O'beseda, označena besedila z lemami
Potem je helikopter | vrgel | nanje 20 kilsko bombo strahoten blisk |
otroki to ni dokler je ni policija | vrgla | ven vrgla ven ne verjamem da se ji |
ni dokler je ni policija vrgla ven | vrgla | ven ne verjamem da se ji je kaj zgodilo |
Mala rdečelaska se je | vrgla | naprej čez naslanjalo stola pred seboj. |
dokončna odstranitev goldsteinizma,« | vrženo | zelo na hitro in, kakor se je zdelo, |
Vrgla | ||
Vrgla | se je na posteljo in nenadoma, brez | |
jim kdo ni bil pokoren, so ga lahko | vrgli | v ječo, ali pa mu vzeli službo in ga |
Winston se je bliskovito | vrgel | na obraz. |
»Po šestkrat ali sedemkrat me ponoči | vrže | iz postelje.« |
na pol odločen, da jo vzame ven in | vrže | proč. |
osupnjen, da bi bil stvar sploh lahko | vrgel | v spominsko odprtino. |
pas mladinske protispolne zveze in ga | vrgla | v grmovje. |
je strgala s sebe obleko in ko jo je | vrgla | proč, je to storila z isto čudovito |
Vrgla | se mu je v objem, ga skoraj divje poljubila, | |
»Lahko jo | vržeš | proč, ker je ne bova rabila.« |
fantovskim gibom roke, kot jo je videl | vreči | slovar v Goldsteina tistega jutra med |
piše na njem in ga je nekaj ur kasneje | vrgel | v spominsko odprtino skupaj s kupom |
Kljub vsej paniki je Winstona tako | vrglo | nazaj, da ni mogel držati jezika. |
na primer, kakorkoli v našo korist, | vreči | žvepleno kislino v otroški obraz - |
Vrgla | je svojo rjavo torbo za orodje na tla | |
rjavo torbo za orodje na tla in se mu | vrgla | v objem. |
Potem jih Srednji | vržejo | in pridobe Nizke na svojo stran pod |
spreminjajočim se okoliščinam in so jih | vrgli | ; ali pa so postale strahopetne in liberalne |
morale rabiti silo, pa so jih spet | vrgli | . |
Dolg, kotaleč ropot, kot bi | vrgli | škaf čez dvorišče in nato zmešnjava |
divjo brco v gleženj, ki ga je skoraj | vrgla | iz ravnotežja. |
Mož z obrazom lobanje je hitro | vrgel | roke za hrbet, kot bi kazal vsemu svetu, |
Mož se je s sklenjenimi rokami | vrgel | na kolena. |
A tisti trenutek se je | vrgel | čez tla celice in zagrabil eno od železnih |
tepli, da je komaj še stal, ga nato | vrgli | kot vrečo krompirja na kamnita tla |
zgodilo, je imel čuden občutek, da ga je | vrglo | v ta položaj. |
da bodo raja in sužnji vstali in nas | vrgli | ?« |
prikoval na stol, o Hefaistu, ki ga je oče | vrgel | v morje, ko je sin hotel pomagati tepeni |
uganki, ki med drugim vprašuje, kaj je | vrgel | evnuh na netopirja in kje ga je zadel. |
Zaradi revščine notranje zlomljen, se | vrže | na pridobivanje denarja, postane skop, |
so zvezali roke, noge in glave, jih | vrgli | ob tla, jim odrli kožo in jih nato |
delajo, in izjavljali, da bodo vsi ti | vrženi | v Tartar. - |
Po teh besedah jim je | vrgel | žrebne kocke in vsak si je pobral tisto, |
ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in | vržejo | v ogenj. |
»Če si Božji Sin, | vrzi | se dol, kajti pisano je: |
Ko je zvedel, da so Janeza | vrgli | v ječo, se je umaknil v Galilejo. |
Ni za drugo, kakor da se proč | vrže | in jo ljudje pohodijo. |
sodniku, sodnik pa pazniku in te ne | vržejo | v ječo. |
te desno oko zapeljuje, ga izderi in | vrzi | od sebe; kajti bolje je zate, da zgubiš |
ud, kakor da bi bilo célo tvoje telo | vrženo | v pekel. |
desna roka zapeljuje, jo odsekaj in | vrzi | od sebe, kajti bolje je zate, da zgubiš |
je danes na polju in jo jutri v peč | vržejo | , mar ne bo veliko bolj vas, maloverni? |
ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in | vržejo | v ogenj. |
bili izvoljeni za kraljestvo, bodo | vrženi | ven v temo; tam bo jok in škripanje |
Vrgli | jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok | |
nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo | vržejo | v morje in zajame vse vrste rib. |
dal Janeza prijeti, ga vkleniti in | vreči | v ječo zaradi Herodiáde, žene svojega |
množici, je nekdo stopil k njemu, se | vrgel | pred njim na kolena in rekel: |
da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, | vrzi | trnek in potegni ven prvo ribo, ki |
roka ali noga zapeljuje, jo odsekaj in | vrzi | od sebe! |
bi imel obe roki ali nogi in bi bil | vržen | v večni ogenj. |
te tvoje oko zapeljuje, ga izderi in | vrzi | od sebe! |
kakor da bi imel obe očesi in bi bil | vržen | v peklenski ogenj. |
Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga | vrgel | v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. |
Vzdigni se in se | vrzi | v morje,’ se bo to zgodilo. |
Zgrabili so ga, | vrgli | iz vinograda in ubili. |
Zvežite mu noge in roke in ga | vrzite | ven v temo, tam bo jok in škripanje |
Neporabnega služabnika pa | vrzite | ven v temo, kjer bo jok in škripanje |
Tedaj je | vrgel | srebrnike proti templju, se umaknil |
kraljestvom je kakor s človekom, ki | vrže | seme v zemljo. |
v trepetu in strahu pristopila, se | vrgla | predenj in mu vse po pravici povedala. |
Kjerkoli ga napade, ga | vrže | na tla, da se peni, škriplje z zobmi |
Večkrat ga je | vrgel | celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. |
obesijo mlinski kamen na vrat in ga | vržejo | v morje. |
kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil | vržen | v pekel. |
kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil | vržen | v pekel, kjer njihov črv ne umrje |
Vrgel | je svoj plašč proč, skočil pokonci | |
Osliča pripeljeta k Jezusu, | vržeta | na živinče svoji suknji in Jezus séde |
Vzdigni se in se | vrzi | v morje’ in ne bo dvomil v svojem srcu, |
Zgrabili so ga, ubili in | vrgli | iz vinograda. |
Veliko bogatih je precéj | vrglo | . |
Prišla je tudi uboga vdova in je | vrgla | dva bakrena kovanca, to je en kvadrant. |
»Resnično vam povem: ta uboga vdova je | vrgla | več kot vsi, ki so metali v zakladnico. |
Vsi so namreč | vrgli | od svojega preobilja; ta pa je dala |
In šel je malo naprej, se | vrgel | na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, |
Mogočne je | vrgel | s prestola in povišal skromne. |
ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in | vržejo | v ogenj.« |
je Heród dodal še to, da je Janeza | vrgel | v ječo. |
Nečisti duh ga je | vrgel | na sredo in šel iz njega, ne da bi |
»Odrini na globoko in | vrzite | mreže za lov!« |
nič ujeli, toda na tvojo besedo bom | vrgel | mreže.« |
Medtem ko je prihajal, ga je hudi duh | vrgel | in stresel. |
življenje vzeti in ima potem oblast | vreči | v pekel. |
travo, ki je danes na polju in jo jutri | vržejo | v peč, Bog tako oblači, koliko bolj |
»Prišel sem, da | vržem | ogenj na zemljo, in kako želim, da |
Sodnik te bo izročil pazniku, paznik pa | vrgel | v ječo. |
obesijo mlinski kamen na vrat in ga | vržejo | v morje, kakor da pohujša enega teh |
In odvedla sta ga k Jezusu, | vrgla | vrhnji obleki na osliča in pomagala |
pa tudi tega so do krvi pretepli in | vrgli | ven. |
Vrgli | so ga iz vinograda in ubili. | |
»Resnično vam povem: ta uboga vdova je | vrgla | več kot vsi drugi. |
Janeza namreč še niso | vrgli | v ječo. |
»Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi | vrže | kamen vanjo.« |
Če kdo ne živi v meni, ga | vržejo | proč kakor mladiko in se posuši. |
Take poberejo, | vržejo | v ogenj in zgorijo. |
» | Vrzite | mrežo na desno stran čolna in boste |
Vrgli | so jo, pa jè zaradi obilice rib niso | |
ker je bil le za silo oblečen, in se | vrgel | v jezero. |
Prijeli so apostole in jih | vrgli | v mestno ječo. |
»Glejte, možje, ki ste jih | vrgli | v ječo, stojijo v templju in učijo |
Dal ga je prijeti in | vreči | v ječo ter ukazal štirim četvericam |
Ko so ju hudo pretepli, so ju | vrgli | v ječo, ječarju pa zabičali, naj skrbno |
Ječar je izpolnil ukaz in ju | vrgel | v najbolj notranjo temnico, nogé pa |
nama bili dokazali krivdo, in naju | vrgli | v ječo. |
Nastal je velik jok, | vrgli | so se Pavlu okrog vratu in ga v slovo |
ob kak oster greben, zato so s krme | vrgli | štiri sidra in željno čakali, da bi |
pomožni čoln s pretvezo, da nameravajo | vreči | sidra tudi s premca. |
Pavel je nabral kup dračja in ga | vrgel | na ogenj; tedaj pa je zaradi vročine |
Glej, hudič bo nekatere izmed vas | vrgel | v ječo, da bi vas preskusil: deset |
Glej, | vržem | jo na bolniško posteljo, tiste, ki |
napolnil z ognjem z oltarja ter jo | vrgel | na zemljo. |
pometel z neba tretjino zvezd ter jih | vrgel | na zemljo. |
ki zapeljuje vesoljni svet, je bil | vržen | na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi |
vržen na zemljo, z njim vred pa so bili | vrženi | tudi njegovi angeli. |
oblast njegovega Maziljenca, zakaj | vržen | je bil obtoževalec naših bratov, ki |
Ko pa je zmaj videl, da je bil | vržen | na zemljo, je začel preganjati ženo, |
obral zemeljsko trto, grozdje pa je | vrgel | v veliko kad božjega srda. |
»S takšnim zamahom bo | vržen | Babilon, véliko mesto, in ga ne bo |
Oba sta bila živa | vržena | v ognjeno jezero, v katerem gori žveplo. |
Nato ga je | vrgel | v brezno, ga tam zaklenil ter zapečatil |
pa, ki jih je bil zapeljal, je bil | vržen | v jezero z ognjem in žveplom, kjer |
Nato sta bila smrt in podzemlje | vržena | v ognjeno jezero. |
zapisanega v knjigi življenja, je bil | vržen | v ognjeno jezero. |
Vrgel | se je na mehak sedež prav na koncu | |
bogokletnik, je besnel poglavar in ga | vrgel | na cesto. |
odhajali, je zgrabil denar v pest, ga | vrgel | po dvorani in se glasno zakrohotal: |
Ali še nismo dovolj nizko | vrženi | , da lahko poprosimo za rešilno vrv. |
Takole smo | vrženi | na cesto, ki pelje preko sveta. |
sem se od zasliševanja ves izmučen | vrgel | na trdo blazino, razkrilil roke in |
človeku vse srce, ki ga ima, potem ga pa | vržejo | na cesto. |
Vrgli | so mu jo še enkrat in on je potegnil. | |
sam, zapuščen, osramočen in obsojen, | vržen | s sveta... |
V celico so ga | vrgli | na posteljo, dali mu hleb kruha in |
čudnim veseljem in ognjem, se je mati | vrgla | vanjo. |
Kar | vrglo | ga je iz postelje. |
Popil je kozarec terana, | vrgel | na rame nov, svetal kramp in se potiho |
Vrgel | je svoj pogled na desno in levo, pritrdil | |
Orožniki se | vržejo | na Martina. |
plavila okroglo prodno kamenje, se | vrgel | na Furlansko nižino in hitel med vrtovi |
Hodila bo iz sobe v sobo, se | vrgla | na posteljo, pa spet dvignila in spraševala |
elementi, ki jih je lakota tako daleč | vrgla | ob tlak, da so se zatekli pod odrešilno |
Snel je razkrojena vrata, jih | vrgel | kar na hodnik - da je bila zmešnjava |
Ko je | vrgel | na mizo |
nikakor ne mogla premagati, da bi se ne | vrgla | ponovno v objem človeku, če bi ji bilo |
grobar bo zavil telo v sivo rjuho in ga | vrgel | na voz, sluga bo pa z apnom poškropil |
Debela Crista se | vrže | na Augusto in jo peha skozi vrata. |
zapeče v prste, jo malo pomečka in | vrže | ogorek vstran. |
sprehodu, če je morda moj prednik kadil in | vrgel | ogorek na tla. |
Pridejo sam bogvedi odkod, se | vržejo | na človeka, ga kljujejo in mu ležijo |
naj ga pokadim do konca, ali naj ga | vržem | na tla, ali naj ga spravim? |
V vojsko so me | vrgli | komaj sedemnajstletnega. |
Starega Franca je | vrgel | na cesto in je tako zdaj sam neomejen |
se tako iz neke objestnosti in trme | vrgla | Bernardu v naročje. |
in ko je muc prišel, mu ga je | vrgel | in rekel: |
jo zvil, naredil culi oprtnice in jo | vrgel | čez ramena. |
naj zamiži, in ko je zamižal mu je | vrgla | v obraz prgišče vode. |
rodila nezakonsko dete in ga ob povodnji | vrgla | v reko. |
Še sena jim niso privoščili povsod, | vrgli | so jih v hlev, da so vse življenje |
Martin se je | vrgel | v hlev in nekaj premišljeval, potem |
Vzel je sliko, ki jo je prej | vrgel | na mizo, stopil je k oknu in v polmraku |
Kamor jih | vržejo | , tam obležijo, pa še hvaležni so, da |
sem, da se bova kam zatekla, ker tukaj | vržejo | človeka že ob desetih na cesto. |
njegove stvari, zalepi, kupi znamko in | vrzi | v poštni nabiralnik. |
je nasmehnil, stlačil papirje v žep, | vrgel | listnico v cev in stopil na cesto. |
Pograbila je stotake in jih | vrgla | v miznico. |
Dolgo vrv sem prinesel s sabo in sem jo | vrgel | na balkon. |
Nanca pa se mu bo | vrgla | okrog vratu in pojde takoj po čisto |
Nanca ni skočila k njemu in se mu ni | vrgla | okrog vratu; samo zakrilila je z rokami |
trebušastih paketov od strica, Tasić je | vrgel | tamburico v peč, skoparil s komisom |
Popoldne so prišli karabinjerji in ga | vrgli | iz gostilne. |
prazen nič, in fajmošter ga je v nedeljo | vrgel | s prižnice. |
zvečer vrnil s polja, mu je Jakob pikro | vrgel | : |
Stopila je k njemu, | vrgla | predenj vrv in osorno zahreščala vanj, |
je revež, in ker je revež, ga bodo | vrgli | v jamo kakor psa.« |
seveda na tihem jezil, ker mu ni mogel | vreči | svojih ostrih besedi naravnost v obraz. |
so se sklonili, pobrali grudo in jo | vrgli | v vodo, si obrisali solze in stopili |
kakšno me pa imaš,« mu je očitajoče | vrgla | Zinka in priprla vrata, da je v hramu |
Oče mu je | vrgel | v naročje star suknjič in zamencal: |
dokler neke pomladi objestno sonce ne | vrže | okrog vogala šop žarkov, ki jih drevo |
poberi, trapa,« je zakričala Zinka in | vrgla | klobuk za njim. |
ali pa narobe,« je zaključila in se | vrgla | na pomečkane rjuhe. |
Peter se je dvignil, dostojanstveno | vrgel | dolge lase s čela in iztegnil roko, |
je zatulil, naj ga puste na miru, se | vrgel | na trebuh po deskah in zagrebel obraz |
sešila tri vreče, jih nagatila s slamo, | vrgla | nekaj starih cunj in novo ležišče Venca |
Tam se je | vrgel | na svoje ležišče, zagrebel obraz v |
na kaščo kakor oklofutan otrok, se | vrgel | na svoje ležišče in dolgo mižal. |
Stopila je k njemu, | vrgla | predenj vrv in osorno zahreščala vanj, |
Peter je začudeno zmajal z glavo, | vrgel | lase s čela in trdo rekel: |
tem vprašanju, ki mene skoraj vselej | vrže | iz kože. |
Vržem | naramnice čez rame, pa grem«, je naglo | |
Nanca si je leno sezula čevlje, jih | vrgla | pod klop, stopila k peči in z vzvišenim |
omenil tudi vaške zvonove, ki so ga | vrgli | iz tira, da je popolnoma pozabil na |
razgrajal, je bilo dovolj, da mu je kdo | vrgel | , češ ti se vlačiš po gostilnah, stara |
Vrgla | sta dvajsetico v avtomat, avtomat je | |
Kje pa morem taka?« je rekla in | vrgla | oči po sebi. |
Šmonovega Izidorja, ki je za pet lir | vrgel | Rino z mladim zarodom vred v Obrekarjev |
A zdaj, kamor je | vrgel | oči: zlato; kamor je položil roko: |
predenj, sname vrata s tečajev in jih | vrže | v travo. |
renčelico, poseka šipkov grm in ga | vrže | čez zid na klop in na korito. |
zid na klop, plane čez cesto in se | vrže | na Modrijanovo gnojišče. |
»No, bab še ni!« bevskne Zavoglar in | vrže | svoje oči po ravni beli cesti. |
odsedel sedem let nekje na Srbskem, so ga | vrgli | nazaj čez |
preteklost ter se naglo in preglasno | vrgla | v pripovedovanje. |
Vrgla | je pogled na podobo, zmajala z glavo | |
bi mu do vrha nakidan oprtnik gnoja | vrgli | na križ. |
Vrgli | so Obrekarju vrečo pšenice na upognjeni | |
Potem pa mi je | vrgel | titovko in mi rekel, naj naberem peska |
Obrekarja pa so | vrgli | na voz in potem ga ni nihče več videl, |
Vrgli | so ga na Modrijanov vrt in rekli Modrijanu, | |
Okrogličar, ki ga je banka prejšnji teden | vrgla | na boben, se kljub temu prerine med |
odgrizne konico in glasno izpljune, | vrže | jezik iz ust ter ga mojstrsko zvije |
nobenega človeka pri hiši, odkar je | vrgla | Barbarona čez prag. |
trmasto krikne Žuželjčevka in | vrže | kvišku svojo rdečelaso glavo. |
pisker peče, vtakni ga pod žleb!« zviška | vrže | za njim Travnikarjev stric, ki si briše |
Tinč pa se | vrže | na kolena in ga gleda s takim zaupanjem, |
Vrgla | je kozi mrve, odprla kure, vzela vedro | |
Hlipov Lojz | vrže | ogorek na tla in razdraženo zarevsa: |
S kretnjo glave | vrže | svoje dolge, gladke plave lase s čela |
Na!« zavpije Prikrajarica in mu | vrže | prgišče vode v potni obraz. |
Okrogličar | vrže | glavo kvišku, da mu solzi odletita |
»In spotoma še starega Lukča | vrzi | iz gnezda!« |
»Boga mi!« vzklikne stric, naglo | vrže | svojo gorjačo na peč, prebode z očmi |
Sova se prihuli, se na vrhu | vrže | na tla, se okrene, s široko kretnjo |
na tla, se okrene, s široko kretnjo | vrže | desnico čez sedlo in s sijočim obrazom |
Drejc | vrže | glavo kvišku, kakor bi ga z nožem sunila |
stisne ustnice in v onemoglem brezupu | vrže | roke od sebe. |
Dragarica | vrže | glavo kvišku, upre roke v boke in se |
Drejc, zmigne z rameni in mu zviška | vrže | : |
rok ter ga jezno raztrže, zmečka in | vrže | pred Dragiča: |
Teče ob njivi koruze, | vrže | nahrbtnik v robidov grm, spet teče, |
Bichi | vrže | pogled po golem zidovju in zmaje z |
in z nenaravnim, strahotnim glasom | vrže | iz sebe bolesten krik: |
Očka Orel stisne roko ženi in Angelci, | vrže | pogled na desno in na levo po vrsti |
Bichi | vrže | glavo kvišku in se sunkovito okrene, |
Nato | vrže | pogled po mizi, pristopi, z dvema orokavičenima |
Nato | vrže | fotografijo na mizo in se okrene k |
poniževalno in hkrati vzpodbujajoče | vrže | v obraz. |
bi se zbudil iz svojih misli, jezno | vrže | klobuk na okno in počasi sede k mizi. |
Drejc malomarno pobrska po skledi, nato | vrže | vilice na mizo, skloni glavo, ošine |
sovraštvom, zaničevanjem in onemoglim besom | vrže | naravnost v obraz: |
se zaleti v stopnišče, nato si jezno | vrže | puško na hrbet in se za rogovilastim |
izgubil, jezno zamahne z roko, zakolne in | vrže | nekaj drobiža na mizo. |
»Zaplotniki!« jim zaničljivo | vrže | v obraz. |
Moj Jezus plane k njemu in mu | vrže | roke okrog vratu. |
Si | vrže | predpasnik na obraz in zahlipa: |
zviška motri, nato pa zmaje z glavo, | vrže | roke od sebe ter se jezno zadere: |
Včeraj so nas | vrgli | iz Čepovana. |
se privleče do Petra in se sunkovito | vrže | v sneg. |
Sonce | vrže | na zemljo snop svetlih žarkov. |
Nato z odsekano kretnjo | vrže | glavnjo v ogenj in se naglo okrene. |
sleče suknjič in ga s klobukom vred | vrže | na kup svežih kalovnic. |
Sova stisne zobe in obupno | vrže | roke kvišku: |
Sova se | vrže | kvišku, zamahne s svojo brzostrelko |
zarjove Drejc, ne da bi se ozrl, in | vrže | sekiro s tršem vred na kup drv. |
Dragarica ga zagleda tik pred sabo, v grozi | vrže | roke kvišku in zavpije: |
pobere strojnico in si jo z lahkoto | vrže | na rame. |
in poskoči, kakor bi ga beseda pogum | vrgla | kvišku. |
progo, srečno skoči v mrtvi kot in | vrže | bombo skozi lino. |
Sova naglo | vrže | Borisa na tla in ga pokrije s svojim |
Drejca kar | vrže | k stebru. |
svojo brzostrelko s pograda in si jo | vrže | na rame, toda oprtnica se mu sname |
jezno zgrabi Borisa za tilnik in ga | vrže | skozi vrata. |
referent!« se mu zareži in mu s tako silo | vrže | vrečo na hrbet, da se očka Orel zamaje |
Sova potegne bombo in jo | vrže | z velikim zamahom. |
pa se je tako razkačil, da ga je kar | vrglo | s postelje. |
»Ho‐o‐ruk!« ter jo v lepem loku | vrgla | na visoko skladovnico, da je počilo |
motocikla pa so tako naglo, kakor bi jih | vrgle | kvišku posebne vzmeti, poskakali štirje |
od karabinjerjev, je stegnil vrat in | vrgel | kvišku svojo ptičjo glavo, potisnil |
nekoga iskal, nato pa je sunkovito | vrgel | roko kvišku in ustrelil množici nad |
siromaka, dobro premleli in polomili, so ga | vrgli | nazaj čez mejo, čeprav so vedeli, da |
Nato se je globoko oddahnila, kakor bi | vrgla | s sebe težko breme. |
mater, nato je zaječala in si sunkovito | vrgla | lepe bele roke na bledi obraz. |
Zrušila se je na klop in si | vrgla | predpasnik čez glavo, kakor bi se hotela |
» | Vrglo | jo je na vejo ... in še danes visi tam |
Mi garamo, on pa | vrže | po hišah tistih pet pisem - frc! frc! |
»Ooo, Moj Jezus, je že | vrgla | rep na hrbet! |
Okrogličar, ki je sam dremal za mizo, | vrgel | kvišku debelo glavo in hudo zarenčal. |
je potegnil na dan zmečkano cigaro, | vrgel | jezik iz ust, ga mojstrsko zvil v koritce |
izpod mize orjaško nogo in jo s treskom | vrgel | po sobi. |
od fare?« je zagrmel in s tako silo | vrgel | svojo težko šapo pismonoši na rame, |
nisem rekel!« je Okrogličar ponosno | vrgel | roke od sebe. |
Moj Jezus je | vrgel | roke kvišku in planil k njemu. |
»Pokusil!« je Temnikarica | vrgla | roke kvišku. |
Vrgel | je oba konca v grmovje, si odrezal | |
Hotejec je | vrgel | kol v grmovje, se obrnil k Ustinarju |
Matic je hitro | vrgel | oba konca iz rok, skočil h grmu, odrezal |
Lahko jih | vržeš | na gnoj.« |
»Lahko jih | vržeš | na gnoj,« je ponovil Matic in spet |
Če sva ga prav razumela, je | vrgel | srajco in hlače na gnoj, češ da niso |
»Če se boš še kdaj slekel in | vrgel | svoje cape na gnoj, te bodo karabinjerji |
Letelo je tako nizko, da se je od strahu | vrgel | na tla; pihnil je piš in natanko je |
Nato si je | vrgla | vrv čez ramo in z obema rokama začela |
Tilčka je jeknila in se nagonsko | vrgla | nazaj, čeprav je že isti hip spoznala |
ostrgal prvo palico do stržena, jo je | vrgel | v stran, stopil h grmu in si odrezal |
Hotel se je | vreči | na tla, pa se ni mogel, temveč se je |
ustrelil v župnika, da se je ta zdrznil in | vrgel | glavo nazaj. |
‘Zdaj boste videli’ je | vrgel | dedcem in se naglo pognal po ledu. |
in se oddahnili, videli so, kako je | vrgel | roke od sebe in ponosno vzkliknil: |
Mater je | vrglo | nazaj in prebledela je. |
Marsikdo je | vrgel | oči za njo, toda samo Zagričarjev Stanko |
Tone popolnoma prepričan, da se je | vrgla | v vodo. |
je nekaj časa otepal, potem pa se je | vrgel | na tla in zaril glavo v seno. |
Tedaj sta | vrgla | nanj vsak svoj prot, si obrisala roke |
Napojili so torej kravo in ji | vrgli | sena. |
se je ustrelil, nesrečna mati se je | vrgla | v vodo, doma tako rekoč nima, sploh |
»In zakaj si mi izpulil iz rok in | vrgel | v peč?« |
ponoči skrbno bedela, in vselej sem | vrgel | kvišku glavo ter odprl utrujene, a |
Tudi zdaj sem sunkovito | vrgel | glavo kvišku in se ozrl okrog sebe. |
Vrgel | sem se vznak in z lačno slastjo potegnil | |
‘Oh, ta pob se je ves | vrgel | po tebi! |
Skratka, vedel se je, kakor bi ga bili | vrgli | iz globokega sna ter ga pehali od tujca |
Prekrižala je roke na hrbtu, s kretnjo glave | vrgla | debeli plavi kiti na prsi in me s svojimi |
minilo že osem let, odkar se je Justina | vrgla | v vodo, ga pri tej vrbi še zmeraj zgrabi |
more premagati, da ne bi od strani | vrgel | pogleda vanj. |
Pob si s kretnjo glave | vrže | mehke lase s čela in krene po stezi. |
Obstala je pred tnalom, s kretnjo glave | vrgla | svoji debeli kiti na prsi, prekrižala |
Vrgla | je kiti na hrbet in stekla v hišo. | |
Zato je samo s kretnjo glave | vrgel | lase s čela, se naslonil na končnico |
Vrgel | je s čela razmršene sive lase in se | |
Kadetka je s kretnjo glave | vrgla | svoji plavi kiti na prsi, prekrižala |
No, zdaj pa kar začni, - je dodala, | vrgla | svoji kiti na hrbet in zaprla vrata |
Vrgel | je lase s čela in se useknil. | |
Nato je | vrgla | plavi kiti na prsi, prekrižala roke |
Ko je to opravila, je s sunkom glave | vrgla | kiti čez rame, vzdignila velike modre |
ujela njeno mater, ko se je bila ta | vrgla | v vodo. |
na rožnati bluzi, se zleknila vznak, | vrgla | roke od sebe in rekla: |
Samo z nosom sem trznil in si | vrgel | lase s čela. |
rob ceste, da bi | vrgel | češnje v reko. |
A jih nisem | vrgel | . |
odtrgalo od mojega srca, da me je kar | vrglo | naprej. |
Obstala je za hip, si | vrgla | plavi kiti na prsi in v zadregi podrsala |
Tam je obstala, si | vrgla | v razgreti obraz prgišče vode in nato |
Nato se je vzravnala, | vrgla | kiti na hrbet, me pogledala naravnost |
bi ustrelil in tvoja mama se ne bi | vrgla | v vodo! |
Vrgla | si je kiti na prsi in globoko zajela | |
‘Iz vseh šol so ga | vrgli | . |
Testena tako živo zadele, da ga je kar | vrglo | kvišku. |
je pribil in | vrgel | zmečkano potrdilo trepetajočemu in |
Prav po starem hudiču se je | vrgel | ! |
Vojnačka je | vrgla | glavo nazaj, kakor bi prejela zaušnico. |
morali zahvaliti, da nas vojaki niso | vrgli | pod kap. |
V vodo se je | vrgla | ! ... - |
Vojaški zdravnik se je tedaj zbudil in | vrgel | glavo kvišku. |
divje zakadila mimo mene, da me je | vrgla | na tla. |
jeseni, ko smo samo mislili, da se je | vrgla | v vodo. |
Ribe lovim, | vržem | sak in zajamem njene lase, - je pripovedoval |
Stric je obstal, nato je | vrgel | roke kvišku, skočil s ceste in naglo |
Stric je | vrgel | čevlje čez rame, potegnil iz vrbja |
je bil kake tri metre od brega, je | vrgel | oklešček po vodi, stisnil puško k sebi |
Boris naglo | vrže | roke na hrbet, Gino pa, ki je mislil, |
Nato se je zravnala, | vrgla | s kretnjo glave svoje bogate lase na |
Nato je vstala, jo trikrat | vrgla | kvišku, jo še enkrat stisnila k sebi |
polnim umivalnikom in pljusk! - spet | vrže | vodo na kravo in na Žuželjča. |
motocikla pa so tako naglo, kakor bi jih | vrgle | kvišku posebne vzmeti, poskakali štirje |
od karabinjerjev, je stegnil vrat in | vrgel | kvišku svojo ptičjo glavo, potisnil |
nekoga iskal, nato pa je sunkovito | vrgel | roko kvišku in ustrelil množici nad |
Venčka je pomladni veter že zgodaj | vrgel | na noge. |
Nasmehne se, | vrže | glavnik na polico in odbrzi po stopnicah, |
Nato je | vrgla | lase na hrbet in zapela: |
Venčka je kar | vrglo | na noge, toda še preden se je zavedel, |
Ko se je drugič pregrešil, mu je | vrgel | čez ramo žensko volneno ruto, veliko |
tramu, ga vzdignil visoko nad glavo, ga | vrgel | nekaj korakov od sebe in pohvalno rekel: |
je zasmejal, potem pa je malomarno | vrgel | : |
Zacmokal je z ustnicami, nato pa je | vrgel | roke od sebe in jezno zakričal: |
bližal tistemu velikemu trenutku, ko bo | vrgel | roke od sebe in si zaželel hudiča. |
Kovač je | vrgel | denar na mizo, trdo zaloputnil vrata |
sem!« je rekel z gromkim glasom, si | vrgel | pelerino čez rame in se zravnal, da |
listek z veliko enojko, ga zmečkala, | vrgla | na tla in pohodila. |
»Poberi in | vrzi | skozi okno!« |
Hitro je pobrala medvejke, jih | vrgla | skozi okno in nato trepetaje obstala. |
Potem je | vrgel | tri kamenčke po vodi, si obrisal roke |
Ravničar je pač Ravničar!« je onemoglo | vrgel | roke od sebe. |
- Potem? - sem | vrgel | roke od sebe. |
potipal po žepih, izvlekel robec in mi ga | vrgel | na posinele roke. |
In ga | vržem | v vodo! ... « |
nemarno mrhovino, in ga v velikem loku | vrgel | proti reki. |
maral dotakniti, in sem ga s kolom | vrgel | v reko. |
Vrgel | je z mize velikansko lončeno skledo | |
»Sveta nebesa!« je Lokovčen | vrgel | roke kvišku. |
izbral, mu je Rusepatacis iztrgal iz rok, | vrgel | na kup in zaničljivo rekel, da je repa |
Z enim samim sunkom ga je izpulil, | vrgel | pod mizo in nato uradno oznanil: |
in Presveto Moštaco skoraj dobesedno | vrgli | iz gostilne. |
Okrogličar z obupano naveličanostjo | vrgel | roke kvišku. |
jih je odmev njegovega glasu skoraj | vrgel | izpod oboka. |
zgrabil prgišče zmrzle zemlje in jo | vrgel | v jamo. |
Lahkotno je zmignil z rameni in si | vrgel | plave lase s prostornega čela. |
več premagati; iz mračnega kota je | vrgla | vanj svoj zveneči smeh kakor zlato |
bilo tako nerodno, da je brez potrebe | vrgel | na mizo težak zavitek papirja in ga |
sunkovito sunil proti stropu, kakor bi | vrgel | s sebe težko in moreče breme. |
Vrgel | si je lase s čela in zdaljšal korak. | |
Že spet noriš! - reče Tilčka in mu | vrže | mokre roke okrog vratu, da ga kar zapeče. |
Zamahnila je s skledo, da bi | vrgla | vodo čez ograjo, pa je sredi zamaha |
zatulila, ni začela zvijati rok in ni se | vrgla | k njemu, čeprav bi bila to rada storila |
Videla je, kako se je belo telo | vrglo | na tla, in videla je, kako so ga Mongoli |
zravnal in jih s pobalinsko kretnjo glave | vrgel | nazaj, preden je sekiro vzdignil. |
ni končal, ker ga je zvok trobente | vrgel | na noge. |
Mar ni zadonela do Črnega loga in ga | vrgla | kvišku, kakor bi potrdila njegove dvome, |
Veliki glavi ter drugega za drugim | vrgel | pod steno. |
začudeni in skoraj nečloveški krik ga je | vrgel | kvišku. |
pa se je spoprijel in se z njim vred | vrgel | v prepad.« |
»In zakaj se je | vrgel | v prepad? |
»In zakaj se je potem | vrgel | v prepad?« |
»Zato, ker se je | vrgel | . |
Ozrl se je v kmeta in mimogrede | vrgel | : |
Vrgel | je papirje v peč in prižgal vžigalico. | |
Nato je | vrgel | ogorek cigarete skozi okno, si oprtal |
se razkoračil na mokrem kamnu, jezno | vrgel | roke od sebe in se obrnil k potoku: |
kolniku, ga zavihtel v velikem loku in ga | vrgel | proti reki. |
ni prišlo, da bi ga šel iskat ter ga | vrgel | v strugo. |
zbezal iz rogovile ter ga tudi s kolom | vrgel | v reko, ker se ga z roko nisem maral |
besedi se spustijo ter se vsi hkrati | vržejo | na hrbet. |
verjetno potrebno, ker se je sinko | vrgel | po očetu. |
Ječar se je | vrgel | na kolena: |
konja, da se je splašil in v divjem diru | vrgel | gospodarja s sedla, da je obležal mrtev. |
zdržal, slekel je flanelasto majico in jo | vrgel | daleč stran od sebe. |
Gospodoma v zabavo je dekla | vrgla | med kokoši prgišče ovsa. |
To je | vrgel | skozi okno, rekoč, da mu ni nič več |
Prišel je njen mož in ju | vrgel | iz hiše. |
Zdravnik je stopil k postelji, | vrgel | krožnik skozi okno in zakričal: |
Tako je Bouvard lepega dne | vrgel | nahrbtnik na tla in izjavil, da mu |
naprej je odprl vrata na dvorišče, | vrgel | desko k zidu in ju odpeljal v prostorno |
Pécuchet je pograbil jušnik in ga | vrgel | daleč od sebe, v sarkofag. |
Gorju si je kot kakšen huzar | vrgel | suknjič čez ramo. |
sprejme vsakega tirana, če mu le kaj | vrže | v korito. |
strgala zlati križec z vratu in ga | vrgla | za njim. |
Vrgla | sta se na pomoč ranjencem. | |
Vrziva | ga ven!« | |
zaradi tega razburil in zagrozil, da ju | vrže | v ječo, če bosta še naprej tako govorila. |
Pismonoša ga je | vrgel | čez zid, ker ni bilo nikogar doma. |
Župnik je | vrgel | vilice na mizo. |
Naposled je | vrgel | ven vse radovedneže in dejal Bouvardu |
Uboga beštija je še kar tulila, se | vrgla | v ognjišče, izginila, potem pa negibno |
glavo, nato pa nenadoma prebledel, | vrgel | krožnik proti Bouvardovi glavi, pobesnel, |
Vrgel | sem se iz varnosti mase, da bi pogledal | |
vprašal, če mi lahko dajo, kar nameravajo | vreči | v smeti. |
Vrgel | sem se na pesek in zastokal. | |
vtaknil kol in zaviral, dokler me ni | vrglo | in sem letel dalje po zadnji plati |
častnemu gostu, ki mu je bilo dano | vreči | žogo med moštvi kot znak za začetek |
trenutkih skromne umiritve, preden se | vržejo | v vriskajočo reko, skozi tisočletja |
predstav ne verjamem, me niso pri priči | vrgli | ven, ampak so imeli z menoj veliko |
če me bodo nervirali, bom vsakogar | vrgel | lepo ven. |
podzavestnem nivoju naravnost fizično | vržejo | s ceste. |
Lahko bi zarjovel, | vrgel | petardo, ampak v sebi sem čutil slabost; |
zapiskal, nato pa sklenil roke in se | vrgel | na kolena. |
Sredi noči me je | vrgla | pokonci divja, nadvse hrupna muzika, |
Če ga potrebuješ, se lahko | vržeš | na tla in ga gledaš in moliš ali počneš |
Nekajkrat so ga še obrnili, potem so se | vrgli | nanj kot na torto. |
potrepljanjih po ramenih, stiskih rok in v zrak | vrženih | otrocih, da so grulili kot mladi petelini, |
kontrarevolucionarni reakciji so se Pol Potovci | vrgli | z logiko sprogramiranih robotov. |
ceremonialnem sijaju z meči in kopji | vrgel | na holandske puške. |
Ko so turiste | vrgli | iz templja, so se razjezili nad vodiči. |
mrmra, potem vsi naenkrat kot en mož | vržejo | roke v zrak in divje otresajo s prsti. |
na prijateljevem vrtu kar naenkrat | vrgel | proč lopato, ukradel avto, dirkal skozi |
sem spet v njem, da se bom spet sam | vrgel | ven in potem spet iskal pot nazaj. |
dol, še bolj dol, gor, gor, potem sem | vrgel | kanto za vodo, ki sem jo objemal, proč, |
bik in se prepustil naprej, da me je | vrglo | proti ognjem. |
stvari, poljubil otroke in se še enkrat | vrgel | Gail k nogam. |
katerem pa je moje telo že tako močno | vrženo | iz tira, da potrebujem več mesecev, |
Ne, in ga tudi ne bom, | vrgel | sem ga v ogenj. |
ker pa nič ne reče, čolnar še enkrat | vrže | svoj družabni trnek, sedaj malce drugače: |
tu pa (v zaletu obstaneš in) sulico | vržeš | krilato, / kaj porečeš le‐tu: da z |
poziv naslednikom svetega Petra, naj | vržejo | svoje ključe v brezno, da bi osvobodili |
Toda en sam trenutek ovedenja me | vrže | navzdol. |
Janez pobere prodnik in ga | vrže | v vodo. |
je avto ob trku dvignilo v zrak in | vrglo | čez ograjo na strmo obcestno pobočje, |
Keber je dolgo napovedoval in julija | vrgel | javnosti kost, ki bi jo po prvotnih |
hudiča, za katerim je baje nekoč celo | vrgel | črnilnik. |