O'beseda, označena besedila z lemami
Toda | k temu ga je bil napeljal tudi zvezek, | |
svobodnim trgom, kot so to imenovali ), | toda | tega pravila se niso strogo držali, |
saj ni bilo nobenih zakonov več ), | toda | če bi ga zasačili, bi bil gotovo kaznovan |
Dvominutnega sovraštva je bil z vsakim dnem drugačen, | toda | v vsakem je bil Goldstein osrednja |
Toda | take stvari so bile znane le po nejasnih | |
Toda | videti je bilo, kot da obraz Velikega brata | |
modrosti in veličini Velikega brata, | toda | še bolj je bilo to dejanje samohipnoze, |
Toda | nekaj sekund bi ga bil izraz njegovih | |
Toda | za drobec sekunde so se njune oči srečale | |
Toda | tudi to je bil dogodek, ki si ga je | |
kratek čas, morda celo za leto dni, | toda | prej ali slej so te dobili. |
Toda | kljub preplahu se je zavedal, da ne | |
je bilo treba imenovati »tovariš -« | toda | pri nekaterih ženskah si ga nagonsko |
Toda | dokler jih izgovarja, na neki čuden | |
Toda | čeprav je bil rahlo pijan, ga je vendarle | |
Toda | izslediti zgodovino celotnega obdobja, | |
Toda | kje je bilo to znanje? | |
imenom tovariš Ogilvy sploh ni bilo, | toda | nekaj natisnjenih vrst in nekaj ponarejenih |
Toda | drugi glas ni prenehal niti za trenutek, | |
Ni vedel, kako dolgo ga že opazuje, | toda | morda že celih pet minut, in mogoče |
Toda | to je bilo eno tistih pravil, ki si | |
bilo nikdar povedano z odkrito besedo, | toda | na neposreden način so to vcepljali |
Toda | kljub temu bi bil lahko prenesel življenje | |
Toda | resnično ljubezensko razmerje je bilo | |
Toda | treba je bilo zapisati nadaljevanje. | |
Toda | kljub temu sem opravil. | |
Končno je napisal, | toda | nič se ni spremenilo. |
Bile so slabo, ničvredno blago, | toda | kakršnokoli vrste kuhinjsko posodo |
prekupčevalcev z mamili in sleparjev vseh vrst; | toda | ker se je vse to dogajalo le med rajo, |
» | Toda | med vso to strašno stisko je bilo nekaj |
Toda | tisti pomembni datum je bil sedem ali | |
šahovnica s postavljenimi figurami, | toda | nihče ni začel igre. |
Toda | ko je Winston znova pogledal v Rutherfordov | |
ker je šlo slučajno za kresni dan: | toda | vsa zgodba je morala biti zabeležena |
potrudil, si lahko nadzoroval celo dihanje, | toda | bitja srca ni bilo moč nadzorovati |
Toda | danes bi fotografija, če bi jo bilo | |
Toda | misel, da je blazen, ga ni hudo vznemirjala; | |
Toda | ne! | |
Toda | ko je nocoj prišel iz Ministrstva, | |
ki jo je vodilo Ministrstvo obilja, | toda | zavedal se je (pravzaprav so se tega |
Toda | , če je bilo kaj upanja, je bilo odvisno | |
proti obiskovanju njihovih lokalov, | toda | dejanje je bilo veliko preveč nenavadno, |
Toda | v podobnih četrtih javnih stranišč | |
Toda | tudi to je nemogoče. | |
Toda | moral si biti obupno pogumen, da si | |
dekle, ko bi le dovolj hitro ravnal, | toda | ravno zaradi izjemne nevarnosti je |
Toda | pred smrtjo (nihče ni govoril o tem, | |
Toda | ob glasu s telekrana, ki mu je tolkel | |
Toda | to bi bilo brezmejno noro in to je | |
ta način izročanja svojih sporočil, | toda | verjetno so že imeli kakšne razloge. |
Ta misel je bila nedvoumno absurdna, | toda | šinila mu je v glavo že tisti hip, |
malo časa sam vsaj ob uri za kosilo, | toda | kakor nalašč se mu je prislinil tisti |
Duša se mu je zvijala od dolgočasja, | toda | za zdaj ga ni več imelo, da bi se izmuznil |
tem, da bi ji s kamnom zdrobil glavo, | toda | to ni bilo več važno. |
Toda | resnične ovire, ki so nasprotovale | |
minutah, ko je bral njeno sporočilo, | toda | zdaj, ko je utegnil premišljevati, |
dokumentacijo, bi bilo sorazmerno preprosto, | toda | o tem, kje v poslopju je Oddelek za |
Toda | dekle je bilo še vedno samo, ko si | |
Toda | gotovo je videla, da prihaja k njej, | |
spregovori takoj, še preden kdo pride, | toda | znova se ga je polastil nenavaden |
Toda | ta trenutek se nista mogla izmotati | |
slišati nekaj sikanja in žvižganja, | toda | prihajalo je le od članov Partije iz |
Toda | v zadnjem hipu, ko ju je množica še | |
Verjetno so bile rjave, | toda | ljudje s temnimi lasmi imajo včasih |
Telekranov seveda ni bilo, | toda | vedno ti je grozila nevarnost skritih |
potreboval odobrenega potnega lista, | toda | včasih so okrog postaj postavale patrole |
je vesel tega, kar se je dogajalo, | toda | telesnega poželenja ni imel. |
» | Toda | po tvojem splošnem videzu - mogoče |
Toda | nekoč je pokusil čokolado, kot je bila | |
Toda | tisti spomin se je še vedno gibal na | |
Toda | postopoma mu je poplava glasbe pregnala | |
Oba sta hitro dihala, | toda | v kotičkih njenih ust se je spet pokazal |
Toda | ta hip ni gledal njenega telesa, njegove | |
» | Toda | veliko jih je, ki bi, če bi imeli najmanjšo |
Toda | tista neskrbna nežnost, ki jo je čutil | |
Toda | zdaj nisi mogel občutiti ne čiste ljubezni | |
Toda | če bosta imela vsaj nekaj sreče, bo | |
Toda | nekaj prahu mu je prišlo v usta. | |
Toda | končni izdelek je ni zanimal. | |
izjavlja z najbolj surovimi besedami, | toda | iz tega ni izvajala nobene splošne |
nekaj minut sta zaostala za drugimi, | toda | zavila sta na napačno pot in kmalu |
Toda | tisti hip je Winston opazil nekaj šopov | |
Miselna policija slej ko prej ujela in ubila; | toda | z drugo polovico svojega razuma je |
» | Toda | to ničesar ne spremeni.« |
» | Toda | tokrat moraš iti tja po drugačni poti.« |
domišlja,prešla je kot aprilski dan, | toda | pogled, besede, sanje je zbudila,ki |
Toda | ženska je pela tako ubrano, da se je | |
Toda | skušnjava, da bi imela skrivališče, | |
sta šla v množici drug proti drugemu, | toda | po bežnem pogledu, s katerim jo je |
Toda | od drugikrat naprej je bilo drugače. | |
Toda | tisti trenutek ju je množica stisnila | |
Toda | ni ji bilo treba praviti, zakaj jo | |
dvorišču je ženska prenehala peti, | toda | slabotni vzkliki so še plavali s ceste. |
» | Toda | vrniti se moraš prej, ker - Hej!« |
Toda | to se jima ni zdelo pomembno. | |
na vso vojno gledala kot na prevaro, | toda | očitno sploh ni opazila, da se je ime |
Toda | rezultat se ji je še vedno zdel nepomemben. | |
» | Toda | nekaj vnaprejšnjih izvodov že kroži.« |
ni odvrnilo otrokove in njene smrti, | toda | zdelo se ji je naravno, da to stori. |
Lahko vohunijo za tabo noč in dan, | toda | če obdržiš pamet v rokah, jih še vedno |
Toda | , če ni bil cilj ostati živ, ampak ostati | |
kar si naredil ali rekel ali mislil, | toda | notranje srce, katerega delovanje je |
besedami iz Novoreka odpadlo z njega, | toda | njegov obraz je bil mračnejši kot ponavadi, |
je čakal, da bo Winston spregovoril, | toda | o čem ? |
Zapomnil si je njuna obraza, | toda | nobenega zanimanja ni čutil zanju, |
» | Toda | o tistem med splošnimi cilji, za katere |
» | Toda | imela bosta priznati le malo drugega |
» | Toda | tega ne bomo delali, ko bo življenje |
» | Toda | kako daleč je ta prihodnost, ne vemo.« |
Toda | v dveh ali treh minutah je bilo vse | |
Toda | trenutno so ga zaposlovale druge stvari. | |
dovolj, da je zamenjal eno ime z drugim, | toda | vsako podrobnejše poročilo o dogodkih |
Toda | ko bi jih ne bilo, bi struktura svetovne | |
policijsko špijonažo, so napredovali, | toda | eksperiment in iznajdba sta se zvečine |
Toda | v praksi taka družba ne bi dolgo ostala | |
Toda | tudi to je privedlo do vojaške šibkosti | |
Toda | v zadevah življenjskega pomena - kar | |
Toda | nobeden teh načrtov se nikdar ne približa | |
vojaške tehnike kot njihovi tekmeci: | toda | brž ko je ta minimum dosežen, lahko |
produkt duha, podobnega njegovemu, | toda | neskončno močnejšega, bolj sistematičnega, |
Toda | z nobenim povečanjem blaginje, z nobenim | |
seveda vedno imel svoje privržence, | toda | način, kako so ga prikazali zdaj, je |
Toda | v vsaki varianti socializma, ki se | |
Toda | namen vseh teh gibanj je bil ustaviti | |
Srednji, ki bi nato postali Visoki: | toda | tokrat naj bi bili Visoki z zavestno |
Toda | poglavitni, temeljni vzrok je bil ta, | |
Toda | do četrtega desetletja dvajsetega stoletja | |
Toda | napovedovali so jih že različni sistemi, | |
Toda | nova skupina Visokih, v nasprotju z | |
Toda | vprašanje, kako v neskončnost ohraniti | |
bi jih bilo treba bolj izobraziti; | toda | odkar ni več pomembno, da tekmujemo |
Toda | neumnost ni dovolj. | |
Toda | , ker v resnici Veliki brat ni vsemogočen | |
Toda | daleč pomembnejši razlog, zakaj preurejajo | |
zato ve, da slepari s stvarnostjo; | toda | z vajo v dvomišljenju se tudi pomirja, |
Toda | za tem se globoko skriva prvotni nagib, | |
Toda | potem, ko ga je prebral, je vedel bolje | |
obhajal občutek, da je dolgo spal, | toda | bežen pogled na staromodno uro mu je |
domišljija,minila je kakor aprilski dan, | toda | pogled, besede, sanje je zbudila,ki |
Toda | bilo je tako in navsezadnje, je pomislil, | |
upal niti za milimeter obrniti glave, | toda | včasih je njen mrtvaško bledi, sapo |
Toda | svetloba je bila videti premočna. | |
Toda | te misli ni nadaljeval. | |
Toda | želja po hrani je naraščala v njem. | |
Zvečine so bili navadni zločinci, | toda | med njimi je bilo tudi nekaj političnih |
Toda | to vprašanje je bilo še nerešljivo. | |
Toda | ali so premori dolgi dneve, tedne ali | |
Toda | kako naj bi bilo potemtakem res, da | |
še preden je O'Brien spustil roko, | toda | čeprav ga ni mogel znova doseči, se |
Toda | od nedavnega so bile vezi zrahljane. | |
komunisti so nam zelo blizu po metodah, | toda | nikdar niso imeli dovolj poguma, da |
» | Toda | vedno ne pozabi tega, Winston vedno |
brneči zvok sta bila taka kot vedno, | toda | celica je bila malo udobnejša kot druge, |
poskusil kaditi, mu je postalo slabo, | toda | prihranil je zavojček in ga dolgo čuval, |
Toda | potem ga je nekaj zadržalo. | |
Toda | kako bi lahko bil tak svet? | |
Ves čas moraš vedeti, da je tu, | toda | dokler ni potrebno, ne smeš nikdar |
mogel povedati, kdaj se bo to zgodilo, | toda | nekaj sekund prej boš lahko uganil. |
Toda | okolico je komaj opažal. | |
» | Toda | za vsakogar je nekaj neznosnega - nekaj, |
Toda | besno se je bojeval proti paniki. | |
Toda | nenadoma je razumel, da je na vsem | |
Toda | to je postala prvina, v katero je zaplaval. | |
Toda | to očitno ni bila prava poteza, ker | |
Toda | potem je mati prižgala košček sveče | |
Toda | bilo je prav, vse je bilo prav, boj | |
v Časniku so bili napisani v njem, | toda | to je bil tour de force, ki so ga lahko |
Besedo svoboden so v Novoreku še imeli, | toda | uporabljati jo je bilo mogoče samo |
pes, drevo, sladkor, hiša, polje - | toda | v primerjavi z današnjim slovarjem |
Toda | to potrebo je bilo čutiti predvsem | |
celo v besede, vzete iz A slovarja, | toda | to bi zahtevalo dolge opise, zmeraj |
narekovalnik, najti tudi v A slovarju, | toda | te niso imele posebne ideološke barve. |
Toda | to ni enakovreden prevod. | |
Toda | posebna funkcija nekaterih novoreških | |
specializirana imena določenim spolnim odklonom, | toda | običajni državljan jih ni potreboval. |
pomisliti, preden je človek spregovoril, | toda | član Partije, ki je bil poklican izreči |
Toda | te trditve, ki je pravovernemu ušesu | |
enaki bi bilo v Novoreku možen stavek, | toda | samo v takem pomenu, kot je v Staroreku |
Zgodovino so sicer na novo pisali, | toda | odlomki iz literature so tu pa tam |
Toda | vsega tega, tudi slabega ravnanja sorodnikov, | |
tole: posest denarja je dragocena, | toda | ne za vsakogar, temveč samo za pametnega |
Toda | lotiva se stvari malo drugače! | |
» | Toda | pravični lahko s pravičnostjo narede |
Toda | nikar mi ne trdi, da je pravično to, | |
Toda | če bi ti dejal:, Dragi Trazimah, kako | |
Toda | kako sodi tvoj primer v moj govor?« | |
Toda | za uk boš plačal v denarju!« | |
»Da, | toda | imeti ga moram,« |
Toda | pravica, da govoriš, pripada predvsem | |
» | Toda | pojasni mi: pokorščina vladajočim je |
Toda | razmisliva stvar natančneje! | |
»To natanko vem, | toda | ne bo se ti posrečilo. |
Toda | da naju spet ne doleti kaj podobnega, | |
Toda | navzoči ga niso pustili oditi, temveč | |
tatove, če bi plačilo skrivaj prejemali; | toda | tudi za čast ne marajo opravljati služb, |
Toda | o tem bomo kdaj drugič razpravljali. | |
»Slišal sem, | toda | ne verjamem.« |
Toda | o tem se ne splača izgubljati besed, | |
» | toda | začuden sem, da postavljaš nepravičnost |
» | Toda | poskusi mi še na to odgovoriti! |
se mu zdi pravično, tudi želi si to, | toda | doseči tega ne more.« |
»Že vem, | toda | meni tvoje zdajšnje besede ne ugajajo |
Toda | ko bi to storil, bi me gotovo imenoval | |
» | Toda | nikakor ne proti svojemu prepričanju!« |
Toda | če soglašaš, dobro - pa bom spraševal.« | |
združijo, opravijo veliko dejanje, | toda | v tem se temeljito motimo. |
Toda | v njih tiči še ostanek pravičnosti, | |
» | Toda | z ničemer tako dobro kakor z vinorazom, |
Toda | s pogostitvijo nisem zadovoljen, vendar | |
Toda | , kakor se je pokazalo, je bilo vse | |
Toda | , kakor se zdi, sem izredno trde glave!« | |
hvalijo in si drug drugemu lažejo, | toda | samo iz strahu pred nasiljem. - |
lepi sta razsodnost in pravičnost, | toda | tudi kako težki in utrudljivi. |
Toda | pri vsem tem je najbolj presenetljivo | |
Toda | ‘, utegne kdo poreči, ’ni lahko malopridnežu | |
’ | Toda | pred bogovi se ni moč skriti in tudi |
pravični, nas sicer ne zadene kazen bogov, | toda | odrekamo se tudi vsakemu dobičku, ki |
Toda | , prijatelj, bomo tu premišljeno ugotovili, | |
in Adeimantov način razpravljanja, | toda | zdaj, ko sem te slišal, sem bil posebej |
» | Toda | v čem vidiš, dragi Sokrat, srečno odkritje |
» | Toda | ustanoviti jo v kraju, kjer ne bi potrebovala |
» | Toda | če se odposlanec odpravi prazen na |
naprtili vse prej ko lahko nalogo, | toda | dokler nam dopuščajo moči, se ji ne |
»Že, | toda | ne vem, katere misliš z večjimi.« |
» | Toda | je to mišljeno in o čem govoriš?« |
Toda | kakšne so smernice za nauk o bogovih?« | |
» | Toda | tudi vse, kar je sestavljeno (orodja, |
20. » | Toda | mogoče sam sebe spreminja?« |
Toda | jaz mislim samo to : nihče se noče | |
» | Toda | iz strahu pred sovražniki vsekakor |
Toda | on, ki je to pel, ki je bil na gostiji, | |
slavnih junakov in jih prepustimo ženam - | toda | ne resnim - in strahopetnim možem, |
» | Toda | ne bi smel, kakor je to pravkar pokazala |
» | Toda | tudi smejavi ne smejo biti naši mladeniči. |
» | Toda | to moraš!« |
» | Toda | , dragi Adeimant, tudi mešani stil je |
» | toda | pusti tistega, ki ustrezno posnema |
Toda | to prepustimo, kakor sem rekel, Damonu. | |
» | Toda | da je dobro ali slabo vedenje nasledek |
Toda | odgovori mi na to: obstaja skupnost | |
» | Toda | med veseljem in čemerno ošabnostjo?« |
Toda | tudi ti pazi! | |
» | Toda | ,« |
» | Toda | tudi začimb, kolikor vem, Homer nikoli |
Toda | nikoli ni poskušal notranje popolnoma | |
ter s tem zagotoviti ljudem dolgo, | toda | klavrno življenje in jim omogočiti |
» | Toda | kaj praviš k temu, Sokrat: ali ni potrebno, |
» | Toda | hkrati je tudi dober sodnik, po čemer |
» | Toda | dalje! |
Toda | ne vem, od kod naj vzamem pogum in | |
» | Toda | tudi že to,« |
22. » | Toda | temu bodi tako,« |
Življenske potrebščine, ki jih krepki, | toda | zmerni in pogumni vojščaki potrebujejo, |
Toda | ne prihajaj nam s takim govorjenjem! | |
» | Toda | pomisli še to, dragi Sokrat: kako naj |
» | Toda | nikakor ne z obema hkrati!« |
Toda | ,« | |
» | Toda | kakšno ime jim potem pripada?« |
» | Toda | to urejati z zakoni se mi zdi nesmiselno. |
» | Toda | , pri bogovih,« |
»Da, prijatelj, | toda | samo tedaj, če z božjo pomočjo ostanejo |
to; torej se moram po tem ravnati, | toda | tudi vi mi morate pomagati.« |
» | Toda | v državi so mnoga in različna območja |
»Ne vem, | toda | nikakor ne bi hotel, da bi o njej razpravljali, |
» | Toda | ali ni izraz: močnejši od samega sebe, |
Toda | če sledim tebi in pazim na tvoje besede, | |
Toda | prebiti se morava skozenj!« | |
govorimo in poslušamo o pravičnosti, | toda | ne opazimo, da gre zanjo.« |
» | Toda | če človek, ki je po svoji naravi obrtnik |
» | Toda | bodi prepričan, Glavkon, da na to vprašanje, |
» | Toda | da ne bi bili primorani vseh teh prigovorov |
13. » | Toda | ali si niso duševne dejavnosti kakor: |
» | Toda | pri vseh predmetih, ki se nanašajo |
» | Toda | ,« |
» | Toda | ali hočeš po vrhu še tole premisliti?« |
» | Toda | pazi,« |
» | Toda | , Sokrat, smešno bi bilo to preiskovati. |
Toda | ker smo v raziskavi prišli že tako | |
» | Toda | tudi to, kakor koli je prav, potrebuje |
»Gotovo, | toda | ne čezmernega razpravljanja.« |
» | Toda | s tem dosegaš ravno nasprotno. |
» | Toda | če smo to že rekli, potem se ne smemo |
» | Toda | lahko naprosim tebe, in to s tem storim, |
Toda | s tem je spet tako : ali padeš v majhen | |
» | toda | samo zato, ker takrat nismo mislili |
Toda | na sploh imaš prav.« | |
Toda | nadaljujmo, dragi Glavkon! | |
Toda | zakaj pripoveduješ to?« | |
Toda | s kakšnim namenom to pripoveduješ?« | |
Toda | obravnavajmo stvari po vrsti, kakor | |
Toda | kako naj drug drugega spoznajo očetje, | |
» | Toda | vsakdo, ki se poroči, šteje vse otroke, |
» | Toda | odgovori mi še na tole : ali zadevajo |
Toda | , Sokrat, pri tem obstaja velika nevarnost, | |
» | toda | ali naj se po tvojem mnenju prihodnji |
» | Toda | če naj se že izpostavljajo nevarnostim, |
» | Toda | kako naj se ravnajo naši bojevniki |
» | Toda | s tem se gotovo ne boš strinjal.« |
17. » | Toda | , dragi Sokrat,« |
Toda | ker priznavam vse te prednosti in še | |
Toda | kaj hočemo s tem?« | |
Toda | ali bomo potem, ko smo odkrili bistvo | |
Toda | ne bom te pustil na cedilu, temveč | |
» | Toda | , Glavkon,« |
»kdo drug bi lahko to rekel, | toda | ti, ki si v ljubezni tako doma, ne |
»Prav, | toda | kaj misliš s tem?« |
skratka, za vse pojme: vsak zase je enota; | toda | ker se v zvezi z dejanji, stvarmi in |
» | Toda | poseziva spet nazaj, prijatelj!« |
» | Toda | pravkar si dejal, da znanje in domnevanje |
Toda | obravnavati bomo morali še mnogo stvari, | |
Toda | poslušaj primero, ki ti naj še jasneje | |
vse pogoje, da se odtuji filozofiji, | toda | bolehnost, ki mu onemogoča politično |
» | Toda | največjih ni dosegel. |
» | Toda | katera od današnjih državnih ureditev |
» | Toda | večina tvojih poslušalcev se ti bo |
Toda | kako si zamišljaš to načrtovanje?« | |
» | Toda | že eden sam bi lahko, ko bi imel na |
» | Toda | če bi se našemu stališču pridružili |
gradimo, v vojni sicer ne poznajo strahu, | toda | tudi znanosti so jim tuje. |
» | Toda | rekli smo, da morajo filozofi imeti |
»Na to je treba paziti; | toda | kaj misliš ti z najvišjimi znanostmi?« |
» | Toda | če pri takih stvareh samo malce zaostanemo |
» | Toda | čuvar države in zakonov nikoli ne sme |
Vsekakor si to že večkrat slišal, | toda | zdaj ali nočeš misliti na to ali pa |
» | Toda | ali niso oni drugi, ki jim velja naslada |
Toda | , dragi Sokrat, kaj imaš ti za dobro: | |
» | Toda | ali je v redu, da govorimo o stvareh, |
» | Toda | ti veš, da so mnenja, ki se ne opirajo |
Toda | , dragi prijatelj, pustimo za zdaj | |
Toda | najprej se moramo sporazumeti o naših | |
» | Toda | vid in vidne stvari potrebujejo nekaj, |
» | Toda | oko je med vsemi čutili najbolj podobno |
Toda | vedoma ne mislim ničesar izpustiti, | |
Toda | toliko le razumem, da tu ugotavljaš, | |
Toda | kakor se oči same ne morejo obrniti | |
Toda | ni umetnosti, ki bi dajala ljudem vid. | |
Toda | sposobnost mišljenja ima očitno bolj | |
» | Toda | tu ne gre za obrnitev ploščice pri |
Toda | , dragi Glavkon, kje bomo našli takšno | |
Toda | če izločimo gimnastiko, muzično izobrazbo | |
» | Toda | kaj?« |
Toda | , Sokrat, ta znanost, kakor se zdi še | |
Toda | ko bi bil tu, bi ga v današnjih razmerah | |
Toda | razloži mi še jasneje, kaj pravzaprav | |
» | toda | v želji, da stvar hitro obdelam, jo |
»Morda je res to vsem jasno, | toda | meni ni. |
Toda | kako se je treba po tvojem učiti astronomije, | |
Toda | če bo kdo menil, da je razmerje dneva | |
tako geometrijo kakor astronomijo; | toda | z nebesnimi pojavi se ne bomo ukvarjali, |
Toda | morda lahko navedeš še kako znanost, | |
» | Toda | kar se tiče gibanja, ne gre pri njem |
Toda | da ne bi primer zavlekel in začel govoriti | |
Toda | , Sokrat, ti govoriš o zelo veliki nalogi.« | |
Toda | zdi se mi, da je pri možeh, ki razpravljajo | |
» | Toda | ko bi svoje sinove, ki jih sedaj samo |
za telovadbo, lov in telesne napore, | toda | se neradi učijo, neradi sodelujejo |
Toda | smešno je tudi to, kar se je zdaj zgodilo | |
» | Toda | zame kot govornika! - |
Toda | v kakšni zvezi je ta prispodoba s tistimi, | |
» | Toda | če bi bilo takemu človeku postavljeno |
življenja morajo posvečati filozofiji, | toda | ko pride vrsta nanje, morajo drug za |
» | Toda | tudi vladarice, dragi Glavkon! |
je gotovo težko, vendar izvedljivo, | toda | le tako, kakor smo rekli: vladarji |
» | Toda | ker smo zdaj to končali, bo prav, če |
Toda | ko sem te vprašal o teh štirih ustavah, | |
kvadrat iz racionalnih diagonal petice, | toda | vsaka za eno zmanjšana, iracionalne |
Toda | kako je po opravljenem prehodu država | |
» | Toda | boji se prepustiti vladanje filozofom, |
» | Toda | v drugih lastnostih mu ni podoben.« |
»V mladosti prezira tudi denar, | toda | čim starejši postaja, tem bolj ga vzljublja. |
» | Toda | vse, kar uživa ugled je cenjeno, medtem |
» | Toda | tudi naslednja ni kaj prida: ali se |
» | Toda | bog je ustvaril krilate trote brez |
zunaj spodobnejši kakor mnogi drugi, | toda | pri tem mu docela manjka resnična popolnost |
» | Toda | na tihem zrastejo nova poželenja, podobna |
Toda | če mu je sreča naklonjena in ne zabrede | |
Toda | kako zdaj dalje?« | |
» | Toda | to se zgodi vsakič, kadar lahko voditelji |
» | Toda | ko opravi z zunanjimi sovražniki, s |
» | Toda | čimbolj je zaradi takega ravnanja osovražen |
» | Toda | po drugih državah se svobodno gibljejo, |
Toda | čim bolj se uveljavljajo popolnejše | |
19. » | Toda | oddaljili smo se od stvari!« |
»Vsekakor, | toda | prej bi mu odvzel orožje.« |
» | Toda | malo smo se oddaljili od same stvari. |
» | Toda | , pri Zevsu, Adeimant, ali si prepričan, |
» | Toda | kaj se bo zgodilo, ko porabi očetovo |
» | Toda | ti ljudje postanejo takšni še kot zasebniki, |
storijo vse, da se pokažejo prijatelje, | toda | kakor hitro dosežejo svoj cilj, drugih |
»Seveda jih vidim, | toda | njihovo število je majhno, medtem ko |
Toda | pri takih stvareh se ne smemo omejiti | |
Toda | naslade, ki jo prinaša spoznavanje | |
Toda | kako to misliš?« | |
prepričani, da se bližajo nasladi; | toda | prav tako, kakor nekomu velja sivo |
Toda | ker je v duhu laže oblikovati kakor | |
Toda | nobenega človeka ne smemo bolj ceniti | |
Toda | ob tvoji navzočnosti ne morem, tudi | |
» | Toda | za te stvari obstajata samo dve ideji, |
»Da, | toda | le navidezno, prividno; ustvarjene |
» | Toda | ti utegneš poreči, da tudi njegove |
Toda | zdaj mi povej še to o slikarju: ali | |
Toda | če je slikar dober, lahko z mizarjevo | |
» | Toda | zdi se, dragi prijatelj, da moramo |
» | Toda | če je resnica, Sokrat, kar pripovedujejo |
» | Toda | , Glavkon, ko bi bil Homer res lahko |
» | Toda | nadaljujmo! |
» | Toda | ali nismo rekli, da isti deli duše |
Toda | s tem se nam zdaj ni treba podrobno | |
Toda | ker smo takrat prešli, to moramo zdaj | |
7. » | Toda | najhujšega očitka zoper pesništvo še |
Toda | bil bi greh, ko bi se odpovedali resnici, | |
Toda | dokler se ne more oprati očitkov, je | |
» | Toda | nadaljujmo! |
Toda | kaj misliš s tem?« | |
» | Toda | ali se ne upira razumu, da bi tuje |
Toda | , narobe, po mojem mnenju je nepravičnost | |
duši smo zdaj sicer povedali resnico, | toda | ta resnica velja zanjo samo tedaj, |
Toda | pri tem, dragi Glavkon, moramo gledati | |
» | Toda | vse to ni nič ne po velikosti ne po |
pot lahko povzpeli skozi odprtino, | toda | odprtina jih ni hotela sprejeti, temveč |
Toda | ni obtoževal sebe, temveč je krivdo | |
krščujem z vodo, da bi se spreobrnili; | toda | on, ki pride za menoj, je močnejši |
Ne trudijo se in ne predejo, | toda | povem vam, še Sálomon v vsem svojem |
bodo sovražili zaradi mojega imena; | toda | kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. |
Toda | povem vama: | |
Toda | povem vam sódomski deželi bo na sodni | |
Toda | povem vam, več kot tempelj je tukaj. | |
Bogu nezvesti rod zahteva znamenje, | toda | ne bo mu dano drugo znamenje kakor |
trnje, je tisti, ki besedo posluša, | toda | posvetne skrbi in zapeljivost bogastva |
Kralj se je razžalostil, | toda | zaradi prisege in gostov jo je ukazal |
Bogu nezvesti rod zahteva znamenje, | toda | ne bo mu dano drugo znamenje kakor |
Toda | povem vam. | |
v roke ljudem in ga bodo umorili, | toda | tretji dan bo vstal.« |
Pohujšanje sicer mora priti, | toda | gorje človeku, po katerem pohujšanje |
Učenci pa so jih odganjali, | toda | Jezus jim je rekel: |
bodo zasmehovali, bičali in križali, | toda | tretji dan bo vstal.« |
zagledal smokvino drevo in šel k njemu, | toda | na njem ni našel drugega kakor listje |
Toda | pozneje se je premislil in šel. | |
Svatba je pripravljena, | toda | povabljeni jè niso bili vredni. |
Veliko je namreč poklicanih, | toda | malo izvoljenih.« |
skrajšani, ne bi bil rešen noben človek; | toda | zaradi izvoljenih bodo ti dnevi skrajšani. |
Toda | pametne so odvrnile: | |
sicer gre, kakor je o njem pisano, | toda | gorje tistemu človeku, ki ga izdaja! |
voljo več kot dvanajst legij angelov, | toda | kako naj se potem spolnijo besede Svetega pisma, |
Toda | povem vam, poslej boste videli Sina | |
kraj pota, so tisti, ki sicer slišijo, | toda | brž pride satan in izruje vanje vsejano |
To so tisti, ki besedo poslušajo, | toda | posvetne skrbi, zapeljivost bogastva |
Hotel je iti mimo njih, | toda | opazili so ga, da hodi po vodi. |
naj tega nikomur ne pripovedujejo; | toda | če jim je še tako naročal, so ga kar |
»Elíja bo res prišel in bo vse prenovil, | toda | zakaj je potem pisano o Sinu človekovem, |
Toda | če kaj moreš, se nas usmili in nam | |
Toda | mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in | |
pljuvali vanj, ga bičali in umorili, | toda | po treh dneh bo vstal.« |
bodo sovražili zaradi mojega imena, | toda | kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.« |
skrajšal tistih dni, se nihče ne bi rešil; | toda | zaradi izvoljenih, ki jih je izbral, |
» | Toda | v tistih dneh, po tisti stiski, bo |
sicer odhaja, kakor je o njem pisano, | toda | gorje tistemu človeku, ki bo izdal |
Toda | po svojem vstajenju pojdem pred vami | |
namreč po krivem pričalo proti njemu, | toda | njihove izjave se niso ujemale. |
Toda | Jezus ni nič odgovoril, tako da se | |
Toda | pojdite in povejte njegovim učencem | |
so mu nameravali dati ime Zaharíja, | toda | njegova mati je posegla v besedo in |
je bila huda lakota v vsej deželi, | toda | Elíja ni bil poslan k nobeni izmed |
smo se trudili, pa nismo nič ujeli, | toda | na tvojo besedo bom vrgel mreže.« |
Toda | vsak, ki se bo izučil, bo kakor njegov | |
Drugo je padlo med trnje, | toda | trnje, ki je zraslo z njim, ga je zadušilo. |
njemu njegova mati in njegovi bratje, | toda | zaradi množice se niso mogli sniti |
ga je prosil, naj bi ostal pri njem, | toda | Jezus ga je odslovil z besedami: |
pismouki ga bodo zavrgli in umorili, | toda | tretji dan bo vstal.« |
Toda | Tiru in Sídonu bo na sodni dan laže | |
Toda | gorje vam, farizeji! | |
» | Toda | povem vam, vsakega, ki me bo priznal |
Ne delajo in ne predejo, | toda | povem vam, še Sálomon se v vsem svojem |
pili in po naših ulicah si učil,’ | toda | rekel vam bo: ‘ |
Toda | jaz vam pravim: pridobivajte si prijateljev | |
»Vi se delate pravične pred ljudmi, | toda | Bog pozna vaša srca. |
mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo, | toda | gorje tistemu, po katerem pride! |
kupovali, prodajali, sadili in zidali, | toda | na dan, ko je šel Lot iz Sódome, sta |
bodo sovražili zaradi mojega imena, | toda | še las vam ne bo padel z glave. |
Toda | glejte, roka mojega izdajalca je z | |
človekov sicer gre, kakor je določeno, | toda | gorje tistemu, ki ga izdaja.« |
»Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene, | toda | ne moja volja, temveč tvoja naj se |
Toda | odslej bo Sin človekov sedèl na desnici | |
našle odvaljen in stopile so noter, | toda | telesa Gospoda Jezusa niso našle. |
V svojo lastnino je prišla, | toda | njeni je niso sprejeli. |
In jaz ga nisem poznal; | toda | tisti, ki me je poslal krščevat z vodo, |
vemo, in spričujemo to, kar smo videli, | toda | našega pričevanja ne sprejemate. |
Toda | vi nočete priti k meni, da bi imeli | |
Toda | rekel sem vam, da ste me videli, in | |
Toda | med vami jih je nekaj, ki ne verujejo.« | |
Toda | o njem vemo, odkod je; kadar pa pride | |
Tedaj so ga hoteli prijeti, | toda | nobeden ni stegnil roke po njem, ker |
Nekateri izmed njih so ga hoteli prijeti, | toda | nobeden ni stegnil rok po njem. |
Toda | nihče ga ni prijel, ker njegova ura | |
Toda | tisti, ki me je poslal, je resnicoljuben, | |
Toda | vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam | |
poznam, bi bil lažnik, podoben vam, | toda | poznam ga in se držim njegove besede. |
Vedel sem, da me vselej uslišiš, | toda | zaradi ljudi, ki stoje okrog mene, |
precéj, ki so začeli verovati vanj, | toda | zaradi farizejev tega niso priznavali, |
Toda | to sem vam povedal, da se boste spomnili, | |
Toda | žalost vam je napolnila srce, ker sem | |
Vi boste žalovali, | toda | vaša žalost se bo spremenila v veselje. |
Na svetu boste prihajali v stisko, | toda | zaupajte, jaz sem svet premagal.« |
Toda | ne prosim samo za té, temveč tudi za | |
bojevali, da ne bi bil izročen Judom, | toda | moje kraljestvo ni odtod.« |
Jožef iz Arimatéje, Jezusov učenec, | toda | iz strahu pred Judi naskrivaj, prosil |
Odšli so in stopili v čoln, | toda | tisto noč niso nič ujeli. |
Toda | nobeden izmed učencev si ga ni upal | |
Toda | Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, temveč: | |
Toda | prejeli boste moč Svetega Duha, ki | |
Toda | Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil | |
Toda | Bog ga je obudil od mrtvih in mi smo | |
Toda | ker so videli človeka, ki je stal ozdravljen | |
Toda | Peter in Janez sta jim odvrnila: | |
Toda | mož po imenu Hananíja je z ženo Safíro | |
Toda | Gospodov angel je ponoči odprl vrata | |
Toda | ko smo odprli, nismo našli v njej nikogar.« | |
Toda | v zboru je vstal farizej z imenom Gamáliel, | |
Toda | vstali so nekateri iz shodnice, ki | |
Toda | jaz bom sodil ljudstvu, ki mu bodo | |
Toda | Bog je bil z njim in ga je rešil iz | |
Toda | mož, ki je storil krivico sosedu, ga | |
Toda | naši očetje ga niso hoteli ubogati. | |
Toda | šele Sálomon mu je sezidal hišo. | |
Toda | čeprav je odprl oči, ni mogel nič videti. | |
Toda | vsi so se ga bali in mu niso verjeli, | |
Toda | rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali | |
Toda | Elíma, ‘vražar’, to namreč v prevodu | |
Toda | glejte, za mano pride on, in jaz nisem | |
Toda | Bog ga je obudil od mrtvih. | |
Toda | ko so ga obstopili učenci, je vstal | |
Mízije, so poskušali priti v Bitínijo, | toda | Jezusov Duh jim tega ni dovolil. |
Toda | Pavel je sporočil redarjem: | |
Toda | Galíon se za to sploh ni zmenil. | |
Toda | nekateri so se zakrknili in se niso | |
Toda | hudobni duh jim je odgovoril: | |
Toda | nismo samó mi v nevarnosti, da pride | |
Toda | ko so se dnevi iztekli, smo potovali | |
Toda | Pavel je vložil priziv: dokler ne razsodi | |
Toda | vse do danes mi je Bog pomagal, zato | |
Toda | stotnik je bolj zaupal krmarju in ladijskemu | |
Toda | kmalu je od otoka planil orkanski veter, | |
Toda | naleteli so na greben, tako da je ladja | |
Toda | Judje so ugovarjali. | |
Toda | s svojo zakrknjenostjo in z nespokorjenim | |
Toda | , kjer se je pomnožil greh, se je še | |
Toda | kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, | |
Toda | težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha | |
niti ne vemo, kaj je treba prositi, | toda | sam Duh prosi za nas z nedopovedljivim |
Toda | v vseh teh preskušnjah zmagujemo po | |
kamen spotike in skalo pohujšanja, | toda | kdor bo veroval vanj, ne bo osramočen.« |
Toda | pravičnost, ki je iz vere, pravi takole: | |
Toda | kako naj ga kličejo, če niso verovali | |
Toda | evangeliju niso bili vsi poslušni. | |
Toda | kaj mu odgovori božji glas? | |
Res sem telesno odsoten, | toda | v duhu sem navzoč. |
Toda | umili ste se, se posvetili in opravičenje | |
»Vse mi je dovoljeno,« | toda | ni vse koristno! |
»Vse mi je dovoljeno,« | toda | jaz se ne bom dal ničemur podvreči! |
Toda | vsak ima svoj milostni dar od Boga, | |
Toda | jed nas ne bo približala Bogu. | |
Toda | večina izmed njih ni bila Bogu po volji. | |
»Vse je dovoljeno,« | toda | ni vse ustvarjalno! |
molim z darom jezika, moli moj duh, | toda | moj razum ostane brez sadu. |
kakor vi vsi govorim z darom jezikov, | toda | v Cerkvi hočem raje povedati pet razumljivih |
Toda | Kristus je vstal, prvenec tistih, ki | |
Toda | drug je sijaj nebesnih, drug zemeljskih | |
Toda | ni najprej to, kar je duhovno, ampak | |
Toda | njihov um je otopel. | |
Toda | Bog tolaži potrte in potolažil nas | |
Toda | to ni nič čudnega, saj si tudi sam | |
Toda | njihov konec bo po meri njihovih del. | |
Toda | vi ste me prisilili! | |
Res, križan je bil zaradi slabosti, | toda | živí iz božje moči. |
Toda | tudi če bi vam mi sami ali pa angel | |
Toda | Bog, ki me je izbral že v materinem | |
Toda | preden je nastopila vera, nas je postava | |
Toda | tedaj ste služili bogovom, ki to dejansko | |
Toda | sin, rojen iz dekle, se je rodil na | |
Toda | kaj pravi Sveto pismo? | |
Toda | če se daste voditi duhu, niste pod | |
Toda | Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas | |
Toda | Bog se ga je usmilil, pa ne samo njega, | |
Toda | kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi | |
Toda | jeza nad njimi je že prikipela do vrhunca. | |
Toda | Gospod je zvest in vas bo utrdil in | |
Toda | trdni temelj, ki ga je položil Bog, | |
Toda | večjega uspeha ne bodo imeli, zakaj | |
Toda | iz vseh me je rešil Gospod. | |
Toda | ti ostani pri tem, česar si se naučil | |
Toda | čeprav ta ni bil njihovega rodu, je | |
Toda | ti služijo le podobi in senci tega, | |
Toda | o tem zdaj ne bomo na drobno govorili. | |
Toda | prav po njih se vsako leto oživlja | |
Toda | tudi ti bodo še dajali odgovor pred | |
Toda | obsodba nad njimi že davno ne počiva | |
Toda | Diotréf, ki hoče biti med njimi vodilni, | |
Toda | nekaj ti moram očitati: pri sebi imaš | |
Toda | nihče ne v nebesih ne na zemlji ne | |
Toda | zaslišal sem glas iz nebes, ki je rekel: | |
V trebuhu te bo grenila, | toda | v ustih bo sladka ko med.« |
Toda | dvema svojima pričama bom naročil, | |
Toda | po treh dneh in pol je iz Boga šinil | |
Toda | ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo | |
Toda | oni so ga premagali s krvjo Jagnjeta | |
Toda | ženi sta bili dani dve perutnici velikega | |
Toda | zver je bila zajeta in z njo vred lažni | |
Toda | strahopetci in neverniki, pokvarjenci | |
Toda | rekel mi je: | |
Toda | prav izenačenje je bilo znamenje za | |
Prejšnja je odpovedala že v začetku leta, | toda | trije prebivalci Mira so jo potem za |
Toda | Brigita Bukovec, Gregor Cankar in Britta | |
slovenski pristop na Mount Everest, | toda | prvi iz Tibeta. |
Toda | težava je seveda v tem, da Žirinovski | |
Jelcin je milijarder, | toda | za zdaj le v rubljih. |
svoje delo kot uspešno in učinkovito, | toda | resnica je drugačna. |
najboljšem primeru zgolj presnele, | toda | odstopiti jim ga ne namerava. |
Toda | po njegovem mnenju teh ne bo izpolnila | |
Toda | delež naj bo vsem enak, delež kruha | |
Toda | skozi okna, zakrižana s težkimi okni, | |
in dela, hrbti so se jim upognili, | toda | oči niso umrle. |
izmed nas tudi tu božično drevesce, | toda | tudi to drevesce ni bilo usekano v |
Toda | ta zvon je tuj, je zvon daljnega, tujega | |
razmesarjeno, srce zdrobljeno na tisoč koscev, | toda | umreti noče. |
Toda | zrasel bo iz nas samih. | |
Toda | odkar sem v ječi, se nisem še nikoli. | |
» | Toda | kje naj dobim s slovenščino službo? |
Rešiti, | toda | kako. |
Toda | tistemu, ‘ki je ukazano, da piše pravo | |
jih prodajajo ljudje njegove vrste’, | toda | pesem je ostala v srcu in slika Marije |
Toda | , kje so sedaj tisti ljudje, ki jim | |
Magajnov jezik je lep, | toda | za vso to črnino se mi zdi premehak |
Toda | kaj bi ... | |
Umirali smo, | toda | umrli nismo. |
Toda | zdaj lahko rečem, da sem že odrasel | |
Ampak, | toda | naj bo kakor hoče, o tem ni, da bi |
Toda | kaj bi, vse te stvari so žalostne in | |
Toda | ta zadnja leta je izprememba prav majhna; | |
je sicer težaven in nevaren posel, | toda | če se pot posreči, je zaslužek tu in |
Toda | on ne in ne. | |
godrnjajo nad materino rodovitnostjo, | toda | oče samo z rameni migne in pravi: |
gospoda Kocjančiča že spravil iz fare, | toda | videl bo, če se bodo ljudje kaj mrdali |
Pismo je sicer pisano v italijanščini, | toda | ona gleda v tiste sinove črke in razume |
Toda | jaz ne pojdem nikamor. | |
Toda | o sreči prav gotovo ne bo več govoril. | |
Krstili so ga za Anico, | toda | bebasti deklici, ki je vse dni prečepela |
Toda | kje je, mrtva? | |
Toda | počakaj. | |
Toda | France je trmast. | |
zmerom je bila to zaokrožena obala, | toda | morje je postalo težje, cvetje opojnejše, |
bral in tudi učil sem se marsikaj, | toda | vse je ostalo mrtvo. |
Toda | tudi s tem se je vez pretrgala že zdavnaj | |
Saj bi delal, | toda | kje, kako? |
Pomagal bi mu, | toda | , daj, pomagaj. |
dve liri svoje kosti - o, saj bi jih, | toda | nihče se ne zmeni zanje, ker je dovolj |
magistrat sicer prihajajo mirni in ponižni, | toda | pod pepelom te njihove ponižnosti še |
Toda | kadar so sile le prehude, mu iz želodca | |
- | Toda | kaj? |
Toda | brezposelni kljub temu so. | |
- | Toda | kam z njimi? |
brezposelne je v mestnem proračunu; | toda | postavka v proračunu in brezposelni |
Toda | kam naj sedaj spravijo te ljudi? | |
Toda | brezposelni tega ne razumejo; živijo | |
Toda | ta bitka bi za te kraje ne smela veljati | |
dobi, odpotuje - težko je dati stotak, | toda | še težje je biti brez Lole. |
so tako razgrebali po svojih mislih, | toda | ves njihov trud je bil zaman. |
Toda | njej se je nasmehnila sreča. | |
so hotele govoriti s svojo sestro", | toda | sestra" jih ni marala |
podzidati, razkužiti in prebeliti stene, | toda | to lahko store bodoči stanovalci sami |
Toda | dolgo ne more zdržati na miru, ko pa | |
Toda | nocoj so vsi nekam oblagodarjeni z | |
Toda | vse to ne vzbuja prav nobenega ogorčenja | |
jim včasih še zabinglja pod nosom - | toda | to se jim ne more šteti v greh in tudi |
Toda | domov grede se Pettaros nikakor ni | |
Toda | Pettaros je hotel prevpiti njen glas: | |
se spočetka sicer nekoliko začudila, | toda | držala bi jo najbrže. |
Toda | to se ni nikdar več pripetilo. | |
Toda | te teže se je kmalu iznebila: ali je | |
Toda | mož tega ni hotel razumeti; planil | |
Toda | Angela ni več odgovorila. | |
Toda | to v možu ni zbujalo več ogorčenja; | |
Toda | Pettaros se ni dal potlačiti: on ni | |
petnajst let - bila je sicer še drobna, | toda | njeno telo je že dobivalo dekliške |
Toda | Linika ne ve prav nič o svetlih trenutkih. | |
Toda | Liniko vse te stvari kaj malo zadevajo. | |
Toda | od tega je že davno, in če bi se danes | |
Tam je bil nekoč mlad, | toda | tudi od tega je že tako daleč, da skoraj |
Toda | Martin Bernarda ne mara. | |
Jaconcig je brat gospoda brigadirja; | toda | tega gospodu Giaccogniju ne |
Martin lahko stanoval pri Bernardu, | toda | moral bi se prekrstiti. |
Toda | kanalje" gospodarijo kar naprej in | |
Družina, no, da, kajpak, družino je imel, | toda | zdaj je nima več. |
Otroke je tudi imel, | toda | zdaj niso več pri njem. |
Toda | kaj more on, Martin Jaconcic, za to? | |
Toda | zdaj pa prav za gotovo pojde. | |
zapustil precejšno kotlarsko obrt, | toda | sin se je oženil z neresno mestno deklino, |
obratovodja, ker se je dobro razumel na posel, | toda | bilo ga je sram, ostati v svoji lastni |
cestah; večkrat so zašli tudi na deželo, | toda | domov so se vračali slej ali prej. |
Toda | Francovich slej ko prej tudi ob takih | |
Toda | večkrat se zgodi, da ga ji ukradejo. | |
Toda | , kadar bo slučajno na straži pred Hišo št. 14, | |
Toda | , kar se mene tiče, moram povedati, | |
je tako trdovratno sedela na meni; | toda | bilo je vse zaman. |
vest ga peče in v srcu čuti bolečino, | toda | čimbolj se skuša zbrati in otresti |
pač moram ukreniti dokler je še čas; | toda | kaj? sem se spraševal. |
Toda | , če ga pomiloste, izgubi ta ogorek | |
Toda | najbrže ne bo mogoče«, je odgovoril. | |
Sedel sem h knjigi, | toda | kmalu po prvih straneh, polnih mučnih |
Toda | moj glas najbrže ni bil ravnodušen, | |
Dve Oblakovi sta šli služit v Trst, | toda | kasneje se je zvedelo, da sta se potegnili |
Dvakrat so jim že dodobra premleli kosti, | toda | vse nič ne pomaga. |
Rekla je, da je Nemka, | toda | govorila sta italijansko. |
Toda | ves trud je bil zaman. | |
Toda | kljub temu, da je bil spočet v živem | |
Šolo je obiskoval šest let, | toda | čez prag drugega razreda se ni dokopal. |
Bili so to sicer neki motni občutki, | toda | usedlina vseh teh občutkov ga ni težila |
Toda | zgodilo se je, da je Liza doživela | |
da se take stvari dogajajo vsak dan, | toda | gospodu župniku je rdečica planila |
Zdavnaj, pred leti, takoj po vojni, | toda | ne, da bi z njimi pognali šolo v zrak |
mlade ljudi, katerim bi bil lahko oče, | toda | polagoma se je umiril - na tihem ga |
Toda | še preden je zjutraj posijalo jesensko | |
policijskem oddelku zbudil iz lepih, | toda | mučnih sanj Martin Jakončič ali Martino |
Segel je v žep, | toda | kakor nalašč ni imel pri sebi nobene |
Toda | ko je prišel pred vrata, so bila zaklenjena. | |
Vrnil se je nekaj korakov, | toda | še preden je stopil na jez, je zaslišal, |
Planil je nazaj k vratom in jih stresel, | toda | vrata se niso udala. |
Hotel je skočiti k njej, | toda | ni se mogel ganiti. |
treba doklicati, je udarjalo v njem, | toda | iz njegovih ust ni bilo glasu; v grlu |
Toda | ves njegov trud je bil zaman: v njegovih | |
Toda | vse prizadevanje je bilo zaman: Jerina | |
Toda | ko se je drugo jutro zbudil, je bil | |
let bo kmalu star, | toda | zaprt ni bil še nikdar. |
Toda | naj bo. | |
Nemara je zdaj popolnoma zapuščen, | toda | v kratkem ga bo za silo popravil in |
Toda | jetniki se niso veliko zanimali za | |
Toda | če bi bil vedel, da me bodo vlačili | |
Toda | njegovo vprašanje so prevpili Furlani, | |
Martin je hotel še nekaj razložiti, | toda | potepuh se je bil potopil v svojo ušivo |
Toda | ječe se nikar ne bojte. | |
Toda | nisem maral. | |
» | Toda | mlin je zdaj gotovo zapuščen. |
Toda | kaj, v treh trgovinah je bil v službi, | |
mračnem dvorišču stanovanjske hiše - | toda | takrat je bil že čas za vlak. |
o vojni in o povratku v domačo vas, | toda | Martin se ga ni zapomnil, in če je |
navdajalo Martina Jakončiča z neznanim, | toda | prijetnim veseljem. |
Toda | Martin se zdaj ni več spominjal te | |
Toda | Pipi se ni oglasil. | |
Toda | , kaj zato. | |
zganil, okrenil se je in se nasmehnil, | toda | ko se je srečal z razjarjenimi župnikovimi |
Trst, se je prve čase nekajkrat odkril, | toda | ker so ga vsi začudeno gledali, je |
Toda | karabinjerja se nista več zanimala | |
Toda | Martin Jakončič se je rodil pod srečno | |
je dejal sam zase, » | toda | nemara bomo imeli še srebrne.« |
Toda | ko so videli Martinov nasmeh so se | |
Toda | ta zgodba jih ni ganila. | |
poklicu sem bil pristaniški težak, | toda | ali je mar kje zapisano, da pristaniški |
»Čisto ne, | toda | kasneje sem jo nameraval kupiti. |
Toda | našel se je dober človek, Prelogar, | |
spomnil, da so mu pisali, ko je oče umrl, | toda | takrat se ni mogel vrniti, ker ni imel |
sicer tožil, da mu jemlje vodno silo, | toda | tožbo je izgubil. |
Ferjan jim je razložil, kako in kaj, | toda | karabinjerji se niso strinjali z njim |
gospodar je res kmalu dvignil glavo, | toda | pogleda, ki ga je ves čas upiral v |
bi rad Martin nekaj ugovarjal, | toda | Pologar je samo z roko zamahnil proti |
Toda | ko so videli Martina Jakončiča vsega | |
Toda | bajtarji tega ne morejo razumeti, napihnejo | |
Toda | hlapec je bil že odšel, samo krave | |
življenje jim poteče napolnjeno z grenkobo, | toda | še uro pred smrtjo jim je popolnoma |
o vojni in o vrnitvi v domačo vas, | toda | Martin se ga ni zapomnil, če je kdaj |
se je sicer prestrašil kakor otrok, | toda | potem se je potolažil in umiril. |
delavskem društvu o veri in kapitalizmu, | toda | ostalo je brez uspeha. |
Mimogrede je šel tudi na vojno, | toda | ostal je slej ko prej takšen, kakršen |
Zdaj bi se bilo dobro vrniti, | toda | mora počakati, da bo imel nekaj več |
Toda | še preden se je utegnila | |
Toda | vse to bi bil prestal, če bi se ne | |
Toda | prišel je Bernard in povedal, kako | |
prosil, naj ga nikar ne pošlje domov, | toda | Bernard je pač rekel, da mu doma ne |
Mlin je bil sicer res tu, | toda | njegov ni bil. |
hiš je postavil v svojem življenju, | toda | ko je odprl oči, ni bilo nikjer nič. |
ugovarjal, kakor je bil sklenil ponoči, | toda | hlapec je bil že med kravami. |
Toda | samo za trenutek, kmalu je planil na | |
sklenil, da bo povedal svoje mnenje, | toda | pred temi odločilnimi besedami mu je |
Zjutraj je prav tako gnal na pašo, | toda | hlapec mu je naročil, naj se vrne, |
spočetka skoraj solze privrele v oči, | toda | ni bilo dolgo, ko jim je na široko |
Toda | ker Kovač ni dal nobenega odgovora, | |
Toda | Martin se je tudi temu privadil, kajti | |
svoji nesreči in o vrnitvi v Trst, | toda | na dnu njegovega srca je ležal težek |
Toda | Jera se ni zmenila zanj. | |
Toda | zdaj ne dajo več toliko na take obljube. | |
je zagledala Martina, je osupnila, | toda | samo za hip, potem je takoj strogo |
Toda | Jera je bila že za ovinkom. | |
Toda | nenadoma je obstal sredi izbe, pesem | |
Toda | s kom naj bi govoril? | |
Toda | to je moja zasluga. | |
Toda | če ti pred nosom vleče nekomu listnico | |
Toda | če bi bil jaz ostal doma, bi bil lahko | |
vojni se je vpisal v sedmi razred, | toda | še preden je končal, je šel predavat |
članek mu je prinesel celo nekaj slave, | toda | kasneje mu je v življenje prihajal |
sicer podžgala v sovraštvu do fašizma, | toda | ubila je njegovo |
manj, mati je bolehala, kruha ni bilo, | toda | izmed vseh stvari ga je najbolj bolelo, |
Spočetka je molčal, | toda | , ko ga je vprašala, odkod prejema denar, |
Toda | dva dni jih ne morem čakati. | |
Toda | tudi ona ni imela več denarja. | |
Prišel je, | toda | da ne bi stopil pred njo praznih rok, |
Toda | te svoje bojazni nikakor ni maral priznati | |
Toda | brigadir ni maral prestrogo ravnati | |
Toda | vse to je bilo popolnoma nemogoče. | |
nagovoril, med mašo je zbiral besede, | toda | ko je stopil iz cerkve, mu je jezik |
Toda | popoldne se je napravil, pridušil in | |
Obračal se je za vetrom, | toda | cigarete vseeno ni mogel prižgati. |
pridigo, Martin kopico lepih besed, | toda | zdaj sta vse pozabila. |
Toda | ko so mu stopile na jezik, so se mu | |
sem šel v Trst, sem ti hotel pisati, | toda | kaj, ko pa spočetka nisem imel denarja, |
Toda | vse tiste pravljice so se odigravale | |
Toda | preden je končal, mu je župnik pokazal | |
Poletje se je razlezlo čez deželo, | toda | Martin ni imel nič od vse te toplote. |
Toda | nikdar se ni drznil potrkati; stal | |
Gilda še ni bila stara trideset let, | toda | kazala jih je veliko več. |
Toda | v Milanu nista dolgo uživala miru; | |
Toda | sčasoma je izprevidel, da so bile vse | |
Toda | vse te grožnje so kmalu izpuhtele. | |
Toda | vse te misli so trajale komaj nekaj | |
tudi bika doma; bik sicer ni za delo, | toda | kaj malega kljub vsemu prisluži. |
Sicer ni vedel, kam z njimi, | toda | če jih prehrani čez zimo, jih bo spomladi |
Toda | dolina se ni odprla. | |
Toda | ko je pogledal proti reki, je videl, | |
usta, da bi kriknil svoj grozeči »kaj«, | toda | spustil je roke ob telesu, lusknil |
sta tam še zmerom njiva in travnik, | toda | ko se voda odteče, je njiva nastlana |
Toda | vse to je prišlo v navado. | |
Oče Jakob je videl vso to pregreho, | toda | ne dolgo. |
Toda | taka vprašanja so ga vendar razgibala. | |
Toda | ko je odprl vrata, je obstal na pragu, | |
Zdaj je bil sicer večkrat pijan, | toda | bil je še bolj pohleven. |
Stegnil je roko, da bi pograbil vejo, | toda | veja je bila previsoka. |
so se vrnili še trije kmetje domov, | toda | prišli so skoraj neopaženo. |
Stopil je v kuhinjo, | toda | kuhinja je bila prazna. |
Babe so sicer zavreščale, | toda | babe vreščijo za prazen nič, in fajmošter |
Toda | Ukrajina je bila daleč. | |
je zatekla k teti v hribovsko vas, | toda | teta je vendar ne more rediti in Nanca |
Morda bi ji celó rekel dobro besedo, | toda | pred otroki in starim Jakobom ni maral |
Seveda, | toda | kje naj vzame denar. |
Toda | njegovo posestvo je bilo že preobremenjeno. | |
Spočetka mu ni nihče nič rekel, | toda | pozneje, ko ni bilo pri hiši skoraj |
Toda | voznik ga je pregovoril, da jo je nesel | |
postaviti branik, da bi vodo odvrnil, | toda | kaj, ko nima denarja. |
Toda | Katarina ga je tako milo pogledala, | |
kazalo, da pazljivo čaka na vprašanje, | toda | v lica so se ji že dolble jamice, ki |
Toda | vse ni nič pomagalo; od tistega dne | |
Zlecnil sem se in hotel planiti pokonci, | toda | roke so me trdno zadržale - in v brnečo |
Živo in zdravo dekletce, | toda | bebasto. |
Toda | Strežek je čakal zaman. | |
Zdaj sem bil sicer dve leti doma, | toda | zahajal sem v sosedno vas, ker našim |
so sicer sodile tudi uši in stenice, | toda | do teh dveh plemen nismo poznali strpnosti: |
Poznali smo tudi ribe, | toda | rib nismo prištevali k živalim, ampak |
Toda | še več. | |
List se je še vedno tresel, | toda | vzroka še nisem mogel odkriti. |
Toda | s tem je prišel tudi boj. | |
Toda | zdaj ni bil Cesare. | |
Nikdar nisem tistega kaplana videl, | toda | poznam ga vendarle. |
» | Toda | od samega suhega kruha tudi ne morem |
kakšna kap!« je izbruhnila gospodinja, | toda | »baron baronasti« se ni več menil za |
Toda | bog in sveti duh sta ga vselej stlačila, | |
Toda | v najhujših urah sem se v mislih vselej | |
spočetka nekoliko pozanimali zanj, | toda | ko so dognali, da nabira staro železo, |
Toda | koliko je bilo na tem resnice, se ni | |
Dolgo smo čakali, da bo vstopil, | toda | ker se ni zganil, je mama odprla vrata |
Toda | Okouinokou ni nikamor odpotoval. | |
Toda | čemu? | |
da je vsako jesen sicer manj kruha, | toda | več sonca v srcih. |
Toda | Venc Poviškaj ni umrl naravne smrti, | |
in ženske nežnosti sicer prebledela, | toda | še preden je cerkovnik zaloputnil za |
dobro, tudi gorečnost je potrebna, | toda | dandanes niso več tisti srečni stari |
sicer ni bila v skladu z božjimi nauki, | toda | prečastitega je kljub temu tako pretresla, |
maša naročena za rajnkega Pologarja, | toda | mrlič ne more čakati. |
Toda | nič za to. | |
zamrmral Kuščar in spet stegnil kazalec, | toda | zdaj ga ni uporabil pri svojem nosu, |
prav tako drži, veriga pa še bolje, | toda | Kuščar je njegove besede preslišal. |
te zebe?« jo je skrbno vprašal oče, | toda | odgovora ni čakal. |
srca in naperil kazalec proti njemu, | toda | stavka ni končal. |
zravnal noge, kakor se mrličem spodobi, | toda | njegov trud je bil zaman. |
Toda | kljub temu je bil Venc Poviškaj ves | |
kakor je vozil vse podobne reveže; | toda | njegov trud je bil odveč. |
Toda | ko je krsta pljusknila v vodo, ki se | |
Toda | kljub temu, da ga je ginjenost stisnila | |
Toda | ljudje smo k slabemu nagnjeni in včasih | |
Toda | taki srečni dogodki so bili zelo redki, | |
same bridkosti, res da samo drobne, | toda | v petindvajsetih letih se je tudi teh |
se mu sicer rodila hčerka in fantek, | toda | fantek se je še kot nedolžen angelček |
svojega naslednika čez mero vesel, | toda | svojega veselja ni pokazal. |
ob tem dotiku skoraj odklenilo srce, | toda | premagal se je. |
Toda | ob njegovi postelji je že stala usoda | |
bil že čas, da bi Venček poskočil, | toda | ta stvar mu vendarle ni šla tako naglo |
pripravljali parne kopeli s senenimi mrvami, | toda | kašelj ga je vztrajno gnal. |
Toda | zaradi tega se Venčku ni odprla glava. | |
Venček je že stegnil roki, | toda | pri zadnjih besedah se je premislil. |
učenec, je včasih potegnil z njim, | toda | pamet in dostojnost sta v takih primerih |
življenja, konec potepanja in smeha, | toda | da se ne smejo ustrašiti; samozavestno |
Šest let, to še ni večnost, | toda | tistih šest let življenja, ki ga preživijo |
božji podobi kakor odrasli ljudje, | toda | kljub temu lahko kdor koli stresa nanje |
ki je že za nami, večkrat zardevamo, | toda | ne zavoljo »krivic«, ki so se nam godile, |
Toda | stanoviten ni bil. | |
Toda | njegovo stikanje za orožjem se je kruto | |
pokazal, dokler se mu rane niso zacelile, | toda | svoje štulaste desnice tudi kasneje |
velikim potrpljenjem razložil in pokazal, | toda | ker Venčku stvar le ni šla od rok, |
In šiba je pela dalje, | toda | Venčku se glava ni odprla. |
zevale vanj, da je Venček hotel bežati, | toda | ni se mogel niti premakniti. |
nemara za silo nalogo tudi izvršil, | toda | Fratnik je zagnal telovnik v kot in |
Venček je sedal k mizi, | toda | oče ga ni ogovarjal. |
sicer tenak kakor fižolova raklja, » | toda | sčasoma bo že še za |
tem odpirala pot med dozorele ljudi - | toda | ali mar ni človeku pri vsakem koraku, |
Tolkel se je po čelu in stresal glavo - | toda | njegova pamet je spala spanje pravičnega |
Peč pa je bila seveda mrzla, | toda | Venc tega niti opazil ni. |
svojem življenju že večkrat deležen - | toda | v tistem trenutku se mu je božja volja |
» | Toda | kaj naj s tabo počno, tega pa res ne |
Porabil je vse koprive, | toda | koristilo ni nič. |
Toda | o tej stvari niso dolgo razpravljali: | |
»Midva ...« je zamrmral Izidor, | toda | preden je izgovoril, je Moj Jezus znova |
zatulil, da ga tirajo naravnost v grob, | toda | Zinke ta tožba ni niti najmanj ganila. |
sicer rad rešil svoje dostojanstvo, | toda | še preden je našel primerno besedo, |
Toda | ta dolga ljubezen ni rodila sreče. | |
prepričan, da se bo žena v kratkem vrnila, | toda | minili so meseci in meseci, Mince ni |
tega glasu ni prav nič izpremenila, | toda | promet se je vsekakor pomnožil; posebno |
vozil s svojimi konji, in se sporekli, | toda | do pretepa le ni prišlo, ker se je |
Toda | vse to je tako rekoč sodilo k sporedu. | |
Venc se je ozrl v Petra, | toda | Petra je njegova bridka pesem, ki mu |
Toda | šele ko se je Peter znova zamaknil | |
Toda | premislil se je. | |
sedel k mizi in se zamaknil v knjigo, | toda | bral ni. |
Toda | Venca to ni žalilo. | |
Toda | zdrznil se je kljub temu. | |
Toda | , ko se je srečal z njenimi očmi, je | |
Toda | Venc ni položil roke nase. | |
vse piskre, ki so stali pri ognju, | toda | teta Marjanca ga zdaj ni več krcala |
Toda | vse molitve in vsa tolažba je bila | |
Bilo mu je laže pri duši, | toda | saj vsi vemo, kako brezupno je s solzami |
Toda | usoda ga je brezmejno ljubila in mu | |
Toda | kmalu se je spet dvignila in obvisela | |
Toda | srce je bilo trdo in računarsko že | |
Toda | komaj je izpregovoril, sta ga Moj Jezus | |
Zaspala je s solzami, | toda | spala je mirno in sladko. |
Toda | ko so se zbrali okrog njega vaški paglavci, | |
Toda | samo za trenutek. | |
Stoj!« je zakričala Zinka, | toda | ker se Venc ni ustavil, si je hudomušno |
Toda | drugo popoldne je že sedel za pogrnjeno | |
Toda | Venc je bil resen in tih. | |
vendar vidi, da ga Zinka vleče za nos, | toda | ko je sprevidela, da so vse njene prošnje |
raztrobimo z zaničljivim nasmehom - | toda | skriti je ne moremo nikoli. |
samo da bi lahko prikrila resnico, | toda | kmalu je vedela vsa vas za njeno blagoslovljeno |
Toda | dan se je že nagibal, sonce je zašlo | |
zazdelo, da je zagrešil veliko neumnost, | toda | popolnoma o tem ni bil prepričan. |
poskušal najti odtis hlačnega gumba, | toda | ker se je strop že pogreznil v temo, |
Toda | , ko se je srečal z začudenimi očmi | |
trdno, da so solze pritekle iz oči, | toda | zaspal je šele ob zori. |
plava; napenjal se je na vse pretege, | toda | izdavil ni niti glasu. |
K jedi so ga sicer redno klicali, | toda | moral je biti pestunja. |
Zastrmel se je v odtis hlačnega gumba, | toda | prijetna toplota mu je kmalu zatisnila |
Toda | »zaspani Tone « ni bil mrtev. | |
Toda | orožniki so mu rekli, naj drži gobec, | |
Toda | kaj zato? | |
novim življenjem in pisal dnevnik - | toda | z dnevnikom sem navadno nehal že po |
sorodnikih, o vremenu ali o čemerkoli, | toda | meni ni bilo do razgovora. |
Bil je sicer samo krojač, | toda | to ga ni motilo, da ne bi čutil krivic, |
Za iglo ni več prijel, | toda | prav tako se ni več zanimal za svobodo |
mejo po plačilo za svoje zasluge - | toda | ne cvetja ne denarja ni prejel. |
Ponujali so mu sicer delo pri krojačih, | toda | njemu nikakor ni šlo v glavo, da si |
Toda | ona je šla že mlada v službo. | |
Toda | Nande je bil predaleč, da bi me slišal. | |
Poslušal sem sicer njihove pogovore, | toda | ko sem videl, da gre čez cesto Podoreharjeva |
rekla, naj pazi, da se ne bo izgubil, | toda | Podorehar se je užaljeno potrkal po |
Potem sem sedel k mizi, | toda | pisalni stroj sem pahnil od sebe, in |
Toda | ta mestna pomlad prihaja vse drugače | |
Tudi pri nas so pihali vetrovi, | toda | pihali so vse lepše in prijetnejše. |
kar je s tem letnim časom v zvezi - | toda | to je moja skrivnost in to je lirika. |
Čarja, ki je bil sicer neke vrste mesar, | toda | opravljal je tudi padarske posle. |
Toda | rodoljubni bratje se niso dali ugnati | |
prijazno sprejelo njihove umite obraze, | toda | ti obrazi so bili neprijazni prav zaradi |
Toda | tudi pri Pečanovih so imeli staro navado, | |
sicer, kakor bi kdo udrihal po plehu, | toda | pela je prav in glasno, kar je poglavitno. |
tudi dvakrat zašit, kakor pravimo, | toda | Peskarjevi so se ga vendarle bali, |
Toda | Nanca je bila že dekle, ko se je Ludvik | |
Toda | na zemlji je že tako, da je treba tudi | |
Toda | pri svojem govoru je bil tako nepreviden, | |
Toda | župnik je sam sprevidel, da ne sme | |
Toda | kaj je igral? | |
Toda | Nande je odklonil, kar je Kobilčerja | |
ovratnika, da je Pečan trpel prave muke, | toda | prenašal jih je z vztrajnostjo in vdanostjo |
Toda | ko se je otrok rodil, se ga je Štefuc | |
Toda | tudi Štefuc je imel svojo slabost. | |
Toda | besede ni držal ne glede kapljice ne | |
Toda | ta pot mu je bila prihranjena, kajti | |
Toda | ko so bili že skoraj pri koncu, je | |
Toda | Nande ni več odgovoril. | |
peči, župnik je zakrilil z rokami, | toda | ko je videl, da ga nihče ne posluša, |
Toda | Peskarjeve so kmalu ukrotili. | |
Toda | kobila se je spet ustavila, kakor bi | |
Toda | ko je zagledal klobčič, ki se je valjal | |
Toda | vsi, ki so stali okrog njega, so samo | |
To je sicer ostalo pri grožnji, | toda | naprosila je Šmonovega Izidorja, ki |
Toda | gospodična Tina je zgrabila petelina | |
Toda | Trohovka ga je zgrabila za rokav, ga | |
Toda | ne lipovo oglje na mleku ne zlat križ | |
Saj vem, da grešim, | toda | odpusti mi!" je šepetal in stegnil |
Toda | zunaj se je sramoval svoje bojazljivosti. | |
Toda | ko se je z vsem tem zlatim bogastvom | |
Toda | zdaj se mi skidaj. | |
Toda | ni šel po stezi mimo stare murve, pač | |
Toda | natančno je slišal, kako so zaškripala | |
Toda | danes nihče ne obira, nihče ne spravlja | |
Ves čas se prestopa, | toda | naj se še tako skuša skriti v gruči, |
Steza je kmalu polna, | toda | na gredice noče nihče stopiti. |
veliko slovesnost pripravil govor, | toda | zdaj dobro ve, da ga preveč stiska |
Toda | nihče se ne gane. | |
To bo sicer komaj dober hip, | toda | takle hip je na begu kar lepa večnost, |
telesa prožen, močan in zelo lahek, | toda | noge so nekoliko težke in tudi neka |
Toda | Rejcove njive noče in noče biti konec. | |
potiska Dragiča v hrbet kakor močna, | toda | dobra roka. |
hiše in je tudi počasi zaprl vrata, | toda | kakor hitro je spustil zapah, se je |
Toda | Dragič je bil prepričan, da ni bil | |
Toda | to ni prav nič nevarno. | |
Toda | kaj je to? | |
Toda | jelševje zdaj sploh ni več. | |
toda | kaj je to, kar vidi, tega ne more dojeti | |
Toda | nihče ne ve, kdaj je prišlo, ker so | |
zemlja je sicer lepa in prizadevna, | toda | sirotna. |
Toda | kaj je drobna kaplja žalosti na prekipevajoči | |
že okrog sklede in bi radi zajeli, | toda | treba je čakati Zavoglarja, ki je zadnji |
Skleda je globoka, štrukljev lep kup, | toda | kosci jih pomlatijo presneto hitro. |
Toda | iz tega vzklika ne bo posvetil niti | |
Toda | tam sem doživel tudi svoje prve resne | |
očmi, temveč tudi z rokami in z besedo, | toda | teta je ves čas neusmiljeno štorkljala |
Njene besede so me neprijetno dirnile, | toda | nič drugega ni kazalo. |
Sedla je tudi teta, | toda | na stolico in nekoliko v stran, kakor |
Nekateri ljudje imajo lep in močan glas, | toda | posluha imajo manj od grgarskega osla. |
dobro, da se ogibljem omeniti očeta, | toda | v njenem vzdihu in na njenem obrazu |
» | Toda | človek ni nikdar prestar, da ob požaru |
pogled je bil nekam otožen, globok, | toda | hkrati oster in živ, probojen, da mi |
Toda | ni počakala, da bi ji pritrdil. | |
Toda | navsezadnje je le prišel čas, ko je | |
Toda | verjel je, da bo drugače ... | |
nemara še bolj koščena in zgarana, | toda | bila je zgarana, kakor se človek zgara |
Toda | saj veš, kako je: kadar je treba žensko | |
Toda | čeča se je zrušila predenj in rekla, | |
Otrok je bil črn kakor cigan, | toda | imel je lepe materine modre oči. |
roke ima, sliši, slep ni, grbe nima, | toda | v glavo mu ne moreš pogledati. |
toda | padel je kot naš, kot partizan. | |
Toda | Drejc ni odnehal. | |
je imenoval Travnikarjevega strica, | toda | takoj je utihnil, si obrisal pot in |
‘Ne zameri, Ana,’ je rekel, ‘ | toda | takrat si bila ti še kuhana in pečena |
je že res, da sem hodila v župnišče, | toda | da bi z gospodom šla tako daleč, nikakor |
huda je bila,’ je pripovedoval potem, ‘ | toda | ko sem ji rekel, da pobje stradajo |
Toda | takoj je nejevoljno stresla glavo, | |
Gore so silile k luči, | toda | bile so prenizke, da bi jo dosegle. |
me je prav tako stiskalo pri srcu, | toda | po pravici povedano, mislila sem, da |
Toda | zdaj vem, da so bili ljudje, ki so | |
je reven,’ se je nasmehnil Obrekar, ‘ | toda | zdaj ga branimo. |
Toda | ni dočakal. | |
Toda | molčal sem. | |
Začeli smo pogovor o tem in onem, | toda | presneto hitro nam je zmanjkalo besed. |
Toda | svoje ljudi, dobre ljudi poznaš že | |
Toda | zdaj ni nihče potrkal. | |
svojo široko roko trepljal po glavi, | toda | Bichi ga je takoj sunil s škornjem |
zobmi in zabodel pogled v Obrekarja, | toda | Obrekar ga je motril naravnost in živo, |
Toda | komaj so stopili čez prag, že je Bichi | |
Pob se je opotekel, | toda | ujel se je ter se zravnal. |
Toda | obležal je samo trenutek; počasi se | |
zobe, | toda | udaril ni več. |
Suvali so ga s puškinimi kopiti, | toda | čeprav je imel še težko vrečo na hrbtu, |
» | Toda | rekla sem, da je prav takrat, ko so |
Pob seveda ni vedel vsega, | toda | kar je vedel povedati, je bilo zame |
Toda | ni se izmuznil sam; prav včeraj mi | |
Stekel sem okrog ovinka, | toda | kmalu sem zaslišal strel. |
» | Toda | to še ni konec. |
Toda | Obrekar ga je prijel za roko in mu | |
Toda | ko je bil sredi dvorišča, so zakričali | |
Obrekar se je skušal dvigniti, | toda | ni imel več moči. |
Pes se je zakadil, | toda | ustavil se je sunkovito pred tem nizko |
Toda | Ric se je preplašeno oziral. | |
Strel je počil, | toda | Obrekar ni čutil nobene bolečine. |
Hotel se je nagniti k psu, | toda | oficir je naglo skočil k njemu. |
Vidiš, mrtvih se še bojim, | toda | če bi zdajle Obrekar prišel po stezi |
to videl pri partizanskih pogrebih, | toda | nemara ni maral zaradi učitelja. |
Vse je bilo obdelano, | toda | ne po bajtarsko in starčevsko natančno, |
pogled je bil nekam otožen, globok, | toda | hkrati oster in živ, probojen. |
Toda | članke mu vračajo, češ da niso pisani | |
Toda | njemu se nič ne utrne. | |
Toda | ženica je nemirna kakor ujeta ptica. | |
med njimi bi se počutila kakor doma - | toda | te ženičice se niti za hip ne zmenijo |
prišel takoj po zasedbi leta 1918, | toda | zanj je to še zmeraj samo zasedena |
Toda | njegova pamet kljub temu vidi samo | |
čreda, ki je sicer na videz mirna, | toda | lahko zdivja, če samo še enkrat poči |
Toda | preden začne brati, še enkrat dvigne | |
Toda | nenavadna tišina jih kmalu zdrami, | |
Razglas je v italijanščini, | toda | ljudem je vseeno, ker tako in tako |
Slišati je srkanje in mlaskanje, | toda | nihče ne graja in nihče ne hvali, kakor |
Danes mu sicer nič ne poje, | toda | na njenem zagorelem obrazu se vseeno |
je stara ženica, zelo stara ženica, | toda | dobra ženica, čeprav je njen glas skoraj |
Oh, tudi midva, zlatek moj, bova šla, | toda | midva ne pojdeva daleč. |
Toda | bela cesta je prazna. | |
najprej Andrejček in danes Andrejc, | toda | ker so vsi pričakovali novo Barbaro, |
Toda | da bi šel k fašistom za malega hlapčka? | |
Toda | Žuželjčevka še ne vidi in ne sliši. | |
Toda | razjarjena Žuželjčevka pritiska za | |
Rad bi se premagal, | toda | strup, ki se nabira v njem, sili na |
Toda | hlapec je že postavil na noge svojega | |
Toda | kaj ima zdaj od tega? | |
Žuželjčevka se grozeče prestopi, | toda | v tem trenutku jo zmoti senca. |
Toda | Žuželjč je tako šibak in okorelih kosti, | |
Toda | pob se samo za hip ustavi ob jami, | |
privezan stari klopotec; obrača se počasi, | toda | nekam nemirno, kakor bi iskal zraka, |
» | Toda | star in zdrav človek je kakor sveča: |
Zbudila se je ob zori, kakor vsak dan, | toda | takoj je začutila, da je nekam drugačna. |
prijela vedro, da bi ga dvignila - | toda | vedro je bilo težko, kakor ne bi bilo |
Toda | zdaj zdaj se bo oglasil zvon. | |
planila kvišku kakor dvoje dolgih kril, | toda | nobenega šuma ni bilo slišati, kar |
Toda | sile so se vrnile. | |
dana vsakemu človeku, brez izjeme, | toda | bila so samo v njenih občutkih; ni |
Toda | ozrla se je prenaglo, zato ji je spet | |
Toda | ko je prinesla lonček do ust, se ji | |
usta in vlila curek mleka na jezik, | toda | čutila ni ne okusa ne mokrote. |
naglo ukazala roki, naj se dvigne, | toda | roka ni mogla več ubogati na prvi ukaz. |
pravzaprav njena edina telesna bolečina, | toda | bila je kar dovolj mučna. |
Prijela se je za rob mize, | toda | dvigala se je previdno, ker se je bala, |
Misel je bila še dokaj hitra, | toda | telo je že ni moglo več takoj ubogati. |
Toda | zdelo se ji je, da je njeno telo rahlo | |
spet prikima z očmi, ker je razumela, | toda | kaj je razumela, tega ni vedela. |
Toda | zdaj ni več klopotca, niti sten ni | |
Prva polka še ni pri kraju, | toda | plesalce je že zgrabil hudič ter jih |
Toda | ples ni lahkoten, ni sproščen in niti | |
Toda | pari se vrte, vrte se trmasto. | |
nogami, topotajo še vedno težko in divje, | toda | brez napetosti in brez sovraštva, že |
Luč je ugasnila, | toda | ples ne jenja. |
Venčku za hip zastane roka, | toda | takoj spet pritisne na gumbe. |
Toda | polka še ni pri kraju, ko udari nov | |
» | Toda | nisem slab človek. |
če so se opotekali na mehki zemlji, | toda | opotekajo se tudi na trdi cesti. |
Toda | še pol kroga nista sama. | |
las, drobnega, podolgovatega obraza, | toda | odločnih potez. |
mračen in trmast, a vendar reče mirno, | toda | zelo jedko: |
Toda | iz te moke ne bo kruha! ... | |
Toda | jezikavost in ponos jo premagata. | |
Toda | Dragič strmi v Drejca in čaka odgovora. | |
Moj Jezus se nerodno zamaje, | toda | Drejc ga ujame in trdno postavi na |
za roko in Nančika mu sledi vdano, | toda | popolnoma odsotno, kakor v sanjah. |
gre ob materi in jo hoče podpirati, | toda | stara Angelca drži glavo pokonci in |
Drejc izgubljeno pogleda Tildico, | toda | Dragarica ga sunkovito odtrže od nje |
fotografiji svoje žene in svojih otrok, | toda | v zbeganosti prevrne črnilnik in si |
Toda | Kutschera ga ne posluša. | |
vdano stopi k vratom in jih odpre, | toda | Kutschera mu pokaže na hodnik in odide |
začne z navadnim, mrmrajočim glasom, | toda | ker se Drejc ne ustavi in ne odkrije, |
Toda | Drejc stoji trdno. | |
počasi vleči roke iz hlačnih žepov, | toda | takoj se vidno zakrkne in jih trmasto |
»Saj imamo nekje dva Angleža, | toda | ni je bolj zavezniške vojske kot je |
Toda | še preden se roki dotakneta, se v napeti | |
Nato razširi roke, da bi jo objel, | toda | mati se z vidnim naporom zravna, ga |
Orel stegne roke, da bi ga zadržal, | toda | Sova se zakadi proti vratom in veselo |
Orel ji bodrilno položi roko na rame, | toda | Nančika gleda Stanetu v oči in govori |
nato spregovori z globljim glasom, | toda | mirno in preprečljivo kakor prej: |
» | Toda | ni še konec trpljenja ... in borbe ... |
Toda | Drejc ga odpahne, zgrabi Staneta za | |
ujame in jo skuša ohrabriti s pogledom, | toda | Travnikarica je onemela in se že popolnoma |
skočita k njej, da bi jo zgrabila, | toda | Angelca sama stopi k Travnikarici, |
gledal, če je prst naperjen v drugega, | toda | dva vojaka takoj stopita k njemu in |
Toda | meni se zdi, da korakamo po zemlji. | |
Se zravna in s hripavim, | toda | krepkim glasom zapoje: |
Tildica sili izza mize, | toda | Obrekarica ji že spet vsiljuje skodelico |
si sunkovito odtrga bombo od pasu, | toda | rogovilasti domobranec jo zgrabi s |
Tildica zdaljša korak proti vratom, | toda | rogovilasti domobranec jo grobo zgrabi |
Slišijo se kriki, | toda | |
Oba delata molče in hitro, | toda | ne z brezglavo naglico. |
Toda | žulji bodo še ... in znoj. | |
brzostrelko s pograda in si jo vrže na rame, | toda | oprtnica se mu sname in brzostrelka |
Toda | moje srce jo je razbijalo. | |
Hotel sem ga odgnati, | toda | preden sem zbral dovolj volje, da bi |
Toda | čeprav me ni bilo več, sem začutil, | |
Toda | še medtem, ko ga je tako dušilo, je | |
globoko na oči; fant je bil poln zdravja, | toda | nekoliko nemirne krvi kakor vsi Čelarjevi |
samo najtežja in najbolj groba dela, | toda | kmalu so ga že najemali za orača, za |
Toda | zajel ni. | |
ti - « je dvignil svoj okrogli prst, | toda | stavka ni končal, ker se je veža pomračila. |
priletna, nekoliko zanikrna in zapuščena, | toda | še vedno prikupna, po svoje celo vedra |
pogled, ki je bil globok in mehak, | toda | teman in nevaren; vlekel je človeka |
Toda | v krčmi je veljalo tudi staro pravilo, | |
Toda | kdor pije, rad trpi, zato največkrat | |
Toda | okajeni kmet, ki je že dva dni popival, | |
se jaz ne ukvarjam, da me razumeš! - | toda | ta je bil dober fant. |
Vidiš, nemara sem trde besede, | toda | odkrite ... kakor se možu spodobi, da |
spomnil, kako je umrl Hotejčev Matic, | toda | ni se mi zdelo vredno, da bi govoril |
Poslušal sem zelo napeto, | toda | pogovor se je kljub temu bolj in bolj |
Toda | zdaj so tiste oči nepremično strmele | |
Napotil sem se proti domu, | toda | spotoma sem kljub vsemu sklenil, da |
še ne boš molčal?!« je rekel tiho, | toda | tako ostro, da je Modrijan vztrepetal |
Modrijan je odprl usta, | toda | črhnil ni nobene več, ker so se medtem |
Modrijan se je odsukal do vrat, | toda | tam se je le obrnil in se še enkrat |
» | Toda | spal bom mirneje kakor ti!« |
Toda | Matic ni odšel po vrtu. | |
Toda | Matic je bil še mogočnejši: | |
» | Toda | kljub temu je ni treba venomer rezati!« |
premislila, ali naj ubere drugo pot, | toda | takoj je nagonsko začutila, da sta |
Toda | božja dekla ga tudi pred bajto ni pobrala, | |
Toda | to ni bilo tako čudno, zakaj tudi če | |
Sam je hodil od hiše do hiše, | toda | zdaj to ni bilo tako lahko. |
»Že res, | toda | Matic je otrok božji.« |
Hotejec ga je skušal privaditi k delu, | toda | njegov trud je bil zaman; ne samo, |
Toda | ker Matic hišnih številk ni poznal, | |
je še isti večer pritekel k Hotejcu, | toda | ne s pravo palico, temveč s precej |
Osoli mu jo s palico ali brez palice, | toda | nag ne bo več hodil po vasi! |
Toda | še lepši bi bil, če bi ne bil tako | |
me zgrabil me,« je priznala Katra, | toda | takoj je dodala: |
»Saj sem vedel, da si prismuknjena, | toda | da si tako trapasta, pa res nisem mislil!« |
Toda | s Hotejcem so se o tem že večkrat pogovarjale | |
če bi ga opozarjali na take stvari, | toda | ker je vedel, da narava ob svojem času |
Toda | preden ga je podučil, je prišlo do | |
da bi slišali, kaj in kako je bilo, | toda | pokazalo se je, da se |
ni spominjal, da je bil pri potovki, | toda | kljub temu je dvignil kazalec, da bi |
so se spočetka pritoževale Hotejcu, | toda | |
svoje ude, ki so bili sicer spočiti, | toda | omrtvičeni od prekladanja težkih kamnov. |
srajco, da bi se popraskal po hrbtu, | toda | ker z roko ni mogel doseči srbečega |
Toda | takoj se je zresnil in prav tako strogo | |
koncu doline je zmeraj vladala tišina, | toda | danes je bila tako polna, da je |
jo bilo treba že zdavnaj pokositi, | toda | Modrijan, ki je bil na sovražnikovi |
Dvignil je glavo, | toda | letalo je bilo že nad njim. |
Toda | preden ga je začel obdelovati s svojim | |
Toda | komaj ga je dvakrat zavrtel na kosu | |
» | Toda | ti si lahko kar brez skrbi!« je zamahnil |
Prekoračil je most, | toda | od nikoder ni bilo otrok, da bi se |
Matic se je ustavil, | toda | odgovoril ni. |
Grem!« je mirno, | toda | nenavadno odločno odvrnila Tilčka in |
zganila, kakor bi hotela še nekaj reči, | toda | hči je tako sunkovito in ukazujoče |
čudno, da ni mogel zganiti jezika, | toda | njen glas je zganil njegovo velikansko |
Pograbil je žlico, | toda | jedel je zelo nerodno, ker se zaradi |
Vzdrgetal je, | toda | ustrašil se ni. |
Jeknil je in se zamajal, | toda | obdržal se je na nogah. |
Toda | na to vprašanje si ni odgovoril, ker | |
in prašiči, na tretjem spet vojaki, | toda | med njimi je Matic prav razločno videl |
vprašal, kdaj se je vse to zgodilo, | toda | ni se utegnil vprašati, ker so se avtomobili |
Prvi koraki so bili mučni, | toda | začudenje in ponos sta premagala bolečino. |
Toda | kljub bolečini mu je okrog ust spet | |
Toda | komaj se je obrnil, se je oglasila | |
Hotejec se je spet obrnil, | toda | Katro so medtem že oblile solze, zrušila |
Matic je zaprl oči, | toda | kmalu se je spet dvignil na komolce |
» | Toda | imela bo še precej opravka: |
odprl usta, kakor bi hotel nekaj reči, | toda | Hotejec je vztrepetal od srda; še enkrat |
se poganjali oblaki različnih sivin, | toda | podobnih oblik, kakor so si pač podobna |
se razlival od pobočja do pobočja, | toda | bil je tako prozoren in prazen, da |
je oči, da so bila tla spet trdna, | toda | začutil je, kako |
Tudi mama je rada pripovedovala, | toda | najraje samo vesele zgodbe in zaradi |
Pob je iskal odgovor, | toda | še preden ga je našel, se je onstran |
Toda | ne slišiš... kako bi se reklo ... v šumu | |
Toda | kaj je čudak? | |
Toda | ni bral povesti in romanov. | |
Toda | o tem kasneje. | |
Bilo je leseno, okorno, | toda | po gladki cesti se je lahko peljal |
Toda | zakaj naj bi človek skrival namene, | |
Toda | kdo ima naposled kaj od take skromnosti? | |
Toda | Ravničar je že spet zavriskal. | |
Toda | kaj dokazuje takšna norost? | |
razumevanje in da je veliko vedel, | toda | za življenje ni bil pameten. |
Toda | imela je to napako, da je bila Kraljičkova. | |
Toda | treba je povedati, da je na Ravnici | |
Še večkrat ga je pretepla, | toda | odleglo mu ni. |
hitro se stresejo in začno trepetati, | toda | obupajo pa zlepa ne. |
Marsikdo je vrgel oči za njo, | toda | samo Zagričarjev Stanko se je bil opogumil |
bila je zakrknjena in trda ženska, | toda | ... naposled je le treba priznati, da |
Našla sta se, | toda | komaj za nekaj dni ...« |
srce je naposled tudi le kos mesa, | toda | živi kos, občutljivi kos, poglavitni |
Saj ne rečem, da jih ne bi imel rad, | toda | ne verjamem, če mu je kdaj prišlo na |
je leto, rodil se je četrti otrok, | toda | premislil ni. |
reva, ni razumela, kaj ji je bil rekel, | toda | prepričana je bila, da je res, kar |
Toda | ali to kaj dokazuje?... | |
Toda | kdo bi si bil mislil, da takšna ljubezen | |
Tudi Janez je bil svoje vrste čudak, | toda | zoprn čudak. |
Toda | to še ne dokazuje, da ne bi bil nesrečen | |
ramena in otipaval svoje čire na vratu, | toda | črhnil ni niti besede ... |
trde skorje, kakor je trdo življenje, | toda | v srcu so mehki. |
Toda | otroci so se zrinili skozi križe in | |
Toda | preden se je Zamorka premaknila, je | |
bila Zamorkina poba hudo pretepla, | toda | v treh tednih bi se bil moral izlizati |
dopovedovali, da se nihče ne vrača, | toda | dopovedali mu niso. |
na srcu in da bi se rad razgovoril, | toda | v kapelici mu je bilo |
Bila je še fantastična, | toda | ne več grozljiva. |
bili tudi še fantastični, silni konji, | toda | niso bili več mrki in sivi; bili so |
Saj nemara smrt ni tako strašna, | toda | strašna mora biti zavest, da boš zaprl |
Toda | zapreti oči in jih ne odpreti nikdar | |
robec, ga razgrnil in zaplahutal z njim, | toda | useknil se ni. |
Toda | kako naj bi bil pisal? | |
Slovnica to je že lepo, | toda | kam naj bi šel s slovnico ... |
Saj vem, da nisem ničesar dosegel, | toda | vsaj skušal sem nekaj doseči ... hotel |
Toda | nič zato!« je pribil in zamahnil z | |
nemara ni bilo preveč resno in pametno, | toda | kljub temu je čutil, kako raste v njegovih |
» | Toda | kljub temu prav dobro vedo, da je Cene |
Toda | raje imam knjige, hočem reči, povesti, | |
Težavno, | toda | polno. |
težki kamni potopljenih hrepenenj - | toda | vse to ni zasenčilo, ni pomendralo, |
Vprašujoče sem ostrmel, | toda | samo za hip, zakaj še preden sem se |
Besede so bile še polne in slovesne, | toda | zvenele so temno in grenko: |
sem z glavo, da bi odgnal ta spomin, | toda | spomin se ni dal odgnati. |
res je, da je že trideset let grobar, | toda | tiste besede so me kljub temu zadele, |
Zazeblo me je do kosti, | toda | prišla sem do sape. |
Grdo je slišati, | toda | kar naravnost ti povem, če bi takrat |
Toda | ko je izginil za hlevom, sem se začela | |
Toda | odleglo mi je. | |
Toda | tega mi nikar ne štej v greh! | |
vsakem udarcu se je rahlo stresla, | toda | bila je čisto in glasno. |
Malo je, | toda | zapomni si, da je za lakoto težko umreti. |
Toda | kaj ? | |
Toda | šele po dolgem premolku potegne z dlanjo | |
Vojna je sicer strašna, | toda | žeja po pravici je še strašnejša. |
Samo Idrijca je šumela mimo hiše, | toda | šumela je prav tako gluho kakor prej, |
kakor daje grenka kaplja vinu trpek, | toda | možat okus. |
Tisoče in tisoče izpitih, | toda | ponosnih obrazov se je hkrati pomikalo |
Toda | tiste besede so me kljub temu globoko | |
Zapisujem si doneče, | toda | prazne besede njegove napitnice. |
prikimaje zagrči prijatelj, | toda | brez posebnega zanimanja. |
Toda | kar nenadoma se ozre vame z vsem obrazom. | |
Toda | strašno sem gluh in trd, kakor bi bil | |
koščen, | toda | zdrav in ves zagorel od sonca. |
»Res je, da sem star, | toda | ne tebe ne brata ni bilo doma. |
zavre globoka bridkost, | toda | ko z dlanjo pobriše pepel s kamnitega |
Toda | kako ji je bilo pravzaprav ime? | |
zamižal, da bi pogledal globlje v spomin, | toda | imena nisem zagledal. |
Toda | Kadetke s tem nisem odpravil. | |
Toda | Kadetka še ni šla iz mojih misli: | |
Postave je vitke, | toda | polne. |
Kit seveda nima več, | toda | njeni pšenični lasje so dokaj dolgi, |
svetla, saj so bile sence ostrejše, | toda | bila je močnejša, skrivnostnejša, kakor |
Začudil sem se, | toda | zelo rahlo in iz nekakšne daljave, |
Toda | kmalu je odločno trznil z glavo, da | |
Pob je nagnil glavo in vzdihnil, | toda | takoj se je zdrznil in začel celo z |
Toda | kmalu mu noga zastane, ker je zašumelo | |
Toda | kaj kmalu zagazi v visoko travo. | |
Toda | sram skopni naglo kot rdečica; sram | |
Toda | ne bo ga mogla skriti v priprtih očeh, | |
Toda | zakaj me imate tako čudno radi? | |
Toda | niti ganil se ne bo, zakaj vest mu | |
živel je kakor jetnik; molče in pridno, | toda | brez vsakega zanimanja je opravljal |
Tudi ta ga je bolel, | toda | bolečina je bila pristna in zdrava, |
Toda | stopil je v kot za vežnimi vrati, kjer | |
Toda | rekel ni še niti besedice. | |
Toda | še svoj živ dan nisem slišal ne bral, | |
smehljaj je bil res mrtev in obrabljen, | toda | Modrijan je z njim prehodil dolgo in |
resnica, tudi zanj dognana resnica, | toda | srce jo je stalno odbijalo. |
Toda | te resnice ni še nihče glasno izrekel. | |
Pobu je omahnila glava, | toda | kljub vsej pretresenosti je pomislil, |
Toda | potrebno je bilo ... | |
Saj vem, da ni denarja, | toda | če bi si izposodili ... |
- | Toda | to še ni vse. |
povedal, - se je spet oglasil oče, - | toda | ... prej ali slej moraš pogledati življenju |
Toda | če se ne moreš učiti zaradi sebe, uči | |
Oblečen ni bil slabo, | toda | s tisto vzvišeno malomarnostjo, ki |
kazalo, da je samosvoj in nemiren človek, | toda | vplival je pomirljivo vzpodbudno. |
Toda | če se boš učil, pojde, to se pravi, | |
neseva v nahrbtnikih, spraviti v glavo, | toda | če se človek zjezi in zagrize, je marsičemu |
Zadovoljno je stopil čez domači prag, | toda | zadovoljstvo ga je takoj minilo. |
mu niso bili rekli niti pol besede, | toda | njihovi pogledi so dovolj zgovorno |
Toda | mama ga je bila slišala in ga je poklicala | |
Z očetom sta vstala še pred zoro, | toda | še preden sta šla z doma, je prišel |
Toda | ti boš živel ... | |
Tudi to je izpit ... težak ... najtežji ... | toda | prestati ga mora vsak ... |
- | Toda | če takrat mama umre, ne pojdem, - je |
Toda | vsi deli njegovega telesa so bili nesorazmerni, | |
Podzemljičev život je bil tršat, | toda | kratek, noge dolge, toda tenke, roke |
bil tršat, toda kratek, noge dolge, | toda | tenke, roke prav tako dolge in tenke, |
širokega prsnega koša hrumel nizek bas, | toda | Podzemljič je govoril z visokim, čeprav |
Pameti ni bil slabe, | toda | zelo počasne. |
nič ne rečem, na vrhu ni kaj prida, | toda | je vsaj svetlo ...’ |
Toda | odmaknil se je komaj nekaj korakov, | |
- Glavo že ima, | toda | potreben je tudi spomin. |
- | Toda | škoda je je. |
- | Toda | taka drevesa navadno požagajo, - je |
Toda | tepka je rasla pred hišo. | |
Sedemnajstletni pob in oče sta izginila, | toda | pred mojimi očmi je še živo vztrepetavala |
Toda | ni utegnila pomodrovati, ker so bili | |
Toda | utrujenosti nisem čutil. | |
Jutro je bilo svetlo, | toda | zelo tiho. |
- Hud nisem, | toda | srajca bo umazana, - sem v zadregi |
Toda | stegnil sem se tako nerodno, da sem | |
sem vztrajal, | toda | premaknil se nisem. |
gledal, kako so njene bele roke naglo, | toda | zelo rahlo grabile češnje, in še preden |
Toda | do doma sem še najmanj desetkrat stopil | |
Toda | , glej, zdaj se je oglasil očetov mehki | |
Počasi je odprl vrata v mojo čumnato, | toda | prikazal se ni. |
Toda | bili so trenutki, ko sem tudi vse videl, | |
Ne vem, kaj je bilo v mojem pogledu, | toda | moralo je biti nekaj nenavadnega, ker |
Oddahnil sem se, ker sem bil spet sam, | toda | komaj sem se oddahnil, že sem začutil |
Toda | vi povejte, ali je res ali ni res. | |
Toda | srce ni škaf! | |
celo preveč pametna za svoja leta, | toda | kdor je res pameten, noče vsega vedeti. |
Toda | šepetala je tako pritajeno, da nisem | |
Toda | pobrala jo je jetika. | |
Toda | nočem umreti! | |
‘Naravnost seveda ne, | toda | po ovinkih si jim rekel,’ je rekla. |
- Mhm ... - sem zamrmral, | toda | češenj se nisem dotaknil. |
Toda | bila je prazna. | |
- Priljudna je bila, | toda | nobene resnosti ni poznala, - je govoril |
Toda | če umrem, pojdeš. | |
so obiskovali vse slovenske dijake, | toda | zdaj sem takoj začutil, da ne prihajajo |
večkrat prav prijazno pogovarjala - | toda | služba je služba. |
Oče si je z dlanjo potegnil po nosu, | toda | odgovoril ni. |
Toda | vem. - | |
- | Toda | vem ... |
Toda | komaj sva se ustavila na Melinskem robu, | |
sveta, a hkrati tudi pred izmučenimi, | toda | neupogljivimi junaki, ki so se za ceno |
Toda | kaj hočemo: | |
Toda | saj ti pravim: če bi hotela povedati | |
Toda | kaj pomaga; samo stavčni red obrnem, | |
Toda | v meni se je že oglašalo tisto šumenje | |
Obrnil sem se v steno, | toda | moja domišljija je bila že vsa razgreta |
Spustili smo se v jok, | toda | mama nam ni dala nobene tolažilne besede. |
Toda | Martin je bil trmast in močan; Rože | |
in gosta, široka, mogočna in silna, | toda | lepa kakor plemenita žival. |
je rohnel ded, | toda | rohnel je prijazno, srečno in ponosno. |
Toda | kadar sem šel mimo, v Okroglik ali | |
Toda | zgodilo se je nekaj nenavadnega: ded | |
Vedel sem, da pomeni »Poberi se!«, | toda | zdela se mi je tako skrivnostna in |
priznal, da je v mestu sicer lepo živeti, | toda | podoba domačije, ki se je razgrnila |
Meni se je naravnost gabila, | toda | držala me je v kleščah. |
Takoj sem začel listati po njej, | toda | Katra mi jo je potegnila iz rok, se |
Toda | ker mu ni nihče odzdravil, mu je pogum | |
Vedel sem, da se je kadet pregrešil, | toda | kljub temu mi je bilo hudo za njim. |
Toda | bila je še bolj redkobesedna, še bolj | |
Nihče ni omenil kadeta, | toda | pri nas smo bili prepričani, da so |
pobrala denar, da bi mu ga vrnila, | toda | medtem je kadet potegnil izza srajce |
Mama mu je spet ponudila vode, | toda | kadet je ni sprejel. |
bi mu vrnila denar in medaljonček, | toda | kadet je šel kakor srna. |
Toda | še pred jutrom so se zabuhli, namrgodeni | |
polegel, je mama tiho odprla vrata, | toda | ostrouhi ded je takoj zahreščal vanjo |
in se pripravljal, da bi kaj rekel, | toda | izreči ni utegnil niti besede ker se |
pet minut«, | toda | še preden smo se do kraja domenili, |
- | Toda | že včeraj je izginila. |
- | Toda | Justina je drugačne sorte, kakor so |
zdravnika, jima je noga za hip zastala, | toda | močni vonj močnih jedi ju je takoj |
jima je pokazal hrkajočega oficirja, | toda | Testen ga je pokroviteljsko potrepljal |
Toda | saj jim pravim, ljudem: | |
Toda | mislili ste bolj na ozko, o svojih | |
»Prav,« pravim, » | toda | vsaj ne kričite! |
Zaradi mene lahko mislite, kar hočete, | toda | mislite doma, pod rjuho. |
Toda | jaz sem dva: na cesti sem stražmojster, | |
Toda | ker se je mama prej vrnila, se je naglo | |
Še je bilo sonce nad nami, | toda | bilo je zakrito s temnim oblakom. |
Toda | ded je zmajal z glavo ter s šibkim, | |
ded je zmajal z glavo ter s šibkim, | toda | odločnim glasom rekel: |
Toda | misel, da lahko ded medtem umre, me | |
jedel bel kruh v sladki beli kavi, | toda | tista kava je bila tako osladna in |
bi oprale pokrajino za novo rast - | toda | še preden so opravile svoje delo in |
Toda | druga je resnična ... | |
Toda | še preden sem se odločil, me je premagal | |
Tedaj sem hotel skočiti po medaljonček, | toda | oče me je poklical in me poslal po |
Toda | daleč ni prišla. | |
največkrat preprosto, kar z golimi rokami, | toda | branimo jo uspešno, kajti prvi porok |
Toda | preden nas eden kaj razmisli...« | |
»Res je ... | toda | tudi to ni tako preprosto.« |
Prikimal sem, | toda | teta tega očitno ni opazila. |
bi mene s klofuto poslala v Leoben, | toda | dobrovoljni župnik je posegel vmes. |
se dogajale tisočkrat hujše stvari, | toda | tudi teh ni treba pozabiti!« |
»Saj mislim, | toda | to ni kar tako.« |
In res, ptičica je bila, ptičica, | toda | na veji. |
zamakniti v nebesa in podobne kraje, | toda | kadar se je oglasila Kadetka, sem popolnoma |
Za čenče se ne zanimam preveč, | toda | tisti večer se je razdrlo precej zarok, |
Toda | stvar je bila kljub temu malce bridka. | |
Toda | Gino je sedel na tnalo in odločno izjavil. | |
se je že nagibal, večer je prihajal, | toda | Gino se ni premaknil. |
Toda | kakor koli naj že bo, rada ga imam. | |
otožnostjo, skratka, vse je bilo pravilno, | toda | nič nenavadnega in pretresljivega. |
Toda | , kako je mogoče, da sem pozabil to | |
Toda | slutnjo sem slutil v njenih očeh. | |
Pod tepko ni bilo žive duše, | toda | ko sem obrnil hrbet tej praznini in |
Toda | zdaj je bila majhna in plitka. | |
Toda | ženinov ni,« je vzdihnila teta. | |
» | Toda | tam je šele deklet! |
Ležal bi celo večnost, | toda | zdramil me je zvon. |
Toda | teta ni odnehala. | |
» | Toda | če je bilo res!« |
» | Toda | če je bilo res!« |
Toda | vara se, kdor misli, da ta lastnost | |
Peter je res stal na cesti, | toda | čudo vseh čudes, prav nič ni bil nestrpen. |
Bil je bled, bridek, | toda | kljub temu odločen. |
bila bolnišnica, je zelo kratka pot, | toda | tista vožnja je bila zelo dolga. |
je z odločno kretnjo odpahnil vrata, | toda | vstopil po prstih. |
Toda | te misli me je bilo tako sram, da sem | |
Toda | tista bridkost ni bila samo bridkost. | |
Nato je segel v žep po prižigalnik, | toda | preden je kresnil, se je ozrl v Petra |
Toda | stari volčjak nič ne otepa z repom | |
Toda | poletna vročina jo kmalu prevzame in | |
vsako leto bolj načipkana in razjedena, | toda | kaj hočemo, tako je pač pasje življenje |
Toda | ni še dosegel Lapove hiše, ko zasliši, | |
Toda | Žuželjč pobere klobuk, pomiri kravo | |
Z okornimi, | toda | trdnimi rokami pomiri kravo, jo žene |
Toda | zdaj se že ne smeje več, zdaj je že | |
Toda | Žuželjč se ne gane, kakor da je gluh. | |
ke diče ke la vaka ...« prevaja Drejc, | toda | ker ne zna prevesti glagola goniti, |
Tinč pograbi kravo za povodec, | toda | oče mu odtegne povodec iz roke, okrene |
Toda | -- ali se bo iztrgal? | |
svoje jezike po travnikih in njivah, | toda | ni bila več razbrzdana, temveč se je |
zdramila in se spet vzdignila v višino, | toda | ni se pognala tako visoko, da bi se |
Toda | še preden je zamrl odmev, se je že | |
Toda | z Milico kljub temu ni govoril. | |
Toda | s tistim dnem so se oglasili tudi spomini: | |
Toda | kar nenadoma se je zresnil in se spet | |
deblo in s pogledom begal po Ponvici, | toda | bil je tako zbegan, da Milice ni takoj |
Toda | prav tedaj jo je zagledal pod hrastom. | |
Toda | kmalu se je spet nasmehnila, zamahnila | |
Toda | Venček si je položil prst na usta in | |
Glasno je zajel sapo, | toda | odgovora ni našel. |
Toda | kaj naj reče? | |
Venčka je kar vrglo na noge, | toda | še preden se je zavedel, kako strahotno |
Toda | v tisti minuti, preden je Milica prišla | |
Misli in čustva so kar vrela v njem, | toda | rešitve ni našel. |
Kri mu je udarila v glavo, | toda | zdaj se je Venček resnično razhudil: |
»Čaplja je sicer prismoda, | toda | naposled vendar lahko nekaj pomeni. |
Toda | ker z deblom očitno ni mogel doseči | |
Toda | , ker je bila hudomušna ženska, ga je | |
ploščad, da bi pozdravil komisarja, | toda | v vratih je že stal Travnikarjev stric. |
Toda | poštar mu ni dal do besede. | |
Toda | videl je, da poštar ne gleda vanj. | |
Mihaela, kar je za kovača primerno ime, | toda | rekli so mu Tomaž, ker je verjel samo |
Toda | njegovo telo ni bilo vajeno počivati, | |
Toda | hudiča ni bilo od nikoder. | |
Toda | ni mu pomoči!« je zmajala z glavo in | |
so odskočili kakor jata piščancev, | toda | na pragu so obstali, se previdno obrnili |
Toda | kako naj se stvar razčisti, se mu še | |
sam prišel k njemu po razno orodje, | toda | o kovačevem izzivanju ni rekel niti |
Toda | nič podobnega se ni zgodilo. | |
neugnano je preganjal nedelje in praznike, | toda | moral ga je imeti že precej kozarcev |
kakor že zdavnaj ne ter se je počasi, | toda | stanovitno bližal tistemu velikemu |
» | Toda | zmazal bi ga!« |
Pepa je postavila liter na mizo, | toda | ker se prejšnje veselje ni povrnilo, |
Pot se je nazarensko vlekla, | toda | naposled je le prišel do soteske, kjer |
Toda | vsak boj se mora enkrat končati, in | |
Toda | počakaj, da gre tema mimo,« je rekel | |
» | Toda | zakaj me je napadel?« se je vprašal. |
Toda | zakaj se je zaletel vame? | |
da bo zadnjo misel povedal hudiču, | toda | tega ni utegnil storiti. |
Toda | pognal se je po polju. | |
Kovač ni bil preveč dolgih krakov, | toda | poštena jeza mu jih je krepko podaljšala |
Toda | hudič se je prezgodaj pohvalil. | |
Toda | župnik se ni utegnil preveč naslajati, | |
» | Toda | samo za prge. |
sem si pripravil primeren kotiček, | toda | še preden sem z njim začel odgrebati |
Toda | sreče in radosti ni bilo. | |
Toda | stopila je samo dva koraka, potem pa | |
Njenih besed nismo razumeli, | toda | vedeli smo, da kriči zato, ker je Jerica |
Toda | Jerica je ni razumela. | |
Učiteljica je vzdignila roko, | toda | zamahnila ni. |
in trmasti, drzni in odločni ljudje, | toda | nagonsko je začutila, da bi ji Justin |
Toda | da se pomirite, bomo danes obrnili. | |
Polglasno, | toda | napeto smo s črne table brali besede, |
Veljal je za nesrečnika in čudaka, | toda | vsi so ga spoštovali. |
varovali, da si ne bi storil kaj hudega, | toda | pomiril se je zelo hitro, in pomiril |
Toda | ko sem se ustavil, je samo sitno zamahnil | |
kolovoz, sem se še enkrat z očitkom ozrl, | toda | Temnikar se ni zmenil zame. |
» | Toda | Ravničar! ... |
Toda | bili so ravni in rasli so tako lepo | |
- | Toda | takrat mojih sinov, mojih topolov že |
Toda | v meni je tako zavrelo, od žalosti | |
Toda | ti še z mezincem ne boš ganil! | |
Toda | Temnikar je počasi zlezel vase in dolgo | |
» | Toda | ... kaj boš pa z njimi?« |
sem se pognal na kegljišče in stekel, | toda | spotaknil sem se in padel za grm zelenike. |
Toda | prav te štiri vesele in lepe stvari | |
» | Toda | kroglo si mora najprej zaslužiti. |
Toda | kmalu je zazvonilo in sem legel. | |
Toda | ječar je kljub temu še večkrat odprl | |
Toda | dovolj! | |
» | Toda | če tolče po počeni kosi ... « |
kako se prihuljeno plazijo iz grmovja, | toda | ko zaslišijo klopotec, takoj stisnejo |
Toda | še preden sem se pogreznil v spanje, | |
Toda | ko sem že mislil, da bom skoprnel od | |
strahu in obupa mi solze teko po licih, | toda | plezam naprej in ponavljam z brezupno |
Stegnem roko, | toda | klopotca ne dosežem. |
in se strašno bojim, da bom padel, | toda | hkrati se spet trmasto bodrim: |
Padam z veje na vejo, | toda | veje niso prave veje; veje so samo |
» | Toda | klopotec bom vseeno snel!« sem rekel |
Toda | ne boš ga sam.« | |
»Ne!« je blago, | toda | odločno odkimala mama. |
nekaj časa prekladal iz roke v roko, | toda | ker so se verjetno tudi njemu tresle |
le dalo, se nisem nikdar ozrl vanj, | toda | pozabil ga nisem. |
narejen in iz suhega macesnovega lesa, | toda | po štirih letih je sredi najlepšega, |
rad povedal, da je zdaj našel pravo, | toda | Dominik Testen se je tako sunkovito |
Toda | na podobi sodnega dne so vsi stali | |
Včasih je bil zidar in pol, | toda | padel je iz visokega zidarskega odra |
tudi pozdravljal samo po italijansko, | toda | ni rekel Buon giorno in Buona sera, |
Toda | če bo navzgor, ne bo prava pa božorno‐boserna!« | |
ni bil nikdar preveč bistre pameti, | toda | zakaj se mu je zares zmešalo, ni nihče |
Toda | Rusepatacis je orožnikom in kasneje | |
Toda | Rusepatacis ni zdržal v ravni Furlaniji. | |
za svojega, ker sam ni imel otrok, | toda | vzgojil ga je komaj do pastirja, zakaj |
Toda | čeprav ni nikomur skrivil lasu, so | |
Izbiral je in izbiral, | toda | tistega, ki si ga je naposled izbral, |
Toda | komaj se je znašel v klancu, že se | |
cerkev, ker je bilo notri tako lepo, | toda | vedel je, da ne sme. |
Toda | on se ni ganil; v svoji žalosti je | |
Toda | Peregrin se je samo lepo smehljal in | |
Toda | obstali so in zavzeto poslušali igranje | |
Toda | preden je naredil pet korakov, so se | |
Toda | ni bil več pisan in živ in prešerno | |
» | Toda | zakaj je treba trpeti, če hočeš priti |
Toda | ker ga niso našli, so se kakor na ukaz | |
spet ozrli v črne, grozeče ciprese, | toda | nihče se ni premaknil. |
»Živ je,« je pritrdil stražmojster, » | toda | noče iz jame!« |
» | Toda | oglasil si se prepozno. |
Toda | njegov opazovalni dar, ki je večkrat | |
Toda | človek bi lahko sodil, da ste profesor | |
Toda | zdaj je bil ves njegov obraz ožarjen | |
dve beli lisi, dve srebrni kaplji, | toda | njegov obraz je bil miren, odločen, |
in strahopetno, bridko in sladko - | toda | človek se kljub temu, in nemara tudi |
Toda | ne utegnem... | |
sta štrleli dve dolgi in tenki nogi, | toda | koleni sta bili nenavadno debeli in |
Toda | spomin je ostal, in lep spomin, kakršen | |
Toda | tisti hip, ko je s praga gledal za | |
da ga bo zaneslo v Zasekarjeve čeri, | toda | v srcu je dobro čutil, da jih bo srečno |
Toda | Temnikar ni niti za hip pomislil, da | |
da je za otavo še malce prezgodaj, | toda | v Tihem dolu je dober svet in dovolj |
Tukaj je res poletje, | toda | jaz zdaj živim v Temniku. |
Toda | , kaj je ona kriva? | |
Toda | veselilo me je, ker sem se brez trdega | |
Toda | kaj hočemo! | |
Toda | prizori, ki so bili še pred nekaj trenutki | |
Toda | zveni, kakor bi kdo razbijal po tisti | |
Toda | še preden je udaril po tipkah, se je | |
Bil je začetek otožne narodne pesmi, | toda | samo začetek, samo prva vrstica. |
Toda | kmet ga je že zaslutil. | |
Toda | že po treh korakih je obstal in vprašal: | |
»Seveda sem ga poznal, | toda | -« |
Najrajši bi se bil obrnil in šel, | toda | ker ni hotel biti neolikan, je sklenil, |
» | Toda | Temnikar se je takoj odločil, vzel |
Toda | ko bom napisal svojo zgodbo, se bo | |
Toda | že po nekaj korakih se je jezno obrnil. | |
Toda | zdaj nalašč ne grem tja!« | |
prihajali od daleč; bili so komaj slišni, | toda | zelo jasni in prodorni. |
Žena je vstala, kmet pa je še sedel, | toda | klepanje se ni več oglašalo. |
Toda | povej mi, kako to, da prej nisi slišal | |
Toda | zdaj ga to ni več jezilo; nenavadno | |
Nebo je bilo modro in prazno, | toda | zrak je vztrepetaval, kakor bi od neba |
otožno, žalostno, celo bridko doni, | toda | ne pretresa me več, kakor me je pretresala |
Toda | zdaj je bil že popolnoma miren. | |
prste, da bi se ji neslišno približal, | toda | obstane na mestu in se zjezi nase, |
Toda | Tilčka se ne ozre. | |
Toda | on ji je že zataknil roko za ovratnik | |
takrat ni donela nikjer nobena trobenta, | toda | - naj doni!... |
jo kar na slepo mahnil skozi gozd, | toda | prav kmalu se je znašel na trdem kolovozu, |
- Tukaj sem živel... in še bi živel, | toda | prišlo je tako, da moram... da moram |
ga ima in kako zelo ga bo pogrešal, | toda | preden je rekel besedo, je že spet |
Toda | Petra Majcna zdaj ni več motilo, da | |
temnim zelenjem res sprehajala vabljiva, | toda | nevarna, temnooka gospa. |
Pravzaprav je imel več krav, | toda | Ciko je imel najrajši. |
Toda | kaj hočemo! | |
Seveda se je, | toda | Temnikar je bil kmet in ne pisatelj!... |
»Res je, | toda | -« |
»Nič | toda | !« se je hitro uprl Peter Majcen, ker |
zgradbo novele, ki je zdaj preprosta, | toda | zaključena celota. |
v koščene roke in pomigala s prsti, | toda | roke so se ji zazdele tuje, dva mrtva |
kjer sta, in da ju sploh ne vznemirja, | toda | materinski nagon je bil močnejši od |
Toda | vse tiste obtožujoče krike srca je | |
Toda | ni okamenelo v mrtev kamen, ker ni | |
bi ji pomagal na noge, | toda | Temnikarica ga je krcnila po roki, |
svojo staro avstrijsko vojaško suknjo, | toda | Temnikarica je globoko v sebi čutila, |
Toda | ko je Prekleta strešnica priskočil, | |
Prekleta strešnica in začel tolmačiti, | toda | nemška smrt ga ni dolgo poslušala, |
Skušala sta ga postaviti na noge, | toda | noge so se vlekle za njim kakor mrtve. |
Temnikarica se je obrnila in stegnila roke, | toda | videla je samo še bele noge, ki so |
Toda | bil je samo hip. | |
Toda | vse se mu je zdelo nenadoma tiho in | |
nejasnosti dajala jasen in zelo oster obris, | toda | nenaraven, mrtev izraz, kakor bi pokrajina |
Toda | ko je začutil dotik svojih prstov, | |
utripalo vselej, kadar je ustvarjalo, | toda | tisto nepojmljivo ugodje duha in telesa, |
snov gosti in da dobiva svoj zvok, | toda | tisti zvok je bil bolj in bolj grozljiv, |
Toda | od kod?...« | |
zlomiti po svoji usodnosti ne more več, | toda | lahko se nalomi... |
In zdaj naprej! - si je ukazal, | toda | njegov glas ni več zvenel odločno. |
Zazibal se je, | toda | noge se niso premaknile. |
Zazibal se je še bolj, | toda | noge so bile nepremične. |
Njegov obraz je bil siv kamen, | toda | oči niso bile votle, kakršne so v starih |
» | Toda | zdaj z mano ni samo to,« je nadaljeval. |
Majcen bi se bil zdaj rajši poslovil, | toda | bilo mu je žal starca, še bolj pa mu |
» | Toda | če bo vaša, je Črnilogar ne bo slišal,« |
Peter Majcen je začudeno pogledal, | toda | starec si je že dal trobento na usta |
Toda | rad bi vedel, zakaj naj bi starcu zameril, | |
Toda | glej, zdaj se je zravnala in se zamaknila | |
Toda | čeprav sem na počitnicah, imam svoje | |
Peter Majcen je sedel, | toda | bilo mu je tako mučno, da je takoj |
Toda | Jankec ga je kmalu ustavil. | |
» | Toda | kaj naj počnem tukaj? |
Toda | kaj naj bo skrivnostnega? | |
Toda | vojne ne bo več.« | |
Toda | Temnikar je povest, to pa je resnica, | |
» | Toda | to je samo moj oblak!« ga je prešinilo. |
Toda | nocoj je sveti večer. | |
Toda | zdaj ni utegnil misliti o tem. | |
Toda | tretji se je prav tisti hip vzdignil; | |
bliskovito vzdignil sekiro in zamahnil, | toda | nesrečnik se je že zamajal in vznak |
četrti, Temnikar je vzdignil sekiro, | toda | roka mu je za hip zastala, ker ga je |
Toda | oplazil ga je samo po hrbtu, ker se | |
zažvenketal in se nevarno zazibal, | toda | starec ga je ujel, ga potisnil pred |
Toda | njegovi prsti so morali biti še trši, | |
Toda | vztrajal je pri mizi in se mučil, dokler | |
Toda | olajšanje ni trajalo dolgo. | |
najrajši bi okno zaprl in vrata zaklenil, | toda | bilo ga je sram. |
Toda | trobenta je zdaj tudi v Temnikarju, | |
Noč je bila brez mesečine, | toda | dovolj jasna in dovolj svetla, da je |
Priostril je pogled, | toda | glej, postava se ni več bližala, temveč |
molče stegnila roko; bila je velika, | toda | lepa in topla. |
Pogledala ga je: njene oči so bile jasne, | toda | zalite z bridkostjo. |
» | Toda | zakaj je tako? |
» | Toda | razumeti morate, da imam že svojih |
Toda | po vašem bi bil izdajalec?« | |
»Ne zaradi strahu, | toda | -« |
Počakal je, da bi se oddaljila, | toda | luč se ni niti ganila. |
» | Toda | počakal bom tam.« |
Toda | dihal je laže. | |
Razumel je, | toda | ni ga ne ganilo ne pretreslo. |
Toda | ni bil iz pepela, bil je trden in trd | |
Toda | Peter Majcen se ni ganil in se ni zmenil | |
pobral svoje stvari in se umaknil, | toda | obstal je in počakal. |
nemara res lahko primerjali z osatom, | toda | samo s trdoživim, zdravim poljskim |
let, on pa že sedemdesetletni starec, | toda | bila sva prijatelja. |
» | Toda | povej ti meni, zakaj pa jeze ne hladiš? |
Toda | na spolzkem kamnu sem izgubil ravnotežje | |
Toda | glej, slina se je počasi razlila in | |
» | Toda | prav v tem se skrivajo vse tiste lepe |
» | Toda | kaj je v tobaku lepega?« |
Toda | po tistem blisku je bila moja dolina | |
dolina drugačna: ni bila več tako mehka, | toda | bila je bolj jasna. |
Toda | klopotec je, celo velik klopotec, ki | |
»Saj vam verjamem,« rečem resno, » | toda | ... toda kdo bo noč in dan poslušal to |
vam verjamem,« rečem resno, »toda ... | toda | kdo bo noč in dan poslušal to klopotanje!« |
lepši, če se samo vrti in ne klopota, | toda | mlajši me prehiti: kodrasto glavo nagne |
Toda | zdaj ne razmišljam in ne snujem, zdaj | |
kako se prihuljeno plazi iz grmovja, | toda | ko zasliši klopotec, stisne rep med |
Toda | še preden sem se pogreznil v spanje, | |
Toda | ko sem že mislil, da bom skoprnel od | |
strahu in obupa mi solze teko po licih, | toda | plezam naprej in ponavljam z brezupno |
Stegnem roko, | toda | klopotca ne dosežem. |
in se strašno bojim, da bom padel, | toda | hkrati se spet trmasto bodrim: |
Padam z veje na vejo, | toda | veje niso prave veje: prav nič jih |
» | Toda | klopotec bom vseeno snel!« sem rekel |
» | Toda | ne boš ga sam.« |
»Ne!« je blago, | toda | odločno odkimala mama. |
nekaj časa prekladal iz roke v roko, | toda | ker so se verjetno tudi njemu tresle |
kosi, ali je kosa udarila ob kamen, | toda | moje uho je nenadoma zaslišalo zelo |
Zdramim se in se naglo vrnem v sedanjost, | toda | še vedno slišim, kako klopotec votlo |
Toda | kaj hočemo, prišla je njihova pomlad. | |
Toda | sok je grenak. | |
Toda | drevje je postajalo bolj gosto. | |
seveda ni bil pesnik takoj od začetka, | toda | kmalu se je pokazalo, da ne hodi po |
Toda | zamahnil je premočno. | |
Toda | bič mu je švignil iz roke, poletel | |
Toda | samota navsezadnje tudi postane žalostna. | |
Toda | treba se je bilo posloviti, in ko sta | |
Toda | krogli sta mu kar naprej padali, se | |
Toda | vedno je bil slabe volje, ker se je | |
Toda | obšlo ga je, da mora uporabiti za lepopisje | |
Toda | dan pozneje je bil tako žalosten, da | |
Toda | odkar sta se bolj cenila, se jima je | |
Toda | vse - poštni žig, natisnjeni naslov | |
mrzel, jug je očarljiv zaradi podnebja, | toda | neprijeten zaradi komarjev, in če smo |
Toda | saj je še toliko krajev. | |
sta si, da bosta o vsem tem molčala, | toda | njuna obraza sta kar žarela. |
prava vas, ne pa slikovito naselje, | toda | zaprto obzorje ju je navdajalo z žalostjo. |
Toda | za zemljo in hišo (ene ne bi prodali | |
Potem so se lepše vozili, | toda | v okolici Gauburgea se je zlomila os |
Toda | kolesnice so polagoma izginjale, nazadnje | |
Toda | kje neki je selitveni voz? | |
Toda | manjkalo mu je konjskega gnoja, ki | |
Toda | pomlad je bila pozna in nestrpnost | |
Toda | dragulj kmetije je bil goveji hlev. | |
Toda | kmet se je držal svojih navad. | |
Toda | zvečer sta bila žalostna. | |
Toda | v zaprti gredi je mrgolelo ličink in | |
Toda | pasijonke je posadil v senco, mačehe | |
Toda | Leclerc opisuje primere, ko je tako | |
Toda | ozračje je bilo skoraj vedno drugačno | |
Toda | prepričati jih je hotel, da je njegov | |
Germaine je šla gledat, kaj se dogaja, | toda | bobnar je bil že daleč. |
Toda | hlapec je v veliki vnemi najprej odhitel | |
Toda | dež je tako razmočil tla, da so se | |
Toda | kosi zrcala so se bleščali, da je človeku | |
Toda | komaj je Pécuchet na to opozoril Bouvarda, | |
Toda | tista drevesa, ki jih nikoli ne obrezuješ | |
pokončanih dreves ne bosta zamenjala; | toda | nastali bodo grdi presledki, razen |
Toda | ker nadzidna strešica ni mogla viseti | |
Toda | nič se ni moglo meriti s pavom. | |
Toda | ne za grobnico ne za požgano kočo ne | |
Toda | Bouvard je bil jezen, ker ni imel uspeha | |
» | Toda | vse te ideje škodujejo kupčijam.« |
kakšna malenkost sem ter tja narobe, | toda | gostje so se krepko napokali, to pa |
Toda | kar zadeva vrt, je tolikšno zaničevanje | |
Toda | mudilo se jima je delati z retorto. | |
Toda | s kakšnim imenom bi ga dala v prodajo? | |
Toda | premalo denarja sta imela, da bi poskusila | |
Toda | prvi hlapec je gospodaril po njegovih | |
Toda | kmet se je namrdnil in dejal: | |
Toda | Pécuchet ni imel miru zaradi neuspeha | |
Toda | če se razdeli, neha biti enota, prvotna | |
Toda | doktor Vaucorbeil bi ju gotovo lahko | |
rečem, da ni pomembna, nikakor ne, | toda | dandanes jo tlačijo na vse konce in |
Toda | zakaj ravno šestnajstkrat? | |
Toda | prirastišč ni bilo lahko odkriti, in | |
Toda | ko sta jo primerjala z drugimi, sta | |
Toda | tam so bili tudi peclji in mešički, | |
vesela druščina odvlekla v javno hišo, | toda | ušel je, kajti ohraniti se je hotel |
Toda | kako naj mu dasta injekcijo? | |
Toda | moja kuhinja je čista. | |
Toda | ni mogoče spremljati preobrazb živila. | |
Toda | grbavec se ni zravnal. | |
rodovi in vrstami je zelo prikladna; | toda | kako določiti vrste? |
Toda | žena najemnika Gouya je prišla jokat | |
Toda | ker je bil fant ob kosilo, je njegova | |
Toda | zaradi vsega prebranega se jima je | |
Toda | potem je po jedi vedno zaspal in bilo | |
Toda | ‘živčni ljudje ne smejo niti pokusiti | |
Toda | kmalu jih ne bo več. | |
Toda | nobena knjiga ne more odtehtati osebnih | |
Toda | kozel se je obrnil proti Pécuchetu | |
Toda | živali, ki so razvrščene v različne | |
Toda | včasih sta pozabila na neogibno kapljo | |
dejstvo je presenetilo abbéja Jeufroya, | toda | če je resnično, je še en razlog več |
Toda | carinik se je spet pokazal v dolinici | |
Imel je nore cene, | toda | njuno pozornost je zbudil Fécamp: če |
» | Toda | takšne reči se ne dogajajo v Evropi.« |
ni bilo nikoli popolne katastrofe, | toda | ista vrsta ne traja vedno enako dolgo |
Toda | kako razložiti dež, ki je presegel | |
» | Toda | če bi vaš potop prevažal školjke,« |
Toda | kaj naj si človek misli o knjigi, v | |
Toda | tisto, kar sta prinašala domov, ni | |
Toda | slog nekega spomenika se ne ujema vedno | |
Toda | pogosto nas slaboten namig pripelje | |
Toda | to so bili šolski zvezki, računi, stari | |
Toda | imela sta nekaj drugega, kar bi ga | |
Toda | politika, pokrajinski svet, kmetijstvo, | |
» | Toda | za vami bi se človek dokopal kvečjemu |
Toda | naj bosta previdna. | |
Toda | od tega ljudstva, ki je obvladovalo | |
Toda | nekega dne, ko sta si ogledala menhir | |
Toda | rada bi vsaj dovoljenje, da pokličeta | |
Toda | Zlato tele je bilo vendarle sežgano | |
knjižnici sta imela Anquetilovo delo, | toda | dolga vrsta brezdelnih kraljev ju ni |
Toda | zagabil se jima je patos v uvodu, amalgam | |
Toda | zgodovina mora maščevati moralo; Tacitu | |
Toda | predstavljajte si, kaj bi bilo, če | |
Toda | dobila sta veselje do zgodovine, potrebovala | |
Toda | ker nista poznala datumov, so se jima | |
imenovan prvi zmagovalec Jeruzalema, | toda | mesto je prej osvojil Pompej. |
Toda | pri izbiri dokumentov prevlada določen | |
Toda | o čem?« | |
Toda | okrcal je konjenico, ker je povzročila | |
»Dober katoličan sem, | toda | nikoli ne bom pozabil, da je bil moj |
ni nehal prebirati Walterja Scotta, | toda | naposled mu je začelo presedati ponavljanje |
Toda | Bouvard je menil, da to škoduje domišljiji, | |
Toda | tisti, ki je poslušal, je z zehanjem | |
Toda | že pri prvem stavku se mu je glas izgubil | |
Toda | ko je Tartuffe pobožal Elmiro po kolenu, | |
spreletela ideja, da jo je prinesel veter, | toda | izginila je, še preden sta jo utegnila |
Toda | nobena teh poti ni pripeljala do cilja. | |
Toda | kako najti zaplet? | |
Toda | zoprna so jima bila dela, ki so jim | |
klasik in se dela po njegovem zgledu, | toda | vsi so nevarni. |
» | Toda | ,« je rekel Bouvard, »dve škilasti očesi |
Držati se je treba spodobnosti; | toda | spodobnost ni vedno enaka, in četudi |
Toda | kombinacije nastanejo tam, kjer slog | |
Toda | brez idealov ni resničnega; zato so | |
umetnost obravnava samo verjetnost, | toda | verjetnost je odvisna od tistega, ki |
Toda | zakaj z Marianninim posredovanjem? | |
Toda | ko se je zvedelo, da so kasacijsko | |
» | Toda | vlada je odpravila suženjstvo,« je |
Toda | najbolj klavrn je bil učitelj: bil | |
Toda | največ je bilo kmetov. | |
Toda | ker je bilo notarju toliko do pisarne, | |
Toda | zdaj je bila pred njim prava kariera, | |
Toda | kateri od njiju naj bi kandidiral? | |
Toda | poljski čuvaj je bil tako vdan Foureauju, | |
Toda | ogrela sta se za politiko. | |
Toda | to ni bilo važno! | |
Toda | kje? | |
» | Toda | znižale se bodo plače!« ga je zavrnil |
Toda | s tisto čepico, nosom, suknjičem, z | |
Toda | narodna straža je bila še vedno na | |
to, da ‘pohitijo na pomoč Parizu’, | toda | Foureau ni mogel zapustiti županstva, |
lahko bi imel pištolo ali gorjačo, | toda | ko so bili v vasi in je bila pomoč |
» | Toda | ,« je rekel Pécuchet, »ljudstva so solidarna, |
Učitelj se je delal, da se temu smeji, | toda | revščina mu je zaznamovala lica. |
Toda | sutana ga je spravljala v obup. | |
Toda | pri posladku je bil zaripel in skodelice | |
Toda | ker je treba opravljati razna dela, | |
Toda | ničesar se ni treba bati, kajti poglavar | |
Toda | ko sta se sprehajala po vrtu, sta sredi | |
Toda | v književnosti je manj jasen, in če | |
je obšla misel, da bi počistila vrt, | toda | čez četrt ure ju je premagala utrujenost; |
Toda | prestar je bil, da bi še mislil na | |
Toda | drznosti ne moreš kar naročiti. | |
Toda | hrepeneče in vztrajno ga je opazovala | |
Toda | zaradi neke pomembnejše zadeve se ni | |
Toda | le redko se je ukvarjal s takimi domnevami, | |
Pécuchetov primer je bil resen; | toda | sram ga je bilo nečastnega početja |
Toda | bile so pretežke, uhajale so jima iz | |
Toda | Bouvard je prehitro umaknil nogo iz | |
Toda | v vsej Evropi, Ameriki, Avstraliji | |
Toda | tega večera so bile vse oči uprte v | |
Toda | samo zdelo se jim je. | |
Znanost se je od Mesmerja naprej razvila, | toda | še vedno je treba pretakati fluid in |
Bouvarda to že ne bi ustavilo, | toda | zaradi čenč in morda tudi izsiljevanja |
Visoki toni so ga spravljali v obup, | toda | igrala sta naprej, saj Deleuze ukazuje, |
Toda | gospoda, ki imata tako slavno knjižnico, | |
Toda | če je človek spreten, lahko premakne | |
Toda | nekateri med nami se ponašajo z vonjalno | |
človek silnih strasti jih premika; | toda | kako more samo volja delovati na negibno |
Toda | lahko sta uporabljala Dupotetov krog. | |
Toda | medtem ko Pécuchet ni imel niti ene | |
ličnice, v očeh ni bilo več svetlobe, | toda | zgoraj, v luknjah prazne glave, je |
Toda | njene lastnosti so dvomljive. | |
Toda | kdo ve? | |
Marcel je z lopato kopal jame, | toda | nikdar niso ničesar izgrebli in vsakokrat |
Počasi so prišli k sebi, | toda | nihče ni vedel, kakšne bodo posledice. |
Toda | problem je bil rešen! | |
» | Toda | to nekaj, ta duša ostane enaka kljub |
Toda | kje je urarjev oče?« | |
Toda | to je treba dokazati.« | |
Razsežnost zajema naš univerzum, | toda | zajema jo Bog, ki v svoji misli vsebuje |
Toda | zdaj, ko se je posvetil sebi, »se nam | |
Toda | če je misel duhovna, kako potem predstaviti | |
» | Toda | ,« je ugovarjal Bouvard, »kadar mislim |
Toda | potem bi premisleku manjkala osnova. | |
Toda | zaradi filozofije sta se bolj cenila. | |
ker je nespremenljiv in brezoseben, | toda | mora se utelesiti, če se hoče pokazati. |
» | Toda | če naj verjamem vanj, moram dopustiti |
Toda | če bi materija v gibanju ustvarjala | |
Že dolgo sta se ga hotela znebiti, | toda | iz malomarnosti sta to prelagala iz |
» | Toda | če zanikaš svet, nimaš dokazov za obstoj |
posamezniku, kar je nedvomno nekaj hudega, | toda | glede na stvari je drugače. |
» | Toda | , gospod, pred stvarjenjem...« |
Toda | vse postaja, razumeš?« | |
Toda | posameznik ne najde tolažbe v sreči | |
Toda | največji problem, tisti, v katerem | |
Toda | Biblija ju je navdajala s strahom zaradi | |
Toda | daleč je bil še od tega. | |
Bouvardu se je vse zdelo zelo grdo, | toda | Pécuchet je tako gledal, Reine je tako |
Toda | takšno oblačenje bi lahko veljalo za | |
Toda | navsezadnje bi se z romanja utegnil | |
Toda | ker triinštirideset kilometrov ne bi | |
Toda | debela ženska je nekaj časa hodila | |
Toda | , nasprotno, zdaj je dolžan tri tisočake! | |
Toda | človek mora biti filozof, z žalostjo | |
Pécuchet nekega dne ostal brez premoženja; | toda | zgrabiti bi bilo treba priložnost, |
nerazložljivo, je razmišljal Bouvard, | toda | pamet ne zadošča za razumevanje nekaterih |
Pécuchetu je bilo hudo za tem, | toda | ljudje so že premikali stole, materam |
Toda | bil je tak kot prej in premagala ga | |
Toda | zaman je preklečal cele ure, si nalagal | |
Toda | opozoriti moram na nekaj: grešnika | |
» | Toda | tri trikotnikove stranice niso vsaka |
Toda | njihov razgreti duh je zaznaval Jahveja | |
Toda | kaj bo z dejstvi, če povsod vidimo | |
Toda | koncili se pogosto razlikujejo, o čemer | |
Toda | Hadrijan IV. pravi, da se papež lahko | |
Toda | če je samo en Bog, vendar ne more biti | |
Toda | če določa nekaj, kar je že v svoji | |
» | Toda | od Nerona do Galerija so našteli deset |
Bili so vsi krvavi, | toda | smehljaje so stali in gledali v nebo; |
Toda | nekoč jo je ‘značaj pustil na cedilu’. | |
svojo pot, nihče niti ne pomisli na to, | toda | ko se zgodi kaj nenavadnega, vidimo |
Toda | grof se je spet razgovoril o železni | |
» | Toda | , gospod, kaj pa evangeljska morala?« |
prepisovala vsak na svojem koncu mize, | toda | imela sta slabo držo. |
bolj bedastega od učenja na pamet; | toda | če se spomin ne uri, lahko zakrni, |
Toda | ali je to sploh izvedljivo? | |
izrabljala hibe otrok, kar je bilo nevarno, | toda | uspešno. |
Toda | preden hočete otroka izobraziti, morate | |
Toda | gospod Jeufroy je menil, da frenologija | |
Toda | tisto, čemur pravimo bojevitost, je | |
Toda | s svojima gojencema bosta dokazala, | |
kontinente je celo žrtvoval tri grede; | toda | štiri strani neba nikakor niso šle |
Toda | toliko črt in barv ga je zmešalo in | |
Toda | v Chavignollesu ni bilo analov, torej | |
pred nosom, daljno obzorje in oblake, | toda | tisto, kar je bilo daleč, je zmerom |
sta prav gotovo potrebna v zakonu, | toda | nekaj krutega je v tem, da se dekle |
pri začimbah, pohištvu, razsvetljavi; | toda | svetloba je bila zanju isto kot svetilka, |
Toda | dvojno sredstvo za en sam cilj je nasprotje | |
Toda | naključje je hotelo, da so videli šerardo | |
Toda | za otroke prihodnost ne obstaja. | |
Toda | ker je pozabil, kdaj je umrl Henrik IV., | |
Toda | Victor ni imel ne duha ne srca. | |
Toda | Victor ne bi trpel na mrazu, bil je | |
Toda | od njega je slišal samo očitke. | |
Toda | takšne krute kazni so pognale otroke | |
Toda | umovanje ne more biti kos vsem potrebam. | |
Toda | njegova surovost ju je navdajala z | |
Toda | dvojno opravilo ga je tako močno zaposlilo, | |
Toda | Victor ni bil tak, da bi se mu lahko | |
čustveno prevzelo, recimo z lovom, | toda | zato bi mu bilo treba kupiti puško |
Toda | Foureau, ki je bil javni tožilec, je | |
Toda | očitno sta se zamerila božji previdnosti. | |
» | Toda | nekateri nimajo prav nobenega občutka |
Toda | kmalu sta se začela dolgočasiti, kajti | |
Toda | 37 milijonov Irancev je ostalo. | |
smo bili zaneseni od nove svobode, | toda | Homeini se je vrnil in postopno so |
Tako jim razlagam, | toda | oni ostajajo pri svojih motorjih, jaz |
Toda | njim je ljubša varna streha v skupnosti. | |
Toda | gorje, tempelj je z najpopolnejšim | |
Toda | sovražniki kipov niso nikoli dobili | |
Toda | to je dekadenca... | |
Toda | osnovna zamisel je jasna. | |
Toda | kako pametno je govoril: nebesa so | |
Toda | ne znam si pomagati: v duši sem bolan, | |
Morda sem naiven, | toda | od filozofije pričakujem pomoč in tolažbo. |
zaman iskali tolažbo v filozofiji, | toda | še vedno zaupam vanjo... čeprav sem pri |
Toda | njegove oči - té pa gorijo! | |
Nee... | toda | nenavadno se mi zdi, da sem tu z vami, |
” | Toda | zdajle zatrdno z budnimi očmi gledam |
sklepam ravno iz prej navedenega stavka - | toda | za Descartesa se s tem zgodba še ne |
sanjamo,“ je zapisal v Prvi meditaciji, | toda | ”...če bedim ali spim, dva in tri je |
Prav, | toda | če slediva Karteziju: kdo ali kaj je |
Toda | - kdo lahko cogitu jamči, da ga varljivec | |
Toda | Descartes, rekši cogito, ergo sum, | |
Toda | ni se zgodilo ne eno ne drugo. | |
Toda | že misel, da bi bil lahko moj, mi je | |
Hudo je, Janez, vem... | toda | počakaj... zaupaj vase... mlad si še, vse |
pozornost in pomoč, ki mi jo dajete, | toda | ne vem, ali se lahko zares vživite |
Ljubljani in družil sem se z neko mladenko... | toda | pozneje sem se razšel tudi z njo, sicer |
Toda | kar je pri tem še bolj pomembno, je | |
Toda | nikoli jih ne znam izkoristiti, še | |
potrebujem več mesecev, da ga spravim v red, | toda | ti meseci komaj kdaj minejo, ne da |
Toda | če duša zares ljubi - in Elizabeta | |
Toda | očetovstvo je priznal, kar je razvidno | |
Morda, | toda | takšna edinstvenost je trn v mesu, |
toda | takšno namerno Kierkegaardovo oddaljevanje | |
gospoda, vse to je slišati zelo zanimivo, | toda | jaz še vedno ne vem, za kaj pravzaprav |
Toda | za mlado, nedolžno Kordelijo je bilo | |
Toda | za zapuščeno dušo je najhujša izgubljena | |
Ljubil sem jo, | toda | od zdaj naprej ona ne more več zaposliti |
Toda | za kaj potem tu gre, mojster Bruno? | |
pred Regino, pred očetom, pred Bogom... | toda | razlog za zapletanje ni samo v slabi |
Toda | glasba, ki se porodi iz žalosti, pravemu | |
Baje so ta grob odprli, | toda | v njem niso našli niti sledu trupla. |
in enotnost obeh ji je tudi bistvo; | toda | ona za sebe si še ni to bistvo samo, |
notranjemu čutenju pač postane predmet, | toda | nastopajoč tako, da ne nastopi kot |
Toda | vrniva se rajši h Kierkegaardu. | |
Toda | potem, ko Bruno položi petrolejko na | |
Kierkegaarda in spet v tretjem za Prešerna... | toda | ti, Janez, kolikor sem te utegnil v |
med dobrim in zlom, izbereš dobro; | toda | to je razvidno šele naknadno; kajti |
izraz malce pregretih vidčevih blodenj, | toda | v Svetem pismu imajo težo Božje sodbe, |
Toda | tu gre za vero, ne za fanatizem! | |
filozofije, kot je menil Kierkegaard, | toda | naprej po tej poti vodi misleca čudenje |
Res, | toda | do tja je še daleč! |
celoti kak namen, kaj je najvišje dobro... | toda | jasnih in dokončnih odgovorov ni in |
Da, | toda | Husserl ne pravi tega. |
kratko malo sprejeti kot kar se daje, | toda | tudi samo v tistih mejah, v katerih |
Karteziju - ego cogito, misleči jaz, | toda | Husserl kritizira Kartezijevo ”postvaritev“ |
Toda | (tega ne gre spregledati) ta abstrakcija | |
Toda | ker je danes že pozno, ti predlagam, | |
Toda | kje je kresnica moje drage, kje je | |
Lahko bi bila Cecilija, | toda | nje zdaj ni z nami... |
Toda | za to, da smeš iti k maši, moraš zares | |
Toda | to je bolj podobno smrti kot rojstvu! | |
Toda | kako se lahko takšnih doživetij spominjaš, | |
Toda | - ali Harding sploh predlaga analogijo | |
ta Tukaj v Povsod“ [prav tam, 37] - | toda | navsezadnje bi isto ali podobno prispodobje |
psihološkega in morda celo metafizičnega jaza, | toda | če hočemo ta višji pomen preseganja |
Ne, nasprotno... | toda | za danes imam dovolj filozofije in |
toda | po drugi strani lahko tej manjšini | |
Toda | takšni primeri - nekaj podobnih poznam | |
Že mogoče, | toda | zgodovina znanosti nas uči, da je znanost |
Toda | zaenkrat gre pri znanstvenih razlagah | |
Toda | Parfit vztraja: ”jaz preživi kot dva | |
Zanimivo, | toda | kako si Parfit predstavlja osebno |
Toda | razlika je manjša. | |
Toda | rojstvo in smrt človeka nista stopenjski | |
sedanjimi izkustvi in prihodnjimi izkustvi, | toda | ne bo prekinila raznih drugih odnosov. |
Toda | možnost q‐spominov še ne pomeni, | |
Da, | toda | v katerem smislu tvoj jaz je? |
moramo prebuditi v pravo resničnost - | toda | kdo izmed njih ima navsezadnje prav, |
Toda | Marija ni sama, z njo prihaja moški | |
Toda | kateri kmet gre na lov v nedeljski | |
Angel se smehlja - | toda | kako je spremenjen! |
Rana v sivem kožuščku je majhna... | toda | veliko je zajčevo mrtvo oko! |
Toda | z zaprtimi očmi vidimo tudi notranji | |
Ne motiš se, | toda | v filozofiji lahko gledaš na čas in |
Ja... | toda | kost se ohrani dlje kot oči... |
vsi njeni deli ali [vsaj] nekateri, | toda | nekateri deli časa so minili in drugi |
pa mora biti sestavljena iz delov, | toda | čas, kot se zdi, ni sestavljen iz zdajev.“ |
enot, na primer vatlov ali sežnjev - | toda | zdaj v tem pomenu ni del časa, saj |
rekel: dlje nazaj res ne vidimo več - | toda | vemo, da so nevidne strukture okrog |
je bilo težko, ker ni bila več moja, | toda | takrat sem si lahko vsak dan rekel, |
Toda | ko sem ob vrnitvi gledal skoz okno | |
Toda | zavedam se, da tudi to novo radost | |
Ne vem, kaj me je spet prijelo, | toda | moral sem vam povedati, kako sem jo |
Toda | še bolj razgibanega reliefa kake gorske | |
Res je, | toda | doslej se še ni noben moj pretekli |
nujni zato, ker časa brez sprememb ni, | toda | spremembe same ne zadostujejo, če se |
Toda | ali je sploh možno meriti nekaj notranjega, | |
Toda | zakaj ne bi merili nečesa duševnega? | |
” | Toda | ne merimo zgolj gibanja s časom, temveč |
Dobro vprašanje, | toda | Aristotel nanj ni pozabil, o njem razpravlja |
Toda | ali ni v tem protislovje: če so lahko | |
če gre za pravo prostorsko gibanje; | toda | ne smeš pozabiti, da je Aristotel pojmoval |
da sem naletel nanj v Očesu duha, | toda | zdaj se ne spominjam, kako gre. |
nasprotno kot v zenovski zgodbici - | toda | o tem rajši kdaj drugič. |
Toda | to je ”zunanji“ pogled na zdaj, | |
Kolikor je zaporedje, je različen [...], | toda | njegova podlaga <hypokeimenon> je |
Lepo ste mi razložili... | toda | vprašal bi vas še nekaj: električni |
Toda | bliskov zdaj ni odvisen od zavesti? | |
Toda | še vedno ne vem, ali je že Aristotel | |
pozneje kot temeljni časovni odnos, | toda | Aristotel je na nekem drugem mestu |
zavestna stanja se zgodijo v času, | toda | ne dogajajo se v njegovem kontinuumu, |
telo sicer ostaja v istem prostoru, | toda | duša, ki sanja, odpotuje drugam... drugače, |
gozd, oblaki so odvzeli soncu sijaj - | toda | ko popotnika prehodita še kakih sto |
Toda | pogovor o tem bova nadaljevala drugič... | |
Toda | zveza je slaba, zato Bruno stopi s | |
da mu na glavo ne bi sedel golob - | toda | saj ne vemo, morda bi mu bil golobov |
visi nekaj znanih Tintorettovih slik, | toda | midva z Drago sva bila že precej utrujena |
ko bi ju podaljšali v neskončnost) - | toda | o neskončnosti ne moremo izkustveno |
Golobi se ne dajo motiti, | toda | mimoidoči turist, ves ovešen s fotoaparati, |
Lahko bi šla pogledat, | toda | počakati morava Marijo, da se ne izgubimo. |
manjka človek, ni tipično renesančna - | toda | slika me je presunila ravno s svojo |
nepopolnosti je gotovo melanholično in boleče, | toda | : mar ni poslanstvo filozofije ravno |
Toda | premišljeval sem: kaj pa očišče - sva | |
Toda | , kot realistično dodaja Garin: ” | |
človeški nostalgiji po neuresničenem, | toda | v metafizičnem spominu še vedno živo |
Toda | čigavo je potem očišče, če ni človekovo? | |
občudoval popolnost geometrijskih likov, | toda | njegov estetski čut verjetno ne bi |
Toda | angleško oblečeni gospod spet samo | |
Toda | takrat bi moral vztrajati jaz, moral | |
Toda | majhen kanal ima ravno tako svoj čar | |
Toda | zakaj ravno križanje, zakaj ravno smrt? | |
Vse to je morda res, | toda | če gledam Križanje, ga občutim kot |
Toda | ponavadi pozabljamo, da so tu pravzaprav | |
Toda | - če je bil Kristus res človek, če | |
je soljudem pomagal in jih zdravil, | toda | mar nista navsezadnje tudi razbojnika |
mati... te ženske so Jezusa ljubile, | toda | kako da tudi vsi drugi ljudje na sliki |
toda | pomisli, kaj ga čaka na drugem bregu: | |
Marija. ... | toda | daleč zadaj, na obzorju, se svita, |
Da... | toda | daleč, predaleč! |
Toda | od kod prihaja ta luč? | |
Toda | tu so še druge povezave, ki prek starozaveznih | |
pomeni, da kača simbolizira samega Boga - | toda | v novi zavezi, v Evangeliju po Janezu, |
Da, Rilke... | toda | ali je strašna lepota vselej tudi zla? |
Toda | čisto drugačne so od tistih zgornjih, | |
Toda | pustiva teologijo za zdaj ob strani | |
Toda | merilo absolutnega prostora ali časa | |
Toda | resnično <real>, absolutno mirovanje | |
...] | toda | če se giblje tudi Zemlja, se bo resnično, |
Mirujoči ”eter“ si lahko predstavljam... | toda | rekli ste, da te predstave tudi Newton |
površina vode je sprva še precej ravna, | toda | vrtenje se zaradi trenja oziroma viskoznosti |
Toda | ker površina vode pri vrtenju očitno | |
tak način, ker sta predaleč narazen, | toda | astronomi poznajo mnogo drugih pravih |
oziroma razdalja se v času ne spreminja; | toda | ali je ob veljavnosti splošnega gravitacijskega |
je precej vplival tudi na Einsteina, | toda | vprašanje, ali je ta princip res veljaven, |
začetni čas različnih gibanj relativen - | toda | takšna relativnost časa vselej ostaja |
pravi, da je Sonce naša najboljša ura, | toda | če bi se Sonce vrtelo hitreje, čas |
Toda | Leibniz spodbija ta Clarkov sklep z | |
neznatna v primerjavi z maso Zemlje) - | toda | slavni Galilej v zgodovini znanosti |
morja razlagali z močjo gravitacije, | toda | vzroka te moči še nismo določili. |
Toda | doslej nisem mogel iz pojavov odkriti | |
Janez zre v plamene, | toda | če bi ga od tam, iz ognja, zdaj opazoval |
mislecev ni bil ateist, niti materialist, | toda | njihove misli in predstave o Bogu so |
Toda | eno kot drugo je učinek enake mogočnosti...“ | |
toda | na način, ki sploh ni človeški niti | |
Toda | vsa Newtonova zagotovila, da je njegov | |
Toda | vrniva se zdaj h Kantovemu argumentu: | |
levost ni intrinzična lastnost levice, | toda | ni mi povsem jasno: zakaj ne bi za |
dvojnikom, na primer levico z desnico; | toda | ta lastnost je, ponavljam, odvisna |
Ja... | toda | zadnje čase pogosto ne morem spati. |
Toda | vsakič, ko spet stopi vanjo, se mu | |
faz gibanja ni mogoče razlikovati - | toda | čas kot stanje duše vendarle traja! |
sicer nameraval začeti prihodnjič, | toda | zdaj, ko si ga začel že ti, je res |
obraz sije pred menoj kot polna luna... | toda | sanj si ne moremo izbirati... ali pa |
sledil izgon Adama in Eve iz raja - | toda | po drugi strani se Plotin verjetno |
Mojster - | toda | zakaj sploh je ta krog, zakaj |
govorili o krožnem potovanju duše, | toda | zakaj se najprej niso vprašali, čemú |
ki se je spraševal po smislu biti - | toda | to ”prvo in poslednje“ vprašanje je |
Toda | kje je tedaj tisti del njega, ki ga | |
V duhovnem smislu morda že - | toda | glavna težava Avguštinove teorije v |
Zanimiva tema za pogovor, | toda | preden razmisliva o tem vprašanju, |
Toda | čas sam je v njenem pojmu večen; kajti | |
sedanjost je; kar je pred in po, tega ni; | toda | konkretna sedanjost je rezultat preteklosti |
Toda | fizika, podrejena kinematografski metodi, | |
Toda | zakaj je potem ”objektivni“ čas dodatno | |
Mojster, govorili ste o retenci - | toda | retenca verjetno ni edina psihična |
znanost, za kakršno velja tudi dandanes - | toda | pri branju Husserlovih del se pogosto |
Toda | katera je resničnejša - znanost ali | |
rečemo, da je trajal deset sekund), | toda | Husserl pravi, da je takšno fizikalno |
Ton ostaja isti, | toda | ton ’v načinu kako‘ se kaže kot vselej |
Toda | interval grobega zdaja, nadaljuje | |
Toda | konstitucija v emfatičnem pomenu objektivnega | |
Toda | zakaj je raztezanje časa posledica | |
Drži, | toda | ker se ti, skupaj s celotno tvojo ladjo |
bolje razumem relativizacijo časa, | toda | v Einsteinovi knjižici mi je še precej |
relativnosti, saj jih knjižica navaja, | toda | premalo razloži, vsaj zame, na primer |
Vi ne, mojster Bruno, vi ne... | toda | vsi nimamo takšne aure kakor vi! |
No, zaradi mene kar preganjaj kače, | toda | ne zameri, če bom kdaj preslišal tvoje |
Toda | bogve, morda se boste spomnili nanje | |
Einsteina, je menil, da ”Bog ne kocka“, | toda | to še ne pomeni, da je svoboden - ali |
čas, vsepovsod je zavladala večnost - | toda | energijska enačba, ta mu dela sramoto! |
Angel. ...to je seveda čisto prav, | toda | ne v smeri materializma, ne na račun |
Bruno. ...saj res ne more priti do tega, | toda | ne zato, ker bi bila Einsteinova relativnostna |
povsem ”linearna“ posplošitev posebne... | toda | pustiva za zdaj to ob strani... |
bi imela konstantne hitrosti c - | toda | merjenja so pokazala, da jo ima! |
imaginarne ukrivljene prostore - | toda | kako naj bi bil ukrivljen realni |
Toda | - pomisli zdaj! - | |
leta 1919 pri popolnem Sončevem mrku, | toda | premik žarka je bil zelo majhen in |
Toda | kako da se potem vrtijo planeti okrog | |
pogled je različen od angelskega - | toda | če se že vzpostavi enačaj med časom |
Sem, | toda | ne smem pomisliti na prizor, ki sem |
pa na ”tisto, kar merijo palice“ - | toda | pozneje, pri filozofskih razpravah |
istoveten z razsežnostjo (res extensa), | toda | razsežnost je povezana s telesi - torej |
Toda | , dodaja Einstein: trditev, da je razsežnost | |
”pojem etra spet dobil neki pomen - | toda | zelo različen od tistega etra v mehanični |
Toda | kljub upravičeni Schlickovi kritiki | |
Toda | prostor in čas sta vendarle bistveno | |
Toda | med prostorsko in časovno usmerjenostjo | |
Da, lepo, da si se spomnil... | toda | zdaj govoriva o našem izkustvenem prostoru, |
Toda | vsi analitični filozofi se ne strinjajo | |
sprejemljiv v enostavnih sistemih - | toda | kje je meja med enostavnimi in kompleksnimi |
Toda | kam bi pravzaprav poletel časoplov, | |
Toda | takšnega vrtinca v vesolju ni - ali | |
slutečega dedka, na drugi pa ne, | toda | poskušaj si predstavljati, koliko časovnih |
Zdi se že tako, | toda | v Lewisovo obrambo je treba reči, da |
Toda | mi doživljamo naš osebni kakor tudi | |
bi se moje misli približale vašim, | toda | zdi se mi, da tega ne zmorem. |
Toda | v teranu ni eteričnih višav, v njem | |
Toda | midva z Anželom ga nisva brala. | |
razumljivo, čeprav nepredstavljivo - | toda | misel, da je vesolje fizično neskončno, |
neskončno ne more biti predmet čutov; | toda | vesolje je predmet čutov, saj nebo |
Toda | kakorkoli že, bodisi da je vesolje | |
Toda | to se mi zdi samo odložitev, ne pa | |
Seveda... | toda | poglejmo dalje, kaj pravi Bruno... |
Toda | cincum pri Brunu ne pride v poštev: | |
Da, | toda | roka ne more obstajati niti kot število, |
Lukrecij sicer pôje o sulici, ne o roki, | toda | v Brunovem 16. stoletju so poznali |
Res je - | toda | odkrivanje neznanega, še posebej odstiranje |
Toda | enako velja za senco na površini krogle, | |
Toda | vrnimo se k Brunu: | |
globina istovetne, ker imajo isto mejo; | toda | v vesolju so dolžina, širina in globina |
natanko tako kakor zemeljska površina; | toda | v Brunovem duhu je bila neskončnost |
moral trajati neskončno dolgo časa; | toda | nebo se očitno vrti, saj obkroži |
na Japonskem, trava bi bila dovolj... | toda | dreves je tu že preveč! |
Toda | kaj je krivo, da neskončno, bivajoče | |
mislec, ki je šele naznanjal renesanso - | toda | zakaj Kopernik? |
Zdaj se ti morda tako zdi, | toda | če bi poznala celoto, bi menila drugače. |
Navadno se misli tako; | toda | ta predstava bo izginila, ko bomo razumeli |
Da, tudi v njegovem primeru je tako, | toda | Bruno je za svojo resnico umrl v ognju... |
Toda | kako se to sklada z vašim naukom, da | |
Toda | Bruno je trdil veliko več od tega! | |
Da, | toda | nesporno je znano, da je vesolje tako |
Toda | takratna znanost ni potrjevala hipoteze | |
Res je - | toda | , kot verjetno že veš, niso izmerili |
mogoče izmeriti njihovih paralaks... | toda | pozneje se je vendar izkazalo, da zvezde |
Toda | iz spoznanja, da je neskončnost za | |
Ne vem, ali je prav, morda tudi ni... | toda | moder človek, še posebej filozof, ki |
Ne, | toda | zdi se mi, da imata marsikaj skupnega. |
Toda | kakšno je vaše mnenje o tem, mojster? | |
Kuzanski imenuje maximum absolutum- | toda | panteizem loči od teizma predvsem to, |
Tega izrecno ne trdijo, | toda | ključna beseda za razumevanje panteizma |
Toda | poglejva rajši, kaj je sam Bruno zapisal | |
Toda | razumeti morate, da je vse v vsem, | |
Toda | razumeti morate, kako je vsaka stvar | |
Toda | običajno z naravo mislimo na predmete | |
prvem letniku za izpit iz ontologije, | toda | takrat sem gotovo marsikaj spregledal... |
Toda | če ni ničesar ”zunaj“ sveta, ne večnih | |
Toda | čeprav ti pogledi Bruna nedvomno zelo | |
Da, | toda | poduhovljenemu materializmu! |
Pravoveren kristjan res ni bil, | toda | pozornosti vredna je Mendozova misel, |
Toda | v brezmejni luči se ravno tako izgubi | |
ker je odkril tisti ”tam“, ”onstran“... | toda | dlje sem na svetu, tem bolj je, paradoksno, |
Da, | toda | ”tu“ in ”tam“ sta metafori in sploh |
Da... | toda | pri tem z logiko ne prideš do konca. |
njih in se nam kaže kot pomnoženo, | toda | tako se zgodi, da v nekaterih drobcih |
Toda | nebesa so tu, okrog nas, v nas, povsod... | |
Toda | pri ”teh ljudeh“ ne gre samo za zavračanje | |
Toda | , če se vrnem k Spinozi: | |
več, v njej je videl Božjo besedo, | toda | ni se zadovoljil z dogmo, ”z mrtvo |
Toda | vprašati se moramo, ali je takšen ”nepristranski“ | |
Toda | odnos med religioznim razodetjem in | |
Toda | ali gre pri obeh za isto resnico? | |
Toda | Kristus ni isti z Bogom‐ali‐naravo, | |
da govori Bog človeku prek človeka; | toda | Bog govori prek mnogo ljudi, v Bibliji |
Toda | pri zahtevi izključnosti, ki temelji | |
Toda | že v Teološko‐politični razpravi | |
Toda | ta umska ljubezen je zelo samotna... | |
Toda | kdo je vladar, ki skrbi za izvajanje | |
Toda | pri ”metaforiziranju“ in / ali ”naravnem“ | |
Toda | če so izmišljeni vsi čudeži, o katerih | |
Toda | ali je res nujno, da čudeži kršijo | |
Toda | kaj so potemtakem čudeži v Svetem pismu | |
bo svojo mavrico postavil na oblake; | toda | to Božje dejanje je zgolj drug način |
faset ukrivljale na vse možne načine, | toda | zaradi lažjega predstavljanja tega |
je torej najin svet, naše vesolje... | toda | če sva midva le neznatni faseti znotraj |
NATURADEUS, tudi v tvoji in moji - | toda | zrcala največkrat niso dovolj čista, |
Toda | NATURADEUS ni navadna krogla, kakršno | |
Toda | , kot sem že rekel, se svetloba ne zrcali | |
Toda | NATURADEUS je po sami zamisli neskončen | |
katero se nekateri tako zgražajo - | toda | rajši naj se vprašajo, kaj in koliko |
vzorci, pač ustvaril drugačno vesolje; | toda | v tem primeru bi se takoj zastavilo |
odbojni kót žarka enak vpadnemu ipd. - | toda | nujnost zakonov, ki urejajo ”red in |
Toda | konkretno: kako je lahko neki določeni | |
Toda | ideja kroga je navsezadnje ena najenostavnejših | |
Morda, | toda | takšno razlago težko uskladimo z zgoraj |
Zanimivo... | toda | zdi se mi, da odnos med fasetami in |
in nič drugega“ [2p13, gl. zgoraj], | toda | težko bi trdil obratno, namreč da je |
Se strinjam, | toda | ne pozabiva, da je najin NATURADEUS |
lomijo žarke in jih s tem preusmerjajo ( | toda | tako, da žarki vselej ostajajo znotraj |
Mojster, | toda | kako se lahko duh zave samega sebe |
Da, | toda | ta zveza je skrivnostna. |
Toda | že v naslednji tezi dodaja: | |
Toda | kaj je tisto ”nekaj“, kar je večno? | |
Toda | , mar ni hudo, da nas ne poteši zgolj | |
vseh predavanj iz nemške klasične, | toda | Draga je ravno takrat odhajala... |
Toda | takšna patetika ti je všeč, kolikor | |
kadar dvignem oko pred tvojo lepoto, | toda | vse veselje neba je v teh solzah, ki |
Toda | en sam trenutek ovedenja me vrže navzdol. | |
No, posamezne misli že razumem, | toda | ne znam jih povezati v celoto. |
redno hodil k predavanjem o Kantu, | toda | potem, ko sem prebiral predpisane odlomke |
Toda | v obdobju pred njima je Schelling zgradil | |
”Filozofija sicer res doseže tisto najvišje, | toda | do te točke pripelje samo en delček |
Toda | Bruno še vedno gleda tulipan na sliki; | |
Lep je... | toda | vseeno ni tako živ kot tisti pravi, |
Ozadje ponavadi poslikam pred figuro, | toda | tokrat se nisem mogla odločiti, ali |
Besedilo je tako gosto, skoraj pesniško... | toda | prav v tem Schellingovem spisu sem |
Toda | ali se vam ne zdi, mojster, da je Schelling | |
pravzaprav vse pogoje eksistence v sebi, | toda | odločilno je, ali te pogoje pritegne, |
Spinozovo pojmovanje narave kot božanske, | toda | s stališča svobodne volje je zavračal |
” | Toda | kako lahko rečemo karkoli o tistem, |
sliši kot nekakšna miselna igrica, | toda | v njej je veliko več, v nekem smislu |
Wittgensteinova filozofija zelo daleč narazen, | toda | - kako že pravi tisti pregovor - ”vodnjaki |
Toda | dejansko gre za to, da iz tega [Enega] | |
Toda | gibanje nikoli ni zaradi samega sebe; | |
subjekt in objekt, kot pravo bistvo); | toda | ker ima, kakor da ne bi imela, zato |
Toda | pri tem, kar si in kar imaš, vedno | |
marsikaj, kar vedno znova vzbuja čudenje, | toda | najbolj čudno in nerazumljivo je, od |
Prav, | toda | Simplicij se potem vpraša: od kod pa |
Toda | Simplicij spet ugovarja, da je v vprašanju | |
Toda | iz česar je vse izšlo, ne more biti | |
Toda | kako pride volja iz možnosti v dejanskost? | |
miru, v svoji ”božanski ravnodušnosti“, | toda | - |
Toda | zakaj se mora v mirni večnosti poroditi | |
” | Toda | kdo bi lahko popisal prve vzgibe nezavedne |
Toda | vsebinsko sta si njuni filozofiji zelo | |
Toda | , ojoj: vsaka tulpa, ki jo Marija pogleda, | |
Toda | njena ukana je obenem tudi nakana: | |
mislimi iz Heglove filozofije religije, | toda | razlika med njima je tudi na tem področju |
Toda | ravno zaradi privlačne moči hrepenenja | |
Toda | kdo je torej Gospod? | |
Schelling tu ni povsem jasen, | toda | najbrž lahko rečeva, da je Bog pred |
Toda | zdaj, ko govoriva predvsem o naravi | |
Toda | tujec se ne zmeni zame, še pogleda | |
naj živi tvoja Zanikajoča volja - | toda | vedi: ona je resnična Gospa vodnjaka, |
to bivajoče in bit kot samega sebe; | toda | samega sebe ne more spoznati kot bivajoče |
pojavi luč“ [Schelling (4), 167] - | toda | nikoli ne izgine povsem, saj je večno |
Toda | znanstveniki gotovo navajajo ali vsaj | |
Toda | zaradi tega ne smemo odpisati Vekov sveta | |
se ne more poznati, to še razumem, | toda | zakaj se bi smela poznati? |
To razumem, | toda | stavek ”začetek se ne sme poznati“ |
Da, | toda | dodaja, da je svobodna le tedaj, če |
skrivalo, kako je Bog upravljal stvarstvo, | toda | ko se zagrinjalo pretrga in se stvari |
Toda | ko se sanjavka ozre nazaj k tolmunu, | |
Toda | v ozadju ostaja ”definicijsko“ vprašanje: | |
Toda | - pri Bogu? | |
različnih strani, kot eno ali drugo - [ | toda | gre za] eno bistvo, ki je na sebi svoboda, |
Toda | kaj pomeni, če rečemo, da je tudi za | |
Toda | pri tej na videz enostavni rešitvi | |
Toda | , nadaljuje Danz, ”transcendenca obstaja | |
Toda | meni se je ob branju Danzove študije | |
Toda | Hölderlin bi se vprašal: ” | |
kitajski modrosti, Eno pri Plotinu... | toda | o tem ”najvišjem“ pojmu, ki presega |
Toda | singularnost prapoka in Planckov čas | |
horizontov nikoli ni neposredno dana, | toda | v kozmoloških modelih vendarle nastopa |
Toda | kako smo prišli do te drzne predpostavke? | |
Toda | vtis, da smo homogenost vesolja oziroma | |
Toda | končnost tega sveta ni preprosto zvedljiva | |
Toda | kot kažejo nekatere najnovejše astronomske | |
Cornish & Weeks (1998)]; | toda | predlagateljem takšnih modelov doslej |
Toda | v zgodovini znanosti so se nekatere | |
Toda | s Cantorjevo transfinitno teorijo množic | |
odvisna od materije/energije v njem, | toda | z intuitivnega vidika je tako določena |
Toda | nekateri fiziki, med njimi Weinberg | |
Toda | , ali obstaja kaka druga možnost razlage | |
skušali odgovoriti s teorijo napihnjenja: | toda | tudi sam ”mehanizem“ napihnjenja je |
gravitacijska konstanta G drugačno vrednost, | toda | posledice te spremembe bi bile drastične, |
katero fiziko je izbral.“ [Leslie, 63] - | Toda | Lesliejev stavek je ironičen, saj sam |
Toda | pri antropičnem načelu, predvsem pri | |
razveselil s slastno ribjo večerjo; | toda | potem podvomiš v to hipotezo, kajti |
Toda | zakaj naj bi bilo, kot pravi varianta | |
šibko pa našo regijo ali lokacijo; | toda | , kakor je bilo že rečeno, ni nekega |
Toda | pri Carterjevem antropičnem načelu | |
Toda | , se bo vprašal Simplicij: kje pa | |
zgodilo A, potem bi se zgodilo B‘ - | toda | A se dejansko ni zgodilo; oba stavka, |
situacija“, opis nekega drugega, možnega, | toda | neudejanjenega stanja ali razvoja našega |
aktualnem svetu, marveč v drugih, možnih, | toda | načeloma enako realnih svetovih - |
Toda | ob primerjavi možnih svetov v sodobni | |
Toda | nekateri ”kozmobiologi“ ne izključujejo | |
Toda | po drugi strani, kot smo videli, z | |
jasna rešitev dobre ubranosti vesolja - | toda | s ”hipotezo stvarnika“ se razumska |
” | Toda | postulirati neskončno mnogo svetov |
varianto teleološke razlage vesolja - | toda | ni mi jasno, ali je panteizem sploh |
Svetega Duha, svojo tretjo osebo - | toda | krščanstvo skuša reševati vprašanje |
Toda | boljšega modela od tega, našega ”standardnega“ | |
lahko privzeli v sodobno kozmologijo - | toda | , ali ni bil v času Giordana Bruna njegov |
Toda | to verjetno še ni zadovoljiv odgovor | |
Toda | vesolje kljub vsemu ostaja pračudež... | |
Toda | - mar se sploh kdaj odločimo sami? | |
Milan je kmalu zatem odšel v Ameriko... | toda | leta pozneje je spet nekaj drugega |
Jeanom, pa seveda z malim Mihcem... | toda | jaz sem ji, kot sama pravi, edini prijatelj... |
Nasmehne se, | toda | očitno je zaskrbljen. |
Toda | poklicala me je, pogreša me kot brata, | |
Toda | , ali bo tudi tej pomladi sledilo poletje, | |
Lepo, | toda | mislila sem, da mu bova lahko midva |
Morda, | toda | kaj midva veva o njem? |
Toda | iz gradiva je razvidno, in tukaj se | |
Toda | po drugi strani mislimo in verjamemo, | |
Toda | moram k temu dodati, da so se takrat | |
Toda | v primeru, da predlagatelji za drugo | |
Toda | ne samo prisluhniti, ampak njihove | |
Toda | ob vsem tem, vsaj osebno ocenjujem, | |
Toda | sodeč po medijih, ki so se precej ukvarjali | |
Toda | zastavlja se vprašanje, ali predlagani | |
Toda | na čigav račun? | |
na njihov račun se bo nekaj poznalo, | toda | negativno. |
Zakon bo imel tudi pozitivno lastnost, | toda | samo za nekaj ljudi tako imenovane |
Toda | odločitev bo politična. | |
Toda | tudi v Trst (in Koper) so se decembra | |
Toda | hkrati je poudaril, »da sama industrija | |
Nesreča je mogoča, | toda | malo verjetna - |
Toda | dobro desetletje pozneje so se zgodbe | |
Gruškovju se ljudje bojijo države, | toda | zagotovo bodo že čez čas izpovedovali, |
drugih apostolov in Gospodovih bratov, | toda | Gospodovi bratje in apostoli niso iste |
Toda | dokazi te trditve ne podpirajo. | |
Toda | kako se bodo potem uresničile prerokbe | |
Toda | tega vidika njegove pobožnosti ne smemo | |
Živahen, | toda | prekratek - |
Resda nista bila ognjemeta prav dolga, | toda | množici so ognjene rožice na nebu nekoliko |
Toda | ker je igrala z enim žetonom in ne | |
ljudskim rekom, ki pravi: »Smo bratje, | toda | naše blagajne niso sestre,« uradno |
Toda | razlike so celo med sorodnimi strankami | |
Toda | za zdaj se očitno še opirajo na rastoče | |
Toda | vsako leto smo na koncu tako prirejene | |
Turnšek: »Res sem se sestal s Perićem, | toda | še zdaleč ga nisem odganjal iz kluba. |
storil za nas, nazadnje z Ademarjem, | toda | tokrat me je rahlo razočaral: o njegovem |
Klubski proračun še klestimo, | toda | brez radikalnih obratov. |
Toda | virusi, ki so v teh dneh marsikoga | |
Toda | ob koncu seveda nihče ne bo spraševal, | |
novi sezoni tri slalome od štirih, | toda | Nicole Hosp je z zmago v Madonni di Campiglio |
Toda | ti delni dogodki ne bodo mogli bistveno | |
Toda | ponovimo še nekaj zgodovine s konca | |
Šešelj tudi postal Miloševićev zapornik, | toda | sovraštvo med njima ni trajalo dolgo, |
do (slehernih) manjšin krucialen - | toda | tudi t. i. večina bi morala nekoga |
Vse spoštovanje do teh ljudstev, | toda | poslance državnega zbora smo menda |
Toda | ali je te zločine sploh mogoče enačiti? | |
Res je vsak komunist bil partizan, | toda | vsak partizan ni bil komunist. |