Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//teorija (306)


v napačni plasti in pobije geološko    teorijo   .
Veljala je    teorija   , da se moški, pri katerih je spolni
   Teorija    in praksa oligarhičnega kolektivizma
Socializem,    teorija   , ki se je pojavila v zgodnjem devetnajstem
Vsaka nova politična    teorija    je, ne glede na naziv, ki si ga je
pojavili kot docela izdelane politične    teorije   .
prideloval pšenico na isti njivi; to podira    teorijo    kolobarjenja.
Skušala sta ga razjasniti s    teorijo    o atomih, to pa ju je dokončno pogubilo.
(1707‐1788), naravoslovec in pisatelj, avtor    teorije    o nastanku sveta, odločen zagovornik
(1772‐1844), naravoslovec, zagovornik    teorije   , da so spremembe v vrstah nastale zaradi
je hotel pojasniti z dviganjem gora    teorijo    Elieja de Beaumonta.
»   Teorijo    o božjem pravu je pod Karlom II. izoblikoval
Ta    teorija    je v naslednjem:
Bouvard, »da se bo svet spremenil zaradi    teorij    kakšnega gospoda?«
pozorno prebral in seznanil Bouvarda s    teorijo   .
sta v zadregi gledala vanjo, kajti    teoriji    gorenja nista bila kos.
organicizem -    teorija   , ki pojasnjuje zakonitosti delovanja
Skoraj do jutra sem potem poslušal    teorije    o skupni veliki bodočnosti jugoslovanskih
Seveda tudi Darwina in njegovo    teorijo   .
katerem obstajajo različne presenetljive    teorije   .
Na zahodu se je pojavila    teorija   , da so Kafiri zaradi omenjenih specifičnosti
Pakistanski etnologi nasprotujejo tem    teorijam    s tezo, da so Kafiri čisto navadni
Za samo izstrelitev je poleg osnovne    teorije    potrebno tudi nekaj prakse, če ne,
Zagovorniki    teorije   , da so Kalaši direktno nasledili grško
Druge    teorije    navajajo, da so ostali tu po pohodih
K temu so dodali še    teorijo    o posebni dieti, ki jo uživajo Hunze
Ena od    teorij    trdi, da je funkcija teh kovin na telesu
iz njih izpelje cele filozofije in    teorije   , kako jih uresničiti.
zveze so med mojimi poganskimi občutki,    teorijami   , da je Kristus obiskal budistične centre
sokratskem pomenu, ne sprejema ”priljubljene    teorije    novejše filozofije, ki ukinja načelo
”Zdaj pa dovolj o napačnih    teorijah   .
nas ne more zmesti nobena zamisljiva    teorija   .“ [Husserl (1), 80]
računalniški znanosti in njeni filozofski    teoriji   , tako imenovani ”filozofiji duha“.
izkustvenih anomalij so nastale relativnostna    teorija   , kvantna fizika in druge znanstvene
kvantna fizika in druge znanstvene    teorije   , ki so se od nekega specifičnega in
Se strinjam, čeprav je Parfitova    teorija    privlačna in nedvomno ima v sebi precej
njegovega razmišljanja mi je blizu - sama    teorija    pa je nepopolna kot vsaka teorija.
sama teorija pa je nepopolna kot vsaka    teorija   .
s stališča sprejemljive filozofske    teorije    v tej domnevi vidim mejo, do kamor
zamisel o knjigi, ki ne bi vsebovala samo    teorij    o času in prostoru, naravi in vesolju,
predznakoma, v Einsteinovi relativnostni    teoriji   , kjer sta povezana v štirirazsežni
časa, ki je temeljna za vse poznejše    teorije   .
Aristotel uporablja v    teoriji    časa, tako kot v vsej svoji filozofiji,
No, če se zdaj vrnem k njegovi    teoriji    časa:
zanimivo, da po nekaterih sodobnih    teorijah    časa, ki se paradoksno imenujejo ”brezčasne
se paradoksno imenujejo ”brezčasne    teorije    časa“, odnosi med dogodki z ozirom
povejte, kako je sploh mogoča ”brezčasna    teorija    časa“ - ali ni to protislovje v samem
”brezčasnost“ ni atribut časa, ampak    teorije    časa - vprašanje pa je, ali ”brezčasne
časa - vprašanje pa je, ali ”brezčasne    teorije    časa“ sploh še govorijo o času - ali
pozneje, torej ”brezčasno“ - in to    teorijo    imenujejo ”brezčasna filozofija časa“.
torej sam Aristotel začetnik ”brezčasne    teorije    časa“?
- tudi medsebojno nasprotujočih si    teorij    časa.
Zagovorniki sodobne ”brezčasne    teorije    časa“ se sicer sklicujejo na Aristotelovo
”relacijsko“ pojmovanje časa: v relativnostni    teoriji    je fizikalni čas samó število gibanja
pa je, da so v Einsteinovi splošni    teoriji    relativnosti resnična prostorja našega
uprimerjalo absolutno mesto, postulirano v    teoriji   .
empiristično varianto relacijske    teorije    prostora:
v smislu Einsteinove relativnostne    teorije    - kako naj bi neke daljne zvezde
Mislil sem na Newtonovo    teorijo    o absolutnem in relativnem času - nanjo
pozneje v Einsteinovi relativnostni    teoriji   , nedvomno pa se že začenjata obnašati
Osnove relativnostne    teorije    ti bom skušal pojasniti prihodnjič,
Clarke; slednji je zastopal Newtonovo    teorijo    absolutnega prostora in časa, s tem
Newtonova    teorija    absolutnega časa in prostora nama je
Newtonovo absolutno (in substancialno)    teorijo    časa in prostora je Leibniz zagovarjal
je Leibniz zagovarjal relacijsko    teorijo    časa in prostora, ki sva jo v empiristični
Iz relacijske    teorije    prostora in časa pa sledi, da je ”ves“
je blizu Einsteinovi relativnostni    teoriji    prostora‐časa, manj pa je Leibniz moderen
predhodnik Einsteinove relativnostne    teorije   ?
med relacijsko in relativnostno    teorijo    časa in prostora:
Einsteinova relativnostna    teorija   , vsaj posebna teorija relativnosti,
relativnostna teorija, vsaj posebna    teorija    relativnosti, prejkone implicira relacijsko
relativnosti, prejkone implicira relacijsko    teorijo   , vendar obratno ne velja, saj si je
referenčni okvir, ki ga relativnostna    teorija    zanika.
mehanike ne more privoliti v relacijsko    teorijo    prostora in časa, saj je slednja, vsaj
tudi v skladu z njegovo relacijsko    teorijo    prostora: praznina ne samo da ni po
višave dokončno zavrnjena Aristotelova    teorija    ”naravnih mest“, po kateri se na primer
tega vprašanja ni imel kake lastne    teorije   ; v splošnem je sprejemal Kartezijevo
splošnem je sprejemal Kartezijevo ”   teorijo    vrtincev“, po kateri nebesni vrtinci
in šele Einstein je v svoji splošni    teoriji    relativnosti pojasnil gravitacijo na
Newton zagovarja substancialno    teorijo    prostora in časa, v kateri sta prostor
ko Leibniz vztraja pri relacijski    teoriji    prostora in časa, v kateri sta prostor
torej da ne velja Leibnizeva relacijska    teorija   .
bolj ali manj izrazite relacionistične    teorije    (John Earman, Lawrence Sklar idr.),
je - toliko že vem o relativnostni    teoriji    - lahko na različne načine ukrivljen?
prilagoditi novim matematičnim in fizikalnim    teorijam   .
Nerlichu se Kant v svoji ”predkritični“    teoriji    prostora ni motil v prepričanju, da
pravilna substancialna (ali ”realistična“)    teorija    prostora, ampak se je motil v svojem
privzamemo še Leibnizevo relacijsko    teorijo   , se čas dvojčkov niti ne vrti, ampak
niso vsi trije - četudi so njihove    teorije    še tako različne - morda zgrešili bistvo
že - toda glavna težava Avguštinove    teorije    v primerjavi z Aristotelovo tiči v
strinja niti z Newtonovo substancialno    teorijo   , v kateri sta prostor in čas fizično
realna, niti z Leibnizevo relacijsko    teorijo   , ki reducira prostor in čas na odnose
vere in prepričanj, ne pa v znanstveno    teorijo   ...
njegovi transcendentalni estetiki kot    teoriji    apriornih form čutnega zrenja, tj.
logiki se je že zgodilo, da je neka nova    teorija    relativizirala velik del starega znanja,
fizikalnih in celo od matematičnih    teorij    prostora in časa.
neodvisno od fizikalnih in matematičnih    teorij   .
razvoja fizikalnih in matematičnih    teorij    - še več:
da s stališča sodobnih    teorij   , zlasti Einsteinove relativnostne teorije,
teorij, zlasti Einsteinove relativnostne    teorije   , nekateri od teh domnevno ”apriornih
je medtem Einsteinova relativnostna    teorija    že zanikala obstoj absolutne sočasnosti
približal Einsteinovi relativnostni    teoriji   , v kateri je, kot sem prebral, dolžina
V relativnostni    teoriji    sta prostor in čas res odvisna od odnosov
izhodišče Einsteinove relativnostne    teorije    je ugotovitev, da svetloba v praznem
Einstein je leta 1905 zasnoval posebno    teorijo    relativnosti, ki se v odnosu do njegove
odnosu do njegove poznejše splošne    teorije    relativnosti omejuje na gibanja inercialnih
klasični fiziki, saj v relativnostni    teoriji    nastopata skoraj kakor nekakšna siamska
Pojav raztezanja časa v posebni    teoriji    relativnosti najbolje ponazorimo s
V tem smislu že posebna    teorija    relativnosti načelno dopušča možnost
prihodnost, deset let pozneje pa splošna    teorija    relativnosti k temu dodaja še možnost
razumeva Einsteinovo relativnostno    teorijo    - in prav je, da jo kot filozofa skušava
razumem glavne zakonitosti splošne    teorije    relativnosti, saj jih knjižica navaja,
Govorila sva o Einsteinovi relativnostni    teoriji   , o raztezanju časa...
”svetovni“ čas opravljal tako v znanstvenih    teorijah    kakor v tudi vsakdanji zavesti.
sočasnost in kako jo relativnostna    teorija    zanika?
Kajti v relativnostni    teoriji    se izkaže, da zdaj nekega sistema,
pa če je (kot posebni dodaja splošna    teorija    relativnosti) med sistemoma velika
Zato Einsteinova relativnostna    teorija    ne implicira determinizma za nobenega
prostora‐časa, ki jo je za relativnostno    teorijo    matematično izdelal Einsteinov prijatelj
Einsteinu je pokazal, da relativnostna    teorija    ni absolutna oziroma univerzalna razlaga
ampak se ji morajo pridružiti še druge    teorije   , ki pa niso deterministične, prej nasprotno
mnenju odveč bojazen, da relativnostna    teorija    vodi znanost v determinizem, kajti
mehaniko je Einsteinova relativnostna    teorija   , še zlasti splošna, manj deterministična...
Osnovni princip posebne    teorije    relativnosti je enostaven: v vseh inercialnih
absolutnega gibanja v relativnostni    teoriji    sploh ni, kakor tudi ni absolutnega
Posebna    teorija    relativnosti je res zelo posebna in
In ravno zato je bila posebna    teorija    relativnosti ob njenem nastanku leta
dopolnil deset let pozneje v splošni    teoriji    relativnosti.
rešljiv šele v splošni relativnostni    teoriji   , v posebni pa ne?
ker bi bila Einsteinova relativnostna    teorija    skregana z logiko, ampak ker primera
ni mogoče ustrezno opisati v posebni    teoriji    relativnosti, medtem ko v splošni teoriji
teoriji relativnosti, medtem ko v splošni    teoriji    sploh ni več paradoksen.
medsebojno zamenljivi znotraj posebne    teorije    relativnosti - in tako primer spada
relativnosti - in tako primer spada v splošno    teorijo   , ki se ne omejuje na inercialna gibanja,
Torej v splošni    teoriji    ne velja ”osnovni princip relativnosti“?
invariantni fizikalni zakoni v posebni    teoriji    relativnosti, ampak v poljubnem ukrivljenem
prostoru‐času; fizikalni zakoni v splošni    teoriji    relativnosti so namreč kovariantni
Zakaj pa se reče, da so v posebni    teoriji    zakoni ”invariantni“, v splošni pa
določeno zadrego pri posplošitvi posebne    teorije   : izkazalo se je namreč, da splošna
teorije: izkazalo se je namreč, da splošna    teorija    relativnosti vendarle ni povsem ”linearna“
me, ali zdaj razumeš bistvo splošne    teorije    relativnosti?
prostora‐časa pri posplošitvi relativnostne    teorije   , je genialna... čeprav je v osnovi preprosta,
Saj Einsteinova    teorija    tega od narave ne more zahtevati!
smer... in zato se Einsteinova splošna    teorija    relativnosti, ki obravnava pospešena
obravnava pospešena gibanja, imenuje tudi    teorija    gravitacije - to razumem; ne razumem
odkril kmalu po formulaciji posebne    teorije    relativnosti in je postalo temelj splošne
relativnosti in je postalo temelj splošne    teorije   .
lahko gravitacijske referenčne okvire v    teoriji    vselej zamenjamo s pospešenimi referenčnimi
V    teoriji    je splošna relativnost nedvomno genialna
Tisti prvi ”kronski dokaz“ splošne    teorije    relativnosti, ki je Einsteinu zagotovil
kilometrov - vendar to po astrofizičnih    teorijah    ni mogoče, kajti črne luknje nastajajo
Vendar bi se še malce vrnil k splošni    teoriji    relativnosti:
bilo bolje, da bi se relativnostna    teorija    imenovala ”absolutna teorija“ narave!
relativnostna teorija imenovala ”absolutna    teorija   “ narave!
Saj se ne imenuje ”relativna    teorija   “, ampak relativnostna teorija, ki
”relativna teorija“, ampak relativnostna    teorija   , ki je kot teorija lahko absolutna.
relativnostna teorija, ki je kot    teorija    lahko absolutna.
bi različne relativne oziroma delne    teorije    (klasično mehaniko, elektromagnetizem)
elektromagnetizem) poenotil v eno samo absolutno    teorijo    narave, ki je bila njegov ideal in
površno mnenje, češ da je v relativnostni    teoriji    ”vse relativno“.
Je v Einsteinovi splošni    teoriji    relativnosti ukrivljen tudi čas sam?
moči gravitacijskega polja - v splošni    teoriji    relativnosti je z močjo gravitacijskega
”dilatacije“ časa, ki jo poznamo iz posebne    teorije    relativnosti, nastopi v splošni teoriji
teorije relativnosti, nastopi v splošni    teoriji    še druga vrsta raztezanja časa, ki
filozofskim razlagam relativnostne    teorije   .
sporu med substancialno in relacijsko    teorijo    govori relativnost bolj v prid relacijske;
odgovoriti, zakaj je relativnostni    teoriji    bliže relacijska kot substancialna
bliže relacijska kot substancialna    teorija    prostora‐časa.
Einstein je sprva, ko je odkril posebno    teorijo    relativnosti, res mislil, da z relativizacijo
pri filozofskih razpravah o splošni    teoriji    relativnosti in statusu četverja v
resnična substancialna, ampak relacijska    teorija    prostora‐časa.
nobena, niti najsplošnejša fizikalna    teorija    ne more dokončno zavreči hipoteze o
argument pa preostane substancialni    teoriji   , če ni več ”svetlobnega etra“, ki bi
S stališča Einsteinove splošne    teorije    relativnosti tudi potem, ko odmislimo
Potem je Einsteinova posebna    teorija    relativnosti zavrnila ”eterično“ hipotezo
”eterično“ hipotezo in tudi s splošno    teorijo    se ”svetlobni eter“ ni vrnil v fiziko,
za katerega veljajo zakoni posebne    teorije    relativnosti - polje še vedno je,
Četverje prostora‐časa v splošni    teoriji    relativnosti namreč ne obstaja kot
struktura polja - in v tem smislu splošna    teorija    relativnosti podpira relacijsko teorijo
teorija relativnosti podpira relacijsko    teorijo    prostora‐časa nasproti substancialni;
je s pojmom prostora‐časa v splošni    teoriji    relativnosti ”pojem etra spet dobil
od tistega etra v mehanični valovni    teoriji    svetlobe“, kajti ”eter splošne teorije
teoriji svetlobe“, kajti ”eter splošne    teorije    relativnosti je medij, ki je sam brez
Če prav razumem, torej splošna    teorija    relativnosti v nekem smislu vendarle
smislu vendarle podpira substancialno    teorijo    prostora‐časa?
in nekateri razlagalci relativnostne    teorije    grejo še dlje: zagovarjajo ”supersubstantivizem“,
ameriški fizik John Wheeler, ki je svojo    teorijo    imenoval ”geometrodinamika“ (1962).
prostora‐časa, ki se zastavljajo z relativnostno    teorijo   ?
že prej, vendar jih je relativnostna    teorija    izostrila, morda vsaj delno tudi rešila...
newtonska mehanika pa z relativistično    teorijo    polja - in zato po Einsteinu lahko
objavi enačb splošne relativnostne    teorije   , izdal knjižico z naslovom K Einsteinovi relativnostni teoriji,
Kantom, odkriti v [sami] relativnostni    teoriji    sintetično‐apriorne principe“ [Schlick,
o transcendentalizmu relativnostne    teorije   , bi morali konkretno pokazati, kateri
filozofsko razlago Einsteinove relativnostne    teorije   .
se svobodno razrašča v abstraktnih    teorijah   ...
Kaj pa tista filozofska ”brezčasna    teorija    časa“, o kateri ste govorili takrat
Povezava ”brezčasne    teorije    časa“ z relativnostno teorijo je sicer
”brezčasne teorije časa“ z relativnostno    teorijo    je sicer posredna, čeprav nedvomno
stoletja - neodvisno od relativnostne    teorije    - v znani filozofski reviji Mind
vsak na svoj način razvila ”brezčasno    teorijo    časa“, in sicer na osnovi B‐serij,
Če ”brezčasno    teorijo    časa“ apliciramo na vesolje kot celoto,
osnovi vzročnosti se imenuje ”vzročna    teorija    časa“ in iz nje sledi, da bi domnevni
Kaj pa Einsteinova relativnostna    teorija    - obravnava enostavne ali kompleksne
planeti Osončja in podobno; relativnostna    teorija    glede števila obravnavanih entitet
pojavi, ki jih opisuje relativnostna    teorija   , v času načelno ravno tako obrnljivi
Lahko tako rečeva - še več: v splošni    teoriji    relativnosti obstajajo takšne rešitve
”enačbami polja“ in ugotovil, da splošna    teorija    relativnosti omogoča konstrukcijo takšnih
Kaj pomeni, da    teorija    omogoča takšne svetovnice?
nujnim pogojem, ki jih relativnostna    teorija    postavlja: ne presegajo svetlobne hitrosti,
na katero pa se po zakonih posebne    teorije    relativnosti ne more vrniti - ampak
- ampak to, da po zakonih splošne    teorije    lahko potuje v obe smeri, v prihodnost
tega ”čudeža“ je zakonitost splošne    teorije    relativnosti, da razlika v pospešku
raztezanje časa, podobno kot se v posebni    teoriji    relativnosti čas razteza zaradi hitrosti...
rešitev dedka navezuje na ”brezčasno    teorijo    časa“, po kateri je pravzaprav ves
s časoplovom, niti z relativnostno    teorijo   , niti z analitično filozofijo...
grede: o Einsteinovi relativnostni    teoriji   , o njegovi slavni enačbi, za katero
Einsteinova relativnostna    teorija    temelji na izkustveno preverjeni predpostavki,
predvsem na razum, mora verjeti enačbam,    teorijam   , sicer ne bi mogli prav nič več spoznati,
oboka“; kajti če sprejmemo Aristotelovo    teorijo    o končnosti vesolja, onstran katerega
se s tem še bolj kot relativnostni    teoriji    približa tako imenovanemu ”kozmološkemu
temveč tudi Einsteinovo relativnostno    teorijo   , čeprav sam Bruno ni bil ne matematik
o tem in tem, potem ko odmislim vse    teorije   , če jih sploh lahko odmislim...
prostor vpeljala Einsteinova splošna    teorija    relativnosti.
čeprav sodobna kozmologija s svojimi    teorijami    seže vse tja do t. i.
nasprotju z Einsteinovo relativnostno    teorijo   , saj gre za raztezanje samega prostora,
nujne posledice Einsteinove splošne    teorije    relativnosti, za katero nesporno velja,
definiran“, odpovejo tudi vse fizikalne    teorije   .
singularnost vesolja, vendar so njihove    teorije    za zdaj še povsem hipotetične in bodo
najdena in izkustveno potrjena kvantna    teorija    gravitacije oziroma ”končna teorija“
teorija gravitacije oziroma ”končna    teorija   “ poenotenja vseh fizikalnih sil, ki
sekunde!), do katerega je, kakor uči kvantna    teorija   , še smiselno govoriti o prostorsko‐časovni
uporabljene v okviru neke [kozmološke]    teorije   “ [Kanitscheider (1), 408], pri čemer
enačb Einsteinove splošne relativnostne    teorije   , ki za ”idealizirane“ primere nudijo
”enačb polja“ splošne relativnostne    teorije   .
namreč v Einsteinovo relativnostno    teorijo   , ki pa - to je treba poudariti - v
eksotični modeli, ki ohranjajo splošno    teorijo    relativnosti, vendar žrtvujejo brezpogojno
enačbe Einsteinove splošne relativnostne    teorije   , ampak tudi - in še posebej za opis
zastopnik takrat še aktualne nasprotne    teorije   , namreč ”stacionarnega“ modela vesolja,
Bistvo    teorije    prapoka je v tem, da se vesolje razteza
da nisem nič rekel o ’eksploziji‘ -    teorija    prapoka opisuje, kako se vesolje razvija,
poljudne kozmološke literature, je bistvo    teorije    napihnjenja domneva, da se je v drobnem
hitrosti, ki pa je po relativnostni    teoriji    največja možna hitrost, s katero se
Guthova    teorija    napihnjenja rešuje problem ravnosti
Ob    teoriji    napihnjenja je treba poudariti, da
Pri tej    teoriji    gre torej za neke vrste wishful thinking
zanimivo, da je standardni model s    teorijo    napihnjenja in tudi z drugimi, še bolj
dodatnimi predlogi (na primer z Lindejevo    teorijo    ”kaotičnega napihovanja“ ali Hawkingovim
pojmi, ki vstopajo v nove ”meta‐fizične“    teorije   .
Toda s Cantorjevo transfinitno    teorijo    množic se je v matematiki in posledično
jasno, saj je v splošni relativnostni    teoriji    topologija prostora‐časa odvisna od
a priori nujne ne izpeljane iz fizikalnih    teorij   , ampak preprosto izmerjene ”kot tolikšne“.
iz njenih doslej ne povsem povezanih    teorij    še ni izoblikovala popolna, ”končna“
še ni izoblikovala popolna, ”končna“    Teorija   ?
upravičeno, da je odsotnost končne    teorije    glavni razlog za to, da se nam naravne
Posebnost fizikalnih predstav o končni    teoriji    v primerjavi s filozofskimi pa je v
filozofskimi pa je v tem, da se končna    teorija    v fiziki kaže kot že ”skoraj“ dosegljiva,
jasno določenem pomenu, namreč kot    teorija   , ki naj bi vzpostavila najvišjo teoretsko
Problem formulacije fizikalne končne    teorije    je predvsem v tem, da sta Einsteinova
sta Einsteinova splošna relativnostna    teorija   , ki opisuje gravitacijo, in kvantna
Rešitve se iščejo v ”kvantni    teoriji    gravitacije“, v ”teoriji strun“ ipd.,
v ”kvantni teoriji gravitacije“, v ”   teoriji    strun“ ipd., vendar za zdaj še brez
stoletja bi lahko sklepali, da bo končna    teorija    slonela na simetrijskih načelih.
   Teorija    strun se je pokazala kot prvi primerni
kot prvi primerni kandidat za končno    teorijo   .“
Če končno    teorijo    konceptualno omejimo na vzpostavitev
Hawking, pričakujejo od fizikalne končne    teorije    še precej več, namreč odgovore na tako
najbrž res samo za sanje o končni    Teoriji   , za pričakovanja, ki so s kritičnega
fizikalnega poenotenja relativnostne    teorije    in kvantne mehanike.
ambivalentno stališče do zares dokončne    Teorije   , ”teorije vsega“ (theory of everything),
stališče do zares dokončne Teorije, ”   teorije    vsega“ (theory of everything), je
”Morda obstaja končna    teorija   , preprosta množica zakonov, iz katere
zmogel odkriti ali razumeti končno    teorijo   .“ [Weinberg, 178]
tej ”psihologizaciji“ problema končne    Teorije    - ki bi bila, seveda če bi obstajala,
Penrose se loteva problema ”končne    teorije   “ na drugačen, filozofsko precej bolj
formulacijo svoje različice povezovalne    teorije    vključiti zavest, ki pa jo pojmuje
zmogel ne odkriti ne razumeti končne    teorije   , tudi če bi mu jo razodel kak dobrohotni
(tj. klasični model prapoka, skupaj s    teorijo    napihnjenja in tudi z morebitno ponovno
odpovemo sanjam o končni fizikalni    Teoriji   , ki naj bi razložila prav vse?
smo že rekli, skušali odgovoriti s    teorijo    napihnjenja: toda tudi sam ”mehanizem“
   Teorija    napihnjenja ne rešuje dokončno problema
konstante niso izpeljane iz enačb same    teorije   , ampak se nam - vsaj na sedanji ravni
sedanji ravni znanosti, ko še ni ”končne    teorije   “ - kažejo kot kontingentne: v enačbe
v nasprotju z Einsteinovo (posebno)    teorijo    relativnosti, ker Hubblova sfera ni
kvantni gravitaciji, saj morata obe [   teoriji   ] neizogibno dopustiti/priznati <recognize>
glede na to, da omenjene fizikalne    teorije    ”dopuščajo“ obstoj mnogih svetov.
Torej, po eni strani je nastala    teorija    ”možnih svetov“ v logiki (Saul Kripke,
stavkov, po drugi strani pa je nastala    teorija    ”drugih vesolij“ v kozmologiji predvsem
ontološko radodarno ”predmetnostno    teorijo   “, tem bolj se mi zdi, da je Lewisova
problemov, ki so analogni Lewisovi    teoriji    dvojnikov [counterparts, tj. ”replik“
analogno kakor Darwinova evolucijska    teorija    za prepričljivo argumentacijo zahteva
in zdaj, kajti tako pri evolucijski    teoriji    živih bitij kakor pri antropičnih razlagah
tedaj, če bi našla resnično ”končno    teorijo   “, univerzalno teorijo narave, ki bi
resnično ”končno teorijo“, univerzalno    teorijo    narave, ki bi pojasnila vse njene uganke,
pojasnila vse njene uganke, vendar takšna    teorija    ostaja ”sanjska“ oziroma utopična -
čemu naj bi kozmologi v svoje    teorije    (ali metateorije) sploh vključevali
kakor velikanska obrnjena piramida    teorije   , ki stoji na izkustveni konici. [...]
krizo, ki panično uvaja mnoštvo svetov v    teorijo   , še manj pa se ogrevam za vrnitev k
eshatoloških pričakovanj na ”končno    teorijo   “, počakamo na nadaljnji razvoj fizike
Če bi obveljala npr. ”stacionarna    teorija    vesolja“, ki pa je bila, kot veš, opuščena
podobno kot se to že dogaja v primeru ”   teorije    napihnjenja“, ki sicer nastopa kot
V današnjih    teorijah    mnogih svetov le‐ti tvorijo mnoštvo,
se kmalu lahko znajde - kot vemo iz    teorije    množic - v nevarni bližini paradoksov,
množica sploh ni vpotegnjena v znanstveno    teorijo   .
Univerzuma, medtem ko se svetovi v sodobnih    teorijah    množijo zaradi iskanja primerne razlage
imenovano emanacijsko ali emisijsko    teorijo    svetlobe.
Vedno sem imel težave s    teorijo    Rolanda Barthesa in Michela Foucaulta