O'beseda, označena besedila z lemami
samohipnoze, osvobajajoče utapljanje | zavesti | s sredstvi ritmičnega hrupa. |
želja udariti ali brcniti Winstona, in | zavest | , da bo kmalu dovolj velik, da bo to |
Samo v njegovi | zavesti | , ki mora biti v vsakem primeru kmalu |
leto vse manj in manj besed, obseg | zavesti | pa vedno nekoliko ožji.« |
objektivni svet obstajata le v človeški | zavesti | in če je samo zavest mogoče nadzorovati |
le v človeški zavesti in če je samo | zavest | mogoče nadzorovati - kaj potem? |
zaman skušal pregnati glas iz svoje | zavesti | . |
se je še vedno gibal na robu njegove | zavesti | , nekaj, kar je močno občutil, pa ni |
določena strahota prihajala in odhajala iz | zavesti | . |
»Edini dokaz je v moji lastni | zavesti | in z nikakršno gotovostjo ne vem, ali |
mnogimi leti namerno izriniti iz svoje | zavesti | . |
Sanje so bile v njegovi | zavesti | še vedno zelo žive, posebej še objemajoča, |
stekla, jekla in snežno belega betona - v | zavest | skoraj vsakega pismenega človeka. |
Zavest | , da je vojna in je torej država v nevarnosti, | |
Zato je treba neprestano oblikovati | zavest | tako vodeče kot izvršilne skupine, |
Na | zavest | množic ni treba vplivati drugače kot |
dokumenti in prav tako popolno kontrolo nad | zavestjo | svojih članov, sledi iz tega, da je |
to zgodilo: moč se bo spremenila v | zavest | . |
Bil je čas, ko se je njegova | zavest | , celo tiste vrste zavest, ki jo človek |
je njegova zavest, celo tiste vrste | zavest | , ki jo človek ohrani v spanju, ustavila |
se ni mogel prisiliti, da bi izgubil | zavest | . |
V njegovi | zavesti | so stali nepovezano, kot podobe, okoli |
Morda se v | zavesti | res lahko izvrši ta blazni premik: |
»V | zavesti | .« |
»Stvarnost obstaja v človekovi | zavesti | in nikjer drugod.« |
»In ne v individualni | zavesti | , ki se lahko moti, v vsakem primeru |
vsakem primeru pa hitro propade; samo v | zavesti | Partije, ki je kolektivna in nesmrtna.« |
Morda je za nekaj sekund izgubil | zavest | . |
Kar pa ga je najbolj potrlo, je bila | zavest | o lastni intelektualni manjvrednosti. |
»Nad telesom, a predvsem nad | zavestjo | .« |
»Obvladujemo stvari, ker obvladujemo | zavest | .« |
»Nič ne obstaja zunaj človeške | zavesti | .« |
Prepričanje, da ni zunaj tvoje lastne | zavesti | ničesar - gotovo je neki način, kako |
karkoli vedeti, razen po tistem, kar je v | zavesti | ? |
Vse se dogaja v | zavesti | . |
Kar se zgodi v vseh | zavestih | , pa se resnično zgodi. |
smeš nikdar dovoliti, da ti vznikne v | zavest | v kakršnikoli obliki, ki jo je moč |
skrčila od gnusa in skoraj bi bil izgubil | zavest | . |
porazu v Afriki prihajala in uhajala iz | zavesti | . |
nevtralen, kolikor mogoče neodvisen od | zavesti | . |
»S polno | zavestjo | .« |
Ko nas veselje nič manj ne oropa | zavesti | kakor bolečina.« |
Neka misel, tako menim, izgine iz naše | zavesti | z našo voljo ali proti njej: z našo |
Pazíte pa, da | zavest | o vaši svobodi ne bo v spotiko slabotnim! |
čemú bi vest drugega presojala mojo | zavest | svobode? |
Karkoli že delate, delajte iz srca, v | zavesti | , da delate za Gospoda, ne pa za ljudi, |
Nocoj pa sta ga | zavest | , da je po nepotrebnem zapravil denar, |
in nekega jesenskega večera umrl z | zavestjo | , da je dodelal. |
težka vežna vrata, ji je izpodbudna | zavest | , da skrbi za telesni blagor prečastitega |
vzneseno govoril o domovini, o državni | zavesti | , o manifestaciji za skupno misel, kar |
zdaj že globlje nekje vprašuje njegova | zavest | . |
To je nebo," mu pove | zavest | . |
oblaki," mu pove že zelo oddaljena | zavest | . |
Srce se mi je krčilo v tesnobi, | zavest | , ki še ni popolnoma otopela, pa se |
Tudi | zavest | se je naveličala. |
enakomerno pomikale pred njim, s svojo | zavestjo | pa je plaval pod nebom in gledal z |
tako strašna, toda strašna mora biti | zavest | , da boš zaprl oči in da ne |
glava se mu je polagoma povesila, brez | zavesti | je padel na tla. |
Prešel je na pričevanje | zavesti | , izročilo ljudstev, potrebo po stvarniku. |
dni sta, navadno po kosilu, iskala v | zavesti | , kar po naključju, upajoč, da bosta |
kondicija, moč, potrpljenje, celo širša | zavest | , pa tudi navdušenje ali depresija, |
Nekaj je tiščalo ven, v | zavest | , nekaj, kar sem vse zadnje dni tako |
Pretegni se ob | zavesti | te skrivnosti, ne daj, da ti zahtevnost |
Tale pok v | zavesti | pa je uspel zato, ker sem premalo utrujen. |
izkušnja se nikoli ne izgubi iz neposredne | zavesti | . |
torej vsakodnevna tehnika, da se ta | zavest | , ta občutek, ta izkušnja lahko vedno |
bojda res ni razvit kaj dosti bolj kot | zavest | . |
prometa sem se tako navadil, da je | zavest | krmarjenje lahko prepustila nižjim |
načinom omejevanja naravnega razvoja | zavesti | ... |
zakon, resnica, bog, osvoboditev ali | zavest | o resnici vsega bivajočega, osvoboditev |
V kalaški | zavesti | živi še veliko vil in vilinjakov, za |
dokler se nisem prestrašeno zbudil z | zavestjo | , da je to, kar se dogaja sedaj, pravzaprav |
Najbolj pa me je navdušila | zavest | , ki se je spet vračala obogatena z |
sem prej v tistih gorah dejansko imel | zavest | in oči zaprte s skalnimi soteskami |
misli imajo vgrajen filter družbene | zavesti | . |
rastočo zahtevo, da izženejo Kitajce, in | zavestjo | , da samo on stoji med ljudstvom in |
sporočilo o neki izkušnji na višjem nivoju | zavesti | . |
razbohoteno religijo in rituale, ki so dudka | zavesti | , da ta lahko dremlje. |
Ob | zavesti | , da stojim tam ves srborit in rdeč, |
Ampak ta | zavest | mi ni dosti pomagala, na filmih so |
si ga izbral, da se ne bi mučil ob | zavesti | , da sem zastal v svojem razvoju. |
razkrila doslej še neslutena stanja | zavesti | , ki bi omogočila nov odločilen korak |
naj bi se na nov način izražala nova | zavest | . ‘ |
kolikor hoče, pač po svoji vesti in | zavesti | . |
upanje za prihodnost je v evoluciji naše | zavesti | , ki mora preskočiti samo sebe. |
Duhovnost, | zavest | , misel, mišljenje je neka vrsta energije, |
okolje uspava duha, da se kolektivna | zavest | ne razvija kot drugod, v čemer sem |
Jaz nisem samo telo, | zavest | , občutki, moje delo, moji otroci. |
Morda so mi sladko informacijo v | zavest | poslali notranji perceptorji v trenutku, |
bitji, ki so dosegla najvišjo stopnjo | zavesti | , razsvetlitev, ki pa so se odpovedala |
bi ponazarjale nivoje posameznikove | zavesti | na potovanju skozi številne reinkarnacije |
trpljenja, da bi dosegel stanje najvišje | zavesti | brez iluzij in zmot, kar je nekaj kot |
V | zavesti | pa kot da mi je nekaj počilo. |
Do sem za enkrat lahko seže najina | zavest | ... |
Čeprav se je | zavest | novih mlajših belih generacij spremenila |
zgrudil kot spodsekan, za hip sem izgubil | zavest | , potem sem se počasi vračal s tistim |
različnost intencionalnih stanj same | zavesti | - namreč brez sklicevanja na tisto, |
Razlika med budnostjo in snom je | zavesti | očitna. |
tudi svet kot intencionalni korelat | zavesti | ... vendar o tem kdaj drugič. |
ukinitvijo, suspenzom, še k religiozni | zavesti | . |
na primer parodira nesrečno pesniško | zavest | , govori tudi o lastni zavesti, ki jo |
pesniško zavest, govori tudi o lastni | zavesti | , ki jo nedvomno občuti kot nesrečno, |
najboljši primer Heglove ”nesrečne | zavesti | “, čeprav ga heglovci običajno uvrščajo |
Mojster, kaj Hegel pojmuje z ”nesrečno | zavestjo | “? |
lahko povem, kaj je Heglova ”nesrečna | zavest | “, če pa želiš vedeti bolj natančno, |
Pojem nesrečne | zavesti | v Fenomenologiji duha nastopa v razdelku |
paragrafu 214 zapisal, da je ”nesrečna | zavest | <unglückliches Bewußtsein> zavest |
zavest <unglückliches Bewußtsein> | zavest | sebe kot podvojenega, le oporekavega |
”Ta nesrečna, v sebi razdvojena | zavest | mora torej, ker je to oporečje <Widerspruch |
[protislovje]> njenega bistva sebi ena | zavest | , v tej eni zavesti imeti tudi drugo |
bistva sebi ena zavest, v tej eni | zavesti | imeti tudi drugo in tako iz vsake spet |
njem že to, da je kot ena nedeljena | zavest | nekaj podvojenega: sama je zrenje |
pravi Hegel, da je nesrečna razdvojena | zavest | v svojem bistvu, torej na sebi, dejansko |
Marija. ...in zato naj nesrečna | zavest | bere Hegla, da ne bo več nesrečna! |
in tujosti nasprotnih delov nesrečne | zavesti | , in obenem mislita na Kierkegaardovega |
”V tem ko je | zavest | najpoprej le neposredna enotnost |
drugo drugemu tuji bitji; [...nesrečna] | zavest | je le oporekavo <widersprechend [protislovno]> |
Torej je bistvo nesrečne | zavesti | nenehno kolebanje med njenimi protislovnimi |
čeprav se Kierkegaard odloči za ”etično“ | zavest | , jo v odnosu do ”estetske“ postavi |
bistveno, medtem ko naj bi bila ”estetska“ | zavest | suspendirana s stališča ”etične“ kot |
Hegel ima v kritiki nesrečne | zavesti | po svoje gotovo prav, kajti zakaj naj |
zakaj naj bi bile različne stopnje | zavesti | nujno podvržene neizogibni alternativi |
Hegel očita nesrečni | zavesti | predvsem to, da se ni vzdignila do |
”...[nesrečna | zavest | ] takorekoč le poboža mišljenje in |
polemizira s Heglom glede nesrečne | zavesti | - kaj tam pravi? |
najdemo en razdelek, ki govori o nesrečni | zavesti | [Kierkegaard očitno misli na zgoraj |
Nesrečna | zavest | je termin, ki lahko, tudi če v pogovoru |
O, srečen tisti, ki je z nesrečno | zavestjo | opravil, ko ji je posvetil nekaj vrstic! |
Slednji namreč nesrečno | zavest | pojmuje zelo drugače od prvega; za |
je, če malce poenostavim, nesrečna | zavest | tista, ki je ujeta v preteklost, v |
različne načine) - medtem ko je srečna | zavest | za Kierkegaarda tista, ki ni izgubila |
v oklepaj“ kot obstoj materialnega, | zavesti | zunanjega sveta. |
smislu“ absolutna in transcendentna | zavesti | , kot je zavesti transcendenten svet |
absolutna in transcendentna zavesti, kot je | zavesti | transcendenten svet [Husserl (1), 191]. |
od presojanja nasebne resničnosti v | zavesti | danih fenomenov -, namreč z epoché |
in možnih intencionalnih vsebin same | zavesti | - medtem ko božja transcendenca ostaja |
Husserlu svet spet vrne iz ”oklepaja“ v | zavest | oziroma v ”polje gotovosti“? |
ne vrne v polje gotovosti kot nekaj | zavesti | zunanjega, transcendentnega, marveč |
intencionalna vsebina; intencionalnost | zavesti | pomeni, da je zavest vselej ”zavest |
intencionalnost zavesti pomeni, da je | zavest | vselej ”zavest o nečem“ - in celota, |
zavesti pomeni, da je zavest vselej ” | zavest | o nečem“ - in celota, natančneje horizont |
celota, natančneje horizont vsega v | zavesti | aktualno in potencialno mišljenega, |
imanenci“, za presežnost v vsebnosti | zavesti | - in strukture sveta se kažejo jazu |
transcendentalne, tj. kot strukture same | zavesti | , ki je, kot sem rekel, vselej intencionalna, |
rekel, vselej intencionalna, vselej je | zavest | o nečem. |
bilo mogoče tudi za Boga reči, da je | zavesti | - ali svetu - imanentno transcendenten? |
monizma, v katerem je tudi misel oziroma | zavest | pojmovana kot ”razsežna“, namreč v |
časenjem in prostorjenjem ”razsežnost“ | zavesti | . |
nadaljevanju, da sta ”moje vživetje in moja | zavest | kot tekoča sedaj‐navzočnost dana izvorno |
Zavest | se konstituira s tem, da se časi, časi | |
časovnost najbolj očitna lastnost misleče | zavesti | , torej mene samega kot cogita. |
času kot intencionalna vsebina moje | zavesti | , tudi mene ne bi bilo! |
kot horizont fenomenov, ki so dani | zavesti | - in v tem smislu svet evidentno obstaja |
obstaja - potem jaz kot ”središče“ svetne | zavesti | bodisi obstajam v svetu, kot pri |
tej deželi laže pojavijo čudna stanja | zavesti | . [...] |
je drugačno od notranjega ”zrcala“ | zavesti | , od refleksije, ki znotraj samega |
tj. trditve oziroma prepričanja, da | zavest | , preprosto rečeno, ni nekaj ”posebnega“, |
časa (saj se dejanska kontinuiteta | zavesti | pretrga na primer med spanjem, jaz |
ali kvarkih lahko izvemo kaj tudi o | zavesti | , o jazu? |
menijo, da je treba razložiti tudi | zavest | , seveda, če s tem nikomur ne škodujemo. |
gre pri znanstvenih razlagah fenomena | zavesti | le za domneve. |
razdelitve možganov, pri katerem se moja | zavest | , moj jaz ali, če hočeš, moja oseba |
na vsa živa bitja, ki imajo spomin, | zavest | , voljo - torej na osebe v najširšem |
z Marijo kot spomin prenosljiv v | zavest | neke osebe, ki se danes z Marijo sploh |
čustva, spomine, želje, za vso vsebino | zavesti | , v kateri je zapisana tudi oblika telesa, |
drugega, kajti vsako naslednje stanje | zavesti | (vinnana) vsebuje tudi vsa prejšnja |
je budistični "nesubstancialnosti" | zavesti | najbolj približal David Hume... |
kar spomni se Husserlovega ”časenja | zavesti | “. |
očmi vidimo tudi notranji prostor | zavesti | , mar ne? |
Ali je po Husserlu časenje | zavesti | sploh možno brez njenega prostorjenja, |
intencionalne predmetnosti, ki je dana | zavesti | , je nedvomno v času in prostoru, |
poudarjajo prvenstvo časa pri razumevanju | zavesti | . |
kamnu pa ne... ali na splošno, da predmet | zavesti | obstaja, zavest sama pa ne? |
splošno, da predmet zavesti obstaja, | zavest | sama pa ne? |
širšem pomenu; zanj je tudi spreminjanje | zavesti | vrsta gibanja. |
se ne zastava ne veter - giblje se | zavest | ! |
Aristotel zaradi neprostorskega gibanja | zavesti | dodal v definicijo časa odnos med prej |
opredelitev časa brez sklicevanja na | zavest | , ravno nasprotno kot v zenovski zgodbici |
ni, ampak je, kolikor pač je, samo v | zavesti | ; da bi sploh bil kak zdaj, se mora |
Torej sta zdaj in | zavest | tesno povezana: zdaj v zavesti nenehno |
in zavest tesno povezana: zdaj v | zavesti | nenehno razmejuje preteklost in prihodnost; |
prihodnosti, ob tem mislimo, da je zdaj v | zavesti | vselej isti, namreč sedanji. |
ali slej pridemo do odgovora: to je | zavest | ! |
in pozneje ne potrebuje ”podlage“ | zavesti | , kajti neki dogodek je v času prej |
drugega dogodka ne glede na to, kdaj | zavest | pomisli - če sploh pomisli - na njuno |
čas - tisti, ki ni odvisen od naše | zavesti | - pojmovati kot množico vseh časovnih |
zdaj, je seveda odvisno od najine | zavesti | , od tega, kdaj nanj pomisliva - medtem |
medtem ko ni prav nič odvisno od najine | zavesti | , da bo šlo valovno čelo toka prej |
medtem ko je zdaj odvisen od časa | zavesti | . |
Toda bliskov zdaj ni odvisen od | zavesti | ? |
trenutek naše zaznave bliska, ki ga | zavest | določi kot zdaj, ravnokar, maloprej... |
preteklost in prihodnost v odnosu do sedanje | zavesti | ; analogno tudi točka ni del dolžine, |
Če je čas bolj odvisen od | zavesti | kot prostor, potem je to razumljivo, |
prostor, potem je to razumljivo, saj | zavest | ni zvezna v času, pretrga se vsako |
so iztrgana iz kontinuuma vsakdanje | zavesti | , na primer doživetja déjà vu, pa |
ampak nastopijo v vrzelih časa, ko | zavest | nenadoma pozabi, da živi prav zdaj, |
ni lukenj, vrzeli so samo v minljivi | zavesti | . |
koordinatnega sistema ne vsebuje človeške | zavesti | . |
naših predstavah in mislih, skratka, v | zavesti | .... |
telesna čutila, to je, pri polni in jasni | zavesti | .“ [Swedenborg, 74] |
fenomenološko pojmovanje časa kot ”časenja | zavesti | “ oziroma časa kot notranjega nizanja |
Swedenborga nebeški prostor ni zunaj angelske | zavesti | , temveč znotraj nje, saj na nekem |
sámozrenje duše traja... ali kako bi rekel... | zavest | traja v duši! |
Aristotel je verjetno mislil na trajanje | zavesti | v duši, ko je zapisal, da je ”vredno |
Pogovor o odnosu med časom in | zavestjo | - ali dušo, če rečemo po starem - sem |
bistveno trajanje - namreč trajanje | zavesti | ? |
tisti duševni razsežnosti, v kateri | zavest | traja, se morava najprej ustaviti |
notranja razsežnost duše, v kateri se | zavest | iz sedanjosti s spominom vrača v preteklost |
trojno razsežnost duše, v kateri se | zavest | iz sedanjosti s spominom vrača v preteklost |
namreč ”stvarem na sebi“, ampak naši | zavesti | , natančneje, pogojem našega izkustva, |
natančneje, pogojem našega izkustva, ki je | zavesti | dano na način pojavov ali fenomenov; |
transcendentalna idealnost, torej ju ni izven | zavesti | , ne obstajata ”na sebi“... |
formi čutnega izkustva, ki sta naši | zavesti | dani v čistem zrenju - tj., samo prostor |
čas formi čistega zrenja, ki pritiče | zavesti | , ne pa ”stvarem samim“. |
Oči sledijo desnici, | zavest | sledi očem in vé, kaj dela desnica, |
kažejo, kakor so nam dane, prisotne v | zavesti | . |
sama“ pravzaprav ni imanentno dana | zavesti | (ni fenomen), ampak je zavesti transcendentna |
dana zavesti (ni fenomen), ampak je | zavesti | transcendentna - kar pa spet ne pomeni, |
stališča rečemo, da sta prostor in čas v | zavesti | , ne pa v stvareh? |
pojasnilom, da imanenca časa in prostora v | zavesti | za Husserla ne pomeni, da ju ni v svetu |
zato, ker čas in prostor sooblikujeta | zavest | , sta obenem konstitutivna za svet kot |
”intencionalni korelat zavestne sinteze“, saj je | zavest | vselej ”zavest o nečem“, kar pomeni, |
zavestne sinteze“, saj je zavest vselej ” | zavest | o nečem“, kar pomeni, da vsakokratnemu |
”stvareh“ kot fenomenih, v predmetih | zavesti | . |
primer ravno pri odsenčenjih stvari v | zavesti | ... |
obravnave časa imanentni čas toka | zavesti | , iz katerega naj bi potem sledile oziroma |
zaporedja in kombinacije tonov) v | zavesti | . |
fenomenološko razumljeni predmet (v) | zavesti | ; obenem pa v skladu z osnovno zamislijo |
je namreč fenomen kot danost (v) | zavesti | . |
harmonično tkivo kontrapunkta, ki ostaja v | zavesti | , čeprav se z minevanjem časa, z vsakim |
”predstava“ melodije, ki pa jo omogoča | zavest | - v našem primeru sposobnost retence, |
pomenu, temveč da čas nastopi s časenjem | zavesti | in ravno to časenje v našem primeru |
Je tudi tedaj nujno časenje | zavesti | , da bi lahko rekli, da ton traja v |
Občutek trajanja je možen samo v | zavesti | in zato lahko tudi posamezni ton |
”modificiran“, kajti sedanji ton se v | zavesti | modificira v pretekli ton, ko novi |
časovnih predmetov ima bistveno vlogo | zavest | ... |
Zavest | je nasploh nujna za njihovo ”konstitucijo“. | |
letajo ptiči - s tem opažanjem tvoja | zavest | še ni konstituirala ptičjega leta kot |
vseskozi zavedali svoje hoje oziroma jo v | zavesti | povezovali v enoten časovni predmet. |
Če pa želimo, naša | zavest | lahko zbere posamezne člene serije |
tri osnovne funkcije transcendentalne | zavesti | , ki imajo zbirno vlogo pri povezovanju |
deluje tudi protenca, s pomočjo katere | zavest | vnaprej ve, da se bo skodelica na tleh |
orientacijo v času, saj osvobajata | zavest | njene vsakokratne ujetosti v zdaju |
poteka konstitucija časovnih predmetov v | zavesti | ; v tem procesu je odločilna poenotujoča |
procesu je odločilna poenotujoča vloga | zavesti | , identiteta transcendentalnega jaza, |
konstituciji časovnih predmetov - ni | zavesti | pred predmeti, kakor tudi ni predmetov |
predmeti, kakor tudi ni predmetov pred | zavestjo | . |
predmeti pravzaprav vsi možni predmeti | zavesti | , saj vsi predmeti trajajo v času, izraz |
kot vsi predmeti v fenomenologiji, | zavesti | imanentni - so fenomeni - in zato so |
ohranjanju neke zaznave ali misli v | zavesti | , pri fantaziji je spet drugačno kot |
in sicer ravno zaradi svobode, ki je | zavesti | dana pri njenih spominskih odsenčenjih. |
tisti, za katerega v poznejšem toku | zavesti | rečemo, da je zvenel, saj je njegovo |
Točke časovnega trajanja se za mojo | zavest | <Bewußtsein> oddaljujejo analogno, |
oddaljujejo analogno, kakor se za mojo | zavest | oddaljujejo točke mirujočega predmeta |
<unverrückt>, vendar beži v oddaljevanju | zavesti | <Bewußtseinsfernen>, kajti razdalja |
misel o časovni perspektivi, v kateri | zavest | ohranja - bodisi v retenci ali reprodukciji |
predmeta, recimo neke pokrajine, če jo | zavest | zaobjame v predmetno celoto. |
pritiče, da je to doživljanje vselej že | zavest | o preteklem. |
refleksivno postavimo za predmet [obravnave]) | zavest | o ravnokar preteklem in ne zgolj |
o ravnokar preteklem in ne zgolj | zavest | o točki zdaja <Jetztpunkt> neke predmetnosti, |
ki nikakor ni neposredno evidentna | zavesti | ; lahko jo primerjamo s točko v prostoru, |
katerega se postavi opazujoča in misleča | zavest | . |
zdaja, saj nam je zdaj‐pravkar v | zavesti | dostopnejši od neulovljive in zmuzljive |
predmeta ste poudarili odločilno vlogo | zavesti | oziroma transcendentalnega jaza. |
oziroma nasploh s konstitucijo predmeta v | zavesti | . |
predstav, misli ipd.) v doživljajskem toku | zavesti | ; v časovnem oziru imata pri predmetenju |
njeno ”imanentno predmetenje“ v tvoji | zavesti | , da vsakič prepoznaš njeno istost, |
ali drugače odsenčena, vendar ostaja | zavesti | dostopna kot ista melodija zaradi |
sinteza v obliki kontinuirane notranje | zavesti | časa <Zeitbewußtseins> [... |
Predmet | zavesti | v svoji identiteti sam s seboj med |
času kot intencionalne vsebine moje | zavesti | . |
znanstvenih teorijah kakor v tudi vsakdanji | zavesti | . |
Vzvišenost angelske | zavesti | je namreč ravno v tem, da angel v enem |
pa sem nasprotno mislil, da angelska | zavest | v enem samem človeškem trenutku vidi |
namreč neodvisno od zdaja, ki ga | zavest | doživlja kot svojo sedanjost; tako |
tako zanikuje realnost časa, je le‐ta | zavesti | vsekakor očitna! |
usmerjenost ”samega časa“ - tudi če odmislimo | zavest | , ki s trenutkom zdaja nenehno razmejuje |
časa je primarno in intuitivno jasna | zavesti | , vendar na povsem nefizikalen način, |
in eo ipso samega sebe kot misleče | zavesti | , kajti - |
in brezzavestnega v jazu ter obenem | zavest | te identitete; umetnost pomirja naša |
empirizem, ki ga je iskal v mitološki | zavesti | , religioznem razodetju in mističnem |
narava do človeka nezavedno, človek pa z | zavestjo | , s srcem in dušo. |
Zavest | ne more seči nazaj do samega začetka, | |
Zavest | iz čistega motrenja vedno spet zdrsne | |
Schelling pravi, da je človeška | zavest | ”teogonična“, kar pomeni, da človek |
namreč istost božanske in človeške | zavesti | . |
človeška | zavest | se ne more spoznati kot božanska, ”boga |
se na ravni prebujajoče se človeške | zavesti | ponavlja stvarjenje sveta, pri čemer |
ponavlja stvarjenje sveta, pri čemer pa se | zavest | šele prepoznava kot ”večna volja do |
Zavest | skusi svoje lastno gibanje kot gibanje | |
ločuje tri zgodovinske stopnje mitološke | zavesti | : egipčansko, indijsko in grško - v |
zgodovinska stopnja v razvoju religiozne | zavesti | (čeprav je tudi to), namreč stopnja, |
”zgradi“ lestev življenja, duh pa daje | zavesti | moč, da se vzpne po njej, kajti... |
prividu neločenosti, ki zastira samoto | zavesti | in kaos v nezavednem. - |
Če bi | zavest | vedela za svoje rojstvo, tedaj to ne |
povsem svobodni volji daje človeški | zavesti | “ [prav tam, 48]; to se nam zdi očitno, |
očitno, saj se Bog nekaterim človeškim | zavestim | , namreč bogotajcem, ”ne daje“; a tudi |
različice povezovalne teorije vključiti | zavest | , ki pa jo pojmuje kot nezvedljivo |
Nastanek življenja, še posebej pa | zavesti | , je velika skrivnost; in tudi če te |
parametri niso dobro ubrani za nastanek | zavesti | , zato v njih pač ni opazovalcev, ki |
katerega fizikalni parametri omogočajo | zavest | , in zato se lahko čudimo njegovi dobri |
dejanskega sveta, za odprt ”logični prostor“ | zavesti | , ki ni ujeta v vsakokratno aktualnost, |
narave bolj kot doslej vključiti tudi | zavest | . |
dobro uglašeni za nastanek življenja in | zavesti | . |
deterministično poraja življenje in | zavest | (Spinozova pot); in 2. božanska narava |
fizične procese, ki porajajo življenje in | zavest | . |
življenje vznikne iz nežive snovi in da | zavest | vznikne iz življenja, in to brez potrebe |
in ob kreiranju mnenj morali imeti v | zavesti | , da govorimo o Triglavskem narodnem parku, |
JEROVŠEK: Kolikor vem, je še kako pri | zavesti | kolega Rupar. |
Ostala je le globoka rana v kulturni | zavesti | Slovencev. Lopata s kratkim ročajem |
moji prvi toni, ki sem jih igrala v | zavesti | bolezni. |
ga kot človeka slovenskega rodu in | zavesti | (v mladih letih je bil celo slovenski |