O'beseda, označena besedila z lemami
Nedvomno je bil to slepeč | svetlobni | blisk. |
»Nekatere med njimi so milijone | svetlobnih | let daleč.« |
Bil je | svetlobna | leta daleč, a O'Brien mu je še vedno |
pri tem občutil bolečino in zaradi | svetlobnega | blišča ne bi mogel gledati stvari, |
Namesto sonca je menda obstajalo veliko | svetlobno | žarišče, ki ga danes ni več, medtem |
Tedaj bi se rad s | svetlobno | hitrostjo preslikal domov, obiskal |
viharne oblake, le zgoraj na vrhu je | svetlobno | okno, kamor odhaja Bogočlovek k svojemu |
absolutnega prostora uvedli izraz ” | svetlobni | eter“ in šele Einstein je v začetku |
19. stoletja so fiziki odkrili, da je | svetlobna | hitrost neodvisna od hitrosti vira |
sklepal, da ni nobenega mirujočega ” | svetlobnega | etra“, ki bi bil fizična podstat absolutnega |
relativne hitrosti opazovalcev oziroma | svetlobnih | virov. |
vesoljska ladja približevala s polovico | svetlobne | hitrosti in nam pošiljala svetlobne |
svetlobne hitrosti in nam pošiljala | svetlobne | signale, ti signali ne bi potovali |
dojemanje sveta; seveda pa je konstantna | svetlobna | hitrost v nasprotju s klasično Newtonovo |
”normalnih“ hitrostih, ki so mnogo manjše od | svetlobne | . |
Janez. ...in posledica konstantne | svetlobne | hitrosti je relativizacija časa. |
Posledica konstantne | svetlobne | hitrosti je relativizacija časa, namreč |
raztezanje časa posledica konstantne | svetlobne | hitrosti? |
najbolje ponazorimo s tako imenovano ” | svetlobno | uro“. |
glede na mojo, reciva vsaj s polovico | svetlobne | hitrosti. |
izmeriš čas, ki ga laserski oziroma | svetlobni | žarek potrebuje za en odboj od zrcala, |
gibljeta s hitrostjo, večjo od polovice | svetlobne | hitrosti? |
Svetlobni | žarek ima, kot veva, vedno enako hitrost | |
potezo: ker je za oba, zate in zame, | svetlobna | hitrost enaka - vendar pa jaz vidim, |
vrsto ure gre, kajti vsaka ura, ne samo | svetlobna | , bo pri tebi tekla počasneje: mehanična, |
In pri | svetlobni | hitrosti, ki je največja možna hitrost, |
Torej bi časoplov pri | svetlobni | hitrosti tako rekoč odletel v večnost? |
da nobena ladja ne more potovati s | svetlobno | hitrostjo, vsaj fizična ladja ne. |
oziroma relativnega ritma ur: konstantna | svetlobna | hitrost! |
prihodnosti - to pa spet zaradi omejene | svetlobne | hitrosti, ki je največja možna hitrost, |
svetovnice, ki dogodke povezujejo, in ” | svetlobni | stožci“, ki označujejo množice vseh |
Aha, zdaj sem se spomnil: ” | svetlobne | stožce“ dobro razloži tudi Stephen |
elektromagnetizma - še posebej ”zakon o konstantni | svetlobni | hitrosti“ (kar je bistvena Einsteinova |
veliko hitrostjo, recimo s polovico | svetlobne | ; zaradi učinka velike hitrosti na raztezanje |
vključno s temeljnim ”zakonom o konstantni | svetlobni | hitrosti“ - ”kovariantni“ v odnosu |
seveda vključno z ”zakonom o konstantni | svetlobni | hitrosti“. |
Janez premišljuje. ... | svetlobni | žarek? |
Svetlobni | žarek je najbolj raven pojav v naravi | |
najbolj raven pojav v naravi - še več: | svetlobni | žarek je naravni kriterij ravnosti! |
V naravi ni nič bolj ravnega od | svetlobnega | žarka! |
evklidsko raven, če in samo če so ravni | svetlobni | žarki, ki potujejo po njem. |
svetlobni | žarki po našem vesolju, ki ni prazno, | |
”ravnost“ je določena ravno s potjo | svetlobnih | žarkov, je zaradi gravitacije ukrivljen! |
kako naj bi gravitacija delovala na | svetlobne | žarke (če jih smatramo za kriterij |
ni nekaj materialnega: saj fotoni, | svetlobni | kvanti, nimajo lastne mase? |
pospešenimi referenčnimi okviri, v katerih se | svetlobni | žarek ukrivi (tj. odkloni od evklidske |
Prej ste rekli, da je | svetlobni | žarek naravni kriterij ravnosti oziroma |
Sklepam, da ukrivljenost | svetlobnega | žarka v Osončju ni tolikšna kot ukrivljenost |
toliko, kolikor je ukrivljena geodetka | svetlobnega | žarka, ki pride z neke daljne zvezde |
komaj kaj spremeni; kajti če bi se pot | svetlobnega | žarka pri vstopu v Osončje ukrivila |
kakršno je Zemlja, medtem ko hitremu | svetlobnemu | žarku vdolbinica samo malce spremeni |
Oba, tako Zemlja kot | svetlobni | žarek, pa ”prosto padata“ v ukrivljenem |
tudi druge fizikalne količine, razen | svetlobne | hitrosti. |
horizontu - drugače povedano, njegovi | svetlobni | signali postajajo vse redkejši, časovni |
Einstein opustil hipotezo o obstoju ” | svetlobnega | etra“, s tem pa je odpadla tudi možnost, |
Pa si prepričan, da je bil ” | svetlobni | eter“ zadnja in nenadomestljiva možnost |
preostane substancialni teoriji, če ni več ” | svetlobnega | etra“, ki bi jo fizikalno utemeljil? |
relativnosti tudi potem, ko odmislimo ” | svetlobni | eter“, preostane polje, namreč gravitacijsko |
sprejemljivega, seveda pa povsem hipotetičnega ” | svetlobnega | etra“ - nobene znane snovi, ki bi lahko |
hipotezo in tudi s splošno teorijo se ” | svetlobni | eter“ ni vrnil v fiziko, vendar je |
relativnostna teorija postavlja: ne presegajo | svetlobne | hitrosti, v vsakem posameznem intervalu |
dovolj daleč, se tvoja hitrost približa | svetlobni | ... |
potovala s hitrostjo, ki bi bila večja od | svetlobne | , je pa to fizično nemogoče, ker po |
od hitrosti oddajnika in sprejemnika | svetlobnega | žarka, kar je čutom, navajenim na klasično |
oddaljen od nas neznanskih 15 milijard | svetlobnih | let (to je namreč ocena razdalje, ki |
je zares ukrivljeno, je ukrivljenost | svetlobnih | žarkov, kadar potujejo skozi medgalaktično |
da je do drugih sonc najmanj nekaj | svetlobnih | let. |
gravitacijska polja kakor leče ukrivijo | svetlobne | žarke, ki bežijo mimo velikih mas... |
in s | svetlobnimi | žarki je po Einsteinu ukrivljen tudi |
izmerili razdalje, ki presegajo milijarde | svetlobnih | let! |
Si predstavljaš, kaj je milijarda | svetlobnih | let? |
Razdalja, ki jo prepotuje | svetlobni | žarek v času tisoč krat tisoč krat |
Vem, kaj je milijarda | svetlobnih | let, si pa tega ne predstavljam. ... |
popolni diamant sploh viden, če vsi | svetlobni | žarki ostajajo znotraj njega. |
fasetah, vendar je takšen opis vseh | svetlobnih | dogajanj, namreč opis brez sklicevanja |
interferenco (združevanjem, križanjem) | svetlobnih | žarkov: tam, kjer se žarki križajo |
konstante; če Hubblov čas pomnožimo s | svetlobno | hitrostjo c, dobimo radij namišljene |
meri nekje med 10 in 20 milijardami | svetlobnih | let, če upoštevamo kar najširši interval |
(parsek, tj. ”paralaksa‐sekunda“) = 3,26 | svetlobnih | let. |
raztezanja na dolžinsko enoto (na parsek ali | svetlobno | leto), bi torej znašala, izražena s |
leto), bi torej znašala, izražena s | svetlobnimi | leti, približno od 30 (max) do 15 (min) |
kilometrov na sekundo na (vsakih) milijon | svetlobnih | let oddaljenosti opazovane galaksije |
Hubblove sfere med 10 in 20 milijardami | svetlobnih | let), potem je vesolje dejansko staro |
opazovalca oddaljujejo s hitrostjo, večjo od | svetlobne | (kar ni v nasprotju z Einsteinovo relativnostno |
elektromagnetna sevanja, ker se fotoni, | svetlobni | kvanti, v plazmi ”sipajo“ ob prostih |
tam); poraja se celo sum o tem, da je | svetlobna | hitrost konstantna (J. Magueijo s podporo |
(tj. zelo oddaljenih in silno močnih | svetlobnih | virov, ki jih razlagajo kot aktivna |
povezane (namreč zaradi ”prepočasne“ | svetlobne | hitrosti, ki pa je po relativnostni |
vrsta ”naravnih konstant“ (na primer | svetlobna | hitrost c, gravitacijska konstanta |
sfere znaša med 10 in 20 milijardami | svetlobnih | let). |
Hubblova sfera) oddaljuje od nas vsaj s | svetlobno | hitrostjo, je dandanes, ko smo končno |
oddaljen od nas že, recimo, 15 milijard | svetlobnih | let.** |
oddaljevanja Hubblove sfere celo večja od | svetlobne | , in sicer za faktor: |
vesolja oddaljujejo od opazovalca s | svetlobno | hitrostjo, torej za opazovalca niso |
bi - navsezadnje - imela konstanta | svetlobne | hitrosti c višjo vrednost...? |
vesolja): od možnega neprekrivanja ” | svetlobnih | stožcev“ dveh regij vesoljnih dogodkov |
primer: fizikalni zakon o pretvorbi | svetlobnega | signala v električnega je prisoten |