O'beseda, označena besedila z lemami
v napačni plasti in pobije geološko | teorijo | . |
Veljala je | teorija | , da se moški, pri katerih je spolni |
Teorija | in praksa oligarhičnega kolektivizma | |
Socializem, | teorija | , ki se je pojavila v zgodnjem devetnajstem |
Vsaka nova politična | teorija | je, ne glede na naziv, ki si ga je |
pojavili kot docela izdelane politične | teorije | . |
prideloval pšenico na isti njivi; to podira | teorijo | kolobarjenja. |
Skušala sta ga razjasniti s | teorijo | o atomih, to pa ju je dokončno pogubilo. |
(1707‐1788), naravoslovec in pisatelj, avtor | teorije | o nastanku sveta, odločen zagovornik |
(1772‐1844), naravoslovec, zagovornik | teorije | , da so spremembe v vrstah nastale zaradi |
je hotel pojasniti z dviganjem gora | teorijo | Elieja de Beaumonta. |
» | Teorijo | o božjem pravu je pod Karlom II. izoblikoval |
Ta | teorija | je v naslednjem: |
Bouvard, »da se bo svet spremenil zaradi | teorij | kakšnega gospoda?« |
pozorno prebral in seznanil Bouvarda s | teorijo | . |
sta v zadregi gledala vanjo, kajti | teoriji | gorenja nista bila kos. |
organicizem - | teorija | , ki pojasnjuje zakonitosti delovanja |
Skoraj do jutra sem potem poslušal | teorije | o skupni veliki bodočnosti jugoslovanskih |
Seveda tudi Darwina in njegovo | teorijo | . |
katerem obstajajo različne presenetljive | teorije | . |
Na zahodu se je pojavila | teorija | , da so Kafiri zaradi omenjenih specifičnosti |
Pakistanski etnologi nasprotujejo tem | teorijam | s tezo, da so Kafiri čisto navadni |
Za samo izstrelitev je poleg osnovne | teorije | potrebno tudi nekaj prakse, če ne, |
Zagovorniki | teorije | , da so Kalaši direktno nasledili grško |
Druge | teorije | navajajo, da so ostali tu po pohodih |
K temu so dodali še | teorijo | o posebni dieti, ki jo uživajo Hunze |
Ena od | teorij | trdi, da je funkcija teh kovin na telesu |
iz njih izpelje cele filozofije in | teorije | , kako jih uresničiti. |
zveze so med mojimi poganskimi občutki, | teorijami | , da je Kristus obiskal budistične centre |
sokratskem pomenu, ne sprejema ”priljubljene | teorije | novejše filozofije, ki ukinja načelo |
”Zdaj pa dovolj o napačnih | teorijah | . |
nas ne more zmesti nobena zamisljiva | teorija | .“ [Husserl (1), 80] |
računalniški znanosti in njeni filozofski | teoriji | , tako imenovani ”filozofiji duha“. |
izkustvenih anomalij so nastale relativnostna | teorija | , kvantna fizika in druge znanstvene |
kvantna fizika in druge znanstvene | teorije | , ki so se od nekega specifičnega in |
Se strinjam, čeprav je Parfitova | teorija | privlačna in nedvomno ima v sebi precej |
njegovega razmišljanja mi je blizu - sama | teorija | pa je nepopolna kot vsaka teorija. |
sama teorija pa je nepopolna kot vsaka | teorija | . |
s stališča sprejemljive filozofske | teorije | v tej domnevi vidim mejo, do kamor |
zamisel o knjigi, ki ne bi vsebovala samo | teorij | o času in prostoru, naravi in vesolju, |
predznakoma, v Einsteinovi relativnostni | teoriji | , kjer sta povezana v štirirazsežni |
časa, ki je temeljna za vse poznejše | teorije | . |
Aristotel uporablja v | teoriji | časa, tako kot v vsej svoji filozofiji, |
No, če se zdaj vrnem k njegovi | teoriji | časa: |
zanimivo, da po nekaterih sodobnih | teorijah | časa, ki se paradoksno imenujejo ”brezčasne |
se paradoksno imenujejo ”brezčasne | teorije | časa“, odnosi med dogodki z ozirom |
povejte, kako je sploh mogoča ”brezčasna | teorija | časa“ - ali ni to protislovje v samem |
”brezčasnost“ ni atribut časa, ampak | teorije | časa - vprašanje pa je, ali ”brezčasne |
časa - vprašanje pa je, ali ”brezčasne | teorije | časa“ sploh še govorijo o času - ali |
pozneje, torej ”brezčasno“ - in to | teorijo | imenujejo ”brezčasna filozofija časa“. |
torej sam Aristotel začetnik ”brezčasne | teorije | časa“? |
- tudi medsebojno nasprotujočih si | teorij | časa. |
Zagovorniki sodobne ”brezčasne | teorije | časa“ se sicer sklicujejo na Aristotelovo |
”relacijsko“ pojmovanje časa: v relativnostni | teoriji | je fizikalni čas samó število gibanja |
pa je, da so v Einsteinovi splošni | teoriji | relativnosti resnična prostorja našega |
uprimerjalo absolutno mesto, postulirano v | teoriji | . |
empiristično varianto relacijske | teorije | prostora: |
v smislu Einsteinove relativnostne | teorije | - kako naj bi neke daljne zvezde |
Mislil sem na Newtonovo | teorijo | o absolutnem in relativnem času - nanjo |
pozneje v Einsteinovi relativnostni | teoriji | , nedvomno pa se že začenjata obnašati |
Osnove relativnostne | teorije | ti bom skušal pojasniti prihodnjič, |
Clarke; slednji je zastopal Newtonovo | teorijo | absolutnega prostora in časa, s tem |
Newtonova | teorija | absolutnega časa in prostora nama je |
Newtonovo absolutno (in substancialno) | teorijo | časa in prostora je Leibniz zagovarjal |
je Leibniz zagovarjal relacijsko | teorijo | časa in prostora, ki sva jo v empiristični |
Iz relacijske | teorije | prostora in časa pa sledi, da je ”ves“ |
je blizu Einsteinovi relativnostni | teoriji | prostora‐časa, manj pa je Leibniz moderen |
predhodnik Einsteinove relativnostne | teorije | ? |
med relacijsko in relativnostno | teorijo | časa in prostora: |
Einsteinova relativnostna | teorija | , vsaj posebna teorija relativnosti, |
relativnostna teorija, vsaj posebna | teorija | relativnosti, prejkone implicira relacijsko |
relativnosti, prejkone implicira relacijsko | teorijo | , vendar obratno ne velja, saj si je |
referenčni okvir, ki ga relativnostna | teorija | zanika. |
mehanike ne more privoliti v relacijsko | teorijo | prostora in časa, saj je slednja, vsaj |
tudi v skladu z njegovo relacijsko | teorijo | prostora: praznina ne samo da ni po |
višave dokončno zavrnjena Aristotelova | teorija | ”naravnih mest“, po kateri se na primer |
tega vprašanja ni imel kake lastne | teorije | ; v splošnem je sprejemal Kartezijevo |
splošnem je sprejemal Kartezijevo ” | teorijo | vrtincev“, po kateri nebesni vrtinci |
in šele Einstein je v svoji splošni | teoriji | relativnosti pojasnil gravitacijo na |
Newton zagovarja substancialno | teorijo | prostora in časa, v kateri sta prostor |
ko Leibniz vztraja pri relacijski | teoriji | prostora in časa, v kateri sta prostor |
torej da ne velja Leibnizeva relacijska | teorija | . |
bolj ali manj izrazite relacionistične | teorije | (John Earman, Lawrence Sklar idr.), |
je - toliko že vem o relativnostni | teoriji | - lahko na različne načine ukrivljen? |
prilagoditi novim matematičnim in fizikalnim | teorijam | . |
Nerlichu se Kant v svoji ”predkritični“ | teoriji | prostora ni motil v prepričanju, da |
pravilna substancialna (ali ”realistična“) | teorija | prostora, ampak se je motil v svojem |
privzamemo še Leibnizevo relacijsko | teorijo | , se čas dvojčkov niti ne vrti, ampak |
niso vsi trije - četudi so njihove | teorije | še tako različne - morda zgrešili bistvo |
že - toda glavna težava Avguštinove | teorije | v primerjavi z Aristotelovo tiči v |
strinja niti z Newtonovo substancialno | teorijo | , v kateri sta prostor in čas fizično |
realna, niti z Leibnizevo relacijsko | teorijo | , ki reducira prostor in čas na odnose |
vere in prepričanj, ne pa v znanstveno | teorijo | ... |
njegovi transcendentalni estetiki kot | teoriji | apriornih form čutnega zrenja, tj. |
logiki se je že zgodilo, da je neka nova | teorija | relativizirala velik del starega znanja, |
fizikalnih in celo od matematičnih | teorij | prostora in časa. |
neodvisno od fizikalnih in matematičnih | teorij | . |
razvoja fizikalnih in matematičnih | teorij | - še več: |
da s stališča sodobnih | teorij | , zlasti Einsteinove relativnostne teorije, |
teorij, zlasti Einsteinove relativnostne | teorije | , nekateri od teh domnevno ”apriornih |
je medtem Einsteinova relativnostna | teorija | že zanikala obstoj absolutne sočasnosti |
približal Einsteinovi relativnostni | teoriji | , v kateri je, kot sem prebral, dolžina |
V relativnostni | teoriji | sta prostor in čas res odvisna od odnosov |
izhodišče Einsteinove relativnostne | teorije | je ugotovitev, da svetloba v praznem |
Einstein je leta 1905 zasnoval posebno | teorijo | relativnosti, ki se v odnosu do njegove |
odnosu do njegove poznejše splošne | teorije | relativnosti omejuje na gibanja inercialnih |
klasični fiziki, saj v relativnostni | teoriji | nastopata skoraj kakor nekakšna siamska |
Pojav raztezanja časa v posebni | teoriji | relativnosti najbolje ponazorimo s |
V tem smislu že posebna | teorija | relativnosti načelno dopušča možnost |
prihodnost, deset let pozneje pa splošna | teorija | relativnosti k temu dodaja še možnost |
razumeva Einsteinovo relativnostno | teorijo | - in prav je, da jo kot filozofa skušava |
razumem glavne zakonitosti splošne | teorije | relativnosti, saj jih knjižica navaja, |
Govorila sva o Einsteinovi relativnostni | teoriji | , o raztezanju časa... |
”svetovni“ čas opravljal tako v znanstvenih | teorijah | kakor v tudi vsakdanji zavesti. |
sočasnost in kako jo relativnostna | teorija | zanika? |
Kajti v relativnostni | teoriji | se izkaže, da zdaj nekega sistema, |
pa če je (kot posebni dodaja splošna | teorija | relativnosti) med sistemoma velika |
Zato Einsteinova relativnostna | teorija | ne implicira determinizma za nobenega |
prostora‐časa, ki jo je za relativnostno | teorijo | matematično izdelal Einsteinov prijatelj |
Einsteinu je pokazal, da relativnostna | teorija | ni absolutna oziroma univerzalna razlaga |
ampak se ji morajo pridružiti še druge | teorije | , ki pa niso deterministične, prej nasprotno |
mnenju odveč bojazen, da relativnostna | teorija | vodi znanost v determinizem, kajti |
mehaniko je Einsteinova relativnostna | teorija | , še zlasti splošna, manj deterministična... |
Osnovni princip posebne | teorije | relativnosti je enostaven: v vseh inercialnih |
absolutnega gibanja v relativnostni | teoriji | sploh ni, kakor tudi ni absolutnega |
Posebna | teorija | relativnosti je res zelo posebna in |
In ravno zato je bila posebna | teorija | relativnosti ob njenem nastanku leta |
dopolnil deset let pozneje v splošni | teoriji | relativnosti. |
rešljiv šele v splošni relativnostni | teoriji | , v posebni pa ne? |
ker bi bila Einsteinova relativnostna | teorija | skregana z logiko, ampak ker primera |
ni mogoče ustrezno opisati v posebni | teoriji | relativnosti, medtem ko v splošni teoriji |
teoriji relativnosti, medtem ko v splošni | teoriji | sploh ni več paradoksen. |
medsebojno zamenljivi znotraj posebne | teorije | relativnosti - in tako primer spada |
relativnosti - in tako primer spada v splošno | teorijo | , ki se ne omejuje na inercialna gibanja, |
Torej v splošni | teoriji | ne velja ”osnovni princip relativnosti“? |
invariantni fizikalni zakoni v posebni | teoriji | relativnosti, ampak v poljubnem ukrivljenem |
prostoru‐času; fizikalni zakoni v splošni | teoriji | relativnosti so namreč kovariantni |
Zakaj pa se reče, da so v posebni | teoriji | zakoni ”invariantni“, v splošni pa |
določeno zadrego pri posplošitvi posebne | teorije | : izkazalo se je namreč, da splošna |
teorije: izkazalo se je namreč, da splošna | teorija | relativnosti vendarle ni povsem ”linearna“ |
me, ali zdaj razumeš bistvo splošne | teorije | relativnosti? |
prostora‐časa pri posplošitvi relativnostne | teorije | , je genialna... čeprav je v osnovi preprosta, |
Saj Einsteinova | teorija | tega od narave ne more zahtevati! |
smer... in zato se Einsteinova splošna | teorija | relativnosti, ki obravnava pospešena |
obravnava pospešena gibanja, imenuje tudi | teorija | gravitacije - to razumem; ne razumem |
odkril kmalu po formulaciji posebne | teorije | relativnosti in je postalo temelj splošne |
relativnosti in je postalo temelj splošne | teorije | . |
lahko gravitacijske referenčne okvire v | teoriji | vselej zamenjamo s pospešenimi referenčnimi |
V | teoriji | je splošna relativnost nedvomno genialna |
Tisti prvi ”kronski dokaz“ splošne | teorije | relativnosti, ki je Einsteinu zagotovil |
kilometrov - vendar to po astrofizičnih | teorijah | ni mogoče, kajti črne luknje nastajajo |
Vendar bi se še malce vrnil k splošni | teoriji | relativnosti: |
bilo bolje, da bi se relativnostna | teorija | imenovala ”absolutna teorija“ narave! |
relativnostna teorija imenovala ”absolutna | teorija | “ narave! |
Saj se ne imenuje ”relativna | teorija | “, ampak relativnostna teorija, ki |
”relativna teorija“, ampak relativnostna | teorija | , ki je kot teorija lahko absolutna. |
relativnostna teorija, ki je kot | teorija | lahko absolutna. |
bi različne relativne oziroma delne | teorije | (klasično mehaniko, elektromagnetizem) |
elektromagnetizem) poenotil v eno samo absolutno | teorijo | narave, ki je bila njegov ideal in |
površno mnenje, češ da je v relativnostni | teoriji | ”vse relativno“. |
Je v Einsteinovi splošni | teoriji | relativnosti ukrivljen tudi čas sam? |
moči gravitacijskega polja - v splošni | teoriji | relativnosti je z močjo gravitacijskega |
”dilatacije“ časa, ki jo poznamo iz posebne | teorije | relativnosti, nastopi v splošni teoriji |
teorije relativnosti, nastopi v splošni | teoriji | še druga vrsta raztezanja časa, ki |
filozofskim razlagam relativnostne | teorije | . |
sporu med substancialno in relacijsko | teorijo | govori relativnost bolj v prid relacijske; |
odgovoriti, zakaj je relativnostni | teoriji | bliže relacijska kot substancialna |
bliže relacijska kot substancialna | teorija | prostora‐časa. |
Einstein je sprva, ko je odkril posebno | teorijo | relativnosti, res mislil, da z relativizacijo |
pri filozofskih razpravah o splošni | teoriji | relativnosti in statusu četverja v |
resnična substancialna, ampak relacijska | teorija | prostora‐časa. |
nobena, niti najsplošnejša fizikalna | teorija | ne more dokončno zavreči hipoteze o |
argument pa preostane substancialni | teoriji | , če ni več ”svetlobnega etra“, ki bi |
S stališča Einsteinove splošne | teorije | relativnosti tudi potem, ko odmislimo |
Potem je Einsteinova posebna | teorija | relativnosti zavrnila ”eterično“ hipotezo |
”eterično“ hipotezo in tudi s splošno | teorijo | se ”svetlobni eter“ ni vrnil v fiziko, |
za katerega veljajo zakoni posebne | teorije | relativnosti - polje še vedno je, |
Četverje prostora‐časa v splošni | teoriji | relativnosti namreč ne obstaja kot |
struktura polja - in v tem smislu splošna | teorija | relativnosti podpira relacijsko teorijo |
teorija relativnosti podpira relacijsko | teorijo | prostora‐časa nasproti substancialni; |
je s pojmom prostora‐časa v splošni | teoriji | relativnosti ”pojem etra spet dobil |
od tistega etra v mehanični valovni | teoriji | svetlobe“, kajti ”eter splošne teorije |
teoriji svetlobe“, kajti ”eter splošne | teorije | relativnosti je medij, ki je sam brez |
Če prav razumem, torej splošna | teorija | relativnosti v nekem smislu vendarle |
smislu vendarle podpira substancialno | teorijo | prostora‐časa? |
in nekateri razlagalci relativnostne | teorije | grejo še dlje: zagovarjajo ”supersubstantivizem“, |
ameriški fizik John Wheeler, ki je svojo | teorijo | imenoval ”geometrodinamika“ (1962). |
prostora‐časa, ki se zastavljajo z relativnostno | teorijo | ? |
že prej, vendar jih je relativnostna | teorija | izostrila, morda vsaj delno tudi rešila... |
newtonska mehanika pa z relativistično | teorijo | polja - in zato po Einsteinu lahko |
objavi enačb splošne relativnostne | teorije | , izdal knjižico z naslovom K Einsteinovi relativnostni teoriji, |
Kantom, odkriti v [sami] relativnostni | teoriji | sintetično‐apriorne principe“ [Schlick, |
o transcendentalizmu relativnostne | teorije | , bi morali konkretno pokazati, kateri |
filozofsko razlago Einsteinove relativnostne | teorije | . |
se svobodno razrašča v abstraktnih | teorijah | ... |
Kaj pa tista filozofska ”brezčasna | teorija | časa“, o kateri ste govorili takrat |
Povezava ”brezčasne | teorije | časa“ z relativnostno teorijo je sicer |
”brezčasne teorije časa“ z relativnostno | teorijo | je sicer posredna, čeprav nedvomno |
stoletja - neodvisno od relativnostne | teorije | - v znani filozofski reviji Mind |
vsak na svoj način razvila ”brezčasno | teorijo | časa“, in sicer na osnovi B‐serij, |
Če ”brezčasno | teorijo | časa“ apliciramo na vesolje kot celoto, |
osnovi vzročnosti se imenuje ”vzročna | teorija | časa“ in iz nje sledi, da bi domnevni |
Kaj pa Einsteinova relativnostna | teorija | - obravnava enostavne ali kompleksne |
planeti Osončja in podobno; relativnostna | teorija | glede števila obravnavanih entitet |
pojavi, ki jih opisuje relativnostna | teorija | , v času načelno ravno tako obrnljivi |
Lahko tako rečeva - še več: v splošni | teoriji | relativnosti obstajajo takšne rešitve |
”enačbami polja“ in ugotovil, da splošna | teorija | relativnosti omogoča konstrukcijo takšnih |
Kaj pomeni, da | teorija | omogoča takšne svetovnice? |
nujnim pogojem, ki jih relativnostna | teorija | postavlja: ne presegajo svetlobne hitrosti, |
na katero pa se po zakonih posebne | teorije | relativnosti ne more vrniti - ampak |
- ampak to, da po zakonih splošne | teorije | lahko potuje v obe smeri, v prihodnost |
tega ”čudeža“ je zakonitost splošne | teorije | relativnosti, da razlika v pospešku |
raztezanje časa, podobno kot se v posebni | teoriji | relativnosti čas razteza zaradi hitrosti... |
rešitev dedka navezuje na ”brezčasno | teorijo | časa“, po kateri je pravzaprav ves |
s časoplovom, niti z relativnostno | teorijo | , niti z analitično filozofijo... |
grede: o Einsteinovi relativnostni | teoriji | , o njegovi slavni enačbi, za katero |
Einsteinova relativnostna | teorija | temelji na izkustveno preverjeni predpostavki, |
predvsem na razum, mora verjeti enačbam, | teorijam | , sicer ne bi mogli prav nič več spoznati, |
oboka“; kajti če sprejmemo Aristotelovo | teorijo | o končnosti vesolja, onstran katerega |
se s tem še bolj kot relativnostni | teoriji | približa tako imenovanemu ”kozmološkemu |
temveč tudi Einsteinovo relativnostno | teorijo | , čeprav sam Bruno ni bil ne matematik |
o tem in tem, potem ko odmislim vse | teorije | , če jih sploh lahko odmislim... |
prostor vpeljala Einsteinova splošna | teorija | relativnosti. |
čeprav sodobna kozmologija s svojimi | teorijami | seže vse tja do t. i. |
nasprotju z Einsteinovo relativnostno | teorijo | , saj gre za raztezanje samega prostora, |
nujne posledice Einsteinove splošne | teorije | relativnosti, za katero nesporno velja, |
definiran“, odpovejo tudi vse fizikalne | teorije | . |
singularnost vesolja, vendar so njihove | teorije | za zdaj še povsem hipotetične in bodo |
najdena in izkustveno potrjena kvantna | teorija | gravitacije oziroma ”končna teorija“ |
teorija gravitacije oziroma ”končna | teorija | “ poenotenja vseh fizikalnih sil, ki |
sekunde!), do katerega je, kakor uči kvantna | teorija | , še smiselno govoriti o prostorsko‐časovni |
uporabljene v okviru neke [kozmološke] | teorije | “ [Kanitscheider (1), 408], pri čemer |
enačb Einsteinove splošne relativnostne | teorije | , ki za ”idealizirane“ primere nudijo |
”enačb polja“ splošne relativnostne | teorije | . |
namreč v Einsteinovo relativnostno | teorijo | , ki pa - to je treba poudariti - v |
eksotični modeli, ki ohranjajo splošno | teorijo | relativnosti, vendar žrtvujejo brezpogojno |
enačbe Einsteinove splošne relativnostne | teorije | , ampak tudi - in še posebej za opis |
zastopnik takrat še aktualne nasprotne | teorije | , namreč ”stacionarnega“ modela vesolja, |
Bistvo | teorije | prapoka je v tem, da se vesolje razteza |
da nisem nič rekel o ’eksploziji‘ - | teorija | prapoka opisuje, kako se vesolje razvija, |
poljudne kozmološke literature, je bistvo | teorije | napihnjenja domneva, da se je v drobnem |
hitrosti, ki pa je po relativnostni | teoriji | največja možna hitrost, s katero se |
Guthova | teorija | napihnjenja rešuje problem ravnosti |
Ob | teoriji | napihnjenja je treba poudariti, da |
Pri tej | teoriji | gre torej za neke vrste wishful thinking |
zanimivo, da je standardni model s | teorijo | napihnjenja in tudi z drugimi, še bolj |
dodatnimi predlogi (na primer z Lindejevo | teorijo | ”kaotičnega napihovanja“ ali Hawkingovim |
pojmi, ki vstopajo v nove ”meta‐fizične“ | teorije | . |
Toda s Cantorjevo transfinitno | teorijo | množic se je v matematiki in posledično |
jasno, saj je v splošni relativnostni | teoriji | topologija prostora‐časa odvisna od |
a priori nujne ne izpeljane iz fizikalnih | teorij | , ampak preprosto izmerjene ”kot tolikšne“. |
iz njenih doslej ne povsem povezanih | teorij | še ni izoblikovala popolna, ”končna“ |
še ni izoblikovala popolna, ”končna“ | Teorija | ? |
upravičeno, da je odsotnost končne | teorije | glavni razlog za to, da se nam naravne |
Posebnost fizikalnih predstav o končni | teoriji | v primerjavi s filozofskimi pa je v |
filozofskimi pa je v tem, da se končna | teorija | v fiziki kaže kot že ”skoraj“ dosegljiva, |
jasno določenem pomenu, namreč kot | teorija | , ki naj bi vzpostavila najvišjo teoretsko |
Problem formulacije fizikalne končne | teorije | je predvsem v tem, da sta Einsteinova |
sta Einsteinova splošna relativnostna | teorija | , ki opisuje gravitacijo, in kvantna |
Rešitve se iščejo v ”kvantni | teoriji | gravitacije“, v ”teoriji strun“ ipd., |
v ”kvantni teoriji gravitacije“, v ” | teoriji | strun“ ipd., vendar za zdaj še brez |
stoletja bi lahko sklepali, da bo končna | teorija | slonela na simetrijskih načelih. |
Teorija | strun se je pokazala kot prvi primerni | |
kot prvi primerni kandidat za končno | teorijo | .“ |
Če končno | teorijo | konceptualno omejimo na vzpostavitev |
Hawking, pričakujejo od fizikalne končne | teorije | še precej več, namreč odgovore na tako |
najbrž res samo za sanje o končni | Teoriji | , za pričakovanja, ki so s kritičnega |
fizikalnega poenotenja relativnostne | teorije | in kvantne mehanike. |
ambivalentno stališče do zares dokončne | Teorije | , ”teorije vsega“ (theory of everything), |
stališče do zares dokončne Teorije, ” | teorije | vsega“ (theory of everything), je |
”Morda obstaja končna | teorija | , preprosta množica zakonov, iz katere |
zmogel odkriti ali razumeti končno | teorijo | .“ [Weinberg, 178] |
tej ”psihologizaciji“ problema končne | Teorije | - ki bi bila, seveda če bi obstajala, |
Penrose se loteva problema ”končne | teorije | “ na drugačen, filozofsko precej bolj |
formulacijo svoje različice povezovalne | teorije | vključiti zavest, ki pa jo pojmuje |
zmogel ne odkriti ne razumeti končne | teorije | , tudi če bi mu jo razodel kak dobrohotni |
(tj. klasični model prapoka, skupaj s | teorijo | napihnjenja in tudi z morebitno ponovno |
odpovemo sanjam o končni fizikalni | Teoriji | , ki naj bi razložila prav vse? |
smo že rekli, skušali odgovoriti s | teorijo | napihnjenja: toda tudi sam ”mehanizem“ |
Teorija | napihnjenja ne rešuje dokončno problema | |
konstante niso izpeljane iz enačb same | teorije | , ampak se nam - vsaj na sedanji ravni |
sedanji ravni znanosti, ko še ni ”končne | teorije | “ - kažejo kot kontingentne: v enačbe |
v nasprotju z Einsteinovo (posebno) | teorijo | relativnosti, ker Hubblova sfera ni |
kvantni gravitaciji, saj morata obe [ | teoriji | ] neizogibno dopustiti/priznati <recognize> |
glede na to, da omenjene fizikalne | teorije | ”dopuščajo“ obstoj mnogih svetov. |
Torej, po eni strani je nastala | teorija | ”možnih svetov“ v logiki (Saul Kripke, |
stavkov, po drugi strani pa je nastala | teorija | ”drugih vesolij“ v kozmologiji predvsem |
ontološko radodarno ”predmetnostno | teorijo | “, tem bolj se mi zdi, da je Lewisova |
problemov, ki so analogni Lewisovi | teoriji | dvojnikov [counterparts, tj. ”replik“ |
analogno kakor Darwinova evolucijska | teorija | za prepričljivo argumentacijo zahteva |
in zdaj, kajti tako pri evolucijski | teoriji | živih bitij kakor pri antropičnih razlagah |
tedaj, če bi našla resnično ”končno | teorijo | “, univerzalno teorijo narave, ki bi |
resnično ”končno teorijo“, univerzalno | teorijo | narave, ki bi pojasnila vse njene uganke, |
pojasnila vse njene uganke, vendar takšna | teorija | ostaja ”sanjska“ oziroma utopična - |
čemu naj bi kozmologi v svoje | teorije | (ali metateorije) sploh vključevali |
kakor velikanska obrnjena piramida | teorije | , ki stoji na izkustveni konici. [...] |
krizo, ki panično uvaja mnoštvo svetov v | teorijo | , še manj pa se ogrevam za vrnitev k |
eshatoloških pričakovanj na ”končno | teorijo | “, počakamo na nadaljnji razvoj fizike |
Če bi obveljala npr. ”stacionarna | teorija | vesolja“, ki pa je bila, kot veš, opuščena |
podobno kot se to že dogaja v primeru ” | teorije | napihnjenja“, ki sicer nastopa kot |
V današnjih | teorijah | mnogih svetov le‐ti tvorijo mnoštvo, |
se kmalu lahko znajde - kot vemo iz | teorije | množic - v nevarni bližini paradoksov, |
množica sploh ni vpotegnjena v znanstveno | teorijo | . |
Univerzuma, medtem ko se svetovi v sodobnih | teorijah | množijo zaradi iskanja primerne razlage |
imenovano emanacijsko ali emisijsko | teorijo | svetlobe. |
Vedno sem imel težave s | teorijo | Rolanda Barthesa in Michela Foucaulta |