/E4 (29536)

Winston Smith je imel brado zakopano	v	prsi, da bi ušel strupenemu vetru,
ušel strupenemu vetru, ko je stopil	skozi	steklena vrata bloka Zmaga, vendar
Na eni strani je bil	na	steno pribit barven, za notranjo opremo
strani je bil na steno pribit barven,	za	notranjo opremo prevelik plakat.
sodilo k ekonomski kampanji v pripravah	za	Teden sovraštva.
vsakem nadstropju je nasproti jaška	za	dvigalo strmel s stene plakat z velikanskim
Svet zunaj je bil videti mrzel še	skozi	zaprto okno.
medtem ko so temne oči zrle naravnost	v	Winstonove.
Daleč zadaj je zdrsnil	med	strehe helikopter, za hip obvisel v
zadaj je zdrsnil med strehe helikopter,	za	hip obvisel v zraku kakor kačji pastir
kakšnem sistemu se policija vključuje	v	ta ali oni oddajnik, si lahko samo
ali drugače, priključili so se lahko	na	tvoj oddajnik, kadarkoli so hoteli.
živel, iz navade, ki se je spremenila	v	nagon - v domnevi, da prisluškujejo
pločevino, varovalne mreže pa visijo	na	vse strani ?
kipela kvišku, tristo metrov visoko	v	zrak.
Ministrstvo obilja, ki je bilo odgovorno	za	gospodarske zadeve.
pa še takrat je bilo treba prodreti	skozi	blodnjak ovir iz bodeče žice, jeklenih
	Na	obraz si je nadel izraz spokojnega
Odšel je	čez	sobo v majhno kuhinjo.
Odšel je čez sobo	v	majhno kuhinjo.
kruha, ki pa ga je bilo treba prihraniti	za	jutrišnji zajtrk.
Winston si je je nalil skoraj	za	čajno skodelico, se pripravil na udarec
skoraj za čajno skodelico, se pripravil	na	udarec in jo zvrnil kot zdravilo.
Vrnil se je	v	dnevno sobo in sedel za malo mizo,
Vrnil se je v dnevno sobo in sedel	za	malo mizo, ki je stala levo od telekrana.
stanovanje gradili, verjetno namenjena	za	knjižne police.
ravno nenavadni tloris sobe napeljal	na	to, kar se je zdaj pripravljal storiti.
Člani Partije običajno niso hodili	v	navadne trgovine ( ki se ukvarjajo
strogo držali, saj so bili tam ljudem	na	voljo razni predmeti, kot vezalke in
ulici gor in dol, smuknil noter in	za	dva dolarja in pol kupil zvezek.
čas se še ni zavedal, da si ga želi	za	neki poseben namen.
Ravnokar se je pripravljal	na	to, da bi začel dnevnik.
vsaj s petindvajsetimi leti taborišča	za	prisilno delo.
Winston je pritrdil pero	na	držalo in posesal usedlino z njega.
bilo zastarela priprava, ki so jo celo	za	podpise le redkokdaj rabili, a on si
Pravzaprav ni bil vajen pisanja	na	roko.
opomb je bilo v navadi vse narekovati	v	narekovalnik, kar pa je bilo v tem
Pomočil je pero	v	črnilo in nato za hip omahoval.
Pomočil je pero v črnilo in nato	za	hip omahoval.
	Za	koga, mu je nenadoma prišlo na misel,
Za koga, mu je nenadoma prišlo	na	misel, pa piše ta dnevnik ?
	Za	prihodnost, za nerojene ?
Za prihodnost,	za	nerojene ?
Njegove misli so	za	trenutek obstale pri dvomljivem datumu
datumu na papirju, potem pa zadele	ob	besedo iz Novoreka - dvomišljenje.
Nekaj časa je sedel, neumno strmeč	v	papir.
Telekran je zdaj prešel	na	rezko vojaško glasbo.
Že več tednov se je pripravljal	na	ta trenutek in nikdar mu ni prišlo
ta trenutek in nikdar mu ni prišlo	na	misel, da bo za to potreboval še kaj
nikdar mu ni prišlo na misel, da bo	za	to potreboval še kaj drugega kot pogum.
je moral storiti, je bilo prenesti	na	papir nenehni, neutrudni monolog, ki
in potopil se je tako hitro kot bi	skozi	luknje vanj vdrla voda.
je kričal od groze in skrival glavo	med	njene prsi kot bi se hotel zariti naravnost
strahoten blisk in čoln se je spremenil	v	trske.
roko ki leti gor gor gor naravnost	v	zrak helikopter s kamero na kljunu
partijskih sedežev a neka ženska na sedežih	za	rajo je zagnala vik in krik in tulila
Bilo je blizu enajste in na Oddelku	za	dokumentacijo, kjer je delal Winston,
stole iz predelkov in jih nameščali	na	sredo dvorane pred veliki telekran
predelkov in jih nameščali na sredo dvorane	pred	veliki telekran v pripravah na Dvominutno sovraštvo.
dvorane pred veliki telekran v pripravah	na	Dvominutno sovraštvo.
Winston je ravno sedal	na	svoj prostor v eni od srednjih vrst,
prostor v eni od srednjih vrst, ko sta	v	sobo nepričakovano stopila dva človeka,
človeka, moški in ženska, ki ju je	na	videz poznal, a ni nikdar govoril z
ime, vedel pa je, da dela na Oddelku	za	književnost.
mehanično delo na katerem od strojev	za	pisanje romanov, kajti večkrat jo je
Winstonu je bila že	na	prvi pogled zoprna.
ki se je zdelo, da prodira naravnost	v	njegovo notranjost in ki ga je za hip
naravnost v njegovo notranjost in ki ga je	za	hip napolnil s črno grozo.
	Na	misel mu je prišlo celo to, da je mogoče
Med ljudmi po stolih je	za	hip zavladal molk, ko so opazili, da
je zmeraj nenavadno razorožilo, in	na	neki nedoločljiv način učinkovalo nenavadno
mislil v takih izrazih - spominjal	na	plemiča iz osemnajstega stoletja, ko
Ta trenutek je O'Brien pogledal	na	svojo ročno uro, videl, da je že skoraj
se očitno odločil ostati na Oddelku	za	dokumentacijo, dokler ne mine Dvominutno sovraštvo.
Sedel je	na	stol v isti vrsti kot Winston, dva
kontrarevolucionarne dejavnosti in bil obsojen	na	smrt, pa je skrivnostno pobegnil in
Spominjal je	na	obraz ovce in tudi v glasu je bilo
bruhal svoj običajni strupeni napad	na	doktrine Partije - napad, ki je bil
govorico, ki je bila neke vrste parodija	na	običajni slog partijskih govornikov
pa je pogled ali celo že sama misel	na	Goldsteina avtomatično povzročila strah
prezirali, čeprav so vsak dan in tisočkrat	na	dan na tribunah, telekranu, po knjigah
nesmisel, kar so bili res - pa se je	za	čudo kljub vsemu temu zdelo, da se
glasno, v prizadevanju, da bi preglasili	v	blaznost tirajoči, beketavi glas, ki
težak slovar Novoreka ter ga zalučala	v	ekran.
vsakogar, tudi proti njegovi volji,	v	spačenega, vreščečega blazneža.
je lahko preskočilo z enega predmeta	na	drugega kakor plamen na svetilki.
trenutkih se je njegovo srce odprlo	za	osamljenega, zasmehovanega krivoverca
skriti odpor do Velikega brata spremenil	v	oboževanje in zdelo se mu je, da se
sovraštvo celo zavestno preusmeriti	v	to ali ono smer.
uspelo, da je prenesel svoje sovraštvo	na	temnolaso dekle za seboj.
Golo bi jo privezal	na	kol in jo prestrelil z gozdom puščic
lepa in brezspolna, ker bi šel rad	v	posteljo z njo, pa tega ne bo nikdar
pravo ovčje beketanje in obraz se je	za	hip spremenil v ovčjega.
beketanje in obraz se je za hip spremenil	v	ovčjega.
kakor da je vtis, ki ga je naredil	na	oči vsakogar, preveč živ, da bi ga
Mala rdečelaska se je vrgla naprej	čez	naslanjalo stola pred seboj.
Potem je zakopala obraz	v	roke.
je celotna skupina ljudi izbruhnila	v	globoko, počasno, ritmično skandiranje
premorom med V in B - težak, mrmrajoč,	na	neki čuden način divjaški šum, v ozadju
	Za	hip je ujel O'Brienov pogled.
in si jih je ravnokar znova natikal	na	nos s tisto svojo značilno kretnjo.
Toda	za	drobec sekunde so se njune oči srečale
bi misli plavale od enega do drugega	skozi	oči.
Vrnil se je	v	svoj predelek, ne da bi se ozrl na
je v svoj predelek, ne da bi se ozrl	na	O'Briena.
njun trenutni stik, mu je komaj šinila	v	glavo.
	Za	trenutek, dva sta izmenjala sumljiv
Osredotočil je pogled	na	papir.
samo to, da je začel pisati dnevnik;	za	trenutek ga je imelo, da bi iztrgal
zagrešil tudi, če bi ne bil položil peresa	na	papir - poglavitni zločin, ki je zajemal
Uspešno si se lahko skril	za	kratek čas, morda celo za leto dni,
lahko skril za kratek čas, morda celo	za	leto dni, toda prej ali slej so te
sunek v spanju, surova roka, ki stresa	za	rame, luči, ki svetijo v oči, obroč
ki stresa za rame, luči, ki svetijo	v	oči, obroč trdih obrazov okrog postelje.
	Za	trenutek ga je pograbila nekakšna histerija.
me bojo briga me ustrelili me bojo	v	tilnik briga me dol z velikim bratom
z velikim bratom vedno te ustrelijo	v	tilnik briga me dol z velikim bratom
Potrkalo je	na	vrata.
II Ko je položil roko	na	kljuko, je opazil, da je pustil dnevnik
črkami, da so bile čitljive skoraj	čez	vso sobo.
zavlačevati celo vstavljanje okenskih šip	za	dve leti.
večje kot Winstonovo in zanemarjeno	na	drug način.
»Ja, Tom je zelo spreten	za	take stvari.«
Zveze mladine in preden je napredoval	v	Zvezo mladine, je bil pri Vohunih eno
topot škornjev in ponovno trobljenje	na	glavnik, ko so otroci prišli v dnevno
trobljenje na glavnik, ko so otroci prišli	v	dnevno sobo.
izpod pipe očistil prste in se vrnil	v	drugo sobo.
Oba sta bila oblečena	v	modre kratke hlačke, sive srajce in
Winston je dvignil roke	nad	glavo, a z neprijetnim občutkom, saj
bom, izhlapel te bom, poslal te bom	v	rudnike soli!«
tigrovih mladičev, ki bodo kmalu zrasli	v	ljudožrce.
»Razočarana sta, ker ne moreta iti	na	obešanje, za to gre.«
sta, ker ne moreta iti na obešanje,	za	to gre.«
ga je nekaj neznosno boleče zadelo	v	tilnik.
Parsons, ki je vlekla svojega sina	čez	prag, medtem ko je fant vtikal v žep
čez prag, medtem ko je fant vtikal	v	žep fračo.
hitro stopil mimo telekrana in sedel	za	mizo ter si še vedno drgnil vrat.
bili Vohuni, sistematično preobražali	v	neobvladljive male divjake, pa vendar
skoraj običajno, da so se ljudje, stari	nad	trideset let, bali lastnih otrok.
In	za	to so imeli razlog, saj je komajda
bila običajno rabljena fraza - vlekel	na	ušesa in slišal opazko, ki je kompromitirala
Bolečina od zadetka	v	tilnik se je polegla.
Malodušno je prijel	za	pero, vprašujoč se, ali lahko najde
lahko najde še kaj, kar bi zapisal	v	dnevnik.
Nenadoma je spet začel misliti	na	O'Briena.
biti sedem let - je sanjal, da gre	skozi	sobo, v kateri je bila črna tema.
kdaj je prvič prepoznal tisti glas	za	O'Brienovega.
trobente, čist in lep, je zaplaval	v	mirni zrak.
obrok čokolade zmanjšal od trideset	na	dvajset gramov.
proslavil zmago ali da bi izbrisal spomin	na	izgubljeno čokolado - je zagrmel Oceanija,
Moral bi vstati	v	pozor.
trideset jih je tačas padlo vsak teden	na	London.
Kot	v	odgovor so se mu povrnile tri parole
suženjstvo«»Nevednost je moč« Iz žepa je vzel kovanec	za	petindvajset centov.
Znova se je vprašal,	za	koga piše dnevnik.
	Za	prihodnost, za preteklost - za vek,
Za prihodnost,	za	preteklost - za vek, ki je morda umišljen.
Za prihodnost, za preteklost -	za	vek, ki je morda umišljen.
Dnevnik bodo spremenili	v	pepel in njega v hlape.
Dnevnik bodo spremenili v pepel in njega	v	hlape.
Kako bi lahko naslovil svoj poziv	na	prihodnost, ko pa niti sled po tebi
tebi in niti brezimna beseda, napisana	na	košček papirja, ne moreta preživeti?
Toda dokler jih izgovarja,	na	neki čuden način zveza ni pretrgana.
Posledice vsakega dejanja so vključene	v	dejanje samo.
radoveden, zakaj je pisal med odmorom	za	kosilo, zakaj je uporabljal zastarelo
Odšel je	v	kopalnico in skrbno zribal črnilo z
kot smirkov papir in je bilo torej	za	ta namen zelo primerno.
Položil je dnevnik	v	predal.
Las, položen	na	konce strani, bi bil preočiten.
neopazen belkast prašek in ga položil	na	vogal platnice, od koder bo gotovo
vitkega moža z očali, vedno oblečenega	v	čedno, temno obleko (Winston si je
nekje v podzemlju - na dnu vodnjaka	na	primer, ali pa zelo globokega brezna
potapljajoče se ladje in sta ga gledali	skozi	temnečo vodo.
njiju, a medtem sta tonili dol, dol	v	zeleno vodo, ki ju mora v naslednjem
leti tragična in obžalovanja vredna,	na	način, ki ni več mogoč.
drugem, ne da bi bili morali vedeti	za	razlog.
Spomin	na	mater mu je paral srce, ker je umrla
sestrinih očeh, ko ga gledata navzgor	skozi	zeleno vodo, stotine sežnjev globoko,
Nenadoma je stal v nizki, mehki ruši,	na	poletni večer, ko so poševni žarki
Partijo in Miselno policijo lahko pometel	v	nič en sam sijajen gib roke.
Bilo je sedem petnajst, čas vstajanja	za	pisarniške uslužbence.
so prejemali le tri tisoč nakaznic	za	obleko na leto in pižama je veljala
prejemali le tri tisoč nakaznic za obleko	na	leto in pižama je veljala šeststo -
lahko spet zadihal le, če je legel	na	hrbet in nekajkrat globoko zajel sapo.
»	Na	svoja mesta, prosim, od trideset do
Winston je planil	v	pozor pred telekranom, na katerem se
ženske, suhe, a mišičaste, oblečene	v	dres in telovadne copate.
uživanja na obrazu, kar je veljalo	za	primerno med telovadnimi vajami, si
vajami, si je prizadeval utreti si pot	v	zamegljeno obdobje svojega ranega otroštva.
Ko ni bilo zunanjih dokazov,	na	katere bi se bil lahko skliceval, je
Airstrip Ena,	na	primer, se v tistih časih ni tako imenovala:
Verjetno je bilo to takrat, ko je	na	Colchester padla atomska bomba.
njegovo, ko sta hitela dol, dol, dol	na	neki kraj globoko pod zemljo, okrog
Mati jima je	na	svoj počasni, sanjavi način sledila
	Na	svoj otroški način je Winston dojel,
Tačas,	na	primer, v letu 1984, (če je bilo 1984.
krožili v pasu, vaja, ki je menda dobra	za	hrbtne mišice) - grozljiva stvar je,
Partija lahko posegla s svojo roko	v	preteklost in o tem ali onem dogodku
isto pravljico - potem je laž prišla	v	zgodovino in postala resnica.
Winston je povesil roke	ob	stran in počasi napolnil pljuča z zrakom.
Njegove misli so odtavale	v	labirintski svet dvomišljenja.
vedeti, da sta si protislovni in verjeti	v	obe, rabiti logiko proti logiki, zavračati
pozabiti, potem pa si priklicati nazaj	v	spomin v trenutku, ko je to potrebno,
višek vsega - uporabiti isti postopek	za	postopek sam - to je skrajna bistroumnost:
Vaditeljica jih je znova poklicala	v	pozor.
spomniti, katerega leta je prvič slišal	za	Velikega brata.
pomaknili nazaj, dokler niso segla	v	pravljični svet štiridesetih in tridesetih
Včasih, seveda, si lahko položil prst	na	očitno laž.
Ni bilo res,	na	primer, kot so trdili v partijskih
vaditeljico, kako je vzdignila roke	nad	glavo in se - ne dalo bi se reči, da
narekovalnega stroja majhna pnevmatična cev	za	pisana poročila; na levi večja za časnike;
cev za pisana poročila; na levi večja	za	časnike; na stranski steni, v dosegu
Le‐ta je bila	za	odstranjevanje odvečnega papirja.
Podobnih rež je bilo	na	tisoče ali deset tisoče vsepovsod po
ki so jih na Ministrstvu uporabljali	za	notranje namene.
pomenilo nekaj utrudljivega prebijanja	skozi	sezname številk.
so zdrsnili iz pnevmatične cevi že	čez	nekaj minut.
Sporočila, ki jih je prejel, so se nanašala	na	članke ali na novice, ki jih je bilo
prejel, so se nanašala na članke ali	na	novice, ki jih je bilo iz takega ali
V Časniku z dne 17. marca je,	na	primer, stalo, da je Veliki brat v
napisati odlomek iz govora Velikega brata	na	tak način, da bo napovedoval stvar,
Ali pa je,	na	primer, Časnik z dne 19. decembra
zadeva tretje poročilo se je nanašalo le	na	čisto preprosto pomoto, ki jo bo lahko
koncu tega tedna zmanjšal od trideset	na	dvajset gramov.
z enim od poročil, je pripel svoje	na	narekovalni stroj napisane popravke
narekovalni stroj napisane popravke	na	ustrezni izvod Časnika in ga potisnil
ustrezni izvod Časnika in ga potisnil	v	pnevmatično cev.
ki si jih je naredil ter jih spustil	v	spominsko odprtino, da jih pogoltnejo
uničili, popravljeni izvod pa vstavili	na	ustrezno mesto v svežnjih.
kaj potvoriti; vedno so se sklicevala	na	spodrsljaje, napake, tiskovne pomote
jih je bilo treba popraviti točnosti	na	ljubo.
pričakovali od tebe, da si jih izmišljaš kar	na	pamet.
Napoved Ministrstva obilja,	na	primer, je ocenila proizvodnjo obutve
primer, je ocenila proizvodnjo obutve	za	to četrtletje na stopetinštirideset milijonov
proizvodnjo obutve za to četrtletje	na	stopetinštirideset milijonov parov.
zopetnem pisanju napovedi znižal številko	na	sedeminpetdeset milijonov, da bi s
njegova očala so sovražno poblisnila	v	Winstonovo smer.
papirja ter brnenjem glasov, mrmrajočih	v	narekovalnik, je bilo gotovo ducat
	Za	to je bila posebej pripravna, kajti
lasmi in presenetljivo nadarjenostjo	za	žongliranje z rimami in metrom, ukvarjalo
izvedenci in izvrstno opremljenimi študiji	za	ponarejanje fotografij.
postopek tudi ponoviti na nižji stopnji,	v	korist raje.
ki so se ukvarjali s književnostjo	za	rajo, glasbo, dramo in zabavo nasploh.
bilo Sovraštvo pri kraju, se je vrnil	na	svoje mesto, vzel s police slovar Novoreka,
Prevedeno	v	Starorek (ali v običajno angleščino)
Prevedeno v Starorek (ali	v	običajno angleščino) bi se to glasilo:
skrajno nezadovoljivo in se sklicuje	na	ljudi, ki ne eksistirajo.
imenovan in nagrajen z odlikovanjem, Redom	za	posebne zasluge druge stopnje.
običajno so ljudje, ki so si nakopali	na	glavo jezo Partije, kratko in malo
Winston se je s sponko	za	papir lahno pogladil po nosu.
Tillotson še vedno skrivnostno sklanjal	nad	narekovalnik.
	Za	hip je dvignil glavo: spet sovražni
komiteju, s tem odkrito priznali, da gre	za	ponarejanje.
pregledovanja, nato pa bo izbrana laž prešla	med	večne dokumente in postala resnica.
Winston ni vedel, zakaj je Withers padel	v	nemilost.
besedah »navaja neosebe,« kar je cikalo	na	to, da je Withers že mrtev.
Domneva, da gre	za	ljudi, ki so v zaporu, ni bila zmeraj
nekateri, ki so jih imeli že dolgo	za	mrtve, kot duhovi pojavili na kakšnem
so s svojim pričevanjem zapletli še	na	stotine drugih ljudi, preden so izginili,
Lahko bi govor spremenil	v	običajno ovajanje izdajalcev in miselnih
Nenadoma mu je	v	pripravljene misli šinila podoba tovariša
Winston se je	za	hip zamislil, nato pa povlekel narekovalnik
šestih - leto prezgodaj - ker so njemu	na	ljubo omilili pravila - se je pridružil
sprejelo in ki je pri svojem prvem poskusu	na	en mah ubila enaintrideset evrazijskih
brzostrelko ter skočil iz helikopterja	v	globoko vodo s pošto in z vsem drugim
celibatu, v prepričanju, da zakona in skrbi	za	družino ni mogoče uskladiti s predanostjo
predanostjo dolžnosti, štiriindvajset ur	na	dan.
poraz evrazijskega sovražnika ter lova	na	vohune, saboterje, miselne zločince
Prišlo mu je	na	misel, da lahko ustvarjaš mrtve ljudi,
zemljo, se je počasi pomikala vrsta	za	kosilo.
točilnica, bolje odprtina v steni, kjer so	po	deset centov prodajali veliki gin.
Syme je bil filolog, specialist	za	Novorek.
je govoril o napadih helikopterjev	na	sovražne vasi, o procesih in priznanjih
zadev in ga zapletel, če le mogoče,	v	posebnosti Novoreka, ki ga je poznal
	Na	vsakega so hitro naložili odmerjeno
Utrla sta si pot	skozi	prenapolnjeno sobo, preložila kosilo
prenapolnjeno sobo, preložila kosilo s pladnjev	na	kovinsko mizno ploščo, na kateri je
grde tekoče zmesi, ki je spominjala	na	bruhanje.
dvignil skodelico z ginom, počakal	za	trenutek, da si je pomiril živce in
snovi, ki je bila verjetno nadomestek	za	meso.
podoben gosjemu gaganju, se je dvigal	nad	splošni hrup dvorane.
Odrinil je skledico, vzel kos kruha	v	eno in sir v svojo drugo nežno roko
skledico, vzel kos kruha v eno in sir	v	svojo drugo nežno roko ter se nagnil
svojo drugo nežno roko ter se nagnil	čez	mizo, da mu ne bi bilo treba govoriti
»Mi uničujemo besede -	na	desetine, stotine besed vsak dan.«
Lačno je ugriznil	v	kruh, pogoltnil nekaj grižljajev in
tudi samostalnikov se lahko znebiš	na	stotine.«
»Navsezadnje, kje pa je opravičilo	za	besedo, ki je samo nasprotje neke druge
»Vzemi,	na	primer, dober.«
dodal, kot bi mu to šele kasneje seglo	v	misel.
Velikega brata, je nekakšna puhla vnema šinila	čez	Winstonov obraz.
nekaj stvari, ki jih včasih napišeš	za	Časnik.«
»Seveda že zdaj ni razloga ali opravičila	za	miselni zločin.«
»Tu gre samo	za	vprašanje samodiscipline, kontrole
»Ti je že kdaj prišlo	na	misel, Winston, da najkasneje do leta
novoreških verzijah, ne samo spremenjeni	v	nekaj drugega, pač pa spremenjeni
nekaj drugega, pač pa spremenjeni	v	nekaj nasprotnega, kot so bili prej.«
Obrnil se je malo	v	stran na stolu, da bi izpil svojo skodelico
Toda drugi glas ni prenehal niti	za	trenutek, niti medtem ne, ko je dekle
Winston je moža	na	videz poznal, vendar ni vedel o njem
katerem je sedel, se je svetloba ujela	v	njegova očala in kazala Winstonu prazni
Syme je	za	trenutek premolknil in z ročajem žlice
»Če se nanaša	na	nasprotnika, je žalitev, če pa se nanaša
nasprotnika, je žalitev, če pa se nanaša	na	nekoga, s katerim se strinjaš, je pohvala.«
	Na	to je pomislil z nekakšno žalostjo,
zločinca, če bi našel kakršenkoli povod	za	to.
Verjel je	v	načela Angsoca, častil je Velikega brata,
govoriti, bral je preveč knjig, zahajal je	v	kavarno Pod kostanjem , ki so jo obiskovali
gotovo, da bi ga Syme, ko bi se le	za	nekaj trenutkov dokopal do njegovih,
bloku Zmaga, si je res utiral pot	skozi	sobo - kot sod debel, srednje velik
predstavljati drugače kot oblečenega	v	modre kratke hlačke, sivo srajco in
vedno oblekel kratke hlače, kadar ga je	za	to opravičeval skupinski izlet ali
»Poglej ga, kako dela ob uri	za	kosilo,« je rekel Parsons in dregnil
»Gre	za	tisti samoprispevek.«
Približno četrtina plače je bila določena	za	prostovoljne prispevke, ki so bili
»	Za	Teden sovraštva.«
bankovca, ki ju je Parsons zabeležil	v	majhen notes z lično pisavo neizobraženega
»Dobro sem ga ozmerjal	za	to.«
uri so mu bile za petami, naravnost	skozi	gozd in nato, ko so prišli v Amersham,
naravnost skozi gozd in nato, ko so prišli	v	Amersham, so ga izročile patroli.«
sovražni agent - morda odvržen s padalom,	na	primer.«
»Kaj misliš, kaj ji je najprej padlo	v	oči?«
»Precej brihtno	za	sedemletno smrkljo, ne?«
Kakor	v	potrdilo tega jim je s telekrana nad
Vendar tokrat ni šlo	za	oznanitev vojaške zmage, ampak le za
za oznanitev vojaške zmage, ampak le	za	sporočilo z Ministrstva obilja.
»Sijajne novice imamo	za	vas.«
se je življenjski standard dvignil	za	nič manj kot dvajset odstotkov v primerjavi
izražajoč svojo hvaležnost Velikemu bratu	za	novo, srečno življenje, ki nam ga je
zavedal pa se je, da so nekakšen povod	za	zadovoljstvo.
Privlekel je	na	dan ogromno, umazano pipo, ki je bila
S stogramskim obrokom tobaka	na	teden je bilo le redko mogoče nabasati
	Za	trenutek je zatisnil ušesa za vsesplošni
Za trenutek je zatisnil ušesa	za	vsesplošni trušč in prisluhnil tistemu,
Pokazalo se je, da so bile demonstracije	v	čast Velikemu bratu celo zato, ker
zato, ker se je obrok čokolade zvišal	na	dvajset gramov tedensko.
so javili, da se bo obrok znižal	na	dvajset gramov tedensko.
Tudi Syme je to pogoltnil, le	na	nekoliko bolj zamotan način, ki je
brodil po bledi omaki, ki se je polila	na	mizo, ter iz luže risal vzorec.
protest, občutek, da so te ogoljufali	za	nekaj, do česar imaš vso pravico.
grdi tudi tedaj, če bi bili oblečeni	v	kaj drugega kot v uniformen moder kombinezon.
bi bili oblečeni v kaj drugega kot	v	uniformen moder kombinezon.
tip, ki si ga je Partija postavila	za	ideal - visoki, mišičasti mladeniči
trobente in nato prepustilo mesto godbi	na	pihala.
Winston se je nenadoma zasačil v mislih	na	gospo Parsons z njenimi sršečimi lasmi
pri sebi mrmraš - vse, kar je cikalo	na	nenormalnost ali na to, da nekaj prikrivaš.
vse, kar je cikalo na nenormalnost ali	na	to, da nekaj prikrivaš.
(nejeveren pogled ob proglasitvi zmage,	na	primer) že sam po sebi pomenil kaznivo
V Novoreku je bil celo izraz	za	to: glasil se je zlolice.
ugasnila in pazljivo jo je položil	na	rob mize.
zganil svoj kos papirja in ga spravil	v	žep.
ker sta jo videla, da zavija klobase	v	plakat Velikega brata?«
»S trobentami	za	ušesa, da prisluškujejo pri vratih.«
To je bil znak	za	vrnitev na delo.
To je bil znak za vrnitev	na	delo.
Vsi trije so skočili	na	noge, da bi se pridružili bitki okoli
VI Winston je pisal	v	dnevnik:
Pravzaprav so me privabile šminka,	na	masko spominjajoča belina in živo rdeče
	Za	trenutek mu je bilo pretežko nadaljevati.
je skoraj nepremagljiva želja, da bi	na	ves glas kričal umazane besede.
Ali pa da bi z glavo butal	ob	steno, prevrnil mizo in zagnal črnilnik
steno, prevrnil mizo in zagnal črnilnik	skoz	okno - da bi napravil kakršnokoli divjo,
lahko v kateremkoli trenutku sprevrže	v	viden simptom.
Pomislil je	na	moža, ki ga je pred nekaj tedni srečal
Šel sem z njo	skozi	vrata in čez dvorišče v kletno kuhinjo.
Šel sem z njo skozi vrata in	čez	dvorišče v kletno kuhinjo.
sem z njo skozi vrata in čez dvorišče	v	kletno kuhinjo.
z žensko v kletni kuhinji je mislil	na	Katarino, svojo ženo.
lahko pomenilo pet let v taborišču	za	prisilno delo: ne več, če nisi zagrešil
prostituciji, ker jo je imela kot ventil	za	nagone, ki jih ni mogoče popolnoma
zakone med partijci je moral odobriti	za	ta namen sestavljen odbor in - čeprav
cilj zakona je bila ploditev otrok	za	službo Partiji.
	Na	spolne odnose je bilo treba gledati
spolne odnose je bilo treba gledati kot	na	rahlo gnusno manjšo operacijo, kot
rahlo gnusno manjšo operacijo, kot	na	injekcijo.
nikdar povedano z odkrito besedo, toda	na	neposreden način so to vcepljali vsakemu
Mladinska protispolna zveza ki je zagovarjala popoln celibat	za	oba spola.
Spet je pomislil	na	Katarino.
Včasih je lahko	za	cele dneve pozabil, da je bil kdaj
obraz, obraz, ki ga je človek imel	za	aristokratskega vse dotlej, dokler
in to je človeka izredno begalo in	čez	čas učinkovalo nanj naravnost pošastno.
	Za	čudo pa je Katarina to zavrnila.
celo navado, da ga je zjutraj spomnila	na	to kot na nekaj, kar je treba opraviti
da ga je zjutraj spomnila na to kot	na	nekaj, kar je treba opraviti in na
na nekaj, kar je treba opraviti in	na	kar ne smeta pozabiti.
Dva izraza je imela	za	to.
	Na	srečo pa otroka ni bilo in na koncu
Vrgla se je	na	posteljo in nenadoma, brez kakršnegakoli
nenadoma, brez kakršnegakoli uvoda,	na	najbolj grob, strašen način, ki si
celo ta trenutek pomešan z mislimi	na	Katarinino belo telo, ki ga je hipnotična
lastne ženske, namesto teh umazanih cip	na	vsakih nekaj let?
Šminko je imela tako na debelo namazano	na	obraz, da je delala vtis, da se lahko
Znova si je pritisnil prste	na	veke.
Potreba, da bi	na	ves glas kričal umazane besede, je
že jutri zjutraj raztreščijo Partijo	na	kose.
Gotovo jim prej ali slej mora priti	na	misel, da je to treba storiti.
trenutku se je vsesplošni obup razbil	v	množico posameznih prepirov.
	Za	trenutek sta jo vlekli, potem pa je
In vendar, le	za	hip, kakšna skoraj grozljiva moč je
so v starosti šestih let prodajali	v	tovarne.
so začeli pri dvanajstih letih, šli	skoz	kratko, cvetoče obdobje lepote in spolne
Težko fizično delo, skrb	za	dom in otroke, drobni prepiri s sosedi,
odstranili tiste maloštevilne posameznike,	za	katere so presodili, da bi lahko postali
njih, je bil primitivni patriotizem,	na	katerega se je bilo mogoče sklicevati,
kadar je bilo potrebno, da privolijo	v	daljši delovni čas ali manjše obroke.
splošnih idej, se je osredotočilo le	na	njihove majhne, specifične težave.
Parsons, in začel prepisovati odlomek	v	svoj dnevnik:
imel komaj kdo dovolj jesti in kjer	na	stotine in tisoče ljudi ni imelo čevljev
so morali dvanajst ur dnevno delati	za	krute gospodarje, ki so jih pretepali
živeli bogati ljudje, ki so imeli celo	po	trideset služabnikov, da so skrbeli
»Vidite lahko, da je oblečen	v	dolgo črno suknjo, ki so jo imenovali
kdo ni bil pokoren, so ga lahko vrgli	v	ječo, ali pa mu vzeli službo in ga
Pa saj je znal preostalo naštevanje	na	pamet.
steber, delnice, mučilni mlin, mačka	na	devet repov, banket lorda župana in
Edini dokaz	za	nasprotno je bil nemi protest v tvojih
Prešinilo ga je, da	za	sodobno življenje nista resnično značilna
Njegov večji del je bil celo	za	člana Partije nevtralen in nepolitičen,
je garanje po morečih službah, boj	za	prostor v podzemski železnici, preklinjanje
preklinjanje ponošenih nogavic, beračenje	za	tableto saharina, varčevanje s cigaretnimi
dni in noči so ti telekrani tolkli	na	ušesa s statističnimi dokazi, da imajo
Partija je	na	primer trdila, da je danes pismenih
Vse je bilo zavito	v	meglo.
važno - konkreten, nezmotljiv dokaz	za	poneverbo.
Vse druge so do takrat proglasili	za	izdajalce in kontrarevolucionarje.
Kakor se je pogosto dogajalo, so	za	leto ali več izginili, tako da se ni
nato pa so bili nenadoma znova rojeni	za	to, da se na običajni način obtožijo.
nenadoma znova rojeni za to, da se	na	običajni način obtožijo.
Priznali so, da so vohunili	za	sovražnika (tudi v tem času je bil
razne sabotaže, ki so povzročile smrt	na	sto in tisoč ljudi.
bili oproščeni, znova so jih sprejeli	v	Partijo in jim dodelili položaje, ki
trije so napisali dolge, potrte članke	za	Časnik, v katerih so analizirali razloge
Časnik, v katerih so analizirali razloge	za	odpadništvo in obljubili, da se bodo
nedotakljivi, z vso gotovostjo obsojeni	na	propad v enem letu ali dveh letih.
Nihče, ki je kdaj padel	v	roke Miselni policiji, ni nikdar ušel.
mrliči, ki čakajo, da jih pošljejo nazaj	v	grob.
Izmed njih je	na	Winstona naredil največji vtis Rutherford.
Celo zdaj so se	na	redke čase njegove karikature pojavljale
brezkončen in brezupen poskus vrnitve	v	preteklost.
se nagibalo, napihovalo in razpadalo	v	vse smeri.
In nato, morda v celoti samo	za	pol minute, se je s telekrani nekaj
Toda ko je Winston znova pogledal	v	Rutherfordov propadli obraz, je opazil,
partijskih zgodovinah kot opozorilo	za	prihodnost.
ravnokar padli iz pnevmatične cevi	na	njegovo delovno mizo, ko je naletel
njegovo delovno mizo, ko je naletel	na	kos papirja, ki je očitno neopazno
papirja, ki je očitno neopazno zdrsnil	med	druge in so nato nanj pozabili.
njej je bila fotografija delegatov	za	neki partijski sestanek v New Yorku.
tajnega letališča v Kanadi so odleteli	na	sestanek nekam v Sibirijo ter se tam
Kanadi so odleteli na sestanek nekam	v	Sibirijo ter se tam posvetovali s člani
Datum se je vtisnil Winstonu	v	spomin, ker je šlo slučajno za kresni
Winstonu v spomin, ker je šlo slučajno	za	kresni dan: toda vsa zgodba je morala
je bilo dovolj, da razbije Partijo	na	atome, če bi to bilo nekako mogoče
	Na	srečo je bila za telekran narobe obrnjena,
Na srečo je bila	za	telekran narobe obrnjena, ko jo je
Položil si je pisalni blok	na	kolena in odrinil stol, da bi se kolikor
bo kakšen slučaj - nenaden piš vetra	čez	pisalno mizo, na primer - izdal.
nenaden piš vetra čez pisalno mizo,	na	primer - izdal.
z drugimi odvečnimi papirji spustil	v	spominsko odprtino.
naslednjo minuto se je morda spremenila	v	pepel.
velikanska sila - nekaj, kar je prodiralo	v	notranjost lobanje, butalo ob možgane,
	V	njegove misli je priplaval O'Brienov
Svoj dnevnik je pisal	za	O'Briena in O'Brienu.
bo nikdar bral, ki pa je naslovljeno	na	nekega človeka in mu to dejstvo daje
Srce mu je zastalo, ko je pomislil	na	vso velikansko moč, ki je naperjena
velikansko moč, ki je naperjena proti njemu,	na	lahkoto, s katero ga bo vsak partijski
partijski intelektualec pobijal v debati,	na	zvite argumente, ki jih ne bo mogel
Od nekod z dna prehoda je priplaval	na	cesto vonj po praženi kavi - pravi
	Za	dve sekundi morda se je povrnil v na
Za dve sekundi morda se je povrnil	v	na pol pozabljeni svet otroštva.
po samoti, celo če si šel čisto sam	na	sprehod, je bilo vedno nekoliko nevarno.
Novorek je imel	za	to izraz: lastživljenje, in to je pomenilo
od avtobusne postaje in se potepel	v	blodnjak Londona, najprej proti jugu,
neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo,	v	katero smer gre.
»Če je kaj upanja.« je napisal	v	dnevnik, »je odvisno od raje.«
vrati, ki so se odpirala naravnost	na	pločnik, in so čudno spominjale na
na pločnik, in so čudno spominjale	na	podganje luknje.
ozkih dovozov, ki so bili razvejeni	na	obe strani ceste, so se v presenetljivem
ženske, ki so kazale, kakšna bodo dekleta	čez	deset let, stara grbava bitja, ki so
Večina ljudi se ni zmenila	za	Winstona, nekaj jih je gledalo s prikrito
V takih ulicah pogled	na	modri partijski kombinezon ni mogel
iti domov po neobičajni poti, ampak	za	Miselno policijo je dovolj, da si opozoril
Ljudje so se ko zajci pognali	skozi	vrata.
stekel k Winstonu in razburjeno kazal	v	nebo.
»Brž	na	tla!«
Winston se je bliskovito vrgel	na	obraz.
vedno prav, kadar te je opozorila	na	podobne stvari.
toča lažjih predmetov se mu je usula	na	hrbet.
roka tako zelo bela, da je spominjala	na	kos malte.
Brcnil jo je	v	jarek in, da bi se izognil množici,
in, da bi se izognil množici, zavil	na	desno v stransko ulico.
se izognil množici, zavil na desno	v	stransko ulico.
časnik, ki sta ga druga dva proučevala	čez	njegova ramena.
dovolj približal, da bi videl izraz	na	njihovih obrazih, je lahko opazil zatopljenost
	Za	trenutek se je celo zdelo, da bo prišlo
ti, da nobena številka, ki se konča	na	sedem, že več kot štirinajst mesecev
»Doma jih imam cel kup, napisanih	na	kos papirja, za več kot dve leti.«
ti, nobena številka, ki se končuje	na	sedem -«
»	Na	štiri nula sedem se je končala.«
velikanskih vsot je bila edini javni dogodek,	za	katerega se je raja resno zanimala.
Kadar je šlo	za	loterijo, so bili celo tisti, ki so
Ko si misel oblikoval	v	besede, je zvenela razumno, ko pa
Ulica,	v	katero je zavil, se je spuščala navzdol,
končala s stopniščem, ki je vodilo	v	nizko ležečo uličico, kjer je nekaj
Uličica je vodila	na	glavno cesto in za prvim ovinkom, niti
Na vrhu stopnic je	za	trenutek postal.
in ga opazoval, je Winstonu prišlo	na	misel, da je bil starec, ki jih je
preživeli so bili že davno tega ustrahovani	v	popolno intelektualno vdajo.
Nenadoma je Winstonu prišel	na	misel tisti odlomek iz učbenika zgodovine,
učbenika zgodovine, ki ga je prepisal	v	svoj dnevnik, in nora misel ga je prevzela.
Šel bi	v	gostilno, se seznanil z onim starcem
Naglo, da bi ne imel časa	za	strah, se je spustil po stopnišču in
sirast vonj po kislem pivu mu je udaril	v	obraz.
se je hrup glasov zmanjšal približno	za	polovico.
je lahko čutil, da vsi upirajo oči	v	njegov modri kombinezon.
jih metali na drugem koncu sobe, je	za	celih trideset sekund prenehala.
»Kaj	za	vraga pa je polič?«
gostilničar, naslanjajoč se s konci prstov	na	pult.
»Ima se	za	gostilničarja, pa ne ve, kaj je polič.«
mrmrajoč sam pri sebi, in se zadel	ob	Winstona.
Ta ga je prijel	pod	roko.
»Vas lahko povabim	na	pijačo?«
dvakrat po pol litra temno rjavega piva	v	kozarca iz debelega stekla, ki ju je
pijača, ki si jo lahko dobil v gostilni	za	rajo.
Winstonova navzočnost je bila	za	hip pozabljena.
»Udari mi	na	mehur.«
modre starčeve oči so se s tarče ozrle	na	točilno mizo in z nje k vratom stranišča
točilno mizo in z nje k vratom stranišča	za	moške, kot bi pričakoval, da je gostilna
lahko pivo - wallop smo mu rekli -	po	štiri penije polič.«
Zdelo se je, da je starec pozabil	na	svoje predsodke proti celemu litru.
»Delali so po dvanajst ur	na	dan, šolo so zapustili, ko so imeli
so zapustili, ko so imeli devet let,	po	deset jih je spalo v eni sobi.«
»Prav to je tudi meni včeraj padlo	na	pamet.«
»Seveda je bil samo izposojen	za	to priložnost, saj razumete.«
»Vse je obstajalo le	v	njihovo dobro.«
»Lahko so vas kot živino prepeljali	v	Kanado.«
z nečim, kar se je imenovalo mačka	na	devet repov.«
»To me vrne nazaj	v	stare čase.«
tega je že davno - da sem včasih hodil	v	Hyde Park ob sobotah popoldne, da bi
So vas bili ti ljudje zmožni imeti	za	manj vredne preprosto za to, ker so
zmožni imeti za manj vredne preprosto	za	to, ker so bili oni bogati, vi pa revni?«
»Ali je res,	na	primer, da ste jim morali reči gospod
njihovi služabniki porinili s pločnika	v	blato?«
je v noči po dirkah s čolni - no in	na	tisto noč so bili vsi strašno pretepaški.«
»Zaletim se	v	nekega mladega tipa na Shaftesbury
»Jaz pa: Pijan si,	v	pol minute te spravim na varno,« rečem
rečem in če mi verjamete, pograbi me	za	ovratnik in mi primaže tako, da me
primaže tako, da me je skoraj poslal	pod	kolesa avtobusa.
»Leta 1925,	na	primer, ste bili že skoraj odrasli.«
Starec je zamišljeno pogledal	na	tarčo.
»Ko pa pride	v	moja leta, ni nikdar več čisto pravi.«
Winston se je naslonil	na	okensko polico.
starec nenadoma vstal in hitro smuknil	v	smrdljivo stranišče na drugem koncu
obsedel še minuto ali dve, strmeč	v	svoj prazni kozarec, in komaj opazil,
opazil, kdaj so ga noge zanesle spet ven	na	cesto.
	Čez	največ dvajset let, je pomislil, na
Čez največ dvajset let, je pomislil,	na	veliko in preprosto vprašanje: »Je
stvari, prepir s tovarišem pri delu, lov	za	izgubljeno kolesarsko pumpo, izraz
Bil je v ozki ulici, kjer je bilo	med	stanovanjske hiše pomešanih nekaj temnih
stalo brez števila prašnih okvirov	za	slike.
ključavnicami, pokvarjena dleta, nožiči	za	peresa s polomljenimi rezili, stare
zmeda vsega mogočega - lakiranih doz	za	njuhanec, ahatnih brošk in podobnega
nagubana stvar, ki ga je spominjala	na	vrtnico ali pa na morsko anemono.
ga je spominjala na vrtnico ali pa	na	morsko anemono.
»Navadno so jih vdelali	v	steklo.«
dolarje in spustil zaželeni predmet	v	žep.
je lahko uganil, da so ga namenili	za	obtežilnik za papir.
uganil, da so ga namenili za obtežilnik	za	papir.
žepu je bil predmet zelo težak, vendar	na	srečo ni delal velike izbokline.
je spoznal, da bi bil privolil tudi	v	tri ali celo dva.
strmih in razmajanih stopnicah ter	skoz	tesen hodnik v sobo, ki ni bila obrnjena
razmajanih stopnicah ter skoz tesen hodnik	v	sobo, ki ni bila obrnjena na cesto,
hodnik v sobo, ki ni bila obrnjena	na	cesto, ampak je gledala na tlakovano
obrnjena na cesto, ampak je gledala	na	tlakovano dvorišče in gozd dimnikov.
Winstonu je šinila	v	glavo misel, da bi bilo verjetno čisto
bilo verjetno čisto lahko sobo najeti	za	nekaj dolarjev tedensko, če bi se upal
»Če se mogoče zanimate	za	stare bakroreze -« je obotavljivo rekel.
Winston je nekaj trenutkov strmel	v	podobo.
»Okvir je pritrjen	na	steno,« je rekel starec, »ampak lahko
»Držali so se	za	roke tako, da si šel lahko spodaj in
	Za	vse, kar je bilo veliko in mogočno,
veliko in mogočno, če je bilo seveda	na	videz novo, so avtomatično proglasili,
	Za	stoletja kapitalizma je veljalo, da
rekel starec, »čeprav sedaj rabijo	za	druge namene.«
Tam je bil muzej, ki so ga rabili	za	propagandne razstave raznih vrst -
primernem premoru - kakšnem mesecu,	na	primer - tvegal in spet obiskal trgovino.
najel sobo na vrhu stopnic, je spet	za	trenutek spreletel njegove misli.
	Za	pet sekund morda ga je navdušenje naredilo
naredilo brezskrbnega in stopil je	na	cesto, ne da bi bil prej vsaj poblisnil
cesto, ne da bi bil prej vsaj poblisnil	skoz	okno.
Začel je celo mrmrati	na	improvizirano melodijo -
Bilo je tisto dekle z Oddelka	za	književnost, dekle s temnimi lasmi.
Pogledala mu je naravnost	v	obraz, potem pa hitro šla dalje, kot
	Za	nekaj trenutkov je bil Winston preveč
Potem je zavil	na	desno in težko odšel dalje, ne da bi
odšel dalje, ne da bi opazil, da hodi	v	napačno smer.
verjetno, da bi se po čistem naključju	na	isti večer sprehajala po isti skriti
Mogoče ga je tudi videla, da je odšel	v	gostilno.
žepu mu je na vsakem koraku udarjala	ob	stegno in bil je že na pol odločen,
	Za	nekaj trenutkov je imel občutek, da
njegovem žepu bi bila dovolj težka	za	to.
načrt takoj opustil, kajti celo misel	na	kakršenkoli telesni napor mu je bila
Pomislil je tudi, da bi odhitel	v	Občinski center in ostal tam, dokler
da bi si tako zagotovil delni alibi	za	ta večer.
že dvaindvajset in več, ko je prišel	v	stanovanje.
Odšel je	v	kuhinjo in izpil skoraj polno skodelico
Sedel, je strmeč	v	marmorirane platnice zvezka in zaman
Z začudenjem je pomislil	na	biološko nekoristnost bolečine in strahu,
biološko nekoristnost bolečine in strahu,	na	goljufivost človeškega telesa, ki vedno
človeškega telesa, ki vedno zamrzne	v	odrevenelost ravno v trenutku, ko je
zaradi izjemne nevarnosti je izgubil moč	za	dejanje.
občutek, da se mu je njen glas zažrl	v	možgane kot nazobčani drobci stekla.
Skušal je misliti	na	O'Briena, za katerega ali kateremu
Skušal je misliti na O'Briena,	za	katerega ali kateremu je pisal dnevnik,
dnevnik, a namesto tega je začel misliti	na	tisto, kar se mu bo zgodilo potem,
prestati: plazenje po tleh in rotenje	za	milost, hreščanje polomljenih kosti,
Zakaj ni bilo mogoče življenja	za	nekaj dni ali tednov skrajšati?
uspeha kot prej si je skušal priklicati	v	spomin podobo O'Briena.
nikdar videl, vendar jo vnaprej doživlja	na	neki mistični način.
glasu s telekrana, ki mu je tolkel	na	ušesa, ni mogel slediti toku svojih
Vtaknil si je cigareto	med	ustnice.
Takoj se mu je	na	jezik vsula polovica tobaka, grenkega
Obraz Velikega brata je priplaval	v	njegov spomin in zamenjal podobo O'Briena.
Winston zapustil svoj prostor in odšel	na	stranišče.
da ji desna roka visi v zanki, ki je	na	daljavo ni bilo opaziti, ker je bila
katerih so »ustvarjali« grobe osnutke	za	romane.
To je bila na Oddelku	za	književnost vsakdanja nezgoda.
spotaknilo in padlo skoraj naravnost	na	obraz.
Gotovo je padla naravnost	na	ranjeno roko.
Dekle se je vzdignilo	na	kolena.
Njene oči so se zastrmele	v	njegove s tako rotečim izrazom, da
V trenutku, ko jo je videl pasti	na	obvezano roko, mu je bilo, kot bi bil
»	Za	trenutek me je zabolelo, to je vse.«
	V	obraz se ji je vrnilo nekaj barve in
»Samo	v	zapestje sem se malo udarila.«
In s temi besedami je odšla	v	isto smer kot prej tako urno, ko bi
vstati, mu je dekle nekaj stisnilo	v	roke.
Ko je šel	skozi	straniščna vrata, je tisto stvar potisnil
straniščna vrata, je tisto stvar potisnil	v	žep in jo otipal s prsti.
Bil je kos papirja, zganjen	v	kocko.
	Za	trenutek ga je mikalo, da bi ga položil
trenutek ga je mikalo, da bi ga položil	v	eno izmed školjk in takoj prebral.
Odšel je spet	na	svoj prostor, sedel, položil papir
prostor, sedel, položil papir kot slučajno	med	ostale papirje na pisalni mizi, si
	Na	srečo je bilo delo, s katerim se je
nedvoumno absurdna, toda šinila mu je	v	glavo že tisti hip, ko je začutil kos
Šele nekaj minut kasneje mu je prišla	na	misel druga, verjetnejša razlaga.
ni trepetal, ko je mrmral številke	v	narekovalnik.
je dokončani sveženj in ga potisnil	v	pnevmatično cev.
osupnjen, da bi bil stvar sploh lahko vrgel	v	spominsko odprtino.
Veliko hujša stvar, kot poglobiti se	v	vrsto drobnih opravkov, je bila nujnost,
je, da bo malo časa sam vsaj ob uri	za	kosilo, toda kakor nalašč se mu je
je kot hudournik govoril o pripravah	za	Teden sovraštva.
papirja, visokim dva metra, ki so ga	za	to priložnost pripravljali v vodu Vohunov
ga ne vidi, in nič več ni pogledal	v	tisto smer.
Šlo je	za	to, da ponaredi celo vrsto poročil
dveh let, in sicer tako, da spravi	ob	ugled nekega vidnega, zdaj osumljenega
Potem se je povrnil spomin	na	njen obraz, z njim pa divja in neznosna
še en kos mesa brez okusa, odhitel	v	Center, sodeloval pri bedasto slovesni
Ob pogledu	na	besede Ljubim te se je v njem rodila
čisto konkreten problem: kako priti	v	stik z dekletom in kako urediti srečanje.
Očitno je bila	na	smrt prestrašena, kar je tudi lahko
njeno ponudbo, mu je komajda padla	na	pamet.
Mislil je	na	njeno golo, mlado telo, kot ga je videl
si bo premislila, če hitro ne pride	v	stik z njo.
Pravzaprav so mu prišle	na	misel vse možnosti, da bi se povezal
drugo za drugo, kot bi polagal predse	na	mizo vrsto instrumentov.
Če bi delala v Oddelku	za	dokumentacijo, bi bilo sorazmerno preprosto,
toda o tem, kje v poslopju je Oddelek	za	književnost, je imel le nejasno predstavo
ji poslal pismo po pošti, ni prišlo	v	poštev.
	Za	sporočila, ki jih je bilo treba kdaj
Vsekakor pa sploh ni vedel	za	dekletovo ime, kaj šele za naslov.
ni vedel za dekletovo ime, kaj šele	za	naslov.
Naslednjega dne je ni bilo	v	kantino do takrat, ko je on že odhajal,
Verjetno je bila prestavljena	v	drugo izmeno.
kam lahko rešil, se je mogel edino	v	delo, pri katerem je včasih za deset
edino v delo, pri katerem je včasih	za	deset minut lahko pozabil nase.
naredila samomor, morda je bila premeščena	na	drugi konec Oceanije - in najhujše
Ko je prišel	v	kantino, je sedela pri mizi, precej
že skoraj pri pultu, potem pa se je	za	dve minuti ustavila, ker se je nekdo
komaj poznal, ga je z nasmehom vabil	na	prazen prostor pri svoji mizi.
To bi preveč bodlo	v	oči.
Winston je imel privid, da mu ravno	v	sredo zabada cepin.
	Čez	nekaj minut je bila miza z dekletom
Mali mož je padel	na	vse štiri, pladenj je odletel daleč
Dvignil se je	na	noge in sovražno pogledal Winstona,
	Na	nejasen način je Amplefortha vleklo
Ostala mu je morda le še minuta	za	dejanje.
brez prestanka sta nosila vodeno jed	v	usta in med žlicami izmenjala nekaj
katerega je kip Velikega brata strmel	na	jug proti nebu, na katerem je premagal
katerem je premagal evrazijska letala (še	pred	nekaj leti so bila ta letala eastazijska)
bila ta letala eastazijska) v boju	za	Airstrip Ena.
Pet minut	čez	določeno uro se dekle še ni pojavilo.
Nenadoma je bilo videti, da vsi bežijo	čez	trg.
prerival, suval in si utiral pot naravnost	v	srce množice.
Kmalu je bil le	za	dolžino roke oddaljen od dekleta, a
	Za	trenutek je čutil, kot da se mu drobovje
med dvema mišičastima bokoma melje	v	kašo, potem pa se je, lahno prepoten,
obrazi so grozljivo ravnodušno strmeli	čez	stranice kamionov.
»Lahko dobite	v	soboto popoldne prosto?«
»Zapomniti si morate tole: pojdite	na	Paddingtonsko postajo -«
vožnje z železnico; na postaji zavij	na	levo; dva kilometra po cesti; vrata,
»Zavijte	na	levo, potem na desno in nato spet na
»Zavijte na levo, potem	na	desno in nato spet na levo.«
na levo, potem na desno in nato spet	na	levo.«
kot ujetnike, in celo ujetnike samo	za	bežen trenutek.
so kratko in malo izginili, verjetno	v	taborišča za prisilno delo.
malo izginili, verjetno v taborišča	za	prisilno delo.
Iznad poraščenih ličnic so	v	Winstona gledale oči, včasih z nenavadno
Čeprav jo je le otipal, bi jo	na	videz spoznal.
predse in namesto dekletovih oči so	v	Winstona iz gnezda las žalostno strmele
posuti s sencami in svetlobo, ter stopal	v	mlake zlata tam, kjer se je grmovje
	Za	razdaljo manj od sto kilometrov nisi
postaje, se je s prikritimi pogledi	čez	rame prepričal, da ga nihče ne zasleduje.
mu je pravila, pravzaprav le steze	za	živino, ki se je vila med grmovjem.
Neka roka se mu je lahno spustila	na	rame.
Zmajala je z glavo, očitno	v	opozorilo, da mora ostati tiho, potem
jima po ozki stezi hitro utirala pot	v	gozd.
Seglo mu je	v	misel, da ga doslej verjetno še ni
Gledal jo je	na	razdaljo nekaj korakov.
hotela reči ničesar,« je nadaljevala, »	za	primer, da je kje skrit mikrofon.«
so jih nekoč posekali, pa so pognali	v	gozd debel, od katerih ni bilo nobeno
Prijel jo je	za	roko.
Potegnil jo je	na	tla, bila je popolnoma predana, lahko
vajen živeti brez žensk - ni vedel	za	razlog.
kdorkoli prihajal, ga lahko slišiš že	na	sto metrov.«
zasmejalo, očitno je vzelo to kot priznanje	za	popolnost svojega pretvarjanja.
mladinske protispolne zveze in ga vrgla	v	grmovje.
Potem, kot bi jo dotik pasu	na	nekaj spomnil, je segla v žep kombinezona
dotik pasu na nekaj spomnil, je segla	v	žep kombinezona in privlekla ven majhno
Bila je temna in bleščeča, zavita	v	srebrn papir.
»Opravljam prostovoljno delo	za	Mladinsko protispolno zvezo, trikrat
močno občutil, pa ni mogel spraviti	v	določeno obliko, kot predmet, ki ga
Odrinil ga je	v	stran, zavedajoč se, da je to spomin
stran, zavedajoč se, da je to spomin	na	neko dejanje, ki bi ga rad uničil,
Winston sam je zelo redko klel, vsaj ne	na	glas.
Zapustila sta jaso in se spet sprehajala	skozi	spreminjasto senco, objeta okrog pasu,
Kmalu sta dospela	na	obronek gozdiča.
»Ne hodi	na	plano.«
Sončna svetloba, ki je pronicala	skoz	neštevilne liste, je bila na njunih
Poznal ga je	na	videz.
Drozg se je spustil	na	grm niti pet metrov daleč, skoraj v
jih nato skrbno spet zložil, sklonil	za	trenutek glavo, kot bi soncu izkazal
Včasih je drozg	za	nekaj sekund prenehal, razprostrl in
	Za	koga, zakaj je pel ta ptič?
Kaj ga je prignalo, da je sedel	na	rob gozda in zlival svojo glasbo v
na rob gozda in zlival svojo glasbo	v	prazno?
s sončno lučjo, ki se je pretakala	skozi	listje.
Winston je pritisnil	na	njeno uho.
»Pojdiva nazaj	v	skrivališče.«
tu pa tam, sta stopala po poti nazaj	na	jaso.
Stala je in ga	za	hip gledala, potem pa potegnila zadrgo
Pokleknil je k njej in vzel njene roke	v	svoje.
to je sila, ki bo Partijo raztrgala	na	kose.
Pritisnil jo je	na	travo, med padle zvončnice.
Pritisnil jo je na travo,	med	padle zvončnice.
ki je še vedno mirno spal, naslonjen	na	dlan njene roke.
Razen	za	usta bi ne mogel reči, da je lepa.
Prišlo mu je	na	misel, da še vedno ne ve za njen priimek,
Prišlo mu je na misel, da še vedno ne ve	za	njen priimek, niti kje živi.
in začela urejati nadrobnosti glede	na	pot domov.
kateri je prišel, in napotila ga je	na	drugo postajo.
Povedala mu je	za	kraj, kjer se lahko čez štiri dni po
Povedala mu je za kraj, kjer se lahko	čez	štiri dni po delu snideta.
govoriti kakšne četrt ure in se domeniti	za	drugi sestanek.
»Opraviti moram dve uri	za	Mladinsko protispolno zvezo, narediti
»Potem pa na svidenje, ljubi,	na	svidenje!«
Vrgla se mu je	v	objem, ga skoraj divje poljubila, se
divje poljubila, se hip zatem zrinila	skozi	grmovje in z le malo hrupa izginila
Še zdaj ni vedel	za	njeno ime ali naslov.
da se nista nikdar več vrnila nazaj	na	gozdno jaso.
signali svetilnika, nenadoma otrpnil	v	molk ob bližajoči se partijski uniformi,
pogovora, ki ga je imenovala »govorjenje	na	obroke.«
Toda nekaj prahu mu je prišlo	v	usta.
bilo manj nevarno, bi težko našla čas	za	zmenek.
Winstonov delavnik je obsegal šestdeset ur	na	teden, Julijin pa je bil še daljši
demonstracijah, pri razširjanju literature	za	Mladinsko protispolno zvezo, pripravljanju
protispolno zvezo, pripravljanju zastav	za	Teden sovraštva, zbiranju denarja pri
večerov zastavil tako, da se je prijavil	za	izdelovanje municije, kar so prostovoljno
pa zdaj pa je eden vstal in pogledal	skozi	strelne line ter se prepričal, da nihče
delala, kakor je uganil, pri strojih	za	pisanje romanov na Oddelku za književnost.
strojih za pisanje romanov na Oddelku	za	književnost.
splošne direktive, ki jo je izdal Komite	za	planiranje, pa do končne obdelave Prepisovalne
proizvajati, tako kot marmelado ali vezalke	za	čevlje.
Zvezi mladine, preden se je vključila	v	Mladinsko protispolno zvezo.
(zanesljivo znamenje dobrega glasu)	za	delo v Pornoseku, pododdelku Oddelka
delo v Pornoseku, pododdelku Oddelka	za	književnost, ki je proizvajal ceneno
ki je proizvajal ceneno pornografijo	za	razširjanje med rajo.
»Nisem zadosti izobražena, dragi - niti	za	to ne.«
»Dekleta pa zmeraj veljajo	za	tako nedolžne.«
»Sicer bi izvedeli	za	moje ime, ko bi bil priznal.«
dotikala njenega zasebnega življenja, se	za	partijsko doktrino ni zanimala.
Novoreka, razen tistih, ki so prešle	v	vsakodnevno rabo.
Nikdar ni slišala	za	Bratovščino in nikakor ni hotela verjeti,
upor proti Partiji, ki je bil obsojen	na	neuspeh, se ji je zdel neumnost.
predstavljati komisije, ki bi kdaj privolila	v	tak zakon, tudi ko bi se Winston mogel
zgodbo svojega zakonskega življenja, a	za	čudo se je pokazalo, da vse pomembne
Povedal ji je o frigidni mali ceremoniji,	v	katero ga je prisilila Katarina vsak
ga je prisilila Katarina vsak teden	na	isto noč.
»Hodila sem vendar	v	šolo, dragi.«
»Pogovori o spolnosti enkrat tedensko	za	nadšestnajstletne.«
saj jo je bilo mogoče preoblikovati	v	vojno mrzlico in oboževanje voditeljev.
bil Partiji nevaren in obrnila ga je	v	svoj prid.
pa so otroke sistematično hujskali	zoper	starše in jih učili, naj vohunijo za
Samo	za	nekaj minut sta zaostala za drugimi,
zaostala za drugimi, toda zavila sta	na	napačno pot in kmalu ugotovila, da
Nikogar ni bilo, da bi ga lahko vprašal	za	pot.
Da je bila le	za	trenutek stran od hrupne družbe izletnikov,
poti, po kateri sta prišla in iskati	v	drugo smer.
Obrnila se je že, da bi šla, pa se je	za	hip nekoliko čemerno vrnila.
Celo sklonila se je	čez	rob skal, da bi videla, kam ji kaže.
Tisti hip mu je prišlo	na	misel, kako popolnoma sama sta.
rešiš, če suneš nadležnega človeka	čez	skale.
Nekako je vedela, da je sama obsojena	na	to, da jo bo Miselna policija slej
najbolje, da misliš nase le še kot	na	mrliča.
	Skozi	kombinezon je lahko čutil njene prsi,
prelivata mladost in življenjska moč	v	njegovo.
poslušaj, dragi, zmeniti se morava	za	naslednji sestanek.«
»Lahko bi šla	na	jaso v gozdu.«
»Pojdi	na	vlak - ampak, glej, narisala ti bom.«
In	na	svoj praktični način je nastrgala skupaj
vejico iz golobjega gnezda začela risati	na	tla zemljevid.
sijal iz polteme stekleni obtežilnik	za	papir, ki ga je kupil ob svojem zadnjem
je bila obtolčena pločevinasta peč	na	olje, posoda in dve skodelici, kar
Pravzaprav mu je ta misel prvič šinila	v	glavo ob pogledu na stekleni obtežilnik,
misel prvič šinila v glavo ob pogledu	na	stekleni obtežilnik, ki je odseval
Namesto tega je pogledal	v	daljavo in govoril na splošno s tako
skoraj prenehal obstajati, da vodita	v	hišo dva vhoda, eden od njiju skozi
vodita v hišo dva vhoda, eden od njiju	skozi	zadnje dvorišče, ki drži na uličico.
njiju skozi zadnje dvorišče, ki drži	na	uličico.
štorkljala sem in tja med škafom in vrvjo	za	perilo ter razobešala vrsto kvadratnih
belih reči, ki jih je Winston prepoznal	za	plenice.
tistih nešteto podobnih pesmi, ki jih je	za	blagor raje izdajal pododdelek pri
raje izdajal pododdelek pri Oddelku	za	glasbo.
brez kakršnekoli človeške intervencije	na	napravi, znani kot verzifikator.
da se je strašna neumnost spremenila	v	skoraj prijetno pesem.
streho in pri roki, je bila prehuda	za	oba.
je strahotno povečalo zaradi priprav	za	Teden sovraštva.
je posrečilo dobiti prosto popoldne	na	isti dan.
Strinjala sta se, da gresta nazaj	na	gozdno jaso.
	Za	trenutek je bil divje jezen.
njene kože so kakor prodrli vanj ali pa	v	zrak okoli njega.
kupoval potrebne in nepotrebne stvari	za	gospodinjstvo.
enkrat naslednjega dne mu je prišlo	na	misel, da bi najel sobo pri gospodu
postelje, čakal, je znova pomislil	na	kleti v Ministrstvu ljubezni.
Julija je planila	v	sobo.
Nosila je torbo	za	orodje iz grobega rjavega platna, tako,
Spustila se je	na	kolena, odprla torbo in pometala ven
»Tu je nekaj,	na	kar sem res ponosna!«
skrivnostno razširjal po polni ulici, zadišal	za	trenutek in se spet zgubil.
»To je kava	za	Ožjo partijo.«
»Vse to je blago	za	Ožjo partijo.«
»Rada bi, da mi	za	tri minute obrneš hrbet.«
»Pojdi in sedi	na	drugo stran postelje.«
Winston je raztreseno strmel	skozi	muslinaste zavese.
pravijo, da vse lahko pozabiš, a še	čez	leta solze in nasmehi mi mučijo srce.
Očitno je znala vso bedasto pesem	na	pamet.
Obrnil se je in je	za	hip skoraj ni mogel prepoznati.
oglasila v kakšni trgovini v četrti	za	rajo in si kupila ves komplet kozmetičnih
Odvrgla sta obleko in zlezla	na	velikansko posteljo.
Kmalu sta	za	kratek čas zaspala.
Večina šminke je prešla	na	njegov lastni obraz ali na blazino,
je prešla na njegov lastni obraz ali	na	blazino, a lahen madež rdečila je še
Rumeni žarek zahajajočega sonca je padal	čez	vznožje postelje in razsvetljeval ognjišče,
prebudila, si pomela oči in se dvignila	na	komolec, da bi pogledala na peč.
dvignila na komolec, da bi pogledala	na	peč.
pograbila s tal čevelj in ga zagnala	v	kot z istim fantovskim gibom roke,
roke, kot jo je videl vreči slovar	v	Goldsteina tistega jutra med Dvominutnim
ženske ne upajo pustiti otroka niti	za	dve minuti samega.«
	Za	nekaj trenutkov je imel občutek, da
bi tisto stvar lahko celo privlekel	na	dan.
Ko je sedel	na	vzglavje, se je počutil nekoliko osramočenega.
popraviš sklepno mizico, se zavalila	v	oguljeni naslonjač, da bi ugotovila
Prinesla je stekleni obtežilnik	na	posteljo, da bi si ga ogledala pri
mislim, da ni bilo nikoli namenjeno	za	uporabo.«
gospod Charrington, se mu je vrinil	v	misli in dodal je na pol otožno: »Oranže
	Na	njegovo začudenje je dopolnila verze:
se je proti svetlobi in leže strmel	v	stekleno kroglo.
Julijino in njegovo življenje, pritrjeno	v	nekakšno večnost v srcu kristala.
Prišlo je jutro, ko ga ni bilo	na	delo.
Tretjega dne je Winston odšel	v	vežo Oddelka za dokumentacijo, da bi
dne je Winston odšel v vežo Oddelka	za	dokumentacijo, da bi pogledal na oglasno
Oddelka za dokumentacijo, da bi pogledal	na	oglasno desko.
kdaj prej - nič ni bilo prečrtano - a	za	eno ime je bil krajši.
temperaturo; zunaj pa je tlak žgal	v	noge in smrad v podzemski železnici
Priprave	za	Teden sovraštva so bile v polnem razmahu
vsi štabi v Ministrstvih so delali	čez	delovni čas.
Julijina skupina na oddelku	za	književnost je prenehala delati knjige
prenehala delati knjige ter se zagnala	v	serijo zlobnih pamfletov.
zložena in na telekranih so jo vrteli	v	neskončnost.
kot glasbo, ampak je bolj spominjal	na	udarjanje bobna.
Kadar jo je tulilo	na	stotine glasov ob topotanju korakajočih
igrala ob vsaki dnevni ali nočni uri	na	glavnik in kos toaletnega papirja.
organiziral Parsons, je pripravljala ulico	za	Teden sovraštva, šivala zastave, slikala
slikala plakate, postavljala drogove	za	zastave na strehah in obešala čez cesto
drogove za zastave na strehah in obešala	čez	cesto žice za razobešanje praporov,
na strehah in obešala čez cesto žice	za	razobešanje praporov, kar je bilo nevarno
Zmaga razobesil štiristo metrov blaga	za	zastave.
Obesili so ga	na	vsako prosto mesto na vsaki steni,
bila običajno brezbrižna do vojne, je	za	nekaj časa zajela blaznost domoljubja.
Ena je padla	na	polno kinodvorano v Stepneyu in pokopala
prebivalstvo v soseski se je zbralo	v	dolg, raztegnjen pogrebni sprevod,
Druga bomba je padla	na	prazno zemljišče, ki je služilo za
na prazno zemljišče, ki je služilo	za	igrišče in nekaj ducatov otrok je
in nekaj ducatov otrok je raztrgalo	na	kosce.
drug ob drugem na odgrnjeni postelji	pod	odprtim oknom, gola zavoljo hladu.
se stenice zbirajo in pripravljajo	za	množični protinapad.
imelo, da bi se pačil telekranu ali	na	ves glas tulil kletvice.
srečujeta le poredkoma in vsakokrat le	za	nekaj ur.
nekakšnim zbledelim navdušenjem je jemal	v	roke ta ali oni drobec ropotije - porcelanast
oni drobec ropotije - porcelanast čep	za	steklenico, barvast pokrov polomljene
»Prišlo mi je	na	misel, da vas mogoče zanima,« je navadno
ko tistikrat, ko je Winston strmel	v	srce krogle z občutkom, da bi bilo
z občutkom, da bi bilo mogoče priti	v	notranjost tega steklenega sveta in
Prebijati se iz dneva	v	dan, iz tedna v teden, tkati življenje,
Prebijati se iz dneva v dan, iz tedna	v	teden, tkati življenje, ki nima prihodnosti,
vedno znova vdihnejo, dokler je še	na	voljo zrak.
da bi se udeležila aktivnega upora	zoper	Partijo, vendar nista imela pojma,
da je sovražnik Partije in ga prosil	za	pomoč.
se ji je naravno, da Winston verjame	v	O'Brienovo zanesljivost na podlagi
neumnosti, ki si jih je izmislila Partija	v	svojo korist, in moral si se pretvarjati,
srečanjih in spontanih demonstracijah	na	ves glas zahtevala, naj usmrtijo ljudi,
Dvominutnim sovraštvom je v kričanju psovk	na	Goldsteina vedno prekašala vse druge.
nekoga ubiješ ali pa nekaj poženeš	v	zrak.
kot Winston in veliko manj dovzetna	za	partijsko propagando.
Bombe, ki so dnevno padale	na	London, verjetno izstreljuje sama vlada
misel njemu dobesedno nikdar ni padla	na	pamet.
veliko težavo zadržuje, da ne prasne	v	smeh.
Verjela je	na	primer, ker so se tako učili v šoli,
Winston, je bil samo helikopter tisti,	za	katerega je Partija trdila, da ga je
ducat let kasneje, ko je Julija hodila	v	šolo, je bilo to že letalo; še eno
generacijo, pa bodo to trdili tudi	za	parni stroj).
Res, da je	na	vso vojno gledala kot na prevaro, toda
Res, da je na vso vojno gledala kot	na	prevaro, toda očitno sploh ni opazila,
Včasih ji je pravil o Oddelku	za	dokumentacijo in o nesramnih ponaredkih,
»Komaj	na	videz sem jih poznal.«
»Ni šlo le	za	to, da je bil nekdo ubit.«
»In ta proces se nadaljuje iz dneva	v	dan, minuto za minuto.«
se nadaljuje iz dneva v dan, minuto	za	minuto.«
nikdar mi ne bo mogoče to dokazati, niti	za	tiste stvari, ki sem jih jaz sam ponaredil.«
»Čisto sem pripravljena tvegati, a samo	za	nekaj vrednega, ne pa za koščke starega
tvegati, a samo za nekaj vrednega, ne pa	za	koščke starega časnika.«
zahtevalo, in se niso dovolj zanimali	za	javne dogodke, da bi opazili, kaj se
koruzno zrno, ki neprebavljeno pride	skoz	ptičje telo.
se mu je, da je vse življenje čakal	na	to.
tistem mestu, kjer mu je Julija spustila	v	roke listič, ko se je zavedel, da nekdo,
že bil, je nalahno zakašljal, očitno	za	uvod k pogovoru.
O'Brien pa je seveda šel mirno dalje ter	za	trenutek prijateljsko položil roko
trenutek prijateljsko položil roko	na	Winstonovo ramo, tako da sta hodila
se ne motim, se znanstveno zanimate	za	Novorek?«
nedvomno ni bilo nič drugega kot opozorilo	na	Syma.
miselnega zločina, je oba spremenil	v	sokrivca.
razorožil in mu ga je vedno uspelo položiti	v	svojo kretnjo, si je popravil očala
»Na Oddelku	za	dokumentacijo uporabljamo še vedno
»Ampak bojim se, da	na	take stvari vedno pozabim.«
dveh žepih in nato izvlekel majhen,	v	usnje vezan notes in zlat tintni svinčnik.
njem in ga je nekaj ur kasneje vrgel	v	spominsko odprtino skupaj s kupom drugih
kot pot, po kateri je Winston izvedel	za	O'Brienov naslov.
Čutil je, kot da stopa	v	vlago groba in nič mu zato ni bilo
preveč zapleteno, da bi lahko spravil	v	besede.
spomin, povezan z njimi, so priplavali	v	njegove misli nekaj trenutkov po prebujenju.
z zaprtimi očmi, še vedno potopljen	v	atmosfero sanj.
vse njegovo življenje kot pokrajina	na	poletni večer po dežju.
zgodilo znotraj steklenega obtežilnika	za	papir, a površina stekla je bila svod
svetlobo, v kateri je bilo moč videti	v	neskončno daljavo.
kroglami, preden ju je helikopter strgal	na	kosce.
je spomnil svojega zadnjega pogleda	na	mater in v nekaj trenutkih prebujanja
Ni natanko vedel	za	datum, vendar mu ni moglo biti manj
skrbno ostrgali pepel; pa tudi v čakanju	na	mimo vozeče kamione, ki so potovali
Celo Winstonu je bilo očitno, da čaka	na	nekaj, za kar je vedela, da se mora
Winstonu je bilo očitno, da čaka na nekaj,	za	kar je vedela, da se mora zgoditi.
njeno veliko, postavno telo povrnilo	v	molk.
Kdaj pa kdaj je vzela	v	roke Winstona in ga stisnila za dolgo
zunaj na stopnišču pa rjav lončen lijak	za	skupno uporabo več sob.
postavnega materinega telesa, ki se sklanja	nad	plinski gorilnik, da bi nekaj premešala
Ploščica	za	tri unče (v tistih časih so govorili
časih so govorili še o unčah) je bila	za	vse tri.
Jasno je bilo, da jo je treba razdeliti	na	tri enake dele.
kot opičji mladiček, ga je gledala	čez	njeno ramo z velikimi očmi.
Winston je stal in jo	za	hip opazoval.
zaskrbljene oči so nepremično zrle	v	njegov obraz.
Celo takrat je mislila	na	tisto stvar, on ni vedel, kaj je tisto,
mogoče je bilo, da so jo poslali le	v	taborišče za prisilno delo.
bilo, da so jo poslali le v taborišče	za	prisilno delo.
poslali, tako kot samega Winstona,	v	kakšno kolonijo za brezdomne otroke
samega Winstona, v kakšno kolonijo	za	brezdomne otroke (imenovale so se Poboljševalni
državljanske vojne; ali pa so jo morda poslali	v	prisilno taborišče skupaj z materjo,
se še vedno ozirala navzgor k njemu	skozi	temnečo vodo.
Ne bi ji bilo prišlo	na	misel, da je neko dejanje, ki je brez
kos čokolade, je mati stisnila otroka	v	naročje.
Raja, mu je nenadoma prišlo	na	misel, je ostala v tem stanju.
preziral raje ali mislil nanjo kot	na	neko inertno silo, ki bo nekega dne
inertno silo, ki bo nekega dne vzklila	v	življenje in regenerirala svet.
tlaku odrezano roko in jo je brcnil	v	jarek, kot bi bila zeljni štor.
	Za	trenutek je premišljal.
»Ti je kdaj prišlo	na	misel,« je rekel, »da bi bilo za naju
prišlo na misel,« je rekel, »da bi bilo	za	naju najbolje, če bi kratko in malo
»Ja, dragi, prišlo mi je	na	misel, večkrat.«
ničesar, kar bi kdo od naju lahko naredil	za	drugega.«
»Če misliš	na	priznanje,« je rekla, »bova to storila,
Mislil je	na	telekran z njegovim nikdar spečim ušesom.
Telekran je bil privit	na	tih šepet, bogatost temno modre preproge
A že	za	sam prihod na tak kraj je bil potreben
A že za sam prihod	na	tak kraj je bil potreben živčni napor.
članov Ožje partije ali samo predrl	v	tisto mestno četrt, kjer so živeli.
Čeprav je imel dobro pretvezo	za	prihod sem, ga je pri vsakem koraku
Kajti kje je imel resničen dokaz	za	to, da je O'Brien neke vrste političen
Ustavil se je, se obrnil in pritisnil	na	stikalo v steni.
obdržal svoj pogled uprt naravnost	v	O'Brienove oči.
se je mračni obraz nenadoma prelomil	v	nekaj, kar bi bilo lahko začetek nasmeha.
»Ne verujeva	v	načela Angsoca.«
Premolknil je in se ozrl	čez	ramo z občutkom, da so se vrata odprla.
»Položi jo	na	okroglo mizo.«
»	Za	naslednjih deset minut lahko nehaš
vloge in da se mu zdi nevarno tudi	za	trenutek odvreči privzeto osebnost.
O'Brien je prijel buteljko	za	grlo in napolnil kozarce s temno rdečo
je Winstonu zbudilo meglene spomine	na	nekaj, kar je pred mnogimi leti videl
pomika gor in dol in zliva svojo vsebino	v	kozarec.
»	Na	našega voditelja: Emmanuela Goldsteina.«
Kakor stekleni obtežilnik	za	papir ali na pol spomnjeni Charringtonovi
Pogledal je	na	svojo ročno uro.
»Celo	za	člane Ožje partije ni pametno, da izključijo
»	Na	voljo imamo kakih dvajset minut.«
	Za	Julijo se skoraj ni menil in videti
	Za	trenutek je spustil veke na oči.
Za trenutek je spustil veke	na	oči.
tihim, brezizraznim glasom, kot bi šlo	za	rutino, za nekakšen katekizem, katerega
brezizraznim glasom, kot bi šlo za rutino,	za	nekakšen katekizem, katerega večina
»Če bi bilo,	na	primer, kakorkoli v našo korist, vreči
»Če bi bilo, na primer, kakorkoli	v	našo korist, vreči žvepleno kislino
našo korist, vreči žvepleno kislino	v	otroški obraz - ste to pripravljeni
	Za	trenutek se mu je zdelo, da mu je bil
Julija je	za	odtenek pobledela, tako da so se pokazale
njene pege, vendar je pogumno zrla	v	O'Briena.
Na mizi je bila srebrna doza	za	cigarete.
O'Brien je spet pogledal	na	uro.
»Vključil bom	v	četrt ure.«
»Toda o tistem med splošnimi cilji,	za	katere se borimo, in trenutnimi nalogami,
se nam bo zdelo potrebno, da pridemo	v	stik z vama, bomo to storili po Martinu.«
celo v gibu, s katerim je zakopal roko	v	žep, ali pa ravnal s cigareto.
	Za	hip je pozabil na megleni lik Goldsteina.
Za hip je pozabil	na	megleni lik Goldsteina.
Ko si pogledal	na	O'Brienova mogočna ramena in njegov
sestajajo po celicah, pišejo sporočila	na	zidove, se prepoznavajo s posebnimi
»Če bi sam Goldstein padel	v	roke Miselni policiji, bi ne mogel
koga utišamo, včasih lahko vtihotapimo	v	jetnikovo celico britev.«
»Navaditi se bosta morala	na	življenje brez uspehov in brez upanja.«
posameznika do posameznika, od generacije	na	generacijo.«
Ustavil se je in tretjič pogledal	na	uro.
»	Na	kaj pa zdaj?«
»	Na	zmedo Miselne policije?«
»	Na	smrt Velikega brata?«
»	Na	humanizem?«
»	Na	prihodnost?«
»	Na	preteklost,« je rekel Winston.
tableto ter ji rekel, naj jo položi	na	jezik.
izvod, lahko jo obnovimo skoraj besedo	za	besedo.«
»Ali nosite s seboj	na	delo aktovko?«
natisnjeno besedo in morali boste zaprositi	za	ponovitev.«
»Naslednjega dne boste šli	na	delo brez aktovke.«
»Nekoč tistega dne, na cesti, se vas bo	za	roko dotaknil neki moški in rekel:
	Za	trenutek sta molčala.
O'Brienom ali Bratovščino, mu je prišla	na	misel nekakšna sestavljena podoba temne
Charringtonovo trgovino, pa stekleni obtežilnik	za	papir in gravura v okviru iz temno
V tridesetih sekundah, mu je prišlo	na	misel, bo O'Brien spet pri svojem pomembnem
O'Brien spet pri svojem pomembnem delu	v	korist Partije, ki ga je bil pretrgal.
	Na	misel mu je prišla sama od sebe .
Kombinezon ga je rezal	v	ramena, tlak ga je ščemel v podplate,
je rezal v ramena, tlak ga je ščemel	v	podplate, celo odpiranje in zapiranje
Charringtonovi trgovini, držeč eno oko odprto	za	patrole, vendar pa nerazumsko prepričan,
vendar pa nerazumsko prepričan, da	na	tako popoldne ni nevarnosti, da bi
nosil, mu je ob vsakem koraku butala	ob	kolena, pošiljajoč mu ščemeče občutke
delirija, da bi množica, ko bi lahko dobila	v	roke dva tisoč evrazijskih vojnih zločincev,
zločincev, ki naj bi bili javno obešeni	na	zadnji dan dogajanja, nedvomno vse
dan dogajanja, nedvomno vse raztrgala	na	koščke - ravno tisti trenutek je bilo
je trajal morda dvajset minut, ko je	na	oder prihitel sel in stisnil v govornikovo
je na oder prihitel sel in stisnil	v	govornikovo roko kos papirja.
zidov trgali plakate, cefrali zastave	v	cunje in jih teptali z nogami.
uprizorili čudežne akcije s plezanjem	na	vrhove streh in z rezanjem zastav,
Tisto, kar je napravilo vtis	na	Winstona, ko se je zdaj oziral nazaj,
je govornik preklopil z ene linije	na	drugo tako rekoč sredi stavka, ne le
demonstracije končane, je odšel naravnost	na	Ministrstvo resnice, čeprav je bila
že oddajali telekrani, pozivajoč jih	na	službena mesta, so bili komajda potrebni.
Vsakdo na Oddelku	za	dokumentacijo je delal osemnajst ur
štiriindvajsetih, s triurnim odtegljajem	za	spanje.
da bi vsakokrat, ko je prekinil delo	za	enega kratkih predahov za spanje, pustil
prekinil delo za enega kratkih predahov	za	spanje, pustil mizo pospravljeno, pa
pokopala narekovalnik in se prelivala	na	tla, tako da je najprej moral poskrbeti
tako da je najprej moral poskrbeti	za	to, da jih je zložil v dovolj čedne
moral poskrbeti za to, da jih je zložil	v	dovolj čedne kupe in tako dobil prostor
dovolj čedne kupe in tako dobil prostor	za	delo.
premeščal vojno z enega konca sveta	na	drugega.
Kolikor je imel časa, da se je	na	to sploh spomnil, ga ni vznemirjalo
dejstvo, da je vsaka beseda, ki jo mrmra	v	narekovalnik, vsaka poteza njegovega
Globok in kakor skriven vzdih je šel	skozi	Oddelek.
Odprl je okno, prižgal umazano malo peč	na	olje in pristavil lonec vode za kavo.
peč na olje in pristavil lonec vode	za	kavo.
Sedel je	v	umazani naslanjač in odpel jermenčke
ločevali, kot bi bila šla knjiga že	skozi	mnogo rok.
Razdeljeni so bili	na	mnoge načine, nosili so nešteto različnih
se stabilizator vedno znova povrne	v	ravnotežje, ne glede na to, kako daleč
znova povrne v ravnotežje, ne glede	na	to, kako daleč ga potisnemo v to ali
glede na to, kako daleč ga potisnemo	v	to ali ono stran.
nobenega živčnega impulza, naj se ozre	čez	ramo ali pokrije stran z roko.
Namestil se je globlje	v	naslanjač in položil noge na predpečnik.
globlje v naslanjač in položil noge	na	predpečnik.
Nenadoma, tako kot včasih narediš s knjigo,	za	katero veš, da jo boš končno prebral
Razcepitev sveta	na	tri superdržave je bil dogodek, ki
drugega, ki nimajo materialnega vzroka	za	bojevanje in jih ne ločuje nikakršna
nenehna in vsesplošna v vseh deželah in	na	taka dejanja, kot so posilstvo, plenjenje,
pokopavanja živih, gledajo ljudje kot	na	normalna in, kadar jih zagreši lastna
ni v materialnem smislu ničesar več,	za	kar bi se bojevale.
drugo ujemata, se je končalo tekmovanje	za	tržišča, kar je bil poglavitni vzrok
tržišča, kar je bil poglavitni vzrok	za	prejšnje vojne, medtem ko tekmovanje
prejšnje vojne, medtem ko tekmovanje	za	surovine ni več zadeva življenja ali
neposreden ekonomski namen, bi to bila vojna	za	delovno silo.
In	za	posest teh gosto naseljenih predelov
posest teh gosto naseljenih predelov in	za	severni ledeni pol se konstantno bojujejo
teh področij stalno prehajajo iz rok	v	roke in priložnost polastiti se z nenadno
dajejo pomembne rastlinske produkte kot	na	primer gumi, ki ga je v hladnejši klimi
Indijo ali Indonezijsko otočje, so	na	voljo tudi telesa na desetine stotin
Indonezijsko otočje, so na voljo tudi telesa	na	desetine stotin milijonov slabo plačanih
področij, reducirani bolj ali manj odkrito	na	status sužnjev, prehajajo neprestano
okoli ekvatorja ni resnično potrebno	za	svetovno gospodarstvo.
karkoli proizvedejo, je uporabljeno	v	vojne namene in objekt vojskovanja
vedno enak - biti v boljšem položaju	za	novo vojskovanje.
stekla, jekla in snežno belega betona -	v	zavest skoraj vsakega pismenega človeka.
bi bili stroji preudarno uporabljeni	za	ta namen, bi bile lakota, čezmerno
so stroji, ne da bi bili uporabljeni	za	ta namen, ampak po nekem avtomatičnem
Vrnitev	v	agrikulturno preteklost, o čemer so
Šlo je	za	to, kako obdržati kolesa industrije
In v praksi je bila edina pot	za	dosego tega neprestano vojskovanje.
Z vojno nekako razbijaš	na	kose, pošiljaš v stratosfero ali potapljaš
vojno nekako razbijaš na kose, pošiljaš	v	stratosfero ali potapljaš na dno morja
pošiljaš v stratosfero ali potapljaš	na	dno morja tisto blago, ki bi ga sicer
proizvodnja orožja še vedno primeren način	za	zapravljanje delovne sile, ne da bi
Plavajoča trdnjava,	na	primer, je zaprla vase delo, s katerim
lahko požre vsak presežek, ki je morda	na	voljo še potem, ko je zadoščeno osnovnim
polovice življenjskih potrebščin; a	na	to gledajo kot na nekaj koristnega.
življenjskih potrebščin; a na to gledajo kot	na	nekaj koristnega.
avtomobil ali helikopter - prestavljajo	v	drugačen svet kot člana Širše partije
tako, da je videti naravno in neogibno	za	preživetje, če ima vso oblast v rokah
treba uničiti, temveč opravlja to tudi	na	psihološko sprejemljiv način.
je, da ima miselnost, ki je potrebna	za	vojno stanje.
ter je ali sploh ni, ali pa se vodi	v	namene, ki so popolnoma različni od
resnična in se mora zmagovito končati	za	Oceanijo, ki bo slednjič nesporno zagospodovala
	Za	vse člane Ožje partije je ta prihajajoča
V Novoreku ni besede	za	»znanost.«
se njeni proizvodi nekako uporabijo	za	zmanjševanje človeške svobode.
Partija si je postavila	za	cilj zavojevati celotno površino zemlje
posebnega predmeta, ki so pomembne	za	jemanje življenja.
narediti vozilo, ki bi si izvrtalo pot	pod	zemljo, tako kot podmornica pod vodo,
raziskujejo še bolj nemogoče možnosti,	na	priliko, kako bi zbrali sončne žarke
priliko, kako bi zbrali sončne žarke	skozi	leče, postavljene na tisoče kilometrov
sončne žarke skozi leče, postavljene	na	tisoče kilometrov daleč v vesolju in
superdržav se nikdar pomembno ne vzdigne	nad	drugi dve.
tistem času je nekaj sto bomb padlo	na	industrijska središča, predvsem v evropski
izdelovale atomske bombe ter jih hranile	za	odločilno priložnost, o kateri so vse
bilo večkrat v nekaj tednih ubitih	na	stotine in celo na milijone ljudi,
nekaj tednih ubitih na stotine in celo	na	milijone ljudi, niso nikdar ponovile.
operacije, je to ponavadi nenaden napad	na	zaveznika.
Gre namreč	za	to: s kombinacijo bojevanja, barantanja
To bi bil potem čas	za	podpis pakta prijateljstva s preostalo
preostalo svetovno silo, v pripravah	za	naslednji napad.
ekvatorja, nikoli ne pride do poskusa vdora	na	sovražno ozemlje.
Evrazija,	na	primer, bi z lahkoto zavzela Britanske otoke,
Evrope, po drugi strani pa bi bilo	za	Oceanijo mogoče, da potisne svoje meje
sto milijonov ljudi, ki so, kolikor gre	za	tehnično razvitost, približno na ravni
	Za	njihovo strukturo je vsekakor potrebno,
potrebno, da ljudje ne smejo priti	v	stik s tujci, razen do neke meje z
Celo	na	uradnega zaveznika vedno gledajo z
in strah, sovraštvo in prepričanje	v	lastni prav, od katerih je odvisna
vodje, enako gospodarstvo, ki dela	za	vojsko in za vojskovanje.
gospodarstvo, ki dela za vojsko in	za	vojskovanje.
je potrebno, da se vojna nadaljuje	v	nedogled in brez zmage.
privržencem vsiliti napačen pogled	na	svet, niso pa si mogli privoščiti,
drugo posledico, ki na splošno velja	za	nezaželeno, so morali biti varnostni
so bili slej ko prej poraženi in boj	za	uspešnost je sovražen iluzijam.
lahko imenujemo znanstvena, še vedno	za	vojne namene, a so v bistvu nekakšno
Stvarnost pritiska	na	ljudi samo še s potrebami vsakdanjega
temu, da pogoltneš strup ali stopiš	skozi	podstrešno okno, in podobno.
Posebni pritisk, ki ga je izvajala	na	ljudi med neolitikom in zgodnjim dvajsetim
bila vsaka še vedno vase zaprti svet,	za	vedno rešen vpliva zunanje nevarnosti,
Winston je	za	trenutek prenehal brati.
Vrgla je svojo rjavo torbo	za	orodje na tla in se mu vrgla v objem.
Vrgla je svojo rjavo torbo za orodje	na	tla in se mu vrgla v objem.
torbo za orodje na tla in se mu vrgla	v	objem.
skoraj nemudoma pokleknila poleg peči	na	olje, da bi pripravila kavo.
svojem prvem obisku, je sodila skoraj	med	pritikline dvorišča.
mašila usta s ščipalkami ali se spuščala	v	prešerno pesem.
Julija se je namestila	na	bok in videti je bilo, da bo vsak hip
Naslonil si je knjigo	na	kolena in začel brati:
Razdeljeni so bili	na	mnoge načine, nosili so nešteto različnih
se stabilizator vedno znova povrne	v	ravnotežje, ne glede na to, kako daleč
znova povrne v ravnotežje, ne glede	na	to, kako daleč ga potisnemo v to ali
glede na to, kako daleč ga potisnemo	v	to ali ono stran.
Nizkih, kadar ga sploh imajo - kajti	za	Nizke je nenehoma značilno, da so preveč
Tako se	skozi	vso zgodovino boj, ki je v bistvenih
jih Srednji vržejo in pridobe Nizke	na	svojo stran pod pretvezo, da se borijo
svojo stran pod pretvezo, da se borijo	za	svobodo in pravico.
dosežejo svoj smoter, porinejo Nizke nazaj	na	njihovo staro hlapčevsko mesto in sami
revolucijo se ni človeštvo nikdar niti	za	milimeter približalo enakosti.
	Za	Nizke ni nobena družbena sprememba
navadno omilili z obljubami o nadomestilu	za	to v nekem umišljenem svetu onstran
Dokler so se Srednji bojevali	za	oblast, so vedno uporabljali izraze
Eastaziji, so si zavestno postavili	za	cilj ovekovečiti ne svobodo in ne enakost.
zgodovinskega znanja in povečanega smisla	za	zgodovino, ki so ga pred devetnajstim
razumeli, potem so tudi mogli vplivati	na	to gibanje tako, da so ga spremenili.
družba morala funkcije specializirati	na	način, ki je favoriziral nekatere posameznike
Neenakost je bila cena, ki so jo plačevali	za	civilizacijo.
ta vizija je imela nekaj vpliva celo	na	skupine, ki so se pravzaprav okoristile
ameriških revolucij so deloma verjeli	v	lastne fraze o pravicah človeka, svobodi
puščali, da je to do neke mere vplivalo	na	njihovo ravnanje.
Zemeljski raj je bil	ob	ugled natanko v tistem trenutku, ko
nova politična teorija je, ne glede	na	naziv, ki si ga je nadela, vodila nazaj
naziv, ki si ga je nadela, vodila nazaj	v	hierarhijo in sistematizacijo.
1930 začel prevladovati trši pogled	na	življenje, so postopke, ki so bili
brez procesa, uporaba vojnih ujetnikov	za	sužnje, javne eksekucije, mučenje,
celo branili ljudje, ki so se imeli	za	prosvetljene in napredne.
sindikalnih organizatorjev, izvedencev	za	publiciteto, sociologov, profesorjev,
Te ljudi, ki sodijo	v	srednji razred z mesečno plačo in v
v srednji razred z mesečno plačo in	v	zgornjo plast delavskega razreda, je
zavedali, kaj počnejo, in so bolj hlepeli	po	uničenju opozicije.
marsičem popustiti, pazili so samo	na	očitna dejanja in se niso menili za
na očitna dejanja in se niso menili	za	to, kaj njihovi podložniki mislijo.
Delni razlog	za	to je, da v preteklosti nobena vlada
opazovanja, je lahko štiriindvajset ur	na	dan nadzorovala policija, sredi hrupa
se je družba kot vedno preoblikovala	v	Visoke, Srednje in Nizke.
spoznali, da je edini varni temelj	za	oligarhijo kolektivizem.
Revoluciji, je bilo mogoče stopiti	na	komandni položaj skoraj brez nasprotovanja,
postopek predstavili tako, kot da gre	za	kolektivizacijo.
Toda vprašanje, kako	v	neskončnost ohraniti hierarhično družbo,
Samo	na	štiri načine lahko vladajoča skupina
lahko pred vsemi zavaroval, bi ostal	za	zmerom na oblasti.
Nazadnje pa odločilno vpliva	na	dogodke duhovna struktura samega vladajočega
dokler jim ne dovolijo imeti merila	za	primerjavo, niti ne začnejo zavedati,
katerim tudi koristno dvigaš javno moralo	na	potrebno višino.
Se pravi, da gre	za	vzgojno vprašanje.
	Na	zavest množic ni treba vplivati drugače
	Za	vsak uspeh, vsak dosežek, vsako zmago,
On je obraz na deskah	za	plakate, glas na telekranu.
opravilo je, da deluje kot žariščna točka	za	ljubezen, strah in čaščenje, čustva,
ki je število njenih članov omejeno	na	šest milijonov, oziroma na nekaj manj
Načeloma pripadnost	v	eno teh treh skupin ni dedna.
Otrok staršev Ožje partije še ne sodi	v	Ožjo partijo.
plasti in sicer zelo togih plasti, ki se	na	prvi pogled zde dedne.
možnosti, da preideš iz ene skupine	v	drugo, kot jih je bilo pod kapitalizmom
članov se sicer seli iz ene plasti	v	drugo, a samo toliko, kolikor je potrebno,
tako, da jim omogočijo povzpeti se	na	višji položaj.
praktično ni dovoljeno povzpeti se	v	Partijo.
Njen cilj ni prenašati oblast	na	lastne otroke, ker so pač otroci članov
kot katoliška cerkev, včasih trajale	na	stotine in tisoče let.
oligarhičnega vladanja ni v dedovanju z očeta	na	sina, ampak v vztrajanju pri nekem
Prepuščeni samim sebi bodo iz roda	v	rod, iz stoletja v stoletje še naprej
sebi bodo iz roda v rod, iz stoletja	v	stoletje še naprej delali, se razmnoževali
raja ali kakšnega mnenja nima, velja	za	nepomembno.
	Za	nobeno stvar se ne more svobodno odločiti.
izhlapevanj ne nalagajo ljudem kot kazen	za	zločine, ki so bili resnično storjeni,
popolnim duhovnim šolanjem, opirajočim se	na	besede iz Novoreka kriminalstop, črnobel,
vsak tok misli, ki te lahko zapelje	v	krivoversko smer.
Če se nanaša	na	nasprotnika, pomeni navadno nesramežljivo
Če pa se nanaša	na	partijca, pomeni lojalno pripravljenost
belo, in pozabiti, da si kdaj verjel	v	nasprotno.
razmere deloma tudi zato, ker nima meril	za	primerjavo.
v vseh primerih pravilne, gre tudi	za	to, da ne smejo nikdar priznati, da
Če je,	na	primer, Evrazija ali Eastazija (katerakoli
Ministrstvo resnice, je tako potrebna	za	trdnost režima, kot zatiranje in vohunjenje,
Kajti ko je bila preustvarjena	v	kakršnokoli trenutno potrebno obliko,
Partijski intelektualec ve,	v	katero smer si mora spremeniti spomin;
človek to vednost briše; in tako dalje	v	nedogled, z lažjo vedno en skok pred
tem, kar vemo, mogla tako ravnati še	na	tisoče let - ustaviti tok zgodovine.
biti zmožen, da razveljavi občutek	za	resničnost.
vladanja je v tem, da znaš združiti vero	v	lastno nezmotljivost z zmožnostjo učiti
Na splošno, čim bolj razumeš,	za	kaj gre, tem huje varaš sam sebe: bolj
bodo opravljali isto delo kot prej	za	nove gospodarje, ki bodo z njimi ravnali
Kadar je potrebno, jih je moč pognati	v	blaznost strahu in sovraštva, a kadar
a kadar so prepuščeni sami sebi, so	za	dolga obdobja zmožni pozabiti, da besni
	V	osvojitev sveta verjamejo najbolj
Partija zavrača in sramoti vsako načelo,	za	katero se je prvotno potegovalo socialistično
zaničevanje delavskega razreda, kar je bilo	za	pretekla stoletja nekaj nezaslišanega,
nezaslišanega, svoje člane pa oblači	v	uniformo, ki je bila nekoč posebnost
kliče z imenom, ki neposredno deluje	na	čustva družinske vdanosti.
Vendar si je treba postaviti vprašanje,	za	katero se do tega trenutka skoraj nismo
V resnici gre	za	to...
navzgor gola, z licem, naslonjenim	na	roko, in temni koder ji je padal čez
na roko, in temni koder ji je padal	čez	oči.
Zaprl je knjigo, jo skrbno položil	na	tla, legel in potegnil odejo čez oba.
položil na tla, legel in potegnil odejo	čez	oba.
zahajajočega sonca je poševno sijal	skoz	okno in padal čez blazino.
je poševno sijal skoz okno in padal	čez	blazino.
da je dolgo spal, toda bežen pogled	na	staromodno uro mu je povedal, da je
celi,pravijo, da vse lahko pozabiš,a še	čez	leta solze in nasmehi mi mučijo srce.
Sonce je moralo zaiti	za	hiše, nič več ni sijalo na dvorišče.
moralo zaiti za hiše, nič več ni sijalo	na	dvorišče.
Nikdar mu še ni prišlo	na	misel, da bi bila petdesetletna ženska,
bila petdesetletna ženska, napihnjena	v	pošastno razsežnost od porodov, potem
Zakaj bi moral plod veljati	za	nekaj manj vrednega od cveta?
Samo z besedo iz ust, iz duha	v	duha, sta si lahko predajala svojo
pospravljanje, ribanje, pranje, najprej	za	otroke, potem za vnuke, dobrih trideset
ribanje, pranje, najprej za otroke, potem	za	vnuke, dobrih trideset nepretrganih
je bilo nekako pomešano s pogledom	na	bledo, brezoblačno nebo, ki se je razprostiralo
ki se je razprostiralo nad dimniki	v	neizmerne daljave.
Nenavadno je bilo pomisliti, da je nebo	za	vse isto, v Evraziji ali Eastaziji
takih kot ti, ljudi, ki ne vedo drug	za	drugega, ki jih drže narazen zidovi
bo to zgodilo: moč se bo spremenila	v	zavest.
ptice, ter bodo prenašali s telesa	na	telo življenjsko silo, ki je Partija
sva mrtva,« se je poslušno oglasila	v	odmev Julija.
drugega kot stati in strmeti drug drugemu	v	oči.
Boriti se	za	življenje, priti iz hiše, preden bo
prepozno - nič takega jima ni prišlo	na	misel.
Slika je padla	na	tla in odkrila za seboj telekran.
Dolg, kotaleč ropot, kot bi vrgli škaf	čez	dvorišče in nato zmešnjava jeznih glasov,
Vrh lestve so potisnili	skozi	okno, da je zadel ob okvir.
so potisnili skozi okno, da je zadel	ob	okvir.
Nekdo je splezal	skoz	okno.
golote, ker je imel roke sklenjene	za	glavo, telo in obraz pa nezavarovana,
Nekdo je z mize dvignil obtežilnik	za	papir in ga na ognjišču zdrobil na
za papir in ga na ognjišču zdrobil	na	koščke.
rožnemu popku s torte, se je zakotalila	čez	rogoznico.
zatopotal za njim in dobil je divjo brco	v	gleženj, ki ga je skoraj vrgla iz ravnotežja.
Eden od mož je s pestjo udaril Julijo	v	pleksus, da se je zvila kot zložljiv
Boreč se	za	sapo se je zvijala na tleh.
Winston si ni upal niti	za	milimeter obrniti glave, toda včasih
mrtvaško bledi, sapo loveči obraz prišel	v	njegov zorni kot.
svetloba pojemati ob enaindvajsetih	na	avgustov večer?
Gospod Charrington je stopil	v	sobo.
Njegov pogled je padel	na	koščke steklenega obtežilnika.
Winstonu je prišlo	na	misel, da prvič v svojem življenju
Klop ali polica, komaj dovolj široka	za	sedenje, je tekla okrog sten, s presledkom
tam vse od takrat, ko so ga stlačili	v	zaprt tovornjak in odpeljali.
ugotovil, premagala strah, potisnil je roko	v	žep.
so ga privedli sem, so ga peljali	na	neki drug kraj, ki je moral biti običajni
Posadili so ga	v	celico, ki je bila podobna tej, v kateri
Tiho je sedel ob steni, stlačen	med	umazana telesa, preveč zaposlen s strahom
bolečino v trebuhu, da bi se zelo zanimal	za	svojo okolico, a še je opažal osupljivo
kadar so jim zaplenili lastnino, pisali	na	tla opolzke besede, jedli vtihotapljeno
skrivališč v obleki ter celo kričali	na	telekran, kadar je ta skušal vzpostaviti
in si skušali pridobrikati cigarete	skoz	opazovalno lino v vratih.
Veliko se je govorilo o taboriščih	za	prisilno delo, kamor je večina zapornikov
jih je skušala brcniti, jo zvrnili	v	Winstonovo naročje in mu skoraj zlomili
neravnem, je zdrsnila z Winstonovih kolen	na	klop.
Sklonila se je naprej in izdatno bruhala	na	tla.
stisnila k sebi, sopeč mu pivo in bruhanje	v	obraz.
spremenijo po dvajsetih letih taborišča	za	prisilno delo.
mu je postalo slabše, je mislil le	na	bolečino samo in na željo po hrani.
slabše, je mislil le na bolečino samo in	na	željo po hrani.
je, kako se zvija na tleh in kriči	za	milost skozi razbite zobe.
se zvija na tleh in kriči za milost	skozi	razbite zobe.
Komaj da je mislil	na	Julijo.
je bilo le dejstvo, ki ga je znal	na	pamet kot aritmetična pravila.
	Na	O'Briena je mislil pogosteje, z migljajočim
preden bodo mogli stražniki planiti	v	celico.
Vse se je vrnilo	v	njegovo bolno telo, ki se je trepetaje
V mislih se je selil s kraja	na	kraj in skušal po telesnem občutku
podoben voščeni maski, je strumno stopil	čez	prag.
Pesnik Ampleforth je priklamal	v	celico.
ali dva negotova koraka z ene strani	na	drugo, kot bi se mu megleno dozdevalo,
Njegove zaskrbljene oči so strmele	v	steno kakšen meter nad Winstonovo glavo.
Njegove oči so se počasi uprle	v	Winstona.
povem po pravici -« Nerodno je sedel	na	klop nasproti Winstona.
Položil si je roko	na	čelo in si jo za hip pritisnil na senca,
Položil si je roko na čelo in si jo	za	hip pritisnil na senca, kot bi se skušal
roko na čelo in si jo za hip pritisnil	na	senca, kot bi se skušal nečesa spomniti.
»Ali veš, da je samo dvanajst rim	na	log« v vsem jeziku?
Vznemirjenost je izginila z njega in	za	hip je bil videti celo zadovoljen.
odkril nepomembno dejstvo, mu je sijala	skoz	umazano in razmršeno brado.
»Ali ti je kdaj prišlo	na	misel,« je dejal, »kako celotno zgodovino
tale misel ni Winstonu nikdar padla	na	pamet.
»	Na	to sem komaj pomislil.«
se je nemirno presedal z ene strani	na	drugo, sklepajoč mlahave roke najprej
topot škornjev pomenil, da je prišel on	na	vrsto.
Mladi častnik hladnega obraza je stopil	v	celico.
Z bežno kretnjo roke je pokazal	na	Amplefortha.
Ampleforth je nerodno odkorakal ven	med	stražnike, z nekoliko vznemirjenim,
tiru, kot žoga, ki znova in znova pada	v	isto vrsto vdolbin.
	V	celico je prišel Parsons.
pogled, kot bi hočeš nočeš moral buljiti	v	nekaj v srednji razdalji.
»Skušal sem storiti vse	za	Partijo, kaj nisem?«
zavpil Parsons z uslužnim pogledom	na	telekran.
»Veš, kaj jim bom rekel, ko bom šel	pred	sodnike?«
»Precej brihtno	za	sedemletno smrkljo, ne?«
Telebnil je z debelo zadnjico	na	školjko.
Neko žensko so poslali	v	Sobo 101 in Winston je opazil, da se
Mož je sedel	na	klop nedaleč od Winstona.
Nenadoma je spoznal,	za	kaj gre.
Zdelo se je, da je isto prišlo	na	misel hkrati vsem drugim v celici.
Nazadnje je vstal, nerodno odkrevsal	čez	celico, segel v žep kombinezona in
nerodno odkrevsal čez celico, segel	v	žep kombinezona in z osramočenim obrazom
Mož brez brade je planil	na	svoje mesto.
obrazom lobanje je hitro vrgel roke	za	hrbet, kot bi kazal vsemu svetu, da
Mož brez brade je spustil kruh	na	tla.
je nasproti moža brez brade in nato,	na	častnikov znak, podprt z vso težo telesa
telesa poslal strašen udarec naravnost	v	usta moža brez brade.
	Za	hip je obležal kot omamljen, medtem
je prevalil in se negotovo dvignil	na	roke in kolena.
Mož brez brade se je vzpel nazaj	na	svoj prostor.
Njegova usta so otekla	v	brezoblično maso češnjeve barve s črno
Zdaj pa zdaj je kanilo	na	prsi kombinezona malo krvi.
Z majhnim gibom je častnik pokazal	na	moža z obrazom lobanje.
Mož se je s sklenjenimi rokami vrgel	na	kolena.
»Obsodite me	na	petindvajset let.«
mislil, da lahko postavi kako drugo žrtev	na	svoje mesto.
je govoril potem, ko so ga udarili	v	obraz.«
Možev glas se je zvišal	v	vreščanje.
stražnika sta se sklonila, da bi ga prijela	za	roke.
A tisti trenutek se je vrgel	čez	tla celice in zagrabil eno od železnih
Spustil se je	v	tuljenje brez besed kot žival.
je prenehalo; mož ni imel več sape	za	nič drugega kot za oklepanje.
ni imel več sape za nič drugega kot	za	oklepanje.
Potegnili so ga	na	noge.
Včasih je s pojemajočim upanjem mislil	na	O'Briena in britev.
Bolj medlo je mislil	na	Julijo.
Winston je planil	na	noge.
Prvikrat v mnogih letih je pozabil	na	navzočnost telekrana.
Pa ni bilo časa misliti	na	to.
Edino,	za	kar je imel oči, je bil pendrek v stražnikovih
Lahko pade kamorkoli -	na	teme, na vrh ušesa, gornji del roke,
Lahko pade kamorkoli - na teme,	na	vrh ušesa, gornji del roke, komolec
Skoraj omrtvičen je padel	na	kolena, oklepajoč se udarjenega komolca
Vse se je razpršilo	v	rumeno svetlobo.
Nikdar,	za	noben razlog na svetu, ne moreš želeti,
močnejša kot ponavadi, mu je padala	na	obraz.
Imel je vtis, da vznika	v	to sobo iz nekega čisto drugačnega
S tistim prvim udarcem	na	komolec se je začela mora.
brez sramu kot žival, zvijajoč telo	v	to ali ono stran v brezupnem prizadevanju
in malo privabljal več in več brc,	v	rebra, v trebuh, v komolce, v piščali,
več in več brc, v rebra, v trebuh,	v	komolce, v piščali, v dimlje, v moda,
brc, v rebra, v trebuh, v komolce,	v	piščali, v dimlje, v moda, v trtico.
rebra, v trebuh, v komolce, v piščali,	v	dimlje, v moda, v trtico.
trebuh, v komolce, v piščali, v dimlje,	v	moda, v trtico.
tolikanj zapustili, da je začel kričati	za	usmiljenje, še preden se je pretepanje
začelo, ko mu je bil že sam pogled	na	pest, pomaknjeno nazaj za udarec, dovolj,
sam pogled na pest, pomaknjeno nazaj	za	udarec, dovolj, da je stresal priznanja
stal, ga nato vrgli kot vrečo krompirja	na	kamnita tla celice, pustili nekaj ur,
zlomljene kosti in mu zabadali igle	v	roko, da bi zaspal.
je postalo večidel grožnja, groza,	v	katero so ga lahko vsak trenutek pahnili,
- mislil je, pa ni bil prepričan -	po	deset ali dvanajst ur skupaj.
Ti drugi zasliševalci so skrbeli	za	to, da ga je neprestano mučila lahna
vendar ni bila predvsem bolečina tisto,	na	kar so se zanašali.
obrazu, mu navijali ušesa, ga vlekli	za	lase, silili stati na eni nogi, mu
urinirat, mu svetili s slepečimi lučmi	v	obraz, dokler ni imel oči polnih solz;
je celo to sklicevanje lahko pognalo	v	smrkajoče solze.
Nenadoma je poletel s sedeža, se potopil	v	oči in pogoltnile so ga.
Bil je privezan	na	stol, obkrožen s številčnicami, pod
sijočih zlatih luči, rjoveč od krohota in	na	ves glas tuleč priznanja.
grozotne stvari, ki so bile položene	v	prihodnost, je nekako preskočil in
	Skozi	vse zasliševanje je imel občutek, čeprav
je bil tisti, ki je poslal stražnike	nad	Winstona in jim preprečil, da bi ga
naj spi, kdaj naj mu vbrizgajo mamilo	v	roko.
budnosti - mu je neki glas zamrmral	v	uho: »Ne skrbi, Winston, v moji oskrbi
Stisnil je zobe in težko dihal	skozi	nos, prizadevajoč si ostati kolikor
»	Na	to misliš, mar ne, Winston?«
O'Brien je potegnil vzvod nazaj	na	številčnico.
»Če mi boš pravil laži, se poskušal	na	kakršenkoli način izmikati ali celo
kakršenkoli način izmikati ali celo spustiti	pod	svojo običajno inteligenčno stopnjo,
»	Na	srečo je to ozdravljivo.«
naročilu Partije v New Yorku, fotografija,	na	katero je naletel pred enajstimi leti
	Za	trenutek le je bila pred njegovimi
Nemogoče se je bilo premakniti tudi	za	centimeter v katerokoli smer.
bilo premakniti tudi za centimeter	v	katerokoli smer.
	Za	trenutek je celo pozabil številčnico.
Stopil je	čez	sobo.
popolnoma mogoče, da je O'Brien res pozabil	na	fotografijo.
Spet se je	na	Winstona spustil občutek nemoči.
pred bolečino; celo tega ni vedel,	za	kateri odgovor misli, da je pravi.
je zavpil Winston, spet	za	trenutek pozabljajoč številčnico.
Položil je roko	na	številčnico.
»Nisi se hotel ukloniti, kar je cena	za	duševno zdravje.«
videti stvarnost, razen če jo gledaš	skoz	oči Partije.«
	Za	nekaj trenutkov je premolknil, kot
»Ali se spomniš, da si zapisal	v	dnevnik, Svoboda pomeni svobodo reči,
Zrak mu je vdiral	v	pljuča in spet uhajal v globokih vzdihih,
Morda je	za	nekaj sekund izgubil zavest.
šklepetali, solze so se mu kotalile	po	licih.
	Za	trenutek se je kot otrok oklepal O'Briena,
Položil je Winstona	na	posteljo.
se je sklonil in od blizu pogledal	v	Winstonove oči, potipal pulz, položil
Winstonove oči, potipal pulz, položil uho	na	prsni koš, potrkal tu pa tam; potem
Bolečina je spet pritekla	v	Winstonovo telo.
Igla je morala biti	na	sedemdeset, petinsedemdeset.
Igla je zdrsnila	v	Winstonovo roko.
Ob pogledu	na	težki, razorani obraz, tako grd in
premaknil, bi iztegnil roko in jo položil	na	O'Brienovo ramo.
kmalu, to je bilo gotovo, ga bo poslal	v	smrt.
zakaj, si predstavljaš, pripeljemo ljudi	na	ta kraj?«
Sklanjal se je	nad	Winstona.
bil mogel, bi se bil zaril globlje	v	posteljo.
»Kajti	na	vsakega na grmadi zažganega je vzniknilo
vsakega na grmadi zažganega je vzniknilo	na	tisoče drugih.«
priznavale vse, kar si jim položil	na	usta, ki so se skrivale za psovke,
položil na usta, ki so se skrivale	za	psovke, obtožujoč in skrivajoč se drug
skrivajoč se drug za drugim ter cvileč	za	milost.«
»In vendar se je že	čez	nekaj kratkih let vsa stvar ponovila.«
dovolimo, da bi se mrtvi vzdignili	zoper	nas.«
»Spremenili te bomo	v	plin in te spustili v stratosfero.«
»Spremenili te bomo v plin in te spustili	v	stratosfero.«
iluzije izžgemo iz njega, privedemo ga	na	našo stran, ne navidezno, temveč v
»Naredimo ga	za	enega naših, preden ga ubijemo.«
»	Za	nas je nedopustljivo, da bi kjerkoli
»V starih časih je krivoverec šel	na	grmado še vedno krivoveren, razlagajoč
je korakala vzdolž hodnika in čakala	na	kroglo.«
»Nihče, ki ga privedemo	na	ta kraj, se nam nikdar ne postavi po
mislil Winston, on ni hinavec, verjame	v	vsako besedo, ki jo reče.
postavo, ki je hodila sem ter tja,	v	njegovo zorno polje in zunaj njegovega
zavedal, da mu potiskajo neki težak aparat	za	glavo.
»Tri tisoč,« je	čez	Winstonovo glavo rekel mož v belem
skoraj prijazno položil svojo roko	na	njegovo.
»Glej mi naravnost	v	oči.«
imel čuden občutek, da ga je vrglo	v	ta položaj.
je, ter spoznal obraz, ki je strmel	v	njegovega.
»Glej mi	v	oči.«
legendo o treh možeh, ki so bili obsojeni	na	smrt zaradi izdajstva.«
»Ravnokar sem ti kazal prste	na	roki.«
O'Brien je iztegnil prste	na	svoji levici, s skritim palcem
In res jih je videl,	za	bežen hip, preden se je prizorišče
»Se spomniš, da si napisal	v	dnevnik,« je rekel, »da ni važno, ali
»Bila je popolna spreobrnitev, primer	za	učbenike.«
O'Brien	na	to ni odgovoril.
»Ali obstaja	na	isti način kot jaz ?«
Razum se mu je skrčil, ko je pomislil	na	neodgovorljive, nore argumente, s katerimi
devetdeset let starosti, ali je odgovor	na	to vprašanje da ali ne.«
postavil vprašanja, ki mu je prvo prišlo	na	misel.
Igla se je zadrla	v	Winstonovo roko.
Skoraj v hipu je utonil	v	globoko spanje.
III »	Za	to, da se znova vključiš, so potrebne
»Čas je, da prestopiš	v	drugo stopnjo.«
Še so ga priklepale	na	posteljo, a lahko je nekoliko pregibal
nekoliko pregibal kolena, obračal glavo	na	eno in drugo stran ter dvigal roko
Včasih sta prišla	skozi	vse zasedanje, ne da bi bil uporabil
je, da se celoten postopek razteza	v	dolg, nedoločljiv čas - trajalo je
»Se spomniš, da si zapisal	v	dnevnik Razumem kako, ne razumem pa
Kljub temu Winston še	za	trenutek ali dva ni odgovoril.
blazni preblisk navdušenja se je vrnil	na	O'Brienov obraz.
izbirati med svobodo in srečo in da je	za	večji del človeštva boljša sreča.
žrtvujoč pri tem svojo lastno srečo	za	srečo drugih.
»Vi nam vladate	v	naš lastni prid,« je slabotno dejal.
O'Brien je potisnil vzvod	na	petintrideset.
»Zdaj ti bom povedal odgovor	na	vprašanje.«
da so se polastili oblasti neradi in	za	omejen čas in da takoj za vogalom leži
»Ti je kdaj prišlo	na	misel, da je to zamenljivo?«
biti, kajti vsak človek je obsojen	na	smrt, kar je največji od vseh porazov.«
»Če pa se lahko potopi	v	Partijo, tako da je Partija, potem
Winston je	za	hip ignoriral številčnico.
si je prizadeval, da bi se dvignil	v	sedečo lego, pa se mu je le toliko
O'Brien je nadaljeval, kot bi odgovarjal	na	izgovorjeno pripombo:
»	Za	neke potrebe to seveda ne drži.«
»Si pozabil	na	dvomišljenje?«
Winston je omahnil nazaj	na	posteljo.
Celo poseben izraz imajo	za	to, ki pa ga je pozabil.
»Resnična oblast, oblast,	za	katero se moramo boriti noč in dan,
Premolknil je in si	za	hip spet nadel videz šolnika, ki izprašuje
»Oblast imaš, če trgaš človeškega duha	na	kosce in ga nato sestavljaš v nove
duha na kosce in ga nato sestavljaš	v	nove oblike po svoji volji.«
»Nobene radovednosti ne bo,	za	potek življenja se ne bo nihče menil.«
pozabi tega, Winston vedno bo vladajočim	na	voljo opojnost oblasti, ki bo stalno
bodo igrali vedno znova, iz generacije	v	generacijo, na čedalje tankoumnejši
znova, iz generacije v generacijo,	na	čedalje tankoumnejši način.«
imeli tu krivoverca, izročenega nam	na	milost in nemilost, ki bo zlomljen
»Svet zmage	za	zmago, zmagoslavja za zmagoslavjem:
pritiskanja, pritiskanja, pritiskanja	na	živec oblasti.«
ponavadi je ta glas potolkel Winstona	v	nebogljenost.
kar mu je pravil O'Brien, se je vrnil	v	napad.
take, kot ste, in vas bodo raztrgali	na	kosce.«
»Verujem	v	to.«
»Ali verjameš	v	boga, Winston?«
»Pa se imaš ti	za	človeka?«
in postalo ostrejše: »In ti se imaš	za	moralno boljšega od nas, z našimi lažmi
	Čez	hip je Winston enega od njiju prepoznal
je Winston enega od njiju prepoznal	za	svojega.
O'Brienom tiste noči, ko se je včlanil	v	Bratovščino.
razširjal spolne bolezni, metal vitriol	v	otroške obraze.
Winston se je spustil	na	tla in negotovo vstal.
ki jih je bilo komaj moč prepoznati	za	ostanke perila.
Ko jih je spustil	na	tla, je opazil, da je na nasprotnem
»Stopi	med	krila ogledala.«
visokim čelom, ki se je podaljševalo	v	plešasto lobanjo, zlomljen nos in ličnice,
Prijel je Winstona	za	rame in ga zavrtel, tako da je bil
Zgrabil je enega od preostalih zob	med	svoj močni palec in kazalec.
Boleč zbodljaj je šinil	skozi	Winstonovo čeljust.
»Razpadaš	na	kose.«
»Zdaj pa se obrni in se spet poglej	v	tisto ogledalo.«
je zavedel, kaj počne, se je zrušil	na	majhno pručko, ki je stala poleg postelje
mu je skoraj prijazno položil roko	na	ramo.
»Vi ste me spravili	v	to stanje.«
»To je tisto,	v	kar si privolil, ko si se postavil
»Cvilil si	za	milost, izdal si vsakogar in vse.«
»Morda	čez	dolgo časa,« je rekel O'Brien.
bila blazina in žimnica ter pručka	za	sedenje.
Dali so mu celo toplo vodo	za	umivanje.
hranili so ga, kot je bilo videti,	na	redne presledke.
Dobival je, kakor je sodil, tri obroke	na	štiriindvajset ur; včasih se je megleno
košček svinčnika, ki je bil pritrjen	na	vogal.
Počepnil je	na	pete in odkril, da se lahko le s smrtnimi
bolečinami v stegnih in mečih dvigne	v	stoječ položaj.
Plosko se je ulegel	na	trebuh in skušal dvigniti svojo težo
Bilo je brezupno, niti	za	centimeter se ni mogel dvigniti.
A že	čez	nekaj kratkih dni - še nekaj več obrokov
Postajal je kar ponosen	na	svoje telo in začel je gojiti neprestano
Šele ko je po naključju položil roko	na	plešasto glavo, se je spomnil razbrazdanega,
Sedel je	na	pograd, s hrbtom proti steni in tablico
kapitulirati zdavnaj pred tem, ko se je	za	to odločil.
Šlo je le	za	vprašanje, kako se naučiti misliti,
zapisovati misli, ki so mu prihajale	na	pamet.
Potem je	pod	to skoraj brez odloga napisal: »Dva
Vedel je, da ve, kaj pride za tem, a	za	hip se ni mogel domisliti.
Privolil je	v	vse.
predre vodno gladino, mu je vdrla	v	glavo misel: »To se v resnici ne zgodi.«
da mu ne bi bila nikdar smela priti	na	misel.
Potrebne so bile velike zmožnosti	za	sklepanje in improvizacijo.
Aritmetičnih problemov, ki jih je	na	primer povzročala trditev kot »dva
	Za	kaj takega si moral imeti tudi nekaj
Utegne ga doleteti	čez	deset minut ali čez deset let.
Utegne ga doleteti čez deset minut ali	čez	deset let.
in leta v samici; lahko ga pošljejo	v	taborišče za prisilno delo; lahko ga
samici; lahko ga pošljejo v taborišče	za	prisilno delo; lahko ga za nekaj časa
taborišče za prisilno delo; lahko ga	za	nekaj časa izpustijo, kot so včasih
hotela, da te ustrelijo od zadaj, zmeraj	v	tilnik, brez opozorila, medtem ko korakaš
ko korakaš po hodniku iz ene celice	v	drugo.
da sredi noči: nekoč - se je potopil	v	čudno, blaženo sanjarjenje.
Hodil je po hodniku in čakal	na	kroglo.
široki, in zdelo se je, da po njej hodi	v	delirij, ki ga povzročijo mamila.
je v Zlati deželi in je ubiral pot	čez	stari, od zajcev popaseni travnik.
	Za	hip ga je popolnoma prevzel privid
Bilo je, kot bi prodrla	skozi	tkivo njegove kože.
Legel je nazaj	na	posteljo in se skušal pomiriti.
je skril svojega krivoverskega duha	za	videz konformizma.
Z roko si je šel	čez	obraz in je poskušal spoznati njegovo
smeš nikdar dovoliti, da ti vznikne	v	zavest v kakršnikoli obliki, ki jo
Razstrelili mu bodo možgane	na	koščke, preden jih bodo lahko ukrotili.
Ustrelili bodo luknjo	v	lastno popolnost.
To je bilo teže kot privoliti	v	razumsko discipliniranost.
Moral se je potopiti	v	najbolj umazano umazanijo.
Pomislil je	na	Velikega brata.
sem ter tja, sam od sebe priplaval	v	njegove misli.
O'Brien je stopil	v	celico.
O'Brien je vzel Winstonova ramena	med	svoje močne roke in ga od blizu pogledal.
»Glej me	v	obraz.«
Bil je z jermeni pokončno privezan	na	stol, tako trdno, da ni mogel ničesar
	Za	trenutek je bil sam, potem pa so se
Položil ga je	na	bolj oddaljeno mizo.
stvar na svetu,« je rekel O'Brien, »je	za	vsakega posameznika malo drugačna.«
smrt, ki jo izkusiš, če te nataknejo	na	kol, ali petdeset drugih smrti.«
Premaknil se je nekoliko	v	stran, tako da je Winston bolje videl
pravokotna žičnata kletka z ročajem	za	prenašanje na vrhu.
nekaj, kar je bilo videti kot maska	za	sabljanje, z navzven vzboklo stranjo.
videl, da je kletka razdeljena po dolgem	na	dva oddelka in da je v vsakem nekakšna
je tisto, pa si nisi upal privleči	na	dan.«
Ko je spregovoril, je bilo to	na	tisti šomoštrski način, ki ga je včasih
Zamišljeno je zrl	v	daljavo, kot bi se obračal na poslušalstvo
je zrl v daljavo, kot bi se obračal	na	poslušalstvo nekje za Winstonovim hrbtom.
»Toda	za	vsakogar je nekaj neznosnega - nekaj,
vsakogar je nekaj neznosnega - nekaj,	na	kar niti pomisliti ne more.«
»Pri tem ne gre	za	pogum in strahopetnost.«
z višine, ni strahopetno zagrabiti	za	vrv.«
O'Brien je dvignil kletko in jo prinesel	na	bližjo mizo.
Pazljivo jo je postavil	na	zeleno sukno.
je lahko slišal, kako mu šumi kri	v	ušesih.
ravne puščave, preplavljene s soncem,	čez	katero so prihajali do njega vsi glasovi
»V nekaterih ulicah si ženske niti	za	pet minut ne upajo pustiti otroka
bojevali; skušali sta priti druga k drugi	skozi	pregrado.
Tudi	za	tega se mu je zdelo, da prihaja od
O'Brien je dvignil kletko in pritisnil	na	nekaj v njej.
»Pritisnil sem	na	prvi vzvod,« je rekel O'Brien.
glavi, ne da bi pustila kjerkoli režo	za	izhod.«
»Ko bom pritisnil	na	drugi vzvod, bodo vratca kletke zdrsnila
kdaj videl podgano, kako se požene	skozi	zrak?«
»Skočili ti bosta	v	obraz in se zažrli naravnost vanj.«
»Včasih se prekopljejo	skozi	lica in požrejo jezik.«
Nenadoma mu je udaril	v	nosnice smrdljiv, zatohli vonj pošasti.
	Za	trenutek je bil blazna, vreščeča žival.
drugega človeka, telo drugega človeka,	med	sebe in podgane.
Maska se mu je zapirala	na	obraz.
razumel, da je na vsem svetu le en človek,	na	katerega lahko prenese kazen - eno
Padal je nazaj,	v	velikanske globine, proč od podgan.
Še je bil z jermeni privezan	na	stol, a padal je skozi tla, skozi zidove
jermeni privezan na stol, a padal je	skozi	tla, skozi zidove poslopja, skozi oceane,
privezan na stol, a padal je skozi tla,	skozi	zidove poslopja, skozi oceane, skoz
je skozi tla, skozi zidove poslopja,	skozi	oceane, skoz atmosfere, v onstranski
skozi zidove poslopja, skozi oceane,	skoz	atmosfere, v onstranski svet, v prepade
poslopja, skozi oceane, skoz atmosfere,	v	onstranski svet, v prepade med zvezdami
skoz atmosfere, v onstranski svet,	v	prepade med zvezdami - vedno proč,
A	skozi	temo, ki ga je obdajala, je zaslišal
Sončni žarek je sijal	skozi	okno in rumeno padal na prašne mizne
je sijal skozi okno in rumeno padal	na	prašne mizne plošče.
sedel v svojem običajnem kotu in strmel	v	prazni kozarec.
Tu pa tam ga je to	po	ves dan skrbelo.
Ni ti bilo treba pogledati	na	zemljevid, da si videl, kaj to pomeni.
Ni šlo le	za	vprašanje izgube Centralne Afrike;
Dvignil je kozarec in ga	na	dušek izpraznil.
se je gin v njem dvignil, je rignil	skozi	škrlatno rdeča usta.
in zadnjo izdajo Časnika, zganjeno	na	stran s šahovskim problemom.
bila v desetem triletnem planu kvota	za	vezalke očitno presežena za osemindevetdeset
planu kvota za vezalke očitno presežena	za	osemindevetdeset odstotkov.
res vidi evrazijsko armado, ki gomazi	čez	nikdar prebito mejo in se kot kolona
mejo in se kot kolona mravelj preliva	v	konico Afrike.
Dvignil je belega tekača in ga premaknil	čez	šahovsko desko.
baze na Rtu, bo to presekalo Oceanijo	na	dvoje.
Položil je belega tekača	na	svoje mesto, a za hip se ni mogel posvetiti
je belega tekača na svoje mesto, a	za	hip se ni mogel posvetiti resnemu preučevanju
Lahko bi se domenil	za	ponovno srečanje z njo, ko bi bil kateri
pomladanskih žafranov, ki so se prerinili	skoz	zemljo in jih je bril veter.
Takoj ga je prešinila misel, da se je	na	neki težko opredeljivi način spremenila.
Zavila je	v	stran čez travo, kot bi se ga skušala
Zavila je v stran	čez	travo, kot bi se ga skušala znebiti,
potem pa se je zdelo, da se je vdala	v	to, da ga ima ob strani.
Veter je žvižgal	skozi	veje in trgal redke žafrane, ki so
Lahko bi se ulegla	na	tla in počela tisto, če bi hotela.
Meso mu je zmrzovalo od groze ob misli	na	to.
deloma zakrita z lasmi, se ji je vlekla	čez	čelo in sence; a to ni bila tista sprememba.
Prišlo mu je	na	misel, da bi bilo tkivo njene kože
Ko sta šla nazaj	skozi	vrata, ga je prvikrat naravnost pogledala.
Sedla sta	na	železna stola, drug ob drugem, a ne
Premaknila je svoj okorni čevelj	za	nekaj centimetrov in premišljeno zdrobila
nečim, - nečim, česar ne moreš prenesti,	na	kar niti pomisliti ne moreš.«
Veter jima je lepil tenka kombinezona	ob	telo.
izginil od Julije, pač pa da bi se vrnil	v	kavarno Pod kostanjem, ki se mu ni
potem pa je zastal, se obrnil in odšel	v	nasprotno smer.
očesom. Solze so mu privrele	v	oči.
Toda to je postala prvina,	v	katero je zaplaval.
gin ga je z vsakim večerom potopil	v	omamljenost, in gin ga je oživil z
steklenice gina in skodelice, ki ju je	za	čez noč postavil poleg postelje.
steklenice gina in skodelice, ki ju je za	čez	noč postavil poleg postelje.
Nihče se ni več menil	za	to, kaj počne, noben žvižg ga ni budil,
Priložnostno, morda dvakrat tedensko, je šel	v	zaprašen, izgubljen urad na Ministrstvu resnice
dlake pri definicijah, se spuščali	v	velike odmike od snovi in prepire -
celo grožnje je bilo slišati o prizivu	na	višjo avtoriteto.
mize so z ugaslimi očmi strmeli drug	v	drugega, kot duhovi, ki umrejo ob petelinjem
Telekran je	za	trenutek utihnil.
puščica pa vodoravno proti vzhodu,	čez	rep črne.
Kot	za	pomiritev je pogledal nedoumljivi obraz
Nepoklican spomin je zaplaval	v	njegove misli.
vse stvari z njihovih mest in brcal	v	opaž, dokler niso sosedi pobutali ob
v opaž, dokler niso sosedi pobutali	ob	steno, medtem ko je mlajši otrok brez
všeč ti bo;« in potem je odšla ven	v	dež, v majhno bližnjo trgovino z mešanim
ti bo;« in potem je odšla ven v dež,	v	majhno bližnjo trgovino z mešanim blagom,
mati prižgala košček sveče in sedli so	na	tla, da bi se igrali.
sestrica, premlada, da bi razumela,	za	kaj gre pri igri, je sedela, oprta
kaj gre pri igri, je sedela, oprta	na	blazino, in se smejala, ker so se smejali
v istem trenutku je s truščem padel	na	desko.
Zmeraj je pomenilo zmago, kadar je	za	uvod k poročilu zagrmel glas trobente.
skrivoma zbrala, nenaden udarec sovražniku	v	hrbet, bela puščica, ki teče čez rep
sovražniku v hrbet, bela puščica, ki teče	čez	rep prve.
Odlomki zmagoslavnih fraz so se prebili	skoz	trušč: »Obsežen strateški manever -
Skala,	ob	katero so se azijske horde zaman zaganjale!
kateri je dolgo koprnel, mu je stopala	v	možgane.
Zastrmel se je	v	velikanski obraz.
ni bil samo ta, da oskrbi sredstvo	za	izražanje svetovnega nazora in mentalnih
Ni pa šlo samo	za	to, da se odpravijo izrazito krivoverske
posredno stregli, ko so izbor besed krčili	na	minimum.
Besednjak Novoreka se je delil	na	tri jasno ločene razrede, znane kot
slovarju, saj so ista pravila veljala	za	vse tri kategorije.
slovar so sestavljale besede, ki rabijo	za	potrebe vsakdanjega življenja - za
za potrebe vsakdanjega življenja -	za	take stvari kot jesti, piti, delati,
nemogoče bi bilo A slovar uporabljati	za	literarne namene ali za politično ali
uporabljati za literarne namene ali	za	politično ali filozofsko razpravljanje.
besedo v jeziku je bilo moč uporabiti	za	tvorbo glagola, samostalnika, pridevnika
prislova (načelno se to nanaša tudi	na	čisto abstraktne besede kot če ali
Besede razumeti,	na	primer, v Novoreku ni bilo.
Ni bilo,	na	primer, take besede kot je rezati,
so tvorili z dodajanjem pripone - ni	na	samostalnik, prislove pa z dodajanjem
Tako je,	na	primer, hitrostni pomenilo »nagel,«
izpeljati z dodajanjem pripone - ni	na	samostalnik.
prislovov, z izjemo tistih, ki se končujejo	na	- no, kajti to pripono je bilo mogoče
mogoče - načelno se tudi to nanaša	na	vsako besedo v jeziku - vsak izraz
pa okrepiti z dodajanjem plus - ali,	za	še večji poudarek, z dvoplus.
Tako je,	na	primer, nemrzel pomenilo »topel,« medtem
skoraj vsake besede s predponami kot	pred‐	, po‐, nad‐, pod‐ in podobno.
Če je bila, recimo,	na	voljo beseda dober, ni bilo potrebe
Izraz temen je,	na	primer, lahko nadomestil nesvetel ali
po pravilih stopnjevanja z obrazili (	na	primer, dober, dobrejši, najdobrejši)
bil prihodnjik glagola biti okrepljen	v	bom bil.
netočno slišati, je ipso facto veljala	za	slabo besedo; priložnostno so bile
torej, zavoljo blagoglasja, vstavljene	v	besede izredne črke ali pa se je obdržala
vsakem primeru politične implikacije,	za	nameček pa so bile namenjene vzpostaviti
primerih bi jih bilo mogoče prevesti	v	Starorek ali celo v besede, vzete iz
mogoče prevesti v Starorek ali celo	v	besede, vzete iz A slovarja, toda to
ki je često zmašil celo vrsto idej	v	nekaj zlogov, hkrati pa je bil natančnejši
več besed ali delov besed, zvarjenih	v	lahko izgovorljivo obliko.
B izrazi niso bili skonstruirani	po	etimoloških načelih.
poljubnem vrstnem redu in okrnjene	na	kakršenkoli način, ki je olajšal izgovorjavo,
	Na	primer: pridevniške oblike izrazov
minireški, ker bi miniresni utegnilo navesti	na	misel, da gre za nekaj manj resnega.
miniresni utegnilo navesti na misel, da gre	za	nekaj manj resnega.
Pomislimo,	na	primer, na tak značilen stavek iz vodilnega
Pomislimo, na primer,	na	tak značilen stavek iz vodilnega članka
Najkrajši možen prenos	v	Starorek bi bil tak: »Tisti, katerih
Vse besede, ki so zbrane,	na	primer, okrog pojmov svobode in enakosti,
Aštarot in podobno; verjetno je bilo	za	njegovo pravovernost tem bolje, čim
	Na	nekako podoben način je član Partije
Njegovo seksualno življenje,	na	primer, sta uravnavali dve besedi iz
Besede kot	na	primer veseljakamp (taborišče za prisilno
kot na primer veseljakamp (taborišče	za	prisilno delo) in Minimir (ministrstvo
Primer	za	to je rajakrma, kar pomeni ničvredno
pomen »dobrega,« kadar so se nanašale	na	Partijo, in »slabega,« kadar so se
in »slabega,« kadar so se nanašale	na	sovražnika.
tudi veliko število besed, ki so se	na	prvi pogled zdele okrajšave in ki so
poslopja je bilo brez izjeme prikrojeno	v	domačo obliko; se pravi, strnjeno
domačo obliko; se pravi, strnjeno	v	eno samo, lahko izgovorljivo besedo
V Ministrstvu resnice se je,	na	primer, Oddelek za dokumentacijo, v
Ministrstvu resnice se je, na primer, Oddelek	za	dokumentacijo, v katerem je bil zaposlen
Winston Smith, imenoval Dokod, Oddelek	za	književnost se je imenoval Knijižod,
Primeri	za	to so besede kot nacizem, gestapo,
Besedi Komunistična internacionala,	na	primer, prikličeta sestavljeno podobo
Nanaša se	na	nekaj malone tako zlahka prepoznavnega
malone tako zlahka prepoznavnega in	na	nekaj s tako omejenim namenom kot stol
se je človek prisiljen pomuditi vsaj	za	kratek hip.
	Na	isti način so asociacije, ki jih prikliče
krajšanja, kjerkoli je bilo mogoče, in	za	nameček skoraj pretirana skrb za lajšanje
in za nameček skoraj pretirana skrb	za	lajšanje izgovorjave pri vsaki besedi.
In prav je bilo tako, kajti zlasti	za	politične namene so bile potrebne odsekane
poudarek je bil enakovredno porazdeljen	na	prvi in zadnji zlog.
	Za	namene vsakdanjega življenja je bilo
	Na	to ga je pripravil trening, v jeziku
Ti so spominjali	na	znanstvene izraze, ki so v rabi danes,
ali metode mišljenja, ne ozirajoč se	na	posamezne panoge.
Pravzaprav sploh ni bilo besede	za	»znanost,« saj je vsak pomen, ki bi
Bilo bi mogoče reči,	na	primer, »Veliki brat je nedober.«
mogel podpreti razumen argument, ker	za	kaj takega ni bilo na voljo potrebnih
argument, ker za kaj takega ni bilo	na	voljo potrebnih besed.
Pravzaprav bi človek lahko rabil Novorek	za	nepravoverne namene samo tedaj, ko
protizakonito prevedel nekatere besede nazaj	v	Starorek.
	Na	primer: Vsi človeki so enaki bi bilo
denimo človek, ki ni nikdar slišal	za	šah, ne zavedal dodatnega pomena, ki
bi bil vse bolj strog, možnost rabe	za	neustrezne namene pa vedno manjša.
prevesti kakršenkoli odlomek iz Staroreka	v	Novorek, razen če se je nanašal na
Staroreka v Novorek, razen če se je nanašal	na	tehnični postopek ali zelo preprosto
Vzemimo	za	primer znani odlomek iz Deklaracije
kakršnakoli oblika vladavine škodljiva	za	uresničevanje teh ciljev, pravico jo
Popolnoma nemogoče bi bilo to prenesti	v	Novorek in se hkrati držati smisla,
kratko malo pogoltnil ves odstavek	v	eno samo besedo zlomisel.
bi se Jeffersonove besede spremenile	v	hvalnico absolutnemu vladanju.
razlogov je bilo zaželeno ohraniti spomin	na	nekatere zgodovinske osebnosti, obenem
temeljito opraviti predhodna dela, potrebna	za	prevajanje, so torej rok za dokončno
potrebna za prevajanje, so torej rok	za	dokončno uveljavitev Novoreka postavili
uveljavitev Novoreka postavili šele	v	leto 2050.
napotil z Aristonovim sinom Glavkonom	v	Pirej, da bi pomolil k boginji, in
vse ogledala, sva se odpravila nazaj	v	mesto.
Služabnik me je od zadaj prijel	za	plašč in rekel:
zdi se mi, da ste namenjeni domov,	v	mesto.«
Tu je posegel Adeimant	v	pogovor:
vesta, da bo zvečer baklada na konjih	v	čast boginji?«
domov k Polemarhu; tam smo naleteli	na	Lizijo in Evtidema, Polemarhovega brata,
Evtidema, Polemarhovega brata, dalje	na	Trazimaha iz Halkedona, Harmantida
Sedla sva k njemu ; bilo je	na	voljo več stolov.
»Sokrat, niti k nam	v	Pirej ne zahajaš več pogosto.
močeh, da bi lahko brez napora šel	v	mesto, ti ne bi bilo treba prihajati
In tako bi rad tudi tebe vprašal	za	mnenje - kajti ti si tam, kjer pesniki
o ’pragu smrti‘ -, ali imaš starost	za	življensko breme ali ne.«
Naletel pa sem že	na	mnoge, ki se ne počutijo slabo, tako
tudi starost znosno breme; tako pa sta	za	te ljudi, dragi Sokrat, starost in
	Na	to je odgovoril Temistokles: ’Niti
Tudi	za	ljudi, ki niso bogati, pa starost težko
premoženje, kakor je zdaj moje, in ga	za	večkrat povečal.
kakor se mi zdi, nisi posebno zagledan	v	denar; takšni so predvsem ljudje, ki
tudi zaradi koristi, kar velja tudi	za	druge bogataše.
»Zdaj mi pa še tole povej: kaj imaš	za	največjo dobrino, ki ti jo daje bogastvo?«
posest denarja je dragocena, toda ne	za	vsakogar, temveč samo za pametnega
dragocena, toda ne za vsakogar, temveč samo	za	pametnega in poštenega človeka.
lahko poslovi od življenja, potem ima	za	to obilno zaslugo premoženje.
premislim - imam to prednost, dragi Sokrat,	za	največjo, ki jo lahko prinese denar
dolžan vrniti in da ne more veljati	za	pravičnega tisti, ki bi mu ga vrnil
vračanje prejetega ni pravilna definicija	za	pravičnost?«
je posegel	v	pogovor Polemarh,
besedo vama; poskrbeti moram namreč	za	daritev.«
glasijo Simonidove besede o pravičnosti,	za	katere meniš, da so pravilne?«
»Tisti, ki mu je bilo	na	primer zaupano zlato, ga ni dolžan
je jasno: zdravila, hrano in pijačo	za	telo.«
»Začimbe	za	jedi.«
	Za	zdravje je vsekakor, dragi Polemarh,
»	Za	nepomorščake krmar?«
»In	za	ljudi, ki živijo v miru, je potemtakem
»Gotovo	za	pridobivanje poljedelskih sadežev?«
»Seveda	za	izdelovanje čevljev?«
kakor je ta, narobe, boljši v igri	na	kitaro kot pravičnik?«
morda, prijatelj, če se ne oziramo	na	uporabo denarja pri nakupu ali prodaji
»In če gre	za	ladjo, je to ladjedelec ali krmar?«
»Če torej shranimo škarje	za	rez trte in jih varujemo, potem je
varujemo, potem je pravičnost koristna tako	za	zasebnika kakor za skupnost?
pravičnost koristna tako za zasebnika kakor	za	skupnost?
uporabljamo, je pravičnost koristna,	za	njuno uporabo pa sta koristni glasba
pravičnost nikakor ni, če je uporabna samo	za	neuporabo!
bolezni, lahko potemtakem najlažje	na	skrivaj povzroči bolezen pri drugih?«
umetnost kraje, vsekakor prijateljem	v	korist in sovražnikom v škodo.
prijateljem v korist in sovražnikom	v	škodo.
prijatelji tiste, ki jih ima posameznik	za	dobre, ali tiste druge, ki so to v
»Seveda ljubimo može, ki jih imamo	za	dobre, in sovražimo tiste, ki jih imamo
dobre, in sovražimo tiste, ki jih imamo	za	slabe.«
»Potem	za	mnoge, da, za vse, ki se v ljudeh motijo,
»Potem za mnoge, da,	za	vse, ki se v ljudeh motijo, tole velja:
da je prijatelj, v resnici pa ni; in	za	sovražnika velja isto.«
ljudje naredijo z glasbo druge ljudi	za	nemuzikalične?«
jezdeci s svojo jahalno spretnostjo druge	za	slabe jezdece?«
pravični lahko s pravičnostjo narede druge	za	pravične?
posebnostjo (dobroto) naredijo druge	za	slabe?«
»Naloge	za	ohladitev nima toplota, temveč njeno
Če že res hočeš vedeti	za	bistvo pravičnih, potem ne postavljaj
»Trazimah, ne jezi se	na	naju!
Če sva pri svoji raziskavi zašla	v	zmoto, jaz in tale tu, potem vedi,
Vendar sva preslaba	za	to, verjemi, mi prijatelj!
in vse prej storil, kakor odgovoril	na	kako vprašanje.«
da ti	na	tako vprašanje ne bi nihče odgovoril!
Toda kako sodi tvoj primer	v	moj govor?«
kljub temu tako storiti in mi dati	za	odgovor to, kar sem prepovedal.«
»če bi vsem tem odgovorom	na	vprašanje, kaj je pravičnost, pridal
Namreč, da gredo	v	uk k tistim, ki so v stvari doma.
Toda	za	uk boš plačal v denarju!«
Vsi bomo prispevali	za	Sokrata.«
okrog, se uči pri drugih in se jim	za	to niti ne zahvali.«
govedina, potem je ta jed koristna tudi	za	nas šibkejše, in s tem tudi primerna
»Vsaka vladavina izdaja zakone sebi	v	prid: demokratija demokratične, tiranida
oznanjajo, da je to, kar je zanje koristno,	za	podložnike pravično, in vsakogar, ki
Ta ima namreč oblast, tako da	za	vsakogar, ki stvar samo pravilno razmisli,
koristnega, ti pa k temu še dodajaš, ’	za	močnejšega‘, pristavek, ki ga še ne
pravično delati ne samo to, kar je	v	korist močnejšemu, temveč, narobe,
temveč, narobe, tudi to, kar mu je	v	škodo.«
Soglašava v tem: z zapovedmi	za	podložnike vladajoči včasih zgrešijo
je pravično izvajati dejanja, ki so	za	vladujoče in močnejše škodljiva.
izdajajo vladajoči nenamerno ukaze	v	svojo škodo, z druge strani pa je za
v svojo škodo, z druge strani pa je	za	podložnike - po tvoji trditvi - pravično,
»Seveda, če se tudi ti postaviš	na	njegovo stran!«
mu je Kleitofon segel	v	besedo.
»Zakaj bi se moral postavljati	na	njegovo stran, ko vendar Trazimah sam
vladajoči včasih izdajajo zapovedi	v	svojo škodo, podložniki pa prav ravnajo,
Kleitofon, da je pravično, kar je vladarju	v	korist.
trditvi je še dopolnil s privolitvijo	v	ugotovitev, da mogočniki včasih zapovejo
zapovejo podložnikom nekaj, kar je le‐onim	v	škodo, ti pa to izvedejo.
Iz tega zdaj sledi: pravica pomeni	za	mogočnike zdaj korist, zdaj škodo.«
»S koristjo	za	mogočnika,«
vendar mislil samo to, kar ima mogočnik	za	koristno; in to mora podložnik izvesti;
označil mogočnikovo korist, ne glede	na	to, ali mu je tudi res v prid ali ne?
ne glede na to, ali mu je tudi res	v	prid ali ne?
»Ali misliš, da imam moža	za	mogočnega v trenutku, ko se moti?«
pri bolniku, zdravnika ravno glede	na	to, v čemer se moti?
sicer v trenutku, ko se zmoti, in glede	na	zmoto?
njih se nikoli ne zmoti, če je res to,	za	kar ga imamo.
kot vladar ne moti, in zato postavlja	za	zakon to, kar je zanj najboljše, in
dejal: tistega, pri katerem velja, da je	za	šibkejšega pravično, če dela to, kar
Sicer pa si preslab	za	to, da bi mi bila potrebna.«
»Ali me imaš	za	tako neumnega, da bom dražil leva in
Odgovarjaj samo	za	pravega zdravnika!«
»	Za	vsakega od njiju je nekaj, kar jima
»Ali obstoja	za	vsako spretnost ali umetnost poleg
recimo, oči vid, ušesa sluh in je zato	za	ta telesna dela potrebna še ena spretnost,
potrebuje drugo, da razišče, kaj ji je	v	korist - in ta potrebuje tretjo in
ta potrebuje tretjo in tako naprej	v	neskončnost?
napak in ker si mora iskati korist	za	svoje strokovno območje.
tega, kar njemu koristi, temveč kar je	v	prid telesu?«
»In isto velja	za	konjerejo?
tudi ničesar ne potrebuje - temveč	za	svoj objekt?«
Tudi	v	to je privolil, čeprav nerad.
spretnost ne raziskuje in ne zapoveduje	v	korist močnejšega, temveč v korist
zapoveduje v korist močnejšega, temveč	v	korist šibkejšega, tistega, ki je od
Tudi	v	to je slednjič privolil, čeprav je
zdravnik, ne raziskuje in ne zapoveduje	v	svojo korist, temveč v bolnikovo korist?
ne zapoveduje v svojo korist, temveč	v	bolnikovo korist?
	V	to je privolil.
»Tak krmar ne gleda	na	svojo korist in ne zapoveduje glede
svojo korist in ne zapoveduje glede	na	njo, temveč skrbi za korist ladje in
zapoveduje glede na njo, temveč skrbi	za	korist ladje in mornarjev?«
	V	to je le z muko privolil.
zapoveduje, kolikor je pravi vladar, glede	na	svojo korist, temveč glede na korist
glede na svojo korist, temveč glede	na	korist podložnikov, za katere je odgovoren.
temveč glede na korist podložnikov,	za	katere je odgovoren.
govorjenje in delovanje je naravnano	v	prid in korist podložnikov.«
se je trditev o pravičnem izprevrgla	v	svoje nasprotje, je Trazimah, namesto
usekne, čeprav bi bilo potrebno, ko -	v	njeno sramoto - ne veš ne, kaj je čreda,
(ovčarji in govedarji) skrbijo samo	za	blaginjo svojih čred; ne redijo in
čred; ne redijo in ne negujejo jih	v	svojo in svojih gospodarjev korist,
in svojih gospodarjev korist, temveč	v	neki drug namen.
prezreš, da sta pravica in pravičnost	v	prid drugemu, namreč mogočniku in vladarju,
mogočniku in vladarju, in hkrati seveda	v	škodo podložniku in služabniku; kakor
pravičnimi, medtem ko podložniki delajo samo	v	mogočnikovo korist in ga s svojim delom
pogodbenih in poslovnih odnosih: ko gre	za	dva poslovna partnerja, ne boš nikoli
dohodka več kot nepravični, ko pa gre	za	podpore, ne dobi oni nič, ta pa mnogo.
nepravičnost, ki napravi nepravičnika	za	najsrečnejšega človeka, oškodovance,
oškodovance, ki ne marajo delati krivice, pa	za	najnesrečnejše.
take zločine, potem jih razglasijo	za	svetiščne roparje, tatove sužnjev,
zaničuje, temveč ga vsi hvalijo in imajo	za	srečnega; tega ne delajo samo njegovi
temveč tudi vsi drugi, čeprav vedo	za	vse njegove lopovščine.
Kajti kdor se spotika	ob	nepravičnost, tega ne dela iz strahu,
sem v začetku dejal: kar je mogočniku	v	prid, je pravično, nepravično pa je
Trazimah oditi, potem ko nam je zlil	na	ušesa mogočno ploho svojih besed.
ga silili, naj ostane in odgovarja	na	vprašanja.
nepomembne in zato ne morejo veljati	za	življenske smernice, ki bi mogle vsakemu
Zdi se namreč, da ti vsaj	za	nas ni mar, ali nam gre slabše ali
nam gre slabše ali bolje, ko ne vemo	za	pravi pomen tvojih besed.
Ne bo ti	v	škodo, če se pokažeš uslužnega tako
Naj ti svoj nauk stlačim	v	dušo in ti ga tako vbijem v glavo?«
stlačim v dušo in ti ga tako vbijem	v	glavo?«
»	Za	božjo voljo, ne!«
- seveda kot pastir - ne redi ovac	v	njihovo korist, temveč jih redi za
ovac v njihovo korist, temveč jih redi	za	gostijo, kot kak sladokusec, ki se
kot kak sladokusec, ki se pripravlja	na	pojedino, ali za izkupiček iz njihove
sladokusec, ki se pripravlja na pojedino, ali	za	izkupiček iz njihove prodaje, kot kak
ko slej samo eno nalogo, da namreč	za	to, kar mu je zaupano, kar najbolj
zaupano, kar najbolj skrbi, ker je	za	njegovo blaginjo vse zelo dobro poskrbljeno,
da vsaka prava oblast najbolje skrbi	za	tisto, kar ji je zaupano in nad čimer
koristi, ki jo dajejo druge, tako daje	na	primer medicina zdravje, krmarska spretnost
medicino pridobitništvo, če nekdo dobi	za	zdravljenje plačilo?«
sporazumela v tem, da je korist specifična	za	vsako posamično dejavnost?«
spretnost in noben urad nista naravnava	v	svojo lastno korist, temveč vsi delajo
ukrepajo - kakor smo že prej rekli -	v	prid tistih, ki so jim namenjeni, pri
namenjeni, pri čemer zmeraj gledajo	na	korist šibkejšega in ne močnejšega.
nikoli ne ravna in ne zapoveduje sebi	v	prid, če zapoveduje v skladu s svojo
skladu s svojo spretnostjo, temveč	v	prid tistega, ki mu je zaupan.
Zato je potrebno	za	vsakega, ki naj prevzame to ali ono
misliš s kaznijo in zakaj jo postavljaš	v	isti red s plačilom.«
najboljši upravljajo uradne posle, ko se	za	to odločijo?
veljata častihlepnost in lakomnost	za	sramoto in to tudi sta ?«
ne marajo opravljati javnih služb ne	za	denar ne za čast.
opravljati javnih služb ne za denar ne	za	čast.
da bi jih imenovali plačance, če bi	za	svoje delo prejemali plačilo, kakor
plačilo, kakor tudi nočejo veljati	za	tatove, če bi plačilo skrivaj prejemali;
plačilo skrivaj prejemali; toda tudi	za	čast ne marajo opravljati služb, ker
Zato očitno velja	za	sramoto, če kdo na lastno pobudo prevzame
Zato očitno velja za sramoto, če kdo	na	lastno pobudo prevzame javno službo
vladar v resnici ni rojen zato, da skrbi	za	svojo korist, temveč za korist podložnikov.
zato, da skrbi za svojo korist, temveč	za	korist podložnikov.
prinašajo drugi, kakor da bi se sam trudil	za	njihovo korist.
dati Trazimahu prav, da je pravičnost	v	korist močnejšemu.
	Za	kaj bi se ti odločil?«
koristi je Trazimah odmeril nepravičniku	za	njegovo življenje?«
»	na	njegov govor odgovoriva in pri tem
»	Za	kateri predlog si se torej odločil?«
»	Za	zadnjega.«
»To trdim; razloge	za	to sem že navedel.«
»Nepravičnike imaš torej	za	pametne in dobre, Trazimah?«
»Ti gotovo meniš, da mislim	na	žeparje?«
začuden sem, da postavljaš nepravičnost	ob	stran kreposti in modrosti, pravičnost
kreposti in modrosti, pravičnost pa	na	nasprotno stran.«
pa je huda, prijatelj, in težko bo	na	to kaj reči.
upoštevajoč splošno mnenje, marsikaj navedel	v	odgovor.
Zdaj pa jo čisto jasno označuješ	za	nekaj lepega in močnega in ji pridaješ
pridaješ tudi vse druge lastnosti, ki	na	sploh veljajo za pravičnost, saj si
druge lastnosti, ki na sploh veljajo	za	pravičnost, saj si jo drzneš postaviti
pravičnost, saj si jo drzneš postaviti celo	ob	stran kreposti in modrosti.«
»Toda poskusi mi še	na	to odgovoriti!
»Muzikalne imam seveda	za	razumne, nemuzikalne za nerazumne.«
imam seveda za razumne, nemuzikalne	za	nerazumne.«
Ali hoče s svojimi navodili	za	hrano in pijačo prekositi drugega zdravnika
22. Trazimah je	v	vse to privolil, vsekakor ne tako lahko,
sem mu segel	v	besedo.
moč brez pravičnosti, ali pa ji je	v	ta namen potrebna pravičnost?«
»To delam tebi	na	ljubo.«
Tako tudi zdaj povej meni	na	ljubo: ali lahko uspejo država, vojska,
spore in sovraštvo in jih onesposobila	za	skupno delo?«
zaradi notranjega razpora zmožnost	za	dosledno ravnanje, nato pa ga spre
Najprej ga onesposobi	za	vsako dejanje, ker živi v sporu in
s samim seboj, in potem ga spremeni	v	sovražnika sebi in vsem pravičnim.«
vseskozi nepravični, bi si pri tem skočili	v	lase.
vseskozi slabi in krivični, potem bi bili	za	sleherno dejanje nesposobni - da je
treba premisliti, kar sva si pustila	za	pozneje, namreč: ali živijo pravičniki
Ne gre namreč	za	neko splošno zadevo, temveč za normo,
namreč za neko splošno zadevo, temveč	za	normo, po kateri naj živimo.«
»	Za	posebno nalogo konja ali kakega drugega
dobro kakor z vinorazom, ki je namenjen	za	to delo?«
pripada posebna naloga, ima vsekakor	za	to tudi (potrebno) sposobnost?
»	Za	to imajo tudi posebno sposobnost, kajne?«
»Ne gre	za	poimenovanje njihove sposobnosti!
	Za	to še ne sprašujem, gre le za to, ali
Za to še ne sprašujem, gre le	za	to, ali vsaka stvar svojo posebno nalogo
posebno nalogo dobro opravlja, če ji je	v	pomoč ustrezna sposobnost, če te nima,
izpolniš samo z njo; take naloge so	na	primer: upravljanje, vladanje, svetovanje
kakemu drugemu bitju in jih razglasimo	za	njegove?«
»Potemtakem velja tudi	za	dušo, da ima ustrezno sposobnost?«
»To ti bo	za	pogostitev ob prazniku Bendis, dragi
pokusijo zmerom samo jed, ki pravkar pride	na	mizo, ne da bi se prejšnje pošteno
pravičnosti, odrekel le‐temu in planil	na	vprašanje, ali je pravičnost neznanje
temeljito loti, tudi to pot ni privolil	v	Trazimahov umik in je rekel:
Kakor	na	primer veselje ali občutek neškodljivega
občutek neškodljivega ugodja, čeprav nam	za	čas, ki sledi, ne prinašata drugega
Kakor	na	primer: razumnost, gledanje, zdravje?
Te dobrine imamo sicer	za	utrudljive, a hkrati tudi za koristne
sicer za utrudljive, a hkrati tudi	za	koristne in si jih ne želimo zaradi
Zato bi rad slišal, kaj je	za	obe (pravičnost in nepravičnost) bistveno
imata, če se naselita v duši, ne glede	na	plačilo in posledice.
pameten človek bolj razveselil, ne glede	na	to, ali sam o tem govori ali samo posluša!«
izbrati, onemu pa se ne izogniti, imajo	za	koristno, da sklenejo pogodbo, ki jih
pogodbe; kar zakon zapoveduje, imajo	za	zakonito in pravično.
zlom - trpeti krivice brez možnosti	za	maščevanje.
je torej, Sokrat, vsakdanje gledanje	na	bistvo in izvir pravičnosti.
želja po tem, da bi več imela, vodi	na	isto pot, tako pravičnika kakor nepravičnika;
bitju že po naravi dobra, z nje pa ga	na	pot spoštovanja enakosti siloma privede
Začuden se je spustil	v	globino in zagledal tu med drugimi
prstan proti dlani; s tem je postal	za	sosede neviden, in ti so govorili o
Čudil se je, prijel	za	prstan in ga zaokrenil: takoj je spet
je takoj dosegel, da so ga sprejeli	med	kraljeve sle.
To je - lahko bi rekli - trden dokaz	za	to, da ljudje ravnajo pravično samo
prostovoljno, ker pač to, kar je pravično,	za	posameznika ni nobena dobrina.
kljub ugodni priložnosti ne zapade	v	krivičnost in se ne pregreši nad tujo
lastnino, potem ga imajo vsi, ki ga vidijo,	za	skrajnje omejenega in neumnega človeka;
v svojih zvrsteh postavimo drugega	ob	drugega.
krivičnem dejanju da zasačiti, velja	za	šušmarja; izvedenemu nepravičniku se
nepravičnosti je v tem, da nekdo velja	za	pravičnika, ne da bi bil to.
sila potrebna, pri čemer se zanese ali	na	svojo hrabrost in na moč ali pa na
se zanese ali na svojo hrabrost in	na	moč ali pa na pomoč svojih prijateljev
na svojo hrabrost in na moč ali pa	na	pomoč svojih prijateljev in denarja.
vse razen pravičnosti in ga postaviti	v	nasprotni položaj kot onega.
Zlikal si ju kakor kipa, namenjena	za	razstavo.«
Aishilova beseda veljati mnogo prej	za	nepravičnika.
poskrbijo bogovi in ljudje nepravičniku	za	boljše življenje kakor pravičniku.
	Za	zavrnitev mojih stališč zadostujejo
pretiravajo koristi, ki jih prinaša slava;	v	skodelico na tehtnici mečejo namreč
Homer; po prvem so bogovi ustvarili	za	pravične hraste:«
stalno množe se mu črede, morje mu	za	dobro upravo daje obilico rib...
imenitnejša darila bogov; vodita jih namreč	v	podzemlje, posajata jih za mizo, kjer
jih namreč v podzemlje, posajata jih	za	mizo, kjer sodelujejo pri pojedini
je večna opojnost najlepše plačilo	za	krepost.
brezbožne in nepravične pa pokopavajo	v	blato podzemlja, kjer morajo nositi
kjer morajo nositi v rešetu vodo; še	za	življenja jim napovedujejo najslabši
kazni, ki jih je pravkar Glavkon navedel	za	pravične, ki pa so v resnici nepravični;
resnici nepravični; te kazni naštevajo	za	nepravičnike; drugih za to nimajo.
kazni naštevajo za nepravičnike; drugih	za	to nimajo.
so le bogati in sicer mogočni, imajo	na	sploh brez mnogih okolišev za srečne
imajo na sploh brez mnogih okolišev	za	srečne in jih obsipavajo z zasebnimi
Kot priče	za	to govoričenje navajajo pesnike, tako
govoričenje navajajo pesnike, tako	na	primer za lahko pot, ki vodi k slabemu:
govoričenje navajajo pesnike, tako na primer	za	lahko pot, ki vodi k slabemu:
a	pred	krepost postavili znoj so nesmrtni
Drugi pa navajajo	za	to, da si ljudje lahko s čarovnijami
in zabavnimi igrami, kar velja tako	za	živeče kakor mrtve ljudi; te spravne
bogovi in ljudje nagrajujejo, vpliva	na	duše mladih ljudi, ki so v svoji spremljivosti
sposobni, da kakor na krilih planejo	na	vse te besede in povzamejo iz njih
krive zvijače, povzpnem naj	na	vrh se obzidja - in tako zavarovan
Odgovor	na	to: nič velikega ni lahko.
bomo ustanovili zaveze in društva;	na	voljo so tudi učitelji govorništva,
sploh ne obstajajo ali da se ne menijo	za	človeštvo: potem se nam ni treba bati
človeštvo: potem se nam ni treba bati	za	naše skrivno življenje.
Če pa obstajajo in imajo skrb	za	nas, potem vemo zanje in slišimo o
prepričamo z molitvami, da nas ne kaznujejo	za	naše napake in kršitve zakonov; in
podzemlju pa se moramo vendarle pokoriti	za	svoje tukajšnje zločine, ali sami ali
in božji preroki, ki to razglašajo	za	resnico.
’Predragi, od vas vseh, ki se imate	za	glasnike pravičnosti, začenši z davnimi
prepričevali, potem ne bi pazili drug	na	drugega, da ne delamo krivic, temveč
in pri tem njuno bistvo spremenili	v	nasprotje, na zelo preprost način,
njuno bistvo spremenili v nasprotje,	na	zelo preprost način, kakor se mi zdi.
kakšen je učinek, ki ga tidve izvajata	na	ljudi, da lahko ena velja sama po sebi
ljudi, da lahko ena velja sama po sebi	za	dobro, druga za zlo.
velja sama po sebi za dobro, druga	za	zlo.
strani njunega resničnega slovesa in	na	njegovo mesto ne postaviš njunega varljivega
nepravičnosti, temveč tudi, kako obe učinkujeta	na	tistega, ki ju ima, in dosezata, da
»Upravičeno je Glavkonov prijatelj spesnil	na	vaju duhovna sinova tegale moža, začetek
Gotovo je prišel	nad	vaju božji duh, ker sta lahko tako
Ne vem, kako naj priskočim	na	pomoč pravičnosti; bojim se, da tega
bojim se, da tega ne zmorem; dokaz	za	to je, da moje utemeljitve o premoči
bogov, če je kdo navzoč pri obtožbah	zoper	pravičnost in odpove, namesto, da bi
Ker	za	to nismo sposobni,«
večji obliki in na večji površini;	za	nas bi bilo vsekakor srečno odkritje,
vidiš, dragi Sokrat, srečno odkritje	za	razpravljanje o pravičnosti?«
ko potrebujejo pomoč, obračajo drug	na	drugega, zdaj za to, zdaj za ono; in
pomoč, obračajo drug na drugega, zdaj	za	to, zdaj za ono; in ker imajo raznotere
obračajo drug na drugega, zdaj za to, zdaj	za	ono; in ker imajo raznotere potrebe,
	Za	prvo skrbi, kajne, kmet, za drugo stavbenik,
Za prvo skrbi, kajne, kmet,	za	drugo stavbenik, za tretjo tkalec.
skrbi, kajne, kmet, za drugo stavbenik,	za	tretjo tkalec.
čevljarja in druge, ki tudi skrbijo	za	telesne potrebe?«
obstajala ta država, ko bi se omejila le	na	najnujnejše, iz štirih ali petih mož?«
vsak posameznik opravljati svoje delo	za	vse skupaj?
Ali naj kmet sam	za	vse štiri druge pripravlja hrano in
časa, a ostale tri četrtine časa porabi	za	postavitev hiše, za izdelavo obleke
četrtine časa porabi za postavitev hiše,	za	izdelavo obleke in čevljev?
Naj se potemtakem ne trudi z delom	za	druge, temveč naj le zase priskrbi
	Na	to je odvrnil Adeimant:
je jasno: če nekdo zamudi pravi čas	za	neko delo, delo propade.«
nadarjenostjo posveča samo enemu delu in mu	za	vsa druga ni treba skrbeti.«
»Vendar pa	za	to, da napravijo, kar smo našteli,
drugega poljskega orodja; isto velja	za	stavbenika, ki tudi mnogo potrebuje,
stavbenika, ki tudi mnogo potrebuje, pa	za	tkalca in čevljarja.«
druge živinorejce, da imajo kmetje vole	za	oranje in hkrati s stavbeniki za prevoz,
vole za oranje in hkrati s stavbeniki	za	prevoz, tkalci in čevljarji pa kože
»Toda če se odposlanec odpravi prazen	na	pot, ne da bi imel s sabo to, kar potrebujejo
treba izdelati doma ne le dovolj blaga	za	svoje potrebe, temveč tudi zadostno
»Potem so tudi pooblaščenci, ki skrbijo	za	izvoz in uvoz?
povrhu še mnoge druge, ki se razumejo	na	morsko plovbo.«
	V	ta namen so se vendar združili v skupnost
V ta namen so se vendar združili	v	skupnost in ustanovili državo.«
z denarjem kot vrednostnim simbolom	za	menjavo?«
pridelke in obrtnik svoje izdelke spravita	na	trg z denarjem kot vrednostnim simbolom
z denarjem kot vrednostnim simbolom	za	menjavo?«
in obrtnik svoje izdelke spravita	na	trg in ne prideta tja ob istem času
telesno slabotni možje, ki niso sposobni	za	druga dela.
ljudem, ki hočejo na trgu kaj prodati, to	za	denar odkupijo in potem kupcem spet
denar odkupijo in potem kupcem spet	za	denar prodajo tisto, kar ti potrebujejo.«
medtem ko tistim, ki trgujejo iz države	v	državo, pravimo veletrgovci?«
dovolj razuma, da bi bili dragoceni	za	skupnost, zato pa imajo zadostno telesno
zato pa imajo zadostno telesno moč	za	delo.
	Za	hrano si pripravljajo iz ječmena in
ječmenov in pšenični kruh, kruh položijo	na	rogožino ali čiste liste, nato se uležejo
rogožino ali čiste liste, nato se uležejo	na	razgrnjene veje tise ali mirte in se
»Pozabil sem	na	prikuhe in druge dodatke; h gostiji
»Ne gre	za	nastanek kakršnekoli, temveč za nastanek
gre za nastanek kakršnekoli, temveč	za	nastanek razkošne države, ki ga hočeva
vrsta drugih delovnih moči, kakor so	na	primer: vzgojitelji, dojilje strežnice,
strežnice, hišne, frizerji, dalje kuharji	za	mesne močnate jedi.
ki je še znatno večja, ki je večja	za	celo vojsko, pripravljeno, da se z
bojuje z bližajočim se sovražnikom	za	celotno ozemeljsko posest in za vse
sovražnikom za celotno ozemeljsko posest in	za	vse ljudi, ki smo jih našteli.«
»	Za	čevljarja pa je bilo rečeno, da ne
imajo vsak zase svojo nalogo, tisto,	za	katero so po naravi najbolj primerni;
katero so po naravi najbolj primerni;	za	dejavnosti drugih se posamezniku ni
tem, da samo seže po njem, usposobilo	za	obrtnika ali tekmovalca, in ko nobeno
tekmovalca, in ko nobeno orodje ni uporabno	za	nikogar, ki ni seznanjen z njim in
»Ali potrebujejo	za	to nalogo tudi posebno nagnenje?«
morajo imeti tisti, ki so primerni	za	obrambo države.«
plemenit pes čuvaj v svoji sposobnosti	za	čuvanje od plemenitega mladeniča?«
hrabro, če ni pogumnega srca, najsi gre	za	psa, konja ali kako drugo bitje?
taka nasprotja, čeprav sva imela to	za	nemogoče.«
tvojem mnenju tisti, ki naj bo primeren	za	čuvarja, poleg svojega pogumnega srca
»Tako natanko nisem pazil	na	to, da bo tako ravna je jasno.«
»Potemtakem mora tudi	za	človeka veljati, da hrepeni po spoznanju
nadalje, ali nam bo razpravljanje o tem	v	pomoč pri ugotavljanju, kako nastaja
vzgajati te može tako, kakor si, ko nam je	na	voljo čas, pripovedujemo pravljice.«
To je	za	telo gimnastika, za dušo muzična umetnost.«
To je za telo gimnastika,	za	dušo muzična umetnost.«
»	Za	vzgojo sta uporabni obe, najprej pa
stvari najpomembnejši, zlasti če gre	za	mlado in nežno bitje.
»Zato je treba najprej paziti	na	pisce pravljic; njihove dobre stvaritve
trenutno pripovedujejo, bi bilo treba	na	sploh izločiti.«
»Katere	na	primer?«
vaš pesnik ni dobro izmislil: mislim	na	Hezioda, kako je prikazal Uranova dejanja
smeli, tudi ko bi bilo vse resnično,	na	lahko in v tej obliki pripovedovati
treba govoriti o tem, potem bi smeli	za	to zvedeti le maloštevilni ljudje,
kakor o Heri, ki jo je sin prikoval	na	stol, o Hefaistu, ki ga je oče vrgel
stol, o Hefaistu, ki ga je oče vrgel	v	morje, ko je sin hotel pomagati tepeni
naši državi niso dopustne, ne glede	na	to, ali so mišljene samo prispodobno
nespremenjeno vse, kar v teh letih sprejme	v	svoj predstavni svet.
Zato je treba skrbno paziti	na	to, da so zgodbe, ki jih otroci prve
Toda kakšne so smernice	za	nauk o bogovih?«
samo tega, kar je vrlo in pošteno,	za	slabo ni odgovorno?«
trdi; pri ljudeh je marveč vzrok le	za	malo stvari, pri mnogih stvareh je
je mnogo manj dobrega kakor slabega;	za	dobro nam ni treba iskati nobenega
nobenega drugega začetnika kakor njega,	za	zlo pa vse druge, samo ne njega.«
njega zdaj sreča zadene, obišče ga	v	drugo nesreča, komur pa zgolj grenkih,
nesreča, komur pa zgolj grenkih,	v	zasmeh postavlja po svetu, glad
Dobrega boga imeti	za	krivca nesreče, take trditve - proti
ne sme nihče v državi, če naj velja	za	dobro, izreči niti je ne sme nihče
trditev bi bila brezbožna, škodljiva	za	nas in v sebi protislovna.«
»Takoj glasujem	za	tako zakonsko prepoved.
pripovedniki: bog ni odgovoren (kriv)	za	vse, temveč samo za dobro.«
odgovoren (kriv) za vse, temveč samo	za	dobro.«
Ali imaš boga	za	glumača (čarovnika), ki se z zlobnim
včasih dejansko spremeni iz ene podobe	v	drugo, a včasih nas samo ukani, da
»	Na	to ne morem takoj odgovoriti.«
spremeni svojo podobo, potem je vzrok	za	to ali sam ali neko drugo bitje?«
»Ali se spreminja	v	boljšega in lepšega ali v slabšega
spreminja v boljšega in lepšega ali	v	slabšega in gršega?«
»Nujno	v	zadnje dvoje,«
domnevati, da bi kaj manjkalo glede	na	lepoto in sposobnost.«
okoliščinah prostovoljno spremeniti	na	slabše?«
»Potemtakem je	za	boga nemogoče, da bi se nam spremenil,
drugih pesnitvah Here, kako, spremenjena	v	svečenico, zbira darove za:
spremenjena v svečenico, zbira darove	za	: hrano deleče sinove Inaha,
In matere naj nikar, v veri	v	to, ne strašijo otrok z grozljivimi
podobi čudnih tujcev; s tem grešijo	zoper	bogove, hkrati pa postajajo zategadelj
»Ti gotovo misliš, da gre	za	nekaj zapletenega.
zdravilo koristna, če jo uporabimo	v	obrambo pred sovražniki in tako imenovanimi
»Potemtakem bog nima nobenega razloga	za	laž?«
znamenjih, ki jim jih pošilja, in ne glede	na	to, ali so budni ali speči.«
marsikaj hvalimo, to ne more veljati	za	sanje, ki jih Zevs pošlje Agamemnonu,
poslušati od mladih nog dalje vsi,	za	katere si želimo, da bodo nekoč spoštovali
»Ali bo nekdo, ki veruje	v	strahote podzemlja, gledal smrti pogumno
strahote podzemlja, gledal smrti pogumno	v	oči in si v boju izbral smrt namesto
pripoved ne bo niti resnična niti koristna	za	prihodnje čuvarje.«
mesta, kakor je tole: Hotel bi biti	za	hlapca, za dnino garal bi pri živih,
tole: Hotel bi biti za hlapca,	za	dnino garal bi pri živih, možu brez
brez svoje zemlje, ki samemu prede	za	hrano, rajši ko vladal le‐tu nad
za hrano, rajši ko vladal le‐tu	nad	gomadjo obsen preminulih!
besedo, že smrtna tema ga zagrne,	v	mračnega Hadesa dom poleti iz udov
...ko dim razredi se duša zgine	pod	zemljo cvrčeč... Ali to:
Homer in drugi pesniki naj se ne jezijo	na	nas, prosimo, če ta in podobna mesta
bili verzi nepesniški ali neprijetni	za	ušesa široke množice; ravno ker so
tak mož najčešče sam sebi zadostuje	za	srečno življenje in drugih, v nasprotju
zdaj leži na straneh, zdaj spet	na	hrbet se obrne, zdaj na obraz;
spet na hrbet se obrne, zdaj	na	obraz; tu skoči pokonci in stopi na
na obraz; tu skoči pokonci in stopi	na	plano, žalosten tava po bregu
in stokom z obema rokama sipa pesek	na	glavo.
smeli najvišjemu med njimi položiti	v	usta njegovemu bistvu docela neustreznih
Res, smili se Hektor mi	v	srce.
navaden človek, imel tako ravnanje	za	nečastno ali si očital, ker se je dal
si očital, ker se je dal zapeljati	v	podobne besede ali dejanja; ne da bi
pristaja - če sploh komu - uporaba laži	v	korist države, kadar se za to pokaže
uporaba laži v korist države, kadar se	za	to pokaže potreba zaradi sovražnikov
mizarja, potem ga bo kaznoval, ker uvaja	v	državo kakor na ladjo stvari, ki ji
kaznoval, ker uvaja v državo kakor	na	ladjo stvari, ki ji prinašajo pogubo
»	Za	široko množico pa obstaja preudarnost
besedam, ki jih državljani uporabljajo	zoper	vladajoče, v govoru in pesnitvah?«
Da pa jim je morda sicer	v	veselje, se ni treba čuditi.
Ali to: Vsakršna smrt je strašna	za	bedno trpeče zemljane, najstrašneje
vroče sle po ljubezni in bil ob pogledu	na	Hero tako prevzet, da niti ni hotel
da mladina to vidi in sliši; takšna	na	primer sta tale verza:«
sprejme darove od Agamemnona in če je le	za	denar pripravljen izročiti truplo,
hotel z njim bojevati; in ko je dejal	za	svoje lase, ki so bili posvečeni drugi
Sperheju: Patroklu dam lase, heroju,	na	pot v podzemlje, čeprav ni
Patroklu dam lase, heroju, na pot	v	podzemlje, čeprav ni verjetno,
čeprav ni verjetno, da je to	za	prijatelja, ki je bil mrtev, tudi storil.
Prav tako ne moreta veljati	za	resnični zgodbi, kako Ahil vlači Hektorjevo
in Peiritoos, Zevsov sin, odpravila	na	tako grozne roparske pohode ali da
»To je povrhu pogubno	za	poslušalce.
prepovedati, poskrbeti pa je treba	za	pripovedovanje in opevanje temu nasprotnih
pravičnosti in iz njega izhajajočo korist	za	pravičnika, ne glede na to, ali na
izhajajočo korist za pravičnika, ne glede	na	to, ali na zunaj za takega velja ali
za pravičnika, ne glede na to, ali	na	zunaj za takega velja ali ne.«
pravičnika, ne glede na to, ali na zunaj	za	takega velja ali ne.«
pesnik pravi, da se je Hrises obrnil	na	Agamemnona s prošnjo, naj mu vrne hčer;
tako, kakor da bi bil on Hrises, in se	na	vso moč trudi, da bi v nas zbudil vtis,
»Če pa pesnik govori	skoz	usta drugega, potem po možnosti čimbolj
govor govoru tistega moža, ki ga uvaja	v	pripoved.
pripoveduje: prišel je Hrises z odkupnino	za	hčer, da bi se s prošnjo obrnil na
za hčer, da bi se s prošnjo obrnil	na	Ahajce in predvsem na kralje; in ko
prošnjo obrnil na Ahajce in predvsem	na	kralje; in ko bi potem nadaljeval,
so vsi, polni spoštovanja, privolili	v	to, le Agamemnon se je razsrdil in
takoj odide in se ne vrne več, ker ga	v	prihodnje ne bodo varovali ne duhovniški
tabora pa se je z gorečo prošnjo obrnil	na	Apolona, klical ga z vsemi njegovimi
svetišč in žrtvovanjih, in zahteval	za	to njegovo hvaležnost; prosil ga je,
hvaležnost; prosil ga je, naj zdaj	v	zahvalo za to kaznuje Ahajce s svojimi
hvaležnost; prosil ga je, naj zdaj v zahvalo	za	to kaznuje Ahajce s svojimi strelicami
kaznuje Ahajce s svojimi strelicami	za	solze, ki jih je bil prelil: Tako torej,«
	Na	tretjo vrsto, ki združuje oboje, pa
naj tragedijo in komedijo sprejmemo	v	našo državo ali sploh ne?«
zdaj, ali naj naše čuvarje usmerimo	v	posnemanje ali ne!
Ali pa ne sodi to	v	naše prejšnje razpravljanje, po katerem
»Ali ne velja to tudi	za	posnemanje?
mnogoterih stvari ter pri tem veljati	za	sposobnega posnemovalca; kajti niti
more isti umetnik uspešno delovati,	na	primer v tragediji in komediji.
»Tudi ne ustrezajo isti igralci	za	tragedijo in komedijo; in vendar je
opravljati in se tudi ne smejo usposobiti	za	njihovo posnemanje; isto velja tudi
njihovo posnemanje; isto velja tudi	za	druga nečastna dela, da jim posnemanje
dela, da jim posnemanje ne bi prešlo	v	naravo.
naši skrbi in bi jih radi vzgojili	v	vrle ljudi, kot možje posnemali ali
besedi in dejanju počnejo med sabo in	zoper	druge; prav tako se ne smejo ravnati
s slabšim istovetiti - razen morda	za	trenutek, ko stori kaj dobrega -, temveč
zlasti še zato, ker mu manjka spretnosti	za	podajanje takih stvari, povrhu pa se
pa se mu upira, da bi se poglabljal	v	slabše, ker to sovraži iz dna svoje
dna svoje duše - razen če bi kdaj šlo	za	šalo.«
9. »Odločil se bom potemtakem	za	podajanje, kakršno smo pravkar poskusili
tem bolj vse posnema in ničesar nima	za	sebe nevredno; zato poskuša z veliko
mnogimi ljudmi posnemati vse, tako	na	primer - kar smo malo prej omenili
sta torej tidve vrsti prikazovanja,	za	kateri si me vprašal.«
neznatne spremembe in če ji poskrbimo	za	ustrezni tonovski način in ritmiko,
razpoloženju so neznatne; in isto velja	za	ustrezno ritmiko.«
prijeten, zdaleč najprijetnejši pa je	za	otroke, vzgojitelje in široko množico
»Morda pa po tvojem mnenju zato ne sodi	v	našo državo, ker pri nas ni ljudi,
»Ko bi prišel	v	naše mesto mož, ki bi zaradi svoje
Nato bi ga odpravili	v	drugo državo, še prej pa bi mu vlili
drugo državo, še prej pa bi mu vlili	na	glavo mirtovega olja in mu jo okrasili
potemtakem izločiti; saj so neuporabni celo	za	ženske, če hočejo veljati za vrle;
neuporabni celo za ženske, če hočejo veljati	za	vrle; še posebej za moške.«
hočejo veljati za vrle; še posebej	za	moške.«
mlahavost so vse prej kot primerne	za	čuvarje, kajne?«
so mehki tonovski načini, primerni	za	pojedine?«
jonskimi in lidijskimi označujejo nekatere	za	ohlapne.«
»A so ti uporabni	za	bojevite može?«
In drugega pusti	za	moža, ki živi v miru in ni v stiski
prostovoljno opravlja svoje delo, kadar se	na	koga obrača, na boga z molitvijo, na
svoje delo, kadar se na koga obrača,	na	boga z molitvijo, na ljudi z nauki
na koga obrača, na boga z molitvijo,	na	ljudi z nauki in svarili, ali kadar
»Potem ne boš sprejel	v	državo tudi nobenih izdelovalcev flavt
nobenih izdelovalcev flavt in igralcev	na	flavto?
toni najbogatejše glasbilo, ki rabi	za	zgled vsem panharmoničnim glasbilom,
»Tako ti preostaja	za	uporabo v državi samo lira in kitara;
raznoterih stopic, temveč se hočemo ozreti	na	življenski ritem vrlega in hrabrega
Stopica in melodija se morata ozirati	na	ritem in ga slediti, nikakor pa ne
drugim zlom in katere je treba pustiti	za	lastnosti, ki so tem nasprotne.
tiste, ki jo olepšujoče uporabljamo	za	nespametnost, temveč iz tiste duševne
»To mora biti seveda	za	mlade ljudi cilj, če hočejo izpolnjevati
12. »Ali moramo paziti samo	na	pesnike in jih prisiliti, da svojim
In kdor ni sposoben	za	to, naj kot umetnik pri nas ne ustvarja,
prikazujejo slabo, neopazno ne vcepi	v	dušo veliko zlo - kakor ko bi si na
okolice in ji od mladih nog zbujala čut	za	posnemanje lepe besede, za ljubezen
zbujala čut za posnemanje lepe besede,	za	ljubezen do nje in za soglasnost z
lepe besede, za ljubezen do nje in	za	soglasnost z njo.«
pri njej namreč prodreta najglobje	v	dušo ritem in harmonija, jo najmočneje
pravilno vzgojen, kakor velja nasprotno	za	vsakogar, ki ni tako vzgojen.
- z veseljem hvali lepo, sprejme to	v	svojo dušo in se s tem hrani ter tako
dalje, še preden lahko razume vzrok	za	to.
potezami, potem je to pač najlepši pogled	za	vsakogar, ki lahko to vidi.«
ki kaže duševne napake; če gre samo	za	telesne napake, potem se utegne premagati
Toda odgovori mi	na	to: obstaja skupnost med preudarnostjo
po volji; sicer pa naj živi s tem,	za	katerega se poteguje, tako, da ne bo
očitek, da mu manjka izobrazbe in čuta	za	lepoto.«
morali, to smo že rekli, vzdržati; kajti	za	vsakogar je bolj primerno kakor za
za vsakogar je bolj primerno kakor	za	čuvarja, če zaradi pijanosti ne ve,
atleti radi spijo in kako zapadajo	v	najhujše in najnevarnejše bolezni,
»Potem potrebujejo	za	vojskovanje določeni bojevniki izbranejših
preprosta in razumna, zlasti še gimnastika	za	bojevnike.«
mesom, temveč samo s pečenim, ki ga je	za	vojake najlaže pripraviti.
potemtakem ne hvališ, če imaš to prehrano	za	pravilno.«
14. »Ni boljšega dokaza	za	slabo in sramotno vzgojo v neki državi,
v neki državi, kakor če se obračajo	na	pomembne sodnike in zdravnike ne le
Ali ni sramotno in močan dokaz	za	pomanjkljivo izobrazbo, če si mora
toženec in iz pomanjkanja vsakega čuta	za	lepoto še misli, da se lahko baha s
lahko zmuzne zaradi svoje okretnosti	skoz	vsako luknjo, samo da se izogne kazni;
močvirje s sokovi in vetrovi in sili	v	učene Asklepijeve učence, da dajo tema
ranjenemu Evripilu piti pramnejsko vino,	v	katero je bila nasula ječmenovo moko
»Vsekakor nenavadna pijača	za	bolnika!«
ni mogel ozdraviti; ne da bi si vzel	za	drugo čas, se je nenehoma zdravil in
»Torej je bil vendar lepo poplačan	za	svoje znanje.«
»potem prosi zdravnika	za	zdravilo, ki ga takoj izpije, da se
zdravnik prepiše daljše zdravljenje,	na	primer, da mora nositi polsten klobuk
življenja, ko bi moral zmeraj samo paziti	na	zdravje, pri tem pa zanemarjati svoje
Fokilidovega izreka: kdor nima skrbi	za	življenje, naj se posveča kreposti!«
življenja vredno, ali pa prevelika skrb	za	zdravje sicer ovira tesarja in druge
kakor vse drugo, ta pretirana skrb	za	telo, ki se ne omejuje samo na gimnastiko;
skrb za telo, ki se ne omejuje samo	na	gimnastiko; saj otežuje gospodinjstvo,
glavobola in omotičnih napadov in krivi	za	to duševno delo: kjer koli vlada ta
vlada ta skrb, zavira prizadevanje	za	vrline in njihovo preizkušnjo; kajti
določenem delovnem območju, ker ne bi bil	v	korist ne sebi ne državi.«
naročila, ker so zdravila zadostovala	za	ozdravljenje mož, ki so bili - preden
naravi bolehen in nezmeren človek pa	po	njunem mnenju ne koristi ne sebi ne
mnenju ne koristi ne sebi ne drugim;	za	take ljudi ne sme biti zdravniške pomoči,
da se je dal Asklepij, Apolonov sin,	za	denar omečiti, da je ozdravil bogatega
To pa so tisti,	skoz	katerih roke je šlo po možnostih čimveč
zelo dobre zdravnike; veš, katere imam	za	take?«
mukoma pri drugih, pri čemer mu je	v	pomoč duh in ne osebna izkušnja.«
pravosodje in zdravstvo, naj skrbita	za	državljane, ki so telesno in duševno
telesno in duševno dobro vzgojeni,	za	druge pa ne.
»To je najboljše	za	tiste, ki se jih tiče, kakor tudi za
za tiste, ki se jih tiče, kakor tudi	za	državo.«
bodo gotovo gledali, da ne bodo prišli	v	stik s sodstvom, če bodo med odraščanjem
zbudi v duši naravni pogum, kakor ozir	na	golo moč, v čemer se razločuje od atletov,
morata biti nagnjenji ubrani druga	na	drugo ?«
umetnost očara dušo z zvoki flavte in mu	v	ušesa kakor skoz lijak vliva sladke,
z zvoki flavte in mu v ušesa kakor	skoz	lijak vliva sladke, mehke in otožne
preoblikuje - trdega in neuporabnega -	v	uporabnega; če pa z vlivanjem ne neha,
ljudje togotni in nagle jeze ter so vsem	v	nadlego.«
udeležuje resnih pogovorov in se ne zanima	za	duhovno izobrazbo, in se tako nikoli
»	Za	ti obe nagnjenji, mislim, je bog naklonil
dve umetnosti: muziko in gimnastiko,	za	pogum in duhovnost v njem, ne ločeno
pogum in duhovnost v njem, ne ločeno	za	dušo in telo, ali kvečjemu le mimogrede,
telo, ali kvečjemu le mimogrede, temveč	za	obe nagnjenji skupno, da v zmerni napetosti
nam bo v naši državi zmerom potreben	za	voditelja takšen mož, če naj ostane
19. »To bi bila načela	za	izobraževanje in vzgojo.
opisovali plese naše mladine, lov in pogone	na	živali, tekmovanja v telovadbi in jahanju?
so pač tisti, ki se najbolj razumejo	na	poljedelstvo?«
se morajo pač kar najbolj razumeti	na	obrambo države?«
sposobni in imeti morajo čut odgovornosti	za	državo.«
»Odgovornega se čuti človek predvsem	za	to, kar ljubi?«
»Ti so uporabni	za	to.«
»Z našo voljo, to razumem,	za	ono drugo pa bi rad natančnejše obrazložitve.«
nas kdo okrade, zaslepi ali s silo	v	to primora?«
mladih nog dalje jih moramo preskušati;	v	ta namen jim dajemo naloge, pri katerih
pri katerih lahko najprej pozabijo	na	svoje prepričanje ali se dado prevarati;
tekmovanja, pri tem pa je treba zmeraj paziti	na	isto.«
»Tudi tretjo vrsto, tiste, ki jih imamo	za	zaslepljene,«
in opazovati: kakor peljemo žrebeta	v	hrup in trušč in jih opazujemo, ali
moramo te že v mladih letih postavljati	v	strah zbujajoče položaje in jih peljati
strah zbujajoče položaje in jih peljati	na	zabave, da jih bolj preskusimo kakor
harmoničen, skratka, mož sebi in državi	v	največjo korist.
najbolje prebije, tega je treba postaviti	za	vladarja in čuvarja države, izkazovati
čuvarjev, načelno, ne da bi se spuščal	v	podrobnosti.«
lahko dogodila; če ji naj verjamemo, je	za	to vsekakor potrebno veliko prepričljivosti.«
je zemlja kot njihova mati poslala	na	svet in zdaj morajo za deželo, v kateri
mati poslala na svet in zdaj morajo	za	deželo, v kateri prebivajo, skrbeti
deželo, v kateri prebivajo, skrbeti kot	za	mater in hraniteljico in jo pred vsemi,
stvarnik pa je vam, ki ste izbrani	za	vladarje, pri ustvarjanju primešal
naravi, se pravi, pahniti ga morajo	med	obrtnike in kmetovalce.
je treba spoštovati in ga uvrstiti	v	stan čuvarjev ali njihovih pomočnikov,
vladarji in drugi državljani verovali	v	ta mit?«
»bi pomenilo, da bodo bolj skrbeli	za	državo in za same sebe; približno namreč
pomenilo, da bodo bolj skrbeli za državo in	za	same sebe; približno namreč razumem
zunanjim sovražnikom pa se postavili	v	bran, kadar bi jih - kakor volkovi
»Da, hiše	za	vojake, ne za trgovce.«
»Da, hiše za vojake, ne	za	trgovce.«
	Za	največjo sramoto velja, če si pastirji
velja, če si pastirji vzgojijo pse	za	takšne varuhe čred, ki zaradi pomanjkanja
»Poleg te dobre vzgoje jim morajo biti	na	voljo - to bo vsak, ki je pameten,
odmerjajo drugi državljani kot plačilo	za	varstvo, ne preveč ne premalo in za
za varstvo, ne preveč ne premalo in	za	vsako leto posebej.
njim pod isto streho, si ga obešati	na	obleko ali iz njega piti.
hiš, zemlje in denarja, bi se razvili	v	hišne posestnike in kmetovalce, namesto
kmetovalce, namesto da bi bili vojaki, ter	v	trde gospodarje, namesto da bi bili
bili sami zalezovani, bi se prebijali	skozi	vse življenje v mnogo večjem strahu
zunanjim sovražnikom in bi pripeljali	na	rob propada sebe in vso državo.
ČETRTA KNJIGA 1. Tu je segel	v	besedo Adeimant:
»In to samo	za	to, da dobijo hrano; mezde kakor drugi
privoščiti, kakor to delajo tisti, ki veljajo	za	srečne.
»Da dobimo odgovor	na	vprašanje, moramo samo nadaljevati
strani v slabo urejeni državi naleteli	na	nepravičnost, in tako bomo tudi najlaže
tako bomo tudi najlaže dobili odgovor	na	dolgo obravnavano vprašanje.
škrlatom, temveč s črno barvo; tu bi mu	v	obrambo upravičeno odgovorili: Čudak,
obarvati, da jih potem ne bo nihče več imel	za	oči; in isto velja za druge dele; raje
nihče več imel za oči; in isto velja	za	druge dele; raje si oglej, ali vsak
osrečiti tudi kmete, ko bi jih oblekli	v	škrlatna oblačila, navesili nanje zlato
volja; ali lončarje, ko bi jih povabili	na	pojedino ob ognju, jih gostili z jedmi
pijačo, lončarski kolovrat pa potisnili	v	stran s tem, da bi ga uporabljali za
v stran s tem, da bi ga uporabljali	za	delo le, kadar bi se jim zljubilo;
drug ne bi opravljal nalog, potrebnih	za	skupnost.
pokažejo nesposobne in se pri tem izdajajo	za	mojstre, ne da bi to bili, za državo
izdajajo za mojstre, ne da bi to bili,	za	državo to ni nevarno.
posestjo in gostijami, ki so primerne	za	slavnostne zbore, potem temu ne gre
slavnostne zbore, potem temu ne gre	za	državo, ampak za nekaj drugega.
potem temu ne gre za državo, ampak	za	nekaj drugega.
čim večji osebni sreči, ali pa imamo	za	svojo nalogo skrb za srečo vse države,
sreči, ali pa imamo za svojo nalogo skrb	za	srečo vse države, vtem ko prisilimo
Ali se lončar, če obogati, še meni	za	svojo obrt?«
nabaviti orodja in drugega, kar potrebuje	za	svoj poklic, potem svoje delo slabše
ter sinove in druge vajence vzgaja	v	slabše obrtnike, kajne?«
»Tako smo spet, kakor se zdi, odkrili	za	čuvarje še neko drugo nalogo: za vsako
odkrili za čuvarje še neko drugo nalogo:	za	vsako ceno morajo preprečiti, da se
preprečiti, da se to skrivaj ne utihotapi	v	državo...«
»In	na	rokoborbo se bogati nasploh še bolj
zamisli si, da pošljejo odposlance	v	drugo državo z javno izjavo: ’Mi ne
odločite in greste kot zavezniki z nami	v	vojno, vam pripade ves denar sovražnikov.‘
bo tisti, ki to sliši, raje bojeval	zoper	mršave, a čvrste pse kakor pa z njimi
mršave, a čvrste pse kakor pa z njimi	zoper	tolste in nežne ovce?«
sami državi, postane to gotovo nevarno	za	našo revno državo!«
pri Grkih ne pri barbarih, naletiš pa	na	mnoge, ki se le zdijo tako močne ali
ukrepa, ostati samo pri eni nalogi,	za	katero so po svoji naravi najbolj primerni;
boljši od prejšnjih, zlasti še glede	na	razmnoževanje, kakor je to tudi pri
Predvsem pa morajo paziti	na	to, da se jim v telesno in duhovno
Predvsem pa morajo paziti na to, da se jim	v	telesno in duhovno vzgojo ne prikrade
»Prištej tudi mene	med	tiste, ki so o tem prepričani,«
lahkoto in ne da bi kdo opazil, prikrade	v	glasbo.«
samo igra, in tako nihče ne pomisli	na	škodo, ki jo prinaša.«
korakom, uveljavlja in prodira skrivaj	v	šege in življenske navade; od tod se
drznostjo, dragi Sokrat, dokler ne postavi	na	glavo vsega zasebnega in javnega življenja.«
onimi drugimi) in jih krepi ter zbuja	v	novo življenje tudi v državi to, kar
»	Na	primer pravila o molku mlajših v navzočnosti
Tega ni mogoče ne zajeti	v	besede ne izraziti v obliki zakonov,
In kaj je nadalje s kaznimi	za	žalitve in zmerjanja, s postavljanjem
»In dalje, a ni mikavno, da imajo	za	svojega najhujšega sovražnika tistega,
prej kot mikavno; jeziti se namreč	na	nekoga, ki ti dobro svetuje, gotovo
	Za	plemenitega in zelo modrega moža pa
sprejemajo takšna prilizovanja in se imajo	za	dobre državnike, ker jih množica hvali.«
zdi mogoče, da mož, ki se ne razume	na	merjenje, in mu drugi, čeprav tudi
takimi zakoni in ustavnimi predpisi niti	v	slabo niti v dobro vladani državi;
ustavnimi predpisi niti v slabo niti	v	dobro vladani državi; v prvi zato ne,
»Kaj potemtakem preostaja	za	naše zakonodajstvo?«
	Na	to sem dejal:
	Na	te stvari se mi ne razumemo in zato
in katera od njiju nam je potrebna	za	srečo, bodisi da jo želimo uživati
se človek z vsemi močmi ne zazvema	za	pravičnost.«
»Dobro, da si me spomnil	na	to; torej se moram po tem ravnati,
In pri tem naletimo	na	nekaj nenavadnega.«
»	Na	kaj?«
	Na	upravljanje pa se razume tisti, ki
v svoji stroki, lahko velja država	za	modro in sposobno, da upravlja samo
»In tudi tedaj ne, če se razume	na	pridobivanje poljščin?
Potem bi veljala	za	izkušeno v poljedelstvu.«
strahopetno ali pogumno samo glede	na	stan, ki se zanjo bojuje in vojskuje.«
pogumni, po mojem mnenju niso odločilni	za	naravo celotne države.«
zaradi enega stanu, ker ji je v njem	na	voljo moč, česar se je treba bati,
s čim skrbnejšo obdelavo pripravijo	na	kar najboljši sprejem barve in se šele
drugačnem postopku, pa veš; mislim	na	barvanje s škrlatno ali drugo barvo
more izprati njihove barve: mislim	na	predstavo o nasladi, ki je močnejša
kakor vsaka soda in vsak pesek; dalje	na	bolečino, poželenje in strah, ki so
»Sprejmi jo vsaj	za	pogum, kolikor se tiče države; imel
poguma, temveč pojem pravičnosti; in	za	to zadostuje, kar je bilo do zdaj povedano.«
bi hotel, da bi o njej razpravljali,	na	preudarnost pa pozabili.
	Na	prvi pogled je preudarnost - bolj kakor
obvlada boljši, a manjši del, potem imamo	za	to grajo in prezir, medtem ko o človeku
»Ozri se zdaj	na	našo novo državo pa boš tudi v njej
»	Na	mnoge in raznovrstne naslade, strasti
»	Na	zmerna in preprosta čustva, ki jih
»Naletiš pa v naši državi tudi	na	to: čustva in razum maloštevilnih plemenitih
»In isto velja nasploh	za	vsako državo, v kateri vladajoči in
vladajoči in podložni enako odgovarjajo	na	vprašanje, kdo naj vlada, v kateri
»	Za	katere državljane potemtakem lahko
potemtakem lahko rečeš, da so preudarni:	za	vladajoče ali podložne?«
»	Za	oboje.«
»Ker zanjo ne velja isto kakor	za	pogum in modrost.
»te tri lastnosti smo ugotovili	za	našo državo tako, kakor jih vidimo.
Toda če sledim tebi in pazim	na	tvoje besede, boš imel v meni mnogo
»Potem pa zaprosi bogove	za	pomoč in mi sledi.«
Nismo pogledali	v	bližino, temveč upirali poglede v daljavo.
pogledali v bližino, temveč upirali poglede	v	daljavo.
»Dolg uvod	za	človeka, ki želi nekaj čimprej slišati.«
začetku postavili kot nujen temelj	za	državo, ali vsaj približno to, je pravičnost.
opravlja svojo nalogo in se ne vmešava	v	vse mogoče stvari ali ne?«
po vsem videzu pravičnost v tem, da	na	neki določen način opravljamo svojo
tak opravlja svoje delo in se ne meša	v	vse mogoče posle.«
»	Za	to, da postane država popolna, tekmuje
vidiš tisto silo, ki z drugimi tekmuje	za	popolnost države?«
podobnim in zato zahteva, da ga sprejmejo	v	stan bojevnikov, in dalje, če se hoče
dalje, če se hoče bojevnik povzpeti	v	stan vladarjev ali čuvarjev, ne da
mnogostranska zaposlitev gotova poguba	za	državo?«
dela med njimi pomenita potemtakem	za	državo najhujšo škodo in zaslužita,
Če se to ne zgodi, moramo začeti	na	novo raziskovati.
njej ugotovili, hočemo zdaj prenesti	na	posameznega človeka.
redu; če pa pri posamezniku naletimo	na	kaj drugega, potem se bomo znova vrnili
(državo in posameznika) postavimo drugo	ob	drugo in ju drgnemo, utegne iz njiju
»In tu smo, dragi, trčili	na	čisto preprosto vprašanje o duši: ali
»Toda bodi prepričan, Glavkon, da	na	to vprašanje, kakor se mi zdi, ne bomo
Kako neki bi sicer prišle	v	državo?
Smešno bi bilo misliti, da poguma	v	države ne prinašajo posamezni državljani,
jim je ta vrlina lastna, kakor so to	na	primer Tračani in Skiti in sploh severni
in sploh severni narodi; isto velja	za	znanstvena nagnjenja, katerih nastanek
krajih; spet drugim je pripisati čut	za	pridobivanje - imajo ga predvsem Feničani
teh dejavnosti, kadar čutimo potrebo	za	to.
»Poskusimo	na	vprašanje, ali to opravljamo s celotno
Če	na	tak pojav naletimo v svoji duši, potem
svoji duši, potem vemo, da tu ne gre	za	eno duševno sposobnost, temveč za več.«
gre za eno duševno sposobnost, temveč	za	več.«
enem mestu vrtijo, in isto velja tudi	za	druge predmete, ki se vrtijo na istem
vrtijo na istem mestu - potem tudi to ni	za	nas sprejemljivo, kajti niso isti deli,
Če se pokončni deli nagnejo	na	desno ali levo, naprej ali nazaj, potem
nas preveč zamudilo, vzemimo stvar	za	dokazano in nadaljujmo.
v medsebojnem navzkrižju, ne glede	na	to, ali gre za aktivnost ali pasivnost,
navzkrižju, ne glede na to, ali gre	za	aktivnost ali pasivnost, ki tu ne menjata
želi pridobiti, kakor da odgovarja	na	vprašanje, vsa prevzeta od želje po
»Med poželenji veljata	za	najmočnejši žeja in lakota.
nadalje poveča žeja, če je mnogo tekočine	na	voljo, in se šele tedaj zbudi poželenje
tekočine in narobe, če je malo tekočine	na	voljo, želja po majhni količini?
nastopu določenih okoliščin spremeni	v	poželenje po bliže določenem objektu.«
Poželenje vseh je vperjeno	v	to, kar je dobro, in če je žeja poželenje,
pijači ali čem drugem, in isto velja	za	druga poželenja.«
pri vseh predmetih, ki se nanašajo	na	druge, se nekaj določenega nanaša na
na druge, se nekaj določenega nanaša	na	nekaj določenega, predmeti kot taki
predmeti kot taki pa se zmeraj nanašajo	na	druge predmete kot take.«
predmet, ki je večji, večji tudi glede	na	drug predmet?«
»Glede	na	manjšega.«
»In mnogo večji glede	na	manjšega?«
nekoč večji, je bil ali bo to, glede	na	drug predmet, ki je bil ali bo manjši?«
znanje o tistem, kar se da naučiti, ali	na	kar se znanje nanaša; določeno znanje
takole mislim: kakor hitro je nastalo	na	primer znanje o zidavi hiš, so ga ločili
»In sicer zato, ker gre pri njem	za	znanje, ki je različno od drugih?«
»Ker se torej to znanje nanaša	na	nekaj določenega, je tudi samo postalo
razumeš: vsak predmet, ki se nanaša	na	drugega, sodi kot tak samo k drugemu
so ti predmeti takšni kakor predmet,	na	katerega se nanašajo, da je znanost
več kratko malo znanost, temveč glede	na	določen predmet znanost o zdravstvu.«
žeje, je tudi le‐ta to, kar je, glede	na	drug predmet, ali ne?
Žeja je vendar naravnana	na	...?«
»Potemtakem je določena žeja naravnana	na	določeno pijačo; žeja kot taka pa ni
dušo sili nekaj drugam, potem vzrok	za	to ni žeja, temveč neki drugi gon.
Žeja jo čisto	po	živalsko sili samo k pitju.
poželenjem, nerazumski, poželjivi,	za	čutna zadovoljstva in naslade zavzeti
slišal tole zgodbo, ki jo imam tudi	za	resnično: Leontij, Aglainov sin, je
	Na	široko je odprl oči, stekel k truplom
ga hočejo poželenja nakljub razumu	v	nekaj prisiliti, in se temu jezno upira.
drugemu storil krivico, in mora zato	za	povračilo trpeti lakoto, mraz in druge
nevšečnosti, je vendar njegova jeza	na	tega tolikanj manjša, kolikanj plemenitejša
povedati s tem - se ne da razvneti	zoper	tega.«
potem se razvname, razjezi in poteguje	za	to, kar se mu zdi pravično; rade volje
	Za	plemenito se ne neha prej bojevati,
razuma, kakor se je to pokazalo glede	na	poželenja.«
»Tako smo naposled vendar z muko prišli	na	cilj,«
»Potemtakem mora biti posamezen človek moder	na	podoben način in zaradi istega dela
»In	na	podoben način in zaradi istega dela
»Potemtakem si moramo vtisniti	v	spomin, da smo tudi vsi mi pravični
pripada razumu, ki je moder in zato skrbi	za	vso dušo.
ne krepi ob njih, pri tem pa pozabi	na	dolžnosti in si poskuša podvreči druga
veselju in žalosti ohrani neomajno vero	v	to, česar se je treba bati in česar
»Da, tak človek velja	za	pogumnega.«
ugotovimo, ali obstoja verjetnost, da si	na	primer ta človek prilasti zlato in
prilasti zlato in srebro, ki ju dobi	v	varstvo, in to stori celo prej kakor
»In ni vzrok	za	vse to v tem, da v njegovi duši vsak
»V tem je iskati vzrok	za	koristnost naših ukrepov, po katerih
je pravičnost, samo da se ne nanaša	na	ustrezno zunanjo zaposlitev ljudi,
ustrezno zunanjo zaposlitev ljudi, temveč	na	njihovo notranjo dejavnost, na njihovo
temveč na njihovo notranjo dejavnost,	na	njihovo bistvo.
Pri tem občuti in ima	za	pravično in lepo tisto dejanje, ki
spoznanje, ki takšno dejanje vodi,	za	nepravično mu velja vse, ki to duševno
mnogostranska zaposlenost in mešanje	v	tuje posle.
duši, kakor je zdravo in bolno vezano	na	telo.«
19. »Tako je treba odgovoriti samo še	na	vprašanje, kaj je koristnejše: pošteno
plemenitostjo in biti pravičen, ne glede	na	to, ali ostane to opaženo ali ne -
pred nami vse jedi in pijače in so nam	na	voljo vsa bogastva in vsa moč.
»Z visokega razgledišča,	na	katero smo se povzpeli, vidim, da ima
je ta država prava, potem imam druge	za	slabe in zgrešene; to velja za ureditev
druge za slabe in zgrešene; to velja	za	ureditev držav kakor tudi za naravo
velja za ureditev držav kakor tudi	za	naravo posamezne duše; razločujem štiri
Adeimanta, stegnil roko, ga prijel	za	plašč na ramenih, ga potegnil k sebi,
»Ti pozabljaš, kakor se zdi,	na	svojo dolžnost in poskušaš preiti pomembno
Že dolgo čakamo	na	to, da na ustreznem mestu spregovoriš
otroci in vzgajajo novorojenčki, in	na	sploh o svojem stališču o skupnosti
	Za	državo pomeni mnogo, da, celo vse,
Ker pa si zdaj hotel preiti	na	drugo obliko države, ne da bi stvari
Vzemi to mirno	na	znanje!«
»Mera	za	poslušanje takih razprav, dragi Sokrat,«
Zato si ne delaj skrbi	za	nas!
Samo pogumno odgovarjaj	na	naša vprašanja in nam opiši, kako si
šolskega pouka, v času torej, ki velja	za	najnapornejšega.
kar bom pripovedoval, ne boste imeli	za	izvedljivo, in drugič, če se bo pokazalo
izvedljivo, in drugič, če se bo pokazalo	za	vseskozi izvedljivo, ne boste imeli
vseskozi izvedljivo, ne boste imeli tega	za	zaželeno.
Če človek ve	za	resnico, ni nevarno, ampak celo spodbudno
sabo tudi prijatelje; in povrhu gre	za	stvari, v katerih se človek ne bi smel
Adrasteji, Glavkon, in jo poprosil milosti	za	to, kar mislim povedati.
»Če nas tvoje besede popeljejo	v	zmoto, te ne bomo preganjali, temveč
bomo preganjali, temveč te razglasili	za	nedolžnega tako glede umora kakor prevare.
stvari, ki bi jih morda lahko prej drugo	za	drugo obravnavali.
svojem razmerju do žen in otrok priti	v	navzkrižje z nalogami, ki smo jim jih
postavili, ko smo jih poskušali določiti	za	varuhe črede.«
kakor psi, čuvati z njimi čredo, hoditi	na	lov itn.?
in hranjenja mladičev niso sposobne	za	druge stvari, samci pa se trudijo in
samci pa se trudijo in sami skrbijo	za	čredo?«
»Ozrimo se le	na	to, da so samice telesno šibkejše,
»Ali je mogoče neko bitje uporabljati	za	isti namen kakor neko drugo, če ni
»	Za	može smo predvideli muzično (duhovno)
In potem jih je treba uporabljati	za	iste naloge kot moške.«
dovtipnežev, pa najsi se spotikajo	ob	kar si že bodi: ob spremenjeno notranjščino
najsi se spotikajo ob kar si že bodi:	ob	spremenjeno notranjščino telovadnice
spremenjeno notranjščino telovadnice ali	ob	novosti v muzičnem pouku in še posebej
dolgo tega, kar je bil Grkom pogled	na	nage moške zoprn in smešen, kakor je
pokazalo se je, da je norec, kdor ima	za	smešno nekaj drugega kakor to, kar
in pri tem dopustiti dvom (ne glede	na	to, ali ga izrazi podsmehljivec ali
Toda s tem je spet tako : ali padeš	v	majhen ribnik ali v sredo globokega
tako : ali padeš v majhen ribnik ali	v	sredo globokega morja - plavati moraš
Morda nas vzame kak delfin	na	svoj hrbet ali nas reši kak drug čudež.«
ker ne znajo neke trditve razstaviti	v	njene temeljne pojme in potem le‐teh
Očitno smo tudi mi zašli	v	protislovje, ne da bi hoteli.«
smo porazdelili različne dejavnosti	med	različne narave in iste dejavnosti
različne narave in iste dejavnosti	med	iste narave.«
»Res,	na	to nismo pazili.«
samo zato, ker takrat nismo mislili	na	enakost in različnost na sploh, temveč
nismo mislili na enakost in različnost	na	sploh, temveč samo na različnost in
in različnost na sploh, temveč samo	na	različnost in enakost sposobnosti za
na različnost in enakost sposobnosti	za	opravljanje dejavnosti.
Tako smo	na	primer rekli: zdravnik in tisti, čigar
in ženski spol različne sposobnosti	za	to ali ono poklicno delo, potem je
da nam pokaže dela in javne poklice,	za	katerih opravljanje naravi moškega
dokažemo, da ni nobenega javnega poklica,	za	katerega bi bila primerna samo ženska.«
Ali si morda mislil, da je nekdo	za	nekaj po naravi sposoben, drug pa nesposoben
tistega, kar se je naučil, pa če vloži	v	to še toliko vaje in truda?
bi bilo moč razločevati nadarjenost	za	določene stvari od nadarjenosti, najbrž
Toda	na	sploh imaš prav.«
naravne sposobnosti enakomerno razdeljene	med	oba spola, tako da so ženski po njeni
druge po svoji naravi niso sposobne	za	to.«
tako ima lahko neka ženska nagnjenje	za	gimnastiko in za vojskovanje, druga
neka ženska nagnjenje za gimnastiko in	za	vojskovanje, druga pa ni bojevita in
»Tako so mnoge ženske tudi sposobne	za	poklic čuvarjev, druge spet ne.
Saj smo tudi med moškimi odbrali	za	ta poklic samo tiste, ki so po naravi
ženske po naravi enako usposobljeni	za	čuvanje države, samo da je pri ženskah
6. »Te ženske je torej treba odbrati	za	skupno življenje z ustreznimi možmi
skupno življenje z ustreznimi možmi in	za	skupno čuvanje države.
	Za	to so namreč sposobne in po naravnih
»Če hočemo usposobiti ženo	za	dobro čuvarko, jo moramo prav tako
»Ali obstaja	za	državo kaj boljšega kakor, če ima,
ni bil samo izvedljiv, temveč tudi	za	državo najboljši?«
golim ženam, ki jim gre pri vajah le	za	najboljše, trga nezreli sadež smeha
»	Na	ta zakon in na prejšnje zakone se navezuje
»Na ta zakon in	na	prejšnje zakone se navezuje tale.«
	Za	njeno izvedljivost pa bo brez dvoma
Če bi ti privolil	v	koristnost te zahteve, potem bi mi
Ne, odgovori kar	na	obe vprašanji!«
odložiti vprašanje o izvedljivosti	na	poznejši čas.
suponiral in bi takoj prešel, če dovoliš,	na	zakonske odločbe, ki jih naj pripravijo
veliko korist, ki jo prinaša uresničitev	za	državo in čuvarje.
stvareh, ki smo jim jih prepustili	v	odločanje.«
tako jih prirojeni gon popelje tudi	v	spolno skupnost.
In ta nujnost je	za	široko množico mnogo bolj prepričljiva
petelinov; gotovo, pri Zevsu, paziš tudi	na	njihovo oplojevanje in razmnoževanje?«
»Ali uporabljaš vse enako	za	razmnoževanje ali pa si želiš potomstva
potrebujemo ostroumne vladarje, če tudi	za	človeški rod velja isto !«
se morajo (kakor zdravniki) razumeti	na	različna zdravila.
No	za	telesa, ki ne potrebujejo zdravil,
potrebna tudi zdravila, potem prihaja	v	poštev samo izkušenejši zdravnik.«
In	za	te laži smo rekli, da so prav tako
priti najboljši možje čim pogosteje	v	stik z najboljšimi ženami, in narobe,
moramo prirejati posebne slavnosti	za	sestajanje ženinov z nevestami; poskrbeti
ženinov z nevestami; poskrbeti moramo	za	daritve, pesniki pa za pesmi, vredne
poskrbeti moramo za daritve, pesniki pa	za	pesmi, vredne porok, ki se tu sklepajo.
Le‐ti morajo gledati	na	to, da ostane število državljanov po
spolni združitvi ne morejo valiti krivde	za	to na vladarje, temveč jo morajo pripisati
združitvi ne morejo valiti krivde za to	na	vladarje, temveč jo morajo pripisati
drugih odličij tudi več priložnosti	za	spolno občevanje z ženami, da tudi
»Vsakič, ko se rodi otrok, ga prevzamejo	za	to določene oblasti, ki so lahko sestavljene
»Oblasti skrbijo tudi	za	prehrano otrok, pošiljajo matere v
za prehrano otrok, pošiljajo matere	v	zavod, dokler imajo mleko, pri čemer
Pri tem gledajo	na	to, da matere ali dojilje otroke ustrezno
od teh, sodeluje pri spočetju otrok	za	državo, velja to za prekršek božjih
spočetju otrok za državo, velja to	za	prekršek božjih in posvetnih postav.
(če rojstvo ostane prikrito) ne pride	na	svet ob molitvah in daritvah, ki jih
ki se rodi državi iz te zveze, velja	za	pankrta, za nezakonskega, v nasprotju
državi iz te zveze, velja za pankrta,	za	nezakonskega, v nasprotju z veljavnimi
Ne glede	na	te omejitve, je treba skrbeti, da žene
sedmim in desetim mesecem od tega dne,	za	sinove, če so moškega spola, in za
za sinove, če so moškega spola, in	za	hčere, če so ženskega spola.
očetje in matere dobijo otroke, veljajo	za	njihove brate in sestre.
dragi Glavkon, skupnost žena in otrok	za	čuvarje tvoje države.
sami vprašamo, kaj nam lahko velja	za	največje dobro pri graditvi države,
razpravljali, v skladu s tem, kar imamo	za	največje dobro, in v navzkrižju z največjim
»Ali obstoja	za	državo kaj slabšega, kakor je to, kar
slabšega, kakor je to, kar jo ruši in cepi	v	posamične dele?
to, kar jo tesno povezuje in združuje	v	enoto?«
moj ‘, prav tako ’tuj ‘ ne uporabljajo	za	iste stvari?«
država, v kateri največ državljanov	za	iste stvari z istim pomenom pravi ’moje ‘
Kajti če smo	na	primer ranjeni na prstu, občuti to
In isto velja tudi sicer	za	človeka, kadar trpi zaradi bolečine
»In kako imenuje ljudstvo ne glede	na	to v drugih državah vladarje?«
»Sorodnika ima vsekakor	za	svojega in ga tudi imenuje tako, tujca
Ali ima lahko tudi čuvar sočuvarja	za	tujca in ga tako tudi imenuje?«
Kajti o vsakem,	na	katerega naleti, si lahko misli, da
»Toda odgovori mi še	na	tole : ali zadevajo svoje zakonske
sorodniška imena ali pa se raztezajo tudi	na	vse njihovo ravnanje, ki naj ustreza
ki naj ustreza tem imenom; tako mora	na	primer očetom, ko gre zanje, vsak državljan
morajo prihajati iz ust državljanov že	na	ušesa otrok in jih navajati k pravilnemu
»In ali ni vzrok	za	to - ne glede na druge določbe ustave
»In ali ni vzrok za to - ne glede	na	druge določbe ustave - skupnost žena
skupnosti smo spoznali največje dobro	za	državo, pri čemer smo dobro opravljano
»Kot vzrok	za	to največje dobro se je pokazala skupnost
drugi državljani dajejo kot nagrado	za	čuvanje hrano, ki jo morajo zauživati,
predpisi dobri: če se nekdo razjezi	na	drugega, takoj na njem poteši svojo
njem poteši svojo jezo in se ne spušča	v	večje prepire.«
preprečita: spoštljivost, da ne položi roke	na	starše, strah, da drugi prizadetemu
da drugi prizadetemu ne priskočijo	na	pomoč, nekateri kot sinovi, drugi kot
v zvezi z vzgojo otrok in s stroški	za	vzdrževanje hiše, ko se ljudje zadolžujejo,
da ga potem dajejo ženam in sužnjem	za	vzdrževanje hiše; vse te stvari, dragi
»Te imajo	za	srečne, čeprav uživajo samo majhen
uživajo samo majhen del tega, kar imajo	na	voljo naši čuvarji.
svojimi otroki vse, kar je potrebno	za	življenje.
nagrade, dokler živijo, in jim poskrbi	za	dostojen pogreb, ko umrejo.«
namreč hoteli kot prvo napraviti čuvarje	za	resnične čuvarje in državo kot celoto
resnične čuvarje in državo kot celoto	za	kar najbolj srečno, nismo pa mislili
kar najbolj srečno, nismo pa mislili	na	to, da bi zagotovili srečo samo enemu
v miru in vojni stražijo in hodijo	na	lov z možmi kakor psice s psi.
ravnanje pravilno in v ničemer ne grešijo	zoper	žensko naravo.
Kajti ženska je po naravi ustvarjena	za	skupnost z možem.«
- ravnokar sem ti namreč hotel seči	v	besedo.«
»	Na	vojsko bodo šli skupaj in vzeli s sabo
svoj prihodni poklic, kar velja tudi	za	otroke obrtnikov.
Gotovo si opazil, kako	na	primer lončarjevi otroci dolgo očetu
Vendar je treba ukreniti vse potrebno	za	njihovo varnost.
»	Na	nenevarne vojne pohode naj vzamejo
vojne pohode naj vzamejo otroke s sabo,	na	nevarne pa ne.«
svojih izkušenj in starosti primerni	za	to nalogo.«
»	Za	take primere, dragi prijatelj, jim
moramo že v zgodnji mladosti posajati	na	konje in jih potem, ko se naučijo jahati,
podobnega, mora biti po vojni uvrščen	med	obrtnike in kmete.«
ali deklet - še z večjo vnemo trudil	za	prvo nagrado.«
dobil Ajant, ki se je odlikoval v boju,	za	nagrado imeniten kos volovjega hrbta.
Po njegovem mnenju je to	za	mladega hrabrega junaka najustrežnejša
	Za	tistega, ki na bojišču kot junak pade,
»Njihove grobove bomo	v	prihodnje negovali in častili kot grobove
Isto velja tudi	za	tiste, ki umro zaradi starosti ali
navadile prizanašati Grkom in skrbele le	za	to, da jih ne zasužnjijo barbari?«
Ali ni to	za	strahopetce ustrezna pretveza, da se
ne razločujejo od psov, ki se jezijo	na	kamne, ki jih zadevajo, a se ne zmenijo
kamne, ki jih zadevajo, a se ne zmenijo	za	tiste, ki kamne mečejo.«
ne bomo kot zaobljubnega daru nosili	v	svetišča, zlasti še ne, če je to grško
Saj se je bati, da bi lahko veljalo	za	skrunitev svetišč, ko bi spravljali
besedi: vojna in razprtija, ki veljata	za	dve različni razmerji.
torej s svojimi sorodniki, bodo imeli	za	razprtijo in ne za vojno?«
sorodniki, bodo imeli za razprtijo in ne	za	vojno?«
»Pri tem bodo zmeraj mislili	na	spravo?«
nasprotne države, mož, žen in otrok,	za	sovražnike, temveč samo tiste, ki so
zakon na svojem mestu, kar velja tudi	za	vse predpise.«
ne boš nikoli prišel, kakor se zdi,	na	vprašanje, ki si ga odložil, da bi
bi prej pretresel druge stvari; gre	za	vprašanje, ali in kako je naša država
pohoda udeleževale ženske, razporejene	v	bojno vrsto ali v ozadje, pač zato,
ženske, razporejene v bojno vrsto ali	v	ozadje, pač zato, da bi vlile sovražniku
sovražniku strah in po potrebi same posegle	v	boj, bi prispevalo k njeni nepremagljivosti.
»Čisto nepričakovano si kot vihar planil	na	moje razpravljanje,«
Gotovo ne veš, da mi zdaj pošiljaš	na	vrat tretji, najmočnejši in najnevarnejši
»Potemtakem smo samo	za	zgled poskušali dognati bistvo pravičnosti
nepravičnega moža, da bi si bili tako glede	na	njiju in njuno razmerje do sreče in
Če pa naj tebi	na	ljubo vendar pokažem, kako in v katerem
potrebujem od tebe ponovno soglasje	za	isto stvar.«
se najbolj približuje naši podobi,	za	dokazano to, kar zahtevaš: možnost
Z besedo moram	na	dan, pa čeprav me kot val zasuje z
dragi Glavkon, ne vidim konca nesreč ne	za	države in ne za ves človeški rod, in
vidim konca nesreč ne za države in ne	za	ves človeški rod, in tudi naša v mislih
To je tudi vzrok	za	moje dolgo obotavljanje: videl sem
videl sem namreč, kako kočljive in	za	javnost presenetljive bodo moje besede.
da ni druge poti k sreči, ne k sreči	za	posameznika in ne k sreči za skupnost.«
sreči za posameznika in ne k sreči	za	skupnost.«
najslabši možje odvrgli obleke, zgrabili	za	prvo orožje, z vso silo planili nate
zavrniti in se jih ubraniti, potem te	za	kazen čaka resničen zasmeh in porog.«
»A me nisi ti spravil	v	ta položaj?«
filozofija in vodstvo države, medtem ko je	za	drugo boljše, da se ne ukvarjajo s
kaže, mi boš moral stvar poklicati	v	spomin,«
sredi med prej omenjenima, pa vam velja	za	kar najbolj pravšnjega.
Dečke s temno poltjo imate	za	možate, svetlopolti veljajo za božje
imate za možate, svetlopolti veljajo	za	božje sinove.
»Če me hočeš vzeti kot primer	za	zaljubljence in njihovo ravnanje, se
Če	za	nekoga pravimo, da si nekaj želi, potem
»Potemtakem tudi	za	filozofa lahko rečemo, da si ne želi
Saj tudi	za	tistega, ki z odporom jé, ne pravimo,
imenujemo ješčega, temveč ga imamo	za	prezirljivca jedi.«
	Na	to je rekel Glavkon:
Mislim tu ljudi, ki se gotovo	na	svojo pobudo ne udeležujejo znanstvenih
slavjih, kakor da bi imeli ušesa najeta	za	nastope zborov.
»In isto velja	za	pravično in nepravično, za dobro in
isto velja za pravično in nepravično,	za	dobro in slabo, skratka, za vse pojme:
nepravično, za dobro in slabo, skratka,	za	vse pojme: vsak zase je enota; toda
»Ali tisti, ki veruje	v	lepe stvari, v lepoto samo pa ne, in
»Ali tisti, ki veruje v lepe stvari,	v	lepoto samo pa ne, in ki ne more slediti,
tem pomisli tole: sanje nam veljajo	za	stanje, v katerem nimamo - speči ali
nimamo - speči ali budni - podob stvari	za	podobe, temveč za stvari same, ali
budni - podob stvari za podobe, temveč	za	stvari same, ali ne?«
	Za	takega človeka pravimo, da sanja.«
buden ali sanja tisti človek, ki veruje	v	lepoto samo po sebi in jo lahko kakor
soudeležene, gleda, ne da bi imel stvari	za	lepoto ali lepoto izenačeval s stvarmi?«
in mu prej zagotovimo, da nimamo nič	zoper	to, če mu je na voljo resnično spoznanje,
zagotovimo, da nimamo nič zoper to, če mu je	na	voljo resnično spoznanje, nasprotno,
nespoznanje temu, česar ni, potem je treba	za	to, kar je sredi med tem, poiskati
»Potemtakem domnevanje ne sodi	v	isto območje kakor znanje, temveč,
območje kakor znanje, temveč, glede	na	svojo duhovno sposobnost, vsako v svoje.«
na svojo duhovno sposobnost, vsako	v	svoje.«
»Znanje se torej nanaša	na	obstoječe, s tem da spoznava njegovo
Sem prištevam	na	primer sposobnosti gledanja in poslušanja;
Pri sposobnostih gledam samo	na	namen in učinek in po tem jih imenujem.
»Povej mi, ali imaš spoznanje	za	sposobnost ali pa ga uvrščaš kam drugam?«
»	Za	sposobnost, in sicer za najmočnejšo
»Za sposobnost, in sicer	za	najmočnejšo med vsemi.«
»Dalje: ali naj uvrstimo domnevanje	med	sposobnosti ali raje v kakšno drugo
domnevanje med sposobnosti ali raje	v	kakšno drugo skupino?«
»Znanje se nanaša	na	to, kar obstaja, njegov namen pa je,
»Domnevanje pa je, smo rekli,	za	to, da ustvarja mnenja?«
Če obstaja	za	vsak predmet druga sposobnost in če
Domnevajoči mora svoje mnenje vsekakor	na	nekaj usmeriti.
»Da, in sicer	za	precej!«
odgovori tisti naš poštenjak, ki ne veruje	v	lepoto samo na sebi in ne v nespremenljivo
veruje v lepoto samo na sebi in ne	v	nespremenljivo idejo lepega, temveč
nespremenljivo idejo lepega, temveč le	v	posamične lepe stvari; tisti radoglednež,
smislu tudi grde; in isto velja tudi	za	druge stvari.«
drugim vprašuje, kaj je vrgel evnuh	na	netopirja in kje ga je zadel.
mojem mnenju jih ni mogoče postaviti	na	boljši prostor kakor med to, kar je,
mogoče postaviti na boljši prostor kakor	med	to, kar je, in to, česar ni.
posamične stvari, ki jih ima množica	za	lepe itn.,
Se bodo morda jezili	na	nas, če jih tako imenujemo?«
Človek se namreč nikoli ne sme jeziti	na	resnico.«
navade in jih je zato treba uvrstiti	med	čuvarje.«
da je jasno, koga je treba izbrati	za	čuvarja: ali slepca ali bistrovidca.«
»Bomo postavili raje te	za	čuvarje - ali tiste druge, ki poznajo
»Ali veš	za	kaj, kar je bolj sorodno modrosti kakor
»Poželenja, ki so močno osredotočena	na	eno stvar, so za druge stvari nujno
močno osredotočena na eno stvar, so	za	druge stvari nujno šibkejša.
Podobna so reki, ki jo speljejo	v	drugo strugo.«
»Če pa so poželenja naravnana	na	duhovne znanosti, potem jim gre samo
duhovne znanosti, potem jim gre samo	za	uživanje duše, medtem ko telesne užitke
telesne užitke puščajo vnemar; to prihaja	v	poštev seveda pri resničnem in ne samo
drugemu se mu zdi vredno potegovati se	za	cilj, ki je temelj lova za denarjem.«
potemtakem že od zgodnje mladosti gledati	na	to, ali je poštena in blaga ali nepoštena
potemtakem ne bomo nikoli uvrstili	med	resnično filozofske duše.
	Za	nas marveč prihajajo v poštev samo
Za nas marveč prihajajo	v	poštev samo duše z dobrim spominom.«
»In duša, ki nima čuta	za	lepoto in izobrazbo, mora nujno kreniti
lepoto in izobrazbo, mora nujno kreniti	na	pot nezmernosti.«
3. Tu pa je posegel	v	besedo Adeimant:
»Dragi Sokrat,	na	to ti ne more nihče ničesar odvrniti!
da jih z drobnimi vprašanji zavajaš	na	krive poti; in ko na koncu njihove
To trdim tudi jaz glede	na	zadnji rezultat naše razprave.
s filozofijo, ki ga ti priporočaš,	za	državo neuporabni.«
strani in s trditvijo, da so filozofi	za	državo neporabni, na drugi strani?«
»	Na	vprašanje, ki mi ga postavljaš, bo
»Le norčuj se zdaj, ko si me zapletel	v	to težavno razpravljanje.
moramo mnogotere posameznosti združiti	v	eno - podobno, kakor to delajo slikarji,
da je krmarjenje priučljivo, pobiti	na	tla.
Zato nenehoma silijo	v	lastnika ladje, naj jim zaupa krmilo.
oni, pobijejo ti druge in jih pomečejo	v	morje, vrlega lastnika pa obvladajo
obvladovanju lastnika ladje ter jim je sicer	v	pomoč, hvalijo kot dobrega pomorščaka
Kdor te spretnosti nima, pa jim velja	za	nesposobnega in neuporabnega.
vetrovi in sploh z vsem, kar pač sodi	v	njegovo stroko, ker tako lahko uspešno
spretnosti, ki jih človek potrebuje	za	zasedbo mesta krmarja na ladji, potreben
krmarja na ladji, potreben prav tako čas	za	izučitev v krmarjenju. -
se vozijo na teh ladjah, pravi krmar	za	zvezdogleda, kvasača in neuporabnega
Krivde	za	to neuporabnost pa ne smemo pripisovati
prosi pomorščake, naj ga postavijo	za	vodjo ladje, in da ’modri hodijo pred
za vodjo ladje, in da ’modri hodijo	pred	vrata bogatašev‘ ; kdor si je te besede
najsi bo bogat ali reven, mora iti	pred	vrata zdravnikov, in vsakdo, ki čuti
napotiti k vratom tistega, ki se razume	na	vodstvo; zato vladar, če res kaj velja,
kaj velja, ne bo prosil podložnikov	za	dovoljenje, da jim vlada.
opisali, tiste druge, ki jim veljajo	za	neuporabne zvezdoglede, pa s pravimi
prizadevanja ne upoštevajo ljudje, ki živijo	za	nasprotne cilje.
in najbolj pa spravljajo filozofijo	na	slab glas tisti ljudje, ki trdijo,
prida, tisti, ki so sposobni, pa so	za	državo neuporabni.
»Zakaj veljajo ti sposobni filozofi	za	neuporabne v državi, smo s tem pojasnili.«
človek zmeraj slediti, če noče veljati	za	kvasača, ki nima nobene zveze s pravo
»Ali ne rečemo lahko	v	prid pravega ljubitelja znanja, da
je njegovo bistvo v tem, da se bori	za	to, kar res obstaja, in se ne ustavlja
Z njegovo pomočjo najde vstop	v	resnični svet, se združi z njim in
je najprimernejše, kar lahko rečemo	v	njegov prid.«
In tu si mi segel	v	besedo in rekel, da tem ugotovitvam
kreposti namenjene, utegne naleteti	na	nekatere, ki so neuporabne, in na zelo
Ko smo potem skušali odkriti vzrok	za	to krivično obdolžitev, smo prišli
temu izogne, ki potem sicer ne velja	za	izprijeno, pač pa za neuporabno.
sicer ne velja za izprijeno, pač pa	za	neuporabno.
posnemajo lastnosti filozofov in se vrivajo	v	njihov poklic, čeprav ni primeren zanje
filozofijo povsod in pri vseh ljudeh	na	slab glas.«
»In	na	te redkeže prežijo številne in velike
»Da, zdaj bi pa rad zvedel	za	podrobnosti.«
»	Na	stvari moraš gledati celostno, potem
razvoju, kolikor močnejši sta, če nimata	na	voljo ustrezne hrane, časa in tal.
pa ni zasajen in ne poganja korenin	v	primernih tleh, potem se izrodi v nasprotje,
korenin v primernih tleh, potem se izrodi	v	nasprotje, če ji kdo izmed bogov ne
nasprotje, če ji kdo izmed bogov ne pride	na	pomoč.
Mladenič dobi iste poglede	na	lepo in grdo kakor vsi drugi, poteguje
in grdo kakor vsi drugi, poteguje se	za	iste stvari kot ti in postane tak,
današnji državi zdravega in dobrega,	za	to se je treba - tako lahko upravičeno
temle : vsi ti zasebniki, ki vzgajajo	za	denar ter jih množica imenuje sofiste
jih množica imenuje sofiste in ima	za	svoje tekmece, ne učijo ničesar drugega
jo razdraži in zdivja, to mu velja	za	slabo.
Drugega merila	za	te pojme nima.
državnik in pri tem množico priznava	za	svojo razsodnico in gospodarico, zapada
svojo razsodnico in gospodarico, zapada	v	tako imenovano diomedsko nujnost, neogibnost,
Razlogi, ki jih je kdaj kdo od teh	za	to navajal, so bili vseskozi smešni.«
Pomisli vendar	na	naše ugotovitve: njegove naravne lastnosti
poskušajo - tako mislim - izrabiti	za	svoje namene sorodniki in drugi državljani.«
preganjati in ga poskušali postaviti	pred	sodišče?«
prave nege; po drugi strani pa so krive	za	to tudi tako imenovane dobrine: bogastvo
Tako brez težave in	na	tako različne načine se lahko izprevržejo!
potemtakem nastanejo ali največji zločinci	za	državo in posameznike ali največji
nikoli ne ustvarijo velikih stvari ne	za	državo in ne za posameznika.«
ustvarijo velikih stvari ne za državo in ne	za	posameznika.«
zapustijo svojo obrt in se zatečejo	v	filozofijo, tako kakor iščejo kaznjenci,
zapora, zdaj pa se sveže okopan obleče	v	novo oblačilo, se nališpa kot ženin
dobro vzgojene narave, ki morajo iti	v	izgnanstvo in kljub temu ostanejo zvesti
ostanejo zvesti filozofiji, ker imajo	za	to prirojene sposobnosti in ker ni
Včasih se zatečejo	v	filozofijo tudi ljudje drugih poklicev,
namreč da se čuti kakor z uzdo privezan	na	filozofijo.
marveč počuti tako, kakor da bi zašel	med	divje zveri: in ker noče z njimi delati
potemtakem ničesar ne doseže ne zase in ne	za	druge.
preudarno premisli, se skromno umakne	v	ozadje in se omeji na svoje poklicno
skromno umakne v ozadje in se omeji	na	svoje poklicno delo.
izogne prahu in dežju, s tem da stopi	pod	streho, tako ravna tudi ta preudarni
je zadovoljen, da sam ni zapadel ne	v	krivičnost ne v brezbožnost, da mu
da sam ni zapadel ne v krivičnost ne	v	brezbožnost, da mu življenje poteka
11. »Tako smo o slabem glasu,	na	katerega je neupravičeno prišla filozofija,
ureditev je po tvojem mnenju prikladna	za	filozofe?«
Kakor izgubi seme, posejano	v	tujo zemljo, svojo naravo in se neogibno
Če pa taka popolna narava naleti	na	državo s popolno ustavo, ki po svoji
še preostalo, ni nikakor lahko kar	na	kratko odpraviti.«
»Dobre volje	za	to mi ne manjka.
»Mladi ljudje, ki se zanimajo	za	filozofijo, se začno z njo ukvarjati
Če se jim potem znova približajo -	na	pobudo ljudi, ki se zanimajo za filozofijo
približajo - na pobudo ljudi, ki se zanimajo	za	filozofijo -, se jim zdi že mnogo,
starosti pa ugasne njihovo zanimanje	za	filozofijo - z malo izjemami - temeljiteje
Ko pridejo	v	leta, v katerih začne duša dozorevati,
moči pešati in jim več ne zadostujejo	za	politično in vojaško delovanje, potem
njega in druge ali jim vsaj koristimo	za	prihodnje življenje, ko se bodo znova
izumetničenosti in ki jim gre samo	za	zunanji videz in prerekanje tako pred
»Zaradi tega torej in zato, ker smo bili	na	to pripravljeni, smo v strahu, vendar
maloštevilni dobri filozofi, ki veljajo zdaj	za	neuporabne, tako ali drugače in ali
ne, prisiljeni, da začnejo skrbeti	za	državo in se ji posvečati; ali dokler
Ne vidim nobenega vzroka	za	to, da se prvo ali drugo ne bi moglo
občutila potreba, da prevzamejo skrb	za	državo sposobni filozofi, potem je
	Za	to smo se pripravljeni odločno in utemeljeno
ni nemogoča; tudi je ne razglašamo	za	nemogočo.
Ali misliš, da je kdo hud	na	koga, ki je dober, ali da zavida komu,
Naj sam odgovorim namesto tebe :	na	tako izkrivljeno naravo lahko naletiš
To je seveda vse prej kakor	v	čast filozofiji.«
namreč, ki ima svoj pogled vperjen	v	to, kar resnično obstaja, ne utegne
ne utegne gledati, dragi Adeimant,	na	dejanje in nehanje ljudi, ne utegne
Obrekovanja je seveda povsod	na	pretek.«
izpopolnjevanju, temveč se obrača tudi	na	druge ljudi in jim vceplja svoja spoznanja,
pri tem delu se ozirajo zmeraj znova	na	dve strani: na pravičnost, lepoto,
ozirajo zmeraj znova na dve strani:	na	pravičnost, lepoto, razumnost in druge
podobne vrline same po sebi, potem pa	na	le‐te, kakor so se izoblikovale v človeku.
človeški ideal, držeč se pri tem tistega,	za	kar je rekel Homer, da je v ljudeh
»Marsikaj pri tem izbrišejo, to in ono	na	novo vrišejo, dokler ne napravijo človeške
»Ali zdaj lahko tiste ljudi,	za	katere si rekel, da z vsemi močmi navaljujejo
rekel, da z vsemi močmi navaljujejo	na	nas, prepričamo, da je tisti mož, ki
torej, zaradi katerega so se takrat	na	nas jezili, ker smo mu hoteli zaupati
Morda o tem, da filozofi niso naravnani	na	resnico in na to, kar res obstaja?«
filozofi niso naravnani na resnico in	na	to, kar res obstaja?«
»Ali se bodo po vsem še dalje jezili	na	nas zaradi trditve: dokler filozofi
trditve: dokler filozofi ne vzamejo države	v	svoje roke, ne bo konca zla ne za države
države v svoje roke, ne bo konca zla ne	za	države ne za državljane in tudi ne
roke, ne bo konca zla ne za države ne	za	državljane in tudi ne bo uresničena
»	za	te torej lahko rečemo, da smo jih prepričali.
»Toda že eden sam bi lahko, ko bi imel	na	voljo poslušno državo, uresničil vse,
prekaljeno zlato, tega je treba postaviti	za	vladarja in mu v življenju in po smrti
prikazali tam, kjer smo potem zavili	v	stran in se izognili globji obravnavi
morajo imeti, so redkokdaj združene	v	enem človeku; po navadi se javljajo
paziti, ali je njihova narava zrela tudi	za	najvišje znanosti ali pa jim ni kos
»	Na	to je treba paziti; toda kaj misliš
se spominjaš, da smo dušo razdelili	v	tri dele in iz njih povzeli bistvo
»Rekli smo, da bi bila	za	popolno razjasnitev teh stvari potrebna
moč razpravljanje navezati tudi samo	na	naše prejšnje ugotovitve.
Nepopolnost ne more biti nikoli merilo	za	veliko stvar.
razpravljanju o manj vrednih stvareh	za	kar največjo jasnost in čistost, pri
slišal, toda zdaj ali nočeš misliti	na	to ali pa mi hočeš spet pripraviti
veš, da ima široka množica naslado	za	dobro, boljši ljudje pa imajo spoznanje
dobro, boljši ljudje pa imajo spoznanje	za	dobro.«
niso oni drugi, ki jim velja naslada	za	dobro, prav tako oddaljeni od resnice?
hoče dobro tudi v resnici imeti in se	za	videz sploh ne meni.«
vzorno urejena šele takrat, ko bo imela	za	čuvarja moža, ki se bo na vse to dobro
bo imela za čuvarja moža, ki se bo	na	vse to dobro spoznal.«
Toda, dragi Sokrat, kaj imaš ti	za	dobro: spoznanje, naslado ali nekaj
veš, da so mnenja, ki se ne opirajo	na	znanje, brez vrednosti.
Bojim se, da bom	za	svojo dobro voljo žel posmeh.
postavljamo tudi pri vsem drugem, kjer gre	za	posamične stvari, za vsako stvar idejo
drugem, kjer gre za posamične stvari,	za	vsako stvar idejo in označujemo stvari
»Ne, ne vem	za	nobenega.«
pridruži še nekaj tretjega, ki je posebej	za	to ustvarjeno.«
»In kateri izmed nebeških bogov velja	za	gospodarja svetlobe in s tem za vzrok,
velja za gospodarja svetlobe in s tem	za	vzrok, da lahko naše oko v svetlobi
»Tu mislim	na	istega boga kakor ti in vsi drugi.
Jasno je, da vprašuješ	po	Heliju, bogu sonca.«
Prelil se je od sonca	v	oko.«
samega sebe : kar je dobro v svetu misli	za	razum in predmete mišljenja, to je
mišljenja, to je sonce v vidnem svetu	za	vid in vidne stvari.«
»O očeh veš: če jih ne vperjamo	na	stvari, katerih barve osvetljuje dnevna
osvetljuje dnevna svetloba, temveč	na	stvari, ki jih obdaja večerni somrak,
»Če pa oči upremo	v	stvari, ki jih obseva sonce, potem
»Podobno velja tudi	za	dušo.
Če se upira	na	stvari, ki jih obsevata resnica in
pravo zadeti, če priznaš idejo dobrega	za	še lepšo, kakor sta onidve.
za podobni dobremu, ne pa - to velja	za	obe - za samo dobro.
dobremu, ne pa - to velja za obe -	za	samo dobro.
temveč so mu le‐te dolžne hvalo tudi	za	svojo eksistenco, za svojo bit, čeprav
dolžne hvalo tudi za svojo eksistenco,	za	svojo bit, čeprav samo dobro ni nič
»Zamisli si ju kot črto, ki je razdeljena	v	dva neenaka dela; razdeli potem tadva
»Ali soglašaš tudi s tem : glede	na	resnico in neresnico je paslika do
nehipotetičnemu začetku, pri čemer se ne opira	na	paslike iz prvega pododdelka, temveč
Vendar boš laže razumel, če	za	uvod tole povem.
jih raziskujejo, pri tem ne mislijo	na	like, temveč na prapodobe, katerim
pri tem ne mislijo na like, temveč	na	prapodobe, katerim so podobni; tako
21. »To je oznaka	za	prvi pododdelek miselnega sveta, vendar
vidnega sveta, temveč se naslanja samo	na	ideje in v svetu idej tudi konča svoje
znanosti, pri katerih veljajo hipoteze že	za	pravzroke.
drugih ljudi, ki jih svetloba ognja meče	na	nasprotno steno votline.«
»Isto velja	za	stvari, ki jih nosijo mimo njih?«
pomenijo - ali ga ne bi s tem spravil	v	zadrego, ker je slej ko prej prepričan,
2. »In ko bi ga prisilili, da gleda	v	svetlobo, bi ga zabolele oči.
izpustil, dokler ga ne bi pripeljal	na	sončno svetlobo, bi ga to gotovo znevoljilo
In ko bi prišel	na	sončno svetlobo, bi imel oči polne
spoznati nobene od stvari, ki jih imamo mi	za	resnične.«
»Navaditi bi se moral, mislim,	na	svetlobo, če bi hotel gledati predmete
Ko bi ga zdaj spomnili	na	njegovo prvo bivališče, na njegovo
spomnili na njegovo prvo bivališče,	na	njegovo takratno znanje in na sojetnike
bivališče, na njegovo takratno znanje in	na	sojetnike - kaj misliš, ali se ne bi
doli obstajale počastitve in nagrade	za	tistega, ki je mimoidoče stvari natanko
natanko prepoznal in si najbolje vtisnil	v	spomin, katere so šle mimo prej, katere
sočasno, ter tako najlažje sklepal	na	to, kar je imelo priti - ali misliš,
pravi Homer, da� hotel bi biti	za	hlapca, za dnino garal bi pri živih
da� hotel bi biti za hlapca,	za	dnino garal bi pri živih in raje pretrpel
Ko bi se tak človek znova vrnil	v	podzemeljsko jamo na svoj stari prostor,
človek znova vrnil v podzemeljsko jamo	na	svoj stari prostor, ali mu ne bi bile
rogali, ker se je s svojega pohoda	v	gornji svet vrnil s pokvarjenimi očmi?
jih poskušal osvoboditi in odpeljati	v	gornji svet, bi ga ubili, če bi se
Če si nadalje predstavljaš pot	v	gornji svet in seznanjenje z njim kot
seznanjenje z njim kot popotovanje duše	v	miselni svet, potem prav razumeš moje
kdo, ki stopi iz tega božanskega sveta	v	bedni človeški svet, vede okorno in
odpovedo: prvič, če stopimo iz svetlobe	v	temo, in drugič, če iz teme stopimo
temo, in drugič, če iz teme stopimo	v	svetlobo.
morda ne prihaja iz stanja nevednosti	v	svetlejše življenje in jo blišč slepi.
in prihaja iz takega življenja, imel	za	srečno, druga se mu bo smilila.
priti do prepričanja, da vzgoja ni to,	za	kar jo neki ljudje obetavno izdajajo.
slehernega človeka sposobnost in organ	za	duhovno sprejemanje.
postane sposoben, da vzdrži pogled	na	to, kar obstaja, in naposled tudi najsvetlejše
pogled imajo duše ljudi, ki veljajo	za	slabe, a hkrati za pametne.
ljudi, ki veljajo za slabe, a hkrati	za	pametne.
od rojstva z njo zrasle ter navezane	na	razsipne gostije in podobne naslade
povedanega sledi tale verjetni nujni sklep:	za	vodstvo države niso primerni ljudje,
prostovoljno sploh ne marajo priti	v	stik s praktičnim delom, v veri, da
veri, da so že za življenja presajeni	na	otoke blaženih.«
tem jim delamo krivico in jih silimo	v	slabše življenje, kakor bi ga lahko
Zato zlepa ali zgrda skrbijo	za	harmonijo med državljani.
storitvah, ki jih posamezniki opravijo	za	državo.
	Na	to sem pozabil.«
krivico, če jih prisilimo, da skrbijo	za	našo državo in jo varujejo.
	V	opravičilo lahko navedemo tole.
moči in nikomur ne dolguje zahvale	za	vzrejo in vzgojo, tudi nikomur ne izkazuje
In tako ste se usposobili	za	delo tu in tam.
In zategadelj tudi morate, ko pride	na	vas vrsta, stopiti v bivališča tistih
morate, ko pride na vas vrsta, stopiti	v	bivališča tistih spodaj, da se navadite
vladarji se bojujejo drug z drugim	za	oblast, kakor da bi bila le‐ta neka
ko pride vrsta nanje, branili dela	za	državo - ker lahko večino časa preživijo
od njih bodo veljali vladarski posli	za	neogibno nalogo - v nasprotju z vladarji
»Če lahko zdaj najdeš	za	tiste, ki so določeni, da vladajo,
zdaj v navadi, potem obstaja možnost	za	uresničitev dobro vodene države - kajti
Če pa se	v	vodstvo države vštulijo berači in pohlepneži
V taki državi pride do bojev	za	oblast, in taka notranja vojna ne uniči
»In ljudje, ki se potegujejo	za	vladarske časti, ne smejo priti na
za vladarske časti, ne smejo priti	na	oblast, ker sicer nastane boj s tekmeci?«
junakih, ki so se povzpeli iz Hada	med	bogove.«
»Toda tu ne gre	za	obrnitev ploščice pri igri, temveč
obrnitev ploščice pri igri, temveč	za	obrnitev duše, ki jo je treba popeljati
je treba popeljati iz nočnega dneva	v	pravi dan resničnosti.
Ta vzpon duše	v	resnični svet lahko imenujemo pravo
lahko potegne dušo iz sveta nastajanja	v	svet bivanja?
Tu mi pa ravno prihaja	na	misel: ali nismo vendar rekli, da se
morajo ti možje v mladosti skrbno uriti	za	vojno?«
znanost, ki jo iščemo, raztezati tudi	na	to?«
»	Na	kaj?«
»Da ni brez koristi	za	bojevnika.«
»Že prej smo	za	vojake predvideli pouk v gimnastiki
vzgajala čuvarje, oblikovala njihove duše	v	harmoničnost, podobno glasbeni melodiji,
glasbeni melodiji, in jih spravljala	v	določeno enakomernost, podobno ritmu.
»Zelo natanko si mi vse poklical	v	spomin,«
številke, razdelil vojsko pred Trojo	v	oddelke in preštel ladje in vse drugo.
zaznava vsebuje nasprotje, ne glede	na	to, ali gre za zaznavo iz bližine ali
nasprotje, ne glede na to, ali gre	za	zaznavo iz bližine ali daljave.
In pri tem pazi	na	tole !«
»	Na	kaj?«
je tako : čutna zaznava, ki jo imamo	za	trdoto, je nujno ista kakor za mehkobo
imamo za trdoto, je nujno ista kakor	za	mehkobo in potemtakem javlja duši,
kot trdo, ko isto stvar označuje tudi	za	mehko.
»Take zaznave so seveda	za	dušo presenetljive in zahtevajo od
primerih pokliče seveda duša najprej	na	pomoč znanost o številih in razum ter
»Če se pokaže, da gre	za	dva predmeta, potem je vsak od njih
majhno, ni pa tega dojel kot nekaj drugo	v	drugo se prelivajočega, temveč kot
»Tako pravimo	za	eno, da si ga je mogoče zamisliti,
eno, da si ga je mogoče zamisliti,	za	drugo pa, da ga je mogoče videti.«
Pomisli samo	na	primer s prstom!
»In to ne velja samo	za	zaznavo ene in iste stvari; isto stvar
»Če to velja	za	enico, potem to velja tudi za vsa druga
velja za enico, potem to velja tudi	za	vsa druga števila.«
in filozof spet zato, da se vzdigne	nad	svet nastajanja in lahko dojame resnični
resnični svet, če hoče sploh veljati	za	preračunljivega misleca.«
kaj misliš, da bi	na	to odgovorili?«
so ljudje, ki so po naravi nadarjeni	za	matematiko, zelo uspešni tudi v vseh
tesno povezana s to, ali je primerna	za	nas!«
nam je vsekakor	v	korist.
odločilnega pomena, ali se razumemo	na	geometrijo ali ne.«
»Vsekakor zadostuje	za	to majhen drobec geometrije in matematike.
»Da pri tem spoznavanju gre	za	to, kar večno obstoja, in ne za to,
gre za to, kar večno obstoja, in ne	za	to, kar nastaja in propada.«
»Zato moramo v največji meri skrbeti	za	to, da se državljani te vzorne države
to, da se državljani te vzorne države	za	nobeno ceno ne oddaljijo od geometrije.
jo predpišemo kot drugi učni predmet	za	našo mladino!«
strahu pred ljudmi ne maraš uvajati	v	pouk nobenih nepraktičnih znanosti.
Premisli torej takoj,	na	koga se obračaš s svojimi besedami.
Ali pa se ne obračaš	na	nobenega od njiju in misliš pri najinem
pri najinem razpravljanju predvsem	na	samega sebe, pri čemer nikomur ne zameriš,
obravnavati tretjo; ta pa se nanaša	na	kocko in na vse, kar ima globino.«
tretjo; ta pa se nanaša na kocko in	na	vse, kar ima globino.«
raziskovalnim delom pomagali tej znanosti	na	noge.
obstaja vsa možnost, da se razvije	v	samostojno raziskovalno panogo.«
»	Za	njo si najprej uvrstil astronomijo,
bomo zdaj postavili astronomijo šele	na	četrto mesto.
pravkar grajal, češ da sem bil prav	po	vsakdanje hvalil astronomijo, jo hočem
vsakdanje hvalil astronomijo, jo hočem zdaj	po	tvoje hvaliti.
gleda navzgor in jo s tem vodi odtod	v	inostranstvo.«
obravnavajo tisti, ki jo postavljajo	v	zvezo s filozofijo, obrača svoj pogled
vidnega sveta nam morajo sicer veljati	za	najlepše in najjasnejše podobe te vrste,
resničnih podob; ti dve hkrati spravljata	v	gibanje ves (resnični) svet, ki ga
ki je doma v geometriji, bi jih imel	za	odlično delo, vendar bi se mu zdelo
niti najmanj ne spreminja, čeprav gre	za	telesne in vidne tvorbe, ga bo imel
in vidne tvorbe, ga bo imel astronom	za	bedaka.
kako znanost, ki se ti zdi primerna	za	naš namen?«
tiče gibanja, ne gre pri njem samo	za	eno, temveč za več vrst.
ne gre pri njem samo za eno, temveč	za	več vrst.
»Kakor so	na	vidno gibanje zvezd vperjene naše oči,
gibanje zvezd vperjene naše oči, tako so	na	njihovo slišno, harmonično gibanje
znanosti, kakor smo to pravkar rekli	za	astronomijo.
»Pri bogovih, in	na	kako smešen način!«
najmanjši interval, ki rabi kot enota	za	merjenje.
»Vsekakor je koristna	za	raziskovanje lepega, dobrega, za druge
koristna za raziskovanje lepega, dobrega,	za	druge namene pa neprimerna.«
veš vendar, da je vse to samo uvod	v	glavno melodijo, ki se je moramo šele
znanosti obvladajo, menda vendar nimaš	za	dialektike?«
Razen nekaj maloštevilnih izjem,	na	katere sem naletel.«
Tako pride	na	sam vrh miselnega sveta, kakor se oni
miselnega sveta, kakor se oni povzpne	na	cilj vidnega sveta.«
k soncu in tu začneta nesposobnost	za	gledanje živih bitij, rastlin in sonca,
njim tudi sicer pogosto vračati, naj	za	zdaj ostane pri tem, mi pa preidimo
torej, kaj je po tvojem dialektika,	v	katere dele razpada in kakšne poti
manjka pripravljenosti in dobre volje	za	razpravljanje.
nastajanje in sestavo stvari ali skrb	za	to, kar narava ustvarja in sestavlja.
geometrija in druge njej sorodne - naravnane	v	resnični svet, samo sanjajo o njem
Že prej smo rekli, da sodijo	v	območje razuma.
dragi Glavkon, da ne zaidemo še globlje	v	razpravljanje, kakor smo že.«
»In isto velja tudi, kadar gre	za	dobro samo po sebi.
kdor se ne zna kakor v boju prebiti	skozi	vse preizkušnje in komur je pri dokazovanju
prebija v snu in sanjah in da bo prišel	v	Had in zapadel v popolno spanje, preden
sanjah in da bo prišel v Had in zapadel	v	popolno spanje, preden se bo tu na
je dialektika nekakšen sklepni kamen	za	vse druge znanosti, od katerih ji ne
še odločitev, koga mislimo vpeljati	v	te znanosti in kako ga bomo vpeljali.«
koga smo pri naši prvi izbiri namenili	za	vladarje.«
Pri tem pa ne gre samo	za	ljudi plemenitih in resničnih značajev,
resničnih značajev, temveč predvsem	za	ljudi s takšnimi lastnostmi, ki ustrezajo
ljudje morajo biti umsko sprejemljivi	za	znanosti.
Umsko delo je namreč omejeno samo	na	dušo; telo pri njem ni udeleženo.«
se dogaja takrat, če se navdušujejo	za	telovadbo, lov in telesne napore, toda
tistih, ki se v svoji vnemi zaženejo	v	nasprotno smer.«
tako bomo imeli, kar zadeva resnico,	za	pohabljeno tisto dušo, ki sicer sovraži
torej sama le nerada laže in se jezi	na	laži drugih, nenamerne laži pa mirno
Če kdo ne gleda	na	to, bodisi da je to posameznik ali
potem ima sprijence in pohabljence ali	za	prijatelje ali za vladarje.«
in pohabljence ali za prijatelje ali	za	vladarje.«
Če bomo	za	to nadvse pomembno duševno in telesno
ne bo mogla grajati, povrhu pa bo to	v	veliko korist državi in njeni ustavi.
Če pa bomo	za	to nalogo določili ljudi z drugimi
pogovoru mi je namreč šinil pogled	na	filozofijo, in ker se mi je zdelo,
sramotijo, sem se razburil in v jezi	na	krivce izrekel nekaj vsekakor preostrih
da smo se pri prvi izbiri, ko je šlo	za	vladarje, odločali za starejše ljudi.
izbiri, ko je šlo za vladarje, odločali	za	starejše ljudi.
pa se učni postopek ne sme izroditi	v	nasilje.«
temveč z igro, da čim bolje spoznaš,	za	kaj so posamezni nadarjeni.«
dečke poslati na konjih kot opazovalce	v	vojno in jih popeljati v bližino bojujočih
opazovalce v vojno in jih popeljati	v	bližino bojujočih se, da kot mladi
v nevarnostih, pa je treba uvrstiti	v	posebno skupino.«
posredovana brez določenega reda, je treba	za	te izbrance razporediti pregledno,
»In hkrati je to	za	vsakogar odločilna preizkušnja, ki
Smisel	za	dialektiko ima namreč samo tisti, ki
nad posameznostmi in zna le‐te zajeti	v	celoto.«
ločiti od izbrancev in jih predlagati	za	še večje časti.
»Mladi ljudje se pogrezajo	v	nezakonitost.«
kakor prilizljivce, da bo bolj skrbel	za	njihove potrebe, da bo težko kaj nedovoljenega
kaj nedovoljenega storil ali rekel	zoper	nje in da jih bo v vseh pomembnih stvareh
prilizljivce - seveda, dokler ne bo zvedel	za	resnico.«
»Ko bo zvedel	za	resnico, bosta njegovo spoštovanje
	Za	domnevnega očeta in druge sorodnike
imamo že od mladih nog določene poglede	na	pravičnost in lepoto; in starši so
in bi on	na	to odgovoril tako, kakor učijo zakoni,
lepo in grdo in da isto velja tudi	za	pravično, dobro in za vse, kar je do
isto velja tudi za pravično, dobro in	za	vse, kar je do zdaj najbolj cenil -
teh vrednot ne ceni več in jih nima	za	zrasle s svojo osebo kakor prej in
jih moraš skrajnje previdno uvajati	v	dialektiko.«
prvič okusijo, igrajo, uporabljajo jo	za	nenehno ugovarjanje, posnemajo spodbijanja
mladi psi, če lahko mimoidoče zapletajo	v	pogovore ter jih skubijo in trgajo.«
trditve, zgubijo kmalu in popolnoma vero	v	vse, kar so prej cenili.
»Kdor je starejši, se ne bo spuščal	v	takšne neumnosti, temveč bo raje posnemal
zdaj, vsakdo, ki se mu zljubi, ne glede	na	to, ali je zrel zanjo ali ne.«
toliko let, kolikor jih je potrebnih	za	telesno vzgojo?«
Po tem roku jih moramo poslati nazaj	v	tisto votlino in jih prisiliti, da
»In koliko let računaš	za	to?«
žarek svoje duše navzgor in se zazrejo	v	pravir vse svetlobe.
čuvarjev države, se sami preselijo	na	otoke blaženih, kjer poslej prebivajo.
postaviti spomenike in jih z daritvami	po	božje častiti, če je s tem sporazumna
sporazumna Pitija, sicer pa jih naj razglasi	za	blažene in božanske ljudi.«
izrekel o možeh, kar ne velja tudi	za	žene, če so za to po naravi usposobljene.«
možeh, kar ne velja tudi za žene, če so	za	to po naravi usposobljene.«
morajo biti pravi filozofi - ne glede	na	to, ali eden ali več - torej možje,
časti ter pravičnost, ki jim velja	za	največje in najpotrebnejše dobro.
so v državi starejši kot deset let,	na	deželo, vzamejo njihove otroke v svoje
let, na deželo, vzamejo njihove otroke	v	svoje varstvo, a jih ne vzgajajo tako,
za letom vzdrževati drugi državljani	za	nagrado, da jih varujejo; tako skrbijo
varujejo; tako skrbijo čuvarji samo	za	svojo varnost in za varnost vse države.«
skrbijo čuvarji samo za svojo varnost in	za	varnost vse države.«
to končali, bo prav, če si pokličemo	v	spomin, kje smo se oddaljili od razprave,
oddaljili od razprave, da krenemo spet	na	staro pot.«
da jo namreč imaš v opisani obliki	za	dobro in da imaš za dobre tudi ljudi,
opisani obliki za dobro in da imaš	za	dobre tudi ljudi, ki taki državi ustrezajo.
vprašal o teh štirih ustavah, sta posegla	v	pogovor Polemarh in Adeimant.
Ti si jima odgovoril	na	njuno vprašanje in tako prišel v razpravi
»Torej postavi se kot rokoborec spet	v	prejšnji položaj in mi poskusi na ponovljeno
spet v prejšnji položaj in mi poskusi	na	ponovljeno vprašanje odgovoriti tako,
»Osebno sem zelo radoveden,	na	katere štiri državne oblike si mislil.«
Oblike,	na	katere sem mislil, imajo namreč znana
podobne oblike države so vmesne tvorbe,	na	katere pogosto naletimo tako pri barbarih
pravičnim in končali razpravo z odgovorom	na	vprašanje, kako je pri tem in onem
ali sledili Trazimahu in se odločili	za	nepravičnost ali pa upoštevali rezultat
dozdajšnjega razpravljanja in se odločili	za	pravičnost.«
naj se kakor Homer s prošnjo obrnemo	na	muze, da nam povedo, kako je prišlo
plodnosti in kateri so časi neplodnosti	za	vaš rod, tega voditelji države, četudi
	Za	božje otroke velja časovno obdobje,
obdobje, ki ga določa popolno število,	za	otroke smrtnikov pa velja tisto najmanjše
racionalnih diagonal petice, toda vsaka	za	eno zmanjšana, iracionalne (diagonale)
zmanjšana, iracionalne (diagonale) pa	za	dve, a v drugi smeri sto kock trojke.
seveda izbirali izmed njih najboljše	za	svoje naslednike, vendar tudi ti ne
bodo več pravi čuvarji, ki bi pazili	na	Heziodove rodove, ki obstajajo tudi
rodove, ki obstajajo tudi v naši državi;	na	zlati, srebrni, bronasti in železni
da prireja skupne pojedine ter skrbi	za	telesno vzgojo in za urejanje vojakov.«
pojedine ter skrbi za telesno vzgojo in	za	urejanje vojakov.«
preprostim ljudem, ki so ustvarjeni bolj	za	vojno kakor mir; v časteh ima zvijačnost
postavljajo obzidje in jih tako spremenijo	v	prava gnezda; tu lahko z ženskami in
lahko z ženskami in drugimi izbranci	na	veliko zapravljajo.«
državne oblike, če se omejimo samo	na	temeljne poteze in se ne spuščamo v
na temeljne poteze in se ne spuščamo	v	podrobnosti.
se je vmešal	v	pogovor Adeimant,
Le‐ta zagotavlja	za	vse življenje pravo krepost vsakomur,
tudi, da se njen mož premalo poteguje	za	denar, da se spušča v spore in boje
premalo poteguje za denar, da se spušča	v	spore in boje ne v zasebnih zadevah
Tiste, ki se omejujejo samo	na	svoje poklicno delo, zmerjajo z bedaki,
z življenjem drugih, potem ga vleče	na	obe strani: oče krepi in podpira razumski
moramo razpravljati o prehodu timarhije	v	oligarhijo.
»Zdaj gledajo drug	na	drugega, primerjajo drug z drugim bogastvo
In	za	čim bolj častno velja biti bogat, v
ljudje se potemtakem nazadnje razvijejo	v	dobička željne grabežljivce.
zakon, ki postane temeljnega pomena	za	oligarhično ustavo: z njim določijo
»Isto velja tudi	za	vsa druga vodilna mesta.«
»Razen	za	vodstvo države.
množice, če jo popeljejo oboroženo	v	boj, ali pa se morajo sami in maloštevilni,
pripravljeni žrtvovati nobenega denarja	za	vojno.«
Ali se ti zdi dobro	za	državo, če lahko njeni državljani opravljajo
zapravlja denar, država nima od njega glede	na	prej omenjene poklicne dejavnosti nobene
In	med	vladajoče ljudi v državi sodi samo
Naletiš v njih	na	berače?«
tistih, ki so na oblasti, skoraj samo	na	berače.«
»Vzrok	za	to, da tam postanejo ljudje takšni,
»Preobrazba timokratičnega človeka	v	oligarhičnega poteka nekako takole.«
državi brodolom, kakor da bi nasedel	na	čer, vidi, kako izgubi bogastvo in
vidi, kako izgubi bogastvo in pride	na	nič, kako se - kot poveljnik ali visok
znajde pred sodiščem in kako ga obsodijo	na	smrt, izgnanstvo ali izgubo državljanskih
državljanskih pravic in kako pride	ob	vse premoženje.«
kar ima, dragi prijatelj, potem pahne	na	vrat na nos s prestola svoje duše,
dragi prijatelj, potem pahne na vrat	na	nos s prestola svoje duše, ves v strahu,
revščine notranje zlomljen, se vrže	na	pridobivanje denarja, postane skop,
	Na	prestol svoje duše postavi dobičkaželjnost
dobičkaželjnost in pohlep, napravi ju	za	svoja kralja in ga okrasi s krono,
dejavno voljo postavi desno in levo	ob	znožje prestola ter si ju zasužnji.
mora vse svoje častihlepje usmeriti	v	pridobivanje denarja in stvari, ki
preobrazba častiljubnega mladeniča	v	dobičkaželjnega.«
»Zmeraj misli samo	na	dobiček in na to, kako bi nagrabil
»Zmeraj misli samo na dobiček in	na	to, kako bi nagrabil čimveč denarja.
Sicer si ne bi slepca postavil	za	zborovodja in mu izkazoval največjih
»Ali veš, kje lahko najprej prideš	na	sled njegovemu zločinskemu poželenju?«
»Pri upravljanju skrbniškega denarja	za	sirote in sploh tam, kjer se ponuja
sploh tam, kjer se ponuja priložnost	za	nepoštenost.«
tole : pri drugih poslih, kjer mu gre	za	dobro ime, ki ga kot poštenjak navzven
navzven uživa, kroti iz nekakšnega čuta	za	spodobnost svoje slabe nagone; pri
temveč jih utiša le s silo in v strahu	za	svoje premoženje, ki ga ima.«
»Kadar gre	za	to, dragi prijatelj, da ljudje trošijo
»Zato je tak človek	na	zunaj spodobnejši kakor mnogi drugi,
navadno odpove, ker je skop, pa najsi gre	za	zmago pri igrah ali kakšni drugi častni
	Za	slavo, ki jo prinašajo takšna tekmovanja,
ne mara zbuditi in si ga poklicati	na	pomoč.
skopi in dobičkaželjni človek sodi	v	oligarhično državno ureditev in njej
kar vodi k preobrazbi iz oligarhije	v	demokratijo, nič drugega kakor nenasitna
nenasitna žeja po tem, kar velja večini	za	dobro, namreč po kar največjem bogastvu?«
oblast vladajočih v oligarhiji opira	na	njihovo premoženje, nočejo mladih ljudi
premoženja, hkrati pa se potegovati	za	potrebno umerjenost.
»Ker v oligarhijah ničesar ne ukrepajo	zoper	razbrzdanost in posameznika prepuščajo
vrli ljudje, ki potem nazadnje pridejo	na	beraško palico.«
zaposleni s pridobivanjem denarja, da	na	to sploh ne pazijo.
premoženja in tudi ne odpravijo zla z drugim	v	ta namen izdanim zakonom.«
poslovne pogodbe praviloma sklepajo	na	lastno odgovornost, potem se ljudje
spravljajo s takim ravnanjem podložnike	v	opisani položaj.
takšni podložniki pridejo drug z drugim	v	stik, na popotovanjih ali ob drugih
in kakor celo brez tega lahko pride	v	navzkrižje s samim s seboj, tako se
povod: pomoč druge oligarhične države,	za	katero zaprosi del državljanov, ali
državljanov, ali pomoč demokratične države,	za	katero zaprosi drug del državljanov,
»Tako nastane demokratija, ne glede	na	to, ali pride do nje z oboroženo silo
Mnogi jo zato razglašajo	za	najsijajnejšo državo, kakor to delajo
smo malo prej mi to storili, mora iti	v	demokratično državo in si tam kot v
uradni položaj, tudi če imaš sposobnosti	za	to.
Ni ti treba iti	v	vojno, če pride do nje, in ni se ti
Ali ni	na	prvi pogled takšno življenje prijetno
»	Na	pogled morda res.«
državah, da ljudje, ki so obsojeni	na	smrt ali izgnanstvo, ostanejo tam,
Tudi se ne ozira	na	načelo, ki smo ga mi posebej poudarili
Demokratija se z nekakšno vzvišenostjo	za	vse to ne meni in sploh ne vpraša za
za vse to ne meni in sploh ne vpraša	za	razmere, iz katerih prihajajo politiki,
zapravljanju, ki ga zategadelj prištevamo	med	tako imenovana ’nepotrebna‘ (poželenja).«
lahko ubranimo, če se od mladih let	za	to trudimo, in poželenja, katerih zadovoljitev
»Vzemimo zdaj od vsake vrste	po	en primer, da spoznamo njune značilnosti!«
»Enako razlikovanje velja tudi	za	ljubezenska in druga poželenja.«
obravnavanju preobrazbe oligarhičnega človeka	v	demokratičnega.
Ko zdaj okusi trotji med in pride	v	stik s sijočimi in nevarnimi živalcami,
užitke, se začne njegova preobrazba	v	demokratičnega človeka.«
mladenič, če pridejo poželenja od zunaj	na	pomoč podobnim in sorodnim poželenjem
»Če zdaj priskočijo	na	pomoč oligarhičnim prvinam v njem oče
	V	dušo se mu povrne sramežljivost.
»Le‐ta potegnejo mladeniča	v	staro družbo, in v skrivni skupnosti
puhlice vrata pred njo in je ne pustijo	v	trdnjavo, kakor tudi ne sprejmejo poslancev,
Sramežljivost, ki ji pravijo omejenost, poženejo	v	sramotno izgnanstvo.
Preudarnost, ki jim velja	za	nemožato, prav tako izženejo, potem
preudarnost pri izdatkih, ki ju imajo	za	kmečko skopuštvo, morata tudi čez mejo,
imajo za kmečko skopuštvo, morata tudi	čez	mejo, pri čemer jima pomagajo nekoristna,
očiščena vseh teh kreposti in posvečena	v	zadnje skrivnosti, potem se vrnejo
Ošabnost preimenujejo zdaj	v	dobro vzgojenost, samovoljnost v svobodo,
samovoljnost v svobodo, potratnost	v	velikopoteznost in nesramnost v pogum.
potratnost v velikopoteznost in nesramnost	v	pogum.
»Odslej živi mladenič, mislim, tako, da	za	zadovoljitev nepogrešljivih poželenj
porabi več denarja, truda in časa kakor	za	zadovoljitev pogrešljivih poželenj.
»Ni pa sprejemljiv	za	resnično, pametno besedo.
»Tako mu poteka življenje iz dneva	v	dan.
javnega odra o vsem, kar mu ravno pride	na	jezik.
življenje moža, ki zastopa enake pravice	za	vse.«
ki je polno najlepših zgledov tako	za	države kakor za nravi ljudi.«
najlepših zgledov tako za države kakor	za	nravi ljudi.«
»Smemo takega moža postaviti	ob	demokratijo in ga imenovati demokratičnega
»Tiranida potemtakem nastane nekako	na	isti način iz demokratije kakor demokratija
»V oligarhiji je veljalo	za	največje dobro bogastvo in na njem
nenasitne lakote po tistem, kar ji velja	za	največje dobro?«
»In kaj ji velja	za	največjo dobrino?«
svoji želji po svobodi slabe točaje	za	voditelje in se čezmerno opaja z močnim
»In anarhija mora prodreti tudi	v	posamične hiše in se slednjič zakoreniniti
ravnajo se po njih, da ne bi veljali	za	neljubeznive in gospodovalne.«
pripoveduješ, mi ni nič novega; kadar grem	na	deželo, vse to tudi sam doživljam.«
sodržavljani, kakor veš, ne ozirajo več ne	na	napisane in ne na nenapisane zakone,
ne ozirajo več ne na napisane in ne	na	nenapisane zakone, samo da ne bi imeli
pretiravanje se praviloma sprevrže	v	svoje nasprotje; to velja tako za vreme
sprevrže v svoje nasprotje; to velja tako	za	vreme kakor za rastline in živali in
nasprotje; to velja tako za vreme kakor	za	rastline in živali in ne nazadnje tudi
rastline in živali in ne nazadnje tudi	za	državne oblike.«
tako državi kakor posamezniku sprevrže	v	pretirano hlapčevstvo.«
mislih si razdelimo demokratično državo	v	tri dele, iz katerih je ruda dejansko
»V demokratiji stopajo celo še bolj	v	ospredje.«
»Če se vsi potegujejo	za	bogastvo, je naravno, da se tisti,
»Zato pravimo tem bogatašem ’paša	za	trote‘.«
ki živijo od dela svojih rok in se	za	nič drugega ne menijo ter imajo le
iztrgajo njihovo imetje in ga razdelijo	med	ljudstvo, pri čemer pa obdrže največji
usmerjeni, četudi sploh ne mislijo	na	spremembo ustave.«
Tega si postavi	na	čelo, mu streže in prepušča vso oblast.«
začenja ta voditelj ljudstva spreminjati	v	tirana?
Nisi slišal	za	to zgodbo?«
temveč jih po krivici obdolžuje, vlači	pred	sodišča, kakor je navada, in jih obsoja
sodišča, kakor je navada, in jih obsoja	na	smrt; z zločinskimi usti pije njihovo
pije njihovo kri; državljane pošilja	v	pregnanstvo in jih daje ubijati, pri
zemlje; tak človek mora postati, ker ga	v	to sili usoda, ali žrtev svojih sovražnikov
ljudstvo od njega, njega pa pognali	v	pregnanstvo ali smrt, potem skrivaj
nanj in ga skušajo s silo spraviti	ob	življenje.«
državljani mu jo dajo, ker se bojijo	za	njegovo življenje, zase pa si obetajo
dolgem‘ na tleh, temveč se povzpne	na	državni voz, potem ko pahne z njega
Državljanom črta dolgove, razdeljuje zemljo	med	ljudstvo in svoje privržence ter se
»Mislim, da se spušča	v	vojne tudi zato, ker ima nekatere svobodoumno
se mora tiran zmerom znova zapletati	v	vojne?«
državljanom sužnjev, jih osvobaja in uvršča	v	svojo telesno stražo?«
»Zato nam tragedija upravičeno velja	za	zakladnico modrosti, Evripid pa posebej
zakladnico modrosti, Evripid pa posebej	za	njen vrh!«
tiranida velja njemu in drugim pesnikom	za	božansko in ne vem za kakšno vse.«
drugim pesnikom za božansko in ne vem	za	kakšno vse.«
občudovalce tiranide nočemo sprejeti	v	svojo državo.«
zbirajo okoli sebe ljudi, najemajo	za	uprizoritve svojih del igralce z lepimi,
prepričljivimi glasovi ter zvabljajo države	v	demokratijo in tiranido.«
njihova slava, kakor da jim zastaja sapa	za	nadaljni vzpon.«
temveč da mora, narobe, sin skrbeti	za	očeta; tudi ga ljudstvo ni rodilo in
ga ljudstvo ni rodilo in postavilo	za	tirana zato, da sámo, potem ko sin
»Ti potemtakem tirana razglašaš	za	očetomorilca in brezvestnega kršilca
svobodnim, pade, kakor pravi pregovor,	v	ogenj hlapčevanja sužnjem; čezmerno
Gre	za	to : med odvečnimi poželenji in nagoni
V spanju to izbija	na	dan.
pridobivanju denarja, preziral pa vse	na	zabavo in razkošje naravnane gone.
»Ko je prišel	v	stik z imenitnejšimi ljudmi, polnimi
proti očetovi varčnosti pripravljen	za	vsako objestnost in se je popolnoma
kot očeta: zapeljivci ga pridobijo	za	vsa sramotna dejanja ali, kakor pravijo,
sramotna dejanja ali, kakor pravijo,	za	popolno svobodo; oče in drugi svojci
demagog duše postavi pobesnela poželenja	za	telesno stražo in z njimi zdivja.
Če v duši naleti	na	umerjene in sramežljive misli in gone,
»Nima mnogo upanja	za	starše takega človeka.«
Vsi ti zločinci se ne morejo, glede	na	zavrženost primerjati s tirani.
privržence, potem le‐ti, naslanjajoč se	na	svoje število in na neumnost ljudstva,
naslanjajoč se na svoje število in	na	neumnost ljudstva, postavijo za tirana
in na neumnost ljudstva, postavijo	za	tirana tistega, v čigar duši se skriva
	Na	pomoč mu pridejo na novo pridobljeni
Na pomoč mu pridejo	na	novo pridobljeni prijatelji in tem
pravijo Krečani -, svojo domovino,	v	varstvo in suženjstvo.
kot zasebniki, preden se povzpnejo	na	oblast.
»Povzemimo zdaj	na	kratko lastnosti tega človeka: to je
naravi cel tiran in se potem še povzpne	na	oblast v državi, in čim dalje živi
je rekel Glavkon, ko mi je segel	v	besedo.
demokratski človek do demokratske države, in	za	druge velja isto?«
»V kakršnem razmerju je glede	na	krepost in srečo ena država do druge,
kakšnem razmerju je potemtakem, če gre	za	krepost, tiranska država do kraljestva,
»Ne vprašam, katero državo imaš	za	najboljšo in katero za najslabšo, ker
državo imaš za najboljšo in katero	za	najslabšo, ker je to jasno.
okolico; ob upoštevanju nujnosti, da gremo	v	notranjost države in si jo temeljito
»Če zdaj	za	presojo ljudi isto zahtevam, utegnem
lahko z ostrino svojega duha prodre	v	človekov značaj in ga spregleda, ki
tiranovega življenja, temveč zna prodreti	v	njegovo jedro.
imava vsaj nekoga, ki lahko odgovarja	na	vprašanja?«
Pokličiva si	v	spomin najprej podobnost države in
opraviva z državo: imaš tiransko državo	za	svobodno ali za zasužnjeno?«
imaš tiransko državo za svobodno ali	za	zasužnjeno?«
»	Za	vseskozi zasužnjeno.«
lahko v kaki drugi državi naletimo	na	več tožb, vzdihovanja, vpitja in jokanja
več upošteval, si to državo razglasil	za	najnesrečnejšo?«
nesrečo, da ga je usoda povzdignila	v	tirana (vladarja).«
pri takih stvareh se ne smemo omejiti	na	gole domneve, temveč moramo vse temeljito
Saj gre	za	nadvse pomembno vprašanje, za srečno
Saj gre za nadvse pomembno vprašanje,	za	srečno in za nesrečno življenje.«
nadvse pomembno vprašanje, za srečno in	za	nesrečno življenje.«
»	V	spomin si moramo poklicati bogate ljudi
»	Za	to nimajo vzroka.
Ker je vsakemu posameznemu državljanu	v	pomoč vsa država.«
V kakšnem strahu je zdaj zase,	za	svoje otroke in za ženo, da jih ne
strahu je zdaj zase, za svoje otroke in	za	ženo, da jih ne bi sužnji pobili!«
državljani - nikamor odpotovati, recimo,	na	igre, kakor to radi delajo drugi svobodni
zavida drugim državljanom, če potujejo	v	tujino in si ogledajo lepe stvari.«
njegovega slabega duševnega stanja označil	za	tiranskega in s tem najnesrečnejšega,
kakor tisti človek, ki si ga označil	za	najnesrečnejšega?«
zadovoljiti svojih strasti; če se ozremo	na	njegovo celotno dušo, potem nam lahko
potem nam lahko ta človek velja samo	za	velikega reveža, ki mu ostane večina
»Prikrajšati pa ne smemo moža tudi	za	tiste lastnosti, o katerih smo že prej
brezbožen; njegova vrata so odprta	za	vse grehote; tako je sam najbolj nesrečen,
slavnostnih igrah, komu pripada glede	na	srečo prvo mesto, komu drugo itn. ;
najboljšega in najpravičnejšega človeka	za	najsrečnejšega, in to je mož s kraljevskimi
»Ali naj še dodam: ne glede	na	to, ali je ljudem in bogovom znano
je duša vsakega človeka razdeljena	v	tri dele, kakor je država razdeljena
tri dele, kakor je država razdeljena	v	tri stanove, dopušča, kakor se mi zdi,
morajo obstojati tri vrste naslad,	za	vsakega ena, in prav tako tri vrste
in ljubezen tega dela duše naravnani	na	dobiček, potem se s to označbo opiramo
dobiček, potem se s to označbo opiramo	na	samo eno poglavitno značilnost; in
označili, če pravimo, da je lakomen	na	denar in dobiček?«
»	Za	voljo pa pravimo, da je naravnana samo
voljo pa pravimo, da je naravnana samo	na	moč, zmago in slavo.«
»Potemtakem je prav, če	za	ta del pravimo, da je željan zmage
vsakomur jasno, da je naša sposobnost	za	učenje vseskozi naravnana na spoznanje
sposobnost za učenje vseskozi naravnana	na	spoznanje čiste resnice, za denar in
naravnana na spoznanje čiste resnice,	za	denar in slavo pa se izmed vseh delov
želijo zmag, in o ljudeh, ki so lakomni	na	dobiček.«
»In o treh vrstah naslad,	za	vsako temeljno vrsto ljudi o eni.«
Človek, ki je naravnan	na	bogastvo, poreče, da užitek, ki izvira
velja veselje, ki ga prinaša denar,	za	vsakdanje, in užitek, ki ga prinaša
vsakdanje, in užitek, ki ga prinaša učenje,	za	brezpomemben in malenkosten, ker ni
»	Na	to ne morem odgovoriti.«
Ali pa morda veš	za	boljša merila, da si ustvariš pravilno
Ali postane	na	pridobivanje bogastva naravnani človek,
naslade, medtem ko tistemu, ki je lakomen	na	denar, ni treba - če hoče spoznati,
denar in dobiček najboljši sredstvi	za	razsojanje, potem bi vsekakor morala
naslade pa postavlja ta poznavalec	na	drugo mesto?«
»In	na	zadnje mesto postavlja naslado ljubitelja
In če je tako, bi bil to	za	nepravičnega največji in najodločilnejši
pojasnil tako, da mi boš odgovarjal	na	vprašanja, ki naju bodo skupaj z odgovori
stanje je sredi med obema in pomeni	za	dušo mir glede na naslado in bolečino.
med obema in pomeni za dušo mir glede	na	naslado in bolečino.
da ljudem, ki čutijo bolečino, velja	za	najprijetnejše mir in stanje, ko so
»Če torej občutimo mir glede	na	bolečino kot naslado, glede na naslado
glede na bolečino kot naslado, glede	na	naslado pa kot bolečino, potem tu ne
naslado pa kot bolečino, potem tu ne gre	za	resničen, temveč varljiv občutek; ti
nasledek bolečin, ker sicer lahko zaidemo	v	zmoto, da je naslada po svoji naravi
naslade pa, ki prihajajo prek čutil	v	dušo, sodijo skoraj vsi in ravno najmočnejši
»In isto velja	za	predhodne naslade in predhodne bolečine,
od tod, ker ne pozna pravih razmerij	med	: zgoraj, spodaj in v sredini.«
nekomu velja sivo v primerjavi s črnim	za	belo, če ne pozna bele barve, podlegajo
žeja in druge podobne stvari kažejo	na	neko praznino v našem telesu.«
dela in kreposti in se zanimajo samo	za	pojedine in podobne zabave, se potemtakem
blazno poželenje in se ti spustijo	v	boj zanje kakor za Helenin privid,
in se ti spustijo v boj zanje kakor	za	Helenin privid, za katerega so se po
boj zanje kakor za Helenin privid,	za	katerega so se po Stezihoru bojevali
Njemu ni	za	razumnost in premišljenost, temveč
lahko rečemo z mirno vestjo: če se goni	na	dobiček in zmago naravnanega dela duše
premišljenosti, če iščejo, opirajoč se	na	razum, naslado in se odločijo samo
razum, naslado in se odločijo samo	za	naslado, na katero jih napoti razum,
naslado in se odločijo samo za naslado,	na	katero jih napoti razum, potem dosežejo
naslada najbolj njihovi naravi, ker je	za	vsakogar najboljše to, kar najbolj
»In to seveda velja	za	tisti del, ki je v najostrejšem nasprotju
»Ali veš,	za	koliko manj veselja uživa tiran kakor
hlapčevskim nasladam, in težko je reči,	za	koliko manj veselja uživa, morda je
aristokrat in kraljevski človek veljata	za	enaka.«
»Potemtakem je tiran	za	trikrat po tri oddaljen od prave naslade.«
»Potemtakem je tiran za trikrat	po	tri oddaljen od prave naslade.«
»Če zdaj, narobe, izračunamo,	za	koliko je kralj v pravi nasladi oddaljen
tistemu, ki je vseskozi krivičen, pa velja	za	pravičnega.
»Takšno,	na	kakršno naletimo v mitih o starih bitjih,
da je vsako zase sestavljeno iz več	v	eno zraščenih postav.«
»	Za	to je potreben velik umetnik!
tri tako, da se bodo zdela zraščena	v	eno.«
popolnoma zaobjame; kdor ne more videti	v	notranjščino, temveč vidi samo vnanjo
spravil med sabo in ju navadil drugo	na	drugo, mirno gleda, kako se spopadata
»Tisti pa, ki ima pravičnost	za	koristno, zahteva dejanja in besede,
pri rasti; pri tem naj se naslanja	na	pomoč leva in skrbi za vse dele duše;
se naslanja na pomoč leva in skrbi	za	vse dele duše; te naj spoprijatelji
z drugim in s samim seboj ter skrbi	za	njihov razvoj.«
ima zmeraj prav, pa naj misli pri tem	na	naslado, dobro ime ali na korist.
misli pri tem na naslado, dobro ime ali	na	korist.
Če proda sina ali hčer	v	suženjstvo divjim in malopridnim ljudem,
to ne more koristiti, pa čeprav bi	za	to dobil mnogo denarja.
Ali se ne da s tem podkupiti	za	mnogo bolj sramotno dejanje, kakor
kakor je bilo dejanje Erifile, ki je	za	moževo življenje dobila zlato ogrlico?«
ponižujejo in od mladih nog navajajo	na	to, da postane namesto leva opica.«
Gotovo velja	za	tako zato, ker je pri obrtniku najplemenitejši
se jim da zasužnjiti in misli samo	na	to, kako naj se jim prikupi.«
»Če hočemo, da tudi tak človek pride	pod	oblast razuma, kakor je pod njegovo
podrejeni kot sužnji, temveč menimo, da je	za	vsakogar koristnejše, če služi božanskemu
življenskega cilja, kadar ne gleda samo	na	zdravje in si ne prizadeva, da postane
»Prav tako pazi	na	red in harmonijo pri pridobivanju denarja.
»In pri tem zmeraj gleda	na	red v svoji duši.
Po tem se ravna in glede	na	to premoženje povečuje ali troši, kolikor
nebesih morda obstaja njena prapodoba	za	tistega, ki jo hoče videti in po njej
Ko to govorim, mislim predvsem	na	določilo o pesništvu.«
»Tu mislim predvsem	na	to, da zavračamo posnemajoče pesništvo.
Da mu nikakor ne smemo odpreti vrat	v	našo državo, kakor se mi zdi, še jasneje,
človeško dušo razčlenili in razdelili	v	njene dele.«
vse to pesništvo se mi zdi nevarno	za	duha poslušalcev, ki nimajo na voljo
nevarno za duha poslušalcev, ki nimajo	na	voljo zaščitnega sredstva proti njemu,
»Moram z besedo	na	dan kljub ljubezni in spoštovanju,
Navajeni smo, da	za	posamične stvari, ki jih zberemo pod
mnogih posamičnih stvari; tako obstaja	na	primer mnogo miz in stolov.«
»Toda	za	te stvari obstajata samo dve ideji,
»In navadno pravimo, da obrtnik gleda	na	idejo vsakega od teh predmetov in izdela
	Za	najino raziskavo prihaja tvoj odgovor
	Na	neki način, v določenem smislu pa tudi
»Potemtakem gre	za	tri vrste stolov: eden v resnici obstaja;
	Na	to mi še natančno odgovori!«
Tako	na	primer slikar naslika čevljarja ali
obrtnike, čeprav se sploh ne razume	na	njihove dejavnosti.
moramo pri vseh teh stvareh pomisliti	na	tole: če nam kdo pripoveduje o človeku,
pripoveduje o človeku, ki se razume	na	vse obrti in sploh na vse poklice tako
ki se razume na vse obrti in sploh	na	vse poklice tako dobro kot posamični
strokovnjaki, potem mu moramo seči	v	besedo in mu povedati da je lahkoveren
slišimo od ljudi, da se ti razumejo	na	spretnosti, da poznajo vse človeške
ne varajo teh ljudi, ki jim pridejo	v	pest in ob pogledu na njihova dela
ki jim pridejo v pest in ob pogledu	na	njihova dela ne opazijo, da so le‐ta
»Narobe, če se res razume	na	to, kar posnema, potem se bo, mislim,
»	Za	druga območja ne mislimo primerjati
Nočemo jih vprašati: ali se res razumejo	na	zdravilstvo ali pa samo posnemajo zdravniško
	Za	Italijo in Sicilijo je to Harondas
Italijo in Sicilijo je to Harondas in	za	nas Solon.
In	za	katero državo si ti? -
kakor je to navada pri možeh s smislom	za	praktično delo - številne premišljene
praktično delo - številne premišljene izume	za	obrt ali siceršnjo prakso, kakor, recimo,
pripoveduje namreč, da je bil Homer še	za	njegovega življenja zelo brezobziren
boljše ter se pri tem ne bi omejeval le	na	posnemanje, temveč skušal prodreti
ta naslika, ne da bi se kaj razumel	na	čevljarstvo, čevljarja tako dobro,
čevljarstvo, čevljarja tako dobro, da ga imajo	za	pravega vsaj ljudje, ki se tudi nič
ljudje, ki se tudi nič ne razumejo	na	čevljarstvo in sodijo samo po barvah
»	Za	vsako stvar so potrebne tri spretnosti:
stvar so potrebne tri spretnosti: prva	za	uporabo, druga za izdelavo in tretja
spretnosti: prva za uporabo, druga	za	izdelavo in tretja za posnemanje.«
uporabo, druga za izdelavo in tretja	za	posnemanje.«
vsakega dejanja namenjena samo uporabi,	za	katero je kaj izdelano ali ustvarjeno.«
naredijo, da bo dobro rabilo namenu,	za	katerega so stvari določene; tako lahko
katerega so stvari določene; tako lahko	na	primer tisti, ki igra na piščal, pojasni
tako lahko na primer tisti, ki igra	na	piščal, pojasni izdelovalcu piščali,
izdelovalcu piščali, katere piščali so dobre	za	sviranje, in mu da navodila za njihovo
dobre za sviranje, in mu da navodila	za	njihovo izdelavo; izdelovalec pa se
»Tisti torej, ki se razume	na	uporabnost ali neuporabnost piščali,
slika, zato, ker je prisiljen vprašati	za	svet strokovnjaka?«
»Ta vrsta posnemanja se nanaša	na	stvari, ki so glede na resnico na tretjem
posnemanja se nanaša na stvari, ki so glede	na	resnico na tretjem mestu.«
»In	na	kateri del človeške duše prenaša svoj
Vse to kaže	na	zmedenost v naši duši.
In	na	to našo duševno slabost se naslanjajo
tabo, da sta slikarska umetnost in	na	sploh vsaka posnemajoča umetnost v
oddaljeni od resnice in se obračata	na	tisti del duše, ki je daleč od razuma.
»Ali to velja samo	za	posnemajočo umetnost, ki zadeva naš
umetnost, ki zadeva naš vid, ali tudi	za	tisto, ki se nanaša na naš sluh in
vid, ali tudi za tisto, ki se nanaša	na	naš sluh in ji pravimo pesništvo?«
»Verjetno tudi	za	to.«
takrat prešli, to moramo zdaj vzeti	v	pretres.«
prenese hude udarce usode, kakor je	na	primer izguba sina ali česa drugega,
bi ga kdo slišal, in stori marsikaj,	za	kar ne bi želel, da bi kdo videl.«
istem času in zaradi iste stvari vleče	v	dve nasprotni smeri, potem morata v
»Mislim	na	premišljevanje o tem, kar se je zgodilo;
kocke, in ukreniti to, kar ima razum	za	najboljše; ne smemo se kot otroci,
smemo se kot otroci, če padejo, držati	za	boleče mesto in neutolažljivo vpiti,
»Ta upirajoči se del v nas daje snov	za	bogato in raznolično posnemanje.
posnemanje lahko razumljivo, zlasti ne	za	slavnostno zbrano ljudsko množico kakor
zbrano ljudsko množico kakor tudi ne	za	vse mogoče ljudi v gledališču.
tako naravo ne prikazuje; tudi mu ni	za	njihovo pritrjevanje, če hoče doseči
lahko z vso pravico postavimo slikarju	ob	stran.
podoben pa mu je tudi v tem, da se obrača	na	slabši in ne najboljši del duše.
Zavoljo tega mu je tudi zaprt vstop	v	našo državo prihodnosti, v kateri naj
Kakor ko bi kdo pomagal slabim ljudem	na	površje in jim predal oblast, poštene
majhno, temveč ima isto stvar zdaj	za	veliko, zdaj za majhno.
ima isto stvar zdaj za veliko, zdaj	za	majhno.
7. »Toda najhujšega očitka	zoper	pesništvo še nismo izrekli!
prepustijo žalosti, čeprav bi hoteli veljati	za	prave može; narobe, v veselju nad tem
uživanje v tuji bolečini nujno vpliva	na	lastna čustva; kdor dopušča, da se
»In isto velja tudi	za	komično.
Svojemu nagnjenju	za	šalo, ki si ga po treznem premisleku
premisleku krotil, ker si se bal, da prideš	na	glas burkeža, popustiš zdaj popolnoma
»Enako vpliva posnemajoče pesništvo tudi	na	ljubezensko življenje, na jezo in na
pesništvo tudi na ljubezensko življenje,	na	jezo in na vsa poželenja, na čustva
na ljubezensko življenje, na jezo in	na	vsa poželenja, na čustva bolečine in
življenje, na jezo in na vsa poželenja,	na	čustva bolečine in veselja, ki spremljajo
bi se moralo posušiti, postavlja nam	za	gospodarja gone, ki bi morali ostati
Grčijo, da moramo pri njem iskati nasvete	za	življenje in po njegovem nauku urejati
med tragiki; pri tem moraš vedeti, da	v	svojo državo lahko sprejmemo izmed
izmed vseh pesniških del samo himne	na	bogove in hvalnice plemenitim ljudem.
lirskimi in epskimi pesmimi dovoliš vstop	v	državo tudi zabavni muzi, potem nujno
ki vendar zmeraj in povsod veljata	za	najboljša.«
8. »To bodi torej povedano	v	opravičilo, da smo pesništvo, dokler
Bodice, kot: ’hripava psica, ki laja	na	gospodarja‘, ’veliki so v svojem neumnem
vrnitev iz pregnanstva takoj, ko najdemo	za	to opravičilo v kaki lirski ali pripovedni
lahko dovolimo, da v prozi govorijo	v	prid poezije in dokažejo, da ni samo
samo prijetna, temveč tudi koristna	za	državo in človeško življenje.
Nam je lahko samo	v	korist, če se pokaže, da pesništvo
Paziti moramo, da ne zapademo	v	otroško ljubezen, ki jo mnogi gojijo
smemo jemati resno, čeprav se izdaja	za	pravo in resnično umetnost.
posluša, varovati pred njo iz strahu	za	svojo duševno urejenost in se držati
Glavkon, večji, kakor navadno mislimo,	za	to, ali bomo postali dobri ali slabi.
poeziji; nič nas ne sme ločiti od skrbi	za	pravičnost in druge kreposti.«
strinjam s tabo ; mislim, da to velja tudi	za	vse druge.«
temu še sploh nismo govorili o plačilu	za	krepost in o največjih nagradah, ki
nesmrtni del v nas dolžan, da skrbi	za	večnost in ne za kratki čas?«
nas dolžan, da skrbi za večnost in ne	za	kratki čas?«
	Za	oči, na primer, je slabo stalno solzenje
Za oči,	na	primer, je slabo stalno solzenje in
primer, je slabo stalno solzenje in	za	telo nasploh so slabe bolezni, za žito
in za telo nasploh so slabe bolezni,	za	žito je slaba snetljivost, za drevo
bolezni, za žito je slaba snetljivost,	za	drevo trohnoba, za bron in železo rja,
slaba snetljivost, za drevo trohnoba,	za	bron in železo rja, skratka, vsaka
»Prenesi to zdaj	na	dušo!
ali umora, tudi ne, če telo razsekamo	na	najmanjše kose; prej je treba šele
njegove besede resnične, priznati, da je	za	nepravičnega človeka nepravičnost smrtonosna
nepravičnost ni nič tako strašnega, če pomeni	za	tistega, ki se ji prepusti, smrt; saj
morilka drugih ljudi, če ima priložnost	za	to, tistemu pa, ki ji zapade, ohranja,
potem tudi ne more zlo, ki je določeno	za	uničenje drugih, uničiti duše ali česa
drugega, temveč lahko uniči samo stvar,	za	katero je določeno.«
tem, dragi Glavkon, moramo gledati	na	nekaj drugega.«
»	Na	kaj?«
»	Na	njeno ljubezen do modrosti.
po sebi smo spoznali največje dobro	za	dušo.
Duša se mora potegovati	za	pravičnost, pa najsi ima Gigov prstan
ste vendar bili mnenja, da je treba	v	to zaradi samega razpravljanja privoliti,
najprej so na čelu, na koncu pa so vsem	v	zasmeh; ušesa se jim povesijo do ramen
pravim tekačem pa podelijo, ko pridejo	na	cilj, nagrade in jih okrasijo z venci.
pravičniki postarajo, so jim v državi	na	voljo - če si želijo - najvišje službe,
pravičnih - po pravici si jih označil	za	surovosti -, zadenejo po mojem mnenju
duša, se je z mnogimi drugimi odpravila	na	pot in prišla v ljudem nepristopen
drugimi odpravila na pot in prišla	v	ljudem nepristopen kraj, kjer sta bili
sodbe zapovedali pravičnim, naj stopijo	na	desno stran in krenejo navzgor v nebo,
stopijo na desno stran in krenejo navzgor	v	nebo, potem ko so si na prsi pripeli
krenejo navzgor v nebo, potem ko so si	na	prsi pripeli znamenja sodbe, ki jim
Nepravične pa so poslali	na	levo stran in po poti navzdol; tudi
njihovih del, ki pa so jim jih pripeli	na	hrbet.
naložili, naj ima odprta ušesa in oči	za	vse, kar je tam.
je tam videl, kako so duše izginjale	skozi	odprtini v zemlji in na nebu, potem
bila izrečena sodba, in kako so se	skozi	drugi dve odprtini znova vračale: iz
dolgega popotovanja; veselo so odhajale	na	livado, se tu zbirale, kot da so prišle
livado, se tu zbirale, kot da so prišle	na	slavje, pozdravljale druga drugo, če
pa, kakor je rekel Er, je bilo to :	za	vsako nepravičnost in za vsakega človeka,
bilo to : za vsako nepravičnost in	za	vsakega človeka, ki so mu storile krivico,
zapored kaznovane, in sicer so morale	za	vsak posamičen prestopek pretrpeti
so se z desetkratno kaznijo pokorile	za	svoje zločine.
Če je bil kdo	na	primer kriv smrti mnogih ljudi, ker
izdal državo ali vojsko, prodal ljudi	v	suženjstvo ali zakrivil kak drug zločin,
zakrivil kak drug zločin, potem ga je	za	vse to doletela desetkratna kazen;
bili pošteni in pravični, so prejeli	za	to v istem razmerju ustrezno nagrado.
	Za	nespoštljivost ali spoštljivost do
spoštljivost do bogov in staršev ter	za	umor ljudi so kazni in nagrade še večje.
so, da se bodo to pot lahko povzpeli	skozi	odprtino, toda odprtina jih ni hotela
zvezali roke, noge in glave, jih vrgli	ob	tla, jim odrli kožo in jih nato odvlekli
in jih nato odvlekli po poti navzdol	skozi	trnje, ki jih je še bolj razmrcvarilo;
in izjavljali, da bodo vsi ti vrženi	v	Tartar. -
zadonelo rjovenje, ko so se vzpenjali	skozi	odprtino, in bili presrečni, če ga
Po štirih dneh so prišli	v	kraj, od koder so zagledali svetlobo,
jasnejša in se je še bolj bleščala;	po	en dan trajajočem popotovanju so prišli
videli konca njenih trakov, privezana	na	nebo.
če ga postaviš vanj ; in isto velja	za	tretje, četrto in nadaljnja štiri vretenca;
vretenca; gredelj je potisnjen sredi	skozi	osmo vretence.
isti ton; vseh osem tonov se združuje	v	simfonijo.
Atropos, ter pojejo pesem, uglašeno	na	petje Siren: Lahesis o preteklosti,
Božji glasnik jih je postavil	v	vrsto, potem je vzel iz naročja Lahese
žrebne kocke in podobe življenja, stopil	na	visok oder in dejal: ’Deviška Lahesis,
	Za	rod smrtnikov je prišel začetek novega,
si kot prvi izbere življensko pot,	na	katero bo potem nepreklicno navezan.
vsak si je pobral tisto, ki je padla	pred	njega ; samo Er je ni smel.
Nato je glasnik postavil prednje	na	zemljo podobe življenja, in sicer mnogo
očitno, dragi Glavkon, največja nevarnost	za	človeka in zato je treba temu posvečati
primerjati in razčleniti mora to glede	na	življensko krepost ter dobro vedeti,
izbere to, kar mu ustreza; da s pogledom	na	naravo duše loči slabše življenje od
življenje od boljšega, pri čemer mu	za	slabše življenje velja tisto, ki vodi
življenje velja tisto, ki vodi dušo	v	nepravičnost, za boljše pa tisto drugo,
tisto, ki vodi dušo v nepravičnost,	za	boljše pa tisto drugo, ki vodi v pravičnost,
nepravičnost, za boljše pa tisto drugo, ki vodi	v	pravičnost, vse drugo pa pušča vnemar.
Kajti to je, kar smo videli,	za	življenje in smrt najboljša izbira.
trdna ta vera, da človeka, četudi pride	v	Hades, ne zaslepijo bogastvo in druga
bogastvo in druga zla, da se ne odloči	za	življenje tiranov in njim podobnih
pripovedoval sel iz onostranstva): ’Tudi	za	tistega, ki zadnji pride sem, je na
za tistega, ki zadnji pride sem, je	na	voljo ustrezno, vse prej kot slabo
kaj je bil izbral, se je začel tolči	na	prsi, in pri tem je tarnal in se kesal,
tarnal in se kesal, da se ni oziral	na	glasnikovo opozorilo.
ni obtoževal sebe, temveč je krivdo	za	to prtil usodi, bogovom in vsem drugim,
Kdor se pri vsakem novem vstopu	v	življenje odloča v skladu s filozofijo
Tudi njegovo popotovanje od tod	v	onostranstvo in spet nazaj ga ne vodi
onostranstvo in spet nazaj ga ne vodi	skozi	zemljo in ni težavno, pot ga marveč
zemljo in ni težavno, pot ga marveč vodi	skozi	nebo in je prijetna. -
ženskega rodu, ki ga je bil spravil	ob	življenje, ni hotel, da bi ga rodila
zaradi svoje nekdanje usode odločila	za	orlovo življenje.
V sredini je prišla	na	vrsto Atalantina duša.
Epeja, Panopejevega sina, kako je prešla	v	življenje neke umetnost ljubeče ženske.
zagledal Terzitovo dušo, kako je šinila	v	opico.
Ob spominu	na	prejšnje trpljenje jo je minila vsa
Duše živali so nasploh prehajale nekaj	v	ljudi, nekaj v druge živali, nepravične
nasploh prehajale nekaj v ljudi, nekaj	v	druge živali, nepravične v divje, pravične
ljudi, nekaj v druge živali, nepravične	v	divje, pravične v krotke; tako je prihajalo
živali, nepravične v divje, pravične	v	krotke; tako je prihajalo do najrazličnejših
Kloti in stopil z njo pod njeno roko in	pod	krožeče vretence.
S tem je bila izbira,	za	katero se je duša odločila, dokončno
k prestolu Nujnosti in šla pod njim	na	drugo stran.
Nato so krenili	na	planoto ob reki Leti.
Šli so	skozi	strahovito vročino in pripeko; ta planota
obdrži nobena posoda; nespametni so pili	čez	mero; vsak, ki je pil, je pozabil vse.
zajel vrtinec in jih v trenutku odnesel	v	višave, eno sem, drugo tja, v novo
odnesel v višave, eno sem, drugo tja,	v	novo rojstvo, v novo življenje; bilo
eno sem, drugo tja, v novo rojstvo,	v	novo življenje; bilo je, kakor da bi
vodo; ne ve pa, kako se je znova vrnil	v	svoje telo.
tako se je mit ohranil in ni prišel	v	pozabo, dragi Glavkon.
Če bomo vsi, v veri	v	nesmrtnost duše in njeno moč, da prenese
tu na zemlji in tudi potem, ko nam	za	to pripadejo nagrade, kakor jih dobivajo
Jojahín in njegovi bratje ob preselitvi	v	Babilon.
Po preselitvi	v	Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél,
štirinajst rodov, od Davida do preselitve	v	Babilon štirinajst rodov, od preselitve
Babilon štirinajst rodov, od preselitve	v	Babilon do Kristusa štirinajst rodov.
kraljem Heródom, so prišli modri z Vzhoda	v	Jeruzalem in spraševali:
Nato jih je poslal	v	Betlehem z naročilom:
kraljevih besedah so se modri odpravili	na	pot; in glej, zvezda, ki so jo videli
Stopili so	v	hišo in našli dete z Marijo, njegovo
Heródu, so se po drugi poti vrnili	v	svojo deželo.
Beg	v	Egipt
vzemi dete in njegovo mater in béži	v	Egipt!
dete in njegovo mater in se umaknil	v	Egipt.
vzemi otroka in njegovo mater in pojdi	v	izraelsko deželo, kajti pomrli so,
otroka in njegovo mater in se vrnil	v	izraelsko deželo.
bil v spanju opomnjen, se je umaknil	v	galilejsko deželo.
Abrahama imamo	za	očeta,’ kajti povem vam, da more Bog
Sekira je že nastavljena drevesom	na	korenino.
rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo	v	ogenj.
Svoje žito bo spravil	v	kaščo, pleve pa sežgal v ognju, ki
Tedaj je Duh odvedel Jezusa	v	puščavo, da bi ga hudič skušal.
Nato ga hudič vzame s seboj	v	sveto mesto in ga postavi vrh templja
te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš	ob	kamen.’«
Zopet ga hudič vzame s seboj	na	zelo visoko goro.
Ko je zvedel, da so Janeza vrgli	v	ječo, se je umaknil v Galilejo.
Janeza vrgli v ječo, se je umaknil	v	Galilejo.
brata Andreja, ko sta metala mrežo	v	jezero; bila sta namreč ribiča.
Naredil vaju bom	za	ribiča ljudi.«
GOVOR	NA	GORI
je zagledal množice, se je povzpel	na	góro.
Blagor tistim, ki delajo	za	mir, ker bodo postali božji otroci.
Ni	za	drugo, kakor da se proč vrže in jo
tudi ne prižigajo in ne postavljajo	pod	mernik, temveč na podstavek, da sveti
in ne postavljajo pod mernik, temveč	na	podstavek, da sveti vsem, ki so v hiši.
pismoukov in farizejev, nikoli ne pridete	v	nebeško kraljestvo.«
Kdor pa koga ubije, pride	pred	sodišče.
Jaz pa vam pravim: vsak, kdor se jezi	na	svojega brata, zasluži, da pride pred
na svojega brata, zasluži, da pride	pred	sodišče.
reče bratu ‘bedak’, zasluži, da pride	pred	vrhovno sodišče; in kdor mu reče ‘brezverec’,
reče ‘brezverec’, zasluži, da pride	v	peklenski ogenj!
sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo	v	ječo.
kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo	v	pekel.
kakor da bi célo tvoje telo prišlo	v	pekel.«
Oko	za	oko in zob za zob.’
Oko za oko in zob	za	zob.’
ljubíte svoje sovražnike in molíte	za	tiste, ki vas preganjajo, da boste
Kadar pa ti moliš, pojdi	v	svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu
dolžnikom; ne daj, da pademo	v	skušnjavo, temveč reši nas
»Zato vam pravim: ne bodite v skrbeh	za	svoje življenje, kaj boste jedli ali
boste jedli ali kaj boste pili, in ne	za	svoje telo, kaj boste oblekli.
sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo	v	žitnice, in vendar jih vaš nebeški
In	za	obleko, kaj ste v skrbeh?
travo, ki je danes na polju in jo jutri	v	peč vržejo, mar ne bo veliko bolj vas,
sveto, in svojih biserov ne mečite	pred	svinje, da jih ne pomendrajo in se
Ali mu bo dal kačo, če ga prosi	za	ribo?
»Vstopíte	skozi	ozka vrata, kajti široka so vrata in
vrata in prostorna je pot, ki vodi	v	pogubo in veliko jih hodi po njej.
ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi	v	življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«
rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo	v	ogenj.
»Ne pojde	v	nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi:
pametnemu človeku, ki pozida svojo hišo	na	skalo.
nalivi in privršijo vetrovi ter butnejo	v	to hišo, vendar se ne zruši, ker ima
nalivi in privršijo vetrovi ter butnejo	v	to hišo in hiša se zruši v veliko podrtijo.«
butnejo v to hišo in hiša se zruši	v	veliko podrtijo.«
dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim	v	pričevanje.«
Ko je prišel	v	Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik
»Gospod, nisem vreden, da prideš	pod	mojo streho, ampak reci le besedo in
prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli	za	mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom
Tisti pa, ki so bili izvoljeni	za	kraljestvo, bodo vrženi ven v temo;
izvoljeni za kraljestvo, bodo vrženi ven	v	temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«
Ko je Jezus prišel	v	Petrovo hišo, je videl, da njegova
Prijel jo je	za	roko in mrzlica je odnehala.
okrog sebe množico, je vêlel odriniti	na	drugo stran.
Ko je stopil	v	čoln, so šli njegovi učenci za njim.
Ko je prišel	na	drugo stran, v gadársko deželo, sta
Ko je prišel na drugo stran,	v	gadársko deželo, sta mu iz votlin opuščenih
»Če nas hočeš izgnati, nas pošlji	v	to čredo svinj!«
Tedaj je čreda svinj planila po bregu	v	jezero in v vodi utonila.
Pastirji pa so zbežali	v	mesto in pripovedovali vse, tudi o
Stopil je	v	čoln in se prepeljal na drugo stran.
Stopil je v čoln in se prepeljal	na	drugo stran.
Prišel je	v	svoje mesto.
Novega vina tudi ne vlivajo	v	stare mehove, sicer mehovi počijo in
Novo vino vlivajo	v	nove mehove in se oboje ohrani.«
Ko je Jezus prišel	v	predstojnikovo hišo in videl piskače
Prijel je deklico	za	roko in je vstala.
Ko je stopil	v	hišo, sta slepa prišla k njemu.
Gospoda žetve, naj pošlje delavcev	na	svojo žetev.«
»K poganom ne hodíte in	v	samaríjska mesta ne vstopajte!
	V	katerokoli mesto ali vas pridete, pozvedite,
Ko stopite	v	hišo, jo pozdravite.
Resnično vam povem: laže bo	na	sodni dan sódomski in gomórski deželi
»Glejte, pošiljam vas kakor ovce	med	volkove.
	Pred	oblastnike in kralje vas bodo vlačili
Izdajal pa bo	v	smrt brat brata in oče sina.
Otroci bodo vstajali	zoper	starše in jih izročali v smrt.
vstajali zoper starše in jih izročali	v	smrt.
bodo preganjali v enem mestu, bežite	v	drugo.
povejte pri belem dnevu; in kar slišite	na	uho, oznanjajte na strehah.
tistega, ki more dušo in telo pogubiti	v	pekel!
Ali ne prodajajo dveh vrabcev	za	majhen denar?
Pa vendar niti eden od njiju ne pade	na	zemljo brez volje vašega Očeta.
mislite, da sem prišel zato, da prinesem	na	zemljo mir; nisem prišel, da prinesem
moj učenec, resnično vam povem, ne bo	ob	svoje plačilo.«
»Kaj ste šli gledat	v	puščavo?
Tiru in Sídonu bo	na	sodni dan laže kakor vama.
Toda povem vam sódomski deželi bo	na	sodni dan laže kakor tebi.«
Učenci	v	soboto smukajo klasje
V tistem času je šel Jezus	v	soboto skozi žitna polja.
V tistem času je šel Jezus v soboto	skozi	žitna polja.
tvoji učenci počno, kar ni dovoljeno	v	soboto.«
Kako je stopil	v	božjo hišo in so jedli daritveni kruh,
Šel je od tam in prispel	v	njihovo shodnico.
»Ali se sme	v	soboto zdraviti?«
vas, ki bi imel eno samo ovco in bi mu	v	soboto padla v jamo, bi je ne prijel
eno samo ovco in bi mu v soboto padla	v	jamo, bi je ne prijel in izvlekel?
Torej se sme	v	soboto dobro delati.«
Farizeji pa so šli ven in se posvetovali	zoper	njega, kako bi ga pogubili.
»Vsako kraljestvo, ki se razdeli	zoper	sebe, se opustoši in nobeno mesto ali
Ali: kako more kdo vdreti	v	hišo močnega in mu odnesti opremo,
Kdor ni z menoj, je	zoper	mene; in kdor z menoj ne zbira, raztresa.
bosta ljudem odpuščena, samo kletev	zoper	Duha ne bo odpuščena.
Tudi če kdo kaj reče	zoper	Sina človekovega, mu bo odpuščeno,
bo odpuščeno, če pa kdo reče besedo	zoper	Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne
Povem vam pa:	za	vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo,
ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor	na	sodni dan.
Ninivljáni bodo vstali	na	sodni dan skupaj s tem rodom in ga
ga obsodili, ker so se spreobrnili	na	Jonovo pridigo; védite pa: več kakor
Kraljica z Juga bo	na	sodni dan vstala skupaj s tem rodom
Vrnil se bom	v	svojo hišo, iz katere sem odšel.’
Nato je pokazal	na	svoje učence in rekel:
velike množice, tako da je moral stopiti	v	čoln.
Drugo je padlo	na	kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti.
Drugo je padlo	med	trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo.
Drugo je padlo	na	dobro zemljo in dajalo sad: eno stoternega,
hudobni duh in mu ugrabi, kar je vsejano	v	njegovo srce.
Katero je vsejano	na	kamnita tla, je tisti, ki besedo posluša
Katero je vsejano	med	trnje, je tisti, ki besedo posluša,
Katero pa je vsejano	v	dobro zemljo, je tisti, ki besedo posluša
prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko	med	pšenico in odšel.
Ko je setev zrasla in šla	v	klasje, se je pokazala tudi ljuljka.
Poberite najprej ljuljko in jo povežite	v	snope, da jo sežgemo; pšenico pa spravite
da jo sežgemo; pšenico pa spravite	v	mojo žitnico.’«
kvasu, ki ga je vzela žena in umesila	v	tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Tedaj je odpustil množice in šel	v	hišo.
Vrgli jih bodo	v	ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje
kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo	v	morje in zajame vse vrste rib.
Ko je polna, jo potegnejo	na	obrežje, sedejo in odberejo dobre v
na obrežje, sedejo in odberejo dobre	v	posodo, slabe pa pomečejo proč.
Pahnili jih bodo	v	ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje
»Zato je vsak pismouk, ki se zavzema	za	nebeško kraljestvo, podoben hišnemu
te prilike, je šel od tam in dospel	v	domači kraj.
»Ni prerok brez časti, razen	v	domačem kraju in v domači hiši.«
Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči	v	ječo zaradi Herodiáde, žene svojega
ustrašil ljudstva, ker je imelo Janeza	za	preroka.
Ona pa je	na	materino prigovarjanje rekla:
slišal, se je v čolnu umaknil od tam	v	samoten kraj, da bi bil sam.
je že pozna; odpústi ljudi, da gredo	v	vasi in si kupijo živeža.«
tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl	v	nebo, jih blagoslovil, razlomil in
takoj je primoral učence, da so šli	v	čoln in se pred njim peljali na nasprotni
šli v čoln in se pred njim peljali	na	nasprotni breg; sam pa bi medtem odpustil
Ko so se množice razšle, je šel	na	goro, da bi na samem molil.
Ko sta stopila	v	čoln, je veter ponehal.
Ko so se prepeljali	na	drugo stran, so prišli v genezaréško
prepeljali na drugo stran, so prišli	v	genezaréško deželo.
Kar vam jaz dolgujem, sem namenil	za	dar templju, mu ni treba več spoštovati
Človeka ne omadežuje to, kar gre	v	usta, ampak kar prihaja iz ust, to
Če pa slepi vodi slepega, oba padeta	v	jamo.«
ne razumete, da gre vse, kar prihaja	v	usta, v želodec in se izloča v blato?
razumete, da gre vse, kar prihaja v usta,	v	želodec in se izloča v blato?
prihaja v usta, v želodec in se izloča	v	blato?
je zapustil tisti kraj in se umaknil	v	tirsko in sídonsko pokrajino.
Šel je	na	goro in tam sédel.
Položili so jih	pred	njegove noge in jih je ozdravil, tako
Ko je množice odpustil, je stopil	v	čoln in prispel v magadánsko pokrajino.
odpustil, je stopil v čoln in prispel	v	magadánsko pokrajino.
Ko so učenci odšli	na	drugo stran, so pozabili vzeti kruh
razumete in se ne spominjate petih hlebov	za	pet tisoč mož in koliko košev ste nabrali?
Ter sedmih hlebov	za	štiri tisoč mož in koliko košar ste
Kako da ne razumete, da nisem mislil	na	kruh, ko sem vas opomnil: ‘
naj se varujejo kvasa, ki je potreben	za	peko kruha, temveč nauka farizejev
Ko je Jezus prišel	v	pokrajino Cezaréje Filípove, je spraševal
Ti si Peter (Skala) in	na	to skalo bom sezidal svojo Cerkev in
učencem razodevati, da bo moral iti	v	Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin,
	V	spotiko si mi, ker ne misliš po božje,
V spotiko si mi, ker ne misliš	po	božje, ampak po človeško.«
Ali kaj bo dal človek	v	zameno za svoje življenje?
Ali kaj bo dal človek v zameno	za	svoje življenje?
njegovega brata Janeza in jih povede	na	visoko goro, na sámo.
Janeza in jih povede na visoko goro,	na	sámo.
zaslišali, so se silno prestrašili in padli	na	obraz.
stopil k njemu, se vrgel pred njim	na	kolena in rekel:
Večkrat pade	v	ogenj in večkrat v vodo.
Večkrat pade v ogenj in večkrat	v	vodo.
»Sin človekov bo kmalu izdan	v	roke ljudem in ga bodo umorili, toda
Ko so prispeli	v	Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci
Ko pa je prišel	v	hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem:
postanete kakor otroci, ne pojdete	v	nebeško kraljestvo!
Skušnjave vodijo	v	greh
bolje, da mu obesijo mlinski kamen	na	vrat in se potopi v globino morja.
mlinski kamen na vrat in se potopi	v	globino morja.
zate, da prideš pohabljen ali kruljav	v	življenje, kakor da bi imel obe roki
imel obe roki ali nogi in bi bil vržen	v	večni ogenj.
Bolje je zate, da prideš z enim očesom	v	življenje, kakor da bi imel obe očesi
da bi imel obe očesi in bi bil vržen	v	peklenski ogenj.
»Če tvoj brat greši	zoper	tebe, pojdi k njemu in ga posvári na
zoper tebe, pojdi k njemu in ga posvári	na	štiri oči.
naj odpustim svojemu bratu, če greši	zoper	mene?
ni hotel, ampak je šel in ga vrgel	v	ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.
Galileje in po drugi strani Jórdana prišel	v	judejsko pokrajino.
so namreč že po rojstvu nesposobni	za	zakon, nekatere so take naredili ljudje
Če pa hočeš priti	v	življenje, spolnjuj zapovedi!«
vam povem: bogatin bo težkó prišel	v	nebeško kraljestvo.
Ponovno vam pravim: laže gre kamela	skozi	šivankino uho kakor bogatin v nebeško
kamela skozi šivankino uho kakor bogatin	v	nebeško kraljestvo.«
človekov ob prenovljenju sveta sédel	na	prestol svojega veličastva, boste tudi
mene, bo prejel stokratno in dobil	v	dediščino večno življenje.
šel zgodaj zjutraj najemat delavce	za	svoj vinograd.
Z delavci se je pogodil	za	en denar na dan in jih poslal v vinograd.
Z delavci se je pogodil za en denar	na	dan in jih poslal v vinograd.
pogodil za en denar na dan in jih poslal	v	vinograd.
Pojdite tudi vi	v	vinograd, in kar je prav, vam bom dal.’
Pojdite tudi vi	v	vinograd!’
	Pod	noč pa je rekel gospodar vinograda
prišli okrog enajste ure, in dobili vsak	po	en denar.
več, vendar so tudi ti dobili vsak	po	en denar.
Ali se nisi pogodil z menoj	za	en denar?
Jeruzalemu, je vzel dvanajstere učence	na	sámo in jim med potjo rekel:
	V	Jeruzalem gremo in Sin človekov bo
Obsodili ga bodo	na	smrt in izročili poganom, da ga bodo
da bi stregel in dal svoje življenje	v	odkupnino za mnoge.«
in dal svoje življenje v odkupnino	za	mnoge.«
MESIJANSKI VHOD	V	JERUZALEM
Množica spremlja Jezusa	v	Jeruzalem
»Pojdita	v	vas, ki je pred vama, in takoj bosta
veliko ljudi je pogrinjalo svoje plašče	na	pot, drugi pa so lomili veje z dreves
Ko je prišel	v	Jeruzalem, se je vse mesto zganilo
Jezus je stopil	v	tempelj in izgnal vse, ki so v templju
Iz mesta je šel	v	Betánijo in tam prenočil.«
Ko se je Jezus zjutraj vračal	v	mesto, je bil lačen.
Vzdigni se in se vrzi	v	morje,’ se bo to zgodilo.
Prišel je	v	tempelj, in medtem ko je učil, so stopili
bojmo množice, kajti vsi imajo Janeza	za	preroka.«
Sin, pojdi danes delat	v	vinograd!’
cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami	v	božje kraljestvo.
stiskalnico in sezidal stolp, nato ga je dal	v	najem viničarjem in odpotoval.
bo kruto pokončal, vinograd pa dal	v	najem drugim viničarjem, ki mu bodo
Kdor bo padel	na	ta kamen, se bo razbil; in na kogar
so se zbali množice, ker ga je imela	za	preroka.
služabnike, da skličejo povabljene	na	svatbo, vendar ti niso hoteli priti.
zaklana in vse je pripravljeno; pridite	na	svatbo!’
niso zmenili, temveč so odšli: eden	na	svojo njivo, drugi po kupčiji; ostali
Pojdite torej	na	križišča in kogarkoli tam najdete,
kogarkoli tam najdete, ga povabite	na	svatbo.’
Služabniki so odšli	na	ceste in zbrali vse, ki so jih našli,
Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven	v	temo, tam bo jok in škripanje z zobmi.’
živeti, kakor hoče Bog, in se ne meniš	za	nikogar, ker se ne oziraš na osebo.
meniš za nikogar, ker se ne oziraš	na	osebo.
Vsi so jo namreč imeli	za	ženo.«
rekel mojemu Gospodu: sédi	na	mojo desnico, dokler ne položim
položim tvojih sovražnikov	pod	tvoje noge.’
neznosna bremena in jih nalagajo ljudem	na	rame, sami pa jih še s prstom nočejo
in kopno, da enega samega pridobite	za	svojo vero; in ko se to zgodi, ga naredite
vero; in ko se to zgodi, ga naredite	za	sina pekla, dvakrat hujšega od sebe.
preganjali od mesta do mesta, da pride	nad	vas vsa pravična kri, ki je bila prelita
Resnično vam povem: vse to bo prišlo	nad	ta rod.«
otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta	pod	peruti, pa niste hoteli.
njegovi učenci in mu pogled obrnili	na	tempeljske stavbe.
Vstal bo narod	zoper	narod, država zoper državo.
Vstal bo narod zoper narod, država	zoper	državo.
kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu	v	pričevanje vsem narodom, in takrat
bere, naj razume - takrat naj beže	v	hribe, kateri so v Judeji.
bo na polju, naj se ne vrača domov	po	svoj plašč.
Molíte, da ne bi bežali pozimi ali	na	soboto.
Mislite	na	to, naprej sem vam povedal.
»	Za	tisti dan in uro pa ne vé nihče, ne
namreč v Nóetovih dneh, tako bo tudi	ob	prihodu Sina človekovega.
in se možile do dne, ko je šel Nóe	v	ladjo, in niso ničesar zaslutili,
služabnik, ki ga je gospodar postavil	nad	svojo služinčad, da jo oskrbi z živežem
Resnično vam povem:	čez	vse svoje premoženje ga bo postavil.
dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri,	za	katero ne vé; takrat ga bo grozovito
so bile pripravljene, so šle z njim	na	svatbo in vrata so se zaprla.
kakor s človekom, ki se je odpravljal	na	potovanje in sklical svoje služabnike
V malem si bil zvest,	čez	veliko te bom postavil.
Pojdi	v	veselje svojega gospodarja!’
V malem si bil zvest,	čez	veliko te bom postavil.
Pojdi	v	veselje svojega gospodarja!’
in sem šel ter svoj talent zakopal	v	zemljo.
Zato bi moral dati moj denar	v	hranilnico in ob vrnitvi bi jaz prejel
Neporabnega služabnika pa vrzite ven	v	temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi.’«
»Ko pride Sin človekov	v	svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat
vsi angeli z njim, takrat bo sédel	na	prestol svojega veličastva.
Ovce bo postavil	na	svojo desnico, ovne pa na levico.
postavil na svojo desnico, ovne pa	na	levico.
Prejmite	v	posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno
Proč izpred mene, prekleti,	v	večni ogenj, ki je pripravljen hudiču
Zarota	zoper	Jezusa
»Veste, da bo	čez	dva dni velika noč; in Sin človekov
»Nikar	na	praznik, da ne nastane hrup med ljudstvom.«
dragega odišavljenega olja in ga zlila	na	njegovo glavo, ko je sedèl pri mizi.
Ko je zlila to olje	na	moje telo, ga je mazilila za moj pogreb.
to olje na moje telo, ga je mazilila	za	moj pogreb.
pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej	v	spomin.«
»Pojdite	v	mesto k temu in temu in mu recite:
zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi	za	mizo.
»Kateri je z menoj pomočil roko	v	skledo, ta me bo izdal.
namreč moja kri, kri zaveze, ki se	za	mnoge preliva v odpuščanje grehov.
kri zaveze, ki se za mnoge preliva	v	odpuščanje grehov.
Ko bom pa vstal, pojdem pred vami	v	Galilejo.«
Peter je posegel	v	besedo in mu rekel:
Nato pride Jezus z njimi	na	pristavo, ki se imenuje Getsémani,
Nato je stopil malo naprej, padel	na	obraz in molil:
Čujte in molíte, da ne zaidete	v	skušnjavo!
Pustil jih je, spet odšel in	v	tretje molil z istimi besedami.
je ura, ko izročajo Sina človekovega	v	roke grešnikov.
Izdajalec se je z njimi domenil	za	znamenje:
»Prijatelj, stôri,	za	kar si prišel!«
»Spravi meč	na	njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo
njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo	za	meč, bodo z mečem pokončani.
prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal	na	voljo več kot dvanajst legij angelov,
»Kakor	nad	razbojnika ste prišli z meči in koli,
Dan	na	dan sem sedèl v templju in učil, pa
Stopil je noter in sédel	med	služabnike, da bi videl, kako se bo
zbor so iskali lažnivega pričevanja	zoper	Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar
Kaj je to, kar ti pričajo	zoper	tebe?«
Nato so mu pljuvali	v	obraz in ga bíli s pestmi.
Ko je šel	v	vežo, ga je na pragu zagledala druga
Jezusa odvedejo	pred	Pilata
»Ne smemo jih dati	v	tempeljsko zakladnico, ker so cena
se in zanje kupili lončarjevo njivo	za	pokopališče tujcev, zato se tista
Jezusa so postavili	pred	upravitelja, ki ga je vprašal:
»Ne slišiš, koliko pričajo	zoper	tebe?«
Jezus pa mu ni odgovoril niti	na	eno besedo, tako da se je upravitelj
Jezusa obsodijo	na	smrt
»Njegova kri	na	nas in na naše otroke!«
»Njegova kri na nas in	na	naše otroke!«
vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj	v	sodno hišo in zbrali okrog njega vso
trnja so spletli krono in mu jo dali	na	glavo in trst v njegovo desnico.
krono in mu jo dali na glavo in trst	v	njegovo desnico.
zasmehovati, so mu slekli plašč in ga oblekli	v	njegovo obleko ter ga odvedli, da bi
Ko so šli ven, so naleteli	na	moža iz Ciréne, ki mu je bilo ime Simon.
Ko so dospeli	na	kraj, ki se imenuje Gólgota, to je
Zaupal je	v	Boga, naj ga zdaj reši, če hoče, saj
gobo, jo napojil s kisom, nataknil	na	trst in mu poskušal dati piti.
se je zagrinjalo v templju pretrgalo	na	dvoje od vrha do tal.
vstajenju so šli iz grobov in prišli	v	sveto mesto ter se mnogim prikazali.
Stopil je k Pilatu in prosil	za	Jezusovo telo.
Jožef ga je vzel, zavil	v	čist platnen prt in položil v svoj
zavil v čist platnen prt in položil	v	svoj novi grob, ki ga je bil vsekal
svoj novi grob, ki ga je bil vsekal	v	skalo.
Ko je zavalil velik kamen k vhodu	v	grob, je odšel.
Pred vami pojde	v	Galilejo, tam ga boste videli.’
in sporočita mojim bratom, naj gredo	v	Galilejo; tam me bodo videli.«
poti, so nekateri stražarji prispeli	v	mesto in sporočili vélikim duhovnikom
Ti so se zbrali s starešinami	na	posvet.
In če bi to prišlo	na	ušesa upravitelju, ga bomo mi pogovorili
Enajst učencev se je odpravilo	v	Galilejo na goro, kamor jim je bil
učencev se je odpravilo v Galilejo	na	goro, kamor jim je bil Jezus naročil.
Pojdite torej in naredite vse narode	za	moje učence.
MARKOV EVANGELIJ PRIPRAVA	NA	JEZUSOVO JAVNO DELOVANJE Janez
puščavi in oznanjal krst spreobrnjenja	za	odpuščanje grehov.
Takoj nato ga je Duh odvedel	v	puščavo.
Ko pa so Janeza zaprli, je šel Jezus	v	Galilejo.
Simonovega brata, ko sta metala mreže	v	jezero; bila sta namreč ribiča.
»Hodita za menoj in naredil vaju bom	za	ribiča ljudi!«
Prišli so	v	Kafarnáum.
Takoj	v	soboto je šel v shodnico in učil.
Takoj v soboto je šel	v	shodnico in učil.
In nečisti duh ga je stresel, zavpil	na	ves glas in šel iz njega.
z Jakobom in Janezom takoj napotili	v	Simonovo in Andrejevo hišo.
Pristopil je, jo prijel	za	roko in jo vzdignil.
čisto temno, je vstal, se odpravil ven	na	samoten kraj in tam molil.
»Pojdimo drugam,	v	bližnja naselja, da bom tudi tam pridigal,
naselja, da bom tudi tam pridigal, kajti	za	to sem prišel.«
Prihajal je	v	njihove shodnice po vsej Galileji,
pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi	za	svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes,
očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim	v	pričevanje.«
Ko je ta odšel, je začel	na	vsa usta razglašati in pripovedovati,
zgodilo, tako da Jezus ni mogel več javno	v	mesto, ampak je bival zunaj v samotnih
Ko je	čez	nekaj dni spet prišel v Kafarnáum,
Ko je čez nekaj dni spet prišel	v	Kafarnáum, se je razvedelo, da je v
je bil, odkrili streho in spustili	skozi	odprtino nosila, na katerih je hromi
ne prišije krpe iz neudelanega blaga	na	staro obleko, sicer nov našiv stari
In nihče ne vliva novega vina	v	stare mehove, sicer vino mehove razžene
Zato: novo vino	v	nove mehove!«
Učenci	v	soboto smukajo klasje
Primerilo se je, da je šel	v	soboto skozi žitna polja, in njegovi
Primerilo se je, da je šel v soboto	skozi	žitna polja, in njegovi učenci so spotoma
»Vidiš, kaj delajo	v	soboto.
brali, kaj je storil David, ko je zašel	v	stisko in postal lačen sam in tisti,
ob času vélikega duhovnika Abjatárja	v	božjo hišo in jedel daritveni kruh,
Spet je šel	v	shodnico.
Prežali so nanj, ali ga bo	v	soboto ozdravil, da bi ga lahko zatožili.
»Vstani in stopi	v	sredo!«
»Ali se sme	v	soboto delati dobro ali húdo, življenje
odšli in se s heródovci posvetovali	zoper	njega, kako bi ga pogubili.
Nato je šel	na	goro in poklical k sebi, katere je
Nato pride	v	hišo.
Nihče ne more vdreti	v	hišo močnega in mu izropati imetja,
zelo velika množica, tako da je sédel	v	čoln in bil na jezeru, medtem ko je
Drugo je padlo	na	kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti.
Spet drugo je padlo	med	trnje.
Spet drugo je padlo	na	dobro zemljo, raslo, se množilo in
»Kdor ima ušesa	za	poslušanje, naj posluša!«
Posejani	na	kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem
Spet drugi so seme, vsejano	med	trnje.
	V	dobro zemljo vsejano seme so tisti,
prinesejo svetilko, da jo postavijo	pod	mernik ali pod posteljo?
svetilko, da jo postavijo pod mernik ali	pod	posteljo?
Mar ne zato, da jo denejo	na	podstavek?
ni skrivno, razen zato, da bi prišlo	na	dan.
Če ima kdo ušesa	za	poslušanje, naj posluša!«
kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme	v	zemljo.
Ko sad dozori, hitro prime	za	srp, kajti čas žetve je tu.«
gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga vsejemo	v	zemljo, manjše od vseh semen na svetu.
»Prepeljimo se	na	drugo stran!«
velik vihar in valovi so pljuskali	v	čoln, tako da so ga že zalivali.
Prispeli so	na	drugo stran jezera v géraško deželo.
pritekel, se mu do tal priklonil in	na	ves glas zavpil:
dva tisoč svinj, se je pognala po pobočju	v	jezero in v njem utonila.
Ko je stopal	v	čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden,
se je Jezus prepeljal s čolnom spet	na	drugo stran, se je zbrala okrog njega
Slišala je	za	Jezusa.
Ko pridejo	pred	predstojnikovo hišo, vidi vrvež in
Deklico prime	za	roko in ji reče:
Šel je od tam in prišel	v	svoj domači kraj.
mogel tam storiti nobenega čudeža, samo	na	nekaj bolnikov je položil roke in jih
naj razen palice ničesar ne jemljejo	na	pot, ne kruha ne popotne torbe ne denarja
»Kjerkoli stopite	v	hišo, ostanite tam, dokler ne odpotujete
od tam in otresite prah s svojih nog	v	pričevanje proti njim.«
Heród sam je bil poslal	po	Janeza in ga dal prijeti ter v ječi
Prišla pa je priložnost, ko je Heród	za	svoj rojstni dan priredil gostijo svojim
Takoj je poslal	po	rablja in ukazal, naj prinese njegovo
vzeli njegovo truplo in ga položili	v	grob.
»Pojdite sami zase	v	samoten kraj in se nekoliko odpočijte!«
Odrinili so s čolnom sami zase	v	samoten kraj.
Odpústi jih, da gredo	v	bližnje zaselke in vasi ter si kupijo
»Ali naj gremo nakupit kruha	za	dvesto denarjev in jim damo jesti?«
Ko so posedli v gručah	po	sto in po petdeset, je vzel tistih
Ko so posedli v gručah po sto in	po	petdeset, je vzel tistih pet hlebov
Tudi ribi je razdelil	med	vse.
je primoral svoje učence, da so šli	v	čoln in se peljali pred njim na nasprotno
šli v čoln in se peljali pred njim	na	nasprotno stran proti Betsájdi, medtem
Ko se je ločil od njih, je šel	na	goro molit.
Nato je stopil k njim	v	čoln in veter je ponehal; bili so vsi
Kamorkoli je prihajal,	v	vasi ali v mesta ali v zaselke, povsod
Kamorkoli je prihajal, v vasi ali	v	mesta ali v zaselke, povsod so polagali
je prihajal, v vasi ali v mesta ali	v	zaselke, povsod so polagali na ceste
mesta ali v zaselke, povsod so polagali	na	ceste bolnike.
niti ne dovolite, da bi še kaj storil	za	očeta ali mater.
Ko se je od množice napotil	v	hišo, so ga njegovi učenci vprašali,
kar pride vanj od zunaj, ker ne pride	v	njegovo srce, ampak v želodec, in se
ker ne pride v njegovo srce, ampak	v	želodec, in se nato izloči?«
Vstal je in šel od tam	v	pokrajino Tira.
Stopil je	v	neko hišo.
nečistega duha, in je prišla ter mu padla	pred	noge.
Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel	skozi	Sídon proti Galilejskemu jezeru v notranjost
skozi Sídon proti Galilejskemu jezeru	v	notranjost dežele Deseteromestja.
od množice vstran, mu položil prste	v	ušesa in se s slino dotaknil njegovega
naročal, so ga kar naprej razglašali in	na	vso moč začudeni govorili:
bi jih delili; in razdelili so jih	med	množico.
odpustil; sam pa je z učenci takoj stopil	v	čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.
takoj stopil v čoln in se odpeljal	v	dalmanútske kraje.
In pustil jih je, spet stopil	v	čoln ter odplul na drugo stran jezera.
jih je, spet stopil v čoln ter odplul	na	drugo stran jezera.
spominjate, ko sem razlomil pet hlebov	med	pet tisoč, koliko polnih košev ostankov
»In ko sem jih razlomil sedem	med	štiri tisoč, koliko polnih košar ostankov
Dospejo	v	Betsájdo.
Prijel je slepega	za	roko in ga povedel iz vasi.
Nato mu je še enkrat položil roke	na	oči in je spregledal.
»	V	vas pa nikar ne hôdi!«
Nato je šel Jezus s svojimi učenci	v	vasi Cezaréje Filípove.
»Poberi se od mene, satan, ker ne misliš	po	božje, ampak po človeško!«
Kaj neki more človek dati	v	zameno za svoje življenje?
Kaj neki more človek dati v zameno	za	svoje življenje?
	Čez	šest dni vzame Jezus s seboj Petra,
Jakoba in Janeza in jih same povede	na	visoko goro v samoto.
Janeza in jih same povede na visoko goro	v	samoto.
Kjerkoli ga napade, ga vrže	na	tla, da se peni, škriplje z zobmi in
je takoj dečka stresel, da je padel	na	tla, se premetaval in penil.
Večkrat ga je vrgel celo	v	ogenj in v vodo, da bi ga pokončal.
Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in	v	vodo, da bi ga pokončal.
Jezus ga je prijel	za	roko, ga vzdignil in je vstal.
Ko je prišel	v	hišo, so ga njegovi učenci na samem
»Sin človekov bo izdan ljudem	v	roke in ga bodo umorili, ko bo pa umorjen,
Prišli so	v	Kafarnáum.
Skušnjave vabijo	v	greh
bolje, da mu obesijo mlinski kamen	na	vrat in ga vržejo v morje.
mlinski kamen na vrat in ga vržejo	v	morje.
Bolje je zate, da greš pohabljen	v	življenje, kakor da bi imel obe roki,
kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel	v	pekel, v neugasljivi ogenj.
imel obe roki, pa bi prišel v pekel,	v	neugasljivi ogenj.
Bolje je zate, da prideš kruljav	v	življenje, kakor da bi imel obe nogi,
da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen	v	pekel.
Bolje je zate, da greš z enim očesom	v	božje kraljestvo, kakor da bi imel
bi imel obe očesi, pa bi bil vržen	v	pekel, kjer njihov črv ne umrje in
Od tam je prišel	v	judejske kraje in na drugo stran Jórdana.
Od tam je prišel v judejske kraje in	na	drugo stran Jórdana.
In jemal jih je	v	naročje, polagal nanje roke in jih
Ko se je odpravljal	na	pot, je nekdo pritekel, pred njim pokleknil
»Kako težkó bodo prišli bogati	v	božje kraljestvo!«
»Otroci, kako težkó je priti	v	božje kraljestvo!
Laže gre kamela	skozi	šivankino uho kakor bogatin v božje
kamela skozi šivankino uho kakor bogatin	v	božje kraljestvo.«
Tedaj je Peter posegel	v	besedo in rekel:
»Glejte,	v	Jeruzalem gremo in Sin človekov bo
Obsodili ga bodo	na	smrt in izročili poganom.
slišalo drugih deset, so se začeli jeziti	na	Jakoba in Janeza.
»Veste, da tisti, ki veljajo	za	vladarje poganov, dajejo čutiti svoje
da bi stregel in dal svoje življenje	v	odkupnino za mnoge.«
in dal svoje življenje v odkupnino	za	mnoge.«
Dospeli so	v	Jêriho.
Slovesni vhod	v	Jeruzalem
»Pojdita	v	vas, ki je pred vama!
Osliča pripeljeta k Jezusu, vržeta	na	živinče svoji suknji in Jezus séde
Veliko ljudi je pogrinjalo	na	pot svoje plašče, drugi pa so po polju
In prišel je	v	Jeruzalem, v tempelj.
In prišel je v Jeruzalem,	v	tempelj.
pozno, se je z dvanajsterimi napotil	v	Betánijo.
drugega kot listje; ni bil namreč čas	za	smokve.
Ko so prišli	v	Jeruzalem, je šel v tempelj.
Ko so prišli v Jeruzalem, je šel	v	tempelj.
in ni pustil, da bi kdo kaj nesel	skozi	tempelj.
‘Moja hiša naj bo hiša molitve	za	vse narode,’ vi ste pa iz nje naredili
»Imejte vero	v	Boga!
Vzdigni se in se vrzi	v	morje’ in ne bo dvomil v svojem srcu,
Zato vam pravim:	za	vse, kar molite in prosite, verjemite,
In spet so prišli	v	Jeruzalem.
ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli	za	preroka.
Dal ga je	v	najem viničarjem in odpotoval.
vemo, da si resnicoljuben in da se	na	nikogar ne oziraš, ker ne gledaš na
na nikogar ne oziraš, ker ne gledaš	na	osebo, temveč v resnici učiš božjo
Vseh sedem jo je namreč imelo	za	ženo.«
Sédi	na	mojo desnico, dokler ne položim tvojih
dokler ne položim tvojih sovražnikov	pod	tvoje noge.’
Vdovam požirajo hiše, pri tem pa	na	videz pobožno opravljajo dolge molitve.
je vrgla več kot vsi, ki so metali	v	zakladnico.
vse, kar je imela, vse, kar potrebuje	za	svoje preživljanje.«
	Pred	oblastnike in vladarje vas bodo vlačili
Ko vas bodo vlekli	pred	sodišče, ne skrbite vnaprej, kaj boste
Izdajal bo	v	smrt brat brata in oče sina.
vstajali proti staršem in jih pošiljali	v	smrt.
takrat naj prebivalci Judeje bežijo	v	hribe.
strehi, naj ne hodi dol in ne stopa	v	svojo hišo, da bi iz nje kaj vzel,
in kdor je na polju, naj se ne vrača	po	plašč.
»	Za	tisti dan ali uro pa ne vé nihče, ne
človekom, ki je zapustil svoj dom in šel	na	potovanje.
Zarota	zoper	Jezusa
»Samo	na	praznik ne, da ne bo nastal nemir med
Strla je posodico in ga izlila	na	njegovo glavo.
Saj bi ga lahko prodali	za	več kot tristo denarjev in dali ubogim!«
Že vnaprej mi je mazilila telo	za	pogreb.
pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej	v	spomin.«
Ko so	za	to slišali, so se razveselili in obljubili,
»Pojdita	v	mesto in prišel vama bo nasproti moški,
opremljeno in pripravljeno; tam poskrbita	za	nas.«
Prišla sta	v	mesto in našla, kakor jima je bil povedal,
izmed dvanajsterih, ki z menoj pomaka	v	skledo.
moja kri, kri zaveze, ki se preliva	za	mnoge.
po svojem vstajenju pojdem pred vami	v	Galilejo.«
Medtem pridejo	na	pristavo, ki se imenuje Getsémani,
In šel je malo naprej, se vrgel	na	tla in molil, da bi šla, če je mogoče,
Čujte in molíte, da ne pridete	v	skušnjavo!
Zdaj izročajo Sina človekovega	v	roke grešnikom.
»Kakor	nad	razbojnika ste prišli z meči in koli,
Dan	na	dan sem učil pri vas v templju in me
Peter pa je šel od daleč za njim prav	na	dvorišče hiše vélikega duhovnika.
véliki zbor pa so iskali pričevanje	zoper	Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga
nastopilo in takole lažnivo pričalo	zoper	njega:
boš trikrat zatajil,« in je planil	v	jok.
Jezusa obsodijo	na	smrt
pa jim je navadno izpustil jetnika,	za	katerega so prosili.
Ljudstvo je tedaj prišlo in začelo prositi	za	tisto, kar jim je navadno storil.
Vojaki so ga odpeljali	na	dvorišče palače, to je sodne hiše,
slekli škrlatni plašč in ga oblekli	v	njegova oblačila.
Pripeljali so ga	na	kraj, ki se imenuje Gólgota, to pomeni
Ob deveti uri je Jezus	na	ves glas zaklical:
in napojil gobo s kisom, jo nataknil	na	trst in mu ponujal piti.
Jezus pa je	na	ves glas zaklical in izdihnil.
Zagrinjalo v templju se je pretrgalo	na	dvoje od vrha do tal.
veliko drugih, ki so prišle z njim	v	Jeruzalem.
kraljestvo, pogumno stopil k Pilatu in prosil	za	Jezusovo telo.
kupil je platneno rjuho, ga snel, zavil	v	rjuho in položil v grob, ki je bil
rjuho, ga snel, zavil v rjuho in položil	v	grob, ki je bil vsekan v skalo.
in položil v grob, ki je bil vsekan	v	skalo.
Nato je zavalil kamen	na	vhod v grob.
Nato je zavalil kamen na vhod	v	grob.
»Kdo nam bo odvalil kamen z vhoda	v	grob?«
Stopile so	v	grob in zagledale mladeniča, ki je
Pred vami pojde	v	Galilejo; tam ga boste videli, kakor
dvema izmed njih med potjo, ko sta šla	na	deželo.
	Na	bolnike bodo polagali roke in bodo
Jezus govoril z njimi, je bil vzet	v	nebo in je sédel na božjo desnico.
njimi, je bil vzet v nebo in je sédel	na	božjo desnico.
bogoslužnem običaju zadel žreb, da je šel	v	Gospodovo svetišče zažigat kadilo;
	V	radost in veselje ti bo in mnogi se
pravičnih in naredi ljudstvo dovzetno	za	Gospoda.«
Ljudje so medtem čakali	na	Zaharíja in se čudili, da se tako dolgo
mesecu je Bog poslal angela Gabriela	v	galilejsko mesto Nazaret k devici,
je šesti mesec njej, ki so jo imeli	za	nerodovitno.
Tiste dni se je Marija odpravila	na	pot v hriboviti svet.
Tiste dni se je Marija odpravila na pot	v	hriboviti svet.
Hitela je	v	mesto na Judovem.
Stopila je	v	Zaharíjevo hišo in pozdravila Elizabeto.
Elizabeta je bila polna Svetega Duha in je	na	ves glas vzkliknila:
Bogu, mojem Rešitelju, ker se je ozrl	na	nizkost svoje dekle.
Zavzel se je	za	svojega služabnika Izraela in se spomnil
Abrahamu in njegovemu potomstvu	na	veke.«
približno tri mesece, potem se je vrnila	na	svoj dom.
Zaharíja, toda njegova mati je posegla	v	besedo in rekla:
Gospod, Izraelov Bog, ker se je ozrl	na	svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje.
smrtni senci, in naravna naše noge	na	pot miru.«
Vsi so se hodili popisovat, vsak	v	svoj rodni kraj.
šel iz Galileje, iz mesta Nazareta,	v	Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje
Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo,	v	Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem,
Rodila je sina, prvorojenca, ga povila	v	plenice in položila v jasli, ker zanju
prvorojenca, ga povila v plenice in položila	v	jasli, ker zanju ni bilo prostora v
pastirji prenočevali pod milim nebom in se	čez	noč vrstili na straži pri svoji čredi.
oznanjam vam veliko veselje, ki bo	za	vse ljudi.
spoznali: našli boste dete, povito	v	plenice in položeno v jasli.«
dete, povito v plenice in položeno	v	jasli.«
Ko so angeli šli od njih	v	nebesa, so pastirji rekli drug drugemu:
»Pojdimo torej	v	Betlehem in poglejmo to, kar se je
in našli tam Marijo, Jožefa in dete,	v	jasli položeno.
vrnili ter Boga slavili in hvalili	za	vse, kar so slišali in videli, kakor
predpisih Mojzesove postave prinesli	v	Jeruzalem, da bi ga postavili pred
prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili	pred	Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi
Po navdihu Duha je prišel	v	tempelj.
predpisu postave, ga je tudi Símeon vzel	v	naročje in slavil Boga:
pripravil pred očmi vseh narodov: luč	v	razsvetljenje poganov in v slavo Izraela,
narodov: luč v razsvetljenje poganov in	v	slavo Izraela, svojega ljudstva.«
»Ta je postavljen	v	padec in vstajenje mnogih v Izraelu
padec in vstajenje mnogih v Izraelu in	v	znamenje, kateremu bodo nasprotovali,
Prav tisto uro je prišla	v	tempelj počastit Boga.
Vrnitev	v	Nazaret
po Gospodovi postavi, so se vrnili	v	Galilejo, v svoje mesto Nazaret.
Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo,	v	svoje mesto Nazaret.
Njegovi starši so hodili vsako leto	za	velikonočne praznike v Jeruzalem.
vsako leto za velikonočne praznike	v	Jeruzalem.
Ko je bil star dvanajst let, so šli	na	pot kakor po navadi ob prazniku.
Ker ga niso našli, so se vrnili	v	Jeruzalem in ga povsod iskali.
Nato se je vrnil z njima in prišel	v	Nazaret ter jima je bil pokoren.
PRIPRAVA	NA	JAVNO DELOVANJE Janez Krstnik
pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja	za	odpuščanje grehov, kakor je pisano
Niti	na	misel naj vam ne pride, da bi si govorili:
Abrahama imamo	za	očeta,’ kajti povem vam, da more Bog
Sekira je že nastavljena drevesom	na	korenino.
rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo	v	ogenj.«
počistil svoj skedenj in spravil žito	v	svojo kaščo, pleve pa sežgal z ognjem,
Heród dodal še to, da je Janeza vrgel	v	ječo.
Potem ga je odvedel	v	Jeruzalem, ga postavil vrh templja
‘Svojim angelom bo	v	tvoje dobro zapovedal, da te obvarujejo,’
te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš	ob	kamen.’«
poskusil z vsemi skušnjavami, se je	za	nekaj časa umaknil od njega.
Jezus se je v môči Duha vrnil	v	Galilejo in glas o njem se je razširil
Prišel je	v	Nazaret, kjer je doraščal.
	V	soboto je šel v shodnico, kakor je
V soboto je šel	v	shodnico, kakor je bil navajen.
oproščenje in slepim vid, da zatirane pustim	na	svobodo in napovem leto Gospodovega
Elíjevi dobi, ko se je nebo zaprlo	za	tri leta in šest mesecev in je bila
poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi	v	Sarépto na Sídonskem.
Vstali so in ga odvedli iz mesta	na	previs hriba, na katerem je bilo njihovo
njihovo mesto sezidano, da bi ga pahnili	v	prepad, on pa je šel kar sredi množice
Prišel je	v	Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto
je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in	v	soboto učil ljudi.
je imel nečistega duha, in je zavpil	na	ves glas:
Nečisti duh ga je vrgel	na	sredo in šel iz njega, ne da bi ga
Vstal je, odšel iz shodnice in stopil	v	Simonovo hišo.
	Na	vsakega izmed njih je polagal roke
je zdanilo, je odšel in se napotil	na	samoten kraj.
oznaniti božje kraljestvo, ker sem	za	to poslan.«
Stopil je	v	enega izmed čolnov, bil je Simonov,
»Odrini na globoko in vrzite mreže	za	lov!«
se trudili, pa nismo nič ujeli, toda	na	tvojo besedo bom vrgel mreže.«
Simon Peter to videl, je padel Jezusu	pred	noge in rekel:
Brž ko je zagledal Jezusa, je padel	na	obraz in prosil:
se pokaži duhovniku ter prinesi dar	za	svoje očiščenje, kakor je zapovedal
kakor je zapovedal Mojzes, da jim bo	v	pričevanje.«
On pa se je umaknil	v	samotne kraje in tam molil.
nesli noter, so se z njim povzpeli	na	strešno ploščad in ga med opeko spustili
opeko spustili z nosili vred ravno	pred	Jezusa.
krpe od nove obleke in je ne našije	na	staro, sicer bo novo razrezal, s staro
Tudi novega vina nihče ne vliva	v	stare mehove, sicer bo novo vino stare
uničeni; pač pa se mora novo vino vlivati	v	nove mehove.
Učenci	v	soboto smukajo klasje
Bila pa je sobota, ko je šel	skozi	žitna polja.
»Zakaj delate, kar ni dovoljeno	v	soboto?«
Kako je stopil	v	božjo hišo in vzel daritvene hlebe,
Drugo soboto je šel	v	shodnico in učil.
so ga opazovali, ali bo ozdravljal	na	soboto, da bi našli kaj, zaradi česar
On pa je vedel	za	njihove misli in je rekel možu s suho
»Vstani in stopi	v	sredo!«
»Vprašam vas, ali se sme	v	soboto delati dobro ali húdo, življenje
Tiste dni je šel	na	goro molit in vso noč je prečul v molitvi
tiste, ki vas preklinjajo, in molíte	za	tiste, ki grdo ravnajo z vami
Tistemu, ki te udari	po	enem licu, nastavi še drugo, in kdor
Dobro delajte in posojajte, ne da bi	za	to kaj pričakovali.
potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli	v	naročje.
Ali ne bosta oba padla	v	jamo?
Globoko koplje in postavi temelj	na	skalo.
Nastane povodenj, naliv butne	v	tisto hišo in je ne more omajati, ker
spolni, je podoben človeku, ki zida hišo	na	zemljo brez temelja.
ga poslušali, vse povedal, je prišel	v	Kafarnáum.
Neki stotnik pa je imel	na	smrt bolnega služabnika, ki mu je bil
Ko je slišal	za	Jezusa, je poslal k njemu judovske
Nisem vreden, da stopiš	pod	mojo streho.
Jezus obudi mladeniča	v	Náinu
Nato se je napotil	v	mesto, ki se imenuje Náin.
»Kaj ste šli gledat	v	puščavo?
Ko je stopil	v	farizejevo hišo, je sédel za mizo.
stopil v farizejevo hišo, je sédel	za	mizo.
Ko sem stopil	v	tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za
v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode	za	noge; ta pa mi je s solzami močila
Drugo je padlo	na	skalo, in ko je pognalo, se je posušilo,
Drugo je padlo	med	trnje, toda trnje, ki je zraslo z njim,
Drugo je padlo	v	dobro zemljo in pognalo ter obrodilo
»Kdor ima ušesa	za	poslušanje, naj posluša!«
Seme, ki je padlo	med	trnje, so tisti, ki poslušajo, vendar
potem ne pokriva s posodo ali postavlja	pod	posteljo, ampak jo daje na podstavek,
postavlja pod posteljo, ampak jo daje	na	podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo
tajno, kar se ne bi zvedelo in prišlo	na	dan.
Nekega dne je s svojimi učenci stopil	v	čoln in jim rekel:
»Prepeljimo se	na	drugo stran jezera!«
	Nad	jezero pa je prihrumel silen vihar.
Pripluli so	v	géraško deželo, ki leži nasproti Galileji.
Komaj je stopil	na	kopno, mu je iz mesta prišel nasproti
Padel je predenj in	na	ves glas rekel:
z verigami in ga imeli vklenjenega	v	okove, je vezi potrgal in hudi duh
Rotili so ga, naj jim ne ukaže oditi	v	brezno.
so tedaj zapustili človeka in odšli	v	svinje.
Čreda pa je planila s pobočja	v	jezero in potonila.
Vkrcal se je	v	čoln in se vrnil.
Jezusovim nogam in ga prosil, da bi prišel	v	njegovo hišo.
dvanajst let krvavela in potrošila	za	zdravnike vse, kar je imela za preživljanje,
potrošila za zdravnike vse, kar je imela	za	preživljanje, pa jè nihče ni mogel
Stopil je	v	hišo in nikomur ni pustil iti z njim
On pa jo je prijel	za	roko in zaklical:
»Ničesar ne jemljite	na	pot, ne palice ne torbe ne kruha ne
	V	katerokoli hišo stopite, ostanite tam
kraja in otresite prah s svojih nog	v	pričevanje proti njim.«
Vzel jih je s seboj in se umaknil	v	samoto proti mestu, ki se imenuje Betsájda.
»Odpústi množico, naj gre	v	bližnje vasi in zaselke, da prenoči
ribi, razen če gremo in kupimo živeža	za	vse te ljudi.«
»Posedite jih po skupinah približno	po	petdeset.«
tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl	v	nebo, zmolil nad njimi blagoslov, razlomil
in dajal učencem, da so jih delili	med	množico.
»	Za	koga me imajo ljudje?«
»Eni	za	Janeza Krstnika, drugi za Elija, in
»Eni za Janeza Krstnika, drugi	za	Elija, in spet drugi pravijo, da je
»Kaj pa vi	za	koga me imate?«
»	Za	božjega Maziljenca.«
seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel	na	goro molit.
Ko so šli oni	v	oblak, jih je obšla groza.
»Učitelj, prosim te, ozri se	na	mojega sina, ker je moj edini otrok!
Sin človekov bo namreč izdan ljudem	v	roke.«
Kdor ni proti vam je	za	vas
Kdor ni	zoper	vas, je za vas.«
Kdor ni zoper vas, je	za	vas.«
JEZUS NA POTI	V	JERUZALEM Samaríjska
so se bližali dnevi njegovega odhoda	v	nebesa, se je tudi sam trdno odločil
svoje glasnike, ki so spotoma prišli	v	neko samaríjsko vas, da bi vse pripravili
niso sprejeli, ker je bil namenjen	v	Jeruzalem.
Nato so odpotovali	v	drugo vas.
»Nihče, ki položi roko	na	plug in se ozira nazaj, ni primeren
plug in se ozira nazaj, ni primeren	za	božje kraljestvo.«
dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj	po	dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor
jih poslal pred seboj po dva in dva	v	vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval
torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce	na	svojo žetev.
Pošiljam vas kakor jagnjeta	med	volkove.
	V	katerokoli hišo pridete, recite najprej:
Ne hodíte iz hiše	v	hišo.
	V	katerokoli mesto pridete in vas sprejmejo,
	V	katerokoli mesto pa pridete in vas
pridete in vas ne sprejmejo, pojdite	na	ulice in recite:
ki se je prijel naših nog, otresamo	na	vas, vendar védite, da se je približalo
Povem vam, laže bo Sódomi	na	tisti dan kakor temu mestu.«
Toda Tiru in Sídonu bo	na	sodni dan laže kakor vama.
Dal sem vam oblast stopati	na	kače in škorpijone in premagati vsako
»Neki človek je šel iz Jeruzalema	v	Jêriho in je padel med razbojnike.
iz Jeruzalema v Jêriho in je padel	med	razbojnike.
Podobno je tudi levít, ki je prišel	na	tisti kraj in ga videl, šel mimo.
Stopil je k njemu, zlil olja in vina	na	njegove rane in jih obvezal.
Posadil ga je	na	svoje živinče, ga peljal v gostišče
Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal	v	gostišče in poskrbel zanj.
je bil bližnji tistemu, ki je padel	med	razbojnike?«
Ko so potovali, je prišel	v	neko vas in žena z imenom Marta ga
žena z imenom Marta ga je sprejela	v	svojo hišo.
dolžan, in ne daj, da pademo	v	skušnjavo!«
svojemu sinu kačo, če ga je prosil	za	ribo?
mu dal škorpijona, če ga je prosil	za	jajce?
razdvojeno, se opustoši in hiša se	na	hišo zruši.
in ga premaga, mu vzame vse orožje,	na	katero se je zanašal, in razdeli njegov
Kdor ni z menoj, je	zoper	mene, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.«
Vrnil se bom	v	hišo, iz katere sem odšel.’
Kraljica z juga bo	na	sodni dan vstala z ljudmi tega rodu
Ninivljáni bodo	na	sodni dan vstali s tem rodom in ga
ne prižiga svetilke in jo postavlja	na	skrit kraj ali pod mernik, ampak na
svetilke in jo postavlja na skrit kraj ali	pod	mernik, ampak na podstavek, da tisti,
na skrit kraj ali pod mernik, ampak	na	podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo
Dajte raje	v	miloščino to, kar je znotraj, in vam
Medtem se je nabralo	na	tisoče ljudi, tako da so drug drugemu
ljudi, tako da so drug drugemu stopali	na	noge.
kar ste pri zaprtih vratih šepetali	na	uho, se bo oznanjalo na strehah.«
življenje vzeti in ima potem oblast vreči	v	pekel.
Ali ne prodajajo pet vrabcev	za	majhen denar?
In vendar Bog	na	nobenega od njih ne pozabi.
Vsakemu, ki izgovori besedo	zoper	Sina človekovega, bo odpuščeno; kdor
Kadar vas bodo vlačili	pred	sodnike v shodnicah in pred vladarje
vlačili pred sodnike v shodnicah in	pred	vladarje in oblastnike, ne skrbite,
»Človek, kdo me je postavil	za	sodnika ali delivca nad vaju?«
je postavil za sodnika ali delivca	nad	vaju?«
duša, veliko blaga imaš, spravljenega	za	vrsto let.
»Zato vam pravim: ne bodite v skrbeh	za	življenje, kaj boste jedli, in ne za
za življenje, kaj boste jedli, in ne	za	telo, kaj boste oblekli.
Pomislite	na	vrane: ne sejejo in ne žanjejo.
niti najmanjše reči, kaj ste v skrbeh	za	drugo?
je danes na polju in jo jutri vržejo	v	peč, Bog tako oblači, koliko bolj bo
povem: opasal se bo in jih posadil	za	mizo.
»Gospod, ali pripoveduješ to priliko	za	nas ali za vse?«
pripoveduješ to priliko za nas ali	za	vse?«
oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil	nad	svojo služinčad, da ji odmeri hrano
Resnično vam povem:	čez	vse svoje imetje ga bo postavil.
dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri,	za	katero ne vé; razsekal ga bo na kosce
uri, za katero ne vé; razsekal ga bo	na	kosce in mu dal delež z neverniki.
Jezus je vzrok	za	delitev duhov
»Prišel sem, da vržem ogenj	na	zemljo, in kako želim, da bi se že
Mislite, da sem prišel	na	zemljo prinašat mir?
se pobotaš z njim in te ne privleče	pred	sodnika.
bo izročil pazniku, paznik pa vrgel	v	ječo.
Ali onih osemnajst,	na	katere se je podrl stolp v Síloi in
Jezus	v	soboto ozdravi sključeno ženo
	V	soboto pa je učil v neki shodnici.
Nejevoljen je bil, ker jo je Jezus ozdravil	v	soboto, in je rekel množici:
prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa	v	soboto.«
vas svojega vola ali osla od jasli	v	soboto in ga ne žene napajat?
let, ni bilo potrebno rešiti te vezi	v	soboto?«
Zraste in se razvije	v	drevo in ptice izpod neba gnezdijo
je kvasu, ki ga žena vzame in zamesi	v	tri merice moke, dokler se vse ne prekvasi.«
Na poti	v	Jeruzalem je šel skozi mesta in vasi
Na poti v Jeruzalem je šel	skozi	mesta in vasi ter učil.
Začeli boste trkati	na	vrata in govoriti: ‘
zahoda, od severa in juga in bodo sedli	za	mizo v božjem kraljestvu.
tvoje otroke kakor koklja svoja piščeta	pod	peruti, pa niste hoteli!
Ko je	v	soboto prišel v hišo nekega prvaka
Ko je v soboto prišel	v	hišo nekega prvaka med farizeji obedovat,
»Ali je dovoljeno	v	soboto zdraviti ali ne?«
»Komu izmed vas bo sin ali vol padel	v	vodnjak in ga ne bo takoj v soboto
vol padel v vodnjak in ga ne bo takoj	v	soboto potegnil ven?«
In niso mu mogli	na	to odgovoriti.
»Kadar te kdo povabi	na	svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker
»Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj	na	prvo mesto, ker je lahko povabljen
Takrat se boš začel sramotno presedati	na	zadnje mesto.
Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sédi	na	zadnje mesto, da ti reče gostitelj,
Ko je bil čas	za	večerjo, je poslal svojega služabnika
Vsi pa so se začeli	po	svoje opravičevati.
moram ogledati; prosim te, imej me	za	opravičenega!’
grem preskusit; prosim te, imej me	za	opravičenega!’
Pojdi brž	na	ceste in ulice po mestu in pripelji
Pojdi	na	pota in vzdolž ograj in primoraj ljudi,
Ali: kateri kralj, ki gre	na	vojsko zoper drugega kralja, ne bo
Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko	zoper	drugega kralja, ne bo prej sédel in
oni še daleč, poslanstvo in se pogaja	za	mir.
Ni porabna ne za zemljo ne	za	gnoj; proč jo mečejo.
Kdor ima ušesa	za	poslušanje, naj posluša!«
devetindevetdesetih v puščavi in ne gre	za	izgubljeno, dokler jè ne najde?
In ko jo najde, jo vesel zadene	na	rame.
spravil vse stvari skupaj in odpotoval	v	daljno deželo.
tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal	na	svoje posestvo svinje past.
Oče, grešil sem	zoper	nebesa in pred teboj.
Oče, grešil sem	zoper	nebesa in pred teboj.
Dajte mu prstan	na	roko in čevlje na noge!
Dajte mu prstan na roko in čevlje	na	noge!
storil, da me bodo ljudje sprejeli	v	svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil
krivičnim mámonom, da vas sprejmejo	v	večna bivališča, ko ta propade.
so poslušali tudi farizeji, lakomni	na	denar, in so se mu posmehovali.
Oblačil se je	v	škrlat in dragoceno tkanino ter se
škrlat in dragoceno tkanino ter se dan	na	dan sijajno gostil.
je revež umrl, so ga angeli odnesli	v	Abrahamovo naročje.
Lazarja, da pomoči konec svojega prsta	v	vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno
Prosim te torej, oče, da ga pošlješ	v	hišo mojega očeta.
posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo	v	ta kraj trpljenja!’
je zanj, da mu obesijo mlinski kamen	na	vrat in ga vržejo v morje, kakor da
mlinski kamen na vrat in ga vržejo	v	morje, kakor da pohujša enega teh malih.
Če greši sedemkrat	na	dan zoper tebe in se sedemkrat na dan
Če greši sedemkrat na dan	zoper	tebe in se sedemkrat na dan obrne k
se s koreninami vred in se presadi	v	morje,’ bi vam bila pokorna.
Pridi brž in sédi	za	mizo!’?
Pripravi mi kaj	za	večerjo.
Ko je potoval	v	Jeruzalem, je šel po poti med Samaríjo
potoval v Jeruzalem, je šel po poti	med	Samaríjo in Galilejo.
Ob prihodu	v	neko vas mu je prišlo nasproti deset
Od daleč so se ustavili in	na	ves glas zavpili:
videl, da je ozdravel, se je vrnil in	na	ves glas slavil Boga.
Padel je	na	obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval;
Padel je na obraz	pred	njegove noge in se mu zahvaljeval;
drugega, tako bo tudi Sin človekov prišel	na	svoj dan.
in se možile do dne, ko je šel Nóe	v	ladjo; tedaj je prišel potop in je
prodajali, sadili in zidali, toda	na	dan, ko je šel Lot iz Sódome, sta padala
sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil	za	ljudi.
Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim	za	ljudi, bom tej vdovi, ker mi ne dá
»Dva človeka sta šla	v	tempelj molit: eden je bil farizej,
Postim se dvakrat	na	teden in desetino dajem od vsega, kar
povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal	na	prsi in govoril: ‘
»Kako težkó pridejo bogati	v	božje kraljestvo!
Laže gre kamela	skozi	šivankino uho kakor bogatin v božje
kamela skozi šivankino uho kakor bogatin	v	božje kraljestvo.«
	V	Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim
Prišel je	v	Jêriho in šel skozi mesto.
Prišel je v Jêriho in šel	skozi	mesto.
Stekel je naprej in splezal	na	divjo smokvo, da bi ga videl, kajti
Ko je Jezus dospel	na	tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel:
Zahéj pa je stopil	pred	Gospoda in rekel:
človek plemenitega rodu je odpotoval	v	daljno deželo, da bi si pridobil kraljevsko
Zakaj nisi vložil mojega denarja	v	hranilnico in bi ga jaz ob vrnitvi
Slovesni vhod	v	Jeruzalem
Ko je prišel	v	bližino Bétfage in Betánije h gori,
»Pojdita	v	vas, ki je pred vama.
sta ga k Jezusu, vrgla vrhnji obleki	na	osliča in pomagala Jezusu, da je sédel
naprej, so ljudje pogrinjali svoje plašče	na	pot.
gore, je začela vsa množica učencev	na	ves glas veselo hvaliti Boga za vsa
učencev na ves glas veselo hvaliti Boga	za	vsa mogočna dela, ki so jih videli.
	V	tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke
Ko je stopil	v	tempelj, je začel izganjati prodajalce.
človek je zasadil vinograd in ga dal	v	najem viničarjem, sam pa je za dalj
ga dal v najem viničarjem, sam pa je	za	dalj časa odpotoval.
Vsak, ki pade	na	ta kamen, se bo razbil, in na kogar
pade na ta kamen, se bo razbil, in	na	kogar on pade, ga bo zmečkal.«
Ne gledaš	na	osebo, ampak v resnici učiš božjo pot.
vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo	za	ženo?«
‘Gospod je rekel mojemu Gospodu: sédi	na	mojo desnico, dokler ne položim tvojih
dokler ne položim tvojih sovražnikov	za	podnožnik tvojih nog.’
Vdovam požirajo hiše, pri tem pa	na	videz pobožno opravljajo dolge molitve;
bogatine, ki so metali svoje darove	v	tempeljsko púšico.
od svojega uboštva vse, kar je imela	za	preživljanje.«
Ko boste slišali	za	vojske in vstaje, se ne ustrašite,
»Vzdignil se bo narod	zoper	narod in država zoper državo.
»Vzdignil se bo narod zoper narod in država	zoper	državo.
bodo, izročali sodiščem shodnic, metali	v	ječe in zaradi mojega imena vas bodo
zaradi mojega imena vas bodo vlačili	pred	vladarje in oblastnike!
Vtisnite si	v	spomin, da ne boste vnaprej premišljevali,
Takrat naj vsi, ki so v Judeji, bežijo	v	hribe, in kateri so v mestu, naj gredo
Padalo bo pod ostrim mečem in	v	sužnost ga bodo vlačili med vse narode.
mečem in v sužnost ga bodo vlačili	med	vse narode.
strahu v pričakovanju tega, kar pride	na	ves svet, kajti nebeške sile se bodo
požrešnostjo, pijanostjo in skrbmi	za	to življenje in da vas tisti dan ne
Prišel bo namreč	nad	vse prebivalce po vsej zemlji.
temu, kar se bo zgodilo, in stopiti	pred	Sina človekovega.«
	Čez	dan je Jezus učil v templju, zvečer
templju, zvečer pa je odhajal prenočevat	na	goro, ki se imenuje Oljska.
ljudstvo je zgodaj prihajalo k njemu	v	tempelj, da bi ga poslušalo.
Zarota	zoper	Jezusa
Tedaj je šel satan	v	Juda, ki se je imenoval Iškarijot in
Ko prideta	v	mesto, vama bo prišel nasproti moški
Pojdita za njim	v	hišo, v katero bo šel, in recita hišnemu
Pojdita za njim v hišo,	v	katero bo šel, in recita hišnemu gospodarju:
»To je moje telo, ki se daje	za	vas.
To delajte	v	moj spomin.«
nova zaveza v moji krvi, ki se preliva	za	vas.
»Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi	v	ječo in smrt.«
	Med	hudodelce je bil prištet.’
»Molíte, da ne pridete	v	skušnjavo!«; sam pa se je oddaljil
pa se je oddaljil od njih približno	za	lučaj kamna.
Padel je	na	kolena in molil:
postal kakor kaplje krvi, ki so padale	na	zemljo.
Vstanite in molíte, da ne pridete	v	skušnjavo.«
»Kakor	nad	razbojnika ste prišli z meči in koli.
Pripeljali so ga	v	sodno hišo vélikega duhovnika; Peter
Tedaj se je Gospod obrnil in se ozrl	na	Petra in Peter se je spomnil Gospodove
še veliko drugih kletvin so izrekli	zoper	njega.
duhovniki in pismouki ter ga privedli	pred	svoj véliki zbor.
svojimi vojaki vred zasramoval, ga	v	posmeh ogrnil z belo haljo in poslal
Jezusa obsodijo	na	smrt
Oni pa so še vedno	na	ves glas kričali in zahtevali, naj
‘Pádite	na	nas!’
Ko so prišli	na	kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam
»Jezus, spomni se me, ko prideš	v	svoje kraljestvo!«
»Oče,	v	tvoje roke izročam svojo dušo.«
je zgodilo, so se nazaj grede trkali	na	prsi.
Stopil je k Pilatu in prosil	za	Jezusovo telo.
In snel ga je s križa, ga zavil	v	platneno rjuho in položil v grob, izdolben
ga zavil v platneno rjuho in položil	v	grob, izdolben v skalo, kamor ni bil
platneno rjuho in položil v grob, izdolben	v	skalo, kamor ni bil še nihče položen.
	V	soboto pa so po zapovedi počivale.
Sin človekov mora biti izročen	v	roke grešnikov, biti križan in tretji
Pot	v	Emavs
dan sta dva izmed učencev potovala	v	vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset
véliki duhovniki in poglavarji izročili	v	smrtno obsodbo in ga križali.
»O nespametna in počasnega mišljenja	za	verovanje vsega, kar so pripovedovali
potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel	v	svojo slavo?«
Ko je sédel z njima	za	mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil,
Še tisto uro sta vstala in se vrnila	v	Jeruzalem in našla zbrane enajstere
In glejte, poslal bom	na	vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite
se je ločil od njih in se vzdignil	v	nebesa.
Oni pa so padli pred njim	na	obraz.
Nato so se v velikem veselju vrnili	v	Jeruzalem.
Bila je prava luč, ki prihaja	na	svet in razsvetljuje vsakega človeka.
	V	svojo lastnino je prišla, toda njeni
postali božji otroci, vsem, ki verujejo	v	njeno ime in se niso rodili iz krvi
Segli so	v	besedo in ga vprašali:
	Na	kogar boš videl prihajati Duha in ostati
Ozrl se je	na	Jezusa, ki je šel mimo, in rekel:
Naslednji dan je Jezus hotel oditi	v	Galilejo.
	Na	svatbo je bil povabljen tudi Jezus
šest kamnitih vrčev, pripravljenih	za	judovsko obredno umivanje; držali so
Potem je šel dol	v	Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi
judovska velika noč in Jezus je šel	v	Jeruzalem.
Njegovi učenci so se spomnili	na	besedo Svetega pisma:
»Gorečnost	za	tvojo hišo me razjeda.«
Mar more vdrugič	v	telo svoje matere in se roditi?«
rodi iz vode in Duha, ne more priti	v	božje kraljestvo.
Nikodém mu je segel	v	besedo in ga vprašal:
Nihče ni šel	v	nebesa, razen tistega, ki je prišel
Bog namreč ni poslal svojega Sina	na	svet, da bi svet sodil, ampak da bi
veruje, je že sojen, ker ne veruje	v	ime edinorojenega Božjega Sina.
Sodba pa je v tem, da je prišla luč	na	svet in so ljudje bolj ljubili temo
Potem je šel Jezus s svojimi učenci	na	judejsko podeželje, se tam zadrževal
Janeza namreč še niso vrgli	v	ječo.
Oče ljubi Sina in mu je vse dal	v	roke.
Kdor veruje	v	Sina, ima večno življenje; kdor pa
Sina, ima večno življenje; kdor pa	v	Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje,
kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel	v	življenje, ampak ostane nad njim božja
je zapustil Judejo in spet prišel	v	Galilejo.
Moral je iti	skozi	Samaríjo.
Dospel je torej	v	samaríjsko mesto, imenovano Sihár,
Njegovi učenci so bili odšli	v	mesto, da bi nakupili živeža.
postala v njem vrelec vode, ki žubori	v	večno življenje.«
Tedaj je žena odložila vrč, odhitela	v	mesto in pripovedovala ljudem:
oči in poglejte polja, da so zrela	za	žetev.
prejema plačilo in spravlja pridelek	za	večno življenje, da se bosta skupaj
Poslal sem vas, da boste poželi,	za	kar se niste trudili.
Ko je prišel	v	Galilejo, so ga Galilejci sprejeli,
Jeruzalemu; tudi sami so bili namreč	za	praznik tam.
Prišel je torej spet	v	galilejsko Kano, kjer je bil spremenil
galilejsko Kano, kjer je bil spremenil vodo	v	vino.
zvedel, da je prišel Jezus iz Judeje	v	Galilejo, se je odpravil k njemu in
storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel	v	Galilejo.
bil judovski praznik in Jezus je šel	v	Jeruzalem.
Čakali so	na	plivkanje vode, kajti od časa do časa
kajti od časa do časa je prihajal	v	kopel Gospodov angel in voda je plivkala.
»Gospod, nimam človeka, ki bi me dal	v	kopel, kadar voda zaplivka.
Zaradi tega, ker je takšne reči delal	na	soboto, so Judje Jezusa preganjali.
soboto, ampak je tudi Boga imenoval	za	svojega Očeta in se tako delal enakega
namreč Oče obuja mrtve in jih vrača	v	življenje, tako tudi Sin daje življenje,
poslal, ima večno življenje in ne pride	v	obsodbo, temveč je prestopil iz smrti
obsodbo, temveč je prestopil iz smrti	v	življenje.
Pričevanje	za	Jezusa
napotili poslance k Janezu in pričeval je	za	resnico.
Meni se sicer ni treba opirati	na	človeško pričevanje, vendar to pripovedujem
tožil pri Očetu, vaš tožnik je Mojzes,	v	katerega zaupate.
Potem se je Jezus prepeljal	na	drugo stran Galilejskega jezera, ki
Jezus se je povzpel	na	goro in tam sédel s svojimi učenci.
»	Za	dvesto denarjev kruha ne bi bilo dosti
ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to	za	toliko ljudi?«
hlebe, se zahvalil in jih razdelil	med	sedeče.
»To je zares prerok, ki mora priti	na	svet.«
nameravajo priti in ga po sili postaviti	za	kralja, se je sam spet umaknil na goro.
postaviti za kralja, se je sam spet umaknil	na	goro.
Vkrcali so se	v	čoln in se peljali na drugo stran jezera,
Vkrcali so se v čoln in se peljali	na	drugo stran jezera, proti Kafarnáumu.
Hoteli so ga vzeti	v	čoln, pa so bili že pri obrežju, kamor
Jezus ni stopil s svojimi učenci vred	v	čoln, temveč da so učenci odveslali
Tibêrije so pripluli še drugi čolni	v	bližino kraja, kjer so po Gospodovi
ne njegovih učencev, so sami stopili	v	čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali
so sami stopili v čolne in odpluli	v	Kafarnáum in iskali Jezusa.
Ne delajte	za	jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane
Ne delajte za jed, ki mine, temveč	za	jed, ki ostane za večno življenje in
jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane	za	večno življenje in vam jo bo dal Sin
»Božje delo je to, da verujete	v	tistega, ki ga je on poslal.«
Naši očetje so jedli mano	v	puščavi, kakor je pisano: ‘
pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso	za	življenje sveta.«
»To vam je	v	spotiko?
Mislil je	na	Juda, sina Simona Iškarijóta; to je
»Zapústi ta kraj in pojdi	v	Judejo, da bodo tudi tvoji učenci videli
	Za	vas pa je čas vedno primeren.
Vi le pojdite	na	praznik, jaz pa na ta praznik ne grem,
Vi le pojdite na praznik, jaz pa	na	ta praznik ne grem, ker moj čas še
Ko pa so njegovi bratje odšli	na	praznik, je šel tudi sam, vendar ne
Šele sredi praznika je prišel Jezus	v	tempelj in učil.
ampak je od očakov - in vi obrezujete	v	soboto.
Če torej človek lahko	v	soboto prejme obrezo in s tem ne krši
zakaj se jezite nad menoj, ker sem	v	soboto ozdravil celega človeka?
Pojde mar k razkropljenim	med	Grke in bo učil Grke?
	Na	zadnji, najbolj slovesni dan praznika
Nato so se razšli vsak	na	svoj dom.
Zgodaj zjutraj se je spet napotil	v	tempelj.
Postavili so jo	v	sredo in mu rekli:
Hudiča imate	za	očeta
Segli so mu	v	besedo in rekli:
Hudiča imate	za	očeta in njegove želje hočete spolnjevati.
	Za	koga se delaš?«
Ko je to izgovoril, je pljunil	na	tla in s slino naredil blato.
Pojdi	v	Síloo in se umij.’
»Blata mi je dal	na	oči, nato sem se umil in zdaj vidim.«
sklenili, da bodo vsakega, ki ga bo priznal	za	Kristusa, izključili iz shodnice.
Mož jim je segel	v	besedo in rekel:
»Veruješ	v	Sina človekovega?«
»	Za	sodbo sem prišel na ta svet, da spregledajo
»Za sodbo sem prišel	na	ta svet, da spregledajo tisti, ki ne
»Resnično resnično vam povem: kdor ne pride	v	ovčjo stajo skozi vrata, ampak prileze
povem: kdor ne pride v ovčjo stajo	skozi	vrata, ampak prileze drugod, je tat,
Kdor pa pride	skozi	vrata, je pastir ovc.
Dobri pastir dá svoje življenje	za	ovce.
Svoje življenje dam	za	ovce.
tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal	na	svet, očitali bogokletje, ker sem rekel:
Znova je odšel	čez	Jórdan v kraj, kjer je Janez najprej
Znova je odšel čez Jórdan	v	kraj, kjer je Janez najprej krščeval
»Ta bolezen ni	za	smrt, ampak v božjo slavo, da bo po
»Ta bolezen ni za smrt, ampak	v	božjo slavo, da bo po njej proslavljen
»Pojdimo spet	v	Judejo.«
Veruješ	v	to?«
si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja	na	svet.«
Jezus še ni prišel	v	vas; še vedno je bil na kraju, kjer
Ko je to izrekel, je zaklical	na	ves glas:
	Za	vas je bolje, da en človek umrje za
Za vas je bolje, da en človek umrje	za	ljudstvo in da ne propade ves narod.«
leta prerokoval, da mora Jezus umreti	za	narod; pa ne samo za narod, temveč
Jezus umreti za narod; pa ne samo	za	narod, temveč tudi zato, da bi zbral
Jezus poslej ni več očitno hodil	med	Jude, ampak je šel od tam v pokrajino
hodil med Jude, ampak je šel od tam	v	pokrajino blizu puščave, v mesto, ki
šel od tam v pokrajino blizu puščave,	v	mesto, ki se imenuje Efraim, in je
ljudi z dežele je šlo pred praznikom	v	Jeruzalem, da bi se obredno očistili.
Mar ne misli priti	na	praznik?«
dni pred veliko nočjo je Jezus prišel	v	Betánijo, kjer je bival Lazar, ki ga
»Zakaj tega olja ne bi prodali	za	tristo denarjev in razdelili ubogim?«
»Pustite jo,	za	moj pogrebni dan ga je prihranila.
Zarota	zoper	Lazarja
veliko Judov ločilo od njih in verovalo	v	Jezusa.
Slovesni vhod	v	Jeruzalem
dan je velika množica, ki je prišla	na	praznik, slišala, da Jezus prihaja
praznik, slišala, da Jezus prihaja	v	Jeruzalem.
Med tistimi, ki so prišli	na	praznik molit, je bilo tudi nekaj Grkov.
vam povem: če pšenično zrno ne pade	v	zemljo in ne umrje, ostane sámo; če
na tem svetu zaničuje, ga bo ohranil	za	večno življenje.
Dokler imate luč, verujte	v	luč, da postanete otroci luči.«
Bolj jim je šlo	za	človeško čast kakor za božjo.
Bolj jim je šlo za človeško čast kakor	za	božjo.
véruje vame, ne véruje vame, temveč	v	tistega, ki me je poslal.
Prišel sem kot luč	na	svet, da nihče, ki véruje vame, ne
večerjo je hudič že vdihnil odločitev	v	srce Juda Iškarijóta, Simonovega sina,
je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse	v	roke in da je prišel od Boga in se
Nato je vlil vode	v	umivalnik in začel učencem umivati
»Nakupi, kar potrebujemo	za	praznik,« ali da naj dá kaj ubogim.
Verujte	v	Boga in vame verujte!
In	za	pot tja, kamor grem, veste.«
Kako bi mogli vedeti	za	pot?«
dal vam bo drugega Tolažnika, da bo	za	vedno ostal pri vas
poznate, ker prebiva pri vas in bo	v	vas.
sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz	v	vas.
Take poberejo, vržejo	v	ogenj in zgorijo.
ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje	za	svoje prijatelje.
imeli greha, zdaj pa nimajo opravičila	za	svoj greh.
Vendar vam govorim resnico:	za	vas je dobro, da grem; kajti če ne
pride on, Duh resnice, vas bo uvedel	v	vso resnico, ker ne bo govoril sam
Žalost se bo spremenila	v	veselje
žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila	v	veselje.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/E4 (29536)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika