književnost,
leto in pomagala pripravljati brošure	v	zapečatenih zavojih z naslovi kot Krepke zgodbe
»	V	resnici so dolgočasne.«
»Jaz sem bila seveda samo	pri	kalejdoskopih.«
»Nikdar nisem bila	v	Prepisovalni ekipi.«
začudenjem je izvedel, da so vsi uslužbenci	v	Pornoseku, razen določenega vodstva,
Veljala je teorija, da se moški,	pri	katerih je spolni nagon teže nadzorovati
je spolni nagon teže nadzorovati kot	pri	ženskah, v večji nevarnosti, da se
nagon teže nadzorovati kot pri ženskah,	v	večji nevarnosti, da se spridijo pri
v večji nevarnosti, da se spridijo	pri	umazaniji, s katero imajo opraviti.
Prvo ljubezensko dogodivščino je imela	pri	šestnajstih letih s članom Partije,
mlajšo generacijo ljudi, ki so zrasli	v	svetu Revolucije, ki niso poznali ničesar
Nista razpravljala	o	možnosti, da bi se poročila.
Brezupno je bilo še sanjariti	o	tem.
»To pomeni	po	naravi pravoveren, nezmožen imeti slabo
Z Julijo mu ni bilo težko govoriti	o	tem, sicer pa je Katarina že davno
spomin in je bila le še nekaj neljubega	v	njegovem pomnjenju.
Povedal ji je	o	frigidni mali ceremoniji, v katero
»Pogovori	o	spolnosti enkrat tedensko za nadšestnajstletne.«
»Pa	v	Mladinskem gibanju.«
»Upam si trditi, da	v	večini primerov deluje.«
Julija je vsako stvar dojemala	v	zvezi z lastno spolnostjo.
	V	nasprotju z Winstonom je ona doumela
ljubezensko razmerje, rabiš energijo, in	po	tistem se čutiš srečnega in te vse
blazno vero, ki jo Partija potrebuje	pri	svojih članih, držati na pravi višini,
potrebuje pri svojih članih, držati	na	pravi višini, če ne z zatiranjem nekaterih
Podobno ukano so izvajali	pri	roditeljskem nagonu.
	Po	drugi strani pa so otroke sistematično
naj vohunijo za njimi ter poročajo	o	njihovih odklonih.
	V	resnici pa ga je ta hip spomnila nanjo
Začel je praviti Juliji	o	nečem, kar se je zgodilo, ali bolje,
Bilo je tri ali štiri mesece	po	njuni poroki.
Zgubila sta se	na	skupinskem izletu nekje v Kentu.
Zgubila sta se na skupinskem izletu nekje	v	Kentu.
ugotovila, da se nepričakovano končuje	na	robu kamnoloma.
Hotela je odhiteti nazaj	po	poti, po kateri sta prišla in iskati
Hotela je odhiteti nazaj po poti,	po	kateri sta prišla in iskati v drugo
nekaj šopov slakarja, ki je rastel	v	skalnih razpokah pod njima.
	Na	takem kraju je bila nevarnost, da je
je sijalo nanju, znoj ga je ščemel	na	obrazu.
Sedela sta drug	ob	drugem na prašnih tleh.
Sedela sta drug ob drugem	na	prašnih tleh.
Njena glava mu je počivala	na	rami in prijetni vonj njenih las je
prijetni vonj njenih las je pregnal vonj	po	golobjih iztrebkih.
»	V	tej igri, ki se jo gremo, ne moremo
vendarle mogoče zgraditi skrivni svet,	v	katerem lahko živiš, kakor te je volja.
je sreča, da edina zmaga leži daleč	v	prihodnosti, dolgo po tvoji smrti,
zmaga leži daleč v prihodnosti, dolgo	po	tvoji smrti, da je od tistega trenutka
»Potem pa nehaj govoriti	o	smrti.«
»Lahko bi šla na jaso	v	gozdu.«
»Toda tokrat moraš iti tja	po	drugačni poti.«
Winston se je razgledoval	po	zanemarjeni sobici nad trgovino gospoda
dvanajsturno številčnico je tiktakala	na	kaminskem napušču.
	V	kotu na sklepni mizici je mehko sijal
V kotu	na	sklepni mizici je mehko sijal iz polteme
obtežilnik za papir, ki ga je kupil	ob	svojem zadnjem obisku.
	Na	predpečniku je bila obtolčena pločevinasta
Urni kazalci so kazali sedem dvajset,	v	resnici je bilo devetnajst dvajset.
Prišla bo	ob	devetnajstih trideset.
mu je ta misel prvič šinila v glavo	ob	pogledu na stekleni obtežilnik, ki
stekleni obtežilnik, ki je odseval	na	površini sklepne mizice.
Charrington ni delal nobenih težav	pri	najemanju sobe.
Winston je pokukal ven, varen	v	zavetju muslinastih zaves.
Junijsko sonce je bilo še visoko	na	nebu in spodaj na sončnem dvorišču
je bilo še visoko na nebu in spodaj	na	sončnem dvorišču je neka brezoblična
Popevka je zadnjih nekaj tednov strašila	po	Londonu.
je za blagor raje izdajal pododdelek	pri	Oddelku za glasbo.
ženino petje pa drsanje njenih čevljev	po	tlaku, kričanje otrok na ulici in nekje
njenih čevljev po tlaku, kričanje otrok	na	ulici in nekje daleč slabotni hrup
res samo njuno, nekje pod streho in	pri	roki, je bila prehuda za oba.
Nekaj časa	po	tistem, ko sta obiskala cerkveni stolp,
večer prej sta se mimogrede srečala	na	ulici.
Winston Julijo komaj pogledal, ko sta šla	v	množici drug proti drugemu, toda po
v množici drug proti drugemu, toda	po	bežnem pogledu, s katerim jo je ošinil,
	V	mesecu dni, kar jo je poznal, se je
poznal, se je narava njegove želje	po	njej spremenila.
	Na	začetku je bilo v njej le malo čutnosti.
Na začetku je bilo	v	njej le malo čutnosti.
Želel si je, da bi se sprehajal z njo	po	cesti tako kot zdaj, a odkrito in brez
a odkrito in brez strahu, klepetal	o	vsakdanjih stvareh in kupoval potrebne
brez občutka, da je spolnost obvezna	pri	vsakem srečanju.
je prišlo na misel, da bi najel sobo	pri	gospodu Charringtonu.
Ko jo je, sedeč	na	robu postelje, čakal, je znova pomislil
postelje, čakal, je znova pomislil na kleti	v	Ministrstvu ljubezni.
Tam je prežala nate	v	prihodnosti, tik pred smrtjo tako gotovo,
jo je včasih videl nositi sem in tja	po	Ministrstvu.
vrata, ali pa se skrivnostno razširjal	po	polni ulici, zadišal za trenutek in
Odtrgal je vogal	pri	zavitku.
Spodaj	na	dvorišču je ženska z rdečimi rokami
ljudje le tedaj, ko so bili nekje čisto	na	meji stradanja, imeli o čem peti.
nekje čisto na meji stradanja, imeli	o	čem peti.
Gotovo se je mimogrede oglasila	v	kakšni trgovini v četrti za rajo in
mimogrede oglasila v kakšni trgovini	v	četrti za rajo in si kupila ves komplet
zelo nevešče, a Winstonova merila	v	takih stvareh niso bila visoka.
ali si predstavljal partijke s šminko	na	obrazu.
Z nekaj barvnimi madeži	na	pravih mestih je postala ne le veliko
objel, mu je napolnil nosnice vonj	po	umetnih vijolicah.
Spomnil se je polteme	v	kletni kuhinji in votline ženskih ust.
»	V	tej sobi bom ženska, ne partijski tovariš!«
krčnimi žilami, ki so mu izstopale	na	mečih, in z brezbarvnim madežem nad
Rjuh ni bilo, a odeja,	na	kateri sta ležala, je bila oguljena
	V	teh časih nisi nikjer več videl dvojne
nikjer več videl dvojne postelje, razen	v	domovih raje.
Winston je včasih spal	v	njej, ko je bil otrok, Julija pa, kolikor
kolikor se je spomnila, še ni bila	v	njej.
Ko se je Winston zbudil, so kazalci	na	uri prilezli že skoraj do devete.
premaknil, ker je Julija spala z glavo	v	pregibu njegove roke.
in razsvetljeval ognjišče, kjer je	v	posodi divje vrela voda.
Spodaj	na	dvorišču je ženska prenehala peti,
Nedoločno je razmišljal, ali je bilo	v	preteklosti, ki so jo odpravili, nekaj
odpravili, nekaj običajnega, da ležiš takole	v	postelji, v hladu poletnega večera,
običajnega, da ležiš takole v postelji,	v	hladu poletnega večera, moški in ženska
večera, moški in ženska brez obleke	na	sebi, ki se ljubita, kadar hočeta,
Gotovo ni bilo nikdar dobe,	v	kateri bi se to bilo zdelo vsakdanje.
»Kdaj ugasnejo luči	pri	vas?«
»	Ob	triindvajsetih trideset.«
»	V	internatu pa ob triindvajsetih.«
»V internatu pa	ob	triindvajsetih.«
Nenadoma se je	v	postelji obrnila, pograbila s tal čevelj
»	V	tej sobi!«
»Celo	v	kuhinji v internatu smo jih dobili.«
»Celo v kuhinji	v	internatu smo jih dobili.«
»	V	nekaterih predelih Londona jih kar
»	V	nekaterih teh ulicah si ženske ne upajo
spet in spet vračala, odkar je bil	na	svetu.
Stal je pred zidom teme in	na	drugi strani je bilo nekaj neznosnega,
	V	sanjah je bil najmočnejši občutek zmeraj
občutek zmeraj občutek samoprevare, kajti	v	resnici je vedel, kaj je onstran zidu
dajal sladkor, stvar, ki jo je Winston	po	dolgoletnem uživanju saharina skoraj
Z eno roko	v	žepu in s kosom kruha z marmelado v
v žepu in s kosom kruha z marmelado	v	drugi je Julija pohajala po sobi, se
marmelado v drugi je Julija pohajala	po	sobi, se brezbrižno ozrla po knjižni
pohajala po sobi, se brezbrižno ozrla	po	knjižni omari, pokazala najboljši način,
obtežilnik na posteljo, da bi si ga ogledala	pri	boljši svetlobi.
»To imam rad	pri	tem.«
tamle čez -« je pokimala k litografiji	na	nasprotni steni, »je ta stara sto let?«
otožno: »Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu.«
Dolžan si mi tri novce, odpeva zvon	pri	Sv. Martinu. Kdaj mi jih boš vrnil?
Martinu. Kdaj mi jih boš vrnil? pravi zvon	pri	Old Baileyu. - »Ne morem se
»	V	petdesetih letih so bile čisto običajne.«
	V	sobi se je mračilo.
Taka globina je bila	v	njem, pa vendar je bilo skoraj tako
lahko prodre vanj in da je pravzaprav	v	njem, skupaj z mahagonijevo posteljo
življenje, pritrjeno v nekakšno večnost	v	srcu kristala.
	Na	enem od obvestil je bil natisnjen seznam
	V	blodnjaku Ministrstva so umetno hlajene
zunaj pa je tlak žgal v noge in smrad	v	podzemski železnici je bil ob konicah
smrad v podzemski železnici je bil	ob	konicah strašen.
Priprave za Teden sovraštva so bile	v	polnem razmahu in vsi štabi v Ministrstvih
bile v polnem razmahu in vsi štabi	v	Ministrstvih so delali čez delovni
Julijina skupina	na	oddelku za književnost je prenehala
rednemu delu prebil vsak dan dolge ure	pri	pregledovanju starih izdaj Časnika
olepševal poročila, ki bodo citirana	v	govorih.
ko so se množice hrupne raje klatile	po	cestah, je imelo mesto nenavadno mrzličen
pogosteje kot kdaj prej in včasih so se	v	daljavi razlegale strahotne eksplozije,
eksplozije, ki jih ni znal nihče pojasniti in	o	katerih so krožile divje govorice.
je imenovala), je bila že zložena in	na	telekranih so jo vrteli v neskončnost.
Kadar jo je tulilo na stotine glasov	ob	topotanju korakajočih nog, je bila
Raja jo je vzljubila in	na	polnočnih cestah je tekmovala s še
Parsonsova otroka sta jo nevzdržno igrala	ob	vsaki dnevni ali nočni uri na glavnik
plakate, postavljala drogove za zastave	na	strehah in obešala čez cesto žice za
Bil je	v	svojem elementu in srečen kot škrjanček.
Nenadoma se je	po	vsem Londonu pojavil nov plakat.
mongolskim obrazom in velikanskimi škornji,	ob	boku pa mu je štrlela strojnica.
Obesili so ga na vsako prosto mesto	na	vsaki steni, da je po številu celo
prosto mesto na vsaki steni, da je	po	številu celo prekosil portrete Velikega brata.
Ena je padla na polno kinodvorano	v	Stepneyu in pokopala pod ruševinami
Celotno prebivalstvo	v	soseski se je zbralo v dolg, raztegnjen
plamenom, veliko trgovin pa je bilo	v	nemirih požganih.
	V	sobi nad Charringtonovo trgovino sta
kadar sta lahko prišla tja, ležala drug	ob	drugem na odgrnjeni postelji pod odprtim
lahko prišla tja, ležala drug ob drugem	na	odgrnjeni postelji pod odprtim oknom,
Podgana se ni več vrnila, a stenice so se	v	vročini gnusno razmnožile.
sta vse posula s poprom, kupljenim	na	črni borzi, strgala s sebe obleko,
petkrat, šestkrat - sedemkrat sta se sešla	v	juniju.
Winston je opustil navado, da	ob	katerikoli uri pije gin.
Zdelo se mu je. da je potreba	po	njem prešla.
zacelil in pustil za seboj le rjav madež	na	koži nad gležnjem, napadi kašlja zgodaj
nedotaknjena, je bilo skoraj toliko kot biti	v	njej.
Navadno se je	na	poti navzgor ustavil in nekaj minut
zadaj, kjer si je pripravljal hrano in	v	kateri je bil, poleg drugih stvari,
Ena je bila	o	štiriindvajsetih kosih, druga o kravi
bila o štiriindvajsetih kosih, druga	o	kravi z zavitim rogom, tretja o smrti
druga o kravi z zavitim rogom, tretja	o	smrti uboge taščice.
Oba sta vedela - in	v	nekem pogledu sta se tega zmeraj zavedala
zdelo tako otipljivo kot postelja,	na	kateri sta ležala, in objela sta se
nič hudega zgoditi, dokler ostaneta	v	tej sobi.
Često sta se predajala sanjarjenju	o	begu.
govoriti z naglasom raje, dobila delo	v	tovarni in neodkrito preživela življenje
tovarni in neodkrito preživela življenje	v	zakotni ulici.
	V	resničnosti pobegov ni bilo.
Včasih sta govorila tudi	o	tem, da bi se udeležila aktivnega upora
Povedal ji je	o	čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma
da vlada, med njim in O'Brienom in	o	nagibu, ki ga včasih občuti, da bi
Ljudi je navadno sodila	po	videzu in zdelo se ji je naravno, da
Winston verjame v O'Brienovo zanesljivost	na	podlagi enega samega prebliska oči.
Še več, zdelo se ji je samo	po	sebi umevno, da vsakdo ali skoraj vsakdo
umevno, da vsakdo ali skoraj vsakdo	na	tihem sovraži Partijo in da bi vsakdo
Zgodbe	o	Goldsteinu in njegovi podtalni vojski,
Neštetokrat je	na	partijskih srečanjih in spontanih demonstracijah
katerih imen ni še nikdar slišala in	v	katerih domnevne zločine ni niti najmanj
javne sodne obravnave, je sodelovala	pri	tistih oddelkih Zveze mladine, ki so
jutra do noči obkrožali sodišče in	v	presledkih vzklikali »Smrt izdajalcem!«
Med Dvominutnim sovraštvom je	v	kričanju psovk na Goldsteina vedno
vendar je imela le nejasno predstavo	o	tem, kdo da je Goldstein in kakšne
Odrasla je	po	Revoluciji in je bila premlada, da
da bi se spominjala ideoloških bojev	v	petdesetih in šestdesetih letih.
bila zunaj njene predstavljivosti;	v	vsakem primeru pa je bila Partija nepremagljiva.
boriš le s skrito nepokorščino ali pa,	v	skrajnem primeru, s posameznimi nasilnimi
Nekoč, ko je slučajno	v	neki zvezi omenil vojno proti Evraziji,
proti Evraziji, ga je osupnila, ko je	po	naključju rekla, da po njeni sodbi
osupnila, ko je po naključju rekla, da	po	njeni sodbi te vojne ni.
vlada Oceanije, da bi »držala ljudi	v	strahu.«
Ravno tako je	v	njem vzbudila nekakšno zavist, ko mu
Vendar pa je dvomila	o	naukih Partije samo takrat, kadar so
je na primer, ker so se tako učili	v	šoli, da je Partija izumila letala.
(	V	njegovih šolskih letih, se je spominjal
bila Oceanija še pred štirimi leti	v	vojni z Eastazijo in v miru z Evrazijo.
štirimi leti v vojni z Eastazijo in	v	miru z Evrazijo.
»Mislila sem, da smo bili zmeraj	v	vojni z Evrazijo,« je medlo rekla.
veliko pred njenim rojstvom, preokret	v	vojni pa je bil šele pred štirimi leti,
Kakšne četrt ure se je pričkal z njo	o	tem.
	Na	koncu se mu je posrečilo, da ji je
Včasih ji je pravil	o	Oddelku za dokumentacijo in o nesramnih
pravil o Oddelku za dokumentacijo in	o	nesramnih ponaredkih, ki jih tam opravlja.
Videti je bilo, da se	ob	takih stvareh ne zgrozi.
prepada, ki se ji odpira pod nogami	ob	misli, da laži postajajo resnica.
Povedal ji je zgodbo	o	Jonesu, Aaronsonu in Rutherford ter
Jonesu, Aaronsonu in Rutherford ter	o	dragocenem koščku papirja, ki ga je
koščku papirja, ki ga je nekoč držal	v	rokah.
»In kaj te torej	pri	tem skrbi?«
»Če je kje preživela, je le	v	nekaj trdnih predmetih, na katerih
preživela, je le v nekaj trdnih predmetih,	na	katerih ni besed, kakor ta kos stekla
»Že mi ne vemo ničesar	o	revoluciji in o letih pred njo.«
mi ne vemo ničesar o revoluciji in	o	letih pred njo.«
obstoja več, razen neskončne sedanjosti,	v	kateri ima Partija zmeraj prav.«
»Edini dokaz je	v	moji lastni zavesti in z nikakršno
»	V	vsem življenju sem samo tistikrat imel
tistikrat imel dejanski, stvarni dokaz	po	dogodku - leta po njem.«
dejanski, stvarni dokaz po dogodku - leta	po	njem.«
Kadarkoli je začel govoriti	o	načelih Angsoca, o dvomišljenju, spremenljivosti
je začel govoriti o načelih Angsoca,	o	dvomišljenju, spremenljivosti preteklosti
Če je še naprej govoril	o	takih zadevah, je imela zoprno navado,
Sodila je med ljudi, ki lahko zaspijo	ob	katerikoli uri in v kateremkoli položaju.
lahko zaspijo ob katerikoli uri in	v	kateremkoli položaju.
	V	pogovorih z njo je spoznal, kako lahko
partijski svetovni nazor najbolje zasidran	pri	ljudeh, ki ga sploh niso bili zmožni
kar so požrli, jim ni škodilo, saj ni	v	njih pustilo nobene usedline, tako
Šel je	po	dolgem hodniku v Ministrstvu in je
Šel je po dolgem hodniku	v	Ministrstvu in je bil skoraj na tistem
hodniku v Ministrstvu in je bil skoraj	na	tistem mestu, kjer mu je Julija spustila
mu je, da ne čuti drugega kot željo	po	tem, da bi zbežal.
»Zadnjič sem bral enega vaših člankov	v	Novoreku v Časniku.«
bral enega vaših člankov v Novoreku	v	Časniku.«
»Nikoli nisem imel nobenega opravka	pri	dejanskem sestavljanju jezika.«
Nadaljevala sta počasni sprehod	po	hodniku, tedaj pa je O'Brien obstal.
svojo kretnjo, si je popravil očala	na	nosu.
»Pravzaprav sem hotel reči, da ste	v	svojem članku uporabili dve besedi,
»	Na	Oddelku za dokumentacijo uporabljamo
Nekoliko raztreseno se je O'Brien potipal	po	dveh žepih in nato izvlekel majhen,
Tik pod telekranom,	v	taki drži, da je tisti, ki je opazoval
taki drži, da je tisti, ki je opazoval	na	drugem koncu naprave, lahko prebral,
in pustil Winstona s kosom papirja	v	roki, ki ga to pot ni bilo treba skriti.
temu si je skrbno zapomnil, kaj piše	na	njem in ga je nekaj ur kasneje vrgel
Bil je zasnovan kot pot,	po	kateri je Winston izvedel za O'Brienov
Morda bo nekje	v	slovarju skrito sporočilo.
Zarota,	o	kateri je sanjal, obstaja in dosegel
Morda jutri, morda	po	dolgem odlogu - ni vedel.
korak pa bo tisto, kar se bo zgodilo	v	Ministrstvu ljubezni.
Konec je zajet	v	začetku.
priplavali v njegove misli nekaj trenutkov	po	prebujenju.
Bile so razsežne, jasne sanje,	v	katerih se je zdelo, da se je razgrnilo
življenje kot pokrajina na poletni večer	po	dežju.
napolnjeno z jasno, mehko svetlobo,	v	kateri je bilo moč videti v neskončno
zajemale tudi - pravzaprav je bilo	v	tem njihovo bistvo - kretnjo, ki jo
kasneje ponovila Židinja, ki jo je videl	v	filmskem tedniku, ko je skušala zaščititi
je na pol	v	spanju rekla Julija.
	V	sanjah se je spomnil svojega zadnjega
svojega zadnjega pogleda na mater in	v	nekaj trenutkih prebujanja se mu je
okoliščin tistega časa: občasnih panik	ob	zračnih napadih in skrivanja po postajah
panik ob zračnih napadih in skrivanja	po	postajah podzemske železnice, kupov
povsod, nerazumljivih razglasov, nabitih	po	uličnih vogalih, tolp mladoletnikov
uličnih vogalih, tolp mladoletnikov	v	srajcah iste barve, ogromnih vrst pred
pekarnami, občasnega regljanja strojnic	v	daljavi - predvsem pa dejstva, da ni
popoldnevov, ki jih je z drugimi fanti prebil	pri	kraji po smetnjakih in kupih odpadkov,
je z drugimi fanti prebil pri kraji	po	smetnjakih in kupih odpadkov, pobirajoč
katerih so skrbno ostrgali pepel; pa tudi	v	čakanju na mimo vozeče kamione, ki
mimo vozeče kamione, ki so potovali	po	določeni progi in so zanje vedeli,
in s katerih so, kadar so se stresli	na	zaplatah slabih cest, padli včasih
Ure in ure je skoraj negibno posedala	na	postelji, pestujoč njegovo sestrico,
	Na	predpečniku sta bila plinski gorilnik
polica, kjer so shranjevali hrano, zunaj	na	stopnišču pa rjav lončen lijak za skupno
plinski gorilnik, da bi nekaj premešala	v	posodi.
nenehne lakote in divjih, umazanih bojev	ob	času obedov.
Zdelo se ji je samo	po	sebi umevno, da mora on, »fant,« dobiti
	Pri	vsakem obedu ga je prosila, naj ne
opravičuje glasno zahtevajoča lakota	v	njegovem trebuhu.
Med obedi pa je, če mati ni bila	na	straži, stalno izmikal iz revne zaloge
stalno izmikal iz revne zaloge hrane	na	polici.
Ploščica za tri unče (	v	tistih časih so govorili še o unčah)
unče (v tistih časih so govorili še	o	unčah) je bila za vse tri.
Nekaj	v	tej kretnji mu je reklo, da sestra
Obrnil se je in zbežal	po	stopnicah, s čokolado, ki je postajala
čokolado, ki je postajala lepljiva	v	njegovih rokah.
sram samega sebe in več ur je postaval	po	cestah, dokler ga ni lakota prignala
To je	v	tistem času že začelo postajati normalno.
Sanje so bile	v	njegovi zavesti še vedno zelo žive,
objemajoča, zaščitniška kretnja roke,	v	kateri, se mu je zdelo, je zajet ves
Natanko tako, kot je sedela mati	na	umazani belo pogrnjeni postelji, z
otrokom, ki se je oklepa, je sedela	v	potapljajoči se ladji, globoko pod
Povedal je Juliji zgodbo	o	materinem izginotju.
»Zdi se mi, da si bil	v	tistih časih surova majhna svinja,«
	Po	njenem dihanju je bilo očitno, da bo
Rad bi bil nadaljeval pogovor	o	materi.
Sodeč	po	tem, česar se je spominjal o njej,
Sodeč po tem, česar se je spominjal	o	njej, se mu ni zdelo, da bi bila nenavadna
celo inteligentna; in vendar je imela	v	sebi neke vrste plemenitost, nekakšno
preprosto zato, ker so bila merila,	po	katerih se je ravnala, njena lastna
Begunka	v	čolnu je ravno tako zakrila otroka
stvar, ki jo je storila Partija, je bila	v	tem, da te je prepričala, da sami nagibi
Ko te je držala	v	svojih rokah, ni bilo dobesedno prav
Karkoli že si storil, izginil si, in ne	o	tebi ne o tvojih dejanjih ni bilo več
storil, izginil si, in ne o tebi ne	o	tvojih dejanjih ni bilo več niti glasu
človeku, to je lahko imelo vrednost samo	po	sebi.
nenadoma prišlo na misel, je ostala	v	tem stanju.
Prvikrat	v	življenju ni preziral raje ali mislil
In ko je razmišljal	o	tem, se je brez očitne povezave spomnil,
kako je pred nekaj tedni videl ležati	na	tlaku odrezano roko in jo je brcnil
ljudi, kakršen sem jaz, boš morda ostala	pri	življenju še petdeset let.«
»Kar dobro znam vztrajati	pri	življenju.«
»	Na	koncu bova pa gotovo ločena.«
tabo noč in dan, toda če obdržiš pamet	v	rokah, jih še vedno lahko prelisičiš.
veleumnosti niso nikdar obvladali skrivnosti	o	odkrivanju misli drugega človeka.
je bilo to manj res, kadar si bil že	v	njihovih rokah.
Soba,	v	kateri sta stala, je bila podolgovata
preproge je vzbujala vtis, da stopaš	po	žametu.
	Na	oddaljenem koncu sobe je za mizo pod
svetilko sedel O'Brien, s kupom papirjev	na	vsaki strani.
norost, čeprav je bilo res, da sta prišla	po	različnih poteh in sta se srečala šele
različnih poteh in sta se srečala šele	na	O'Brienovem stopnišču.
Le	ob	redkih priložnostih je človek videl
razsežnost vsega, nevsakdanje vonjave	po	dobri hrani in dobrem tobaku, tiha
ki so drsela gor in dol, služabniki	v	belih suknjičih, ki so hiteli sem ter
dobro pretvezo za prihod sem, ga je	pri	vsakem koraku preganjal strah, da se
Bil je majhen, temnolas moški	v	belem suknjiču, s kot diamant oblikovanim,
Hodnik,	po	katerem ju je peljal, je bil prekrit
preprogo, s tapetami smetanove barve	po	stenah in z belimi opaži, ves natančno
bi kdaj videl hodnik, ki bi ne bil	po	stenah umazan od dotikov človeških
O'Brien je imel	v	rokah kos papirja in zdelo se je, da
narekovalni stroj in narekoval sporočilo	v	mešanem žargonu Ministrstev:
koma sedem polno odobrene stop predlog	v	postavki šest dvoplus smešen na meji
predlog v postavki šest dvoplus smešen	na	meji miselnega zločina črtaj stop predoddajna
stola in neslišno odšel proti njima	po	preprogi.
dvoumne opazke, mimo tega pa samo skrite,	v	sanjah zasnovane predstave.
prišel izposodit slovar, saj je bilo	v	tem primeru nemogoče pojasniti Julijino
je, se obrnil in pritisnil na stikalo	v	steni.
se je dvigala nad njiju oba, izraz	na	njegovem obrazu je bil še vedno nedoumljiv.
čakal, da bo Winston spregovoril, toda	o	čem ?
kretnjo si je O'Brien popravil očala	na	nosu.
nekaj, kar je pred mnogimi leti videl	na	nekem zidu ali plotu - velikansko steklenico,
zgoraj, je bila stvar videti skoraj črna,	v	steklenici pa se je svetlikala kot
»Brez dvoma sta	o	njem čitala v knjigah.«
»Brez dvoma sta o njem čitala	v	knjigah.«
Vino je bilo stvar,	o	kateri je bral in sanjal.
starim časom, kot jih je rad imenoval	v	svojih skritih mislih.
	V	resnici pa ga je, ko ga je pogoltnil,
Pravzaprav je	po	mnogih letih, ko je pil samo gin, komaj
»Nikoli ne boste izvedeli kaj več	o	Bratovščini kot to, da obstaja in da
»Vse, kar je	v	najini moči,« je rekel Winston.
O'Brien se je	na	stolu nekoliko premaknil, tako da je
in videti je bilo, da se mu zdi samo	po	sebi umevno, da Winston lahko govori
Obrnil se je k Juliji in dodal z glasom,	v	katerem je bilo že nekaj več izraza:
kaj, da ne bi spet postrani poblisnil	po	Martinovem mongolskem obrazu.
	Na	mizi je bila srebrna doza za cigarete.
Natanko tako, kot so storile	pri	vhodnih vratih, so oči malega moža
so oči malega moža zdaj poblisnile	po	njunih obrazih.
Niti sledu prijateljstva ni bilo	v	njegovem vedenju.
je sprehajal gor in dol, z eno roko	v	žepu svojega črnega kombinezona, z
razumeta,« je rekel, »da se bosta bojevala	v	temi.«
»Vedno bosta	v	temi.«
knjigo, iz katere se bosta poučila	o	pravi naravi družbe, v kateri živimo
bosta poučila o pravi naravi družbe,	v	kateri živimo ter o strategiji, s katero
naravi družbe, v kateri živimo ter	o	strategiji, s katero jo bomo uničili.«
»Toda	o	tistem med splošnimi cilji, za katere
»	Po	svojem osebnem poznanstvu ne bosta
pridemo v stik z vama, bomo to storili	po	Martinu.«
Sprehajal se je dalje sem ter tja	po	mehki preprogi.
zajetnosti njegovega telesa je bila	v	njegovih gibih opazna milina.
Izdajala se je celo	v	gibu, s katerim je zakopal roko v žep,
Naj je še tako resno mislil,	na	njem ni bilo nič tiste premočrtnosti,
Ko je govoril	o	umoru, samomoru, spolni bolezni, amputiranih
»Slišala sta govorice	o	obstoju Bratovščine.«
»Nedvomno sta si	o	njej ustvarila lastno podobo.«
zarotnikov, ki se skrivoma sestajajo	po	celicah, pišejo sporočila na zidove,
mogoče uničiti, ker to ni organizacija	v	običajnem smislu.«
»	V	skrajnem primeru, kadar je absolutno
»Naše edino resnično življenje je	v	prihodnosti.«
Važno je, je rekel, da ne dišiš	po	vinu; strežniki pri dvigalih so zelo
rekel, da ne dišiš po vinu; strežniki	pri	dvigalih so zelo pazljivi.
Winston mu je povedal	o	sobi nad Charringtonovo trgovino.
Winston, izgovarja besedo, kot bi bila	v	kurzivi - »Goldsteinovo knjigo, saj
»Nekega dne	v	zelo bližnji prihodnosti - datuma ne
»Nekoč tistega dne,	na	cesti, se vas bo za roko dotaknil neki
»	V	tisti, ki vam jo bo dal, bo izvod Goldsteinove
»Vrnili jo boste	v	štirinajstih dneh.«
»	Na	kraju, kjer ni teme?«
»	Na	kraju, kjer ni teme,« je dejal, kot
postaviti; še manj je čutil potrebo	po	tem, da bi izrekel kakšno splošno visoko
stekleni obtežilnik za papir in gravura	v	okviru iz temno rdečega lesa.
se začne Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu?«
Oranže in limone, poje zvon	pri	Sv. Klementinu, Dolžan si mi tri novce,
Dolžan si mi tri novce, odpeva zvon	pri	Sv. Martinu, Kdaj mi jih boš vrnil?
Martinu, Kdaj mi jih boš vrnil? pravi zvon	pri	Old Baileyu, Kadar bom bogat, odpeva
Old Baileyu, Kadar bom bogat, odpeva zvon	pri	Shoreditchu. »Vi znate zadnjo
Njegov močni stisk je drobil kosti	v	Winstonovi dlani.
	Pri	vratih se je Winston ozrl, a videti
Čakal je z roko	na	stikalu, ki je kontroliralo telekran.
	V	tridesetih sekundah, mu je prišlo na
je prišlo na misel, bo O'Brien spet	pri	svojem pomembnem delu v korist Partije,
	V	petih dneh je delal več kot devetdeset
Prav tako tudi vsi drugi	v	Ministrstvu.
Lahko je prebil šest ur	v	skrivališču in drugih devet v lastni
šest ur v skrivališču in drugih devet	v	lastni postelji.
Počasi je stopal	v	mili popoldanski sončni svetlobi po
v mili popoldanski sončni svetlobi	po	umazani ulici v smeri proti Charringtonovi
popoldanski sončni svetlobi po umazani ulici	v	smeri proti Charringtonovi trgovini,
Težka aktovka, ki jo je nosil, mu je	ob	vsakem koraku butala ob kolena, pošiljajoč
kolena, pošiljajoč mu ščemeče občutke	po	koži nog.
je bila knjiga, ki jo je zdaj imel	v	lasti že šest dni in je še ni niti
Šestega dne	v	Tednu sovraštva, po sprevodih, govorih,
Šestega dne v Tednu sovraštva,	po	sprevodih, govorih, vzklikanju, petju,
rjovenju zbranih avionov, ropotanju pušk -	po	šestih dneh tega, ko je veliki orgazem
bilo oznanjeno, da Oceanija sploh ni	v	vojni z Evrazijo.
Oceanija je	v	vojni z Eastazijo.
Winston se je udeleževal demonstracij	na	enem od centralnih londonskih trgov,
vštevši množico približno tisoč šolarjev	v	uniformah Vohunov.
	Na	škrlatno okrašenem odru je partijski
rokami in veliko, plešasto lobanjo,	na	kateri je poganjalo nekaj revnih kodrov,
ko je z drugo roko grozeče krilila	po	zraku nad glavo.
Nič se ni spremenilo	v	njegovem glasu ali vedenju ali pa v
v njegovem glasu ali vedenju ali pa	v	vsebini tistega, kar je govoril, le
Oceanija je	v	vojni z Eastazijo!
Cela polovica je imela	na	sebi napačne obraze.
	Na	delu so bili Goldsteinovi agenti!
Prišlo je do uporniškega premora,	v	katerem so z zidov trgali plakate,
Toda	v	dveh ali treh minutah je bilo vse to
skrivljenimi rameni, krileč s prosto roko	po	zraku, nemudoma nadaljeval govor.
Bilo je	v	tistem trenutku nereda, ko so trgali
moški, čigar obraza ni videl, potrepljal	po	rami in rekel »Oprostite, mislim, da
Oceanija je	v	vojni z Eastazijo: Oceanija je bila
z Eastazijo: Oceanija je bila vedno	v	vojni z Eastazijo.
da so šefi Oddelka predvidevali, da	v	tednu dni ne bo nobene omembe o vojni
da v tednu dni ne bo nobene omembe	o	vojni z Evrazijo ali o zavezništvu
nobene omembe o vojni z Evrazijo ali	o	zavezništvu z Eastazijo.
ker postopkov, ki so jih uporabljali	pri	tem, niso smeli imenovati s pravim
Vsakdo	na	Oddelku za dokumentacijo je delal osemnajst
so prinesli žimnice in jih namestili	po	vseh hodnikih, strežniki iz kantine
vseh hodnikih, strežniki iz kantine so	na	vozičkih razvažali obede, sestavljene
drugim, toda vsako podrobnejše poročilo	o	dogodkih je zahtevalo pozornost in
Tako kot vsi drugi	na	Oddelku si je prizadeval, da bi bila
Povsod je delo približno	ob	istem času ponehavalo.
Zdaj je bilo nemogoče, da bi kdorkoli	na	podlagi dokumentiranega pričevanja
pričevanja dokazal, da so bili kdaj	v	vojni z Evrazijo.
	Ob	dvanajstih je bilo nepričakovano oznanjeno,
nepričakovano oznanjeno, da so vsi delavci	v	Ministrstvu prosti do prihodnjega jutra.
odšel domov, se obril in skoraj zaspal	v	kadi, čeprav je bila voda komaj kaj
Z nekakšnim nasladnim škripanjem	v	sklepih se je povzpel po stopnicah
škripanjem v sklepih se je povzpel	po	stopnicah nad Charringtonovo trgovino.
umazani naslanjač in odpel jermenčke	na	aktovki.
amatersko vezan, brez imena ali naslova	na	platnicah.
Listi so bili	na	robovih izrabljeni in so se zlahka
Napis	na	prvi strani se je glasil:
in morda od konca neolitika, so bile	na	svetu tri vrste ljudi, Visoki, Srednji
Celo	po	velikanskih prevratih in dozdevno nepreklicnih
da bi precenil dejstvo, da res bere,	v	udobju in varnosti.
nobenega telekrana, nobenega ušesa	pri	ključavnici, nobenega živčnega impulza,
Sladki poletni zrak se mu je igral	ob	licih.
je prihajalo slabotno vpitje otrok,	v	sobi sami pa ni bilo nobenega glasu,
prebiral znova vsako besedo, jo je odprl	na	drugem mestu in se znašel pri tretjem
odprl na drugem mestu in se znašel	pri	tretjem poglavju.
predvideti in so ga tudi res predvideli	v	prvi polovici dvajsetega stoletja.
je kot posebna enota pojavila šele	po	drugem desetletju zmedenega bojevanja.
Meje med temi tremi superdržavami so	na	nekaterih mestih samovoljne in na drugih
so na nekaterih mestih samovoljne in	na	drugih kolebajo v skladu z vojno srečo,
mestih samovoljne in na drugih kolebajo	v	skladu z vojno srečo, vendar v splošnem
kolebajo v skladu z vojno srečo, vendar	v	splošnem sledijo geografskim mejam.
	V	taki ali drugačni povezavi so te tri
povezavi so te tri superdržave stalno	v	vojni in so se tako vojskovale preteklih
obupni, uničujoči boj, kot je to bila	v	prvih desetletjih dvajsetega stoletja.
histerija je nenehna in vsesplošna	v	vseh deželah in na taka dejanja, kot
Vendar pa	v	fizičnem smislu vojna zajema zelo majhno
Kadar se spopadejo, se bije boj	na	nejasnih mejah, o katerih približni
spopadejo, se bije boj na nejasnih mejah,	o	katerih približni legi lahko povprečen
trdnjav, ki stražijo strateške točke	na	vodnih mejah.
	V	centrih civilizacije pomeni vojna le
katerih se vodi vojna, so se spremenili	po	vrsti svoje pomembnosti.
Motivi, ki so bili	v	majhni meri navzoči že v velikih vojnah
ki so bili v majhni meri navzoči že	v	velikih vojnah zgodnjega dvajsetega
Da lahko razumemo,	v	čem je bistvo sedanje vojne - kajti
Drugič pa ni	v	materialnem smislu ničesar več, za
samozadostnega narodnega gospodarstva,	v	katerem se produkcija in potrošnja
Med mejami treh superdržav, in ne	v	stalni posesti katere od njih, leži
leži približni četverokotnik s koti	pri	Tangerju, Brazzavillu, Darwinu in Hong Kongu,
produkte kot na primer gumi, ki ga je	v	hladnejši klimi treba umetno pridobivati
hladnejši klimi treba umetno pridobivati	po	sorazmerno dragi metodi.
neprestano od osvajalca k osvajalcu in so	v	dirki izdelati več vojne opreme, zajeti
Oceanija ali Eastazija; linija, ki	v	Mongoliji ločuje Evrazijo in Eastazijo,
velikanska ozemlja okoli tečaja, ki so	v	resnici zvečine nenaseljena in neraziskana;
objekt vojskovanja je vedno enak - biti	v	boljšem položaju za novo vojskovanje.
Osnovni cilj modernega vojskovanja (	v	soglasju z načeli dvomišljenja vodeči
Današnji svet je gol, lačen, razrušen kraj	v	primerjavi s svetom, kakršen je bil
je bil pred letom 1914, in še hujši	v	primerjavi z umišljeno prihodnostjo,
	V	zgodnjem dvajsetem stoletju je sodila
mišljenja, ki se ni mogla obdržati	v	striktno uniformirani družbi.
ki ga je povzročila atomska vojna	v	devetnajstopetdesetih letih, ni bilo
vsem mislečim ljudem, da je potreba	po	težaškem delu in zato v veliki meri
je potreba po težaškem delu in zato	v	veliki meri tudi po človeški neenakosti,
težaškem delu in zato v veliki meri tudi	po	človeški neenakosti, izginila.
delo, umazanija, nepismenost in bolezen	v	nekaj generacijah izginile.
bili uporabljeni za ta namen, ampak	po	nekem avtomatičnem procesu - s proizvajanjem
vzdignili standard povprečnega človeka	po	obdobju okrog petdesetih let na koncu
človeka po obdobju okrog petdesetih let	na	koncu devetnajstega stoletja in v začetku
na koncu devetnajstega stoletja in	v	začetku dvajsetega.
grozi z uničenjem - in res je bilo to	v	nekem smislu uničenje - hierarhične
	V	svetu, kjer bi vsakdo delal kratek
delavnik, imel dovolj jesti, živel	v	hiši s kopalnico in hladilnikom in
si je bilo mogoče zamisliti družbo,	v	kateri bi blaginja, v smislu osebne
zamisliti družbo, v kateri bi blaginja,	v	smislu osebne posesti in razkošja,
porazdeljena, medtem ko bi oblast ostala	v	rokah majhne, privilegirane kaste.
Toda	v	praksi taka družba ne bi dolgo ostala
	V	dolgem teku let je bila hierarhična
je bila hierarhična družba mogoča le	na	temeljih revščine in nevednosti.
Vrnitev v agrikulturno preteklost,	o	čemer so sanjali nekateri misleci okoli
Bila je	v	konfliktu s težnjo po mehanizaciji,
Bila je v konfliktu s težnjo	po	mehanizaciji, ki je tako rekoč nagonsko
ki je tako rekoč nagonsko zavladala	po	skoraj vsem svetu, in še več, vsaka
ostala industrijsko zaostala, je bila	v	vojaškem pogledu nemočna in obsojena,
zadovoljiva rešitev obdržati množice	v	revščini z omejevanjem proizvodnje
To se je	v	veliki meri zgodilo med končno fazo
to, kako obdržati kolesa industrije	v	teku, ne da bi v svetu naraščala prava
kolesa industrije v teku, ne da bi	v	svetu naraščala prava blaginja.
In	v	praksi je bila edina pot za dosego
življenje množic preveč udobno, in	po	daljšem času tudi bolj inteligentno.
	V	načelu je vojno prizadevanje vedno
	V	praksi pa vladajoči krogi potrebe prebivalstva
drži celo favorizirane sloje nekje	na	robu stiske, kajti splošno stanje pomanjkanja
	Po	merilih zgodnjega dvajsetega stoletja
Širše partije imajo podobne ugodnosti	v	primerjavi z revnejšimi množicami,
Zavest, da je vojna in je torej država	v	nevarnosti, pa hkrati učinkuje tako,
neogibno za preživetje, če ima vso oblast	v	rokah majhna kasta.
nepomembno, vse dokler ostajajo stalno	pri	delu, temveč morala same Partije.
pričakujejo, da je zmožen, delaven in	v	ozkih mejah celo inteligenten; potrebno
potrebno pa je tudi, da je fanatik, ki	v	njem prevladujejo strah, sovraštvo,
Potrebno je le, da	v	državi vlada vojno stanje.
razcepijo razum, kar je lažje doseči	v	vojni atmosferi; to stanje je zdaj
univerzalno in više ko se vzpenjaš	po	lestvici, bolj je opazno.
Prav	v	Ožji partiji sta vojna histerija in
Članu Ožje partije je	v	upravni službi često treba vedeti,
treba vedeti, da je ta ali ona navedba	v	vojnih poročilih neresnična, in pogosto
noben član Ožje partije ne omahuje	v	mistični veri, da je vojna resnična
zelo redkih preostalih dejavnosti,	v	katerih inventivni in spekulativni
	V	Oceaniji je dandanes znanost v starem
V Oceaniji je dandanes znanost	v	starem smislu skoraj prenehala.
	V	Novoreku ni besede za »znanost.«
Empirična metoda mišljenja,	na	kateri so bili zasnovani vsi znanstveni
	V	vseh uporabnih umetnostih svet ali
Toda	v	zadevah življenjskega pomena - kar
zadevah življenjskega pomena - kar	v	resnici pomeni vojno ali policijsko
odkriti, kaj misli, in drugi, kako	v	nekaj sekundah pobiti nekaj sto milijonov
natančnostjo preučuje pomen izraza	na	obrazu, gibov in odtenkov glasu ter
	V	velikanskih laboratorijih Ministrstva
velikanskih laboratorijih Ministrstva miru in	na	eksperimentalnih postajah, skritih
eksperimentalnih postajah, skritih	v	brazilskih gozdovih, avstralskih puščavah
gozdovih, avstralskih puščavah ali	na	izgubljenih otokih Antarktike, so neutrudno
izgubljenih otokih Antarktike, so neutrudno	na	delu moštva strokovnjakov.
strupe, ki bi jih bilo mogoče proizvesti	v	takih količinah, da bi uničili vegetacijo
postavljene na tisoče kilometrov daleč	v	vesolju in povzročali umetne zemeljske
Pomembno je to, da vse tri sile že imajo	v	atomski bombi orožje, ki je veliko
Čeprav Partija	v	skladu s svojimi običaji pripisuje
bomb sebi, so se le‐te pojavile že	v	devetnajstoštiridesetih letih in so
devetnajstoštiridesetih letih in so jih	v	večjem obsegu prvič uporabili kakšnih
	V	tistem času je nekaj sto bomb padlo
na industrijska središča, predvsem	v	evropski Rusiji, zahodni Evropi in
	Po	tistem sicer niso sklenili uradnega
uradnega sporazuma ali začeli govoriti	o	tej možnosti, vendar niso odvrgli nobene
jih hranile za odločilno priložnost,	o	kateri so vse tri verjele, da bo slej
In medtem je vojna umetnost ostala	na	istem skoraj trideset ali štirideset
puška ter ročna granata pa so še vedno	v	rabi.
In kljub neskončnim pokolom,	o	katerih poročajo na telekranih in v
neskončnim pokolom, o katerih poročajo	na	telekranih in v tisku, se obupne borbe,
o katerih poročajo na telekranih in	v	tisku, se obupne borbe, v katerih je
telekranih in v tisku, se obupne borbe,	v	katerih je bilo večkrat v nekaj tednih
obupne borbe, v katerih je bilo večkrat	v	nekaj tednih ubitih na stotine in celo
pa bi podpisali s tem rivalom pakt	o	prijateljstvu in ostali v miroljubnih
rivalom pakt o prijateljstvu in ostali	v	miroljubnih odnosih toliko let, da
	V	tem času bi zbrali rakete, natovorjene
rakete, natovorjene z atomskimi bombami,	na	vseh strateških točkah; končno bi vse
prijateljstva s preostalo svetovno silo,	v	pripravah za naslednji napad.
več, nikdar ne pride do bojev, razen	v	spornih področjih okoli tečaja in ekvatorja,
To pojasnjuje dejstvo, da so	na	nekaterih mestih meje med superdržavami
Britanske otoke, ki so geografsko del Evrope,	po	drugi strani pa bi bilo za Oceanijo
čeprav ni bilo nikoli formulirano,	o	kulturni integriteti.
gre za tehnično razvitost, približno	na	ravni Oceanije.
Problem je isti	pri	vseh treh superdržavah.
samemu, in da je večina tega, kar so mu	o	njih govorili, laž.
Zapečateni svet,	v	katerem živi, bi bil prelomljen in
Torej so spoznali	na	vseh straneh - naj Perzija, Egipt,
ga potihoma upoštevajo in se ravnajo	po	njem: namreč to, da so si življenjske
namreč to, da so si življenjske razmere	v	vseh treh superdržavah zelo podobne.
	V	Oceaniji se vladajoča filozofija imenuje
vladajoča filozofija imenuje Angsoc,	v	Evraziji se imenuje Neoboljševizem
Evraziji se imenuje Neoboljševizem in	v	Eastaziji ima kitajsko ime, ki ga
Oceanije ni dovoljeno vedeti ničesar	o	načelih drugih dveh filozofij, vendar
	V	resnici pa je te tri filozofije komaj
Nasprotno, dokler ostanejo	v	konfliktu, podpirajo druga drugo kot
vojna s tem, ko je postala trajna,	v	temeljih spremenila svoj značaj.
	V	preteklih dobah je bila vojna nekaj,
	V	preteklosti je bila vojna tudi eden
tudi eden poglavitnih instrumentov,	po	katerih so človeške družbe ostajale
katerih so človeške družbe ostajale	v	stiku s fizično stvarnostjo.
	V	filozofiji, religiji, etiki ali politiki
pomenilo imeti precej natančno predstavo	o	tem, kaj se je v preteklosti dogajalo.
natančno predstavo o tem, kaj se je	v	preteklosti dogajalo.
ponarejanje takšne vrste, kot je danes	v	rabi, bi bilo nemogoče.
znanstvena, še vedno za vojne namene, a so	v	bistvu nekakšno dnevno sanjarjenje
Nič ni sposobno	v	Oceaniji razen Miselne policije.
državljan Oceanije podoben človeku	v	medzvezdnem prostoru, ki nikakor ne
smrtjo od lakote, hraniti prebivalstvo	v	takem številu, ki je dovolj veliko,
je nadležno, in prisiljeni so ostati	na	isti nizki ravni vojaške tehnike kot
Če torej presojamo vojno	po	merilih prejšnjih vojn, je to le sleparija.
prežvekovalci, katerih rogovi so nasajeni	v	takem kotu, da niso zmožni raniti drug
	V	preteklosti so se vladajoči razredi
	V	našem sodobnem svetu pa se sploh ne
Učinek bi bil	v	veliki meri isti, ko bi se tri superdržave,
drugi, sporazumele, da bodo živele	v	večnem miru, vsaka med lastnimi nedotakljivimi
Kajti	v	tem primeru bi bila vsaka še vedno
Nekje	v	veliki daljavi je zagrmela raketna
občutek, da je sam s prepovedano knjigo,	v	sobi brez telekrana, ni upadel.
slabotnega pihljanja od okna, ki se je igral	ob	njegovem licu.
	V	nekem smislu mu ni povedala nič novega,
smislu mu ni povedala nič novega, a	v	tem je bil del privlačnosti.
poglavju, je že zaslišal Julijin korak	na	stopnicah in se dvignil s stola, da
šele potem, ko sta bila že pol ure	v	postelji.
zvok petja in podrsavanja s čevlji	na	kamnitih ploščah.
rdečimi rokami, ki jo je Winston videl	pri	svojem prvem obisku, je sodila skoraj
Segel je	po	knjigi, ki je ležala na tleh, in se
Segel je po knjigi, ki je ležala	na	tleh, in se usedel ob zglavju postelje.
ki je ležala na tleh, in se usedel	ob	zglavju postelje.
in morda od konca neolitika, so bile	na	svetu tri vrste ljudi, Visoki, Srednji
Celo	po	velikanskih prevratih in dozdevno nepreklicnih
zdelani od garanja, da bi se več kot samo	v	presledkih zavedali česarkoli mimo
odstraniti vse razlike in ustvariti družbo,	v	kateri bodo vsi ljudje enaki.
Tako se skozi vso zgodovino boj, ki je	v	bistvenih potezah zmeraj isti, spet
obdobja je videti, da so Visoki varno	na	oblasti, a prej ali slej vedno pride
Pretirano bi bilo reči, da	v	vsej zgodovini ni bilo napredka na
da v vsej zgodovini ni bilo napredka	na	gmotni ravni.
Celo danes,	v	dobi propada, je povprečnemu človeku
očitno, da se to dogajanje ponavlja	po	istem kalupu.
	V	preteklosti so predvsem Visoki potrebovali
so jo navadno omilili z obljubami	o	nadomestilu za to v nekem umišljenem
omilili z obljubami o nadomestilu za to	v	nekem umišljenem svetu onstran groba.
Zdaj pa so zamisel	o	bratstvu vseh ljudi začeli napadati
začeli napadati ljudje, ki še niso bili	na	vodilnih položajih, ampak so šele upali,
položajih, ampak so šele upali, da bo	v	kratkem tako.
	V	preteklosti so Srednji delali revolucije
Socializem, teorija, ki se je pojavila	v	zgodnjem devetnajstem stoletju in je
devetnajstem stoletju in je bila zadnji člen	v	miselni verigi, ki sega tja do suženjskih
verigi, ki sega tja do suženjskih uporov	v	antiki, je bil še globoko pod vplivom
Toda	v	vsaki varianti socializma, ki se je
pojavila sredi tega stoletja, Angsoc	v	Oceaniji, Neoboljševizem v Evraziji,
stoletja, Angsoc v Oceaniji, Neoboljševizem	v	Evraziji, Čaščenje smrti, kot ga običajno
Čaščenje smrti, kot ga običajno imenujemo,	v	Eastaziji, so si zavestno postavili
ustaviti napredek in zamrzniti zgodovino	v	nekem izbranem trenutku.
bilo res, da ljudje niso bili enaki	po	naravnih talentih in da je družba morala
drugimi; vendar ni bilo več prave potrebe	po	razredni razliki ali po večjih razlikah
prave potrebe po razredni razliki ali	po	večjih razlikah v bogastvu.
razredni razliki ali po večjih razlikah	v	bogastvu.
	V	prejšnjih dobah razlike niso bile samo
dela, ni bilo več treba, da živijo	na	različni družbeni ali ekonomski ravni.
	V	bolj primitivnih obdobjih, ko je bila
Zamisel	o	zemeljskem raju, v katerem bi lahko
Zamisel o zemeljskem raju,	v	katerem bi lahko ljudje živeli po bratsko,
revolucij so deloma verjeli v lastne fraze	o	pravicah človeka, svobodi govora, enakosti
Zemeljski raj je bil ob ugled natanko	v	tistem trenutku, ko je postal uresničljiv.
postopke, ki so bili že dolgo opuščeni,	v	nekaterih primerih stotine let - zapiranje
Šele	po	desetletju nacionalnih vojn, državljanskih
vojn, revolucij in kontrarevolucij	v	vseh delih sveta, so se Angsoc in njegova
totalitarni, ki so se pojavili bolj zgodaj	v	stoletju, in poglavitni obrisi sveta,
	V	primerjavi z ustreznimi razredi v preteklih
V primerjavi z ustreznimi razredi	v	preteklih obdobjih so bili manj lakomni,
	V	primerjavi z današnjo tiranijo so bile
svobodoumnimi idejami in pripravljeni	v	marsičem popustiti, pazili so samo
katoliška cerkev srednjega veka je bila	po	današnjih merilih strpna.
Delni razlog za to je, da	v	preteklosti nobena vlada ni imela moči
ampak tudi k popolni enotnosti mnenja	o	vseh zadevah.
	Po	revolucionarnem obdobju petdesetih
Toda nova skupina Visokih,	v	nasprotju z vsemi svojimi predhodniki,
pomenila dejansko koncentracijo lastnine	v	daleč manjšem številu rok kot prej,
Kolektivno pa ima Partija	v	lasti vse v Oceaniji, saj nadzoruje
Kolektivno pa ima Partija v lasti vse	v	Oceaniji, saj nadzoruje vse in dela
	V	letih, ki so sledila Revoluciji, je
delujejo posamično in praviloma so	v	neki meri vsi štirje navzoči.
vsemi zavaroval, bi ostal za zmerom	na	oblasti.
	V	drugi polovici sedanjega stoletja je
sedanjega stoletja je prva nevarnost	v	resnici minila.
Ponavljajoče se krize	v	preteklih časih so bile popolnoma nepotrebne
imelo politične posledice, ker ni poti,	po	kateri bi bilo nezadovoljstvo moč izraziti.
hiperprodukcijo, ki je pomenila problem	v	naši družbi od razvoja strojne tehnike
ter rast liberalizma in skepticizma	v	lastnih vrstah.
vodeče kot izvršilne skupine, ki je	na	družbeni lestvici takoj pod njo.
	Po	teh podatkih, ki osvetljujejo njeno
	Na	vrhu piramide je Veliki brat.
On je obraz	na	deskah za plakate, glas na telekranu.
je obraz na deskah za plakate, glas	na	telekranu.
Ožjo partijo kot možgane države, lahko	po	pravici primerjamo z rokami.
	V	izrazih naše poprejšnje klasifikacije
	V	prvo ali drugo skupino Partije te
drugo skupino Partije te sprejmejo	po	preizkušnji v starosti šestnajstih
Partije te sprejmejo po preizkušnji	v	starosti šestnajstih let.
Južnoameričane čiste indijanske krvi je najti	v	najvišjih vrstah Partije in upravnike
	V	nobenem delu Oceanije prebivalci nimajo
jih je bilo pod kapitalizmom ali celo	v	predindustrijskih dobah.
Partija ni razred	v	starem pomenu besede.
poti, da obdrže najzmožnejše ljudi	na	vrhu, bi bila popolnoma pripravljena
	V	kritičnih dneh je dejstvo, da Partija
Bistvo oligarhičnega vladanja ni	v	dedovanju z očeta na sina, ampak v
v dedovanju z očeta na sina, ampak	v	vztrajanju pri nekem svetovnem nazoru
z očeta na sina, ampak v vztrajanju	pri	nekem svetovnem nazoru in nekem načinu
Vladajoča skupina je	na	oblasti tako dolgo, dokler lahko imenuje
Kdo ima	v	rokah oblast, ni važno, če je le zagotovljeno,
miselnost, ki karakterizirajo naš čas, so	v	resnici namenjeni temu, da vzdržujejo
umirali, ne samo brez kakršnegakoli nagiba	po	uporu, temveč nezmožni dojeti, da bi
odkar ni več pomembno, da tekmujemo	v	vojaških in gospodarskih stvareh,
stvareh, višina splošne izobrazbe	v	resnici pada.
najmanjšega miselnega odklona, pa čeprav	o	najbolj nepomembni stvari.
Kjerkoli je, naj dela ali počiva,	v	kopalni kadi ali postelji, povsod ga
razvedrila, vedenje do žene in otrok, izraz	na	obrazu, kadar je sam, besede, ki jih
kadar je sam, besede, ki jih mrmra	v	spanju, celo značilne gibe njegovega
	Po	drugi strani pa njegovih dejanj ne
zakon ali jasno formuliran pravilnik	o	vedenju.
	V	Oceaniji ni zakona.
temveč le uničujejo ljudi, ki bi nekoč	v	prihodnosti mogli zagrešiti zločin.
razgalili protislovja, ki se skrivajo	v	Angsocu.
Če je človek	po	naravi pravoveren (v Novoreku dobromislec)
Če je človek po naravi pravoveren (	v	Novoreku dobromislec) bo v vseh okoliščinah
pravoveren (v Novoreku dobromislec) bo	v	vseh okoliščinah vedel, ne da bi premišljeval,
	V	vsakem primeru pa s popolnim duhovnim
kriminalstop, črnobel, in dvomišljenje, že	v	otroštvu dosežejo, da ni nihče voljan
voljan in zmožen pregloboko misliti	o	katerikoli stvari.
Živi naj	v	neprestani blaznosti sovraštva do tujih
usmerjajo navzven, tako da se izrablja	pri	takih sleparijah kot Dvominutno sovraštvo;
razmišljanja, ki bi mogla ustvariti	v	njem skeptične in uporne misli, pa
Prva in najenostavnejša stopnja	v	disciplini, ki jo lahko vcepiš že otrokom,
disciplini, ki jo lahko vcepiš že otrokom, se	v	Novoreku imenuje kriminalstop.
da se hitro, kakor nagonsko ustaviš	na	pragu vsake nevarne misli.
Oceanijska družba počiva nazadnje	na	prepričanju, da je Veliki brat vsemogočen
Toda, ker	v	resnici Veliki brat ni vsemogočen in
Kot toliko besed	v	Novoreku ima tudi ta dva pomena, ki
nesramežljivo zatrjevati, da je črno belo,	v	nasprotju s preprostimi dejstvi.
preteklosti, kar omogoča miselni sistem, ki	v	resnici vse drugo zajema in ki je v
v resnici vse drugo zajema in ki je	v	Novoreku znan kot dvomišljenje.
bi pokazali, da so napovedi Partije	v	vseh primerih pravilne, gre tudi za
objektivne eksistence, ampak žive dalje le	v	zapisanih dokumentih in človeških spominih.
Preteklost je to,	o	čemer soglašajo dokumenti in spomini.
čeprav je spremenljiva, nikdar ni bila	v	nobenem posebnem primeru spremenjena.
često zgodi, ko je treba kakšen dogodek	v	enem samem letu večkrat spremeniti
Ves čas ima Partija	v	rokah absolutno resnico in absolutno
	V	Staroreku se to čisto odkrito imenuje
	V	Novem jeziku se imenuje dvomišljenje,
slepari s stvarnostjo; toda z vajo	v	dvomišljenju se tudi pomirja, da se
Dvomišljenje tiči	v	samem srcu Angsoca, ker je bistveni
Celo	pri	rabi besed dvomišljenje, je treba izvajati
Nazadnje je Partija	po	zaslugi dvomišljenja mogla - in bo
zaslugi dvomišljenja mogla - in bo	po	tem, kar vemo, mogla tako ravnati še
Uspeh Partije pa je	v	tem, da je izdelala miselni sistem,
tem, da je izdelala miselni sistem,	v	katerem oba pogoja lahko hkrati obstajata.
In	na	nobeni drugi intelektualni bazi bi
Kajti skrivnost vladanja je	v	tem, da znaš združiti vero v lastno
	V	naši družbi so prav tisti, ki najbolje
narašča čedalje bolj, više ko se vzpenjaš	na	družbeni lestvici.
najbliže razumnemu, so podjarmljeni ljudje	na	spornih ozemljih.
delavci, ki jim pravimo »raja,« se samo	v	presledkih zavedajo, kaj je vojna.
	V	vrstah Partije in predvsem Ožje partije
običajne hipokrizije: to so namerne vaje	v	dvomišljenju.
prizadevanje, da bi zamrznili zgodovino	v	nekem določenem obdobju?
Tu smo	v	osrčju skrivnosti.
	V	resnici gre za to...
Ležala je	na	boku, od pasu navzgor gola, z licem,
Biti	v	manjšini, celo v takšni manjšini, da
Biti v manjšini, celo	v	takšni manjšini, da si en sam proti
	Na	svetu sta resnica in neresnica in če
Sonce	na	obrazu in gladko dekletovo telo, ki
Julija se je	ob	zvoku prebudila, se razkošno pretegnila
»Nič olja ni	v	njej.«
mučijo srce. Ko si je zapel pas	na	kombinezonu, se je napotil k oknu.
Ko je gledal žensko	v	njeni značilni drži, z debelimi rokami,
granita, in raskava rdeča koža, je bilo	v	takem sorodstvu z dekletovim telesom
Od bokov do kolen je bil njen bok	ob	njegovem.
	Po	vsem tem je še vedno pela.
pomisliti, da je nebo za vse isto,	v	Evraziji ali Eastaziji tako kot tu.
nebom so si bili zelo podobni - povsod,	na	vsem svetu, stotine ali tisoče milijonov
nikoli naučili misliti, a kopičijo	v	svojih srcih, trebuhih in mišicah moč,
Če je kje upanje, je	v	raji.
Raja je nesmrtna,	o	tem nisi mogel dvomiti, ko si gledal
dvomiti, ko si gledal to pogumno postavo	na	dvorišču.
	Na	koncu bo nastopilo njihovo prebujenje.
»drozga, ki nama je pel tisti prvi dan,	na	robu gozda?«
Vsenaokrog	po	svetu, v Londonu in New Yorku, v Afriki
Vsenaokrog po svetu,	v	Londonu in New Yorku, v Afriki in Braziliji
Vsenaokrog po svetu, v Londonu in New Yorku,	v	Afriki in Braziliji pa v skrivnostnih,
New Yorku, v Afriki in Braziliji pa	v	skrivnostnih, prepovedanih zemljah
prepovedanih zemljah onstran meja,	na	cestah Pariza in Berlina, v vaseh neskončne
meja, na cestah Pariza in Berlina,	v	vaseh neskončne ruske stepe, na bazarjih
Berlina, v vaseh neskončne ruske stepe,	na	bazarjih Kitajske in Japonske - povsod
Vendar lahko sodeluješ	pri	tej prihodnosti, če ohranjaš pri življenju
sodeluješ pri tej prihodnosti, če ohranjaš	pri	življenju duha, tako kot oni telo,
Madež rdečila, ki ga je še vedno imela	na	licih, je ostro izstopal, skoraj tako,
izstopal, skoraj tako, kot bi ne bil	v	zvezi s kožo pod seboj.
»Stojta s hrbtom	ob	hrbtu.«
Nekaj so vlekli	po	kamnu.
že slišal: »In mimogrede, ko smo že	pri	stvari.«
Nekaj je počilo	na	postelji za Winstonovim hrbtom.
Divje tekanje škornjev	po	stopnišču.
Soba je bila polna tršatih mož	v	črnih uniformah, z železom podkovanimi
uniformah, z železom podkovanimi škornji	na	nogah in s pendreki v rokah.
podkovanimi škornji na nogah in s pendreki	v	rokah.
Ena sama stvar je bila važna: ostati	pri	miru in ne dati jim opravičila, da
gladkim obrazom poklicnega boksarja,	v	katerem so bila usta le reža, se je
mize dvignil obtežilnik za papir in ga	na	ognjišču zdrobil na koščke.
Boreč se za sapo se je zvijala	na	tleh.
Celo	v	svoji grozi se mu je zdelo, da čuti
grozi se mu je zdelo, da čuti bolečino	v	lastnem telesu, smrtno bolečino, ki
Nato sta jo dva moža dvignila	pri	kolenih in ramenih in jo kot vrečo
zaprtimi očmi in še vedno z madeži rdečila	na	licih; in to je bilo poslednje, kar
popolnoma nezanimive, so mu začele begati	po	glavi.
Spraševal se je, kaj so storili z žensko	na	dvorišču.
Opazil je, da ura	na	napušču kaže devet, se pravi enaindvajset.
Mar ne bi morala svetloba pojemati	ob	enaindvajsetih na avgustov večer?
nista z Julijo navsezadnje zmotila	v	času - prespala dvanajst ur in mislila,
da je dvajset trideset, ko je bilo	v	resnici osem trideset naslednjega
Slišati je bilo neki drug, lažji korak	na	hodniku.
Nekaj se je tudi spremenilo	v	Charringtonovi zunanjosti.
glas je slišal pred nekaj trenutki	na	telekranu.
košate, gube so izginile, vse poteze	na	obrazu so bile videti spremenjene;
je to buden, hladen obraz moškega	pri	petintridesetih.
Winstonu je prišlo na misel, da prvič	v	svojem življenju vede gleda pripadnika
Verjetno je bil	v	Ministrstvu ljubezni, a nikakor se
Ministrstvu ljubezni, a nikakor se ni mogel	o	tem prepričati.
Bil je	v	celici z visokim stropom in brez oken,
svetlobo in slišati je bilo nizko brnenje,	o	katerem je menil, da ima nekaj opraviti
tekla okrog sten, s presledkom samo	pri	vratih, in nasproti vrat je bila straniščna
	Na	stenah so bili štirje telekrani, po
stenah so bili štirje telekrani, po eden	na	vsaki.
	V	trebuhu ga je topo bolelo.
Kolikor mogoče mirno je sedel	na	ozki klopi, z rokami, prekrižanimi
ozki klopi, z rokami, prekrižanimi	na	kolenu.
Že se je naučil sedeti	pri	miru.
Toda želja	po	hrani je naraščala v njem.
Toda želja po hrani je naraščala	v	njem.
Predvsem je hrepenel	po	kosu kruha.
mu je, da ima nekaj krušnih drobtin	v	žepu kombinezona.
ga je zdaj pa zdaj nekaj požgečkalo	po	nogah - da je tam precejšen kos skorje.
»Roke iz žepov	v	celici!«
mirno obsedel, z rokami, prekrižanimi	na	kolenu.
v celico, ki je bila podobna tej,	v	kateri je bil zdaj, a grdo umazana
Tiho je sedel	ob	steni, stlačen med umazana telesa,
preveč zaposlen s strahom in z bolečino	v	trebuhu, da bi se zelo zanimal za svojo
hrano, ki so jo privlekli iz skrivališč	v	obleki ter celo kričali na telekran,
	Po	drugi strani pa so bili nekateri med
pa so bili nekateri med njimi videti	v	dobrih odnosih s stražarji, klicali
odnosih s stražarji, klicali so jih	po	vzdevkih in si skušali pridobrikati
pridobrikati cigarete skoz opazovalno lino	v	vratih.
Veliko se je govorilo	o	taboriščih za prisilno delo, kamor
	V	taboriščih je »v redu,« je sklepal,
V taboriščih je »	v	redu,« je sklepal, kolikor imaš dobre
prameni belih las, ki so se ji razpustili	v	bojih, so brcajočo in tulečo prinesli
štirje stražarji, ki so jo držali vsak	na	enem koncu.
Ko je opazila, da sedi	na	nečem neravnem, je zdrsnila z Winstonovih
Premolknila je, se potrepljala	po	prsih in rignila.
»Oprosti,« je rekla, »nisem čisto	pri	sebi.«
»Spravi gor, ko je še sveže	v	želodcu.«
verjetno se ljudje nekoliko spremenijo	po	dvajsetih letih taborišča za prisilno
Enkrat samkrat je	pri	dveh članih Partije, ženskah, ki sta
sta se tesno tiščali druga k drugi	na	klopi, ujel med hrupom glasov nekaj
Topa bolečina	v	trebuhu ni izginila, pač pa mu je bilo
bilo včasih bolje, včasih slabše, in	v	skladu s tem so se mu širile in krčile
mislil le na bolečino samo in na željo	po	hrani.
Čutil je udarce s pendreki	po	komolcih in z železom podkovanih škornjev
komolcih in z železom podkovanih škornjev	na	piščalih; videl se je, kako se zvija
piščalih; videl se je, kako se zvija	na	tleh in kriči za milost skozi razbite
telo, ki se je trepetaje zdrznilo	ob	najmanjši bolečini.
življenja, četudi z gotovostjo, da je	na	koncu mučenje.
zračunati število porcelanskih ploščic	na	stenah celice.
biti lahko, ampak vedno se je zgubil	v	štetju na tej ali oni točki.
lahko, ampak vedno se je zgubil v štetju	na	tej ali oni točki.
	V	nekem trenutku je bil prepričan, da
	Na	tem kraju, je nagonsko vedel, ne bodo
	V	Ministrstvu ljubezni ni bilo oken.
celica je mogla biti sredi poslopja ali	ob	zunanjem robu, mogla je biti deset
	V	mislih se je selil s kraja na kraj
je selil s kraja na kraj in skušal	po	telesnem občutku določiti, ali sedi
telesnem občutku določiti, ali sedi visoko	v	zraku ali pa je pokopan globoko pod
Mlad častnik, postava	v	prilegajoči se črni uniformi, ki je
bila videti, da se čez in čez sveti	v	poliranem usnju in čigar bledi obraz
izhod, in nato začel hoditi sem ter tja	po	celici.
veliki, umazani prsti so moleli iz lukenj	na	nogavicah.
»Da povem	po	pravici -« Nerodno je sedel na klop
»Dovolil sem, da je	na	koncu vrste ostala beseda Bog.«
veš, da je samo dvanajst rim na log«	v	vsem jeziku?
Pa tudi se mu	v	teh okoliščinah ni zdela posebno važna
Ampleforth, prevelik, da bi bil udobno sedel	na	preozki klopi, se je nemirno presedal
Telekran je zalajal nanj, naj bo	pri	miru.
Kmalu, zelo kmalu, morda	v	petih minutah, morda zdaj, bo topot
Bolečina	v	Winstonovem trebuhu je oživela.
misli so se pogrezale okrog in okrog	po	istem tiru, kot žoga, ki znova in znova
Bolečina	v	trebuhu; kos kruha; kri in kričanje;
Ponoven krč	v	drobovju; težki škornji so se bližali.
odprla, je zračni val prinesel močan vonj	po	mrzlem znoju.
Parsons je ošinil Winstona s pogledom,	v	katerem ni bilo ne zanimanja ne presenečenja,
gor in dol, očitno nezmožen ostati	pri	miru.
bi hočeš nočeš moral buljiti v nekaj	v	srednji razdalji.
»Ne ustrelijo te, če	v	resnici nisi ničesar zagrešil - samo
»Fant kot jaz lahko precej koristi	v	delovnem taborišču.«
»	V	spanju.«
nisem vedel, da imam kakšno slabo stvar	v	glavi.«
»In potem sem začel govoriti	v	spanju.«
»Poslušala je	pri	ključavnici.«
»To vsekakor kaže, da sem jo vzgojil	v	pravem duhu.«
in dol ter se večkrat hrepeneče ozrl	po	straniščni školjki.
»	V	celici se ne skriva obraza!«
Šest jetnikov je bilo	v	celici, moški in ženske.
lobanji podobni obraz je bil tako živ	v	njegovem duhu, kot bi ga imel tik pred
prišlo na misel hkrati vsem drugim	v	celici.
Takoj se je začel nemirno presedati	na	sedežu.
je zletelo prek celice in pristalo	ob	vznožju straniščne školjke.
čisto mirno, z rokami, prekrižanimi	na	kolenih.
	Po	eni strani obraza mu je meso temnelo.
maso češnjeve barve s črno odprtino	na	sredi.
	Ob	Winstonovi strani je bilo čutiti sopenje
Mož se je divje ozrl	po	drugih jetnikih, kot bi bil mislil,
Njegove oči so se ustavile	na	zdruzganem obrazu moža brez brade.
sedeli mirno, z rokami prekrižanimi	na	kolenih, strmeč naravnost predse.
stražnikovega škornja mu je zlomila prste	na	eni od rok.
Bolečina zaradi sedenja	na	ozki klopi je bila taka, da je pogosto
	Na	začetku je bilo treba velikega napora,
povzročala nekakšno slabost, prazen občutek	v	glavi.
Vstajal je, ker bolečina	v	kosteh ni bila več znosna, pa nato
vrtoglav, da bi bil gotov, ali bo ostal	na	nogah.
misliti, da britev lahko pride skrita	v	hrani, če ga bodo kdaj hranili.
	Na	tem kraju nisi mogel čutiti ničesar
ali je mogoče, da si želiš, kadar jo	v	resnici trpiš, naj se iz kakršnegakoli
Prvikrat	v	mnogih letih je pozabil na navzočnost
širokopleč stražnik z dolgim črnim pendrekom	v	roki.
za kar je imel oči, je bil pendrek	v	stražnikovih rokah.
Nikdar, za noben razlog	na	svetu, ne moreš želeti, naj se bolečina
	O	bolečini si lahko želiš le eno naj
Nič	na	svetu ni tako strašno kot telesna bolečina.
mislil spet in spet, ko se je zvijal	na	tleh in se jalovo držal za onesposobljeno
II Ležal je	na	nečem, kar je čutil kot taboriščno
	Ob	strani je stal O'Brien in pozorno gledal
	Na	drugi strani je stal moški v belem
Na drugi strani je stal moški	v	belem plašču, držeč podkožno brizgalko.
tiste vrste zavest, ki jo človek ohrani	v	spanju, ustavila in se znova obudila
spanju, ustavila in se znova obudila	po	praznem premoru.
Vselej je bilo	ob	njem pet ali šest mož hkrati.
Bili so časi, ko se je kotalil	po	tleh, brez sramu kot žival, zvijajoč
žival, zvijajoč telo v to ali ono stran	v	brezupnem prizadevanju izogniti se
privabljal več in več brc, v rebra,	v	trebuh, v komolce, v piščali, v dimlje,
komolce, v piščali, v dimlje, v moda,	v	trtico.
megleno, ker jih je preživel večidel	v	spanju ali omamljenosti.
lase, in poslovnih, nesočutnih mož	v	belih plaščih, ki so mu tipali pulz,
zasliševalci niso bili več pretepači	v	črnih uniformah, ampak partijski razumniki,
naočniki, ki so ga izmenično obdelovali	v	času, ki je trajal - mislil je, pa
Tepli so ga	po	obrazu, mu navijali ušesa, ga vlekli
ušesa, ga vlekli za lase, silili stati	na	eni nogi, mu prepovedali, da bi šel
preobračali vse, kar je rekel, dokazujoč mu	pri	vsakem koraku laži in protislovja,
Včasih je jokal	po	šestkrat na enem samem zasliševanju.
Včasih je jokal po šestkrat	na	enem samem zasliševanju.
tega časa so ga kriče zmerjali in mu	ob	vsakem obotavljanju grozili, da ga
imenovali tovariš, se obračali nanj	v	imenu Partije in Angsoca in Velikega brata
ter ga zaskrbljeno spraševali, ali	v	njem še zdaj ni dovolj zvestobe do
Kadar so bili njegovi živci	po	urah zasliševanja razcefrani, ga je
	Na	koncu so ga nadležni glasovi temeljiteje
Priznal je, da je bil leta in leta	v	osebnih stikih z Goldsteinom in da
Poleg tega je bilo	v	nekem smislu res.
bilo, da je bil sovražnik Partije in	v	očeh Partije ni bilo razlike med mislimi
	V	njegovi zavesti so stali nepovezano,
Bil je	v	celici, ki bi bila lahko svetla ali
	V	bližini njegove roke je počasi in pravilno
Mož	v	belem plašču je prebiral številke.
Mož	v	belem plašču se ni obrnil.
Kotalil se je	po	mogočnem hodniku, kilometer širokem,
stražniki, drugi zasliševalci, možje	v	belih plaščih, O'Brien, Julija, gospod
in vsi skupaj so se kotalili navzdol	po	hodniku ter rjoveli od krohota.
čeprav ga ni nikoli videl, da je O'Brien	ob	njegovem komolcu, ravno izven njegovega
se ni mogel spomniti, ali je bilo to	v	omamljenem ali običajnem spanju ali
omamljenem ali običajnem spanju ali celo	v	trenutku budnosti - mu je neki glas
zamrmral v uho: »Ne skrbi, Winston,	v	moji oskrbi si.«
ki mu je bil rekel: »Srečala se bova	na	kraju, kjer ni teme,« v tistih sanjah
»Srečala se bova na kraju, kjer ni teme,«	v	tistih sanjah pred sedmimi leti.
Ležal je plosko	na	hrbtu in se ni mogel premakniti.
Telo mu je priklepalo dol	na	vsaki pomembni točki.
O'Brien, opazujoč njegov obraz, »da se bo	v	naslednjem trenutku nekaj prelomilo.«
»Imaš živo predstavo	o	vretencih, ki se trgajo narazen in
vretencih, ki se trgajo narazen in	o	hrbtenični tekočini, ki se cedi iz
pogovora, da ti lahko prizadenem bolečino	v	vsakem trenutku in do katerekoli stopnje
Zamišljeno si je popravil očala	na	nosu in stopil korak ali dva gor in
»Ko so me aretirali, je bila Oceanija	v	vojni z Eastazijo.«
»In Oceanija je od nekdaj	v	vojni z Eastazijo, ali ne?«
sem bil aretiran, sploh nismo bili	v	vojni z Eastazijo.«
»Bili smo	v	zavezništvu z njimi.«
»Pred nekaj leti si bil	v	res zelo hudi zmoti.«
»Bila je to neka fotografija,	o	kateri si imel privid.«
»Verjel si, da si jo res držal	v	svojih rokah.«
Pet sekund morda je bil	v	Winstonovem zornem kotu.
Bila je fotografija in	o	tem, kaj prikazuje, sploh ni bilo mogoče
fotografija Jonesa, Aaronsona in Rutherford	po	naročilu Partije v New Yorku, fotografija,
Aaronsona in Rutherford po naročilu Partije	v	New Yorku, fotografija, na katero je
Spominska odprtina je bila	na	nasprotni steni.
je slabotni košček papirja zvrtinčil	v	toku toplega zraka in izginil v ognjenem
zvrtinčil v toku toplega zraka in izginil	v	ognjenem plamenu.
»Živi	v	spominu.«
Morda se	v	zavesti res lahko izvrši ta blazni
preteklost,« je rekel O'Brien, kimajoč	v	počasnem pritrjevanju.
»Ali ima	po	tvojem mnenju, Winston, preteklost
»Ali preteklost obstaja konkretno,	v	prostoru?«
»	V	dokumentih.«
»	V	dokumentih.«
»	V	zavesti.«
»	V	človeških spominih.«
»	V	spominu.«
»Tu si, ker nisi uspel	v	ponižnosti, v samodisciplini.«
»Tu si, ker nisi uspel v ponižnosti,	v	samodisciplini.«
objektivnega, zunanjega, kar obstaja samo	po	sebi.«
»Stvarnost obstaja	v	človekovi zavesti in nikjer drugod.«
»In ne	v	individualni zavesti, ki se lahko moti,
individualni zavesti, ki se lahko moti,	v	vsakem primeru pa hitro propade; samo
vsakem primeru pa hitro propade; samo	v	zavesti Partije, ki je kolektivna in
Beseda se je končala	v	hlipanju od bolečine.
Igla	na	številčnici se je pognala do petinpetdeset.
Winstona je oblil znoj	po	vsem telesu.
mu je vdiral v pljuča in spet uhajal	v	globokih vzdihih, ki jih tudi s stiskanjem
Prijem	na	udih je znova zagrabil, a bolečina
O'Brien je z glavo pomignil možu	v	belem plašču, ki je med vso proceduro
Mož	v	belem plašču se je sklonil in od blizu
Morda je bila igla	pri	osemdeset - devetdeset.
Winston se je lahko le	v	presledkih spomnil, zakaj ta bolečina.
stisnjenimi vekami gozd prstov giblje	v	nekakšnem plesu, se prepleta in razpleta,
premikajoča se drevesa, teklo mimo njega	v	vseh smereh, se križalo in razpletalo.
Skoraj isti hip se mu je	po	vsem telesu razširila blažena, zdravilna
	Ob	pogledu na težki, razorani obraz, tako
inteligenten, je občutil silno ganjenost	v	srcu.
	V	nekem smislu je segalo to globlje od
»	V	Ministrstvu ljubezni.«
stvar, ki jo moraš razumeti je, da	na	tem kraju ni mučeništva.«
»Bral si	o	verskih preganjanjih v preteklosti.«
»Bral si o verskih preganjanjih	v	preteklosti.«
»	V	srednjem veku je bila inkvizicija.«
»Kajti na vsakega	na	grmadi zažganega je vzniknilo na tisoče
»Kasneje,	v	dvajsetem stoletju, so bili totalitaristi,
»Nič ne bo ostalo od tebe, ne ime	v	seznamu, ne spomin v možganih živečih.«
od tebe, ne ime v seznamu, ne spomin	v	možganih živečih.«
»Razveljavljen boš tako	v	preteklosti kot tudi v prihodnosti.«
»Razveljavljen boš tako v preteklosti kot tudi	v	prihodnosti.«
spremenilo stvari, se vprašuješ, zakaj si	v	tem primeru delamo sitnosti in te najprej
»Ti si napaka	v	vzorcu, Winston.«
na našo stran, ne navidezno, temveč	v	bistvu, s srcem in dušo.«
nas je nedopustljivo, da bi kjerkoli	na	svetu obstajala zmotna misel, pa naj
»	V	starih časih je krivoverec šel na grmado
lahko nosila uporništvo zaklenjeno	v	svoji lobanji, medtem ko je korakala
na ta kraj, se nam nikdar ne postavi	po	robu.«
»Celo tiste tri bedne izdajalce,	v	katerih nedolžnost si nekdaj verjel
Jonesa, Aaronsona in Rutherford - smo	na	koncu zlomili.«
»Jaz sem sam sodeloval	pri	njihovih zaslišanjih.«
so, klečeplazili in se jokali - in	na	koncu to ni bilo zaradi bolečine ali
»Nič ni ostalo	v	njih, razen obžalovanja tistega, kar
	Na	njegovem obrazu sta bili še vedno zanesenost
ga je najbolj potrlo, je bila zavest	o	lastni intelektualni manjvrednosti.
O'Brien je bil	v	vseh pogledih večji človek kot on sam.
Njegov duh je zajemal	v	sebi Winstonovega duha.
»Zgodile se ti bodo stvari,	po	katerih si ne boš mogel opomoči, pa
»Vse	v	tebi bo mrtvo.«
Premolknil je in dal možu	v	belem plašču znak.
tako da je bil njegov obraz skoraj	v	isti višini z Winstonovim.
»Tri tisoč,« je čez Winstonovo glavo rekel mož	v	belem plašču.
Čeprav je že ležal	na	hrbtu, ko se je to zgodilo, je imel
Tudi	v	glavi se mu je nekaj zgodilo.
»S katero deželo je Oceanija	v	vojni?«
Evrazije in Eastazije, kdo pa je s kom	v	vojni, ni vedel.
»Oceanija je	v	vojni z Eastazijo.«
»Oceanija je bila vedno	v	vojni z Eastazijo.«
enajstimi leti si ustvaril legendo	o	treh možeh, ki so bili obsojeni na
se človek spominja živega doživetja	v	nekem daljnem obdobju življenja, ko
daljnem obdobju življenja, ko je bil	v	bistvu še drugačen človek.
Onstran njega,	na	levi, je Winston videl moža v belem
njega, na levi, je Winston videl moža	v	belem plašču, ki je prelomil ampulo
prelomil ampulo in potegnil nazaj bat	na	brizgalki.
	Na	skoraj stari način si je popravil očala
skoraj stari način si je popravil očala	na	nosu.
»Uživam	v	pogovoru s tabo.«
Mar ni	v	izjavi »Ti ne obstajaš« nekaj logično
»Zavzemam neko mesto	v	prostoru.«
»Ali	v	tem smislu Veliki brat obstaja?«
»Dokler boš živel, bo to	v	tvoji glavi nerešena uganka.«
	Na	O'Brienovem obrazu je bilo videti senco
In	ob	tej misli so iz njega planile besede:
»Kaj je	v	Sobi 101?«
»Saj veš, kaj je	v	Sobi 101, Winston.«
»Vsakdo ve, kaj je	v	Sobi 101.«
Dvignil je prst k možu	v	belem plašču.
Očitno je bilo za tokrat	pri	kraju.
Skoraj	v	hipu je utonil v globoko spanje.
Winston je kot vedno ležal plosko	na	hrbtu.
ko si bil prost, te je vznemirjalo	v	bistvu isto vprašanje.«
»Lahko si dojel notranji ustroj družbe,	v	kateri si živel, ne pa tudi njenih
ko si premišljal zakaj,« si podvomil	o	lastnem duševnem zdravju.
»Se pravi, sodeloval sem	pri	pisanju.«
prosvetljenosti - končno upor raje - prevrat	v	Partiji.«
»Raja se ne bo nikoli uprla, niti	v	tisočih ali milijonu let ne.«
»Če si kdaj gojil sanje	o	oboroženi vstaji, se jim moraš odreči.«
»Ni poti,	po	kateri bi kdo lahko strmoglavil Partijo.«
dobro razumeš kako« se Partija drži	na	oblasti.
bo O'Brien rekel: da Partija ne teži	po	oblasti zaradi svojih lastnih koristi,
lahko iz tega rodilo dobro, žrtvujoč	pri	tem svojo lastno srečo za srečo drugih.
To mu je bilo videti	na	obrazu.
kot Winston je vedel, kakšen je svet	v	resnici in na kako nizki stopnji žive
vedel, kakšen je svet v resnici in	na	kako nizki stopnji žive ljudske množice
Kaj lahko storiš, je mislil Winston,	pri	blaznežu, ki je inteligentnejši od
posluša, potem pa kratko in malo vztraja	v	svoji blaznosti?
»Partija teži za oblastjo	v	celoti zaradi oblasti same.«
od vseh drugih oligarhij preteklosti	po	tem, da vemo, kaj delamo.«
in ruski komunisti so nam zelo blizu	po	metodah, toda nikdar niso imeli dovolj
»Premišljuješ, da govorim	o	oblasti, pa vendar ne morem niti lastnega
začel sprehajati gor in dol, z eno roko	v	žepu.
»A za zdaj je	v	tvojih očeh oblast le beseda.«
»Čas je, da dobiš nekaj predstave	o	tem, kaj oblast pomeni.«
predstav iz devetnajstega stoletja	o	naravi.«
že davno, preden je bilo kaj slišati	o	človeku.«
»	Po	človeku, če ga bo kdaj konec, ne bo
»Če plovemo	po	oceanu ali če napovemo mrk, se nam
»Zvezde so lahko blizu ali daleč,	v	skladu z našo potrebo.«
kotiček O'Brienovih ust, ko se je ozrl	po	njem.
»Povedal sem ti, Winston,« je rekel, »da	v	metafiziki nisi dobro podkovan.«
»No, pa tu sva zašla,« je dodal	v	drugačnem tonu.
in ga nato sestavljaš v nove oblike	po	svoji volji.«
»Napredek	v	našem svetu bo napredek k hujši bolečini.«
civilizacije so trdile, da temeljijo	na	ljubezni in pravici.«
»Naš temelji	na	sovraštvu.«
»	V	našem svetu človek ne bo poznal drugih
»	V	prihodnosti ne bo ne žena ne prijateljev.«
»Otroke bomo	ob	rojstvu odvzeli materam, tako kot vzamemo
»Naši nevrologi že delajo	na	tem.«
»Užitkov, ki jih ljudje občutijo	ob	tekmovanju, ne bo nobenih.«
»Vse, kar si prestal ti, odkar si	v	naših rokah - vse to se bo nadaljevalo
zlomljen in preziran tulil od bolečine -	na	koncu pa bo popolnoma spokorjen, osvobojen
»A	na	koncu ga boš več kot razumel.«
»Ni mogoče zasnovati civilizacije	na	strahu, sovraštvu in krutosti.«
človeškega življenja, tako da bo človek	pri	tridesetih letih senilen.«
groza, da bi O'Brien, če bi on vztrajal	pri	svojem, spet potegnil vzvod.
»Mi nadzorujemo življenje, Winston,	na	vseh njegovih stopnjah.«
našim početjem in se nam postavila	po	robu.«
»Človek je iz snovi, ki jo lahko	po	mili volji oblikuješ.«
»	Na	koncu vas bodo potolkli.«
»Nekaj je	v	svetu - ne vem, kaj, nekakšen duh,
je spustil na tla, je opazil, da je	na	nasprotnem koncu sobe trodelno ogledalo.
tudi osivel, pa je bila siva le koža	na	lobanji.
Prsni koš je bil ozek kot	pri	okostnjaku, noge so se mu tako posušile,
»Kaj pa misliš	o	lastnem obrazu?«
»Poglej to gnusno umazanijo	po	vsem svojem telesu!«
»Poglej umazanijo med prsti	na	nogah.«
»Poglej to ogabno večno rano	na	nogi.«
izgubil petindvajset kilogramov, odkar si	v	naših rokah?«
»Celo lasje ti	v	kosmih izpadajo.«
Zalučal ga je	po	celici.
Samo ena misel se mu je motala	po	glavi: da mora biti tu že dalj časa,
in umazanega perila, ki sedi in joče	v	ostri beli svetlobi, a ni se mogel
privolil, ko si se postavil Partiji	po	robu.«
»Vse to je bilo zaobseženo že	v	prvem dejanju.«
»Tvoj duh je	v	istem stanju.«
»Ne verjamem, da je	v	tebi ostalo veliko ponosa.«
opsovan, tulil si od bolečin, valjal si se	po	tleh v lastni krvi in bruhanju.«
si od bolečin, valjal si se po tleh	v	lastni krvi in bruhanju.«
Vsak drug človek	na	svetu bi bil nemudoma odgovoril, da
Povedal jim je vse, kar je vedel	o	njej - njene navade, njen značaj, njeno
je izpovedal vse, kar se je zgodilo	na	njunih srečanjih, vse kar ji je rekel
Pa vendar	v	smislu, v katerem je uporabil besedo
Pa vendar v smislu,	v	katerem je uporabil besedo - je ni
»	Na	koncu te bomo ustrelili!«
močnejši, če je bilo primerno govoriti	o	dnevih.
celica je bila malo udobnejša kot druge,	v	katerih je bil.
	Na	lesenem pogradu je bila blazina in
so mu, da se je kar pogosto umival	v	pločevinastem umivalniku.
minevanje časa, ko bi bil čutil potrebo	po	tem, kajti hranili so ga, kot je bilo
je bila presenetljivo dobra, z mesom	pri	vsakem tretjem obroku.
dolgo čuval, kadeč le pol cigarete	po	vsakem obroku.
naslednjega, včasih spal, včasih bedel	v	nejasnih sanjarijah, v katerih je bilo
včasih bedel v nejasnih sanjarijah,	v	katerih je bilo preveč nadlog, da bi
se je navadil spati z močno svetlobo	na	obrazu.
Zdelo se mu je, da ni	v	tem nobene razlike, le sanje so bile
Bil je	v	Zlati deželi, ali pa je sedel med velikanskimi,
bi karkoli počel, pač pa je le sedel	na	soncu in se pogovarjal o miroljubnih
le sedel na soncu in se pogovarjal	o	miroljubnih stvareh.
bil buden, mislil, je mislil večinoma	o	sanjah.
Ni se dolgočasil, ni čutil želje	po	pogovoru ali razvedrilu.
Postopoma je začel manj časa prebijati	v	spanju, a še vedno ni čutil nagiba,
Bilo mu je mar samo to, da leži	pri	miru in da čuti, kako se mu moč nabira
in da čuti, kako se mu moč nabira	v	telesu.
	V	kratkem je lahko prehodil tri kilometre,
kilometre, ki jih je odmeril s korakanjem	po	celici in njegova sključena ramena
je le hodil, ni mogel držati pručke	v	iztegnjeni roki, ni mogel stati na
pručke v iztegnjeni roki, ni mogel stati	na	eni nogi, ne da bi se bil prevrnil.
da se lahko le s smrtnimi bolečinami	v	stegnih in mečih dvigne v stoječ položaj.
Šele ko je	po	naključju položil roko na plešasto
pograd, s hrbtom proti steni in tablico	na	kolenih, ter začel premišljeno opravljati
	V	resnici, je videl zdaj, je bil pripravljen
Od trenutka, ko je bil	v	Ministrstvu ljubezni - da, celo v tistih
bil v Ministrstvu ljubezni - da, celo	v	tistih minutah, ko sta z Julijo brez
Celo drobec belkastega prahu	na	platnicah njegovega dnevnika so znova
Ko se je domislil, je bilo to le	po	zavestnem premisleku, kaj mora biti;
Oceanija je	v	vojni z Eastazijo.
Oceanija je bila vedno	v	vojni z Eastazijo.
stališča; vnaprej odločena stvar se	v	vsakem primeru zgodi.
mu je vdrla v glavo misel: »To se	v	resnici ne zgodi.«
Kako moremo karkoli vedeti, razen	po	tistem, kar je v zavesti?
karkoli vedeti, razen po tistem, kar je	v	zavesti?
Vse se dogaja	v	zavesti.
Kar se zgodi	v	vseh zavestih, pa se resnično zgodi.
bilo težko znebiti se zmote in ni bil	v	nevarnosti, da ji podleže.
	V	razumu mora nastati slepa pega, kadarkoli
Kriminalstop so ga imenovali	v	Novoreku.
Lotil se je vežbanja	v	kriminalstopu.
Lahko ga držijo leta in leta	v	samici; lahko ga pošljejo v taborišče
bilo samo to, da ni smrt nikdar prišla	v	pričakovanem trenutku.
čeprav nisi nikdar slišal govoriti	o	tem - je hotela, da te ustrelijo od
tilnik, brez opozorila, medtem ko korakaš	po	hodniku iz ene celice v drugo.
Hodil je	po	hodniku in čakal na kroglo.
veseljem do gibanja in z občutkom, da hodi	po	soncu.
Ni bil več	v	ozkih, belih hodnikih Ministrstva ljubezni;
hodnikih Ministrstva ljubezni; bil je	na	velikanski sončni cesti, kilometre
kilometre široki, in zdelo se je, da	po	njej hodi v delirij, ki ga povzročijo
Bil je	v	Zlati deželi in je ubiral pot čez stari,
pomladansko rušo pod nogami in milo sonce	na	obrazu.
	Na	robu polja so bili bresti, ki so lahko
in nekje zadaj je bil potok, kjer so	v	zelenih tolmunih pod vrbami ležale
mu je, da ni le poleg njega, temveč	v	njem samem.
	V	tem trenutku jo je ljubil veliko bolj,
	V	prejšnjih časih je skril svojega krivoverskega
Zdaj se je umaknil korak dalje:	v	duhu se je vdal, a upal je obdržati
	Na	licih so bile globoke brazde, ličnice
tega so mu, odkar se je zadnjič videl	v	ogledalu, dali nov niz zob.
nikdar dovoliti, da ti vznikne v zavest	v	kakršnikoli obliki, ki jo je moč imenovati.
mora svoje sovraštvo držati zaklenjeno	v	notranjosti, kakor gnojno bulo, ki
Zmeraj je bilo od zadaj, med hojo	po	hodniku.
	V	tem času se bo svet v njem obrnil.
V tem času se bo svet	v	njem obrnil.
izgovorjena beseda, ne da bi se ustavil	v	koraku, ne da bi se mu spremenila poteza
koraku, ne da bi se mu spremenila poteza	na	obrazu - nenadoma bo skrivanja konec
Umreti	v	sovraštvu do njih, to je svoboda.
obraz (ker ga je neprestano videval	na	plakatih, si ga je vedno predstavljal
	Na	hodniku so težko zatopotali škornji.
V	Na	vsaki stopnji svojega jetništva je
ali se mu je vsaj zdelo, da ve, kje	v	poslopju brez oken se nahaja.
Verjetno je bilo občutiti rahle razlike	v	zračnem pritisku.
Bila je večja kot večina celic,	v	katerih je bil.
vprašal,« je rekel O'Brien, »kaj je	v	Sobi 101.«
»Tisto, kar je	v	Sobi 101, je najhujša stvar na svetu.«
kar je v Sobi 101, je najhujša stvar	na	svetu.«
Zaradi položaja,	v	katerem je stal O'Brien, Winston ni
»Najhujša stvar	na	svetu,« je rekel O'Brien, »je za vsakega
»Lahko je to pokop	pri	živem telesu ali smrt v ognju, smrt
to pokop pri živem telesu ali smrt	v	ognju, smrt z utopitvijo, smrt, ki
da je Winston bolje videl tisto reč	na	mizi.
žičnata kletka z ročajem za prenašanje	na	vrhu.
lahko videl, da je kletka razdeljena	po	dolgem na dva oddelka in da je v vsakem
razdeljena po dolgem na dva oddelka in da je	v	vsakem nekakšna žival.
»	V	tvojem primeru,« je rekel O'Brien,
O'Brien, »so slučajno najhujša stvar	na	svetu podgane.«
doumel pomen maski podobne priprave	na	njeni prednji strani.
»trenutka panike, ki te je navadno obhajala	v	sanjah?«
»Pred teboj je bil zid teme,	v	tvojih ušesih pa rjoveč zvok.«
»Nekaj strahotnega je bilo	na	drugi strani zidu.«
»Tisto	na	drugi strani zidu so bile podgane.«
»Bolečina sama	po	sebi,« je rekel, »ni zmeraj dovolj.«
priložnosti, ko se človek postavi bolečini	po	robu, celo do meje smrti.«
»	Pri	tem ne gre za pogum in strahopetnost.«
Imel je občutek, da sedi	v	popolni samoti.
Bil je	na	sredi velike prazne ravnine, ravne
»Slišal si	o	stvareh, ki se dogajajo v revnih četrteh
»Slišal si o stvareh, ki se dogajajo	v	revnih četrteh tega mesta.«
»	V	nekaterih ulicah si ženske niti za
minut ne upajo pustiti otroka samega	v	hiši.«
»	V	prav kratkem času jih oberejo do kosti.«
dvignil kletko in pritisnil na nekaj	v	njej.
je stala pokonci, z rožnatimi tacami	ob	zapahu in divje ovohavala zrak.
»To je bila običajna kazen	v	kitajskem imperiju,« je rekel O'Brien
Toda nenadoma je razumel, da je	na	vsem svetu le en človek, na katerega
daleč, a O'Brien mu je še vedno stal	ob	strani.
Še vedno je čutil mrzli dotik žice	ob	licu.
Winston je sedel	v	svojem običajnem kotu in strmel v prazni
Evrazijska vojska (Oceanija je	v	vojni z Evrazijo; Oceanija je bila
z Evrazijo; Oceanija je bila vedno	v	vojni z Evrazijo) se je pomikala proti
Brazzaville in Leopoldville sta bila	v	nevarnosti.
vprašanje izgube Centralne Afrike; prvikrat	v	vsej vojni je bil ogrožen sam teritorij
nekakšno nejasno vznemirjenje, je vzkipelo	v	njem in nato uplahnilo.
Nehal je razmišljati	o	vojni.
dni ni mogel nikdar zadržati misli	pri	eni stvari za več kot nekaj trenutkov
Kot ponavadi se je	po	njem stresel in celo malo zagolsnilo
žbice in saharin, kar je bilo že samo	po	sebi dovolj priskutno, niso mogli prikriti
najhujše pa je bilo to, da je bil vonj	po	ginu, ki je živel z njim noč in dan,
ginu, ki je živel z njim noč in dan,	v	njegovem spominu zamotano povezan z
njegovem spominu zamotano povezan z vonjem	po	tistih -
Nikoli jih ni imenoval, niti	v	mislih ne, in kolikor je bilo mogoče,
bilo mogoče, si jih ni nikdar naslikal	v	duhu.
blizu obraza, vonj, ki mu je visel	ob	nosnicah.
Ko se je gin	v	njem dvignil, je rignil skozi škrlatno
Poteze	na	obrazu je imel bolj debele, koža na
na obrazu je imel bolj debele, koža	na	nosu in ličnicah je bila grobo rdeča,
Šahovnica ga je zmeraj čakala, miza	v	kotu je bila vedno prihranjena; celo
	V	nerednih presledkih so ga seznanili
Glasba	na	telekranu je utihnila in zamenjal jo
	V	preteklem četrtletju je bila v desetem
V preteklem četrtletju je bila	v	desetem triletnem planu kvota za vezalke
»Beli	na	potezi in mat v dveh potezah.«
»Beli na potezi in mat	v	dveh potezah.«
	V	nobenem šahovskem problemu, od začetka
vas, da počakate na važno obvestilo	ob	petnajstih trideset.«
Winstonu se je zganilo	pri	srcu.
z manjšimi sunki vznemirjenja misel	o	uničujočem porazu v Afriki prihajala
vznemirjenja misel o uničujočem porazu	v	Afriki prihajala in uhajala iz zavesti.
zahodnoafriške obale mu je ostro izstopal	v	spominu.
zbrano silo, ki se nenadoma pojavi	ob	njihovi zaščitni četi in jim pretrga
zaščitni četi in jim pretrga zveze	na	morju in kopnem.
zasedejo zračne in podmorniške baze	na	Rtu, bo to presekalo Oceanijo na dvoje.
ne moreš povedati, katera plast je	na	dnu - se je borila v njem.
katera plast je na dnu - se je borila	v	njem.
Skoraj nezavedno je s prstom napisal	po	prahu na mizi: »2+2=5«
nezavedno je s prstom napisal po prahu	na	mizi: »2+2=5«
So stvari, tvoja lastna dejanja,	po	katerih si nikdar ne opomoreš.
Nekaj	v	tvojih prsih je ubito, izžgano, izjedkano.
Nobene nevarnosti ni bilo	v	tem.
Kakor	po	instinktu je vedel, da jih njegovo
Pravzaprav sta se srečala	po	naključju.
Bilo je	v	Parku, nekega zoprnega, mrzlega dne
Parku, nekega zoprnega, mrzlega dne	v	marcu, ko je bila zemlja kot železo
zdelo, da se je vdala v to, da ga ima	ob	strani.
Meso mu je zmrzovalo od groze	ob	misli na to.
Sprememba je bila	v	tem, da je bil njen pas širši in nekam
Spomnil se je, kako je nekoč	po	eksploziji raketne bombe pomagal izvleči
Sedla sta na železna stola, drug	ob	drugem, a ne preblizu skupaj.
»In	po	tistem ne čutiš več istega do drugega
bilo premrzlo, da bi bila lahko ostala	pri	miru.
Rekla je nekaj	o	vlaku, ki ga mora ujeti, in vstala,
nenadoma pa se mu je to zasledovanje	v	mrazu zazdelo nesmiselno in neznosno.
Koprneč si je predstavljal svojo mizo	v	kotu, s časopisom in šahovnico ter
	V	naslednjem trenutku je, ne popolnoma
Nekaj se je spremenilo	v	glasbi, ki je žvenketala s telekrana.
osteklenelim obrazom, s steklenico	pri	roki in poslušal telekran.
tedensko, je šel v zaprašen, izgubljen urad	na	Ministrstvu resnice ter opravil malo
z manjšimi težavami, nastajajočimi	pri	sestavljanju Enajste izdaje slovarja
Začasno poročilo, a kaj je bilo tisto,	o	čemer so poročali, ni nikdar dokončno
	V	komiteju so bili še štirje drugi, njemu
dela, uprizarjajoč veličastno predstavo	o	izkoriščanju vsake minute, ko so snovali
zapleteno in temačno, ko so cepili dlake	pri	definicijah, se spuščali v velike odmike
prepire - celo grožnje je bilo slišati	o	prizivu na višjo avtoriteto.
drug v drugega, kot duhovi, ki umrejo	ob	petelinjem petju.
pomiritev je pogledal nedoumljivi obraz	na	portretu.
dečka devetih ali desetih let, ki sedi	na	tleh in se vzradoščeno smeje ter stresa
sprave, ko je bila nadležna lakota	v	trebuhu pozabljena in so njegova poprejšnja
ulival in vse preplavljal, voda je tekla	po	okenskih šipah in svetloba znotraj
Dolgčas dveh otrok	v	temni, utesnjeni sobi je postal neznosen.
kujal, zaman zahteval hrano, pohajal	po	sobi, raznašal vse stvari z njihovih
	Na	koncu mu je mati rekla: »Zdaj pa bodi
odprta, in se vrnila s kartonsko škatlo,	v	kateri je bila oprema za igro Kače
Še vedno se je spominjal vonja	po	mokri lepenki.
slabo izrezljane, da so komaj stale	na	stranicah.
ko so se gumbi obetajoče vzpenjali	po	lestvicah in potem spet spolzeli nazaj
lestvicah in potem spet spolzeli nazaj	po	kačah, skoraj do izhodiščne točke.
Igrala sta osem iger, vsak je	po	štirikrat zmagal.
premlada, da bi razumela, za kaj gre	pri	igri, je sedela, oprta na blazino,
popoldne so bili spet skupaj srečni, kot	v	njegovem ranem otroštvu.
Skoraj	v	istem trenutku je s truščem padel na
Novica se je širila	po	cestah kot čarovnija.
vso Afriko - to bo privedlo vojno	v	doglednem času do konca - zmaga - največja
času do konca - zmaga - največja zmaga	v	človeški zgodovini - zmaga, zmaga,
Ni se ganil s sedeža, a	v	duhu je tekel, hitro tekel, bil je
pred komaj desetimi minutami - glodal	v	njegovem srcu dvom, ko se je spraševal,
spraševal, ali bodo novice s fronte govorile	o	zmagi ali porazu.
Mnogo se je spremenilo	v	njem od tistega prvega dne v Ministrstvu ljubezni,
spremenilo v njem od tistega prvega dne	v	Ministrstvu ljubezni, a dokončna, nepogrešljiva,
nepogrešljiva, zdravilna sprememba se ni zgodila	v	njem vse do tega trenutka.
telekrana je še vedno stresal zgodbe	o	ujetnikih, plenu in pokolu, vpitje
Winston, ki je sedel	v	blaženih sanjah, mu ni posvetil nobene
Bil je spet	v	Ministrstvu ljubezni, vse je bilo odpuščeno,
Bil je	na	javni zatožni klopi, priznaval je
Hodil je	po	belo obloženem hodniku z občutkom,
obloženem hodniku z občutkom, da hodi	po	soncu, in z oboroženim stražnikom za
Krogla,	po	kateri je dolgo koprnel, mu je stopala
O trma, zaradi katere je bil	po	lastni krivdi izgnan z ljubečih prsi!
rabil kot edino komunikacijsko sredstvo	v	govoru ali pri pisanju.
komunikacijsko sredstvo v govoru ali	pri	pisanju.
Vodilni članki	v	Časniku so bili napisani v njem, toda
Vodilni članki v Časniku so bili napisani	v	njem, toda to je bil tour de force,
slovničnih konstrukcij iz Novoreka	v	vsakdanjem govoru.
Verzija, ki je bila	v	rabi leta 1984 in ki sta jo utelešali
dobesedno ne bilo moč zamisliti, vsaj ne	v	taki meri, kolikor je misel odvisna
tudi možnost, da bi se do njih prišlo	po	posredni metodi.
pa z ukinjanjem nezaželenih besed,	pri	tistih, ki so ostale, pa s črtanjem
Besedo svoboden so	v	Novoreku še imeli, toda uporabljati
uporabljati jo je bilo mogoče samo	v	trditvah kot »vezalke lahko dobiš
trditvah kot »vezalke lahko dobiš	na	svobodnem trgu,« ni pa je bilo mogoče
trgu,« ni pa je bilo mogoče rabiti	v	starem pomenu »politične svobode« ali
Novorek je temeljil	na	angleškem jeziku, kot ga poznamo danes,
obravnavati vsak razred ločeno, vendar	o	slovničnih posebnostih tega jezika
posebnostih tega jezika lahko spregovorimo že	v	delu, ki je posvečen A slovarju, saj
oblačiti se, vzpenjati in spuščati se	po	stopnicah, voziti se, vrtnariti, kuhati
	V	njem so bile skoraj samo takšne besede,
drevo, sladkor, hiša, polje - toda	v	primerjavi z današnjim slovarjem angleškega
Vsako besedo	v	jeziku je bilo moč uporabiti za tvorbo
Besede razumeti, na primer,	v	Novoreku ni bilo.
	Pri	tem se niso držali etimoloških načel:
se niso držali etimoloških načel:	v	nekaterih primerih se je obdržal samostalnik,
primerih se je obdržal samostalnik,	v	drugih pa glagol.
Nobene posebne potrebe ni bilo	po	njih, kajti skoraj vsak pridevniški
načelno se tudi to nanaša na vsako besedo	v	jeziku - vsak izraz zanikati s dodajanjem
Mogoče je bilo tudi, tako kot	v	današnjem jeziku, spreminjati pomen
vsake besede s predponami kot pred‐,	po‐	, nad‐, pod‐ in podobno.
besede s predponami kot pred‐, po‐,	nad‐	, pod‐ in podobno.
s predponami kot pred‐, po‐, nad‐,	pod‐	in podobno.
voljo beseda dober, ni bilo potrebe	po	izrazu slab, saj je zahtevani pomen
stopnjevanja pridevnikov so se ravnala	po	pravilih stopnjevanja z obrazili (na
Vse te besedne vrste so se ravnale	po	starodavni rabi, le da so bile nekatere
kot nepotrebne, druge pa prekrojene	v	skladu z zahtevami po večji jasnosti;
pa prekrojene v skladu z zahtevami	po	večji jasnosti; tako je bil prihodnjik
Tudi	pri	kovanju novih besed je bilo nekaj nepravilnosti,
nepravilnosti, ki so izhajale iz potreb	po	hitrem in lahkem govoru.
to potrebo je bilo čutiti predvsem	v	B slovarju.
velik pomen, pa bo pojasnjeno kasneje	v	tem eseju.
ki so bile premišljeno skonstruirane	v	politične namene: besede torej, ki
politične namene: besede torej, ki so imele	v	vsakem primeru politične implikacije,
vzpostaviti zaželene miselne naravnanosti	pri	ljudeh, ki so jih uporabljali.
	V	nekaterih primerih bi jih bilo mogoče
B besede so bile	v	vseh primerih sestavljenke.
sestavljenke, tako kot narekovalnik, najti tudi	v	A slovarju, toda te niso imele posebne
samostalnik ali glagol in se je pregibal	v	skladu z običajnimi pravili.
sam primer: beseda pravmisliti, kar	v	grobem pomeni »ortodoksno misliti.«
kakršnekoli besedne vrste, postavljene	v	poljubnem vrstnem redu in okrnjene
	V	besedi zlomisel (zločinska misel) je
misel) je bila, denimo, beseda misel	na	drugem mestu, medtem ko je v izrazu
misel na drugem mestu, medtem ko je	v	izrazu miselpol (miselna policija)
izrazu miselpol (miselna policija) stala	na	prvem mestu, beseda policija pa je
Zaradi večjih težav	pri	zagotavljanju blagoglasja so bile nepravilne
blagoglasja so bile nepravilne oblike	v	B slovarju bolj pogoste kot v A slovarju.
oblike v B slovarju bolj pogoste kot	v	A slovarju.
bili človeku, če jezika ni obvladal	v	celoti, komaj razumljivi.
značilen stavek iz vodilnega članka	v	Časniku, kot je tale: Starmisleci neveročutijo
polni pomen zgoraj navedenega stavka	v	Novoreku, imeti jasno predstavo, kaj
samo tisti, ki je temeljito podkovan	v	Angsocu, lahko preceni vso moč glagola
Kakor smo videli	pri	primeru besede svoboden, so besede,
svobode in enakosti, so bile zajete	v	enem samem izrazu zlomisel, medtem
objektivnosti in racionalizma, zajete	v	eni sami besedi starmisel.
pravovernost tem bolje, čim manj je vedel	o	njih.
vedel, kaj sestavlja pravo vedenje in	v	hudo nejasnih in splošnih obrisih je
	V	C slovarju, ki je zajemal znanstvene
	V	Novoreku je bilo redkokdaj mogoče slediti
Nobena beseda	v	B slovarju ni bila ideološko nevtralna.
	Po	drugi strani pa so nekatere besede
kakršnekoli vrste, našlo svoje mesto	v	B slovarju.
	V	Ministrstvu resnice se je, na primer,
na primer, Oddelek za dokumentacijo,	v	katerem je bil zaposlen Winston Smith,
Cilj tega ni bil le prihranek	pri	času.
Že	v	zgodnjih desetletjih dvajsetega stoletja
rabi okrajšav te vrste najbolj težili	v	totalitarnih državah in totalitarnih
	Na	začetku je bila ta praksa uvedena skoraj
ta praksa uvedena skoraj nagonsko,	v	Novoreku pa so jo uporabljali z zavestnim
Opaženo je bilo, da se	v	takih okrajšavah ime zoži in tankoumno
komunistična internacionala sintagma,	pri	kateri se je človek prisiljen pomuditi
pretirana skrb za lajšanje izgovorjave	pri	vsaki besedi.
	V	Novoreku je blagoglasje prevladovalo
bilo mogoče hitro izgovoriti in ki so	v	mislih govornika zbudile kar najmanj
Na to ga je pripravil trening,	v	jeziku je imel skoraj otročje lahek
Novorek od drugih jezikov razlikoval	po	tem, da je njegov besednjak postajal
govor prihajal iz glasilk, ne da bi	pri	tem sploh sodelovali višji možganski
Ta cilj je bil odkrito priznan	v	novoreški besedi gosovor, kar pomeni
Tako kot razne druge besede	v	B slovarju, je bil tudi izraz gosovor
drugima dvema in so ga sestavljali	v	celoti le znanstveni in tehnični izrazi.
spominjali na znanstvene izraze, ki so	v	rabi danes, in so bili skonstruirani
Ravnali so se	po	istih slovničnih pravilih kot besede
Prav malo C besed so uporabljali	v	vsakdanjem govoru ali v političnih
uporabljali v vsakdanjem govoru ali	v	političnih govorih.
je lahko našel vse potrebne besede	na	seznamu, posvečenem njegovi stroki,
njegovi stroki, prav malo pa jih je bilo	na	drugih seznamih.
Le peščica besed se je pojavljala	na	vseh seznamih in ni bilo slovarja,
Iz nadaljnje razlage bo razvidno, da	v	Novoreku izražanje nepravovernih mnenj,
izražanje nepravovernih mnenj, razen	na	prav nizki ravni, tako rekoč ni bilo
	O	idejah, ki so bile Angsocu sovražne,
sovražne, je bilo mogoče razmišljati le	v	nejasni, brezbesedni obliki, in poimenovali
skupine krivoverstev, ne da bi jih	pri	tem definirali.
primer: Vsi človeki so enaki bi bilo	v	Novoreku možen stavek, toda samo v
v Novoreku možen stavek, toda samo	v	takem pomenu, kot je v Staroreku možen
stavek, toda samo v takem pomenu, kot je	v	Staroreku možen stavek Vsi ljudje so
	V	njem ni bilo slovnične napake, vendar
ni bilo več in drugotni pomen je bil	v	skladu s tem očiščen iz besede enak.
obstajala možnost, da bi se človek	pri	rabi novoreških besed spomnil njihovih
spomnil njihovih prvotnih pomenov;	v	praksi pa se vsakomur, ki je bil dobro
vsakomur, ki je bil dobro podkovan	v	dvomišljenju, temu ni bilo težko izogniti,
dvomišljenju, temu ni bilo težko izogniti,	v	nekaj generacijah pa naj bi se zgubila
Človek, ki bi rasel	ob	Novoreku kot edinem jeziku, ne bi več
	V	prihodnosti naj bi bili takšni odlomki,
bili takšni odlomki, tudi ko bi se	po	naključju še ohranili, nerazumljivi
tendence (pravmiselni, bi bil izraz	v	Novoreku).
	V	praksi je to pomenilo, da ni bilo mogoče
praksi je to pomenilo, da ni bilo mogoče	v	celoti prevesti nobene knjige, ki je
prevoda - se pravi, spreminjanja tako	v	pomenskem kot jezikovnem pogledu.
pravico do življenja, svobode ter težnje	po	sreči.
	Po	opravljenem delu naj bi izvirno pisanje,
Resnično imenitni so bili	v	sprevodu domačini, in prav tako sijajni
»A vidiš, da smo	v	številčni premoči?«
»Gotovo ne vesta, da bo zvečer baklada	na	konjih v čast boginji?«
»	Na	konjih?«
Potemtakem si bodo, tekmujoč	na	konjih, predajali plamenice?«
Zato se bomo	po	večerji odpravili tja in si ga ogledali.
Sedel je z vencem	na	glavi na velikem oblazinjenem stolu;
Sedel je z vencem na glavi	na	velikem oblazinjenem stolu; pravkar
oblazinjenem stolu; pravkar je bil namreč	na	dvorišču opravil daritev.
moral: Ko bi bil namreč jaz še dovolj	pri	močeh, da bi lahko brez napora šel
Vedi namreč: čimbolj mi	v	telesu sahnejo druge radosti, tem bolj
tem bolj mi rasteta veselje in želja	po	pogovoru.
ne pomišljaj, temveč se rad pomudi	pri	teh mladih ljudeh tu in prihajaj k
prej prehodili pot, ki bomo morali iti	po	njej morebiti tudi mi; pri njih lahko
morali iti po njej morebiti tudi mi;	pri	njih lahko poizvemo, ali je pot kamnita
kajti ti si tam, kjer pesniki govorijo	o	’pragu smrti‘ -, ali imaš starost za
3. »	Po	resnici in odkrito, pri Zevsu, ti bom
3. »Po resnici in odkrito,	pri	Zevsu, ti bom povedal svoje mnenje,
gostij ter vsega drugega, kar je s tem	v	zvezi; pri tem so nejevoljni, kakor
vsega drugega, kar je s tem v zvezi;	pri	tem so nejevoljni, kakor da bi bili
njimi - ker so stari - grdo ravnajo, in	pri	tem ubirajo žalostinke o nadlogah,
ravnajo, in pri tem ubirajo žalostinke	o	nadlogah, ki jih je kriva starost.
je nekoč namerilo, da sem bil ravno	pri	pesniku Sofoklu, ko ga je nekdo vprašal:
Sofoklu, ko ga je nekdo vprašal: ’Kako je	pri	tebi, Sofokles, z ljubeznijo?
Vsega tega je namreč človek	v	starosti rešen in ima sveti mir pred
začenjajo popuščati in slabeti, se	v	celoti uresničujejo Sofokleve besede:
»ne soglašajo z mano: In	v	tem imajo tudi prav, vendar ne tako
te besede: kakor celo modri človek	v	revščini starost težko prenaša, tako
svoje otroke, tako petičniki visijo	na	svojem denarju, ker je sad njihovega
ker je sad njihovega dela; visijo pa	na	njem tudi zaradi koristi, kar velja
pripovedovane in zasmehovane zgodbe	o	Hadu, kjer da se morajo pokoriti tisti,
Kdor ugotovi, da je	v	življenju zagrešil mnogo krivičnih
prestrašen zbuja iz spanja ter živi	v	strahu in zlem pričakovanju.
Kdor pa si ni	v	svesti nobene krivde, živi v veselem
si ni v svesti nobene krivde, živi	v	veselem upanju, ki ga prijazno spremlja
veselem upanju, ki ga prijazno spremlja	v	starosti, kakor pravi pesniško izbrano
in ga spremlja	v	življenju
dobi od prijatelja, ki je popolnoma	pri	zdravi pameti, orožje, in če ta potem
pogovora, kako se glasijo Simonidove besede	o	pravičnosti, za katere meniš, da so
»Da,	pri	Zevsu!
To pravi	po	tvojem mnenju Simonid?«
Sovražnik pa lahko dolguje,	po	mojem mnenju, sovražniku samo to, kar
7. »	V	pesniško prikritih besedah je potemtakem
bi ga zdaj nekdo vprašal: Simonid,	pri	Zevsu, kaj mora neka umetnost predati
»Torej:	po	njegovem je pravičnost v tem, da prijateljem
»Torej: po njegovem je pravičnost	v	tem, da prijateljem koristimo, sovražnikom
prijateljem in najbolj škoduje sovražnikom -	v	bolezni in zdravju?«
»In pomorščakom	v	nevarnosti na morju?«
»In pomorščakom v nevarnosti	na	morju?«
S kakšnim dejanjem in	pri	kakšnem poslu lahko prijateljem najbolj
»	V	boju in v tovariškem sobojevništvu,
»V boju in	v	tovariškem sobojevništvu, mislim.«
»In za ljudi, ki živijo	v	miru, je potemtakem pravičnik odvečen?«
»Je torej pravičnost koristna tudi	v	miru?«
»In zdaj: čemu pomaga in čemu koristi	v	miru pravičnost?«
»	Pri	pogodbenih in trgovskih poslih.«
»Ti temeljijo, kajne,	na	določeni skupnosti?«
»Ali je zdaj pravičnik	pri	kockanju dober in koristen sodelavec
»Ali je	pri	zidanju z opeko in kamnom pravičnik
»	V	kateri dejavnosti je potemtakem pravičnik
kitarist, kakor je ta, narobe, boljši	v	igri na kitaro kot pravičnik?«
»	V	denarnem prometu, mislim.«
če se ne oziramo na uporabo denarja	pri	nakupu ali prodaji konja; tu je seveda
»	V	čem je torej - pri skupni uporabi zlata
»V čem je torej -	pri	skupni uporabi zlata in srebra - pravičnik
»	Pri	hrambi in varovanju, Sokrat.«
potemtakem leži denar neuporabljen, je	pri	tem pravičnost koristna?«
»Tudi	pri	vseh drugih stvareh je potemtakem pravičnost
drugih stvareh je potemtakem pravičnost	pri	uporabi neuporabna, pri neuporabi pa
pravičnost pri uporabi neuporabna,	pri	neuporabi pa uporabna!«
tole: ali ni tisti, ki je najspretnejši	pri	zadajanju udarcev v rokoborbi ali drugod,
najspretnejši pri zadajanju udarcev	v	rokoborbi ali drugod, tudi najspretnejši
rokoborbi ali drugod, tudi najspretnejši	v	obrambi pred njimi?«
najlažje na skrivaj povzroči bolezen	pri	drugih?«
načrte sovražnikov in zbrati podatke	o	njihovih siceršnjih naklepih?«
Tega si se gotovo naučil	pri	Homerju, ki s posebno ljubeznijo hvali
ljubeznijo hvali Avtolika, Odisejevega deda	po	materini strani, da� ...vse ljudi
krivo prisego... Potemtakem je pravičnost	po	tebi, Homerju in Simonidu umetnost
»Ne,	pri	Zevsu!
Vsekakor pa še zmeraj vztrajam	pri	tem: pravičnost obstaja v tem, da prijateljem
vztrajam pri tem: pravičnost obstaja	v	tem, da prijateljem koristimo in sovražnikom
za dobre, ali tiste druge, ki so to	v	resnici, čeprav se na zunaj ne zdijo?«
druge, ki so to v resnici, čeprav se	na	zunaj ne zdijo?«
»Ali se ne motijo ljudje	v	tem, da se jim mnogi zdijo dobri, ne
»In vendar ravnajo prav, če	v	resnici slabim koristijo, dobrim škodijo?«
»	Po	tvoji trditvi je torej pravično ljudem,
»Potem za mnoge, da, za vse, ki se	v	ljudeh motijo, tole velja: prav ravnajo
(dozdevnim) prijateljem škodijo - kajti	v	resnici so ti nasproti njim slabi -
resnici so ti nasproti njim slabi - in če	po	drugi strani svojim sovražnikom koristijo
»	V	čem Polemarh?«
se tudi samo zdi, da je prijatelj,	v	resnici pa ni; in za sovražnika velja
»Prijatelj je	po	tej razlagi tisti, ki je v resnici
»Prijatelj je po tej razlagi tisti, ki je	v	resnici dober, in sovražnik tisti,
to : pravično je prijatelju, če je	v	resnici dober, izkazovati dobrote,
»In to	v	svoji posebnosti kot konji, ne kot
»	V	vsem imaš prav, Sokrat,«
prijateljem koristiti - tak človek ni moder;	v	njegovih besedah ni namreč trohe resnice.
»Pripravljen sem	v	boju sodelovati.«
»Ker torej	v	tem,«
»	po	vsem videzu ne vidiva bistva pravičnosti
postavljaj samo vprašanj in ne zavračaj	v	svojem častihlepju odgovorov - kajti
tudi sam in povej enkrat svoje mnenje	o	pravičnem.
se teh njegovih besed in se stresel	ob	njegovem pogledu; in prepričan sem,
S tesnobo	v	srcu sem dejal:
Če sva	pri	svoji raziskavi zašla v zmoto, jaz
prepričan: Če bi iskala zlato, ne bi	pri	iskanju nikoli prostovoljno popuščala
11.	Pri	teh besedah se je jezno nasmejal in
»	Pri	Heraklu, no, zdaj pa imamo tisto slavno
pa se zdi, da sodi, bo zategadelj -	po	tvojem mnenju - manj odkrito povedal
»če bi se mi to	po	treznem preudarku zdelo pravilno.«
Namreč, da gredo v uk k tistim, ki so	v	stvari doma.
Toda za uk boš plačal	v	denarju!«
12.	Po	teh besedah so ga zaprosili tudi Glavkon
čisto očitno želel govoriti, da bi	pri	tem blestel, ker je bil prepričan,
je delal tako, kakor da bi vztrajal	pri	tem, da jaz govorim.
mara učiti, temveč hodi okrog, se uči	pri	drugih in se jim za to niti ne zahvali.«
»	v	tem imaš prav, dragi Trazimah.
Da pa jim zato nisem zahvalen,	v	tem se motiš.
»	V	vsaki državi ima vladajoči sloj moč?«
	V	teh zakonih oznanjajo, da je to, kar
dragi, tisto - tako trdim -, kar je	v	vseh državah enako, ’pravično‘, namreč
Koristno je potemtakem	po	tvojem odgovoru, dragi Trazimah, pravično.
pojasni mi: pokorščina vladajočim je	po	tvojem mnenju tudi pravična?«
»Ali so vladarji	v	posamičnih državah nezmotljivi, ali
»Pravilno ravnajo, če	pri	tem varujejo svojo korist, sicer pa
»S tem je	po	tvoji trditvi pravično delati ne samo
Soglašava	v	tem: z zapovedmi za podložnike vladajoči
druge strani pa je za podložnike -	po	tvoji trditvi - pravično, če jih izvajajo.
»	Pri	Zevsu!«
koristno; in to mora podložnik izvesti;	v	tem je videl pravičnost.«
»Ali misliš, da imam moža za mogočnega	v	trenutku, ko se moti?«
»Ti človeku zaobrneš besedo	v	ustih, Sokrat,«
»Ali imenuješ tistega, ki se zmoti	pri	bolniku, zdravnika ravno glede na to,
bolniku, zdravnika ravno glede na to,	v	čemer se moti?
Ali matematika tistega, ki se zmoti	pri	računu, in sicer v trenutku, ko se
tistega, ki se zmoti pri računu, in sicer	v	trenutku, ko se zmoti, in glede na
Mi pravimo, samo	v	vsakdanji govorici: zdravnik, matematik,
Kajti le, če ga strokovno znanje pusti	na	cedilu, se lahko moti v tem, v čemer
znanje pusti na cedilu, se lahko moti	v	tem, v čemer ni (in tudi ne more biti)
pusti na cedilu, se lahko moti v tem,	v	čemer ni (in tudi ne more biti) strokovnjak.
Potemtakem je - kakor sem že	v	uvodu poudaril - pravično: delati to,
postavljal vprašanja tako, da bi te	v	pogovoru prelisičil?«
moža, kakor si ravno dejal: tistega,	pri	katerem velja, da je za šibkejšega
Ali je zdravnik	v	svojem natančnem pomenu, ki si ga pravkar
ni treba upoštevati, ali ravno plove	po	morju, in ga ni treba zategadelj (če
in ga ni treba zategadelj (če plove	po	morju) imenovati pomorščaka; krmarja
ga namreč imenujejo ne zaradi plovbe	po	morju, temveč zaradi njegovega znanja
Je to	v	skladu s tvojimi pogledi?«
Ali je zdravstvo	v	sebi nepopolno in ali sploh potrebuje
Ali je umetnost (spretnost)	v	sebi nepopolna in potrebuje drugo,
dragi Trazimah, tudi nihče drug, ki je	na	kakršnem koli pomembnem položaju, ne
16. Ko sva	v	pogovoru prišla do tod in je bilo vsem
je bilo vsem jasno, da se je trditev	o	pravičnem izprevrgla v svoje nasprotje,
In prav tako meniš, da se vladarji	v	državah, in sicer pravi vladarji, vedejo
In tako temeljito poznaš nauk	o	pravici in pravičnosti, o krivici in
poznaš nauk o pravici in pravičnosti,	o	krivici in krivičnosti, da pri tem
pravičnosti, o krivici in krivičnosti, da	pri	tem popolnoma prezreš, da sta pravica
škodo podložniku in služabniku; kakor	po	drugi strani nepravičnost, njuno nasprotje,
Najprej	v	medsebojnih pogodbenih in poslovnih
partnerja, ne boš nikoli doživel, da bi bil	po	končanem poslu pravični bogatejši kot
Dalje	v	javnem življenju: kadar velja plačati
Slednjič	pri	opravljanju javne službe: najmanjša
službe: najmanjša škoda, ki pravičnika	pri	tem zadene, je omajano premoženjsko
okorišča; povrhu pa postane nepriljubljen	pri	prijateljih in znancih, ker jim v ničemer,
pri prijateljih in znancih, ker jim	v	ničemer, kar je protipostavno, ne ustreže.
	Pri	nepravičniku je vse ravno nasprotno.
zasebnikom ali državi, in sicer ne	v	malem, temveč vseh naenkrat, z zvijačo
Kdor take stvari posamič zagreši in je	pri	tem zasačen, ga čakata kazen in najhujša
samo da je dovolj velika; in kakor sem	v	začetku dejal: kar je mogočniku v prid,
17.	Po	teh besedah je hotel Trazimah oditi,
»Prepričan sem	o	njihovi pomembnosti.«
tudi če ji pustimo prosto pot in je	v	ničemer ne oviramo.
»Temveč ostani za zdaj	pri	tem, kar si rekel.
povrneva k prejšnjim premišljanjem):	po	svoji prvi definiciji pravega zdravnika
vse zelo dobro poskrbljeno, dokler	v	ničemer ne pozabi svoje naloge.
In tako se moramo pač zediniti	v	tem, da vsaka prava oblast najbolje
je zaupano in nad čimer vlada, tako	v	državi kakor v zasebnem življenju.
nad čimer vlada, tako v državi kakor	v	zasebnem življenju.
Kdor opravlja	v	državi oblastno funkcijo, v pravem
opravlja v državi oblastno funkcijo,	v	pravem smislu, jo po tvojem mnenju
oblastno funkcijo, v pravem smislu, jo	po	tvojem mnenju opravlja prostovoljno?«
»Tega ne mislim samo, to vem,	pri	Zevsu!«
strokovna dejavnost se razločuje od druge	po	svoji posebni zmožnosti, kajne?
»	Po	posebni zmožnosti.«
zdravje, krmarska spretnost varnost	na	morju in tako naprej?«
Ali vidiš ti	v	zdravstvu in krmarstvu eno in isto
imenuješ ti zato, ker je krmarju vožnja	po	morju pripomogla do zdravja, njegovo
»Potemtakem sva se sporazumela	v	tem, da je korist specifična za vsako
v prid tistih, ki so jim namenjeni,	pri	čemer zmeraj gledajo na korist šibkejšega
zapoveduje sebi v prid, če zapoveduje	v	skladu s svojo spretnostjo, temveč
službe in jih opravljajo - ne, da bi	v	tem videli srečo in mislili, da se
država dobrih, bi se tam prepirali	o	zavračanju javnih služb, kakor se pri
o zavračanju javnih služb, kakor se	pri	nas prepirajo o njihovem opravljanju;
javnih služb, kakor se pri nas prepirajo	o	njihovem opravljanju; potem bi se jasno
se jasno pokazalo, da pravi vladar	v	resnici ni rojen zato, da skrbi za
Toda	o	tem bomo kdaj drugič razpravljali.
	Po	mojem mnenju prinaša življenje pravičniku
»na njegov govor odgovoriva in	pri	tem navedeva koristi pravičnega življenja,
Popolna nepravičnost	po	tvojem mnenju več nese kakor popolna
Toda	o	tem se ne splača izgubljati besed,
Ti si vendar govoril	o	muzikalnih in nemuzikalnih ljudeh?«
»Kar razumejo,	v	tem so dobri, česar ne razumejo, v
v tem so dobri, česar ne razumejo,	v	tem so slabi, kajne?«
»	Pri	zdravnikih je prav tako?«
uglaša svojo liro, ali hoče potem imeti	pri	napenjanju in popuščanju strun pred
muzikalnim človekom kakšno prednost, ga hoče	v	tem prekositi?«
strokovnjak drugega strokovnjaka prekositi	v	besedi in dejanju ali biti ob enakem
prekositi v besedi in dejanju ali biti	ob	enakem poslu enak svojemu strokovnemu
»Torej sva se zedinila	v	tem: vsak je tak kakor tisti, s katerim
temveč samo pod pritiskom in s silo, in	ob	izredno močnem znojenju - saj je bilo
»Dobro, to je zdaj	v	redu.
»Nič,	pri	Zevsu!
prej - da točno slediva razpravi -,	v	kakšnem razmerju je pravičnost z nepravičnostjo.
In	pri	tem bo najuspešnejša država, ki je
»	V	resnici te moram občudovati, ker samo
Povej mi še to: če se nepravičnost kaže	v	tem, da povsod, kjer je, seje neslogo,
je, seje neslogo, potem bo pobudila	pri	svobodnih in sužnjih medsebojne spore
»In če se nepravičnost naseli samo	v	dveh?
dragi Trazimah, nepravičnost naseli	v	enem samem človeku, potem se seveda
»Očitno je	v	njenem bistvu, da vsakomur, ki ji zapade,
ravna prav tako, mislim, ker je pač to	v	njeni naravi.
onesposobi za vsako dejanje, ker živi	v	sporu in neslogi s samim seboj, in
»Le uživaj	v	svojih besedah, ne mislim jim nasprotovati,
združijo, opravijo veliko dejanje, toda	v	tem se temeljito motimo.
bi bili vseskozi nepravični, bi si	pri	tem skočili v lase.
Toda	v	njih tiči še ostanek pravičnosti, ki
neko splošno zadevo, temveč za normo,	po	kateri naj živimo.«
obstaja posebna naloga neke stvari	v	tem, da lahko nekaj opravimo (in sicer
»Saj vendar govoriš	o	slepoti namesto o vidu!«
»Saj vendar govoriš o slepoti namesto	o	vidu!«
»To ti bo za pogostitev	ob	prazniku Bendis, dragi Sokrat!«
pogostitvijo nisem zadovoljen, vendar ne	po	tvoji, ampak po svoji krivdi. -
zadovoljen, vendar ne po tvoji, ampak	po	svoji krivdi. -
ali pa nas hočeš resnično prepričati	o	premoči pravičnosti nad nepravičnostjo?«
»Potem pa ne ravnaš	v	skladu s svojim namenom.
Ali obstoja	po	tvojem mnenju dobro, ki si ga želimo
zdravstvena dejavnost in naposled dejavnost	v	pridobitnih poklicih?
denarne koristi in zunanjih časti; sama	po	sebi je utrudljiva in zato se je nasploh
in kakšno moč imata, če se naselita	v	duši, ne glede na plačilo in posledice.
in najprej pojasnil splošno mnenje	o	bistvu in nastanku pravičnosti; nato
ljudje, ki imajo z njo opraviti, vidijo	v	njej samo nujno zlo in nič dobrega;
in nazadnje bom ugotovil, da imajo	v	tem prav; kajti nepravičnikovo življenje
Jaz, dragi Sokrat,	o	teh stvareh sicer ne mislim tako, vendar
priložnosti, da bi od koga slišal trden dokaz	o	premoči pravičnosti, kakor tudi si
pokazal, kako zelo si želim, da ti	po	drugi strani čim temeljiteje prikažeš
razveselil, ne glede na to, ali sam	o	tem govori ali samo posluša!«
In zdaj poslušaj	o	prvi točki: o bistvu in nastanku pravičnosti.
In zdaj poslušaj o prvi točki:	o	bistvu in nastanku pravičnosti. -
	Po	svoji naravi je, tako trdijo, krivično
ravnanje dobro, prenašanje krivic pa zlo,	v	prenašanju krivic tiči več nesreče
prenašanju krivic tiči več nesreče kot	v	prizadevanju le‐teh sreče.
Pravičnosti, ki je	v	sredini, ljudje potemtakem ne ljubijo
ne bi z nikomer sklepal pogodbe ne	o	prizadevanju in ne o prenašanju krivic;
sklepal pogodbe ne o prizadevanju in ne	o	prenašanju krivic; saj bi moral biti
svoji volji, to je moč najlaže spoznati	ob	tejle podmeni.
nepravičniku damo možnost, da ravnata	po	svoji volji; nato jima sledimo in opazujemo,
Vidimo, da ju želja	po	tem, da bi več imela, vodi na isto
je pot, ki se zdi vsakemu bitju že	po	naravi dobra, z nje pa ga na pot spoštovanja
Možnost,	o	kateri je govor, bi bila najbolje podana,
ko bi ljudje imeli moč, kakršno je	po	pripovedki imel Giges, praded lidijskih
Ta je bil kot pastir udinjan	pri	takratnem lidijskem vladarju.
in potresom se je razklala zemlja in	na	pašniku pred njim se je pokazala globoka
in zagledal tu med drugimi stvarmi,	o	katerih pripoveduje zgodba, votlega
vrati; ko se je sklonil skoznje, je	v	notranjosti videl moža, očitno mrtvega,
nadnaravne velikosti, brez česarkoli	na	telesu, samo z zlatim prstanom na roki.
česarkoli na telesu, samo z zlatim prstanom	na	roki.
Ko so se pastirji, kakor	po	navadi, zbrali, da bi kralju podali
da bi kralju podali mesečno poročilo	o	čredah, je prišel tja tudi Giges s
je prišel tja tudi Giges s prstanom	na	roki.
Ko je sedel med njimi, je	po	naključju zaobrnil prstan proti dlani;
za sosede neviden, in ti so govorili	o	njem, kakor da ga ne bi bilo tam.
Ko se je prepričal	o	tem, je takoj dosegel, da so ga sprejeli
lahko brez strahu in neopaženo vzel	na	trgu, kar bi hotel, ubil ali rešil
Ko bi pravičnik tako ravnal, bi se	v	ničemer ne razločeval od nepravičnika,
ima, kar porečejo vsi, ki razpravljajo	o	tem vprašanju.
Toliko torej	o	tem.
4. Pravo sodbo	o	življenju pravičnika in nepravičnika,
življenju pravičnika in nepravičnika,	o	katerih govorimo, si lahko ustvarimo
pravičnosti, temveč ju kot popolna	v	svojih zvrsteh postavimo drugega ob
neizvedljivim; prvega se loteva, drugo pušča	ob	strani; povrhu zna popraviti napačne
Kdor se	pri	krivičnem dejanju da zasačiti, velja
Višek nepravičnosti je	v	tem, da nekdo velja za pravičnika,
sleherne zožitve in k temu še dodati, da	pri	tem slovi kljub najhujšim zločinom
uporabi silo tam, kjer je sila potrebna,	pri	čemer se zanese ali na svojo hrabrost
živi, ne da bi komu delal krivico,	v	sluhu največje nepravičnosti; s tem,
posledice, najbolje prestaja preizkušnjo	v	pravičnosti; tak ostaja v življenju
preizkušnjo v pravičnosti; tak ostaja	v	življenju do smrti: nespremenjen in
smrti: nespremenjen in nespremenljiv -	na	glasu nepravičnika, v resnici pa vseskozi
nespremenljiv - na glasu nepravičnika,	v	resnici pa vseskozi pravičen.
tako oba približata cilju in koncu, ta	v	pravičnosti, oni v nepravičnosti, je
cilju in koncu, ta v pravičnosti, oni	v	nepravičnosti, je treba razsoditi,
mučili, vklenili, oslepili in ga nazadnje	po	vseh teh mučenjih križali; tako bi
Kajti nepravičnik hoče	v	resnici - tako pravijo - biti nepravičen,
nepravičen, in ne se zdeti, ker živi	v	resničnem in ne namišljenem svetu:«
Najprej se dokoplje do političnega vpliva	v	državi, ker uživa sloves pravičnika;
splošne koristi še posebne dobičke;	v	zasebnih in javnih sporih zmaguje nad
svoje gojence, naj živijo pravično;	pri	tem ne hvalijo pravičnosti same po
pri tem ne hvalijo pravičnosti same	po	sebi, temveč časti, ki so njeni sadovi;
kar je navajal Glavkon, vse to žanje (	po	njihovem mnenju) resnično pravični
koristi, ki jih prinaša slava; v skodelico	na	tehtnici mečejo namreč tudi priznanje
navajajo nešteto prednosti, ki jih	po	njihovem mnenju bogovi naklanjajo pobožnim;
kakor to pravita vrli Heziod in Homer;	po	prvem so bogovi ustvarili za pravične
(ki )	v	krošnjah želode rodijo, v duplinah
(ki ) v krošnjah želode rodijo,	v	duplinah čebele rojijo, ter črede ovac:
	V	zvezi s tem našteje še mnogo takih
posajata jih za mizo, kjer sodelujejo	pri	pojedini in popivki pobožnih, okrašeni
okrašeni z venci, in kjer ves čas živijo	v	opojnosti, ker sta pesnika mnenja,
blato podzemlja, kjer morajo nositi	v	rešetu vodo; še za življenja jim napovedujejo
Glavkon navedel za pravične, ki pa so	v	resnici nepravični; te kazni naštevajo
preudari, dragi Sokrat, druge sodbe	o	pravičnosti in nepravičnosti, kakor
in nepravičnosti, kakor jih slišimo	v	vsakdanjem življenju in od pesnikov.
prijetni in lahko dosegljivi in šele	po	splošnem mnenju in zakonu sramotni.
Toda	pri	vsem tem je najbolj presenetljivo govorjenje
je najbolj presenetljivo govorjenje	o	bogovih in kreposti; tako naj bi celo
mnogim vrlim ljudem nesrečo in stisko	v	življenju, ničvrednežem pa srečo.
ki vodi k slabemu: Zlahka,	v	velikem obilju lahko malopridnost dosežeš
se bogovi, dasi vse više stoje	po	vrlosti, oblasti in sili!
dari in žrtve živalske, kadar	v	napuhu ljudje, prestopijo nravne zakone.
potomcev Selene in muz, kakor trdijo,	po	katerih opravljajo svoje daritve, ter
imenujejo, naj bi nas oprostile kazni	v	onstranstvu; kdor ni pripravljen darovati,
lahko vse to in podobno govorjenje	o	kreposti in hudobnosti ter o tem, kako
govorjenje o kreposti in hudobnosti ter	o	tem, kako ju bogovi in ljudje nagrajujejo,
vpliva na duše mladih ljudi, ki so	v	svoji spremljivosti sposobni, da kakor
svoji spremljivosti sposobni, da kakor	na	krilih planejo na vse te besede in
rekli s Pindarjevimi besedami:	Po	poti pravice ali krive zvijače,
samo užival sloves pravičnosti, mi to	po	vsem pravkar povedanem ne prinaša koristi,
umetno pročelje si moram naslikati	ob	sebi varljivo podobo kreposti, za njo
Vendar moramo, če hočemo	v	sreči živeti, ubrati to pot, kamor
dosegli nekaj z dobrim, nekaj s silo in	pri	tem imeli zmerom večjo korist, ne da
za nas, potem vemo zanje in slišimo	o	njih samo iz pripovedk in opisov pesnikov,
delamo krivico in iz dobička, ki ga	pri	tem imamo, bogovom darujemo.
deležni velikega velikega dobička,	pri	tem pa bogove vendar lahko prepričamo
	V	podzemlju pa se moramo vendarle pokoriti
prijatelj, bomo tu premišljeno ugotovili,	pri	tem imajo vendarle veliko moč spravne
dobro počutili pred bogovi in ljudmi	v	življenju in smrti.
Kako kdo lahko -	po	vsem, kar je bilo povedano - še spoštuje
da so naše trditve napačne, in vidi	v	pravičnosti največje dobro, čuti do
lastnosti z njegovo silo, ki tiči globoko	v	(nosilčevi) duši, skritega pred bogovi
pred bogovi in ljudmi, ni nihče ne	v	pesnitvi ne v preprosti prozi izčrpno
in ljudmi, ni nihče ne v pesnitvi ne	v	preprosti prozi izčrpno razložil in
pokazal, da duša z nepravičnostjo skriva	v	sebi največje zlo, s pravičnostjo največje
govorili in nas od otroških let dalje	o	tem prepričevali, potem ne bi pazili
Sokrat, bi lahko rekli Trazimah in drugi	o	pravičnosti in nepravičnosti in pri
drugi o pravičnosti in nepravičnosti in	pri	tem njuno bistvo spremenili v nasprotje,
Zdaj nam ne dokazuj	v	svoji razpravi samo premoči pravičnosti
izvajata na ljudi, da lahko ena velja sama	po	sebi za dobro, druga za zlo.
Zunanji videz pusti	pri	tem ob strani, kakor je to zahteval
Zunanji videz pusti pri tem	ob	strani, kakor je to zahteval tudi Glavkon.
Če	pri	obeh ne pustiš ob strani njunega resničnega
Če pri obeh ne pustiš	ob	strani njunega resničnega slovesa in
nepravičnosti in soglašaš tudi s Trazimahom	v	tem, da je pravičnost koristna drugemu,
Ker pa	po	tvoji trditvi sodi pravičnost k tistim
ne iz zunanjega videza: zato hvali	pri	pravičnosti to, kar samo po sebi koristi
hvali pri pravičnosti to, kar samo	po	sebi koristi tistemu, ki jo ima, kakor
sebi koristi tistemu, ki jo ima, kakor	pri	nepravičnosti to, kar škodi.
hvalijo in krivičnost grajajo tako, da	pri	njiju hvalijo ali grajajo slavo in
plačilo, bi to še nekako prenesel;	pri	tebi pa ne - če tega izrecno ne zahtevaš,
Pokaži nam sedaj	v	svoji razpravi, da pravičnost ne prekaša
ima, in dosezata, da je vsaka sama	po	sebi dobro zlo, bodisi da ju pred bogovi
elegij zaradi poguma, ki sta ga pokazala	v	bitki pri Megari: Sina Aristona,
poguma, ki sta ga pokazala v bitki	pri	Megari: Sina Aristona, božja
božji duh, ker sta lahko tako govorila	o	nepravičnosti, ne da bi bila prepričana,
Vsaj mislim, da nista	o	tem prepričana.
vajinega siceršnjega značaja, kajti	po	vajinih govorih vama tega ne bi mogel
bolj pa vama verjamem, tem bolj sem	v	zadregi, kaj naj storim.
dokaz za to je, da moje utemeljitve	o	premoči pravičnosti, kakor sem jo podal
dolžnosti do bogov, če je kdo navzoč	pri	obtožbah zoper pravičnost in odpove,
so iste črke nekje drugje napisane	v	večji obliki in na večji površini;
nekje drugje napisane v večji obliki in	na	večji površini; za nas bi bilo vsekakor
»Toda	v	čem vidiš, dragi Sokrat, srečno odkritje
Sokrat, srečno odkritje za razpravljanje	o	pravičnosti?«
»Morda je	v	njej, ker je večja, tudi več pravičnosti,
Če hočete, razpravljajmo najprej	o	bistvu držav, potem pa se posvetimo
potem pa se posvetimo posameznikom,	pri	čemer lahko prve primerjamo z drugimi.«
»Če bomo zdaj videli	v	mislih nastajati državo,« sem vprašal,
»In	v	takšnih okoliščinah lahko upamo, da
»Ostane	pri	tem !«
imajo raznotere potrebe, se združijo	v	naselbini kot soobčani, pripravljeni
»Dajmo zdaj	v	mislih zasledovati nastanek države
in zase pripravi le četrtino živil	v	četrtini delovnega časa, a ostale tri
»Seveda,	pri	Zevsu!«
ko si govoril, sem se domislil, da	po	naravi nihče med nami ni popolnoma
»	V	zadnjem primeru.«
številnejša in lepša dela, če se posameznik	ob	pravem času in v skladu s svojo nadarjenostjo
če se posameznik ob pravem času in	v	skladu s svojo nadarjenostjo posveča
»Te stvari lahko	v	obilju izdelujejo tesarji, kovači in
»Toda ustanoviti jo	v	kraju, kjer ne bi potrebovala nobenega
s sabo to, kar potrebujejo ljudje,	pri	katerih si naši občani želijo pokriti
takega blaga, ki ga potrebujejo tisti,	pri	katerih hočemo delno kriti svoje potrebe.«
»Če pa trgovina poteka	po	morju, potrebujemo povrhu še mnoge
12. »In dalje: kako naj ti	v	državi izdelke svojih rok prepuščajo
izdelke spravita na trg in ne prideta tja	ob	istem času kakor kupci njunega blaga,
blaga, potem se morata, dokler sedita	na	trgu, odreči svojemu siceršnjemu delu?«
pomoč spet drugi ljudje, ki to vidijo;	v	pravilno vodenih državah so to predvsem
Ti	po	eni strani ljudem, ki hočejo na trgu
Ti po eni strani ljudem, ki hočejo	na	trgu kaj prodati, to za denar odkupijo
»Ta potreba potemtakem ustvari	v	naši državi stan trgovcev?
Tako, kajne, imenujemo ljudi, ki sedijo	na	trgu ter kupujejo in prodajajo, medtem
In	v	katerem delu prebivalstva, ki sva o
v katerem delu prebivalstva, ki sva	o	njem govorila, je pravičnost najti?«
Sokrat, razen če je morda ni treba iskati	v	odnosih med občani?«
Najprej razmisliva, kako	v	takšnih razmerah ljudje živijo.
čevlje in obleko ter gradijo hiše,	pri	čemer sicer poleti pogosto delajo bosi
otroki gostijo, pijejo vino ter z venci	na	glavi in združeni v veselju slavijo
vino ter z venci na glavi in združeni	v	veselju slavijo bogove; iz strahu pred
»A se ti ljudje,	po	tvojem gostijo brez prikuh?«
poobedek si privoščijo: zanj si spražijo	v	žerjavici fige, grah, fižol, mirtove
In tako živijo	v	miru in, ker so zdravi, dočakajo najbrž
»Kako pa naj bi bilo	po	tvojem?«
»Kakor je pač	v	navadi: ljudje naj bi počivali na blazinah,
pač v navadi: ljudje naj bi počivali	na	blazinah, mislim, jedli za mizami ter
to navajeni danes vsi, ki ne živijo	v	revščini.«
tako državo, utegneva videti, kako se	v	državah oblikujeta in razvijata pravičnost
Prava in hkrati zdrava država pa je	po	mojem mnenju ta, ki sva jo pravkar
Nič nas	pri	tem ne ovira.
kadila, prijateljice in pecivo, vse	v	kar največji raznolikosti.
Osnovne potrebe,	o	katerih je bil na začetku govor, kakor
Osnovne potrebe, o katerih je bil	na	začetku govor, kakor so hiša, obleka
Potrebni so tudi svinjski pastirji, ki jih	v	naši prejšnji državi ni bilo; v tej
jih v naši prejšnji državi ni bilo;	v	tej državi pa potrebujejo svinje in
živali, da si lahko vsakdo izbere meso	po	svoji volji.
»	Pri	takem načinu življenja bodo tudi zdravnike
njim, če so kakor oni podvrženi pohlepu	po	zemlji in pripravljeni prekoračiti
vojsko, pripravljeno, da se z orožjem	v	roki bojuje z bližajočim se sovražnikom
so se ti in mi vsi prav sporazumeli	o	zasnovi države.
zase svojo nalogo, tisto, za katero so	po	naravi najbolj primerni; za dejavnosti
najbolje to svoje delo, upoštevajoč	pri	tem ugodnosti, ki mu jih daje čas.
nekdo postane dober kockar ali mojster	v	igri na deski samo, če se od malega
postane dober kockar ali mojster v igri	na	deski samo, če se od malega v tem vadi
igri na deski samo, če se od malega	v	tem vadi in ne samo mimogrede tu in
in vojno opremo, da postane mojster	v	boju s težkooboroženci in v drugih
mojster v boju s težkooboroženci in	v	drugih vrstah vojskovanja, ko vendar
orodja, ki bi moža s tem, da samo seže	po	njem, usposobilo za obrtnika ali tekmovalca,
seznanjen z njim in hkrati izurjen	v	njem?«
jih tem skrbneje izučiti in izuriti	v	njihovi obrti.«
»	Pri	Zevsu,«
ali se razločuje plemenit pes čuvaj	v	svoji sposobnosti za čuvanje od plemenitega
morata biti vsekakor zelo budna, urna	v	zasledovanju, če kaj opazita, in dovolj
opazita, in dovolj močna, če se je	pri	spopadu treba boriti.«
neudržljiv in nepremagljiv je pogum, ki je	po	njem vsaka duša v nevarnosti neustrašna
je pogum, ki je po njem vsaka duša	v	nevarnosti neustrašna in nepremagljiva?«
»Dragi Glavkon, ali ne bodo bojevniki	pri	takšnih lastnostih iskali prepira drug
»	Pri	Zevsu, težko, da ne bi !«
Ko sem	v	zadregi premišljeval o tem, kar je
Ko sem v zadregi premišljeval	o	tem, kar je bilo do zdaj povedano,
»Upravičeno sva	v	zadregi, prijatelj, ker sva se odvrnila
»Prezrla sva, da so	v	resnici bitja, ki v sebi združujejo
»Prezrla sva, da so v resnici bitja, ki	v	sebi združujejo taka nasprotja, čeprav
»To je moč najbrž opaziti tudi	pri	drugih bitjih, najlažje pa pri ’čuvarju‘,
tudi pri drugih bitjih, najlažje pa	pri	’čuvarju‘, ki sva ga imela pred očmi.
plamenite pse, katerih značaj je že	po	naravi tak, da so do domačih in znancev
»Potemtakem je mogoče in ni	v	nasprotju z naravo, če je tudi čuvajev
16. »Ali potrebuje	po	tvojem mnenju tisti, ki naj bo primeren
»Tudi to lahko spoznaš	pri	psih,«
»	V	tem se kaže lepa poteza njegove narave,
se kaže lepa poteza njegove narave,	v	najčistejšem smislu: filozofska.«
prijatelja in sovražnika razločuje samo	po	tem, ali ga pozna ali ne; in kako naj
spoznanja tisti, ki domačine in tujce loči	po	tem, ali jih pozna ali ne?«
»Želja	po	spoznanju in filozofija sta isto?«
tudi za človeka veljati, da hrepeni	po	spoznanju in ljubi modrost, če hoče
dober in sposoben branilec države, mora	po	naravi gojiti ljubezen do spoznanja
In nadalje, ali nam bo razpravljanje	o	tem v pomoč pri ugotavljanju, kako
nam bo razpravljanje o tem v pomoč	pri	ugotavljanju, kako nastaja v državi
pomoč pri ugotavljanju, kako nastaja	v	državi pravičnost in nepravičnost?
	Pri	tem nikakor ne smemo prezreti ustrezne
»	Pri	Zevsu, dragi Adeimant,«
Potem pa poskusimo	v	mislih vzgajati te može tako, kakor
kakor je tista, ki je že iz pradavnine	v	rabi?
In pravljice uporabljamo	pri	vzgoji otrok pred gimnastiko?«
»	V	tem imaš prav.«
»Kakor veš, pa je začetek	pri	vsaki stvari najpomembnejši, zlasti
Kajti	v	tem času mu je moč vtisniti in izoblikovati
pravljice katerih koli pisateljev in se	v	dušah navzemali nazorov, ki zdaleč
ustrezajo tistim, ki naj bi jih imeli	po	našem mnenju, ko bodo odrasli.«
»	Po	večjih pravljicah,«
»Katere zgodbe misliš in kaj grajaš	na	njih?«
od samega začetka najostreje grajati	na	njih, zlasti še, če zgodba ni lepo
»Če nekdo	v	svoji zgodbi slika bogove in heroje
svoji zgodbi slika bogove in heroje kot	v	bistvu slabe, kakor slikar, ki naslika
»Toda je to mišljeno in	o	čem govoriš?«
»Predvsem, najpomembnejše pesnitve	o	najpomembnejših stvareh si vaš pesnik
ko bi bilo vse resnično, na lahko in	v	tej obliki pripovedovati nespametnim
ljudem, temveč bi bilo boljše molčati	o	njih; če pa je že treba govoriti o
o njih; če pa je že treba govoriti	o	tem, potem bi smeli za to zvedeti le
zvedeti le maloštevilni ljudje, in sicer	na	skrivnem in šele potem, ko bi darovali
»Ki jih	v	naši državi, dragi Adeimant, ne smemo
»Ne,	pri	Zevsu, tudi meni se zdijo te zgodbe
»Prav tako kakor zgodbe	o	medsebojnih vojnah, napadih in bojih
branilci naše države največjo sramoto	v	medsebojnih sporih, potem jim nikakor
jim nikakor ne smemo pripovedovati	o	bojih Gigantov ali o drugih številnih
pripovedovati o bojih Gigantov ali	o	drugih številnih in različnih sovražnostih
sodržavljanu sovražnik in da je to tudi	v	nasprotju z ustaljenimi navadami, potem
potem morajo starci in starke zgodbe	v	tem smislu pripovedovati otrokom že
Zgodbe: kakor	o	Heri, ki jo je sin prikoval na stol,
Heri, ki jo je sin prikoval na stol,	o	Hefaistu, ki ga je oče vrgel v morje,
je sin hotel pomagati tepeni materi,	o	bojih bogov, kakor jih opeva Homer,
bojih bogov, kakor jih opeva Homer,	v	naši državi niso dopustne, ne glede
nezbrisno in nespremenjeno vse, kar	v	teh letih sprejme v svoj predstavni
»Dragi Adeimant,	v	tem trenutku nisva pesnika ne ti ne
le‐teh pa je, da poznajo samo smernice,	po	katerih morajo pesniki ustvarjati in
ustvarjati in katerih ne smejo kršiti	v	svojih delih, pesniti pa njim samim
Toda kakšne so smernice za nauk	o	bogovih?«
boga je treba zmerom predstavljati	v	epu, pesmi in tragediji takšnega, kakršen
pesmi in tragediji takšnega, kakršen je	v	resnici.«
»Bog je vendar	v	resnici dober in zato ga je treba tako
potem ni vsega kriv, kakor večina trdi;	pri	ljudeh je marveč vzrok le za malo stvari,
je marveč vzrok le za malo stvari,	pri	mnogih stvareh je nedolžen.
Kajti	pri	nas ljudeh je mnogo manj dobrega kakor
»	V	tem imaš popolnoma prav.«
bogovi in pravijo: Vrčev je dvoje	pri	Zevsu, v veži nebeški stojita, v
pravijo: Vrčev je dvoje pri Zevsu,	v	veži nebeški stojita, v enem darovi
pri Zevsu, v veži nebeški stojita,	v	enem darovi so zli, iz drugega tečejo
pa zgolj grenkih, v zasmeh postavlja	po	svetu, glad in strad navdilj preganja
svetu, glad in strad navdilj preganja	po	božji ga zemlji.
bomo hvalili; tudi ne, če pripoveduje	o	prepiru bogov ter o Temidini in Zevsovi
če pripoveduje o prepiru bogov ter	o	Temidini in Zevsovi poravnavi prepira.
Tudi ne bomo poslušali mladeniča	pri	Aishilu, kako je bog pobudnik
kako je bog pobudnik krivde	pri	ljudeh, če rod in hišo hoče
boriti z vsemi sredstvi - ne sme nihče	v	državi, če naj velja za dobro, izreči
nihče slišati, ne mlad ne star, ne	v	vezani ne v nevezani besedi; kajti
slišati, ne mlad ne star, ne v vezani ne	v	nevezani besedi; kajti takšna trditev
bila brezbožna, škodljiva za nas in	v	sebi protislovna.«
»ena izmed smernic	o	bogovih, po katerih bi se morali ravnati
»ena izmed smernic o bogovih,	po	katerih bi se morali ravnati pesniki
(čarovnika), ki se z zlobnim namenom pojavlja	v	različnih podobah, da se včasih dejansko
»Kar je	v	zelo dobrem stanju, je zelo malo podvrženo
sestavljeno (orodja, obleke, stavbe), se	po	istem zakonu zaradi starosti in drugih
»Kar je torej popolno, bodisi	po	naravi ali po obrtni spretnosti ali
torej popolno, bodisi po naravi ali	po	obrtni spretnosti ali po obojem, se
naravi ali po obrtni spretnosti ali	po	obojem, se pod zunanjim vplivom zelo
»Bog in vse božansko sta	v	vsakem pogledu kar najbolj popolna?«
bo hotel kdo, bodisi bog ali človek,	v	teh okoliščinah prostovoljno spremeniti
ostane, kakor sledi iz najine razprave,	v	svoji podobi nespremenjen, ker je že
podobni tujincem iz daljnih pokrajin,	v	raznih premenah hodeč, obiskujejo mesta
nam ne pripoveduje lažnih pravljic	o	Proteju in Tetidi, kakor naj nam ne
Tetidi, kakor naj nam ne prikazuje	v	tragedijah in drugih pesnitvah Here,
hrano deleče sinove Inaha, reke	v	Argu.
In matere naj nikar,	v	veri v to, ne strašijo otrok z grozljivimi
strašijo otrok z grozljivimi pravljicami	o	bogovih, ki da ponoči hodijo okrog
bogovih, ki da ponoči hodijo okrog	v	podobi čudnih tujcev; s tem grešijo
se že sami ne spreminjajo, zbujajo	v	nas vero, da se pojavljajo v raznih
zbujajo v nas vero, da se pojavljajo	v	raznih podobah zato, da nas prevarajo
torej hoče preslepiti s tem, da se nam	v	besedi ali dejanju predstavlja v varljivi
nam v besedi ali dejanju predstavlja	v	varljivi podobi?«
»Takole:	v	svojem notranjem bistvu noče biti o
v svojem notranjem bistvu noče biti	o	bistvenem nihče namenoma v zmoti in
noče biti o bistvenem nihče namenoma	v	zmoti in negotovosti, temveč se ravno
jaz mislim samo to : nihče se noče	v	svoji duši varati in ostajati v zmoti
noče v svoji duši varati in ostajati	v	zmoti glede resnice, vsakdo hoče zmoto
spoznati, nihče je ne mara nositi in imeti	v	sebi - vsakdo ravno to sovraži.«
»Kako pa je z lažjo, izraženo	v	besedah?
Dalje	pri	prej omenjenih zgodbah: če ne poznamo
omenjenih zgodbah: če ne poznamo resnice	o	pradavnih dogodkih in poskušamo izmišljene
»Potemtakem	v	bogu ne tiči pesnik, ki si izmišljuje?«
enovito naravo, ki ne pozna neresnice ne	v	besedah ne v dejanjih, ne spreminja
ne pozna neresnice ne v besedah ne	v	dejanjih, ne spreminja se in ne vara
ne spreminja se in ne vara drugih ne	v	pojavih ne v besedah ne v znamenjih,
se in ne vara drugih ne v pojavih ne	v	besedah ne v znamenjih, ki jim jih
drugih ne v pojavih ne v besedah ne	v	znamenjih, ki jim jih pošilja, in ne
»	Po	tvojih besedah se tudi meni zdi, da
svojo privolitvijo - druga smernica,	po	kateri je treba opevati bogove in o
po kateri je treba opevati bogove in	o	njih govoriti, namreč: da niso glumači
spreminjajo, in da nas z lažmi ne varajo ne	v	besedah ne v dejanjih.«
nas z lažmi ne varajo ne v besedah ne	v	dejanjih.«
»Četudi	pri	Homerju marsikaj hvalimo, to ne more
Agamemnonu, kakor ne moremo hvaliti	pri	Aishilu, če Tetis pravi, da je na njeni
pri Aishilu, če Tetis pravi, da je	na	njeni poročni gostiji pel Apolon in�
Toda on, ki je to pel, ki je bil	na	gostiji, ki je to govoril, mi zdaj
Če nekdo tako govori	o	bogovih, potem se jezimo nanj, mu ne
učitelji njegovo pesnitev uporabljali	pri	vzgoji otrok, če naj postanejo naši
»morajo	o	bogovih poslušati ali jih ne smejo
da je lahko nekdo pogumen, če nosi	v	sebi tak strah?«
»Ne,	pri	Zevsu!«
podzemlja, gledal smrti pogumno v oči in si	v	boju izbral smrt namesto suženjstva
»Potemtakem moramo najprej	pri	pesnikih izločiti taka mesta, kakor
bi biti za hlapca, za dnino garal bi	pri	živih, možu brez svoje zemlje, ki
Potemtakem prebiva i	v	Hadovem domu nekaj ko duša in senca,
Ali to: Kakor če kdaj netopirji	po	kotih mogočne votline tanko cvrčaje
izpade, in drugi držijo se drugih,	v	gruči gneto se tako, ščrleč, tudi duše
podzemeljski, brezkrvni in drugi podobni,	ob	katerih se vsi, ki jih slišijo, zgrozijo.
Morda so dobri	v	kakšnem drugem pogledu, mi pa se bojimo,
»Potemtakem moramo peti in pripovedovati	v	nasprotnem smislu?«
tako pravimo, ne vidi nič strašnega	v	smrti pravičnika, tudi če je njegov
zadostuje za srečno življenje in drugih,	v	nasprotju z množico, sploh ne potrebuje.«
sina boginje, kako: zdaj leži	na	straneh, zdaj spet na hrbet se obrne,
stopi na plano, žalosten tava	po	bregu morja... Tudi ni dopustno,
Tudi ni dopustno, kakor beremo	pri	Homerju, da si Ahil med jokom in stokom
Tudi	o	Priamu, ki je vendar v sorodstvu z
Tudi o Priamu, ki je vendar	v	sorodstvu z bogovi, ne kaže pripovedovati,
pripovedovati, kako stoka in: vse	po	vrsti roti, valjaje pred njimi se v
po vrsti roti, valjaje pred njimi se	v	blatu, vsakega slednjega njih po
v blatu, vsakega slednjega njih	po	imenu zaklinja in prosi.
Še manj je primerno, če boginja	v	pesnitvi toži: Joj mi ubogi, gorje,
zdaj mu je pasti od Patrokla rok,	po	sili usode!
ali se skušal obvladati, bo marveč že	ob	neznatnih bolečinah glasno tožil in
»	V	tem imaš popolnoma prav.«
»Potemtakem tudi	pri	Homerju niso sprejemljive takšnele
Homerju niso sprejemljive takšnele besede	o	bogovih: Silen krohot zagrmi bogovom
blaženih grl, pričam, kako Krivonog	po	dvorani racaje sope.
To torej	po	tvojem mnenju ni dopustno.«
»Samo vladarjem	v	državi pristaja - če sploh komu - uporaba
da, še večja napaka, kakor če bolnik	o	svojem zdravstvenem stanju ne pove
ne razloži krmarju resničnih razmer	na	ladji in med svojimi tovariši: kako
»Če pa vladar zasači koga drugega	v	državi pri laži: vedeža, vrača
vladar zasači koga drugega v državi	pri	laži: vedeža, vrača boleznim,
množico pa obstaja preudarnost predvsem	v	izpolnjevanju načela: vladajočim se
vladajočim se je treba podrejati, a	pri	sebi obvladovati slo po jedi, pijači
podrejati, a pri sebi obvladovati slo	po	jedi, pijači in ljubezni.«
»Potem se nam bodo zdele besede, ki jih	pri	Homerju govori Diomed, lepe:
Prosim te, očka, miruj, ravnaj se	po	moji besedi!
tele besede: Oni pa stopajo	v	molku, Ahajci, s pogumom navdani,
Žleva pijana, z očmi kakor pes,	po	srcu pa zajec.
državljani uporabljajo zoper vladajoče,	v	govoru in pesnitvah?«
Kaj misliš	o	tem?«
4. »Dalje: če najpametnejši mož	pri	Homerju pravi, da je zanj najlepše,
Ali	o	Zevsu: ko se je (Zevs), vtem ko so
napravil, hitro pozabil iz vroče sle	po	ljubezni in bil ob pogledu na Hero
pozabil iz vroče sle po ljubezni in bil	ob	pogledu na Hero tako prevzet, da niti
temveč si jo je hotel vzeti takoj in kar	na	zemlji; zatrjeval ji je, da ga je ljubezen
niti takrat, ko prvič našla sta se	v	burnem objemu, v postelji družno
prvič našla sta se v burnem objemu,	v	postelji družno ležeč, skrivaj pred
neprimeren pesnikov opis, kako Hefaist	pri	podobnem dejanju zasači Aresa in Afrodito.«
»	Pri	Zevsu,«
»Če pesniki opevajo vztrajnost	v	vseh življenskih položajih ali če so
življenskih položajih ali če so zanje dokazi	v	besedah in dejanjih slavnih mož, potem
Tu se udari	po	prsih in kara srce si nevoljen:
Ahajcem, brez darov pa naj ne popusti	v	svoji jezi.
Tudi	pri	Ahilu samem ni združljivo z njegovo
združljivo z njegovo veljavo, če iz pohlepa	po	denarju sprejme darove od Agamemnona
mnenje, da ni spoštljivo tako govoriti	o	Ahilu ali verjeti drugim, če tako govorijo.
tako so nespoštljive njegove besede	o	Apolonu: Strelec, grdo si me ukanil,
groba in pobije trojanske ujetnike	ob	njegovi grmadi.
tako razumnega moža, in vnuk Zevsov,	pri	tem še učenec nadvse modrega Heirina,
notranje tako neuravnovešen, da bi se	v	njem skrivali dve nasprotni si slabosti:
nasprotni si slabosti: umazana lakomnost in	na	drugi strani napuh nasproti bogovom
Kajti - tako smo že rekli - to ni	v	skladu ne s spoštovanjem ne z resnico.
in so delali ...bogov potomci,	v	sorodu s Zevsom; v območju Ide njihov
...bogov potomci, v sorodu s Zevsom;	v	območju Ide njihov stoji oltar,
višav vladarju, posvečen; božanska	v	njih žilah kri se pretaka...
nam še preostaja, ko že razpravljamo	o	njihovi dopustnosti ali nedopustnosti?
Kako je treba pripovedovati	o	bogovih, demonih, o herojih in podzemlju,
treba pripovedovati o bogovih, demonih,	o	herojih in podzemlju, je bilo že povedano.«
»Da,	o	tem smo že govorili.«
»Tako nam preostane beseda	o	tem, kako je treba govoriti o ljudeh,
beseda o tem, kako je treba govoriti	o	ljudeh, ali ne?«
»Ker bi	po	mojem mnenju morali ugotoviti, da pesniki
ugotoviti, da pesniki in pripovedniki	v	najpomembnejših stvareh poročajo napačno
najpomembnejših stvareh poročajo napačno	o	ljudeh: po njihovem je mnogo nepravičnikov,
stvareh poročajo napačno o ljudeh:	po	njihovem je mnogo nepravičnikov, ki
»Prepričan sem	o	tem.«
»Če se	v	tem strinjaš z mano, potem lahko domnevam,
»	O	načinu, kako je treba pripovedovati
načinu, kako je treba pripovedovati	o	ljudeh, bomo potemtakem prišli do jasnega
6. »Toliko	o	vsebini pripovedi.
Zdaj pa moramo, menim, razmisliti	o	obliki; potem bosta vsebina in vnanja
vsebina in vnanja podoba pripovedi	v	celoti pretreseni.«
»Morda boš tako bolje razumel: vse,	o	čemer nam poročajo pripovedniki in
stvar, ki zanjo gre, razložil samo	na	primeru in ne v celoti.
gre, razložil samo na primeru in ne	v	celoti.
ni ničesar dosegel, preklel Ahajce	pri	bogu.«
govori pesnik sam in sploh ne skuša	v	nas zbuditi misli, da govori kdo drug
misli, da govori kdo drug kakor on;	v	nadaljnjem pa govori tako, kakor da
Hrises, in se na vso moč trudi, da bi	v	nas zbudil vtis, da ne govori Homer,
Vsa pripoved	o	dogodkih pred Trojo, na Itaki in v
Vsa pripoved o dogodkih pred Trojo,	na	Itaki in v vsej Odiseji je podobna
o dogodkih pred Trojo, na Itaki in	v	vsej Odiseji je podobna tej.«
pesnik govori skoz usta drugega, potem	po	možnosti čimbolj prilagodi svoj govor
»Če se nekdo	v	jeziku in drži prilagodi drugemu, pomeni
»	V	takem primeru oblikujejo Homer in drugi
tega spet ne razumeš, ti bom pokazal	na	primeru.
bilo potem približno takole - govorim	v	nevezani besedi, ker nisem pesnik:
duhovnik, jim je zaželel, da bi se	po	zavzetju Troje srečno vrnili domov,
palica njegovega boga; hčerka pa se bo	pri	njem v Argu postarala, preden mu jo
njegovega boga; hčerka pa se bo pri njem	v	Argu postarala, preden mu jo bo vrnil.
slišal, se je prestrašil in molče odšel,	na	poti iz tabora pa se je z gorečo prošnjo
ga, kolikokrat ga je obilno obdaroval	pri	zidavi svetišč in žrtvovanjih, in zahteval
pesnikove vmesne besede in ostanemo samo	pri	izmeničnih govorih.«
»Tako je	pri	tragedijah.«
vrsta pripovedništva in pesništva sloni	v	celoti na posnemanju, na neposrednem
pripovedništva in pesništva sloni v celoti	na	posnemanju, na neposrednem podajanju;
pesništva sloni v celoti na posnemanju,	na	neposrednem podajanju; to sta, kakor
Druga vrsta sloni	na	poročanju pesnika samega in pride najbolj
pesnika samega in pride najbolj do izraza	v	ditirambih.
vrsto, ki združuje oboje, pa naletiš	v	epskih pesnitvah in tudi sicer zelo
obravnavali in da moramo zdaj govoriti	o	obliki.«
s tem tole povedati: biti si moramo	na	jasnem, ali naj pesniki pri svojih
si moramo na jasnem, ali naj pesniki	pri	svojih stvaritvah v celoti uporabljajo
ali naj pesniki pri svojih stvaritvah	v	celoti uporabljajo neposredno podajanje
sodi to v naše prejšnje razpravljanje,	po	katerem lahko nekdo z uspehom opravlja
kljub temu poskusi lotiti mnogih nalog,	v	vsem odpove in se nikjer ne proslavi.«
hkrati posnemati mnogoterih stvari ter	pri	tem veljati za sposobnega posnemovalca;
sposobnega posnemovalca; kajti niti	v	dveh vrstah posnemanja, ki sta si očitno
umetnik uspešno delovati, na primer	v	tragediji in komediji.
»In še mnogo bolj je,	po	mojem mnenju, dragi Adeimant, razklana
ali celo dobro opravljala to, kar je	v	posnemanju samo približno podano.«
se strinjamo z našim prvim načelom,	po	katerem morajo biti čuvarji, prosti
smejo ničesar lotiti, kar ni s tem	v	zvezi: potem pač ne smejo ničesar drugega
domnevno srečo, ali drugo, ki tiči	v	nesreči, trpljenju in tožbah, da o
v nesreči, trpljenju in tožbah, da	o	bolni, ljubeči in rodeči ženski sploh
»Prav tako ne dekel in hlapcev	pri	njihovih hlapčevskih opravilih?«
delajo vse to, kar pač taki ljudje lahko	v	besedi in dejanju počnejo med sabo
druge; prav tako se ne smejo ravnati ne	v	besedah in ne v dejanjih po blaznežih.
ne smejo ravnati ne v besedah in ne	v	dejanjih po blaznežih.
ravnati ne v besedah in ne v dejanjih	po	blaznežih.
ravnati tako kakor ti in se tudi ne	pri	njih zgledovati.«
kovače in druge rokodelce, veslače	na	trierah in njihove priganjače ali podobne
obstaja vrsta pesniškega prikazovanja,	v	kateri govori, kadar ima kaj povedati,
nasprotna vrsta, ki jo uporablja in	v	njej govori prvemu po rojstvu in vzgoji
jo uporablja in v njej govori prvemu	po	rojstvu in vzgoji nasprotni mož.«
»Če razumen mož pride	v	svoji pripovedi do govora ali dejanja
govora ali dejanja vrlega moža, bo	po	mojem mnenju govoril tako, kakor da
kakršno smo pravkar poskusili pojasniti	v	Homerjevih epih; njegov prikaz bo vseboval
zadnje predstavljalo le majhen del	v	celotni stvaritvi.
Kajti prav	v	tem je bistvo takšnega oblikovalca.«
prikaz je, kar zadeva zvok in kretnje,	v	celoti neposredno podan, le čisto malo
dober recitator skoraj ves čas govori	v	istem tonovskem načinu in ostane pri
v istem tonovskem načinu in ostane	pri	njem; spremembe v razpoloženju so neznatne;
načinu in ostane pri njem; spremembe	v	razpoloženju so neznatne; in isto velja
»Druga vrsta prikazovanja potrebuje -	v	nasprotju s to - vse tonovske načine
načine in vse ritme, če naj bo podana	v	skladu s svojo značilnostjo, ker združuje
s svojo značilnostjo, ker združuje	v	sebi najrazličnejše razpoloženjske
»Ali naj sprejmemo	v	naši državi vse te stilne vrste ali
»Če bi bilo	po	mojem, samo nemešano podajanje spodobnega.«
»	V	tem imaš prav.«
»Morda pa	po	tvojem mnenju zato ne sodi v našo državo,
mnenju zato ne sodi v našo državo, ker	pri	nas ni ljudi, ki bi jih označevalo
hkrati pa mu rekli, da takega moža	v	naši državi ni in da se tudi ne sme
naši državi ni in da se tudi ne sme	v	njej naseliti.
spodobno, svoje pripovedi oblikoval	po	tistih načelih, ki smo jih v začetku
oblikoval po tistih načelih, ki smo jih	v	začetku ugotovili, ko smo razpravljali
začetku ugotovili, ko smo razpravljali	o	vzgoji vojakov.«
	V	trenutku si ne morem dobro predstavljati,
»Kar se tiče besed, se le‐te	v	nobenem pogledu ne razločujejo od ne
»	V	besedah ne potrebujemo, kakor smo ugotovili,
glas in izraz hrabrega moža, ki se	v	boju in hudi stiski, tudi v nesreči
moža, ki se v boju in hudi stiski, tudi	v	nesreči - bodisi da je ranjen ali mu
ali kakšno drugo zlo - ki se torej	v	takšnem položaju neustrašno in vztrajno
In drugega pusti za moža, ki živi	v	miru in ni v stiski ter prostovoljno
pusti za moža, ki živi v miru in ni	v	stiski ter prostovoljno opravlja svoje
umerjenega, ki najbolje prikazujeta izraz mož	v	nesreči in sreči, preudarnih kakor
»Torej	v	pesmi in pri petju ne potrebujemo godal
»Torej v pesmi in	pri	petju ne potrebujemo godal z mnogimi
»Torej	pri	nas ne bomo imeli izdelovalcev harf,
»Tako ti preostaja za uporabo	v	državi samo lira in kitara; na deželi
uporabo v državi samo lira in kitara;	na	deželi bi obdržali pastirji svojo flavto
»Gotovo ne,	pri	Zevsu!«
»Kajti	po	obravnavi tonovskih načinov obstaja
tonovskih načinov obstaja še vprašanje	o	ritmu: tu ne mislimo obravnavati različnih
Kateri so ti ritmi, je kakor	pri	tonovskih načinih tvoja naloga, da
»	O	tem se bomo posvetovali z Damonom,
megleno spominjam, kako je govoril	o	enoplijcu, o daktilu in herojski stopici;
spominjam, kako je govoril o enoplijcu,	o	daktilu in herojski stopici; jih nekako
	Pri	nekaterih od njih je hvalil in grajal
»	Pri	Zevsu, ne!«
rekli, ravnata ritem in tonovski način	po	vsebini in narobe.«
»Gotovo se morata ravnati	po	vsebini.«
tiste duševne naravnanosti, ki se kaže	v	resnično dobrem in lepem značaju.«
ritem in pomanjkljiva harmonija so si	v	najožjem sorodu s slabim govorom in
značajem, kakor si je njihovo nasprotje	v	sorodu z razumnim in dobrim značajem.«
dobrega značaja, sicer pa jim prepovedati	pri	nas pesniti - ali pa moramo nadzirati
ni sposoben za to, naj kot umetnik	pri	nas ne ustvarja, da se našim bojevnikom,
se našim bojevnikom, vzgojenim samo	ob	podobah, ki prikazujejo slabo, neopazno
v dušo veliko zlo - kakor ko bi si	na	slabem pašniku dan za dnem nabirali
dnem nabirali neustrezno hrano in jo	po	malem zauživali.
iz narave svoje duše sledijo vsemu	v	bistvu lepemu, da bo naša mladina živela
bistvu lepemu, da bo naša mladina živela	v	zdravem ozračju in bo deležna ugodnih
vzgoja, ki jo daje glasba, tako pomembna;	pri	njej namreč prodreta najglobje v dušo
In nadalje: ker napake in slabosti	pri	umetnini kakor v naravi najbolje spozna
napake in slabosti pri umetnini kakor	v	naravi najbolje spozna tisti, ki je
naravi najbolje spozna tisti, ki je	v	glasbi pravilno vzgojen, in ker - iz
»Zato sloni,	po	mojem mnenju, vzgoja predvsem na glasbi.«
sloni, po mojem mnenju, vzgoja predvsem	na	glasbi.«
»Tako smo tudi	pri	branju bili dovolj trdni šele takrat
vedeli, da se črke, četudi jih je malo,	v	vsem, kar je napisano, zmeraj znova
temveč smo se začeli prizadevati, da jih	v	malem in velikem dodobra spoznamo,
»Potemtakem tudi podob črk,	v	vodi ali ogledalu ne moremo prej spoznati,
»Torej, trdim,	pri	bogovih, tudi ne moremo biti prej muzično
ter vseh njihovih sestra in nasprotij	v	življenju, ki nas obdaja, in si njih
tu, kjer so, ter jih ne preziramo ne	v	malem ne v velikem, temveč se zavedamo,
ter jih ne preziramo ne v malem ne	v	velikem, temveč se zavedamo, da vse
»In če sta	pri	nekom združeni lepota in plemenitost
»Bistvo prave ljubezni je vsekakor	v	tem, da preudarno in plemenito ljubimo
»Potemtakem bi ti	v	državi, ki smo jo ustanovili, vpeljal
lepote same, seveda če je to njemu	po	volji; sicer pa naj živi s tem, za
niti videza, da se tu dogaja kaj več;	v	nasprotnem primeru si lahko nakoplje
»Je torej	po	tvojem razprava o muzični izobrazbi
»Je torej po tvojem razprava	o	muzični izobrazbi dosegla svoj namen?
vse muzično se mora namreč končati	v	ljubezni do lepega.«
poleg muzične izobrazbe tudi izobrazbo	v	gimnastiki.«
»Tudi	v	njej morajo biti skrbno vzgajani vse
	Pri	tem pa je po mojem mnenju stvar takšna.
Pri tem pa je	po	mojem mnenju stvar takšna.
Kaj meniš	o	tem?«
in ji potem prepustimo posamičnosti	pri	oblikovanju telesa, tu pa postavimo
Čuvarji so vendar možje, ki sodelujejo	v	najpomembnejšem boju?«
»Je torej zanje primeren način,	po	katerem živijo naši atleti?«
smejo biti nagnjeni k boleznim, kadar	na	vojnih pohodih pogosto menjavajo vodo
gimnastična vzgoja sestra muzične,	o	kateri smo pravkar govorili?«
»	O	tem se je moč že pri Homerju poučiti.
»O tem se je moč že	pri	Homerju poučiti.
Njegovi junaki	na	bojišču niso nikoli postreženi z ribami
postreženi z ribami - čeprav se bojujejo	ob	Helespontu - tudi ne s kuhanim mesom,
»In tudi slavne sladice	pri	atiških poobedkih?«
razbrzdanost, tu bolezen, medtem ko preprostost	v	glasbi ustvarja razsodnost, v gimnastiki
preprostost v glasbi ustvarja razsodnost,	v	gimnastiki telesno zdravje.«
»Če razbrzdanost in bolezni	v	državi prekipijo, potem se odpro sodišča
dokaza za slabo in sramotno vzgojo	v	neki državi, kakor če se obračajo na
izobrazbo, če si mora nekdo iskati pravico	pri	drugih - pri oblastnikih in sodnikih
mora nekdo iskati pravico pri drugih -	pri	oblastnikih in sodnikih - ker mu manjka
»To sta	v	resnici novi in nenavadni imeni!«
»Kakor jih	po	mojem mnenju v Asklepijevem času ni
»Kakor jih po mojem mnenju	v	Asklepijevem času ni bilo.
oddaljil od navajenega načina življenja;	v	hudem boju s smrtjo je s svojim znanjem
neizkušenosti; vedel je marveč, da ima	v	dobro urejeni državi vsak posameznik
utegne, da bi se vse življenje zdravil in	pri	tem polagoma hiral.
	pri	rokodelcih popolnoma v redu, pri bogatinih
pri rokodelcih popolnoma	v	redu, pri bogatinih in tako imenovanih
pri rokodelcih popolnoma v redu,	pri	bogatinih in tako imenovanih srečnikih
moral zmeraj samo paziti na zdravje,	pri	tem pa zanemarjati svoje siceršnje
»To bi se moral,	po	mojem mnenju, tudi prej!«
»	O	tem se ne bomo z njim prepirali, raje
sicer ovira tesarja in druge rokodelce	pri	delu, se pa da združiti s Fokilidovim
»	Pri	Zevsu!«
učenje, premišljevanje in razglabljanje	o	samem sebi; zmeraj se boji glavobola
zmerom znova zbuja strah pred boleznijo	v	prepričanju, da telesne nadloge nikoli
zdravljenje ljudem, katerih telo je bilo	po	naravi in zaradi načina življenja zdravo,
navajeni, da ne bi prihajalo do motenj	v	življenju države.
zdraviti tistih, ki niso mogli živeti	v	določenem delovnem območju, ker ne
»Tvoj Asklepij je bil	po	vsem tem zelo moder državnik.«
ranjeni - zdravi in so zmerno živeli,	pri	čemer jim tudi trenutno zaužiti mešani
	Po	naravi bolehen in nezmeren človek pa
»Seveda trdijo pesniki tragedij in Pindar	v	nasprotju z nami, da se je dal Asklepij,
Mi pa jim	po	tem, kar smo prej rekli, ne verjamemo
potem ni bil, tako trdimo mi, pohlepen	po	denarju; če pa je bil lakomen po denarju,
pohlepen po denarju; če pa je bil lakomen	po	denarju, potem ni bil božji sin.«
temu, Sokrat: ali ni potrebno, da imamo	v	državi dobre zdravnike?
so tisti, skoz katerih roke je šlo	po	možnostih čimveč zdravih in bolnih
»Poskusil bom; ti si vsekakor vprašal	v	eni sapi po dveh različnih rečeh!«
bom; ti si vsekakor vprašal v eni sapi	po	dveh različnih rečeh!«
zdravniki postanejo tisti, ki so že	v	mladih letih pri študiju zdravstva
postanejo tisti, ki so že v mladih letih	pri	študiju zdravstva spoznali kar največ
sme sama storiti vseh zločinov, da bi	po	njih lahko presojala zločine drugih,
presojala zločine drugih, kakor zdravnik	po	svojem telesu presoja bolezni; ostati
presoja bolezni; ostati mora marveč	v	mladosti nedotaknjena in čista, slabe
ostati tuje, če naj, plemenita in lepa,	po	zdravem občutju pravično razsoja.
Zelo plemeniti ljudje	v	mladosti pogosto zbujajo vtis, kakor
bi jih sprijenci lahko varali, ker	v	sebi nimajo podob o tem, kar poteka
lahko varali, ker v sebi nimajo podob	o	tem, kar poteka v sprijenih dušah.«
sebi nimajo podob o tem, kar poteka	v	sprijenih dušah.«
spoznati bistvo krivic, ki jih ne more	v	duši, kot sebi lastnih doživeti, temveč
mora z njimi kot zlom seznaniti mukoma	pri	drugih, pri čemer mu je v pomoč duh
kot zlom seznaniti mukoma pri drugih,	pri	čemer mu je v pomoč duh in ne osebna
»Toda hkrati je tudi dober sodnik,	po	čemer si vprašal.
previdnega, ker se zmerom zgleduje	po	podobah v sebi; če pa se skuša zbližati
previdnega, ker se zmerom zgleduje po podobah	v	sebi; če pa se skuša zbližati z vrlimi
možmi, se kaže naivnega in nezaupljivega	ob	nepravem času, ker ne pozna zdravega
ker ne pozna zdravega značaja in nima	v	sebi podobe o njem.
zdravega značaja in nima v sebi podobe	o	njem.
17. »	V	prej, ne zdaj opisanem človeku moramo
kreposti in same sebe, krepost pa se	pri	pravilni vzgoji počasi povzpne do spoznanja
»Potemtakem boš	v	naši državi zakonsko zasidral hkrati
odraščanjem deležni tiste vzgoje, ki	po	našem mnenju prinaša preudarnost.«
»Isto pot bo ubiral izobraženec tudi	pri	gimnastični vzgoji, s čimer bo pri
pri gimnastični vzgoji, s čimer bo	pri	dobri volji dosegel, da bo zdravniško
bo zdravniško pomoč potreboval samo	v	nujnih primerih.
»Z gimnastičnimi vajami in napori	v	zvezi z njimi se bo spoprijemal, ker
njimi se bo spoprijemal, ker mu je bolj	pri	srcu želja, da si zbudi v duši naravni
je bolj pri srcu želja, da si zbudi	v	duši naravni pogum, kakor ozir na golo
naravni pogum, kakor ozir na golo moč,	v	čemer se razločuje od atletov, ki jedo
torej, dragi Glavkon, gradi vzgojo	na	muzičnem in gimnastičnem izobraževanju,
»Oboje je	po	mojem mnenju namenjeno predvsem duši.«
»Ali ne opaziš,	v	kakšnem duševnem stanju je človek,
In kako je	v	nasprotnem primeru?«
»S tem mislim divjost in trdoto in	na	drugi strani mlahavost in popustljivost.«
pogumnega, srditega dela prirojene narave;	ob	pravilni vzgoji postane tak človek
pravilni vzgoji postane tak človek hraber,	pri	čezmernih naporih pa seveda trd in
razvija, postane čezmerno mlahava,	pri	dobri vzgoji pa postane zmerna in odločna.«
»Čuvarji pa morajo	po	našem mnenju imeti obe naravni nagnjenji,
»že od samega začetka in	po	naravi strahopetno dušo, potem je kmalu
naravi strahopetno dušo, potem je kmalu	na	cilju; če ima pogumno dušo, si s slabitvijo
in gimnastiko, za pogum in duhovnost	v	njem, ne ločeno za dušo in telo, ali
temveč za obe nagnjenji skupno, da	v	zmerni napetosti in sprostitvi harmonično
gimnastiko najlepše združi z muziko in jo	v	zmerni obliki približa duši, tega lahko
»Potemtakem, dragi Glavkon, nam bo	v	naši državi zmerom potreben za voditelja
lov in pogone na živali, tekmovanja	v	telovadbi in jahanju?
zadene med čuvarji takšne može, ki	po	naših opažanjih vse življenje z največjo
»	V	vseh življenskih dobah jih moramo opazovati,
opazovati, ali se držijo tega načela ali pa,	v	zaslepljenosti ali prisiljenosti, izgubijo
dobrega proti svoji volji, od slabega pa	po	svoji volji?
najbolje varujejo svoje prepričanje,	po	katerem morajo služiti največji blaginji
preskušati; v ta namen jim dajemo naloge,	pri	katerih lahko najprej pozabijo na svoje
povzročajo bolečine, in tekmovanja,	pri	tem pa je treba zmeraj paziti na isto.«
ali so boječa, prav tako moramo te že	v	mladih letih postavljati v strah zbujajoče
da jih bolj preskusimo kakor zlato	v	ognju in ugotovimo: kdo od njih se
njih se ne da preslepiti in ostane	v	vseh položajih miren, dober varuh samega
izkazovati mu je treba časti za življenja in	po	smrti, treba ga je častno pokopati
»mora potekati	po	mojem mnenju, dragi Glavkon, izbira
vladarje, sicer pa vsaj druge državljane	o	edini plemeniti prevari, eni izmed
pripovedujejo pesniki, če jim lahko verjamemo;	v	našem času se take stvari ne dogajajo,
vojake in nazadnje druge državljane	o	temle: vse naše izobraževalno in vzgojno
posvetili, so doživljali samo kot sen,	v	resnici pa so bili takrat v notranjščini
kot sen, v resnici pa so bili takrat	v	notranjščini zemlje, kjer so bili vzrejeni
poslala na svet in zdaj morajo za deželo,	v	kateri prebivajo, skrbeti kot za mater
Vsi	v	državi ste bratje, tako jim pripovedujemo
ste bratje, tako jim pripovedujemo	v	pravljici.
je vam, ki ste izbrani za vladarje,	pri	ustvarjanju primešal zlata, in zato
Ker ste si vsi	v	sorodu, rodite predvsem sebi podobne
zlatemu očetu srebrn sin in podobno	pri	drugih.
Če pa otrok iz teh dveh stanov nosi	v	sebi zlato ali srebro, potem ga je
jih pod vodstvom vladarjev razmestili	po	državi.
si naj poiščejo najlepše taborišče	v	državi, od koder bodo lahko ljudi v
v državi, od koder bodo lahko ljudi	v	notranjščini najbolje nadzirali, ali
»	V	čem je razlika?«
izroditvijo pa so najbolje zavarovani, če so	v	resnici dobro vzgojeni?«
okoliščine, da jih ne bodo ovirale	pri	njihovem vojaškem obrambnem delu, hkrati
»	V	tem imaš prav.«
in pogumni vojščaki potrebujejo, jim	na	podlagi cenitve odmerjajo drugi državljani
skupno in tudi živijo skupno, kakor	na	bojišču.
je treba reči, imajo kot božji dar	v	svojih dušah in zategadelj ne potrebujejo
bi se prebijali skozi vse življenje	v	mnogo večjem strahu pred notranjim
ne prinašaš posebne sreče,, in sicer	po	njihovi krivdi, ko imajo vendar državo
njihovi krivdi, ko imajo vendar državo	v	svojih rokah; nimajo pa koristi od
svojega darujejo, sprejemajo goste	pri	sebi in imajo, kakor si pravkar poudaril,
domnevni sreči; tvoji čuvarji živijo	v	državi, lahko bi rekel, kot najemniki,
Te in druge podobne očitke	pri	tem pozabljaš.«
	V	taki državi bomo - kakor upamo - najprej
najprej našli pravičnost, kakor bomo	po	drugi strani v slabo urejeni državi
pravičnost, kakor bomo po drugi strani	v	slabo urejeni državi naleteli na nepravičnost,
	V	nadaljnjem si bomo ogledali njeno nasprotje.
lončarje, ko bi jih povabili na pojedino	ob	ognju, jih gostili z jedmi in pijačo,
	Pri	tem ti drugi niso tako pomembni: če
čevljarji krpači pokažejo nesposobne in se	pri	tem izdajajo za mojstre, ne da bi to
uvidiš, iz temeljev vso državo, kakor je	po	drugi strani samo v njihovi moči, da
državo, kakor je po drugi strani samo	v	njihovi moči, da jo dobro vodijo in
Mi hočemo imeti	v	njih može, ki bodo čim manj nevarni
ali vidimo življenski cilj čuvarjev	v	njihovi čim večji osebni sreči, ali
Če se tako razvija	ob	dobri upravi vsa država, potem le prepustimo
»Če pa si	po	drugi strani zaradi revščine ne more
mu ravno približa, ter to ponavlja	v	soncu in moreči vročini?
še bolj razumejo in so izkušenejši	v	njej kakor v vojskovanju?«
razumejo in so izkušenejši v njej kakor	v	vojskovanju?«
se bogastvo vseh drugih držav zbere	v	eni sami državi, postane to gotovo
ena država - tako, kakor to pravimo	v	igri.
Najmanj dve od njih sta	v	boju druga z drugo : država revežev
država revežev in država bogatih, in	v	vsaki od teh je spet mnogo držav; če
smo jo uredili, bo najmogočnejša, ne	po	zunanji slavi, marveč po svoji notranji
najmogočnejša, ne po zunanji slavi, marveč	po	svoji notranji moči.
in enotne države ne najdeš zlahka ne	pri	Grkih ne pri barbarih, naletiš pa na
države ne najdeš zlahka ne pri Grkih ne	pri	barbarih, naletiš pa na mnoge, ki se
»Ne,	pri	Zevsu!«
»tudi najlepše merilo	pri	določanju velikosti države in njej
»Še lažja pa je ta, ki smo jo omenili	v	prejšnjem pogovoru: čuvarji morajo
to je namen tega ukrepa, ostati samo	pri	eni nalogi, za katero so po svoji naravi
ostati samo pri eni nalogi, za katero so	po	svoji naravi najbolj primerni; s tem
posameznik, ko izpolnjuje samo svojo nalogo,	v	sebi enoten in edinstven; in tako ostane
enoten in edinstven; in tako ostane	v	sebi enotna in edinstvena tudi vsa
spočenjanje otrok, kar vse naj bi bilo -	po	pregovoru - ’med prijatelji po možnosti
bilo - po pregovoru - ’med prijatelji	po	možnosti skupno.‘«
»In ko je enkrat država	na	dobri poti, potem raste in se razvija
poti, potem raste in se razvija kakor	v	krožnem toku.
so deležni takšne vzgoje, postanejo	v	vseh pogledih še boljši od prejšnjih,
na razmnoževanje, kakor je to tudi	pri	drugih živih bitjih.«
povzamem: voditelji države morajo vztrajati	pri	tej vzgoji, da se jim nepredvidoma
popevke, katera poroča slušalcem	o	najnovejših dogodkih, potem
kdo ne pomisli, da pesnik ne govori	o	novih pesmih, temveč o novem načinu
pesnik ne govori o novih pesmih, temveč	o	novem načinu petja, in da ne hvali
Novosti	v	glasbi se je treba varovati, sicer
varovati, sicer je ogrožen celotni red	v	državi.
Nikjer ne spreminjajo zakonov	v	glasbi, ne da bi hkrati omajali tudi
»Prištej tudi mene med tiste, ki so	o	tem prepričani,«
4. »Tu torej, nekje	v	bližini glasbe, si morajo čuvarji postaviti
to odstopanje od zakonov, ki vladajo	v	glasbi, se zdi vsem samo igra, in tako
»Škoda, ki nastaja, obstoji	v	tem, da se nezakonitost polagoma, korak
je njihovo delo in če so tudi sami	v	navzkrižju z zakoni.«
»Če pa je	pri	otrocih že igra pravilna in jim nato
do zakonov, potem jih le‐ta spremlja	v	okoliščinah (v nasprotju z onimi drugimi)
potem jih le‐ta spremlja v okoliščinah (	v	nasprotju z onimi drugimi) in jih krepi
krepi ter zbuja v novo življenje tudi	v	državi to, kar je bilo prej na tleh.«
tudi v državi to, kar je bilo prej	na	tleh.«
»Na primer pravila	o	molku mlajših v navzočnosti starejših,
»Na primer pravila o molku mlajših	v	navzočnosti starejših, o vrstnem redu
molku mlajših v navzočnosti starejših,	o	vrstnem redu za mizo, vstajanju, spoštovanju
las, kroju oblek in obuvalu, skratka	o	celotni telesni zunanjščini in vsem
mogoče ne zajeti v besede ne izraziti	v	obliki zakonov, in če bi bilo mogoče,
»	Po	vsem videzu krene življenje po tisti
»Po vsem videzu krene življenje	po	tisti poti, ki mu jo nakaže vzgoja.
lahko rečemo - popolna in trdna celota,	v	dobrem in slabem pomenu.«
»Toda,	pri	bogovih,«
sklepanjem pogodb med ljudmi in z naročili	pri	obrtnikih?
Kaj je z izterjevanjem carin	na	trgih in v pristaniščih?
je z izterjevanjem carin na trgih in	v	pristaniščih?
odločili, da izdamo zakonske odločbe	o	vseh teh stvareh?«
tedaj, če z božjo pomočjo ostanejo	v	veljavi zakoni, o katerih smo prej
pomočjo ostanejo v veljavi zakoni,	o	katerih smo prej razpravljali.«
»	V	resnici pa je njihovo življenje zelo
	Ob	stalnem zdravljenju namreč ne dosežejo
bolezni samo večajo in pestrijo, in	pri	tem zmeraj upajo, da bodo ozdraveli,
amuleti, če se ne odpovedo nezmernosti	v	pijači, jedeh in ljubezni ter ne nehajo
»	Pri	Zevsu, res jih ne maram.«
»	V	tem ni razločka, zato se s takim ravnanjem
Nenehoma izdajajo zakone	o	omenjenih stvareh in jih izboljšujejo.
da bodo lahko odpravili nepoštenost	v	poslovanju in druge stvari, ki sem
ki sem jih naštel, ne opazijo pa, da	v	resnici obglavljajo hidro.«
slabo niti v dobro vladani državi;	v	prvi zato ne, ker so v njej določbe
vladani državi; v prvi zato ne, ker so	v	njej določbe odvečne in brez koristi,
njej določbe odvečne in brez koristi,	v	tej pa zato, ker jih z ene strani predpisuje
»Zakone	o	postavljanju svetišč, o žrtvovanju
»Zakone o postavljanju svetišč,	o	žrtvovanju in drugem češčenju bogov,
bogov, demonov in herojev, nadalje	o	pokopavanju mrtvih in dajatvah, ki
in zato jih ne bomo, če smo pametni,	ob	ustanavljanju države zaupali nikomur
prednikov je ta bog, ki biva sredi sveta,	na	popku zemlje, v teh vprašanjih najboljši
biva sredi sveta, na popku zemlje,	v	teh vprašanjih najboljši svetovalec
druge, da skupaj poiščemo, kje sta	v	državi pravičnost in nepravičnost,
državi pravičnost in nepravičnost,	v	čem se druga od druge razločujeta in
si me spomnil na to; torej se moram	po	tem ravnati, toda tudi vi mi morate
»In če	v	nji odkrijemo nekaj teh lastnosti,
»Potemtakem moramo tako ravnati tudi	pri	naših štirih lastnostih?«
In	pri	tem naletimo na nekaj nenavadnega.«
država, kakor smo jo zasnovali, se zdi	v	resnici modra.«
»In ta modrost obstaja	v	dobrem upravljanju.
»Toda	v	državi so mnoga in različna območja
zaradi znanja, ki ga imajo tesarji	v	svoji stroki, lahko velja država za
kvečjemu bi to lahko imenovali izkušenost	v	tesarstvu.«
»Tudi zaradi strokovnega znanja	v	mizarstvu, če je potemtakem dobro seznanjena
Potem bi veljala za izkušeno	v	poljedelstvu.«
»In kaj misliš, ali bo	v	naši državi več kovačev ali več takih
»Med vsemi poklici, ki se imenujejo	po	posebnem, zanje potrebnem znanju, nima
»	Po	svojem najmanjšem stanu in delu prebivalstva,
delu prebivalstva, ki vodi vlada, ter	po	njegovem znanju postane potemtakem
modra vsa država, če je ustanovljena	v	skladu z naravo; in po naravi je ravno
ustanovljena v skladu z naravo; in	po	naravi je ravno tisti del najmanjši,
»Tako smo skoraj	po	naključju odkrili eno izmed štirih
lastnosti in hkrati tudi njeno mesto	v	državi.«
»Kaj je pogum in kje je njegovo mesto	v	državi, in zaradi katerega stanu, ki
ali so zdaj strahopetni ali pogumni,	po	mojem mnenju niso odločilni za naravo
pogumna zaradi enega stanu, ker ji je	v	njem na voljo moč, česar se je treba
česar se je treba bati, kakor je to	v	vzgoji utrdil zakonodajalec.
»	Po	mojem mnenju je pogum nekakšno čuvanje.«
»Čuvanje predstave	o	strašnem, o strah zbujajočem, kakor
»Čuvanje predstave o strašnem,	o	strah zbujajočem, kakor jo je izoblikovala
zbujajočem, kakor jo je izoblikovala	v	skladu z zakonom vzgoja.
predstavo je treba, sem rekel, ohraniti	v	vseh življenskih okoliščinah in razpoloženjih,
okoliščinah in razpoloženjih, torej	v	trpljenju in veselju, v sli in strahu,
razpoloženjih, torej v trpljenju in veselju,	v	sli in strahu, in nikoli je ne smemo
Če želiš, ti lahko	na	primeru ponazorim, kaj mislim.«
Kaj se dogaja	pri	drugačnem postopku, pa veš; mislim
smo primerne osebe in jih vzgojili	v	muziki in gimnastiki.
volna barvo, in da njihova predstava	o	strašnem in o drugih stvareh ohrani
da njihova predstava o strašnem in	o	drugih stvareh ohrani svojo barvo;
njihove barve: mislim na predstavo	o	nasladi, ki je močnejša kakor vsaka
To moč in to brezpogojno vztrajanje	pri	pravilni zakoniti predstavi o predmetih,
vztrajanje pri pravilni zakoniti predstavi	o	predmetih, ki se jih je treba in ki
Vendar bomo	o	njem, če ti je prav, natančneje razpravljali
dve lastnosti, ki ju moramo raziskati	v	naši državi: preudarnost in cilj naše
vem, toda nikakor ne bi hotel, da bi	o	njej razpravljali, na preudarnost pa
gonov: preudarni je, tako pravijo,	v	nekem pogledu močnejši od samega sebe;
Zmeraj je namreč govor	o	eni in isti osebi.«
očitno s tem izrazom mišljeno tole:	v	samem človeku sta, kar zadeva dušo,
Če	po	naravi boljši del obvlada slabšega,
imamo za to grajo in prezir, medtem ko	o	človeku pravimo, da je slabši od samega
zdaj na našo novo državo pa boš tudi	v	njej odkril eno od obojega.
Upravičeno namreč lahko rečemo	o	njej, da je močnejša od same sebe,
močnejša od same sebe, če sicer govorimo	o	preudarnosti in premoči nad sabo tam,
strasti in bolečine naletiš predvsem	pri	otrocih, ženskah in sužnjih, pa tudi
otrocih, ženskah in sužnjih, pa tudi	pri	neizobraženi množici tako imenovanih
in pravilnimi načeli, naletiš samo	pri	maloštevilnih, ki so po naravi dobri
naletiš samo pri maloštevilnih, ki so	po	naravi dobri in so bili hkrati deležni
»Tudi	v	tem imaš prav.«
»Naletiš pa	v	naši državi tudi na to: čustva in razum
9. »Če potemtakem lahko rečemo	o	kateri državi, da je močnejša kot strasti
od same sebe, potem to lahko rečemo	o	naši državi.«
isto velja nasploh za vsako državo,	v	kateri vladajoči in podložni enako
odgovarjajo na vprašanje, kdo naj vlada,	v	kateri so si potemtakem v tem pogledu
naj vlada, v kateri so si potemtakem	v	tem pogledu složni vladajoči in podložni.
Preudarnost pa zajema vso državo in združuje	v	enoten akord vse člane, najšibkejše
ki so med obojimi, bodisi da so to	po	spoznanju, po moči, po številu ali
obojimi, bodisi da so to po spoznanju,	po	moči, po številu ali denarju.
bodisi da so to po spoznanju, po moči,	po	številu ali denarju.
soglasnost med slabšim in boljšim delom	v	tem, kdo naj vlada tako v državi kakor
boljšim delom v tem, kdo naj vlada tako	v	državi kakor v posamezniku.«
tem, kdo naj vlada tako v državi kakor	v	posamezniku.«
in pazim na tvoje besede, boš imel	v	meni mnogo boljšega sodelavca.«
»Teren je	v	resnici težaven in zelo senčnat, mračen
»Vse kaže, Glavkon, da smo ji	na	sledi; upam, da se nama ne bo izgubila.«
ki včasih nekaj iščejo, kar imajo že	v	rokah.
»Mislim, da že dolgo govorimo in poslušamo	o	pravičnosti, toda ne opazimo, da gre
»To, kar smo	v	začetku postavili kot nujen temelj
boš spominjal, naj vsak posameznik	v	državi opravlja samo eno nalogo, namreč
»	O	tem smo vsekakor govorili.«
smo večkrat rekli, da je pravičnost	v	tem, da vsakdo opravlja svojo nalogo
»In	v	resnici, dragi prijatelj, je po vsem
»In v resnici, dragi prijatelj, je	po	vsem videzu pravičnost v tem, da na
prijatelj, je po vsem videzu pravičnost	v	tem, da na neki določen način opravljamo
ostanejo nespremenjene, dokler je sama	v	njih.
podložnimi, ali vztrajanje vojakov	pri	zakonsko predpisani predstavi o tem,
vojakov pri zakonsko predpisani predstavi	o	tem, česar se je treba v resnici bati
predstavi o tem, česar se je treba	v	resnici bati in česar ne, ali je to
ne, ali je to spoznanje vladajočih	o	njihovih čuvarskih dolžnostih, ali
dolžnostih, ali pa je naposled to stanje	v	državi, da je vsakdo - otrok ali ženska,
modrostjo, preudarnostjo in pogumom ta sila,	po	kateri vsakdo v državi opravlja svoje.«
in pogumom ta sila, po kateri vsakdo	v	državi opravlja svoje.«
»	V	pravičnosti potemtakem vidiš tisto
strinjaš tudi s to mislijo: vladarji naj	v	državi opravljajo tudi pravosodne posle.«
»Ali naj vladarji	pri	izrekanju sodb zasledujejo še kake
tudi iz tega sledi, da je pravičnost	v	tem, da ima vsakdo svoje in da vsakdo
»Pazi zdaj, ali se tudi	v	nadaljnjem strinjaš z mano.
»Toda če človek, ki je	po	svoji naravi obrtnik ali trgovec, obogati
obrtniki, pomočniki in čuvarji - ostanejo	pri	svojem delu, potem je to pravičnost,
»	O	tem se še ne bomo dokončno odločili,«
»Šele če se to stanje pokaže tudi	pri	posamičnih ljudeh kot pravičnost, bo
končati raziskavo, ki smo jo začeli	v	upanju, da bomo laže spoznali pravičnost
upanju, da bomo laže spoznali pravičnost	pri	posamezniku, če jo najprej raziščemo
posamezniku, če jo najprej raziščemo	na	kaki večji stvari.
In	po	našem mnenju je bila država ta večja
si jo zamislili kot najbolj popolno,	v	prepričanju, da mora vsaj v taki državi
popolno, v prepričanju, da mora vsaj	v	taki državi vladati pravičnost.
Kar smo	o	njej ugotovili, hočemo zdaj prenesti
Če se tu srečamo z istim, potem je	v	redu; če pa pri posamezniku naletimo
srečamo z istim, potem je v redu; če pa	pri	posamezniku naletimo na kaj drugega,
pravičnost lahko potem trdno zasidramo	v	nas samih.«
prisodimo isto lastnost, ali sta si potem	v	tej lastnosti druga drugi podobni ali
se pravičen mož glede pravičnosti	v	ničemer ne razločuje od pravične države,
pravična zato, ker vsak od treh stanov, ki	v	njej žive, opravlja svojo nalogo.
dragi prijatelj, da ima vsak posameznik	v	svoji duši vse te tri temeljne oblike
trčili na čisto preprosto vprašanje	o	duši: ali ima v sebi vse tri oblike
preprosto vprašanje o duši: ali ima	v	sebi vse tri oblike ali ne?«
druga večja in daljša pot, ki najbrž	v	točnosti prekaša metodo, po kateri
ki najbrž v točnosti prekaša metodo,	po	kateri smo do sedaj razpravljali.«
Vsekakor moramo priznati, da so	v	vsakem izmed nas iste oblike in lastnosti
nas iste oblike in lastnosti kakor	v	državi?
nagnjenja, katerih nastanek je iskati	v	naših krajih; spet drugim je pripisati
s tretjo zadovoljujemo svoje gone (	po	hrani, razmnoževanju in drugem podobnem),
»Isti predmet gotovo ne more sočasno	v	enakem položaju in razmerju opravljati
Če na tak pojav naletimo	v	svoji duši, potem vemo, da tu ne gre
»Ali je potemtakem mogoče, da predmet	v	istem času in z istim svojim delom
»Sporazumimo se še natančneje	o	tem, da ne pride pozneje do kakšnih
Če nekdo	o	človeku, ki stoji, giblje pa roke in
stojijo in se gibljejo, če se s konico	na	enem mestu vrtijo, in isto velja tudi
tudi za druge predmete, ki se vrtijo	na	istem mestu - potem tudi to ni za nas
nikamor ne nagibljejo, in druge, ki se	v	krogu vrtijo.
ali nazaj, potem ne moremo govoriti	o	mirovanju predmeta.«
ne morejo vznemiriti in prepričati	o	tem, da bi lahko kak predmet kadar koli
lahko kak predmet kadar koli hkrati,	v	istem položaju in razmerju, opravljal
hotenje, privlačevanje in odbijanje,	v	medsebojnem navzkrižju, ne glede na
»Da, te so si	v	navzkrižju druga z drugo.«
Tako porečeš	o	duši tistega, ki si nekaj želi, da
tistega, ki si nekaj želi, da teži	po	predmetu svojega poželenja, ali da
privlačuje to, kar želi imeti, ali da je	pri	sebi sporazumna s tem, kar si želi
na vprašanje, vsa prevzeta od želje	po	tem predmetu.«
hotenju, poželenju in željam ter je	v	navzkrižju z njimi, pa zavračamo in
»Prvo je poželenje	po	pijači, drugo po jedi?«
»Prvo je poželenje po pijači, drugo	po	jedi?«
»Ali zahteva žeja	v	naši duši poleg tega, kar je bilo rečeno,
Ali je naša žeja potemtakem poželenje	po	topli ali mrzli pijači, po veliki ali
poželenje po topli ali mrzli pijači,	po	veliki ali majhni količini, skratka
veliki ali majhni količini, skratka	po	neki ožje določeni pijači?
In ali je potrebna vročina, da	ob	žeji začutimo željo po hladni pijači,
vročina, da ob žeji začutimo željo	po	hladni pijači, ter mraz, da se nam
pijači, ter mraz, da se nam zbudi želja	po	topli pijači?
voljo, in se šele tedaj zbudi poželenje	po	veliki količini tekočine in narobe,
če je malo tekočine na voljo, želja	po	majhni količini?
In ali si žeja sama	po	sebi nikoli ne želi drugega kakor to,
njeno bistvo, namreč pijačo, lakota	po	drugi strani pa jed?«
»Vsako poželenje ima svoj	po	naravi določen objekt in se šele ob
po naravi določen objekt in se šele	ob	nastopu določenih okoliščin spremeni
določenih okoliščin spremeni v poželenje	po	bliže določenem objektu.«
poželenje, potem je vsekakor poželenje	po	nečem dobrem, bodisi po dobri pijači
vsekakor poželenje po nečem dobrem, bodisi	po	dobri pijači ali čem drugem, in isto
»Toda	pri	vseh predmetih, ki se nanašajo na druge,
»In ali ni očitno	v	enakem razmerju to, česar je manj,
	po	drugi strani pa tudi težje z lažjim,
»In kako je s tem	v	znanosti?
Znanje samo	po	sebi je znanje o tistem, kar se da
Znanje samo po sebi je znanje	o	tistem, kar se da naučiti, ali na kar
nanaša; določeno znanje pa je znanje	o	določenem predmetu.
	O	tem takole mislim: kakor hitro je nastalo
kakor hitro je nastalo na primer znanje	o	zidavi hiš, so ga ločili od drugih
»In sicer zato, ker gre	pri	njem za znanje, ki je različno od drugih?«
samo k drugemu takemu, določena stvar	na	njem pa k določeni stvari na drugem.
stvar na njem pa k določeni stvari	na	drugem.
katerega se nanašajo, da je znanost	o	zdravju in bolezni sama zdrava in bolna
bolezni sama zdrava in bolna ali znanost	o	dobrem in slabem sama dobra in slaba.
namreč ko je ta znanost postala znanje	o	določenem predmetu, namreč o zdravju
znanje o določenem predmetu, namreč	o	zdravju in boleznih, in ne o znanstvenih
namreč o zdravju in boleznih, in ne	o	znanstvenih predmetih nasploh, je tudi
temveč glede na določen predmet znanost	o	zdravstvu.«
pijačo; žeja kot taka pa ni poželenje	po	določeni pijači, ne po majhni količini,
ni poželenje po določeni pijači, ne	po	majhni količini, ne po dobri ne po
določeni pijači, ne po majhni količini, ne	po	dobri ne po slabi tekočini, temveč
po majhni količini, ne po dobri ne	po	slabi tekočini, temveč je po svoji
dobri ne po slabi tekočini, temveč je	po	svoji naravi samo poželenje po pijači
temveč je po svoji naravi samo poželenje	po	pijači kot taki.«
»Duša žejnega želi	v	trenutku žeje samo piti.
namreč ugotovili, isti predmet ne more	v	istem času in istem razmerju opravljati
»Tako tudi ni moč reči	o	lokostrelcu, da sočasno z rokami lok
»Kako naj sodimo	o	tem?«
»Vsekakor tako:	v	duši mora biti nekaj, kar ga sili k
ga k temu naganja, pa ima svoj izvir	v	sli in bolezni.
In prav gotovo nismo	v	zmoti, če del, s katerim duša misli,
Aglainov sin, je prišel iz Pireja in šel	po	zunanji strani vzdolž severnega zidu.
	Na	morišču je opazil nekaj trupel in začutil
združila s poželenji in se postavila	po	robu sklepu razuma, gotovo nisi nikoli
razuma, gotovo nisi nikoli opazil, ne	pri	sebi, ne pri drugih.«
nisi nikoli opazil, ne pri sebi, ne	pri	drugih.«
»Ne,	pri	Zevsu!«
plemenitejša je njegova narava; ta je namreč	po	njegovem mnenju upravičen, da tako
»saj smo tudi	v	naši državi dodelili vladarjem pomočnike,
»Toda ali hočeš	po	vrhu še tole premisliti?«
Zdaj pa vidimo, da je	na	strani razuma, če pride do nesoglasja
Ali pa je volja tretji del duše,	po	svoji naravi pomočnica razuma, če ni
	Pri	otrocih je vendar moč opaziti, da imajo
»	Pri	Zevsu, to si lepo povedal.
Tudi	pri	živalih je moč isto opaziti.
Homerjev stih: Tu se udari	po	prsih in kara srce si nevoljen.
Homer tu jasno govori	o	karajočem in karanem: o razumu, ki
jasno govori o karajočem in karanem:	o	razumu, ki preudarja, kaj je boljše
preudarja, kaj je boljše in kaj slabše, ter	o	srcu, ki je nespametno vznemirjeno.«
»Ugotovili smo, da so	v	posamezni duši isti deli kakor v državi,
so v posamezni duši isti deli kakor	v	državi, in sicer tudi po številu.«
deli kakor v državi, in sicer tudi	po	številu.«
In tudi	v	vsem drugem je njuno razmerje do kreposti
je, dragi Glavkon, posameznik tudi	v	istem smislu pravičen, kakor je pravična
Volja pa mora biti pokorna razumu in	v	prijateljstvu z njim.«
»Združitev muzične in gimnastične vzgoje,	o	kateri smo govorili, pa ustvari harmonijo
»Če sta ta dela vzgojena in se	v	resnici naučita in si pridobita svoje
delom, poželenji, nad najobsežnejšim in	po	svoji naravi najbolj nenasitnim delom
	Pri	tem pazita, da se ta del ne nasičuje
užitki, da ne raste in se ne krepi	ob	njih, pri tem pa pozabi na dolžnosti
da ne raste in se ne krepi ob njih,	pri	tem pa pozabi na dolžnosti in si poskuša
tedaj, če si ta del njegove duše, volja,	v	veselju in žalosti ohrani neomajno
modrega ga dela tisti mali del, ki	v	njem vlada in mu zapoveduje, ker ve,
Preudarnega imenujemo tistega posameznika,	pri	katerem so vsi trije deli složni in
složni in prijateljski drug do drugega,	pri	katerem se vladajoči del sklada z deloma,
del sklada z deloma, ki jima vlada,	v	tem, da pripada oblast razumu, in se
je prav gotovo lahko samo to, tako	pri	posamezniku kakor pri državi,«
samo to, tako pri posamezniku kakor	pri	državi,«
orisana in ali vendar ni pravičnost	pri	človeku drugačna kakor v državi?«
pravičnost pri človeku drugačna kakor	v	državi?«
»Če obstajajo	ob	njej dvomi, jih lahko razpršimo tako,
jih lahko razpršimo tako, da navedemo	o	njej še nekaj navadnih, preprostih
»Tak človek tudi ni	v	nobenem pogledu nezvest ter ne krši
»In ni vzrok za vse to	v	tem, da v njegovi duši vsak del opravi
»In ni vzrok za vse to v tem, da	v	njegovi duši vsak del opravi svojo
»Da, samo	v	tem je vzrok.«
»Iščeš morda pravičnost še drugod kakor	v	tej sili, ki nam ustvarja takšne može
»	Pri	Zevsu, nikjer drugod je ne iščem.«
17. »Tako se je	v	celoti izpolnilo naše domnevno pričakovanje,
»Da,	v	celoti.«
»	V	tem je iskati vzrok za koristnost naših
vzrok za koristnost naših ukrepov,	po	katerih naj rojeni čevljar izdeluje
	V	tem, dragi Glavkon, se kaže pravičnost.«
»	V	resnici, takšna je pravičnost, samo
njo in sabo prijateljstvo ter uglaša	v	harmoničnem razmerju drugega z drugim
	Pri	tem občuti in ima za pravično in lepo
»	V	tem imaš popolnoma prav, Sokrat.«
pravično državo ter samo pravičnost, ki	v	njima živi, se najbrž ne motimo.«
duši, da bi ji zavladal, vtem ko mu	po	njegovem bistvu pripada, da služi tistemu
in pravičnost, smo si tudi popolnoma	na	jasnem o nepoštenem in zločinskem ravnanju
pravičnost, smo si tudi popolnoma na jasnem	o	nepoštenem in zločinskem ravnanju na
o nepoštenem in zločinskem ravnanju	na	eni in o poštenem ravnanju na drugi
nepoštenem in zločinskem ravnanju na eni in	o	poštenem ravnanju na drugi strani.«
ravnanju na eni in o poštenem ravnanju	na	drugi strani.«
»Ker le‐ti prav tako bivata	v	duši, kakor je zdravo in bolno vezano
»Ustvarjati zdravje se pravi: vzpostavljati	v	telesu naravno razmerje med vladajočim
delom; povzročanje bolezni pa obstoji	v	vzpostavljanju nenaravnega razmerja
biti nepravičen in delati krivice, če	pri	tem ostanemo nekaznovani in nas ne
Toda ker smo	v	raziskavi prišli že tako daleč, ne
grehote obstaja, če se sploh izplača	o	tem razpravljati!«
njih se ne dotika pomembnejših zakonov	v	državi, če so bili deležni opisane
»	Po	vsej verjetnosti ne.«
Že sem jih hotel	po	vrsti našteti tako, kakor se mi je
Adeimanta, stegnil roko, ga prijel za plašč	na	ramenih, ga potegnil k sebi, se sklonil
in poskušaš preiti pomembno poglavje	v	naši razpravi.
preslišali tvojo prejšnjo bežno pripombo	o	ženah in otrocih, ki naj bi bili med
Že dolgo čakamo na to, da	na	ustreznem mestu spregovoriš o okoliščinah,
to, da na ustreznem mestu spregovoriš	o	okoliščinah, v katerih naj se spočnejo
ustreznem mestu spregovoriš o okoliščinah,	v	katerih naj se spočnejo otroci in vzgajajo
vzgajajo novorojenčki, in na sploh	o	svojem stališču o skupnosti žena in
novorojenčki, in na sploh o svojem stališču	o	skupnosti žena in otrok.
slišal, da te ne pustimo tako dolgo	pri	miru, dokler jih prav tako ne pojasniš,
njim sprožujete novo veliko razpravo	o	tej državi.
zato prešel, da bi se izognil težavam	v	zvezi z njimi.«
»je	pri	pametnih ljudeh vse življenje.
si zamišljaš skupnost žena in otrok	pri	naših čuvarjih in kakšna naj bo po
pri naših čuvarjih in kakšna naj bo	po	tvojem mnenju vzgoja malih otrok v
po tvojem mnenju vzgoja malih otrok	v	času njihovega rojstva do začetka šolskega
rojstva do začetka šolskega pouka,	v	času torej, ki velja za najnapornejšega.
nevarno, ampak celo spodbudno govoriti	o	pomembnih in lepih stvareh razumnim
Če pa je človek	v	dvomih in negotovosti, kakor sem jaz
bi bilo otročje -, pač pa zato, ker	v	zmoti ne bi ostal sam, temveč bi potegnil
prijatelje; in povrhu gre za stvari,	v	katerih se človek ne bi smel motiti.
proti volji ubiti kakor se mu lagati	o	lepem, dobrem in zakonitem.
nazadnje tudi dobro, da pretresemo zdaj	v	celoti dejavnost žena, kakor smo prej
kakor smo jih opisali, ne smejo tudi	v	svojem razmerju do žen in otrok priti
navzkrižje z nalogami, ki smo jim jih že	v	začetku postavili, ko smo jih poskušali
»Torej ostanimo	pri	tem in poskusimo s tem uskladiti tudi
»Potem se morajo	v	obojem izobraziti tudi žene, seznaniti
»	Po	tem, kar si rekel, se zdi, da je tako.«
marsikaj zdelo malce smešno, ker je	v	nasprotju z našimi navadami.«
»In kaj se ti zdi	pri	tem najbolj smešno?
se morale gole žene skupaj z moškimi	v	palestri vaditi v rokoborbi, in to
skupaj z moškimi v palestri vaditi	v	rokoborbi, in to ne samo mlade ženske,
in vse prej kot lepimi starci, ki se	v	telovadnicah ukvarjajo z rokoborbo.«
	V	naših današnjih okoliščinah bi bilo
notranjščino telovadnice ali ob novosti	v	muzičnem pouku in še posebej v nošnji
novosti v muzičnem pouku in še posebej	v	nošnji orožja in jezdenju.«
»Ker smo že začeli razpravljati	o	teh stvareh, ne smemo prezreti tudi
zoprn in smešen, kakor je to še sedaj	pri	večini barbarov.
Ko so se potem najprej	pri	Krečanih, za njimi pri Lakedomcih začeli
potem najprej pri Krečanih, za njimi	pri	Lakedomcih začeli moški goli vaditi
Lakedomcih začeli moški goli vaditi	v	rokoborbi, bi bili to lahko takratni
»Ko pa je izkušnja pokazala, da je	pri	tem vsekakor boljše sleči obleko kakor
kakor to, kar je slabo, nadalje, kdor	pri	poskusu, da bi budil smeh, smešnosti
da bi budil smeh, smešnosti ne vidi	v	nespametnem in slabem, temveč v nečem
vidi v nespametnem in slabem, temveč	v	nečem drugem, in nazadnje kdor v prizadevanju
temveč v nečem drugem, in nazadnje kdor	v	prizadevanju za lepim ne zasleduje
4. »	Po	mojem mnenju se moramo najprej sporazumeti,
sporazumeti, ali je to sploh izvedljivo, in	pri	tem dopustiti dvom (ne glede na to,
človek), ali si lahko ženska, prvič,	v	skladu s svojo naravo deli vse naloge
»Dobro, potem pa spregovorimo	v	imenu nasprotnikov: ’Sokrat in Glavkon,
	Pri	ustanavljanju svoje države sta se namreč
svoje države sta se namreč razumela	v	tem, da v njej lahko opravlja posameznik
države sta se namreč razumela v tem, da	v	njej lahko opravlja posameznik samo
lahko opravlja posameznik samo eno,	po	naravi mu pripadajočo nalogo.‘
’	V	tem sva se, mislim, sporazumela.
’Potem pa sta zdaj	v	zmoti in si nasprotujeta, ko trdita,
da bi se kakorkoli dotaknil postav	o	zakonu, o spočenjanju otrok in njihovi
kakorkoli dotaknil postav o zakonu,	o	spočenjanju otrok in njihovi vzgoji.«
»Kakšna čudovita moč tiči	v	umetnosti ugovarjanja, dragi Glavkon!«
prepirajo, temveč znanstveno razpravljajo,	v	resnici pa mlatijo prazno slamo, ker
pretehtati, temveč se prepirajo samo	o	besedilu trditve, pri čemer se razvije
prepirajo samo o besedilu trditve,	pri	čemer se razvije besedni boj namesto
Vprašanje pa je, ali to zadeva tudi nas	v	tem konkretnem primeru.«
»Pogumno in bojevito visimo	na	besedah, da različne narave ne smejo
	Pri	tem pa ne pomislimo, kaj smo takrat
»	V	takih okoliščinah bi se tudi lahko
pa se pokaže, da obstaja različnost	v	tem, da žena rodi, a mož oplaja, potem
žena rodi, a mož oplaja, potem s tem	po	našem mnenju še dolgo ni dokazana različnost
In tako lahko ostanemo še nadalje	pri	tem, da našim čuvarjem in njihovim
dejal: tako iznenada to ni čisto lahko;	po	premisleku pa ni posebno težko.«
morda mislil, da je nekdo za nekaj	po	naravi sposoben, drug pa nesposoben
Ali zategadelj, ker nekdo že	po	kratkem učenju postane zelo prenikav
kratkem učenju postane zelo prenikav	na	svojem področju, medtem ko si drug
Ali pa zategadelj, ker nekoga telo	pri	duševnem delu zadostno podpira, a drugega
Drugih znamenj,	po	katerih bi bilo moč razločevati nadarjenost
poznaš katero koli človeško dejavnost,	v	kateri ne bi imeli moški v vsakem pogledu
dejavnost, v kateri ne bi imeli moški	v	vsakem pogledu prednosti pred ženskami?
	O	tkanju ter pripravljanju peciva in
tkanju ter pripravljanju peciva in jedi,	o	spretnostih, v katerih ženske vendarle
pripravljanju peciva in jedi, o spretnostih,	v	katerih ženske vendarle nekaj pomenijo,
Saj bi bilo smešno, ko bi ženski spol	v	teh stvareh zaostajal za moškim.«
Skoraj	v	vseh zaposlitvah moški spol prevladuje
ženskim, čeprav je mnogo žensk, ki so	v	marsičem boljše od moških.
razdeljene med oba spola, tako da so ženski	po	njeni naravi dostopni vsi poklici,
Vendar je ženska	v	vsem šibkejša od moškega.«
muzično izobrazbo, medtem ko druge	po	svoji naravi niso sposobne za to.«
odbrali za ta poklic samo tiste, ki so	po	naravi sposobni zanj.«
»Potemtakem so moški in ženske	po	naravi enako usposobljeni za čuvanje
usposobljeni za čuvanje države, samo da je	pri	ženskah ta sposobnost manjša.«
Za to so namreč sposobne in	po	naravnih lastnostih enake možem.«
»Tako se	v	krogu vračamo k naši prejšnji trditvi
naši prejšnji trditvi in smo si edini	v	tem, da ni protinaravno, če so žene
pobožna želja, saj je bil zakon predlagan	v	soglasju z naravo.
»Da je izvedljiva,	o	tem smo si zdaj edini.«
»	O	tem, da je tudi najboljša, pa se moramo
vzgajati kakor dobrega čuvarja, ker je	pri	obeh naravna nadarjenost enaka.«
»In kako zdaj misliš	o	tem?«
»	O	čem?«
»	Po	tvojem mnenju so gotovo nekateri možje
čuvarji zaradi opisane vzgoje postanejo	v	naši državi boljši ljudje kakor čevljarji,
boljši ljudje kakor čevljarji, izučeni	v	svoji čevljarski obrti?«
Sodelovati morajo	v	vojni in opravljati vse dolžnosti čuvarjev
in opravljati vse dolžnosti čuvarjev	v	državi.
	Pri	tem naj žene dobivajo lažje naloge
se posmehuje golim ženam, ki jim gre	pri	vajah le za najboljše, trga nezreli
najboljše, trga nezreli sadež smeha in	po	vsem videzu ne ve, čemu se smeje in
7. »	Ob	obravnavanju zakona o ženah smo srečno
7. »Ob obravnavanju zakona	o	ženah smo srečno prešli ta val, ne
možem čuvarjem, nobena ne sme živeti	v	skupnosti s samo enim moškim.
Samo	v	enem mi ustrezi.
pripraviti ljudje počasnega duha, ko so sami	na	poti.
predstavljajo kot že uresničeno, se popolnoma	po	tem ravnajo in si z zadovoljstvom zamišljajo,
	Ob	tem pa postane njihov duh še počasnejši.
polenil in zato mislim odložiti vprašanje	o	izvedljivosti na poznejši čas.
medtem ko jih bodo oni predpisovali,	pri	čemer bodo sledili našim zakonom ali
bodo sledili našim zakonom ali ravnali	v	njihovem duhu v tistih stvareh, ki
zakonom ali ravnali v njihovem duhu	v	tistih stvareh, ki smo jim jih prepustili
le‐tem tiste, ki so jim čimbolj podobne	po	naravnih nagnjenjih.
stalno skupaj; skupno se udeležujejo vaj	v	rokoborbi, skupno se izobražujejo tudi
rokoborbi, skupno se izobražujejo tudi	v	vsem drugem, in tako jih prirojeni
»Matematično sicer ni nujen, nujen pa je	v	erotičnem pogledu.
Neurejeno spolno občevanje je	v	državi srečnih prav tako malo dovoljeno
lovske pse in množico petelinov; gotovo,	pri	Zevsu, paziš tudi na njihovo oplojevanje
»	V	kakšnem pogledu?«
od najstarejših ali od tistih, ki so	v	najboljših ’letih‘?«
»In če	pri	razmnoževanju tega ne upoštevaš, potem
»In kako je	po	tvojem mnenju s konji in drugimi živalmi?
ta pravica prišla do popolne veljave	pri	sklepanju porok in spočenjanju otrok.«
»	Po	tem, kar smo ugotovili, morajo priti
otrok drugih pa ne, če naj rod ostane	na	višini.
	O	teh ukrepih pa ne sme nikdo ničesar
na to, da ostane število državljanov	po	možnosti na isti višini, pri čemer
ostane število državljanov po možnosti	na	isti višini, pri čemer morajo seveda
državljanov po možnosti na isti višini,	pri	čemer morajo seveda upoštevati vojne,
»	Pri	tem je treba uporabljati pametno premišljeno
žrebanje, tako da manj vredni moški	pri	nezaželeni spolni združitvi ne morejo
»In mladim možem, ki se odlikujejo	v	miru in vojni, je treba dati poleg
staršev predajo pestunjam, ki stanujejo	v	posebnem zavodu nekje v državi.
ki stanujejo v posebnem zavodu nekje	v	državi.
pohabljene otroke vrlih staršev pa skrijejo	v	nepristopnem in neznanem kraju, kakor
matere v zavod, dokler imajo mleko,	pri	čemer skrbno pazijo, da nobena ne spozna
	Pri	tem gledajo na to, da matere ali dojilje
Toda obravnavajmo stvari	po	vrsti, kakor smo se namenili!
smo, naj imajo otroke ljudje, ki so	v	najboljših letih.«
ti mnenja, da traja najboljša doba	pri	ženski dvajset let in pri moškem trideset
najboljša doba pri ženski dvajset let in	pri	moškem trideset let?«
»To je vsekakor	pri	obeh najboljši čas, tako v duhovnem
vsekakor pri obeh najboljši čas, tako	v	duhovnem kot telesnem pogledu.«
mlajši ali starejši od teh, sodeluje	pri	spočetju otrok za državo, velja to
rojstvo ostane prikrito) ne pride na svet	ob	molitvah in daritvah, ki jih ob porokah
svet ob molitvah in daritvah, ki jih	ob	porokah opravljajo svečenice, svečeniki
boljši in vrednejši, temveč se rodi	v	temi kot sad grde naslade.«
sposoben oploditve, spozabi z ženo	v	zakoniti starosti, ne da bi ju zvezal
velja za pankrta, za nezakonskega,	v	nasprotju z veljavnimi navadami rojenega
Tisti, ki se rodijo	v	času, ko njihovi očetje in matere dobijo
Da pa je	v	skladu z drugimi ustavnimi določili
»Tako,	pri	Zevsu,«
kaj nam lahko velja za največje dobro	pri	graditvi države, kaj mora biti potemtakem
Nato moramo presoditi, ali je to,	o	čemer smo do zdaj razpravljali, v skladu
to, o čemer smo do zdaj razpravljali,	v	skladu s tem, kar imamo za največje
tem, kar imamo za največje dobro, in	v	navzkrižju z največjim zlom.«
»Neenotnost	v	tem pa ločuje?
Mislim: če so zaradi istih stvari	v	državi in med državljani nekateri zelo
je najbolje upravljana tista država,	v	kateri največ državljanov za iste stvari
Kajti če smo na primer ranjeni	na	prstu, občuti to celotni telesni organizem
vladajočega, vanjo enotno vključenega dela;	ob	bolečini enega uda trpi vsa duša.
kadar trpi zaradi bolečine ali je vesel	ob	njenem popuščanju.«
»Ali so kakor	v	naši tudi v drugih državah vladarji
»Ali so kakor v naši tudi	v	drugih državah vladarji in ljudstvo?«
kako imenuje ljudstvo ne glede na to	v	drugih državah vladarje?«
»	V	večini držav jih imenuje despote; V
»V večini držav jih imenuje despote;	V	demokratičnih pa jim pravi kar vladarji.«
»In	v	naši državi: kako imenuje ljudstvo
»Ali mi lahko navedeš med vladarji	v	drugih državah koga, ki enega svojih
Kajti	o	vsakem, na katerega naleti, si lahko
Takšni in podobni glasovi	o	očetih morajo prihajati iz ust državljanov
Smešno bi bilo, ko bi imeli samo	v	ustih imena sorodnikov, ne bi pa se
ustih imena sorodnikov, ne bi pa se	po	tem ravnali.«
»In	v	tem občutku in v teh besedah, smo rekli,
»In v tem občutku in	v	teh besedah, smo rekli, se izraža skupnost
občutja tudi njihova največja skupnost	v	veselju in bolečini.«
določbe ustave - skupnost žena in otrok	pri	čuvarjih?«
12. »	V	tej skupnosti smo spoznali največje
spoznali največje dobro za državo,	pri	čemer smo dobro opravljano državo primerjali
je pokazala skupnost žena in otrok	pri	čuvarjih.«
»In	pri	tem nismo v nasprotju s tem, kar je
»In pri tem nismo	v	nasprotju s tem, kar je bilo prej rečeno.
’svojo ‘ in ne iste, da ne kopičijo	v	hiši vseh mogočih nagrabljenih stvari,
Ker vsi enako mislijo	o	lastnini, težijo tudi vsi za istim
»In prepiri in tožbe	pri	njih tako rekoč izginejo, saj jim je
	Pri	njih potemtakem ne more biti sporov,
more biti sporov, ki nastajajo samo	pri	ljudeh z lastnim premoženjem ter lastnimi
»Tudi pravd zaradi nasilja in žalitev	pri	njih ni.
»In tudi	v	tem so naši predpisi dobri: če se nekdo
se nekdo razjezi na drugega, takoj	na	njem poteši svojo jezo in se ne spušča
»Nadzorstvo in kaznovanje mladih pa je	v	rokah starejših.«
zakonskih določil potemtakem ljudje živijo	v	miru drug z drugim.«
»	V	popolnem miru.«
»Malenkostnih slabosti, ki	pri	njih prav tako odpadejo, najraje ne
bogatim, skrbi in težave, ki nastanejo	v	zvezi z vzgojo otrok in s stroški za
»Se spominjaš, da nam je	v	prejšnjem pogovoru nekdo očital, da
Takrat smo rekli, da se bomo	ob	priložnosti povrnili k temu očitku;
besede: čuvar naj ne išče svoje sreče	v	tem, da neha biti čuvar.
naj ne prezira umirjenega, trdnega in	po	našem mnenju najlepšega življenja in
prevzema nespametna in otročja predstava	o	sreči.
»potem bo obstal	pri	svojem starem življenju.«
Žene naj	v	miru in vojni stražijo in hodijo na
potem je njihovo ravnanje pravilno in	v	ničemer ne grešijo zoper žensko naravo.
Kajti ženska je	po	naravi ustvarjena za skupnost z možem.«
pogledamo, ali je ta skupnost izvedljiva	pri	ljudeh - kakor pri živalih - in kako
skupnost izvedljiva pri ljudeh - kakor	pri	živalih - in kako jo je mogoče uresničiti.«
»Prehitel si me	v	tem - ravnokar sem ti namreč hotel
Otroci naj	pri	vsem, kar se v vojni dogaja, pomagajo
Otroci naj pri vsem, kar se	v	vojni dogaja, pomagajo in očetom in
pomagajo in očetom in materam stoje	ob	strani.
dolgo očetu pomagajo in ga opazujejo	pri	delu, preden se sami lotijo obrti.«
Toda, Sokrat,	pri	tem obstaja velika nevarnost, da ob
pri tem obstaja velika nevarnost, da	ob	porazu, do katerega v vojni lahko pride,
nevarnost, da ob porazu, do katerega	v	vojni lahko pride, niso zapisani smrti
»	V	tem imaš prav,«
»toda ali naj se	po	tvojem mnenju prihodnji vojščaki izogibajo
»Torej ostane	pri	tem, da otrokom omogočimo sodelovanje
tem, da otrokom omogočimo sodelovanje	v	vojni.
Potem je vse	v	redu, kajne?«
moramo že kot otrokom dati krila, da	v	stiski lahko odletijo.«
»Zato jih moramo že	v	zgodnji mladosti posajati na konje
jahati, kot gledalce voditi s sabo, ne	na	drznih bojnih konjih, temveč na krotkih,
ne na drznih bojnih konjih, temveč	na	krotkih, a kar najbolj hitrih konjih.
svoje prihodnje poklicno delo in se	v	nevarnosti skupaj z nadzorniki, ki
»	V	tem imaš prav.«
kako naj se ravnajo naši bojevniki	v	vojni?« sem vprašal.
strahopetnosti stori kaj podobnega, mora biti	po	vojni uvrščen med obrtnike in kmete.«
se odlikuje in uveljavi, tega naj še	na	bojišču dečki in mladeniči, ki spremljajo
zakonski določbi bi še dodal: dokler so	na	bojišču, ne sme bojevnika nobeden,
»Govorili smo že	o	tem, da je sposobnemu dovoljenih več
»Da,	o	tem smo že govorili.«
je dobil Ajant, ki se je odlikoval	v	boju, za nagrado imeniten kos volovjega
	Po	njegovem mnenju je to za mladega hrabrega
»	V	tem bomo torej sledili Homerju,«
se pokažejo junake, izkazovali časti	pri	daritvah in drugih priložnostih ne
Za tistega, ki	na	bojišču kot junak pade, porečemo, da
»In	pri	tem bomo verjeli Heziodu, ko pravi:
tega rodu, ko so umrli, ... -	po	Zeusovi volji - postali demoni,
In potem se bomo ravnali	po	njegovi zapovedi.«
iz kakšnih drugih vzrokov, pa so se	v	življenju posebno odlikovali.«
Ali je lepo	po	zmagi padle oropati - orožje je pri
po zmagi padle oropati - orožje je	pri	tem izvzeto?
malenkostne, ženske miselnosti iskati	v	mrliču sovražnika, ko je vendar pravi
Takšni ljudje se	v	ničemer ne razločujejo od psov, ki
»	V	ničemer.«
»	Po	mojem mnenju ne bi smeli ne ropati
so si grška plemena drugo z drugim	v	sorodu, da so istega rodu.
Z barbarskimi ljudstvi pa si niso	v	sorodu in tudi niso istega rodu.«
bojujejo proti barbarom, pravimo, da so si	po	naravi sovražniki, sovraštvu samemu
Grki z Grki, moramo reči, da so si	po	naravi prijatelji, da pa je Grčija
Recimo, da pride do notranje razprtije	v	državi.
kako malo domovinske miselnosti je	pri	obeh straneh, saj se sicer ne bi drznili
Kako zmeren pa je,	v	nasprotju s tem, zmagovalec, ki premagancem
»Njeni državljani so potemtakem	po	miselnosti dobri in plemeniti?«
»	Pri	tem bodo zmeraj mislili na spravo?«
si bodo le, da prebivalci, ki jih je	po	nedolžnem zadela nesreča, čimprej izročijo
Gotovo je tak zakon	na	svojem mestu, kar velja tudi za vse
	O	tem, da bi bilo v njej, če bi obstajala,
O tem, da bi bilo	v	njej, če bi obstajala, vse dobro, sem
ti nisi rekel, namreč da bi se tudi	v	vojni dobro obnesla, ker bojevniki
bojevniki ne bi puščali drug drugega	na	cedilu; vsi se namreč dobro poznajo
zato, da bi vlile sovražniku strah in	po	potrebi same posegle v boj, bi prispevalo
neobravnavane prednosti, ki bi jih država imela	v	miru.
se ustanovila, ne razpravljajmo več	o	tem, temveč se raje poskušajmo prepričati,
Vse drugo pustimo	ob	strani!«
je do tod pripeljalo razpravljanje	o	pravičnosti in nepravičnosti.«
pravičnosti, zahtevali, da se pravičen človek	v	ničemer ne razločuje od nje, temveč
ničemer ne razločuje od nje, temveč	v	vsem ustreza njenemu bistvu?
se ji čimbolj približa in ima z njo	v	primeri z drugimi stvarmi kar največ
poskušali dognati bistvo pravičnosti same	po	sebi in lastnosti dovršeno pravičnega
obstaja, in kakšen potem utegne biti,	po	drugi strani pa smo ugotavljali bistvo
»	V	tem imaš prav.«
»Ali je	po	tvojem mnenju slikar zato manj dober,
more pa dokazati, da tak človek tudi	v	resnici obstaja?«
»Takšna je resnica	o	tem !
tebi na ljubo vendar pokažem, kako in	v	katerem smislu jo je moč najhitreje
natanko tako izvesti, kakor je bilo	v	besedi prikazano?
Ali ni že	v	sami naravi stvari, da je vsaka izvedba
se dado vsa dognanja naše razprave	v	celoti uresničiti; pač pa imejmo, če
najprej pogledati in pokazati, kaj je	v	današnjih državah slabo, da ne ustrezajo
največ dve, vsekakor zelo malo tako	po	številu kakor pomenu -, da pride država
prihajam k tistemu velikanskemu valu,	o	katerem sem prej govoril.
»Če	v	državah filozofi ne postanejo kralji
če ne bo množica tistih, ki se danes	po	svoji prirojeni nagnjenosti posvečajo
ne za ves človeški rod, in tudi naša	v	mislih zasnovana država ne bo mogla
Toda ne bom te pustil	na	cedilu, temveč ti bom po svojih močeh
te pustil na cedilu, temveč ti bom	po	svojih močeh pomagal, predvsem z dobrohotnostjo,
	Ob	tej moji pomoči poskusi torej dokazati
omenil, potem jim morava pojasniti,	o	kakšnih filozofih je govor in kakšni
da pokaževa, kako nekaterim ljudem	po	naravi pripadata filozofija in vodstvo
»Vodi me	po	njej !«
če nekdo nekaj ljubi, mora - če naj	o	njem z upravičenostjo to trdimo - ljubiti
drug bi lahko to rekel, toda ti, ki si	v	ljubezni tako doma, ne bi smel pozabiti,
doma, ne bi smel pozabiti, da dečki	v	cvetu let dražijo in vznemirjajo vanje
vam zdi mikaven, čeprav je toponos;	pri	drugem se vam zdi krivi nos kraljevski;
Ali ne opaziš	pri	prijateljih vina istega ravnanja?
»In	pri	častihlepnežih, mislim, je isto.
Žeja jih namreč	po	časteh na sploh.«
»Kdor se torej z odporom uči, zlasti	v	mladosti, ko še ne zna razločevati,
uči in ni nikoli tega sit, imenujemo	po	pravici filozofa, kajne?«
»Potem pa so mnogi ljudje -	o	katerih si človek ne bi mislil - filozofi.
Vsi, ki radi opazujejo, so	po	tvojem filozofi, ker se želijo nekaj
in podobnega, zato pa jih je videti	na	prav vseh dionizijskih slavjih, kakor
Ne zamudijo nobene prireditve ne	v	mestu ne na vaseh.
zamudijo nobene prireditve ne v mestu ne	na	vaseh.
druge, ki izživljajo svojo ukaželjnost	v	podobnih stvareh ali v nepomembnih
ukaželjnost v podobnih stvareh ali	v	nepomembnih umetnostih, imenujemo filozofe?«
»Tisti, ki hrepenijo	po	resnici.«
pojme: vsak zase je enota; toda ker se	v	zvezi z dejanji, stvarmi in drugimi
»	V	tem smislu razločujem med ljudmi, ki
in zastopniki praktičnih poklicev,	na	eni strani ter onimi drugimi, ki je
eni strani ter onimi drugimi, ki je	o	njih pravzaprav govor in ki edini zaslužijo,
zaslužijo, da jih imenujemo filozofe,	na	drugi strani.«
pokazati pot k njenemu spoznanju, živi	v	sanjskem ali resničnem svetu?
	Pri	tem pomisli tole: sanje nam veljajo
tole: sanje nam veljajo za stanje,	v	katerem nimamo - speči ali budni -
tisti človek, ki veruje v lepoto samo	po	sebi in jo lahko kakor tudi stvari,
in jo lahko kakor tudi stvari, ki so	pri	njej soudeležene, gleda, ne da bi imel
»Duhovno dejavnost tega moža imenujemo	po	pravici spoznanje, ker nekaj spoznava,
Ali ga lahko potolažimo in	v	miru prepričamo, ne da bi sam opazil,
prepričamo, ne da bi sam opazil, da ni čisto	pri	pameti?«
vsekakor tudi zmožnosti ali sposobnosti,	na	katerih sloni vsa naša moč kakor tudi
»Poslušaj zdaj moje misli	o	tem !
	Na	sposobnostih ali zmožnostih ne vidim
podobnega, kar imajo mnoge druge stvari in	na	kar gledam, kadar hočem te stvari razločevati
	Pri	sposobnostih gledam samo na namen in
sposobnostih gledam samo na namen in učinek in	po	tem jih imenujem.
In kako misliš ti	o	tem?«
	V	tem sva si soglasna.«
»Vsako od njiju ima	v	skladu s svojo naravo drug namen in
»Morda	o	istem, kar znanje spoznava?
»To je nemogoče	po	naših ugotovitvah.
teh skrajnosti ter presega spoznanje	v	jasnosti in nespoznanje v nejasnosti?«
spoznanje v jasnosti in nespoznanje	v	nejasnosti?«
Če ga odkrijemo, ga lahko	po	pravici označimo kot predmet domnevanja
domnevanja in s tem obema skrajnostima	na	eni strani ter temu, kar je v sredi,
skrajnostima na eni strani ter temu, kar je	v	sredi, na drugi strani določimo ustrezne
eni strani ter temu, kar je v sredi,	na	drugi strani določimo ustrezne lastnosti.«
»	V	skladu s temi ugotovitvami naj odgovori
poštenjak, ki ne veruje v lepoto samo	na	sebi in ne v nespremenljivo idejo lepega,
»Nujno so lepe stvari	v	nekem smislu tudi grde; in isto velja
stvari lastnost, ki ji jo pripisujemo,	v	večji meri kakor tej nasprotno lastnost?«
je podobno dvoumnim besednim igram	na	pojedinah,«
	Po	mojem mnenju jih ni mogoče postaviti
Saj vendar niso bolj nejasne in torej	na	višji stopnji neobstajanja kakor to,
ne obstaja, niti ne jasnejše in zato	na	višji stopnji obstajanja kakor to,
»In pred tem smo se sporazumeli	v	tem, da mora biti to, kar je med tem,
spoznanja, sposobnost pa, ki je tudi tu	v	sredini, zajema predmete, ki se v sredini
tu v sredini, zajema predmete, ki se	v	sredini nestalno, sem in tja, premikajo.«
»Da,	o	tem smo se sporazumeli.«
vsi ti imajo, pravimo,	o	vsem tem samo mnenje; spoznanja o stvareh,
pravimo, o vsem tem samo mnenje; spoznanja	o	stvareh, katerim velja njihovo mnenje,
gledajo večno nespremenljive pojme same	po	sebi?
Ti imajo	o	njih spoznanje in ne mnenja, ali ne?«
Spomnimo se samo svoje prejšnje trditve,	po	kateri ljubijo in občudujejo lepe glasove
»Tistega torej, ki ljubi to, kar	v	resnici obstaja, moramo imenovati filozofa
»nam je zdaj, dragi Glavkon,	po	dolgi in naporni razpravi, postalo
»	V	kratki razpravi to ne bi bilo mogoče.«
pojasniti, ko bi razpravljali samo	o	tem vprašanju.
»	O	čem moramo potemtakem najprej razpravljati?«
»	O	čem drugem kakor o tem, kar neposredno
»O čem drugem kakor	o	tem, kar neposredno sledi?
nespremenljivo, vtem ko drugi, ki se izgubljajo	v	mnoštvu in raznoličnosti stvari, niso
morajo biti tisti, ki so sposobni čuvati	v	državi zakone in navade in jih je zato
»	O	tem ne more biti dvoma.«
tega kar resnično obstaja; ki nimajo	v	duši nobene idealne podobe in ne vidijo
nobene idealne podobe in ne vidijo	v	njej kakor slikarji prapodobe resnice;
tudi ne natanko opazovati, da bi potem	po	potrebi zakonsko določili predpise
potrebi zakonsko določili predpise	o	lepem, pravičnem in dobrem in že obstoječe
»	Pri	Zevsu, ne razločujejo se mnogo od slepcev!«
pravo bistvo vsake stvari, ne da bi	v	izkušnjah kaj zaostajali za prvimi
prvimi in ne da bi jih ti prekašali	v	kakšnih drugih vrlinah?«
bi nesmiselno izbrati prve, ako ti	v	ničemer ne zaostajajo za njimi, marveč
zaostajajo za njimi, marveč jih celo	v	eni, in sicer najpomembnejši stvari
da pretresemo, kako le‐ti združujejo	v	eni osebi oboje sposobnosti (tako teoretične
moramo seznaniti, kakor smo to že rekli	na	začetku našega razpravljanja o filozofih,
rekli na začetku našega razpravljanja	o	filozofih, z njihovo naravo.
Če se zedinimo	v	tej točki, potem se bomo, tako mislim,
potem se bomo, tako mislim, sporazumeli	v	tem, da imajo oboje sposobnosti in
»	V	tem smo enih misli.«
»Enih misli smo tudi	v	tem, da želijo spoznati to, kar je,
tem, da želijo spoznati to, kar je,	v	celoti, pri čemer prostovoljno ne puščajo
želijo spoznati to, kar je, v celoti,	pri	čemer prostovoljno ne puščajo vnemar
pomembnega, kakor smo to prej rekli	o	častihlepnih in zaljubljenih ljudeh.«
ljudi, če naj ustrezajo naši podobi	o	filozofih!«
Ne, temveč nujno je, da vsakdo, ki je	po	naravi nečemu v ljubezni vdan, ljubi
je, da vsakdo, ki je po naravi nečemu	v	ljubezni vdan, ljubi vse, kar pripada
»Tisti, ki ga žeja	po	znanju, že od mladih let teži z vsemi
vnemar; to prihaja v poštev seveda	pri	resničnem in ne samo navideznem filozofu.«
nadalje razsoden in ne pozna pohlepa	po	denarju.
Malenkostnost je	v	največjem nasprotju z dušo, ki teži
največjem nasprotju z dušo, ki teži	po	božji in človeški popolnosti.«
lastni velikopoteznost in razgledanost	v	vseh časih in v vsem, kar je, se mora
velikopoteznost in razgledanost v vseh časih in	v	vsem, kar je, se mora zdeti človeško
mož, ki je pošten in ni ne pohlepen	po	denarju ne hlapčevski, ne bahav in
»	Pri	ugotavljanju, ali je neka duša filozofska
	Pri	človeku namreč ne moreš pričakovati
»Človek, ki se brezuspešno trudi, začne	na	koncu nujno sovražiti sebe in vse svoje
»Samo	po	sebi umevno.«
zadovoljivo opravljati, če nima že	po	naravi dobrega spomina, če se ne uči
samo takim vzorno vzgojenim ljudem	v	primerni starosti bi ti zaupal vodstvo
razpravljanja dogaja takole: Ker niso izurjeni	v	spraševanju in odgovarjanju, mislijo,
vprašanji zavajaš na krive poti; in ko	na	koncu njihove pritrdilne odgovore preudarno
Kakor ljudje, ki so dobro vešči iger	na	deskah, preigrajo slabe igralce, tako
ti svoje sobesednike preigraš, le da	pri	tem ne uporabljaš kamenčkov, ampak
	V	resnici pa - tako mislijo - so imeli
pomislekov glede posamičnih trditev	v	razpravi, pač pa je moč ugovarjati
razpravi, pač pa je moč ugovarjati	v	temle : dejanja dokazujejo, da so ljudje,
ki se ukvarjajo s filozofijo ne le	v	mladosti, ko se splošno izobražujejo,
izobražujejo, temveč tudi pozneje,	v	veliki večini prav čudni - da ne rečem
»Ali so	po	tvojem mnenju s to trditvijo o filozofih
so po tvojem mnenju s to trditvijo	o	filozofih v zmoti?«
tvojem mnenju s to trditvijo o filozofih	v	zmoti?«
dolgo zapustilo držav, dokler ne bodo	v	njih zavladali filozofi, na eni strani
ne bodo v njih zavladali filozofi,	na	eni strani in s trditvijo, da so filozofi
da so filozofi za državo neporabni,	na	drugi strani?«
»Kakor da sicer nisi vajen govoriti	v	primerah!«
Ravno najboljši možje so do države	v	tako težavnem razmerju, kakor podobnega
razmerju, kakor podobnega ni mogoče najti	pri	nobeni drugi stvari.
Zamisli si, da se	na	eni ali več ladjah dogaja tole : Lastnik
je večji in močnejši od pomorščakov	na	krovu, pri tem pa naglušen in kratkoviden.
in močnejši od pomorščakov na krovu,	pri	tem pa naglušen in kratkoviden.
Povrhu je njegovo znanje	o	pomorstvu sila pomanjkljivo.
	Pri	tem pa se nobeden od njih ni učil krmarjenja,
napojem, vinom ali podobnim, zagospodarijo	na	ladji, razpolagajo z njo, pijejo in
gostijo ter jadrajo tako, kakor je	pri	takih ljudeh pričakovati.
Tistega, ki se pokaže spretnega	pri	prepričevanju in obvladovanju lastnika
	Pri	tem niti ne vedo, da se mora resničen
potrebuje za zasedbo mesta krmarja	na	ladji, potreben prav tako čas za izučitev
potreben prav tako čas za izučitev	v	krmarjenju. -
Kjer	na	ladjah vladajo takšne razmere, tam
razmere, tam velja mornarjem, ki se vozijo	na	teh ladjah, pravi krmar za zvezdogleda,
se potemtakem kdo čudi, da filozofi	v	državi ne uživajo časti, mu najprej
so ravno najsposobnejši med filozofi	v	očeh ljudstva neuporabni.
moreš zmotiti, če današnje oblastnike	v	državi primerjaš z mornarji, kakor
ti sposobni filozofi za neuporabne	v	državi, smo s tem pojasnili.«
»Ali naj	v	nadaljnjem tudi pojasnimo, zakaj ni
govorimo in poslušamo, tiste razprave,	v	kateri smo obrazložili lastnosti, ki
»Ali ni že to	v	hudem navzkrižju z mnenjem, ki ga imajo
z mnenjem, ki ga imajo danes ljudje	o	tem?«
ljubitelja znanja, da je njegovo bistvo	v	tem, da se bori za to, kar res obstaja,
kar res obstaja, in se ne ustavlja	pri	številnih posamičnih stvareh, ki samo
Neutrudno gre svojo pot in	v	prizadevanjih ne popusti prej, dokler
»Če	na	čelu koraka resnica, ji po mojem mnenju
»Če na čelu koraka resnica, ji	po	mojem mnenju nikoli ne sledijo grehote.«
naleteti na nekatere, ki so neuporabne, in	na	zelo mnoge, ki so brez sleherne veljave.
	V	nadaljnjem moramo pretresti še druge
kakor si omenil, filozofijo povsod in	pri	vseh ljudeh na slab glas.«
da posamične lastnosti, ki smo jih	pri	filozofih hvalili, kvarijo njihovo
telesna moč, sorodstvo, ki je vplivno	v	državi, in drugo kar sodi sem.
Tako si zdaj	v	širokih potezah seznanjen z mojim mnenjem.«
rastlinskega izvira toliko bolj zaostajata	v	razvoju, kolikor močnejši sta, če nimata
Slabo je	v	večjem nasprotju z dobrim kakor s tistim,
nikoli ne ustvarijo ničesar velikega, ne	v	dobrem ne v slabem.«
ustvarijo ničesar velikega, ne v dobrem ne	v	slabem.«
»Kadar je ljudstvo množično zbrano	na	ljudskih zborih, sodnih razpravah,
ljudskih zborih, sodnih razpravah,	v	gledališču in na drugih sestankih.
zborih, sodnih razpravah, v gledališču in	na	drugih sestankih.
Kaj misliš, kako more biti	pri	srcu mlademu človeku, če je med to
7. »In vendar	o	najhujšem pritisku nismo še sploh spregovorili,«
»	O	katerem?«
»	O	tistem, ki ga ti vzgojitelji in sofisti
zasebni vplivi pa se lahko temu upro in	pri	tem celo zmagajo?«
seveda izvzete božanske narave, pač	v	skladu z znanim pregovorom.
Ni dvoma namreč: kar je	v	današnji državi zdravega in dobrega,
»Potem pa mi daj še prav	v	tem.«
»	V	čem?«
»	V	temle : vsi ti zasebniki, ki vzgajajo
drugega kakor to, kar ta množica izraža	na	svojih zborovanjih.
prijeti, kdaj je krotka in kdaj divja,	v	kakšnih okoliščinah daje glasove od
kakor ko bi to kdo, ki se z vsem tem	v	stiku z živaljo v teku časa seznani,
ki se z vsem tem v stiku z živaljo	v	teku časa seznani, imenoval modrost,
	Pri	tem pa sploh ne ve, ali so ti goni
Ravna se le	po	živali: kar je njej prijetno, to imenuje
	Pri	Zevsu, to je resnično zelo nenavaden
»In ali se,	po	tvojem mnenju, razločuje od njega tisti
od njega tisti mož, ki vidi modrost	v	tem, da se seznani z razpoloženji in
in nagnjenji pisane množice, zbrane	na	ljudskih sestankih, pa najsi se le‐ta
storitvami kot obrtnik ali državnik in	pri	tem množico priznava za svojo razsodnico
diomedsko nujnost, neogibnost, da se	v	vsem prilagodi volji množice.
Da bi bila ta volja	v	soglasju z dobrim in lepim, gotovo
8. »Premisli vse to in se	pri	tem spomni naše trditve: ni si mogoče
kdaj doumela in priznala lepoto samo	po	sebi v nasprotju s posamičnimi lepimi
doumela in priznala lepoto samo po sebi	v	nasprotju s posamičnimi lepimi stvarmi
lepimi stvarmi ter bistvo kake stvari	v	nasprotju z mnogoterimi posamičnostmi.«
(sofisti), ki se družijo z množico	v	želji, da ji ugajajo?«
»Kako naj potemtakem	v	teh okoliščinah ostane filozof zvest
Kako naj vztraja	pri	svojih prizadevanjih in kako naj doseže
»Torej se tak človek že med otroki	v	vsem odlikuje, posebno če ima njegovo
»Kaj zdaj	po	tvojem mnenju v teh okoliščinah tak
»Kaj zdaj po tvojem mnenju	v	teh okoliščinah tak človek stori, posebno
okoliščinah tak človek stori, posebno še	v	veliki državi in če je povrhu bogat
Se ne zdi	v	svoji nečimrni puhlosti in brezdušni
potem storili tisti ljudje, ki bi bili	v	strahu, da zgubijo njegovo prijateljstvo
ga odtegnejo vplivu tega svetovalca,	pri	čemer bi svetovalca samega začeli preganjati
smo imeli prav, ko smo rekli, da so	po	eni strani že same filozofske lastnosti
takrat, če niso deležne prave nege;	po	drugi strani pa so krive za to tudi
posameznike ali največji dobrotniki, če	po	naključju krenejo po tej poti.
dobrotniki, če po naključju krenejo	po	tej poti.
pustijo filozofijo kot izdano nevesto	na	cedilu, potem je njihovo življenje
To so tisti,	o	katerih govorijo obrekovalci filozofije,
»Res je, tako govorijo	o	njih.«
»In	po	pravici!
kaznjenci, pobegli iz jetnišnice, zatočišče	v	templju.
In to so zvečine taki, ki si	v	svojem ožjem poklicu največ domišljajo.
nezadostne in četudi jih je obrtniško delo	v	njihovi stroki telesno iznakazilo in
»Ali misliš, da se ti ljudje	v	čemer koli razločujejo po svoji zunanjščini
ti ljudje v čemer koli razločujejo	po	svoji zunanjščini od majhnega, plešastega
deloma pa veliki duhovi, ki se rodijo	v	majhni državi, pa se čutijo zvišeni
	O	meni in mojem notranjem glasu ne kaže
prijetnost in vrednost filozofije ter	po	drugi strani spoznali besnost množice,
pripomoči pravični stvari do zmage in	pri	tem noče sam propasti; vsakdo se marveč
Kakor se človek	ob	viharju izogne prahu in dežju, s tem
brezbožnost, da mu življenje poteka	v	poštenosti in da se bo od njega poslovil,
bo od njega poslovil, ko pride čas,	v	dobrem upanju, miru in veselju.«
Ko bi živel	v	taki državi, bi tudi sam več dosegel
11. »Tako smo	o	slabem glasu, na katerega je neupravičeno
katera od današnjih državnih ureditev je	po	tvojem mnenju prikladna za filozofe?«
naleti na državo s popolno ustavo, ki	po	svoji popolnosti ustreza njenemu bistvu,
da so ta narava in njene lastnosti	v	resnici božanske, lastnosti drugih
samo vedel, ali je to ustava, ki smo	o	njej razpravljali ob opisu naše države,
ustava, ki smo o njej razpravljali	ob	opisu naše države, ali katera druga.«
razpravljanje sklenemo šele, ko si bomo	o	tem na jasnem.«
razpravljanje sklenemo šele, ko si bomo o tem	na	jasnem.«
Ovira	pri	tem je lahko samo pomanjkanje moči.
	O	moji pripravljenosti se boš lahko takoj
domačemu ali poklicnemu delu, in se	pri	tem lotevajo najtežjih poglavij, da
če poslušajo filozofska predavanja,	v	prepričanju, da je filozofija lahko
	V	starosti pa ugasne njihovo zanimanje
»Mladi ljudje morajo biti	v	deških in mladeniških letih deležni
Le‐to jim je potem opora	pri	njihovih filozofskih prizadevanjih.
Ko pridejo v leta,	v	katerih začne duša dozorevati, je treba
Takó bo njihovo življenje srečno,	po	smrti pa lahko pričakujejo enako usodo
smrti pa lahko pričakujejo enako usodo	v	inostranstvu.«
se ti bo še z večjo vnemo postavila	po	robu, ker ti ne verjame, začenši s
»Ti govoriš tu	o	zelo kratkem času!«
»	O	skoraj nobenem v primeru s celotnim
»O skoraj nobenem	v	primeru s celotnim časom.
Nikoli namreč niso videli teh	v	besedah navedenih stvari tudi v dejanjih
teh v besedah navedenih stvari tudi	v	dejanjih izvedenih, temveč so samo
Moža pa, ki bi se, kolikor mogoče	v	besedi in dejanju približal popolnosti
dejanju približal popolnosti in bi vladal	v	prav tako popolni državi, niso še nikoli
prerekanje tako pred sodiščem kakor	v	zasebnem življenju.«
ker smo bili na to pripravljeni, smo	v	strahu, vendar iz ljubezni do resnice
kraljem samim resničnega poželenja	po	filozofiji.
Sicer bi nas lahko ljudje	po	pravici zasmehovali, da se ukvarjamo
»Če se je torej	v	davni preteklosti pokazala potreba
preteklosti pokazala potreba obstaja zdaj	v	kakšni barbarski državi, ki je zunaj
zunaj našega območja, ali če se bo kdaj	v	prihodnosti občutila potreba, da prevzamejo
sposobni filozofi, potem je to trenutek,	v	katerem se je naša država uresničila,
trenutek, ko muza filozofije zavlada	v	državi.
Sicer bo množica mislila, da govoriš	o	ljudeh, ki jih ona imenuje filozofe.
tako izkrivljeno naravo lahko naletiš	pri	posameznikih, nikakor pa ne pri vseh
naletiš pri posameznikih, nikakor pa ne	pri	vseh ljudeh!«
»	O	tem sem tudi jaz prepričan.«
»Potem si gotovo tudi	o	tem prepričan, da so odpora široke
filozofe, zbujajo sovraštvo do njih in	v	govorih obravnavajo vse s svojih osebnih
z njimi prepirati in tudi ne gojiti	v	srcu zavisti in sovraštva, temveč gleda
»Če je filozof	v	ljubezni in spoštovanju vdan temu,
in jim vceplja svoja spoznanja, tako	v	javnem kakor v zasebnem življenju,
svoja spoznanja, tako v javnem kakor	v	zasebnem življenju, potem prav gotovo
prav gotovo ne more biti slab učitelj	v	preudarnosti, pravičnosti in državljanski
množica spozna, da so naše trditve	o	filozofih resnične, ali se bo potem
napravijo načrt slikarji, ki se zgledujejo	pri	božanstvu?«
veš, se razločujejo od drugih ravno	po	tem, da se nočejo ukvarjati ne z državo
»In	pri	tem delu se ozirajo zmeraj znova na
razumnost in druge podobne vrline same	po	sebi, potem pa na le‐te, kakor so se
na le‐te, kakor so se izoblikovale	v	človeku.
ustvarijo človeški ideal, držeč se	pri	tem tistega, za kar je rekel Homer,
tistega, za kar je rekel Homer, da je	v	ljudeh podobno ali enako bogovom.«
»Marsikaj	pri	tem izbrišejo, to in ono na novo vrišejo,
Morda	o	tem, da filozofi niso naravnani na
»Ali	o	tem, da morda taka narava, potem ko
»Ali se bodo	po	vsem še dalje jezili na nas zaradi
bo uresničena ustava, ki smo si jo	v	mislih zasnovali?«
raje, da so že popolnoma pomirjeni in	v	glavnem prepričani
Ali pa more kdo	pri	tem dvomiti, da se lahko tudi kraljem
Dvomimo pa, da se	v	vsem času ne bi mogel prav noben ohraniti.«
da bi bili državljani pripravljeni	po	njih živeti.«
še vprašanje, česa naj se učijo in	v	čem naj se vadijo ti rešitelji države
naj se vadijo ti rešitelji države in	v	kateri starostni dobi naj se začno
»	O	tem še moramo razpravljati,«
težavam, ki so povezane z vprašanjem	o	razmerju med možem in ženo, dalje o
o razmerju med možem in ženo, dalje	o	otrocih o izbiri vladarjev, torej z
med možem in ženo, dalje o otrocih	o	izbiri vladarjev, torej z ukrepi, katerih
smejo izneveriti svojim načelom ne	v	trpljenju ne v nevarnostih ne ob drugih
izneveriti svojim načelom ne v trpljenju ne	v	nevarnostih ne ob drugih priložnostih
ne v trpljenju ne v nevarnostih ne	ob	drugih priložnostih in da nikoli ne
more, ga je treba izločiti; kdor pa se	pri	tem pokaže čistega kakor v ognju prekaljeno
pa se pri tem pokaže čistega kakor	v	ognju prekaljeno zlato, tega je treba
je treba postaviti za vladarja in mu	v	življenju in po smrti izkazovati časti
postaviti za vladarja in mu v življenju in	po	smrti izkazovati časti in podeljevati
stran in se izognili globji obravnavi	v	strahu pred vprašanjem, ki je zdaj
»Pomisli	pri	tem, da je teh gotovo zelo malo!
redkokdaj združene v enem človeku;	po	navadi se javljajo posamično.«
ima še druge podobne lastnosti, ni	pri	volji, kakor veš, da bi živel v miru,
ni pri volji, kakor veš, da bi živel	v	miru, redu in varnosti, temveč se rad
zdaj sem, zdaj tja; stanovitnost mu je	po	vsem tem popolnoma tuja.«
»Trdni in neomajni značaji pa,	na	katerih zanesljivosti raje gradimo,
katerih zanesljivosti raje gradimo,	v	vojni sicer ne poznajo strahu, toda
»Zato jih je treba preizkusiti	v	prej omenjenih naporih, strahovih in
vaditi in preizkusiti jih je treba tudi	v	mnogih znanostih, pri čemer moramo
jih je treba tudi v mnogih znanostih,	pri	čemer moramo paziti, ali je njihova
najvišje znanosti ali pa jim ni kos in	ob	njih odpove, kakor odpovedo tekmovalci
njih odpove, kakor odpovedo tekmovalci	v	rokoborbi.«
zadnje zadostuje, in tako smo krenili	po	tej poti, ne da bi šli stvarem do dna.
»Toda če	pri	takih stvareh samo malce zaostanemo
»Zato mora kreniti	po	daljši poti, prijatelj.
pravičnosti in drugih kreposti, ki smo	o	njih govorili?«
In	o	tem si ne smemo ustvariti samo senčne
ustvariti samo senčne podobe, temveč moramo	v	tem doseči največjo jasnost in natankost.
Saj je vendar smešno, da se trudimo	pri	razpravljanju o manj vrednih stvareh
smešno, da se trudimo pri razpravljanju	o	manj vrednih stvareh za kar največjo
za kar največjo jasnost in čistost,	pri	razpravljanju o najvišji stvari pa
jasnost in čistost, pri razpravljanju	o	najvišji stvari pa bi se odrekli največje
»	O	tem je treba razmisliti.
opustil priložnost in te ne bi vprašal	o	tem?«
Šele	po	njej dobijo pravičnost in druge kreposti
pojasniti, kakšno spoznanje mislijo, dokler	na	koncu niso prisiljeni reči: spoznanje
	Po	eni strani nas zmerjajo, da ne vemo,
»Tako je	v	tem vprašanju mnogo spornega.
»	Po	vsem tem je razvidno, da je mnogim
Narobe pa se	pri	dobrem nihče ne zadovolji samo z videzom,
videzom, temveč vsakdo hoče dobro tudi	v	resnici imeti in se za videz sploh
Ali potemtakem smejo ostati	v	negotovosti o tako pomembnih in velikih
potemtakem smejo ostati v negotovosti	o	tako pomembnih in velikih stvareh tudi
velikih stvareh tudi tisti najboljši	v	državi, ki jim mislimo zaupati vso
»Mislim, da imata pravičnost in lepota	v	možu, ki ne ve, zakaj sta si stvari
da se ne boš zadovoljil s tem, kar	o	teh stvareh mislijo drugi.«
»Tudi ne bi bilo	v	redu, Sokrat, ko bi imel o stvareh,
bi bilo v redu, Sokrat, ko bi imel	o	stvareh, s katerimi sem se tako dolgo
»Toda ali je	v	redu, da govorimo o stvareh, ki jih
»Toda ali je v redu, da govorimo	o	stvareh, ki jih ne poznamo tako, kakor
»Ne, to ni	v	redu, da govorimo o stvareh, ki jih
»Ne, to ni v redu, da govorimo	o	stvareh, ki jih ne poznamo tako, kakor
»Ne, to ni	v	redu, pač pa moramo biti pripravljeni,
pripravljeni, da povemo mnenje, ki ga	o	neki stvari imamo.«
pravo zadene brez resničnega znanja, se	v	ničemer ne razločuje od slepca, ki
ničemer ne razločuje od slepca, ki krene	po	pravi poti.«
»	Pri	Zevsu, Sokrat, glej, da se zdaj tik
»Zadovoljni bomo, če boš tudi	o	dobrem razpravljal v isti obliki, kakor
bomo, če boš tudi o dobrem razpravljal	v	isti obliki, kakor si to storil pri
razpravljal v isti obliki, kakor si to storil	pri	pravičnosti, razsodosti in drugih krepostih.«
Toda, dragi prijatelj, pustimo za zdaj	ob	strani vprašanje o bistvu dobrega,
pustimo za zdaj ob strani vprašanje	o	bistvu dobrega, ker ne morem obrazložiti
ne morem obrazložiti svojih pogledov	o	tem v okviru današnjega pogovora.
morem obrazložiti svojih pogledov o tem	v	okviru današnjega pogovora.
mladiko dobrega, ki ima svoj izvir	v	dobrem kot takem, če vam je prav.
»Pazili bomo	po	svojih močeh.
Toda najprej se moramo sporazumeti	o	naših prejšnjih ugotovitvah in o stvareh,
sporazumeti o naših prejšnjih ugotovitvah in	o	stvareh, ki so bile že sicer prikazane.«
»	O	katerih?«
»	Po	eni strani govorimo o mnogih posamičnih
»Po eni strani govorimo	o	mnogih posamičnih stvareh, ki so lepe,
»	Po	drugi strani pa govorimo o dobrem in
»Po drugi strani pa govorimo	o	dobrem in lepem samem po sebi ter tako
pa govorimo o dobrem in lepem samem	po	sebi ter tako postavljamo tudi pri
samem po sebi ter tako postavljamo tudi	pri	vsem drugem, kjer gre za posamične
vsako stvar idejo in označujemo stvari	po	njihovi ideji.«
sluhom slišne stvari in podobno je	pri	drugih čutnih zaznavah, ali ne?«
»Čeprav je	v	očeh vid, čeprav jih hočem uporabiti
čeprav jih hočem uporabiti in čeprav	v	njih odseva barva, kljub temu ne morem,
plemenito vezjo, plemenitejšo od vezi	pri	vseh drugih čutih - razen seveda, če
»	O	tem ne more biti govor!«
in s tem za vzrok, da lahko naše oko	v	svetlobi vse, kar je vidno, kar najlepše
»Vid pa je do tega boga	v	takemle razmerju.«
»	V	kakšnem?«
»Ne vid ne organ, ki	v	njem biva in ki mu pravimo oko, ni
»	Po	drugi strani tudi sonce ni vid, temveč
kot podobo samega sebe : kar je dobro	v	svetu misli za razum in predmete mišljenja,
in predmete mišljenja, to je sonce	v	vidnem svetu za vid in vidne stvari.«
»	O	očeh veš: če jih ne vperjamo na stvari,
lahko samo domneva in postane slepa;	pri	tem mnenja menjava in spreminja ter
»	Po	vsem videzu je tako.«
Kakor smo prej	po	pravici rekli, da sta svetloba in vid
Dobro zasluži	po	svojem bistvu večjo ceno kakor tidve.«
nam poklanja spoznanje in resnico,	pri	tem pa zvišenejša od njiju.
»	Pri	Apolonu, kakšno čudovito prekašanje!«
me prisilil, da povem svoje mnenje	o	teh stvareh.«
s soncem izpelji do konca, če imaš	o	tem še kaj povedati.«
razdeli potem tadva dela še enkrat	v	enakem razmerju.
En pododdelek vidnega sveta je	v	skladu z načelom o večji ali manjši
vidnega sveta je v skladu z načelom	o	večji ali manjši jasnosti namenjen
sence predmetov in potem zrcalne podobe	v	vodi in na vseh trdnih, gladkih in
predmetov in potem zrcalne podobe v vodi in	na	vseh trdnih, gladkih in sijočih stvareh
neresnico je paslika do svojega izvirnika	v	istem razmerju kakor mnenje do znanja?«
»	V	prvem pododdelku (miselnega sveta)
so tam posneti, kot čiste paslike,	pri	čemer se, izhajajoč iz golih domnev,
	V	drugem pododdelku pa poskuša priti
od domnev k nehipotetičnemu začetku,	pri	čemer se ne opira na paslike iz prvega
prvega pododdelka, temveč si pomaga	pri	metodično spoznavnem postopku samo
uporabljajo tako, kakor da bi si bili	o	njih popolnoma na jasnem, in se jim
kakor da bi si bili o njih popolnoma	na	jasnem, in se jim ne zdi potrebno,
jasnem, in se jim ne zdi potrebno, da bi	o	tem dajali račun sebi in drugim, ker
z vidnimi liki in jih raziskujejo,	pri	tem ne mislijo na like, temveč na prapodobe,
ustvarjajo sence in zrcalne podobe	v	vodi, uporabljajo samo kot paslike
vodi, uporabljajo samo kot paslike in	pri	tem skušajo spoznati tiste prave, resnične
prapodobe, ki jih je moč videti samo	v	duhu.«
	Pri	tem se ne vrača k prazvoku, ker ne
predmete čutnega sveta; le‐te veljajo	v	primeri z drugimi kot posebno jasne.«
Govoriš	o	geometriji in sorodnih znanostih.«
pa poskusi razumeti, kar bom povedal	o	drugem pododdelku miselnega sveta.
le misleči duh s pomočjo dialektike,	pri	čemer ne uporablja hipotez kot zadnjega
nehipotetičnega prazačetka vseh stvari, se zadrži	ob	njem in nato ob tem, kar je od njega
vseh stvari, se zadrži ob njem in nato	ob	tem, kar je od njega odvisno, da se
spet spusti nizdol in nazaj h koncu;	pri	tem ne uporablja pomoči vidnega sveta,
temveč se naslanja samo na ideje in	v	svetu idej tudi konča svoje raziskave.«
Vsekakor razpravljaš tu	o	veliki nalogi.
tako imenovanih strokovnih znanosti,	pri	katerih veljajo hipoteze že za pravzroke.
	Pri	teh znanostih sicer poteka raziskovalno
razumsko in ne čutnozaznavno; ker pa se	pri	tem ne spuščajo do zadnjega vzroka,
temveč izhajajo samo iz hipotez, se	po	tvojem mnenju ne morejo dokopati do
morejo dokopati do zadnjih spoznanj	o	teh predmetih, čeprav bi bilo le‐te
tretjemu verovanje in zadnjemu domnevanje:	Pri	tem je njihova jasnost odvisna od stopnje
Zamisli si, da ljudje bivajo	v	nekakšni podzemeljski jami,, ki ima
nekakšni podzemeljski jami,, ki ima	v	smeri svetlobe široko odprtino.
	V	njej živijo od mladih nog in morajo
»	Ob	tem zidu, tako si predstavljaj, nosijo
skratka, vse mogoče umetniške izdelke,	pri	čemer se nekateri pogovarjajo, drugi
potem bi bili prepričani, da govore	o	resničnih stvareh, čeprav bi pogovor
stvareh, čeprav bi pogovor tekel le	o	sencah, ki jih vidijo.«
»In ko bi	v	njihovi ječi prišel z nasprotne stene
»	Pri	Zevsu, tako je.«
prostor in pogleda proti svetlobi, ko bi	pri	tem občutil bolečino in zaradi svetlobnega
	V	začetku bi najlažje prepoznaval sence,
zrcalne podobe ljudi in drugih stvari	v	vodi, pozneje nje same.
Stvari	na	nebu in nebo samo bi laže opazoval
in nebo samo bi laže opazoval ponoči	ob	svetlobi zvezd in lune kakor podnevi
svetlobi zvezd in lune kakor podnevi	ob	soncu in njegovi svetlobi.«
bi lahko gledal ne le podobe sonca	v	vodi ali na kakem drugem predmetu,
gledal ne le podobe sonca v vodi ali	na	kakem drugem predmetu, temveč sonce
drugem predmetu, temveč sonce samo	na	njegovem prostoru in takšno, kakršno
priti - ali misliš, da ga bo še mikalo	po	tem svetu in bo zavidal tistim, ki
bi biti za hlapca, za dnino garal bi	pri	živih in raje pretrpel vse, kakor da
raje pretrpel vse, kakor da bi živel	v	onem prividnem svetu?«
»In ko bi tam moral spet tekmovati	v	prepoznavanju in razločevanju senc
oči otopele in se mu bodo lahko šele	po	daljšem času navadile teme, ali se
Vidni svet primerjaj z bivališčem	v	ječi, ogenj v njej z močjo sonca.
primerjaj z bivališčem v ječi, ogenj	v	njej z močjo sonca.
razumeš moje mnenje, ki ga želiš slišati	o	tem.
Moje mnenje je tole :	v	svetu, ki ga je moč spoznati, je ideja
počelo vsega pravičnega in lepega;	v	vidnem svetu ustvarja svetlobo in njenega
ustvarja svetlobo in njenega gospodarja,	v	miselnem svetu je sama gospodarica
pogled vsakdo, kdor hoče razumno ravnati	v	zasebnem in javnem življenju.«
»Dobro, bodi istih misli z mano tudi	v	tem in se ne čudi, da se ljudje, ki
nenavajen obdajajoče ga teme, se mora	na	sodišču ali kje drugje prepirati o
na sodišču ali kje drugje prepirati	o	sencah pravičnosti ali o umetnih podobah,
prepirati o sencah pravičnosti ali	o	umetnih podobah, katerih sence so le‐te,
Prvo bo, ker je	v	takem stanju in prihaja iz takega življenja,
»Naša razprava pa dokazuje, da sta	v	duši slehernega človeka sposobnost
obstaja, in naposled tudi najsvetlejše	v	obstoječem svetu.
sposobnosti, ki jih pripisujemo duši, so si	v	ozkem sorodu s telesnimi sposobnostmi.
bolj kot vse drugo nekaj božanskega	v	sebi in nikoli ne izgubi svoje moči.
	Po	tej obrnitvi postane uporabna in koristna,
»Če se tako naravnana narava že	v	otroških letih reši svinčenih uteži,
nimajo trdnega življenskega cilja,	po	katerem bi se ravnali pri vseh svojih
življenskega cilja, po katerem bi se ravnali	pri	vseh svojih dejanjih v zasebnem in
se ravnali pri vseh svojih dejanjih	v	zasebnem in javnem življenju, drugi
marajo priti v stik s praktičnim delom,	v	veri, da so že za življenja presajeni
ki državo ustanavljamo, da prisilimo	po	naravi najboljše, da se posvetijo znanosti,
se naučijo gledati dobro in krenejo	po	oni poti k svetlobi.
naši zakoni ne gredo za tem, da bi bil	v	državi en stan posebno srečen, temveč
Vsi državljani so udeleženi	pri	storitvah, ki jih posamezniki opravijo
Zakoni ne vzgajajo	v	državi takšnih mož zato, da vsakdo
temveč zato, da pomagajo k enotnosti	v	državi.«
	V	drugih državah filozofi upravičeno
državah filozofi upravičeno ne sodelujejo	pri	opravljanju državnih poslov; tam namreč
namreč lahko postane nekdo filozof	po	lastni volji in moči, celo proti zakonskim
izbrali, da - kot matice in kraljice	v	panjih - vladate sebi in državi.
ste že videli lepo, pravično in dobro	v	vsej njihovi resničnosti.
budni, a ne speči, kakor je to danes	v	večini primerov.
»Ali nam bodo	po	tvojem mnenju naši gojenci odrekli
lahko večino časa preživijo skupaj	v	svojem čistem svetu?«
vladarski posli za neogibno nalogo -	v	nasprotju z vladarji v vseh današnjih
neogibno nalogo - v nasprotju z vladarji	v	vseh današnjih državah.«
boljšo, kakor je vladanje, ki je zdaj	v	navadi, potem obstaja možnost za uresničitev
uresničitev dobro vodene države - kajti samo	v	njej bodo vladali resnično bogati,
države vštulijo berači in pohlepneži	po	premoženju, v upanju, da si bodo tu
berači in pohlepneži po premoženju,	v	upanju, da si bodo tu nagrabili bogastvo,
	V	taki državi pride do bojev za oblast,
prezira politično oblast - razen tiste,	po	kateri živijo resnični filozofi?«
»	Pri	Zevsu, ne!«
»Če hočeš, lahko sedaj razpravljamo	o	tem, kako nastanejo v državi takšni
razpravljamo o tem, kako nastanejo	v	državi takšni ljudje, kako jih popeljemo
državi takšni ljudje, kako jih popeljemo	na	svetlo - podobno kakor pripovedujejo
svetlo - podobno kakor pripovedujejo	o	junakih, ki so se povzpeli iz Hada
»Toda tu ne gre za obrnitev ploščice	pri	igri, temveč za obrnitev duše, ki jo
vendar rekli, da se morajo ti možje	v	mladosti skrbno uriti za vojno?«
prej smo za vojake predvideli pouk	v	gimnastiki in muzičnih umetnostih.«
Tudi	ob	poučnih zgodbah in pesmih naj bi podobno
»	V	resnici ta ne vsebuje ničesar, kar
raziskave in znanosti, nekaj, česar se mora	v	temeljih vsakdo naučiti.«
Ali kratko povedano: nauk	o	številih in računanju.
»Palamedes prikazuje	v	tragedijah Agamemnona zmerom kot smešnega
	O	sebi trdi, da je iznašel številke,
»Da, vsekakor, če hoče kaj razumeti	o	ureditvi vojske in sploh biti pravi
»Potem misliš	o	tej znanosti to, kar jaz?«
»	Po	svojem bistvu sodi, kakor se zdi, k
tiste, ki jih vidimo od daleč ali pa	na	varljivo podobnih slikah?«
Bolje me boš razumel, če ti to razložim	na	primeru.
In	pri	tem pazi na tole !«
izmed njih je prst in ni važno, ali je	v	sredini ali na kraju, ali je bel ali
prst in ni važno, ali je v sredini ali	na	kraju, ali je bel ali črn, ali je tanek
In ne dela razlike, ali je prst	v	sredini ali na koncu?
razlike, ali je prst v sredini ali	na	koncu?
In ali ne kažejo tudi druga čutila	pri	svojih zaznavah pomanjkljivosti?
»Potemtakem je duša	v	takih primerih nujno v dvomu, kaj zaznava
»Potemtakem je duša v takih primerih nujno	v	dvomu, kaj zaznava občuti kot trdo,
Prav tako je	v	zadregi, ali je neki predmet težak
	V	takih primerih pokliče seveda duša
seveda duša najprej na pomoč znanost	o	številih in razum ter poskuša ugotoviti,
prelivajočega, temveč kot nekaj ločenega,	v	nasprotju z vidom.«
Duša pa je nujno	v	negotovosti, zato zbudi razum in ga
razum in ga vpraša, kaj je enica sama	po	sebi.
Toliko sodi nauk	o	enici k znanostim, ki nas vodijo in
»Nauk	o	številih in računstvo se v celoti ukvarjata
»Nauk o številih in računstvo se	v	celoti ukvarjata s števili.«
»In sicer	v	kar največji meri.«
»Potem je treba, dragi Glavkon, pouk	v	teh dveh znanostih z zakonom predpisati
in bodoče nosilce najvišje oblasti	v	državi prisiliti, da se posvetijo matematičnemu
zdaj, ko smo podrobneje spregovorili	o	matematični stroki, opažam, kako prikladna
močno dviga in jo sili, da govori samo	o	čistih številih, ter ne dopušča pri
samo o čistih številih, ter ne dopušča	pri	razpravljanju uporabe števil, ki so
odklonilno smejejo, če kdo poskuša	v	mislih razdeliti čisto enico; medtem
enoto razdeluješ, jo oni pomnožujejo in	pri	tem skrbno pazijo, da se ne bi enica
	O	kakšnih številih to govorite, pri katerih
O kakšnih številih to govorite,	pri	katerih je enica takšna, kakršno hočete
najmanjše podrobnosti enaka drugi, vsaka	v	sebi nedeljiva?‘ -
»Da govorijo samo	o	številih, ki jih je moč dojeti z razumom,
»Torej, prijatelj,	po	vsem tem vidiš, da nam je ta znanost
Ali se že opazil, da so ljudje, ki so	po	naravi nadarjeni za matematiko, zelo
nadarjeni za matematiko, zelo uspešni tudi	v	vseh drugih strokah?
trdoglavci, ki se uče računstva in se vadijo	v	njem, imajo od tega vsaj korist, da
najnadarjenejšim dati možnost, da se	v	njej temeljito izobrazijo.«
»Kolikor se da uporabiti	v	vojski,«
	Pri	postavljanju tabora, pri zasedanju
Pri postavljanju tabora,	pri	zasedanju prostorov, pri zbiranju in
postavljanju tabora, pri zasedanju prostorov,	pri	zbiranju in razvijanju čet in pri vseh
prostorov, pri zbiranju in razvijanju čet in	pri	vseh premikanjih vojske v boju in na
čet in pri vseh premikanjih vojske	v	boju in na pohodih - je odločilnega
pri vseh premikanjih vojske v boju in	na	pohodih - je odločilnega pomena, ali
»Kdor ima le malo izkušenj	v	geometriji, nam ne bo oporekal, da
nam ne bo oporekal, da je ta znanost	v	pravem nasprotju z izrazjem ljudi,
zaradi praktičnega cilja, govorijo	o	kvadriranju, konstruiranju, dodajanju
dodajanju (preštevanju) in podobnem;	pri	tem pa vendar rabi vsa znanost le enemu
»Tudi	v	tem se morava sporazumeti!«
»	V	čem?«
»Da	pri	tem spoznavanju gre za to, kar večno
»Seveda sva si	v	tem edina.
filozofsko mišljenje, ki dviga našega, zdaj	po	nepotrebnem navzdol naravnanega duha.«
»Da, to opravlja	v	največji meri.«
»Zato moramo	v	največji meri skrbeti za to, da se
drugih znanosti; saj vemo, kako se	v	vsem zelo razločuje tisti, ki se je
ukvarjal z geometrijo, od tistega, ki ni	v	njej doma.«
	Pri	Zevsu!«
čudovite; Kdor pa ni nikoli ničesar	o	tem slišal, temu se bodo tvoje besede
besede zdele brezpomembne; kajti ta tudi	v	tem ne vidi nobene omembe vredne koristi
obračaš na nobenega od njiju in misliš	pri	najinem razpravljanju predvsem na samega
razpravljanju predvsem na samega sebe,	pri	čemer nikomur ne zameriš, če ravno
»Ker smo takoj	po	obravnavi ravnine začeli razpravljati
obravnavi ravnine začeli razpravljati	o	telesih v gibanju namesto o njih kot
ravnine začeli razpravljati o telesih	v	gibanju namesto o njih kot takih; pravilno
razpravljati o telesih v gibanju namesto	o	njih kot takih; pravilno bi bilo po
o njih kot takih; pravilno bi bilo	po	drugi dimenziji obravnavati tretjo;
pozornosti tem stvarem, poteka samo	po	sebi težavno raziskovanje brez zadostne
Toda ko bi bil tu, bi ga	v	današnjih razmerah tisti, ki se ukvarjajo
čeprav raziskovalci ne morejo pojasniti,	v	čem je njena korist, uspeva kljub vsem
Nauk	o	ravninah si imenoval geometrijo, ali
»To sem storil	v	naglici,«
»toda	v	želji, da stvar hitro obdelam, jo samo
Tako sem preskočil znanost	o	telesih, ki sledi pravzaprav geometriji,
pravzaprav geometriji, pač zato, ker je šele	v	zametkih, in sem takoj za geometrijo
geometrijo imenoval astronomijo, znanost	o	gibanju teles.«
»	Po	vsem videzu imaš o znanosti, ki zadeva
»Po vsem videzu imaš	o	znanosti, ki zadeva nebesne stvari,
nazaj upognjeno glavo opazuje slike	na	stropu in se tako izobražuje, ti očitno
navzgor in z zaprtimi navzdol ter hoče	pri	tem dojeti vidno stvar, potem se potem
dojeti vidno stvar, potem se potem	pri	moji trditvi ničesar ne nauči.
Resnično spoznanje ni namreč	v	teh stvareh.
ne navzdol, pa najsi se uči, ležeč	na	hrbtu, na kopnem ali v vodi.«
navzdol, pa najsi se uči, ležeč na hrbtu,	na	kopnem ali v vodi.«
uči, ležeč na hrbtu, na kopnem ali	v	vodi.«
Toda kako se je treba	po	tvojem učiti astronomije, če na njej
treba po tvojem učiti astronomije, če	na	njej študij v nasprotju z dosedanjim
učiti astronomije, če na njej študij	v	nasprotju z dosedanjim načinom rabi
»Čudovite podobe zvezd	na	nebu vidnega sveta nam morajo sicer
resnična hitrost in resnična počasnost	v	svetu resničnih števil in resničnih
Ko bi te risbe videl kdo, ki je doma	v	geometriji, bi jih imel za odlično
da bi jih resno študiral in skušal	na	njih doumeti pravo bistvo enakosti,
stvarnik izoblikoval nebo in vse, kar	na	njem vidimo, tako lepo, kakor si je
zakoni prinašajo korist, potem je treba	po	mojem mnenju v tem smislu obravnavati
korist, potem je treba po mojem mnenju	v	tem smislu obravnavati tudi vse drugo.
»	V	tem trenutku se nobene ne spomnim.«
»Toda kar se tiče gibanja, ne gre	pri	njem samo za eno, temveč za več vrst.
»Ker pa je to obširna stvar, bomo	pri	njih poizvedeli, kaj menijo o njej,
bomo pri njih poizvedeli, kaj menijo	o	njej, in se poučili tudi o drugih vprašanjih.
kaj menijo o njej, in se poučili tudi	o	drugih vprašanjih.
	Pri	tem pa ne bomo pustili izpred oči svojega
»Da se naši gojenci tudi	v	tej znanosti ne učijo ničesar, kar
Ali ne veš, da muziko (nauk	o	harmoniji) prav tako obravnavajo kakor
in tone, jih primerjajo in se s tem	po	nepotrebnem mučijo.«
»	Pri	bogovih, in na kako smešen način!«
Govorijo	o	nekih zgostitvah in nagibajo ušesa,
»Ti govoriš	o	vrlih ljudeh,«
bi primer zavlekel in začel govoriti	o	udarcih z drsalico, o pritoževanju
začel govoriti o udarcih z drsalico,	o	pritoževanju ljudi nad strunami, o
o pritoževanju ljudi nad strunami,	o	njihovem oporekanju in bahanju, se
pitagorejce, ki jih hočemo vprašati	o	harmoniji.
	V	akordih, ki jih slišijo, iščejo številčna
»Tu govoriš	o	izredni, božanski stvari.«
Toda, Sokrat, ti govoriš	o	zelo veliki nalogi.«
»Ne,	pri	Zevsu!
odgovarjati in vpraševati, vedo kaj	o	tem, kar bi morali po našem mnenju
vpraševati, vedo kaj o tem, kar bi morali	po	našem mnenju vedeti?«
stvari tisti, ki se posveti dialektiki,	pri	čemer mu ne pomagajo čutne zaznave,
In	ob	tem ne odneha prej, dokler ne dojame
obrnitev k samim predmetom in k svetlobi	v	votlini, nato vzpon iz votline k soncu
sonca, zato pa gledanje božanskih podob	v	vodi in senc resničnih stvari, ne senc
pogosto vračati, naj za zdaj ostane	pri	tem, mi pa preidimo h ’glavni melodiji‘
Povej torej, kaj je	po	tvojem dialektika, v katere dele razpada
»Dragi Glavkon,	v	nadaljnjem mi boš le težko sledil.
Kljub temu	pri	meni ne manjka pripravljenosti in dobre
treba gledati samo prispodobe tega,	o	čemer bova razpravljala, temveč boš
Da pa je približno takšna,	o	tem sem prepričan.
pokaže resnico samo možu, ki je doma	v	pravkar obravnavanih znanostih, vtem
trdimo, da je moč zajeti bistvo stvari	v	posamičnem primeru samo po eni poti,
bistvo stvari v posamičnem primeru samo	po	eni poti, ki je različna od vseh drugih.
naravnane v resnični svet, samo sanjajo	o	njem in ga v budnem stanju ne morejo
resnični svet, samo sanjajo o njem in ga	v	budnem stanju ne morejo videti, ker
»ter skuša prodreti do samega začetka,	v	želji, da ga spozna.
vleče oko duše iz blata barbarstva,	v	katerem je pokopano, in ga vodi navzgor,
katerem je pokopano, in ga vodi navzgor,	pri	čemer ji pomagajo in jo podpirajo pravkar
Toda zdi se mi, da je	pri	možeh, ki razpravljajo o tako pomembnih
mi, da je pri možeh, ki razpravljajo	o	tako pomembnih stvareh kot mi, prepir
tako pomembnih stvareh kot mi, prepir	o	poimenovanjih odveč.«
»Zadostovalo bo, če bodo naše misli izražene	v	jasnih besedah.«
Bit je do nastajanja	v	istem razmerju kakor mišljenje do mnenja.
In	v	kakršnem razmerju je mišljenje do mnenja,
kakršnem razmerju je mišljenje do mnenja,	v	takšnem razmerju je spoznanje do verovanja
predmetov, s katerimi imata opravka	na	eni strani mnenje in na drugi strani
imata opravka na eni strani mnenje in	na	drugi strani mišljenje, bomo opustili,
imenuješ tistega, ki si je pojmovno	na	jasnem o bistvu vsake stvari.
tistega, ki si je pojmovno na jasnem	o	bistvu vsake stvari.
velja tudi, kadar gre za dobro samo	po	sebi.
pojmovno omejiti, kdor se ne zna kakor	v	boju prebiti skozi vse preizkušnje
prebiti skozi vse preizkušnje in komur je	pri	dokazovanju videz dražji od resnice,
videz dražji od resnice, kdor torej	o	vsem tem nima jasnih pojmov, zanj ni
mogoče trditi, da pozna dobro samo	po	sebi ali sploh kako dobro, kvečjemu
dobro, kvečjemu je mogoče reči, če ima	o	njem le bledo sliko, da je do nje prišel
bledo sliko, da je do nje prišel ne	po	poti spoznanja, temveč po poti mnenja,
prišel ne po poti spoznanja, temveč	po	poti mnenja, da svoje življenje prebija
mnenja, da svoje življenje prebija	v	snu in sanjah in da bo prišel v Had
zapadel v popolno spanje, preden se bo tu	na	zemlji zbudil.
»	Pri	Zevsu, tudi jaz tako mislim.«
bi svoje sinove, ki jih sedaj samo	v	mislih vzgajaš in poučuješ, moral resnično
kot podobe, ki nimajo pameti, vladali	v	državi in odločali o najpomembnejših
pameti, vladali v državi in odločali	o	najpomembnejših stvareh?«
	V	njej so vse znanosti dosegle svoj končni
»Ti se še spominjaš, koga smo	pri	naši prvi izbiri namenili za vladarje.«
najzanesljivejše in najpogumnejše in	po	možnosti tudi najlepše.
	Pri	tem pa ne gre samo za ljudi plemenitih
Duše se namreč mnogo prej utrudijo	pri	umskem delu kakor pri opravljanju telesnih
prej utrudijo pri umskem delu kakor	pri	opravljanju telesnih vaj.
je namreč omejeno samo na dušo; telo	pri	njem ni udeleženo.«
se neradi učijo, neradi sodelujejo	pri	razpravah, se izogibajo raziskovalnega
Šepa pa tudi delo tistih, ki se	v	svoji vnemi zaženejo v nasprotno smer.«
sprejema in ni nevoljna, če jo zasačijo	v	nevednosti, temveč se kot svinja zadovoljno
temveč se kot svinja zadovoljno valja	v	blatu nevednosti.«
»Pozabil sem, da sva se samo	v	šali pogovarjala, in sem se v svojih
samo v šali pogovarjala, in sem se	v	svojih besedah preveč resno razvnel.
	V	pogovoru mi je namreč šinil pogled
filozofijo, in ker se mi je zdelo, da jo	po	krivici sramotijo, sem se razburil
krivici sramotijo, sem se razburil in	v	jezi na krivce izrekel nekaj vsekakor
	Pri	tem ne smemo pozabiti, da smo se pri
Pri tem ne smemo pozabiti, da smo se	pri	prvi izbiri, ko je šlo za vladarje,
verjeti Solonovemu izreku, da se lahko	v	starosti še mnogo naučimo.
16. »Že	v	mladih letih jih je treba začeti izobraževati
letih jih je treba začeti izobraževati	v	računstvu, geometriji in v vsem, česar
izobraževati v računstvu, geometriji in	v	vsem, česar se morajo naučiti pred
česar se morajo naučiti pred poukom	v	dialektiki, pri tem pa se učni postopek
morajo naučiti pred poukom v dialektiki,	pri	tem pa se učni postopek ne sme izroditi
dragi, ne smeš dečkov izobraževati	v	znanostih s silo, temveč z igro, da
predpisa, da je treba dečke poslati	na	konjih kot opazovalce v vojno in jih
»Tistega, ki se najbolje obnese	pri	vseh teh naporih, pri učenju in v nevarnostih,

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/E5 (43432)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika