Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//svetloben (97)


Nedvomno je bil to slepeč    svetlobni    blisk.
»Nekatere med njimi so milijone    svetlobnih    let daleč.«
Bil je    svetlobna    leta daleč, a O'Brien mu je še vedno
pri tem občutil bolečino in zaradi    svetlobnega    blišča ne bi mogel gledati stvari,
Namesto sonca je menda obstajalo veliko    svetlobno    žarišče, ki ga danes ni več, medtem
Tedaj bi se rad s    svetlobno    hitrostjo preslikal domov, obiskal
viharne oblake, le zgoraj na vrhu je    svetlobno    okno, kamor odhaja Bogočlovek k svojemu
absolutnega prostora uvedli izraz ”   svetlobni    eter“ in šele Einstein je v začetku
19. stoletja so fiziki odkrili, da je    svetlobna    hitrost neodvisna od hitrosti vira
sklepal, da ni nobenega mirujočega ”   svetlobnega    etra“, ki bi bil fizična podstat absolutnega
relativne hitrosti opazovalcev oziroma    svetlobnih    virov.
vesoljska ladja približevala s polovico    svetlobne    hitrosti in nam pošiljala svetlobne
svetlobne hitrosti in nam pošiljala    svetlobne    signale, ti signali ne bi potovali
dojemanje sveta; seveda pa je konstantna    svetlobna    hitrost v nasprotju s klasično Newtonovo
”normalnih“ hitrostih, ki so mnogo manjše od    svetlobne   .
Janez. ...in posledica konstantne    svetlobne    hitrosti je relativizacija časa.
Posledica konstantne    svetlobne    hitrosti je relativizacija časa, namreč
raztezanje časa posledica konstantne    svetlobne    hitrosti?
najbolje ponazorimo s tako imenovano ”   svetlobno    uro“.
glede na mojo, reciva vsaj s polovico    svetlobne    hitrosti.
izmeriš čas, ki ga laserski oziroma    svetlobni    žarek potrebuje za en odboj od zrcala,
gibljeta s hitrostjo, večjo od polovice    svetlobne    hitrosti?
   Svetlobni    žarek ima, kot veva, vedno enako hitrost
potezo: ker je za oba, zate in zame,    svetlobna    hitrost enaka - vendar pa jaz vidim,
vrsto ure gre, kajti vsaka ura, ne samo    svetlobna   , bo pri tebi tekla počasneje: mehanična,
In pri    svetlobni    hitrosti, ki je največja možna hitrost,
Torej bi časoplov pri    svetlobni    hitrosti tako rekoč odletel v večnost?
da nobena ladja ne more potovati s    svetlobno    hitrostjo, vsaj fizična ladja ne.
oziroma relativnega ritma ur: konstantna    svetlobna    hitrost!
prihodnosti - to pa spet zaradi omejene    svetlobne    hitrosti, ki je največja možna hitrost,
svetovnice, ki dogodke povezujejo, in ”   svetlobni    stožci“, ki označujejo množice vseh
Aha, zdaj sem se spomnil: ”   svetlobne    stožce“ dobro razloži tudi Stephen
elektromagnetizma - še posebej ”zakon o konstantni    svetlobni    hitrosti“ (kar je bistvena Einsteinova
veliko hitrostjo, recimo s polovico    svetlobne   ; zaradi učinka velike hitrosti na raztezanje
vključno s temeljnim ”zakonom o konstantni    svetlobni    hitrosti“ - ”kovariantni“ v odnosu
seveda vključno z ”zakonom o konstantni    svetlobni    hitrosti“.
Janez premišljuje. ...   svetlobni    žarek?
   Svetlobni    žarek je najbolj raven pojav v naravi
najbolj raven pojav v naravi - še več:    svetlobni    žarek je naravni kriterij ravnosti!
V naravi ni nič bolj ravnega od    svetlobnega    žarka!
evklidsko raven, če in samo če so ravni    svetlobni    žarki, ki potujejo po njem.
   svetlobni    žarki po našem vesolju, ki ni prazno,
”ravnost“ je določena ravno s potjo    svetlobnih    žarkov, je zaradi gravitacije ukrivljen!
kako naj bi gravitacija delovala na    svetlobne    žarke (če jih smatramo za kriterij
ni nekaj materialnega: saj fotoni,    svetlobni    kvanti, nimajo lastne mase?
pospešenimi referenčnimi okviri, v katerih se    svetlobni    žarek ukrivi (tj. odkloni od evklidske
Prej ste rekli, da je    svetlobni    žarek naravni kriterij ravnosti oziroma
Sklepam, da ukrivljenost    svetlobnega    žarka v Osončju ni tolikšna kot ukrivljenost
toliko, kolikor je ukrivljena geodetka    svetlobnega    žarka, ki pride z neke daljne zvezde
komaj kaj spremeni; kajti če bi se pot    svetlobnega    žarka pri vstopu v Osončje ukrivila
kakršno je Zemlja, medtem ko hitremu    svetlobnemu    žarku vdolbinica samo malce spremeni
Oba, tako Zemlja kot    svetlobni    žarek, pa ”prosto padata“ v ukrivljenem
tudi druge fizikalne količine, razen    svetlobne    hitrosti.
horizontu - drugače povedano, njegovi    svetlobni    signali postajajo vse redkejši, časovni
Einstein opustil hipotezo o obstoju ”   svetlobnega    etra“, s tem pa je odpadla tudi možnost,
Pa si prepričan, da je bil ”   svetlobni    eter“ zadnja in nenadomestljiva možnost
preostane substancialni teoriji, če ni več ”   svetlobnega    etra“, ki bi jo fizikalno utemeljil?
relativnosti tudi potem, ko odmislimo ”   svetlobni    eter“, preostane polje, namreč gravitacijsko
sprejemljivega, seveda pa povsem hipotetičnega ”   svetlobnega    etra“ - nobene znane snovi, ki bi lahko
hipotezo in tudi s splošno teorijo se ”   svetlobni    eter“ ni vrnil v fiziko, vendar je
relativnostna teorija postavlja: ne presegajo    svetlobne    hitrosti, v vsakem posameznem intervalu
dovolj daleč, se tvoja hitrost približa    svetlobni   ...
potovala s hitrostjo, ki bi bila večja od    svetlobne   , je pa to fizično nemogoče, ker po
od hitrosti oddajnika in sprejemnika    svetlobnega    žarka, kar je čutom, navajenim na klasično
oddaljen od nas neznanskih 15 milijard    svetlobnih    let (to je namreč ocena razdalje, ki
je zares ukrivljeno, je ukrivljenost    svetlobnih    žarkov, kadar potujejo skozi medgalaktično
da je do drugih sonc najmanj nekaj    svetlobnih    let.
gravitacijska polja kakor leče ukrivijo    svetlobne    žarke, ki bežijo mimo velikih mas...
in s    svetlobnimi    žarki je po Einsteinu ukrivljen tudi
izmerili razdalje, ki presegajo milijarde    svetlobnih    let!
Si predstavljaš, kaj je milijarda    svetlobnih    let?
Razdalja, ki jo prepotuje    svetlobni    žarek v času tisoč krat tisoč krat
Vem, kaj je milijarda    svetlobnih    let, si pa tega ne predstavljam. ...
popolni diamant sploh viden, če vsi    svetlobni    žarki ostajajo znotraj njega.
fasetah, vendar je takšen opis vseh    svetlobnih    dogajanj, namreč opis brez sklicevanja
interferenco (združevanjem, križanjem)    svetlobnih    žarkov: tam, kjer se žarki križajo
konstante; če Hubblov čas pomnožimo s    svetlobno    hitrostjo c, dobimo radij namišljene
meri nekje med 10 in 20 milijardami    svetlobnih    let, če upoštevamo kar najširši interval
(parsek, tj. ”paralaksa‐sekunda“) = 3,26    svetlobnih    let.
raztezanja na dolžinsko enoto (na parsek ali    svetlobno    leto), bi torej znašala, izražena s
leto), bi torej znašala, izražena s    svetlobnimi    leti, približno od 30 (max) do 15 (min)
kilometrov na sekundo na (vsakih) milijon    svetlobnih    let oddaljenosti opazovane galaksije
Hubblove sfere med 10 in 20 milijardami    svetlobnih    let), potem je vesolje dejansko staro
opazovalca oddaljujejo s hitrostjo, večjo od    svetlobne    (kar ni v nasprotju z Einsteinovo relativnostno
elektromagnetna sevanja, ker se fotoni,    svetlobni    kvanti, v plazmi ”sipajo“ ob prostih
tam); poraja se celo sum o tem, da je    svetlobna    hitrost konstantna (J. Magueijo s podporo
(tj. zelo oddaljenih in silno močnih    svetlobnih    virov, ki jih razlagajo kot aktivna
povezane (namreč zaradi ”prepočasne“    svetlobne    hitrosti, ki pa je po relativnostni
vrsta ”naravnih konstant“ (na primer    svetlobna    hitrost c, gravitacijska konstanta
sfere znaša med 10 in 20 milijardami    svetlobnih    let).
Hubblova sfera) oddaljuje od nas vsaj s    svetlobno    hitrostjo, je dandanes, ko smo končno
oddaljen od nas že, recimo, 15 milijard    svetlobnih    let.**
oddaljevanja Hubblove sfere celo večja od    svetlobne   , in sicer za faktor:
vesolja oddaljujejo od opazovalca s    svetlobno    hitrostjo, torej za opazovalca niso
bi - navsezadnje - imela konstanta    svetlobne    hitrosti c višjo vrednost...?
vesolja): od možnega neprekrivanja ”   svetlobnih    stožcev“ dveh regij vesoljnih dogodkov
primer: fizikalni zakon o pretvorbi    svetlobnega    signala v električnega je prisoten