O'beseda, označena besedila z lemami
S police je | vzel | steklenico brezbarvne tekočine s preprosto |
Vzel | si je cigareto iz pomečkanega zavojčka | |
Iz predala je | vzel | peresnik, stekleničko črnila in debel, |
napeljal tudi zvezek, ki ga je pravkar | vzel | iz predala. |
suženjstvo«»Nevednost je moč« Iz žepa je | vzel | kovanec za petindvajset centov. |
kraju, se je vrnil na svoje mesto, | vzel | s police slovar Novoreka, odrinil narekovalnik, |
Oba sta si | vzela | s kupa na robu pulta masten pločevinast |
» | Vzemiva | si spotoma še gin.« |
Odrinil je skledico, | vzel | kos kruha v eno in sir v svojo drugo |
» | Vzemi | , na primer, dober.« |
»Pravzaprav sem mu rekel, da mu bom fračo | vzel | , če bo to še kdaj storil.« |
Tako kot prej Syme je zdaj Winston | vzel | žlico in brodil po bledi omaki, ki |
številk povzročil nejasno navdušenje, je | vzel | pipo iz ust. |
Vzel | je pero in pisal: | |
Iz predala je | vzel | izvod otroškega zgodovinskega učbenika, |
so ga lahko vrgli v ječo, ali pa mu | vzeli | službo in ga izstradali do smrti.« |
Vzel | je spet pero in pisal: | |
Vzel | je otroško zgodovinsko knjigo in pogledal | |
jo bilo odnesti domov, tudi ko bi jo | vzel | iz okvira. |
litografijo Sv. Klementina Danskega, jo | vzel | iz okvira in skrito pod kombinezonom |
in bil je že na pol odločen, da jo | vzame | ven in vrže proč. |
Potem je odšel k mizi v niši, sedel in | vzel | iz predala dnevnik. |
občutljivo, težko nalogo, ki mu je | vzela | več ur in je zahtevala, da odrine vse |
se je radostno zasmejalo, očitno je | vzelo | to kot priznanje za popolnost svojega |
Še preden ga je | vzel | , je po vonju vedel, da je zelo nenavadna |
Pokleknil je k njej in | vzel | njene roke v svoje. |
Vzela | je še dve ščipalki iz ust in globoko | |
Vzel | ji ga je iz rok, kot zmeraj očaran | |
Kdaj pa kdaj je | vzela | v roke Winstona in ga stisnila za dolgo |
Deklica jo je | vzela | in jo topo gledala, verjetno ne vedoč, |
Vzeli | nista nobene obleke, še materinega | |
O'Brien potisnil proti drugim, si sam eno | vzel | , potem pa vstal in začel počasi korakati |
O'Brien je | vzel | z vrha omare majhno škatlico, ji izročil |
Zamišljeno je | vzel | aktovko, ne da bi bil kaj rekel. |
»Vse jih lahko | vzamete | in jim prerežete grla pred mojimi očmi |
» To je tisti, ki ga morate | vzeti | , ne jaz !« je zakričal. |
» | Vzemite | njega, ne mene !« |
»Zdaj | vzemiva | primer.« |
ob rojstvu odvzeli materam, tako kot | vzamemo | jajca kokošim.« |
O'Brien je | vzel | Winstonova ramena med svoje močne roke |
Vzemimo | en sam primer. | |
Vzemimo | en sam primer: beseda pravmisliti, | |
Vzemimo | za primer znani odlomek iz Deklaracije | |
Vzemimo | , dragi, nepravičnika, ki bi lahko skrivaj | |
vendar lahko brez strahu in neopaženo | vzel | na trgu, kar bi hotel, ubil ali rešil |
Vzeti | mu moramo vsak videz pravičnosti; kajti | |
opevati trpljenje Niobe, od koder so | vzeti | ti verzi, ali usodo Pelopidov, trojansko |
hotel iti domov, temveč si jo je hotel | vzeti | takoj in kar na zemlji; zatrjeval ji |
mislim, ni mogel ozdraviti; ne da bi si | vzel | za drugo čas, se je nenehoma zdravil |
nekaj pozabijo, ker tem neopazno nekaj | vzame | čas, onim pa pogovor. |
Toda ne vem, od kod naj | vzamem | pogum in besede, da jo povem in poskusim |
zgrešenosti, kar bi nas preveč zamudilo, | vzemimo | stvar za dokazano in nadaljujmo. |
»Da | vzamemo | državo in človeka, ki ima iste sposobnosti |
Vzemi | to mirno na znanje!« | |
Morda nas | vzame | kak delfin na svoj hrbet ali nas reši |
»Na vojsko bodo šli skupaj in | vzeli | s sabo odrasle otroke, da spoznajo |
»Na nenevarne vojne pohode naj | vzamejo | otroke s sabo, na nevarne pa ne.« |
ne požigati, dovolil bi jim samo, da | vzamejo | letno žetev s sabo. |
»Če me hočeš | vzeti | kot primer za zaljubljence in njihovo |
zaradi trditve: dokler filozofi ne | vzamejo | države v svoje roke, ne bo konca zla |
starejši kot deset let, na deželo, | vzamejo | njihove otroke v svoje varstvo, a jih |
» | Vzemimo | zdaj od vsake vrste po en primer, da |
bi se dokopali do čimvečje jasnosti, | vzemimo | stvar takole.« |
pridejo do njega ; nikoli dejansko ne | vzamejo | vase stvari resnične biti in nikoli |
Najlažje, če | vzameš | ogledalo in ga nosiš povsod s seboj. |
ker smo takrat prešli, to moramo zdaj | vzeti | v pretres.« |
Mnogo časa bi nam | vzelo | , dragi Glavkon, ko bi hotel pripovedovati |
glasnik jih je postavil v vrsto, potem je | vzel | iz naročja Lahese žrebne kocke in podobe |
Jožef | vzame | Marijo k sebi |
»Jožef, Davidov sin, ne boj se | vzeti | k sebi Marijo, svojo ženo; kar je spočela, |
Vzel | je svojo ženo k sebi. | |
»Vstani, | vzemi | dete in njegovo mater in béži v Egipt! |
Vstal je, še ponoči | vzel | dete in njegovo mater in se umaknil |
»Vstani, | vzemi | otroka in njegovo mater in pojdi v |
Vstal je, | vzel | otroka in njegovo mater in se vrnil |
Nato ga hudič | vzame | s seboj v sveto mesto in ga postavi |
Zopet ga hudič | vzame | s seboj na zelo visoko goro. |
se hoče kdo pravdati s teboj in ti | vzeti | obleko, mu pusti še plašč. |
Pústi, da | vzamem | iver iz tvojega očesa,’ če imaš pa |
»Vstani, | vzemi | svoja nosila in pojdi domov!« |
Pridejo pa dnevi, ko jim bo ženin | vzet | in takrat se bodo postili. |
imel obilo; kdor pa nima, se mu bo | vzelo | še tisto, kar ima. |
podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek | vzel | in vsejal na svoji njivi. |
kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je | vzela | žena in umesila v tri merice moke, |
Prišli so Janezovi učenci, | vzeli | truplo in ga pokopali, potem pa šli |
Vzel | je tistih pet hlebov in dve ribi, se | |
»Kje naj v puščavi | vzamemo | toliko kruha, da nasitimo táko množico?« |
Vzel | je tistih sedem hlebov in ribe, se | |
učenci odšli na drugo stran, so pozabili | vzeti | kruh s seboj. |
»Kruha nismo | vzeli | s seboj.« |
za menoj, naj se odpove sam sebi in | vzame | svoj križ ter hodi za menoj. |
Šest dni potem | vzame | Jezus s seboj Petra, Jakoba in njegovega |
Vzemi | ga in jim ga daj zame in zase.« | |
Če te pa ne posluša, | vzemi | s seboj še enega ali dva, da se vsa |
Vzemi | , kar je tvojega, in pojdi! | |
Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je | vzel | dvanajstere učence na sámo in jim med |
Zato vam pravim: | vzelo | se vam bo božje kraljestvo in dalo |
strehi, naj ne hodi dol, da bi kaj | vzel | iz svoje hiše; in kdor bo na polju, |
kraljestvo podobno desetim družicam, ki so | vzele | svetilke in šle ženinu naproti. |
Nespametne so | vzele | svetilke, niso pa prinesle olja s seboj. |
Pametne pa so s svetilkami vred | vzele | olja v posodicah. |
Vzemite | mu talent in ga dajte tistemu, ki jih | |
imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo | vzelo | še to, kar ima. |
Medtem ko so jedli, je Jezus | vzel | kruh, zmolil nad njim blagoslov, ga |
» | Vzemite | , jejte, to je moje telo.« |
Nato je | vzel | kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: |
S seboj | vzame | Petra in oba Zebedéjeva sinova. |
Véliki duhovniki so | vzeli | srebrnike in dejali: |
» | Vzeli | so trideset srebrnikov, ceno tistega, |
ampak da hrup čedalje bolj narašča, je | vzel | vodo, si vpričo množice umil roke in |
Upraviteljevi vojaki so tedaj | vzeli | Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali |
Pljuvali so vanj, mu | vzeli | trst in ga z njim tepli po glavi. |
Brž je stekel eden izmed njih, | vzel | gobo, jo napojil s kisom, nataknil |
Jožef ga je | vzel | , zavil v čist platnen prt in položil |
Vzeli | so denar in storili, kakor so jih poučili. | |
Vstani, | vzemi | nosila in hôdi?’ |
»Vstani, | vzemi | nosila in pojdi domov!« |
Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin | vzet | , in takrat, tisti dan, se bodo postili. |
se mu bo dalo in kdor nima, se mu bo | vzelo | še tisto, kar ima.« |
On pa vse odslovi in | vzame | s seboj očeta in mater deklice ter |
zvedeli Janezovi učenci, so prišli, | vzeli | njegovo truplo in ga položili v grob. |
v gručah po sto in po petdeset, je | vzel | tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl |
Vzel | ga je od množice vstran, mu položil | |
Vzel | je tistih sedem hlebov, se zahvalil, | |
Pozabili so | vzeti | kruh; v čolnu so imeli en sam hleb |
hoditi za menoj, naj se odpove sebi, | vzame | svoj križ in hodi za menoj. |
Čez šest dni | vzame | Jezus s seboj Petra, Jakoba in Janeza |
In | vzel | je otroka, ga postavil mednje, ga objel |
Spet je | vzel | dvanajstere vstran in jim začel govoriti, |
ne zapusti pa otrok, naj njegov brat | vzame | vdovo in obudi zarod svojemu bratu.’ |
Vzel | jo je drugi in umrl, ne da bi pustil | |
stopa v svojo hišo, da bi iz nje kaj | vzel | , in kdor je na polju, naj se ne vrača |
Medtem ko so jedli, je | vzel | kruh, zmolil nad njim blagoslov, ga |
» | Vzemite | , to je moje telo.« |
Nato je | vzel | kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi |
S seboj | vzame | Petra, Jakoba in Janeza in se začne |
vina, pomešanega z miro, vendar ga ni | vzel | . |
stotnik pritrdil, je Jožefu dovolil | vzeti | truplo. |
Gospod Jezus govoril z njimi, je bil | vzet | v nebo in je sédel na božjo desnico. |
predpisu postave, ga je tudi Símeon | vzel | v naročje in slavil Boga: |
»Rečem ti: vstani, | vzemi | nosila in pojdi domov!« |
Takoj je vpričo njih vstal, | vzel | nosila, na katerih je ležal, in šel |
Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin | vzet | , in takrat, tiste dni, se bodo postili.« |
Kako je stopil v božjo hišo in | vzel | daritvene hlebe, jih jedel ter jih |
licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče | vzeti | plašč, mu tudi obleke ne brani. |
Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo | vzame | kaj tvojega, ne zahtevaj nazaj. |
svojega očesa in potem boš dobro videl | vzeti | ivér iz očesa svojega brata.« |
poslušajo, nato pa pride hudič in jim | vzame | besedo iz njihovih src, da ne bi vere |
mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo | vzelo | še to, kar misli, da ima.« |
Vzel | jih je s seboj in se umaknil v samoto | |
Tedaj je | vzel | tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl |
priti za menoj, naj se odpove sebi in | vzame | vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. |
Nekako osem dni po tem govoru je | vzel | s seboj Petra, Janeza in Jakoba in |
Vzel | je otroka, ga postavil poleg sebe | |
Drugi dan je | vzel | dva denarja, ju dal gostilničarju in |
najboljši del, ki ji ga nihče ne bo | vzel | .« |
močnejši od njega in ga premaga, mu | vzame | vse orožje, na katero se je zanašal, |
Gorje vam, učitelji postave, ker ste | vzeli | ključ spoznanja. |
Bojte se tistega, ki sme življenje | vzeti | in ima potem oblast vreči v pekel. |
Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga človek | vzame | in vseje na svojem vrtu. |
Podobno je kvasu, ki ga žena | vzame | in zamesi v tri merice moke, dokler |
Vzemi | me za enega svojih najemnikov.’ | |
Vzemi | svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: | |
Vzemi | zadolžnico in zapiši: osemdeset.’ | |
Vzemite | mu mino in jo dajte tistemu, ki jih | |
bo dalo, in tistemu, ki nima, se bo | vzelo | še to, kar ima. |
bil oženjen, pa ni imel otrok, naj | vzame | vdovo njegov brat in obudi zarod svojemu |
Nato je vdovo | vzel | drugi, pozneje tretji in tako vseh |
In | vzel | je kelih, se zahvalil in rekel: |
» | Vzemite | to in si razdelite, kajti povem vam, |
In | vzel | je kruh, se zahvalil, ga razlomil, |
Prav tako je po večerji | vzel | tudi kelih in rekel: |
nadaljeval, »kdor ima denarnico, naj jo | vzame | , prav tako tudi torbo; in kdor nima |
»Oče, če hočeš, | vzemi | ta kelih od mene, toda ne moja volja, |
Ko je sédel z njima za mizo, je | vzel | kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga |
Vzel | jo je in jo vpričo njih pojedel. | |
»Vstani, | vzemi | svoja nosila in hôdi!« |
Vzel | je nosila in hodil. | |
Vzemi | svoja nosila in hôdi!’« | |
Vzemi | nosila in hôdi’?« | |
Tedaj je Jezus | vzel | hlebe, se zahvalil in jih razdelil |
Hoteli so ga | vzeti | v čoln, pa so bili že pri obrežju, |
»Si bo mar | vzel | življenje, ker pravi: ‘ |
Nihče mi ga ne more | vzeti | , ampak ga dam sam od sebe. |
Prišli bodo Rimljani in nam | vzeli | oblast nad templjem in narodom.« |
Tedaj je Marija | vzela | funt dragocenega olja iz pristne narde, |
Vzeli | so palmove veje, mu šli naproti in | |
od večerje, odložil vrhnjo obleko, | vzel | prt in se z njim opasal. |
Ko jim je umil noge in | vzel | vrhnjo obleko, je spet prisedel in |
Tedaj pomoči grižljaj, ga | vzame | in dá Judu, sinu Simona Iškarijóta. |
Ko je Juda | vzel | grižljaj, je šel satan vanj. |
Ko je torej | vzel | tisti grižljaj, je takoj odšel; bila |
pripravim prostor, bom spet prišel in vas | vzel | k sebi, da boste tudi vi tam, kjer |
veselilo in veselja vam nihče ne bo | vzel | . |
Ne prosim, da jih | vzameš | s sveta, ampak da jih varuješ hudega. |
Juda je torej | vzel | četo in služabnike vélikih duhovnikov |
» | Vzemite | ga in ga sodíte po svoji postavi.« |
Tedaj je Pilat | vzel | Jezusa in ga dal bičati. |
» | Vzemite | ga vi in ga križajte, kajti jaz ne |
Vzeli | so torej Jezusa. | |
Ko so vojaki Jezusa križali, so mu | vzeli | oblačila - razdelili so jih na štiri |
In od tiste ure jo je učenec | vzel | k sebi. |
Ko je Jezus | vzel | kisa, je rekel: |
Vzela | sta Jezusovo telo in ga z dišavami | |
»Gospoda so | vzeli | iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« |
povej, kam si ga položil, in ga bom jaz | vzela | .« |
Jezus je pristopil, | vzel | kruh in jim ga ponudil; prav tako tudi |
Ta Jezus, ki je bil | vzet | od vas v nebo, bo prišel prav tako, |
Janezovega krsta do dne, ko je bil | vzet | od nas. |
Ko pa je bil izpostavljen, ga je | vzela | faraonova hči in si ga vzgojila za |
seboj, ko so pod Józuetovim vodstvom | vzeli | deželo poganom, ki jih je Bog pregnal |
sta stopila iz vode, je Gospodov Duh | vzel | Filipa. |
Zato so ga učenci neko noč | vzeli | in po vrvi v košari spustili čez mestno |
Jeruzalemu in se vrnila; s sabo sta | vzela | Janeza Marka. |
Bárnaba je hotel | vzeti | s sabo na pot tudi Janeza Marka. |
Pavel pa je bil proti temu, da bi | vzela | s sabo človeka, ki ju je zapustil v |
Pavel ga je hotel | vzeti | s sabo, zato ga je dal obrezati. |
Vzel | ju je s sabo še tisto nočno uro ter | |
Vzeli | so ga s sabo in odpeljali v Areopág | |
Tam smo nameravali | vzeti | na krov Pavla, kot je bil naročil; |
se je z nami sešel v Asosu, smo ga | vzeli | na krov in prišli v Mitiléno. |
Stopil je k nam, | vzel | Pavlov pas, si z njim zvezal noge in |
Vzemi | jih s sabo in opravi z njimi očiščevalne | |
Tedaj je Pavel | vzel | može s sabo. |
Takoj je | vzel | s sabo vojake in stotnike in odhitel |
Stotnik ga je | vzel | s sabo, ga peljal k poveljniku in rekel: |
Vojaki so | vzeli | Pavla, kakor jim je bilo ukazano, in |
Po teh besedah je | vzel | kruh, se vpričo vseh zahvalil Bogu, |
Ali bom | vzel | Kristusove ude in iz njih napravil |
Ali nimamo pravice s seboj | vzeti | žensko kot sestro, kakor drugi apostoli |
No, nihče mi ne bo | vzel | tega ponosa! |
Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, | vzel | kruh in se zahvalil, ga razlomil in |
Prav tako je | vzel | tudi kelih po večerji in rekel: |
Vem tudi, da je bil ta človek | vzet | v nebesa - ali v telesu ali zunaj telesa, |
S sabo sem | vzel | tudi Tita. |
Predvsem pa | vzemite | ščit vere; z njim boste mogli pogasiti |
Vzemite | tudi čelado zveličanja in meč duha, | |
Ne pustite, da vam | vzame | nebeško nagrado tak, ki se sam vdaja |
Vzemi | Marka in ga pripelji s seboj, ker mi | |
Zato moramo zelo resno | vzeti | , kar smo slišali, da ne bi zgrešili |
Vsak véliki duhovnik je | vzet | izmed ljudi in postavljen ljudem v |
vse zapovedi, kakor so v postavi, je | vzel | kri juncev in kozlov z vodo, zraven |
Vi pa ste revežu | vzeli | čast. |
Bratje, v trpljenju in potrpežljivosti si | vzemite | za zgled preroke, ki so govorili v |
namreč na pot zaradi Jezusa in niso nič | vzeli | od poganov. |
Jagnje je stopilo naprej ter | vzelo | knjigo iz desnice sedečega na prestolu. |
In ko je | vzelo | knjigo, je četvero živih bitij in štiriindvajset |
»Vredno si, da | vzameš | knjigo in odtrgaš njene pečate, ker |
»Stopi in | vzemi | odprto knjižico; ta je v roki angela, |
» | Vzemi | jo in pojej! |
Tedaj sem | vzel | iz angelove roke knjižico ter jo pojedel |
vztraja pri svojih stališčih v slogu: | vzemi | ali pusti. |
dolgoročnim strateškim interesom na Balkanu ( | vzemimo | v Veliki Britaniji) še krožijo ideje, |
konje, kar pa našemu reprezentantu ni | vzelo | volje. |
sindikalnega poziva k pogajanjem na način: | vzemi | ali pusti. |
In | vzame | košček kruha in strehe. |
Dala mu je vse, kar je imela, a tudi | vzela | mu je vse, kar je imel on. |
Najdù je | vzel | denar. |
Besedo in dušo so ti hoteli | vzeti | , a rečem ti: |
Vsedel se je na ograjo, | vzel | iz žepa krivač in odrezal debelo vrbo. |
Zjezil se je nad piščalko, | vzel | krivač in zamahnil. |
Vzemite | vse svoje stvari. | |
Vprašala sta ječarja, če je jetnik | vzel | vse svoje stvari in potem prijela Vladimirja |
Vzel | je kos papirja in vprašal: | |
- Danes, | vzemi | , pij, je ukazal ječar. |
Jezus nam jo je | vzel | . |
Vzemimo | pot pod noge. | |
Mama pa je | vzela | v svojo žuljavo dobro dlan mojo otroško |
sanjah zbirati po bajti stvari, ki jih | vzame | s sabo za na pot in jih nositi na mizo. |
se je ozrla krog sebe, kaj naj bi še | vzela | , jo je s stene pogledala Vladimirjeva |
Tebi še violine niso pustili | vzeti | s seboj, da bi se kedaj lahko zjokal |
Steklenico bi ji radi | vzeli | . |
S puško, uprto v prsa me bo hudič | vzel | .’" |
tako veš, da vem, kaj mesto človeku | vzame | . |
otroku lepe članke, katere si moramo vsi | vzeti | k srcu. |
vsake vrednosti in jih lahko mirne duše | vzamejo | s sabo na stranišče; |
nekdanje dni in takrat je moral Hans | vzeti | v roke Razkrinkane Habsburžane". |
Confitures Cirio zmerom in povsod" ali pa | Vzemite | po kosilu pomarančo Gaddi, ki Vas osveži |
četudi zdajle, kar pri priči vse hudič | vzame | ." |
Vzela | sta se, še preden je minilo leto po | |
zdavnaj pozabljeno ljubezen, jo odpre, | vzame | iz nje cigareto, jo posvaljka med prsti, |
zavzema vse mogoče oblike, človek pa | vzame | brado v svojo dlan in razmišlja. |
Vzel | sem ga iz žepa in si ga pazljivo ogledal. | |
velikega ali pa vsakdanjega, kakor se pač | vzame | . |
Vzel | je v najem žago in mlin, ampak počasi | |
»Jakobu so | vzeli | gostilno. |
Martin je | vzel | in se zahvalil. |
nikakor ni mogel razumeti, kje se je | vzel | tako dober človek: detektiv je, pa |
naslonila se je na podboje pri vratih, | vzela | v naročje svoje težke prsi, priprla |
izpod strehe kakor žalna zastava ter | vzeti | pot pod noge. |
oknice, drugi je rabil šipo in jo je | vzel | , tretji je izruval tečajnik - in tako |
Sklenil sem, da ga | vzamem | k sebi, da mu ne bo treba majati od |
dejal Pologar, stopil k uri, jo navil, | vzel | v roke debeli rožni venec, sedel v |
Zdaj so jim | vzeli | plače in tako so živeli s tem, da so |
sreči se je oglasil Pologar, da ga | vzame | k sebi. |
je prikimal Martin, | vzel | prot, ki ga mu je molil hlapec in stopil |
Vrnil se je v izbo, | vzel | otroka v naročje, ga poujčkal in mu |
Vzel | je sliko, ki jo je prej vrgel na mizo, | |
Vzel | ga je v naročje in stopil z njim iz | |
Vzel | je dve stari vreči, jih razgrnil na | |
Prišel bo mož in bo | vzel | mene in ne tebe. |
Potem so | vzeli | šolo in lahko rečem, da se skoraj opazilo |
Potem je odprl svoj kovček in | vzel | iz njega steklenico vina in škatlo |
Vzel | jih je in jih stlačil v notranji žep. | |
pogledala s svojimi velikimi očmi, | vzela | otroka v naročje in rekla: |
Vendar ji vse to ni | vzelo | sreče pri otroku. |
rekel sam pri sebi, | vzel | cigareto iz žepa in vžigalice, da bi |
Kakor se pač | vzame | . |
Pravzaprav sem jo | vzel | čisto iz usmiljenja, ker je preveč |
vseeno rekel: veš kaj, Marjeta, kar | vzemiva | se. |
so govorile, »še | vzameta | se lahko.« |
in k spovedi in prosi Boga, da bi ga | vzel | k sebi, pa nima kam položiti svoje |
obrnila se je k svojemu otroku in ga | vzela | v naročje. |
Komaj, da sem očeta | vzel | ; vse družine ne morem rediti.« |
Stopil je v vežo in | vzel | na skrinji obilno večerjo, ki jo je |
Doma pa je | vzel | s police pratiko, poiskal svetnika |
K vojakom ga niso | vzeli | in tako si je mirno lahko poiskal na |
s postelje, se nagnila nad zibelko, | vzela | iz nje otroka, ki je začel vpiti, in |
Odprl je leseno tobačnico, | vzel | iz nje ščepec tobaka, ga nasul na hrbet |
Ampak pokazal ji bom vrata in si | vzel | deklo. |
res, pa kaj, ko jih ni nihče resno | vzel | . |
otroku prinesel škrnicelj cedel, ga | vzel | v naročje in poviškal, saj otrok navsezadnje |
segel v žep, potegnil iz njega mehur, | vzel | prežo tobaka, ga zribal med prsti in |
Potem pa | vzamemo | deklo!« |
Seveda, toda kje naj | vzame | denar. |
Sklonil se je k Nančinemu, ga | vzel | v naročje, ga poviškal in rekel: |
Žef se je napotil v Tolmin in | vzel | v banki posojilo na posestvo. |
Ko pride Matelič, si | vzamem | blago za novo krilo. |
Vzel | je pipo iz brezzobih čeljusti in, ko | |
Oče ga je včasih | vzel | v naročje, ga poviškal, kadar sta bila |
je zadnji dan vrnil iz šole, je oče | vzel | njegovo odpustnico, jo pazljivo pregledal, |
Na pomlad ga je teta Marjanca | vzela | s sabo na romanje na Sv. goro, da bi |
Fratnik zbral vso svojo potrpežljivost in | vzel | Venčka še enkrat v šolo. |
Kakor hitro je oče | vzel | svojo roko z njega, je kar švignil |
Kdo ve, nemara te še | vzamejo | . |
teta Marjanca je rekla, da me sploh ne | vzamejo | ,« je zastokal Venc in se tako plašno |
Šala in ne šala, kakor se pač | vzame | . |
Peter je tudi | vzel | pogum v roke in stopil za njim. |
»Le od kod so se | vzeli | ? |
Od kod si se pa ti | vzelo | ? |
me bojiš?« je rekla očitajoče in mu | vzela | klobuk z glave, da so se mu črni kodri |
doma, ker ga je teta Marjanca strože | vzela | v roke. |
»Hudič ga je dal, bog ga bo | vzel | , ali pa narobe,« je zaključila in se |
stopi, da ti popiham,« je rekla mama, jo | vzela | v naročje in ji pihala po krvavečem |
Vzela | je v pretres tega in onega. | |
postavila predenj četrtinko rebule, mu | vzela | zamaščeno klofeto z glave in mu razkuštrala |
Venc je stopil k mizi, | vzel | likalnik v roke, ga potežkal in previdno |
Zjutraj je Izidor včasih | vzel | Venca s sabo v gozd, da mu je pomagal |
Zdaj bo šla v pokoj in potem se | vzameva | . |
čez cesto Podoreharjeva Tinca, sem | vzel | plašč in stopil iz gostilne. |
»Glejte jo no, kje se je pa ta | vzela | !« |
že dolgo let, zdaj sta se vendarle | vzela | . |
Kobilčerja za ramo, češ naj zaigra in mu | vzame | besedo. |
Štefuc tako razveselil, da je Katro | vzel | . |
Lužarjev, ki sta rekla Štefucu, naj | vzame | pamet v roke. |
s palico v strop, dokler ji je niso | vzeli | . |
Vzemi | čukča in poglej ga. | |
roko Štefeta po rami, stopila v izbo, | vzela | izpod steklenega valja težek zlat križ |
je bil Rupar Čarju dolžan in da je | vzel | Peskarjevo Angelo. |
In stric ga je | vzel | v roke. |
tiče, oče nas je vse pošteno v precep | vzel | , mene pa še posebej. |
‘Dobro sem ga | vzel | v precep. |
Vzemimo | našo vas. | |
Kakor sem razumela, Drejca niso | vzeli | k sebi v četo. |
Mati ga | vzame | v široko plavnico svojega krila. |
Vzel | je cigaro iz ust in trdo rekel: - | |
Le kje se je | vzel | ta prekleti vozel? |
Še veliki kmetje bi jo | vzeli | za ženo, ona pa nič in nič; suče se, |
Tedaj pa kakor bi odrezal: utihne, | vzame | pamet v roko, gre na Okroglo za kravjo |
Vrgla je kozi mrve, odprla kure, | vzela | vedro in krenila k reki. |
bila že odšla, pa te nisem niti za hip | vzela | v misel. |
»Počakaj, samo ruto | vzamem | . |
Čas je, da se | vzameva | !« |
Tildica skoči k materi, da bi ji pomagala | vzeti | škaf z glave. |
Drejc jo prehiti, a Tildica mu | vzame | škaf iz rok in ga odnese v hišo. |
»Ne boš je | vzel | ! |
Tudi Drejc | vzame | izvod. |
skloni k pisanju, Boris pa stegne roko, | vzame | izvod Slovenskega poročevalca, gre |
dvigne, sede, se s komolci upre v kolena, | vzame | negibni obraz v dlani ter gluho strmi |
Očka Orel | vzame | bombi: |
Sova | vzame | v svoje lopataste roke njegov žareči |
Sova ji | vzame | šaržer iz rok. |
»Daj sem!« mu ukaže Stane, mu | vzame | brzostrelko in koraka z njim vštric. |
Vzemita | še Malega in takoj na pot. | |
Tildica prikima, | vzame | bombo in se naglo spusti nizdol. |
Nato mu položi titovko na obraz, | vzame | njegovo puško in zleze k Tonetu. |
Drejc jo stisne k sebi, | vzame | njene premrle roke med svoje dlani |
»Pa še poba | vzemi | ... |
Brzostrelko ... | vzemi | ... |
Sova ga toplo pogleda, nato | vzame | križ in zmaje z glavo. |
Boris | vzame | Drejčevo brzostrelko in stopi k Sovi. |
Stane ji takoj | vzame | škaf iz rok in jo ljubeznivo pokara: |
Vzame | svinčnik in se spet skloni nad zemljevid. | |
Vzameta | naj se in amen!« | |
In sta se | vzela | . |
Nato je počasi | vzel | v roko oglodano in počrnelo leseno |
‚O Gospod, | vzemi | ga k sebi! |
vseh prstov za njen objem, a da bi jo | vzel | v zakon, o tem nihče še pomislil ni: |
Polde je | vzel | kuho v roke - kuhal je samo fižol - |
komolci naslonil na mizo in tudi sam | vzel | v dlani svojo debelo in zdaj že težko |
Vse bo hudič | vzel | ! |
očitajoče premeril svojo ženo in ji | vzel | otroka iz naročja. |
sprevidela, da ga božja dekla res ne bo | vzela | , ga je začela jemati s sabo na obiske. |
»Slišal sem, slišal, da te je | vzel | na piko!« je rekel Hotejec, ki se je |
ga najprej nahranil ter ga šele nato | vzel | v precep. |
Hotejec je | vzel | iz zapečka svojo temno rdečo blazino |
No, Ravničar si tiste pridige ni bil | vzel | k srcu. |
piškavko na njenem vrtu, mu piškavko | vzela | ter ga nato s palico pretepla, ‘da |
»Od kod pa se je | vzela | ?« je rekel pob. |
bilo, ko ji je Tone povedal, da bi rad | vzel | Oti. |
nevesto - in vsaka bi ga bila rada | vzela | , ker je bil res lep in postaven fant |
»Zakaj pa se nista | vzela | in odšla kam drugam?« |
Saj res, zakaj se nista | vzela | in šla drugam? ... |
dan - in tega jima ni nihče zameril - | vzela | sta se že po šestih mesecih. |
Ravničarju, nato pa ji je rekel, da mora | vzeti | v roko svojo žensko pamet in pripraviti |
Vzela | se torej nista. | |
‘Vrhovčevo Jelko | vzemi | ,’ so rekli. |
‘Potem pa | vzemi | Oblazarjevo Katico. |
Kdo ve, od kod se je | vzel | . |
postal Ravničar in da bo tedaj lahko | vzel | mlado in lepo nevesto. |
Na, | vzemimo | , na primer, samo Kadetko, ki nam vsak |
niso | vzeli | zaradi krčnih žil ... |
Najprej sem šel za pismonošo, potem sem | vzel | v najem majhno gostilno, odprl sem |
- Na, | vzemi | sekiro. |
Le kje si se | vzel | ? ... |
Ali naj ti | vzamem | opeko od nog in jo spet segrejem? |
in slišal, če bi ga vaški bogataš še | vzel | na jezik. |
Modrijan je | vzel | iz tobačnice ščepec tobaka in Kadetka |
- Kar jutri bova | vzela | pot pod noge in šla v Tolmin, da se |
Vzel | je drugo knjigo in začel listati po | |
Boš | vzel | ? |
krajcarjev za rozine, ki jih je bila | vzela | pri Modrijanu, da je Ravničar seveda |
In Kadetko bi | vzel | s sabo, - je zadovoljno pomislil pob. |
- Na, | vzemi | si! - |
Nato je najmlajšega | vzel | v naročje, ostala dva pa sta drobila |
- | Vzelo | jo je, vzelo! ... |
- Vzelo jo je, | vzelo | ! ... |
iztegnjenimi rokami, kakor bi jo mislila | vzeti | nazaj. |
Vzel | sem odejo, jo pogrnil po skrinji v | |
‘Pa zakaj si me | vzel | ?’ |
Le zakaj si me | vzel | ! |
Če se bodo še prikazali, | vzemi | kol in jih naženi!’ ... |
Vzel | sem lopato in začel plati mivko. | |
Vzel | si je čepico z glave, si obrisal potno | |
napravil, ker me je življenje prej | vzelo | v roke. |
je po očetovem odhodu k vojakom spet | vzel | gospodarstvo v roke, kar ga je vidno |
Vzemi | pamet v roko, - ga je skušal pomiriti | |
je bil star komaj poldrugo leto, je | vzela | v naročje, ker ga je razjarjeni ded |
vrečo, jo odvezal, s počasno kretnjo | vzel | iz nje razmočeni komis, ga potežkal, |
Prihajal je o mraku, sam | vzel | iz sklednika krožnik, si narezal nanj |
imel nobenega branja, sem pri priči | vzel | ‘Sv. Genovefo’. |
Kadet je | vzel | iz žepa denarnico in dal vsakemu otroku |
Ded je | vzel | pipo iz ust, nas premeril izpod obrvi |
Vzemite | , saj ni strupeno! | |
Vzeli | smo pecivo in ga v hipu pojedli. | |
Vprašujoče sem pogledal deda, ded pa je | vzel | pipo iz ust in resno rekel: |
Mama je | vzela | košček mesa in dva jabolčna zavitka |
- Vse | vzemi | , - je kratko odvrnila mama in spet |
Nato je spet sedel v zdič, | vzel | pipo v roke in sam zase ponavljal: |
Kako svetlo so nam zasijale oči, ko je | vzela | Boženo z mize, jo poviškala v naročju |
Vzel | sem ji lonček iz rok in pomislil, da | |
Naglo je | vzela | Kadetko v naročje in jo odnesla v kuhinjo. |
- Saj jo bo | vzela | s sabo, siroto? |
če bi hotela, je zdaj gospa ne more | vzeti | s sabo, ker nima dovoljenja. |
Ravninski ljudje bi ga še v poštev ne | vzeli | . |
Zavoglar je pri priči hlastnil ter ga | vzel | v precep: |
pa, ki je mislil, da se pob sramuje | vzeti | , mu stisne hlebec za pas šolske torbice. |
Malce sta premislila in sta ga | vzela | s sabo. |
je vzkliknila, » | vzemi | me s sabo!« |
Moram le pogledati, če bo treba koga | vzeti | pod ključ,« |
nogavic v očetove hodnične čevlje, | vzela | oklešček za palico, stopila prva na |
otroško prisrčnostjo prosila, naj jo | vzamem | s sabo. |
Gledala je Kadetko, ko je | vzela | Silvijo v naročje ter ji prigovarjala, |
ni bilo več ne duha ne sluha, če ne | vzamemo | v poštev puste, visoke ostrice. |
Sedla je na parobek, | vzela | v naročje Silvijo, jo poljubila na |
Vzel | sem jo v naročje, da bi jo potešil. | |
Kadetka jo je naglo potegnila k sebi, ji | vzela | kamenčke iz rok in jo pokarala: |
Zlagala sem se ji, in to laž | vzamem | na svojo vest.« |
ga takoj pobrali in odnesli, oče je | vzel | kramp in lopato ter šel za njimi. |
»Kakor se | vzame | ! |
Počasi se je pobrala in sedla, | vzela | glavo v dlani ter se zamaknila v jaso, |
zavrtela, se omotična zrušila, se pobrala, | vzela | glavo v dlani in se zamaknila v svet, |
sedla, se s komolci uprla v kolena, si | vzela | glavo v dlani in se zamaknila po dolini. |
sedel, se s komolci naslonil na kolena, | vzel | glavo v dlani in se zamaknil po dolini. |
bilo toliko, da je tudi kovač imel kaj | vzeti | v svoje mogočne roke, ter se nato s |
naložil svoje breme in z jeznim korakom | vzel | pot pod noge. |
Ko je šla tema mimo, je kovač | vzel | v roke hudičevo glavo in jo obračal |
široko odprla okno, stopila k tabli in | vzela | kredo, da bi začela pisati. |
Potem se je obrnila, stekla k tabli, | vzela | kredo in začela pisati. |
trenutkov je stal nepremično, potem pa je | vzel | gobo, zbrisal osovražene italijanske |
Potem je | vzel | kredo in začel pisati s svojo lepo |
kar sem moral opraviti, potem pa sem | vzel | Gregorčičeve pesmi, odklenil naše tri |
Vzel | sem skledo in stopil k lini. | |
Prvo nedeljo, ko sem bil sam doma, sem | vzel | kol, zakaj z roko se ga nisem maral |
vprašal, od kod se je kar nenadoma | vzel | ta nenavadni pozdrav. |
»Ko bo tudi ona umrla, jo bom | vzel | !« |
»A | vzel | jo boš?« |
»Tantadruj, | vzel | jo bom in oba bova srečna!« |
»Na, pa | vzemi | še krajcarček, da boš lahko dobro izbral,« |
Hotejec ga je bil | vzel | za svojega, ker sam ni imel otrok, |
prešernosti pri prvi hiši mimogrede | vzel | z okna lonec z nageljnom in ga odnesel |
konec vasi, ga tam postavil na okno, | vzel | lonec s pelargonijo in jo odnesel v |
»Tega bomo | vzeli | pa božorno‐boserna!« |
» | Vzemi | kost, pa božorno‐boserna!« je tako |
Potem je | vzel | leseno žlico, rahlo udaril po vsakem |
»Zato, ker bo vse | vzel | hudič!« |
Pa saj me je ona | vzela | , kakor se reče. |
Potem, po njegovi smrti, sva se | vzela | ... |
je postavil na stol nahrbtnik, da bi | vzel | iz njega kuhalnik, kavo, sladkor in |
»Toda Temnikar se je takoj odločil, | vzel | sekiro in samokres ter odhitel v gozd, |
»Od kod se je pa ta | vzela | ?« se je začudil. |
ali bi bilo bolje, če bi bil tudi on | vzel | sekiro in šel z Jernejem. |
se mu je otožno nasmehnil starec in | vzel | trobento. |
povedali pravljico,« je rekel otrok, mu | vzel | trobento in se obrnil, da bi stopil |
Peter Majcen je | vzel | trobento v roko in jo pazljivo ogledoval, |
Vzel | je s stiskalnice rjavo, precej obtolčeno | |
Vzel | je v roke umazan kozarec, povrtal po | |
Vzel | je majoliko in se odzibal v polmraku | |
Teta je | vzela | putrih, stopila k sodu in potrkala |
Teta je natočila vina v putrih in | vzela | košaro. |
»Nabrala se je,« je prikimal starec in | vzel | trobento. |
Otrok je stopil k njemu in mu počasi | vzel | trobento iz rok. |
Le malo je manjkalo, da je nisem | vzel | . |
In če bi jo bil | vzel | , bi bil Martin lahko moj sin. |
Vzel | je svinčnik in začel popravljati, a | |
žepa, ki je bil prišit na krilo, je | vzela | zvezek in svinčnik, sedla k mizi in |
Stopila je k njemu, mu | vzela | zvezek iz roke in hitro napisala: |
slej bi se spomnil Judeža Iškarjota: | vzel | bi vrv in bi se obesil.« |
Hitro je | vzel | iz ust svojo kepo, se odkašljal, pomlel |
Vzel | je pipo iz ust in jo začel počasi iztrkavati | |
Zdaj je | vzel | veliki bič v svoje roke. |
morju je zdaj temu zdaj onemu maku | vzelo | rdeče krilce. |
Pri petnajstih letih so ga | vzeli | iz zavoda in ga zaposlili pri sodnem |
Neke nedelje sta že zjutraj | vzela | pot pod noge; bila sta v Meudonu, Bellevueju, |
Vzela | sta svečo, jo zaščitila s starim časopisom | |
Bouvard je pokadil pipo, Pécuchet je | vzel | ščepec njuhanca, potem pa sta rekla, |
obravnavanje njegove zemlje je Bouvardu | vzelo | precej veselja, ki ga je imel s hojo |
Še tisti večer sta | vzela | iz knjižnice štiri dele Kmečkega doma, |
Dvakrat na dan je | vzel | v roke škropilnico in kot s kakšno |
Vzemimo | na primer lapor: | |
jezen, ker ni imel uspeha z vrtom, in | vzel | je ljudstvo v bran. |
neuspeha malage, stopil je k omari, | vzel | iz nje pločevinaste škatle, odprl pokrov |
V roke sta | vzela | manj težko delo, ki ga je napisal Girardin |
hotel ustreči in s knjižne police je | vzel | zbirko anatomskih slik. |
»Kar s seboj jih | vzemite | . |
iztrebke, kakor tudi sebe, vmes si je | vzel | čas le za računanje. |
Gorju je | vzel | svečo, da bi Pécuchet lahko bolje videl |
Mélie si je umila roke, | vzela | z okenske police okvir za klekljanje, |
tako mu je bila všeč, da jo je hotel | vzeti | k sebi, da bi pomagala stari Germaini. |
bolje razmišljal, odprl tobačnico, | vzel | ščepec, se useknil, potem pa dejal: |
Bouvard je | vzel | iz škatle več bakrenih novcev in srebrnik. |
Čez dve leti so jo | vzeli | na grad za pomožno deklo - in jo pognali |
Tistih dvajset frankov, ki jih je | vzel | gospod Jeufroy, je dokaz za pogodbo. |
S seboj sta nameravala | vzeti | Gorjuja, da bi jima pomagal pri izkopavanju. |
da bi si bila povsem na jasnem, sta | vzela | v roko zbirko Bucheza in Rouxa.* |
Bouvard ni prav nič dvomil, da je Danton | vzel | sto tisoč zlatnikov, zato da je s svojimi |
jasno in za mnemotehnično podlago sta | vzela | lastno hišo, dom. |
nasproti, vsak na svojo stran kamina, | vzela | knjigo v roko in tiho brala. |
sovraštva do stare šare je Bouvard | vzel | v roke George Sand. |
Nekega dne je Bouvard | vzel | v roke Atalijo in tako dobro prebral |
je tako prevzelo, da sta ga mislila | vzeti | v šolo, češ da bi iz njega naredila |
»Pri moji veri, | vzemite | jih!« je rekel Foureau. |
jih pričakali trije služabniki in jim | vzeli | plašče, soba za biljard in za njo salona, |
aksiom ju je tako presenetil, da sta | vzela | v roko Rousseaujevo Družbeno pogodbo. |
Pécuchet ga je skušal prepričati in | vzel | je v roko list papirja. |
Iz mošnjička je | vzela | pet frankov. |
»Potem pa me | vzemi | s seboj! |
V roke sta | vzela | Amorosov priročnik in prelistala slikovni |
zapreti v predmete in tam ga je mogoče | vzeti | , ne da bi bil zaradi tega kaj oslabljen. |
Nosove bolnikov je | vzel | v usta in potegnil vase njihovo sapo, |
Bouvard, ki je sedel poleg njega, je | vzel | v roke molitvenik in ga odprl pri litanijah |
se je Bouvardu tako priskutil, da je | vzel | v roke knjigo Louisa Hervieuja. |
Vzemiva | primerjavo: tri stranice trikotnika | |
je svojega Louisa Hervieuja, nato pa | vzel | s seboj Pécucheta. |
V predsobi je | vzel | puško, potem pa poklical Victorja, |
ustnicam, mu zmočila veke, mu skoraj | vzela | sapo. |
»No, naj bo, | vzemite | ju! |
Pécuchet je odprl tobačnico in | vzel | ščepec njuhanca. |
Potem je Pécuchet | vzel | v roke pomarančo, potisnil skoznjo |
Nekoč drugič je Bouvardu | vzela | dvajset soldov in jih med večernicami |
Za dirigentsko palico je | vzel | šibo in veličastno je mahal z roko, |
Sorel mu sploh ni odgovoril, temveč je | vzel | iz žepa beležnico, pero in tintnik, |
kaj če so samo na to čakali; lahko mi | vzamejo | potni list. |
svobodo, ali mi bo sedaj žrtev zanjo | vzela | to svobodo, da ne bom čutil ničesar |
Zanimivo si je | vzeti | čas in se za dan ali dva usesti na |
Zalegel sem ob kanalu in | vzel | v roke knjigo: |
dospel do mostu, me je reka avtomobilov | vzela | s seboj, enostavno me je odnesla. |
Ampak saj vemo, če | vzameš | ovco, jo odneseš v hrib in pustiš samo, |
avtomobilu sta takoj privolila, da me | vzamejo | s seboj do prve bolnice. |
Pravi moški si mora | vzeti | pravico do svobodnega gibanja, da bo |
odgovoren je bogu in svoji vesti, in si | vzame | s puško, kar rabi, kadar drugače ne |
zaradi tistih buteljnov vse skupaj | vzel | hudič. |
Pred hišo družine, ki me je tisto noč | vzela | k ognjišču, se je trlo ljudi. |
so se mi zdele dovolj udarne, da jim | vzamem | glas in besedo. |
nisem imel s čim povrniti, pa tudi | vzeti | ne bi hoteli... |
Vzeli | so me s seboj. | |
pomaga, če ne morem več jesti, pa naj | vzamem | vsaj denar. |
Za spomin so včasih | vzeli | samo kakšno bolgarsko značko, ki so |
dvema jezercema take barve, da mi je | vzelo | sapo. |
Nikoli ne | vzamem | tam, kjer je malo, in nikoli ne bašem |
ploščadmi, templji in še nečem, mi je | vzelo | sapo in mi jo jemlje ob spominu še |
Vzel | sem sliko svojega sina in prijateljice | |
dlani pred čudovitim obrazom, da mi je | vzelo | sapo. |
Vzelo | ga je morje, tako kot tudi njegovo | |
Daj, ostani nekaj časa pri nas, | vzemi | tole sobo, je predlagal in mi pokazal |
Samozavest razsojanja so mi v Indiji | vzele | izkušnje stalnega menjavanja stališča |
zbrale mase in je postalo nevzdržno, sem | vzel | piščalko, nekajkrat zapiskal, nato |
Matri Mandir mi je | vzel | sapo, ampak ljudje, sedeči pri kosilu |
mi je tri popolnoma nekoristne dni | vzela | luška administracija. |
pisarnah, potem ko sem zadnji večer | vzel | svojo prvo pomirjevalno tableto, ker |
Moje posle je | vzel | v roke ambasador, ki se je odločil |
načine poskušali zatreti in jim nasploh | vzeti | identiteto. |
prostor, je le‐ta rekel ‘tenk‐ju’ in | vzel | celo škatlo. |
Rekel sem »sori« in | vzel | škatlico nazaj, jo raztrgal in z roko |
vsakega napora; nekaj energije mi je | vzelo | le, da sem pest, veselo usmerjeno v |
na okrogle zgodilo nekaj, kar mi je | vzelo | sapo. |
luno zdela premalo resnična, da bi jo | vzel | zares. |
Biciklist mora svoje življenje | vzeti | pošteno v roke, če hoče biti še nekaj |
izkušnje, domnevam, da sem spet moral | vzeti | kolo in tokrat v naslednji petletki |
Čez čas jo je babica | vzela | od prsi, pripravila popkovino in mi |
Od nekod so se | vzela | glasbila, tako mila kot na primer dulcimer, |
pokazal nekaj primerov opeklin, ki so | vzele | sapo. |
Fantu zasijejo oči, mojster pa | vzame | pipo iz žepa in jo polni s tobakom. |
Od kod se je | vzel | v teh časih? |
obremenjeval, drugič si bom morda lahko doma | vzel | naš avto, danes ga je rabil oče. |
Knjigo sem | vzel | s seboj, tu jo imam. |
”metafizična“ samozavest, ki ti ne more biti | vzeta | , ko se je zaveš. |
k njej, naravnost k njej, in s sabo | vzamem | kitaro... ali nož!? |
je vse! je rekla, čez čas pa me je | vzela | k sebi. |
Bruno vstane, stopi do knjižne omare in | vzame | s police še en zvezek Descartesovih |
lahko sklepamo, da je za nekaj časa | vzel | Francine k sebi in z njo verjetno tudi |
Mojster | vzame | v roke pipo, napolnjeno s tobakom, |
Kolo sem | vzel | na vlak, to je zelo praktično. |
Vzemimo | za primerjavo Kafkov roman Proces: | |
Marija ga | vzame | v naročje in mu ponudi košček pršuta. |
kragulj zvabil v svoje gnezdo in ji | vzel | devištvo, je odletel za zmeraj... |
Potem | vzame | z mize že skoraj prazen vrč in stopi |
še otrok, me je mama vsako nedeljo | vzela | s seboj k maši, zdaj pa sem že skoraj |
Škoda, da nismo | vzeli | s seboj knjige... sicer pa imamo dosti |
”Popolnoma nobenega časa mi ni | vzelo | , da sem opazil, da ta nič, ta luknja, |
enem od okroglih okenc, iz žepa sem | vzel | robec in mahal, potem pa nisem več |
Vzemiva | za primer tale daljnovod: ponazarja | |
Cecilija pa je bila tako živ otrok, | vzela | bi mu mir... zdaj pa, ko je Cecilija |
je stara: ne morem je pustiti same, | vzeti | k Brunu tudi ne... |
slutnja... in zdaj ti predlagam, da tudi ti | vzameš | zrcalo in si pobliže ogledaš strop. |
Učenec in mojster | vzameta | vsak svoje zrcalo, Janez si začne ogledovati |
iz Prostora ali neizmerne praznine | vzet | en del, v katerega je umeščen svet, |
absolutnega časa in prostora nama je | vzela | relativno več časa, kot sem mislil... |
Kako si je Kant smel | vzeti | pravico, da tako žali rajne duše in |
moramo pričevanja gospoda Swedenborga | vzeti | zares, če se hočemo približati njegovemu |
Bruno | vzame | očala in tudi Janez se približa Angelu, |
Bruno | vzame | podobico k sebi. |
Seveda, kar | vzemi | si knjigo. |
Bruno se nasmehne, Janez | vzame | knjigo in se poslovi od mojstra. |
svoji knjižnici obsedel sam, znova | vzame | v roke Angelovo podobico in jo občuduje |
spremembah čutimo, da so ta bitja, | vzeta | iz med seboj precej oddaljenih življenjskih |
in zato lahko tudi posamezni ton | vzameva | kot primer Husserlovega časovnega predmeta: |
Vzemiva | drug primer časovnega predmeta: ptič, | |
Tedaj zazvoni telefon, Bruno | vzame | z mize prenosno slušalko in z njo ob |
Bruno ni pozabil | vzeti | svoje sprehajalne palice, okrašene |
pri sebi nobene knjige, s seboj sta | vzela | le svoje misli in spomine. |
Spet se je od nekje | vzel | mušji oblaček in se pridružil našima |
Janez | vzame | kukalo. |
Za primer topološkega urejanja | vzemiva | zadnjo od treh naštetih relacij, časovno |
Marija | vzame | z mize zbornik, začne listati po njem |
Dvodimenzionalne površine so lahko zelo različne, | vzemimo | samo dve najenostavnejši: evklidsko |
Mojster si natakne očala, | vzame | knjigo v roke in začne brati. |
končen vsak njegov del, ki ga lahko | vzamemo | v poštev, in vsak od neštetih svetov, |
Janez | vzame | v roke Razsrediščeni labirint Ramona |
nekaj knjig, ki jih je Bruno pravkar | vzel | iz svoje knjižnice: predvsem je tu |
množic in jo dokazovati s primeri, | vzetimi | iz izkustva.“ [5:71] ... ” |
Bruno | vzame | z mize še eno knjigo in jo odpre nekje |
naklonjen krščanstvu in jaz mu tega ne smem | vzeti | , čeprav se je v filozofskem pogovoru |
zastavilo vprašanje: od kod so se | vzeli | sami vzorci, kdo jih misli in določa |
in moj duh čisto ista stvar, moramo | vzeti | izraz ’modus‘ [način] zares.“ |
prostor na skali, iz nahrbtnika je | vzel | dve knjigi, Schellingove Izbrane spise |
Divji tulipan, barvice in čopiče, zdaj | vzame | jopico, jo pogrne po mahovju zraven |
in nerazumljivo je, od kod se je | vzel | svet? |
Simplicij se potem vpraša: od kod pa se je | vzel | sam Bog? |
in da zato vprašanje, od kod se je | vzel | , nima pomena, kakor nima pomena vprašanje, |
Schelling in Hegel se ujemata, formalno | vzeto | , v skupni filozofski metodi, namreč |
zajamem vodo, zdaj za prhajočega konja, | vzame | puščico iz tulca, napne lok in pomeri |
sicer bi se gotovo čudila, od kod se je | vzel | rajski ptič. - |
Le od kod se je | vzel | ? |
”viharja“ v čajni skodelici, ali pa, če | vzamemo | kozmologiji bližji primer, od modeliranja |
bržkone najenostavnejši in, filozofsko | vzeto | , tudi najbolj ”eleganten“ prvi Einsteinov |
Strogo | vzeto | , to še ne pomeni, da se je prapok resnično |
pogoji, za katere je bilo, teoretično | vzeto | , neskončno drugih možnosti, tako dobro |
Vzemimo | znova za primer dobro ubranost hitrosti | |
Ali si boste tudi v primeru Alpine | vzeli | čas - v Novi Ljubljanski banki je šlo |
variirala v odvisnosti od tega, kaj | vzamemo | za predpostavko, vendar ne glede na |
Če bi sedaj ta sredstva preprosto | vzeli | in jih alocirali za splošno subvencijo, |
pozna koraka nazaj, ki si ni sposobna | vzeti | časa za preverbo, za uskladitev in |
predvsem pa drugih evropskih medijev za to | vzel | premalo časa in je verjetno tudi močno |
Nato so si bodoči državljani | vzeli | malo počitka, potem pa je 16 minut |
se delegati odločili, da si do danes | vzamejo | čas za sklenitev kompromisa. |
Leon X. luteranskega gibanja ni | vzel | tako resno, kot bi ga moral glede na |
je obešanko na vratih in iz kapelice | vzel | sto let star kipec Jezusovo srce, vreden |
reprezentančnega seznama, ki jih je treba | vzeti | sila resno. |
celo pritoževal, češ da so mu zmago | vzeli | sodniki, čeprav so ga obakrat nagradili |
ob novem letu izrekli voščila, so si | vzeli | minuto ali dve, da so nas spomnili |
še skrbno pazi, da mu ne bi kdo kaj | vzel | od ubornega imetja, to gotovo ne bo |
Mora kdo komu | vzeti | državljanstvo? |
Vzemimo | primer iz Avstralije. Aborigini so | |
Zdravnik si | vzame | uro, poldrugo uro za vsakega pacienta, |
Vzela | sem si veliko časa in smeli so me o | |
sploh pripraviti do tega, da nas bodo | vzeli | resno. |
ko sem ga vprašal, kaj bi bilo treba | vzeti | v roke, da bi dobil približno sliko |
Afriki, ki sem ju letos po naključju | vzel | v roke, sta obe govorili o temnem kontinentu, |
banko, temveč ji je bil julija 2000 celo | vzet | bančni račun, zato je bilo poplačilo |