Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//sonce (594)

in kose papirja in čeprav je sijalo    sonce    in je bilo nebo živo modro, se je zdelo,
   Sonce    se je pomaknilo naokrog in nešteta
poletni večer, ko so poševni žarki    sonca    zlatili zemljo.
dekleta, plavolasi, žilavi, porjaveli od    sonca   , brezskrbni - obstaja in celo prevladuje.
si verjel, da se zemlja vrti okoli    sonca   , danes pa, če si verjel, da je preteklost
Že na poti s postaje je majsko    sonce    v njem vzbudilo občutek, da je umazan
On je bil na    soncu   , onadva v senci.
zložil, sklonil za trenutek glavo, kot bi    soncu    izkazal znamenje pokorščine, in nato
Njeno telo se je belo lesketalo v    soncu   .
Zdelo se je, da je    sonce    postalo toplejše.
   Sonce    je sijalo nanju, znoj ga je ščemel
Junijsko    sonce    je bilo še visoko na nebu in spodaj
Rumeni žarek zahajajočega    sonca    je padal čez vznožje postelje in razsvetljeval
Rumeni sončni žarek zahajajočega    sonca    je poševno sijal skoz okno in padal
   Sonce    na obrazu in gladko dekletovo telo,
   Sonce    je moralo zaiti za hiše, nič več ni
»   Sonce    in zvezde se vrtijo okoli nje .«
dopustiti, da se zemlja vrti okoli    sonca    in da so zvezde milijone in milijone
med velikanskimi, veličastnimi, od    sonca    obsijanimi ruševinami, z materjo, z
karkoli počel, pač pa je le sedel na    soncu    in se pogovarjal o miroljubnih stvareh.
do gibanja in z občutkom, da hodi po    soncu   .
pomladansko rušo pod nogami in milo    sonce    na obrazu.
ravnine, ravne puščave, preplavljene s    soncem   , čez katero so prihajali do njega vsi
obloženem hodniku z občutkom, da hodi po    soncu   , in z oboroženim stražnikom za seboj.
mu ravno približa, ter to ponavlja v    soncu    in moreči vročini?
izjemami - temeljiteje kakor Heraklitovo    sonce   , ki vsaj znova vzplameni in izide.«
Jasno je, da vprašuješ po Heliju, bogu    sonca   .«
njem biva in ki mu pravimo oko, ni    sonce   .«
je med vsemi čutili najbolj podobno    soncu   ?«
»Tudi vid je prejelo od    sonca   .
Prelil se je od    sonca    v oko.«
»Po drugi strani tudi    sonce    ni vid, temveč njegov vzrok.
»To    sonce    je - tako mislim - tista mladika dobrega,
razum in predmete mišljenja, to je    sonce    v vidnem svetu za vid in vidne stvari.«
oči upremo v stvari, ki jih obseva    sonce   , potem jasno vidijo.
rekli, da sta svetloba in vid podobna    soncu   , nista pa sonce, tako moramo imeti
svetloba in vid podobna soncu, nista pa    sonce   , tako moramo imeti tudi spoznanje in
»   Sonce    ne podeljuje vidnim stvarem samo sposobnosti,
Vsaj primero s    soncem    izpelji do konca, če imaš o tem še
svetlobi zvezd in lune kakor podnevi ob    soncu    in njegovi svetlobi.«
»Nazadnje pa bi lahko gledal ne le podobe    sonca    v vodi ali na kakem drugem predmetu,
ali na kakem drugem predmetu, temveč    sonce    samo na njegovem prostoru in takšno,
potem bi lahko prišel do sklepa, da je    sonce    tisto, ki določa leta in letne čase,
ne bi bile oči potem, ko bi prišel s    sonca   , zapolnjene s temo?«
bivališčem v ječi, ogenj v njej z močjo    sonca   .
živa bitja, zvezde in nazadnje samo    sonce   .
v votlini, nato vzpon iz votline k    soncu    in tu začneta nesposobnost za gledanje
za gledanje živih bitij, rastlin in    sonca   , zato pa gledanje božanskih podob v
senc podob, ki jih meče druga, samo    soncu    podobna svetloba - vse to ustreza tistemu
Če suhi, od    sonca    ožgani revež stoji v bitki poleg bogataša,
Hitro lahko ustvariš    sonce    in zvezde, zemljo, samega sebe in vsa
On namreč daje svojemu    soncu   , da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi,
Ko pa je    sonce    vzšlo, je ovenelo, in ker ni imelo
Takrat se bodo pravični zasvetili kakor    sonce    v kraljestvu svojega Očeta.
Njegov obraz se je zableščal kakor    sonce    in njegova obleka je postala bela kakor
»Takoj po stiski tistih dni bo    sonce    otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe.
Ko se je zvečerilo in je    sonce    zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike
Ko je bilo    sonce    visoko, je ovenelo, in ker ni imelo
v tistih dneh, po tisti stiski, bo    sonce    otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe.
dan v tednu so šle navsezgodaj, ko je    sonce    vzšlo, h grobu.
Ko je    sonce    zahajalo, so vsi, ki so imeli kakršnekoli
»Znamenja bodo na    soncu   , luni in zvezdah.
in je bilo temno do devete ure, ker    sonce    ni dajalo svetlobe.
   Sonce    se bo spremenilo v temo in mesec v
oslepel boš in nekaj časa ne boš videl    sonca   !«
Več dni ni bilo videti ne    sonca    ne zvezd in divje neurje ni pojenjalo.
Drug je sijaj    sonca    in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd.
Če se jezite, nikar ne grešite;    sonce    naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte
   Sonce    namreč vzide in njegova pripeka travo
meč, njegovo obličje pa je bilo kakor    sonce   , kadar žari v vsej svoji môči.
   Sonce    je potemnelo kakor žimnata vrečevina,
več žejni in nič več jih ne bo žgalo    sonce    ne kakršnakoli pripeka.
angel: in udarjena je bila tretjina    sonca   , tretjina lune in tretjina zvezd, tako
Od dima iz žrela sta potemnela    sonce    in ozračje.
pela mavrica, obličje je imel kakor    sonce    in noge kakor ognjene stebre.
prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s    soncem   , in luna pod njenimi nogami, na njeni
Četrti je izlil svojo čašo na    sonce   .
Nato sem videl angela, ki je stal na    soncu   .
Mesto ne potrebuje ne    sonca   , ne lune, da bi mu svetila, zakaj razsvetljuje
Najdù je sin Dežele zlatega    sonca   , in rdečega vina, temnih gozdov in
Dežela zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
vsej pravici jo kličejo Dežela zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
   Sonce    je tam res zlato in sije dolgo, dolgo.
Bajna je dežela zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
Moli za zlato    sonce   , ki ga obseva in za rdeče vino, ki
Lepo je življenje v Deželi zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
V Deželo zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
silnejšega, kakor je rod v Deželi zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
še krvi, krvi rodù iz Dežele zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
pleme je še vedno v Deželi zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
ljudeh, pri bratih iz Dežele zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
Rečejo mu bratje iz Dežele zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
brate, ki so za gorami v Deželi zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
zemlji, besedi in krvi Dežele zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
se bo povrnil v svojo Deželo zlatega    sonca    in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega
Obsevalo ga bo gorko in zlato    sonce    in napil se bo rdečega in sočnega vina;
temi, da bi že bili lahko deležni malo    sonca   .
Pa če ne    sonca   , vsaj malo luč bi nam prižgali.
Nobenega, niti najmanjšega    sonca    ni bilo nikjer, nobenega meseca, drobne
njivah, ki so mirno čakali prihajajočega    sonca   .
ničesar drugega kakor širok pramen    sonca   , ki je padal izpod oboka na siva tla ...
Skozi lino je sijalo    sonce   .
Zvonovi so zvonili,    sonce    je umiralo.
zgrabil za plug, zremo proti zahodu za    soncem    in si ponavljamo pesem:
razgalil mlada prsa, da bi čisto jutranje    sonce    obsijalo njegovo moč.
ožgana telesa so, kar v    soncu    se jih maje: sto rok se
In    sonce    sije ves dan ves dan.
   Sonce    se vozi zmerom niže.
po bleščečem Travniku v opoldanskem    soncu   .
Vsak dan je    sonce    močnejše.
Vse do močnega    sonca    švigajo po rosni travi.
tigri in levi, hrepeneči po dnevu,    soncu   , svobodi.
Še bo    sonce   .
saj grem oznanjat pomlad, pomlad in    sonce   ."
   Sonce    je vstalo.
   Sonce    je bežalo od gora.
Pod vrhom, kjer je    sonca    največ, brajda za teran.’
in na svetlem krampu se je svetilo    sonce   .
kamni so se na zagorelih obrazih v    soncu    bleščale bele papirnate kape.
Dvignilo se je do    sonca    in ga vsrkavalo vase.
Po valovih je do    sonca    peljala široka srebrna cesta.
kmetic, ki so se kopale v dopoldanskem    soncu   , se ustavil v Bologni in se čez uro
ustavil v Firencah in potem dan in    sonce    na nebu, ko je puščal za sabo Arezzo
Arezzo in stare rimske gradove in je že    sonce    umiralo na gotski katedrali v Orvietu,
v    sonce    s krmežljavimi očmi in cedijo sline
dozorelo; v jeseni - spomladi pojdem, ko bo    sonce    na gmajnah, takole za velikonoč.
vesela Šturmova Liza, vaški zvonik,    sonce    na večernem morju in megla nad Doberdobom,
preden je zjutraj posijalo jesensko    sonce   , pravzaprav še preden se je dodobra
oknih so se lesketale v zahajajočem    soncu   , in tam, čisto na dnu, med vrhovi,
Jakončič se je nasmehnil v popoldansko    sonce   .
prisojni strani, so se v zahajajočem    soncu    lesketale šipe.
jabolka šmahorka, in tam je bilo večerno    sonce    tako prijetno.
senci, je na Pologu še zmeraj sijalo    sonce   .
»Kdo bo prej v    soncu   ?«
Ko pride    sonce    do Grivčeve hiše, priženite domov,
obrazu, v grmovju so se oglašale ptice in    sonce    je bilo še daleč.
Ko pride    sonce    do Grivčeve, naj grem domov.
se ni na vrhovih gora pokazalo bledo    sonce   , ki se je počasi nižalo po hribu,
Ko pride    sonce    do Grivčeve hiše, priženete domov,
brazdah, ki so se svetile v mladem    soncu   , in po vranah, ki so poskakovale z
po žilah, večkrat se je ustavil na    soncu    pred hišo, stisnil pesti, razkrilil
   Sonce    se je bilo že globoko nagnilo, ko sta
in zajemalke, ki so se svetile kakor    sonce   .
Na dan poroke je sijalo jasno    sonce   .
žene, brhka, sočna dekleta, starci na    soncu   , kino, rum, prepečenec in konserve,
rumeneče listje se je zlatilo v bledem    soncu   , pihal je veter, v vrhu se je odtrgala
mastnih razorih, ki so se svetili v    soncu   .
Bilo je popoldne in    sonce    je navpično sekalo vame.
ga vrtela v rokah, ki so bile potne;    sonce    je sijalo nanje in na njih so se iskrile
iskre znoja, kakor se v opoldanskem    soncu    iskri v mivki.
jo je v mlado travo na pomladansko    sonce    na vratovih njiv, kadar je delal na
V svoji rasti k    soncu    iz teme jetniških dvorišč je pognal
Okrenili so se proti    soncu    kakor otrok k materi.
Ob vzhodu, ko    sonca    nisem videl, je v vsakem biseru zagorelo
iz postelje, da bi opazoval majhna    sonca    v biserih na mojih listih.
Vsi drugi so mirovali v    soncu   .
bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja    sonce   .
   Sonce   , ki je bilo nekje nad mestom, je bilo
zgrabil za križe, da bi v zahajajočem    soncu    na poslednjem listu preštel bisere
Dva dni so se ti popki greli na    soncu    in v njih se je nabirala sila: razgnali
sila: razgnali so rjavkast obod in v    sonce    so pogledali svetlozeleni lističi,
vsako jesen sicer manj kruha, toda več    sonca    v srcih.
mladik, ki so se vijugale k mlademu    soncu    in naglo poganjale očesca, od vonja
Peter se je zamaknil v zahajajoče    sonce    in se trdno zaklel, da bo o usodi Venca
   Sonca    to drevo ni deležno, pa tudi viharji
življenje, dokler neke pomladi objestno    sonce    ne vrže okrog vogala šop žarkov, ki
Širok pramen    sonca    je padal skozi okno in po njem je rojil
bo zrušil sam vase kakor star sod na    soncu   .
srečanju, je bila kakor aprilsko vreme:    sonce    in dež, veselje in žalost, upanje in
in o prvem svitu radostno vzletelo    soncu    naproti, o svetlem dnevu je veselo
Toda dan se je že nagibal,    sonce    je zašlo in bližal se je mrak.
so se šipe lesketale v zahajajočem    soncu   .
Ko je prvič posijalo toplo    sonce   , smo šli k Čonhu.
ptičjega petja in vriskanja koscev; ko je    sonce    zajadralo po sinjini, so bile kose
špičastim, s tobakom zadelanim nosom v    sonce   .
blagoslov in po vsej cerkvi se je razlilo    sonce    in veselje.
Potem pa se je prikazalo    sonce    izza gore.
monštranco, ki se je svetila kakor    sonce   .
in gleda v kot, če se Krn že žari v    soncu   .
   Sonce    vsak dan bolj pripeka in vsak dan so
»Najlepša čednost je    sonce   !«
kajti treba se je podvizati, dokler    sonce    ne vzide in dokler je trava rosna.
A    sonce    le vzide.
jih ziblje, da se bliskajo v žgočem    soncu   , kakor bi se v košati jablani otrok
Samo Krn je še žarel v večernem    soncu   .
Marnovščem, kamor je pred dobro uro zašlo    sonce   .
belih desk in se je svetila v pomladnem    soncu   .
naguban in zarjavel od žgočega južnega    sonca   .
turški nageljni borijo s sušo in s    soncem   .
   Sonce    se je sicer že premaknilo za ped in
cesto - čop! čop! čop! - iz čokatih, od    sonca    ožganih, bronastih prsi pa se mu kar
Rekel si, da pri nas ne bo imela    sonca   , da ne bo imela zraka, da ne bo imela
   Sonce    že drsi z neba in mrak prihaja.
   Sonce    je zdrknilo z neba ter se zaklinilo
jasni in čisti, žarijo v jutranjem    soncu   .
jasna, vsa svetla v mladem poletnem    soncu   .
V zgornjih oknih se lovi jutranje    sonce   .
popolnoma črna od saj, ki se svetlikajo v    soncu   .
lasje se ji svetijo v popoldanskem    soncu   .
očmi zamakne v sočno dekle, ki stoji v    soncu    pred skednjem ter si s prsti češe slamo
   Sonce    vrže na zemljo snop svetlih žarkov.
   Sonce    sije po pogoriščih.
Sedimo na    sonce   , dokler ga je še kaj!«
sveti med tračnicami v prvem jutranjem    soncu   .
V svetlem dopoldanskem    soncu    visi gladka senožet, ki jo dolge sence
Navpično opoldansko    sonce   .
   Sonce    kmalu izgine, soteska se stisne v temačno
kakor bi nenadoma zasijalo pomladno    sonce   .
zasneženih gora, ki se svetijo v jutranjem    soncu   .
   Sonce   !«
   Sonce    sije skozi okno in obseva šopek mačic
»In    sonce   !
   Sonce   !« ga s smehom prekine Nančika.
»   Sonce   !« pokima Sova in potisne kozarec pred
»Tekoče    sonce    ...«
»Takega    sonca    v Franji ni bilo, kaj?« se mu rahlo
»Tam ni bilo nobenega    sonca   !« mračno odvrne Sova.
Borisu zažari obraz v prvem jutranjem    soncu    in veter mu veselo zaigra v kuštravih
ter me postavili k steni, da me je    sonce    žgalo vse popoldne.
tulil vame, da živim pod italijanskim    soncem   , ki naj mi kar dobro prekuha surove
   Sonce    živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo
Tam je obstalo začudeno    sonce    in tiho gledalo na dno doline, na sredo
proti jutru, a dopoldne - bilo je tako    sonce    in tak mir - ga je raztrgalo.
   Sonce    je zahajalo in senca se je spuščala
je po otavi, kakor bi hotel dohiteti    sonce   , ki se je umikalo po pobočju navzgor.
gladki senožeti, ki je visela v večernem    soncu    kakor debela mehka odeja.
Lužnica ga ni hotela nositi na    sonce   , ker je skrivaj upala, da bo v polmraku
je bilo jasno, Krn je žarel v prvem    soncu   .
   Sonce    se je zdaj že dvignilo.
Hodil je pravzaprav po    soncu    tik ob črti ter se zibal, kakor bi
se je bleščala v žarkem dopoldanskem    soncu   .
in zlato rumeni cvet je kakor pravo    sonce    zažarel na Matičevih zagorelih prsih.
   Sonce    se je dvigalo više in više, Matic pa
   Sonce    je že zahajalo.
Gledal je v večerno    sonce   , zato se mu je vsa gruča bližala kakor
to dolino ne bi nikdar več posijalo    sonce   .
In kadar posije jutranje    sonce   , je tista meglica prava mavrica.
in sivi; bili so rožnati od prvega    sonca   , kakor bi okrvavljeni prišli iz plemenitega
koščeni kazalec, ki je bil v večernem    soncu    skoraj prosojen.
koščen, toda zdrav in ves zagorel od    sonca   .
ker je bilo preveč dežja in premalo    sonca   .
strmine pod Vranjekom, kjer je jutranje    sonce    oblivalo sive skale in redke jase zarasle
Mlado    sonce    je bilo komaj posijalo skozi zakrižano
lepenke so samo še enkrat zažareli v    soncu   , nato je črna krsta za vselej izginila
surovo bleščalo v dopoldanskem junijskem    soncu   .
Skoznje se je prelivalo večerno    sonce    kakor skozi povesmo tenkih bakrenih
sivolasi Krn in srečno žarel v zahajajočem    soncu   .
veje, jim dovaja hrano in jih dviga k    soncu    ...
oceane in kontinente, ves svet, mesec in    sonce    in vse druge svetove in vsa sonca,
in sonce in vse druge svetove in vsa    sonca   , ki so sijala po vsemirski sinjini.
kaplje, ki so se svetile v večernem    soncu   .
Zemlja se je vrtela bliže in bliže k    soncu   , segrela se je in uporno poganjala
zamahnil z golo sabljo, ki je poblisnila v    soncu    ... sklonil sem glavo, si zatisnil ušesa
globel pravo, svetlo in toplo poletno    sonce    - nato pa ga
Še je bilo    sonce    nad nami, toda bilo je zakrito s temnim
zraku; skoznje se je prelivalo večerno    sonce   .
Sijalo je svetlo    sonce    in zato nisva mogla videti luči ljubezni
Zunaj je hrabro    sonce    že premagalo temo in zavladalo v deželi.
žarijo v jutranjem, druga v večernem    soncu   , a žarijo vsa in vselej, kajti na slikah
   Sonce    je že dober seženj nad Brezmi.
   Sonce    je že posrkalo vso roso.
z dlanjo ščitila oči pred jutranjim    soncem   .
zalito in plešasto glavo, da se mu je na    soncu    svetila kakor tiste steklene krogle,
svetu odkriti oblak, ki je zastrl    sonce    na mojem notranjem nebu.
V    soncu    Kadetkine ljubezni - in v njeni bližajoči
Ljubezen je res luč, je    sonce   : če z vsem ognjem posije v človeka,
cinka, ki se je prav v istem majskem    soncu    bleščala na širokem Podzemljičevem
so stale štiri ciprese, ki so bile v    soncu    skoraj črne.
bledikasta praprot in zaman iskala    sonca   .
sivolasi Krn in mirno žarel v zahajajočem    soncu   .
Ves dan plešejo v    soncu    muhe, obadi in brenclji čudovitih,
Na    sonce   , na zrak!
   Sonce    živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo
Tam je obstalo začudeno    sonce    in tiho gledalo na dno doline, na sredo
nevidne stopničke ter se po njih dvigali    soncu    naproti.
   Sonce    se je dvignilo na jasno nebo.
pepelnata obleka zasrebrila v jutranjem    soncu   .
Otroci so razposajeno hrumeli na    soncu   .
ozračje je bilo omamno, orgle so bučale,    sonce    je sijalo skozi visoko lino in je v
nebu in se zasrebrilo v dopoldanskem    soncu   .
preslici, ki je stala pred hišo in grela na    soncu    svoje tenke krake.
Posijalo je    sonce    in pozlatilo orumenelo listje, da so
Zrak je bil mlad in čist in mlado    sonce   , ki se je šele vzdignilo na modro nebo,
že dvajset let, poleti in pozimi, v    soncu    in dežju, v vročini in mrazu.
hišo, si tlačil tobak v nos, kihal v    sonce   , glasno hvalil boga za milost in zdravje
rdeč robec, ponjuhal tobak, pogledal v    sonce    in dvakrat zapovrstjo kihnil.
Vino in kri,    sonce    in okno, to so štiri vesele, štiri
tiho, kakor tiho teče iskra živa kri,    sonce    živo žari in okno je živo oko, kakor
visoka in zakrižana lina, kadar je    sonce    samo zlat četverokotnik na umazanem
suknjič z robcem za njim, dokler ni    sonce    ugasnilo.
iskri se kri novega življenja, žareče    sonce    gori nad njo in odprta okna veselo
prišla pred hišo, da bi posedela na    soncu   .
Vse je bilo tako čudovito:    sonce   , zrak, voda, topli veter, cvetoča tepka,
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici
mraz, čeprav je sijalo zlato zimsko    sonce   .
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
tisti trije lepi golobi; švignili so v    sonce   , ki jih je oblilo z lesketajočim se
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici mraz.
Zlato je kakor    sonce   !«
bi bilo za njimi zaprto samo zlato    sonce   .
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici
»Na‐a nebu je‐e    sonce   , na zemljici
mračna, ker je zunaj ognjeno opoldansko    sonce    tako navpično lilo z modrega neba.
Tam, že prav na robu, se je v zimskem    soncu    še rahlo pozibaval lep in bel oblak
Res, sijalo je prozorno zimsko    sonce   , ki je tako prečistilo svet, da je
Nebo je bilo visoko in modro,    sonce    veliko in žareče, res pravo sonce;
modro, sonce veliko in žareče, res pravo    sonce   ; na sleherni list, na sleherno travico,
K    soncu    raste in prav gotovo ne razmišlja o
žari zasneženo pobočje v zahajajočem    soncu   .
Poletje brni in    sonce    sije.
vzdignil, jasen in ves žareč v zimskem    soncu   , da bi Temnikarju povedal, kako rad
in vasice, ki so se v popoldanskem    soncu    skrivale med sadnim drevjem.
se svetla opečnata barva preliva v    soncu    kakor plamen...«
»Rdeča streha se v    soncu    kakor plamen preliva med zelenim drevjem!...
Mrzlo zimsko    sonce    je nepremično viselo na mrzlem nebu
so se mrzlo pobliskavale, kakor se v    soncu    mrzlo pobliskavajo mrzle maroge na
prikazale mrzle čelade, ki so se v    soncu    mrzlo zabliskale kakor kačje oči.
ostrino jekleno zabliskala v mrzlem    soncu   , nato je vztrepetala in začela naglo
obstal na rdeči strehi, ki se je v    soncu    še prelivala med zelenjem.
je bil sneg srebrn, iskril se je v    soncu    in je bil topel in živ, onstran senčne
Poribal si je obraz in pogledal v    sonce   .
   Sonce    se je rahlo zazibalo.
   Sonce    se je spet zazibalo.
   Sonce    je odkimalo.
   Sonce    je prikimalo.
zdaj vidim, da ni tako lahko stopiti s    sonca    v senco.
   Sonce    je spet prikimalo.
- Rečem, - se je    sonce    oglasilo z njegovim zamolklim glasom.
Obstal je in se ozrl v    sonce   .
   Sonce    je prikimalo.
   Sonce    je spet prikimalo.
Temnikar je stegnil roke, da mu je    sonce    obsijalo dlani.
dlanmi poribal obraz, kakor bi se s    soncem    umival.
Temnikar je z roko zamahnil    soncu   , se zravnal in z odločnim korakom prestopil
Le na    sonce   !...
   Sonce    ti da sok, sok ti da...
   Sonce    ti da sladkor, sladkor ti da...«
»Kako da    sonce    grozdju sladkor?« ga je prekinil otrok,
»   Sonce    da vse.
   Sonce    da moč ... sonce da luč ... sonce da ogenj,
Sonce da moč ...    sonce    da luč ... sonce da ogenj, o, tudi ogenj
Sonce da moč ... sonce da luč ...    sonce    da ogenj, o, tudi ogenj da ... sonce
sonce da ogenj, o, tudi ogenj da ...    sonce    da ... sonce da - sonce!
ogenj, o, tudi ogenj da ... sonce da ...    sonce    da - sonce!
tudi ogenj da ... sonce da ... sonce da -    sonce   !
Tako je to:    sonce    da sonce!...
Tako je to: sonce da    sonce   !...
Vse, kar je od    sonca   !
»Kje pa    sonce    dobi sladkor?« je vprašal otrok.
A ko    sonca    ne bo, tudi moči ne bo in ne bo luči...
In ognja ne bo in ne bo ... in ne bo -    sonca   !
Ne, ne bo ga,    sonca   !
»Če    sonce    dela sladkor?«
»A    sonce   ?«
»   Sonce   ?...
vzdignil trobento, ki se je zasvetila v    soncu    kakor staro zlato.
Pa kaj hočemo, je že tako, če ni    sonca   !...« je rekel starec in se spustil na
podstrešnem oknu so se igrali žarki večernega    sonca   .
tako rožnata kakor sneg v večernem    soncu   .
zasneženega kopastega hriba, ki je žarel v    soncu   .
- Ob petih bo    sonce    na vrhu - je pomislil. -
Zagledal je Brezi, ki so žarele v večernem    soncu   .
podstrešju ni več žarelo v zahajajočem    soncu   .
Kako lep je bil v večernem    soncu   !
   Sonce    je komaj vstalo.
čudnega: vso dolino, ki je bila obsijana s    soncem   , je preblisnila še močnejša luč, kakor
preblisnila še močnejša luč, kakor je    sonce    samo.
cvetjem skrivnostno smehlja mlademu    soncu   , ki ji neugnano pošilja zlate in vroče
prišla pred hišo, da bi posedela na    soncu   .
Vse je bilo tako čudovito:    sonce   , zrak, mlada trava, mačice na vrbah,
   Sonce    je mlado in zlato.
   Sonce    se je bližalo goram.
skala, ki je zdaj žarela v večernem    soncu   .
Sijalo je    sonce   , deževalo je, snežilo, zmrzovalo in
sneg, poleti so vanj treskale strele,    sonce    ga je žgalo, viharji so žvižgali in
»Ali je to    sonce   ?« je vprašal.
»Ne, kri ni    sonce   ,« je rekla orlica.
   Sonce    je srce.«
po žilah topla kri, kakor švigajo od    sonca    topli žarki.«
»vsak ima v sebi svoje    sonce   .«
dolino je stala bela gora skalnata v    soncu    - in vse je pelo pesem kamnu in njivi...
ultramarinske zaplate, in v odbijajočem se    soncu    so se bleščala bela pročelja, skrilaste
Bouvard se je varoval pred    soncem    z robcem, zavezanim kot turban.
dan, od jutra do večera, v dežju ali    soncu   , ste videli večno isti voziček z istim
prebarval okna, iz strahu pred močnim    soncem    pa je vse šipe pomazal s kredo.
pasijonke je posadil v senco, mačehe pa na    sonce   , hiacinte je zadušil z gnojem, lilije
tako kot v salonu povsem zastrte in    sonce   , ki je sililo skozi blago, je metalo
ko sta v mokri obleki in pod žgočim    soncem    tekala po glavni cesti.
»   Sonce    je milijonkrat večje od Zemlje, Sirij
Sirij je dvanajstkrat tolikšen kot    Sonce   , kometi merijo štiriintrideset milijonov
»Ali je    Sonce    negibno?«
Dobah narave sta zvedela, da je komet trčil v    Sonce   , odtrgal od njega dobršen del, ta pa
Rdeče    sonce    je pregrevalo vlažno ozračje.
Vendar osrednji ogenj pojenjuje in    sonce    je čedalje šibkejše, tako da bo Zemlja
da je bila svetloba ustvarjena pred    soncem   , kot da ne bi bilo sonce edini vir
ustvarjena pred soncem, kot da ne bi bilo    sonce    edini vir svetlobe?
Namesto    sonca    je menda obstajalo veliko svetlobno
cizelirano kot predmet iz slonovine, sije    sonce    in greje po parketu raztreseno zrnje
katerem drsi čoln, oklepi se bleščijo v    soncu   , dež pada na zavetja iz vej.
Prikazalo se je    sonce   , listje se je lesketalo, v goščavi
Bledi žarki oktobrskega    sonca    so se stegovali za gozdovi, pihal je
   Sonce    je pritiskalo na polja, prekrita z
Mi smo junaki na    soncu   !
dvorišču se je kadila v vzhajajočem    soncu   .
   Sonce    je sililo skozi veje.
dlani in kot kakšen kralj je spal na    soncu   .
purane; čepeli so gori in se greli na    soncu   .
»   Sonce    zahaja, nebo se temni, zima se bliža,«
Vrnila se je, ko je šlo za dež ali    sonce   , kamenček v čevlju, cvet na trati,
Mrhovina se je zaradi    sonca    in brenčečih muh kot premikala, zavita
deteta, ki je na otepu slame žarelo kot    sonce   .
jima je razširil dušo, ju oslepil kot    sonce   .
gnezd, bistrih studencev, dobrodejnega    sonca   ; prijateljeva pobožnost se mu je zdela
In    sonce   , ki se je upiralo v steklo na slikah,
Zahajajoče    sonce    je delalo na gladini zlate plošče.
»Predstavljaj si, da je tale naslanjač    sonce    in da sem jaz zemlja.
Močno    sonce    je svetilo vanjo od strani.
hrbtu ležala Victorine, se nastavljala    soncu    in vohala rože, ki jih je nabrala.
fantastično jedro v zadnjem oranžnem    soncu   .
še čas, preden se mi bo zmešalo od    sonca   , hehetajočih se sončnic in divje svetlobe
Živelo    sonce   , vonj po potu, radost nad življenjem.
ladje in hip zatem tudi vzhajajoče    sonce   .
vsem je viselo ubijalsko avgustovsko    sonce   , okoli mene pa pokrajina, ki je nisem
   Sonce    ji je izsušilo grlo.
Njene od morja odrezane ter    soncu    in vetrovom izročene pokrajine pa so
   Sonce    kvalitete se ne suče okoli objekta
   Sonce    ju ne osvetljuje pasivno, na noben
pasivno, na noben način jima ni podložno,    sonce    ju je ustvarilo.
Zvečer so oči zažgane od    sonca    in močne svetlobe.
kilogramska buča, človeku, ki se trudi v    soncu    in vetru, daruje ne samo vsem poznano
Sredi suhe vroče pokrajine z oranžnim    soncem    sem drvel kot sladka vodna bomba.
izločkov, klorofilnih hlapov, izdihov od    sonca    prepečenih kamenin ter smradov razpadajočih
se steguješ gor v nebo, se ubijalsko    sonce    spremeni v prijetni, prvi pomladni
sem pobegnil ves preznojen nazaj na    sonce   .
   Sonce    je ravnokar zahajalo.
recimo zima - poletje, noč‐ dan, dež‐    sonce   , moški‐ ženska, dobro‐ slabo v človeku.
* * * Močno    sonce   , ki je še pravkar grozilo, da mi bo
je mrzlo, vse dokler okoli devetih    sonce    končno ni posvetilo v dolino.
Okoli 18. decembra, v času, ko se    sonce    vrača nazaj na svoje južno popotovanje,
Rimljani so slavili    sonce   , Kalaši ga tudi.
Baje se navezujejo na kult čaščenja    sonca    v obdobju mitraizma, še pred učenjem
Izgubil sem se, še preden je    sonce    pokukalo v dolino.
prekladali puške med nogami in mežikali v    sonce   .
   Sonce    je prineslo olajšanje duši in moji
kamnitih ogradah ob poti, mežikali v    sonce    in se smehljali vnukom, ki so oprezali
občasnimi čutnimi blaženostmi in brez    sonca   , ki bi jim dale luč transcendence.
zasnežene gore, obsijane od poznega    sonca   , da se je nebes svetil v vseh barvah
Sedel sem mežikajoč v jutranje    sonce   , še ves utrujen od spanja, ko jo je
povzpnejo na ravno streho in se grejejo na    soncu    ob čaju in potici iz suhih murv in
   Sonce    je sijalo in se smejalo.
obali Indije, je posvečen Suriyi, bogu    sonca   .
Januarja, kmalu po našem novem letu, ko    sonce    spet pridobiva svojo moč, ga ožive
ptice selivke v istem času v želji za    soncem    priletijo k bližnjemu jezeru Chilka
romarji pridejo poklonit svojemu bogu    sonca   , ki bo s svojo naraščajočo svetlobo
je napeljal pogovor na morje, ribe,    sonce   , čolne, koče in mlada dekleta.
Njegova mama, lepa kot    sonce   , je pritekla s palico in kamnom v roki.
Ko je na prizorišče stopilo    sonce   , se je iz megle zableščal napis reklamnega
je vse videti malo drugače kot pod    soncem   .
templjev in trdnjav nekdanje slave, pod    soncem   , ki je prepodilo vse, tudi ljudi, v
Hill Areas Education Centru, je mežikal v    sonce    v razpadajočih Jockej spodnjicah, ki
igro zvokov in barv se mešajo trenutki    sonca    in nežnega deviškega dežja, z vseh
odprli vrata in okna, je opoldansko    sonce    prineslo šok.
razdeljevanje hrane se vijejo po vročem    soncu    tudi po več sto metrov, podobno je
   Sonce    je kar naprej kot na razglednici vzhajalo,
   Sonce    v prahu, visoke kokosove palme z vsekanimi
   Sonce    je zahajalo, čeprav me je bolelo, je
preden je zgoraj med vulkanoma vzšlo    sonce   , me je spet gnalo navzdol.
Ekvatorsko    sonce    je peklo mozolje na hrbtu, revmatično
Istočasno, ko je zašlo    sonce   , je izza morja vzšla luna, valovi so
vklopil sem se v prostor - na vročem    soncu    so nastajali pogoji za šolo.
sedem in pol stopinjah južne širine,    sonce    ga zato na svoji letni poti osveti
vseh vrst, običajno zavarovane pred    soncem    s sončniki zlatih barv.
poznajo polarnosti: nebo in zemlja,    sonce    in luna, dan in noč, bogovi in hudiči,
tri ure sem bil deležen najmočnejšega    sonca   , nekaj pesti arašidov, podarili so
V zadnjih žarkih    sonca   , so se motno zasvetili ostri noži,
namakanju polja še pred vzhodom ubijalskega    sonca   .
sam v takem zosu, pa se spet veseliš    sonca    in morja.
Bil je močan, od    sonca    porjavel in lepo negovan od dobrega
   Sonce    je peklo, tla so bila tako vroča, da
Iskali smo svoj prostor pod    soncem   .
moli ali meditira, saj je žarčila kot    sonce   .
njih sevala svetloba in toplota samega    sonca   .
čestita, da sem našel svoj prostor pod    soncem    v Avstraliji.
goli okopali v reki, se posušili na    soncu    in lezli kot lene kače v raju po vročih
   Sonce    ima v Avstraliji posebno magično moč.
molijo zjutraj in zvečer, obrnjeni proti    soncu   , vsak zase, vendar vsi naenkrat.
svet, nebo je streha, zvezde so sveče,    sonce    je mati, zemlja je oče.
   Sonce    je rdeče od sramežljivosti žalostno
Vedno bodo imeli dovolj    sonca   , toplote, hrane in svobode.
Venera je že zašla, sledila je    Soncu    za griči na zahodu.
čeprav je miza še vedno obsijana s    soncem   .
Debela luna sameva na nebu,    sonce    se je skrilo za sosednjo hišo, zvezd
eksplozij / ki vrejo iz niča abstraktnega /    sonca   , pulzirajočega v zrcalnih / odbleskih
   Sonce    že močno greje, črički se oglašajo
na katerega so projicirani ti hribi,    sonce    in nebo, ali čistega zrcala, v katerem
na katerega so projicirani ti hribi,    sonce    in nebo“.
dreves na robu jase odleti nekaj ptic,    sonce    se skrije za oblakom.
   Sonce    spet zasije in čriček se znova oglasi
skale... doline in griči... modrina neba...    sonce   ... dlje nazaj pa ne vidim.
strukture okrog nas in v nas še starejše od    sonca   : molekule, atomi, kvarki, fotoni... in
kraške pokrajine, je priplaval pred    sonce    oblaček in za nekaj časa pregnal sence
prebudim in ves veder pogledam v jasno    sonce   ; videl jo bom!
Šel sem na razgledno teraso,    sonce    je prodiralo skozi meglice, domenila
po dva na vsaki strani, med njimi pa    sonce    z Jezusovim srcem na levi in vladarska
na zahodu so po robovih ožarjeni s    soncem   , kakor na Tintorettovih slikah.
daljnovod zelo zelo dolg, da sega do Lune,    Sonca   , ali celo do zvezd...
enakomernim krožnim gibanjem, recimo vrtenjem    Sonca    in Lune okrog Zemlje, kakor so merili
Saturna, daljnih zvezd... predvsem pa seveda    Sonca    in Lune - obenem pa so se, sledeč pitagorejcem,
   Sonce    se je skrilo za oblake, iz gozda dehti
je pot skozi gozd, oblaki so odvzeli    soncu    sijaj - toda ko popotnika prehodita
vejevjem nepričakovano zagledata s    soncem    obsijano pokrajino v daljavi, ki je
vratom, je ravno tako sijalo večerno    sonce    pod nevihtnimi oblaki!
Kakor martinčki se grejejo na jutranjem    soncu   , natakar jim je pravkar prinesel kapučine.
skalovje prekrasne obale, obsijane s    soncem   ... obale, ob kateri se voziš s čolnom...
večerni sprehod, da bi videl, kako zahaja    sonce   .
Saj tam za drevesom ni    sonca   ?
Nad oblake, k    Soncu   , Luni, planetom, zvezdam...?
umrljivo telo je ožarjeno z zahajajočim    soncem   , bitje, ki se s svojimi koreninami
Zdi se, da je zahajajoče    sonce    prav ta hip osvetlilo čudežno krajino,
Kopernikovem heliocentričnem univerzumu    Sonce   ...
odkril, da se planeti vrtijo okrog    Sonca    v elipsah, ne v krogih, kot je mislil
krogih, kot je mislil Kopernik, niti    Sonce    ni prišlo več v poštev za središče
   Sonca    in vseh planetov, ki naj bi mirovalo
sploščenost neke zvezde, recimo našega    Sonca   , sicer res posledica notranjih sredobežnih
mirnem morju, ki se vrti z Zemljo okrog    Sonca    itd. - nisem pa prepričan, da sem zares
nadaljevanju Gassendi pravi, da je    Sonce    naša najboljša ura, toda če bi se Sonce
Sonce naša najboljša ura, toda če bi se    Sonce    vrtelo hitreje, čas ne bi tekel hitreje...
Kaj pa, če namesto    Sonca    izberemo celotno vesolje kot še primernejšo
   Sonce    se je ustavilo sredi neba in ni hitelo,
bile ure, če jih ne bi štelo gibanje    Sonca   ?
sicer ne zato, ker bi jih štelo gibanje    Sonca   , marveč zato, ker bi jih [takrat]
vselej po istih tirih vrtijo okrog    Sonca   .
razlagal, da planeti vendarle krožijo okrog    Sonca    in ne odletijo proč, v tangenti?
nosijo planete po njihovih tirih okrog    Sonca   .
vzroka, ki prodira v sama središča    Sonca    in planetov, ne da bi izgubil kanček
”Ta najlepši sistem    Sonca   , planetov in kometov lahko sledi <proceed>
zvezd stalnic iste narave kot svetloba    Sonca   , in svetloba iz vsakega sistema prehaja
Povzročiti, da se    Sonce    (ali Zemlja) pravilno giblje, je stvar,
slišal, da čas ni drugega kot gibanje    sonca   , meseca in zvezd, pa mu nisem pritrdil“
gibanja, recimo vrtenja planetov okrog    Sonca    ali okrog lastnih osi, med pospešena
žarek se ukrivi ob bližjem prehodu mimo    Sonca    (zvezda ”stalnica“ se navidezno premakne
kako da se potem vrtijo planeti okrog    Sonca    in sateliti okrog planetov v sorazmerno
Osončje ukrivila v krog, bi bilo naše    Sonce    - črna luknja!
K sreči pa    Sonce    ni črna luknja, in zato ukrivljenosti
in zato ukrivljenosti prostora okrog    Sonca    ne ponazorimo z lijakom brez dna, ampak
gibanje kaže kot vrtenje Zemlje okoli    Sonca    oziroma kot rahla sprememba smeri žarka
Mimogrede naj povem, da bi    Sonce    postalo črna luknja, če bi se njegov
zvezd, ki so mnogo večje od našega    Sonca   .)
Brez njiju bi se tudi    sonce    zdelo čisto blizu, kakor soj ulične
Na zahodu, onstran roba Krasa,    sonce    izgublja boj z meglenim mrčem in nezadržno
oljčica, utesnjena v loncu se greje na    soncu   , kajti na Krasu, kjer je poleti pogosto
drevesa, med katerimi si išče prostor pod    soncem    mlada, srebrno zelena cedra, ki jo
Več    sonca    pa preostaja češnji ob vodnjaku, na
prepričujejo, da Zemlja miruje in da se    Sonce    vrti okrog nas, nadalje, ko nam pravijo,
dvomi več, da se Zemlja vrti okrog    Sonca   , vendar je to čutom vse prej kot očitno;
rumena krilca še močneje svetijo v    soncu   .
teologijo, trdil je namreč, da se za    Sonce   , ki predstavlja Boga v vidnem svetu,
Pri Brunu pa niti    Sonce    ni več v središču, kajti sámo neskončno
spoznanja, da ne samo Zemlja, ampak tudi    Sonce    ni središče vesolja.
v kateri so tisočere zvezde druga    sonca   , ravno tako sijoča kot naše, le da
ravno s spoznanjem, da je naše svetlo    Sonce   , vladar vidnega sveta, samo ena izmed
nepreštevne zvezde, nebesna telesa, oble,    sonca    in zemlje in si, nešteti, razumno pomagajo.
nebesna gibanja [planetov, Lune in    Sonca   ] s tem, ker je videti eno nebo, prepolno
telesa, na katerem smo in ki kroži okrog    Sonca    in se vrti okrog svojega središča,
morejo - da ”obstajajo brezštevilna    sonca    in neštete zemlje, ki krožijo okrog
neštete zemlje, ki krožijo okrog teh    sonc    ravno tako, kot vidimo, da okrog nam
kot vidimo, da okrog nam bližnjega    Sonca    kroži ta sedmerica“ [namreč sedmerica
neštetih, nam bolj ali manj vidnih    sonc    in ognjev?“
zemlje vredne iste upravičenosti in vsa    sonca    ravno tako.“
pravite, da so vsa tista nebesna telesa    sonca   ?“
na primer, da se Zemlja vrti okrog    Sonca   , ne pa obratno.
stoletju in izračunali, da je do drugih    sonc    najmanj nekaj svetlobnih let.
Če bi bilo eno samo    sonce    in eno samo celo(vito) zrcalo, bi lahko
celo(vito) zrcalo, bi lahko motrili to edino    sonce    v tem zrcalu.
neštete drobce (snovnega sveta), tedaj se    sonce    leskeče v vsakem od njih in se nam
prispodobi primerja vesoljno dušo z enim    soncem    in posamezne duše z zrcali oziroma
ali manj jasno odsevajo svetlobo tega    sonca   , vendar težave pri takšni razlagi ostajajo,
bilo v inkvizicijskih zaporih odvzeto    sonce   , na primer piše:
katerih je Bruno našel svoja tisočera    sonca   !
Resnično, nič ni novega pod    soncem   !
primer na pojasnitev čudeža, da je    sonce    obstalo na nebu, medtem ko se je Jozue
manjše ojačitve luči, kakor nekakšna ”   sonca   “ sredi pretežno praznega diamantnega
diamantnega univerzuma - in ravno v teh    soncih    se svetloba, ki v prispodobi ponazarja
precej mračna, kljub svetlemu junijskemu    soncu   , ki sije tam zgoraj nad drevesi in
mitologije, sinu Neba in Zemlje, očetu    Sonca   , Lune in Zore.
ob tej srednji uri dneva, preden se    sonce    spet prevesi prek zenita.
Prek    sonca    priplava oblak - lesket žarkov ugasne
njimi mislil predvsem na zvezde, druga    sonca   , in njim pripadajoče planete, dandanes
mladih, obeh spolov, ki se martinčkajo na    soncu   , veseleč se prihajajočega poletja.
oranžna budistična knjiga z velikim    soncem   .
Tam sije največ    sonca    in mrak pade najbolj pozno.
Če je padal dež ali sijalo    sonce   , vedno smo bili na polju in negovali