O'beseda, označena besedila z lemami
najboljših časih je redko delovalo, | zdaj | pa so električni tok v dnevnih urah |
njega je bila plitva niša, kjer je | zdaj | sedel Winston, in ki je bila, ko so |
tloris sobe napeljal na to, kar se je | zdaj | pripravljal storiti. |
katera četrt je to pravzaprav bila, se | zdaj | ni spominjal) in takoj ga je prevzela |
Telekran je | zdaj | prešel na rezko vojaško glasbo. |
Zaradi tega drugega dogodka, je | zdaj | spoznal, se je danes nenadoma odločil |
Še več, | zdaj | je bolje kot prej vedel, zakaj jo sovraži. |
sploh lahko prepričan, da je en sam | zdaj | živeči človek na njegovi strani? |
okna na Ministrstvu resnice so bila | zdaj | , ko nanje ni več sijala svetloba, videti |
Zdelo se mu je, da šele | zdaj | , ko je napravil odločilni korak, lahko |
Zdaj | , ko je spoznal, da je mrtev, je postalo | |
To, kar je | zdaj | pretreslo Winstona, je bilo spoznanje, |
ne bi bili smeli zaupati, se Winston | zdaj | ni spominjal. |
»In | zdaj | poglejmo, kdo od nas se lahko dotakne |
» | Zdaj | pa vsi voljno in glejte mene.« |
» | Zdaj | pa poglejte.« |
» | Zdaj | pa spet poskusite.« |
domneval, da so Withers in njegovi tovariši | zdaj | v nemilosti, a v tisku ali na telekranu |
osebno poznal, ne vštevši staršev, je do | zdaj | izginilo. |
Zelo verjetno je bilo, da se | zdaj | cel ducat ljudi kosa z verzijo tega, |
pred eno uro še nepredstavljiv, je bil | zdaj | dejstvo. |
ki ni nikdar živel v sedanjosti, je | zdaj | živel v preteklosti in ko bo ponaredek |
Zdaj | prijateljev nisi imel, imel si le tovariše; | |
»Seveda že | zdaj | ni razloga ali opravičila za miselni |
ne bo mišljenja, kot ga pojmujemo | zdaj | .« |
Zdaj | pa zdaj je Winston ujel opazko kot | |
Zdaj pa | zdaj | je Winston ujel opazko kot »Mislim, |
Tako kot prej Syme je | zdaj | Winston vzel žlico in brodil po bledi |
Zdaj | pa je zaloga nepričakovano pošla. | |
(dejstvo pa je bilo, da so ženske še | zdaj | delale v premogovnikih), otroke so |
»Otroci, nič starejši, kot ste | zdaj | vi, so morali dvanajst ur dnevno delati |
Morda je res, da je povprečnemu človeku | zdaj | bolje kot pa pred Revolucijo. |
Celo | zdaj | so se na redke čase njegove karikature |
čase je moral biti neznansko močan, | zdaj | pa je njegovo telo lezlo narazen, se |
Winston se | zdaj | ni več spominjal, kako to, da je bil |
držal v rokah, zdelo pomembno celo | zdaj | , ko je bila sama fotografija in tudi |
spraševal, če je kos dokaza, ki ga | zdaj | ni več, nekoč res bil? |
starinarna, kjer je kupil zvezek, ki je bil | zdaj | njegov dnevnik. |
misel, da je bil starec, ki jih je imel | zdaj | najmanj osemdeset, že srednjih let, |
»So bile stvari boljše kot | zdaj | ali slabše?« |
izbirali, bi raje živeli takrat ali | zdaj | ?« |
življenje pred Revolucijo boljše kot | zdaj | ?« dokončno ne bo več moč odgovoriti. |
V resnici se nanj že | zdaj | ni več dalo odgovoriti, ker je bila |
» | Zdaj | je že ruševina.« |
Celo | zdaj | , pod vplivom alkohola, mu je topa bolečina |
Tako kot pred nekaj dnevi je tudi | zdaj | potegnil iz žepa kovanec in ga pogledal. |
In celo | zdaj | , čeprav mu je razum govoril, da sporočilo |
da spravi ob ugled nekega vidnega, | zdaj | osumljenega člana Ožje partije. |
mu je zvijala od dolgočasja, toda za | zdaj | ga ni več imelo, da bi se izmuznil |
minutah, ko je bral njeno sporočilo, toda | zdaj | , ko je utegnil premišljevati, je tehtal |
Okrogle mongolske obraze so | zdaj | zamenjali bolj evropski, umazani, bradati |
Še | zdaj | se mu je zdelo popolnoma verjetno, |
» | Zdaj | , ko vidiš, kakšen sem v resnici, lahko |
Opazil je, koliko mehkejše je njeno telo | zdaj | , ko ni imela več pasu. |
» | Zdaj | ,« je zašepetal. |
Mlado, čvrsto telo, | zdaj | nemočno v spanju, je v njem vzbudilo |
Toda | zdaj | nisi mogel občutiti ne čiste ljubezni |
»In | zdaj | moram iti,« je rekla, kakor hitro je |
Še | zdaj | ni vedel za njeno ime ali naslov. |
pogovarjala na prašnih, nasmetenih tleh, | zdaj | pa zdaj pa je eden vstal in pogledal |
na prašnih, nasmetenih tleh, zdaj pa | zdaj | pa je eden vstal in pogledal skozi |
»In | zdaj | poslušaj, dragi, zmeniti se morava |
se sprehajal z njo po cesti tako kot | zdaj | , a odkrito in brez strahu, klepetal |
katerim pa se je srečeval včasih tudi | zdaj | , kadar je priplaval iz prehoda, preden |
» | Zdaj | se lahko obrneš,« je rekla Julija. |
Zdaj | , ko sta imela varno skrivališče, se | |
tega zmeraj zavedala - da to, kar se | zdaj | dogaja, ne more trajati dolgo. |
nadaljevala bosta svoje naklepe, tako kot | zdaj | , ves preostali čas svojega življenja. |
Premaknil se je od misli k besedam in | zdaj | od besed k dejanjem. |
Zdaj | jima je stal nasproti. | |
Celo | zdaj | si je bilo mogoče misliti, da je kratko |
Zdaj | , ko je bil telekran izključen, se je | |
vhodnih vratih, so oči malega moža | zdaj | poblisnile po njunih obrazih. |
ki bodo sicer prenehale, a se bodo | zdaj | pa zdaj obnovile.« |
sicer prenehale, a se bodo zdaj pa | zdaj | obnovile.« |
»Na kaj pa | zdaj | ?« |
»In | zdaj | , se bojim, je čas, da greste.« |
Zdaj | je bilo vse mimo in dobesedno ni imel | |
Znotraj je bila knjiga, ki jo je | zdaj | imel v lasti že šest dni in je še ni |
napravilo vtis na Winstona, ko se je | zdaj | oziral nazaj, je bilo to, da je govornik |
politične literature petih let je postal | zdaj | popolnoma odveč. |
Zdaj | je bilo nemogoče, da bi kdorkoli na | |
polastile Britanskega imperija, sta dve od | zdaj | vladajočih sil, Evrazija in Oceanija, |
vojnah zgodnjega dvajsetega stoletja, so | zdaj | postali dominantni; oblast jih zavestno |
doseči v vojni atmosferi; to stanje je | zdaj | skoraj univerzalno in više ko se vzpenjaš |
Kot bomo videli, je | zdaj | vojna čisto interna zadeva. |
privržence, toda način, kako so ga prikazali | zdaj | , je pomenil tehtno spremembo. |
Zdaj | pa so zamisel o bratstvu vseh ljudi | |
Ciklično gibanje zgodovine je bilo | zdaj | mogoče razumeti ali vsaj mislili so, |
Zdaj | je prvič mogoče, da država prisili | |
časih so bile popolnoma nepotrebne in | zdaj | ni dovoljeno, da bi do njih prišlo; |
» | Zdaj | naju lahko vidijo,« je rekla Julija. |
» | Zdaj | vaju lahko vidimo,« je rekel glas. |
celo - to je mislil zato, ker ga je | zdaj | pa zdaj nekaj požgečkalo po nogah - |
to je mislil zato, ker ga je zdaj pa | zdaj | nekaj požgečkalo po nogah - da je tam |
je bila podobna tej, v kateri je bil | zdaj | , a grdo umazana in ves čas nabita z |
To je bil kraj brez teme: | zdaj | je razumel, zakaj je bilo videti, kot |
kmalu, morda v petih minutah, morda | zdaj | , bo topot škornjev pomenil, da je prišel |
Zdaj | pa zdaj je kanilo na prsi kombinezona | |
Zdaj pa | zdaj | je kanilo na prsi kombinezona malo |
moža z obrazom okostnjaka, je bilo | zdaj | jutro; če jutro, je bilo popoldne. |
velikega napora, da ga ni gledal, a | zdaj | se je lakota umaknila žeji. |
Da, je videl | zdaj | , to je od nekdaj vedel. |
Zdaj | njegovi zasliševalci niso bili več | |
zaskrbljeno spraševali, ali v njem še | zdaj | ni dovolj zvestobe do Partije, da bi |
» | Zdaj | je prišel odločilni preobrat.« |
se je celica ali soba, kjer je bil | zdaj | , polagoma materializirala okoli njega. |
»Celo | zdaj | , tega se dobro zavedam, se oklepaš |
» | Zdaj | vzemiva primer.« |
»Se | zdaj | spomniš tega?« |
» | Zdaj | se spomniš tistega trenutka, ko si |
» | Zdaj | vidiš,« je rekel O'Brien, »da je to |
»In | zdaj | se povrniva k vprašanju o kako« in |
» | Zdaj | pa mi povej zakaj« se oklepa oblasti. |
» | Zdaj | ti bom povedal odgovor na vprašanje.« |
»Me | zdaj | začenjaš razumevati?« |
»A za | zdaj | je v tvojih očeh oblast le beseda.« |
»Se ti | zdaj | svita, kakšen svet ustvarjamo?« |
»Že | zdaj | lomimo navado mišljenja, ki se je preživela |
Zdaj | je videl, kaj je O'Brien mislil s pogledom | |
» | Zdaj | pa se obrni in se spet poglej v tisto |
» | Zdaj | pa se obleci.« |
Zdelo se je, da še | zdaj | ni opazil, kako je suh in šibak. |
Zdaj | bi bilo mogoče preštevati minevanje | |
izgubil moč intelektualnega napora, | zdaj | , ko ga k temu ni več priganjala bolečina. |
Njegova stegna so bila | zdaj | vsekakor širša od kolen. |
V resnici, je videl | zdaj | , je bil pripravljen kapitulirati zdavnaj |
Zdaj | je vedel, da ga je Miselna policija | |
Zdaj | bodo vedeli, če niso vedeli že prej, | |
Zdaj | se je umaknil korak dalje: v duhu se | |
Od | zdaj | naprej mora ne le misliti pravilno; |
Oval maske mu je bil | zdaj | dovolj blizu, da je vse drugo izključil. |
Podgani sta vedeli, kaj pride | zdaj | . |
glasba, bilo pa je mogoče, da se bo | zdaj | zdaj oglasilo posebno poročilo iz Ministrstva miru. |
glasba, bilo pa je mogoče, da se bo zdaj | zdaj | oglasilo posebno poročilo iz Ministrstva miru. |
Zdaj | je imel zmeraj veliko denarja. | |
Zdaj | sta bila sredi skupine ogoljenega grmovja | |
Na koncu mu je mati rekla: » | Zdaj | pa bodi priden in kupila ti bom igračo.« |
množice besed, ki jih je bilo, ker jih je | zdaj | zadovoljivo kril en sam jedrnat izraz, |
»Ali se | zdaj | z nama spoprimeta - ali pa ostaneta |
stvari in bi bili nekoč imenitno živeli, | zdaj | pa le še životarili. |
približno tako veliko premoženje, kakor je | zdaj | moje, in ga za večkrat povečal. |
5. » | Zdaj | mi pa še tole povej: kaj imaš za največjo |
življenja niso bili pravični, mučijo | zdaj | človeku dušo, ali morda le niso resnične! |
Ali je to | zdaj | starostna slabost ali pa to zdaj izvira |
to zdaj starostna slabost ali pa to | zdaj | izvira od tod, ker je zdaj človek onstranskim |
ali pa to zdaj izvira od tod, ker je | zdaj | človek onstranskim stvarem bližji in |
»In ko bi ga | zdaj | nekdo vprašal: Simonid, pri Zevsu, |
»In | zdaj | : čemu pomaga in čemu koristi v miru |
»Ali je | zdaj | pravičnik pri kockanju dober in koristen |
»In kako naj | zdaj | spremeniva oznako?« |
je rekel | zdaj | . |
Ker sva | zdaj | končala in sem jaz to rekel, ni več |
ga prvi pogledal in tako sem mu bil | zdaj | sposoben odgovoriti. |
popuščala in oteževala svojih poizvedb, | zdaj | pa, ko iščeva pravičnost, ki je vendar |
»Pri Heraklu, no, | zdaj | pa imamo tisto slavno Sokratovo ironijo! |
»Nekaj te moram prav razumeti; | zdaj | mi tvoje besede še niso jasne. |
» | Zdaj | sem razumel tvojo trditev,« |
zakone, potem je lahko njihovo ravnanje | zdaj | pravilno, zdaj nepravilno?« |
lahko njihovo ravnanje zdaj pravilno, | zdaj | nepravilno?« |
Iz tega | zdaj | sledi: pravica pomeni za mogočnike |
sledi: pravica pomeni za mogočnike | zdaj | korist, zdaj škodo.« |
pravica pomeni za mogočnike zdaj korist, | zdaj | škodo.« |
»če Trazimah to | zdaj | tako formulira, mu dajva veljati.« |
kakšne pomembne misli si nakazal in | zdaj | hočeš oditi, preden si nam dokazal |
»Temveč ostani za | zdaj | pri tem, kar si rekel. |
Zdaj | pa poglej, dragi Trazimah (če se povrneva | |
»Tako je | zdaj | jasno, dragi Trazimah: nobena spretnost |
»Če mu | zdaj | ,« |
Zdaj | pa jo čisto jasno označuješ za nekaj | |
Zdi se mi namreč, da se vsaj | zdaj | ne norčuješ, temveč govoriš to, kar |
vsekakor ne tako lahko, kakor se to | zdaj | zdi iz mojega pripovedovanja, temveč |
»Dobro, to je | zdaj | v redu. |
To mora | zdaj | pač vsak spoznati. |
Ali si | zdaj | ta država, ki je postala močnejša od |
Tako tudi | zdaj | povej meni na ljubo: ali lahko uspejo |
mojega kosila in odgovarjaj kakor do | zdaj | ! |
Zdaj | je še treba premisliti, kar sva si | |
» | Zdaj | razumem,« |
»Pazi | zdaj | ! |
vprašanju, in rezultat tega razpravljanja je | zdaj | ta, da ničesar ne vem! |
Sam bom | zdaj | čimbolj nadrobno pel hvalo nepravičnemu |
In | zdaj | poslušaj o prvi točki: o bistvu in |
Če bi | zdaj | obstajala dva takšna prstana in bi |
»Vendar mislim, da | zdaj | ne bo težko pokazati, kakšno življenje |
To hočem | zdaj | storiti. |
»Potem | zdaj | velja pregovor: Brat pomagaj možu! |
Zdaj | nam ne dokazuj v svoji razpravi samo | |
Adeimantov način razpravljanja, toda | zdaj | , ko sem te slišal, sem bil posebej |
»Če bomo | zdaj | videli v mislih nastajati državo,« |
potrebujejo pomoč, obračajo drug na drugega, | zdaj | za to, zdaj za ono; in ker imajo raznotere |
obračajo drug na drugega, zdaj za to, | zdaj | za ono; in ker imajo raznotere potrebe, |
»Dajmo | zdaj | v mislih zasledovati nastanek države |
»Kako lahko | zdaj | država krije vse te potrebe? |
Ali mora | zdaj | vsak posameznik opravljati svoje delo |
»Če | zdaj | kmet svoje pridelke in obrtnik svoje |
»Če | zdaj | kmet svoje pridelke in obrtnik svoje |
»Kje sta | zdaj | pravičnost in nepravičnost? |
»Oglejva si | zdaj | nemudoma to stvar. |
14. »In ozemlje, ki je do | zdaj | lahko prehranjevalo vse prebivalce, |
»Za | zdaj | še ne mislim zavzeti stališča, ali |
»Ali je | zdaj | vse jasno, kar zadeva čuvarjeve telesne |
premišljeval o tem, kar je bilo do | zdaj | povedano, sem rekel: |
»In če bi nas | zdaj | kdo vprašal, katere pesnitve s tem |
Kronion jih, bliskov sejalec, njega | zdaj | sreča zadene, obišče ga v drugo nesreča, |
dokopati do nekako takšne misli, kakor jo | zdaj | iščemo, in pokazati, da je bog stvarnik |
»Tudi | zdaj | še ne razumem.« |
na gostiji, ki je to govoril, mi | zdaj | je sina ubil. |
Ahila, sina boginje, kako: | zdaj | leži na straneh, zdaj spet na hrbet |
kako: zdaj leži na straneh, | zdaj | spet na hrbet se obrne, zdaj |
zdaj spet na hrbet se obrne, | zdaj | na obraz; tu skoči pokonci in stopi |
poglej, najljubši med vsemi junaki, | zdaj | mu je pasti od Patrokla rok, po sili |
»Tega, dragi prijatelj, pa za | zdaj | še ni mogoče določiti.« |
Zdaj | pa moramo, menim, razmisliti o obliki; | |
njegovo hvaležnost; prosil ga je, naj | zdaj | v zahvalo za to kaznuje Ahajce s svojimi |
7. »In | zdaj | pazi!« |
Zdaj | ti bom gotovo lahko pojasnil, kar se | |
» | Zdaj | razumem, kaj si hotel prej povedati.« |
vsebino že obravnavali in da moramo | zdaj | govoriti o obliki.« |
»Premisli | zdaj | , ali naj naše čuvarje usmerimo v posnemanje |
» | Zdaj | mi je jasno.« |
Zdaj | se je zasmejal Glavkon in rekel: | |
11. »In | zdaj | še skušajmo očistiti ostanek,« |
»Ne, če pomisliš, da | zdaj | navadnega načina zdravljenja bolezni |
hiravih teles z dietnim zdravljenjem | zdaj | malce izčrpati, potem pa jih spet okrepiti |
17. »V prej, ne | zdaj | opisanem človeku moramo potemtakem |
»Kaj moramo | zdaj | še obravnavati? |
Ali | zdaj | razumeš?« |
»Tudi to sem | zdaj | razumel; strinjam se s tabo.« |
Mlajše ljudi, ki smo jih do | zdaj | imenovali čuvarje, bi poslej imenovali |
21. »Kakšna pot nam | zdaj | preostaja, da prepričamo, če mogoče, |
kot njihova mati poslala na svet in | zdaj | morajo za deželo, v kateri prebivajo, |
Ko | zdaj | , kakor smo prepričani, gradimo srečno |
Prav tako nas | zdaj | ne sili, da čuvarjem pripomoremo do |
»Kako je | zdaj | s tem, dragi Adeimant,« |
in poleg tega še drugo, česar se za | zdaj | še ne dotikamo, namreč možitev žena, |
»Prinesi | zdaj | luč ter pokliči brata, Polemarha in |
»Kajti drugi državljani, ali so | zdaj | strahopetni ali pogumni, po mojem mnenju |
Zdaj | namreč ne raziskujemo pojma poguma, | |
in za to zadostuje, kar je bilo do | zdaj | povedano.« |
»Ozri se | zdaj | na našo novo državo pa boš tudi v njej |
» | Zdaj | , dragi Glavkon, moramo kot lovci obkoliti |
»Pazi | zdaj | , ali se tudi v nadaljnjem strinjaš |
Zdaj | pa bomo skušali končati raziskavo, | |
Kar smo o njej ugotovili, hočemo | zdaj | prenesti na posameznega človeka. |
Če | zdaj | obe stvari (državo in posameznika) |
Vsaj meni to za | zdaj | popolnoma zadostuje.« |
»Pazi, kaj bom | zdaj | rekel.« |
Upam, da | zdaj | razumeš: vsak predmet, ki se nanaša |
» | Zdaj | razumem in se strinjam s tabo.« |
Ali je | zdaj | pogum z voljo tretji del duše? |
k truplom in vzkliknil: Naužijte se | zdaj | , nesrečne oči, lepega pogleda!« |
Do | zdaj | smo menili, da je nekakšno poželenje. |
Zdaj | pa vidimo, da je na strani razuma, | |
»Ali je | zdaj | volja nekaj drugega kakor razum ali |
postane preudaren in harmoničen in šele | zdaj | se loti dela, bodisi da je to pridobivanje |
» | Zdaj | je treba potemtakem obrazložiti samo |
Ker pa si | zdaj | hotel preiti na drugo obliko države, |
Poskusi nam | zdaj | razložiti, kako naj vse to poteka.« |
nazadnje tudi dobro, da pretresemo | zdaj | v celoti dejavnost žena, kakor smo |
»Če bomo začeli izvajati to, kar smo | zdaj | rekli, potem se bo marsikaj zdelo malce |
To bi bilo potem tako, kakor je | zdaj | z zgrbljenimi in vse prej kot lepimi |
’Potem pa sta | zdaj | v zmoti in si nasprotujeta, ko trdita, |
» | Zdaj | pa pozovimo nasprotnika, da nam pokaže |
»Da je izvedljiva, o tem smo si | zdaj | edini.« |
»In kako | zdaj | misliš o tem?« |
»In | zdaj | : ali niso tudi te žene najboljše med |
Za | zdaj | bi jo samo suponiral in bi takoj prešel, |
»Tako boš ti | zdaj | kot zakonodajalec odbral primerne žene, |
Ker imajo | zdaj | vsi skupna stanovanja in skupno hrano, |
nihče nima ničesar samo zase, živijo | zdaj | stalno skupaj; skupno se udeležujejo |
presoditi, ali je to, o čemer smo do | zdaj | razpravljali, v skladu s tem, kar imamo |
»In | zdaj | ? |
»Potemtakem se mi zdi prav, da | zdaj | navedem svoje prejšnje besede: čuvar |
»Ali se ti zdi | zdaj | nepomembno in nevredno nevarnosti, |
»Pazi | zdaj | , ali ima tudi to svoj pomen! |
Gotovo ne veš, da mi | zdaj | pošiljaš na vrat tretji, najmočnejši |
» | Zdaj | prihajam k tistemu velikanskemu valu, |
Premisli | zdaj | , kaj mu naj rečemo. |
»Poslušaj | zdaj | moje misli o tem ! |
» | Zdaj | se je pokazalo, da je ta vmesni člen |
22. » | Zdaj | nam še preostaja, da najdemo predmet, |
»nam je | zdaj | , dragi Glavkon, po dolgi in naporni |
»Premisli | zdaj | , ali ne sodi tudi tale lastnost k naravi |
»In | zdaj | : ali je lahko mož, ki je pošten in |
4. »Le norčuj se | zdaj | , ko si me zapletel v to težavno razpravljanje. |
rodita razumnost in resnica; tako pride | zdaj | do pravega spoznanja in resničnega |
Tako si | zdaj | v širokih potezah seznanjen z mojim |
»Da, | zdaj | bi pa rad zvedel za podrobnosti.« |
»Kaj | zdaj | po tvojem mnenju v teh okoliščinah |
»In ko bi | zdaj | nekdo pristopil k takemu človeku in |
9. » | Zdaj | torej vidiš, da smo imeli prav, ko |
šele pred kratkim odpuščen iz zapora, | zdaj | pa se sveže okopan obleče v novo oblačilo, |
Do | zdaj | ga je bilo le malo ljudi deležnih. |
Očitno boš | zdaj | vprašal, kakšno ustavo naj ima taka |
lotiti popolnoma drugače, kakor se to | zdaj | dogaja.« |
maloštevilni dobri filozofi, ki veljajo | zdaj | za neuporabne, tako ali drugače in |
preteklosti pokazala potreba obstaja | zdaj | v kakšni barbarski državi, ki je zunaj |
»Ali | zdaj | lahko tiste ljudi, za katere si rekel, |
In ali se bodo | zdaj | , ko bodo slišali podrobnejšo utemeljitev, |
poslušno državo, uresničil vse, kar se | zdaj | zdi neverjetno.« |
15. »Ko smo | zdaj | ta del z velikim trudom končali, nam |
Zdaj | se je kljub temu pokazala potreba, | |
obravnavi v strahu pred vprašanjem, ki je | zdaj | pred nami.« |
prijatelj, izgovoriti to, kar sem se | zdaj | vendarle drznil izreči: najboljši čuvarji |
prepušča svoji živahni naravi, ki ga žene | zdaj | sem, zdaj tja; stanovitnost mu je po |
živahni naravi, ki ga žene zdaj sem, | zdaj | tja; stanovitnost mu je po vsem tem |
Povejte | zdaj | , ali ste še istega mnenja.« |
Vsekakor si to že večkrat slišal, toda | zdaj | ali nočeš misliti na to ali pa mi hočeš |
Zdaj | dobro veš, da hočem ravno to povedati | |
»Ali naj | zdaj | tvoja pozornost velja samo slabemu, |
»Pri Zevsu, Sokrat, glej, da se | zdaj | tik pred ciljem spet ne poskušaš izmakniti!« |
Toda, dragi prijatelj, pustimo za | zdaj | ob strani vprašanje o bistvu dobrega, |
Za | zdaj | pa se boste morali zadovoljiti samo |
Oči so | zdaj | očitno sposobne, da gledajo.« |
»In | zdaj | premisli, kako naj razdelimo miselni |
»In | zdaj | dalje! |
» | Zdaj | pa poskusi razumeti, kar bom povedal |
SEDMA KNJIGA 1. »In | zdaj | ,« |
prej gledal samo prazne ničevosti, | zdaj | pa da je bliže resničnosti in bolje |
gledal, resničneje kakor to, kar mu | zdaj | kažejo?« |
so le‐te jasnejše kakor to, kar mu | zdaj | kažejo.« |
Ko bi ga | zdaj | spomnili na njegovo prvo bivališče, |
»moraš | zdaj | , dragi Glavkon, kot celoto povezati |
dojame, kakor dojema stvari, h katerim je | zdaj | obrnjena.« |
smemo več dovoliti tega, kar jim je | zdaj | dovoljeno.« |
»Če lahko | zdaj | najdeš za tiste, ki so določeni, da |
obliko, boljšo, kakor je vladanje, ki je | zdaj | v navadi, potem obstaja možnost za |
daje, torej ne vsebuje ničesar, kar | zdaj | iščemo.« |
»In | zdaj | dalje! |
» | Zdaj | razumem in se strinjam.« |
»In šele | zdaj | , ko smo podrobneje spregovorili o matematični |
»Poglejmo si | zdaj | drugo, ki je tesno povezana s to, ali |
filozofsko mišljenje, ki dviga našega, | zdaj | po nepotrebnem navzdol naravnanega |
» | Zdaj | pa se spet ozrimo nazaj! |
Tudi | zdaj | ta znanost, čeprav je široka množica |
»Tako bomo | zdaj | postavili astronomijo šele na četrto |
vsakdanje hvalil astronomijo, jo hočem | zdaj | po tvoje hvaliti. |
tudi sicer pogosto vračati, naj za | zdaj | ostane pri tem, mi pa preidimo h ’glavni |
Toda smešno je tudi to, kar se je | zdaj | zgodilo meni.« |
je njegov odnos do domnevnih staršev | zdaj | in kakšen je bil, preden je zvedel, |
pravično, dobro in za vse, kar je do | zdaj | najbolj cenil - ali bo potem po tvojem |
»In tako | zdaj | zakone, ki jih je prej spoštoval, prezira |
in da se ne bi z njo ukvarjal, kakor | zdaj | , vsakdo, ki se mu zljubi, ne glede |
»Toda ker smo | zdaj | to končali, bo prav, če si pokličemo |
tako prišel v razpravi sem, kjer si | zdaj | .« |
6. »In | zdaj | razpravljajmo, kakor pravi Aishil, |
» | Zdaj | gledajo drug na drugega, primerjajo |
»Pazi | zdaj | ! |
Zdaj | še moramo pretresti njej ustrezajočega | |
»Če | zdaj | zmagajo reveži ter pobijejo del bogatašev, |
12. »In | zdaj | poglejmo, kakšen je ustrezni človek! |
»Vzemimo | zdaj | od vsake vrste po en primer, da spoznamo |
13. » | Zdaj | pa se povrnimo k obravnavanju preobrazbe |
Ko | zdaj | okusi trotji med in pride v stik s |
»Če | zdaj | priskočijo na pomoč oligarhičnim prvinam |
Ošabnost preimenujejo | zdaj | v dobro vzgojenost, samovoljnost v |
»In | zdaj | , kajne - to sem hotel vprašati - lakota |
Toda kako | zdaj | dalje?« |
17. »Oglejmo si | zdaj | srečo moža in države, ki se v njej |
ki so mu pomagali pri vzponu in so | zdaj | tudi sami vplivni, začenjajo javno |
imenovanih plemenitnikov; in če mu | zdaj | ljudstvo zapove, naj s svojimi privrženci |
»In | zdaj | lahko z vso pravico rečemo, da smo |
»Ne moremo tega | zdaj | nadomestiti?« |
nezadovoljenih, ne daje pa jim tudi preveč hrane; | zdaj | naj počivajo in ne otežujejo plemenitega |
»Zamisli si | zdaj | , da se ta postara in ima mladega sina, |
Zdaj | si ta demagog duše postavi pobesnela | |
Zdaj | pa, ko mu tiransko vlada Eros, postaja | |
»Povzemimo | zdaj | na kratko lastnosti tega človeka: to |
»Če | zdaj | za presojo ljudi isto zahtevam, utegnem |
In če | zdaj | možu, ki je vse to doživel, naročim, |
»Ali imenuješ | zdaj | takšno dušo zasužnjeno ali svobodno?« |
»Premisli | zdaj | , ali je moj predlog dober. |
V kakšnem strahu je | zdaj | zase, za svoje otroke in za ženo, da |
Odloči | zdaj | kot dokončni razsodnik pri slavnostnih |
Zdaj | še razmisli o drugem, ali se ti bo | |
»Če | zdaj | trdimo, da sta naslada in ljubezen |
»V dušah pa vlada | zdaj | ta, zdaj oni del, kakor pač nanese.« |
»V dušah pa vlada zdaj ta, | zdaj | oni del, kakor pač nanese.« |
»In če | zdaj | vprašaš drugega za drugim ljudi teh |
»Premisli | zdaj | ! |
In | zdaj | k tretjemu dokazu, ki naj bo po olimpijski |
»Premisli | zdaj | tole. |
»Če | zdaj | , narobe, izračunamo, za koliko je kralj |
prišli v svoji razpravi tako daleč, se | zdaj | povrnimo k trditvi, ki je bila postavljena |
»Pogovorimo se | zdaj | z zagovornikom tega mnenja, potem ko |
» | Zdaj | spoji vse tri tako, da se bodo zdela |
»In | zdaj | obdaj od zunaj bitje s človeško postavo |
»Izberimo | zdaj | poljubno skupino mnogih posamičnih |
vsakega od teh predmetov in izdela | zdaj | mize zdaj stole, ki jih uporabljamo. |
od teh predmetov in izdela zdaj mize | zdaj | stole, ki jih uporabljamo. |
» | Zdaj | pa mi povej, kako imenuješ tegale mojstra?« |
»Naj | zdaj | na tem primeru pojasnimo bistvo posnemovalca?« |
Toda | zdaj | mi povej še to o slikarju: ali posnema |
» | Zdaj | pomisli tole ! |
»Pretresimo | zdaj | temeljiteje to trditev, da ne ostanemo |
»Ali | zdaj | slikar ve, kakšne morajo biti žvale |
»Kako je | zdaj | s posnemovalcem? |
Prav tako se nam zdi | zdaj | votel, zdaj vzbočen, ker nam obarvanost |
Prav tako se nam zdi zdaj votel, | zdaj | vzbočen, ker nam obarvanost zapelje |
Toda s tem se nam | zdaj | ni treba podrobno ukvarjati. |
Toda ker smo takrat prešli, to moramo | zdaj | vzeti v pretres.« |
»Ob tem pa | zdaj | razmislimo, ali ne čuti sploh nobene |
kaj je majhno, temveč ima isto stvar | zdaj | za veliko, zdaj za majhno. |
temveč ima isto stvar zdaj za veliko, | zdaj | za majhno. |
da prideš na glas burkeža, popustiš | zdaj | popolnoma vajeti; kakor hitro pa se |
»Prenesi to | zdaj | na dušo! |
ne smemo gledati takšne, kakršna je | zdaj | : iznakažene zaradi skupnosti s telesom |
O duši smo | zdaj | sicer povedali resnico, toda ta resnica |
kadar je duša takšna, kakršna se nam | zdaj | kaže; to stanje, v katerem jo poznamo, |
po njej vzdigne iz morja, v katerem | zdaj | živi, ter odvrže kamenje in školjke, |
» | Zdaj | nam ne more nikdo ničesar očitati, |
»Ker smo si | zdaj | o obeh ustvarili sodbo, zahtevam, da |
»Ti je prav, če | zdaj | o teh isto povem, kar si ti rekel o |
ni našla nekje ob strani, kjer se do | zdaj | ni nihče zmenil zanj. |
»Pústi | zdaj | , kajti spodobi se nama, da spolniva |
Od dni Janeza Krstnika do | zdaj | si nebeško kraljestvo s silo utira |
kakršne ni bilo od začetka sveta do | zdaj | in je tudi nikdar več ne bo. |
Glejte, | zdaj | ste slišali bogokletje. |
Izraelov kralj je, naj stopi | zdaj | s križa in bomo verovali vanj. |
Zaupal je v Boga, naj ga | zdaj | reši, če hoče, saj je rekel: ‘ |
očeta ali otroke ali njive in ne bi | zdaj | , na tem svetu, četudi sredi preganjanja, |
kraljestvo našega očeta Davida, ki | zdaj | prihaja! |
začetka sveta, ki ga je Bog ustvaril, do | zdaj | in jè ne bo več. |
Zdaj | izročajo Sina človekovega v roke grešnikom. | |
Kristus, Izraelov kralj, naj stopi | zdaj | s križa, da bomo videli in verovali!« |
»Kaj mi je | zdaj | storil Gospod! |
» | Zdaj | odpuščaš svojega služabnika, o Gospodar, |
Blagor vam, ki ste | zdaj | lačni, kajti nasičeni boste! |
Blagor vam, ki | zdaj | jokate, kajti smejali se boste! |
Gorje vam, ki ste | zdaj | siti, kajti stradali boste! |
Gorje vam, ki se | zdaj | smejete, kajti žalovali in jokali boste! |
dobil vse dobro, Lazar pa le húdo; | zdaj | je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. |
»Zajemite | zdaj | in nesite starešini!« |
slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do | zdaj | .« |
To moje veselje je torej | zdaj | uresničeno. |
pet mož si imela, in ta, ki ga imaš | zdaj | , ni tvoj mož. |
Pride pa ura in je že | zdaj | , ko bodo pravi častilci molili Očeta |
resnično vam povem: pride ura in je že | zdaj | , ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, |
Kako more | zdaj | govoriti: ‘ |
Zdaj | pa me hočete umoriti, človeka, ki vam | |
» | Zdaj | smo spoznali, da imaš hudega duha. |
je dal na oči, nato sem se umil in | zdaj | vidim.« |
Kako, da | zdaj | vidi?« |
sin in da se je rodil slep; kako da | zdaj | vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl |
Vem samo to, da sem bil slep in da | zdaj | vidim.« |
tukaj, bi moj brat ne bil umrl; a tudi | zdaj | vem, da ti bo Bog dal, karkoli ga poprosiš.« |
» | Zdaj | je moja duša vznemirjena. |
Zdaj | je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar | |
Zdaj je sodba nad tem svetom, | zdaj | bo vladar tega sveta izgnan, in ko |
»Tega, kar jaz delam, ti | zdaj | še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« |
Že | zdaj | vam povem, preden se zgodi, da boste, |
» | Zdaj | je Sin človekov poveličan in Bog je |
me boste, in kakor sem rekel Judom, | zdaj | pravim tudi vam, kamor grem jaz, vi |
»Kamor grem, | zdaj | ne moreš za menoj, prišel boš pa pozneje.« |
»Gospod, zakaj ne bi mogel | zdaj | iti za teboj? |
Že | zdaj | ga poznate in videli ste ga.« |
Zdaj | sem vam povedal, preden se zgodi, da | |
ne bil govoril, bi ne imeli greha, | zdaj | pa nimajo opravičila za svoj greh. |
storil nihče drug, bi ne imeli greha; | zdaj | pa so jih videli, a kljub temu sovražijo |
nisem povedal, ker sem bil pri vas | zdaj | pa odhajam k njemu, ki me je poslal, |
Še veliko bi vam rad povedal, a | zdaj | ne morete nositi. |
Tudi vi ste | zdaj | žalostni. |
Do | zdaj | niste ničesar prosili v mojem imenu. |
»Poglej, | zdaj | govoriš čisto jasno in ne uporabljaš |
Zdaj | vemo, da vse veš in ni treba, da te | |
» | Zdaj | verujete? |
Zdaj | me ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo, | |
Zdaj | vedo, da je vse, kar si mi dal, od | |
Zdaj | odhajam k tebi, vendar to govorim na | |
Jeruzalemu, tako da se tisto zemljišče | zdaj | po njihovo imenuje Hakéldama, to pomeni |
blizu Ciréne, in mi iz Rima, ki se | zdaj | mudimo tukaj, Judje in spreobrnjenci, |
In | zdaj | , bratje - vem, da ste ravnali iz nevednosti, |
In | zdaj | , Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, |
In | zdaj | vam pravim: roke proč od teh ljudi |
tam; in prišel je v deželo, v kateri | zdaj | vi prebivate. |
In | zdaj | pojdi, pošiljam te v Egipt!’ |
napovedovali prihod Pravičnega; in vi ste | zdaj | postali njegovi izdajalci in ubijalci. |
Zdaj | pa vstani in pojdi v mesto in zvedel | |
In | zdaj | pošlji nekaj mož v Jópo, da ti pripeljejo |
In tako smo | zdaj | vsi zbrani vpričo Boga, da slišimo |
» | Zdaj | v resnici razumem, da Bog ne gleda |
» | Zdaj | vem, da je res! |
njim iz Galileje v Jeruzalem; ti so | zdaj | njegove priče pred ljudstvom. |
priporočila božji milosti za delo, ki sta ga | zdaj | opravila. |
Zakaj torej | zdaj | skušate Boga in hočete naložiti na |
Zdaj | pa bi naju radi skrivaj odpravili. | |
ljudje, ki svet postavljajo na glavo, so | zdaj | prišli tudi k nam in Jázon jih gosti. |
časi, ko so ljudje tavali v nevednosti; | zdaj | pa naroča, naj se vsepovsod vsi spokorijo. |
Zdaj | pa vidite in slišite, kaj počenja ta | |
In glejte, | zdaj | grem, zavezan Duhu, v Jeruzalem, in |
vami in vam oznanjal kraljestvo, a | zdaj | vem, da me ne bo več videl nobeden |
Zdaj | pa vas izročam Bogu in besedi njegove | |
In kaj | zdaj | ? |
Zdaj | je celó Grke pripeljal v tempelj in | |
»Možje, bratje in očetje, poslušajte | zdaj | , kaj vam imam povedati v svoj zagovor!« |
In kaj še čakaš | zdaj | ? |
»Za | zdaj | lahko greš! |
Zdaj | vidite človeka, zaradi katerega me | |
Zdaj | pa stojim pred sodiščem zaradi upanja | |
Zdaj | pa vstani in postavi se na nóge! | |
danes mi je Bog pomagal, zato stojim | zdaj | tukaj, da pričujem malim in velikim. |
A | zdaj | vas spodbujam, bodite pogumni! |
gotovo morilec: rešil se je iz morja, | zdaj | pa mu Pravičnost ne pusti, da bi živel.« |
ste imeli takrat od dejanj, ki se jih | zdaj | sramujete? |
Zdaj | pa, ko ste se osvobodili greha in začeli | |
Zdaj | ni torej več nobene obsodbe za tiste, | |
Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do | zdaj | skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. |
Ura je že, da se zbudite iz spanja, | zdaj | je naše zveličanje bliže kakor takrat, |
zamolčana skozi večne čase, a je bila | zdaj | razodeta in je po ukazu večnega Boga |
Pa tudi | zdaj | jè še ne zmorete. |
Zdaj | pa k vprašanjem iz vašega pisma. | |
Zdaj | gledamo v ogledalu, megleno, takrat | |
Zdaj | spoznavam nepopolno, takrat pa bom | |
Za | zdaj | pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, |
ga nikakor ni bila volja, da bi šel | zdaj | . |
smo Kristusa poznali po človeško, ga | zdaj | ne poznamo več tako. |
Glejte, | zdaj | je čas milosti! |
Glejte, | zdaj | je dan rešitve! |
vsaj za nekaj časa užalostilo - sem | zdaj | vesel, pa ne zato, ker sem vas spravil |
pokazal, da sem na vas ponosen, me | zdaj | ni sram. |
lani ne le začeli, ampak tudi želeli, | zdaj | še uresničite. |
preskusili in spoznali za vnetega, | zdaj | pa je še bolj vnet zaradi velikega |
Kar | zdaj | delam, bom delal še naprej, da spodnesem |
Zdaj | sem pa res nespameten. | |
Glejte, | zdaj | se že v tretje odpravljam k vam, vendar |
V tretje | zdaj | prihajam k vam. |
kakor tedaj ob drugem obisku, tudi | zdaj | v odsotnosti napovedujem tistim, ki |
Kolikor pa | zdaj | živim v telesu, živim v veri v Božjega Sina, |
Začeli ste z Duhom, | zdaj | pa končujete z mesom? |
rojen po duhu, tako se dogaja tudi | zdaj | . |
sledili poglavarju sil v ozračju; ta duh | zdaj | deluje v upornih ljudeh. |
ljudem prejšnjih rodov, kakor jo je | zdaj | po Duhu razodel svojim svetim apostolom |
ampak da bo Kristus kakor zmeraj tudi | zdaj | v vsej polnosti poveličan v mojem telesu, |
bil med vami, ampak še veliko bolj | zdaj | , ko sem odsoten, delajte s strahom |
Za | zdaj | se mi je zdelo potrebno, da pošljem |
vedejo - večkrat sem vam jih že omenil, | zdaj | pa jih omenjam jokaje - kot sovražniki |
Zdaj | pa vas je Bog s smrtjo njegovega umrljivega | |
Zdaj | se veselim, ko trpim za vas. | |
vekove skrita vsem rodovom in se je | zdaj | razodela njegovim svetim. |
Saj | zdaj | spet živimo v polno, da le vi stojite |
ko sem odhajal v Makedonijo, te tudi | zdaj | prosim: ostani v Efezu in ukaži nekaterim, |
podaril v Kristusu Jezusu, razodel pa | zdaj | s prihodom našega odrešenika Kristusa |
Doslej ti ni bil koristen, | zdaj | pa je koristen tebi in meni. |
Vendar | zdaj | še ne vidimo, da mu je vse podvrženo. |
Toda o tem | zdaj | ne bomo na drobno govorili. |
podoba pravega, ampak v sama nebesa, da | zdaj | za nas stoji pred božjim obličjem, |
Njegov glas je takrat stresel zemljo, | zdaj | pa oznanja in pravi: |
Zdaj | pa, vi bogatini, razjokajte se in tarnajte | |
Bodite tega veseli, čeprav morate | zdaj | nekaj časa trpeti v raznih preskušnjah. |
Verujete vanj, čeprav ga | zdaj | še ne vidite, radujete se v neizrekljivem |
pripravljali zase, ampak za vas, kar so vam | zdaj | sporočili tisti, ki so vam po Svetem Duhu, |
Nekdaj niste bili ljudstvo, | zdaj | pa ste božje ljudstvo. |
Niste našli usmiljenja, | zdaj | pa se vas je usmilil. |
Čeprav vas | zdaj | obrekujejo kot hudodelce, bodo sprevideli |
Kakor ovce ste namreč blodili, | zdaj | pa ste se vrnili k pastirju in varuhu |
Ta voda pa je podoba krsta, ki | zdaj | odrešuje vas. |
Njemu slava | zdaj | in do dneva večnosti. |
svetlobi, pa svojega brata sovraži, še | zdaj | živi v temi; kdor pa svojega brata |
Veliko antikristov je že | zdaj | tu. |
Preljubi, | zdaj | smo božji otroci; ni pa še razodeto, |
Še več, že | zdaj | je v svetu. |
Zdaj | pa, gospa, te prosim, vendar ne, kakor | |
veličastvo, moč in oblast pred vsemi veki in | zdaj | in na vse veke! |
» | Zdaj | je prišlo zveličanje, moč in kraljevanje |
bila za april 43.016 tolarjev bruto ( | zdaj | je 37.740) in regres v višini povprečne |
zboru vložilo Gibanje 23. december, za | zdaj | ne bo ustavila ratifikacije pridružitvenega |
z EU še posebno pomembna, ker prav | zdaj | v Bruslju razpravljajo o sklepih medvladne |
Malus pa je trikrat višji kot do | zdaj | , kar pomeni, da zavarovalnice za vsako |
dnevnice uredijo enotno in za vse enako, | zdaj | pa jih imamo kar pet vrst. |
Mislim, da je ta vsota | zdaj | največ, kolikor nam lahko ponudi država, |
pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, | zdaj | skladno s stališči parlamentarnega |
Kot je sporočil stavkovni odbor, | zdaj | zahtevajo poleg februarskih tudi izplačilo |
razpisati o kakem zakonu v celoti, kot se | zdaj | glasi predlagano referendumsko vprašanje, |
je bila obstrukcija pri odločanju o | zdaj | že razveljavljenem zakonu o začasnem |
začeli novo sejo, katere dnevni red za | zdaj | predvideva 37 točk. |
Zdaj | ni nobenega dvoma več: od 1. julija | |
pozval k enotnosti, saj gre po njegovem | zdaj | za polnopravno članstvo v EU. |
Ta za | zdaj | vsebuje nekaj manj kot 40 točk, med |
rezidenca Josipa Broza Tita na vodi, je | zdaj | v lasti črnogorske vlade in še zmeraj |
Zdaj | je v Galebu v Igalu leglo prostitucije, | |
in menijo, da bi bilo dobro, da se | zdaj | sprejme čim več držav. |
Cohenom, je slovenski premier dejal, da za | zdaj | tudi sekretarka Albrightova ne bi mogla |
Vlada in železničarji se | zdaj | spet pogajajo |
Škoda, ki jo je povzročila stavka, | zdaj | po besedah direktorja Slovenskih železnic |
Policistom je za | zdaj | uspelo tudi ugotoviti, da je ropar, |
Bandelj, je slovenski mejni nadzor že | zdaj | zelo dober in natančen, tako da nimamo |
prišla na ptujsko tožilstvo, sloni | zdaj | na pričanju, ki so ga zapisali nemški |
Sindikati | zdaj | za nadaljevanje pogovorov, ki še niso |
vključevanju v EU in Nato, bi bila | zdaj | pomemben prispevek pri prizadevanjih |
Za | zdaj | ostajata aktualni obe možnosti, tako |
Dr. Tuđman je moral | zdaj | ob spoznanju, da se bodo Hrvaški zaprla |
Jelcin je milijarder, toda za | zdaj | le v rubljih. |
predsednik kupil tudi beemveja, ki je | zdaj | vreden 12.000 dolarjev. |
tudi besedilo spremembe 68. člena, ki | zdaj | določa, da tujci pri nas ne morejo |
Natančneje, 68. člena, ki | zdaj | izključuje možnost lastništva tujcev |
letos opravilo prvi polet, medtem ko je | zdaj | v fazi priprav na serijsko proizvodnjo. |
Havel meni, da ima Evropa | zdaj | veliko priložnost, da to pomanjkljivost |
sporazum najprej je rekla ne zbornica, | zdaj | še sindikati |
naj bi se bili delodajalci, vsaj za | zdaj | , odpovedali. |
uresničevanju socialnega sporazuma, ki je | zdaj | pripravljen za obravnavo v državnem |
Vendar je šele | zdaj | dozorelo spoznanje o nujnosti ustavne |
Zdaj | je zatesnjenih 16,5 odstotka cevi od | |
Za | zdaj | so pogledi vladnih strank v mnogih |
vendar predsednik Clinton meni, da je za | zdaj | najbolje, če se Nato razširi le s tremi |
Najmanj, kar lahko Slovenija pričakuje | zdaj | , je vključitev v drugi krog širitve |
predlagateljev je referendumsko vprašanje | zdaj | nedvoumno: »Ali želite, da Slovenija |
Poljske, Češke in Madžarske in s tem za | zdaj | tudi v Nato ne, vendar bi se dalo ob |
medijev zaslepljeni volivci), je do | zdaj | tudi na zunanjepolitičnem področju |
Drnovška se je prestrašeni Clinton že | zdaj | zatekel h grožnjam samo zato, »da bi |
Zdaj | je v gradnji enajst odsekov avtocest, | |
Tudi okrog JE Krško bo | zdaj | manj težav. |
gradnji, je jasno, prav tako pravice, | zdaj | je treba vse skupaj uskladiti z novim |
Zunaj so se v mraku oglasili zvonovi in | zdaj | pojo, pojo. |
Zdaj | zdaj pa zapoje veliki zvon. | |
Zdaj | zdaj | pa zapoje veliki zvon. |
Samo | zdaj | pa zdaj je zamrmral polglasno: |
Samo zdaj pa | zdaj | je zamrmral polglasno: |
Samo | zdaj | pa zdaj se dvigne iz zelenja, se prime |
Samo zdaj pa | zdaj | se dvigne iz zelenja, se prime za boke |
Zdaj | spi tam in šepeče v neosvobojeni zemlji | |
Ugrabili so zemljo, razbili so besedo in | zdaj | se jim hoče še krvi, krvi rodù iz Dežele |
In | zdaj | se je Naran, eden izmed obsojencev |
pred smrtjo, da bom povedal vse in | zdaj | izpolnjujem svojo obljubo, si pravi |
Tako se | zdaj | ljudje vsako leto na vseh pokrajinah |
Glejte, in | zdaj | , je ta le primorski človek tam, ves |
Zdaj | že teden dni nisem nič pogledal na | |
In | zdaj | pojo že vse jutro. |
* | Zdaj | so se odprla težka vrata. |
Vsi so | zdaj | lepo doma. |
- Kdo ve kaj dela | zdaj | Danilo, se pogovarjajo. |
Ivanka je | zdaj | obesila na drevesce edino pomarančo |
Zdaj | pa pojdite in naznanite sodniku, da | |
* | Zdaj | sem spet sam. |
Zadnjo uro smo imeli kateheta in | zdaj | je poldne. |
Zdaj | so se odprla vrata. | |
Zdaj | je polnoč. | |
Zdaj | se Krist rodi! | |
Zdaj | so naši domači v kočah pri polnočnici. | |
Zdaj | to vemo. | |
Pa prav | zdaj | za velikonočne praznike, se je razveselil, |
- Pojdite | zdaj | . ??? |
Nekoč je bil ta Krist pozlačen, | zdaj | pa je bil od časa ves zarjavel. |
Zdaj | žena jih čaka... pred bajto | |
Zdaj | pa samo tu pa tam zaplapola plamen | |
vir mašiš, ko ril bo | zdaj | še globlje globočine, |
Zdaj | vihra v Trstu tudi le tuja zastava | |
Zdaj | zdaj bo bat padel po sinovi glavi. | |
Zdaj | zdaj | bo bat padel po sinovi glavi. |
Že dolgo prosi za potni list, | zdaj | pa ji ga bodo gotovo dali, saj bo plačala. |
Krivenčaste veje so skrčene roke, ki se bodo | zdaj | zdaj stegnile in udarile, odrešile. |
veje so skrčene roke, ki se bodo zdaj | zdaj | stegnile in udarile, odrešile. |
In | zdaj | nadaljujem z delom, ki je bilo započeto |
Zdaj | sem tu. | |
Zdaj | jih je še pet. | |
Enajst nas je | zdaj | doma. |
Zdaj | lahko grem na gmajno! | |
prazniku sem trdil tudi za veliko noč in | zdaj | res ne vem, ali sem se lagal o božiču |
Toda | zdaj | lahko rečem, da sem že odrasel človek |
in o družini tudi ni govora, zakaj | zdaj | sem sam, domov ne morem, bogataš nisem |
snegu, noge so mu zmrznile in tako se | zdaj | vlači po cerkvi ob dveh berglah. |
Sicer proti župniku | zdaj | nima nič, saj je gospoda Kocjančiča |
In | zdaj | odgovarja: |
Matilda služi | zdaj | pri Kumu. |
Zdaj | veš, kako je. | |
Zdaj | pa je Tinka sklenila, da se mora na | |
Kaj pa | zdaj | ! |
Zdaj | na zimo bodo začeli drvariti, zmeniš | |
Zdaj | že vsak pozna randevu. | |
In | zdaj | - nagnil je kozarec in malo pomolčal |
nagnil je kozarec in malo pomolčal - | zdaj | se peham po cestah. |
Zdaj | pa je vse zastonj. | |
Zdaj | raste tam trava in tu pa tam tudi kak | |
Zdaj | je ostal sam. | |
Zdaj | pa je sam. | |
Zdaj | sem sam. | |
Zdaj | nisi več ne Kastor, ne Kazan, zdaj | |
Zdaj nisi več ne Kastor, ne Kazan, | zdaj | si Lolo in Negri. |
- | Zdaj | sem baraba, primorska baraba in - |
Zdaj | pa prihajajo semkaj in govorijo, da | |
je zbežala s centurionom milice in | zdaj | pošilja pisma ter grozi z družabnim |
Zdaj | se je pa mestni svet spet spomnil te | |
ljudem na uboge glave", tisto hišo so | zdaj | proglašali za Dom rešitve, v katerem |
Zdaj | so pa kar naenkrat spet prihrumeli | |
prav pride, si vse lepo uredil in se | zdaj | že sprehaja po sobi z žarečimi očmi, |
Pozno popoldne se vpitje malo poleže; | zdaj | je za prvo silo že nekam urejeno: postelje |
Zdaj | je streha nad glavo in to je važno! | |
falot, zasedel je najboljšo sobo in se | zdaj | s svojim škorcem vred požvižgava na |
ta in ta res dala odpraviti in leži | zdaj | doma napol mrtva in drugih takih stvari |
Dobro, dobro, | zdaj | moram na sejo kluba Pro maternità"." |
Zdaj | je še čas, da grem," si je rekla in | |
Zdaj | je bolna: jetična je in po telesu jo | |
Zdaj | , na stara leta, se je popolnoma pomiril | |
spominja tiste Pojavnikove Roze in še celo | zdaj | na stara leta mlaskne z jezikom ob |
nekom, ki ji je bil obljubil zakon; | zdaj | je nekje v Milanu, poročena ali samska, |
Zdaj | sedi v kaznilnici v Anconi in se bo | |
Pa ta misel mu | zdaj | na stara leta, ko se je sprijaznil |
no, da, kajpak, družino je imel, toda | zdaj | je nima več. |
Otroke je tudi imel, toda | zdaj | niso več pri njem. |
Zvečer, posebno | zdaj | v poletju, pa gre na dvorišče, sede |
Toda | zdaj | pa prav za gotovo pojde. |
bil še mlad, ne bi rekel, tako pa, | zdaj | na stare dni, ko človeka vsaka sapa |
ti prokleta baba, sama ga je požrla, | zdaj | pa bi rada še naše." |
In tako je tudi | zdaj | vsa jeza navalila nanj. |
Zdaj | pa si služi kruh kot perica. | |
Zdaj | ji niti stotak več ne zadošča; mesečno | |
Zdaj | se je odločil, da ji da, karkoli bo | |
Jaconcig se je dopoldne povrnil iz ječe in | zdaj | se že pretika med ljudmi in dela". |
grem mimo njih in se ustavim, posebno | zdaj | na jesen, pri majhni, povsem brezpomembni |
Tako, | zdaj | so šli in nihče jih ne bo videl nikdar |
Zdaj | pa se je nenadoma spet pojavil pred | |
Zdaj | se potepam tod in kadar se, zlasti | |
se potepam tod in kadar se, zlasti | zdaj | na jesen, drugi spominjajo bazoviških |
Zdaj | pa je seveda druga stvar. | |
»Kaj si | zdaj | tu?« |
»Samo da me bo | zdaj | moril s tem svojim praznim čvekanjem. |
cerkev in na vse hiše in na polja, ki so | zdaj | , ob prihodu Ludvika, tako jasno zaživela |
Otroke krščuje kakor se njemu zdi in je | zdaj | naraščaj oblagodarjen s čudovitimi |
Franca je vrgel na cesto in je tako | zdaj | sam neomejen gospodar. |
Testamenta ni napisal, zato pa se | zdaj | doma prerekajo in prepirajo vsi na |
posestvo, prodal žago in mlin in se | zdaj | poganja za poslednjimi vzdihljaji. |
Stvar je pač zadostovala, da | zdaj | sedijo. |
Zdaj | , ko je sedel v ječi obtožen kot njen | |
Ne, vsega tega Bernard Tul niti | zdaj | ni mogel razumeti. |
Kje je | zdaj | domovina in presvetli apostolski cesar! |
Zdaj | prihajaš, mrha," je nahrulila Bernarda. | |
Sveti božji križ, kdo mi bo | zdaj | delal!" |
Tudi | zdaj | je ostal trden. |
Zdaj | pa se je utrgalo v njem in zdrvelo | |
ure ni prišlo nikdar na misel, se je | zdaj | postavilo predenj: čemu ga sodijo? |
švigala ječmen,« si je rekel Martin, » | zdaj | pa te presnete koze nage ploskajo po |
Zdaj | zdaj se bo na glavo postavila v vodo | |
Zdaj | zdaj | se bo na glavo postavila v vodo in |
Zdaj | se vrne domov, v svojo rojstno vas, | |
Nemara je | zdaj | popolnoma zapuščen, toda v kratkem |
podstrešjih, otroci so stradali, in | zdaj | na stare dni nimam kam položiti svoje |
In | zdaj | sedi. |
» | Zdaj | se vrača v pokorščino in dobro bi bilo, |
prvega strahu, ga je vprašal, kam ga | zdaj | žene. |
In | zdaj | je odrešen: zravnal se je, življenje |
zaprt, da se mu je to prvič pripetilo | zdaj | na stara leta. |
Vse svoje življenje je bil težak, | zdaj | na stara leta pa se vrača kakor capin |
Zdaj | je tukaj še precej vroče, je rekel, | |
Zdaj | pa se je na svoje lastne oči prepričal, | |
Zdaj | ga je bolelo, da je bil povedal o Bernardu. | |
Zdaj | na primer, ko sem tako rekoč ostal | |
»Toda mlin je | zdaj | gotovo zapuščen. |
časopise, govoril po delavskih shodih, | zdaj | pa sedi ... zaradi žeparstva. |
Tako je tudi | zdaj | požvižgaval in gledal s svojimi velikimi |
Toda Martin se | zdaj | ni več spominjal te podobe, zdaj bo |
se zdaj ni več spominjal te podobe, | zdaj | bo začel vse na veliko, najprej bo |
Gildo more najprej poiskati, bogve kako | zdaj | strada po svetu. |
Zdaj | se je Martin spomnil, kako je njegov | |
Zdaj | gre Martin Jakončič na deželo in tam | |
svojim kovčkom zadel v njegovo ptičnico; | zdaj | se je Martin zganil, okrenil se je |
In | zdaj | ga je tako polomil. |
kapitalizmom in podobnimi stvarmi - | zdaj | pa tako. |
Tako ne bo šlo, | zdaj | je te strahopetnosti konec, je trdo |
vem, ampak do doma imam komaj dve uri, | zdaj | pa še poldan ni.« |
in zveriženega hrbta, oči ima pa še | zdaj | lepe.« |
rebra, ki so segala do reke, se je | zdaj | vlekla po dolini široka in ravna bela |
In po tej cesti se je | zdaj | zibal Martin Jakončič in skoraj na |
ko je bil še mlad, in so se nemara | zdaj | oglasile prav zaradi tega, ker je štirideset |
Zdaj | pa je ostrmel Martin Jakončič. | |
In kaj naj | zdaj | reče, če ga bodo vprašali po tem ? |
Zdaj | pa je stal na cesti, si zasenčil oči | |
vas v grapi ob potoku, | zdaj | pa se je preselila k reki. |
»T‐t‐t, petnajst petelinov, | zdaj | smo pa doma.« |
Zdaj | pa je bil ta Jernej Cestar Bartolomeo | |
pisati, ker je bila le podrtija, in se je | zdaj | tudi sesela. |
Sicer pa si | zdaj | tudi lahko ogledaš svojega sina. |
»No, kaj misliš | zdaj | ,« |
Martin je ostrmel, pogledal je | zdaj | v mlin, zdaj v Cestarja in končno vzkliknil. |
je ostrmel, pogledal je zdaj v mlin, | zdaj | v Cestarja in končno vzkliknil. |
In | zdaj | je bila ta kmetija njemu dodeljena |
Zdaj | se je spomnil, da so mu pisali, ko | |
In | zdaj | ? |
Zdaj | je imela ta Jera kavarno in z oficirji | |
No, in | zdaj | je bilo že vse to postavljeno: jez |
po dolini, in tako so se vaščani že | zdaj | bali. |
Zdaj | so jim vzeli plače in tako so živeli | |
Domovina se je | zdaj | takorekoč požvižgala na ljudska srca, |
pred davnimi leti odpravil od doma in | zdaj | se bo vrnil domov. |
Trstu, da se je bogato poročil, no, in | zdaj | se bo vrnil kot star potepuh, da bo |
»Si slišala, Jera, | zdaj | se bo vrnil,« |
Zdaj | imam že štiri na grbi, ki živijo po | |
Zdaj | bom ostala pri tebi. | |
Zdaj | me bodo prijeli, si je rekel. | |
Zdaj | bi se bilo dobro vrniti, toda mora | |
Da bi se | zdaj | vrnil domov, ne, to je bilo nemogoče. |
Zdaj | je Martin ležal v listju in je na mlin | |
Zdaj | mu ni prišlo na mar, da bi mu odpiral | |
In | zdaj | je bil Martin pastir. |
Zdaj | pa je sedel na skali, ki jo je kot | |
Zdaj | pa se je nerodno sklonil nad zibel | |
Toda | zdaj | ne dajo več toliko na take obljube. |
Zdaj | je vse tako kratko. | |
prišel in se pomenil, takrat te ni bilo, | zdaj | si pa seveda prišel, da mi zagreniš |
Zdaj | po petdesetih letih je spet doživljal | |
ni vedel, kako se prebuja pomlad in | zdaj | se je pootročil. |
se, to‐to‐to, le smejmo se, nemara se | zdaj | Ernest že pelje. |
Zdaj | pa je zmeraj hujše. | |
Zdaj | pa imamo na vasi karabinjerje, financarje | |
No, in | zdaj | vidite na lastne oči.« |
»Kam pa | zdaj | ?« |
»Da, kam pa | zdaj | ?« |
je zajavkal Martin, » | zdaj | je razpadel. |
Zdaj | je pričakovala otroka, bila je brez | |
Najlažje se krade v gneči, se je Ernest | zdaj | spomnil besedi, ki mu jih je govoril |
Zdaj | niso več tisti časi, ki so bili včasih, | |
več tisti časi, ki so bili včasih, | zdaj | vsi samo stokajo, davki jih tarejo |
Martin (Jakončič) je imel | zdaj | vse polno skrbi. |
Zdaj | , ko je imel denar, je dan za dnem mislil | |
Zdaj | pač lahko stopi pred njo, ji odrine | |
pridigo, Martin kopico lepih besed, toda | zdaj | sta vse pozabila. |
je rekla, » | zdaj | pa še kaj takega spraviš iz sebe. |
Zdaj | sva pa spet skupaj. | |
Zdaj | je tudi otrokom lažje pripovedoval | |
Zdaj | se bo na vsak način kmalu odselil v | |
Zdaj | bo sedel leto dni, je pisala, in še | |
večkrat nagajale Jeri, potem so odnehale, | zdaj | pa so začele znova. |
To se ji | zdaj | , ko stoji že pred sodnim stolom, res |
Zdaj | pa se sestaja z njim in kakor se govori, | |
zagrešili nekaj nezaslišanega in da | zdaj | stoje pred sodnikom. |
Ne, tega se pa | zdaj | res ne spominjam več, ker sem imel |
No in | zdaj | res ne vem, o kateri sem govoril. |
ga je nameraval dati Jeri, in je bil | zdaj | že mehak od potu, levico pa je stegnil |
Pa | zdaj | ne teče več, saj ga je že oče opustil. |
Trstu, da imaš na vasi hišo in posestvo, | zdaj | pa tako.« |
Zdaj | sem polovico vsega denarja zapravila | |
Le kam naj se | zdaj | dam? |
obljubljal je, da nas bo peljal domov in | zdaj | pridem, bolna, z otrokom, ves denar |
»In kaj | zdaj | ?« |
»Da, kaj | zdaj | ?« |
Zdaj | v zadnjem dejanju pa je počasi tudi | |
Ko se je | zdaj | spomnil stare Bavše in praznika, ki |
Zdaj | ne bo več tako. | |
Zdaj | bo vse bolj na veliko. | |
Zdaj | se je znova počutil srečnega. | |
» | Zdaj | je čas, da si kaj prislužim. |
»Ne, Žef bi ji | zdaj | ne dišal več!« so čvekale babe in strokovnjaško |
Zdaj | je bil sicer večkrat pijan, toda bil | |
» | Zdaj | ne utegnem, potem pridem.« |
»Mama, kdo bo | zdaj | pojedel Tasićev komis?« |
Zdaj | je bila spet vsa moč nad temi ovcami | |
Zdaj | je bil v podobnem duševnem stanju in | |
In | zdaj | mu je ta novec padel v visoko močvirnato |
In | zdaj | si tu. |
No, | zdaj | je bilo pa Žefu že dovolj. |
Zdaj | , seveda, nas blagoslavlja za mir. | |
In kje je | zdaj | , da bi pomagal? |
Zdaj | pa je zašel na kriva pota. | |
tem času sezidala novo hišo in mi jo | zdaj | poklanja v dar. |
»In kaj | zdaj | ?« se je glasno vprašal. |
Zdaj | pač ni kazalo drugega kakor pljuniti | |
odgovarja starki, ki leži mrtvoudna in bo | zdaj | zdaj stopila pred božji tron! |
starki, ki leži mrtvoudna in bo zdaj | zdaj | stopila pred božji tron! |
Ženo je ugonobil, | zdaj | pa bi rad še staro mater. |
Grunt smo ti dali in za plačilo boš | zdaj | lajal name! |
In | zdaj | ga je stara spet ozmerjala kakor smrkavca. |
Zdaj | so ga imeli radi, čeravno se je povrnil | |
» | Zdaj | pa marš z mano!« je rekel Žef, ko so |
Zdaj | da bo še kuhal. | |
testo v okrogle kepe in te krogle so se | zdaj | premetavale po kotlu in bile trde ko |
po kavernah, sta popolnoma pozabila; | zdaj | sta bila samo delavca. |
Zdaj | se on požvižga! | |
Ha, | zdaj | bo zahteval še obresti. |
Kako se naj | zdaj | pravzaprav vede, da ga spet ne polomi. |
Kajpak, | zdaj | naj bi ji še roko stisnil in jo pohvalil |
Zdaj | pa se je Žef spomnil nanje. | |
»Tako, | zdaj | bomo pa videli! |
Zdaj | je žensko res nujno potreboval. | |
Kam naj se | zdaj | obrne? |
Zdaj | mora kajpak na njivo in tja ga je tudi | |
Ne, | zdaj | fanta ne bosta vsak dan hodila v šolo. |
»Vidiš, pankrt, | zdaj | bomo pa krompirčka nasadili!« |
Žef se | zdaj | ni več zmenil zanj. |
Pomlad je | zdaj | korakala v deželo z vsem svojim življenjem: |
Zdaj | sta Žefa pač dobro poznali. | |
Kadar se je Žef, ki se je | zdaj | kaj previdno dotikal otrok, kaj razčeperil, |
Nanca pa | zdaj | ni več odgovorila in Jakob je odkrevsal |
Tako, | zdaj | je ves travnik preoral, kje bo imel |
Zdaj | se ni več zaganjala in tudi otresala | |
Kaj naj | zdaj | pravzaprav še počenja doma; vse zija |
» | Zdaj | pa grem!« |
Zdaj | se pa že dolgo nisva videla.« | |
Zdaj | se tudi mi ne kopamo več nagi.« | |
» | Zdaj | pa grem,« je rekla, se ritenski umaknila |
»No, | zdaj | jo je pa doletela sreča. |
»Ah, | zdaj | jo bo pa le doletela sreča,« je govoril |
Zaslužka | zdaj | ni bilo nobenega. |
O, | zdaj | je bilo Tinki dobro, tako je pisala. |
»Da, | zdaj | pa zdaj, sreča jo je doletela. |
»Da, zdaj pa | zdaj | , sreča jo je doletela. |
Zdaj | sem bil sicer dve leti doma, toda zahajal | |
Tudi denar je | zdaj | bolj poredkoma pošiljala. |
Zdaj | je posebno v stiski, ker mu grozijo | |
Zdaj | ti pa napišem še najbolj pretresljivo | |
Zdaj | ni nobene več. | |
Zdaj | ji je bilo že devet let. | |
Seveda, | zdaj | pa pride, na pomlad, saj je že čas. |
Zdaj | leži in se bo še opomogel. | |
Tolminskem, lipo za hlevom in očeta, ki | zdaj | na pomlad s kropom poliva star lesen |
Zdaj | je bilo več življenja pred mojim oknom. | |
Zdaj | je še čas. | |
Toda | zdaj | ni bil Cesare. |
No, | zdaj | mi pa še povejte, zakaj ste se obešali |
Gosenica je požrla vse ostale, | zdaj | pa je obdelavala predzadnjega. |
Zdaj | vam bodo odmerili dvajset dni. | |
In tudi | zdaj | ne vem, za kaj bi se odločil, za gosenico |
Zdaj | ne mislim več na gosenico. | |
povsem po naključju prinesla mimo in | zdaj | iz samega dolgočasja in brezdelja opazuje |
»No, | zdaj | ga slišite na svoja ušesa,« je povzela |
Zdaj | se nisem več zatopil v »notranje duševno | |
ljudje in gledali za njim, ko se je | zdaj | že z muko spenjal po strmi stezi, ki |
»No, | zdaj | te moram pa še zvezati, drugače mi |
mu je naredil na prsih velik vozel, » | zdaj | pa imaš, privezan si ‘okou in okou’.« |
Zdaj | pa se ljudje že nasmihajo, ker čutijo, | |
Zdaj | se je Izidor skoraj spozabil; kmalu | |
Kuščar in spet stegnil kazalec, toda | zdaj | ga ni uporabil pri svojem nosu, pač |
»Na, | zdaj | se pa kar obrišiva pod nosom,« se je |
da bi to ne bilo napačno, zato se je | zdaj | obrnil k dekletcu, ga z dvema prstoma |
Zdaj | je bil otrok na zemlji. | |
»No, | zdaj | pa le poskoči.« |
»In | zdaj | spim na peči.« |
ganljivim govorom: povedal jim je, da je | zdaj | konec njihovega brezskrbnega življenja, |
»No, | zdaj | bova pa zares začela. |
»Tako,« je dejal, ko se je vrnil, » | zdaj | bova pa novo mašo zapela.« |
Saj | zdaj | je bil Fratnik že star in razočaran |
Tudi na dnino je | zdaj | stopil; kadar je bil doma, ga je pa |
Zdaj | pa je bilo Vencu že dovolj. | |
In | zdaj | lezi!« |
Zdaj | se bomo kam peljali. | |
Zinka je bila | zdaj | že dalj časa doma, zato jo je poslala |
Venc se | zdaj | ni več tako vztrajno valjal po pepelu |
stali pri ognju, toda teta Marjanca ga | zdaj | ni več krcala po prstih. |
Neka čudna toplina je | zdaj | v tem lepem jutru zajela tudi njeno |
Tudi | zdaj | se ni prepustila mehkim občutkom. |
»Kaj pa | zdaj | ?« se je vprašala. |
Zdaj | je ostal teden dni doma, molčal, mislil | |
»Tako, | zdaj | pa imajo!« |
pred vsemi temi mrtvimi rečmi, ki so | zdaj | iz mraka strmele vanj in mu nemo očitale, |
Samo povedati sem prišel, da sem | zdaj | tudi jaz proletariat,« je počasi povedal |
Zdaj | nimam več hiše,« je zamrmral Venc in | |
In | zdaj | pojdi, saj vidiš, da delam,« je nergal |
» | Zdaj | sem ga ubil. |
Zdaj | sem ga ubil - - -.« | |
Ko je odhajal, je bila zima in sneg, | zdaj | je ležala pred njim blatna, samo tu |
Zdaj | ga spet srečujem: oblečen je slabo, | |
Zdaj | imam nekaj v ‘grifu’«, je dodal. | |
Zdaj | bo šla v pokoj in potem se vzameva. | |
»Vidiš, | zdaj | že pihajo vetrovi in ne bo dolgo, ko |
Takih pomladi | zdaj | ni več. |
In tako so | zdaj | že korakali po beli cesti, ki se je |
Jemala sta se pravzaprav že dolgo let, | zdaj | sta se vendarle vzela. |
In tako sta | zdaj | klečala pred oltarjem: |
»pojedel«, kakor je vedela vsa vas, | zdaj | pa, ko je bil denar že v tretje zbran |
Zdaj | pa je spet govoril, posebno še zato, | |
Ker pa seveda tudi | zdaj | ni verjela, da bo kaj, je kihnila Nanci |
ritenski umikala, ker je vedela, da jo je | zdaj | že popolnoma zavozila in da se lahko |
»No | zdaj | pa le stopimo,« je rekla Nanca, ko |
Tako je bil | zdaj | Štefuc v dno duše žalosten in ker se |
mili kraj« pa do »V petju oglasimo | zdaj | se složni mi«. |
» | Zdaj | pa v gnojnico z njimi, saj imajo tako |
»No, | zdaj | je že opravljeno,« je rekel Ruparjev, |
» | Zdaj | se mi boš še na glavo postavljal,« |
» | Zdaj | pa grem in vam skuham kave, prašiči!« |
Vrnila sta se s tremi Peskarjevimi, ki | zdaj | niso bili več v fašističnih uniformah, |
In | zdaj | je bil Feliks, ta dobri bodoči hlapec, |
Trohovka je s svojimi živimi očmi merila | zdaj | njega zdaj psico Smuko, ki mu je z |
svojimi živimi očmi merila zdaj njega | zdaj | psico Smuko, ki mu je z laježem skakala |
A | zdaj | , kamor je vrgel oči: zlato; kamor je |
sicer zmeraj sama zapirala, a Štefe je | zdaj | v tem videl znamenje božje. |
je | zdaj | šepetal v duši in gledal svojega otroka, |
Toda | zdaj | se mi skidaj. |
tako, ne bi razumeli človeka ter peli | zdaj | žalostno zdaj veselo. |
razumeli človeka ter peli zdaj žalostno | zdaj | veselo. |
Zdaj | že tri leta leži doma mrtvouden! | |
Zdaj | je obstal in gleda v kot, če se Krn | |
O, moj bog, | zdaj | zdaj mu lahko položi težko roko na |
O, moj bog, zdaj | zdaj | mu lahko položi težko roko na rame |
Teh kmetov se | zdaj | prav nič ne boji. |
Zdaj | ve samo to, da je v oknu Modrijanove | |
veliko slovesnost pripravil govor, toda | zdaj | dobro ve, da ga preveč stiska v čeljustih |
Tudi | zdaj | se nihče ne gane. |
čudna sila naglo zbira v krampu in da | zdaj | kramp že sili kvišku s tako močjo, |
Zdaj | je na varnem, kajti miličniki in karabinjerji, | |
razlegel se je po vsem prostoru in | zdaj | potiska Dragiča v hrbet kakor močna, |
Zdaj | ne utegne misliti. | |
Zdaj | je treba bežati. | |
Tako tesnobo je Dragič občutil tudi | zdaj | in je za hip popolnoma jasno zagledal |
Teci!" mu | zdaj | spet udari glas na uho. |
Krogle | zdaj | kar švigajo okrog njega. |
Toda jelševje | zdaj | sploh ni več. |
Teci!" | zdaj | zavpije glas čisto blizu in doneče. |
pralno desko ji je voda odnesla in | zdaj | stoji v reki in nepremično drži v iztegnjenih |
Teci!" si ukaže Dragič, ki je | zdaj | z vso dušo razumel ta klic. |
Od nekod prihaja klic, ki ga | zdaj | prav dobro pozna in zato mu je lahko |
Kaj je to?" se | zdaj | že globlje nekje vprašuje njegova zavest. |
Dragič je | zdaj | miren. |
ozelenelo, se soka nasrkalo in zraslo, vse | zdaj | lovi sončne žarke ter se iz cveta žene |
Zdaj | okopavajo. | |
je teta spremenila, a vendar se je | zdaj | vse to zdramilo |
»Pob, | zdaj | pa sedi in beri!« |
Ta slika je | zdaj | tako jasno zaživela pred mano, da sem |
skednja pa sem stopil na vrt, ki je bil | zdaj | tako siroten in star; trhla lesena |
vrtu je imela naša mama toliko rož, | zdaj | pa so ob plotu rasle tako bujne koprive, |
Tako sem tudi | zdaj | jasno slišal njen stavek o veliki usodni |
»Še | zdaj | , ko ga takole gledam, se mi zdi, da |
»Saj, kje pa so | zdaj | Pologar, Okrogličar in Modrijan?« sem |
V njegovi hiši je | zdaj | dom ljudske prosvete in zadruga, njegovo |
Kako in kaj je | zdaj | z bogom, tega jaz po vsem tem skoraj |
brez slehernega sledu smeha, je bil | zdaj | zagorel ter kljub ostrim brazdam sproščen |
Zdaj | pa vem, da je človek ... da je človek | |
frontah so se morali tepsti in umirati, | zdaj | pa, ko je prišel čas, da bi doma zgrabili |
»In | zdaj | pa povej naprej!« sem jo podrezal. |
zaveznikov sploh še nikjer ni bilo, | zdaj | pa jih ti zavezniki strpajo v ujetniško |
kraja ugonobil, nisem pa mislil, da boš | zdaj | še s škornjem hodil po njej!’ |
Zdaj | je bil, zdaj ga že ni bilo več. | |
Zdaj je bil, | zdaj | ga že ni bilo več. |
sedemdeset let lahko nosili gnoj, bosta | zdaj | vendar še nekajkrat nesli kruh. |
Toda | zdaj | vem, da so bili ljudje, ki so tako |
»Da,« je nadaljevala teta, » | zdaj | pa je bila domovina, domovina iz lepih |
Zdaj | ga vsi rešujejo. | |
reven,’ se je nasmehnil Obrekar, ‘toda | zdaj | ga branimo. |
Toda | zdaj | ni nihče potrkal. |
član okrajne gospodarske komisije, | zdaj | boš pa nosil. |
Zdaj | pa je vedel, da mora rešiti otroka. | |
nad praznim drvalnikom, pa sem tudi | zdaj | spustil noge z roba ognjišča. |
‘ | Zdaj | bo konec.’ |
In njun bivši komisar, ki je | zdaj | pri nas za učitelja. |
»Kje pa je | zdaj | ?« sem vprašal. |
Zdaj | se mi ta hiša ni zdela tako strašno | |
ostrimi kosami v sočno travo, ki je | zdaj | padala pod še bolj odločnimi zamahi. |
Zdaj | tudi naša hiša ni bila več tako stara | |
Pozibava se | zdaj | na prstih, zdaj na petah in počasi |
Pozibava se zdaj na prstih, | zdaj | na petah in počasi vrti svojo nadišavljeno |
je naravnost bolestno častihlepen, | zdaj | spet trpi. |
pastirji pred hlevom, a vendar imajo | zdaj | prvo besedo na vasi. |
svoje visoke kape ter se skrivaj ozira | zdaj | v caposquadro Leonardisa, zdaj v brigadirja |
ozira zdaj v caposquadro Leonardisa, | zdaj | v brigadirja Barandello. |
In | zdaj | stoji tukaj, med svojimi lastnimi neolikanimi |
žameta, ki je bil nekoč tudi črn, a je | zdaj | tiste neopredeljive motne barve, kakršne |
Zdaj | se ustavi na svoji gruči ter jo vprašujoče | |
svoji gruči ter jo vprašujoče motri, | zdaj | spet švigne daleč naprej ter obstane |
Samo z njimi bi se | zdaj | lahko pogovorila in med njimi bi se |
njegovo trdno prepričanje: globoko v sebi | zdaj | dvomi, da bi Italija res večno ostala |
z raznimi Barbaroni in drugo sodrgo | zdaj | »uganjajo politiko«, hkrati pa jih |
Iz cerkve je šele | zdaj | stopil Modrijan s svojo družino. |
zakaj to ni več tlakovana pot, to je | zdaj | prepad med levo in desno polovico cerkvenega |
Zato jih vaščani | zdaj | motrijo in čakajo, da se premaknejo, |
» | Zdaj | vemo, kje kdo stoji!« |
Tudi | zdaj | je množica negibna, samo pri vsakem |
Zdaj | se vsi zganejo. | |
odbila Barbara in mu pogledala v oči; | zdaj | ni bila več njegova kravja dekla, zato |
Okrogličar se je ugriznil v ustnico, češ | zdaj | pa ti mene ščiplješ za dušo; bilo mu |
Pa kaj bi | zdaj | pogrevala. |
Zdaj | pa srečno! - je rekla Barbara in šla. | |
In tam | zdaj | klopoče že deset, že petnajst let. |
zidal, širil in urejal svoj grunt; | zdaj | pa, ko je vse lepo pozidal in uredil, |
Piše, da bo | zdaj | pameten pameten. |
Tretja Barbara, ki še | zdaj | reglja s svojim klopotcem, je bila |
In | zdaj | je tudi konec Trohovega rodu.« |
on, tistile vozel skrotovičeni, ki | zdaj | sedi za mizo. |
gnoji, ker je bil stopil na trn, in zato | zdaj | v svojem teku poskakuje ter s širokim |
Zdaj | pa ... | |
Oči so ji | zdaj | zaživele: jeza in obup sta pogledala |
Zato | zdaj | vsi sklonijo glave. |
Nežkica!« se | zdaj | zasliši iz ozadja posladkani Modrijanov |
Zdaj | že prav dobro čuti, da ga zapušča mrzla | |
se ji divje zaiskrijo, kakor bi šele | zdaj | odkrila pravi vzrok svoje nesreče. |
Toda kaj ima | zdaj | od tega? |
bi lahko Tinčevo obudil; a kaj, ko | zdaj | še sam nima nobene krave več. |
»In | zdaj | ?« se oglasi Ustinar. |
» | Zdaj | ?« zaropota v kotu gromki Usadarjev |
» | Zdaj | zavihajmo rokave in jo odrimo, dokler |
Te roke so | zdaj | brez dela, zato jih počasi položijo |
listje je tako temno zeleno, da je | zdaj | videti črno. |
Pred očmi so ji | zdaj | zaplesali rdeči kolobarji, ki so se |
Zdaj | je bila res drugačna, popolnoma spremenjena, | |
Toda | zdaj | zdaj se bo oglasil zvon. |
Toda zdaj | zdaj | se bo oglasil zvon. |
Zdaj | je Trohovka dobro vedela, da ne pojde | |
Obležala je nepremično in zaprla oči, češ | zdaj | je konec že tukaj. |
Zdaj | pa res ne vem, kako bo? | |
In | zdaj | ? |
»In | zdaj | bom legla,« je vzdihnila. |
A križa | zdaj | ni bilo pod cilindrom. |
Joj, kako je | zdaj | rahla! |
Iz davnine je | zdaj | priplavalo zdavnaj pozabljeno čustvo. |
Njej je | zdaj | vse tako razumljivo. |
»Aha, | zdaj | pa grem,« jo prešine jasna misel. |
Toda | zdaj | ni več klopotca, niti sten ni in niti |
Zbrali so se pri njih ter | zdaj | govorijo in govorijo, se smejejo - |
»No, baba zmešana, | zdaj | se pa le naglo zasuči in jim speci |
»Tukaj je | zdaj | dihur!« glasno reče in ga sunkovito |
Fantje se spogledajo, češ kaj pa | zdaj | . |
ziblje glava pri glavi in med njimi se | zdaj | vrti tudi rdečelasa glava kakor sončnica |
ANGELCA, bivša gospodinja v Dragi, | zdaj | gostačka v Dragarjevi bajti (60 let ) |
starejši sin, bivši španski borec, | zdaj | politkomisar (35 let ) |
Travnikarjev stric, dolgoletni drvar v Bosni, | zdaj | partizan (55 let ) |
Zdaj | ?« vpraša zategnjeno. | |
» | Zdaj | se tepemo za svojo zemljo!« |
»In | zdaj | nismo sami! |
»In | zdaj | že o belem dnevu ...« |
Drejc se zravna in izgubljeno gleda | zdaj | Bichija zdaj Tildico. |
zravna in izgubljeno gleda zdaj Bichija | zdaj | Tildico. |
Pogleda | zdaj | prvega zdaj drugega, Badoglio je neprimerno |
Pogleda zdaj prvega | zdaj | drugega, Badoglio je neprimerno manjši |
»Si ... si ... Ja ... ja ...« Šele | zdaj | ga Kutschera spusti s svojega pogleda |
In | zdaj | že tega pošiljaš v vojsko! ...« |
» | Zdaj | pa kar stopi, da vse obletiš do večera.« |
Zdaj | je na njihovih obrazih več globoke | |
Sova počasi dvigne glavo, ki je | zdaj | glava starca; z brezmejnim obupom in |
»A | zdaj | ti tovariš komisar ukazuje, da ne razdajaš |
»Če bi izgubili vse ozemlje, bi | zdaj | korakali po zraku. |
materinsko ljubeznijo počasi potiska prednjo | zdaj | skodelico vročega mleka, zdaj pehar |
prednjo zdaj skodelico vročega mleka, | zdaj | pehar z jabolki in orehi. |
» | Zdaj | pa pojdi. |
hiše stopi bivši belogardist Narte, | zdaj | domobranski poročnik, in oholo krene |
» | Zdaj | vidiš, a? ...« |
Stane hodi po ozkem prostoru in | zdaj | karajoče zdaj prijazno ogleduje vse |
po ozkem prostoru in zdaj karajoče | zdaj | prijazno ogleduje vse tri. |
»Še | zdaj | mi kar vre po piskru!« |
Zdaj | si naš!« | |
»Drejc je šel v novembru, | zdaj | je že julij, pa še nisi premislil.« |
je zakotalila daleč po progi in se | zdaj | sveti med tračnicami v prvem jutranjem |
» | Zdaj | je na vrsti čuvajnica!« mirno reče |
košnji je koscem pregledoval kose, | zdaj | drži v rokah puško ter jo |
» | Zdaj | nisva več sama.« |
bi hotel preskusiti, kako in kaj je | zdaj | z njegovim glasom: |
» | Zdaj | pa kar stopi!« ga Stane potreplja po |
Zdaj | boš pa nam nosil ... tovariš gospodarski | |
potiskati od sebe, kakor bi se šele | zdaj | spet zavedel nevarnega položaja. |
»In | zdaj | teci ... |
Zdaj | si par‐ti‐zan ...« | |
»Drejc je rekel, da sem | zdaj | partizan in da boš ti skrbel zame ...« |
»A | zdaj | gremo mi v napad!« odločno reče komisar |
Vsa hrupna vojska je | zdaj | tiha in nepremično strmi. |
velike, rahlo poševne jase, ki je bila | zdaj | tisočkrat lepša, kakor je kdajkoli |
»A | zdaj | se pretepamo. |
zamrmral Travnikarjev stric, ko ga je | zdaj | gledal pri delu. |
je baje doma tepla svojega moža, je | zdaj | nepremično strmela v postojanko, držala |
dih: za težkimi, zaprtimi vrati se je | zdaj | dogajalo nekaj tako groznega, da ni |
plamenu ognjeno rdečega cvetja, se je | zdaj | kakor pod nevidnim nalivom nagibal |
» | Zdaj | si duračok! |
dve liri ... nikdar več ... ker ga bodo | zdaj | fašisti ubili.« |
Venček je z odprtimi, a | zdaj | že suhimi očmi gledal ta strašni prizor: |
» | Zdaj | pa si niti ne upa povedati, da je Slovenec!« |
In | zdaj | ... zdaj je tukaj ...« je mračno končal |
In zdaj ... | zdaj | je tukaj ...« je mračno končal in s kazalcem |
lahko razbil to muko, boja, ki si ga je | zdaj | tako želela, ni bilo, kakor ga v tej |
Zdaj | pa ... zdaj‐aj, ko je zadelo našo Zmago‐o‐o | |
potegnila ženo v nedosežno daljavo in da | zdaj | prihaja od tam samo odmev njenih trgajočih |
sebi celo čutil, da mora biti ženi | zdaj | laže pri srcu, kajti zatajen greh je |
»In kaj bo | zdaj | z mano? ... |
Stopical je na mestu in si trdo otiral | zdaj | levo zdaj desno obrv. |
na mestu in si trdo otiral zdaj levo | zdaj | desno obrv. |
s takim hrupom padala v korito, je | zdaj | tekla tiho kakor olje. |
Moj Jezus, ker je to njegov večni vzklik, se | zdaj | že bliža šestemu križu. |
hišo, ga oženil in ga lepo spustil, češ | zdaj | pa sam plavaj. |
Zdaj | pa je že nekaj let vsa vas zahajala | |
»In | zdaj | pijva na njegovo zdravje!« |
Zdaj | je močan, a tudi on lahko zgrmi. | |
Ti pa boš | zdaj | zaplesal s kakim Kalabrežem,« se je |
skušal zadržati pijanost za jezom, | zdaj | pa je popustil, in pijanost mu je v |
tudi sam vzel v dlani svojo debelo in | zdaj | že težko glavo ter se zamislil. |
Tako | zdaj | trdim, da si pameten dedec ... dedec |
No, | zdaj | pa poskušaj reči: |
Zdaj | ... zdaj nikomur ne povem ... | |
Zdaj ... | zdaj | nikomur ne povem ... |
Toda | zdaj | so tiste oči nepremično strmele vame, |
Matic pride kar tako: | zdaj | ga ni nikjer, ti pa se samo obrneš |
» | Zdaj | lahko kar do dna pokusiš. |
Matic je | zdaj | vneto strgal, njegova široka stopala |
Strgal je in strgal, | zdaj | na tem, zdaj na drugem koncu, dokler |
Strgal je in strgal, zdaj na tem, | zdaj | na drugem koncu, dokler ni bila palica |
»Tako, | zdaj | pa lahko v miru greš!« je rekla Temnikarica |
»Katero hodiš pa | zdaj | gledat?« |
Zdaj | sončnice že cveto.« | |
»Tako, | zdaj | pa kar k počitku!« je odločno rekla |
Zdaj | pa lahko noč!« | |
»S tem misliš | zdaj | začeti?« |
»Arnejc, pustiva otroka in pojdiva!« se je | zdaj | oglasila Hotejčevka, ki je bila, verjetno |
»Oh, kdo naj to | zdaj | presodi?« je še zmeraj ugovarjala Usadarica. |
In | zdaj | se ni mimogrede samo sama najedla, |
Sam je hodil od hiše do hiše, toda | zdaj | to ni bilo tako lahko. |
ga vaški otročaji pustili pri miru, | zdaj | pa so se zaletavali vanj. |
»Vidiš, | zdaj | je pa na tem koncu malce predebela.« |
»Vidiš, | zdaj | je pa spet na tem koncu malce predebela.« |
gledal Matica, ki je strgal palico | zdaj | na tem, zdaj na drugem koncu, da so |
Matica, ki je strgal palico zdaj na tem, | zdaj | na drugem koncu, da so ostržki kar |
»Kaj pa je | zdaj | to?« je zazijal Hotejec. |
»No, | zdaj | mu pa ti dopovej, da so hlače za rabo, |
Rečeva pa ti, da je | zdaj | treba Maticu krepko osoliti pamet! |
Pa mi | zdaj | povej, kako boš strgal palico, a?« |
»Kaj | zdaj | trobiš z nosom! |
»No, ali ga boš | zdaj | prijel ga?« je vprašala Katra. |
Lahko bi ga bila | zdaj | že mučenica bi! ...« |
»Ali | zdaj | vidiš, kakšna trapa si, da zamudiš |
Zdaj | ga niso več dražila s Katro, temveč | |
nejasno podobo svojega obraza, ki se je | zdaj | širil, zdaj ožil, kakor bi Matic naglo |
svojega obraza, ki se je zdaj širil, | zdaj | ožil, kakor bi Matic naglo skakal iz |
Sonce se je | zdaj | že dvignilo. |
Matic se je najprej oddahnil, ker je | zdaj | vedel, da jim Temnikarica res ni povedala |
takoj vztrepetal, ker je vedel, da bodo | zdaj | prišli v vas fašisti. |
Zdaj | je Loputnik dvignil oči proti nebu, | |
Zdaj | pa izgini! - « | |
Zdaj | pa izgini!« je ponovil Matic in dvignil | |
ga spraševali, na katerem koncu je | zdaj | palica še zmeraj malce predebela. |
»No, Matic, | zdaj | pa zares zbogom!« je rekla Tilčka in |
Matic je pričakoval, da bo | zdaj | zdaj nekaj počilo v njem, zato je zaprl |
Matic je pričakoval, da bo zdaj | zdaj | nekaj počilo v njem, zato je zaprl |
Zdaj | pa izgini!« | |
»Tako, | zdaj | pa še enkrat zbogom! |
Ne, | zdaj | pa: |
Matic je šele | zdaj | videl, da stoji sredi pravega direndaja. |
»Pusti | zdaj | Jezusa, človeku daj jesti!« je trdo |
»Kam pa | zdaj | ?« je vprašal Laznar, ki se je nemirno |
da bi presodil, na katerem koncu »je | zdaj | še malce predebela«, odprhaval je vodo |
Zdaj | pa na noge! | |
»Kdo me bo | zdaj | strgal? ... « ga je zaskrbelo. |
so | zdaj | stali tisti trije veliki avtomobili, |
Zdaj | je vas spet oživela. | |
Zdaj | si že star. | |
Zdaj | si pameten. | |
»Kozarec ga bova | zdaj | zvrnila.« |
oglasila potovka Katra, ki je bila | zdaj | že sedemdesetletna starka. |
Zdaj | je imel že skoraj vsak dedec steklenico | |
se bila hiša ponoči pogreznila in bi | zdaj | iz nje stopil v mrtvi in mrzli podzemski |
V čredah so se poganjali | zdaj | v to, zdaj v drugo smer, zdaj na vzhodno, |
V čredah so se poganjali zdaj v to, | zdaj | v drugo smer, zdaj na vzhodno, zdaj |
poganjali zdaj v to, zdaj v drugo smer, | zdaj | na vzhodno, zdaj na zahodno stran, |
zdaj v drugo smer, zdaj na vzhodno, | zdaj | na zahodno stran, zdaj na sever, zdaj |
na vzhodno, zdaj na zahodno stran, | zdaj | na sever, zdaj na jug. |
zdaj na zahodno stran, zdaj na sever, | zdaj | na jug. |
pripovedovanju, ker se je bal, da bo | zdaj | začel vrtati vanj. |
Ko je | zdaj | vse to opravil, je začel pripovedovati |
Tako je bilo tudi | zdaj | z zgodbo o Samotežnikih, ki so izumrli |
bilo všeč, ker se je bal, da bo oče | zdaj | začel vrtati vanj. |
Zdaj | ni vprašal poba, če mu je že pripovedoval | |
to se pravi njegovega brata, ki še | zdaj | živi v norišnici. |
»No, pustiva | zdaj | to!« je oče zamahnil z roko. |
No, nehajva | zdaj | s tem! |
»Seveda poslušam,« je prikimal pob, ki je | zdaj | res poslušal z zanimanjem. |
‘ | Zdaj | boste videli’ je vrgel dedcem in se |
tišina, ker so vsi vedeli, da se bo | zdaj | pognal nazaj. |
Osemdeset let bo stara, pa se še | zdaj | lahko vidi, da je bila lepa ženska. |
No, | zdaj | pa si lahko kar misliš, kako je bilo, |
na mlajšega sina, na tistega, ki je | zdaj | v norišnici. |
» | Zdaj | je treba najprej povedati, da je bila |
ne, in sicer zato ne, ker jo je že | zdaj | preklela in ker jo bo preklinjala tudi |
Mislili smo, da bo Tone | zdaj | res znorel. |
Pravzaprav sta bila | zdaj | dva Ravničarja... kako bi se reklo... razklal |
»Zato pa | zdaj | uboge Zamorke niso več pustili pri |
»No, | zdaj | pa naprej. |
Janez, mlajši brat, tisti ki še | zdaj | živi v norišnici, ga je spravil v grob |
že večkrat, se ga je bil namreč tudi | zdaj | polastil občutek, da nima srca, pa |
pa na Krnu in na drugih gorah, ki se | zdaj | dvigajo pred njim ter ga s svojo mogočno |
bile že oddale svoj letni sad in so | zdaj | utrujene spokojno čakale, kdaj jih |
Pob se je | zdaj | lahko mirno oziral okrog sebe. |
In | zdaj | so res sproščeno dirjali proti svojemu |
plemenitih okrvavljenih nebesnih konj, ki | zdaj | na prostrani modrini slavijo svoje |
spomnim vseh svojih sanj, me je še | zdaj | skoraj sram ... |
blizu, tako domač, tako razumljiv, | zdaj | pa se mu je nekako odmaknil, in bili |
Prej je bil oče samo oče, | zdaj | pa se je pob nenadoma zavedel, da ni |
Tudi | zdaj | sem sunkovito vrgel glavo kvišku in |
A | zdaj | ? |
‘Krokar mrliški, ali | zdaj | že žive pokopavaš?’ |
- No, | zdaj | je vsaj ta babjevernost mimo! - |
ga vlačili, siromaka, in kod se še | zdaj | vlači! |
- In mama bi se mu še | zdaj | lahko smejala, če bi bila živa, - je |
Upam, da se mi je srce odprlo in da | zdaj | slišim ... |
- | Zdaj | pa odloži vendar puško in stopi z mano |
- No, | zdaj | pa kar pojdi! - |
- No, kdo naj | zdaj | to ve! |
Ne, | zdaj | moram nekaj reči. |
A ne | zdaj | . |
- No, | zdaj | pa res pojdi! |
Takrat mi je bilo dvajset let, | zdaj | sem v petintridesetem! ... |
življenju, ki je vredno življenja, bi se | zdaj | pogovarjala z očetom, če bi bil še |
Zdaj | živi počivamo. | |
grabili za srce, zakaj pred mano se je | zdaj | razgrinjala tista podoba, ki bi jo |
ki je bila že po naravi zelo velika, | zdaj | pa še večja in trda, ker je bila zabuhla. |
- No, | zdaj | boš pa pisal, kaj? - |
Hodnik je | zdaj | še ožji in še daljši. |
- In kje so | zdaj | tvoja čustva? |
Zdaj | sem samo v tistem mrtvem trenutku, | |
In koliko bo | zdaj | stara? |
»Ah, kaj si bom | zdaj | izmišljal roman o njej! |
Mislil sem, da bo | zdaj | Kadetka izginila iz mojih misli. |
Ta spomin mi je bil še | zdaj | nekoliko neprijeten. |
Zdaj | pa kar pojdi, da bom lahko razmišljal | |
Kako to, da je | zdaj | pred mano obraz zrelega dekleta? |
je bila še pravkar prazna, je bila | zdaj | vsa obljudena. |
Pri oknu je | zdaj | slonel tisti sedemnajstletni pob, ki |
Sam je | zdaj | v njej, edino bitje z gorko krvjo. |
sprožil plaz obvodnega grušča, ki se | zdaj | vsiplje za njim. |
je že v resnici nesorazmerno dolga, | zdaj | pa je še daljša in nenaravna, ker drži |
In ko jih bo | zdaj | slišal tretjič, mu bo tako hudo, da |
Zdaj | ne bo ne za kmeta ne za gospoda, vse | |
njegovega osladnega govorjenja - in ki je | zdaj | seveda v njegovih besedah takoj začutil |
- | Zdaj | pa molči! |
Zdaj | ne več samo zato, ker ga je Kadetka | |
- Kaj bo pa | zdaj | ? - |
Še globlje pa so mu | zdaj | segle zadnje materine besede, ker je |
nekim določenim namenom, ki ga bo | zdaj | povedal. |
povedal, in je tudi čakal, kaj bo povedal, | zdaj | njegovih besed ni niti dobro slišal |
- | Zdaj | sploh ne. |
- Tako, | zdaj | pa na delo! - |
Tako, | zdaj | pa na svidenje. |
- Res je, da bo treba vse, kar | zdaj | neseva v nahrbtnikih, spraviti v glavo, |
presenetila slovnica grškega jezika, ker je | zdaj | prvič videla neznane črke. |
- O, | zdaj | še ni mraza. |
- | Zdaj | me boš pustila pri miru, ker se bom |
No, | zdaj | pa kar začni, - je dodala, vrgla svoji |
Pob je | zdaj | gledal v to živo reko, ki se je z |
Po kolniku je | zdaj | prihajala mlada branjevka iz Brd, ki |
Zdaj | je bilo tisto dekletce zelo brhko, | |
Zdaj | je še čas. | |
Če se | zdaj | ne boš odvadil, boš vse življenje plesal |
- Tomaž, nikar | zdaj | ne moti poba, - se je oglasil oče. |
in ugotovil, da je rasla tam, kjer | zdaj | teče voda, nekako sredi današnje struge. |
Zdaj | drvi po tistem svetu, ki ga je nekoč | |
Šele sinoči, pravzaprav šele | zdaj | je povedalo, da ne more več. |
sta bogve kako zašla v sobo ter sta | zdaj | krožila v |
V izbi je | zdaj | zaškripal pokrov stare skrinje. |
- In | zdaj | nikar ne kuhaj mule, saj nisi več otrok, |
- | Zdaj | bom pa šel, - sem rekel in pograbil |
- | Zdaj | pa kar pojdi! - |
tisti neprijetni, zoprni občutek me je | zdaj | znova mučil. |
Sončni žarki so | zdaj | tkali zlato preprogo na podu. |
Zdaj | je dokaj glasno zadonela pesem »Slovan, | |
Čeprav | zdaj | ni pela, se mi je vseeno zdelo, da |
Toda, glej, | zdaj | se je oglasil očetov mehki bariton: |
Zdaj | je prav dobro čutil, da mi ni do družbe | |
- In | zdaj | lahko nehaš žežnati. |
Jetika jo je pobrala, kakor je | zdaj | pobrala Nanco ... |
zmeraj je bila vajena vesele družbe, | zdaj | pa ne vidi žive duše.’ |
‘In kaj imaš | zdaj | od tega?’ - |
‘In | zdaj | še fante vabiš v hišo.’ - |
Trnar se je | zdaj | v mislih pogovarjal s svojo najljubšo |
Zdaj | se bomo lotili dela. | |
- Jaz pojdem | zdaj | po apno, da pripravim belilo, vidva |
obiskovali vse slovenske dijake, toda | zdaj | sem takoj začutil, da ne prihajajo |
Zdaj | vidite, kaj je mati! | |
bilo mami, če bi bila še živa in bi me | zdaj | videla uklenjenega. |
Saj veste, oče bo | zdaj | že doma in zakaj, - sem začel jecljati. |
In kdo se bo | zdaj | sezuval in bredel reko! |
me je spet stisnilo pri srcu, zakaj | zdaj | sem prav dobro vedel, da se bom gotovo |
- Kdaj pojdeva | zdaj | pod Vranjek? |
- In | zdaj | čez Presličevo brdo! |
- | Zdaj | leži doma. |
In | zdaj | pohitiva! |
Zdaj | je ležala pred nama, odprta in razgrnjena | |
V meni sta, v meni | zdaj | slonita in gledata tega petintridesetletnega |
delu vselej takoj in trdno zgrabile, | zdaj | pa še vsak dan segajo v prazno in lovijo |
Prav zaradi tega | zdaj | ne obupujem. |
obraščeni s temnimi gozdovi, zato so se | zdaj | zlivali v eno samo, skoraj črno gmoto, |
bi v dolino pokleknila sama noč in | zdaj | tam počivala v miru svoje lastne spokojnosti. |
kurirska pot vso vojno, le zakaj se | zdaj | ne bi klatili tod skrivači in beli |
»In | zdaj | nazaj v gnezdo, da se naspim. |
»Ampak ne | zdaj | !« sem jo prekinil, ker sem se ustrašil |
Pred očmi so mi | zdaj | začele migotati podobe iz davnih otroških |
Zdaj | pa je bilo Strmarju dovolj. | |
In | zdaj | se bomo podpisali še mi, - si je zadovoljno |
Ded je videl, da se | zdaj | lahko pomiri z mamo, in je zakuril |
- | Zdaj | bomo imeli stokrat več kruha kakor |
Zdaj | pa so zaradi povodnji, ki je zalila | |
je »igral kot sam hudič«, je igral | zdaj | poskočno, zdaj zateglo, kar je pri |
sam hudič«, je igral zdaj poskočno, | zdaj | zateglo, kar je pri hoji očitno motilo |
se tresli, ker smo vedeli, da ga bo | zdaj | zdaj zgrabila sveta jeza. |
tresli, ker smo vedeli, da ga bo zdaj | zdaj | zgrabila sveta jeza. |
pritrjeval kadet in stiskal bankovec | zdaj | dedu, zdaj mami, ki sta se ga oba otepala. |
kadet in stiskal bankovec zdaj dedu, | zdaj | mami, ki sta se ga oba otepala. |
Katra se je | zdaj | ustavila na vratu njive, spustila košaro |
- In | zdaj | se vrnem. |
odtrgala roko in izlila oko, zato se je | zdaj | pripravljal na svoj bodoči poklic divjega |
Justina se je šele | zdaj | zganila. |
Ded pa, ki se do | zdaj | še ni zmenil za njenega otroka, je |
skozi sklade lesenega stropa oglasilo | zdaj | zateglo, zdaj ostro, zdaj naveličano, |
lesenega stropa oglasilo zdaj zateglo, | zdaj | ostro, zdaj naveličano, zdaj veselo |
oglasilo zdaj zateglo, zdaj ostro, | zdaj | naveličano, zdaj veselo klicanje: |
zateglo, zdaj ostro, zdaj naveličano, | zdaj | veselo klicanje: |
poskočno, zraven pa je brez prestanka pel, | zdaj | tiše, zdaj glasneje: |
pa je brez prestanka pel, zdaj tiše, | zdaj | glasneje: |
Zdaj | se je zamajal na pragu in pregledal | |
Zdaj | je šla še ona za njim! ... | |
Zdaj | je bila temna, potuhnjena in zlovešča, | |
Ta tesar je | zdaj | kakor nekakšno samogibno orodje stražmojstra |
Zdaj | sem nagnal Vojnačevo Katro v Podmelje. | |
Zdaj | je bilo prave oborožene sile povsod | |
Zdaj | pa vsi mislite na široko. | |
Zdaj | pa sem v duhu videl Testena, kako vznak | |
Švrk s koso, | zdaj | po meni, zdaj po tebi. |
Švrk s koso, zdaj po meni, | zdaj | po tebi. |
se je | zdaj | prvič oglasil Martin Urbanja. |
Če se | zdaj | spomnim tistega podolgovatega, prstenega |
Zdaj | pa si zamislite, da sredi najtrše zime | |
rekel z veselim glasom, kakor bi se mu | zdaj | izpolnila skrivna želja. |
Prav je, da si prišel, ker | zdaj | bom jaz šel ... |
Zazeblo me je pri duši, ker sem šele | zdaj | |
mama še vedno držala v roki in jo je | zdaj | bogve zakaj dvignila više, ga je obsvetljevala |
Zdravnik me ni še nikoli videl, pa me tudi | zdaj | ne bo ... |
Bal sem se župnika in Zane, posebno | zdaj | , ko sta bila gotovo oba razjarjena. |
videl župnika brez talarja, zato sem | zdaj | kakor začaran buljil v razporek njegove |
Zdaj | sem tako trdo udaril po vratih župnišča, | |
dolgimi rokami bliskovito naglo švigal | zdaj | v ta, zdaj v drugi kot - in že je imel |
bliskovito naglo švigal zdaj v ta, | zdaj | v drugi kot - in že je imel v naročju |
- | Zdaj | je šla pa zares! |
strahotnem pričakovanju, da se bodo | zdaj | zdaj zganile in zaživele, kakor so |
strahotnem pričakovanju, da se bodo zdaj | zdaj | zganile in zaživele, kakor so živele |
- Kam naj | zdaj | damo tega črvička? |
Vse življenje je služila za deklo, | zdaj | pa je v domači podrtiji čakala smrti |
štirikotni pramen svoje mlade luči, ki je | zdaj | kakor bleščeča, prašna cesta v poševni |
poležavanja, če bi res stal tam, kjer | zdaj | visi samo stara podoba njegovega patrona. |
bi se bal, da moja pokrajina, ki je | zdaj | tukaj, tik za mojim oknom, živa in |
Takole je | zdaj | zunaj: |
»O, vem, vem...« sem | zdaj | naglo pritrdil. |
Zdaj | začudeno in izgubljeno mežika v svet. | |
Zdaj | se je tudi mama vprašujoče ozrla. | |
- Tudi če bi hotela, je | zdaj | gospa ne more vzeti s sabo, ker nima |
je krsta krenila na pot, ta pa jo še | zdaj | s pogledom lovi. |
krepilo telo in bodrilo duha, čemu naj bi | zdaj | trezna pamet z mrzlo presojo zbrisala |
A | zdaj | ? |
‘ | Zdaj | je vse naše, tudi cesta, pa moramo |
‘ | Zdaj | pri nas ni več države, temveč je čez |
je nato počasi rekla, »je | zdaj | država, nekoč pa je ne bo več?...« |
Zdaj | imajo Jugoslavijo v rokah ljudje, a | |
treba razumljivo razložiti, posebno | zdaj | , ko vsevprek česnajo. |
rekla... dobro se mi zdi, da jo imamo, češ | zdaj | smo na svojem sami svoji gospodarji |
Idrijco ozrla v glasno gručo, ki je | zdaj | že prikorakala do Modrijanovega kolnika. |
Do | zdaj | še ni bilo veselice brez njega.« |
» | Zdaj | pa naprej!« |
»Saj bo | zdaj | ostal doma. |
se je | zdaj | zahehetal stric. |
»No, | zdaj | so se dogajale tisočkrat hujše stvari, |
Zdaj | jaz govorim,« | |
» | Zdaj | pa ti pridigaš brez potrebe. |
»In | zdaj | smo tako rekoč šele pri stvari. |
Zdaj | mi nemara ne boste več tako zaupali. | |
Zdaj | živim na drugi strani, pa mi je zelo | |
A | zdaj | ?... |
Zdaj | se je tisti Gino nenadoma vrnil. | |
neki Gino, dober in prikupen, a neki; | zdaj | , ko je Kadetka stopala pred mano, se |
Zdaj | sem šele zagledal tistega mladega karabinjerja, | |
svojega otroka... tega otroka, ki sedi | zdaj | na mojem vratu ter me s toplimi ročicami |
vratu ter me s toplimi ročicami grabi | zdaj | za ušesa, zdaj |
toplimi ročicami grabi zdaj za ušesa, | zdaj | |
Zdaj | greva. | |
Toda | zdaj | je bila majhna in plitka. |
zamaknila v Dominov rob, ki je bil | zdaj | pod nami. |
Ta odeja je bila | zdaj | lepa, bledordeča, ker je cvetela; in |
Zdaj | se ta zemlja vrača v pokoj. | |
je bilo treba kopati z rovnicami, a | zdaj | , glej, je že na ravnem nekaj slabših |
Zdaj | je tam,« je stegnila koščeno roko in | |
razpotju ter se zamaknili v dolino, ki je | zdaj | ležala pod nami v vsej svoji zeleni |
» | Zdaj | jim bo pot odprta,« |
Skakala je od smreke do smreke, | zdaj | je njena plavolasa glava pogledala |
plavolasa glava pogledala izza tega, | zdaj | izza onega debla in zakukala: |
» | Zdaj | pa še v dob!« je rekla, razširila roke |
»Saj | zdaj | ga bomo prekopali,« |
Kar | zdaj | mu bom nasadila šmarnic,« |
bliže: v izpranem belem peščencu so | zdaj | rasle šmarnice v podobi zelene zvezde. |
Saj se mi že | zdaj | zdi, da je tam padel. |
Zdaj | bo treščilo po dolini in Božena bo | |
Zdaj | nisem več premišljal, kaj naj rečem, | |
nisem več premišljal, kaj naj rečem, | zdaj | sem vedel, da je treba molčati, ker |
Toda | zdaj | se že ne smeje več, zdaj je že rdeč |
Toda zdaj se že ne smeje več, | zdaj | je že rdeč ko kuhan rak. |
je medtem pripravil škaf vode in jo | zdaj | besno štrbunkne na cesto. |
je baje doma tepla svojega moža, je | zdaj | nepremično strmela v postojanko, držala |
dih: za težkimi, zaprtimi vrati se je | zdaj | dogajalo nekaj tako groznega, da ni |
plamenu ognjeno rdečega cvetja, se je | zdaj | kakor pod nevidnim nalivom nagibal |
» | Zdaj | si duračok! |
dve liri ... nikdar več ... ker ga bodo | zdaj | fašisti ubili.« |
vrhovi ujel v zimske verige ter se | zdaj | jezno zaganja od skalnatega pobočja |
In sanjal je tudi | zdaj | , sredi svetlega pomladnega jutra. |
zmeraj hodila skupaj v šolo in domov, | zdaj | sta hodila vsak zase. |
zelo neprijetno, zakaj Venček je bil | zdaj | star devetnajst let in je bil ponosen |
Tudi | zdaj | . |
Zdaj | se je ustavil v vozlu. | |
Zdaj | zaklepa hišo, skriva ključ v duplino | |
Zdaj | je pri njivi, zdaj gre mimo žive meje, | |
Zdaj je pri njivi, | zdaj | gre mimo žive meje, zdaj je že v gozdu. |
pri njivi, zdaj gre mimo žive meje, | zdaj | je že v gozdu. |
Zdaj | zdaj bo izginila v našem gozdu. | |
Zdaj | zdaj | bo izginila v našem gozdu. |
Zdaj | je pri Debeli skali. | |
je na tisti nesrečni kamen, ki se ji | zdaj | ziblje pod nogami. |
trideset korakov, še deset korakov, | zdaj | , zdaj bo stopila iz gozda. |
trideset korakov, še deset korakov, zdaj, | zdaj | bo stopila iz gozda. |
Zdaj | ! ... | |
Zdaj | ! | |
Samotna čaplja je | zdaj | plavala prav v višini police, kjer |
Zdaj | je bila videti že nekoliko vznemirjena. | |
Krožila je v tem začaranem krogu, | zdaj | više, zdaj niže, in bila je bolj in |
je v tem začaranem krogu, zdaj više, | zdaj | niže, in bila je bolj in bolj zbegana. |
»Kam pa te | zdaj | peklenšček nese?« je plašno vprašala |
» | Zdaj | gresta ženin in nevesta!« |
zaslišal je znani glas, ki pa ga je | zdaj | tako prevzel, da so mu skoraj noge |
Venček se je | zdaj | še bolj prihulil in se ritensko umaknil |
dlani ter se zamaknila v jaso, ki se je | zdaj | naglo vrtela okrog nje. |
in kmetje, ki so slišali strel, so | zdaj | stali sredi travnikov in njiv, si z |
Dolina je bila res lepa, saj je bila | zdaj | do vrha zalita z zlato sončno lučjo. |
Zdaj | je Venčku vsa kri udarila v glavo. | |
»Pa si jo | zdaj | zadel -- svojo čapljo?« |
Če je priplavala takrat... in če je | zdaj | spet priplavala ... |
Kri mu je udarila v glavo, toda | zdaj | se je Venček resnično razhudil: |
topo zamaknil v prazno, češ kaj pa | zdaj | . |
In vsi so | zdaj | nepremično stali in nemo gledali, kako |
je počenjal v svoji mladosti, o tem | zdaj | ne bomo govorili. |
Če bi bil, bi ga | zdaj | tako zmazal, da še dlaka ne bi ostala |
In nemara je | zdaj | prišel čas, da bi svojo moč začel drugače |
Če bi bil, bi ga | zdaj | tako zmazal, da še dlaka ne bi ostala |
Vsi so se zasmejali, ker je bila to | zdaj | že stara šala. |
»Če je, potem pojdi ponj!« je | zdaj | kovač z nogo pahnil mizo na sredo sobe |
zdrahe in pretepe, zato so bili možje | zdaj | mnenja, da bi bilo bolje, če bi bil |
»Kaj bi | zdaj | brez potrebe trobezljali!« je Katra |
In poberi se mi | zdaj | v tolminske hribe!« |
» | Zdaj | govorim o cerkvenih stvareh,« je strogo |
»Kaj?« je | zdaj | kovač besno planil pokonci. |
»Ka‐aj?« je grozeče zategnil kovač, ki do | zdaj | še ni bil črhnil besede. |
»Hudič je!« je | zdaj | zapiskal trmasti bajtar. |
»Zakaj pa vi | zdaj | vzdihujete?« se je zadrl kovač. |
Kovačevi koraki so | zdaj | odmevali, kakor bi kdo prihajal z drugega |
»Strela hudičeva, | zdaj | mi bodo že vidre poganjale strah v |
» | Zdaj | pa apage!« se je zarežal. |
» | Zdaj | gre za to, ali verjameš, da sem ali |
»In da me boš zares občutil, ti bom | zdaj | eno primazal!« |
je pobral, in ker se mu je zdelo, da | zdaj | ne utegne posebej klicati na pomoč |
» | Zdaj | že Kristusa kličeš na pomoč! |
»Strela nebeška!« je | zdaj | zrogovilil hudič. |
» | Zdaj | se boš pa še za župnika izdajal!« |
»Ali | zdaj | vidiš, da sem župnik?« |
Na, saj ti še | zdaj | teče kri!« je zaključil in potegnil |
»Kaj pa | zdaj | misliš?« ga je zaskrbljeno vprašal |
Hudič je | zdaj | sprevidel, da je kovač popolnoma ponorel, |
zdaj | takoj zabliskalo: | |
»Tako, | zdaj | bom pa jaz tebe!« |
» | Zdaj | se pa odloči, kaj sem: župnik ali hudič?« |
je odvrgel ajdo, njegov obraz je bil | zdaj | skoraj bel. |
»In | zdaj | sva se udarila! |
»Pustiva | zdaj | to!« je zamahnil župnik. |
pomisli, kaj bi rekli ljudje, če bi | zdaj | videli svojega župnika, ki se skriva |
»Hahaha!« se je | zdaj | gromovito zakrohotal tudi kovač in |
medvejke je bila nabrala za učitelja, | zdaj | pa je pri tabli stala učiteljica. |
»Dragi otroci, | zdaj | je na vrsti računstvo, potem pa lepopis. |
»Oho, | zdaj | gre pa Bukovška bistra glavica, glavička!« |
A | zdaj | ni bil sam. |
Prej me ni zanimalo o čem govori, | zdaj | pa, ko me je odgnal, me je prijela |
Cene | zdaj | ni bil več sam. |
Zdaj | tudi po morilcu!« je pribil s temnejšim | |
In | zdaj | te vprašam, ali je kaj čudno, če je |
Pa pustiva | zdaj | to, ker je le preveč grdo!« je zamahnil |
»Ti | zdaj | meni rajši povej, kaj naj bi na to |
Zdaj | niso bili več moji velikani. | |
Zdaj | so bili trije Ravničarjevi sinovi, | |
» | Zdaj | pa še zadnjega. |
»Jernej, lepo te prosim, pusti me | zdaj | pri miru! |
rekel zate niti besede, kakor je tudi | zdaj | ne reče!« |
Vzravnano je stopal proti fašistom, kazal | zdaj | v topole, zdaj nase in jezno kričal: |
proti fašistom, kazal zdaj v topole, | zdaj | nase in jezno kričal: |
Zdaj | je vse to že daleč, zdaj je vse to | |
Zdaj je vse to že daleč, | zdaj | je vse to že pozabljena bridka pravljica. |
Joj, joj, bodo rekli, | zdaj | ti čudaki že na tepki krave pasejo!« |
» | Zdaj | jih bo klopotec odganjal!« sem se ponosno |
Zdaj | je pomlad! | |
Votli udarci | zdaj | niso več samo klopotali, zdaj so nenehno |
udarci zdaj niso več samo klopotali, | zdaj | so nenehno ponavljali: |
Ne, kar | zdaj | ga bom snel. |
Bil sem nemiren in še sem drhtel, a | zdaj | že od sreče, ker sem našel rešitev. |
Zdaj | vem, da moram samo bliskovito skočiti | |
A glej, | zdaj | se spomnim pravljice o bobu, ki je |
Zdaj | sem že neznansko visoko. | |
vprašam, kako sem ga neki privezal, če ga | zdaj | ne morem doseči. |
»Vidiš, | zdaj | pa jaz verjamem v sanje! |
Zdaj | sem vedel, da ga bo odnesla šele prva | |
Moji koraki so | zdaj | tako čudno odmevali, kakor bi za mano |
nekoč mogočna kakor vhod v graščino, | zdaj | pa stoji tam samo še desni steber in |
je bila ta zgodba zakopana v meni, | zdaj | pa se je sredi vetrovne jesenske noči |
»Pojdimo | zdaj | za njim! |
Zdaj | je bila izpolnitev te želje spet blizu, | |
»Ampak | zdaj | bom! |
Saj boš!« so pritrdili kmetje in | zdaj | prav odločno zdaljšali korak, da bi |
bil žalosten, zakaj verjel je, da bo | zdaj | res umrl. |
njemu, ker bi mu rad povedal, da je | zdaj | našel pravo, toda Dominik Testen se |
zato mu še na misel ni prišlo, da bi | zdaj | poskušal neumne norčije, najmanj pa |
»Tantadruj, | zdaj | jo pa že imam in ta bo prava!« |
In | zdaj | greva po zvonce!« |
predenj in mu hitro povedal, da je | zdaj | našel pravo. |
nor!« je zagrmel vanj Luka, ki ga je do | zdaj | samo grdo gledal. |
Matic,« je toplo rekel nesrečniku, » | zdaj | ti dam tale nož in kose stekla, ti |
Zdaj | je minilo že dvajset let, pa še ni | |
Palica, ki je bila | zdaj | komaj še šiba, se mu je zlomila v rokah. |
»Tantadruj,« se je veselo oglasil norček, » | zdaj | jo pa že imam in ta bo prava!« |
»Tantadruj, | zdaj | bom umrl!« je srečno povedal norček. |
» | Zdaj | bom umrl?« je začudeno ponovil Enaka Palica. |
Raus e patacis, repa in krompir!« je | zdaj | zaničljivo prhnil Furlan. |
Raus e patacis, repa in krompir!« je | zdaj | spet prhnil Furlan. |
»Tantadruj, | zdaj | jo pa že imam in ta bo prava!« |
»In | zdaj | jih bomo kupili!« je odločno zagrmel |
»Bedaki, kaj se | zdaj | režite? |
Zdaj | se je zravnal sredi užaljenih sejmarjev, | |
»Ali | zdaj | imaš pravo?« |
»Dovolj za | zdaj | , pa še drugič kaj!« se mu je hudomušno |
»Tantadruj, | zdaj | grem pa k župniku!« |
Ampak | zdaj | jo imam in ta bo prava!« jim je veselo |
In kaj boš | zdaj | ? |
Zdaj | bi, na primer, najprej odletela na | |
»No, kaj si pa | zdaj | potuhtal?« |
»Tantadruj, | zdaj | je zima in ni modrasov!« |
Zdaj | na semnju ni bilo več tako lepo kakor | |
In kako skrižano je | zdaj | hreščala godba iz vrtiljaka, kako žalostno |
»Tantadruj, | zdaj | ne bom umrl!« je odkimal norček in |
vanjo svoje velike kalne oči, ki so | zdaj | v njih zaplesale svetle, srečne iskrice. |
»Pha!« je | zdaj | zaničljivo prhnil Furlan, ki je ravno |
»Tantadruj, v jamo?« se je | zdaj | skoraj nevoščljivo oglasil norček. |
»Tantadruj, kako bom | zdaj | umrl?« |
» | Zdaj | pa božorno‐boserna!« je po vojaško |
» | Zdaj | pa pojdi z mano!« |
so se smejali, češ kakšna šala bo pa | zdaj | . |
»Mučeniki?« je | zdaj | švignil kvišku pobožnjakarski bajtar |
»Tantadruj, saj vam jih bom še posodil, ker | zdaj | ne bom umrl.« |
» | Zdaj | pa k Hotejcu in božorno‐boserna!« je |
Tudi | zdaj | ga je pozdravil samo Najdeni Peregrin: |
»Konec!« je | zdaj | že ves iz sebe zarjovel stražmojster. |
»Tantadruj, ali bom | zdaj | umrl?« |
Zdaj | je bil podoben nekakšnemu velikanskemu | |
»Tantadruj, | zdaj | bi res lahko umrl!« |
Zdaj | gremo k Hotejcu spat!« | |
» | Zdaj | gremo na sveti kraj!« |
»In | zdaj | bodi tiho!« |
»Kar | zdaj | gremo k župniku, pa božorno‐boserna!« |
»Župnik je | zdaj | hud!« |
» | Zdaj | hud!« je preplašeno potrdil Matic in |
»Tantadruj, kako bom | zdaj | vprašal, ali je prava?« |
»In | zdaj | se vrnemo in te pokopljemo!« |
Zdaj | pa se je tisoče in tisoče prav takšnih | |
Pomislil je, da so | zdaj | že nad domačo vasjo, zato se je spomnil |
»Ali | zdaj | tam kaj zidajo?« |
»In | zdaj | ?« |
» | Zdaj | se kar spusti noter!« je rekel Luka. |
» | Zdaj | se mudi. |
»Tantadruj, | zdaj | pa pojdi ven, da bom legel,« |
In | zdaj | gremo na pokopališče!« |
Zdaj | je stražmojster debelo pogledal in | |
»Hej, kje so pa drugi norci?« se je | zdaj | spomnil Okrogličar. |
»Tantadruj, | zdaj | sem umrl!« |
»Tantadruj, | zdaj | sem umrl!« se je uporno oglasilo iz |
rjove na njivi večnega počitka?« je | zdaj | zagrmelo za možmi. |
»Tantaradra, kaj pa je | zdaj | to?« |
In | zdaj | vstani!« |
»Vrnimo se | zdaj | k cerkvi!« |
»In | zdaj | se boste razšli. |
»Gospod župnik!« se je | zdaj | oglasil Hotejec in se prerinil naprej. |
Zdaj | se bodo razšli in vsak bo šel po svoji | |
» | Zdaj | pa se razidite in mir z vami. |
Prav dobro vem, da je | zdaj | vsaka beseda sploh odveč, a vendar |
je samo včasih zadišala po pelinu, | zdaj | pa, ko je po štiridesetih letih spet |
In takšen je | zdaj | svetil nad zemeljsko kroglo, nad izumrlim |
moja preplašena in starokopitna duša | zdaj | glasno zašepetala: |
In | zdaj | je bil ves vesel in ves živ, kakor |
Toda | zdaj | je bil ves njegov obraz ožarjen od |
Zdaj | res ne utegnem! | |
Saj fantastika | zdaj | spet ne škoduje umetnosti, kakor pravijo. |
To je sicer zdrava in tečna hrana, a | zdaj | jih že mika fazanček, penasta slaščica, |
»Kaj pa je | zdaj | to? |
» | Zdaj | bo pa čas, da ga spravim iz sobe!« |
»A | zdaj | ?« se je popraskal kmet, ne da bi se |
» | Zdaj | , zdaj!... |
»Zdaj, | zdaj | !... |
‘A | zdaj | ?’« |
»Tako, | zdaj | bo pa vse v redu!« je rekel s poudarkom. |
- Še | zdaj | , ko si že skoraj z obema nogama v grobu, |
bila skrila že tolikokrat, zato se | zdaj | tišči kje drugje ... |
A glej, | zdaj | ni bil samo spomin! |
- Kaj pa se | zdaj | tako tiščiš v tisti temi? - je Temnikarica |
Saj | zdaj | še ni večer! |
hajki so se potegnili v Čarjevo jamo in | zdaj | tam čakajo, da pridejo ‘tovariši’ ponje. |
Namesto ‘tovarišev’, ki imajo | zdaj | druge skrbi, he‐he, gremo pa mi, he‐he, |
pred pol ure si bil ves zelen in slab, | zdaj | pa kar naenkrat v škornje, sekiro pod |
Zdaj | se boš pa še lagal?... | |
je zamrmral Peter Majcen, ki je bil | zdaj | nejevoljen nase zaradi svoje neumne |
Zdaj | ?... | |
Tukaj je res poletje, toda jaz | zdaj | živim v Temniku. |
Če sem jaz slutil že davi, lahko | zdaj | sluti tudi ona... |
In | zdaj | lahko mirno grem... - |
Peter Majcen se je | zdaj | še bolj sunkovito zdrznil, a se je |
Očividno se je | zdaj | zavedel, da se je predaleč zagovoril. |
»Vi boste | zdaj | pa kar začeli?« |
A kaj bi | zdaj | mlela o tem!...« |
oglasil z dvorišča ženski glas, ki je bil | zdaj | že precej razkačen. |
ga je že nabodla na ostri pogled in | zdaj | v grozi čaka, da ga z vilicami sune |
že večkrat pogovarjal z njo, je šele | zdaj | opazil, da je bila zelo visoka in obilna |
Kmet se je | zdaj | sunkovito zdrznil in se nato odkrehnil. |
odkimal Peter Majcen, ki mu je bila | zdaj | žena še manj všeč kakor mož. |
Majcen, ki se je zelo bal, da ga bo | zdaj | žena zagnjavila do konca, a ni vedel, |
Samo, veste, | zdaj | bi rad delal.« |
»In | zdaj | pojdiva! |
Zdaj | pa kar veselo na delo!« je vzkliknil | |
jih bil lahko fotografiral, so bili | zdaj | mrtvi in zamegleni ter so se hitro |
globoki kleti - in kar nenadoma, ta hip, | zdaj | , se zemlja obrne in glej: zaradi kamna |
velikansko koso čez vso dolino in jo | zdaj | kleplje nad mojo glavo...« |
In | zdaj | |
Zdaj | je Peter Majcen že ujel motiv. | |
Bilo mu je nekam nerodno, da bo moral | zdaj | stopiti mimo kmeta; nerodno zaradi |
»Kaj pa je | zdaj | to?« je prešinilo Petra Majcna. |
» | Zdaj | me bo pa baba morila!« |
»In | zdaj | povejte, kako je bilo.« |
» | Zdaj | pa kar na kratko!« je rekel Peter Majcen. |
skriva nekaj ranjenih partizanov, in da | zdaj | gredo tja, da jih pošljejo v Betlehem, |
»In | zdaj | grem malce na sprehod. |
Pa saj | zdaj | že ni več hodil, zdaj je plaval, kakor |
Pa saj zdaj že ni več hodil, | zdaj | je plaval, kakor bi ga nosile peruti. |
Toda | zdaj | nalašč ne grem tja!« |
»Ha, ali si jo | zdaj | slišal, trobento?« je glasno vprašal |
Toda | zdaj | ga to ni več jezilo; nenavadno hitro |
Toda | zdaj | je bil že popolnoma miren. |
No, pa saj | zdaj | tudi meni ni nič hudega,« je pomislil |
se je takoj premislil, da bi bilo to | zdaj | zelo nerodno. |
In tam mimo bo | zdaj | šel Temnikar.« |
»Kako je | zdaj | to?« ga je prešinilo. |
Zdaj | pa, na poti v Robe, kamor se Temnikarju | |
Kamnita, bolj strma in | zdaj | je še zasnežena. |
krnski, sedemdeset let sva se gledala, | zdaj | se gledava zadnjič!... |
Zdaj | še lahko spregovoriva pet besed, jutri | |
- Kaj pa je | zdaj | to? - je užaljeno zahropel Temnikar |
- | Zdaj | pa kar grem, da me krote hudičeve ne |
Toda Petra Majcna | zdaj | ni več motilo, da se ni mogel spomniti |
Vse to je bilo | zdaj | popolnoma naravno in razumljivo. |
Zdaj | res ne utegnem, da bi te čohal med | |
Veš, moj kmet, Temnikar, ki bom o njem | zdaj | pisal zgodbo, je tudi imel kravo. |
- Veš, Cika, | zdaj | pa grem! |
Da, in še | zdaj | , ko se vse bije, sedi doma in se praska!... |
- Cika, | zdaj | ti pa rečem še enkrat, a zadnjič: |
Prejšnji mesec sem te gnal, in če se | zdaj | nisi ubrejila, boš šla k partizanom. |
Zdaj | so taki časi, da nima nihče pravice | |
»In | zdaj | grem. |
zamakne v čudovito pokrajino, ki se | zdaj | odpira pred njim. |
»In | zdaj | je na dlani, kakor pravimo. |
A | zdaj | bom še malce posedel tukaj, da si zviška |
In | zdaj | poglejmo, kaj je pred mano! |
Močvirna trava je | zdaj | še bolj zelena, voda pa je skoraj črna... |
In kje je | zdaj | tisto, kar je videlo?... |
Pustimo | zdaj | to. |
Svet, ki je | zdaj | pred mano, je tudi zlat. |
»Da, to je nemara | zdaj | lepa in živa prispodoba, nekoč pa je |
Zidovi so še | zdaj | okajeni... |
dejanja, bi podrl zgradbo novele, ki je | zdaj | preprosta, toda zaključena celota. |
- | Zdaj | pa gredo! - je rekla. |
- | Zdaj | pa gredo!... - je ponovila z istim gluhim |
In | zdaj | so prihajali. |
dedec, kakršen je bil on, ki bi se | zdaj | zravnal in pograbil sekiro. |
- | Zdaj | so že zavili proti Stari njivi! - je |
- | Zdaj | so že pri Skopičniku! - si je rekla |
In čudno, | zdaj | je bilo to zoprno tudi Temnikarici. |
In čudno, | zdaj | je dražilo tudi Temnikarico. |
»In zato | zdaj | molčita!« |
In tako blizu mu je bila tudi | zdaj | , ko ga je črna kača mrtvega vlekla |
Zdaj | se je spomnila, kaj je hotela opraviti, | |
In čudno, kako čudno, | zdaj | je bila |
izginil Jernej in izza katerega se bo | zdaj | vrnil. |
» | Zdaj | se je obrnil proti Skopičniku!«, in |
vrvjo privezana k njenemu srcu in jo | zdaj | , ko je padla v prepad, vleče za sabo. |
In ta nevidni gost je tudi | zdaj | stal za njenim hrbtom. |
- | Zdaj | sem jo šele našla! |
Pravim ti, da | zdaj | nismo več sami, ker se je vrnil Jernej. |
Zdaj | je Temnikarica videla, da je bila res | |
- In da te | zdaj | vprašam: |
In | zdaj | veste, kdo je rabelj! - je mračno rekel |
Lužnikovega | zdaj | ne vidim. |
in naposled je čutila, da Jerneju to | zdaj | ne bi bilo prav. |
vprašujoče ozrl v nemško smrt, ki je | zdaj | vzravnano stala pri tnalu in držala |
stopil v izbo in se zbegano oziral | zdaj | k peči, zdaj k mizi. |
izbo in se zbegano oziral zdaj k peči, | zdaj | k mizi. |
Mrtev je, a vendar je | zdaj | tako močan, da ga nobena sila ne more |
Premerila je nemško smrt, ki je | zdaj | stala pri steni, držala zlato obrobljena |
Zdaj | ga je razumela. | |
bil to nasmeh njegovih sanjskih zmag, | zdaj | pa je bil nasmeh resnične zmage, ker |
ti tega ne mogel prenesti, kar jaz | zdaj | prenašam!... |
Čutila je, da je | zdaj | padlo z nje zadnje breme. |
- Saj sem ti | zdaj | res mati, - je rekla. |
Temnikarica se je | zdaj | obrnila k njej, s prstom pokazala v |
Vojaka sta | zdaj | stopila k Temnikarici, da bi jo spravila |
v levo pobočje in njegov pogled je | zdaj | obstal na rdeči strehi, ki se je v |
In kje so | zdaj | ?... |
In | zdaj | jih počasi spušča umetnikom v duše, |
zvabil zvok neznane trobente, ki o njej | zdaj | spet nisem trdno prepričan, ali v resnici |
»Kaj vse bi videl, če bi se | zdaj | res usuli iz sinjine vsi prizori, ki |
»In med njimi je | zdaj | tudi Temnikarica.« |
je bilo okrog njega vse pritlikavo, | zdaj | pa -« |
Mar je | zdaj | kaj manjši?« |
Privid je | zdaj | že v njem.« |
»In kje je | zdaj | ?« |
»To se pravi, da bo | zdaj | prigazil na Rejčev laz.« |
»Da, | zdaj | bo prigazil na Rejčev laz ...« je zamrmral |
» | Zdaj | bo prigazil na Rejčev laz ...« je ponovil |
Rejčev laz ...« je ponovil še enkrat, in | zdaj | že s tesnobo v srcu... |
Krote hudičeve bodo | zdaj | šele na Ravniški polici, ali pa še |
In | zdaj | naprej! - si je ukazal, toda njegov |
- | Zdaj | bom šel ... |
- Na, in | zdaj | grem... zdaj bom stopil čez... |
- Na, in zdaj grem... | zdaj | bom stopil čez... |
In ... ne, | zdaj | vidim, da ni tako lahko stopiti s sonca |
- Kaj pa je | zdaj | to? - je zahropel in se zazibal. |
čeprav je dobro čutil, da žganje tudi | zdaj | ne bo pomagalo. |
- To je | zdaj | moj kamen, to!... |
- In če bi | zdaj | vsak tako razmišljal, kakor jaz razmišljam, |
Zdaj | ni več našel odgovora. | |
- Moj Temnikar | zdaj | ni več moj Temnikar! - je vzdihnil |
- | Zdaj | se ne giblje več v mejah tistega sveta, |
- | Zdaj | grem v Robe! - je rekel z jeklenim |
»Kaj pa je | zdaj | to?« je prešinilo Petra Majcna, ki |
tolmun in perilnik in črna voda, ki je | zdaj | neslišno tekla med črno travo. |
»Toda | zdaj | z mano ni samo to,« je nadaljeval. |
» | Zdaj | -« |
bregu, srednji rod, ki je med njima, pa | zdaj | uporno vesla po razburkani in kalni |
»Ampak | zdaj | takoj!« |
»Kaj dela?« se je | zdaj | ozrl starec. |
»Ata, pojdiva | zdaj | v hram!« ga je prekinil otrok, ki mu |
» | Zdaj | !« je ukazal otrok in zamahnil z roko. |
Sicer pa ni bila | zdaj | nič manj pomembna in niti manj skrivnostna. |
Pravzaprav je bila šele | zdaj | skrivnostna. |
oglasila, bi bil ostal v sobi in bi nemara | zdaj | že mirno sedel za mizo in pisal. |
No, | zdaj | pa le stopi!« je rekel vnuku. |
Peter Majcen bi se bil | zdaj | rajši poslovil, toda bilo mu je žal |
» | Zdaj | !« je glasno ukazal Jankec in zamahnil |
recimo, da odmeva samo v meni in pustimo | zdaj | to! |
Toda glej, | zdaj | se je zravnala in se zamaknila v pobočje. |
Kakšno upanje prinaša | zdaj | ? |
Ampak | zdaj | ne igra več,« je odkimal Jankec. |
Tega, najmlajšega, ki | zdaj | leži, ni bilo z njimi. |
No, pa | zdaj | bo tudi ta šel!« je tiho vzdihnil. |
»Tako, | zdaj | moram pa domov,« je rekel in vstal. |
A kaj pa vi | zdaj | delate, če smem vprašati?« |
»Saj, | zdaj | zmeraj kaj popisujejo... |
»Ali očka | zdaj | spi?« je vprašal Jankec. |
»Ali pišete | zdaj | novo povest?« je vprašala. |
Zdaj | pa že dolgo ne berem več. | |
»In | zdaj | pohiti. |
Zdaj | pa grem,« je rekla. | |
» | Zdaj | bi moral nekaj reči,« je v zadregi |
In | zdaj | bi Javorka morala spregovoriti. |
Prerasel me je in | zdaj | se ga bojim.« |
»Ne, očitno sem | zdaj | v napoto. |
»A | zdaj | ?« je vprašal starec in ga spet pobožal. |
Zdaj | so vojne takšne, da se jim ne skriješ. | |
Ogledal si je trobento, kakor bi jo | zdaj | prvič držal v rokah. |
A | zdaj | je, kar je. |
ni povest, bi rekel stari Blažič, ki | zdaj | trobi. |
Peter Majcen je | zdaj | spet jasno videl pred sabo starca in |
»In | zdaj | boste povedali pravljico,« je rekel. |
»In boste | zdaj | povedali pravljico?« |
Pa saj | zdaj | moram počakati, dokler se starec ne |
In | zdaj | se je vrnil. |
In | zdaj | sem takorekoč že prišel. |
- | Zdaj | pa ne smem pasti. |
In | zdaj | naprej! - si je ukazal. |
- In | zdaj | ! - se je mrko vprašal. |
A tudi če bi mu zaupal, se je | zdaj | spomnil, da ne sme streljati. |
- Fantje, | zdaj | pa le tiho! - je prišel izza skale |
- No, | zdaj | pokadimo še eno, - je rekel Martin. |
In | zdaj | ... zdaj bi ga čakal s sekiro!... |
In zdaj... | zdaj | bi ga čakal s sekiro!... |
če bi bil Martin res moj sin in bi | zdaj | stal na drugi |
- Miha, | zdaj | pa naprej! - je ukazal Martin. |
- Ali se | zdaj | že na pol mrtvih bojiš? |
- | Zdaj | pa naprej in nobene besede več! |
- Bog, če bi ti bil, bi | zdaj | tudi mahnil! - je zahropel Temnikar, |
Toda | zdaj | ni utegnil misliti o tem. |
Ne, | zdaj | je moral misliti samo na to, da bi |
zadovoljstvom je začutil, da je tudi | zdaj | prav tako dobro zadel. |
Zdaj | je Martin v grozi izbuljil oči, kakor | |
dobro delo, kakor mu je dobro delo, da | zdaj | leži in da bo kmalu zaspal. |
mu je položil roko na koleno in je | zdaj | gledal vanj s široko odprtimi očmi. |
ponovil Peter Majcen, ki se je šele | zdaj | zavedel, da starec ne govori o Temnikarju, |
In | zdaj | ... zdaj...« je pokimal in z roko pokazal |
In zdaj... | zdaj | ...« je pokimal in z roko pokazal v pobočje. |
»Ata, okno je odprto!« se je | zdaj | oglasil Jankec. |
»Ali greva | zdaj | domov?« |
dekleta, ki je zadremalo med zelenjem, | zdaj | je bila velikanska mrtvaška lobanja. |
Stebri sončne luči so bili | zdaj | bolj bledi in so bolj poševno ležali |
» | Zdaj | pa ta mora!« je vzkliknil. |
Petru Majcnu je bilo | zdaj | žal, da ni na kolovozu. |
Zdaj | jih bo razširila in vzkliknila: | |
Zdaj | se je Javorka zapletla v Temnikarjev | |
A pustimo | zdaj | Javorko in privide! |
In | zdaj | bo najbolj realistična, če sedem in |
Zdaj | pa je bilo že prepozno. | |
»In ali | zdaj | že veste, kako jih je pomlatil?« |
Pravim, če | zdaj | že veste, kako je pomlatil tiste belogardiste?« |
Črnilogar se je | zdaj | glasno odkrehnil in vzdihnil: |
se je spreminjal v strah, ki ga je | zdaj | že poznal; tako mu je bilo pri duši, |
Toda trobenta je | zdaj | tudi v Temnikarju, zato bo še donela |
»Ne, | zdaj | je bil res samo prisluh!« se je oddahnil. |
bilo nemogoče, da bi stari Blažič tudi | zdaj | še trobil. |
Zdaj | moram misliti na Temnikarja, na Temnikarja | |
»Kaj je | zdaj | to?« se je vprašal in si še enkrat |
je bilo vse tako jasno in popolno, | zdaj | pa ... |
» | Zdaj | bi bilo najpametneje, da takoj pospravim |
»In kaj naj ji | zdaj | rečem?« |
zobe in še isti hip sklenil, da je | zdaj | mera že polna in da bo pri priči pospravil |
»Kako da ne?« se je | zdaj | Peter Majcen ozrl vanj. |
»In | zdaj | nehajva o tem!« je rekel Peter Majcen. |
» | Zdaj | . |
zastokala in se zamajala, kakor bi se | zdaj | zavalila nanjo vsa teža izdajstva in |
Zdaj | ga je spreletel srh. | |
je rasel in rasel v mojih sanjah in | zdaj | stoji pred mano v vsej svoji veličini. |
Zdaj | se je zdrznil in vstal. | |
Zdaj | nisem več zdržal. | |
»Boš videl | zdaj | mojo!« |
usta, bi ga kar zvilo, ti pa bi ga | zdaj | nemara že prežvečil.« |
Zdaj | ji bom pa pokazal svinjsko kuhinjo! | |
Zdaj | bo videla, kaj lahko pride iz sajaste, | |
Kje je | zdaj | tisto svetlo poletno jutro, ki se je |
»Da, to je | zdaj | vprašanje!« rečem globoko resno in |
»To je | zdaj | vprašanje ...« globoko ponovijo tudi |
»In | zdaj | ga priveževa vrh češnje, da bo odganjal |
Zdaj | mi ne kaže drugega, kakor da pridem | |
Toda | zdaj | ne razmišljam in ne snujem, zdaj samo |
Toda zdaj ne razmišljam in ne snujem, | zdaj | samo čakam, kdaj se bo oglasilo votlo |
» | Zdaj | jih bo klopotec odganjal!« sem se ponosno |
Zdaj | je pomlad! ... | |
Votli udarci | zdaj | niso več samo klopotali, zdaj so nenehno |
udarci zdaj niso več samo klopotali, | zdaj | so nenehno ponavljali: |
zašepetalo z mojim glasom, ki pa je bil | zdaj | bodrilen in svetel: |
Ne, kar | zdaj | ga bom snel! |
Bil sem nemiren in sem še drhtel, a | zdaj | že nekako od sreče, ker sem našel rešitev. |
Zdaj | vem, da moram neslišno priti smrti | |
A glej, | zdaj | se spomnim pravljice o bobu, ki je |
vprašam, kako sem ga neki privezal, če ga | zdaj | ne morem več doseči. |
»Vidiš, | zdaj | pa sama verjamem v sanje. |
bil moja lepa radost in moj ponos, | zdaj | je bil moj grdi greh in moja obtožba. |
Zdaj | pridi!« | |
»No, pa | zdaj | !« se vdam, da jima ne bi kalil veselja. |
Ponosno stoje in gledajo | zdaj | vame, zdaj v klopotec, ki se vrti v |
Ponosno stoje in gledajo zdaj vame, | zdaj | v klopotec, ki se vrti v cvetočem vrhu |
Zdaj | začutim, da tudi moje srce postaja | |
Zdaj | je majhen. | |
ena sama mogočna bela skala, ki je | zdaj | žarela v večernem soncu. |
»Ampak ne | zdaj | ,« je rekla Tinka. |
» | Zdaj | nam povejte o kamnu. |
Zdaj | ni bil več kos Rodice, zdaj je bil | |
Zdaj ni bil več kos Rodice, | zdaj | je bil sam svoj kos. |
Zdaj | letim, letim, si je govoril. | |
Zdaj | šele se je zavedel, da leži nepremično | |
Zdaj | je vedel, da res ne more nikamor naprej, | |
»In tudi boš lahko | zdaj | šel prej k njivi,« je rekla jelka. |
zibala ptice, ki so gnezdile v njej, | zdaj | pa je zibala mizarjeve otročičke, ki |
Vendar mu je bilo | zdaj | lepše kakor v gozdu. |
In tako je | zdaj | tudi tukaj že trideset let. |
je včasih tudi sam bil črn in trd, | zdaj | ni našel besede. |
In poglejte | zdaj | mak. |
»Boste | zdaj | povedali pravljico?« |
» | Zdaj | vemo, da je mak podoben srednjeveškemu |
Zdaj | je vzel veliki bič v svoje roke. | |
Zdaj | bova delala!« | |
To je | zdaj | tvoj bič!« |
»No, | zdaj | ima vsak svoj bič in še celo drugega |
Zdaj | bom lahko pel tudi o njem.« | |
Vzvalovalo je žito in v tem zlatem morju je | zdaj | temu zdaj onemu maku vzelo rdeče krilce. |
in v tem zlatem morju je zdaj temu | zdaj | onemu maku vzelo rdeče krilce. |
»Kako lepo bi bilo | zdaj | na deželi!« |
Ta je bil nekoč trgovski potnik, | zdaj | pa borzni mešetar, velika dobričina |
Posvetovala sta se, odprla | zdaj | to in zdaj ono knjigo, potem pa se |
Posvetovala sta se, odprla zdaj to in | zdaj | ono knjigo, potem pa se vpričo toliko |
ščepec njuhanca in sanjaril, kako bi bil | zdaj | - če bi mu bila usoda naklonjena - |
Dokler je lipa stala, ni bilo odmeva, | zdaj | pa je bil še lažji zaradi pagode, stoječe |
»Moj bog, za | zdaj | ne bi mogel reči...« |
Nikoli ni vedel, kje se ga drži glava, | zdaj | je pozabil na predelno steno nad kotlom, |
pozabil na predelno steno nad kotlom, | zdaj | je pretirano kuril. |
»Na, | zdaj | mi je odnesel gate!« |
Zdaj | je kazalo, da bo zanesljivo ozdravel. | |
Zdaj | je bilo to spodkopano. | |
» | Zdaj | je pa dovolj!« |
Zdaj | pa si oglejte vitraj.« | |
»Oprostite, tukaj bo stal predmet, ki se | zdaj | še restavrira.« |
Tako je Pécuchet | zdaj | prišel do čelade. |
Toda | zdaj | je bila pred njim prava kariera, maščevanje |
» | Zdaj | je pa tega zadosti,« je rekel strojnik. |
» | Zdaj | prekopava zemljo! |
»Mene niso marali, | zdaj | pa imajo, kar imajo!« |
Nazadnjaki so | zdaj | govorili kot Robespierre. |
Zdaj | gre za papeža.« | |
»Kje je | zdaj | naša stvar s svetim Jožefom?« |
Zdaj | so jo uporabljali za utrjevanje družbenega | |
» | Zdaj | pa poslušaj Saint‐Simona: publicisti |
Zdaj | bomo dobili poslovno politiko. | |
»Ho, ho, gospodje poslanci, | zdaj | ste pa vi na vrsti!« |
navad, ki sta jih prej prenašala, sta | zdaj | trpela. |
ženini smrti prav lahko znova poročil in | zdaj | bi ga druga žena ujčkala ter skrbela |
ki je bila tik pred tem pri prsih, | zdaj | natanko pod stegni. |
Zdaj | pa se miza upira... | |
In kaj čuti | zdaj | ? |
»Do | zdaj | ni tole prav nič smešno,« je rekel |
Zdaj | se jim je bilo mogoče približati in | |
»Oh, | zdaj | boste govorili še o izpuhtevanju!« |
Toda | zdaj | , ko se je posvetil sebi, »se nam zdi, |
Zdaj | je vse manjši. | |
Zdaj | nič na svetu ne prinese več prijetnih | |
» | Zdaj | bo šele grozno,« je rekel Pécuchet. |
» | Zdaj | pa še žališ!« |
zavzdihnil, potem pa vrtnaril naprej; kajti | zdaj | je verske vaje povezal z ročnim delom, |
Toda, nasprotno, | zdaj | je dolžan tri tisočake! |
preverjala dan za dnem, dolgo varčevala in | zdaj | nestrpno pričakovala Bouvardov odgovor. |
Zdaj | sta hodila na grad trikrat na teden, | |
Mati jima je umrla, | zdaj | beračita. |
» | Zdaj | boste zanikali še preroke!« |
Tovarnarji ga | zdaj | izkoriščajo in zapadlo bo v suženjstvo. |
No, | zdaj | pa presodite!« |
» | Zdaj | ne,« je rekla. |
» | Zdaj | lahko poskusiva samo še z vero,« je |
» | Zdaj | je treba rešiti fabriko«, je rekel |
»A | zdaj | bom pa še njega vozil!« |
Zdaj | so strahovi velike strašljive oči teh | |
gručo biciklistov, za katere mi je še | zdaj | žal, da so se za to priložnost morali |
Zdaj | sem lahko ure in ure poslušal različne | |
Kaj | zdaj | ? |
No, | zdaj | boš videl boga. |
vrniti moj pasoš, ker jaz moram pač | zdaj | oditi, hvala lepa za prenočišče in |
Seveda | zdaj | manjkajo veliki reklamni napisi multinacionalk, |
Kanali ob cesti se zde | zdaj | , deset let po mojem prvem obisku, bolj |
Zdaj | so varnostniki razporejeni pred tribuno | |
Zdaj | pač manipulira z vsakim, so mi pravili | |
dramatična, vendar je ta, na katero | zdaj | računa klerikalni vladajoči regiment |
obljubljenih nebes in si dela nebesa tu in | zdaj | . |
imperializmu in med drugim tudi, da bo | zdaj | zdaj prišel na pomoč dvanajsti skriti |
imperializmu in med drugim tudi, da bo zdaj | zdaj | prišel na pomoč dvanajsti skriti imam |
prave šiite, pa pravijo, da se koran | zdaj | razlaga na način, ki ni pravi in da |
potovanjih z motorjem izgubljal živce, | zdaj | lažje in mirneje prenašal. |
tega je morala biti to steza za osle, | zdaj | je razširjena in nad prepadi za silo |
Zdaj | so oni poskušali pritegniti mojemu | |
Zdaj | si trapast in tisto spodaj tudi ni | |
še do nedavnega niso vedeli in ga še | zdaj | zelo poredko uporabljajo, iz preprostega |
arestant, pa mudžahedin, ranjenec in | zdaj | poslan sem kot agitator partije Jamiat |
Napisal sem jih na roko, | zdaj | sem že znal reči: |
‘children of the world’, le da smo si | zdaj | tako zakomplicirali življenje, da si |
vrnitvi ujeli pakistanski vojaki in | zdaj | je v strahu čakal, če mu bodo vrnili |
V glavo sem si zabil, da je | zdaj | vse, kar se zahteva od mene, da hodim, |
- namesto zelene barve Mohameda, je | zdaj | postala rdeča, kot ona od velikanke |
opismenjevalni center, fakulteta daje | zdaj | 800 doktorjev, prej samo 100 na leto. |
aranžiranjem in ljubeznijo, ženske | zdaj | vozijo tovornjake, odpravljeno je izkoriščanje |
Zdaj | lahko mirno razmišljam o tem. | |
Vse je tukaj in | zdaj | , tudi resnica, smisel, bistvo - tako |
štirideset kilometrov dnevno, pod ubijajočo, | zdaj | ekstremno vročo, naslednji hip spet |
in trepet karavan na svileni cesti, | zdaj | pa jih vlada preganja, ker baje vsake |
strahu, da me bodo zaradi tega muslimani | zdaj | zdaj linčali. |
me bodo zaradi tega muslimani zdaj | zdaj | linčali. |
Med obema državama | zdaj | vodi tukaj na koncu sveta skozi dolino |
rezidenco nižje, na griču ob reki in se | zdaj | ukvarja s komercialnimi posli, med |
vodni tok, ki se je nabral in mora | zdaj | razpenjen čez čeri. |
Zdaj | se pojavlja kot del mene, kot moje | |
No, | zdaj | ko sem se strahopetno pocmeril v ta |
sapo in mi jo jemlje ob spominu še | zdaj | , ko tole pišem, da bi najraje nehal, |
svojo zaprto družbo v gorah, tako je | zdaj | prišlo učenje dharme v svet, se navdušuje |
tuberkulozo), mnogi niso prenesli, | zdaj | Tibetanci žive na zunaj razmeroma urejeno |
V Dharmasali so | zdaj | Tibetanci pogosto lastniki trgovinic |
Kaj je spet | zdaj | , Tomo, zakaj spet protestiraš? |
Najbrž je zato | zdaj | njihov odnos do ljudi in sveta pač |
sijali, polni luči, kot da se bodo | zdaj | zdaj dvignili v nebo. |
sijali, polni luči, kot da se bodo zdaj | zdaj | dvignili v nebo. |
Ampak glej, | zdaj | sem prvič, daleč proč od doma, v tem |
proč te je že dala v svoje srce, od | zdaj | naprej se iščeta in ker bosta sledila |
ves ta lepi svet najedel beladone in | zdaj | poje in gode v visoki nasladi, kot |
najvišjim smotrom življenja, podobno kot je | zdaj | to odhod po dolarje v arabske Emirate... |
drugim prevladovali skozi zgodovino, | zdaj | ta zdaj oni. |
prevladovali skozi zgodovino, zdaj ta | zdaj | oni. |
ustrašil, da sem popil preveč in da me bo | zdaj | zdaj razgnalo, da bo ves nebes onečeden |
da sem popil preveč in da me bo zdaj | zdaj | razgnalo, da bo ves nebes onečeden |
himalajskih naravnih votlinah, ki so še | zdaj | prepričani, da je v takem okolju na |
In | zdaj | Arabsko morje, bele stolpnice Bombaya, |
Zdaj | razumem, zakaj se indijski bogatejši | |
zahoda, katerih povprečna starost se je | zdaj | že rahlo dvignila, kljub temu da vsako |
skupina, ki gradi Matri Mandir, to je | zdaj | simbol vztrajanja, ko bo končan, bo |
nobene težnje k skupnemu ustvarjanju, | zdaj | beži vse nazaj vase, grade ograje kot |
kdor ostane, je za Auroville, kakršen | zdaj | pač je, tu se najdejo. |
ustanovili novo skupnost, razumemo se, | zdaj | iščemo najboljšo varianto, kaj bomo |
bramanskobudistične umetnosti, ki pa | zdaj | razpada v džungli?! |
včasih živelo 150.000 ljudi, obstajajo | zdaj | , ko so ga zapustili prenekateri srečneži, |
Zdaj | je treba osvoboditi domovino, potem | |
No, | zdaj | jih imam. |
A | zdaj | pa lažje živim, a? |
In | zdaj | sva tu, v Medanu, na Sumatri v Indoneziji. |
organizira kar na pogrnjenih odejah | zdaj | tu zdaj tam ob jezeru, trgujejo samo |
organizira kar na pogrnjenih odejah zdaj tu | zdaj | tam ob jezeru, trgujejo samo ženske. |
Mož je uspel doštudirati v Džakarti, | zdaj | dela za vladno gospodarstvo in ve, |
tal se kot za hec dvigajo in vlečejo | zdaj | tu zdaj tam po žveplu smrdeče pare. |
kot za hec dvigajo in vlečejo zdaj tu | zdaj | tam po žveplu smrdeče pare. |
Če me | zdaj | dobe v roke, bom plačal za vse svoje |
Ločujem te od matere, | zdaj | si tukaj, novi človek, novo upanje, |
začeti znova, biti srečen tukaj in | zdaj | in potem še za nagrado v nebo, v večnosti, |
In | zdaj | je hotel vse na hitro nadoknaditi. |
doma, že tako dolgo zatira, da se je | zdaj | zjokala in nasmejala od navdušenosti |
Zdaj | pa glej, Gail, kakšni fejst ljudje | |
in popili so tudi že vso pijačo in | zdaj | so na pol mrtvi tudi oni, ker jim alkohol |
je čas v Avstraliji potekel in da je | zdaj | treba k drugim nalogam. |
pomislil, Janez, kako bi bilo, če bi že | zdaj | vedeli, kaj se bo zgodilo z nami po |
In kakor že | zdaj | vemo, da bomo z vsakim dnem starejši, |
Zdaj | pa, odkar mu je umrla žena, je precej | |
Zdaj | pa mi povej, kaj te je prineslo k meni. | |
Kot sem vam rekel že po telefonu, sem | zdaj | v tretjem letniku filozofije... in |
Saj res - | zdaj | sem se domislil: |
Zdaj | mi rajši povej, ali si že izbral temo | |
Paris, MDCCLXXV. - ”Ja kaj pa je | zdaj | to?“ se sprašujem. |
To je | zdaj | pariški modni žargon meščanskih parvenijev,“ |
Zdaj | pa sem se skušal vživeti v Kartezijevo | |
Zdaj | greva gor v knjižnico in poiščeva Kartezijeva | |
In | zdaj | pričakujem od mojstra Bruna, da me |
No, upam, da bo | zdaj | gorelo... |
...in | zdaj | mi je prišlo na misel, da je Wertherju |
Prav | zdaj | se mi zdi, da je vse samo sen! |
Zdaj | , ko sediva tu ob ognju: | |
Da, le | zdaj | na koncu sem se malce izgubil. |
Zdaj | bolje razumem, v čem je težava. | |
bolj zanima psihološki vidik, ker je | zdaj | predvsem moja duša tista, ki je potrebna |
Ali | zdaj | razumeš, zakaj lahko Kartezij pomaga |
zdaj | grem k njej, naravnost k njej, in s | |
In | zdaj | , ko dejansko nisva več skupaj, ko ona |
Res, | zdaj | te bolje razumem. |
Zdaj | sem se spomnil na neki stavek iz Wertherja, | |
je medtem odprl balkonska vrata in | zdaj | stoji ob ograjici. |
bajeslovni lovec zimskih večerov, je | zdaj | , v začetku pomladi, že nizko na jugozahodu, |
Zdaj | že mogoče, ampak zdaj je tako vseeno... | |
Zdaj že mogoče, ampak | zdaj | je tako vseeno... |
Zdaj | izberite vi, mojster. | |
Zdaj | pa, ker je že pozno, poslušajva do | |
Cvetenju črnega trna so se | zdaj | pridružile tudi breskve in slive. |
saj je knjiga izšla pod psevdonimom... | zdaj | se ga ne morem spomniti, saj ni bil |
”...je | zdaj | konec in nikdar več je ne želim videti. |
Ljubil sem jo, toda od | zdaj | naprej ona ne more več zaposliti moje |
No, in | zdaj | vama poiščem kak odlomek iz knjige |
legendah o Gralu, med njimi pa so se | zdaj | , v novih časih, znašle tudi ženske, |
nesrečno zaljubljeni: tudi Bruno in jaz, | zdaj | je morda nesrečno zaljubljena moja |
Zdaj | pa vaju zapuščam in grem pripravit | |
Kdo je | zdaj | bolj nesrečen, Kierkegaard ali Hegel, |
Kaj Draga počne | zdaj | , prav zdaj? |
Kaj Draga počne zdaj, prav | zdaj | ? |
Pa jaz vem... no, in | zdaj | ti povem, kaj je tisti globlji pomen |
tem zborniku pomeniva še po večerji, | zdaj | bi rekel samo to, da se je na simpoziju |
Hm... včasih sem bil zanj bolj zagret... | zdaj | pa je najin odnos, lahko rečem, prijazen. |
Zdaj | učitelj in učenec spet sedita v Brunovi | |
najprej povabil v gostilno na njoke, | zdaj | pa sedita pred kaminom in pijeta čaj. |
svojega rednega študija; sicer pa ti bo | zdaj | , ko Draga odhaja, gotovo ostalo več |
In | zdaj | , če se vrnem k analizi kot metodi filozofskega |
pogovorih ne bova ubežala, čeprav za | zdaj | , ko govoriva o sebi, predlagam, da |
Kljub temu | zdaj | podrobneje poglejva, kaj Husserl misli, |
” | Zdaj | pa dovolj o napačnih teorijah. |
Zdaj | se rajši usmeriva k premisleku o odnosu | |
Zdaj | veliko bolje razumem odnos med jazom | |
Povej: kdo je | zdaj | zate resničnejši - jaz ali Draga? |
Bi | zdaj | , preden greva spat, spil z mano en |
tu na vasi sem ostal ”mojster“ ... in | zdaj | sem postal še ”mojster suspenza“, ha, |
ima izreden občutek za lepoto, ki ga | zdaj | kot učiteljica risanja razdaja svojim |
Zdaj | namreč vem: vrtinec zvezd‐kresnic‐misli | |
Lahko bi bila Cecilija, toda nje | zdaj | ni z nami... |
vsako nedeljo vzela s seboj k maši, | zdaj | pa sem že skoraj pozabil, kako gre |
preprostega: lepo je tu in srečni smo, | zdaj | , prav zdaj... kajti smrt je tako velika |
lepo je tu in srečni smo, zdaj, prav | zdaj | ... kajti smrt je tako velika in življenje |
življenje tako majhno - in vendar smo | zdaj | tu, mi trije. |
ponovnem rojstvu obstaja samo tisti večni | Zdaj | , o katerem pričujejo zamaknjenci in |
O tem bova gotovo govorila... | zdaj | pa sem hotel poudariti, da je Hardingova |
Bruno, | zdaj | spet na glas. |
preteklega jaza - nekega drugega, | zdaj | mi že skoraj tujega jaza. |
Medtem ko vselej o sebi vem, da sem | zdaj | , ko se spominjam preteklosti. |
Nagasena, ali je tisti (človek), ki se | zdaj | pojavi (na tem svetu), isti kot prej |
"Tisti (človek), ki se | zdaj | pojavi (na tem svetu), ni niti isti |
Angel in Marija sta | zdaj | že tu, pri Brunu in Janezu. |
Pa sem našla četrtega... in | zdaj | je naša slika popolna! |
Slika je | zdaj | že preveč popolna, saj smo skupaj s |
od tega, koliko mi boš ti pomagal... | zdaj | mi pomagaš zelo veliko! |
je, že zdavnaj bi ga moral vrniti... in | zdaj | ti bom moral pač sam povedati kaj več |
”En del časa je bil in [ | zdaj | ] ni bivajoč, medtem ko drugi del šele |
sedanjost v ožjem pomenu je zgolj | zdaj | , vse drugo v času pa je preteklo ali |
” | Zdaj | ni del [časa]: del namreč meri, celota |
čas, kot se zdi, ni sestavljen iz | zdajev | .“ [prav tam, 218a8] |
O naravi | zdaja | bova še govorila, zdaj le ugotavljava, |
O naravi zdaja bova še govorila, | zdaj | le ugotavljava, da za Aristotela zdaj |
zdaj le ugotavljava, da za Aristotela | zdaj | - ki obstaja samo ”teoretično“, na |
na primer vatlov ali sežnjev - toda | zdaj | v tem pomenu ni del časa, saj ni merska |
bodo v prihodnosti, torej ne bivajo | zdaj | , v sedanjosti - v nasprotju z dolžinskimi |
ki so v prostoru drug ob drugem | zdaj | . |
težko izognemo prostorskim metaforam: | zdaj | primerjamo s točko, potek časa s premico... |
Na primer, kje je | zdaj | Rimsko cesarstvo? |
Ja, prav tu, | zdaj | je še vedno tu, prisotno v sedanjem |
ampak za | zdaj | , ko govoriva o Aristotelovi Fiziki, |
In | zdaj | poskusi pokrajino v mislih razslojiti |
Ste se je domislili | zdaj | ... maloprej? |
tiskarsko barvo: prvotno je bilo črno, | zdaj | je opečnato rdeče, tisk pa je ostal |
let - prav je, da ji ga nisi poslal: | zdaj | pač nima časa za tvoja pisma. |
Zdaj | pa... zdaj se prebudim in vem, da je | |
Zdaj pa... | zdaj | se prebudim in vem, da je tam daleč, |
zasukalo povsem drugače, kot misliš | zdaj | , morda boš kmalu spet našel novo veliko |
Mojster, ali je | zdaj | pravi čas, da vam povem, kako je bilo |
dohaja; in če bi ju kdo, recimo Angel, | zdaj | opazoval od daleč, z višine, kako hitita |
No, greva | zdaj | tja, pustiva te neumnosti, rajši me |
In | zdaj | , ko je nisem več videl, sem si živo |
in vendar sem ravnal kakor otrok; še | zdaj | mi je vse tako jasno, a še nič ne kaže, |
dobro zate... in zanjo, čeprav njej za | zdaj | ni nič hudega, rodila bo otroka, morda |
Zdaj | pa vas jaz komaj dohajam, mojster. | |
Glej, pokazal ti bom na primeru: | zdaj | hodiva po cesti proti Tomaju; če hodiva |
Sardiniji; kajti povezali so zgodnejši | zdaj | s poznejšim in ju spojili v enega, |
No, če se | zdaj | vrnem k njegovi teoriji časa: |
na uro: sekundni kazalec vidno teče, | zdaj | je. |
sem naletel nanj v Očesu duha, toda | zdaj | se ne spominjam, kako gre. |
Seveda, | zdaj | sem se spomnil! |
strogo vzeto, zgolj tisti točkasti | zdaj | , ki ”teče“ po časovni premici od preteklosti |
Toda to je ”zunanji“ pogled na | zdaj | , vendar - če dobro premisliš - zdaja |
zdaj, vendar - če dobro premisliš - | zdaja | tam ”zunaj“, v fizični naravi sploh |
samo v zavesti; da bi sploh bil kak | zdaj | , se mora namreč nekdo zavedati, da |
je njegova ali njena sedanjost prav | zdaj | . |
Torej sta | zdaj | in zavest tesno povezana: zdaj v |
sta zdaj in zavest tesno povezana: | zdaj | v zavesti nenehno razmejuje preteklost |
preteklost in prihodnost; in če rečemo, da | zdaj | ”teče“ po času od preteklosti k prihodnosti, |
prihodnosti, ob tem mislimo, da je | zdaj | v zavesti vselej isti, namreč sedanji. |
”...ni lahko uzreti | zdaja | , ki očitno razmejuje preteklost in |
Zdaj | je v enem pomenu isti, v drugem pa | |
istega in vendar vselej različnega | zdaja | ? |
zavedanjem lastne sedanjosti omogoča, da | zdaj | je. |
No, ti je | zdaj | bolj razumljivo, zakaj je Aristotel |
Gozdna pot | zdaj | prečka poseko, po kateri teče velik |
Pa recimo, da so ravno | zdaj | spet priklopili tok, ki so ga bili |
In | zdaj | si zamisli, da je daljnovod zelo zelo |
priklopu toka, naj ti ponazarja tek | zdaja | v času. |
Ob vsakem posameznem trenutku je | zdaj | na nekem natanko določenem mestu v |
Kje je | zdaj | , je seveda odvisno od najine zavesti, |
prej‐pozneje ”brezčasen“, medtem ko je | zdaj | odvisen od časa zavesti. |
bi bilo treba razpravljati posebej, | zdaj | ti povem le, da so nekateri antični |
dvema polkrožnima linama, v katerih se | zdaj | že razločijo zvonovi. |
filozofiji časa pogosto ponazarja trenutek | zdaja | . |
Toda bliskov | zdaj | ni odvisen od zavesti? |
zaznave bliska, ki ga zavest določi kot | zdaj | , ravnokar, maloprej... |
teoretiki ”brezčasnega časa“ trdijo, da | zdaj | ni nujen za obstoj časa. |
mislil, da bi čas obstajal tudi brez | zdaja | ? |
V svoji definiciji časa ne omenja | zdaja | . |
pozneje pravimo glede na oddaljenost od | zdaja | ; in zdaj je meja med preteklim in |
glede na oddaljenost od zdaja; in | zdaj | je meja med preteklim in prihodnjim.“ |
pozneje glede na oddaljenost od | zdaja | , se je Aristotel očitno motil: saj |
glede na oddaljenost od določenega | zdaja | , ob katerem človek misli na zaporedje |
prej z ozirom na | zdaj | . |
primeru gre za odnos med prej in | zdaj | (ali analogno za odnos med zdaj |
zdaj (ali analogno za odnos med | zdaj | in pozneje), ne za odnos med prej |
ki pa je ”brezčasen“, neodvisen od | zdaja | . |
Zdaj | je gotovo neka posebna točka v času. | |
Aristotelu čas sploh obstaja brez | zdaja | ? |
tudi: če ne bi bilo časa, ne bi bilo | zdaja | , in obratno.“ [prav tam, 220a1] |
Janez. ...in ker je | zdaj | meja med preteklostjo in prihodnostjo, |
preteklostjo in prihodnostjo, brez | zdaja | ne bi bilo niti preteklosti niti prihodnosti, |
Prej si rekel, da je | zdaj | posebna točka v času. |
Pri starem Mojstru se korespondenca | zdaja | v času in točke v prostoru ponuja |
”Čas je z | zdajem | obenem zvezen in razdeljen. [...] tudi |
pozoren na poudarek: četudi je čas z | zdajem | razdeljen, ostaja zvezen, kajti - |
sva že rekla - Aristotel méni, da | zdaj | ni del časa, ki bi čas pretrgal na |
zavest nenadoma pozabi, da živi prav | zdaj | , v sedanjosti... |
Bruno. ...ali pa se svojega | zdaja | šele v teh presežnih trenutkih zares |
Česa se spominja Draga | zdaj | , ko se jaz spominjam tistega najinega |
neverjetno naključje bi bilo, da bi se prav | zdaj | tudi ona spominjala tiste svetlobe, |
je opredeljen z metriko in je šele | zdaj | neodmisljiv od gibanj sistemov, v |
pogovor o tem bova nadaljevala drugič... | zdaj | morava pohiteti, da naju ne ujame dež! |
jo je prijazen sosed že pred leti, | zdaj | ga ni več med živimi. |
Zdaj | je ura natanko po srednjeevropskem | |
skicirko imam vedno pri sebi, ampak | zdaj | je tako lepo, da rajši kar gledam - |
Misliš, da je | zdaj | doma? |
sredi enega najlepših beneških trgov; | zdaj | je večji kot za življenja, ne more |
Zdaj | sem se živo spomnil neke slike, ob | |
Sploh ne - in | zdaj | sem sam presenečen, da sem se tako |
nisem več premišljeval o tej sliki, | zdaj | pa mi je tako živo vstala pred očmi! |
ga poganski mučitelji sežgali, in ga | zdaj | odnašajo v grob... |
Zdaj | pa grem. | |
kostanjeve lase si je zadaj spela v čop... in | zdaj | takšna, povsem ”mestna“, potem ko je |
Mojster, | zdaj | ko gledam tlak na trgu in z očmi spremljam |
premici natanko eno vzporednico; in | zdaj | (če vzporednice še nadalje pojmujemo |
površino z določenimi značilnostmi) ... | zdaj | v neevklidskih geometrijah zanikamo |
vzporednice, ker se vse ”premice“ (ki so | zdaj | , evklidsko gledano, neke izbrane krivulje, |
Zdaj | bi vas vprašal le še to, kako bi lahko | |
Zdaj | je na trgu že nekaj več ljudi, pred | |
viharje, na premagane kaotične čase, ki | zdaj | , ko vlada razum, ne morejo več ogroziti |
idealnega, čeprav so sama, paradoksno, | zdaj | še glasneje kot v zgodnji renesansi |
Prav, | zdaj | pa gremo: povabim vaju, da se do Tintoretta |
čeprav še ni večer, so palače tudi | zdaj | , v opoldanski svetlobi, videti kot |
streljaj daleč se pne čez Veliki kanal) se | zdaj | približuje skupina gondol, na katerih |
bila tako živ otrok, vzela bi mu mir... | zdaj | pa, ko je Cecilija že odrasla, je |
in čez čas je dodala: saj sam veš, | zdaj | to ne bi bilo pametno... pa ne bodi |
prisegla, da bosta vedno skupaj, in | zdaj | , ko se zibljeta v isti gondoli, verjetno |
mladoporočenci, le kako je mogoče, da jima je od | zdaj | , namreč ravno od danes naprej, usojeno |
In | zdaj | sem tu, kjer sem, in prav je, da sva |
aeternitatis ni dosti več kot maloprej - | zdaj | pa vse! |
Pridita, gremo | zdaj | gledat slike! |
so žrtvovali grešnega kozla, oni pa | zdaj | žrtvujejo človeka... tega zmešanega |
podobnih tistim na sliki v Akademiji - in | zdaj | stojijo ob bregu reke, kjer Janez Krstnik |
Zdaj | je tu že nekaj več obiskovalcev, ki | |
Pozabi, bila je le nekakšna slutnja... in | zdaj | ti predlagam, da tudi ti vzameš zrcalo |
Zdaj | Marija stoji pred čudežno lepo sliko | |
Kje je | zdaj | njen ljubi, v tem večeru, ko ona sedi |
Magdalena | zdaj | to vé in v tem spoznanju je našla svoj |
In | zdaj | , v skrivnostni luči večera, je svetníca |
Zdaj | gremo domov. | |
Zdaj | mi je prišel na misel odlomek iz Iskanja izgubljenega časa, | |
moj spomin, niso nikoli povedali nič, | zdaj | pa mi jih je vrnil občutek, ki sem |
Zdaj | naliva čaj v porcelanasti skodelici | |
Toda pustiva teologijo za | zdaj | ob strani in se vrniva k Newtonovemu |
absolutnega časa se bova še vrnila, | zdaj | poglejva, kaj Newton pravi o absolutnem |
Zdaj | pa pride Newtonova poanta: ta miselni | |
Zdaj | pa si zamisli, da sta Kastor & Poluks | |
Prav - in | zdaj | bodi pozoren na newtonsko poanto: če |
Zdaj | mi je Newtonov argument za obstoj absolutnega | |
manj sploščena vsa nebesna telesa; in | zdaj | se vprašajmo: ali bi bila vrteča se |
Mojster, | zdaj | že nekaj časa govoriva o absolutnem |
ti bom skušal pojasniti prihodnjič, | zdaj | sva še pri Newtonu in klasikih; v zvezi |
Zdaj | pa je prišel čas, ko Bruno želi odpreti | |
Predstavljaj si | zdaj | , da nebo obstane (nedvomno ga Bog lahko |
Že mogoče, ampak poslušaj | zdaj | to, kar sledi: |
takrat na enak način, kot obstajajo | zdaj | .“ [prav tam] |
Se ti ne zdi vprašljivo, da šele | zdaj | , ko čas obstaja, lahko rečemo, da |
Da ga lahko | zdaj | merimo za nazaj, čeprav ga takrat še |
relativno več časa, kot sem mislil... | zdaj | pa k Leibnizu! |
No, | zdaj | pa mi ti povej, kaj se ti je zdelo |
Glej, jaz pa sem šele | zdaj | opazil, da se že nekaj časa pogovarjava |
Z grebljico razkolje pepel | zdaj | že bivšega polena, da se razpre njegova |
plamene, toda če bi ga od tam, iz ognja, | zdaj | opazoval kak demon, bi gotovo opazil, |
bi obstajala prostor in čas tako kot | zdaj | , četudi bi obstajal samo Bog. [...] |
Toda vrniva se | zdaj | h Kantovemu argumentu: dejstvo, da |
Prav - in | zdaj | se vprašaj, ali bi se razlikovala in |
Zdaj | pa si predstavljaj, da je papir zelo | |
Zdaj | , ko poznava vpliv razlike med evklidsko | |
odložil svoj klobuk na mizo, si ga je | zdaj | spet postavil na glavo, da bi ga lahko |
”Vrnimo se | zdaj | k izkušnjam. |
Zdaj | grem, ne bom vaju več motil. | |
tem ti bom več povedal kdaj drugič, | zdaj | je že pozno... in utrujen sem. |
Tudi jaz bi šel | zdaj | počivat, saj vidim, da ste utrujeni. |
Sobica ”za goste“ mu je | zdaj | že bolj domača, saj je v njej prespal |
sanjavčevim pogledom nenehno spreminja: | zdaj | breztelesno visi v vesoljnem niču kakor |
se gledališka maska, tuj in strašen, | zdaj | se globina njegovih sinjih oči vse |
bolj razpira sredi bele srebrnine, | zdaj | se gube na njegovem starem čelu spreminjajo |
čelu spreminjajo v mesečeva gorovja, | zdaj | njegovo svetleče obličje prepredajo |
sicer nameraval začeti prihodnjič, toda | zdaj | , ko si ga začel že ti, je res najbolje, |
smisel takšnega spraševanja... zato bi se | zdaj | rajši vrnil k filozofiji časa. |
v svojem nenehno spreminjajočem se | zdaju | , ki je - kot lahko sklepamo iz Avguštinovih |
v svojem vselej spreminjajočem se | zdaju | , ki je edina ”točka“ v času, skozi |
In | zdaj | se zastavlja za presojo veljavnosti |
kajti večnost, ne poljubni čas, niti | zdaj | , temveč čas kot čas, je njen pojem, |
stare misli o večnosti in času - in | zdaj | , ko je pogovor obstal pred Neznanim, |
Vrniva se | zdaj | k vprašanju razumevanja prostora in |
drugačno od mene, kakršen sem tu in | zdaj | . |
Zdaj | sva še pri odnosu med Husserlom in | |
namreč iz katere ”zunanjosti“ - se | zdaj | v fenomenologiji spet pojavi ”objektivni“ |
V knjižnici je | zdaj | hladneje kot zunaj pred hišo; iz kamina |
Ali | zdaj | slišiš, kako prvi ton ostaja prisoten, |
Zdaj | slišim... kako čudovita harmonija! | |
modificira v pretekli ton, ko novi | zdaj | izpodrine prejšnjega, prejšnji zdaj |
zdaj izpodrine prejšnjega, prejšnji | zdaj | pa se modificira v pravkar. |
drugače povedano, ne le za retenco | zdaja | , ampak tudi za retenco tistega pravkar, |
tistega pravkar, v katerega se je | zdaj | modificiral, pa nadalje za retenco |
celoto ”posedanji“ - zbere jo v en sam | zdaj | , zato da bi jo lahko dojela kot celoto. |
zavest njene vsakokratne ujetosti v | zdaju | in jo povezujeta z neposredno preteklostjo |
<Bewußtseinsfernen>, kajti razdalja od ustvarjajočega | zdaja | <vom erzeugenden Jetzt> je vedno |
Mojster, kakšno vlogo pa ima trenutek | zdaja | v vsakokratnem časovnem horizontu? |
Je | zdaj | središče območja, ki ga zarisuje horizont? |
fenomenološkega stališča rečemo, da je | zdaj | analogen tu‐ju, točki ali mestu v |
Zdaj | in tu sta vsekakor analogna tudi | |
fenomenološko spoznanje, da ne tu ne | zdaj | nista abstraktno ”točkasta“, ampak |
kontinuiran proces, v katerem se vsakokratni | zdaj | nenehno modificira v polpretekli pravkar; |
modificira v polpretekli pravkar; novi | zdaji | ves čas izpodrivajo stare zdaje, |
zdaji ves čas izpodrivajo stare | zdaje | , ki postajajo pretekli, vendar spominska |
reprodukcija lahko obnovi neki pretekli | zdaj | in ga ponovno vzpostavi kot imanentno |
”reaktualizira“ - medtem ko retenca vsakokratni | zdaj | zgolj neposredno ohranja v ”aktualnosti“. |
Husserl ugotavlja, da ni ostre meje med | zdaj | in pravkar, kakor tudi v retencijskem |
preteklem in ne zgolj zavest o točki | zdaja | <Jetztpunkt> neke predmetnosti, ki |
Saj res - vselej kadar pomislim: | zdaj | doživljam to-in-to, na primer slišim |
fenomenološkega stališča je ”točka“ | zdaja | zgolj neka abstrakcija, ki nikakor |
razlikuje med ”grobim“ in ”finim“ | zdajem | : v kontinuumu retence, ki se vleče |
med njimi, časovnih ”točk“, finih | zdajev | , lahko pa - podobno kot v matematični |
časovnem trajanju govorimo o ”grobem“ | zdaju | kot poljubno majhnem intervalu: |
intervalu: čeprav je trajanje grobega | zdaja | poljubno majhno, gre vendarle za časovni |
Toda interval grobega | zdaja | , nadaljuje Husserl, ”nemudoma spet |
Husserl, ”nemudoma spet razpade v fini | zdaj | in neko preteklost <ein Vergangen>“ |
Grobi | zdaj | je doživljajsko oziroma fenomenološko |
primarnejši in konkretnejši od finega | zdaja | , saj nam je zdaj‐pravkar v zavesti |
od neulovljive in zmuzljive ”točke“ | zdaja | kot trenutka. |
In če se | zdaj | vprašaš, od kod prihaja ta zmožnost |
Takrat tega pojma nisem razumel, | zdaj | pa, ko sem prebral Einsteinovo knjižico |
Res, | zdaj | mnogo bolje razumem relativizacijo |
univerzumu vsakokrat isti, sočasen | zdaj | , ne glede na to, kje v prostoru se |
Obstoj univerzalno sočasnega | zdaja | se nam vendar zdi samoumeven, mar |
relativnostni teoriji se izkaže, da | zdaj | nekega sistema, na primer vesoljske |
kateri sva prej govorila, ni isti z | zdajem | nekega drugega sistema, na primer |
predstavljaš, kaj to pomeni, da ni absolutnega | zdaja | ? |
končnimi opazovalci si deli skupni | zdaj | , je odvisno od njegovega (ali njenega) |
Aha, | zdaj | sem se spomnil: ”svetlobne stožce“ |
odgovoré, se mi je smejal, kot se mi | zdaj | smejete vi, mojster Bruno. |
stari obljubil, da se ne bo vmešaval, | zdaj | pa hoče imeti glavno besedo... |
Pojdimo | zdaj | dalje, že četrt ure stojimo tu na mestu. |
Kolovoz | zdaj | teče ob robu velike, pravkar pokošene |
S stara počasneje kot on sam; in | zdaj | recimo, da se dvojčka spet srečata |
posplošitev posebne... toda pustiva za | zdaj | to ob strani... |
Zanima me, ali | zdaj | razumeš bistvo splošne teorije relativnosti? |
Toda - pomisli | zdaj | ! - |
Trojica je | zdaj | že tik pod vrhom hriba, poraščenega |
hrumeči zmaj... | zdaj | kremplje vleče vase... ugrabil te je... |
Janez, | zdaj | že razločneje. |
vam zdi, da je možno, da Draga prav | zdaj | zares rojeva? |
Zdaj | pa, dokler čakava na Anžela, ti povem | |
bi me skrbelo, tako pa me ne preveč... | zdaj | še ne. |
Bogve kje | zdaj | hodi Anželo! |
Steza se | zdaj | spušča med leskovjem, vejevje je polno |
moral pozneje dobro razmisliti o tem, | zdaj | pa vas prosim, mojster, da me čim bolj |
Nisem utegnil... in | zdaj | ga bom bolje razumel. |
Zdaj | se v analitični filozofiji pravzaprav | |
pravzaprav ”brezčasno“, namreč neodvisno od | zdaja | , ki ga zavest doživlja kot svojo sedanjost; |
človek živel, neodvisen je od ”točke“ | zdaja | in je v tem smislu brezčasen... |
prihodnji, torej v odnosu do vsakokratnega | zdaja | , v B‐serije pa po njihovih medsebojnih |
prihodnjih dogodkov, namreč glede na tekoči | zdaj | ... |
si ponavadi predstavljamo, da točka | zdaja | teče po ”časovni premici“ od preteklih |
Da, lepo, da si se spomnil... toda | zdaj | govoriva o našem izkustvenem prostoru, |
No, in če | zdaj | pustiva ob strani staro filozofsko |
če odmislimo zavest, ki s trenutkom | zdaja | nenehno razmejuje preteklost od prihodnosti. |
V pomenu, o katerem | zdaj | govoriva - enostavne: tipične relativistične |
Za | zdaj | tako kaže, pa še angelom ne bi bilo |
Kako naj bi bilo | zdaj | , ko smo že v 21. stoletju, lahko komurkoli, |
V zvoniku Svetega Lovrenca, ki se | zdaj | dviga že skoraj tik pred našima sopotnikoma, |
Prav | zdaj | prihajata od Mihaela? |
je krožni čas že minil, midva greva | zdaj | domov. |
ki sem jo izbral zase in po kateri | zdaj | skušam voditi tudi tebe, ni lahka. |
Saj vem, da imaš | zdaj | malo časa, pa še svoje skrbi... |
svojimi grozdi dišečih lila cvetov, ki so | zdaj | , v poznem majniku, že odcveli, trta |
Zdaj | je, kar se tiče dišavnic, bezgov čas | |
cvetoči grmiči, forzicije, brnistre... | zdaj | pa se iz zelene globine dvigajo perunike, |
zdaj | so to že velika, močna drevesa, med | |
danes oblečen v svetlo, nekdaj belo, | zdaj | pa že močno porumenelo poletno obleko |
Oho, | zdaj | pa se bomo šli ugibanje po horoskopu! |
Zdaj | pride težji del uganke: kaj je Janez | |
bom poskusil spet kaj zaigrati... ampak | zdaj | me bolj zanima, katera so vaša znamenja, |
Zdaj | pa naj še Anželo ugane, katero je Marijino | |
Niti ne... no, Janez, | zdaj | pa še ti poskusi uganiti Anželovo znamenje, |
prišlo na misel, da bi mi štirje - | zdaj | ko smo se že tako lepo zbrali skupaj |
Prav... ampak | zdaj | , ko tu v opombi berem, kdo so štiri |
Zdaj | pa, če ste za to, mi začnite pojasnjevati.“ | |
Lahko | zdaj | nadaljujem? |
more postati neskončen, če ni že | zdaj | takšen... in če ni že od vekomaj neskončen. |
Zdaj | sedi tu nasproti mene, skrivnostni | |
Zdaj | namreč pride tisto slavno mesto o roki, | |
Poslušajte | zdaj | , kaj pravi Lukrecij v spevu o neskončnosti |
In | zdaj | ta primer iz dveh dimenzij prenesemo |
Zdaj | se mi je posvetilo, kaj v matematiki | |
nebesna sfera ”zvezd stalnic“) - in | zdaj | : nemogoče je, da bi se neskončno oddaljeno |
Zdaj | pa je že čas, da se vrnemo k našemu | |
Nad svetlinom | zdaj | frfotata dva metulja, ki sicer nista |
orehov pa nenehno poje ptičji orkester, | zdaj | solira en glas, zdaj drug. |
ptičji orkester, zdaj solira en glas, | zdaj | drug. |
Zdaj | nam preostaja, da ugotovimo, ali je | |
Zdaj | se ti morda tako zdi, toda če bi poznala | |
Zdaj | se ti še ne mudi, v eni uri pa bomo | |
Poglejmo | zdaj | , kaj o tem pravi sam Bruno na začetku |
Zdaj | pa so me spet sama ušesa! | |
Dragi moji gospodje, | zdaj | moram domov. |
časa se pomudi pri hortenzijah, ki | zdaj | potrebujejo veliko vode, ker bodo kmalu |
Vrt je najlepši v maju... prav | zdaj | , ko na sinjem nebu visi prvi krajec. |
Pravkar sta povečerjala, | zdaj | sta naročila še kavo. |
briškolo, med njimi je tudi Angel, | zdaj | spet v svoji vsakdanji kmečki opravi. |
No, in če | zdaj | to misel povežem s problemom neskončnosti |
No, kaj bova | zdaj | ? |
Saj res, | zdaj | sem se spomnil: ravno o tem piše Mendoza |
vesolje še ni dovršeno in ravno zato | zdaj | še ni izenačeno z Bogom, ob koncu |
Zdaj | sva tako še pri Brunu... | |
Draga pestuje Mihca... in morda ga prav | zdaj | doji? - |
Zdaj | razumem njegove besede: | |
”Ali lahko menimo, da je ta, | zdaj | ostreje zarisani Brunov pojem boga |
Se ti zdi, da zdi, da | zdaj | pravim kaj drugega? |
Janez, poslušajva | zdaj | kakšno lepo glasbo, morda bova ob njej |
pozimi, takrat je zanj najboljši čas - | zdaj | pa bi te bolj mimogrede opozoril na |
Zdaj | sem se spomnil, da Bruno v drugem delu | |
ni naključje, da je ravno to, kar ti | zdaj | sprašuješ mene, vprašal Brunovega govorca |
Da, Janez... | zdaj | razumeš in veš, enako kot jaz. |
No, morda ga je dež ujel na poti in | zdaj | kje vedri... |
in tudi jaz jo | zdaj | prvič podrobneje berem. |
Kljub temu pa | zdaj | plošče ne nadomesti z drugo, ampak |
Biblija ne bi bila več to delo, ki ga | zdaj | proučujemo, ampak nekaj povsem drugega.“ |
nekaj tednih ta fant zlezel pod kožo, | zdaj | se že sam pri sebi pogovarjam z njim! |
Bruno spet sedi za svojo pisalno mizo, | zdaj | pred njim ni več odprt računalniški |
In | zdaj | ti hočem pojasniti bistvo Spinozove |
Seveda, takoj ti postrežem z razlago, | zdaj | ko nama je NATURADEUS prisoten pred |
v teku časa spreminjajo tako, da se | zdaj | lesketajo, zdaj ne, da so enkrat rdeči, |
spreminjajo tako, da se zdaj lesketajo, | zdaj | ne, da so enkrat rdeči, drugič modri, |
spreminjajo tudi obliko, tako da so | zdaj | trikotniki, zdaj kvadrati itd. - medtem |
obliko, tako da so zdaj trikotniki, | zdaj | kvadrati itd. - medtem ko sama diamantna |
spreminjajo tako kot naše misli, ki | zdaj | mislijo to idejo, zdaj ono, na primer |
naše misli, ki zdaj mislijo to idejo, | zdaj | ono, na primer zdaj trikotnik, zdaj |
mislijo to idejo, zdaj ono, na primer | zdaj | trikotnik, zdaj kvadrat ipd., medtem |
zdaj ono, na primer zdaj trikotnik, | zdaj | kvadrat ipd., medtem ko njihova ”miselna |
toliko mimogrede o Bennettovi ”zgodbi“, | zdaj | pa s pomočjo najine prispodobe premisliva |
Zdaj | pa s pomočjo najine prispodobe malce | |
čisto ista podstat, ki je zapopadena | zdaj | pod tem zdaj pod onim atributom. |
podstat, ki je zapopadena zdaj pod tem | zdaj | pod onim atributom. |
sta čisto ista stvar, ki se pojmuje | zdaj | pod atributom mišljenja, zdaj pod atributom |
pojmuje zdaj pod atributom mišljenja, | zdaj | pod atributom razsežnosti.“ [3p2s (193)] |
Zdaj | pa najino prispodobo dopolniva z zamislijo, | |
Spodrecala si je krilo, sezula sandale in | zdaj | pomaka noge v hladno bistrico. |
Hiperion, obe v slovenskem prevodu, in | zdaj | lista po prvi. |
Zdaj | berem Schellinga in marsikaj bi vas | |
mano, trpeče, vendar nedvomno očetovo, | zdaj | ni nikjer, nikjer več! |
Le kje je | zdaj | , po tolikem času, ”večna forma“ očetovega |
Medtem pa se že razdrobi in | zdaj | tu, zdaj tam uganja svoje umetnije |
Medtem pa se že razdrobi in zdaj tu, | zdaj | tam uganja svoje umetnije s seboj, |
sem se pač, za začetek poletja... in | zdaj | sem pripravljen na učno uro: torej, |
berem Schellingove Izbrane spise in | zdaj | , ko sem prišel do konca, se mi zdi, |
Zdaj | navajam Schellingove misli po spominu, | |
Zdaj | manjka samo še nekaj potez in Divji tulipan | |
Zdaj | pa mi oprostita, gospoda... kmalu se | |
Divji tulipan, barvice in čopiče, | zdaj | vzame jopico, jo pogrne po mahovju |
Zdaj | vaju bom zbrano poslušala, tudi jaz | |
Zdaj | razumem bistvo znane Wittgensteinove | |
rekli, da je mirujoča volja prvo, potem | zdaj | lahko rečemo, da je nezavedno tiho |
lestvi povzpne k sámospoznanju - in šele | zdaj | večnost sploh je. |
Toda | zdaj | , ko govoriva predvsem o naravi in njenem |
Zdaj | morda bolje razumeš Schellingov stavek, | |
pogleda me ne, in ko znova zajamem vodo, | zdaj | za prhajočega konja, vzame puščico |
nikar!“ zakličem in trepetam, da bo | zdaj | zdaj švisnila k razpetim krilom smrtonosna |
nikar!“ zakličem in trepetam, da bo zdaj | zdaj | švisnila k razpetim krilom smrtonosna |
naslikala Potrjujočo voljo, o kateri | zdaj | razpravljata. |
vesolja, vendar so njihove teorije za | zdaj | še povsem hipotetične in bodo najbrž |
”največja zmota“, namreč lambda, | zdaj | znova kaže kot upravičena, še več, |
razvoja vesolja, tako da je enostavnost | zdaj | že ”klasičnih“ FRW‐modelov, v katerih |
optimistični v prepričanju, da smo | zdaj | tako rekoč tik pred ciljem, drugi pa |
K | zdaj | že klasičnemu standardnemu modelu nastanka |
sekunde tako neznansko povečal, da je | zdaj | znotraj celotne Hubblove sfere videti |
Kajti sam ”odprti“ model je že | zdaj | (aktualno?) |
v nekem poznejšem času, če to ni že | zdaj | ... po drugi strani pa si je težko zamisliti, |
” | Zdaj | je že treba opozoriti na neko kočljivo |
gravitacije“, v ”teoriji strun“ ipd., vendar za | zdaj | še brez uspeha. |
predavanja sem govoril o našem vesolju, | zdaj | pa pridejo na vrsto druga vesolja, |
tudi najboljši kozmološki model (za | zdaj | ) še ne more odgovoriti, je vprašanje, |
niso bila dobro ubrana, in se tako | zdaj | tam, v večini tistih drugih vesolij, |
Zdaj | pa si precej zbegan in različne hipoteze | |
logična posledica dejstva, da smo | zdaj | tu in da se lahko sprašujemo, kako |
Poglejmo | zdaj | nekaj značilnih stavkov iz njegove |
v prihodnosti, a tudi blizu ne; od | zdaj | jih ne loči nobena časovna razdalja. |
lahko drugačna, kot pač so tu in | zdaj | , kajti tako pri evolucijski teoriji |
Zdaj | , ko je ura že pozna, se vračam k izhodiščnemu | |
mojster pa je prišel četrt ure prej: | zdaj | ob kavi lista sobotno Delo in seže |
In | zdaj | smo vsi, ki smo bili takrat tako mladi, |
V naših časih smo bili dolgolasci, | zdaj | pa so moderni kratki lasje, ki si jih |
Janez, | zdaj | že sedé. |
Saj se zavedam, da | zdaj | živi z drugim, da ima majhnega otroka... |
staršem, si že povedal, da odhajaš, | zdaj | , pred izpiti? |
Zdaj | so na terasi kavarnice Le petit café | |
Veliko mi pomenijo pogovori s teboj... in | zdaj | si mi prinesel še zapiske... |
Prišel bom... | zdaj | pa moram iti. |
Priletel je k nama kot ptič in | zdaj | je spet odletel. |
Bruno, kaj ko bi tudi midva | zdaj | , poleti, kam odletela? |
bodo zadosti samo te spremembe, ki jih | zdaj | vlada predlaga? |
To je en segment šolstvo, ne bom | zdaj | odpiral problema bank ali podobno - |
Glede na to, da pa je | zdaj | teh sredstev še bistveno več, se pravi, |
Besedo dajem | zdaj | kolegu Jožetu Tanku. |
vis‐a‐vis te diskusije, ki pač teče | zdaj | dobro leto. |
Tu je | zdaj | tisti hakeljc, zaradi katerega - zdaj |
zdaj tisti hakeljc, zaradi katerega - | zdaj | bom rekel - zapeljani Vučko vztraja |
jezeru, kjer naj bi nastal hotel s 500, | zdaj | menda s 300 ležišči. |
ljudi, ki imajo denar za to, da bi | zdaj | to tam delali. |
Ali je to | zdaj | prisila in pa neka disciplina vas tistih, |
Po | zdaj | veljavnem zakonu o Triglavskem narodnem parku |
hišic v enem delu tistim, ki so želeli | zdaj | porušiti vikende, zadržalo izvajanje |
Zdaj | , po vsem tem kar smo danes slišali | |
Torej, kaj | zdaj | to pomeni? |
Zdaj | se izpostavlja problem, ali smo bili | |
Kolikor mi je poznano, se ravno | zdaj | zaključijo pripravljanja tega načrta |
Zdaj | še nekaj. | |
Zdaj | pa govori, da naj si preberejo tisto, | |
aktivnosti, kot jih počenjate danes in | zdaj | . |
Zdaj | pa - kot sem rekel - je rdeča nit samofinanciranje, | |
PAVLINIČ KREBS: Govorite o točki, ki je | zdaj | na dnevnem redu, lepo prosim! |
slišimo in da ne bi bilo pomislekov, češ | zdaj | prihaja Ljubljana v nek drugačen privilegiran |
Zdaj | vidim, da mi, Štajerci in podeželani, | |
mislijo, da bodo tu same ženske, bom | zdaj | pač izpustil. |
z nekim konsenzom, da ne bi rekli, | zdaj | pa je to nek drug zakon, pa o njem |
Zdaj | , če je ta zakon tisti, ki ravno to | |
Zdaj | glasujemo o amandmaju poslanskih skupin. | |
Zdaj | prehajamo na glasovanje o amandmaju | |
seveda zapisana čisto drugače, kakor je | zdaj | , ko se je veliki skok ponesrečil in |
Za | zdaj | govori predvsem o izboljšanju evropskih |
oddaljilo od Unije, seveda pa lahko že | zdaj | utrjuje svoj položaj v evropski skupnosti. |
Za | zdaj | bo slovenski prispevek skromen - v |
tankovske enote (v dveh bataljonih je | zdaj | 108 tankov) v načrtih ne igrajo pomembne |
službe predvideno, da bodo tam, kjer so | zdaj | otroški oddelki, še naprej centri za |
Menim, da je | zdaj | na terenu dovolj motivacije za uresničitev |
Zdaj | namreč zanje pri uvozu v Slovenijo | |
Evropski uniji bo 1. maja 2004 odpravilo vse | zdaj | še veljavne sporazume o prosti trgovini, |
nižja, kot je tista, ki jo ima Slovenija | zdaj | v okviru dvostranskega sporazuma s |
pojasnil Franc But in dodal, da je za | zdaj | dogovorjeno, da bo evropska komisija |
Slovenija bi si ob takšni rešitvi prenosa | zdaj | veljavnih izvoznih kvot na južnih trgih |
polnopravnega članstva naj bi se kvote iz | zdaj | veljavnih sporazumov s Hrvaško in Makedonijo |
ga Slovenija zaradi stavke krupjejev | zdaj | ne vidi v lepi luči, niso le igralniški |
hidroizolacijo vkopanega skladišča, | zdaj | pa po predhodno pridobljenem upravnem |
Zdaj | je v skladišču približno 70 kubičnih | |
ga nameravajo letos - te prevoze za | zdaj | opravlja Zavod za varstvo pri delu. |
ljubezen do inflacije ohranili prav do | zdaj | . |
skrivanjem resničnega obsega inflacije še | zdaj | dodatno revalviramo tolar. |
zamenjali kraljevinske dinarje, mi dajemo | zdaj | manj za evro, Evropa pa se bo trudila |
»Slišal sem, da zemljišče stare tovarne | zdaj | kupuje občina, da bi uredila smučarsko |
pogovarjajo glede zemljišča, vendar za | zdaj | ostajajo odprte različne možnosti. |
Murskega vala Smilja Baranja, ki je | zdaj | zaposlena na TV Slovenija, je bila |
Zdaj | obe entiteti čedalje bolj izgubljata | |
Kljub vsemu je | zdaj | vendarle precej drugače: SČG in BiH |
Evropska ekonomija pa že | zdaj | ne bi zmogla brez njih. |
Zgodba se | zdaj | ponavlja. |
Toda za | zdaj | se očitno še opirajo na rastoče število |
podjetij in ogroža izvoz, na katerem | zdaj | temelji že tako šibka gospodarska rast |
tisti serviserji avtomobilov, ki so že | zdaj | za to strokovno usposobljeni in tudi |
površja (morja? tekočine? pneume?) | zdaj | vznikajo na plano ter naddoločajo prebivanje |
Življenje in delo »tukaj in | zdaj | « je postalo zelo ogroženo. |
umetnost živi drugače, čisto drugače, | zdaj | ne bi znal povedati, kako drugače, |
bolniške postelje, zmeraj duhoviti, a | zdaj | nekoliko šibki glas močnega človeka |
plavanje je v minulem letu vnovič potrdilo | zdaj | že »uzakonjeno« napredovanje, a hkrati |
Imamo pa | zdaj | tri evropske prvake, ki bi se lahko |
Mladi, ki | zdaj | stopajo na sceno, so že dokazali, da |
pa je gotovo premlada, da bi se že | zdaj | obremenjevala z rezultati na OI. |
dva enakovredna posameznika, morda so | zdaj | malce šibkejši le na krilnem položaju. |
Za | zdaj | je v vodstvu Francoz David Fretigne |
Skakanje me | zdaj | preprosto zabava in uživam v njem. |
moral premagati Janneja Ahonena, za | zdaj | edinega Finca z zanesljivo formo na |
»Vse doslej je bila le predigra, | zdaj | gre zares,« napoveduje šef avstrijske |
»kraj zločina«, torej na domačo progo, | zdaj | poimenovano po njem. |
revežem in kot otrok sanjal o čokoladi, | zdaj | pa je ne le velik investitor, temveč |
katerim naj bi vzpostavili red v za | zdaj | pravno neurejeni praksi lobiranja. |
nekdanje Titove vile v Hercegnovem - ta je | zdaj | v sestavi tamkajšnjega turistično‐rekreativnega |
lastnega ali sosednjega kraljestva se bo | zdaj | dvignila in zdaj znižala. |
sosednjega kraljestva se bo zdaj dvignila in | zdaj | znižala. |
družina končno povabila na zabavo, | zdaj | pa samo gleda, kaj bi lahko dobil od |
Nikoli nisem rada dajala intervjujev, | zdaj | pa bi kar vrelo iz mene. |
Zdaj | ko sem stara šestinštirideset let in | |
Zdaj | še raje učim kot kadar koli poprej. | |
Upam, da jim | zdaj | lahko še bolj prisluhnem. |
Zdaj | pa je napočil nov trenutek in novo | |
sem rada živela in delovala za druge, | zdaj | pa sem klicala ljudi »na pomoč« zase |
Zdaj | pa se mi je zdelo, da mi bodo ljudje | |
pri izpolnjevanju šestih zahtev za | zdaj | prenehala in samo še občasno ugotovi, |
nekdaj stala za socialno demokracijo, | zdaj | pomeni slovenske demokrate. |
Tako imamo | zdaj | vojake le še na pogodbi. |
torej moralo biti: Zakaj Evropa šele | zdaj | !? |
napet odnos, ampak mislim, da mu je | zdaj | že tudi iz drugih prigod jasno, da |
In | zdaj | , seveda, kjer koli se je ta dotični |
»Indija ne more biti kriva tega, da je | zdaj | brez dela 800.000 profesionalcev v |
Lester Thurow pravi: za korporacije | zdaj | ni več ključno vprašanje, ali imajo |
proizvajalka opreme za telekomunikacije, ima | zdaj | zaposlenih samo sedem inženirjev, medtem |
Ta delovna mesta so | zdaj | odprta v Wuhanu na Kitajskem, kjer |
Ugotavljajo, da | zdaj | menda poteka »tretja faza globalizacije«, |
delovno silo na različnih območjih sveta, | zdaj | pa se razseljujejo tudi korporacijski |
»Pustimo posvetne težave,« reče | zdaj | Miklavž, »pogovoriti se moramo, kako |
Ime mi je znano,« se | zdaj | spomni Božiček in še sam pobrska po |
Do | zdaj | je le klerikalni kader razlagal verniku, |
razlagal verniku, kaj piše v svetem pismu, | zdaj | lahko besedila bere vsak sam in razmišlja |
podžiga revolucionarno reformacijo, | zdaj | se imenuje »Thomas Müntzer s kladivom.« |
Tudi finančno ima | zdaj | Luther trdna tla pod nogami. |
Zdaj | pa naj bi, kot strela z jasnega, sredi | |
predsednik Iraka, krvava zaraščena pošast, | zdaj | neskončno daleč od svojih preteklih |