O'beseda, označena besedila z lemami
Vendar ga je | spet | in spet obšel občutek posebne nelagodnosti, |
Vendar ga je spet in | spet | obšel občutek posebne nelagodnosti, |
In | spet | , morda sploh ni bila nepravovernost |
živčno begale od Winstona k otrokoma in | spet | nazaj. |
Ko je bil | spet | v stanovanju, je hitro stopil mimo |
Nenadoma je | spet | začel misliti na O'Briena. |
Do štirinajst trideset mora biti | spet | na delu. |
mu je izpraznil pljuča, da je lahko | spet | zadihal le, če je legel na hrbet in |
ko je to potrebno, in nato pri priči | spet | pozabiti in - višek vsega - uporabiti |
Spet | se je sklonila. | |
»Zdaj pa | spet | poskusite.« |
so bile prepisane in znova napisane, | spet | in spet, ter vse brez izjeme natisnjene |
prepisane in znova napisane, spet in | spet | , ter vse brez izjeme natisnjene brez |
Za hip je dvignil glavo: | spet | sovražni preblisk očal. |
Spet | in spet je zmanjkalo kakšnega nujnega | |
Spet in | spet | je zmanjkalo kakšnega nujnega predmeta, |
Ko sta obstala, se je obrnil in | spet | gledal Syma. |
»In | spet | , če želiš močnejšo inačico besede dober,« |
Spet | se je ozrl po kantini. | |
Takoj, ko je ujela njegov pogled, je | spet | pogledala proč. |
Ženska mu je | spet | obrnila hrbet. |
Parsons je | spet | začel govoriti. |
Spet | je pomislil na Katarino. | |
je obšel občutek prave groze, ko je | spet | napočil določeni dan. |
Spet | ga je začel srbeti. | |
Stvar, h kateri si se | spet | in spet vračal, je bila, da nisi mogel |
Stvar, h kateri si se spet in | spet | vračal, je bila, da nisi mogel vedeti, |
Kmalu za tem so vse tri | spet | zaprli. |
Vzel je | spet | pero in pisal: |
proti jugu, nato proti vzhodu, potem | spet | proti severu, zgubljajoč se v neznanih |
»Prijazni ste,« je rekel oni in | spet | vzravnal ramena. |
Igra z metanjem puščic se je | spet | razživela in skupina mož pri točilni |
Dvignil je kozarec in | spet | vzravnal ramena. |
Starcu se je obraz | spet | razjasnil. |
»No, to je | spet | beseda, ki je že dolgo nisem slišal.« |
»Pričakujete, da bom rekel, da bi bil raje | spet | mlad.« |
»Večina ljudi bi rekla, da bi bili raje | spet | mladi, če bi jih vprašali.« |
komaj opazil, kdaj so ga noge zanesle | spet | ven na cesto. |
kakšnem mesecu, na primer - tvegal in | spet | obiskal trgovino. |
Da, je | spet | pomislil, vrnil se bo. |
da bi najel sobo na vrhu stopnic, je | spet | za trenutek spreletel njegove misli. |
Odšel je | spet | na svoj prostor, sedel, položil papir |
Naslednjega dne se je | spet | prikazala. |
Olajšanje, da jo | spet | vidi, je bilo tako veliko, da se ni |
Seveda je bila | spet | pri skoraj isti mizi in spet sama. |
je bila spet pri skoraj isti mizi in | spet | sama. |
Njegovo upanje je šlo | spet | po vodi. |
Winstona je | spet | zagrabil neznanski strah. |
»Zavijte na levo, potem na desno in nato | spet | na levo.« |
včasih z nenavadno intenzivnostjo, in | spet | izginile dalje. |
Zapustila sta jaso in se | spet | sprehajala skozi spreminjasto senco, |
Razprostrl je krila, jih nato skrbno | spet | zložil, sklonil za trenutek glavo, |
nekaj sekund prenehal, razprostrl in | spet | zložil krila, napihnil pikaste prsi |
Ko sta razmaknila obraza, sta oba | spet | globoko zavzdihnila, ptica se je preplašila |
Ko sta bila | spet | znotraj kroga mladih dreves, se je |
dihala, toda v kotičkih njenih ust se je | spet | pokazal nasmeh. |
Njegove misli so se takoj | spet | povrnile h Katarini. |
bilo odložiti, in vendar si je človek | spet | in spet zavestno, z dejanjem volje |
odložiti, in vendar si je človek spet in | spet | zavestno, z dejanjem volje skrajšal |
polni ulici, zadišal za trenutek in se | spet | zgubil. |
nekaj trenutkov je imel občutek, da | spet | doživlja moro, ki se mu je spet in |
da spet doživlja moro, ki se mu je | spet | in spet vračala, odkar je bil na svetu. |
doživlja moro, ki se mu je spet in | spet | vračala, odkar je bil na svetu. |
Sitno je | spet | in spet spraševal mater, zakaj ni dovolj |
Sitno je spet in | spet | spraševal mater, zakaj ni dovolj hrane, |
njenem dihanju je bilo očitno, da bo | spet | zaspala. |
je rekla Julija, ki se je | spet | zbudila. |
Winston si ni mogel kaj, da ne bi | spet | postrani poblisnil po Martinovem mongolskem |
O'Brien je | spet | pogledal na uro. |
tega ne bomo delali, ko bo življenje | spet | vredno življenja.« |
»Srečala se bova | spet | - če se bova še srečala -« |
O'Brien je | spet | prikimal. |
sekundah, mu je prišlo na misel, bo O'Brien | spet | pri svojem pomembnem delu v korist |
minuto in neukročeno, besno tuljenje je | spet | bruhalo iz množice. |
zlepljenih oči in razbolen priplazil nazaj, | spet | odkril, da je mizo prekrila druga ploha |
območja, je tisto, kar jim narekuje, da | spet | in spet menjajo zaveznika. |
tisto, kar jim narekuje, da spet in | spet | menjajo zaveznika. |
Indijskega oceana stalno zasedata in si | spet | osvajata Oceanija ali Eastazija; linija, |
je v bistvenih potezah zmeraj isti, | spet | in spet ponavlja. |
bistvenih potezah zmeraj isti, spet in | spet | ponavlja. |
postalo neprimerno, pa ga nato, ko | spet | postane potrebno, priklicati nazaj |
bile morale rabiti silo, pa so jih | spet | vrgli. |
korakala sem ter tja, si mašila in | spet | praznila usta, zapela ter spet utihnila |
mašila in spet praznila usta, zapela ter | spet | utihnila in medtem razobešala več in |
Spet | je mirno obsedel, z rokami, prekrižanimi | |
Oživela je, se obrnila, da bi si | spet | ogledala Winstona, in zdelo se je, |
Vrata so se | spet | s treskom zaprla. |
pa jih je nepremagljiva privlačnost | spet | pritegnila nazaj. |
kosteh ni bila več znosna, pa nato | spet | skoraj takoj sedel, ker je bil preveč |
Spet | so se približevali škornji. | |
bolečine ni junakov, ni junakov, je mislil | spet | in spet, ko se je zvijal na tleh in |
junakov, ni junakov, je mislil spet in | spet | , ko se je zvijal na tleh in se jalovo |
oddahnil, potem pa ga privedli ven in | spet | pretepali. |
vsakem obotavljanju grozili, da ga bodo | spet | izročili stražnikom, a včasih so nenadoma |
je bila pred njegovimi očmi, nato je | spet | zginila iz zornega kota. |
Spet | se je na Winstona spustil občutek nemoči. | |
je zavpil Winston, | spet | za trenutek pozabljajoč številčnico. |
O'Brienovo vedenje je | spet | postalo strogo. |
Zrak mu je vdiral v pljuča in | spet | uhajal v globokih vzdihih, ki jih tudi |
Igla se je morala | spet | dvigniti, pa ni gledal nanjo . |
Bolečina je | spet | pritekla v Winstonovo telo. |
Bolečina se je | spet | zmanjšala. |
razpleta, izginja drug za drugim in | spet | pojavlja. |
Bolečina je | spet | zamrla. |
Spet | je zaprl oči. | |
»Ubili me boste, če to | spet | storite.« |
Njegov glas je | spet | postal strog. |
Ko se mu je | spet | povrnil vid, se je spomnil, kdo in |
Potem pa je bilo vse | spet | normalno in stari strah, sovraštvo |
O'Brien se je | spet | nasmehnil. |
Winston se je | spet | krčevito zganil. |
Premolknil je in si za hip | spet | nadel videz šolnika, ki izprašuje obetavnega |
Winston pa se je | spet | poskušal še bolj prilepiti k postelji. |
vedno tu, da ga bomo lahko premagali in | spet | in spet ponižali.« |
ga bomo lahko premagali in spet in | spet | ponižali.« |
O'Brien, če bi on vztrajal pri svojem, | spet | potegnil vzvod. |
»Zdaj pa se obrni in se | spet | poglej v tisto ogledalo.« |
Vrata so se | spet | odprla. |
In poblaznelo je tulil, | spet | in spet: |
In poblaznelo je tulil, spet in | spet | : |
Natakar, ki ga | spet | ni bilo treba poklicati, je prinesel |
Spet | se je oglasila cingljajoča glasba. | |
Misli so mu | spet | zablodile. |
dnevi, ko so se sešli in nato takoj | spet | razšli, odkrito priznavajoč drug drugemu, |
Winston je | spet | dvignil glavo. |
Njegovo zanimanje je | spet | splahnelo. |
obetajoče vzpenjali po lestvicah in potem | spet | spolzeli nazaj po kačah, skoraj do |
Celo popoldne so bili | spet | skupaj srečni, kot v njegovem ranem |
Obrnil se je nazaj k šahovnici in | spet | dvignil belega tekača. |
Bil je | spet | v Ministrstvu ljubezni, vse je bilo |
Spet | druge besede so bile dvoumne in so | |
Toda da naju | spet | ne doleti kaj podobnega, točno določi: |
življenja, in če nama nato odgovori in midva | spet | njemu, potem bo treba koristi prešteti |
nesposobni - da je to tako (če posežemo | spet | nazaj) in ne tako, kakor si najprej |
za prstan in ga zaokrenil: takoj je | spet | postal viden. |
Spet | drugi gredo s plačili bogov še bolj | |
»Kajti tu ponudijo svojo pomoč | spet | drugi ljudje, ki to vidijo; v pravilno |
to za denar odkupijo in potem kupcem | spet | za denar prodajo tisto, kar ti potrebujejo.« |
» | Spet | prosimo Homerja in druge pesnike, naj |
zdaj leži na straneh, zdaj | spet | na hrbet se obrne, zdaj na |
Da ne porečeš, da tega | spet | ne razumeš, ti bom pokazal na primeru. |
ki smo jo prej imenovali razkošno, | spet | očistili.« |
zdravljenjem zdaj malce izčrpati, potem pa jih | spet | okrepiti ter s tem zagotoviti ljudem |
da iz neznatnega vzroka vzroji in se | spet | hitro pomiri. |
»Tako gotovo pa tega | spet | ne smemo trditi, dragi Glavkon,« |
»Tako smo | spet | , kakor se zdi, odkrili za čuvarje še |
država bogatih, in v vsaki od teh je | spet | mnogo držav; če proti njim nastopiš |
»da stvar | spet | ni tako preprosta. |
nastanek je iskati v naših krajih; | spet | drugim je pripisati čut za pridobivanje |
Začeti bo treba | spet | od kraja! |
Toda s tem je | spet | tako : ali padeš v majhen ribnik ali |
ženske zdravniške sposobnosti, druge | spet | ne, da si mnoge lahko pridobe muzično |
sposobne za poklic čuvarjev, druge | spet | ne. |
kar državi onemogoča, da bi si kmalu | spet | opomogla.« |
pridelek in ne pozabi, da pride z njim | spet | do sprave in da vojna ne traja večno.« |
»Toda poseziva | spet | nazaj, prijatelj!« |
filozofov slaba: in tu je bilo treba | spet | poseči nazaj in še enkrat pretresti |
grajajo nekatere govore in dejanja, druge | spet | pretirano hvalijo. |
nočeš misliti na to ali pa mi hočeš | spet | pripraviti težave s svojimi vmesnimi |
da ne vemo, kaj je dobro, in potem | spet | govorijo z nami, kakor da bi mi to |
Sokrat, glej, da se zdaj tik pred ciljem | spet | ne poskušaš izmakniti!« |
kar je od njega odvisno, da se potem | spet | spusti nizdol in nazaj h koncu; pri |
Zato bi se hitro obrnil | spet | k stvarem, ki jih lahko gleda, in bil |
»In ko bi tam moral | spet | tekmovati v prepoznavanju in razločevanju |
5. »Tu si | spet | pozabil, prijatelj,« |
zaradi razporejanja čet in filozof | spet | zato, da se vzdigne nad svet nastajanja |
»Zdaj pa se | spet | ozrimo nazaj! |
uvrstil astronomijo, ki si jo potem | spet | umaknil.« |
zelo težko biti tvojih misli, kakor je | spet | težko biti nasprotnega mnenja. |
Tak umerjeni človek bo dialektiki | spet | pripomogel do veljave.« |
se oddaljili od razprave, da krenemo | spet | na staro pot.« |
»Torej postavi se kot rokoborec | spet | v prejšnji položaj in mi poskusi na |
Stari red je | spet | vzpostavljen.« |
»Tako se | spet | vrne k onim Lotofagom in pred očmi |
Drugič | spet | - tako se zdi - ga pritegne filozofija. |
»Zdi se mi, da | spet | govoriš o nekakšnih trotih, o tuji, |
Povrnimo se | spet | k tisti lepi, veliki, pisani in zmeraj |
premikajo od sredine navzdol in potem | spet | do sredine navzgor. |
»Oligarhični človek pa je | spet | na tretjem mestu za kraljevskim, če |
popotovanje od tod v onostranstvo in | spet | nazaj ga ne vodi skozi zemljo in ni |
stoternega, drugo šestdeseternega in | spet | drugo trideseternega. |
stoternega, drugi šestdeseternega in | spet | drugi trideseternega.« |
Spet | drugo priliko jim je povedal: | |
na njivi, ki ga je človek našel in | spet | zakopal. |
je Janez Krstnik; drugi, da Elija; | spet | drugi, da Jeremija ali kateri izmed |
Okrog šeste in okrog devete ure je | spet | šel ven in storil prav tako. |
in enega pretepli, drugega ubili in | spet | drugega kamnali. |
Jezus jim je | spet | spregovoril v prilikah. |
Spet | drugič je šel in molil: | |
Ko se je vrnil, je | spet | videl, da spijo, kajti njihove oči |
Pustil jih je, | spet | odšel in v tretje molil z istimi besedami. |
Spet | je tajil, in sicer s prisego: | |
Jezus je | spet | zaklical z močnim glasom in izdihnil. |
Ko je čez nekaj dni | spet | prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, |
Spet | je odšel k jezeru. | |
Spet | je šel v shodnico. | |
Stegnil jo je in roka je bila | spet | zdrava. |
Spet | se zbere množica, tako da še jesti | |
Spet | je začel učiti kraj jezera. | |
Spet | drugo je padlo med trnje. | |
Spet | drugo je padlo na dobro zemljo, raslo, | |
trideseternega, drugo šestdeseternega in | spet | drugo stoternega.« |
Spet | drugi so seme, vsejano med trnje. | |
trideseterno, drugi šestdeseterno in | spet | drugi stoterno.« |
Ko se je Jezus prepeljal s čolnom | spet | na drugo stran, se je zbrala okrog |
Drugi pa so govorili, da je Elija, in | spet | drugi, da je prerok, kakor vsi preroki. |
Tedaj je | spet | poklical ljudi k sebi in jim govoril: |
Tiste dni je bilo | spet | veliko ljudi pri njem in niso imeli |
In pustil jih je, | spet | stopil v čoln ter odplul na drugo stran |
»Janez Krstnik; drugi, Elija; | spet | drugi, eden od prerokov.« |
In | spet | so se zgrnile okrog njega množice in |
so se zgrnile okrog njega množice in | spet | jih je učil kakor po navadi. |
Ko so bili v hiši, so ga učenci | spet | spraševali o tem. |
Spet | je vzel dvanajstere vstran in jim začel | |
In | spet | so prišli v Jeruzalem. |
Spet | je odšel in molil z istimi besedami. | |
Ko se je vrnil, je | spet | videl, da spijo. |
Ko ga je dekla opazila, je | spet | začela govoriti okoli stoječim: |
On pa je | spet | tajil. |
Kmalu nato so zraven stoječi Petru | spet | rekli: |
Ti pa so | spet | zavpili: |
priči razvezala usta in jezik, da je | spet | govoril, in je poveličeval Boga. |
drevesa, ki bi rodilo slab sad, in | spet | ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober |
»Elíja se je prikazal;« in | spet | drugi: |
Janeza Krstnika, drugi za Elija, in | spet | drugi pravijo, da je vstal eden od |
ko se je zaslišal glas, je bil Jezus | spet | sam. |
Spet | drug mu je rekel: | |
Spet | je rekel: | |
Spet | drugi mu je odvrnil: ‘ | |
Spet | drugega je vprašal: ‘ | |
»Gospod, da bi | spet | videl,« mu je odgovoril. |
Ni še minila ura, ko je | spet | nekdo drug zatrjeval: |
Naslednji dan je bil Janez | spet | tam in še dva izmed njegovih učencev. |
njegovi učenci, - je zapustil Judejo in | spet | prišel v Galilejo. |
»Vsak, ki pije to vodo, bo | spet | žejen. |
Prišel je torej | spet | v galilejsko Kano, kjer je bil spremenil |
sili postaviti za kralja, se je sam | spet | umaknil na goro. |
Zgodaj zjutraj se je | spet | napotil v tempelj. |
Nato se je | spet | sklonil in pisal po tleh. |
Spet | jim je Jezus spregovoril: | |
ljubi, ker dam svoje življenje, da ga | spet | prejmem. |
imam, da ga dam, in oblast imam, da ga | spet | prejmem. |
Judje so | spet | pograbili kamenje, da bi ga kamnali. |
Spet | so ga torej hoteli zgrabiti, pa se | |
»Pojdimo | spet | v Judejo.« |
so te hoteli Judje kamnati, pa greš | spet | tja?« |
Jezusa je | spet | prevzela ginjenost in je šel h grobu. |
»Poveličal sem ga in ga bom | spet | poveličal.« |
umil noge in vzel vrhnjo obleko, je | spet | prisedel in jim rekel: |
odidem in vam pripravim prostor, bom | spet | prišel in vas vzel k sebi, da boste |
malo in me ne boste več videli, in | spet | malo, pa me boste videli.« |
Še malo in me ne boste videli, in | spet | malo, pa me boste videli,’ in kaj: |
Še malo in me ne boste videli, in | spet | malo in me boste videli.’? |
A | spet | vas bom videl in vaše srce se bo veselilo |
Izšel sem od Očeta in prišel na svet, | spet | zapuščam svet in grem k Očetu.« |
Spet | jih je vprašal: | |
Peter je | spet | zanikal; in takoj je petelin zapel. |
Tedaj je šel Pilat | spet | v sodno hišo, poklical Jezusa in ga |
Ko je to izgovoril, je šel | spet | ven k Judom in jim rekel: |
Spet | so zavpili: | |
Pilat je šel | spet | ven in jim rekel: |
Spet | je šel v sodno hišo in vprašal Jezusa: | |
Tedaj jim je Jezus | spet | rekel: |
Čez osem dni so bili njegovi učenci | spet | notri in Tomaž med njimi. |
Potem se je Jezus | spet | prikazal učencem pri Tibêrijskem jezeru. |
Spet | v drugo ga vpraša: | |
Apostoli v ječi in | spet | na prostosti |
vstopil in nanj položil roke, da bi | spet | videl.« |
Spet | je videl, vstal in se dal krstiti. | |
Glas z neba pa je | spet | odgovoril: ‘ |
‘Tedaj se bom vrnil in | spet | bom sezidal Davidovo hišo iz razvalin, |
Ko najdem čas, te bom | spet | poklical.« |
niste prejeli duha suženjstva, da bi | spet | zapadli v strah, ampak ste prejeli |
Po štirinajstih letih sem | spet | šel z Bárnabom gor v Jeruzalem. |
slabotnim in bednim prvinam, ki jim hočete | spet | služiti? |
so nekateri apostoli, drugi preroki, | spet | drugi evangelisti, spet drugi pastirji |
drugi preroki, spet drugi evangelisti, | spet | drugi pastirji in učitelji, da se |
ponašali v Kristusu Jezusu zaradi mene, ko | spet | pridem k vam. |
sem ga torej čim hitreje, da bi ga | spet | videli in se razveselili in bi bil |
Pavlova želja, da bi | spet | obiskal Cerkev v Tesaloníki |
Saj zdaj | spet | živimo v polno, da le vi stojite trdno |
kratek čas ločen od tebe, da bi ga | spet | pridobil za zmeraj, in sicer ne več |
Nato je | spet | molil in nebo je dalo dež in zemlja |
nagoto, ter mazila, da si natreš oči in | spet | vidiš. |
ki sem ga bil slišal iz nebes, mi je | spet | spregovoril in rekel: |
Seja bo nato | spet | prekinjena, saj je v sredo na vrsti |
Da nas ne bodo | spet | potisnili na Balkan ... |
po dveh »negativnih« mesecih v marcu | spet | obrnila navzgor. |
Gibanje 23. december, da njihova pobuda | spet | ni pravilno vložena, saj ni podprta |
predsednik dr. Janez Drnovšek se bo jutri | spet | mudil v ameriški prestolnici, kjer |
razkošje, ima le malo možnosti, da bi | spet | zaplul. |
Vlada in železničarji se zdaj | spet | pogajajo |
Rekar, a se jih danes ni udeležil, so se | spet | končala neuspešno. |
vrnili v meje zakonitosti, torej ko bodo | spet | spoštovali deveti člen tako imenovanega |
Železničarji | spet | na delo, uprava umaknila kazni |
V ponedeljek | spet | o kolektivni pogodbi |
Spet | trije slovenski klubi v Alpski ligi | |
prireditelji Alpske lige, so namreč | spet | prižgali zeleno luč za tekmovanje z |
Prihodnji mesec se bosta namesto njiju | spet | skušala prebiti v elitni krog Ivo Hvalica |
Miroslava Mozetiča, da bo pozicija | spet | imela obe vodilni mesti, predlog umaknil. |
nekajurnih testiranjih ugotovili, da jo je | spet | mogoče vključiti v omrežje. |
planktona, zaradi česar je morska voda | spet | taka kot navadno. |
Spet | pa je vse več težav s parkiranjem. | |
obdarjena pokrajina ta konec tedna | spet | slavi tradicionalni praznik češenj. |
Po končanih preverjanjih bo nocoj | spet | začela obratovati s polno močjo. |
Peter | spet | dolgo molči. |
Potem | spet | govori: |
okopal se bo v zelenem morju, potem bo | spet | zdrav in vesel. |
Spenjal se bo | spet | na sinje planine, stal bo vrh skalnatih |
* Zdaj sem | spet | sam. |
Dolge njive pa do Solkana, se je Vladimir | spet | potopil v svojo usodo in mislil na |
Vladimir se je | spet | zavedel. |
Kdaj bo | spet | glas pel vam čez Kras |
In oči so ji | spet | ušle skozi motne šipe na cesto. |
- Ej, - je vzdihnila, morda pa | spet | kaj piše, kako zgodbo. |
Bilo je jutro, ko se je za uro | spet | ustavil v Firencah in potem dan in |
Martin je | spet | vpil in begal po celici: |
Čargovim mora pogledat; morda je France | spet | prinesel domov svojo grešno dušo. |
sobe v sobo, se vrgla na posteljo, pa | spet | dvignila in spraševala mater in očeta, |
Mati bo | spet | stokaje hodila okrog njega in ga prigovarjala, |
Pred tednom sva se | spet | srečala. |
Tu pa so | spet | mestni očetje poklicani, da te brezposelne |
Zdaj se je pa mestni svet | spet | spomnil te hiše, ki je bila vpisana |
Zdaj so pa kar naenkrat | spet | prihrumeli k njej ljudje s škripajočimi |
očmi, prevzet od opojenosti, da ima | spet | streho nad glavo. |
Ha, - oddahne se, sede | spet | k mizi in se zastrmi daleč tja čez |
ropotijo; zlasajo se in se pretepejo, pa se | spet | pomirijo in začno z združenimi močmi |
važnih in pomembnih meščanov - in tu je | spet | vojna na vidiku. |
Pa tudi ni vrag, da se medtem | spet | ne posreči kaj najti. |
Spet | ves dan zastonj, kaj?" | |
Namah je postala | spet | mirna in ponižna; zaprla |
Kajpak, to je že | spet | Augusta Orzan, stara samica", ki se |
O, ti moj ljubi Bog, | spet | so ji ukradli meso iz lonca. |
No, no, ta pa že | spet | nese naprodaj svoje furlanske kosti," |
temo, noga pogleda izpod odeje in se | spet | skrije, veter odpre oknice, oknice |
Rad bi se otresel vsega in poskušal | spet | zaživeti, pa sem poprosil jetniškega |
mučnih napetosti, je cigaretni ogorek | spet | zrasel pred mano ... |
Zdaj pa se je nenadoma | spet | pojavil pred mano. |
Da, in tako sta se | spet | našla tadva tiča, Ludvik in Bernard. |
»Slišiš, kaj pa je novega na vasi?« je | spet | vprašal Bernard. |
In po tem pomenku sta | spet | obmolknila. |
»Hudič!« je rekel, » | spet | samo sanje.« |
jetniški pisarni se je Martin Jakončič | spet | podpisal v veliko knjigo; podpisal |
Martin je | spet | obstal in se znova zjezil na samega |
reki, šel ponekod čez prod in se drugje | spet | spenjal čez skalnata rebra, ki so segala |
Šli so dalje, fantalini so | spet | zatakali obroče, udrihali s palicami |
po dvoriščih in se v svojih mislih | spet | vračal v svojo vas. |
in nekaj premišljeval, potem se je | spet | zbal, da bi ga utegnili zapoditi od |
Tudi v njem je | spet | zaživelo nekaj tistega starega kmetskega |
Zdaj po petdesetih letih je | spet | doživljal pomlad, in ta pomlad je vplivala |
Prišlo bo poletje - in | spet | bodo vsi na polju, samo Martin bo sam |
praznih rok, so ga že prijeli, pa je | spet | odsedel osem mesecev. |
drugo leto pa že, najbrže, samo če me | spet | ne primejo.« |
delala v Trstu, ko sta se po dolgem času | spet | srečala. |
listnico v straniščno cev - in tedaj je | spet | zaslišal glas starega žeparja: |
Zdaj sva pa | spet | skupaj. |
Spet | se je strah začel | |
je dvignil Martin prst, »pa smo | spet | skupaj. |
mesecev, pred pol leta pa, so mu bili | spet | za petami; bežal je in na begu ga je |
»To bo revščina pri hiši,« so | spet | razsodile babe. |
Počasi je njegova domačija | spet | zrasla pred njim. |
Natančno je | spet | preračunal vse svoje posestvo: meril |
Vse njegove misli so | spet | zajadrale samo na njive in travnike. |
Spet | sta stopili k oknu. | |
Zjutraj pa je bilo | spet | vse po starem. |
izginil z obraza, okrog usten so se mu | spet | zarisale stare poteze vaškega gospodarja. |
Zdaj je bila | spet | vsa moč nad temi ovcami v njegovih |
Spet | je potegnil hlače na trebuh, spet nasul | |
Spet je potegnil hlače na trebuh, | spet | nasul ščepec tobaka na hrbet roke, |
hrbet roke, previdno in počasi, ter | spet | posmrknil. |
Potem je | spet | potegnil kučmo na čelo, dal v usta |
In zdaj ga je stara | spet | ozmerjala kakor smrkavca. |
Ko je Žef stopil iz hiše, se je | spet | oglasil: |
»Žensko bi potrebovali,« se je | spet | ojunačil Jakob. |
se naj zdaj pravzaprav vede, da ga | spet | ne polomi. |
Spet | je zaplaval v svoje stare, ruske sanje. | |
Ko se je zbudil, ga je bilo | spet | sram vsega, kar je počenjal. |
Jakob se je | spet | razvnel: |
Ko pa je imel v žepu | spet | denar, se je spomnil tudi hleva. |
Po tolikem času je | spet | prijel plug za ročice in zaoral po |
Spet | je bil ves zamaknjen v delo. | |
Žef se je | spet | odpravil v vas, da bi si izposodil |
Nanca in Kati sta kajpak | spet | zbežali. |
Spekli so kruha in po toliko letih so se | spet | najedli tistega, ki so ga sami pridelali. |
se je | spet | spomnil svojih starih načrtov, spet |
spet spomnil svojih starih načrtov, | spet | je zahrepenel po veliki njivi, po eni |
In s tem se je | spet | potegnilo. |
Ostali so | spet | sami in prišla je huda in dolga zima. |
voznik ga je pregovoril, da jo je nesel | spet | domov. |
Žef bi bil skoraj | spet | zgubil ravnodušnost in se razvnel, |
Takrat sem se | spet | spomnil Strežka, njegove sreče in Tinke. |
Spet | molk. | |
dolgčas s tem, da sem skušal kocke | spet | sestaviti v kos. |
Pokimal mi je in odšel, jaz pa sem | spet | položil svoje kosti na slamnjačo. |
Takrat so se vrata | spet | odprla - in načelnik oddelka je sestavil |
oči, potem je z njimi obšel sobo in se | spet | vrnil k načelniku, zmajal z glavo, |
In kaj pravi taaam...« je | spet | zategnil. |
glasno potegnil sapo v nos, sedel in se | spet | zatopil v poročilo. |
Zvečer sem se | spet | povzpel in zgrabil za križe, da bi |
Spet | vas bodo kaznovali. | |
Kamor koli pridem: kruh in | spet | kruh. |
si zvil cigareto, jo prižgal in se | spet | naslonil na ograjo. |
cigareto, prekrižal roke na hrbtu in se | spet | odpravil na sprehod od stene do stene. |
zajce, za lisice?« je zamrmral Kuščar in | spet | stegnil kazalec, toda zdaj ga ni uporabil |
»Kaj, izmažem?« je Venc stopil bliže in | spet | položil poziv na mizo. |
izkazalo, da se je varala, sta čeči takoj | spet | legli, Kočarica pa se je šele po dolgem |
Ostajal je doma, se | spet | valjal po pepelu na ognjišču in vtikal |
Toda kmalu se je | spet | dvignila in obvisela gola na robu postelje. |
Potem se je | spet | spomnila vrtnic, ki so se osipale čez |
Ob tem spominu se je Zinka | spet | prevrgla in zagrebla obraz v odejo. |
Ko se je vrnila, je | spet | sedla k Vencu in ga vprašala, kdaj |
Tistega popoldne je bilo pri Mojem Jezusu | spet | zelo živo. |
Potem se je | spet | ustavil pri vratih in se ozrl po izbi. |
Ali si vstal od mrtvih in se že | spet | ženiš?« sta se oba hkrati začudila |
» | Spet | sanje?« |
Zdaj ga | spet | srečujem: oblečen je slabo, roke ima |
» | Spet | tvor, kaj?« sem vprašal. |
vztrajno toliko časa, dokler ni kost | spet | skočila na mesto, ki ga ji je določila |
»Kam te pa hudič | spet | nese?« |
taka « je rekla, ampak kar naenkrat je | spet | zamižala, |
Zdaj pa je | spet | govoril, posebno še zato, ker ni bilo |
Tu je treba | spet | pripomniti, da je bil Valentin Sirk |
rekla, ampak nenadoma je zamižala in | spet | se je božji blagoslov pokazal tako |
»Že | spet | . |
Svatje so se | spet | pomirili, plesali so in pili. |
In | spet | se je vse pomirilo. |
Rudi je | spet | postavil citre na mizo. |
nekoliko pobrenkaval, počasi pa jo je | spet | krepko urezal. |
kočije, pobral Mojega Jezusa in ga | spet | posadil na kozla. |
Toda kobila se je | spet | ustavila, kakor bi trenil. |
»Hudič, kaj je | spet | !« je zrogovilil Štefuc. |
Spet | so lepo posedli, Luka je nategnil meh | |
» | Spet | bi rad prehebal te črnosrajčnike.« |
Stal je pri mizi kakor polito pišče in | spet | ponavljal: |
Spet | je zazvenelo. | |
prvimi orumenelimi listi, ki jih takoj | spet | pobere, zvrtinči in s prahom vred odnese |
se široko odpro zaškripljejo ter se | spet | zapro. |
Tedaj pa Drejc | spet | plane predenj, sname vrata s tečajev |
Naglo | spet | dvigne kramp se nagne naprej in kramp |
Avanti!" | spet | zavpije poštar. |
Dragič se stuli, nato pa se | spet | požene. |
se | spet | oglasi misel. |
prvega vogala, se je oddahnil, se nato | spet | pognal in spet s čudnim užitkom občutil |
je oddahnil, se nato spet pognal in | spet | s čudnim užitkom občutil rezko bolečino |
Teci!" mu zdaj | spet | udari glas na uho. |
In zaradi tega mu | spet | postaja hudo. |
Šel sem iz kuhinje v izbo, iz izbe | spet | v vežo, nato po strmih majavih stopnicah |
spočetka nekoliko nerodno, se je kmalu | spet | znašlo v hiši, po kateri se je premikalo |
Šel sem | spet | v izbo. |
In da bi ga ne pogledala, | spet | nisem mogla. |
‘Ali si že | spet | začel!’ je vzrojila Obrekarica, ker |
uhajal izpod obledele rute, ter začela | spet | mirno pripovedovati: |
kazalec za pet minut naprej ter se | spet | vrnila k mizi. |
Umolknila je ter se | spet | zagledala v podobo na steni. |
Dolina me je objela; bil sem | spet | doma. |
Spet | je pomolčala. | |
»Čudovit!« sem ji naglo pritrdil ter | spet | objel s pogledom vso dolino, ki se |
Nasmehnil se je in | spet | začel: |
Zunaj je | spet | |
kje sem že bila?« je rekla teta in | spet | potisnila za ruto šop sivih las. |
Bichi ga je | spet | udaril; pob je padel, pa se je sam |
In ga je pregovoril, da je | spet | zadel svoje breme in nesel naprej. |
Ko se je pobral, je oficir | spet | zakričal: |
Obrekar je | spet | pogledal, oficir je spet zamahnil z |
Obrekar je spet pogledal, oficir je | spet | zamahnil z roko in Vinko je spet zamahnil |
je spet zamahnil z roko in Vinko je | spet | zamahnil s pasom ... |
Takrat so | spet | nagnali psa. |
Ko sva si vse ogledala, sva | spet | stopila na dvorišče. |
ravni črti proti Oblakovemu vrhu, so | spet | potisnili klobuke na oči ter zarezali |
naravnost bolestno častihlepen, zdaj | spet | trpi. |
gruči ter jo vprašujoče motri, zdaj | spet | švigne daleč naprej ter obstane na |
Spet | se ozre po svoji gruči - in nenadoma | |
Vse glave se | spet | zasučejo k njemu. |
Rejc | spet | zajame sapo in začne naglo naštevati, |
Množica se ozre za njim, nato pa | spet | v Rejca in ga samo s pogledom vpraša: |
ki je danes, po tako dolgih tednih, | spet | prišlo na mizo. |
kožo, zabrusijo vse skupaj v kot ter se | spet | zleknejo v senco. |
Tam pa se | spet | prekladajo, kakor bi jih peklo v hrbet, |
prekladajo, kakor bi jih peklo v hrbet, zato | spet | zlezejo na svisli pa se spet vrnejo, |
hrbet, zato spet zlezejo na svisli pa se | spet | vrnejo, skratka, od kraja začno krožiti |
bilo mu je malce nerodno, zato se je | spet | zasmejal in gromko vprašal: |
Spet | stisne brezovo metlo med kolena in | |
stisne brezovo metlo med kolena in | spet | zagrebe roke v svojo žimo na prsih |
»Ka‐ka‐kaj!?« | spet | zakokodajsa Modrijan in široko odpre |
nosa, si obriše prste pod pazduho in se | spet | ozre po cesti. |
Potem pa se strese, zajame sapo in | spet | zatuli: |
zahlipala, in tudi bi zahlipala, če se ne bi | spet | oglasil gromki Usadarjev glas: |
In Žuželjčevka | spet | zacepeta z nogami po Modrijanu: |
Kaj imaš od tega?« se Žuželjčevka | spet | obrne k svojemu možu. |
Razkropijo se po vasi, pa so v trenutku | spet | nazaj z noži in seveda tudi z zelenkami |
»Že | spet | čenčaš!« se otrese Zavoglar in pograbi |
se pri priči sesede na prag in takoj | spet | odreveni. |
Nato pa se | spet | sesede na prag in obsedi. |
tako da je v njih samo tlelo, se je | spet | razžarela pekoča žerjavica. |
gora, in zdi se jim, da se je dolina | spet | pogreznila globlje v zemljo. |
Nato se začno | spet | ozirati po nebu ter se nemirno prestopajo. |
gnojno peto, v kateri mu je začelo | spet | kljuvati. |
nenavadno strma, tako strma, da se ji je | spet | začelo vrteti v glavi. |
In že | spet | ji je zašumelo v glavi. |
Toda ozrla se je prenaglo, zato ji je | spet | zazvonilo v glavi. |
In | spet | so pred njenimi zaprtimi očmi zakrožili |
Tedaj pa se je klopotec | spet | oglasil. |
je skrbno pogasila ogenj, nato pa je | spet | dvignila lonček, češ mleko je le treba |
Nato je | spet | zaprla okno in šla na delo. |
Sklonila se je in | spet | se ji je zavrtelo v glavi, kakor bi |
kakor bi se pred njo odprl prepad; in | spet | so zaplesali kolobarji, se prelivali |
svojem najmlajšem pobu, ki da ima že | spet | zlatenico, ona pa mu daje križ, zakaj |
»No, no ...« je pomirjeno zamrmrala in | spet | legla. |
Tudi v Trohovki se je | spet | oglasilo življenje. |
A ker dotika ni, | spet | dvigne veke. |
Trohovka pa | spet | prikima z očmi, ker je razumela, toda |
In zato | spet | zapre oči. |
Seveda sem cela!« se | spet | zasmeje Prikrajarica in se obrne k |
In | spet | ureže polko. |
Harmonika se | spet | oglasi in je v temi še glasnejša. |
Venčku za hip zastane roka, toda takoj | spet | pritisne na gumbe. |
Spet | je prostorna kakor skedenj. | |
Pred hišo je | spet | zašumelo. |
In v izbi je | spet | vrtinec. |
»Boga mi, pa si | spet | doma!« |
pridrvi iz predora, zdrvi po nadvozu, | spet | zažvižga in izgine v predoru. |
Spet | je samo vojak. | |
»Dobro judro!« | spet | pozdravi in krene proti središču vasi. |
Nato zmaje z glavo in začne | spet | ribati kotel. |
Že | spet | se ti ližeta! ... |
Nato | spet | upre roke v boke ter govori košato |
Pa so ga | spet | !« reče navdušeno in udari s pestjo |
Zato bomo jutri progo | spet | raztreskali! |
upro oči v Drejca, ki čuti, da je že | spet | poražen in sam. |
V tem trenutku | spet | zatuli sirena avtomobila. |
koruze, vrže nahrbtnik v robidov grm, | spet | teče, teče ... |
dva koraka, a komaj se oddahne, že | spet | sklene roke in plane k Bichiju. |
Bichijevim hrbtom oglasi Dragarica, ki je | spet | stopila naprej. |
Bichi | spet | pograbi časopis in se zatopi vanj. |
Arbeit machen!« trdo zaškriplje in ga | spet | jekleno pogleda. |
Bichi obstane in ga | spet | nepremično motri. |
Očka Orel se | spet | skloni k pisanju, Boris pa stegne roko, |
nato se zresni, povesi glavo in se | spet | loti dela. |
»Mislim, da bi se | spet | zbrali,« reče očka Orel. |
Senca | spet | pade po skednju. |
»Že | spet | na politiko obračaš!« |
Caposquadra ga | spet | pahne. |
» | Spet | jim je zrasel greben ... |
Nato | spet | sklene roke in vedno bolj jokaje sili |
pozdravi z Obrekarico, nato se sunkovito | spet | okrene k Orlu: |
Na majhnem, položnem vaškem trgu so | spet | postavljene strojnice in pred strojnicami |
u wenig. Noch zwei!« reče trdo, se | spet | okrene k vrsti in išče. |
Krogle zaprasketajo po skalah, mina | spet | udari v bližino, sovražni hrup se vali |
Ko zagleda Nančiko, ki | spet | negibno strmi po čistini, se mu smeh |
Že | spet | gredo!« |
Bojni hrup se | spet | oglasi. |
komisar!« pohlevno odgovori Sova in se | spet | pomakne k strojnici. |
vrsti; mimogrede pogleda ranjenca in ga | spet | pokrije, se nasmehne Tildici, češ le |
Bosno ...« zasanjano ponovi Nančika in se | spet | zamakne v daljavo. |
cigareto, stopi k ognjišču, pogleda Jero in | spet | vpraša: |
»V Dragi je | spet | postojanka? |
v prepir, a se kmalu poleže, koraki | spet | zaškripljejo in se oddaljujejo. |
sili izza mize, toda Obrekarica ji že | spet | vsiljuje skodelico z mlekom: |
Spet | pogleda Tildico in zastoka: | |
V zadregi in zmedenosti ji | spet | nudi skodelico: |
klancu, nato zamiži in strese glavo, a ko | spet | pogleda, se zgrozi in sekira mu pade |
debelo pogleda, zmaje z glavo in se | spet | skloni k jedi. |
A jeza mu že | spet | privre na vrh; pahne ga od sebe in |
»Zakaj?« ga | spet | zbode Tildica. |
Naši so se | spet | zagnali čez vodo!« |
okrene, ga jezno ošine in mu začne | spet | naglo podajati. |
da sta oba cela in zdrava, in naglo | spet | zgrabita za delo. |
Sova se požene kvišku, a se takoj | spet | sesede ter obupno in začudeno pogleda |
»Kaj pa je | spet | to?« se jezno zadere Sova in ga odpahne. |
previdno zibljeta po dvižnem mostu in | spet | lezeta više in više med divje skalovje. |
»Pa Stane!« se | spet | navdušeno udari po stegnu. |
reče Sova dobrohotno in jo | spet | zgrabi za roko. |
bodo opravili brez mene,« mu Tildica | spet | z nasmehom seže v besedo. |
»Še!« se zadere Narte in ga | spet | sune v rebra. |
Pribočnik ga | spet | udari. |
a se takoj pobere, se zravna in mu | spet | drzno pogleda v oči. |
Pribočnik, ki je že | spet | dvignil roko, ga razočarano pogleda, |
potiskati od sebe, kakor bi se šele zdaj | spet | zavedel nevarnega položaja. |
Borisovo brzostrelko, jo pogleda in | spet | spusti. |
Vzame svinčnik in se | spet | skloni nad zemljevid. |
V pobočju se izza robidovja | spet | prikaže znana čelada in znane oči nemškega |
Stane | spet | pridrvi v štab. |
na katerem sedita Sova in Boris, se | spet | premakne. |
Mar niso bile | spet | samo sanje? ...« |
»Že | spet | te preklete sanje! ... |
a vita è mangiare e -« | Spet | sem zarohnel in zakrilil z rokami, |
sem začumel, se je Carlo Carniglia | spet | prikazal. |
mi pokazal mračno podobo, kjer sem | spet | videl samega sebe. |
že s prvim požirkom zraka, ki ga je | spet | izhropel, zlobno povedal, da moje sanje |
»Seveda ne,« je pritrdil Venček in si | spet | pogladil lase s čela. |
tiho prigovarjal, naj gre domov, da se | spet | ne prehladi. |
»Evviva l'Italiaaa ...« se je | spet | zadrl caposquadra. |
Caposquadra je | spet | zamahnil s kijem, Peter se je opotekel, |
roke, s samokresom pokazal Petra in se | spet | zarežal: |
sedela na klopi in kvačkala, ter se | spet | lotil žlice: z zakrivljenim palcem |
»In tudi ti si bil v vojski‐iii ...« je | spet | zahlipala. |
obraz še ves lesen, negiben, mrtev, je | spet | zahlipala in dolgo zibala svojo težko |
Obrisala si je obraz, se | spet | glasno useknila in se zravnala, kakor |
besede, je vdano zakrilil z rokami in | spet | sedel. |
Nenadoma pa se je zdrznila in | spet | planila v jok: |
»Zvrniva še enega!« je | spet | nalil Okrogličar. |
hudičeve riti!« je rekel zaničljivo, | spet | potegnil izpod mize svoj zakrpani škorenj |
Jezno je pomlel s čeljustmi in nato | spet | izpraznil kozarec. |
Vino je že | spet | krepko vrelo v njem. |
Moj Jezus žalostno zmajal z glavo in | spet | zvrnil. |
precej časa motril od vseh strani, ga | spet | položil predse in pogledal vanj. |
Nato se je ozrl v Okrogličarja pa | spet | v kapo, spet v Okrogličarja, naposled |
ozrl v Okrogličarja pa spet v kapo, | spet | v Okrogličarja, naposled pa se je globoko |
vse skuha,« je rekel pijani kmet in | spet | pomešal s kazalcem po klobuku. |
mrščavico, si prižgal cigareto ter | spet | prisluhnil pogovoru. |
kuhinji tiščal med ženskami, je že | spet | zastokal: |
v veži, Hotejec se je obrnil, da bi | spet | stopil k Maticu, a prav tedaj je tiho |
»No, potem pa molči!« je | spet | ukazal Hotejec. |
Že | spet | si se urezal! |
»Rad,« je priznal Matic in začel | spet | s palcem obračati kamenje na kolniku. |
šel?« je vprašal Matic in se začel | spet | čohati po poraščeni bradi. |
črnem jelševju na drugem bregu in se | spet | pojavil na Modrijanovem travniku. |
tako!?« je Lužnica dvignila glavo in jo | spet | ostro premerila. |
»Figo se mu bodo očistile!« je | spet | pribila Lužnica, zamahnila z roko in |
»Že | spet | prodajaš svojo modrost!« je prhnil |
malce ostrgal,« je ponovil Matic in | spet | ostrgal, spet zamižal na levo oko, |
ostrgal,« je ponovil Matic in spet ostrgal, | spet | zamižal na levo oko, spet pogledal |
ostrgal, spet zamižal na levo oko, | spet | pogledal po palici in spet zmajal z |
levo oko, spet pogledal po palici in | spet | zmajal z glavo. |
»Vidiš, zdaj je pa | spet | na tem koncu malce predebela.« |
predebela,« je pritrdil Matic in začel | spet | strgati. |
vržeš na gnoj,« je ponovil Matic in | spet | zamežikal z velikimi, nejasnimi očmi. |
»To je pa | spet | malce preveč!« se je nasmehnil Hotejec. |
Nato je pobrala svoji košari in | spet | zagrozila: |
poskusil, te bodo karabinjerji takoj | spet | zaprli!« |
» | Spet | zaprli ...« je ponovil Matic in ves vzdrgetal. |
več h Katri!« je zakričal Hotejec in | spet | udaril s pestjo po mizi. |
preden so ga toliko pomirila, da je | spet | postajal ob njivah ter se pogovarjal |
takoj izbrala drugo ljubico - in seveda | spet | najlepšo. |
še enkrat poribal ob deblo, da ga je | spet | obsula hladna rosa. |
Matic je | spet | zadovoljno zapredel. |
Počohal se je po laseh - in | spet | se je zdrznil, kakor bi smrt švignila |
dvakrat zavrtel na kosu mila, že si je | spet | pritisnil prst na čelo, hitro pograbil |
»Naravnost k Tilčki!« je ponovil Matic, | spet | dvignil kazalec in naglo krenil v vas. |
»Zvečer, ko bodo fašisti odšli, ga pa | spet | priženi domov.« |
ukazujoče trznila z roko, da je mati | spet | okamenela. |
»Ko boš pojedel, me pokliči, da ti jo | spet | zataknem.« |
»Gredo! ...« je dahnil Matic in | spet | skočil na rob zidu. |
ognja, ki je bil siknil iz letala - in | spet | se je zdrznil, kakor bi smrt švignila |
Matic je | spet | začudeno zamežikal, a naj si je še |
bila teleta in prašiči, na tretjem | spet | vojaki, toda med njimi je Matic prav |
Zdaj je vas | spet | oživela. |
Toda kljub bolečini mu je okrog ust | spet | zaigral rahel smehljaj ponosa. |
In tedaj je | spet | vzdrgetal in se spet dvignil |
In tedaj je spet vzdrgetal in se | spet | dvignil |
Hotejec se je | spet | obrnil, toda Katro so medtem že oblile |
Šele Hotejec ga je | spet | pomiril. |
Matic je zaprl oči, toda kmalu se je | spet | dvignil na komolce in zastokal: |
klobčiče, pa se nato z novo, jezno močjo | spet | napeli in pognali naprej. |
Odprl je oči, da so bila tla | spet | trdna, toda začutil je, kako |
In | spet | sta molčala. |
Razmišljal je, kaj naj ga vpraša, da se bo | spet | spustil v daljše pripovedovanje. |
prizadel s svojimi besedami, ker se je | spet | oprijel ravniškega psa, ki je še zmeraj |
Vidiš, to ti je | spet | svoje vrste roman! |
Toda Ravničar je že | spet | zavriskal. |
In | spet | je nastala smrtna tišina, ker so vsi |
»Kaj pa se je | spet | zgodilo?« |
Vidiš, komaj se je bil pobral, že je bil | spet | na tleh. |
dvoje: srce je živelo po svoje, telo | spet | po svoje. |
In uboga Zamorka je | spet | samo zahlipala, ker se pred gospodom |
‘Tilčka?’ je prav tako resno ponovil, se | spet | zamaknil v meglico in nato spet odkimal: |
se spet zamaknil v meglico in nato | spet | odkimal: |
brez srca, kakor pravimo, drugi pa | spet | tako ... kako bi se reklo ... druge pa |
A že po nekaj dnevih so se | spet | vrnili, ker je edina krava, ki so jo |
»Kdo?« je | spet | odsotno vprašal pob, ki se je bil znova |
raste iz tal, široka črna lestev pa se | spet | dviga po belih stenah skalnatega Krna, |
In tam se je oče | spet | obrnil k pobu, kakor bi bil pomislil, |
Oče se je | spet | pogladil po nosu, se spet odkrehnil |
Oče se je spet pogladil po nosu, se | spet | odkrehnil in šele po dolgem premolku |
Bilo mu je neprijetno, kakor bi mu oče | spet | očital neko duševno pomanjkljivost. |
Spravil ga je | spet | v žep, se prijel za nos in se zamislil. |
Šele po dolgem premolku se je | spet | oglasil: |
In res se je prav kmalu | spet | pogladil po nosu in se odkrehnil ter |
nekaj korakov molče, nato se je oče | spet | oglasil: |
Po petnajstih letih | spet | ležim pod domačo streho!...« |
Pesem se je | spet | oglasila. |
gotovo ne bo nikdar več vlačil nase!’ je | spet | bziknil slino in zamahnil z roko. |
svobodoljubni pramen las, ki ji je bil že | spet | ušel izpod rute, in me bistro pogledala, |
odločno zamahnila z roko in si nato | spet | pobrisala čelo. |
- Sto let ... - sem ponovil, | spet | nagnil uro in pognal nihalo. |
je zadovoljno rekla teta, ko se je | spet | oglasilo enakomerno tiktakanje. |
Ko sem odložil vilice, se je | spet | živahno zavrtela. |
pomaknem po stezi, nato se obrnem in se | spet | oprem na sekiro. |
- Kdaj se bova | spet | videla? - |
takoj stresel z glavo, da ga res ne bi | spet | zagledal. |
In vendar se je po dveh težkih letih | spet | pozdravljal s svojimi starimi znanci, |
je nejevoljno zagrčal in glava mu je | spet | omahnila. |
spet | vprašujoče zagrči prijatelj in se nasršeni. | |
obema rokama si poribam obraz in nato | spet | pogledam tistega iz zrcala. |
In | spet | upre vame sive, svetle oči. |
Vse vidim, on pa, ki že | spet | čepi v zasedi za mojim srcem, mi ostro |
globoko zajel zrak, zakaj v sebi sem | spet | začutil obokano črno dvorano, polno |
Nato roka | spet | seže v roko: |
čustva so me vznemirila, a vendar sem | spet | začutil, kako veje od starih zidov |
Stresel sem glavo pred slabo mislijo, | spet | nejevoljno zamahnil z roko in zabrundal: |
»Vojni hrup je potihnil pa se | spet | oglaša srce. |
iz tvoje podzavesti v podobi Kadetke | spet | dvignila tvoja Gioconda s skrivnostnim |
»potem naj se Kadetka | spet | pogrezne v atelje moje podzavesti, |
prodnim kamenjem, na Preseki pa je | spet | ugasnila in izginila med sivimi vrbami, |
obrvi na čelo in napel možgane, da bi | spet | našel zvezo. |
z glavo - Vranjek obstane, svet je | spet | trden. |
Spet | se bo nasmehnila in hudomušno rekla: | |
Mama ga bo | spet | dolgo motrila s tako čudnim pogledom, |
Zato bo | spet | začel trzati z nosom in jecljati: |
Ali naj ti vzamem opeko od nog in jo | spet | segrejem? |
Nato se bo | spet | nasmehnila in pod odejo celo zganila |
Tedaj ga bo | spet | objela prejšnja tišina, ki v njej |
Oče si je | spet | položil dlan na hrbet nosu, zinil pa |
Modrijan je | spet | ponjuhal, kihnil in si obrisal brke, |
je nekoliko krepkeje obrisal brke in | spet | pokril obraz s svojim trgovskim smehljajem. |
nagonsko začutil, da se v mamini sobi | spet | odloča njegova usoda. |
Pob je samo | spet | skomignil z rameni, kakor bi hotel |
Oče je | spet | potegnil z dlanjo po nosu. |
prav, ker sem ti to povedal, - se je | spet | oglasil oče, - toda ... prej ali slej |
je rekel z bodrilnim poudarkom in mu | spet | položil roko na ramo. |
Tam je | spet | brusil in gledal v Idrijco. |
On pa | spet | zaropota: |
Bom že jutri | spet | prišel za nekaj uric. |
- Mhm, - je prikimal pob in se | spet | ozrl proti bregu. |
Pri okencu v čumnati sem | spet | slonel jaz, petintridesetletni človek. |
Mislil sem, da bom takoj | spet | zadremal, pa sta me začela vznemirjati |
stopil v sobo k mami, da se je kmalu | spet | vrnil v izbo in harmonij se je spet |
spet vrnil v izbo in harmonij se je | spet | oglasil. |
Nato je nama | spet | položil roke na ramo ter rekel prav |
Čakal sem, kdaj se bo | spet | prikazala na Preseki. |
Oddahnil sem se, ker sem bil | spet | sam, toda komaj sem se oddahnil, že |
- Kakšno vprašanje pa je | spet | to ? |
Grdo je, - je | spet | priznal Trnar. |
Kadetka je pomolčala, a se je kmalu | spet | oglasila: |
Nato se je | spet | oglasila Kadetka. |
Kadetka se je | spet | zagnala v šepetanje. |
je zakričala in | spet | bruhnila v jok. |
je nenadoma umolknil, a se je takoj | spet | oglasil z živim glasom: |
mi je burno utripalo, ker se me je | spet | polastil tisti neznani nemir. |
sosedi ni našlo odgovora, je takoj | spet | otrpnilo. |
z glave, si obrisal potno čelo, se | spet | pokril in nato rekel skoraj z uradnim |
In | spet | nisem vedel, ali ga je vzdignil zaradi |
sem se | spet | skušal nedolžno začuditi. |
Takoj me je | spet | stisnilo pri srcu, zakaj zdaj sem prav |
In tedaj sem | spet | zagledal Kadetko. |
rekla in zavrtela glavo, da sta ji kiti | spet | priplavali na prsi. |
Stopila je k meni, se | spet | obrnila h grobu in vprašala: |
zrakom pomirila zasopljena pljuča, že je | spet | začela. |
Nato je globoko vzdihnila in me | spet | pocukala za rokav. |
je | spet | zakričala Kadetka. |
izpustili iz ječe, ga bodo prav kmalu | spet | pobrali. |
- Ali bi res radi videli, da bi me | spet | zaprli? |
Kadetka je pomolčala, nato pa se je | spet | oglasila: |
- In če boš pobegnil, kdaj se bova | spet | videla? |
rekel, si prižgal cigareto in se nato | spet | zamaknil v noč. |
» | Spet | sem se po nepotrebnem zaprispodobil! |
Treba se bo krotiti, treba se bo | spet | oprijeti očetovega nauka, ki me je |
Prislonil sem brzostrelko za vrata in | spet | legel. |
ki je po očetovem odhodu k vojakom | spet | vzel gospodarstvo v roke, kar ga je |
nebu, kakor bi presojal vreme, nato | spet | spustil na tla svoje rahlo, koščeno |
izginile za hišo in se je v daljavi | spet | oglasila Hoesujeva harmonika, si je |
Nato je razklenil roke, da je krožnik | spet | padel na tla in se znova razletel, |
Spet | smo se bosi zapodili po zelenečih tratah | |
Katra se je | spet | obrnila k mami in zaprosila: |
In | spet | je prišla jesen. |
Mama mu je | spet | ponudila vode, toda kadet je ni sprejel. |
Mama je | spet | legla, nas stisnila k sebi in nam zabičala, |
je ded | spet | posegel vmes. - |
Kuharju se je razlezel široki obraz; | spet | nas je posadil na klop za ognjiščem |
- Ali boš že | spet | začel? |
vzemi, - je kratko odvrnila mama in | spet | odšla iz hiše. |
potresel, naju poščegetal s črnimi brki, | spet | postavil na tla in stopil proti ognjišču, |
Nato je | spet | sedel v zdič, vzel pipo v roke in sam |
sem | spet | zahlipal. |
Ko je pojedel in ga je oče | spet | polegel, je vprašal: |
pripravljati mrtvaški oder, jaz pa sem moral | spet | na pot. |
Ko pa smo šli še četrtič in se | spet | vrnili ter obstali sredi veže, se je |
In | spet | je prišla pomlad ter s svojo neugnano |
opravile svoje delo in se odtekle, je | spet | priprhutal v hišo zlovešči krokar, |
Modrijan je | spet | zaropotal s svojo nemščino. |
opomogla, je pogledala proti hiši, | spet | kriknila in spet omahnila. |
pogledala proti hiši, spet kriknila in | spet | omahnila. |
- No, Ivana, Ivančica, - je začel | spet | miriti Modrijan. |
je | spet | zazijala Vojnačka. |
v Žefa ter potisnil kosti in čevlje | spet | v breg. |
zbrisala to lepo podobo in travnik | spet | skrčila na njegovo stvarno mero in |
moj pisateljski svet, ki je naposled | spet | le svet čustvenih prividov resničnega |
je prikimala in se | spet | zgrabila za čeljust. |
»Ah, že | spet | ni preprosto!« |
je stric takoj | spet | oživel. |
In tako je bila Kadetka | spet | prepuščena sama sebi. |
Božena je takrat, s semnja, | spet | prijokala k nam. |
Ko se je znočilo, je oče | spet | stopil k njemu ter mu začel prigovarjati, |
Ko je ozdravel in | spet | prišel, sta se seveda z Boženo sešla. |
Ko pa je ujel ravnotežje, je | spet | stopil po kuhinji. |
je poskočil in | spet | udaril ob tla. - |
In da bi preokrenila pogovor, me je | spet | pogledala in rekla: |
Da, | spet | je tu Kadetkin »Lahček«, prikupni partizan, |
Veselo sem si | spet | posadil Silvijo za vrat in z lahkim |
glavo, si odvezala čevelj ter ga začela | spet | zavezovati. |
Na Zgornji Travni smo | spet | počivali. |
stisnila k sebi in jo poljubila ter mi jo | spet | posadila za vrat. |
Nerodno sem prekladal noge, ki so bile | spet | težke, ter se poganjal skozi gosto |
potrdil in pohitel za teto, ki jo je že | spet | naglo ubirala pred menoj. |
Tam se je ustavila in me | spet | pogledala. |
Vest se mi je | spet | oglasila, češ da sem pravzaprav sam |
je | spet | poskočila teta. |
zibelki, samo včasih se zgane in takoj | spet | pade v znojno dremavico. |
zazdeha, da mu čeljusti zacvilijo, in | spet | trikrat udari z repom po tleh, kakor |
si z dolgim jezikom oblizne gobec in | spet | položi glavo v prah, češ, nemara pa |
samo za las odpre levo oko in takoj | spet | zamiži, češ, to je že tako stara stvar |
Usadarjevi hiši pa se okrene in žene kravo | spet | nazaj. |
vrne s polnim umivalnikom in pljusk! - | spet | vrže vodo na kravo in na Žuželjča. |
do Hlipovega hleva, se tam okrene in | spet | nazaj. |
Caposquadra | spet | izgine z balkona, se naglo vrne z umivalnikom |
naglo vrne z umivalnikom in - pljusk! - | spet | vodo na kravo. |
kravo do Usadarjeve hiše in se tam | spet | okrenil |
je že izginila z obraza in začenja | spet | rdeti, ker ga je sram. |
povodec iz roke, okrene kravo in jo | spet | mirno odžene mimo kasarne. |
tiho prigovarjal, naj gre domov, da se | spet | ne prehladi. |
»Evviva l'Italiaaa ...« se je | spet | zadrl caposquadra. |
Caposquadra je | spet | zamahnil s kijem, Peter se je opotekel, |
roke, s samokresom pokazal Petra in se | spet | zarežal: » |
Tam je | spet | zajel sapo in napel svoja bronasta |
oglodane kamne, ki jih bo do poletja že | spet | obrasel zeleni mah. |
vzdignila v prejšnjo višino, kjer je | spet | okamenela. |
izpod neba, nato pa je v poševni črti | spet | zdrsela do kalnih valov. |
Tam se je | spet | zdramila in se spet vzdignila v višino, |
Tam se je spet zdramila in se | spet | vzdignila v višino, toda ni se pognala |
To noč je že | spet | sanjal o Hostarjevi Milici. |
še preden je zamrl odmev, se je že | spet | oglasilo Venčkovo srce in mu ponagajalo: |
Že | spet | jo imaš rad!« |
so se drugi lovili, potem pa se je | spet | nenadoma pognala v metež, čeprav je |
»Kam si se | spet | zagledal?« ga je zdramil materin glas. |
Toda kar nenadoma se je zresnil in se | spet | napel kot struna. |
nad jezom, potem pa se je obrnila in | spet | odjadrala proti Kuku. |
stopil iz gozda, a prav tedaj je Milica | spet | vstala, spet zgrabila grablje, se spet |
a prav tedaj je Milica spet vstala, | spet | zgrabila grablje, se spet zavrtela, |
spet vstala, spet zgrabila grablje, se | spet | zavrtela, se omotična zrušila, se pobrala, |
Toda kmalu se je | spet | nasmehnila, zamahnila z roko, prijela |
zamahnila z roko, prijela grablje in šla | spet | na delo. |
Ko sta blizu pologa prišla | spet | na plano, je Venček z roko pritisnil |
»Mhm,« je | spet | zamrmrala Milica, ki se ni niti zganila. |
Venčku je | spet | kri udarila v glavo. |
je priplavala takrat... in če je zdaj | spet | priplavala ... |
Obstal je pri drugem drevesu in | spet | poslušal. |
Misli in čustva so | spet | zavrela v njem. |
V radostnem nemiru so se | spet | razgrnila njegova otroška leta. |
Spet | jo imaš rad! ...« | |
Pa je | spet | obstal. |
črnuha«, je rekla pismonoši in si že | spet | popravila trak, ki ji je venomer lezel |
Komisar ga je | spet | zviška premeril, se zaničljivo nasmehnil, |
»Pa smo | spet | doma.« |
se bova že še videla,« ga je komisar | spet | potrepljal. |
»I‐i‐ijo ...« je | spet | začel pismonoša, da bi se predstavil. |
Sklonil se je, se takoj | spet | zravnal in zamahnil z roko. |
Nato sta avtomobila | spet | zabrnela in švignila iz vasi. |
bile resne in prav tista resnost je | spet | govorila: |
»Ali boš že | spet | začel?« je zagrmel kovač, odpahnil |
Življenje je | spet | steklo po starih kolesnicah. |
Ko pa je ostal sam, se je kmalu | spet | razvedril ter se vrnil h kovaču, kjer |
»Mene?« je bil kovač | spet | prejšnji, junaški. |
poganjale strah v kosti!« se je razjezil, | spet | pljunil in stopil naprej. |
ni nobene vdaje!« je odbil kovač in | spet | butnil z njegovo glavo ob cesto. |
In | spet | je padel udarec. |
nebeški, ali si popolnoma znorel!« je | spet | zrogovilil hudič. |
In | spet | sta se oba zakrohotala. |
stranskih poteh, da bi bili čimprej | spet | doma. |
Jerica je kriknila in | spet | spustila rože. |
živem telesu zmleli v prah, pa jo je | spet | zgrabila za uho in jo potisnila k tlom. |
»Kaj pa čakaš?« se je | spet | oglasil Justin. |
zbrisal osovražene italijanske besede, se | spet | obrnil k nam ter rekel mirno kakor |
spanju so zastale, zbude se, ko | spet | zarja noč prežene. |
je vzdihnil z grobnim glasom in se | spet | zamaknil po dolini. |
Spet | sem samo kratko prikimal. | |
roko, češ naj grem kar naprej, ter se | spet | obrnil k Ravničarju. |
Spet | je s kazalcem streljal v Ravničarja | |
Stopil je samo nekaj korakov in | spet | obstal; pogledal je čez reko proti |
ozrl čez reko za Modrijanom, ki se je | spet | nerodno zibal po svojem produ. |
Že | spet | gradi bran. |
Potem si je | spet | potisnil tobak v usta, se zamaknil |
- Revolucija? - me je | spet | debelo pogledal. - |
Potem ti pa | spet | neumno zine: |
svoje čire na vratu, se zamislil in | spet | zastokal: |
kakor bi si hotel splakniti usta, in | spet | sedel. |
Vstal je, se | spet | umil in si natočil vode v lonec, da |
In ta konec je bil | spet | žalosten in meni nerazumljiv. |
»Jih že seka!« sem | spet | zakričal. |
Žaga je | spet | zapela. |
nepremično stali na cesti, nato se je | spet | obrnil k Modrijanu, s kazalcem ustrelil |
potegnila iz torbice verigo ter mu | spet | s kretnjami dopovedovala, da ga bosta |
Spet | so navalili nanj ... | |
In potem sem | spet | dolgo pral robec. |
In | spet | sem ga sušil na bridkem četverokotniku |
In | spet | se je zmračilo, prišla je noč, zagorela |
In | spet | sem moral seči po robec - |
vso zimo ležala, je tisti dan prvič | spet | vstala in prišla pred hišo, da bi posedela |
se naglo spustil na tla, da bi bil | spet | deležen mamine pohvale. |
»No, kako tolče?« se je | spet | blago oglasila mama, ker oče ni našel |
sem in proseče čakal, da bi se mama | spet | oglasila s svojim blagim in tolažilnim |
oglasila odrešilna misel; iz moje duše je | spet | zašepetalo z mojim glasom: |
bojim, da bom padel, toda hkrati se | spet | trmasto bodrim: |
srcu, v naši hiši in v vsej dolini, sem | spet | zaslišal klopotec, in njegovo klopotanje |
se je zavrtel, kakor bi oživel, in | spet | je udarilo na moje uho njegovo votlo |
Spet | so me obiskale tiste zlate ure, ki | |
In | spet | sem |
gusar ali ogoljeni orel, peljal sem se, | spet | sem se peljal v neznano, v nove neumnosti |
Zdaj je bila izpolnitev te želje | spet | blizu, zato je hodil tako hitro, da |
»Saj res!« so kmetje | spet | zadržali korak. |
pa res lepo!« so pritrdili kmetje in | spet | zdaljšali korak. |
»Tantadruj, imam!« je veselo poskočil, da je | spet | vse zacingljalo. |
Ne!« je sunkovito odkimal in si | spet | položil roko na usta, da ne bi izdal |
ko jo je ostrgal v sredini, je bila | spet | debelejša na prvem koncu. |
Raus e patacis, repa in krompir!« je zdaj | spet | prhnil Furlan. |
Ljudje so se | spet | zakrohotali. |
Ljudje so se | spet | zakrohotali. |
Spet | se je prijazno obrnil k nesrečnikom | |
Ljudje so se | spet | zakrohotali. |
pelargonijo zamenjal za drugo rožo in jo | spet | odnesel drugam. |
»Tantadruj, ne bom!« se je | spet | zgrozil in vzdignil prst. |
ponosen na svojega norčka, nato pa se je | spet | obrnil k njemu in mu rekel: |
slovesno vzdihnili tuji župniki, nato pa | spet | privzdignili talarje in se prijeli |
Otročaji so ga | spet | obkrožili in ga zasliševali: |
Nehaj, nehaj!« je vzkliknila Pepa in | spet | segla po rob predpasnika, da bi si |
kakor v razburjenem panju, nato pa je | spet | zastokal: |
božorno‐boserna!« je po vojaško pozdravil in jo | spet | mahnil na semenj. |
so se odmajali za vogal in se nato | spet | vračali. |
mizo ti!« je zagrmel Okrogličar in mu | spet | položil težko roko na koničasto glavo. |
spet | prikazal Presveta Moštaca; vzdignil | |
Furlan je molčal, in ker je molčal, je | spet | odgovoril Matic: |
šel,« je rekel norček, nato pa se je | spet | potožil: |
če hočeš priti do jame?« se je Luka | spet | razburil. |
Tantadruj se je | spet | premaknil. |
dotikali Tantadrujeve glave, nato pa | spet | v mogočnem loku poševno drseli v nebo. |
ognjevito planil na noge, da se je takoj | spet | sesedel. |
»Trapa!« je | spet | zarohnel Okrogličar. |
»Tantadruj,« je ponovil Matic in | spet | pokazal proti pokopališču. |
Možje so se spogledali in | spet | ozrli v črne, grozeče ciprese, toda |
si obrisal znojno čelo, nato se je | spet | zavil v pelerino in ukazujoče rekel: |
In | spet | so se napolnile gostilne in spet so |
In spet so se napolnile gostilne in | spet | so zahrumele, zakaj nenavadni dogodek |
cimetu in nageljnovih žbicah, so se | spet | nasmehnili. |
Potem pa so se | spet | s temeni naslonili na steno, zaprli |
zdaj pa, ko je po štiridesetih letih | spet | oživela, se je pokazalo, da se je v |
kvišku, a glej, prav tedaj je nebo | spet | oživelo in utrnila se je zvezda. |
In | spet | sem bil ves poln plodovitega hrepenenja |
na odprto okno in se pri priči začel | spet | praskati po poraščeni bradi. |
prikimal Peter Majcen in s pogledom | spet | blisknil po njem. |
Kmet je | spet | pogrknil. |
»Hm, kajpak,« se je | spet | oglasil kmet. |
Kmetovi prsti so | spet | otrpnili na poraščeni bradi. |
si prižgal cigareto in se naposled | spet | srečal s svojimi junaki. |
Saj fantastika zdaj | spet | ne škoduje umetnosti, kakor pravijo. |
Spet | Temnikarjeve besede!« | |
odbil Peter Majcen in temna senca mu je | spet | švignila čez obraz. |
se je popraskal kmet, ki se je bil | spet | naslonil na okno. |
- Ha? - je | spet | prhnila žena. |
štirideset let res nisem bil, a danes sem | spet | . |
Spet | je stala pred njim, vsa bela in vsa | |
- Že | spet | ta tvoj cendravi »ne zameri, ne zameri!« |
ure šli iz hiše, in prav razločno je | spet | slišal strupeni glas Lužnikovega Martina: |
- Jernej! - je | spet | ostro rekla Temnikarica. - |
- Lahko te | spet | prime! - ga je skoraj zaskrbljeno opomnila |
»Hej!« se je | spet | oglasil ostri ženski glas. |
»Žena vas | spet | kliče,« je rekel, ker se kmet še ni |
Kmet je | spet | pogrknil. |
Globoko se je odkrehnil in se nato | spet | popraskal: |
Nato se je | spet | naslonil na okno, se popraskal in vprašal: |
In nato se je | spet | obrnila k Petru Majcnu: |
Obstal je in | spet | ga je spreletel srh; hkrati pa ga je |
Nenadoma pa je | spet | obstal in se zamislil. |
Vzdignil je roke, da bi | spet | udaril po tipkah - in tedaj se je trobenta |
po tipkah - in tedaj se je trobenta | spet | oglasila. |
Čakal je, da se bo trobenta | spet | oglasila, pa se je oglasilo le klepanje |
»Igra?« je zategnil kmet in ga | spet | začudeno pogledal. |
»A trobento?« je rekel kmet in se | spet | popraskal. |
In nato se je | spet | obrnila k Petru Majcnu: |
Kakor midva,« je ponovila žena in | spet | hebnila moža. |
seveda je padel!« je ponovila žena in | spet | hebnila moža pod rebra. |
vendar jasno!« je ponovila žena ter se | spet | obrnila k Petru Majcnu. |
»In pobili!« je žena | spet | hebnila moža pod rebra. |
A komaj so njegovi podkovani čevlji | spet | zaškripali na trdi cesti, je sunkovito |
obrnila proti hiši, klepanje se je | spet | oglasilo. |
Trobenta se je | spet | oglasila. |
In ustvarjalna radost se je | spet | selila vanj, pa je bilo zato vse lepo, |
papirček, ga je spustil na tla in se | spet | ozrl. |
- Si mislil, zverina, da mi boš | spet | vse gumbe potrgal? |
Že | spet | noriš! - reče Tilčka in mu vrže mokre |
»Zverina‐zverina!« in | spet | |
Temnikar se zdrzne - in glej: | spet | je vse zasneženo, Skopičnik je zamrznjen, |
In gre in kako gre in - tedaj se | spet | oglasi trobenta... |
vkovan ter čakal, da se bo trobenta | spet | oglasila. |
Spet | je prisluhnil. | |
Spet | navpična rjava debla visokih smrek | |
Spet | so rojile mušice in brenčali obadi, | |
rojile mušice in brenčali obadi, in | spet | se je črn rogač pripeljal mimo na svojih |
Spet | je zadonela trobenta. | |
toda preden je rekel besedo, je že | spet | zadonela trobenta. |
Obrnil se je in | spet | stopil k Ciki. |
Oh, seveda! - je vzdihnil Temnikar in | spet | pobesil glavo. |
In prav tedaj je | spet | zadonela trobenta. |
Trobenta je | spet | zadonela, a čeprav je bil še zmeraj |
»Na, tukaj je | spet | Tihi dol!« je glasno rekel. |
se brezplodno zasanjaril, je rajši | spet | vstal, stopil k hrastovemu |
Spet | se je nasmehnil in spet je glasno rekel: | |
Spet se je nasmehnil in | spet | je glasno rekel: |
Spet | se je zdrznil in začudeno odprl oči. | |
Previdno je položila skledo na tla, se | spet | zravnala in si s koščeno roko zasenčila |
Naposled se je kača | spet | prikazala iz snega, zavila na desno |
proti izbnim vratom, pa je nenadoma | spet | obstala. |
začutila tako pogrezanje, da jih je takoj | spet | odprla. |
padanju, nato pa se je zbrala in je bila | spet | takšna, kakršna je bila že od tistega |
In | spet | je zaslišala tisto oglušujoče hrumenje |
zaslišala tisto oglušujoče hrumenje in | spet | je začutila, kako se pogreza. |
Nato je | spet | zaprla oči ter se predala tistemu čudnemu |
štirideset let res nisem bil, a danes sem | spet | !« |
- Ta Zaplatarjev nesrečnik je že | spet | z njimi! |
Temnikarica in se nad njegovo glavo | spet | zamaknila proti obronku. |
Temnikarica ni odgovorila, ker se je | spet | zamaknila nad njegovo glavo. |
- Saplater! - se je | spet | oglasila nemška smrt. |
je pomigala s kazalcem ter se nato | spet | obrnila in se zamaknila v podobo, ki |
lavoro! - se je zarežala nemška smrt in | spet | pokazala svoje zlate zobe. - |
grande popolo! - je zažarel pribočnik in | spet | zrasel. |
Laški pribočnik se je pomračil in | spet | zlezel med ramena. |
izbrala še dve podobi, potem pa si je | spet | nataknila zlata očala, sedla k mizi, |
Nemška smrt je | spet | zaničljivo zamahnila z roko in puhnila |
In | spet | so zagrmeli okovani čevlji in zaškripale |
Po hiši je | spet | zahrumelo in zatopotalo; vsa sodrga |
dlan na čelo in na lica, nato pa ga je | spet | počasi pregrnila z njegovo staro avstrijsko |
Nemška smrt, ki je | spet | zravnano stala pri velikem črnem tnalu |
- Pusti me! - je rekla in se mu | spet | iztrgala. |
Vrnila se je k vrtičku in se | spet | naslonila na ograjo pri golem šipkovem |
Tedaj pa je | spet | poskočil pribočnik: |
Temnikarica se je počasi | spet | obrnila k tnalu. |
sekire, je vztrepetal po vsem telesu in | spet | nečloveško zastokal. |
Hitro je | spet | sedel na parobek, si pritisnil dlani |
raztreščilo v iskre - in med iskrami se je | spet | zabliskala sekira. |
globoko v sebi se je bal, da bi lahko | spet | zagledal sekiro, ki se bo zabliskala |
je preveč strahotno!« je ponovil in | spet | zmajal z glavo. |
zvok neznane trobente, ki o njej zdaj | spet | nisem trdno prepričan, ali v resnici |
čutaro, srknil požirek žganja in se nato | spet | ozrl v senco. |
Precej časa je strmel predse, nato pa je | spet | vzdignil glavo in zamrmral. |
Sonce se je | spet | zazibalo. |
Sonce je | spet | prikimalo. |
In tisti hip je šele začutil, da ima | spet | kamen v drobu. |
Marsikomu so jo že požgali! - si je | spet | hitro odgovoril. |
Temnikar je | spet | prigazil do senčne črte. |
Sonce je | spet | prikimalo. |
Trobenta je | spet | zadonela. |
Spet | je bilo vse tako čudno, tako neresnično: | |
Trobenta je | spet | zadonela. |
Začutil je, da je | spet | na trdnih tleh, narava je oživela - |
»Ampak potem boste | spet | trikrat!« se je jasno oglasil vnuk |
»Ampak danes šele eno!« je vnuk | spet | vzdignil kazalec. |
hočemo, je že tako!« je vzdihnil in nato | spet | zapel: |
Peter Majcen zmajal z glavo, ker ga je | spet | presunilo. |
»Ne,« je rekel in | spet | ljubeznivo položil svojo veliko roko |
je vprašal Peter Majcen, ker ga je | spet | presunilo. |
Ozrl se je na nebo in | spet | zagledal svoj beli oblak. |
ljubeznivo rekel, stopil k njemu in ga | spet | pobožal po kodrastih laseh. |
postavil kozarec pred Petra Majcna in | spet | natočil. |
A ker ni vedel, kaj naj reče, se je | spet | obrnil k otroku. |
In | spet | je bil molk. |
In | spet | je bilo Petru Majcnu neprijetno. |
so, zgoreli!...« je vzdihnil starec in | spet | natočil. |
Spet | je votlo zabobnelo, ko je odbil veho, | |
votlo zabobnelo, ko je odbil veho, | spet | je glasno zažuborelo v majoliko, spet |
spet je glasno zažuborelo v majoliko, | spet | je potrkal po sodu in rekel sam sebi: |
kolikor ga bo, toliko ga bodo popili!« in | spet | komaj slišno zapel: |
bilo mu je tako mučno, da je takoj | spet | vstal in stopil k otroku. |
Peter Majcen je | spet | krenil z otrokom po stezi in se počasi |
stari Blažič se je zamaknil predse in | spet | se je tiho oglasila njegova pesem: |
Stari Blažič je | spet | udaril po vehi. |
»A zdaj?« je vprašal starec in ga | spet | pobožal. |
»Ne, ne!« je hitro odkimal ded in | spet | stopil k njemu. |
»Saj bom,« je prikimal in mu | spet | položil roko na glavo. |
In | spet | mu je udarila kri v glavo zaradi tega |
Peter Majcen je zdaj | spet | jasno videl pred sabo starca in otroka. |
In | spet | ga je neprijetno spreletelo, ker se |
»Ne, še ne,« je odkimal starec in se | spet | potegnil z roko po čelu. |
piše povesti,« je rekel starec in mu | spet | položil roko na glavo. |
To je | spet | samo naključje... |
Nato si je prižgal cigareto in se | spet | zamaknil v kos modrega neba. |
Ko jih je | spet | odprl, je s pogledom zdrknil z gladkih |
Priplezal je na drugo polovico in | spet | počival. |
Te besede so mu | spet | olajšale dušo in mu vlile novih moči. |
sliši, - je šepetaje ponovil Temnikar in | spet | pograbil sekiro. |
Spet | se je zdrznil. | |
- To bomo šele videli, - je | spet | zanergal Miha. |
In | spet | je prav jasno videl samega sebe in |
Čutil je, da je mrtev, zato se je | spet | zamaknil v rob skale. |
- Stojte! - je | spet | kriknil Martin in spet sprožil. |
Stojte! - je spet kriknil Martin in | spet | sprožil. |
Zato pa je | spet | zavriščal: |
Samo cev puške je pomolil izza roba in | spet | zavreščal: |
Ded ga je takoj | spet | pritisnil k sebi in mu začel spet grebsti |
takoj spet pritisnil k sebi in mu začel | spet | grebsti po laseh. |
In tedaj je | spet | zadonela trobenta. |
deblo in krenil naprej, a je takoj | spet | obstal. |
»Nočem ga srečati, da mi ne bo | spet | ‘kajpakal’ po glavi!« |
Črnilogarica in ga začudeno pogledala, češ | spet | se mu nekaj sanja. |
Oddahnil se je, ker je bil | spet | sam. |
Že | spet | doni!« |
Pomel si je oči in | spet | pogledal po drevoredu. |
Črna postava se je | spet | prikazala: naglo se je približala, |
In | spet | je bil samo hip. |
Peter Majcen ni stopil za njo, ker je | spet | začutil, kako je spričo nje majhen |
vprašal z jezo in obupom ter začel | spet | korakati iz kota v kot. |
Obstal in zadržal je dih, ker je | spet | potrkalo na vrata. |
»Blažičeve...« je | spet | zahropel kmet. |
Nato se je | spet | odkrehnil in boječe vprašal: |
»Saj, saj...« je prikimal kmet in | spet | pobesil glavo. |
Spet | je zagledal luč. | |
»Počakajte!« je | spet | zakričala. |
Spet | si je obrisal čelo in znoj je bil še | |
se popraskal po prsih, nato pa takoj | spet | jezno zagrmel: |
Spet | si je natočil vode in pil. | |
bi, baba se obriše in usekne, pa je | spet | dobra in reglja naprej. |
Temnikar je vneto pomlel s čeljustmi in | spet | pljunil, in spet začudeno zmajal z |
pomlel s čeljustmi in spet pljunil, in | spet | začudeno zmajal z glavo in vzkliknil: |
In | spet | se je začudil: |
Potem pa se je nagnil in | spet | prav počasi spustil svojo slino v tolmun. |
so me globoko prizadele, zato sem se | spet | zazrl vanj. |
se je obrnil, pomlel s čeljustmi in | spet | pljunil v tolmun. |
pa nenadoma poskočil, kakor bi bil | spet | odkril nekaj novega. |
Obrnil se je k meni, me | spet | predirno pogledal z modrino svojih |
Domov pa vseeno grem, da ne bo | spet | kričala.« |
Spet | je brodil po otavi in spet se je za | |
Spet je brodil po otavi in | spet | se je za njim vlekla temnozelena sled |
Spet | sem se ozrl za Temnikarjem. | |
I | Spet | je prišla pomlad in na mojem vrtu je |
rahlo karajoče me pogledajo in se nato | spet | zamaknejo v cvetoče veje. |
Pustim jih pod češnjo in se | spet | vrnem k svoji pisalni mizi, kjer tudi |
Otroka me premerita, nato pa | spet | ponovita svoje: |
Kmalu | spet | vstanem in stopim na staro pot jetnika |
vso zimo ležala, je tisti dan prvič | spet | vstala in prišla pred hišo, da bi posedela |
se naglo spustil na tla, da bi bil | spet | deležen materine pohvale. |
»No, kako tolče?« se je | spet | blago oglasila mama, ker oče ni našel |
sem in proseče čakal, da bi se mama | spet | oglasila s svojim blagim in tolažilnim |
iz moje duše je | spet | zašepetalo z mojim glasom, ki pa je |
bojim, da bom padel, toda hkrati se | spet | trmasto bodrim: |
srcu, v naši hiši in v vsej dolini, sem | spet | zaslišal klopotanje svojega klopotca. |
začutim, da tudi moje srce postaja | spet | sočno. |
Potem stopim k oknu, ga trdo zaprem in | spet | sedem k svoji mizi ... |
Stari mornar si je | spet | natlačil pipo, jo prižgal, potrepljal |
Potem je | spet | potrepljal kamen in začel pripovedovati: |
Stari mornar je | spet | ošvrknil Tinko s pogledom in se nato |
deževalo je, snežilo, zmrzovalo in se | spet | tajalo. |
»Srce je... srce!« je nestrpno | spet | rekel orel. |
Kaj pa je to?« se je | spet | začudil kamen. |
je orel | spet | zamahnil s krilom. |
zlati obleki zoreče pšenice, potem | spet | v bledomodri obleki cvetočega lanu, |
bledomodri obleki cvetočega lanu, pa | spet | v beli obleki cvetoče ajde, vsa bela |
steni, visoko odskočil, zavriskal in | spet | padel v globino. |
Priletel je na drugo polico, | spet | visoko odskočil in zavriskal od veselja, |
odskočil in zavriskal od veselja, ko je | spet | padal. |
Kamen je | spet | zastokal. |
Potem je neke jeseni | spet | prišlo z gore hudo neurje. |
Pologar je zid seveda | spet | pozidal. |
popoldne proti večeru je stari mornar | spet | šel na polog, da bi sedel na kamen |
In preden so | spet | sejali, so prebrali ljulko in kokolj, |
Veter je | spet | potegnil in zanesel čisto k tlom dim |
Ničkolikokrat sta vstala in se | spet | usedla, prehodila bulvar od zgornje |
Potem si je Pécuchet | spet | obul čevlje, pri tem pa godrnjal: |
Spet | je odprl oči in na vprašanja, ki so | |
cel kup stvari, odpadki od njih bi | spet | dali gnojilo in pripeljali do drugih |
istim konjem, ko je vozil gor, dol in | spet | gor po gričku. |
Spet | naročila v drevesnici, spet sajenje, | |
Spet naročila v drevesnici, | spet | sajenje, tokrat v še globlje jame. |
bom potreboval še kakšnega, se bom | spet | oglasil.« |
Spet | drugič sta se motila pri odmerkih. | |
zemlja izboljšala in prišel je, da bi | spet | najel kmetijo. |
Ko sta | spet | prišla do besede, sta se spraševala, |
Pripeljala ju je do kislin, potem pa sta se | spet | znašla v zadregi zaradi zakona o enakih |
»Kaj če bi se | spet | lotila kemije? |
In | spet | je telovadil. |
Potem je | spet | pograbil toplomer. |
Ko se je Pécuchet | spet | oblekel, mu je ušel vzklik: |
»Prepričana sem, da ste | spet | delali neumnosti. |
Ko je bil nekega dne | spet | namenjen tja, ga je ustavil moški s |
»Kakšna prismodarija pa je | spet | to, življenjski princip? |
Rimsko cesto so meglice, za meglicami so | spet | zvezde. |
Toda carinik se je | spet | pokazal v dolinici nekoliko nižje in |
zidar zahteval orodje, plačala sta, | spet | so bili stroški, lovskega čuvaja pa |
»Razen če ni tudi to | spet | kakšno znanstveno odkritje?« |
Pécuchet se je | spet | prikazal s kmetico, in medtem ko sta |
In | spet | smo sredi flamboyanta!« |
se je poglobil v zadevo in se potem | spet | lotil Larsonneurja. |
hrast, razgrne zemljevid, razmisli, | spet | zajaha konja, jezdi mimo Saint‐Cyra |
»Kaj pa je | spet | ? |
cesti, naglo povečerjala, potem pa | spet | brala pozno v noč. |
vendar ozdravijo, veljajo za mrtve, a se | spet | prikažejo. |
Medičejska po soprogovi smrti hotela | spet | začeti vojno? |
se je znašel pod bukvami, po kaj je | spet | prišel v Chavignolles, kaj je počel |
»Posreduje se, da se vladar | spet | postavi na prestol, da se osvobodi |
Ljudje na podeželju so | spet | pripadali nekdanjim gospodarjem. |
» | Spet | je treba uvesti poslušnost. |
Včasih sta odprla kakšno knjigo, pa jo | spet | zaprla, češ čemu neki. |
Odšel je torej k njej, in ko se je | spet | namenil tja, si je obljubil, da jo |
In Bouvard se je | spet | pritoževal nad gospo Bordinovo. |
sestrično okoli pasu, izginil z njo, se | spet | prikazal. |
je dal poguma, samozavestno sta se | spet | lotila medicine in zdravila sta cerkovnika |
»Kako, | spet | vidva?« je vzkliknil. |
Spet | sta se vpisala v javno knjižnico. | |
izhajajo nešteti modusi, v katerih so | spet | drugi modusi. |
kdaj nasmehnil, potem pa rekel, da bi | spet | navezal pogovor: |
spiritualizem, a se ga je znova lotil in ga | spet | pustil pri miru, prijemal se je za |
Marcel se je | spet | prikazal naslednjega dne ob treh. |
Janezu se zdi, kot da se enači z Bogom, | spet | drugje v istem evangeliju pa priznava, |
Toda grof se je | spet | razgovoril o železni roki, potrebni |
pripravljeno in njune stvari so bile v robcih, | spetih | z zaponko. |
Spet | sta bila v zadregi. | |
Obupana je bila zaradi trojega: da bo | spet | treba prati, da si kdo upa žaliti vero |
Svojo vlogo je | spet | prevzel razum, logika je še zadnjič |
fjordom, hiter vzpon na drugo stran, pa | spet | tiho brzenje čez mirno krajino do vasi |
In jasno, že | spet | je bicikel sedel na platiščih. |
Meditacijo na veji nad toplo reko sem | spet | nasilno prekinil. |
Zjutraj je bil | spet | orjaški zajtrk in polno ganljivih besed. |
skozi globlje dihanje po klancu navzgor | spet | približala volja do dela, kreiranja |
deževalo, pregnalo bo sicer komarje, ampak | spet | se bom valjal kot prašič v mlaki pod |
trenda kot pri nas - staro postaja | spet | lepo. |
ust strmeli nekaj časa vame in potem | spet | nazaj v tisto ameriško streljanje na |
ameriško streljanje na TV in potem | spet | vame in tako naprej. |
Potem smo se | spet | potopili v agresivne akcije na TV. |
se sprostil, bil sem vesel, da sem | spet | sam. |
postanku so me ljudje kot običajno | spet | vprašali, zakaj kolesarim. |
Že | spet | strahovi. |
krajino ob Egejskem morju ali pa me | spet | zvija podzavest s svojimi očitki, kaj |
No, pa smo | spet | tam. |
občutljivosti in navdušenja je bilo | spet | nekaj narobe. |
Spet | si požrešen in zahteven, preveč hočeš, | |
Spet | sem živel v trenutku, ko ne bi hotel | |
leno premikajoča pokrajina so me potem | spet | očistili, sprostili in me naredili |
občutljivega, da se je začelo dogajati | spet | kaj drugega. |
Spet | sem bil majhen fantek, tak kot je moj | |
dopoldne tako ugoden veter, da me je | spet | gnalo praktično brez poganjanja. |
z mene, za mano pa prah, vročina in | spet | trušč najmanj sto Kurdov. |
hvala lepa za prenočišče in drugič | spet | na svidenje. |
ali samo tako za hec in bodo vsak hip | spet | prišli za mano in me pobrali. |
velike razdalje, izvesti akcijo in se | spet | umakniti. |
ubitega vojaka razkosajo po udih in | spet | sestavijo. |
Romantično idilo pred menoj pa ob cesti | spet | razbijajo čelade, puške in trdnjave. |
ali vsakih nekaj telefonskih drogov | spet | stoji vojak. |
poliva z vodo, da se umaknejo in potem | spet | vrnejo. |
Spet | SEPHA - člani revolucionarnih odredov | |
ljudi, v park ob univerzi pa so vstopali | spet | ločeno. |
pečenim piščancem in krompirčkom, potem | spet | ostanem sam na svetu. |
od Yazda do Pasrigarda nepričakovano | spet | pridem na asfalt, tukaj dobro čutim |
Ker jim | spet | nisem sposoben razumljivo razložiti, |
tovarišev in izražali nestrpnost, da se | spet | čimprej vrnejo v bitko, da jih maščujejo. |
ali zametena ali preveč razrita, pa | spet | skalnata kot na luni. |
umirali so od smeha, ko sem prilezel | spet | nazaj na pisto z vsemi tistimi torbami, |
Spet | sem bil nor od energije, opoja življenja, | |
ženske itak ni bilo računati, in potem | spet | nazaj v tisto svojo samoto. |
Spet | so me okradli, spet me je bilo tako | |
Spet so me okradli, | spet | me je bilo tako strah, spet se mi je |
okradli, spet me je bilo tako strah, | spet | se mi je vse skupaj zdelo trapasto, |
se mi je vse skupaj zdelo trapasto, | spet | sem pogrešal iste stvari in spet je |
trapasto, spet sem pogrešal iste stvari in | spet | je prišel kak trenutek, ko sem čutil, |
Tam v muzeju je bilo končno | spet | nekaj za moje možgane. |
kolo zvija in vzbuja strah, da bodo | spet | popokale špice. |
pritegniti mojemu izvajanju, potem sem | spet | jaz vlekel po njihovo in tako naprej, |
Popoldne so se pobrali in | spet | sem bil edini tujec v dolini. |
Navzdol je šlo | spet | čez drn in strn. |
Tisto noč mi je | spet | pripovedovala pravljico in jaz sem |
pripovedovala pravljico in jaz sem bil | spet | majhen, čepel sem pred njo na pručki |
Spet | mi je naslikala pred oči vilo, lepo, | |
Spet | potrebujemo nekaj, v kar bomo lahko | |
* * * Zvečer so bile | spet | na sporedu lutke, vendar z malo ranjenim |
Mudžahedini so bili | spet | zadeti. |
hudega, so rekli moji fantje, ko smo bili | spet | zunaj, in se nisem mogel sprijazniti |
olju), pili smo čaj, v cigarete so | spet | zmešali hašiš, trdeč da jim to da potrebnega |
bilo treba navzgor, potem navzdol pa | spet | navzgor. |
je neslo kar naravnost čez njive pa | spet | skozi grmovje. |
Eto, | spet | imajo svojo sveto vojno. |
Čeprav se je | spet | vrnila zelena zastava, poljubljanje |
Spet | je bilo kot v Zgodbah Karla Maya. | |
sovražna vojska umakne, potem gredo | spet | nazaj. |
obdolžili skupino, ki je prišla ponoči, | spet | se je atmosfera bližala vrelišču, končno |
Indu vse do Islamabada in šele potem | spet | gor po znani Karakorum Highway. |
* * * Bilo je | spet | eno tistih krasnih juter. |
Na njih sem si | spet | opomogel od depresije, potreboval sem |
kamnitih topovskih krogel, pa potem | spet | čez meter globok hudournik, in nato |
naj bi bil njihov služabnik, jaz pa | spet | njegov, ampak jaz sem se odločil, da |
sproščal, umirjal, razstrupljal in postajal | spet | jaz. |
čez kanjon in potem na drugi strani | spet | takoj strmo spušča. |
potiskati pred seboj, ampak sem ga moral | spet | z vso kramo vred prenašati. |
zdaj ekstremno vročo, naslednji hip | spet | divje mrzlo svetlobo. |
seveda stiki z ljudmi, ki sem si jih | spet | in spet lahko privoščil. |
stiki z ljudmi, ki sem si jih spet in | spet | lahko privoščil. |
neusmiljeno vpletati še snežinke, zbit in | spet | z onemoglo zadnjo gumo, ki jo je bilo |
In možakarjem se je to | spet | zdelo zabavno. |
v glasbene namene ali pa je bil že | spet | čas za moje periodne sitnosti, ki se |
mrzla, prelaz je bil zavit v črnino in | spet | je dišalo po snegu. |
Spet | sem prišel strahovito utrujen, tako | |
proti Gilgitu so se ljudje nenadoma | spet | spremenili, ali pa se je meni samo |
prišel na ono stran v Gilgit, tam bo | spet | udobje, varnost, mogoče ljubezen, ljubezen..., |
pa me je navdušila zavest, ki se je | spet | vračala obogatena z informacijo o ogromnih |
mesecih prišel iz bolnice in začel | spet | tekati po domačih gmajnah. |
čeprav vem, da bom, to lekcijo kmalu | spet | moral ponavljati. |
kanjona, vodila nekaj časa po njem, potem | spet | prešla prelaz in tekla naprej po drugi |
z manj denarja, vendar sem bil jaz | spet | med najbolj skromnimi. |
Utrujen, vendar | spet | pri sebi. |
Vas pod menoj je bila | spet | kot tista iz jaslic. |
Figo, | spet | nam grozi, da se bomo spopadli kot |
tehnologijo in da bo naslednja vojna potem | spet | vojna z loki in puščicami, kot je napovedal |
ponoči, ko sem šel po dolgem času askeze | spet | normalno spat v posteljo, po tisti |
Precej sem šibak in | spet | brez energije. |
Spet | sem srečal civilizacijo, počutiti bi | |
sveta pijanosti so sile tega pakta | spet | imele parado. |
strahopetno pocmeril v ta dnevnik, mi je | spet | malo laže. |
Ind, pa skozi tunele in mostove in | spet | in spet nove ovinke. |
skozi tunele in mostove in spet in | spet | nove ovinke. |
Tako lepo je bilo | spet | biti sam. |
Spet | . | |
na nekakšnem izpopolnjevanju, so me | spet | tako lepo sprejele, kot bi zares prišel |
Ko se je v meni | spet | naselil mir, je bil narejen tudi načrt. |
Spet | sem lahko čutil, da lahko sam izbiram, | |
Ljudstvo si je oddahnilo, | spet | je obstajal živi epicenter, okoli katerega |
nadvse zanimala tehnika, razstavljal in | spet | sestavljal je vse, kar so na hrbtih |
Hotel sem, da me avantura | spet | postavi na realna tla. |
Kaj je | spet | zdaj, Tomo, zakaj spet protestiraš? |
Kaj je spet zdaj, Tomo, zakaj | spet | protestiraš? |
Vsak hip bi me | spet | lahko zgrabili. |
Mudilo se mi je ven iz Indije, | spet | nazaj med Tibetance. |
Obrazi so bili | spet | nekaj posebnega, med njimi sem se počutil, |
budističnega naroda, tibetanski se mi je | spet | zdel najbolj topel, svetel in zdrav... |
bi se temu sploh lahko reklo, da mi | spet | ni bilo nič jasno. |
Samota je bila nenadoma | spet | lepa, vedel sem, da se vse spreminja |
kmalu po našem novem letu, ko sonce | spet | pridobiva svojo moč, ga ožive množice |
svojo naraščajočo svetlobo in toploto | spet | pomagal preživeti na zemlji. |
Tempeljske ruševine | spet | za en dan pulzirajo v verskih čustvih |
vidijo v priložnosti predvsem zaslužek, | spet | umaknejo. |
Mogočne ruševine se | spet | potope v puščavniško tišino in nam |
Spet | drugi trdijo, da gre pri Jaganathu | |
Potem jih | spet | odvlečejo nazaj. |
Ko so bogovi | spet | na svojih običajnih mestih, vozove |
Spet | nisem videl ničesar drugega, tako kot | |
vpili otroci, ko sem se ves občutljiv | spet | vračal ... |
Z dežjem so se | spet | vračali, meditirali, klesali in risali. |
Pa | spet | vaščani, ki beže pred podivjanimi sloni, |
je nogo na vrh hiše in jo potisnil | spet | nazaj in pri tem demona zabil v tla. |
Toliko so mi pomagali, sedaj pa | spet | ta rastoča agresija v meni. |
Indijancev v severni Braziliji, pa | spet | z našimi pisarniškimi kadri in plemenom |
glavo odšel za njimi, jaz pa sem se | spet | spomnil na morje. |
Oh, Indija, že | spet | ! |
Medtem so se okoli bicikla | spet | zbrali ljudje, petdeset, sto, še več, |
Prvič, ko so se | spet | zbrale mase in je postalo nevzdržno, |
Spet | sem bil sam. | |
Ob polnoči sem bil | spet | pod razkošno osvetljenim vodometom |
Mimoidoči so | spet | navalili na kolo, imel sem nekaj krajših |
po vročem mestu kot je Bombay, sem | spet | popokal in odrinil. |
Enkrat dopoldne sem se potem | spet | utrujen in prazen vračal. |
Šel sem torej | spet | na policijo, da bi ga izsledili, ampak |
»Danes | spet | obilno pojejo ptiči, zelenje vriska |
V glavi je mir, | spet | mi je lažje. |
ženske polovice in njene stimulacije sem | spet | sproščal nad nedolžnimi ljudmi okoli |
nadvse hrupna muzika, govori in potem | spet | muzika. |
tudi skrb za finance, ki sedaj sicer | spet | pritekajo, vendar kot trdijo v Aurovillu, |
Spet | sem padal v evforijo. | |
Spet | so bili vsi praznično odeti, moj bog, | |
Spet | nisem mogel ničesar razumeti. | |
v meni res dogaja nekaj lepega ali | spet | samo fantaziram. |
Kot da sem | spet | prebil neko zaporo v sebi, ki mi običajno |
davil, potopil,... ker me je tako jezilo, | spet | čisto po evropsko, po gorenjsko ali |
ljudi, ki človeku pomagajo, tako da mu | spet | vlijejo upanje v dobro, v poštenost |
Kako lepo je bilo | spet | jesti domačo hrano, poslušati naše |
Indija, madona, a že | spet | ! |
Bilo me je strah, da moram | spet | ven, nazaj v realnost. |
Lepo je bilo | spet | videti starega prijatelja iz študentskih |
povrh vsega tega narodnega bogastva sem | spet | srečal tudi Zvoneta in Romano. |
Spet | je začelo rositi, ptiči po gozdu so | |
noge nato desne, da bi potem skočile | spet | v krog. |
Ko pospe ljudje, | spet | nastopijo živali. |
temu so se rdeči cvetovi na pomlad | spet | pojavili. |
v težkih razmerah taborišča človek | spet | začne zaupati - prej kot v meščanskem |
videti resnice, preveč vzburkan je in | spet | zastrupljen. |
Učiteljica Sharon se je | spet | sprostila in mi ponudila kozarec mrzle |
vzhajalo, se ves dan veselilo in potem | spet | , bogato kot modrec, mirno zahajalo. |
Že | spet | se smeje. |
Spet | sem čutil, da se imam rad. | |
mastno izpljunjanje in, hudiča, že | spet | - otipavajo bicikel. |
pedala in, na kar sem posebej alergičen, | spet | tolčejo po torbah in hočejo kupovati |
za drugim kot prikazni odstirajo in | spet | izginjajo templji. |
zgoraj med vulkanoma vzšlo sonce, me je | spet | gnalo navzdol. |
mahali, namigovali, mežikali in se | spet | in spet nasmihali. |
namigovali, mežikali in se spet in | spet | nasmihali. |
Spet | je zadišalo drugače, videz se je zresnil, | |
Ljudje so se spotegnili in začeli | spet | hiteti in dobivali so bolj motne oči. |
Kot že tolikokrat me je | spet | rešil instinkt. |
nagajajo, je stara mama povedala, da so me | spet | iskali s policije. |
* * * Tisto noč sem jo | spet | sanjal. |
daleč res čutim kot žensko, si že želim | spet | nazaj, čisto zagotovo se bom spet vrnil, |
želim spet nazaj, čisto zagotovo se bom | spet | vrnil, tam nekaj je, neka meglica kot |
potreboval celi dve leti, da jih je | spet | postavil v red in odrinil nazaj čez |
vžgali, da so jim oči vroče gorele in | spet | izginjali iz kroga svetlobe kot duhovi. |
in da se na koncu, ko jih duhovniki | spet | spravijo k sebi s pomočjo kadil, zaklinjanj |
si bil tudi sam v takem zosu, pa se | spet | veseliš sonca in morja. |
kasneje v Afriko, ko sem moral lekcijo | spet | ponavljati, ker sem se med tem časom |
ponavljati, ker sem se med tem časom seveda | spet | pokvaril in vse pozabil. |
uskladiščil take izkušnje, domnevam, da sem | spet | moral vzeti kolo in tokrat v naslednji |
navdušenja, da je mogoče, da nekdo | spet | obudi zimo v meni, sem bil, častilec |
zvezde so za hip ugasnile in potem | spet | zažarele od sreče. |
Vse, kar se je že zgodilo, se bo | spet | zgodilo, stoji nekje v svetih spisih. |
In privezati se moram | spet | nazaj na naravo, na kozmos, jih odkrivati |
ure sem pel, se krohotal, pa potem | spet | stiskal zobe in vztrajal, vztrajal. |
čudežu izginile za ves čas, ko sva | spet | ostala skupaj. |
kilogramov lažji, mozoljast, hripav in | spet | me je bolel križ. |
med pomolom in letalom, pa sem bil | spet | deležen tistega občutka, da gre vse |
Ko sem | spet | videl Gail, je bila kot zrela lubenica. |
prišli ljudje prave vrste, da bo komuna | spet | vzcvetela, je pravila Tajni. |
zbran, pripravljen, ves tam, cel v enem, | spet | ves v trenutku. |
Bil je | spet | eden takih večerov, kot bi jih sanjal. |
ognja se je spremenil v Hitlerja in | spet | nazaj v Homeinija. |
rojen za raj, to sem že skusil, pa sem | spet | v njem, da se bom spet sam vrgel ven |
skusil, pa sem spet v njem, da se bom | spet | sam vrgel ven in potem spet iskal pot |
se bom spet sam vrgel ven in potem | spet | iskal pot nazaj. |
Potem se | spet | vrnejo in začnejo znova; vedno brez |
znanja in izkušenj pozabljenih, se le‐te | spet | vračajo. |
In | spet | nisem vedel, ali se mi tako samo zdi |
Da, prav to, če se ne bodo | spet | naučili imeti radi sami sebe, se spoštovati, |
Na diapozitive smo pa | spet | pozabili. |
Zbogom, Janez, kmalu se | spet | srečava... |
Bi ga sploh prepoznal, če se | spet | srečava, kot sam pravi, da se bova? |
temnimi očmi zre v pomladni vrt, potem | spet | pogleda Janeza. |
Janezu | spet | zagorijo oči. |
prav nič ne veže; rekel je, naj pridem | spet | , če si sam želim. |
Spet | dvomiš? | |
bi stopil v nič, ko sestopa v svet, | spet | pomagati dobri Bog, ki pa ga sam cogito |
intuicije z logiko - za slednjo pa bi moral | spet | , če smo v metodičnem dvomu dosledni, |
Zato sem se po teh pobegih vselej | spet | vrnil k njej, četudi mi je parala srce... |
plamtel in grel Janeza v hrbet, se | spet | umika v zamolkli sij žerjavice. |
Kdaj pa misliš | spet | priti? |
Upam, da kmalu | spet | prideš. |
Kaj pa Anžela, si | spet | srečal? |
To pa | spet | ne, kajti Kierkegaardova osnovna intenca |
zbirajo krog pesnika in mu govorijo: | spet | zapoj, kar pomeni: naj spet nove muke |
govorijo: spet zapoj, kar pomeni: naj | spet | nove muke trpinčijo tvojo dušo, a ustnice |
zavesti imeti tudi drugo in tako iz vsake | spet | neposredno biti izgnana, vtem ko meni, |
Ne, | spet | je odložila odhod. |
drugem smislu tudi za Kierkegaarda in | spet | v tretjem za Prešerna... toda ti, Janez, |
To je | spet | eden od Kierkegaardovih paradoksov, |
vztrajanju pri ostrini alternative | spet | Kierkegaardovo nasprotovanje vélikemu |
mi je zdelo, da ga marate, iz drugih | spet | , da ne preveč... |
Zdaj učitelj in učenec | spet | sedita v Brunovi knjižnici; pozno je |
je že in Janez je sklenil, da nocoj | spet | ostane pri mojstru (saj, v nočnih vlakih |
Vidiš, pa sva | spet | pri spoznanju... |
razumel: kako se pri Husserlu svet | spet | vrne iz ”oklepaja“ v zavest oziroma |
smislu je - kakor tudi Schellingova, | spet | v drugem smislu. |
nesmrtni duh v človeku; seveda se ob tem | spet | postavlja vprašanje, do kam se nesmrtni |
se ta videz razblini in resničnost | spet | pritisne name z vso močjo... |
jaz: vse misli izvirajo iz mene in | spet | tonejo vame! |
vključiti v ”nečiste“ kontekste, se kmalu | spet | ujamemo v jazove zanke. |
po drugi strani lahko tej manjšini | spet | ugovarjamo, da ne odgovori na vprašanje, |
vse do delte se reka razdružuje in | spet | združuje, oblikujoč otoke, stranske |
Spet | jaz? | |
Bruno, zdaj | spet | na glas. |
Sonce | spet | zasije in čriček se znova oglasi v |
morda celo leta... in tudi ko jo bom | spet | videl, bo med nama vse drugače, nič |
drugače, kot misliš zdaj, morda boš kmalu | spet | našel novo veliko ljubezen... |
šele čez dobri dve uri; Draga se je | spet | zmotila, tipično za njo, sem si rekel, |
vedno, kakor da se bova naslednje jutro | spet | videla... in že je izginila za vrati. |
Ne vem, kaj me je | spet | prijelo, toda moral sem vam povedati, |
Aristotel na tem mestu | spet | poudarja: |
Pa recimo, da so ravno zdaj | spet | priklopili tok, ki so ga bili izklopili |
Sopotnika v času & prostoru sta medtem | spet | vstopila v gozd, na desni strani poti |
se pred mačkom umikajo, a se takoj | spet | enakomerno razporejajo po svojem trgu. |
geometrijo, potem bi bilo očišče iste podobe | spet | zbrano v eni sami točki, namreč v središču |
Utopičnost utopije se je | spet | začela kazati v pozni renesansi, ko |
Glej, in tu | spet | prideva do primerjave s Kartezijevim |
Toda angleško oblečeni gospod | spet | samo prikima in gondoljer se vrne k |
dolgodlaki perzijski maček, ki zapira in | spet | razpira svoje sinje oči, kakor da pozdravlja |
Spet | déjà vu? | |
nekatere stvari; včeraj sem prav zato | spet | polistala po Bernarijevem katalogu |
najprej drži zrcalo pod roko in nato | spet | pogleda gor k Vnebohodu. |
”V trenutku, ko sem | spet | ujel ravnotežje in položil nogo na |
malo nižji od prejšnjega... se me je | spet | rahlo dotaknil tisti nerazločni, slepeče |
naše galaksije, Mlečne ceste, ta pa se | spet | premika glede na druge galaksije... |
trenja oziroma viskoznosti ustavi in | spet | zravna. |
Spet | ta praznina! | |
že stoji tu pred njima, stari Angel: | spet | je prav gosposko oblečen, s kravato |
svoj klobuk na mizo, si ga je zdaj | spet | postavil na glavo, da bi ga lahko s |
No, pa lepo se imejta, saj se kmalu | spet | vidimo... |
A kmalu je | spet | vse tako kot prej, le nočna tišina |
Toda vsakič, ko | spet | stopi vanjo, se mu pogled ustavi na |
brezoblične teme, od koder jo vódi | spet | navzgor hrepeneči spomin na njeno pravo |
prostor sveta ter se potem v spoznanju | spet | vračati nazaj k Enemu? |
mojstrove besede, ki se vrnejo k Znanemu, | spet | poženejo v tek. |
zadnjih nekaj desetletjih, ko se znanost | spet | bolj zaveda svojih omejitev pri filozofskih |
je zavesti transcendentna - kar pa | spet | ne pomeni, da je onstranska v klasičnem |
”zunanjosti“ - se zdaj v fenomenologiji | spet | pojavi ”objektivni“ čas? |
ali misli v zavesti, pri fantaziji je | spet | drugačno kot pri reprodukciji, čeprav |
reprodukcijo očitno dokaj pomembna; | spet | pa ni ostre meje med reprodukcijo in |
Husserl pojmuje časovno perspektivo | spet | analogno s prostorsko: recimo, da ton |
zaznavo) in njegovo retenco - ali, če | spet | uporabimo prispodobo kometa: ni ostre |
zdaja, nadaljuje Husserl, ”nemudoma | spet | razpade v fini zdaj in neko preteklost |
če se s pogledom, ki si ga odvrnil, | spet | vrneš k njej in jo prepoznaš kot isto |
prepoznaš Bachovo glasbeno frazo, kadar jo | spet | slišiš. |
svetlobe, kot bi bilo pričakovati - ampak | spet | natanko s hitrostjo c! |
podaja roko v pozdrav, tokrat je oblečen | spet | v svojo vsakdanjo kmečko opravo, ponošeni |
mu bo zgodilo v prihodnosti - to pa | spet | zaradi omejene svetlobne hitrosti, |
preganja kače, Bruno in Janez hodita | spet | vštric, nekaj korakov za njim. |
sam; in zdaj recimo, da se dvojčka | spet | srečata (S' se na primer vrne k bratu |
brinjevcem, ki jo povleče iz žepa, pride fant | spet | k sebi. |
In tako mojster in vajenec | spet | ujameta varni ritem svojega pogovora. |
Spet | se je od nekje vzel mušji oblaček in | |
splošni teoriji relativnosti ”pojem etra | spet | dobil neki pomen - toda zelo različen |
neresničnosti časa“, ki ga sprejemata, | spet | vsak na svoj način razvila ”brezčasno |
razbita skodelica z razlito kavo sama | spet | sestavila in skočila nazaj na mizo... |
obenem boji, da ga tam ne bi bilo, zato | spet | pohiti z novim vprašanjem. |
Spet | pogrešaš povzetek? | |
Jaz sem tu in vesel bom, če | spet | prideš... |
Angel si | spet | natakne slamnik na svojo že precej |
Prav, bom poskusil | spet | kaj zaigrati... ampak zdaj me bolj zanima, |
nasproti mene, skrivnostni starec, danes | spet | v drugačni opravi in vlogi kot ob prejšnjih |
Janez | spet | pozabi dvigniti roko. |
je ”zunanji“ prostor onstran te meje | spet | prostor, četudi bi bil prazen; drugič, |
razsežnega predmeta sploh ni, to pa je | spet | nesmisel, saj so vsi razsežni predmeti |
zavrača fizično (aktualno) neskončnost | spet | na način reductio ad absurdum z naslednjim |
rodila, nas hrani in nas bo onstran | spet | sprejela), mora obstajati prav zaradi |
Newtonom (v Newtonovih Principih sicer | spet | nastopi Bog kot Vsevladar, vendar tam |
Zdaj pa so me | spet | sama ušesa! |
vesoljskega horizonta, Hubblove sfere, | spet | kakih sto milijard - nadalje, na ravni |
briškolo, med njimi je tudi Angel, zdaj | spet | v svoji vsakdanji kmečki opravi. |
Spet | v mojstrovi knjižnici: tu, med knjigami, | |
In tu so | spet | učiteljeve besede, ki govorijo učencu. |
kaj dosti povedati, zato jo odloži | spet | na mizo, vstane in stopi k oknu. |
naj bi Bruna prek hermetizma nehote | spet | povezovala s ”čarovništvom“, namesto |
Bruno se | spet | usede k mizi. |
eno izmed tipk, se Spinozove besede | spet | pojavijo na zaslonu. |
Janez se | spet | vmeša v Brunove misli. |
Janez - Bruno se | spet | vpraša zanj. |
Rože, polne kapljičnih biserov, | spet | sijejo v barvnem razkošju: krvavo rdeče, |
Bruno | spet | sedi za svojo pisalno mizo, zdaj pred |
nama neznanim fasetam, nekateri pa se | spet | vračajo k tvojemu ali mojemu zrcalu, |
In tako bi | spet | prišli do ”najvišjega“ Boga, ki ne |
slapu priteka v jezerce in iz njega | spet | odšumi navzdol čez skale. |
gladino, tolmun se zapre nadnjo, in nato | spet | vznikne iz vode skupaj z belim telesom |
in si jih, še moker, drugo za drugim | spet | deva nase, le telovnik položi v mahovje |
srednji uri dneva, preden se sonce | spet | prevesi prek zenita. |
panteizem, v nekem smislu pa Schellinga | spet | približuje tudi k Heglu, vendar se |
traja le nekaj trenutkov, žarki kmalu | spet | zaplešejo po gladini. |
Da... in tako | spet | pridemo do tiste ”božanske ravnodušnosti“, |
soteske in ob bregu zelenomodrega jezerca | spet | zavlada mir, globoka tišina narave, |
Toda Simplicij | spet | ugovarja, da je v vprašanju ”od kod“ |
znova porodi volja, ki te kaj kmalu | spet | potegne k sebi in te povleče v delujoče |
Zavest iz čistega motrenja vedno | spet | zdrsne nazaj v tok misli... baje samo |
sintezi oziroma ”negaciji negacije“, | spet | ”ukinila“ svojo drugost in se spoznala |
Janez | spet | bere: |
Pa tudi drevo se | spet | zmanjša v en sam cvet, samoten rdeč |
Mar ni takšna delitev | spet | precej heglovska? |
ne obstanejo, marveč v nenehnem boju | spet | in spet minevajo. |
obstanejo, marveč v nenehnem boju spet in | spet | minevajo. |
človeka dvigne v nebesa, potem pa ga | spet | spusti v deželo smrtne sence... kakor |
In v tem | spet | lahko opazimo neko podobnost s sodobno |
medtem ko je tam, ”na obodu“, lahko | spet | nek drug opazovalec - in vsi opazovalci |
je največ na še večji razdalji, nato | spet | manj... |
se je vesolje v dvajsetem stoletju | spet | uredilo v kozmos (ko je v prejšnjih |
povzročilo, da bi se vesolje | spet | zrušilo vase, še preden je postalo |
galaktičnem prostoru, od koder se nekateri | spet | zberejo prav na naši zemljici in končno |
odšel v Ameriko... toda leta pozneje je | spet | nekaj drugega odločilo, da sva se razšla |
Spet | zamuja, četrt čez deset je že. | |
Potem ga | spet | zloži in vrne Janezu. |
vsekakor rad videl, da prideš čim prej | spet | na Kras. |
Marija se zresni in se | spet | usede. |
Priletel je k nama kot ptič in zdaj je | spet | odletel. |
premislil in se odločil, da bom jeseni | spet | predaval. |
tega fenomena so nam pravzaprav odprli | spet | tujci, ko so nagradili prizadevanje |
Tu | spet | ugotavljamo, da predlagatelj ni upošteval |
kakšno ime bodo dali - dali so seveda | spet | najbolj neumno možno varianto, vse |
Od takrat je minilo | spet | več kot leto dni. |
MAG. JANEZ DROBNIČ: | Spet | se nakazuje, da greste predlagatelji |
novoletni zimski vzpon na Trdinov vrh | spet | pritegnil množico pohodnikov. |
je na letalu, ki naj bi jo odpeljalo | spet | domov, zaradi grobosti policistov padla |
potegnil nekaj duš, ki pa se bodo sčasoma | spet | povrnile k pravi veri. |
Ali pa se bo treba | spet | zateči k Cankarju. |
preizkusile v superpokalu in v polfinalu | spet | presenetljivo klonile z 22:26. |
tekmecem z izjemno daljavo (123 m) že | spet | ubežal za korak in v finalu je nato |
Černetova | spet | na Mallorci |
dobrih treh dneh med domačimi pa je že | spet | na Mallorci, kjer jo čaka še 10-dnevni |
nasprotniki so govorili, da Vojislav Šešelj | spet | blefira, a tudi njegovim najbližjim |
Vesela sem bila, saj od konca oktobra | spet | lahko eno uro stojim (veliko mesecev, |
ljubezen zaživela, pa bi želel, da rožice | spet | oživijo in pokukajo na dan. |
želeti najdražjim, da se zavedajo, da je | spet | najlepše živeti z zaupanjem naprej. |
z municijo iz skladišča, ki je bilo | spet | oddaljeno kak kilometer, in potem ždeli |
Lucijo Stupico, kava z Vesno Milek je | spet | preložena, pravzaprav pustim njen korzet, |
čistilnico,« še utegne reči Božiček, preden | spet | debelo kihne, da se črno pokadi po |
Ko se Luther | spet | pojavi v Wittenbergu, cesar ne stori |
1524 Müntzer zbeži iz Allstedta, dobi | spet | mesto župnika v svobodnem mestu Mühlhausen, |
ponovno ustanovi skrivno zvezo, je | spet | pregnan, se premakne dalje in podžiga |
»Ko | spet | pridem domov v Wittenberg,« je pisal |
A nato v imenu Gospoda | spet | udarijo drug po drugem. |
prevladujoče razmišljanje v tej državi | spet | nezadržno približuje onemu v Butalah, |
morda razmišljamo nekoliko drugače, | spet | lahko upali, da kot narod nismo tako |