O'beseda, označena besedila z lemami
popravljal očala na nosu, kar te je | zmeraj | nenavadno razorožilo, in na neki nedoločljiv |
sekundah je bilo kakršnokoli pretvarjanje | zmeraj | nepotrebno. |
bil stvar, ki bi se jo bilo dalo za | zmeraj | prikriti. |
je sprejemal Winston in ki se jih je | zmeraj | znebil takoj, ko je z njimi opravil, |
gre za ljudi, ki so v zaporu, ni bila | zmeraj | točna. |
ljudi, preden so izginili, tokrat za | zmeraj | . |
Pravljična statistika se je še | zmeraj | zlivala s telekrana. |
hipnotična moč Partije zamrznila za | zmeraj | . |
Zakaj mora biti | zmeraj | tako? |
Zmeraj | so samo ponavljale stare teme - bedna | |
In tako je | zmeraj | , je pomislil, pri vseh dozdevno herojskih |
» | Zmeraj | sem videti vesela in nikdar se ničemur |
» | Zmeraj | tuli z volkovi, pravim jaz.« |
»Dekleta pa | zmeraj | veljajo za tako nedolžne.« |
»Najbolj ogabno pa je to, da zverine | zmeraj | -« |
V sanjah je bil najmočnejši občutek | zmeraj | občutek samoprevare, kajti v resnici |
Zmeraj | se je prebudil, ne da bi bil odkril, | |
Vzel ji ga je iz rok, kot | zmeraj | očaran nad nežnim, dežni kaplji podobnim |
vedela - in v nekem pogledu sta se tega | zmeraj | zavedala - da to, kar se zdaj dogaja, |
»Mislila sem, da smo bili | zmeraj | v vojni z Evrazijo,« je medlo rekla. |
» | Zmeraj | je ena prekleta vojna za drugo, vsi |
neskončne sedanjosti, v kateri ima Partija | zmeraj | prav.« |
»Vsakdo | zmeraj | prizna.« |
neraziskana; vendar pa ravnotežje sil | zmeraj | ostaja približno enako in ozemlje, |
osrčje vsake od superdržav, ostaja | zmeraj | nedotaknjeno. |
zgodovino boj, ki je v bistvenih potezah | zmeraj | isti, spet in spet ponavlja. |
je pomislil Winston, kako majhna je | zmeraj | bila. |
»Kar se zgodi s teboj tukaj, je za | zmeraj | .« |
» | Zmeraj | , vsak hip, boš lahko okušal srh zmage, |
škorenj, ki tepta človeški obraz - za | zmeraj | .« |
»In pomni, da je to za | zmeraj | .« |
» | Zmeraj | bomo imeli obraz, ki ga bomo teptali.« |
zasmehovali, pljuvali nanje - pa vendar bodo | zmeraj | preživela.« |
sanjal ves ta čas in sanje so bile | zmeraj | srečne. |
hotela, da te ustrelijo od zadaj, | zmeraj | v tilnik, brez opozorila, medtem ko |
Zmeraj | je bilo od zadaj, med hojo po hodniku. | |
misel bo nekaznovana, neskesana, za | zmeraj | jim bo nedosegljiva. |
»Bolečina sama po sebi,« je rekel, »ni | zmeraj | dovolj.« |
Šahovnica ga je | zmeraj | čakala, miza v kotu je bila vedno prihranjena; |
rekli, račun, a imel je vtis, da so mu | zmeraj | premalo zaračunali. |
Zdaj je imel | zmeraj | veliko denarja. |
»Kar se zgodi tu, je za | zmeraj | « , je rekel O'Brien. |
Zmeraj | je pomenilo zmago, kadar je za uvod | |
toda to bi zahtevalo dolge opise, | zmeraj | pa bi pomenilo tudi izgubo nekaterih |
tisti, ki bi mu ga vrnil ali bi blaznežu | zmeraj | povedal čisto resnico.« |
Vsekakor pa še | zmeraj | vztrajam pri tem: pravičnost obstaja |
»da bo Sokrat ravnal kakor | zmeraj | , da sam ne bo odgovarjal, in besede |
tistih, ki so jim namenjeni, pri čemer | zmeraj | gledajo na korist šibkejšega in ne |
Očetje vendar | zmeraj | navajajo svoje sinove in vzgojitelji |
10. Že | zmeraj | sem občudoval Glavkonov in Adeimantov |
»In naša država še | zmeraj | ne bo prevelika, če vključimo vanjo |
ne kakor da bi bil Hrises, temveč še | zmeraj | kot Homer, potem to ne bi bilo posnemanje |
jih je malo, v vsem, kar je napisano, | zmeraj | znova pojavljajo, in ko smo jih nehali |
bojevniki izbranejših vaj; saj morajo biti | zmeraj | budni kot psi, morajo kar najbolje |
koristi od takega življenja, ko bi moral | zmeraj | samo paziti na zdravje, pri tem pa |
premišljevanje in razglabljanje o samem sebi; | zmeraj | se boji glavobola in omotičnih napadov |
in tekmovanja, pri tem pa je treba | zmeraj | paziti na isto.« |
Enako se namreč | zmeraj | rado združi z enakim, ali ne?« |
samo večajo in pestrijo, in pri tem | zmeraj | upajo, da bodo ozdraveli, če jim kdo |
Zmeraj | je namreč govor o eni in isti osebi.« | |
določenega, predmeti kot taki pa se | zmeraj | nanašajo na druge predmete kot take.« |
»Pri tem bodo | zmeraj | mislili na spravo?« |
spomniš, resnico, ki ji mora tak človek | zmeraj | slediti, če noče veljati za kvasača, |
»In pri tem delu se ozirajo | zmeraj | znova na dve strani: na pravičnost, |
to dogaja kratko malo tako, da pride | zmeraj | do spremembe ustave tedaj, ko izbruhne |
» | Zmeraj | misli samo na dobiček in na to, kako |
tako čuti varnega pred njimi, začenja | zmeraj | nove vojne, da ljudstvo čuti potrebo |
»Državljani pa ga zato | zmeraj | bolj sovražijo.« |
spet k tisti lepi, veliki, pisani in | zmeraj | se spreminjajoči tiranovi vojski. |
življenju nimajo nobenega prijatelja, | zmeraj | so gospodarji ali hlapci drugih; pravo |
radosti, temveč gledajo kot živina | zmeraj | navzdol, se sklanjajo k tlom in mizam |
Tisti, ki hvali pravičnost, ima | zmeraj | prav, pa naj misli pri tem na naslado, |
duhovnega zdravja; telesno harmonijo skuša | zmeraj | podrediti in prilagoditi duševni harmoniji.« |
»In pri tem | zmeraj | gleda na red v svoji duši. |
narava, drugi del v nas, ki ostane | zmeraj | enaka, pa se ne da niti lahko posnemati |
namesto zakona in razuma, ki vendar | zmeraj | in povsod veljata za najboljša.« |
mnogimi življenskimi oblikami izbere | zmeraj | najboljšo; pri tem mora razmisliti |
zadene, sledili mojemu nasvetu in se | zmeraj | držali poti, ki vodi navzgor, potem |
ne bodo videli, in njihov hrbet za | zmeraj | upogni!« |
spotaknili tako, da so obležali za | zmeraj | ? |
V čemer si kdo upa - še | zmeraj | govorim v blodnji - si upam tudi jaz. |
spominjam, in v sleherni svoji molitvi | zmeraj | prosim za vas vse, vesel, da od prvega |
osramočen, ampak da bo Kristus kakor | zmeraj | tudi zdaj v vsej polnosti poveličan |
Potemtakem, moji dragi, kakor ste bili | zmeraj | poslušni, in to ne le takrat, kadar |
Veselite se v Gospodu, in to | zmeraj | ; ponavljam vam veselite se. |
Kadar molimo za vas, se | zmeraj | zahvaljujemo Bogu, Očetu našega Gospoda |
Vaše govorjenje naj bo | zmeraj | ljubeznivo, polno zdrave pameti, da |
Zmeraj | se zahvaljujemo Bogu za vas vse, ko | |
in o vaši ljubezni in kako nas imate | zmeraj | v lepem spominu ter nas želite videti, |
v višavo Gospodu naproti: tako bomo | zmeraj | z Gospodom. |
vračal komu hudega s hudim, ampak si | zmeraj | prizadevajte za to, kar je dobro za |
Zmeraj | se veselite. | |
Zmeraj | se moramo zahvaljevati Bogu za vas, | |
V ta namen tudi | zmeraj | prosimo za vas, da bi vas naš Bog spoznal |
Mi pa se moramo | zmeraj | zahvaljevati Bogu za vas, od Gospoda |
Gospod miru pa naj vam dá mir, in sicer | zmeraj | in v vseh okoliščinah. |
od tebe, da bi ga spet pridobil za | zmeraj | , in sicer ne več kot sužnja, ampak |
je bil sprejet intervencijsko, a še | zmeraj | velja - dejansko razbremenjene le za |
zdaj v lasti črnogorske vlade in še | zmeraj | naprodaj. |
Pa saj tam, v ječi, v celici, je | zmeraj | samo polmrak; ne noči, ne dneva ni! |
Hodil je | zmeraj | sam in se pogovarjal sam s sabo. |
Kod hodi on, ki je | zmeraj | sam? |
Skoraj | zmeraj | , kadar je Peter razmišljal, se je ustavil |
»Peter, Peter, ti boš | zmeraj | siromak!« |
Tam sem | zmeraj | pripeti kaka nesreča. |
nikdar sklonil glave in umaknil pogleda; | zmeraj | se je pokazal kot žrtev svoje žene |
In ti ... še | zmeraj | ?« |
»Še | zmeraj | «. |
Krompirja in polente je bilo | zmeraj | manj - kruha sploh niso poznali - davkov |
mlinu pa so vsi štirje kamni ropotali | zmeraj | glasneje in v nos |
že vsa vas v senci, je na Pologu še | zmeraj | sijalo sonce. |
Tako je bila skoraj | zmeraj | sama doma. |
Našemu | zmeraj | pravim, naj ne vtika prstov v te stvari, |
Saj sem vam | zmeraj | pravil, da moji sinovi niso razcapani. |
Zdaj pa je | zmeraj | hujše. |
»Saj sem vam | zmeraj | pravil, da imam dobrega sina, pa mi |
Dela je bilo | zmeraj | manj, mati je bolehala, kruha ni bilo, |
mlinu, ki so ga imeli doma in ki ga še | zmeraj | čaka. |
kavo in njuhala tobak, da je imela nos | zmeraj | zadelan. |
hodil Žef od barake do barake in bil | zmeraj | bolj obupan: |
Pankrti pa so bili | zmeraj | pri hiši in zato ni čuda, da ste tudi |
Tinko pa še | zmeraj | pričakuje. |
letu ga je našel Šmonov Izidor, ki je | zmeraj | stikal po hostah za lisicami: |
ramo in milo povedala, da je masla | zmeraj | manj in da ga v bodoče nemara sploh |
Venček Zinke ogibal, Zinka pa je še | zmeraj | silila vanj. |
zaradi tega, ker je imel te dve besedi | zmeraj | na jeziku, je bil drugi sin premožnega |
Zmeraj | sta se pri njej mudili po dve hčeri | |
rahlih gubicah okrog sočnih ustnic še | zmeraj | skriva prikrit nasmeh, ki jo hudomušno |
Kobilčer še | zmeraj | ni prišel do sape in ker je usoda nanesla, |
Ta vratca so se sicer | zmeraj | sama zapirala, a Štefe je zdaj v tem |
Zmeraj | hoče biti prvi: | |
Zmeraj | huje ga muči, kakor bi mu vest začela | |
‘Ker so | zmeraj | lačni, so požrešni, in ker so požrešni, |
lačni, so požrešni, in ker so požrešni, | zmeraj | bulijo, pa se jim oči zdebelijo!’ |
pregrešno življenje«, kar ji je bilo včasih | zmeraj | na jeziku. |
taki ljudje tudi pred vojno, še prej, | zmeraj | , medtem ko smo mi garali kakor živina |
kadar koli se je Obrekarju rodil otrok, je | zmeraj | tarnal: |
potem pa je naš rekel, da svet ni bil | zmeraj | tak. |
Zmeraj | samo v tropu kakor volkovi in razbojniki. | |
In tako je bil skoraj | zmeraj | nekje blizu, ob progi. |
kakor bi hotel pokazati, da je on še | zmeraj | l'Arma del Re, to se pravi, da je |
če si jih ne bi barval, tako pa še | zmeraj | črni kakor vrana grozeče krilijo pod |
zasedbi leta 1918, toda zanj je to še | zmeraj | samo zasedena sovražna dežela. |
To je tisti tisočletja stari, a | zmeraj | mladi, večno živi smehljaj sreče, ki |
Kadar popiva, se na koncu | zmeraj | zateče k Barbari, k stari Trohovki. |
je pri nas navadil slovensko, ker je | zmeraj | govoril slovensko, ker je pel slovensko |
pošten človek, zato je zanj Barbaron še | zmeraj | nerešljiva uganka. |
Zmeraj | se vse popoldne podijo med postojankami, | |
Še | zmeraj | ni nobene duše nikjer. |
ogledujejo, se čohajo za ušesi ter se | zmeraj | z istimi vprašanji obračajo k Žuželjču, |
»Hitro in | zmeraj | !« zanerga Zavoglar. |
» | Zmeraj | in povsod enako. |
prsih ter se globoko oddahnila, kakor | zmeraj | , ko je po opravljenem delu legla s |
Mi ... mi smo | zmeraj | pomagali siromakom ...« |
partizan, pa še ne veš, da se partizan | zmeraj | vrne tja, kjer je bil. |
»Dokler nima umazanih rok, je | zmeraj | čas,« |
Drejc še | zmeraj | dviguje isti trš in udriha z njim po |
» | Zmeraj | je bil tak,« počasi odvrne Stane, ki |
»Kakor | zmeraj | !« mračno zagodrnja Sova. |
Še | zmeraj | me preganjajo, posebno kadar sem telesno |
»Za | zmeraj | naša? ...« |
»Za | zmeraj | ...« |
Voda, ki je | zmeraj | |
A ko sine svit, je še | zmeraj | na istem mestu, utrujena in tiha. |
čeprav je bila posebna soba skoraj | zmeraj | prazna in zaklenjena. |
Čeprav so bila vrata v kuhinjo skoraj | zmeraj | odprta, je bila vendar ta soba zelo |
pobitosti in precejšni megli v glavi še | zmeraj | ni izgubil svoje oholosti. |
To je skoraj | zmeraj | opravljal v Dominovem robu, pol ure |
Zmeraj | je žejen. | |
bi ugotovil, »na katerem koncu je še | zmeraj | malce predebela«. |
»Koža se | zmeraj | zarase.« |
Ti jih pa še | zmeraj | rad gledaš, mar ne?« je vprašala. |
»Oh, kdo naj to zdaj presodi?« je še | zmeraj | ugovarjala Usadarica. |
Kakor kaže, je na enem koncu | zmeraj | malce predebela.« |
» | Zmeraj | je malce predebela,« je pritrdil Matic |
Koža se | zmeraj | sama zarase, srajca pa ne.« |
»Koža pa je | zmeraj | za rabo. |
grožnjami skušal dopovedati, da mora biti | zmeraj | oblečen. |
»Hlače in srajco moraš imeti | zmeraj | na sebi!« |
» | Zmeraj | !« |
» | Zmeraj | !« je ponovil preplašeni Matic in mežikal |
»Vidiš, zato moraš imeti srajco in hlače | zmeraj | na sebi!« je zaključil Hotejec. |
» | Zmeraj | ! |
»Kadar ga me sreča me, se ga | zmeraj | ustavi se in ga me gleda me!« se je |
V tem koncu doline je | zmeraj | vladala tišina, toda danes je bila |
Matic je še | zmeraj | nepremično stal sredi izbe. |
na katerem koncu je zdaj palica še | zmeraj | malce predebela. |
Laznar in pokazal Matica, ki je še | zmeraj | sedel na kamnitni mizi ter začudeno |
»Koža se | zmeraj | sama zarase ...« je zamrmral, kakor je |
»Koža se | zmeraj | zarase ...« |
» | Zmeraj | , Matic, zmeraj!« je hitro pritrdil |
»Zmeraj, Matic, | zmeraj | !« je hitro pritrdil Hotejec in mu položil |
» | Zmeraj | ...« so zabrundali tudi možje, si potisnili |
»Koža je | zmeraj | za rabo ...« |
» | Zmeraj | za rabo, zmeraj!« je kimal Hotejec |
»Zmeraj za rabo, | zmeraj | !« je kimal Hotejec in mu s koščeno |
precej izbirčen in se je trudil, da bi | zmeraj | našel pravilen izraz. |
spet oprijel ravniškega psa, ki je še | zmeraj | zateglo lajal. |
»A tistega, ki je | zmeraj | stal na mostu in gledal v vodo?« je |
drugim Ravničarjem, s tistim, ki je | zmeraj | stal na mostu?« |
Zmeraj | je morala obveljati samo njena volja. | |
Moški skoraj | zmeraj | prej obupa. |
črhnil, pa vendar smo | zmeraj | vedeli, katero dekle ima trenutno na |
pogledal, potegnil glavo med ramena in | zmeraj | enako zategnil v odgovor: |
Zmeraj | je ponavljal eno in isto: | |
Saj sam veš, da je bil | zmeraj | rad lepo oblečen. |
Zmeraj | je bil zelo navezan nanj, zadnja leta | |
O, sekira | zmeraj | prav pride. |
Kos kruha človek | zmeraj | najde ... |
Zmeraj | hitreje se bližava drug drugemu. | |
Takrat | zmeraj | zavije ob reki, posluša žuborenje brzice, |
Justina vrgla v vodo, ga pri tej vrbi še | zmeraj | zgrabi ledena roka nekdanje groze. |
njeni dolgi bakrenordeči lasje pa so še | zmeraj | živi in valovijo v vodi, kakor bi klicali |
Ob tem pogledu ga | zmeraj | prešine misel, kaj bi bilo, če bi bilo |
Zato ga te besede | zmeraj | pretresejo. |
In še | zmeraj | je bil nejevoljen. |
hrbtu svojega orlovskega nosu, kar je | zmeraj | storil, kadar je bil v zadregi, ali |
vendar ne prosečim glasom, ki je pobu | zmeraj | segel zelo globoko. |
desetkrat stopil na rob ceste, a sem se | zmeraj | premislil in jih nisem odvrgel. |
pogledov, a delali smo vneto, kakor smo | zmeraj | vneto delali za mamo. |
- Zakaj pa se vi | zmeraj | praskate? - |
- Pa vas | zmeraj | srbi? |
- | Zmeraj | . |
glasne misli, ki seveda niso bile | zmeraj | za moje otroško uho, a vendar se še |
veste, | zmeraj | je bila vajena vesele družbe, zdaj |
jih pa ne bo,’ sem rekel, čeprav sem | zmeraj | mislil na otroke. |
Takasitaka, ker jo je sosed | zmeraj | ošteval z besedami: |
- Kadar je jezna name, se | zmeraj | dere: |
Tam sem se | zmeraj | ustavil, da sem se zviška še enkrat |
Še | zmeraj | mislim, in tudi čutim, da sem sredi |
»Strah ima | zmeraj | velike oči!« |
prišlo do kratkega pomenka, ki je bil | zmeraj | enak. |
Mama jo je | zmeraj | zmerjala in jo rotila, naj se za božjo |
Zmeraj | me je prosila - kakor vse druge otroke | |
kolikor so me nesle noge, kajti otrok | zmeraj | rad napne vse sile, da prej prinese |
sem jim tudi verjel, kakor sem dedu | zmeraj | vse verjel. |
ljudje imajo res svoje vrste srečo: | zmeraj | pridejo takrat, ko si jih najmanj želimo. |
Sicer pa je bil | zmeraj | burjast dedec. |
veselil, kakor v otroških letih, ko me je | zmeraj | vlekel za nos. |
»Za pamet je | zmeraj | čas!« |
komu odpreti, ne bi mogla, ker so bili | zmeraj | najmanj trije v bližini. |
»Tukaj smo se | zmeraj | oddahnili,« |
pripovedovali partizani; in skoraj | zmeraj | samo s tistimi angleškimi brzostrelkami. |
Ti si pa | zmeraj | dobre volje, zmeraj si dobre volje, |
Ti si pa zmeraj dobre volje, | zmeraj | si dobre volje, Martinček,« ščebeta |
- » | Zmeraj | , dokler tebe ne vidim!« se otrese stric |
Venček je bil še tako mlad, da se je | zmeraj | zagnal v delo z vsem ognjem, z vso |
Prej sta | zmeraj | hodila skupaj v šolo in domov, zdaj |
visoko lino in je v poševnem žarku | zmeraj | posijalo naravnost na Milico. |
Spočetka se je vrtela počasi, potem pa | zmeraj | hitreje in hitreje. |
Zato pa mora | zmeraj | nositi tri vidne kazni. |
tudi sedemkrat odkrili, boj pa je še | zmeraj | divjal. |
»Jaz še | zmeraj | ne verjamem v hudiča!« ga je užaljeno |
Odkar tudi sam vrtnarim, se | zmeraj | in povsod oziram za rožami. |
prišla Uršina Jerica, ki je skoraj | zmeraj | zamujala šolo. |
Zmeraj | smo jih sprejemali z zadržanim začudenjem | |
je bila skoraj prazna, kakor je bila | zmeraj | prazna v tistih nemirnih hudih časih. |
Zmeraj | se je glasno pogovarjal sam s sabo | |
saj ti ne veš, kaj je smrt, ker boš | zmeraj | živel! ... |
Ne samo zato, ker | zmeraj | potiskam v pozabo, kar je bilo grenkega, |
z nekakšnim grozečim glasom izrekel | zmeraj | iste besede: |
ki je v izbi spal na peči, da bi bil | zmeraj | blizu mame. |
»Sicer pa ste moški | zmeraj | otročji. |
nagajali, se je njegova nesrečna mati | zmeraj | prepirala s sosedami; s prstom je kazala |
Uhajal je in se | zmeraj | pritepel nazaj na Tolminsko. |
je začudeno zamomljal Matic, ki je | zmeraj | ponovil zadnje besede, ki jih je slišal. |
Ali je še | zmeraj | navzgor?« |
Presveta Moštaca, ker se je v cerkvi | zmeraj | tako |
ko so okajeni in pijani možakarji še | zmeraj | nekoliko izgubljeno gledali drug drugega, |
»Ali nisem | zmeraj | govoril, da je treba zidati navzdol, |
In | zmeraj | je kakor prvič.« |
Samo ženska je | zmeraj | druga.« |
Saj tudi meni ni | zmeraj | . |
in gladek, vsakdanje življenje je še | zmeraj | nevsakdanje burno in pisano, junaško |
»Samota ni ravno | zmeraj | prijazna, a tudi ljudje so včasih človeku |
Zmeraj | se mu je skrivala za vrata, a on je | |
dolga leta, kadar je stopil v hišo, | zmeraj | pogledal v kot za vrati. |
- Le zakaj bi se | zmeraj | prepirala?... |
In zakaj mora | zmeraj | obveljati tvoja?... |
»Kaj je potem?« je nehote, a še | zmeraj | odsotno vprašal Peter Majcen, ki je |
»Da, | zmeraj | je tako!... |
In še | zmeraj | je zvenel isti napev znane narodne |
In še | zmeraj | samo začetek iste otožne narodne pesmi. |
Veš, o svojih pretepih pa sem | zmeraj | govoril zelo živo. |
je spet zadonela, a čeprav je bil še | zmeraj | isti otožni narodni napev, je donela |
In ob potoku še | zmeraj | gredo tiste tri vrbe, tri tetke, tri |
Prekleta strešnica, ker je imel ti dve besedi | zmeraj | na jeziku. |
obstala pri ognjišču, čeprav se ji je še | zmeraj | zdelo, da je nekdo stopil v hišo. |
ustrelila proti Temnikarici, ki je še | zmeraj | nepremično stala zraven ure. |
Temnikarica, ki je stala nepremično in še | zmeraj | mižala. |
na vrsti, kakor vsaka prava mati, ki | zmeraj | zadnja leže k počitku... |
»Kakor | zmeraj | .« |
»Kakor | zmeraj | ...« |
Kar tako: ima ga!« je še | zmeraj | odsotno odgovoril starec in rahlo odkrival |
In ga bo | zmeraj | imelo... |
je dalo sklepati tudi po tem, ker je | zmeraj | zapel samo prvi dve vrstici. |
oziral po Tihem dolu in njegov pogled je | zmeraj | obstal pri tolmunu, kjer se je Javorka |
je: dom je dom in prava mati ima še | zmeraj | kje kaj skrito... |
»Saj, zdaj | zmeraj | kaj popisujejo... |
»Očka potem | zmeraj | popije kozarec vina,« je rekel. |
»Pogrebci pa so | zmeraj | žejni.« |
»Saj | zmeraj | praviš, da boš partizan.« |
»Ampak otroci so | zmeraj | . |
In | zmeraj | bodo,« je prikimal starec in mu položil |
» | Zmeraj | bodo otroci, hvala bogu! |
Zmeraj | je bila pametna ženska. | |
srečen, da v svoji najbližji resničnosti | zmeraj | najde tisto, kar živi v njegovi domišljiji. |
Glavo je imel sklonjeno kakor | zmeraj | , vendar sem v duhu videl njegove modre |
tečeš in tečeš, od vekomaj tečeš, pa si | zmeraj | čist! |
izbi pod mano spal na peči, da bi bil | zmeraj | blizu mame. |
»Sicer pa ste moški | zmeraj | otročji. |
junakov, ki so se bili z zmaji ter jih | zmeraj | tudi premagali. |
Malim fantkom se | zmeraj | godi krivica; tako počasi rastejo in |
V brezzobih čeljustih mu je skoraj | zmeraj | tičala kratka pipa. |
Tinka, ki ni poznala zadrege in je | zmeraj | vprašala kar naravnost. |
Ampak še | zmeraj | je bil tam. |
Zmeraj | jo je gledal. | |
se je groma in strele, ki sta tudi | zmeraj | hodila skupaj, kakor bi se imela rada. |
Kamen je še | zmeraj | ležal, ves trd in nem. |
Potem je vstal, kakor je | zmeraj | vstal in šel, kadar je končal s pravljico. |
Pri mojem sosedu pa še | zmeraj | mlatijo biriči s koli in palicami, |
Najbolj navdušeni jih | zmeraj | nosijo s seboj, z njimi gredo v gostilno |
je umetnike mogoče najti povsod in | zmeraj | . |
sicer pa je narava | zmeraj | po svoje lepa, v vseh štirih časih... |
Torej še | zmeraj | misliš, da Werther in Kartezij nimata |
in ji vzel devištvo, je odletel za | zmeraj | ... |
za | zmeraj | ... k očetu otroka, ki ga bo rodila... pospremil |
Zmeraj | sem se imel za Fausta... | |
pa ob takšnih preostankih življenja | zmeraj | malce zmrazi... zdi se mi, kakor da bi |
In prišel je čas odhoda - | zmeraj | pride čas odhoda! |
Na primer, | zmeraj | je in bo veljalo, da je Kristusovo |
za katerega se mu je zdelo, da je za | zmeraj | izgubljen - najde ga, ko se pri vhodu |
Zmeraj | samo čas, ki podnevi beži in se ponoči | |
(263)], se obenem izpoveduje Bogu, da še | zmeraj | ne ve, kaj je čas - kljub temu da ga |
videli v njih nekoč, čeprav so to še | zmeraj | in prav zato, ker to niso nikoli nehala |
Zmeraj | najdeš pravo vprašanje, namreč takšno, | |
Anžela že dolgo poznam, | zmeraj | je tak... |
če bi po nesreči padel s tega sveta, | zmeraj | našel kak domač kraj“ [prav tam]. |
drži - tudi če padeš s tega sveta, se | zmeraj | znajdeš v domačem kraju. |
Kajti naj so še tako popolni, so | zmeraj | pod vplivom kake motnje. |
molitve in vsi drugi običaji, ki so in so | zmeraj | bili skupni vsemu krščanskemu svetu |
Da, Ljubljana je še | zmeraj | moje mesto, čeprav že deset let živim |
mu je bilo najhuje... in za to mu bo | zmeraj | hvaležen! ... |
dovoljeno", potem pa pridemo do tega, da bomo | zmeraj | še kaj pozabili zapisati. |
recimo bodisi Trentarji, da ne bodo | zmeraj | Bohinjci na prvem mestu, ali pa Bohinjci |
Če bi Silviu Berlusconiju, ki se je | zmeraj | tudi sam hvalil, da je velik šarmer, |
nespečne noči, a če na hitro pomislim, še | zmeraj | razločno vidim fantastične prizore |
Rudijev šibki glas iz bolniške postelje, | zmeraj | duhoviti, a zdaj nekoliko šibki glas |
sedmih nebesih (»Želim si, da bi bilo | zmeraj | tako!«), je seveda priložnost s pridom |
Innsbrucka in Bischofshofna, igrajo sicer še | zmeraj | pomembno vlogo, vendar pa menedžerji |