O'beseda, označena besedila z lemami
da bi ušel strupenemu vetru, ko je | stopil | skozi steklena vrata bloka Zmaga, vendar |
srednjih vrst, ko sta v sobo nepričakovano | stopila | dva človeka, moški in ženska, ki ju |
je bil spet v stanovanju, je hitro | stopil | mimo telekrana in sedel za mizo ter |
navdušenje naredilo brezskrbnega in | stopil | je na cesto, ne da bi bil prej vsaj |
Že je nagonsko | stopil | k njej, da bi ji pomagal. |
Prvi košček čokolade se je | stopil | na Winstonovem jeziku. |
Stopil | je k njej, da bi jo objel, pa se mu | |
včasih občuti, da bi kratko in malo | stopil | k O'Brienu, naznanil, da je sovražnik |
ogniti se temu, da pogoltneš strup ali | stopiš | skozi podstrešno okno, in podobno. |
sledila Revoluciji, je bilo mogoče | stopiti | na komandni položaj skoraj brez nasprotovanja, |
Julija je | stopila | poleg njega in skupaj sta strmela dol, |
» | Stopita | na sredo sobe.« |
Gospod Charrington je | stopil | v sobo. |
bil podoben voščeni maski, je strumno | stopil | čez prag. |
Mladi častnik hladnega obraza je | stopil | v celico. |
Ko je mladi častnik vstopil in | stopil | vstran, se je izza njega pojavil majhen, |
Stražniki so | stopili | naprej. |
Stopil | je vstran. | |
Zamišljeno si je popravil očala na nosu in | stopil | korak ali dva gor in dol. |
Stopil | je čez sobo. | |
» | Stopi | med krila ogledala.« |
O'Brien je | stopil | v celico. |
Winston je | stopil | predenj. |
zdaj na obraz; tu skoči pokonci in | stopi | na plano, žalosten tava po |
viharju izogne prahu in dežju, s tem da | stopi | pod streho, tako ravna tudi ta preudarni |
ti nadalje zdi čudno, če se kdo, ki | stopi | iz tega božanskega sveta v bedni človeški |
iz dveh vzrokov odpovedo: prvič, če | stopimo | iz svetlobe v temo, in drugič, če iz |
svetlobe v temo, in drugič, če iz teme | stopimo | v svetlobo. |
tudi morate, ko pride na vas vrsta, | stopiti | v bivališča tistih spodaj, da se navadite |
izreku sodbe zapovedali pravičnim, naj | stopijo | na desno stran in krenejo navzgor v |
15. Ko so prišli tja, so morali takoj | stopiti | k Lahesi. |
Lahese žrebne kocke in podobe življenja, | stopil | na visok oder in dejal: ’Deviška Lahesis, |
je najprej odpeljal dušo h Kloti in | stopil | z njo pod njeno roko in pod krožeče |
Stopili | so v hišo in našli dete z Marijo, njegovo | |
Po krstu je Jezus takoj | stopil | iz vode in prècej so se nad njim odprla |
Tedaj je | stopil | k njemu gobavec, se poklonil pred njim |
Ko je prišel v Kafarnáum, je | stopil | k njemu stotnik in ga prosil: |
Ko je | stopil | v čoln, so šli njegovi učenci za njim. |
Stopili | so k njemu, ga zbudili in rekli: | |
Stopil | je v čoln in se prepeljal na drugo | |
Tedaj | stopijo | k njemu Janezovi učenci in ga vprašajo: |
Ko je | stopil | v hišo, sta slepa prišla k njemu. |
Ko | stopite | v hišo, jo pozdravite. |
Kako je | stopil | v božjo hišo in so jedli daritveni |
zbrale velike množice, tako da je moral | stopiti | v čoln. |
Ko je | stopil | iz čolna, je zagledal veliko množico. |
Proti večeru so | stopili | k njemu učenci in rekli: |
In Peter je | stopil | iz čolna in šel po vodi k Jezusu. |
Ko sta | stopila | v čoln, je veter ponehal. |
Ko je množice odpustil, je | stopil | v čoln in prispel v magadánsko pokrajino. |
Jezus pa je | stopil | k njim, se jih dotaknil in rekel: |
Ko so prišli k množici, je nekdo | stopil | k njemu, se vrgel pred njim na kolena |
Tisti čas so učenci | stopili | k Jezusu in ga vprašali: |
Nekdo je | stopil | k njemu in rekel: |
Tedaj je | stopila | k njemu mati Zebedéjevih sinov s svojima |
Jezus je | stopil | v tempelj in izgnal vse, ki so v templju |
v tempelj, in medtem ko je učil, so | stopili | k njemu véliki duhovniki in starešine |
Stopil | je k prvemu in rekel: ‘ | |
Stopil | je k drugemu in rekel isto. | |
Ko je odhajal, so | stopili | k njemu njegovi učenci in mu pogled |
Ko pa je sedèl na Oljski gori, so | stopili | k njemu učenci in ga na samem vprašali: |
»Sédite tukaj, medtem | stopim | tja, da bom molil.« |
Nato je | stopil | malo naprej, padel na obraz in molil: |
Takoj je | stopil | k Jezusu in rekel: |
Stopil | je noter in sédel med služabnike, da | |
Malo nato so tisti, ki so stali tam, | stopili | k Petru in mu rekli: |
Če si Božji Sin, | stopi | s križa!« |
Izraelov kralj je, naj | stopi | zdaj s križa in bomo verovali vanj. |
Stopil | je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. | |
Stopíta | sèm in poglejta kraj, kamor so ga položili. | |
Brž ko je | stopil | iz vode, je zagledal odprta nebesa |
»Vstani in | stopi | v sredo!« |
Takoj ko je | stopil | iz čolna, mu je prišel od grobov sèm |
deklice ter svoje spremljevalce in | stopi | tja, kjer je bila deklica. |
»Kjerkoli | stopite | v hišo, ostanite tam, dokler ne odpotujete |
In ker je bila ura že pozna, so | stopili | k njemu njegovi učenci in mu rekli: |
Nato je | stopil | k njim v čoln in veter je ponehal; |
Brž, ko so | stopili | iz čolna, so ga že prepoznali. |
Stopil | je v neko hišo. | |
odpustil; sam pa je z učenci takoj | stopil | v čoln in se odpeljal v dalmanútske |
In pustil jih je, spet | stopil | v čoln ter odplul na drugo stran jezera. |
Kar | stopita | k njemu Zebedéjeva sinova Jakob in |
Stopil | je k njemu in ga vprašal: | |
Ko je prišel, je takoj | stopil | k njemu in rekel: |
dneh postavljaš, reši sam sebe in | stopi | s križa.« |
Kristus, Izraelov kralj, naj | stopi | zdaj s križa, da bomo videli in verovali!« |
pričakoval božje kraljestvo, pogumno | stopil | k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. |
Stopile | so v grob in zagledale mladeniča, ki | |
Stopile | so ven in zbežale od groba. | |
Stopila | je v Zaharíjevo hišo in pozdravila | |
Gospodov angel je | stopil | k njim in Gospodova svetloba jih je |
Vstal je, odšel iz shodnice in | stopil | v Simonovo hišo. |
bila pri bregu; ribiči so bili pravkar | stopili | iz njiju in izpirali mreže. |
Stopil | je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, | |
Kako je | stopil | v božjo hišo in vzel daritvene hlebe, |
»Vstani in | stopi | v sredo!« |
Vstal je in | stopil | . |
Nisem vreden, da | stopiš | pod mojo streho. |
Ko je | stopil | v farizejevo hišo, je sédel za mizo. |
Vsa objokana je od zadaj | stopila | k njegovim nogam in mu jih začela močiti |
Ko sem | stopil | v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode |
Nekega dne je s svojimi učenci | stopil | v čoln in jim rekel: |
Komaj je | stopil | na kopno, mu je iz mesta prišel nasproti |
Stopil | je v hišo in nikomur ni pustil iti | |
V katerokoli hišo | stopite | , ostanite tam in od tam pojdite naprej. |
Stopil | je k njemu, zlil olja in vina na njegove | |
božje kraljestvo in vsak se trudi, da | stopi | vanj. |
Zahéj pa je | stopil | pred Gospoda in rekel: |
Ko je | stopil | v tempelj, je začel izganjati prodajalce. |
ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in | stopiti | pred Sina človekovega.« |
Stopil | je k Jezusu, da bi ga poljubil. | |
Stopil | je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. | |
Kamen od groba so našle odvaljen in | stopile | so noter, toda telesa Gospoda Jezusa |
Ko so bile zaradi tega zbegane, sta | stopila | k njim moža v bleščečih oblekah. |
so se oni o tem pogovarjali, je sam | stopil | mednje in jih pozdravil: |
»Gospod, | stopi | dol, preden moj otrok umrje.« |
bil tam en sam čoln in da Jezus ni | stopil | s svojimi učenci vred v čoln, temveč |
Jezusa ne njegovih učencev, so sami | stopili | v čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali |
Kdor | stopi | skozme, se bo rešil: hodil bo noter |
Stopili | so za njo, ker so mislili, da je šla | |
Stopili | so k Filipu, ki je bil iz Betsájde | |
to povedat Andreju, Andrej in Filip | stopita | k Jezusu in mu to povesta. |
Tam je bil vrt in | stopil | je vanj, sam in njegovi učenci. |
»Jaz sem,« so | stopili | nazaj in popadali po tleh. |
Simon Peter, ki je šel za njim, in | stopil | v grob. |
Nisem še namreč šel k Očetu; | stopi | pa k mojim bratom in jim povej: ‘ |
vrata zaklenjena, je prišel Jezus, | stopil | mednje in jim rekel: |
Jezus pride pri zaprtih vratih, | stopi | mednje in jim reče: |
Odšli so in | stopili | v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. |
Ko so | stopili | na kopno, so zagledali žerjavico na |
Simon Peter je tedaj | stopil | na breg in potegnil na kopno mrežo, |
Ko so prišli v mesto, so | stopili | v gornje prostore hiše, kjer so se |
videl, da nameravata Peter in Janez | stopiti | v tempelj, ju je prosil miloščine. |
»Pojdite, | stopíte | v tempelj in govorite ljudem vse besede |
Povabil je Filipa, naj | stopi | na voz in prisede. |
ustaviti voz, oba, Filip in evnuh, sta | stopila | v vodo in Filip ga je krstil. |
Ko pa sta | stopila | iz vode, je Gospodov Duh vzel Filipa. |
Hananíja je šel in | stopil | v hišo. |
Vstani in | stopi | dol! |
Peter je | stopil | k njima in rekel: |
Medtem ko se je z njim pogovarjal, je | stopil | v hišo; tam je našel zbranih veliko |
uri v svoji hiši in glej, predme je | stopil | mož v belem oblačilu in mi rekel: |
mano je šlo tudi teh šest bratov in | stopili | smo v hišo tistega človeka. |
In glej, Gospodov angel je | stopil | k njemu in svetloba je oblila celico. |
Stopila | sta na prosto in hodila po ulici; in | |
ko si je o tem prišel na jasno, je | stopil | do hiše Marije, matere Janeza Marka, |
ste prepričani, da verujem v Gospoda, | stopíte | v mojo hišo in ostanite tu!« |
Tedaj je Pavel | stopil | v sredino Areopága in spregovoril: |
Pavel je | stopil | dol, se sklonil nadenj, ga objel in |
znano, kako sem od prvega dne, ko sem | stopil | na tla province Azije, ves čas živel |
Stopili | smo v hišo oznanjevalca Filipa, ki | |
Stopil | je k nam, vzel Pavlov pas, si z njim | |
Naslednjo noč je Gospod | stopil | k Pavlu in mu rekel: |
Šel je in | stopil | v vojašnico in o tem obvestil Pavla. |
višjih častnikov in mestnih veljakov | stopila | v sprejemno dvorano, je Fest ukazal, |
Tedaj je Pavel | stopil | mednje in jim rekel: |
Zakaj nocoj je | stopil | k meni angel Boga, ki mu pripadam in |
Pred cesarja moraš | stopiti | in glej, Bog ti poklanja življenje |
Očetovem posegu vstal od mrtvih, tudi mi | stopili | na pot novega življenja. |
Saj bomo vendar vsi | stopili | pred božji sodni stol. |
Zakaj | stopili | ste, bratje, na pot božjih Cerkvá, |
nadangelskem glasu in ob božji trobenti | stopil | z neba. |
K meni pa je | stopil | Gospod in mi dal moč, da sem oznanjevanje |
Bomo videli, če bodo | stopili | v kraj mojega počitka!« |
Katerim je »prisegel, da ne bodo | stopili | v kraj njegovega počitka«, če ne tistim, |
Bomo videli, če bodo | stopili | v kraj mojega počitka!« |
»Bomo videli, če bodo | stopili | v kraj mojega počitka!« |
oznanjena prej, zaradi neposlušnosti niso | stopili | vanj, znova določa dan, »danes«, ko |
Kdor namreč | stopi | v kraj njegovega počitka, se spočije |
Potrudimo se torej, da | stopimo | v ta kraj počitka, da ne bo kdo podobno |
narejen z rokami in ni od tega sveta, je | stopil | v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo |
Zato tudi prejšnja zaveza ni | stopila | v veljavo brez krvi. |
Kristus namreč ni | stopil | v svetišče, ki bi ga naredila človeška |
»Ti | stopi | tja,« ali |
K njemu | stopíte | , k živemu kamnu, ki so ga sicer ljudje |
Stopili | so na pot Beórjevega sina Bileáma, | |
bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi | stopili | na pot spreobrnjenja. |
sliši moj glas in odpre vrata, bom | stopil | k njemu in večerjal z njim, on pa z |
» | Stopi | sem gor in pokazal ti bom, kar se mora |
Jagnje je | stopilo | naprej ter vzelo knjigo iz desnice |
Z desno nogo je | stopil | na morje, z levo pa na zemljo. |
» | Stopi | in vzemi odprto knjižico; ta je v roki |
Stopil | sem k angelu in mu rekel, naj mi dá | |
vama, zemlja in morje, ker je hudič | stopil | na vaju, poln divjega besa, ker vé, |
Iz svetišča je | stopil | drug angel in z mogočnim glasom zavpil |
Iz svetišča v nebesih je nato | stopil | drug angel, ki je tudi držal oster |
Od oltarja pa je | stopil | še drug angel, ki je imel oblast nad |
Iz svetišča je | stopilo | sedem angelov, ki so nosili sedem šib. |
In nihče ni mogel | stopiti | v svetišče, dokler se ne bi izpolnile |
Stopil | bo na plan, da bi zapeljal narode, | |
Vanj ne bo nikdar | stopilo | nič nečistega, tudi ne, kdor počenja |
do drevesa življenja in da bi smeli | stopiti | skozi vrata v mesto. |
Nanj je prvič | stopil | leta 1952 po diplomi na AGRFT in s |
po kateri bi lahko brez ovinkarjenj | stopili | tja, kjer so nam (bila ) vrata že sicer |
Po odmoru je najprej | stopil | Ivo Hvalica in »zaradi protesta« nepreklicno |
ponudil svoje cene in ni pravočasno | stopil | v stik s prodajalci. |
Če smo se prepirali, je | stopila | k nam in nas pretepla. |
Ko je oče odhajal, je | stopila | k njemu in sta se poljubila. |
Ko sem prišel mimo, je | stopila | k meni in me poklicala, tako narahlo, |
Vsako jutro, preden sem odhajal, sem | stopil | k njeni postelji. |
Pustil je knjige in | stopil | med kmete. |
Damo ti pest denarja, da se rešiš in | stopiš | v pošteno življenje. |
kadar se bomo povzpeli do tja, bomo | stopili | čezenj. |
Prebudimo se, prerodimo se in | stopimo | na pot, na borbe pot, ki pelje do praga |
Stopim | k steni in udarim po njej. | |
- Hočem, pravim in | stopim | z njim iz celice k mizi. |
Skloni se in | stopi | na hodnik. |
Čemu ti Fanči ne | stopiš | za pomarančo. |
Stopite | ‘izza ograde, kamor so vas zaprli, | |
bogvekam bi se bil še zamislil, pa je že | stopil | na hodnik. |
- Andiamo! | Stopili | so v noč. |
Okrenil se je in hotel | stopiti | proti izhodu. |
- Avanti, andiamo! | Stopili | so čez mostovž na suho. |
Sam pa ni vedel, kdaj so | stopili | na ozko dvorišče in kdaj so zaloputnila |
Nadzornik in ječarji so | stopili | za njim. |
Na prag je | stopil | Vladimir, ostal za hip, nato se zamajal |
Stopil | je k vratom in je vprašal: | |
Stopil | bi bos po rosnem travniku, stopil v | |
Stopil bi bos po rosnem travniku, | stopil | v svežo razorano zemljo. |
Stopila | je na prag, da bi jasneje videla, če | |
počasi se je zmotal iz nje pismonoša in | stopil | proti bajti. |
gledališče in vsi so se mu klanjali in ko je | stopil | na oder, so mu ploskali, ploskali. |
Starka je | stopila | iz mesta, v mater je udarila burja. |
Pa kaj bi čakal", je zamrmral, | stopil | v lujpo, snel s kljuke vrv in potegnil. |
je umiralo v polmrak, ko je Martin | stopil | za cerkveno obzidje, da počaka dné. |
vlak premaknil, je k Martinu še enkrat | stopil | orožniški častnik, ga prijel za okove |
V celico je | stopil | ječar. |
V celico je | stopila | truma ječarjev. |
Martin je | stopil | na mračen in tih hodnik. |
Saj ga vidim, kako je | stopil | v gostilno, si naročil molče vina in |
da je bila zmešnjava še večja - in | stopil | k drugi sobi po cela; zamenjal je oknice |
nikakor ni mogel premagati, da ne bi | stopil | v gostilno na kozarec žganja. |
Trinajstletna je | stopila | v tovarno; delala je, pela, se smejala, |
Stopil | je k Angeli, se široko smejal in kazal | |
Ko je | stopil | v socialni urad, so ga vprašali, kako |
Samo k Ferletisovi je | stopila | po ščepec soli, pa že ni mesa nikjer. |
vrati in znajo vsak čas potrkati in | stopiti | k njemu. |
ogorek zdrknil z dlani in padel na tla, | stopil | nanj z velikim okovanim čevljem in |
Kadar se ona malo pomiri, | stopi | k njej, si odpne hlačni jermen in jo |
tako sedela in molčala, potem pa sta | stopila | na blatno ulico in se poslovila. |
kozarček za kozarčkom, proti jutru pa je | stopil | k pultu in povprašal rejeno lastnico: |
mrmral Bernard sam pri sebi, ko je | stopil | na cesto. |
Ko je | stopil | po vseh premetavanjih, zgaran, ušiv, |
- zaželel si je prostih nog, da bi | stopil | na cesto. |
videl, da je vse v najlepšem redu, je | stopil | skozi ozka vrata na hrastov mostiček, |
in se enakomerno vrtela, potem pa je | stopil | na širok jez, ki ga je bil zgradil |
Ko je | stopil | tja, je žagar kadil cigareto, kmet |
je nekaj korakov, toda še preden je | stopil | na jez, je zaslišal, da kamni teko |
Ko so | stopili | v jetniško pisarno, so se vsi ostali |
in | stopil | k zarjavelemu pločevinastemu koritu |
Stopil | je k njim in jih takoj zaslišal. | |
Martin je | stopil | k svoji postelji in ko je povezoval |
bogastvo, prazno ptičnico, - in k njemu je | stopil | star, debelušen detektiv in mu prijazno |
Stopila | sta na cesto in detektiv ni revsal | |
Ko sta prišla do sadnega trga, je | stopil | k zavaljeni branjevki, kupil škrnicelj |
Tedaj so se odprla vrata in v kupé je | stopil | miličnik. |
Ko je | stopil | iz voza, se je kakor lutka v izložbi |
»Hejla, vi možakar, | stopite | no malo sem!« |
Potem je | stopil | k ženici in ko ji je zadeval košaro, |
trdo zaključil svoje premišljevanje in | stopil | proti izhodu. |
je začutil v žepu nekaj drobiža, je | stopil | v gostilno, ki je stala ob vodi. |
Razveselil se je kakor otrok, | stopil | k peči in z rokami pogrebel po uvelih |
zamrmrala, Martin pa je vstal od mize in | stopil | k steni, na kateri je visela kitara. |
Gostilničarka je | stopila | na prag in gledala za njim, kako je |
Čudovito lepo je | stopiti | skozi domača vrata, se pozibati še |
ogledaš življenje in svet, ki je tam, | stopiti | za tretjo in četrto, brez konca in |
ker je bil še zgodnji popoldan, je | stopil | po stezi, ki je peljala k reki, da |
Preden sta šla dalje, sta | stopila | k tolmunu in se gledala kakor v zrcalu; |
Ko je | stopil | v vas, se je kadilo iz hiš in kjer |
se vrnile v hiše, ogrnile plete in | stopile | po cesti za njim. |
Ko se je Martin okrenil, je | stopil | k njemu miličnik, ga premeril in vprašal |
Kar semle | stopi | in poglej.« |
Ko sta | stopila | iz pisarne, se je bilo zbralo na kamniti |
Stopil | je iz vasi, tu pa tam so babe še zmerom | |
Še nekaj korakov, in | stopil | je na Pologarjevo ravan. |
je prav za spoznanje zazibala, ko si | stopil | nanjo. |
Tiho je | stopil | po veži, kakor tat. |
mislil je pravkar na tihem oditi, ko je | stopil | v vežo srednjevelik možakar, ki se |
Žena je | stopila | za njim, prižgala luč in glasno rekla: |
je dejal Pologar, | stopil | k uri, jo navil, vzel v roke debeli |
Stopila | sta pred hišo. | |
je odgovoril Martin, | stopil | v hlev in legel v listje, ki mu ga |
skobacal iz listja, se pretegnil in | stopil | za hlapcem, ki je še odklenil |
vzel prot, ki ga mu je molil hlapec in | stopil | za kravami. |
Stopil | je preden in zakričal, ne da bi ga | |
Martin je | stopil | v veliko prazno izbo. |
in je | stopil | iz hleva, da bi povedal gospodarju, |
in snažil čevlje, Martin je | stopil | predenj in stresel hlače, ki jih je |
Ali naj | stopim | k njej in ji stisnem roko. |
pred cerkvijo, ker se je bal, da bo | stopila | k njemu. |
Stopil | k njej, jo prosil odpuščanja in ji | |
je bevsknila in | stopila | v vežo. |
je trdo odgovorila in | stopila | na klanec. |
Martin je | stopil | za njo, tiščal fotografijo k sebi in |
sliko, ki jo je prej vrgel na mizo, | stopil | je k oknu in v polmraku še enkrat premotril |
se ozrl po cvetoči tepki in počasi | stopil | v polmračno vežo. |
Vzel ga je v naročje in | stopil | z njim iz izbe. |
razočaran vračal domov, sedmi dan pa je | stopil | iz avtomobila visok fant v temnomodri |
Kar mirno | stopiva | v gostilno,« |
Stopila | sta v gostilno, sedla za široko mizo | |
Ko sta | stopila | iz gostilne, je bila že trda noč. |
Stopila | sta k reki, se potihoma plazila po | |
General je | stopil | k blagajni in Ernest prav tako. |
Doma je | stopil | v stranišče in jo odprl: 1000 lir. |
Če je v listnici njegov naslov, | stopi | v trafiko, kupi veliko kuverto, deni |
papirje v žep, vrgel listnico v cev in | stopil | na cesto. |
Prišel je, toda da ne bi | stopil | pred njo praznih rok, se je že na poti |
se najprej najedla in napila in nato | stopila | na cesto. |
Martin je zavzdihnil, zamahnil z roko in | stopil | pod cesto. |
Zdaj pač lahko | stopi | pred njo, ji odrine dva stotaka in |
med mašo je zbiral besede, toda ko je | stopil | iz cerkve, mu je jezik odpovedal in |
Čakal je dolgo in ko je | stopila | Jera na prag, je odskočil kakor otrok, |
Počakal je za minuto, potem pa junaško | stopil | naprej. |
Stopil | je tik pred njo in se delal, kakor | |
je prišla do njega, ga pogledala in | stopila | naprej. |
Toda ko so mu | stopile | na jezik, so se mu na mah zazdele neprimerne |
Kadar | stopijo | kmetje v to sobo, stopajo z občutkom, |
Ko je | stopila | iz polnega avtomobila, se je ogledala |
avtomobila, se je ogledala po vasi in potem | stopila | k pismonoši, ter ga vprašala, kje stanuje |
Ko je | stopila | Gilda predenj, se je zastrmel vanjo; |
Stopil | je k Gildi jo božal po laseh in ji | |
Pologarica vrnila s polja in Gilda je | stopila | k njej. |
Stopil | je v vežo in vzel na skrinji obilno | |
Komaj je odnesel pisker iz hiše, je že | stopil | Pologar v vežo. |
Igralci so | stopili | na oder s prisiljenim vriskom in petjem, |
Šel je iz hiše, majal z glavo in | stopil | na polje. |
Tam je ustavil in | stopil | z voza. |
Bilo je sicer lepo | stopiti | na svojo rodno zemljo. |
Skočil je z voza in | stopil | proti bajti, ki je bila tako domača |
Stopil | je za hišo, odprl vrata na kaščo in | |
Ko je | stopil | v vežo, so njegovi debeli škornji zaškripali |
Nanca je včasih | stopila | k Bosancem in se naslonila s prsmi |
Spet sta | stopili | k oknu. |
bilo v kuhinji največje veselje, je | stopil | iz postelje in odprl vrata. |
Komaj je | stopil | v kuhinjo, so ga že obkolili vojaki. |
Gospod župnik je | stopil | na prižnico. |
dna srca si je zaželela, da bi takrat | stopil | Žef pred njo. |
Gospod župnik je | stopil | pred oltar. |
je kučmo na plešo, odpel jermen in | stopil | k tepki. |
Zavalil je k deblu težak štor, | stopil | nanj in zavihtel jermen. |
Na prag je | stopil | oče Jakob v spodnjih hlačah, odprl |
Stopil | je mimo prhajočih konj, ne da bi se | |
Potem je | stopil | k mizi, pogledal Žefa prav od blizu |
zlobnim jezikom pometla vse kote, je | stopila | prav do njega, privzdignila kučmo z |
Stopil | bo v hišo in ji mirno pokazal vrata. | |
Stopil | je v kuhinjo, toda kuhinja je bila | |
Stopil | je po stopnicah, pa se je premislil. | |
Stopil | je k žlebu, slekel srajco in se prhajoč | |
Žef je | stopil | v izbo, ko je oče Jakob pravkar vstal |
starki, ki leži mrtvoudna in bo zdaj zdaj | stopila | pred božji tron! |
Ko je Žef | stopil | iz hiše, se je spet oglasil: |
Tu pa tam sta | stopila | z boso nogo na rjav žebelj, ki je zijal |
Ko je Žef odkorakal po vrtu, je | stopila | v hišo. |
in tramove ter razmišljal, kako naj | stopi | pred Nanco in kaj naj reče. |
Ko je | stopil | v kuhinjo, je bila že popolna tema. |
Stopil | je proti kozolcu, kakor se je bil že | |
se je na skrilih, sezul škornje in | stopil | na stopnice. |
Najprej je | stopila | k Anci, da bi jo očedila. |
Vstal je in Nanca mu je | stopila | naproti z veliko zajemalko. |
Zato je sklenil, da bo | stopil | k Cestarju in popravil sramoto, ki |
zaklel, udaril po mizi in rekel, naj | stopijo | ven z njim. |
Če bi mu v tistem trenutku | stopila | pred oči, bi se ji res ne godilo dobro. |
Mahnil jo je kar preko senožeti, | stopil | je s steze, drselo mu je po rosni travi, |
S solznimi očmi je | stopil | pred Žefa in zajavkal: |
»Jutri zjutraj | stopi | k Brdarju po vse štiri fante.« |
Žef je | stopil | v vežo, potegnil sekiro izpod skrinje, |
Ko je pokuhal ves krompir, je | stopil | na županstvo, razkrilil roke in povedal, |
dokumente, se nekega jutra napravil, | stopil | v kuhinjo in kratko malo rekel: |
izkobacala iz zibke, capljala po hiši, | stopila | na cesto in kolovratila po vasi v pisanih |
Ko sem po maši | stopil | izpred oltarja, me je v zakristiji |
Stopil | sem v srednjo šolo. | |
Medtem mi je umrla mama - in ko sem | stopil | v devetnajsto leto, sem se odpravil |
Časa bo še na pretek, sem si rekel in | stopil | k oknu. |
»Ee‐ee, | stopite | tja.« |
Stopil | sem korak od mize. | |
» | Stopite | do okna, da, da, še,« je mencal. |
Stopil | sem k njemu. | |
Stopil | sem še korak bliže. | |
Ob pol šestih je na prižnico | stopil | kaplan, nam pa so odprli vrata za dobro |
Stopil | je k mojemu oknu in me prosil za cigaretni | |
Nasmehnil sem se in | stopil | od okna. |
Ko mu je trgovka pripravila, je | stopil | bliže, položil denar na mizo, spravil |
poletju je sredi najhujših pasjih dni | stopil | v našo zakajeno kuhinjo. |
Stopila | je k njemu, vrgla predenj vrv in osorno | |
krepko zategnil pas, pobral vrv ter | stopil | h Graparjevemu Petru. |
Potem pa je | stopila | k župniku, prekrižala roke na junaških |
cerkvi svojo zagorelo kožo; moža sta | stopila | v nasprotni tabor in dve šunki sta |
zaškripali podkovani čevlji in v sobo je | stopil | Zagričar ter samozavestno pozdravil |
ponoči natekla v jami, in je Peter | stopil | na rob groba, so mu resnične solze |
vrgli v vodo, si obrisali solze in | stopili | k Mihu na žganje. |
Ko je babica | stopila | k njemu v izbo, kjer je s strogim obrazom |
še kake šivanke ali bucike, in mirno | stopil | v sobo. |
Stopil | je bliže, žena je poiskala njegovo | |
»To že,« je rekla Zinka in | stopila | bliže. |
Zinka je počasi vstala, | stopila | v kot še po dve jabolki ter jih postavila |
Čez nekaj minut je | stopil | Venček iz hrama, stekel po klancu in |
spovednici, kajti pred oltar jih je sram | stopiti | - saj ne hodijo več v šolo - v kraljestvo |
Ob nedeljah skorajda ne smejo | stopiti | na vas, posebno pa se morajo ogibati |
Tudi na dnino je zdaj | stopil | ; kadar je bil doma, ga je pa Marjanca |
iz zdiča, pograbil poziv z mize in | stopil | k vratom. |
»Kaj, izmažem?« je Venc | stopil | bliže in spet položil poziv na mizo. |
je dejal Izidor in samozavestno | stopil | v vežo. |
Peter je tudi vzel pogum v roke in | stopil | za njim. |
Venc in Izidor sta | stopila | za njim. |
zapuščenega sveta, kamor samo vsako pomlad | stopi | hlapec, da izprazni medrje. |
Venc pa je | stopil | k ograji in spustil cvetlice v vodo. |
Potem je | stopila | k sosedi in tarnala, da je pob od dne |
Kadar so prišli orožniki, je Zinka | stopila | k njemu in ga vprašala, če bo še kaj |
bil v izbi prijeten hlad, je Zinka | stopila | k Vencu, mu položila roko na rame in |
»Smrt,« je dejala Zinka, se nasmehnila, | stopila | k avtomatu, ga navila in sprožila, |
Zinka je | stopila | k njemu, mu grebla z rokami po črnih |
Ko je Venc po štirinajstih dnevih | stopil | na cesto, so otroci drli za njim, se |
Sem | stopi | , da ti popiham,« je rekla mama, jo |
Stopila | je k zrcalu, si popravila lase, se | |
Poviškajem,« je resno odvrnila Zinka, | stopila | k avtomatu in ga sprožila. |
planil pokonci njegov nezakonski sin in | stopil | predenj. |
Nekega večera je | stopil | v bajto k sestri Pavli in ji meni nič |
je strumno in, če bi vaški paglavci | stopili | predenj, se zgrabili za trebuhe in |
vrata, kakor bi se bal, da bo Marjanca | stopila | k njemu in mu brala iz oči, kakšnega |
Venc je | stopil | k mizi, vzel likalnik v roke, ga potežkal |
planil pokonci, se grenko nasmehnil in | stopil | iz hiše. |
cmeril!« je jezno zakričal Izidor in | stopil | k oknu. |
Potem se je dvignil, | stopil | k okencu in se s svojimi velikimi očmi |
Marjanca je včasih | stopila | k njemu in mu pod predpasnikom prinesla |
Stopila | je k njemu, vrgla predenj vrv in osorno | |
krepko zategnil pas, pobral vrv in | stopil | h Graparjevemu Petru. |
gumb, je oblekel srajco, prijel vrv in | stopil | v vežo. |
potem zajtrk,« je zamrmral Venc in | stopil | čez prag. |
skozi okno in gledal za njim, ko je | stopil | čez most in se začel spenjati po pobočju. |
Ko sem se napravil, sem | stopil | na cesto. |
zbogom, Nande«, sem se naglo poslovil in | stopil | čez cesto k Hildi. |
Podoreharjeva Tinca, sem vzel plašč in | stopil | iz gostilne. |
»Dobro se ozdravi«, sem rekel Tinci in | stopil | k brivcu, kar se mi tudi ne pripeti |
svojo pisano košaro, pograbila locenj, | stopila | na pobočje in potegnila iz doline svoj |
na pragu čakajo otroci mater, ki je | stopila | v vas po ščepec soli in jim nemara |
Stopili | so po Čarja, ki je bil sicer neke vrste | |
Ko je | stopila | v kuhinjo, jo je Kih začudeno pogledal |
Približno ob isti uri so v drugi soteski | stopili | iz hiše stari Pečan, njegova hči Nanca |
Pečanova dva sta jih zviška prezrla in | stopila | za Nanco in Ludvikom. |
je ujela zadnje besede, se zravnala, | stopila | s svojim pritlikavim ženinom v cerkev |
» | Stopi | sem, lajdra, da te česnem!« |
sezula čevlje, jih vrgla pod klop, | stopila | k peči in z vzvišenim mirom rekla: |
Peskarjev Ludvik pa je | stopil | k njemu, ga cvenknil po ustih in mu |
Župnik je | stopil | k mladima in ju zvezal s štolo. |
Kobilčer je ves trepetal in se bal | stopiti | iz kurnika. |
Stopila | je k Mici in rekla: | |
»No zdaj pa le | stopimo | ,« je rekla Nanca, ko je iz zakristije |
In | stopili | so k Modrijanu, ki jim je v gornji |
je premišljal, ali naj kar pri priči | stopi | po stopnicah in zmelje tisti Peskarjev |
Stopil | je k njej in dejal: | |
bi se najbrž slabo končala, če bi ne | stopila | iz sobe Ruparjev in Lužarjev, ki sta |
dobro?« je dejal Ruparjev Franc in | stopil | predenj. |
trudna, prosila je Lužarjevo Rozo, naj | stopi | z njo, in izginili sta po stopnicah. |
glavo postavljal,« je zaklel Štefuc, | stopil | iz kočije, pobral Mojega Jezusa in |
»Bomo videli,« je rekel Štefuc in | stopil | iz kočije. |
je na vrtu prebiral brevir, je naglo | stopil | v drvarnico po krepelce, stisnil jezik |
Po prstih se je prizibal do peči, | stopil | na klop in pogledal v kup cunj, v katerih |
potrepljala s koščeno roko Štefeta po rami, | stopila | v izbo, vzela izpod steklenega valja |
Stopila | je na prod, pograbila težko verigo | |
je dejal, zaklenil vratca in naglo | stopil | iz cerkve. |
sama odprla in keliha sta Štefetu sama | stopila | v naročje. |
med koritoma, da ne bi kakemu otroku | stopil | na glavo. |
Vsako dopoldne je | stopil | na prag in zakričal, da je kar od cerkve |
Pregledal je svoje njive, na večer pa je | stopil | k Logarju in celo h Kacafuri ter s |
Na cesto pa ne | stopi | nihče, kajti nihče noče biti prvi. |
Usadar je | stopil | na cesto, za njim Ustinar, Obrekar |
Vsi se premaknejo in | stopijo | za njim. |
kmalu polna, toda na gredice noče nihče | stopiti | . |
Zato naglo | stopi | k Dragiču, ki mu je najbližji, in mu |
hudomušno pomežikne samemu sebi ter | stopi | za grm, kjer si potegne srajco čez |
na skedenj, s skednja pa sem | stopil | na vrt, ki je bil zdaj tako siroten |
Stopil | sem iz vrta, prislonil vrata, kajti | |
je, da ga je pred leti, ko je po maši | stopil | k Modrijanu, da bi si privoščil četrt |
ženska bolj slabotna in se je bala | stopiti | potna iz hiše na prepih. |
za hrbtom oglasil Obrekar, ki je bil | stopil | na prag. |
reva stara znala govoriti,« je rekla, | stopila | k uri ter jo s previdnimi kretnjami |
‘Postavim oprtnik v veži v kot in | stopim | v kuhinjo. |
Oče ... naš je | stopil | za njim. |
Sam je | stopil | k Obrekarju, mu pritisnil revolver |
Toda komaj so | stopili | čez prag, že je Bichi zatulil. |
in je učitelj že nehal govoriti, je | stopil | Boris korak naprej. |
Še preden sem | stopil | na dvorišče, se je zakadil vame mlad |
Ko sva si vse ogledala, sva spet | stopila | na dvorišče. |
zvonikom ter nato izpod oboka tiho | stopi | po šopih goste trave, ki se trmasto |
strani je visoki in tršati Rejc že | stopil | na vzvišeni prostor pred votlim deblom |
Iz cerkve je šele zdaj | stopil | Modrijan s svojo družino. |
Zganejo se, | stopijo | na travo ter se počasi pomikajo v senco |
pasu, se okrene, se odtrga od množice, | stopi | na tlakovano pot in se spusti po širokem |
pomolči, potem pa zgrabi metlo za ročaj, | stopi | na pločnik in dvoumno reče: |
Preden | stopi | v obokani hlev, zasuče glavo in še |
Leva peta se Tinču gnoji, ker je bil | stopil | na trn, in zato zdaj v svojem teku |
Široka Usadarica je že | stopila | na prag, nato se prikaže Ustinarica |
Kadar | stopi | pred nas nesreča v vsej svoji goloti |
Trohovka je | stopila | nekaj korakov, nato pa je nenadoma |
Ko so se ji sile vrnile, je | stopila | k vratom. |
Trohovka je | stopila | v kuhinjo. |
Nato je | stopila | k črvivi, črno prepleskani skrinji. |
Stopila | je k postelji in se stoje pokrižala. | |
nasmehne, prav nalašč visoko dvigne nogo in | stopi | po izbi, da zaškripljejo podnice pod |
»Na sredo | stopi | , da se te lahko vsi ogledajo!« |
vrati in gleda za staro Angelco, ki je | stopila | iz bajte in gre počasi s škafom pod |
Stopi | korak naprej in s polnim glasom butne | |
Stopi | še korak naprej, ker se Drejc umika, | |
Drejc | stopi | h gruči in se tudi okrene proti grapi. |
glasom in odrine Mojega Jezusa, da bi | stopil | proti krčmi. |
Dragič, ki je ves v zanosu, | stopi | korak za njim. |
Tildica je | stopila | čez prag. |
Bichi | stopi | korak naprej in se ustavi pred Drejcem. |
hrbtom oglasi Dragarica, ki je spet | stopila | naprej. |
Bichi | stopi | k strojnici in od daleč pokaže fotografijo |
Bichi | stopi | na konec vrste, vsakemu posebej pomoli |
Bichi | stopi | pred Angelco in jo ostro premeri. |
Naglo | stopi | pred Nančiko. |
sama nekaj korakov od gruče, naglo | stopi | k Drejcu, ki ga Tildica še vedno drži |
Stopi | na stol, sname Mussolinijevo sliko, | |
Stopi | k umivalniku in si jih začne umivati. | |
Kutschera | stopi | dva koraka naprej, ne da bi ga spustil |
še enkrat plašno pogleda, nato vdano | stopi | k vratom in jih odpre, toda Kutschera |
»Zakaj?« ponovi Dragarica in vsa iz sebe | stopi | predenj. |
po glavi!« se naveličano obregne in | stopi | v vežo. |
Bichi in Kutschera | stopita | k bajti. |
Nato | stopi | korak naprej, sklene roke pred Kutschero |
Boris po prstih | stopi | k mizi in se spogleda z očkom Orlom; |
zapogne pismo in ga vtakne v ovitek, | stopi | izza mize ter si sredi izbe začne oblačiti |
Obrekarica vstane, počasi | stopi | k njemu in ga vprašujoče gleda. |
Očka Orel | stopi | bliže in pokaže na žepe: |
Očka Orel | stopi | čez prag. |
»Zdaj pa kar | stopi | , da vse obletiš do večera.« |
oddahne, obesi cepec na klin in naglo | stopi | proti vratom. |
Stopi | z nami, da si skupaj poplaknemo grlo!« | |
Narte pa | stopi | k Mojemu Jezusu; vidno se trudi, da |
»Preklete duše, figarske!« bevskne Narte in | stopi | k vratom. |
Moj Jezus | stopi | k mizi, se z obema rokama nasloni na |
»Boga mi!« navdušeno ponovi Giusto, | stopi | korak bliže in se pripravlja, da bi |
Sova se prerine do Staneta, ki je že | stopil | iz avtomobila, se zravna pred njim, |
Ko | stopi | Stane mimo bunkerja na dvorišče, skoči |
Sova | stopi | korak bliže in jo gromovito nahruli: |
Stane | stopi | naprej. |
ramena, jo počasi pomakne izpred sebe in | stopi | Stanetu naproti. |
Stane | stopi | še korak naprej, se vzpodbujajoče nasmehne |
Ne more se premagati, da ne bi | stopil | bliže. |
Stane | stopi | pred mater in obstane. |
Stane | stopi | na prag. |
ploskanje poneha, si z roko popravi lase, | stopi | korak naprej ter začne govoriti domače, |
Drobni Lokar | stopi | k njemu in mu nalije kozarec žganja. |
Tildica se naglo poslovi, | stopi | k tovornjaku in dvigne roke. |
matere, stisne roko očetu in Borisu ter | stopi | za Tildico. |
»Slovenci kremeniti, le | stopimo | v korak, da osvobodimo |
Travnikarica | stopi | v kuhinjo in takoj skoči k otrokom. |
»... rraus!« se zadere prvi vojak, | stopi | k Travnikarici, jo zgrabi za roko, |
Kutschera | stopi | k strojnici, prekriža roke na hrbtu |
se votlo ozre v Angelco, a vojak že | stopi | k njej in jo potegne iz množice. |
Angelca odločno | stopi | korak naprej, pogleda Kutscheri naravnost |
da bi jo zgrabila, toda Angelca sama | stopi | k Travnikarici, med puške. |
naperjen v drugega, toda dva vojaka takoj | stopita | k njemu in ga potegneta iz množice. |
še suhljatega Smodina, ki sam počasi | stopi | za Okrogličarjem. |
trga na klanec, se Angelca ustavi in | stopi | iz svojih velikih hodničnih čevljev. |
Orel mi je povedal ... da je vaša sama | stopila | naprej ... |
Stane se okrene, počasi | stopi | k njej, ji položi obe roki na rame |
Stopi | na njegovo mesto!« | |
Nato | stopi | nekoliko više, na kup zrušenega zidu, |
»Kar | stopi | h kotlu in zajemi za radio. |
»Vidva pa kar | stopita | . |
Jera seže za solnico, | stopi | k Malemu, mu skrivaj stisne cigareto |
Sova vzdihne, oblizne cigareto, | stopi | k ognjišču, pogleda Jero in spet vpraša: |
zob oborožen,« se oglasi očka Orel in | stopi | k mizi. |
Nato | stopi | bliže in jo začne priganjati: |
Tildica | stopi | k vratom. |
»Bom,« obljubi Tildica in | stopi | v noč. |
Iz hiše | stopi | bivši belogardist Narte, zdaj domobranski |
»Kam?« zaskrbljeno vpraša Jera in | stopi | od ognjišča v sončno luč. |
Rogovilasti domobranec | stopi | iz hiše, porožlja z žlico po posodi |
brzostrelko na klop, jo prisloni k steni in | stopi | v hišo. |
Dragarica | stopi | na prag in pokliče: |
pred Drejca in Tildico, ki prav tedaj | stopita | na prag. |
Nato | stopi | k Drejcu in že z robato dobrodušnostjo |
Nato se nasmehne, zmaje z glavo in | stopi | k mizi. |
Dva bolničarja | stopita | k Sovi in ga položita na nosilnico. |
Že po nekaj korakih | stopita | s kolovoza naravnost v potok, ki hrumi |
Nato počasi odpre vrata in | stopi | v čitalnico. |
Tone da strojnico Malemu, | stopi | predenj in začne gaziti sneg. |
»Zdaj pa kar | stopi | !« ga Stane potreplja po ramenu in po |
strastno trmastim glasom ter naglo | stopi | proti vratom. |
»Skozi sobo,« mirno reče očka Orel in | stopi | z njim k drugim vratom. |
Kutschera | stopi | korak bliže in ga zaničljivo premeri. |
Kutschera pomigne Narteju, ki | stopi | k očku Orlu in se surovo zadere vanj: |
Nato naglo | stopi | k Borisu, ga zgrabi za lase in ga potegne |
Narte prinese iz hiše polno vrečo in | stopi | k očku Orlu. |
vojaki in domobranci se naglo bližajo in | stopijo | po brvi, ki se začne zibati pod težkimi |
Boris odločno | stopi | korak naprej, obstane in si z rokavom |
Boris vzame Drejčevo brzostrelko in | stopi | k Sovi. |
Stane | stopi | iz hiše. |
Kurir plane iz hiše in | stopi | k Stanetu: |
Komisar | stopi | k mizi, sede, jih s kretnjo roke povabi |
vozu, da bi zaklinil hlod, Venček pa je | stopil | k Travnikarjevemu stricu, mu položil |
»te preklete mrhe«, so drug za drugim | stopili | na konec voza, nagnili glavo, priprli |
usnjenega pasa kratek, okovan kij in | stopil | k Petru. |
glavo ter nato s klecajočimi se koleni | stopil | po cesti. |
daviti, zato je skočil na noge in naglo | stopil | k žagi. |
Stopi | gospodu maršalu izpod nog! | |
Stopil | je na cesto in začel počasi prekladati | |
spraševal, kam ga neso, kajti žalost je že | stopila | k njemu, ga prijela pod pazduho ter |
udarila v glavo ob misli, da bi zdajle | stopil | pred ljudi. |
»Če mu | stopiš | na rep, se tako raztogoti, da še zalajati |
osemdesetletno telo, se naglo obrnil in | stopil | na prag kuhinjskih vrat. |
veži, Hotejec se je obrnil, da bi spet | stopil | k Maticu, a prav tedaj je tiho zatarnala |
Hotejca so zbodle tudi te besede, zato je | stopil | k Temnikarici in ji položil roko na |
zasukal na svojih bosih petah in neslišno | stopil | proti vratom. |
Počasi pa so si nabrali dovolj poguma in | stopili | iz hiše ter se začeli pomikati bliže |
potisnil drobec stekla v žep, vstal, | stopil | s skale in se spustil na kolnik. |
»Ampak najprej | stopi | k Loputniku, da te obrije!« |
Stopil | je čez državno cesto in se začel vzpenjati | |
Pepa je brez besede | stopila | mimo matere v hišo, šla v izbo, odložila |
Stopil | je v opaž in se pretegnil, da bi razmajal | |
ni mogel doseči srbečega mesta, je | stopil | k jablani, se s petami uprl v zemljo |
samo v tem, da je Matic s sveta lahko | stopil | v vodo, na nebo, ki so se po njem tako |
brezskrbno drsale ptice, pa ni mogel | stopiti | . |
Matic je neslišno | stopil | za njim in kakor spomenik obstal sredi |
Kokošarka je | stopila | na prag ter zakričala grozeče in proseče |
nenavadno odločno odvrnila Tilčka in | stopila | na kolnik, ki se je vlekel mimo stoga. |
vštric njegovega stebra, se je zganil in | stopil | na kolnik. |
Stopila | je k vrtu, kjer je ob plotu raslo tudi | |
umaknil v stran, da bi Tilčka lahko | stopila | po kolniku. |
Laznar, ki je pravkar | stopil | iz hleva, je obstal kakor ukovan. |
palico do stržena, jo je vrgel v stran, | stopil | h grmu in si odrezal novo. |
Počasi je | stopil | z njive in se naslonil na deblo stare |
Ljudje so | stopili | na cesto ter začeli hoditi od hiše |
Nato so | stopili | bliže in se sklonili nadenj. |
svoje osemdesetletno telo in naglo | stopil | na prag kuhinjskih vrat. |
Hotejec je naglo | stopil | k Maticu, mu položil levico na čelo, |
Še vsa dremava sta | stopila | v noč poznega oktobra. |
ponoči pogreznila in bi zdaj iz nje | stopil | v mrtvi in mrzli podzemski svet. |
»No, | stopiva | hitreje, da se pogrejeva,« je rekel |
se molče odzibala čezenj, molče sta | stopila | na široko cesto in se molče postavila |
»Ravniški Sultan je,« je rekel in | stopil | naprej. |
Hotejec, ki je bil takrat občinski mož, je | stopil | k Janezu, ki je še stal pri grobu, |
Zagledali so Janeza, ki je | stopil | iz hiše in se počasi napotil proti |
Oče je | stopil | nekaj korakov molče, potem pa si je |
izginila; pob je prišel do kozolca in | stopil | mimo - Krn pa je stal pred njim gol, |
Oče je | stopil | nekaj korakov molče. |
Stopila | sta nekaj korakov molče, nato se je | |
da boš vedel,« je rekel oče in naglo | stopil | po mostu. |
je zamahnila z roko in | stopila | k obleki. |
živa, - je nadaljevala teta, ki je | stopila | za mano. - |
Molče sem | stopil | čez prag. |
Teta je | stopila | za mano. |
Obrnil sem se in | stopil | po sobi. |
- Čas ... - sem zamrmral in | stopil | k njej. |
- Zdaj pa odloži vendar puško in | stopi | z mano v kuhinjo, da boš jedel! |
- | Stopi | naprej, - pravi oče in se s hrbtom |
ukrivljenemu deblu starega bora, da bi lahko | stopil | mimo njega. |
Stopil | je iz cokle, jo pobral in ga mahnil | |
Naglo grem po hodniku in naglo | stopim | mimo straže, da bi bil čimprej sam |
rahlo vrtoglavico, zato sem vstal in | stopil | k okencu. |
Sklonil bo glavo in | stopil | iz sobe. |
Toda | stopil | je v kot za vežnimi vrati, kjer je |
in ker me je zaneslo do Preseke, sem | stopil | še teh pet korakov, da ti rečem dober |
Oče je | stopil | za njim. |
Nato je | stopil | iz svojih velikanskih čevljev in v |
Ko sta | stopila | na cesto, se je oče zadovoljno pogladil |
se knjige ne bi trgale, in hitreje | stopil | . |
Zadovoljno je | stopil | čez domači prag, toda zadovoljstvo |
Očetu je bilo očitno nerodno, zato je | stopil | k njim v kuhinjo. |
Nato je | stopila | k pobu in ljubeznivo rekla: |
Kadetka je počasi | stopila | k vratom, jih odprla in tiho rekla: |
Greva, če boš pameten, - je rekla in | stopila | za njim. |
sinoči, ko sem se bil vrnil iz Tolmina, | stopil | k njej ter ji povedal, da sem srečno |
Stresel sem glavo in nagonsko | stopil | na |
Toda do doma sem še najmanj desetkrat | stopil | na rob ceste, a sem se zmeraj premislil |
Slišal sem, da je oče | stopil | v sobo k mami, da se je kmalu spet |
Ko sem | stopil | s stopnic, je oče obema položil roke |
Stopili | smo v izbo. | |
pazduho, nato pa je odločno in hitro | stopil | po vrtu otrokom naproti. |
Ko so prišli do hleva, sem | stopil | od okna in se še enkrat ozrl v mamo, |
takoj razumel njegov pogled in hitro | stopil | k vznožju. |
Stopil | sem od okna in oba sta se mi umaknila. | |
zrele, a so že kar dobre, - je rekla, | stopila | k meni in mi potiskala košarico v naročje. |
- Potem pa kar hitro | stopimo | mimo hiše! - |
In res smo hitro | stopili | . |
Kadetka je takoj | stopila | predme in razširila roke, kakor bi |
Stopila | je k meni, se spet obrnila h grobu | |
kar samo obrnilo od okna in po prstih | stopilo | k vratom. |
In | stopil | sem tja. |
trenutek zanosa, ki človeka poveliča, da | stopi | iz sebe in se dvigne tako visoko, da |
Naglo sem | stopil | v vežo, a na stopnicah sem obstal in |
»Preden misliš koga ozmerjati, | stopi | vsaj za sekundo v njegovo kožo!« |
stoji pred hišo »bukovška lakota«, | stopila | na prag ter mi na velikanskem mesarskem |
Na sredo tega prostora je | stopil | obsojenec. |
sta ga pobrala in ga pridržala, da je | stopil | k njemu vojni kurat. |
mraku pa smo vsi odreveneli, ko je | stopil | v hišo kadet. |
krožnikom, ga spustil na kamniti prag, | stopil | na črepinje in sovražno rekel: |
- Kar naprej | stopi | ! - |
V tem trenutku je | stopila | mama iz hiše. |
še ni zmenil za njenega otroka, je | stopil | k njej. |
Pred vsakim vojakom, ki je | stopil | predenj in je hotel po stopnicah na |
Kuhar je prikimal, | stopil | v vežo, segel v zaboj pod svojo velikansko |
je trdo rekel kuhar in | stopil | v vežo po novo pletenko ruma. |
svojima puškama, jih naglo oprtala in | stopila | po veži. |
Ded je | stopil | v kuhinjo in nam s kazalcem ukazal |
črnimi brki, spet postavil na tla in | stopil | proti ognjišču, k najmlajšima dvema. |
Ko je mama ob šestih vstala, je | stopila | k njemu. |
Junaško sem | stopil | po hodniku in junaško odprl vrata v |
Nato je | stopil | korak bliže, me s palcem in kazalcem |
Mama in oče pa sta | stopila | k dedu in ga začela spraševati, če |
Mama je zaprla vrata za njimi in | stopila | k oknu. |
se je oče kar nenadoma obrnil, naglo | stopil | čez prag in zaprl vrata za sabo. |
Bom | stopil | pa kar naravnost v naš čvrsti, zveneči, |
pogledal podobo svoje doline, preden | stopi | živa pred moje oči. |
Teta je | stopila | naprej in nadaljevala z očitkom v glasu: |
Stopili | smo bliže in se molče zazijali vanjo. | |
Doma so vsi moški | stopili | h krsti in z združenimi močmi dvignili |
Šele ko sem | stopil | na kolnik pod hišo, sem se oddahnil. |
čez rame, potegnil iz vrbja oklešček, | stopil | v vodo, zavriskal in začel bresti. |
Stopi | !« | |
Stric je | stopil | na suho, mi pomežiknil ter mi nato |
Kadar koli sem bil v Gorici, sem | stopil | tudi k njemu. |
» | Stopi | , no, malce po vasi.« |
Tedaj se Gino zgane in | stopi | k Obrekarjevemu Borisu, k Orliču, ki |
imel vse Lahe strahotno v želodcu, | stopil | iz Žuželjčeve bajte. |
Oče je | stopil | k njemu, obstala sta na tnalu ter se |
Ko se je znočilo, je oče spet | stopil | k njemu ter mu začel prigovarjati, |
Ko pa je ujel ravnotežje, je spet | stopil | po kuhinji. |
sem pri priči prebral, da je v vežo | stopila | Kadetka. |
sem vzkliknil in ji | stopil | naproti. |
Stopili | smo za njim na dvorišče. | |
hodnične čevlje, vzela oklešček za palico, | stopila | prva na stezo in rekla nenavadno odločno: |
Tudi s Kadetko sva | stopila | za teto, ki je začela težavno hoditi |
Stopili | smo čez potok. | |
ko sem obrnil hrbet tej praznini in | stopil | naprej, je tam ostal moj razočarani |
Stopili | smo po stezi, ki se je skozi nizke | |
S takimi mislimi sem | stopil | na prečni kolnik nad Očetovo senožetjo. |
se je našobila Kadetka in nejevoljno | stopila | za teto, ki je že krenila po levi |
Stopila | sva naprej. | |
S teto sva | stopila | bliže: v izpranem belem peščencu so |
glasom, si posadila Silvijo za vrat in | stopila | po kolniku. |
Peter je | stopil | čez prag. |
Stopil | sem za njim po ozkem in mračnem hodniku. | |
Stopil | sem za njim v majhno sobo. | |
Stopil | sem bliže. | |
previdnosti obriše naprej štrlečo brado in | stopi | v trgovino. |
srečno!« reče Travnikarjev stric in | stopi | naprej. |
Medtem je | stopila | na cesto Usadarica, Hlipovka, Ustinarica, |
poštarja, ki je priropotal po stopnicah, | stopil | na cesto ter se napotil proti kasarni. |
usnjenega pasa kratek, okovan kij in | stopil | k Petru. |
glavo ter nato s klecajočimi se koleni | stopil | po cesti. |
Stopil | je iz bajte in pogledal v dolino. | |
je premetal nekaj hlodov, nato pa je | stopil | po sekiro in začel cepiti drva. |
Drobna Čelarica je | stopila | na prag, prekrižala roke pod predpasnikom, |
Vsak trenutek mi lahko | stopi | pred oči. |
korakov, še deset korakov, zdaj, zdaj bo | stopila | iz gozda. |
Nato se je takoj prihulil, | stopil | v izbo, potegnil izza omare prastaro |
potisnila listje pod skalo in nato | stopila | nanjo. |
Venček je že pobral svojo puško, da bi | stopil | iz gozda, a prav tedaj je Milica spet |
Venček je previdno | stopil | iz gozda, se spustil po jasi in jo |
sama prihulila, odložila grablje in | stopila | po prstih za njim. |
hrasta, potisnila je listje pod skalo in | stopila | nanjo. |
Nato je | stopil | korak naprej. |
mu je burno utripalo, pa je vseeno | stopil | na plano, saj je bil vendar star že |
žerjavici, preden mu je rekla, naj | stopi | k Modrijanu po nekaj kvasa. |
je ves opran in zlikan prav takrat | stopil | iz svoje bajte. |
Komisar se je vrnil in | stopil | v krog. |
Razmaknili so se, da je lahko | stopila | naprej. |
Potem je | stopil | pod cerkveno lipo in tam počakal može, |
Spustil je železo in s kladivom v roki | stopil | na prag. |
Stopil | je k župniku ter se prav po domače | |
tedaj so se odprla vrata in v sobo je | stopil | župnik. |
»To je beseda!« je prikimal župnik, | stopil | k mizi, stegnil roko in slovesno rekel: |
»Tako!« je rekel župnik, | stopil | od mize in se zravnal. |
kosti!« se je razjezil, spet pljunil in | stopil | naprej. |
Stopil | je samo tri korake, nato pa je obstal | |
Tomaž in ker si tudi neverni Tomaž, | stopi | bliže in se me dotakni!« |
» | Stopi | bliže in se me dotakni!« je zagrmel |
Kovač je | stopil | naprej in se ga dotaknil s prstom. |
Učiteljica je široko odprla okno, | stopila | k tabli in vzela kredo, da bi začela |
glavico, da bi videla izza medvejk, in | stopila | naprej. |
Toda | stopila | je samo dva koraka, potem pa je obstala |
Jerica je počasi | stopila | naprej. |
Nato je | stopila | k učiteljici in ji ponudila cvetje. |
Potem je | stopila | k nesrečni Jerici, ki je s svojim šopkom |
je ostanek krede zagnala po razredu, | stopila | k oknu in globoko zajela zrak. |
Otožno je zmajal z glavo in | stopil | k Jerici. |
Ko sem se spustil na tla, sem | stopil | na rob brega, ki ga je reka izpodjedala. |
Počasi sem | stopil | na viseči most, ki je tako rad zaškripal |
ustnice, kratko prikimal in odločno | stopil | naprej. |
Stopil | je samo nekaj korakov in spet obstal; | |
jezno zamahnil z modrim piskrom in | stopil | pod mojo vrbo. |
Stopili | so pred moje oči, tako živi in tako | |
tako presenetila, da je z obema nogama | stopil | v tolmun. |
Temnikar, ki je ves čas nekaj premleval, je | stopil | za njim. |
Karabinjerja sta prikimavala, potem pa sta | stopila | k Ravničarju, ga potrepljala po rami |
Štirje fašisti so vzvišeno | stopili | h karabinjerjema. |
Počasi sem | stopil | po zeleni otavi. |
imel uklenjene, zato sem le počasi | stopil | na mostiček. |
Stopil | je na rob in pljunil v morje. | |
Prišli smo do velikanskih vrat in | stopili | čez visok kamniti prag na tlakovano |
Stopili | smo v jetniško pisarno. | |
izročil moje papirje, mlajši pa je | stopil | k meni, da bi mi odklenil lisice. |
Spustil sem robec in | stopil | je nanj. |
Stopil | sem k polici, nalil vode v skledo in | |
Vzel sem skledo in | stopil | k lini. |
hkrati tako vabljivo, da bi najbrž | stopil | za svojim odmevom, če ne bi bila vrata |
A ker so bila zaprta, sem hitreje | stopil | navkreber po trdi cesti. |
Počasi in po prstih sem | stopil | mimo stebra, in sam vrag naj ve, zakaj |
Zavil sem na desno, | stopil | nekaj korakov ob obzidju, se ustavil |
Razmaknili so se kakor na ukaz, in | stopil | je naprej v vsej svoji lepoti. |
Stopil | je k debeli murvi pri cerkvenem obzidju | |
talarja in gledali predse, da ne bi | stopili | v blato, z desnico pa so držali za |
Ko so se približali murvi, je | stopil | izza debla in obstal. |
Nato je | stopil | k Tantadruju in ga prosil, naj mu posodi |
Ko se je znočilo, so | stopili | v sobo Luka, Furlan Rusepatacis in |
Tantadruj je | stopil | k Peregrinu in ga prosil, naj mu vrne |
Enaka Palica in Tantadruj so ubogljivo | stopili | za njim. |
je naveličano zakričal Okrogličar in | stopil | k njemu s kozarcem vina. |
Enaka Palica in Rusepatacis so ubogljivo | stopili | za njim. |
izkopljemo!« se je navdušil norček in | stopil | izpod zvonika. |
Stopili | so izpod zvonika, odprli zarjavela | |
ki so zaškripala v tečajih, in molče | stopili | po široki poti med cipresami, ki so |
se približali župnišču, po prstih so | stopili | do okna in pogledali skozi reže priprtih |
»Če si, se oglasi in | stopi | sem! |
Možje so tiho | stopili | za njim. |
Stražmojster se je izprsil in | stopil | za Maticem. |
župnikom, ki so v dolgih pelerinah | stopili | naprej kakor štirje velikani. |
»Da mi nikdar in nikjer več ne | stopite | na pokopališče! |
Peter Majcen, ki je takoj | stopil | k mizi, je mimogrede blisknil po njem. |
In že je Temnikar | stopil | predenj. |
Hitro je | stopil | s praga na dvorišče, stisnil k sebi |
Temnikar je | stopil | k sajastemu skledniku, snel z žeblja |
čaka, - je mirno rekel Temnikar in | stopil | v mrak za vežnimi vrati, kjer je visel |
čez prag, je še dolga leta, kadar je | stopil | v hišo, zmeraj pogledal v kot za vrati. |
- | Stopi | ven in govori! |
Temnikar je | stopil | proti njej in bridko pomislil: |
Ne nori! - je | stopila | k njemu. |
Temnikar, si obesil čutaro za pas in | stopil | proti vratom. |
pozabil! - je odbil Temnikar in hitro | stopil | čez prag. |
Peter Majcen, pograbil lonec z vodo in | stopil | k nočni omarici. |
Stopil | je k oknu. | |
je nekam nerodno, da bo moral zdaj | stopiti | mimo kmeta; nerodno zaradi prejšnjih |
to je vročina,« se je nasmehnil in | stopil | naprej. |
bila upognila proti ramenom; kadar je | stopila | skozi steber sončne luči in se je vreča |
Počasi je | stopila | k njemu in se ozrla v njegovo krošnjo. |
Počasi je | stopil | k javoru. |
Zamahnil je s palico po zraku in | stopil | naprej. |
dan, Cika!« je rekel Peter Majcen in | stopil | bliže. |
Obrnil se je in spet | stopil | k Ciki. |
tistimi hudičevimi krotami, je še enkrat | stopil | k njej. |
Stopil | je na plast suhe detelje. | |
jalovo živeti! - je rekel Temnikar in | stopil | iz hleva. |
brezplodno zasanjaril, je rajši spet vstal, | stopil | k hrastovemu |
Temnikarica je s skledo umazane vode | stopila | iz kuhinje na prižnico, kakor je bil |
Sunkovito se je obrnila in | stopila | v kuhinjo. |
Zravnala se je in prav počasi | stopila | v izbo. |
Stopila | je proti mizi in še enkrat oba objela | |
pa je vdano razširila roke in počasi | stopila | k peči. |
da je ura odbila tri udarce, nato je | stopila | k njej, stegnila koščeno roko in ustavila |
izbe, široko odprla vežna vrata in | stopila | na prag. |
to, ker se ji je zazdelo, da je nekdo | stopil | v hišo; odprla je vrata v vežo, a tam |
ji je še zmeraj zdelo, da je nekdo | stopil | v hišo. |
Takrat je bil | stopil | v hišo nevidni in neslišni gost: okameneli |
Stopili | so naprej in obstali dva koraka od | |
Prekleta strešnica je | stopil | v vežo, široko odprl vrata v izbo in |
Prekleta strešnica je | stopil | v izbo in se zbegano oziral zdaj k |
- | Stopite | noter! - se je Prekleta strešnica obrnil |
in roko, zbrala svoje moči in sama | stopila | v izbo. |
Trdno in naglo je | stopila | naprej. |
Stopili | so na dvorišče in obstali kakor vdani | |
Vztrepetal je, nato pa vdano | stopil | za njo. |
Mongol je | stopil | k Prekleti strešnici in mu z obema |
Vojaka sta zdaj | stopila | k Temnikarici, da bi jo spravila na |
- Na, in zdaj grem... zdaj bom | stopil | čez... |
In ... ne, zdaj vidim, da ni tako lahko | stopiti | s sonca v senco. |
- Če ne boš sam | stopil | v senco, bo senca stopila čezte. |
ne boš sam stopil v senco, bo senca | stopila | čezte. |
nadlegujem!« je rekel Peter Majcen in | stopil | z njo vštric. |
Stopil | je k trti in odgrnil listje. | |
mu vzel trobento in se obrnil, da bi | stopil | iz vinograda. |
No, zdaj pa le | stopi | !« je rekel vnuku. |
bojim!« mu je očitajoče odvrnil otrok in | stopil | iz vinograda. |
Kajne, Jankec?« je ljubeznivo rekel, | stopil | k njemu in ga spet pobožal po kodrastih |
precej obtolčeno majoliko in počasi | stopil | k sodom. |
skoraj prestrašeno rekel starec in hitro | stopil | k njemu z majoliko. |
tako mučno, da je takoj spet vstal in | stopil | k otroku. |
predpasnikom obrisala oči in počasi | stopila | k Petru Majcnu. |
Teta je vzela putrih, | stopila | k sodu in potrkala po njem. |
hodil domov?« je toplo rekla teta, | stopila | k njemu in ga pobožala po glavi. |
Nato je vzdihnil, počasi vstal, | stopil | k Jankcu in ga pobožal po laseh. |
»Ne, ne!« je hitro odkimal ded in spet | stopil | k njemu. |
Otrok je | stopil | k njemu in mu počasi vzel trobento |
Ded je hitro | stopil | k njemu, ga stisnil k sebi in mu začel |
Ko je trobenta utihnila, je | stopil | k starcu ter ga molče zgrabil za roko. |
Črnilogarica je | stopila | za njim. |
Trdo je zaprl vrata svoje sobe, | stopil | k oknu in pogledal po drevoredu. |
Brž ko je | stopil | k mizi in se zamaknil v svoje papirje, |
Po prstih je | stopil | k oknu in dolgo napenjal ušesa. |
Nato je | stopila | k njemu in molče stegnila roko; bila |
Stopila | je k njemu, mu vzela zvezek iz roke | |
Peter Majcen ni | stopil | za njo, ker je spet začutil, kako je |
Stopil | je k oknu in čakal. | |
poznal druge poti, se je razjezil in | stopil | naprej. |
Peter Majcen je | stopil | iz hiše. |
Počasi so | stopili | v krog svetlobe stari Blažič in Črnilogarica, |
Kmalu je žalost | stopila | k njemu in pregnala obup. |
Z vdanim korakom je | stopil | po njej. |
razločil šele tedaj, ko je Temnikar | stopil | s kolnika in zavil k potoku. |
» | Stopi | sem!« |
Oddahnil sem se in | stopil | k njemu na kamen. |
Skrivaj sem | stopil | v materin vrtiček, kjer je pri plotu |
Kmalu spet vstanem in | stopim | na staro pot jetnika in ustvarjalca, |
Stopim | v svojo sobo, obstanem in čakam. | |
Potem | stopim | k oknu, ga trdo zaprem in spet sedem |
so bili že nekoliko utrujeni, ko so | stopili | na kolovoz nad domačim poljem, ki ga |
A vendar so | stopili | hitreje, ker je bil pred njimi travnik |
Stopil | je nekaj korakov vstran, legel v otavo, | |
Pa je nazadnje le | stopil | k otrokom. |
šel je ob robu in gledal, da ne bi | stopil | nanjo. |
požugali drug drugemu in v gosji vrsti | stopili | za starim mornarjem. |
Stopil | je torej h grajskemu mizarju, da mu | |
Trobentač je | stopil | na grajski stolp in zatrobil, da se |
Pesnik je | stopil | k njivi in s pogledom iskal. |
Gospodar Gouy in žena sta | stopila | z njima in začele so se litanije pritožb. |
Če sta naletela na polža, sta | stopila | k njemu in ga zmečkala, pri tem pa |
Prijatelja sta | stopila | na polje, kjer so obračali lucerno. |
pomagal Bouvardu in Pécuchetu čez plot in | stopili | so skozi dve ogradi, kjer so pod jablanami |
škornje in v sami srajci drgetajoč | stopil | čez ves vrt ter čez ponjave položil |
bilo težko delo opravljeno, je Bouvard | stopil | na vrh kamnitih stopnic in zakričal |
Potem je vsak posebej | stopil | čez most. |
o svoji zadregi, ko je v delavnico | stopil | kmet Gouy, za njim pa žena; boječe |
ni imel miru zaradi neuspeha malage, | stopil | je k omari, vzel iz nje pločevinaste |
Bouvard je | stopil | po kad, in ko je bilo vse pripravljeno, |
Zdravnik je | stopil | k postelji, vrgel krožnik skozi okno |
Obesijo naj me, če še kdaj | stopim | v vašo hišo!« |
In | stopili | so v zakristijo. |
V drugi sobi, v katero se je | stopilo | po dveh stopnicah, so bile spravljene |
videl vse to v nizu, včasih je celo | stopil | v Bouvardovo sobo, da se je perspektiva |
ga gotovo zanimalo, če bi blagovolil | stopiti | z njima v knjižnico. |
Duhovnik je | stopil | nazaj. |
Ograja je bila odprta, | stopila | je na prag malih vrat. |
nastanejo tam, kjer slog ene zvrsti | stopi | v drugo, četudi se zaradi tega oddalji |
Stopil | je čez dvorišče, se povzpel po stopnicah, | |
Stopil | je na rob jarka, kjer je stal topol, | |
V dvorano je | stopil | Gorju z dvema spremljevalcema. |
bilo pomiriti množico, zato je Coulon | stopil | v peristil in sporočil, da pripravljajo |
Strojnik je | stopil | nazaj. |
In ko so | stopili | v jedilnico in zagledali mizo, na kateri |
uprla, se je prav razveselil, ko je | stopil | v salon gospe Bordinove. |
Gospodje so | stopili | za njim. |
sta preskočila lastnost hotenja in | stopila | v logiko. |
Stopil | je ne drugi stol, tedaj pa v hipu odrevenel. | |
Stopila | sta k lini, da bi zajela sapo. | |
Sneg se je na mah | stopil | in sprehajala sta se po vrtu, vlekla |
se mu vrtnice zastudile; nič več ni | stopil | iz hiše in divje je srepel v pokrajino. |
žebral vroče molitvice, upal je, da bo | stopil | v bratovščino svetega Frančiška. |
Naslednjega dne sta ob šestih | stopila | v kapelo. |
ramo; vsi hkrati so se drli; potem so | stopili | iz lop, se zbrali okoli njiju, še bolj |
Bouvard ga je opazoval, čez četrt ure pa | stopil | k njemu. |
vprašal Bouvard in kmalu privolil, da | stopi | k obhajilni mizi. |
Ko sta prvič | stopila | v salon, je ravno nekoga zagovarjala. |
Kako je ljudstvo kričalo, ko so | stopili | v areno! |
tacami!« je rekel gospod de Mahurot in | stopil | po stezi v gozd. |
»No, | stopite | za hip noter.« |
zagledala na hišna vrata pribito sovo, sta | stopila | na kmetijo in govorila: |
Na Foureaujev mig je Placquevent | stopil | naprej. |
sem pri težjih pevskih skladbah moral | stopiti | korak nazaj iz zbora in biti tiho, |
kokosovih orehih tako lepo dišečo kremo in | stopil | kvečjemu do telefona, da bi si naročil |
kafra’), in beži, dokler se kafra ne | stopi | . |
Stopil | je na mino, so povedali z uporabo pantomime, | |
pred hišo, dokler nekega dne nanj ne | stopi | žrtev. |
vendar povsem iz svoje lupine niso | stopili | nikoli. |
V zadregi sem se skušal nasmehniti, | stopil | sem k ognju in roke vtaknil v plamene. |
ob praznovanjih (z novo vero se je | stopilo | tudi precej starih, poganskih elementov, |
črevesju, ki jo bodo ti medikamenti | stopili | . |
Tedaj sem | stopil | k lokalnemu ayurvedičnemu padarju. |
Ko je na prizorišče | stopilo | sonce, se je iz megle zableščal napis |
Na železniški postaji ni bilo kam | stopiti | , kaj šele položiti kolo in utrujene |
Vredno je ponj | stopiti | v knjižnico. |
Stopil | mi je pred kolo! | |
Moral sem vsem prizadetim | stopiti | pred oči, to me bo očistilo, sem instinktivno |
Stopil | sem k ognjem, stegnil roke v nebo in | |
Janez | stopi | korak nazaj. |
No, Janez, le | stopi | noter, da zapreva vrata. |
s svojo pravkar spoznano gotovostjo | stopi | ven iz sebe. |
nihilo, saj mora cogitu, da ne bi | stopil | v nič, ko sestopa v svet, spet pomagati |
nadaljnjem sklepanju, namreč ko skuša | stopiti | ven iz sebe k Bogu in v svet, lahko |
Janez | stopi | še nekaj korakov v temo vrta in se |
Bruno vstane, | stopi | do knjižne omare in vzame s police |
vzame z mize že skoraj prazen vrč in | stopi | v klet po vino. |
pričakovanju obstaneta na pragu, ko | stopi | v hišo. |
['zapopadek', pojem]> duha, ki je oživel in | stopil | v eksistenco, ker je na njem že to, |
Odprt je svet, da | stopiš | vanj! / |
s pripravljeno prtljago, in ko sem | stopil | iz taksija, da ji pomagam, je veselo |
Toda zveza je slaba, zato Bruno | stopi | s telefončkom do okna. |
Bruno | stopi | za njim. |
nekaj časa premišljuje, potem vstane in | stopi | k oknu, na široko odpre okenski krili, |
škripajo pod Brunovimi koraki, Janez | stopi | h kaminu in podreza žerjavico. |
pozvoni še enkrat, Bruno vstane in | stopi | pogledat do okna: v poltemi pred hišo |
Angel | stopi | v hišo in po škripajočih stopnicah |
zaradi tistega zajca, zato najprej | stopi | do njega in mu poda hrapavo desnico, |
Bruno | stopi | k oknu in mu pomaha v pozdrav. |
Toda vsakič, ko spet | stopi | vanjo, se mu pogled ustavi na manjši |
kakor da bosta mali svetleči postavici | stopili | ven iz okvirja... |
Mojster | stopi | k balkonskim vratom in jih odpre na stežaj, |
Mojster umolkne, | stopi | k oknu in ga odpre na stežaj. |
identifikacijo, nam le‐ta najprej | stopi | nasproti kot vseobvladujoča, pasivno |
prenosno slušalko in z njo ob ušesu | stopi | k oknu. |
spregledali ravno to... metaforično rečeno, | stopiti | bi morali za zrcalo! |
pričakovanju obstaneta na pragu, ko | stopi | v hišo. |
Janez | stopi | k vodnjaku, čez katerega visi cev za |
zato jo odloži spet na mizo, vstane in | stopi | k oknu. |
Potem | stopi | k telefonu in dvigne slušalko: telefon |
Sinajska gora kadila, ker je Gospod v ognju | stopil | nanjo...“ [6:98-100] |
njih, ko je, na pobudo svojega hlapca, | stopil | k preroku Samuelu, da bi od njega izvedel, |
otrese pipo in jo vtakne nazaj v žep, | stopi | do roba tolmuna, si odpne telovnik |
mojster opazuje, mahoma se odmakne in | stopi | korak vstran. |
sedi tam zraven sam, malce zgubljen, | stopi | še do njega in mu stisne roko. |
to zmogli, bi morali - tako se zdi - | stopiti | ”za“ jezik, onstran simbolnega v ”realno“, |
filozofska druščina se razhaja, nekateri pa | stopijo | dol h katedru, da bi pozdravili mojstra |
skupni interes mesta Ljubljane in države | stopila | Univerza v Ljubljani? |
v spomin na dan, ko je človek prvič | stopil | na Triglav. |
Če lahko rečem, je razstava | stopila | v moj osebni svet, za mojo mizo, je |
Dvakrat | stopiš | v mokroto, pa imaš vlago v nogavici,« |
Slišim, da se po obuvalo splača | stopiti | na Kitajsko,« zanima Božička, ki si |
leti je na gostovanju v tujini prvič | stopil | v nigerijsko ambasado. |
Šestega marca 1522 | stopi | v wittenberški stolnici na prižnico |