O'beseda, označena besedila z lemami
tistih podob, ki so izdelane tako, da | ti | oči sledijo, medtem ko se premikaš. |
Z mirnim ponosom | ti | je sporočil, medtem ko je puhal iz |
» | Ti | si izdajalec!« je kričal deček. |
katerih se zaveš dejstev in misli, ki se | ti | zde nove in vredne še potem, ko si |
»Da, | ti | !« |
porogljivimi obenem, ki so zbujale vtis, da | ti | skrbno proučujejo obraz, medtem ko |
dokončali, se ga bodo morali ljudje kot | ti | naučiti znova.« |
» | Ti | misliš, če smem tako reči, da je naša |
» | Ti | v resnici Novoreka ne ceniš, Winston,« |
» | Ti | ne dojemaš vse lepote uničevanja besed.« |
nadaljeval še dolgo potem, ko bova | ti | in jaz že mrtva.« |
» | Ti | je že kdaj prišlo na misel, Winston, |
»Smith, stari, povedal | ti | bom, zakaj te iščem.« |
»Povem | ti | pa, da ne bo moja krivda, če stari |
propadel, čeprav ni bilo lahko reči, kaj | ti | zagotovi preživetje. |
»Sem | ti | kdaj pravil, stari,« je začel, režeč |
Vse dni in noči so | ti | telekrani tolkli na ušesa s statističnimi |
Vzbujal je vtis, da | ti | pred očmi propada, kot bi se krušila |
Partija | ti | je govorila, da zavračaj tisto, kar |
»Ampak, če bi bila | ti | na mojem mestu, bi naredila isto, kar |
je kritizirati,« sem rekla, »ampak | ti | nimaš istih problemov kot jaz.« |
»Prekleto, a ne slišiš, kaj | ti | pravim?« |
»Rečem | ti | , da nobena številka, ki se konča na |
»In pravim | ti | , nobena številka, ki se končuje na |
»Skoraj natančno | ti | lahko povem tisto prekleto številko.« |
»Februarja; govori | ti | to svoji stari mami.« |
»In povem | ti | , nobena številka -« |
»On reče: Snamem | ti | to prekleto glavo, če boš nesramen.« |
pa, da se konča Tukaj je sveča, da | ti | posveti spat, tu je sekira, da ti preseka |
da ti posveti spat, tu je sekira, da | ti | preseka vrat.« |
kadar so prišli do Tu je sekira, da | ti | preseka vrat , so roke spustili in |
bojuješ, je vedno pozabljeno, kajti telo | ti | narašča vse dotlej, dokler ne napolni |
Zakaj | ti | je potem morala ta strahota, ki ni |
Ne dovoliti, da se | ti | občutki zrcalijo na obrazu, je bila |
Telekranov seveda ni bilo, toda vedno | ti | je grozila nevarnost skritih mikrofonov, |
»Kako | ti | je ime?« |
boljša v ugotavljanju raznih stvari kot | ti | , dragi.« |
mislil o meni pred tistim dnem, ko sem | ti | dala listek?« |
tednoma sem resno razmišljal, da bi | ti | s kamnom razbil glavo.« |
»No, potem | ti | pa ustrezam, ljubi.« |
Ti | se hočeš dobro imeti; »oni,« kar pomeni | |
prav tako naravno, kakor da se jim | ti | želiš izmuzniti. |
»Vcepljajo | ti | to leta in leta.« |
»Ja, ljuba, | ti | bi jo.« |
» | Ti | je žal, da je nisi?« |
»Zakaj pa | ti | je potem žal, da je nisi?« |
» | Ti | si mlada, zato se je verjetno bojiš |
»Pojdi na vlak - ampak, glej, narisala | ti | bom.« |
Čudno, kako | ti | je ta vnaprej določena strahota prihajala |
»Kako pa se | ti | je posrečilo priti do vseh teh stvari?« |
»In ne obrni se, dokler | ti | ne rečem.« |
»Ali | ti | je slabo od njih?« |
vem, da se konča Tukaj je sveča, da | ti | posveti spat, tu je sekira, da ti |
da ti posveti spat, tu je sekira, da | ti | preseka vrat!« |
» | Ti | si upornica samo od pasu navzdol,« |
» | Ti | je kdaj prišlo na misel,« je rekel, |
» | Ti | si mlada.« |
»Kar boš storil | ti | , bom storila tudi jaz.« |
Najboljše knjige, je opazil, so tiste, ki | ti | povedo tisto, kar že veš. |
»Tudi | ti | .« |
» | Ti | jo beri,« je rekla z zaprtimi očmi. |
argumentov, če so sovražni Partiji; da | ti | je zoprn in odbijajoč vsak tok misli, |
ali tisoče milijonov ljudi takih kot | ti | , ljudi, ki ne vedo drug za drugega, |
Ti | si mrtev, njihova pa je prihodnost. | |
»Tukaj je sveča, da | ti | posveti spat, tu je sekira, da ti preseka |
da ti posveti spat, tu je sekira, da | ti | preseka vrat!« |
»Kako | ti | je ime, ljubček?« |
je dodala sentimentalno, »lahko bi | ti | bila mama!« |
»O, Smith,« je rekel, »tudi | ti | !« |
»Ali | ti | je kdaj prišlo na misel,« je dejal, |
» | Ti | tukaj!« je rekel. |
» | Ti | veš, kakšne vrste fant sem bil.« |
»Povedal sem | ti | ,« je rekel O'Brien, »da se bova tukaj |
prosim, zapomniti, ves čas pogovora, da | ti | lahko prizadenem bolečino v vsakem |
» | Ti | nisi metafizik, Winston,« je rekel. |
»Nasprotno,« je rekel, » | ti | ga nisi obvladoval.« |
» | Ti | meniš, da je stvarnost nekaj objektivnega, |
domnevaš, da vsak drug vidi isto stvar kot | ti | .« |
»Ampak jaz | ti | pravim, Winston, da stvarnost ni zunanja.« |
» | Ti | lažeš.« |
»Ne samo zato, da bi | ti | izvlekli priznanje, pa tudi ne, da |
»Naj | ti | povem, zakaj smo te pripeljali sem?« |
» | Ti | si napaka v vzorcu, Winston.« |
»Kaj | ti | nisem ravnokar povedal, da se razlikujemo |
»Naše povelje pa je | Ti | si.« |
»Zgodile se | ti | bodo stvari, po katerih si ne boš mogel |
»Ravnokar sem | ti | kazal prste na roki.« |
» | Ti | ne obstajaš,« je rekel O'Brien. |
Mar ni v izjavi » | Ti | ne obstajaš« nekaj logično absurdnega? |
» | Ti | je povedala kaj, česar še nisi vedel?« |
»Ni treba, da | ti | povem razlog, saj ga že veš.« |
»Zdaj | ti | bom povedal odgovor na vprašanje.« |
» | Ti | je kdaj prišlo na misel, da je to zamenljivo?« |
stvarmi - zunanjo stvarnostjo, bi rekel | ti | - ni pomembna.« |
»Povedal sem | ti | , Winston,« je rekel, »da v metafiziki |
»Se | ti | zdaj svita, kakšen svet ustvarjamo?« |
»Vse, kar si prestal | ti | , odkar si v naših rokah - vse to se |
»Kot vidim, se | ti | začenja svitati, kakšen bo ta svet.« |
» | Ti | si pod vtisom, da je sovraštvo bolj |
» | Ti | si domišljaš, da obstaja nekaj, kar |
»Pa se imaš | ti | za človeka?« |
»Če si | ti | človek, Winston, si poslednji.« |
spremenilo in postalo ostrejše: »In | ti | se imaš za moralno boljšega od nas, |
» | Ti | si poslednji človek,« je rekel O'Brien. |
» | Ti | si čuvar človeškega duha.« |
»S palcem in kazalcem | ti | lahko objamem biceps.« |
»Lahko bi | ti | zlomil vrat kot koren.« |
»Devet, deset, enajst zob | ti | je še ostalo.« |
»In tistih nekaj, kar jih imaš, | ti | izpada iz ust.« |
»Vidiš to prikazen, ki | ti | stoji nasproti?« |
»Če si | ti | človek, potem je to človečnost.« |
» | Ti | sam si to napravil.« |
»Nič se | ti | ni zgodilo, česar ne bi bil sam predvidel.« |
domisliš enega samega ponižanja, ki bi se | ti | ne bilo zgodilo?« |
potrebno, ne smeš nikdar dovoliti, da | ti | vznikne v zavest v kakršnikoli obliki, |
težkimi črnimi brki in z očmi, ki so | ti | sledile sem ter tja, sam od sebe priplaval |
»Edino čustveno | ti | ni uspelo napredovati.« |
»Rekel sem | ti | , da odgovor že poznaš.« |
» | Ti | se zavedaš tega.« |
»Skočili | ti | bosta v obraz in se zažrli naravnost |
Ni | ti | bilo treba pogledati na zemljevid, |
»Včasih,« je rekla, » | ti | grozijo z nečim, - nečim, česar ne |
»Edino, kar te briga, si | ti | sam.« |
»Edino, kar te briga, si | ti | sam,« je odmeval. |
rekla: »Zdaj pa bodi priden in kupila | ti | bom igračo.« |
»Lepo igračo - všeč | ti | bo;« in potem je odšla ven v dež, v |
da bi lahko brez napora šel v mesto, | ti | ne bi bilo treba prihajati k nam, temveč |
Zato nas moraš | ti | pogosto obiskovati. |
tudi tebe vprašal za mnenje - kajti | ti | si tam, kjer pesniki govorijo o ’pragu |
»Po resnici in odkrito, pri Zevsu, | ti | bom povedal svoje mnenje, dragi Sokrat. |
tvojimi trditvami, temveč menili, da | ti | starosti ne prenašaš težko zaradi svojega |
Temistokles: ’Niti ne bi jaz kot Serifec niti | ti | kot Atenec postal slaven!‘ |
povej: kaj imaš za največjo dobrino, ki | ti | jo daje bogastvo?« |
»Nekaj, s čimer bom, če | ti | povem, le redke prepričal. |
» | ti | dedič pogovora, kako se glasijo Simonidove |
Seveda, kaj s tem meni, najbrž | ti | , Polemarh, razumeš, jaz pa žal ne. |
da | ti | na tako vprašanje ne bi nihče odgovoril! |
Toda če bi | ti | dejal:, Dragi Trazimah, kako misliš |
kaj bi mu | ti | odgovoril?« |
Ti | namreč trdiš, da to veš in nas lahko | |
» | Ti | si neznosen, Sokrat! |
Ti | trditev zmerom najslabše tolmačiš.« | |
soglašam, da je pravično nekaj koristnega, | ti | pa k temu še dodajaš, ’za močnejšega‘, |
»Mislim, da samo to, kar | ti | praviš. |
delati ravno nasprotno od tega, kar si | ti | trdil. |
»Seveda, če se tudi | ti | postaviš na njegovo stran!« |
» | Ti | človeku zaobrneš besedo v ustih, Sokrat,« |
Natančno rečeno - in | ti | ljubiš natančnost - noben strokovnjak |
»To natanko vem, toda ne bo se | ti | posrečilo. |
Zdi se namreč, da | ti | vsaj za nas ni mar, ali nam gre slabše |
Ne bo | ti | v škodo, če se pokažeš uslužnega tako |
Zase | ti | vsekakor moram reči, da nikakor ne |
Naj | ti | svoj nauk stlačim v dušo in ti ga tako |
Naj ti svoj nauk stlačim v dušo in | ti | ga tako vbijem v glavo?« |
Ali vidiš | ti | v zdravstvu in krmarstvu eno in isto |
Ali - da bom čisto točen, kakor | ti | to želiš - imenuješ ti zato, ker je |
točen, kakor ti to želiš - imenuješ | ti | zato, ker je krmarju vožnja po morju |
Za kaj bi se | ti | odločil?« |
» | Ti | gotovo meniš, da mislim na žeparje?« |
kakor to delajo mnogi drugi, potem bi | ti | bil lahko, upoštevajoč splošno mnenje, |
Ti | si vendar govoril o muzikalnih in nemuzikalnih | |
»Katere imenuješ | ti | razumne in katerih ne?« |
Odgovoril | ti | bom zmerom da‐da! |
in | ti | prikimal ali odkimal kakor starim ženicam, |
»Kakor | ti | je prav, ko me ne pustiš govoriti. |
Ti | trdiš, da je država lahko nepravična | |
»Hvala | ti | , predragi! |
»To | ti | bo za pogostitev ob prazniku Bendis, |
»potem ko si postal pohlevnejši in se | ti | je jeza polegla. |
pel hvalo nepravičnemu življenju in | ti | s tem pokazal, kako zelo si želim, |
tem pokazal, kako zelo si želim, da | ti | po drugi strani čim temeljiteje prikažeš |
Ti | ustreza ta moj predlog?« | |
»Sokrat, | ti | vendar ne misliš, da bi bilo vprašanje |
»Takoj | ti | bom povedal. |
12. »In dalje: kako naj | ti | v državi izdelke svojih rok prepuščajo |
podobne in imeti morajo enak učinek; se | ti | ne zdi?« |
Adeimant, v tem trenutku nisva pesnika ne | ti | ne jaz, temveč utemeljevalca države. |
» | Ti | gotovo misliš, da gre za nekaj zapletenega. |
»Isto kakor | ti | .« |
Strelec, grdo si me ukanil, bogov | ti | najbolj pogubni. |
Zato | ti | bom - kakor ljudje, ki se ne znajo |
» | Ti | veš, da do verzov: ... in vse rotil |
ne porečeš, da tega spet ne razumeš, | ti | bom pokazal na primeru. |
Zdaj | ti | bom gotovo lahko pojasnil, kar se mi |
Ti | si ju vendar pravkar imenoval pesnitvi | |
poznati, ne smejo pa ravnati tako kakor | ti | in se tudi ne pri njih zgledovati.« |
»Tako | ti | preostaja za uporabo v državi samo |
nasledek dobrega ali slabega ritma, | ti | je jasno, kaj?« |
»Razumem: | ti | imaš ali si imel take ljubljence. |
»Potemtakem bi | ti | v državi, ki smo jo ustanovili, vpeljal |
Toda tudi | ti | pazi! |
»To, kar | ti | .« |
»Ali se | ti | ne zdi še sramotnejše,« |
»Poskusil bom; | ti | si vsekakor vprašal v eni sapi po dveh |
»Povedal | ti | bom! |
»Zaslepljene boš pač tudi | ti | imenoval tiste, ki menjajo svoje mnenje, |
»Z vso pravico, boš rekel, ko | ti | zgodbo povem.« |
Ali se | ti | zdi kako mogoče, da bi vladarji in |
»Seveda; | ti | misliš prave hiše?« |
»Pojasnil | ti | bom. |
»Kako bi se branil, ko bi | ti | kdo očital: ti tem svojim možem ne |
bi se branil, ko bi ti kdo očital: | ti | tem svojim možem ne prinašaš posebne |
namreč: nikakor ne bi bilo čudno, ko bi | ti | tudi že tako bili najsrečnejši ljudje. |
Pri tem | ti | drugi niso tako pomembni: če se čevljarji |
» | Ti | misliš, da bodo živeli tako kakor tisti |
mikavno; jeziti se namreč na nekoga, ki | ti | dobro svetuje, gotovo ni lepo.« |
»Kakor je podoba, | ti | ne ljubiš takih ljudi?« |
»Ali se | ti | ne zdi mogoče, da mož, ki se ne razume |
» | Ti | si obljubil, da boš to sam raziskal. |
»Pomagali | ti | bomo.« |
Če želiš, | ti | lahko na primeru ponazorim, kaj mislim.« |
imenujem in označujem kot hrabrost, če | ti | nisi drugačnega mnenja?« |
Vendar bomo o njem, če | ti | je prav, natančneje razpravljali kdaj |
»Z veseljem, samo pojdi | ti | naprej.« |
» | Ti | pozabljaš, kakor se zdi, na svojo dolžnost |
Razloži nam, kako si jo | ti | zamišljaš. |
celega obravnavali može, zlasti še, ker | ti | tako želiš.« |
»In kaj se | ti | zdi pri tem najbolj smešno? |
»Ali | ti | je prav,« |
»Morda poreče isto, kar si | ti | pred kratkim dejal: tako iznenada to |
»In vendar se | ti | bo zdel majhen, brž ko boš videl drugega.« |
» | Ti | torej obe vprašanji povezuješ? |
Če bi | ti | privolil v koristnost te zahteve, potem |
Če | ti | je prav, bi najprej to pretresla in |
»Tako boš | ti | zdaj kot zakonodajalec odbral primerne |
razmnoževanju tega ne upoštevaš, potem se | ti | poslabšata pasmi petelinov in psov, |
»Si tudi | ti | mnenja, da traja najboljša doba pri |
imenujejo očeta, on njihove otroke vnuke in | ti | njega starega očeta, njegovo ženo pa |
» | Ti | se torej strinjaš z opisano skupnostjo |
»Prehitel si me v tem - ravnokar sem | ti | namreč hotel seči v besedo.« |
»Ali se | ti | zdi zdaj nepomembno in nevredno nevarnosti, |
Se | ti | zdi prav, da grške države Grke zasužnjujejo? |
Naj | ti | povem, zakaj?« |
prepričan; k temu še dodajam, česar | ti | nisi rekel, namreč da bi se tudi v |
»A me nisi | ti | spravil v ta položaj?« |
ne bom te pustil na cedilu, temveč | ti | bom po svojih močeh pomagal, predvsem |
»kdo drug bi lahko to rekel, toda | ti | , ki si v ljubezni tako doma, ne bi |
Ti | pa se boš, mislim, strinjal z mojim | |
Ti | pa odgovori namesto njega !« | |
In kako misliš | ti | o tem?« |
vzgojenim ljudem v primerni starosti bi | ti | zaupal vodstvo države, ali ne?« |
»Dragi Sokrat, na to | ti | ne more nihče ničesar odvrniti! |
deskah, preigrajo slabe igralce, tako | ti | svoje sobesednike preigraš, le da pri |
zaradi ukvarjanja s filozofijo, ki ga | ti | priporočaš, za državo neuporabni.« |
Toda poslušaj primero, ki | ti | naj še jasneje pokaže, kako previden |
Tako se tudi | ti | ne moreš zmotiti, če današnje oblastnike |
Prav | ti | pogosto delajo napake in spravljajo, |
»Poskušal | ti | bom razložiti,« |
stvari moraš gledati celostno, potem | ti | bo vse jasno, in moja trditev se ti |
ti bo vse jasno, in moja trditev se | ti | ne bo zdela neverjetna.« |
stvari kot ti in postane tak, kakor si | ti | .« |
Se | ti | ne zdi?« |
»Toda večina tvojih poslušalcev se | ti | bo še z večjo vnemo postavila po robu, |
večjo vnemo postavila po robu, ker | ti | ne verjame, začenši s Trazimahom.« |
» | Ti | govoriš tu o zelo kratkem času!« |
boš opisal filozofe tako, kakor jih | ti | razumeš, če ji boš pojasnil njihovo |
Ali se | ti | zdi mogoče, da kdo ne bi posnemal nečesa, |
»Se | ti | ne zdi, da je to težko dosegljivo?« |
to je treba paziti; toda kaj misliš | ti | z najvišjimi znanostmi?« |
Tudi | ti | lahko mirno vprašaš. |
Toda, dragi Sokrat, kaj imaš | ti | za dobro: spoznanje, naslado ali nekaj |
» | Ti | si mož!« |
»Toda | ti | veš, da so mnenja, ki se ne opirajo |
»Tega si | ti | kriv,« |
Ti | veš, da uporabljajo ljudje, ki se ukvarjajo | |
Ti | potemtakem ne imenuješ metode ljudi, | |
» | ti | hočem pojasniti razloček med izobraženimi |
»In ali se | ti | nadalje zdi čudno, če se kdo, ki stopi |
»Poskušal | ti | bom razložiti svoje mnenje. |
Skupno jih pretresiva, | ti | pa potem potrdi ali zavrzi moje mnenje, |
»Poskušal | ti | ga bom podrobneje razložiti. |
Bolje me boš razumel, če | ti | to razložim na primeru. |
Ti | veš, da se poklicni matematiki odklonilno | |
razdeliti čisto enico; medtem ko torej | ti | enoto razdeluješ, jo oni pomnožujejo |
slike na stropu in se tako izobražuje, | ti | očitno misliš, da jih opazuje z duhovnimi |
lahko navedeš še kako znanost, ki se | ti | zdi primerna za naš namen?« |
» | Ti | govoriš o vrlih ljudeh,« |
Toda, Sokrat, | ti | govoriš o zelo veliki nalogi.« |
Tudi upam, da | ti | ne bo treba gledati samo prispodobe |
In | ti | ?« |
»Nasploh sem tvojega mnenja, kolikor | ti | lahko sledim.« |
» | Ti | bi jim marveč z zakonskim določilom |
15. »Tako | ti | preostaja samo še odločitev, koga mislimo |
» | Ti | se še spominjaš, koga smo pri naši |
»Se čudiš in se | ti | zdi neoprostljivo, če se jim to dogaja?« |
Ali morda želiš, da | ti | povem svoje mnenje?« |
spodbiti številna mnenja drugih in ko | ti | pogosto spodbijajo tudi njihove trditve, |
Ti | si jima odgovoril na njuno vprašanje | |
Ali se | ti | zdi dobro za državo, če lahko njeni |
Ni | ti | treba iti v vojno, če pride do nje, |
v vojno, če pride do nje, in ni se | ti | treba držati miru, četudi ga država |
postaneš uradnik ali sodbnik, če se | ti | seveda ljubi. |
»In kar je poglavitno pri vsem tem : | ti | vidiš, kako občutljiva postane pri |
» | Ti | potemtakem tirana razglašaš za očetomorilca |
Ti | veš, da je v takih okoliščinah vsega | |
»Še nesrečnejši se | ti | utegne zdeti tisti človek...« |
»V tem | ti | ni moč ugovarjati.« |
razvrščam v istem zaporedju, kakor si jih | ti | navedel, tako kar se tiče njihovega |
Zdaj še razmisli o drugem, ali se | ti | bo zdel primeren.« |
vrst, katero življenje je najslajše, | ti | bo pripadnik vsake vrste najbolj hvalil |
»Stvar | ti | bom pojasnil tako, da mi boš odgovarjal |
Namesto njega | ti | jaz odgovarjam.« |
domislim, najti dovolj poguma, da bi | ti | to povedal. |
» | Ti | govoriš o mogočnem čarovniku!« |
ne vidiš, da v določenem smislu tudi | ti | vse to lahko ustvariš?« |
»Toda | ti | utegneš poreči, da tudi njegove stvaritve |
»Da, če | ti | je prav.« |
In za katero državo si | ti | ? - |
Kajne, prijatelj, tudi | ti | rad zapadaš čarom poezije, zlasti če |
Ali | ti | morda veš?« |
Tudi | ti | lahko to brez težav spoznaš.« |
»Vračamo | ti | ga.« |
» | Ti | je prav, če zdaj o teh isto povem, |
prav, če zdaj o teh isto povem, kar si | ti | rekel o nepravičnih? |
»Ne mislim | ti | govoriti o doživljajih, ki jih je Odisej |
pripovedoval Alkinoju, pripovedovati | ti | namreč hočem zgodbo vrlega junaka Era, |
‘ | Ti | , Betlehem, v Judovi deželi! |
Ostani tam, dokler | ti | ne sporočim, Heród bo namreč dete iskal, |
»Jaz bi se | ti | moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« |
»Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa | ti | hodiš k meni.« |
»Vse to | ti | bom dal, če predme padeš in me počastiš.« |
Resnično | ti | povem: ne prideš od tam, dokler ne |
Če se hoče kdo pravdati s teboj in | ti | vzeti obleko, mu pusti še plašč. |
Kadar pa | ti | daješ miloščino, naj ne vé tvoja levica, |
in tvoj Oče, ki vidi, kar je skrito, | ti | bo povrnil.« |
Kadar pa | ti | moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata |
In tvoj Oče, ki vidi, kar je skrito, | ti | bo povrnil. |
Kadar pa se | ti | postiš, si pomazili glavo in umij obraz. |
tvoj Oče, ki vidi, kar je na skrivnem, | ti | bo povrnil.« |
»Pojdi, in kakor si veroval, naj se | ti | zgodi!« |
»Kaj hočeš | ti | od naju, Božji Sin? |
»Zaupaj, sin, grehi so | ti | odpuščeni!« |
Grehi so | ti | odpuščeni’ ali reči: ‘ |
»Ali si | ti | , ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« |
svojega glasnika pred teboj, da | ti | bo pripravil pot.’ |
»Gorje | ti | , Horazín! |
Gorje | ti | , Betsájda! |
In | ti | , Kafarnáum! |
Dà, Oče, tako | ti | je bilo všeč. |
»Ni | ti | jè dovoljeno imeti.« |
»Gospod, če si | ti | , mi zapovej, da pridem po vodi k tebi.« |
» | Ti | si res Božji Sin.« |
Zgodi naj se | ti | , kakor želiš!« |
» | Ti | si Kristus, Sin živega Boga.« |
»Blagor | ti | , Simon, Jonov sin, kajti meso in kri |
Simon, Jonov sin, kajti meso in kri | ti | nista tega odkrila, ampak moj Oče, |
Jaz pa | ti | povem: ‘ |
Ti | si Peter (Skala) in na to skalo bom | |
Dal | ti | bom ključe nebeškega kraljestva; in |
To se | ti | nikakor ne sme zgoditi!« |
»Kaj se | ti | zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski |
tudi verskega občestva ne posluša, naj | ti | bo kakor pogan in cestninar. |
»Ne pravim | ti | sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat |
Potrpi z menoj in vse | ti | povrnem.’ |
Potrpi z menoj in | ti | povrnem.’ |
Ves dolg sem | ti | odpustil, ker si me prosil. |
Ali nisi bil tudi | ti | dolžan usmiliti se svojega tovariša, |
Prijatelj, ne delam | ti | krivice. |
»Slišiš, kaj | ti | govorijo?« |
Kdo | ti | je dal to oblast?« |
Ti | pa so premišljevali in govorili med | |
Povej nam torej, kaj se | ti | zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju |
lačnega in te nasitili ali žejnega in | ti | dali piti? |
ali nagega ali bolnega ali v ječi in | ti | nismo postregli?’ |
Ti | pa so mu določili trideset srebrnikov. | |
»Kje hočeš, da | ti | pripravimo velikonočno večerjo?« |
» | Ti | sam si rekel!« |
»Resnično | ti | povem: preden bo to noč petelin zapel, |
vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor | ti | .« |
pri živem Bogu, da nam poveš, ali si | ti | Kristus, Božji Sin.« |
» | Ti | sam si rekel. |
»Tudi | ti | si bil z Jezusom Galilejcem.« |
»Zares, tudi | ti | si izmed njih, saj te že tvoja govorica |
» | Ti | si judovski kralj?« |
» | Ti | tako praviš.« |
» | Ti | , ki podiraš tempelj in ga v treh dneh |
» | Ti | si moj ljubljeni Sin, zelo sem te vesel.« |
»Sin, odpuščeni so | ti | grehi!« |
Odpuščeni so | ti | grehi’ ali reči: ‘ |
» | Ti | si Božji Sin!« |
»Učitelj, | ti | ni mar, da se potapljamo?« |
»Kako | ti | je ime?« |
ljudem in jim sporoči, kolikšne reči | ti | je storil Gospod in se te usmilil.« |
»Deklica, rečem | ti | , vstani!« |
»Prôsi me, karkoli hočeš, in | ti | bom dal.« |
»Karkoli me poprosiš, | ti | bom dal, pa čeprav polovico svojega |
» | Ti | si Kristus.« |
»Nemi in gluhi duh, ukazujem | ti | : |
»Eno | ti | manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, |
»Kaj hočeš, da | ti | storim?« |
Kdo | ti | je dal oblast, da to delaš?« |
»Kam hočeš, da gremo in | ti | pripravimo velikonočno večerjo?« |
»Resnično | ti | povem: preden bo petelin nocoj, to |
Oče, vse | ti | je mogoče! |
vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar | ti | !« |
»Si | ti | Kristus, Sin Blagoslovljenega?« |
»Tudi | ti | si bil s tem Nazaréčanom, z Jezusom.« |
» | Ti | si judovski kralj?« |
» | Ti | tako praviš.« |
Tvoja žena Elizabeta | ti | bo rodila sina in daj mu ime Janez. |
V radost in veselje | ti | bo in mnogi se bodo veselili njegovega |
Poslan sem, da spregovorim s teboj in | ti | sporočim to veselo novico. |
»Blagoslovljena | ti | med ženami, in blagoslovljen sad tvojega |
In | ti | , dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš |
» | Ti | si moj ljubljeni Sin, zelo sem te vesel.« |
»Ej, kaj imaš | ti | z nami, Jezus Nazaréčan? |
» | Ti | si Božji Sin.« |
»Človek, tvoji grehi so | ti | odpuščeni!« |
Odpuščeni so | ti | grehi’ ali rêči: ‘ |
»Rečem | ti | : vstani, vzemi nosila in pojdi domov!« |
enem licu, nastavi še drugo, in kdor | ti | hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne |
»Mladenič, rečem | ti | , vstani!« |
»Ali si | ti | , kateri mora priti, ali naj čakamo |
Ali si | ti | , kateri mora priti, ali naj drugega |
»Simon, rad bi | ti | nekaj povedal.« |
Zato | ti | povem: odpuščeni so ji mnogi grehi, |
»Odpuščeni so | ti | grehi!« |
»Kako | ti | je ime?« |
se domov in pripoveduj o vsem, kar | ti | je storil Bog.« |
naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče, | ti | pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!« |
»Gorje | ti | , Horazín! |
Gorje | ti | , Betsájda! |
In | ti | , Kafarnáum! |
Dà, Oče, tako | ti | je bilo všeč. |
Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, | ti | bom nazaj grede povrnil.’ |
Kateri od teh treh, se | ti | zdi, je bil bližnji tistemu, ki je |
»Pojdi in tudi | ti | tako delaj!« |
»Gospod, | ti | ni mar, da me sestra pušča sámo streči? |
menoj v postelji, ne morem vstati in | ti | dati.’ |
Povem | ti | : ne prideš od tam, dokler ne plačaš |
tisti, ki je povabil tebe in njega, in | ti | rekel: |
povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da | ti | reče gostitelj, ko pride: |
da te morda tudi oni ne povabijo in | ti | povrnejo. |
kruljave, slepe, in boš srečen, ker | ti | ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo |
ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno | ti | bo namreč ob vstajenju pravičnih.« |
Poglej, toliko let | ti | služim in nikoli nisem prestopil tvojega |
Sin, | ti | si vedno pri meni in vse, kar je moje, |
Koliko pa si | ti | dolžan?’ |
le húdo; zdaj je on tukaj potolažen, | ti | pa trpiš. |
dokler se ne najem in napijem, nato boš | ti | jedel in pil.’ |
»Še eno | ti | manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj |
»Kaj hočeš, da | ti | storim?« |
Tudi | ti | bodi nad petimi mesti.’ |
»O, da bi tudi ti danes spoznalo, kaj | ti | prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim |
s kakšno pravico to delaš, ali kdo | ti | je dal to oblast?« |
»Povem | ti | , Peter, danes ne bo petelin zapel, |
»Tudi | ti | si izmed njih.« |
»Če si | ti | Mesija, nam povej!« |
» | Ti | si torej Božji Sin?« |
» | Ti | si judovski kralj?« |
» | Ti | tako praviš.« |
»Ali nisi | ti | Mesija? |
»Resnično | ti | povem: še danes boš z menoj v raju.« |
»Si | ti | edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, |
»Kdo si | ti | ?«, je priznal in ni tajil, temveč |
» | Ti | si Simon, Janezov sin. |
»Učitelj, | ti | si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« |
»Učitelj, ti si Božji Sin, | ti | si Izraelov kralj.« |
»Ker sem | ti | rekel, da sem te videl pod smokvinim |
in ko se ljudje napijejo, s slabšim, | ti | pa si dobro vino prihranil do zdaj.« |
»Šestinštirideset let so gradili ta tempelj, | ti | pa ga boš postavil v treh dneh?« |
more delati takih znamenj, kakor jih | ti | delaš, če ni Bog z njim.« |
»Resnično resnično | ti | povem: če se kdo ne rodi od zgoraj, |
»Resnično resnično | ti | povem: če se kdo ne rodi iz vode in |
Ne čudi se, da sem | ti | rekel: |
» | Ti | si učitelj v Izraelu in tega ne veš? |
Resnično resnično | ti | povem: govorimo o tem, kar vemo, in |
Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj | ti | dam piti?« ( |
bi poznala božji dar in kdo je, ki | ti | pravi: |
Daj mi piti,’ bi ga | ti | prosila in dal bi ti žive vode.« |
mi piti,’ bi ga ti prosila in dal bi | ti | žive vode.« |
Si mar | ti | večji kakor naš oče Jakob, ki nam je |
»Kdo je tisti človek, ki | ti | je rekel: ‘ |
Ne gréši več, da se | ti | ne zgodi kaj hujšega!« |
boš torej naredil, da bomo videli in | ti | verjeli? |
in mi trdno verujemo in vemo, da si | ti | Sveti od Boga.« |
»Kaj si tudi | ti | iz Galileje? |
Kaj pa | ti | praviš?« |
» | Ti | pričuješ sam o sebi. |
Abraham je umrl in preroki so pomrli; | ti | pa praviš: ‘ |
Si mar | ti | večji kakor naš oče Abraham, ki je |
»Kako so se | ti | torej oči odprle?« |
»Kaj praviš o njem, ker | ti | je odprl oči?« |
»Kaj | ti | je storil? |
Kako | ti | je odprl oči?« |
» | Ti | si njegov učenec, mi smo pa Mojzesovi |
Če si | ti | Kristus, nam povej odkrito!« |
dela, marveč zaradi bogokletja, ker se | ti | , ki si človek, delaš Boga.« |
»Gospod, ko bi bil | ti | tukaj, bi moj brat ne bil umrl; a |
brat ne bil umrl; a tudi zdaj vem, da | ti | bo Bog dal, karkoli ga poprosiš.« |
Trdno verujem, da si | ti | Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« |
»Gospod, ko bi bil | ti | tukaj, bi moj brat ne bil umrl.« |
» | Ti | mar nisem rekel, da boš videla božjo |
»Oče, zahvalim se | ti | , ker si me uslišal. |
sem rekel, da bi verovali, da si me | ti | poslal.« |
»Gospod, | ti | mi boš noge umival?« |
»Tega, kar jaz delam, | ti | zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« |
Resnično resnično | ti | povem: petelin ne bo zapel, preden |
Zdaj me | ti | , Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki |
tebe, ter začeli verovati, da si me | ti | poslal. |
verovali vame: da bodo vsi eno, kakor si | ti | , Oče, v meni in jaz v tebi, naj bodo |
nama, da bo svet veroval, da si me | ti | poslal. |
kakor sva midva eno: jaz v njih in | ti | v meni, da bodo popolnoma eno. |
Naj svet spozna, da si me | ti | poslal in da si jih ljubil, kakor si |
spoznal in tudi ti so spoznali, da si me | ti | poslal. |
»Kaj nisi tudi | ti | izmed učencev tega človeka?« |
»Mar nisi tudi | ti | izmed njegovih učencev?« |
»Če ne bi bil hudodelec, bi | ti | ga ne bili izročili.« |
» | Ti | si judovski kralj?« |
»Praviš to sam od sebe, ali so | ti | drugi povedali o meni?« |
» | Ti | praviš, da sem kralj. |
oblasti bi ne imel nad menoj, če bi | ti | ne bilo dano od zgoraj. |
Zato ima večji greh tisti, ki | ti | me je izročil.« |
»Dà, Gospod, | ti | veš, da te imam rad.« |
»Dà, Gospod, | ti | veš, da te imam rad.« |
»Gospod, | ti | vse veš, ti veš, da te imam rad.« |
»Gospod, ti vse veš, | ti | veš, da te imam rad.« |
Resnično resnično | ti | povem: ko si bil mlad, si se opasoval |
hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj | ti | to mar? |
Ti | hôdi za menoj!« | |
hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj | ti | to mar.« |
»Gospod, | ti | poznaš srca vseh, pokaži, katerega |
»Srebra in zlata nimam, dam | ti | pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa |
»Gospod, | ti | si ustvaril nebo in zemljo in morje |
svetega služabnika Jezusa, ki si ga | ti | mazilil. |
Izraelovi rodovi, da bi storili, kar si | ti | v svoji môči in v svojem sklepu vnaprej |
In ko si ga prodal, ali | ti | ni bil denar na voljo? |
in sorodnike in pojdi v deželo, ki | ti | jo bom pokazal!’ |
»Pojdi v pogubo, | ti | in tvoj denar, če misliš, da si božji |
Ti | nimaš deleža pri tem in ne pravice | |
svoje grdobije in prôsi Gospoda, morda | ti | odpusti namero tvojega srca! |
»Jaz sem Jezus, ki ga | ti | preganjaš. |
Gospod Jezus, ki se | ti | je prikazal na poti semkaj, me je poslal, |
In zdaj pošlji nekaj mož v Jópo, da | ti | pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! |
zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar | ti | je naročil Gospod.« |
Pošlji v Jópo, da | ti | pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! |
Ta | ti | bo govoril besede, po katerih boste |
besede, po katerih boste zveličani | ti | in vsa tvoja hiša.’ |
»Blede se | ti | !« |
»O | ti | , ki si poln vseh zvijač in vse hudobije, |
si poln vseh zvijač in vse hudobije, | ti | sin hudičev, sovražnik vse pravičnosti! |
Ti | si moj sin, danes sem te rodil.’ | |
»V imenu Jezusa Kristusa | ti | zapovedujem: pojdi iz nje!« |
»Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš | ti | in tvoja hiša!« |
Nihče se te ne bo dotaknil, da bi | ti | storil kaj zlega, zakaj v tem mestu |
Stôri, kar | ti | pravimo: med nami so štirje možje, |
»Ali | ti | smem nekaj reči?« |
»Potemtakem | ti | nisi tisti Egipčan, ki je pred dnevi |
Jaz sem Jezus nazaréjec, ki ga | ti | preganjaš.’ |
»Tebe bo Bog udaril, | ti | pobeljeni zid!« mu je rekel Pavel. |
tega fanta odpeljem k tebi, ker bi | ti | rad nekaj povedal.« |
To | ti | vedno in povsod priznavamo z iskreno |
Priznam pa | ti | tudi to, da po tem nauku, ki ga označujejo |
Judom nisem storil krivice, in | ti | to tudi prav dobro veš. |
»Dovoljeno | ti | je, da govoriš o svoji zadevi.« |
Težkó | ti | je, da se upiraš ostnu.’ |
Jaz sem Jezus, ki ga | ti | preganjaš. |
Zato sem se | ti | prikazal, da bi te izvolil za svojega |
za pričo tega, kar si videl in kar | ti | bom še pokazal. |
Prevelika učenost | ti | je zmešala pamet.« |
cesarja moraš stopiti in glej, Bog | ti | poklanja življenje vseh, ki so s tabo |
Vseeno pa bi radi slišali, kaj | ti | misliš, zakaj o tem nauku nam je znano |
sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj | ti | , ki sodiš, delaš isto. |
Če pa se | ti | imenuješ Jud, če se brezskrbno opiraš |
»Prav zato sem | ti | dal nastopiti, da na tebi pokažem svojo |
O človek, kdo si vendar | ti | , da bi se prerekal z Bogom? |
nekatere veje odlomljene in si bil | ti | , divja oljka, vcepljen na njihovo mesto |
pa se prevzemaš, vedi, da ne nosiš | ti | korenine, pač pa korenina nosi tebe. |
Pravilno: odlomljene so bile zaradi nevere, | ti | pa stojiš zaradi vere. |
zvest božji dobroti, sicer boš tudi | ti | odsekan. |
Če si bil torej | ti | odsekan z divje oljke, kateri si po |
Kdo si | ti | , da sodiš tujega služabnika? |
In | ti | , zakaj sodiš svojega brata? |
Ali pa | ti | , zakaj zaničuješ svojega brata? |
Kdo | ti | namreč more dati prednost? |
Res da se | ti | lepo zahvaljuješ, a drugemu to ni v |
Kar | ti | seješ, ne oživi, če prej ne umrje. |
milosti te uslišim in na dan rešitve | ti | pomagam.« |
»Dovolj | ti | je moja milost. |
»Če | ti | , ki si Jud, živiš po pogansko in ne |
Zavriskaj od veselja | ti | , ki ne poznaš porodnih bolečin! |
zapoved, ki je združena z obljubo - da | ti | bo dobro in boš dolgo živel na zemlji. |
prerokb, ki so nekoč spregovorile o tebi, | ti | polagam na srce to naročilo: z njihovo |
To | ti | pišem, čeprav upam, da bom prav kmalu |
Ti | bodo branili ženitev in uživanje nekaterih | |
zanemarjaj milosti, ki je v tebi in | ti | je bila dana po preroški besedi, ko |
Ti | pa, božji človek, béži pred tem! | |
Zapovedujem | ti | pred Bogom, ki vsem stvarem daje življenje, |
Timótej, varuj, kar | ti | je zaupano! |
Prepričan pa sem, da jo imaš tudi | ti | . |
Sicer pa | ti | bolj veš, koliko dobrega mi je storil |
Zato pa bodi | ti | , moj sin, močan v milosti, ki je v |
Sicer pa | ti | bo dal Gospod, da boš vse to razumel. |
Ti | si krenil za menoj v mojem nauku, vedênju | |
Toda | ti | ostani pri tem, česar si se naučil |
detinstva poznaš Sveto pismo in to | ti | more po veri v Jezusa Kristusa dati |
Ti | pa bodi v vsem trezen, nadloge pretrpi, | |
Tega se tudi | ti | varuj, ker je silno nasproten našim |
mestih postaviš starešine, kakor sem | ti | naročil. |
Ti | pa govôri, kar se sklada z zdravim | |
Čeprav imam v Kristusu vso svobodo, da | ti | zapovem, kaj stôri, te vendar rajši |
Doslej | ti | ni bil koristen, zdaj pa je koristen |
Če pa | ti | je prizadel kakšno krivico ali ti je |
pa ti je prizadel kakšno krivico ali | ti | je kaj dolžan, zapiši to na moj račun. |
Da | ti | ne omenim, da mi dolguješ celó sam |
Pišem | ti | , ker zaupam v tvojo poslušnost, saj |
» | Ti | si moj sin, danes sem te rodil.«? |
» | Ti | , Gospod, si v začetku postavil zemljo |
Oba bosta prešla, | ti | pa ostaneš. |
Ti | pa ostaneš isti in tvoja leta ne bodo | |
» | Ti | si moj sin, danes sem te rodil.« |
» | Ti | si duhovnik na veke, kakršen je Melkízedek.« |
» | Ti | si duhovnik na veke, kakršen je Melkízedek.« |
Ti | si duhovnik na veke.« | |
pravi, »da boš naredil vse po podobi, ki | ti | je bila pokazana na gori!« |
Žgalne daritve in daritve za greh | ti | niso bile všeč. |
daritev in daritev za greh nisi hotel in | ti | niso bile všeč,« ki jih vendar darujejo |
» | Ti | stopi tja,« ali |
» | Ti | imaš vero in jaz imam dela. |
Pokaži mi svojo vero brez del in jaz | ti | iz svojih del pokažem vero. |
Kajne, | ti | veruješ, da je en Bog? |
Kdo pa si | ti | , da sodiš bližnjega? |
Veliko bi | ti | lahko še napisal, pa ti nočem pisati |
Veliko bi ti lahko še napisal, pa | ti | nočem pisati s črnilom in peresom. |
Vendar | ti | je v dobro to, da sovražiš početje |
Nič se ne boj tega, kar | ti | je pretrpeti. |
Bodi zvest vse do smrti in dal | ti | bom venec življenja. |
Toda nekaj | ti | moram očitati: pri sebi imaš ljudi, |
Vendar | ti | moram očitati, da trpiš Jezabélo, tisto |
Glej, iz satanove shodnice | ti | podarjam nekatere izmed tistih, ki |
Trdno drži, kar imaš, da | ti | nihče ne odvzame venca. |
Svetujem | ti | , da kupiš od mene zlata, v ognju prečiščenega, |
»Stopi sem gor in pokazal | ti | bom, kar se mora zgoditi poslej.« |
»Moj Gospod, | ti | veš.« |
»Zahvaljujemo se | ti | , Gospod, Bog, vladar vesolja, ki si |
Zakaj | ti | edini si svet. |
»Pravičen si | ti | , ki si in si bil, ti Sveti, ker si |
»Pravičen si ti, ki si in si bil, | ti | Sveti, ker si tako razsodil! |
»Pridi, da | ti | pokažem sodbo nad véliko vlačugo, ki |
Razložil | ti | bom skrivnost ženske in zveri, ki jo |
Služabnik sem kakor | ti | in tvoji bratje, ki ohranjajo Jezusovo |
»Pridi, da | ti | pokažem zaročenko, Jagnjetovo nevesto!« |
Služabnik sem, kakor | ti | in kakor tvoji bratje, preroki, in |
Preprosto zato, ker nikoli ne veš, kdaj boš | ti | na vrsti. |
Peter, | ti | pa le poj: |
se boš zgubil, tako velik siromak si | ti | , Peter. |
»Peter, Peter, | ti | boš zmeraj siromak!« |
zemlji, besedi in krvi in dobro se | ti | bo godilo. |
- Najdù, | ti | greš v svobodo. |
Nič več | ti | ne verjamem, Neda. |
Ne, Najdù | ti | ne verjame nič več. |
Dali ti bomo košček kruha in strehe in | ti | boš z nami vse dni. |
- Najdù, zakaj so | ti | rekli: |
Zakaj so | ti | rekli: |
- Najdù, | ti | si upornik. |
Ti | pa hočeš, da bi zavrgel tisto spoznanje. | |
Hočeš, da bi | ti | prodal besedo, srce in dušo. |
- Najdù, Najdù, | ti | si upornik. |
- Najdù, | ti | si uporni bogokletnik, je besnel poglavar |
Damo | ti | pest denarja, da se rešiš in stopiš |
Hej, | ti | črna deklica, pleši, in potem mi daj |
Vem, da si nekje daleč tudi | ti | , dobri človek. |
Tu sredi celice stojim in | ti | pišem. |
Ti | ne veš, kako se nenehoma vrte krog | |
Pa kaj bi | ti | še pravil! |
tem, da spim samo vsako drugo noč sem | ti | že pisal). |
Čemu | ti | Fanči ne stopiš za pomarančo. |
Besedo in dušo so | ti | hoteli vzeti, a rečem ti: |
in dušo so ti hoteli vzeti, a rečem | ti | : |
predmestja, da te povedem k novi pomladi, | ti | kri naše krvi, ti misel naše misli!« |
povedem k novi pomladi, ti kri naše krvi, | ti | misel naše misli!« |
tamkaj ozad, tam si | ti | , ki misel naša me omami |
in kaj ljubega dobrega | ti | povedati v teh težkih |
tolažiš in z njihovim jokom jočeš tudi | ti | . |
In kaj pomaga | ti | , da vir mašiš, ko ril |
Oprosti, ker | ti | tako dolgo nisem odpisal. |
In ravno | ti | si mi dala misel, in kakor si mi ti |
ti si mi dala misel, in kakor si mi | ti | pisala, ravno tako sem ‘Kraško simfonijo’ |
Hvala mama, | ti | ne veš, kaj si mi dala in kaj mi še |
Ne bom | ti | pisal dolgega pisma. |
Ti | ne veš, kaj si mi dala, mama, - je | |
- O | ti | neumnica, ti trapa stara ti. |
- O ti neumnica, | ti | trapa stara ti. |
- O ti neumnica, ti trapa stara | ti | . |
- | Ti | , - je vzkliknila in si pokrila z rokama |
Ti | stoj tako, ti tako. | |
Ti stoj tako, | ti | tako. |
Ti | brinje, borovci, česmin pa divja trta | |
O, kaj pa | ti | , Martin?" ga je ogovoril eden izmed |
Liter terana | ti | pošiljam za nocoj, da boš vedel, da |
Rada bi | ti | ga več, pa ne morem. |
še videl nisi, je Martin, kakor si | ti | , moj Martin. |
videl nisi, je Martin, Martin kakor | ti | , in cerkovnik bo. |
Vse ubogaj, kar | Ti | bodo ukazali. |
Tudi | Ti | moli in ne pozabi na Boga. |
drvariti, zmeniš se in pojdeš tudi | ti | . |
»To | ti | povem, pob, da se boš še pokesal, pa |
lahko pihnil skozi te, boš pisal, da se | ti | dobro godi. |
Rečem | ti | , da ti bo še žal.« |
Rečem ti, da | ti | bo še žal.« |
petdeset let, daj, da te udarim, daj, da | ti | odsekam glavo, saj ti po smrti kupim |
udarim, daj, da ti odsekam glavo, saj | ti | po smrti kupim hišo na Piazza Unità. |
Ti | že ne. | |
Pa bodi rajši | ti | župan in bom jaz prefekt." |
Ti | ? | |
Ti | bodi policaj. | |
Pa bi se | ti | poprej spomnil na senatorja!" |
utegne planiti pokoncu, češ, taki časi, | ti | pa poješ kakor da bi bili vsega siti. |
dve liri, se je oglasila vest, češ | ti | popivaš, doma pa stradajo. |
obregnil obnjo debelušast gospod, češ, | ti | bi si pa že lahko drugače služila svoj |
Kakor | ti | , prav kakor ti!" se je drl na ženo. |
Kakor ti, prav kakor | ti | !" se je drl na ženo. |
To | ti | je dekle, drzna je, hihi. |
O, | ti | moj ljubi Bog, spet so ji ukradli meso |
Marš! | ti | prokleta baba, sama ga je požrla, zdaj |
časih, ko še za slan krompir nimamo, | ti | žre meso. |
»Če | ti | je prav si bova delila«. |
Kaj si | ti | , Bernard?« |
In | ti | ... še zmeraj?« |
Seveda ni | ti | treba misliti, da je to stari poštar |
Poleti so | ti | bolj dišali kmetovi štruklji. |
Ali sem | ti | mar kaj rekla?" |
siromakom kakor sva midva, temu praviš | ti | traparija?« |
na glas, »taka razcapana starina pa | ti | brenka na kitaro in obljublja, da jo |
ciljem: pogledati kaj je za goro, ki | ti | stoji leta in leta pred nosom, in ko |
ob križpotju razbeljenih cest, kjer | ti | mlada deklica streže s kislim mlekom |
mlekom in črnim kruhom, in med tem, ko | ti | uživaš pri jedi, bere pravljico o »Kalifu štrku«, |
Kaj se | ti | je hiša kar čez noč sesula na glavo?« |
Ali | ti | je bilo tega treba? |
Ti | pa,« | |
To | ti | je hudič, si je mislil Cestar. |
Ceste gradijo, pa | ti | hišo porušijo, obljubijo odškodnino, |
je dejal Cestar, »ta | ti | bo še kaj dal. |
Veliko bolje se | ti | godi kakor vsem drugim, ki pridejo |
Hoditi morajo od številke do številke, | ti | pa lepo živiš pri družini, ki skrbi |
Toda če | ti | pred nosom vleče nekomu listnico iz |
Pa | ti | pridejo in se derejo name. |
Potem se | ti | napijejo, zagledajo v gostilni Mussolinijevo |
Kje pa | ti | spiš? |
Ti | jemlješ denar in ne dokumentov. | |
» | Ti | že veš,« |
Ko sem šel v Trst, sem | ti | hotel pisati, toda kaj, ko pa spočetka |
dejal in segel v žep po listnico, » | ti | lahko nekaj dam. |
in | ti | ne bo treba več stanovati po zatohlih |
Martin obupno zakrilil z rokami, »tega | ti | ne bom več razlagal. |
hiš se ne splača popravljati, to sem | ti | mendaj že prej dejal. |
»Kaj vse | ti | ne pride čez jezik. |
»Ja, ja, | ti | si bil pa tič,« |
Saj sem | ti | pravil, da smo imeli mlin.« |
je rekla, »vsega tega si | ti | kriv. |
k njej, jo potrepljaš po ramenu, pa | ti | že počepne.« |
» | Ti | ? |
»Bogve, za kaj vse si | ti | v Rusiji odpenjal hlače!« |
petnajst petelinov, glej ga no, saj si | ti | , botrček Žef. |
In če | ti | potisnem s pestjo glavo v trebuh in |
‘Občudujem te in iz srca sem | ti | hvaležen, da si se tako potrudila zame.’ |
»Pa še | ti | !« se bo obrnil h Kati. |
» | Ti | ,« je butnil Žef vanj, »zakaj nisi izpregel |
Grunt smo | ti | dali in za plačilo boš zdaj lajal name! |
Ti | si se pa držal in trdil, da je fant | |
Pa še | ti | !« je rekel Veroniki, ki se je prav |
parklje in tace pa še ščetine, če se | ti | da.« |
Mrha, ali se | ti | toži po meni, si je mislila. |
Seveda, za posteljo in za deklo bi | ti | bila še zmerom dobra. |
Pa še kako lepo | ti | pride domov, kakor bi prišla od spovedi |
»Pa bi | ti | pripravila vsaj kaj za na pot,« je |
Ti | pa glej,« se je obrnil k Nanci, »da | |
»O, | ti | moj bog ti,« je govoril sam s sabo |
»O, ti moj bog | ti | ,« je govoril sam s sabo in kimal z |
»Komaj tri mesece ji je, pa se | ti | |
Kaj pa | ti | ?« |
» | Ti | si pa tudi malce zrasel. - - - |
Pa kaj bi | ti | pisal, saj sam veš, kako je v ječi. |
Zdaj | ti | pa napišem še najbolj pretresljivo |
Ti | se boš seveda še spomnil Strežkove | |
saj je hodila s tabo v šolo in stric | ti | je celo nagajal, da je tvoja čeča. |
ga: dvakrat na leto vidim kruh, ta | ti | pa ob kruhu umre. - |
» | Ti | si trapa,« je rekel Izidor, jo sunil |
» | Ti | imaš kilo.« |
Ali sem | ti | mar kaj naredila?« je rekla očitajoče. |
»Kaj, ali | ti | nisem dal robca?« je planil pokonci; |
»Da, da,« se je oglasil Izidor, » | ti | se kar lepo umij in očedi, da ne boš |
»Ali | ti | mar nisem rekla, da zaupaj v božjo |
»Govoril boš | ti | . |
» | Ti | , slišiš, ti, poguznica poguznjena, |
»Ti, slišiš, | ti | , poguznica poguznjena, kdo me je uničil, |
Rečem | ti | , odgovori!« |
» | Ti | jih goniš?« je zaropotal Moj Jezus. |
»Zakaj se pa | ti | cmeriš?« je rekla Zinka Vencu, ga zgrabila |
»Ali naj | ti | prinesem mlekca?« |
Od kod si se pa | ti | vzelo? |
» | Ti | , ali sem jaz tudi proletariat?« |
» | Ti | si trapa in hišni posestnik, pa ne |
»No, kako pa kaj | ti | ... |
Sem stopi, da | ti | popiham,« je rekla mama, jo vzela v |
O, | ti | prekleta Banjaluka - - « se je krohotal |
misliš, da bodo dekleta letala za tabo, | ti | trapa trapasta,« je rekla, se nasmehnila, |
»Kaj pa | ti | ob tej uri? |
Ali se | ti | je pogreznila?« |
» | Ti | si - - - čuk, razumeš: čuk!« je naposled |
Če | ti | rečem, da se obesi, se boš pa obesil, |
Saj drugega | ti | tako ne kaže. |
»Hišo | ti | je dal, ti pa mu še pomij ne privoščiš!« |
»Hišo ti je dal, | ti | pa mu še pomij ne privoščiš!« je rekla |
»Če ga spustiš na tla, | ti | razčesnem nos, zapomni si!« je bevsknila |
» | Ti | , zakaj pa je meni tako usojeno?« |
Usoda tvoja - to si | ti | !« |
vprašajo, če si zadovoljen z imenom, ki so | ti | ga izbrali; kasneje, ko dorasteš in |
ga izbrali; kasneje, ko dorasteš in | ti | je potrebno prepričanje ali svetovni |
» | Ti | si pa vsak dan bolj suh «, je rekla |
Vsako figo | ti | obesi na veliki zvon. |
in da bo komedija še večja, moraš še | ti | nesti tja svoj kljun!« je dejal Ivanc. |
Peskarjevi so se ga vendarle bali, češ kaj | ti | pomaga, če ga lahko vtakneš v luknjo, |
lahko vtakneš v luknjo, klofute, ki | ti | jo je prilepil, ti sam Mussolini ne |
luknjo, klofute, ki ti jo je prilepil, | ti | sam Mussolini ne sname več z glave. |
»Kaj sita, | ti | boš sita, na, na, na!« je hropela stara |
»To | ti | pa že rečem, Modrijan, ali jim mar |
Pa | ti | povej!« |
bilo dovolj, da mu je kdo vrgel, češ | ti | se vlačiš po gostilnah, stara pa se |
se vlačiš po gostilnah, stara pa se | ti | medtem doma z drugim poja, in že jo |
»No, | ti | se pa z mano zavrti.« |
»Kdo | ti | je pa kaj rekel?« se je vtaknil v besedo |
Ne dam | ti | je, pa ti je ne dam. |
Ne dam ti je, pa | ti | je ne dam. |
»Takoj, hop, | ti | ga pripeljem, hop,« je kolcal Pečan |
O, | ti | strešnica ti salamenska!", je na črvivi |
O, ti strešnica | ti | salamenska!", je na črvivi lati v temačnem |
To bi | ti | bil kmet!" |
težko jih je rediti, a še teže je, če | ti | umirajo. |
To | ti | je bil gospod! |
To | ti | je bil župnik! |
Že samo ime | ti | nekaj pove." |
Ta trmasti Smodin ni srečen če | ti | ne pribije konjske podkve na peto!" |
»To | ti | je trava! |
Kaj boš | ti | meni govoril široko? |
Mar me boš | ti | plačal? |
Ti | pa bi seveda rad po skledi kar počez, | |
»Da, in da | ti | povem naprej. |
‘Z užitkom bi | ti | eno primazal!’ - |
Pa kaj bi | ti | pripovedovala, saj tega bi se še sam |
» | Ti | že veš, ker si bil po svetu.« |
No, pa pustiva to, da | ti | povem naprej. |
res,« se je takoj nato nasmehnila, » | ti | tega ne moreš vedeti, ker te ni bilo |
Ti | se seveda ne boš spomnil starega župnika | |
»No, in da | ti | povem naprej. |
Ana,’ je rekel, ‘toda takrat si bila | ti | še kuhana in pečena pri gospodu. |
vsaj oprtnice ne grizejo v ramena, ker | ti | oprtnik ne visi, temveč leži na hrbtu.’ |
» | Ti | tega ne razumeš. |
Zdi se | ti | , da hodiš po ledeni plošči, |
V srcu pa | ti | razsaja in te razgreba strašen občutek |
nosiš samega sebe po cesti - in zdi se | ti | , da ljudje s prstom kažejo za tabo, |
da se drugi ne bojijo ... in se tudi | ti | ne bojiš več. |
Ti | bom že pokazal ne morem! | |
»Kaj pa | ti | ?« sem vprašal. |
Ampak | ti | nisi pes, razumeš, ti nisi pes. |
Ampak ti nisi pes, razumeš, | ti | nisi pes. |
» | Ti | si pa Bukovčarjev.« |
In | ti | si Boris?« |
» | Ti | kar povej! |
je ugriznil v ustnico, češ zdaj pa | ti | mene ščiplješ za dušo; bilo mu je malce |
In tudi | ti | ga boš imel rad, čeprav je Lah. |
že zdavnaj, pred sto leti in še več, | ti | pride v vas neka Barbara. |
Godno je bilo v začetku vojne, in ali | ti | ni hudič, da je prav takrat Mojemu Jezusu |
je dedec zrogovilil, češ, mrha grda, | ti | bom že pokazal, in je začel prskati |
In kaj se | ti | rodi? |
Če bi bil jaz | ti | , vsaj danes ne bi nosil po cestah svojih |
»O | ti | prismuk prismuknjeni! |
»Plesal ali ne plesal, | ti | pometi!« |
» | Ti | se lahko pomiriš. |
» | Ti | si!« plane pred Modrijana. |
Zakaj | ti | ne crkne?« |
Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
»Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
»Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
Zakaj | ti | ne pocrkajo? |
»Saj nisi | ti | kriva. |
» | Ti | si kriv! |
» | Ti | bom že dala a‐a! |
Pisker | ti | odbijem z vratu, da boš laže govoril!« |
»A | ti | si?« je rekla in obstala. |
»Ali | ti | bo kaj dolgčas? ...« |
Pa saj | ti | nikoli ne umreš. |
» | Ti | kar začni!« zahrope znojni Hlipov Lojz, |
» | Ti | si, stara!« pozdravi Ustinar svojo |
»Venček, | ti | kar igraj! |
»Neža, | ti | greš tudi z nami!« ukažejo Žuželjčevki. |
»Tudi | ti | , Matija!« gromko reče Usadar. |
» | Ti | nimaš ne mere ne posluha.« |
»Albin, | ti | se poberi domov po klarinet!« ukažejo |
»Do pekla | ti | jo bomo potisnili!« pribije Travnikarjev |
Ti | pa še za črne maše daješ, da nam mečeš | |
Mar sem pri spovedi, da | ti | bom odgovor dajal?« |
» | Ti | boš mene učil! |
» | Ti | pa svojo lastno mater!« takoj ostro |
»Saj jih imaš tudi | ti | !« takoj odbije Tildica. |
» | Ti | samo glej, da ne bomo kmalu opravili |
» | Ti | si nekaj rekel?« ga po premolku vpraša |
Tudi | ti | prideš na vrsto ...« |
»Mrha | ti | , grda!« ga s smehom ošteva Travnikarica. |
» | Ti | štrukelj, ti!« |
»Ti štrukelj, | ti | !« |
»Kako | ti | to rase!« |
» | Ti | bi pustil mater? ... |
» | Ti | še praznuješ praznike?« |
» | Ti | misliš, če Stane ne jé ...« |
»Ne boš | ti | mene, hudič prekleti!« udari iz njega |
In | ti | ? ... |
»A zdaj | ti | tovariš komisar ukazuje, da ne razdajaš |
» | Ti | na Nančiko glej,« mu reče toplo. |
» | Ti | ostaneš na javki. |
Ti | ,« reče Tildici, »greš v grapo k očku | |
» | Ti | preveč grmiš ...« ga skuša potolažiti |
»Zakaj pa | ti | ?« zagrmi Sova in jo pisano pogleda. |
»Ker imaš | ti | prehrupne noge,« se mu zbadljivo nasmehne |
» | Ti | pa srce!« takoj odbije Sova. |
» | Ti | bo že Stane dal kropa!« zagrmi vanj. |
»Kaj pa | ti | ? |
» | Ti | pa tem za grobarja ...« |
»Pa se | ti | ta zverina zdrami in ... kar na vsem |
»Takle dedec, pa | ti | gnije v grapi! |
» | Ti | !« kar nenadoma trdo butne vanj. |
» | Ti | si res duša ...« |
»Pa saj | ti | tega ne vidiš, ker si še premlado!« |
se bliža Reki, Rusi v Prekmurju - a | ti | ? |
»Kaj pa | ti | , stara! |
»Vedel sem, da si | ti | ,« srečno zasope Boris. |
rekel, da sem zdaj partizan in da boš | ti | skrbel zame ...« |
»Vedel pa je, da boš | ti | ...« |
»O | ti | presneta zver!« jo je z občudovanjem |
» | Ti | si Nemec, jaz pa Italijan ...« |
»No, kdaj se | ti | bo pa jezik razvezal?« |
»Sem sedi, da | ti | povem, kako smo se v Bosni dogovarjali,« |
» | Ti | ... vozel preklemani! |
»Saj sem | ti | že zadnjič povedal, da sem Čelarjev |
Tvoj Peter, vaščan našega Lojzeta, pa | ti | rovari zoper domovino, zoper svoj lastni |
»No, pa vsaj | ti | počakaj, da bova videla, kdo piše!« |
In še vsak dan sem ve‐edela, da | ti | bom morala nekoč povedati ... |
»Saj vem ... | ti | nimaš nič na vesti ... nič ta‐akega ...« |
»In tudi | ti | si bil v vojski‐iii ...« je spet zahlipala. |
»Le kaj bi mi | ti | svinjal po stopničkah. |
Poštar se | ti | je že odpeljal.« |
»Če | ti | rečem, da je šel, je šel!« je jezno |
No, | ti | kar reci, če ni bil šema.« |
No, Lojzek, | ti | si ga tudi dobro poznal, pa reci, če |
In če bo na mestu, | ti | bo dal vetra! |
Takega vetrčka | ti | bo dal, da boš še samega sebe komaj |
No, | ti | kar reci, če nimam prav? ...« |
» | Ti | , seveda, ne odgovoriš ...« je neusmiljeno |
» | Ti | si lepo brišeš svojo butičko in si |
Ti | kar lepo premisli! | |
O, | ti | lumpek grdi!« ga je oštevala z zoprno, |
tebi nič, mu daje denar in ga redi, a | ti | - « je dvignil svoj okrogli prst, toda |
Uh, potepček | ti | državni! ...« |
»O, | ti | prekleta Banjaluka!« |
»Kar sem, kar sem, | ti | ... mežnar ali kar si že!« |
»Saj bi | ti | ponudil, a nimam nobene več |
Poštar se | ti | je odpeljal. |
No, | ti | boš že vedel. |
‚ | Ti | , ali ju še ne misliš vtakniti v zakonski |
ju posoli in obesi v dimnik, da se | ti | ne usmradita.‘« |
‚ | Ti | ! |
Ti | ! | |
Ti | ! ...‘ | |
čmrlja je nosil - kakor | ti | in kar vas je državnih - - da si je |
» | Ti | raje povej, ali se je jokal ali se |
Da me razumeš, | ti | , človek moj! ...« je zaničljivo prhnil |
Ti | pa boš zdaj zaplesal s kakim Kalabrežem,« | |
»Pa naj bo, hudič, še tako črn, Lojz, | ti | se ga nikar ne boj! |
O človek | ti | moj! |
Ti | kar mirno pij! | |
»Vidiš, Moj Jezus je klada ... | ti | ... ti pa si priseben dedec. |
»Vidiš, Moj Jezus je klada ... ti ... | ti | pa si priseben dedec. |
Ti | , pravim, tak in tak se mi vidiš in | |
Ti | kar povej! ...« | |
Ti | ne kričiš ... | |
Ti | raje poskušaj reči: | |
» | Ti | ga povezneš na glavo in greš, pod njem |
»Hudo je, hudo ... človek | ti | moj ...« |
»Ta govor | ti | gre pa res do živega,« so se mi nasmehnili |
svoje palice in gledal, kako se boš | ti | cvrl v peklenskem kotlu.« |
Vse molči spričo smrti, samo | ti | bi tudi ob zadnji uri sleparil!« |
»Toda spal bom mirneje kakor | ti | !« |
pride kar tako: zdaj ga ni nikjer, | ti | pa se samo obrneš in že stoji sredi |
» | Ti | bom že pokazala, kako je zdrav!« je |
»Oh, | ti | gora nedolžna!« je vzkliknila Temnikarica, |
»Pa | ti | ni Jur povedal, kam boš šel jutri?« |
Ti | jih pa še zmeraj rad gledaš, mar ne?« | |
»Rožo | ti | bo dala?« |
»Kar sončnico | ti | bo dala?« |
»Kdaj pa | ti | jo bo dala?« |
»Matic, | ti | kar pojdi po sončnico, če ti je Tilčka |
»Matic, ti kar pojdi po sončnico, če | ti | je Tilčka res rekla, da ti jo bo dala.« |
sončnico, če ti je Tilčka res rekla, da | ti | jo bo dala.« |
» | Ti | kar pojdi!« je rekla Temnikarica. |
»O, | ti | gora nedolžna!« se je nasmehnila Temnikarica. |
» | Ti | kar pojdi v senik! |
»Zaradi tega | ti | res ni bilo treba v Egipt!« |
» | Ti | je že manjkalo, ker si se vlekla drugam!« |
» | Ti | kar naravnost povej!« |
»Če si rekel, ali če nisi rekel, | ti | bom jaz rekla, da je vsa tvoja dobrota |
»Matic, | ti | kar strži. |
»No, zdaj mu pa | ti | dopovej, da so hlače za rabo, čeprav |
Rečeva pa | ti | , da je zdaj treba Maticu krepko osoliti |
»Ali | ti | mar ni všeč?« |
» | Ti | si pa lep. |
» | Ti | se ga lahko smeješ se, ker ga nisi |
bi ga bil ženska bil, bi se ga tudi | ti | tresel bi se! ...« |
In tudi | ti | bi se ga tresel se, če bi te napadel |
Kaj pa je Matic kriv, če | ti | sanjaš o njem!« |
»Če ga | ti | ne boš prijel ga, ga bom šla h karabinjerjem |
»In samo zato | ti | vpiješ, kakor bi te odrl na meh?« je |
»Tudi | ti | bi se ga drl se, če bi ga bil ženska |
Ali | ti | nisem rekel, da ti bodo pobrali nož?« |
Ali ti nisem rekel, da | ti | bodo pobrali nož?« |
» | Ti | le glej, da te fašisti ne obrijejo!« |
» | Ti | jih lepo zakolji in oskubi, da bo vse |
Ti | lepo povej, ali naj jih spustim ali | |
»Saj | ti | vendar pravim, da jih spusti! |
» | Ti | torej misliš, naj jih spustim?« je |
Kure so bolj bistre kakor | ti | , pa bodo že same vedele, kako je bolj |
»Oh, Luka, | ti | bi samo norce bril!« je vzdihnila Loputnica, |
»Zato pa | ti | nisi zadel! |
»Toda | ti | si lahko kar brez skrbi!« je zamahnil |
In če bo še doma, ji boš pa | ti | rekel, naj takoj gre!« |
» | Ti | boš samo rekel: - |
» | Ti | pojdi kar naravnost k Tilčki!« |
»O | ti | gora nedolžna!« je vzkliknila Žuželjčevka |
»Zadnjič | ti | rečem: |
»Sončnico sem | ti | obljubila.« |
»O | ti | gora nedolžna!« se je zasmejala. |
»Saj se ne boš | ti | mene dotaknil! |
» | Ti | kar povej Loputniku, da sem šla.« |
»Ko boš pojedel, me pokliči, da | ti | jo spet zataknem.« |
»Matic, | ti | kar sedi, kar sedi! |
... no, kaj, če pridejo ... hočem reči, | ti | pridi, če boš žejen, da se napiješ |
» | Ti | si?« je počasi rekel in ga prebodel |
Ti | tudi duše kupuješ in prodajaš! ...« | |
Saj sem | ti | že pravil, kaj vse se je zgodilo med |
»Razen seveda, če | ti | ne bi rad govoril o svojih stvareh. |
Najprej | ti | zadavi srce, da nehaš biti človek. |
»Ne, posluha | ti | nimaš pravega! |
In vidiš, | ti | tega ne boš nikdar slišal. |
Vidiš, to | ti | je spet svoje vrste roman! |
Ali se | ti | ne zdi?« |
»In pustiva še to, da si tudi | ti | čudak. |
»No, saj si že dovolj star, da | ti | lahko to povem. |
‘ | Ti | jo bom že izbila iz glave!’ je rekla |
» | Ti | bi rad vse rešil!« se je oče prijazno |
Saj si tudi | ti | obsedena!’ |
‘Kdo pa | ti | je rekel, da hodi ob tem času v vodo, |
‘ | Ti | glej!’ je s povzdignjenim glasom rekel |
‘ | Ti | si ga spravil v vodo! |
Ti | si ga spravil v vodo!’ sta | |
Sicer pa sem | ti | povedal samo zato, da boš vedel,« je |
»O rodni dom, o hiše očetove streha | ti | ! |
si grad in popotniku v dalji uteha | ti | , golob izpod tujega neba trepeče |
‘Pa jih tudi | ti | ne boš!’ |
Grdo je slišati, toda kar naravnost | ti | povem, če bi takrat imela nož v rokah, |
Ti | mi kar reci, saj sem res! | |
Ti | ne veš, kako sem se oprijela tiste | |
Ti | kar naravnost povej! | |
Sicer pa, le kaj | ti | pripovedujem, saj se sam spominjaš! |
Najprej | ti | posteljem, potem boš pa jedel! - |
»A tudi | ti | ga ne boš videl nikdar več!« |
Pa tudi za palico | ti | lahko služi. |
- Seveda | ti | bom pisal, - naglo obljubim. |
Mar si | ti | edini, ki so mu ubili očeta? |
In zato | ti | lahko povem: |
- | Ti | , saj res, tvojega očeta so tudi ubili, |
- | Ti | si pisatelj! - |
Kaj pa | ti | veš, sirota človeška, kaj vse vre v |
- Kje si bil, | ti | moj potep potepasti? |
- O | ti | nesrečni pob! ... |
- Ali naj | ti | kaj prinesem? ... |
Ali naj | ti | vzamem opeko od nog in jo spet segrejem? |
Ti | kar pojdi ... | |
O | ti | nesrečni pob! |
Ti | ne verjameš? | |
Samo še nekaj | ti | povem. |
Preseke, sem stopil še teh pet korakov, da | ti | rečem dober dan in da mimogrede pogledam, |
- Ampak obljubil je, naš Ludvik, da | ti | bo pisal iz Padove, pisal ti bo. |
Ludvik, da ti bo pisal iz Padove, pisal | ti | bo. |
In | ti | se lahko zaneseš na svojega botrčka. |
Šel | ti | je za botra in še uro ti je kupil, |
Šel ti je za botra in še uro | ti | je kupil, urico.’ |
Saj veš, da | ti | vse verjamem! |
Ti | boš še živel. | |
- Dovolj si star, da | ti | lahko povem. |
- Nemara ni bilo prav, ker sem | ti | to povedal, - se je spet oglasil oče, |
povedali, češ mi bomo garali, da boš | ti | lahko sedel pri svojih knjigah in se |
No, | ti | nič ne maraj! ... |
Ali jo boš | ti | ? - |
Toda | ti | boš živel ... |
- Vidiš, | ti | imaš res pravo ime, - je hudomušno |
‘Podzemljič,’ je rekel, ‘ | ti | si mi res Podzemljič. |
- | Ti | si mi sama živa kri! - |
- Pa | ti | , človek in pol? - |
Sicer pa | ti | po pravici povem, da kar se sadja tiče, |
Kaj pa | ti | , mladi fant, ki si tako zrasel? |
- | Ti | ga pa nikar ne draži! - |
- Mar | ti | nisi bil nikdar zelen? |
- | Ti | samo to glej, da te Podzemljič ne spravi |
bilo na veliki četrtek leta 1906, pa | ti | je povedala, da je bilo deževno, da |
- Na, | ti | o volku, volk iz gozda! - |
No, | ti | kar še leži in počivaj, - je prijazno |
rekla, - pa se nisem mogla premagati, da | ti | ne bi spustila prgišča češenj za vrat. |
- Počakaj, da | ti | jih jaz polovim, - je rekla Brika, |
- Lezi še | ti | ! |
Ti | si tisti nesrečni študent iz bajte | |
Kar tako | ti | jih dam! - |
‘ | Ti | si mi sama živa kri! |
me je zgrabil nov očitek, češ mama | ti | je umrla, ti pa se ukvarjaš s sabo, |
zgrabil nov očitek, češ mama ti je umrla, | ti | pa se ukvarjaš s sabo, kakor bi se |
- Kaj pa | ti | veš, otrok moj, kaj so skrbi in koliko |
- Kdo pa | ti | je to rekel? - |
- Kdo pa | ti | je rekel, da sem dober človek? |
- | Ti | bi rada vse vedela ... |
- Povej | ti | prej meni, zakaj toliko govoriš? |
‘ | Ti | , ali si jim res rekel, naj pridejo?’ |
‘Oh, | ti | si res čudna duša!’ |
In poglej, tudi to sem | ti | vnaprej povedala, da ne bo otrok.’ |
‘Da | ti | ne bo tako dolgčas,’ sem rekel. |
‘Oh, | ti | si res čudna duša! |
Pa | ti | ni hudo?’ - |
Ti | me imaš tako rad, jaz pa te nimam rada. | |
Ti | si tako dober! | |
Veš, češnje sem | ti | prinesla. |
Ti | se spominjaš bronaste krste? - | |
Ti | si ga poznal? | |
- | Ti | ne veš, zakaj se je ustrelil, kaj? |
- Kdo | ti | je to rekel? |
- | Ti | torej misliš, da ni res, kaj? |
- | Ti | ? - |
- Povej, ali si | ti | lahko misliš, da te ne bi bilo? |
- Tudi | ti | se nočeš pogovarjati z mano ... |
A | ti | je nikar ne poslušaj! |
- | Ti | kar vprašaj! - |
- Kdo pa | ti | je to rekel? - |
»Eh, | ti | šema modroslovna!« sem se udaril po |
»Kaj pa | ti | strašiš ob tej uri!« |
»Pa tudi | ti | , sem mislila, boš bolj rahlo spal. |
Ti | pa za prazen nič.« | |
Če bi | ti | hotela povedati vse od začetka -« |
Toda saj | ti | pravim: če bi hotela povedati vse od |
- | Ti | boš mene učil, ti - rabelj žandarski! |
- Ti boš mene učil, | ti | - rabelj žandarski! ... |
- Saj | ti | je ne ponujam, čeprav bi ti bila potrebna. |
- Saj ti je ne ponujam, čeprav bi | ti | bila potrebna. |
- | Ti | boš mene strašil! - |
- | Ti | jih lahko molzeš, jaz jih ne morem. |
- | Ti | me kar prosi! - |
- | Ti | kar podpiši! |
Ti | pa ... a kaj te bom učil, saj sama veš, | |
- Hvala bogu, da | ti | nisi tak Lavdon! - |
Ti | nisi bil neslanega kropa vreden, a | |
- A, | ti | si, gnida ušiva! ... - |
- Na, | ti | lakota bukovška! - |
Samo to | ti | povem: po vseh štirih še ne hodiš, |
- | Ti | se ga lahko smeješ se ... - je očitajoče |
- No, pa naj | ti | pomaga! - |
- | Ti | ga nič ne veš ga, - je užaljeno ugovarjala |
Ali ga | ti | veš ga? |
Ne bom | ti | je posodila ‘Črne žene ’ je! ... |
O | ti | hudič neumni! |
- O | ti | ubogi otročič! ... |
Saj drugega | ti | ne morem dati. |
- Eh, | ti | ti! |
- Eh, ti | ti | ! |
poslušaj, pob, da boš vedel, kako dobro | ti | je doma! ... |
- Kratkovič, | ti | si ga prava svinja, prava svinja ... |
- Vsi svinja: ja svinja, | ti | svinja, oberst svinja ... - |
Ti | kuhaš, se pravi, da imajo oficirji | |
Ti | kar pomisli: | |
» | Ti | nikar ne poslušaj,« |
- Jaz pa | ti | rečem, da boš umrl! |
- | Ti | , treba bo narediti zastave! |
nagnusno boleznijo, da | ti | bodo oči iztekle ... da ti bo odpadel |
boleznijo, da ti bodo oči iztekle ... da | ti | bo odpadel nos ... in ušesa ... skratka, |
- Oh, | ti | sirotica, ti! ... - |
- Oh, ti sirotica, | ti | ! ... - |
»Kanec kave sem | ti | prinesla...« |
» | Ti | bom že vse povedala,« |
- | Ti | že ne! - |
- | Ti | boš nesel moje orodje. |
No, potem ji pa | ti | razloži. |
- | Ti | bi otroka kar tako poslala na tuje?... |
- To je človek, | ti | , žival!... - |
» | Ti | bi lahko do ure natančno povedala, |
O | ti | moj bog, koliko je danes pametnih ljudi! |
Da, in da | ti | povem, kar se mene tiče... da ti odkrito |
in da ti povem, kar se mene tiče... da | ti | odkrito povem, če slišim domovina, |
» | Ti | samo kaj tekočega ognja pripravi, da |
»Prav nič se | ti | ne smejem!« |
»Saj ga boš tudi | ti | ,« |
»Kaj vse | ti | ta cepec namlati!...« |
»Petnajst let ni bilo poba doma, | ti | pa čenčaš, ko bi človek vendar mislil, |
vendar mislil, da bi se lahko tudi | ti | pametno pogovoril.« |
Ti | pa si prav po babje neučakana. | |
»Saj se | ti | pozna, da ti je tram padel na glavo,« |
»Saj se ti pozna, da | ti | je tram padel na glavo,« |
Tega | ti | še nisem povedal. |
» | Ti | si za vsako norost takoj pri roki.« |
In ... no, na kratko rečeno, | ti | si zbežal čez mejo, Vojnac je šel v |
neumnosti, to se pravi do ljubezni, pa | ti | je zmanjkalo štrene. |
Sicer pa bi lahko tudi | ti | vedela, da niso vse resnice lepe kakor |
Božena | ti | pride k Modrijanu, da bi se malce zavrtela |
Lazarjeva Dorka | ti | pokaže s prstom na Boženo in se glasno |
»Zdaj pa | ti | pridigaš brez potrebe. |
»Lepega dne | ti | pride Gino k nam in vpraša po očetu. |
- Ali si ga | ti | poslala k nam? - |
Saj so | ti | gotovo že povedali o njem ?« |
» | Ti | kaj veš?...« |
» | Ti | , ti, ti!...« |
»Ti, | ti | , ti!...« |
»Ti, ti, | ti | !...« |
»Kam se | ti | mudi!« |
»To bi | ti | moral napisati,« |
In vendar si se | ti | zlagala Kadetki, da je Gino padel v |
In ta laž | ti | ni prišla na jezik šele pri grobu. |
in te bo spraševala o njegovi smrti, | ti | pa ji boš pripovedovala, kako je obležal |
»In | ti | tako pišeš?... |
A | ti | se boš jezila, ker ne bo vse tako, |
jaz se bom včasih zlagal, kakor si se | ti | .« |
»Beštija | ti | , nečekasta! |
»Kolikokrat pa sem | ti | že rekel, da se ne pustim zmerjati? |
Ti | si pa zmeraj dobre volje, zmeraj si | |
» | Ti | si hudoben! |
»Saj sem | ti | že zadnjič povedal, da sem Čelarjev |
»Oh, | ti | moj pob! |
Oh, | ti | prismoda moja!« |
»O, | ti | prismoda neumna!« |
» | Ti | boš mene s prismodo zmerjal?« |
»Prismoda, prav na pihalnik | ti | bo sedla!« je rekla Čelarica, se sklonila |
»Milica, | ti | si prismoda. |
Prismoda si | ti | , Milica!« |
»Milica, | ti | si prismoda. |
Prismoda si | ti | , Milica!« |
»Čaplja, | ti | si prismoda. |
Prismoda si | ti | , čaplja!« |
»Čaplja, | ti | si prismoda!« in sprožil. |
»Prismoda si | ti | , čaplja ...« je zamrmral popolnoma odsotno. |
»Venček, | ti | si prismoda. |
Prismoda si | ti | , Venček!« |
zbogom!« je glasno rekel, češ kaj bi si | ti | drgnil jezik, če lahko sam povem tvojo |
Ti | si, mrha tihotapska!« se je zviška | |
»Da | ti | ne bo dolgčas,« ga je zbodla učiteljica. |
nebeški, da bi se na steblu posušil, | ti | in tvoja kri!« se je zrepenčila Katra, |
» | Ti | boš mene v nič dajal? |
Ti | boš mene z robido primerjal? | |
» | Ti | praviš, da bi se tudi s hudičem udaril?« |
»Če me ustavi, | ti | ga že priženem, da tudi tebe zajaše!« |
»In da me boš zares občutil, | ti | bom zdaj eno primazal!« |
Nič | ti | ne bo pomagal, ker sem tudi jaz krščanska |
» | Ti | boš z našim župnikom norce bril! |
Ti | boš tako govoril o moji Julki! | |
Take babe | ti | ne najdeš, pa če si še tak hudič! |
Rilec | ti | , črni! |
Na, saj | ti | še zdaj teče kri!« je zaključil in |
Mar bi se pustil, da bi me | ti | mlatil kakor ščeneta?« |
»Sveta nebesa, saj | ti | vendar ne verjameš v hudiča!« |
»Zato, ker sem | ti | podložil nogo. |
Ti | pa mene nisi zmazal kot župnika, se | |
Če bi se | ti | šel hudiča, in če bi jaz tako neumno |
če bi jaz tako neumno verjel, kakor | ti | verjameš -« |
»Jaz pravim, da bi te zmazal, če bi se | ti | šel hudiča! |
» | Ti | si še kar dostojno oblečen,« je rekel |
Mrha | ti | , grda!« se je zakrohotal župnik in |
to so hudičevi rogovi, ki si mi jih | ti | izpulil,« je rekel župnik. |
»Lumpek | ti | , grdi! |
»Dal | ti | bom cedelo, cedelico, pa ga boš odprl!« |
Veš, da | ti | povem, tisti topoli niso samo topoli, |
Moj Ravničar pa | ti | zastoka: |
Potem | ti | pa spet neumno zine: |
Pa saj | ti | ne veš, kaj je smrt, ker boš zmeraj |
» | Ti | zdaj meni rajši povej, kaj naj bi na |
- Če bi bil jaz | ti | , bi topole posekal, mu jih pripeljal |
- A | ti | jih seveda ne boš! |
Če bi | ti | to storil, bi bila pa res prava revolucija. |
Toda | ti | še z mezincem ne boš ganil! |
Ti | boš stal na mostu, gledal in čakal. | |
Gledal in čakal boš, da | ti | ta hudič podre topole ..., da ti ugonobi |
boš, da ti ta hudič podre topole ..., da | ti | ugonobi sinove! ... |
Ti | pa se boš bos in v sami srajci opotekal | |
» | Ti | pa si hotel reči, da tolče, kakor bi |
» | Ti | kar povej! |
» | Ti | si nor!« |
» | Ti | si nor!« je zagrmel vanj Luka, ki ga |
Matic,« je toplo rekel nesrečniku, »zdaj | ti | dam tale nož in kose stekla, ti pa |
»zdaj ti dam tale nož in kose stekla, | ti | pa boš palico tako ostrgal, da bo vsa |
» | Ti | si nor!« je Luka zagrmel v Enako Palico. |
» | Ti | si nor,« je vdano ponovil Matic in |
» | Ti | si nor, pa božorno‐boserna!« je divje |
»Dobro, dobro, | ti | kar župniku povej,« ga je starec očetovsko |
»Če je pa tako, | ti | bom zapel!« se mu je prisrčno nasmehnil |
»Pa tudi kadar bodo in če boš | ti | kakega našel in če te bo pičil, ne |
»Uh, | ti | bi še mene obral!« se je nagajivo zasmejala |
»Oh, saj bom jaz tebe, ne | ti | mene!« se je dobrodušno zasmejala. |
» | Ti | mene!« se je oddahnil in jo hvaležno |
»Oh, | ti | gora nedolžna!« je ginjeno vzdihnila |
»No, kaj pa | ti | ? |
» | Ti | pa kar tiho bodi, da ti res ne prinesem |
»Ti pa kar tiho bodi, da | ti | res ne prinesem repe in krompirja!« |
»Tantadruj, ali si | ti | že trpela?« je živo vprašal norček. |
»Ah, | ti | srečna duša nesrečna! |
»Pod mizo | ti | !« je zagrmel Okrogličar in mu spet |
»Ne mori še | ti | !« je naveličano zakričal Okrogličar |
» | Ti | si nor!« je Luka butnil vanj. |
Ali imaš | ti | uro?« |
» | Ti | si nor!« je siknil Luka. |
» | Ti | si nor!« |
Ti | se kar v jamo spravi!« | |
» | Ti | si nor!« je Luka zagrmel vanj. |
Ti | Luka ob Soči navzgor!« | |
»Boš šel pa | ti | navzgor,« se je obrnil k Furlanu. |
» | Ti | , Matic, boš šel ob Bači domov!« |
» | Ti | pa,« se je obrnil k norčku, »ob Idrijci |
» | Ti | sploh ne boš umrl!« |
In če bi | ti | vedel, kako je prijetno, prijetno!« |
»Nemara bi | ti | rad ponudil kaj svojega? |
odnosi - in rezultat tistega pehanja si | ti | . |
- Saj bi | ti | rad povedal, da grem v Robe! |
A če | ti | povem, me ne boš pustila iz bajte. |
Ti | bi pa peč dobro podkuril, da bomo zvečer | |
Ti | nam ta čas pa jaslice pripravi in dobro | |
- Ah, | ti | moj ljubi bog! - je Temnikarica zmajala |
» | Ti | pa tvoj drob! |
Ti | lepo peci potico, jaz grem pa v grmovje, | |
pa bi si bil lahko sam mislil, da se | ti | ne bi dvakrat potrudil.« |
Kdo | ti | je pa včasih tako govoril?« |
»Samo zato, da se | ti | lahko pogrezneš v svoje neumne črne |
»Prišla | ti | je na um kakor vse druge misli. |
»In | ti | mi nisi povedal, da je padel!« |
» | Ti | kar udrihaj! |
Tam... pa kaj bi | ti | govoril! |
- | Ti | si starejši od mene in si vse to že |
No, nič zato, saj | ti | se v nobeni mlaki ne umažeš, ravno |
Ali | ti | je dolgčas? |
»Hvala | ti | , Cika, da si se oglasila! |
- Cika, zdaj | ti | pa rečem še enkrat, a zadnjič: |
Kaj pa | ti | veš o teh stvareh? |
Kakor da nisi več | ti | !«, |
- | Ti | mu ga nisi dala! - je iz tišine odgovoril |
- Zaplatarjev, | ti | si še upaš reči mati? - ga je prav |
- Čudno, da | ti | jezik ne okameni pri tej besedi! |
- Sirota, | ti | je še takrat ne boš, ko bo prepozno! |
- Zakaj se pa | ti | treseš? - ga je vprašala Temnikarica. |
- Saj sem | ti | že povedala, da nismo sami. |
Pravim | ti | , da zdaj nismo več sami, ker se je |
- | Ti | , Zaplatarjev, da mi ne rečeš več mati! |
Ali si že pomislil, kako boš | ti | končal? - |
- | Ti | vsega tega ne vidiš! |
ne bi mogla opraviti tistega, kar si | ti | opravil v Robeh! |
Vem pa tudi, da bi | ti | tega ne mogel prenesti, kar jaz zdaj |
- | Ti | vsega tega nisi videl! |
- Da mi glavo odsekaš | ti | . |
- Saj sem | ti | zdaj res mati, - je rekla. |
boš odsekal glavo, boš odrešen tudi | ti | . |
Mar si | ti | gospodar njegove duše in njegovega |
- In | ti | ne rečeš nič? - je z grenkobo rekel |
Ti | greš naprej, v Robe, jaz pa -« | |
Sonce | ti | da sok, sok ti da... |
Sonce ti da sok, sok | ti | da... |
Sonce | ti | da sladkor, sladkor ti da...« |
Sonce ti da sladkor, sladkor | ti | da...« |
»A Jankec | ti | je ime?« |
Ti | pa včasih poglej, če je moje okno še | |
Ali bi | ti | verjel? - se je vprašal, kakor bi se |
A | ti | se presneto motiš, če misliš, da niso |
- Bog, če bi | ti | bil, bi zdaj tudi mahnil! - je zahropel |
»No, kaj bi pa | ti | rekel?« |
»Kaj pa | ti | veš! |
Ti | si čist. | |
Ti | tečeš in tečeš in tečeš, od vekomaj | |
Če gori, potem bi | ti | moral biti gorak, gorak in tudi umazan, |
»Mrha | ti | grda, kako lepo hladiš!« je zadovoljno |
»Toda povej | ti | meni, zakaj pa jeze ne hladiš? |
»Nemara pa | ti | sploh ne veš, da žalost žge? |
A, nemara | ti | misliš, da dedec ne joče? |
Povedal | ti | bom, kako so solze prežgale dušo Ruparjevemu |
»Pa | ti | povej, kje se skriva ta hudič! |
Ti | še ne veš, da z leti tudi usta postanejo | |
dojenčku pelin v usta, bi ga kar zvilo, | ti | pa bi ga zdaj nemara že prežvečil.« |
»Grenkoba | ti | ne uide!« |
»Pob, | ti | imaš prav!« je prikimal. |
»Saj nisi | ti | kriv,« se je nasmehnila in mi z roko |
»A | ti | si hotel reči, da tolče, kakor bi smrt |
»Tudi | ti | veš, da bom umrla, pa če klopotec klopota |
ženskico, še s torbico hodi v šolo, pa | ti | že prebrisano ukazuje. |
»Ali se | ti | ne zdi, da se je malce zamajal?« |
» | Ti | si kamen in nimaš krvi.« |
» | Ti | bi rada vsem povedala, da si srečna.« |
Ti | kar sam poglej.« | |
»No, kaj bi | ti | rad?« je vprašala gora. |
»Ali se | ti | sanja?« je rekel macesen. |
Saj je vendar jasno, da | ti | ne moreš nikamor.« |
»Rad bi bil pri njej, kakor si | ti | pri jelki. |
Ali | ti | nimaš jelke rad?« |
»Saj si | ti | pri meni,« je odvrnil macesen. |
»Pa tudi | ti | si se zajedla vame,« je rekel macesen. |
»Mislila sem, da | ti | je všeč.« |
Nekateri pa so sploh prebrisani, tako | ti | napnejo mišice, kakor bi udrihal po |
»Ali | ti | nimaš hrbta?« |
na rovaš gnojenja; major Beatson pa | ti | kratko in malo odpravi tako gnojenje |
Sicer si pa | ti | gospodar.« |
Gotovo so | ti | spomeniki delo starejših ljudstev. |
Takle fičfirič in babjek | ti | pride k našima gospodoma in se še norčuje |
mi kaj, kot si kdaj zvečer zapela in | ti | solza v črne je oči navrela.« |
ne zabava mene, in tudi drugi in še | ti | zraven se boste pozneje tega naveličali. |
je odgovarjal Bouvard, »zato pa si | ti | predrznejši!« |
» | Ti | si mi pa zoprn!« |
» | Ti | ?« |
»Ona | ti | je dovolila, kaj?« - |
krojaču, pij šampanjec, veseljači, vse | ti | dovolim, vse.« |
Stregla | ti | bom. |
» | Ti | ?« |
»Duh, kakšna se | ti | zdi moja sestrična?« |
bila dolga - »te zaklinjam, te rotim, | ti | ukazujem, o, Bešt!« |
Naj | ti | ne bo nerodno!« |
Priznaj pa, da | ti | grem na živce!« |
» | Ti | je slabo?« |
» | Ti | ?« |
Oh, | ti | nesrečnik!« |
opraviti s takšnimi stvarmi, da bi mu bil | ti | nevoščljiv, če bi jih mogel videti. |
»Kaj neki | ti | pade v glavo! |
»Zavidam | ti | , da delaš, kar hoče samo iz tebe, ampak |
»Vedno sem | ti | branila na potovanja, tudi sedaj ne |
prej si zagotovi službo tam doli, če | ti | uspe, bo fajn. |
sem nekajkrat zahlipal, poglej, kako | ti | gredo na roko. |
Tudi | ti | jih boš prav tako spoznal, |
Ko | ti | , če ti, uspe, obrniti pozornost z ideje |
Ko ti, če | ti | , uspe, obrniti pozornost z ideje o |
zgodi nekaj podobnega, kakor če se | ti | pokaže Marija. |
Pa to je ludost. Prašina | ti | je ušla u glavo. Pa šta češ tamo? Idi |
ob zavesti te skrivnosti, ne daj, da | ti | zahtevnost požre ves čar vsega. |
Ti | sam lahko izbiraš. | |
trenutno najbolj popularni hit dinastija, | ti | si moja najljubša serija. |
cilj lahko še vedno eksistira, dolgčas | ti | ni, ker si prezaposlen. |
Ti | me popelješ v nove kraje mojih sanj, | |
potem, ko greš, tečejo za teboj in | ti | mahajo. |
Naveličaš se, zadosti | ti | je nečesa, če si napet. |
Nikjer ničesar, sama pustinja in | ti | tam na sredi kozmosa z nogami v nebo |
Ti | si moj voziček za knjige in prtljago | |
je zadrl in s prstom povrtal vame, | ti | nisi noben prostovoljec, traparije, |
izkušnjah, nekakšnem razvoju senzibilnosti... | ti | si lopov, ki je prišel sem zaradi umazanega |
Nocoj boš prespal, kjer | ti | bodo pokazali, jutri te bomo poslali |
fronte z Irakom gre skozi Kurdistan), se | ti | ne podajajo previsoko. |
tvegal, da te odvlečejo na SEPHA, in | ti | z minijem pobarvajo roke, tudi kravat |
Tomo, Tomo kaj tebe vodi, kaj si se | ti | zameril bogovom! |
z neprebojnimi predsodki v stilu - | ti | nisi nič bolj drugačen kot kdorkoli |
Kako | ti | je ime? me je prišel vprašat očak iz |
Zaupaj vame in | ti | bo toplo. |
vzgojil mrzli svet okoli tebe in ki | ti | dopoveduje, da me ni in da obstajata |
starejši sovjetski vojaki, bolj izurjeni, | ti | so zamenjali rekrute, ki so komaj čakali, |
Če boš | ti | dober z nami, bomo tudi mi s teboj, |
Ja, | ti | pasulj, motor pa bencin, so pritrdili. |
utrujen, bodi vedno v življenju, naj | ti | bo duša v harmoniji, da bi imel veliko |
že tako in tako malce ogroženega, se | ti | lahko to zazdi kakor invazija. |
V Gilgitu | ti | ne bodo nikoli pomagali, običajno odvrnejo, |
Ti | si večni tujec... | |
Kaj pa | ti | veš o ljubezni? |
ne trgujejo z njim po načelu ‘kupim | ti | kapelico, če uslišiš moje prošnje’. |
Na živce mi gredo | ti | tanki ciganski hudiči, to njihovo večno |
Kar | ti | mi daj uro in prstan, sem ga stisnil |
Kar z nami pojdi, pojdi no, dobro | ti | bo delo..., sem razumel starega ata, |
na zakonske spalnice in še na misel | ti | ne pade, da bi te reči lahko nastopale |
Kakšen Šiva, | ti | si ga, kreten! |
Nikjer | ti | ne more bolj kot v Indiji postati jasno, |
Ker so izginili samo | ti | filmi in čisto nič drugega, sva bila |
sprehod bos in v kratkih hlačah, ne da bi | ti | kdorkoli zato žrl živce. |
bi bili samo za to tu, v nekaj dneh | ti | iz palmovih vej in bambusa narede krasno |
Ko | ti | ga ukradejo, imaš lahko veliko zabave |
najprej kaj preberi, potem pridi, pa | ti | bom jaz razložil neke detajle! |
On | ti | bo omogočil vse, kar boš potreboval |
poročen, te pomilujejo in včasih se | ti | tudi rogajo; odkrito, netolerantno |
tudi rogajo; odkrito, netolerantno | ti | povedo, da je to nenaravno in absurdno. |
kar naprej lomijo v pravem kotu, kar | ti | omogoči, da vidiš samo nekaj korakov |
čakam, tebe hočem in nikogar drugega, | ti | si moje gnezdo, sem slišal. |
A je to to, kar | ti | naredi življenje pod vrhom še živečega |
Dal | ti | bom injekcijo. |
izoliran od ljudi svoje kulture, se | ti | utegne to mednarodno znano bambusovo |
Če | ti | že ne gredo na živce butasti turisti |
življenju so tu, ker si jih | ti | privedel sem. |
Zatuli! | ti | bik zagamani!« zalegel pod palmami, |
popolnoma, kolikor le sam hočeš (nihče | ti | ne sme in ne more ukazovati), prepustiš |
jaz nimam ne tebe ne avtomobila, vsaj | ti | izberi avto. |
Detece, daj, kar daj, | ti | točno veš, kaj moraš storiti. |
Svetloba in stalna varna vročina | ti | vžge telo, da začne živeti drugače, |
temi novimi tukaj, zrasel je še en | Ti | , podobno kot divji poganjek na tobakovem |
načuditi, vdihuješ in vzdihuješ, dokler se | ti | od čezmerne ventilacije potem ne meša, |
božje kraljestvo in vse ostale stvari | ti | bodo dane brez tvojega napora, vzklikajo |
Kdor | ti | daje pijačo, ima določen vpliv nate, |
O, bog, ali si to | ti | , o bog, a je to to, a to si ti, hvala, |
si to ti, o bog, a je to to, a to si | ti | , hvala, hvala ... |
In | ti | , Gail, moraš razumeti, da me vleče |
Oba sva namreč prvič na tej poti, | ti | in jaz. |
No, kaj se | ti | zdi? |
Kaj se ne bi spominjal - saj si | ti | sam ta popotnik, kdo pa drug! ... |
Torej demonica... in kako naj bi | ti | jaz pomagal v boju z njo? |
Spij čaj, dobro | ti | bo dél. |
ostaneš tudi čez noč, na razpolago | ti | bo soba za goste. |
Bi | ti | bilo to zelo odveč? |
In še nekaj bi | ti | predlagal: da se vsakokrat dogovoriva |
Kajti zdravilo za tvojo bolezen, ki | ti | ga lahko ponudim jaz, je spoznanje. |
Se | ti | zdi, da je Werther filozofsko delo? |
na podrobnosti - zato predlagam, da | ti | v najinem pogovoru zastopaš Wertherja, |
Se | ti | zdi to bolje? |
začneva najin prvi filozofski pogovor, bi | ti | rad še nekaj povedal. |
k učitelju, da bi te kaj naučil ali | ti | na poti spoznanja kakor koli pomagal |
pomagal - kar od mene pričakuješ - naj | ti | bo prvo načelo, da učitelju zaupaš! |
Če imaš z zaupanjem težave, pa | ti | predlagam, da ga privzemi kot nekakšno |
Upam, da | ti | bo pri meni prijetno! |
In zato, da bi uvidel to razliko, | ti | ni treba vedeti, ali je roka resnično |
resnična ali pa je resnična le zate, saj | ti | je - namreč prav tebi samemu, tvoji |
Nasploh | ti | svetujem, da si vselej, ko se znajdeš |
Ravno to sem | ti | hotel reči: kartezijanska sámogotovost |
mi, čeprav sem te komaj spoznal, da | ti | manjka predvsem samozavesti. |
prava, ”metafizična“ samozavest, ki | ti | ne more biti vzeta, ko se je zaveš. |
Kaj | ti | je, človek, si zblaznel? se je nedolžno |
Hodiva prav gotovo ne, | ti | si moj prijatelj, to je vse! je rekla, |
Edino samozavest | ti | lahko pomaga. |
Ti | pa nisi Werther... ti si filozof! | |
Ti pa nisi Werther... | ti | si filozof! |
A tako si me predstavljaš... prav nič | ti | ne zamerim, le zakaj bi ti, pa še kanček |
prav nič ti ne zamerim, le zakaj bi | ti | , pa še kanček resnice je v tem. |
mladosti sem imel prijatelja Milana, | ti | me malce spominjaš nanj. |
Ja, hvala | ti | ! |
Tudi prav - torej | ti | najprej na kratko povem, o čem razprava |
kako Kartezij opredeli dušne strasti, | ti | bom, da bi bil čim bolj natančen, poiskal |
njegove definicije dušnih strasti, | ti | bom prebral neki drug odlomek iz Strasti duše, |
Tega | ti | ne morem izraziti. |
Pomislil sem namreč, da | ti | je najin pogovor pravzaprav odveč, |
Če hočeš, | ti | najdem kak zanimiv odlomek iz njune |
poskušaj otresti tega bednega občutja, ki | ti | bo razjedlo moči.“ [Goethe (1), 98] |
Tudi | ti | se tega zavedaš, ne? |
Čeprav je že pozno, | ti | bom prebral, Janez, še en odlomek iz |
Ti | pa me lahko vikaš, kaj? ... | |
Ti | je všeč pri Brunu? | |
Ti | je ostalo kaj časa za branje Kierkegaarda? | |
danes začeli pogovor tako, da bi nama | ti | , Janez, osvežil spomin na Dnevnik zapeljivca. |
se mi, kakor da bi bil danes učitelj | ti | , midva pa učenca: zelo dobro si nama |
Počakaj, grem po knjigo Ali‐ali, z njo | ti | bom morda lahko vsaj deloma pojasnil |
trpinčijo tvojo dušo, a ustnice naj | ti | ostanejo takšne kot prej, saj bi nas |
Na hitro | ti | sicer lahko povem, kaj je Heglova ”nesrečna |
Janez, si | ti | nesrečno zaljubljen? |
strasti, o skifu v razburkanem morju, se | ti | je glas tako spremenil, kakor da bi |
Nikar naj | ti | ne bo nerodno... vsi smo bili že kdaj |
nekaj kuja, nič kaj dosti mi ne pove... | ti | pa, če želiš, mi lahko ob priliki zaupaš, |
priliki zaupaš, kaj te teži... pomagala | ti | bom z nasvetom, če bom mogla. |
in spet v tretjem za Prešerna... toda | ti | , Janez, kolikor sem te utegnil v tem |
destruktivec niti kronični melanholik, | ti | si filozof! |
Pa jaz vem... no, in zdaj | ti | povem, kaj je tisti globlji pomen Kierkegaardove |
Govoril sem | ti | že o kolebanju ”esteta“ med nasprotjema: |
zanemariti svojega rednega študija; sicer pa | ti | bo zdaj, ko Draga odhaja, gotovo ostalo |
To | ti | povem: kdor tuhta venomer, / je kot |
In kaj | ti | sam, Janez, misliš o cogitu? |
Jaz potrebujem lestev razuma, | ti | pa verjetno tudi, sicer ne bi tako |
Pridi sèm, pokazal | ti | bom računalniško izvedbo. |
Ravno to | ti | hočem razložiti - ne samo razložiti, |
Toda ker je danes že pozno, | ti | predlagam, da o tem premisliva do prihodnjega |
Še bolj smešno se | ti | bo zdelo, če ti povem, da se me je |
Še bolj smešno se ti bo zdelo, če | ti | povem, da se me je vzdevek ”mojster“ |
No, povem | ti | na kratko, potem pa lahko noč... |
kakšen ”mojster suspenza“ bi bil, če bi | ti | povedal vse o sebi v enem samem večeru? |
”Življenje, z menoj, | ti | tiho življenje, / ki se vzkrešeš opolnoči |
drobcene, mile postavice... skoraj takšne kot | ti | , Marija, ko stečeš po travniku. |
Ne, kar | ti | povej! |
Ti | , Janez, si morda še premlad, da bi | |
odvisno tudi od tega, koliko mi boš | ti | pomagal... zdaj mi pomagaš zelo veliko! |
obenem dopolnjujočih se zornih kotov - | ti | si opazil drugega, pozabil pa prvega: |
času iz Aristotelove Fizike, ki sem | ti | ga priporočil? |
zdavnaj bi ga moral vrniti... in zdaj | ti | bom moral pač sam povedati kaj več |
svojo drago, sem pomislil: morda pa se | ti | bo življenje zasukalo povsem drugače, |
vprašanje, ali je prihodnost že tu, pa | ti | lahko odgovorim samo, da je sedanjost |
preproste, kot jih vidiš sam... rekel sem | ti | že: |
Glej, pokazal | ti | bom na primeru: zdaj hodiva po cesti |
prej in pozneje še tisto, kar sem | ti | rekel že prej - namreč da Aristotel |
No, | ti | je zdaj bolj razumljivo, zakaj je Aristotel |
njem po ponovnem priklopu toka, naj | ti | ponazarja tek zdaja v času. |
bilo treba razpravljati posebej, zdaj | ti | povem le, da so nekateri antični filozofi, |
pozneje, namreč tistega, ki si ga tudi | ti | pravkar uporabil, ko si rekel, da sva |
Aristotel bi | ti | zaploskal in te povabil še na kak sprehod... |
samo odrešiti se moraš žalosti, ki | ti | jo vzbujajo, s tem da jih v spominu |
Ti | je všeč - Marija? | |
Zanima me, kako bi si ga razložil | ti | sam? |
te zanimajo neevklidske geometrije, | ti | bom posodil knjigo Jeremyja Graya Ideje prostora, |
Verjetno boš presenečen, če | ti | povem, prvič, da je naš realni vesoljni |
Me veseli, da | ti | je všeč ta trg. ... |
Rinascimento...], pokazal | ti | ga bom... no, in poleg maket je bilo |
Se strinjam in povedati | ti | moram, da slika idealnega mesta tudi |
in tudi zato se mi zdi slika, ki sem | ti | jo prej opisal, bližja našemu današnjemu |
gotiko, potem romaniko... in nazadnje | ti | od velikih stavb ostane samo še bazilika |
Resnično | ti | povem, še danes boš z menoj v raju |
No, | ti | je všeč? |
Tudi | ti | si malce vizionarja, kajne, Janez? |
Če se ne motim, si | ti | , Janez, najprej opazil povezavo med |
Pripovedoval sem | ti | o tisti sliki, Arhitekturni perspektivi... |
tisti dvojici... pravzaprav bolj jaz kot | ti | , saj ti še vidiš odprto nebo... |
dvojici... pravzaprav bolj jaz kot ti, saj | ti | še vidiš odprto nebo... |
tako... prej sem pač pomislil, kako si | ti | različen od mene. |
bila je le nekakšna slutnja... in zdaj | ti | predlagam, da tudi ti vzameš zrcalo |
slutnja... in zdaj ti predlagam, da tudi | ti | vzameš zrcalo in si pobliže ogledaš |
Gospod Bog, | ti | veš!“ [ |
Bruno, pridi bliže, nekaj | ti | pokažem... |
in poskusi rešiti uganko sreče, ki | ti | jo zastavljam!" |
Pa | ti | , si prebral dopisovanje med Leibnizem |
Poskusil | ti | bom razložiti. |
Osnove relativnostne teorije | ti | bom skušal pojasniti prihodnjič, zdaj |
Se | ti | ne zdi vprašljivo, da šele zdaj, |
No, zdaj pa mi | ti | povej, kaj se ti je zdelo najbolj zanimivo |
No, zdaj pa mi ti povej, kaj se | ti | je zdelo najbolj zanimivo v njunem |
bi se srečala kje na ulici in da sem | ti | mimogrede prebral odlomek iz Newtonovih |
Grem pogret čaj, | ti | pa podrezaj žerjavico v kaminu... tam |
A, | ti | si, Anželo! ... |
O tem | ti | bom več povedal kdaj drugič, zdaj je |
Zaenkrat | ti | povem le, da bi bilo treba Swedenborga |
Če se | ti | bo ljubilo, poišči poglavje o prostoru |
Dvojčka | ti | ne gresta iz glave, kaj? |
prihodnjič, toda zdaj, ko si ga začel že | ti | , je res najbolje, da kar nadaljujeva. |
Vidiš, | ti | si mladenič, jaz sem že skoraj mimo |
Bi začel tokrat z razlago | ti | ... kot na kolokviju, za vajo? |
Začneš | ti | , nadaljujem jaz, prav? |
torej, ali se | ti | zdi, da Kant prostoru in času pripisuje |
prostorskem predmetu, na primer mizi, | ti | omogoča njena spominska slika, njeno |
prepoznaš kot isto mizo - in analogno | ti | omogoča imanentni časovni predmet, |
konstitucijo imanentne predmetnosti - | ti | Husserl odgovarja, da je njen izvor |
vprašaj, zato tudi prihajaš k meni, da | ti | kaj razložim. |
svoji vesoljski ladji, jaz v ladji S, | ti | v ladji S'. |
Drži, toda ker se | ti | , skupaj s celotno tvojo ladjo S' |
potuje po daljši poti, kot jo vidiš | ti | v tvoji ladji S'. |
bilo nič posebej nenavadnega, kajti | ti | v ladji S' in jaz v ladji S bi |
preprosto več časa, kot ga zanj izmeriš | ti | s svojo lastno uro: |
če | ti | izmeriš, da odboj traja na primer eno |
poskusu daljši čas, kot si ga izmeril | ti | s svojo lastno uro. |
čim hitreje se giblješ, tem počasneje | ti | z gledišča mirujočega opazovalca teče |
Vse | ti | bom poskusil razložiti, kolikor pač |
Kaj pa srce, | ti | še nagaja? |
Janez, saj | ti | je prav, da gre Anželo z nama, ne? |
tem res ne veš dosti, Anželo - ampak | ti | veš toliko drugih stvari, da enačb |
Janez, | ti | gotovo veš, zakaj je Einsteinova energijska |
nobenega fizikalnega poskusa, ki bi | ti | povedal, ali se resnično giblješ ali |
Če poznaš sam paradoks, | ti | bo to takoj jasno... |
Ha, nič | ti | ne uide... razlika med izrazoma kaže |
Ti | je slabo? | |
Zdaj pa, dokler čakava na Anžela, | ti | povem nekaj o zgodovini te cerkvice. |
Se | ti | ne zdi, da sva že ves čas globoko v |
Se še spominjaš, kaj sem | ti | povedal, ko sva prišla do velikega |
Lahko | ti | povem le to, da sprašuješ po fizikalni |
Se | ti | ne zdi, da sva na to vprašanje že večkrat |
Rekel sem | ti | že: resnica je mnogotera - in takšno |
Le kaj bi | ti | zameril! |
Sicer pa | ti | povem skrivnost: ti, Janez, prav toliko |
Sicer pa ti povem skrivnost: | ti | , Janez, prav toliko pomagaš meni kot |
Lepó, lepó... pa se | ti | ne zdi, da je malce serendipično naključje, |
in seveda mati tudi... lepó od nje, da | ti | je sporočila. |
Saj res - kaj pa si | ti | , Janez? |
Menda nisi tudi | ti | bik? |
Zemlja in voda sta | ti | še bolj tuja od zraka, preveč imaš |
Zato nam rajši | ti | sama, Marija, povej, katere so značilnosti |
Niti ne... no, Janez, zdaj pa še | ti | poskusi uganiti Anželovo znamenje, |
Tudi | ti | veš, da jaz vem, da ti veš. |
Tudi ti veš, da jaz vem, da | ti | veš. |
Janez, da rečeš kar prvo znamenje, ki | ti | ob pogledu na Anžela pride na misel. |
katerega je menda jasno, da ga boš bral | ti | , Bruno, in mladeniča Elpina, ki ga |
Poglej, Anželo, preberi še | ti | tole opombo, tu spodaj... |
Ne boj se me, nič hudega | ti | nočem. |
Ti | bom povedal kdaj drugič... nikar se me | |
imeti, / skrajnega roba pa ni na ničemer | ti | videti môči, / ako ni onkraj kàj, kar |
bodi, / pušča celotno neskončnost enako | ti | v sleherni smeri. / |
Vendar oboje zastavlja | ti | umik: k priznanju te sili / to kakor |
najin vrt je kar preveč ”evropski“, saj | ti | pravim, da bi bilo lepše, ko bi bilo |
Zdaj se | ti | morda tako zdi, toda če bi poznala |
Zdaj se | ti | še ne mudi, v eni uri pa bomo z branjem |
Janez, | ti | nadaljuj... glej, tu. |
Rajši nam še | ti | sam kaj povej o Giordanu Brunu. |
Bruno, boš | ti | zalil vrt? |
Ti | boš doma, z dekletoma, ne? | |
Se | ti | zdi, da je to naključje? ... |
Neskončnost | ti | ne gre v glavo, kaj? |
Pripravit grem čaj, | ti | pa, če hočeš, polistaj po knjigah na |
Brunovem vplivu na sodobno kozmologijo | ti | vsekakor priporočam, ko boš imel več |
Mendoza | ti | odgovarja: |
razen nas, ki smo tu, tostran temè: | ti | , jaz, Marija, Anželo... |
Se | ti | zdi, da zdi, da zdaj pravim kaj drugega? |
pa ni naključje, da je ravno to, kar | ti | zdaj sprašuješ mene, vprašal Brunovega |
Se | ti | zdi, da ne? |
Čakaj, čakaj... zakaj se | ti | zdi, da Spinoza v svoji ljubezni do |
Pa se | ti | res zdi, Janez, da Spinoza v tem odlomku |
In zdaj | ti | hočem pojasniti bistvo Spinozove filozofije |
Čakaj, nisem | ti | še povedal vsega. |
Seveda, takoj | ti | postrežem z razlago, zdaj ko nama je |
nujne (kakor naj bi trdil Spinoza), | ti | lahko odvrnem, Janez, da vprašanji |
To drži... vendar sem | ti | hotel z omembo analitične geometrije |
Toda takšna patetika | ti | je všeč, kolikor vem? |
Torej si glede tega tudi | ti | malce starinski? |
Kaj | ti | je, Bruno? |
Verjamem, da | ti | je v nemščini pretežak, tudi zame ni |
Saj sama veš: nihče drug kot | ti | - telesno bitje, obdarjeno z duhom |
telesno bitje, obdarjeno z duhom -, prav | ti | si tisto ”večno bistvo“ tulipana, |
Vesela sem, da si tudi | ti | z nama! |
Pa se | ti | strinjaš s to mislijo, Janez? |
Bruna, ki si ga pravkar prebral, | ti | je bil vseeno všeč? |
Ti | si ”praktična panteistka“, Marija - | |
”praktična panteistka“, Marija - tako kot | ti | častiš naravo, z dušo, telesom, roko |
kdo bi jih kupil... razen če jo kupiš | ti | ? |
Rekla sem bolj za šalo... če pa | ti | je slika res všeč, Janez, ti jo podarim. |
če pa ti je slika res všeč, Janez, | ti | jo podarim. |
vedi: ona je resnična Gospa vodnjaka, | ti | si le njena služabnica!“ |
Se | ti | je to že kdaj zgodilo? |
odgovora na to vprašanje, nič bolj kot | ti | . - |
precej zbegan in različne hipoteze | ti | švigajo po glavi, da bi si razložil |
kozmologiji, za katero podobno kot | ti | menim, da je pomembna stična točka |
Ali | ti | , Bruno, misliš, da ni tako? |
Kaj pa | ti | je? |
Ali pa | ti | veš tudi - zakaj? |
Kako naj | ti | jaz rečem, da ne hodi? |
Ti | si tisti, ki odločaš, čeprav včasih | |
Saj greš tudi | ti | , da ju pozdraviš pred odhodom? |
Saj bi | ti | povedala, če bi naju motili tvoji obiski... |
pa je naročil, naj te pozdravim in | ti | povem, da bo prišel po Divji tulipan, |
Se | ti | zdi? |
saj veš, tam večkrat s šolo, kaj pa | ti | ? |
Anželo, si | ti | ? |
poznaš, ali pa se srečaš z imenom, ki | ti | da misliti, ker ne veš, kam bi ga dal |
je živeti (čeprav skozi bolezen), da | ti | nihče več ne zavida. |
človeku, ki bo imel kostni mozeg kot | ti | . |
Ne bomo | ti | dali ničesar.« |
»Kaj pa | ti | , dedek Mraz? Kožuh se ti sveti na rokavih, |
»Kaj pa ti, dedek Mraz? Kožuh se | ti | sveti na rokavih, kakor da bi ga mazal |
Ali prav vidim, da | ti | sili komolec na svetlo!« vrača Božiček |
Kdo vse pa | ti | je nastavil peharček?« sprašuje dedek Mraz. |
navdušen nad svojo soprogo: »Kati, | ti | si cesarica. |