O'beseda, označena besedila z lemami
dotlej, dokler ne napolni celotnega | vesolja | , in tudi kadar nisi ravno omrtvičen |
postavljene na tisoče kilometrov daleč v | vesolju | in povzročali umetne zemeljske potrese |
»Ampak vse | vesolje | je zunaj nas.« |
»Zemlja je središče | vesolja | .« |
Bog, ki je ustvaril | vesolje | in vse, kar je v njem, on, ki je neba |
ki je, ki je bil in ki pride, vladar | vesolja | . |
»Svet, svet, svet je Gospod Bog, vladar | vesolja | , ki je bil, ki je in ki pride!« |
»Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog, vladar | vesolja | , ki si in si bil, da si segel po svoji |
so tvoja dela, Gospod, Bog, vladar | vesolja | . |
»Dà, Gospod, Bog, vladar | vesolja | , tvoje sodbe so resnične in pravične.« |
Zakaj Gospod, naš Bog, vladar | vesolja | , je začel kraljevati. |
vinom strahotne jeze Boga, vladarja | vesolja | . |
svetišče je Gospod, Bog, vladar nad | vesoljem | , in Jagnje. |
»To, to je tisto: neskončnost, | vesolje | . |
vsekakor bi rad vedel, kako je urejeno | vesolje | .« |
Zakoni duha so zakoni | vesolja | , človekov razum je enak božjemu.« |
tega ne bi bilo, bi bil zgubljen v | vesolju | . |
V prvem mraku so se v | vesolju | vžigale mavrične zvezde, na divjo zemljo |
Sama stvarnost je ravnodušna kot | vesolje | , nesrečen je tisti, ki hoče biti nesrečen, |
temeljno stališče o delovanju sveta, | vesolja | . |
mene, to sem pravi jaz, to je center | vesolja | in vsega, vse drugo izvira iz tega. |
jih gradi ego v praznem brezdušnem | vesolju | , da bi si ustvaril občutek gotovosti, |
razlagajo domačini, prihajal kot bog | vesolja | , bog nad bogovi, v poletno rezidenco |
Šiva pleše v popku sveta - | vesolja | , ki je v naših srcih... |
Od narave in | vesolja | sem ljubljen in podpiran prav tako |
kraj hodili častit bogove zemlje in | vesolja | že od časov megalitskih kultur naprej. |
budistično razumevanje sveta oziroma | vesolja | kot celote, je ravno toliko podobnosti |
strahov, sem gledal svobodo zvezd, | vesolje | , neskončnost... |
o popolnosti telesa in s tem vsega | vesolja | , o dihanju, ki je najboljši stimulator, |
Doživel sem | vesolje | v sebi, ker zaradi hude duševne stiske |
ljubezni do nje in vsega na planetu in | vesolju | . |
tako majhne in nepomembne v širnem | vesolju | ... |
teorij o času in prostoru, naravi in | vesolju | , snovi in duhu... temveč tudi njihovo |
Aristotelu je prostor končen, omejen z | vesoljem | , čas pa je neskončen, ni se začel in |
in ga je demiurg ustvaril obenem z | vesoljem | , posnetkom večnih idej oziroma ”bogov“. |
je oče in stvarnik (demiurg) ugledal | vesolje | , ki ga je bil ustvaril kot podobo večnih |
prizadeval, kolikor je mogel, da bi tudi | vesolje | naredil trajno. |
narava idealnega bitja večna, medtem ko | vesolju | ni bilo mogoče dati popolne večnosti. |
Zato je stvarnik sklenil, naj bo | vesolje | gibajoča se podoba večnosti, in ko |
nasprotno - čas neustvarjen in večen, da | vesolje | nima začetka v času, medtem ko je prostor |
medtem ko je prostor končen, omejen z | vesoljem | . |
bistvenega pomena je za mejne svetove, za | vesolje | na eni in za svet kvantov na drugi |
sodobni kozmologi pri iskanju ”oblike“ | vesolja | , so bolj empirične kakor načelne narave: |
primer računalniku, ali kakemu bitju iz | vesolja | , nemara celo kakemu angelu, ki se je, |
relativnosti resnična prostorja našega | vesolja | , lokalno gledano, dejansko takšna - |
Tako, kot sem rekel: naše | vesolje | ni nikjer povsem ravno, evklidsko, |
namreč ne samo na Zemlji, temveč v | vesolju | kot celoti? |
nekakšen ”negiben pol“ vsega, kar se v | vesolju | giblje in vrti. |
Ali v | vesolju | sploh obstaja takšno mesto? |
”Sistemu sveta“, predlagal, naj bo središče | vesolja | skupno težišče našega Osončja, tj. |
nekega določenega negibnega mesta v | vesolju | , npr. |
Kastor & Poluks edini zvezdi v vsem brezmejnem | vesolju | in da se vrtita druga okoli druge, |
gre v najinem primeru za umišljeno | vesolje | , v katerem sta Kastor & Poluks edini |
če bi bil prostor tega umišljenega | vesolja | določen zgolj relativno, namreč z |
privzetku edini prostor tega preprostega | vesolja | - pravzaprav mirujeta: njuna medsebojna |
Newtonu možno in smiselno v sicer praznem | vesolju | le tedaj, če obstaja absolutni prostorski |
Kastorju in Poluksu v umišljeno praznem | vesolju | sploh vemo, ali med njima deluje kakšna |
pa, če ti zakoni v tako umišljenem | vesolju | ne veljajo, ali vsaj ne veljajo enako |
ne veljajo enako kot v našem realnem | vesolju | ? |
reciva, da se v umišljenem praznem | vesolju | namesto dveh zvezd vrti okrog svoje |
Zvezde v | vesolju | pa so očitno sploščene na polih, |
druge zvezde, ki jih v našem dejanskem | vesolju | vidimo po vsem nebu, ne pa v odnosu |
glede na splošno porazdelitev snovi v | vesolju | , ne pa glede na metafizični, izkustvu |
vodo edini predmet v sicer praznem | vesolju | , saj bi bila površina ukrivljena zaradi |
umišljeni praznini, ko pa naše dejansko | vesolje | ni prazno; dodal je, da ravno tako |
razporeditve snovi v našem dejanskem | vesolju | - ali, kot se je sam izrazil, v odnosu |
tj. enak za vse opazovalce po vsem | vesolju | - relativnost časa v pravem pomenu |
gibanju zvezd v umišljenem praznem | vesolju | , ki naj bi ga ex hypothesi naseljevala |
pa, če namesto Sonca izberemo celotno | vesolje | kot še primernejšo uro? |
v dobri veri, da je Zemlja središče | vesolja | - pa vendar ni. |
”ves“ prostor znotraj sveta oziroma | vesolja | in ”ves“ čas v poteku vesoljne zgodovine |
območje“) - omejen na naše dejansko | vesolje | , na Naravo, in tako bi bil, vsaj v |
za poljubni telesi in kjerkoli v | vesolju | , ne samo na Zemlji. |
mest (razen hipotetičnega ”središča | vesolja | “, ki naj bi mirovalo glede na absolutni |
naj bi s svojo nenehno prisotnostjo v | vesolju | omogočal in zagotavljal, da gravitacija |
Newton je v Bogu kot ”Vsevladarju“ | vesolja | videl nenehno navzočega poroka in varuha |
Newtonov genialni prispevek k razumevanju | vesolja | je bila razlaga gibanja nebesnih teles |
Vsevladar (Pantokrator) v Prostoru | vesolja | - tj. v svojem ”senzoriju“ - medtem |
Naravi ali | Vesolju | , saj Clarke nekje pravi... samo da poiščem, |
Leibnizevemu vesoljnemu urarju s staranjem | vesolja | ni treba popravljati njegovega mehanizma, |
vodil v nebo in na druge svetove v | vesolju | ; dogajalo se je to namreč le mojemu |
istosti nerazločljivega, potem v praznem | vesolju | , v katerem se vrtita dvojčka, ni mogoče |
in prihodnja zgodovina materialnega | vesolja | v enem trenutku razlila v vesolje. |
materialnega vesolja v enem trenutku razlila v | vesolje | . |
kateri je prevladal razvojni model | vesolja | z začetnim ”velikim pokom“, pa tudi |
traja, čeprav le kratek čas, in celotno | vesolje | traja, za nas neznansko dolgo časa... |
Ladji potujeta po | vesolju | z enakomerno in zelo veliko medsebojno |
oziroma v časih neznansko širnega | vesolja | - potencialno sedanji, čeprav je |
inercialni sistem, v katerem potujem po | vesolju | ? |
učinki gravitacije zanemarljivi - naše | vesolje | pa seveda ni takšno, v njem je gravitacija |
svetlobni žarki po našem | vesolju | , ki ni prazno, ne potujejo po ravnih |
koristnega za razvoj našega znanja o | vesolju | . |
svetilnikov“, ki jim pomagajo pri orientaciji v | vesolju | . |
dilatacijo časa s primerom ”pogumnega | vesolja | “ (S'), ki se spušča z matične ladje |
”brezčasno teorijo časa“ apliciramo na | vesolje | kot celoto, torej dobimo tisti deterministični |
In če celotno | vesolje | obravnavamo kot ”zaprt sistem“ - saj |
kozmološko smer časa določa raztezanje | vesolja | , psihološko pa nesimetričnost med spominom |
bratec, ki z matične ladje odpotuje v | vesolje | z zelo hitro raketo, potuje tudi v |
Toda takšnega vrtinca v | vesolju | ni - ali pač? |
gödlovskega - vrtinca v nam znanem | vesolju | res ni, so pa nemara drugačni... črne |
niso resnična, namreč tam zgoraj, v | vesolju | , ampak so samo naše projekcije, načini |
pogovor štirih oseb o neskončnosti | vesolja | in svetovih. |
Kako je mogoče, da bi bilo | vesolje | neskončno?“ |
Kako je mogoče, da bi bilo | vesolje | končno?“ |
zadnje čase na naši spoznavni poti v | vesolje | in v svet atomov nekaj bistveno spremenilo, |
zdi, da je razumneje trditi, da je | vesolje | končno, kot pa, da je neskončno? |
nepredstavljivo - toda misel, da je | vesolje | fizično neskončno, je ne samo nepredstavljiva, |
neskončno ne more biti predmet čutov; toda | vesolje | je predmet čutov, saj nebo vidimo, |
je zelo daleč - torej, kako naj bo | vesolje | neskončno? |
To seveda ne pomeni, da | vesolja | ne vidimo z očmi, seveda ga vidimo, |
vidimo, vendar le delno, nepopolno, kajti | vesolje | je veliko večje, kot ga lahko vidimo. |
danes), vsebovan le delček celotnega | vesolja | , ki naj bi se v tisočinki prve sekunde |
pa je, da celo tako neizmerno veliko | vesolje | še ni dejansko neskončno, zato vprašanje |
pa vprašanja aktualne neskončnosti | vesolja | tudi ne morejo rešiti, če se izkaže, |
morejo rešiti, če se izkaže, da je | vesolje | dovolj ”prazno“, namreč če je gostota |
raztezanja; na vekomaj raztezajoče se | vesolje | pa je opisano z negativno ukrivljenim |
Toda kakorkoli že, bodisi da je | vesolje | dejansko neskončno ali pa je vendarle |
Ptolemejeva predstava sklenjenega, končnega | vesolja | , ki naj bi bilo omejeno z ”nebesnim |
onstran nebesnega oboka - je tam še | vesolje | ? |
nič, vas vprašam: kje je svet? kje je | vesolje | ? |
sprejmemo Aristotelovo teorijo o končnosti | vesolja | , onstran katerega ne bi bilo nič, niti |
prostora, potem - sklepa Bruno - tudi | vesolja | ne bi bilo ”nikjer“, namreč nikjer |
Bruno najprej dokazuje neskončnost | vesolja | na način reductio ad absurdum: z |
skuša dokazati nevzdržnost teze, da je | vesolje | končno. |
logiko dokazuje, da je teza o končnosti | vesolja | nevzdržna. |
dokazati nevzdržnost teze o neskončnosti | vesolja | . |
ne pa prava rešitev problema, kajti | vesolje | je ali končno ali neskončno, saj |
Da je | vesolje | nujno ali končno ali neskončno? |
Kaj pa, če je | vesolje | lahko končno in obenem neskončno? |
aristotelizmom, saj preveč spominja na sklenjeno | vesolje | , ”obrobljeno“ z Empirejem, božjim ali |
obstaja poslednja sfera oziroma da je | vesolje | končno - in od tod sklepa, da mora |
predstavljati, kakor pa misliti, da je | vesolje | neskončno in neizmerno. |
Kajti, če postavimo, da je | vesolje | končno, se ne moremo izogniti [zunanji] |
tisočletje pred Brunom učil, da je | vesolje | brezmejno. |
tudi dokaz zavrnitve meje ali roba | vesolja | . |
pravi Lukrecij v spevu o neskončnosti | vesolja | in prostora: |
priznati je treba, da nič ni zunaj | vesolja | , / nima ne skrajnega roba: zato je |
neki popotnik prišel do roba končnega | vesolja | , recimo do zadnje, najbolj ”zunanje“ |
”zunanje“ nebesne sfere, onstran katere | vesolja | ne bi bilo več, namreč če bi bilo |
ne bi bilo več, namreč če bi bilo | vesolje | končno oziroma zamejeno, in bi tam |
oziroma zamejeno, in bi tam na meji | vesolja | stegnil roko skozi mejo, skozi zadnjo |
pred bežečim“ pa tudi da ”nič ni zunaj | vesolja | , / nima ne skrajnega roba: zato je |
pozitivno ukrivljeni geometriji bi bilo | vesolje | sicer brez meje, kakor v evklidski, |
gledano v velikih razsežnostih, celotno | vesolje | homogeno in izotropno, tj. da njegove |
znajde, vidi (v istem razvojnem obdobju | vesolja | ) okrog sebe enako strukturo neba, seveda |
Pa je naše | vesolje | dejansko ukrivljeno? |
krivulje tako velikanske, da se nam | vesolje | kaže kot ravno, evklidsko. |
sodobni kozmologi pravijo, da je naše | vesolje | ”kvazievklidsko“: takšno naj bi postalo |
in deloma preoblikoval misel, da je | vesolje | kakor neskončna ”sfera“. |
”V | vesolju | gotovo širina ni večja od dolžine in |
istovetne, ker imajo isto mejo; toda v | vesolju | so dolžina, širina in globina istovetne, |
Bruno pri uporabi te analogije med | vesoljem | in kroglo spregledal tisto dvoznačnost, |
sovpadanju končnosti in brezmejnosti v | vesolju | ter je celo zapisal, kot smo prej prebrali, |
neskončno sfero, med zemeljsko površino in | vesoljem | , z namenom, da bi pokazal razumljivost |
bi pokazal razumljivost neskončnosti | vesolja | , namreč da je horizont nebesnega oboka |
primerjava lahko navdihnila misel, da je | vesolje | obenem končno in brezmejno, natanko |
obenem cilj vseh njegovih razmišljanj o | vesolju | . |
povsod tudi poln, se pravi, da je | vesolje | ne samo v prostorskem, ampak tudi v |
dokazal, neskončen, iz tega sledi, da je v | vesolju | neskončno mnogo zvezd, galaksij... in |
galaksij... in sploh vsega, kar pač je v | vesolju | ? |
poln ves prostor; sledi torej, da ima | vesolje | neskončno razsežnost in da je svetov |
sramota ne pomisliti, da je to telo [ | vesolje | ], ki se nam zdi tako širno in velikansko, |
svetu, ”spodobi“, da vlada v središču | vesolja | . |
”božansko obličje“ - vsaj kolikor se kaže v | vesolju | - je ”razsrediščeno“, enako prisotno |
”revolucionarni“ Brunov nauk o neskončnem | vesolju | , ki naj bi razodevalo neskončno božjo |
Zemlja, ampak tudi Sonce ni središče | vesolja | . |
drobne lučke vidimo na nočnem nebu, se | vesolje | v človekovih predstavah in mislih silno |
Neizmerno in neskončno | vesolje | je sestav, ki je nasledek takega prostora |
bil ne slabši ne boljši, če bi bilo v | vesolju | še mirijade drugih svetov. |
Prišel je do spoznanj, da je | vesolje | neskončno, razsrediščeno, enovito in |
glavne Brunove filozofske intuicije: | vesolje | resnično vsebuje ”neštete“ svetove, |
galaktičnih jat, resnično vidimo celotno | vesolje | kot izotropno, enako v vseh smereh, |
Brunovo spoznanje razsrediščenosti | vesolja | ne naznanja le Newtonove mehanike, |
Mojster, ko pravite, da je | vesolje | resnično takšno, kot ga je v svojem |
Trdil je, da je | vesolje | neskončno in razsrediščeno. |
pravite, da še dandanes ni znano, ali je | vesolje | neskončno, ali pa je vendarle končno. |
Da, toda nesporno je znano, da je | vesolje | tako ogromno, da je za nas praktično |
naše velikansko, tako rekoč brezdanje | vesolje | vendarle končno. |
potrjevala hipoteze o neskončnosti | vesolja | , prej nasprotno, saj niso opazili zvezdnih |
se zvezde širijo v brezmejno globino | vesolja | . |
misli na dejansko, aktualno neskončnost | vesolja | se mi pamet ustavi! |
Dandanes pa smo pri spoznavanju skrivnosti | vesolja | in pri iskanju smisla neskončnega ali |
kaj bi pomenila dejanska neskončnost | vesolja | , in to vprašanje je še vedno aktualno |
vprašanje je še vedno aktualno zato, ker | vesolje | - kot kažejo najnovejše meritve njegove |
zgolj za matematične modele resničnega | vesolja | in da poleg dandanes prevladujočega |
”replike“ bližnjih v raztezajočem se | vesolju | [cf. |
In potemtakem | vesolje | kljub silnim galaktičnim daljavam vendarle |
misel povežem s problemom neskončnosti | vesolja | , ki ga je prvi radikalno zastavil Giordano |
časovnih ”replik“, tudi tedaj bi bilo | vesolje | za nas še vedno velikansko, namreč |
Mojster, kaj mislite, zakaj je | vesolje | tako velikansko? |
Bruno in tako prišel do misli, da v | vesolju | verjetno nismo sami... |
astronomka išče inteligentne signale iz | vesolja | ? |
otroci astronomko vprašajo, ali smo v | vesolju | sami, ona pravi, da tega sicer še ne |
spoznali, kako strašansko veliko je | vesolje | , in če bi bili sami, bi stvarnik |
potem to velja tudi za neskončnost | vesolja | ? |
Zakaj bi | vesolje | v svojih mislih širili ”bolj, kot je |
ker je bil prepričan v neskončnost | vesolja | ... gotovo je šlo bolj za druge stvari, |
Na primer to, da je | vesolje | neskončno. |
panenteizem prepričanje, da je svet oziroma | vesolje | ”božje telo“ - in analogno, kakor je |
imanence, torej da je Bog ”v“ svetu oziroma | vesolju | , četudi ni povsem izenačen z njim - |
o istosti in obenem različnosti | vesolja | in Boga. |
po eni strani pojmuje sámo neskončno | vesolje | kot božansko - in ne le kot ”zunanji“ |
strani pa razlikuje med neskončnostjo | vesolja | in neskončnostjo Boga. |
”Pravim, da je vse | vesolje | neskončno <tutto infinito>, ker nima |
ne meje, ne površine, pravim pa, da | vesolje | ni totalno neskončno <totalmente |
sploh lahko imenujemo deli), ki jih v | vesolju | lahko predpostavljamo.“ |
kvantitativno neskončnostjo (neomejenostjo) | vesolja | in kvalitativno neskončnostjo Boga: |
in kvalitativno neskončnostjo Boga: | vesolje | je neskončno, vendar ”nedovršeno“, |
Vesolje | je torej eno, neskončno, negibno“ [Bruno, | |
(totalmente) neskončen, medtem ko | vesolje | kot skupek vseh svetov ni popolnoma, |
”Vidite skratka, kako so vse stvari v | vesolju | in kako je vesolje v vseh stvareh; |
so vse stvari v vesolju in kako je | vesolje | v vseh stvareh; mi v njem, ono v nas; |
Mojster, ali ”nedovršenost“ | vesolja | v primerjavi s popolno ”dovršenostjo“ |
Boga lahko razumemo v tem pomenu, da | vesolje | še ni dovršeno in ravno zato zdaj |
Bruno pri dokazovanju neskončnosti | vesolja | navajal tudi teološke argumente - kateri |
glavni teološki argument za neskončno | vesolje | ? |
Neskončnost | vesolja | naj bi sledila iz božje vsemogočnosti. |
rezervo“ - tj., da bi ustvaril ”manjše“ | vesolje | , kot bi ga bil lahko ustvaril, in če |
ustvariti ”največje“, torej neskončno | vesolje | . |
Vendar pa neskončno | vesolje | ni logično nemogoče, saj ni protislovno; |
svobodno voljo kljub morebitni nujnosti | vesolja | kot celote. |
”Brunovo | vesolje | je božansko in vesoljni um je v njem |
da so pri Brunu ”Bog, vesoljni um in | vesolje | sámo prepleteno poenoteni“ [Mendoza, |
to pomeni, da takrat, ko gledamo v | vesolje | - in to počnemo pravzaprav ves čas, |
Vsega, kajti Bruno je dejansko dojemal | vesolje | kot božansko - zanj je mater materia |
panteizma popolno utelešenje Boga v naravi, | vesolju | ... |
”Bruno z oznanjanjem božje imanence v | vesolju | privedel pravoverno dogmo utelešenja |
Kristusovo obličje izgubi v naravi, | vesolju | ... kaj potlej od krščanstva še ostane? |
misel, da se Kristus utelesi v vsem | vesolju | , ustreza Brunovemu kozmološkemu razsrediščenju |
oziroma od drugega, onstranskega | vesolja | k temu, našemu edinemu vesolju, v |
onstranskega vesolja k temu, našemu edinemu | vesolju | , v katerem je ”utelešen“ božanski duh... |
onstranstva: realen je le ta svet, to | vesolje | , ”onstranstvo“ pa je v njem navzoče |
znotraj vsake stvari v tem "gibajočem se" | vesolju | , polju našega izkustva.“ [Michel, 109] |
in gibanja, skupen vsem bitjem v tem | vesolju | , vsem stvarem, celo tistim, ki jih |
kajti pri Brunu narava pomeni celotno | vesolje | , ne zgolj materije. |
ostre ločnice med materijo, naravo in | vesoljem | , tudi pri Brunu se ti pojmi pogosto |
o počelu oziroma ”dejavnem vzroku“ | vesolja | naslednje: |
vzroku pravim tole: fizični dejavnik | vesolja | je vesoljni [univerzalni] um, in sicer |
iz nje izvira različno in mnogotero | vesolje | ; in Duh se deli (ali se zdi, da se |
deli) z namenom, da bi navdihnil to | vesolje | . |
Enem, ampak vselej o emanacijah Enega v | vesolju | : o umu, duši, življenju... |
Duša, ki se v motrenju | vesolja | duhovno ”vzpenja“, naleti na mejo, |
Še več: to, da našega | vesolja | , katerega substanco in bistvo je tako |
zakonodajalec, ampak tudi vsevladar narave, | vesolja | ? |
NATURADEUS je torej najin svet, naše | vesolje | ... toda če sva midva le neznatni faseti |
drugačni vzorci, pač ustvaril drugačno | vesolje | ; toda v tem primeru bi se takoj zastavilo |
po bistvu, temveč po stopnji, eno je | vesolje | , v katerem je vse veličastno, resnično, |
veličastno, resnično, božansko in lepo, in to | vesolje | ni nastalo, temveč je enako večno z |
”Dve sili vladata v | vesolju | : svetloba in težnost.“ [Weil, 17] |
delujeta dve nasprotni, za stvarjenje | vesolja | enako nujni ”volji“: luč energije, |
neizmerno svetlega ”praatoma“ razpira | vesolje | , in težnost materije, ki zagotavlja, |
t. i.” lôme simetrij“ ob nastanku | vesolja | , namreč na izgube začetnih simetrij |
energije za bliskovito prvotno širjenje | vesolja | (za ”kozmično napihnjenje“); računi |
drobcih prve sekunde, ko se je rodilo | vesolje | ... |
da bi razložila nastanek in razvoj | vesolja | , ki so ga klasiki razumeli kot porajanje |
razlaga tega ”pračudeža“, ki ga imenujemo | vesolje | , in kje mora kozmologiji priskočiti |
terminološko razločevanje med pojmi ’ | vesolje | ‘, ’univerzum‘, ’kozmos‘ in ’Vseobsegajoče‘. |
S pojmom | vesolje | (natančneje, naše vesolje) mislim |
pojmom vesolje (natančneje, naše | vesolje | ) mislim na celoto vsega tistega bivajočega, |
ekstenzionalno ekvivalentno definicijo pojma | vesolja | je podal kozmolog Hermann Bondi: |
Vesolje | je največja množica [prostorsko‐časovnih | |
Ob tako pojmovanem | vesolju | si je možno zamisliti tudi druga |
si je možno zamisliti tudi druga | vesolja | (druge ”možne svetove“), ki so nam |
angleški, običajno uporablja kot izraz za | vesolje | , pa bom tu mislil predvsem na enost |
pa bom tu mislil predvsem na enost | vesolja | (oziroma enost celotne množice vesolij, |
vesolja (oziroma enost celotne množice | vesolij | , če jih je več: |
kozmos pa mislim predvsem na urejenost | vesolja | in / ali univerzuma, tj. |
Onstran“ vseh treh kozmoloških pojmov, | vesolja | , univerzuma in kozmosa, pa ostaja ”Vseobsegajoče“: |
Vesolje | je torej celota vsega v prostoru‐času | |
med potencialno in aktualno dostopnim | vesoljem | ni določena le z zmožnostjo instrumentov, |
vesoljnem prostoru‐času bodisi ”delce“ | vesolja | oz. galaksije bodisi sevanje), in odnosi |
odvisni od okvirnih teoretskih modelov | vesolja | [o tem gl. npr.: |
”optične“ meje pogleda v ”globino“ | vesolja | - analogno kakor je horizont na morju |
širjavo oceana - niso pa ne fizične meje | vesolja | ne fizikalne meje našega kozmološkega |
dinamičnih (razvijajočih se) modelih | vesolja | , ki so v kozmologiji 20. stoletja - |
načelna meja opazovalčevega videnja | vesolja | v njegovem ali njenem prostoru in času, |
ustreznih korekcij, predvsem za zgodnje | vesolje | - ko se prostor ni raztezal ves čas |
Hubblovega časa izračunamo dejansko starost | vesolja | tako, da Hubblov čas pomnožimo s faktorjem |
milijardami svetlobnih let), potem je | vesolje | dejansko staro nekje med 7 in 14 milijardami |
stare skoraj 10 milijard let (deli | vesolja | pa seveda ne morejo biti starejši |
recimo torej, da je realna starost | vesolja | kakih 13 milijard let. |
meja med vidnimi in zaradi raztezanja | vesolja | (še) nevidnimi galaksijami. |
kozmološkem modelu, v katerem se raztezanje | vesolja | upočasnjuje, ne pa pospešuje, se Hubblova |
slej tudi ”ujame“ v raztezajočem se | vesolju | . |
primer predvideva, da je bilo zgodnje | vesolje | - prvotna ”ognjena krogla“, če rečemo |
horizont, do katerega lahko vidimo | vesolje | s pomočjo elektromagnetnih sevanj nazaj |
”fenomen“, ki ga lahko še ”vidimo“ v | vesolju | z našimi teleskopi (namreč vključno |
slabšem, saj bo z nadaljnjim raztezanjem | vesolja | čedalje bolj šibko. |
”retrovizijo“ seže dlje nazaj, v čas nastajanja | vesolja | , za horizont fotonske transparentnosti, |
onstran horizonta, tj. v zelo zgodnjem | vesolju | , ki ni neposredno dostopno fotonskim |
tematskim predmetom, tj. s celoto | vesolja | , neke posebne teoretske meje, ali se |
nastopajo samo v kozmologiji, vedi o celoti | vesolja | , saj je njihov domicil pravzaprav v |
samega prapoka postavljena v sam začetek | vesolja | (in če je vesolje ”zaprto“, tudi na |
postavljena v sam začetek vesolja (in če je | vesolje | ”zaprto“, tudi na njegov konec). |
”zaobšli“ nezaželeno začetno singularnost | vesolja | , vendar so njihove teorije za zdaj |
vseh fizikalnih sil, ki delujejo v | vesolju | . |
fizikalno‐znanstveno razlago nastanka | vesolja | ter pomeni bistveni manko v sodobni |
aktualna zaznavna obzorja v ”potencialno“ | vesolje | onstran njih. |
predpostavka kozmologije kot vede o celoti | vesolja | . |
kozmoloških modelih vendarle nastopa | vesolje | kot celota: to je možno samo zato, |
zato, ker modeli predpostavljajo, da je | vesolje | v celoti homogeno in izotropno |
Univerzalna homogenost | vesolja | je postulirana s kozmološkim načelom, |
že ves novi vek: za vse opazovalce v | vesolju | , ne glede, kje oz. od kod opazujejo |
opazujejo in v katero smer gledajo, je | vesolje | videti enako, če le odmislijo svoje |
(natančneje: vsi, ki v odnosu do raztezanja | vesolja | mirujejo) ob istem kozmičnem času vidijo |
enako nebo, ne glede na to, kje se v | vesolju | nahajajo. |
Le zakaj naj bi bilo | vesolje | homogeno, za vsakega opazovalca izotropno? |
brez razloga: najprej vidimo, da je | vesolje | okrog nas izotropno, namreč v vseh |
verjetno kot ne, da naša lokacija v | vesolju | ni ”nič posebnega“ (tej trditvi kozmologi |
izotropijo in kopernikansko načelo, v sklep: | vesolje | je homogeno. |
Toda vtis, da smo homogenost | vesolja | oziroma kozmološko načelo s tem sklepanjem |
izotropije našega, nam vidnega območja | vesolja | . |
da jih sploh ni, nikjer v brezmejnem | vesolju | ? |
Kako naj bomo gotovi, da je | vesolje | v celoti homogeno in izotropno? |
predpostaviti načelno enakost vseh lokacij v | vesolju | , tj. sprejeti nedokazljivo ”kozmološko |
Hubblovega radija k celotnemu obsegu našega | vesolja | je morda mnogo večji kakor korak od |
prebivamo celo v končnem ali ’otoškem‘ | vesolju | , katerega rob bi lahko nekoč uzrli.“ |
Model | vesolja | je torej idealizirana simbolna reprezentacija |
idealizirana simbolna reprezentacija realnega | vesolja | : simbolna, ker je zgrajen iz matematičnih |
véliki mojster predlagal za razlago | vesolja | že leta 1917, torej dve leti po objavi |
ta model statičen, torej se v njem | vesolje | ne razvija v času, niti ni nastalo |
gravitacijo, ki bi sicer v takšnem statičnem | vesolju | privlekla prej ali slej vsa telesa |
Einsteinovem statičnem, ”riemannovskem“ | vesolju | za ”znova odkriti finitizem“, in čeprav |
galaksij, ta, prvi relativistični model | vesolja | s svojo statično razporeditvijo materije |
finitističnim mislim iz srednjeveške slike | vesolja | , ki so jo oblikovali Aristotel, Ptolemej |
spekulativno metafizični ravni razmišljal o | vesolju | brez središča in roba že Nikolaj Kuzanski |
let po Einsteinovem statičnem modelu | vesolja | izkazalo, da so možne tudi dinamične |
Hubblovim odkritjem postalo jasno, da se | vesolje | dejansko razteza, je Einstein rekel, |
varianto Friedmannovega dinamičnega modela | vesolja | brez kozmološke konstante (saj ni |
evklidsko ”ravnega“ raztezajočega se | vesolja | , ki je natanko na ločnici med pozitivno |
kozmološkega načela (izotropija + homogenost | vesolja | ) Friedmannovo dinamično metriko prostora‐časa |
zato danes govorimo o ”FRW‐modelih“ | vesolja | . |
ustrezen zaradi opaženega raztezanja | vesolja | (in drugih razlogov), predvsem pa drugi, |
še vedno aktualen za opis dejanskega | vesolja | - s filozofskega stališča najbolj |
jasni sliki sveta, platonski popolnosti | vesolja | , ki naj bi čim bolj jasno odražalo |
popolnega kozmosa kot pa opis dejanskega | vesolja | .* |
izmerjeno in ”pričakovano“ (tj. za ”ravno“ | vesolje | kritično) povprečno gostoto mase in |
povprečno gostoto mase in / ali energije v | vesolju | : lambda naj bi izražala ”energijo |
modelov oziroma scenarijev razvoja | vesolja | , tako da je enostavnost zdaj že ”klasičnih“ |
podatki približujemo rešitvi ”uganke | vesolja | “ (vsaj kar zadeva ”obliko“ celotnega |
primer presenetljivi modeli ”zrcalnega“ | vesolja | , v katerem bi opazovalec videl v vesoljnem |
torej k standardnemu modelu razvoja | vesolja | z mislijo, da bo v prihodnje verjetno |
idealizirana simbolna reprezentacija realnega | vesolja | , zgrajena iz matematičnih oz. fizikalnih |
še posebej za opis zgodnjega obdobja | vesolja | - enačbe oziroma zakonitosti ”mikrofizike“, |
”veliki pok“), ki naj bi izražala začetek | vesolja | , nastala po naključju, sprva je bila |
teorije, namreč ”stacionarnega“ modela | vesolja | , po katerem se vesolje razteza brez |
”stacionarnega“ modela vesolja, po katerem se | vesolje | razteza brez začetka in celovitega |
Vesolje | vsebuje prostor in čas; ne obstaja | |
Standardni model razvoja | vesolja | intuitivno pomeni predvsem to, da se |
intuitivno pomeni predvsem to, da se | vesolje | razteza in ohlaja. |
iz prasevanja sklepamo, da je bilo | vesolje | nekdaj veliko bolj gosto in vroče. |
Evidenca za sklepanje, da je bilo | vesolje | nekoč silno vroče, se skriva tudi v |
količinskih razmerjih med elementi v | vesolju | , predvsem med vodikom in helijem kot |
tega je pomemben argument za razvoj | vesolja | tudi ”globinska“ slika galaksij in |
milijarde let, da je prišla do nas - in | vesolje | ”globinsko“ ni homogeno: kvazarji |
Vesolje | se torej očitno razvija v času in ta | |
Bistvo teorije prapoka je v tem, da se | vesolje | razteza in ohlaja. |
- teorija prapoka opisuje, kako se | vesolje | razvija, ne pa, kako se je začelo“ |
modelu nastanka in zgodnjega razvoja | vesolja | , ki se je postopoma oblikoval v desetletjih |
sprostila velikanska energija, ki naj bi | vesolje | ”napihnila“ (po analogiji z balonom, |
kot standardnih scenarijev razvoja | vesolja | po prapoku: 1) zakaj je vesolje videti |
razvoja vesolja po prapoku: 1) zakaj je | vesolje | videti tako ”ravno“, evklidsko, namreč |
oziroma ”usklajene“ - tudi tiste regije | vesolja | (npr. dve regiji na nasprotnih straneh |
govorijo o stvarjenju ali nastanku | vesolja | iz niča, s tem mislijo na nastanek |
ni nujno, da bi v razvojnem modelu | vesolja | sploh obstajal kak prvi dogodek, |
obstajal kak prvi dogodek, četudi je | vesolje | končno staro: ” |
relativističnih modelih prostora‐časa (tj. o | vesolju | , ki naj bi se raztezalo ad infinitum |
<Anschauung, zrenje>, ki nastopa pri odprtih | vesoljih | . |
V Einstein‐De Sitterjevem | vesolju | je prostor v vsaki časovni točki |
Za končno | vesolje | bi to pomenilo, da imajo vse galaksije |
velik, vendar končen delni volumen | vesolja | skrči na to minimalno razsežnost. |
intuitivnega stališča je v FRW‐modelih | vesolja | nenavadno tudi to, da je kvalitativno |
odprtim (neskončnim) in zaprtim (končnim) | vesoljem | odvisna od majhne kvantitativne razlike |
kako je lahko neskončnost oz. končnost | vesolja | odvisna od tega, ali so v kubičnem |
odvisna od tega, ali so v kubičnem metru | vesolja | povprečno trije ali štirje delci? |
meja med končnostjo in neskončnostjo | vesolja | precej nenavadna. |
kakršna smo mi, zavestni opazovalci | vesolja | . |
tudi rešitev uganke samega začetka | vesolja | , pojasnitev problema aktualne neskončnosti, |
delu predavanja sem govoril o našem | vesolju | , zdaj pa pridejo na vrsto druga vesolja, |
vesolju, zdaj pa pridejo na vrsto druga | vesolja | , pa univerzum in kozmos. |
predpostavimo, da je standardni model | vesolja | , ki ga je sodobna kozmologija zgradila |
je ustrezen model resničnega razvoja | vesolja | . |
S tem modelom se je | vesolje | v dvajsetem stoletju spet uredilo v |
edinstveni dogodek, z njim pa je vse naše | vesolje | enkratno in neponovljivo, ”unikatno“. |
bil samo opis strukture in razvoja | vesolja | , ampak naj bi ponujal tudi razlago |
začetni singularnosti), zakaj je | vesolje | takšno, kot je. |
vprašanje, zakaj (od kod?) je naše | vesolje | že od svoje prve sekunde tako ”dobro |
ubranosti in ugotavlja, da če bi bilo naše | vesolje | v svojih osnovnih parametrih le malce |
Kako je mogoče, da je | vesolje | tako dobro ubrano? |
najbolj očitnih dobrih ubranosti v | vesolju | . |
1978), da bi po standardnem modelu | vesolja | eno sekundo po prapoku zmanjšanje hitrosti |
povzročilo, da bi se | vesolje | spet zrušilo vase, še preden je postalo |
usklajenosti oziroma dobre ubranosti zgodnjega | vesolja | , ampak ga prenese na drugo, osnovnejšo |
Očitno je, da se nam | vesolje | kaže kot dobro ubrano za obstoj nas |
epistemoloških posledic, je v svoji knjigi | Vesolja | (Universes, 1989) zapisal: ” |
dobra ubranost narave in celotnega | vesolja | očitna in da kliče k razlagi, saj se |
bila tolikšna natančnost pri razvoju | vesolja | zgolj naključna. |
pravi, da naš položaj (lokacija) v | vesolju | ni v nobenem pogledu izjemen: ne samo, |
pomenu, namreč da smo v vsem širnem | vesolju | privilegirani po zmožnosti, da smo |
in razum, s katerimi lahko opazujemo | vesolje | in se čudimo, kako to, da je tako dobro |
lahko pričakujemo, da bomo opazovali [v | vesolju | ], omejeno s pogoji, ki so nujni za |
dejstvo, da je naš položaj <location> v | vesolju | nujno privilegiran v tem smislu, |
”...da | Vesolje | <the Universe> (in torej osnovni |
zaradi pomenske nejasnosti izraza | Vesolje | (the Universe) - ali je tu mišljeno |
Universe) - ali je tu mišljeno naše | vesolje | , ali Univerzum kot celota vseh ”možnih |
Univerzum kot celota vseh ”možnih | vesolij | “, ali celo vsako (od možnih) vesolij? |
vesolij“, ali celo vsako (od možnih) | vesolij | ? |
položaju oziroma naši lokaciji v | vesolju | - tako prostorski kot časovni lokaciji, |
na primer razložiti, zakaj je naše | vesolje | tako velikansko (spomnimo se, da radij |
antropična argumentacija za velikost | vesolja | vodi k sklepu prek ”srednjega pojma“, |
sicer časa, ki je potekel od nastanka | vesolja | : vesolje namreč mora biti zelo staro, |
ki je potekel od nastanka vesolja: | vesolje | namreč mora biti zelo staro, da bi |
ne morejo biti mlajše od celotnega | vesolja | ; in ker se Hubblov horizont fotonov |
horizontu fotonov) zaradi raztezanja | vesolja | oddaljujejo od opazovalca s svetlobno |
FRW‐modelih z upočasnjenim raztezanjem | vesolja | ”prehiteva“ sámo raztezanje, zato s |
In zato je | vesolje | tako ogromno. ( |
galaksije, je po standardnem modelu | vesolja | povrh vsega še majhen del celotnega |
povrh vsega še majhen del celotnega | vesolja | !) - |
ne bo presenečen ob spoznanju, da je | Vesolje | <the Universe> tako ogromno, kot |
V nekem [ | vesolju | ], ki bi bilo znatno manjše, mi ne bi |
Še več, argument, da v | Vesolju | zaradi njegove ogromnosti kar mrgolijo |
Vesolje | mora biti tako veliko, kot je, da bi | |
zdi, da antropični razlagi velikosti | vesolja | nekaj manjka. |
nemudoma pomislimo na teleologijo: | vesolje | je tako silno veliko zaradi nas? |
opaženega pojava, na primer velikosti | vesolja | . |
nobene primerjave s kakim drugim | vesoljem | , da bi lahko rekli, da je naše vesolje |
vesoljem, da bi lahko rekli, da je naše | vesolje | nujno v teh‐in‐teh svojih lastnostih |
smiselno le, če predpostavimo mnoštvo | vesolij | , seveda hipotetičnih, saj do možnih |
hipotetičnih, saj do možnih drugih | vesolij | nimamo dostopa, povsem smo znotraj |
domena antropičnega načela mnoštvo | vesolij | (ensemble of universes ali ”multiverse“, |
načelom razložimo dobro ubranost našega | vesolja | za nas kot opazovalce - brez te predpostavke |
opazovalce - brez te predpostavke mnogih | vesolij | pa je antropično načelo res prazna |
dobro ubranost hitrosti raztezanja | vesolja | v prvi sekundi kozmološkega časa: |
”protidejstveno“ pravi, da če ne bi bilo | vesolje | tako dobro ubrano že na samem začetku, |
bi bilo tukaj, ker pa smo tukaj, je | vesolje | moralo biti dobro ubrano - ta logična |
tedaj, če predpostavlja zelo mnogo | vesolij | , v večini katerih opazovalcev ni, ker |
tako zdaj tam, v večini tistih drugih | vesolij | , nihče ne more spraševati, odkod njihova |
na ”učinku opazovalne selekcije“ med | vesolji | , ta pa seveda nujno predpostavlja njihovo |
mnoštvo, sicer ne nujno neskončno mnogo | vesolij | , gotovo pa zelo veliko število, ”nebroj“ |
gotovo pa zelo veliko število, ”nebroj“ | vesolij | . |
antropičnega načela, ker analogija med | vesolji | in ribami različnih velikosti ni čisto |
prav nobene izkušnje, da poleg našega | vesolja | obstajajo tudi druga vesolja. |
našega vesolja obstajajo tudi druga | vesolja | . |
torej sploh njegova misel, da druga | vesolja | utegnejo obstajati? |
teoretskih ”scenarijev“ za obstoj mnoštva | vesolij | , svetov, ki niso v medsebojni vzročni |
vzročni zvezi (sicer ne bi bila različna | vesolja | ): od možnega neprekrivanja ”svetlobnih |
prostoru‐času (Einstein), prek časovno ločenih | vesolij | v ciklično ”utripajočem“ univerzumu |
osnovnimi silami pri ”napihovanju“ | vesolij | (Linde), do mnoštva vzporednih kvantnih |
ločenosti vzročno nepovezanih regij (” | vesolij | “) v prostoru‐času, ki pa so vendarle |
varianto, saj - sledeč Einsteinu - druga | vesolja | pojmuje predvsem kot zelo oddaljene |
predvsem kot zelo oddaljene druge regije | Vesolja | , ki se raztezajo onstran Hubblovega |
v katerem bi lahko obstajala druga | vesolja | , nudi zamisel »večnega napihovanja« |
kajti] napihovanje lahko ustvari ločena | vesolja | - [ali] ločene domene znotraj multiverzuma |
Druga | vesolja | so lahko povsem ločena od našega, tako |
strukturi; celotna zgodovina našega | vesolja | je zgolj ena epizoda v neskončnem multiverzumu.“ |
kozmologije, ki določa pogoje možnosti samega | vesolja | , seveda za nas, ne po sebi. |
tedaj, če bi obstajalo zgolj eno možno | vesolje | in v njem ena sama možna lokacija zavestnega |
Ob predpostavki mnoštva | vesolij | (ali ”možnih svetov“) tavtološkost |
varianto, ki pravi, naj vas spomnim, ”...da | Vesolje | (in torej osnovni parametri, od katerih |
Obstaja eno možno | Vesolje | , ki je ’načrtovano‘ <’designed‘> |
Opazovalci so nujni za obstoj | Vesolja | <to bring the Universe into being>. |
Mnoštvo <an ensemble> drugih različnih | vesolij | je nujno za obstoj našega Vesolja.“ |
različnih vesolij je nujno za obstoj našega | Vesolja | .“ [Barrow & Tipler, 22] |
varianta (C), mnoštvo drugih različnih | vesolij | nujno za obstoj našega? |
Hoylu, zastopniku ”stacionarnega“ modela | vesolja | , druga varianta (B) pa naj bi izražala |
varianti nanaša na ”našo lokacijo v | vesolju | “, v močni pa na ”naše vesolje“ [v celoti]; |
lokacijo v vesolju“, v močni pa na ”naše | vesolje | “ [v celoti]; Leslie meni, da je razlikovanje |
”subjektivno“ lokacijo in ”objektivnim“ | vesoljem | lahko zavajajoče, saj se - |
mislečim človekom (opazovalcem) in svetom ( | vesoljem | ), namreč v tem smislu, da bi bil prvi |
bilo časovno (evolucijsko) najprej | vesolje | in potem šele človek opazovalec v njem. |
ustrezne pogoje za lastno bivanje v | vesolju | , temveč gre zgolj za relacijo posledice |
pomenu: ustrezni pogoji (dobra ubranost | vesolja | ) so logična posledica dejstva, da |
se lahko sprašujemo, kako to, da je | vesolje | tako dobro ubrano za nas, opazovalce. |
(ratio) - za razlago dobre ubranosti | vesolja | v logičnem oziroma epistemološkem, |
neteleološka razlaga dobre ubranosti | vesolja | -, ampak predpostavka mnoštva vesolij, |
vesolja -, ampak predpostavka mnoštva | vesolij | , ki kljub možnim scenarijem njihovega |
tudi nepreverljiva, če razumemo druga | vesolja | kot vzročno nepovezana z našim. |
ali pade“ skupaj s hipotezo mnoštva | vesolij | , to pa zato, ker smiselno (netavtološko) |
epistemološke zanke, prebira domeno mnogih | vesolij | ali ”svetov“. |
V večini | vesolij | ”multiverzuma“ parametri niso dobro |
”privilegirani“, saj smo se znašli v takšnem | vesolju | (med ”nebrojem“ možnih), katerega fizikalni |
Predpostavljeno število | vesolij | /svetov sicer ni nujno neskončno, vsekakor |
Se morda razvijajo vzporedno z našim | vesoljem | ? |
Saj tega ne moremo vedeti, če druga | vesolja | niso vzročno povezana z našim. - |
sprejemljiva predpostavka, da ”tisočera“ druga | vesolja | zares obstajajo. |
Zanimivo je primerjati vlogo mnoštva | vesolij | /svetov v kozmologiji in logiki: ”možni |
logike, imajo precej skupnega z ”drugimi | vesolji | “, ki nastopajo v kozmologiji - čeprav |
primer začetne hitrosti raztezanja | vesolja | , možnosti nebroj: ’ |
Če bi bila hitrost raztezanja | vesolja | eno sekundo po prapoku za eno samo |
(ali manjša), potem nas, opazovalcev | vesolja | , ne bi bilo (tu)‘.* |
strani pa je nastala teorija ”drugih | vesolij | “ v kozmologiji predvsem zaradi antropične |
antropične razlage dobre ubranosti našega | vesolja | , namreč za nas, opazovalce - v obeh |
možnih svetov v logični semantiki in | vesolij | v kozmologiji: k premisleku o podobnosti |
pojmovanju realnosti drugih svetov/ | vesolij | . |
logiki in/ali metafiziki ter drugih | vesolij | v antropičnih variantah sodobne kozmološke |
vendarle mora obstajati med sicer ločenimi | vesolji | (ali regijami Vesolja) neka, čeprav |
sicer ločenimi vesolji (ali regijami | Vesolja | ) neka, čeprav ”nestandardna“ prostorsko‐časovna |
funkcije ipd.), zato da bi bilo o drugih | vesoljih | sploh smiselno govoriti: saj ravno |
hipotetično, povezovale sicer ločena | vesolja | . |
ubranost naravnih konstant), če druga | vesolja | niso pojmovana kot realne prostorsko‐časovne |
”posibilizem“, tj. realizem mnoštva | vesolij | - namreč zato, ker je za antropične |
(na načelni ravni) realnost drugih | vesolij | (od katerih je večina ”mrtvorojenih“, |
dejanskih) svetovih živa bitja oziroma | vesolja | lahko drugačna, kot pač so tu in |
bitij kakor pri antropičnih razlagah | vesolja | zgolj ”logične možnosti“ ne dokazujejo |
naključje, da je idejo o obstoju mnoštva | vesolij | prvi med znanstveniki izrazil biolog, |
bi se čudenje nad dobro ubranostjo | vesolja | za življenje razblinilo, ”če bi lahko |
razblinilo, ”če bi lahko vedeli, da je naše | Vesolje | <our Universe> samo eno od nedoločenega |
nedoločenega števila mnogih [drugih | vesolij | ] z variabilnimi lastnostmi, tako da |
razlage očitne dobre ubranosti našega | vesolja | : iz drugih vesolij nimamo prav nobenih |
ubranosti našega vesolja: iz drugih | vesolij | nimamo prav nobenih ”fosilov“! |
hipotezi, da obstajajo mnoga druga | vesolja | poleg našega, na hipotezi, ki jo podpirajo |
življenja, rojstvo opazovalca ali opazovalke | vesolja | , na primer na površini nevtronske zvezde, |
tudi teološko) razlago dobre ubranosti | vesolja | na eni strani in antropično, zgolj |
sprejemljive hipoteze o obstoju nebroja drugih | vesolij | , ki pa je za učinkovitost antropičnega |
izvoru kakor tudi o smotru in smislu | vesolja | ? |
Vendar tudi teološka razlaga | vesolja | ni ena sama, ampak sta najmanj dve, |
preprosta in jasna rešitev dobre ubranosti | vesolja | - toda s ”hipotezo stvarnika“ se razumska |
teleološka razlaga dobre ubranosti našega | vesolja | je panteistična. |
rečeno, Božanstvo imanentno svetu, | vesolju | , naravi (Deus sive natura), tj. kot |
sodobni primer ”panteistične“ razlage | vesolja | in naravnih zakonitosti (ki je nekje |
Daviesa, avtorja vrste znanih del o | vesolju | kot kozmosu; na njegovo knjigo Božji um(The Mind of God, |
razkriva, kako resnično čudovito je fizično | vesolje | . |
posebej v prapoku, s katerim se je začelo | vesolje | , niti da se občasno vmešava v fizične |
sprejemate hipoteze o realnem mnoštvu | vesolij | in z njo zavračate tudi antropično |
panteistično varianto teleološke razlage | vesolja | - toda ni mi jasno, ali je panteizem |
prapoka oziroma z razvojnim modelom | vesolja | . |
nespremenljivi zakoni razvijajočega se | vesolja | - kar bi s teološkega vidika pomenilo, |
”zakonitost“ ne uresničuje šele v razvoju | vesolja | , ampak je vendarle resničen že prej |
tudi če je imanenten razvijajočemu se | vesolju | , je v nekem bistvenem pomenu tudi transcendenten... |
vznemirjenje glede t. i. ”dobre ubranosti“ | vesolja | . |
standardni kozmološki model razlage | vesolja | , vključno s tistimi ”prvimi tremi minutami“. |
obveljala npr. ”stacionarna teorija | vesolja | “, ki pa je bila, kot veš, opuščena |
razloga za čudenje nad dobro ubranostjo | vesolja | , vsaj kar zadeva vrednosti osnovnih |
drugačna začetna hitrost raztezanja | vesolja | preprečila nastanek galaksij, zvezd |
izkazalo, da je začetna hitrost raztezanja | vesolja | posledica nekega drugega, kozmološko |
model, zlasti glede prvih trenutkov | vesolja | , še vedno precej problematičen... in |
pripadajoče planete, dandanes pa so z drugimi | vesolji | mišljeni svetovi, ki z našim nimajo |
zamejeno s ”sfero zvezd stalnic“, celotno | vesolje | , namreč to, kar nam danes pomeni Hubblova |
Brunom in sodobnimi zagovorniki mnogih | vesolij | ali ”multiverzuma“ je torej v nečem |
”multiverzum“ le skupek ”nebroja“ nepovezanih | vesolij | , ki sam ni mišljen kot eno božansko |
ki sam ni mišljen kot eno božansko | Vesolje | . |
neenkratnost, zaradi pojasnitve našega | vesolja | kot ”nečesa povsem normalnega“, zaradi |
da bi racionalno pojasnila naravo, | vesolje | , v katerem smo se znašli kot misleča, |
Toda | vesolje | kljub vsemu ostaja pračudež... |