/Š (6718)

George Orwell	1984	Prvi
	4	. april 1984
4. april	1984
gotovosti ni bilo, da je to res leto	1984	.
zdelo se mu je, da je bil rojen leta	1944	ali 1945.
mu je, da je bil rojen leta 1944 ali	1945	.
	4	. april 1984.
4. april	1984	.
Potem je helikopter vrgel nanje	20	kilsko bombo strahoten blisk in čoln
je bil staro poslopje, zgrajeno leta	1930	ali približno tedaj in je razpadalo.
Tačas, na primer, v letu	1984	, (če je bilo 1984. leto) je bila Oceanija
na primer, v letu 1984, (če je bilo	1984	. leto) je bila Oceanija v vojni z
kdaj slišal besedo Angsoc pred letom	1960	, mogoče pa je bilo, da je bila v svoji
zavreščal prepirljivi glas s telekrana. »	6079	, Smith W. !«
vedel, da je kakšen dokument treba	30	uničiti in celo, če si videl kje ležati
časnik	17	. 3. 84 vb govor naporoča afriko prečisti
časnik 17.	3	. 84 vb govor naporoča afriko prečisti
časnik 17. 3.	84	vb govor naporoča afriko prečisti časnik
govor naporoča afriko prečisti časnik	19	. 12. 83 napovedi 3 prod. 4. kvartal
naporoča afriko prečisti časnik 19.	12	. 83 napovedi 3 prod. 4. kvartal zlotiskane
naporoča afriko prečisti časnik 19. 12.	83	napovedi 3 prod. 4. kvartal zlotiskane
prečisti časnik 19. 12. 83 napovedi	3	prod. 4. kvartal zlotiskane preveri
časnik 19. 12. 83 napovedi 3 prod.	4	. kvartal zlotiskane preveri tekočo
zlotiskane preveri tekočo izdajo časnik	14	. 2. 84 miniob zlonavedel čokolado prečisti
zlotiskane preveri tekočo izdajo časnik 14.	2	. 84 miniob zlonavedel čokolado prečisti
preveri tekočo izdajo časnik 14. 2.	84	miniob zlonavedel čokolado prečisti
zlonavedel čokolado prečisti časnik	3	. 12. 83 poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro
zlonavedel čokolado prečisti časnik 3.	12	. 83 poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro
zlonavedel čokolado prečisti časnik 3. 12.	83	poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro
V Časniku z dne	17	. marca je, na primer, stalo, da je
Ali pa je, na primer, Časnik z dne	19	. decembra objavil uradno napoved o
potrošnega blaga v zadnjem desetletju leta	1983	, ki je bilo obenem tudi šesto četrtletje
se je temu uradno reklo), da v letu	1984	ne bodo omejevali obrokov čokolade.
časnik	3	. 12. 83 poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro
časnik 3.	12	. 83 poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro
časnik 3. 12.	83	poročilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro
Dnevni zapovedi Velikega brata v Časniku z dne	3	. decembra 1983 je skrajno nezadovoljivo
Velikega brata v Časniku z dne 3. decembra	1983	je skrajno nezadovoljivo in se sklicuje
vsebovala niti ene besede, ki bo pred letom	2050	odveč.«
misel, Winston, da najkasneje do leta	2050	ne bo enega samega živega človeka,
»Do leta	2050	- še prej verjetno - bo znanje Staroreka
Moralo je biti leta	1973	- vsekakor približno takrat, ko sta
Do leta	1970	ni bilo več nobenega izmed njih, razen
Moralo je biti leta	1965	, ko so jih aretirali.
Kakšnih pet let po tem, leta	1973	, je Winston razvijal kup dokumentov,
»Leta	1925	, na primer, ste bili že skoraj odrasli.«
spominjate, da je bilo življenje leta	1925	boljše, kot je danes ali slabše?«
knjiga, ki bi bila natisnjena pred letom	1960	.
pred smrtjo tako gotovo, kot stoji	99	pred 100.
smrtjo tako gotovo, kot stoji 99 pred	100	.
	1	. poglavje
	3	. poglavje
s svetom, kakršen je bil pred letom	1914	, in še hujši v primerjavi z umišljeno
fazo kapitalizma, približno med letom	1920	in 1940.
kapitalizma, približno med letom 1920 in	1940	.
ki se je pojavila od približno leta	1900	dalje, so misel, da naj bi povsod zavladali
In spričo tega, da je okoli leta	1930	začel prevladovati trši pogled na življenje,
sveta, so se Angsoc in njegova tekmeca	150	pojavili kot docela izdelane politične
iznajdba stalnega vojskovanja (glej	3	. poglavje), s katerim tudi koristno
»Smith!« je zavpil glas s telekrana. »	6079	Smith W!«
»Soba	101	,« je rekel.
»Smith!« je zavpil glas s telekrana. »	6079	Smith W!«
Neko žensko so poslali v Sobo	101	in Winston je opazil, da se je zdela,
»Bumstead!« je zarjovel glas. »	2713	Bumstead J!«
»Soba	101	,« je rekel.
»Ne Sobe	100	!«
»Soba	101	,« je rekel častnik.
»Samo Sobe	101	ne!«
»Soba	101	,« je rekel častnik.
»Soba	101	,« je rekel častnik.
Eastazije plačan vohun vse od leta	1968	.
»Soba	101	,« je rekel častnik.
»Kaj je v Sobi	101	?«
»Saj veš, kaj je v Sobi	101	, Winston.«
»Vsakdo ve, kaj je v Sobi	101	.«
»Soba	101	,« je rekel.
vprašal,« je rekel O'Brien, »kaj je v Sobi	101	.«
»Tisto, kar je v Sobi	101	, je najhujša stvar na svetu.«
prstom napisal po prahu na mizi: »	2	+2=5«
prstom napisal po prahu na mizi: »2+	2	=5«
prstom napisal po prahu na mizi: »2+2=	5	«
Leta	1984	ni bilo še nikogar, ki bi Novorek rabil
kot bi mi rekli) do približno leta	2050	.
Verzija, ki je bila v rabi leta	1984	in ki sta jo utelešali Deveta in Deseta
Leta	1984	, ko je bil Starorek še vedno običajno
ki je nastala pred približno letom	1960	.
uveljavitev Novoreka postavili šele v leto	2050	.
PRVA KNJIGA	1	. Včeraj sem se napotil z Aristonovim
Glavkonom v Pirej, da bi pomolil k boginji,	1	in si hotel hkrati ogledati slavnostni
	2	. Odšli smo domov k Polemarhu; tam smo
kjer pesniki govorijo o ’pragu smrti‘	3	-, ali imaš starost za življensko
	3	. »Po resnici in odkrito, pri Zevsu,
	4	. Vesel sem bil njegovih besed; ker
Pravilna pa se mi zdi Temistoklova	5	beseda.
Neki mož s Serifa	6	ga je zmerjal in mu očital, da ni
	5	. »Zdaj mi pa še tole povej: kaj imaš
pripovedovane in zasmehovane zgodbe o Hadu,	7	kjer da se morajo pokoriti tisti,
kakor pravi pesniško izbrano Pindar:	8	«
»Imenitno si to povedal, dragi Kefal!	9	« sem odvrnil.
	6	. »Povej torej,«
pogovora, kako se glasijo Simonidove besede	11	o pravičnosti, za katere meniš, da
	7	. »V pesniško prikritih besedah je potemtakem
namreč meni: pravično je, da predamo	12	vsakomur to, kar mu pripada; pripadajočo
boju in v tovariškem sobojevništvu,	13	mislim.«
pravičnost pri uporabi neuporabna,	14	pri neuporabi pa uporabna!«
	8	. »Oh, prijatelj, posebno dragocena
posebno ljubeznijo hvali Avtolika,	16	Odisejevega deda po materini strani,
v resnici so ti nasproti njim slabi	18	- in če po drugi strani svojim sovražnikom
	9	. »Ali pa sme pravičen mož tudi komu
Najin pogovor je pokazal,	19	da prizadevanje škode nikakor ne more
tako dejal Simonid ali Bias ali Pitak	20	ali kdor koli od modrih in čaščenih
Perdikova, Kserksova ali Ismenijeva	21	ali katerega drugega bogatega in svoje
	10	. Trazimah se je bil že večkrat zagnal,
zmerom bolj divji, sem ga prvi pogledal	22	in tako sem mu bil zdaj sposoben
	11	. Pri teh besedah se je jezno nasmejal
Kakšno kazen predlagaš	23	potem zase?«
	12	. Po teh besedah so ga zaprosili tudi
ne tegale: če je rokoborec Pulidamas	24	močnejši kakor mi in če njegovemu
	13	. »To se bo zgodilo,«
	14	. »In tako mi povej, Trazimah,«
ljubiš natančnost - noben strokovnjak	26	se ne moti.
	15	. »No dobro, Trazimah,«
imamo vendar svoje moderno zdravstvo,	27	ker je pač telo pomanjkljivo in ne
	16	. Ko sva v pogovoru prišla do tod in
pravičnem izprevrgla v svoje nasprotje,	28	je Trazimah, namesto da bi odgovoril,
	17	. Po teh besedah je hotel Trazimah oditi,
morejo veljati za življenske smernice,	29	ki bi mogle vsakemu izmed nas, če
moram reči, da nikakor ne verujem,	30	da bi bila nepravičnost donosnejša
	18	. »Res, dragi Trazimah?«
	19	. »Kako to misliš, Sokrat?«
bi namreč obstajala država dobrih,	33	bi se tam prepirali o zavračanju javnih
Toda o tem bomo kdaj drugič	34	razpravljali.
	20	. »Začniva torej, Trazimah!«
	21	. »Naj torej povzamem,«
	22	. Trazimah je v vse to privolil, vsekakor
»Torej vprašam, kakor sem to že prej	37	- da točno slediva razpravi -, v kakšnem
	23	. »Zelo lepo.
je to tako (če posežemo spet nazaj)	38	in ne tako, kakor si najprej trdil,
»Za posebno nalogo	39	konja ali kakega drugega bitja lahko
	24	. »Sedaj, mislim, tudi bolje razumeš
»Ali se nisva sporazumela,	40	da je sposobnost (vrlina) duše pravičnost,
»Kdor pošteno (dobro)	41	živi, je vsekakor srečen in blažen,
DRUGA KNJIGA	1	. Mislil sem, da bom s temi besedami
Ali obstoja po tvojem mnenju dobro,	2	ki si ga želimo zaradi njega samega
	2	. »To vem,«
»Potem me pa poslušaj,	3	ali morda ne soglašaš z mano.
	3	. Da pa so ljudje, ki gojijo pravičnost,
delati krivic, torej proti svoji volji,	6	to je moč najlaže spoznati ob tejle
kakršno je po pripovedki imel Giges,	7	praded lidijskih kraljev.
	4	. Pravo sodbo o življenju pravičnika
	5	. »Dragi Glavkon, čudovito si prikazal
Potemtakem bi morala Aishilova beseda	8	veljati mnogo prej za nepravičnika.
	6	. Ko je bil Glavkon končal, sem že hotel
kakor to pravita vrli Heziod in Homer;	10	po prvem so bogovi ustvarili za pravične
rib... Musaios in njegov sin	11	pa obljubljata pravičnim še imenitnejša
podzemlja, kjer morajo nositi v rešetu vodo;	12	še za življenja jim napovedujejo najslabši
	7	. Povrhu pa še preudari, dragi Sokrat,
postavili znoj so nesmrtni bogovi...	13	ter dolgo, težavno in strmo
pridobijo bogove, kot pričo Homerja:	14	...Preprositi dade celo se bogovi,
ponujajo kupe knjig Musaia in Orfeja,	15	potomcev Selene in muz, kakor trdijo,
	8	. Dragi Sokrat, kako lahko vse to in
pravico bi si lahko rekli s Pindarjevimi	16	besedami: Po poti pravice
videz, kakor izpovedujejo modrijani,	17	premaga celo resnico in zavlada nad
imeti skrito lisico modrega Arhiloha,	18	prekanjeno zvitorepko.
bomo ustanovili zaveze in društva;	19	na voljo so tudi učitelji govorništva,
’Toda pred bogovi	20	se ni moč skriti in tudi sile nad
trdijo največje države in sinovi bogov,	21	pesniki in božji preroki, ki to razglašajo
	9	. S kakšno utemeljitvijo naj potemtakem
njunega varljivega (navideznega) slovesa,	22	potem nikoli ne porečemo, da hvališ
posledic, še bolj pa zaradi njih samih,	23	kakor so vid, sluh, mišljenje in tudi
po sebi koristi tistemu, ki jo ima,	24	kakor pri nepravičnosti to, kar škodi.
	10	. Že zmeraj sem občudoval Glavkonov
»Upravičeno je Glavkonov prijatelj	25	spesnil na vaju duhovna sinova tegale
na vaju duhovna sinova tegale moža,	26	začetek svojih elegij zaradi poguma,
videli v mislih nastajati državo,«	28	sem vprašal,
	11	. »Država nastane, kakor mislim,«
11. »Država nastane,	29	kakor mislim,«
	12	. »In dalje: kako naj ti v državi izdelke
»Iz tega nastane trg z denarjem	31	kot vrednostnim simbolom za menjavo?«
izdelke spravita na trg z denarjem	31	kot vrednostnim simbolom za menjavo?«
»Kje sta zdaj pravičnost	32	in nepravičnost?
	13	. Tu se je vmešal Glavkon:
dragi Sokrat, ustanovil državo svinj,	34	ali bi jih kaj drugače krmil kakor
temveč za nastanek razkošne države,	35	ki ga hočeva pretehtati.
	14	. »In ozemlje, ki je do zdaj lahko prehranjevalo
»Potem lahko pride do vojne,	36	dragi Glavkon?«
»Ne morejo tega sami	37	opraviti?«
ali se razločuje plemenit pes čuvaj	38	v svoji sposobnosti za čuvanje od
bitje hrabro, če ni pogumnega srca,	39	najsi gre za psa, konja ali kako drugo
in le nasproti sovražniku srditi;	40	sicer jim ne bo treba čakati, da jih
	16	. »Ali potrebuje po tvojem mnenju tisti,
	17	. »Kakšna je torej ta vzgoja?
»lahko presojamo tudi manjše;	45	oboje si morajo biti podobne in imeti
Hezioda, kako je prikazal Uranova dejanja	47	in Kronovo maščevanje nad njim.
maloštevilni ljudje, in sicer na skrivnem	48	in šele potem, ko bi darovali ne morda
celo najhuje kaznuje lastnega očeta,	49	ki ga je užalil, češ, saj dela samo
Heri, ki jo je sin prikoval na stol,	50	o Hefaistu, ki ga je oče vrgel v morje,
je sin prikoval na stol, o Hefaistu,	51	ki ga je oče vrgel v morje, ko je
	18	. »To so dobro premišljene besede!«
spozabljajo nad bogovi in pravijo:	53	Vrčev je dvoje pri Zevsu, v veži
	19	. In če kdo trdi, da sta Atena in Zevs
sta Atena in Zevs pobudila Pandara,	54	da je prelomil prisego in pogodbo,
ne, če pripoveduje o prepiru bogov	55	ter o Temidini in Zevsovi poravnavi
bomo poslušali mladeniča pri Aishilu,	56	kako je bog pobudnik krivde
kazen in da jim bog s kaznijo pomaga,	57	potem je to dopustno.
	20	. »Toda mogoče sam sebe spreminja?«
lažnih pravljic o Proteju in Tetidi,	60	kakor naj nam ne prikazuje v tragedijah
»Potemtakem ne veš, da pravo resnično laž	62	- če smemo tako reči - vsi bogovi
	21	. »Resnične zmote in prevare ne sovražijo
sanje, ki jih Zevs pošlje Agamemnonu,	63	kakor ne moremo hvaliti pri Aishilu,
potem se jezimo nanj, mu ne damo zbora	64	in ne dovolimo, da bi učitelji njegovo
TRETJA KNJIGA	1	. »Take in podobne stvari,«
se duša zgine pod zemljo cvrčeč...	6	Ali to: Kakor če kdaj
	2	. »Potemtakem moramo odstraniti tudi
zbujajoče izraze, kakor so Kokit, Stiks,	8	podzemeljski, brezkrvni in drugi podobni,
žalosten tava po bregu morja...	10	Tudi ni dopustno, kakor beremo
	3	. Če namreč, dragi Adeimant, naša mladina
»Toda tudi smejavi	15	ne smejo biti naši mladeniči.
Kajti če je naša prejšnja trditev	17	pravilna, da namreč bogovi laži sploh
boleznim, tesarja morda in mizarja,	18	potem ga bo kaznoval, ker uvaja v
tiho, od straha pred višjimi...	21	In še več podobnih.«
	4	. »Dalje: če najpametnejši mož pri Homerju
raznaša okrog in gostom naliva kozarce,	23	ali misliš, da se mladi ljudje,
Tudi Foiniksa,	29	Ahilovega učitelja, ne gre hvaliti;
ko se ni hotel pokoriti rečnemu bogu	31	in se je hotel z njim bojevati; in
bili posvečeni drugi reki, Sperheju:	32	Patroklu dam lase, heroju, na
Hektorjevo truplo okoli Patroklovega groba	33	in pobije trojanske ujetnike ob njegovi
	5	. »Tudi nočemo verjeti,«
pesniki pripovedujejo, kako sta se Tezej,	35	Pozejdonov sin, in Peiritoos, Zevsov
božanska v njih žilah kri se pretaka...	36	Zategadelj je treba končati
tem, kako je treba govoriti o ljudeh,	37	ali ne?«
	6	. »Toliko o vsebini pripovedi.
posrednim ali neposrednim podajanjem	38	ali pa z uporabo obeh oblik.«
brata, vrhovna reditelja ljudstev,	39	govori pesnik sam in sploh
	7	. »In zdaj pazi!«
naša razprava nas nosi kakor sapa,	40	in mi ji moramo slediti.«
	8	. »Če se strinjamo z našim prvim načelom,
od mladih nog trajajoče posnemanje	42	postane bistvo in navada telesa, glasu
»Naj posnemajo hrzajoče konje	43	in tuleče bike, šumeče reke in besneče
	9	. »Odločil se bom potemtakem za podajanje,
ustrezni tonovski način in ritmiko,	44	potem lahko dober recitator skoraj
	10	. »Potemtakem je odprt samo še pretres
Zdaj se je zasmejal Glavkon	45	in rekel:
iz treh delov - iz besed, harmonije	46	in ritma.«
	11	. »In zdaj še skušajmo očistiti ostanek,«
načinov obstaja še vprašanje o ritmu:	52	tu ne mislimo obravnavati različnih
spominjam, kako je govoril o enoplijcu,	55	o daktilu in herojski stopici; jih
enoplijcu, o daktilu in herojski stopici;	56	jih nekako razporedil, določil teze
nekako razporedil, določil teze in arze,	57	kratke in dolge zloge, ter imenoval,
vedenje in dober ritem iz ’dobre čudi‘;	58	vsekakor ne iz tiste, ki jo olepšujoče
	12	. »Ali moramo paziti samo na pesnike
moramo nadzirati tudi druge umetnike	59	in jim preprečiti, da svojim likovnim
hrani ter tako postane lep in blag,	60	nujno vse grdo graja in sovraži že
Ko se mu zbudi razum,	61	ga z veseljem pozdravi in zaradi notranje
dokler ne spoznamo temeljnih oblik	62	preudarnosti, hrabrosti, prostodušnosti,
ustrezna in z njo skladna vnanja podoba,	63	obe z istimi temeljnimi potezami,
	13	. »Mladeniči pa potrebujejo poleg muzične
saj morajo biti zmeraj budni kot psi,	63	morajo kar najbolje videti in ne smejo
bojišču niso nikoli postreženi z ribami	67	- čeprav se bojujejo ob Helespontu
	14	. »Ni boljšega dokaza za slabo in sramotno
obračajo na pomembne sodnike in zdravnike	68	ne le mali ljudje in rokodelci, temveč
in sili v učene Asklepijeve učence,	69	da dajo tema boleznima imeni, kakor
služabnice, ko je dala ranjenemu Evripilu	70	piti pramnejsko vino, v katero je
bolezni Asklepijevi učenci pred Herodikom	71	- kakor trdijo - niso uporabljali.
	15	. »Če tesar zboli,«
»Ali nisi slišal Fokilidovega	72	izreka: kdor nima skrbi za življenje,
	16	. »In upravičeno,«
»Seveda trdijo pesniki tragedij	74	in Pindar v nasprotju z nami, da se
pa jim po tem, kar smo prej rekli,	75	ne verjamemo obojega hkrati: če je
ljudi, kakor so tudi najboljši sodniki	76	tisti, ki so imeli opraviti z vsemi
	17	. »V prej, ne zdaj opisanem človeku
	18	. »Če torej nekdo dopusti, da mu muzična
bog naklonil človeku dve umetnosti:	79	muziko in gimnastiko, za pogum in
državi zmerom potreben za voditelja	80	takšen mož, če naj ostane ustava ohranjena?«
	19	. »To bi bila načela za izobraževanje
sposobni in imeti morajo čut odgovornosti	81	za državo.«
	20	. »Zato moramo, kakor sem pravkar dejal,
mladih nog dalje jih moramo preskušati;	83	v ta namen jim dajemo naloge, pri
Mlajše ljudi,	84	ki smo jih do zdaj imenovali čuvarje,
	21	. »Kakšna pot nam zdaj preostaja, da
ampak le prevaro iz feničanske zgodbe,	85	nekaj, kar se je prej pogostokrat
tako zvesto bedijo kakor nad otroki,	86	ki jim je primešana snov njihovih
pomočnikov, ker obstaja božji izrek:	87	če bo državo varoval železen ali bakren
	22	. »Toda temu bodi tako,«
sme nihče imeti svojega premoženja,	88	kolikor ni nujno potrebno.
ČETRTA KNJIGA	1	. Tu je segel v besedo Adeimant:
svojim možem ne prinašaš posebne sreče,	1	, in sicer po njihovi krivdi, ko imajo
V nadaljnjem	2	si bomo ogledali njeno nasprotje.
	2	. »To si, mislim, dobro povedal.«
»Tudi ne, če se navidezno umika	4	in se vedno znova loteva z udarci
	3	. »To bo našim vladarjem«,
smo jo omenili v prejšnjem pogovoru:	6	čuvarji morajo slabotne otroke, ki
nalogo, v sebi enoten in edinstven;	7	in tako ostane v sebi enotna in edinstvena
kar vse naj bi bilo - po pregovoru -	8	’med prijatelji po možnosti skupno.‘«
poroča slušalcem o najnovejših dogodkih,	10	potem naj pazijo, da kdo
najpomembnejše politične zakone - pravi Damon,	11	in jaz mu verjamem.«
	4	. »Tu torej, nekje v bližini glasbe,
molku mlajših v navzočnosti starejših,	14	o vrstnem redu za mizo, vstajanju,
odločili, da izdamo zakonske odločbe	15	o vseh teh stvareh?«
	5	. »Torej se tudi ne strinjaš, če podobno
biva sredi sveta, na popku zemlje,	18	v teh vprašanjih najboljši svetovalec
	6	. »Tako je, Aristonov sin, naša država
bodisi da jo želimo uživati skrivaj	19	ali javno pred vsemi bogovi in ljudmi.«
»Po svojem najmanjšem	21	stanu in delu prebivalstva, ki vodi
	7	. »Kaj je pogum in kje je njegovo mesto
7. »Kaj je pogum	22	in kje je njegovo mesto v državi,
	8	. »Preostajata še dve lastnosti, ki
»Ozri	25	se zdaj na našo novo državo pa boš
	9	. »Če potemtakem lahko rečemo o kateri
si potemtakem v tem pogledu složni	26	vladajoči in podložni.
	10	. »Torej poslušaj, ali imam prav!«
»To, kar smo v začetku postavili	27	kot nujen temelj za državo, ali vsaj
tem, da vsakdo opravlja svojo nalogo	28	in se ne vmešava v vse mogoče stvari
pravičnost v tem, da na neki določen način	29	opravljamo svojo nalogo.
	11	. »To torej bi bila nepravičnost.
raziskavo, ki smo jo začeli v upanju,	32	da bomo laže spoznali pravičnost pri
namreč vodi druga večja in daljša pot,	33	ki najbrž v točnosti prekaša metodo,
Tračani in Skiti in sploh severni narodi;	34	isto velja za znanstvena nagnjenja,
	12	. »Težje pa je ugotoviti, ali opravljamo
sposobnostjo ali pa z vsako od treh	35	drugo dejavnost; z eno se učimo, z
	13	. »Toda ali si niso duševne dejavnosti
količini, skratka po neki ožje določeni	38	pijači?
	14	. »To je torej, kar sem hotel prej povedati.
	15	. »Tudi sicer lahko pogosto opazimo,«
pomočnike, da jim pomagajo kakor psi	39	pastirjem.«
Do zdaj smo menili,	40	da je nekakšno poželenje.
potrjuje tudi že navedeni Homerjev stih:	41	Tu se udari po prsih in kara
	17	. »Tako se je v celoti izpolnilo naše
17. »Tako se je v celoti izpolnilo	43	naše domnevno pričakovanje, namreč
tri dele kakor glavne strune lire:	45	najvišjo, najnižjo in srednjo.
	18	. »No dobro!«
	19	. »Tako je treba odgovoriti samo še
»Z visokega razgledišča,	46	na katero smo se povzpeli, vidim,
njih se ne dotika pomembnejših zakonov	47	v državi, če so bili deležni opisane
PETA KNJIGA	1	. »Takšno državo in takšno ustavo imenujem
Že sem jih hotel	1	po vrsti našteti tako, kakor se mi
je odvrnil Adeimant,	2	sedaj že glasno.
preslišali tvojo prejšnjo bežno pripombo	3	o ženah in otrocih, ki naj bi bili
	2	. »Ali veste, kaj povzročate s tem napadom
ljudje prišli sem, da bi topili zlato,	5	in ne, da bi poslušali razpravljanje?«
Pomolil bom k Adrasteji,	7	Glavkon, in jo poprosil milosti za
	3	. »Možje s takšno naravo in takšno vzgojo,
žene prav tako uporabljati kakor može,	9	potem jim moramo dati isto vzgojo.«
se bo marsikaj zdelo malce smešno,	10	ker je v nasprotju z našimi navadami.«
je, da je norec, kdor ima za smešno	11	nekaj drugega kakor to, kar je slabo,
	4	. »Po mojem mnenju se moramo najprej
lahko opravlja posameznik samo eno,	12	po naravi mu pripadajočo nalogo.‘
Morda nas vzame kak delfin	13	na svoj hrbet ali nas reši kak drug
	5	. »Če se torej pokaže,«
poreče isto, kar si ti pred kratkim	15	dejal: tako iznenada to ni čisto lahko;
	6	. »Te ženske je torej treba odbrati
Sodelovati morajo v vojni	17	in opravljati vse dolžnosti čuvarjev
najboljše, trga nezreli sadež smeha	18	in po vsem videzu ne ve, čemu se smeje
	7	. »Ob obravnavanju zakona o ženah smo
»In vendar se ti bo zdel majhen,	19	brž ko boš videl drugega.«
Privošči mi veselje,	20	kakor si ga znajo pripraviti ljudje
le‐tem tiste, ki so jim čimbolj podobne	21	po naravnih nagnjenjih.
	8	. »Vsekakor.
In za te laži smo rekli,	24	da so prav tako koristne kakor zdravila.«
morejo valiti krivde za to na vladarje,	25	temveč jo morajo pripisati naključju.«
	9	. »In mladim možem, ki se odlikujejo
pohabljene otroke vrlih staršev pa skrijejo	26	v nepristopnem in neznanem kraju,
Rekli smo,	27	naj imajo otroke ljudje, ki so v najboljših
hočejo, samo ne s hčerami, z materjo,	28	vnukinjami in taščo, in prav tako
	10	. »Takšna je torej, dragi Glavkon, skupnost
»Skupno veselje in skupna bolečina	30	povezujeta ljudi, če vsi državljani
	11	. »Čas je,«
občutku in v teh besedah, smo rekli,	31	se izraža skupnost veselja in bolečine.«
	12	. »V tej skupnosti smo spoznali največje
12. »V tej skupnosti smo spoznali	32	največje dobro za državo, pri čemer
v nasprotju s tem, kar je bilo prej	33	rečeno.
	13	. »Z vsem tem jim je prizaneseno, zato
prav, da zdaj navedem svoje prejšnje	35	besede: čuvar naj ne išče svoje sreče
	14	. »Tako nam preostaja samo še, da pogledamo,
nam preostaja samo še, da pogledamo,	37	ali je ta skupnost izvedljiva pri
»Na vojsko	38	bodo šli skupaj in vzeli s sabo odrasle
»Nadzorstva	39	nad njimi seveda ne smejo zaupati
	15	. »Tudi Homerju se zdijo takšne počastitve
15. »Tudi Homerju	44	se zdijo takšne počastitve mladih
»In pri tem bomo verjeli Heziodu,	46	ko pravi: da so ljudje tega rodu,
	16	. »Tudi orožja ne bomo kot zaobljubnega
»Obstajata dve besedi: vojna in razprtija,	49	ki veljata za dve različni razmerji.
	17	. »Toda, dragi Sokrat,«
zdi, na vprašanje, ki si ga odložil,	50	da bi prej pretresel druge stvari;
tako, potem se moramo najprej spomniti,	52	da nas je do tod pripeljalo razpravljanje
	18	. »Zato poskusimo najprej pogledati
»Če v državah filozofi	53	ne postanejo kralji in če se današnji
da bodo mnogi in ne najslabši možje	54	odvrgli obleke, zgrabili za prvo orožje,
	19	. »Spomniti te moram,«
vam zdi mikaven, čeprav je toponos;	55	pri drugem se vam zdi krivi nos kraljevski;
	20	. »Kateri pa so potem pravi filozofi?«
dobro in slabo, skratka, za vse pojme:	58	vsak zase je enota; toda ker se v
	21	. »K temu, kar obstaja, sodijo vsekakor
	22	. »Zdaj nam še preostaja, da najdemo
ugotovitvami naj odgovori tisti naš poštenjak,	61	ki ne veruje v lepoto samo na sebi
lepe stvari v nekem smislu tudi grde;	62	in isto velja tudi za druge stvari.«
»in tisti otroški uganki,	63	ki med drugim vprašuje, kaj je vrgel
»In pred tem smo se sporazumeli	64	v tem, da mora biti to, kar je med
gledajo večno nespremenljive pojme	65	same po sebi?
Spomnimo se samo svoje prejšnje trditve,	66	po kateri ljubijo in občudujejo lepe
ŠESTA KNJIGA	1	. »Kdo je filozof in kdo ni,«
Glavkon, po dolgi in naporni razpravi,	1	postalo jasno.«
tako, se vprašamo, kdo naj vodi državo:	2	ti ali oni ?«
in ne vidijo v njej kakor slikarji	3	prapodobe resnice; ki se ne morejo
združujejo v eni osebi oboje sposobnosti	4	(tako teoretične kakor praktične).«
seznaniti, kakor smo to že rekli na začetku	5	našega razpravljanja o filozofih,
večno obstaja, kar se ne spreminja,	7	kar ni nastalo in ne bo nehalo obstajati.«
brezpomembnega ne pomembnega, kakor smo to prej	8	rekli o častihlepnih in zaljubljenih
uživanje duše, medtem ko telesne užitke	10	puščajo vnemar; to prihaja v poštev
»Tak človek je nadalje razsoden	11	in ne pozna pohlepa po denarju.
Malenkostnost	12	je v največjem nasprotju z dušo, ki
potemtakem grajati življensko delo,	14	ki ga ne more nihče zadovoljivo opravljati,
	3	. Tu pa je posegel v besedo Adeimant:
tvojega razpravljanja dogaja takole:	15	Ker niso izurjeni v spraševanju in
V resnici	16	pa - tako mislijo - so imeli s svojo
	4	. »Le norčuj se zdaj, ko si me zapletel
Toda poslušaj primero,	17	ki ti naj še jasneje pokaže, kako
bogatašev‘ ; kdor si je te besede izmislil,	16	se je zmotil; pravilno se glasijo
današnje oblastnike v državi primerjaš	19	z mornarji, kakor smo jih pravkar
spravljajo filozofijo na slab glas	20	tisti ljudje, ki trdijo, da se sami
	5	. »Zakaj veljajo ti sposobni filozofi
govorimo in poslušamo, tiste razprave,	21	v kateri smo obrazložili lastnosti,
ki jih mora imeti dober in plemenit	22	človek.
Saj se spominjaš,	23	da sem sodijo pogum, velikodušnost,
	6	. »Treba je torej pogledati,«
nenavadno je to, da posamične lastnosti,	24	ki smo jih pri filozofih hvalili,
	7	. »In vendar o najhujšem pritisku nismo
v tako imenovano diomedsko nujnost,	28	neogibnost, da se v vsem prilagodi
	8	. »Premisli vse to in se pri tem spomni
»Premisli vse to in se pri tem spomni	29	naše trditve: ni si mogoče misliti,
Pomisli vendar na naše ugotovitve:	30	njegove naravne lastnosti so dojemljivost,
»Torej se tak človek	31	že med otroki v vsem odlikuje, posebno
	9	. »Zdaj torej vidiš, da smo imeli prav,
vidiš, da smo imeli prav, ko smo rekli,	32	da so po eni strani že same filozofske
	10	. »Število tistih, ki so vredni, da
narave, ki morajo iti v izgnanstvo	34	in kljub temu ostanejo zvesti filozofiji,
O meni in mojem notranjem glasu	35	ne kaže govoriti.
	11	. »Tako smo o slabem glasu, na katerega
obrazložil iz strahu pred vašimi ugovori,	39	ki bi pokazali, kako težavno in dolgotrajno
filozofije lotiti popolnoma drugače,	40	kakor se to zdaj dogaja.«
temeljiteje kakor Heraklitovo sonce,	41	ki vsaj znova vzplameni in izide.«
	12	. »Res, iz tvojih besed zveni velika
»Ne delaj razprtije	42	med menoj in Trazimahom, ki sva se
navedenih stvari tudi v dejanjih izvedenih,	43	temveč so samo slišali umetno ubrane
ljubezni do resnice že takrat rekli,	44	da ne morejo biti nobena država, nobena
	13	. »Tisti namreč, ki ima svoj pogled
vperjen v to, kar resnično obstaja,	45	ne utegne gledati, dragi Adeimant,
»In če se, prisiljen,	46	ne posveča samo svojemu izpopolnjevanju,
tem tistega, za kar je rekel Homer,	47	da je v ljudeh podobno ali enako bogovom.«
lahko tiste ljudi, za katere si rekel,	48	da z vsemi močmi navaljujejo na nas,
	14	. »Dobro,«
	15	. »Ko smo zdaj ta del z velikim trudom
15. »Ko smo zdaj ta del	50	z velikim trudom končali, nam preostane
Rekli smo,	51	če se spominjaš, da morajo ljubiti
Tako nekako smo to prikazali	52	tam, kjer smo potem zavili v stran
»Toda rekli smo,	53	da morajo filozofi imeti te in one
treba preizkusiti v prej omenjenih	54	naporih, strahovih in nasladah; k
	16	. »Gotovo se spominjaš, da smo dušo
16. »Gotovo se spominjaš,	55	da smo dušo razdelili v tri dele in
»Rekli smo,	56	da bi bila za popolno razjasnitev
pogosto si že slišal, da je ideja dobrega	58	največje spoznanje.
	17	. »In prav tako veš, da ima široka množica
	18	. »Nujno.
sporazumeti o naših prejšnjih ugotovitvah	60	in o stvareh, ki so bile že sicer
stvarnik naših čutov dal veliko prednost	61	vidu in možnosti biti viden?«
	19	. »In kateri izmed nebeških bogov velja
	20	. Tu je Glavkon podsmehljivo vzkliknil:
miselnemu svetu, druga pa vidnemu - nebu	63	- nočem reči, da ne bi zbudil videza
»Zamisli si ju kot črto,	64	ki je razdeljena v dva neenaka dela;
»V prvem pododdelku	65	(miselnega sveta) uporablja duša izvirnike
	21	. »To je oznaka za prvi pododdelek miselnega
le misleči duh s pomočjo dialektike,	66	pri čemer ne uporablja hipotez kot
bi bilo le‐te - skupaj s pravzrokom	67	- moč spoznati.
najvišjemu spoznanje, drugemu razum,	68	tretjemu verovanje in zadnjemu domnevanje:
SEDMA KNJIGA	1	. »In zdaj,«
bivajo v nekakšni podzemeljski jami,	1	, ki ima v smeri svetlobe široko odprtino.
prostor in pogleda proti svetlobi,	2	ko bi pri tem občutil bolečino in
	2	. »In ko bi ga prisilili, da gleda v
najlažje sklepal na to, kar je imelo priti	3	- ali misliš, da ga bo še mikalo po
se mu bo godilo, kakor pravi Homer,	4	da� hotel bi biti za hlapca,
se mu ne bi vsi smejali in rogali,	5	ker se je s svojega pohoda v gornji
odpeljati v gornji svet, bi ga ubili,	6	če bi se ga lahko polastili in bi
	3	. »Vso to prispodobo,«
drugje prepirati o sencah pravičnosti	9	ali o umetnih podobah, katerih sence
le‐tej posmehovati, potem bi bil ta smeh	10	manj smešen, kakor če bi se posmehoval
	4	. »Če je to pravilno, potem moramo priti
priti do prepričanja, da vzgoja ni to,	11	za kar jo neki ljudje obetavno izdajajo.
»Druge sposobnosti,	12	ki jih pripisujemo duši, so si v ozkem
otroških letih reši svinčenih uteži,	13	ki jo, od rojstva z njo zrasle ter
vodstvo države niso primerni ljudje,	14	ki so neizobraženi in ne poznajo resnice,
	5	. »Tu si spet pozabil, prijatelj,«
5. »Tu si spet pozabil,	15	prijatelj,«
bomo mi in vi vodili državo budni,	16	a ne speči, kakor je to danes v večini
	6	. »Če hočeš, lahko sedaj razpravljamo
gre za obrnitev ploščice pri igri,	19	temveč za obrnitev duše, ki jo je
prihaja na misel: ali nismo vendar rekli,	20	da se morajo ti možje v mladosti skrbno
»Palamedes	22	prikazuje v tragedijah Agamemnona
	7	. »Potemtakem upravičeno, ugotavljamo,
razločujem med dvema vrstama predmetov:	24	med predmeti, ki ne pobudijo duha
Kljub vsemu ni treba duši večine ljudi	25	najprej vprašati razuma, kaj je prst,
	8	. »To sem torej mislil s svojim prejšnjim
Če enico	27	vid ali kak drug čut jasno dojame,
po naravi nadarjeni za matematiko,	28	zelo uspešni tudi v vseh drugih strokah?
	9	. »Ta stroka nam je potemtakem potrebna,«
znanost v pravem nasprotju z izrazjem	29	ljudi, ki se z njo poklicno ukvarjajo.«
tisti, ki se je ukvarjal z geometrijo,	31	od tistega, ki ni v njej doma.«
	10	. »In kot tretjega astronomijo, kajne?«
10. »In kot tretjega astronomijo,	32	kajne?«
ocenila vso stvar in prevzela vodstvo,	35	bi se ti uklonili in z vestnim povezanim
navzdol, pa najsi se uči, ležeč na hrbtu,	37	na kopnem ali v vodi.«
	11	. »Dobil sem svojo kazen,«
treba po tvojem učiti astronomije,	38	če na njej študij v nasprotju z dosedanjim
risbe, ki jih je skrbno izdelal Dedal	39	ali kak drug umetnik ali slikar.
	12	. »Če naj naši zakoni prinašajo korist,
»Toda kar se tiče gibanja,	40	ne gre pri njem samo za eno, temveč
je to obširna stvar, bomo pri njih	42	poizvedeli, kaj menijo o njej, in
Govorijo o nekih zgostitvah	43	in nagibajo ušesa, kakor da bi hoteli
	13	. »Če metodična razprava vodi do spoznanja,
13. »Če metodična razprava	44	vodi do spoznanja, da so si vse obravnavane
sposobni odgovarjati in vpraševati,	45	vedo kaj o tem, kar bi morali po našem
sonca, zato pa gledanje božanskih podob	46	v vodi in senc resničnih stvari, ne
je bil prej odpeljan najjasnejši del	47	telesa k najsvetlejšemu delu vidnega
ga v budnem stanju ne morejo videti,	49	ker se neomajno držijo podmen, ki
	14	. »Samo dialektična metoda odstranja
Že prej	52	smo rekli, da sodijo v območje razuma.
»Najboljše bo potemtakem, da tako kakor prej	53	imenujemo prvi del miselnega sveta
	15	. »Tako ti preostaja samo še odločitev,
spominjaš, koga smo pri naši prvi izbiri	54	namenili za vladarje.«
filozofija je, kakor je bilo že rečeno,	55	zato neuspešna in necenjena, ker se
jezi na laži drugih, nenamerne laži	56	pa mirno sprejema in ni nevoljna,
duha, potem nas niti sama Pravičnost	57	ne bo mogla grajati, povrhu pa bo
»Pozabil sem,	58	da sva se samo v šali pogovarjala,
pozabiti, da smo se pri prvi izbiri,	59	ko je šlo za vladarje, odločali za
	16	. »Že v mladih letih jih je treba začeti
»Saj se še spominjaš	62	našega predpisa, da je treba dečke
potem ko prekoračijo trideseto leto,	63	ločiti od izbrancev in jih predlagati
	17	. »Mislim, da bo očeta in mater ter
»Toda če bi bilo takemu človeku	64	postavljeno vprašanje: kaj je lepo?
Gotovo nisi prezrl, da se mladi ljudje	65	z dialektiko, ko jo prvič okusijo,
	18	. »Z dialektiko se je treba resno, zavzeto
priznavate, da niso bile samo pobožne želje,	67	kar smo rekli o državi in njeni ustavi?
vzamejo njihove otroke v svoje varstvo,	68	a jih ne vzgajajo tako, kakor je to
OSMA KNJIGA	1	. »No dobro, Glavkon, zedinili smo se,
»Prav tako tudi v naslednjem:	2	ko vladarji prevzamejo svoje posle,
njej - približno isto kakor sedaj,	5	da jo namreč imaš v opisani obliki
bi lahko prikazal še boljšo državo	6	in še boljše ljudi.
najboljši človek hkrati najsrečnejši,	7	najslabši pa najnesrečnejši ali ne.
države, ki jo vsi najbolj hvalijo;	8	druga po vrsti in veljavi je oligarhija,
Kajti dedne nasilne vladavine,	9	kupljive kraljevine in podobne oblike
nasilne vladavine, kupljive kraljevine	10	in podobne oblike države so vmesne
	2	. »Ali veš, da mora biti ravno toliko
izvira iz kakega hrasta ali skale,	12	in ne iz značajev ljudi v državi,
aristokratiji, smo že razpravljali	13	in ga upravičeno označili kot dobrega
pri posamezniku, temveč pri državi,	14	kjer so jasneje izoblikovane?
	3	. »Dobro.
Dokler so vladajoči oblastniki složni,	16	čeprav jih je še tako malo, ne more
povedo, kako je prišlo do prve nesloge,	17	in jih pustimo, da nam govorijo zvišeno,
mora vse, kar nastane, tudi propasti,	18	tako tudi ta ureditev ne bo mogla
smrtnikov pa velja tisto najmanjše število,	20	v katerem sledijo iz množitve korenov
čuvarji, ki bi pazili na Heziodove rodove,	21	ki obstajajo tudi v naši državi; na
	4	. »Tako torej poteka prehod.
boji se prepustiti vladanje filozofom,	23	ker med njimi ni več poštenih in preprostih
	5	. »Kakšen je potemtakem človek, ki ustreza
»Timokratični človek	26	mora biti samozavestnejši v bistvu
očeta, ki živi v slabo upravljani državi	27	ter se zato izogiba častnih služb,
sredini: svojo dušo prepusti sili sredine,	28	častihlepni volji, in tako postane
	6	. »In zdaj razpravljajmo, kakor pravi
razpravljajmo, kakor pravi Aishil,	29	o drugem človeku, dodeljenem drugi
»To je oligarhija;	30	ta sledi tej obravnavani državni ureditvi.«
»In nato izdajo zakon,	31	ki postane temeljnega pomena za oligarhično
	7	. »Prva napaka tiči že v samem temeljnem
»Da takšna država ni enotna,	33	temveč sestoji iz dveh različnih držav:
svoje premoženje, drug pa ga kupi;	35	da po prodaji lahko živi v državi,
Kakor v satovju nastane trot	36	kot bolezen panja, tako nastane v
	8	. »Preobrazba timokratičnega človeka
	9	. »Podoben je oligarhiji, prvič v tem,
Sicer si ne bi slepca	38	postavil za zborovodja in mu izkazoval
dobro ime, ki ga kot poštenjak navzven	39	uživa, kroti iz nekakšnega čuta za
praviloma obvladujejo plemenitejši nagoni	40	slabše nagone.«
Svoje boje bojuje kot pravi oligarh,	41	to se pravi z majhnim delom svojih
	10	. »Kot naslednjo obliko države moramo
pojdemo po poti, ki smo si jo določili,«	42	je odvrnil Adeimant.
posojila, pobirajo visoke obresti,	43	potomke očeta denarja, in s tem pomnožujejo
Kajti ko bi bilo z zakonom določeno,	44	da se poslovne pogodbe praviloma sklepajo
podložniki pridejo drug z drugim v stik,	45	na popotovanjih ali ob drugih priložnostih,
	11	. »Kako poteka življenje v demokratiji?
»Predvsem vlada v državi svoboda,	47	tako v dejanjih kakor besedi.
tam kot v kakšni trgovini z ustavami	48	izbrati tisto, ki mu najbolj ugaja.
	12	. »In zdaj poglejmo, kakšen je ustrezni
	13	. »Zdaj pa se povrnimo k obravnavanju
zavzamejo trdnjavo v mladeničevi duši,	50	ker vidijo, da je duša brez znanja,
»Tako se spet vrne k onim Lotofagom	51	in pred očmi vseh ljudi živi v njihovi
	14	. »Preostane nam, da opišemo samo še
dopuščajo popolne svobode - obtoži,	53	da so zločinci in oligarhi.«
»Ali ne kaže - z Aishilom	54	- povedati tega, kar imamo na jeziku,
	15	. »To torej, dragi prijatelj,«
»Ista bolezen,	55	ki se je lotila oligarhije in jo uničila,
državne ureditve kakor iz demokratije:	56	po največji svobodi - največje in
»Mislil sem	57	tiste lene razsipnike, med katerimi
sledijo; primerjali smo, jih s troti,	58	od katerih imajo nekateri žela in
razdelimo demokratično državo v tri dele,	59	iz katerih je ruda dejansko sestavljena.
stoji ta del, z nekaj dobrimi izjemami,	60	čisto v ospredju: najhujši med njimi
	16	. »Tretji del države sestavljata ljudstvo,
tirani, ki pridejo tako daleč, zahtevajo	62	od državljanov telesno stražo, ki
velja zanj Pitijino naročilo Krezu:	63	... ucvri jo k peščenemu Hermu,
ljudstva pa ne leži ’zleknjen po dolgem‘	64	na tleh, temveč se povzpne na državni
tleh, temveč se povzpne na državni voz,	65	potem ko pahne z njega mnoge druge.
	17	. »Oglejmo si zdaj srečo moža in države,
»Toda ko opravi z zunanjimi sovražniki,	66	s tem da se z nekaterimi spravi, druge
pred njimi, začenja zmeraj nove vojne,	67	da ljudstvo čuti potrebo po poveljniku.«
	18	. »Kakšna blaznost je to,«
»Ker je izrekel globokoumno misel:	71	tirani so modri, ker se družijo z
	19	. »Toda oddaljili smo se od stvari!«
DEVETA KNJIGA	1	. »Preostaja nam, da še pretresemo tiranskega
je, da še nismo dovolj razpravljali	2	o vrsti in številu nagonov če tega
redom; prirojeni so vsakemu človeku;	3	če pa jih zakoni in boljši goni skupaj
človek zdrav in razumen in gre počivat	4	šele potem, ko svoj razum nahrani
	2	. »Spomni se našega prikaza demokratičnega
2. »Spomni se	5	našega prikaza demokratičnega človeka.
	3	. »Takšen je torej nastanek tiranskega
»In skrajnje krivične, če smo prej	7	pravičnost prav opredelili?«
je rekel Glavkon,	9	ko mi je segel v besedo.
	4	. »Ali ni največji malopridnež hkrati
če zdaj možu, ki je vse to doživel,	10	naročim, da nam pove, kakšna je tiranova
	5	. »Lotiva se torej stvari takole.
več upošteval, si to državo razglasil	11	za najnesrečnejšo?«
	6	. »Tolikanj več trpljenja si potemtakem
njegovega slabega duševnega stanja označil	12	za tiranskega in s tem najnesrečnejšega,
lastnosti, o katerih smo že prej govorili:	13	mož postane zaradi svoje tiranske
ali naj sam razglasim: Aristonov sin	14	je izbral najboljšega in najpravičnejšega
»Ali naj še dodam:	15	ne glede na to, ali je ljudem in bogovom
	7	. »Dobro.
»En del, smo rekli,	17	je tisti, s katerim se človek uči,
najmočnejši značilnosti: ’poželjivi‘ del,	18	zaradi njegovega poželenja po hrani
njo v zvezi, ali tudi ’lakomni‘ del,	19	ker je te gone moč najlaže zadovoljiti
	8	. »Dokler so naslade teh vrst ljudi
»Rekli smo,	22	da je treba pri razsojanju uporabljati
	9	. »To sta dva zapovrstna dokaza, in
In zdaj k tretjemu dokazu,	23	ki naj bo po olimpijski navadi posvečen
temveč je - kakor je dejal neki modrec	24	- nejasna kot senca.
	10	. »Ali veš,«
privid, za katerega so se po Stezihoru	25	bojevali trojanski junaki, ker prave
	11	. »Ali se ne dogaja podobno s človekom,
	12	. »Dobro!
si v mislih ustvarimo podobo duše,	27	ob njej naj zagovornik tega mnenja
dejanje, kakor je bilo dejanje Erifile,	28	ki je za moževo življenje dobila zlato
	13	. »Tudi razbrzdanost že od nekdaj grajamo
podložnikih tako, kakor je mislil Trazimah,	29	namreč da mu morajo biti podrejeni
duhovnega zdravja; telesno harmonijo	31	skuša zmeraj podrediti in prilagoditi
»Gotovo, če želi postati resnično muzičen,	32	izobražen človek.«
»Posveča se mu lahko v svoji državi,	33	v svoji zdajšnji domovini najbrž ne,
DESETA KNJIGA	1	. »Ureditev naše države,«
ljubezni in spoštovanju, ki ju do Homerja	2	gojim že izza otroških let.
	2	. »In mizar?
obstaja; ustvaril ga je, mislim, bog;	5	ali morda kdo drug?«
Ustvarjalca tretjega izdelka	6	- računajoč od resnične temeljne oblike
drugi posnemovalci v razmerju do kralja	7	in resnice na tretjem mestu?«
	3	. »In zadaj,«
Italijo in Sicilijo je to Harondas	11	in za nas Solon.
tega so tako zelo častili Pitagoro	13	in njegovi privrženci se še danes
pripovedujejo o Homerju, potem zasluži Keofil,	14	Homerjev prijatelj, kar zadeva njegovo
	4	. »V resnici o tem pripoveduje,«
Pitagora iz Abdere, Prodik s Keosa	15	in mnogi drugi so lahko v osebnem
Če delom pesnikov	16	odvzamemo njihovo umetniško lupino
poezijo, bodisi v jambih ali heksametrih,	17	so vseskozi posnemovalci.«
	5	. »Pri Zevsu!«
»In to je naloga razumskega	18	dela naše duše.«
»Toda ali nismo rekli,	19	da isti deli duše ne morejo v istem
hotel reči, ko sem se strinjal s tabo,	20	da sta slikarska umetnost in na sploh
»Takrat smo rekli,	21	da pravični mož laže kakor drugi ljudje
	6	. »Razum in zakon mu ukazujeta, da se
povrhu usoda, ki zadene posameznika,	22	ne pomeni mnogo; če se prepuščamo
	7	. »Toda najhujšega očitka zoper pesništvo
kdor dopušča, da se mu razvije sočutje	23	do tuje bolečine, ga ob lastni bolečini
	8	. »To bodi torej povedano v opravičilo,
’hripava psica, ki laja na gospodarja‘,	26	’veliki so v svojem neumnem in praznem
	9	. »Kljub temu še sploh nismo govorili
Začudeno me je pogledal	27	in rekel:
	10	. »Prav tako,«
»potemtakem nepravičnost	28	ni nič tako strašnega, če pomeni za
	11	. »S tem je torej tako,«
»Težko je nekaj večno,	29	kar je sestavljeno iz mnogih delov,
pogosto vidijo morskega boga Glavka;	31	ti njegovo prvotno stanje komaj prepoznajo,
	12	. »V svojem razpravljanju,«
»smo pustili vse drugo	32	vnemar, zlasti pa smo, v nasprotju
s Heziodovim in Homerjevim načinom,	33	pustili ob strani nagrade, ki jih
pravičnost, pa najsi ima Gigov prstan	34	ali ne in ob prstanu še Hadovo čelado.«
»Potemtakem mi vračate posojilo,	36	ki sem vam ga dal na začetku našega
kakor smo se o tem že takoj v začetku	37	sporazumeli.«
	13	. »To so torej,«
jih je Odisej pripovedoval Alkinoju,	39	pripovedovati ti namreč hočem zgodbo
namreč hočem zgodbo vrlega junaka Era,	40	Armenijevega sina, po rodu Pamfilca.
umrli takoj po rojstvu ali kot otroci,	41	to in ono, česar pa ni vredno omenjati.
	14	. Med mnogimi strašnimi prizori smo
prikazali divji, ognjeno rdeči možje,	43	ki so vedeli, kaj pomeni to rjovenje;
	44	Osmega dne so se morali vzdigniti
koncih je pritrjeno vreteno Nujnosti,	45	ki omogoča kroženje.
prestolih tri hčerke Nujnosti Moire	46	v belih oblačilih, s svetimi prevezami
	15	. Ko so prišli tja, so morali takoj
temveč si izbere srednjo življensko pot	50	in se izogne obeh skrajnosti v tem,
	16	. Božji glasnik je nadaljeval (tako
državi ter bil kreposten iz navade	51	in ne zaradi filozofije.
in zaradi naključnosti pri izbiranju	52	so mnoge duše zamenjale dobro s slabim
je duša, ki je bila nekoč Orfejeva,	53	izbrala labodovo življenje, ker iz
Tamirova	54	duša si je izbrala slavčkovo življenje.
življenje; bila je to duša Ajanta,	55	Telamonovega sina, ki ni hotel postati
Potem je prišla Agamemnonova duša;	56	iz sovraštva do človeškega rodu se
sredini je prišla na vrsto Atalantina	57	duša.
Nato je videl dušo Epeja,	58	Panopejevega sina, kako je prešla
Na koncu je zagledal Terzitovo	59	dušo, kako je šinila v opico.
izbirajočimi dušami zadnja Odisejeva	60	duša.
posoda; nespametni so pili čez mero;	61	vsak, ki je pil, je pozabil vse.
Nadškofijski ordinariat, Ljubljana	1984	MATEJEV EVANGELIJ
Ljubljana,	6	. maja 1997
Ljubljana, 6. maja	1997
LJUBLJANA,	5	. maja - Novica o njegovi smrti je prispela
pa je Lojze Rozman - rojen v Celju	2	. junija 1930 - pred tem odigral veliko
Lojze Rozman - rojen v Celju 2. junija	1930	- pred tem odigral veliko filmskih
Nanj je prvič stopil leta	1952	po diplomi na AGRFT in s prvima opaznima
Leta	1988	je prejel Borštnikov prstan, pred dvema
LJUBLJANA,	5	. maja - Jutri bodo štiri ure - od osme
končnih postaj. V času stavke bo vozilo	17	mednarodnih potniških, 10 maloobmejnih,
bo vozilo 17 mednarodnih potniških,	10	maloobmejnih, 24 potniških v notranjem
mednarodnih potniških, 10 maloobmejnih,	24	potniških v notranjem prometu in 9
24 potniških v notranjem prometu in	9	vlakov v tovornem prometu.
zahtevajo povečanje izhodiščne plače za	13,8	odstotkov - da bi bila za april 43.016
13,8 odstotkov - da bi bila za april	43.016	tolarjev bruto (zdaj je 37.740) in
april 43.016 tolarjev bruto (zdaj je	37.740	) in regres v višini povprečne plače
vodstvo, izhodiščno plačo v višini	39.269	tolarjev bruto in regres v višini dveh
delodajalski ponudbi s pogajanj, ki so bila	28	. aprila.
tečaj Petrolove delnice ustavil na	17.179	tolarjih, medtem kot je pred nekaj
nekaj tedni na sivem trgu dosegal celo	23	tisočakov.
Petrol sodi s	95,7	milijarde tolarjev prometa in 2,5 milijarde
95,7 milijarde tolarjev prometa in	2,5	milijarde dobička (v letu 1995) med
prometa in 2,5 milijarde dobička (v letu	1995	) med največja slovenska podjetja, med
podjetja, med njegovimi lastniki pa je kar	87.000	državljanov.
trgovanje je bilo preneseno skoraj	1,7	milijona navadnih delnic na ime iz
iz javne prodaje, ki predstavljajo	80,3	odstotka kapitala družbe.
večji lastniki pa so še odškodninski (	5	odstotkov), pokojninski (4,7) in razvojni
odškodninski (5 odstotkov), pokojninski (	4,7	) in razvojni sklad (2,9 odstotka).
pokojninski (4,7) in razvojni sklad (	2,9	odstotka).
pravo poživitev - sklenjenih je bilo za	34,1	milijona tolarjev poslov, kar je kar
milijona tolarjev poslov, kar je kar	36	odstotkov vsega trgovanja v obeh borznih
trgovanja v obeh borznih kotacijah in	23	odstotkov prometa na celotnem trgu.
Trgovanje se je začelo pri	18.000	tolarjih, nato je cena vztrajno padala
nato je cena vztrajno padala proti	17	tisočakom in si proti koncu delovnega
Kotacija Petrola je za	15	odstotkov povečala tržno kapitalizacijo
Družba ima	12,5	milijarde tolarjev osnovnega kapitala,
osnovnega kapitala, knjigovodsko je vredna	73,9	milijarde tolarjev, po trenutni tržni
tolarjev, po trenutni tržni ceni pa	35,8	milijarde tolarjev.
S prometom	13	milijonov tolarjev je bila za BTC tretja
njen tečaj pa se je znižal za slaba	2	odstotka in pristal pri 1.941 tolarjih.
za slaba 2 odstotka in pristal pri	1.941	tolarjih.
SBI je izgubil	8,94	točke ali 0,7 odstotka in se ustavil
SBI je izgubil 8,94 točke ali	0,7	odstotka in se ustavil pri 1307,62.
ali 0,7 odstotka in se ustavil pri	1307,62	.
*Pomota NLB: Petrolova dividenda*	0,00
žiro račun nakazali dividendo v znesku	0,00	tolarjev.
med pripravo za izplačilo dividend	28	. aprila izvedli testno obdelavo nakazil
izvedli testno obdelavo nakazil na račune	3.259	delničarjev, katerih računi se vodijo
Zanjo so pripravili nakazila na znesek	0,00	tolarjev, zato so vsi delničarji, ki
Cetis Celje prek pošte Celje v soboto poslala	71.401	nalogov, s katerimi bodo lahko dvignili
pravilno nakazilo dividend knjiženo s	5	. majem 1997 in bodo o dejanskem nakazilu
nakazilo dividend knjiženo s 5. majem	1997	in bodo o dejanskem nakazilu obveščeni
Za	12.862	delničarjev Petrola, ki nimajo žiro
računa, je NLB dividendo v skupnem znesku	174,656	milijona tolarjev nakazala v soboto,
milijona tolarjev nakazala v soboto,	3	. maja 1997.
tolarjev nakazala v soboto, 3. maja	1997	.
gotovini jo lahko dvignejo od danes,	5	. maja 1997.
jo lahko dvignejo od danes, 5. maja	1997	.
DOMŽALE,	5	. maja - V teniškem centru Ten Ten se
Rezultati - Marin (Špa) : Etlis (Arg)	7	:5, 7:5, Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz)
Rezultati - Marin (Špa) : Etlis (Arg) 7:	5	, 7:5, Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz)
Rezultati - Marin (Špa) : Etlis (Arg) 7:5,	7	:5, Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz) 6:2,
- Marin (Špa) : Etlis (Arg) 7:5, 7:	5	, Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz) 6:2,
Etlis (Arg) 7:5, 7:5, Blanco (Špa,	3	) : Wibier (Niz) 6:2, 6:0, Steven (Nzl,
7:5, Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz)	6	:2, 6:0, Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve)
7:5, Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz) 6:	2	, 6:0, Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve)
Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz) 6:2,	6	:0, Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve)
Blanco (Špa, 3) : Wibier (Niz) 6:2, 6:	0	, Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve) 4:6,
Wibier (Niz) 6:2, 6:0, Steven (Nzl,	6	) : Jonsson (Šve) 4:6, 7:6 (6), 6:4,
6:0, Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve)	4	:6, 7:6 (6), 6:4, Guardiola (Fra) :
6:0, Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve) 4:	6	, 7:6 (6), 6:4, Guardiola (Fra) : Squillari
Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve) 4:6,	7	:6 (6), 6:4, Guardiola (Fra) : Squillari
Steven (Nzl, 6) : Jonsson (Šve) 4:6, 7:	6	(6), 6:4, Guardiola (Fra) : Squillari
(Nzl, 6) : Jonsson (Šve) 4:6, 7:6 (	6	), 6:4, Guardiola (Fra) : Squillari
(Nzl, 6) : Jonsson (Šve) 4:6, 7:6 (6),	6	:4, Guardiola (Fra) : Squillari (Arg,
6) : Jonsson (Šve) 4:6, 7:6 (6), 6:	4	, Guardiola (Fra) : Squillari (Arg,
6:4, Guardiola (Fra) : Squillari (Arg,	3	) 1:6, 6:4, 6:4.
Guardiola (Fra) : Squillari (Arg, 3)	1	:6, 6:4, 6:4.
Guardiola (Fra) : Squillari (Arg, 3) 1:	6	, 6:4, 6:4.
Guardiola (Fra) : Squillari (Arg, 3) 1:6,	6	:4, 6:4.
Guardiola (Fra) : Squillari (Arg, 3) 1:6, 6:	4	, 6:4.
(Fra) : Squillari (Arg, 3) 1:6, 6:4,	6	:4.
(Fra) : Squillari (Arg, 3) 1:6, 6:4, 6:	4	.
Torkov program se bo začel ob	11	. uri s srečanjem sedmega nosilca Romuna
Po slovesni otvoritvi, ob	16	. uri, pa se bo predstavil Gregor Krušič,
Nekaj drugih parov: Gaudenzi (Ita,	4	) - Ogorodov (Uzb), Voinea (Rom, 1)
(Ita, 4) - Ogorodov (Uzb), Voinea (Rom,	1	) - Ran (Izr), Stanojčev (Bol) - Champion
Najnižje jutranje temperature bodo od	10	do 15, najvišje dnevne od 16 do 21
jutranje temperature bodo od 10 do	15	, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj
bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od	16	do 21 stopinj Celzija.
10 do 15, najvišje dnevne od 16 do	21	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	6	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (6. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 122,9713
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	122,9713
Avstrija (	100	ATS) 1295,5004
Avstrija (100 ATS)	1295,5004
Francija (	100	FRF) 2702,6977
Francija (100 FRF)	2702,6977
Hrvaška (	100	HRK) 2553,7170
Hrvaška (100 HRK)	2553,7170
Italija (	100	ITL) 9,2148
Italija (100 ITL)	9,2148
Japonska (	100	JPY) 124,5898
Japonska (100 JPY)	124,5898
Kanada (	1	CAD) 113,9946
Kanada (1 CAD)	113,9946
Nemčija (	100	DEM) 9118,1056
Nemčija (100 DEM)	9118,1056
Švica (	100	CHF) 10708,7591
Švica (100 CHF)	10708,7591
V. Britanija (	1	GBP) 255,3617
V. Britanija (1 GBP)	255,3617
ZDA (	1	USD) 157,5973
ZDA (1 USD)	157,5973
Ljubljana,	7	. maja 1997
Ljubljana, 7. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	9	do 14, najvišje dnevne od 13 do 19
Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do	14	, najvišje dnevne od 13 do 19 stopinj
bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od	13	do 19 stopinj Celzija.
od 9 do 14, najvišje dnevne od 13 do	19	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	7	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (7. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 122,6206
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	122,6206
Avstrija (	100	ATS) 1295,3591
Avstrija (100 ATS)	1295,3591
Francija (	100	FRF) 2701,9470
Francija (100 FRF)	2701,9470
Hrvaška (	100	HRK) 2554,7968
Hrvaška (100 HRK)	2554,7968
Italija (	100	ITL) 9,2156
Italija (100 ITL)	9,2156
Japonska (	100	JPY) 125,3694
Japonska (100 JPY)	125,3694
Kanada (	1	CAD) 114,4653
Kanada (1 CAD)	114,4653
Nemčija (	100	DEM) 9117,1108
Nemčija (100 DEM)	9117,1108
Švica (	100	CHF) 10713,9728
Švica (100 CHF)	10713,9728
V. Britanija (	1	GBP) 257,7407
V. Britanija (1 GBP)	257,7407
ZDA (	1	USD) 157,6348
ZDA (1 USD)	157,6348
LJUBLJANA,	6	. maja - Državni zbor je nadaljeval
6. maja - Državni zbor je nadaljeval	4	. sejo in med drugim začel prvo obravnavo
bi bilo povprečno povišanje cen za	11,7	odstotka.
Ob	8	. uri bodo Sobočani zaprli magistralko
MURSKA SOBOTA,	6	. maja - Sobočani bodo jutri ob 8. uri
MURSKA SOBOTA, 6. maja - Sobočani bodo jutri ob	8	. uri uresničili že večkrat napovedano
NEW YORK,	6	. maja (STA) - Predsednik slovenske
STRASBOURG,	6	. maja - Slovenski zunanji minister
Listino o sodelovanju naj bi podpisali	27	. maja v Parizu, potem pa se bodo začele
LJUBLJANA,	6	. maja - Današnja štiriurna stavka štirih
odpravnikov, v kateri je sodelovalo	5500	zaposlenih, je potekala v skladu z
štiriurno stavko ponovili prihodnji torek,	13	. maja.
zahteve po povečanju izhodiščne plače za	13,8	odstotka tudi stavkovna zahteva, po
LJUBLJANA,	6	. maja - Slovenski borzni indeks se
borzni indeks se je danes popravil za	3,31	točke na vrednost 1310,93 točke.
popravil za 3,31 točke na vrednost	1310,93	točke.
spremljana Petrolova delnica je dosegla ceno	1467	tolarjev, kar je za 0,8 odstotka več
dosegla ceno 1467 tolarjev, kar je za	0,8	odstotka več kot v ponedeljek, ko so
Promet je bil večji kot v zadnjih dneh:	97,6	milijona tolarjev v obeh borznih kotacijah
tolarjev v obeh borznih kotacijah in	115,9	milijona tolarjev na OTC.
prometni sta bili delnici Petrola (	25,4	milijona tolarjev) in šesta izdaja
in šesta izdaja nakupnega bona BS (	56,9	milijona tolarjev).
Ljubljana,	8	. maja 1997
Ljubljana, 8. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	6	do 12, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj
Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do	12	, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj
bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od	9	do 14 stopinj Celzija.
od 6 do 12, najvišje dnevne od 9 do	14	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	8	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (8. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 121,4663
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	121,4663
Avstrija (	100	ATS) 1295,2517
Avstrija (100 ATS)	1295,2517
Francija (	100	FRF) 2702,1788
Francija (100 FRF)	2702,1788
Hrvaška (	100	HRK) 2555,8249
Hrvaška (100 HRK)	2555,8249
Italija (	100	ITL) 9,2139
Italija (100 ITL)	9,2139
Japonska (	100	JPY) 125,4775
Japonska (100 JPY)	125,4775
Kanada (	1	CAD) 113,7721
Kanada (1 CAD)	113,7721
Nemčija (	100	DEM) 9116,3552
Nemčija (100 DEM)	9116,3552
Švica (	100	CHF) 10754,5642
Švica (100 CHF)	10754,5642
V. Britanija (	1	GBP) 256,9262
V. Britanija (1 GBP)	256,9262
ZDA (	1	USD) 156,9745
ZDA (1 USD)	156,9745
LJUBLJANA,	7	. maja - Svet Banke Slovenije je včeraj
bankah in BS) letos lahko povečal za	18	odstotkov (lani se je za 19,9 odstotka)
povečal za 18 odstotkov (lani se je za	19,9	odstotka) oziroma, upoštevajoč nihanja,
odstotka) oziroma, upoštevajoč nihanja, od	14	do 22 odstotkov.
oziroma, upoštevajoč nihanja, od 14 do	22	odstotkov.
proračunski primanjkljaj bi pomenil za	85	milijard tolarjev novega zadolževanja;
posojil v celotnem bančnem sistemu znašal	120	milijard tolarjev, je povedal direktor
cene, ki jih nadzoruje država (teh je	30	odstotkov iz košarice maloprodajnih
letošnjih štirih mesecih povečale za	7,2	odstotka, medtem ko je povečanje drugih
stopnja inflacije ne bi presegla lanske (	8,8	odstotka), pogoj za doseganje cilja
še primerjava; v Nemčiji, kjer imajo	1,5	do 2-odstotno letno inflacijo, znaša
ciljno povečanje denarne mase od tri do	6,5	odstotka.
LJUBLJANA,	7	. maja - Prvi obravnavi predloga zakona
LOGATEC,	7	. maja - Minister za obrambo Tit Turnšek
KOEBENHAVN,	7	. maja - Zunanji minister Zoran Thaler
LOGATEC,	7	. maja - Danes se je v logaški vojašnici
Čez teden dni,	14	. maja, bo z redno trajektno linijo
sanitetno bataljonsko postajo - sestavljalo	24	vojakov, podčastnikov in častnikov.
častniki bodo na mesec prejemali blizu	6000	mark, vojaki pa pol manj.
DOMŽALE,	7	. maja - Borut Urh se je v zgodovino
Po hudem boju je v	2	. kolu premagal 113. z lestvice ATP
Po hudem boju je v 2. kolu premagal	113	. z lestvice ATP in 7. nosilca Nicolasa
kolu premagal 113. z lestvice ATP in	7	. nosilca Nicolasa Lapenttija iz Ekvadorja
Nicolasa Lapenttija iz Ekvadorja z	1	:6, 7:6 (5), 7:5.
Nicolasa Lapenttija iz Ekvadorja z 1:	6	, 7:6 (5), 7:5.
Nicolasa Lapenttija iz Ekvadorja z 1:6,	7	:6 (5), 7:5.
Nicolasa Lapenttija iz Ekvadorja z 1:6, 7:	6	(5), 7:5.
Lapenttija iz Ekvadorja z 1:6, 7:6 (	5	), 7:5.
Lapenttija iz Ekvadorja z 1:6, 7:6 (5),	7	:5.
Lapenttija iz Ekvadorja z 1:6, 7:6 (5), 7:	5	.
Z zmago si je prislužil že najmanj	23	novih točk ATP, kar bi ga lahko pripeljalo
kar bi ga lahko pripeljalo med prvih	300	.
Adrianom Voineo in zmagovalcem iz leta	1995	Jordijem Burillom.
Ljubljana,	9	. maja 1997
Ljubljana, 9. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	2	do 7, ob morju 10, najvišje dnevne
Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do	7	, ob morju 10, najvišje dnevne od 11
temperature bodo od 2 do 7, ob morju	10	, najvišje dnevne od 11 do 16, ob morju
7, ob morju 10, najvišje dnevne od	11	do 16, ob morju in v vzhodnih krajih
morju 10, najvišje dnevne od 11 do	16	, ob morju in v vzhodnih krajih okoli
ob morju in v vzhodnih krajih okoli	18	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	9	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (9. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 121,4579
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	121,4579
Avstrija (	100	ATS) 1295,1813
Avstrija (100 ATS)	1295,1813
Francija (	100	FRF) 2702,0319
Francija (100 FRF)	2702,0319
Hrvaška (	100	HRK) 2555,6859
Hrvaška (100 HRK)	2555,6859
Italija (	100	ITL) 9,2134
Italija (100 ITL)	9,2134
Japonska (	100	JPY) 125,4707
Japonska (100 JPY)	125,4707
Kanada (	1	CAD) 113,7659
Kanada (1 CAD)	113,7659
Nemčija (	100	DEM) 9115,8596
Nemčija (100 DEM)	9115,8596
Švica (	100	CHF) 10753,9796
Švica (100 CHF)	10753,9796
V. Britanija (	1	GBP) 256,9123
V. Britanija (1 GBP)	256,9123
ZDA (	1	USD) 156,9660
ZDA (1 USD)	156,9660
Nato, se vam je v domovini »zgodil«	23	. december.
jezika - med drugim - glede spreminjanja	68	. člena ustave in ste se s sodelavci
LJUBLJANA,	8	. maja - Pobuda za zbiranje podpisov
včeraj v državnem zboru vložilo Gibanje	23	. december, za zdaj ne bo ustavila ratifikacije
zadeve, naj preveri verodostojnost	498	podpisov volivcev, ki so podpisali
eno od štirih vprašanj, zapisanih v	18	. členu zakona o referendumu - v tem
Gibanje	23	. december v svoji pobudi predlaga referendumsko
Še pred	14	. majem, ko je napovedana izredna seja
CANNES,	8	. maja - Cannesa je vsega skupaj za
filma, je sicer nastal z evropskim	90	milijonov dolarjev težkim denarjem,
KAMNIK,	8	. maja - Delavci dveh obratov kamniškega
Približno	30	stavkajočih oziroma dobra četrtina
prekinili stavko, vodstvo pa bo do	9	. maja zagotovilo delno izplačilo marčne
delno izplačilo marčne plače in do	16	. maja še regres po splošni kolektivni
februarske plače, del regresa za leto	1994	in celotna zneska regresov za leti
in celotna zneska regresov za leti	1995	in 1996, neizplačane jubilejne nagrade
celotna zneska regresov za leti 1995 in	1996	, neizplačane jubilejne nagrade in aprilsko
BLED,	8	. maja - Ministrstvo za gospodarske
Grand hotel Toplice, Jelovica, Krim in Lovec odobrilo	30	milijonov tolarjev posojil za dobo
najnujnejših obveznosti potrebovala	58,5	milijona tolarjev, a tudi odobreno
Ljubljana,	10	. maja 1997
Ljubljana, 10. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	6	do 11, najvišje dnevne od 15 do 20
Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do	11	, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj
bodo od 6 do 11, najvišje dnevne od	15	do 20 stopinj Celzija.
od 6 do 11, najvišje dnevne od 15 do	20	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	10	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (10. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 120,6851
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	120,6851
Avstrija (	100	ATS) 1294,8968
Avstrija (100 ATS)	1294,8968
Francija (	100	FRF) 2700,9905
Francija (100 FRF)	2700,9905
Hrvaška (	100	HRK) 2554,4020
Hrvaška (100 HRK)	2554,4020
Italija (	100	ITL) 9,2102
Italija (100 ITL)	9,2102
Japonska (	100	JPY) 127,1108
Japonska (100 JPY)	127,1108
Kanada (	1	CAD) 111,8622
Kanada (1 CAD)	111,8622
Nemčija (	100	DEM) 9114,8421
Nemčija (100 DEM)	9114,8421
Švica (	100	CHF) 10788,8320
Švica (100 CHF)	10788,8320
V. Britanija (	1	GBP) 251,3961
V. Britanija (1 GBP)	251,3961
ZDA (	1	USD) 155,0650
ZDA (1 USD)	155,0650
LJUBLJANA,	9	. maja - Vlada vztraja, naj državni
spremembo ustave; premier želi, da bi	68	. člen črtali čim prej.
LJUBLJANA,	9	. maja - Danes so začeli veljati novi
letne premije za voznike, mlajše od	25	. leta starosti.
Veljati naj bi začeli že	1	. aprila.
vozniki vozili v tujino, je treba plačati	11	odstotkov doplačila na izračunano višino
Plačal bo torej	11	odstotkov več premije, ne bo pa mu
več premije, ne bo pa mu treba kriti	11	odstotkov odškodnine.
povečuje na leto za pet odstotkov (doslej	10	odstotkov), če zavarovanec ne povzroči
vsako povzročeno škodo prištejejo po	15	odstotkov doplačila.
LJUBLJANA,	9	. maja - Predsednik državnega zbora
Gibanje	23	. december je pozval, naj na podlagi
Andrej Aplenc in predsednik Gibanja	23	. december Borut Korun, sta napovedala,
treba resno razmišljati o spremembi	68	. člena ustave.
LJUBLJANA,	9	. maja - Vodstvo ZSSS obsoja povišanje
NOVA GORICA,	9	. maja - Na predlog župana Črtomirja
iger na srečo, naj bi namenili najmanj	30	odstotkov premoženja, zaposlenim v
premoženja, zaposlenim v igralnicah pa	10	odstotkov.
DOMŽALE - Na	8	. Renault Slovenian Opnu v tenisu se
Burillom, domžalskim zmagovalcem iz leta	1995	, a je na koncu vendarle izgubil teniški
koncu vendarle izgubil teniški dvoboj s	5	:7, 6:3, 2:6.
vendarle izgubil teniški dvoboj s 5:	7	, 6:3, 2:6.
vendarle izgubil teniški dvoboj s 5:7,	6	:3, 2:6.
vendarle izgubil teniški dvoboj s 5:7, 6:	3	, 2:6.
izgubil teniški dvoboj s 5:7, 6:3,	2	:6.
izgubil teniški dvoboj s 5:7, 6:3, 2:	6	.
Kraševec (Slo) : Behrens, Dilucia (ZDA)	7	:5, 6:4, Krušič El Sawy (Slo, Egi) :
Kraševec (Slo) : Behrens, Dilucia (ZDA) 7:	5	, 6:4, Krušič El Sawy (Slo, Egi) : Melville
(Slo) : Behrens, Dilucia (ZDA) 7:5,	6	:4, Krušič El Sawy (Slo, Egi) : Melville
(Slo) : Behrens, Dilucia (ZDA) 7:5, 6:	4	, Krušič El Sawy (Slo, Egi) : Melville
(Slo, Egi) : Melville Smith (ZDA, Bah)	2	:6, 6:3, 7:6 (7:4).
Egi) : Melville Smith (ZDA, Bah) 2:	6	, 6:3, 7:6 (7:4).
Egi) : Melville Smith (ZDA, Bah) 2:6,	6	:3, 7:6 (7:4).
: Melville Smith (ZDA, Bah) 2:6, 6:	3	, 7:6 (7:4).
Melville Smith (ZDA, Bah) 2:6, 6:3,	7	:6 (7:4).
Melville Smith (ZDA, Bah) 2:6, 6:3, 7:	6	(7:4).
Melville Smith (ZDA, Bah) 2:6, 6:3, 7:6 (	7	:4).
Melville Smith (ZDA, Bah) 2:6, 6:3, 7:6 (7:	4	).
	11	. maja 1997
11. maja	1997
LJUBLJANA,	10	. maja - V sredo, 14. maja, bo ob 20.
LJUBLJANA, 10. maja - V sredo,	14	. maja, bo ob 20. uri s koprskega pomola
10. maja - V sredo, 14. maja, bo ob	20	. uri s koprskega pomola odplul trajekt
s koprskega pomola odplul trajekt s	24	vojaki Slovenske vojske. Pridružili
sestavljen predvsem iz pripadnikov	10	. bataljona za mednarodno sodelovanje,
poveljnik major Boris Gregor prihaja iz	1	. specialne brigade Moris, medtem ko
Med	24	vojaki so trije častniki, ki bodo sodelovali
zadovoljni s predvidenim plačilom (	6000	mark za častnika in 3000 za vojaka)?
plačilom (6000 mark za častnika in	3000	za vojaka)?
Albanijo, so prostovoljci, stari povprečno	27	, 28 let .
so prostovoljci, stari povprečno 27,	28	let .
*Bodo »formule*	1	« sploh dirkale po našem morju?
PORTOROŽ,	10	. maja -
dirko hitrih motornih čolnov - »formule	1	«, ki jo po vsem svetu pripravlja mednarodna
Marjana Fojana prenesli prireditev na	7	. september 1997 in jo uvrstili v koledar
prenesli prireditev na 7. september	1997	in jo uvrstili v koledar enajstih letošnjih
poganja dvatisočkubični motor, z močjo	300	konjskih sil, čolni vozijo lahko tudi
sil, čolni vozijo lahko tudi več kot	200	km na uro, pospeški pa so izjemni,
pospeški pa so izjemni, saj lahko v	3,5	sekunde dosežejo 100 km na uro,« je
izjemni, saj lahko v 3,5 sekunde dosežejo	100	km na uro,« je v imenu organizatorja
vsako tako prireditev v povprečju po	58	ur .
prireditev bi stala Metropol hotele	150 tisoč	dolarjev, nameravajo pa jih zbrati
povedali, da organizirajo vsako leto po	250	podobnih tekmovanj po vsem svetu, vendar
TRŽIČ,	10	. maja - Predsednik Zelenih Slovenije
ki je ugotovila, da je na kongresu	91	delegatov, večina pa 46 glasov.
na kongresu 91 delegatov, večina pa	46	glasov.
*Jedrska elektrarna Krško obstala za*	33	dni
KRŠKO,	10	. maja - Prihodnjih 33 dni iz krške
KRŠKO, 10. maja - Prihodnjih	33	dni iz krške nuklearke ne bomo dobivali
dobivali električne energije; polovico od	14	milijonov kilovatnih ur, kolikor je
namreč danes navsezgodaj ustavili in do	12	. junija naj bi opravili vsa načrtovana
Poleg zamenjave	28	gorivnih elementov je na programu 26
28 gorivnih elementov je na programu	26	sprememb za zboljšanje opreme, predvidevajo
Ljubljana,	12	. maja 1997
Ljubljana, 12. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	5	do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje
Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do	10	, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne
bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli	12	, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj.
Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od	22	do 27 stopinj.
okoli 12, najvišje dnevne od 22 do	27	stopinj.
*Srednji devizni tečaj (*	9	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (9. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 120,6851
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	120,6851
Avstrija (	100	ATS) 1294,8968
Avstrija (100 ATS)	1294,8968
Francija (	100	FRF) 2700,9905
Francija (100 FRF)	2700,9905
Hrvaška (	100	HRK) 2554,4020
Hrvaška (100 HRK)	2554,4020
Italija (	100	ITL) 9,2102
Italija (100 ITL)	9,2102
Japonska (	100	JPY) 127,1108
Japonska (100 JPY)	127,1108
Kanada (	1	CAD) 111,8622
Kanada (1 CAD)	111,8622
Nemčija (	100	DEM) 9114,4986
Nemčija (100 DEM)	9114,4986
Švica (	100	CHF) 10788,8320
Švica (100 CHF)	10788,8320
V. Britanija (	1	GBP) 251,3961
V. Britanija (1 GBP)	251,3961
ZDA (	1	USD) 177,3499
ZDA (1 USD)	177,3499
DOMŽALE,	11	. maja - Osmo mednarodno teniško prvenstvo
zmago v finalu nad Romunom Pavlom s	7	:6, 6:2 priigral naslov med posamezniki,
zmago v finalu nad Romunom Pavlom s 7:	6	, 6:2 priigral naslov med posamezniki,
v finalu nad Romunom Pavlom s 7:6,	6	:2 priigral naslov med posamezniki,
finalu nad Romunom Pavlom s 7:6, 6:	2	priigral naslov med posamezniki, v
nizozemskočeško kombinacijo WibierSkoch s	6	:0, 6:4.
nizozemskočeško kombinacijo WibierSkoch s 6:	0	, 6:4.
nizozemskočeško kombinacijo WibierSkoch s 6:0,	6	:4.
nizozemskočeško kombinacijo WibierSkoch s 6:0, 6:	4	.
DORTMUND,	11	. maja - Rokometašice Robita Olimpije
pred tednom v dvorani Tivoli dobile s	26	:18, povratno tekmo v športni dvorani
tednom v dvorani Tivoli dobile s 26:	18	, povratno tekmo v športni dvorani Westfallen Halle
športni dvorani Westfallen Halle pa pred	8000	gledalci izgubile s 26:30. Ljubljančanke
Westfallen Halle pa pred 8000 gledalci izgubile s	26	:30. Ljubljančanke so večji del tekme
pa pred 8000 gledalci izgubile s 26:	30	. Ljubljančanke so večji del tekme igrale
LJUBLJANA,	11	. maja - Predsedniki vseh parlamentarnih
Izrekli naj bi se glede črtanja	68	. člena ustave.
sporazuma po najnovejši pobudi Gibanja	23	. december.
Parlament naj bi ga obravnaval na	4	. izredni seji 14. maja.
bi ga obravnaval na 4. izredni seji	14	. maja.
LJUBLJANA,	11	. maja - Državni zbor bo v torek popoldan
sredo, ki je sklicana na podlagi zahteve	24	poslancev SDS in SKD, pa bodo parlamentarci
LJUBLJANA,	11	.
Brnika odpotovala na vajo Rescurer	97	, ki bo v okviru programa Partnerstvo za mir
Krivolak v republiki Makedoniji od	12	. do 16. maja.
Krivolak v republiki Makedoniji od 12. do	16	. maja.
Tomaža Strgarja je na vajo odpotovalo	14	častnikov, 14 podčastnikov in dva vojaka
je na vajo odpotovalo 14 častnikov,	14	podčastnikov in dva vojaka roda RKBO
HELSINKI,	11	. maja - Slovenska delegacija, ki jo
LJUBLJANA,	11	. maja - »Vsi vemo, da so medicinske
do smrti, z bolnikom v bolnišnici pa	24	ur na dan,« je v poslanici ob mednarodnem
Ob tej priložnosti je več kot	12 tisoč	zapisanim temu poklicu v Sloveniji
Ljubljana,	13	. maja 1997
Ljubljana, 13. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	7	do 12, najvišje dnevne ob morju okoli
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do	12	, najvišje dnevne ob morju okoli 21,
12, najvišje dnevne ob morju okoli	21	, drugod od 24 do 29 stopinj C.
dnevne ob morju okoli 21, drugod od	24	do 29 stopinj C.
ob morju okoli 21, drugod od 24 do	29	stopinj C.
*Srednji devizni tečaj (*	12	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (12. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 120,2343
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	120,2343
Avstrija (	100	ATS) 1294,6981
Avstrija (100 ATS)	1294,6981
Francija (	100	FRF) 2702,7553
Francija (100 FRF)	2702,7553
Hrvaška (	100	HRK) 2553,4294
Hrvaška (100 HRK)	2553,4294
Italija (	100	ITL) 9,1826
Italija (100 ITL)	9,1826
Japonska (	100	JPY) 129,7341
Japonska (100 JPY)	129,7341
Kanada (	1	CAD) 110,8531
Kanada (1 CAD)	110,8531
Nemčija (	100	DEM) 9112,4588
Nemčija (100 DEM)	9112,4588
Švica (	100	CHF) 10803,7312
Švica (100 CHF)	10803,7312
V. Britanija (	1	GBP) 249,7725 ZDA (1 USD) 177,0323
V. Britanija (1 GBP)	249,7725	ZDA (1 USD) 177,0323
V. Britanija (1 GBP) 249,7725 ZDA (	1	USD) 177,0323
Britanija (1 GBP) 249,7725 ZDA (1 USD)	177,0323
LJUBLJANA,	12	. maja - Predsednik države Milan Kučan
dialoga, katerega prelomen trenutek bo	16	. in 17. junija na zasedanju Evropskega sveta
katerega prelomen trenutek bo 16. in	17	. junija na zasedanju Evropskega sveta
LJUBLJANA,	12	. maja - Slovenska politična scena je
Predsednik Gibanja	23	. december Borut Korun je danes v državni
se skušajo opredeliti do spremembe	68	. člena ustave.
pomeni, če bo sprejeta pobuda Gibanja	23	. december, je Drnovšek dejal, da vlada
*Gibanje*	23	. december z novo pobudo
LJUBLJANA,	12	. maja - Gibanje 23. december je danes
LJUBLJANA, 12. maja - Gibanje	23	. december je danes v državnem zboru
zakonodajo in pravne zadeve oziroma	18	. členom zakona o referendumu in ljudski
NOVO MESTO,	12	. maja - Na novomeškem okrožnem sodišču
LJUBLJANA,	12	. maja - Uprava ljubljanskega podjetja
ljubljanskega podjetja IBNJT, ki se je do leta	1993	imenovalo Jugotekstil, je sprejela
CELJE,	12	. maja - Delavci Zlatarne Celje, ki
LJUBLJANA,	12	. maja - V slovenski prestolnici sta
*Slovenija dobila SP skupine B za leto*	1998
HELSINKI,	12	. maja - Slovenija bo aprila prihodnje
Naši mladi hokejisti (do	20	let ) bodo za božičnonovoletne praznike
mladinska reprezentanca Slovenije (do	18	let ) pa na EP skupine C marca na Hrvaškem.
Ljubljana,	14	. maja 1997
Ljubljana, 14. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	8	do 13, najvišje dnevne ob morju okoli
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do	13	, najvišje dnevne ob morju okoli 22,
13, najvišje dnevne ob morju okoli	22	, drugod od 24 do 29 stopinj C.
dnevne ob morju okoli 22, drugod od	24	do 29 stopinj C.
ob morju okoli 22, drugod od 24 do	29	stopinj C.
*Srednji devizni tečaj (*	12	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (12. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 120,7976
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	120,7976
Avstrija (	100	ATS) 1294,3939
Avstrija (100 ATS)	1294,3939
Francija (	100	FRF) 2703,3126
Francija (100 FRF)	2703,3126
Hrvaška (	100	HRK) 2554,3484
Hrvaška (100 HRK)	2554,3484
Italija (	100	ITL) 9,2112
Italija (100 ITL)	9,2112
Japonska (	100	JPY) 130,0043
Japonska (100 JPY)	130,0043
Kanada (	1	CAD) 111,7732
Kanada (1 CAD)	111,7732
Nemčija (	100	DEM) 9110,9588
Nemčija (100 DEM)	9110,9588
Švica (	100	CHF) 10792,8418
Švica (100 CHF)	10792,8418
V. Britanija (	1	GBP) 251,9180
V. Britanija (1 GBP)	251,9180
ZDA (	1	USD) 154,9319
ZDA (1 USD)	154,9319
LJUBLJANA,	13	. maja - Ratifikacija evropskega pridružitvenega
usodi referendumske pobude Gibanja	23	. december še ni, pač pa so zaradi podpisa
ustreznosti referendumske pobude Gibanja	23	. december jutri zjutraj.
V sredo ob	9	. uri se bodo vnovič sestali predstavniki
javno mnenje o pridruževanju Evropi:	62,7	odstotka »za«
LJUBLJANA.	13	. maja - Če bi bil referendum o vstopu
EU, že jutri, bi večina Slovencev -	62,7	odst. - na glasovnici kljub vsemu obkrožila
raziskavami, opravljenimi junija in novembra	1994	ter maja 1995, pa kaže: ob prvi meritvi
opravljenimi junija in novembra 1994 ter maja	1995	, pa kaže: ob prvi meritvi je bil zanemarljiv
glasovali proti, do danes pa se je z	4,9	povzpel na 25,3 odst.
do danes pa se je z 4,9 povzpel na	25,3	odst.
LJUBLJANA,	13	. maja - Danes med 8. in 12. uro je
LJUBLJANA, 13. maja - Danes med	8	. in 12. uro je bila četrta zaporedna
LJUBLJANA, 13. maja - Danes med 8. in	12	. uro je bila četrta zaporedna opozorilna
Slovenskih železnicah je sodelovalo	9655	delavcev, organiziralo jo je šest železniških
LJUBLJANA,	13	. maja - Odbor direktorjev baselske
bo vseh pet držav sporazumelo, bodo	8000	dotlej »zamrznjenih« delnic nekdanje
bila julija lani ocenjena na blizu	600	milijonov dolarjev.
in finančni depoziti, vredni okoli	660	milijonov dolarjev.
Kot je znano, je BIS že	5	. julija lani pozvala vseh pet jugoslovanskih
pripadla približno šestina premoženja ali	100	milijonov dolarjev.
LJUBLJANA,	13	. maja - Mestni svetniki so na izredni
Mestni svetniki so na izredni seji z	22	glasovi proti zavrnili predlog ljubljanskega
LJUBLJANA,	13	. maja - Državni zbor je v nadaljevanju
zbora pa je določil okvirni dnevni red	5	. redne seje, ki se bo začela takoj
MARIBOR,	13	. maja - Nepravilnosti ob izplačilih
Ljubljana,	15	. maja 1997
Ljubljana, 15. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	10	do 15, najvišje dnevne od 25 do 30
jutranje temperature bodo od 10 do	15	, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj
bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od	25	do 30 stopinj Celzija.
10 do 15, najvišje dnevne od 25 do	30	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	7	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (7. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 121,1240
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	121,1240
Avstrija (	100	ATS) 1294,3278
Avstrija (100 ATS)	1294,3278
Francija (	100	FRF) 2705,2699
Francija (100 FRF)	2705,2699
Hrvaška (	100	HRK) 2554,0995
Hrvaška (100 HRK)	2554,0995
Italija (	100	ITL) 9,2535
Italija (100 ITL)	9,2535
Japonska (	100	JPY) 130,9269
Japonska (100 JPY)	130,9269
Kanada (	1	CAD) 112,0773
Kanada (1 CAD)	112,0773
Nemčija (	100	DEM) 9110,4934
Nemčija (100 DEM)	9110,4934
Švica (	100	CHF) 10748,5601
Švica (100 CHF)	10748,5601
V. Britanija (	1	GBP) 254,2374
V. Britanija (1 GBP)	254,2374
ZDA (	1	USD) 155,4888
ZDA (1 USD)	155,4888
LJUBLJANA,	14	. maja - Predsedniki parlamentarnih
postopku spremembe drugega odstavka	68	. člena ustave.
LJUBLJANA,	14	. maja - Predsednik Republike Slovenije
*Predlagatelji referenduma morajo zbrati novih*	200	podpisov
LJUBLJANA,	14	. maja - Predsednik državnega zbora
ratifikaciji pridružitvenega sporazuma Gibanje	23	. december obvestil, da tudi na novo
obravnavo in sprejem vlada že leta	1995	, vendar še ni prišel na dnevni red .
in nadaljevati postopek za spremembo	68	. člena ustave, hkrati pa mora vlada
LJUBLJANA,	14	. maja - V prihodnjih mesecih je med
prvih štirih mesecih letos povečale za	7,2	odstotka in poudaril, da niso višje
odstotka in poudaril, da niso višje od	1,7	odstotka.
zamrznila cene, ki so v njeni pristojnosti (	30	odstotkov jih je) ter pojasnil, da
komunalnih storitev naj bi povzročile za	0,6	do 0,7 odstotka inflacije.
storitev naj bi povzročile za 0,6 do	0,7	odstotka inflacije.
v celem letos poskočile za več kot	4	odstotke, in če se tudi nenadzorovane
nenadzorovane ne bodo povečale bolj kot za	4	do 5 odstotkov, bo letošnja inflacija
nenadzorovane ne bodo povečale bolj kot za 4 do	5	odstotkov, bo letošnja inflacija 8
5 odstotkov, bo letošnja inflacija	8	do 9-odstotna.
in če se jim to posreči tudi v letu	1999	, bo leta 2000 v Sloveniji približno
to posreči tudi v letu 1999, bo leta	2000	v Sloveniji približno 4 do 5-odstotna
bo leta 2000 v Sloveniji približno	4	do 5-odstotna inflacija, kar bi bilo
dodano vrednost (uvedli naj bi ga leta	1999	), tretja težava, ki posredno spodbuja
PARIZ,	14	. maja Po oceni izvedencev OECD je
LJUBLJANA,	14	. maja - Ustavno sodišče je razpravljalo
LJUBLJANA,	14	. maja (STA) - Trije kandidati iz Slovenije
Združenih državah Amerike (diplomirali naj bi leta	2001	). Junija bodo odpotovali na uvodno
vojaški akademiji v ZDA znaša približno	250.000	dolarjev, študij vseh treh slovenskih
LJUBLJANA,	14	, maj - Ameriška družba Merck Sharp & Dohme IDEA Inc.,
partnerjem Lekom prisotna že več kot	35	let, je danes predstavila svojo slovensko
Ljubljana,	16	. maja 1997
Ljubljana, 16. maja	1997
Jutranje temperature bodo od	10	do 15, najvišje dnevne od 25 do 30
Jutranje temperature bodo od 10 do	15	, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj
bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od	25	do 30 stopinj C.
10 do 15, najvišje dnevne od 25 do	30	stopinj C.
*Srednji devizni tečaj (*	16	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (16. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 119,6121
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	119,6121
Avstrija (	100	ATS) 1294,3247
Avstrija (100 ATS)	1294,3247
Francija (	100	FRF) 2704,6175
Francija (100 FRF)	2704,6175
Hrvaška (	100	HRK) 2555,3712
Hrvaška (100 HRK)	2555,3712
Italija (	100	ITL) 9,2337
Italija (100 ITL)	9,2337
Japonska (	100	JPY) 133,2768
Japonska (100 JPY)	133,2768
Kanada (	1	CAD) 110,9122
Kanada (1 CAD)	110,9122
Nemčija (	100	DEM) 9109,8304
Nemčija (100 DEM)	9109,8304
Švica (	100	CHF) 10790,5941
Švica (100 CHF)	10790,5941
V. Britanija (	1	GBP) 252,5833
V. Britanija (1 GBP)	252,5833
ZDA (	1	USD) 153,8377
ZDA (1 USD)	153,8377
LJUBLJANA,	15	. maja - Predlog odloka o sestavi in
LJUBLJANA,	15	. maja - Sinočnjega zborovanja pred
ljubljanski operativno komunikacijski center	20	minut čez deseto obveščen, da je policistvarnostnik
LJUBLJANA,	15	. maja - Evropski mesec kulture (EMK)
Evropski mesec kulture (EMK) Ljubljana	1997	se bo vpisal v zgodovino največjih
Do	5	. julija bo Ljubljana v središču mednarodne
poustvarjalci, ki bodo poskrbeli za kakšnih	250	umetniških dogodkov.
Že Josip Vidmar je leta	1932	pogumno zapisal, da so Slovenci poklicani
LJUBLJANA,	15	. maja - Na včerajšnji prvi seji Sveta
LJUBLJANA,	15	. maja - Švedska ministrica za zunanje
LJUBLJANA,	15	. maja - Predsednik vlade Janez Drnovšek
predlaga, da na podlagi drugega odstavka	160	. člena ustave in 70. člena o ustavnem
drugega odstavka 160. člena ustave in	70	. člena o ustavnem sodišču poda v postopku
Ljubljana,	17	. maja 1997
Ljubljana, 17. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	7	do 13, ob morju 15, najvišje dnevne
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do	13	, ob morju 15, najvišje dnevne od 25
temperature bodo od 7 do 13, ob morju	15	, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj
13, ob morju 15, najvišje dnevne od	25	do 30 stopinj Celzija.
morju 15, najvišje dnevne od 25 do	30	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	17	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (17. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 120,0246
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	120,0246
Avstrija (	100	ATS) 1298,0308
Avstrija (100 ATS)	1298,0308
Francija (	100	FRF) 2704,9933
Francija (100 FRF)	2704,9933
Hrvaška (	100	HRK) 2555,7573
Hrvaška (100 HRK)	2555,7573
Italija (	100	ITL) 9,2471
Italija (100 ITL)	9,2471
Japonska (	100	JPY) 134,2158
Japonska (100 JPY)	134,2158
Kanada (	1	CAD) 113,1749
Kanada (1 CAD)	113,1749
Nemčija (	100	DEM) 9108,6416
Nemčija (100 DEM)	9108,6416
Švica (	100	CHF) 10825,6205
Švica (100 CHF)	10825,6205
V. Britanija (	1	GBP) 254,4954
V. Britanija (1 GBP)	254,4954
ZDA (	1	USD) 155,0473
ZDA (1 USD)	155,0473
MARIBOR,	16	. maja - Na Kamniški 2 se je danes ponoči
MARIBOR, 16. maja - Na Kamniški	2	se je danes ponoči zgodila družinska
podatkih naj bi se bilo to zgodilo ob	0.30	, zjutraj pa je mati o tem, da je s
Evropski Mesec Kulture Ljubljana	1997
ponavljal besed, ki so grenile večerne ure	15	. maja.
»Pri nas traja kulturni mesec	50	dni,« je rekel moj župan, jaz pa sem
LJUBLJANA,	16	. maja - Katoliški tednik Družina je
v prejšnji številki, ki nosi datum	11	. maj, objavil kratko novico, da je
LJUBLJANA,	16	. maja - Obstrukcija je politično dejanje,
Tako je julija	1995	odločila poslovniška komisija, ko so
v takrat še tridomno skupščino leta	1990	.
sicer že noveliran, je bil sprejet leta	1993	.
obstrukciji v njem ni ničesar, pač pa	57	. člen določa, da imajo poslanci pravico
LJUBLJANA,	16	. maja - V desetdnevni generalni stavki
jo napovedujejo za prihodnji torek,	20	. maja, naj bi, kot je zatrdil na današnji
Slovenskih železnic (SŽ) Marjan Rekar, stavkalo le	2810	delavcev in ne 9655, kakor trdijo predstavniki
Rekar, stavkalo le 2810 delavcev in ne	9655	, kakor trdijo predstavniki stavkovnega
zagotovljeno, da bo med stavko vozilo od	70	do 75 odstotkov vlakov, pa tudi prevoz
zagotovljeno, da bo med stavko vozilo od 70 do	75	odstotkov vlakov, pa tudi prevoz prostih
za katere jamči, realno povečale za	2,1	odstotka.
Povprečna bruto plača na SŽ je lani znašala	126.586,00	tolarjev, kar je 12 odstotkov več kakor
znašala 126.586,00 tolarjev, kar je	12	odstotkov več kakor v letu 1995.
kar je 12 odstotkov več kakor v letu	1995	.
izvajanju socialnega sporazuma za leto	1996	in kolektivne pogodbe v višini dveh
višini dveh izhodiščnih plač, torej	74.072,00	tolarjev bruto.
- zmanjšanje števila zaposlenih za	2842	, povečanje fizičnega obsega dela in
dela in realno znižanje stroškov za	30	odstotkov.
sanacijskim programom preseženi za	22	odstotkov in so se povečevali skladno
	18	. maja 1997
18. maja	1997
BREZJE, POSTOJNA, RIM,	17	. maja - V počastitev prve obletnice
zahvalno romanje, ki se ga je udeležilo	2500	ljudi.
Kvas in stiški opat Anton Nadrah ter	75	duhovnikov.
papež Janez Pavel II. prav na svoj	76	. rojstni dan srečal na postojnskem
Dopoldne so se predstavili mladi iz vseh	11	dekanij koprske škofije, vsaka od 11
11 dekanij koprske škofije, vsaka od	11	skupin pa je v Postojno prinesla križ
tej priložnosti je blagoslovil vseh	11	križev, pa tudi 18 metrov visok križ,
blagoslovil vseh 11 križev, pa tudi	18	metrov visok križ, pod katerim se je
današnji anketi jih je z da odgovorilo	61	odstotkov, pred tremi meseci več kot
odstotkov, pred tremi meseci več kot	66	odstotkov, pred dobrim letom pa 71
66 odstotkov, pred dobrim letom pa	71	odstotkov.
današnji anketi v to verjame slabih	30	odstotkov, skoraj 40 odstotkov jih
verjame slabih 30 odstotkov, skoraj	40	odstotkov jih meni, da nas bo Nato
meni, da nas bo Nato obšel, dobrih	30	odstotkov pa ne ve odgovora.
splahnel: pred letom je bilo več kot	43	odstotkov vprašanih prepričanih, da
Kar	55,5	odstotka anketiranih meni, da ne bomo
strateških interesov vplivnih članic),	22,7	odstotka ne ve, zakaj nas ne bo v Natu,
odstotka ne ve, zakaj nas ne bo v Natu,	12,6	odstotka pa jih meni, da bomo ostali
LUBUMBAŠI, KINŠASA,	17	. maja (STA/AFP) - Vodja zairskih upornikov
daje vladnim enotam čas za predajo do	11	. ure po tamkajšnjem času.
dosedanji predsednik Mobutu Sese Seko leta	1971	dal takratnemu Kongu.
Kabila je še napovedal, da bo v	72	urah oblikoval vlado narodne rešitve,
Kabila se je proti Mobutu boril skoraj	40	let, pri 56 letih pa je tudi zmagal,
proti Mobutu boril skoraj 40 let, pri	56	letih pa je tudi zmagal, tudi ob pomoči
Konec	50	. let je odšel na študij v takratno
na samostojnost, ki jo je dobil leta	1960	.
Ko je Mobutu leta	1965	z državnim udarom prevzel oblast, se
Leta	1967	je ustanovil Ljudsko demokratično partijo,
MOSKVA,	17	. maja - Ameriški Atlantis se je danes
- Ameriški Atlantis se je danes ob	6.33	po moskovskem času uspešno zasidral
Mir, ki že enajst let kroži približno	400	kilometrov nad Zemljo.
kozmonavtka Jelena Kondakova, ki je leta	1995	na Miru preživela kar 169 dni, in ameriški
je leta 1995 na Miru preživela kar	169	dni, in ameriški vesoljec britanske
Američan slovenskega rodu je na Miru že od	15	. januarja letos.
Michael Foale naj bi tam ostal	131	dni, družbo pa mu bosta delala ruska
METLIKA,	17	. maja - Več tisoč obiskovalcev je danes
Belokranjskem muzeju je kar prenapolnjeno s	53	slikami udeležencev dosedanjih desetih
v kateri je mogoče poskusiti vzorce	650	vin, ki so jih lani pridelali belokranjski
njihov chardonnayjev izbor, ki je dobil	18,9	točke.
Ljubljana,	19	. maja 1997
Ljubljana, 19. maja	1997
Najnižje jutranje temperature od	8	do 14, najvišje dnevne od 23 do 28
Najnižje jutranje temperature od 8 do	14	, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj
temperature od 8 do 14, najvišje dnevne od	23	do 28 stopinj Celzija.
od 8 do 14, najvišje dnevne od 23 do	28	stopinj Celzija.
LJUBLJANA,	18	. maja - Poslanci državnega zbora (DZ)
katere dnevni red za zdaj predvideva	37	točk.
LJUBLJANA,	18	. maja - Najpogostejši argument zagovornikov
Najpogostejši argument zagovornikov	68	. člena ustave - ta ni v nasprotju z
šele od nedavnega, temveč že od leta	1991	- je, da mora Slovenija ohraniti popolno
na Češkem, Poljskem, Madžarskem je	50	let sovjetskega satelitstva zavrlo
*Gregor Cankar skočil*	840	centimetrov!
CELJE,	18	. maja - K veselju gledalcev na atletskem
daljavo po izjemnem odrivu pristal pri	840	cm!
Pri dekletih je Alenka Bikar na	200	m, s pomočjo nekoliko premočnega vetra,
najboljših letošnjih rezultatov na svetu (	22,89	), za osebnim in državnim rekordom pa
V teku na	100	m pa si je Jerneja Perc, žal, poškodovala
DUNAJ,	18	. maja - Kar na začetku 38. evropskega
DUNAJ, 18. maja - Kar na začetku	38	. evropskega prvenstva amaterjev - voznikov
Marko Slavič, je evropski prvak za leto	1997	!
Rezultati:	1	. M. Slavič (Slovenija) 63 točk, 2.
Rezultati: 1. M. Slavič (Slovenija)	63	točk, 2. Wals (Nizozemska) 54, 3. Kostanjšek
Rezultati: 1. M. Slavič (Slovenija) 63 točk,	2	. Wals (Nizozemska) 54, 3. Kostanjšek
(Slovenija) 63 točk, 2. Wals (Nizozemska)	54	, 3. Kostanjšek (Hrvaška) 53, 4. Ch Mayr
(Slovenija) 63 točk, 2. Wals (Nizozemska) 54,	3	. Kostanjšek (Hrvaška) 53, 4. Ch Mayr
(Nizozemska) 54, 3. Kostanjšek (Hrvaška)	53	, 4. Ch Mayr (Avstrija) 47, 5. Lind Holm
(Nizozemska) 54, 3. Kostanjšek (Hrvaška) 53,	4	. Ch Mayr (Avstrija) 47, 5. Lind Holm
(Hrvaška) 53, 4. Ch Mayr (Avstrija)	47	, 5. Lind Holm (Danska) 46, 6. Koncsik
(Hrvaška) 53, 4. Ch Mayr (Avstrija) 47,	5	. Lind Holm (Danska) 46, 6. Koncsik
(Avstrija) 47, 5. Lind Holm (Danska)	46	, 6. Koncsik (Madžarska) 43 in Van Achter
(Avstrija) 47, 5. Lind Holm (Danska) 46,	6	. Koncsik (Madžarska) 43 in Van Achter
(Danska) 46, 6. Koncsik (Madžarska)	43	in Van Achter (Belgija) 43, 8. Valstad
(Madžarska) 43 in Van Achter (Belgija)	43	, 8. Valstad (Norveška) 41 in Aebischer
(Madžarska) 43 in Van Achter (Belgija) 43,	8	. Valstad (Norveška) 41 in Aebischer
(Belgija) 43, 8. Valstad (Norveška)	41	in Aebischer (Švica) 41, 10. Lehtonen
(Norveška) 41 in Aebischer (Švica)	41	, 10. Lehtonen (Finska) 40, 11. Brammann
(Norveška) 41 in Aebischer (Švica) 41,	10	. Lehtonen (Finska) 40, 11. Brammann
Aebischer (Švica) 41, 10. Lehtonen (Finska)	40	, 11. Brammann (Nemčija) 38, 12. Lööf
(Švica) 41, 10. Lehtonen (Finska) 40,	11	. Brammann (Nemčija) 38, 12. Lööf (Švedska)
(Finska) 40, 11. Brammann (Nemčija)	38	, 12. Lööf (Švedska) 35 in 13. Nikuline
(Finska) 40, 11. Brammann (Nemčija) 38,	12	. Lööf (Švedska) 35 in 13. Nikuline
Brammann (Nemčija) 38, 12. Lööf (Švedska)	35	in 13. Nikuline (Rusija) 28. HENRIK
(Nemčija) 38, 12. Lööf (Švedska) 35 in	13	. Nikuline (Rusija) 28. HENRIK ÜBELEIS
(Švedska) 35 in 13. Nikuline (Rusija)	28	. HENRIK ÜBELEIS
LJUBLJANA,	18	. maja - Izvoz letos bolj zaostaja za
slovenskega statističnega urada izvozila za	670	milijonov ameriških dolarjev, kar je
milijonov ameriških dolarjev, kar je za	8,3	odstotka manj kot marca lani, uvozila
manj kot marca lani, uvozila pa za	825	milijonov dolarjev ali za 4,6 odstotka
pa za 825 milijonov dolarjev ali za	4,6	odstotka manj.
mesecih letos je izvoz dosegel vrednost	1,93	milijarde dolarjev - za 6,2 odstotka
vrednost 1,93 milijarde dolarjev - za	6,2	odstotka manj kot v prvih treh mesecih
v prvih treh mesecih lani, uvoz pa	2,23	milijarde ali za 0,9 odstotka manj.
lani, uvoz pa 2,23 milijarde ali za	0,9	odstotka manj.
POLJANA PRI PREVALJAH,	18	. maja - Korošci iz občine Ravne-Prevalje
ko so slovenski partizani sredi maja	1945	bili zadnje bitke za osvoboditev domovine
Ljubljana,	20	. maja 1997
Ljubljana, 20. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	8	do 14, najvišje dnevne od 23 do 28
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do	14	, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj
bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od	23	do 28 stopinj Celzija.
od 8 do 14, najvišje dnevne od 23 do	28	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	20	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (20. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 119,9911
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	119,9911
Avstrija (	100	ATS) 1293,7951
Avstrija (100 ATS)	1293,7951
Francija (	100	FRF) 2704,2394
Francija (100 FRF)	2704,2394
Hrvaška (	100	HRK) 2555,0450
Hrvaška (100 HRK)	2555,0450
Italija (	100	ITL) 9,2445
Italija (100 ITL)	9,2445
Japonska (	100	JPY) 134,1784
Japonska (100 JPY)	134,1784
Kanada (	1	CAD) 113,1433
Kanada (1 CAD)	113,1433
Nemčija (	100	DEM) 9106,1029
Nemčija (100 DEM)	9106,1029
Švica (	100	CHF) 10713,9728
Švica (100 CHF)	10713,9728
V. Britanija (	1	GBP) 254,4245
V. Britanija (1 GBP)	254,4245
ZDA (	1	USD) 155,0041
ZDA (1 USD)	155,0041
LJUBLJANA,	19	. maja - Majske pokojnine ne bodo spremenjene
presegel negativne razlike, ki je še vedno	2,0	odstotka.
LJUBLJANA,	19	. maja - V torek ob 6. uri se bo začela
LJUBLJANA, 19. maja - V torek ob	6	. uri se bo začela desetdnevna stavka
vodstva Slovenskih železnic sodelovalo	2810	ljudi, po trditvah centralnega stavkovnega
trditvah centralnega stavkovnega odbora pa	9655	ljudi.
postaje naj bi se stavka razširila	27	. maja.
je vodstvo železnice odpovedalo leta	1994	podpisani dogovor o upravljanju železniškega
višini izhodiščne plače znižali na	42.500	sit bruto, regres pa na 102.000 sit,
znižali na 42.500 sit bruto, regres pa na	102.000	sit, povečanega za 8,2 odstotka inflacije.
regres pa na 102.000 sit, povečanega za	8,2	odstotka inflacije.
LJUBLJANA,	19	. maja - Na pobudo predsednika republike
PORTOROŽ,	19	. maja - V okviru 14. finančnoborzne
PORTOROŽ, 19. maja - V okviru	14	. finančnoborzne konference je danes
katastrofo kot hitra rast plač v letu	1993	.
velja - dejansko razbremenjene le za	0,8	odstotka.
Dejstvo, da se je v letih	1986	do 1996 število zaposlenih v gospodarstvu
Dejstvo, da se je v letih 1986 do	1996	število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo
zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za	263 tisoč	, v negospodarstvu pa povečalo za 17 tisoč,
263 tisoč, v negospodarstvu pa povečalo za	17 tisoč	, dejansko povečuje število davkoplačevalcev.
dejavnostih za povprečjem EU zaostajamo od	3	do 6-krat.
LJUBLJANA,	19	. maja - Predsednik parlamenta Janez
Podobnik je v zvezi s pobudo Gibanja	23	. december pozno popoldne povedal, da
Predstavniki Gibanja	23	. december so v četrtek vložili dopolnjeno
notranje zadeve pa je ugotovilo, da	11	podpisnikov z osebnimi podatki ni navedenih
prebivališče, nečitljivi so osebni podatki	33	podpisnikov, za 36 oseb pa je v priloženem
so osebni podatki 33 podpisnikov, za	36	oseb pa je v priloženem seznamu navedeno
je v skladu s tem obvestil Gibanje	23	. december, da njihova pobuda spet ni
številom podpisov, niti ne izpolnjujejo	18	. člena zakona o ljudski pobudi.
KRANJ,	19	. maja - Kot so danes sporočili iz Save,
CELJE,	19	. maja - Delavci Zlatarne Celje, ki
Delavci Zlatarne Celje, ki stavkajo že	24	delovnih dni, so na zboru tovarniškega
Ljubljana,	21	. maja 1997
Ljubljana, 21. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	9	do 15, najvišje dnevne od 20 do 25
Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do	15	, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj
bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od	20	do 25 stopinj Celzija.
od 9 do 15, najvišje dnevne od 20 do	25	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	21	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (21. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 119,2511
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	119,2511
Avstrija (	100	ATS) 1293,4799
Avstrija (100 ATS)	1293,4799
Francija (	100	FRF) 2702,8603
Francija (100 FRF)	2702,8603
Hrvaška (	100	HRK) 2555,4307
Hrvaška (100 HRK)	2555,4307
Italija (	100	ITL) 9,2666
Italija (100 ITL)	9,2666
Japonska (	100	JPY) 136,1582
Japonska (100 JPY)	136,1582
Kanada (	1	CAD) 112,6139
Kanada (1 CAD)	112,6139
Nemčija (	100	DEM) 9104,5249
Nemčija (100 DEM)	9104,5249
Švica (	100	CHF) 10971,8630
Švica (100 CHF)	10971,8630
V. Britanija (	1	GBP) 254,4259
V. Britanija (1 GBP)	254,4259
ZDA (	1	USD) 154,5766
ZDA (1 USD)	154,5766
LJUBLJANA,	20	. maja - Koliko je dejansko vreden nov
skoku v daljavo Gregorja Cankarja -	840	cm - najbolje pove pogled na lestvico
šesti, za Kazahstancem Robertom Emijanom	886	cm (1987), Nemcem Lutzom Dombrovskym
Kazahstancem Robertom Emijanom 886 cm (	1987	), Nemcem Lutzom Dombrovskym 861 cm
cm (1987), Nemcem Lutzom Dombrovskym	861	cm (1980), Rusom Leonidom Vološinom
(1987), Nemcem Lutzom Dombrovskym 861 cm (	1980	), Rusom Leonidom Vološinom 846 cm (1988),
cm (1980), Rusom Leonidom Vološinom	846	cm (1988), Jugoslovanom Nenadom Stekićem
(1980), Rusom Leonidom Vološinom 846 cm (	1988	), Jugoslovanom Nenadom Stekićem 845
(1988), Jugoslovanom Nenadom Stekićem	845	cm (1975) in Italijanom Giovannijem
Jugoslovanom Nenadom Stekićem 845 cm (	1975	) in Italijanom Giovannijem Evangelistijem
Italijanom Giovannijem Evangelistijem	843	cm (1987).
Giovannijem Evangelistijem 843 cm (	1987	).
Kaj pomeni teh	840	cm, bo seveda pokazalo nadaljevanje
bolj ali manj rezervirane daljave od	835	cm naprej.
naših atletov na mitingu Ljubljana	97	za Šikijev in Skokov memorial ne spregledati
čigar nastop je v svetu ta čas vreden	2.000	dolarjev, si je za celjski nastop zagotovo
LJUBLJANA, KOPER,	20	. maja - Potniški promet je kljub stavki
Zaradi stavke	36	ljudi na štirih postajah (Nova Gorica,
Stavka, ki naj bi trajala do	30	. maja, poteka po Kmetičevih zagotovilih
Luke odpeljati ali pa v Luko prispeti	35	vlakov, vendar bosta po sklepu stavkovnega
prispela tudi prazna vlakovna kompozicija	32	Petrolovih cistern in kompozicija praznih
LJUBLJANA,	20	. maja - Ustavni sodniki so na današnji
*Izteklo več kot*	7000	l kurilnega olja
PTUJ,	20	. maja - V naselju Hajdoše, le kakšen
prevrnila cisterna in izteklo je več kot	7000	litrov kurilnega olja.
Nesreča se je zgodila malo po	17	. uri .
večjo škodo, saj je bilo v cisterni	14 tisoč	litrov kurilnega olja.
da je šofer v trenutku nesreče vozil	60	kilometrov na uro, kar je sicer na
*Ekološki davek*	1	. julija
LJUBLJANA,	20	. maja - V drugi obravnavi predloga
bilo med drugim sprejeto dopolnilo k	7	. členu, ki določa, da se posebni davek
porabi bencina oziroma plinskega olja na	100	kilometrov, zmanjšani za pet litrov
porabi plinskega olja, pomnoženi z	2,5	vendar ne več kot po stopnji 14 odstotkov.
z 2,5 vendar ne več kot po stopnji	14	odstotkov.
ugotovi povprečna poraba goriva na	100	kilometrov pri hitrosti 90 kilometrov
goriva na 100 kilometrov pri hitrosti	90	kilometrov na uro in pri prometu v
dopolnilo, naj zakon začne veljati	1	. julija letos.
so vse bruto plače, ki so manjše od	110 tisoč	tolarjev (prej 90 tisoč) oproščene
manjše od 110 tisoč tolarjev (prej	90 tisoč	) oproščene davka.
Med	110	in 130 tisoč znaša davek 2 odstotka.
Med 110 in	130 tisoč	znaša davek 2 odstotka.
Med 110 in 130 tisoč znaša davek	2	odstotka.
Plače med	130	in 400 tisoč tolarji bodo obdavčene
Plače med 130 in	400 tisoč	tolarji bodo obdavčene 4 odstotno.
in 400 tisoč tolarji bodo obdavčene	4	odstotno.
Od	400	do 750 tisoč znaša davek 8 odstotkov,
Od 400 do	750 tisoč	znaša davek 8 odstotkov, vse večje
Od 400 do 750 tisoč znaša davek	8	odstotkov, vse večje plače pa bodo
odstotkov, vse večje plače pa bodo obdavčene	15	odstotno.
izplačane plače, ki naj bi začel veljati	1	. julija letos.
BOHINJ,	20	. maja - Logar iz Bohinja je v polomljenem
Dokumenti pripadajo Ljubljančanu, od leta	1990	pogrešanemu Hubertu S.
Ljubljana,	22	. maja 1997
Ljubljana, 22. maja	1997
Najnižje jutranje temperature od	10	do 15, najvišje dnevne od 17 do 22
Najnižje jutranje temperature od 10 do	15	, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj
temperature od 10 do 15, najvišje dnevne od	17	do 22 stopinj C.
10 do 15, najvišje dnevne od 17 do	22	stopinj C.
*Srednji devizni tečaj (*	22	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (22. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 119,0585
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	119,0585
Avstrija (	100	ATS) 1289,5206
Avstrija (100 ATS)	1289,5206
Francija (	100	FRF) 2702,7861
Francija (100 FRF)	2702,7861
Hrvaška (	100	HRK) 2554,9923
Hrvaška (100 HRK)	2554,9923
Italija (	100	ITL) 9,2460
Italija (100 ITL)	9,2460
Japonska (	100	JPY) 134,928
Japonska (100 JPY)	134,928
Kanada (	1	CAD) 112,7618
Kanada (1 CAD)	112,7618
Nemčija (	100	DEM) 9103,9683
Nemčija (100 DEM)	9103,9683
Švica (	100	CHF) 10943,6982
Švica (100 CHF)	10943,6982
V. Britanija (	1	GBP) 254,1555
V. Britanija (1 GBP)	254,1555
ZDA (	1	USD) 153,5475
ZDA (1 USD)	153,5475
LJUBLJANA,	21	. maja - Poslanci državnega zbora so
Od	69	navzočih poslancev je zanj glasovalo
navzočih poslancev je zanj glasovalo	41	, proti pa je bilo 29 poslancev.
zanj glasovalo 41, proti pa je bilo	29	poslancev.
oziroma plinskega olja v litrih na	100	kilometrov (po smernici EEC 80/1268
na 100 kilometrov (po smernici EEC	80	/1268 v izvedbi 93/116) zmanjša za pet
100 kilometrov (po smernici EEC 80/	1268	v izvedbi 93/116) zmanjša za pet litrov
(po smernici EEC 80/1268 v izvedbi	93	/116) zmanjša za pet litrov pri porabi
(po smernici EEC 80/1268 v izvedbi 93/	116	) zmanjša za pet litrov pri porabi bencina
oziroma plinskega olja v litrih na	100	kilometrov, pri hitrosti 90 kilometrov
litrih na 100 kilometrov, pri hitrosti	90	kilometrov na uro in pri prometu v
prometu v mestu (po pravilniku ECE R	84	/00 oziroma po smernici EE 80/1268 v
prometu v mestu (po pravilniku ECE R 84/	00	oziroma po smernici EE 80/1268 v izvedbi
ECE R 84/00 oziroma po smernici EE	80	/1268 v izvedbi 491) povečana za deset
ECE R 84/00 oziroma po smernici EE 80/	1268	v izvedbi 491) povečana za deset odstotkov
oziroma po smernici EE 80/1268 v izvedbi	491	) povečana za deset odstotkov pri bencinu
deset odstotkov pri bencinu oziroma	12,5	odstotka pri plinskem olju, z upoštevanjem
moč motorja v kilovatih, pomnoženo z	0,2	.
Zaposleni, ki prejemajo bruto plačo nižjo od	110 tisoč	tolarjev, bodo oproščeni davka.
Zdaj ni nobenega dvoma več: od	1	. julija bodo avtomobili bistveno dražji,
štirih mesecih je bilo prodanih več kot	80	odstotkov vozil nižjega in nižjega
LJUBLJANA,	21	. maja - Železničarji stavkajo že drugi
Stavkati bodo nehali	30	. maja ob šestih zvečer.
že na lanskih pogajanjih zahtevali	46.000	tolarjev bruto izhodiščne plače.
upoštevajo zakona o železnici, saj so jih od	78	tovornih vlakov, kolikor bi jih morali,
MURSKA SOBOTA,	21	. maja - Zoper posameznike, ki so 7.
21. maja - Zoper posameznike, ki so	7	. maja zjutraj postavili protestno cestno
Murska Sobota poslali sodniku za prekrške	13	prijav.
LJUBLJANA,	21	. maja (STA) - Za posledicami prometne
LJUBLJANA,	21	. maja - Predsedniki parlamentarnih
NOVI SAD,	21	. maja - Čeprav Slovenija in ZRJ nista
primerjavi z lanskim letom povečal za	11	odstotkov, uvoz blaga v Slovenijo pa
odstotkov, uvoz blaga v Slovenijo pa za	38	odstotkov.
LJUBLJANA,	21	. maja - Predsednica parlamentarne skupščine
Ljubljana,	23	. maja 1997
Ljubljana, 23. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	7	do 11, ob morju 13, najvišje dnevne
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do	11	, ob morju 13, najvišje dnevne od 12
temperature bodo od 7 do 11, ob morju	13	, najvišje dnevne od 12 do 23 stopinj
11, ob morju 13, najvišje dnevne od	12	do 23 stopinj Celzija.
morju 13, najvišje dnevne od 12 do	23	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	23	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (23. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 120,3419
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	120,3419
Avstrija (	100	ATS) 1293,2662
Avstrija (100 ATS)	1293,2662
Francija (	100	FRF) 2702,5959
Francija (100 FRF)	2702,5959
Hrvaška (	100	HRK) 2554,7264
Hrvaška (100 HRK)	2554,7264
Italija (	100	ITL) 9,2487
Italija (100 ITL)	9,2487
Japonska (	100	JPY) 133,2318
Japonska (100 JPY)	133,2318
Kanada (	1	CAD) 112,3586
Kanada (1 CAD)	112,3586
Nemčija (	100	DEM) 9103,0209
Nemčija (100 DEM)	9103,0209
Švica (	100	CHF) 10921,3493
Švica (100 CHF)	10921,3493
V. Britanija (	1	GBP) 252,7363
V. Britanija (1 GBP)	252,7363
ZDA (	1	USD) 154,1232
ZDA (1 USD)	154,1232
LJUBLJANA,	22	. maja - Državni zbor je popoldne začel
vključevanju v zvezo Nato, sklicano na pobudo	24	poslancev Socialdemokratske stranke
evropskega sporazuma, torej predvidoma v	12	do 18 mesecih.
sporazuma, torej predvidoma v 12 do	18	mesecih.
slovenske zemlje neutemeljen, saj da je	90	odstotkov površin zaščitenih, nekatere
LJUBLJANA,	22	. maja - Ustavni sodniki danes niso
in zelena alternativa zbrali več kot	50 tisoč	podpisov) skladna z ustavo ali ne,
stranke pa so poslanci državnega zbora	29	. aprila sprejeli sklep, naj ustavno
MT. EVEREST,	22	. maja - Vodja hrvaške mednarodne himalajske
mednarodne himalajske odprave Everest	97	Darko Beljak je današnje javljanje
kličejo Aco, je bil na vrhu Everesta (	8848	m, Kitajci radi navajajo 8872 m) danes
Everesta (8848 m, Kitajci radi navajajo	8872	m) danes ob 10.45 po lokalnem času.
Kitajci radi navajajo 8872 m) danes ob	10.45	po lokalnem času.
Iz tretjega tabora, ki je na višini	8300	m, so odšli že poltretjo uro po polnoči,
je občasno dosegal hitrost tudi do	150	km/h.
natanko pred dvema letoma na Čo Oju (	8201	m) vztrajal in sam prišel na vrh, kjer
Prva sta	13	. maja 1979 po prvenstveni smeri uspela
Prva sta 13. maja	1979	po prvenstveni smeri uspela Andrej
	10	. maja 1989 je uspel Viki Grošelj z
10. maja	1989	je uspel Viki Grošelj z Božićem (na
	7	. oktobra 1990 pa sta uspela zakonca
7. oktobra	1990	pa sta uspela zakonca (prva do tedaj
Severnim sedlom zapustili prej, že	28	. maja, in da bodo zadnjega maja ali
da bodo zadnjega maja ali najkasneje	1	. junija že v Katmanduju.
NEW YORK,	22	. maja - Slovenski ministrski predsednik
*Poslanci oblikovali dnevni red*	5	. rednega zasedanja
LJUBLJANA,	22	. maja - Poslanci so danes začeli novo
Ta za zdaj vsebuje nekaj manj kot	40	točk, med njimi tudi predlog zakona
LJUBLJANA,	22	. maja - V Ljubljani se je začelo sojenje
LJUBLJANA,	22	. maja - Depo kostumov SNG na Prešernovi,
knjiženi vrednosti je škode najmanj za	80	milijonov tolarjev.
Ljubljana,	24	. maja 1997
Ljubljana, 24. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	5	do 10, ob morju 12, najvišje dnevne
Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do	10	, ob morju 12, najvišje dnevne od 18
temperature bodo od 5 do 10, ob morju	12	, najvišje dnevne od 18 do 23.
10, ob morju 12, najvišje dnevne od	18	do 23.
morju 12, najvišje dnevne od 18 do	23	.
*Srednji devizni tečaj (*	24	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (24. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 117,8624 Avstrija (100 ATS) 1293,1276
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	117,8624	Avstrija (100 ATS) 1293,1276 Francija
Avstralija (1 AUD) 117,8624 Avstrija (	100	ATS) 1293,1276 Francija (100 FRF) 2701,9422
(1 AUD) 117,8624 Avstrija (100 ATS)	1293,1276	Francija (100 FRF) 2701,9422 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1293,1276 Francija (	100	FRF) 2701,9422 Hrvaška (100 HRK) 2554,0430
(100 ATS) 1293,1276 Francija (100 FRF)	2701,9422	Hrvaška (100 HRK) 2554,0430 Italija
Francija (100 FRF) 2701,9422 Hrvaška (	100	HRK) 2554,0430 Italija (100 ITL) 9,2422
(100 FRF) 2701,9422 Hrvaška (100 HRK)	2554,0430	Italija (100 ITL) 9,2422 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2554,0430 Italija (	100	ITL) 9,2422 Japonska (100 JPY) 133,0628
(100 HRK) 2554,0430 Italija (100 ITL)	9,2422	Japonska (100 JPY) 133,0628 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2422 Japonska (	100	JPY) 133,0628 Kanada (1 CAD) 112,0280
(100 ITL) 9,2422 Japonska (100 JPY)	133,0628	Kanada (1 CAD) 112,0280 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 133,0628 Kanada (	1	CAD) 112,0280 Nemčija (100 DEM) 9102,0454
Japonska (100 JPY) 133,0628 Kanada (1 CAD)	112,0280	Nemčija (100 DEM) 9102,0454 Švica (100
133,0628 Kanada (1 CAD) 112,0280 Nemčija (	100	DEM) 9102,0454 Švica (100 CHF) 10951,5810
(1 CAD) 112,0280 Nemčija (100 DEM)	9102,0454	Švica (100 CHF) 10951,5810 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9102,0454 Švica (	100	CHF) 10951,5810 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9102,0454 Švica (100 CHF)	10951,5810	V. Britanija (1 GBP) 251,2437 ZDA (1
(100 CHF) 10951,5810 V. Britanija (	1	GBP) 251,2437 ZDA (1 USD) 153,9975
CHF) 10951,5810 V. Britanija (1 GBP)	251,2437	ZDA (1 USD) 153,9975
V. Britanija (1 GBP) 251,2437 ZDA (	1	USD) 153,9975
Britanija (1 GBP) 251,2437 ZDA (1 USD)	153,9975
LJUBLJANA,	23	. maja - Z razpravo o pripravljenosti
LJUBLJANA,	23	. maja - Razmere na železnici so se
LJUBLJANA,	23	. maja - Ustavno sodišče RS je na današnji
WASHINGTON,	23	. maja - V enem zadnjih poskusov dobiti
LJUBLJANA,	23	. maja - Predsednik državnozborskega
LJUBLJANA,	23	. maja - Predsednik državnega zbora
LAŠKO,	23	. maja - Delničarji Pivovarne Laško
poročilo za lansko leto in razdelili	1,22	milijarde tolarjev čistega dobička.
Za dividende približno	12.500	delničarjem so namenili 531 milijonov
približno 12.500 delničarjem so namenili	531	milijonov tolarjev, tako da bo bruto
bruto dividenda na delnico znašala	120	tolarjev.
	25	. maja 1997
25. maja	1997
WASHINGTON,	24	. maja - Slovenski ministrski predsednik
in kako poteka postopek za spremembo	68	. člena ustave.
PODGORICA,	24	. maja - Šolska ladja Galeb, nekdanja
Igalu leglo prostitucije, kjer so po	50	mark na voljo lahka dekleta iz Rusije,
LJUBLJANA,	24	. maja - Magister Teodor Geršak, prvi
MOSKVA,	24	. maja - Julija Olšanska, novinarka
snemalca ruske televizijske postaje	2	X 2.
snemalca ruske televizijske postaje 2 X	2	.
da bodo Žirinovskega obravnavali po	213	. členu kazenskega zakona, ki govori
kazenskega zakona, ki govori o huliganstvu (	1	. odstavek člena).
LJUBLJANA,	24	. maja - V potniškem prometu je danes
potniškem prometu je danes vozilo samo	17	mednarodnih vlakov.
sklepom vlade, sprejetim v četrtek,	15	. maja, omogoči vožnjo 42 tovornim vlakom,
v četrtek, 15. maja, omogoči vožnjo	42	tovornim vlakom, stavkovni odbor pa
Rekarja zahtevali vožnjo prav tako za	42	vlakov, nasprotna stran pa jih je sprejela
pristanišču Koper, ki je prav v tem tednu ob	40	. obletnici ustanovitve dobilo - kot
pristanišč - certifikat kakovosti ISO	9002	.
agnecija DPA, čaka na odpravo okoli	1000	vagonov.
Luki naredila od torka, znaša okoli	110	milijonov tolarjev (1,2 milijona mark).
znaša okoli 110 milijonov tolarjev (	1,2 milijona	mark).
DUNAJ,	24	. maja - Češki premier Vaclav Klaus
SEŽANA,	24	. maja - Če se ne bo kaj zapletlo, je
gradbeni stroji že julija letos zarili v	6 tisoč	kvadratnih metrov zemljišča na območju
SLOVENSKE KONJICE,	24	. maja - Na tradicionalnem kegljaškem
Ljubljana,	26	. maja 1997
Ljubljana, 26. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	5	do 10, na Primorskem 15, najvišje dnevne
Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do	10	, na Primorskem 15, najvišje dnevne
temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem	15	, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem
na Primorskem 15, najvišje dnevne od	15	do 20, na Primorskem okoli 22 stopinj
Primorskem 15, najvišje dnevne od 15 do	20	, na Primorskem okoli 22 stopinj C.
dnevne od 15 do 20, na Primorskem okoli	22	stopinj C.
*Srednji devizni tečaj (*	24	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (24. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 117,8624 Avstrija (100 ATS) 1293,1276
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	117,8624	Avstrija (100 ATS) 1293,1276 Francija
Avstralija (1 AUD) 117,8624 Avstrija (	100	ATS) 1293,1276 Francija (100 FRF) 2701,9422
(1 AUD) 117,8624 Avstrija (100 ATS)	1293,1276	Francija (100 FRF) 2701,9422 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1293,1276 Francija (	100	FRF) 2701,9422 Hrvaška (100 HRK) 2554,0430
(100 ATS) 1293,1276 Francija (100 FRF)	2701,9422	Hrvaška (100 HRK) 2554,0430 Italija
Francija (100 FRF) 2701,9422 Hrvaška (	100	HRK) 2554,0430 Italija (100 ITL) 9,2422
(100 FRF) 2701,9422 Hrvaška (100 HRK)	2554,0430	Italija (100 ITL) 9,2422 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2554,0430 Italija (	100	ITL) 9,2422 Japonska (100 JPY) 133,0628
(100 HRK) 2554,0430 Italija (100 ITL)	9,2422	Japonska (100 JPY) 133,0628 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2422 Japonska (	100	JPY) 133,0628 Kanada (1 CAD) 112,0280
(100 ITL) 9,2422 Japonska (100 JPY)	133,0628	Kanada (1 CAD) 112,0280 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 133,0628 Kanada (	1	CAD) 112,0280 Nemčija (100 DEM) 9102,0454
Japonska (100 JPY) 133,0628 Kanada (1 CAD)	112,0280	Nemčija (100 DEM) 9102,0454 Švica (100
133,0628 Kanada (1 CAD) 112,0280 Nemčija (	100	DEM) 9102,0454 Švica (100 CHF) 10951,5810
(1 CAD) 112,0280 Nemčija (100 DEM)	9102,0454	Švica (100 CHF) 10951,5810 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9102,0454 Švica (	100	CHF) 10951,5810 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9102,0454 Švica (100 CHF)	10951,5810	V. Britanija (1 GBP) 251,2437 ZDA (1
(100 CHF) 10951,5810 V. Britanija (	1	GBP) 251,2437 ZDA (1 USD) 153,9975
CHF) 10951,5810 V. Britanija (1 GBP)	251,2437	ZDA (1 USD) 153,9975
V. Britanija (1 GBP) 251,2437 ZDA (	1	USD) 153,9975
Britanija (1 GBP) 251,2437 ZDA (1 USD)	153,9975
LJUBLJANA,	25	. maja - Na povabilo predsednika republike
LJUBLJANA, WASHINGTON,	25	. maja - »Ni še znano, katere države
LJUBLJANA,	25	. maja - Stavka železničarjev traja
pripravljenosti na resna pogajanja za	24	ur sprostili celotni potniški promet.
VIPAVA,	25	. maja - Prebivalci Vipave so si pred
LJUBLJANA - V	34	. krogu prvoligaškega prvenstva so nogometaši
Maribor je v Ljudskem vrtu pred skoraj	5000	gledalci premagal Korotana, že v sredo
Rezultati	34	. kroga: SCT Olimpija : Beltinci 2:2
34. kroga: SCT Olimpija : Beltinci	2	:2 (1:2), Rudar : Primorje 1:3 (1:1),
34. kroga: SCT Olimpija : Beltinci 2:	2	(1:2), Rudar : Primorje 1:3 (1:1),
kroga: SCT Olimpija : Beltinci 2:2 (	1	:2), Rudar : Primorje 1:3 (1:1), HIT
kroga: SCT Olimpija : Beltinci 2:2 (1:	2	), Rudar : Primorje 1:3 (1:1), HIT Gorica
Beltinci 2:2 (1:2), Rudar : Primorje	1	:3 (1:1), HIT Gorica : Koper 2:1 (1:1),
Beltinci 2:2 (1:2), Rudar : Primorje 1:	3	(1:1), HIT Gorica : Koper 2:1 (1:1),
Beltinci 2:2 (1:2), Rudar : Primorje 1:3 (	1	:1), HIT Gorica : Koper 2:1 (1:1), Mura
2:2 (1:2), Rudar : Primorje 1:3 (1:	1	), HIT Gorica : Koper 2:1 (1:1), Mura
Primorje 1:3 (1:1), HIT Gorica : Koper	2	:1 (1:1), Mura : Publikum 2:2 (2:1),
Primorje 1:3 (1:1), HIT Gorica : Koper 2:	1	(1:1), Mura : Publikum 2:2 (2:1), Maribor
1:3 (1:1), HIT Gorica : Koper 2:1 (	1	:1), Mura : Publikum 2:2 (2:1), Maribor
1:3 (1:1), HIT Gorica : Koper 2:1 (1:	1	), Mura : Publikum 2:2 (2:1), Maribor
: Koper 2:1 (1:1), Mura : Publikum	2	:2 (2:1), Maribor : Korotan 2:1 (2:0).
Koper 2:1 (1:1), Mura : Publikum 2:	2	(2:1), Maribor : Korotan 2:1 (2:0).
Koper 2:1 (1:1), Mura : Publikum 2:2 (	2	:1), Maribor : Korotan 2:1 (2:0).
Koper 2:1 (1:1), Mura : Publikum 2:2 (2:	1	), Maribor : Korotan 2:1 (2:0).
Publikum 2:2 (2:1), Maribor : Korotan	2	:1 (2:0).
Publikum 2:2 (2:1), Maribor : Korotan 2:	1	(2:0).
Publikum 2:2 (2:1), Maribor : Korotan 2:1 (	2	:0).
2:2 (2:1), Maribor : Korotan 2:1 (2:	0	).
Vrstni red : Maribor	68	, Primorje 63, HIT Gorica 59, Publikum
Vrstni red : Maribor 68, Primorje	63	, HIT Gorica 59, Publikum 47, Mura 43,
Maribor 68, Primorje 63, HIT Gorica	59	, Publikum 47, Mura 43, Korotan 42,
Primorje 63, HIT Gorica 59, Publikum	47	, Mura 43, Korotan 42, Rudar 41, SCT
63, HIT Gorica 59, Publikum 47, Mura	43	, Korotan 42, Rudar 41, SCT Olimpija
Gorica 59, Publikum 47, Mura 43, Korotan	42	, Rudar 41, SCT Olimpija 39, Beltinci
Publikum 47, Mura 43, Korotan 42, Rudar	41	, SCT Olimpija 39, Beltinci 31, Koper
Korotan 42, Rudar 41, SCT Olimpija	39	, Beltinci 31, Koper 25. Pari predzadnjega
Rudar 41, SCT Olimpija 39, Beltinci	31	, Koper 25. Pari predzadnjega kroga
SCT Olimpija 39, Beltinci 31, Koper	25	. Pari predzadnjega kroga (28. t. m.):
Koper 25. Pari predzadnjega kroga (	28	. t. m.): Primorje - Maribor, Publikum
ŠMARTNO NA POHORJU,	25	. maja - Kakšni motivi so v petek zvečer
Ogenj so okoli	22	. ure prvi opazili sosedje.
ustrelil s pištolo zastava, kalibra	7,65	, njo in sebe polil z bencinom, ob dimnik
Ljubljana,	27	. maja 1997
Ljubljana, 27. maja	1997
Najnižje jutranje temperature od	5	do 10, ob morju okoli 12, najvišje
Najnižje jutranje temperature od 5 do	10	, ob morju okoli 12, najvišje dnevne
temperature od 5 do 10, ob morju okoli	12	, najvišje dnevne od 19 do 24 st. C.
morju okoli 12, najvišje dnevne od	19	do 24 st. C.
okoli 12, najvišje dnevne od 19 do	24	st. C.
*Srednji devizni tečaj (*	27	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (27. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,1225 Avstrija (100 ATS) 1292,7864
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,1225	Avstrija (100 ATS) 1292,7864 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,1225 Avstrija (	100	ATS) 1292,7864 Francija (100 FRF) 2696,4975
(1 AUD) 118,1225 Avstrija (100 ATS)	1292,7864	Francija (100 FRF) 2696,4975 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1292,7864 Francija (	100	FRF) 2696,4975 Hrvaška (100 HRK) 2552,7231
(100 ATS) 1292,7864 Francija (100 FRF)	2696,4975	Hrvaška (100 HRK) 2552,7231 Italija
Francija (100 FRF) 2696,4975 Hrvaška (	100	HRK) 2552,7231 Italija (100 ITL) 9,2343
(100 FRF) 2696,4975 Hrvaška (100 HRK)	2552,7231	Italija (100 ITL) 9,2343 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2552,7231 Italija (	100	ITL) 9,2343 Japonska (100 JPY) 132,3270
(100 HRK) 2552,7231 Italija (100 ITL)	9,2343	Japonska (100 JPY) 132,3270 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2343 Japonska (	100	JPY) 132,3270 Kanada (1 CAD) 111,7436
(100 ITL) 9,2343 Japonska (100 JPY)	132,3270	Kanada (1 CAD) 111,7436 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 132,3270 Kanada (	1	CAD) 111,7436 Nemčija (100 DEM) 9099,6439
Japonska (100 JPY) 132,3270 Kanada (1 CAD)	111,7436	Nemčija (100 DEM) 9099,6439 Švica (100
132,3270 Kanada (1 CAD) 111,7436 Nemčija (	100	DEM) 9099,6439 Švica (100 CHF) 10963,2510
(1 CAD) 111,7436 Nemčija (100 DEM)	9099,6439	Švica (100 CHF) 10963,2510 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9099,6439 Švica (	100	CHF) 10963,2510 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9099,6439 Švica (100 CHF)	10963,2510	V. Britanija (1 GBP) 251,9691 ZDA (1
(100 CHF) 10963,2510 V. Britanija (	1	GBP) 251,9691 ZDA (1 USD) 153,5110
CHF) 10963,2510 V. Britanija (1 GBP)	251,9691	ZDA (1 USD) 153,5110
V. Britanija (1 GBP) 251,9691 ZDA (	1	USD) 153,5110
Britanija (1 GBP) 251,9691 ZDA (1 USD)	153,5110
LJUBLJANA,	26	. maja - Ekonomskosocialni svet (vlada,
Tomšič - ta je po dogovoru med sindikati	1	. maja (za naslednje tri mesece) prevzel
Marjana Rekarja znaša že približno	300	milijonov tolarjev.
in disciplinskih postopkov približno	70	stavkajočim ter odstop direktorja Marjana
Luki Koper je danes čakalo na odpremo	226	vagonov, 6 kompozicij železove rude,
danes čakalo na odpremo 226 vagonov,	6	kompozicij železove rude, dve premoga,
KOPER,	26	. maja - Je 55-letni Ivan P. iz okolice
koprski kriminalisti ovadili že decembra	1995	, okrožni državni tožilec pa je po končani
So pa decembra	1995	koprski kriminalisti Ivana že ovadili
Obe je zatem v letih	1994	in 1995 večdesetkrat spolno zlorabil.
Obe je zatem v letih 1994 in	1995	večdesetkrat spolno zlorabil.
slovensko podjetje je po raziskavi Ugled	97	, ki jo je tretje leto zapored opravila
mesta, njen ugled pa se je povečal za	13,2	odstotni točki.
V letošnji raziskavi je sodelovalo	909	predstavnikov iz vrst direktorjev podjetij,
Med	250	slovenskimi podjetji, kolikor so jih
izbrana Krka tovarna zdravil, sledijo ji	2	. Lek, 3. Pivovarna Union, 4. Petrol Trgovina,
tovarna zdravil, sledijo ji 2. Lek,	3	. Pivovarna Union, 4. Petrol Trgovina,
sledijo ji 2. Lek, 3. Pivovarna Union,	4	. Petrol Trgovina, 5. Radenska tri srca,
Pivovarna Union, 4. Petrol Trgovina,	5	. Radenska tri srca, 6. Gorenje, 7.
Petrol Trgovina, 5. Radenska tri srca,	6	. Gorenje, 7. Kolinska, 8. Krka Zdravilišča,
Petrol Trgovina, 5. Radenska tri srca, 6. Gorenje,	7	. Kolinska, 8. Krka Zdravilišča, 9.
Radenska tri srca, 6. Gorenje, 7. Kolinska,	8	. Krka Zdravilišča, 9. Droga, 10. SKB
Gorenje, 7. Kolinska, 8. Krka Zdravilišča,	9	. Droga, 10. SKB banka, 11. Fructal,
Kolinska, 8. Krka Zdravilišča, 9. Droga,	10	. SKB banka, 11. Fructal, 12. Pivovarna Laško,
Krka Zdravilišča, 9. Droga, 10. SKB banka,	11	. Fructal, 12. Pivovarna Laško, 13.
Droga, 10. SKB banka, 11. Fructal,	12	. Pivovarna Laško, 13. Mura, 14. Terme Čatež
banka, 11. Fructal, 12. Pivovarna Laško,	13	. Mura, 14. Terme Čatež in 15. BTC.
Fructal, 12. Pivovarna Laško, 13. Mura,	14	. Terme Čatež in 15. BTC.
Pivovarna Laško, 13. Mura, 14. Terme Čatež in	15	. BTC.
LJUBLJANA,	26	. maja - Mesec dni pred podelitvijo
Po pregledu	45	del je žirija odločila, da med najboljših
Zmagovalec bo znan na kresni večer,	23	. junija zvečer, nagrada v višini 900 tisoč
23. junija zvečer, nagrada v višini	900 tisoč	tolarjev pa mu bo izročena na slovesnosti,
ROGAŠKA SLATINA,	26	. maja - Danes ob 7.28 je neznanec na
ROGAŠKA SLATINA, 26. maja - Danes ob	7.28	je neznanec na Zdraviliškem trgu v
iztrgal iz rok kovček z denarjem, star od	15	do 20 let, suhe postave in svetlih,
rok kovček z denarjem, star od 15 do	20	let, suhe postave in svetlih, kratko
Ljubljana,	28	. maja 1997
Ljubljana, 28. maja	1997
*Srednji devizni tečaj (*	28	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (28. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,5630 Avstrija (100 ATS) 1292,6208
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,5630	Avstrija (100 ATS) 1292,6208 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,5630 Avstrija (	100	ATS) 1292,6208 Francija (100 FRF) 2695,1434
(1 AUD) 118,5630 Avstrija (100 ATS)	1292,6208	Francija (100 FRF) 2695,1434 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1292,6208 Francija (	100	FRF) 2695,1434 Hrvaška (100 HRK) 2551,9798
(100 ATS) 1292,6208 Francija (100 FRF)	2695,1434	Hrvaška (100 HRK) 2551,9798 Italija
Francija (100 FRF) 2695,1434 Hrvaška (	100	HRK) 2551,9798 Italija (100 ITL) 9,2243
(100 FRF) 2695,1434 Hrvaška (100 HRK)	2551,9798	Italija (100 ITL) 9,2243 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2551,9798 Italija (	100	ITL) 9,2243 Japonska (100 JPY) 132,8648
(100 HRK) 2551,9798 Italija (100 ITL)	9,2243	Japonska (100 JPY) 132,8648 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2243 Japonska (	100	JPY) 132,8648 Kanada (1 CAD) 112,4584
(100 ITL) 9,2243 Japonska (100 JPY)	132,8648	Kanada (1 CAD) 112,4584 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 132,8648 Kanada (	1	CAD) 112,4584 Nemčija (100 DEM) 9097,8376
Japonska (100 JPY) 132,8648 Kanada (1 CAD)	112,4584	Nemčija (100 DEM) 9097,8376 Švica (100
132,8648 Kanada (1 CAD) 112,4584 Nemčija (	100	DEM) 9097,8376 Švica (100 CHF) 10908,7622
(1 CAD) 112,4584 Nemčija (100 DEM)	9097,8376	Švica (100 CHF) 10908,7622 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9097,8376 Švica (	100	CHF) 10908,7622 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9097,8376 Švica (100 CHF)	10908,7622	V. Britanija (1 GBP) 252,2557 ZDA (1
(100 CHF) 10908,7622 V. Britanija (	1	GBP) 252,2557 ZDA (1 USD) 154,5996
CHF) 10908,7622 V. Britanija (1 GBP)	252,2557	ZDA (1 USD) 154,5996
V. Britanija (1 GBP) 252,2557 ZDA (	1	USD) 154,5996
Britanija (1 GBP) 252,2557 ZDA (1 USD)	154,5996
Najnižje jutranje temperature bodo od	7	do 12, najvišje dnevne od 15 do 20
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do	12	, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj
bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od	15	do 20 stopinj Celzija.
od 7 do 12, najvišje dnevne od 15 do	20	stopinj Celzija.
LJUBLJANA,	27	. maja - Poslanci so danes nadaljevali
BRUSELJ,	27	. maja - V Bruslju je bilo danes več
LJUBLJANA,	27	. maja - Pogajanja med železniškimi
LJUBLJANA,	27	. maja - V novih prostorih Narodne galerije
znanih in neznanih evropskih mojstrov od	14	. do 20. stoletja po izboru strokovnjakov
neznanih evropskih mojstrov od 14. do	20	. stoletja po izboru strokovnjakov prof.
Na ogled je	155	del, ki bodo sčasoma (morda) predstavljala
LJUBLJANA,	27	. maja (STA) - Delegacija ministrstva
*Gibanje*	23	. december bo poskusilo petič, a zadnjič
LJUBLJANA,	27	. maja - Predsednik Gibanja 23. december
LJUBLJANA, 27. maja - Predsednik Gibanja	23	. december dr. Borut Korun je danes
Pobudi je priloženih	479	na novo zbranih podpisov volivcev,
konferenci povedal predsednik Gibanja	23	. december dr. Borut Korun.
LJUBLJANA,	27	. maja - Predsednik DZ Janez Podobnik
obvestil Novo stranko, ki je v petek,	23	. maja, vložila pobudo za razpis predhodnega
Ljubljana,	29	. maja 1997
Ljubljana, 29. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	2	do 8, na Primorskem do 12, najvišje
Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do	8	, na Primorskem do 12, najvišje dnevne
temperature bodo od 2 do 8, na Primorskem do	12	, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj
Primorskem do 12, najvišje dnevne od	16	do 21 stopinj Celzija.
Primorskem do 12, najvišje dnevne od 16 do	21	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	29	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (29. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,1109 Avstrija (100 ATS) 1292,5520
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,1109	Avstrija (100 ATS) 1292,5520 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,1109 Avstrija (	100	ATS) 1292,5520 Francija (100 FRF) 2693,2715
(1 AUD) 118,1109 Avstrija (100 ATS)	1292,5520	Francija (100 FRF) 2693,2715 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1292,5520 Francija (	100	FRF) 2693,2715 Hrvaška (100 HRK) 2551,6530
(100 ATS) 1292,5520 Francija (100 FRF)	2693,2715	Hrvaška (100 HRK) 2551,6530 Italija
Francija (100 FRF) 2693,2715 Hrvaška (	100	HRK) 2551,6530 Italija (100 ITL) 9,2074
(100 FRF) 2693,2715 Hrvaška (100 HRK)	2551,6530	Italija (100 ITL) 9,2074 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2551,6530 Italija (	100	ITL) 9,2074 Japonska (100 JPY) 133,7311
(100 HRK) 2551,6530 Italija (100 ITL)	9,2074	Japonska (100 JPY) 133,7311 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2074 Japonska (	100	JPY) 133,7311 Kanada (1 CAD) 112,0066
(100 ITL) 9,2074 Japonska (100 JPY)	133,7311	Kanada (1 CAD) 112,0066 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 133,7311 Kanada (	1	CAD) 112,0066 Nemčija (100 DEM) 9097,3536
Japonska (100 JPY) 133,7311 Kanada (1 CAD)	112,0066	Nemčija (100 DEM) 9097,3536 Švica (100
133,7311 Kanada (1 CAD) 112,0066 Nemčija (	100	DEM) 9097,3536 Švica (100 CHF) 10909,5464
(1 CAD) 112,0066 Nemčija (100 DEM)	9097,3536	Švica (100 CHF) 10909,5464 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9097,3536 Švica (	100	CHF) 10909,5464 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9097,3536 Švica (100 CHF)	10909,5464	V. Britanija (1 GBP) 253,3613 ZDA (1
(100 CHF) 10909,5464 V. Britanija (	1	GBP) 253,3613 ZDA (1 USD) 154,9734
CHF) 10909,5464 V. Britanija (1 GBP)	253,3613	ZDA (1 USD) 154,9734 Koper 35 7 7 21
V. Britanija (1 GBP) 253,3613 ZDA (	1	USD) 154,9734 Koper 35 7 7 21 26: 61
Britanija (1 GBP) 253,3613 ZDA (1 USD)	154,9734	Koper 35 7 7 21 26: 61 28 -35 Beltinci
253,3613 ZDA (1 USD) 154,9734 Koper	35	7 7 21 26: 61 28 -35 Beltinci 35 7
253,3613 ZDA (1 USD) 154,9734 Koper 35	7	7 21 26: 61 28 -35 Beltinci 35 7 11
253,3613 ZDA (1 USD) 154,9734 Koper 35 7	7	21 26: 61 28 -35 Beltinci 35 7 11 17
253,3613 ZDA (1 USD) 154,9734 Koper 35 7 7	21	26: 61 28 -35 Beltinci 35 7 11 17 36:
ZDA (1 USD) 154,9734 Koper 35 7 7 21	26	: 61 28 -35 Beltinci 35 7 11 17 36:
(1 USD) 154,9734 Koper 35 7 7 21 26:	61	28 -35 Beltinci 35 7 11 17 36: 64 32
USD) 154,9734 Koper 35 7 7 21 26: 61	28	-35 Beltinci 35 7 11 17 36: 64 32 -28
154,9734 Koper 35 7 7 21 26: 61 28 -	35	Beltinci 35 7 11 17 36: 64 32 -28 Korotan
Koper 35 7 7 21 26: 61 28 -35 Beltinci	35	7 11 17 36: 64 32 -28 Korotan 35 11
35 7 7 21 26: 61 28 -35 Beltinci 35	7	11 17 36: 64 32 -28 Korotan 35 11 9
7 7 21 26: 61 28 -35 Beltinci 35 7	11	17 36: 64 32 -28 Korotan 35 11 9 15
7 21 26: 61 28 -35 Beltinci 35 7 11	17	36: 64 32 -28 Korotan 35 11 9 15 30:
21 26: 61 28 -35 Beltinci 35 7 11 17	36	: 64 32 -28 Korotan 35 11 9 15 30: 39
26: 61 28 -35 Beltinci 35 7 11 17 36:	64	32 -28 Korotan 35 11 9 15 30: 39 42
61 28 -35 Beltinci 35 7 11 17 36: 64	32	-28 Korotan 35 11 9 15 30: 39 42 -9
-35 Beltinci 35 7 11 17 36: 64 32 -	28	Korotan 35 11 9 15 30: 39 42 -9 Rudar
Beltinci 35 7 11 17 36: 64 32 -28 Korotan	35	11 9 15 30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12
35 7 11 17 36: 64 32 -28 Korotan 35	11	9 15 30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12 13
7 11 17 36: 64 32 -28 Korotan 35 11	9	15 30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12 13 42:
11 17 36: 64 32 -28 Korotan 35 11 9	15	30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12 13 42:
17 36: 64 32 -28 Korotan 35 11 9 15	30	: 39 42 -9 Rudar 35 10 12 13 42: 49
36: 64 32 -28 Korotan 35 11 9 15 30:	39	42 -9 Rudar 35 10 12 13 42: 49 42 -7
64 32 -28 Korotan 35 11 9 15 30: 39	42	-9 Rudar 35 10 12 13 42: 49 42 -7 SCT
32 -28 Korotan 35 11 9 15 30: 39 42 -	9	Rudar 35 10 12 13 42: 49 42 -7 SCT
Korotan 35 11 9 15 30: 39 42 -9 Rudar	35	10 12 13 42: 49 42 -7 SCT Olimpija
Korotan 35 11 9 15 30: 39 42 -9 Rudar 35	10	12 13 42: 49 42 -7 SCT Olimpija 35
35 11 9 15 30: 39 42 -9 Rudar 35 10	12	13 42: 49 42 -7 SCT Olimpija 35 10
11 9 15 30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12	13	42: 49 42 -7 SCT Olimpija 35 10 12
9 15 30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12 13	42	: 49 42 -7 SCT Olimpija 35 10 12 13
30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12 13 42:	49	42 -7 SCT Olimpija 35 10 12 13 50:
30: 39 42 -9 Rudar 35 10 12 13 42: 49	42	-7 SCT Olimpija 35 10 12 13 50: 51
42 -9 Rudar 35 10 12 13 42: 49 42 -	7	SCT Olimpija 35 10 12 13 50: 51 42
10 12 13 42: 49 42 -7 SCT Olimpija	35	10 12 13 50: 51 42 -1 Mura 35 9 16
12 13 42: 49 42 -7 SCT Olimpija 35	10	12 13 50: 51 42 -1 Mura 35 9 16 10
13 42: 49 42 -7 SCT Olimpija 35 10	12	13 50: 51 42 -1 Mura 35 9 16 10 36:
42: 49 42 -7 SCT Olimpija 35 10 12	13	50: 51 42 -1 Mura 35 9 16 10 36: 43
42: 49 42 -7 SCT Olimpija 35 10 12 13	50	: 51 42 -1 Mura 35 9 16 10 36: 43 43
42 -7 SCT Olimpija 35 10 12 13 50:	51	42 -1 Mura 35 9 16 10 36: 43 43 -7
-7 SCT Olimpija 35 10 12 13 50: 51	42	-1 Mura 35 9 16 10 36: 43 43 -7 Publikum
SCT Olimpija 35 10 12 13 50: 51 42 -	1	Mura 35 9 16 10 36: 43 43 -7 Publikum
Olimpija 35 10 12 13 50: 51 42 -1 Mura	35	9 16 10 36: 43 43 -7 Publikum 35 12
Olimpija 35 10 12 13 50: 51 42 -1 Mura 35	9	16 10 36: 43 43 -7 Publikum 35 12 11
35 10 12 13 50: 51 42 -1 Mura 35 9	16	10 36: 43 43 -7 Publikum 35 12 11 12
10 12 13 50: 51 42 -1 Mura 35 9 16	10	36: 43 43 -7 Publikum 35 12 11 12 55:
12 13 50: 51 42 -1 Mura 35 9 16 10	36	: 43 43 -7 Publikum 35 12 11 12 55:
13 50: 51 42 -1 Mura 35 9 16 10 36:	43	43 -7 Publikum 35 12 11 12 55: 59 47
50: 51 42 -1 Mura 35 9 16 10 36: 43	43	-7 Publikum 35 12 11 12 55: 59 47 -4
51 42 -1 Mura 35 9 16 10 36: 43 43 -	7	Publikum 35 12 11 12 55: 59 47 -4 HIT
Mura 35 9 16 10 36: 43 43 -7 Publikum	35	12 11 12 55: 59 47 -4 HIT Gorica 35
35 9 16 10 36: 43 43 -7 Publikum 35	12	11 12 55: 59 47 -4 HIT Gorica 35 17
9 16 10 36: 43 43 -7 Publikum 35 12	11	12 55: 59 47 -4 HIT Gorica 35 17 11
16 10 36: 43 43 -7 Publikum 35 12 11	12	55: 59 47 -4 HIT Gorica 35 17 11 7
10 36: 43 43 -7 Publikum 35 12 11 12	55	: 59 47 -4 HIT Gorica 35 17 11 7 51:
36: 43 43 -7 Publikum 35 12 11 12 55:	59	47 -4 HIT Gorica 35 17 11 7 51: 33
43 43 -7 Publikum 35 12 11 12 55: 59	47	-4 HIT Gorica 35 17 11 7 51: 33 62
-7 Publikum 35 12 11 12 55: 59 47 -	4	HIT Gorica 35 17 11 7 51: 33 62 +18
35 12 11 12 55: 59 47 -4 HIT Gorica	35	17 11 7 51: 33 62 +18 Primorje 35 19
12 11 12 55: 59 47 -4 HIT Gorica 35	17	11 7 51: 33 62 +18 Primorje 35 19 9
11 12 55: 59 47 -4 HIT Gorica 35 17	11	7 51: 33 62 +18 Primorje 35 19 9 7
12 55: 59 47 -4 HIT Gorica 35 17 11	7	51: 33 62 +18 Primorje 35 19 9 7 64:
55: 59 47 -4 HIT Gorica 35 17 11 7	51	: 33 62 +18 Primorje 35 19 9 7 64: 24
59 47 -4 HIT Gorica 35 17 11 7 51:	33	62 +18 Primorje 35 19 9 7 64: 24 66
47 -4 HIT Gorica 35 17 11 7 51: 33	62	+18 Primorje 35 19 9 7 64: 24 66 +40
-4 HIT Gorica 35 17 11 7 51: 33 62 +	18	Primorje 35 19 9 7 64: 24 66 +40 Maribor
Gorica 35 17 11 7 51: 33 62 +18 Primorje	35	19 9 7 64: 24 66 +40 Maribor Branik
35 17 11 7 51: 33 62 +18 Primorje 35	19	9 7 64: 24 66 +40 Maribor Branik 35
17 11 7 51: 33 62 +18 Primorje 35 19	9	7 64: 24 66 +40 Maribor Branik 35 20
11 7 51: 33 62 +18 Primorje 35 19 9	7	64: 24 66 +40 Maribor Branik 35 20
7 51: 33 62 +18 Primorje 35 19 9 7	64	: 24 66 +40 Maribor Branik 35 20 8 7
51: 33 62 +18 Primorje 35 19 9 7 64:	24	66 +40 Maribor Branik 35 20 8 7 66:
33 62 +18 Primorje 35 19 9 7 64: 24	66	+40 Maribor Branik 35 20 8 7 66: 33
62 +18 Primorje 35 19 9 7 64: 24 66 +	40	Maribor Branik 35 20 8 7 66: 33 68
19 9 7 64: 24 66 +40 Maribor Branik	35	20 8 7 66: 33 68 +37
9 7 64: 24 66 +40 Maribor Branik 35	20	8 7 66: 33 68 +37
64: 24 66 +40 Maribor Branik 35 20	8	7 66: 33 68 +37
64: 24 66 +40 Maribor Branik 35 20 8	7	66: 33 68 +37
24 66 +40 Maribor Branik 35 20 8 7	66	: 33 68 +37
66 +40 Maribor Branik 35 20 8 7 66:	33	68 +37
+40 Maribor Branik 35 20 8 7 66: 33	68	+37
Maribor Branik 35 20 8 7 66: 33 68 +	37
Rezultati predzadnjega kroga	1	. slovenske nogometne lige: Primorje
nogometne lige: Primorje : Maribor Branik	2	:0 (1:0), Publikum : SCT Olimpija 2:5
nogometne lige: Primorje : Maribor Branik 2:	0	(1:0), Publikum : SCT Olimpija 2:5
lige: Primorje : Maribor Branik 2:0 (	1	:0), Publikum : SCT Olimpija 2:5 (0:0),
lige: Primorje : Maribor Branik 2:0 (1:	0	), Publikum : SCT Olimpija 2:5 (0:0),
2:0 (1:0), Publikum : SCT Olimpija	2	:5 (0:0), Beltinci : Rudar 1:1 (1:1),
2:0 (1:0), Publikum : SCT Olimpija 2:	5	(0:0), Beltinci : Rudar 1:1 (1:1),
(1:0), Publikum : SCT Olimpija 2:5 (	0	:0), Beltinci : Rudar 1:1 (1:1), Korotan
(1:0), Publikum : SCT Olimpija 2:5 (0:	0	), Beltinci : Rudar 1:1 (1:1), Korotan
Olimpija 2:5 (0:0), Beltinci : Rudar	1	:1 (1:1), Korotan : HIT Gorica 0:1 (0:0),
Olimpija 2:5 (0:0), Beltinci : Rudar 1:	1	(1:1), Korotan : HIT Gorica 0:1 (0:0),
Olimpija 2:5 (0:0), Beltinci : Rudar 1:1 (	1	:1), Korotan : HIT Gorica 0:1 (0:0),
2:5 (0:0), Beltinci : Rudar 1:1 (1:	1	), Korotan : HIT Gorica 0:1 (0:0), Koper
Rudar 1:1 (1:1), Korotan : HIT Gorica	0	:1 (0:0), Koper : Mura 2:0 (0:0).
Rudar 1:1 (1:1), Korotan : HIT Gorica 0:	1	(0:0), Koper : Mura 2:0 (0:0).
1:1 (1:1), Korotan : HIT Gorica 0:1 (	0	:0), Koper : Mura 2:0 (0:0).
(1:1), Korotan : HIT Gorica 0:1 (0:	0	), Koper : Mura 2:0 (0:0).
HIT Gorica 0:1 (0:0), Koper : Mura	2	:0 (0:0).
HIT Gorica 0:1 (0:0), Koper : Mura 2:	0	(0:0).
Gorica 0:1 (0:0), Koper : Mura 2:0 (	0	:0).
Gorica 0:1 (0:0), Koper : Mura 2:0 (0:	0	).
LJUBLJANA,	28	. maja - Dve od referendumskih vprašanj,
sodišče je odločbo, ki jo je sprejelo	23	. maja, posredovalo javnosti danes.
vračajo zemlja in gozdovi, ki presegajo	100	hektarov primerljive kmetijske površine«
LJUBLJANA,	28	. maja - Državni svet je danes soglasno
naj bi ga kupci vozil plačevali od	1	. julija naprej.
PTUJ,	28	. maja - Skrivnost umora mlade ženske,
mlade ženske, katere truplo so našli	25	. marca nedaleč od mejnega prehoda Gruškovje,
Do umora naj bi prišlo okoli	2	. ure zjutraj, njeno truplo pa so našli
zjutraj, njeno truplo pa so našli okoli	11	. ure dopoldan.
LJUBLJANA,	28	. maja - Železničarji stavkajo že osmi
danes ob pol petih popoldan vozilo	44	tovornih vlakov.
KOPER,	28	. maja - Nov Mercatorjev center na nekdanjem
večinoma pritlični, bo imel namreč kar	12 tisoč	kvadratnih metrov površine.
IZOLA,	28	. maja - Kakšen turistični razvoj bi
Ljubljana,	30	. maja 1997
Ljubljana, 30. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	3	do 8, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj
Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do	8	, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj
bodo od 3 do 8, najvišje dnevne od	17	do 23 stopinj Celzija.
od 3 do 8, najvišje dnevne od 17 do	23	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	30	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (30. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,1006 Avstrija (100 ATS) 1292,4391
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,1006	Avstrija (100 ATS) 1292,4391 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,1006 Avstrija (	100	ATS) 1292,4391 Francija (100 FRF) 2693,0362
(1 AUD) 118,1006 Avstrija (100 ATS)	1292,4391	Francija (100 FRF) 2693,0362 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1292,4391 Francija (	100	FRF) 2693,0362 Hrvaška (100 HRK) 2551,4301
(100 ATS) 1292,4391 Francija (100 FRF)	2693,0362	Hrvaška (100 HRK) 2551,4301 Italija
Francija (100 FRF) 2693,0362 Hrvaška (	100	HRK) 2551,4301 Italija (100 ITL) 9,2006
(100 FRF) 2693,0362 Hrvaška (100 HRK)	2551,4301	Italija (100 ITL) 9,2006 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2551,4301 Italija (	100	ITL) 9,2006 Japonska (100 JPY) 133,7194
(100 HRK) 2551,4301 Italija (100 ITL)	9,2006	Japonska (100 JPY) 133,7194 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2006 Japonska (	100	JPY) 133,7194 Kanada (1 CAD) 111,9958
(100 ITL) 9,2006 Japonska (100 JPY)	133,7194	Kanada (1 CAD) 111,9958 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 133,7194 Kanada (	1	CAD) 111,9958 Nemčija (100 DEM) 9096,5588
Japonska (100 JPY) 133,7194 Kanada (1 CAD)	111,9958	Nemčija (100 DEM) 9096,5588 Švica (100
133,7194 Kanada (1 CAD) 111,9958 Nemčija (	100	DEM) 9096,5588 Švica (100 CHF) 10908,5933
(1 CAD) 111,9958 Nemčija (100 DEM)	9096,5588	Švica (100 CHF) 10908,5933 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9096,5588 Švica (	100	CHF) 10908,5933 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9096,5588 Švica (100 CHF)	10908,5933	V. Britanija (1 GBP) 253,4492 ZDA (1
(100 CHF) 10908,5933 V. Britanija (	1	GBP) 253,4492 ZDA (1 USD) 154,9599
CHF) 10908,5933 V. Britanija (1 GBP)	253,4492	ZDA (1 USD) 154,9599
V. Britanija (1 GBP) 253,4492 ZDA (	1	USD) 154,9599
Britanija (1 GBP) 253,4492 ZDA (1 USD)	154,9599
LJUBLJANA,	29	. maja - Eda Okretič-Salmič iz vrst
Od	79	veljavnih glasovnic je na tajnem glasovanju
glasovnic je na tajnem glasovanju zbrala	48	glasov, dr. Helena Hren Vencelj (SKD),
prvo podpisanim Miroslavom Mozetičem, pa	31	.
LJUBLJANA,	29	. maja - Vlada je na današnji seji obravnavala
zakonitosti, kar pomeni, da bi moralo voziti	70	do 75 odstotkov vseh vlakov oziroma
kar pomeni, da bi moralo voziti 70 do	75	odstotkov vseh vlakov oziroma toliko,
kot jih določa vladni sklep, sprejet	15	. maja letos.
KOBARID,	29	. maja - Prebivalci zgornjesoške doline
zgornjesoške doline bodo v nedeljo,	1	. junija okoli 13. ure, deležni velikega
doline bodo v nedeljo, 1. junija okoli	13	. ure, deležni velikega kolesarskega
Dirke se udeležuje pisana karavana	1500	kolesarjev iz večine evropskih držav,
MARIBOR,	29	. maja - Tamovi delavci, ki so svoje
upravitelj moral zagotoviti nekaj več kot	200	milijonov tolarjev, prejelo pa jih
milijonov tolarjev, prejelo pa jih bo	2450	delavcev.
da jutrišnje izplačilo pomeni le od	35	do 40 odstotkov terjatev delavcev na
jutrišnje izplačilo pomeni le od 35 do	40	odstotkov terjatev delavcev na račun
da ne tako kmalu, kajti nekateri od	17	stečajev so bili uvedeni julija, avgusta
*Izredni kongres SKD*	28	. junija v Novem mestu
LJUBLJANA,	29	. maja - Člani izvršilnega odbora krščanskih
Ta bo	28	. junija v Novem mestu.
Ljubljana,	31	. maja 1997
Ljubljana, 31. maja	1997
Najnižje jutranje temperature bodo od	2	do 7, v alpskih dolinah in ponekod
Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do	7	, v alpskih dolinah in ponekod na Notranjskem
dolinah in ponekod na Notranjskem okoli	0	, ob morju 9, najvišje dnevne od 15
ponekod na Notranjskem okoli 0, ob morju	9	, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem
okoli 0, ob morju 9, najvišje dnevne od	15	do 19, na Primorskem do 21 stopinj
ob morju 9, najvišje dnevne od 15 do	19	, na Primorskem do 21 stopinj Celzija.
dnevne od 15 do 19, na Primorskem do	21	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	31	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (31. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 117,8877 Avstrija (100 ATS) 1292,3481
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	117,8877	Avstrija (100 ATS) 1292,3481 Francija
Avstralija (1 AUD) 117,8877 Avstrija (	100	ATS) 1292,3481 Francija (100 FRF) 2691,2094
(1 AUD) 117,8877 Avstrija (100 ATS)	1292,3481	Francija (100 FRF) 2691,2094 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1292,3481 Francija (	100	FRF) 2691,2094 Hrvaška (100 HRK) 2551,8873
(100 ATS) 1292,3481 Francija (100 FRF)	2691,2094	Hrvaška (100 HRK) 2551,8873 Italija
Francija (100 FRF) 2691,2094 Hrvaška (	100	HRK) 2551,8873 Italija (100 ITL) 9,1550
(100 FRF) 2691,2094 Hrvaška (100 HRK)	2551,8873	Italija (100 ITL) 9,1550 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2551,8873 Italija (	100	ITL) 9,1550 Japonska (100 JPY) 132,9005
(100 HRK) 2551,8873 Italija (100 ITL)	9,1550	Japonska (100 JPY) 132,9005 Kanada
Italija (100 ITL) 9,1550 Japonska (	100	JPY) 132,9005 Kanada (1 CAD) 111,7888
(100 ITL) 9,1550 Japonska (100 JPY)	132,9005	Kanada (1 CAD) 111,7888 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 132,9005 Kanada (	1	CAD) 111,7888 Nemčija (100 DEM) 9095,9186
Japonska (100 JPY) 132,9005 Kanada (1 CAD)	111,7888	Nemčija (100 DEM) 9095,9186 Švica (100
132,9005 Kanada (1 CAD) 111,7888 Nemčija (	100	DEM) 9095,9186 Švica (100 CHF) 10958,7627
(1 CAD) 111,7888 Nemčija (100 DEM)	9095,9186	Švica (100 CHF) 10958,7627 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9095,9186 Švica (	100	CHF) 10958,7627 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9095,9186 Švica (100 CHF)	10958,7627	V. Britanija (1 GBP) 253,5305 ZDA (1
(100 CHF) 10958,7627 V. Britanija (	1	GBP) 253,5305 ZDA (1 USD) 154,6306
CHF) 10958,7627 V. Britanija (1 GBP)	253,5305	ZDA (1 USD) 154,6306
V. Britanija (1 GBP) 253,5305 ZDA (	1	USD) 154,6306
Britanija (1 GBP) 253,5305 ZDA (1 USD)	154,6306
LJUBLJANA,	30	. maja - Če bi bil krog prvih kandidatk
člena kot dopolnitev drugega odstavka	68	. člena, vendar je osnovna različica
LJUBLJANA,	30	. maja - Stikova anketa pravi, da množičnega
telefonskih predstavnikov javnosti -	77,8	odst. - je namreč izjavila, da se ni
kakšne od prireditev se je že pohvalilo	3,6	odst. vprašanih, 11,2 odst. je tako
je že pohvalilo 3,6 odst. vprašanih,	11,2	odst. je tako svojo namero najavilo,
odst. je tako svojo namero najavilo,	7,3	odst. pa se glede tega še ni odločilo.
Še največ vprašanih -	37,4	odst. - je v zadnjem letu obiskalo
nobene knjige (zato pa so jih nekateri	150	, eden celo 300).
(zato pa so jih nekateri 150, eden celo	300	).
povprečju pa je vsak v zadnjem letu prebral	8,4	knjige.
Razmerje med njima je skratka	43,6	: 34,3.
Razmerje med njima je skratka 43,6 :	34,3	.
telefonskih predstavnikov javnosti -	56,4	odst. - je prepričana, da država namenja
vprašanih sodi, da so oboji enako zaslužni,	28,7	odst. daje večjo težo politikom, 25,6
28,7 odst. daje večjo težo politikom,	25,6	odst. pa kulturnikom.
LJUBLJANA,	30	. maja - Predstavniki železniških sindikatov
LJUBLJANA,	30	. maja - V primerjavi z aprilskim je
v primerjavi z aprilom dvignile za	1,3	odstotka in bile za 8,9 odstotka višje
dvignile za 1,3 odstotka in bile za	8,9	odstotka višje od lanskih majskih.
primerjavi z lanskimi decembrskimi že za	5,2	odstotka višje, kar pomeni, da smo
pomeni, da smo že v petih mesecih dosegli	59	odstotkov lanskega celoletnega censkega
mesecih lani cene na drobno povečale za	5,1	odstotka.
zavodovem izračunu maja povprečno dražje za	1,2	odstotka, storitve pa za 2,1 odstotka.
dražje za 1,2 odstotka, storitve pa za	2,1	odstotka.
podražili kmetijski pridelki, namreč za	4,8	odstotka, (zaradi podražitve sadja
zelenjave), industrijski živilski izdelki za	1,6	odstotka, neživilski pa za odstotek.
cena mleku in mlečnim izdelkom (za	6,3	odstotka).
LJUBLJANA,	30	. maja - Predsednik DZ Janez Podobnik
zvezi z referendumsko pobudo Gibanja	23	. december odločil, da bo državnemu
LJUBLJANA,	30	. maja - Predstavniki socialnih partnerjev
	1	. junija 1997
1. junija	1997
LJUBLJANA,	31	. maja - Na današnji seji organov sindikatov
Slovenskih železnic so sklenili do četrtka do	24	. ure zamrzniti stavko železničarjev.
zahtevajo izhodiščno plačo v višini	43.016	tolarjev bruto od 1. aprila naprej
plačo v višini 43.016 tolarjev bruto od	1	. aprila naprej in regres za letošnji
ZAGREB,	31	. maja - Balkanska turneja »železne
BEOGRAD,	31	. maja - Ameriška državna sekretarka
VROCLAV,	31	. maja (STA) - Papež Janez Pavel II.
ŽELEZNIKI,	31	. maja - Tovarna pohištva Alples, ki
petih letih v Alplesu zaslužil kar	45	milijonov tolarjev, drugi pa 32 milijonov
kar 45 milijonov tolarjev, drugi pa	32	milijonov tolarjev.
Pohištvo je prejemal osnovno plačo	3150	mark na mesec, z dodatki pa več kot
mark na mesec, z dodatki pa več kot	4000	mark.
družbenik Darko Janžekovič, je bila plača	2000	mark.
uprave holdinga Alples pa je dobival	1500	mark na mesec.
Alples Pohištvo (z gibljivim delom	4300	mark na mesec), vodja finančne službe
službe v Alples Razvojni inženiring (	2300	mark na mesec), direktor podjetja Alples Strojegradnja
direktor podjetja Alples Strojegradnja (	2500	mark na mesec) in finančni direktor
finančni direktor podjetja Dar Mar (	2000	mark na mesec).
Alplesa po objavi stečaja podjetja	23	. maja zbrali na protestnem zborovanju
MOSKVA,	31	. maja - Ruski predsednik je držal obljubo
premoženje je vredno nekaj več kot	1,1	milijarde rubljev (okrog 200.000 dolarjev).
več kot 1,1 milijarde rubljev (okrog	200.000	dolarjev).
Lani je zaslužil	243	milijonov rubljev (42.000 dolarjev).
je zaslužil 243 milijonov rubljev (	42.000	dolarjev).
živi v državnem stanovanju, ki meri	323,4	kvadratnega metra.
da sta si skupaj z ženo Naino leta	1995	kupila štiri hektare zemlje zunaj Moskve
Moskve in si tam zgradila dačo, ki meri	452	kvadratnih metrov.
Leta	1995	si je predsednik kupil tudi beemveja,
kupil tudi beemveja, ki je zdaj vreden	12.000	dolarjev.
Ljubljana,	2	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 2. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	7	do 12, najvišje dnevne od 11 do 16,
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do	12	, najvišje dnevne od 11 do 16, na Primorskem
bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od	11	do 16, na Primorskem do 18 stopinj
od 7 do 12, najvišje dnevne od 11 do	16	, na Primorskem do 18 stopinj Celzija.
dnevne od 11 do 16, na Primorskem do	18	stopinj Celzija.
LJUBLJANA,	1	. junija - Z velikim zmagoslavjem Maribora Branika
zmagoslavjem Maribora Branika se je končalo	6	. državno nogometno prvenstvo.
Ljudskem vrtu proti Beltincem je pozdravilo kar	12.000	navijačev.
nogometaši pa so z izdatno zmago s	5	:1 (3:0) mojstrsko potrdili naslov prvakov.
nogometaši pa so z izdatno zmago s 5:	1	(3:0) mojstrsko potrdili naslov prvakov.
nogometaši pa so z izdatno zmago s 5:1 (	3	:0) mojstrsko potrdili naslov prvakov.
nogometaši pa so z izdatno zmago s 5:1 (3:	0	) mojstrsko potrdili naslov prvakov.
derbiju v Novi Gorici je Hit Gorica z	1	:0 (1:0) premagala drugouvrščeno Primorje
derbiju v Novi Gorici je Hit Gorica z 1:	0	(1:0) premagala drugouvrščeno Primorje
v Novi Gorici je Hit Gorica z 1:0 (	1	:0) premagala drugouvrščeno Primorje
Novi Gorici je Hit Gorica z 1:0 (1:	0	) premagala drugouvrščeno Primorje (strelec
Za Bežigradom je SCT Olimpija s	4	:1 (1:1) ugnala Rudarja, doma pa sta
Za Bežigradom je SCT Olimpija s 4:	1	(1:1) ugnala Rudarja, doma pa sta izgubila
Za Bežigradom je SCT Olimpija s 4:1 (	1	:1) ugnala Rudarja, doma pa sta izgubila
Bežigradom je SCT Olimpija s 4:1 (1:	1	) ugnala Rudarja, doma pa sta izgubila
pa sta izgubila Mura s Korotanom z	0	:2 (0:1) ter Publikum s Koprom prav
pa sta izgubila Mura s Korotanom z 0:	2	(0:1) ter Publikum s Koprom prav tako
sta izgubila Mura s Korotanom z 0:2 (	0	:1) ter Publikum s Koprom prav tako
izgubila Mura s Korotanom z 0:2 (0:	1	) ter Publikum s Koprom prav tako z
(0:1) ter Publikum s Koprom prav tako z	0	:2 (0:0).
ter Publikum s Koprom prav tako z 0:	2	(0:0).
Publikum s Koprom prav tako z 0:2 (	0	:0).
Publikum s Koprom prav tako z 0:2 (0:	0	).
Končni vrstni red prvenstva:	1	. Maribor Branik, 71, 2. Primorje 66,
red prvenstva: 1. Maribor Branik,	71	, 2. Primorje 66, 3. Hit Gorica 65,
prvenstva: 1. Maribor Branik, 71,	2	. Primorje 66, 3. Hit Gorica 65, 4.
1. Maribor Branik, 71, 2. Primorje	66	, 3. Hit Gorica 65, 4. Publikum 47,
Maribor Branik, 71, 2. Primorje 66,	3	. Hit Gorica 65, 4. Publikum 47, 5.
Branik, 71, 2. Primorje 66, 3. Hit Gorica	65	, 4. Publikum 47, 5. SCT Olimpija 45,
71, 2. Primorje 66, 3. Hit Gorica 65,	4	. Publikum 47, 5. SCT Olimpija 45, 6.
Primorje 66, 3. Hit Gorica 65, 4. Publikum	47	, 5. SCT Olimpija 45, 6. Korotan 45,
66, 3. Hit Gorica 65, 4. Publikum 47,	5	. SCT Olimpija 45, 6. Korotan 45, 7.
65, 4. Publikum 47, 5. SCT Olimpija	45	, 6. Korotan 45, 7. Mura 43, 8. Rudar
4. Publikum 47, 5. SCT Olimpija 45,	6	. Korotan 45, 7. Mura 43, 8. Rudar 42,
47, 5. SCT Olimpija 45, 6. Korotan	45	, 7. Mura 43, 8. Rudar 42, 9. Beltinci
5. SCT Olimpija 45, 6. Korotan 45,	7	. Mura 43, 8. Rudar 42, 9. Beltinci
Olimpija 45, 6. Korotan 45, 7. Mura	43	, 8. Rudar 42, 9. Beltinci 32, 10. Koper
Olimpija 45, 6. Korotan 45, 7. Mura 43,	8	. Rudar 42, 9. Beltinci 32, 10. Koper
6. Korotan 45, 7. Mura 43, 8. Rudar	42	, 9. Beltinci 32, 10. Koper 31.
Korotan 45, 7. Mura 43, 8. Rudar 42,	9	. Beltinci 32, 10. Koper 31.
7. Mura 43, 8. Rudar 42, 9. Beltinci	32	, 10. Koper 31.
Mura 43, 8. Rudar 42, 9. Beltinci 32,	10	. Koper 31.
Rudar 42, 9. Beltinci 32, 10. Koper	31	.
LJUBLJANA,	1	. junija - Pomembno nedeljsko zasedanje
EC Graza, Kapfenberga - se bo začelo	21	. septembra, končalo pa 7. decembra.
bo začelo 21. septembra, končalo pa	7	. decembra.
LJUBLJANA,	1	. junija - Zakonodajna komisija je pri
Podpise so zbirali od	12	. do 16. maja, 800 zbranih podpisov
Podpise so zbirali od 12. do	16	. maja, 800 zbranih podpisov pa so na
Podpise so zbirali od 12. do 16. maja,	800	zbranih podpisov pa so na ŠOU vložili
zbranih podpisov pa so na ŠOU vložili	21	. maja.
Študentska ustava v	18	. členu določa le, da mora študentski
za vložitev zahteve zbrati najmanj	500	podpisov volilnih upravičencev, ki
veljaven, če se ga udeleži najmanj	30	odstotkov upravičencev.
Ljubljani dojeti, da stavba na Kersnikovi	4	ne stoji zaradi njih, temveč zaradi
LJUBLJANA,	1	. junija - Tudi junijski naziv politične
Drnovšku, saj ga je največ vprašanih, ki so	28	. maja sodelovali v tradicionalni mesečni
nominirancev za osebnost meseca (več kot	50	in manj kot 90 predlogov) poleg Marjana
osebnost meseca (več kot 50 in manj kot	90	predlogov) poleg Marjana Podobnika
kategorijo (več kot deset in manj kot	20	nominacij) so se uvrstili Lojze Peterle,
LJUBLJANA,	1	. junija - Pred nedavnim smo iz zanesljivih
odhodu direktorja Silvana Jakina leta	1993	- jih je pod pretvezo, da bodo v letu
podpisih navedeni datumi rojstva kot	1996	, 1997 in tudi dvomljiva imena, na primer
podpisih navedeni datumi rojstva kot 1996,	1997	in tudi dvomljiva imena, na primer
Ljubljana,	3	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 3. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	8	do 13, najvišje dnevne od 14 do 18,
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do	13	, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem
bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od	14	do 18, na Primorskem do 21 stopinj
od 8 do 13, najvišje dnevne od 14 do	18	, na Primorskem do 21 stopinj Celzija.
dnevne od 14 do 18, na Primorskem do	21	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	2	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (2. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 119,4241 Avstrija (100 ATS) 1295,7519
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	119,4241	Avstrija (100 ATS) 1295,7519 Francija
Avstralija (1 AUD) 119,4241 Avstrija (	100	ATS) 1295,7519 Francija (100 FRF) 2704,2335
(1 AUD) 119,4241 Avstrija (100 ATS)	1295,7519	Francija (100 FRF) 2704,2335 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1295,7519 Francija (	100	FRF) 2704,2335 Hrvaška (100 HRK) 2559,1079
(100 ATS) 1295,7519 Francija (100 FRF)	2704,2335	Hrvaška (100 HRK) 2559,1079 Italija
Francija (100 FRF) 2704,2335 Hrvaška (	100	HRK) 2559,1079 Italija (100 ITL) 9,2510
(100 FRF) 2704,2335 Hrvaška (100 HRK)	2559,1079	Italija (100 ITL) 9,2510 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2559,1079 Italija (	100	ITL) 9,2510 Japonska (100 JPY) 134,8651
(100 HRK) 2559,1079 Italija (100 ITL)	9,2510	Japonska (100 JPY) 134,8651 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2510 Japonska (	100	JPY) 134,8651 Kanada (1 CAD) 113,8697
(100 ITL) 9,2510 Japonska (100 JPY)	134,8651	Kanada (1 CAD) 113,8697 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 134,8651 Kanada (	1	CAD) 113,8697 Nemčija (100 DEM) 9120,5177
Japonska (100 JPY) 134,8651 Kanada (1 CAD)	113,8697	Nemčija (100 DEM) 9120,5177 Švica (100
134,8651 Kanada (1 CAD) 113,8697 Nemčija (	100	DEM) 9120,5177 Švica (100 CHF) 11001,1685
(1 CAD) 113,8697 Nemčija (100 DEM)	9120,5177	Švica (100 CHF) 11001,1685 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9120,5177 Švica (	100	CHF) 11001,1685 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9120,5177 Švica (100 CHF)	11001,1685	V. Britanija (1 GBP) 256,9250 ZDA (1
(100 CHF) 11001,1685 V. Britanija (	1	GBP) 256,9250 ZDA (1 USD) 157,0188
CHF) 11001,1685 V. Britanija (1 GBP)	256,9250	ZDA (1 USD) 157,0188
V. Britanija (1 GBP) 256,9250 ZDA (	1	USD) 157,0188
Britanija (1 GBP) 256,9250 ZDA (1 USD)	157,0188
LJUBLJANA,	2	. junija - Pogajalci liberalne demokracije
skupnega stališča obeh strank o spremembah	68	. člen ustave.
vsebuje pa poleg namere za spremembo	68	. člena ustave (drugi odstavek naj bi
VLADIMIR VODUŠEK LJUBLJANA,	2	. junija - Pogajalski skupini delodajalcev
LJUBLJANA,	2	. junija - V tem tednu bo ljubljansko
poznanih in priznanih enologov je ocenilo	1103	vzorce iz 25 držav.
enologov je ocenilo 1103 vzorce iz	25	držav.
Slaba polovica vseh vzorcev (	532	) je bila iz Slovenije, preostali pa
Slovenije, preostali pa iz Argentine (	24	), Avstralije (75), Avstrije (113),
preostali pa iz Argentine (24), Avstralije (	75	), Avstrije (113), Brazilije (22), Češke
Argentine (24), Avstralije (75), Avstrije (	113	), Brazilije (22), Češke (1), Čila (3),
Avstralije (75), Avstrije (113), Brazilije (	22	), Češke (1), Čila (3), Francije (18),
Avstrije (113), Brazilije (22), Češke (	1	), Čila (3), Francije (18), Hrvaške
(113), Brazilije (22), Češke (1), Čila (	3	), Francije (18), Hrvaške (35), Italije
(22), Češke (1), Čila (3), Francije (	18	), Hrvaške (35), Italije (41), Japonske
(1), Čila (3), Francije (18), Hrvaške (	35	), Italije (41), Japonske (20), Južnoafriške republike
Francije (18), Hrvaške (35), Italije (	41	), Japonske (20), Južnoafriške republike
Hrvaške (35), Italije (41), Japonske (	20	), Južnoafriške republike (3), Kanade
Japonske (20), Južnoafriške republike (	3	), Kanade (6), Madžarske (3), Nemčije
Južnoafriške republike (3), Kanade (	6	), Madžarske (3), Nemčije (20), Nizozemske
Južnoafriške republike (3), Kanade (6), Madžarske (	3	), Nemčije (20), Nizozemske (1), Nove Zelandije
Kanade (6), Madžarske (3), Nemčije (	20	), Nizozemske (1), Nove Zelandije (3),
Madžarske (3), Nemčije (20), Nizozemske (	1	), Nove Zelandije (3), Portugalske (32),
(20), Nizozemske (1), Nove Zelandije (	3	), Portugalske (32), Slovaške (4), Španije
(1), Nove Zelandije (3), Portugalske (	32	), Slovaške (4), Španije (43), Švice
Nove Zelandije (3), Portugalske (32), Slovaške (	4	), Španije (43), Švice (48), Turčije
Portugalske (32), Slovaške (4), Španije (	43	), Švice (48), Turčije (1), Urugvaja
Slovaške (4), Španije (43), Švice (	48	), Turčije (1), Urugvaja (14), ZDA (12)
Španije (43), Švice (48), Turčije (	1	), Urugvaja (14), ZDA (12) in Zvezne republike Jugoslavije
Švice (48), Turčije (1), Urugvaja (	14	), ZDA (12) in Zvezne republike Jugoslavije
(48), Turčije (1), Urugvaja (14), ZDA (	12	) in Zvezne republike Jugoslavije (3).
(12) in Zvezne republike Jugoslavije (	3	).
pravilniku OIV, ki omogoča nagraditev le	30	odstotkov vseh v ocenjevanje poslanih
tudi slovensko peneče se vino Barbara	1994	, podjetja Isteničevih Barbara international
zlate medalje (vse za avstrijska vina),	126	zlatih in 243 srebrnih ter 706 pisnih
za avstrijska vina), 126 zlatih in	243	srebrnih ter 706 pisnih priznanj, vsega
vina), 126 zlatih in 243 srebrnih ter	706	pisnih priznanj, vsega 24 vinskih vzorcev
srebrnih ter 706 pisnih priznanj, vsega	24	vinskih vzorcev pa so pri ocenjevanju
postal Vinagov sauvignon, pozna trgatev	1983	.
ljubljanske Biotehniške fakultete ocenila	44	vzorcev pijač iz sedmih držav.
Podelila je	19	zlatih in 18 srebrnih plaket ter 6
Podelila je 19 zlatih in	18	srebrnih plaket ter 6 pisnih priznanj.
19 zlatih in 18 srebrnih plaket ter	6	pisnih priznanj.
zaslužila Fructalova viljamovka ter vinjak	5	iz KPK Rubin Kruševac (ZRJ).
LJUBLJANA,	2	. junija - Po predhodnih podatkih statističnega
statističnega urada je industrija izdelala za	4,3	odstotka več kot aprila lani.
pijač in tobačnih izdelkov naredili za	3,3	odstotka manj, izdelava kemikalij,
izdelava kemikalij, umetnih vlaken za	26,2	odstotka več, izdelava kovin in kovinskih
izdelava kovin in kovinskih izdelkov za	13,5	več, izdelava električne in optične
izdelava električne in optične opreme za	4,6	manj, tekstilna in krznarska proizvodnja
tekstilna in krznarska proizvodnja za	1,1	več, oskrba z elektriko in plinom za
več, oskrba z elektriko in plinom za	30,4	odstotka več, izdelava strojev in naprav
več, izdelava strojev in naprav za	4	odstotke več, izdelava vlaknin, papirja
več, izdelava vlaknin, papirja pa za	0,1	odstotka manj.
sestavljajo industrijo, so zaposlovale še	212.398	oseb, kar je za 0,2 odstotka manj kot
zaposlovale še 212.398 oseb, kar je za	0,2	odstotka manj kot marca letos in za
odstotka manj kot marca letos in za	3,8	odstotka manj kot aprila lani.
tovarnah vozil in plovil, in sicer za	23,6	odstotka, izdelavi kemikalij za 15,7
23,6 odstotka, izdelavi kemikalij za	15,7	odstotka itd.
letos storilnost dela v industriji za	5,4	odstotka večja kot lani.
LJUBLJANA,	2	. junija - Zaradi razsodbe ustavnega
omogoči spremembo obstoječega zakona do	10	. julija, ko bo zakon ponovno začel
Ljubljana,	4	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 4. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	9	do 14, najvišje dnevne od 18 do 23
Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do	14	, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj
bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od	18	do 23 stopinj Celzija.
od 9 do 14, najvišje dnevne od 18 do	23	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	3	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (3. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,8080 Avstrija (100 ATS) 1291,7725
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,8080	Avstrija (100 ATS) 1291,7725 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,8080 Avstrija (	100	ATS) 1291,7725 Francija (100 FRF) 2697,0115
(1 AUD) 118,8080 Avstrija (100 ATS)	1291,7725	Francija (100 FRF) 2697,0115 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1291,7725 Francija (	100	FRF) 2697,0115 Hrvaška (100 HRK) 2551,5416
(100 ATS) 1291,7725 Francija (100 FRF)	2697,0115	Hrvaška (100 HRK) 2551,5416 Italija
Francija (100 FRF) 2697,0115 Hrvaška (	100	HRK) 2551,5416 Italija (100 ITL) 9,2382
(100 FRF) 2697,0115 Hrvaška (100 HRK)	2551,5416	Italija (100 ITL) 9,2382 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2551,5416 Italija (	100	ITL) 9,2382 Japonska (100 JPY) 135,2233
(100 HRK) 2551,5416 Italija (100 ITL)	9,2382	Japonska (100 JPY) 135,2233 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2382 Japonska (	100	JPY) 135,2233 Kanada (1 CAD) 114,1120
(100 ITL) 9,2382 Japonska (100 JPY)	135,2233	Kanada (1 CAD) 114,1120 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 135,2233 Kanada (	1	CAD) 114,1120 Nemčija (100 DEM) 9091,8671
Japonska (100 JPY) 135,2233 Kanada (1 CAD)	114,1120	Nemčija (100 DEM) 9091,8671 Švica (100
135,2233 Kanada (1 CAD) 114,1120 Nemčija (	100	DEM) 9091,8671 Švica (100 CHF) 10971,1560
(1 CAD) 114,1120 Nemčija (100 DEM)	9091,8671	Švica (100 CHF) 10971,1560 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9091,8671 Švica (	100	CHF) 10971,1560 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9091,8671 Švica (100 CHF)	10971,1560	V. Britanija (1 GBP) 256,5270 ZDA (1
(100 CHF) 10971,1560 V. Britanija (	1	GBP) 256,5270 ZDA (1 USD) 156,6711
CHF) 10971,1560 V. Britanija (1 GBP)	256,5270	ZDA (1 USD) 156,6711
V. Britanija (1 GBP) 256,5270 ZDA (	1	USD) 156,6711
Britanija (1 GBP) 256,5270 ZDA (1 USD)	156,6711
LJUBLJANA,	3	. junija - Poslanci so prekinili obravnavo
postopek, saj obstaja nevarnost izgube	15 tisoč	delovnih mest, upadanje gospodarske
WASHINGTON,	3	.
VESO STOJANOV BRUSELJ,	3	. junija - Pet pogajalskih delegacij
*Minimalna plača po socialnem sporazumu*	59.150	bruto
LJUBLJANA,	3	. junija - Danes popoldne se v prostorih
minimalna plača za polni delovni čas znaša	59.150	tolarjev bruto, usklajuje pa se z rastjo
predlagajo, da se uskladijo enkrat na leto za	80	odstotkov inflacije, sindikati pa zahtevajo
usklajevanje dvakrat na leto v višini	85	odstotkov inflacije.
LJUBLJANA,	3	. junija - Civilna družba za demokracijo
pravno državo napoveduje za jutri ob	18	. uri protestno zborovanje pred Prešernovim
LJUBLJANA,	3	. junija - Od 5. do 12. junija se bo
LJUBLJANA, 3. junija - Od	5	. do 12. junija se bo na poligonih madžarske
LJUBLJANA, 3. junija - Od 5. do	12	. junija se bo na poligonih madžarske
in izvajalo bojna streljanja okoli	160	pripadnikov Slovenske vojske (90 vojakov
okoli 160 pripadnikov Slovenske vojske (	90	vojakov iz enot za protizračno obrambo
vojakov iz enot za protizračno obrambo in	70	vojakov za protioklepni boj ).
usposabljanju na Madžarskem so stekli že leta	1995	, pred dnevi pa je vlada sprejela memorandum
LJUBLJANA,	3	. junija - Slovenski etnografski muzej
Ljubljana,	5	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 5. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	8	do 13, najvišje dnevne od 18 do 24
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do	13	, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj
bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od	18	do 24 stopinj Celzija.
od 8 do 13, najvišje dnevne od 18 do	24	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	5	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (5. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 119,4121 Avstrija (100 ATS) 1291,6193
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	119,4121	Avstrija (100 ATS) 1291,6193 Francija
Avstralija (1 AUD) 119,4121 Avstrija (	100	ATS) 1291,6193 Francija (100 FRF) 2695,4188
(1 AUD) 119,4121 Avstrija (100 ATS)	1291,6193	Francija (100 FRF) 2695,4188 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1291,6193 Francija (	100	FRF) 2695,4188 Hrvaška (100 HRK) 2550,5753
(100 ATS) 1291,6193 Francija (100 FRF)	2695,4188	Hrvaška (100 HRK) 2550,5753 Italija
Francija (100 FRF) 2695,4188 Hrvaška (	100	HRK) 2550,5753 Italija (100 ITL) 9,2535
(100 FRF) 2695,4188 Hrvaška (100 HRK)	2550,5753	Italija (100 ITL) 9,2535 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2550,5753 Italija (	100	ITL) 9,2535 Japonska (100 JPY) 135,2346
(100 HRK) 2550,5753 Italija (100 ITL)	9,2535	Japonska (100 JPY) 135,2346 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2535 Japonska (	100	JPY) 135,2346 Kanada (1 CAD) 114,2712
(100 ITL) 9,2535 Japonska (100 JPY)	135,2346	Kanada (1 CAD) 114,2712 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 135,2346 Kanada (	1	CAD) 114,2712 Nemčija (100 DEM) 9090,7887
Japonska (100 JPY) 135,2346 Kanada (1 CAD)	114,2712	Nemčija (100 DEM) 9090,7887 Švica (100
135,2346 Kanada (1 CAD) 114,2712 Nemčija (	100	DEM) 9090,7887 Švica (100 CHF) 10893,0376
(1 CAD) 114,2712 Nemčija (100 DEM)	9090,7887	Švica (100 CHF) 10893,0376 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9090,7887 Švica (	100	CHF) 10893,0376 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9090,7887 Švica (100 CHF)	10893,0376	V. Britanija (1 GBP) 256,0148 ZDA (1
(100 CHF) 10893,0376 V. Britanija (	1	GBP) 256,0148 ZDA (1 USD) 157,4161
CHF) 10893,0376 V. Britanija (1 GBP)	256,0148	ZDA (1 USD) 157,4161
V. Britanija (1 GBP) 256,0148 ZDA (	1	USD) 157,4161
Britanija (1 GBP) 256,0148 ZDA (1 USD)	157,4161
SENOŽEČE,	4	. junija - Danes ob 13.55 se je na avtocestnem
SENOŽEČE, 4. junija - Danes ob	13.55	se je na avtocestnem kraku med Razdrtim
Avtocesta je bila do	17.40	zaprta, promet pa je potekal po stari,
*Kaj ponuja vlada glede spremembe*	68	. člena ustave?
LJUBLJANA,	4	. junija - Predsedniki parlamentarnih
spremembo ustave tudi besedilo spremembe	68	. člena, ki zdaj določa, da tujci pri
V ustavi se	68	. člen po tem predlogu spremeni tako,
Predlog ustavnega zakona v	2	. in 3. členu v bistvu povzema vsebino
Predlog ustavnega zakona v 2. in	3	. členu v bistvu povzema vsebino španskega
pravicah, ki ga predvideva že zdajšnji	68	. člen ustave, še ni sprejet, in po
LJUBLJANA,	4	. junija - Kot je danes sklenil kolegij
DZ, se bodo poslanci po izredni seji	6	. junija izrekli o (ne)jasnosti referendumskega
vprašanja, kot ga je oblikovalo Gibanje	23	. december v nazadnje vloženi (peti )
LJUBLJANA,	4	. junija - Na današnji redni seji so
LJUBLJANA,	4	. junija - »Ta čas ni nobenega predloga
predvidoma sprožili postopek za spremembo	68	. člena ustave.
TRZIN,	4	. junija - V krajevni skupnosti Trzin,
skupnosti namerava državnemu zboru do	15	. junija poslati elaborat in zahtevo
Ljubljana,	6	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 6. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	8	do 13, najvišje dnevne od 18 do 23,
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do	13	, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem
bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od	18	do 23, na Primorskem okoli 24 stopinj
od 8 do 13, najvišje dnevne od 18 do	23	, na Primorskem okoli 24 stopinj Celzija.
dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli	24	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	5	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (5. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 119,4262 Avstrija (100 ATS) 1291,5685
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	119,4262	Avstrija (100 ATS) 1291,5685 Kanada
Avstralija (1 AUD) 119,4262 Avstrija (	100	ATS) 1291,5685 Kanada (1 CAD) 114,1132
(1 AUD) 119,4262 Avstrija (100 ATS)	1291,5685	Kanada (1 CAD) 114,1132 Hrvaška (100
Avstrija (100 ATS) 1291,5685 Kanada (	1	CAD) 114,1132 Hrvaška (100 HRK) 2549,6320
(100 ATS) 1291,5685 Kanada (1 CAD)	114,1132	Hrvaška (100 HRK) 2549,6320 Francija
1291,5685 Kanada (1 CAD) 114,1132 Hrvaška (	100	HRK) 2549,6320 Francija (100 FRF) 2694,8505
(1 CAD) 114,1132 Hrvaška (100 HRK)	2549,6320	Francija (100 FRF) 2694,8505 Nemčija
Hrvaška (100 HRK) 2549,6320 Francija (	100	FRF) 2694,8505 Nemčija (100 DEM) 9089,7916
(100 HRK) 2549,6320 Francija (100 FRF)	2694,8505	Nemčija (100 DEM) 9089,7916 Italija
Francija (100 FRF) 2694,8505 Nemčija (	100	DEM) 9089,7916 Italija (100 ITL) 9,2489
(100 FRF) 2694,8505 Nemčija (100 DEM)	9089,7916	Italija (100 ITL) 9,2489 Japonska (100
Nemčija (100 DEM) 9089,7916 Italija (	100	ITL) 9,2489 Japonska (100 JPY) 135,9015
(100 DEM) 9089,7916 Italija (100 ITL)	9,2489	Japonska (100 JPY) 135,9015 Švica (100
Italija (100 ITL) 9,2489 Japonska (	100	JPY) 135,9015 Švica (100 CHF) 10882,1167
(100 ITL) 9,2489 Japonska (100 JPY)	135,9015	Švica (100 CHF) 10882,1167 V. Britanija
Japonska (100 JPY) 135,9015 Švica (	100	CHF) 10882,1167 V. Britanija (1 GBP)
(100 JPY) 135,9015 Švica (100 CHF)	10882,1167	V. Britanija (1 GBP) 256,3503 ZDA (1
(100 CHF) 10882,1167 V. Britanija (	1	GBP) 256,3503 ZDA (1 USD) 157,0261
CHF) 10882,1167 V. Britanija (1 GBP)	256,3503	ZDA (1 USD) 157,0261
V. Britanija (1 GBP) 256,3503 ZDA (	1	USD) 157,0261
Britanija (1 GBP) 256,3503 ZDA (1 USD)	157,0261
LJUBLJANA,	5	. junija - Ustavno sodišče je glede
predlaga, da ne bi črtali sporne določbe	68	. člena, ampak spremenili ta člen v
v neskladju z ustavo oziroma njenim	68	. členom, ta pa tujcem prepoveduje lastništvo
predlog za začetek postopka za spremembo	68	. člena ustave in sprožila vse dejavnosti,
postopek ga je poslala prejšnja vlada maja	1995	, je na tiskovni konferenci po seji
Natančneje,	68	. člena, ki zdaj izključuje možnost
LJUBLJANA,	5	. junija - Pogajalski skupini delodajalcev
Ko bi vse od	1	. aprila letos inflacija dosegla 5,5
od 1. aprila letos inflacija dosegla	5,5	odstotka, bi se uporabila eskalacija
odstotka, bi se uporabila eskalacija	0,85	odstotka od rasti cen življenskih potrebščin.
še dodatni prag inflacije v višini	8,8	odstotka za vse leto.
PORTOROŽ,	5	. junija - Jutri in pojutrišnjem bo
pri varovanju predsednikov približno	800	policistov.
NEW YORK,	5	. junija - Slovenski obrambni minister
Ljubljana,	7	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 7. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	10	do 15, najvišje dnevne od 21 do 26
jutranje temperature bodo od 10 do	15	, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj
bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od	21	do 26 stopinj Celzija.
10 do 15, najvišje dnevne od 21 do	26	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	7	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (7. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 120,2057 Avstrija (100 ATS) 1291,3074
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	120,2057	Avstrija (100 ATS) 1291,3074 Francija
Avstralija (1 AUD) 120,2057 Avstrija (	100	ATS) 1291,3074 Francija (100 FRF) 2693,4047
(1 AUD) 120,2057 Avstrija (100 ATS)	1291,3074	Francija (100 FRF) 2693,4047 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1291,3074 Francija (	100	FRF) 2693,4047 Hrvaška (100 HRK) 2550,9592
(100 ATS) 1291,3074 Francija (100 FRF)	2693,4047	Hrvaška (100 HRK) 2550,9592 Italija
Francija (100 FRF) 2693,4047 Hrvaška (	100	HRK) 2550,9592 Italija (100 ITL) 9,2504
(100 FRF) 2693,4047 Hrvaška (100 HRK)	2550,9592	Italija (100 ITL) 9,2504 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2550,9592 Italija (	100	ITL) 9,2504 Japonska (100 JPY) 136,3107
(100 HRK) 2550,9592 Italija (100 ITL)	9,2504	Japonska (100 JPY) 136,3107 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2504 Japonska (	100	JPY) 136,3107 Kanada (1 CAD) 114,4653
(100 ITL) 9,2504 Japonska (100 JPY)	136,3107	Kanada (1 CAD) 114,4653 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 136,3107 Kanada (	1	CAD) 114,4653 Nemčija (100 DEM) 9117,1108
Japonska (100 JPY) 136,3107 Kanada (1 CAD)	114,4653	Nemčija (100 DEM) 9117,1108 Švica (100
136,3107 Kanada (1 CAD) 114,4653 Nemčija (	100	DEM) 9117,1108 Švica (100 CHF) 10821,3340
(1 CAD) 114,4653 Nemčija (100 DEM)	9117,1108	Švica (100 CHF) 10821,3340 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9117,1108 Švica (	100	CHF) 10821,3340 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9117,1108 Švica (100 CHF)	10821,3340	V. Britanija (1 GBP) 256,8891 ZDA (1
(100 CHF) 10821,3340 V. Britanija (	1	GBP) 256,8891 ZDA (1 USD) 157,8416
CHF) 10821,3340 V. Britanija (1 GBP)	256,8891	ZDA (1 USD) 157,8416
V. Britanija (1 GBP) 256,8891 ZDA (	1	USD) 157,8416
Britanija (1 GBP) 256,8891 ZDA (1 USD)	157,8416
PIRAN,	6	. junija - Na povabilo Milana Kučana
srednjeevropskih držav se je popoldan ob	16	. uri udeležilo pozdravnega ceremoniala
KRANJ,	6	. junija - Danes popoldne je v ostankih
Danes popoldne je v ostankih astre (LJ	6373	J ) umrla sopotnica, 55-letna Frančiška
ranjenega voznika opla vectre (LJ L	2	-499) Jožeta K., njegov sin Žiga pa
ranjenega voznika opla vectre (LJ L 2-	499	) Jožeta K., njegov sin Žiga pa je laže
Tretji voznik, ki je sedel v golfu (LJ	95	-74), 31-letni Frančišek R. iz okolice
voznik, ki je sedel v golfu (LJ 95-	74	), 31-letni Frančišek R. iz okolice
pri viaduktu Kokrica, je prišlo po	14	. uri .
LJUBLJANA,	6	. junija - Državni zbor je v nadaljevanju
določila poslanci ne bi sprejeli, bi	20	odstotkov igralnice, kolikor gre lokalnim
bodo morale igralnice prilagoditi v	60	dneh od objave zakona v uradnem listu.
Sedanjih	11	igralnic bo tako prešlo v državno last,
pokojninskega in invalidskega zavarovanja po	20	odstotkov navadnih in po 20 odstotkov
zavarovanja po 20 odstotkov navadnih in po	20	odstotkov prednostnih delnic brez pravice
skupnosti, kjer so igralnice, pa preostalih	20	odstotkov.
sprejetju zakona o igrah na srečo leta	1995	, slovenske igralnice pa so dobile znanega
LJUBLJANA,	6	. junija - Poslanci so danes najprej
(ne)jasnosti referendumskega vprašanja Gibanja	23	. december o Evropski uniji.
je referendumsko vprašanje Gibanja	23	. december o vstopu Slovenije v EU dovolj
izrečejo o vprašanju, kot mu dovoljuje	15	. člen zakona o referendumu in ljudski
	8	. junija 1997
8. junija	1997
RAKIČAN,	7	. junija - V počastitev dneva slovenskih
odločitev, da bodo slovenski letalci vsakega	6	. junija počastili spomin na rojstvo
letalca Edvarda Rusjana, ki je leta	1909	prvič poletel z letalom svoje konstrukcije.
predstavila reševalni helikopter AB	212	, ki je že marsikomu rešil življenje.
bo predstavila potniško letalo Dash	7	, SmeltAir letalo Cessna Citation II,
LJUBLJANA,	7	. junija - Slovenski planinski gonič
Ko je bilo v letu	1996	pravo leglo slovenskih planinskih goničev
Pasma je postala uradno slovenska leta	1994	- Sloveniji je bil dodeljen planinski
mednarodne razstave psov v Mariboru (leta	1996	) vpisan kot »jugoslovanski planinski
razpravljali na letošnji skupščini (ta je bila	31	. maja 1997).
letošnji skupščini (ta je bila 31. maja	1997	).
TRŽIČ,	7	. junija - Te dni je med Tržičani, zlasti
tem, da je žičnica na Zelenici stara	32	let in zato iztrošena ter zastarela.
KAMNIK,	7	. junija - Pa se je zgodilo, kar se
so s sedežnico prepeljali le okoli	7000	smučarjev.
LJUBLJANA,	7	. junija - Danes so na Ljubljanskem
Ljubljana,	9	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 9. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	11	do 16, najvišje dnevne od 21 do 26
jutranje temperature bodo od 11 do	16	, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj
bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od	21	do 26 stopinj Celzija.
11 do 16, najvišje dnevne od 21 do	26	stopinj Celzija.
LJUBLJANA,	8	. junija - V Piranu se je včeraj končalo
Kwašniewski pa je dejal, da se Poljaki po	50	letih Varšavskega pakta nikakor ne
SARAJEVO,	8	. junija - Zunanji ministri Srednjeevropske
je treba, da se je Thaler edini od	16	zunanjih ministrov ločeno sestal z
BRUSELJ,	8	. junija - Sir Arthur Watts pričakuje
LJUBLJANA,	8	. junija - Za ponedeljek je bil napovedan
LJUBLJANA,	8	. junija - Stavka železničarjev je zamrznjena
*Končal se je sejem »Vino*	97	«
LJUBLJANA,	8	. junija - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču
soboto končal mednarodni sejem »Vino	97	«, na katerem predstavljalo 162 razstavljalcev
»Vino 97«, na katerem predstavljalo	162	razstavljalcev iz dvanajstih držav.
raven obiskovalcev, ki jih je bilo	20.000	- manj, kot so si razstavljalci želeli
KOPER,	8	. junija - Lepe napovedi za turistično
povedali, da so imeli v hotelih včeraj	4002	gosta (koliko je bilo spremstva predsednikov,
predsednikov, ni moč ugotoviti) ali	82	odstotkov več kot ob enakem času lani.
Morje z	18	do 19 stopinjami ni preveč vabljivo,
Morje z 18 do	19	stopinjami ni preveč vabljivo, čeprav
BRESTANICA, SEVNICA,	8	. junija - Ob včerajšnjem dnevu slovenskih
sinoči so na gradu odprli tudi razstavo	16	članov LD Oko, danes pa so na prireditvi
Več sto izgnancev od	1576	še živečih pa se je danes popoldne
Ljubljana,	10	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 10. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	10	do 15, najvišje dnevne od 23 do 28
jutranje temperature bodo od 10 do	15	, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj
bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od	23	do 28 stopinj Celzija.
10 do 15, najvišje dnevne od 23 do	28	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	7	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (7. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,4546 Avstrija (100 ATS) 1290,9853
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,4546	Avstrija (100 ATS) 1290,9853 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,4546 Avstrija (	100	ATS) 1290,9853 Francija (100 FRF) 2686,2742
(1 AUD) 118,4546 Avstrija (100 ATS)	1290,9853	Francija (100 FRF) 2686,2742 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1290,9853 Francija (	100	FRF) 2686,2742 Hrvaška (100 HRK) 2550,6976
(100 ATS) 1290,9853 Francija (100 FRF)	2686,2742	Hrvaška (100 HRK) 2550,6976 Italija
Francija (100 FRF) 2686,2742 Hrvaška (	100	HRK) 2550,6976 Italija (100 ITL) 9,1993
(100 FRF) 2686,2742 Hrvaška (100 HRK)	2550,6976	Italija (100 ITL) 9,1993 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2550,6976 Italija (	100	ITL) 9,1993 Japonska (100 JPY) 138,2842
(100 HRK) 2550,6976 Italija (100 ITL)	9,1993	Japonska (100 JPY) 138,2842 Kanada
Italija (100 ITL) 9,1993 Japonska (	100	JPY) 138,2842 Kanada (1 CAD) 112,3627
(100 ITL) 9,1993 Japonska (100 JPY)	138,2842	Kanada (1 CAD) 112,3627 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 138,2842 Kanada (	1	CAD) 112,3627 Nemčija (100 DEM) 9085,6870
Japonska (100 JPY) 138,2842 Kanada (1 CAD)	112,3627	Nemčija (100 DEM) 9085,6870 Švica (100
138,2842 Kanada (1 CAD) 112,3627 Nemčija (	100	DEM) 9085,6870 Švica (100 CHF) 10835,5903
(1 CAD) 112,3627 Nemčija (100 DEM)	9085,6870	Švica (100 CHF) 10835,5903 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9085,6870 Švica (	100	CHF) 10835,5903 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9085,6870 Švica (100 CHF)	10835,5903	V. Britanija (1 GBP) 254,9898 ZDA (1
(100 CHF) 10835,5903 V. Britanija (	1	GBP) 254,9898 ZDA (1 USD) 156,3283
CHF) 10835,5903 V. Britanija (1 GBP)	254,9898	ZDA (1 USD) 156,3283
V. Britanija (1 GBP) 254,9898 ZDA (	1	USD) 156,3283
Britanija (1 GBP) 254,9898 ZDA (1 USD)	156,3283
LJUBLJANA,	9	. junija - Predstavniki delodajalcev
v gospodarskih dejavnostih v višini	59.150	tolarjev bruto.
izvedeli, bo vlada predvidoma jutri, ob	12	. uri, v vladnih prostorih sklicala
pogodbi, objavljeni v uradnem listu št.	23	/95 in 3/97.
pogodbi, objavljeni v uradnem listu št. 23/	95	in 3/97.
objavljeni v uradnem listu št. 23/95 in	3	/97.
objavljeni v uradnem listu št. 23/95 in 3/	97	.
uresničevanju socialnega sporazuma za	1996	. leto.
LJUBLJANA,	9	. junija - Prvaki parlamentarnih strank
Gre tako za spremembo	68	. člena kot tudi za morebitne druge
napovedal, da naj bi že na izredni seji	12	. junija DZ razpravljali o začetku postopka
LDS, SLS in DeSUS imajo skupaj	50	glasov.
LJUBLJANA,	9	. junija - Po dveh letih iskanja dvotretjinske
iskanja dvotretjinske večine za spremembo	68	. člena ustave kot pogoja za vstop v
ustvarjanje možnosti, da se v začetku leta	1998	začnejo pogajanja naše države o polnopravnem
uveljavitvi omenjenega režima stari približno	73	let; in ker bi pravice veljale le za
LJUBLJANA,	9	. junija - Ministrstvi za promet in
dobra dva tedna, na Dan državnosti,	25	. junija, ko se bodo za veliko slovenskih
»razveselili« že zadnjo junijsko soboto,	28	. tega meseca.
Ljubljana,	11	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 11. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	11	do 16, najvišje dnevne od 24 do 29
jutranje temperature bodo od 11 do	16	, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj
bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od	24	do 29 stopinj Celzija.
11 do 16, najvišje dnevne od 24 do	29	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	11	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (11. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,6218 Avstrija (100 ATS) 1290,6370
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,6218	Avstrija (100 ATS) 1290,6370 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,6218 Avstrija (	100	ATS) 1290,6370 Francija (100 FRF) 2685,1936
(1 AUD) 118,6218 Avstrija (100 ATS)	1290,6370	Francija (100 FRF) 2685,1936 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1290,6370 Francija (	100	FRF) 2685,1936 Hrvaška (100 HRK) 2550,3071
(100 ATS) 1290,6370 Francija (100 FRF)	2685,1936	Hrvaška (100 HRK) 2550,3071 Italija
Francija (100 FRF) 2685,1936 Hrvaška (	100	HRK) 2550,3071 Italija (100 ITL) 9,1765
(100 FRF) 2685,1936 Hrvaška (100 HRK)	2550,3071	Italija (100 ITL) 9,1765 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2550,3071 Italija (	100	ITL) 9,1765 Japonska (100 JPY) 138,4019
(100 HRK) 2550,3071 Italija (100 ITL)	9,1765	Japonska (100 JPY) 138,4019 Kanada
Italija (100 ITL) 9,1765 Japonska (	100	JPY) 138,4019 Kanada (1 CAD) 112,2131
(100 ITL) 9,1765 Japonska (100 JPY)	138,4019	Kanada (1 CAD) 112,2131 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 138,4019 Kanada (	1	CAD) 112,2131 Nemčija (100 DEM) 9083,8754
Japonska (100 JPY) 138,4019 Kanada (1 CAD)	112,2131	Nemčija (100 DEM) 9083,8754 Švica (100
138,4019 Kanada (1 CAD) 112,2131 Nemčija (	100	DEM) 9083,8754 Švica (100 CHF) 10783,4685
(1 CAD) 112,2131 Nemčija (100 DEM)	9083,8754	Švica (100 CHF) 10783,4685 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9083,8754 Švica (	100	CHF) 10783,4685 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9083,8754 Švica (100 CHF)	10783,4685	V. Britanija (1 GBP) 254,8209 ZDA (1
(100 CHF) 10783,4685 V. Britanija (	1	GBP) 254,8209 ZDA (1 USD) 155,6068
CHF) 10783,4685 V. Britanija (1 GBP)	254,8209	ZDA (1 USD) 155,6068
V. Britanija (1 GBP) 254,8209 ZDA (	1	USD) 155,6068
Britanija (1 GBP) 254,8209 ZDA (1 USD)	155,6068
OKREŠELJ NAD LOGARSKO DOLINO,	10	. junija - Malo pred pol dvanajsto se
Dopoldne ob	9	. uri je približno petdeset članov Gorske reševalne službe Slovenije
severni steni Turske gore na višini	1900	metrov pet pripadnikov GRS, ki so si
Približno ob	11.15	je helikopter pripeljal še dva reševalca,
reševalcev potegnila za sabo, padli so	300	metrov globoko in se ubili.
LJUBLJANA,	10	. junija - Predsednik vlade dr. Janez
ponudila delovno zasnovo za spremembo	68	. člena ustave in sprejem ustavnega
že na izredni seji državnega zbora	12	. junija.
LJUBLJANA,	10	. junija - Pogajanja med centralnim
LJUBLJANA,	10	. junija - Predlog za izvolitev 21članske
samo na en primer, torej na spremembo	68	. člena ustave (ki prepoveduje lastništvo
KRŠKO,	10	. junija - Potem ko so JE Krško končali
Zdaj je zatesnjenih	16,5	odstotka cevi od dovoljenih 18 odstotkov.
zatesnjenih 16,5 odstotka cevi od dovoljenih	18	odstotkov.
LJUBLJANA,	10	. junija - Anton Kožar, dosedanji namestnik
direktorsko mesto na Kapitalskem skladu	1	. avgusta letos.
Ljubljana,	12	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 12. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	11	do 16, najvišje dnevne od 25 do 30
jutranje temperature bodo od 11 do	16	, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj
bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od	25	do 30 stopinj Celzija.
11 do 16, najvišje dnevne od 25 do	30	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	12	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (12. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 117,9509 Avstrija (100 ATS) 1286,8191
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	117,9509	Avstrija (100 ATS) 1286,8191 Francija
Avstralija (1 AUD) 117,9509 Avstrija (	100	ATS) 1286,8191 Francija (100 FRF) 2677,5074
(1 AUD) 117,9509 Avstrija (100 ATS)	1286,8191	Francija (100 FRF) 2677,5074 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1286,8191 Francija (	100	FRF) 2677,5074 Hrvaška (100 HRK) 2540,9107
(100 ATS) 1286,8191 Francija (100 FRF)	2677,5074	Hrvaška (100 HRK) 2540,9107 Italija
Francija (100 FRF) 2677,5074 Hrvaška (	100	HRK) 2540,9107 Italija (100 ITL) 9,1871
(100 FRF) 2677,5074 Hrvaška (100 HRK)	2540,9107	Italija (100 ITL) 9,1871 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2540,9107 Italija (	100	ITL) 9,1871 Japonska (100 JPY) 139,7027
(100 HRK) 2540,9107 Italija (100 ITL)	9,1871	Japonska (100 JPY) 139,7027 Kanada
Italija (100 ITL) 9,1871 Japonska (	100	JPY) 139,7027 Kanada (1 CAD) 112,1461
(100 ITL) 9,1871 Japonska (100 JPY)	139,7027	Kanada (1 CAD) 112,1461 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 139,7027 Kanada (	1	CAD) 112,1461 Nemčija (100 DEM) 9055,7290
Japonska (100 JPY) 139,7027 Kanada (1 CAD)	112,1461	Nemčija (100 DEM) 9055,7290 Švica (100
139,7027 Kanada (1 CAD) 112,1461 Nemčija (	100	DEM) 9055,7290 Švica (100 CHF) 10807,6503
(1 CAD) 112,1461 Nemčija (100 DEM)	9055,7290	Švica (100 CHF) 10807,6503 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9055,7290 Švica (	100	CHF) 10807,6503 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9055,7290 Švica (100 CHF)	10807,6503	V. Britanija (1 GBP) 254,1943 ZDA (1
(100 CHF) 10807,6503 V. Britanija (	1	GBP) 254,1943 ZDA (1 USD) 155,4416
CHF) 10807,6503 V. Britanija (1 GBP)	254,1943	ZDA (1 USD) 155,4416
V. Britanija (1 GBP) 254,1943 ZDA (	1	USD) 155,4416
Britanija (1 GBP) 254,1943 ZDA (1 USD)	155,4416
LJUBLJANA,	11	. junija - Poslanci so na začetku današnjega
na začetku današnjega nadaljevanja	5	. redne seje opravili drugo obravnavo
bilo pri okrožnih sodiščih nerešenih	28	zadev v postopkih prisilne poravnave
zadev v postopkih prisilne poravnave in	557	zadev v stečajnih postopkih.
zagotovitvi sredstev za obnovo v zimi	1996	/97 uničenih in poškodovanih odsekov
zagotovitvi sredstev za obnovo v zimi 1996/	97	uničenih in poškodovanih odsekov cest.
MATJAŽ ALBREHT MARKO JAKOPEC LJUBLJANA,	11	. junija - Poslanci državnega zbora
Ta naj bi začel veljati	1	. julija, če ga bo pri vnovičnem glasovanju
seji državnega zbora podprlo najmanj	46	poslancev.
LJUBLJANA,	11	. junija - Parlamentarni odbor za mednarodne
LJUBLJANA,	11	. junija - Koalicijski stranki sta v
hkrati pripravljata proračuna za leto	1997	in 1998, da bi imeli prihodnje leto
pripravljata proračuna za leto 1997 in	1998	, da bi imeli prihodnje leto proračun
je ostro protestiral zaradi razmerja	4	: 1 v prid ministrov liberalne demokracije,
ostro protestiral zaradi razmerja 4 :	1	v prid ministrov liberalne demokracije,
da letošnji proračun ne sme preseči	730	milijard tolarjev.
LJUBLJANA, MARIBOR,	11	. junija - Novica, da sta se avstrijski
uvoz cigaret v državo - za uvoz paketa	20	cigaret bodo morali Avstrijci od 1.
20 cigaret bodo morali Avstrijci od	1	. julija plačati 57-odstotni davek -
Ljubljana,	13	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 13. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	12	do 17, najvišje dnevne od 25 do 30
jutranje temperature bodo od 12 do	17	, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj
bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od	25	do 30 stopinj Celzija.
12 do 17, najvišje dnevne od 25 do	30	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	13	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (13. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 117,5962 Avstrija (100 ATS) 1290,5290
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	117,5962	Avstrija (100 ATS) 1290,5290 Francija
Avstralija (1 AUD) 117,5962 Avstrija (	100	ATS) 1290,5290 Francija (100 FRF) 2688,2237
(1 AUD) 117,5962 Avstrija (100 ATS)	1290,5290	Francija (100 FRF) 2688,2237 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1290,5290 Francija (	100	FRF) 2688,2237 Hrvaška (100 HRK) 2548,8720
(100 ATS) 1290,5290 Francija (100 FRF)	2688,2237	Hrvaška (100 HRK) 2548,8720 Italija
Francija (100 FRF) 2688,2237 Hrvaška (	100	HRK) 2548,8720 Italija (100 ITL) 9,2181
(100 FRF) 2688,2237 Hrvaška (100 HRK)	2548,8720	Italija (100 ITL) 9,2181 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2548,8720 Italija (	100	ITL) 9,2181 Japonska (100 JPY) 137,4082
(100 HRK) 2548,8720 Italija (100 ITL)	9,2181	Japonska (100 JPY) 137,4082 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2181 Japonska (	100	JPY) 137,4082 Kanada (1 CAD) 112,8963
(100 ITL) 9,2181 Japonska (100 JPY)	137,4082	Kanada (1 CAD) 112,8963 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 137,4082 Kanada (	1	CAD) 112,8963 Nemčija (100 DEM) 9081,8368
Japonska (100 JPY) 137,4082 Kanada (1 CAD)	112,8963	Nemčija (100 DEM) 9081,8368 Švica (100
137,4082 Kanada (1 CAD) 112,8963 Nemčija (	100	DEM) 9081,8368 Švica (100 CHF) 10846,8918
(1 CAD) 112,8963 Nemčija (100 DEM)	9081,8368	Švica (100 CHF) 10846,8918 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9081,8368 Švica (	100	CHF) 10846,8918 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9081,8368 Švica (100 CHF)	10846,8918	V. Britanija (1 GBP) 255,6810 ZDA (1
(100 CHF) 10846,8918 V. Britanija (	1	GBP) 255,6810 ZDA (1 USD) 156,5709
CHF) 10846,8918 V. Britanija (1 GBP)	255,6810	ZDA (1 USD) 156,5709
V. Britanija (1 GBP) 255,6810 ZDA (	1	USD) 156,5709
Britanija (1 GBP) 255,6810 ZDA (1 USD)	156,5709
NEW YORK,	12	. junija - Tiskovni predstavnik Bele hiše
nastala zaradi velike krize v Rusiji leta	1991	!
bruseljskega sedeža trajalo najmanj	10	let .
*V nesreči avtobusa poškodovanih*	22	otrok
RIŽANA,	12	. junija - Enodnevni šolski izlet učencev
ki je prevažal osnovnošolce, je ob	8.55	po oplaženju z nasproti vozečim tovornjakom
Ranjenih je bilo	22	učencev, štiri učiteljice in šofer
LJUBLJANA,	12	. junija - Vlada je na današnji seji
Svetovne banke za Slovenijo do leta	2000	.
pri skupini Svetovne banke najela za	100	milijonov dolarjev posojil.
LJUBLJANA,	12	. junija - Sinoči so se na upravnem
LJUBLJANA,	12	. junija - Državni zbor je na 6. izredni
LJUBLJANA, 12. junija - Državni zbor je na	6	. izredni seji brez razprav sprejel
Ljubljana,	14	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 14. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	12	do 17, najvišje dnevne od 25 do 30
jutranje temperature bodo od 12 do	17	, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj
bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od	25	do 30 stopinj Celzija.
12 do 17, najvišje dnevne od 25 do	30	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	14	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (14. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,1652 Avstrija (100 ATS) 1290,3463
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,1652	Avstrija (100 ATS) 1290,3463 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,1652 Avstrija (	100	ATS) 1290,3463 Francija (100 FRF) 2691,9293
(1 AUD) 118,1652 Avstrija (100 ATS)	1290,3463	Francija (100 FRF) 2691,9293 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1290,3463 Francija (	100	FRF) 2691,9293 Hrvaška (100 HRK) 2548,2750
(100 ATS) 1290,3463 Francija (100 FRF)	2691,9293	Hrvaška (100 HRK) 2548,2750 Italija
Francija (100 FRF) 2691,9293 Hrvaška (	100	HRK) 2548,2750 Italija (100 ITL) 9,2413
(100 FRF) 2691,9293 Hrvaška (100 HRK)	2548,2750	Italija (100 ITL) 9,2413 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2548,2750 Italija (	100	ITL) 9,2413 Japonska (100 JPY) 137,2979
(100 HRK) 2548,2750 Italija (100 ITL)	9,2413	Japonska (100 JPY) 137,2979 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2413 Japonska (	100	JPY) 137,2979 Kanada (1 CAD) 113,6885
(100 ITL) 9,2413 Japonska (100 JPY)	137,2979	Kanada (1 CAD) 113,6885 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 137,2979 Kanada (	1	CAD) 113,6885 Nemčija (100 DEM) 9080,5510
Japonska (100 JPY) 137,2979 Kanada (1 CAD)	113,6885	Nemčija (100 DEM) 9080,5510 Švica (100
137,2979 Kanada (1 CAD) 113,6885 Nemčija (	100	DEM) 9080,5510 Švica (100 CHF) 10880,2254
(1 CAD) 113,6885 Nemčija (100 DEM)	9080,5510	Švica (100 CHF) 10880,2254 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9080,5510 Švica (	100	CHF) 10880,2254 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9080,5510 Švica (100 CHF)	10880,2254	V. Britanija (1 GBP) 256,4529 ZDA (1
(100 CHF) 10880,2254 V. Britanija (	1	GBP) 256,4529 ZDA (1 USD) 157,0935
CHF) 10880,2254 V. Britanija (1 GBP)	256,4529	ZDA (1 USD) 157,0935
V. Britanija (1 GBP) 256,4529 ZDA (	1	USD) 157,0935
Britanija (1 GBP) 256,4529 ZDA (1 USD)	157,0935
LJUBLJANA,	13	. junija - »Ameriško sporočilo, da bodo
LJUBLJANA,	13	. junija - Nova stranka je danes že
dneh določi rok za zbiranje potrebnih	40.000	podpisov volivcev v podporo zahtevi
BRUSELJ,	13	. junija - Obrambni minister Tit Turnšek
LJUBLJANA,	13	. junija - Na današnji seji so državni
Loteriji Slovenije omogočila, da so pridobili	10	odstotkov delnic po pravilih interne
pa zakon le nalaga igralnicam, da v	120	dneh uskladijo lastniško strukturo.
LJUBLJANA,	13	. junija - Vodja diplomacije Zoran Thaler
stavko - Plače v proizvodnji povečali za	14	odstotkov
NOVO MESTO,	13	. junija - Stavka, ki je zaradi pritiskov
večjih plačah v Revozu visela v zraku od	26	. maja, je bila danes odpovedana.
Plače so od maja višje za bruto	11.907	tolarjev, kar je na ravni podjetja
	15	. junija 1997
15. junija	1997
Oziroma, kot je	13	. junija poročala Slovenska tiskovna agencija,
Po demokratičnem preobratu, leta	1989	, so kmetu v procesu vračanja podržavljenega
PORTOROŽ,	14	. junija - Danes se je iz notranjosti
V dobrem tednu se je morje z	20	ogrelo na 24 stopinj Celzija.
dobrem tednu se je morje z 20 ogrelo na	24	stopinj Celzija.
prenočilo več kot pet tisoč gostov ali	36	odstotkov več kot lani na isti dan .
portoroških hotelih so jih našteli za	92	odstotkov več kot lani ta čas .
GORIŠKA BRDA	14	. junija - Z vinom in sadjem obdarjena
prireditev praznika češenj se je začela ob	14	. uri, ko so po cestah Dobrovega nastopale
fotografije iz Baguerijeve zbirke z začetka	20	. stoletja o briški trgatvi.
Dopustovalo bo več kot	54	odstotkov vprašanih, nekaj več kot
odstotkov vprašanih, nekaj več kot	40	odstotkov jih ne bo šlo na oddih, 5,6
40 odstotkov jih ne bo šlo na oddih,	5,6	odstotka pa se jih še ni odločilo.
Lani tak čas je	46,2	odstotka anketirancev pritrdilo, da
pritrdilo, da bodo šli na dopust, leta	1995	nekaj več kot 50 odstotkov, junija
na dopust, leta 1995 nekaj več kot	50	odstotkov, junija 1994 pa 49,3 odstotka.
nekaj več kot 50 odstotkov, junija	1994	pa 49,3 odstotka.
več kot 50 odstotkov, junija 1994 pa	49,3	odstotka.
tistimi, ki ne gredo na dopust, jih je	53,9	odstotka odgovorilo, da zaradi pomanjkanja
odgovorilo, da zaradi pomanjkanja denarja,	19,7	zaradi osebnih ali družinskih razlogov,
zaradi osebnih ali družinskih razlogov,	19,1	zaradi pomanjkanja časa, 5,6 odstotka
razlogov, 19,1 zaradi pomanjkanja časa,	5,6	odstotka pa, ker so najraje doma.
Med dopustniki jih bo kar	50,8	odstotka preživelo počitnice v Istri
počitnice v Istri ali drugje na Hrvaškem,	18,8	odstotka na slovenski obali, 7,5 odstotka
Hrvaškem, 18,8 odstotka na slovenski obali,	7,5	odstotka pa v tujini.
Ljubljana,	16	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 16. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	9	do 15, ob morju 17, najvišje dnevne
Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do	15	, ob morju 17, najvišje dnevne od 22
temperature bodo od 9 do 15, ob morju	17	, najvišje dnevne od 22 do 27, na Primorskem
15, ob morju 17, najvišje dnevne od	22	do 27, na Primorskem okoli 28 stopinj
morju 17, najvišje dnevne od 22 do	27	, na Primorskem okoli 28 stopinj Celzija.
dnevne od 22 do 27, na Primorskem okoli	28	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	16	. junija 1997)
*Srednji devizni tečaj (16. junija*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,1652 Avstrija (100 ATS) 1290,3463
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,1652	Avstrija (100 ATS) 1290,3463 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,1652 Avstrija (	100	ATS) 1290,3463 Francija (100 FRF) 2691,9293
(1 AUD) 118,1652 Avstrija (100 ATS)	1290,3463	Francija (100 FRF) 2691,9293 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1290,3463 Francija (	100	FRF) 2691,9293 Hrvaška (100 HRK) 2548,2750
(100 ATS) 1290,3463 Francija (100 FRF)	2691,9293	Hrvaška (100 HRK) 2548,2750 Italija
Francija (100 FRF) 2691,9293 Hrvaška (	100	HRK) 2548,2750 Italija (100 ITL) 9,2413
(100 FRF) 2691,9293 Hrvaška (100 HRK)	2548,2750	Italija (100 ITL) 9,2413 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2548,2750 Italija (	100	ITL) 9,2413 Japonska (100 JPY) 137,2979
(100 HRK) 2548,2750 Italija (100 ITL)	9,2413	Japonska (100 JPY) 137,2979 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2413 Japonska (	100	JPY) 137,2979 Kanada (1 CAD) 113,6885
(100 ITL) 9,2413 Japonska (100 JPY)	137,2979	Kanada (1 CAD) 113,6885 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 137,2979 Kanada (	1	CAD) 113,6885 Nemčija (100 DEM) 9080,5510
Japonska (100 JPY) 137,2979 Kanada (1 CAD)	113,6885	Nemčija (100 DEM) 9080,5510 Švica (100
137,2979 Kanada (1 CAD) 113,6885 Nemčija (	100	DEM) 9080,5510 Švica (100 CHF) 10880,2254
(1 CAD) 113,6885 Nemčija (100 DEM)	9080,5510	Švica (100 CHF) 10880,2254 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9080,5510 Švica (	100	CHF) 10880,2254 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9080,5510 Švica (100 CHF)	10880,2254	V. Britanija (1 GBP) 256,4529 ZDA (1
(100 CHF) 10880,2254 V. Britanija (	1	GBP) 256,4529 ZDA (1 USD) 157,0935
CHF) 10880,2254 V. Britanija (1 GBP)	256,4529	ZDA (1 USD) 157,0935
V. Britanija (1 GBP) 256,4529 ZDA (	1	USD) 157,0935
Britanija (1 GBP) 256,4529 ZDA (1 USD)	157,0935
LJUBLJANA,	15	. junija - V torek bodo na vzhodni ljubljanski
Odsek Slivnica-Fram-BDC (	7	kilometrov) bo predvidoma dokončan
kilometrov) bo predvidoma dokončan sredi leta	1998	, priključek Slovenska Bistrica sever
priključek Slovenska Bistrica sever (	0,8	kilometra) pa novembra letos.
Obvoznico Ormož (	3,7	kilometra) bodo predvidoma dokončali
odseku avtoceste Arja vas-Vransko (	20,9	kilometra).
Vransko-Blagovica in Blagovica-Šentjakob (	20,2	kilometra) dela na trasi še niso oddana,
Vzhodno avtocesto Malence-Šentjakob (	10,7	kilometra) bodo predvidoma odprli za
predvidoma odprli za promet oktobra	1998	.
avtoceste med Danami in Fernetiči (	3,8	kilometra), Divača-Kozina (6,7 kilometra)
Fernetiči (3,8 kilometra), Divača-Kozina (	6,7	kilometra) pa spomladi 1998.
Divača-Kozina (6,7 kilometra) pa spomladi	1998	.
LJUBLJANA,	15	. junija - Prvak Slovenske nacionalne
Že	16	. septembra 1994 je namreč Pavel Domitrica,
Že 16. septembra	1994	je namreč Pavel Domitrica, ki je zaposlen
To Jelinčičevo stališče je bilo	23	. junija 1994 zapisano v Slovenskih novicah,
Jelinčičevo stališče je bilo 23. junija	1994	zapisano v Slovenskih novicah, s tem
ugovoru se obtoženi sklicuje tudi na	83	. člen ustave, ki med drugim pravi,
ZAGREB,	15	. junija - Ker po hrvaški ustavi predsednik
veljavi nekaj njegovih uredb iz leta	1991	, ki imajo veljavo zakonov - so bile
Po letu	1992	, ko so prvič na volitvah izvolili dr.
svoje glasove četrtina volilcev od	4.060312	vpisanih, napovedujejo okoli 72-odstotno
pod prehodno upravo Untaesa, kjer na	144	voliščih dopoldne volilo manj kot odstotek
liberalec Vlado Gotovac - ki ga podpira	14	opozicijskih strank.
lokalnih volitvah: tokrat jih je prišlo le	150	.
SLOVENSKE KONJICE, GORNJI PETROVCI, BEGUNJE,	15	. junija - V soboto je bila 40 minut
BEGUNJE, 15. junija - V soboto je bila	40	minut čez polnoč izven naselja Spodnje Preloge
Voznik juga	55	, 23-letni Jakob F. iz Slovenskih Konjic,
V soboto je ob	21.30	na cesti v naselju Ženavlje pri Gornjih Petrovcih
bližini stanovanjske hiše Ženavlje	2	je na cesti ležal pešec Ernest Šlankovič.
Ljubljana,	17	. junija 1997 Pravica vedeti
Ljubljana, 17. junija	1997	Pravica vedeti
Najnižje jutranje temperature bodo od	11	do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje
jutranje temperature bodo od 11 do	16	, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne
bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli	18	, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem
Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od	23	do 28, na Primorskem do 30 stopinj
okoli 18, najvišje dnevne od 23 do	28	, na Primorskem do 30 stopinj Celzija.
dnevne od 23 do 28, na Primorskem do	30	stopinj Celzija.
*Srednji devizni tečaj (*	7	. maja 1997)
*Srednji devizni tečaj (7. maja*	1997	)
Država (enota) tolarjev Avstralija (	1	AUD) 118,1818 Avstrija (100 ATS) 1289,7348
(enota) tolarjev Avstralija (1 AUD)	118,1818	Avstrija (100 ATS) 1289,7348 Francija
Avstralija (1 AUD) 118,1818 Avstrija (	100	ATS) 1289,7348 Francija (100 FRF) 2688,8385
(1 AUD) 118,1818 Avstrija (100 ATS)	1289,7348	Francija (100 FRF) 2688,8385 Hrvaška
Avstrija (100 ATS) 1289,7348 Francija (	100	FRF) 2688,8385 Hrvaška (100 HRK) 2547,9025
(100 ATS) 1289,7348 Francija (100 FRF)	2688,8385	Hrvaška (100 HRK) 2547,9025 Italija
Francija (100 FRF) 2688,8385 Hrvaška (	100	HRK) 2547,9025 Italija (100 ITL) 9,2541
(100 FRF) 2688,8385 Hrvaška (100 HRK)	2547,9025	Italija (100 ITL) 9,2541 Japonska (100
Hrvaška (100 HRK) 2547,9025 Italija (	100	ITL) 9,2541 Japonska (100 JPY) 137,9317
(100 HRK) 2547,9025 Italija (100 ITL)	9,2541	Japonska (100 JPY) 137,9317 Kanada
Italija (100 ITL) 9,2541 Japonska (	100	JPY) 137,9317 Kanada (1 CAD) 114,1701
(100 ITL) 9,2541 Japonska (100 JPY)	137,9317	Kanada (1 CAD) 114,1701 Nemčija (100
Japonska (100 JPY) 137,9317 Kanada (	1	CAD) 114,1701 Nemčija (100 DEM) 9076,2480
Japonska (100 JPY) 137,9317 Kanada (1 CAD)	114,1701	Nemčija (100 DEM) 9076,2480 Švica (100
137,9317 Kanada (1 CAD) 114,1701 Nemčija (	100	DEM) 9076,2480 Švica (100 CHF) 10896,9433
(1 CAD) 114,1701 Nemčija (100 DEM)	9076,2480	Švica (100 CHF) 10896,9433 V. Britanija
Nemčija (100 DEM) 9076,2480 Švica (	100	CHF) 10896,9433 V. Britanija (1 GBP)
(100 DEM) 9076,2480 Švica (100 CHF)	10896,9433	V. Britanija (1 GBP) 257,2844 ZDA (1
(100 CHF) 10896,9433 V. Britanija (	1	GBP) 257,2844 ZDA (1 USD) 157,2460
CHF) 10896,9433 V. Britanija (1 GBP)	257,2844	ZDA (1 USD) 157,2460
V. Britanija (1 GBP) 257,2844 ZDA (	1	USD) 157,2460
Britanija (1 GBP) 257,2844 ZDA (1 USD)	157,2460
MOKRICE,	16	. junija - Govorili smo o ključnih zadevah,
Optimisti smo, saj je odprtih samo še	20	odstotkov nerešenih vprašanj, ki jih
LJUBLJANA,	16	. junija - Slovensko računsko sodišče
sodišče je v preteklem letu opravilo	153	revizijskih pregledov, od tega pa jih
pregledov, od tega pa jih je dokončalo	72	.
Pregled v	15	ministrstvih, je pokazal, da se vprašanju
Revizorji so pri primerjavi nadzora v letu	1995	in 1996 opazili določene premike v
pri primerjavi nadzora v letu 1995 in	1996	opazili določene premike v pozitivni
LJUBLJANA,	16	. junija - Naš webmaster je držal obljubo:
webmaster je držal obljubo: danes točno ob	15	. uri smo na Delovi domači strani objavili
objavili imena stotih nagrajencev izmed	1017	pravilno izpolnjenih anketnih formularjev.
na »rezultati žrebanja nagradne igre	100	majic«.
*Minimalna plača*	59.150	tolarjev
LJUBLJANA,	16	. junija (STA) - Vlada je na korespondenčni
Minimalna plača je tako določena v višini	59.150	SIT in se usklajuje enako kot izhodiščne
zakonom tako povečevale enkrat letno za	85	odstotkov rasti cen življenskih potrebščin.
plače na tej podlagi povečale januarja	1998	.
rast cen pred potekom leta dosegla	5,5	odstotka, se bodo plače uskladile že
povprečno plačo, vendar ne več kot	25	odstotkov celotnega dobička.
LJUBLJANA,	16	. junija - Predsednik DZ Janez Podobnik
Ustavi se pri celici	589	.
v celici poleg mene je on, številka	590	.
* * * Vrata celice	590	so se odprla.
(Bravec naj ... str.	113	)
pri	15	. poglavju.
Vladimirja so pahnili v celico št.	39	.
	17	. oktober 1929.
17. oktober	1929	.
	6	. september 1930.
6. september	1930	.
Stanuje na številki	15	.
plačuje teleta, če so dobro rejena, po	3	lire živa vaga.
Pa ne,	100	lir naj plača.
-	100	lir?
-	105	lir!
seznamu izpraznjenih stavb pod št.	14	.
Dvanajst lir, to se pravi:	12	kg koruzne moke - dvanajstkrat jalova
dvanajstkrat jalova polenta; ali pa	8	kg moke in 1 kg masti - osemkrat zabeljena
jalova polenta; ali pa 8 kg moke in	1	kg masti - osemkrat zabeljena večerja;
preddelavec, daroval za delavski sklad	20	kron, kar naj vrli sodrugi posnemajo.
življenja; za limuzino Mercedes‐Benz	1934	, ki je v svoji presenetljivi podobnosti
petek zvečer, dne petega septembra	1930	., ko smo v mali podzemski dvorani ob
razložil, da bo Martin prejemal od sina	50	lir, občina pa bo prispevala 30 lir.
sina 50 lir, občina pa bo prispevala	30	lir.
Leta	1928	je Marjeta umrla in družina se je raztepla.
občinsko trošarino:	25	lir za kravo in 75 lir za prašiča,
občinsko trošarino: 25 lir za kravo in	75	lir za prašiča, če ga hočeš doma zaklati.
je stopil v stranišče in jo odprl:	1000	lir.
Njegovi prijatelji so mi dali	500	lir podpore.
največ pa je bilo takih z napisom:	10	konj, 40 vojakov.
pa je bilo takih z napisom: 10 konj,	40	vojakov.
Meseca aprila	1930	so me pripeljali iz koprske kaznilnice
»Pravi: h	7	.
Kdor se pregreši bo kaznovan po h	46	...«
Spomladi leta	1919	se je pojavil v naši vasi čokat, širokopleč,
Do leta	1928	je Okouinokou pobral vse železo in
umrl ob kruhu za božič	1929
in tudi ne vem, če se je včeraj, dne	15	. marca tega leta zgodilo kaj posebnega.
romanu, ki sem ga sicer prebral šele	85	strani, sem srečal same revolucionarje;
potreben, kakor pravi Vodnik (Dom in svet,	7	-8).
kakor pravi Vodnik (Dom in svet, 7-	8	).
je že prav odlično prepisovala iz »	100	ljubavnih pisem« lepe stavke o luni,
Na Tolminskem leta	1932	.
deželo je prišel takoj po zasedbi leta	1918	, toda zanj je to še zmeraj samo zasedena
OČKA OREL, po domače Obrekar, bajtar (	70	let )
OBREKARICA, njegova žena (	65	let )
NANČIKA, najmlajša hči (	19	let )
BORIS, vnuk (	13	let )
Dragi, zdaj gostačka v Dragarjevi bajti (	60	let )
bivši španski borec, zdaj politkomisar (	35	let )
TILDICA, njena edina hči (	25	let )
DRAGIČ, mlajši sin, partizanski kurir (	22	let )
dolgoletni drvar v Bosni, zdaj partizan (	55	let )
TRAVNIKARICA, njegova svakinja (	40	let )
DRAGARICA, kmetica (	60	let )
DREJC, njen edini sin (	30	let )
Moj Jezus, krčmar (	60	let )
OKROGLIČAR, kmet (	50	let )
ZAVOGLAR, kmet (	70	let )
LOKAR, bajtar (	50	let )
TONE, kmečki sin, partizan (	35	let )
PETER, kmečki sin, partizan (	22	let )
MALI, bajtarski sin, partizan (	20	let )
KOMANDANT, kmečki sin (	36	let )
poveljnik fašistične posadke v Tolminu (	45	let )
KUTSCHERA, SS‐Sturmführer (	35	let )
belogardistične in kasneje domobranske čete (	35	let )
GIUSTO, karabinjer, kasneje partizan (	35	let )
Sredi poletja	1943	.
večdnevni težki in krvavi bitki so	20	. oktobra 1944. enote Narodno osvobodilne vojske
težki in krvavi bitki so 20. oktobra	1944	. enote Narodno osvobodilne vojske
Drugi obroč:	24	. SS‐divizija kraških lovcev, drugi
kraških lovcev, drugi kozaški polk in	14	. SS‐divizija.
(	1949	)
bilo to pred štiridesetimi leti, okrog	1880	.
vreme je bilo na veliki četrtek leta	1906	, pa ti je povedala, da je bilo deževno,
(	1946	)
razumeli, je s kredo pokazala na številko	100	.
pripeljali iz goriških zaporov meseca marca	1930	.
*	24	. XII
XII	43	. Z
»	24	. XII. 43!...
»24. XII.	43	!...
tehniških priročnikov, ki jo je leta	1821	začel izdajati založnik Roret.
François de Salignac de La Mothe Fénelon (	1651‐1715	), bogoslovec, pisatelj, zagovornik
Alzaške tkanine, ulica Hautefeuille	92	- nekdo zaklical:
trgovcih s tkaninami, v ulici Hautefeuille	92	.
Druga afera je iz leta	1817	, ko je bil v javni hiši umorjen visok
Nekega popoldneva (bilo je 20. januarja	1839	) je bil Bouvard v službi, ko mu je
Louis Joseph Gay‐Lussac (	1778‐1850	), fizik in kemik, izumitelj barometra
Vse je bilo plačano proti koncu leta	1840	, šest mesecev pred njegovo upokojitvijo.
Agronom in politik Adrien Gasparin (	1783‐1862	) je napisal vrsto del, s katerimi je
Namesto kapitala je bilo	triintrideset	tisoč frankov primanjkljaja.
Nicolas Appert (	1749‐1841	) je izumil postopek za konserviranje
Henri Victor Regnault (	1810‐1878	), profesor fizike in kemije, je objavil
nedeljski šoli v Rouenu, je izšel leta	1835	.
François‐Vincent Raspail (	1794‐1878	), biolog, kemik in politik, pisec izredno
poljudnoznanstvenih del in socialist, poslanec leta	1848	.
Omenjeni priročnik je izšel leta	1846	.
	Osemindevetdeset	.«
higieni Alfreda Becquerela je izšla leta	1854	, torej nekaj let po dogajanju v naši
Georges Louis Leclerc, grof de Buffon (	1707‐1788	), naravoslovec in pisatelj, avtor teorije
Jacques Henri Bernardin de Saint‐Pierre (	1737‐1814	), častnik, gradbenik, pisatelj, Rousseaujev
Vincencij Pavelski (	1576‐1660	), ustanovitelj lazaristov in družbe
Marcel Bertrand (	1847‐1907	), geolog, eden izmed utemeljiteljev
Georges Cuvier (	1769‐1832	), zoolog in paleontolog, začetnik moderne
razjeden, vendar je tehtal najmanj	šestnajst	funtov.
Jean‐Baptiste Julien, baron d'Omalius d'Halloy (	1783‐1875	), belgijski geograf, je po Napoleonovem
Jean‐Baptiste de Monet, vitez de Lamarck (	1744‐1829	), naravoslovec, utemeljil kompleten
Etienne Geoffroy Saint‐Hilaire (	1772‐1844	), naravoslovec, zagovornik teorije,
Charles Dessalines d'Orbigny (	1806‐1876	), geolog, avtor Geološkega priročnika,
Angoulêmskega, v Noronu, 3. oktobra	1817	.«
Mesnil‐Villementu je gospod Galeron v letu	1816	obedoval za štiri suje.
V letu	1715	, poroča dom Martin, je gospod Héribel
Gre za Pisma o zgodovini Francije (	1827	) zgodovinarja Augustina Thierryja (1795‐1856)
(1827) zgodovinarja Augustina Thierryja (	1795‐1856	) in deli katoliškega časnikarja Antoina
časnikarja Antoina Eugèna Genouda (	1792‐1849	).
protestantizem, zadnji poskus fevdalizma, in leto	1789	je vrnitev k postavam naših prednikov.
Buchez in Roux‐Lavergne sta v letih	1833‐1837	objavila monumentalno Parlamentarno zgodovino francoske revolucije
Parlamentarno zgodovino francoske revolucije v	40	knjigah.
Zgodovini revolucije Louisa Adolpha Thiersa (	1797‐1877	), objavljeni v letih 1823‐1827, in
Thiersa (1797‐1877), objavljeni v letih	1823‐1827	, in ne še k Zgodovini konzulata in cesarstva,
Zgodovini konzulata in cesarstva, ki je izhajala od	1845	do 1862.
Zgodovini konzulata in cesarstva, ki je izhajala od 1845 do	1862	.
Bilo je poleti v letu	1845	, na vrtu, v uti.
Starci so jima pripovedovali o letu	1793	in ti skoraj osebni spomini so poživljali
Pierre‐Victurnien Vergniaud (	1753‐1793	), bordojski poslanec v konventu, se
Philippu Josephu vojvodi Orleanskemu (	1747‐1793	), plemiškemu politiku, ki je hotel
Genest, imenovana gospa Campanova (	1752‐1822	) je bila znamenita vzgojiteljica in
Louis Marie Prudhomme (	1752‐1830	), avtor pamfletov, je objavil obširno
Zgodovino starih časov Charlesa Rollina (	1661‐1741	).
Charles Léonard Simonde de Sismondi (	1773‐1842	), švicarski ekonomist in zgodovinar,
številke prikazal z liki in tako je	1	stolp, 2 ptič, 3 kamela in tako naprej.
prikazal z liki in tako je 1 stolp,	2	ptič, 3 kamela in tako naprej.
z liki in tako je 1 stolp, 2 ptič,	3	kamela in tako naprej.
postavimo nadenj ogledalo, ki pomeni	4	, ptiča, ki pomeni 2, in obroč, ki pomeni
ogledalo, ki pomeni 4, ptiča, ki pomeni	2	, in obroč, ki pomeni 0, dobimo 420,
ptiča, ki pomeni 2, in obroč, ki pomeni	0	, dobimo 420, torej leto, v katerem
pomeni 2, in obroč, ki pomeni 0, dobimo	420	, torej leto, v katerem je Faramond
Jacques Bénigne Bossuet (	1627‐1704	), duhovnik, bogoslovec in pisatelj,
pravnik in filozof Giambattista Vico (	1668‐1744	) ima besedi »scienza nuova« (nova znanost)
Pierre Claude François Daunou (	1761‐1840	), politik in zgodovinar.
zgodovine so izšla po njegovi smrti (	1842	).
	1797	- Poroka.
	1814	- Angleži se polastijo Bordeauxa.
	1815	- Bonaparte ga preseneti.
Leta	1827	se v Cherbourgu izjalovi ples, organiziran
Julij	1830	- Marmont ga seznani z razmerami.
Leta	1814	, ob vsaki priložnosti, v najmanjši
spravil v ogorčenje, ker ima na strani	85	svojega Lascarisa Španca, ki sredi
Frédéric Soulié (	1800‐1847	), pisec prvih romanov v nadaljevanjih,
Psevdonim za Paula Lacroixa (	1807‐1884	), avtorja poučnih del in zgodovinskih
Abel François Villemain (	1790‐1870	), profesor književnosti in politik.
Prestolonaslednik Franc se je oženil 14. oktobra	1548	, ne pa 20. marca 1549.
oženil 14. oktobra 1548, ne pa 20. marca	1549	.
Paul de Kock (	1793‐1871	), izredno uspešen pisec popularnih
avtor je Victor Joseph Etienne de Jouy (	1764‐1846	).
Jacques de Vaucanson (	1709‐1782	), strojnik in izumitelj, znan tudi
René Charles Guilbert de Pixérécourt (	1773‐1849	) je bil izredno ploden pisec melodram.
Drama leta	1830	ju je očarala z gibanjem, barvitostjo,
Prosper, imenovan Frédérick Lemaïtre (	1800‐1876	), igralec, strasten in zmagoslaven
de l'Espinoy, imenovan Pigault‐Lebrun (	1753‐1835	), pisec zelo uspešnih romanov in iger,
prenašati Pierra Jeana de Bérangera (	1780‐1857	), pesnika in pevca, mojstra liberalne,
François Hédelin, abbé d'Aubignac (	1604‐1676	), gledališki teoretik.
ljudje’ in ‘sto en človek’, ko pa je	101	vendar več kot 3?
človek’, ko pa je 101 vendar več kot	3	?
George Pritchard (	1796‐1883	) je bil britanski misijonar na Tahitiju,
Dopoldne	25	. februarja 1848 so v Chavignollesu
Dopoldne 25. februarja	1848	so v Chavignollesu od nekoga, ki je
Foureau ga je zavrnil s	45	centimi.
naperjene zoper člane prejšnjega režima;	45	centimov je znašala splošna taksa.
vojvoda Bordojski, grof Chambordski (	1820‐1883	), zadnji predstavnik starejše veje
starejše veje Burboncev, je od leta	1830	živel v izgnanstvu.
Philippe Orleanski, princ Joinville (	1818‐1900	), tretji sin Ludovika Filipa, veliki
Louis Eugène Cavaignac (	1802‐1857	), oficir, kot vojni minister zatrl
vojni minister zatrl vstajo v juniju	1848	, kot šef vlade dobil diktatorska pooblastila.
Na volitvah decembra	1848	ga je premagal Ludovik Napoleon.
Pierre Joseph Proudhon (	1809‐1865	), socialist, eden prednikov anarhizma
Nicolas Anne Théodule Changarnier (	1793‐1877	), vojskovodja, osvajalec in guverner
osvajalec in guverner Alžirije, leta	1848	poveljnik vojske v Parizu.
John Locke (	1632‐1704	), filozof, ukvarjal se je tako s človeškim
Tako torej, sta si rekla, Bog leta	1793	je pontifeks demokracije!
katerih celota je falanga, družba tisoč	osemsto	oseb, živečih v palači.
Henri de Rouvroy, grof de Saint‐Simon (	1760‐1825	), in Charles Fourier (1772‐1837), filozofa,
de Saint‐Simon (1760‐1825), in Charles Fourier (	1772‐1837	), filozofa, ekonomista in utopična
Jean Joseph Louis Blanc (	1811‐1882	), socialist, zahteval odpravo zasebne
Ameriki, kamor je socialist Etienne Cabet (	1788‐1856	) pošiljal privržence svojih komunističnih
Pierre Leroux (	1797‐1871	), utopični socialist.
Auguste Comte (	1798‐1857	), filozof, utemeljitelj pozitivizma
Bilo je	3	. decembra 1851.
Bilo je 3. decembra	1851	.
telovadbi je napisal španski oficir Amoros (	1769‐1848	).
sta med korakanjem lajnala himno št.	9	:
ramena, kot je bilo to moderno leta	1830	.
Franz Anton Mesmer (	1734‐1815	), zdravnik, utemeljitelj nauka o zdravilni
Zaljubljenem hudiču opisal Jacques Cazotte (	1719‐1792	).
Priredil jo je leta	1788	in na njej gostom napovedal revolucijo
Denizart Rivail, imenovan Allan Kardec (	1804‐1869	), spiritist.
svetega Janeza, videl je Mojzesa in leta	1736	je celo videl sodni dan.
Emanuel Swedenborg (	1688‐1772	), naravoslovec, teozof, utemeljitelj
Od je skovanka K. Reichenbacha (	1788‐1869	), hipotetična skrivnostna sila, ki
judovskega mistika Izraela ben Elizerja (	1699‐1760	), ustanovitelja hasidizma.
Julien Offroy de La Mettrie (	1709‐1751	), zdravnik in filozof, materialist.
Claude Adrien Helvétius (	1715‐1771	), filozof materialističnega senzualizma.
Victor Cousin (	1792‐1867	), utemeljitelj spiritualističnega eklektizma
Thomas Reid (	1710‐1796	), filozof. -
Joseph‐Marie Gérando ali Degérando (	1772‐1842	), filozof.
last profesorja Varelota, izgnanega po	2	. decembru.*
Ludovik Napoleon je	2	. decembra 1851 izvedel državni udar
Ludovik Napoleon je 2. decembra	1851	izvedel državni udar in se za deset
Etienne Bonnot de Condillac (	1715‐1780	), filozof, utemeljitelj novejšega senzualizma.
Mark Gavij Apicij, latinski pisec iz	1	. stoletja, je predvsem avtor desetih
Dugald Stewart (	1753‐1828	), škotski filozof, veliko se je ukvarjal
Nicolas Malebranche (	1638‐1715	), filozof in teolog.
Ralph Cudworth (	1617‐1688	), filozof in teolog.
klavzula: s pogojem, da prodate Ecalles za	1500	frankov.
Za popravila bi šlo najmanj	1800	frankov.
Izguba Ecallesa, ocenjena na	2000	frankov, mu bo prinesla letno 70 frankov
2000 frankov, mu bo prinesla letno	70	frankov škode, na sodišču bi prav gotovo
in vzgojna knjiga Tomaža Kempčana (	1379‐1471	).
Toda ker	triinštirideset	kilometrov ne bi zmogla in ker so poštne
Na začetku	2	. stoletja jo je postavil sveti Regnobert,
ali pa sveti Ragnebert, ki je živel v	7	. stoletju, ali pa sredi 11. stoletja
je živel v 7. stoletju, ali pa sredi	11	. stoletja Robert Veličastni.
Okoli leta	1112	je prvotni kip odkrila ovca, ki je
poslednje olje je bilo zakrament le v	9	. stoletju; stvarna navzočnost je bila
stvarna navzočnost je bila uvedena v	8	. stoletju, vice so bile priznane v
8. stoletju, vice so bile priznane v	15	. stoletju, brezmadežno spočetje je
Jeanu Meslieru, umrlemu okoli leta	1730	, je Voltaire pripisal svoje delo z
vzdevek ima Jean Marie Baptiste Vianney (	1786‐1859	), duhovnik, ki so ga že za živa častili
svetnika (kanoniziran je bil šele leta	1925	).
Porogljivo brezboštvo	18	. stoletja bi še prenesel, moderna kritika
odvratno,« je govoril grof, »je duh leta	1789	!
Kvint Septimij Florens Tertulijan, (	160‐225	), latinski cerkveni učitelj.
je posipanje ceste, izglasovano leta	1848	, za službo pa se je imel zahvaliti
Franz Joseph Gall (	1758‐1828	), zdravnik, utemeljitelj frenologije
Redouté (	1759‐1840	) je bil tolikšen mojster v risanju
verjetno za Giovannija Battista Belzonija (	1778‐1823	) iz Padove, človeka izredno skromnega
Johann Heinrich Pestalozzi (	1746‐1827	), švicarski pedagog, utemeljitelj sodobne
Philipp Melanchton (	1497‐1560	), nemški humanist in reformator, Lutrov
Félix Dupanloup (	1802‐1849	), francoski pedagog, soavtor zakonov
Simon André Tissot (	1728‐1797	), švicarski zdravnik, pisec izredno
Georges Eugène Haussmann (	1809‐1891	), administrator in politik, ki je v
britanskem botaniku Robertu Brownu (	1801‐1858	) imenovano molekularno gibanje
prerial -	9	. mesec republikanskega koledarja (od
mesec republikanskega koledarja (od	20	. maja do 18. junija); prairial
republikanskega koledarja (od 20. maja do	18	. junija); prairial
za to knjigo je nastajalo od poletja	1985	do pomladi leta 1989.
nastajalo od poletja 1985 do pomladi leta	1989	.
Šele zadnji, iz leta	1922	, je videti malo bolj znosen, mil je
Kurdistan, kot se od	12	. stoletja naprej imenuje njihovo negostoljubno
Pred	400	leti je bil Iran precej bolj turistična
tremi kandidati istega tabora izmed	50	prijavljenih, med katerimi so bili
svet čuvarjev ustave, ki ga sestavlja	12	močnih iz Homeinijeve linije.
* * * Vseh	37	let svoje vladavine je šah Reza Pahlavi
skušal pozahoditi Iran in ga spraviti v	20	.stoletje.
bil njegov oče, ki je z udarom leta	1921	ustanovil dinastijo, bolj zmernih pogledov.
glavnega ajatola Homeinija so leta	1962	izgnali, ko je nasprotoval reformam,
konflikt islamske zakone in moralo.	13	let je Homeini prebil v azilu med šiiti
Toda	37	milijonov Irancev je ostalo.
Aprila	1979	je Homeini razglasil Islamsko republiko.
Alija čakajo šiiti od	10	. stoletja naprej.
Cesta čez	1400	kilometrov dolgo Veliko slano puščavo
Irak je napadel septembra	1980	, ko je bil Iran zaradi notranjih obračunov
Trajal je	osemsto	let, vse do prodora muslimanov v Indijo.
To je na meji z Afganistanom, pod	3500	metrov visokim prelazom Lodwar, ki
ekspedicijo polkovnika W. Lockharta leta	1885	, ki jo je poslala Anglija v skladu
doline Inda, ki ob prihodu Arijcev pred	3500	leti niso zdržali konkurence in so
poročeno žensko, mora grešnik plačati	100‐300	rupij odškodnine ali izročiti kravo
rekel, v prospektu piše, da se pul začne	19	. in neha 24. septembra!
prospektu piše, da se pul začne 19. in neha	24	. septembra!
Okoli	18	. decembra, v času, ko se sonce vrača
proslavljali novo leto tudi v Rimu (	22	. decembra), katerega tradicija naj
prišel, naj bi se odvijal tri dni okoli	20	. septembra.
marjetic sem nekaj mesecev prej videl v	3500	let starem Perzepolisu v Iranu.
je bil pri Kalaših odpravljen leta	1968	na zboru predstavnikov vaških starešin,
Samo	35	rupij za krasno kokoš v omaki!
* * * Od	12	milijonov Afganistancev jih je bilo
milijonov Afganistancev jih je bilo leta	1985	med begunci že štiri milijone.
poteka po gorah, ki so visoke tudi do	5000	m, je vmes več kot dvesto gorskih prelazov,
Patanov je skupaj kakih	9	milijonov in predstavljajo največje
V Pakistanu begunci žive v	350	begunskih taboriščih, posejanih po
begunskih taboriščih, posejanih po	24	obmejnih občinah.
tedensko pripelje poseben tovornjak čez	3500	metrov visok prelaz Lodwar iz peshawarske
so za pot do reke porabile najmanj	20	minut.
skupno blagajno sem zato prvi vplačal	400	rupij in potem pobral prostovoljne
zlizane stopnice svojega hotela za	10	rupij na ulico, potrkal pri mudžahedinih
Garam Chazma je zadnja pakistanska vas kakih	40	km iz Chitrala gor v hribe.
Vsaj	400	oslov se je paslo okoli velikih kupov
sem se kljub polni luni, ki na višini	4000	metrov daje dovolj svetlobe, kar naprej
Samo	6	% zemlje je primerne za obdelovanje,
povezave s svetom so propadle (leta	1900	se je od Herata do Kabula potovalo
se je od Herata do Kabula potovalo	6	tednov).
Afganistana prvič združili šele v letu	1747	v plemensko konfederacijo s praktičnim
kasneje, po mojem prvem obisku je od okoli	14	milijonov Afgancev (nikoli se niso
Leta	1978	so s prevratom prišli na oblast marksisti.
zmagala ena, potem druga, decembra	1979	pa je bilo videti, kot da se bo centralna
tekmi za vpliv zgradili Sovjeti, vdrlo	80.000	sovjetskih vojakov, trdeč da so po
trdeč da so po enem od členov leta	1978	podpisanega sporazuma o prijateljstvu
strinjajo, da je bilo v Afganistanu več kot	120.000	sovjetskih vojakov.
sodelovati v uporu, je bilo baje okoli	150.000	do 200.000.
uporu, je bilo baje okoli 150.000 do	200.000	.
Mudžahedini žrtve navajajo različno od	50.000	do 100.000, zahodni viri jih ocenjujejo
žrtve navajajo različno od 50.000 do	100.000	, zahodni viri jih ocenjujejo na 8.000‐15.000,
100.000, zahodni viri jih ocenjujejo na	8.000‐15.000	, medtem ko je Moskva do marca leta
8.000‐15.000, medtem ko je Moskva do marca leta	1985	uradno priznala ‘nesrečo’ samo dvajsetih
moje kratke hoje v Hindukuš oktobra	1985	so tekle večje operacije v obmejni
provinci Phaktia in Nangarkar, kakih	250	km južneje, koder se je baje okoli
baje okoli mesta Khost vkopalo kakih	5000	mudžahedinov.
letih je bilo v Afganistanu zgrajenih	79	novih mošej, 527 je bilo restavriranih,
Afganistanu zgrajenih 79 novih mošej,	527	je bilo restavriranih, lani je bilo
restavriranih, lani je bilo dokončanih	100	novih stanovanj, odprli so 20 novih
dokončanih 100 novih stanovanj, odprli so	20	novih velikih klinik, v skoraj vsaki
opismenjevalni center, fakulteta daje zdaj	800	doktorjev, prej samo 100 na leto.
daje zdaj 800 doktorjev, prej samo	100	na leto.
Leta	1978	je imelo partijske izkaznice samo 18.000
1978 je imelo partijske izkaznice samo	18.000	članov, leta 1985 pa že 140.000, med
izkaznice samo 18.000 članov, leta	1985	pa že 140.000, med njimi 15.000 žensk,
samo 18.000 članov, leta 1985 pa že	140.000	, med njimi 15.000 žensk, o zastiranju
leta 1985 pa že 140.000, med njimi	15.000	žensk, o zastiranju obraza ženske prosto
na trg v Peshawar, koder prodani za	800	do 1000 dolarjev potem pomagajo preživeti
v Peshawar, koder prodani za 800 do	1000	dolarjev potem pomagajo preživeti članom
rekrute, ki so komaj čakali, da jim poteče	18	mesecev obveznega vojaškega roka, da
z dnevnikom, fotoobjektivom, okoli	300	pakistanskih rupij, nekaj zemljevidov
prineslo olajšanje duši in moji denarnici.	100	dolarjev ...
stodvajset vrhov, ki so povprečno visoki	6550	metrov.
Snežni Tirichmir s svojimi	7750	metri je najvišji v Hindukušu, raste
Ampak tem ljudem kakih	50	kilometrov severno od Chitrala je bil
dinastije Shang, ki je propadla leta	122	pred našim štetjem.
je ostal v chitralski dolini vse do	9	. stoletja.
mehtarjevi smrti za tron steplo njegovih	šestnajst	sinov, ki so imeli različne matere.
tej zemeljski harmoniji, Na višini	3500	metrov je bilo vse skladno, samo jaz
zemljo, hotel na vsak način vsiliti	1000	rupij, kar je bilo polovico njegove
sveta skozi dolino Hunza in naprej čez	5600	m visoki prelaz Khunjerab, najvišja
Pri gradnji je umrlo več kot	600	ljudi.
bila vse do smrti njegovega očeta leta	1974	bolj ali manj samostojna kneževina).
V centralnem delu je okrog	15000	Buruškov, ki se sporazumevajo v jeziku
Angleži so sem pririnili šele leta	1891	.
Leta	1974	, po smrti starega mira, ki ga ljudstvo
Francoska znanstvena ekspedicija iz leta	1972	je podprla domnevo, da marelice regenerirajo
starih tibetanskih spisih je Buda pred	2500	leti baje pripovedoval, da Tibetanci
jajce, ki se je potem razcepilo na	18	podobnih jajc, in da tibetanski rod
niso poznali svoje pisave vse do leta	640	n. št., ko je zasedel prestol kralj
omenjenim kraljem v tisoč letih že vladalo	32	kraljev, o katerih obstajajo precizne
Prepoznali so kakih	4000	takih reinkarnacij indijskih in tibetanskih
V	7	. in 8. stoletju je bil Tibet v rednih
V 7. in	8	. stoletju je bil Tibet v rednih občasnih
Leta	821	je bil med deželama podpisan sporazum
prepustili Kitajcem, ki so vkorakali leta	1910	.
Leta	1913	sta Dalaj Lama in narodna skupščina
informativnem uradu v Dharmasali, šele leta	1934	kot predstavniki s podobnim statusom
Ko je trinajsti Dalaj Lama leta	1933	odvrgel svoje staro telo, se je zvrstilo
Še preden je Dalaj Lama dopolnil	14	let, piše prof.
Potem so oktobra	1950	, ko se je Dalaj Lama, tedaj star 18
1950, ko se je Dalaj Lama, tedaj star	18	let, pripravljal na zaključne izpite
bila prisiljena podpisati sporazum v	17	točkah, v katerih je Tibet priznal
Nekaj dni kasneje je	20.000	kitajskih vojakov, ki so nosili slike
parku ob reki, je že prve dni zahtevala	2000	ton ječmena za svojo prehrano.
Čez noč so cene v Lhasi narasle za	500	odstotkov.
Ko so zaprli	200	najbolj vplivnih uradnikov v Lhasi
da Kitajci podpisanega sporazuma v	17	točkah ne jemljejo resno.
Spomladi leta	1959	se je upor razširil tudi na sever in
Okoli palače se je zbralo	30.000	demonstrantov, ki so vzklikali Tibet
izhodu iz palače, skupina je v spremstvu	30	gverilcev iz plemena Khamp prečkala
je bilo ubitih ali je izginilo vsaj	80.000	ljudi, v zaporih se jih je znašlo 25.000,
80.000 ljudi, v zaporih se jih je znašlo	25.000	, okroglo 100.000 Tibetancev pa je pobegnilo
zaporih se jih je znašlo 25.000, okroglo	100.000	Tibetancev pa je pobegnilo za Dalaj Lamo
Dalaj Lame raziskovala te dogodke, je leta	1960	obtožila kitajsko vodstvo najbolj resnega
Tibet, če že prej ne, vsaj od leta	1912	naprej do okupacije izkazoval vse pogoje
predvsem za prostor, kajti Tibet s svojimi	6	milijoni prebivalcev predstavlja danes
* * * Največ od	100.000	beguncev, ki so uspeli pobegniti čez
demokratizacije stare družbe so leta	1963	izglasovali novo ustavo za novi Tibet.
kulture, ki so jo Kitajci v Tibetu po letu	1959	in v času kulturne revolucije skušali
Po skoraj	27	letih trdega dela v tujem kulturnem
objavili, da dvanajst Tibetancev od kakih	1000	iz Tibeta, ki so jim dovolili obiskati
je v tibetanski otroški vasi ostalo	215	njihovih otrok, ki so jih pustili tam
arijske in dravidske kulture nekje	1500	let pred n. št.
Puriju sega v megleno prazgodovino vsaj	4000	let nazaj.
dosledno zahteval, da ga v naslednjih	21	dneh dela v zaklenjeni sobi ne sme
Tempelj je bil najbrž postavljen leta	1198	.
hranjenje bogov, je v njem zaposlenih	6000	ljudi iz 96 kast.
je v njem zaposlenih 6000 ljudi iz	96	kast.
njegovimi ‘ostanki’, odvisno skupaj	10.000	ljudi.
teh festivalov prisoten tudi Kristus,	600	let kasneje pa tudi Mohamed.
Vozove vleče čez	4000	profesionalnih vlačiteljev in posadka
In blizu	180	metrov visokega vrha je velik v kamen
Kljub vsemu so ti kraji leta	1308	prišli v posest muslimanov in delhijskega
Za prvo je zbral vojsko	370.000	konjenikov.
budistov zapuščene in pozabljene; leta	1819	je v dolino zašla kolonialna druščina
prostori, vklesani v živo skalo kakih	150	km dalje proti vzhodu v Elori, so bili
Zadnji samostan, ki je nastal okoli leta	642	, ko je umrl chalukijski kralj in so
Indija pozna	200	milijonov bogov, nekateri viri trdijo,
nekateri viri trdijo, da jih je vsaj	300	milijonov in tudi, da jih je toliko
tudi, da jih je toliko kot Indijcev -	800	milijonov.
preciznega načrta na vrhu in končali	32	metrov niže; če bi pri tem pozabili
Pri delu so menda izpraznili	200	tisoč ton granita.
preživljali domačini, tako kot ostalih	30	milijonov beračev v deželi.
pogost kot razne oblike pizdarjenja ob	109	okvarah, zaletavanjih v krave in ljudi,
Ko se je leta	1661	njihova princesa Katarina iz Breganza
Ko so leta	1670	pred muslimanskimi operacijami v Iranu
V času indijskega upora leta	1857	je zaradi svoje odmaknjenosti od vročekrvnega
Soba je stala	50	rupij ali tri dolarje.
Na	30	kvadratnih metrih nas je prespalo štirinajst.
Rojen leta	1872	v Kalkuti kot sin premožnega zdravnika
kamor so ga vtaknili Angleži v letih	1908	in 1909, je Aurobindo skozi prakticiranje
ga vtaknili Angleži v letih 1908 in	1909	, je Aurobindo skozi prakticiranje joge,
dvajset let po Aurobindovi smrti leta	1950	.
v zbirki Filozofska knjižnica leta	1980	izšlo tudi v slovenskem prevodu.
Pondicherrya, ki ga je na papirju za	50000	ljudi začrtal francoski arhitekt Roger
je z velikim pompom odprl februarja	1968	predsednik Indije z mladimi predstavniki
predsednik Indije z mladimi predstavniki	121	dežel, ki so simbolično stresli vsak
Začelo se je leta	1973	, ko je v triindevetdesetem letu starosti
da je družba kupila zemljo (več kot	50	km�) in sploh priskrbela potrebna finančna
potrebna finančna sredstva v višini	380	milijonov rupij (od katerih je 10 milijonov
380 milijonov rupij (od katerih je	10	milijonov prispevala indijska vlada,
Avgusta	1977	in aprila leto dni kasneje je hladna
ali manj pristranskih dokler novembra	1980	vlada sama ni prevzela kontrole nad
* * *	531	Aurovillcev z zahoda, katerih povprečna
vzhodni blok, že, že, maršal Tito, leto	1948	, neuvrščenost, že, že, ampak Tajci
se je, premagana od komunistov, leta	1940	naprej zatekla v Burmo, nato pa tudi
Februarja	1986	je Newsweek pisal o nekaj tisoč tajskih
Od tam prihaja	550	ton surovega opija letno, kar je 50
550 ton surovega opija letno, kar je	50	% svetovne proizvodnje.
ne brani, da si ne bi zapomnil vseh	10.000	verzov: nasprotno, pomaga mu pri vztrajnosti
konec maja navsezgodaj zjutraj pobili	12	in ranili 13 ljudi..., pravijo tajski
navsezgodaj zjutraj pobili 12 in ranili	13	ljudi..., pravijo tajski uradniki v upravi
okriljem OZN, kjer je včasih živelo	150.000	ljudi, obstajajo zdaj, ko so ga zapustili
To so tisti, ki so prišli po letu	1982	, ko jih je zahod prepoznal kot ekonomske
Na prostoru, ograjenem za	50.000	ljudi, jih živi, se hrani, čisti in
živi, se hrani, čisti in razplojuje	150.000	.
ki jo vsak dan dovažajo s področja	50	km daleč.
pestujejo male otroke in svoje skrbi.	60	% populacije je po podatkih uprave
populacije je po podatkih uprave mlajših od	10	let.
Če pride ček za več kot	10	dolarjev, ga nadzorniki zavrnejo.
pripravljenih za odhod v Avstralijo, našli	263	pisem na njegovo ime.
Po padcu Saigona leta	1975	so ostali kakšni štirje milijoni teh
* * * Pokrajina od	60	km oddaljenega Aranya Prateta, kjer
razvijemo novo Kampučijo, je baje leta	1975	rekel Pol Pot.
Leta	1493	so Tajci osvojili Angkor Wat in Vietnamci
Ko so oboji v	18	. stoletju zahtevali še več, je kralj
Laos in Nova Kampučija, ki so jo leta	1954	priznali na ženevski konferenci.
Leteče trdnjave B	52	z južnovietnamskih in tajskih letališč
južnovietnamskih in tajskih letališč so do	15	. marca 1973 zmetale okoli 500.000 ton
in tajskih letališč so do 15. marca	1973	zmetale okoli 500.000 ton bomb.
so do 15. marca 1973 zmetale okoli	500.000	ton bomb.
Aprila	1975	, dva tedna pred padcem Saigona, so
mesecev in dvanajst dni, do januarja	1979	, ko so z vzhoda udarili Vietnamci,
Pol Potom pobegnil v Hanoi, je podprt s	140.000	vietnamskimi vojaki, obrnil kurz ladje
Ostalo je samo	12	% nekdanjih riževih polj.
so simpatizirali z njimi pred letom	1975	, ko so prevzeli oblast.
v provinci Prey Veng našli ostanke	485	260 trupel.
provinci Prey Veng našli ostanke 485	260	trupel.
Med pobitimi je bilo	12	420 uslužbencev, vojakov in intelektualcev
Med pobitimi je bilo 12	420	uslužbencev, vojakov in intelektualcev
uslužbencev, vojakov in intelektualcev ter	2572	menihov.
Nekaj več kot	100	prostovoljcev je vseh starosti, zdi
Plače so od	0	do 2000 dolarjev.
Plače so od 0 do	2000	dolarjev.
posteljo, sam pa bi se ulegel na tla.	74	let ima.
Aeroflot stane iz Penanga domov	300	dolarjev.
tudi ep Ramajana, omenjajo te otoke že	600	let pred našim štetjem.
Ideal bataške družine je	17	sinov in 16 hčera.
Ideal bataške družine je 17 sinov in	16	hčera.
Simalungi, Toba Bataki, skupaj jih je kake	3	milijone in žive v plodnih dolinah
najboljši šahisti (bos kmet je leta	1939	v Grand Hotelu v Medanu premagal holandskega
Prve spreobrnitve so prišle šele leta	1861	, ko je v te kraje prišel misionar Nammunsen.
spreobračanj pa je prišlo v nemirih v letih	1965‐1966	, ko je tekla kri komunistov.
Preden so postlali, so mi dali	12	pisem.
Do Berastagija je	100	km.
Na	1300	metrih so se naporni dušeči tropi spremenili
V vsaki taki, tudi po	50	metrov dolgi hiši, je živelo po 10
50 metrov dolgi hiši, je živelo po	10	in več družin.
Karo Bataki imajo kakšnih	80	praznikov na leto.
inženir zvečer, ko je pokadil že vsaj	20	cigaret.
zapisi na njih segajo nazaj v leto	809	.
Indijske trgovce je od	6	. stoletja pred našim štetjem privlačilo
obojestransko koristna in je trajala	1400	let.
Indonezijci so v	10	. stoletju potovali na učenje tako daleč,
vasi Bawang, koder ni ceste, ampak	15	km steze, podobne naši na Komno.
V vas vsak dan pride vsaj	100	turistov in domačini ne verjamejo več,
z ostalo Azijo, je torej prišel peš	500	tisoč let nazaj in potem odšel kdo
Naslednji so nato	30.000	let nazaj prišli negriti; mali ljudje
pridelujejo dovolj hrane za družino s	5	- 6 otroci, so manjše od parkirišča
pridelujejo dovolj hrane za družino s 5 -	6	otroci, so manjše od parkirišča voznega
Do jutra sem imel	19	obiskov.
dovolj drobiža, da bi zamenjal mojih	10.000	rupij (10 dolarjev) in se spogledoval.
da bi zamenjal mojih 10.000 rupij (	10	dolarjev) in se spogledoval.
telesa, ki je tisti dan prebicikliralo	100	kilometrov, ves čas kot vzmet napeto
Po letu	900	ni mogoče najti nobenih napisov niti
do prihoda prvih Evropejcev, skoraj	600	let kasneje, ni o zgodovini tega dela
Indonezijska vlada je leta	1969	s podporo UNICEFA in nekaterih posameznih
Nad kvadratno osnovo s stranico	153	metrov se druga za drugo dvigajo terase;
ograjenih kvadratnih teras so obdelane s	1460	velikih in 1212 manjših kamnitih reliefov,
teras so obdelane s 1460 velikih in	1212	manjših kamnitih reliefov, dolgih skupaj
se dvigajo portali, kapele in niše s	504	Budovimi kipi.
elementov, namesto tega na njih stoji	72	stup, podobnih rešetkastim zvonovom,
več velikih andezitnih blokov zavzema	56	tisoč kubičnih metrov.
kot vulkanska notranjost, se drenja	160	milijonov indonezijskih muslimanov.
Wong maja pahit, kot kličejo potomce emigrantov iz	15	. stoletja, ki so pribežali sem pred
Vse, kar so do začetka	19	. stoletja izvažali, so bili visoko
V sončnem jutru leta	1908	se je dvor v vsem svojem ceremonialnem
na glavi po dva metra visoke, morda	30	kg težke tovore, medtem ko je šel zraven
	41,2	vročine je rekel zdravnik.
družina pa je upala, da bom plačal tistih	50.000	(okoli 40 dolarjev), da me mož spravi
da bom plačal tistih 50.000 (okoli	40	dolarjev), da me mož spravi v red.
premasiran in dišeč kot roža s še vedno	41	vročine privlekel v Bedulu.
teh pogojih začno umirati, baje po	24	urah.
aboridžinske folklore, sam pa sem kupil	400	kubično zverino za potovanje po deželi
dalje smehljam skozi svet.“ [Goethe (	1	), 70]
smehljam skozi svet.“ [Goethe (1),	70	]
imenu, ki ga je bil Goethe poznal,	30	. oktobra 1772 zares pognal kroglo v
ga je bil Goethe poznal, 30. oktobra	1772	zares pognal kroglo v glavo in da je
Werther, v uvodni besedi,	37	]
slečen ležim v postelji!“ [Descartes (	1	), I/4-5]
uporabe besedice ergo.“ [Hintikka,	146	]
bivam' verificira sam sebe.“ [prav tam,	154	-5]
verificira sam sebe.“ [prav tam, 154-	5	]
drugega nimam kakor njo!“ [Goethe (	1	), 131]
drugega nimam kakor njo!“ [Goethe (1),	131	]
pred menoj tako bedni?“ [prav tam,	141	]
Kartezij je napisal Strasti duše leta	1646	, izšle so tri leta pozneje; razprava
Descartes (	2	), 349]
Descartes (2),	349	]
glande) sredi možganov“ [prav tam,	371	].
zveze med dušo in telesom.“ [prav tam,	349	]
menoj hladen in brez moči.“ [Goethe (	1	), 137]
hladen in brez moči.“ [Goethe (1),	137	]
vseh gibov naših udov.“ [Descartes (	2	), 333] ”...kri nosi toplino vsem drugim
gibov naših udov.“ [Descartes (2),	333	] ”...kri nosi toplino vsem drugim telesnim
jim služi za prehrano.“ [prav tam,	334	] ... ”
zaznavam jih z vsemi čuti.“ [Goethe (	1	), 145]
zaznavam jih z vsemi čuti.“ [Goethe (1),	145	]
Descartes (	2	), 387]
Descartes (2),	387	]
umreti, da bi jo ohranil.“ [prav tam,	390	]
med njimi mlado Elizabeto [Gaukroger,	293	].
srečala tudi osebno; spomladi leta	1645	pa je princesa zapadla v nekakšno melanholično
neprijetnih & mučnih.“ [Descartes (	3	), 203]
neprijetnih & mučnih.“ [Descartes (3),	203	]
preudarnost <prudence>.“ [prav tam,	218	]
imamo v tem življenju.“ [prav tam,	220	]
kak nov razlog za težave.“ [prav tam,	233	-4]
nov razlog za težave.“ [prav tam, 233-	4	]
njegovi biografi domnevajo, da je leta	1649	sprejel povabilo kraljice Kristine,
bilo zanj usodno, saj je še iste zime,	11	.
februarja	1650	, tam na severu umrl -, tudi zato, da
občutja, ki ti bo razjedlo moči.“ [Goethe (	1	), 98]
ti bo razjedlo moči.“ [Goethe (1),	98	]
pridobitev je odvisna od nas.“ [Descartes (	2	), 436-7]
je odvisna od nas.“ [Descartes (2),	436	-7]
odvisna od nas.“ [Descartes (2), 436-	7	]
v duši in zgolj po duši“ [prav tam,	440	].
tistega njenega melanholičnega leta	1645	ji piše: ”...saj tudi največji filozof
ne bi imel slabih sanj...“ [Descartes (	3	), 283].
imel slabih sanj...“ [Descartes (3),	283	].
Gaukroger,	294	].
bilo je na neko jesensko nedeljo leta	1634	.
Obstaja tudi zapis, da so avgusta	1635	v protestantski cerkvi krstili njegovega
Na osnovi nekega pisma iz leta	1637	, ko je stanoval v najeti hiši ob morju
načrtoval hčerino šolanje [prav tam,	332	-3], vendar je v njegove načrte kruto
načrtoval hčerino šolanje [prav tam, 332-	3	], vendar je v njegove načrte kruto
načrte kruto posegla usoda: jeseni	1640	je petletna Francine umrla, ko je v
Gaukroger,	353	].
piscem Romanov & Pesnikom.“ [Descartes (	2	), 395-6]
Romanov & Pesnikom.“ [Descartes (2),	395	-6]
Romanov & Pesnikom.“ [Descartes (2), 395-	6	]
izpoved ali obljuba...“ [Kierkegaard (	1	), 14]
izpoved ali obljuba...“ [Kierkegaard (1),	14	]
je, listje pa je venelo.“ [prav tam,	15	]
skratka vse substancialno“ [prav tam,	60	], pri tem pa se je, zanimivo, skoraj
miren kot Kralj stene.“ [prav tam,	36	-7]
miren kot Kralj stene.“ [prav tam, 36-	7	]
prav tam,	93	]
No, to je njihov problem.“ [prav tam,	104	]
razmišljanj in opazovanj“ [prav tam,	169	], pri Kordeliji pa nima več kaj iskati,
jo spremenil v moškega.“ [prav tam,	190	-1]
spremenil v moškega.“ [prav tam, 190-	1	]
Kierkegaard (	2	), 21]
Kierkegaard (2),	21	]
”moja tuga je moj grad“ [prav tam,	23	], ”moja bolečina je moj grad, ki se
oblake; nihče ga ne more osvojiti“ [	41	], in - kot pravi nesrečni ”estet“ -
v ”Društvu reflektirano žalostnih“ [	152	], kateremu pripada tudi pisec, ki prepričuje
da tam notri ni nikogar!“ [prav tam,	188	]
mladenko, ki jo je izdal njen dragi“ [	197	], ki pa naj bo ”ponosna, kajti nikoli
svojem spominu na svetlobo upanja...“ [	198	]. -
Hegel je v paragrafu	214	zapisal, da je ”nesrečna zavest <unglückliches
samo, še ne enotnost obeh.“ [Hegel (	1	), 115 (h 215)]
samo, še ne enotnost obeh.“ [Hegel (1),	115	(h 215)]
enotnost obeh.“ [Hegel (1), 115 (h	215	)]
Kierkegaard (	2	), 38]
Kierkegaard (2),	38	]
Hegel, prav tam (h	216	)]
ali je celo že ušlo.“ [prav tam, h	225	]
[Kierkegaard očitno misli na zgoraj navedeni h	215	v Fenomenologiji duha].
v sebi ni prisoten.“ [Kierkegaard (	2	), 191]
sebi ni prisoten.“ [Kierkegaard (2),	191	]
prav tam,	192	]
nesrečnimi individui, ki se spominjajo.“ [	193	]
prav tam,	43	]
vsakič za prvo ljubezen.“ [prav tam,	219	]
kljub temu pa zelo lepo.“ [prav tam,	419	]
izbiraš sámo 'hotenje'...“ [prav tam,	533	-4]
izbiraš sámo 'hotenje'...“ [prav tam, 533-	4	]
dobro vekomaj iz slabega rodi“ [Goethe (	2	), 98].
vekomaj iz slabega rodi“ [Goethe (2),	98	].
ukinja načelo protislovja“ [Kierkegaard (	2	), 534] - kajti v nasprotju s Heglom,
načelo protislovja“ [Kierkegaard (2),	534	] - kajti v nasprotju s Heglom, pa tudi
more veljati za večnost“ [prav tam,	535	]; predvsem pa ne more veljati za prihodnost,
enako resnično, da obstaja ali‐ali“ [	537	].
to pa lahko postane vsak, če želi“ [	542	].
najbolj konkretna stvar, to je svoboda.“ [	574	]
je organiziral UNESCO v Parizu leta	1964	in na katerem so nastopili vsi takratni
antifilozof“ [Živeči Kierkegaard,	29	] in ”ko ga berem, se vrnem vse do sebe,
sam sem tisto, kar doumem“ [prav tam,	47	].
pojavi v trenutku, ko zavrne etiko“ [	177	].
Raz	3	, 15-6]
Raz 3,	15	-6]
Raz 3, 15-	6	]
zavrnitvijo védenja“ [Živeči Kierkegaard,	30	].
[Goethe (	2	), 115]
[Goethe (2),	115	]
”Izklopljena božja transcendenca“ (h	58	), kjer Husserl o ”eksistenci 'božje'
zavesti transcendenten svet [Husserl (	1	), 191].
zavesti transcendenten svet [Husserl (1),	191	].
duhovno‐na‐vpogled‐dobivanje bivajočega samega.“ [Husserl (	2	), 62]
duhovno‐na‐vpogled‐dobivanje bivajočega samega.“ [Husserl (2),	62	]
navzoča kot ona sama.“ [prav tam,	63	]
najpomembnejšega Husserlovega dela: v	24	. paragrafu piše o spoznavni evidenci
nobena zamisljiva teorija.“ [Husserl (	1	), 80]
zamisljiva teorija.“ [Husserl (1),	80	]
Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija (	1937	) govori o ”Descartesovem sámonesporazumu“,
“ [Husserl (	3	), 23], in nadalje razlaga:
ali duh ali intelekt>“ [Husserl (3),	23	], in nadalje razlaga:
dogaja v epoché...“ [Husserl, prav tam,	24	]
lahko eksistira brez druge“ [Descartes (	4	), 7].
eksistira brez druge“ [Descartes (4),	7	].
telo sta realno različna“ [prav tam,	13	].
Jasno pa zaznavamo (po	2	. postulatu) duha, tj.
telesa in telo brez duha.“ [Descartes (	4	), 13]
in telo brez duha.“ [Descartes (4),	13	]
je ”bila zemlja pusta in prazna“ [	1	Mz 1, 2], ko še ni bilo nobenega
”bila zemlja pusta in prazna“ [1 Mz	1	, 2], ko še ni bilo nobenega telesnega
zemlja pusta in prazna“ [1 Mz 1,	2	], ko še ni bilo nobenega telesnega
formulacij cogita najdemo v Idejah, v	46	. paragrafu: ”
življenje, živim: cogito.“ [Husserl (	1	), 149], kar pomeni, kot beremo v nadaljevanju,
življenje, živim: cogito.“ [Husserl (1),	149	], kar pomeni, kot beremo v nadaljevanju,
oblika doživljajskega toka).“ [Husserl (	2	), 75]
doživljajskega toka).“ [Husserl (2),	75	]
”Transcendentalni ego je neločljiv od svojih doživljajev“ (h	30	):
konstituirajoč kot bivajoče.“ [Husserl (	2	), 106]
konstituirajoč kot bivajoče.“ [Husserl (2),	106	]
[Goethe (	2	), 251]
[Goethe (2),	251	]
mislim: jaz sem brez glave.“ [Harding,	32	]
Vsekakor ne z glavo.“ [prav tam,	32	-3]
Vsekakor ne z glavo.“ [prav tam, 32-	3	]
glavo in dobil ves svet.“ [prav tam,	33	]
mogoče ločiti od pogleda.“ [prav tam,	34	]
Vse, ta Tukaj v Povsod“ [prav tam,	37	] - toda navsezadnje bi isto ali podobno
popolnoma brezhibna Praznina...“ [prav tam,	38	]
moje izkustvo bodisi ne bo.“ [Parfit (	1	), 41]^*
izkustvo bodisi ne bo.“ [Parfit (1),	41	]^*
Formalno gledano so možnosti tri: (	1	) jaz ne bi preživel, (2) jaz bi preživel
možnosti tri: (1) jaz ne bi preživel, (	2	) jaz bi preživel kot eden od dveh ljudi,
bi preživel kot eden od dveh ljudi, (	3	) jaz bi preživel kot oba človeka.
jaz je ta dva človeka.“ [prav tam,	46	]
prav tam,	47	]
oseba preživi kot dve.“ [prav tam,	48	]
bolj za življenja drugih.“ [Parfit (	2	), 281]
za življenja drugih.“ [Parfit (2),	281	]
oba <who we both are>.“ [prav tam,	63	]
povsem 'neoseben' način“ [op. cit.,	55	].
[Vprašanja kralja Milinde II/17, str.	49	-50]
[Vprašanja kralja Milinde II/17, str. 49-	50	]
z naslednjim življenjem" [prav tam,	56	-7].
naslednjim življenjem" [prav tam, 56-	7	].
med in po srednjeevropskem času,	24	. aprila, na jurjevo; prostor dogajanja:
izmed vseh najbolj očitne.“ [Aristotel (	1	), 45]
vseh najbolj očitne.“ [Aristotel (1),	45	]
kaj je njegova narava?“ [Aristotel (	2	), 217b32-33]
je njegova narava?“ [Aristotel (2),	217b32	-33]
deležiti v realnosti (v biti).“ [prav tam,	217b37	-218a3]
realnosti (v biti).“ [prav tam, 217b37-	218a3	]
noben, čeprav je čas deljiv.“ [prav tam,	218a4	-7]
sestavljen iz zdajev.“ [prav tam,	218a8	]
starejši od same hiše, knjiga s konca	17	. stoletja, ki mi jo je nekoč podarila
sem, da imam seveda največ knjig iz	20	.
stoletja, nekaj deset jih prihaja iz	19	. stoletja, med njimi Goethejeva zbrana
bila že prej), sledijo tri knjige iz	18	.
militari, natisnjena v Bologni leta	1761	, z grafiko Parisove sodbe na notranji
naslovnici, in nazadnje tista edina iz	17	. stoletja.
obsega čas od ustanovitve Rima do leta	1692	, ko je bila knjiga verjetno končana,
adorato, e da altri dannato...“ [Foresti,	303	]
Goethe (	1	), 95]
Goethe (1),	95	]
temni prihodnosti naproti.“ [prav tam,	107	]
kaže, da bi bilo kaj bolje.“ [Goethe (	1	), 99]
da bi bilo kaj bolje.“ [Goethe (1),	99	]
na desni; zgoraj je zapisana letnica	1768	.
gibanje ali spreminjanje“ [Aristotel	123b45	] (2), vendar je pri njegovi opredelitvi
ali spreminjanje“ [Aristotel 123b45] (	2	), vendar je pri njegovi opredelitvi
niti ga ni brez gibanja;“ [Aristotel (	2	), 218b21-219a1].
ga ni brez gibanja;“ [Aristotel (2),	218b21	-219a1].
lahko zamešajo in raztrgajo...“ [Proust (	1	), 107]
zamešajo in raztrgajo...“ [Proust (1),	107	]
imenujemo čas.“ [Platon, Timaj,	37cd	]
gibanje, mora biti to drugo.“ [Aristotel (	2	), 219a4-9]
mora biti to drugo.“ [Aristotel (2),	219a4	-9]
gibanje, z gibanjem pa čas.“ [prav tam,	220b14	-24]
gibanjem pa čas.“ [prav tam, 220b14-	24	]
ki bo izmerila celoto)...“ [prav tam,	221a1	-3]
izmerila celoto)...“ [prav tam, 221a1-	3	]
gibanja glede na prej in pozneje.“ [	219a34	-219b2]
glede na prej in pozneje.“ [219a34-	219b2	]
prav tam,	219b2	-4]
prav tam, 219b2-	4	]
pa to, s čimer štejemo.“ [prav tam,	219b7	]
število vsakega gibanja.“ [prav tam,	223a29	-32]
pomeni ”biti tedaj, kadar je čas“ [	221a9	]; drugič - ker je čas opredeljen kot
stvari pravimo, da so "v številu"“ [	221a10	].
po naravi more gibati...“ [prav tam,	221b7	-14] In nato še enkrat poudari: ”
naravi more gibati...“ [prav tam, 221b7-	14	] In nato še enkrat poudari: ”
gibanje ali mirovanje, kolikšno je.“ [	221b17	-18]
ali mirovanje, kolikšno je.“ [221b17-	18	]
ničesar ne utrpeva, saj ne biva v času.“ [	221b2	-7]
vselej drug in različen?“ [prav tam,	218a9	-10].
podlaga <hypokeimenon> je identiteta“ [	219b13	-15].
poletje, pomlad ali jesen.“ [prav tam,	220b13	-14]
in se sam meri s takšnim gibanjem.“ [	223b29	]
preteklim in prihodnjim.“ [prav tam,	223a5	-6]
bilo zdaja, in obratno.“ [prav tam,	220a1	]
začetek ene in konec druge.“ [prav tam,	220a5	in 220a10-11]
in konec druge.“ [prav tam, 220a5 in	220a10	-11]
druge.“ [prav tam, 220a5 in 220a10-	11	]
kmalu ugasniti, se zničiti!“ [Goethe (	1	), 137]
ugasniti, se zničiti!“ [Goethe (1),	137	]
isti čas vsepovsod hkrati“ [Aristotel (	2	), 220b5].
čas vsepovsod hkrati“ [Aristotel (2),	220b5	].
znanimi črkami IHS, preberemo letnico	1881	.
bival, ko ne bi bilo duše.“ [prav tam,	223a16	...25]
ne bi bilo duše.“ [prav tam, 223a16...	25	]
samo ”Nicolo Tommaseo - i Veneziani	1882	“.
prenesena v Doževo palačo, potem je sredi	19	. stoletja potovala na Dunaj in šele
velika številčnica sončne ure“ [Proust (	6	), 215].
številčnica sončne ure“ [Proust (6),	215	].
odkril matematik Georg Riemann sredi	19	. stoletja; to so sferične oziroma,
formuliral Nikolaj Lobačevski v začetku	19	. stoletja, eno izmed naslednjih Eugenio
notranjih kotov v trikotniku vselej	180	?
vsota notranjih kotov še vedno ostaja	180	, je površina najinega sveta ravna,
evklidska; če se vsota povečuje, namreč nad	180	, se plaziva po svetu s pozitivno
pravi koti, torej je njihova vsota že	270	); če pa se, nasprotno, vsota notranjih
večanjem trikotnika zmanjšuje, namreč pod	180	, potem živiva v hiperboličnem svetu
aleksandrijski astronom in učenjak Eratosten v	3	. st. pr. n. š.;
iz srednje Italije, nastalo ob koncu	15	. stoletja z naslovom Arhitekturna perspektiva,
Garin,	61	].
tudi druga renesančna mesta [prav tam,	76	].
in kraljico vseh drugih“ [prav tam,	73	].
možnega v polje utopije“ [prav tam,	75	].
Proust (	6	), 221]^*
Proust (6),	221	]^*
se sklanjali nadenj“ [prav tam,	219	].
Scuola Grande di San Rocco je bila ustanovljena leta	1478	kot laična bratovščina beneških meščanov,
zapolnil beneški umetnik Jacopo Robusti (	1518	-1594), slavni Tintoretto, tudi sam
beneški umetnik Jacopo Robusti (1518-	1594	), slavni Tintoretto, tudi sam član
Leta	1564	je zmagal na natečaju za poslikavo
Sala Grande Superiore, ki jo je poslikal v letih	1576	-1581, hrani njegove največje mojstrovine:
Sala Grande Superiore, ki jo je poslikal v letih 1576-	1581	, hrani njegove največje mojstrovine:
imenovani Sala Terrena, poslikani v letih	1583	-1587, pa vidimo nekaj poznih Tintorettovih
Sala Terrena, poslikani v letih 1583-	1587	, pa vidimo nekaj poznih Tintorettovih
še danes boš z menoj v raju [Lk	23	, 43]?
danes boš z menoj v raju [Lk 23,	43	]?
ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.“ [	4	Mz 21, 6-9] - Razlagalci pravijo,
bronasto kačo, je ostal živ.“ [4 Mz	21	, 6-9] - Razlagalci pravijo, da Mojzesova
bronasto kačo, je ostal živ.“ [4 Mz 21,	6	-9] - Razlagalci pravijo, da Mojzesova
kačo, je ostal živ.“ [4 Mz 21, 6-	9	] - Razlagalci pravijo, da Mojzesova
Jn	3	, 14-15]
Jn 3,	14	-15]
Jn 3, 14-	15	]
Roka leta	1576	, ob tem pa poudarja, da je bilo zanjo
k sliki	223A	].
Ez	37	, 3].
Ez 37,	3	].
Proust (	7	), 180-2]
Proust (7),	180	-2]
Proust (7), 180-	2	]
filozof, saj je bilo takrat - ob koncu	17	. stoletja in tudi še pozneje, vse do
(Matematični principi naravne filozofije,	1687	, ali kratko: Principia), je vprašanje
primer dan, ura, mesec, leto.“ [Newton,	6	]
počasna ali jih sploh ni“ [prav tam,	8	] - torej naj bi šlo za nekakšno časovno
gibanje telesa povečalo...“ itd. [Newton,	7	]
edina absolutna gibanja.“ [Newton,	8	]
omenjenem primeru mornarja.“ [prav tam,	9	]
Potem ko je Johannes Kepler v začetku	17	. stoletja odkril, da se planeti vrtijo
kakor znani štirje klasični elementi; v	19	. stoletju so za takšno ”podstat“ absolutnega
eter“ in šele Einstein je v začetku	20	. stoletja zavrnil hipotezo, da obstaja.
telesa in povzročijo gibanje.“ [Newton,	10	]
absolutnega prostora.“ [Bas van Fraassen,	111	]
lastni in ustrezni učinek...“ [Newton,	11	]
doslednega empirizma v filozofiji poznega	19	. stoletja, je v nasprotju z Newtonom
Ob koncu	19	. stoletja so fiziki odkrili, da je
osnovi tega odkritja je na začetku	20	.
da se neko gibanje začne v času t	1	, drugo pa v času t2 , in v
času t1 , drugo pa v času t	2	, in v tem smislu je začetni čas
vedno z ozirom na čas...“ [Gassendi,	199	].
”nebo nekakšna splošna ura“ [prav tam,	200	].
da bi zašlo, skoraj ves dan“ (Joz	10	, 13).]
bi zašlo, skoraj ves dan“ (Joz 10,	13	).]
takega dne ne prej ne poslej“ [prav tam,	14	].
Gassendi,	200	-1]
Gassendi, 200-	1	]
”zunajsvetnega“ prostora sta si v začetku	18	. stoletja dopisovala tudi Leibniz in
povsem enakih delov snovi.“ [Leibniz,	196	]
čas neki red zaporedij.“ [prav tam,	165	]
položaje smo opazovali.“ [prav tam,	205	]
ničemer drugem kot v njihovem zaporedju“ [	167	].
”vsakršen prazen prostor imaginaren“ [	175	], tj., da ne obstaja prazen prostor
prav tam,	171	]
količine njihovih sprememb.“ [prav tam,	211	]
ničesar razločljivega.“ [prav tam,	211	-2]
ničesar razločljivega.“ [prav tam, 211-	2	]
razložiti iz njihove narave.“ [prav tam,	169	]
razložiti iz narave stvari.“ [prav tam,	181	]
dodal v drugi izdaji Principov leta	1713	, zapisal tudi tisti znameniti stavek,
nebesnih teles in našega morja.“ [Newton,	547	]
seboj neizmerno oddaljeni.“ [prav tam,	544	]
Pri velikih mislecih	17	. in 18. stoletja - Karteziju, Spinozi,
Pri velikih mislecih 17. in	18	. stoletja - Karteziju, Spinozi, Leibnizu,
Koyré,	195	].
tudi nad vsem.“ [Clarke, v: Leibniz,	164	]
omenil, drugi izdaji Principov leta	1713	, torej dve leti pred Leibnizevo korespondenco
nam je popolnoma neznan.“ [Newton,	544	-5]
je popolnoma neznan.“ [Newton, 544-	5	]
živimo, se gibljemo in smo“ [Apd	17	, 28].
živimo, se gibljemo in smo“ [Apd 17,	28	].
Prostora in ju potrebuje.“ [Leibniz,	208	]
in razstrtost stvarstva...“ [prav tam,	224	].
Koyréjem, ki ugotavlja, da se je na koncu	18	. stoletja Newtonova zmaga zdela popolna,
telesa neizmernega univerzuma“ [Koyré,	222	] - vendar je, paradoksno, napredek
”O dokončnih temeljih razlikovanja področij v prostoru“ (	1768	) [Kant (1)] predlagal miselni eksperiment,
”O dokončnih temeljih razlikovanja področij v prostoru“ (1768) [Kant (	1	)] predlagal miselni eksperiment, ki
tridimenzionalni evklidski prostor, šele v	19	. stoletju so odkrili neevklidske in
papirni trak na enem koncu zavrtiš za	180	in nato oba konca traku zlepiš.
Oblika prostora [The Shape of Space,	1994	] zagovarja Kantov argument ”leve roke“,
Sanje duhovidca, pojasnjene s sanjami metafizike (	1766	)?
Kant (	2	), 966]
Kant (2),	966	]
polni in jasni zavesti.“ [Swedenborg,	74	]
govoril z ljudmi na zemlji.“ [prav tam,	234	]
stanj, so samo stanja.“ [prav tam,	163	]
stanje, ne pa neskončni čas“ [prav tam,	167	], je presenetljivo blizu nekaterim
angela, temveč v njem.“ [prav tam,	53	]
stanja in njihove spremembe.“ [prav tam,	191	-2]
njihove spremembe.“ [prav tam, 191-	2	]
zunanji izrazi notranjosti.“ [prav tam,	193	]
izrazom trajanje <duration>“ [Newton,	6	], in vprašal sem se: ali se v tem ”drugem
je odnos časa do duše“ [Aristotel (	2	), 223a16].
odnos časa do duše“ [Aristotel (2),	223a16	].
razsežnostjo“ [Plotin, Enneade, III.	7.6	], ”nedeljiva dovršenost, kakor da bi
[III.	7.3	], in potem preide k času, ki ga kot
vse giblje v času duše.“ [Plotin III.	7.11	]
[Avguštin, XI/14 (slov. prev. str.	253	-4)]
[Avguštin, XI/14 (slov. prev. str. 253-	4	)]
zasluži, da gre v nič nazaj...“ [Goethe (	2	), 98] ...in tudi Hegel je rekel nekaj
zasluži, da gre v nič nazaj...“ [Goethe (2),	98	] ...in tudi Hegel je rekel nekaj takega,
pričakovanje.“ [Avguštin, prav tam, XI/20 (	259	)]
osuplost me prevzema...“ [Avguštin, X/8 (	204	)]
ga ne bi poznali“ [prav tam, X/20 (	215	)], in zato verujoči modrec pravi:
kadar koli se te spomnim.“ [prav tam,	X	/24-5 (219-20)]
se te spomnim.“ [prav tam, X/24-5 (	219	-20)]
mu nisem pritrdil“ [prav tam XI/23 (	261	)].
”potemtakem gibanje teles ni čas“ [XI/24 (	263	)], se obenem izpoveduje Bogu, da še
prihajajočih, in vendar merimo čase“ [XI/27 (	266	)].
merim svoje čase.“ [Avguštin, XI/27 (	266	)]
niso nikoli nehala biti.“ [Proust (	7	), 242]
niso nikoli nehala biti.“ [Proust (7),	242	]
spoznanja, namreč prostor in čas...“ [Kant (	3	), B 36 (v slov. str.
namreč prostor in čas...“ [Kant (3), B	36	(v slov. str.
	85	)]
čas samo eno dimenzijo“ [prav tam, B	47	(91)], saj, kot pravi po analogiji
samo eno dimenzijo“ [prav tam, B 47 (	91	)], saj, kot pravi po analogiji z geometrijo
pa vselej v sosledju.“ [prav tam, B	50	(93)]
vselej v sosledju.“ [prav tam, B 50 (	93	)]
postopnim dodajanjem enic v času...“ [Kant (	4	), h 10 (91)].
dodajanjem enic v času...“ [Kant (4), h	10	(91)].
dodajanjem enic v času...“ [Kant (4), h 10 (	91	)].
Kant (	1	), B 37 (85-6)]
Kant (1), B	37	(85-6)]
Kant (1), B 37 (	85	-6)]
Kant (1), B 37 (85-	6	)]
prav tam, B	49	-50 (93)]
prav tam, B 49-	50	(93)]
prav tam, B 49-50 (	93	)]
ni, in vtem ko ni, je“ [Hegel (	2	), h 258 (129)].
in vtem ko ni, je“ [Hegel (2), h	258	(129)].
vtem ko ni, je“ [Hegel (2), h 258 (	129	)].
čas tudi tisto najšibkejše.“ [Hegel (	2	), h 258 (130)]
tudi tisto najšibkejše.“ [Hegel (2), h	258	(130)]
tisto najšibkejše.“ [Hegel (2), h 258 (	130	)]
prav tam (	131	)]
je potemtakem večnost.“ [prav tam, h	259	(133)]
potemtakem večnost.“ [prav tam, h 259 (	133	)]
razumevanju znanstvenega spoznanja“ [Bergson,	272	] - in ”zunanjim“, znanstveno ”objektivnim“
lahko tako rečemo, in delitvami T	1	, T2, T3, ... na črti, ki se
tako rečemo, in delitvami T1, T	2	, T3, ... na črti, ki se po definiciji
rečemo, in delitvami T1, T2, T	3	, ... na črti, ki se po definiciji imenuje
časa v njegovem teku.“ [Bergson,	273	]
kinematografskem traku“ [prav tam,	274	] in je predvajanje filma samo še ”dodano“;
trga iz dna duše, čas ni več dodatek“ [	275	], kajti ”čas je invencija ali pa sploh
ne more upoštevati časa‐invencije...“ [	276	]. -
uveljavila v znatnem delu filozofije	20	. stoletja, pravzaprav nekaj shizofrenega...
tem načinu ni odsenčen.“ [Husserl (	1	), h 42 (136)]
načinu ni odsenčen.“ [Husserl (1), h	42	(136)]
ni odsenčen.“ [Husserl (1), h 42 (	136	)]
tj. kozmičnim časom.“ [Husserl (	1	), 264]
kozmičnim časom.“ [Husserl (1),	264	]
imel na univerzi v Göttingenu v letih	1905	-10 in so bila, avtorsko pregledana
univerzi v Göttingenu v letih 1905-	10	in so bila, avtorsko pregledana in
objavljena precej pozneje, namreč leta	1928	v devetem zvezku Husserlovih Letopisov za filozofijo in fenomenološko raziskovanje,
V	33	. paragrafu teh predavanj, pod naslovom
odnosov, je bilo, kot se zdi, tudi leta	1928	še vedno predrelativistično, saj je
sprašujočemu razložiti, ne vem>“ [Husserl (	4	), h 1 (3)].
razložiti, ne vem>“ [Husserl (4), h	1	(3)].
razložiti, ne vem>“ [Husserl (4), h 1 (	3	)].
<Vorstellung> neke melodije.“ [Husserl (	4	), h 3 (9)]
<Vorstellung> neke melodije.“ [Husserl (4), h	3	(9)]
neke melodije.“ [Husserl (4), h 3 (	9	)]
občutek trajanja“ [Husserl, prav tam (	10	)].
povezovanju vtisov v časovne predmete:	1	. retenco in protenco, 2. reprodukcijo
časovne predmete: 1. retenco in protenco,	2	. reprodukcijo in 3. fantazijo.
retenco in protenco, 2. reprodukcijo in	3	. fantazijo.
je pač taka kot življenje.“ [Proust (	2	), 113-4]
pač taka kot življenje.“ [Proust (2),	113	-4]
taka kot življenje.“ [Proust (2), 113-	4	]
različne ”načine izvršitve“ [prav tam, h	15	]: lahko je celovita ali delna, hitrejša
se kaže kot vselej drug.“ [Husserl (	4	), h 8 (20)]
kaže kot vselej drug.“ [Husserl (4), h	8	(20)]
kot vselej drug.“ [Husserl (4), h 8 (	20	)]
krči in obenem temni.“ [prav tam, h	9	(21-2)]
krči in obenem temni.“ [prav tam, h 9 (	21	-2)]
in obenem temni.“ [prav tam, h 9 (21-	2	)]
delo Bit in čas (Sein und Zeit,	1927	) zasnoval na končni eksistencialni
se kaže kot trajajoča.“ [prav tam, h	12	, (26)]
kaže kot trajajoča.“ [prav tam, h 12, (	26	)]
preteklost <ein Vergangen>“ [prav tam, h	16	(33)].
<ein Vergangen>“ [prav tam, h 16 (	33	)].
tega imanentnega časa.“ [Husserl (	2	), h 18, str. 87]
imanentnega časa.“ [Husserl (2), h	18	, str. 87]
imanentnega časa.“ [Husserl (2), h 18, str.	87	]
imanentne predmete in dogajanja“ [Husserl (	4	), h 38 (65)] - in v tem smislu je za
predmete in dogajanja“ [Husserl (4), h	38	(65)] - in v tem smislu je za Husserla
predmete in dogajanja“ [Husserl (4), h 38 (	65	)] - in v tem smislu je za Husserla
doch fließt die Zeit.>“ [Husserl (	4	), h 31 (54)]
fließt die Zeit.>“ [Husserl (4), h	31	(54)]
fließt die Zeit.>“ [Husserl (4), h 31 (	54	)]
prebral Einsteinovo knjižico [Einstein (	1	)], ki ste mi jo posodili, pa še poglavje
vedno z enako hitrostjo - približno	300.000	km na sekundo, na kratko zapisano s
Res je - Einstein je leta	1905	zasnoval posebno teorijo relativnosti,
ima, kot veva, vedno enako hitrost	300.000	km na sekundo - tudi če je njegova
relativnosti ob njenem nastanku leta	1905	samo nekakšen torzo, ki ga je Einstein
formuliral Carl Friedrich Gauss v začetku	19	. stoletja in se po njem imenujejo ”Gaussovi
običajno ozadje), kar so izmerili že leta	1919	pri popolnem Sončevem mrku, toda premik
Pojem polja je postal odločilen v	19	. stoletju, ko se je z Maxwellovimi
Relativnost in problem prostora (	1952	).
Einstein (	1	), 136], in zato povsem razume Kartezija,
Einstein (1),	136	], in zato povsem razume Kartezija,
spravimo vanjo“ [Einstein, prav tam,	137	], in dodaja, da možnost škatle, da
prostor, ki bi bil brez polja“ [prav tam,	156	].
nič, niti noben 'topološki prostor'“ [	155	], kajti enačbe polja ne opisujejo zgolj
Neadekvatnost klasičnih modelov etra (	1934	), kjer pravi, da je s pojmom prostora‐časa
elektromagnetnih dogajanj“ [Einstein (	2	), 355].
elektromagnetnih dogajanj“ [Einstein (2),	355	].
teorijo imenoval ”geometrodinamika“ (	1962	).
kozmolog, filozof Bernulf Kanitscheider [	1991	:
filozof Ruđer Bošković, ki je že v	18	. stoletju imel atome za ”centre aktivne
konvencionalizmu, ki ga je ob koncu	19	. stoletja zagovarjal Henri Poincaré.
Ernst Cassirer je leta	1921	, torej šest let po Einsteinovi objavi
kot ’predmet v pojavu‘...“ [Cassirer (	1	), 53].
’predmet v pojavu‘...“ [Cassirer (1),	53	].
sintetično‐apriorne principe“ [Schlick,	100	] - teh pa ni uspelo odkriti še nobenemu
Relativistično pojmovanje prostora‐časa je v	20	.
angleški heglovec, ki je na začetku	20	. stoletja - neodvisno od relativnostne
- v znani filozofski reviji Mind [	1908	, gl.
Filozof Hans Reichenbach [	1928	: Filozofija prostora‐časa] je vpeljal
usmerjen; tako na primer Paul Horwich [	1987	: Asimetrije v času] misli, da je
analitični filozof Lawrence Sklar [	1995	], eden izmed najbolj znanih sodobnih
jih je znani matematik Kurt Gödel [	1949	:
ameriški logik in filozof David Lewis [	1976	: Paradoksi časovnega potovanja];
prvič: vsako leto, na primer leto	1944	po Kristusu, nastopi samo enkrat,
letu ni bilo, namreč takrat, leta	1944	, se tudi ne more nikoli ”vrniti“ tja
Kako naj bi bilo zdaj, ko smo že v	21	. stoletju, lahko komurkoli, magari
komurkoli, magari časoplovcu, leto	1944	v prihodnosti?
časa največ ukvarjal Adolf Grünbaum [	1963	: Filozofski problemi prostora in časa].
človekovem je bilo zapisano [Prd	3	, 1]:
človekovem je bilo zapisano [Prd 3,	1	]:
Ne, ne... tri dni pozneje, v torek,	18	.
Janez.	22	. marca.
navaja, da se je rodil spomladi leta	1548	v mestu Nola blizu Neaplja, pod Vezuvom...
tudi zgorel na inkvizicijski grmadi	17	. februarja 1600, na Cvetličnem trgu
inkvizicijski grmadi 17. februarja	1600	, na Cvetličnem trgu v Rimu.
pesnika Girolama Fracastora iz Verone (?	1483	-1553).
Girolama Fracastora iz Verone (?1483-	1553	).
[aristotelskimi] predsodki.“ [gl. v: Bruno,	177	]
Bruno,	177	].
razdalje, pa pripada umu“ [prav tam,	178	].
horizonta, ki je oddaljen od nas neznanskih	15	milijard svetlobnih let (to je namreč
prav tam,	178	-9]
Cioran,	221	].
nečesa, kar ima razsežnost...“ [Bruno,	179	].
srednjeveški kozmos, lesorez, Nemčija,	1530	.
izogniti [zunanji] praznini“ [prav tam	180	-2].
izogniti [zunanji] praznini“ [prav tam 180-	2	].
sulici, ne o roki, toda v Brunovem	16	. stoletju so poznali že topove in puške,
[Lukrecij, I,	958	-83]
[Lukrecij, I, 958-	83	]
renesansi in tudi pozneje, vse do začetka	19	. stoletja, edina znana geometrija,
enako neomejene in neskončne.“ [Bruno,	162	]
ničesar in da nebo obstaja v samem sebi“ [	180	] - to pa gotovo ni ”smešno“, četudi
bilo zastavljeno vprašanje.“ [Michel,	165	]
Aristotel (	3	), 272b12-15]
Aristotel (3),	272b12	-15]
Aristotel (3), 272b12-	15	]
opazil, kam te bo pripeljalo.“ [Bruno,	183	]
evropskem slikarstvu, vse do začetka	20	. stoletja, je značilen ”strah pred
točka, še več, zgolj nič.“ [prav tam,	184	-5].
še več, zgolj nič.“ [prav tam, 184-	5	].
temna noč predrznih sofistov.“ [Bruno,	199	-200]
noč predrznih sofistov.“ [Bruno, 199-	200	]
planetov pa Lune in naše Zemlje; prav tam,	201	].
ladje na odprtem morju...“ [prav tam,	203	].
O neskončnem, vesolju in svetovih leta	1584	, torej pred več kot štiristo leti -
Kepler je leta	1606	, šest let po Brunovi smrti, zapisal,
Koyré,	57	] in dodal, da ”za popotnika ni dobro,
Koyré,	44	].
najbližjih zvezd so izmerili šele v	19	.
Ellis & Williams,	285	-8, gl. tudi:
[Goethe (	2	), 69]
[Goethe (2),	69	]
Panteizem,	7	isl.], pri čemer je bistveno predvsem
Bruno,	189	]
(esplicatamente) neskončen [gl. prav tam,	188	]. -
naslovom O vzroku, počelu in enem (	1584	).
torej eno, neskončno, negibno“ [Bruno,	161	]. ...
način <unimodamente>.“ [prav tam,	164	].
latinski metafizični pesnitvi De monade (	1591	), kjer se navezuje na pitagorejsko
Bruno,	164	]
samkrat pritisnil na srce.“ [Goethe (	1	), 136]
samkrat pritisnil na srce.“ [Goethe (1),	136	]
sijati, vnaprej okrnjena?...“ [Bruno,	188	]
samo spremenljivim stvarem.“ [Bruno,	190	]
soobstajati nujnost in svoboda.“ [Bruno,	192	]
da je bil pravi panteist.“ [Mendoza,	139	(gl. tudi v: Bruno, 48)]
panteist.“ [Mendoza, 139 (gl. tudi v: Bruno,	48	)]
objavil v ”Frankfurtski trilogiji“ leta	1591	, skupaj z metafizičnima ”poemama“ De minimo
Bruno,	51	]
sámo prepleteno poenoteni“ [Mendoza,	144	(54)], še več, ”po Brunovem nauku je
prepleteno poenoteni“ [Mendoza, 144 (	54	)], še več, ”po Brunovem nauku je božanski
bistvo fizične realnosti“ [prav tam,	143	(54)].
fizične realnosti“ [prav tam, 143 (	54	)].
nujnosti in vzrok samemu sebi.“ [Mendoza,	144	(55)]
vzrok samemu sebi.“ [Mendoza, 144 (	55	)]
povzdiguje na kozmično raven“ [prav tam,	145	(56)], in dalje, da je ”Bruno z oznanjanjem
na kozmično raven“ [prav tam, 145 (	56	)], in dalje, da je ”Bruno z oznanjanjem
je na tem kraju, pa nisem vedel!“ [	1	Mz 28, 16].
tem kraju, pa nisem vedel!“ [1 Mz	28	, 16].
kraju, pa nisem vedel!“ [1 Mz 28,	16	].
vesolju, polju našega izkustva.“ [Michel,	109	]
njim skrivnostno spojena.“ [prav tam,	112	]
brezdušne, in je znotraj njih.“ [prav tam,	114	]
IV.	3.9	].
kvečjemu je z njo zaobsežena.“ [Bruno,	152	]
razsvetljuje vse in vodi naravo...“ [prav tam,	143	]
prežema z vsemi formami...“ [prav tam,	144	]
nenehoma dela vse v vsem.“ [Bruno,	144	]
treba jo je tudi dokazati.“ [prav tam,	149	]
njegovega deleža, ki oživlja.“ [prav tam,	151	]
vesoljne forme.“ [Bruno, v: Michel,	116	]
jasnost, ki je tema duše“ [Michel,	120	].
proporcionalne primerjave.“ [Bruno,	140	-1]
proporcionalne primerjave.“ [Bruno, 140-	1	]
Michel,	122	-3]
Michel, 122-	3	]
objavljeno delo, izšlo daljnega leta	1670	, ki pa se bere, kakor da bi bilo napisano
cerkve so postale teater...“ [Spinoza (	1	), P:27] in ”od stare religije je preživela
so postale teater...“ [Spinoza (1), P:	27	] in ”od stare religije je preživela
lahkovernosti in predsodkov...“ [prav tam, P:	28	].
Višav - o najstrašnejša laž!“ [Spinoza (	1	), P:29]
najstrašnejša laž!“ [Spinoza (1), P:	29	]
jasno zapisanih v njej.“ [prav tam, P:	35	]
na različnih bregovih.“ [prav tam, P:	42	]
prav tam,	1	:48-51]
prav tam, 1:48-	51	]
prek vsakogar večpomensko.“ [Jaspers,	78	]
njihovem smislu neverni.“ [prav tam,	71	]
moremo vnaprej odgovoriti.“ [prav tam,	72	]
vzroka, ki je božja moč.“ [Spinoza (	1	), 1:116-7]
vzroka, ki je božja moč.“ [Spinoza (1),	1	:116-7]
je božja moč.“ [Spinoza (1), 1:116-	7	]
naravnih in duhovnih fenomenih“ [prav tam,	2	:6], kajti ”gotovost prerokbe je zgolj
”gotovost prerokbe je zgolj moralna“ [	2	:23].
vsakdo verjame ali pa ne, kakor želi“ [	2	:127]; ”vsakdo lahko verjame toliko
o njih, kolikor mu dopušča razum“ [	2	:132].
(kajti Bog je vzrok vseh stvari).“ [	4	:28] ”...najvišje blaženosti pa je deležen
spoznanja Boga, najpopolnejšega bitja.“ [	4	:29]
slavne, postumno objavljene Etike (	1677	).
ljubezen do Boga najvišje dobro.“ [	4	:33]
pomen presega človeško razumevanje.“ [	4	:44]
Japonskem, kjer je krščanstvo prepovedano...“ [	5	:
	60	-2]
60-	2	]
nič skupnega s stanjem blaženosti“ [	5	:59],
vladarja, ki predpisuje ljudem zakone?“ [	4	:50]
oblikujemo glede božjega razumevanja.“ [	4	:55]
	4	:76]
dokazovati s primeri, vzetimi iz izkustva.“ [	5	:71] ... ”
služi drugemu kot spoštovanju nauka...“ [	5	:85]; ”po drugi strani pa, tudi če je
resnično nosi v sebi Kristusovega duha.“ [	5	:87] ...
	4	:96]
proučujemo, ampak nekaj povsem drugega.“ [	12	:61-3]
ampak nekaj povsem drugega.“ [12:61-	3	]
odrešitev odvisna samo od Njegove milosti“ [	12	:65].
Phainomena	27	-28, 1999], v poglavju, ki je z metodološkega
Phainomena 27-	28	, 1999], v poglavju, ki je z metodološkega
Phainomena 27-28,	1999	], v poglavju, ki je z metodološkega
	7	:1
domišljijo pripisovali Svetemu Duhu“ [	7	:7].
in jasno kot Evklidovi Elementi [	7	:137], zato je najbolje, svetuje Spinoza,
preučujemo v luči njene zgodovine“ [	7	:21].
razlage narave, dejansko je skoraj ista“ [	7	:9].
je Jozue bojeval z Amorejci [Joz	10	, 13 in Spinoza (1), 2:68
Jozue bojeval z Amorejci [Joz 10,	13	in Spinoza (1), 2:68
Amorejci [Joz 10, 13 in Spinoza (	1	), 2:68
Amorejci [Joz 10, 13 in Spinoza (1),	2	:68
vstajenjih mrtvih v drugi Knjigi kraljev (	2	Kr 4, 31-37: o Šunemkinem sinu) in
mrtvih v drugi Knjigi kraljev (2 Kr	4	, 31-37: o Šunemkinem sinu) in v vseh
v drugi Knjigi kraljev (2 Kr 4,	31	-37: o Šunemkinem sinu) in v vseh štirih
drugi Knjigi kraljev (2 Kr 4, 31-	37	: o Šunemkinem sinu) in v vseh štirih
zgodilo (Teološko‐politična razprava,	6	:79).
potrdi v pismu Oldenburgu (Epistolae,	75	).
povabil k sebi na večerjo" (Epistolae,	75	).“
Donagan,	363	]
primer, da se je Bog spustil iz nebes (	2	Mz 19, 18; 5 Mz 5, 18) in da se
se je Bog spustil iz nebes (2 Mz	19	, 18; 5 Mz 5, 18) in da se je vsa
je Bog spustil iz nebes (2 Mz 19,	18	; 5 Mz 5, 18) in da se je vsa Sinajska gora
Bog spustil iz nebes (2 Mz 19, 18;	5	Mz 5, 18) in da se je vsa Sinajska gora
spustil iz nebes (2 Mz 19, 18; 5 Mz	5	, 18) in da se je vsa Sinajska gora
iz nebes (2 Mz 19, 18; 5 Mz 5,	18	) in da se je vsa Sinajska gora kadila,
ker je Gospod v ognju stopil nanjo...“ [	6	:98-100]
Gospod v ognju stopil nanjo...“ [6:98-	100	]
povzroča dvom v Boga in v vse drugo.“ [	6	:41]
čaščenju Boga in k iskreni veri.“ [	6	:129]
	6	:16-18]
6:16-	18	]
mora biti, ipso facto, zavrnjeno“ [	6	:88].
čudeže pomeni tajiti Boga.“ [Cassirer (	2	), 175-6]
pomeni tajiti Boga.“ [Cassirer (2),	175	-6]
pomeni tajiti Boga.“ [Cassirer (2), 175-	6	]
znal pripovedovalec čudeža.“ [Spinoza (	1	), 6:21]
pripovedovalec čudeža.“ [Spinoza (1),	6	:21]
izsiljujejo človeško občudovanje.“ [	6	:34-5]
izsiljujejo človeško občudovanje.“ [6:34-	5	]
je bil njen red začasno prekinjen.“ [	6	:60]
V prvi Samuelovi knjigi (	1	Sam 9, 15-16) se pripoveduje, da
V prvi Samuelovi knjigi (1 Sam	9	, 15-16) se pripoveduje, da je Bog razodel
V prvi Samuelovi knjigi (1 Sam 9,	15	-16) se pripoveduje, da je Bog razodel
prvi Samuelovi knjigi (1 Sam 9, 15-	16	) se pripoveduje, da je Bog razodel
Samuela, razen tega naravnega nagiba.“ [	6	:64-7]
razen tega naravnega nagiba.“ [6:64-	7	]
V Genezi (	1	Mz 9, 13) Bog pravi Noetu, da bo
V Genezi (1 Mz	9	, 13) Bog pravi Noetu, da bo svojo mavrico
V Genezi (1 Mz 9,	13	) Bog pravi Noetu, da bo svojo mavrico
sončni žarki v vodnih kapljicah.“ [	6	:70]
bi moral biti oblikovan.“ [Spinoza (	2	) = Etika, 1d3 (slov. prev. str. 93)]
oblikovan.“ [Spinoza (2) = Etika,	1d3	(slov. prev. str. 93)]
(2) = Etika, 1d3 (slov. prev. str.	93	)]
se določuje njeno bistvo.“ [Spinoza (	2	), 1d4 (93), tj.
določuje njeno bistvo.“ [Spinoza (2),	1d4	(93), tj.
določuje njeno bistvo.“ [Spinoza (2), 1d4 (	93	), tj.
drugem, po čemer se tudi pojmuje.“ [	1d5	, prav tam]
Razpravi o Spinozovi Etiki (Bennett,	1984	) sem razvil v osnovi koherentno metafizično
obrazov ali padci do puščic.“ [Bennett,	69	]
na daljšo opombo oziroma sholijo k	15	. propoziciji prvega dela Etike [1p15s],
15. propoziciji prvega dela Etike [	1p15s	], kjer Spinoza razpravlja o prostoru
Spinoza (	2	), 1p11 (101)]
Spinoza (2),	1p11	(101)]
Spinoza (2), 1p11 (	101	)]
Navedena	11	. teza prve knjige Etike pa poleg
večno in neskončno bistvo.“ [prav tam,	1d6	(93)]
neskončno bistvo.“ [prav tam, 1d6 (	93	)]
sestoji zato (kot je dokazal Spinoza v	9	. tezi prve knjige Etike) ker -
biti, tem več atributov ji pripada.“ [	1p9	(100)]
tem več atributov ji pripada.“ [1p9 (	100	)]
more nič ne biti ne pojmovati se.“ [	1p15	(105)]
nič ne biti ne pojmovati se.“ [1p15 (	105	)]
je po sami zamisli neskončen [prim.	1d6	] in v svoji neskončnosti popoln diamant,
nobenem drugačnem redu, kot jih je.“ [	1p33	(121)]
drugačnem redu, kot jih je.“ [1p33 (	121	)]
	1p33s1	(122)]
1p33s1 (	122	)]
Boga, drugačna, a to je nesmisel.“ [	1p33s2	(124)]
drugačna, a to je nesmisel.“ [1p33s2 (	124	)]
stvarnostjo in popolnostjo mislim isto.“ [	2d6	(136)]
in popolnostjo mislim isto.“ [2d6 (	136	)]
neskončne verige vzrokov in učinkov [gl.	1p28	(117)], ki pa nimajo prvega vzroka
verige vzrokov in učinkov [gl. 1p28 (	117	)], ki pa nimajo prvega vzroka v časovnem
atributa Boga, je neskončno in večno.“ [	1p28d	(117)]
Boga, je neskončno in večno.“ [1p28d (	117	)]
Curley,	66	]
človeško moč ali pravico kraljev.“ [	2p3s	(139)]
človeško moč ali pravico kraljev.“ [2p3s (	139	)]
sta ista kakor red in zveza stvari.“ [	2p7	(140)]
ista kakor red in zveza stvari.“ [2p7 (	140	)]
od spoznave vzroka in jo vsebuje“ [	1a4	(94)], pri čemer pa ni povsem jasno,
spoznave vzroka in jo vsebuje“ [1a4 (	94	)], pri čemer pa ni povsem jasno, vsaj
Boga po istem redu in isti zvezi.“ [	2p7c	(140)]
po istem redu in isti zvezi.“ [2p7c (	140	)]
ista, a na dva načina izražena stvar.“ [	2p7s	(140)]
dva načina izražena stvar.“ [2p7s (	140	)]
atribut Boga ali Bog je misleča stvar.“ [	2p1	(137)]
Boga ali Bog je misleča stvar.“ [2p1 (	137	)]
atribut Boga ali Bog je razsežna stvar.“ [	2p2	(138)]
Boga ali Bog je razsežna stvar.“ [2p2 (	138	)]
modus razsežnosti in nič drugega.“ [	2p13	(146)]
razsežnosti in nič drugega.“ [2p13 (	146	)]
	2p13s	(147)]
2p13s (	147	)]
mišljenja, zdaj pod atributom razsežnosti.“ [	3p2s	(193)]
pod atributom razsežnosti.“ [3p2s (	193	)]
vznemirljiva trditev nastopa prvič v	2p7s	[gl. zgoraj] in če ne ugotovimo, kaj
Bennett,	79	]
skozi ta ali oni atribut.“ [prav tam,	81	]
Spinoza (	2	), 3p2 (192)]
Spinoza (2),	3p2	(192)]
Spinoza (2), 3p2 (	192	)]
se na Spinozovo definicijo atributa [	1d4	, gl. zgoraj], tj. da so zgolj različni
izrazita <expressing them>.“ [Bennett,	88	]
modus razsežnosti in nič drugega“ [	2p13	, gl. zgoraj], toda težko bi trdil obratno,
”Človek misli.“ [	2a2	(136)]
”Človek misli.“ [2a2 (	136	)]
misel, da ”Bog ali podstat... nujno biva“ [	1p11	(101), gl. zgoraj], in sicer kot ”misleča
”Bog ali podstat... nujno biva“ [1p11 (	101	), gl. zgoraj], in sicer kot ”misleča
zgoraj], in sicer kot ”misleča stvar“ [	2p1	(137), gl. zgoraj]; iz te nujnosti
in sicer kot ”misleča stvar“ [2p1 (	137	), gl. zgoraj]; iz te nujnosti pa ni
ideja ali spoznava človeškega telesa.“ [	2p20	(158)]
spoznava človeškega telesa.“ [2p20 (	158	)]
na isti način kakor duh s telesom.“ [	2p21	(159)]
način kakor duh s telesom.“ [2p21 (	159	)]
vé, da vé, in tako v neskončnost.“ [	2p21s	(159)]
vé, in tako v neskončnost.“ [2p21s (	159	)]
razlaga z naravo človeškega duha“ [	2p11c	(145)].
razlaga z naravo človeškega duha“ [2p11c (	145	)].
spominja samo dotlej, dokler traja telo.“ [	5p21	(345)]
dotlej, dokler traja telo.“ [5p21 (	345	)]
človeškega telesa pod vidikom večnosti.“ [	5p22	(345)]
telesa pod vidikom večnosti.“ [5p22 (	345	)]
ideja ali spoznava človeškega duha“ [	2p20	(158)], človeški duh pa je, kot tudi
ali spoznava človeškega duha“ [2p20 (	158	)], človeški duh pa je, kot tudi že
njega ostane nekaj, kar je večno.“ [	5p23	(346)]
ostane nekaj, kar je večno.“ [5p23 (	346	)]
dotlej, dokler traja telo [gl. zgoraj,	5p21	].
v Bogu in da se po Bogu pojmuje.“ [	5p30	(349)]
Bogu in da se po Bogu pojmuje.“ [5p30 (	349	)]
do Boga“ [amor Dei inttelectualis,	5p32c	(351)], ki človeka v duhu odrešuje
[amor Dei inttelectualis, 5p32c (	351	)], ki človeka v duhu odrešuje končnosti,
bistvu duha in ki je nujno večen.“ [	5p23s	(346)]
duha in ki je nujno večen.“ [5p23s (	346	)]
prizadevati, da bi tudi Bog ljubil njega.“ [	5p19	(342)]
da bi tudi Bog ljubil njega.“ [5p19 (	342	)]
premišljevanje o smrti, ampak o življenju.“ [	4p67	(312)]
o smrti, ampak o življenju.“ [4p67 (	312	)]
(Friedrich Schelling, Pomlad,	1810	)
tujec in je ne razumem.“ [Hölderlin,	12	, 13]
in je ne razumem.“ [Hölderlin, 12,	13	]
Njegovo ime je lepota.“ [prav tam,	61	]
Ko je ob koncu	18	. stoletja prijateljeval s Hölderlinom
znanosti in umetnosti.“ [prav tam,	207	-8]
znanosti in umetnosti.“ [prav tam, 207-	8	]
kar preostane, je pepel.“ [prav tam,	49	]
In sem še tukaj.“ [prav tam,	52	-3]
In sem še tukaj.“ [prav tam, 52-	3	]
Bruno ali o božanskem in naravnem načelu reči [	1802	] ni napisan kot ”sistemsko“ delo, naslednji
razpravi O bistvu človeške svobode [	1809	] in Vekovi sveta [Die Weltalter,
in Vekovi sveta [Die Weltalter,	1813	], pa sta nastali v času prehoda med
Sistemu transcendentalnega idealizma [	1800	] - podobno kot v njegovi dopolnjeni
Sistemu celotne filozofije, še posebej filozofije narave [Würzburg,	1804	] - Schelling sistematično razvija celotno
tričlena struktura, ki jo sestavljajo:	1	. teoretična filozofija, ki se sprašuje,
sprašuje, kako subjekt spoznava objekt,	2	. praktična filozofija, ki se sprašuje,
kako subjekt deluje na objekt, in	3	. teleološka filozofija, ki se sprašuje
Schelling (	1	), 620]
Schelling (1),	620	]
prikazuje ”tisto neskončno“ [prav tam,	627	].
spoznali odisejo duha.“ [prav tam,	628	]
večni čudež umetnosti.“ [prav tam,	630	]
Schelling (	2	), 570 in 574]
Schelling (2),	570	in 574]
Schelling (2), 570 in	574	]
refleksiji najpopolnejšega.“ [Schelling (	3	), 111]
refleksiji najpopolnejšega.“ [Schelling (3),	111	]
omenjenem ”würzburškem“ Sistemu [	1804	], najdemo panteistične, ali vsaj monistične
	27	)
	47	)
h	65	)
neskončna substanca samega Boga.“ (h	259	, v sholiji)
	265	)
	273	)
[Schelling (	2	), 177, 204, 217, 494, 498, 502]
[Schelling (2),	177	, 204, 217, 494, 498, 502]
[Schelling (2), 177,	204	, 217, 494, 498, 502]
[Schelling (2), 177, 204,	217	, 494, 498, 502]
[Schelling (2), 177, 204, 217,	494	, 498, 502]
[Schelling (2), 177, 204, 217, 494,	498	, 502]
[Schelling (2), 177, 204, 217, 494, 498,	502	]
V Sistemu [	1804	] nekje celo pravi, da so vse ”realne
tudi ”idealne forme“ in obratno [h	267	], kar dejansko pomeni isto ali vsaj
kakor red in zveza stvari“ [Spinoza (	2	), 2p7 (140)].
red in zveza stvari“ [Spinoza (2),	2p7	(140)].
in zveza stvari“ [Spinoza (2), 2p7 (	140	)].
razpravi O bistvu človeške svobode [	1809	] meni, da -
nikakor pa ne panteistični.“ [Schelling (	4	), 158-9]
pa ne panteistični.“ [Schelling (4),	158	-9]
panteistični.“ [Schelling (4), 158-	9	]
z naslovom Filozofija mitologije [	1842	] na primer pravi:
Schelling (	5	), 267 (hrv. prev., 227)]
Schelling (5),	267	(hrv. prev., 227)]
Schelling (5), 267 (hrv. prev.,	227	)]
prebivajoč, kot eden z njim“ [prav tam,	270	(229)].
prebivajoč, kot eden z njim“ [prav tam, 270 (	229	)].
naravi, ki ga opaža pri Heglu.“ [Bowie,	157	]
”identiteta identitete in razlike“ [prav tam,	78	], v kateri sta nasprotji (mišljenje
pravo, resnično védenje.“ [Schelling (	2	), 140 (h 1)]
resnično védenje.“ [Schelling (2),	140	(h 1)]
resnično védenje.“ [Schelling (2), 140 (h	1	)]
različice, v slovenščino je prevedena druga [	1813	].
med bitjo in nebitjo.“ [Schelling (	6	), 265]
bitjo in nebitjo.“ [Schelling (6),	265	]
lastnega nagona in volje“ [prav tam,	241	].
ker ima v sebi uvit čas.“ [prav tam,	242	]
”po večnosti vse hrepeni“ [prav tam,	257	] - vsa narava do človeka nezavedno,
ki je obenem tudi konec.“ [prav tam,	266	]
bilo mogoče karkoli reči?“ [Bowie,	99	]
[Wittgenstein,	5.6	in 7]
[Wittgenstein, 5.6 in	7	]
jemlje moč in se ohranja.“ [Schelling (	6	), 266]
moč in se ohranja.“ [Schelling (6),	266	]
to je v Bogu najvišje.“ [prav tam,	266	-7]
je v Bogu najvišje.“ [prav tam, 266-	7	]
čisto svobodo sámo imenovali nič“ [	268	]; čista svoboda sáma se namreč ”sama
usmerjeno, tja vse hrepeni.“ [Schelling (	6	), 268]
usmerjeno, tja vse hrepeni.“ [Schelling (6),	268	]
omega, začetek in konec.“ [prav tam,	269	]
pravi, da ”se večnost sebe ne zaveda“ [	270	], vsaj dotlej ne, dokler ostaja nedotaknjena
kaj skušamo tu opisati.“ [prav tam,	271	]
- čisto duhovno samo.“ [prav tam,	275	]
”premaknilo tudi božanstvo sámo“ [Schelling (	5	), 125].
tudi božanstvo sámo“ [Schelling (5),	125	].
priznati veri v bogove“ [prav tam,	130	].
prišla tja, v večnost.“ [Schelling (	6	), 283-4]
prišla tja, v večnost.“ [Schelling (6),	283	-4]
tja, v večnost.“ [Schelling (6), 283-	4	]
absolutne čistosti in indiference...“ [	287	].
in samo čaka na svojo osvoboditev“ [	289	], metafora zanjo pa je zlato, predvsem
tisto, kar zlato naredi za zlato“ [	290	] - to pa je modrost, ki povezuje
na začetku svojih poti“ [prav tam,	304	; gl.
Sveto pismo: Prg	8	, 22]; ob branju Vekov se mi je zdelo,
Sveto pismo: Prg 8,	22	]; ob branju Vekov se mi je zdelo,
pritegnjeno k vidnemu.“ [prav tam,	305	-6]
pritegnjeno k vidnemu.“ [prav tam, 305-	6	]
od obeh vedno neločljiv.“ [prav tam,	306	]
česar pa se ni zavedala.“ [Schelling (	6	), 307]
pa se ni zavedala.“ [Schelling (6),	307	]
hrepenenje po samem sebi.“ [prav tam,	308	]
samemu sebi enako obličje.“ [Schelling (	3	), 119]
sebi enako obličje.“ [Schelling (3),	119	]
noč, ko se pojavi luč“ [Schelling (	4	), 167] - toda nikoli ne izgine povsem,
noč, ko se pojavi luč“ [Schelling (4),	167	] - toda nikoli ne izgine povsem, saj
obojega, čisti jaz božanstva“ [Schelling (	6	), 311].
čisti jaz božanstva“ [Schelling (6),	311	].
protislovja, ne bi bilo svobode“ [prav tam,	313	].
Schelling (	5	), 143 isl.] pa je protislovje med zanikajočo
Schelling (5),	143	isl.] pa je protislovje med zanikajočo
vesolju: svetloba in težnost.“ [Weil,	17	]
da bi mogel razmišljati“ [Schelling (	6	), 318], nehote pomislimo na
mogel razmišljati“ [Schelling (6),	318	], nehote pomislimo na
zgodijo, razum ne more dojeti.“ [prav tam,	318	-9]
razum ne more dojeti.“ [prav tam, 318-	9	]
Penrose, Vladarjev novi duh,	1989	).“
Bowie,	111	]
Planckovega časa, ki znaša neverjetnih	10	-43 sekunde po ničelni ”točki“ prapoka
Planckovega časa, ki znaša neverjetnih 10-	43	sekunde po ničelni ”točki“ prapoka
sekunde po ničelni ”točki“ prapoka (	10	-43 je ničla s 43 decimalkami pred enico):
sekunde po ničelni ”točki“ prapoka (10-	43	je ničla s 43 decimalkami pred enico):
ničelni ”točki“ prapoka (10-43 je ničla s	43	decimalkami pred enico):
v vse bolj divji boj...“ [Schelling (	6	), 322]
vse bolj divji boj...“ [Schelling (6),	322	]
začetek sebe ne sme poznati.“ [prav tam,	325	]
katerimi je tudi Filipov evangelij iz	3	. st. po Kristusu; v njem me je pritegnila
pa bo uničena.“ [Nag Hammadi, II/3,	84	, 20-28]
bo uničena.“ [Nag Hammadi, II/3, 84,	20	-28]
uničena.“ [Nag Hammadi, II/3, 84, 20-	28	]
svobodne božje volje.“ [Schelling (	6	), 313]
svobodne božje volje.“ [Schelling (6),	313	]
vzpostavlja s svobodnim dejanjem.“ [	321	]
se v razpravi O človeški svobodi [	1809	] sprašuje o odnosu med svobodo in nujnostjo,
svoboda, formalno pa nujnost.“ [Schelling (	4	), 197]
formalno pa nujnost.“ [Schelling (4),	197	]
intenco njegovih zgodnjih del“ [Danz,	9	] - ki je nedvomno svoboda.
volji daje človeški zavesti“ [prav tam,	48	]; to se nam zdi očitno, saj se Bog
v nepojmljivosti samega življenja“ [	131	] in ravno ”nepojmljivost življenja
kontingentnosti in končnosti sveta...“ [Danz,	132	].
duh, duh nevidna narava“ [Schelling (	7	), 56].
duh nevidna narava“ [Schelling (7),	56	].
njem iskati še Nekoga?“ [Hölderlin,	16	].
mnoge vezi s filozofijo...“ [Agazzi,	203	in 208]
vezi s filozofijo...“ [Agazzi, 203 in	208	]
Kanitscheider (	1	), 389].
Kanitscheider (1),	389	].
Harrison,	438	-57 ali Kanitscheider (1), 385-96].
Harrison, 438-	57	ali Kanitscheider (1), 385-96].
Harrison, 438-57 ali Kanitscheider (	1	), 385-96].
Harrison, 438-57 ali Kanitscheider (1),	385	-96].
Harrison, 438-57 ali Kanitscheider (1), 385-	96	].
modelih vesolja, ki so v kozmologiji	20	. stoletja - predvsem seveda s standardnim
ameriški astronom Edwin Hubble leta	1929	formuliral na osnovi opazovanj rdečih
Hubblova sfera, ki meri nekje med	10	in 20 milijardami svetlobnih let, če
Hubblova sfera, ki meri nekje med 10 in	20	milijardami svetlobnih let, če upoštevamo
vrednosti Hubblove konstante, od največ	100	do najmanj 50 (km/s) / Mpc.^*
konstante, od največ 100 do najmanj	50	(km/s) / Mpc.^*
^*	1	pc (parsek, tj. ”paralaksa‐sekunda“)
(parsek, tj. ”paralaksa‐sekunda“) =	3,26	svetlobnih let.
izražena s svetlobnimi leti, približno od	30	(max) do 15 (min) kilometrov na sekundo
svetlobnimi leti, približno od 30 (max) do	15	(min) kilometrov na sekundo na (vsakih)
Hubblov čas pomnožimo s faktorjem	2	/3 (za t. i.
pozneje); če znaša Hubblov čas nekje med	10	in 20 milijardami let (oziroma radij
znaša Hubblov čas nekje med 10 in	20	milijardami let (oziroma radij Hubblove
(oziroma radij Hubblove sfere med	10	in 20 milijardami svetlobnih let),
(oziroma radij Hubblove sfere med 10 in	20	milijardami svetlobnih let), potem
je vesolje dejansko staro nekje med	7	in 14 milijardami let - rajši več,
vesolje dejansko staro nekje med 7 in	14	milijardami let - rajši več, saj astrofiziki
najstarejše zvezdne kopice stare skoraj	10	milijard let (deli vesolja pa seveda
da je realna starost vesolja kakih	13	milijard let.
zaradi raztezanja znižala na približno	3000	K, napolnjeno s plazmo, za katero
To pomeni, da je temperatura	3000	K tisti zaznavni horizont, do katerega
”mikrovalovno sevanje ozadja“, ki sta ga leta	1965	odkrila Penzias & Wilson in je dandanes
čas, najmanjši časovni interval (vsega	10	-43 sekunde!), do katerega je, kakor
najmanjši časovni interval (vsega 10-	43	sekunde!), do katerega je, kakor uči
eksplicitno formuliral Edward Milne (	1933	), čeprav ga kozmologija bolj ali manj
Pred začetkom [Before the Beginning,	1997	] pravi:
katerega rob bi lahko nekoč uzrli.“ [Rees,	172	]
[kozmološke] teorije“ [Kanitscheider (	1	), 408], pri čemer je poudaril, da
[kozmološke] teorije“ [Kanitscheider (1),	408	], pri čemer je poudaril, da ne gre
predlagal za razlago vesolja že leta	1917	, torej dve leti po objavi ”enačb polja“
mejo v ’zunanjost‘.“ [Kanitscheider (	1	), 156]
v ’zunanjost‘.“ [Kanitscheider (1),	156	]
središča in roba že Nikolaj Kuzanski v	15	. stoletju, ki v tem smislu velja za
ruski matematik Alexander Friedmann (	1922	), predvsem pa, ko je s Hubblovim odkritjem
danskim astronomom Willemom de Sitterjem (	1932	) tudi sam predlagal varianto Friedmannovega
galaksijah (Perlmutter, Garnavich,	1998	in pozneje), je verjetno tudi ”preprost“
reviji Scientific American, januar	2001	).
Cornish & Weeks (	1998	)]; toda predlagateljem takšnih modelov
obstaja v prostoru in času.“ [Harrison,	147	].
ki se je zgodil povsod“ [Morris,	51	].
je ohranila do dandanes, približno	13	milijard let (ali več) po prapoku,
[Peebles, v Scientific American, januar	2001	, str. 44].
Scientific American, januar 2001, str.	44	].
napihnjenja“ (inflation theory, Alan Guth,	1981	), ki naj bi rešila nekatera pereča
razmerju neznanskega faktorja najmanj	1	: 1028 [gl.
razmerju neznanskega faktorja najmanj 1 :	1028	[gl.
Kanitscheider (	1	), 283].
Kanitscheider (1),	283	].
scenarijev razvoja vesolja po prapoku:	1	) zakaj je vesolje videti tako ”ravno“,
prostorsko‐časovne relativistične geometrije, in	2	) kako to, da znotraj našega zaznavnega
napihnjenja rešuje problem ravnosti (	1	) z domnevo, da se je prostor v tistem
kaotično ”naguban“; problem horizonta (	2	) pa bi bil rešen s tem, da se je, domnevno,
Dogodki v bližini t =	0	lahko ’potekajo‘ kakor realna števila
realna števila v odprtem intervalu (	0	, 1), ko se približujejo ničli“ [Kanitscheider
realna števila v odprtem intervalu (0,	1	), ko se približujejo ničli“ [Kanitscheider
približujejo ničli“ [Kanitscheider (	1	), 263], tako ”da ni nobenega prvega
približujejo ničli“ [Kanitscheider (1),	263	], tako ”da ni nobenega prvega dogodka“
nobenega prvega dogodka“ [prav tam,	444	].
(tj. v trenutku prapoka, času t =	0	).
natančni simetriji sekati v [času] t =	0	vsak poljuben par njihovih svetovnic.
predstavi, da bi se neskončno število (Alef	0	) galaksij v eni časovni točki skrčilo
izginjajoči prostor.“ [Kanitscheider (	1	), 209-10]^*
izginjajoči prostor.“ [Kanitscheider (1),	209	-10]^*
izginjajoči prostor.“ [Kanitscheider (1), 209-	10	]^*
naslovom Sanje o končni teoriji (	1993	) naslednje:
Weinberg,	163	]
razumeti končno teorijo.“ [Weinberg,	178	]
Gl. predvsem [Penrose,	1989	].
[Goethe (	2	), 89]
[Goethe (2),	89	]
Dicke je na primer izračunal (leta	1978	), da bi po standardnem modelu vesolja
svoji knjigi Vesolja (Universes,	1989	) zapisal: ”
katero fiziko je izbral.“ [Leslie,	63	] - Toda Lesliejev stavek je ironičen,
tudi poimenoval antropično načelo (	1974	), je to načelo postavil nasproti splošnemu
do neke mere privilegiran.“ [Carter,	132	].
obstojem nas kot opazovalcev.“ [Carter,	133	]
Carter,	135	]
sicer zanimivi knjigi Cosmic Enigmas (	1994	) pravi, da je antropično načelo ”golo
teleološko besedičenje“ itd. [Silk,	8	].
se, da radij Hubblove sfere znaša med	10	in 20 milijardami svetlobnih let).
radij Hubblove sfere znaša med 10 in	20	milijardami svetlobnih let).
opazujemo nebo, oddaljen od nas že, recimo,	15	milijard svetlobnih let.^**
c(	1	+q).
Harrison,	446	-7]
Harrison, 446-	7	]
Anthropic Cosmological Principle,	1986	) k tej argumentaciji dodajata:
oporišče življenja.“ [Barrow & Tipler,	18	]
motna voda jezerca skrivala natanko	87,6	cm dolgega sulca - saj si tako velikega
možno loviti samo ribe dolžine natančno	87,6	(� 0,1) cm“!
samo ribe dolžine natančno 87,6 (�	0,1	) cm“!
Rees,	248	-9]
Rees, 248-	9	]
Kant, Kritika čistega uma, II,	2,2,2	).
našega Vesolja.“ [Barrow & Tipler,	22	]
načelo nadomesti s šibkim.“ [Leslie,	135	]
takšni in takšni...“ [Kanitscheider (	2	), 370].
takšni in takšni...“ [Kanitscheider (2),	370	].
Če na ameriških volitvah leta	2000	ne bi zmagal Bush, potem bi zmagal
Če vodo segrejemo na	100	C, potem voda zavre (pri zračnem
kadar vode (ravno) ne segrevamo na	100	C, kajti ’Če bi vodo segreli na
C, kajti ’Če bi vodo segreli na	100	C, potem bi voda zavrela‘.
”možnih svetov“ v logiki (Saul Kripke,	1963	; David Lewis, 1973 idr.) zaradi semantične
logiki (Saul Kripke, 1963; David Lewis,	1973	idr.) zaradi semantične evalvacije
v sedemdesetih in osemdesetih letih	20	.
Imenovanje in nujnost (Naming and Necessity,	1972	), ki je prevedena tudi v slovenščino.
»sveta« v tem drugem smislu.“ [Kripke,	17	-20]
»sveta« v tem drugem smislu.“ [Kripke, 17-	20	]
O mnoštvu svetov (On the Plurality of Worlds,	1986	):
po svojem načinu obstoja.“ [Lewis (	2	), 2]
svojem načinu obstoja.“ [Lewis (2),	2	]
ji je gotovo zelo podoben.“ [Kripke,	39	]
stare kot kozmologija“ [Kanitscheider (	2	), 374].
kot kozmologija“ [Kanitscheider (2),	374	].
namreč Charles Pantin iz Cambridgea (	1965	), ki je zapisal, da bi se čudenje nad
Barrow & Tipler,	19	].
Swinburne (The Existence of God,	1979	, idr.).
obstoj »mnogih svetov«.“ [Swinburne,	177	-8]
obstoj »mnogih svetov«.“ [Swinburne, 177-	8	]
	1	. začetni in večni ”izbor“ ali nabor
življenje in zavest (Spinozova pot); in	2	. božanska narava se nenehno svobodno
knjigo Božji um(The Mind of God,	1991	) se pogosto sklicujejo tudi krščanski
Westminstrski opatiji, ko mu je bila leta	1995	podeljena ugledna Tempeltonova nagrada
in drugih metod védenja.“ [Davies,	315	-6]
drugih metod védenja.“ [Davies, 315-	6	]
obstoj dvonožnih živali s povprečno maso	75	kilogramov!
gravitacijskega pospeška na planetu Zemlja (	9,8	m/s2), namreč ko to vrednost fizikalno
a brez nje se vse izniči.“ [Goethe (	1	), 138]
brez nje se vse izniči.“ [Goethe (1),	138	]
Morrison & Wolff: Realm of the Universe,	5	. izdaja, Sauders College Publishing,
Sauders College Publishing, New York etc.,	1994	.
Kluwer Academic Publishers, Dordrecht,	1991	(slov. prev. tega članka:
”Univerzum kot znanstveni in filozofski problem“, Anthropos XXVII (	1995	), 3-4).
”Univerzum kot znanstveni in filozofski problem“, Anthropos XXVII (1995),	3	-4).
”Univerzum kot znanstveni in filozofski problem“, Anthropos XXVII (1995), 3-	4	).
Aristotel (	1	): Metafizika, prev.
Valentin Kalan, Založba ZRC, Ljubljana,	1999	.
Aristotel (	2	): Physiké akróasis/Physics (Fizika,
	1996	.
knjiga, /	10	-14) gl. tudi v slov. prev.
Valentina Kalana, Phainomena	21	-22, 1997.
Valentina Kalana, Phainomena 21-	22	, 1997.
Valentina Kalana, Phainomena 21-22,	1997	.
Aristotel (	3	): Peri ouranou / On the Heavens
	1986	.
Kajetan Gantar, Mohorjeva družba, Celje,	1984	.
Principle, Oxford University Press, Oxford,	1986	.
Cambridge University Press, Cambridge,	1996	.
Skušek‐Močnik, Cankarjeva založba, Ljubljana,	1983	.
Routledge, London,	1993	.
Mislec neskončnosti‐Giordano Bruno, ur. Igor Škamperle, Poligrafi	5	/6, 1997.
ur. Igor Škamperle, Poligrafi 5/6,	1997	.
Anthropic Principle in Cosmology“ [	1974	], ponatis v: Modern Cosmology & Philosophy,
Leslie, Prometheus Books, New York,	1998	.
Cassirer, Ernst (	1	): Uz Einsteinovu teoriju relativnosti.
Spoznajnoteoretska razmatranja, Demetra, Zagreb,	1998	(izvirnik: Zur Einsteinschen Relativitätstheorie.
Erkenntnistheoretische Betrachtungen, Berlin,	1921	).
Cassirer, Ernst (	2	): Filozofija razsvetljenstva, Claritas,
Študentska založba Univerze, Ljubljana,	1998	.
Aleš Berger, Beletrina, Ljubljana,	1998	.
45, No	11	(1998).
45, No 11 (	1998	).
Harvard University Press, Cambridge, Mass.,	1969	.
F. W. J. Schellings, Schellingiana,	9	. zv., Frommann‐Holzboog Verlag, Stuttgart,
Frommann‐Holzboog Verlag, Stuttgart,	1996	.
Leslie, Prometheus Books, New York,	1998	.
Descartes, René (	1	): Meditacije, prev.
Simoniti, Slovenska matica, Ljubljana,	1988	.
Descartes, René (	2	): Les Passions da l'Ame, v: Oeuvres
XI, Vrin, Paris,	1996	.
Descartes, René (	3	): Correspondance, v: Euvres de Descartes,
IV, Vrin, Paris,	1996	.
Descartes, René (	4	):
Hribar, v: Descartes, Phainomena	17	/18, 1996.
Hribar, v: Descartes, Phainomena 17/18,	1996	.
Cambridge University Press, Cambridge,	1996	.
Einstein, Albert (	1	): Relativity.
	1916	], Routledge, London, 1993.
1916], Routledge, London,	1993	.
Einstein, Albert (	2	): ”
Neadekvatnost klasičnih modelov etra“ [	1934	], v: The Concepts of Space and Time,
Čapek, Reidel Publications, Dordrecht,	1976	.
Space-Times, Clarendon Press, Oxford,	1988	.
Antonio: Mappa mondo istorico, Venezia,	1695	.
Fišer, Studia humanitatis, Ljubljana,	1993	.
Čapek, Reidel Publications, Dordrecht,	1976	.
Biography, Clarendon Press, Oxford,	1995	.
ur. P. Schilpp, Open Court, La Salle,	1949	.
Goethe, Johann Wolfgang (	1	): Trpljenje mladega Wertherja, prev.
Stanka Rendla, CZ, Ljubljana,	1988	.
Goethe, Johann Wolfgang (	2	): Faust, prev.
Božo Vodušek (	1	.
del) in Erika Vouk (	2	. del), Založba Obzorja, Maribor, 1999.
(2. del), Založba Obzorja, Maribor,	1999	.
Relativistic, Clarendon Press, Oxford,	1989	.
Reidel Publishing Company, Dordrecht,	1973	.
Kako je, če nimaš glave“ (	1972	), prev.
Dennett, Mladinska knjiga, Ljubljana,	1990	.
Cambridge University Press, Cambridge,	2000	.
Kratka zgodovina časa, Sigma, DMFA, Ljubljana,	1994	.
Hegel, Georg Wilhem Friedrich (	1	): Fenomenologija duha, prev.
Božidar Debenjak, Analecta, Ljubljana,	1998	.
Hegel, Georg Wilhem Friedrich (	2	): Enciklopedija filozofskih znanosti
Razpol	11	, Analecta, Ljubljana, 1999.
Razpol 11, Analecta, Ljubljana,	1999	.
ergo sum: inference or performance?“ (	1962	), v:
Logic, Oxford University Press, Oxford,	1991	.
Zbirka Samorog, Nova revija, Ljubljana,	1998	.
Time, MIT Press, Cambridge, Mass.,	1987	.
Husserl, Edmund (	1	): Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo
Jerman, Slovenska matica, Ljubljana,	1997	.
Husserl, Edmund (	2	): Kartezijanske meditacije, prev.
Hribar, Mladinska knjiga, Ljubljana,	1975	.
Husserl, Edmund (	3	): ”
Descartesov sámonesporazum“, h	18	iz knjige Die Krisis der europaischen
die transcendentale Phenomenologie (	1937	), prev.
Descartes, Phainomena	17	/18, 1996.
Descartes, Phainomena 17/18,	1996	.
Husserl, Edmund (	4	):
Forschung IX, Max Niemeyer Verlag, Halle,	1928	.
Virk, Hieron, Nova revija, Ljubljana,	1999	.
Kanitscheider, Bernulf (	1	): Kosmologie.
philosophischer Perspektive, Reclam, Stuttgart,	1991	.
Kanitscheider, Bernulf (	2	): ”
Kluwer Academic Publishers, Dordrecht,	1991
Kant, Immanuel (	1	): ”
Unterschiedes der Gegenden im Raume“ [	1768	], Vorkritische Schriften bis 1768
Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt,	1998	.
Kant, Immanuel (	2	): ”
(Werke, II), Suhrkamp Verlag, Frankfurt,	1968	.
Kant, Immanuel (	3	): Kritika čistega uma - Transcendentalna estetika,
Filozofija skoz psihoanalizo VII, Analecta, Ljubljana,	1993	.
Kant, Immanuel (	4	): Prolegomena, prev.
Lavrič, Cankarjeva založba, Ljubljana,	1963	.
Kierkegaard, Sören (	1	): Dnevnik zapeljivca, prev.
Repar, Društvo Apokalipsa, Ljubljana,	1998	.
Kierkegaard, Sören (	2	) [Kjerkegor Seren]: Ili - ili, Grafos,
Seren]: Ili - ili, Grafos, Beograd,	1989	.
Izbrane pesmi, Lirika, MK, Ljubljana,	1971	, in Integrali, Bela krizantema, CZ,
Integrali, Bela krizantema, CZ, Ljubljana,	1967	.
Kante, Studia humanitatis, Ljubljana,	1988	.
Bojan Vučko, Krtina, Ljubljana,	2000	.
Kontroverza med Leibnizom in Clarkom“ (	1715	-1716), v:
Kontroverza med Leibnizom in Clarkom“ (1715-	1716	), v:
Hribar, Slovenska matica, Ljubljana,	1979	.
John: Universes, Routledge, London,	1989	.
Lewis, David (	1	): ”
MacBeath, Oxford University Press, Oxford,	1993	.
Lewis, David (	2	): n the Plurality of Worlds, Basil Blackwell,
of Worlds, Basil Blackwell, Oxford,	1986	.
Sovre, Slovenska matica, Ljubljana,	1959	.
Nerealnost časa“ [	1908	], prev.
Sašo Dolenc, v: Analiza II/2-	3	, 1998.
Sašo Dolenc, v: Analiza II/2-3,	1998	.
cosmology, Element, Shaftesbury, Dorset,	1995	.
de Giordano Bruno, Hermann, Paris,	1962	), Methuen, London & Cornell University Press,
	1973	.
metaphysics, Fourth Estate, London,	1992	.
James M. Robinson (ur.), Brill, Leiden,	1984	.
Cambridge University Press, Cambridge,	1994	.
Andrew Motte (	1729	), revidiral Florian Cajori (1934),
Motte (1729), revidiral Florian Cajori (	1934	), University of California Press, Berkeley,
University of California Press, Berkeley,	1962	.
Yale University Press, New Haven & London,	1994	.
prevodov, ur. Marko Uršič, Poligrafi	9	/10, Ljubljana, 1998.
Uršič, Poligrafi 9/10, Ljubljana,	1998	.
Parfit, Derek (	1	): ”
Personal Identity“ (	1971	), v: Personal Identity, ur. Harold
Noonan, Darmouth Publishing Company,	1993	.
Parfit, Derek (	2	): Reasons and Persons, Clarendon Press,
Persons, Clarendon Press, Oxford,	1984	.
cosmology“, Scientific American, januar	2001	.
New Mind, Oxford University Press,	1989	.
Princeton University Press, Princeton,	1961	.
Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts,	1966	-1995.
Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, 1966-	1995	.
Radojka Vrančič, (	1	): V Swannovem svetu, DZS, Ljubljana,
V Swannovem svetu, DZS, Ljubljana,	1963	(ponatis v zbirki ”Sto romanov“, CZ,
zbirki ”Sto romanov“, CZ, Ljubljana,	1987	). - (
	6	):
Ubežnica, DZS,	1996	. - (
	7	): Spet najdeni čas, DZS, 1997.
7): Spet najdeni čas, DZS,	1997	.
Perseus Books, Reading, Massachusetts,	1997	.
Philosophie der Raum-Zeit Lehre [	1928	], v angl. revid. izdaji: The Direction
University of California Press, Berkeley,	1956	.
Magnago Lampugnani, Bompiani, Milano,	1994	.
Schelling, F. W. J. (	1	): System des transcendentalen Idealismus
System des transcendentalen Idealismus [	1800	], v referenčni izdaji:
F. W. J. Schelling, Sämmtliche Werke (I/	3	) ur. Manfred Schröter, München, 1962-71;
(I/3) ur. Manfred Schröter, München,	1962	-71; ponatis (1) v:
ur. Manfred Schröter, München, 1962-	71	; ponatis (1) v:
Schröter, München, 1962-71; ponatis (	1	) v:
Schriften I, Suhrkamp Verlag, Frankfurt,	1985	. (
Sistem transcendentalnog idealizma, Naprijed, Zagreb,	1986	.)
Schelling, F. W. J. (	2	): System der gesammten Philosophie
der Naturphilosophie insbesondere[	1804	], Sämmtliche Werke (I/6) ali Ausgewählte
Schriften III, Suhrkamp Verlag, Frankfurt,	1985	.
Schelling, F. W. J. (	3	): Bruno ali o božanskem in naravnem načelu reči.
Pogovor [	1802	], v:
Debenjak, Slovenska matica, Ljubljana,	1986	.
Schelling, F. W. J. (	4	): O bistvu človeške svobode [1809,
F. W. J. (4): O bistvu človeške svobode [	1809	, celoten naslov: Filozofska raziskovanja o bistvu človeške svobode in o predmetih, ki so z njim povezani],
Debenjak, Slovenska matica, Ljubljana,	1986	.
Schelling, F. W. J. (	5	): Philosophie der Mythologie [1842],
(5): Philosophie der Mythologie [	1842	], Sämmtliche Werke (II/2) ali Ausgewählte
Schriften VI, Suhrkamp Verlag, Frankfurt,	1985	. (
mitologije I-II, Demetra, Zagreb,	1997	in 2000.)
mitologije I-II, Demetra, Zagreb, 1997 in	2000	.)
Schelling, F. W. J. (	6	): Vekovi sveta [Die Weltalter (II),
Vekovi sveta [Die Weltalter (II),	1813	], v:
Debenjak, Slovenska matica, Ljubljana,	1986	. (
Schelling, F. W. J. (	7	): Naturphilosophie [1799], Sämmtliche
Schelling, F. W. J. (7): Naturphilosophie [	1799	], Sämmtliche Werke (I/2), ur. Manfred
(I/2), ur. Manfred Schröter, München,	1962	-71.
ur. Manfred Schröter, München, 1962-	71	.
Verlag von Reuther & Reichard, Berlin,	1921	.
American Institute of Physics, New York,	1994	.
Cambridge University Press, Cambridge,	1995	.
Spinoza, Baruch (	1	): Teološko‐politična razprava [1670],
(1): Teološko‐politična razprava [	1670	], v angl.: A Theologico-Political
Bruderjeve latinske izdaje Spinoze,	1843	, II. knjiga), dostopen na spletnih
izšel pri Dover Publications, New York,	1951	in ponatisi).
Spinoza, Baruch (	2	): Etika [1677], prev.
Spinoza, Baruch (2): Etika [	1677	], prev.
Simoniti, Slovenska matica, Ljubljana,	1988	.
Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana,	1996	.
Uroš Kalčič, DZS, Ljubljana,	1994	.
Leslie, Prometheus Books, New York,	1998	.
dell' arte, Rizzoli Editore, Milano,	1970	.
and Space, Random House, New York,	1970	.
Pečenko, Mladinska knjiga, Ljubljana,	1990	.
Beletrina, Študentska založba, Ljubljana,	1998	.
Aleš Šuler, Flamingo, Nova Gorica,	1996	.
Ludwig: Logično‐filozofski traktat [	1921	], prev.
Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana,	1976	.
The University of Chicago Press, Chicago,	1964	.
simpozija ”Kierkegaard vivant“ (Paris,	1964	), prev.
idr., Društvo Apokalipsa, Ljubljana,	1999	.
Sejni zapisek -	01.10.2003
Nadaljevanje	29	. seje
(	1	. oktober 2003)
(1. oktober	2003	)
Seja se je pričela ob	9.59	uri.
PREDSEDNIK BORUT PAHOR: Ura je	10	.
Nadaljevali bomo torej	29	. redno sejo.
Od	14	. ure dalje kolega Feri Horvat, od 15.
14. ure dalje kolega Feri Horvat, od	15	. ure kolega Lavrinc in od 16. ure kolega
Horvat, od 15. ure kolega Lavrinc in od	16	. ure kolega Podobnik.
Ura je minuta čez	10	.
Gre za skupaj približno	13	% deleža lastniškega deleža Ljubljanskih mlekarn,
eno milijardo celotnega kapitala in	500	delničarjev.
dela bo po napovedi uprav ostalo več	100	delavcev.
Večina odpuščenih je stara od	30	in 50 let in zanje v teh okoljih ni
Večina odpuščenih je stara od 30 in	50	let in zanje v teh okoljih ni novega
Lansko leto je končala s	300	milijoni tolarjev dobička.
našem mnenju so lastniki tovarne, ki je	30	let dosegala dobre poslovne rezultate
objavljenih podatkih na spletu ima Sod	10	, Kad pa 12% lastniški delež.
podatkih na spletu ima Sod 10, Kad pa	12	% lastniški delež.
zaposleni v Gorenji vasi in v Colu s	1.11	. ne bodo dobili odpovedi za delo, kot
lahko računamo, da bo v Muri v letu	2004	praktično 4.800 delovnih mest, ohranjenih
da bo v Muri v letu 2004 praktično	4.800	delovnih mest, ohranjenih zahvaljujoč
	19	. septembra je bil v časniku Finance
Med drugim je dejal naslednje: "V letu	1998	sta nas v banki obiskala ministra Tone
predlagala, naj sprejmemo predlagano	30	% znižanje plač, za katero se je zavzemal
Resnica je ta, da smo v letu	1998	vsem direktorjem v javnem sektorju
Tako je vladni dolg do	20.000	slovenskih obrtnikov, ki pričakujejo
pokojnine iz tega sklada, že presegel	4	milijarde tolarjev.
je moral sklad obrtnikov ves čas od	1	. januarja leta 2000 pokrivati ta ogromen
obrtnikov ves čas od 1. januarja leta	2000	pokrivati ta ogromen izpad sredstev
odgovorni in boste odgovorni za usodo teh	20	tisoč upokojencev v tem skladu.
proračun ali rebalans proračuna po letu	2000	, vključno z zadnjim rebalansom, vnesli
V tem kontekstu je vlada že	23.5.2003	sprejela poseben sklep, ki zelo natančno
dolgoročno sanirati, bi morali imeti	39,1	milijard potrebnih sredstev.
matematične rezervacije dati s strani KAD‐a	19,8	milijard in za začetno stanje na osebnih
za začetno stanje na osebnih računih	3,7	milijard.
Torej, KAD bi moral zagotoviti	23,6	milijard.
predsednik, na podlagi drugega odstavka	246	. člena poslovnika zahtevam razpravo
Danes ob	18	. uri in 5 minut bo državni zbor brez
Danes ob 18. uri in	5	minut bo državni zbor brez razprave
S tem prekinjam oziroma zaključujem	2	. točko dnevnega reda vprašanja poslank
Najavljam	11	. točko dnevnega reda, ki se bo začela
točko dnevnega reda, ki se bo začela ob	11	. uri.
Do	11	. ure, ko bo državni zbor nadaljeval
(Seja je bila prekinjena ob	10.35	uri in se je nadaljevala ob 10.59 uri.)
ob 10.35 uri in se je nadaljevala ob	10.59	uri.)
Prehajamo na	11	.
Najprej, v	3	. členu odpiramo prostor za povečanje
Sicer v	6	. in 7. členu adekvatno siceršnji ureditvi
Sicer v 6. in	7	. členu adekvatno siceršnji ureditvi
V	5	. členu pa vlada podpira amandma, ki
To je določba o	1	. členu o volitvah rektorja, ki določa
Novela v	3	. členu tudi omogoča prakso študentov,
V	5	. členu, ki je poglaviten člen te novele,
Prav tako je v	6	. in 8. členu za cenejše prevoze študentov
Prav tako je v 6. in	8	. členu za cenejše prevoze študentov
rektorja, ki je v Sloveniji približno	3	%, pri drugih evropskih univerzah pa
poslanskega kluba in poslanskih skupin k	5	. členu, ki določa tedensko pedagoško
da na ta merila lahko dajo mnenje v	15	dneh po prejemu le‐teh.
prepričani, da se bo zakonska določba v	5	. členu, če bo sprejeta, tudi izvajala
V	3	. členu odpiramo možnost za povečanje
bila dovoljena obremenitev študenta do	40	ur na teden oziroma 42 tednov na leto,
študenta do 40 ur na teden oziroma	42	tednov na leto, če študijski program
Tako se v	5	. členu te novele dovoljuje 20 % delovna
Tako se v 5. členu te novele dovoljuje	20	% delovna obveznost pri isti pravni
Nadalje se v tej noveli spreminja	6	. in 8. člen, kjer dopolnjujemo 69.
Nadalje se v tej noveli spreminja 6. in	8	. člen, kjer dopolnjujemo 69. člen zaradi
spreminja 6. in 8. člen, kjer dopolnjujemo	69	. člen zaradi subvencioniranja prevozov
Novi	73	. c člen, novela zakona o visokem šolstvu,
lahko uveljavili za nazaj, to je od	1	. 10. 2003.
lahko uveljavili za nazaj, to je od 1.	10	. 2003.
uveljavili za nazaj, to je od 1. 10.	2003	.
opredelitve vrste delovnih razmerij po	1	. januarju letošnjega leta, ko je začel
Novi predlog amandmaja k	5	. členu, ki namesto petinske dodatne
zakona in predlaganemu amandmaju k	5	. členu je znova odprlo nekatera vprašanja,
Združene liste socialnih demokratov podprli tudi amandma na amandma k	5	. členu.
Predlagano dopolnilo	69	. člena zakona o visokem šolstvu vpeljuje
višješolskega izobraževanja, bivajočimi najmanj	5	kilometrov od kraja šolanja, je prav,
status, kakor je predlagano v amandmaju k	8	. členu.
sklicujoč na poseben položaj šolstva, v	109	. člen vnesla določba glede uvedbe pogodbe
pravkar soočamo, prinaša in uvaja v	5	. členu možnost dodatne zaposlitve za
členu možnost dodatne zaposlitve za do	20	% delovnega časa pri istem delodajalcu.
uzakonjenih kriterijev, ampak so s	6	. členom pravilnika vnesene izjeme,
oziroma prvem pravilniku, ki za več kot	50	% študentov ne predstavlja nobene novosti
Predlog zakona obsega sicer samo	10	členov in nekateri se res nanašajo
Že pri	1	. členu, ko predlog zakona omogoča volitve
Dikcija, ki je vnesena v	8	. člen zakona je popolnoma enaka dikciji,
študente višjih šol, ki večini dijakov	53,5	% subvencije za prevoze zmanjšuje do
subvencije za prevoze zmanjšuje do	10	%.
nas je vlada zavedla z zgornjo mejo	70	% subvencije, ki je zapisana v zakonu,
ministrovega pravilnika zelo malo, manj kot	2	%.
višina subvencij za prevoze vseh, ne le	46	% dijakov, po sprejetju zakona višja
zakon o visokem šolstvu ob koncu leta	1993	, ki se je dograjeval z dopolnitvami
šolstva v Republiki Sloveniji do leta	2005	.
Tako zakon o delovnih razmerjih v	2	. členu omogoča, da lahko poseben zakon
potek dela, omogoča sprememba besedila	63	. člena zakona o visokem šolstvu, ki
koalicijskih strank smo vložili amandma k	5	. členu, ki dodaja odstavek, ki omogoča
amandma odbora na predlog sindikatov k	5	. členu, ki omogoča vključevanje reprezentativnih
na podlagi pregleda amandmajev z dne	1.10.2003	, ki ste ga dobili danes na klop.
V razpravo dajem	5	. člen, h kateremu je bil vložen amandma
In se potem sprašujemo, zakaj	50	% osip študentov, zakaj je povprečna
študentov, zakaj je povprečna doba študija	7	do 8 let nenormalno visoka.
zakaj je povprečna doba študija 7 do	8	let nenormalno visoka.
Še kdo želi razpravljati o	5	. členu, amandmaju na amandma?
Zaključujem razpravo, o	5	. členu, vloženem amandmaju in vloženem
Prehajamo na razpravo o	8	. členu in vloženem amandmaju k 8. členu.
o 8. členu in vloženem amandmaju k	8	. členu. Kdo želi razpravljati?
amandmaju, ki sem ga predlagal v tem	8	. členu.
rebalansirani za letos, na razpolago približno	8	in pol milijarde tolarjev sredstev,
ministrstva za šolstvo skupaj skoraj	2	milijardi 200.
za šolstvo skupaj skoraj 2 milijardi	200	.
Okoli	5	in pol milijard teh sredstev pa je
omogočili, da bodo dobili približno	900	milijonov tolarjev subvencij, pač odvisno
Skupno torej okoli	8	in pol milijard tolarjev sredstev na
bodo stroški prevozov za predvideno	60	% splošno subvencijo približno 6 ali
predvideno 60% splošno subvencijo približno	6	ali 6,5 milijarde tolarjev.
splošno subvencijo približno 6 ali	6,5	milijarde tolarjev.
še bistveno več, se pravi, kar okrog	8,5	milijarde, mislim, da je dovolj pogojev,
uveljavila splošna subvencija v višini	70	% za vse vajence, dijake in študente.
ministrstvo zapisalo, da kar okrog	54	% dijakov nima nobenih sprememb ali
Celo več,	16	% se znižajo subvencije in 38% pa subvencije
Celo več, 16% se znižajo subvencije in	38	% pa subvencije ostanejo enake, kot
ostanejo enake, kot so bile, oziroma	15,5	%, se pravi, skupaj okrog 32% ne pomeni
oziroma 15,5%, se pravi, skupaj okrog	32	% ne pomeni to popolnoma nič.
naprej po pravico do zavarovanja po	15	. členu zakona in uveljavljati tudi
ki zadeva splošno olajšavo v višini	70	%, povsem utemeljen.
Želi še kdo razpravo o	8	. členu.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

/Š (6718)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika