O'beseda, označena besedila z lemami
in kose papirja in čeprav je sijalo | sonce | in je bilo nebo živo modro, se je zdelo, |
Sonce | se je pomaknilo naokrog in nešteta | |
poletni večer, ko so poševni žarki | sonca | zlatili zemljo. |
dekleta, plavolasi, žilavi, porjaveli od | sonca | , brezskrbni - obstaja in celo prevladuje. |
si verjel, da se zemlja vrti okoli | sonca | , danes pa, če si verjel, da je preteklost |
Že na poti s postaje je majsko | sonce | v njem vzbudilo občutek, da je umazan |
On je bil na | soncu | , onadva v senci. |
zložil, sklonil za trenutek glavo, kot bi | soncu | izkazal znamenje pokorščine, in nato |
Njeno telo se je belo lesketalo v | soncu | . |
Zdelo se je, da je | sonce | postalo toplejše. |
Sonce | je sijalo nanju, znoj ga je ščemel | |
Junijsko | sonce | je bilo še visoko na nebu in spodaj |
Rumeni žarek zahajajočega | sonca | je padal čez vznožje postelje in razsvetljeval |
Rumeni sončni žarek zahajajočega | sonca | je poševno sijal skoz okno in padal |
Sonce | na obrazu in gladko dekletovo telo, | |
Sonce | je moralo zaiti za hiše, nič več ni | |
» | Sonce | in zvezde se vrtijo okoli nje .« |
dopustiti, da se zemlja vrti okoli | sonca | in da so zvezde milijone in milijone |
med velikanskimi, veličastnimi, od | sonca | obsijanimi ruševinami, z materjo, z |
karkoli počel, pač pa je le sedel na | soncu | in se pogovarjal o miroljubnih stvareh. |
do gibanja in z občutkom, da hodi po | soncu | . |
pomladansko rušo pod nogami in milo | sonce | na obrazu. |
ravnine, ravne puščave, preplavljene s | soncem | , čez katero so prihajali do njega vsi |
obloženem hodniku z občutkom, da hodi po | soncu | , in z oboroženim stražnikom za seboj. |
mu ravno približa, ter to ponavlja v | soncu | in moreči vročini? |
izjemami - temeljiteje kakor Heraklitovo | sonce | , ki vsaj znova vzplameni in izide.« |
Jasno je, da vprašuješ po Heliju, bogu | sonca | .« |
njem biva in ki mu pravimo oko, ni | sonce | .« |
je med vsemi čutili najbolj podobno | soncu | ?« |
»Tudi vid je prejelo od | sonca | . |
Prelil se je od | sonca | v oko.« |
»Po drugi strani tudi | sonce | ni vid, temveč njegov vzrok. |
»To | sonce | je - tako mislim - tista mladika dobrega, |
razum in predmete mišljenja, to je | sonce | v vidnem svetu za vid in vidne stvari.« |
oči upremo v stvari, ki jih obseva | sonce | , potem jasno vidijo. |
rekli, da sta svetloba in vid podobna | soncu | , nista pa sonce, tako moramo imeti |
svetloba in vid podobna soncu, nista pa | sonce | , tako moramo imeti tudi spoznanje in |
» | Sonce | ne podeljuje vidnim stvarem samo sposobnosti, |
Vsaj primero s | soncem | izpelji do konca, če imaš o tem še |
svetlobi zvezd in lune kakor podnevi ob | soncu | in njegovi svetlobi.« |
»Nazadnje pa bi lahko gledal ne le podobe | sonca | v vodi ali na kakem drugem predmetu, |
ali na kakem drugem predmetu, temveč | sonce | samo na njegovem prostoru in takšno, |
potem bi lahko prišel do sklepa, da je | sonce | tisto, ki določa leta in letne čase, |
ne bi bile oči potem, ko bi prišel s | sonca | , zapolnjene s temo?« |
bivališčem v ječi, ogenj v njej z močjo | sonca | . |
živa bitja, zvezde in nazadnje samo | sonce | . |
v votlini, nato vzpon iz votline k | soncu | in tu začneta nesposobnost za gledanje |
za gledanje živih bitij, rastlin in | sonca | , zato pa gledanje božanskih podob v |
senc podob, ki jih meče druga, samo | soncu | podobna svetloba - vse to ustreza tistemu |
Če suhi, od | sonca | ožgani revež stoji v bitki poleg bogataša, |
Hitro lahko ustvariš | sonce | in zvezde, zemljo, samega sebe in vsa |
On namreč daje svojemu | soncu | , da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, |
Ko pa je | sonce | vzšlo, je ovenelo, in ker ni imelo |
Takrat se bodo pravični zasvetili kakor | sonce | v kraljestvu svojega Očeta. |
Njegov obraz se je zableščal kakor | sonce | in njegova obleka je postala bela kakor |
»Takoj po stiski tistih dni bo | sonce | otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe. |
Ko se je zvečerilo in je | sonce | zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike |
Ko je bilo | sonce | visoko, je ovenelo, in ker ni imelo |
v tistih dneh, po tisti stiski, bo | sonce | otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe. |
dan v tednu so šle navsezgodaj, ko je | sonce | vzšlo, h grobu. |
Ko je | sonce | zahajalo, so vsi, ki so imeli kakršnekoli |
»Znamenja bodo na | soncu | , luni in zvezdah. |
in je bilo temno do devete ure, ker | sonce | ni dajalo svetlobe. |
Sonce | se bo spremenilo v temo in mesec v | |
oslepel boš in nekaj časa ne boš videl | sonca | !« |
Več dni ni bilo videti ne | sonca | ne zvezd in divje neurje ni pojenjalo. |
Drug je sijaj | sonca | in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd. |
Če se jezite, nikar ne grešite; | sonce | naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte |
Sonce | namreč vzide in njegova pripeka travo | |
meč, njegovo obličje pa je bilo kakor | sonce | , kadar žari v vsej svoji môči. |
Sonce | je potemnelo kakor žimnata vrečevina, | |
več žejni in nič več jih ne bo žgalo | sonce | ne kakršnakoli pripeka. |
angel: in udarjena je bila tretjina | sonca | , tretjina lune in tretjina zvezd, tako |
Od dima iz žrela sta potemnela | sonce | in ozračje. |
pela mavrica, obličje je imel kakor | sonce | in noge kakor ognjene stebre. |
prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s | soncem | , in luna pod njenimi nogami, na njeni |
Četrti je izlil svojo čašo na | sonce | . |
Nato sem videl angela, ki je stal na | soncu | . |
Mesto ne potrebuje ne | sonca | , ne lune, da bi mu svetila, zakaj razsvetljuje |
Najdù je sin Dežele zlatega | sonca | , in rdečega vina, temnih gozdov in |
Dežela zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
vsej pravici jo kličejo Dežela zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
Sonce | je tam res zlato in sije dolgo, dolgo. | |
Bajna je dežela zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
Moli za zlato | sonce | , ki ga obseva in za rdeče vino, ki |
Lepo je življenje v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
V Deželo zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
silnejšega, kakor je rod v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
še krvi, krvi rodù iz Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
pleme je še vedno v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
ljudeh, pri bratih iz Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
Rečejo mu bratje iz Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
brate, ki so za gorami v Deželi zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
zemlji, besedi in krvi Dežele zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
se bo povrnil v svojo Deželo zlatega | sonca | in rdečega vina, temnih gozdov in zelenega |
Obsevalo ga bo gorko in zlato | sonce | in napil se bo rdečega in sočnega vina; |
temi, da bi že bili lahko deležni malo | sonca | . |
Pa če ne | sonca | , vsaj malo luč bi nam prižgali. |
Nobenega, niti najmanjšega | sonca | ni bilo nikjer, nobenega meseca, drobne |
njivah, ki so mirno čakali prihajajočega | sonca | . |
ničesar drugega kakor širok pramen | sonca | , ki je padal izpod oboka na siva tla ... |
Skozi lino je sijalo | sonce | . |
Zvonovi so zvonili, | sonce | je umiralo. |
zgrabil za plug, zremo proti zahodu za | soncem | in si ponavljamo pesem: |
razgalil mlada prsa, da bi čisto jutranje | sonce | obsijalo njegovo moč. |
ožgana telesa so, kar v | soncu | se jih maje: sto rok se |
In | sonce | sije ves dan ves dan. |
Sonce | se vozi zmerom niže. | |
po bleščečem Travniku v opoldanskem | soncu | . |
Vsak dan je | sonce | močnejše. |
Vse do močnega | sonca | švigajo po rosni travi. |
tigri in levi, hrepeneči po dnevu, | soncu | , svobodi. |
Še bo | sonce | . |
saj grem oznanjat pomlad, pomlad in | sonce | ." |
Sonce | je vstalo. | |
Sonce | je bežalo od gora. | |
Pod vrhom, kjer je | sonca | največ, brajda za teran.’ |
in na svetlem krampu se je svetilo | sonce | . |
kamni so se na zagorelih obrazih v | soncu | bleščale bele papirnate kape. |
Dvignilo se je do | sonca | in ga vsrkavalo vase. |
Po valovih je do | sonca | peljala široka srebrna cesta. |
kmetic, ki so se kopale v dopoldanskem | soncu | , se ustavil v Bologni in se čez uro |
ustavil v Firencah in potem dan in | sonce | na nebu, ko je puščal za sabo Arezzo |
Arezzo in stare rimske gradove in je že | sonce | umiralo na gotski katedrali v Orvietu, |
v | sonce | s krmežljavimi očmi in cedijo sline |
dozorelo; v jeseni - spomladi pojdem, ko bo | sonce | na gmajnah, takole za velikonoč. |
vesela Šturmova Liza, vaški zvonik, | sonce | na večernem morju in megla nad Doberdobom, |
preden je zjutraj posijalo jesensko | sonce | , pravzaprav še preden se je dodobra |
oknih so se lesketale v zahajajočem | soncu | , in tam, čisto na dnu, med vrhovi, |
Jakončič se je nasmehnil v popoldansko | sonce | . |
prisojni strani, so se v zahajajočem | soncu | lesketale šipe. |
jabolka šmahorka, in tam je bilo večerno | sonce | tako prijetno. |
senci, je na Pologu še zmeraj sijalo | sonce | . |
»Kdo bo prej v | soncu | ?« |
Ko pride | sonce | do Grivčeve hiše, priženite domov, |
obrazu, v grmovju so se oglašale ptice in | sonce | je bilo še daleč. |
Ko pride | sonce | do Grivčeve, naj grem domov. |
se ni na vrhovih gora pokazalo bledo | sonce | , ki se je počasi nižalo po hribu, |
Ko pride | sonce | do Grivčeve hiše, priženete domov, |
brazdah, ki so se svetile v mladem | soncu | , in po vranah, ki so poskakovale z |
po žilah, večkrat se je ustavil na | soncu | pred hišo, stisnil pesti, razkrilil |
Sonce | se je bilo že globoko nagnilo, ko sta | |
in zajemalke, ki so se svetile kakor | sonce | . |
Na dan poroke je sijalo jasno | sonce | . |
žene, brhka, sočna dekleta, starci na | soncu | , kino, rum, prepečenec in konserve, |
rumeneče listje se je zlatilo v bledem | soncu | , pihal je veter, v vrhu se je odtrgala |
mastnih razorih, ki so se svetili v | soncu | . |
Bilo je popoldne in | sonce | je navpično sekalo vame. |
ga vrtela v rokah, ki so bile potne; | sonce | je sijalo nanje in na njih so se iskrile |
iskre znoja, kakor se v opoldanskem | soncu | iskri v mivki. |
jo je v mlado travo na pomladansko | sonce | na vratovih njiv, kadar je delal na |
V svoji rasti k | soncu | iz teme jetniških dvorišč je pognal |
Okrenili so se proti | soncu | kakor otrok k materi. |
Ob vzhodu, ko | sonca | nisem videl, je v vsakem biseru zagorelo |
iz postelje, da bi opazoval majhna | sonca | v biserih na mojih listih. |
Vsi drugi so mirovali v | soncu | . |
bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja | sonce | . |
Sonce | , ki je bilo nekje nad mestom, je bilo | |
zgrabil za križe, da bi v zahajajočem | soncu | na poslednjem listu preštel bisere |
Dva dni so se ti popki greli na | soncu | in v njih se je nabirala sila: razgnali |
sila: razgnali so rjavkast obod in v | sonce | so pogledali svetlozeleni lističi, |
vsako jesen sicer manj kruha, toda več | sonca | v srcih. |
mladik, ki so se vijugale k mlademu | soncu | in naglo poganjale očesca, od vonja |
Peter se je zamaknil v zahajajoče | sonce | in se trdno zaklel, da bo o usodi Venca |
Sonca | to drevo ni deležno, pa tudi viharji | |
življenje, dokler neke pomladi objestno | sonce | ne vrže okrog vogala šop žarkov, ki |
Širok pramen | sonca | je padal skozi okno in po njem je rojil |
bo zrušil sam vase kakor star sod na | soncu | . |
srečanju, je bila kakor aprilsko vreme: | sonce | in dež, veselje in žalost, upanje in |
in o prvem svitu radostno vzletelo | soncu | naproti, o svetlem dnevu je veselo |
Toda dan se je že nagibal, | sonce | je zašlo in bližal se je mrak. |
so se šipe lesketale v zahajajočem | soncu | . |
Ko je prvič posijalo toplo | sonce | , smo šli k Čonhu. |
ptičjega petja in vriskanja koscev; ko je | sonce | zajadralo po sinjini, so bile kose |
špičastim, s tobakom zadelanim nosom v | sonce | . |
blagoslov in po vsej cerkvi se je razlilo | sonce | in veselje. |
Potem pa se je prikazalo | sonce | izza gore. |
monštranco, ki se je svetila kakor | sonce | . |
in gleda v kot, če se Krn že žari v | soncu | . |
Sonce | vsak dan bolj pripeka in vsak dan so | |
»Najlepša čednost je | sonce | !« |
kajti treba se je podvizati, dokler | sonce | ne vzide in dokler je trava rosna. |
A | sonce | le vzide. |
jih ziblje, da se bliskajo v žgočem | soncu | , kakor bi se v košati jablani otrok |
Samo Krn je še žarel v večernem | soncu | . |
Marnovščem, kamor je pred dobro uro zašlo | sonce | . |
belih desk in se je svetila v pomladnem | soncu | . |
naguban in zarjavel od žgočega južnega | sonca | . |
turški nageljni borijo s sušo in s | soncem | . |
Sonce | se je sicer že premaknilo za ped in | |
cesto - čop! čop! čop! - iz čokatih, od | sonca | ožganih, bronastih prsi pa se mu kar |
Rekel si, da pri nas ne bo imela | sonca | , da ne bo imela zraka, da ne bo imela |
Sonce | že drsi z neba in mrak prihaja. | |
Sonce | je zdrknilo z neba ter se zaklinilo | |
jasni in čisti, žarijo v jutranjem | soncu | . |
jasna, vsa svetla v mladem poletnem | soncu | . |
V zgornjih oknih se lovi jutranje | sonce | . |
popolnoma črna od saj, ki se svetlikajo v | soncu | . |
lasje se ji svetijo v popoldanskem | soncu | . |
očmi zamakne v sočno dekle, ki stoji v | soncu | pred skednjem ter si s prsti češe slamo |
Sonce | vrže na zemljo snop svetlih žarkov. | |
Sonce | sije po pogoriščih. | |
Sedimo na | sonce | , dokler ga je še kaj!« |
sveti med tračnicami v prvem jutranjem | soncu | . |
V svetlem dopoldanskem | soncu | visi gladka senožet, ki jo dolge sence |
Navpično opoldansko | sonce | . |
Sonce | kmalu izgine, soteska se stisne v temačno | |
kakor bi nenadoma zasijalo pomladno | sonce | . |
zasneženih gora, ki se svetijo v jutranjem | soncu | . |
Sonce | !« | |
Sonce | sije skozi okno in obseva šopek mačic | |
»In | sonce | ! |
Sonce | !« ga s smehom prekine Nančika. | |
» | Sonce | !« pokima Sova in potisne kozarec pred |
»Tekoče | sonce | ...« |
»Takega | sonca | v Franji ni bilo, kaj?« se mu rahlo |
»Tam ni bilo nobenega | sonca | !« mračno odvrne Sova. |
Borisu zažari obraz v prvem jutranjem | soncu | in veter mu veselo zaigra v kuštravih |
ter me postavili k steni, da me je | sonce | žgalo vse popoldne. |
tulil vame, da živim pod italijanskim | soncem | , ki naj mi kar dobro prekuha surove |
Sonce | živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo | |
Tam je obstalo začudeno | sonce | in tiho gledalo na dno doline, na sredo |
proti jutru, a dopoldne - bilo je tako | sonce | in tak mir - ga je raztrgalo. |
Sonce | je zahajalo in senca se je spuščala | |
je po otavi, kakor bi hotel dohiteti | sonce | , ki se je umikalo po pobočju navzgor. |
gladki senožeti, ki je visela v večernem | soncu | kakor debela mehka odeja. |
Lužnica ga ni hotela nositi na | sonce | , ker je skrivaj upala, da bo v polmraku |
je bilo jasno, Krn je žarel v prvem | soncu | . |
Sonce | se je zdaj že dvignilo. | |
Hodil je pravzaprav po | soncu | tik ob črti ter se zibal, kakor bi |
se je bleščala v žarkem dopoldanskem | soncu | . |
in zlato rumeni cvet je kakor pravo | sonce | zažarel na Matičevih zagorelih prsih. |
Sonce | se je dvigalo više in više, Matic pa | |
Sonce | je že zahajalo. | |
Gledal je v večerno | sonce | , zato se mu je vsa gruča bližala kakor |
to dolino ne bi nikdar več posijalo | sonce | . |
In kadar posije jutranje | sonce | , je tista meglica prava mavrica. |
in sivi; bili so rožnati od prvega | sonca | , kakor bi okrvavljeni prišli iz plemenitega |
koščeni kazalec, ki je bil v večernem | soncu | skoraj prosojen. |
koščen, toda zdrav in ves zagorel od | sonca | . |
ker je bilo preveč dežja in premalo | sonca | . |
strmine pod Vranjekom, kjer je jutranje | sonce | oblivalo sive skale in redke jase zarasle |
Mlado | sonce | je bilo komaj posijalo skozi zakrižano |
lepenke so samo še enkrat zažareli v | soncu | , nato je črna krsta za vselej izginila |
surovo bleščalo v dopoldanskem junijskem | soncu | . |
Skoznje se je prelivalo večerno | sonce | kakor skozi povesmo tenkih bakrenih |
sivolasi Krn in srečno žarel v zahajajočem | soncu | . |
veje, jim dovaja hrano in jih dviga k | soncu | ... |
oceane in kontinente, ves svet, mesec in | sonce | in vse druge svetove in vsa sonca, |
in sonce in vse druge svetove in vsa | sonca | , ki so sijala po vsemirski sinjini. |
kaplje, ki so se svetile v večernem | soncu | . |
Zemlja se je vrtela bliže in bliže k | soncu | , segrela se je in uporno poganjala |
zamahnil z golo sabljo, ki je poblisnila v | soncu | ... sklonil sem glavo, si zatisnil ušesa |
globel pravo, svetlo in toplo poletno | sonce | - nato pa ga |
Še je bilo | sonce | nad nami, toda bilo je zakrito s temnim |
zraku; skoznje se je prelivalo večerno | sonce | . |
Sijalo je svetlo | sonce | in zato nisva mogla videti luči ljubezni |
Zunaj je hrabro | sonce | že premagalo temo in zavladalo v deželi. |
žarijo v jutranjem, druga v večernem | soncu | , a žarijo vsa in vselej, kajti na slikah |
Sonce | je že dober seženj nad Brezmi. | |
Sonce | je že posrkalo vso roso. | |
z dlanjo ščitila oči pred jutranjim | soncem | . |
zalito in plešasto glavo, da se mu je na | soncu | svetila kakor tiste steklene krogle, |
svetu odkriti oblak, ki je zastrl | sonce | na mojem notranjem nebu. |
V | soncu | Kadetkine ljubezni - in v njeni bližajoči |
Ljubezen je res luč, je | sonce | : če z vsem ognjem posije v človeka, |
cinka, ki se je prav v istem majskem | soncu | bleščala na širokem Podzemljičevem |
so stale štiri ciprese, ki so bile v | soncu | skoraj črne. |
bledikasta praprot in zaman iskala | sonca | . |
sivolasi Krn in mirno žarel v zahajajočem | soncu | . |
Ves dan plešejo v | soncu | muhe, obadi in brenclji čudovitih, |
Na | sonce | , na zrak! |
Sonce | živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo | |
Tam je obstalo začudeno | sonce | in tiho gledalo na dno doline, na sredo |
nevidne stopničke ter se po njih dvigali | soncu | naproti. |
Sonce | se je dvignilo na jasno nebo. | |
pepelnata obleka zasrebrila v jutranjem | soncu | . |
Otroci so razposajeno hrumeli na | soncu | . |
ozračje je bilo omamno, orgle so bučale, | sonce | je sijalo skozi visoko lino in je v |
nebu in se zasrebrilo v dopoldanskem | soncu | . |
preslici, ki je stala pred hišo in grela na | soncu | svoje tenke krake. |
Posijalo je | sonce | in pozlatilo orumenelo listje, da so |
Zrak je bil mlad in čist in mlado | sonce | , ki se je šele vzdignilo na modro nebo, |
že dvajset let, poleti in pozimi, v | soncu | in dežju, v vročini in mrazu. |
hišo, si tlačil tobak v nos, kihal v | sonce | , glasno hvalil boga za milost in zdravje |
rdeč robec, ponjuhal tobak, pogledal v | sonce | in dvakrat zapovrstjo kihnil. |
Vino in kri, | sonce | in okno, to so štiri vesele, štiri |
tiho, kakor tiho teče iskra živa kri, | sonce | živo žari in okno je živo oko, kakor |
visoka in zakrižana lina, kadar je | sonce | samo zlat četverokotnik na umazanem |
suknjič z robcem za njim, dokler ni | sonce | ugasnilo. |
iskri se kri novega življenja, žareče | sonce | gori nad njo in odprta okna veselo |
prišla pred hišo, da bi posedela na | soncu | . |
Vse je bilo tako čudovito: | sonce | , zrak, voda, topli veter, cvetoča tepka, |
»Na‐a nebu je‐e | sonce | , na zemljici mraz. |
»Na‐a nebu je‐e | sonce | , na zemljici |
mraz, čeprav je sijalo zlato zimsko | sonce | . |
»Na‐a nebu je‐e | sonce | , na zemljici mraz. |
tisti trije lepi golobi; švignili so v | sonce | , ki jih je oblilo z lesketajočim se |
»Na‐a nebu je‐e | sonce | , na zemljici mraz. |
»Na‐a nebu je‐e | sonce | , na zemljici mraz. |
Zlato je kakor | sonce | !« |
bi bilo za njimi zaprto samo zlato | sonce | . |
»Na‐a nebu je‐e | sonce | , na zemljici |
»Na‐a nebu je‐e | sonce | , na zemljici |
mračna, ker je zunaj ognjeno opoldansko | sonce | tako navpično lilo z modrega neba. |
Tam, že prav na robu, se je v zimskem | soncu | še rahlo pozibaval lep in bel oblak |
Res, sijalo je prozorno zimsko | sonce | , ki je tako prečistilo svet, da je |
Nebo je bilo visoko in modro, | sonce | veliko in žareče, res pravo sonce; |
modro, sonce veliko in žareče, res pravo | sonce | ; na sleherni list, na sleherno travico, |
K | soncu | raste in prav gotovo ne razmišlja o |
žari zasneženo pobočje v zahajajočem | soncu | . |
Poletje brni in | sonce | sije. |
vzdignil, jasen in ves žareč v zimskem | soncu | , da bi Temnikarju povedal, kako rad |
in vasice, ki so se v popoldanskem | soncu | skrivale med sadnim drevjem. |
se svetla opečnata barva preliva v | soncu | kakor plamen...« |
»Rdeča streha se v | soncu | kakor plamen preliva med zelenim drevjem!... |
Mrzlo zimsko | sonce | je nepremično viselo na mrzlem nebu |
so se mrzlo pobliskavale, kakor se v | soncu | mrzlo pobliskavajo mrzle maroge na |
prikazale mrzle čelade, ki so se v | soncu | mrzlo zabliskale kakor kačje oči. |
ostrino jekleno zabliskala v mrzlem | soncu | , nato je vztrepetala in začela naglo |
obstal na rdeči strehi, ki se je v | soncu | še prelivala med zelenjem. |
je bil sneg srebrn, iskril se je v | soncu | in je bil topel in živ, onstran senčne |
Poribal si je obraz in pogledal v | sonce | . |
Sonce | se je rahlo zazibalo. | |
Sonce | se je spet zazibalo. | |
Sonce | je odkimalo. | |
Sonce | je prikimalo. | |
zdaj vidim, da ni tako lahko stopiti s | sonca | v senco. |
Sonce | je spet prikimalo. | |
- Rečem, - se je | sonce | oglasilo z njegovim zamolklim glasom. |
Obstal je in se ozrl v | sonce | . |
Sonce | je prikimalo. | |
Sonce | je spet prikimalo. | |
Temnikar je stegnil roke, da mu je | sonce | obsijalo dlani. |
dlanmi poribal obraz, kakor bi se s | soncem | umival. |
Temnikar je z roko zamahnil | soncu | , se zravnal in z odločnim korakom prestopil |
Le na | sonce | !... |
Sonce | ti da sok, sok ti da... | |
Sonce | ti da sladkor, sladkor ti da...« | |
»Kako da | sonce | grozdju sladkor?« ga je prekinil otrok, |
» | Sonce | da vse. |
Sonce | da moč ... sonce da luč ... sonce da ogenj, | |
Sonce da moč ... | sonce | da luč ... sonce da ogenj, o, tudi ogenj |
Sonce da moč ... sonce da luč ... | sonce | da ogenj, o, tudi ogenj da ... sonce |
sonce da ogenj, o, tudi ogenj da ... | sonce | da ... sonce da - sonce! |
ogenj, o, tudi ogenj da ... sonce da ... | sonce | da - sonce! |
tudi ogenj da ... sonce da ... sonce da - | sonce | ! |
Tako je to: | sonce | da sonce!... |
Tako je to: sonce da | sonce | !... |
Vse, kar je od | sonca | ! |
»Kje pa | sonce | dobi sladkor?« je vprašal otrok. |
A ko | sonca | ne bo, tudi moči ne bo in ne bo luči... |
In ognja ne bo in ne bo ... in ne bo - | sonca | ! |
Ne, ne bo ga, | sonca | ! |
»Če | sonce | dela sladkor?« |
»A | sonce | ?« |
» | Sonce | ?... |
vzdignil trobento, ki se je zasvetila v | soncu | kakor staro zlato. |
Pa kaj hočemo, je že tako, če ni | sonca | !...« je rekel starec in se spustil na |
podstrešnem oknu so se igrali žarki večernega | sonca | . |
tako rožnata kakor sneg v večernem | soncu | . |
zasneženega kopastega hriba, ki je žarel v | soncu | . |
- Ob petih bo | sonce | na vrhu - je pomislil. - |
Zagledal je Brezi, ki so žarele v večernem | soncu | . |
podstrešju ni več žarelo v zahajajočem | soncu | . |
Kako lep je bil v večernem | soncu | ! |
Sonce | je komaj vstalo. | |
čudnega: vso dolino, ki je bila obsijana s | soncem | , je preblisnila še močnejša luč, kakor |
preblisnila še močnejša luč, kakor je | sonce | samo. |
cvetjem skrivnostno smehlja mlademu | soncu | , ki ji neugnano pošilja zlate in vroče |
prišla pred hišo, da bi posedela na | soncu | . |
Vse je bilo tako čudovito: | sonce | , zrak, mlada trava, mačice na vrbah, |
Sonce | je mlado in zlato. | |
Sonce | se je bližalo goram. | |
skala, ki je zdaj žarela v večernem | soncu | . |
Sijalo je | sonce | , deževalo je, snežilo, zmrzovalo in |
sneg, poleti so vanj treskale strele, | sonce | ga je žgalo, viharji so žvižgali in |
»Ali je to | sonce | ?« je vprašal. |
»Ne, kri ni | sonce | ,« je rekla orlica. |
Sonce | je srce.« | |
po žilah topla kri, kakor švigajo od | sonca | topli žarki.« |
»vsak ima v sebi svoje | sonce | .« |
dolino je stala bela gora skalnata v | soncu | - in vse je pelo pesem kamnu in njivi... |
ultramarinske zaplate, in v odbijajočem se | soncu | so se bleščala bela pročelja, skrilaste |
Bouvard se je varoval pred | soncem | z robcem, zavezanim kot turban. |
dan, od jutra do večera, v dežju ali | soncu | , ste videli večno isti voziček z istim |
prebarval okna, iz strahu pred močnim | soncem | pa je vse šipe pomazal s kredo. |
pasijonke je posadil v senco, mačehe pa na | sonce | , hiacinte je zadušil z gnojem, lilije |
tako kot v salonu povsem zastrte in | sonce | , ki je sililo skozi blago, je metalo |
ko sta v mokri obleki in pod žgočim | soncem | tekala po glavni cesti. |
» | Sonce | je milijonkrat večje od Zemlje, Sirij |
Sirij je dvanajstkrat tolikšen kot | Sonce | , kometi merijo štiriintrideset milijonov |
»Ali je | Sonce | negibno?« |
Dobah narave sta zvedela, da je komet trčil v | Sonce | , odtrgal od njega dobršen del, ta pa |
Rdeče | sonce | je pregrevalo vlažno ozračje. |
Vendar osrednji ogenj pojenjuje in | sonce | je čedalje šibkejše, tako da bo Zemlja |
da je bila svetloba ustvarjena pred | soncem | , kot da ne bi bilo sonce edini vir |
ustvarjena pred soncem, kot da ne bi bilo | sonce | edini vir svetlobe? |
Namesto | sonca | je menda obstajalo veliko svetlobno |
cizelirano kot predmet iz slonovine, sije | sonce | in greje po parketu raztreseno zrnje |
katerem drsi čoln, oklepi se bleščijo v | soncu | , dež pada na zavetja iz vej. |
Prikazalo se je | sonce | , listje se je lesketalo, v goščavi |
Bledi žarki oktobrskega | sonca | so se stegovali za gozdovi, pihal je |
Sonce | je pritiskalo na polja, prekrita z | |
Mi smo junaki na | soncu | ! |
dvorišču se je kadila v vzhajajočem | soncu | . |
Sonce | je sililo skozi veje. | |
dlani in kot kakšen kralj je spal na | soncu | . |
purane; čepeli so gori in se greli na | soncu | . |
» | Sonce | zahaja, nebo se temni, zima se bliža,« |
Vrnila se je, ko je šlo za dež ali | sonce | , kamenček v čevlju, cvet na trati, |
Mrhovina se je zaradi | sonca | in brenčečih muh kot premikala, zavita |
deteta, ki je na otepu slame žarelo kot | sonce | . |
jima je razširil dušo, ju oslepil kot | sonce | . |
gnezd, bistrih studencev, dobrodejnega | sonca | ; prijateljeva pobožnost se mu je zdela |
In | sonce | , ki se je upiralo v steklo na slikah, |
Zahajajoče | sonce | je delalo na gladini zlate plošče. |
»Predstavljaj si, da je tale naslanjač | sonce | in da sem jaz zemlja. |
Močno | sonce | je svetilo vanjo od strani. |
hrbtu ležala Victorine, se nastavljala | soncu | in vohala rože, ki jih je nabrala. |
fantastično jedro v zadnjem oranžnem | soncu | . |
še čas, preden se mi bo zmešalo od | sonca | , hehetajočih se sončnic in divje svetlobe |
Živelo | sonce | , vonj po potu, radost nad življenjem. |
ladje in hip zatem tudi vzhajajoče | sonce | . |
vsem je viselo ubijalsko avgustovsko | sonce | , okoli mene pa pokrajina, ki je nisem |
Sonce | ji je izsušilo grlo. | |
Njene od morja odrezane ter | soncu | in vetrovom izročene pokrajine pa so |
Sonce | kvalitete se ne suče okoli objekta | |
Sonce | ju ne osvetljuje pasivno, na noben | |
pasivno, na noben način jima ni podložno, | sonce | ju je ustvarilo. |
Zvečer so oči zažgane od | sonca | in močne svetlobe. |
kilogramska buča, človeku, ki se trudi v | soncu | in vetru, daruje ne samo vsem poznano |
Sredi suhe vroče pokrajine z oranžnim | soncem | sem drvel kot sladka vodna bomba. |
izločkov, klorofilnih hlapov, izdihov od | sonca | prepečenih kamenin ter smradov razpadajočih |
se steguješ gor v nebo, se ubijalsko | sonce | spremeni v prijetni, prvi pomladni |
sem pobegnil ves preznojen nazaj na | sonce | . |
Sonce | je ravnokar zahajalo. | |
recimo zima - poletje, noč‐ dan, dež‐ | sonce | , moški‐ ženska, dobro‐ slabo v človeku. |
* * * Močno | sonce | , ki je še pravkar grozilo, da mi bo |
je mrzlo, vse dokler okoli devetih | sonce | končno ni posvetilo v dolino. |
Okoli 18. decembra, v času, ko se | sonce | vrača nazaj na svoje južno popotovanje, |
Rimljani so slavili | sonce | , Kalaši ga tudi. |
Baje se navezujejo na kult čaščenja | sonca | v obdobju mitraizma, še pred učenjem |
Izgubil sem se, še preden je | sonce | pokukalo v dolino. |
prekladali puške med nogami in mežikali v | sonce | . |
Sonce | je prineslo olajšanje duši in moji | |
kamnitih ogradah ob poti, mežikali v | sonce | in se smehljali vnukom, ki so oprezali |
občasnimi čutnimi blaženostmi in brez | sonca | , ki bi jim dale luč transcendence. |
zasnežene gore, obsijane od poznega | sonca | , da se je nebes svetil v vseh barvah |
Sedel sem mežikajoč v jutranje | sonce | , še ves utrujen od spanja, ko jo je |
povzpnejo na ravno streho in se grejejo na | soncu | ob čaju in potici iz suhih murv in |
Sonce | je sijalo in se smejalo. | |
obali Indije, je posvečen Suriyi, bogu | sonca | . |
Januarja, kmalu po našem novem letu, ko | sonce | spet pridobiva svojo moč, ga ožive |
ptice selivke v istem času v želji za | soncem | priletijo k bližnjemu jezeru Chilka |
romarji pridejo poklonit svojemu bogu | sonca | , ki bo s svojo naraščajočo svetlobo |
je napeljal pogovor na morje, ribe, | sonce | , čolne, koče in mlada dekleta. |
Njegova mama, lepa kot | sonce | , je pritekla s palico in kamnom v roki. |
Ko je na prizorišče stopilo | sonce | , se je iz megle zableščal napis reklamnega |
je vse videti malo drugače kot pod | soncem | . |
templjev in trdnjav nekdanje slave, pod | soncem | , ki je prepodilo vse, tudi ljudi, v |
Hill Areas Education Centru, je mežikal v | sonce | v razpadajočih Jockej spodnjicah, ki |
igro zvokov in barv se mešajo trenutki | sonca | in nežnega deviškega dežja, z vseh |
odprli vrata in okna, je opoldansko | sonce | prineslo šok. |
razdeljevanje hrane se vijejo po vročem | soncu | tudi po več sto metrov, podobno je |
Sonce | je kar naprej kot na razglednici vzhajalo, | |
Sonce | v prahu, visoke kokosove palme z vsekanimi | |
Sonce | je zahajalo, čeprav me je bolelo, je | |
preden je zgoraj med vulkanoma vzšlo | sonce | , me je spet gnalo navzdol. |
Ekvatorsko | sonce | je peklo mozolje na hrbtu, revmatično |
Istočasno, ko je zašlo | sonce | , je izza morja vzšla luna, valovi so |
vklopil sem se v prostor - na vročem | soncu | so nastajali pogoji za šolo. |
sedem in pol stopinjah južne širine, | sonce | ga zato na svoji letni poti osveti |
vseh vrst, običajno zavarovane pred | soncem | s sončniki zlatih barv. |
poznajo polarnosti: nebo in zemlja, | sonce | in luna, dan in noč, bogovi in hudiči, |
tri ure sem bil deležen najmočnejšega | sonca | , nekaj pesti arašidov, podarili so |
V zadnjih žarkih | sonca | , so se motno zasvetili ostri noži, |
namakanju polja še pred vzhodom ubijalskega | sonca | . |
sam v takem zosu, pa se spet veseliš | sonca | in morja. |
Bil je močan, od | sonca | porjavel in lepo negovan od dobrega |
Sonce | je peklo, tla so bila tako vroča, da | |
Iskali smo svoj prostor pod | soncem | . |
moli ali meditira, saj je žarčila kot | sonce | . |
njih sevala svetloba in toplota samega | sonca | . |
čestita, da sem našel svoj prostor pod | soncem | v Avstraliji. |
goli okopali v reki, se posušili na | soncu | in lezli kot lene kače v raju po vročih |
Sonce | ima v Avstraliji posebno magično moč. | |
molijo zjutraj in zvečer, obrnjeni proti | soncu | , vsak zase, vendar vsi naenkrat. |
svet, nebo je streha, zvezde so sveče, | sonce | je mati, zemlja je oče. |
Sonce | je rdeče od sramežljivosti žalostno | |
Vedno bodo imeli dovolj | sonca | , toplote, hrane in svobode. |
Venera je že zašla, sledila je | Soncu | za griči na zahodu. |
čeprav je miza še vedno obsijana s | soncem | . |
Debela luna sameva na nebu, | sonce | se je skrilo za sosednjo hišo, zvezd |
eksplozij / ki vrejo iz niča abstraktnega / | sonca | , pulzirajočega v zrcalnih / odbleskih |
Sonce | že močno greje, črički se oglašajo | |
na katerega so projicirani ti hribi, | sonce | in nebo, ali čistega zrcala, v katerem |
na katerega so projicirani ti hribi, | sonce | in nebo“. |
dreves na robu jase odleti nekaj ptic, | sonce | se skrije za oblakom. |
Sonce | spet zasije in čriček se znova oglasi | |
skale... doline in griči... modrina neba... | sonce | ... dlje nazaj pa ne vidim. |
strukture okrog nas in v nas še starejše od | sonca | : molekule, atomi, kvarki, fotoni... in |
kraške pokrajine, je priplaval pred | sonce | oblaček in za nekaj časa pregnal sence |
prebudim in ves veder pogledam v jasno | sonce | ; videl jo bom! |
Šel sem na razgledno teraso, | sonce | je prodiralo skozi meglice, domenila |
po dva na vsaki strani, med njimi pa | sonce | z Jezusovim srcem na levi in vladarska |
na zahodu so po robovih ožarjeni s | soncem | , kakor na Tintorettovih slikah. |
daljnovod zelo zelo dolg, da sega do Lune, | Sonca | , ali celo do zvezd... |
enakomernim krožnim gibanjem, recimo vrtenjem | Sonca | in Lune okrog Zemlje, kakor so merili |
Saturna, daljnih zvezd... predvsem pa seveda | Sonca | in Lune - obenem pa so se, sledeč pitagorejcem, |
Sonce | se je skrilo za oblake, iz gozda dehti | |
je pot skozi gozd, oblaki so odvzeli | soncu | sijaj - toda ko popotnika prehodita |
vejevjem nepričakovano zagledata s | soncem | obsijano pokrajino v daljavi, ki je |
vratom, je ravno tako sijalo večerno | sonce | pod nevihtnimi oblaki! |
Kakor martinčki se grejejo na jutranjem | soncu | , natakar jim je pravkar prinesel kapučine. |
skalovje prekrasne obale, obsijane s | soncem | ... obale, ob kateri se voziš s čolnom... |
večerni sprehod, da bi videl, kako zahaja | sonce | . |
Saj tam za drevesom ni | sonca | ? |
Nad oblake, k | Soncu | , Luni, planetom, zvezdam...? |
umrljivo telo je ožarjeno z zahajajočim | soncem | , bitje, ki se s svojimi koreninami |
Zdi se, da je zahajajoče | sonce | prav ta hip osvetlilo čudežno krajino, |
Kopernikovem heliocentričnem univerzumu | Sonce | ... |
odkril, da se planeti vrtijo okrog | Sonca | v elipsah, ne v krogih, kot je mislil |
krogih, kot je mislil Kopernik, niti | Sonce | ni prišlo več v poštev za središče |
Sonca | in vseh planetov, ki naj bi mirovalo | |
sploščenost neke zvezde, recimo našega | Sonca | , sicer res posledica notranjih sredobežnih |
mirnem morju, ki se vrti z Zemljo okrog | Sonca | itd. - nisem pa prepričan, da sem zares |
nadaljevanju Gassendi pravi, da je | Sonce | naša najboljša ura, toda če bi se Sonce |
Sonce naša najboljša ura, toda če bi se | Sonce | vrtelo hitreje, čas ne bi tekel hitreje... |
Kaj pa, če namesto | Sonca | izberemo celotno vesolje kot še primernejšo |
Sonce | se je ustavilo sredi neba in ni hitelo, | |
bile ure, če jih ne bi štelo gibanje | Sonca | ? |
sicer ne zato, ker bi jih štelo gibanje | Sonca | , marveč zato, ker bi jih [takrat] |
vselej po istih tirih vrtijo okrog | Sonca | . |
razlagal, da planeti vendarle krožijo okrog | Sonca | in ne odletijo proč, v tangenti? |
nosijo planete po njihovih tirih okrog | Sonca | . |
vzroka, ki prodira v sama središča | Sonca | in planetov, ne da bi izgubil kanček |
”Ta najlepši sistem | Sonca | , planetov in kometov lahko sledi <proceed> |
zvezd stalnic iste narave kot svetloba | Sonca | , in svetloba iz vsakega sistema prehaja |
Povzročiti, da se | Sonce | (ali Zemlja) pravilno giblje, je stvar, |
slišal, da čas ni drugega kot gibanje | sonca | , meseca in zvezd, pa mu nisem pritrdil“ |
gibanja, recimo vrtenja planetov okrog | Sonca | ali okrog lastnih osi, med pospešena |
žarek se ukrivi ob bližjem prehodu mimo | Sonca | (zvezda ”stalnica“ se navidezno premakne |
kako da se potem vrtijo planeti okrog | Sonca | in sateliti okrog planetov v sorazmerno |
Osončje ukrivila v krog, bi bilo naše | Sonce | - črna luknja! |
K sreči pa | Sonce | ni črna luknja, in zato ukrivljenosti |
in zato ukrivljenosti prostora okrog | Sonca | ne ponazorimo z lijakom brez dna, ampak |
gibanje kaže kot vrtenje Zemlje okoli | Sonca | oziroma kot rahla sprememba smeri žarka |
Mimogrede naj povem, da bi | Sonce | postalo črna luknja, če bi se njegov |
zvezd, ki so mnogo večje od našega | Sonca | .) |
Brez njiju bi se tudi | sonce | zdelo čisto blizu, kakor soj ulične |
Na zahodu, onstran roba Krasa, | sonce | izgublja boj z meglenim mrčem in nezadržno |
oljčica, utesnjena v loncu se greje na | soncu | , kajti na Krasu, kjer je poleti pogosto |
drevesa, med katerimi si išče prostor pod | soncem | mlada, srebrno zelena cedra, ki jo |
Več | sonca | pa preostaja češnji ob vodnjaku, na |
prepričujejo, da Zemlja miruje in da se | Sonce | vrti okrog nas, nadalje, ko nam pravijo, |
dvomi več, da se Zemlja vrti okrog | Sonca | , vendar je to čutom vse prej kot očitno; |
rumena krilca še močneje svetijo v | soncu | . |
teologijo, trdil je namreč, da se za | Sonce | , ki predstavlja Boga v vidnem svetu, |
Pri Brunu pa niti | Sonce | ni več v središču, kajti sámo neskončno |
spoznanja, da ne samo Zemlja, ampak tudi | Sonce | ni središče vesolja. |
v kateri so tisočere zvezde druga | sonca | , ravno tako sijoča kot naše, le da |
ravno s spoznanjem, da je naše svetlo | Sonce | , vladar vidnega sveta, samo ena izmed |
nepreštevne zvezde, nebesna telesa, oble, | sonca | in zemlje in si, nešteti, razumno pomagajo. |
nebesna gibanja [planetov, Lune in | Sonca | ] s tem, ker je videti eno nebo, prepolno |
telesa, na katerem smo in ki kroži okrog | Sonca | in se vrti okrog svojega središča, |
morejo - da ”obstajajo brezštevilna | sonca | in neštete zemlje, ki krožijo okrog |
neštete zemlje, ki krožijo okrog teh | sonc | ravno tako, kot vidimo, da okrog nam |
kot vidimo, da okrog nam bližnjega | Sonca | kroži ta sedmerica“ [namreč sedmerica |
neštetih, nam bolj ali manj vidnih | sonc | in ognjev?“ |
zemlje vredne iste upravičenosti in vsa | sonca | ravno tako.“ |
pravite, da so vsa tista nebesna telesa | sonca | ?“ |
na primer, da se Zemlja vrti okrog | Sonca | , ne pa obratno. |
stoletju in izračunali, da je do drugih | sonc | najmanj nekaj svetlobnih let. |
Če bi bilo eno samo | sonce | in eno samo celo(vito) zrcalo, bi lahko |
celo(vito) zrcalo, bi lahko motrili to edino | sonce | v tem zrcalu. |
neštete drobce (snovnega sveta), tedaj se | sonce | leskeče v vsakem od njih in se nam |
prispodobi primerja vesoljno dušo z enim | soncem | in posamezne duše z zrcali oziroma |
ali manj jasno odsevajo svetlobo tega | sonca | , vendar težave pri takšni razlagi ostajajo, |
bilo v inkvizicijskih zaporih odvzeto | sonce | , na primer piše: |
katerih je Bruno našel svoja tisočera | sonca | ! |
Resnično, nič ni novega pod | soncem | ! |
primer na pojasnitev čudeža, da je | sonce | obstalo na nebu, medtem ko se je Jozue |
manjše ojačitve luči, kakor nekakšna ” | sonca | “ sredi pretežno praznega diamantnega |
diamantnega univerzuma - in ravno v teh | soncih | se svetloba, ki v prispodobi ponazarja |
precej mračna, kljub svetlemu junijskemu | soncu | , ki sije tam zgoraj nad drevesi in |
mitologije, sinu Neba in Zemlje, očetu | Sonca | , Lune in Zore. |
ob tej srednji uri dneva, preden se | sonce | spet prevesi prek zenita. |
Prek | sonca | priplava oblak - lesket žarkov ugasne |
njimi mislil predvsem na zvezde, druga | sonca | , in njim pripadajoče planete, dandanes |
mladih, obeh spolov, ki se martinčkajo na | soncu | , veseleč se prihajajočega poletja. |
oranžna budistična knjiga z velikim | soncem | . |
Tam sije največ | sonca | in mrak pade najbolj pozno. |
Če je padal dež ali sijalo | sonce | , vedno smo bili na polju in negovali |