O'beseda, označena besedila z lemami
plačnikov; morda celo - tako se je | včasih | šepetalo - v kakšnem skrivališču v |
Včasih | je verjel vanjo, včasih ne. | |
Včasih je verjel vanjo, | včasih | ne. |
pogovorov, drobne čačke po stenah stranišč - | včasih | celo, kadar sta se srečala dva tujca |
Včasih | , seveda, si lahko položil prst na očitno | |
Včasih | so bili ljudje odpuščeni in dovoljeno | |
Včasih | so bili to gumbi, včasih krpanec, včasih | |
Včasih so bili to gumbi, | včasih | krpanec, včasih vezalke, trenutno so |
Včasih so bili to gumbi, včasih krpanec, | včasih | vezalke, trenutno so bile britvice. |
»Bral sem nekaj stvari, ki jih | včasih | napišeš za Časnik.« |
Goldstein je baje pred leti ali desetletji | včasih | zahajal tja. |
Včasih | je lahko za cele dneve pozabil, da | |
so postali nezadovoljni, kar se je | včasih | zgodilo, ni njihovo nezadovoljstvo |
se, - oh, tega je že davno - da sem | včasih | hodil v Hyde Park ob sobotah popoldne, |
»Noge me | včasih | presneto dajejo, moj mehur je pa sploh |
»Krem barve, kot so | včasih | rekli.« |
mogel edino v delo, pri katerem je | včasih | za deset minut lahko pozabil nase. |
Včasih | , kadar se je kamion stresel, je zažvenketalo | |
poraščenih ličnic so v Winstona gledale oči, | včasih | z nenavadno intenzivnostjo, in spet |
rjave, toda ljudje s temnimi lasmi imajo | včasih | tudi modre oči. |
potreboval odobrenega potnega lista, toda | včasih | so okrog postaj postavale patrole in |
»Pokrajina, ki jo | včasih | vidim v sanjah.« |
Včasih | je drozg za nekaj sekund prenehal, | |
želi imeti kraj, kjer bi bil lahko | včasih | sam. |
rjavega platna, tako, kakršno jo je | včasih | videl nositi sem in tja po Ministrstvu. |
otroštva, s katerim pa se je srečeval | včasih | tudi zdaj, kadar je priplaval iz prehoda, |
Winston je | včasih | spal v njej, ko je bil otrok, Julija |
so padale pogosteje kot kdaj prej in | včasih | so se v daljavi razlegale strahotne |
Včasih | sta govorila tudi o tem, da bi se udeležila | |
njim in O'Brienom in o nagibu, ki ga | včasih | občuti, da bi kratko in malo stopil |
Včasih | ji je pravil o Oddelku za dokumentacijo | |
zeljnih listov, krompirjeve olupke, | včasih | celo kosce stare kruhove skorje, s |
stresli na zaplatah slabih cest, padli | včasih | kosi oljnatih pogačic. |
začenjal prezgodaj lomiti in se je | včasih | nenavadno zvišal), ali pa je skušal |
» | Včasih | je to potrebno.« |
» | Včasih | celo amputiramo kakšen ud.« |
absolutno potrebno, da koga utišamo, | včasih | lahko vtihotapimo v jetnikovo celico |
Nenadoma, tako kot | včasih | narediš s knjigo, za katero veš, da |
proizvajanjem dobrin, ki jih je bilo | včasih | nemogoče ne razdeliti - zelo visoko |
organizacije, tako kot katoliška cerkev, | včasih | trajale na stotine in tisoče let. |
niti za milimeter obrniti glave, toda | včasih | je njen mrtvaško bledi, sapo loveči |
trebuhu ni izginila, pač pa mu je bilo | včasih | bolje, včasih slabše, in v skladu s |
izginila, pač pa mu je bilo včasih bolje, | včasih | slabše, in v skladu s tem so se mu |
Včasih | je skušal zračunati število porcelanskih | |
Včasih | je s pojemajočim upanjem mislil na | |
Včasih | so bile pesti, včasih pendreki, včasih | |
Včasih so bile pesti, | včasih | pendreki, včasih jeklene palice, včasih |
Včasih so bile pesti, včasih pendreki, | včasih | jeklene palice, včasih škornji. |
včasih pendreki, včasih jeklene palice, | včasih | škornji. |
Včasih | so ga tepli, da je komaj še stal, ga | |
umivalnika pa obrokov vroče juhe, kruha in | včasih | kave. |
Včasih | je jokal po šestkrat na enem samem | |
ga bodo spet izročili stražnikom, a | včasih | so nenadoma spremenili ton, ga imenovali |
» | Včasih | , Winston.« |
» | Včasih | je pa pet.« |
» | Včasih | je tri.« |
» | Včasih | pa vse hkrati.« |
Včasih | sta prišla skozi vse zasedanje, ne | |
sodil, tri obroke na štiriindvajset ur; | včasih | se je megleno spraševal, ali jih dobiva |
ležal od enega obroka do naslednjega, | včasih | spal, včasih bedel v nejasnih sanjarijah, |
obroka do naslednjega, včasih spal, | včasih | bedel v nejasnih sanjarijah, v katerih |
ga za nekaj časa izpustijo, kot so | včasih | naredili. |
na tisti šomoštrski način, ki ga je | včasih | spakljivo posnemal. |
» | Včasih | napadejo najprej oči.« |
» | Včasih | se prekopljejo skozi lica in požrejo |
» | Včasih | ,« je rekla, »ti grozijo z nečim, - |
je bilo nedvomno potrebno, ali vsaj | včasih | potrebno, pomisliti, preden je človek |
vračanje prejetega, in ali je to lahko | včasih | prav, včasih napak? |
prejetega, in ali je to lahko včasih prav, | včasih | napak? |
z zapovedmi za podložnike vladajoči | včasih | zgrešijo svojo korist; z druge strani |
Trazimah sam priznava, da vladajoči | včasih | izdajajo zapovedi v svojo škodo, podložniki |
privolitvijo v ugotovitev, da mogočniki | včasih | zapovejo podložnikom nekaj, kar je |
ne morejo ničesar doseči - vsekakor | včasih | pravimo, da lahko tudi nepravičniki, |
pojavlja v različnih podobah, da se | včasih | dejansko spremeni iz ene podobe v |
spremeni iz ene podobe v drugo, a | včasih | nas samo ukani, da to verjamemo, ali |
rodite predvsem sebi podobne otroke; | včasih | pa se rodi zlatemu očetu srebrn sin |
Vedli smo se kakor ljudje, ki | včasih | nekaj iščejo, kar imajo že v rokah. |
»da se volja | včasih | bojuje s poželenji kot z nečim, kar |
stvarmi, prijatelj, mu porečemo, je | včasih | tudi kaj, kar je grdo, med pravičnimi, |
Včasih | se zatečejo v filozofijo tudi ljudje | |
Včasih | popiva ob zvokih piščali, včasih je | |
Včasih popiva ob zvokih piščali, | včasih | je zadovoljen z vodo ob pičli hrani. |
Včasih | se ukvarja s telesnimi vajami, včasih | |
Včasih se ukvarja s telesnimi vajami, | včasih | počiva in lenari. |
Samo | včasih | se pozdravi z žalostnimi. |
Včasih | stanuje v lepem kraju, pri dobri in | |
Včasih | spi v temnih, podzemskih kleteh, kjer | |
Tudi pozimi je | včasih | brez strehe. |
In vendar mu je | včasih | hudo. |
Včasih | zakašlja in pljune kri. | |
Tu pa tam se | včasih | zberemo, zakaj v nas vseh je tista |
Bridki ljudje, so pa tudi veseli | včasih | . |
pritajenim hrumenjem seže čez polja in | včasih | doseže tudi žrtev. |
Tu se | včasih | ozremo po ljudeh, ki žive na svobodi. |
Temni pasovi smrek segajo | včasih | tik do vasi v dolini in časih se zaklinijo |
Tudi ima vse njeno, robat je | včasih | , moj Bog, kdo pa ni, drugače pa je |
Včasih | je hropelo v njih in pognalo Martina | |
Včasih | je obstal sredi celice, strmel skozi | |
Včasih | pa so se mu napele mišice, dvigal je | |
Včasih | je imel ženo, družino, delavnico in | |
podplat, da se preživi in si lahko vsaj | včasih | »All'oca d'oro« privošči kozarec istrijanca, |
ali pa pljuvali, ni mogla prenašati; | včasih | jih je celo zmerjala z boljševiki. |
človek se v sobi ponosno in glasno, | včasih | celo ošabno zadere: naprej! |
Včasih | bi človek za dobro ležišče stradal | |
pomoči posteljo, in tudi sveča jim | včasih | še zabinglja pod nosom - toda to se |
Včasih | - in to ne prav poredkoma - gredo na | |
Včasih | se je večkrat navajal bogat zapeljivec | |
Včasih | pa seže v predal, kjer ima spravljene | |
Včasih | pa so se celo tako daleč združili, | |
govorilo zelo glasno, na široko smejalo in | včasih | celo hrupno prepevalo. |
dobrega revolverja in o vrednosti ženske; | včasih | tudi kaj zapojejo in takrat prevpije |
Včasih | zavpije v sobi otrok in se potem dolgo | |
zgodi, misli na tisto, ki jo je imel | včasih | , ali pa sanja o lepih dnevih, ki so |
Samo | včasih | se zgodi, da se tu pa tam nad kakim |
njih z resnimi in skrbljivimi obrazi, | včasih | pa stopajo tudi nanje in jih neusmiljeno |
Včasih | suh kruh in voda ob cesti, drugič mehka | |
Včasih | sem tako obupan, stisnjen in čutim | |
Tudi z mano je | včasih | tako « pravi Ludvik in oči se mu nekam |
Z Ano se | včasih | malo sporečeta, (saj veš, da je baba |
Samo oče se | včasih | nekam potoži, da ne ve če bo kaj iz |
Saj pride | včasih | tudi v Gorico. |
Seveda, če se | včasih | ponudi lepa prilika, jih tudi prodam |
Na mestu kolnika, ki se je | včasih | vijugal ob reki, šel ponekod čez prod |
dandanašnji veliko lažja, kakor je bila | včasih | . |
No, saj ne rečem, | včasih | vseeno primem za delo, ker mi je dolgčas, |
Zdaj niso več tisti časi, ki so bili | včasih | , zdaj vsi samo stokajo, davki jih tarejo |
Včasih | sem kadil še boljše,« | |
Noči so bile mlačne, listje je šumelo, | včasih | so vriskali fantje. |
Samo | včasih | , kadar se je nabralo v njem že čez |
Včasih | je zažvižgala granata, rdeča dopisnica | |
Nanca je | včasih | stopila k Bosancem in se naslonila |
Spočetka jo je še | včasih | zapekla vest, posebno takrat, ko so |
iskati: hleva nima, pod izbo, kjer so | včasih | imeli kravo, pa je pretesno. |
Včasih | sta jih kajpak tudi zajahala. | |
našli ogorke vej, s katerimi je kuril, | včasih | pa tudi velikega kuhinjskega ščurka. |
Stara mati je | včasih | poklicala Nanco, tako iz navade, ali |
Včasih | smo si skočili tudi v lase; takrat | |
nesrečo; da deli sreča tudi zlo in je zato | včasih | nesreča sreča; sreča kot taka je notranja |
Včasih | je šel h kmetom kaj pomagat, da si | |
Prevelika sreča je | včasih | tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje. |
In kakor se | včasih | zgodi, ko drži človek svinčnik tik |
Včasih | je berač prišel, postal na cesti pred | |
Toda ljudje smo k slabemu nagnjeni in | včasih | celo usodi delamo krivico. |
tako junaško in pretresljivo, da je | včasih | Šmonovka planila v hišo, sklenila roke |
naj ga zaskozibog potolažijo; vsaj | včasih | naj ga poviškajo, saj tako lahko dobi |
Oče ga je | včasih | vzel v naročje, ga poviškal, kadar |
V šoli ga je | včasih | Šmonov Izidor, ki je bil najmočnejši, |
najbolj miren in najboljši učenec, je | včasih | potegnil z njim, toda pamet in dostojnost |
ogibati gostiln, kajti objestni fantje | včasih | radi dokažejo dekletom svojo moč s |
Po dveh, | včasih | celo treh letih jim končno vendarle |
Včasih | jih koraki zaneso iz vasi, zatavajo | |
Te škarje so | včasih | oživele, tekle za njim in zevale vanj, |
V gozdu se je | včasih | srečal s Petrom, ki mu je govoril o |
Včasih | sta naletela na Izidorja, ki je nastavljal | |
so se | včasih | zbudili pri »Treh kronah«, in to posebno |
njega, koprive, ki ga duše, podgane, ki | včasih | švignejo po njem na kaščo, in kuhinjski |
Včasih | je Venc neslišno kakor senca prišel | |
Včasih | so ponoči njene veje praskale po lesenem | |
Včasih | se je po takih sanjah dvignil, se tiho | |
Zjutraj je Izidor | včasih | vzel Venca s sabo v gozd, da mu je |
Marjanca je | včasih | stopila k njemu in mu pod predpasnikom |
veljal za dva, in zidar Štefuc, ki je | včasih | veljal celo za tri. |
drugi globoko, in treba je truda in | včasih | tudi tveganja, da jih človek obere. |
vrati kakor potuhnjen sovražnik, in | včasih | poškilijo na cesto. |
Cesta je tiha in prazna, samo | včasih | jo veter nastelje s prvimi orumenelimi |
Pri tem opravilu | včasih | tudi teče kri, kajti nedelja je dan |
sem poldrugo leto, odkar ga ni več, | včasih | cincala, ali bi nesla pošto ali bi |
»Saj | včasih | se tudi nam, preprostim ljudem, kaj |
»Siromak | včasih | še svetlih oči ni smel imeti!« |
Nehal je lajati in baje je | včasih | tudi kaj primaknil. |
Njen obraz, ki je bil | včasih | voščen in trd, brez slehernega sledu |
pregrešno življenje«, kar ji je bilo | včasih | zmeraj na jeziku. |
Vidiš, | včasih | nisem vedela, kako močna je prava in |
in mu | včasih | rekli Gregorčič. |
Včasih | , pred prejšnjo vojno, ko je bil še | |
roko in me vleče v sobo, kakor me je | včasih | vlačila gledat speče otroke. |
Včasih | mi ni všeč, če mi ljudje gledajo v | |
Včasih | že tako pride, da ljudje obsedijo na | |
Teta si je trdo otirala obraz ter me | včasih | ošinila s pogledom; nemara je pričakovala |
Ker sem | včasih | služila pri Attemsovi, sem toliko nemško |
Tedaj sem se spomnila, kako je | včasih | govoril, ko se je vrnil z Mosta ali |
je lahko vsak pošten in zdrav človek | včasih | junak. |
taki, da je morala biti previdnost | včasih | poštenemu človeku krivična. |
Tudi pri Obrekarju se je | včasih | oglasil. |
Molče je prekladala piskre in me samo | včasih | ošinila s pogledom, ki ni bil samo |
Včasih | sedim v izbi, gledam ga in slike mi | |
tako strašno majhna, kakor je bila | včasih | , ko je bila še s slamo krita in je |
pritajenim šuštenjem ženskih kril samo | včasih | zaškripljejo žeblji podkovanega čevlja, |
Včasih | se celo s pestjo bije po čelu, da bi | |
In če | včasih | pobesni in javno pretepa, je nekaj |
ki stoji dobrih pet korakov v stran, | včasih | s sovražnim in zaničujočim pogledom |
Baraba je | včasih | celo sam svoj gospod. |
Tinč samo | včasih | stegne roko za hrbet in poboža Cikino |
» | Včasih | ,« kriči Hlip in si briše znoj, »včasih, |
»Včasih,« kriči Hlip in si briše znoj, » | včasih | , ko smo bili mi mladi, smo se še tepli. |
gledajo v svoje kozarce, samo Drejc | včasih | izpod čela ošvrkne fašiste in belogardiste. |
»In vendar se mi | včasih | zdi, da ni umrl ...« |
Tildica se naglo vzpenja proti sedlu, | včasih | obstane in napeto prisluhne, pogleda |
Včasih | poči strel. | |
Včasih | se ozre v smeri naskoka, kjer neenakomerno | |
Veter samo | včasih | prinese odmev strela. |
A | včasih | ga zanese. |
otroci, posebno starejši trije, ki so že | včasih | pricapljali v vas, so to dobro vedeli, |
tišina še bolj slišna in strašna, se je | včasih | oglasil Trohovkin klopotec, ki je tako |
Prva dva | včasih | planeta na suho: Zinka hlastne po življenju, |
podrobnejšega, a ker ni nič izvedel, je samo | včasih | , kadar je bil hudo jezen, k svojemu |
ljudi je motrila kot nadležne tujce; | včasih | se je s prekrižanimi rokami naslonila |
košatil, godrnjal v samogovorih, in se | včasih | seveda primajal do kuhinjskih vrat |
In še baba | včasih | udari ... |
Včasih | se je ta velikanska glava dvignila | |
»Božji otrok« so | včasih | rekli tistemu nezakonskemu otroku, |
Ženske so se | včasih | pozanimale za nesrečnega otroka. |
na piko!« je rekel Hotejec, ki se je | včasih | rad pošalil s Katro. |
»Veš kaj, Matic, pojdi | včasih | v Dominov rob.« |
in če je bilo dekle pametno, mu je | včasih | dala rožo. |
Včasih | je šel k ljubici, da mu je dala rožo, | |
nevidno nitjo privezan za skalni vrh, je | včasih | jezno in presunljivo zažvižgal. |
Strgal je, zvonil z nogama in | včasih | pogledal v dolino. |
nikoder ni bilo človeškega glasu, samo | včasih | je zalajal pes in zakikirikal petelin. |
Včasih | nemara tudi. | |
To dokazuje, da | včasih | skromnost ni vredna piškavega oreha. |
Prav verjetno je, da | včasih | tudi po več tednov ni izpregovoril |
»Vidiš, | včasih | beremo razne povesti, pa kar vidimo, |
Pasel sem naše in tuje; moja čreda je | včasih | štela tudi sto glav ... |
... človek razmišlja o tem in onem ... | včasih | pametno, včasih neumno ... no, pa kaj |
razmišlja o tem in onem ... včasih pametno, | včasih | neumno ... no, pa kaj bi, sanj in želja |
steno mojega srca, res je, da so se | včasih | vzdignili vrtinci nekdanjih viharnih |
Ali še veš, kako je | včasih | sklenila roke in rekla očetu: |
premolku oglasila teta, - kako je oče | včasih | rekel, da imajo nekateri ljudje tudi |
- No, zašel boš že | včasih | . |
Samo | včasih | je dvignil glavo, pogledal v svetle |
gledala naravnost, tako naravnost, da sem | včasih | umaknil pogled. |
tista podoba bo večna skica, ki bo | včasih | sicer zaživela, dovršena pa ne bo nikoli.« |
vodi vlekel le raztrgan kolovoz, ki | včasih | po ves dan ni pripeljal mimo niti |
je v goriškem italijanskem narečju, | včasih | pa je pritaknil tudi slovensko besedo, |
Jeza je sicer grda lastnost, ki pa se | včasih | spremeni tudi v koristno čednost, kakor |
mi je nekoliko prekratka in žena se | včasih | jezi, češ da gre preveč blaga za srajco. |
ima po meni, ki ob nedeljah zvečer | včasih | celo pozabim, kje sem doma. |
Pela jo je še preteklo zimo, ko se je | včasih | privlekla v izbo in se spravila v zapeček. |
Včasih | jih je cel roj. | |
zaradi Zagomilčarjevega, ker sta se | včasih | gledala s Tilčko ... |
stala vzravnano in nepremično; samo | včasih | je to ali ono steblo zašelestelo z |
spominjam, in kar odkrito povem, da se | včasih | naskrivaj še malce pozibljem na njih. |
Včasih | se je oglasila harmonika, včasih tamburice | |
Včasih se je oglasila harmonika, | včasih | tamburice ali balalajke ruskih ujetnikov, |
Včasih | je res poskočil, potegnil iz žepa rožni | |
hoji očitno motilo vse tri ženske: | včasih | so se zagnale in drobile, včasih so |
ženske: včasih so se zagnale in drobile, | včasih | so obstale z nogo v zraku kakor kure. |
in jo rotila, naj se za božjo voljo | včasih | umije in opere, da se ne bodo črvi |
nevesta«, »Rinaldo Rinaldini«, o katerem je | včasih | govoril ded, ki je tega razbojnika |
bila tako suhcena in okretna kakor | včasih | . |
Bil je podoben Kitajcem, ki so bili | včasih | narisani v »Ilustrovanem vestniku«. |
Mar ste | včasih | tudi toliko razmišljali? |
Glava mu je | včasih | zakinkala, kakor bi se mu vrat zmehčal. |
Priznal sem pameti, da je čustvo | včasih | presneto nepreračunljivo in čez mero |
Vresje, ki je | včasih | raslo samo ob robovih, jo je popolnoma |
Samo Silvija je | včasih | zastokala; saj sem se upogibal in ogibal, |
Tudi jaz se bom | včasih | zlagal, kakor si se ti.« |
predebel otrok v globoki zibelki, samo | včasih | se zgane in takoj spet pade v znojno |
dan prihaja od mosta vik in krik, ki | včasih | materam požene srh v kosti. |
tišina še bolj slišna in strašna, se je | včasih | oglasil Trohovkin klopotec, ki je tako |
Včasih | je po nekaj dni stala ob strani in | |
polne starih spominov, da so kovača | včasih | še premagale skušnjave. |
vsak mesec izginil za dva ali tri dni, | včasih | pa ga je obiskala kaka sestra ali sestrična; |
tako sproščen in samozavesten kakor | včasih | . |
Včasih | je bil zidar in pol, toda padel je | |
Uganjal je prijetne, | včasih | pa tudi malce neprijetne norčije. |
Včasih | je ponoči prav tako kmetom zamenjal | |
Božorno‐boserna; korakal je tako trdo, da se je | včasih | izpod njegove lesene noge, ki je bila |
veselje in kratek čas, zato je samo | včasih | zadišala po pelinu, zdaj pa, ko je |
škodovati resnosti literature, da sem | včasih | poskočil |
Včasih | pa tudi kaj slišite in potem napišete?« | |
» | Včasih | res niso.« |
stilist, nemara celo predober, saj ga je | včasih | zaneslo v drugo skrajnost, v artizem; |
njegova satirična žila tako močna, da je | včasih | brizgnilo iz nje tudi tam, kjer ne |
» | Včasih | jo ljudje čakajo in kličejo, pa je |
Včasih | gre, včasih ne gre,« je zmignil z rameni | |
Včasih gre, | včasih | ne gre,« je zmignil z rameni Peter |
takšno okolje nudi domišljiji krila, da | včasih | lahko zaplava nad oblake, v kraljestvo |
drugam; tudi v fantastiko, čeprav mu | včasih | šele tam prav vzdrgeta in zledeni srce, |
ravno zmeraj prijazna, a tudi ljudje so | včasih | človeku v napoto.« |
» | Včasih | človek res zine kar tako... tja v tri |
Z živino, z lesom, | včasih | tudi z deželnimi pridelki, kakor se |
»in saj pravim, da ga navaden človek | včasih | lahko polomi in ... |
Kdo ti je pa | včasih | tako govoril?« |
človek posluša klepanje kose, se mu | včasih | res zdi, da traja celo večnost.« |
»No, | včasih | je že tako!... |
polnokrvnega ženskega bitja, ki ga narava | včasih | ustvari za vzor popolne lepote in za |
navdušil nad svojimi pretepi, da sem | včasih | , ko mi je bilo pri delu dolgčas, še |
In pri moji veri, | včasih | bi prisegel, da je bilo res!... |
Opletaš se s svojim repom in | včasih | zamukaš.« |
Z repom otepajo in | včasih | nerazumljivo zamukajo. |
Ali ni čudno, kako so | včasih | v naravi, kadar ni blizu človeka ali |
Včasih | se je Temnikarjevi Justini ponujal | |
Včasih | je bil to nasmeh njegovih sanjskih | |
»Veste, | včasih | , ko sem služila na gradu, sem veliko |
Ti pa | včasih | poglej, če je moje okno še zaprto.« |
silovito udaril po koncu cevi, kakor je | včasih | udrihal po jeklenem klinu, ki ga je |
Včasih | mu še s kleščami ne bi potegnil besede | |
To se mi je zdelo tako lepo, da sem | včasih | pogledal v nebo. |
potoku slišal marsikaj nenavadnega, | včasih | tudi kaj takšnega, kar še ni bilo za |
Bil sem srečen, tako čisto srečen, da | včasih | še zazveni v meni odmev tistega daljnega |
Z nestrpnostjo, z žalostjo, | včasih | celo z obupom čakam svoje pomladi, |
ga ni nikdar omenil, in še danes se | včasih | vprašam, zakaj ga ni nihče omenil. |
Včasih | je bila zlatorumena v cvetju oljne | |
Lepa je, | včasih | bledorumena, včasih zlata, včasih bela,« |
Lepa je, včasih bledorumena, | včasih | zlata, včasih bela,« je povedal kamen. |
je, včasih bledorumena, včasih zlata, | včasih | bela,« je povedal kamen. |
je na svetu črnega in grobega, ki je | včasih | tudi sam bil črn in trd, zdaj ni našel |
Bil je seveda strog, saj je | včasih | natepel celo svojega sinka. |
Videl je očeta graščaka, kako je | včasih | z bičem oplazil svojega upravitelja. |
Včasih | je graščak natepel tudi sinka, sinko | |
Kljub temu so pogosto boljše od moških, | včasih | pa tudi hujše. |
previdnost, zakaj njene kombinacije so | včasih | res čudovite. |
iskala sta jih, pri čemer sta bila | včasih | v hudi zadregi, ker nista vedela, ali |
Včasih | sta se že odločila, potem pa sta se | |
Včasih | je Bouvard stopal zadaj, se ustavil | |
te stane tri solde, se v prestolnici | včasih | proda za pet ali šest frankov! |
Včasih | sta v vrtoglavici popolnoma razstavila | |
presenečena nad tem, da so pomirila | včasih | tudi dražila, da so sredstva za bruhanje |
Sicer se | včasih | zgodi, da človek kihne, pa mu poči |
Toda | včasih | sta pozabila na neogibno kapljo vode, |
Včasih | je bilo, kot da je utihnilo, in tedaj | |
pripravila, sta se podala na pohode, | včasih | sta bila zdoma tudi štirinajst dni, |
Včasih | sta na bregu Orne skozi kakšno vrzel | |
Včasih | so ju imeli za krošnjarja, ker sta | |
našli - zdrobljene - na površju, ne pa | včasih | kar tristo metrov globoko.« |
svoje postelje videl vse to v nizu, | včasih | je celo stopil v Bouvardovo sobo, da |
Včasih | je na vogalu poslopja, za gnojiščem, | |
Včasih | človek niti ne sluti, da ima poleg | |
Séez v departmaju Orne se | včasih | piše Saîs, kot mesto v delti Nila. |
- Kovanci so | včasih | varljivi. |
Drugorazredne osebnosti imajo | včasih | velikanski vpliv in mogoče je vojvoda |
sta bila tako ljubezniva, da sta ji | včasih | posodila kakšen roman. |
Umetnost | včasih | omaja povprečne duhove in njeni najbolj |
Včasih | se jima je zazdelo, da ju je spreletela | |
zoprna so jima bila dela, ki so jim | včasih | ploskali, in marsikaj jima je ugajalo |
kos, če ne bi bilo stotnika, ki ji je | včasih | pomagal. |
molitvijo in prišlo je tako daleč, da je | včasih | zalotil samega sebe, kako gleda v nebo |
je zanemarjal svojo dolžnost, da je | včasih | samo nadzoroval urjenje in dajal pripombe. |
Ob nedeljah so imeli pregled, | včasih | so po vojaško paradirali, vsako noč |
Včasih | sta odprla kakšno knjigo, pa jo spet | |
kot nekoč, lasje so se mu kodrali kot | včasih | , niti enega zoba še ni izgubil, in |
A | včasih | se spustijo na našo oblo in povzročajo |
nekaj, kar je višje od telesa in kar je | včasih | v nasprotju z njim.« |
Včasih | so varljivi in vedno nas obveščajo | |
Včasih | bi potrebovala kakšno knjigo. | |
Pécuchet je | včasih | postal pred nekdanjo kompostno jamo, |
nekdanjo kompostno jamo, kjer so se | včasih | videli tiara, sandala ali košček ušesa, |
»Nedvomno... | včasih | .« |
» | Včasih | to zahtevajo okoliščine. |
Včasih | se je zmotil in oba sta se smejala. | |
»Delo je častno in bogatini so | včasih | nesrečni.« |
Pécuchet je ugovarjal, da je telesna kazen | včasih | neogibna. |
Včasih | so ju surovo napodili. | |
Tik zraven pokopališča od koder se je | včasih | slišala tako lepa zastonj partizanska |
zato, ker je pomagal goniti, potiskati, | včasih | nositi... |
slaščicami in sadjem in kozarcem vina | včasih | ... |
glavami, vrtali s kazalci v senca, | včasih | pa so me tudi povabili domov in razkazali |
Včasih | mi je uspelo, drugič bi najraje brcal | |
navajeni hitrega mestnega življenja, | včasih | take pokrajine izgledajo tako zamorjene, |
Opoldne sem se | včasih | zavlekel v kakšno senco ali pa zavil |
Če se mi je | včasih | nenadoma mudilo, se mi je predvsem |
tople, čvrste, možate oči, take kot | včasih | pri naših gorjancih. |
Včasih | se glede na resnost žalitve in položaj | |
Včasih | se brata poročita s sestrama. | |
Včasih | so to intimni, prijetni, varni občutki, | |
je bilo slišati od blizu in daleč, | včasih | kot posamezne salve, pa tudi kakor |
Med seboj imajo stike, | včasih | tudi usklajene akcije, sem in tja pa |
Včasih | se skregajo. | |
Včasih | se mi zdi, da pijejo tako ledeno coca colo, | |
opitosti, samo nekakšno čudno lebdenje in | včasih | , pri občutljivih, bolečine v želodcu. |
Včasih | krpam tudi po dvakrat, trikrat na dan. | |
Tako se mi je pač | včasih | zazdelo, ker so se doživljanja ponavljala |
Včasih | so na poti velike skale, tako nerodno | |
znebili kompleksov pred belo kožo, tam | včasih | komaj čakajo, da si privoščijo tujca |
neznansko bogaboječa pa skromna in dobra, | včasih | se mi zdi, da je pod krščanskim verovanjem |
Ko sem spraševal mudžahedine, ki so | včasih | prišli naokrog, zakaj so torej pobegnili |
Po dolinah je bila pot | včasih | široka, poznali so se celo sledovi |
Ljudje so | včasih | prihiteli nasproti, lagodno so nas, |
Povedali so, da pride na čaj | včasih | tudi redna vojska. |
Kasneje sem zvedel, da ta čajarna | včasih | služi tudi za trgovino z nakradeno |
pobočij, večinoma tobačno obarvanih, | včasih | pa tudi v variacijah okra in cinobra, |
Zakaj | včasih | doživljam svet tako čudovito lep, kaj |
Včasih | pa sem si privoščil tudi kakšno sprostitev. | |
Včasih | sem se zbal, da se sicer neopazno, | |
Za spomin so | včasih | vzeli samo kakšno bolgarsko značko, |
vrečo, ampak samo v želodec, ki pa | včasih | res ne pozna prave mere. |
pozdravijo, znajo se spustiti v pogovor in | včasih | so se celo sproščeno zafrkavale z menoj. |
hodijo prosit kruha na trg kot pri nas | včasih | cigani, v nebo dvigajo strma skalna |
Ježuščka, zavitega v svojo visečo mrežo, | včasih | se mi je zdelo, da me hodijo kropit. |
Včasih | so tako spretno spleteni v kompliciranih | |
Hary kot darilo za usluge turistom, | včasih | jim pomaga kot vodič, še večkrat jih |
Včasih | mu dajo denar tudi kar tako, ker se | |
pravzaprav za izklesane votline, velike | včasih | kot naše največje kinodvorane, ki so |
za vse poskrbela narava sama, kot se | včasih | obnašajo hindujci, niti histerično |
bi se spustil v tisto globino, ki jo | včasih | čutim v sebi, kjer me vabi toliko skrivnostnega |
doživljata drugače in se naši pogledi | včasih | zelo razlikujejo, naju to z Zvonetom |
Včasih | jetra porabijo za prerokovanje prihodnosti | |
Včasih | sem bil preveč iz sebe, da bi noč lahko | |
skozi zgodovino stare kulture, kot | včasih | , ko so bogovi takšna darovanja plesočih |
šest metrov visoke ograje bodeče žice, | včasih | po dve, ena za drugo. |
ustanovljenega pod okriljem OZN, kjer je | včasih | živelo 150.000 ljudi, obstajajo zdaj, |
Vendar ameriški aktivisti | včasih | vseeno zaidejo sem. |
Ja, samo | včasih | jim je dane usojenosti dovolj in znajo |
prvih korakih; mora trenirati, če tudi | včasih | boli, nosi ga levo pa desno in na vse |
res je, lepo je biti Slovenec, ampak | včasih | tudi malo naporno. |
Včasih | jih vodiči ogoljufajo in puste sredi | |
jim za vodiča zmanjka denarja, jih | včasih | ta spravi čez mejo zastonj na podlagi |
Včasih | tudi s kruto pobarvanimi glavami pošasti | |
Indonezijska realnost | včasih | za turiste ni prebavljiva, še posebej |
ušesih, šum reke ob poti, ptice in | včasih | vesela pozdravljanja. |
dvajset, in nisi poročen, te pomilujejo in | včasih | se ti tudi rogajo; odkrito, netolerantno |
Podobno nasilje se | včasih | zgodi v Indiji, ne da bi svet razumel |
toplokrven, v primerjavi z javanskim | včasih | celo eksploziven, izražanje je prav |
vode, ne da bi pri tem uporabila roke, | včasih | kar tako za hec, med vožnjo z biciklom |
Včasih | je peteline mogoče videti, kako dremajo | |
zdražijo z nagajanjem, vlečenjem za rep, | včasih | v isti namen po grlu spuste nekaj palmovega |
Včasih | hudo ranjenega petelina obude k življenju | |
specialno masažo, da se borijo dalje in | včasih | potem celo zmagajo. |
V Indiji jih | včasih | celo časte kot posebno navdahnjene |
Včasih | , ko je bil še mlajši, je zaposloval | |
Včasih | smo šli kar domov, ker smo imeli zadosti, | |
potrudil, vse sem povedal, očistil sem se, | včasih | kar naravnost zmerjal, pa tudi kritiziral |
Včasih | pride k meni, da se kaj pogovoriva, | |
spi in v snu doživlja natanko to ali | včasih | še kaj bolj neverjetnega kakor le‐oni |
najinemu razmerju ”prijateljstvo“, čeprav | včasih | tudi spi z mano... če sama hoče... no, |
Včasih | , ko povemo kaj več o sebi, nam je | |
” | Včasih | ne morem doumeti, kako jo more, sme |
Včasih | pomislim, kako resnična je tista Wertherjeva | |
” | Včasih | si pravim: |
Včasih | najdem malce tolažbe ravno v tem, da | |
Veste, mojster, | včasih | si mislim: no, recimo, da bi mi nekega |
Včasih | se nam zdi, da nekaj, kar doživimo, | |
Hm... | včasih | sem bil zanj bolj zagret... zdaj pa je |
bolj kot nasprotnikom sovraštvo, ki se | včasih | obrne celo v gorečo ljubezen, kot se |
šoli večkrat pogovarjal o filozofiji, | včasih | sem jih povabil tudi k sebi na dom, |
Jaz grem | včasih | , za praznike. |
naokoli, na sprehodih jih večkrat srečam, | včasih | čisto blizu, če veter veje od njih |
Včasih | pomislim, da resnično imamo spomine | |
in kje smo zaspali, se pa vsakomur | včasih | zgodi, da zatava v času in prostoru. |
Včasih | me presenečaš: po spoznanju si starejši | |
Včasih | se mi zdi, da ga ne poznam dovolj... | |
govoreč o času, pravimo vedno in | včasih | . [...] |
nekje z ozirom na prostor in samo | včasih | z ozirom na čas, tako je za Stvarnika |
Človeka | včasih | zbegajo večerne ure, čeprav danes še |
sem z njimi, kakor govorim z ljudmi, | včasih | z enim, drugič z več skupaj, in v njihovi |
Včasih | se kar nisem mogel načuditi, da so | |
razgovarjal z njimi kakor s prijatelji, | včasih | pa tudi kakor s tujci; in kadar sem |
govorimo o prostorski perspektivi, | včasih | tudi o zgodovinski perspektivi, vendar |
poleti pogosto prevroče, se pozimi | včasih | zelo ohladi, zato oljka tu ne more |
pa ne verjamem v horoskop, čeprav me | včasih | horoskopi v časopisih zabavajo... če |
Tudi jaz sem | včasih | živel v mestu. |
Ti si tisti, ki odločaš, čeprav | včasih | tudi proti svoji volji... |
Kakor | včasih | kakšen drug in zainteresiran resor |
in to je velika nejevolja - da mora | včasih | mesto prispevati k nekaterim institucijam |
Včasih | moramo biti bolj pozorni. | |
Evgenija Povšič, stoletnica: | Včasih | smo imeli več časa za življenje! |
strani glavobol zbujajočega, pa vendar | včasih | tudi prijetnega, domačega, a za mednarodno |
vselej, kadar ga potrebujemo, nam tega | včasih | ne uspe narediti,« je pojasnil Janez |
Ker so jim ti možje podobni, | včasih | celo govorijo v njihovem narečju, so |
Včasih | pa sem rabila mostičke, da bi prišla | |
nekako blizu in ki jo v teh krajih | včasih | kar malo pogrešam. |
ključnih delovnih mest, ki so bila | včasih | rezervirana za centrale, selijo v različne |
revne dežele) 829 operacij, ki so bile | včasih | tipično rezervirane za centrale korporacije. |
Včasih | živim v sivi coni med njima. | |
Najbrž se marsikdo, ki nas | včasih | arogantno sprašuje, kdo smo pravzaprav |