//svoj (6006)

uri odšel iz Ministrstva, je žrtvoval	svoje	kosilo v kantini in zavedal se je,
slišati, a vse dokler je vztrajal v	svojem	sedanjem položaju, ga ni bilo moč videti.
Prvikrat je doumel pomembnost	svojega	podviga.
Winston je ravno sedal na	svoj	prostor v eni od srednjih vrst, ko
iz osemnajstega stoletja, ko ponuja	svojo	dozo z njuhancem.
Ta trenutek je O'Brien pogledal na	svojo	ročno uro, videl, da je že skoraj enajst,
Nekje je še vedno živel in koval	svoje	zarote; morda kje onstran morja, pod
morda kje onstran morja, pod varstvom	svojih	tujih plačnikov; morda celo - tako
Goldstein je bruhal	svoj	običajni strupeni napad na doktrine
Ljudje so poskakovali na	svojih	mestih in kričali, kolikor so mogli
Sedel je zelo pokonci na	svojem	sedežu, njegove mogočne prsi so se
hordami; Goldstein pa se mu je kljub	svoji	osamljenosti, nemoči in dvomu, ki je
čarovnik, ki je zmožen že s samo silo	svojega	glasu zdrobiti zgradbo civilizacije.
je Winstonu uspelo, da je prenesel	svoje	sovraštvo na temnolaso dekle za seboj.
nekateri ljudje v prvi vrsti skrčili na	svojih	sedežih.
ravnokar znova natikal na nos s tisto	svojo	značilno kretnjo.
Vrnil se je v	svoj	predelek, ne da bi se ozrl na O'Briena.
imelo, da bi iztrgal pokvarjeni list in	svoj	podvig v celoti opustil.
petintridesetih letih je bil ravnokar proti	svoji	volji črtan iz Zveze mladine in preden
je tulil fant s	svojim	neznanskim glasom.
lahko videl gospo Parsons, ki je vlekla	svojega	sina čez prag, medtem ko je fant vtikal
Vendar pa je bil v	svojem	trenutnem položaju neviden.
Kako bi lahko naslovil	svoj	poziv na prihodnost, ko pa niti sled
napravil odločilni korak, lahko izraža	svoje	misli.
III Winston je sanjal o	svoji	materi.
	Svoje	sestre se sploh ni spominjal, razen
spomniti, kaj se je bilo zgodilo, a v	svojih	sanjah je vedel, da sta bili življenji
Zdelo se je, da s	svojo	milino in brezskrbnostjo razveljavlja
»Na	svoja	mesta, prosim, od trideset do štirideset!«
utreti si pot v zamegljeno obdobje	svojega	ranega otroštva.
Mati jima je na	svoj	počasni, sanjavi način sledila daleč
Na	svoj	otroški način je Winston dojel, da
Če je Partija lahko posegla s	svojo	roko v preteklost in o tem ali onem
In vendar preteklost, čeprav po	svoji	naravi spremenljiva, ni bila nikoli
tridesetih let, ko so se kapitalisti v	svojih	čudnih cilindrih še vozili po londonskih
1960, mogoče pa je bilo, da je bila v	svoji	obliki iz Staroreka, se pravi kot Angleški socializem,
Enkrat samkrat v vsem	svojem	življenju je držal v rokah nezmotljiv
primer, stalo, da je Veliki brat v	svojem	govoru preteklega dne napovedal, da
opravil z enim od poročil, je pripel	svoje	na narekovalni stroj napisane popravke
Oddelku za dokumentacijo niso radi govorili o	svojem	delu.
In ta dvorana, s	svojimi	petdesetimi delavci, ali nekaj takega,
Sovraštvo pri kraju, se je vrnil na	svoje	mesto, vzel s police slovar Novoreka,
zločincev, ki so nizkotno priznavali	svoje	zločine in so jih kasneje usmrtili,
na kakšnem javnem procesu, kjer so s	svojim	pričevanjem zapletli še na stotine
Priložnostno je Veliki brat posvetil	svojo	Dnevno zapoved spominski svečanosti
enajstih je naznanil Miselni policiji	svojega	strica, potem ko je prisluškoval pogovoru,
Ministrstvo miru sprejelo in ki je pri	svojem	prvem poskusu na en mah ubila enaintrideset
Še enkrat je poblisnil po	svojem	tekmecu v nasprotnem predelku.
skledico, vzel kos kruha v eno in sir v	svojo	drugo nežno roko ter se nagnil čez
malo v stran na stolu, da bi izpil	svojo	skodelico kave.
naredila zadnjo soboto, ko je bila s	svojim	vodom na izletu v Berghamsteadu?«
korakali z zastavami po cestah, izražajoč	svojo	hvaležnost Velikemu bratu za novo,
»Ministrstvo obilja je to leto dobro opravilo	svoje	delo,« je rekel, poznavalsko kimajoč
Tisti hip se je sunkovito iztrgal iz	svojega	sanjarjenja.
že celih pet minut, in mogoče je, da	svojih	potez ni popolnoma obvladoval.
Strašno nevarno se je bilo prepustiti	svojim	mislim kjerkoli v javnosti ali v dosegu
Syme je zganil	svoj	kos papirja in ga spravil v žep.
Spominjal se je	svoje	takratne misli: s tem revežem je konec.
kletni kuhinji je mislil na Katarino,	svojo	ženo.
Takšen vtis je delala zaradi togosti	svojih	mišic.
Ko pa bi se raja nekako zavedala	svoje	moči, bi se ji ne bi bilo treba skrivati.
porivale, so se skušale preriniti proč s	svojimi	ponvami, medtem ko so desetine preostalih
se je sklonil in previdno popraskal	svoj	krčni tvor.
Parsons, in začel prepisovati odlomek v	svoj	dnevnik:
Omenjeni so bili še škofje v	svojih	batistnih rokavih, sodniki v hermelinastih
javnih procesih, na katerih so priznali	svoje	zločine.
kapitalisti celo na barikadah oklepajo	svojih	cilindrov - brezkončen in brezupen
	Svoje	čase je moral biti neznansko močan,
Trije možje so skoraj negibno sedeli v	svojem	kotu, ne da bi govorili.
Že takrat, ko je doživel	svoje	odkritje, Oceanija ni bila več v vojni
katerim so trije mrtvi možje izdali	svojo	domovino.
	Svoj	dnevnik je pisal za O'Briena in O'Brienu.
»Februarja; govori ti to	svoji	stari mami.«
učbenika zgodovine, ki ga je prepisal v	svoj	dnevnik, in nora misel ga je prevzela.
Rekel bi mu: »Povejte mi kaj o	svojem	življenju, ko ste bili še deček.«
godrnjal starec, ko je položil predse	svoj	kozarec.
Zdelo se je, da je starec pozabil na	svoje	predsodke proti celemu litru.
»Zadnjič sem ga nosil na pogrebu	svoje	svakinje.«
»Polovico	svojega	življenja ste preživeli pred Revolucijo.«
Izpil je	svoje	pivo bolj počasi kot prej.
obsedel še minuto ali dve, strmeč v	svoj	prazni kozarec, in komaj opazil, kdaj
so ga tisti trenutek, ko je dovolil	svojim	mislim, da prosto tavajo, noge same
rečeno, trgovina s starinami je tik pred	svojim	koncem.«
je bil še enkrat privlačnejši zaradi	svoje	očitne nekoristnosti, čeprav je lahko
»	Svoje	čase je bila cerkev.«
vendar se ni spominjal, da bi bil kdaj v	svojem	življenju slišal zvonjenje cerkvenih
zvezka in zaman skušal pregnati glas iz	svoje	zavesti.
tolkel na ušesa, ni mogel slediti toku	svojih	misli.
dopoldneva, ko je Winston zapustil	svoj	prostor in odšel na stranišče.
Pomolila mu je	svojo	prosto roko in pomagal ji je vstati.
Odšel je spet na	svoj	prostor, sedel, položil papir kot slučajno
Miselna policija izbrala ravno ta način izročanja	svojih	sporočil, toda verjetno so že imeli
opravkov, je bila nujnost, da skrije	svoje	vznemirjenje pred telekranom.
nasmehom vabil na prazen prostor pri	svoji	mizi.
namigovalo, da bo toliko pozoren do	svojega	udobja, da bo izbral najmanj zasedeno
Winston ji je sledil in še vedno držal	svoj	šopek cvetja.
vzelo to kot priznanje za popolnost	svojega	pretvarjanja.
tako, kot bi ptica namerno razkazovala	svojo	umetniško spretnost.
da je sedel na rob gozda in zlival	svojo	glasbo v prazno?
Pokleknil je k njej in vzel njene roke v	svoje	.
Winstona je vzpodbudila, da je še enega	svojih	večerov zastavil tako, da se je prijavil
cerkvenem stolpu, sta napolnila vrzeli v	svojih	fragmentarnih pogovorih.
Uživala je v	svojem	delu, ki je bilo v tem, da je upravljala
Winston mogel kako odkrižati Katarine,	svoje	žene.
Začel ji je praviti zgodbo	svojega	zakonskega življenja, a za čudo se
blazno vero, ki jo Partija potrebuje pri	svojih	članih, držati na pravi višini, če
Partiji nevaren in obrnila ga je v	svoj	prid.
ujela in ubila; toda z drugo polovico	svojega	razuma je verjela, da si je vendarle
In na	svoj	praktični način je nastrgala skupaj
obtežilnik za papir, ki ga je kupil ob	svojem	zadnjem obisku.
samo želel, temveč občutil tudi kot	svojo	pravico.
tako, kot bi namenoma stopala bliže k	svojemu	grobu.
»Videla sem jo, ko je pomolila	svoj	svinjski smrček izza opaža.«
kot bi ga hotela pomiriti s toploto	svojega	telesa.
Winston je kot dodatek k	svojemu	rednemu delu prebil vsak dan dolge
Bil je v	svojem	elementu in srečen kot škrjanček.
prigovarjanjem in oddajal iz vsake pore	svojega	telesa neizčrpno zalogo predirljivo
Iz kotov	svojega	spomina je privlekel še nekaj odlomkov
trajala neskončno in nadaljevala bosta	svoje	naklepe, tako kot zdaj, ves preostali
naklepe, tako kot zdaj, ves preostali čas	svojega	življenja.
neumnosti, ki si jih je izmislila Partija v	svojo	korist, in moral si se pretvarjati,
Po	svoje	je bila veliko bolj bistrovidna kot
gotovostjo ne vem, ali še s kom drugim delim	svoje	spomine.«
»Ne predstavljam si, da lahko za	svojega	življenja kaj spremenimo.«
Po	svoje	je bil partijski svetovni nazor najbolje
in mu ga je vedno uspelo položiti v	svojo	kretnjo, si je popravil očala na nosu.
»Pravzaprav sem hotel reči, da ste v	svojem	članku uporabili dve besedi, ki sta
tega trenutka mislil, da sem umoril	svojo	mamo?«
V sanjah se je spomnil	svojega	zadnjega pogleda na mater in v nekaj
pred mnogimi leti namerno izriniti iz	svoje	zavesti.
Kljub	svoji	mladosti in sebičnosti se je zavedal,
Predvsem pa se je spominjal	svoje	nenehne lakote in divjih, umazanih
hrulil (spominjal se je celo zvena	svojega	glasu, ki se je začenjal prezgodaj
Ko te je držala v	svojih	rokah, ni bilo dobesedno prav nič važno,
Kljub vsej	svoji	veleumnosti niso nikdar obvladali skrivnosti
S težavo je Winston obdržal	svoj	pogled uprt naravnost v O'Brienove
S	svojo	značilno kretnjo si je O'Brien popravil
je, zavedajoč se prvikrat nejasnosti	svojih	nagibov.
kot da se pomika gor in dol in zliva	svojo	vsebino v kozarec.
znova postal slovesen in dvignil je	svoj	kozarec: »Mislim, da se spodobi, da
Winston je dvignil	svoj	kozarec z neko gorečnostjo.
starim časom, kot jih je rad imenoval v	svojih	skritih mislih.
Pogledal je na	svojo	ročno uro.
»Izdajati	svojo	domovino tujim silam?«
»Ste pripravljeni izgubiti	svojo	identiteto in preživeti ostanek življenja
»Bolje bo, če se vrneš k	svoji	shrambi, Martin,« je rekel.
sprehajal gor in dol, z eno roko v žepu	svojega	črnega kombinezona, z drugo držeč cigareto.
»Po	svojem	osebnem poznanstvu ne bosta mogla reči,
»Nikoli ne pomagamo	svojim	članom.«
»Lahko samo razširjamo	svoje	znanje navzven, od posameznika do posameznika,
Napolnil je kozarec in dvignil	svojega	.
spalnice, kjer je njegova mati preživela	svoje	poslednje dneve, pa mala soba nad Charringtonovo
prišlo na misel, bo O'Brien spet pri	svojem	pomembnem delu v korist Partije, ki
tega, ko je veliki orgazem trzal k	svojemu	vrhuncu in je splošno sovraštvo do
Vojna je dejansko spremenila	svoj	značaj.
vodi vojna, so se spremenili po vrsti	svoje	pomembnosti.
Suženjsko prebivalstvo omogoča s	svojim	delom, da se tempo nenehnega bojevanja
Partija zahteva od	svojih	članov, da si razcepijo razum, kar
in več ozemlja, tako da bodo krepili	svojo	vsestransko premoč, ali pa z odkritjem
ki se ukvarja samo s takimi vejami	svojega	posebnega predmeta, ki so pomembne
letalo, ki bi bilo tako neodvisno od	svoje	baze kot plavajoča ladja; drugi raziskujejo
Čeprav Partija v skladu s	svojimi	običaji pripisuje iznajdbo atomskih
bilo za Oceanijo mogoče, da potisne	svoje	meje do Rena ali celo do Visle.
	Svoje	življenje posvečajo zavojevanju sveta,
postala trajna, v temeljih spremenila	svoj	značaj.
Vsi voditelji vseh dob so skušali	svojim	privržencem vsiliti napačen pogled
Prisiljeni so zavarovati	svoje	podložnike pred smrtjo od lakote, hraniti
Vsaka vladajoča grupa se vojskuje proti	svojim	lastnim podrejenim in cilj vojne ni
Vrgla je	svojo	rjavo torbo za orodje na tla in se
rokami, ki jo je Winston videl pri	svojem	prvem obisku, je sodila skoraj med
presledkih zavedali česarkoli mimo	svojih	vsakdanjih življenj - je odstraniti
Srednji vržejo in pridobe Nizke na	svojo	stran pod pretvezo, da se borijo za
Kakor hitro pa Srednji dosežejo	svoj	smoter, porinejo Nizke nazaj na njihovo
začasno posrečilo, da bi bili dosegli	svoj	cilj.
Ta nauk je seveda vedno imel	svoje	privržence, toda način, kako so ga
pa so dejansko že vnaprej razglasile	svojo	tiranijo.
zavestno strategijo zmožni obdržati	svoj	položaj za stalno.
preteklosti nobena vlada ni imela moči držati	svoje	državljane pod stalnim nadzorstvom.
skupina Visokih, v nasprotju z vsemi	svojimi	predhodniki, ni delovala nagonsko,
oblasti tako dolgo, dokler lahko imenuje	svoje	naslednike.
tako popolno kontrolo nad zavestjo	svojih	članov, sledi iz tega, da je preteklost
pretekla stoletja nekaj nezaslišanega,	svoje	člane pa oblači v uniformo, ki je bila
Sistematično spodkopava solidarnost družine,	svojega	voditelja pa kliče z imenom, ki neposredno
smo jih imenovali, za zmerom obdrže	svoje	mesto - potem mora biti prevladujoče
bilo, da je slaboumna popevka ohranila	svojo	priljubljenost.
duha v duha, sta si lahko predajala	svojo	skrivnost.
Doživela je	svoj	kratki razcvet, morda leto dni lepote
nikoli naučili misliti, a kopičijo v	svojih	srcih, trebuhih in mišicah moč, ki
Celo v	svoji	grozi se mu je zdelo, da čuti bolečino
Charrington je še vedno nosil	svoj	stari žametni suknjič, a lasje, ki
Winstonu je prišlo na misel, da prvič v	svojem	življenju vede gleda pripadnika Miselne policije.
v trebuhu, da bi se zelo zanimal za	svojo	okolico, a še je opažal osupljivo razliko
Položila mu je	svojo	ogromno roko okoli ramen in ga stisnila
Ni mogel osredotočiti	svojih	misli nanjo.
je bil rekel, nikdar ne skuša rešiti	svojih	članov.
»Bil sem, delal sem, skušal opraviti	svoj	delež - nikdar sploh nisem vedel, da
Mož brez brade je planil na	svoje	mesto.
Mož brez brade se je vzpel nazaj na	svoj	prostor.
da lahko postavi kako drugo žrtev na	svoje	mesto.
oči odprte, je le postopoma dojemal	svojo	okolico.
Priznal je, da je umoril	svojo	ženo, čeprav je vedel in so tudi zasliševalci
Celotno zgodbo	svojega	življenja je pripovedoval poslušalstvu,
način izmikati ali celo spustiti pod	svojo	običajno inteligenčno stopnjo, boš
zdaj, tega se dobro zavedam, se oklepaš	svoje	bolezni pod vtisom, da je vrlina.«
»Verjel si, da si jo res držal v	svojih	rokah.«
»Mi ne samo, da	svoje	sovražnike uničujemo, temveč jih spreminjamo.«
»Zato, ker je inkvizicija pobijala	svoje	sovražnike odkrito in jih pobijala,
umirali, ker se niso hoteli odreči	svojim	pravim prepričanjem.«
»Preden so	svoje	žrtve izpostavili javnim procesom,
grmado še vedno krivoveren, razlagajoč	svoje	krivoverstvo in opajajoč se z njim
lahko nosila uporništvo zaklenjeno v	svoji	lobanji, medtem ko je korakala vzdolž
pomirljivo, skoraj prijazno položil	svojo	roko na njegovo.
O'Brien je iztegnil prste na	svoji	levici, s skritim palcem
da Partija ne teži po oblasti zaradi	svojih	lastnih koristi, temveč zaradi blagra
tega rodilo dobro, žrtvujoč pri tem	svojo	lastno srečo za srečo drugih.
posluša, potem pa kratko in malo vztraja v	svoji	blaznosti?
dovolj poguma, da bi bili spregledali	svoje	lastne motive.«
prepričan, da se podreja tvoji volji in ne	svoji	?«
ga nato sestavljaš v nove oblike po	svoji	volji.«
da bi O'Brien, če bi on vztrajal pri	svojem	, spet potegnil vzvod.
»Ali pa si se morda vrnil k	svoji	stari misli, da bodo raja in sužnji
Winston enega od njiju prepoznal za	svojega	.
»Poglej to gnusno umazanijo po vsem	svojem	telesu!«
»Poglej	svojo	mršavost.«
Zgrabil je enega od preostalih zob med	svoj	močni palec in kazalec.
Potem pa ga je nenadoma, ko je oblačil	svoje	bedne cunje, premagalo čustvo usmiljenja
Zavedal se je	svoje	grdote, neprivlačnosti, svežnja kosti
ulegel na trebuh in skušal dvigniti	svojo	težo z rokami.
Postajal je kar ponosen na	svoje	telo in začel je gojiti neprestano
kaj naj storita - je dojel puhlost	svojega	poskusa, da bi se uprl oblasti Partije.
Koliko let je navrgel k	svojemu	suženjstvu s tem trenutkom slabosti?
V prejšnjih časih je skril	svojega	krivoverskega duha za videz konformizma.
In ves čas mora	svoje	sovraštvo držati zaklenjeno v notranjosti,
O'Brien je vzel Winstonova ramena med	svoje	močne roke in ga od blizu pogledal.
V Na vsaki stopnji	svojega	jetništva je vedel, ali se mu je vsaj
Winston je sedel v	svojem	običajnem kotu in strmel v prazni kozarec.
Položil je belega tekača na	svoje	mesto, a za hip se ni mogel posvetiti
Premaknila je	svoj	okorni čevelj za nekaj centimetrov
Koprneč si je predstavljal	svojo	mizo v kotu, s časopisom in šahovnico
Te nujno maloštevilne besede so	svoj	pomen raztezale, dokler ni en sam izraz
preverili, kolikšen obseg izrazov so s	svojim	obstojem razveljavile.
prvi pogled zdele okrajšave in ki so	svojo	ideološko barvo črpale iz strukture,
politični značaj kakršnekoli vrste, našlo	svoje	mesto v B slovarju.
okrajšavah ime zoži in tankoumno spremeni	svoj	pomen, saj odreže večino asociacij,
mladih ljudeh tu in prihajaj k nam kot	svojim	vdanim prijateljem.«
odkrito, pri Zevsu, ti bom povedal	svoje	mnenje, dragi Sokrat.
ti starosti ne prenašaš težko zaradi	svojega	značaja, temveč zaradi svojega velikega
zaradi svojega značaja, temveč zaradi	svojega	velikega premoženja; kajti bogati si
»Kot obrtnik stojim med	svojim	dedom in očetom.
Kakor ljubijo pesniki	svoja	dela in očetje svoje otroke, tako petičniki
ljubijo pesniki svoja dela in očetje	svoje	otroke, tako petičniki visijo na svojem
svoje otroke, tako petičniki visijo na	svojem	denarju, ker je sad njihovega dela;
smeje se odvrnil in hkrati odšel k	svoji	daritvi.
tole velja: prav ravnajo tedaj, če	svojim	(dozdevnim) prijateljem škodijo - kajti
njim slabi - in če po drugi strani	svojim	sovražnikom koristijo - kajti ti so
»Potem morava dodati	svoji	prvi ugotovitvi - pravično je prijateljem
»In to v	svoji	posebnosti kot konji, ne kot psi?«
zgubijo psi zaradi prizadete škode nekaj	svoje	posebnosti kot psi, ne kot konji?«
zaradi prizadete škode zgubijo nekaj	svoje	posebnosti kot ljudje?«
»Ali jezdeci s	svojo	jahalno spretnostjo druge za slabe
Ali - da povzameva - lahko dobri s	svojo	posebnostjo (dobroto) naredijo druge
Ismenijeva ali katerega drugega bogatega in	svoje	moči se zavedajočega moža.«
vzdržal, temveč kot divja zver zbral	svoje	moči in naju naskočil, kakor da bi
postavljaj samo vprašanj in ne zavračaj v	svojem	častihlepju odgovorov - kajti vedi:
odgovarjaj tudi sam in povej enkrat	svoje	mnenje o pravičnem.
ugodno, temveč povej točno in jasno	svoje	mnenje, kajti takšnega čenčanja ne
Ker pa je med	svojim	govorom postajal zmerom bolj divji,
Če sva pri	svoji	raziskavi zašla v zmoto, jaz in tale
prostovoljno popuščala in oteževala	svojih	poizvedb, zdaj pa, ko iščeva pravičnost,
tvojem mnenju - manj odkrito povedal	svoje	stališče - pa najsi mu to prepovemo
vprašanje, kaj je pravičnost, pridal še	svojega	, ki je boljši?
kot nepomemben mož prepove, izraziti	svojo	domnevo.
Zato se ne zapiraj, ustrezi mi s	svojim	odgovorom in privošči svoj nauk Glavkonu
ustrezi mi s svojim odgovorom in privošči	svoj	nauk Glavkonu in drugim, ki so tu !«
»Pravilno ravnajo, če pri tem varujejo	svojo	korist, sicer pa nepravilno?
podložnike vladajoči včasih zgrešijo	svojo	korist; z druge strani ravnajo podložniki
izdajajo vladajoči nenamerno ukaze v	svojo	škodo, z druge strani pa je za podložnike
vladajoči včasih izdajajo zapovedi v	svojo	škodo, podložniki pa prav ravnajo,
Ali je zdravnik v	svojem	natančnem pomenu, ki si ga pravkar
Zategadelj imamo vendar	svoje	moderno zdravstvo, ker je pač telo
Ali si vsaka spretnost sama poišče	svojo	korist?
ne druge umetelnosti, da si ohrani	svojo	korist nasproti nepopolnosti?
napak in ker si mora iskati korist za	svoje	strokovno območje.
dokler natanko in popolnoma varuje	svoje	bistvo.
tudi ničesar ne potrebuje - temveč za	svoj	objekt?«
vladajo in imajo oblast nad objekti	svojih	območij?«
zdravnik, ne raziskuje in ne zapoveduje v	svojo	korist, temveč v bolnikovo korist?
»Tak krmar ne gleda na	svojo	korist in ne zapoveduje glede na njo,
zapoveduje, kolikor je pravi vladar, glede na	svojo	korist, temveč glede na korist podložnikov,
je trditev o pravičnem izprevrgla v	svoje	nasprotje, je Trazimah, namesto da
govedarji) skrbijo samo za blaginjo	svojih	čred; ne redijo in ne negujejo jih
čred; ne redijo in ne negujejo jih v	svojo	in svojih gospodarjev korist, temveč
redijo in ne negujejo jih v svojo in	svojih	gospodarjev korist, temveč v neki drug
pravi vladarji, vedejo drugače nasproti	svojim	podložnikom, kakor pastir nasproti
delajo samo v mogočnikovo korist in ga s	svojim	delom osrečujejo - seveda sebe ne.
mu ne more dovolj posvečati; zaradi	svoje	pravičnosti se z državnim denarjem
nam je zlil na ušesa mogočno ploho	svojih	besed.
Naj ti	svoj	nauk stlačim v dušo in ti ga tako vbijem
Če pa misliš	svoje	trditve spremeniti, potem stori to
povrneva k prejšnjim premišljanjem): po	svoji	prvi definiciji pravega zdravnika si
poskrbljeno, dokler v ničemer ne pozabi	svoje	naloge.
temveč tistim, ki jih oskrbujejo s	svojimi	storitvami?
dejavnost se razločuje od druge po	svoji	posebni zmožnosti, kajne?
Ne odgovori proti	svojemu	prepričanju, predragi, da postane najino
zaslužek, če ne črpa vsak posameznik iz	svoje	posebne spretnosti, temveč, če dobro
prav tako imajo vse druge spretnosti	svoje	strokovno območje in svojo porabno
spretnosti svoje strokovno območje in	svojo	porabno vrednost.
spretnost in noben urad nista naravnava v	svojo	lastno korist, temveč vsi delajo in
temveč zahteva plačilo; kajti kdor hoče	svojo	spretnost dobro uporabljati, nikoli
sebi v prid, če zapoveduje v skladu s	svojo	spretnostjo, temveč v prid tistega,
bi jih imenovali plačance, če bi za	svoje	delo prejemali plačilo, kakor tudi
resnici ni rojen zato, da skrbi za	svojo	korist, temveč za korist podložnikov.
ga pripraviti do tega, da spremeni	svoje	mnenje?«
še, dokler - kakor domnevam - izražaš	svoje	pravo mnenje.
nadalje, dragi: če muzikalen človek uglaša	svojo	liro, ali hoče potem imeti pri napenjanju
Ali hoče s	svojimi	navodili za hrano in pijačo prekositi
dejanju ali biti ob enakem poslu enak	svojemu	strokovnemu tovarišu?«
»Toda nikakor ne proti	svojemu	prepričanju!«
postala močnejša od drugih, ohrani	svojo	moč brez pravičnosti, ali pa ji je
človeku, potem se seveda ne odpove	svojemu	bistvu?
»Le uživaj v	svojih	besedah, ne mislim jim nasprotovati,
»Ali imajo tudi ušesa	svoje	naloge?«
»In	svoje	sposobnosti?«
bi lahko oči tako dobro opravljale	svojo	nalogo, ko ne bi imele ustrezne sposobnosti,
sprašujem, gre le za to, ali vsaka stvar	svojo	posebno nalogo dobro opravlja, če ji
»Potemtakem bi ušesa slabo opravljala	svojo	nalogo, če bi bila oropana svoje sposobnosti?«
opravljala svojo nalogo, če bi bila oropana	svoje	sposobnosti?«
»Ali lahko duša, dragi Trazimah,	svoje	posebne naloge dobro opravlja, če je
naloge dobro opravlja, če je oropana	svoje	sposobnosti, ali jih ne more?«
zadovoljen, vendar ne po tvoji, ampak po	svoji	krivdi. -
tudi jaz, preden sva se povzpela do	svojega	cilja, bistva pravičnosti, odrekel
»Potem pa ne ravnaš v skladu s	svojim	namenom.
Po	svoji	naravi je, tako trdijo, krivično ravnanje
ne morejo delati krivic, torej proti	svoji	volji, to je moč najlaže spoznati ob
nepravičniku damo možnost, da ravnata po	svoji	volji; nato jima sledimo in opazujemo,
pravičnosti, temveč ju kot popolna v	svojih	zvrsteh postavimo drugega ob drugega.
pravičnik; če se kje kaj pregreši, zna to s	svojo	prepričljivo zgovornostjo popraviti;
potrebna, pri čemer se zanese ali na	svojo	hrabrost in na moč ali pa na pomoč
hrabrost in na moč ali pa na pomoč	svojih	prijateljev in denarja. -
Očetje vendar zmeraj navajajo	svoje	sinove in vzgojitelji svoje gojence,
navajajo svoje sinove in vzgojitelji	svoje	gojence, naj živijo pravično; pri tem
njihovem mnenju) resnično pravični zaradi	svojega	dobrega imena.
kakor trdijo, po katerih opravljajo	svoje	daritve, ter prepričajo ne le posameznike,
vpliva na duše mladih ljudi, ki so v	svoji	spremljivosti sposobni, da kakor na
vse te besede in povzamejo iz njih	svoje	sklepe: kakšen mora biti človek in
podzemlju pa se moramo vendarle pokoriti za	svoje	tukajšnje zločine, ali sami ali naši
nikakršne jeze; on ve: ko nekdo zaradi	svoje	skoraj božanske narave nepravičnost
delamo krivic, temveč bi bil vsakdo	svoj	najboljši varuh, ker bi se bal bivati
Zdaj nam ne dokazuj v	svoji	razpravi samo premoči pravičnosti nad
in vse siceršnje dobrine, ki črpajo	svojo	vrednost iz svoje narave in ne iz zunanjega
dobrine, ki črpajo svojo vrednost iz	svoje	narave in ne iz zunanjega videza: zato
Pokaži nam sedaj v	svoji	razpravi, da pravičnost ne prekaša
duhovna sinova tegale moža, začetek	svojih	elegij zaradi poguma, ki sta ga pokazala
mora zdaj vsak posameznik opravljati	svoje	delo za vse skupaj?
posameznik ob pravem času in v skladu s	svojo	nadarjenostjo posveča samo enemu delu
katerih si naši občani želijo pokriti	svoje	potrebe, potem se bo tudi vrnil praznih
izdelati doma ne le dovolj blaga za	svoje	potrebe, temveč tudi zadostno količino
tisti, pri katerih hočemo delno kriti	svoje	potrebe.«
dalje: kako naj ti v državi izdelke	svojih	rok prepuščajo drug drugemu?
»Če zdaj kmet	svoje	pridelke in obrtnik svoje izdelke spravita
zdaj kmet svoje pridelke in obrtnik	svoje	izdelke spravita na trg z denarjem
»Če zdaj kmet	svoje	pridelke in obrtnik svoje izdelke
zdaj kmet svoje pridelke in obrtnik	svoje	izdelke spravita na trg in ne prideta
morata, dokler sedita na trgu, odreči	svojemu	siceršnjemu delu?«
»Kajti tu ponudijo	svojo	pomoč spet drugi ljudje, ki to vidijo;
Ti prodajajo uporabo	svoje	telesne moči, in ker pravimo plačilu
živali, da si lahko vsakdo izbere meso po	svoji	volji.
boljši, in tudi vsi drugi imajo vsak zase	svojo	nalogo, tisto, za katero so po naravi
življenje opravlja kar najbolje to	svoje	delo, upoštevajoč pri tem ugodnosti,
ali se razločuje plemenit pes čuvaj v	svoji	sposobnosti za čuvanje od plemenitega
»Seveda bi morali biti do	svojih	ljudi miroljubni in le nasproti sovražniku
ki naj bo primeren za čuvarja, poleg	svojega	pogumnega srca še filozofsko naravo?«
»Če nekdo v	svoji	zgodbi slika bogove in heroje kot v
nespremenjeno vse, kar v teh letih sprejme v	svoj	predstavni svet.
ustvarjati in katerih ne smejo kršiti v	svojih	delih, pesniti pa njim samim ni treba.«
pesniki pravijo, da slabi ljudje zaradi	svoje	nesreče zaslužijo kazen in da jim bog
bitje, ki najmanj od vsega spreminja	svojo	podobo?«
praviš k temule: če nekako spremeni	svojo	podobo, potem je vzrok za to ali sam
ostane, kakor sledi iz najine razprave, v	svoji	podobi nespremenjen, ker je že najlepši
»Takole: v	svojem	notranjem bistvu noče biti o bistvenem
jaz mislim samo to : nihče se noče v	svoji	duši varati in ostajati v zmoti glede
»Je potemtakem to - s	svojo	privolitvijo - druga smernica, po kateri
dnino garal bi pri živih, možu brez	svoje	zemlje, ki samemu prede za hrano,
še večja napaka, kakor če bolnik o	svojem	zdravstvenem stanju ne pove resnice
krmarju resničnih razmer na ladji in med	svojimi	tovariši: kako je z njim in s posadko.«
Ahajcem, brez darov pa naj ne popusti v	svoji	jezi.
»se pomišljam izreči	svoje	mnenje, da ni spoštljivo tako govoriti
z njim bojevati; in ko je dejal za	svoje	lase, ki so bili posvečeni drugi reki,
potem po možnosti čimbolj prilagodi	svoj	govor govoru tistega moža, ki ga uvaja
zdaj v zahvalo za to kaznuje Ahajce s	svojimi	strelicami za solze, ki jih je bil
moramo na jasnem, ali naj pesniki pri	svojih	stvaritvah v celoti uporabljajo neposredno
moža, obrekuje bogove in se baha s	svojo	domnevno srečo, ali drugo, ki tiči
»Če razumen mož pride v	svoji	pripovedi do govora ali dejanja vrlega
poglabljal v slabše, ker to sovraži iz dna	svoje	duše - razen če bi kdaj šlo za šalo.«
ritme, če naj bo podana v skladu s	svojo	značilnostjo, ker združuje v sebi najrazličnejše
prišel v naše mesto mož, ki bi zaradi	svoje	mnogostranske sposobnosti vse znal
bi, posnemajoč to, kar je spodobno,	svoje	pripovedi oblikoval po tistih načelih,
v stiski ter prostovoljno opravlja	svoje	delo, kadar se na koga obrača, na boga
kitara; na deželi bi obdržali pastirji	svojo	flavto (sirinks).«
dragi prijatelj, ki nam je Apolon s	svojimi	glasbili dražji kakor Marsias s svojimi.«
svojimi glasbili dražji kakor Marsias s	svojimi	.«
ljudi cilj, če hočejo izpolnjevati	svoje	naloge.«
samo na pesnike in jih prisiliti, da	svojim	delom vtisnejo podobo dobrega značaja,
druge umetnike in jim preprečiti, da	svojim	likovnim stvaritvam, zgradbam in drugim
stvaritvam, zgradbam in drugim delom	svojih	rok ne vtisnejo nečesa, kar je neznačajno,
takšne umetnike, ki lahko iz narave	svoje	duše sledijo vsemu v bistvu lepemu,
z veseljem hvali lepo, sprejme to v	svojo	dušo in se s tem hrani ter tako postane
ljubimec naj živi, poljublja in boža	svojega	ljubljenca kot svojega sina, zaradi
poljublja in boža svojega ljubljenca kot	svojega	sina, zaradi lepote same, seveda če
razprava o muzični izobrazbi dosegla	svoj	namen?
Sposobno telo ne more, mislim, nikoli s	svojimi	zmožnostmi izoblikovati dobre duše,
temveč, nasprotno, krepostna duša lahko s	svojo	močjo kar najbolje izpopolni telo.
vse zvijače in se lahko zmuzne zaradi	svoje	okretnosti skoz vsako luknjo, samo
Opazoval je namreč zelo natančno	svojo	bolezen, ki je bila smrtna, in je,
življenja; v hudem boju s smrtjo je s	svojim	znanjem dosegel veliko starost.«
»Torej je bil vendar lepo poplačan za	svoje	znanje.«
samo tisti, kdor ne ve, da Asklepij	svojih	naslednikov s tem načinom zdravljenja
urejeni državi vsak posameznik dodeljeno	svojo	nalogo in zategadelj nihče ne utegne,
dejal, da se ne utegne ukvarjati s	svojo	boleznijo in da tudi nima nobene koristi
na zdravje, pri tem pa zanemarjati	svoje	siceršnje delo.
Asklepij to natanko spoznal, je prilagodil	svoje	zdravljenje ljudem, katerih telo je
presojala zločine drugih, kakor zdravnik po	svojem	telesu presoja bolezni; ostati mora
potem najprej sicer omehča pogumni del	svoje	duše, kolikor ga ima, kot železo in
da se ljudje ločijo od dobrega proti	svoji	volji, od slabega pa po svoji volji?
proti svoji volji, od slabega pa po	svoji	volji?
»Od resnice se ločimo samo proti	svoji	volji.«
silo primorani so tisti, ki spremenijo	svoje	mnenje zaradi bolečin in trpljenja.«
tudi ti imenoval tiste, ki menjajo	svoje	mnenje, ker jih preslepi kakšna strast
iskati take može, ki najbolje varujejo	svoje	prepričanje, po katerem morajo služiti
pri katerih lahko najprej pozabijo na	svoje	prepričanje ali se dado prevarati;
bodo dobrohotni drug do drugega in do	svojih	varovancev.«
»potemtakem morajo, če hočejo	svojo	nalogo dobro izpolnjevati, takole živeti
stanovati: predvsem ne sme nihče imeti	svojega	premoženja, kolikor ni nujno potrebno.
je treba reči, imajo kot božji dar v	svojih	dušah in zategadelj ne potrebujejo
branil, ko bi ti kdo očital: ti tem	svojim	možem ne prinašaš posebne sreče,, in
njihovi krivdi, ko imajo vendar državo v	svojih	rokah; nimajo pa koristi od tega, kakor
nabavljajo ustrezno opremo, bogovom iz	svojega	darujejo, sprejemajo goste pri sebi
večji osebni sreči, ali pa imamo za	svojo	nalogo skrb za srečo vse države, vtem
postanejo kar najpopolnejši mojstri	svojega	poklica - prav tako kakor vsi drugi.
Ali se lončar, če obogati, še meni za	svojo	obrt?«
orodja in drugega, kar potrebuje za	svoj	poklic, potem svoje delo slabše opravlja
kar potrebuje za svoj poklic, potem	svoje	delo slabše opravlja ter sinove in
najmogočnejša, ne po zunanji slavi, marveč po	svoji	notranji moči.
samo pri eni nalogi, za katero so po	svoji	naravi najbolj primerni; s tem ostane
vsak posameznik, ko izpolnjuje samo	svojo	nalogo, v sebi enoten in edinstven;
so preveč nezmerni, da bi spremenili	svoj	zgrešeni način življenja.«
»In dalje, a ni mikavno, da imajo za	svojega	najhujšega sovražnika tistega, ki jim
nič drugače (kakor bolniki), če kljub	svoji	slabi notranji ureditvi pod smrtno
zaradi znanja, ki ga imajo tesarji v	svoji	stroki, lahko velja država za modro
lahko, pouči, kako naj najbolje uredi	svoje	odnose do državljanov in nič manj do
»Po	svojem	najmanjšem stanu in delu prebivalstva,
strašnem in o drugih stvareh ohrani	svojo	barvo; to jim omogočata njihova narava
pravičnost v tem, da vsakdo opravlja	svojo	nalogo in se ne vmešava v vse mogoče
da na neki določen način opravljamo	svojo	nalogo.
enovit človek, ki kot tak opravlja	svoje	delo in se ne meša v vse mogoče posle.«
po kateri vsakdo v državi opravlja	svoje	.«
je pravičnost v tem, da ima vsakdo	svoje	in da vsakdo svoje dela.«
tem, da ima vsakdo svoje in da vsakdo	svoje	dela.«
delo obeh in če tudi drugi zamenjajo	svoje	poklicno delo - kaj misliš: bi to državi
»Toda če človek, ki je po	svoji	naravi obrtnik ali trgovec, obogati
obrtnik ali trgovec, obogati in razširi	svoje	posle ali če se uveljavi s telesno
hočejo ti stanovi deliti drug z drugim	svoja	orodja in svoje položaje ali pa hoče
deliti drug z drugim svoja orodja in	svoje	položaje ali pa hoče eden opravljati
pomočniki in čuvarji - ostanejo pri	svojem	delu, potem je to pravičnost, potem
treh stanov, ki v njej žive, opravlja	svojo	nalogo.
prijatelj, da ima vsak posameznik v	svoji	duši vse te tri temeljne oblike in
točno odgovoriti, če bomo uporabljali	svojo	dozdajšnjo metodo.
razvnemamo in s tretjo zadovoljujemo	svoje	gone (po hrani, razmnoževanju in drugem
Če na tak pojav naletimo v	svoji	duši, potem vemo, da tu ne gre za eno
da predmet v istem času in z istim	svojim	delom počiva in se giblje?«
si nekaj želi, da teži po predmetu	svojega	poželenja, ali da jo privlačuje to,
»Vsako poželenje ima	svoj	po naravi določen objekt in se šele
ne po slabi tekočini, temveč je po	svoji	naravi samo poželenje po pijači kot
sila, ki ga k temu naganja, pa ima	svoj	izvir v sli in bolezni.
Ali pa je volja tretji del duše, po	svoji	naravi pomočnica razuma, če ni s slabo
pravična zato, ker vsak stan opravlja	svojo	nalogo.«
tudi vsi mi pravični in opravljamo	svojo	nalogo takrat, če vsak posamezen del
vsak posamezen del naše duše opravlja	svojo	nalogo.«
se v resnici naučita in si pridobita	svoje	znanje, potem lahko vladata nad tretjim
poželenji, nad najobsežnejšim in po	svoji	naravi najbolj nenasitnim delom duše.
tem, da v njegovi duši vsak del opravi	svojo	nalogo tako glede vladanja kakor pokoravanja?«
»Ti pozabljaš, kakor se zdi, na	svojo	dolžnost in poskušaš preiti pomembno
vzgajajo novorojenčki, in na sploh o	svojem	stališču o skupnosti žena in otrok.
kakor smo jih opisali, ne smejo tudi v	svojem	razmerju do žen in otrok priti v navzkrižje
prosimo te podsmehljivce, da nehajo s	svojimi	šalami in se zresnijo.
si lahko ženska, prvič, v skladu s	svojo	naravo deli vse naloge z moškim, ali
Pri ustanavljanju	svoje	države sta se namreč razumela v tem,
Morda nas vzame kak delfin na	svoj	hrbet ali nas reši kak drug čudež.«
kratkem učenju postane zelo prenikav na	svojem	področju, medtem ko si drug ne more
muzično izobrazbo, medtem ko druge po	svoji	naravi niso sposobne za to.«
boljši ljudje kakor čevljarji, izučeni v	svoji	čevljarski obrti?«
»Žene čuvarjev morajo potemtakem sleči	svoje	obleke in si namesto njih obleči vrlino.
biti skupni: in oče ne sme poznati	svojega	otroka kakor tudi otrok ne svojega
svojega otroka kakor tudi otrok ne	svojega	očeta.«
ugotovijo, kako bi lahko uresničili	svoje	želje, nehajo premišljevati, ali so
»Če so vladarji vredni	svojega	imena in prav tako pomočniki, potem
vladarji, če bodo hoteli koristiti	svojim	podložnikom, močno uporabljati laži
skrbno pazijo, da nobena ne spozna	svojega	otroka, in priskrbijo tudi druge žene,
dovoljuje, če žreb tako odloči in Pitija da	svoje	soglasje.«
»da se vrnemo k	svoji	državi in pogledamo, ali morebiti ona
naši državi: kako imenuje ljudstvo	svoje	vladarje poleg tega, da jim pravi državljani?«
vladarji v drugih državah koga, ki enega	svojih	sovladarjev imenuje sorodnika, drugega
»Sorodnika ima vsekakor za	svojega	in ga tudi imenuje tako, tujca pa ne.«
odgovori mi še na tole : ali zadevajo	svoje	zakonske določbe samo sorodniška imena
ki čuti veselje in bolečino vsakega	svojega	dela.«
razjezi na drugega, takoj na njem poteši	svojo	jezo in se ne spušča v večje prepire.«
proste hrane, temveč dobivajo skupaj s	svojimi	otroki vse, kar je potrebno za življenje.
»Potemtakem se mi zdi prav, da zdaj navedem	svoje	prejšnje besede: čuvar naj ne išče
prejšnje besede: čuvar naj ne išče	svoje	sreče v tem, da neha biti čuvar.
najlepšega življenja in naj se ne poskuša s	svojim	vplivom polastiti vseh bogastev države,
»potem bo obstal pri	svojem	starem življenju.«
odrasle otroke, da spoznajo iz izkušenj	svoj	prihodni poklic, kar velja tudi za
»Ali morajo morda obrtniki priskrbeti	svojim	otrokom boljši nazorni in izkustveni
nazorni in izkustveni pouk kakor čuvarji	svojim	?«
temveč takšnim možem, ki so zaradi	svojih	izkušenj in starosti primerni za to
Tako lahko kar najbolje opazujejo	svoje	prihodnje poklicno delo in se v nevarnosti
»Vojak, ki zapusti	svoj	oddelek ali odvrže orožje ali iz strahopetnosti
sovražnikom, trdeč, da že opravljajo	svojo	dolžnost, če se sklanjajo nad mrtvimi?
bi spravljali vanje uplenjene stvari	svojih	krvnih sorodnikov, kolikor seveda bog
»Povej	svoje	mnenje.
»Pazi zdaj, ali ima tudi to	svoj	pomen!
saj se sicer ne bi drznili pustošiti	svoje	rednice in matere!
»Nesoglasje z Grki, torej s	svojimi	sorodniki, bodo imeli za razprtijo
Gotovo je tak zakon na	svojem	mestu, kar velja tudi za vse predpise.«
ne bo množica tistih, ki se danes po	svoji	prirojeni nagnjenosti posvečajo samo
pustil na cedilu, temveč ti bom po	svojih	močeh pomagal, predvsem z dobrohotnostjo,
»Moram poskusiti, ker mi ponujaš	svojo	krepko pomoč.
Mislim tu ljudi, ki se gotovo na	svojo	pobudo ne udeležujejo znanstvenih razprav
vse te ljudi in druge, ki izživljajo	svojo	ukaželjnost v podobnih stvareh ali
območje kakor znanje, temveč, glede na	svojo	duhovno sposobnost, vsako v svoje.«
na svojo duhovno sposobnost, vsako v	svoje	.«
»Vsako od njiju ima v skladu s	svojo	naravo drug namen in drugo sposobnost.«
imata potemtakem domnevanje in znanje	svoj	skupni objekt?
Domnevajoči mora	svoje	mnenje vsekakor na nekaj usmeriti.
Spomnimo se samo	svoje	prejšnje trditve, po kateri ljubijo
na koncu nujno sovražiti sebe in vse	svoje	delo.«
deskah, preigrajo slabe igralce, tako ti	svoje	sobesednike preigraš, le da pri tem
resnici pa - tako mislijo - so imeli s	svojo	začetno trditvijo prav.
Neutrudno gre	svojo	pot in v prizadevanjih ne popusti prej,
jih množica imenuje sofiste in ima za	svoje	tekmece, ne učijo ničesar drugega kakor
kakor to, kar ta množica izraža na	svojih	zborovanjih.
pesnik ali se pred njo razkazuje s	svojimi	storitvami kot obrtnik ali državnik
državnik in pri tem množico priznava za	svojo	razsodnico in gospodarico, zapada v
Kako naj vztraja pri	svojih	prizadevanjih in kako naj doseže svoj
svojih prizadevanjih in kako naj doseže	svoj	cilj!
poskušajo - tako mislim - izrabiti za	svoje	namene sorodniki in drugi državljani.«
Se ne zdi v	svoji	nečimrni puhlosti in brezdušni oholosti
- ali misliš, da bi ga bil ta sredi	svoje	slabe okolice pripravljen poslušati?«
»Če pa bi tak človek zaradi	svoje	dobre narave in notranje sorodnosti
filozofske lastnosti krive, da se izneveri	svojemu	pravemu poklicu, seveda takrat, če
torej ti ljudje postanejo nezvesti	svoji	pravi, njim pripadajoči nalogi in pustijo
obetov, prazen, z veseljem zapustijo	svojo	obrt in se zatečejo v filozofijo, tako
In to so zvečine taki, ki si v	svojem	ožjem poklicu največ domišljajo.
Kajti filozofija uživa kljub	svojemu	žalostnemu položaju večji ugled kakor
ljudje v čemer koli razločujejo po	svoji	zunanjščini od majhnega, plešastega
ženin in se hoče poročiti s hčerko	svojega	mojstra, ker je revna in zapuščena?«
skromno umakne v ozadje in se omeji na	svoje	poklicno delo.
izgubi seme, posejano v tujo zemljo,	svojo	naravo in se neogibno prilagodi naravi
filozofova narava ne more danes ohraniti	svojih	moči, temveč menja svoje bistvo.
ohraniti svojih moči, temveč menja	svoje	bistvo.
naleti na državo s popolno ustavo, ki po	svoji	popolnosti ustreza njenemu bistvu,
Množica bo spremenila	svoje	mnenje, če boš prijateljsko, brez sovražnosti
Če boš tako ravnal, bo	svoje	napačne poglede spremenila.
njih in v govorih obravnavajo vse s	svojih	osebnih stališč.
13. »Tisti namreč, ki ima	svoj	pogled vperjen v to, kar resnično obstaja,
»In če se, prisiljen, ne posveča samo	svojemu	izpopolnjevanju, temveč se obrača tudi
tudi na druge ljudi in jim vceplja	svoja	spoznanja, tako v javnem kakor v zasebnem
prepričamo, da je tisti mož, ki smo ga	svoj	čas nasproti njim hvalili, tak slikar
da morda taka narava, potem ko najde	svojo	življensko obliko, ni dovršeno dobra
dokler filozofi ne vzamejo države v	svoje	roke, ne bo konca zla ne za države
domovino, da se ne smejo izneveriti	svojim	načelom ne v trpljenju ne v nevarnostih
in varnosti, temveč se rad prepušča	svoji	živahni naravi, ki ga žene zdaj sem,
pa mi hočeš spet pripraviti težave s	svojimi	vmesnimi vprašanji.
dobijo pravičnost in druge kreposti	svojo	vrednost in korist.
tako dolgo ukvarjal, tuja mnenja in ne	svojih	.«
Bojim se, da bom za	svojo	dobro voljo žel posmeh.
bistvu dobrega, ker ne morem obrazložiti	svojih	pogledov o tem v okviru današnjega
pa vam hočem mladiko dobrega, ki ima	svoj	izvir v dobrem kot takem, če vam je
Vendar pazite, da vas proti	svoji	volji ne prevarim in vam napačno ne
»Pazili bomo po	svojih	močeh.
Dobro zasluži po	svojem	bistvu večjo ceno kakor tidve.«
temveč so mu le‐te dolžne hvalo tudi za	svojo	eksistenco, za svojo bit, čeprav samo
hvalo tudi za svojo eksistenco, za	svojo	bit, čeprav samo dobro ni nič eksistentnega,
dobro ni nič eksistentnega, vendar s	svojo	zvišenostjo in močjo prekaša to, kar
»ker si me prisilil, da povem	svoje	mnenje o teh stvareh.«
resnico in neresnico je paslika do	svojega	izvirnika v istem razmerju kakor mnenje
dosežejo naposled cilj, ki ga postavijo	svojemu	raziskovanju.«
vrača k prazvoku, ker ne more prek	svojih	hipotez, temveč uporablja kot paslike
na ideje in v svetu idej tudi konča	svoje	raziskave.«
pred gledalci, da nad njo izvajajo	svoje	umetelnosti.«
Kajti ne vidijo ničesar drugega kakor	svoje	sence in sence drugih ljudi, ki jih
takoj vstane, obrne glavo, zapusti	svoj	prostor in pogleda proti svetlobi,
znova vrnil v podzemeljsko jamo na	svoj	stari prostor, ali mu ne bi bile oči
vsi smejali in rogali, ker se je s	svojega	pohoda v gornji svet vrnil s pokvarjenimi
resnice in razumnosti; vanjo mora upirati	svoj	pogled vsakdo, kdor hoče razumno ravnati
božanskega v sebi in nikoli ne izgubi	svoje	moči.
cilja, po katerem bi se ravnali pri vseh	svojih	dejanjih v zasebnem in javnem življenju,
lahko večino časa preživijo skupaj v	svojem	čistem svetu?«
»Po	svojem	bistvu sodi, kakor se zdi, k tistim
»Poskušal ti bom razložiti	svoje	mnenje.
»Razloži mi	svoje	mnenje!«
ali ne kažejo tudi druga čutila pri	svojih	zaznavah pomanjkljivosti?
8. »To sem torej mislil s	svojim	prejšnjim razločevanjem med predmeti,
se enica pojavlja kot enica in kot	svoje	nasprotje, potem je potreben razsodnik.
Premisli torej takoj, na koga se obračaš s	svojimi	besedami.
postavljajo v zvezo s filozofijo, obrača	svoj	pogled navzdol.«
11. »Dobil sem	svojo	kazen,«
Pri tem pa ne bomo pustili izpred oči	svojega	stališča.«
ukvarjanju z navedenimi znanostmi, ki s	svojo	močjo vzdigne najboljši del naše duše,
spoznanja, temveč po poti mnenja, da	svoje	življenje prebija v snu in sanjah in
»Toda ko bi	svoje	sinove, ki jih sedaj samo v mislih
V njej so vse znanosti dosegle	svoj	končni cilj.«
Šepa pa tudi delo tistih, ki se v	svoji	vnemi zaženejo v nasprotno smer.«
samo v šali pogovarjala, in sem se v	svojih	besedah preveč resno razvnel.
»Po preteku tega časa, torej od	svojega	dvajsetega leta dalje, so izbranci
domnevnih staršev, in tudi ne najde	svojih	pravih staršev - ali si lahko zamisliš,
Ali morda želiš, da ti povem	svoje	mnenje?«
ne ceni več in jih nima za zrasle s	svojo	osebo kakor prej in ne odkrije prave
in jih prisiliti, da vperijo žarek	svoje	duše navzgor in se zazrejo v pravir
Večino	svojega	življenja morajo posvečati filozofiji,
pospešujejo in pri tem izgrajujejo	svojo	državo.«
na deželo, vzamejo njihove otroke v	svoje	varstvo, a jih ne vzgajajo tako, kakor
navajeni njihovi starši, temveč po	svojih	načelih in po zakonih, ki smo jih prej
naslednjem: ko vladarji prevzamejo	svoje	posle, nastanijo vojake v hišah, kakor
nihče ne sme imeti po naši zamisli	svojega	premoženja, kakor je to danes splošno
varujejo; tako skrbijo čuvarji samo za	svojo	varnost in za varnost vse države.«
»O državi si rekel - očitno na koncu	svoje	razprave o njej - približno isto kakor
Časovna obdobja so v	svojem	kroženju povezana s posameznimi bitji,
zadeti, ne po izkustveni poti in ne s	svojim	razumom.
seveda izbirali izmed njih najboljše za	svoje	naslednike, vendar tudi ti ne morejo
prida; kakor hitro bodo zasedli položaj	svojih	očetov, bodo zanemarjali muze in ne
svobodne državljane pa, ki so jih prej kot	svoje	prijatelje in hranilce branili in varovali,
mož, temveč imajo vsi tuje primesi v	svojih	značajih; zato se nagiblje k drznim
»S	svojim	denarjem skoparijo, ker ga cenijo in
Skrivoma strežejo	svojim	nasladam in se skušajo izogniti zakonom,
Tiste, ki se omejujejo samo na	svoje	poklicno delo, zmerjajo z bedaki, častijo
obojim vplivom znajde nekje v sredini:	svojo	dušo prepusti sili sredine, častihlepni
iščejo najprej priložnosti, da pokažejo	svoje	bogastvo, in da to lahko storijo, spreminjajo
»Možnost, da državljan lahko proda vse	svoje	premoženje, drug pa ga kupi; da po
potem pahne na vrat na nos s prestola	svoje	duše, ves v strahu, častiljubje in
Na prestol	svoje	duše postavi dobičkaželjnost in pohlep,
dobičkaželjnost in pohlep, napravi ju za	svoja	kralja in ga okrasi s krono, ogrlico
bogastvo in bogate ljudi in mora vse	svoje	častihlepje usmeriti v pridobivanje
kroti iz nekakšnega čuta za spodobnost	svoje	slabe nagone; pri tem seveda ni prepričan,
prepričan, da je poštenost boljša, in	svojih	poželenj ne pomirja iz prepričanja,
jih utiša le s silo in v strahu za	svoje	premoženje, ki ga ima.«
	Svoje	boje bojuje kot pravi oligarh, to se
oligarh, to se pravi z majhnim delom	svojih	sredstev, zato po navadi podleže in
zapravljanja, temveč dopuščajo, da si v	svoji	razbrzdanosti uničujejo premoženje;
prepuščajo njegovi usodi, pogosto zapadejo	svojim	gonom tudi vrli ljudje, ki potem nazadnje
oligarhični mož ima sina, ki ga oče vzgaja v	svojem	duhu in v svojih navadah.«
ki ga oče vzgaja v svojem duhu in v	svojih	navadah.«
»Kakor oče tudi on s silo zatira	svoje	poželenje po zapravljanju, ki ga zategadelj
potem zmerom znova odkima in ostane pri	svojem	: vsa poželenja so enaka in zato vredna
»Če ima demokratska država v	svoji	želji po svobodi slabe točaje za voditelje
»Takole: oče se navadi, da je enak	svojim	otrokom in se boji sinov; sin se navadi,
se v takšni državi razvije, doseže	svoj	vrhunec, dragi prijatelj, ko celo kupljeni
pretiravanje se praviloma sprevrže v	svoje	nasprotje; to velja tako za vreme kakor
pravi vsi ljudje, ki živijo od dela	svojih	rok in se za nič drugega ne menijo
ljudstvo ne zbira rado, če ne dobi tudi	svojega	deleža medu,«
»Takó ljudstvo vendarle pride do	svojega	deleža.«
jih skuša ljudstvo oškodovati, ne po	svoji	volji, marveč iz neznanja in pod vplivom
resnici oligarhi: prisiljeni in proti	svoji	volji.
Troti pa so s piki	svojega	žela povzročitelji te nesreče.«
»Ljudstvo navadno enemu izmed	svojih	voditeljev daje prednost pred drugim.
Ne ustavi se pred krvjo	svojih	sodržavljanov, temveč jih po krivici
postati, ker ga v to sili usoda, ali žrtev	svojih	sovražnikov ali tiran, torej iz človeka
dolgove, razdeljuje zemljo med ljudstvo in	svoje	privržence ter se kaže nasproti vsem
državljanom sužnjev, jih osvobaja in uvršča v	svojo	telesno stražo?«
»potem ko je	svoje	prejšnje prijatelje dal pobiti!«
občudovalce tiranide nočemo sprejeti v	svojo	državo.«
sebe ljudi, najemajo za uprizoritve	svojih	del igralce z lepimi, izdatnimi in
»Potem bo moral očitno preživljati sebe,	svoje	pivske tovariše, prijatelje in prijateljice
in če mu zdaj ljudstvo zapove, naj s	svojimi	privrženci zapusti državo - tako kakor
zapusti državo - tako kakor oče nažene iz	svoje	hiše sina z njegovimi nadležnimi pivskimi
spanca, se vzdigne in skuša zadovoljiti	svoja	poželenja.
razumen in gre počivat šele potem, ko	svoj	razum nahrani in okrepi z izbranimi
razglabljanji; med premišljevanjem o samem sebi	svojih	gonov ne pušča nezadovoljenih, ne daje
ne otežujejo plemenitega dela duše s	svojimi	slastmi ali bolečinami; ne smejo ga
premišljevanju, tako se lahko prepušča	svojemu	poželenju po novih spoznanjih, po spoznanjih
Prav tako pomiri	svojo	voljo in je ne vznemirja z izbruhi
prijetelj, v tistem trenutku, ko postane po	svoji	navadi ali po svojem življenjskem načinu
trenutku, ko postane po svoji navadi ali po	svojem	življenjskem načinu ali po obojem pijanec,
živi od dolgov, načeti pa mora tudi	svoje	premoženje.«
materjo, da se lahko, potem ko porabi	svojo	dediščino, polasti njunega premoženja
polasti njunega premoženja in ga po	svoji	volji zapravlja.«
človek pripravljen žrtvovati mater,	svojo	staro nepogrešljivo prijateljico, novi
ovelega, nepogrešljivega starega očeta,	svojega	prvega prijatelja, novo pridobljenemu
privržence, potem le‐ti, naslanjajoč se na	svoje	število in na neumnost ljudstva, postavijo
pridobljeni prijatelji in tem izroči	svojo	drago materino deželo - kakor pravijo
materino deželo - kakor pravijo Krečani -,	svojo	domovino, v varstvo in suženjstvo.
s tem doseže poželenje takega moža	svoj	cilj.«
prijatelje, toda kakor hitro dosežejo	svoj	cilj, drugih več ne poznajo.«
in si jo temeljito ogledamo, ne bomo	svoje	sodbe izrekli prej, dokler si je v
sodi samo tisti, ki lahko z ostrino	svojega	duha prodre v človekov značaj in ga
tiran, lahko seveda zelo malo uveljavlja	svojo	voljo.«
celoti, lahko zelo malo uveljavlja	svojo	voljo.
Menim, da moramo	svoje	razglabljanje začeti s temle izhodiščem.«
	Svojih	sužnjev se ne bojijo.«
V kakšnem strahu je zdaj zase, za	svoje	otroke in za ženo, da jih ne bi sužnji
državljani, temveč se mora zvečine skrivati v	svoji	hiši in živeti kakor ženska; pri tem
tako, kakor ko bolnik, ki ni gospodar	svojega	telesa, ne bi ostal doma, temveč bi
ničvrednežem, ki ne more nikoli zadovoljiti	svojih	strasti; če se ozremo na njegovo celotno
že prej govorili: mož postane zaradi	svoje	tiranske oblasti čedalje bolj nevoščljiv,
nesrečen, in nič manjše nesreče ne prinaša	svoji	okolici.«
pripadnik vsake vrste najbolj hvalil	svoj	način življenja.
drugih oblikah naslad v primerjavi s	svojo	, ki mu jo pripravlja spoznavanje resnice
»Potemtakem ima filozof zaradi	svojih	izkušenj izmed vseh treh najboljšo
Kajti ko filozof hvali	svoje	življenje, dela to kot dober poznavalec.«
lahko zaidemo v zmoto, da je naslada po	svoji	naravi prenehanje bolečine in bolečina
proti bolečini, potem se ne motijo v	svojem	mnenju in resnično občutijo bolečino;
nenasitnosti; ne zapolnjujejo pa tistega	svojega	dela, ki je resničen in zna sprejeto
njim, potem lahko vsak del izpolni	svojo	nalogo in je pri tem pravičen, hkrati
odreče zakonu in razumu, se vdaja s	svojo	okolico hlapčevskim nasladam, in težko
Ker smo prišli v	svoji	razpravi tako daleč, se zdaj povrnimo
In če	svoj	najbolj božanski del neusmiljeno in
»Drugič,	svojega	telesa in skrbi zanj ne prepušča živalskim,
nespametnim gonom in tudi ne išče v njih	svojega	življenskega cilja, kadar ne gleda
zapeljejo, da bi brezkončno povečeval	svoje	premoženje in si s tem nakopal brezmejno
»In pri tem zmeraj gleda na red v	svoji	duši.
»Posveča se mu lahko v	svoji	državi, v svoji zdajšnji domovini najbrž
»Posveča se mu lahko v svoji državi, v	svoji	zdajšnji domovini najbrž ne, razen
ki jo hoče videti in po njej urediti	svojo	dušo,«
»moramo posvetiti	svojo	pozornost tragikom in njihovemu vodji
posnetkov in v tej dejavnosti ne bo videl	svoje	življenske naloge, kakor da je to najboljše,
Asklepij, in ali je zapustil kakšne učence	svoje	zdravniške šole, kakor si je bil ta
Katera država vidi v tebi	svojega	odličnega ustanovitelja in pomočnika?
kot vzgojitelj posamičnih mož, jih s	svojim	naukom navezal nase in potomcem zapustil
privrženci se še danes jasno razločujejo po	svojem	pitagorejskem načinu življenja od vseh
še večji zasmeh, kakor ga zasluži s	svojim	imenom; pripoveduje namreč, da je bil
življenja zelo brezobziren do tega	svojega	prijatelja.«
so lahko v osebnem stiku prepričali	svoje	sodobnike, da niso sposobni upravljati
sodobnike, da niso sposobni upravljati ne	svoje	hiše ne države, če se pri njih ne izobrazijo.
»Tako tudi pesnik slika s	svojimi	besedami in stavki vnanjosti določenih
Pesniška vnanja podoba izžareva že po	svoji	naravi veliko čarovno moč.
poznavalec stvari, ki jih prikazuje v	svojih	delih, mora biti šele pesniški posnemovalec«
na kateri del človeške duše prenaša	svoj	vpliv?«
sploh vsaka posnemajoča umetnost v	svojih	delih zelo oddaljeni od resnice in
usode, potem se, narobe, postavljamo s	svojim	mirom, zadržanostjo in močjo.
ni dobro vzgojen in ne pozna dovolj	svojih	dolžnosti; mislim namreč, da ni sramota
	Svojemu	nagnjenju za šalo, ki si ga po treznem
tebi zasidra, postaneš nujno tudi v	svojem	zasebnem življenju burkež.«
tragiki; pri tem moraš vedeti, da v	svojo	državo lahko sprejmemo izmed vseh pesniških
pesništvo, dokler je takšno, izgnali iz	svoje	države.
ki laja na gospodarja‘, ’veliki so v	svojem	neumnem in praznem čvekanju‘, ’razsajajoča
’misleci skrbno raziskujejo vzroke	svoje	revščine‘ in tisoč podobnih - so dokazi
Tako bomo tudi mi	svojo	ljubezen do poezije, ki nam jo je v
posluša, varovati pred njo iz strahu za	svojo	duševno urejenost in se držati naših
železo rja, skratka, vsaka stvar ima	svoje	naravno zlo, svojo bolezen.
vsaka stvar ima svoje naravno zlo,	svojo	bolezen.
»Kaj pa duša, ali ima tudi ona	svoje	zlo?«
propade zaradi nepravičnosti kot zla	svoje	duše.
Prav tako ne verjamemo, da je duša po	svoji	naravi polna vseh mogočih pisanih raznolikosti,
predstavljati takšno, kakršna je v	svoji	prvotni čistosti.
podoben kaki živali kakor samemu sebi v	svoji	prvotni postavi.
kako se spremeni, če se popolnoma vda	svoji	božanski biti, se po njej vzdigne iz
12. »V	svojem	razpravljanju,«
tudi nagrade, ki si jih zasluži zaradi	svojega	dobrega glasu in jih potem izroči tistemu,
s komer se hočejo, možijo hčere po	svoji	volji in uživajo vse prednosti, ki
spominjale, kaj in koliko so pretrpele na	svojem	popotovanju pod zemljo, ki je trajalo
se z desetkratno kaznijo pokorile za	svoje	zločine.
v nekem mestu v Pamfiliji; ubil je	svojega	starega očeta in starejšega brata ter
Daimon, temveč vi si boste izbrali	svojega	daimona!
katerih so nekateri postali slavni zaradi	svoje	zunanjščine: lepote, moči in bojevitosti,
moči in bojevitosti, drugi pa zaradi	svojega	rodu in vrlin svojih prednikov; sledile
drugi pa zaradi svojega rodu in vrlin	svojih	prednikov; sledile so podobe neslavnih
učitelja, ki ga lahko usposobi, da s	svojo	močjo in s svojim spoznanjem razločuje
lahko usposobi, da s svojo močjo in s	svojim	spoznanjem razločuje med slabim in
tistih, ki so prišli z neba, in je	svoje	prejšnje življenje prebil v urejeni
kako so si izbirale posamične duše	svoje	prihodnje življenje - žalosten in hkrati
Večina je izbirala po izkušnjah	svojega	prejšnjega življenja.
sovraštva do človeškega rodu se je zaradi	svoje	nekdanje usode odločila za orlovo
prva izbirala; tako je bila vesela	svoje	izbire.
Ko so bile vse duše izbrale	svoje	življenje, so po vrsti, kakor so izbirale,
ne ve pa, kako se je znova vrnil v	svoje	telo.
bomo prestopili reko Lete in ohranili	svojo	dušo neomadeževano.
sin, ne boj se vzeti k sebi Marijo,	svojo	ženo; kar je spočela, je od Svetega Duha.
daj mu ime Jezus, kajti on bo odrešil	svoje	ljudstvo njegovih grehov.«
Vzel je	svojo	ženo k sebi.
Nato so odprli	svoje	zaklade in mu darovali zlata, kadila
Heródu, so se po drugi poti vrnili v	svojo	deželo.
»Iz Egipta sem poklical	svojega	sina.«
Poslal je	svoje	ljudi in dal v Betlehemu in v vsej
Rahéla je jokala za	svojimi	otroki in se ni hotela utolažiti, ker
zvedel, da vlada v Judeji Arheláj namesto	svojega	očeta Heróda, se je bal iti tja.
krstiti v reki Jórdan in se spovedovali	svojih	grehov.
Velnico ima v roki in počistil bo	svoj	skedenj.
	Svoje	žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal
‘	Svojim	angelom bo zate zapovedal in na rokah
Ne skušaj Gospoda,	svojega	Boga!’«
‘Gospoda,	svojega	Boga, môli in samo njemu služi!’«
in njegovega brata Janeza, ko sta s	svojim	očetom Zebedéjem v čolnu popravljala
pa vam pravim: vsak, kdor se jezi na	svojega	brata, zasluži, da pride pred sodišče.
Če torej prineseš	svoj	dar k oltarju in se tam spomniš, da
spravi z bratom, potem pa pridi in daruj	svoj	dar.
Spravi se hitro s	svojim	nasprotnikom, dokler si z njim še na
Kdor se loči od	svoje	žene, naj ji dá ločitveni list.’
Jaz pa vam pravim: kdor se loči od	svoje	žene, razen če zveza ni bila zakonita,
Tudi pri	svoji	glavi ne prisegaj, ker ne moreš niti
Ljubi	svojega	bližnjega in sovraži svojega sovražnika.’
Ljubi svojega bližnjega in sovraži	svojega	sovražnika.’
Jaz pa vam pravim: ljubíte	svoje	sovražnike in molíte za tiste, ki vas
ki vas preganjajo, da boste otroci	svojega	Očeta, ki je v nebesih.
On namreč daje	svojemu	soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi,
In če pozdravljate le	svoje	brate, kaj delate posebnega?
»Glejte, da	svoje	pravičnosti ne boste razkazovali pred
ljudmi, sicer ne boste imeli plačila pri	svojem	Očetu, ki je v nebesih.
Resnično vam povem: dobili so	svoje	plačilo.
Resnično vam povem: dobili so	svoje	plačilo.
Kadar pa ti moliš, pojdi v	svojo	sobo, zapri vrata in môli k svojemu
v svojo sobo, zapri vrata in môli k	svojemu	Očetu, ki je na skritem.
kakor smo tudi mi odpustili	svojim	dolžnikom; ne daj, da
Resnično vam povem: dobili so	svoje	plačilo.
pokazal ljudem, da se postiš, ampak	svojemu	Očetu, ki je na skrivnem.
»Zato vam pravim: ne bodite v skrbeh za	svoje	življenje, kaj boste jedli ali kaj
jedli ali kaj boste pili, in ne za	svoje	telo, kaj boste oblekli.
more kljub vsej zaskrbljenosti dodati	svoji	postavi en komolec?
toda povem vam, še Sálomon v vsem	svojem	sijaju ni bil oblečen kakor katera
jutri, kajti jutrišnji dan bo imel	svojo	skrb.
Kaj gledaš iver v očesu	svojega	brata, bruna v svojem pa ne opaziš?
iver v očesu svojega brata, bruna v	svojem	pa ne opaziš?
Kako moreš reči	svojemu	bratu: ‘
Hinavec, odstrani najprej bruno iz	svojega	očesa; šele potem boš razločno videl
razločno videl odstraniti iver iz očesa	svojega	brata.«
dajajte psom tega, kar je sveto, in	svojih	biserov ne mečite pred svinje, da jih
Ali pa: kdo med vami bo dal	svojemu	sinu kamen, če ga prosi kruha?
torej vi čeprav ste hudobni, znate	svojim	otrokom dajati dobre darove, koliko
podoben pametnemu človeku, ki pozida	svojo	hišo na skalo.
Pridi’ in pride; in	svojemu	služabniku: ‘
to slišal, se je začudil in je rekel	svojim	spremljevalcem:
dovôli mi, da prej grem in pokopljem	svojega	očeta.«
menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo	svoje	mrliče!«
Prišel je v	svoje	mesto.
»Vstani, vzemi	svoja	nosila in pojdi domov!«
Tedaj je rekel	svojim	učencem:
Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na	svojo	žetev.«
Poklical je k sebi	svojih	dvanajst učencev in jim dal oblast
in palico, kajti delavec je vreden	svoje	hrane.
bodo izdajali sodiščem in bičali po	svojih	shodnicah.
ni nad učiteljem in služabnik ne nad	svojim	gospodarjem.
pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred	svojim	Očetom, ki je v nebesih.
ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred	svojim	Očetom, ki je v nebesih.«
Kdor ne sprejme	svojega	križa in ne hodi za menoj, ni mene
Kdor najde	svoje	življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi
življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi	svoje	življenje zaradi mene, ga bo našel.«
učenec, resnično vam povem, ne bo ob	svoje	plačilo.«
Ko je Jezus končal naročila	svojim	dvanajsterim učencem, je šel od tam
Kristusovih delih, ga je vprašal po	svojih	učencih, ki jih je poslal k njemu:
‘Glej, pošiljam	svojega	glasnika pred teboj, da ti
in vendar se je modrost potrdila v	svojih	delih.«
ponižen, in našli boste spokojnost	svojim	dušam; kajti moj jarem je znosen in
Dal mu bom	svojega	duha in narodom bo oznanil
Po	svojih	besedah boš namreč opravičen in po
besedah boš namreč opravičen in po	svojih	besedah boš obsojen.«
Vrnil se bom v	svojo	hišo, iz katere sem odšel.’
Nato je pokazal na	svoje	učence in rekel:
človeku, ki je posejal dobro seme na	svoji	njivi.«
Gospod, ali nisi vsejal dobrega semena na	svoji	njivi?
zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na	svoji	njivi.
»Odprl bom	svoja	usta v prilikah, oznanjal bom, kar
Sin človekov bo poslal	svoje	angele in pobrali bodo iz njegovega
zasvetili kakor sonce v kraljestvu	svojega	Očeta.
podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz	svojega	zaklada novo in staro.«
Rekel je	svojim	dvorjanom:
vreči v ječo zaradi Herodiáde, žene	svojega	brata Filipa, ker mu je Janez rekel:
vi prestopate božjo zapoved zavoljo	svojega	izročila?
templju, mu ni treba več spoštovati	svojega	očeta.’
razvrednotili božjo besedo zavoljo	svojega	izročila.
Jezus je poklical k sebi	svoje	učence in rekel:
pokrajino Cezaréje Filípove, je spraševal	svoje	učence:
(Skala) in na to skalo bom sezidal	svojo	Cerkev in peklenska vrata je ne bodo
Jezus napove	svojo	smrt in vstajenje
Po tistem času je Jezus začel	svojim	učencem razodevati, da bo moral iti
Tedaj je rekel	svojim	učencem:
menoj, naj se odpove sam sebi in vzame	svoj	križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče	svoje	življenje rešiti, ga bo izgubil.
koristi človeku, če si ves svet pridobi,	svoje	življenje pa pogubi?
Ali kaj bo dal človek v zameno za	svoje	življenje?
Sin človekov bo namreč prišel v slavi	svojega	Očeta s svojimi angeli in takrat bo
namreč prišel v slavi svojega Očeta s	svojimi	angeli in takrat bo povrnil vsakemu
videli Sina človekovega, kako prihaja v	svojem	kraljevskem sijaju.«
Jezus znova napove	svojo	smrt in vstajenje
Od	svojih	podložnikov ali od tujcev?«
Če te posluša, si pridobil	svojega	brata.
»Gospod, kolikokrat naj odpustim	svojemu	bratu, če greši zoper mene?
kralju, ki je hotel napraviti račun s	svojimi	služabniki.
služabnik šel ven, je srečal enega	svojih	tovarišev, ki mu je bil dolžan sto
žalostni in šli vse podrobno povedat	svojemu	gospodarju, kaj se je primerilo.
nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se	svojega	tovariša, kakor sem se jaz tebe usmilil?’
z vami, če vsak iz srca ne odpusti	svojemu	bratu.«
zapustil očeta in mater in se pridružil	svoji	ženi in bosta oba eno telo.’
pa vam pravim: kdorkoli se loči od	svoje	žene, razen če zveza ni bila zakonita,
»Ljubi	svojega	bližnjega kakor sam sebe!«
Jezus pa je rekel	svojim	učencem:
prenovljenju sveta sédel na prestol	svojega	veličastva, boste tudi vi ki ste šli
šel zgodaj zjutraj najemat delavce za	svoj	vinograd.
noč pa je rekel gospodar vinograda	svojemu	oskrbniku: ‘
Ali ne smem storiti s	svojim	, kar hočem?
Jezus tretjič napove	svojo	smrt in vstajenje
stopila k njemu mati Zebedéjevih sinov s	svojima	sinovoma in se poklonila pred njim
»Veste, da vladarji gospodujejo nad	svojimi	narodi in da jim velikaši dajejo čutiti
stregli, ampak da bi stregel in dal	svoje	življenje v odkupnino za mnoge.«
in njenega mladiča, pogrnila nanju	svoji	suknji in Jezus je sédel gor.
Zelo veliko ljudi je pogrinjalo	svoje	plašče na pot, drugi pa so lomili veje
je približal čas trgatve, je poslal	svoje	služabnike k viničarjem, da bi dobili
Nazadnje je poslal k njim	svojega	sina, češ: ‘
najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob	svojem	času dajali pridelek.«
podobno kralju, ki je napravil svatbo	svojemu	sinu.
Poslal je	svoje	služabnike, da skličejo povabljene
niso zmenili, temveč so odšli: eden na	svojo	njivo, drugi po kupčiji; ostali pa
Kralj se je tedaj razjezil in poslal	svojo	vojsko, da so pobili tiste morilce
K njemu pošljejo	svoje	somišljenike skupaj s heródovci in
oženi z njegovo ženo in obudi potomstvo	svojemu	bratu.’
Ker ni imel otrok, je zapustil ženo	svojemu	bratu; tako tudi drugi in tretji,
Ljubi Gospoda,	svojega	Boga, z vsem srcem in z vso dušo in
Ljubi	svojega	bližnjega kakor sam sebe.’
Tedaj je Jezus spregovoril množicam in	svojim	učencem:
Vsa	svoja	dela opravljajo zato, da bi jih ljudje
kopno, da enega samega pridobite za	svojo	vero; in ko se to zgodi, ga naredite
Le dopolníte mero	svojih	očetov!
pobili in križali, druge boste bičali v	svojih	shodnicah in preganjali od mesta do
zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja	svoja	piščeta pod peruti, pa niste hoteli.
naj ne hodi dol, da bi kaj vzel iz	svoje	hiše; in kdor bo na polju, naj se
na polju, naj se ne vrača domov po	svoj	plašč.
Poslal bo	svoje	angele ob mogočnem donenju trobente
pride tat, in ne bi pustil spodkopati	svoje	hiše.
služabnik, ki ga je gospodar postavil nad	svojo	služinčad, da jo oskrbi z živežem o
služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob	svojem	prihodu našel, da tako dela!
Resnično vam povem: čez vse	svoje	premoženje ga bo postavil.
Dajte nam	svojega	olja, ker naše svetilke ugašajo!’
odpravljal na potovanje in sklical	svoje	služabnike ter jim izročil svoje premoženje.
sklical svoje služabnike ter jim izročil	svoje	premoženje.
enega, je šel, skopal jamo in denar	svojega	gospodarja skril.
Pojdi v veselje	svojega	gospodarja!’
Pojdi v veselje	svojega	gospodarja!’
Zbal sem se in sem šel ter	svoj	talent zakopal v zemljo.
hranilnico in ob vrnitvi bi jaz prejel	svojo	lastnino z obrestmi vred.
»Ko pride Sin človekov v	svoji	slavi in vsi angeli z njim, takrat
z njim, takrat bo sédel na prestol	svojega	veličastva.
Ovce bo postavil na	svojo	desnico, ovne pa na levico.
Jezus končal vse te govore, je rekel	svojim	učencem:
želim obhajati velikonočno večerjo s	svojimi	učenci.’«
bom pil z vami novega v kraljestvu	svojega	Očeta.«
od Jezusovih spremljevalcev potegnil	svoj	meč, mahnil po služabniku vélikega
Ali misliš, da ne morem prositi	svojega	Očeta in bi mi takoj dal na voljo več
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal	svojo	obleko in rekel:
zavil v čist platnen prt in položil v	svoj	novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo.
»Glej,	svojega	glasnika pošljem pred teboj, ki bo
krstiti v reki Jórdan in se spovedovali	svojih	grehov.
pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi za	svoje	očiščenje, kar je zapovedal Mojzes,
»Kaj tako premišljujete v	svojih	srcih?
Jezus se je s	svojimi	učenci umaknil k jezeru in veliko ljudi
jih je učil v prilikah in jim v duhu	svojega	nauka dejal:
Brez prilike jim ni govoril;	svojim	učencem pa je na samem vse razlagal.
»Pojdi domov k	svojim	ljudem in jim sporoči, kolikšne reči
od mnogih zdravnikov in porabila vse	svoje	premoženje, pa ji ni nič pomagalo,
Pojdi v miru in bodi ozdravljena	svoje	nadloge!«
s seboj očeta in mater deklice ter	svoje	spremljevalce in stopi tja, kjer je
Šel je od tam in prišel v	svoj	domači kraj.
brez časti, razen v domačem kraju, pri	svojih	sorodnikih in v svoji hiši.«
domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v	svoji	hiši.«
poslušajo, pojdite od tam in otresite prah s	svojih	nog v pričevanje proti njim.«
ječi ukleniti zaradi Herodiáde, žene	svojega	brata Filipa, s katero se je bil oženil.
Prišla pa je priložnost, ko je Heród za	svoj	rojstni dan priredil gostijo svojim
za svoj rojstni dan priredil gostijo	svojim	velikašem, častnikom in galilejskim
poprosiš, ti bom dal, pa čeprav polovico	svojega	kraljestva.«
Šla je ven in vprašala	svojo	mater:
blagoslovil in hlebe razlomil ter dajal	svojim	učencem, da bi ljudem postregli.
In takoj je primoral	svoje	učence, da so šli v čoln in se peljali
izigravate božjo zapoved, da se držite	svojega	izročila!
S	svojim	izročilom, ki ga širite, razveljavljate
Nato je šel Jezus s	svojimi	učenci v vasi Cezaréje Filípove.
Jezus napove	svojo	smrt in vstajenje
za menoj, naj se odpove sebi, vzame	svoj	križ in hodi za menoj.
Kdor namreč hoče	svoje	življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor
življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa	svoje	življenje izgubi zaradi mene in zaradi
pomaga človeku, če si ves svet pridobi,	svoje	življenje pa pogubi?
Kaj neki more človek dati v zameno za	svoje	življenje?
Sin človekov, ko bo prišel v slavi	svojega	Očeta s svetimi angeli.«
»Učitelj, k tebi sem pripeljal	svojega	sina.
Jezus znova napove	svojo	smrt in vstajenje
Učil je namreč	svoje	učence in jim govoril:
resnično vam povem: zagotovo ne bo zgubil	svojega	plačila.«
»Kdor se loči od	svoje	žene in se oženi z drugo, prešuštvuje
prešuštvuje z njo; in če se ona loči od	svojega	moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel	svojim	učencem:
Jezus tretjič napove	svojo	smrt in vstajenje
za vladarje poganov, dajejo čutiti	svoje	gospostvo in da si njihovi velikaši
stregli, ampak da bi stregel in dal	svoje	življenje v odkupnino za mnoge.«
Ko je s	svojimi	učenci in s precejšno množico odhajal
Vrgel je	svoj	plašč proč, skočil pokonci in pohitel
Oljski gori, pošlje naprej dva izmed	svojih	učencev in jima reče:
pripeljeta k Jezusu, vržeta na živinče	svoji	suknji in Jezus séde nanj.
Veliko ljudi je pogrinjalo na pot	svoje	plašče, drugi pa so po polju lomili
se vrzi v morje’ in ne bo dvomil v	svojem	srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo,
njegov brat vzame vdovo in obudi zarod	svojemu	bratu.’
Ljubi torej Gospoda,	svojega	Boga, iz vsega svojega srca, iz vse
torej Gospoda, svojega Boga, iz vsega	svojega	srca, iz vse svoje duše, z vsem svojim
Boga, iz vsega svojega srca, iz vse	svoje	duše, z vsem svojim mišljenjem in z
svojega srca, iz vse svoje duše, z vsem	svojim	mišljenjem in z vso svojo močjo.’
duše, z vsem svojim mišljenjem in z vso	svojo	močjo.’
Ljubi	svojega	bližnjega kakor sam sebe.’
Tedaj je poklical k sebi	svoje	učence in jim rekel:
Vsi so namreč vrgli od	svojega	preobilja; ta pa je dala od svojega
svojega preobilja; ta pa je dala od	svojega	uboštva vse, kar je imela, vse, kar
kar je imela, vse, kar potrebuje za	svoje	preživljanje.«
strehi, naj ne hodi dol in ne stopa v	svojo	hišo, da bi iz nje kaj vzel, in kdor
Poslal bo angele in zbral	svoje	izvoljene od štirih vetrov, od skrajnih
bo kakor s človekom, ki je zapustil	svoj	dom in šel na potovanje.
	Svojim	služabnikom je izročil oblast, vsakemu
kjer bi jedel velikonočno jagnje s	svojimi	učenci?’
Toda po	svojem	vstajenju pojdem pred vami v Galilejo.«
pristavo, ki se imenuje Getsémani, in reče	svojim	učencem:
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal	svojo	obleko in rekel:
mojim besedam, ki se bodo spolnile ob	svojem	času, boš onemel in ne boš mogel govoriti
Rešitelju, ker se je ozrl na nizkost	svoje	dekle.
Moč je pokazal s	svojo	roko in razkropil ljudi ošabnega srca.
Zavzel se je za	svojega	služabnika Izraela in se spomnil svojega
svojega služabnika Izraela in se spomnil	svojega	usmiljenja, kakor je obljubil našim
približno tri mesece, potem se je vrnila na	svoj	dom.
Gospod, Izraelov Bog, ker se je ozrl na	svoje	ljudstvo in mu pripravil odrešenje.
Obudil je mogočnega Rešitelja v hiši	svojega	služabnika Davida, kakor je zdavnaj
kakor je zdavnaj napovedal po ustih	svojih	svetih prerokov, da nas bo rešil naših
usmiljenje našim očetom in se spomnil	svoje	svete zaveze, prisege našemu očetu
pravičnosti pred njegovim obličjem vse dni	svojega	življenja.
Vsi so se hodili popisovat, vsak v	svoj	rodni kraj.
rodbine, da bi se popisal z Marijo,	svojo	zaročeno ženo, ki je bila noseča.
in se čez noč vrstili na straži pri	svoji	čredi.
ohranila zase in jih premišljevala v	svojem	srcu.
»Zdaj odpuščaš	svojega	služabnika, o Gospodar, po svoji besedi
svojega služabnika, o Gospodar, po	svoji	besedi v miru, kajti moje oči so videle
razsvetljenje poganov in v slavo Izraela,	svojega	ljudstva.«
Po	svojem	deklištvu je sedem let preživela v
postavi, so se vrnili v Galilejo, v	svoje	mesto Nazaret.
vse, kar se je zgodilo, ohranila v	svojem	srcu.
varajte, ampak bodite zadovoljni s	svojo	plačo.«
Velnico ima v roki, da bo počistil	svoj	skedenj in spravil žito v svojo kaščo,
počistil svoj skedenj in spravil žito v	svojo	kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki
Gospoda,	svojega	Boga, môli in samo njemu služi.’«
‘	Svojim	angelom bo v tvoje dobro zapovedal,
Ne skušaj Gospoda,	svojega	Boga.’«
pokaži duhovniku ter prinesi dar za	svoje	očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes,
»Kaj premišljujete v	svojih	srcih?
Lévi mu je priredil veliko gostijo v	svoji	hiši.
Ko se je zdanilo, je poklical k sebi	svoje	učence in si jih je izmed njih izbral
Jezus se je ozrl po	svojih	učencih in rekel:
bodo ljudje sovražili, vas metali iz	svoje	skupnosti, sramotili in vaše ime zavrgli
Ljubíte	svoje	sovražnike, dobro delajte tistim, ki
Vi pa ljubíte	svoje	sovražnike.
Kaj vendar gledaš ivér v očesu	svojega	brata, bruna v svojem pa ne opaziš?
ivér v očesu svojega brata, bruna v	svojem	pa ne opaziš?
Odstrani najprej bruno iz	svojega	očesa in potem boš dobro videl vzeti
boš dobro videl vzeti ivér iz očesa	svojega	brata.«
človek prinaša iz dobre zakladnice	svojega	srca dobro, hudoben pa iz pokvarjene
Pridi’ in pride; in	svojemu	služabniku: ‘
»Bog je obiskal	svoje	ljudstvo.«
‘Glej, pošiljam	svojega	glasnika pred tvojim obličjem, ki bo
Brisala jih je z lasmi	svoje	glave, jih poljubljala in mazilila
solzami močila noge in jih brisala s	svojimi	lasmi.
veliko drugih, ki so jim stregle s	svojim	premoženjem.
Nekega dne je s	svojimi	učenci stopil v čoln in jim rekel:
iz tistega kraja in otresite prah s	svojih	nog v pričevanje proti njim.«
Naročil je	svojim	učencem:
Jezus napove	svojo	smrt in vstajenje
naj se odpove sebi in vzame vsak dan	svoj	križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče	svoje	življenje rešiti, ga bo zgubil; kdor
življenje rešiti, ga bo zgubil; kdor pa	svoje	življenje zgubi zaradi mene, ga bo
sramoval Sin človekov, ko bo prišel v	svoji	slavi in v slavi Očeta in svetih angelov.
Jezus znova napove	svoje	trpljenje
čudili temu, kar je delal, je rekel	svojim	učencem:
Pred seboj je poslal	svoje	glasnike, ki so spotoma prišli v neko
dovôli mi, da prej grem in pokopljem	svojega	očeta.«
»Pústi, naj mrtvi pokopljejo	svoje	mrliče, ti pa pojdi in oznanjaj božje
a dovôli mi, da se prej poslovim od	svojih	domačih.«
Gospoda žetve, naj pošlje delavce na	svojo	žetev.
kar imajo, kajti delavec je vreden	svojega	plačila.
»Ljubi Gospoda,	svojega	Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vso
z vso močjo, z vsem mišljenjem, in	svojega	bližnjega kakor sam sebe.«
Posadil ga je na	svoje	živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel
žena z imenom Marta ga je sprejela v	svojo	hišo.
moliti, kakor je tudi Janez naučil	svoje	učence.«
Ali je med vami oče, ki bi dal	svojemu	sinu kačo, če ga je prosil za ribo?
torej vi ki ste hudobni, znate dajati	svojim	otrokom dobre reči, koliko bolj bo
Dokler močni z orožjem varuje	svoj	dom, je njegovo premoženje varno.
kakor tedaj, ko te luč osvetljuje s	svojimi	žarki.«
tem potrjujete, da soglašate z deli	svojih	očetov, kajti oni so jih umorili, vi
Jezus je najprej spregovoril	svojim	učencem:
»Vam,	svojim	prijateljem, pa pravim:
Kaj naj storim, ker nimam kam dati	svojih	pridelkov?’
Podrl bom	svoje	kašče in postavil večje.
Vanje bom spravil vse	svoje	žito in pridelke.
Nato je rekel	svojim	učencem:
toda povem vam, še Sálomon se v vsem	svojem	sijaju ni oblačil kakor ena izmed njih.
služabnikom, ki jih bo gospodar ob	svojem	prihodu našel čuječe!
pride tat, ne bi pustil spodkopati	svoje	hiše.
oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad	svojo	služinčad, da ji odmeri hrano o pravem
Resnično vam povem: čez vse	svoje	imetje ga bo postavil.
Služabnik namreč, ki spozna voljo	svojega	gospodarja, a ničesar ne pripravi in
s hčerjo in hči z materjo; tašča s	svojo	snaho in snaha s taščo.«
Kadar greš s	svojim	nasprotnikom k oblastniku, že med potjo
»Nekdo je imel v	svojem	vinogradu zasajeno smokvo.
Rekel je	svojemu	vinogradniku: ‘
»Žena, rešena si	svoje	bolezni.«
Ali ne odveže vsak od vas	svojega	vola ali osla od jasli v soboto in
zrnu, ki ga človek vzame in vseje na	svojem	vrtu.
in jutri, a tretji dan bom izpolnil	svoje	delo.
hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja	svoja	piščeta pod peruti, pa niste hoteli!
Ko je bil čas za večerjo, je poslal	svojega	služabnika povabljenim povedat, naj
Vsi pa so se začeli po	svoje	opravičevati.
Služabnik se je vrnil in to sporočil	svojemu	gospodarju.
hišni gospodar razsrdil in naročil	svojemu	služabniku: ‘
»Če kdo pride k meni in daje prednost	svojemu	očetu in materi pa ženi, otrokom, bratom
otrokom, bratom in sestram in celo	svojemu	življenju, ne more biti moj učenec.
Kdor ne nosi	svojega	križa in ne hodi za menoj, ne more
je z razuzdanim življenjem zapravil	svoje	premoženje.
tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal na	svoje	posestvo svinje past.
Vzemi me za enega	svojih	najemnikov.’
Oče pa je naročil	svojim	služabnikom: ‘
nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s	svojimi	prijatelji.
Rekel pa je tudi	svojim	učencem:
Podaj obračun o	svojem	poslovanju, ker ne boš mogel biti več
storil, da me bodo ljudje sprejeli v	svoje	hiše, ko me bo gospodar odstavil od
Poklical je dolžnike	svojega	gospodarja, vsakega posebej.
Vzemi	svojo	zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.’
ravnal, kajti ljudje tega sveta so do	svojih	vrstnikov razumnejši, kakor otroci
Vsak, kdor odslovi	svojo	ženo in se oženi z drugo, prešuštvuje,
in pošlji Lazarja, da pomoči konec	svojega	prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti
Rekel je	svojim	učencem:
Kdo izmed vas bo	svojemu	hlapcu, ki orje ali pase, rekel, ko
tako bo tudi Sin človekov prišel na	svoj	dan.
Kdor bo tisti dan na strehi,	svoje	stvari pa bo imel v hiši, naj ne hodi
Kdor bo skušal rešiti	svoje	življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga
Pa Bog ne bo pomagal do pravice	svojim	izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k
»Poglej, mi smo zapustili vse	svoje	in šli za teboj.«
Jezus tretjič napove	svoje	trpljenje
»Gospod, polovico	svojega	premoženja dam ubogim, in če sem koga
Poklical je	svojih	deset služabnikov, jim razdelil denar,
je šel naprej, so ljudje pogrinjali	svoje	plašče na pot.
»Učitelj, posvári	svoje	učence.«
	Svojega	ljubljenega sina bom poslal, vsaj njega
vzame vdovo njegov brat in obudi zarod	svojemu	bratu.’
množico, ki ga je poslušala, je rekel	svojim	učencem:
je in videl bogatine, ki so metali	svoje	darove v tempeljsko púšico.
Vsi ti so namreč dali vbogajme od	svojega	obilja, ona pa je dala od svojega uboštva
od svojega obilja, ona pa je dala od	svojega	uboštva vse, kar je imela za preživljanje.«
S	svojo	stanovitnostjo si boste pridobili življenje.«
kjer bi obhajal velikonočno večerjo s	svojimi	učenci?’
po vsem tem prišel k sebi, opogumi	svoje	brate.«
torbo; in kdor nima denarja, naj proda	svojo	suknjo in si kupi meč.
duhovniki in pismouki ter ga privedli pred	svoj	véliki zbor.
Heród ga je s	svojimi	vojaki vred zasramoval, ga v posmeh
menoj, marveč jokajte nad seboj in nad	svojimi	otroki!
»Jezus, spomni se me, ko prideš v	svoje	kraljestvo!«
»Oče, v tvoje roke izročam	svojo	dušo.«
da je Kristus to pretrpel in šel v	svojo	slavo?«
In glejte, poslal bom na vas obljubo	svojega	Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler
V	svojo	lastnino je prišla, toda njeni je niso
Ta je najprej našel	svojega	brata Simona in mu rekel:
Kani začel delati znamenja in razodel	svoje	veličastvo in njegovi učenci so verovali
On pa je govoril o templju	svojega	telesa.
Mar more vdrugič v telo	svoje	matere in se roditi?«
namreč svet tako ljubil, da je dal	svojega	edinorojenega Sina, da bi se nihče,
Bog namreč ni poslal	svojega	Sina na svet, da bi svet sodil, ampak
Potem je šel Jezus s	svojimi	učenci na judejsko podeželje, se tam
nedaleč od posesti, ki jo je dal Jakob	svojemu	sinu Jožefu.
»Pojdi in pokliči	svojega	moža in se vrni!«
»Vstani, vzemi	svoja	nosila in hôdi!«
Vzemi	svoja	nosila in hôdi!’«
soboto, ampak je tudi Boga imenoval za	svojega	Očeta in se tako delal enakega Bogu.
moja sodba je pravična, ker ne iščem	svoje	volje, ampak voljo tistega, ki me je
Prišel sem v imenu	svojega	Očeta in me nočete sprejeti.
Če pride kdo drug v	svojem	imenu, ga boste sprejeli.
se je povzpel na goro in tam sédel s	svojimi	učenci.
en sam čoln in da Jezus ni stopil s	svojimi	učenci vred v čoln, temveč da so učenci
nisem prišel iz nebes, da bi spolnjeval	svojo	voljo, marveč voljo tistega, ki me
»Kako nam more ta dati	svoje	meso jesti?«
Kdor govori sam od sebe, išče	svojo	čast, kdor pa išče čast tistega, ki
Nato so se razšli vsak na	svoj	dom.
iskali me boste, vendar boste umrli v	svojem	grehu.
Umrli boste v	svojih	grehih.’
verovali, da sem jaz, boste umrli v	svojih	grehih.«
Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri	svojem	očetu.«
Vi opravljate dela	svojega	očeta.«
Kadar laže, jemlje iz	svojega	, ker je lažnik in oče laži.
»Nimam hudega duha, ampak častim	svojega	Očeta, a vi me ne spoštujete.
Jaz ne iščem	svoje	časti; je pa nekdo, ki jo zahteva in
	Svoje	kliče po imenu in jih vodi ven.
Dobri pastir dá	svoje	življenje za ovce.
Jaz sem dobri pastir in poznam	svoje	in moje poznajo mene, kakor Oče pozna
	Svoje	življenje dam za ovce.
Zato me Oče ljubi, ker dam	svoje	življenje, da ga spet prejmem.
To naročilo sem dobil od	svojega	Očeta.«
Dela, ki jih opravljam v imenu	svojega	Očeta, pričajo o meni.
Če ne opravljam del	svojega	Očeta, mi ne verjemite; če pa jih
oljem in mu obrisala njegove noge s	svojimi	lasmi.
besedah je odšla in poklicala Marijo,	svojo	sestro.
mesto, ki se imenuje Efraim, in je s	svojimi	učenci ostal tam.
mazilila Jezusu noge in mu jih obrisala s	svojimi	lasmi.
Kdor ima rad	svoje	življenje, ga bo izgubil; kdor pa svoje
svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa	svoje	življenje na tem svetu zaničuje, ga
Oče, poveličaj	svoje	ime!«
Ker je ljubil	svoje	, ki so bili na svetu, jim je izkazal
‘Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil	svojo	peto proti meni.’
ampak Oče, ki prebiva v meni, opravlja	svoja	dela.
Mir vam zapuščam,	svoj	mir vam dajem.
kakor sem tudi jaz spolnil zapovedi	svojega	Očeta in bivam v njegovi ljubezni.
kakor je ta, da kdo dá življenje za	svoje	prijatelje.
vam razodel vse, kar sem slišal od	svojega	Očeta.
Če bi bili od sveta, bi vas svet kot	svoje	ljubil; ker pa niste od sveta, ampak
greha, zdaj pa nimajo opravičila za	svoj	greh.
prišla, ko se boste razkropili vsak na	svoje	in me pustili samega.
Poveličaj	svojega	Sina, da Sin poveliča tebe, kajti
Ohrani jih v	svojem	imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno
Ko je Jezus to povedal, je s	svojimi	učenci odšel čez hudournik Cédron.
ker se je Jezus tam večkrat sešel s	svojimi	učenci.
»Vzemite ga in ga sodíte po	svoji	postavi.«
Ko je Jezus zagledal	svojo	mater in zraven nje učenca, ki ga je
Grem k	svojemu	Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu
k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k	svojemu	Bogu in vašemu Bogu.’«
»Položi	svoj	prst semkaj in poglej moje roke!
Daj	svojo	roko in jo položi v mojo stran in ne
Jezus je vpričo	svojih	učencev storil še veliko drugih znamenj,
Po	svojem	trpljenju jim je z mnogimi znamenji
in trenutke, ki jih je Oče določil v	svoji	oblasti.
Z nagrado, ki jo je dobil za	svoje	umazano delo, je kupil zemljišče; padel
katerega je odpadel Juda, ko je šel na	svoj	kraj!«
kako da jih vsakdo sliši govoriti v	svojem	jeziku.
Kako, da jih slišimo vsak v	svojem	materinem jeziku?
poslednjih dneh, govori Bog: razlil bom od	svojega	Duha čez vse človeštvo, in prerokovali
Tudi čez	svoje	hlapce in čez svoje dekle bom v tistih
Tudi čez svoje hlapce in čez	svoje	dekle bom v tistih dneh izlil od svojega
svoje dekle bom v tistih dneh izlil od	svojega	Duha in bodo prerokovali.
moje duše ne boš prepustil podzemlju,	svojemu	Svetemu ne boš dal trohneti.
življenja, napolnil me boš z veseljem pred	svojim	obličjem.’
Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje	svojih	grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.
Kaj strmite v naju, kot da bi bila s	svojo	močjo ali pobožnostjo dosegla, da je
Jakobov, Bog naših očetov je poveličal	svojega	služabnika Jezusa, ki ste ga vi izdali
popolno zdravje, kakor ste vsi videli na	svoje	oči.
govoril pred davnimi veki po ustih	svojih	svetih prerokov.
je najprej za vas obudil in poslal	svojega	služabnika, da vas blagoslovi in vsakega
Ko so ju izpustili, sta se vrnila k	svojim	in jim povedala vse, kar so jima bili
govoril po ustih našega očeta Davida,	svojega	služabnika:
rodovi, da bi storili, kar si ti v	svoji	môči in v svojem sklepu vnaprej določil.
storili, kar si ti v svoji môči in v	svojem	sklepu vnaprej določil.
Medtem se je véliki duhovnik sešel s	svojimi	somišljeniki ter sklical véliki zbor
Glejte, vi pa ste Jeruzalem napolnili s	svojim	naukom in hočete nad nas priklicati
voditelja in odrešenika povišal na	svojo	desnico, da bi se Izrael spreobrnil
Izrael spreobrnil in dosegel odpuščanje	svojih	grehov.
Poiščite si, bratje, iz	svojih	vrst sedem mož, ki uživajo ugled in
Zapústi	svojo	deželo in sorodnike in pojdi v deželo,
postavil za upravitelja nad Egiptom in vso	svojo	hišo.
drugič, se je dal Jožef prepoznati	svojim	bratom in faraon je spoznal Jožefov
Jožef je poslal po	svojega	očeta Jakoba in ga povabil, naj pride
Glej, videl sem stisko	svojega	ljudstva v Egiptu in slišal sem njihovo
Zavrnili so ga in si v	svojih	srcih želeli nazaj v Egipt.
maliku in se veselili nad izdelkom	svojih	rok.
Prevzeli ste Mólohov šotor in zvezdo	svojega	boga Rajfána, malike, ki ste jih naredili,
Ko so to slišali, so se razsrdili v	svojih	srcih in škripali z zobmi proti njemu.
In priče so položile	svoja	oblačila k nogam mladeniča, ki mu je
privrženci, ker jih je že dolgo mešal s	svojimi	čarodejstvi.
Spreobrni se od	svoje	grdobije in prôsi Gospoda, morda ti
jo strižejo, tako tudi on ni odprl	svojih	ust.
več videl; šel je veselo naprej po	svoji	poti.
Bil je pobožen in bogaboječ z vso	svojo	družino.
odšel, je Kornelij poklical dva izmed	svojih	služabnikov in vojaka, pobožnega moža
služabnikov in vojaka, pobožnega moža iz	svojega	zvestega spremstva.
božjega angela naročilo, naj te povabi na	svoj	dom in posluša tvoje besede.«
čakal Kornelij, ki je povabil k sebi	svoje	sorodnike in bližnje prijatelje.
Molil sem ob deveti uri v	svoji	hiši in glej, predme je stopil mož
Sklenili so, naj vsak izmed učencev po	svojih	močeh pošlje podporo bratom, ki prebivajo
Gospod je poslal	svojega	angela in me rešil iz Heródove roke
Bárnaba in Savel sta opravila	svojo	nalogo v Jeruzalemu in se vrnila; s
sem Davida, Jésejevega sina, moža po	svojem	srcu, ki bo izpolnil vse, kar želim.’
Ko pa je Janez končaval	svoj	tek, je govoril: ‘
S	svojo	sodbo so izpolnili besede prerokov,
	Svojemu	svetemu ne boš dal gledati trohnobe.’
David je s	svojim	rodom služil Bogu pri tem načrtu; umrl
Pavla in Bárnaba ter ju izgnali iz	svoje	dežele.
Onadva sta proti njim otresla prah s	svojih	nog in odpotovala v Ikónij, njuni
zaupanjem v Gospoda, ki je potrjeval besedo	svoje	milosti tako, da so se po njunih rokah
Tedaj so se pogani in Judje s	svojimi	voditelji namenili, da apostola mučijo
in Pavel to slišala, sta raztrgala	svoja	oblačila, planila med množico in zavpila:
je dopuščal, da je vsak narod hodil	svoja	pota.
Nato sta precéj časa ostala med	svojimi	učenci.
Mojzes ima namreč že od davnih časov	svoje	oznanjevalce po vseh mestih, saj ga
vso Cerkvijo sklenili, da izberejo iz	svojih	vrst dva moža in ju s Pavlom in Bárnabom
čeprav jih za to nismo pooblastili, s	svojimi	besedami zbegali in zasejali nemir
dragima Bárnabom in Pavlom, ki sta	svoje	življenje zastavila za ime našega Gospoda
ki sta bila tudi sama preroka, sta s	svojimi	govori potolažila brate in jim vlila
prerokbami prinašala precéj zaslužka	svojim	gospodarjem.
in pri priči se je dal krstiti z vso	svojo	družino.
Peljal ju je na	svoj	dom in ju povabil k mizi; in veselje
Pavel je po	svoji	navadi šel mednje in tri sobote zapovrstjo
Ta je s	svojo	ženo Priskílo pred kratkim prišel iz
in grdo govorili, je otresel prah s	svojih	oblačil in jim rekel:
Krísp, načelnik shodnice, je z vso	svojo	hišo sprejel vero v Gospoda.
zlega, zakaj v tem mestu imam veliko	svojih	ljudi.«
jim je Pavel obrnil hrbet in odpeljal	svoje	učence ter dan za dnem razpravljal
veliko vernikov, ki so javno priznavali	svoja	dejanja.
Dva izmed	svojih	sodelavcev, Timóteja in Erásta, je
Sklical je	svoje	sodelavce in druge, ki so se ukvarjali
ni omembe vredno, samo da dokončam	svoj	tek in dovršim službo, ki sem jo prejel
Cerkev, ki si jo je bil pridobil s	svojo	krvjo.
vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s	svojimi	krivimi nauki potegnili učence za sabo.
vkrcali na ladjo, oni pa so se vrnili na	svoje	domove.
Mojzesa; govoriš jim, naj ne obrezujejo	svojih	otrok in naj se ne držijo starodavnih
poslušajte zdaj, kaj vam imam povedati v	svoj	zagovor!«
Operi se	svojih	grehov in kliči njegovo ime!’
Kričali so, trgali	svoja	oblačila in jih metali v zrak, da se
Voditelja	svojega	ljudstva ne boš sramotil!«
obtožujejo zaradi spornih vprašanj v	svoji	postavi, da pa obtožbe ne vsebujejo
nadlegoval, zato te prosim, prisluhni nam s	svojo	blago naklonjenostjo!
	Svojih	sedanjih obtožb zoper mene ne morejo
Po več letih sem se vrnil med	svoje	rojake, da bi prinesel miloščino in
Čez nekaj dni je prišel Feliks s	svojo	ženo Druzílo, ki je bila Judinja.
pričakoval, temveč so se z njim prerekali o	svojih	verskih vprašanjih in o nekem Jezusu,
vem, kaj naj pravzaprav o njem poročam	svojemu	gospodu.
»Dovoljeno ti je, da govoriš o	svoji	zadevi.«
Pavel je vzdignil roko in začel	svoj	zagovor:
vedo, kako sem živel od začetka, od	svoje	mladosti naprej, med svojim ljudstvom
začetka, od svoje mladosti naprej, med	svojim	ljudstvom v Jeruzalemu.
se ti prikazal, da bi te izvolil za	svojega	služabnika in za pričo tega, kar si
Ko je to povedal v	svoj	zagovor, je Fest na ves glas zavpil:
Tedaj so spremenili	svoje	mnenje in govorili:
bratje, nisem storil ničesar zoper	svoj	narod ali zoper šege naših očetov.
cesarja, vendar ne, ker bi hotel tožiti	svoj	narod.
evangelija, ki ga je Bog napovedal po	svojih	prerokih v svetih knjigah, torej za
Najprej se po Jezusu Kristusu zahvaljujem	svojemu	Bogu za vas vse, ker gre glas o vaši
kako se vas nenehoma spominjam v vseh	svojih	molitvah.
brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s	svojo	krivičnostjo dušijo resnico.
mu zahvaljevali, marveč so postali v	svojih	mislih prazni in nespametno srce jim
težilo srce, tako da so sami oskrunjali	svoja	telesa.
naravno občevanje z žensko in se v	svojem	poželenju vneli drug do drugega.
na sebi prejemali plačilo, ustrezno	svoji	zablodi.
zdelo vredno, da bi živeli skladno s	svojim	spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil
Vemo pa, da Bog izvaja	svojo	sodbo nad tistimi, ki počenjajo takšne
prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s	svojo	dobroto navaja k spreobrnjenju?
Toda s	svojo	zakrknjenostjo in z nespokorjenim srcem
»Da se izkažeš pravičnega v	svojih	besedah in zmagaš, kadar te sodijo.«
da je Bog krivičen, ko nas udarja s	svojo	jezo?
Če pa sem s	svojo	lažjo pomagal, da božja resnica še
Njihovo grlo je odprt grob, s	svojimi	jeziki pletejo zvijače, pod njihovimi
Njega je Bog javno določil, da bi bil s	svojo	krvjo orodje sprave, h kateri prideš
S tem je hotel pokazati	svojo	pravičnost, potem ko je v času potrpežljivosti
Hotel je pokazati	svojo	pravičnost v sedanjem času, da je sam
maloverno omahoval, marveč se je v	svoji	veri še okrepil in izkazal čast Bogu,
Bog pa izkazuje	svojo	ljubezen do nas s tem, da je Kristus
Ne izročajte	svojih	udov grehu, da bi postali orožje zla,
ki so prešli od smrti v življenje,	svoje	ude pa izročite Bogu, da postanejo
Kakor ste torej usužnjili	svoje	ude nečistosti in hudobiji, da bi živeli
hudobiji, da bi živeli v zlu, tako dajte	svoje	ude v službo pravičnosti, da bi se
bili sužnji greha, ste bili svobodni v	svojem	razmerju do pravičnosti.
Zaradi zapovedi naj bi se greh pokazal v	svoji	čezmerni grešnosti.
veseljem soglašam z božjo postavo, v	svojih	udih pa vidim drugo postavo, ki se
je uresničil Bog s tem, da je poslal	svojega	Sina v podobi grešnega mesa; da bi
ki je obudil Kristusa od mrtvih, po	svojem	Duhu, ki prebiva v vas, priklical v
podvrženo minljivosti, in sicer ne po	svoji	volji, ampak po volji njega, ki ga
pričakujemo posinovljenje, odrešenje	svojega	telesa.
vest mi je priča v Svetem Duhu: v	svojem	srcu nosim veliko žalost in nenehno
zavržen in ločen od Kristusa v prid	svojim	bratom, ki so moji rojaki po mesu.
»V Izaku boš imel	svoje	potomstvo.«
ti dal nastopiti, da na tebi pokažem	svojo	moč in da se moje ime razglasi po vsej
Bog pa, ki je hotel pokazati	svojo	jezo in razodeti svojo mogočnost, je
hotel pokazati svojo jezo in razodeti	svojo	mogočnost, je z veliko potrpežljivostjo
S tem je pokazal bogastvo	svoje	slave posodam usmiljenja, vnaprej določenim
»Ljudstvo, ki ni moje, bom imenoval	svoje	ljudstvo, in njo, ki ni ljubljena,
Gospod bo temeljito in naglo uresničil	svojo	besedo na zemlji.«
pravičnosti in so skušali uveljaviti	svojo	, se niso podredili božji pravičnosti.
»Ne govôri v	svojem	srcu: ‘
Zakaj če boš s	svojimi	usti priznal, da je Jezus Gospod, in
priznal, da je Jezus Gospod, in boš v	svojem	srcu veroval, da ga je Bog obudil od
»Ves dan sem stegoval	svoje	roke proti neposlušnemu in upornemu
Vprašam torej: je mar Bog zavrgel	svoje	ljudstvo?
Bog ni zavrgel	svojega	ljudstva, ki si ga je bil izvolil od
apostol za pogane, častno spolnjujem	svojo	službo v upanju, da zbudim tekmovalnost
službo v upanju, da zbudim tekmovalnost	svojih	rojakov in rešim vsaj nekatere izmed
bodo vcepljeni, če ne bodo vztrajali v	svoji	neveri, saj ima Bog moč, da jih ponovno
zaradi očetov; zakaj Bog se ne kesa	svojih	darov in svoje izvolitve.
zakaj Bog se ne kesa svojih darov in	svoje	izvolitve.
usmiljen, vas rotim, bratje: darujte	svoja	telesa v živo, sveto in Bogu všečno
preobrazujte, da boste prenavljali	svojega	duha.
dana, vsakomur izmed vas ne dajajte na	svojo	pamet več, kot je treba dati, ampak
Ne imejte se v	svojih	očeh za pametne.
Ne obračunavajte na	svojo	roko, predragi, ampak prepuščajte obračun
»Ljubi	svojega	bližnjega kakor sam sebe.«
Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za	svoje	telo, s tem da strežete njegovim strastem.
Ne sodíte	svojih	bratov
tistega, ki jé, saj ga je Bog sprejel med	svoje	.
dnevi enaki; vsak naj skuša poglobiti	svoje	osebno prepričanje.
In ti, zakaj sodiš	svojega	brata?
Ali pa ti, zakaj zaničuješ	svojega	brata?
Nikar ne pogubljaj s	svojo	jedjo človeka, za katerega je Kristus
Skušajte ugoditi	svojim	bližnjim, ne sebi
opominjam, bratje, da se bojujete z mano v	svojih	molitvah.
Gospoda Jezusa Kristusa kjer si bodi, na	svojem	ali našem kraju: milost vam in mir
Vedno se za vas zahvaljujem	svojemu	Bogu za božjo milost, ki vam je bila
Bog, ki vas je poklical v občestvo s	svojim	Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom.
spretnosti, da Kristusov križ ne bi zgubil	svoje	moči.
Ker pač svet s	svojo	modrostjo ni spoznal Boga v njegovi
Vsak bo prejel	svoje	plačilo po lastnem prizadevanju.
vas sramotil, marveč da bi vas kot	svoje	ljube otroke posvaril.
Tudi Timóteja,	svojega	dragega zvestega sina v Gospodu, vam
pogani ni, tako da nekdo živi z ženo	svojega	očeta.
tistega, ki to grdobijo počne, pognali iz	svoje	srede.
»Izločite hudobneža iz	svoje	srede!«
modrega, ki bi mogel razsojati med	svojimi	brati.
Slavíte Boga v	svojem	telesu
Bog je obudil Gospoda in bo s	svojo	močjo obudil tudi nas.
Zato poveličujte Boga v	svojem	telesu.
nevarnost nečistovanja, naj ima vsak	svojo	ženo in vsaka naj ima svojega moža.
ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima	svojega	moža.
Žena nima oblasti nad	svojim	telesom, marveč mož, enako pa tudi
enako pa tudi mož nima oblasti nad	svojim	telesom, marveč žena.
Toda vsak ima	svoj	milostni dar od Boga, eden takó, drugi
Če kdo misli, da bi	svoje	dekle spravil v sramoto, ko bi se postarala,
Kdor pa je v	svojem	srcu trden in ga nič ne priganja ter
trden in ga nič ne priganja ter obvlada	svojo	voljo in je odločen v svojem srcu,
obvlada svojo voljo in je odločen v	svojem	srcu, da bo za svoje dekle skrbel,
je odločen v svojem srcu, da bo za	svoje	dekle skrbel, bo storil prav.
Kdor torej omoži	svoje	dekle, stori prav, kdor pa jè ne omoži,
več ne bom jedel mesa, da ne pohujšam	svojega	brata.
Kdo je že kdaj služil vojaščino na	svoje	stroške?
zastonj in da pri tem ne uveljavljam	svojih	pravic, ki mi gredo iz oznanjevanja
Nasprotno, trdo ravnam s	svojim	telesom.
ugoditi vsem, pri tem pa nimam pred očmi	svoje	koristi, ampak to, da bi se mnogi zveličali.
prerokuje s pokrito glavo, dela sramoto	svoji	glavi.
prerokuje z odkrito glavo, dela sramoto	svoji	glavi, ker je to isto, kakor če bi
večerjo, saj se vsem mudi pojesti	svojo	večerjo in je tako eden lačen, drugi
kajti kdor jé in pije, jé in pije	svojo	obsodbo, če se ne zaveda, da je to
In ko bi razdal vse	svoje	imetje in ko bi žrtvoval svoje telo,
vse svoje imetje in ko bi žrtvoval	svoje	telo, da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni,
napihuje, ni brezobzirna, ne išče	svojega	, se ne dá razdražiti, ne misli hudega.
hočejo v čem poučiti, naj doma vprašajo	svoje	može, ker ne bi bilo lepo, če bi žena
vstal, je prazna vaša vera in ste še v	svojih	grehih.
dokler ne položi vseh sovražnikov pod	svoje	noge.
Vse božje obljube imajo v njem	svoj	»dà«.
Boga kličem za pričo in prisegam pri	svojem	življenju, da v Korint nisem šel samo
mi bila v Gospodu vrata odprta, za	svojega	duha nisem našel miru, ker nisem našel
duha nisem našel miru, ker nisem našel	svojega	brata Tita.
Vedno nosimo v	svojem	telesu Jezusovo umiranje, da bi se
Zato tudi v tem	svojem	stanju hrepenimo in si vroče želimo
duha in v božjem strahu dopolnjujmo	svoje	posvečenje!
Pri vsej	svoji	stiski sem poln tolažbe in prekipevajočega
Po	svojih	močeh in - za pričo sem - celo čez
močeh in - za pričo sem - celo čez	svoje	moči so iz lastnega nagiba dajali,
drugih tudi vi meni dokazali pristnost	svoje	ljubezni.
ker pa je bil že sam zelo vnet, je po	svojem	nagibu prišel k vam.
Izkažite jim vpričo Cerkvá	svojo	ljubezen in potrdite, da sem ponosen
Pavel brani	svojo	službo
Tudi če bi se še bolj ponašal s	svojo	oblastjo, ki jo je dal Gospod v vaše
vdanosti do Kristusa, kakor je kača s	svojo	zvijačo preslepila Evo.
V	svojo	sramoto govorim, kakor da bi bil res
bilo že treba hvaliti, se bom hvalil s	svojimi	slabostmi.
bo prizanesel, ampak vam bo dokazal	svojo	moč.
Koga si namreč skušam dobiti na	svojo	stran, ljudi ali Boga?
Po	svoji	strastni vnemi za očetna izročila sem
v materinem telesu in me poklical s	svojo	milostjo, je sklenil razodeti v meni
milostjo, je sklenil razodeti v meni	svojega	Sina, da bi ga oznanjal med pogani.
obljube; Bog pa je pokazal Abrahamu	svojo	naklonjenost s tem, da mu je dal obljubo.
nastopila polnost časa, je Bog poslal	svojega	Sina, rojenega iz žene, podvrženega
tega, da je Bog poslal v naša srca Duha	svojega	Sina, ki vpije:
sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s	svojimi	otroki vred.
Ljubi	svojega	bližnjega kakor sam sebe.
Tisti, ki so Kristusovi, so križali	svoje	meso s strastmi in poželenji vred.
Vsakdo naj presodi	svoje	ravnanje in tako bo pridržal lastno
primerjal z drugim; vsak bo namreč nosil	svoje	breme.
To se pravi: kdor seje v	svoje	meso, bo od mesa žel pogubo; kdor pa
dela; zakaj če se ne utrudimo, bomo ob	svojem	času želi.
s kako velikimi črkami vam pišem s	svojo	roko.
jaz namreč nosim Jezusova znamenja v	svojem	telesu.
milosti, s katero nas je oblagodaril v	svojem	ljubljenem Sinu.
razumnostjo, ko nam je razodel skrivnost	svoje	volje po blagohotnem načrtu, kakor
njega, ki vse uresničuje po sklepu	svoje	volje, da bi bili mi, ki smo že prej
vi slišali besedo resnice, blagovest	svojega	odrešenja.
zahvaljevati za vas in se vas spominjati v	svojih	molitvah, da bi vam Bog našega Gospoda
je obudil od mrtvih in ga posadil na	svojo	desnico v nebesih, nad vsakršno vladarstvo
Tudi vi ste bili mrtvi zaradi	svojih	prestopkov in grehov, v katerih ste
vsi živeli tako kot oni v poželenju	svojega	mesa; počenjali smo, kar sta hotela
bi v prihajajočih vekovih pokazal v	svoji	dobrosrčnosti do nas v Kristusu Jezusu
v Kristusu Jezusu čezmerno bogastvo	svoje	milosti.
namreč odrešeni po veri, vendar ne iz	svoje	moči, ampak je to božji dar.
S	svojim	mesom je odpravil postavo z njenimi
oba z Bogom v enem telesu, ko je v	svoji	osebi uničil sovraštvo.
rodov, kakor jo je zdaj po Duhu razodel	svojim	svetim apostolom in prerokom.
Zato upogibam	svoja	kolena pred Očetom, od katerega izvira
na zemlji, naj vam dá po bogastvu	svojega	veličastva, da se po njegovem Duhu
tudi bili poklicani k enemu upanju	svojega	poklica.
Božjega Sina, do popolnega človeka, do	svoje	polne doraslosti v Kristusu.
več, kakor živijo pogani, v ničevosti	svojih	misli.
slepljive strasti, da se prenovite v duhu	svojega	mišljenja in oblečete novega človeka,
Vsakdo naj govori s	svojim	bližnjim resnico, saj smo udje med
ne krade več, ampak naj se trudi s	svojimi	rokami in dela kaj poštenega, da bo
Žene naj bodo podrejene	svojim	možem kakor Gospodu, mož je namreč
Možje, ljubíte	svoje	žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev
Tako so tudi možje dolžni ljubiti	svoje	žene kot svoja lastna telesa.
možje dolžni ljubiti svoje žene kot	svoja	lastna telesa.
Kdor ljubi	svojo	ženo, ljubi sebe.
Saj vendar ni nihče nikoli sovražil	svojega	telesa, temveč ga hrani in neguje,
zapustil očeta in mater in se navezal na	svojo	ženo in bosta v dveh eno telo.
Zatorej naj tudi vsak med vami tako ljubi	svojo	ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje
Otroci, ubogajte	svoje	starše v Gospodu, zakaj tako je prav.
Spoštuj	svojega	očeta in svojo mater - to je prva zapoved,
Spoštuj svojega očeta in	svojo	mater - to je prva zapoved, ki je združena
In vi očetje, ne grenite	svojih	otrok, temveč jih vzgajajte in opominjajte
Sužnji, ubogajte	svoje	zemeljske gospodarje kakor Kristusa,
Zahvaljujem se	svojemu	Bogu, kadarkoli se vas spominjam,
kadarkoli se vas spominjam, in v sleherni	svoji	molitvi zmeraj prosim za vas vse,
drugim je postalo očitno, da nosim	svoje	verige zaradi Kristusa.
zaradi vas bolj potrebno, da ostajam v	svojem	telesu.
boste napredovali in se veselili v	svoji	veri in da se boste še bolj ponašali
božje narave, se ni ljubosumno oklepal	svoje	enakosti z Bogom, ampak je sam sebe
delajte s strahom in s trepetom za	svoje	zveličanje.
Bog je namreč, ki po	svojem	blagohotnem načrtu zbuja v vas hotenje
vaše zadeve, saj vsi po vrsti iščejo	svojo	korist in ne tega, kar je Jezusa Kristusa.
da pošljem k vam brata Epafrodíta,	svojega	sodelavca in sobojevnika, ki ste ga
ljudi, kakršen je on, saj se je v	svojem	delovanju za Kristusa približal smrti,
Kristusa in se znašel v njem; ne s	svojo	pravičnostjo, ki izvira iz postave,
njega in moč njegovega vstajenja ter	svoj	delež pri njegovem trpljenju, pri tem
telo, tako da ga bo naredil podobno	svojemu	poveličanemu telesu.
ampak ob vsaki priložnosti izražajte	svoje	želje Bogu z molitvami, s prošnjami
teme in nas prestavil v kraljestvo	svojega	ljubljenega Sina, v katerem imamo
spravil s seboj, da bi vas privedel pred	svoje	obličje svete, brezgrajne in neoporečne,
S	svoje	strani dopolnjujem v svojem mesu, kar
S svoje strani dopolnjujem v	svojem	mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim,
osebno niso videli, da bi potolaženi v	svojih	srcih, združeni v ljubezni, obogateni
V njem imate	svojo	polnost tudi vi zakaj on je glava
Kristusovo obrezo, s katero ste slekli	svoje	meseno telo.
zaradi pregreh in zaradi neobrezanosti	svojega	mesa.
in izbrisal zadolžnico, ki se je s	svojimi	določbami glasila proti nam.
ponižujočemu češčenju angelov, ko vrta v	svoja	domnevna videnja in se brez vzroka
videnja in se brez vzroka napihuje v	svoji	posvetni pameti, namesto da bi se
S	svojo	umišljeno pobožnostjo, ponižnostjo
hudobnost, obrekovanje, nesramno govorjenje	svojih	ust.
prenavlja za polno spoznanje, po podobi	svojega	Stvarnika.
Žene, podrejajte se	svojim	možem, kakor se spodobi v Gospodu.
Možje, ljubíte	svoje	žene in ne bodite osorni do njih.
Otroci, ubogajte	svoje	starše v vsem, zakaj to je všeč Gospodu.
Očetje, ne grenite	svojih	otrok, da ne zapadejo v malodušje.
Sužnji, ubogajte v vsem	svoje	zemeljske gospodarje, in sicer ne samo
služabnik Kristusa Jezusa; on se v	svojih	molitvah nenehno bojuje za vas, da
za vas vse, ko se vas spominjamo v	svojih	molitvah.
drugih, čeprav bi bili lahko uveljavili	svoj	ugled kot Kristusovi apostoli, ampak
takšno toplino, s kakršno mati neguje	svoje	otroke, smo vam hoteli dati ne samo
ne samo božji evangelij, ampak tudi	svoje	življenje, in sicer zato, ker ste se
kako smo vsakogar izmed vas kakor oče	svoje	otroke opominjali, spodbujali in rotili,
spodobi pred Bogom, ki vas kliče v	svoje	kraljestvo in v svojo slavo.
ki vas kliče v svoje kraljestvo in v	svojo	slavo.
Tako so prignali	svoje	pregrehe do skrajnosti.
Zato, bratje, ste nas s	svojo	vero potolažili v vsej naši bridkosti
Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi	svojimi	svetimi.
nečistovanja, da vsakdo izmed vas ohrani	svoje	telo v svetosti in časti, ne pa v
tej stvari nihče ne žali in ne vara	svojega	brata.
zametuje človeka, temveč Boga, ki vam daje	svojega	Svetega Duha.
živeti brez vznemirjanj, skrbeti za	svoja	opravila in delati s svojimi rokami,
skrbeti za svoja opravila in delati s	svojimi	rokami, kakor smo vam zapovedali.
razodel z neba Gospod Jezus z angeli	svoje	moči in bo v žaru plamenov kaznoval
večno pogubljenje, stran od veličastva	svojega	obličja in svoje slave, ko bo tisti
stran od veličastva svojega obličja in	svoje	slave, ko bo tisti dan prišel, da
tisti dan prišel, da se poveliča v	svojih	svetih in pokaže svoj sijaj v vseh,
poveliča v svojih svetih in pokaže	svoj	sijaj v vseh, ki so verovali: in vi
spoznal za vredne poklica in da bi s	svojo	močjo izpolnil vse vaše hrepenenje
ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom	svojih	ust in ga uničil z veličastjem svojega
svojih ust in ga uničil z veličastjem	svojega	prihoda.
Kristus in Bog, naš oče, ki nas je v	svoji	milosti vzljubil in nam dal neminljivo
Kristusu, naj v miru delajo in jedo	svoj	kruh.
	Svoj	dom mora dobro voditi, otroke vzgajati
Kako bo skrbel za božjo Cerkev, če še	svojega	doma ne zna vladati!
žene, taki, ki dobro vodijo otroke in	svoj	dom.
so hinavski in lažejo in imajo že v	svojo	vest vžgano znamenje.
Osirotela in zapuščena vdova je	svoje	upanje naslonila na Boga in noč in
»Delavec je vreden	svojega	plačila.«
temveč popij malo vina zaradi želodca in	svojih	pogostih težav.
so pod jarmom suženjstva, naj imajo	svoje	gospodarje za vredne vsega spoštovanja.
Gospoda Jezusa Kristusa, ki ga bo ob	svojem	času pokazal blaženi in edini vladar,
Neprenehoma, noč in dan v	svojih	molitvah mislim nate.
klicem, ne zaradi naših del, temveč po	svojem	sklepu in milosti, ki nam jo je pred
»Gospod pozna	svoje	,« in
je ujel, da bi po njih uresničeval	svojo	voljo.
prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po	svojih	željah iskali učitelje, ki bodo ustrezali
opravi poslanstvo evangelista in izpolni	svojo	službo.
bo osvobodil vsakega zla in rešil v	svoje	nebeško kraljestvo.
laže, obljubil pred večnimi časi,	svojo	besedo pa razodel ob svojem času v
večnimi časi, svojo besedo pa razodel ob	svojem	času v oznanjevanju, ki je bilo zaupano
vzgajati mlade žene, da bodo ljubile	svoje	može, svoje otroke, da bodo pametne,
mlade žene, da bodo ljubile svoje može,	svoje	otroke, da bodo pametne, spodobne,
dobre hišne gospodinje, da bodo ubogale	svoje	može.
Sužnji naj v vsem ubogajo	svoje	gospodarje.
ki bi jih bili storili mi, marveč iz	svojega	usmiljenja, ko nas je v kopeli prerodil
Kadarkoli se te spominjam v	svojih	molitvah, se zahvaljujem svojemu Bogu,
spominjam v svojih molitvah, se zahvaljujem	svojemu	Bogu, ker slišim o tvoji ljubezni
sedajle tudi jetnik Kristusa Jezusa - za	svojega	otroka, ki sem ga rodil v verigah,
Pošiljam ga nazaj k tebi,	svojega	srčnega ljubljenca.
To pišem jaz, Pavel, s	svojo	roko: poravnal bom sam.
Spregovoril je po	svojem	Sinu
S	svojo	mogočno besedo nosi vse.
»Tisti, ki vetrove dela za	svoje	angele in plamene ognja za svoje služabnike,«
za svoje angele in plamene ognja za	svoje	služabnike,« o Sinu pa:
darovi Svetega Duha, ki jih deli po	svoji	volji.
»Oznanjal bom tvoje ime	svojim	bratom, v zboru vernikov te bom opeval,«
Zato uprite	svojega	duha v Jezusa, odposlanca in vélikega
A Kristus je kot Sin nad	svojo	hišo.
zaslišite njegov glas, ne zakrknite	svojih	src kakor ob uporu na dan preskušnje
Zato sem prisegel v	svoji	jezi:
zaslišite njegov glas, ne zakrknite	svojih	src kakor ob uporu.«
»V	svoji	jezi sem prisegel:
»Bog je po vseh	svojih	delih sedmi dan počival.«
zaslišite njegov glas, ne zakrknite	svojih	src!«
kraj njegovega počitka, se spočije od	svojih	del, kakor se je Bog od svojih.
spočije od svojih del, kakor se je Bog od	svojih	.
On je v	svojem	zemeljskem življenju daroval molitve
pripraviti do ponovnega spreobrnjenja, ker v	svojo	škodo znova križajo in sramotijo Božjega Sina.
naj po postavi pobirajo desetino od	svojega	ljudstva, od svojih bratov, ki so vendar
pobirajo desetino od svojega ljudstva, od	svojih	bratov, ki so vendar Abrahamovi potomci.
duhovnikom dan za dnem darovati najprej za	svoje	grehe in nato za grehe ljudstva.
	Svoje	postave bom dal v njihovega duha, v
Nihče ne bo učil	svojega	rojaka, nihče svojega brata, govoreč:
Nihče ne bo učil svojega rojaka, nihče	svojega	brata, govoreč:
duhovnik, pa ne brez krvi, ki jo daruje za	svoje	prestopke in za prestopke ljudstva.
s krvjo kozlov in juncev, temveč s	svojo	krvjo in dosegel večno odrešenje.
Zato pravi ob	svojem	prihodu na svet:
»Dal bom	svoje	postave v njihova srca in v njihove
jo je odprl skozi zagrinjalo, skozi	svoje	telo, in imamo tudi odličnega duhovnika
Ne zapuščajmo	svojega	zbora, kakor imajo nekateri navado,
»Gospod bo sodil	svoje	ljudstvo.«
Ne zapravite torej	svojega	zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo.
nismo izmed tistih, ki se umikajo v	svojo	pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo
Jožefova sinova in molil naslonjen na vrh	svoje	palice.
Izraelovih sinov in dal naročila glede	svojih	kosti.
Žene so dobile	svoje	mrtve obujene, drugi so se raje dali
pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v	svojih	srcih ne boste utrudili in omagali.
onemogle roke in klecava kolena in za	svoje	noge napravite ravne steze, da se ne
Ezav, ki je za eno jed prodal pravice	svojega	prvorojenstva.
Spomnite se	svojih	voditeljev, ki so vam oznanili božjo
zunaj vrat, da bi ljudstvo posvetil s	svojo	krvjo.
Poslušajte	svoje	voditelje in jih ubogajte!
Pozdravite vse	svoje	voditelje in vse svete.
Razdvojen človek je nestanoviten na vseh	svojih	potih.
Reven brat naj se ponaša s	svojim	dostojanstvom, bogat pa s tem, da
Tako bo propadel tudi bogatin na	svojih	potih.
je podoben človeku, ki si ogleduje	svoj	obraz v zrcalu; pogleda se, pa takoj
temveč njen izvrševalec; tak bo srečen v	svojem	delu.
kdo misli, da je pobožen, pa ne brzda	svojega	jezika, sam sebe vara; pobožnost takega
»Ljubi	svojega	bližnjega, kakor sam sebe,« ravnate
Pokaži mi	svojo	vero brez del in jaz ti iz svojih del
mi svojo vero brez del in jaz ti iz	svojih	del pokažem vero.
Abraham opravičen iz del, ker je položil	svojega	sina Izaka na oltar?
je popoln človek in zmožen brzdati	svoje	telo.
Z lepim življenjem naj pokaže	svoja	dela, storjena v modri krotkosti.
slabim namenom, zato da bi potešili	svoja	poželenja.
Priznajte	svojo	revščino, žalujte in jokajte; vaš smeh
Kdor	svojega	brata obrekuje ali sodi, obrekuje postavo
Tako pa se bahate v	svoji	prevzetnosti.
plačilo, ki ste ga utrgovali žanjcem na	svojih	poljih, vpije in klici žanjcev so prišli
naslajali in celo na klavni dan redili	svoja	srca.
Bodite trdni v	svojih	srcih, kajti Gospodov prihod je blizu.
nebo je dalo dež in zemlja je rodila	svoj	sad.
Aziji in Bitíniji, ki vas je Bog Oče v	svojem	načrtu s posvečevanjem Duha izvolil,
V	svojem	velikem usmiljenju nas je s tem, da
ko se trudite, da bi dosegli namen	svoje	vere, to je zveličanje duš.
Zato pripravite	svojega	duha, trezni bodite, popolnoma zaupajte
preživite v spoštljivem strahu čas	svojega	bivanja v tujini.
Poslušni ste resnici in ste	svoja	srca očistili za pristno bratoljubje.
tistega, ki vas je poklical iz teme v	svojo	čudovito svetlobo.
z vsem spoštovanjem bodite pokorni	svojim	gospodarjem, a ne le dobrim in krotkim,
Sam je na	svojem	telesu ponesel naše grehe na les, da
ste se vrnili k pastirju in varuhu	svojih	duš.
Prav tako bodite, žene, podrejene	svojim	možem!
verujejo besedi, pridobljeni že po vedênju	svojih	žena, brez prigovarjanja, ker bodo
zaupale v Boga in so bile podrejene	svojim	možem.
življenje in videti dobre dni, naj zadržuje	svoj	jezik od hudega, in usta, da ne bodo
Le Gospoda Kristusa slavite v	svojih	srcih.
tudi tisti, ki po božji volji trpijo,	svoje	duše z dobrimi deli priporočajo zvestemu
Prepustite se močni božji roki, da vas ob	svojem	času poviša.
Vse	svoje	skrbi preložite nanj, saj on skrbi
vas je po Kristusu Jezusu poklical v	svojo	večno slavo, vas bo po kratkem trpljenju
je dal tistega, ki nas je poklical s	svojo	slavo in močjo.
Pozabil je, da je bil očiščen	svojih	nekdanjih grehov.
tembolj potrudite, da boste utrdili	svojo	poklicanost in izvoljenost.
Ti bodo živeli po	svojih	strasteh in govorili:
tudi naš ljubi brat Pavel, seveda po	svoje	, z njemu lastno modrostjo.
knjigami Svetega pisma, in sicer v	svojo	pogubo.
Če pa	svoje	grehe priznavamo, nam jih bo odpustil
Kdor pravi, da živi v svetlobi, pa	svojega	brata sovraži, še zdaj živi v temi;
sovraži, še zdaj živi v temi; kdor pa	svojega	brata ljubi, živi v svetlobi in se
Kdor	svojega	brata sovraži, je v temi in hodi v
ne ravna pravično in kdor ne ljubi	svojega	brata, ni od Boga.
Kajn je bil od hudiča in je ubil	svojega	brata.
Kdor sovraži	svojega	brata, je ubijalec.
da je brat v pomanjkanju, pa zapira	svoje	srce pred njim?
resnice, in pred njim bomo pomirili	svoje	srce.
razodela tako, da je Bog poslal v svet	svojega	edinorojenega Sina, da bi živeli po
On nas je vzljubil in poslal	svojega	Sina v spravo za naše grehe.
živimo v Bogu in on v nas: dal nam je od	svojega	Duha.
»Ljubim Boga,« pa sovraži	svojega	brata, je lažnivec.
Kdor ne ljubi	svojega	brata, ki ga vidi, ne more ljubiti
Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi	svojega	brata!
pričevanje Boga je v tem, da je pričeval za	svojega	Sina.
pričevanje, s katerim Bog pričuje za	svojega	sina.
Tudi angele, ki niso ohranili	svojega	dostojanstva, ampak zapustili svoje
svojega dostojanstva, ampak zapustili	svoje	bivališče, hrani večno vklenjene v
Tako tudi ti v	svojem	sanjarjenju skrunijo telo, zametujejo
»Glej, pride Gospod z mirijadami	svojih	svetih, da izvrši vesoljno sodbo nad
nastopili zasmehovalci, ki bodo živeli po	svojem	brezbožnem poželenju.«
preljubi, pa zidajte sebe na temelju	svoje	presvete vere, molíte v Svetem Duhu,
madeža in polne veselja postaviti pred	svoje	veličastvo, edinemu Bogu, našemu odrešeniku,
ki mu ga je dal Bog, da bi pokazal	svojim	služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi.
Sporočil ga je tako, da je poslal	svojega	angela svojemu služabniku Janezu.
je tako, da je poslal svojega angela	svojemu	služabniku Janezu.
Njemu, ki nas ljubi in nas je s	svojo	krvjo osvobodil naših grehov ter napravil
iz nas kraljestvo ter duhovnike za	svojega	Boga in Očeta, njemu slava in oblast
bilo kakor sonce, kadar žari v vsej	svoji	môči.
‘To govori on, ki drži v	svoji	desnici sedem zvezd in ki stopa med
Vendar imam zoper tebe to, da si opustil	svojo	prvotno ljubezen.
Vem, kje prebivaš: tam, kjer ima satan	svoj	prestol.
tebi in se bojeval proti njim z mečem	svojih	ust.
se spreobrne, a se noče odvrniti od	svojega	nečistovanja.
Tako sem tudi jaz prejel oblast od	svojega	Očeta in dal mu bom tudi zvezdo danico.
Sárdah nekaj oseb, ki niso umazale	svojih	oblačil.
življenja, ampak ga bom priznal pred	svojim	Očetom in pred njegovimi angeli.
ga bom naredil za steber v svetišču	svojega	Boga in nikoli več ne pojde iz njega.
Nanj bom napisal ime	svojega	Boga in ime mesta svojega Boga, novega
napisal ime svojega Boga in ime mesta	svojega	Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja
prihaja z neba od mojega Boga, ter	svoje	novo ime.
mlačen, sem na tem, da te izpljunem iz	svojih	ust.
oblačil, da se pokriješ in skriješ	svojo	sramotno nagoto, ter mazila, da si
kakor sem tudi sam zmagal in sédel s	svojim	Očetom na njegov prestol.
njega, ki živi na veke vekov, ter metalo	svoje	vence pred prestol in govorilo:
pečate, ker si bilo zaklano in si s	svojo	krvjo odkupilo Bogu ljudi iz vsakega
vse gore in otoki so se premaknili s	svojih	mest.
živih bitij, padli pred prestolom na	svoje	obličje in molili Boga:
prišli iz velike bridkosti in so oprali	svoja	oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo
on, ki sedi na prestolu, bo razpel	svoj	šotor nad njimi.
Dan je bil ob tretjino	svoje	svetlobe in prav tako noč.
pokončale, se niso odvrnili od početja	svojih	rok.
zavpil, je sedem gromov spregovorilo s	svojimi	glasovi.
skrivnost, kakor jo je Bog oznanil	svojim	služabnikom prerokom.«
Toda dvema	svojima	pričama bom naročil, naj prerokujeta
Ko bosta pa dokončala	svoje	pričevanje, bo zver, ki se vzdiguje
štiriindvajset starešin, ki sedijo pred Bogom na	svojih	prestolih, padlo na obraz in molilo
vesolja, ki si in si bil, da si segel po	svoji	veliki oblasti in zakraljeval.
premagali s krvjo Jagnjeta in z besedo	svojega	pričevanja, saj so prezirali svoje
svojega pričevanja, saj so prezirali	svoje	življenje vse do smrti.
perutnici velikega orla, da bi odletela na	svoje	mesto v puščavi: tam naj bi se hranila
Zmaj ji je dal	svojo	moč, svoj prestol in veliko oblast.
Zmaj ji je dal svojo moč,	svoj	prestol in veliko oblast.
kakor zvok harfistov, ki brenkajo na	svoje	harfe.
Babilon, ki je upijanil vse narode z vinom	svojega	pobesnelega nečistovanja.«
Dà, govori Duh, odpočijejo naj se od	svojih	naporov; zakaj njihova dela gredo z
»Zamahni s	svojim	ostrim srpom in oberi grozdje z zemeljske
Angel je zamahnil s	svojim	srpom po zemlji ter obral zemeljsko
Odšel je prvi in izlil	svojo	čašo na zemljo.
Drugi je izlil	svojo	čašo v morje.
Tretji je izlil	svojo	čašo v reke in v izvirke vodá.
Četrti je izlil	svojo	čašo na sonce.
Peti je izlil	svojo	čašo na prestol zveri in njeno kraljestvo
preklinjali Boga nebes in se niso odvrnili od	svojega	početja.
Šesti je izlil	svojo	čašo v veliko reko Evfrat in njeno
Blagor mu, ki je čuječ in hrani	svoja	oblačila, da mu ni hoditi okrog nagemu
hoditi okrog nagemu in razkazovati	svojo	sramoto.
Sedmi je izlil	svojo	čašo po ozračju in od prestola v svetišču
vélikega Babilona in mu dal čašo z vinom	svoje	strašne jeze.
čašo, polno gnusobe in nesramnosti	svojega	nečistovanja.
Ti so enodušno za to, da izročijo	svojo	moč in svojo oblast zvéri.
enodušno za to, da izročijo svojo moč in	svojo	oblast zvéri.
njegov načrt, se sporazumejo in izročijo	svojo	kraljevsko oblast zvéri, dokler se
Zakaj v	svojem	srcu pravi:
vlačugo, ki je razkrajala zemljo s	svojim	nečistovanjem, in je maščeval nad njo
nečistovanjem, in je maščeval nad njo kri	svojih	služabnikov.«
dopolni tisoč let, bo satan izpuščen iz	svoje	ječe.
je bilo napisano v knjigah, vsak po	svojih	delih.
In vsak je bil sojen po	svojih	delih.
kakor nevesta, ki se je ozaljšala za	svojega	ženina.
malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili	svoj	delež v jezeru gorečega žvepla.
in kralji zemlje bodo prinašali vanj	svoj	sijaj.
življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje	svoj	sad vsak mesec.
Bog, ki navdihuje preroke, je poslal	svojega	angela, da bi pokazal svojim služabnikom,
poslal svojega angela, da bi pokazal	svojim	služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi.
Blagor njim, ki perejo	svoja	oblačila, da bi imeli pravico do drevesa
Jaz, Jezus, sem poslal	svojega	angela, da bi vam pričeval o tem glede
glede na nastale razmere in na osnovi	svojih	možnosti ter na splošne gospodarske
pričakovanja kot tisti, ki so vložili	svoj	certifikat v Lek, Krko, Kolinsko ali
lahko sopodpisnik te zahteve umakne	svoj	podpis in s tem povzroči, da zahteva
cestni minister in minister za okolje s	svojimi	podpisi datumsko zagotovili začetek
Pobudnikom med drugim predlagajo, da bi	svojo	pobudo preoblikovali v pobudo za naknadni
pozval, da glede na stališče sekretariata	svoje	vprašanje preoblikujejo skladno z zakonom
Gibanje 23. december v	svoji	pobudi predlaga referendumsko izrekanje,
pravne zadeve prilagodi oziroma popravi	svojo	pobudo.
prevzemati mednarodne obveznosti in tudi s	svojimi	ljudmi in sredstvi dejavno prispevati
Rudi Meršek je delegatom napovedal	svoj	odstop, ti pa so očitali vodstvu stranke,
minut pred dvanajsto ne zna prešteti	svoje	vojske«.
članstvo narekuje, in s posledicami	svojih	morebitnih odločitev zanje in za državo
Zlatarne Celje v Sloveniji, se opravičujejo	svojim	strankam.
strokovne službe zbora posredovale	svoje	mnenje o ustreznosti referendumske
zahtevo opozicijskih strank predstavila	svoje	stališče, ali je predlagani zakon o
pogajanja, ampak ultimativno vztraja pri	svojih	stališčih v slogu: vzemi ali pusti.
postanejo članice BIS in vpišejo v njej	svoj	delniški kapital.
kluba Maribor Branik bodo doživele	svoj	epilog na sodišču.
V	svojem	poročilu OECD opozarja predvsem na
več kot 35 let, je danes predstavila	svojo	slovensko podružnico in napovedala
slovensko podružnico in napovedala širitev	svojega	delovanja pri nas. Seveda so ob »Merckovi
postala hram lepote in duha, ki bo po	svojem	pomenu in sijaju prekašal celo Firenco
»Slovenci	svojega	jezika in svoje kulture ne damo!«,
»Slovenci svojega jezika in	svoje	kulture ne damo!«, je končal župan
Slovenska filharmonija na eni strani, skupina Laibach s	svojimi	kljukastimi križi na drugi strani,
nenaravnega, umetnega zvoka, ki je	svoj	stopnjevit orgazem petkrat ponovil
	Svoj	potencial so združevali Rojko, Kumar
se je papež Janez Pavel II. prav na	svoj	76. rojstni dan srečal na postojnskem
poslanstva in spodbude mladim, da živijo	svoje	krščansko življenje tudi naprej.
Janez Pavel II. je ob prvi obletnici	svojega	obiska v Sloveniji danes sprejel predsednika
Slovencev, da nas bo Nato povabil v	svoje	članstvo v prvi skupini.
Kinšasi pa prosil, naj ostanejo na	svojih	mestih.
Plutovi so	svojemu	šampionu konkurirali s svojim sauvignonom
Plutovi so svojemu šampionu konkurirali s	svojim	sauvignonom pozne trgatve in sivim
priznanj najuspešnejši, saj je dobil za	svoja	vina šest velikih zlatih medalj in
»evropsko«, tako do osrednjih oblasti kot do	svojega	ljudstva.
Sloveniji, ker se čutijo dolžne do	svojih	rednih kupcev.
akterji te igre pozabili, kot je v	svojem	sporočilu zapisal stavkovni odbor,
odbor, da so delavci preveč predani	svojemu	podjetju, da bi zahtevali stečaj in
in atletinje iz Evrope in Afrike za	svoje	nastope v Celju dobili štartnino, so
menedžer Andrew Norman, ki naj bi s	svojimi	izkušnjami in zvezami prispeval k uveljavljanju
dovoljena hitrost, vendar pa bi zaradi	svojega	tovora moral voziti počasneje.
po njegovem prepričanju ni opravila	svojega	dela, ogroža nacionalne interese in
je poudaril, da vlada ni spremenila	svojega	stališča: še vedno trdi, da je evropski
nesporazumih z Rusijo intenzivno pripravljajo	svoj	predlog, katere države bo Bill Clinton
stavkovni odbor, je postala odgovorna za	svoja	dejanja, onemogočila pogajanja in tako
- V enem zadnjih poskusov dobiti na	svojo	stran ameriško vlado in jo prepričati,
poudarila, da Slovenija ne sme več odlagati	svojih	korakov za približevanje Evropi.
Medija, vendar na dan dražbe ni ponudil	svoje	cene in ni pravočasno stopil v stik
»zgodovinsko ladjo« potreboval samo za	svojo	promocijo oziroma da bi zbudil zanimanje
dnevu zmage grobo napadel, porinil v	svoj	mercedes in jo povrh vsega še grdo
pozno popoldne po sestanku vodstva	svoje	stranke (ODS) sporočil, da bo zamenjal
ni povedal, kateri minister bo moral	svoje	mesto odstopiti predsedniku ODA Michaelu
Draga Čretnika iz Vojnika, da je v	svoji	počitniški hiši v Kalšah na Pohorju
Kalšah na Pohorju najprej ustrelil	svojo	prijateljico, 22-letno Romano Koren
	Svoje	razloge za tragedijo je razložil v
pismu, ki ga je zataknil za brisalce	svojega	dostavnega vozila.
policijska preiskava, naj bi Čretnik	svojo	prijateljico ustrelil s pištolo zastava,
kasneje pa je ena od deklet preklicala	svoje	izjave pri preiskovalnem sodniku.
stavkovni odbor pojasni, zakaj vztraja pri	svojem	odločanju o obsegu stavke in zakaj
kriminalistom priznal, da je tistega dne umoril	svojo	27-letno ženo M. Sulejman, njeno truplo
Izolo bolje, če bi skušala razvijati	svoj	turistični »model« in se ne zgledovati
MARIBOR, 29. maja - Tamovi delavci, ki so	svoje	terjatve prijavili v stečajno maso
»nadaljevanje tiste prakse, ki jo je SKD v	svojih	analizah definirala kot vzrok neuspeha
odst. vprašanih, 11,2 odst. je tako	svojo	namero najavilo, 7,3 odst. pa se glede
kjer začenja 11dnevno potovanje po	svoji	domovini.
pri Smledniku, kjer ima Marko Tršan	svoje	konje.
držal obljubo in sporočil podatke o	svojih	zaslužkih in premoženju.
Pa ne le to, premier je	svojo	prednost pred vsemi drugimi tokrat
zaznal, zato je večina politikov obdržala	svoj	položaj na Delovi lestvici.
organih skušajo »upokojenci« prikazati	svoje	delo kot uspešno in učinkovito, toda
obravnavo in končno odločitev vsaka	svojim	organom.
»odcepljene« države čutile posledice	svoje	odločitve tudi pri nasledstvenih vprašanjih.
četrtek zvečer slovesno odprl vrata	svojih	novih prostorov na Metelkovi v Ljubljani.
skoraj v istem času javno razglasilo	svoje	mnenje, po katerem bi Slovenija, če
Slovenija pripravljena harmonizirati	svoj	notranji ustavnopravni sistem s državami,
se bodo jutri in v soboto udeležili	svojega	četrtega srečanja, je zvečer že prišel
je leta 1909 prvič poletel z letalom	svoje	konstrukcije.
Tako bo na mitingu	svoje	zmožnosti prikazalo švicarsko letalo
Thaler odgovoril, da Slovenija poudarja	svojo	srednjeevropsko identiteto.
pričakuje pisne odgovore petih držav na	svoj	osnutek »memoranduma o soglasju« do
proračunu in dokler o njem ne bo povedal	svojega	stališča upravni odbor zbornice, so
v razstavnih prostorih, k čemur je	svoje	prispevalo tudi hladnejše vreme.
desettisoče Slovencev - imajo zato	svoj	praznik in ob tem več prireditev; sinoči
skladu z njunimi odgovori določili	svoje	stališče.
Slovenija s	svojo	relativno razvitostjo že presega merila,
Janša bi s	svojo	neomajnostjo, priljubljenostjo, vizionarstvom
spremenil mnenja, saj pravi, da ima za »	svojo	trditev trdne dokaze in tudi priče,
Jelinčič je	svojo	trditev podkrepil z interpretacijo,
seje ni udeležil niti ni posredoval	svojega	mnenja v zvezi z obravnavano zadevo.
pogosto, da bi parlament odrekel imuniteto	svojemu	poslancu.
komisije v dopoldanskem času oddala	svoje	glasove četrtina volilcev od 4.060312
hrvaško stran do tega, da se izreče o	svojem	finančnem sodelovanju.
organ, ne opravlja zadovoljivo vseh	svojih	zakonskih nalog.
organih lokalne skupnosti ni dosegel	svojega	namena.
pustijo jetniku, sanjati na sveti večer o	svojem	domu, katerega ima tako rad in radi
Niti sam ni vedel, ne kdaj ne kako je	svoje	razmišljanje pripeljal do sem.
si cigareto, a kadil ni; le povest o	svoji	materi je ponavljal, tolminskega študenta
divjali jazzi, je ponavljal to povest o	svoji	materi.
	Svoje	trudne oči je utopil v črno vijugo.
V očetovem površniku je bila,	svoje	suknje ni imela, in takrat je bilo
Zaradi te	svoje	obleke ni prišla.
Peter je ponavljal	svojo	povest o materi.
koleni šla skozi ulico, da se vrne v	svoje	gore.
»Reši	svojo	dušo!«
je zaključeval Peter	svojo	povest.
peni pred njim, in moli še za deklico	svojo	, petnajstletno Nedo, ki ga ljubi.
Najdù pa rajši sužnji s	svojim	telesom, kot s svojo dušo.
rajši sužnji s svojim telesom, kot s	svojo	dušo.
Ali ne veš Neda, da si mu dala s tem	svojo	kri?
vse, še nocoj, ko je bil Najdù sam v	svoji	koči in od žalosti pil rdeče in sočno
- Potrkal bom pri	svojih	ljudeh, pri bratih iz Dežele zlatega
megla se me je krčevito objemala s	svojimi	mrzlimi rokami.
deželi, je pristavil nato in pogledal na	svojo	raztrgano haljo.
bom povedal vse in zdaj izpolnjujem	svojo	obljubo, si pravi samemu sebi Najdù.
	Svojo	besedo in svojo kri je pomešala s tujcem,
Svojo besedo in	svojo	kri je pomešala s tujcem, ki vlada
Saj se bo povrnil v	svojo	Deželo zlatega sonca in rdečega vina,
Vse od prve ure	svojega	življenja trpi in čaka ...
Nocoj, na božično noč vsadimo v	svoja	srca malo koreniko, iz katere mora
Vsaditi moramo v	svoje	srce koreniko prerojenja, vere in zaupanja
Saj besede, ki jih bo on napisal s	svojo	okorno roko ječarja ne bodo več moje
	Svojim	domačim bi rad veliko povedal.
harmonij in Dragica hitro zapoje s	svojim	mehkim altom:
	Svoje	oči upiram vanj in svojo koščeno roko
Svoje oči upiram vanj in	svojo	koščeno roko dvigam.
Drugo vprašanje pa je: kako mi poznamo	svoje	delavce in kje se izgublja njihov klic.
v tej zbirki Magajna ni pozabil na	svoje	Primorce.
Magajna z najnovejšim in najdaljšim	svojim	konceptom - s povestjo
prokleti - rod ciganov’, ki so preganjali	svoje	preroke in zavrgli pesem gora in neba.
Celo	svoje	besede jih je sram.
‘ljudje hočejo, da se utope, da pozabijo	svojo	pravo govorico, svojo dušo.
utope, da pozabijo svojo pravo govorico,	svojo	dušo.
Druge je pograbila noč in jih davi s	svojimi	mrzlimi rokami’. -
tukaj«, pravi Simon in proda gosli,	svojo	pesem, proda - za kruh.
ugasnilo, koliko jih je že prodalo	svojo	pesem, zavrglo Marijo, Jelko in Danico,
kri; dovolj dolgo so brisali blato	svojih	čevljev ob tvoje srce.
še bolj potrjuje, da je Magajna vse	svoje	tri zbirke založil pri Mohorjevi knjižnici,
v katerem kaže umetnik narodu pomen	svojega	dela.
na mrzlem cementu, na tenki deski, s	svojo	suknjo odet.
In vendar ni nikoli v tistih dneh	svoje	prve ječe pomislil na zadnje mesece,
pomislil na zadnje mesece, na zadnje leto	svojega	razburkanega dijaškega življenja.
ječarjeve oči, in skoro ga je bilo sram	svojih	otroških sanj.
Vzemite vse	svoje	stvari.
Z naglico je zbiral Vladimir	svoje	premoženje, knjige, papirje, obleko
sta ječarja, če je jetnik vzel vse	svoje	stvari in potem prijela Vladimirja
Solkana, se je Vladimir spet potopil v	svojo	usodo in mislil na življenje, ki ga
In kljub	svojemu	žalostnemu položaju, v katerem se je
- Tako, tako daleč ste prišli s	svojo	nepokorščino.
da bi praznovali Velikonoč v krogu	svojih	dragih, jo boste praznovali pri nas.
	Svoje	oči je uprl vanje.
Potem je poiskal	svoj	robec.
v teh težkih dneh gledati nazaj na	svoj	dom, na svojo domačijo.
dneh gledati nazaj na svoj dom, na	svojo	domačijo.
Prisluhnili bomo odtenkom	svoje	duše in zaslišali bomo pesem Soče in
Zemlja ima	svoj	duh.
čiče, ki vpijejo in delajo reklamo za	svoje	oglje.
Če si v Trstu po zimi, paziš tudi na	svoj	klobuk, če ga imaš.
pa ne več tako, kakor so bili veseli	svoje	dni.
Srečko Kosovel poje	svoje	pesmi.
drugi so v hramu - vsak po	svoje	otožnost preganja.
O, tudi Vipavci so	svoje	vrste ljudje, tudi vipavska zemlja
vrste ljudje, tudi vipavska zemlja ima	svoj	poseben duh.
Vipavci so tudi	svoje	vrste ljudje.
Gradnik bere na glas	svoje	pismo.
Ta zemlja ima zame	svoj	poseben duh.
Pri Sv. Luciji pripodita vanjo	svoje	valove še Idrijca in Bača.
v brazde potne srage in kri, sejejo	svojo	bolest, svoj srd in svoj gnev.
srage in kri, sejejo svojo bolest,	svoj	srd in svoj gnev.
kri, sejejo svojo bolest, svoj srd in	svoj	gnev.
Kmetje se že enkrat ozro za	svojim	živinčetom in voščijo pastirjem:
Tu pa tam se kdo ustavi pod oknom	svoje	čeče.
Tolminci so ponosni na	svoj	punt.
Mama pa je vzela v	svojo	žuljavo dobro dlan mojo otroško glavo
pravljico o dobri materi, ki je šla v svet	svoje	otroke - izgubljence iskat, jih ni
napol razpadli kraški bajti, sama s	svojimi	mislimi in trpljenju, sama v pisanju
V	svoji	mladosti je bila Marija Lukša večkrat
poklicana, da nalijeta človeku solze v oči s	svojo	godbo in veselja v dušo.
po domu, da sem se vsedel in izlil	svojo	notranjost na papir, v godbo.
nihče ni rekel mama, ki živim sama v	svojih	sedemdesetih letih, od vseh zapuščena
Privila se je k njemu, zakrila ga s	svojim	šibkim telesom in zaprosila:
V štirih stavkih sem napisal	svojo	simfonijo.
Kraška mati, o, kraška mati, ki za	svoje	otroke vse pretrpi in vse da.
	Svojo	pesem je končal s tremi odsekanimi
Razkopaval je	svojo	lastno zemljo, se bíl za druge in umiral.
‘V	svojem	lazu bom crknil, hudič.
Martin se je prestrašil	svojega	glasu.
Spustil se je nizdol po gmajni proti	svojemu	lazu.
Vrgel je	svoj	pogled na desno in levo, pritrdil z
s krampom na rami bo šel vsak proti	svoji	bajti.
Zazrla se je v	svoje	bose noge; palec ji je krvavel, nekam
mu je tresla, ko je zvil na zapisnik	svoje	ime.
Uprl se je kar tako, da je preskušal	svojo	moč.
Zdelo se mu je, da pije kri	svoje	kraške zemlje.
Z vso težo	svojega	telesa je zadel ob hrastovino.
spomnilo name in pristopilo k meni s	svojo	ljubeznijo.
gre, da bi razgrinjal pred javnostjo	svoje	nesreče s tako širokostjo, čeravno
Mežnar Martin je bil	svoje	dni v mestu bogat trgovec, pa je propadel,
Nanca tudi nocoj ne bosta odmanjkala od	svoje	stare navade.
sestaneta na polju za vasjo in govorita o	svoji	sijajni bodočnosti.
nje, Kovačke, ki bo morda rodila že	svojega	dvanajstega otroka.
bo želja staršev; opravil bo kar po	svoje	.
morda je France spet prinesel domov	svojo	grešno dušo.
Brodnik bo sam v	svoji	bajti.
sklenila, da se mora končno iznebiti	svoje	sreče.
Zaživela je z vsem	svojim	življenjem.
da se mora na vsak način iznebiti te	svoje	sreče.
ona zaradi tega bebastega otroka vse	svoje	življenje prikovana na dom.
to noč počasi vstala, zavila k sebi	svojo	srečo in jo nesla na vas.
Tiščal se bo v	svoji	sobi, kašljal, bljuval kri in se ubijal
Čargov France bo ležal v kasarni v	svoji	lastni krvi.
Zajezarica bo napisala pismo	svojemu	sinu.
Precej sveta sem že preromal s	svojimi	potepuškimi nogami, precej zemlje so
V	svojih	otroških letih sem rad prebiral povesti
Kasneje sem, v	svojem	doraščajočem zanosu prebiral Župančičeve
Žerjavi pa stoje tam mirni, visoko drže	svoje	kljune in nič se ne pripogibajo k tlom.
hodnikih, puščali na preprogah rjave odtise	svojih	blatnih, pošvedranih obutev, pobirali
raztrganih in gnilih cunj, prijemali s	svojimi	umazanimi lopatastimi rokami za svetle
in papežu, ter prosili košček strehe	svojim	prezeblim otrokom in bolnim ženam:
pobesijo na hlačne jermene; ali naj	svoje	otroke pobijejo, pokoljejo, pomečejo
ponoči po cestah in ponujajo po dve liri	svoje	kosti - o, saj bi jih, toda nihče se
bo glasno poročal o slabih straneh	svojega	doma?
pravzaprav čudno, kje še črpajo to	svojo	moč do
čas in državi denar ter posiljujejo	svoje	jetične žene, da jim, revice! rodijo
�Rodite več otrok!" kliče v tej bitki	svojim	državljanom.
Dva večera so tako razgrebali po	svojih	mislih, toda ves njihov trud je bil
od obupnega dolgočasja, z zvijanjem	svojega	žgočega telesa ogrela premrle ude in
prislužila viteški križec, pokopala	svojega	moža, se oblekla v črno, se tupatam
kupila ter se naselila vanjo z vsemi	svojimi	cesarsko‐kraljevimi ostanki: s črnim
avstrijski konzulat po pokojnino za	svojim	blagopokojnim možem in živela svoje
svojim blagopokojnim možem in živela	svoje	zahajajoče življenje.
	Svojo	hišo je zapustila mestni občini z naročilom,
na zadnjo uro še enkrat doživi vse	svoje	življenje; življenje Mathilde Sircze
Vse kaže da je prišla komaj do	svojih	mladih let, ko je kot revna služkinja
sanjala o lastnem domu, in je tako	svojo	hišo zapustila služkinjam, kar je Hansa,
Sicer pa Hans ni bil edini v	svoji	potrtosti; s Krasa so prihajale razne
razne kmetice, ki so hotele govoriti �s	svojo	sestro", toda �sestra" jih ni marala
dobro delo, ki ga je grofica storila v	svojem	življenju.
lakote in dolgočasja začele s prodajo	svojega	telesa; spočetka so hodile na cesto,
Odprla je	svoja	težka okovana hrastova vrata in začela
pisano kričečo ruto za vratom, in kadili	svoje	večne čike.
Da, če ima človek nekje	svoj	dom, ima tudi svet, ki je razgrnjen
nekje doma, imeti streho nad glavo,	svojo	sobo in svoja vrata, na katere lahko
imeti streho nad glavo, svojo sobo in	svoja	vrata, na katere lahko obiskovalec
papirja in natisne nanj z grobimi črkami	svoje	ime:
kotalijo po hodnikih in naglo urejajo	svoje	stvari:
predmestnem fotografu, ki pozna duše in želje	svojih	odjemalcev - in vse tisto pisano okrasje,
ki se da vnovčiti ter jo stlačijo v	svoje	brezdanje, raztrgane žepe.
razmeščene ob stenah in se smejejo s	svojimi	praznimi predali, na notranji strani
oblagodarjeni z upanjem in končavajo	svoja	razmišljanja s tem, da se bo počasi
ali pa kar s kredo napišejo na vrata	svoja	imena:
kam naselijo, takoj napišejo na vrata	svoja	imena.
usmaja po mestu, zvečer pa pretepa	svojo	ženo; Ferletis je furlanska mrhovina,
zasedel je najboljšo sobo in se zdaj s	svojim	škorcem vred požvižgava na ves svet;
delom, mrki in molčeči, pogreznjeni s	svojo	onemoglo jezo.
poldneva, potem se pa odpravijo �po	svojem	poslu".
lezejo na dvorišče, naslanjajo tam	svoja	trhla in rahla telesa ob stene, brskajo
ob stene, brskajo po žepih in bašejo	svoje	oglodane pipe z vsem nemogočim prahom,
je pred častitim gospodom zagrabila	svoje	raztrgano krilo, ga dvignila in se
stare, prevelike, z žico povezane čevlje	svojih	očetov in starejših bratov, in na glavi
časa se je Kristine ogibal in tudi	svojim	tovarišem ni o tem ničesar omenil,
mrakobnih kotih, privijajo k sebi deklice	svojih	let, si delijo prve poljube in se tako
S	svojimi	umazanimi, zapackanimi in mokrimi krilci,
na nizkih skrinjah, strmijo v konice	svojih	čevljev in so podobni oblakom, ki prinašajo
Ustavil se je pred vrati	svoje	sobe, brcnil z nogo vanje in se zadrl:
rožo", kakor se je izrazil	svojim	tovarišem.
ne bi ta tiha voda nenadoma pokazala	svojih	skritih vrtincev in za vselej skalila
Pettaros večkrat razlagal v pijani družbi	svojo	�grenko usodo".
k Angeli, se široko smejal in kazal	svoje	bele zobe, ji govoril o svoji otroški
kazal svoje bele zobe, ji govoril o	svoji	otroški ljubezni, ji pripovedoval o
spominjala tega svetlega dogodka - v	svojih	mislih ga je imenovala �svetli dogodek"
nesreča in tudi, da je s tem opravičeval	svoje	ravnanje in svojo vest.
s tem opravičeval svoje ravnanje in	svojo	vest.
pogleda; zmeraj se je pokazal kot žrtev	svoje	žene - ob urah hude pijanosti se je
družinsko srečo, in če pijem, da si potešim	svojo	dušo, ali je mar greh na moji strani,
In tudi	svojega	prvega otroka - deklice Linike - ni
Linika se še nekajkrat prevrže na	svojem	ležišču, potem pa mirno obleži in s
s hitrejšimi in grenkejšimi koraki	svojemu	koncu.
že obdelali v raznolikih oblikah v	svojih	književnih sestavkih s svojim �za"
oblikah v svojih književnih sestavkih s	svojim	�za" in �proti".
In te zgodbe so nemara ravno zaradi	svojega	velikega števila in presenetljive sličnosti
Zaradi	svoje	solzave ginjenosti, zaradi vpliva na
ti bi si pa že lahko drugače služila	svoj	kruh.
Dvignil je Liniki glavo, ji zapičil	svoj	pogled v oči in se zarežal:
Ko je premagal	svojo	žalost, je šel v mesto.
Chriznich se bo usodil izraziti kako	svoje	mnenje, na primer:
davno, in če bi se danes napotil tja, bi	svoj	dom le s težavo našel.
podžupanu, ki bi bil rad zaradi tega	svojega	�razglasa" važen in pomemben, in katerega
poročil s Tržačanko, počasi zanemaril	svojo	govorico in svoje navade.
počasi zanemaril svojo govorico in	svoje	navade.
Sicer	svojih	političnih nazorov zaradi tega ni menjal;
političnih nazorov zaradi tega ni menjal;	svojo	obrt pa je opravičeval s tem, da je
Ta	svoj	posel opravlja Ernest še dokaj srečno:
dobro, ker je s tem, da je aretiral	svojega	lastnega nevrednega brata, jasno
tem, da se ni zganil in ubogal	svojega	srca - mi vemo, da ima tudi gospod
tudi gospod Giaccogna srce za	svojega	brata - je dal naravnost klasičen
Tega pa kljub	svoji	narodni mlačnosti in zapuščenosti ni
zadnjič, na priliko, je ujel ravno	svojega	brata; pisali so o tem.
Čez dan ždi Jaconcic v	svoji	sobi.
podplat na raztrgane čevlje in požvižgava	svojemu	škorcu.
seže v predal, kjer ima spravljene	svoje	dragocene spomine.
bo zavil tja, ne da bi se pokazal v	svojem	sijaju, temveč zato, da bo videl svoje
svojem sijaju, temveč zato, da bo videl	svoje	znance.
Tudi o	svojem	testamentu je Jaconcic večkrat razmišljal.
je Jaconcic kar dobre volje ob teh	svojih	mislih; viha brke, se smehlja v večer
posel, toda bilo ga je sram, ostati v	svoji	lastni hiši za uslužbenca.
tudi ob takih prilikah ni spreminjal	svojega	obraza.
vinjen, se je grenko nasmehnil, razkrilil	svoje	dolge roke, in ko so potem zapeli,
cvilečim glasom in zoprnim smehom o	svoji	Matildi, ki je šla v Argentinijo:
Tako na koncu s	svojim	življenjem pa Andreicich vendarle še
zaradi tega, da bi vsaj malo rešil	svoje	dostojanstvo.
Augusta se vrne v	svojo	sobo, se zgrudi k svojemu otroku in
Augusta se vrne v svojo sobo, se zgrudi k	svojemu	otroku in vpraša:
hišah, da prinese na večer kos mesa za	svojega	otroka.
In Augusta zaziblje	svojega	Pepija, potem pa ogrne staro ogrinjačo
�No, no, ta pa že spet nese naprodaj	svoje	furlanske kosti," začivka Andreicich.
prevpije Chriznichev Rudi vse druge s	svojim	hreščečim tenorjem.
	svojih	misli.
Hiša št. 14 preko noči in premetava v	svojem	zatohlem in gnilem trebuhu z boka na
sedi žid Abraham Zambon, vlači venomer	svojo	uro iz žepa in sitnari nad šoferjem,
po cesti, ki sem jo že premeril na	svojem	romanju preko te blatne zemeljske krogle.
nekoliko čez mero nečimerna bitja: tudi	svoje	grenke doživljaje izkoristimo, da se
privihnjeno ustnico ošabno mrdamo nad	svojim	bližnjim, češ, kaj se boš širokoustil,
limuzino Mercedes‐Benz 1934, ki je v	svoji	presenetljivi podobnosti črnemu lesketajočemu
mogoče oblike, človek pa vzame brado v	svojo	dlan in razmišlja.
In tako se človek ukvarja s	svojim	samomorom kakor z nečim lepim, nadvse
res ni treba razburjati in kvariti	svojega	rahlega zdravja; saj se z njim dogaja
brezposelni z zadrego na obrazu, potepuhi s	svojo	fineso: konico svoje palice oborože
obrazu, potepuhi s svojo fineso: konico	svoje	palice oborože z iglo, se sprehajajo
Na	svojem	naglem in težkem potu za političnimi,
nanje in jih neusmiljeno pohodijo s	svojimi	raznovrstnimi čevlji.
sem po	svojih	tovariših z boječim pogledom in zdelo
izruval žebelj in z njim uklesal v omet	svoje	ime.
Previdno ga je odvil in zapičil vame	svoj	pogled.
dlani in bil začuda velik in svetel v	svojem	spominu.
domače hiše sem prestopil ravno na	svoj	dvajseti rojstni dan.
živi na njem in sleherni od njih ima	svojo	določno začrtano pot: rojstvo, jok,
ni potreba razburjati in izgubljati	svojih	dragocenih živcev.
trga in zbujali ob tisti priliki s	svojimi	bajonetami in čeladami velik strah
odkar obstoji, ni še nikdar varala v	svojih	mnenjih.
Vsak od	svoje	strani sta hotela presekati ulico,
oba iz ene in iste vasi, oba nekam po	svoje	propadla, in dva taka človeka se nikdar
pri sebi Bernard in grenko razlival	svoj	smeh na blatno cesto.
»Samo da me bo zdaj moril s tem	svojim	praznim čvekanjem.
Iz	svojega	doraščajočega mladostnega idealizma,
skozi zid in si je ob tem zidu tudi	svojo	mlado glavo razbil.
Velika ničla je, izgubljenec, ki se	svojega	izgubljenstva prav dobro zaveda.
Požira bolečino	svoje	nemoči z veliko leseno žlico kakor
nemoči z veliko leseno žlico kakor je v	svojih	pastirskih letih požiral močnik in
V tistih	svojih	srečnih mladih časih, sta močnik in
ustih, s solzo v očeh in s kamnom na	svoji	duši.
Zraven pa je mislil na	svojo	domačijo, na svoje ljudi, na cerkev
pa je mislil na svojo domačijo, na	svoje	ljudi, na cerkev in na vse hiše in
Ludvik je bil potopljen v	svoje	skrbi in ni slišal vprašanja.
V	svoji	stari avstrijski vojaški suknji je
Okrogličar je zapil vse	svoje	posestvo, prodal žago in mlin in se
Melinarjevi Nanci, pri kateri je doživel	svojo	prvo uro omame in spoznanja.
On pa ji je pravil o	svoji	vasi, o domu, o ljudeh in tako skušal
Ludvik je molče prenašal	svojo	bolečino in na vse svoje moči delal,
molče prenašal svojo bolečino in na vse	svoje	moči delal, da bi prišel do svojega
vse svoje moči delal, da bi prišel do	svojega	otroka, deklice Tinike, ki se je med
Tinika pa je nekje v Trstu ali kje pri	svojem	očetu.
četverokotnike sivega neba in razmišlja o	svojem	zločinu.
hodil od vrat do okna in brskal po	svojih	spominih.
pripravljeni preliti poslednjo kapljo	svoje	junaške krvi: za domovino in za presvetlega
Bernard Tul je sklonil	svojo	osivelo plešasto glavo - bližal se
- bližal se je že petdesetemu letu	svojega	življenja in to življenje ni imelo
sam zase, smrkal in buljil v svet s	svojimi	velikimi šiljastimi očmi.
pretepal, če je pa slučajno vtaknil	svojo	debelo glavo v pastirski metež, so
nadenj in si na njem zadružno ohladili	svoje	pastirsko sovraštvo.
Ni se zavedal	svoje	debele glave in šiljastih oči; prešerni
Takrat si je prvič skoval misel o	svoji	manjvrednosti.
Doma je našel	svojega	brata poročenega z Lizo.
se je spravil k Marjeti, ki je imela	svojo	bajtarijo za vasjo.
svinjski mešetar in se prešerno zibala v	svojih	širokih bokih.
v cerkev, sta se pozibavala vsak na	svojo	stran; pri vsakem drugem koraku sta
aretirali osumljence in so ti priznali	svoj	greh, so jih tudi vprašali, odkod so
plačanec, ki je stregel po življenju	svoje	lastne države, požigal šole, da bi
tiste besede in jih skladal na dnu	svojega	srca.
Prijel je	svojo	glavo in jo zamajal - res, kako smešno
pripetile - in kako smešen je bil s	svojo	povešeno glavo, udanim pogledom, rokami
njeni nesrečni, bedni in revni otroci s	svojimi	prsti praskati izza skal in jo v prgiščih
koščeni, bolni starki, ki terja od	svojih	otrok naravnost bolniško postrežbo:
starim železjem, ki ga je pustila na	svojem	begu od naše zmagoslavne vojske premagana
prodati, uporabiti pri obdelovanju	svoje	zemlje?
Pustite ga, naj se vrne med	svoje	skale, naj še naprej grebe zemljo in
kožo, sedijo na gorkem in uživajo sad	svojega	bednega dela.
Ne mažite si z njimi	svojih	rok.
Hodil je po	svojem	velikem in prenovljenem mlinu: vsi
zadovoljstvom zamaknil v velika kolesa, ki so s	svojimi	koriti zajemala vodo in se enakomerno
robu jeza, se sklanjala v roje in s	svojimi	drobnimi ročicami lovila umazane pene,
po zraku, se naglo dvignil in se s	svojimi	velikimi plavimi očmi prestrašeno zastrmel
in se kmalu izgubil v razmišljanju	svojih	sanj.
klobčič, zaprl oči in se vrnil z njimi v	svoj	mlin.
pleteno bluzo, ki je že zdavnaj izgubila	svojo	prvotno barvo in v veliko pretesen
in prekratek črn suknjič, ki se je v	svojih	dobrih dneh najbrže vrtel med višjo
je bil človek iz ljudstva, da je v	svojem	življenju preložil veliko število težkih
zverinskega zločinca, ki je najmanj ubil	svojo	lastno mater ali pa rekel pol besede
se ves stulil kakor bi se sramoval	svoje	visoke postave in svojega širokega
se sramoval svoje visoke postave in	svojega	širokega zveriženega hrbta.
zbudil, je bil popolnoma drug človek: vso	svojo	strahopetnost je tako rekoč prespal.
Krilil je s	svojimi	dolgimi rokami, govoril preglasno in
naravnost ubijal sojetnikom v glavo	svojo	nesrečo, ki ga je zadela tako nepričakovano.
Zdaj se vrne domov, v	svojo	rojstno vas, tam ga čaka mlin, ki mu
In	svoje	otroke bo poklical k sebi, da se ne
glasno piskal skozi široke nosnice	svojega	mozoljastega nosu.
razložiti, toda potepuh se je bil potopil v	svojo	ušivo srajco, in tako je utihnil, se
Potegnil je nase	svoje	grahaste pumparice
so posedli po posteljah in udarili	svojo	večno »moro«.
dodali pa so, da so v pijanosti pokazali	svoje	pravo mišljenje, ki je sovražno razpoloženo
zdaj na stare dni nimam kam položiti	svoje	sive glave.
Vipavski potepuh je odtrgal oči od	svoje	ušive srajce in se naglas zakrohotal.
»Poberite vse	svoje	stvari in ven!« je rekel ječar Martinu.
Martin je stopil k	svoji	postelji in ko je povezoval v pisan
postelji in ko je povezoval v pisan robec	svoje	stvari, ni zinil besede.
kljukici na črko č je pozabil, kakor ob	svojem	prihodu, nemara iz pozabljivosti, iz
Vse	svoje	življenje je bil težak, zdaj na stara
se vrača kakor capin in razbojnik v	svojo	vas.
in nizek, trgala sta jagode vsak s	svojega	grozda in se menila.
samo mene na priliko« in je povedal	svojo	zgodbo.
Zdaj pa se je na	svoje	lastne oči prepričal, da ti ljudje
obrisal ustnice s hrbtom roke in začel	svojo	staro pesem:
Rajši grem domov v	svojo	domovinsko občino in bom tam živel
prijeti v roke, kakor moramo po nalogu	svojih
detektiv, in ker je bil razjarjen nad	svojo	lastno usodo, je dodal, da je žeparstvo
dolgo in široko razlagati vse življenje	svojega	Ernesta.
denarja, pač pa radi tega, da podpira	svoje	prijatelje.
dima in Martin Jakončič je pograbil	svojo	culo in prazno ptičnico ter se skoraj
In prav v tistem taktu je s	svojim	velikim ukrivljenim kazalcem tolkel
Trst in je tam po beznicah preganjal	svoje	domotožje, jo je večkrat slišal.
zapomnil, in če je kdaj zapel, je zapel po	svoje	.
je tudi zdaj požvižgaval in gledal s	svojimi	velikimi plavimi očmi, kakršne imajo
človek, ko se po dolgih letih vrača v	svojo	rojstno vas, pa čeprav je star, razcapan
Martin Jakončič v mislih povrnil k	svojemu	mlinu.
V	svojem	življenju je sezidal že nešteto hiš
tudi trgovino in pokliče k sebi vse	svoje	otroke.
Martin je padel iz	svojih	visokih sanj, postal je nenadoma majhen;
nenadoma majhen; ko je dajal miličniku	svoje	dokumente, se mu je tresla roka.
morate javiti pri prefekturnem komisarju	svoje	vasi,«
lutka v izložbi dvakrat zavrtel okrog	svoje	osi, pogledal na desno in levo, in
po nekaj korakih strumno okrenil na	svojih	visokih petah, da mu je pesek frčal
Šel je tik Martina, tako da se je s	svojim	kovčkom zadel v njegovo ptičnico; zdaj
z debelim kazalcem širokih krajcev	svojega	zarjavelega slamnika ter odkorakal
zavrtel in iskal mesto, da bi odložil	svojo	ptičnico.
strahopetnosti konec, je trdo zaključil	svoje	premišljevanje in stopil proti izhodu.
kazalo, da bi bil kar naprej predaval o	svojih	ptičih, če ne bi vstopila dva karabinjerja
rekel sam pri sebi ter jima pokazal	svoje	dokumente.
zahodom javiti pri prefekturnem komisarju	svoje	vasi.
prag in gledala za njim, kako je na	svojih	suhih dolgih nogah koračil čez most.
podboje pri vratih, vzela v naročje	svoje	težke prsi, priprla oči in gledala
težke prsi, priprla oči in gledala za	svojim	življenjem, ki je bilo že zdavnaj mimo.
Jakončič se je rodil pod srečno zvezdo:	svojih	grenkih dni se ni nikdar spominjal.
se je dvignil, je zagledal v tolmunu	svojo	podobo.
Zaostril je pogled in se prestrašil	svojega	upadlega in poraščenega lica.
Koliko zgodb je bral, ko je dekle čakalo	svojega	fanta do pozne starosti.
plavale po prahu, ki je bil hladen, v	svoje	široke grahaste pumparice pa je lovil
Povedal jim je zgodbo o	svojem	škorcu, ki je umrl na poti.
segel Martin v žep in jim razdal vse	svoje	bogastvo: dvajsetico in tri kocke sladkorja,
Martin pa se je resno zibal na	svojih	dolgih, suhih nogah, opletal s prazno
mestu, kamor je bil Martin položil	svojo	roko.
rekel Martin sam zase in segel v malho	svojega	črnega suknjiča, ki mu je bil veliko
prekratek in pretesen in ki se je v	svojih	dobrih dnevih najbrže šetal med visoko
grofica dobra ženska, krasna ženska:	svojo	hišo je zapustila brezdomcem.«
Sicer pa si zdaj tudi lahko ogledaš	svojega	sina.
človek, Prelogar, ki te sprejme pod	svojo	streho.
Ko je prišel do	svojega	mlina, se je ustavil.
Položil je na skrinjo	svojo	culo in ptičnico ter sedel.
Martin je rekel	svoj	dober večer, žena pri ognjišču pa se
Še nikdar v	svojem	življenju mu niso dajali vbogajme.
Kmetje so dvignili cenilce na	svoje	stržke, jih pitali s šunko
kmete, če so tu pa tam naglas izustili	svojo	misel.
še spominjali, so morali razlagati	svoje	spomine nanj in babe so požirale in
Pologarjeva pestunja s solznimi očmi vezala	svojo	culo, pastir pa je veselo žvižgal k
culo, pastir pa je veselo žvižgal k	svoji	gostaški materi v hribovsko vas.
listje do vratu, kakor je to delal v	svojih	mladih letih - in ko se je zgrel, mu
zaprl je veke in zaplaval je v svet	svojih	sanj.
tičijo v blatu, težka bremena nosijo na	svojih	ramenih, da se jim hrbti širijo in
Polglasno požvižgavajo predse	svojo	pesem in zidajo gradove v oblakih.
utegnili uresničiti in ga zapuščajo	svojim	otrokom kot bogato doto.
nepokvarjeno, duša brez greha, po sili	svojega	hrepenenja in po bogastvu svoje domišljije
sili svojega hrepenenja in po bogastvu	svoje	domišljije pa bi morali pisati pravljice.
zapomnil, če je kdaj zapel, je zapel	svoje	.
pristanišču, nosil je težke vreče na	svojem	hrbtu in požvižgaval ter mislil na
hrbtu in požvižgaval ter mislil na	svojo	Jero, ki jo je pustil doma nosečo in
tekel prazen, pobral	svoje	stvari in zbežal.
Zahajal je s	svojimi	delavskimi tovariši po veselicah, plesal
hudobni ne dobri, ne pridni ne leni;	svoje	delo opravljajo kakor stroj, vestno
Vse to je smatrala za	svojo
Ko ji je na široko razlagal o	svojem	mlinu, ki ga čaka doma, ga je samo
še naprej prenašal težka bremena na	svojem	hrbtu, in sanjal, mežikal z očmi, postajal
prej poročil in se preselil k materi	svoje	žene, drugi sin Ernest pa se je to
drugi sin Ernest pa se je to leto s	svojim	dekletom ustvaril skupno ognjišče,
Tam je posedal po dvoriščih in se v	svojih	mislih spet vračal v svojo vas.
in se v svojih mislih spet vračal v	svojo	vas.
in popravil krivice, ki jih je bil v	svoji	mladosti zagrešil.
In to	svojo	vrnitev je odlašal od spomladi do jeseni,
trudapolnih igrah zbirali pri njem, o	svoji	vasi in o svoji mladosti, pravil jim
zbirali pri njem, o svoji vasi in o	svoji	mladosti, pravil jim je o lepih kmečkih
Skoraj vse govore, ki je bil za časa	svoje	mladosti slišal po delavskih shodih.
se bo vsak čas sesula in spustila iz	svojega	objema siromašne otroke.
o	svojih	drugih grehih, pa se pred sinom ni
Koliko mlinov in hiš je postavil v	svojem	življenju, toda ko je odprl oči, ni
Martin je sklenil, da bo povedal	svoje	mnenje, toda pred temi odločilnimi
hiši, ki bo skrbela zanj, kakor za	svojega	.
	Svojih	otrok ni nikdar zibal.
sklonil nad zibel in se nasmehnil s	svojimi	praznimi usti.
Prepeval je	svojo	pesem, ki ga je spremljala že toliko
starci njegovih let, ki niso imeli	svoje	klopi.
dolgo, ko jim je na široko razložil vso	svojo	nesrečo, in povedal, da ne kani ostati
Česar ni izblebetal sam s	svojimi	lažmi, je povedal Cestar.
Martin se je sprijaznil s	svojim	položajem, hodil je po vasi, poslušal
na njegov račun, glasno je govoril o	svoji	nesreči in o vrnitvi v Trst, toda na
Hodila je po	svojih	potih in je kajpak premišljevala o
sicer verjamejo, kasneje pa se udajo v	svojo	usodo, ki je dandanašnji veliko lažja,
Ostala je v bajti s	svojim	otrokom in hodila na dnino, potem se
je kazalo, da bo srečno zaključila	svoje	življenje, če se ne bi vrnil Martin,
Ah, res, je začel Martin ponavljati	svojo	željo, če bi imel denar, bi kmalu rešil
v naročje, ga poujčkal in mu zapel	svojo	pesem.
lipe, leska je že cvetela in osipala	svoj	prah, jésen se je majil za piščali
utihnil šele takrat, ko je zagledal	svojo	izvoljenko: pred očmi se mu je stemnilo,
pa so se trgali za otko, kakor bi jo	svoj	živi dan še ne bi bili videli.
Vsak človek je ponosen na	svojo	zmožnost in svojo moč - in ta ponos
človek je ponosen na svojo zmožnost in	svojo	moč - in ta ponos razodevajo tudi kmetje
na vrateh njiv, samo da bi pokazal	svojo	moč.
pogovoril s komerkoli in mu zaupal	svojo	srečo.
je k otroku, ki je v spanju grizel	svoje	drobne ročice.
je smejal na ves glas, ga grabil s	svojimi	drobnimi, a že močnimi ročicami za
Martin Jakončič se ni varal v	svojih	pričakovanjih.
Martin skoraj ni verjel	svojim	očem, pomežiknil je in šel z roko preko
pri družini, ki skrbi zate kakor za	svojega	.«
»Za	svoje	grehe že vsak sam ve,«
narediti, če bi Cestar ne postavil	svojega	mlina.
Potem je odprl	svoj	kovček in vzel iz njega steklenico
Legel je po klopi in položil	svojo	glavo na Ernestova kolena.
podpisoval, je bil naravnost izrezan iz	svojega	očeta: visok, črnolas, rahlo plešast,
Preživel je že trideset let	svojega	življenja, ki je bilo dokaj burno in
Takrat je pokazal tudi	svoj	deklamatorski talent.
nekaj repenčil in trmasto vztrajal na	svojem	, dokler ga niso izključili.
mladih tipkaricah, ki so žrtve pohote	svojih	šefov.
Ko so fašisti ob	svojem	prvem nastopu pobili na cesti nekega
bolelo, ker se ni mogel združiti s	svojo	Berto, s katero je hodil že dolga leta.
Ta general ima tristo lir na dan za	svoje	postopanje, mu je padlo v glavo.
se je grizel, potem je opravičeval	svojo	vest s tem, da je bil potreben, saj
Vendar pa sam ni verjel v to	svoje	prepričanje, na tihem ga je še zmerom
je veliko denarja dajal za podpore	svojim	prijateljem iz prejšnjih dni.
Stresla se je, ga pogledala s	svojimi	velikimi očmi, vzela otroka v naročje
Potem ji je večer za večerom razlagal	svoja	nova spoznanja.
obiskala v ječi in ni bila žalostna,	svoje	žalosti ni nikdar pokazala.
Toda te	svoje	bojazni nikakor ni maral priznati Ernestu,
v glavo in je bil precej ginjen nad	svojo	lastno usodo, v zelo črnih barvah popisal
usodo, v zelo črnih barvah popisal	svoje	življenje na kmetih in ga prosil, naj
prijeli, je nekaj zavijal, imenoval je	svojega	sina Bernarda, potem Er‐Bernarda in
In tako sta šla vsak po	svoji	strani, samo vrzel je bila med njima.
je rekla Jera in raztegnila	svoj	plet. »
še dodal, da tudi tatovi prinašajo	svoj	delež k zgradbi novega sveta - in ko
ji je razložil o Cestarju, ki je vse	svoje	bogastvo nagrmadil z goljufijo, je
z goljufijo, je Jera vztrajala pri	svojem	in trdila, da ima samo Bog pravico
Ko je zvečer legal v	svoje	listje, ni več govoril o krivicah,
zrasle peroti, da je lahko zaplaval v	svoje	sanje.
pripravljena, da bi ga sprejela pod	svojo	streho.
drže klobuke nizko na kolenih, drdrajo	svoj	»Hvaljen Jezus«, gledajo v tla in na
vsem tistem, s čimer se je Martin v	svojem	življenju tolikokrat pregrešil.
Recimo, pride berač, ves dan otepa	svoj	rožnivenec, k maši hodi in k spovedi
ga vzel k sebi, pa nima kam položiti	svoje	stare glave.
ustnice in začel je pripovedovati o	svojih	pustolovščinah, ki jih je doživel v
tiste vrste ljudje, ki veliko dajo na	svojo	obleko in svojo zunanjost, dokler se
ljudje, ki veliko dajo na svojo obleko in	svojo	zunanjost, dokler se jim godi dobro,
obrnila se je k	svojemu	otroku in ga vzela v naročje.
Ernest se je vlačil po	svojih	poteh, ki so bila nevarna.
prijateljem in neke noči je potihem zbrala	svoje	stvari ter izginila.
prostitucijo, samo da bi preživela sebe in	svojega	otroka: po treh mesecih je obolela,
izjavil, da ne more več izvrševati	svojega	poklica, policija pa jo je poslala
je začel jecljati in je jecljal vse	svoje	žive dni.
si je mirno lahko poiskal na zemlji	svoj	kot.
razmislil, da je vendar bolje biti bajtar na	svojem	kakor hlapec na tujem in se je oženil.
Res je, v	svojih	prvih doraščajočih letih je mnogokrat
božjo besedo gospoda župnika, ki je	svojim	ovcam neprenehoma zabijal v glavo,
kako venomer žalijo nebeškega očeta s	svojimi	mislimi in s svojimi dejanji.
nebeškega očeta s svojimi mislimi in s	svojimi	dejanji.
kar je bilo poglavitno, ni mislil po	svoji	glavi in niti mislil ni, da bi lahko
cesar in bog, ki sta imela na vasi	svoje	hlapce, župnika in žandarja, v trgu
Vsi ti gospodje so imeli	svoje	katekizme, v katerih je bilo vse lepo
očeta, zahajaj v cerkev, spovej se	svojih	grehov in spokori se; prvič, drugič,
Tako je živel Žef Obrekar do	svojega	petintridesetega leta pohlevno in delavno,
in bogu - in tako bi živel najbrž do	svoje	smrti, če bi ne bilo svetovne vojne.
cesar pokliče, pojdi in pretoči zanj	svojo	zanikrno bajtarsko kri.
V duhu je premeril vse	svoje	laze, njivice in travnike, dodal je
In Žef je po	svoji	pameti prišel do zaključka, da sta
dejanju pa je počasi tudi zanje dobivala	svoj	smisel, katerega sicer niso še znali
Natančno je spet preračunal vse	svoje	posestvo: meril je njive in travnike,
Otroci in žene so čakali	svojih	.
Ko je prišel do	svojega	polja, je videl, da se je bridko varal.
Bilo je sicer lepo stopiti na	svojo	rodno zemljo.
sunkovito planila pokonci, zapičila	svoje	drobne, ostre sive oči naravnost vanj
Žef je že odprl usta, da bi kriknil	svoj	grozeči »kaj«, toda spustil je roke
»Na, pij!« je dodal in pomolil Jakobu	svojo	čutaro.
pripovedoval staremu Jakobu o sebi in	svojih	, dvajsetletni, bledolični Hösu pa je
pogledoval polno Kati, ki mu je kazala	svoje	bele zobe.
Stara dva sta izginila v	svojo	sobo.
je snel zobovje iz ust, ga položil v	svojo	vojaško skledo in zalil z vodo.
Hösu je izmolil	svojo	molitev in poljubil škapulir, ki ga
dnem, noč za nočjo - vse je plavalo	svojim	ciljem naproti.
baba na vasi namignila, kaj misli o	svojih	hčerah, se je kar začudil.
župnikovo pridigo o starših, ki zanemarjajo	svoje	otroke, je zlezel vase in spoznal,
In s tem je opravičeval	svojo	vest, ki ga je potem, ko je izpil dva
»Hajde, očka!« so silili vanj vsak s	svojo	čutarico, »požirek gorkega za srečen
Hči nima časa za	svojo	bolno mater!
zgrabila za krilo in vzdignila k njej	svoje	drobne črne oči, ki so zažarele ob
Naš gospod bog se je usmilil	svojih	ponižnih hlapcev.
Ko je Nanca slišala ime	svojega	moža med pogrešanimi, je začutila v
začutila v tem skoraj neko opravičilo za	svoje	dejanje, čeravno je gospod župnik govoril
tisoče in tisoče duš, ter potem dvignil	svoj	glas in povedal, da je božje usmiljenje
odpuščanja gospoda boga, ki so ga s	svojim	grdim početjem užalile, potem pa tudi
grdim početjem užalile, potem pa tudi	svoje	može, ki so jih varale, so se Nanci
glavo in se zamaknil v debele konice	svojih	umazanih škornjev.
Vse do takrat ni vedel, da je nosil v	svojem	srcu svetel novec.
Pasenčurkova Jera, ki je s	svojim	zlobnim jezikom pometla vse kote, je
privzdignila kučmo z oči in, v svesti si	svojega	tolažilnega apostolskega delovanja,
pestjo glavo v trebuh in če pahnem	svojo	babo skozi okno, tudi vem, kaj delam,
vojno živel mirno in spodobno, vzgajal	svoje	otroke v strahu božjem in v strahu
nosečih deklet, da bi nad njimi otresala	svoj	jezik.
se je in se jezil sam nase, ker je s	svojim	trapastim in celo otročjim vedenjem
je zbezljal na vas in tam razlajal	svojo	bolečino in jezo kakor obrcan pes.
»Delati, na mojo dušo!« je zravnal	svoje	krepko telo.
Pride naj s	svojim	lačnim trebuhom, naj se ustavi na cesti
izbo, ko je oče Jakob pravkar vstal iz	svoje	čumnate.
Odprli so	svoje	lačne kljune in jedli, da se jim je
mrtvega pa samo smrt,« je vdano nagnil	svojo	drobno ptičjo glavo.
tako vajen kakor ženske, ki se vse	svoje	življenje sklanjajo nad ognjiščem.
Ko so konserve pošle, je s	svojimi	tresočimi se prsti potresal sladkor
in okrog pasu; že dvakrat je bil vso	svojo	obleko izplaknil v reki, uši pa še
Nemara pa je prišla samo po	svoje	cunje.
opoldne, ko je počival po delu, položil	svojo	plešasto glavo na kolena, da mu je
da bi se možu še bolj prikupila, je	svoje	popoldneve uredila tako, da je lahko
robu in dejal, da ne more pogrešati	svojih	otrok.
Spet je zaplaval v	svoje	stare, ruske sanje.
Varoval ga je kakor	svoje	najdražje in ponosno govoril o njem.
Pred vojno je tudi Žef oboževal	svoj	gozd.
pankrtoma sprijaznil, kakor pa izgubil	svoje	bukve.
navdušeno razlagal zidarskemu mojstru	svoje	načrte.
Pregledal je	svoj	plug.
Pomlad je zdaj korakala v deželo z vsem	svojim	življenjem: trava je poganjala, lipe
tako dobre volje, da je pripovedoval	svoje	vojne spomine.
se je spet spomnil	svojih	starih načrtov, spet je zahrepenel
Kar na sredi je pretrgal	svoje	pripovedovanje in zdirjal na polje.
od tiste ure začel rahlo dvomiti o	svojem	uspehu.
zibajočem se kamnitnem pragu in metal	svoje	šapaste roke s prsi na hrbet.
Nanci ni po volji, lahko kar gre s	svojim	pankrtom, kamor se ji zdi.
spodrsnilo na okroglem kamnu in padel je s	svojim	bremenom.
Prodal je konje in voz, obiskal	svoje	upnike in jim obljubil, da jim bo v
Umrl je za	svoje	sanje, ker ni znal prav usmeriti svojih
svoje sanje, ker ni znal prav usmeriti	svojih	sil.
stroške - in nad njegovim grobom je snel	svoj	visoki, črni cilinder celo sam predsednik
v našo vas in z odprto roko delila	svoje	darove.
se zjokali ali pa so se znesli nad	svojim	sovražnikom.
ki sta bili na vasi edini zastopnici	svojega	plemena.
skrbela za dom, tako je skrbela tudi za	svojega	Matijo, da je bil sit, oblečen in čist.
žensko, ki sta jo kramarja pripeljala od	svoje	beneške meje.
	svojo	ženitev je bil zelo ponosen.
vsakemu posebej razkrival čare in dobrote	svoje	Katarine.
Uranjkarica pa je s	svojim	dolgim jezikom združila kar obe mnenji.
obeh,« je rekla in glasno useknila	svoj	čokati nos v pisan predpasnik.
zibki in strmel v Tinko, ki je grizla	svoje	rožnate pesti in ga opazovala z drobnimi,
poklical, je hitro planila pokonci, uprla	svoj	pogled naravnost v njegov obraz in
učitelj stavil vprašanje in nato rekel	svoj	spodbudni
»No?«, je le s težavo krotila	svoje	rdeče ustnice, ki so se hotele razširiti
Kakor hitro sem zaslišal	svoje	ime, sem že imel polne oči solzá.
štirih letih točno kakor ura odbrenkali	svoje	filozofske študije in tako do dna spoznali
smo strumno strmeli vanj, je zvišal	svoj	glas in povedal, da je za slovenske
ležal na postelji, poslušal sopenje	svojega	soseda ter koval trdne in drzne načrte,
Pogledala me je naravnost v oči s	svojim	dvojnim pogledom in z zamolklim mehkim
se je in pogledala v globoki izrez	svojega	životka.
jih je v tistem letu nosila Tinka; na	svoje	veliko začudenje so tudi ugotovile,
beneške meje podvojila, če ne potrojila	svoje	prenočevanje pri Strežku.
kajpak tudi tokrat niso mogle zediniti v	svojih	mnenjih.
ure od vsega sveta in ima otroka s	svojo	lastno hčerjo; videla ga je na lastne
Po	svoji	materi je podedovalo samo drobne, za
Cestarjev hlapec, ki je bil znan po	svojem	strupenem jeziku in ki je tiste dni
Tiste počitnice sem preživel pri	svojem	prijatelju v Brdih.
Celo najbolj jezične ženske so na	svoje	veliko začudenje izvedele za njen beg
Pa tudi kam bi revež s	svojo	Srečo.
kmetom kaj pomagat, da si je zaslužil	svoj	vsakdanji kruh.
Ko sem se na	svoj	dvajseti rojstni dan vrnil iz ječe
zgrbljen starček, me otožno pogledal s	svojimi	sivimi očmi, ki so bile krvavo obrobljene
otroka in izginil, kakor izgine žival s	svojim	mladičem.
V začetku se izgovarja zaradi	svojega	dolgega molka, potem pa stoka o svojem
svojega dolgega molka, potem pa stoka o	svojem	težkem življenju, o dolgovih, ki ga
Bil je še trden, kljub	svojim	sedmim križem.
potapljali, se je morala pač krčevito držati	svoje	matere in jo gristi.
Pisal sem mu o	svojih	težavah in ga potolažil.
in naj si nikar tako ne žene k srcu	svojih	težav, zakaj prej ali slej bo nas vse
lisjakovo vodo; stenice pa so imele	svojo	ljudovlado v postelji starega očeta
ovirale, da bi si takoj ne ogledal	svojega	novega bivališča.
Opustil sem podrobno ogledovanje	svoje	celice.
V	svoji	rasti k soncu iz teme jetniških dvorišč
Z njimi sem doživljal tudi	svojo	pomlad: staro tepko pred našo hišo
Tudi o	svoji	prihodnosti sem ugibal z njimi.
S Cesarjem sva imela	svoje	račune.
je in odšel, jaz pa sem spet položil	svoje	kosti na slamnjačo.
nestrpno čakal, kdaj bo jetniški zvonec s	svojim	razbitim in rezkim glasom preklal jutranjo
Odpravil sem se na	svojo	vsakdanjo pot, to se pravi, da sem
Gosenica je opletala s	svojim	rilčkom ter grizla in požirala, požirala.
sem se o tem, odgovora nisem našel v	svoji	pameti.
nepopisnim zadovoljstvom in nasršil vame	svoje	košate črne brke.
tako nizko nadme, da je puhnil vame	svojo	sapo, nasičeno z ostrim vonjem po česnu.
pretreslo, da jo je kar dvakrat ponovil in s	svojim	debelim kazalcem bodel vame, kakor
zgrabil za križe in začel pihati iz vseh	svojih	šibkih pljuč.
poročilo seveda ni pozabil vtakniti	svoje	globokoumne misli o gosenici, ki izpodjeda
Ali imate na vratih	svoje	celice hišni red?«
Ravnatelj je zapičil vanj	svoje	oči, potem je z njimi obšel sobo in
je obupno vprašal ravnatelj, ko je s	svojimi	vodenimi očmi pogledal cvetje.
Ravnatelj je segel v žep	svojega	belega telovnika, izvlekel malo vijoličasto
potem pa jo je potegnil vase kakor polž	svoje	roge.
Prijel je s	svojo	suho roko, na kateri so se poznale
poznale žile dovodnice, za zavih pri	svojem	sivem fraku, stisnil se je vase, zavil
kruhu in vodi, vrnil iz podzemlja v	svojo	celico - bilo je triindvajsetega maja
Ko je do kraja izčrpal	svojo	modrost, je povzdignil svoj glas v
izčrpal svojo modrost, je povzdignil	svoj	glas v nekaj, kar naj bi bilo petje.
Vsaka celica je pela	svojo	pesem: slovensko, nemško, italijansko,
leto, ko začne zeleneti, odprem okna v	svoji	sobi in se z veselimi koraki odpravim
Ustavim se in vidim v vodi	svojo	lastno podobo.
pomladanskem vetru, vzravnam se in se s	svojimi	zdravimi, od tobakovega dima počrnelimi
Tako praznujem vsako leto	svoj	goseniški jubilej.
sprehajati od stene do stene kakor jetnik v	svoji	celici.
bi s šibkimi perutmi dvignila s tal	svoje	težko telo in odletela.
oblečen mož zahajajočih let, ki se je s	svojim	širokim, globoko upognjenim hrbtom
»No, zdaj ga slišite na	svoja	ušesa,« je povzela gospodinja in njena
starina, pa ne dražil poštenih ljudi s	svojimi	krivimi nauki.«
pravijo, da je zdrav; ovsen, ki se s	svojimi	resami otrokom zatika v grlu, da morajo
urah sem se v mislih vselej vrnil v	svojo	vas; ustavil sem se sredi poti, se
mož je skočil predte, te pogledal s	svojimi	živimi očmi, stekel nekaj korakov po
mož ni zahajal nikamor in ni razlagal	svojih	nesreč.
hudo se je moral boriti, da je zlomil	svoj	ponos.
»Vse ima	svoj	konec, tudi staro železo.
s	svojo	smrtjo, drugi s svojim težkim življenjem
s svojo smrtjo, drugi s	svojim	težkim življenjem razširili spoznanje,
oklofutan otrok, se zagrebel v slamo, se s	svojimi	velikimi črnimi očmi začudeno zamaknil
pomladansko pokrajino ter razmišljal o	svoji	žalostni usodi.
Venc se je skobacal iz	svojega	gnilega in pregrešnega gnezda, poviškal
gnilega in pregrešnega gnezda, poviškal	svojo	kilo, krepko zategnil pas, pobral vrv
je o samih trobentah - potožil je o	svoji	grenki usodi, popil kanček črne kave,
se je spenjal v hrib ves zatopljen v	svojo	grenko usodo, je na ozki zaraščeni
Tako je Venc Poviškaj	svojo	usodo tako rekoč zapečatil kar mimogrede.
umrl takšen, kakršen je bil v boju za	svoje	življenje: obut in oblečen, kosmat
Vse	svoje	kratko in hudo življenje je Venc Poviškaj
spozabil, da je predrzno uporabil celo	svojo	prosto voljo, kar ima v nebesih kakor
človek vselej deležen, kadar uporabi	svojo	prosto voljo.
novico v župnišče, snel klobuk, odnergal	svoj	»Hvaljen Jezus« in počasi izblebetal,
kilo, obesil«, je župnik obupano objel	svojo	lesketajočo se plešo, izustil najhujšo
ter se zatekel v	svojo	sobo.
mnenju preočitno razkazovali v cerkvi	svojo	zagorelo kožo; moža sta stopila v nasprotni
kljub temu tako pretresla, da je objel	svojo	plešo in iz dna srca še enkrat vzdihnil:
blagodišeče masti žalostno nagnila	svoj	otožni obraz na zalito ramo in milo
razmišljanje je prekinil farovški Sultan s	svojim	tenkim laježem.
prizadevanjem in premagovanjem dati	svojemu	jokavemu in nagubančenemu obličju prijazen
tihem jezil, ker mu ni mogel vreči	svojih	ostrih besedi naravnost v obraz.
angel varuh in se samo tu pa tam s	svojimi	razcvetenimi čeveljčki dotaknilo blatnih
precejšen kmet iz sosednje vasi, ki bi rad	svoje	zavoženo gospodarstvo rešil s čarovnijo.
Petru, ga zgrabil za rame, se mu s	svojimi	ščetinastimi brki skoraj dotaknil obraza
spozabil; kmalu bi bil potegnil iz žepa	svojo	štulasto roko in zaplaval z njo po
kazalec, toda zdaj ga ni uporabil pri	svojem	nosu, pač pa je z njim narisal v zrak
biti pas ali vrv,« je dejal in zapičil	svoj	dolgi kazalec v culo.
Dekletce je po	svojih	skromnih močeh izvršilo ukaz in se
Tako je Kuščar spraševal	svoje	otroke poleti in pozimi, kajti mraz
Tega jezika pa se Kuščar na	svojem	dolgoletnem romanju po Pruskem ni nikjer
pest tobaka, skočil iz zdiča, naperil	svoj	dolgi kazalec v visokonogega zelenca,
tako - - - « je rekel Kuščar iz dna	svojega	ranjenega srca in naperil kazalec proti
S	svojo	smrtjo se ni pomaknil niti za korak
Ko sta izčrpala	svoje	znanje, sta umolknila in na tihem grebla
sta umolknila in na tihem grebla po	svoji	vesti, če nista nemara s čim pripomogla
Proti večeru sta drug drugemu razkrila	svoje	težave.
pritrdil Izidor, planil pokonci in na	svoj	račun stekel po novo pletenko.
na rame in tako pokazali, da služijo	svojemu	prepričanju in obenem dajejo po bučah
prepričanju in obenem dajejo po bučah	svojim	nasprotnikom, kakor je rekel Zagričar.
ki je ljubil pregovore in verjel v	svoje	zveličanje, je dvajset let hrepenel,
obupaval in na tihem tudi preklinjal	svojega	naslednika, ki se mu ni hotel roditi.
Fratnik	svoje	bolečine sicer ni pokazal, pač pa je
da ga je bog oče kaznoval, ker se je	svojega	naslednika preveč veselil in ker ga
Zato je zaklenil	svoje	srce, postal na videz oduren in trdno
videz oduren in trdno sklenil, da se	svojega	naslednika, če mu ga bo bog dal, ne
iz vaških nosov in vestno opravljal	svojo	zakonsko dolžnost, dokler se mu v jesenskih
Fratnik je bil	svojega	naslednika čez mero vesel, toda svojega
svojega naslednika čez mero vesel, toda	svojega	veselja ni pokazal.
previdnosti, ki ima z vsakim udarcem	svoje	dobre namene.
namrgodil Fratnik, ki se je trdno držal	svojega	sklepa, da otroka ne bo pomehkužil.
Pometaj pred	svojim	pragom!
Soseda je šla, Venček pa se je po	svoji	mili volji drl in napenjal toliko časa,
je zaključil in se znova zatopil v	svoje	delo.
njegovega obraza in izrekel o njem	svojo	sodbo.
razumljivo, da se je zanimal tudi za nos	svojega	naslednika.
šola je položila nanj	svojo	roko.
abecednik, iz katerega je Pavla pobrala	svojo	učenost - in Venček se je napotil v
jabolko in tako hlastno ugriznila vanj s	svojimi	ostrimi zobmi, da se ji je sok pocedil
Venček se je sklonil in gledal v	svoj	trebuh.
Venček se je sicer upiral po	svojih	skromnih močeh.
ustrašiti; samozavestno in junaško naj gredo	svojim	ciljem naproti.
Poslal je otroke	svojim	ciljem naproti sredi vojnega meteža,
Zinka je imela	svoj	cilj v krvi, Peter v užaljenem srcu,
kljub temu lahko kdor koli stresa nanje	svojo	objestnost, zaničevanje in zlobo.
odpustnico za sveto podobo in začno v potu	svojega	mladega obraza služiti svoj vsakdanji
potu svojega mladega obraza služiti	svoj	vsakdanji kruh.
Če se kdaj spozabijo in odpro	svoj	kljun, jim starši takoj pokažejo vrata.
fantov pa si še ne drznejo prinesti	svojega	nosu.
fantje včasih radi dokažejo dekletom	svojo	moč s tem, da smrkavcem pošteno navijejo
pričakujejo, kdaj bo pognala prva kocina in s	svojim	prihodom naznanila, da se tudi njim
zalije srce, zdvomijo nad vrednostjo	svojega	grenkega življenja, se naslonijo na
	Svojih	sošolk ne zmerjajo več, marveč se jim
zaprti sobi srečamo v zaprašenem zrcalu	svoj	utrujeni obraz in polagamo sebi račune
bili deležni tega življenja, kajti	svoja	smrkava leta so preživeli sredi vojnega
vasi, kajti taki ljudje so nesrečni vse	svoje	življenje.
Šmonov Izidor je šel	svojim	ciljem vse drugače naproti.
dokler se mu rane niso zacelile, toda	svoje	štulaste desnice tudi kasneje ni nikdar
dal robca?« je planil pokonci; zvest	svoji	obljubi, da otroka ne bo pomehkužil,
je Fratnik prvič opazil obsežni nos	svojega	sina, mu je takoj potisnil v roke telovnik
vrnila domov, je Fratnik zbral vso	svojo	potrpežljivost in vzel Venčka še enkrat
Kakor hitro je oče vzel	svojo	roko z njega, je kar švignil kvišku;
srečal s Petrom, ki mu je govoril o	svojih	načrtih.
»Ali mu razlagaš	svoje	povesti?«
in dognali, če je sposoben braniti	svojo	domovino.
pri vsakem koraku, s katerim dokazuje	svojo	zrelost, nekam nerodno pri duši?
lase in se prvič v življenju zatekel k	svoji	pameti po rešitev.
pristne črne kave ter mu tudi z velikimi	svojimi	razumskimi silami ponižno priskočila
Te pomoči je bil Venc v	svojem	življenju že večkrat deležen - toda
zacepetal z nogami, obupano razširil	svoje	lopataste roke in pogledal v kot na
	Svoji	jezi pa je dal duška s tem, da je porinil
spoštljivo umaknila pred moškim nastopom	svojega	nečaka.
res samo šala?« je nezaupno vprašal s	svojim	zamolklim glasom.
se zagnal v zdič in začel govoriti o	svoji	bolezni malone s spoštovanjem in ponosom.
Magnat naj se vozi po	svoje	, proletarci se bomo pa po svoje.«
po svoje, proletarci se bomo pa po	svoje	.«
pribil Izidor in tako krepko položil	svojo	koščeno roko Vencu na rame, da je ta
sobo, in izdrdral vse, kar je vedel o	svoji	bolezni.
kričal in preklinjal, skratka, bil je v	svojem	normalnem večernem razpoloženju.
Izidor bi sicer rad rešil	svoje	dostojanstvo, toda še preden je našel
Poročil se je z Minco, s	svojo	ljubeznijo iz mladih dni.
ker je Kočarica že večkrat dokazala	svojo	rodovitnost - saj je že pred zakonom
ne posegla vmes, da zaščiti koristi	svojega	sina:
financarji in miličniki so puščali tam	svoje	plače.
Moj Jezus pa je dalje živel	svoje	»uničeno življenje«.
Spočetka je z Mico prevažal samo	svoje	pijane goste, ker pa je s temi malo
ker pa je s temi malo zaslužil, je	svoje	področje razširil tudi na mrliče, jetnike
sicer s Pologarjevim, ki se je vozil s	svojimi	konji, in se sporekli, toda do pretepa
in oba sta se ubrano razjokala nad	svojima	bridkima usodama.
sklonil glavo, potem pa je le zbral	svoj	pogum.
streznil, da je napregel in zapeljal	svoje	pobe k »Trem kronam«.
kraj, ki ga je prečastiti Rihard Orel v	svojih	vznesenih pridigah imenoval »jama razbojnikov«,
posebno takrat, kadar so se sporekli s	svojimi	trudnimi in uvelimi zakonskimi družicami,
so v vinu zagledali pustolovščine iz	svoje	mladosti.
spala samo z enim očesom, zdramila	svoji	hčeri:
zgrudil na kolena, odprl vse zatvornice	svojim	solzam in toliko časa klical »svojo
svojim solzam in toliko časa klical »	svojo	drago Maričko«, da se je Kočarica vdala
sobo, Moj Jezus pa se je vrtel okrog »	svoje	stare« - in »njegova stara« mu je skuhala
Venc se je zravnal, objel	svoj	trebuh, se odkašljal in začel z nizkim
Mica je skrajšala korak in vozila po	svoji	mili volji.
ga ne bičajo k tlom; neopaženo živi	svoje	mirno tegobno življenje, dokler neke
na hrbtu, se otožno zamisli in gre	svojo	pot.
in dognali, da ni sposoben braniti	svoje	domovine, ker je njegovo telo kakor
tistih bilkah je Venc nekega dne prvič v	svojem	življenju opazil, da so rože na svetu
»Ali jih neseš	svoji	čeči?«
Naslonil se je s komolcem na tram, objel	svojo	debelo glavo in gledal, kako se je
njemu, tako da ga je skoraj zakrila s	svojim	bogatim telesom:
»	Svojo	klofeto pa le poberi, trapa,« je zakričala
Po	svoji	žalosti pa se lahko pasemo, kakor se
valjal po pepelu na ognjišču in vtikal	svoje	umazane parklje v vse piskre, ki so
Ponoči je goreče molila za	svojega	nečaka in ga izročala v varstvo božjemu
kadar je ležal na peči in razmišljal o	svoji	bridki usodi.
Oljski gori in mimo pobledelih fotografij	svojih	treh razkošnih sestrá, dokler ni njen
palcev na nogah sejali rdeče kaplje	svoje	mlade krvi.
spremljala na poti in se spominjala	svoje	mladosti.
Spomnila se je tudi	svojih	razbitih palcev na nogi, kolikokrat
mize, prebledel in naglo segel v žep po	svoj	rdeči robec, da bi obrisal obilne solze,
Mojega Jezusa za mizo, ko se je po	svoji	stari navadi razjokal in psoval, pač
izgubljeno ozrl okrog sebe in se prestrašil	svojega	lastnega glasu, kajti v njegovem zarjavelem
odpeljal k »Trem kronam«, da položi	svojo	razbeljeno glavo v široko, toplo naročje
razbeljeno glavo v široko, toplo naročje »	svoje	stare« in ji skesano prizna, kako velika
Šla je v	svojo	sobo, ugasnila luč in oblečena legla
ki so se osipale čez vrtno ograjo,	svojega	krvavečega palca in matere, ki drži
pretikala skozi vrbovje, potem pa v	svoje	razširjene potne in umazane roke.
poteklo štirinajst dni, je začel čistiti	svoj	dom.
Na tem svetu je že tako, da	svoje	največje in najdražje skrivnosti ne
je pomiril, napregel Mico, naložil »	svojo	staro«, sedel k njej in pognal.
Venc je na	svoja	ušesa slišal župnikovo pridigo in jo
Pavli in ji meni nič tebi nič poklonil	svojo	pravkar pobeljeno hišo.
Vsakdo se maščuje po	svoji	pameti in po svojih močeh: nekateri
Vsakdo se maščuje po svoji pameti in po	svojih	močeh: nekateri strupeno sovražijo,
razbohotile v cvet, tretje so čakale	svojo	pomlad.
Venca Poviškaja in ga zapeljevalo s	svojimi	pisanimi prosojnimi krili, o mraku
okusil vso slast maščevanja in se po	svoji	pameti in po svojih močeh maščeval
maščevanja in se po svoji pameti in po	svojih	močeh maščeval Zinki in vsem, ki so
in se mladostno spustil po stezi k	svoji	hiši.
Sovražil je to orodje iz dna	svoje	duše.
spravil iz sebe in tako predirno zabodel	svoje	edino oko v Venca Poviškaja, da se
in zagrebel obraz v umazano podlogo	svojega	suknjiča.
Pavla je seveda potrebovala zase in za	svojo	družino vse prostore.
težavo in s hudim prepirom obdržala	svojo	sobo, na peči pa se je zasidral »zaspani
Venc je	svojo	posteljo samo toliko preložil, da je
kaj malega zažvižgal in razmišljal o	svoji	usodi.
- - -« je zamrmral Venc in strmel v	svoje	raztrgane čevlje.
Zanimala se je samo za	svojo	dušo in za vaške čenče.
Po večini je preždela v	svoji	sobi ali preklepetala pri starih babah.
Tam se je vrgel na	svoje	ležišče, zagrebel obraz v stare cape
Nemara je mislila na	svojega	otroka, nemara pa tudi na Venca Poviškaja.
kakor oklofutan otrok, se vrgel na	svoje	ležišče in dolgo mižal.
je dvignil, stopil k okencu in se s	svojimi	velikimi očmi zamaknil v pokrajino.
se zamaknil predse in razmišljal o	svoji	bridki usodi.
Venc se je skobacal s	svojega	gnilega ležišča, poviškal svojo kilo,
s svojega gnilega ležišča, poviškal	svojo	kilo, krepko zategnil pas, pobral vrv
Vencu Poviškaju - in z njo je zaključil	svoje	kratko življenje.
zemljo v podobi Venca Poviškaja, da bi s	svojim	trpljenjem zaslužila večno kraljestvo
S te strani je Venc Poviškaj storil	svojo	dolžnost.
Taki smo: sram nas je	svojega	lastnega srca.
samo tisto, kar imaš zakopano na dnu	svojega	srca in skritega v možganih pod koščenim
rajši vse misli napisane po stenah	svojih	src; in da jih ne bi izgubili iz spomina,
lepo urejena po hrepenenju in drznosti	svojih	misli.
tvojih najdražjih prijateljev in po	svoji	lastni nezmotljivi uvidevnosti.
In kakor se privadiš	svojega	imena, ki si ga dobil pri prvem krstu,
počasi skobacal iz postelje, postavil	svoj	okostnjak k umivalniku in ga nekoliko
bil svojčas velik bojevnik za svobodo	svojega	ljudstva.
prav tako se ni več zanimal za svobodo	svojega	ljudstva.
oddahnil, je šel čez mejo po plačilo za	svoje	zasluge - toda ne cvetja ne denarja
po tolikem trpljenju z delom služiti	svoj	vsakdanji kruh.
»Kako?«je vprašal s	svojim	zamolklim glasom, in zdelo se mi je
Od	svojega	petnajstega leta dalje je polna tvorov.
Na to	svojo	preteklost je bil zelo ponosen.
vaške čenče, o ženitvah, o orožnikih, o	svoji	kravi, ki se mu nikakor noče ubrejiti.
sobi in razmišljal ali bi nadaljeval	svojo	zgodbo o Vencu Poviškaju ali ne.
Lahko se sicer pritožiš, kakor otrok	svoji	materi.
se zatekel, kakor išče izgubljen pes	svojega	gospodarja.
pravimo, šila in kopita, jih zmetala v	svojo	pisano košaro, pograbila locenj, stopila
stopila na pobočje in potegnila iz doline	svoj	široki plašč ter ga vlekla počasi više
in važnim obrazom, kakršnega ima v	svojih	najlepših letih mati, ki ji na videz
utegnil v temi postaviti lestvo k oknu	svoje	čeče.
Potem sta vlekla vsak na	svojo	stran trmasto in vztrajno toliko časa,
naukov, postala na tnalu in pogledala s	svojim	špičastim, s tobakom zadelanim nosom
iskala tobačnico v neskončnih gubah	svojega	širokega nabranega krila.
komedija še večja, moraš še ti nesti tja	svoj	kljun!« je dejal Ivanc.
Pazi jo je glasno opomnil s	svojim	vreščečim laježem, Ivanc pa se je rajši
Zanut strumno in odločno ubirala s	svojimi	krivimi nogami, kakor bi jahala nekakšne
se je Ludvik z vsemi štirimi otepal	svojih	bratov, češ da bodo s svojo prisotnostjo
otepal svojih bratov, češ da bodo s	svojo	prisotnostjo in to celo v teh črnih
teh težkih in sitnih dneh ponudila	svoji	šolski tovarišici svojo izvežbano roko.
dneh ponudila svoji šolski tovarišici	svojo	izvežbano roko.
vsaki dve minuti skočila v izbo in s	svojim	strokovnjaškim očesom pregledala obleko,
»poguznjenka«, kakor je v pijanosti imenoval	svoje	hčere, vendarle še ujela božji blagoslov.
natočili vanje kropa in izginili vsak v	svojo	sobo, kjer so prhali, kihali, se usekovali,
je bedela Nanca, ki je tako samevala	svojo	poslednjo dekliško noč, čeprav je vedela,
potem pa so se moški spravili vsak k	svojemu	oknu in se začeli briti.
sedli in se temeljito pačili vsak v	svoj	drobec razbitega zrcala.
seveda mučil stari Pečan: nategoval je	svojo	nagubano kožo na vse kriplje, zajemal
vse kriplje, zajemal sapo, podpiral	svoje	tenko lice z jezikom in vselej zrogovilil,
zadnje besede, se zravnala, stopila s	svojim	pritlikavim ženinom v cerkev in se
Kobilčer je igral	svoj	najveličastnejši preludij, ki ga je
človek pogledal s kora, so bili zaradi	svojih	krivih nog podobni gabrovemu
sta ga z leve in desne podpirala s	svojimi	krivimi nogami, kakor dve negnojevi
Štefuc jih je že večkrat oploskal s	svojo	lopatasto roko in je bil zaradi tega
in, ko se je obrnil po cerkvi ter s	svojim	gromovitim basom zagrmel iz praznega
Spenjala se je na prste in opletala s	svojo	rdečelaso glavo
Puščavarjev Tine in tako krepko pritiskal s	svojim	zoprnim tenorjem, da je popolnoma snedel
Padarjeva Hedvika je prečustveno pela s	svojim	prijetnim altom, Ruparjeva Zora je
pa se je Ruparjev France, ki razen	svoje	moči ni imel druge vrline, kakor da
In Ludvik jo je, da bi dokazoval	svojo	ravnodušnost do Nance, večkrat sledil
S pomočjo	svojih	izdajalskih bratov se je prerinil do
Čarjeva Mica je zamrmrala	svoj	pritrdilni
poleglo, je župnik prekrižal roke na	svoji	lempi, kakor pri nas pravimo obilnemu
Toda pri	svojem	govoru je bil tako nepreviden, da je
Zato je zaključil	svoj	govor, se vrnil k oltarju, še nekaj
naprej prebiral pedale in plesal s	svojimi	koščenimi prsti po zamazanih tipkah.
odplavala in stokajoč umrla v vsej	svoji	mogočnosti.
je zagodrnjala Nanca in pokazala na	svoje	prsi, kjer je bil cel roj drobnih mušic.
Modrijanka je stregla v	svoji	lastni osebi, čeprav za to stvar ni
ni bila ravno primerna, ker se je s	svojim	veličastnim telesom komaj prerivala
Brisala si je	svoje	mastne roke v predpasnik, sopla kakor
rad ne prijemal s	svojo	šapasto roko tujih glav - in treba
Toda tudi Štefuc je imel	svojo	slabost.
še kapljice ne bo več srknil in da	svoji	Katarinici niti lasu ne bo več skrivil.
je zaradi tega, ker se je prestrašil	svoje	lastne drznosti.
mimogrede odklenili v župnišču še oba	svoja	psa:
To je imelo	svoje	posledice:
Nace je plesal s	svojo	Zoro in bil že tako nacejen, da se
Mešele pa je silil	svojo	, namreč »Buči, buči morje Adrijansko«,
Nande in se naenkrat znašel ob steni	svojih	dveh bratov.
zopet ...« je vzdihnil Kobilčer in objel	svojo	sivo glavo.
Pečan očitajoče dejal Nacetu in spustil	svojo	pijano glavo na mizo.
»Kaj,« je zakokodakal Pečan in stegnil	svoj	oguljeni vrat iz ovratnika.
Štefuc je s	svojim	okovanim čevljem pobrodil po tej čobodri
in ljubezen, ki je že skoraj dosegla	svoj	vrhunec.
novega človeka, ki je že ob prvi uri	svojega	življenja prinesel pomirjenje.
našem življenju, ki se peni in poje	svojo	pesem.
Obrekarjevimi mecesni kuno belico v	svojem	skobcu ter veselo vzkliknil:
	Svoje	dolžnosti je opravljal, kakor mu je
zgubljeno vprašal Štefe in buljil v	svoje	prazne roke.
dlanjo zaščitil slabotni plamen pred	svojo	sapo.
Trohovka je s	svojimi	živimi očmi merila zdaj njega zdaj
Štefetu in Štefe je s tako silo iztulil	svojo	žalost v njeno uho, ki je bilo poraslo
je zatulil Štefe in žalostno pokazal	svoj	niklasti prstan.
Kristusovo podobo: pokazal je s prstom na	svoje	goreče srce.
odpusti mi!" je šepetal in stegnil	svoje	žuljave roke.
Toda zunaj se je sramoval	svoje	bojazljivosti.
je zdaj šepetal v duši in gledal	svojega	otroka, ves vesel, da čumi in da sanje
�Oh, nikar me ne trapi s	svojimi	sanjami.
Pregledal je	svoje	njive, na večer pa je stopil k Logarju
Človek vdihne dušo	svoji	misli in trepeče pred njo.
danes nihče ne obira, nihče ne spravlja	svojega	pridelka.
jatah, objestno prebirajo njive ter s	svojimi	ostrimi kljuni parajo koruzne storže
bo prvi," zamrmra Mešele in pograbi	svoj	kramp.
dati edino, kar ima - dati mora moč	svojih	žuljavih rok.
Samo hip in že vse beži, vsak na	svojo	stran.
Vse	svoje	moči zbere, sune z vsem telesom ter
razume Dragič s poslednjim plamenom	svojega	življenja in začuti veliko olajšanje
da bi si brezskrbno napasel oči na	svoji	pokrajini?
slečejo srajce ter ponudijo sončnemu biču	svoje	mlade in prožne hrbte.
okna rdeč nagelj ter si ga zatakne za	svoj	zeleni klobuk, ki ga nosi prišpičenega
nageljnom za klobukom si lahko utira	svojo	pot.
bab še ni!« bevskne Zavoglar in vrže	svoje	oči po ravni beli cesti.
Ko vsak odreže	svojo	razovnico, obriše koso in jo obesi
naglimi in rahlimi koraki hite vsaka po	svoji	razovnici in z belimi grabljami trosijo
ko sem po petnajstih letih obiskal	svojo	rojstno vas na Tolminskem.
... potem pa bo seveda takoj začela s	svojim	osladnim glasom govoriti o našem očetu.
grožnjam tako neusmiljeno obrezljali s	svojimi	pipci, položil sem roko na razpokano
Toda tam sem doživel tudi	svoje	prve resne ure; vsak dan je po kosilu
parklji, ki je kaj poredkoma metala rep na	svoj	uleknjeni hrbet ter zagrizeno prežvekovala
bi bil sam, da se ne bi srečaval s	svojim	domom samo z očmi, temveč tudi z rokami
Nebo je bilo visoko in je s	svojo	sinjino zalivalo vse kote.
ne znajo skladno zaživeti s čustvi	svojega	bližnjega, čeprav si prizadevajo.
Kolikor sem se	svoje	tete spominjal, sem bil prepričan,
in ker je imela čudovit spomin, je v	svojem	pripovedovanju kar na lepem uporabljala
»To ni nič,« je dejala in stresla	svojo	drobno glavo.
je rekla in položila	svojo	koščeno roko na tilnik.
je rekel, ko je počasi vse zložil v	svoj	oprtnik, ‘saj je razbojnika tudi strah,
‘Saj je kralj	svoje	beračije.
»Kje so?« je teta po	svoji	navadi ponovila vprašanje.
le prišel čas, ko je moral pokazati	svojo	barvo.
pa je v sedemdesetih letih znosil v	svoje	strme jalove laze.
je vprašala ter v zadregi prebirala	svoje	koščene prste.
je, sklonila glavo ter se zamislila v	svoje	žuljave dlani, kakor bi bilo tam popisano
predpasnik, kakor bi hotela izbrisati	svojo	zanikrno, človeka nevredno preteklost
Bogve, s čim si mora tam ženska služiti	svoj	kruh?« je rekla počasi ter me pogledala
petimi leti je umrla in mu poslala	svojega	sedemletnega sina.
živo, ker je zelo počasi spravljal	svoj	revolver.
je zmajal z glavo, ‘vedel sem, da si	svojo	dušo do kraja ugonobil, nisem pa mislil,
ker sem nenadoma zagledal v zrcalu	svojega	spomina Travnikarjevega strica, lasatega,
še krepkih let, je večkrat grmel v	svojem	basu o nekakšnem Fra Diavolu.
Vsak ima	svojo	zgodbo, kdor je mrtev in kdor se je
Tako je pripovedoval s	svojim	večnim ‘pravim’ ...
Še danes ga vidim, kako se je s	svojim	upognjenim hrbtom prizibal po vrtu.
je rekla in me naravnost pogledala s	svojimi	drobnimi očmi.
Obrekar je zadel	svoj	oprtnik in potem trdo udaril z nogami
Teta je vstala, stresla	svoje	suhe noge in udarila z debelimi čevlji
hudiča, ali ne bosta držali!’ je govoril	svojima	nogama, kakor bi bili dve živi stvari.
S	svojo	upognjeno hrbtenico je pa kar norce
da si ga lahko gledal samo, kadar si	svoje	delo res opravil in je bila tvoja vest
	Svojemu	polomu ne bodo ušli.
pridigali, podobni Modrijanu, ki je sredi	svojega	širokega travnika razlagal Kozjekarju,
pa je zmajal z glavo, se prijel za	svojo	muho in potegnil ustnico navzdol in
‘Tvoj svet je lep,’ in nato krenil s	svojim	oprtnikom v hrib, kjer grize kolena
dolin v hribe ter so se razgledali po	svojem	svetu.
Toda	svoje	ljudi, dobre ljudi poznaš že po koraku.
occhiacci!’** je zakričal in z vso silo	svoje	mesarske roke udaril Obrekarja po licu,
njegovem računu, ker jih mora vsak dobiti	svojo	mero in ker ne deli milosti, da bi
skupaj ... kako bi rekla ... tudi strah ima	svoje	meje.
rekla, naravnost pogledal častnika s	svojimi	sivimi očmi.
Obrekar jo je s	svojo	široko roko trepljal po glavi, toda
Bichi ga je še enkrat mahnil z vso silo	svoje	težke roke - in pob je udaril z glavo
Zelo verjetno, ker se je	svoje	preteklosti kesal.
brani	svoje	življenje do poslednjega diha; ne izgubi
ga je pregovoril, da je spet zadel	svoje	breme in nesel naprej.
Počasi se je dvignil ob kolu in pogledal	svoje	stare noge, ki so odslužile.
Obrekar se je spomnil	svojega	nesrečnega Smukača.
Sam ga je moral zagrebsti v	svojem	lastnem vrtu pred hišo.
po stezi za vodo in tukajle odložil	svoj	oprtnik, bi se mi ne zdelo prav nič
prečisti v borbi, mora zmagati in doseči	svoj	namen.
očka Orel sedemdeset let nosil gnoj na	svojem	upognjenem hrbtu.
od koder je Obrekar poslednjič videl	svojo	gorečo domačijo, ki je bila zibelka
Peljal me je v izbo, kjer si je uredil	svoje	domovanje: očrnele stene je sam prebelil
Tam so bajtarji že kosili vsak	svoj	kos mastne trave.
Počasi nesejo	svoje	mrke glave mimo tršate starinske spovednice,
naslanja se na deblo, gleda v tla in sesa	svoj	dolgi in debeli zeleni ustnik.
prstih, zdaj na petah in počasi vrti	svojo	nadišavljeno glavo kakor petelin na
mogočno, nato pa v časopisih občudovati	svojo	sliko in prebirati svoj govor.
občudovati svojo sliko in prebirati	svoj	govor.
tako zvesto, da mu je zapisal tudi	svoje	srce: postal je trd in okruten.
ne zanima za nobeno stvar, razen za	svoje	brke, ki so še po modi kralja Umberta
Carlino Palumbo vznemirjeno preklada	svoje	okroglo telo na kratkih in tenkih nogah,
Briše si tilnik in notranjost	svoje	visoke kape ter se skrivaj ozira zdaj
povedal, da je vroče, ker je stegnil	svoj	kratki koničasti kazalec in z njim
razgreti obraz ter zaničljivo motri	svojo	družbo, a najbolj nesrečnega poštarja,
In zdaj stoji tukaj, med	svojimi	lastnimi neolikanimi štori, kakor bi
uniformi, skrušeno gleda predse, prestavlja	svojo	leseno nogo ter si venomer popravlja
sama pripeljala iz daljne Kalabrije k	svojemu	izgubljenemu sinu.
Zdaj se ustavi na	svoji	gruči ter jo vprašujoče motri, zdaj
Spet se ozre po	svoji	gruči - in nenadoma zasluti, da stoji
Nato se nagonsko stisne k	svojemu	sinu in trepeče zanj, kakor bi se tisti
Že zdavnaj ima	svoje	mnenje o ljudeh v teh krajih, kjer
prepričani, kako bodo nekoč pognali Lahe s	svoje	zemlje.
mesto in ga tako rekoč ponižali za	svojega	hlapca.
Stara ženica, ki je v	svojih	vročekrvnih krajih že doživela ljudske
širokega obraza in skozi zmedeno štreno	svojih	jeznih misli mrko gleda, kako se polni
življenje naučilo, da ne smejo zapravljati	svojih	delavnih rok za opravek s kajo, samo
cerkve je šele zdaj stopil Modrijan s	svojo	družino.
spomenik rimski volkulji, ki jih je s	svojimi	jeklenimi kremplji iztrgala iz suženjstva
»A‐a!« prikima Žuželjč, stegne tri	svoje	prste in jih pogleda.
Nato potegne vase vrat in spusti	svoje	telo v vsakdanji mir.
Dekleta so se umaknila v	svoje	sobe in sedla k jurčkom, da bi klekljala.
Mati ga vzame v široko plavnico	svojega	krila.
Pismonoševa Zmaga je tudi prinesla	svojega	otročička na vrt.
Otročiček prebira	svoje	prstke in gleda v skrivenčene veje,
je zidal in zidal, širil in urejal	svoj	grunt; zdaj pa, ko je vse lepo pozidal
mizi, žuli četrtinko vina in puha iz	svojega	debelega zelenega ustnika.
lepa, čeprav baje ni bila niti senca	svoje	matere.
Tretja Barbara, ki še zdaj reglja s	svojim	klopotcem, je bila v mladosti tudi
lepa, čeprav baje ni bila niti senca	svoje	matere, kaj šele svoje babice.
bila niti senca svoje matere, kaj šele	svoje	babice.
Trohov rod je že imel	svoje	priznane pravice.
se lepote tiče, ni bila niti senca	svoje	matere, niti senca sence svoje babice,
senca svoje matere, niti senca sence	svoje	babice, a o prababici, prvi Barbari,
Baraba je včasih celo sam	svoj	gospod.
ti, vsaj danes ne bi nosil po cestah	svojih	kosti.«
Barbaron se zdrzne, nato zbere ves	svoj	pogum in grozeče vpraša:
Barbaron stisne zobe, pograbi	svojo	četrtinko in skozi dvokrilna vrata
metlo med kolena in spet zagrebe roke v	svojo	žimo na prsih ter se zastrmi čez cesto.
si po stari navadi kar glasno pove	svojo	bridko misel:
globoko izrezanem životku in si razčesava	svoje	ogljeno črne lase.
»Ka‐ka‐kaj!?« zakokodajsa Modrijan in potisne	svojo	okroglo plešasto glavo skozi okno.
Cene, glasno potegne sapo v nos in s	svojo	dolgo roko zariše polkrog po zraku,
Cene, z obema rokama visoko dvigne	svojo	težko brezovko ter jo nato z vso silo
sklene roke in potegne nazaj v sobo	svoj	preplašeni obraz.
je bil stopil na trn, in zato zdaj v	svojem	teku poskakuje ter s širokim podplatom
teku poskakuje ter s širokim podplatom	svoje	desne
okrog otroka, ki se poganja z vso silo	svojega	obupa.
razpršili oblački prahu, ki ga je dvignil s	svojimi	širokimi bosimi stopali, se že pojavi
Počasi preklada	svojo	veliko rdečelaso glavo z ramena na
Stric lomasti s	svojo	gorjačo in gromovito ropota:
V	svojem	obupu je popolnoma sama sredi vaške
živi?« zatuli Žuželjčevka in zabode	svoj	pogled v Usadarja.
Kadar stopi pred nas nesreča v vsej	svoji	goloti in okrutnosti, je vsaka tolažba
Žuželjčevka onemi in pogleda	svoje	roke, kakor bi bilo nekaj grozotnega
trmasto krikne Žuželjčevka in vrže kvišku	svojo	rdečelaso glavo.
Jeeezušček!« vzklikne Modrijan, zasuče	svoje	drobne oči proti cerkvi in se naglo
kakor bi šele zdaj odkrila pravi vzrok	svoje	nesreče.
in jo odpahne ter se nato skloni k	svojemu	gospodarju, da bi ga pobral.
Toda hlapec je že postavil na noge	svojega	gospodarja.
maje proti širokim dvokrilnim vratom	svoje	košate hiše.
Počasi se približa k	svojemu	sinu, ki leži na postelji in bulji
On je kriv!« pomeri s kazalcem v	svojega	moža, ki je še globlje potisnil glavo
Zakaj si s kravo uganjal	svojo	trmo, a?
tega?« se Žuželjčevka spet obrne k	svojemu	možu.
zaupanjem, da bi Okrogličar dal dve	svoji	kravi, če bi lahko Tinčevo obudil;
vsi, in vsi se zagledajo v	svoje	velike, trde roke.
Pri bajti poberejo	svoje	suknjiče in se razidejo skoraj brez
Z laktmi se upira v kolena,	svojo	kuštravo glavo drži v rokah in strmi
No!« je glasno pokarala	svoje	telo, ki ji je osemdeset let tako zvesto
vse je v enem samem pogledu zajela s	svojimi	mokrimi sivimi očmi.
Trohovka sloni ob vrbi, na krpici	svoje	zemlje, in zdi se ji, kakor bi se krpica
No!« je zamrmrala ter se predramila ob	svojem	lastnem trdem glasu.
Zbrala je vse	svoje	moči in se obrnila proti domu.
polmraka, čeprav jo je gonila s kretnjo	svojih	slabotnih rok.
zagledala v mršavo žival, nato je prikimala	svoji	misli in si glasno povedala:
ozrla na skrinjo, ki je na njej imela	svojo	drobno šaro: molitvenik, škatlo s šivanjem,
sabo cerkovnika Mešeleta, ki tarna o	svojem	najmlajšem pobu, ki da ima že spet
Klopotec se vznemirjeno vrti na	svojem	vrhu in glasno udriha po počeni kosi:
videti prostrano čelo, v desnici drži	svojo	dvometrsko palico s kozlovim rogom,
tej preprogi gre Trohovka proti koncu	svoje	poti, a konca ni, povsod je samo začetek
Obtičalo je tam precej dolgo, nato se je s	svojimi	širokimi rameni prerinilo skozi ozko
se več kisal!« zarohni Lojz, spusti	svojo	težko pest na mizo in nato ropotaje
mizo in nato ropotaje potegne iz kota	svoje	dolgo nerodno telo.
S kretnjo glave vrže	svoje	dolge, gladke plave lase s čela - tega
Ko opravi	svoje	delo, pahne žehtar pod klop, se široko
so mladi možje, ki se takoj zavrte s	svojimi	ženami.
»Ti si, stara!« pozdravi Ustinar	svojo	ženo, kakor bi jo že čakal.
navdušeno pozdravlja Travnikarjev stric	svojo	mlado svakinjo.
ves žareč in po taktu polke trka s	svojo	gorjačo ob tla.
Vsak kraj ima	svoje	navade.
Nekateri se celo hudomušno ozirajo po	svojih	ženah, ki sklanjajo zagorele glave
sklanjajo zagorele glave in skrivajo	svoje	svetle oči, kakor bi jim bilo nekam
Okrogličar izpuli	svojo	glavo iz gneče in jo potegne v kuhinjo.
Počasi zasuče	svojo	rdečelaso glavo ter gre z vprašujočim
»Albin, daj, zapiskaj na	svojo	preklemano kost, da bomo videli, če
Nato stegne	svoj	dolgi vrat, nagne glavo, našobi ustnice,
»Boga mi!« vzklikne stric, naglo vrže	svojo	gorjačo na peč, prebode z očmi vsa
pa pograbi Žuželjčevko, ki si češe	svojo	uporno rdečo grivo.
bi bilo jasno, da daleč prekaša vse	svoje	tovariše.
Strmi v tla in skuša voditi	svoje	nerodne noge, ki se spotikajo tudi
strmijo v to obljubljeno deželo, v	svoj	domači kraj, ki je tako blizu, a vendar
Nato stegne	svojo	dolgo roko, objame Staneta okrog vratu
»Mene ni bilo	svoj	čas dvanajst let iz Bosne.«
no!« se široko oglasi Sova, ki se s	svojimi	nerodnimi, lopatastimi rokami ukvarja
Samo Sova, ki obrača v rokah	svoj	daljnogled, se ne premakne.
voda naravnost vanj, nato naglo pobere	svoje	stvari.
»Zdaj se tepemo za	svojo	zemljo!«
in s hrepenečim pričakovanjem gleda	svojo	sosedo.
je jasno videti, da v mislih gleda	svojega	sina, ki ga ni videla že toliko let.
»Po tem grlu hrani Hitler	svojo	laško fronto.
stisne ustnice in z onemoglim besom reče	svojemu	pribočniku, gladko obritemu, polizanemu,
trije fašisti očka Orla, ki podpira	svojo	staro ženo, mlado Travnikarico z otrokom
glasu in mu s tresočo se roko kaže	svojega	sina, ki stoji zraven Tildice v prvi
časa z ljubeznijo v očeh gleda oba	svoja	sinova, nato dvigne glavo, pogleda
Fašisti bežijo proti	svojim	tovornjakom, lezejo nanje in v zbeganosti
na mizo in se zamakne v fotografijo	svoje	žene in svojih otrok.
zamakne v fotografijo svoje žene in	svojih	otrok.
in naglo stegne roko po fotografiji	svoje	žene in svojih otrok, toda v zbeganosti
stegne roko po fotografiji svoje žene in	svojih	otrok, toda v zbeganosti prevrne črnilnik
jeklenosivimi očmi, kakor zver motri z naslado	svojo	žrtev, preden ji skoči za vrat.
kakor bi mu Kutschera zabodel v oči	svoj	jekleni pogled.
koraka naprej, ne da bi ga spustil s	svojega	ostrega pogleda in reče slovesno, poveljujoče:
Šele zdaj ga Kutschera spusti s	svojega	pogleda in se hkrati tudi sam osvobodi
pogleda in se hkrati tudi sam osvobodi	svoje	vojaške trdote in napetosti.
Kutschera na revolver, Bichi na fotografijo	svoje	žene, ki je tik revolverja.
Drejc se zdrzne, kakor bi se zbudil iz	svojih	misli, jezno vrže klobuk na okno in
»Ti pa	svojo	lastno mater!« takoj ostro odbije Dragarica.
Mirno pobere	svoj	klobuk in se nameri proti vratom.
Dragarica se preplašeno stisne k	svojemu	sinu in začne nekaj jecljati.
se izprsi in mimo Dragarice zabode	svoj	ledeni, jeklenosivi pogled Angelci
njeno drobno ročico v	svojih	zgaranih koščenih rokah ter jo bodrilno
in ponos, ker ne ve, ali bo zaradi	svojega	dejanja pohvaljen ali pokaran.
dedec in pol; vsa vrata je zagradil s	svojim	tršatim telesom.
slamo in rosine iz razpuščenega slapa	svojih	obilnih svetlih las.
tršat pritlikavec, nekaj časa opleta s	svojo	debelo, okroglo glavo in jo nato spusti
Vsi molče gledajo v	svoje	kozarce, samo Drejc včasih izpod čela
mizi in z vedno višjim glasom kriče	svoje	številke.
zlije vase kozarec vina, nato stegne	svojo	dolgo roko, pograbi liter, trdo udari
Nato stisne pest, počasi sune vanj s	svojo	neverjetno dolgo roko in se zadere:
»Trideset po gobcu, če še enkrat stegneš	svoj	kravji jezik!«
Sova vzame v	svoje	lopataste roke njegov žareči obraz
roke in začne preplašeno vreščati s	svojim	razbitim glasom:
predenj, kakor bi ga hotela zaščititi s	svojim	telesom.
Angelca čaka	svojega	sina, ki ga ni videla toliko dolgih
Počasi zapre oči in nasloni	svojo	sivo glavo na široko sinovo ramo.
»Na	svojem	smo!« trdo in jezno prebije množica.
poslušal, se prerine k Stanetu, ga zgrabi s	svojo	koščeno roko, trka s palico ob tla
Vsak naj bo na	svojem	mestu.«
dober!« reče prešerno in ga potreplja s	svojo	lopatasto roko.
korak, da osvobodimo	svoj	domači prag ...«
strojnici, prekriža roke na hrbtu in s	svojim	ledenim jeklenosivim pogledom išče
klanec, se Angelca ustavi in stopi iz	svojih	velikih hodničnih čevljev.
»Sezula sem se, ker grem zadnjič po	svoji	zemlji.«
Vsi začno naglo pobirati	svoje	stvari.
Malega, ki se je naravnost prirasel k	svoji	lahki strojnici.
Z vso težo in z vsemi silami	svojega	telesa tišči v strojnico, kakor ne
komisar ukazuje, da ne razdajaš več	svoje	hrane.
korakov pred njima in si popravlja	svoje	plave lase, se okrene in se z nasmehom
in prešerno otepajo s	svojimi	skledami in lonci; obeta se topla hrana
Gregorčiču zajemalko, a Gregorčič ne odmakne	svojega	velikega lonca, temveč pogleda Staneta
široko razkorači pred kotlom, poropota s	svojo	skledo po robu in dobrodušno zagrmi
pojejo in vsak hiti po najkrajši poti po	svoje	orožje.
zadregi pogleda izpod čela, nato pograbi	svojo	torbo in pas ter krene iz kuhinje.
Tildica se opasuje, Sova ji da	svojo	bombo.
rogovilasti domobranec jo zgrabi s	svojimi	dolgimi šapami, iztrže ji bombo iz
dva domobranca in pregledujeta vsak	svojo	brzostrelko, ki sta ju pravkar očistila.
Narte, ne da bi ju izvolil počastiti s	svojim	krmežljavim pogledom.
in niti za trenutek ne odtrga od nje	svojega	pogleda.
ognjišča in pokaže v sončnem pramenu	svoj	vdani obraz.
kuhinjo podolgem in počez, obštorklja s	svojimi	dolgimi nogami vse kote, nato pa se
zamisli, s stisnjenimi pestmi potrdi	svoj	sklep.
Sova se vrže kvišku, zamahne s	svojo	brzostrelko in vzdihne:
skoraj zavpije Boris in upre v strica	svoj	žareči obraz.
ter v zadregi odpira in zapira pokrov	svoje	pločevinaste tobačnice.
Orel, se zresni in potegne iz žepa	svojo	debelo žepno uro.
nepremično stoji in napeto gleda na	svojo	uro.
partizani počasi pomolijo iz kritja	svoje	titovke na puškah.
Peter pridrvi naproti s	svojo	četo.
»Zdravo!« zahrešči Zavoglar s	svojim	visokim starčevskim glasom in se z
Vedno nasmejani Lokar možato hodi ob	svojih	kotlih kakor komandir ob svoji postrojeni
ob svojih kotlih kakor komandir ob	svoji	postrojeni četi.
vrže Borisa na tla in ga pokrije s	svojim	telesom.
Više in više dviga	svojo	razbrazdano, izsušeno in zagorelo glavo
Tone počasi potegne	svoje	roke izpod spokojne Zavoglarjeve glave
Sova se godrnjaje preda	svoji	usodi.
stisne bergle med kolena, se čehlja po	svojih	ščetinastih laseh in nekako zviška
Tudi Drejc ima	svojo	minersko četo ...«
sebi, vzame njene premrle roke med	svoje	dlani in ji toplo govori:
Tildica in skrivnostno posveti vanj s	svojimi	mokrimi očmi.
Sova prime	svoj	kozarec, pogleda po svetli sobi in
Sova dvigne	svoj	kozarec v sončni žarek in se zamakne
Pograbi	svojo	brzostrelko s pograda in si jo vrže
Sova jo pobere, jo obdrži v	svoji	šapasti roki kakor igračo ter jo z
»Vsak naj bo na	svojem	mestu do konca ...
njegovemu obrazu in ga hkrati motri s	svojim	ledenim, jeklenosivim pogledom.
mirno vpraša Orel, ne da bi odtrgal	svoj	sivi pogled od Kutschere.
Kutschera ga skuša prebosti s	svojim	jeklenosivim pogledom, a očka Orel
Tedaj plane Obrekarica k	svojemu	možu.
Očka Orel jo s	svojo	široko roko treplja po glavi, kakor
zravna in ostro pogleda Kutschero s	svojimi	svetlimi orlovskimi očmi.
Nato pokaže na	svojo	mrtvo ženo in reče z mirnim, jasnim
»Aaa!« besno zasika, kakor bi zagledal	svojega	najhujšega sovražnika.
Pribočnik zamahne z vso silo	svoje	železne roke.
»Od tam bosta lahko gledala v	svojo	grapo ... in še naprej proti Soči ... proti
Partizani poberejo	svoje	brzostrelke in se vstopijo, da bi oddali
začno partizani naglo pospravljati	svoje	stvari.
Boris upre vanj	svoje	sive oči in se nasmehne:
prebijemo iz obroča, temveč da izpolnimo	svojo	največjo nalogo! ...
Deveti korpus je torej pred	svojo	največjo nalogo: pred odločilno bitko
nemškega vojaka, ki se že pripravlja na	svojo	tretjo žrtev.
Nemški oficir kaže	svojim	pribočnikom isti vrh.
»Saj mi je večkrat rekel, da bom na	svoji	zemlji svoj gospod!«
večkrat rekel, da bom na svoji zemlji	svoj	gospod!«
Mučni polsen me je medtem zapredel v	svojo	mrežo kakor pajek muho.
dvajset let globoko, v sam začetek	svoje	mladosti.
neutrudni in neusmiljeni spomin odprl	svojo	debelo knjigo, ter mi pokazal mračno
	Svoje	umazane, lopataste roke je držal pred
zategnil Carlo Carniglia in široko odprl	svoja	velika poševna usta.
Obrisal sem si znojne obrvi in preklel	svoj	vestni spomin, ki mi v najbolj trudnih
zrušil na slamnjačo, da bi pomiril	svojo	naduho.
dovolj, kolo se naglo vrti, zato s	svojo	težo zadržujeta hlod, da žaga ne bi
Sedla sta vsak s	svoje	strani, drug drugega podpirata z rameni,
glavo na rame ter se otožno zamaknil v	svojo	mladost.
kolesa, žaga se je ustavila in pokazala	svoje	svetle, ostre zobe.
sta pograbila debelo desko vsak na	svojem	koncu, lahkotno skočila oba hkrati
bilo komu kaj narobe, je robantil po	svoje	, češ kaj bi drugim silil svojo sitnost.
robantil po svoje, češ kaj bi drugim silil	svojo	sitnost.
zaškripati s poslednjimi škrbinami	svojih	zob.
je povedal, pol po domače in pol v	svoji	čudni latinski laščini, da bi ga tudi
Spočetka je nosil samo gnoj na	svojem	hrbtu, kopal laze in sploh opravljal
zadovoljno pokimal in potegnil nase	svoj	zamaščeni bosenski kožuh.
Nato je položil	svojo	ogromno šapo na Justinovo ramo in ga
Travnikarjev stric in počasi spustil	svoje	orjaško telo na konec deske, ki je
lepa Usadarica, ki je baje doma tepla	svojega	moža, je zdaj nepremično strmela v
Nizki bajtar Žuželjč je pritiskal	svoj	zamaščeni klobuk na trebuh in kdo ve
njegovih straneh in trdo držala vsak	svoj	konec verige Petrovih vklenjenih rok.
karabinjerjev, je stegnil vrat in vrgel kvišku	svojo	ptičjo glavo, potisnil spodnjo čeljust
Caposquadra je pomignil	svojim	trem fašistom, ki so naglo priskočili,
z zelenim baržunom mladega listja;	svoje	prvo pomladno oblačilo, rahli, svileni,
klopotec, ki je tako blizu klepal po	svoji	počeni kosi, kakor bi bil na strehi
ustavil na mostu, si pahnil na tilnik	svojo	čudno čepico s svetlim črnim ščitom
kakor eno samo telo: fašist je izpod	svojega	črnega čopa ostro gledal vanjo.
Počasi je začel dvigati	svojo	belo, poraščeno roko: dolgo je meril,
Z levico je držal na rami	svojo	rdečo zastavo, ki je bila vsa raztrgana
pa ti rovari zoper domovino, zoper	svoj	lastni narod! ...
»No, odsedel je tam	svojih	osem let, ki niso nič krajša kakor
Alojzij Klemenčič je danes tudi doživel	svoj	dan.
raztresen, da si je kapo pritisnil na	svoje	suho koleno, kakor bi bil v tuji hiši.
zakaj, videla jezo, je pritisnila hčer k	svojemu	obilnemu telesu in odločno zašepetala:
tem trenutku, a vendar je še gnala	svojo	.
naslonila na vrata, kakor bi branila sad	svojega	telesa in prekrižala roke na prsih,
mrtev, je spet zahlipala in dolgo zibala	svojo	težko glavo.
ko sem molila, sem venomer slišala	svojo	vest:
Naslonila se je na režanec in uprla	svoje	velike, globoke oči v očeta in mater
	Svoji	k svojim.
Svoji k	svojim	.
Modrijan, ki ni nikdar znal ustaviti	svojega	jezika.
»Ti si lepo brišeš	svojo	butičko in si misliš:
Le napni	svoje	možgančke, pa boš videl -«
čeprav je bila dovolj visoka, in zvijala	svoje	suhljato telo, kakor bi ji bilo komaj
denar in ga redi, a ti - « je dvignil	svoj	okrogli prst, toda stavka ni končal,
zapuščena, toda še vedno prikupna, po	svoje	celo vedra in privlačna.
vsa dolina zalita s temo, je krčma s	svojimi	tremi razsvetljenimi okni podobna majhni
Posušil se je na steblu, ker je vse	svoje	življenje zaužil samo v sanjah, a še
tako potrlo, da je sredi noči pobrala	svoje	cape in izginila neznano kam.
so se raznesle govorice, da živi s	svojim	nečakom v Banjaluki.
Moj Jezus, ki je bridko žaloval za	svojo	Minco, si je prizadeval, da bi izvedel
včasih, kadar je bil hudo jezen, k	svojemu	običajnemu vzdihu dodal še
S	svojimi	gosti je bila zelo domača: vsak večer
rokami naslonila na steno, uprla vanje	svoj	temni, žgoči pogled in vihala ustnice
razbitem in zameglenem zrcalu ogledovala	svoje	zalito, a jedro in neiztrošeno telo.
Mojemu Jezusu, da ji sedi na glavi s	svojo	zapito zadnjico in da jo nalašč ugonablja
Zinka je pobrala	svoje	stvari in jo pri priči udarila po dolini,
sta se zmrdovali nad kmeti, ki so s	svojimi	okovanimi čevlji nanesli v hišo kupe
bo še tako zanikrna in obcestna, ima	svoje	navade in svoj red.
zanikrna in obcestna, ima svoje navade in	svoj	red.
tej sobi je človek lahko mirno zapil	svoj	dan.
pognala posestvo na boben, se je v	svoji	nesreči razveselil pajdaša.
megli v glavi še zmeraj ni izgubil	svoje	oholosti.
staremu lesenemu klinu, pokazal konico	svojega	zakrpanega škornja.
fare?« je zagrmel in s tako silo vrgel	svojo	težko šapo pismonoši na rame, da je
Zabodel je vame	svoje	sive oči in sika kakor modras:
»Jaz	svojo	misel povem kar naravnost, kakor to
tem vprašanju s strahom pomislil na	svojega	prihodnjega predstojnika.
»Vidiš!« je rekel Okrogličar in pritisnil	svoj	ogromni kazalec na fašistični znak,
vas je državnih - - da si je služil	svoj	kruh.«
Pismonoša je zardel in pogledal	svojega	»čmrlja«.
zaničljivo, spet potegnil izpod mize	svoj	zakrpani škorenj in pokazal nanj.
Razširil je roke, se s	svojimi	debelimi, motnimi očmi zamaknil v pismonošo
naslonil na mizo in tudi sam vzel v dlani	svojo	debelo in zdaj že težko glavo ter se
dramil pijani kmet ter začel brbrati s	svojimi	ožganimi in od pijače olesenelimi ustnicami.
se je ter si nato temeljito obrisal	svoj	kratki nos.
Tiho!« je skrivnostno zašepetal in s	svojim	debelim kazalcem prekrižal usta.
žvečil brke, kar vse je kazalo, da v	svoji	omotični in zamegleni glavi le z velikim
Nato je stegnil	svojo	dolgo roko, preložil liter in počasi
Počasi je snel z glave	svoj	klobuk, najprej dolgo gledal vanj in
dokler ni tudi sam segel na kolena po	svojo	uradno kapo ter si jo ogledal od zunaj,
	Svoj	klobuk je skoraj z jezo poveznil na
Okrogličar je s	svojim	kazalcem pomešal po klobuku, kakor
pogledom pospremil klobuk, nato pa si je	svojo	kapo potisnil na kolena in si začel
Popraskal se je po strnišču	svojih	razbrazdanih lic in dolgo strmel v
Matic, a da kljub temu tudi on doživlja	svojo	smrt.
in ure stal stari Hotejec in držal	svojo	koščeno roko na Matičevem nizkem čelu.
Sunkovito je zravnal	svoje	osemdesetletno telo, se naglo obrnil
»Tiho!« je siknil Hotejec in dvignil	svoj	koščeni kazalec.
Mirno bo v nebesih strgal	svoje	palice in gledal, kako se boš ti cvrl
Modrijan je dvignil na prste	svoje	kratko zalito telo in skoraj zavriščal:
odkimala Temnikarica in dvignila k njemu	svoje	mokre oči.
Prejšnji dan je Hotejčev Matic po	svoji	stari navadi s kamenjem ugonabljal
stari navadi s kamenjem ugonabljal	svojo	silo, ki se je še nabirala v njem,
»Zakaj?« je Matic široko odprl	svoje	velike oči.
Matic se je zganil in počasi ponovil	svoj	edini izgovor:
ponovil Matic in potegnil izpod pazduhe	svojo	palico.
Nato se je takoj zasukal na	svojih	bosih petah in neslišno stopil proti
je sklonil in potisnil skozi vrata	svoje	tršato telo, se je v veži za hip zmračilo.
vzpel nanjo, sedel na rob, spustil	svoje	dolge noge v prazno ter nekajkrat krepko
zakrival ga je s	svojim	tršatim telesom, njegova glava pa je
namreč večkrat zravnal, da bi si ogledal	svojo	palico in da bi ugotovil, »na katerem
Ko je to ugotovil, je pretegnil	svoje	ude.
kar na Laznarjevem ovinku in strgaš	svojo	palico.«
seveda pognala iz razmer in čustev	svoje	dobe, sta danes mrtva; izginila sta
ostal otrok in da je krotko živel vse	svoje	življenje.
nejasno pametjo in je ostal otrok do	svoje	smrti.
mimogrede najedla, zvečer pa je doma zaprla	svoje	tri kokoši, si skuhala piskrček prave
počasi in z užitkom je z ostrimi zobmi	svoje	zlobe v miru prežvečila čenče, ki jih
razumljivo, da se ni preveč razveselila	svoje	Pepe, ko se je ta nekega večera prizibala
pogledom je s praga premerila obilno telo	svoje	nezakonske hčere, ki je ni videla že
besedami pokazala, da je prava hči	svoje	matere.
Pepa se je sklonila in pobrala	svoj	sveženj.
Polona je pomolčala, zavrtela	svoje	prebrisane sive oči, zmignila z rameni
Hotejčevka, ki je bila, verjetno zaradi	svoje	neplodnosti, tako plašna ženska, da
neplodnosti, tako plašna ženska, da je vpričo	svojega	odločnega moža le redko odprla usta.
je rekel Hotejec, očitajoče premeril	svojo	ženo in ji vzel otroka iz naročja.
»Naj kar gospod pogledajo v	svojo	pratiko!«
nezakonskim otrokom še sami izbirali imena po	svojem	lastnem okusu, to se pravi, po svoji
svojem lastnem okusu, to se pravi, po	svoji	lastni muhavosti, da
ne rečemo po	svoji	lastni zlobi.
izbrali imena, je z veseljem odprl »	svojo	pratiko« in začel listati po njej,
v Lužo, ker se je Pepa že takoj po	svojem	prihodu zaprla in odločno izjavila,
ga je vsak večer, ko se je vrnila s	svojih	obiskov, našla na pragu, živega in
ponavljal Matic in plašno mežikal s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi.
je bolj in bolj preplašeno mežikal s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi.
»Že spet prodajaš	svojo	modrost!« je prhnil Ustinar.
slino okrog sebe in glasno presojal	svoje	delo.
Mežikal je s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi in z grozo
Še boš strgal	svojo	palico.«
»Še boš strgal	svojo	palico,« je veselo ponovil Matic in
»Če se boš še kdaj slekel in vrgel	svoje	cape na gnoj, te bodo karabinjerji
se je jokaje pritoževala Hotejcu v	svoji	govorici ponavljajočih se glagolov
užaljeno zategnila potovka in izbuljila	svoje	debele, solzave oči.
in si začela s predpasnikom otirati	svoje	debele, solzave oči.
samo odkimala je in si začela otirati	svoje	debele, solzave oči.
kriv ga?« je Katra užaljeno izbuljila	svoje	debele, solzave oči.
»Baba neumna, po	svoji	pameti imaš prav!«
Nato je pobrala	svoji	košari in spet zagrozila:
stvari, toda ker je vedel, da narava ob	svojem	času res zahteva svoje, je sam večkrat
da narava ob svojem času res zahteva	svoje	, je sam večkrat premišljal, kako bi
Katra je izbuljila	svoje	debele, solzave oči ter od samega začudenja
Matic se je kar zamajal in široko odprl	svoje	velike, nejasne oči.
po skalah in cestnih ovinkih, strgal	svojo	palico in vneto bingljal z nogama,
dolgih dvajset let, do samega dneva	svoje	smrti.
Zadovoljno je potegnil iz sena	svoje	velikansko telo in se postavil
opaž in se pretegnil, da bi razmajal	svoje	ude, ki so bili sicer spočiti, toda
Zamežikal je vanje s	svojimi	velikimi, mokrimi, nejasnimi očmi ter
V njej je zagledal nejasno podobo	svojega	obraza, ki se je zdaj širil, zdaj ožil,
zravnal, dvignil kazalec in resno odigral	svoj	sinočnji razgovor s Temnikarico:
tam - od daleč - oziral na svet, v	svojo	dolino, ki je bila kakor velikanska,
še enkrat prav počasi zasukal in s	svojim	mokrim, nejasnim pogledom pobrodil
so gnali nekaj krav in na vrvi vsak	svoje	tele, da bi se z njimi umaknili v sosedno
Matic je plašno zamežikal s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi in krenil
Zaničljivo je gledal	svojo	drobno ženo, ki se je majala na pragu,
nagnil glavo in od strani premeril	svojo	ženo, »vprašaj jih.
vzdihnila Loputnica, zmajala z glavo nad	svojim	lahkomiselnim možem in se počasi odzibala
in se počasi odzibala okrog vogala k	svojim	kuram.
Matica na trinožnik ter ga ogrnil s	svojim	smolnatim čevljarskim predpasnikom.
Toda preden ga je začel obdelovati s	svojim	trdim, ščegetajočim čopičem, je pogledal
Matic neprestano preplašeno mežikal s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi.
plašča kakor velikanski črni hrošč iz	svoje	bube.
župnika se je bal, poleg tega pa je kljub	svoji	nejasni pameti videl, da se ljudje
žuljavih prstov v bakreno rdečo žimo	svoje	košate grive.
visoko dvignila roko in uprla v mater	svoj	sinji pogled.
počasi povedal in v zadregi zamežikal s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi.
temveč je preplašeno zamežikal, skril	svoje	roke za hrbet in se celo ritenski umaknil
se je zravnal Matic in zamežikal s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi.
poglavarju, ki zviška motri pehanje	svojih	podložnikov.
treščil klobuk ob svet in zaklel iz vse	svoje	duše:
»Kar spravi	svojo	šaro.
kamnitni mizi ter začudeno mežikal s	svojimi	velikimi, nejasnimi očmi.
Tam je sedel na rob zidu, na	svoj	kamen, ki je na njem sedel že tolikokrat.
Motril je	svojo	palico, da bi presodil, na katerem
prišel tja, temveč je takoj zdramil	svoje	telo, da bi lahko vstal.
sama zarase ...« je zamrmral, kakor je v	svojem	življenju zamrmral že sto in stokrat.
Žuželjčevko, ki si je venomer potiskala roke v	svojo	bakreno rdečo grivo ter se majala z
koraka pred njim ter molče uprl vanj	svoje	velike, nejasne oči.
Hotejec je vzel iz zapečka	svojo	temno rdečo blazino ter mu jo počasi
dahnil Matic in preplašeno zamežikal s	svojimi	velikimi, mokrimi očmi.
Sunkovito je zravnal	svoje	osemdesetletno telo in naglo stopil
si?« je počasi rekel in ga prebodel s	svojimi	sivimi očmi.
umrl bo?« je zajavkala in izbuljila	svoje	debele, solzave oči.
vsi, kakor bi smrt, ki je tu opravila	svoj	posel, švignila mimo njih iz izbe.
Sproščeno bi zdirjali proti	svojemu	vabljivemu, neodgonljivemu prividu
silnih konj, si je hladnokrvno rezal	svojo	pot ostro zakrivljeni zadnji krajec,
se enakomerno pomikale pred njim, s	svojo	zavestjo pa je plaval pod nebom in
nato s spokojnim mirom nadaljevala	svojo	zmagoslavno pot proti odprtemu morju.
ugibati, kam neki vleče zagrizeni bajtar	svojega	sina, svojega propadlega študenta.
vleče zagrizeni bajtar svojega sina,	svojega	propadlega študenta.
zravnal, si z dlanjo poribal hrbet	svojega	nosu in olajšano vzdihnil:
pob in se ozrl v čokato hišo, ki je s	svojimi	črnimi okni mrko gledala izza starega
Tako bo!« je zadovoljno prikimal	svoji	razlagi.
očetovih besed lahko mirno predajal toku	svojih	misli in svojih čustev.
mirno predajal toku svojih misli in	svojih	čustev.
»Razen seveda, če ti ne bi rad govoril o	svojih	stvareh.
Ko je oče prišel s	svojo	povestjo do konca, to se pravi, ko
kakor prej hladnokrvno rezal skoznje	svojo	pot.
»Vsaka hiša ima	svojo	.
Vsak človek ima	svoj	glas.
ne slišiš tistega, kar poje, kar ima	svoj	glas, kakor se reče.
Oče je v	svoji	tenkočutnosti nemara začutil, da je
nemara začutil, da je poba prizadel s	svojimi	besedami, ker se je spet oprijel ravniškega
Vidiš, to ti je spet	svoje	vrste roman!
Ravnici, pač pa je kar potegnil iz žepa	svoj	robec, ga razgrnil, zaplahutal z njim,
ure in ure stal na mostu, otipaval	svoje	čire na vratu in strmel v vodo, ki
Tudi jaz sem po	svoje	čudak.
ima kmetijo, stari pa je bil kljub	svojemu	čudaštvu pameten, dober in napreden
človeka zato, da bi delal sam, v potu	svojega	obraza, kakor je pisano v svetem pismu,
To je	svoje	vrste ošabnost, to je napuh, češ glejte
Ravničar je gnal	svojo	, kakor bi bil obseden.
reklo... tiste vrste dedec, ki je za	svoje	prepričanje, za svoje misli pripravljen
dedec, ki je za svoje prepričanje, za	svoje	misli pripravljen tvegati tudi življenje,
In tudi poženila jih je po	svoji	volji ...
namen’ za Ravničarja, ko se je bil ta na	svojem	‘hudičevem motovilu’ pripeljal v vas,
je le treba priznati, da je bila po	svoje	velika ženska, kakršnih je presneto
izhiral, kakor izhira zvesti pes za	svojim	gospodarjem, če se Oti ne bi bila oglasila.
o materi, ki je leta in leta čakala	svojega	sina, ko pa se je vrnil, se je zgrudila
Kaj hočemo, Ravničar	svojega	telesa niti videl ni več ...
je bil na dvoje: srce je živelo po	svoje	, telo spet po svoje.
srce je živelo po svoje, telo spet po	svoje	.
Živi po	svojih
Ravničarja, tistega, ki je živel po	svojih	nagonih.
strahote peklenskega gorja, ki ga s	svojim	pregrešnim življenjem pripravlja sebi,
pa ji je rekel, da mora vzeti v roko	svojo	žensko pamet in pripraviti Ravničarja
Buljila je v župnika s	svojimi	velikimi kalnimi očmi in nato zmajala
‘Če je pa tako, potem poberi	svoje	stvari in pojdi z Ravnice, da ne bo
Pa ni jokala zaradi	svojih	otrok, češ kam naj gre z njimi, jokala
Brisala si je s krilom	svoj	široki nos in ječala:
je tako skesano prikimavala, da je s	svojo	črno okroglo glavo skoraj butala ob
garali, Ravničar pa je poležaval pod	svojimi	macesni, ali pa je ure in ure stal
ure in ure stal na mostu, otipaval	svoje	čire in strmel v meglico nad jezom.
Razmišljal je samo o tem, kako bi uredil	svojo	domačijo, če Oti ne bi bila umrla.
Ta je imel na Ravnici	svoj	kot, to se pravi, da je imel svojo
Ravnici svoj kot, to se pravi, da je imel	svojo	sobo in da je živel z doto, ki mu jo
Tudi Janez je bil	svoje	vrste čudak, toda zoprn čudak.
Sicer pa ima marsikatera družina	svojega	črnega kozla.
nesrečen vsak, kdor ne more uresničiti	svojih	sanj.
bolj pa je seveda nesrečen, če mora	svoje	sanje skrivati.
In Janez je skrival	svoje	sanje, ker so bile grde.
Doma je tičal samo v	svoji	sobi.
že moral mimo njega, se je prijel za	svoj	koničasti nos, se namrdnil in zasikal:
Ali veš, da s	svojo	umazanijo mažeš tudi njen spomin? ...
vlekel glavo med ramena in otipaval	svoje	čire na vratu, toda črhnil ni niti
Rekel je, da s	svojo	umazanijo mažem njen spomin.
Ko je župnik opravil	svoje	, ko so pevci odpeli in ko so se ljudje
odklenil klet in ji rekel, naj pobere	svoje	cape in svoje pankrte ter naj se do
ji rekel, naj pobere svoje cape in	svoje	pankrte ter naj se do večera spravi
bi se še enkrat ozrli po Ravnici, po	svojem	gnezdu, ki so se v njem rodili.
Hkrati sta potegnila iz žepa vsak	svoj	krivaček, odrezala vsak svoj leskov
žepa vsak svoj krivaček, odrezala vsak	svoj	leskov prot, ga oklestila, zažvižgala
Tedaj sta vrgla nanj vsak	svoj	prot, si obrisala roke pod pazduho
enkrat zahlipala in si obrisala s krilom	svoj	široki nos, nato pa je stisnila roko
po nosu in po stari navadi zaključil	svoje	pripovedovanje.
zato, ker se je ukvarjal z vprašanjem	svojega	čustvovanja.
pob, ki se je ukvarjal s tehtanjem	svojega	srca.
ve ...« je mrtvo zamrmral pob iz dna	svojih	misli.
imajo na njej Mostarji in Modrijani	svoja	polja in svoje njive.
Mostarji in Modrijani svoja polja in	svoje	njive.
se zdaj dvigajo pred njim ter ga s	svojo	mogočno lepoto pretresajo, da
Pob ni več tehtal	svojega	srca.
rjavih njivah, ki so bile že oddale	svoj	letni sad in so zdaj utrujene spokojno
izhoda izpod svinčenega pokrova, s	svojimi	silnimi hrbti so dvignili vse svinčeno
zdaj so res sproščeno dirjali proti	svojemu	prividu vsemirskih, večno svobodnih,
ki zdaj na prostrani modrini slavijo	svoje	zmagoslavje ...
Pasel sem skoraj do	svojega	dvajsetega leta.
Vdal sem se v	svojo	usodo in začel kmetovati.
Ha, če se spomnim vseh	svojih	sanj, me je še zdaj skoraj sram ...
Oče pa o	svojem	življenju še ni bil govoril z njim,
ker se je sam tako slepo prepuščal	svoji	usodi.
ni samo oče, temveč da je človek s	svojim	življenjem.
obledelo črno ruto, me vsega objela s	svojim	živim pogledom, srečno zmajala z glavo
Zajezarjev Martin ter med dvema bzikoma	svoje	rjave sline mirno rekel: ‘Anca, po
Pobrisala si je s čela	svoj	uporni pramen in me ošvignila z živim
- Lačen nisem, spal bom pa v	svoji	čumnati, če je stara postelja še v
Položil sem	svojo	vojaško torbo in brzostrelko na klop
se po strmih škripajočih stopnicah v	svojo	čumnato in legel.
izbrisati iz spomina te prve trenutke	svoje	vrnitve.
premolku potegne z dlanjo po hrbtu	svojega	nosu, kar stori vselej, preden pove
nas bodo Lahi kar takole izpustili iz	svojih	krempljev? ...
dokler ne bodo vsi ljudje prišli do	svoje	pravice, bodo vojne.
čas, da si mož in da ne razkazuješ	svojih	ran?
kakor riba na suhem, gostje pa se v	svojih	uniformah počutijo kakor ribe v vodi
dveh težkih letih spet pozdravljal s	svojimi	starimi znanci, s svojimi političnimi
pozdravljal s svojimi starimi znanci, s	svojimi	političnimi sodelavci, s svojimi literarnimi
s svojimi političnimi sodelavci, s	svojimi	literarnimi prijatelji.
kako z diplomatskim mirom prikriva	svojo	imperialno zaničljivost in vojaško
vprašam ter se še isti hip začudim	svojemu	miru.
rezati zrezek in pri tem mirno pove s	svojo	prirojeno natančnostjo za datume:
O mraku je ždel v	svoji	pisarni, navijal gramofon in venomer
zver leže in mirno zaspi, če ne poteši	svojega	hrepenenja?
Izpod mize vlečem	svoje	noge, ki jih ni ne konca ne kraja.
Sedem in s težavo potisnem pod mizo	svoje	dolge, gluhe noge.
počenjam vse to, zakaj se ukvarjam s	svojim	telesnim občutkom, ko pa sem vendar
Gleda me nepremično, nato vzdigne	svoje	trikotne obrvi na visoko čelo in vpraša:
zmrači in se pogleda ločita vsak v	svojo	smer.
je eden najmanjših narodov izpolnil	svojo	največjo dolžnost:
ne potrebuje nihče, ki je izpolnil	svojo	dolžnost, svobode in pravice pa mu
odposlanstvu sem zagledal tudi obraz	svojega	očeta.
stari navadi z dlanjo poribal hrbet	svojega	orlovskega nosu in počasi povedal,
veš, da je naša hiša morala opraviti	svojo	dolžnost ...«
Nezakonska dekleta večkrat gredo	svojo	pot.
In Kadetka je prav gotovo šla	svojo	pot.
vrgla debeli plavi kiti na prsi in me s	svojimi	modrimi očmi gledala naravnost, tako
tresla kolena, da je moral pobesiti	svoj	pogled.
kar pojdi, da bom lahko razmišljal o	svojih	stvareh!«
smislu, pač pa je lepa drugače, prav po	svoje	.
tako naravnost, da bi skoraj umaknil	svoj	pogled.
namršil, ker mi ni bilo prijetno misliti o	svojih	skritih stvareh.
bila pristna, zakaj pogreznil sem se v	svojo	mladost.
Strmel je v noč in z vsemi silami	svoje	šibke volje krotil močna, čeprav šele
noč, ki ga je z močnim utripanjem	svojih	črnih kril klicala k sebi.
grčavim deblom tiste stare vrbe, ki je s	svojimi	dolgimi koreninami ujela za pramen
Nasmehne se	svoji	neumni misli in krene naprej.
spolzkimi kamni in lovi ravnotežje s	svojo	edino roko, ki je že v resnici nesorazmerno
tistem pogledu, zato bo takoj premaknila	svoje	roke in jih skrila pod odejo.
Mama bo stisnila	svoje	uvele, brezkrvne ustnice, da se ji
Tako bo skrivala	svoj	hudomušni smehljaj.
nasmehnila in pod odejo celo zganila	svoje	telo.
nje, ona pa se bo ozirala za njim s	svojo	štirikotno belo ploskvijo ter ga z
tako hud udarec, da se je kar vdal v	svojo	usodo, kakor se v svojo usodo vda na
kar vdal v svojo usodo, kakor se v	svojo	usodo vda na dosmrtno ječo obsojeni
pred tnalom, s kretnjo glave vrgla	svoji	debeli kiti na prsi, prekrižala roke
se z dlanjo počasi pogladil po hrbtu	svojega	orlovskega nosu, kar je zmeraj storil,
zravnal ter nato tudi sam pogledal po	svojih	vresnatih strminah.
Toda še	svoj	živ dan nisem slišal ne bral, da bi
obrisal brke in spet pokril obraz s	svojim	trgovskim smehljajem.
nikdar znebil, kakor se seveda ni znebil	svoje	duše, ki je ostala duša potujočega
zbosti tako globoko, da bi pozabil na	svoja	življenjska gesla:
kretnji je onstran Idrijce zagledal	svoj	travnik pa je uprl vanj svoj pogled
zagledal svoj travnik pa je uprl vanj	svoj	pogled kakor v odrešenika in sproščeno
daljnoviden, da moraš čez reko gledati na	svoje	travnike, če hočeš presoditi, kako
In ti se lahko zaneseš na	svojega	botrčka.
poba in se vprašujoče zazrla vanj s	svojimi	velikimi, modrimi očmi.
navada, ali je že kaj razmišljal o	svoji	prihodnosti.
pa sploh ni, ker se je bil že vdal v	svojo	usodo in ker je nekako užival v nezaslišani
je rekla s tistim	svojim	posebnim, zelo mehkim, a vendar ne
Pob je brez besede zavil proti	svojemu	grmu zelenike na polici za hlevom.
- Življenje neizprosno teče	svojo	pot.
primernim ropotom je postavil pokonci	svoje	koščeno telo, razširil dolge roke,
Nato je stopil iz	svojih	velikanskih čevljev in v nogavicah
lev po kletki in vedno hitreje vrtel	svojo	dolgo desnico po zraku, kakor bi z
debeluhu pamet, da bi ta čimprej opravil	svojo	dolžnost.
Vidiš, takole, - je pribil, pograbil	svojo	pisalno mizo in se z njo zaprl v kot,
mizo in se z njo zaprl v kot, spravil	svoje	telo na stol, se s komolci naslonil
previdno zložila stare knjige vsak v	svoj	nahrbtnik, se zahvalila in šla.
bomo garali, da boš ti lahko sedel pri	svojih	knjigah in se pripravljal za gospoda.
zbil knjižno polico in zložil vanjo	svoje	knjige.
Kadetka je s kretnjo glave vrgla	svoji	plavi kiti na prsi, prekrižala roke
zdaj pa kar začni, - je dodala, vrgla	svoji	kiti na hrbet in zaprla vrata za sabo.
Tako je izmenoma ponavljal in prignal	svojo	razovnico do brega.
pozabi, da življenje neizprosno teče	svojo	pot ... kakor Idrijca.
Fašistični komisar Bichi je nekam drvel s	svojimi	skvadristi.
S pobešeno glavo se je vračal po	svoji	razovnici in se spotoma zmerjal, da
prihajal tesar Podzemljič, ki je poleg	svojega	tesarskega poklica zbijal tudi krste.
na ta način sprožil v glavi vzmeti	svoje	pameti.
To pa že ni res, - je tesar zmajal s	svojo	drobno glavo.
- se je zasmejala Brika in pokazala	svoje	ravne bele zobe.
Nato je napel vse	svoje	sile, da bi mu ritem enajsterca ne
da je Ravničar izbuljil	svoje	mokre volovske oči in zastokal:
je kliknila s	svojim	svetlim otroškim glasom.
ponovila Kadetka in sesula v tiho jutro	svoj	srebrni smeh.
Oče je pristopil, spustil	svojo	veliko roko na Kadetkino glavo, jo
tisto vrbo, ki je pred osmimi leti s	svojimi	skrotovičenimi koreninami ujela njeno
Obrekar lahko odreže pol	svojega	brda, pa bomo vseeno vedeli, da se
V	svojem	rdečem krilcu je bila kakor živ cvet
in ob šumenju reke preizkušavala moč	svojega	krhkega, še nerazvitega, neizglajenega
tistem svetu, ki ga je nekoč branila s	svojimi	močnimi, skrotovičenimi koreninami.
zamreženo okence ter je z zlatimi nitkami	svojih	žarkov tkalo na beli steni rahle, žive
Brika, naglo potisnila mojo glavo na	svoje	visoke prsi in mi z golo roko segla
mi, - sem rekel in stegnil roko po	svojem	nahrbtniku.
rekla Brika in bliskovito pokleknila k	svoji	košari.
živega soka, in ogledal sem si podplate	svojih	čevljev, ki so bili tudi krvavi.
zravnal, se z dlanjo pogladil po hrbtu	svojega	orlovskega nosu, potegnil z roko preko
obrnil in se pognal po stopnicah v	svojo	čumnato.
Videl sem otroke, ki so se tiščali	svojih	mater, sesali palce in se začudeno
Ko je tesar opravil	svoje	delo, so takoj pristopili štirje možje,
nato po stari navadi začel čohati po	svoji	trdi sivi grivi.
nameril po stopnicah, da bi se zaprl v	svojo	čumnato, pa sem sprevidel, da bi bilo
nekdo ni bil samo dober, temveč da je v	svoji	dobroti šel tako daleč, da je bil že
sklenil, da sploh ne smem misliti o	svojem	nemiru.
Saj vem, da si celo preveč pametna za	svoja	leta, toda kdor je res pameten, noče
miru in počitka, dokler ne preskrbi	svojih	otrok.
Trnar pa je pred vrati nadaljeval	svoje	glasne misli:
- O Tilčki, o	svoji	prvi ženi.
Trnar se je zdaj v mislih pogovarjal s	svojo	najljubšo kravo, ki so jo klicali
videl in vse doživel, je mirno »kadil	svojo	pipico«, kakor pravimo tistemu podolgovatemu,
prišlo v pamet, da bi se nemara rešil	svojega	nemira, če bi hodil, hodil, hodil.
Nato se je vzravnal, se ozrl v	svoja	dva zaspana karabinjerja in začel pridigati:
šest tisoč naših najboljših sinov odrešilo s	svojo	krvjo, hočete odtrgati od domovine
S	svojo	smrtjo vas je tako rekoč rešila, da
čeprav mu nisem nikdar pripovedoval o	svojih	skrivnih poteh in sestankih.
Ko sva že imela vsak	svoj	šopek in sem jo začel priganjati domov,
neupogljivimi junaki, ki so se za ceno	svojega	življenja borili za spremembo te podobe?
planem, sama zase, le počasi izgublja	svoje	veje ...«
pomislil, nato pa sem se ves predal	svojim	čustvom, češ nocoj naj me nesejo, kamor
sama noč in zdaj tam počivala v miru	svoje	lastne spokojnosti.
mladostnih spominov, teta pa jo je s	svojim	»celim romanom« o Kadetki še bolj razdražila.
mož, ki sicer ni bil trdega srca, v	svojem	hudem podžupanskem poslu že nekoliko
spustil v jok: začel je preklinjati	svojega	očeta, ki ga je »po nemarnem« spočel,
ki ga je »po nemarnem« spočel, uro	svojega	rojstva in nekega »prekletega Krčmančka«,
-	Svojo	imam, tvoje ne potrebujem! -
Kar obdrži -	svoje	štiri krave, - je strupeno siknil ded.
povedal Julček in se začel pripravljati k	svojemu	velepodpisu: pogledal je pero proti
ponovil kadet in se nato podvizal za	svojim	pratežnim vozom.
čokatega Madžara Hoesuja, ki je vlekel	svoj	meh, tridesetletno Vojnačko in njeni
vdano čaka prve slane, ko bo izpihnil	svojo	trudno, toplo dušico ter nekje otrpnil
presojal vreme, nato spet spustil na tla	svoje	rahlo, koščeno telo, od strani pogledal
glasno cmokaje in srkaje obirala vsak	svoj	kos mesa.
obžalovanjem vzdihnil starček in prikimal	svojim	mislim, ki so se skrivale za tem vzdihom.
Pepč pa je visoko dvignil	svojo	kost, zakričal:
Tako visoke slanine še	svoj	živ dan nisem videl.
grofa, ki je tako nečloveško zatiral	svoje	kmete.
razbrazdani koži njenih visečih lic, in v	svoji	jokavi, čudni žlobudravščini trdila,
ubogim na duhu, je bila babnica po	svoje	kar dovolj prebrisana: poznala je
do branja in je to strast obrnila v	svoj	prid.
Peljala me je v	svojo	mračno, zatohlo čumnato.
iz rok, se postavila pred skrinjo s	svojim	velikanskim telesom in rekla, da se
mogla dvigniti in postaviti na noge	svojega	težkega telesa.
ga bila sem ... - je povedala Katra v	svojem	svojevrstnem jeziku ponavljajočih se
plevel in gledala v tla, da bi skrila	svoj	nasmeh.
Podzidu, se je babnica ustavila, naslonila	svoje	telo na skalo in rekla:
‘In Štefuljček je mirno zadel	svoj	koš.’
se je čudila Katra in buljila vame s	svojimi	kalnimi, debelimi očmi; očitno je imela
Pobrala sva vsak	svoje	naročje plevela in krenila proti Rejčevemu lazu.
pod orehom in potrpežljivo stregla	svoji	mrtvoudni materi.
oko, zato se je zdaj pripravljal na	svoj	bodoči poklic divjega lovca.
bolj in bolj ječala, in jo peljala v	svojo	sobo.
vtaknila roko do komolca v brezdanji žep	svojega	pikčastega črnega krila.
prizibale vse tri Vojnačke, vsaka s	svojim	dojenčkom v naročju.
je Vojnačka govorila	svojemu	otroku.
ded, ki le ni mogel popolnoma zadušiti	svoje	zlobe.
vstale, se še enkrat useknile in obrisale	svoje	zavihane nosove, pobrale culo in se
rekel ded, ne da bi dvignil oči od	svojega	starega oprtnika.
	svojih	zanikrnih sovražnikov, debelih, sivih
niže, nato pa je planil kvišku, vzbočil	svoj	prožni hrbet in zaprhutal ter jih naglo
sedel v strmih stopnicah ter branil	svoj	rod z vso strastjo trmastega in srditega
zasedli oficirji in v njej namestili	svoje	»hudičarije«, v kuhinji pa da je tudi
čudeže, ki jih je kuhar trkljal po	svojih	širokih dlaneh, ter se hkrati plašno
spoštovanje pri oficirjih, zato je puhal iz	svoje	praznične pipe, ki je bila iz belega
- Da bi lahko tudi	svojim	dal! ...
kolenu in nato narisal tri stopnice do	svojega	visečega trebuha.
za zaključek podrgnil z njimi še ob	svojo	napeto zadnjo plat.
Ded je potegnil	svojo	veličastno pipo iz ust in se pripravljal,
utegnili priti na svet, nato pa je zaprl	svoja	široka usta, se pogreznil v molk in
prikimal, stopil v vežo, segel v zaboj pod	svojo	velikansko mizo in prinesel zdravniku
zdravniku obrnil hrbet, je še vedno po	svoje	»umival« krožnike, da smo komaj zadrževali
Nato je z možato kretnjo otresel	svoj	mokri klobuk in slovesno oznanil z
je zagrmel ded in grozeče dvignil	svojo	mogočno pipo.
nekakšnim zlobnim užitkom vztrajal pri	svojem	.
vojaški zdravnik pa je že spustil na mizo	svojo	okroglo glavo in hrkal kakor vodovodna
Testen si je v zadregi začel brisati	svojo	zveriženo plešo.
otepal Testen, ki je hotel braniti	svoje	stražmojstrsko dostojanstvo.
Toda mislili ste bolj na ozko, o	svojih	domačih stvareh.
O	svojem	življenju razmišljam ... in o svojih
svojem življenju razmišljam ... in o	svojih	otročičih, o teh ptičkih brez gnezda
zahlipal, kajti kadar se je spomnil	svojih	številnih nezakonskih otrok, ki so
je s	svojim	grozečim glasom vprašal zdravnik in
Orožnika sta kar planila k	svojima	puškama, jih naglo oprtala in stopila
Oficirji so ponoči pobrali iz izbe	svoje	telefone in izginili.
sta brez prestanka točila vodo vsak v	svoj	škaf in kakor brez uma tekala iz prostora
Pogrnila je	svoj	predpasnik po skrinji in sesula moko
Ded je po	svoji	stari navadi sedel v zdiču, kadil pipo
	Svojega	edinega sina se je tako razveselil,
pijanec in da se večkrat pretepa s	svojo	mogočno Zano, ki je imela na glavi
Ko je župnik končal	svoj	opravek, se ni več zmenil za deda.
sredi izbe in samo s	svojimi	dolgimi rokami bliskovito naglo švigal
Nato so odložili	svoje	obledele kape na skrinjo v veži, dvignili
In spet je prišla pomlad ter s	svojo	neugnano silo in slo po življenju odtajala
novo rast - toda še preden so opravile	svoje	delo in se odtekle, je spet priprhutal
edino roko kazal, kako je opravljal	svoj	ribiški posel.
Prišle so vse tri z vso procesijo	svojih	otrok.
Grobar Martin, ki je bil brez	svoje	luči, ker je bila Justina samomorilka,
podobama, ki sta bili tako žalostni, a v	svoji	žalosti svetli in lepi, sem se pogreznil
skozi okno potisnilo štirikotni pramen	svoje	mlade luči, ki je zdaj kakor bleščeča,
zagladi ostrine in zasuje prazna mesta s	svojim	drobnim, svetlim sivim prahom.
bi še enkrat v duhu pogledal podobo	svoje	doline, preden stopi živa pred moje
zavetjem se neskrbno razgalja, odpira	svoje	čaše in z vonjem vabi v goste sebi
Zapustila sta	svoj	varni, skriti pristan v skalah pod
Eh, nekateri ljudje imajo res	svoje	vrste srečo: zmeraj pridejo takrat,
Petdeset let je živela	svoje	»mirno, pobožno« življenje.
Modrijan je spet zaropotal s	svojo	nemščino.
- Saj gre k	svojim	! -
tako goreč bojevnik realizma, ki bi v	svojem	prevestnem pretresu moje pokrajine
narodi bolj ali vsaj drugače ljubimo	svojo	domovino, kakor jo ljubijo veliki.
Naj prostranost bobni in poje	svojo	mogočno pesem, resnična lepota tiho
	Svojo	domovino poznamo, kakor poznamo obraz
domovino poznamo, kakor poznamo obraz	svoje	matere: domače so nam vse njene gube
»Eh, najbrž v	svoji	srečni prešernosti pozdravljajo hišo...
Podzemljič: pritisnil si je čokati palec na	svoj	drobčkani nos in ga začel presneto
je vprašala z vsem	svojim	začudenim obrazom.
»Potemtakem pa je imel Podzemljič po	svoje	le prav!«
»Veš, Zavoglar je gnal	svojo	in trdil, da je tudi Jugoslavija država.
Razmišljam, bezam po	svojem	spominu, in kaj se izkaže?
mi zdi, da jo imamo, češ zdaj smo na	svojem	sami svoji gospodarji in nam ne bodo
imamo, češ zdaj smo na svojem sami	svoji	gospodarji in nam ne bodo več drugi
Razveselil sem se ga kakor v	svojih	otroških letih.
Hudič si ga vedi, saj je imel	svoj	obraz, celo značilen obraz, droban
je rekel, ko se je obul in pograbil	svoj	dolgi pihalnik.
Saj piše povesti iz	svoje	glave, mar ne?
Še rajnka Jurjevka, ki je iz	svoje	glave samo juho skuhala, je bila vsa
‘Prav iz	svoje	glave sem jo skuhala.
jo skuhala iz trhlega trša in ne iz	svoje	glave.
Ko bo dež, bova sedela vsak v	svojem	zdiču in se resno pogovarjala.
»Treba je najprej reči, da je bila baba	svoje	vrste.
počasi se je pomirila ter se potopila v	svoje	delo.
zrasel tak pretep, da je bil res vreden	svojega	imena.
je začela teta s	svojim	pripovednim mirom.
Ozira se za otroki, ti pa gredo	svojo	pot, kakor da ga ni.
Nato je pograbil	svoj	hlebec in stekel v kasarno.«
partizani že od vsega začetka imeli	svoj	punkt.
Oče ga je pustil in je šel po	svojih	opravkih.
sreče in strahu, da ni mogla zatajiti	svoje	zveze s tem dogodkom.
O	svojih	lastnih mislih in namenih pa naj se
je zravnala, vrgla s kretnjo glave	svoje	bogate lase na ramena, pogledala očetu
	Svoje	ljubezni pa tudi ona ni tajila.
starost in hkrati lahko krotimo še	svoj	mladi korak, da ne bi žalili njegovih
pogled je obvisel na teti, ki se je v	svoji	obledeli črnini premikala pred Kadetko.
veži, sem na mah izgubil vso zvezo s	svojimi	mislimi.
drobcev biserov, ki se zasvetijo ter s	svojimi	odsevi obsijejo in ogrevajo vso njegovo
ljubezen tako obsedla, da je zavrgel	svojo	puško in pograbil tujo, počasi spoznal,
srcu, ter se je zato pognal v boj proti	svoji	.
zid, ker se je tako silovito veselil	svojega	otroka... tega otroka, ki sedi zdaj
Žefa, ki mirno bzika rjavo slino;	svojega	očeta, ki z dlanjo zamišljeno gladi
Trznil sem in uprl vanjo	svoj	vprašujoči pogled.
Pobrala je	svoj	oklešček in vstala.
ki je zdaj ležala pod nami v vsej	svoji	zeleni tišini.
kakor bi Gina prosila odpuščanja za	svoj	dvom.
Zlagala sem se ji, in to laž vzamem na	svojo	vest.«
Pripovedovala sem, kako se je veselil	svojega	otroka, kako se je vrtel po kuhinji
Ko je rekel, da	svojega	otroka že vidi, da ga resnično vidi,
lasje vsuli na rame, in se zamaknila v	svoje	delo.
Umetnost ima	svoje	zakone, ki niso nikjer zapisani, a
Iz	svoje	glave?...
čudno je, da človek v to zabije vse	svoje	življenje, da prebedi noči in noči,
tolmunom, mahal z rokami in kriče priganjal	svoje	vaščane, par konj je peketalo po cesti,
mož, ki se je spoprijel z bridko usodo	svojega	naroda in v tem boju ni nikdar obupal,
mu je pač usojeno žrtvovati konice	svojih	ušes in se je s to usodo že sprijaznil.
Devetletni Justin, ki mora biti	svoji	sestrici za pestunjo, prav dobro ve,
Tinka pa na vse načine izkazuje Paziju	svojo	ljubezen; vlači ga za rep in stiska
tako zasmili, da leže k njemu, položi	svojo	glavico nanj ter ga boža in mu v svojem
svojo glavico nanj ter ga boža in mu v	svojem	nerazumljivem otroškem jeziku govori
manj si dovoli, vratolomno zvijati	svoje	zavaljeno telo in hlastati z gobcem.
bajtarja Žuželjča, ki je prignal mimo	svojo	kravo:
sladke besede in pri tem niti ne trene s	svojim	lesenim obrazom, čeprav se Travnikarjev
vedno niže in ki je skoraj že zavil	svojo	plešasto glavo v časopis.
Le kaj dela Jurček s	svojo	kravico, le kaj dela Jurček?« tleska
Uš!« stric kar vidno uživa v	svoji	drznosti.
Modrijan ter se naglo odmakne k vratom	svoje	hiše, kakor da bi tam iskal zavetja.
počasi pove Žuželjč in še z roko pokaže	svojo	Ciko, češ, saj vendar vidite.
utegnil odpreti usta, kajti zagledala je	svojega	pastirja Tinča, ki je naglo tekel proti
lepa Usadarica, ki je baje doma tepla	svojega	moža, je zdaj nepremično strmela v
Nizki bajtar Žuželjč je pritiskal	svoj	zamaščeni klobuk na trebuh in kdo ve
njegovih straneh in trdo držala vsak	svoj	konec verige Petrovih vklenjenih rok.
karabinjerjev, je stegnil vrat in vrgel kvišku	svojo	ptičjo glavo, potisnil spodnjo čeljust
Caposquadra je pomignil	svojim	trem fašistom, ki so naglo priskočili,
z zelenim baržunom mladega listja;	svoje	prvo pomladno oblačilo, rahli, svileni,
klopotec, ki je tako blizu klepal po	svoji	počeni kosi, kakor bi bil na strehi
ustavil na mostu, si pahnil na tilnik	svojo	čudno čepico s svetlim črnim ščitom
kakor eno samo telo: fašist je izpod	svojega	črnega čopa ostro gledal vanjo.
Počasi je začel dvigati	svojo	belo, poraščeno roko: dolgo je meril,
Z levico je držal na rami	svojo	rdečo zastavo, ki je bila vsa raztrgana
Pomlad je že poslala	svojega	sla!«
Tam je spet zajel sapo in napel	svoja	bronasta prsa.
	Svojo	pesem so drobili v hitrem in odločnem
potoki so se bistrili ter se vračali v	svoje	strugice, med svoje stare oglodane
ter se vračali v svoje strugice, med	svoje	stare oglodane kamne, ki jih bo do
Tu in tam je še stegovala	svoje	jezike po travnikih in njivah, toda
ponosom in zaskrbljenostjo opazovala	svojega	sina.
razmahnil, da bi v delo zapregel vse	svoje	sile, pa tudi vse svoje misli in svoja
zapregel vse svoje sile, pa tudi vse	svoje	misli in svoja razburkana čustva.
svoje sile, pa tudi vse svoje misli in	svoja	razburkana čustva.
pomladnega jutra, ko sta se vsak s	svojim	šopkom teloha v rokah počasi bližala
Nato je Milica spustila na tla	svoj	šopek in
nakremži, nabere vseh sto gubic okrog	svojega	drobnega nosu in krepko potegne.
in odjadrala do kopastega Kuka, ki s	svojimi	poraščenimi okroglimi boki zapira dolino
	Svoje	poti ne najde,« je pomislil Venček.
Sklonila je glavo in resno presojala	svojo	postavo.
glavo, ker očividno ni bila zadovoljna s	svojim	glasom.
Venček je že pobral	svojo	puško, da bi stopil iz gozda, a prav
Venček je obstal nepremično ob	svojem	deblu in čakal, da se bo Milica še
»Pa si jo zdaj zadel --	svojo	čapljo?«
je vtaknil za ovratnik srajce kljuko	svoje	gorjače ter se z njo popraskal po tistem
palico izza srajce, se je počohal še po	svoji	gosti, sivi grivi, nato pa je zagrebel
Travnikarica, ki je s	svojimi	bistrimi očmi pokrivala vso družino,
zabrundal stric, a je takoj pograbil	svojo	gorjačo in se spustil v vas.
Zagomiličar je bil seveda pred	svojo	bajto.
S kazalcem se je dotaknil	svojega	zamaščenega klobuka ter se tako zakadil
opran in zlikan prav takrat stopil iz	svoje	bajte.
Pismonoša je pobral	svojo	uradno čepico, ki se mu je bila zakotrljala
je stala pred hišo in grela na soncu	svoje	tenke krake.
tako treščil, da bo tri dni pobirala	svoje	kosti.«
Otroci so z velikim truščem pospravljali	svoje	stvari in kričavo peli:
A še preden se je dobro zavedel	svojega	položaja, se je izza Smodinovega hleva
karabinjerja, ki sta obstala vsak na	svoji	strani vrat in počakala, da je izstopil
je samo prikimal in se nameril proti	svojemu	avtomobilu, v katerem je že sedela
je zmajala z glavo in zaregljala s	svojim	pločevinastim glasom:
verjel samo tisto, kar je lahko videl s	svojimi	lastnimi očmi in česar se je lahko
očmi in česar se je lahko dotaknil s	svojimi	lastnimi rokami.
Kaj vse je počenjal v	svoji	mladosti, o tem zdaj ne bomo govorili.
nazorno in prepričljivo dosegel nekako do	svojega	tridesetega leta.
da mu res nihče ni kos, je pretegnil	svoje	žilasto telo, da mu je zaškrtalo v
pa tudi res!« je priznal kovač, ki s	svojo	trmo ni nikdar žalil pameti.
In nemara je zdaj prišel čas, da bi	svojo	moč začel drugače obračati?«
Sklenil je, da bo	svojo	moč res začel uporabljati bolj pametno
toliko, da je tudi kovač imel kaj vzeti v	svoje	mogočne roke, ter se nato s pristnim
od zore do mraka neugnano vrtel po	svoji	črni in sajasti kovačnici, kakor hudič
Nemirno se je presedal, premetaval	svoje	trde roke in poželjivo gledal, če bi
Pretegnil je	svoje	telo, da mu je zaškrtalo v sklepih,
pobožnjaška prga, je iz kota zapiskal s	svojim	tenkim glasom:
preplašeno zakričal Arnac in stisnil k sebi	svoj	frakelj.
Kovač je veselo in hrabro oral skozi	svoje	življenje; družina je cvetela in cvetela
prekupčevala z jajci in maslom; do	svojega	štiridesetega leta je premerila vso
»Ne želi	svojega	bližnjega žene!«
Če ne bi imel	svoje	Julke, bi se takrat, kadar me zajaha
In naposled ima tudi robida	svoj	sad, da boš vedel!«
zravnano kakor gospodar, ki prihaja na	svoje	.
Nič ni kazalo, da bi se	svojih	kazni sramoval, prav narobe, nosil
Kovač, ki je imel	svoj	dom blizu župnišča, ga je videl zadnji.
z rameni in se brez besede vrnil k	svojemu	delu.
Kovač je obrisal edino okno	svoje	kovačije, da bi ga lahko mirno opazoval.
kaj primernega, da bi lahko pokazal	svojo	moč.
vrnil domov in je še dolgo rogovilil po	svoji	kovačiji.
»Kam naj da	svoje	zdravje?«
»In	svojo	moč?«
polegel, je bajtar Arnac zapiskal iz	svojega	kota:
začel?« je zagrmel kovač, odpahnil	svojo	mizo in vstal.
sam pograbil za kladivo ter pokazal	svojo	spretnost in moč.
dobro pil, da ne bi bil oškodovan za	svoj	denar.
prejšnje veselje ni povrnilo, je kovač	svoje	bratce najprej grdo nadrl in nato nagnal.
zaloputnil vrata za sabo, si naložil	svoje	breme in z jeznim korakom vzel pot
je kovač, čeprav je bil že na robu	svojih	sil.
Tudi on je krščanska duša, čeprav ima	svojo	pregreho!
noge!« je ukazal kovač in pograbil	svoj	železni drog.
Ne, tukaj ima res hudič	svoje	prste vmes ...
bi rekli ljudje, če bi zdaj videli	svojega	župnika, ki se skriva pod pelerino
Nato je poiskal še	svoje	vidne kazni: ruto in klobuk.
»Pa le nisi tako trden v	svoji	veri, kakor sem mislil.
neumnosti, da jih rajši ne povem, zakaj	svoje	tolminske grape imam rad.
Spoznala je	svojo	bridko pomoto; medvejke je bila nabrala
Pri	svoji	klopi je za hip obstala in se še enkrat
Učiteljica pa je medtem tudi spoznala	svojo	pomoto.
smo, da kriči zato, ker je Jerica s	svojimi	medvejkami pokazala, da prinašamo učitelju
stopila k nesrečni Jerici, ki je s	svojim	šopkom nepremično stala pred tablo.
Božal jo je po laseh in nam govoril s	svojim	mirnim, prepričljivimi glasom:
Potem je vzel kredo in začel pisati s	svojo	lepo pisavo, ki smo jo vsi tako občudovali:
Ljubimo	svojo	domovino!
vodno gladino nad jezom, in strmel je v	svoje	tri visoke topole, ki so stali prav
Vedel pa sem, da ima	svoje	topole zelo rad in da je ponosen nanje,
Obrnil se je, me pogledal s	svojimi	velikimi, modrimi očmi in skoraj neslišno
zašepetal in mi pred obrazom pomigal s	svojimi	dolgimi črnimi prsti.
Modrijan je postopal po pločniku pred	svojo	hišo, si tlačil tobak v nos, kihal
za milost in zdravje ter mimogrede s	svojim	zoprnim, sladkobnim glasom ogovarjal
Zakaj pa ne odpreš	svojega	kljuna, zakaj ne odpreš kljunčka?«
prosojnost je hlapec Cene razbijal s	svojim	bobnečim, zateglim vpitjem.
glavo in z rokami na hrbtu prihajal na	svojem	travniku.
Modrijanom, ki se je spet nerodno zibal po	svojem	produ.
Potem je sedel na	svoj	kamen in si potisnil v usta pest svežega
Na mostu je stal, buljil proti	svojim	topolom in stokal:
- Kdaj pa? - je obrnil vame	svoje	debele, mokre oči.
Potipal si je	svoje	čire na vratu, se zamislil in spet
»	Svoje	sinove seka!
revolucija!« sem rekel ponosno in z vso	svojo	otroško gorečnostjo.
Potem pa je brez besede vtaknil	svoj	modri lonec v vrbje in naglo krenil
Ravničar je uprl vanj	svoje	velike, mokre, modre oči in skoraj
sem roke, pogledal v nebo ter iz dna	svoje	ponižane in žalostne duše zaprosil
Vsak bi imel	svoje	spomine.
pred tridesetimi leti, v samem začetku	svoje	mladosti.
Potem je takoj segel po	svoj	robec in si začel trdo otirati prste.
tekla velika podgana in vlekla za sabo	svoj	dolg ostuden rep.
rad bi mu rekel, naj si nikar ne maže	svojih	podplatov, a sem v strahu molčal.
Potem sem zagledal v rokah	svoj	krvavi robec.
Kje pa!« sem ponosno odvrnil v	svoji	sreči.
Klopotec me je sladko uspaval s	svojim	enakomernim klopotanjem:
reči, da tolče, kakor bi smrt tolkla po	svoji	kosi.«
V	svoji	bujni domišljiji sem celo zagledal
peščeno uro in z njo nenehno tolče po	svoji	kosi, da votlo klopota:
čakal, da bi se mama spet oglasila s	svojim	blagim in tolažilnim glasom.
glavo, a tudi pod odejo sem še slišal	svoj	strašni klopotec.
Stal sem v	svoji	čumnati, oče me je stresal in mi ljubeznivo
Zjutraj pa sem	svoje	sanje povedal mami.
odtrgal od nje, da bi takoj izvršil	svoj	sklep.
skrivalo listje, pozimi pa je kazal	svojo	grdo, zarjavelo koso.
tako vabljivo, da bi najbrž stopil za	svojim	odmevom, če ne bi bila vrata zaprta.
do kraljestva starega Berta, ki ima	svojo	hišico in svoje njivice prav na vrhu
starega Berta, ki ima svojo hišico in	svoje	njivice prav na vrhu sveta in še vse
zagledal	svojo	mater, ki mi je nagajivo požugala in
so laže računali in premišljevali o	svojih	potrebah in sanjali o svojih željah.
premišljevali o svojih potrebah in sanjali o	svojih	željah.
dovolj prostorna, da je v njej nosil	svojo
Tudi Tantadruj je tukaj srečal	svoje	znance, zakaj na semnju se zbere vse:
tudi za to, da je z njimi pribijal	svoje	trditve.
ter z gromkim glasom vneto razlagal o	svojem	načinu zidanja, Vojskar pa mu je prav
pozdravil, a ker je bil še v ognju razlage o	svojem	zidanju, je takoj dodal:
kje prodajajo zvonce, mu je položil	svojo	edino šapo na rame in ga začel pehati
je divje cingljalo, in grmel iz dna	svojega	trebuha:
Rusepatacis je šel v hlev, kjer je imel	svoj	brlog, a ni povezal cule, temveč je
položil roko na usta, da ne bi izdal	svoje	skrivnosti.
Tako je nesrečnik le našel	svoj	življenjski cilj.
in leta, da bi ustvaril in izpilil	svoje	veliko delo, pa padajo od njega samo
zamomljal Enaka Palica in uprl vanj	svoje	velike, jasne oči.
povedal!« je vskočil v zmešnjavo norček s	svojo	mislijo.
se ozrl v Luko, ker je v njem videl	svojega	zaščitnika.
na ukaz, in stopil je naprej v vsej	svoji	lepoti.
Hotejec ga je bil vzel za	svojega	, ker sam ni imel otrok, toda vzgojil
nebom, zato je lahko vsakemu povedal	svoje	.
Hotejec, ki se je izogibal srečanja s	svojim	izgubljenim posinovljencem.
kitaro s hrbta, zabrenkal in nato s	svojim	lepim glasom zapel Tantadrujevo pesmico:
Tantadruj se je z glasnim zvonjenjem	svojih	zvoncev prerinil skozi sejmarski vrvež
rekel župnik, ko mu je bil povedal	svojo	misel, da bo skočil z zvonika in tako
domači župnik z rahlim nasmehom povedal	svojim	bratom.
zviška, kakor bi bil rahlo ponosen na	svojega	norčka, nato pa se je spet obrnil k
prijeli za birete ter se odzibali za	svojim	gostiteljem.
ki si med koreninami in kamni utira	svojo	pot do blagega studenca.
molče spustil k njim na klop, stisnil	svojo	paličico med kolena in obsedel kakor
čutil, da je treba nekaj reči, zato je	svojo	kost odmaknil od debelih ustnic in
je odkimal norček in obrnil k njemu	svoj	žalostni, nagubani obrazek.
ga je po čelu in Matic je uprl vanjo	svoje	velike kalne oči, ki so zdaj v njih
obrnila k Luki ter ga nemara prav zaradi	svoje	ginjenosti zviška ogovorila z dobrodušno
Toda on se ni ganil; v	svoji	žalosti je bil trden kakor čer.
je Peregrin vse zvonce razvrstil po	svoje	, je poiskal še dve leseni žlici, nato
da je pomočil v blagoslovljeno vodo	svoje	dolge, viseče brke.
hudiču!« je zarohnel Okrogličar, stegnil	svojo	težko roko, jo položil Arnacu na drobceno
Tantadruj pa jih je tudi po	svoje	razumel, zato jih je potolažil:
To je bil norec	svoje	vrste, zelo resen in mrk.
se ga skoraj vsi izogibali, ker je s	svojim	večnim, seslajočim
sunkovito odpahnil mizo, počasi vzdignil	svoje	zavaljeno telo ter se nato s stisnjenimi
velikanskemu črnemu okostnjaku, ki je izgubil	svojo	lobanjo in je zato z razširjenimi rokami
so jih te skrotovičene veje vtkale s	svojimi	sencami.
stekel k cerkvici, pograbil za vrvi in s	svojimi	močnimi rokami razmajal vse tri zvonove.
Te	svoje	dolžnosti se je tako dobro zavedal,
čelado in sabljo, zato pa je svetil s	svojo	plešo, mahal z rokami in mogočno hreščal:
Vsak po	svoji	dolini - «
Zdaj se bodo razšli in vsak bo šel po	svoji	dolini.
razidite se tudi vi « se je obrnil k	svojim	faranom, »in hvalite boga, da ni bilo
Nato je pokimal	svojim	sobratom in vsi so slovesno odšli v
Štirje nesrečniki so se napotili vsak v	svojo	smer, ženske so izginile v hiše, moški
Zlomili so vsak	svoj	kos temno zlate pogače in zmleli košček
stari, so že daleč tam zunaj, vsak po	svoji	prazni dolini, šli štirje norci.
Od tistega trenutka, ko sem v	svojem	prividu videl, kako so štirje norci
slehernem zvezdnem utrinku tiho izgovorim	svojo	najglobljo željo, je moja preplašena
mesec in pokopališka cipresa, odmev	svojega	glasu in zategli zledeneli krik, ki
	Svojega	pogleda se ni niti zavedal; to mu je
»In pišete iz	svoje	lastne glave?«
»Iz	svoje	lastne glave ...
»Nemara bi ti rad ponudil kaj	svojega	?
zmaga in trobenta, ki po zmagi trobi	svoj	tra‐ra‐ra!«
sledi njegovega življenja in v potu	svojega	znanstvenega obraza natančno doženejo,
koliko je zaslužil in kako je zapravljal	svoj	denar!
No, potem pa vsak po	svoji	metodi -
	Svoje	volje.
cigareto in se naposled spet srečal s	svojimi	junaki.
sajastem, črnem okviru obokanih vežnih vrat	svojega	starega, samotnega doma.
dan življenja, ko se je odpravil na	svojo	poslednjo pot - v svoj prvi boj.
odpravil na svojo poslednjo pot - v	svoj	prvi boj.
prav tako niti za hip ne podvomi o	svoji	smrti.
O, tudi tukaj ima dialektika	svoje	prste vmes!
Vse	svoje	junake moram imeti rad, če jih hočem
Praska se, melje	svoj	kajpak in se drži čemerno, kakor da
sajastemu skledniku, snel z žeblja	svojo	staro avstrijsko vojaško čutarico in
skoraj z obema nogama v grobu, samo na	svojo	prvo misliš!
premagati; iz mračnega kota je vrgla vanj	svoj	zveneči smeh kakor zlato jabolko in
potegnila vase in je držala drobne pesti na	svojih	visokih prsih in je bila vsa bela in
trajati večno: velika ljubezen zgori v	svojem	lastnem ognju, velika bridkost utone
lastnem ognju, velika bridkost utone v	svojem	lastnem morju...
tisti temi? - je Temnikarica vzdignila	svoj	glas.
se je obrnil in se nehote zamaknil v	svojo	ženo, ki se je sklanjala nad ognjiščem,
tenka, vsa drobna, vsa prosojna, kakor	svoja	lastna senca in senca svojega senčnega
prosojna, kakor svoja lastna senca in senca	svojega	senčnega življenja.
vsaj lepo priložnost, da se spovedo	svojih	grehov, he‐he!
pragu, in glej, kakor hitro je sprejel	svoj	sklep, je bil svet že spremenjen.
je bil zdaj nejevoljen nase zaradi	svoje	neumne vznemirjenosti.
In tudi sam sem jo imel po	svoje	rad, čeprav popolnoma drugače, kakor
tabo? - je rekla in začudeno zmajala s	svojo	drobno glavo.
Vsak ima	svoje	slabosti in težave!« je rekel Peter
hudoval se je nase, ker ni videl, da je s	svojimi	besedami zadel kmeta Črnilogarja naravnost
zelo visoka in obilna ženska, ki bi	svojega	suhega moža z lahkoto spravila vase,
stojiš in se ne ganeš, kakor bi bil	svoj	lastni nagrobni kamen?«
odkrehnil in tako nenadoma glasno izrekel	svoj	kajpak, da se je Peter Majcen nehote
sabo, kakor bi ne bila gospodarja v	svoji	lastni hiši.
in skoraj slovesno jo je odprl ter v	svoji	prešerni radosti kar po francosko poklical
je glasno vzkliknil, da bi prekričal	svoj	notranji glas.
Temnikar pa je imel	svoj	oblak.
kajpak... tisti prekleti Kajpak kleplje	svojo	koso.
»Samo zato, da se ti lahko pogrezneš v	svoje	neumne črne misli...
sama smrt sedla vrh gore, položila	svojo	velikansko koso čez vso dolino in jo
Usmeri	svoje	misli drugam!«
Odločno je zamahnil, da bi odgnal glas	svoje	vesti, se naglo obul in šel iz sobe.
Gospod to piše iz	svoje	glave.«
»In iz	svoje	glave pišete in ... in potem to ni bilo
Toda ko bom napisal	svojo	zgodbo, se bo tudi to res zgodilo,
pomočil mlat v vodo, da bi nadaljeval s	svojim	klepanjem.
sleherni prašek na zemlji je pripelo	svoje	zlate žarke in jih tako močno napelo,
udaril po prsih, kakor bi ugovarjal	svojemu
globlje zapredel v neskončno pajčevino	svojih	podzavestnih občutkov in nekakšnih
ne razmišlja o skrivnostnem drhtenju	svojih	korenin in koreninic, ki v večni temi
je višek stvarstva, hkrati pa zaradi	svoje	popolnosti, ki se izraža tudi v tem,
v tem, da se zaveda samega sebe in	svojega	konca, najbolj nebogljena stvar...«
brenčali, črn rogač se je pripeljal mimo na	svojih	prozornih, skoraj nevidnih krilih ter
ustnice, da bi po stari navadi zažvižgal	svojo	angleško popevko, ko je kakih petdeset
za vzor popolne lepote in za dokaz	svojega	mojstrstva.
Prizor je bil po	svoje	lep in tudi razumljiv, a vendar čudno
očitkom rekel Peter Majcen in umaknil	svoj	pogled.
na isti večer, ko je Temnikar šel na	svojo	poslednjo pot!...
cvetoče ajde, ki je mirno žarela v	svojem	rožnatem nadihu, kakor pozimi mirno
a nima več moči, da bi razbijal po	svoji	počeni kosi.«
ni vedel, kdaj je začel požvižgavati	svojo	staro angleško popevko.
skrivajo mladi Pani ter se jezijo na	svoje	srce, ker jim tako burno utriplje,
Tilčka ga je zasula s penečim se slapom	svojega	smeha:
ramena in jo potisnil od sebe za dolžino	svojih	rok, da bi se naužil njene trde beline.
postajal ter se predolgo poslavljal od	svojih	spominov in od svoje pokrajine...
poslavljal od svojih spominov in od	svoje	pokrajine...
Peter Majcen je zažvižgal	svojo	angleško popevko in krenil naprej.
spet se je črn rogač pripeljal mimo na	svojih	prozornih, nevidnih krilih ter lepo
v snegu, on pa je hvalil in bodril	svoje	stare noge:
in se obrnil, da bi se poslovil od	svoje	doline.
je tam daleč na koncu doline žarel v	svojem	belem zimskem kožuhu.
nekam nemirno poskakuje sem in tja po	svojem	kotu.
polnih prsih stale drobne cerkvice in s	svojimi	zvoniki ščegetale jasno nebo, ki se
A ni zapel do kraja; na sredi	svojega	kikirikanja je brezupno zagrgral in
Obrnil se je in naveličano odnesel	svojo	kosmato glavo za vogal, z repom pa
priprta vrata je iz teme iztegovala krava	svojo	debelo glavo.
In tudi zadnji dan	svojega	življenja, preden je odšel v Robe,
prinesli partizani, je Cika hranila v	svojih	jaslih.
pripovedujem, kako sem se pretepal v	svojih	mladih letih.
Samo zato, da bi zbudil k življenju	svojega	sina, ki je prava mehnica.
Začel sem z najboljšim namenom, da bi	svojemu	pobu razvnel kri, a nadaljeval sem
Da, in verjetno bi nadaljeval do	svoje	smrti, če ne bi ... če ne bi te hudičeve
Veš, o	svojih	pretepih pa sem zmeraj govoril zelo
- Saj prav dobro vem, da še	svoj	živi dan nisem bil na Plešeh!...
In tudi	svoj	živi dan se še nisem pretepal!...
sem se tako privadil in navdušil nad	svojimi	pretepi, da sem včasih, ko mi je bilo
No, kako pa naj se človek znebi	svoje	laži?
Opletaš se s	svojim	repom in včasih zamukaš.«
me videli, da se pogovarjam s tabo o	svojih	junakih?...
Mar se ni Temnikar res pogovarjal s	svojo	kravo?
Mar je po	svojem	občutku do sveta kaj drugačen?...
Uprl se je na	svojo	palico in se pognal iz blatnega jarka.
Nepremično strmi predse v prozorno gladino	svojega	tolmuna.
gladine njeno podobo ter zvil in skril v	svoj	trdi list...
Kdo ve, koliko lepih podob hrani v	svoji	gosti, temni krošnji!...
gledalo v modro nebo in zveneče mrmralo	svojo	pesem brez besed...
Martin in njegovi vojščaki niso vrnili s	svojega	betlehemskega pohoda do polnočnice
nje stal okameneli hudi čas in držal	svojo	težko roko na kazalcih.
bolniki pred smrtjo radi ogledujejo	svoje	roke, zato jih je skrila pod predpasnik.
Temnikarica se je zdrznila in uprla vanjo	svoj	pogled.
Jernej se je bil odločil in je moral na	svojo	pot.
dopovedovala, da je Jernej moral na	svojo	pot.
Pusti ga, ker mora na	svojo	pot!«
kamen, v kremen, ki skriva ogenj v	svojih	žilah in žilicah.
velik samo takrat, kadar se ne zaveda	svoje	veličine.
Temnikar je bil tudi čez glavo pokrit s	svojim	starim avstrijskim vojaškim plaščem.
pokazala zlate zobe in se počasi obrnila k	svojemu	laškemu pribočniku.
Ležal je vznak, pokrit s	svojo	staro avstrijsko vojaško suknjo, toda
In tedaj je v	svoji	podzavesti začutila, da je tudi sama
zarežala nemška smrt in spet pokazala	svoje	zlate zobe. -
smrt, se vzravnala in zviška premerila	svojega	pribočnika. -
Podoba je bila v	svoji	preprostosti res živa, strašna.
je odbila s pogledom in roko, zbrala	svoje	moči in sama stopila v izbo.
zamahnila z roko in puhnila dim skozi	svoje	nosne votline.
Položila mu je	svojo	raskavo, a skoraj prozorno starševsko
je ponovila nemška smrt in pokazala	svoje	zlate zobe.
Prekleta strešnica se je zamajal in nagonsko stegnil	svoje	dolge roke.
dolgem toporišču, ki jo je držal v	svojih	dolgih rokah, je švignila kvišku -
Toda ko je začutil dotik	svojih	prstov, ki so bili mrzli, se je zdrznil,
odprl oči in nato napeto prisluhnil	svojemu	srcu.
V mapi	svojih	osnutkov je imel list z naslovom »Obglavljenje«
čutil, da se mu snov gosti in da dobiva	svoj	zvok, toda tisti zvok je bil bolj in
raste v neskončne višave, veliki gaber	svoje	vrste.
Kaj pa, če jih je to nebo posnelo s	svojimi	vsemirskimi silami in jih spravilo
in jih spravilo med neštete plasti	svoje	sinjine.
se moral zlomiti, ker se zlomiti po	svoji	usodnosti ne more več, toda lahko se
»Dober dan, deklica!« je pozdravil po	svoji	stari navadi.
Peter Majcen je dobro poznal ta	svoj	stari občutek nepopisne osamelosti
In tudi od	svojih	dvomov...«
Stari Pan je odtrobil	svoji	dve vrstici otožne narodne pesmi in
rodova... pretekli in prihodnji, vsak na	svojem	bregu, srednji rod, ki je med njima,
sprašujem...« je odgovoril starec in mu položil	svojo	veliko roko na glavo.
neprijetno, da se je jezno postavil po robu	svojim	mislim in svojim občutkom:
jezno postavil po robu svojim mislim in	svojim	občutkom:
je rekel in spet ljubeznivo položil	svojo	veliko roko na otrokovo glavo.
Ozrl se je na nebo in spet zagledal	svoj	beli oblak.
tudi oblaku samo moja domišljija dala	svoj	pomen,« se je nasmehnil, »a vendar
Vtikal je	svojo	debelo roko v razpoke v zidu, pod nizko
sonca!...« je rekel starec in se spustil na	svoj	stolček.
Mislil je, da bo še kaj povedal o	svojih	sinovih, a je molčal.
Toda čeprav sem na počitnicah, imam	svoje	delo.«
»Seveda, vsak človek ima	svoje	delo, vsak človek,« je prikimal starec
To bi se reklo, da imate	svoje	pisarije?...
človek starejši... eh, kaj bi: vsak ima	svojo	lastno povest, zakaj naj bi potem še
človek na svetu samo zato, da doživi	svojo	povest!«
vrnil iz polmraka, se počasi spustil na	svoj	stolček in nalil.
Peter Majcen in se že isti hip začudil	svojim	besedam, kakor jih ne bi bil sam izrekel.
vzdihnil starec in se obrnil proti	svojemu	stolčku.
in s pritajenim vzdihom spustil na	svoj	stolček.
zastrmel v staro trobento, ki je od	svoje	lastne sproščene sile trepetala v starčevih
neprestano meša s to bridko resnico	svoje	lastne bridkosti in bridki svet svoje
svoje lastne bridkosti in bridki svet	svoje	domišljije.
je v otroka in v starca, kakor bi s	svojim	oblakom tudi njima prinašal odrešenje.
Nekje globoko pod	svojim	oblakom hiti v poslednji boj ...«
lahko živ samo človek, ki ve, da bo po	svoji	usodni volji v nekaj urah že mrtev.
Tako je bil zadovoljen s	svojim	starim telesom, da bi ga najrajši potrepljal.
S te strani bo Martin pripeljal	svoje	krote, in če bodo videli sled, bo vse
Hitro se je vrnil po	svoji	gazi in napeto premišljal, kje in kako
Našel je	svoj	nekdanji vstop in se začel vzpenjati.
Pognal je vse	svoje	moči v roke in se potegnil kvišku.
bi me videl kdor koli, ne bi verjel	svojim	očem.
Tako brez skrbi ležijo v	svojem	brlogu, da se bomo lahko privlekli
in nehote pogledal po mrzlem jeklu	svoje	sekire.
je prav jasno videl samega sebe in	svoje	početje.
rasla, širila in rasla ter ga oblivala s	svojo	toplo rožnato lučjo.
starec ne govori o Temnikarju, temveč o	svojem	sinu.
njemu, ga stisnil k sebi in mu začel s	svojimi	trdimi prsti grebsti po laseh.
Trdo je zaprl vrata	svoje	sobe, stopil k oknu in pogledal po
Peter Majcen se je vrnil v	svojo	sobo.
ko je stopil k mizi in se zamaknil v	svoje	papirje, ga je obšla tesnoba, ki jo
iz kota v kot, kakor jetnik bega po	svoji	celici.
pa je stal starec in oznanjal v noč	svojo	bridkost.
črnih rok in odleteti v noč na krilih	svojih	zvokov.
Zbral je vso	svojo	voljo in se zamaknil po drevoredu.
	Svoje	besede pa ni našel, a tudi če bi jo
polna in da bo pri priči pospravil	svoje	stvari in šel.
zakričal, se obrnil k mizi, pograbil	svoje	papirje in jih začel mečkati.
»Toda razumeti morate, da imam že	svojih	stvari čez glavo!«
položil na mizo in začel zlagati vanj	svoje	mape.
mnenju ne bi bil, bi bil gotovo po	svojem	.«
Peter Majcen je hitro pospravil	svoje	stvari.
Majcen in nato nehote glasno povedal	svojo	misel:
zdrznil, ker se je nenadoma zavedel tudi	svoje	krivde.
Stal je sredi drevoreda v	svoji	stari suknji, v starih škornjih, s
sanjah in zdaj stoji pred mano v vsej	svoji	veličini.
mislil, ker je preveč boleče čutil	svoje	srce.
Najrajši bi bil pobral	svoje	stvari in se umaknil, toda obstal je
Zato je nikdar ne napišem v	svoji	prozi.
odkril, zakaj otrok je tako srečen, da v	svoji	najbližji resničnosti zmeraj najde
obeh straneh ter nad njim prepletale	svoje	dolge, tanke veje.
Ure in ure sem sedel na	svojem	prestolu, si podpiral težko otroško
hudih bojih osvobajam in združujem	svoj	narod.
Zelo rad sem zahajal v	svoj	gaj, a tja nisem zahajal samo zaradi
poletnega jutra, ko sem gnal na pašo v	svoj	gaj.
dolinice, sem se obrnil in pogledal po	svoji	sledi.
se je in spustil v tolmun dolg curek	svoje	rjave sline, da se mi je kar zagabilo.
užaljeno zategnil in me prešinil s	svojim	modrim pogledom.
Hitro je vzel iz ust	svojo	kepo, se odkašljal, pomlel s čeljustmi
nagnil in spet prav počasi spustil	svojo	slino v tolmun.
odločno rekel in mi pomolil pod nos	svojo	ostudno kepo prežvečenega tobaka.
je začudil in me premeril iz globine	svojih	modrih oči.
Temnikar pa je mislil	svoje	misli in gledal mimo.
me spet predirno pogledal z modrino	svojih	oči in mirno vprašal:
Potisnil sem ga v usta in se vrnil v	svoj	gaj.
sem sedel na skalo nad izvirom, na	svoj	prestol, ter žvečil in žvečil vršiček
zasanjani slovenski knez, ki je sedel na	svojem	prestolu nad izvirom čiste vode in
nevesta in skoraj prav tako glasno diha v	svoji	cvetoči sreči.
Pustim jih pod češnjo in se spet vrnem k	svoji	pisalni mizi, kjer tudi mene čaka še
do stene, mrko molčim in premetavam	svoje	papirje, zakaj v meni je zima, takšna
žalostjo, včasih celo z obupom čakam	svoje	pomladi, tiste pomladi, ki bi razgnala
me premerita, nato pa spet ponovita	svoje	:
Hitro se vrnem k mizi in sedem k	svojemu	delu.
bil še otrok in sem tudi sam naredil	svoj	prvi in hkrati svoj zadnji in edini
tudi sam naredil svoj prvi in hkrati	svoj	zadnji in edini klopotec.
Kje pa!« sem samozavestno odvrnil v	svoji	sreči.
In klopotec me je sladko uspaval s	svojim	enakomernim klopotanjem:
reči, da tolče, kakor bi smrt tolkla po	svoji	kosi.«
In v	svoji	živi domišljiji sem zagledal belo smrt,
peščeno uro in z njo nenehno tolče po	svoji	kosi, da votlo klopota:
čakal, da bi se mama spet oglasila s	svojim	blagim in tolažilnim glasom.
glavo, a tudi pod odejo sem še slišal	svoj	strašni klopotec.
nikomur, zakaj če jih povem, bodo izgubile	svojo	moč in ne bom mogel odgnati smrti od
odtrgal od nje, da bi takoj izvršil	svoj	sklep.
nabrala okrog njega, kazal samo polovico	svoje	grde, zarjavele kose.
dolini, sem spet zaslišal klopotanje	svojega	klopotca.
Stopim v	svojo	sobo, obstanem in čakam.
oknu, ga trdo zaprem in spet sedem k	svoji	mizi ...
Iz vasi do	svojih	samotnih domov so imeli skoraj uro
stari mornar, ki se je v pozni jeseni	svojega	življenja vrnil v matično pristanišče,
V	svoji	bajti je živel sam.
»Saj pravite, da ima vsaka stvar	svojo	zgodbo.«
»Prav vsaka stvar ima	svojo	povest.
kamen, a vendar ima lahko tudi kamen	svoje	življenje,« je počasi rekel.
»Po	svoje	pa je tudi on živ.
bil več kos Rodice, zdaj je bil sam	svoj	kos.
Ta dva sta bila mlada in sta v	svoji	vihravosti letela zelo visoko.
dosegel še nobeden orel, in ker sta v	svoji	sreči tudi bila lahka in močna, sta
Kamen je prvič v	svojem	življenju začutil na sebi težo in drugačno
»Oprostita,« je rekel kamen, ki je bil kljub	svojemu	samotnemu in divjemu življenju kar
»vsak ima v sebi	svoje	sonce.«
Morda sta v	svoji	sreči mislila, da je nebo širno modro
In kako je menjavala	svoje	obleke!
me nimaš rad, zakaj pa rineš vame s	svojimi	koreninami?« je rekla jelka.
»In zakaj me v viharju braniš s	svojimi	močnimi vejami?«
bolj zbližala, še bolj sta pomešala	svoje	veje, še bolj sta prepletla svoje korenine.
pomešala svoje veje, še bolj sta prepletla	svoje	korenine.
seveda nepopisno vesel, ker je šel k	svoji	njivi.
Stari mornar jih je pogledal s	svojimi	modrimi očmi, se rahlo nasmehnil, potem
polog, da bi sedel na kamen in mislil	svoje	misli.
stal in poslušal čudnemu zvenenju v	svojem	srcu, se je ozrl.
Stari mornar Andrej je sedel na pragu	svoje	koče in kadil.
ki je s palico v roki že stopal od	svoje	koče.
seveda strog, saj je včasih natepel celo	svojega	sinka.
kakor so biriči in grajski hlapci tepli	svoje	otroke.
graščaka, kako je včasih z bičem oplazil	svojega	upravitelja.
Zagledal je	svojega	konjička, psička in mačko.
»Vsak naj ima bič po	svoji	meri.«
Zdaj je vzel veliki bič v	svoje	roke.
opravku sedem biričev in vsak je imel	svoj	bič, pa vendar.
Na	svojo	iznajdbo je bil tako ponosen, da je
Mladi graščak je bil	svojega	dela silno vesel in je svoje biče zato
bil svojega dela silno vesel in je	svoje	biče zato pošiljal svojim sosedom za
vesel in je svoje biče zato pošiljal	svojim	sosedom za darila, da so se kmalu razširili
»Napiši tablico s	svojim	imenom in jo pribij na steno v hodniku,
v hodniku, na tablico pa obesi tale	svoj	bič.
»No, zdaj ima vsak	svoj	bič in še celo drugega za vsak slučaj.
je pokazalo, da ne hodi po stopinjah	svojih	starejših bratov.
Metal jim je rože, kose	svojega	kruha.
In ker jim ni mogel dajati	svojih	, jim je spuščal v ječo jabolka, hruške
Oče ječar je imel	svojega	dečka rad, zato ga je najprej karal,
Graščak je poklical	svojega	najokrutnejšega valpta, dal mu je pesnikov
tlačani so šli tedaj v grad, vsak je snel	svoj	bič in so šli po polju, njivah in travnikih,
rekel stari mornar Andrej in odtrkljal	svojo	pipo ob dlan.
kratko kot dolgočasno,« je zamrmral v	svojo	pipo stari Andrej, zmajal z glavo in
stala pisalna miza iz jelovine in s	svojimi	vogali ovirala prehod, naokoli so na
Zjutraj se je spomnil	svojega	dejanja, ki na srečo ni imelo hudih
Françoisu Denysu Bartholoméeju Bouvardu,	svojemu	priznanemu nezakonskemu sinu, delež
vest, ker se tako dolgo ni zmenil za	svojega	prvega otroka.
smrtjo je hotel popraviti napake in sadu	svoje	mladostne ljubezni je zapustil toliko
mladostne ljubezni je zapustil toliko	svojega	premoženja, kot je mogel.
Kajti imela bi	svoj	dom!
Jedla bi piščance s	svojega	dvorišča, zelenjavo s svojega vrta,
piščance s svojega dvorišča, zelenjavo s	svojega	vrta, pred večerjo si niti cokel ne
»Sicer pa imam	svoje	knjige,« je dejal Pécuchet.
pult, ker je tako laže zaokroževal	svoje	poševne črke, je sikajoče žvižgal,
ki mu jih je povedala hišnica, vseh	svojih	navad.
kljub temu je v mavec na kaminu vrezal	svoje	ime, kajti nekaj je hotel pustiti za
Sprejela sta ponudbo in se odpeljala proti	svoji	kmetiji, ki je bila kakšen kilometer
Pécuchet je eno sobo namenil za	svoje	zbirke, zadnja naj bi bila knjižnica.
ju je velika želja, da bi obdelovala	svojo	kmetijo.
nekaj vljudnostnih fraz, je razložil	svoj	sistem pridelovanja krme: redi obračajo,
Kmalu sta gospodarja Gouya utrudila s	svojimi	nasveti, pri čemer se predvsem nista
Toda kmet se je držal	svojih	navad.
ter čez ponjave položil še odejo s	svoje	postelje.
poginule živali in z njimi je gnojil	svojo	prst.
jedilnice sta imela v okviru seznam	svojih	gojencev, vsak je imel številko, ta
haljo nosil pleten jopič, Pécuchet pa	svoj	stari suknjič pod predpasnikom iz grobega
naredil več risb, pri čemer je uporabljal	svoj	geometrijski pribor.
človek ne sme postaviti grobnice niti na	svoji	zemlji?
Kramljala sta o	svoji	zadregi, ko je v delavnico stopil kmet
govoriti, klical je Boga za pričo, opisoval	svoje	trpljenje in se bahal z zaslugami.
Pécuchet je odprl dve steklenici	svoje	malage, ne toliko iz velikodušnosti
Anatoma sta se delala, da nadaljujeta	svoje	raziskovalsko početje.
gospod Vaucorbeil posodil več knjig iz	svoje	knjižnice, pri tem pa trdil, da tako
zmešnjava, ki je ne bi razpletla do konca	svojih	dni.
je izračunal, da ima kokoš v lupinah	svojih	jajc več apna, kot ga je v vsem ovsu,
Doktrina je bila zapeljiva zaradi	svoje	jasnosti.
hodila k ubogim, potem pa sta iskala po	svojih	knjigah.
Pécuchet mu je povedal	svojo	zgodbo, ki se mu je zdela veliko resnejša,
živcem, se je Bouvard hotel odpovedati	svoji	skodelici.
Živali sta najprej pojedli vsaka	svoj	kup sena.
Dvoživke so stegovale med trstje	svoje	nojevske vratove s krokodiljo čeljustjo.
izmed zvezkov Leksovinske akademije,	svojega	primerka ni posojal, ker se je bal,
Morda domačini ljubosumno varujejo	svoj	fosil?
bili vdelani v skalo kot diamant v	svojo	ovojnico.
je tako kot notranje morje, ki ima	svojo	bibavico, svoje viharje.
notranje morje, ki ima svojo bibavico,	svoje	viharje.
Pécuchet je glasno razpredal	svoje	misli.
Pécuchet je s	svoje	postelje videl vse to v nizu, včasih
Pécuchet je take dni, kot	svoje	čase v Parizu, nosil zuavski čepec,
V	svojem	imenu se jima je zahvalil, ker sta
gospod de Faverges se je povzpel na	svoj	dvosedežnik.
pokopališče, da bi si ogledala sledove	svojega	početja.
Prišel je namreč po	svoj	krstilnik.
Vztrajala sta pri	svojem	.
tisto, kar je potreboval, ko je branil	svoj	prav.
vzel sto tisoč zlatnikov, zato da je s	svojimi	predlogi pogubil republiko, in Pécuchet
na devet polj, vsako polje pa nosi	svoj	znak.
»scienza nuova« (nova znanost) v naslovu	svojega	znamenitega dela Načela nove znanosti o obči naravi narodov.
in mogoče je vojvoda imel vse niti v	svojih	rokah.«
tolikšna, da je privolil v poroko med	svojim	očetom in kraljico Etrurije, v sestavo
Pustila sta Germaino, ki je objokovala	svojo	nesrečo, medtem ko jo je gospa Bordinova
salon, se usedla nasproti, vsak na	svojo	stran kamina, vzela knjigo v roko in
spravil v ogorčenje, ker ima na strani 85	svojega	Lascarisa Španca, ki sredi 15. stoletja
	Svoje	mnenje je povedal na posvetu pred šentjernejsko
gotovo poklekne pred svetinjice iz	svojega	klobuka; Henrik IV. je venomer dobrovoljen,
pisatelj briše delo, če v njem razgrinja	svojo	osebnost.
»Pojdi že nekam s temi	svojimi	dokumenti!
Pécuchet je zaradi tega pozabil	svojo	iztočnico.
gospodarje, bogatini, ki razdajajo	svoje	bogastvo, nedolžne šivilje in nesramni
nenadoma prikazala gospa Bordinova s	svojim	zelenim ogrinjalom in knjigo Pigaulta‐Lebruna,
In če	svojih	upov ni zaupal Pécuchetu, je tako ravnal
Gorjujem in žal jima je bilo, da nimata	svojega	gledališča.
Pécuchet se je spomnil enega	svojih	šefov v pisarni, zelo grdega gospoda,
Grof je razdelil	svoje	pamflete in prosil, naj jih širijo
učitelj Alexandre Petit pa je oblekel	svoj	nedeljski, revni zeleni suknjič.
Gorju jih je čisto prevzel s	svojo	jezičnostjo, učil jih je francoski
kaj potrebujejo, jih skušal ogreti za	svoje	ideje.
službe in prav zato, ker se je zavedal	svojega	izjalovljenega življenja, se je vedno
pretehtal vse argumente in obžaloval	svojo	slabost.
sta bila hudo potrta; vsakdo je poleg	svojega	občutil tudi prijateljevo razočaranje.
Res je, da je zanemarjal	svojo	dolžnost, da je včasih samo nadzoroval
Foureau je govoril, da bo Joinville s	svojimi	mornarji ukrotil socialiste.
Cesta v Bayeux je popolnoma ustrezala	svojemu	namenu.
Izrabil jo je za	svojo	slavo.
tisto čepico, nosom, suknjičem, z vso	svojo	pojavo ni bil prav nič ugleden.
pisal akte in živel sredi krožnikov v	svojem	malem udobnem svetu, ga niti vse krivice
Bouvard je na lastne oči videl dele	svojega	topola na vozu.
Učitelj ni prikrival	svojega	mišljenja.
je videl, kako z vrečo na hrbtu in s	svojimi	ljubimi hodi po široki cesti, kako
prijatelja vračala domov, sta se veselila	svoje	neodvisnosti.
monarhične, kajti vsak podložnik ima do	svojih	otrok isto pravico kot monarh do svojih.
svojih otrok isto pravico kot monarh do	svojih	.
hoče’, kot pravi Helvétius, ‘spremeniti	svojo	postavo’, kot pravi Vattel, ‘upreti
dogovor, s katerim posameznik odtuji	svojo	svobodo.
Cabet (1788‐1856) pošiljal privržence	svojih	komunističnih idej.
Saint‐Simona: publicisti morajo predložiti	svoje	delo odboru podjetnikov.
mirno živeli, a niso hoteli; šli so po	svoji	poti, gledajoč v nebo, kot heroji.«
podeželskem dolgčasu, ko svetlo nebo s	svojo	enoličnostjo pritiska na obupano srce.
Chavignollesu, ko je prenašal okoli	svoje	politično razočaranje, je prišel na
navsezgodaj, sekal drva, netil ogenj, šel v	svoji	pozornosti tako daleč, da je čistil
njenega ‘pokojnega moža’, ki je bil	svoje	čase sodni uradnik v Livarotu.
Pécuchet je še vedno nameraval prikrivati	svojo	dogodivščino s služkinjo.
Tako sta premlevala	svoja	razočaranja, sedeč pred ognjem v malem
vedri vode, potem pa oddrvela vsak v	svojo	sobo.
Prvi je s	svojo	težo vlekel drugega, ta pa se je dvignil,
Amoros ima v	svoji	ustanovi poseben stolp, kjer se lahko
Videla je v	svoje	telo.
besen, ker ju je vedno zalotil pri	svojih	bolnikih.
Razložila sta mu	svoj	magnetni postopek.
Prav tako mesečnik sprejme za	svoje	vse, karkoli si izmislite.
Angeli, nekdanji ljudje, zapisujejo	svoje	misli na listke, se pogovarjajo o gospodinjskih
cerkvena dela opravljajo tisti, ki so v	svojem	zemeljskem življenju obdelovali Sveto pismo.
čemer je skušal slišati glasove duhov s	svojo	vonjalno trobljo in se obenem spraševal,
Etika s	svojimi	aksiomi in posledicami ju je navdala
univerzum, toda zajema jo Bog, ki v	svoji	misli vsebuje vse mogoče univerzume,
mnenje drugega, ne da bi ga prepričal o	svojem	.
strani, je po stropu stegoval senco	svojega	nosu, podobno pošastnemu lovskemu rogu.
prevzel vidno ovojnico, je pokazal	svojo	substancionalno združitev z naravo.«
Langlois jih je povabil, naj s	svojo	navzočnostjo počastijo njegovo trgovino.
»Kako to, da	svojega	premoženja ne daste revežem?«
Tako pa ubogate	svojega	.
posameznik ne najde tolažbe v sreči vse	svoje	vrste.
da je, in nesramno se je - četudi na	svoj	rovaš - norčevati iz tistega, kar ljudje
za to jo je izrabil, da je živel po	svoje	.
Pécuchet je hotel biti popoln in iskal je	svoje	grehe.
najmanjše nagrade, da bi moral darovati	svojega	duhá, se tako ponižati, da bi ga lahko
predmete iz železa in svinca ponudil nekaj	svojega	blaga.
kapital, kot zaradi sreče, da hodite po	svoji	zemlji.
Ko se je vračal na	svoj	prostor, je imel na prsih prekrižane
izdal Boga, naj nikoli ne pozabijo na	svoje	nedolžno stanje.
in tako je več dni prežal na razcvet	svoje	vesti.
Gospod grof je s	svojim	vedenjem spominjal na ‘manire nekdanjega
S	svojo	duhovniško samozavestnostjo je dražil
Toda če določa nekaj, kar je že v	svoji	izpovedi protislovno, je neumnost.
okoli leta 1730, je Voltaire pripisal	svoje	delo z naslovom Odlomki iz oporoke župnika Mesliera,
Odlomki iz oporoke župnika Mesliera, enega	svojih	najhujših napadov na vero.
Vedno je tako končala	svoje	zgodbe, neumno je trmoglavila s temi
Pregledal je	svojega	Louisa Hervieuja, nato pa vzel s seboj
»Dokler gre narava	svojo	pot, nihče niti ne pomisli na to, toda
prenesel, moderna kritika pa ga je s	svojo	uglajenostjo spravljala v obup.
mirovnim sodnikom, notarjem in baronom,	svojim	bodočim zetom, ki je kdaj pa kdaj prišel
prav tako stroga kot gospod grof v	svoji	hiši!
Kakšno uro je že čakal na	svoja	učenca.
spravi nad evangelij, naj se zaveda	svojih	napak in vsega tistega, kar mora popraviti...«
koncu drevoreda so vsi trije dali duška	svoji	zameri.
Victor si je kot kakšen vojak zadegal	svoje	reči na hrbet.
Učitelja sta poučevala ob isti uri, vsak v	svoji	sobi, vmesna stena je bila tenka in
Učenca sta prepisovala vsak na	svojem	koncu mize, toda imela sta slabo držo.
Pécuchet jima je pokazal	svoj	mikroskop, Bouvard pa je pri prižgani
Bouvard in Pécuchet ravno dobro lotila	svojih	zvijač, se je nenadoma od nekod prikazal
prešuštnik lahko pripišejo krivdo za	svoje	zločine nekakšnim buškam na glavi.
pritegne vseh sposobnosti, torej ima vsaka	svoj	sedež.
nista več dvomila o sebi, poklicala sta	svoja	učenca in se znova lotila analize njunih
sen: če bosta dobro izpeljala vzgojo	svojih	gojencev, bosta ustanovila zavod, katerega
Toda s	svojima	gojencema bosta dokazala, da je svoboda
S	svoje	strani se je odpovedal slikanju.
zid in sprva sploh nista prepoznala	svoje	kmetije.
je žalostna zaradi nečesa velikega v	svojem	življenju.
potem pa skočil nanjo in jo pokril s	svojim	perjem, da je skoraj ni bilo videti.
njim, je dodal, da imajo tudi živali	svoje	pravice, saj imajo dušo kot mi - če
»Zlorablja	svojo	moč, to pa je slabo.«
In zvečer je Pécuchet z Bouvardom na	svoji	desni, nekaj zapiski pod roko in učencema
znanost nas uči, kako moramo usmerjati	svoja	dejanja.
sebe, kar pomeni, da moramo skrbeti za	svoje	telo in se varovati poškodb.
Nekega večera je nenavadno povzdignil	svoj	hripavi glas.
dušice in vedno dobre volje, ki je s	svojo	mlado prikupnostjo v okras hiše.
Victor se je zabarikadiral v	svojo	sobo.
ni smela več hoditi k verouku zaradi	svojih	strasti.
Filozof Basedow je to razlagal	svojim	učencem, vendar je podrobno obdelal
»Ali vztrajate pri	svojih	izjavah?«
Ne vznemirjajte se zaradi vrednosti	svojih	dejanj, saj jo določa edinole kazen
Čuvaj je bil žaljen pri opravljanju	svoje	dolžnosti.
Zaradi	svojega	zahtevnega programa se je sprl s Petitom;
razporediti, in kdor bi hotel ohraniti	svoj	položaj, bi moral kdaj pa kdaj na izpit;
»Naj gre nekam s tem	svojim	kopanjem!
pomisliva na to,« sta govorila, »da sva	svoje	čase mislila narediti iz nje pomožno
predavanje, na katerem bi razložila	svoje	misli.
gospod Marescot, je imel do vratu dela v	svoji	pisarni, za predavanje torej ni bilo
so mi pri tem pomagali, še posebej	svojim	staršem, sinu Janu in prijateljici
milijonom ljudi, ki sem jih srečal na	svoji	poti.
	Svojo	vlogo je spet prevzel razum, logika
Kam torej usmeriti	svoje	sile?
pa tako bogatejši lahko dal kaj tudi	svojemu	okolju.
Na	svojih	prejšnjih svobodnih potovanjih sem
tisti, ki se kar naprej postavlja s	svojimi	slabimi izkušnjami.
me ščitiš, rad te imam, kot imam rad	svoje	mišice, svoje srce, svojo voljo, svoje
te imam, kot imam rad svoje mišice,	svoje	srce, svojo voljo, svoje dihanje.
imam rad svoje mišice, svoje srce,	svojo	voljo, svoje dihanje.
svoje mišice, svoje srce, svojo voljo,	svoje	dihanje.
zelenja dehtečega poletja, me je po	svojem	tankem asfaltnem traku vodila med svoje
svojem tankem asfaltnem traku vodila med	svoje	zaklade.
Vsak ima	svojo	pot.
me tudi povabili domov in razkazali	svoje	gradove, ki so jih pridelali s turizmom,
je kot pes godrnjajoč lezel nazaj v	svojo	uto.
da naučiti tudi umetnosti pogrešanja	svojega	starega načina življenja.
Zaradi	svojega	prehranjevanja nisem bil nikoli bolan,
srečni, ker so storili dobro delo,	svojo	vest pa sem tolažil, da bom, pač dajal
Vsak ima zato pač	svoje	težave.
Tradicionalna prepričanja ne služijo vedno	svojemu	namenu.
Reka pa teče lepo po	svojih	zakonih.
občutja mučeništva si sam ustvarjam s	svojim	odnosom do trenutnih situacij.
Ko hočem ponosno ovekovečiti	svoje	kolo pred eno takih grdob, me policaj
naravi vsako življenje preganja od sebe	svoje	mlade takoj, ko se lahko pobrigajo
Vsaka bilka namreč izloča iz	svojega	korena nek strup, ki onemogoča življenje
Seveda sem se kar hitro vživel v	svojo	vlogo, čeprav se mi je vse skupaj zdelo
pripovednike, ki tisto, kar so videli po	svojih	najboljših močeh podajajo naprej.
Porinil sem	svojo	kramo globoko noter v senožet pokošenega
neusmiljenih komarjev, brenčečih kot ponavadi	svojo	moč usode.
pričajo številne stare hiše, podobne	svojim	sestram, preživelim v drugih evropskih
Visoka gospoda uči nas, ubogi narod, s	svojim	zgledom kopirati zahod - tako je pač
hitreje dosegljiva, ne bom še prodal	svoje	duše.
Ampak to bom storil na	svoj	način in na svojem nivoju.
Ampak to bom storil na svoj način in na	svojem	nivoju.
prijazen, potem se je vrnil nazaj na	svoj	tepih.
Po	svojih	starih izkušnjah sem to vedel.
za življenje ali kot kmetje, ki iz	svoje	zemlje hočejo potegniti čim več profita,
Srečal sem enega, pa še ta je	svoje	športno kolo nesel v rokah, verjetno
domače Evrope, ki me je dušila zaradi	svoje	urejenosti, preračunljivosti in nevrotične
Egejskem morju ali pa me spet zvija podzavest s	svojimi	očitki, kaj da se grem ali pa je bilo
točka na planetu, pravi Borna Bebek v	svoji	knjigi U potrazi za staklenim gradom.
Ta kaos me je s	svojimi	simboli spominjal na tisto, kar sem
prav tako lahko inspirirala narava iz	svojega	globokega vodnjaka, po katerem smo
ampak čepi kot koklja, razlezena v	svoji	nerazumni ženski samozavesti.
vanjo na konju zagnal Mohamed Drugi s	svojo	vojsko azijskih osvajalcev in na steber
osvajalcev in na steber udaril pečat	svoje	krvave roke.
oblikam grške cerkve so muslimani razvili	svoj	simbol moškosti - vzravnani minaret.
Tam so bili tako sposobni razvijati	svoj	poseben ego, njegovo agresivnost, mržnjo
Lahko jih je imel na stotine, vse iz	svojega	harema, dobil je seksa kolikor je hotel,
Jaz ljubim	svoj	bicikel.
isto smer, da nisem mogel storiti nič	svojega	.
prav, da sem se spomnil, kako je rešil	svoj	vozel in se istočasno zavedel, da s
nazaj, ko mi to ni šlo, obesil sem se na	svoj	prešerni balon pljuč in letel, letel...
pokrajine pa so tako lepe in ponosne v	svoji	osamljenosti.
prebičana od vetra, tako preživlja	svoje	samotarsko življenje.
Ja, domov, k	svojim	, k polni mizi pa v varno posteljo,
slišiš in čutiš pravi kozmos, ne samo	svoje	plesnivo mišljenje o njem.
tem mostu med vzhodom in zahodom, po	svoji	poti in če si dovolj občutljiv, da
kako kolje ogabno pošast, da bi rešil	svojo	lepotico.
Vse skupaj je pač taka uganka, ki s	svojo	nelogiko za povrh nasprotuje ortodoksni
izkoristili take arhitekture samo za	svojo	zaščito in obrambo.
Vsaka masovna kultura ima	svoje	deviacije, svoje heretike in ekscentrike.
masovna kultura ima svoje deviacije,	svoje	heretike in ekscentrike.
podobno kot so turisti žrtvovali nekaj za	svoj	nemir.
nerešljiv, vsaka možna situacija ima	svoj	izhod, vse je mogoče in lažje dosegljivo.
Usluge turistične mašinerije so	svoj	svet, odtujen od dežele in njene globlje
Tistega dne sem napisal	svojo	prvo pesem.
... In butajoč mrmraš iz brezen	svoje	duše povest igre prabitnih kozmičnih
Na oni strani gora pasejo	svoje	črede.
vse na svetu imajo tudi ti gorjanci	svojo	zgodovinsko funkcijo in se pojavljajo
dežel po pravilu zanemarjajo interese	svojih	manjšin.
Vode in trave ne iščejo samo na	svojem	plemenskem ozemlju, ampak se svobodno,
stalne zaposlitve, odgovoren je bogu in	svoji	vesti, in si vzame s puško, kar rabi,
ljudstev po tem, da niso nikoli zakrivale	svojih	obrazov.
se preprosti ljudje ženijo znotraj	svoje	sorodstvene skupine, posestniki pa
pastelne, da se je tudi nebo omehčalo iz	svoje	modrine v nekaj še lepšega.
Osamljeni v	svoji	samoti so ljudje komaj čakali nekoga,
čakali nekoga, da ga lahko obdarijo s	svojimi	oziroma čebeljimi pridelki.
tudi doma nisem bil sposoben razložiti	svojim	ljudem z istim kulturnim ozadjem in
se je ta dan dogajalo, vprašanja in	svoje	odgovore, potem simuliral njihov pričakovani
napad naslednjega dne in načrtoval	svojo	obrambo.
ostal pri miru, to ima vsekakor tudi	svojo	dobro stran, pravzaprav po vseh tistih
Pospravil sem	svoje	stvari in trčil v stražarja.
stekel nazaj, da sem rekel vsakemu	svoj	zdravo, (mislim, da se še nikoli nisem
vladavinam, tudi proti šahovi in na	svoj	način divje sodelovali tudi v revoluciji.
Po zmagi so v Kurdistanu ustanovili	svojo	lastno vlado in vojsko.
hiše uporabljajo strehe spodnjih za	svoje	terase.
tako žilavi in samosvoji da so v teh	svojih	hribih nad dekadenco prodane raje,
je to še vedno bolje kot žreti se v	svojem	Iskrinem PPC z mislijo kdaj bo zaradi
prinesli s seboj, da bom lahko preobul	svojega	konja.
so takoj začeli z vzklikanjem proti	svojemu	predsedniku.
* * * Vseh 37 let	svoje	vladavine je šah Reza Pahlavi skušal
iranske nafte ter dramatično povezal	svoj	narod z zahodom, predvsem z Ameriko
ker so pod šahom čutili ogroženost	svoje	kulturne identitete in nagonsko čutili,
čimer zahodni kapitalisti plačujejo	svoje	podanike, da so pripravljeni biti omejeni
omejeni konformisti oziroma prodati	svojo	dušo.
kulturni indoktrinaciji in ga izkoristil v	svoje	namene.
Šel je proč od	svoje	cerkve in obljubljenih nebes in si
gredo s severom in s tem seveda proti	svojim	.
V močni opoldanski pripeki deluje s	svojimi	oguljenimi griči kot enolična kulisa.
tako nekako kot letališka pista in to	svojo	odtujenost tudi prenaša na popotnika.
najpogosteje vidim s ceste proti Širazu, pa za	svojimi	stenami skriva izredno tople in gostoljubne
kupec ‘studien Reise’, ki ne more uiti	svojim	ritualom.
jim razlagam, toda oni ostajajo pri	svojih	motorjih, jaz pa še naprej pri kolesu.
Zasmilijo se mi kinkajoči ob	svojih	palicah, zato grem z njimi v vas.
revolucijo proti mulam in tvegam usodo	svojih	otrok?
novi diktatorji, vsak se bo posluževal	svoje	ideologije, in ji v zameno polagal
ideologije, in ji v zameno polagal na oltar	svoje	žrtve, ki jih bo dal pač narod, kot
čez ravno puščavo, vsako vozilo išče	svojo	pot, kakor najbolje ve in zna.
Legel sem na hrbet in mu prepustil	svoje	podplate, takrat je sam od sebe ustavil
načine, kako ostale zmanipulirati za	svoje	privilegije.
S tem, ko greš ven iz	svojega	okolja, svoje kulture, svojih ljudi,
tem, ko greš ven iz svojega okolja,	svoje	kulture, svojih ljudi, greš na nek
ven iz svojega okolja, svoje kulture,	svojih	ljudi, greš na nek način tudi ven iz
ljudi, greš na nek način tudi ven iz	svojega	prostora pa tudi časa, ker si pobegnil
prostora pa tudi časa, ker si pobegnil	svoji	funkciji v svojem okolju, vsaj navidezno
časa, ker si pobegnil svoji funkciji v	svojem	okolju, vsaj navidezno tudi svojim
svojem okolju, vsaj navidezno tudi	svojim	letom, občutek imaš, da tudi svoji
svojim letom, občutek imaš, da tudi	svoji	končnosti.
živeti v trenutku, biti v življenju	svojega	rojstnega kraja, podpirati življenje,
rojstnega kraja, podpirati življenje,	svoje	ljudi, predstavljati svoje ljudi in
življenje, svoje ljudi, predstavljati	svoje	ljudi in svoj čas...?
ljudi, predstavljati svoje ljudi in	svoj	čas...?
Vsak išče svobodo in ljubezen, vsak na	svoj	način.
	Svojih	dni ne bom tratil v prizadevanju, da
prizadevanju, da bi jih podaljševal;	svoj	čas bom izrabil, kar se le da...
Dejstvo, da mnogo tistih, ki gredo	svojo	pot končajo v ruševinah, ne pomeni
Oni morajo ubogati	svoj	lasten zakon, kot bi jim o novih čudovitih
glasu, da bi bili takoj zatem ločeni od	svojega	okolja čuteč soočenje s problemom,
realizacijo - absolutno in brezpogojno - po	svojih	, posebnih zakonih.
tokom vode, ki teče nezadržno proti	svojemu	cilju.
Konec koncev je vsak človek sam	svoj	odrešenik.
Vsak mora najti	svojo	pot, pa čeprav ta vodi skozi druge
Ustavil sem se v vsaki čajarni, nalil sem	svoje	mehove, počakal, da sem se nalezel
računati, in potem spet nazaj v tisto	svojo	samoto.
Suženj	svoje	svobode.
princip, potem pa je prisilil deset tisoč	svojih	najboljših vojakov, da so se poročili
obdržalo vse dokler se ni privalil s	svojo	vojsko Džingiskan.
ki jo je poslala Anglija v skladu s	svojimi	interesi požreti tudi Afganistan še
Aleksandra Velikega, ki niso več mogli zadržati	svojega	libida na maršu čez Azijo vse dol do
primeru iščejo le argumente za potrditev	svoje	kulturne superiornosti.
morem voziti bicikla in bojim se za	svojo	pamet.
motorja na biciklu, sem pokazal na	svoje	srce in jim zatrdil, da je to moj motor,
ki sicer ne živijo tukaj, vendar s	svojim	vplivom počasi spreminjajo način življenja
Kalaši ne kradejo, da ne ubijajo niti	svojih	, niti drugih ljudi, da ne lažejo in
Razvili so	svoje	socialne norme obnašanja, ki jim zadoščajo
morda čez tri tedne, so rekli, pobrali	svoje	motike in palice in se razšli.
bil visok vladni uradnik, vstavil v	svoj	aparat nov film in se z vsem spremstvom
pa že ni tak problem, lahko naredimo	svoj	pul, majhen pul, staro vino učinkuje
v času, ko se sonce vrača nazaj na	svoje	južno popotovanje, praznujejo Chaomoas,
Kalaši sicer imajo	svojega	duhovna, imenuje se dihar, vendar le‐ta
življenje kot vsi ostali in opravlja	svojo	funkcijo predvsem kot vodja ceremonij,
Za	svojo	nalogo ne potrebuje nobenega posebnega
nedostopno, lahko pa vsak sfantazira	svojo	razlago.
Kalaši po stari tradiciji	svoje	mrtve položijo v lesen zaboj, zabijejo
pripovedovala pravljice, take, kot jih jaz	svojemu	sinu ne znam več.
so samo ena od pojavnosti realnosti,	svoje	potrebe želijo potešiti tudi druge
samo z mrežo v višini oči, so bile v	svojih	kričečih rdečih, rumenih ali zelenih
Mudžahedini pošiljajo	svoje	družine na varno v begunska taborišča
taborišča v Pakistanu, potem gredo nazaj v	svojo	sveto vojno ‘proti napredku in pravičnejši
Sledijo	svojemu	verskemu prepričanju, ki jim pomeni
taborišču, kjer sem iskal možnosti za	svojo	namestitev.
Mongolov in tudi Afganci sami, ki so v	svojih	najboljših časih zasedli tron v starem
Seveda pa ima Pakistan tudi	svoje	razlage o vzrokih Sovjetske invazije
glasno oglasili z zahtevo po ustanovitvi	svoje	države Paštunistan.
da se spočijejo, preden nadaljujejo	svojo	pot v bolj urejene kampe v dolini,
morda so videli v meni nevarnost za	svoje	ženske.
popotnega meniha in da se pogovarjam samo s	svojim	biciklom, v razmeroma redkih krizah
zagnal v strmino, hoteč pokazati moč	svojih	nožnih mišic, ki mi jih je razvil bicikel.
prišli tudi starejši, vendar povsem iz	svoje	lupine niso stopili nikoli.
nekateri prinesejo s seboj tudi dosti	svojega	premoženja, pretopljenega v zlato in
plemen Yusufzai in Afridis, ki so zaradi	svoje	postavnosti, možatosti, svetle kože
Če Evropejec zamenja	svoje	kavbojke in majico za njihov dželab
prenesel bicikel čez zlizane stopnice	svojega	hotela za 10 rupij na ulico, potrkal
od majhnih stranskih dolin, čakati	svoje	fante in kombinirati načrte kot James Bond
prihiteli nasproti, lagodno so nas, čepe ob	svojih	gorjanskih palicah, gledali, vse je
zadnjega kosa, ki so ga mogli odnesti v	svoje	skrite kovačnice.
Eto, spet imajo	svojo	sveto vojno.
so v zadnjih dvesto letih razširili	svoj	vpliv na vso deželo, čeprav je tu še
težave z enotnostjo, večidel zaradi	svojega	specifičnega nagnjenja do svobode in
kot da se jim nikamor ne mudi in da	svojih	duš nikoli ne mislijo prodati za cenene
kot da tudi politiki uživajo mir v	svoji	srednjeveški sproščenosti.
kraja prešteli) skoraj tretjina zunaj	svoje	domovine, kakšen milijon pa jih je
	Svoje	so prispevale tudi razmere v afganistanski
Afganistan je bil kot narod prvič v	svoji	zgodovini okupiran.
podporo prebivalstva in opozarjali na	svojo	prisotnost s sabotažami, ki pa zaradi
organiziranih Afgancev, ki so imeli za	svojo	versko dolžnost sodelovati v uporu,
uradno priznala ‘nesrečo’ samo dvajsetih	svojih	vojakov.
Tisto noč sem sanjal Jana,	svojega	sina in tisti prizor iz Premanture
igrišča za polo in dolina komaj zasluži	svoje	ime, če nima vsaj enega močnega moštva.
čim bolje zabavati gledalce, ki so	svoje	odobravanje izražali z glasnimi eksplozijami
Snežni Tirichmir s	svojimi	7750 metri je najvišji v Hindukušu,
Chitralci uživajo	svoj	status ljudi z meje, ki se ponašajo
Kmetje so	svoje	pridelali, sedaj pospravljajo, čez
ga moral zagrabiti kot Martin Krpan	svojo	kobilico in ga z vso kramo vred prenesti
drevje, vmes so si v lepem redu našle	svoj	prostor gruče koruznih nevest, vabljivo
iz nizkih koč in se odpravljali po	svojih	stoletja istih poteh.
Trdno sem se prijel rogov	svojega	kolesa, globoko zajel srečo trenutka
odločil, da bom poskusil biti komandant	svojih	sil.
kolesom je poizkusiti razbiti neke	svoje	iluzije.
Svoboda bo, ko bom uspel nadzorovati	svoj	ego, ki zatira stvarnost in doživeti
Predati se hočem vetru, pluti v	svoji	smeri odprtih oči, ušes, in ne pričakovati
pogosto povsem naravnost izkazujejo	svoj	dvom v moje duševno zdravje, da je
intelektualec, ki se še ni povsem sprijaznil s	svojo	kazensko vojaško službo v odročnih
Človek v	svoji	izvirni mladosti in reka v svoji večni
v svoji izvirni mladosti in reka v	svoji	večni lepoti pa bosta vedno ostala
luksuzna tkanina je bila dobesedno vredna	svoje	teže v zlatu.
med njimi je menih Suan Cang, ki je o	svojem	potovanju v sedmem stoletju zapustil
muslimanski ekspanzionizem dosegel	svoj	višek, so bile antične transportne
so evropske gospe tako izgubile del	svoje	šminkerije, so se seveda našli sposobni
chitralskih mehtarjev so se tedaj v	svojih	bolj romantičnih časih rade pobahale,
To akcijo imajo Britanci za enega	svojih	največjih vojaških uspehov na podcelini,
me ob vsaki napaki odnesle s seboj v	svoje	prepadne slapove.
roganja, vendar sem to razumel ob misli na	svojega	sina, ki v tem času postaja korenjak
Morda od zlorabe	svojega	prebavnega trakta v glasbene namene
bilo videti, da je prenehal opravljati	svojo	funkcijo, ženski pa se je razodel z
Chitralu preveč radi njihov hašiš saj dobe	svoj	delež od te mednarodne trgovine.
kakšno bolgarsko značko, ki so mi jih v	svoji	značkomaniji, ki že nekaj let trenutno
vso najboljšo opremo sledili avanturi	svojega	fanatičnega rojaka, ki je med obema
poslikali toliko filmov, kot sem jih jaz v	svoji	finančni omejenosti v vsem Pakistanu.
Ko sem odprl	svojo	medicinsko škatlo, ki mi jo za vsako
Tam sem kot še nikdar poprej začutil	svojo	tujost, odtujenost od sveta in samega
lahko čisto jasno razumel nekatere	svoje	kolege, ki jim ni do narave, ker se
sem poskušal, toliko sem skusil v tem	svojem	življenju na tem planetu.
imam sedaj novo izkušnjo in novo -	svoje	prepričanje in povsod ga bom zavriskal.
vendar, kako rad bi stisnil k sebi	svojega	sina, prijateljico ali divje usekal
vseh barvah kot božje oko, ki odseva	svojo	podobo...
Indije in Pakistana, je Pakistan v	svoji	strategiji do Sovjetske zveze in istočasno
Za rabutanje imam	svoja	pravila, ki so se verjetno oblikovala
ki je nekoč odtod opazoval življenje	svojih	ljudi.
železa ali obdelovali porcelana, tudi	svoje	pisave niso poznali, zato je njihova
skrbi za kolonialne interese pomiril	svoje	podložnike.
Za privilegije	svoje	polavtonomne knežje vladavine so Hunze
zadušitvah vstaj v Gilgitu in Chitralu in	svoj	posebni status uspeli obdržati še po
stoletniki in tudi stopetdeset letniki za	svojo	visoko starost zahvaliti vodi, ki izvira
V	svojem	poročilu so navedli podrobnejše rezultate
V času	svojega	bivanja med Hunzami nisem videl niti
spreminjati tipa dela in si s tem privoščiti	svoje	preobrazbe, za povrh pa se zahteva
zatrdili, da ne bi nikdar zamenjali	svojega	življenja za takole usrano kmečko kajžarstvo
katerem večina kot barbari prodajamo	svojo	dušo za udobje in neko iluzijo varnosti.
se shizofrenik ne vidi in ne prizna	svoje	norosti.
okrnjenega življenja, vseeno zatiramo	svoja	nagnjenja, obenem pa na večjo svobodnost
Pomembno se mi zdi vedeti, da se v	svojih	akcijah posamezniki torej ne vodimo
družba morda obsoja, težko je biti	svoj	, cena osamitve je tako visoka.
To spoznavam na	svojem	potovanju z biciklom, to so nekatere
skupaj, če že drugega ne, toplo, za	svoje	delo so nagrajene s hrano, obljubljena
Glava komandira prek	svojih	živcev, vezi in spon vse svoje celice.
prek svojih živcev, vezi in spon vse	svoje	celice.
Vsaka družina poseduje	svoj	kos zemlje, najemnikov in zemljiških
Problem zna biti v drugačnem doživljanju	svoje	stvarnosti - recimo spominske stvarnosti.
izkoristil mojo šibkost, da me prepriča v	svoj	prav, da me vrne v družbene okvire,
prepad samomorilca...« najdem zapisano v	svojem	dnevniku.
Telo, duša in srce rabijo	svoj	čas, da se privadijo.
prišel na čiščenje, ves onesnažen od	svojih	brezbožnih emocij.
le‐to najprej razlagal kot posledico	svoje	zastrupljenosti, blodnega duha in drugih
drugih norij, ki me razlikujejo od	svojih	bratov.
bi od gnusa utegnil strgati dol tudi	svojo	kožo, to pa res ne bi imelo pravega
Tedaj sem jim ponudil	svojo	kri, kar pijte banda, jaz to lahko
prvi vasi sem prvemu človeku pokazal	svojo	zadevo in zaprosil za veliko posodo
vladne agencije za pomoč kmetom, ki ima	svoje	prostore na glavni ulici.
zelenja nekaj prikupnih vasic, ki so s	svojo	blago, skoraj evropsko klimo v vročih
v južni Indiji, Butana in Nepala v	svoje	novo sveto mesto po moč in inspiracijo.
Mc Leod Ganju, ki stalno obkrožajo	svojega	‘živega boga - sveto reinkarnacijo
živeli izolirano, nikogar niso pustili v	svojo	zaprto družbo v gorah, tako je zdaj
doživljal drugače kot vsa ljudstva na	svoji	poti.
virov navaja, da Tibetanci niso poznali	svoje	pisave vse do leta 640 n. št., ko je
malih žepnih gorskih kraljevin povečal	svojo	oblast na področje, za dvakrat večje
kitajsko in nepalsko princeso, in poslal	svojega	ministra v Indijo, da bi se vrnil z
menihi so vse do kitajske okupacije	svojemu	ljudstvu po gorskih dolinah pridigali,
starega kralja Songsten Gampa, ki je	svojemu	ljudstvu namenil formiranje najmočnejšega
menihe, skoraj vsak gorski vrh je dobil	svojega	puščavnika.
prostovoljno izbrali novo reinkarnacijo, da bi	svojim	ljudem služili kot voditelji skozi
cesarja in na njegovo mesto postavili	svojo	majoreto.
najvišjo resnico in sprejel Dalaj Lamo kot	svojega	učitelja in za povračilo pustil njegovo
nekaj dneh, v Patali so pustili le dva	svoja	ambasadorja, ki sta delovala kot predstavnika
potem Angleži odšli in pustili samo	svojega	predstavnika.
trinajsti Dalaj Lama leta 1933 odvrgel	svoje	staro telo, se je zvrstilo nekaj nenavadnih
rodil Dalaj Lama, da bi naprej vodil	svoje	ljudstvo.
štirinajsti tibetanski Dalaj Lama, piše v	svoji	knjigi ‘Moja dežela in moji ljudje Tenzin Gyatso’,
obiskov staršev je živel izolirano od	svojih	vrstnikov v štirih sobah na vrhu Patale.
Zvest	svoji	poziciji duhovnega vodje budistične
točkah, v katerih je Tibet priznal	svojo	kapitulacijo in izgubo neodvisnosti.
prve dni zahtevala 2000 ton ječmena za	svojo	prehrano.
naslednjih mesecih so Tibetanci baje prvič v	svoji	zgodovini stradali.
zagotovilom, da bodo Tibetanci smeli živeti po	svojem	prepričanju, v zameno pa se bodo Kitajci
vojska v Lhasi je več ali manj delala po	svoji	presoji, Tibetanci pa so tako kot prej,
Za povrh je izgubil kontrolo nad	svojimi	ljudmi.
* * * Kriza je dosegla	svoj	vrh, ko so vojaške oblasti povabile
vojaške oblasti povabile Dalaj Lamo v	svoje	taborišče na predstavo pekinškega gledališča.
in Kitajci, pojdite na Kitajsko in s	svojimi	telesi zaščitili vse dostope.
V odgovor je rdeča armada obrnila	svoje	topove na mesto.
njegova dolžnost preprečiti klanje med	svojimi	ljudmi in Kitajci (‘Počutil sem se
S	svojo	družino se je izmuznil po skrivnem
Otroke so silili, da so ubijali	svoje	starše, cele vasi so sterilizirali.
Kitajci so nadaljevali z akcijami po	svojem	programu.
so v miru meditirati, se veseliti na	svojih	številnih ceremonijah in da bi jih
predvsem za prostor, kajti Tibet s	svojimi	6 milijoni prebivalcev predstavlja
Dalaj Lama je v svetu poznan po	svojih	prizadevanjih za mir, za dialog, za
V	svoji	knjigi ‘A Human Approach to the World
treba vsa živa bitja upoštevati kot	svoje	drage starše, ki jim izkazujemo hvaležnost
prestrašenega, obupanega, sem se spraševal v	svoj	dnevnik.
Rad bi nazaj med	svoje	Tibetance.
Ko sem skušal ugotoviti	svoje	meje, koliko lahko pregonim v enem
blizu in daleč kot Ježuščka, zavitega v	svojo	visečo mrežo, včasih se mi je zdelo,
Vzel sem sliko	svojega	sina in prijateljice Bate in jim jo
sloji, tisti, ki so jih v to spravili s	svojo	eksploatacijo.
smehljati, sem zapisal tisti večer v	svoj	dnevnik.
Žebrali so	svoje	mantre, peli iz dna duše, drsali še
osvojili tudi znanje in staro modrost za	svoje	egoistične potrebe.
drug drugega s Tibetanci in čutimo	svoje	hibe, ki nas spominjajo na lastno nezadostnost
je domača vzgoja izvrgla iz družbe s	svojimi	večnimi - »ja kaj bodo pa ljudje rekli!?«
ko razmišljamo o novem avtomobilu, o	svoji	dragi ali o otrocih.
tehnika s katero občutijo povezanost s	svojo	stvarnostjo, s temeljem svoje harmonije,
povezanost s svojo stvarnostjo, s temeljem	svoje	harmonije, s smislom in redom.
sestra tam daleč proč te je že dala v	svoje	srce, od zdaj naprej se iščeta in ker
V tistem	svojem	stanju tedaj sem bil pripravljen vsako
jih čakajo ob vrnitvi domov brez teh	svojih	otrok.
ko so še v temi kot na ukaz vstali s	svojih	improviziranih ležišč, se obredno umili
indijskih mest in zaspanih vasi, izoliran v	svoji	samoti, deluje toliko bolj mistično.
leto enkrat pa se tempelj zdrami iz	svoje	zakletosti.
novem letu, ko sonce spet pridobiva	svojo	moč, ga ožive množice romarjev iz vse
stoletja nazaj se romarji pridejo poklonit	svojemu	bogu sonca, ki bo s svojo naraščajočo
poklonit svojemu bogu sonca, ki bo s	svojo	naraščajočo svetlobo in toploto spet
Komaj moreš verjeti	svojim	očem, saj je zahodna krščanska kultura
za novo motivacijo obstoja in dela	svojih	zdolgočasenih pobožnežev, gotovo dobili
ekshibicionisti, ki kot da so našli tu	svoj	živi azil, potem ko so bili pregnani
Kalkuti, ki sem ga ustavil, potem ko je	svojo	družino kar se da hitro popeljal skozi
bi se fantje na romanju spomnili na	svojo	spolno potrebo in si zaželeli deklic,
Kralj je poslal	svojega	ministra v poizvedovanje.
spremenil v tesarja, prepričal kralja v	svoje	sposobnosti in dosledno zahteval, da
plano in jih posade vsakega posebej v	svoj	šestnajst metrov visok fantastičen
Ko so bogovi spet na	svojih	običajnih mestih, vozove razbijejo
drugih, ki so me vsak dan ogovarjali s	svojimi	večno naivnimi vprašanji takoj vzbudile
Hary in potem nekam nerodno gledal v	svoje	roke.
da sem bil ves navdušen - imam sobo,	svojo	sobo, prvič, odkar sem zapustil svoje
svojo sobo, prvič, odkar sem zapustil	svoje	stanovanje, imam svoj, najeti prostor,
sem zapustil svoje stanovanje, imam	svoj	, najeti prostor, nikomur nič ne dolgujem,
Potem sem razpakiral	svoje	knjige, papirje in ideje in začel pisati.
vidijo samo fabriko, sosedske odnose in	svoje	frustrirane ekscese, kot bi bili vsi
Ujel je	svojo	ribo (mene), sedaj ima denar, prinesel
industrijske družbe ostajajo vse bolj	svoja	kultura in celo samosvoja rasa.
Pa je res vsak sam	svoj	odrešenik.
stegovala redka prismojena drevesa	svoje	gole veje za rdečo kroglo, ki je ravnokar
Evropski popotniki iz tistih časov v	svojih	knjigah ugotavljajo, da je bila to
Sultan se je pač odločil, da mora	svoje	podanike kaznovati.
oblast prišli s krvjo (ubiti je dal	svojega	očeta in njegovega prvega naslednika,
očeta in njegovega prvega naslednika,	svojega	brata).
Pod	svojo	oblast je želel spraviti ves naseljeni
v katero je nekdaj nasilno preselil	svoje	ljudi, se je sultan zatekel k svojemu
svoje ljudi, se je sultan zatekel k	svojemu	modrecu.
kralji v primerih, ko izgube zaupanje	svojih	ljudi in žanjejo predvsem njihovo sovraštvo,
rešujejo najbolje tako, da prepuste oblast	svojim	sinovom ali pa se prepuste zabavi in
Besen sem na	svoje	podanike in oni so jezni name.
kalifa, da ga je le‐ta imenoval za	svojega	namestnika v Indiji.
jih je speljeval eno proti drugi v	svojo	korist.
kupi mrličev naraščali, ni podvomil v	svojo	samozavest.
	Svoje	je morda prispeval tudi občutek stabilnosti,
večnost, absolut, zakon, kar ima seveda	svoj	vpliv na razmišljajočega.
razmahu samostanov v zahodnih Ghatih dala	svoje	tudi netolerantnost nekaterih hindujskih
jim bili budisti trn v peti zaradi	svojega	razglašanja, da kastni sistem ni dan
Preživljali so se s	svojimi	vrtovi, v sušnih mesecih pa, ko je
so obiskovali okoliške vasi in učili	svoj	nauk.
razodetjem mu je hudič v agoniji, ponudil	svoji	lastni hčeri.
osvajanja Ceylona princa Sinhale, ki je na	svoji	ekspediciji tam našel čudovita dekleta,
vrnil domov in se na pragu srečal s	svojim	sedem let starim sinom in ženo.
sin na materin poziv sprejme Budo kot	svojega	očeta.
hindujci in jainisti, vsak seveda v	svojem	stilu.
slikarije, Elora fascinira predvsem s	svojimi	skulpturami reliefov, vrezanih v stene
upodabljanja Bude, da ne bi ljudstvo iz	svojih	potreb emocionalnega čaščenja, ki pogosto
Po tem letu je budizem v	svoji	domovini Indiji skoraj zamrl in v glavnem
je hindu božje razsodišče sprejelo v	svoje	vrste tudi Budo kot enega izmed reinkarnacij
hudiča, istočasno zraven Šiva leze iz	svojega	simbola lingama in hip zatem poroči
vozijo okoli na kravah (vsak bog ima	svojega	partnerja in vsi se lahko postavijo
partnerja in vsi se lahko postavijo s	svojimi	nebeškimi vozili, ki so običajno iz
sistematiko ne da blizu, kajti narod po	svojih	izkušnjah sproti producira nove hite
ker s tem tempelj ne bi več izražal	svoje	enotnosti delov.
verjame, da Šiva v njem prebije večino	svojega	prostega časa in ob vikendih kadi hašiš.
tako okrepil, da je moral pokazati	svojo	moč Šivi.
Prva - da ga odrinem, kot sem se v	svoji	posurovelosti navadil v tej, kot ji
percepcija stvarnosti, in mi je zaradi	svoje	mistike tisočletnih izkušenj, ki jih
upora, ali pa je videl še kaj drugega iz	svojega	spomina?
Imejte	svojo	ritualno cunjo z mojim egoističnim
spravil nazaj na cesto in pognal po	svojem	križevem potu naprej.
Kmalu po	svojem	prihodu sem s presenečenjem odkril,
Parsi, častilci Zaratustre, in postavili	svoj	prvi stolp tišine, kjer še danes izpostavljajo
kjer še danes izpostavljajo trupla	svojih	umrlih pticam ljudožerkam, se je z
indijskega upora leta 1857 je zaradi	svoje	odmaknjenosti od vročekrvnega severa
Bombay danes s	svojimi	širokimi cestami, viktorijansko arhitekturo,
na stotisoče revežev, nagnetenih v	svojih	improviziranih bajtah iz stare pločevine,
turistične delavce, stalno z očesom na	svoji	prtljagi, da ne bi kaj shodilo, dokler
zaklenjeno ograjo in drevo na ulici privezal	svojo	visečo mrežo in se olajšano zvalil
Bingljaje v	svoji	stari, obledelo rumeni, udobni mreži
V	svojih	kratkih hlačah sem jim bil v veliko
stane, saj hipijem, ki so skadili vse	svoje	fonde, omogoči, da jih kot žrtve kriminala
Konflikt v odnosu do	svoje	družine, sem si skušal razlagati, je
odnosu do družbe nasploh: jaz živim v	svojih	predstavah, in prepričanjih, in oni,
Vsake oči imajo	svojega	malarja, pravijo.
sočloveka samo kot projekcijo ljubezni do	svojega	ega.
vedeti, da ni tako narobe, ker sem na tej	svoji	poti, kot me je žrlo v fantaziji prej
sem ji tako hvaležen...«, sem zapisal v	svoj	dnevnik potem, ko sem začel plezati
nobene konkretne akcije, da bi se rešil	svojih	frustracij, tistih, še od doma, ko
doma, ko sem zatiral v sebi odpor do	svojega	okolja, ker tam pač nisem upal izbruhniti,
bi mučil ob zavesti, da sem zastal v	svojem	razvoju.
oči, verjetno ker sem skušal skriti	svoje	mišljenje o tej cerkveni gosposki,
petdesetih let baje prostovoljno odrekli	svojim	indijskim enklavam, so se Mahe v Kerali,
Mnogim turistom je kraj všeč, ker je po	svojem	karakterju najmanj indijski, tu se
najmanj indijski, tu se spočijejo med	svojim	študijskim potovanjem od spomenika
kot eden najbolj pomembnih filozofov	svojega	časa, čeprav njegovi ‘devotees’ čutijo
filozofski mesečnik, v katerem je podajal	svoje	sporočilo, zanimivo predvsem zaradi
vse njegove različne strune vsaka na	svoj	način zazvenijo v luči resnice, moči,
klasičnih biciklih, pogosto prevažajo	svoje	otroke, pa tudi cele družine.
bili vsi narodi sveta, da se udeleže s	svojo	specializacijo.
dežel, ki so simbolično stresli vsak	svojo	pest zemlje iz svoje domovine v veliko
simbolično stresli vsak svojo pest zemlje iz	svoje	domovine v veliko žaro.
Potem je šlo naprej po	svoji	klasični posvetni zemeljski poti.
Aurovillci nekaj časa pomagali s pomočjo	svoje	organizacije Aurovitra, ki so jo financirali
polja, člani trdijo, da se prežive s	svojim	delom, drugi skušajo vse mogoče - od
odločitvi, kateri komuni se bodo glede na	svoja	nagnjenja in možnosti priključili,
nagnjenja in možnosti priključili, dolžni	svoje	stroške, ocenjene vsaj tako visoko,
preprostih indijskih hotelov, poravnati iz	svojega	žepa, potem pa za njih poskrbi skupnost,
počne, kar hoče in kolikor hoče, pač po	svoji	vesti in zavesti.
mama z dvema otrokoma, ki sta bila med	svojo	igro na prostranem travniku videti
zjutraj se je počasi tajala in pošiljala	svojo	sladko energijo v vesele možgane.
muziko in s pokrajino, opijali so se s	svojo	vitalno silo in sploh so bili veseli,
celico kot so v zaporih, pogrnil sem	svojo	staro spalno vrečo in se začel spuščati
Vse je impresioniral s	svojo	preprosto modrostjo.
zgrade pesek, ilovico in apno v te	svoje	kipce.
njegovem spominu, v tem mitu, sedaj vidijo	svoj	ideal, ki jim pomaga, jih lepša, je
boji, da bom zato prišel v konflikt s	svojo	družbo.
Ljudje, ki so mi šli s tistim	svojim	nezadržanim buljenjem prej tako na
Moguli, muslimani, Angleži ... so pustili	svoj	vpliv.
ki ji jo lahko dovolimo, tako kot si	svojo	dovoljujemo tudi Evropejci.
Vse ima	svoj	vzrok in zato tudi namen.
Vodil me je s seboj po	svojih	rednih poteh v gobavsko kolonijo pa
pisarnah, potem ko sem zadnji večer vzel	svojo	prvo pomirjevalno tableto, ker me je
sem jim obljubil, da bom jedel samo	svojo	salamo in sir, niti ko sem enemu od
kar tam ponudil na razpolago prostore	svoje	rezidence in poleg tudi šoferja, kuharja
ljudi, ki so hrano prek nas pošiljali	svojim	rajnkim, ki jo sicer potrebujejo na
ki se je odločil stvar urediti prek	svojega	prijatelja, vatikanskega anuncija,
Pogovor ni stekel, vsak se je vdajal	svojim	občutkom.
bolj čiste, babnice manj agresivne v	svoji	prodaji spominkov, možje manj zakajeni
Na bambusov kol sem privezal	svoj	stari lovski nož in na pol nag pel
funkcija teh kovin na telesu ta, da s	svojim	zvončkljanjem preganja kače pri delu
drevesa nad vasjo sem si naskrivaj obesil	svojo	visečo mrežo in od tam iz ptičje perspektive
V mesečini so v	svojih	srebrnih čepicah bile podobne malim
od starih mam kot ponavadi, ampak od	svojih	vrstnikov.
Akhe so na ta	svoj	običaj, ki omogoča svobodno izbiro
Sredi trga se glasno uščije krava na	svojem	nočnem obhodu, pasji zbor nenadoma
z njimi, potem mi je šef pomignil v	svoj	šotor.
vsake toliko časa prinesejo kakega	svojega	mrtvega, so enemu od njih ukazali,
depresivnim, je predvsem v tem, ker ljudje v	svoji	odvisnosti niso zmožni enakovrednega
njihovega vpogleda v dejansko stanje	svojih	ljudi.
pospala, potem je potegnil na plan	svojo	pipo, in čez deset minut priprav in
Nekoč bodo odgovarjali za	svoja	dejanja in njihovi potomci se bodo
Akhe imajo možnosti, pravi dr. Lewis v	svojem	etnološkem delu.
zato nikoli niso odrekli učenju od	svojih	trenutnih sosedov.
ljubezni in bratstva, tu doživljali	svojo	superiornost.
so domačini v meni videli projekcijo	svojih	predstav, ki je posledica njihovih
na katerih zahodna propaganda gradi	svoje	strategije.
Ljudje so zelo čisti že po	svoji	naravi in zato, čeprav oblečeni v svoje
svoji naravi in zato, čeprav oblečeni v	svoje	stare zašite cunje, ne izgledajo slabo.
pogradih, pestujejo male otroke in	svoje	skrbi. 60 % populacije je po podatkih
Začutil sem	svojo	naivnost in obmolknil.
monarhije in organiziral volitve s	svojim	programom socialističnega budizma.
tja tolkli tudi gverilce, ki so za	svoje	dobavljali oskrbo in čete skozi kamboške
Rogali so se rdečim Khmerom in gnali	svoje	bivole po stoletja starih brazdah naprej.
pred padcem Saigona, so rdeči Khmeri v	svojih	Hošiminhovih sandalih, narejenih iz
Naslanjači novega režima so bili še topli od	svojih	predhodnikov, ko so Pol Pot in njegovi
demistificirane, so v Kampučiji našle	svojo	najbolj vulgarno manifestacijo.
Pol Potovci so si za	svojo	homogenizacijo naroda zamislili tri
S	svojim	delom pa so različno zadovoljni.
bicikel bi nahranil in ga dal spati v	svojo	posteljo, sam pa bi se ulegel na tla.
morejo več dovolj prepričljivo igrati	svoje	ljubeznivosti.
V požrtvovalnem delu vidijo	svojo	identiteto, brez tega jih ni.
ljudi da lahko veliko več, kot delo za	svoj	profit.
da bi šel skozi podobne situacije in	svojega	očeta tako lažje razumel.
nekaj manjka, mi se moramo učiti po	svojih	poteh, ne moremo več samo vprašati
poteh, ne moremo več samo vprašati	svojih	dedov, svet sedaj postaja naš.
In ustvarjamo ga tudi za	svoje	otroke.
Čutil in doživljal sem lažje	svoje	reakcije in prepoznaval sile, ki me
Vsaka misel ima	svojo	energijo in zato tudi posledice.
svet in postreže nazaj v človeka s	svojim	efektom.
vkleščen moj duh, ki pa hoče izzvati	svoj	vek na tej zemlji tako kot vsako drugo
Tako dojemanje	svoje	identitete daje lepše doživljanje tega
ostali svet smo tudi Slovenci ujeti v	svojo	ozko realnost. tako stvarnost nam dajejo
	Svojo	prisotnost duhovi manifestirajo z ustvarjanjem
sprejme takšnega, kakršen je, nudi mu vso	svojo	ljubezen in to so za otroka najboljši
samo ob ponovnem stiku in zaupanju v	svojo	versko tradicijo.
rezultatih dejanskega Pol Pota, ki je	svoje	privide skušal spraviti v prakso.
trgih, ki poleg monopola nad trgovino v	svojih	rokah držijo tudi večino zemlje na
Pa tudi mlade, najlepše deklice	svojih	farmarjev, ki jih pošiljajo zvodnikom
Zmerjal sem Reagana, Gorbačova in tudi	svoje	svetnike.
da je dovolj, če živiš in delaš za	svoje	otroke, rekoč da za njihovo perspektivo
Živeti moraš	svoje	življenje, ne pa tuje!
potrebujejo, popolnoma neodgovoren si do	svojih	in do samega sebe.
No, enkrat se bom odrešil teh	svojih	butastih iluzij, da bi spremenil vse
Zaradi	svoje	izoliranosti v težko dostopnih gorah
holandskega svetovnega prvaka) pa tudi po	svoji	borbenosti in še posebej, da so bivši
samo na zunaj, večina prebivalstva v	svojem	bistvu še vedno verjame v duhove prednikov,
evangelij in premišljal, kako slabo poznam	svoje	kulturno ozadje.
bobnarske skupnosti, ker kličejo duhove	svojih	prednikov z bobnanjem.
V	svoji	naravni samozavesti so podobne srednjeveškim
Možje v	svojih	evropskih krojih in klobukih delujejo
bolj samozavesten tudi v izražanju	svojih	nepriznanih občutljivosti.
panteon bogov, od katerih je vsak imel	svoje	ime, točno določeno obliko in funkcijo
tako domači, da so me spominjali na	svoje	prijatelje iz otroštva.
stoletja in ki ga nasilna civilizacija s	svojimi	vulgarnimi posledicami še ni vznemirila,
atmosfera nižine je pritisnila z vsemi	svojimi	milibari.
Za hip sem ‘videl’ tudi atome	svojega	telesa, objete z atomi elementov v
kontrolirali tudi velik del Sumatre in uživali	svoj	vpliv celo v vzhodni Indiji.
S	svojo	mogočno veličino naj bi jih osvojil,
pravico biti, kakršen pač je, vsak ima	svoj	prav.
njim propagirali budizem, reševali	svojo	rezervno kmetijsko armado revolucionarnih
Zadnje nove razlage pa v	svoje	predstave vključujejo nova alternativna
so bili sajlendraški kralji v času	svojih	življenj na zemlji oboževani kot bogovi,
egipčanskih, pridobivali baje z močjo	svoje	značajnosti.
	Svojega	najvišjega poglavarja pa je dežela,
vdana Budovemu nauku, volila iz vrst	svojih	najbolj spoštovanih svetnikov.
spretno organizacijo vojaškega aparata v	svojo	korist kot običajni diktatorji, ki
Vsak verni državljan naj bi čutil	svojo	identiteto, predvsem kot folklorno
Vsak romar skozi življenje mora najti	svojo	pot odrešitve.
Morda je	svoje	naredil tudi dodatni pritisk rivalne
Ja, takole bi moral tepsti doma	svoje	direktorje; takoj ko bi začeli srati,
dvema desetletjema pobil pol milijona	svojih	komunistov.
Čeprav se strani po	svojih	ornamentih in simetriji le malenkostno
zdaj dobe v roke, bom plačal za vse	svoje	grehe za nazaj in za naprej in še za
preznojenih sandalah skozi prah in zvezde in	svoj	strah.
stopinjah južne širine, sonce ga zato na	svoji	letni poti osveti z vseh strani.
naj bi bil človek sposoben doseči v	svojih	prizadevanjih skozi svoje izkušnje,
doseči v svojih prizadevanjih skozi	svoje	izkušnje, to naj bi bil tudi smisel
Pustil sem razumu	svojo	pot in se udobno nasajen na noge prepustil
navzgor tako, da ima stupo vedno na	svoji	desni strani.
je gradila na bambusu, je zapisala	svoje	sporočilo v kamen.
impresij običajnega posvetnega življenja s	svojimi	mukami, strahovi, zmotami, strastmi
obrnjena drug proti drugemu, začela	svoj	večni dialog ...
V kamnu sem razbral celo	svojo	ostro gubo med očmi.
tam sem bil ves presenečen deležen	svoje	prve ejakulacije.
preskrbljeni in prijazni in ponosni na	svojo	nenavadno bogato kulturo, ki ne samo,
stojnici, eni tistih, ki razveseljujejo s	svojo	eksotično založenostjo, kamorkoli se
Balijci po stari navadi demontirali na	svojih	čereh nasedlo tovorno ladjo holandske
izkoristili kot pretvezo za ojačanje	svoje	kontrole.
Kmalu zatem so Balijci izgubili	svojo	kraljevsko družino.
sončnem jutru leta 1908 se je dvor v vsem	svojem	ceremonialnem sijaju z meči in kopji
arhipelagu, tudi Balijci pošiljajo	svoje	ženske med menstruacijo od doma.
Kot pes boš do smrti zasužnjen sledil	svoji	babi.
družina še vsaj enega privatnega na	svojem	dvorišču.
recimo običajno vsako jutro darujejo v	svojih	predalih ali kar na mizi subjektom,
treba tudi dati na kulturno identiteto	svojih	.
Banjar vodi	svojo	banko, ki posoja posameznikom denar
Vse več članov	svojo	prisotnost nadomešča z denarnimi prispevki.
medtem ko so oni na dolžnostih pri	svojih	ženah.
vsega zadosti in si zažele ljubkovanja	svojih	lastnikov, jih le ti stisnejo skupaj
zapovedujoč tako, da bi zaščitili moralo	svojih	vojakov.
Singaraje so privlačne predvsem zaradi	svoje	zapuščenosti, miru in vedrine.
letalskih družb, ki se stalno selijo, v	svojih	strojih tega verjetno niti ne opazijo.
Kako naj razložim, če še v	svojem	jeziku ne morem.
Vsaj deset me jih je povabilo v	svojo	hišo.
Po	svoji	tradiciji izvira iz Jave.
vpliv na Walterja Spiesa, ki ga je bilo	svoje	čase tudi mogoče najti na otoku.
od Sumatre do Balija iskal v kukalo	svojega	fotoaparata: kadeči se vulkanski stožci,
tempeljskih pročelij, predvsem zaradi	svoje	izredne podobnosti holivudskim konceptom.
Vsaka vas ima	svoj	orkester.
triindvajset harfistov, ki so proizvajali	svoj	repertoar, eden je recimo spominjal
Kečak je povzet iz indijske Ramajane,	svoje	izvore ima tudi v predhindujskih obredih
Biciklist mora	svoje	življenje vzeti pošteno v roke, če
truden in predolgo izoliran od ljudi	svoje	kulture, se ti utegne to mednarodno
in da bo naslednje leto verjetno s	svojo	jahto plul na Bali.
samokontrolo kot način osvoboditve od	svoje	nepomirljivosti, nestrpnosti in drugih
in s tem, ko sem odprl srce za tisto	svojo	celico, za svojo situacijo, sem odprl
odprl srce za tisto svojo celico, za	svojo	situacijo, sem odprl samega sebe.
Seveda mi je takoj spravil za vrat	svoje	policijske prijatelje in ti so me pri
Firma Comalco me je s	svojim	letalom poslala iz gužve, v pravo bolnico
mi je nekaj let nazaj tako zameril s	svojo	živalsko okrutnostjo, da sem sodil,
stiske že nekaj časa nisem več nasedal	svojim	intelektualnim predstavam.
vem zakaj, morda zaradi nesposobnosti	svojega	razuma, da bi uskladiščil take izkušnje,
Vsak ima	svojo	pot.
Nihče me od te	svoje	prirodne pijanosti ni bil sposoben
Želel sem ji dati	svoj	um, svoje načine načrtovanja, organizacije
Želel sem ji dati svoj um,	svoje	načine načrtovanja, organizacije in
je ona začela dajati meni nekaj iz	svoje	zakladnice.
Začutil sem	svoje	sokove.
vozili bogovi in se blaženo nasmihali	svoji	stvaritvi.
sme in ne more ukazovati), prepustiš	svojim	veseljem.
pogojev, ni mogla razumeti nič drugega kot	svoj	instinkt ljubeče ženske in matere.
velik udoben kombi, potem ... potem sem	svoje	opravil in bom šel domov.
Bolna od življenja v šotoru na farmi	svoje	prijateljice, je shujšala, bile so
prazno, bilo je srečno, dobilo je nazaj	svoj	prešerni strah in up.
se znajde tako, da vsako leto odvrže	svojo	kožo z vsemi pripomočki, kot so klešče,
Tiste	svoje	fotografije, portreta, ki sem ga naredil
Iskali smo	svoj	prostor pod soncem.
gorah se je okrog reke Walsh, ki s	svojimi	čistimi studenci omogoča življenje,
Vso	svojo	mladost sem delal koče po gmajnah za
Razpostavila je	svoje	srednjeveško orodje, en velik lijak,
Potem je Gail pogrnila na tla	svoj	sarong in me stisnila k sebi.
K popolnosti kraja in časa je	svoje	prispevala tudi babica.
jesti posteljico, potem ko je opravila	svojo	funkcijo raketne rampe za lansiranje
Sedaj ujčkam	svojo	hčerkico in bi tako rad, da bi naju
povrh mi tudi čestita, da sem našel	svoj	prostor pod soncem v Avstraliji.
vžge telo, da začne živeti drugače, po	svoje	, bolj prisotno v tvojem življenju.
moreš zatreti brez slabih posledic za	svoj	ekološki sistem.
hribe, sem preživljal in podoživljal	svoja	potovanja.
ker so predvsem zaljubljeni in iščejo	svojo	drago, ki že ve, zakaj se gre vse te
mogel upreti, da ne bi eksplodiral nad	svojim	gospodarjem, ko mi je prepovedal nositi
Živi sam s	svojim	oslom Jahimom.
je odločil umakniti se in zgraditi	svoj	raj, mi je pokazal nek magazin računalniške
bolj luksuzne dobrine, pa prodajajo	svojo	delovno silo tudi okoliškim farmarjem.
Vabijo vse, ki jih to zanima, na	svoje	posestvo, kjer lahko gostje v miru
Same trdijo, da niso same odgovorne za	svoja	dejanja, ampak bo za vse odgovarjal
vse odgovarjal njihov mož, tako za	svoje	grehe, kot za njene.
začeli zapuščati komuno in ustanavljati	svoje	kolonije.
delavcev, ki sicer zberejo denar zanje v	svojem	potu, saj so tudi ti od boga kot ves
Hišo mu je po	svojih	mladostnih idealih postavil oče, nekdanji
tako, da so organizirali isti večer	svoje	parties in zganjali še večji hrup.
vmes tudi izjeme, ki se skrivajo za	svojimi	plankami, je vedenje dokaj bolj sproščeno
Sami si kreiramo	svojo	realnost, tako v Avstraliji kot v Evropi.
Za tak kraj bi prijatelji doma dali	svoje	duše, v meni pa je bilo vse več nemira.
Spomnim se	svojih	sanj iz zgodnjih razredov osnovne šole,
moral sem namreč delati, da bi poravnal	svoje	dolgove, denar, ki sta ga posodila
raznoraznih alternativnih gibanj, ki	svoja	poslanstva manifestirajo na taborih,
A si res sam kreiram	svoje	doživljanje, mojo stvarnost.
naravnost v črna grla, da tako vrnejo nazaj	svoje	denarja od socialne podpore.
zahvalo so na koncu zaplesali nekaj	svojih	divjih plesov.
Brez domovine so, brez	svoje	tradicionalne kulture, nove pa ne morejo
predelih, morda so ohranili nekaj več	svoje	tradicije.
Tudi oni so imeli	svoje	vojske, podjarmljali so se verjetno
Kultura naroda se spozna po odnosu do	svojih	podjarmljenih.
Vsak grič je imel nekoč	svojo	legendo, ki so nastale v času sanj
črne polti pa še danes najraje žive v	svojih	rezervatih.
Tam imajo	svoj	mir.
preveč srknili, je predlagal, da pokliče	svoje	prijatelje.
Za	svoje	užitke pustolovimo, za zabavo raziskujemo,
Tudi za to ima narava	svoj	prav.
Pustil sem vse ven, da mi je s	svojo	grobostjo prepililo grlo.
Tudi	svoje	ljudi doma imam tako rad.
drugo v naravi, pa čeprav je še razum s	svojimi	programi prekratek, preveč omejen,
Resnico čutiš, ko si pri sebi, ko si v	svojem	srcu, ko čutiš ljubezen - to je razsvetlitev,
sem se, potem sem šel k avtu, pobral	svoje	stvari, poljubil otroke in se še enkrat
mojster sam prav poseben človek - s	svojimi	temnimi očmi, ostro zarisanimi obrvmi,
in prijaznejše, ko se nasmehne, pa s	svojo	sloko postavo in ležerno, gosposko
katerim mojster verjetno sedi, ko piše	svoje	knjige.
duši sem bolan, vse bolj se zapredam v	svojo	norost... in zato sem prišel k vam, predvsem
fantove besede, ob njih moram paziti na	svoje	.
Janez me s	svojo	nežno postavo spominja na Milana in
Bruno premišljuje, s	svojimi	temnimi očmi zre v pomladni vrt, potem
A tudi jaz imam	svoj	predlog: ker sem Goethejev roman bral
jih neki preobčutljivi mladenič piše	svojemu	prijatelju.
Naj popravim	svoj	predlog: v najinem pogovoru bom zastopal
Vračam se vase in najdem tamkaj	svoj	svet!
živo je prikazan, tako resničen je v	svoji	tragiki!
Napisal je dve pismi: eno je naslovil na	svoje	sorodnike, drugo na gospo H. Po teh
jasno, dovolj razvidno, da doživljaš	svoje	telo v budnosti drugače kot v snu.
Torej celo slavni Kartezij v	svojem	jasnem in razločnem dojemanju sveta
razločne ideje, namreč ko je na oder	svojega	dvoma privlekel tistega vsemogočnega
še to ni jasno, kako naj cogito s	svojo	pravkar spoznano gotovostjo stopi ven
zanesljivo jamstvo, da se ne moti v	svojem	nadaljnjem sklepanju, namreč ko skuša
cogito dokazuje, izpeljuje iz sebe, iz	svojih	idej - kajti dosledni dvomljivec bi
jasnost & razločnost, s katero razvija	svoje	Meditacije od prve do šeste, zgolj
izreče ali zasnuje v duhu, sam vzpostavi	svojo	lastno resničnost:
cogito-sum v jasni in razvidni intuiciji, v	svoji	performativni funkciji, razširi na
sebe, marveč z gotovostjo govori le o	svojem	obstoju, o svoji ničelni točki, ki
gotovostjo govori le o svojem obstoju, o	svoji	ničelni točki, ki je ločena od sveta,
bolj prepričljivo pa pozneje Husserl v	svojih	Kartezijanskih meditacijah: v Husserlovi
Saj hoče nenehno govoriti o sebi,	svojih	težavah, svojih željah, svoji ljubezni...
nenehno govoriti o sebi, svojih težavah,	svojih	željah, svoji ljubezni...
sebi, svojih težavah, svojih željah,	svoji	ljubezni...
Bodi	svoj	, in jaz bom tvoja!“
metafizični jaz, cogito ergo sum, kljub	svoji	točkasti ničnosti okrepi nesrečni psihološki
Edino tako se boš rešil tega	svojega	demona, kot ji sam praviš.
davnine in mi je, kakor da bi videl	svoje	lastno srce.
knjig še nisem prebral, ki bi jih v	svojem	poklicu moral dobro poznati.
analizi dušnih strasti, enako kot v	svojih	drugih delih, zagovarja dualizem mišljenja
ljudje, ki so najbolj vznemirjeni po	svojih	strasteh <passions>, niso med tistimi,
prepričan, da je Werther velik in plemenit v	svojem	trpljenju!
Kartezij ni bil velik in plemenit v	svojem	trpljenju.
razločnosti“, ki ju je sam postavil na čelo	svoje	metode!
<Devotion>. [...] in kdor je vdan, ima v	svoji	vdanosti ljubljeno stvar toliko rajši
morda tudi čustveni svet najprej s	svojo	sijajno rešitvijo nekega matematičnega
preden je strast <la passion> odigrala	svojo	vlogo.
kaj sem zadnjič sanjal: sanjal sem o	svoji	dragi, ki je kakor Saloma plesala pred
V	svojih	poznih tridesetih, ko je živel in poučeval
biograf Vrooman, ”edino razmerje v	svojem	življenju, pri katerem je po njegovem
enkratno, saj je Kartezij po desetih letih	svojemu	prijatelju Clerselieru zaupal, da ”je
Verjetno je bil Kartezij navzoč ob smrti	svoje	hčerke, kajti ohranil se je dokument,
pripoved še posebej pretresljiva zaradi	svoje	enkratnosti... in krutosti.
sramoval razmerja s služkinjo in omenjal	svojo	hčer kot ”nečakinjo“.
filozof vselej pri roki zdravilo za	svoje	trpljenje:
pipo otrese v kamin in jo spravi v žep	svojega	starinsko ukrojenega suknjiča.
medtem ko se zvezde vrtijo na nebu po	svojih	nedoumljivih, čudežnih, večnih poteh.
razvidno iz njegovega pravega dnevnika, po	svojem	značaju daleč od spretnega zapeljivca,
Regino ter ji celo v oporoki zapisal	svoje	preostalo imetje, čeprav je bila Regina
kakšno zvezo ima zapeljivec Johannes s	svojim	avtorjem Kierkegaardom.
zapiske po naključju našel v predalu	svoje	pisalne mize...
pisatelj, eden bolj drugi manj, upodablja v	svojih	literarnih osebah nekakšne dvojnike
o sebi tako, da piše o drugih - o	svojih	drugih jazih.
ustroju, če lahko tako rečem, podoben	svojemu	avtorju Franzu Kafki... in tako je malone
le eno samo glavno osebo, ki nas po	svojih	življenjskih okoliščinah nedvomno spominja
junak po značaju tako zelo drugačen od	svojega	avtorja?
”Z močjo	svoje	velike duhovne nadarjenosti je [Johannes]
vsa obupana pisala po razdoru zaroke	svojemu	ljubemu Johannesu - ta pa ji je neodprta
nič: potem ko jo je kragulj zvabil v	svoje	gnezdo in ji vzel devištvo, je odletel
korak za korakom, dan za dnevom, da je	svoje	osvajanje dekleta vse do najmanjše
ga je Johannes prehitel in seveda s	svojo	bleščečo domišljijo in duhovnostjo
bila zanj videti kakor skif, zarit s	svojo	konico v ocean, kot če bi se v tem
Skoraj gotovo pa Sören	svoje	zaroke z Regino ni sklenil z namenom,
ampak se je Sören preprosto zmotil,	svoje	napake pa se je zavedel pozneje, še
In ko je Sören premišljeval o	svoji	napaki, si je zamislil demonično zvitega
zamislil demonično zvitega Johannesa,	svojega	literarnega različnika, ki naj ne bi
literarnega različnika, ki naj ne bi zapustil	svoje	zaročenke iz strahu pred njo kot žensko,
Ne želim obnavljati v spominu	svojega	razmerja z njo; prenehala mi je dišati
ljubezenski roman, ki se uvršča med boljše v	svoji	zvrsti?
Presenečaš me, Janez, presenečaš s	svojo	zrelostjo!
tvojih besedah sem se spomnil na	svoja	mlada leta...
pred leti sem si vanjo zapisal nekaj	svojih	pripomb...
soprog sta prepričana, da človek v	svojem	življenju ljubi samo enkrat, čeprav
Zapeljivec verjame, da pri vseh	svojih	ženskah vedno znova sledi isti ljubezni,
zakonu nista nezdružljivi, še več,	svojemu	mlajšemu prijatelju ”estetu“ dopoveduje,
prijatelj, ki mu nesrečni zaljubljenec piše	svoja	viharniška pisma; glede na to, da je
ljudi kot v odnosu do Boga - in s to	svojo	držo velja za začetnika eksistencializma
Po tej značilnosti je soroden	svojemu	”estetu“ A‐ju, ki v vihravem svobodnjaštvu
nekakšna parodija, karikatura človeka, ki	svojega	življenja ne more in tudi noče dvigniti
Kierkegaard ironičen, ni tak samo do	svojih	literarnih junakov, ampak tudi do sebe.
že je: le zakaj bi se, zadovoljen s	svojim	življenjem, odločil za potovanje v
neznane dežele, kjer naj bi ”izpolnil	svoje	poslanstvo“, če je že izpolnjeno tu,
Nesrečnež, ki v	svojem	srcu skriva globoke bolečine, čigar
vzvišeno, ”estetsko“ žalosten in iz	svoje	žalosti ustvarja glasbo.
Stanú se	svojega	spomni, trpi brez miru!“ je Pevcu
”iz njega poletim v svet in ugrabim	svoj	plen“ [prav tam].

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Laboratorij za korpus slovenskega jezika

//svoj (6006)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika