Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Laboratorij za korpus slovenskega jezika

O'beseda, označena besedila z lemami

//se (32368)


Winston    se    je napotil proti stopnicam.
tako, da ti oči sledijo, medtem ko    se    premikaš.
»Veliki Brat te opazuje,«    se    je glasil napis pod njim.
Winston je zasukal gumb in glas    se    je malo znižal, vendar so bile besede
Napravo (imenovala    se    je telekran) je bilo moč utišati, vendar
sijalo sonce in je bilo nebo živo modro,    se    je zdelo, da ni barve nikjer drugje
obvisel v zraku kakor kačji pastir in    se    v loku znova pognal dalje.
telekran tudi sprejemal; še več, dokler    se    je mudil na vidnem polju, ki ga je
kako pogosto in po kakšnem sistemu    se    policija vključuje v ta ali oni oddajnik,
bodi tako ali drugače, priključili so    se    lahko na tvoj oddajnik, kadarkoli so
moral - in si živel, iz navade, ki    se    je spremenila v nagon - v domnevi,
Kilometer stran    se    je dvigalo kvišku Ministrstvo resnice,
Poskušal    se    je domisliti otroškega spomina, ki
Pa bombardirana področja, kjer    se    je prah od ometa vrtinčil v zraku in
je prah od ometa vrtinčil v zraku in    se    je bohotil vrbovec po kupih gramoza;
Zaman, ni    se    mogel spomniti: nič ni ostalo od njegovega
vrste živo osvetljenih podob, ki so    se    pojavljale brez ozadja in so bile večinoma
Ministrstvo resnice - Minires v Novoreku,    se    je osupljivo ločilo od kateregakoli
S kraja, kjer je stal Winston,    se    je ravno še dalo prebrati tri partijske
prebrati tri partijske parole, ki so    se    v lepih črkah odražale z belega pročelja:
vladni aparat: Ministrstvo resnice, ki    se    je ukvarjalo z novicami, zabavo, prosveto
in umetnostjo; Ministrstvo miru, ki    se    je ukvarjalo z vojno; Ministrstvo ljubezni,
so vodile k zunanjim pregradam, so    se    klatili črno uniformirani stražniki
Winston    se    je sunkoma obrnil.
žrtvoval svoje kosilo v kantini in zavedal    se    je, da v kuhinji ni nikakršne hrane,
je nalil skoraj za čajno skodelico,    se    pripravil na udarec in jo zvrnil kot
Vendar pa    se    je ogenj v njegovem trebuhu naslednji
neprevidno podržal pokonci, tako da    se    je tobak posul po tleh.
Vrnil    se    je v dnevno sobo in sedel za malo mizo,
Če je Winston sedel v niši in    se    močno naslanjal nazaj, je lahko ostal
nenavadni tloris sobe napeljal na to, kar    se    je zdaj pripravljal storiti.
katera četrt je to pravzaprav bila,    se    zdaj ni spominjal) in takoj ga je prevzela
niso hodili v navadne trgovine ( ki    se    ukvarjajo s svobodnim trgom, kot so
so to imenovali ), toda tega pravila    se    niso strogo držali, saj so bili tam
Tisti čas    se    še ni zavedal, da si ga želi za neki
Ravnokar    se    je pripravljal na to, da bi začel dnevnik.
Naslonil    se    je nazaj.
mu je devetintrideset let, in zdelo    se    mu je, da je bil rojen leta 1944 ali
mu je ne samo zmanjkalo moči, da bi    se    izrazil, temveč je celo pozabil, kar
Že več tednov    se    je pripravljal na ta trenutek in nikdar
papir nenehni, neutrudni monolog, ki    se    je že dobesedno leta in leta odvijal
Ni    se    ga upal popraskati, kajti kadar je
popraskati, kajti kadar je to storil,    se    mu je vedno vnel.
Zavedal    se    ni ničesar razen praznine papirja pred
ničesar razen praznine papirja pred    seboj   , srbenja nad gležnjem, bučanja glasbe
je začel panično pisati, zavedajoč    se    le na pol, kaj piše.
Najprej si ga videl, kako    se    prekopicuje v vodi kot delfin, nato
bil poln lukenj in voda okrog njega    se    je pordečila in potopil se je tako
okrog njega se je pordečila in potopil    se    je tako hitro kot bi skozi luknje vanj
Publika je rjovela od smeha ko    se    je potopil, potem si videl rešilni
skrival glavo med njene prsi kot bi    se    hotel zariti naravnost vanjo in ženska
kilsko bombo strahoten blisk in čoln    se    je spremenil v trske.
vrgla ven vrgla ven ne verjamem da    se    ji je kaj zgodilo nikogar nič ne briga
Nenavadno pa je bilo to, da    se    mu je medtem v glavi izčistil popolnoma
drugačen spomin in to do take mere, da    se    je skoraj čutil sposobnega, da ga zapiše.
tega drugega dogodka, je zdaj spoznal,    se    je danes nenadoma odločil oditi domov
Zgodilo    se    je tega jutra na Ministrstvu, če o
tako nedoločeni stvari lahko rečeš, da    se    je zgodila.
izletov in splošne čistosti mišljenja, ki    se    je zdelo, da ga nosi s seboj.
mišljenja, ki se je zdelo, da ga nosi s    seboj   .
Nekoč, ko sta    se    srečala na hodniku, ga je postrani
postrani na hitro ošinila s pogledom, ki    se    je zdelo, da prodira naravnost v njegovo
hip zavladal molk, ko so opazili, da    se    približuje črni kombinezon člana Ožje partije.
zbujal je videz človeka, s katerim bi    se    dalo govoriti, če bi nekako prelisičil
uro, videl, da je že skoraj enajst, in    se    očitno odločil ostati na Oddelku za
ob katerem so zaskominali zobje in    se    naježili lasje na tilniku.
Sovraštvo    se    je pričelo.
Kot ponavadi    se    je na ekranu zasvetil obraz Emmanuela
bil nekoč, dolgo je tega (kako dolgo,    se    ni nihče točno spominjal ), ena od
ravni z Velikim bratom samim, potem    se    je udeležil kontrarevolucionarne dejavnosti
tujih plačnikov; morda celo - tako    se    je včasih šepetalo - v kakšnem skrivališču
Winstonu    se    je skrčila prepona.
vreden nesmisel, kar so bili res - pa    se    je za čudo kljub vsemu temu zdelo,
za čudo kljub vsemu temu zdelo, da    se    njegov vpliv nikdar ne zmanjša.
Vedno so    se    še našli novi bedaki, ki so čakali,
vojske, podtalne mreže zarotnikov, ki so    se    zaobljubili, da bodo napravili državni
Menda    se    je imenovala Bratovščina.
Šepetalo    se    je tudi o strašni knjigi, zbirki vseh
ju navadni član Partije omenjal, če    se    je temu lahko izognil.
rdečelaska je škrlatno pordela, usta so    se    ji zapirala in odpirala kot ribi na
svojem sedežu, njegove mogočne prsi so    se    napenjale in trzale, kakor bi se upirale
so se napenjale in trzale, kakor bi    se    upirale naskoku valov.
Zadel je Goldsteinov nos in    se    odbil, glas pa se je neizprosno nadaljeval.
Goldsteinov nos in se odbil, glas pa    se    je neizprosno nadaljeval.
V preblisku    se    je Winston zavedel, da kriči z drugimi
Dvominutnem sovraštvu ni bilo to, da si    se    ga moral udeležiti, temveč to, da je
temveč to, da je bilo nemogoče izogniti    se    sodelovanju.
mečkanju obrazov s kovaškim kladivom,    se    je zdelo, da plava nad vso skupino
Miselni policiji; in v takih trenutkih    se    je njegovo srce odprlo za osamljenega,
naslednji hip na strani drugih ljudi okoli    sebe    in vse, kar je bilo povedanega o Goldsteinu,
kar je bilo povedanega o Goldsteinu,    se    mu je zdelo resnično.
V takih trenutkih    se    je njegov skriti odpor do Velikega brata
Velikega brata spremenil v oboževanje in zdelo    se    mu je, da se Veliki brat vzdiguje,
v oboževanje in zdelo se mu je, da    se    Veliki brat vzdiguje, nepremagljivi,
pred azijskimi hordami; Goldstein pa    se    mu je kljub svoji osamljenosti, nemoči
svoje sovraštvo na temnolaso dekle za    seboj   .
njenega ljubkega, gibkega pasu, ki    se    je zdel, da kar prosi, da ga objameš,
postal pravo ovčje beketanje in obraz    se    je za hip spremenil v ovčjega.
Potem    se    je ovčji obraz pomešal s postavo evrazijskega
evrazijskega vojaka, ki je bil videti, kot da    se    približuje, orjaški in grozljiv, njegova
njegova brzostrelka je drdrala in zdelo    se    je, da bo skočil s površja ekrana,
skočil s površja ekrana, tako, da so    se    nekateri ljudje v prvi vrsti skrčili
Še isti hip pa    se    je, in to je vsakomur izvilo globok
Velikega brata zbledel in namesto njega so    se    prikazale tri partijske parole, izpisane
Mala rdečelaska    se    je vrgla naprej čez naslanjalo stola
vrgla naprej čez naslanjalo stola pred    seboj   .
način divjaški šum, v ozadju katerega    se    je zdelo, da je moč slišati topotanje
Winstonu    se    je zdelo, da mu zmrzuje drobovje.
In ravno v tem trenutku    se    je zgodila tista pomembna stvar - če
je zgodila tista pomembna stvar - če    se    je sploh zgodila.
Toda za drobec sekunde so    se    njune oči srečale in v tistem hipu,
njune oči srečale in v tistem hipu, ko    se    je to zgodilo, je Winston vedel - da,
Bilo je, kot bi    se    njuna duhova odprla in bi misli plavale
»S teboj sem,«    se    je zdelo, da mu pravi O'Brien.
bilo vse in že ni bil več gotov, ali    se    je sploh zgodilo.
stenah stranišč - včasih celo, kadar sta    se    srečala dva tujca - majhen migljaj
Vrnil    se    je v svoj predelek, ne da bi se ozrl
Vrnil se je v svoj predelek, ne da bi    se    ozrl na O'Briena.
Winston    se    je prebudil in se vzravnal.
Winston se je prebudil in    se    vzravnal.
Gin    se    mu je dvigal iz želodca.
napisal», Dol z Velikim Bratom,« ali pa    se    je tega vzdržal.
poglavitni zločin, ki je zajemal v    sebi    vse druge.
Miselni zločin ni bil stvar, ki bi    se    jo bilo dalo za zmeraj prikriti.
Uspešno si    se    lahko skril za kratek čas, morda celo
Vedno    se    je zgodilo ponoči, vse aretacije brez
ponoči, vse aretacije brez izjeme so    se    dogajale ponoči.
Nekoliko osramočen    se    je naslonil nazaj in odložil pero.
A ne, trkanje    se    je ponovilo.
Najslabše od vsega bi    se    bilo pritajiti.
Toda kljub preplahu    se    je zavedal, da ne bi maral popackati
z žalostnim, jokavim glasom, »zdelo    se    mi je, da sem vas slišala priti.«
»Zamašil    se    je in -«
Bila je ženska kakih trideset let, a    se    je zdela mnogo starejša.
Omet    se    je stalno krušil s sten in stropov,
otroci,« je rekla gospa Parsons in    se    na pol boječe ozrla proti vratom.
Nerad je delal z rokami in nerad    se    je sklanjal, ker mu je to vedno povzročilo
Športnem komiteju in drugih komitejih, ki so    se    ukvarjali z organizacijo skupinskih
sporočil, medtem ko je puhal iz pipe, da    se    že štiri leta vsak večer pokaže v Občinskem centru.
je rekel Winston in    se    igral z matico pri kolenu cevi.
je rekla gospa Parsons in    se    pri priči začela izvijati.
Oglasila sta    se    topot škornjev in ponovno trobljenje
hladni vodi izpod pipe očistil prste in    se    vrnil v drugo sobo.
nimam časa, da bi ju peljala, Tom pa    se    ne bo pravočasno vrnil z dela.«
zločinov, naj bi ta večer obesili v parku,    se    je spomnil Winston.
To    se    je dogajalo enkrat mesečno in je bilo
Poslovil    se    je od gospe Parsons in odšel k vratom.
Čutil je, kakor bi    se    zadrla vanj rdeče razžarjena žica.
Obrnil    se    je ravno pravi čas, da je lahko videl
»Goldstein!« je zarjul fant, ko so    se    vrata za njim zaprla.
njih ni budilo nikakršne težnje, da bi    se    uprli partijski disciplini.
Bilo je skoraj običajno, da so    se    ljudje, stari nad trideset let, bali
Bolečina od zadetka v tilnik    se    je polegla.
Malodušno je prijel za pero, vprašujoč    se   , ali lahko najde še kaj, kar bi zapisal
je, ko je šel mimo, dejal: »Srečala    se    bova na kraju, kjer ni teme.«
Šele kasneje in postopoma,    se    mu je zdelo, so postale pomembnejše.
Ni    se    mogel spomniti, ali je bilo to pred
da je prvikrat videl O'Briena, niti    se    ni mogel spomniti, kdaj je prvič prepoznal
Niti    se    mu to ni zdelo hudo važno.
»Srečala    se    bova na kraju, kjer ni teme,« je bil
vedel, kaj to pomeni, vedel je samo, da    se    bo tako ali drugače uresničilo.
ubitih in ujetih, je sledila objava, da    se    bo s prihodnjim tednom obrok čokolade
Gin    se    je razgubljal ter zapuščal v njem občutek
Oceanija, slavimo te ,    se    je umaknila lažji glasbi.
sem ter tja v vetru in beseda Angsoc    se    je sunkoma pojavljala in izginjala.
Počutil    se    je, kot da tava v gozdovih po morskem
Kot v odgovor so    se    mu povrnile tri parole z belega pročelja
Sonce    se    je pomaknilo naokrog in nešteta okna
Znova    se    je vprašal, za koga piše dnevnik.
Čudno, zdelo    se    mu je, da mu je bitje ure vlilo novega
ampak s tem, da ostaneš duševno zdrav,    se    nadaljuje človeška dediščina.
preteklosti, času, ko bo misel svobodna, ko    se    bodo ljudje razlikovali drug od drugega
Zdelo    se    mu je, da šele zdaj, ko je napravil
Očeta    se    je spominjal bolj megleno kot temnega
Svoje sestre    se    sploh ni spominjal, razen kot drobnega,
globokega brezna - a bil je to kraj, ki    se    je, čeprav že globoko pod njim, še
Bili sta v salonu potapljajoče    se    ladje in sta ga gledali skozi temnečo
Ni    se    mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo,
Ni se mogel spomniti, kaj    se    je bilo zgodilo, a v svojih sanjah
nadaljevanje umskega življenja in v katerih    se    zaveš dejstev in misli, ki se ti zde
katerih se zaveš dejstev in misli, ki    se    ti zde nove in vredne še potem, ko
Pa zato, ker    se    je nekako, ni se spominjal kako, žrtvovala
Pa zato, ker se je nekako, ni    se    spominjal kako, žrtvovala pojmovanju
Vse to    se    mu je zdelo, da vidi v velikih materinih
Pokrajina, ki jo je gledal,    se    mu je tolikokrat prikazovala v sanjah,
živi meji na nasprotni strani polja so    se    v vetru nalahno majale veje brestov,
Z nečim, kar    se    je zdelo en sam gib, je strgala s sebe
se je zdelo en sam gib, je strgala s    sebe    obleko in jo brezbrižno odvrgla.
Zdelo    se    je, da s svojo milino in brezskrbnostjo
Winston    se    je prebudil z besedo »Shakespeare«
V treh minutah    se    bodo začele telovadne vaje.
v pozor pred telekranom, na katerem    se    je že prikazala slika mladostne ženske,
bilo zunanjih dokazov, na katere bi    se    bil lahko skliceval, je celo črta tvojega
Spominjal si    se    pomembnih dogodkov, ki se morda sploh
Spominjal si se pomembnih dogodkov, ki    se    morda sploh niso zgodili, spominjal
morda sploh niso zgodili, spominjal si    se    podrobnosti pripetljajev, ne da bi
Airstrip Ena, na primer,    se    v tistih časih ni tako imenovala: imenovali
so jo Anglija ali Britanija, čeprav    se    je London, o tem je bil popolnoma prepričan,
Winston    se    ni mogel določno spomniti časa, ko
Samega napada    se    ni spominjal, spominjal pa se je očetove
napada se ni spominjal, spominjal pa    se    je očetove roke, ki je držala njegovo,
in mu jih nazadnje tako utrudilo, da    se    je začel cmeriti in so se morali ustaviti
utrudilo, da se je začel cmeriti in so    se    morali ustaviti ter počivati.
Končno so    se    znašli na hrupnem, preobljudenem kraju,
Zdelo    se    je, da ga oddaja iz kože namesto znoja,
otroški način je Winston dojel, da    se    je pravkar zgodilo nekaj strašnega,
Zdelo    se    mu je celo, da ve, kaj je to.
katerim barabam ne bi bili smeli zaupati,    se    Winston zdaj ni spominjal.
samem Londonu in nekaterih od njih    se    je živo spominjal.
zgodovino celotnega obdobja, reči, kdo    se    je v danem trenutku bojeval proti komu,
tem ali onem dogodku izjavila, nikoli    se    ni zgodilo - potem je to gotovo bolj
»Kdor obvladuje preteklost,«    se    je glasila parola Partije, »obvladuje
Vedeti, pa ne vedeti, zavedati    se    popolne resnice, pa praviti skrbno
laži, imeti istočasno dvoje mnenj, ki    se    izključujeta, pa obenem vedeti, da
proti logiki, zavračati moralo, pa    se    hkrati sklicevati nanjo, verjeti, da
zavestno povzročiti nezavednost, pa    se    nato znova zavesti dejanja hipnoze,
»In zdaj poglejmo, kdo od nas    se    lahko dotakne prstov na nogah!« je
bolečine vse od peta do zadnjice in    se    pogosto končala z novim napadom kašlja.
Poskušal    se    je spomniti, katerega leta je prvič
V partijskih zgodovinah    se    je seveda Veliki brat pojavljal kot
štiridesetih in tridesetih let, ko so    se    kapitalisti v svojih čudnih cilindrih
londonskih cestah v velikih, lesketajočih    se    avtomobilih ali kočijah s steklenimi
Winston    se    ni mogel spomniti niti tega, od kdaj
je bila v svoji obliki iz Staroreka,    se    pravi kot Angleški socializem, znana
Letal    se    je spominjal prav od prvega otroštva.
»Skloni    se   , prosim, niže!«
»Ne trudiš    se   
Samo treni z očmi, pa    se    lahko izdaš.
kako je vzdignila roke nad glavo in    se    - ne dalo bi se reči, da z milino,
vzdignila roke nad glavo in se - ne dalo bi    se    reči, da z milino, pač pa z opazno
spretnostjo in učinkovitostjo - sklonila in    se    dotaknila prstov na nogah.
Spet    se    je sklonila.
napravite, če hočete,« je dodala, ko    se    je zravnala.
»Vsakdo pod petinštiridesetim    se    čisto lahko dotakne prstov na nogah.«
»Nimamo vsi te časti, da bi    se    borili na fronti, lahko pa ostanemo
»Spomnite    se    naših fantov na malabarski fronti!«
»Le pomislite, česa vsega    se    morajo oni lotiti.«
bolje,« je spodbudno dodala Winstonu, ko    se    mu je z močnim sunkom posrečilo dotakniti
z močnim sunkom posrečilo dotakniti    se    prstov s stegnjenimi koleni, prvikrat
bližina telekrana, je Winston potegnil k    sebi    narekovalni stroj, odpihnil prah z
Glasila so    se   :
in odgovorna naloga in bolje bo, če    se    je loti kasneje.
Sporočila, ki jih je prejel, so    se    nanašala na članke ali na novice, ki
vsekakor treba spremeniti, ali - kot    se    je to reklo z uradno frazo - »prečistiti.«
južnoindijski fronti mirno, pač pa    se    bo kmalu sprožila evrazijska ofenziva
Zgodilo pa    se    je, da je evrazijski glavni štab sprožil
način, da bo napovedoval stvar, ki    se    je zares zgodila.
prvotne številke prečisti tako, da    se    bodo ujemale s kasnejšimi.
Kar zadeva tretje poročilo    se    je nanašalo le na čisto preprosto
objavilo obljubo ( »kategorična zaobljuba«    se    je temu uradno reklo), da v letu 1984
Vendar pa je Winston vedel, da naj bi    se    obrok čokolade ob koncu tega tedna
Kaj    se    zgodi v nevidnih blodnjakih, v katere
navodila, ki jih je sprejemal Winston in ki    se    jih je zmeraj znebil takoj, ko je z
da je treba kaj potvoriti; vedno so    se    sklicevala na spodrsljaje, napake,
Večina gradiva, s katerim si    se    ukvarjal, ni bila v nobeni zvezi s
Winston    se    je ozrl po dvorani.
govori, obdržati kot skrivnost med    seboj    in telekranom.
poznal in ni imel pojma, s kakšnim delom    se    ukvarja.
videval hoditi sem in tja po hodniku ali    se    pačiti med Dvominutnim sovraštvom.
In nekaj predelkov stran    se    je pohlevno, neuspešno, sanjavo bitje
potvorjenih verzij - definitivni teksti, so    se    imenovale - pesmi, ki so postale ideološko
celo verigo ločenih odsekov, ki so    se    ukvarjali s književnostjo za rajo,
senzacionalnih pogrošnih zgodb, pa filme, ki so    se    utapljali v seksu, in sentimentalne
celo poseben pododdelek - Pornosek    se    je imenoval v Novoreku - ki se je ukvarjal
Pornosek se je imenoval v Novoreku - ki    se    je ukvarjal z izdelavo najnižje vrste
a bile so preproste zadeve in rešil    se    jih je, še preden ga je zmotilo Dvominutno sovraštvo.
Ko je bilo Sovraštvo pri kraju,    se    je vrnil na svoje mesto, vzel s police
odrinil narekovalnik, si očistil očala in    se    lotil glavne naloge tistega dopoldneva.
in zamotane naloge, pri katerih si    se    lahko izgubil tako kot v globinah matematičnega
Glasilo    se    je:
Starorek (ali v običajno angleščino) bi    se    to glasilo:
decembra 1983 je skrajno nezadovoljivo in    se    sklicuje na ljudi, ki ne eksistirajo.
Zdelo    se    je, da je bila Dnevna zapoved Velikega brata
imel niti najmanjšega pojma o tem, kaj    se    je z njimi zgodilo.
Winston    se    je s sponko za papir lahno pogladil
V sosednem predelku    se    je tovariš Tillotson še vedno skrivnostno
Winston    se    je spraševal, ali je tovariš Tillotson
Zelo verjetno je bilo, da    se    zdaj cel ducat ljudi kosa z verzijo
Morda pa    se    je Veliki brat znebil samo preveč priljubljenega
Ali pa    se    je - kar je bilo najverjetneje od vsega
Tu pa tam so    se    nekateri, ki so jih imeli že dolgo
Winston    se    je odločil, da ne bo dovolj, če preprosto
Danes    se    mora spomniti tovariša Ogilvya.
Winston    se    je za hip zamislil, nato pa povlekel
zamislil, nato pa povlekel narekovalnik k    sebi    in začel narekovati v znanem slogu
so njemu na ljubo omilili pravila -    se    je pridružil Vohunom, pri devetih je
Zasledovan od sovražnih reakcijskih letal    se    je, medtem ko je letel nad Indijskim oceanom
vsakodnevne ure v telovadnici in svečano    se    je zaobljubil celibatu, v prepričanju,
tovarišu Ogilvyu Red za posebne zasluge in    se    na koncu, zaradi nepotrebnega križanja,
nizki kantini, globoko pod zemljo,    se    je počasi pomikala vrsta za kosilo.
Z ognjišča za pultom    se    je iz jedi valila para s kiselkastim
Obrnil    se    je.
Vrsta    se    je znova pomaknila naprej.
Ko sta obstala,    se    je obrnil in spet gledal Syma.
»Poznam te,«    se    je zdelo, da govorijo, »vidim skozte,
V pogovoru z njim si    se    moral potruditi, da si ga odvrnil od
Winston je malo odmaknil obraz, da bi    se    izognil preiskovanju velikih, temnih
»Zdi    se    mi pa, da stvar pokvarijo, ko jim zvežejo
klepet, skoraj podoben gosjemu gaganju,    se    je dvigal nad splošni hrup dvorane.
Toliko, da je omenil Novorek, že    se    mu je obraz razjasnil.
in sir v svojo drugo nežno roko ter    se    nagnil čez mizo, da mu ne bi bilo treba
»Trudimo    se   , da bi jezik privedli do njegove končne
»Ko ga bomo dokončali,    se    ga bodo morali ljudje kot ti naučiti
in pridevnike, pa tudi samostalnikov    se    lahko znebiš na stotine.«
»V srcu bi    se    raje držal Staroreka z vsemi njegovimi
Nasmehnil    se    je, upal je, da prikupno, in si ni
»Razvoj pa    se    bo nadaljeval še dolgo potem, ko bova
konici jezika je imel »Razen raje,« pa    se    je zadržal, ker ni bil čisto prepričan,
Obrnil    se    je malo v stran na stolu, da bi izpil
Winstonu, ga je poslušala in zdelo    se    je, da se vneto strinja z vsem, kar
ga je poslušala in zdelo se je, da    se    vneto strinja z vsem, kar govori.
»Mislim, da imate čisto prav, popolnoma    se    strinjam z vami« ki jo je izgovoril
in zaradi kota, v katerem je sedel,    se    je svetloba ujela v njegova očala in
goldsteinizma,« vrženo zelo na hitro in, kakor    se    je zdelo, v enem samem kosu, kot vrsto
ta obraz brez oči, s čeljustjo, ki    se    je hitro pomikala gor in dol, ga je
»Če    se    nanaša na nasprotnika, je žalitev,
nanaša na nasprotnika, je žalitev, če pa    se    nanaša na nekoga, s katerim se strinjaš,
če pa se nanaša na nekoga, s katerim    se    strinjaš, je pohvala.«
Angsoca, častil je Velikega brata, veselil    se    je zmag, sovražil je odpadnike, ne
In vendar    se    ga je držala senca sumljivosti.
diskreditirani partijski voditelji so    se    navadno zbirali tam, dokler niso z
je bilo gotovo, da bi ga Syme, ko bi    se    le za nekaj trenutkov dokopal do njegovih,
Nekaj v zvoku njegovega glasu    se    je zdelo, da pristavlja: »Ta prekleti
Pri petintridesetih so    se    mu že nabirali pasovi sala na vratu
Znojne kapljice so    se    mu nabirale po vsem rožnatem obrazu.
»Nekaj preveč pametnega zame,    se    mi zdi.«
»Zdi    se    mi, da je bil malo razburjen, ker ni
si je dve deklici, da sta šli z njo,    se    izmuznila in vse popoldne zasledovala
»Otrok    se    je prepričal, da je nekakšen sovražni
»Kaj pa    se    je zgodilo s tistim moškim?«
si ne moremo privoščiti tveganja,«    se    je ubogljivo strinjal Winston.
proizvodnji potrošnih dobrin kažejo, da    se    je življenjski standard dvignil za
Fraza »naše novo, srečno življenje«    se    je večkrat ponovila.
mogel slediti številkam, zavedal pa    se    je, da so nekakšen povod za zadovoljstvo.
Pokazalo    se    je, da so bile demonstracije v čast
čast Velikemu bratu celo zato, ker    se    je obrok čokolade zvišal na dvajset
včeraj, je pomislil, so javili, da    se    bo obrok znižal na dvajset gramov
Pravljična statistika    se    je še zmeraj zlivala s telekrana.
žlico in brodil po bledi omaki, ki    se    je polila na mizo, ter iz luže risal
Ozrl    se    je naokrog po kantini.
Res je, da    se    česa drugačnega ni spominjal.
V kateremkoli času, ki    se    ga je lahko natančno spomnil, ni bilo
In čeprav    se    je seveda vse še slabšalo, ko se je
čeprav se je seveda vse še slabšalo, ko    se    je človek staral, še ni bil znak
občutil kot neznosno, razen če je gojil v    sebi    neki starodaven spomin, da so bile
Spet    se    je ozrl po kantini.
pomislil Winston, če ne pogledaš okoli    sebe   , da telesni tip, ki si ga je Partija
Zanimivo, kako    se    je ta hroščati tip razpasel po Ministrstvih:
Ministrstvih: majhni, čokati moški, ki so    se    že zelo zgodaj začeli rediti, kratkih
Sporočilo z Ministrstva obilja    se    je končalo s ponovnim klicem trobente
poročilu z Ministrstva začasno utihnil,    se    je znova oglasil tako glasno kot prej.
Winston    se    je nenadoma zasačil v mislih na gospo
Zazdelo    se    mu je, da nagonsko ve, kdo bo preživel
Tisti hip    se    je sunkovito iztrgal iz svojega sanjarjenja.
Ženska pri sosednji mizi    se    je deloma obrnila in ga pogledala.
Žal    se    ni mogel spomniti, ali je že sedela
bil njen pravi namen, poslušati ga in    se    prepričati, ali dovolj glasno vpije.
Prejšnja misel    se    mu je povrnila: morda ni ravno članica
Strašno nevarno    se    je bilo prepustiti svojim mislim kjerkoli
tesnobni pogled, navada, da sam pri    sebi    mrmraš - vse, kar je cikalo na nenormalnost
proglasitvi zmage, na primer) že sam po    sebi    pomenil kaznivo dejanje.
Novoreku je bil celo izraz za to: glasil    se    je zlolice.
Po delu jo bo pokadil do konca, če    se    mu bo posrečilo obdržati tobak v njej.
kdaj pravil, stari,« je začel, režeč    se    s pipo v ustih, »kako je bilo, ko sta
»Prikradla sta    se    za njo in ji z vžigalicami podtaknila
»Precej hudo    se    je opekla, se mi zdi.«
»Precej hudo se je opekla,    se    mi zdi.«
Vsi trije so skočili na noge, da bi    se    pridružili bitki okoli dvigal, in preostali
skušajoč s pritiskom pregnati podobo, ki    se    je vedno znova vračala.
Notranja napetost    se    lahko v kateremkoli trenutku sprevrže
To    se    mu je vnovič zgodilo, ko sta šla ravno
Spominjal    se    je svoje takratne misli: s tem revežem
on vedel, pa ni nobenega načina, da    se    pred njim zavaruješ.
Winston je bil poročen -    se    pravi, da je bil nekoč poročen, verjetno
Zdelo    se    mu je, da znova vdihava topli, zatohli
precej preprosta, upoštevajoč, da si    se    lahko izognil zasačenju pri dejanju
revnejših četrteh je mrgolelo žensk, ki so    se    bile pripravljene prodati.
priznavali, si je bilo težko zamišljati, da    se    take stvari zares dogajajo.
zavrnjeno, če je kak par zbujal vtis, da    se    medsebojno telesno privlači.
Winston    se    je zavedal, da tega niso čisto resno
tega niso čisto resno mislili, vendar    se    je nekje skladalo s celotno partijsko
Ni vedel, zakaj je tako, zdelo pa    se    je naravno, da mora tako biti.
že devet, deset, enajst let, kar sta    se    razšla.
aristokratskega vse dotlej, dokler ni odkril, da    se    za njim skriva tako malo, kot je sploh
magnetofonski trak,« jo je imenoval sam pri    sebi   .
Toliko, da    se    je je dotaknil, se je zdelo, da se
Toliko, da se je je dotaknil,    se    je zdelo, da se je zgrozila in otrpnila.
se je je dotaknil, se je zdelo, da    se    je zgrozila in otrpnila.
bilo to: tudi kadar ga je stiskala k    sebi   , je imel občutek, da ga obenem z vso
Ležala je tam z zaprtimi očmi in    se    ni ne upirala ne sodelovala, ampak
lahko prenesel življenje z njo, ko bi    se    sporazumela, da bosta živela v celibatu.
Tako    se    je predstava nadaljevala, redno enkrat
srečo pa otroka ni bilo in na koncu sta    se    sporazumela, da nehata poskušati, in
nehata poskušati, in kmalu zatem sta    se    razšla.
Vrgla    se    je na posteljo in nenadoma, brez kakršnegakoli
Videl    se    je, kako stoji v tisti medli luči svetilke,
Po temi    se    je borna svetloba parafinske svetilke
Napravil je korak proti njej in    se    nato ustavil, poln poželenja in groze.
Boleče    se    je zavedal, koliko je tvegal, ko je
Nenadoma    se    mu je pri luči svetilke razkrilo, da
namazano na obraz, da je delala vtis, da    se    lahko zlomi kot maska iz lepenke.
grozljiva so bila njena usta, ki so    se    malo odprla in odkrila samo črno votlino.
Končno je napisal, toda nič    se    ni spremenilo.
odstotkih prebivalstva Oceanije, bi    se    lahko kdaj razvila sila, ki bi uničila
sovražnike, niso imeli nobene možnosti, da bi    se    shajali ali vsaj prepoznavali drug
mogoče, si ni bilo moč predstavljati, da    se    njeni člani lahko zberejo v večjem
Ko pa bi    se    raja nekako zavedala svoje moči, bi
raja nekako zavedala svoje moči, bi    se    ji ne bi bilo treba skrivati.
Treba bi    se    ji bilo le dvigniti in se stresti kot
Treba bi se ji bilo le dvigniti in    se    stresti kot konju, kadar se otresa
dvigniti in se stresti kot konju, kadar    se    otresa muh.
Spomnil    se    je, kako se je nekoč sprehajal po ulici,
Spomnil se je, kako    se    je nekoč sprehajal po ulici, polni
globoki in glasni »Oh‐o‐o‐o‐oh!« ki    se    je širil kot brneče odmevanje zvonov.
Začelo    se    je! je pomislil.
Raja    se    končno osvobaja!
dvestotih ali tristotih žensk, ki so    se    gnetle okrog stojnic na uličnem trgu
bile obsojene potnice na potapljajoči    se    ladji.
A v tem trenutku    se    je vsesplošni obup razbil v množico
so jih druge suvale in porivale, so    se    skušale preriniti proč s svojimi ponvami,
Znova so    se    razlegli kriki.
razdrahani ženski, eni od njiju so    se    razpustili lasje, sta zagrabili isto
Dokler    se    ne zavedo, se ne bodo nikdar uprli,
Dokler se ne zavedo,    se    ne bodo nikdar uprli, in dokler se
se ne bodo nikdar uprli, in dokler    se    ne bodo uprli, se ne morejo zavedeti.
uprli, in dokler se ne bodo uprli,    se    ne morejo zavedeti.
Dokler so delali in    se    plodili, je bila druga njihova dejavnost
Prepuščeni sami    sebi   , kakor živina, ki se je izgubila nekje
Prepuščeni sami sebi, kakor živina, ki    se    je izgubila nekje na ravninah Argentine,
izgubila nekje na ravninah Argentine, so    se    povrnili k tistemu slogu življenja,
povrnili k tistemu slogu življenja, ki    se    jim je zdel naraven, k nekakemu pradavnemu
Rodili so    se    in rasli v blatu, delati so začeli
cvetoče obdobje lepote in spolne sle,    se    poročili pri dvajsetih, pri tridesetih
Nekaj agentov Miselne policije    se    je stalno sprehajalo med njimi, širili
Edino, kar    se    je zahtevalo od njih, je bil primitivni
primitivni patriotizem, na katerega    se    je bilo mogoče sklicevati, kadar je
kadar so postali nezadovoljni, kar    se    je včasih zgodilo, ni njihovo nezadovoljstvo
kajti ker so bili brez splošnih idej,    se    je osredotočilo le na njihove majhne,
mamili in sleparjev vseh vrst; toda ker    se    je vse to dogajalo le med rajo, ni
morale jim je bilo dovoljeno ravnati    se    po zakoniku prednikov.
Kot    se    je glasila partijska parola: »Raja
Winston    se    je sklonil in previdno popraskal svoj
Stvar, h kateri si    se    spet in spet vračal, je bila, da nisi
»V starih časih («   se    je glasilo), »pred slavno Revolucijo,
»Ti bogati možje so    se    imenovali kapitalisti.«
navaden človek govoril s kapitalistom,    se    je moral pripogniti in narediti poklon,
»Poglavar vseh kapitalistov    se    je imenoval Kralj in -«
Če si    se    ozrl okoli sebe, ni življenje podobno
Če si se ozrl okoli    sebe   , ni življenje podobno niti lažem, ki
življenje podobno niti lažem, ki so    se    usipale s telekranov, kaj šele idealom,
propadanje, umazana mesta, kjer so    se    gnetli sem ter tja nezadostno hranjeni
Zdelo    se    mu je, da vidi podobo Londona, ogromnega
zoranim obrazom in sršečimi lasmi, ki    se    nemočno ukvarja z zamašenim odtokom.
Sklonil    se    je in se znova popraskal po krčnem
Sklonil se je in    se    znova popraskal po krčnem tvoru.
- vsekakor približno takrat, ko sta    se    s Katarino razšla.
Zgodba    se    je resnično začela sredi šestdesetih
Goldstein je pobegnil in    se    skrival neznano kje, od drugih pa jih
Kakor    se    je pogosto dogajalo, so za leto ali
so za leto ali več izginili, tako da    se    ni vedelo, ali so živi ali mrtvi, nato
bili nenadoma znova rojeni za to, da    se    na običajni način obtožijo.
proti vodilni vlogi Velikega brata, ki    se    je začela že davno pred uspelo Revolucijo,
razloge za odpadništvo in obljubili, da    se    bodo poboljšali.
Spominjal    se    je nekakšne prestrašene očaranosti,
Še vedno    se    jih je rahlo držala slava podtalnih
Celo zdaj so    se    na redke čase njegove karikature pojavljale
bitke, kapitalisti v cilindrih - zdelo    se    je, da se kapitalisti celo na barikadah
kapitalisti v cilindrih - zdelo se je, da    se    kapitalisti celo na barikadah oklepajo
zdaj pa je njegovo telo lezlo narazen,    se    nagibalo, napihovalo in razpadalo v
vtis, da ti pred očmi propada, kot bi    se    krušila gora.
Winston    se    zdaj ni več spominjal, kako to, da
morda v celoti samo za pol minute,    se    je s telekrani nekaj zgodilo.
Melodija, ki so jo igrali,    se    je menjala in ravno tako tudi ton glasbe.
posmehljiva nota; Winston jo je pri    sebi    imenoval rumena nota.
trenila z očesom. Trije možje    se    niso niti ganili.
Zdelo    se    je, da so se udeležili novih zarot
Zdelo se je, da so    se    udeležili novih zarot takoj, ko so
odleteli na sestanek nekam v Sibirijo ter    se    tam posvetovali s člani evrazijskega
Datum    se    je vtisnil Winstonu v spomin, ker je
Seveda to samo po    sebi    ni bilo nobeno odkritje.
preteklosti, podoben fosilnemu okostju, ki    se    pojavi v napačni plasti in pobije geološko
Pri priči    se    je lotil dela.
blok na kolena in odrinil stol, da bi    se    kolikor mogoče oddaljil od telekrana.
obdržati obraz brezizrazen in če si    se    potrudil, si lahko nadzoroval celo
Že naslednjo minuto    se    je morda spremenila v pepel.
Zanimivo, da    se    mu je dejstvo, da jo je bil držal v
Partija kaj manj obvlada preteklost,    se    je spraševal, če je kos dokaza, ki
Od takrat    se    je marsikaj spremenilo - dve, tri spremembe
spremenilo - dve, tri spremembe - ni    se    mogel spomniti, koliko jih je bilo.
Preteklost ne le da    se    je spremenila, ampak se je spreminjala
Preteklost ne le da se je spremenila, ampak    se    je spreminjala neprestano.
Vprašal    se    je, tako kot se je vpraševal že tolikokrat
Vprašal se je, tako kot    se    je vpraševal že tolikokrat prej, ali
znamenje blaznosti, če si verjel, da    se    zemlja vrti okoli sonca, danes pa,
vznemirjala; strašno je bilo le to, da    se    morda moti.
Zdelo    se    je, da mu je pogum nenadoma sam od
je, da mu je pogum nenadoma sam od    sebe    zrasel.
Pa vendar ima prav: Partija    se    moti in on ima prav!
Stvarni svet obstaja, njegovi zakoni    se    ne spreminjajo.
Winston    se    je nehote ustavil.
Za dve sekundi morda    se    je povrnil v na pol pozabljeni svet
Potem so loputnila vrata in zazdelo    se    je, da so tako ostro odrezala vonj,
Zahtevali so, da    se   , kadar ne dela, je ali spi, udeležuje
tovarištvo, podmazano z ginom, vse to    se    mu je nenadoma zazdelo neznosno.
Nagonsko    se    je obrnil od avtobusne postaje in se
se je obrnil od avtobusne postaje in    se    potepel v blodnjak Londona, najprej
potem spet proti severu, zgubljajoč    se    v neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo,
Vedno znova so    se    mu vračale te besede, ta ugotovitev
hiš z razbitimi vežnimi vrati, ki so    se    odpirala naravnost na pločnik, in so
bili razvejeni na obe strani ceste, so    se    v presenetljivem številu gnetli ljudje
deset let, stara grbava bitja, ki so    se    majala na krivih nogah, strgani in
nogah, strgani in bosi otroci, ki so    se    igrali po lužah in se nato razkropili
otroci, ki so se igrali po lužah in    se    nato razkropili ob jeznih vzklikih
Večina ljudi    se    ni zmenila za Winstona, nekaj jih je
Winston je ujel drobce pogovora, ko    se    je približal.
Nenadoma    se    je ulica vznemirila.
Ljudje so    se    ko zajci pognali skozi vrata.
ženska, pograbila majhnega otroka, ki    se    je igral v luži, ovila predpasnik okrog
moški v črni, harmonikasti obleki, ki    se    je pojavil iz sosednje ulice, stekel
Winston    se    je bliskovito vrgel na obraz.
Zdelo    se    je, da imajo nekakšen nagon, ki jim
Zaslišalo    se    je grmenje in zdelo se je, da se tlak
Zaslišalo se je grmenje in zdelo    se    je, da se tlak dviga, toča lažjih predmetov
Zaslišalo se je grmenje in zdelo se je, da    se    tlak dviga, toča lažjih predmetov se
se tlak dviga, toča lažjih predmetov    se    mu je usula na hrbet.
pa oblak prahu od ometa, v katerem    se    je okoli ruševin že zbirala množica.
Brcnil jo je v jarek in, da bi    se    izognil množici, zavil na desno v stransko
umazano, živahno poulično življenje    se    je nadaljevalo, kot bi se ne bilo zgodilo
življenje se je nadaljevalo, kot bi    se    ne bilo zgodilo nič.
njihovih mračnih nihajnih vrat, ki so    se    neprestano odpirala in zapirala, je
Še preden    se    jim je Winston dovolj približal, da
nekaj korakov oddaljen od njih, ko    se    je gruča nenadoma razbila in dva moža
gruča nenadoma razbila in dva moža sta    se    silovito sporekla.
Za trenutek    se    je celo zdelo, da bo prišlo do udarcev.
»Rečem ti, da nobena številka, ki    se    konča na sedem, že več kot štirinajst
»In pravim ti, nobena številka, ki    se    končuje na sedem -«
»Na štiri nula sedem    se    je končala.«
je Winston prehodil trideset metrov,    se    je ozrl.
Še vedno so    se    prepirali z živahnimi, strastnimi obrazi.
bila edini javni dogodek, za katerega    se    je raja resno zanimala.
Celo pleme ljudi    se    je kratko malo preživljalo s prodajanjem
vodilo Ministrstvo obilja, toda zavedal    se    je (pravzaprav so se tega zavedali
Ministrstvo obilja, toda zavedal se je (pravzaprav so    se    tega zavedali vsi partijci), da so
Tega    se    je bilo treba oprijeti.
Ulica, v katero je zavil,    se    je spuščala navzdol, imel je občutek,
Ulica je v ostrem kotu zavila in    se    končala s stopniščem, ki je vodilo
V tem trenutku    se    je Winston spomnil, kje je.
umazana majhna gostilna z okni, ki so    se    zdela prevlečena z ivjem, v resnici
najmanj osemdeset, že srednjih let, ko    se    je začela Revolucija.
ostalo mnogo ljudi, katerih ideje so    se    oblikovale pred Revolucijo.
Šel bi v gostilno,    se    seznanil z onim starcem ter ga povprašal.
Naglo, da bi ne imel časa za strah,    se    je spustil po stopnišču in prečkal
Če bi    se    pojavila patrola, bi se lahko zagovarjal
Če bi se pojavila patrola, bi    se    lahko zagovarjal z napadom slabosti,
Ko je vstopil,    se    je hrup glasov zmanjšal približno za
zasledoval, je stal pri točilni mizi in    se    prepiral z gostilničarjem, velikim
je rekel gostilničar, naslanjajoč    se    s konci prstov na pult.
»Ima    se    za gostilničarja, pa ne ve, kaj je
Razlegel    se    je krohot in zdelo se je, da je zadrega,
Razlegel se je krohot in zdelo    se    je, da je zadrega, ki jo je povzročil
Obrnil    se    je, mrmrajoč sam pri sebi, in se zadel
Obrnil se je, mrmrajoč sam pri    sebi   , in se zadel ob Winstona.
Obrnil se je, mrmrajoč sam pri sebi, in    se    zadel ob Winstona.
Zdelo    se    je, da ni opazil Winstonovega modrega
Igra z metanjem puščic    se    je spet razživela in skupina mož pri
Pod oknom je bila miza, kjer bi    se    s starcem lahko pogovarjala brez strahu,
vsaj telekrana v sobi ni bilo, o čemer    se    je Winston prepričal takoj, ko je vstopil.
Bledo modre starčeve oči so    se    s tarče ozrle na točilno mizo in z
da je gostilna tisti kraj, kjer so    se    zgodile spremembe.
adamovo jabolko na njegovem suhem vratu    se    je začelo presenetljivo hitro premikati
Winston je odšel k pultu in    se    vrnil z novima pollitroma.
Zdelo    se    je, da je starec pozabil na svoje predsodke
»Morali ste biti odrasli, še preden sem    se    jaz rodil.«
»Vi    se    lahko spominjate, kako je bilo v starih
ljudi, samo nekaj tisoč - imenovali so    se    kapitalisti - ki so bili bogati in
s tridesetimi služabniki, vozili so    se    naokrog v avtomobilih in četverovprežnih
Starec    se    je nenadoma razveselil.
»Lahko so spali z vašimi hčerami, če    se    jim je zahotelo.«
so vas dali prebičati z nečim, kar    se    je imenovalo mačka na devet repov.«
Starcu    se    je obraz spet razjasnil.
»Spominjam    se   , - oh, tega je že davno - da sem včasih
Zdelo    se    je, da starec globoko razmišlja.
je rekel, »všeč jim je bilo, če si    se    dotaknil klobuka pred njimi.«
»S tem    se    jaz nisem strinjal, ampak velikokrat
»Sem moral, bi    se    lahko reklo.«
»Spominjam    se   , kot bi bilo včeraj.«
»Zaletim    se    v nekega mladega tipa na Shaftesbury
»Bi lahko rekli, kolikor    se    pač spominjate, da je bilo življenje
Winston    se    je naslonil na okensko polico.
V resnici    se    nanj že zdaj ni več dalo odgovoriti,
zapisani dokumenti ponarejeni - ko    se    je to zgodilo, potem je trditev Partije,
tudi nikoli več ne bo, po katerem bi    se    to dalo preveriti.
V tem trenutku    se    je tok njegovih misli sunkoma pretrgal.
Ustavil    se    je in pogledal navzgor.
Zdelo    se    mu je, da kraj pozna.
mislim, da prosto tavajo, noge same od    sebe    pripeljale nazaj sem.
začel pisati prav zato, ker je upal, da    se    bo s tem obvaroval pred podobnimi samomorilskimi
Če bi ga spraševali, bi    se    verjetno lahko izgovoril, da je skušal
»Ali pa bi    se    radi morda samo razgledali?«
»Pohištvo, porcelan, steklenina - vse to    se    je polagoma razbilo.«
polomljenimi rezili, stare ure, ki    se    niso več niti pretvarjale, da gredo,
Ko    se    je Winston razgledoval po mizi, je
pritegnila neka okrogla in gladka stvar, ki    se    je mehko svetila v luči svetilke, in
»Spominjam    se    časov, ko je takale stvar veljala osem
bila toliko lepota kot vzdušje, ki    se    je zdelo, da ga je stvar imela v sebi
se je zdelo, da ga je stvar imela v    sebi    s tem, da je pripadala neki popolnoma
»Rekel bi pa, da bi    se    vam zdela malo nerodna.«
najeti za nekaj dolarjev tedensko, če bi    se    upal tvegati.
Zazdelo    se    mu je, da natanko ve, kako se počutiš,
Zazdelo se mu je, da natanko ve, kako    se    počutiš, če sediš v taki sobi, v naslanjaču
stala majhna knjižna omara in Winston    se    je nameril proti njej.
»Če    se    mogoče zanimate za stare bakroreze
Winston    se    je približal, da bi si ogledal sliko.
Zdela    se    mu je nekam znana, čeprav se kipa ni
Zdela se mu je nekam znana, čeprav    se    kipa ni spominjal.
Opravičujoče    se    je nasmehnil, kot bi se zavedal, da
Opravičujoče se je nasmehnil, kot bi    se    zavedal, da govori nekaj rahlo smešnega
»Kako gre dalje,    se    ne spominjam več, vem pa, da se konča
dalje, se ne spominjam več, vem pa, da    se    konča Tukaj je sveča, da ti posveti
»Držali so    se    za roke tako, da si šel lahko spodaj
datuma, pripisano neki megleni dobi, ki    se    je imenovala srednji vek.
Martinu. »No, to je vse, česar    se    lahko spomnim.«
običajno rekli,« je dejal starec, »čeprav    se    ne spominjam, da bi bila tam kje polja.«
A postal je še nekaj minut in    se    pogovarjal s starcem, ki mu, kot je
Zdelo    se    je, da je gospod Charrington vdovec,
Nenavadno, ampak kadar si jo govoril sam pri    sebi   , si imel občutek, da resnično slišiš
Zdelo    se    mu je, da sliši, kako pritrkavajo z
In vendar    se    ni spominjal, da bi bil kdaj v svojem
Odšel je od gospoda Charringtona in    se    sam spustil po stopnicah, da bi ga
Že    se    je odločil, da bo po nekem primernem
niti ni bilo bolj nevarno kot izogniti    se    večeru v Centru.
Resna norost je bila, da    se    je vrnil sem po tistem, ko je kupil
Da, je spet pomislil, vrnil    se    bo.
bil Winston preveč paraliziran, da bi    se    bil lahko premaknil.
sem, kajti ni bilo verjetno, da bi    se    po čistem naključju na isti večer sprehajala
Winston    se    je ustavil, stal nekaj trenutkov, razmišljajoč,
trenutkov, razmišljajoč, kaj naj stori,    se    potem obrnil in šel nazaj.
Ko    se    je obrnil, se mu je zazdelo, da je
Ko se je obrnil,    se    mu je zazdelo, da je dekle šlo mimo
tega je bila mlada in močna ter bi    se    branila.
Najbolje bi    se    bilo ubiti, še preden pridejo pote.
moral si biti obupno pogumen, da si    se    ubil v svetu, kjer sta bila strelno
Presunilo ga je spoznanje, da    se    v kritičnem trenutku človek nikdar
polju, v mučilnici, na potapljajoči    se    ladji; poslanstvo, ki se zanj bojuješ,
potapljajoči se ladji; poslanstvo, ki    se    zanj bojuješ, je vedno pozabljeno,
Imel je občutek, da    se    mu je njen glas zažrl v možgane kot
tega je začel misliti na tisto, kar    se    mu bo zgodilo potem, ko ga bo odpeljala
»Srečala    se    bova na kraju, kjer ni teme,« mu je
Takoj    se    mu je na jezik vsula polovica tobaka,
zavetniški obraz, ampak kakšen nasmeh    se    je skrival za temnimi brki?
Kot počasno, mrtvaško zvonjenje so    se    mu povrnile besede: »Vojna je mir«»Svoboda
Verjetno si je poškodovala roko, ko    se    je vrtela okrog enega tistih velikih
Bila sta morda štiri metre narazen, ko    se    je dekle spotaknilo in padlo skoraj
Izvil    se    ji je oster krik bolečine.
Dekle    se    je vzdignilo na kolena.
Njene oči so    se    zastrmele v njegove s tako rotečim
Čuden občutek    se    mu je zganil v srcu.
»Ste    se    ranili?«
V obraz    se    ji je vrnilo nekaj barve in videti
»Samo v zapestje sem    se    malo udarila.«
Ne dovoliti, da    se    ti občutki zrcalijo na obrazu, je bila
stopnjo nagona, sicer pa sta stala, ko    se    je to zgodilo, tik pred telekranom.
očala in potegnil narekovalni stroj k    sebi   .
Na srečo je bilo delo, s katerim    se    je trenutno ukvarjal, le stvar rutine,
Kolikor    se    je lahko domislil, sta bili le dve
dekle agentka Miselne policije, kakor    se    je bal.
očala na nosu, vzdihnil in potegnil k    sebi    novo skladovnico dela, na vrhu katere
nevarno je pokazati preveč zanimanja,    se    ni mogel upreti želji, da bi se prepričal,
zanimanja, se ni mogel upreti želji, da bi    se    prepričal, ali so tam res tiste besede.
Veliko hujša stvar, kot poglobiti    se    v vrsto drobnih opravkov, je bila nujnost,
ob uri za kosilo, toda kakor nalašč    se    mu je prislinil tisti bedak Parsons,
Posebej    se    je navduševal nad modelom glave Velikega brata
Delala    se    je, da ga ne vidi, in nič več ni pogledal
Winston dober, in za več kot dve uri    se    mu je posrečilo, da si je dekle popolnoma
Potem    se    je povrnil spomin na njen obraz, z
Duša    se    mu je zvijala od dolgočasja, toda za
toda za zdaj ga ni več imelo, da bi    se    izmuznil z večera v Centru.
Ob pogledu na besede Ljubim te    se    je v njem rodila želja, da bi ostal
bi ostal živ, in najmanjše tveganje    se    mu je nenadoma zazdelo neumno.
Polotila    se    ga je nekakšna mrzlica ob misli, da
misli, da bi jo lahko izgubil, da bi    se    mu njeno mlado belo telo lahko izmuznilo.
Kamorkoli si    se    obrnil, povsod te je opazoval telekran.
prišle na misel vse možnosti, da bi    se    povezal z njo, v tistih petih minutah,
Take vrste srečanja, kot    se    je zgodilo davi, gotovo ni bilo mogoče
Končno    se    je odločil, da je še najbolj varen
do takrat, ko je on že odhajal, ker    se    je že oglasil žvižg.
Šla sta drug mimo drugega, ne da bi    se    pogledala.
Potem    se    tri brezupne dni sploh ni prikazala.
Dnevnika    se    v teh dneh ni pritaknil.
Če    se    je kam lahko rešil, se je mogel edino
Če se je kam lahko rešil,    se    je mogel edino v delo, pri katerem
Niti najmanjšega pojma ni imel, kaj    se    ji je zgodilo.
preprosto premislila in sklenila, da    se    mu izogne.
Naslednjega dne    se    je spet prikazala.
spet vidi, je bilo tako veliko, da    se    ni mogel upreti in jo je nekaj sekund
Naslednjega dne    se    mu je skoraj posrečilo govoriti z njo
Vrsta    se    je pomikala vse dotlej, ko je bil Winston
Winston že skoraj pri pultu, potem pa    se    je za dve minuti ustavila, ker se je
pa se je za dve minuti ustavila, ker    se    je nekdo spredaj pritoževal, da ni
si je Winston priskrbel pladenj in    se    napotil proti njeni mizi.
Delal    se    je, da ne sliši.
Obrnil    se    je.
Brž ko so ga prepoznali,    se    ni mogel usesti k mizi z dekletom brez
S prijateljskim nasmehom    se    je usedel.
Neumni, svetlolasi obraz    se    je smejal vanj.
Ko    se    je Winston odvrnil od pulta s pladnjem
V tem trenutku pa    se    je razlegel strašen trušč.
Dvignil    se    je na noge in sovražno pogledal Winstona,
takoj, še preden kdo pride, toda znova    se    ga je polastil nenavaden strah.
Teden dni je že minilo, odkar    se    mu je prvič približala.
Nemogoče je bilo, da    se    ta zadeva uspešno konča, take stvari
ta zadeva uspešno konča, take stvari    se    v resničnem življenju ne dogajajo.
Mogoče bi    se    sploh izognil pogovoru, ko bi tisti
Amplefortha, pesnika s kosmatimi ušesi, kako    se    s pladnjem v rokah neodločno ozira
»Kje    se    lahko srečava?«
»Ne približajte    se    mi, dokler me ne vidite med množico
Pet minut čez določeno uro    se    dekle še ni pojavilo.
odšel proti severnemu koncu trga in    se    bledo razveselil, ko je prepoznal cerkev
stalo ob vznožju spomenika in bralo ali    se    pretvarjalo, da bere plakat, ki se
se pretvarjalo, da bere plakat, ki    se    je spirali ovijal okoli stebra.
Ni    se    ji bilo varno približati vse dotlej,
varno približati vse dotlej, dokler    se    ne bi zbralo še kaj ljudi.
A v tem trenutku sta    se    od nekod z leve razlegla kričanje in
okrog levov ob vznožju spomenika in    se    pridružilo begu.
zunanjemu robu kakršnegakoli vrveža,    se    je prerival, suval in si utiral pot
Winston    se    je obrnil postrani in s silovitim sunkom
Za trenutek je čutil, kot da    se    mu drobovje med dvema mišičastima
mišičastima bokoma melje v kašo, potem pa    se    je, lahno prepoten, prebil skozi.
vzravnano stal vojak z olesenelim obrazom,    se    je počasi pomikal po ulici.
Včasih, kadar    se    je kamion stresel, je zažvenketalo
Tovor za tovorom žalostnih obrazov    se    je pomikal mimo.
Toda ta trenutek    se    nista mogla izmotati iz množice.
Prav tako ni nihče vedel, kaj    se    zgodi z njimi, razen pri tistih redkih,
stal z zapestji, prekrižanimi pred    seboj   , kot bi jih bil vajen imeti zvezane
Skoraj je bil že čas, da    se    Winston in dekle ločita.
Ni še moglo preteči deset sekund, pa    se    jima je vendar zdelo, da so njune roke
V istem hipu    se    je domislil, da ne ve, kakšne barve
ter stopal v mlake zlata tam, kjer    se    je grmovje razdelilo.
Zdelo    se    je, da zrak poljublja kožo.
Prišel je malo prej, kot sta    se    domenila.
Verjetno    se    je lahko zanesel, da je našla varen
Vendar pa    se    ni pojavila nobena patrola in ko je
nobena patrola in ko je odšel s postaje,    se    je s prikritimi pogledi čez rame prepričal,
Pot    se    je razširila in v minuti je prišel
pravila, pravzaprav le steze za živino, ki    se    je vila med grmovjem.
bi dekletu rad podaril šopek rož, ko    se    snideta.
Ozreti    se    bi pomenilo priznati krivdo.
Neka roka    se    mu je lahno spustila na rame.
je po tej poti že prej hodila, saj    se    je vajeno ogibala močvirnatih kotanj.
Še zdaj    se    mu je zdelo popolnoma verjetno, da
mu je zdelo popolnoma verjetno, da    se    bo obrnila, ga pogledala in nazadnje
Dekle    se    je ustavilo in obrnilo.
vendar ni imel toliko poguma, da bi    se    ji približal.
vedno ni imel dovolj poguma, da bi    se    ji približal.
Samo pogovarjala sta    se   .
Posrečilo    se    mu je, da se je primaknil bliže k njej.
Posrečilo se mu je, da    se    je primaknil bliže k njej.
ki je bil nekoliko ironičen, kot bi    se    čudila, zakaj se ne zgane.
nekoliko ironičen, kot bi se čudila, zakaj    se    ne zgane.
Zvončnice so    se    mu usule iz rok.
Zdelo    se    je, da so padle same od sebe.
Zdelo se je, da so padle same od    sebe   .
»Imam ženo, ki    se    je ne morem znebiti.«
Bil je vesel tega, kar    se    je dogajalo, toda telesnega poželenja
Dekle    se    je dvignilo in izvleklo zvončnico z
»Nič ne de, dragi, ne mudi    se    nama.«
»Našla sem ga, ko sem    se    nekoč zgubila na skupinskem izletu.«
Dekle    se    je radostno zasmejalo, očitno je vzelo
zdrobljena stvar, ki je imela okus, kolikor    se    ga je pač dalo opisati, po dimu zgorelih
»Pravzaprav sem tiste vrste dekle, ki    se    jo opazi.«
»Zmeraj sem videti vesela in nikdar    se    ničemur ne izognem.«
Prvi košček čokolade    se    je stopil na Winstonovem jeziku.
Toda tisti spomin    se    je še vedno gibal na robu njegove zavesti,
Odrinil ga je v stran, zavedajoč    se   , da je to spomin na neko dejanje, ki
Od članov Partije    se    je pričakovalo, da ne kolnejo, in Winston
Partiji in vsem njenim metodam in zdelo    se    mu je nekako naravno in zdravo, kakor
Zapustila sta jaso in    se    spet sprehajala skozi spreminjasto
pretrgani živi meji na nasprotni strani so    se    v vetru komaj opazno majale veje brestov
Drozg    se    je spustil na grm niti pet metrov daleč,
izkazal znamenje pokorščine, in nato    se    je začel iz njega izlivati pravi hudournik
Winston in Julija sta    se    očarana objela.
z osupljivimi variacijami, ne da bi    se    enkrat ponovila, skoraj tako, kot bi
Spraševal    se    je, če ni navsezadnje nekje v bližini
Kot bi bila neke vrste tekočina, ki    se    je prelila čezenj in se pomešala s
tekočina, ki se je prelila čezenj in    se    pomešala s sončno lučjo, ki se je pretakala
čezenj in se pomešala s sončno lučjo, ki    se    je pretakala skozi listje.
da sta stala s prsmi ob prsih; zdelo    se    je, kot da se njeno telo zliva z njegovim.
prsmi ob prsih; zdelo se je, kot da    se    njeno telo zliva z njegovim.
Kamorkoli    se    je premaknila njegova roka, povsod
je premaknila njegova roka, povsod    se    je upiralo toliko kot voda.
Njune ustnice so    se    združile, bilo je popolnoma drugače
oba spet globoko zavzdihnila, ptica    se    je preplašila in prhutaje odletela.
bila spet znotraj kroga mladih dreves,    se    je obrnila in ga pogledala.
dihala, toda v kotičkih njenih ust    se    je spet pokazal nasmeh.
si je bil predstavljal, je strgala s    sebe    obleko in ko jo je vrgla proč, je to
storila z isto čudovito kretnjo, ki    se    je zdela, da zanikuje celotno civilizacijo.
Njeno telo    se    je belo lesketalo v soncu.
»Niso taki svetniki, kot    se    delajo.«
»Ne mislim le    sebe   , mislim stvar samo po sebi ?«
mislim le sebe, mislim stvar samo po    sebi   
Kmalu    se    je dviganje in padanje njunih prsi
Zdelo    se    je, da je sonce postalo toplejše.
Winston    se    je zbudil prvi.
leskovjem, medtem ko je pel drozg,    se    ni povsem vrnila.
Kakor hitro    se    je zbudila, se je njeno vedenje spremenilo.
Kakor hitro se je zbudila,    se    je njeno vedenje spremenilo.
Postala je čuječna in poslovna, oblekla    se    je, si zapela škrlatni pas in začela
Zdelo    se    mu je naravno, da to prepusti njej.
zvitost, ki je Winstonu manjkala, in zdelo    se    mu je tudi, da izčrpno pozna londonsko
»Nikdar    se    ne vračaj domov po isti poti, kot si
Povedala mu je za kraj, kjer    se    lahko čez štiri dni po delu snideta.
Ona bo postavala okoli stojnic in    se    pretvarjala, da išče vezalke ali sukanec.
Če bo sodila, da je zrak čist,    se    bo useknila, ko se ji bo približal;
da je zrak čist, se bo useknila, ko    se    ji bo približal; sicer pa naj gre mimo
varno govoriti kakšne četrt ure in    se    domeniti za drugi sestanek.
Vrgla    se    mu je v objem, ga skoraj divje poljubila,
v objem, ga skoraj divje poljubila,    se    hip zatem zrinila skozi grmovje in
kajti ni si bilo moč zamisliti, da bi    se    kdaj lahko sestala kje pod streho ali
Zgodilo    se    je, da se nista nikdar več vrnila nazaj
Zgodilo se je, da    se    nista nikdar več vrnila nazaj na gozdno
imela le še enkrat priložnost, da sta    se    lahko res ljubila.
Sicer sta    se    lahko srečavala le na ulicah, vsak
Navadno    se    je na cesti dalo nekako govoriti.
nenadoma otrpnil v molk ob bližajoči    se    partijski uniformi, se nato znova začel
ob bližajoči se partijski uniformi,    se    nato znova začel sredi stavka in se
se nato znova začel sredi stavka in    se    nenadoma pretrgal, ko sta se na določenem
stavka in se nenadoma pretrgal, ko sta    se    na določenem kraju ločila, pa se nato
sta se na določenem kraju ločila, pa    se    nato nadaljeval skoraj brez uvoda naslednjega
Le enkrat v skoraj mesecu dni    se    jima je posrečilo poljubiti se.
dni se jima je posrečilo poljubiti    se   .
ulici), ko je oglušujoče zagrmelo, zemlja    se    je stresla in zrak potemnel in Winston
stresla in zrak potemnel in Winston    se    je znašel na boku, potolčen in prestrašen.
Nenadoma    se    je zavedel, da je nekaj centimetrov
Stisnil jo je k    sebi    in se zavedel, da poljublja živ, topel
Stisnil jo je k sebi in    se    zavedel, da poljublja živ, topel obraz.
Bili so večeri, ko sta    se    sešla, potem pa sta morala iti drug
še daljši in njuni prosti dnevi so    se    menjavali po nujnosti dela ter se pogosto
so se menjavali po nujnosti dela ter    se    pogosto niso skladali.
Če    se    držiš malih pravil, lahko prelomiš
enega svojih večerov zastavil tako, da    se    je prijavil za izdelovanje municije,
slabo razsvetljeni delavnici, kjer    se    je udarjanje kladiv mrko mešalo z glasbo
Ko sta    se    sestala v cerkvenem stolpu, sta napolnila
Nekaj ur sta sedela in    se    pogovarjala na prašnih, nasmetenih
in pogledal skozi strelne line ter    se    prepričal, da nihče ne prihaja.
je veselilo ročno delo in med stroji    se    je počutila doma.
Spominjala    se    ni ničesar iz časa pred prvimi leti
sekretarka v Zvezi mladine, preden    se    je vključila v Mladinsko protispolno
Veljala je teorija, da    se    moški, pri katerih je spolni nagon
pri ženskah, v večji nevarnosti, da    se    spridijo pri umazaniji, s katero imajo
imel šestdeset in je kasneje, da bi    se    izognil aretaciji, naredil samomor.
Ti    se    hočeš dobro imeti; »oni,« kar pomeni
»oni,« kar pomeni Partija, pa hočejo, da    se    nimaš dobro; torej prekršiš pravila,
Zdelo    se    je, da zanjo to, da te hoče Partija
užitkov, prav tako naravno, kakor da    se    jim ti želiš izmuzniti.
Razen tam, kjer    se    je dotikala njenega zasebnega življenja,
dotikala njenega zasebnega življenja,    se    za partijsko doktrino ni zanimala.
Partiji, ki je bil obsojen na neuspeh,    se    ji je zdel neumnost.
Negotovo    se    je spraševal, koliko njej podobnih
nekaj nespremenljivega, kakor nebo, ter    se    niso upirali njeni oblasti, pač pa
niso upirali njeni oblasti, pač pa    se    je preprosto ogibali, tako kot se zajec
pa se je preprosto ogibali, tako kot    se    zajec izogiba psa.
Nista razpravljala o možnosti, da bi    se    poročila.
kdaj privolila v tak zakon, tudi ko bi    se    Winston mogel kako odkrižati Katarine,
svojega zakonskega življenja, a za čudo    se    je pokazalo, da vse pomembne stvari
je Katarinino telo otrpnilo, brž ko    se    ga je dotaknil, pa način, ko se je
ko se ga je dotaknil, pa način, ko    se    je zdelo, da ga še vedno odriva od
je zdelo, da ga še vedno odriva od    sebe    z vso močjo, celo ko so bile njene
Kakor hitro sta    se    dotaknila tega, je bila zmožna velike
Takole    se    je izrazila:
razmerje, rabiš energijo, in po tistem    se    čutiš srečnega in te vse prekleto malo
Njegove misli so    se    takoj spet povrnile h Katarini.
Začel je praviti Juliji o nečem, kar    se    je zgodilo, ali bolje, se ni zgodilo
nečem, kar se je zgodilo, ali bolje,    se    ni zgodilo nekega drugega poletnega
Zgubila sta    se    na skupinskem izletu nekje v Kentu.
napačno pot in kmalu ugotovila, da    se    nepričakovano končuje na robu kamnoloma.
Kakor hitro sta spoznala, da sta    se    izgubila, je Katarina postala zelo
Obrnila    se    je že, da bi šla, pa se je za hip nekoliko
Obrnila se je že, da bi šla, pa    se    je za hip nekoliko čemerno vrnila.
Celo sklonila    se    je čez rob skal, da bi videla, kam
Nikjer ni bilo človeka, noben list    se    ni zganil, niti ptica se ni prebudila.
noben list se ni zganil, niti ptica    se    ni prebudila.
Povlekel jo je bliže k    sebi   .
»V tej igri, ki    se    jo gremo, ne moremo zmagati.«
Ni    se    strinjala, da je zakon narave tak,
»Bojim    se    smrti.«
»Ti si mlada, zato    se    je verjetno bojiš še bolj kot jaz.«
Obrnila    se    je naokrog in se s prsmi stisnila k
Obrnila se je naokrog in    se    s prsmi stisnila k njemu.
Zdelo    se    je, da se iz njenega telesa prelivata
Zdelo se je, da    se    iz njenega telesa prelivata mladost
»In zdaj poslušaj, dragi, zmeniti    se    morava za naslednji sestanek.«
IV Winston    se    je razgledoval po zanemarjeni sobici
Toda ženska je pela tako ubrano, da    se    je strašna neumnost spremenila v skoraj
daleč slabotni hrup prometa, pa vendar    se    je zdela soba zaradi odsotnosti telekrana
Število delovnih ur    se    je strahotno povečalo zaradi priprav
Končno    se    jima je posrečilo dobiti prosto popoldne
Strinjala sta    se   , da gresta nazaj na gozdno jaso.
En večer prej sta    se    mimogrede srečala na ulici.
bežnem pogledu, s katerim jo je ošinil,    se    mu je zdela bolj bleda kot običajno.
»Tokrat    se    je prezgodaj začelo.«
V mesecu dni, kar jo je poznal,    se    je narava njegove želje po njej spremenila.
množica stisnila skupaj in njune roke so    se    slučajno srečale.
je stisnila konice prstov in zdelo    se    mu je, da mu to ne zbuja poželenja
takšno razočaranje običajen, ponavljajoč    se    dogodek in nenadoma ga je prevzela
Želel si je, da bi    se    sprehajal z njo po cesti tako kot zdaj,
Ko je to omenil Juliji,    se    je z nepričakovano pripravljenostjo
Ni    se    ji bilo mogoče ogniti, mogoče pa jo
dejanjem volje skrajšal čas, ko naj bi    se    to zgodilo.
Tisti trenutek so    se    zaslišali s stopnic hitri koraki.
Stopil je k njej, da bi jo objel, pa    se    mu je precej hitro izvila, deloma zato,
Spustila    se    je na kolena, odprla torbo in pometala
neko težko, pesku podobno stvarjo, ki    se    je vdajala, kjerkoli si se je dotaknil.
stvarjo, ki se je vdajala, kjerkoli si    se    je dotaknil.
že polnil sobo, bogat, vroč vonj, ki    se    je zdel, kot da prihaja iz njegovega
njegovega ranega otroštva, s katerim pa    se    je srečeval včasih tudi zdaj, kadar
je priplaval iz prehoda, preden so    se    zaloputnila vrata, ali pa se skrivnostno
preden so se zaloputnila vrata, ali pa    se    skrivnostno razširjal po polni ulici,
polni ulici, zadišal za trenutek in    se    spet zgubil.
»Kako pa    se    ti je posrečilo priti do vseh teh stvari?«
»Zadnje čase    se    je dobilo veliko čaja.«
»In ne obrni    se   , dokler ti ne rečem.«
ekscentričnost, kot bi govoril sam s    seboj   .
»Zdaj    se    lahko obrneš,« je rekla Julija.
Obrnil    se    je in je za hip skoraj ni mogel prepoznati.
Preobrazba, ki    se    je izvršila, je bila veliko bolj osupljiva.
Gotovo    se    je mimogrede oglasila v kakšni trgovini
Spomnil    se    je polteme v kletni kuhinji in votline
Bilo je prvič, da    se    je vpričo nje slekel do golega.
ko je bil otrok, Julija pa, kolikor    se    je spomnila, še ni bila v njej.
Ko    se    je Winston zbudil, so kazalci na uri
Ni    se    premaknil, ker je Julija spala z glavo
večera, moški in ženska brez obleke na    sebi   , ki se ljubita, kadar hočeta, govorita,
moški in ženska brez obleke na sebi, ki    se    ljubita, kadar hočeta, govorita, kar
Gotovo ni bilo nikdar dobe, v kateri bi    se    to bilo zdelo vsakdanje.
Julija    se    je prebudila, si pomela oči in se dvignila
Julija se je prebudila, si pomela oči in    se    dvignila na komolec, da bi pogledala
»Toda vrniti    se    moraš prej, ker - Hej!«
Nenadoma    se    je v postelji obrnila, pograbila s
so,« je brezbrižno rekla Julija, ko    se    je ulegla.
Stisnila    se    je k njemu in ovila okrog njega, kot
občutek, da spet doživlja moro, ki    se    mu je spet in spet vračala, odkar je
Zmeraj    se    je prebudil, ne da bi bil odkril, kaj
Ko je sedel na vzglavje,    se    je počutil nekoliko osramočenega.
Vonj, ki    se    je dvigal iz posode, je bil tako močan
v drugi je Julija pohajala po sobi,    se    brezbrižno ozrla po knjižni omari,
način, kako popraviš sklepno mizico,    se    zavalila v oguljeni naslonjač, da bi
številčnico z nekakšno smehljajočo    se    prizanesljivostjo.
»Mislim, da ni nič -    se    pravi, mislim, da ni bilo nikoli namenjeno
»Sv. Klementin Danski    se    je imenovala.«
mu jo je povedal gospod Charrington,    se    mu je vrinil v misli in dodal je na
pri Old Baileyu. - »Ne morem    se    spomniti, kako gre dalje.«
»Vsekakor pa vem, da    se    konča Tukaj je sveča, da ti posveti
»Jaz    se    spominjam limon,« je rekel Winston.
»Zdi    se    mi, da je že skoraj čas, da greva.«
V sobi    se    je mračilo.
Obrnil    se    je proti svetlobi in leže strmel v
književnost je prenehala delati knjige ter    se    zagnala v serijo zlobnih pamfletov.
Kasno ponoči, ko so    se    množice hrupne raje klatile po cestah,
pogosteje kot kdaj prej in včasih so    se    v daljavi razlegale strahotne eksplozije,
pesem Tedna sovraštva (Pesem sovraštva    se    je imenovala), je bila že zložena in
Parsons    se    je bahal, da bo samo blok Zmaga razobesil
delo sta mu celo dala opravičilo, da    se    je zvečer zatekel h kratkim hlačam
Nenadoma    se    je po vsem Londonu pojavil nov plakat.
Celotno prebivalstvo v soseski    se    je zbralo v dolg, raztegnjen pogrebni
dolg, raztegnjen pogrebni sprevod, ki    se    je vlekel ure in ure in je bil pravzaprav
Potem    se    je razširila govorica, da bombe dirigirajo
Podgana    se    ni več vrnila, a stenice so se v vročini
Podgana se ni več vrnila, a stenice so    se    v vročini gnusno razmnožile.
Toda to    se    jima ni zdelo pomembno.
kupljenim na črni borzi, strgala s    sebe    obleko, se ljubila s prepotenimi telesi,
črni borzi, strgala s sebe obleko,    se    ljubila s prepotenimi telesi, potem
prepotenimi telesi, potem zaspala in    se    prebudili ter ugotovila, da se stenice
zaspala in se prebudili ter ugotovila, da    se    stenice zbirajo in pripravljajo za
Štirikrat, petkrat, šestkrat - sedemkrat sta    se    sešla v juniju.
Zdelo    se    mu je. da je potreba po njem prešla.
Zredil    se    je, krčni tvor se je zacelil in pustil
Zredil se je, krčni tvor    se    je zacelil in pustil za seboj le rjav
krčni tvor se je zacelil in pustil za    seboj    le rjav madež na koži nad gležnjem,
neznosen, nič več ga ni imelo, da bi    se    pačil telekranu ali na ves glas tulil
Zdaj, ko sta imela varno skrivališče,    se    mu niti ni več zdelo muka, da se lahko
skrivališče, se mu niti ni več zdelo muka, da    se    lahko srečujeta le poredkoma in vsakokrat
je bila svet, žep preteklosti, kjer    se    lahko sprehajajo izumrle živali.
Navadno    se    je na poti navzgor ustavil in nekaj
Zdelo    se    je, da starec poredko ali nikoli ne
A nikdar    se    ni mogel spomniti več kot le nekaj
sta vedela - in v nekem pogledu sta    se    tega zmeraj zavedala - da to, kar se
se tega zmeraj zavedala - da to, kar    se    zdaj dogaja, ne more trajati dolgo.
Bili so časi, ko    se    jima je dejstvo, da jima grozi smrt,
na kateri sta ležala, in objela sta    se    z nekakšno obupano čutnostjo, kakor
čutnostjo, kakor prekleta duša, ki    se    oklene še poslednjega koščka užitka
Bili pa so tudi časi, ko ne le, da sta    se    vdajala slepilu, da sta varna, ampak
Čutila sta, da    se    jima ne more nič hudega zgoditi, dokler
Često sta    se    predajala sanjarjenju o begu.
Katarina umrla in z zvitim manevriranjem    se    bo Winstonu in Juliji posrečilo poročiti
Winstonu in Juliji posrečilo poročiti    se   .
Ali pa bosta izginila,    se    spremenila do nespoznavnosti, se naučila
izginila, se spremenila do nespoznavnosti,    se    naučila govoriti z naglasom raje, dobila
Prebijati    se    iz dneva v dan, iz tedna v teden, tkati
tkati življenje, ki nima prihodnosti,    se    jima je zdelo kot nepremagljiv nagon,
Včasih sta govorila tudi o tem, da bi    se    udeležila aktivnega upora zoper Partijo,
čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma    se    zdi, da vlada, med njim in O'Brienom
Začudo    se    ji to ni dozdevalo noro neprevidno.
je navadno sodila po videzu in zdelo    se    ji je naravno, da Winston verjame v
Še več, zdelo    se    ji je samo po sebi umevno, da vsakdo
Še več, zdelo se ji je samo po    sebi    umevno, da vsakdo ali skoraj vsakdo
Partija v svojo korist, in moral si    se    pretvarjati, da vanje verjameš.
Revoluciji in je bila premlada, da bi    se    spominjala ideoloških bojev v petdesetih
Proti njej    se    lahko boriš le s skrito nepokorščino
nekakšno zavist, ko mu je povedala, da    se    med Dvominutnim sovraštvom z veliko
naukih Partije samo takrat, kadar so    se    nekako tikali njenega lastnega življenja.
uradno mitologijo preprosto zato, ker    se    ji razlika med resnico in lažjo ni
Verjela je na primer, ker so    se    tako učili v šoli, da je Partija izumila
(V njegovih šolskih letih,    se    je spominjal Winston, je bil samo helikopter
povedal, da so letala obstajala, še preden    se    je on rodil, in že dolgo pred Revolucijo,
rodil, in že dolgo pred Revolucijo,    se    ji je ta podatek zdel popolnoma nezanimiv.
ga je osupnilo, ko je ugotovil, da    se    ne spominja, da je bila Oceanija še
prevaro, toda očitno sploh ni opazila, da    se    je ime sovražnika spremenilo.
Kakšne četrt ure    se    je pričkal z njo o tem.
Na koncu    se    mu je posrečilo, da ji je oživil spomin,
posrečilo, da ji je oživil spomin, dokler    se    ni megleno spomnila, da je bila nekoč
Toda rezultat    se    ji je še vedno zdel nepomemben.
Videti je bilo, da    se    ob takih stvareh ne zgrozi.
Ni čutila prepada, ki    se    ji odpira pod nogami ob misli, da laži
»In ta proces    se    nadaljuje iz dneva v dan, minuto za
»Zgodovina    se    je ustavila.«
»Ampak če bi    se    to zgodilo danes, bi ga obdržal.«
zasejal nekaj dvomov tu pa tam, če bi    se    ga upal komu pokazati.«
tu in tam - majhne skupine ljudi, ki    se    povezujejo in se postopoma krepijo
skupine ljudi, ki se povezujejo in    se    postopoma krepijo ter celo zapuščajo
postopoma krepijo ter celo zapuščajo za    seboj    nekaj sledi, tako da bo nova generacija
To    se    ji je zdelo izredno duhovito in vzradoščeno
ter uporabljati besede iz Novoreka,    se    je začela dolgočasiti, zmedla se je
Novoreka, se je začela dolgočasiti, zmedla    se    je in rekla, da takim stvarem ni nikoli
popolnoma dojeli veličine tega, kar    se    je od njih zahtevalo, in se niso dovolj
tega, kar se je od njih zahtevalo, in    se    niso dovolj zanimali za javne dogodke,
za javne dogodke, da bi opazili, kaj    se    dogaja.
VI Naposled    se    je zgodilo.
Zdelo    se    mu je, da je vse življenje čakal na
je Julija spustila v roke listič, ko    se    je zavedel, da nekdo, ki je večji od
Winston    se    je sunkoma ustavil in se obrnil.
Winston se je sunkoma ustavil in    se    obrnil.
Slednjič sta si stala nasproti in zdelo    se    mu je, da ne čuti drugega kot željo
resnobno vljudnostjo, zaradi katere    se    je razlikoval od večine članov Ožje partije.
»Upal sem, da    se    mi bo ponudila priložnost govoriti
»Če    se    ne motim, se znanstveno zanimate za
»Če se ne motim,    se    znanstveno zanimate za Novorek?«
Winstonu    se    je povrnilo nekaj prisebnosti.
Winstonovo srce    se    je boleče stisnilo.
Kakršnakoli omemba, ki bi    se    nanašala nanj, bi bila smrtno nevarna.
»Deseta izdaja    se    ne bo pojavila še nekaj mesecev, se
se ne bo pojavila še nekaj mesecev,    se    mi zdi.«
stvar, ki bi vas gotovo pritegnila,    se    mi zdi.«
»Ampak bojim    se   , da na take stvari vedno pozabim.«
Nekoliko raztreseno    se    je O'Brien potipal po dveh žepih in
Vedel je, da    se    bo slej ko prej odzval O'Brienovemu
To, kar    se    je dogajalo, je bila le posledica razvoja,
dogajalo, je bila le posledica razvoja, ki    se    je začel pred leti.
Premaknil    se    je od misli k besedam in zdaj od besed
Zadnji korak pa bo tisto, kar    se    bo zgodilo v Ministrstvu ljubezni.
O'Brienom, ko je tonil vanj smisel besed,    se    je njegovega telesa polaščal moreč,
VII Winston    se    je zbudil z očmi, polnimi solz.
Julija    se    je zaspano prekotalila k njemu in zamrmrala
so razsežne, jasne sanje, v katerih    se    je zdelo, da se je razgrnilo pred njim
jasne sanje, v katerih se je zdelo, da    se    je razgrnilo pred njim vse njegovo
Vse    se    je zgodilo znotraj steklenega obtežilnika
V sanjah    se    je spomnil svojega zadnjega pogleda
mater in v nekaj trenutkih prebujanja    se    mu je povrnil kup drobnih pripetljajev,
kot deset, mogoče dvanajst let, ko    se    je tisto zgodilo.
izginil nekaj pred tem; koliko prej,    se    ni spominjal.
Bolje    se    je spominjal divjih, nemirnih okoliščin
Spomnil    se    je dolgih popoldnevov, ki jih je z
živinsko krmo in s katerih so, kadar so    se    stresli na zaplatah slabih cest, padli
presenečenja ali hude žalosti, a nenadoma    se    je čisto spremenila.
čaka na nekaj, za kar je vedela, da    se    mora zgoditi.
odvečnega giba, kot umetna lutka, ki    se    premika sama od sebe.
umetna lutka, ki se premika sama od    sebe   .
Zdelo    se    je, kot bi se njeno veliko, postavno
Zdelo se je, kot bi    se    njeno veliko, postavno telo povrnilo
Winstona in ga stisnila za dolgo k    sebi   , ne da bi kaj rekla.
Kljub svoji mladosti in sebičnosti    se    je zavedal, da je to nekako povezano
s tisto nikdar omenjeno stvarjo, ki    se    bo zgodila.
Spomnil    se    je sobe, kjer so živeli; temne, zatohle
Spomnil    se    je postavnega materinega telesa, ki
je postavnega materinega telesa, ki    se    sklanja nad plinski gorilnik, da bi
Predvsem pa    se    je spominjal svoje nenehne lakote in
hrane, kričal je in jo hrulil (spominjal    se    je celo zvena svojega glasu, ki se
se je celo zvena svojega glasu, ki    se    je začenjal prezgodaj lomiti in se
se je začenjal prezgodaj lomiti in    se    je včasih nenavadno zvišal), ali pa
Zdelo    se    ji je samo po sebi umevno, da mora
Zdelo se ji je samo po    sebi    umevno, da mora on, »fant,« dobiti
je prosila, naj ne bo sebičen in naj    se    spomni, da je njegova sestrica bolna
Čisto jasno    se    je spominjal tistega dragocenega majhnega
Nenadoma, kot bi poslušal nekoga drugega,    se    je Winston slišal, da z glasnim, globokim
je do dolgega, sitnega prepira, ki    se    je vlekel in vlekel, s kričanjem, jokanjem,
Sestrica, ki    se    je z obema rokama oklepala matere,
Ustavil    se    je, a vrnil se ni.
Ustavil se je, a vrnil    se    ni.
stvar, on ni vedel, kaj je tisto, ki    se    ima kmalu zgoditi.
Njegova sestra, zavedajoč    se   , da so jo nečesa oropali, je slabotno
Obrnil    se    je in zbežal po stopnicah, s čokolado,
čokolado, ga je bilo nekoliko sram samega    sebe    in več ur je postaval po cestah, dokler
Ko    se    je vrnil, je njegova mati že izginila.
kolonijo za brezdomne otroke (imenovale so    se    Poboljševalni centri), ki so zrasle
zaščitniška kretnja roke, v kateri,    se    mu je zdelo, je zajet ves njihov pomen.
Misli so    se    mu povrnile k drugim sanjam pred dvema
belo pogrnjeni postelji, z otrokom, ki    se    je oklepa, je sedela v potapljajoči
je oklepa, je sedela v potapljajoči    se    ladji, globoko pod njim, tonila globlje
njim, tonila globlje z vsako minuto, pa    se    še vedno ozirala navzgor k njemu skozi
Ne da bi odprla oči,    se    je prevalila in se namestila udobneje.
da bi odprla oči, se je prevalila in    se    namestila udobneje.
»Zdi    se    mi, da si bil v tistih časih surova
Sodeč po tem, česar    se    je spominjal o njej, se mu ni zdelo,
tem, česar se je spominjal o njej,    se    mu ni zdelo, da bi bila nenavadna ženska
inteligentna; in vendar je imela v    sebi    neke vrste plemenitost, nekakšno čistost,
zato, ker so bila merila, po katerih    se    je ravnala, njena lastna merila.
otrokove in njene smrti, toda zdelo    se    ji je naravno, da to stori.
In vendar bi    se    ljudem pred komaj dvema generacijama
ne zdelo nadvse pomembno, kajti niso    se    trudili spremeniti zgodovine.
to je lahko imelo vrednost samo po    sebi   .
Obdržali so prvinska čustva, ki    se    jih je moral on sam z zavestnim prizadevanjem
In ko je razmišljal o tem,    se    je brez očitne povezave spomnil, kako
je rekla Julija, ki    se    je spet zbudila.
odšla od tod, preden bo prepozno, in bi    se    nikdar več ne videla?«
»Če    se    boš ogibala ljudi, kakršen sem jaz,
Nihče ni vedel, kaj    se    dogaja znotraj Ministrstva ljubezni;
znotraj Ministrstva ljubezni; dalo pa    se    je uganiti: mučenja, mamila, občutljivi
mogli spremeniti tvojih čustev; kar    se    tega tiče, se jim nisi mogel podrediti,
spremeniti tvojih čustev; kar se tega tiče,    se    jim nisi mogel podrediti, tudi ko bi
Ni    se    dal motiti, ko je služabnik privedel
sta prišla po različnih poteh in sta    se    srečala šele na O'Brienovem stopnišču.
pri vsakem koraku preganjal strah, da    se    bo izza vogala nenadoma prikazal črno
zahteval papirje in mu ukazal, naj    se    pobere ven.
Winston    se    ni mogel spomniti, da bi kdaj videl
je imel v rokah kos papirja in zdelo    se    je, da ga pozorno proučuje.
Dvajset sekund morda je sedel, ne da bi    se    ganil.
Potem je povlekel k    sebi    narekovalni stroj in narekoval sporočilo
Zdelo    se    je, da je nekaj uradnega vzdušja z
Zdelo    se    mu je popolnoma mogoče, da je preprosto
Še umakniti    se    ni več mogel, pod pretvezo, da si je
Ustavil    se    je, se obrnil in pritisnil na stikalo
Ustavil se je,    se    obrnil in pritisnil na stikalo v steni.
Njegova trdna postava    se    je dvigala nad njiju oba, izraz na
kratko in malo zaposlen človek, ki    se    jezno sprašuje, zakaj so ga zmotili.
Zdaj, ko je bil telekran izključen,    se    je soba zdela smrtno tiha.
Potem pa    se    je mračni obraz nenadoma prelomil v
Premolknil je, zavedajoč    se    prvikrat nejasnosti svojih nagibov.
Nadaljeval je, zavedajoč    se   , da mora to, kar govori, zveneti klavrno
»Rada bi    se    ji pridružila in delala zanjo.«
»To vam pripovedujem zato, ker    se    hočeva prepustiti vaši milosti.«
»Če želite, da    se    obtoživa še kako drugače, sva pripravljena.«
Premolknil je in    se    ozrl čez ramo z občutkom, da so se
se ozrl čez ramo z občutkom, da so    se    vrata odprla.
»Potem    se    pa lahko tudi usedemo in bolj udobno
Mali mož    se    je čisto mirno usedel, pa vendar še
moževo življenje igranje vloge in da    se    mu zdi nevarno tudi za trenutek odvreči
električnih luči, ki je bila videti, kot da    se    pomika gor in dol in zliva svojo vsebino
videti skoraj črna, v steklenici pa    se    je svetlikala kot rubin.
»Temu    se    pravi vino,« je z rahlim nasmeškom
»Bojim    se   , da ga do Širše partije ne pride veliko.«
dvignil je svoj kozarec: »Mislim, da    se    spodobi, da začnemo z nazdravljanjem.«
»Takoj    se    bom povrnil k temu.«
O'Brien    se    je na stolu nekoliko premaknil, tako
Za Julijo    se    skoraj ni menil in videti je bilo,
skoraj ni menil in videti je bilo, da    se    mu zdi samo po sebi umevno, da Winston
videti je bilo, da se mu zdi samo po    sebi    umevno, da Winston lahko govori zanjo.
»Sta pripravljena, vidva oba, da    se    ločita in nikdar več ne vidita drug
Winstonu    se    je zdelo, da je preteklo mnogo časa,
Za trenutek    se    mu je zdelo, da mu je bil odvzet dar
Obrnil    se    je k Juliji in dodal z glasom, v katerem
je za odtenek pobledela, tako da so    se    pokazale njene pege, vendar je pogumno
Zamrmrala je nekaj, kar    se    je zdelo kot privolitev.
»Bolje bo, če    se    vrneš k svoji shrambi, Martin,« je
Martin odšel in tiho zaprl vrata za    seboj   .
O'Brien    se    je sprehajal gor in dol, z eno roko
»Saj razumeta,« je rekel, »da    se    bosta bojevala v temi.«
»Sprejemala bosta ukaze in    se    jima pokoravala, ne da bi vedela, zakaj.«
»Kasneje vama bom poslal knjigo, iz katere    se    bosta poučila o pravi naravi družbe,
tistem med splošnimi cilji, za katere    se    borimo, in trenutnimi nalogami, ne
štiri zveze, ki bodo sicer prenehale, a    se    bodo zdaj pa zdaj obnovile.«
»Če    se    nam bo zdelo potrebno, da pridemo v
Sprehajal    se    je dalje sem ter tja po mehki preprogi.
Izdajala    se    je celo v gibu, s katerim je zakopal
»To je neogibno,«    se    je zdelo, da govori njegov glas, »to
razsežen podtalen svet zarotnikov, ki    se    skrivoma sestajajo po celicah, pišejo
celicah, pišejo sporočila na zidove,    se    prepoznavajo s posebnimi gesli ali
drug drugega in nemogoče je, da bi    se    katerikoli član zavedal podobe več
»Navaditi    se    bosta morala na življenje brez uspehov
»Udeležili    se    ga bomo kot prgišča prahu in drobci
Ustavil    se    je in tretjič pogledal na uro.
Kako hitro so    se    vrata za njo zaprla, se je zdelo, da
Kako hitro so se vrata za njo zaprla,    se    je zdelo, da je pozabil nanjo.
je še korak ali dva gor in dol ter    se    malo ustavil.
»Ali nosite s    seboj    na delo aktovko?«
»Nekoč tistega dne, na cesti,    se    vas bo za roko dotaknil neki moški
»Srečala    se    bova spet - če se bova še srečala -«
»Srečala se bova spet - če    se    bova še srečala -«
Winston    se    je ozrl navzgor k njemu.
Zdelo    se    mu je, da ni nobenih drugih vprašanj,
mogoče kdaj slišali staro pesem, ki    se    začne Oranže in limone, poje zvon pri
»In zdaj,    se    bojim, je čas, da greste.«
Pri vratih    se    je Winston ozrl, a videti je bilo,
Na misel mu je prišla sama od    sebe    .
Zdelo    se    mu je, da njegovo telo nima samo šibkosti
vso kri in sokrvico ter zapustila za    seboj    le krhki splet živcev, kosti in kože.
tako popoldne ni nevarnosti, da bi    se    kdo vmešaval.
Seveda ni bilo priznano, da    se    je kaj spremenilo.
Winston    se    je udeleževal demonstracij na enem
od centralnih londonskih trgov, ko    se    je to zgodilo.
preplavilo divje, živinsko rjovenje, ki    se    je nekontrolirano dvigalo iz tisočev
Nič    se    ni spremenilo v njegovem glasu ali
Cela polovica je imela na    sebi    napačne obraze.
Sovraštvo    se    je nadaljevalo natanko tako kot prej,
kar je napravilo vtis na Winstona, ko    se    je zdaj oziral nazaj, je bilo to, da
mizo pospravljeno, pa je vsakič, ko    se    je zlepljenih oči in razbolen priplazil
zamet, na pol pokopala narekovalnik in    se    prelivala na tla, tako da je najprej
Kolikor je imel časa, da    se    je na to sploh spomnil, ga ni vznemirjalo
Zjutraj šestega dne    se    je dotok zvitkov polegel.
medtem ko je spal, je odšel domov,    se    obril in skoraj zaspal v kadi, čeprav
nekakšnim nasladnim škripanjem v sklepih    se    je povzpel po stopnicah nad Charringtonovo
so bili na robovih izrabljeni in so    se    zlahka ločevali, kot bi bila šla knjiga
Napis na prvi strani    se    je glasil:
število, tako kot medsebojni odnosi, so    se    menjavali od dobe do dobe; vendar se
se menjavali od dobe do dobe; vendar    se    bistvena struktura družbe ni nikdar
in dozdevno nepreklicnih spremembah    se    je isti vzorec vedno znova potrdil,
vzorec vedno znova potrdil, tako kot    se    stabilizator vedno znova povrne v ravnotežje,
ključavnici, nobenega živčnega impulza, naj    se    ozre čez ramo ali pokrije stran z roko.
Sladki poletni zrak    se    mu je igral ob licih.
Namestil    se    je globlje v naslanjač in položil noge
besedo, jo je odprl na drugem mestu in    se    znašel pri tretjem poglavju.
je Rusija priključila Evropo in so    se    Združene države polastile Britanskega imperija,
Tretja, Eastazija,    se    je kot posebna enota pojavila šele
tri superdržave stalno v vojni in so    se    tako vojskovale preteklih petindvajset
vojskovanje z omejenimi cilji med bojujočimi    se   , ki so nezmožni uničiti drug drugega,
Kadar    se    spopadejo, se bije boj na nejasnih
Kadar se spopadejo,    se    bije boj na nejasnih mejah, o katerih
Natančneje povedano: razlogi, zaradi katerih    se    vodi vojna, so se spremenili po vrsti
razlogi, zaradi katerih se vodi vojna, so    se    spremenili po vrsti svoje pomembnosti.
vojne - kajti kljub pregrupiranju, ki    se    izvrši vsakih nekaj let, je to vedno
biti dokončno premagana, pa čeprav bi    se    drugi dve združili proti nji.
materialnem smislu ničesar več, za kar bi    se    bojevale.
samozadostnega narodnega gospodarstva, v katerem    se    produkcija in potrošnja druga z drugo
in potrošnja druga z drugo ujemata,    se    je končalo tekmovanje za tržišča, kar
naseljenih predelov in za severni ledeni pol    se    konstantno bojujejo tri sile.
rok v roke in priložnost polastiti    se    z nenadno izdajalsko potezo tega ali
Pripomniti pa je treba, da    se    boji nikdar zares ne premaknejo onkraj
prebivalstvo omogoča s svojim delom, da    se    tempo nenehnega bojevanja povečuje.
svetovne družbe in postopek, s katerim    se    vzdržuje, ne bila bistveno drugačna.
uporabljati produkte strojev, ne da bi    se    dvignil splošni življenjski standard.
umišljeno prihodnostjo, kakršne so    se    ljudje tistega časa veselili.
napredovali s presenetljivo naglico in zdelo    se    je naravno domnevati, da se bosta dalje
in zdelo se je naravno domnevati, da    se    bosta dalje razvijali.
To    se    ni zgodilo, deloma zaradi revščine,
odvisen od empirične navade mišljenja, ki    se    ni mogla obdržati v striktno uniformirani
napredovali, toda eksperiment in iznajdba sta    se    zvečine ustavila in razdejanje, ki
pa so nevarnosti, ki jih prinašajo s    seboj    stroji, še vedno tu.
Od trenutka, ko    se    je stroj pojavil, je bilo jasno vsem
od revščine, postala pismena in bi    se    naučila sama misliti, in ko bi bili
To    se    je v veliki meri zgodilo med končno
obdelovali zemlje, osnovni kapital    se    ni povečeval, velikim množicam prebivalstva
Ni važno, ali    se    vojna res bojuje, ker dokončna zmaga
zdaj skoraj univerzalno in više ko    se    vzpenjaš po lestvici, bolj je opazno.
vojnih poročilih neresnična, in pogosto    se    utegne zavedati, da je celotna vojna
ponarejena ter je ali sploh ni, ali pa    se    vodi v namene, ki so popolnoma različni
mistični veri, da je vojna resnična in    se    mora zmagovito končati za Oceanijo,
Iskanje novih orožij    se    nepretrgano nadaljuje; to je ena od
tehnika napreduje samo takrat, kadar    se    njeni proizvodi nekako uporabijo za
Kolikor    se    znanstveno raziskovanje še nadaljuje,
ali pa je kemik, fizik ali biolog, ki    se    ukvarja samo s takimi vejami svojega
Nekateri    se    ukvarjajo preprosto s planiranjem logistike
Toda nobeden teh načrtov    se    nikdar ne približa uresničenju in nobena
uresničenju in nobena treh superdržav    se    nikdar pomembno ne vzdigne nad drugi
običaji pripisuje iznajdbo atomskih bomb    sebi   , so se le‐te pojavile že v devetnajstoštiridesetih
pripisuje iznajdbo atomskih bomb sebi, so    se    le‐te pojavile že v devetnajstoštiridesetih
Učinek je bil ta, da so    se    vodilne skupine vseh dežel prepričale,
poročajo na telekranih in v tisku,    se    obupne borbe, v katerih je bilo večkrat
Nobena od treh superdržav    se    nikoli ne loti manevra, s katerim bi
Strategija, ki    se    je drže, ali pa se hlinijo, da se
Strategija, ki se je drže, ali pa    se    hlinijo, da se je drže vse tri sile,
se je drže, ali pa se hlinijo, da    se    je drže vse tri sile, je ista.
miroljubnih odnosih toliko let, da bi    se    sum uspaval.
A to bi prelomilo načelo, ki    se    ga drže vse tri stranke, čeprav ni
omenjajo, ki pa ga potihoma upoštevajo in    se    ravnajo po njem: namreč to, da so si
V Oceaniji    se    vladajoča filozofija imenuje Angsoc,
filozofija imenuje Angsoc, v Evraziji    se    imenuje Neoboljševizem in v Eastaziji
Kot ponavadi    se    vladajoče skupine vseh treh sil hkrati
vendar tudi vedo, da je potrebno, da    se    vojna nadaljuje v nedogled in brez
preteklih dobah je bila vojna nekaj, kar    se    je prej ali slej končalo, ponavadi
moral biti razen tega zmožen učiti    se    iz preteklosti, kar je pomenilo imeti
precej natančno predstavo o tem, kaj    se    je v preteklosti dogajalo.
Tehnični napredek    se    lahko ustavi in najbolj otipljiva dejstva
piti, imeti zavetje in obleko, ogniti    se    temu, da pogoltneš strup ali stopiš
V preteklosti so    se    vladajoči razredi vseh dežel, čeprav
vladajoči razredi vseh dežel, čeprav so    se    morda zavedali skupnega interesa in
V našem sodobnem svetu pa    se    sploh ne borijo druga proti drugi.
Vsaka vladajoča grupa    se    vojskuje proti svojim lastnim podrejenim
Učinek bi bil v veliki meri isti, ko bi    se    tri superdržave, namesto da se bojujejo
ko bi se tri superdržave, namesto da    se    bojujejo druga proti drugi, sporazumele,
učinkom slabotnega pihljanja od okna, ki    se    je igral ob njegovem licu.
Ko    se    je vrnil nazaj k prvemu poglavju, je
zaslišal Julijin korak na stopnicah in    se    dvignil s stola, da bi jo sprejel.
svojo rjavo torbo za orodje na tla in    se    mu vrgla v objem.
več kot teden dni je bilo, kar sta    se    videla.
»Imam knjigo,« je rekel, ko sta    se    ločila.
K temu predmetu sta    se    vrnila šele potem, ko sta bila že pol
izmenično ali mašila usta s ščipalkami ali    se    spuščala v prešerno pesem.
Julija    se    je namestila na bok in videti je bilo,
po knjigi, ki je ležala na tleh, in    se    usedel ob zglavju postelje.
Urni kazalci so kazali šest,    se    pravi osemnajst.
Imela sta tri ali štiri ure pred    seboj   .
število, tako kot medsebojni odnosi so    se    menjavali od dobe do dobe; vendar se
se menjavali od dobe do dobe; vendar    se    bistvena struktura družbe ni nikdar
in dozdevno nepreklicnih spremembah    se    je isti vzorec vedno znova uveljavil,
vzorec vedno znova uveljavil, tako kot    se    stabilizator vedno znova povrne v ravnotežje,
so preveč zdelani od garanja, da bi    se    več kot samo v presledkih zavedali
Tako    se    skozi vso zgodovino boj, ki je v bistvenih
Nizke na svojo stran pod pretvezo, da    se    borijo za svobodo in pravico.
Takoj    se    odcepi nova Srednja skupina od ene
izmed drugih skupin ali od obeh, in boj    se    začne znova.
Od treh skupin    se    samo Nizkim ni niti začasno posrečilo,
nravi, z nobeno reformo ali revolucijo    se    ni človeštvo nikdar niti za milimeter
sprememba pomenila dosti več kot to, da so    se    spremenila imena gospodarjev.
mnogim opazovalcem postalo očitno, da    se    to dogajanje ponavlja po istem kalupu.
Dokler so    se    Srednji bojevali za oblast, so vedno
Socializem, teorija, ki    se    je pojavila v zgodnjem devetnajstem
Toda v vsaki varianti socializma, ki    se    je pojavila od približno leta 1900
Nova gibanja, ki so    se    pojavila sredi tega stoletja, Angsoc
da obdržijo njihova stara imena in    se    spogledujejo z njihovimi ideologijami.
Znani zamah nihala    se    je imel izvršiti še enkrat in se potem
nihala se je imel izvršiti še enkrat in    se    potem ustaviti.
Z razvojem strojne produkcije pa    se    je zadeva spremenila.
enakost ni bila več ideal, za katerega    se    je treba boriti, ampak nevarnost, ki
nekaj vpliva celo na skupine, ki so    se    pravzaprav okoristile z vsako zgodovinsko
tolerirali in celo branili ljudje, ki so    se    imeli za prosvetljene in napredne.
kontrarevolucij v vseh delih sveta, so    se    Angsoc in njegova tekmeca 150 pojavili
splošno znani kot totalitarni, ki so    se    pojavili bolj zgodaj v stoletju, in
stoletju, in poglavitni obrisi sveta, ki    se    bo vzdignil iz prevladujoče zmešnjave,
lačni čiste oblasti in predvsem so    se    bolj zavedali, kaj počnejo, in so bolj
pazili so samo na očitna dejanja in    se    niso menili za to, kaj njihovi podložniki
aparatom sprejemal in hkrati oddajal,    se    je zasebno življenje končalo.
obdobju petdesetih in šestdesetih let    se    je družba kot vedno preoblikovala v
nadzoruje vse in dela s proizvodi, kot    se    ji zdi.
Vladajoči razred, ki bi    se    lahko pred vsemi zavaroval, bi ostal
Množice    se    nikdar ne uprejo same od sebe in nikdar
Množice se nikdar ne uprejo same od    sebe    in nikdar se ne uprejo samo zato,
nikdar ne uprejo same od sebe in nikdar    se    ne uprejo samo zato, ker so zatirane.
Pravzaprav    se    vse dotlej, dokler jim ne dovolijo
Ponavljajoče    se    krize v preteklih časih so bile popolnoma
druge in enako velike homatije, in to    se    tudi dogaja, ne da bi imelo politične
   Se    pravi, da gre za vzgojno vprašanje.
umrl in precej negotovo je že, kdaj    se    je rodil.
plasti in sicer zelo togih plasti, ki    se    na prvi pogled zde dedne.
Nekaj članov    se    sicer seli iz ene plasti v drugo, a
neškodljive tako, da jim omogočijo povzpeti    se    na višji položaj.
Raji praktično ni dovoljeno povzpeti    se    v Partijo.
Starejša oblika socializma, ki    se    je bila vajena boriti proti se nečemu,
socializma, ki se je bila vajena boriti proti    se    nečemu, kar se je imenovalo »razredni
vajena boriti proti se nečemu, kar    se    je imenovalo »razredni privilegij,«
Ni vedela, da ni nujno, da bi    se    oligarhija nadaljevala fizično, niti
oligarhija nadaljevala fizično, niti    se    ni zamislila nad tem, da so bile dedne
Partije ne zanima, da    se    nadaljuje njena kri, ampak ona sama.
Od raje    se    ni treba ničesar bati.
Prepuščeni samim    sebi    bodo iz roda v rod, iz stoletja v stoletje
stoletja v stoletje še naprej delali,    se    razmnoževali in umirali, ne samo brez
Za nobeno stvar    se    ne more svobodno odločiti.
ne da bi razgalili protislovja, ki    se    skrivajo v Angsocu.
popolnim duhovnim šolanjem, opirajočim    se    na besede iz Novoreka kriminalstop,
pričakujejo, da nima zasebnih čustev in    se    nikoli ne preneha navduševati.
in notranjih izdajalcev, veseli naj    se    zmag in se ponižuje pred močjo in modrostjo
notranjih izdajalcev, veseli naj se zmag in    se    ponižuje pred močjo in modrostjo Partije.
premišljeno usmerjajo navzven, tako da    se    izrablja pri takih sleparijah kot Dvominutno sovraštvo;
disciplini, ki jo lahko vcepiš že otrokom,    se    v Novoreku imenuje kriminalstop.
Kriminalstop pomeni zmožnost, da    se    hitro, kakor nagonsko ustaviš na pragu
S tem    se    druži zmožnost, da ne dojemaš analogije,
Če    se    nanaša na nasprotnika, pomeni navadno
Če pa    se    nanaša na partijca, pomeni lojalno
bolje kot njegovim prednikom in da    se    povprečni nivo gmotnega udobja neprestano
to, da ne smejo nikdar priznati, da    se    je nauk spremenil ali da so zamenjali
To velja celo takrat, kar    se    često zgodi, ko je treba kakšen dogodek
Zagotoviti, da    se    vsi zapisani dokumenti ujemajo s trenutno
Potrebno pa je tudi zapomniti si, da so    se    dogodki zgodili tako, kakor je zaželeno.
Takšne ukane    se    je mogoče naučiti kot vsake druge mentalne
Nauči    se    ga večina članov Partije, gotovo pa
V Staroreku    se    to čisto odkrito imenuje »kontrola
V Novem jeziku    se    imenuje dvomišljenje, čeprav zajema
stvarnostjo; toda z vajo v dvomišljenju    se    tudi pomirja, da se resničnosti ni
v dvomišljenju se tudi pomirja, da    se    resničnosti ni zgodila sila.
mora pa biti tudi nezaveden, sicer bi    se    mu pridružil občutek hinavstva in z
bodisi ker so okostenele, bodisi ker so    se    zmehčale.
prevzetne, tako da jim ni uspelo prilagoditi    se    spreminjajočim se okoliščinam in so
uspelo prilagoditi se spreminjajočim    se    okoliščinam in so jih vrgli; ali pa
   Se    pravi, da so padle, ker so se nečesa
Se pravi, da so padle, ker so    se    nečesa zavedale ali ker se nečesa niso
padle, ker so se nečesa zavedale ali ker    se    nečesa niso zavedale.
lastno nezmotljivost z zmožnostjo učiti    se    iz preteklih napak.
so prav tisti, ki najbolje vedo, kaj    se    dogaja, tudi tisti, ki so najdlje od
razumeš, za kaj gre, tem huje varaš sam    sebe   : bolj si inteligenten, manj si umsko
histerija narašča čedalje bolj, više ko    se    vzpenjaš na družbeni lestvici.
Zavedajo    se   , da sprememba oblasti pomeni preprosto
favorizirani delavci, ki jim pravimo »raja,«    se    samo v presledkih zavedajo, kaj je
sovraštva, a kadar so prepuščeni sami    sebi   , so za dolga obdobja zmožni pozabiti,
in sramoti vsako načelo, za katero    se    je prvotno potegovalo socialistično
Ministrstev, iz katerih nam vladajo,    se    nekam nesramno postavljajo s premišljenim
Ministrstvo miru    se    ukvarja z vojno, Ministrstvo resnice
Kajti samo, če    se    ljudje sprijaznijo s protislovji, se
se ljudje sprijaznijo s protislovji,    se    lahko oblast obdrži neskončno dolgo,
treba postaviti vprašanje, za katero    se    do tega trenutka skoraj nismo menili.
Toda za tem    se    globoko skriva prvotni nagib, nevprašljivi
Winston    se    je zavedel tišine, tako kot se zaveš
Winston se je zavedel tišine, tako kot    se    zaveš nekega novega zvoka.
Zazdelo    se    mu je, da je Julija že nekaj časa zelo
Njene prsi so    se    dvigale in padale počasi in pravilno.
svetu sta resnica in neresnica in če    se    okleneš resnice tudi proti vsem drugim,
obrazu in gladko dekletovo telo, ki    se    je dotikalo njegovega, sta mu vzbujala
X Ko    se    je prebudil, ga je obhajal občutek,
Julija    se    je ob zvoku prebudila, se razkošno
Julija se je ob zvoku prebudila,    se    razkošno pretegnila in vstala iz postelje.
»Smešno je to, da sem    se    prepričala, da je polna.«
»Oblekla    se    bom,« je dodala.
»Zdi    se    mi, da je postalo hladneje.«
Tudi Winston je vstal in    se    oblekel.
Ko si je zapel pas na kombinezonu,    se    je napotil k oknu.
Spraševal    se    je, ali se ukvarja s pranjem, da se
Spraševal se je, ali    se    ukvarja s pranjem, da se preživlja,
se je, ali se ukvarja s pranjem, da    se    preživlja, ali pa je le sužnja dvajsetih
leto dni lepote divje rože in potem    se    je nenadoma napihnila kot oplojen sad
pogledom na bledo, brezoblačno nebo, ki    se    je razprostiralo nad dimniki v neizmerne
vendar skoraj natanko isti - ljudje, ki    se    niso nikoli naučili misliti, a kopičijo
Prej ali slej    se    bo to zgodilo: moč se bo spremenila
Prej ali slej se bo to zgodilo: moč    se    bo spremenila v zavest.
In dokler    se    to ne zgodi, čeprav bo do tega morda
»   Se    spominjaš,« je rekel, »drozga, ki nama
»Pel je, da bi ugodil    sebi   
»Midva sva mrtva,«    se    je poslušno oglasila v odmev Julija.
Winstonu    se    je zdelo, da mu je zmrznilo drobovje.
tako, kot bi ne bil v zvezi s kožo pod    seboj   .
»Ne premikajta    se   , dokler vama ne ukažemo.«
Začelo    se    je, slednjič se je začelo!
Začelo se je, slednjič    se    je začelo!
Boriti    se    za življenje, priti iz hiše, preden
Nepojmljivo je bilo, da bi    se    ne pokorila železnemu glasu za steno.
Tlesknilo je, kot bi    se    zavrtela ključavnica in zažvenketalo
Slika je padla na tla in odkrila za    seboj    telekran.
»Ne dotikajta    se    drug drugega.«
Nista    se    dotikala, a zdelo se mu je, da čuti
Nista se dotikala, a zdelo    se    mu je, da čuti drhtenje Julijinega
in nato zmešnjava jeznih glasov, ki    se    je končala s krikom bolečine.
»Mislim, da    se    vseeno lahko posloviva,« je rekla.
»Vseeno    se    lahko poslovita,« je rekel glas.
In nato    se    je vmešal čisto drug glas, tenak, kultiviran
boksarja, v katerem so bila usta le reža,    se    je ustavil nasproti njega, zamišljeno
Winston    se    je srečal z njegovimi očmi.
sladkornemu rožnemu popku s torte,    se    je zakotalila čez rogoznico.
pestjo udaril Julijo v pleksus, da    se    je zvila kot zložljiv meter.
Boreč    se    za sapo se je zvijala na tleh.
Boreč se za sapo    se    je zvijala na tleh.
Celo v svoji grozi    se    mu je zdelo, da čuti bolečino v lastnem
smrtna bolečina, ki je ves čas tam, a    se    ji še ne moreš prepustiti, kajti najprej
Misli, ki so prihajale same od    sebe   , a so se mu zdele popolnoma nezanimive,
ki so prihajale same od sebe, a so    se    mu zdele popolnoma nezanimive, so mu
Spraševal    se    je, ali so dobili gospoda Charringtona.
Spraševal    se    je, kaj so storili z žensko na dvorišču.
Opazil je, da ura na napušču kaže devet,    se    pravi enaindvajset.
Spraševal    se    je, ali se nista z Julijo navsezadnje
Spraševal se je, ali    se    nista z Julijo navsezadnje zmotila
Nekaj    se    je tudi spremenilo v Charringtonovi
Neki moški    se    je ubogljivo sklonil.
Njegovo telo    se    je zravnalo in zdelo se je, da je postalo
Njegovo telo se je zravnalo in zdelo    se    je, da je postalo večje.
Obraz    se    je le malo spremenil, vendar je to
bil v Ministrstvu ljubezni, a nikakor    se    ni mogel o tem prepričati.
Že    se    je naučil sedeti pri miru.
Zdelo    se    mu je, da ima nekaj krušnih drobtin
strahom in z bolečino v trebuhu, da bi    se    zelo zanimal za svojo okolico, a še
Psovali so stražarje,    se    divje bojevali, kadar so jim zaplenili
Veliko    se    je govorilo o taboriščih za prisilno
sklepal, kolikor imaš dobre zveze in    se    znajdeš.
z gostimi prameni belih las, ki so    se    ji razpustili v bojih, so brcajočo
Izmikali so    se    čevljem, s katerimi jih je skušala
Premolknila je,    se    potrepljala po prsih in rignila.
»Oprosti,« je rekla, »nisem čisto pri    sebi   
Sklonila    se    je naprej in izdatno bruhala na tla.
»Tako je bolje,« je rekla in    se    z zaprtimi očmi naslonila nazaj.
Oživela je,    se    obrnila, da bi si spet ogledala Winstona,
si spet ogledala Winstona, in zdelo    se    je, da ga je nemudoma vzljubila.
ogromno roko okoli ramen in ga stisnila k    sebi   , sopeč mu pivo in bruhanje v obraz.
»Tudi jaz    se    pišem Smith.«
prave starosti in postave in verjetno    se    ljudje nekoliko spremenijo po dvajsetih
Videti je bilo, da    se    partijski zaporniki bojijo govoriti
z drugimi in predvsem govoriti med    seboj   .
dveh članih Partije, ženskah, ki sta    se    tesno tiščali druga k drugi na klopi,
besed, in posebej omembo nečesa, kar    se    imenuje »soba ena nula ena,« česar
včasih slabše, in v skladu s tem so    se    mu širile in krčile misli.
Bili so trenutki, ko je stvari, ki    se    mu bodo zgodile, predvideval tako živo,
podkovanih škornjev na piščalih; videl    se    je, kako se zvija na tleh in kriči
škornjev na piščalih; videl se je, kako    se    zvija na tleh in kriči za milost skozi
čutil ljubezni do nje in celo to, kaj    se    dogaja z njo, ga je komaj zanimalo.
Rezilo    se    bo zagrizlo z nekakšno gorečo hladnostjo
Vse    se    je vrnilo v njegovo bolno telo, ki
je vrnilo v njegovo bolno telo, ki    se    je trepetaje zdrznilo ob najmanjši
To bi moralo biti lahko, ampak vedno    se    je zgubil v štetju na tej ali oni točki.
Bolj pogosto    se    je spraševal, kje je in kateri dnevni
V mislih    se    je selil s kraja na kraj in skušal
Jeklena vrata so    se    s treskom odprla.
Mlad častnik, postava v prilegajoči    se    črni uniformi, ki je bila videti, da
črni uniformi, ki je bila videti, da    se    čez in čez sveti v poliranem usnju
Vrata so    se    spet s treskom zaprla.
koraka z ene strani na drugo, kot bi    se    mu megleno dozdevalo, da mora biti
Tudi obril    se    ni že nekaj dni.
ličnic in mu dajala videz surovosti, ki    se    je čudno ujemala z njegovim velikim
Winston    se    je malo prebudil iz otopelosti.
S telekrana    se    ni razleglo vpitje.
Njegove oči so    se    počasi uprle v Winstona.
jo za hip pritisnil na senca, kot bi    se    skušal nečesa spomniti.
»Te stvari    se    zgodijo,« je nejasno začel.
»Mogel sem    se    domisliti enega samega primera - mogočega
Izraz njegovega obraza    se    je spremenil.
Pa tudi    se    mu v teh okoliščinah ni zdela posebno
Površno sta    se    pogovarjala še nekaj minut, nato pa
bil udobno sedel na preozki klopi,    se    je nemirno presedal z ene strani na
Winstonu    se    je skrčilo drobovje.
Vrata so    se    odprla.
Zdelo    se    je, da je minilo precej časa.
Njegove misli so    se    pogrezale okrog in okrog po istem tiru,
Ponoven krč v drobovju; težki škornji so    se    bližali.
Ko so    se    vrata odprla, je zračni val prinesel
Začel    se    je krčevito sprehajati gor in dol,
krivde in nekakšne neverne groze, da    se    taka beseda lahko nanaša nanj.
Postal je pred Winstonom in    se    začel sklicevati nanj : »Saj ne verjameš,
»Zdi    se   , da sem govoril znova in znova.«
nekaj krčevitih gibov gor in dol ter    se    večkrat hrepeneče ozrl po straniščni
»V celici    se    ne skriva obraza!«
Nato    se    je izkazalo, da je izplak pokvarjen
v Sobo 101 in Winston je opazil, da    se    je zdela, kot da se je skrčila in dobila
Winston je opazil, da se je zdela, kot da    se    je skrčila in dobila drugo barvo, ko
boječe švigale od obraza k obrazu ter    se    hitro obrnile drugam, če je s kom križal
Vrata so    se    odprla in pripeljali so nekega drugega
Zdelo    se    je, da je isto prišlo na misel hkrati
Okrog in okrog klopi so    se    nalahko zganili.
najprej begale k možu z obrazom lobanje,    se    nato s krivdo odvrnile, pa jih je nepremagljiva
Takoj    se    je začel nemirno presedati na sedežu.
»Obrni    se    k vratom.«
»Ne gani    se   
Vrata so    se    s treskom odprla.
mladi častnik vstopil in stopil vstran,    se    je izza njega pojavil majhen, čokat
Postavil    se    je nasproti moža brez brade in nato,
Zdelo    se    je, da ga je njegova moč skoraj zbila
Zelo rahlo ječanje ali cviljenje, ki    se    je zdelo nezavedno, je prišlo od njega.
Potem    se    je prevalil in se negotovo dvignil
Potem se je prevalil in    se    negotovo dvignil na roke in kolena.
Mož brez brade    se    je vzpel nazaj na svoj prostor.
Vrata so    se    odprla.
Mož    se    je s sklenjenimi rokami vrgel na kolena.
Mož    se    je divje ozrl po drugih jetnikih, kot
Njegove oči so    se    ustavile na zdruzganem obrazu moža
Možev glas    se    je zvišal v vreščanje.
Dva čokata stražnika sta    se    sklonila, da bi ga prijela za roke.
A tisti trenutek    se    je vrgel čez tla celice in zagrabil
Spustil    se    je v tuljenje brez besed kot žival.
pograbili, da bi ga odtrgali proč, pa    se    je oklepal s presenetljivo močjo.
Potem    se    je oglasil drugačen krik.
velikega napora, da ga ni gledal, a zdaj    se    je lakota umaknila žeji.
vsaj malo obvladal telesne občutke,    se    je groza vrnila.
želiš, kadar jo v resnici trpiš, naj    se    iz kakršnegakoli razloga poveča?
Spet so    se    približevali škornji.
Vrata so    se    odprla.
Izza njega    se    je pojavil širokopleč stražnik z dolgim
»Ne goljufaj    se   
omrtvičen je padel na kolena, oklepajoč    se    udarjenega komolca z drugo roko.
Vse    se    je razpršilo v rumeno svetlobo.
Svetloba    se    je razjasnila in lahko je videl, da
Stražnik    se    je smejal njegovemu zvijanju.
razlog na svetu, ne moreš želeti, naj    se    bolečina poveča.
junakov, je mislil spet in spet, ko    se    je zvijal na tleh in se jalovo držal
in spet, ko se je zvijal na tleh in    se    jalovo držal za onesposobljeno levico.
da je bil nekako pritrjen nanjo, da    se    ni mogel premakniti.
Luč, ki    se    mu je zdela močnejša kot ponavadi,
Bil je čas, ko    se    je njegova zavest, celo tiste vrste
človek ohrani v spanju, ustavila in    se    znova obudila po praznem premoru.
S tistim prvim udarcem na komolec    se    je začela mora.
Kasneje je spoznal, da je vse tisto, kar    se    je nato zgodilo, samo predhodno, rutinsko
pretepli, kako dolgo je pretepanje trajalo,    se    ni mogel spomniti.
Bili so časi, ko    se    je kotalil po tleh, brez sramu kot
stran v brezupnem prizadevanju izogniti    se    brcam, s tem pa je kratko in malo privabljal
ko je to trajalo in trajalo, dokler    se    mu kruto, hudobno in nepozabno ni zdelo
kar naprej pretepajo, temveč to, da    se    ni mogel prisiliti, da bi izgubil zavest.
začel kričati za usmiljenje, še preden    se    je pretepanje začelo, ko mu je bil
Spominjal    se    je tudi daljših obdobij okrevanja.
Spominjal    se    jih je megleno, ker jih je preživel
Spominjal    se    je celice z lesenim pogradom, nekakšne
Spominjal    se    je čemernega brivca, ki mu je prihajal
možje s hitrimi gibi in z bleščečimi    se    naočniki, ki so ga izmenično obdelovali
predvsem bolečina tisto, na kar so    se    zanašali.
je bilo neusmiljeno spraševanje, ki    se    je vleklo ure in ure, ko so ga zmedli,
spremenili ton, ga imenovali tovariš,    se    obračali nanj v imenu Partije in Angsoca
prizna, in potem hitro priznati, preden    se    strahovanje začne znova.
Nenadoma je poletel s sedeža,    se    potopil v oči in pogoltnile so ga.
Vrata so    se    s treskom odprla.
Mož v belem plašču    se    ni obrnil.
Kotalil    se    je po mogočnem hodniku, kilometer širokem,
gospod Charrington in vsi skupaj so    se    kotalili navzdol po hodniku ter rjoveli
prihodnost, je nekako preskočil in    se    niso zgodile.
Pognal    se    je z lesenega pograda na pol prepričan,
In enkrat, Winston    se    ni mogel spomniti, ali je bilo to v
glas, ki mu je bil rekel: »Srečala    se    bova na kraju, kjer ni teme,« v tistih
Ni    se    spominjal zadnjega zasliševanja.
Bilo je obdobje črnine in nato    se    je celica ali soba, kjer je bil zdaj,
Ležal je plosko na hrbtu in    se    ni mogel premakniti.
»Povedal sem ti,« je rekel O'Brien, »da    se    bova tukaj srečala, če kdaj.«
bolečina, ker ni mogel videti, kaj    se    dogaja, in imel je občutek, da mu zadajajo
Ni vedel, ali    se    ta stvar res dogaja ali pa ta učinek
ta učinek izzovejo z elektriko; telo    se    mu je raztezalo navzven, sklepe mu
je bil najhujši od vsega strah, da    se    mu bo vsak hip zlomila hrbtenica.
»Bojiš    se   , Winston,« je rekel O'Brien, opazujoč
O'Brien, opazujoč njegov obraz, »da    se    bo v naslednjem trenutku nekaj prelomilo.«
»Posebno    se    bojiš, da bo to hrbtenica.«
»Imaš živo predstavo o vretencih, ki    se    trgajo narazen in o hrbtenični tekočini,
narazen in o hrbtenični tekočini, ki    se    cedi iz njih.«
»Vidiš lahko, da    se    številke dvigajo do sto.«
»Če mi boš pravil laži,    se    poskušal na kakršenkoli način izmikati
»To veš že leta, čeprav si    se    boril proti tej vednosti.«
»Nezmožen si spominjati    se    resničnih dogodkov in prepričuješ se,
se resničnih dogodkov in prepričuješ    se   , da se spominjaš drugih dogodkov, ki
resničnih dogodkov in prepričuješ se, da    se    spominjaš drugih dogodkov, ki se niso
da se spominjaš drugih dogodkov, ki    se    niso nikoli zgodili.«
»Nikdar    se    nisi zdravil, ker tega nisi hotel.«
»Celo zdaj, tega    se    dobro zavedam, se oklepaš svoje bolezni
»Celo zdaj, tega se dobro zavedam,    se    oklepaš svoje bolezni pod vtisom, da
»S katero silo    se    trenutno vojskuje Oceanija?«
»Povej mi, kar misliš, da    se    spominjaš.«
»Spominjam    se   , da komaj do tedna, preden sem bil
Pravokoten kot papirja    se    je prikazal med O'Brienovimi prsti.
Nemogoče    se    je bilo premakniti tudi za centimeter
Neviden    se    je slabotni košček papirja zvrtinčil
O'Brien    se    je obrnil od stene.
»Spomnim    se    je.«
»Vi    se    je spomnite.«
»Jaz    se    je ne spomnim,« je rekel O'Brien.
bo tudi pozabil, kako je zanikal, da    se    je spominjal in pozabil akt pozabljenja.
Kako bi    se    mogel prepričati, da je vse to le zvijača?
Morda    se    v zavesti res lahko izvrši ta blazni
kot kdaj je imel videz učitelja, ki    se    muči s trmastim, a obetajočim otrokom.
Spet    se    je na Winstona spustil občutek nemoči.
O'Brien    se    je rahlo nasmejal.
kje kraj, svet trdnih predmetov, kjer    se    preteklost še dogaja?«
kako lahko preprečite ljudem, da bi    se    nehali spominjati?«
»Nisi    se    hotel ukloniti, kar je cena za duševno
objektivnega, zunanjega, kar obstaja samo po    sebi   
»Kadar slepiš sam    sebe   , da nekaj domnevaš, da vsak drug vidi
»In ne v individualni zavesti, ki    se    lahko moti, v vsakem primeru pa hitro
»To je dejstvo, ki    se    ga moraš znova naučiti, Winston.«
»Ponižati    se    moraš, preden lahko duševno ozdraviš.«
je premolknil, kot bi dovoljeval, da    se    to, kar je govoril, usede.
»Ali    se    spomniš, da si zapisal v dnevnik, Svoboda
Beseda    se    je končala v hlipanju od bolečine.
Igla na številčnici    se    je pognala do petinpetdeset.
Igla    se    je vzpela do šestdeset.
Igla    se    je morala spet dvigniti, pa ni gledal
potiskale njegovo telo navzdol, so    se    zrahljale.
drgetal, zobje so mu šklepetali, solze so    se    mu kotalile po licih.
Za trenutek    se    je kot otrok oklepal O'Briena, čudno
»Bolj    se    moraš potruditi.«
Mož v belem plašču    se    je sklonil in od blizu pogledal v Winstonove
Bolečina    se    je spet zmanjšala.
Winston    se    je lahko le v presledkih spomnil, zakaj
Zdelo    se    mu je, da se za stisnjenimi vekami
Zdelo se mu je, da    se    za stisnjenimi vekami gozd prstov giblje
gozd prstov giblje v nekakšnem plesu,    se    prepleta in razpleta, izginja drug
Skušal jih je prešteti, ni    se    spominjal, zakaj.
prstov je še vedno, kot premikajoča    se    drevesa, teklo mimo njega v vseh smereh,
drevesa, teklo mimo njega v vseh smereh,    se    križalo in razpletalo.
Skoraj isti hip    se    mu je po vsem telesu razširila blažena,
Odprl je oči in    se    hvaležno ozrl k O'Brienu.
Če bi    se    lahko premaknil, bi iztegnil roko in
je O'Brien prijatelj ali sovražnik,    se    je povrnil.
nikdar izgovorjene, je kraj, kjer bi    se    lahko srečala in govorila.
Njegov glas    se    je nenavadno spremenil in obraz mu
Sklanjal    se    je nad Winstona.
Winstonu    se    je znova stisnilo srce.
Ko bi bil mogel, bi    se    bil zaril globlje v posteljo.
A tisti hip    se    je O'Brien odvrnil.
»Namenila    se    je izkoreniniti krivoverstvo, pa se
se je izkoreniniti krivoverstvo, pa    se    je končalo tako, da ga je ovekovečila.«
»Ljudje so umirali, ker    se    niso hoteli odreči svojim pravim prepričanjem.«
stoletju, so bili totalitaristi, kot so    se    imenovali.«
»In predstavljali so si, da so    se    kaj naučili iz napak preteklosti; vsekakor
vse, kar si jim položil na usta, ki so    se    skrivale za psovke, obtožujoč in skrivajoč
skrivale za psovke, obtožujoč in skrivajoč    se    drug za drugim ter cvileč za milost.«
»In vendar    se    je že čez nekaj kratkih let vsa stvar
»Predvsem pa ne dovolimo, da bi    se    mrtvi vzdignili zoper nas.«
grdi obraz z nekoliko zoženimi očmi    se    je približal.
storil, niti najmanj spremenilo stvari,    se    vprašuješ, zakaj si v tem primeru delamo
O'Brien    se    je lahno nasmehnil.
»Kaj ti nisem ravnokar povedal, da    se    razlikujemo od preganjalcev iz preteklosti?«
»Mi    se    ne zadovoljujemo s pasivno pokorščino,
»Ko    se    nam boš nazadnje predal, mora biti
»Mi ne pokončamo krivoverca, dokler    se    nam upira; dokler se nam upira, ga
krivoverca, dokler se nam upira; dokler    se    nam upira, ga nikoli ne pokončamo.«
razlagajoč svoje krivoverstvo in opajajoč    se    z njim .«
»Nihče, ki ga privedemo na ta kraj,    se    nam nikdar ne postavi po robu.«
klonili, cvilili so, klečeplazili in    se    jokali - in na koncu to ni bilo zaradi
Ne pretvarja    se   , je mislil Winston, on ni hinavec,
Njegov duh je zajemal v    sebi    Winstonovega duha.
O'Brien    se    je ustavil in se ozrl k Winstonu.
O'Brien se je ustavil in    se    ozrl k Winstonu.
»Ne predstavljaj si, Winston, da    se    boš rešil, pa če se nam še tako popolnoma
si, Winston, da se boš rešil, pa če    se    nam še tako popolnoma vdaš.«
»In tudi, če    se    nam zahoče, da te pustimo preživeti
»Kar    se    zgodi s teboj tukaj, je za zmeraj.«
»Zgodile    se    ti bodo stvari, po katerih si ne boš
iztisnili iz tebe in te nato napolnili s    seboj   
Winston    se    je zavedal, da mu potiskajo neki težak
O'Brien    se    je usedel poleg postelje, tako da je
Dve blazini, ki sta    se    zdeli nekoliko mokri, sta se pritisnili
ki sta se zdeli nekoliko mokri, sta    se    pritisnili k Winstonovim sencem.
strahotno eksplozijo, oziroma nekaj, kar    se    je zdelo kot eksplozija, čeprav ni
Čeprav je že ležal na hrbtu, ko    se    je to zgodilo, je imel čuden občutek,
Tudi v glavi    se    mu je nekaj zgodilo.
Ko    se    mu je spet povrnil vid, se je spomnil,
Ko se mu je spet povrnil vid,    se    je spomnil, kdo in kje da je, ter spoznal
Spomnil    se    je tudi Evrazije in Eastazije, kdo
Pravzaprav    se    sploh ni zavedal, da je kakšna vojna.
»Ne spominjam    se   
»   Se    zdaj spomniš tega?«
»   Se    spomniš tega?«
»Pretvarjal si    se   , da si videl kos papirja, ki je dokazoval
»Zdaj    se    spomniš tistega trenutka, ko si si
»   Se    spomniš tega?«
»   Se    spomniš tega?«
jih je videl, za bežen hip, preden    se    je prizorišče njegovih misli spremenilo.
stari strah, sovraštvo in zmeda so    se    trumoma vrnili.
toda čeprav ga ni mogel znova doseči,    se    ga je zlahka spomnil, kot se človek
doseči, se ga je zlahka spomnil, kot    se    človek spominja živega doživetja v
O'Brien    se    je z nasmehom obrnil k Winstonu.
»   Se    spomniš, da si napisal v dnevnik,«
človek, ki te razume in s katerim    se    je mogoče pogovoriti?«
O'Brien    se    je spet nasmehnil.
»Redkokdaj sem videl koga, ki bi    se    nam tako hitro predal.«
Razum    se    mu je skrčil, ko je pomislil na neodgovorljive,
»Zavedam    se   , kdo sem.«
»Če    se    nam bo zahotelo, da te osvobodimo,
Prsi so    se    mu dvigale in padale malo hitreje.
videti senco smehljaja, ki je pričal, da    se    zabava.
Zdelo    se    je, da imajo celo njihova očala ironičen
Izraz O'Brienovega obraza    se    ni spremenil.
Igla    se    je zadrla v Winstonovo roko.
III »Za to, da    se    znova vključiš, so potrebne tri stopnje,«
Lahko    se    je izognil njenim mukam, če se je dovolj
Lahko se je izognil njenim mukam, če    se    je dovolj hitro odzival.
potegnil vzvod večidel samo takrat, kadar    se    je pokazal neumnega.
Ni    se    mogel spomniti, koliko zasedanj je
Zdelo    se    mu je, da se celoten postopek razteza
Zdelo se mu je, da    se    celoten postopek razteza v dolg, nedoločljiv
si ležal tu,« je rekel O'Brien, »si    se    pogosto spraševal - vprašal si celo
»   Se    spomniš, da si zapisal v dnevnik Razumem
»   Se    pravi, sodeloval sem pri pisanju.«
»Raja    se    ne bo nikoli uprla, niti v tisočih
»Ne more    se   
kdaj gojil sanje o oboroženi vstaji,    se    jim moraš odreči.«
»In zdaj    se    povrniva k vprašanju o kako« in »zakaj.«
»Dovolj dobro razumeš kako«    se    Partija drži na oblasti.
»Zdaj pa mi povej zakaj«    se    oklepa oblasti.
Lahni, blazni preblisk navdušenja    se    je vrnil na O'Brienov obraz.
Da    se    je polastila oblasti zato, ker so ljudje
posvečena ločina, ki dela zlo, da bi    se    lahko iz tega rodilo dobro, žrtvujoč
»Mi    se    razlikujemo od vseh drugih oligarhij
»Pretvarjali so    se   , morda celo verjeli, da so se polastili
»Pretvarjali so se, morda celo verjeli, da so    se    polastili oblasti neradi in za omejen
»Mi vemo, da    se    nihče nikoli ne polasti oblasti z namenom,
nikoli ne polasti oblasti z namenom, da    se    ji bo odpovedal.«
nekakšne obrzdane strasti, pred katero    se    je čutil brez moči, a bil je utrujen.
očmi je imel vrečice, pod ličnicami    se    mu je koža povešala.
O'Brien    se    je sklonil nadenj, namenoma mu je približal
Obrnil    se    je od postelje in se začel sprehajati
Obrnil se je od postelje in    se    začel sprehajati gor in dol, z eno
»Če pa    se    lahko potopi v Partijo, tako da je
Divje si je prizadeval, da bi    se    dvignil v sedečo lego, pa se mu je
da bi se dvignil v sedečo lego, pa    se    mu je le toliko posrečilo, da si je
»Postopoma    se    boš naučil, Winston.«
»Moraš    se    znebiti predstav iz devetnajstega stoletja
»Sonce in zvezde    se    vrtijo okoli nje .«
Winston    se    je spet krčevito zganil.
plovemo po oceanu ali če napovemo mrk,    se    nam večkrat zdi primerno dopustiti,
večkrat zdi primerno dopustiti, da    se    zemlja vrti okoli sonca in da so zvezde
zganil kotiček O'Brienovih ust, ko    se    je ozrl po njem.
»Beseda, ki    se    je skušaš domisliti, je solipsizem.«
»Pa    se    motiš.«
»Resnična oblast, oblast, za katero    se    moramo boriti noč in dan, ni oblast
človek trpi, kako si lahko prepričan, da    se    podreja tvoji volji in ne svoji?«
»   Se    ti zdaj svita, kakšen svet ustvarjamo?«
ne manj, ampak bolj neusmiljen, ko    se    bo oplemenitil.«
besnost, zmagoslavje in poniževanje samega    sebe   
»Že zdaj lomimo navado mišljenja, ki    se    je preživela iz predrevolucijskega
radovednosti ne bo, za potek življenja    se    ne bo nihče menil.«
Winston pa    se    je spet poskušal še bolj prilepiti
Zdelo    se    mu je, da mu je zmrznilo srce.
ti, odkar si v naših rokah - vse to    se    bo nadaljevalo in še huje.«
aretacije, mučenja, usmrtitve, izginotja    se    ne bodo nikdar nehala.«
popolnoma spokorjen, osvobojen samega    sebe    in se nam bo sam od sebe plazil pred
spokorjen, osvobojen samega sebe in    se    nam bo sam od sebe plazil pred nogami.«
osvobojen samega sebe in se nam bo sam od    sebe    plazil pred nogami.«
»Kot vidim,    se    ti začenja svitati, kakšen bo ta svet.«
»Nikdar    se    ne bi ohranila.«
»Razkrojila bi    se   
»Denimo, da    se    nam zahoče, da se hitreje izrabimo.«
»Denimo, da se nam zahoče, da    se    hitreje izrabimo.«
nad tem, kar mu je pravil O'Brien,    se    je vrnil v napad.
si domišljaš, da obstaja nekaj, kar    se    imenuje človeška narava, ki se bo zgrozila
kar se imenuje človeška narava, ki    se    bo zgrozila nad našim početjem in se
se bo zgrozila nad našim početjem in    se    nam postavila po robu.«
»Ali pa si    se    morda vrnil k svoji stari misli, da
»Ali vidiš kakšen dokaz, da    se    to dogaja?«
»Ali pa kakšen razlog, zakaj naj bi    se   
»Pa    se    imaš ti za človeka?«
Njegovo vedenje    se    je spremenilo in postalo ostrejše:
spremenilo in postalo ostrejše: »In ti    se    imaš za moralno boljšega od nas, z
»Da, imam    se    za boljšega.«
je imel z O'Brienom tiste noči, ko    se    je včlanil v Bratovščino.
Slišal    se    je obljubljati, da bo lagal, kradel,
Vezi so    se    zrahljale.
Winston    se    je spustil na tla in negotovo vstal.
»Videl    se    boš takega, kot si.«
Zadrga    se    mu je že davno odtrgala z njega.
Ni    se    mogel spomniti, ali si je kdajkoli,
Pod kombinezonom so    se    mu okoli telesa ovijale umazane zelenkaste
Približal    se    mu je in nato obstal.
Izvil    se    mu je nehoten krik.
Obstal je, ker    se    je bal.
Pomaknil    se    je bliže ogledala.
večnega jetnika, z visokim čelom, ki    se    je podaljševalo v plešasto lobanjo,
je bil gotovo njegov obraz, a zdelo    se    mu je, da se je bolj spremenil kot
njegov obraz, a zdelo se mu je, da    se    je bolj spremenil kot njegova notranjost.
gležnja je bil vneta kepa, s katere so    se    lupile kožne luskine.
bil ozek kot pri okostnjaku, noge so    se    mu tako posušile, da so bila kolena
votlino, tenki vrat je bil videti, kot da    se    dvojno krivi pod težo lobanje.
»Poglej    se   , kakšen si!« je rekel.
»Zdaj pa    se    obrni in se spet poglej v tisto ogledalo.«
»Zdaj pa se obrni in    se    spet poglej v tisto ogledalo.«
»Zdaj pa    se    obleci.«
Winston    se    je začel oblačiti s počasnimi, togimi
Zdelo    se    je, da še zdaj ni opazil, kako je suh
Samo ena misel    se    mu je motala po glavi: da mora biti
Preden    se    je zavedel, kaj počne, se je zrušil
Preden se je zavedel, kaj počne,    se    je zrušil na majhno pručko, ki je stala
Zavedal    se    je svoje grdote, neprivlačnosti, svežnja
in joče v ostri beli svetlobi, a ni    se    mogel ustaviti.
je tisto, v kar si privolil, ko si    se    postavil Partiji po robu.«
»Nič    se    ti ni zgodilo, česar ne bi bil sam
opsovan, tulil si od bolečin, valjal si    se    po tleh v lastni krvi in bruhanju.«
»Ali    se    lahko domisliš enega samega ponižanja,
domisliš enega samega ponižanja, ki bi    se    ti ne bilo zgodilo?«
Ozrl    se    je navzgor k O'Brienu.
O'Brienu    se    je vedno posrečilo razumeti, kar si
trivialnih podrobnosti je izpovedal vse, kar    se    je zgodilo na njunih srečanjih, vse
Okopal    se    je in dovolili so mu, da se je kar
Okopal se je in dovolili so mu, da    se    je kar pogosto umival v pločevinastem
obroke na štiriindvajset ur; včasih    se    je megleno spraševal, ali jih dobiva
Že davno    se    je navadil spati z močno svetlobo na
Zdelo    se    mu je, da ni v tem nobene razlike,
počel, pač pa je le sedel na soncu in    se    pogovarjal o miroljubnih stvareh.
Zdelo    se    mu je, da je izgubil moč intelektualnega
Ni    se    dolgočasil, ni čutil želje po pogovoru
da leži pri miru in da čuti, kako    se    mu moč nabira v telesu.
Tu pa tam    se    je potipal in se skušal prepričati,
Tu pa tam se je potipal in    se    skušal prepričati, ali ni le iluzija,
Končno ni bilo več nobenega dvoma, da    se    je zredil.
Lotil    se    je težjih vaj in že je bil presenečen
ni mogel stati na eni nogi, ne da bi    se    bil prevrnil.
Počepnil je na pete in odkril, da    se    lahko le s smrtnimi bolečinami v stegnih
Plosko    se    je ulegel na trebuh in skušal dvigniti
Bilo je brezupno, niti za centimeter    se    ni mogel dvigniti.
naključju položil roko na plešasto glavo,    se    je spomnil razbrazdanega, razdejanega
Kapituliral je; s tem    se    je strinjal.
pripravljen kapitulirati zdavnaj pred tem, ko    se    je za to odločil.
dojel puhlost svojega poskusa, da bi    se    uprl oblasti Partije.
Da, celo... Ni    se    mogel več bojevati proti Partiji.
Tako mora biti: kako bi    se    lahko nesmrtni kolektivni možgani motili?
Šlo je le za vprašanje, kako    se    naučiti misliti, kot mislijo oni.
Svinčnik med prsti    se    mu je zdel debel in okoren.
Zdelo    se    mu je, da se njegove misli ne morejo
Zdelo se mu je, da    se    njegove misli ne morejo osredotočiti,
misli ne morejo osredotočiti, kot bi    se    pred nečim skrivale.
je, da ve, kaj pride za tem, a za hip    se    ni mogel domisliti.
Ko    se    je domislil, je bilo to le po zavestnem
kaj mora biti; ni mu prišlo samo od    sebe   .
Spominjal    se    je, da se je spominjal nasprotnih stvari,
Spominjal se je, da    se    je spominjal nasprotnih stvari, a to
Samo predati si    se    moral in vse drugo je sledilo.
plaval proti toku, ki te meče nazaj, če    se    še tako trdo boriš, pa se nato odločiš,
nazaj, če se še tako trdo boriš, pa    se    nato odločiš, da se obrneš in plavaš
trdo boriš, pa se nato odločiš, da    se    obrneš in plavaš s tokom, namesto da
Nič    se    ni spremenilo razen tvojega stališča;
tvojega stališča; vnaprej odločena stvar    se    v vsakem primeru zgodi.
Komaj je še vedel, zakaj    se    je kdaj upiral.
istočasno mislim, da to vidim, potem    se    je stvar zgodila.«
gladino, mu je vdrla v glavo misel: »To    se    v resnici ne zgodi.«
zunaj človeka, »resnični« svet, kjer    se    dogajajo »resnične« stvari.
Vse    se    dogaja v zavesti.
Kar    se    zgodi v vseh zavestih, pa se resnično
Kar se zgodi v vseh zavestih, pa    se    resnično zgodi.
Ni mu bilo težko znebiti    se    zmote in ni bil v nevarnosti, da ji
mora nastati slepa pega, kadarkoli    se    približaš nevarni misli.
Lotil    se    je vežbanja v kriminalstopu.
pravi, da je led težji od vode - in    se    nato vadil tako, da ni zapažal in ni
najbolj tankoumno rabiti logiko, nato pa    se    ne zavedati najbolj grobih logičnih
Ves ta čas pa    se    je z enim delom možganov spraševal,
Vendar je bilo tudi čisto mogoče, da    se    bo pred ustrelitvijo vsa drama z aretacijo
mogoče je bilo, da sredi noči: nekoč -    se    je potopil v čudno, blaženo sanjarjenje.
sončni cesti, kilometre široki, in zdelo    se    je, da po njej hodi v delirij, ki ga
Nenadoma    se    je zdrznil, tako ga je pretresla groza.
Zaslišal    se    je glasno kričati:
Zdelo    se    mu je, da ni le poleg njega, temveč
Legel je nazaj na posteljo in    se    skušal pomiriti.
Pokoraval    se    je Partiji, a sovražil jo je še vedno.
Zdaj    se    je umaknil korak dalje: v duhu se je
Zdaj se je umaknil korak dalje: v duhu    se    je vdal, a upal je obdržati notranjost
Poleg tega so mu, odkar    se    je zadnjič videl v ogledalu, dali nov
ohraniti zase, skriti tudi pred samim    seboj   .
Nekega dne    se    bodo odločili, da ga ustrelijo.
Nisi mogel povedati, kdaj    se    bo to zgodilo, toda nekaj sekund prej
V tem času    se    bo svet v njem obrnil.
bi bila izgovorjena beseda, ne da bi    se    ustavil v koraku, ne da bi se mu spremenila
da bi se ustavil v koraku, ne da bi    se    mu spremenila poteza na obrazu - nenadoma
nenadoma bo skrivanja konec in penk!    se    bodo sprožile baterije njegovega sovraštva.
vprašanje degradiranja, pohabljenja samega    sebe   .
Moral    se    je potopiti v najbolj umazano umazanijo.
Zdelo    se    je, da je velikanski obraz (ker ga
ki so ti sledile sem ter tja, sam od    sebe    priplaval v njegove misli.
Jeklena vrata so    se    s treskom odprla.
»Ni dovolj, da    se    mu pokoriš; ljubiti ga moraš.«
stopnji svojega jetništva je vedel, ali    se    mu je vsaj zdelo, da ve, kje v poslopju
zdelo, da ve, kje v poslopju brez oken    se    nahaja.
Za trenutek je bil sam, potem pa so    se    vrata odprla in vstopil je O'Brien.
Vrata so    se    spet odprla.
Premaknil    se    je nekoliko v stran, tako da je Winston
Zdelo    se    mu je, da mu drobovje vodeni.
»   Se    spomniš,« je rekel O'Brien, »trenutka
Zamišljeno je zrl v daljavo, kot bi    se    obračal na poslušalstvo nekje za Winstonovim
»Bolečina sama po    sebi   ,« je rekel, »ni zmeraj dovolj.«
»So priložnosti, ko    se    človek postavi bolečini po robu, celo
»To je le nagon, ki    se    mu je nemogoče upreti.«
»So oblika pritiska, ki    se    mu ne moreš upirati, tudi ko bi hotel.«
»Ti    se    zavedaš tega.«
»Slišal si o stvareh, ki    se    dogajajo v revnih četrteh tega mesta.«
Iz kletke    se    je zaslišalo cviljenje.
Winstonu    se    je zdelo, da ga dosega iz velike daljave.
Podgani sta    se    bojevali; skušali sta priti druga k
Tudi za tega    se    mu je zdelo, da prihaja od zunaj.
Winston    se    je besno poskušal odtrgati s stola.
»Maska    se    bo prilegla tvoji glavi, ne da bi pustila
»Sestradani zverini    se    bosta pognali ven kot krogli.«
»Si kdaj videl podgano, kako    se    požene skozi zrak?«
»Skočili ti bosta v obraz in    se    zažrli naravnost vanj.«
»Včasih    se    prekopljejo skozi lica in požrejo jezik.«
Kletka je bila bliže; pomikala    se    je čedalje bliže.
vrsto predirljivih krikov in dozdevalo    se    mu je, da prihajajo iz zraka nad njegovo
Toda besno    se    je bojeval proti paniki.
Vsa notranjost    se    mu je divje skrčila od gnusa in skoraj
Vendar    se    je vrnil iz črnine, oklepajoč se misli.
Vendar se je vrnil iz črnine, oklepajoč    se    misli.
Bila je ena in samo ena pot, da    se    reši.
človeka, telo drugega človeka, med    sebe    in podgane.
Maska    se    mu je zapirala na obraz.
drug kovinski žvenket in vedel, da so    se    vratca kletke žvenketaje zaprla, ne
Kdaj pa kdaj    se    je ozrl navzgor in ošinil velikanski
samo glasba, bilo pa je mogoče, da    se    bo zdaj zdaj oglasilo posebno poročilo
Oceanija je bila vedno v vojni z Evrazijo)    se    je pomikala proti jugu z grozljivo
Kot ponavadi    se    je po njem stresel in celo malo zagolsnilo
njem stresel in celo malo zagolsnilo    se    mu je.
in saharin, kar je bilo že samo po    sebi    dovolj priskutno, niso mogli prikriti
Bile so nekaj, česar    se    je le na pol zavedal, kar mu je lebdelo
Ko    se    je gin v njem dvignil, je rignil skozi
Zredil    se    je, odkar so ga izpustili in si pridobil
Spet    se    je oglasila cingljajoča glasba.
Winstonu    se    je zganilo pri srcu.
Zdelo    se    mu je, da res vidi evrazijsko armado,
ki gomazi čez nikdar prebito mejo in    se    kot kolona mravelj preliva v konico
videl drugo, tajno zbrano silo, ki    se    nenadoma pojavi ob njihovi zaščitni
povedati, katera plast je na dnu -    se    je borila v njem.
belega tekača na svoje mesto, a za hip    se    ni mogel posvetiti resnemu preučevanju
»Kar    se    zgodi tu, je za zmeraj« , je rekel
Lahko bi    se    domenil za ponovno srečanje z njo,
Pravzaprav sta    se    srečala po naključju.
marcu, ko je bila zemlja kot železo in    se    je vsa trava zdela mrtva in ni bilo
nekaj pomladanskih žafranov, ki so    se    prerinili skoz zemljo in jih je bril
je zagledal slabih deset metrov od    sebe   .
Takoj ga je prešinila misel, da    se    je na neki težko opredeljivi način
drug mimo drugega brez pozdrava; potem    se    je obrnil in ji sledil, ne prav vneto.
Zavila je v stran čez travo, kot bi    se    ga skušala znebiti, potem pa se je
bi se ga skušala znebiti, potem pa    se    je zdelo, da se je vdala v to, da ga
skušala znebiti, potem pa se je zdelo, da    se    je vdala v to, da ga ima ob strani.
Ustavila sta    se   .
Lahko bi    se    ulegla na tla in počela tisto, če bi
Z ničemer    se    ni odzvala objemu njegove roke; še
odzvala objemu njegove roke; še izviti    se    ni skušala.
brazgotina, deloma zakrita z lasmi,    se    ji je vlekla čez čelo in sence; a to
Spomnil    se    je, kako je nekoč po eksploziji raketne
Spraševal    se    je, ali prihaja ta odpor zgolj iz preteklosti
Zdi    se   , da so tudi njene noge postale širše,
»In morda    se    lahko kasneje pretvarjaš, da je bila
»Takrat, ko    se    to dogaja, misliš zares.«
»Misliš, da ni druge poti, da    se    rešiš, in si čisto pripravljen, da
rešiš, in si čisto pripravljen, da    se    rešiš tako.«
»Želiš , da    se    to zgodi tistemu drugemu človeku.«
Zdelo    se    je, da ni več kaj reči.
»Morava    se    še kdaj srečati,« je rekel.
»Da,« je rekla, »morava    se    še kdaj srečati.«
Ni    se    ga pravzaprav poskušala otresti, a
Odločil    se    je, da jo pospremi vse do postaje podzemske
postaje podzemske železnice, nenadoma pa    se    mu je to zasledovanje v mrazu zazdelo
bi izginil od Julije, pač pa da bi    se    vrnil v kavarno Pod kostanjem, ki se
se vrnil v kavarno Pod kostanjem, ki    se    mu ni še nikdar zdela tako privlačna
poskusil ujeti, potem pa je zastal,    se    obrnil in odšel v nasprotno smer.
Ko je prehodil petdeset metrov,    se    je ozrl.
»Takrat, ko    se    to dogaja,« je bila rekla, »misliš
Nekaj    se    je spremenilo v glasbi, ki je žvenketala
In nato - morda    se    to ni zgodilo, morda je bil le spomin,
opazil, da je njegov kozarec prazen, in    se    je vrnil s steklenico gina.
Ko    se    je zbudil, redko kdaj pred enajsto,
in z žgočimi usti ter s hrbtom, ki    se    mu je zdel ves polomljen, bi mu bilo
Nihče    se    ni več menil za to, kaj počne, noben
ter opravil malo dela, ali tisto, kar    se    je imenovalo delo.
iz enega od nešteto odborov, ki so    se    ukvarjali z manjšimi težavami, nastajajočimi
Ukvarjali so    se    z izdelavo nečesa, kar se je imenovalo
Ukvarjali so se z izdelavo nečesa, kar    se    je imenovalo Začasno poročilo, a kaj
Bili so dnevi, ko so    se    sešli in nato takoj spet razšli, odkrito
A bili so drugi dnevi, ko so    se    skoraj zagnano lotili dela, uprizarjajoč
ko so cepili dlake pri definicijah,    se    spuščali v velike odmike od snovi in
razsežno belo pogrnjeno posteljo in    sebe   , dečka devetih ali desetih let, ki
ali desetih let, ki sedi na tleh in    se    vzradoščeno smeje ter stresa škatlo
Njegova mati mu sedi nasproti in    se    tudi smeje.
Dobro    se    je spominjal tistega dne, dež se je
Dobro se je spominjal tistega dne, dež    se    je ulival in vse preplavljal, voda
svetloba znotraj je bila premedla, da bi    se    bilo dalo brati.
Winston    se    je cmeril in kujal, zaman zahteval
ki je bila poredkoma še odprta, in    se    vrnila s kartonsko škatlo, v kateri
Še vedno    se    je spominjal vonja po mokri lepenki.
košček sveče in sedli so na tla, da bi    se    igrali.
volje in je vriskal od smeha, ko so    se    gumbi obetajoče vzpenjali po lestvicah
igri, je sedela, oprta na blazino, in    se    smejala, ker so se smejali drugi.
oprta na blazino, in se smejala, ker so    se    smejali drugi.
Nekatere stvari so    se    zgodile, druge se niso.
Nekatere stvari so se zgodile, druge    se    niso.
Obrnil    se    je nazaj k šahovnici in spet dvignil
Zdrznil    se    je, kot bi se vanj zarila igla.
Zdrznil se je, kot bi    se    vanj zarila igla.
Novica    se    je širila po cestah kot čarovnija.
oddajal telekran, da je spoznal, da    se    je vse zgodilo tako, kot je predvideval;
velikanska, iz morja vstala armada    se    je skrivoma zbrala, nenaden udarec
Odlomki zmagoslavnih fraz so    se    prebili skoz trušč: »Obsežen strateški
Winstonove noge so    se    pod mizo krčevito premikale.
Ni    se    ganil s sedeža, a v duhu je tekel,
Skala, ob katero so    se    azijske horde zaman zaganjale!
minutami - glodal v njegovem srcu dvom, ko    se    je spraševal, ali bodo novice s fronte
Mnogo    se    je spremenilo v njem od tistega prvega
nepogrešljiva, zdravilna sprememba    se    ni zgodila v njem vse do tega trenutka.
Natakarji so    se    vračali k delu.
Eden    se    je približal s steklenico gina.
soncu, in z oboroženim stražnikom za    seboj   .
Zastrmel    se    je v velikanski obraz.
trajalo, da je spoznal, kakšen nasmeh    se    skriva za temnimi brki.
Izbojeval je bitko nad samim    seboj   .
Medtem pa    se    je stalno krepil in člani Partije so
si heretične misli - to je misli, ki    se    razlikuje od načel Angsoca - dobesedno
druge pomene pa tudi možnost, da bi    se    do njih prišlo po posredni metodi.
Ni pa šlo samo za to, da    se    odpravijo izrazito krivoverske besede;
besede; redukcija besednjaka je bila sama    sebi    namen, in nobeni besedi, ki jo je
Besednjak Novoreka    se    je delil na tri jasno ločene razrede,
stvari kot jesti, piti, delati, oblačiti    se   , vzpenjati in spuščati se po stopnicah,
oblačiti se, vzpenjati in spuščati    se    po stopnicah, voziti se, vrtnariti,
in spuščati se po stopnicah, voziti    se   , vrtnariti, kuhati in podobno.
samostalnika, pridevnika ali prislova (načelno    se    to nanaša tudi na čisto abstraktne
Pri tem    se    niso držali etimoloških načel: v nekaterih
etimoloških načel: v nekaterih primerih    se    je obdržal samostalnik, v drugih pa
Nekateri današnji pridevniki so    se    obdržali, tako dober, močan, velik,
Ohranil pa    se    ni nobeden od sedanjih prislovov, z
sedanjih prislovov, z izjemo tistih, ki    se    končujejo na - no, kajti to pripono
Poleg tega je bilo mogoče - načelno    se    tudi to nanaša na vsako besedo v jeziku
naraven par izrazov z nasprotnim pomenom,    se    je bilo treba samo odločiti, katero
Tudi nepravilni glagoli so    se    spregali tako kot pravilni; tako se
se spregali tako kot pravilni; tako    se    je glagol iti spregal idem, ideš, ide,
Vse množinske oblike so    se    tvorile z dodajanjem obrazila - i.
Vsa stopnjevanja pridevnikov so    se    ravnala po pravilih stopnjevanja z
Vse te besedne vrste so    se    ravnale po starodavni rabi, le da so
vstavljene v besede izredne črke ali pa    se    je obdržala arhaična oblika.
Tako dobljeni amalgam    se    je lahko rabil kot samostalnik ali
rabil kot samostalnik ali glagol in    se    je pregibal v skladu z običajnimi pravili.
bil tak: »Tisti, katerih nazori so    se    izoblikovali pred Revolucijo, ne morejo
izumljanjem novih besed, temveč s tem, da so    se   , potem ko so jih izumili, prepričali,
izumili, prepričali, kaj pomenijo;    se    pravi, da so preverili, kolikšen obseg
Ni mu bilo treba vedeti, da    se    ti bogovi imenujejo Baal , Oziris,
nadalje tudi spolno razmerje, ki je samo    sebi    namen.
kaj je mišljeno z izrazom pravseks -    se    pravi, normalni spolni stik med možem
skoraj natančno nasprotje tega, kar    se    je zdelo, da pomenijo.
imele hkrati pomen »dobrega,« kadar so    se    nanašale na Partijo, in »slabega,«
na Partijo, in »slabega,« kadar so    se    nanašale na sovražnika.
je tudi veliko število besed, ki so    se    na prvi pogled zdele okrajšave in ki
izjeme prikrojeno v domačo obliko;    se    pravi, strnjeno v eno samo, lahko
V Ministrstvu resnice    se    je, na primer, Oddelek za dokumentacijo,
imenoval Dokod, Oddelek za književnost    se    je imenoval Knijižod, Telegramski oddelek
Opaženo je bilo, da    se    v takih okrajšavah ime zoži in tankoumno
saj odreže večino asociacij, ki bi    se    ga sicer držale.
Nanaša    se    na nekaj malone tako zlahka prepoznavnega
internacionala sintagma, pri kateri    se    je človek prisiljen pomuditi vsaj za
S tem    se    je ujemala tudi navada krajšanja, kjerkoli
pravilnost so mu žrtvovali, kadarkoli    se    je zdelo potrebno.
Dejansko    se    je Novorek od drugih jezikov razlikoval
Ravnali so    se    po istih slovničnih pravilih kot besede
Le peščica besed    se    je pojavljala na vseh seznamih in ni
navade ali metode mišljenja, ne ozirajoč    se    na posamezne panoge.
teoretično obstajala možnost, da bi    se    človek pri rabi novoreških besed spomnil
njihovih prvotnih pomenov; v praksi pa    se    vsakomur, ki je bil dobro podkovan
izogniti, v nekaj generacijah pa naj bi    se    zgubila celo sama možnost takega spodrsljaja.
»intelektualno svoboden,« tako kot bi    se    denimo človek, ki ni nikdar slišal
bi bili takšni odlomki, tudi ko bi    se    po naključju še ohranili, nerazumljivi
odlomek iz Staroreka v Novorek, razen če    se    je nanašal na tehnični postopek ali
lahko le predmet ideološkega prevoda -    se    pravi, spreminjanja tako v pomenskem
nemogoče bi bilo to prenesti v Novorek in    se    hkrati držati smisla, ki ga ima izvirnik.
lahko le ideološki prevod, s tem pa bi    se    Jeffersonove besede spremenile v hvalnico
PRVA KNJIGA 1. Včeraj sem    se    napotil z Aristonovim sinom Glavkonom
sprevodu domačini, in prav tako sijajni so    se    mi zdeli Tračani.
sva odmolila in si vse ogledala, sva    se    odpravila nazaj v mesto.
Obrnil sem    se    in ga vprašal, kje je.
»Sokrat, zdi    se    mi, da ste namenjeni domov, v mesto.«
»Ali    se    zdaj z nama spoprimeta - ali pa ostaneta
»Potem    se    kar sprijaznita s tem, da vaju nočemo
mislijo prirediti še nočno slavje, ki    se    ga bo splačalo videti.
Zato    se    bomo po večerji odpravili tja in si
Tam    se    bomo srečali s številnimi mladimi ljudmi
srečali s številnimi mladimi ljudmi in    se    z njimi spodbudno pogovarjali.
Zato    se    ne pomišljajta in ostanita!«
»Zdi    se    mi, da bova morala ostati.«
je bil tudi Polemarhov oče Kefal, ki    se    mi je zdel zelo star, sicer pa ga že
Zato    se    ne pomišljaj, temveč se rad pomudi
Zato se ne pomišljaj, temveč    se    rad pomudi pri teh mladih ljudeh tu
»s starimi ljudmi    se    resnično zelo rad pogovarjam.
Od njih    se    moramo namreč učiti; saj so že prej
Pogosto    se    sestajamo možje istih let in potrjujemo
Ko    se    pogovarjamo, skoraj vsi tarnajo in
pogovarjamo, skoraj vsi tarnajo in    se    z otožnostjo spominjajo mladostnih
Nekateri    se    tudi pritožujejo, da svojci z njimi
Meni    se    zdi, Sokrat, da ti ne obtožujejo pravega
Naletel pa sem že na mnoge, ki    se    ne počutijo slabo, tako se je nekoč
mnoge, ki se ne počutijo slabo, tako    se    je nekoč namerilo, da sem bil ravno
poželenja začenjajo popuščati in slabeti,    se    v celoti uresničujejo Sofokleve besede:
uresničujejo Sofokleve besede: človek    se    dejansko znebi številnih divjih zapovednikov.
Pravilna pa    se    mi zdi Temistoklova beseda.
Kajti ded - imenoval    se    je kakor jaz - je podedoval približno
»Zakaj sem te vprašal: kakor    se    mi zdi, nisi posebno zagledan v denar;
prej ni poznal, kakor hitro začuti, da    se    bliža smrti.
zasmehovane zgodbe o Hadu, kjer da    se    morajo pokoriti tisti, ki za življenja
življenju zagrešil mnogo krivičnih dejanj,    se    kakor otroci prestrašen zbuja iz spanja
spreminjajoče    se    misli.
dolguje daritev in ljudem ne denarja in    se    zato brez strahu lahko poslovi od življenja,
je smeje    se    odvrnil in hkrati odšel k svoji daritvi.
»ti dedič pogovora, kako    se    glasijo Simonidove besede o pravičnosti,
kar mu dolguje in kar mu pristaja, da    se    lahko imenuje zdravstvo?«
Kaj pa oddaja umetnost, ki naj    se    imenuje pravičnost, in komu to oddaja?«
»Da morda, prijatelj, če    se    ne oziramo na uporabo denarja pri nakupu
»Tako    se    mi zdi.«
»Tako    se    zdi.«
»Tudi tisti, ki    se    zna obvarovati bolezni, lahko potemtakem
»Tako    se    mi zdi.«
»S tem    se    nama razkriva najin pravičnik kot tat
Tega si    se    gotovo naučil pri Homerju, ki s posebno
tiste druge, ki so to v resnici, čeprav    se    na zunaj ne zdijo?«
»Ali    se    ne motijo ljudje v tem, da se jim mnogi
»Ali se ne motijo ljudje v tem, da    se    jim mnogi zdijo dobri, ne da bi bili,
»To    se    glasi mnogo bolje.«
»Potem za mnoge, da, za vse, ki    se    v ljudeh motijo, tole velja: prav ravnajo
Toda lotiva    se    stvari malo drugače!
»Ko sva rekla: kdor    se    nam zdi dober, je naš prijatelj.«
»Prijatelj je tisti, ki    se    nam zdi dober in to tudi dejansko je;
dober in to tudi dejansko je; kdor    se    tako samo zdi, ne da bi tudi bil, ta
tako samo zdi, ne da bi tudi bil, ta    se    tudi samo zdi, da je prijatelj, v resnici
»Ljudem    se    potemtakem zaradi prizadete škode zoži
»Tako    se    zdi.«
»Potemtakem    se    bova,«
katerega drugega bogatega in svoje moči    se    zavedajočega moža.«
10. Trazimah    se    je bil že večkrat zagnal, da bi sredi
Mogočno    se    je glasila njegova beseda:
In kako nemogoče    se    vedeta, ko se nenehoma drug drugemu
In kako nemogoče se vedeta, ko    se    nenehoma drug drugemu priklanjata!
Prestrašil sem    se    teh njegovih besed in se stresel ob
Prestrašil sem se teh njegovih besed in    se    stresel ob njegovem pogledu; in prepričan
»Trazimah, ne jezi    se    na naju!
mnogo dragocenejša kakor zlato, naj bi    se    nespametno drug drugemu priklanjala
nespametno drug drugemu priklanjala in    se    ne z vso resnostjo trudila, da bi prišla
11. Pri teh besedah    se    je jezno nasmejal in odgovoril:
»Tudi če ne sodi, vprašanemu pa    se    zdi, da sodi, bo zategadelj - po tvojem
»Nikakor    se    ne bi čudil,«
»če bi    se    mi to po treznem preudarku zdelo pravilno.«
Zato    se    ne zapiraj, ustrezi mi s svojim odgovorom
zaprosili tudi Glavkon in drugi, naj    se    ne obotavlja več.
Vendar    se    je delal tako, kakor da bi vztrajal
sam ne mara učiti, temveč hodi okrog,    se    uči pri drugih in se jim za to niti
temveč hodi okrog, se uči pri drugih in    se    jim za to niti ne zahvali.«
»Da    se    od drugih učim,«
Da pa jim zato nisem zahvalen, v tem    se    motiš.
Kako rad pa hvalim, če    se    mi zdi, da nekdo dobro govori, boš
Izražaj    se    samo malo točneje!«
»Vsaka vladavina izdaja zakone    sebi    v prid: demokratija demokratične, tiranida
podložnike pravično, in vsakogar, ki    se    proti temu pregreši, kaznujejo, ker
13. »To    se    bo zgodilo,«
posamičnih državah nezmotljivi, ali    se    lahko motijo?«
»Seveda    se    lahko motijo.«
»Kar postavijo kot zakone, potem    se    morajo podložniki ravnati, in to je
   Se    strinjaš?«
»Seveda, če    se    tudi ti postaviš na njegovo stran!«
»Zakaj bi    se    moral postavljati na njegovo stran,
imam moža za mogočnega v trenutku, ko    se    moti?«
vladajoči niso nezmotljivi, temveč    se    lahko motijo.«
»Ali imenuješ tistega, ki    se    zmoti pri bolniku, zdravnika ravno
zdravnika ravno glede na to, v čemer    se    moti?
Ali matematika tistega, ki    se    zmoti pri računu, in sicer v trenutku,
pri računu, in sicer v trenutku, ko    se    zmoti, in glede na zmoto?
govorici: zdravnik, matematik, učitelj    se    je zmotil.
Nihče od njih    se    nikoli ne zmoti, če je res to, za kar
ljubiš natančnost - noben strokovnjak    se    ne moti.
ga strokovno znanje pusti na cedilu,    se    lahko moti v tem, v čemer ni (in tudi
Noben strokovnjak, filozof    se    ne moti in tudi vladar ne, kadar vlada;
vlada; ljudje samo pravijo: zdravnik    se    je zmotil, vladar se je zmotil.
pravijo: zdravnik se je zmotil, vladar    se    je zmotil.
Natanko rečeno: vladar    se    kot vladar ne moti, in zato postavlja
»Tebi    se    zdi, da prevračam besede?«
»To natanko vem, toda ne bo    se    ti posrečilo.
»Če bi me vprašal, ali telo samo    sebi    zadostuje ali pa še nekaj potrebuje,
telo pomanjkljivo in ne zadošča samo    sebi   .
Ali je zdravstvo v    sebi    nepopolno in ali sploh potrebuje katera koli
Ali je umetnost (spretnost) v    sebi    nepopolna in potrebuje drugo, da razišče,
Ali pa ne potrebuje ne same    sebe    ne druge umetelnosti, da si ohrani
»   Se    strinjam.«
prišla do tod in je bilo vsem jasno, da    se    je trditev o pravičnem izprevrgla v
In prav tako meniš, da    se    vladarji v državah, in sicer pravi
s svojim delom osrečujejo - seveda    sebe    ne.
je omajano premoženjsko stanje, ker    se    mu ne more dovolj posvečati; zaradi
posvečati; zaradi svoje pravičnosti    se    z državnim denarjem ne okorišča; povrhu
To je tiranida: polašča    se    tujih dobrin, najsi pripadajo bogovom
Kajti kdor    se    spotika ob nepravičnost, tega ne dela
Tudi jaz sem    se    obrnil nanj z vročo prošnjo:
ki bi mogle vsakemu izmed nas, če bi    se    jih držal, pripomoči do kar najbolj
Zdi    se    namreč, da ti vsaj za nas ni mar, ali
Zato    se    nas, dragi, usmili in nam jih razloži!
Ne bo ti v škodo, če    se    pokažeš uslužnega tako številnim poslušalcem.
Dokaži nam, predragi, da    se    motimo, če dajemo pravičnosti prednost
Zdaj pa poglej, dragi Trazimah (če    se    povrneva k prejšnjim premišljanjem):
definiciji pravega zdravnika si menil, da    se    pozneje ni treba več togo držati pojma
za gostijo, kot kak sladokusec, ki    se    pripravlja na pojedino, ali za izkupiček
In tako    se    moramo pač zediniti v tem, da vsaka
še to: posamična strokovna dejavnost    se    razločuje od druge po svoji posebni
»Potemtakem sva    se    sporazumela v tem, da je korist specifična
»Strinjam    se   
»Tako    se    zdi.«
uporabljati, nikoli ne ravna in ne zapoveduje    sebi    v prid, če zapoveduje v skladu s svojo
najboljši upravljajo uradne posle, ko    se    za to odločijo?
tu zanje potrebni sila in kazen, če    se    obotavljajo prevzeti določeno službeno
bi v tem videli srečo in mislili, da    se    jim bo dobro godilo, temveč iz nujnosti,
namreč obstajala država dobrih, bi    se    tam prepirali o zavračanju javnih služb,
prepirali o zavračanju javnih služb, kakor    se    pri nas prepirajo o njihovem opravljanju;
prepirajo o njihovem opravljanju; potem bi    se    jasno pokazalo, da pravi vladar v resnici
korist prinašajo drugi, kakor da bi    se    sam trudil za njihovo korist.
Mnogo pomembnejša    se    mi zdi zdajšnja Trazimahova trditev,
Za kaj bi    se    ti odločil?«
»Ali mu naj poskušava dokazati, da    se    moti, in ga pripraviti do tega, da
Če pa    se    kakor prej že med samim razpravljanjem
»Za kateri predlog si    se    torej odločil?«
Toda o tem    se    ne splača izgubljati besed, pomembno
»Najboljše bo namreč, če    se    nemudoma in preudarno lotim tvoje trditve,
Zdi    se    mi namreč, da se vsaj zdaj ne norčuješ,
Zdi se mi namreč, da    se    vsaj zdaj ne norčuješ, temveč govoriš
kakršno koli prednost pred nepravičnikom in    se    mu zdi to pravično ali ne?«
»To    se    mu zdi pravično, tudi želi si to, toda
nepravičnikom in pred nepravičnim dejanjem in    se    bo zato potrudil, da bo od vseh kar
»Torej ne želi dobri in razumni pred    sebi    podobnim nobene prednosti, pač pa pred
podobnim nobene prednosti, pač pa pred    sebi    nasprotnim?«
»Tako    se    zdi.«
»Slabi in nerazumni želi prekositi    sebi    enakega in sebi nasprotnega?«
nerazumni želi prekositi sebi enakega in    sebi    nasprotnega?«
»nepravičnik hoče imeti prednost pred    sebi    enakimi in pred sebi nasprotnimi, tako
prednost pred sebi enakimi in pred    sebi    nasprotnimi, tako si dejal, ali ne?«
»Pravičnik pa hoče imeti prednost samo pred    sebi    nasprotnimi, ne pred sebi enakimi?«
samo pred sebi nasprotnimi, ne pred    sebi    enakimi?«
»Tako    se    zdi.«
»Torej sva    se    zedinila v tem: vsak je tak kakor tisti,
»Pravičnik    se    nam je potemtakem pokazal kot dober
privolil, vsekakor ne tako lahko, kakor    se    to zdaj zdi iz mojega pripovedovanja,
Ko sva    se    sporazumela, da je pravičnost krepost
   Se    spominjaš?«
»Naj bo, da    se    sprem s tabo !«
Povej mi še to: če    se    nepravičnost kaže v tem, da povsod,
»In če    se    nepravičnost naseli samo v dveh?
Ali    se    ne bosta potem tadva sprla in se začela
Ali se ne bosta potem tadva sprla in    se    začela sovražiti ter postala nasprotna
»Če pa    se   , dragi Trazimah, nepravičnost naseli
naseli v enem samem človeku, potem    se    seveda ne odpove svojemu bistvu?
dosledno ravnanje, nato pa ga spre s samim    seboj    in z vsakim nasprotnikom, tudi pravičnim.
ker živi v sporu in neslogi s samim    seboj   , in potem ga spremeni v sovražnika
seboj, in potem ga spremeni v sovražnika    sebi    in vsem pravičnim.«
besedah, ne mislim jim nasprotovati, ker    se    ne želim s temi tu spreti.«
pravimo, da lahko tudi nepravičniki, če    se    združijo, opravijo veliko dejanje,
opravijo veliko dejanje, toda v tem    se    temeljito motimo.
In tako    se    lotijo zločinske akcije, ne da bi bili
»in    se    strinjam s tabo.«
»Ali    se    nisva sporazumela, da je sposobnost
»   Se    strinjam.«
»Razume    se   
»potem ko si postal pohlevnejši in    se    ti je jeza polegla.
ki pravkar pride na mizo, ne da bi    se    prejšnje pošteno naužili, tako sem
prejšnje pošteno naužili, tako sem    se    tudi jaz, preden sva se povzpela do
naužili, tako sem se tudi jaz, preden sva    se    povzpela do svojega cilja, bistva pravičnosti,
nepravičnost koristnejša od pravičnosti,    se    nisem mogel vzdržati, da se ne bi posvetil
pravičnosti, se nisem mogel vzdržati, da    se    ne bi posvetil temu vprašanju, in rezultat
Toda, kakor    se    je pokazalo, je bilo vse to samo uvod.
Kajti Glavkon, ki    se    zmerom vsake stvari temeljito loti,
»Ali    se    misliš, dragi Sokrat, zadovoljiti samo
ne želimo zaradi njih samih, temveč    se    potegujemo zanje zaradi denarja, ki
koristi in zunanjih časti; sama po    sebi    je utrudljiva in zato se je nasploh
sama po sebi je utrudljiva in zato    se    je nasploh izogibajo.«
Toda, kakor    se    zdi, sem izredno trde glave!«
Trazimaha so, kakor    se    mi zdi, prezgodaj - kot kačo - omamile
nepravičnost) bistveno in kakšno moč imata, če    se    naselita v duši, ne glede na plačilo
»Kajti česa bi    se    lahko pameten človek bolj razveselil,
si tega ne morejo izbrati, onemu pa    se    ne izogniti, imajo za koristno, da
pravičnika kakor nepravičnika; to je pot, ki    se    zdi vsakemu bitju že po naravi dobra,
Med močnim dežjem in potresom    se    je razklala zemlja in na pašniku pred
razklala zemlja in na pašniku pred njim    se    je pokazala globoka razpoka.
Začuden    se    je spustil v globino in zagledal tu
bronastega konja z majhnimi vrati; ko    se    je sklonil skoznje, je v notranjosti
Snel mu ga je s prsta in    se    vrnil k čredi.
Ko so    se    pastirji, kakor po navadi, zbrali,
Čudil    se    je, prijel za prstan in ga zaokrenil:
Ko    se    je prepričal o tem, je takoj dosegel,
prišel tja, je zapeljal kraljevo ženo,    se    z njo zarotil proti kralju, ga ubil
trden, da bi ostal zvest pravičnosti ter    se    zmogel odreči in se ne dotakniti tuje
pravičnosti ter se zmogel odreči in    se    ne dotakniti tuje dobrine, ko bi vendar
hotel, ubil ali rešil iz ječe, ko bi    se    lahko, skratka, gibal med ljudmi kot
Ko bi pravičnik tako ravnal, bi    se    v ničemer ne razločeval od nepravičnika,
priložnosti ne zapade v krivičnost in    se    ne pregreši nad tujo lastnino, potem
izvedljivim in neizvedljivim; prvega    se    loteva, drugo pušča ob strani; povrhu
Ker    se    nepravičnik spretno loteva tudi zločinskih
Kdor    se    pri krivičnem dejanju da zasačiti,
za šušmarja; izvedenemu nepravičniku    se    to ne more zgoditi.
zločinom kot največji pravičnik; če    se    kje kaj pregreši, zna to s svojo prepričljivo
tam, kjer je sila potrebna, pri čemer    se    zanese ali na svojo hrabrost in na
pravičnikom, preprostim in plemenitim, ki    se    noče zdeti dober, kakor pravi Aishil,
In ko    se    tako oba približata cilju in koncu,
da je nujno ne biti pravičen, temveč    se    le zdeti.
tako pravijo - biti nepravičen, in ne    se    zdeti, ker živi v resničnem in ne namišljenem
Najprej    se    dokoplje do političnega vpliva v državi,
državi, ker uživa sloves pravičnika; nato    se    lahko oženi, če se hoče, in omoži hčere,
pravičnika; nato se lahko oženi, če    se    hoče, in omoži hčere, s komer hoče;
tem ne hvalijo pravičnosti same po    sebi   , temveč časti, ki so njeni sadovi;
rojijo, ter črede ovac: (ki    se   )... šibe pod težo jim kodraste volne.
zlato pšenico in ječmen, šibi    se    drevje pod sadjem; stalno množe
drevje pod sadjem; stalno množe    se    mu črede, morje mu za dobro upravo
slabotnih in ubogih pa nihče ne časti in    se    ne meni zanje, čeprav priznavajo, da
Homerja: ...Preprositi dade celo    se    bogovi, dasi vse više stoje po
posameznike, temveč cela mesta, da    se    je moč oprati in očistiti zločinov
zvijače, povzpnem naj na vrh    se    obzidja - in tako zavarovan
očitno škodo; če pa sem nepošten, a    se    obdajam z videzom pravičnosti, mi je
celo resnico in zavlada nad srečo,    se    mu je treba popolnoma posvetiti.
umetno pročelje si moram naslikati ob    sebi    varljivo podobo kreposti, za njo pa
’Toda pred bogovi    se    ni moč skriti in tudi sile nad njimi
da bogovi sploh ne obstajajo ali da    se    ne menijo za človeštvo: potem se nam
da se ne menijo za človeštvo: potem    se    nam ni treba bati za naše skrivno življenje.
ne zadene kazen bogov, toda odrekamo    se    tudi vsakemu dobičku, ki ga prinaša
V podzemlju pa    se    moramo vendarle pokoriti za svoje tukajšnje
to prisvojimo pod videzom kreposti,    se    bomo dobro počutili pred bogovi in
Ali    se    ne bo nujno smejal, če jo bo slišal
božanske narave nepravičnost zavrača ali    se    je iz globokega spoznanja vzdržuje
Ko pa    se    prvi od njih povzpne do oblasti, takoj
tega pa je krivo samo tisto, iz česar    se    je razvil pogovor naju dveh s teboj,
Sokrat: ’Predragi, od vas vseh, ki    se    imate za glasnike pravičnosti, začenši
pokazal, da duša z nepravičnostjo skriva v    sebi    največje zlo, s pravičnostjo največje
vsakdo svoj najboljši varuh, ker bi    se    bal bivati pod isto streho z največjim
nasprotje, na zelo preprost način, kakor    se    mi zdi.
na ljudi, da lahko ena velja sama po    sebi    za dobro, druga za zlo.
hvali pri pravičnosti to, kar samo po    sebi    koristi tistemu, ki jo ima, kakor pri
če tega izrecno ne zahtevaš, ker si    se    pač vse življenje samo temu enemu posvečal.
ima, in dosezata, da je vsaka sama po    sebi    dobro zlo, bodisi da ju pred bogovi
priskočim na pomoč pravičnosti; bojim    se   , da tega ne zmorem; dokaz za to je,
nemogoče pravičnosti ne pomagati; bojim    se   , da je kršitev dolžnosti do bogov,
me prosili, naj vsekakor pomagam in    se    ne odpovem razpravi, temveč dalje raziskujem,
In tako sem izpregovoril, kakor    se    mi je pač zdelo prav:
»Pretres, ki    se    ga mislimo lotiti, ne zahteva lenobnega,
»   se    lotevamo razpravljanja tako, kakor
razpravljajmo najprej o bistvu držav, potem pa    se    posvetimo posameznikom, pri čemer lahko
»To    se    mi zdi dobro,«
takšnih okoliščinah lahko upamo, da    se    bomo lažje povzpeli do cilja naše raziskave?«
»ker nihče izmed nas ne more sam    sebi    zadostovati, temveč potrebuje soljudi.
»Tako    se    ljudje, ko potrebujejo pomoč, obračajo
ono; in ker imajo raznotere potrebe,    se    združijo v naselbini kot soobčani,
»Tako    se    zdi.«
»Tako bi obstajala ta država, ko bi    se    omejila le na najnujnejše, iz štirih
Naj    se    potemtakem ne trudi z delom za druge,
»Medtem ko si govoril, sem    se    domislil, da po naravi nihče med nami
ki naj ga opravi, ravno čas, temveč    se    mu mora le‐ta posvetiti popolnoma in
nastanejo številnejša in lepša dela, če    se    posameznik ob pravem času in v skladu
»Toda če    se    odposlanec odpravi prazen na pot, ne
želijo pokriti svoje potrebe, potem    se    bo tudi vrnil praznih rok?«
potrebujemo povrhu še mnoge druge, ki    se    razumejo na morsko plovbo.«
V ta namen so    se    vendar združili v skupnost in ustanovili
času kakor kupci njunega blaga, potem    se    morata, dokler sedita na trgu, odreči
položijo na rogožino ali čiste liste, nato    se    uležejo na razgrnjene veje tise ali
na razgrnjene veje tise ali mirte in    se    z otroki gostijo, pijejo vino ter z
13. Tu    se    je vmešal Glavkon:
»A    se    ti ljudje, po tvojem gostijo brez prikuh?«
čebula, kapus in drugo sočivje, ki    se    da skuhati.
tako državo, utegneva videti, kako    se    v državah oblikujeta in razvijata pravičnost
številni posnemajoči umetniki, taki, ki    se    ukvarjajo z oblikami in barvami, in
z oblikami in barvami, in taki, ki    se    posvečajo muzičnim umetnostim, kakor
vojna dobre ali slabe nasledke, temveč    se    hočem zadovoljiti le z ugotovitvijo,
večja za celo vojsko, pripravljeno, da    se    z orožjem v roki bojuje z bližajočim
orožjem v roki bojuje z bližajočim    se    sovražnikom za celotno ozemeljsko posest
»če so    se    ti in mi vsi prav sporazumeli o zasnovi
Rekli smo namreč, kakor    se    boš spomnil, da en mož ne more opravljati
najbolj primerni; za dejavnosti drugih    se    posamezniku ni treba zanimati, njegova
ali mojster v igri na deski samo, če    se    od malega v tem vadi in ne samo mimogrede
nalogo, toda dokler nam dopuščajo moči,    se    ji ne smemo izmuzniti.«
»Kaj misliš, ali    se    razločuje plemenit pes čuvaj v svoji
če kaj opazita, in dovolj močna, če    se    je pri spopadu treba boriti.«
»Vsekakor tudi hrabra, če    se    hočeta uspešno boriti?«
»Tako    se    zdi.«
Obe skupaj sta, kakor    se    zdi, nemogoči, in potemtakem sploh
»Upravičeno sva v zadregi, prijatelj, ker sva    se    odvrnila od podobe, ki sva si jo postavila.«
»Prezrla sva, da so v resnici bitja, ki v    sebi    združujejo taka nasprotja, čeprav sva
   Se    nisi temu še nikoli čudil?«
»V tem    se    kaže lepa poteza njegove narave, v
»Strinjam    se   
Tu    se    je oglasil Glavkonov brat:
»   Se    strinjam.«
pravljice katerih koli pisateljev in    se    v dušah navzemali nazorov, ki zdaleč
podobne in imeti morajo enak učinek;    se    ti ne zdi?«
»Ne, pri Zevsu, tudi meni    se    zdijo te zgodbe neuporabne.«
s Homerjem ne z drugimi pesniki, če    se    nespametno spozabljajo nad bogovi in
predstavljati kot dela boga, če pa že, potem    se    mora dokopati do nekako takšne misli,
nesreče, take trditve - proti kateri    se    je treba boriti z vsemi sredstvi -
bila brezbožna, škodljiva za nas in v    sebi    protislovna.«
izmed smernic o bogovih, po katerih bi    se    morali ravnati pesniki in pripovedniki:
imaš boga za glumača (čarovnika), ki    se    z zlobnim namenom pojavlja v različnih
namenom pojavlja v različnih podobah, da    se    včasih dejansko spremeni iz ene podobe
sestavljeno (orodja, obleke, stavbe),    se    po istem zakonu zaradi starosti in
po obrtni spretnosti ali po obojem,    se    pod zunanjim vplivom zelo malo spreminja?«
»Tako    se    bog tudi najmanj spreminja.«
20. »Toda mogoče sam    sebe    spreminja?«
»Ali    se    spreminja v boljšega in lepšega ali
»če    se    sploh spreminja; saj vendar ne moremo
»In misliš, da    se    bo hotel kdo, bodisi bog ali človek,
»Potemtakem je za boga nemogoče, da bi    se    nam spremenil, temveč vsak bog ostane,
Nihče naj nam    se    ne približuje s takšnimi in podobnimi
»Tega    se    je treba varovati.«
»Morda pa bogovi, če    se    že sami ne spreminjajo, zbujajo v nas
spreminjajo, zbujajo v nas vero, da    se    pojavljajo v raznih podobah zato, da
nas torej hoče preslepiti s tem, da    se    nam v besedi ali dejanju predstavlja
namenoma v zmoti in negotovosti, temveč    se    ravno tu najbolj boji ugnezditve prevare.«
Toda jaz mislim samo to : nihče    se    noče v svoji duši varati in ostajati
nihče je ne mara nositi in imeti v    sebi    - vsakdo ravno to sovraži.«
zato, ker (bog) ne pozna preteklosti in    se    zato lahko resnici samo približa?«
besedah ne v dejanjih, ne spreminja    se    in ne vara drugih ne v pojavih ne v
»Po tvojih besedah    se    tudi meni zdi, da je tako.«
namreč: da niso glumači (čarovniki), ki    se    spreminjajo, in da nas z lažmi ne varajo
nekdo tako govori o bogovih, potem    se    jezimo nanj, mu ne damo zbora in ne
da je lahko nekdo pogumen, če nosi v    sebi    tak strah?«
Ali to: Kajti sicer    se    odpro očem nesmrtnim in smrtnim
Ali: ...ko dim razredi    se    duša zgine pod zemljo cvrčeč...
spusti ter izpade, in drugi držijo    se    drugih, v gruči gneto se tako, ščrleč,
držijo se drugih, v gruči gneto    se    tako, ščrleč, tudi duše ubitih.
Homer in drugi pesniki naj    se    ne jezijo na nas, prosimo, če ta in
slišati, če hočemo, da bodo svobodni in    se    suženjstva bolj bali kakor smrti.«
brezkrvni in drugi podobni, ob katerih    se    vsi, ki jih slišijo, zgrozijo.
dobri v kakšnem drugem pogledu, mi pa    se    bojimo, da ne bi čuvarji zaradi tega
»In upravičeno    se    tega bojimo.«
»Dalje trdimo, da tak mož najčešče sam    sebi    zadostuje za srečno življenje in drugih,
leži na straneh, zdaj spet na hrbet    se    obrne, zdaj na obraz; tu skoči
vse po vrsti roti, valjaje pred njimi    se    v blatu, vsakega slednjega njih
Res, smili    se    Hektor mi v srce.
naša mladina te besede resno jemlje in    se    jim kot nevrednim ne smeje, potem bo
ravnanje za nečastno ali si očital, ker    se    je dal zapeljati v podobne besede ali
podobne besede ali dejanja; ne da bi    se    sramoval ali se skušal obvladati, bo
ali dejanja; ne da bi se sramoval ali    se    skušal obvladati, bo marveč že ob neznatnih
Kajti če    se    človek prepusti močnemu smehu, sledi
prepustiti zdravnikom, nestrokovnjaki pa    se    z njo naj ne ukvarjajo!«
uporaba laži v korist države, kadar    se    za to pokaže potreba zaradi sovražnikov
v izpolnjevanju načela: vladajočim    se    je treba podrejati, a pri sebi obvladovati
vladajočim se je treba podrejati, a pri    sebi    obvladovati slo po jedi, pijači in
»Potem    se    nam bodo zdele besede, ki jih pri Homerju
Prosim te, očka, miruj, ravnaj    se    po moji besedi!
Da pa jim je morda sicer v veselje,    se    ni treba čuditi.
kadar: mize stojijo pred njimi, šibé    se    pod težo obilja, kruha, množine
naliva kozarce, ali misliš, da    se    mladi ljudje, potem ko to slišijo,
Ali o Zevsu: ko    se    je (Zevs), vtem ko so vsi drugi bogovi
niti takrat, ko prvič našla sta    se    v burnem objemu, v postelji družno
Tu    se    udari po prsih in kara srce si nevoljen:
»   se    pomišljam izreči svoje mnenje, da ni
In dalje: ko    se    ni hotel pokoriti rečnemu bogu in se
se ni hotel pokoriti rečnemu bogu in    se    je hotel z njim bojevati; in ko je
notranje tako neuravnovešen, da bi    se    v njem skrivali dve nasprotni si slabosti:
da pesniki pripovedujejo, kako sta    se    Tezej, Pozejdonov sin, in Peiritoos,
posvečen; božanska v njih žilah kri    se    pretaka... Zategadelj je treba
»Če    se    v tem strinjaš z mano, potem lahko
domnevam, da si sporazumen z raziskavo, ki    se    ji že dolgo posvečamo?«
Zato ti bom - kakor ljudje, ki    se    ne znajo jasno izražati - stvar, ki
začetek Iliade, kjer pesnik pravi, da    se    je Hrises obrnil na Agamemnona s prošnjo,
Agamemnona s prošnjo, naj mu vrne hčer; ta    se    je razjezil, Hrises pa je, ko ni ničesar
tako, kakor da bi bil on Hrises, in    se    na vso moč trudi, da bi v nas zbudil
»Če    se    nekdo v jeziku in drži prilagodi drugemu,
drugemu, pomeni to, da tistega, ki    se    mu prilagaja, posnema?«
»Če    se    pesnik nikjer ne skuša skriti, potem
je Hrises z odkupnino za hčer, da bi    se    s prošnjo obrnil na Ahajce in predvsem
prišel duhovnik, jim je zaželel, da bi    se    po zavzetju Troje srečno vrnili domov,
spoštovanja, privolili v to, le Agamemnon    se    je razsrdil in mu zapovedal, naj takoj
in mu zapovedal, naj takoj odide in    se    ne vrne več, ker ga v prihodnje ne
ne palica njegovega boga; hčerka pa    se    bo pri njem v Argu postarala, preden
Ko je starec to slišal,    se    je prestrašil in molče odšel, na poti
in molče odšel, na poti iz tabora pa    se    je z gorečo prošnjo obrnil na Apolona,
Zdaj ti bom gotovo lahko pojasnil, kar    se    mi prej ni posrečilo.
»Spomni pa    se    tudi besed, ki so bile pred tem izrečene.
»Natanko    se    spominjam.«
eno življensko nalogo in ne več; če    se    kljub temu poskusi lotiti mnogih nalog,
lotiti mnogih nalog, v vsem odpove in    se    nikjer ne proslavi.«
8. »Če    se    strinjamo z našim prvim načelom, po
najskrbnejši varuhi svobode naše države in    se    ne smejo ničesar lotiti, kar ni s tem
hlapčevskih del ne smejo opravljati in    se    tudi ne smejo usposobiti za njihovo
ki zmerja moža, obrekuje bogove in    se    baha s svojo domnevno srečo, ali drugo,
med sabo in zoper druge; prav tako    se    ne smejo ravnati ne v besedah in ne
ne smejo pa ravnati tako kakor ti in    se    tudi ne pri njih zgledovati.«
»   Se    strinjam.«
»Saj jim vendar ni dovoljeno predajati    se    besnenju in posnemati besneče!«
kakor da bi bil to on sam, ne da bi    se    sramoval takšnega posnemanja, predvsem
nadloga; če pa pride do človeka, ki je    sebe    nevreden, se ne bo hotel z njim kot
pride do človeka, ki je sebe nevreden,    se    ne bo hotel z njim kot s slabšim istovetiti
za podajanje takih stvari, povrhu pa    se    mu upira, da bi se poglabljal v slabše,
stvari, povrhu pa se mu upira, da bi    se    poglabljal v slabše, ker to sovraži
9. »Odločil    se    bom potemtakem za podajanje, kakršno
Ali    se    motim?«
bolj vse posnema in ničesar nima za    sebe    nevredno; zato poskuša z veliko vnemo
»   Se    strinjam.«
svojo značilnostjo, ker združuje v    sebi    najrazličnejše razpoloženjske mene.«
dvojno ali celo četverno zanimanje, ko    se    vsak ukvarja sam z eno nalogo.«
takega moža v naši državi ni in da    se    tudi ne sme v njej naseliti.
okrasili z volnenimi trakovi, sami pa bi    se    zadovoljili zaradi večje koristi s
»To    se    tudi meni zdi.«
Zdaj    se    je zasmejal Glavkon in rekel:
»Kar    se    tiče besed, se le‐te v nobenem pogledu
»Kar se tiče besed,    se    le‐te v nobenem pogledu ne razločujejo
razločujejo od ne petih besed; zato    se    morajo podrejati istim osnovnim zakonom,
posnema glas in izraz hrabrega moža, ki    se    v boju in hudi stiski, tudi v nesreči
grozi smrt ali kakšno drugo zlo - ki    se    torej v takšnem položaju neustrašno
prostovoljno opravlja svoje delo, kadar    se    na koga obrača, na boga z molitvijo,
ljudi z nauki in svarili, ali kadar    se   , nasprotno, ne zapira prošnjam, naukom
drugih in zato doseza uspehe, ne da bi    se    prevzel, temveč se vsega loteva pametno
uspehe, ne da bi se prevzel, temveč    se    vsega loteva pametno in zmerno in se
se vsega loteva pametno in zmerno in    se    zadovoljuje z doseženim.
ritmov in raznoterih stopic, temveč    se    hočemo ozreti na življenski ritem vrlega
Stopica in melodija    se    morata ozirati na ritem in ga slediti,
»O tem    se    bomo posvetovali z Damonom, katere
Zdi    se    mi, da se še megleno spominjam, kako
Zdi se mi, da    se    še megleno spominjam, kako je govoril
kratke in dolge zloge, ter imenoval, če    se    prav spominjam, enega jamb, drugega
enega jamb, drugega trohej ter med    seboj    prilagodil dolžine in kračine.
kakor lepa ali nelepa melodija, če    se    namreč, kakor smo pravkar rekli, ravnata
»Gotovo    se    morata ravnati po vsebini.«
temveč iz tiste duševne naravnanosti, ki    se    kaže v resnično dobrem in lepem značaju.«
kot umetnik pri nas ne ustvarja, da    se    našim bojevnikom, vzgojenim samo ob
vplivov lepih umetniških del, kjer koli    se    bodo dotaknila njenih ušes in oči,
hvali lepo, sprejme to v svojo dušo in    se    s tem hrani ter tako postane lep in
Ko    se    mu zbudi razum, ga z veseljem pozdravi
šele takrat ko smo dobro vedeli, da    se    črke, četudi jih je malo, v vsem, kar
smo jih nehali prezirati - češ: zanje    se    nam ni treba mnogo meniti -, temveč
ni treba mnogo meniti -, temveč smo    se    začeli prizadevati, da jih v malem
malem in velikem dodobra spoznamo, ker    se    le tako lahko naučimo brati.«
preziramo ne v malem ne v velikem, temveč    se    zavedamo, da vse to sodi k isti umetnosti
»Ljudi, ki    se    temu idealu najbolj približajo, gotovo
če gre samo za telesne napake, potem    se    utegne premagati in ga kljub temu vzljubiti.«
sicer pa naj živi s tem, za katerega    se    poteguje, tako, da ne bo nikoli zbujal
ne bo nikoli zbujal niti videza, da    se    tu dogaja kaj več; v nasprotnem primeru
Končala    se    je tam, kjer se je morala končati:
Končala se je tam, kjer    se    je morala končati: vse muzično se mora
kjer se je morala končati: vse muzično    se    mora namreč končati v ljubezni do lepega.«
»S tem    se    strinjam.«
»Pijanosti bi    se    morali, to smo že rekli, vzdržati;
najhujše in najnevarnejše bolezni, če    se    le malo odmaknejo od predpisanega načina
»O tem    se    je moč že pri Homerju poučiti.
nikoli postreženi z ribami - čeprav    se    bojujejo ob Helespontu - tudi ne s
»   Se    strinjam.«
če si hočejo ohraniti zdravo telo,    se    morajo odpovedati začimbam.«
in bolezni v državi prekipijo, potem    se    odpro sodišča in bolnišnice, in uveljavita
sodišča in bolnišnice, in uveljavita    se    pravniška in zdravniška veda, zlasti
pravniška in zdravniška veda, zlasti če    se    jima svobodni z vnemo posvetijo.«
sramotno vzgojo v neki državi, kakor če    se    obračajo na pomembne sodnike in zdravnike
»Ali    se    ti ne zdi še sramotnejše,«
vsakega čuta za lepoto še misli, da    se    lahko baha s tem, da je zmožen vsakega
vsakega zločina, da pozna vse zvijače in    se    lahko zmuzne zaradi svoje okretnosti
okretnosti skoz vsako luknjo, samo da    se    izogne kazni; in vse to zaradi nepomembnih
z zdravstvom in najprej mučil s tem    sebe   , potem pa še mnoge druge.«
ozdraviti; ne da bi si vzel za drugo čas,    se    je nenehoma zdravil in hudo trpel,
zdravil in hudo trpel, kakor hitro    se    je oddaljil od navajenega načina življenja;
in zategadelj nihče ne utegne, da bi    se    vse življenje zdravil in pri tem polagoma
To    se    nam zdi - smešno! -
za zdravilo, ki ga takoj izpije, da    se    reši bolezni, ali pa mu zdravnik pomaga
podobno, potem mu bo hitro dejal, da    se    ne utegne ukvarjati s svojo boleznijo
In s tem    se    poslovi od zdravnika, se vrne k načinu
In s tem se poslovi od zdravnika,    se    vrne k načinu življenja, ki ga je vajen,
izreka: kdor nima skrbi za življenje, naj    se    posveča kreposti!«
»To bi    se    moral, po mojem mnenju, tudi prej!«
»O tem    se    ne bomo z njim prepirali, raje si hočemo
si hočemo sami priti na jasno, ali    se    mora bogatin posvečati kreposti, če
tesarja in druge rokodelce pri delu,    se    pa da združiti s Fokilidovim napotilom.«
drugo, ta pretirana skrb za telo, ki    se    ne omejuje samo na gimnastiko; saj
premišljevanje in razglabljanje o samem    sebi   ; zmeraj se boji glavobola in omotičnih
razglabljanje o samem sebi; zmeraj    se    boji glavobola in omotičnih napadov
območju, ker ne bi bil v korist ne    sebi    ne državi.«
Ker je bil Asklepij tak, sta    se    tudi njegova sinova, kakor veš, izkazala
Gotovo    se    spominjaš, kako je eden od njih tudi
človek pa po njunem mnenju ne koristi ne    sebi    ne drugim; za take ljudi ne sme biti
tragedij in Pindar v nasprotju z nami, da    se    je dal Asklepij, Apolonov sin, za denar
bi jih sprijenci lahko varali, ker v    sebi    nimajo podob o tem, kar poteka v sprijenih
krivic, ki jih ne more v duši, kot    sebi    lastnih doživeti, temveč se mora z
duši, kot sebi lastnih doživeti, temveč    se    mora z njimi kot zlom seznaniti mukoma
ušesi in misli, da je zvit in pameten,    se    kaže, če občuje s sebi enakimi, pretkanega
zvit in pameten, se kaže, če občuje s    sebi    enakimi, pretkanega in previdnega,
enakimi, pretkanega in previdnega, ker    se    zmerom zgleduje po podobah v sebi;
ker se zmerom zgleduje po podobah v    sebi   ; če pa se skuša zbližati z vrlimi in
zmerom zgleduje po podobah v sebi; če pa    se    skuša zbližati z vrlimi in že starejšimi
zbližati z vrlimi in že starejšimi možmi,    se    kaže naivnega in nezaupljivega ob nepravem
ne pozna zdravega značaja in nima v    sebi    podobe o njem.
občuje s slabimi kot z dobrimi ljudmi,    se    zdi sebi in drugim prej pameten kot
slabimi kot z dobrimi ljudmi, se zdi    sebi    in drugim prej pameten kot naiven.«
more hkrati spoznati kreposti in same    sebe   , krepost pa se pri pravilni vzgoji
spoznati kreposti in same sebe, krepost pa    se    pri pravilni vzgoji počasi povzpne
vzgoji počasi povzpne do spoznanja same    sebe    in izprijenosti.
»To je najboljše za tiste, ki    se    jih tiče, kakor tudi za državo.«
gimnastičnimi vajami in napori v zvezi z njimi    se    bo spoprijemal, ker mu je bolj pri
pogum, kakor ozir na golo moč, v čemer    se    razločuje od atletov, ki jedo in se
se razločuje od atletov, ki jedo in    se    vadijo samo zaradi telesne moči.«
kakšnem duševnem stanju je človek, ki    se    vse življenje ukvarja samo z gimnastiko,
»To tudi jaz opažam: kdor    se    zapiše samo gimnastiki, postane čezmerno
gimnastiki, postane čezmerno divji, kdor    se    samo duhovno izobražuje, pa bolj mlahav,
filozofske naravnanosti; če pustimo, da    se    prosto razvija, postane čezmerno mlahava,
le‐tega razkraja in raztaplja, dokler    se    ne izcedi ves pogum in si ne izreže
tako da iz neznatnega vzroka vzroji in    se    spet hitro pomiri.
»   Se    strinjam.«
»Kako pa, če goji mnogo gimnastike in    se    dobro hrani, za glasbo in filozofijo
dobro hrani, za glasbo in filozofijo pa    se    ne zanima?
Najprej    se    počuti telesno dobro, je zelo samozavesten
če sedaj ničesar drugega ne dela in    se    nikoli ne posveča muzam?
ne pozna znanstvenega raziskovanja,    se    nikoli ne udeležuje resnih pogovorov
nikoli ne udeležuje resnih pogovorov in    se    ne zanima za duhovno izobrazbo, in
ne zanima za duhovno izobrazbo, in    se    tako nikoli ne more zbuditi in izoblikovati,
in izoblikovati, njegove zaznave pa    se    ne morejo nikoli prečistiti.«
Jasno je, da    se    mora vse to uskladiti z našimi načeli
»Najboljši kmetje so pač tisti, ki    se    najbolj razumejo na poljedelstvo?«
vladarji najboljši čuvarji države,    se    morajo pač kar najbolj razumeti na
»Odgovornega    se    čuti človek predvsem za to, kar ljubi?«
življenskih dobah jih moramo opazovati, ali    se    držijo tega načela ali pa, v zaslepljenosti
»Kaj nisi mnenja, da    se    ljudje ločijo od dobrega proti svoji
Ali ne misliš: resnico imeti    se    pravi imeti to, kar je resnično?«
»Od resnice    se    ločimo samo proti svoji volji.«
»To    se    nam zgodi, kajne, samo, če nas kdo
»Zdi    se    mi, da govorim kot tragik!
Okradene imenujem tiste, ki    se    dado pregovoriti ali ki nekaj pozabijo,
»Tudi to sem zdaj razumel; strinjam    se    s tabo.«
najprej pozabijo na svoje prepričanje ali    se    dado prevarati; kdor ga ne pozabi in
dado prevarati; kdor ga ne pozabi in    se    ne da prevarati, tega je treba izbrati,
zlato v ognju in ugotovimo: kdo od njih    se    ne da preslepiti in ostane v vseh položajih
položajih miren, dober varuh samega    sebe    in vzgoje, ki jo je bil užival, zmerom
umirjen in harmoničen, skratka, mož    sebi    in državi v največjo korist.
vladarjev in čuvarjev, načelno, ne da bi    se    spuščal v podrobnosti.«
»Pridružujem    se    tvojemu mnenju.«
prevaro iz feničanske zgodbe, nekaj, kar    se    je prej pogostokrat dogajalo, kakor
če jim lahko verjamemo; v našem času    se    take stvari ne dogajajo, še več: ne
dogajajo, še več: ne vem niti, ali    se    je stvar sploh kdaj lahko dogodila;
»Zdi    se    mi, da obotavljaš z besedo,«
»Nisi    se    brez vzroka obotavljal povedati te
»Upravičeno    se    nisem,«
ste si vsi v sorodu, rodite predvsem    sebi    podobne otroke; včasih pa se rodi zlatemu
predvsem sebi podobne otroke; včasih pa    se    rodi zlatemu očetu srebrn sin in podobno
dodeliti mesto, ki pripada njegovi naravi,    se    pravi, pahniti ga morajo med obrtnike
pa otrok iz teh dveh stanov nosi v    sebi    zlato ali srebro, potem ga je treba
Ali    se    ti zdi kako mogoče, da bi vladarji
bodo bolj skrbeli za državo in za same    sebe   ; približno namreč razumem kaj misliš.«
pokorni zakonom, zunanjim sovražnikom pa    se    postavili v bran, kadar bi jih - kakor
»Zato    se    je treba vsestransko zavarovati, da
hkrati pa jih tudi ne zapeljale, da bi    se    pregrešili pred drugimi državljani.«
Hranijo    se    skupno in tudi živijo skupno, kakor
imeti opravek z zlatom in srebrom,    se    ga dotikati, biti z njim pod isto streho,
Tako bodo hkrati najbolje varovali    sebe    in državo.
lastniki hiš, zemlje in denarja, bi    se    razvili v hišne posestnike in kmetovalce,
zalezovali druge in bili sami zalezovani, bi    se    prebijali skozi vse življenje v mnogo
sovražnikom in bi pripeljali na rob propada    sebe    in vso državo.
»Kako bi    se    branil, ko bi ti kdo očital: ti tem
svojega darujejo, sprejemajo goste pri    sebi    in imajo, kakor si pravkar poudaril,
»Sprašuješ, kako naj    se    pred temi očitki branimo?«
dopustili, da bi zemljo obdelovali, kakor bi    se    jim zdelo in kakor bi jih bila volja;
ga uporabljali za delo le, kadar bi    se    jim zljubilo; tako bi lahko osrečili
tem ti drugi niso tako pomembni: če    se    čevljarji krpači pokažejo nesposobne
čevljarji krpači pokažejo nesposobne in    se    pri tem izdajajo za mojstre, ne da
zakonov in države, ki to niso, temveč    se    le zdijo, da so, pa uničijo, kar gotovo
Če    se    tako razvija ob dobri upravi vsa država,
»Ali    se    strinjaš tudi z naslednjo mislijo,
Ali    se    lončar, če obogati, še meni za svojo
»Ali    se    poleni in zanemari?«
»Tako smo spet, kakor    se    zdi, odkrili za čuvarje še neko drugo
za vsako ceno morajo preprečiti, da    se    to skrivaj ne utihotapi v državo...«
pomisli še to, dragi Sokrat: kako naj    se    naša država vojskuje, če nima denarja,
vojskuje, če nima denarja, zlasti če    se    je prisiljena vojskovati z veliko in
»Najprej: če pride do boja,    se    bodo vendar naši izurjeni vojščaki
rokoborec, ki je zelo dobro izurjen,    se    vendar z lahkoto bori z dvema možema,
»Tudi ne, če    se    navidezno umika in se vedno znova loteva
»Tudi ne, če se navidezno umika in    se    vedno znova loteva z udarci tistega,
vedno znova loteva z udarci tistega, ki    se    mu ravno približa, ter to ponavlja
»In na rokoborbo    se    bogati nasploh še bolj razumejo in
dovoljeno, dovoljeno pa je vam, če    se    torej odločite in greste kot zavezniki
Ali misliš, da    se    bo tisti, ki to sliši, raje bojeval
»če    se    bogastvo vseh drugih držav zbere v
pri barbarih, naletiš pa na mnoge, ki    se    le zdijo tako močne ali še mnogo močnejše.
ozemlja; drugemu, odvečnemu ozemlju    se    bodo odrekli.«
čuvarji morajo slabotne otroke, ki    se    jim rodijo, predati drugim stanovom,
ko izpolnjuje samo svojo nalogo, v    sebi    enoten in edinstven; in tako ostane
enoten in edinstven; in tako ostane v    sebi    enotna in edinstvena tudi vsa država.«
razumeli in poleg tega še drugo, česar    se    za zdaj še ne dotikamo, namreč možitev
država na dobri poti, potem raste in    se    razvija kakor v krožnem toku.
Kajti dobra vzgoja in izobrazba, če    se    zasidrata, razvijata sposobne in dobre
morajo vztrajati pri tej vzgoji, da    se    jim nepredvidoma ne izpridi.
Predvsem pa morajo paziti na to, da    se    jim v telesno in duhovno vzgojo ne
Novosti v glasbi    se    je treba varovati, sicer je ogrožen
»Da, nezakonitost    se    lahko z lahkoto in ne da bi kdo opazil,
odstopanje od zakonov, ki vladajo v glasbi,    se    zdi vsem samo igra, in tako nihče ne
»Škoda, ki nastaja, obstoji v tem, da    se    nezakonitost polagoma, korak za korakom,
v šege in življenske navade; od tod    se    širi dalje in začne zastrupljati javno
zastrupljati javno življenje; nato    se    loti zakonov in ustave, z veliko drznostjo,
»Tako    se    mi zdi,«
obnovijo tudi pravila dostojnosti, ki    se    zdijo sicer nepomembna in so jih njihovi
»Toda to urejati z zakoni    se    mi zdi nesmiselno.
Enako    se    namreč zmeraj rado združi z enakim,
Ali    se    bomo odločili, da izdamo zakonske odločbe
»In če    se    to ne zgodi,«
»Res je, tako    se    godi takšnim bolnikom.«
rezanje, ne zagovori in ne amuleti, če    se    ne odpovedo nezmernosti v pijači, jedeh
»Vse prej kot mikavno; jeziti    se    namreč na nekoga, ki ti dobro svetuje,
5. »Torej    se    tudi ne strinjaš, če podobno ravna
prepovedujejo državljanom dotikati    se    ustave.
velja in največje časti uživa tisti, ki    se    državi s tako slabo ustavo prilizuje
državi s tako slabo ustavo prilizuje in    se    ji kaže ustrežljivega, njene želje
»V tem ni razločka, zato    se    s takim ravnanjem ne strinjam.«
ki sprejemajo takšna prilizovanja in    se    imajo za dobre državnike, ker jih množica
»Ali    se    ti ne zdi mogoče, da mož, ki se ne
»Ali se ti ne zdi mogoče, da mož, ki    se    ne razume na merjenje, in mu drugi,
»Potem pa    se    ne jezi nanje!
»da    se    pravi zakonodajalec ne sme ukvarjati
strani predpisuje posameznik samemu    sebi   , z druge strani pa izhajajo iz splošne
Na te stvari    se    mi ne razumemo in zato jih ne bomo,
državi pravičnost in nepravičnost, v čem    se    druga od druge razločujeta in katera
Brezbožno je, si rekel, če    se    človek z vsemi močmi ne zazvema za
»Dobro, da si me spomnil na to; torej    se    moram po tem ravnati, toda tudi vi
»Namreč: država, kakor smo jo zasnovali,    se    zdi v resnici modra.«
Na upravljanje pa    se    razume tisti, ki ima znanje, in ne
modro in sposobno, da upravlja samo    sebe   
»In tudi tedaj ne, če    se    razume na pridobivanje poljščin?
»Sposobno, da    se    upravlja, in zares modro.«
»Med vsemi poklici, ki    se    imenujejo po posebnem, zanje potrebnem
katerega stanu, ki mu je pogum lasten,    se    imenuje vsa država pogumna, ne bo težko
ali pogumno samo glede na stan, ki    se    zanjo bojuje in vojskuje.«
ker ji je v njem na voljo moč, česar    se    je treba bati, kakor je to v vzgoji
pripravijo na kar najboljši sprejem barve in    se    šele nato lotijo samega barvanja.
Kaj    se    dogaja pri drugačnem postopku, pa veš;
»Vem, da    se    barva ne izpere, blago pa je videti
zakoniti predstavi o predmetih, ki    se    jih je treba in ki se jih ni treba
predmetih, ki se jih je treba in ki    se    jih ni treba bati, imenujem in označujem
»Sprejmi jo vsaj za pogum, kolikor    se    tiče države; imel boš prav.
najprej obravnavati pravičnost, ne da bi    se    pred tem ukvarjali s preudarnostjo?«
v nekem pogledu močnejši od samega    sebe   ; tako nekako razlagajo to lastnost,
»Toda ali ni izraz: močnejši od samega    sebe   , nesmiselen?
Kajti tisti, ki je močnejši od samega    sebe   , mora biti hkrati tudi slabši od samega
mora biti hkrati tudi slabši od samega    sebe   , in kdor je slabši, je tudi močnejši
slabši, je tudi močnejši od samega    sebe   .
pravimo, da je človek močnejši od samega    sebe   , in ga hvalimo; če pa zaradi slabe
človeku pravimo, da je slabši od samega    sebe    in da je razbrzdan.«
»Tako    se    zdi.«
»Ozri    se    zdaj na našo novo državo pa boš tudi
rečemo o njej, da je močnejša od same    sebe   , če sicer govorimo o preudarnosti in
»Strinjam    se   
strasti in naslade, močnejša od same    sebe   , potem to lahko rečemo o naši državi.«
imenujemo z vso pravico preudarnost: to    se    pravi soglasnost med slabšim in boljšim
Pazi in potrudi    se   : morda jo prej zagledaš kakor jaz pa
Toda prebiti    se    morava skozenj!«
Glavkon, da smo ji na sledi; upam, da    se    nama ne bo izgubila.«
Mi je pa nismo videli in    se    skorajda osmešili.
Vedli smo    se    kakor ljudje, ki včasih nekaj iščejo,
zahtevo in jo večkrat ponovili, kakor    se    boš spominjal, naj vsak posameznik
da vsakdo opravlja svojo nalogo in    se    ne vmešava v vse mogoče stvari ali
ena, namreč tista, ki tem daje moč, da    se    razvijejo in potem ostanejo nespremenjene,
»Ko bi    se    sedaj morali odločiti, katera od teh
zakonsko predpisani predstavi o tem, česar    se    je treba v resnici bati in česar ne,
človek, ki kot tak opravlja svoje delo in    se    ne meša v vse mogoče posle.«
»Preudari, ali    se    strinjaš tudi s to mislijo: vladarji
»Seveda    se    strinjam.«
zasledujejo še kake druge cilje poleg teh, da    se    nihče ne polašča tuje lastnine in da
nihče ne polašča tuje lastnine in da    se    nikomur ne odvzame njegova lastnina?«
»Pazi zdaj, ali    se    tudi v nadaljnjem strinjaš z mano.
obogati in razširi svoje posle ali če    se    uveljavi s telesno močjo ali podobnim
sprejmejo v stan bojevnikov, in dalje, če    se    hoče bojevnik povzpeti v stan vladarjev
»O tem    se    še ne bomo dokončno odločili,«
»Šele če    se    to stanje pokaže tudi pri posamičnih
Če    se    to ne zgodi, moramo začeti na novo
Če    se    tu srečamo z istim, potem je v redu;
posamezniku naletimo na kaj drugega, potem    se    bomo znova vrnili k državi in jo še
»To je prava pot; nje    se    bomo držali.«
»Tako    se    pravičen mož glede pravičnosti v ničemer
»Država    se    nam je zdela pravična zato, ker vsak
preprosto vprašanje o duši: ali ima v    sebi    vse tri oblike ali ne?«
»Zdi    se    mi,«
Glavkon, da na to vprašanje, kakor    se    mi zdi, ne bomo mogli popolnoma točno
»Ali    se    ne bi s tem zadovoljili?
vsako od treh drugo dejavnost; z eno    se    učimo, z drugo se razvnemamo in s tretjo
dejavnost; z eno se učimo, z drugo    se    razvnemamo in s tretjo zadovoljujemo
»   Se    strinjam.«
času in z istim svojim delom počiva in    se    giblje?«
»Sporazumimo    se    še natančneje o tem, da ne pride pozneje
glavo, poreče, da hkrati miruje in    se    giblje, potem taka trditev ni sprejemljiva;
trditev ni sprejemljiva; glasiti bi    se    marveč morala: en človekov del počiva,
morala: en človekov del počiva, drug    se    giblje, kajne?«
»In tudi če bi    se    kdo še dalje šalil in duhovičil: vrtavke
duhovičil: vrtavke hkrati stojijo in    se    gibljejo, če se s konico na enem mestu
vrtavke hkrati stojijo in se gibljejo, če    se    s konico na enem mestu vrtijo, in isto
isto velja tudi za druge predmete, ki    se    vrtijo na istem mestu - potem tudi
niso isti deli, ki sočasno mirujejo in    se    gibljejo.
Predmet ima marveč dele, ki    se    z njimi drži pokonci in se nikamor
dele, ki se z njimi drži pokonci in    se    nikamor ne nagibljejo, in druge, ki
nikamor ne nagibljejo, in druge, ki    se    v krogu vrtijo.
Če    se    pokončni deli nagnejo na desno ali
Če    se    pozneje pokaže, da stvar ni taka, potem
privlačuje to, kar želi imeti, ali da je pri    sebi    sporazumna s tem, kar si želi pridobiti,
željo po hladni pijači, ter mraz, da    se    nam zbudi želja po topli pijači?
Ali    se    nadalje poveča žeja, če je mnogo tekočine
žeja, če je mnogo tekočine na voljo, in    se    šele tedaj zbudi poželenje po veliki
In ali si žeja sama po    sebi    nikoli ne želi drugega kakor to, k
ima svoj po naravi določen objekt in    se    šele ob nastopu določenih okoliščin
»Toda pri vseh predmetih, ki    se    nanašajo na druge, se nekaj določenega
predmetih, ki se nanašajo na druge,    se    nekaj določenega nanaša na nekaj določenega,
nekaj določenega, predmeti kot taki pa    se    zmeraj nanašajo na druge predmete kot
Znanje samo po    sebi    je znanje o tistem, kar se da naučiti,
samo po sebi je znanje o tistem, kar    se    da naučiti, ali na kar se znanje nanaša;
tistem, kar se da naučiti, ali na kar    se    znanje nanaša; določeno znanje pa je
»Ker    se    torej to znanje nanaša na nekaj določenega,
Upam, da zdaj razumeš: vsak predmet, ki    se    nanaša na drugega, sodi kot tak samo
predmeti takšni kakor predmet, na katerega    se    nanašajo, da je znanost o zdravju in
In nasledek tega je, da    se    ne imenuje več kratko malo znanost,
»Zdaj razumem in    se    strinjam s tabo.«
»Kar pa    se    tiče žeje, je tudi le‐ta to, kar je,
»Vendar pa    se    dogaja, da je človek žejen in kljub
»Zdi    se    mi, da bi moglo biti tako.«
»Tako    se    zdi.«
katerim ljubi, strada, trpi žejo in    se    predaja drugim poželenjem, nerazumski,
Ali pa    se    sklada z enim od teh dveh?«
ogleda, hkrati pa tudi odpor, obrnil    se    je vstran, nekaj časa se je bojeval
odpor, obrnil se je vstran, nekaj časa    se    je bojeval s samim seboj in si zakrival
vstran, nekaj časa se je bojeval s samim    seboj    in si zakrival obraz, nato pa ga je
stekel k truplom in vzkliknil: Naužijte    se    zdaj, nesrečne oči, lepega pogleda!«
»da    se    volja včasih bojuje s poželenji kot
»da kdo samega    sebe    zmerja, če ga hočejo poželenja nakljub
nakljub razumu v nekaj prisiliti, in    se    temu jezno upira.
Podoba je, kakor da bi    se    dva nasprotnika napadala in bi volja
Da pa bi    se    volja združila s poželenji in se postavila
bi se volja združila s poželenji in    se    postavila po robu sklepu razuma, gotovo
razuma, gotovo nisi nikoli opazil, ne pri    sebi   , ne pri drugih.«
Njegova volja - to hočem povedati s tem -    se    ne da razvneti zoper tega.«
»Če pa kdo misli, da    se    mu godi krivica, potem se razvname,
misli, da se mu godi krivica, potem    se    razvname, razjezi in poteguje za to,
razvname, razjezi in poteguje za to, kar    se    mu zdi pravično; rade volje prenaša
Za plemenito    se    ne neha prej bojevati, dokler ne zmaga
razum - kakor pastir psa - ne pokliče k    sebi    in ga pomiri.«
»Da    se    nam volja kaže kot nasprotje tega,
»Da, če    se    pokaže, da je samostojen poleg razuma,
da je samostojen poleg razuma, kakor    se    je to pokazalo glede na poželenja.«
Do razuma    se    nekateri sploh ne povzpnejo, večina
navedeni Homerjev stih: Tu    se    udari po prsih in kara srce si nevoljen.
»Če sta ta dela vzgojena in    se    v resnici naučita in si pridobita svoje
Pri tem pazita, da    se    ta del ne nasičuje s tako imenovanimi
imenovanimi čutnimi užitki, da ne raste in    se    ne krepi ob njih, pri tem pa pozabi
zunanjimi sovražniki: razum svetuje, volja    se    bori, sledi vladarju in hrabro izpolnjuje
žalosti ohrani neomajno vero v to, česar    se    je treba bati in česar se ni treba
to, česar se je treba bati in česar    se    ni treba bati, kakor ga to uči razum.«
prijateljski drug do drugega, pri katerem    se    vladajoči del sklada z deloma, ki jima
v tem, da pripada oblast razumu, in    se    mu tadva zato ne upirata.«
17. »Tako    se    je v celoti izpolnilo naše domnevno
V tem, dragi Glavkon,    se    kaže pravičnost.«
resnici, takšna je pravičnost, samo da    se    ne nanaša na ustrezno zunanjo zaposlitev
to, kar mu pripada, obvladuje samega    sebe   , ureja dušo, ustvarja med njo in sabo
preudaren in harmoničen in šele zdaj    se    loti dela, bodisi da je to pridobivanje
ter samo pravičnost, ki v njima živi,    se    najbrž ne motimo.«
En del    se    upira celotni duši, da bi ji zavladal,
»Ustvarjati zdravje    se    pravi: vzpostavljati v telesu naravno
razmerje med vladajočim in pokoravajočim    se    delom; povzročanje bolezni pa obstoji
razmerja med vladajočim in pokoravajočim    se    delom duše, ustvarjanje nepravičnosti
»Strinjam    se   
si, koliko vrst grehote obstaja, če    se    sploh izplača o tem razpravljati!«
visokega razgledišča, na katero smo    se    povzpeli, vidim, da ima krepost samo
Če    se    med vladajočimi eden posebno odlikuje,
vladajočimi eden posebno odlikuje, potem    se    imenuje kraljestvo; če je več takih,
imenuje kraljestvo; če je več takih, pa    se    imenuje aristokratija.«
ali če jih vlada več, nobeden od njih    se    ne dotika pomembnejših zakonov v državi,
hotel po vrsti našteti tako, kakor    se    mi je zdelo, da so se druga iz druge
našteti tako, kakor se mi je zdelo, da so    se    druga iz druge razvile, ko je Polemarh,
za plašč na ramenih, ga potegnil k    sebi   , se sklonil in mu nekaj zašepetal,
plašč na ramenih, ga potegnil k sebi,    se    sklonil in mu nekaj zašepetal, od česar
»Ti pozabljaš, kakor    se    zdi, na svojo dolžnost in poskušaš
spregovoriš o okoliščinah, v katerih naj    se    spočnejo otroci in vzgajajo novorojenčki,
»Tudi jaz    se    pridružujem temu sklepu,«
In jaz sem    se    že veselil, da sem končal s tem, in
Ne zavedate    se   , kakšna kopica problemov stoji za vašo
zanje in sem jih zato prešel, da bi    se    izognil težavam v zvezi z njimi.«
»Mnogokaj    se    zdi tu še bolj dvomljivo kakor nekatere
imeli za izvedljivo, in drugič, če    se    bo pokazalo za vseskozi izvedljivo,
Zato    se    obotavljam, da bi se lotil tega vprašanja.
Zato se obotavljam, da bi    se    lotil tega vprašanja.
Bojim    se   , da ne bi moje besede izzvenele kot
»Ne boj    se   !
Ko bi zaupal    sebi   , da res vem, kar hočem povedati, bi
kočljivo in nezanesljivo; ne morda, da bi    se    bal, da bi se lahko osmešil - to bi
nezanesljivo; ne morda, da bi se bal, da bi    se    lahko osmešil - to bi bilo otročje
in povrhu gre za stvari, v katerih    se    človek ne bi smel motiti.
zločin nekoga proti volji ubiti kakor    se    mu lagati o lepem, dobrem in zakonitem.
In boljše je, da    se    tej nevarnosti človek izpostavi pred
Glavkon    se    je nasmehnil in rekel:
»No, lotiti    se    moram znova stvari, ki bi jih morda
sposobne za druge stvari, samci pa    se    trudijo in sami skrbijo za čredo?«
»Ozrimo    se    le na to, da so samice telesno šibkejše,
»Potem    se    morajo v obojem izobraziti tudi žene,
»Po tem, kar si rekel,    se    zdi, da je tako.«
izvajati to, kar smo zdaj rekli, potem    se    bo marsikaj zdelo malce smešno, ker
»In kaj    se    ti zdi pri tem najbolj smešno?
Gotovo to, da bi    se    morale gole žene skupaj z moškimi v
zgrbljenimi in vse prej kot lepimi starci, ki    se    v telovadnicah ukvarjajo z rokoborbo.«
»Toda če smo to že rekli, potem    se    ne smemo bati posmeha dovtipnežev,
bati posmeha dovtipnežev, pa najsi    se    spotikajo ob kar si že bodi: ob spremenjeno
podsmehljivce, da nehajo s svojimi šalami in    se    zresnijo.
Naj    se    samo spomnijo, da še ni dolgo tega,
Ko so    se    potem najprej pri Krečanih, za njimi
vsekakor boljše sleči obleko kakor    se    zavijati vanjo, potem se to ljudem
obleko kakor se zavijati vanjo, potem    se    to ljudem ni zdelo več smešno, ker
In pokazalo    se    je, da je norec, kdor ima za smešno
4. »Po mojem mnenju    se    moramo najprej sporazumeti, ali je
Če    se    bomo tako lotili zadeve, potem jo bomo
nasprotnikov navedemo pomisleke proti samim    sebi    in ne oblegamo sovražnikove trdnjave
»Strinjam    se   
Glavkon, saj sploh ni potrebno, da    se    drugi borijo proti vama.
Pri ustanavljanju svoje države sta    se    namreč razumela v tem, da v njej lahko
’V tem sva    se   , mislim, sporazumela.
sem že davno s strahom pričakoval in    se    zato tudi pomišljal, da bi se kakorkoli
pričakoval in se zato tudi pomišljal, da bi    se    kakorkoli dotaknil postav o zakonu,
»Resnično, stvar ni brez težav, kakor    se    mi zdi.«
In poskusimo    se    izvleči iz tega vprašanja!
Sporazumeli smo    se    torej, da različnim naravam pripadajo
volji, zapadejo in so prepričani, da    se    ne prepirajo, temveč znanstveno razpravljajo,
in potem le‐teh pretehtati, temveč    se    prepirajo samo o besedilu trditve,
samo o besedilu trditve, pri čemer    se    razvije besedni boj namesto resne razprave.«
»Tako    se    mnogim dogaja.
»V takih okoliščinah bi    se    tudi lahko vprašali, ali imajo plešci
In če    se    odločimo, da sta njihovi naravi različni,
5. »Če    se    torej pokaže,«
Če pa    se    pokaže, da obstaja različnost v tem,
drug pa nesposoben zategadelj, ker    se    nekdo nečesa lahko nauči, drug pa težko?
ne more zapomniti niti tistega, kar    se    je naučil, pa če vloži v to še toliko
»Tako    se    v krogu vračamo k naši prejšnji trditvi
»Tako    se    zdi.«
»O tem, da je tudi najboljša, pa    se    moramo šele zediniti.«
Drugim dejavnostim    se    morajo odpovedati.
Mož pa, ki    se    posmehuje golim ženam, ki jim gre pri
smeha in po vsem videzu ne ve, čemu    se    smeje in kaj dela.
»In vendar    se    ti bo zdel majhen, brž ko boš videl
»Na ta zakon in na prejšnje zakone    se    navezuje tale.«
»Vidim, da    se    poskušaš izmuzniti.
premišljevati, ali so uresničljive ali ne, da    se    ne bi utrudili; to kar si želijo, si
si predstavljajo kot že uresničeno,    se    popolnoma po tem ravnajo in si z zadovoljstvom
Tudi jaz sem    se    polenil in zato mislim odložiti vprašanje
zase, živijo zdaj stalno skupaj; skupno    se    udeležujejo vaj v rokoborbi, skupno
udeležujejo vaj v rokoborbi, skupno    se    izobražujejo tudi v vsem drugem, in
nekateri med njimi posebno dobri in    se    temu ustrezno tudi posebno dobro obnesejo?«
razmnoževanju tega ne upoštevaš, potem    se    ti poslabšata pasmi petelinov in psov,
»Zato, ker    se    morajo (kakor zdravniki) razumeti na
potrebujejo zdravil, temveč samo dieto, ki    se    ji rada podvržejo, zadostuje, mislim,
Zdi    se    mi, da bodo morali naši vladarji, če
»Zdi    se    mi, da bo ta pravica prišla do popolne
pesniki pa za pesmi, vredne porok, ki    se    tu sklepajo.
Število porok, ki naj    se    sklenejo, prepustimo vladarjem.
9. »In mladim možem, ki    se    odlikujejo v miru in vojni, je treba
»   Se    strinjam.«
»Vsakič, ko    se    rodi otrok, ga prevzamejo za to določene
nepristopnem in neznanem kraju, kakor    se    to spodobi.«
obravnavajmo stvari po vrsti, kakor smo    se    namenili!
vrednih še boljši in vrednejši, temveč    se    rodi v temi kot sad grde naslade.«
»če    se    mož, še sposoben oploditve, spozabi
Otrok, ki    se    rodi državi iz te zveze, velja za pankrta,
Če pa    se    otrok kljub temu rodi, potem je treba
»Toda vsakdo, ki    se    poroči, šteje vse otroke, ki se rodijo
ki se poroči, šteje vse otroke, ki    se    rodijo med sedmim in desetim mesecem
Tisti, ki    se    rodijo v času, ko njihovi očetje in
Vsi ti    se    ne smejo, kakor sem rekel, med sabo
»Morda začnemo s tem, da    se    sami vprašamo, kaj nam lahko velja
cilj, ki ga z zakoni zasleduje, in kaj    se    nam zdi največje zlo.
ljudi, če vsi državljani potem, potem ko    se    pokažejo ali izginejo določene stvari,
»In ali ne prihaja to od tod, ker    se    besede kakor ’moj ‘ in ’ne moj ‘, prav
tvoje vprašanje - s takim človekom    se    da država, ki je najbolje urejena,
sta sreča ali nesreča tudi njeni, in    se    kot celota veseli ali žalosti.«
»da    se    vrnemo k svoji državi in pogledamo,
»In vsi    se    imenujejo državljane?«
»In kako    se    imenujejo vladarji med sabo?«
določbe samo sorodniška imena ali pa    se    raztezajo tudi na vse njihovo ravnanje,
v ustih imena sorodnikov, ne bi pa    se    po tem ravnali.«
zadene državljana sreča ali nesreča,    se    izmed vseh državljanov državljani naše
občutku in v teh besedah, smo rekli,    se    izraža skupnost veselja in bolečine.«
»Kot vzrok za to največje dobro    se    je pokazala skupnost žena in otrok
si, kolikor je le mogoče, delijo med    seboj    žalost in veselje.
tudi v tem so naši predpisi dobri: če    se    nekdo razjezi na drugega, takoj na
takoj na njem poteši svojo jezo in    se    ne spušča v večje prepire.«
»Če    se    čuvarji ne prepirajo drug z drugim,
čuvarji ne prepirajo drug z drugim, potem    se    tudi ni bati, da bi se drugi državljani
drugim, potem se tudi ni bati, da bi    se    drugi državljani prepirali z njimi
državljani prepirali z njimi ali med    seboj   
in s stroški za vzdrževanje hiše, ko    se    ljudje zadolžujejo, tajijo dolgove,
»   Se    spominjaš, da nam je v prejšnjem pogovoru
Takrat smo rekli, da    se    bomo ob priložnosti povrnili k temu
»Spominjam    se   
Če    se    nam zdi življenje čuvarjev mnogo boljše
»Potemtakem    se    mi zdi prav, da zdaj navedem svoje
mnenju najlepšega življenja in naj    se    ne poskuša s svojim vplivom polastiti
»Ti    se    torej strinjaš z opisano skupnostjo
zadeva vzgojo in otroke, kakor kar    se    tiče varstva drugih državljanov?
»   Se    strinjam.«
»Glede tega, kako naj    se    vojskujejo, je najbrž vse jasno.«
Otroci naj pri vsem, kar    se    v vojni dogaja, pomagajo in očetom
pomagajo in ga opazujejo pri delu, preden    se    sami lotijo obrti.«
»Tudi    se    vsako bitje bojuje posebno hrabro,
»toda ali naj    se    po tvojem mnenju prihodnji vojščaki
»Toda če naj    se    že izpostavljajo nevarnostim, potem
potem vsekakor takšnim, iz katerih    se    bodo vrnili - če jim bo sreča naklonjena
»Ali    se    ti zdi zdaj nepomembno in nevredno
»Tako    se    spodobi.«
posajati na konje in jih potem, ko    se    naučijo jahati, kot gledalce voditi
opazujejo svoje prihodnje poklicno delo in    se    v nevarnosti skupaj z nadzorniki, ki
»Toda kako naj    se    ravnajo naši bojevniki v vojni?« sem
»Kdor    se    da živ ujeti sovražnikom, tega jim
»Kdor pa    se    odlikuje in uveljavi, tega naj še na
»Toda s tem    se    gotovo ne boš strinjal.«
ga hoče ta poljubiti, zavrniti; tako    se    bo - bodisi da čuti nagnjenje do fantov
15. »Tudi Homerju    se    zdijo takšne počastitve mladih bojevnikov
pripoveduje, da je dobil Ajant, ki    se    je odlikoval v boju, za nagrado imeniten
»in možem, ki    se    pokažejo junake, izkazovali časti pri
In potem    se    bomo ravnali po njegovi zapovedi.«
ali iz kakšnih drugih vzrokov, pa so    se    v življenju posebno odlikovali.«
   Se    ti zdi prav, da grške države Grke zasužnjujejo?
boljše, ko bi bilo to prepovedano in bi    se    države navadile prizanašati Grkom in
Potem bi    se    bolj obračali proti barbarom in se
se bolj obračali proti barbarom in    se    vzdrževali bojev med sabo.«
za strahopetce ustrezna pretveza, da    se    izmikajo boju s sovražnikom, trdeč,
da že opravljajo svojo dolžnost, če    se    sklanjajo nad mrtvimi?
in pustil za sabo samo to, s čimer    se    je boril?
Takšni ljudje    se    v ničemer ne razločujejo od psov, ki
ničemer ne razločujejo od psov, ki    se    jezijo na kamne, ki jih zadevajo, a
jezijo na kamne, ki jih zadevajo, a    se    ne zmenijo za tiste, ki kamne mečejo.«
»Potemtakem    se    je treba odpovedati ropanju mrličev
Saj    se    je bati, da bi lahko veljalo za skrunitev
»Če    se    torej Grki bojujejo proti barbarom,
In narobe: če    se    bojujejo Grki z Grki, moramo reči,
»Strinjam    se    s tabo.«
miselnosti je pri obeh straneh, saj    se    sicer ne bi drznili pustošiti svoje
»Strinjam    se   .
govoriti, ne boš nikoli prišel, kakor    se    zdi, na vprašanje, ki si ga odložil,
dodajam, česar ti nisi rekel, namreč da bi    se    tudi v vojni dobro obnesla, ker bojevniki
puščali drug drugega na cedilu; vsi    se    namreč dobro poznajo in so si med seboj
se namreč dobro poznajo in so si med    seboj    bratje, očetje in sinovi.
Tudi to, da bi    se    vojnega pohoda udeleževale ženske,
nadaljnjih, ki bi jih država imela, če bi    se    ustanovila, ne razpravljajmo več o
ne razpravljajmo več o tem, temveč    se    raje poskušajmo prepričati, ali jo
najmočnejši in najnevarnejši val, čeprav sem    se    komaj rešil prvih dveh.
razumel moje obotavljanje in strah, da    se    lotim tako kočljivega razpravljanja
»Čim dalje tako govoriš, tolikanj teže    se    nam boš izmuznil.
Če je tako, potem    se    moramo najprej spomniti, da nas je
odkrili bistvo pravičnosti, zahtevali, da    se    pravičen človek v ničemer ne razločuje
Ali pa    se    bomo zadovoljili s tem, da se ji čimbolj
Ali pa se bomo zadovoljili s tem, da    se    ji čimbolj približa in ima z njo v
dognati bistvo pravičnosti same po    sebi    in lastnosti dovršeno pravičnega moža,
»Ali    se    da nekaj natanko tako izvesti, kakor
oddaljena kakor beseda, tudi tam, kjer    se    zdi, da ni tako?
   Se    strinjaš s tem ali ne?«
»Strinjam    se   
»Potem ne zahtevaj od mene dokaza, da    se    dado vsa dognanja naše razprave v celoti
pač pa imejmo, če najdemo državo, ki    se    najbolj približuje naši podobi, za
»Strinjam    se   
filozofi ne postanejo kralji in če    se    današnji tako imenovani kralji in oblastniki
eno in če ne bo množica tistih, ki    se    danes po svoji prirojeni nagnjenosti
orožje, z vso silo planili nate in    se    brezobzirno znesli nad tabo.
jih ne boš znal z dokazi zavrniti in    se    jih ubraniti, potem te za kazen čaka
Če    se    hočeva izogniti napadalcev, ki si jih
je govor in kakšni ljudje so to, da    se    jim drzneva izročiti oblast.
Ko bo to jasno, potem    se    bo moč braniti s tem, da pokaževa,
države, medtem ko je za drugo boljše, da    se    ne ukvarjajo s filozofijo in vodstvom
filozofijo in vodstvom države, temveč    se    podredijo vladajočim.«
Morda    se    nama posreči ustrezna obrazložitev.«
»ker    se    sam morda tega ne spominjaš več: če
Vsi    se    jim zdijo vredni truda in ljubezni.
Ta    se    vam zdi mikaven, čeprav je toponos;
mikaven, čeprav je toponos; pri drugem    se    vam zdi krivi nos kraljevski; nos tretjega,
za zaljubljence in njihovo ravnanje,    se    strinjam s tem zaradi nadaljnega poteka
Pod to ali ono pretvezo    se    jim zdi vsako vino imenitno.«
Če ne morejo biti vojskovodje,    se    zadovoljijo tudi z majhnim oddelkom.
»Kdor    se    torej z odporom uči, zlasti v mladosti,
pa, ki rad pokusi vsako znanost, ki    se    z veseljem uči in ni nikoli tega sit,
opazujejo, so po tvojem filozofi, ker    se    želijo nekaj naučiti; prav tako tisti,
Mislim tu ljudi, ki    se    gotovo na svojo pobudo ne udeležujejo
Ti pa    se    boš, mislim, strinjal z mojim pojasnilom.«
pojme: vsak zase je enota; toda ker    se    v zvezi z dejanji, stvarmi in drugimi
stvarmi in drugimi pojavljajo povsod,    se    zdi, da je vsak zase mnoštvo.«
»Tisti pa, ki    se    lahko približajo lepoti in jo lahko
človek, ki veruje v lepoto samo po    sebi    in jo lahko kakor tudi stvari, ki so
»Kaj pa potem, če bi    se    mož, ki mu prisojamo samo domnevanja,
mnogostranska razprava bi nam samo potrdila, da    se    da resnično spoznati to, kar resnično
»Znanje    se    torej nanaša na obstoječe, s tem da
»Znanje    se    nanaša na to, kar obstaja, njegov namen
Nanje    se    ne more nanašati ne znanje ne neznanje,
»Zdaj    se    je pokazalo, da je ta vmesni člen domnevanje.«
poštenjak, ki ne veruje v lepoto samo na    sebi    in ne v nespremenljivo idejo lepega,
»In pred tem smo    se    sporazumeli v tem, da mora biti to,
tudi tu v sredini, zajema predmete, ki    se    v sredini nestalno, sem in tja, premikajo.«
»Da, o tem smo    se    sporazumeli.«
večno nespremenljive pojme same po    sebi   ?
seveda cenijo in ljubijo te predmete, ki    se    nanje nanaša njihovo spoznanje, kakor
Spomnimo    se    samo svoje prejšnje trditve, po kateri
   Se    bodo morda jezili na nas, če jih tako
»Ne bodo    se   , če me bodo poslušali.
Človek    se    namreč nikoli ne sme jeziti na resnico.«
»Tako    se    zdi,«
in nespremenljivo, vtem ko drugi, ki    se    izgubljajo v mnoštvu in raznoličnosti
stvari, niso filozofi - če je to tako,    se    vprašamo, kdo naj vodi državo: ti ali
kakor slikarji prapodobe resnice; ki    se    ne morejo nanjo opirati in je tudi
»Pri Zevsu, ne razločujejo    se    mnogo od slepcev!«
»Zato    se    mi zdi primerno, da pretresemo, kako
»Najprej    se    moramo seznaniti, kakor smo to že rekli
Če    se    zedinimo v tej točki, potem se bomo,
Če se zedinimo v tej točki, potem    se    bomo, tako mislim, sporazumeli v tem,
»In kako    se    naj sporazumemo?«
»Vsekakor    se    strinjamo, da filozofi nenehoma težijo
spoznanjem tega, kar večno obstaja, kar    se    ne spreminja, kar ni nastalo in ne
»Zdi    se   , da je tako.«
»Samo zdi    se   , prijatelj?
»   Se    strinjam.«
Manj kakor vsakemu drugemu    se    mu zdi vredno potegovati se za cilj,
drugemu se mu zdi vredno potegovati    se    za cilj, ki je temelj lova za denarjem.«
razgledanost v vseh časih in v vsem, kar je,    se    mora zdeti človeško življenje nepomembno.«
»Takemu človeku    se    potemtakem tudi smrt ne bo zdela strašna.«
»Ali    se    lahko ali težko uči.
»In če    se    tega, kar se uči, ne zapomni, temveč
»In če se tega, kar    se    uči, ne zapomni, temveč vse pozabi,
»Človek, ki    se    brezuspešno trudi, začne na koncu nujno
trudi, začne na koncu nujno sovražiti    sebe    in vse svoje delo.«
»Samo po    sebi    umevno.«
naravo; takšna duša bo brez truda sama od    sebe    našla pot k temu, kar je, in k njegovi
»Tako smo - mislim, da    se    strinjaš - zapovrstjo našteli vse lastnosti,
nima že po naravi dobrega spomina, če    se    ne uči lahko, če ni plemenit, prijeten
Nasploh    se    namreč poslušalcem takšnega tvojega
pritrdilne odgovore preudarno pretreseš,    se    pokaže, da izhaja iz njih kot rezultat
dejanja dokazujejo, da so ljudje, ki    se    ukvarjajo s filozofijo ne le v mladosti,
ukvarjajo s filozofijo ne le v mladosti, ko    se    splošno izobražujejo, temveč tudi pozneje,
»Kako    se    to sklada s trditvijo, da zlo ne bo
4. »Le norčuj    se    zdaj, ko si me zapletel v to težavno
Zamisli si, da    se    na eni ali več ladjah dogaja tole :
Pri tem pa    se    nobeden od njih ni učil krmarjenja,
Vsi trdijo, da    se    krmarjenja sploh ni mogoče učiti, in
ladji, razpolagajo z njo, pijejo in    se    gostijo ter jadrajo tako, kakor je
Tistega, ki    se    pokaže spretnega pri prepričevanju
Pri tem niti ne vedo, da    se    mora resničen krmar ukvarjati z letom
takšne razmere, tam velja mornarjem, ki    se    vozijo na teh ladjah, pravi krmar za
primere ni treba pojasnjevati: države    se    nasproti pravemu filozofu vedejo prav
»Če    se    potemtakem kdo čudi, da filozofi v
bogatašev‘ ; kdor si je te besede izmislil,    se    je zmotil; pravilno se glasijo takole:
besede izmislil, se je zmotil; pravilno    se    glasijo takole: kdor je bolan, najsi
ki čuti potrebo, da bi ga kdo vodil,    se    mora napotiti k vratom tistega, ki
mora napotiti k vratom tistega, ki    se    razume na vodstvo; zato vladar, če
Tako    se    tudi ti ne moreš zmotiti, če današnje
slab glas tisti ljudje, ki trdijo, da    se    sami z njo ukvarjajo, in ki nanje misli
filozofije, ko pravi, da večina tistih, ki    se    posvečajo filozofiji, ni nič prida,
»Potem    se    spomnimo vsi, ki tu govorimo in poslušamo,
Kot prvo smo omenili, če    se    spomniš, resnico, ki ji mora tak človek
znanja, da je njegovo bistvo v tem, da    se    bori za to, kar res obstaja, in se
se bori za to, kar res obstaja, in    se    ne ustavlja pri številnih posamičnih
pomočjo najde vstop v resnični svet,    se    združi z njim in iz te združitve se
se združi z njim in iz te združitve    se    mu rodita razumnost in resnica; tako
in resničnega življenja, uspeva in    se    reši porodnih bolečin, prej pa ne.«
»Temveč zdravo in pravično mišljenje, ki    se    mu potem pridruži tudi preudarnost.«
Saj    se    spominjaš, da sem sodijo pogum, velikodušnost,
»za vzroki: zakaj    se    večina ljudi s takimi naravnimi lastnostmi
naravnimi lastnostmi izpridi, medtem ko    se    le manjšina temu izogne, ki potem sicer
slepo posnemajo lastnosti filozofov in    se    vrivajo v njihov poklic, čeprav ni
postavljamo pravim filozofom, redki in    se    le posamično pojavljajo.
potem ti bo vse jasno, in moja trditev    se    ti ne bo zdela neverjetna.«
»Potemtakem    se    ne da zanikati: plemenita narava trpi
»Strinjam    se    s tabo.«
jo opisali, deležna ustrezne vzgoje,    se    nujno uspešno razvija in si prisvoji
poganja korenin v primernih tleh, potem    se    izrodi v nasprotje, če ji kdo izmed
»In kdaj    se    to dogaja?«
sliši, jo odplavita in potegneta za    seboj   .
lepo in grdo kakor vsi drugi, poteguje    se    za iste stvari kot ti in postane tak,
»Temu    se    ne more izogniti, dragi Sokrat.«
učitelji in kateri zasebni vplivi pa    se    lahko temu upro in pri tem celo zmagajo?«
današnji državi zdravega in dobrega, za to    se    je treba - tako lahko upravičeno rečemo
študiral njene gone in lastnosti - kako    se    ji lahko približa, kako jo sme prijeti,
kakšnih okoliščinah daje glasove od    sebe    in s katerimi glasovi jo kdo lahko
razdraži; prav tako, kakor ko bi to kdo, ki    se    z vsem tem v stiku z živaljo v teku
Ravna    se    le po živali: kar je njej prijetno,
   Se    ti ne zdi?«
»In ali    se   , po tvojem mnenju, razločuje od njega
tisti mož, ki vidi modrost v tem, da    se    seznani z razpoloženji in nagnjenji
zbrane na ljudskih sestankih, pa najsi    se    le‐ta tičejo slikarstva, glasbe ali
nastopa pred množico kot pesnik ali    se    pred njo razkazuje s svojimi storitvami
imenovano diomedsko nujnost, neogibnost, da    se    v vsem prilagodi volji množice.
8. »Premisli vse to in    se    pri tem spomni naše trditve: ni si
doumela in priznala lepoto samo po    sebi    v nasprotju s posamičnimi lepimi stvarmi
»Torej mora množica vse, ki    se    ukvarjajo s filozofijo, nujno grajati?«
tudi tisti posamezniki (sofisti), ki    se    družijo z množico v želji, da ji ugajajo?«
okoliščinah ostane filozof zvest samemu    sebi    !
»Torej    se    tak človek že med otroki v vsem odlikuje,
»Kako    se    tudi ne bi!«
»In ko    se    postara, ga poskušajo - tako mislim
vnaprej z njegovim poznejšim vplivom in    se    prilizujejo njegovi poznejši oblasti.«
»Tako    se    ponavadi dogaja.«
   Se    ne zdi v svoji nečimrni puhlosti in
potrebuješ, pridobiš pa si jo lahko, če    se    boš zanjo nesebično trudil - ali misliš,
sorodnosti s filozofijo poslušal te besede,    se    dal pregovoriti in se začel posvečati
poslušal te besede, se dal pregovoriti in    se    začel posvečati filozofiji, kaj bi
same filozofske lastnosti krive, da    se    izneveri svojemu pravemu poklicu, seveda
z najdragocenejšimi lastnostmi, če    se    hočejo posvetiti zvišenim nalogam.
brez težave in na tako različne načine    se    lahko izprevržejo!
Zapuščeni in osiroteli filozofiji pa    se    začnejo približevati drugi ljudje,
filozofije, ko pravijo: s filozofijo    se    ukvarjajo ljudje, ki niso nič prida
z veseljem zapustijo svojo obrt in    se    zatečejo v filozofijo, tako kakor iščejo
»Ali misliš, da    se    ti ljudje v čemer koli razločujejo
kratkim odpuščen iz zapora, zdaj pa    se    sveže okopan obleče v novo oblačilo,
sveže okopan obleče v novo oblačilo,    se    nališpa kot ženin in se hoče poročiti
novo oblačilo, se nališpa kot ženin in    se    hoče poročiti s hčerko svojega mojstra,
ki niso vredni višje izobrazbe, pa    se    vendar približajo filozofiji in z njo
10. »Število tistih, ki so vredni, da    se    povežejo s filozofijo, dragi Adeimant,
zapeljivcev, deloma pa veliki duhovi, ki    se    rodijo v majhni državi, pa se čutijo
duhovi, ki se rodijo v majhni državi, pa    se    čutijo zvišeni nad temi malimi razmerami
Včasih    se    zatečejo v filozofijo tudi ljudje drugih
Lahko pa    se    komu zgodi tudi tako, kakor se je našemu
Lahko pa se komu zgodi tudi tako, kakor    se    je našemu prijatelju Teagu, namreč
našemu prijatelju Teagu, namreč da    se    čuti kakor z uzdo privezan na filozofijo.
Teages ima namreč vse pogoje, da    se    odtuji filozofiji, toda bolehnost,
strani spoznali besnost množice, so    se    prepričali, da nihče ne more opraviti
in pri tem noče sam propasti; vsakdo    se    marveč počuti tako, kakor da bi zašel
noče z njimi delati krivic, ne more pa    se    vsem zverem upreti, ga le‐te raztrgajo,
Kdor vse to preudarno premisli,    se    skromno umakne v ozadje in se omeji
premisli, se skromno umakne v ozadje in    se    omeji na svoje poklicno delo.
Kakor    se    človek ob viharju izogne prahu in dežju,
življenje poteka v poštenosti in da    se    bo od njega poslovil, ko pride čas,
več dosegel in ne bi koristil samo    sebi   , temveč vsej državi.«
»Saj    se    ravno nad tem pritožujem, da nobena
Zato    se    njihova narava tudi nenehoma spreminja
posejano v tujo zemljo, svojo naravo in    se    neogibno prilagodi naravi tal, tako
popolnosti ustreza njenemu bistvu, potem    se    pokaže, da so ta narava in njene lastnosti
»Motiš    se   .
O moji pripravljenosti    se    boš lahko takoj prepričal.
samo, s kakšno vnemo in nevarnostjo    se    lotevam stvari, če trdim: država se
se lotevam stvari, če trdim: država    se    mora filozofije lotiti popolnoma drugače,
filozofije lotiti popolnoma drugače, kakor    se    to zdaj dogaja.«
»Mladi ljudje, ki    se    zanimajo za filozofijo, se začno z
ljudje, ki se zanimajo za filozofijo,    se    začno z njo ukvarjati kot dečki, preden
začno z njo ukvarjati kot dečki, preden    se    posvetijo domačemu ali poklicnemu delu,
posvetijo domačemu ali poklicnemu delu, in    se    pri tem lotevajo najtežjih poglavij,
Če    se    jim potem znova približajo - na pobudo
znova približajo - na pobudo ljudi, ki    se    zanimajo za filozofijo -, se jim zdi
ljudi, ki se zanimajo za filozofijo -,    se    jim zdi že mnogo, če poslušajo filozofska
pozornost je treba posvečati telesu, dokler    se    razvija in krepi.
priložnostnih zaposlitev - živeti samo zase in    se    posvečati samo filozofiji.
»Toda večina tvojih poslušalcev    se    ti bo še z večjo vnemo postavila po
razprtije med menoj in Trazimahom, ki sva    se    pravkar spoprijateljila, ne da bi si
koristimo za prihodnje življenje, ko    se    bodo znova rodili in se udeleževali
življenje, ko se bodo znova rodili in    se    udeleževali podobnih pogovorov.«
večina ljudi ne verjame našim besedam,    se    ne smemo čuditi.
Moža pa, ki bi    se   , kolikor mogoče v besedi in dejanju
in plemenitih razprav, takšnih, ki    se    resno in z vsemi močmi trudijo, da
prisiljeni, da začnejo skrbeti za državo in    se    ji posvečati; ali dokler bog ne vdahne
Ne vidim nobenega vzroka za to, da    se    prvo ali drugo ne bi moglo zgoditi.
lahko ljudje po pravici zasmehovali, da    se    ukvarjamo s praznimi slepili.
»Če    se    je torej v davni preteklosti pokazala
ki je zunaj našega območja, ali če    se    bo kdaj v prihodnosti občutila potreba,
filozofi, potem je to trenutek, v katerem    se    je naša država uresničila, se uresničuje
katerem se je naša država uresničila,    se    uresničuje ali se bo uresničila.
država uresničila, se uresničuje ali    se    bo uresničila.
Za to smo    se    pripravljeni odločno in utemeljeno
filozofiji krivi tisti ljudje, ki so    se    vanjo nepoklicani od zunaj vrinili.
dejanje in nehanje ljudi, ne utegne    se    z njimi prepirati in tudi ne gojiti
Ali    se    ti zdi mogoče, da kdo ne bi posnemal
»In če    se   , prisiljen, ne posveča samo svojemu
samo svojemu izpopolnjevanju, temveč    se    obrača tudi na druge ljudi in jim vceplja
naše trditve o filozofih resnične, ali    se    bo potem jezila nanje in še nadalje
zanjo napravijo načrt slikarji, ki    se    zgledujejo pri božanstvu?«
»Ne, ne bo    se    jezila.
Kakor veš,    se    razločujejo od drugih ravno po tem,
razločujejo od drugih ravno po tem, da    se    nočejo ukvarjati ne z državo ne s posameznikom,
»In pri tem delu    se    ozirajo zmeraj znova na dve strani:
razumnost in druge podobne vrline same po    sebi   , potem pa na le‐te, kakor so se izoblikovale
po sebi, potem pa na le‐te, kakor so    se    izoblikovale v človeku.
premešajo, ustvarijo človeški ideal, držeč    se    pri tem tistega, za kar je rekel Homer,
Tisti torej, zaradi katerega so    se    takrat na nas jezili, ker smo mu hoteli
In ali    se    bodo zdaj, ko bodo slišali podrobnejšo
»Če so pametni,    se    bodo pomirili.«
»Ali    se    bodo po vsem še dalje jezili na nas
razlogov, nam bodo dali prav zato, ker    se    čutijo osramočene.«
Ali pa more kdo pri tem dvomiti, da    se    lahko tudi kraljem in oblastnikom rodijo
»Ali pa trditi, da potem, ko    se    rodijo, nujno propadejo?
Da    se    le s težavo ohranijo, radi priznavamo.
Dvomimo pa, da    se    v vsem času ne bi mogel prav noben
poslušno državo, uresničil vse, kar    se    zdaj zdi neverjetno.«
»Toda če bi    se    našemu stališču pridružili tudi drugi
»Da so naši načrti, če bi    se    uresničili, najboljši, pa smo že prej
nam preostane še vprašanje, česa naj    se    učijo in v čem naj se vadijo ti rešitelji
vprašanje, česa naj se učijo in v čem naj    se    vadijo ti rešitelji države in v kateri
države in v kateri starostni dobi naj    se    začno ukvarjati z učenjem in vajami.«
»Nič ni pomagalo, da sem    se    najprej znal izogniti težavam, ki so
Zdaj    se    je kljub temu pokazala potreba, da
otrok je rešeno, znova, od začetka pa    se    moramo lotiti vprašanja vladarjev in
Rekli smo, če    se    spominjaš, da morajo ljubiti domovino,
spominjaš, da morajo ljubiti domovino, da    se    ne smejo izneveriti svojim načelom
more, ga je treba izločiti; kdor pa    se    pri tem pokaže čistega kakor v ognju
tam, kjer smo potem zavili v stran in    se    izognili globji obravnavi v strahu
»dobro    se    spominjam.«
»Takrat sem    se    pomišljal, dragi prijatelj, izgovoriti
dragi prijatelj, izgovoriti to, kar sem    se    zdaj vendarle drznil izreči: najboljši
Strinjam    se   
združene v enem človeku; po navadi    se    javljajo posamično.«
»Kdor    se    rad uči, ima dober spomin, hitro dojema,
živel v miru, redu in varnosti, temveč    se    rad prepušča svoji živahni naravi,
kakor da bi bili okoreli, tudi učijo    se    le s težavo, in če morajo duševno delati,
»   Se    ti ne zdi, da je to težko dosegljivo?«
16. »Gotovo    se    spominjaš, da smo dušo razdelili v
»Ko    se    ne bi tega spominjal, ne bi zaslužil,
»Ali    se    spominjaš tudi tega, kar je bilo pred
»Nekateri so res površni in    se    hitro s čim zadovoljijo.«
Saj je vendar smešno, da    se    trudimo pri razpravljanju o manj vrednih
razpravljanju o najvišji stvari pa bi    se    odrekli največje natankosti.«
Zadnje    se    mi zdi verjetnejše, kajti pogosto si
Narobe pa    se    pri dobrem nihče ne zadovolji samo
hoče dobro tudi v resnici imeti in    se    za videz sploh ne meni.«
potemtakem teži za dobrim in stori vse, da    se    do njega dokoplje.
Zdi    se    mi celo, da nihče ne more teh stvari
takrat, ko bo imela za čuvarja moža, ki    se    bo na vse to dobro spoznal.«
»Že davno sem opazil, da    se    ne boš zadovoljil s tem, kar o teh
ko bi imel o stvareh, s katerimi sem    se    tako dolgo ukvarjal, tuja mnenja in
»Toda ti veš, da so mnenja, ki    se    ne opirajo na znanje, brez vrednosti.
pravo zadene brez resničnega znanja,    se    v ničemer ne razločuje od slepca, ki
»Pri Zevsu, Sokrat, glej, da    se    zdaj tik pred ciljem spet ne poskušaš
Bojim    se   , da bom za svojo dobro voljo žel posmeh.
Za zdaj pa    se    boste morali zadovoljiti samo z obrestmi
Toda najprej    se    moramo sporazumeti o naših prejšnjih
govorimo o dobrem in lepem samem po    sebi    ter tako postavljamo tudi pri vsem
tretjega, da sluh lahko posluša in da    se    glas lahko sliši ter da, če tega ne
prvi ne bi mogel poslušati, drugi pa    se    ne bi mogel slišati?«
videti in barve ostanejo nevidne, če    se    vsemu ne pridruži še nekaj tretjega,
Prelil    se    je od sonca v oko.«
je dobro ustvarilo kot podobo samega    sebe    : kar je dobro v svetu misli za razum
Če    se    upira na stvari, ki jih obsevata resnica
Če    se    obrača k stvarem, ki jim je primešan
»Bojim    se   , da bom moral marsikaj preiti.
posneti, kot čiste paslike, pri čemer    se   , izhajajoč iz golih domnev, ne vrača
domnev, ne vrača k začetku, temveč    se    usmerja h končnemu cilju.
nehipotetičnemu začetku, pri čemer    se    ne opira na paslike iz prvega pododdelka,
Ti veš, da uporabljajo ljudje, ki    se    ukvarjajo z geometrijo, računanjem
bili o njih popolnoma na jasnem, in    se    jim ne zdi potrebno, da bi o tem dajali
potrebno, da bi o tem dajali račun    sebi    in drugim, ker so pojmi vsem razumljivi.
Pri tem    se    ne vrača k prazvoku, ker ne more prek
le‐te rabijo samo kot ’hipoteze‘, to    se    pravi kot izhodišča in oporišča.
nehipotetičnega prazačetka vseh stvari,    se    zadrži ob njem in nato ob tem, kar
ob tem, kar je od njega odvisno, da    se    potem spet spusti nizdol in nazaj h
uporablja pomoči vidnega sveta, temveč    se    naslanja samo na ideje in v svetu idej
razumsko in ne čutnozaznavno; ker pa    se    pri tem ne spuščajo do zadnjega vzroka,
vzroka, temveč izhajajo samo iz hipotez,    se    po tvojem mnenju ne morejo dokopati
potemtakem ne imenuješ metode ljudi, ki    se    ukvarjajo z geometrijo in podobnimi
»Razumem in    se    z vsem strinjam.«
mogoče umetniške izdelke, pri čemer    se    nekateri pogovarjajo, drugi molčijo.«
»In ko bi    se    lahko drug z drugim pogovarjali, potem
pomisli, kaj bi bilo z njimi, ko bi    se    osvobodili, odvrgli okovje in bi se
se osvobodili, odvrgli okovje in bi    se    otresli nevednosti.
Lahko bi    se    zgodilo samo to.
Zato bi    se    hitro obrnil spet k stvarem, ki jih
»Navaditi bi    se    moral, mislim, na svetlobo, če bi hotel
»Jasno, polagoma bi    se    dokopal do tega spoznanja.«
znanje in na sojetnike - kaj misliš, ali    se    ne bi čutil srečnega zaradi te spremembe
čutil srečnega zaradi te spremembe in    se    mu ne bi smilili tisti, ki so še ostali
Ali pa    se    mu bo godilo, kakor pravi Homer, da
Ko bi    se    tak človek znova vrnil v podzemeljsko
jetniki, čeprav so mu oči otopele in    se    mu bodo lahko šele po daljšem času
po daljšem času navadile teme, ali    se    mu ne bi vsi smejali in rogali, ker
mu ne bi vsi smejali in rogali, ker    se    je s svojega pohoda v gornji svet vrnil
Rekli bi, da    se    splača taka pot.
odpeljati v gornji svet, bi ga ubili, če bi    se    ga lahko polastili in bi to lahko storili.«
spoznatna; če pa jo spoznaš, potem    se    pokaže, da je počelo vsega pravičnega
»Strinjam    se    s tabo, kolikor stvar prav razumem.«
bodi istih misli z mano tudi v tem in    se    ne čudi, da se ljudje, ki se povzpnejo
z mano tudi v tem in se ne čudi, da    se    ljudje, ki se povzpnejo do sem, nočejo
tem in se ne čudi, da se ljudje, ki    se    povzpnejo do sem, nočejo več ukvarjati
»In ali    se    ti nadalje zdi čudno, če se kdo, ki
»In ali se ti nadalje zdi čudno, če    se    kdo, ki stopi iz tega božanskega sveta
bedni človeški svet, vede okorno in    se    zdi smešen?
slep in nenavajen obdajajoče ga teme,    se    mora na sodišču ali kje drugje prepirati
podobah, katerih sence so le‐te, in    se    boriti proti pogledom tistih ljudi,
»To    se    mi ne zdi prav nič čudno.«
Ko    se    potem prepriča, da je podobno tudi
prepriča, da je podobno tudi z dušo,    se    nikoli ne začne nespametno smejati,
iz nekega svetlejšega življenja in    se    še ni navadila teme, ali pa če morda
takega življenja, imel za srečno, druga    se    mu bo smilila.
In če bi    se    že hotel le‐tej posmehovati, potem
bil ta smeh manj smešen, kakor če bi    se    posmehoval oni, ki prihaja iz svetlobe.«
»Strinjam    se   
Toda kakor    se    oči same ne morejo obrniti iz teme
obrniti iz teme k svetlobi, temveč    se    mora hkrati obrniti vse telo, tako
mora hkrati obrniti vse telo, tako    se    mora tudi ta organ, s katerim človek
»Tako    se    zdi.«
bolj kot vse drugo nekaj božanskega v    sebi    in nikoli ne izgubi svoje moči.
»Če    se    tako naravnana narava že v otroških
naslade in užitke, vlečejo k tlom, če    se    torej tega reši in obrne k resnici,
tudi ne ljudje, ki jim dopuščamo, da    se    do smrti ukvarjajo z znanostjo; prvi
trdnega življenskega cilja, po katerem bi    se    ravnali pri vseh svojih dejanjih v
da prisilimo po naravi najboljše, da    se    posvetijo znanosti, ki smo jo malo
jo malo prej imenovali najvišjo, to    se    pravi, da se naučijo gledati dobro
imenovali najvišjo, to se pravi, da    se    naučijo gledati dobro in krenejo po
»Da ostanejo tam in    se    več ne vrnejo k onim jetnikom ter si
matice in kraljice v panjih - vladate    sebi    in državi.
In tako ste    se    usposobili za delo tu in tam.
stopiti v bivališča tistih spodaj, da    se    navadite skupaj z njimi gledati temo.
Kakor hitro    se    boste navadili teme, boste videli mnogo
Današnji vladarji    se    bojujejo drug z drugim za oblast, kakor
pokorščino, ko bodo to slišali, in    se   , ko pride vrsta nanje, branili dela
Če pa    se    v vodstvo države vštulijo berači in
»In ljudje, ki    se    potegujejo za vladarske časti, ne smejo
kakor pripovedujejo o junakih, ki so    se    povzpeli iz Hada med bogove.«
na misel: ali nismo vendar rekli, da    se    morajo ti možje v mladosti skrbno uriti
»Potemtakem    se    mora znanost, ki jo iščemo, raztezati
»Gimnastika    se    ukvarja s tem, kar nastaja in kar propada.
bila samo dopolnilo gimnastike, kakor    se    spominjam,«
Kakor    se    mi zdi, so vse poklicne umetnosti bolj
raziskave in znanosti, nekaj, česar    se    mora v temeljih vsakdo naučiti.«
In ali ni tako, da    se    mora z njima ukvarjati vsaka znanost
O    sebi    trdi, da je iznašel številke, razdelil
»Po svojem bistvu sodi, kakor    se    zdi, k tistim znanostim, ki jih iščemo.
»Če    se    pokaže, da gre za dva predmeta, potem
tega dojel kot nekaj drugo v drugo    se    prelivajočega, temveč kot nekaj ločenega,
»In tako    se    nam najprej postavlja vprašanje, kaj
»Zdaj razumem in    se    strinjam.«
dojame tudi njeno nasprotje, tako da    se    enica pojavlja kot enica in kot svoje
in ga vpraša, kaj je enica sama po    sebi   .
»Nauk o številih in računstvo    se    v celoti ukvarjata s števili.«
Vojak    se    ju mora učiti zaradi razporejanja čet
razporejanja čet in filozof spet zato, da    se    vzdigne nad svet nastajanja in lahko
najvišje oblasti v državi prisiliti, da    se    posvetijo matematičnemu študiju in
in ga ne gojijo samo laično, temveč    se    z njim ukvarjajo tako dolgo, dokler
Matematiki naj    se    potemtakem ne posvečajo kot trgovci
zaradi vojskovanja in zaradi duše, da    se    tako laže odvrnejo od sveta nastajanja
opažam, kako prikladna in koristna je, če    se    z njo ukvarjamo zaradi spoznanja in
Ti veš, da    se    poklicni matematiki odklonilno smejejo,
pomnožujejo in pri tem skrbno pazijo, da    se    ne bi enica pokazala kot enota, temveč
najmanjše podrobnosti enaka drugi, vsaka v    sebi    nedeljiva?‘ -
potrebna, ker očitno sili dušo, da    se    s čistim mišljenjem približa čisti
Ali    se    že opazil, da so ljudje, ki so po naravi
Celo trdoglavci, ki    se    uče računstva in se vadijo v njem,
trdoglavci, ki se uče računstva in    se    vadijo v njem, imajo od tega vsaj korist,
njem, imajo od tega vsaj korist, da    se    jim bistri um in da začno hitreje dojemati.«
vsem najnadarjenejšim dati možnost, da    se    v njej temeljito izobrazijo.«
»S tem    se    strinjam.«
»Kolikor    se    da uporabiti v vojski,«
pohodih - je odločilnega pomena, ali    se    razumemo na geometrijo ali ne.«
bilo rečeno, vse, kar prisili dušo, da    se    obrne tja, kjer vidi in spozna to,
»Strinjam    se   
pravem nasprotju z izrazjem ljudi, ki    se    z njo poklicno ukvarjajo.«
»Tudi v tem    se    morava sporazumeti!«
moramo v največji meri skrbeti za to, da    se    državljani te vzorne države za nobeno
»in ki    se    tičejo vojskovanja, a tudi vseh drugih
vseh drugih znanosti; saj vemo, kako    se    v vsem zelo razločuje tisti, ki se
se v vsem zelo razločuje tisti, ki    se    je ukvarjal z geometrijo, od tistega,
Kdor je tvojega mnenja, temu    se    utegnejo tvoje besede zdeti čudovite;
ni nikoli ničesar o tem slišal, temu    se    bodo tvoje besede zdele brezpomembne;
Premisli torej takoj, na koga    se    obračaš s svojimi besedami.
Ali pa    se    ne obračaš na nobenega od njiju in
najinem razpravljanju predvsem na samega    sebe   , pri čemer nikomur ne zameriš, če ravno
in odgovarjam predvsem zaradi samega    sebe   
»Zdaj pa    se    spet ozrimo nazaj!
dimenziji obravnavati tretjo; ta pa    se    nanaša na kocko in na vse, kar ima
Toda, Sokrat, ta znanost, kakor    se    zdi še ni odkrita.«
pozornosti tem stvarem, poteka samo po    sebi    težavno raziskovanje brez zadostne
bi ga v današnjih razmerah tisti, ki    se    ukvarjajo s to znanostjo, iz oholosti
ocenila vso stvar in prevzela vodstvo, bi    se    ti uklonili in z vestnim povezanim
privlačna; zato obstaja vsa možnost, da    se    razvije v samostojno raziskovalno panogo.«
Domnevam namreč, da    se    bo razvila tudi tretja znanost, ki
sem jo malo prej prešel, kakor hitro    se    bo zanjo zavzela država.«
upognjeno glavo opazuje slike na stropu in    se    tako izobražuje, ti očitno misliš,
hoče pri tem dojeti vidno stvar, potem    se    potem pri moji trditvi ničesar ne nauči.
gleda ne navzgor ne navzdol, pa najsi    se    uči, ležeč na hrbtu, na kopnem ali
Toda kako    se    je treba po tvojem učiti astronomije,
jih imel za odlično delo, vendar bi    se    mu zdelo smešno, da bi jih resno študiral
»Ali pa    se    ne bo isto zgodilo pravemu astronomu,
in drugega do drugega večno enako in    se    niti najmanj ne spreminja, čeprav gre
astronomijo; toda z nebesnimi pojavi    se    ne bomo ukvarjali, če mislimo s pravilnim
morda lahko navedeš še kako znanost, ki    se    ti zdi primerna za naš namen?«
»V tem trenutku    se    nobene ne spomnim.«
»Toda kar    se    tiče gibanja, ne gre pri njem samo
njih poizvedeli, kaj menijo o njej, in    se    poučili tudi o drugih vprašanjih.
»Da    se    naši gojenci tudi v tej znanosti ne
razmerja in tone, jih primerjajo in    se    s tem po nepotrebnem mučijo.«
strunami, o njihovem oporekanju in bahanju,    se    odpovedujem prispodobi.
iščejo številčna razmerja, ne da bi    se    povzpeli do resničnih problemov, namreč:
»Tako    se    zdi.«
»Tudi meni    se    zdi tako.
to samo uvod v glavno melodijo, ki    se    je moramo šele naučiti.
Prav tako    se    poskuša približati resničnemu bistvu
resničnemu bistvu stvari tisti, ki    se    posveti dialektiki, pri čemer mu ne
pride na sam vrh miselnega sveta, kakor    se    oni povzpne na cilj vidnega sveta.«
»Strinjam    se    s tem,«
Ker    se    teh vprašanj ne tiče samo naša sedanja
tiče samo naša sedanja snov, temveč    se    bo treba k njim tudi sicer pogosto
poti, mislim, nas vodijo tja, kjer    se    konča naše popotovanje in nas čaka
lahko videl resnico, takšno, kakršna    se    kaže meni.
budnem stanju ne morejo videti, ker    se    neomajno držijo podmen, ki jih ne morejo
Le‐te    se    namreč ukvarjajo s stvarmi, ki so svetlejše
Toda zdi    se    mi, da je pri možeh, ki razpravljajo
pojmovno dojeti bistva stvari, kdor    sebi    in drugim ne more stvari dialektično
velja tudi, kadar gre za dobro samo po    sebi   .
drugega ločiti in pojmovno omejiti, kdor    se    ne zna kakor v boju prebiti skozi vse
mogoče trditi, da pozna dobro samo po    sebi    ali sploh kako dobro, kvečjemu je mogoče
in zapadel v popolno spanje, preden    se    bo tu na zemlji zbudil.
»Ti    se    še spominjaš, koga smo pri naši prvi
»Kako    se    ne bi!«
Duše    se    namreč mnogo prej utrudijo pri umskem
rečeno, zato neuspešna in necenjena, ker    se    z njo ukvarjajo ljudje, ki tega niso
Njej    se    namreč ne smejo posvečati sprijeni,
sme šepati njihovo veselje do dela,    se    pravi: ne smejo ga napol ljubiti, na
To    se    dogaja takrat, če se navdušujejo za
To se dogaja takrat, če    se    navdušujejo za telovadbo, lov in telesne
telovadbo, lov in telesne napore, toda    se    neradi učijo, neradi sodelujejo pri
učijo, neradi sodelujejo pri razpravah,    se    izogibajo raziskovalnega dela in sovražijo
Šepa pa tudi delo tistih, ki    se    v svoji vnemi zaženejo v nasprotno
namerno laž, torej sama le nerada laže in    se    jezi na laži drugih, nenamerne laži
če jo zasačijo v nevednosti, temveč    se    kot svinja zadovoljno valja v blatu
»Vseh teh napak    se    moramo varovati.
Toda smešno je tudi to, kar    se    je zdaj zgodilo meni.«
»Pozabil sem, da sva    se    samo v šali pogovarjala, in sem se
se samo v šali pogovarjala, in sem    se    v svojih besedah preveč resno razvnel.
šinil pogled na filozofijo, in ker    se    mi je zdelo, da jo po krivici sramotijo,
zdelo, da jo po krivici sramotijo, sem    se    razburil in v jezi na krivce izrekel
Pri tem ne smemo pozabiti, da smo    se    pri prvi izbiri, ko je šlo za vladarje,
namreč verjeti Solonovemu izreku, da    se    lahko v starosti še mnogo naučimo.
računstvu, geometriji in v vsem, česar    se    morajo naučiti pred poukom v dialektiki,
pred poukom v dialektiki, pri tem pa    se    učni postopek ne sme izroditi v nasilje.«
»Ker    se    svoboden človek ne sme učiti nobene
opravljamo prostovoljno, medtem ko    se    duše ne oprime nobeno znanje, ki je
»Saj    se    še spominjaš našega predpisa, da je
in jih popeljati v bližino bojujočih    se   , da kot mladi psi okusijo kri.«
»Spominjam    se   
»Tistega, ki    se    najbolje obnese pri vseh teh naporih,
dobra preizkušnja, ki pokaže, kako    se    posamezniki obnesejo pri telesnih vajah.«
»Strinjam    se   
njihove dialektike: kdo izmed njih    se    je sposoben približati resničnemu svetu
»Mladi ljudje    se    pogrezajo v nezakonitost.«
»   Se    čudiš in se ti zdi neoprostljivo, če
»Se čudiš in    se    ti zdi neoprostljivo, če se jim to
čudiš in se ti zdi neoprostljivo, če    se    jim to dogaja?«
njih popustila, do prilizljivcev pa    se    povečala.
Bolj kot prej    se    bo prilagajal njihovim željam, jih
željam, jih z večjo vnemo poslušal in    se    javno z njimi družil.
domnevnega očeta in druge sorodnike    se    sploh ne bo več menil, če ni že po
zvezi je ta prispodoba s tistimi, ki    se    ukvarjajo z dialektiko?«
cilji, ki nam pripravljajo veselje,    se    prilizujejo naši duši in jo vabijo
prilizujejo naši duši in jo vabijo naj    se    jim vda.
Trdni in zmerni ljudje    se    ne dado pregovoriti, temveč cenijo
ne odkrije prave resnice o tem, ali    se    potem lahko preda kakšnemu drugemu
naravno, da do tega pride pri vseh, ki    se    tako ukvarjajo z dialektiko, in ali
Gotovo nisi prezrl, da    se    mladi ljudje z dialektiko, ko jo prvič
sami spodbijajo mnenja drugih: pri tem    se    veselijo kot mladi psi, če lahko mimoidoče
»In še kako    se    veselijo!«
»In ko    se    jim posreči spodbiti številna mnenja
»Kdor je starejši,    se    ne bo spuščal v takšne neumnosti, temveč
dialektiko iščejo resnico, kakor ljudi, ki    se    šalijo in zaradi zabave spodbijajo
trdne in uravnovešene narave in da    se    ne bi z njo ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo,
njo ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo, ki    se    mu zljubi, ne glede na to, ali je zrel
18. »Z dialektiko    se    je treba resno, zavzeto in nenehoma
starosti, je treba tiste, ki so vzdržali in    se    odlikovali pri delu in v znanostih,
vperijo žarek svoje duše navzgor in    se    zazrejo v pravir vse svetlobe.
preostaja, državo, njene občane in same    sebe   .
prevzamejo dolžnosti čuvarjev države,    se    sami preselijo na otoke blaženih, kjer
1. »No dobro, Glavkon, zedinili smo    se   , da morajo vladati v dovršeno urejeni
poklici; kralji pa so lahko samo tisti, ki    se    najbolj odlikujejo v filozofiji in
pripadajo vsem ; edini smo si, kakor    se    spominjaš, tudi glede načina, kako
spominjaš, tudi glede načina, kako naj    se    uredijo njihove premoženjske razmere.«
»Dobro    se    spominjam: nihče ne sme imeti po naši
prav, če si pokličemo v spomin, kje smo    se    oddaljili od razprave, da krenemo spet
Kakor    se    zdi, bi lahko prikazal še boljšo državo
Po tvojih besedah, ki    se    jih spominjam, naj bi bile štiri državne
Potem, ko bi bili vse obdelali in    se    zedinili o najboljši in najslabši obliki,
»Torej postavi    se    kot rokoborec spet v prejšnji položaj
veljavi je oligarhija, ki skriva v    sebi    mnogo pomanjkljivosti; tretja, tej
demokratija, četrta pa je tiranida, ki    se    kot zadnja in zdaleč najhujša bolezen
s tem bomo ali sledili Trazimahu in    se    odločili za nepravičnost ali pa upoštevali
rezultat dozdajšnjega razpravljanja in    se    odločili za pravičnost.«
In nazadnje    se    bomo ustavili pri tiranidi in tiranskem
Tako    se    bomo poskušali dokopati do čimboljše
Torej poskusimo pokazati, kako    se    iz aristokratije razvije timokratija.
Ali    se    to dogaja kratko malo tako, da pride
Ali naj    se    kakor Homer s prošnjo obrnemo na muze,
zvišeno, v tonu tragedije, kakor da    se    z nami kot otroki šalijo in zabavajo,
Ostanejo jim prikriti, in tako    se    jim bodo rodili otroci tudi tedaj,
jim bodo rodili otroci tudi tedaj, ko    se    bi smeli.
v pravilnem medsebojnem razmerju in    se    da določiti.
In tako    se    ji bodo mladi ljudje odtujili.
Kjer    se    namreč meša železo s srebrom in bron
takšnega korena izvira nesloga, kjerkoli    se    pokaže.«
pride do odprtega sovraštva, dokler    se    ne znajdejo v sredini in se poravnajo:
dokler se ne znajdejo v sredini in    se    poravnajo: zemljo in hiše si med sabo
»Tu    se    po mojem mnenju začenja preobrat.«
podobna v tem, da spoštuje vladarje in da    se    njeni vojaki ne ukvarjajo s poljedelstvom,
»Toda boji    se    prepustiti vladanje filozofom, ker
tuje primesi v svojih značajih; zato    se    nagiblje k drznim in razmeroma preprostim
zvijačnost in spretnost v vojni ter    se    nenehoma ukvarja z vojskovanjem.
Skrivoma strežejo svojim nasladam in    se    skušajo izogniti zakonom, kakor se
se skušajo izogniti zakonom, kakor    se    otroci izogibajo očeta.
si opisal državno ureditev, v kateri    se    prepleta dobro in slabo.«
tako je bistvo te državne oblike, če    se    omejimo samo na temeljne poteze in
omejimo samo na temeljne poteze in    se    ne spuščamo v podrobnosti.
   se    je vmešal v pogovor Adeimant,
Do oblasti pa    se    ne poskuša dokopati z govorniškimi
Strinjam    se   
živi v slabo upravljani državi ter    se    zato izogiba častnih služb, visokih
spada k tistim, ki vladajo v državi, in    se    zato sama čuti zapostavljeno v primeri
Vidi tudi, da    se    njen mož premalo poteguje za denar,
njen mož premalo poteguje za denar, da    se    spušča v spore in boje ne v zasebnih
Dalje opazi, da    se    nenehoma ukvarja s samim seboj, nje
opazi, da se nenehoma ukvarja s samim    seboj   , nje pa niti posebno ne spoštuje niti
Skratka, pritožuje    se    mu o vsem, kar imajo v takih primerih
oškodoval, potem spodbuja sina, naj    se   , kakor hitro odraste, maščuje nad temi
odraste, maščuje nad temi ljudmi in    se    pokaže bolj možatega kot njegov oče.
Tiste, ki    se    omejujejo samo na svoje poklicno delo,
bedaki, častijo in hvalijo pa tiste, ki    se    ukvarjajo z vsem mogočim.
drugimi ljudmi pa vpliva slabo nanj,    se    pod obojim vplivom znajde nekje v sredini:
lahko storijo, spreminjajo zakone, ki    se    jim ne pokoravajo ne možje ne žene.«
»Zategadelj    se    še bolj poganjajo za denarjem.
krepost sta si v takem nasprotju, da bi    se    nujno ena skodelica tehtnice vzdignila,
»Bojeviti in častihlepni ljudje    se    potemtakem nazadnje razvijejo v dobička
vpeljejo, preden pride do tega, s tem da    se    nasprotniki iz strahu pred njimi brez
Pomisli samo, kaj bi    se    zgodilo, ko bi postavljali na ladjah
»Toda tudi naslednja ni kaj prida: ali    se    morajo bolj kot sovražnika bati široke
jo popeljejo oboroženo v boj, ali pa    se    morajo sami in maloštevilni, kot so,
Ali    se    ti zdi dobro za državo, če lahko njeni
državljani opravljajo več poklicev in    se    sočasno ukvarjajo s poljedelstvom,
»Največja napaka, ki    se    v oligarhiji najprej srečamo z njo,
državi berače, potem je gotovo, da    se    tam skrivajo tudi tatovi, žeparji,
»Sin    se    najprej zgleduje po očetu in hodi po
izgubi bogastvo in pride na nič, kako    se    - kot poveljnik ali visok uradnik -
To    se    dogaja.«
Zaradi revščine notranje zlomljen,    se    vrže na pridobivanje denarja, postane
pridobivanje denarja, postane skop, muči    se    z malenkostmi in si tako nabira premoženje.
»Zdi    se    mi, da je res tako.«
»Vsaj razvije    se    iz človeka, ki sodi k tisti državni
Vse druge želje    se    mu zdijo puhle in jih zato v sebi potlači.«
želje se mu zdijo puhle in jih zato v    sebi    potlači.«
Ali    se    pri njem zaradi pomanjkljive izobrazbe
poželenjem zločincev, ki jih lahko v    sebi    potlači le s silo in le zaradi drugih
denarja za sirote in sploh tam, kjer    se    ponuja priložnost za nepoštenost.«
»Tako    se    zdi.«
»Strinjam    se   
Kadar    se    mora boriti, si poželenja po tratenju
Svoje boje bojuje kot pravi oligarh, to    se    pravi z majhnim delom svojih sredstev,
»njen nastanek in njeno bistvo, nato pa    se    moramo seznaniti z njej ustrezajočim
»Ker    se    oblast vladajočih v oligarhiji opira
morejo pridobivati premoženja, hkrati pa    se    potegovati za potrebno umerjenost.
Temu ali onemu    se    morajo odpovedati.«
Drugim mladim ljudem, ki    se    jim ne upirajo, dajejo posojila, pobirajo
»Ne domislijo pa    se   , da bi pogubni ogenj, ki so ga podnetili,
Kajti ko bi bilo z zakonom določeno, da    se    poslovne pogodbe praviloma sklepajo
sklepajo na lastno odgovornost, potem    se    ljudje ne bi brez slehernega sramu
živijo že od mladih nog v razkošju in    se    izogibajo telesnega in duševnega dela.
senci in z odvečno telesno težo na    sebi   , ter ga vidi, kako težko sope in se
sebi, ter ga vidi, kako težko sope in    se    neokretno premika, potem si gotovo
»Vem, da    se    to dogaja.«
lahko pride v navzkrižje s samim s    seboj   , tako se lahko zgodi tudi državi.
v navzkrižje s samim s seboj, tako    se    lahko zgodi tudi državi.
pride do nje z oboroženo silo ali pa    se    druga stran iz strahu brez boja umakne.«
Ob tem    se    bodo pri posamezniku, ki ustreza tej
Država    se    blešči v siju vseh mogočih človeških
značajev kakor pisana, v vseh barvah    se    svetleča obleka.
»V njej    se    je mogoče seznaniti z različnimi oblikami
v njej neomejena svoboda, skriva v    sebi    vse mogoče oblike ustav.
Ko si jo izbere,    se    lahko loti ustanavljanja države.«
iti v vojno, če pride do nje, in ni    se    ti treba držati miru, četudi ga država
lahko postaneš uradnik ali sodbnik, če    se    ti seveda ljubi.
smrt ali izgnanstvo, ostanejo tam,    se    v javnosti svobodno gibljejo, kakor
nihče ne vidi in to ni nikomur mar, in    se    kot junaki košatijo med ljudmi.«
Tudi    se    ne ozira na načelo, ki smo ga mi posebej
ne more nikoli postati dober mož, če    se    že kot otrok pri igranju ne seznanja
igranju ne seznanja z lepimi stvarmi in    se    ne uri v lepoti.
Demokratija    se    z nekakšno vzvišenostjo za vse to ne
»Poželenja, ki    se    jih ne moremo ubraniti, in poželenja,
Saj nas sama narava sili, da    se    potegujemo zanje.
»Poželenja pa, ki    se    jih lahko ubranimo, če se od mladih
»Poželenja pa, ki se jih lahko ubranimo, če    se    od mladih let za to trudimo, in poželenja,
pogosto celo škodo, lahko - ne da bi    se    pri tem zmotili - imenujemo nepotrebna,
»Poželenje, ki    se    pri tem ne ustavi, torej poželenje
»Takemu poželenju    se    je gotovo moč odreči.«
obilujejo s takimi nagoni in poželenji in    se    jih ne znajo ubraniti.
13. »Zdaj pa    se    povrnimo k obravnavanju preobrazbe
pripraviti najraznovrstnejše užitke,    se    začne njegova preobrazba v demokratičnega
»Kakor    se    spremeni državna ureditev, ko pride
enako mislečih zaveznikov, prav tako    se    spremeni tudi ta mladenič, če pridejo
»Pogosto    se    morajo demokratične prvine umakniti
Mladenič poželenja v    sebi    deloma zatre deloma jih prežene.
V dušo    se    mu povrne sramežljivost.
»To    se    pogosto dogaja.«
nova poželenja, podobna zatrtim, ki    se    ob očetovi neustrezni vzgoji močno
skrivni skupnosti s tujimi strastmi    se    rodi mnogo novih.«
»Tako    se    spet vrne k onim Lotofagom in pred
posvečena v zadnje skrivnosti, potem    se    vrnejo iz pregnanstva v dolgem sprevodu
nazaj nekatera pregnana poželenja in    se    ne predaja več popolnoma strastem,
vodstvo nad sabo tistemu poželenju, ki    se    mu ravno oglasi.
Ko je to zadovoljeno,    se    preda drugemu.
Vsak dan    se    predaja tistemu poželenju, ki se ga
dan se predaja tistemu poželenju, ki    se    ga ravno poloti.
Včasih    se    ukvarja s telesnimi vajami, včasih
Drugič spet - tako    se    zdi - ga pritegne filozofija.
menim, zelo mnogostranski in združuje v    sebi    najrazličnejše nravi; lep je in pester
svobodi slabe točaje za voditelje in    se    čezmerno opaja z močnim vinom svobode,
hlapci in ničvredneži, vladarje pa, ki    se    vedejo kot podložniki, in podložnike,
vedejo kot podložniki, in podložnike, ki    se    vedejo kot vladarji, javno hvali in
mora prodreti tudi v posamične hiše in    se    slednjič zakoreniniti celo pri živalih,
»Takole: oče    se    navadi, da je enak svojim otrokom in
navadi, da je enak svojim otrokom in    se    boji sinov; sin se navadi, da je enak
svojim otrokom in se boji sinov; sin    se    navadi, da je enak očetu, pa se staršev
sin se navadi, da je enak očetu, pa    se    staršev ne boji in jih ne spoštuje,
»Tako    se    dogaja.«
»To    se    dogaja in dogajajo se tudi druge podobne
»To se dogaja in dogajajo    se    tudi druge podobne stvari.
Učitelj    se    v takšnih okoliščinah boji učencev
takšnih okoliščinah boji učencev in    se    jim prilizuje, učenci nimajo spoštovanja
In nasploh    se    mlajši izenačujejo s starejšimi in
ko stari postajajo zaupni z mladimi,    se    jim dobrikajo in jim popuščajo; ravnajo
dobrikajo in jim popuščajo; ravnajo    se    po njih, da ne bi veljali za neljubeznive
»Splošna svoboda, ki    se    v takšni državi razvije, doseže svoj
prosti in ponosni obrcajo vsakogar, kdor    se    jim ne umakne s poti.
Nazadnje    se    sodržavljani, kakor veš, ne ozirajo
»Ista bolezen, ki    se    je lotila oligarhije in jo uničila,
je lotila oligarhije in jo uničila,    se    pojavi tudi v demokratiji, le da je
V resnici: vsako pretiravanje    se    praviloma sprevrže v svoje nasprotje;
»Pretirana svoboda    se    tako državi kakor posamezniku sprevrže
»Tako    se    zdi.«
»Vendar nisi vprašal, tako    se    mi zdi, po tem, marveč po bolezni,
zdi, po tem, marveč po bolezni, ki    se    pojavi tako v oligarhiji kakor demokratiji
ustvarjata v vsaki državi, v kateri    se    pokažeta, zmedo, kakor to delata sluz
Dober zdravnik in dober zakonodajalec    se    morata pred njima zavarovati prav tako
moder čebelar; vsi morajo paziti, da    se    sploh ne ugnezdita; če pa se že ugnezdita,
paziti, da se sploh ne ugnezdita; če pa    se    že ugnezdita, potem ju je treba čimprej
»Da bi    se    dokopali do čimvečje jasnosti, vzemimo
služb ne morejo opravljati, telesno    se    ne utrjujejo in so zato brez moči,
»V nadaljnjem    se    iz ljudstva izloči drugi del.«
»Če    se    vsi potegujejo za bogastvo, je naravno,
potegujejo za bogastvo, je naravno, da    se    tisti, ki so najbolj redoljubni, praviloma
»Tretji del države sestavljata ljudstvo,    se    pravi vsi ljudje, ki živijo od dela
ljudje, ki živijo od dela svojih rok in    se    za nič drugega ne menijo ter imajo
Vendar    se    ljudstvo ne zbira rado, če ne dobi
»Toda to    se    zgodi vsakič, kadar lahko voditelji
»Ljudje, katerim odvzemajo premoženje,    se    morajo seveda braniti.
»Jasno je, da    se    tiran razvije iz takega voditelja in
»In kdaj    se    začenja ta voditelj ljudstva spreminjati
»In isto    se    dogaja z voditeljem ljudstva, ki mu
Ne ustavi    se    pred krvjo svojih sodržavljanov, temveč
»Če ga izženejo in    se    kljub sovražnikom vrne, se vrne kot
izženejo in se kljub sovražnikom vrne,    se    vrne kot dovršen tiran.«
»Če    se    premožnim ne posreči, da bi odvrnili
»Tako    se    navadno dogaja.«
»In državljani mu jo dajo, ker    se    bojijo za njegovo življenje, zase pa
peščenemu Hermu, brž, ne obiraj    se    nič, ne bodi te sram strahopetstva.«
ne bi imel drugič priložnosti, da bi    se    sramoval.«
»Kdor    se    da prijeti, pa mora, mislim, umreti.«
’zleknjen po dolgem‘ na tleh, temveč    se    povzpne na državni voz, potem ko pahne
»Oglejmo si zdaj srečo moža in države, ki    se    v njej tak mož uveljavi.«
»V prvih dneh in prvem času    se    vsem smehlja; vsakogar, ki ga sreča,
med ljudstvo in svoje privržence ter    se    kaže nasproti vsem blagega in milostljivega.«
opravi z zunanjimi sovražniki, s tem da    se    z nekaterimi spravi, druge pa uniči,
nekaterimi spravi, druge pa uniči, in    se    tako čuti varnega pred njimi, začenja
državljani zaradi vojnega davka obubožali in    se    bolj posvečali vsakdanjim skrbem ter
»Mislim, da    se    spušča v vojne tudi zato, ker ima nekatere
proti njegovemu gospostvu; v vojnah pa    se    le‐teh lahko znebi, s tem da jih preda
Iz vseh teh razlogov, kajne,    se    mora tiran zmerom znova zapletati v
»Zdi    se    mi, da spet govoriš o nekakšnih trotih,
državljani, pošteni ljudje pa ga sovražijo in    se    ga izogibajo.«
globokoumno misel: tirani so modri, ker    se    družijo z modrimi.
»Toda po drugih državah    se    svobodno gibljejo, zbirajo okoli sebe
se svobodno gibljejo, zbirajo okoli    sebe    ljudi, najemajo za uprizoritve svojih
Toda čim bolj    se    uveljavljajo popolnejše državne oblike,
19. »Toda oddaljili smo    se    od stvari!«
Povrnimo    se    spet k tisti lepi, veliki, pisani in
tisti lepi, veliki, pisani in zmeraj    se    spreminjajoči tiranovi vojski.
»Potem bo moral očitno preživljati    sebe   , svoje pivske tovariše, prijatelje
sodrgo vzdržuje; pod njegovim vodstvom    se    je hotelo samo otresti jarma bogatašev
Tiran bi    se    drznil očetu storiti silo, in če bi
drznil očetu storiti silo, in če bi    se    mu postavil po robu, bi ga tudi pobil?«
poželenji in nagoni so nekateri, tako    se    mi zdi, v hudem navzkrižju z navadami
boljši goni skupaj z razumom brzdajo,    se    pri nekaterih ljudeh popolnoma izgubijo
»Tiste, ki    se    pojavljajo v spanju,«
z jedjo in pijačo, pa oživi; otrese    se    spanca, se vzdigne in skuša zadovoljiti
pijačo, pa oživi; otrese se spanca,    se    vzdigne in skuša zadovoljiti svoja
Ne pomišlja    se    v sli objemati lastne matere, drugih
Ne upirata    se    mu noben umor in nobena jed, ki se
se mu noben umor in nobena jed, ki    se    mu je zahoče.
razglabljanji; med premišljevanjem o samem    sebi    svojih gonov ne pušča nezadovoljenih,
in motiti pri premišljevanju, tako    se    lahko prepušča svojemu poželenju po
Če    se    tako prepušča spanju, potem v sanjah
»Toda malo smo    se    oddaljili od same stvari.
gonov, tudi v marsikaterem izmed nas, ki    se    zdimo zelo umerjeni.
Je to pametna trditev, s katero    se    lahko strinjaš?«
2. »Spomni    se    našega prikaza demokratičnega človeka.
pripravljen za vsako objestnost in    se    je popolnoma prepustil načinu življenja
naravi boljši kakor ti zapeljivci,    se    mu je po krajšem kolebanju posrečilo
»Zamisli si zdaj, da    se    ta postara in ima mladega sina, ki
podpirajo njegove boljše gone, ki    se    držijo srednje poti, zapeljivci pa
držijo srednje poti, zapeljivci pa    se    upirajo temu vplivu.
»Tudi kdor    se    opaja z vinom, ima tiransko naravo,
slavje, vesele obhode in pojedine ter    se    zabavajo s hotnicami.«
vpijejo številne močne strasti, ki so    se    v njem vgnezdile, po hrani.
mora povsod samo grabiti in ropati, če    se    noče izpostavljati hudim mukam in bolečinam.«
zagospodariti nad očetom in materjo, da    se    lahko, potem ko porabi svojo dediščino,
»Če    se    mu starši uprejo, jih najprej skuša
»In če    se    mu starec in starka postavita po robu
starec in starka postavita po robu in    se    spopadeta z njim, se gotovo ne pomišlja,
postavita po robu in se spopadeta z njim,    se    gotovo ne pomišlja, da ravna z njima
Si prepričan, da    se    ju utegne telesno lotiti in ju izročiti
»Toda kaj    se    bo zgodilo, ko porabi očetovo in materino
Erosovi telesni stražarji; pogledi, ki so    se    prej sproščali samo v spanju kot sanje,
vplivov od zunaj vdrla vanj, deloma pa    se    v njem samem zaradi njegovega načina
pametna, potem ti odidejo iz države in    se    udinjajo pri drugih tiranih ali se
se udinjajo pri drugih tiranih ali    se    bojujejo kot najemniki, če kje izbruhne
ljudje kradejo, vlamljajo, ukvarjajo    se    z žeparstvom, ropajo, plenijo svetišča
žeparstvom, ropajo, plenijo svetišča in    se    pečajo s prodajo sužnjev.
Vsi ti zločinci    se    ne morejo, glede na zavrženost primerjati
privržence, potem le‐ti, naslanjajoč    se    na svoje število in na neumnost ljudstva,
postavijo za tirana tistega, v čigar duši    se    skriva največje in najmočnejše tiranstvo.«
»Če    se    državljani prostovoljno predajo, potem
prostovoljno predajo, potem je dobro; če pa    se    država upre, potem tiran, če je dovolj
postanejo takšni še kot zasebniki, preden    se    povzpnejo na oblast.
V začetku občujejo z ljudmi, ki    se    jim dobrikajo in so jim pripravljeni
potrebujejo - hlapčevski in storijo vse, da    se    pokažejo prijatelje, toda kakor hitro
»Strinjam    se   
človek, ki je že po naravi cel tiran in    se    potem še povzpne na oblast v državi,
Ne smemo    se    dati zmotiti, ko tu presojamo samo
»Ali    se    strinjaš, da sebe prištejeva k tistim
»Ali se strinjaš, da    sebe    prištejeva k tistim razsodnim možem,
5. »Lotiva    se    torej stvari takole.
»Še nesrečnejši    se    ti utegne zdeti tisti človek...«
Toda pri takih stvareh    se    ne smemo omejiti na gole domneve, temveč
Svojih sužnjev    se    ne bojijo.«
»Zakaj naj bi    se    jih bali?«
»Tako je prisiljen, da    se    kaže nasproti nekaterim sužnjem ljubeznivega,
delajo drugi svobodni državljani, temveč    se    mora zvečine skrivati v svoji hiši
tiran, ki skuša vladati drugim, dasi    se    sam ne zna obvladovati.
telesa, ne bi ostal doma, temveč bi    se    moral nenehoma boriti in tekmovati
resnici suženj, ki hlapčuje, služi in    se    dobrika največjim ničvrednežem, ki
nikoli zadovoljiti svojih strasti; če    se    ozremo na njegovo celotno dušo, potem
zaporedju, kakor si jih ti navedel, tako kar    se    tiče njihovega razmerja do kreposti
je mož s kraljevskimi lastnostmi, ki    se    zna sam kot kralj obvladovati; najslabšega
kot tiran sramotno zasužnjuje tako    sebe    kakor državo.«
Zdaj še razmisli o drugem, ali    se    ti bo zdel primeren.«
razdeljena v tri stanove, dopušča, kakor    se    mi zdi, zdravi razum še nadaljnji dokaz?«
del, smo rekli, je tisti, s katerim    se    človek uči, drugi, s katerim se razvnema,
katerim se človek uči, drugi, s katerim    se    razvnema, tretjega pa zaradi njegove
dela duše naravnani na dobiček, potem    se    s to označbo opiramo na samo eno poglavitno
čiste resnice, za denar in slavo pa    se    izmed vseh delov duše najmanj meni.«
Imenuje jih ’nujne‘, ker    se    jih odreka, če ga nujnost ne prisili,
odreka, če ga nujnost ne prisili, da    se    jim prepusti.«
»Do teh izkušenj pa    se    je prikopal z razmišljanjem?«
Razen naslade tistega, ki    se    posveča spoznavanju resnice, ni naslada
»Ali    se    spominjaš besed, ki jih govorijo bolniki,
»Spominjam    se   
»In prav tako občutimo potem, ko    se    neka naslada konča, mir, ki ji sledi,
»Tako    se    zdi.«
»Stanje, ki ni ne naslada ne bolečina, pa    se    je pravkar pokazalo kot mir in sredina
»Če    se    kdo premika od spodaj k sredini, potem
spodaj k sredini, potem je prepričan, da    se    premika navzgor.
In ko pride do sredine in    se    ozre nazaj, od koder je prišel, potem
»Ko pa    se    vrača, misli, da se premika navzdol,
»Ko pa se vrača, misli, da    se    premika navzdol, v čemer ima seveda
»Zato    se    ne čudi, če ljudje zaradi nepoznanja
ne o vseh vmesnih stopnjah; pri tem    se    dogaja tole: če se premikajo proti
stopnjah; pri tem se dogaja tole: če    se    premikajo proti bolečini, potem se
se premikajo proti bolečini, potem    se    ne motijo v svojem mnenju in resnično
mnenju in resnično občutijo bolečino; če    se    premikajo od bolečine k sredini, potem
sredini, potem so trdno prepričani, da    se    bližajo nasladi; toda prav tako, kakor
»Kdor    se    nahrani in kdor se dokoplje do spoznanja,
»Kdor se nahrani in kdor    se    dokoplje do spoznanja, se s tem zapolni.«
nahrani in kdor se dokoplje do spoznanja,    se    s tem zapolni.«
poznajo duhovnega dela in kreposti in    se    zanimajo samo za pojedine in podobne
samo za pojedine in podobne zabave,    se    potemtakem premikajo od sredine navzdol
Više    se    nikoli ne povzpnejo, zgornjega pravega
gledajo kot živina zmeraj navzdol,    se    sklanjajo k tlom in mizam in se prepuščajo
navzdol, se sklanjajo k tlom in mizam in    se    prepuščajo jedem in uživanju.
Ker hočejo imeti čimveč,    se    bodejo z železnimi rogovi, napadejo
rogovi, napadejo s kopiti drug drugega in    se    ubijajo iz same nenasitnosti; ne zapolnjujejo
In te sence    se    zasvetijo in navidezno oživijo le v
nespametnim ljudem blazno poželenje in    se    ti spustijo v boj zanje kakor za Helenin
kakor za Helenin privid, za katerega so    se    po Stezihoru bojevali trojanski junaki,
11. »Ali    se    ne dogaja podobno s človekom, ki vse
premišljenost, temveč si prizadeva, da    se    zasiti s častmi, zmagami in s srditostjo.«
»Ali lahko rečemo z mirno vestjo: če    se    goni na dobiček in zmago naravnanega
premišljenosti, če iščejo, opirajoč    se    na razum, naslado in se odločijo samo
iščejo, opirajoč se na razum, naslado in    se    odločijo samo za naslado, na katero
»Obstajajo, kakor    se    zdi, tri vrste naslad: ena prava in
daleč prekorači meje lažnih naslad, ker    se    odreče zakonu in razumu, se vdaja s
naslad, ker se odreče zakonu in razumu,    se    vdaja s svojo okolico hlapčevskim nasladam,
prišli v svoji razpravi tako daleč,    se    zdaj povrnimo k trditvi, ki je bila
Glasila    se    je: prizadevanje krivic koristi samo
»Pogovorimo    se    zdaj z zagovornikom tega mnenja, potem
zagovornikom tega mnenja, potem ko smo    se    sporazumeli o vrednosti pravičnega
glavami krotkih in divjih živali, ki    se    lahko spreminja in samo iz sebe ustvarja
živali, ki se lahko spreminja in samo iz    sebe    ustvarja vse te oblike.«
»Zdaj spoji vse tri tako, da    se    bodo zdela zraščena v eno.«
»Zgodilo    se    je.«
»Tudi to    se    je zgodilo.«
navadil drugo na drugo, mirno gleda, kako    se    spopadata in druga drugo v boju razžirata.«
divje pa ovira pri rasti; pri tem naj    se    naslanja na pomoč leva in skrbi za
spoprijatelji drugega z drugim in s samim    seboj    ter skrbi za njihov razvoj.«
   Se    bo strinjal s tem?«
»Bo    se   , če mi bo sledil.«
Ali    se    ne da s tem podkupiti za mnogo bolj
razbrzdanost že od nekdaj grajamo zato, ker    se    z njo sprošča ta strašna, mogočna in
»Prevzetnost in drznost grajamo, ker    se    z njima v nas nesorazmerno močno okrepita
slab, da ne more obvladati živali v    sebi   , temveč se jim da zasužnjiti in misli
more obvladati živali v sebi, temveč    se    jim da zasužnjiti in misli samo na
zasužnjiti in misli samo na to, kako naj    se    jim prikupi.«
»Zdi    se   , da je tako.«
najboljše seveda tistemu, ki ga nosi v    sebi   , sicer pa takemu, ki je zunaj njega.
postanemo, kolikor to gre, enaki in    se    med seboj spoprijateljimo.«
postanemo, kolikor to gre, enaki in se med    seboj    spoprijateljimo.«
države, in jih ne prepuščamo samim    sebi   , dokler jim ne postavimo čuvarjev in
in vladarjev, kakršne imamo v samih    sebi    ; šele potem postanejo svobodni.«
Kadar ga odkrijejo in kaznujejo,    se    živalski del v njem pomiri in ukroti,
Če pa    se    vsa duša prepusti najplemenitejšemu
Po tem    se    ravna in glede na to premoženje povečuje
»Če je zvest temu načelu, potem    se    ne more posvečati političnemu delovanju.«
»Posveča    se    mu lahko v svoji državi, v svoji zdajšnji
Ta človek    se    ravna po njej in po nobeni drugi državi.«
smemo odpreti vrat v našo državo, kakor    se    mi zdi, še jasneje, ko smo človeško
posnemajočim pesnikom - : vse to pesništvo    se    mi zdi nevarno za duha poslušalcev,
tvoji navzočnosti ne morem, tudi če    se    česa domislim, najti dovolj poguma,
zemlje, vseh živih bitij in celo samega    sebe   , povrhu pa še zemlje, neba in bogov
»To je lahko in    se    pogostokrat dogaja.
vzameš ogledalo in ga nosiš povsod s    seboj   .
ustvariš sonce in zvezde, zemljo, samega    sebe    in vsa druga živa bitja, predmete in
»Ne, vsaj ne po mnenju ljudi, ki    se    ukvarjajo s takšnim raziskovanjem.«
»Potemtakem    se    ne čudimo, da je njihovo delo v primerjavi
S tem    se    gotovo strinjaš?«
»Tako    se    zdi.«
»Zdi    se    mi, da ga najustrezneje lahko imenujemo
»Tako    se    zdi.«
»Glede posnemanja sva    se    potemtakem sporazumela.
»Takšna, kot so, ali takšna, kot    se    zdijo?
drugačen, temveč ostane isti ; samo zdi    se   , da je različen.
Samo zdi    se   , da so različne.«
kakršne v resnici so, ali takšne, kakršne    se    zdijo?
ali mizarja in druge obrtnike, čeprav    se    sploh ne razume na njihove dejavnosti.
»Toda zdi    se   , dragi prijatelj, da moramo pri vseh
če nam kdo pripoveduje o človeku, ki    se    razume na vse obrti in sploh na vse
marsikdaj namreč lahko slišimo od ljudi, da    se    ti razumejo na spretnosti, da poznajo
resnično prastvar in njen posnetek, potem    se    pač ne bo ukvarjal z izdelavo posnetkov
»Narobe, če    se    res razume na to, kar posnema, potem
res razume na to, kar posnema, potem    se    bo, mislim, bolj posvečal stvarem samim
Nočemo jih vprašati: ali    se    res razumejo na zdravilstvo ali pa
umetnostih jih ne maramo spraševati, raje    se    hočemo temu odreči.
Naše vprašanje    se    glasi: Dragi Homer!
vojni pohod iz Homerjevih časov, ki bi    se    pod njegovim poveljstvom ali po njegovih
»Če    se    Homer ni uveljavil v javnem življenju,
ni uveljavil v javnem življenju, pa    se    je morda proslavil kot vzgojitelj posamičnih
častili Pitagoro in njegovi privrženci    se    še danes jasno razločujejo po svojem
ljudi vzgajal in jih delal boljše ter    se    pri tem ne bi omejeval le na posnemanje,
upravljati ne svoje hiše ne države, če    se    pri njih ne izobrazijo.
njuni sodobniki ne bi bili pustili, da    se    kot rapsoda potikata po svetu, temveč
rapsoda potikata po svetu, temveč bi    se    ju bili tesneje oklenili kakor zlata
sprejemali, kamor koli bi bila šla, dokler    se    ne bi bili od njiju dovolj naučili.«
smo govorili: ta naslika, ne da bi    se    kaj razumel na čevljarstvo, čevljarja
ga imajo za pravega vsaj ljudje, ki    se    tudi nič ne razumejo na čevljarstvo
ljudem, ki sodijo samo po besedah,    se    zdijo zelo lepe njegove upodobitve
za njihovo izdelavo; izdelovalec pa    se    je dolžan ravnati po njih.«
»Tisti torej, ki    se    razume na uporabnost ali neuporabnost
pa, ki jih izdeluje, mu verjame in    se    ravna po njih.«
Vsekakor stvari prikazuje tako, da    se    zde nevedni množici lepe.«
»Zedinili smo    se   , da posnemovalec ne ve ničesar omembe
In vsi pesniki, ki    se    ukvarjajo s tragično poezijo, bodisi
»Ta vrsta posnemanja    se    nanaša na stvari, ki so glede na resnico
»Tole: predmet    se    nam ne zdi enako velik, če ga opazujemo
»In zdi    se    nam raven, če gledamo nanj zunaj vode,
Prav tako    se    nam zdi zdaj votel, zdaj vzbočen, ker
In na to našo duševno slabost    se    naslanjajo perspektivično slikanje,
Tako    se    nam ni treba ravnati po občutkih o
»Prav to sem hotel reči, ko sem    se    strinjal s tabo, da sta slikarska umetnost
delih zelo oddaljeni od resnice in    se    obračata na tisti del duše, ki je daleč
potemtakem nekaj slabega, povezuje    se    s slabim in ustvarja slaba dela.«
»Tako    se    zdi.«
zadeva naš vid, ali tudi za tisto, ki    se    nanaša na naš sluh in ji pravimo pesništvo?«
slikarskih prividnih podob, temveč    se    vprašajmo, s katerim delom našega razuma
»Lotimo    se    stvari takole!
prisiljena ali prostovoljna - dejanja,    se    zaradi njih počutijo srečne ali nesrečne
je prav tako v sporu in nesoglasju s    seboj    kakor tisti, ki opazuje kak predmet
Toda s tem    se    nam zdaj ni treba podrobno ukvarjati.
Spominjam    se    namreč, da smo o tem že obširno govorili
Povej mi, ali    se    bo bolj upiral bolečini in jo skušal
»Upiral    se    ji bo bolj, če ga gledajo drugi ljudje.«
pa je sam, poreče marsikaj, česar bi    se    sramoval, ko bi ga kdo slišal, in stori
6. »Razum in zakon mu ukazujeta, da    se    upira bolečini, čustvo pa ga sili,
upira bolečini, čustvo pa ga sili, da    se    prepušča žalosti.«
zadene posameznika, ne pomeni mnogo; če    se    prepuščamo bolečini, preprečujemo s
»Mislim na premišljevanje o tem, kar    se    je zgodilo; računati moramo z novim
kar ima razum za najboljše; ne smemo    se    kot otroci, če padejo, držati za boleče
»Tako    se    je treba ravnati v nesreči.«
»Ta upirajoči    se    del v nas daje snov za bogato in raznolično
del v nas, ki ostane zmeraj enaka, pa    se    ne da niti lahko posnemati niti ni
vrednosti, podoben pa mu je tudi v tem, da    se    obrača na slabši in ne najboljši del
Udinja    se    nespametnemu delu duše, ki ne loči,
»Če    se    to res dogaja, je to res najstrašnejše.«
toži, strt od žalosti, ali poje in    se    bije po prsih, jim to godi, kakor veš;
prsih, jim to godi, kakor veš; pri tem    se    popolnoma prepustijo čustvom, sočustvujejo
koga osebno zadene udarec usode, potem    se   , narobe, postavljamo s svojim mirom,
»To    se    mi, pri Zevsu, ne zdi pametno.«
tuje ljudi in z njimi sočustvovati, ko    se    prepustijo žalosti, čeprav bi hoteli
na lastna čustva; kdor dopušča, da    se    mu razvije sočutje do tuje bolečine,
iz sramu ne bi nikoli počenjal, in    se    ob njih silno zabavaš, namesto da bi
po treznem premisleku krotil, ker si    se    bal, da prideš na glas burkeža, popustiš
zdaj popolnoma vajeti; kakor hitro pa    se    to nagnjenje v tebi zasidra, postaneš
Pesništvo zaliva in goji, to kar bi    se    moralo posušiti, postavlja nam za gospodarja
»Strinjam    se   
Toda bil bi greh, ko bi    se    odpovedali resnici, do katere smo se
se odpovedali resnici, do katere smo    se    dokopali.
Nam je lahko samo v korist, če    se    pokaže, da pesništvo ni samo prijetno,
»Če pa    se    to ne posreči, dragi prijatelj, bomo
bomo ravnali kakor zaljubljenci: če    se    jim ljubezen ne zdi več koristna, se
se jim ljubezen ne zdi več koristna,    se    ji skušajo, četudi s silo, odpovedati.
Bili bi seveda veseli, ko bi    se    pokazalo, da je poezija resnična in
Toda dokler    se    ne more oprati očitkov, je ne bomo
čarovni obrazec nenehoma ponavljali in    se    s tem zavarovali pred njenim vplivom.
poezije ne smemo jemati resno, čeprav    se    izdaja za pravo in resnično umetnost.
Zato    se    mora vsak, ki jo posluša, varovati
strahu za svojo duševno urejenost in    se    držati naših nazorov o njej.«
»Strinjam    se   
Zato    se    ne smemo dati ničemur zapeljati: ne
»Po tem, kar je bilo rečeno,    se    strinjam s tabo ; mislim, da to velja
»Če    se    ne motim, vem.
Varuj pa    se    pred zmotno domnevo, da pravičen in
lastno zlo, s tem da prodre vanje in    se    jih popolnoma polasti.«
uničujejo, da ta na koncu ugasne, umre in    se    loči od telesa?«
»Toda ali    se    ne upira razumu, da bi tuje slabosti
propade za posledicami te slabosti, za    sebi    lastnim zlom: boleznijo.
ali pozneje, pač v skladu s tem, ali    se    ji bolj ali manj vda; s tem seveda
nepravični ljudje ne umirajo, kakor    se    to v resnici dogaja, zato, ker jim
strašnega, če pomeni za tistega, ki    se    ji prepusti, smrt; saj se s tem znebimo
tistega, ki se ji prepusti, smrt; saj    se    s tem znebimo nečesa slabega.
Kajti ko bi    se    to, kar je nesmrtno, številčno večalo,
»To pa    se    ne zdi verjetno in je tudi v nasprotju
Potem    se    nam bo zdela mnogo lepša in mnogo jasneje
tedaj, kadar je duša takšna, kakršna    se    nam zdaj kaže; to stanje, v katerem
bolj podoben kaki živali kakor samemu    sebi    v svoji prvotni postavi.
teži in kakšno druščino si želi; kako    se    spremeni, če se popolnoma vda svoji
druščino si želi; kako se spremeni, če    se    popolnoma vda svoji božanski biti,
popolnoma vda svoji božanski biti,    se    po njej vzdigne iz morja, v katerem
V pravičnosti sami po    sebi    smo spoznali največje dobro za dušo.
Duša    se    mora potegovati za pravičnost, pa najsi
   Se    spominjaš?«
»Ne bi bilo prav, ko    se    ne bi.«
ji moramo tudi mi priznati; potem ko    se    je pokazalo, da resnična pravičnost
drugi pa pri njih osovražen, kakor smo    se    o tem že takoj v začetku sporazumeli.«
   Se    strinjaš?«
na koncu pa so vsem v zasmeh; ušesa    se    jim povesijo do ramen in brez vencev
Ali    se    podobno ne dogaja s pravičnimi ljudmi?
Hočem namreč tole povedati: ko    se    pravičniki postarajo, so jim v državi
si želijo - najvišje službe, lahko    se    poročijo, s komer se hočejo, možijo
službe, lahko se poročijo, s komer    se    hočejo, možijo hčere po svoji volji
Nepravičnike pa, narobe, četudi    se    znajo v mladosti prikriti, navadno
Ko pa    se    postarajo, jih prijatelji in sodržavljani
Premisli, ali    se    strinjaš z mojimi besedami?«
nanj : bil je dobro ohranjen, trohnoba    se    še ni lotila njegovega telesa; spravijo
ko ga hočejo dvanajsti dan sežgati,    se    prebudi na grmadi, oživi in pripoveduje
pripovedoval: Ko ga je zapustila duša,    se    je z mnogimi drugimi odpravila na pot
je bila izrečena sodba, in kako so    se    skozi drugi dve odprtini znova vračale:
Vračajoče    se    duše so zbujale vtis, kakor da so prispele
popotovanja; veselo so odhajale na livado,    se    tu zbirale, kot da so prišle na slavje,
slavje, pozdravljale druga drugo, če so    se    poznale, in spraševale: tiste, ki so
prve tožeč in s solzami v očeh, ker so    se    spominjale, kaj in koliko so pretrpele
so prišle z neba, vse vesele, ker so    se    spominjale prizorov neizrečenega blaženstva
Tako so    se    z desetkratno kaznijo pokorile za svoje
tega : Stali smo blizu odprtine in    se    že hoteli povzpeti kvišku; imeli smo
Upali so, da    se    bodo to pot lahko povzpeli skozi odprtino,
je vsakič mogočno zarjovela, kadar    se    je poskušal skoznjo povzpeti kak posebno
posebno velik ničvrednež ali kdo, ki    se    še ni bil dovolj spokoril.
Znenada so    se    prikazali divji, ognjeno rdeči možje,
največja - je pripovedoval; vsi so    se    bali, da ne bi zadonelo rjovenje, ko
bali, da ne bi zadonelo rjovenje, ko so    se    vzpenjali skozi odprtino, in bili presrečni,
Osmega dne so    se    morali vzdigniti in odpotovati dalje.
mavrici, le da je bila jasnejša in    se    je še bolj bleščala; po en dan trajajočem
vretencu še drugo manjše vretence, ki    se    prilega prvemu tako, kakor se manjše
vretence, ki se prilega prvemu tako, kakor    se    manjše vedro prilega večjemu, če ga
Celotno vreteno    se    vrti v krogu, pri čemer pa se sedem
vreteno se vrti v krogu, pri čemer pa    se    sedem notranjih vretenc vrti v nasprotni
Najhitreje    se    vrti osmo vretence, druga po hitrosti
vretence, tretje po hitrosti, kakor    se    jim je zdelo, je četrto vretence, na
Samo vreteno pa    se    vrti v naročju Nujnosti.
vsakem krogu, stoji po ena Sirena in    se    vrti z vretencem; od njih prihaja po
po en in isti ton; vseh osem tonov    se    združuje v simfonijo.
Kloto    se    od časa do časa dotakne z desnico vretena
z levico v notranjščini, Lahesis pa    se    izmenoma posveča z eno roko notranjemu,
pa so bile v resnici pretrgane in so    se    končale v revščini, begu in prosjaštvu;
Vse drugo pa je bilo pomešano med    seboj   : bogastvo z revščino, zdravje z boleznijo,
pustiti ob strani vse druge znanosti in    se    z največjo vnemo posvetiti samo iskanju
zaslepijo bogastvo in druga zla, da    se    ne odloči za življenje tiranov in njim
si izbere srednjo življensko pot in    se    izogne obeh skrajnosti v tem, kolikor
miru pregledal, kaj je bil izbral,    se    je začel tolči na prsi, in pri tem
tolči na prsi, in pri tem je tarnal in    se    kesal, da se ni oziral na glasnikovo
in pri tem je tarnal in se kesal, da    se    ni oziral na glasnikovo opozorilo.
Toda ni obtoževal    sebe   , temveč je krivdo za to prtil usodi,
usodi, bogovom in vsem drugim, samo    sebi    ne.
Nasploh lahko rečemo, da    se    je večina duš, ki so prišle z neba,
Kdor    se    pri vsakem novem vstopu v življenje
labod izbral človeško življenje in kako    se    je zanj odločilo tudi nekaj ptic pevk.
duša; iz sovraštva do človeškega rodu    se    je zaradi svoje nekdanje usode odločila
jih je deležen zmagovalec v igrah, ni    se    mogla vzdržati in si je izbrala njegovo
naposled ni našla nekje ob strani, kjer    se    do zdaj ni nihče zmenil zanj.
Ko ga je zagledala, je rekla, da bi    se    odločila zanj, tudi ko bi bila prva
S tem je bila izbira, za katero    se    je duša odločila, dokončno potrjena.
Od tod sta krenila, ne da bi    se    bila obrnila, k prestolu Nujnosti in
Ker    se    je zvečerilo, so se ustavili ob reki
Ker se je zvečerilo, so    se    ustavili ob reki Brezskrbnosti; njene
okoli polnoči, je začelo grmeti; vse    se    je streslo, duše pa je zajel vrtinec
novo življenje; bilo je, kakor da bi    se    utrinjale zvezde.
dovolili, da bi pil to vodo; ne ve pa, kako    se    je znova vrnil v svoje telo.
In tako    se    je mit ohranil in ni prišel v pozabo,
jo zadene, sledili mojemu nasvetu in    se    zmeraj držali poti, ki vodi navzgor,
in razumnosti; tako bomo prijatelji    sebi    in vsem bogovom, tu na zemlji in tudi
Abrahamu    se    je rodil Izak, Izaku Jakob, Jakobu
Pêrecu    se    je rodil Hecrón, Hecrónu Rám, Rámu
Obédu    se    je rodil Jése.
Jéseju    se    je rodil David, kralj.
Sálomonu    se    je rodil Róboam, Róboamu Abíja, Abíju
Po preselitvi v Babilon    se    je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu
Eleázarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa    se    je rodil Jožef, mož Marije, iz katere
Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki    se    imenuje Kristus.
Jožef vzame Marijo k    sebi   
Ko je to premišljeval,    se    mu je v spanju prikazal Gospodov angel
»Jožef, Davidov sin, ne boj    se    vzeti k sebi Marijo, svojo ženo; kar
»Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k    sebi    Marijo, svojo ženo; kar je spočela,
Vse to pa    se    je zgodilo, da se je spolnilo, kar
Vse to pa se je zgodilo, da    se    je spolnilo, kar je Gospod rekel po
»Devica bo spočela in rodila sina, ki    se    bo imenoval Emánuel, to pomeni:
Ko    se    je Jožef zbudil, je storil, kakor mu
Vzel je svojo ženo k    sebi   .
Čeprav    se    ji ni približal, je rodila sina; in
da je vzšla njegova zvezda, in smo    se    mu prišli poklonit.«
Ko je kralj Heród to slišal,    se    je prestrašil in ves Jeruzalem z njim.
in jih skrbno spraševal o času, kdaj    se    jim je zvezda prikazala.
Ko ga najdete, mi sporočite, da    se    mu pojdem tudi jaz poklonit!«
Po kraljevih besedah so    se    modri odpravili na pot; in glej, zvezda,
Ko so zagledali zvezdo, so    se    silno razveselili.
opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Heródu, so    se    po drugi poti vrnili v svojo deželo.
Ko so odšli,    se    je Jožefu v spanju prikazal Gospodov
ponoči vzel dete in njegovo mater in    se    umaknil v Egipt.
Tam je bil do Heródove smrti, da    se    je spolnilo, kar je Gospod rekel po
Heród videl, da so ga modri prevarali,    se    je hudo razjezil.
Takrat    se    je spolnilo, kar je bilo povedano po
»Krik    se    je slišal v Rami, jok in bridko zdihovanje.
Rahéla je jokala za svojimi otroki in    se    ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«
Ko je Heród umrl,    se    je v Egiptu prikazal Gospodov angel
je, vzel otroka in njegovo mater in    se    vrnil v izraelsko deželo.
Arheláj namesto svojega očeta Heróda,    se    je bal iti tja.
Ker je bil v spanju opomnjen,    se    je umaknil v galilejsko deželo.
Ko je prišel tja,    se    je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret,
prišel tja, se je naselil v mestu, ki    se    imenuje Nazaret, da se je spolnilo,
v mestu, ki se imenuje Nazaret, da    se    je spolnilo, kar so govorili preroki,
»Spreobrnite    se   , približalo se je namreč nebeško kraljestvo!
»Spreobrnite se, približalo    se    je namreč nebeško kraljestvo!
Hranil    se    je s kobilicami in z medom divjih čebel.
Dajali so    se    mu krstiti v reki Jórdan in se spovedovali
Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in    se    spovedovali svojih grehov.
Jaz vas krščujem z vodo, da bi    se    spreobrnili; toda on, ki pride za menoj,
Galileje k Jórdanu do Janeza, da bi    se    mu dal krstiti.
»Jaz bi    se    ti moral dati krstiti, pa ti hodiš
»Pústi zdaj, kajti spodobi    se    nama, da spolniva vso pravico.«
Jezus takoj stopil iz vode in prècej so    se    nad njim odprla nebesa.
Zagledal je božjega Duha, ki    se    je spuščal kakor golob in prišel nadenj.
Pri tem    se    je zaslišal glas iz nebes:
Ko    se    je postil štirideset dni in štirideset
Nato ga hudič vzame s    seboj    v sveto mesto in ga postavi vrh templja
»Če si Božji Sin, vrzi    se    dol, kajti pisano je:
Zopet ga hudič vzame s    seboj    na zelo visoko goro.
»Poberi    se   , satan, kajti pisano je:
zvedel, da so Janeza vrgli v ječo,    se    je umaknil v Galilejo.
Zapustil je Nazaret in    se    nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru,
Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini, da    se    je spolnilo, kar je bilo povedano po
»Spreobrnite    se   , približalo se je namreč nebeško kraljestvo.«
»Spreobrnite se, približalo    se    je namreč nebeško kraljestvo.«
Simona, ki    se    imenuje Peter, in njegovega brata Andreja,
Glas o njem    se    je razširil po vsej Siriji.
Ko je zagledal množice,    se    je povzpel na góro.
Veselite    se    in vriskajte, ker je vaše plačilo v
Če    se    pa sol pokvari, s čim jo bomo osolili?
Ni za drugo, kakor da    se    proč vrže in jo ljudje pohodijo.
Mesto, ki stoji na gori,    se    ne more skriti.
črka ali ena črtica postave, preden    se    vse ne zgodi.
Jaz pa vam pravim: vsak, kdor    se    jezi na svojega brata, zasluži, da
torej prineseš svoj dar k oltarju in    se    tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti
pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in    se    prej spravi z bratom, potem pa pridi
Spravi    se    hitro s svojim nasprotnikom, dokler
oko zapeljuje, ga izderi in vrzi od    sebe   ; kajti bolje je zate, da zgubiš en
roka zapeljuje, jo odsekaj in vrzi od    sebe   , kajti bolje je zate, da zgubiš en
Kdor    se    loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni
Jaz pa vam pravim: kdor    se    loči od svoje žene, razen če zveza
Kdor pa    se    z ločeno oženi, prešuštvuje.«
Jaz pa vam pravim: ne upirajte    se    hudobnežu, ampak če te kdo udari po
Če    se    hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti
torej daješ miloščino, ne trobi pred    seboj   , kakor počenjajo hinavci po shodnicah
stoje po shodnicah in križiščih, da    se    kažejo ljudem.
v nebesih, posvečuje naj    se    tvoje ime.
Zgôdi    se    tvoja volja kakor v nebesih
»Kadar    se    postite, se ne držite čemerno kakor
»Kadar se postite,    se    ne držite čemerno kakor hinavci; mažejo
si obraze, da ljudem pokažejo, kako    se    postijo.
Kadar pa    se    ti postiš, si pomazili glavo in umij
Tako ne boš pokazal ljudem, da    se    postiš, ampak svojemu Očetu, ki je
enega sovražil in drugega ljubil; ali    se    bo enega držal in drugega zaničeval.
Poučite    se    od lilij na polju, kako rastejo.
Ne trudijo    se    in ne predejo, toda povem vam, še
pred svinje, da jih ne pomendrajo in    se    nato ne obrnejo ter vas ne raztrgajo.«
Trkajte in    se    vam bo odprlo!
in kdor išče, najde; in kdor trka,    se    mu odpre.
»Varujte    se    lažnih prerokov, ki prihajajo k vam
   Se    mar grozdje obira s trnja ali smokve
Ulije    se    ploha, priderejo nalivi in privršijo
vetrovi ter butnejo v to hišo, vendar    se    ne zruši, ker ima temelje na skali.
Ulije    se    ploha, priderejo nalivi in privršijo
vetrovi ter butnejo v to hišo in hiša    se    zruši v veliko podrtijo.«
Tedaj je stopil k njemu gobavec,    se    poklonil pred njim do tal in rekel:
Jezus je stegnil roko,    se    ga dotaknil in rekel:
nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži    se    duhovniku in prinesi dar, ki ga je
čeprav sem sam pod oblastjo, vojake pod    seboj   , pa rečem temu:
Ko je Jezus to slišal,    se    je začudil in je rekel svojim spremljevalcem:
»Pojdi, in kakor si veroval, naj    se    ti zgodi!«
Ko pa    se    je zvečerilo, so mu privedli veliko
Tako    se    je spolnilo, kar je bilo rečeno po
Ko je Jezus zagledal okrog    sebe    množico, je vêlel odriniti na drugo
Tedaj    se    mu je približal neki pismouk in rekel:
Potapljamo    se   
»Kaj    se    bojite, maloverni?«
Ljudje pa so    se    začudeni spraševali:
Nedaleč od njiju pa    se    je pasla velika čreda svinj.
Stopil je v čoln in    se    prepeljal na drugo stran.
»Zakaj sami pri    sebi    hudobno mislite?
Ko so množice to videle, so    se    zbale in hvalile Boga, da je dal ljudem
Pojdite in    se    poučite, kaj pomenijo besede:
»Zakaj    se    mi in farizeji toliko postimo, tvoji
dnevi, ko jim bo ženin vzet in takrat    se    bodo postili.
mehove, sicer mehovi počijo in vino    se    razlije, mehovi pa uničijo.
Novo vino vlivajo v nove mehove in    se    oboje ohrani.«
Poklonil    se    mu je do tal in rekel:
Tedaj    se    je od zadaj približala žena, ki je
žena, ki je dvanajst let krvavela, in    se    dotaknila roba njegove obleke.
»Če    se    le dotaknem njegove obleke, bom ozdravela.«
Jezus pa    se    je obrnil, jo pogledal in rekel:
»Umaknite    se   , saj deklica ni umrla, ampak spi.«
Oni pa so    se    mu posmehovali.
»Davidov sin, usmili    se    naju!«
Tedaj    se    je dotaknil njunih oči in rekel:
»Zgôdi    se    vama po vajini veri!«
In oči so    se    jima odprle.
Množice so    se    čudile in govorile:
»Nikoli    se    kaj takega ni videlo v Izraelu.«
Ko je videl množice, so    se    mu zasmilile, ker so bile izmučene
Poklical je k    sebi    svojih dvanajst učencev in jim dal
dvanajsterih apostolov pa so: prvi Simon, ki    se    imenuje Peter, in njegov brat Andrej;
Ne oskrbujte    se    ne z zlatim ne s srebrnim ne z bakrenim
nadnjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj    se    vaš mir povrne k vam.
Varujte pa    se    ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem
Koga    se    moramo bati
»Ne bojte    se    jih torej!
Nič ni skrito, kar    se    ne bi razodelo, in tajno, kar se ne
kar se ne bi razodelo, in tajno, kar    se    ne bi zvedelo.
Ne bojte    se    tistih, ki umorijo telo, duše pa ne
Bojte    se    rajši tistega, ki more dušo in telo
Ne bojte    se    torej!
spregledujejo, hromi hodijo, gobavi    se    očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo,
gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim    se    oznanja evangelij; in blagor tistemu,
oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki    se    ne spotika nad menoj.«
Tisti, ki    se    mehko oblačijo, živijo vendar v kraljevskih
niste plesali; peli smo žalostinko, pa    se    niste jokali.’
cestninarjev in grešnikov;’ in vendar    se    je modrost potrdila v svojih delih.«
Tedaj je začel grajati mesta, v katerih    se    je zgodilo največ njegovih čudežev,
zgodilo največ njegovih čudežev, ker    se    niso spreobrnila:
Če bi    se    bili v Tiru in Sídonu zgodili čudeži,
Tiru in Sídonu zgodili čudeži, ki so    se    zgodili v vama, bi se že zdavnaj spreobrnila
čudeži, ki so se zgodili v vama, bi    se    že zdavnaj spreobrnila v raševini in
   Se    boš mar do neba povzdignil?
Do pekla    se    boš pogreznil!
Če bi    se    bili v Sódomi zgodili čudeži, ki so
bili v Sódomi zgodili čudeži, ki so    se    zgodili v tebi, bi še danes stala.
Pridite k meni in    se    odpočijte
Sprejmite moj jarem nase in učite    se    od mene, ker sem krotak in iz srca
»Ali    se    sme v soboto zdraviti?«
Torej    se    sme v soboto dobro delati.«
Farizeji pa so šli ven in    se    posvetovali zoper njega, kako bi ga
Ko je Jezus to zvedel,    se    je umaknil od tam.
pa jim je, naj ga ne razglašajo, da    se    je spolnilo, kar je bilo rečeno po
Ne bo    se    prepiral in ne vpil, nihče
»Vsako kraljestvo, ki    se    razdeli zoper sebe, se opustoši in
»Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper    sebe   , se opustoši in nobeno mesto ali hiša,
kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe,    se    opustoši in nobeno mesto ali hiša,
opustoši in nobeno mesto ali hiša, ki je v    sebi    razdvojena, ne bo obstala.
Če torej satan izganja satana, je v    sebi    razdeljen, kako bo potem obstalo njegovo
Tedaj so    se    nekateri izmed pismoukov in farizejev
s tem rodom in ga obsodili, ker so    se    spreobrnili na Jonovo pridigo; védite
Nečisti duh    se    vrne
Vrnil    se    bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.’
privzame sedem drugih duhov, hujših od    sebe   , in vstopijo vanjo ter v njej prebivajo.
Pri njem so    se    zbrale velike množice, tako da je moral
Usedel    se    je, vsa množica pa je stala na obrežju.
ovenelo, in ker ni imelo korenine,    se    je posušilo.
Kdor ima,    se    mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa
dalo in bo imel obilo; kdor pa nima,    se    mu bo vzelo še tisto, kar ima.
Tako    se    spolnjuje nad njimi Izaijeva prerokba:
bi slišalo in v srcu ne razumelo ter    se    ne spreobrnilo, in ga jaz ne bom ozdravil.’
takoj z veseljem sprejme, nima pa v    sebi    korenine in je nestanoviten.
Ko je setev zrasla in šla v klasje,    se    je pokazala tudi ljuljka.
in umesila v tri merice moke, dokler    se    ni vse prekvasilo.«
Govoril jim je sploh samo v prilikah, da    se    je spolnilo, kar je bilo rečeno po
Takrat    se    bodo pravični zasvetili kakor sonce
»Zato je vsak pismouk, ki    se    zavzema za nebeško kraljestvo, podoben
Učil je v njihovi shodnici, da so    se    zelo čudili in govorili:
In spotikali so    se    nad njim.
Hotel ga je umoriti, a    se    je ustrašil ljudstva, ker je imelo
Kralj    se    je razžalostil, toda zaradi prisege
Ko je Jezus to slišal,    se    je v čolnu umaknil od tam v samoten
Zasmilili so    se    mu in ozdravil je njihove bolnike.
Vzel je tistih pet hlebov in dve ribi,    se    ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil
Vsi so jedli in    se    nasitili.
primoral učence, da so šli v čoln in    se    pred njim peljali na nasprotni breg;
Ko so    se    množice razšle, je šel na goro, da
Čoln pa    se    je medtem že precéj tečajev oddaljil
učenci videli, kako hodi po jezeru, so    se    prestrašili in rekli:
Jezus    se    jim je takoj oglasil in rekel:
Ne bojte    se   
Ko pa je začutil močan veter,    se    je zbal.
Začel    se    je potapljati in zavpil:
Ko so    se    prepeljali na drugo stran, so prišli
Prosili so ga, da bi    se    dotaknili vsaj roba njegove obleke,
roba njegove obleke, in katerikoli so    se    ga dotaknili, so ozdraveli.
Takrat je poklical k    sebi    množico in rekel:
»Ali veš, da so    se    farizeji spotikali nad tvojimi besedami?«
K temu    se    je oglasil Peter in mu rekel:
vse, kar prihaja v usta, v želodec in    se    izloča v blato?
Jezus je zapustil tisti kraj in    se    umaknil v tirsko in sídonsko pokrajino.
»Gospod, Davidov sin, usmili    se    me!
Pririnila    se    je do njega, padla predenj in rekla:
Zgodi naj    se    ti, kakor želiš!«
Jezus    se    je odpravil naprej in prišel h Galilejskemu
njemu velike množice, ki so imele s    seboj    hrome, slepe, kruljave, neme in še
njegove noge in jih je ozdravil, tako da    se    je množica čudila, ko je gledala, kako
ko je gledala, kako nemi govorijo,    se    kruljavi zravnavajo, hromi hodijo,
Jezus je poklical k    sebi    svoje učence in rekel:
»Ljudje    se    mi smilijo, ker že tri dni vztrajajo
Vzel je tistih sedem hlebov in ribe,    se    zahvalil, jih razlomil ter dajal učencem,
Vsi so jedli in    se    nasitili.
»Ko    se    zvečeri, pravite:
drugo stran, so pozabili vzeti kruh s    seboj   .
»Pazíte in varujte    se    farizejskega in saducejskega kvasa!«
Oni pa so pri    sebi    premišljevali:
»Kruha nismo vzeli s    seboj   
»Maloverni, zakaj govorite med    seboj   : ‘
Ali še vedno ne razumete in    se    ne spominjate petih hlebov za pet tisoč
Varujte    se    farizejskega in saducejskega kvasa!’«
so šele razumeli, da ni naročil, naj    se    varujejo kvasa, ki je potreben za peko
To    se    ti nikakor ne sme zgoditi!«
On pa    se    je obrnil in Petru rekel:
»Poberi    se    od mene, satan!
»Če hoče kdo priti za menoj, naj    se    odpove sam sebi in vzame svoj križ
kdo priti za menoj, naj se odpove sam    sebi    in vzame svoj križ ter hodi za menoj.
Šest dni potem vzame Jezus s    seboj    Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza
Vpričo njih    se    je spremenil.
Njegov obraz    se    je zableščal kakor sonce in njegova
Naenkrat sta    se    jim prikazala Mojzes in Elíja in se
se jim prikazala Mojzes in Elíja in    se    pogovarjala z njim.
Peter pa    se    je oglasil in rekel Jezusu:
svetal oblak obdal s senco in iz oblaka    se    je zaslišal glas:
Ko so učenci to zaslišali, so    se    silno prestrašili in padli na obraz.
Jezus pa je stopil k njim,    se    jih dotaknil in rekel:
»Vstanite in ne bojte    se   
k množici, je nekdo stopil k njemu,    se    vrgel pred njim na kolena in rekel:
»Gospod, usmili    se    mojega sina!
Tedaj so    se    učenci približali Jezusu in ga na samem
Prestavi    se    odtod tja!’ se bo prestavila in nič
Prestavi se odtod tja!’    se    bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«
»Kaj    se    ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski
trnek in potegni ven prvo ribo, ki    se    bo ujela.
Tedaj pokliče k    sebi    otroka, ga postavi mednje in reče:
»Resnično vam povem: če    se    ne spreobrnete in ne postanete kakor
Kdor    se    torej poniža, da bo kakor ta otrok,
mu obesijo mlinski kamen na vrat in    se    potopi v globino morja.
noga zapeljuje, jo odsekaj in vrzi od    sebe   !
oko zapeljuje, ga izderi in vrzi od    sebe   !
Varujte    se   , da ne boste zaničevali katerega teh
»Kaj    se    vam zdi?
Če pa    se    mu posreči, da jo najde, resnično vam
jo najde, resnično vam povem: bolj    se    je veseli kakor devetindevetdesetih,
Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, da    se    zgubi kdo od malih.«
Če te pa ne posluša, vzemi s    seboj    še enega ali dva, da se vsa zadeva
vzemi s seboj še enega ali dva, da    se    vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali
»Nadalje vam resnično povem: če    se    dva izmed vas na zemlji združita v
Gospodarju    se    je služabnik zasmilil, oprostil ga
Ko so njegovi tovariši videli, kaj    se    je zgodilo, so bili zelo žalostni in
podrobno povedat svojemu gospodarju, kaj    se    je primerilo.
Tedaj ga je gospodar poklical k    sebi    in mu rekel: ‘
Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti    se    svojega tovariša, kakor sem se jaz
usmiliti se svojega tovariša, kakor sem    se    jaz tebe usmilil?’
In razjezil    se    je njegov gospodar, ga izročil mučiteljem,
tega bo mož zapustil očeta in mater in    se    pridružil svoji ženi in bosta oba eno
trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti    se    od vaših žená, od začetka pa ni bilo
Jaz pa vam pravim: kdorkoli    se    loči od svoje žene, razen če zveza
razen če zveza ni bila zakonita, in    se    oženi z drugo, prešuštvuje.«
»Če je tako z možem in ženo,    se    ni dobro ženiti.«
take naredili ljudje in nekateri so    se    zakonu sami odpovedali zaradi nebeškega
»Ljubi svojega bližnjega kakor sam    sebe   
Ko so učenci to slišali, so    se    močno čudili in rekli:
»Kdo    se    torej more rešiti?«
Jezus    se    je ozrl vanje in jim rekel:
Tedaj    se    je oglasil Peter in mu rekel:
Z delavci    se    je pogodil za en denar na dan in jih
Ali    se    nisi pogodil z menoj za en denar?
Zebedéjevih sinov s svojima sinovoma in    se    poklonila pred njim do tal, da bi ga
Jezus pa jih je poklical k    sebi    in jim rekel:
Ko so odhajali iz Jêrihe,    se    mu je pridružila velika množica.
»Usmili    se    naju, Gospod, Davidov sin!«
»Usmili    se    naju, Gospod, Davidov sin!«
»Gospod, da bi    se    nama oči odprle,« sta odgovorila.
Jezus    se    ju je usmilil.
Dotaknil    se    je njunih oči in takoj sta spregledala
Ko so    se    približali Jeruzalemu in prišli do
To pa    se    je zgodilo, da se je spolnilo, kar
To pa se je zgodilo, da    se    je spolnilo, kar je bilo rečeno po
Ko je prišel v Jeruzalem,    se    je vse mesto zganilo in spraševalo:
V templju so    se    mu približali slepi in hromi in jih
Iz ust otrok in dojenčkov si    sebi    pripravil hvalo’?«
Ko    se    je Jezus zjutraj vračal v mesto, je
Drevo    se    je pri priči posušilo.
»Kako to, da    se    je smokva tako hitro posušila?«
dvomili, boste delali ne samo to, kar    se    je zgodilo s to smokvo; ampak če boste
Vzdigni    se    in se vrzi v morje,’ se bo to zgodilo.
Vzdigni se in    se    vrzi v morje,’ se bo to zgodilo.
Vzdigni se in se vrzi v morje,’    se    bo to zgodilo.
Od ljudi,’ potem    se    bojmo množice, kajti vsi imajo Janeza
»Kaj    se    vam zdi?
Toda pozneje    se    je premislil in šel.
Vi ste to videli in    se    tudi potlej niste skesali, da bi mu
Ko    se    je približal čas trgatve, je poslal
Dajmo, ubijmo ga in    se    polastimo njegove dediščine!’
Zato vam pravim: vzelo    se    vam bo božje kraljestvo in dalo ljudstvu,
Kdor bo padel na ta kamen,    se    bo razbil; in na kogar bo on padel,
Poskušali so ga zgrabiti, pa so    se    zbali množice, ker ga je imela za preroka.
Ti pa    se    niso zmenili, temveč so odšli: eden
Kralj    se    je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko,
hudobne in dobre, in svatovska dvorana    se    je napolnila z gosti.
Tedaj so farizeji odšli in    se    posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.
učiš tako živeti, kakor hoče Bog, in    se    ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš
Bog, in se ne meniš za nikogar, ker    se    ne oziraš na osebo.
Povej nam torej, kaj    se    ti zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju
Ko so to slišali, so    se    začudili, ga pustili in odšli.
Če kdo umrje brez otrok, naj    se    njegov brat oženi z njegovo ženo in
Prvi    se    je oženil in umrl.
»Motite    se   , ker ne poznate ne Svetega pisma ne
Ob vstajenju    se    namreč ne bodo ne ženili ne možile,
je saduceje prisilil k molku in so    se    zbrali na istem kraju.
Ljubi svojega bližnjega kakor sam    sebe   .’
mu ni mogel odgovoriti besede, tudi    se    ga ni upal od tistega dne kdo še kaj
Delajte vse in    se    držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih
kar vam rečejo, po njihovih delih pa    se    ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne
Tudi    se    ne dajte imenovati ‘vodniki’, kajti
Kdor    se    bo poviševal, bo ponižan; in kdor se
se bo poviševal, bo ponižan; in kdor    se    bo poniževal, bo povišan.
samega pridobite za svojo vero; in ko    se    to zgodi, ga naredite za sina pekla,
naredite za sina pekla, dvakrat hujšega od    sebe   .
Tako    se    tudi vi na zunaj kažete ljudem poštene,
Tako sami proti    sebi    spričujete, da ste sinovi tistih, ki
in novice o vojskovanjih; glejte, da    se    ne daste zbegati!
Vse to    se    namreč mora zgoditi, vendar to še ne
Izdajali bodo drug drugega in    se    sovražili.
svoje hiše; in kdor bo na polju, naj    se    ne vrača domov po svoj plašč.
je’, ne verjemite, kajti pojavili    se    bodo lažni kristusi in lažni preroki.
Kjer je mrhovina, tam    se    zbirajo jastrebi.«
bodo padale z neba in nebeške sile    se    bodo majale.
Tedaj    se    bo prikazalo na nebu znamenje Sina
znamenje Sina človekovega in tolkli    se    bodo po prsih vsi rodovi na zemlji.
Od smokvinega drevesa    se    učite
povem: ta rod ne bo prešel, dokler    se    vse to ne zgodi.
v dneh pred potopom jedli in pili,    se    ženili in se možile do dne, ko je šel
potopom jedli in pili, se ženili in    se    možile do dne, ko je šel Nóe v ladjo,
Zavedajte    se   :
vzele svetilke, niso pa prinesle olja s    seboj   .
Ker    se    je ženin mudil, so vse podremale in
so šle z njim na svatbo in vrata so    se    zaprla.
»Bo namreč kakor s človekom, ki    se    je odpravljal na potovanje in sklical
Zbal sem    se    in sem šel ter svoj talent zakopal
ima deset; kajti vsakemu, ki ima,    se    bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa,
bo imel obilo, tistemu pa, ki nima,    se    bo vzelo še to, kar ima.
Pred njim    se    bodo zbrali vsi narodi in ločil bo
Tedaj so    se    zbrali véliki duhovniki in starešine
v Betániji v hiši Simona Gobavca,    se    mu je približala neka žena.
Uboge imate namreč vedno med    seboj   , mene pa nimate vedno.
Juda    se    dogovori, da bo Jezusa izdal
Ko    se    je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi
Učenci so    se    silno užalostili in ga začeli drug
Boljše bi bilo zanj, da bi    se    ne bil rodil.«
Oglasil pa    se    je izdajalec Juda in ga vprašal:
Nato je vzel kelih,    se    zahvalil, jim ga dal in rekel:
je namreč moja kri, kri zaveze, ki    se    za mnoge preliva v odpuščanje grehov.
»Vi vsi    se    boste to noč pohujšali nad menoj, kajti
‘Udaril bom pastirja in razkropile    se    bodo ovce črede.’
»Če    se    bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz
»Če se bodo vsi pohujšali nad teboj,    se    jaz nikdar ne bom.«
pride Jezus z njimi na pristavo, ki    se    imenuje Getsémani, in jim reče:
S    seboj    vzame Petra in oba Zebedéjeva sinova.
Začne    se    žalostiti in trepetati.
Vrne    se    k učencem in vidi, da spijo.
ta kelih mimo, ne da ga pijem, naj    se    zgodi tvoja volja!«
Ko    se    je vrnil, je spet videl, da spijo,
Glejte, približala    se    je ura, ko izročajo Sina človekovega
Tisti, ki me izdaja,    se    je približal.«
Izdajalec    se    je z njimi domenil za znamenje:
Tedaj so    se    zrinili naprej, stegnili roke po Jezusu
dvanajst legij angelov, toda kako naj    se    potem spolnijo besede Svetega pisma,
potem spolnijo besede Svetega pisma, da    se    mora tako zgoditi?«
Vse to pa    se    je zgodilo, da so se spolnili spisi
Vse to pa se je zgodilo, da so    se    spolnili spisi prerokov.
k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so    se    zbrali pismouki in starešine.
sédel med služabnike, da bi videl, kako    se    bo končalo.
usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav    se    je priglasilo veliko lažnivih prič.
Kaj    se    vam zdi?«
Približala    se    mu je neka dekla in rekla:
Tedaj    se    je začel zaklinjati in prisegati:
In Peter    se    je spomnil besede, ki mu jo je rekel
Šel je ven in    se    bridko zjokal.
Ko    se    je zdanilo, so vsi véliki duhovniki
Juda videl, da so Jezusa obsodili,    se    je skesal.
Tedaj je vrgel srebrnike proti templju,    se    umaknil ter šel in se obesil.
proti templju, se umaknil ter šel in    se    obesil.
Posvetovali so    se    in zanje kupili lončarjevo njivo za
njivo za pokopališče tujcev, zato    se    tista njiva do danes imenuje Njiva krvi.
Tedaj    se    je spolnilo, kar je bilo rečeno po
odgovoril niti na eno besedo, tako da    se    je upravitelj zelo čudil.
Ko so    se    torej zbrali, jih je Pilat vprašal:
Jezusa Barába ali Jezusa, ki    se    imenuje Kristus?«
»Kaj naj torej storim z Jezusom, ki    se    imenuje Kristus?« jih vpraša Pilat.
Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s    seboj    v sodno hišo in zbrali okrog njega
Ko so dospeli na kraj, ki    se    imenuje Gólgota, to je lobanjska vzpetina,
ga v treh dneh postavljaš, reši sam    sebe   !
Podobno so    se    mu posmehovali tudi véliki duhovniki
»Druge je reševal,    sebe    pa ne more rešiti!
Ob šesti uri    se    je stemnilo po vsej deželi in je bilo
Tedaj    se    je zagrinjalo v templju pretrgalo na
Zemlja    se    je stresla in skale so se razpočile.
Zemlja se je stresla in skale so    se    razpočile.
Grobovi so    se    odprli in veliko teles svetih, ki so
grobov in prišli v sveto mesto ter    se    mnogim prikazali.
stražili Jezusa, čutili potres in kar    se    je zgodilo, so se silno prestrašili
čutili potres in kar se je zgodilo, so    se    silno prestrašili in govorili:
Ko    se    je zvečerilo, je prišel bogat mož iz
dan, to je po dnevu pripravljanja, so    se    véliki duhovniki in farizeji zbrali
»Gospod, spomnili smo    se   , da je tisti zapeljivec, ko je bil
Ko je minila sobota in    se    je svital prvi dan tedna, sta prišli
»Vama    se    ni treba bati!
»Ne bojta    se   !
sporočili vélikim duhovnikom vse, kar    se    je zgodilo.
Ti so    se    zbrali s starešinami na posvet.
Enajst učencev    se    je odpravilo v Galilejo na goro, kamor
Ko so ga zagledali, so    se    mu do tal priklonili, nekateri pa so
Jezus    se    jim je približal in spregovoril:
Evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina,    se    začenja, kakor je zapisano pri preroku
Dajali so    se    mu krstiti v reki Jórdan in se spovedovali
Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in    se    spovedovali svojih grehov.
od mene in jaz nisem vreden, da bi    se    sklonil pred njim in mu odvezal jermenček
zagledal odprta nebesa in Duha, ki    se    je kakor golob spuščal nanj.
In zaslišal    se    je glas iz nebes:
»Čas    se    je dopolnil in božje kraljestvo je
Spreobrnite    se    in verujte evangeliju!«
Ljudje so    se    zelo čudili njegovemu nauku, kajti
Vsi so ostrmeli in    se    menili:
In glas o njem    se    je takoj razširil povsod po Galileji.
Ko so prišli iz shodnice, so    se    z Jakobom in Janezom takoj napotili
Ko    se    je zvečerilo in je sonce zašlo, so
Vse mesto    se    je zbralo pred hišnimi vrati.
ko je bilo še čisto temno, je vstal,    se    odpravil ven na samoten kraj in tam
Zasmilil    se    mu je, stegnil je roko, se ga dotaknil
Zasmilil se mu je, stegnil je roko,    se    ga dotaknil in mu rekel:
nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži    se    duhovniku in prinesi za svoje očiščenje,
usta razglašati in pripovedovati, kaj    se    je zgodilo, tako da Jezus ni mogel
nekaj dni spet prišel v Kafarnáum,    se    je razvedelo, da je v hiši.
Veliko    se    jih je nabralo, tako da še v veži ni
Jezus v duhu takoj spozna, da pri    sebi    tako mislijo, in jim reče:
Ko so    se    Janezovi učenci in farizeji postili,
»Zakaj    se    Janezovi učenci in somišljeniki farizejev
»Ali    se    morejo svatje postiti, ko je ženin
Dokler je ženin med njimi,    se    ne morejo postiti.
bo ženin vzet, in takrat, tisti dan,    se    bodo postili.
Primerilo    se    je, da je šel v soboto skozi žitna
»Ali    se    sme v soboto delati dobro ali húdo,
Farizeji so pri priči odšli in    se    s heródovci posvetovali zoper njega,
Jezus    se    je s svojimi učenci umaknil k jezeru
bili v težavah, tiščali za njim, da bi    se    ga dotaknili.
Nato je šel na goro in poklical k    sebi   , katere je sam hotel.
Spet    se    zbere množica, tako da še jesti niso
da bi ga odpeljali, kajti govorilo    se    je, da ni pri pameti.
Tedaj jih je poklical k    sebi    in jim v prispodobah dejal:
Če je družina sprta med    seboj   , takšna družina ne more obstati.
Če    se    torej satan vzdigne sam proti sebi
Če se torej satan vzdigne sam proti    sebi    in se razdvoji, ne more obstati, temveč
torej satan vzdigne sam proti sebi in    se    razdvoji, ne more obstati, temveč je
To je povedal, ker    se    je govorilo:
Ozrl    se    je po tistih, ki so sedeli okrog njega,
Pri njem    se    je zbrala zelo velika množica, tako
ovenelo, in ker ni imelo korenine,    se    je posušilo.
drugo je padlo na dobro zemljo, raslo,    se    množilo in dajalo sad; eno je obrodilo
je bil na samem, so ga tisti, ki so    se    z dvanajsterimi zadrževali okrog njega,
kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa    se    vse daje v prilikah, da strme gledajo,
napeto poslušajo, pa ne razumejo, da    se    ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.«
ne razumejo, da se ne spreobrnejo in    se    jim ne odpusti.«
Ljudje, pri katerih    se    beseda seje kraj pota, so tisti, ki
sprejmejo, takoj ko jo slišijo, nimajo pa v    sebi    korenine, ampak so nestanovitni.
zapeljivost bogastva in druga poželenja    se    prikradejo vanje in jim zadušijo besedo,
seme so tisti, ki besedo poslušajo,    se    je oklenejo in obrodijo: eni trideseterno,
ni namreč skrito, razen zato, da bi    se    razodelo, in nič ni skrivno, razen
Po meri, s katero merite,    se    vam bo odmerilo in še navrglo se vam
merite, se vam bo odmerilo in še navrglo    se    vam bo.
Kdor namreč ima,    se    mu bo dalo in kdor nima, se mu bo vzelo
namreč ima, se mu bo dalo in kdor nima,    se    mu bo vzelo še tisto, kar ima.«
Zemlja sama od    sebe    poraja bilko, nato klas in končno žito
Ko    se    je tisti dan zvečerilo, jim je rekel:
»Prepeljimo    se    na drugo stran!«
»Učitelj, ti ni mar, da    se    potapljamo?«
Veter    se    je polegel in nastala je globoka tišina.
Prevzel jih je velik strah in so    se    spraševali:
votlinah in v hribih ter kričal in    se    tolkel s kamni.
daleč zagledal Jezusa, je pritekel,    se    mu do tal priklonil in na ves glas
Pasla pa    se    je ob vznožju hriba velika čreda svinj.
Čreda, okrog dva tisoč svinj,    se    je pognala po pobočju v jezero in v
Ljudje so prišli gledat, kaj    se    je zgodilo.
sedi oblečen in je pri zdravi pameti,    se    ustrašijo.
videli, so jim pripovedovali, kako    se    je zgodilo z obsedenim, in o svinjah.
kolikšne reči ti je storil Gospod in    se    te usmilil.«
Deseteromestju, kaj mu je storil Jezus; in vsi so    se    čudili.
Ko    se    je Jezus prepeljal s čolnom spet na
prepeljal s čolnom spet na drugo stran,    se    je zbrala okrog njega velika množica.
Za njim    se    je odpravila velika množica in pritiskala
premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak    se    ji je celo poslabšalo.
V gneči    se    mu je od zadaj približala in se dotaknila
gneči se mu je od zadaj približala in    se    dotaknila njegove obleke.
»Če    se    dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela.«
V hipu    se    ji je kri ustavila in začutila je v
Jezus je v    sebi    takoj zaznal, da je šla moč iz njega.
Obrnil    se    je v množici in vprašal:
»Kdo    se    je dotaknil moje obleke?«
Kdo    se    me je dotaknil?’«
Oziral    se    je okrog, da bi videl tisto, ki je
Ker je žena vedela, kaj    se    je z njo zgodilo, je vsa v trepetu
vsa v trepetu in strahu pristopila,    se    vrgla predenj in mu vse po pravici
»Ne boj    se   , samó veruj!«
»Kaj    se    razburjate in jokate?
In posmehovali so    se    mu.
On pa vse odslovi in vzame s    seboj    očeta in mater deklice ter svoje spremljevalce
Od začudenja so bili vsi iz    sebe   .
modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži    se    godijo po njegovih rokah?
In spotikali so    se    nad njim.
In čudil    se    je njihovi neveri.
Poklical je k    sebi    dvanajstere in jih začel pošiljati
Govorilo    se    je:
žene svojega brata Filipa, s katero    se    je bil oženil.
Heród pa    se    je Janeza bal, ker je vedel, da je
in tem, ki so bili z njim pri mizi,    se    je prikupila in kralj je rekel deklici:
Kralj    se    je zelo užalostil, vendar ji zaradi
Apostoli    se    zberejo pri Jezusu in mu poročajo o
»Pojdite sami zase v samoten kraj in    se    nekoliko odpočijte!«
Zasmilili so    se    mu, ker so bili kakor ovce brez pastirja
vzel tistih pet hlebov in dve ribi,    se    ozrl proti nebu, blagoslovil in hlebe
Vsi so jedli in    se    nasitili.
primoral svoje učence, da so šli v čoln in    se    peljali pred njim na nasprotno stran
Ko    se    je ločil od njih, je šel na goro molit.
Videl je, kako    se    mučijo z veslanjem, kajti veter jim
Vsi so ga namreč videli in    se    ustrašili.
Ne bojte    se   
in veter je ponehal; bili so vsi iz    sebe   .
Ko so    se    prepeljali, so pri Genézaretu dosegli
In prosili so ga, da bi    se    smeli dotakniti vsaj roba njegove obleke;
roba njegove obleke; in vsi, ki so    se    ga dotaknili, so ozdraveli.
In zberejo    se    okrog njega farizeji in nekateri pismouki,
Farizeji namreč in Judje sploh    se    držijo izročila prednikov in ne jedo,
Še več drugih reči    se    držijo po izročilu: umivajo kozarce,
»Zakaj    se    tvoji učenci ne ravnajo po izročilu
Božjo zapoved zametujete in    se    držite človeškega izročila.«
»Spretno izigravate božjo zapoved, da    se    držite svojega izročila!
Vse, kar dolgujem tebi, je korbán,’ to    se    pravi dar templju; s tem mu niti ne
Tedaj je spet poklical ljudi k    sebi    in jim govoril:
Ko    se    je od množice napotil v hišo, so ga
v njegovo srce, ampak v želodec, in    se    nato izloči?«
»Pústi, da    se    najprej nasitijo otroci.
vstran, mu položil prste v ušesa in    se    s slino dotaknil njegovega jezika.
Ozrl    se    je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel:
»Odpri    se   
Pri priči so    se    mu odprla ušesa, sprostila se je vez
priči so se mu odprla ušesa, sprostila    se    je vez njegovega jezika in je gladko
Poklical je k    sebi    učence in jim rekel:
»Smilijo    se    mi ti ljudje, ker že tri dni vztrajajo
Vzel je tistih sedem hlebov,    se    zahvalil, jih razlomil in dajal učencem,
Jedli so in    se    nasitili.
je z učenci takoj stopil v čoln in    se    odpeljal v dalmanútske kraje.
kruh; v čolnu so imeli en sam hleb s    seboj   .
»Pazíte, varujte    se    kvasa farizejev in Heródovega kvasa.«
Oni pa so    se    med seboj menili, da nimajo kruha.
Oni pa so se med    seboj    menili, da nimajo kruha.
»Kaj    se    pogovarjate, da nimate kruha?
   Se    ne spominjate, ko sem razlomil pet
Privedejo mu slepega in ga prosijo, da bi    se    ga dotaknil.
Slepi    se    je ozrl kvišku in rekel:
Oglasil    se    je Peter in mu rekel:
On pa    se    je obrnil, pogledal po učencih in Petra
»Poberi    se    od mene, satan, ker ne misliš po božje,
Tedaj je poklical k    sebi    množico z učenci vred in jim rekel:
»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj    se    odpove sebi, vzame svoj križ in hodi
kdo hoditi za menoj, naj se odpove    sebi   , vzame svoj križ in hodi za menoj.
Kdor pa    se    mene in mojih besed sramuje pred tem
tem Bogu nezvestim in grešnim rodom,    se    ga bo sramoval tudi Sin človekov, ko
Čez šest dni vzame Jezus s    seboj    Petra, Jakoba in Janeza in jih same
Tam    se    je vpričo njih spremenil.
Njegova oblačila so    se    svetila bleščeče belo, da jih tako
Prikazal    se    jim je Elíja z Mojzesom in pogovarjala
Elíja z Mojzesom in pogovarjala sta    se    z Jezusom.
Oglasil    se    je Peter in rekel Jezusu:
Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker    se    jih je polotila groza.
Naredil    se    je oblak in jih obdal s senco.
Iz oblaka    se    je zaslišal glas:
Ko so    se    naglo ozrli naokrog, niso videli nikogar
nikogar več, razen Jezusa samega ob    sebi   .
To besedo so ohranili zase in    se    med seboj menili, kaj pomeni vstati
To besedo so ohranili zase in se med    seboj    menili, kaj pomeni vstati od mrtvih.
Ko so    se    vrnili k učencem, so zagledali veliko
množico okrog njih in pismouke, ki so    se    prepirali z njimi.
»Zakaj    se    prepirate z njimi?«
Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, da    se    peni, škriplje z zobmi in odreveni.
dečka stresel, da je padel na tla,    se    premetaval in penil.
»Koliko časa    se    mu že to dogaja?«
Toda če kaj moreš,    se    nas usmili in nam pomagaj!«
»Kaj    se    pravi: če moreš?
Pojdi iz njega in    se    ne vrni več vanj!«
»Ta rod    se    ne dá izgnati drugače kot z molitvijo.«
»O čem ste    se    menili med potjo?«
so molčali, kajti med potjo so med    seboj    razpravljali, kateri izmed njih je
Če pa    se    sol pokvari, s čim jo boste popravili?
Imejte sol v    sebi    in živite v miru med seboj!«
Imejte sol v sebi in živite v miru med    seboj   
In spet so    se    zgrnile okrog njega množice in spet
tega bo mož zapustil očeta in mater in    se    pridružil ženi in oba bosta eno telo.
»Kdor    se    loči od svoje žene in se oženi z drugo,
»Kdor se loči od svoje žene in    se    oženi z drugo, prešuštvuje z njo;
z drugo, prešuštvuje z njo; in če    se    ona loči od svojega moža in se omoži
in če se ona loči od svojega moža in    se    omoži z drugim, prešuštvuje.«
Prinašali so mu otroke, da bi    se    jih dotaknil, učenci pa so jih odganjali.
Ko    se    je odpravljal na pot, je nekdo pritekel,
Jezus    se    je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel:
Tedaj    se    je Jezus ozrl okrog in rekel svojim
Ti so    se    pa še kar naprej čudili in govorili
še kar naprej čudili in govorili med    seboj   :
»Kdo    se    potem more rešiti?«
Tisti, ki so ga spremljali, so    se    mu čudili in grabil jih je strah.
dvanajstere vstran in jim začel govoriti, kaj    se    bo zgodilo z njim.
Ko je to slišalo drugih deset, so    se    začeli jeziti na Jakoba in Janeza.
Jezus jih je poklical k    sebi    in jim rekel:
»Jezus, Davidov sin, usmili    se    me!«
»Davidov sin, usmili    se    me!«
vse ogledal, in ker je bilo že pozno,    se    je z dvanajsterimi napotil v Betánijo.
Bali pa so    se    ga, ker se je vse ljudstvo čudilo njegovemu
Bali pa so se ga, ker    se    je vse ljudstvo čudilo njegovemu nauku.
Ko    se    je zvečerilo, so odšli iz mesta.
navsezgodaj mimo tiste smokve, so opazili, da    se    je posušila do korenin.
Peter    se    spomni in mu reče:
»Učitelj, poglej, smokva, ki si jo preklel,    se    je posušila.«
Vzdigni    se    in se vrzi v morje’ in ne bo dvomil
Vzdigni se in    se    vrzi v morje’ in ne bo dvomil v svojem
dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da    se    bo zgodilo, kar pravi, se mu bo res
verjel, da se bo zgodilo, kar pravi,    se    mu bo res zgodilo.
prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa    se    vam bo spolnilo.
Sami pri    sebi    so mislili:
Bali so    se    ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli
Takó    se    ja dogajalo še mnogim drugim: ene so
Tisti viničarji pa so govorili med    seboj   :
priložnost, da bi ga prijeli, ža so    se    zbali ljudi.
»Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in da    se    na nikogar ne oziraš, ker ne gledaš
In zelo so    se    mu čudili.
Prvi    se    je oženil, in ko je umrl, ni zapustil
je drugi in umrl, ne da bi pustil za    seboj    potomstvo, in tretji prav tako.
»Ali    se    ne motite zato, ker ne poznate ne Svetega pisma
Ko bodo namreč vstali od mrtvih,    se    ne bodo ne ženili in ne možile, ampak
Zelo    se    motite.«
Ljubi svojega bližnjega kakor sam    sebe   .’
močjo ter ljubiti bližnjega kakor sam    sebe    je več kakor vse žgalne in druge daritve.«
»Varujte    se    pismoukov, ki radi hodijo okrog v dolgih
Tedaj je poklical k    sebi    svoje učence in jim rekel:
kdaj bo to in kakšno bo znamenje, da    se    vse začenja uresničevati?«
»Varujte    se   , da vas kdo ne premoti!
o vojnah in novice o vojskovanjih,    se    ne vznemirjajte!
To    se    mora zgoditi, vendar ne bo še konec.
Vzdignilo    se    bo ljudstvo proti ljudstvu in država
Prej pa    se    mora oznaniti evangelij vsem narodom.
kaj vzel, in kdor je na polju, naj    se    ne vrača po plašč.
Molíte, da    se    to ne zgodi pozimi.
če Gospod ne bi skrajšal tistih dni,    se    nihče ne bi rešil; toda zaradi izvoljenih,
bodo padale z neba in nebeške sile    se    bodo majale.
Tako tudi vi ko boste videli, da    se    to dogaja, védite, da je blizu, tik
povem: ta rod ne bo prešel, dokler    se    vse to ne zgodi.
Čujte torej, ker ne veste, kdaj    se    vrne hišni gospodar: zvečer, opolnoči,
bili nejevoljni in so govorili med    seboj   :
In hudovali so    se    nanjo.
Reveže imate namreč vedno med    seboj   , in kadar hočete, jim lahko dobro storite,
Juda    se    dogovori, da bo Jezusa izdal
Ko so za to slišali, so    se    razveselili in obljubili, da mu bodo
Ko    se    je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi.
Bolje bi bilo zanj, da bi    se    ne bil rodil.«
Nato je vzel kelih,    se    zahvalil, jim ga dal in vsi so iz njega
»To je moja kri, kri zaveze, ki    se    preliva za mnoge.
»Vsi    se    boste pohujšali, kajti pisano je:
‘Udaril bom pastirja in ovce    se    bodo razkropile.’
»Tudi če    se    vsi pohujšajo, jaz se ne bom.«
»Tudi če se vsi pohujšajo, jaz    se    ne bom.«
Medtem pridejo na pristavo, ki    se    imenuje Getsémani, in reče svojim učencem:
S    seboj    vzame Petra, Jakoba in Janeza in se
seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza in    se    začne tresti in od groze trepetati.
In šel je malo naprej,    se    vrgel na tla in molil, da bi šla, če
Nato    se    vrne in vidi, da spijo.
Ko    se    je vrnil, je spet videl, da spijo.
Zelo    se    jim je dremalo in niso vedeli, kaj
In takoj, ko je še govoril,    se    je pojavil Juda, eden izmed dvanajsterih,
templju in me niste prijeli, vendar naj    se    spolnijo knjige Svetega pisma.«
odpeljali k vélikemu duhovniku, tam so    se    zbrali vsi véliki duhovniki, starešine
s služabniki vélikega duhovnika in    se    pri ognju grel.
pričalo proti njemu, toda njihove izjave    se    niso ujemale.
A tudi v tem    se    njihovo pričevanje ni ujemalo.
Kaj    se    vam zdi?«
Ko zagleda Petra, da    se    greje pri ognju, ga premeri z očmi
Nato    se    je umaknil ven proti veži in petelin
On pa    se    je začel zaklinjati in prisegati:
hip je petelin drugič zapel in Peter    se    je spomnil besede, ki mu jo je bil
Toda Jezus ni nič odgovoril, tako da    se    je Pilat čudil.
Vojaki    se    norčujejo iz Jezusa
pljuvali vanj, poklekovali pred njim in    se    mu klanjali.
In prisilili so nekoga, ki    se    je tam mimo vračal s polja, Simona
Pripeljali so ga na kraj, ki    se    imenuje Gólgota, to pomeni lobanjska
Napis o njegovi krivdi    se    je glasil:
ga v treh dneh postavljaš, reši sam    sebe    in stopi s križa.«
duhovniki s pismouki in govorili med    seboj   :
»Druge je rešil, sam    sebe    ne more rešiti.
Ko je prišla šesta ura,    se    je stemnilo po vsej deželi do devete
Zagrinjalo v templju    se    je pretrgalo na dvoje od vrha do tal.
Že    se    je zvečerilo.
Pilat    se    je začudil, da je že mrtev.
Poklical je k    sebi    stotnika in ga vprašal, ali je že umrl.
Govorile so med    seboj   :
Ko so    se    pa ozrle tja, so videle, da je kamen
strani, ogrnjen z belo haljo, in so    se    zelo prestrašile.
»Ne bojte    se   !
Trepetale so in bile vse iz    sebe   .
Nikomur niso nič povedale, ker so    se    bale.
KONEC MARKOVEGA EVANGELIJA Jezus    se    prikaže Mariji Magdaleni
je prvi dan tedna navsezgodaj vstal,    se    je najprej prikazal Mariji Magdaleni,
Jezus    se    prikaže dvema učencema
Nato    se    je v drugi podobi prikazal dvema izmed
Nazadnje    se    je prikazal enajsterim, ko so bili
urediti poročilo o dogodkih, ki so    se    zgodili med nami, kakor so jih sporočili
Teófil, vse po vrsti popisati, da    se    prepričaš o zanesljivosti nauka, v
Tedaj    se    mu je prikazal Gospodov angel.
Ko ga Zaharíja zagleda,    se    vznemiri in strah ga spreleti.
»Ne boj    se   , Zaharíja, kajti tvoja molitev je uslišana!
V radost in veselje ti bo in mnogi    se    bodo veselili njegovega rojstva, ker
Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki    se    bodo spolnile ob svojem času, boš onemel
in ne boš mogel govoriti do dne, ko    se    bo to zgodilo.«
Ljudje so medtem čakali na Zaharíja in    se    čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču.
čakali na Zaharíja in se čudili, da    se    tako dolgo mudi v svetišču.
Pet mesecev    se    je prikrivala in si govorila:
»Vesêli    se   , milosti polna, Gospod je s teboj!«
Pri teh besedah    se    je vznemirila in premišljevala, kaj
»Ne boj    se   , Marija, kajti našla si milost pri
Ta bo velik in    se    bo imenoval Sin Najvišjega.
»Kako    se    bo to zgodilo, ko ne živim z možem?«
bo tudi otrok, ki bo rojen, svet, in    se    bo imenoval Božji Sin.
»Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi    se    mi po tvoji besedi!«
Tiste dni    se    je Marija odpravila na pot v hriboviti
Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav,    se    je dete veselo zganilo v njenem telesu.
Komaj sem zaslišala tvoj pozdrav,    se    je od veselja zganilo dete v mojem
ji, ki je verovala, kajti spolnilo    se    bo, kar ji je povedal Gospod!«
duša poveličuje Gospoda in moj duh    se    raduje v Bogu, mojem Rešitelju, ker
raduje v Bogu, mojem Rešitelju, ker    se    je ozrl na nizkost svoje dekle.
do rodu naklanja usmiljenje njim, ki    se    ga bojijo.
Zavzel    se    je za svojega služabnika Izraela in
je za svojega služabnika Izraela in    se    spomnil svojega usmiljenja, kakor je
pri njej približno tri mesece, potem    se    je vrnila na svoj dom.
Medtem    se    je Elizabeti dopolnil čas poroda.
Gospod izkazal veliko usmiljenje, so    se    z njo vred veselili.
In vsi so    se    začudili.
Njemu pa so    se    pri priči razvezala usta in jezik,
strah in po vsem judejskem hribovju    se    je govorilo o tem.
In vsi, ki so to slišali, so    se    ob tem zamislili in govorili:
»Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker    se    je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil
izkazal usmiljenje našim očetom in    se    spomnil svoje svete zaveze, prisege
Deček pa je rastel in    se    krepil v duhu.
je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj    se    popiše ves svet.
Vsi so    se    hodili popisovat, vsak v svoj rodni
Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki    se    imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove
iz Davidove hiše in rodbine, da bi    se    popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo,
Ko sta bila tam, so    se    ji dopolnili dnevi, da bi rodila.
pastirji prenočevali pod milim nebom in    se    čez noč vrstili na straži pri svoji
Gospodova svetloba jih je obsijala, da so    se    zelo prestrašili.
»Ne bojte    se   !
Danes    se    vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar,
torej v Betlehem in poglejmo to, kar    se    je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!«
In vsi, ki so slišali, so    se    čudili temu, kar so jim povedali pastirji.
Nato so    se    pastirji vrnili ter Boga slavili in
Ko    se    je dopolnil čas njenega očiščevanja,
Njegov oče in mati sta    se    čudila temu, kar se je govorilo o njem.
oče in mati sta se čudila temu, kar    se    je govorilo o njem.
znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da    se    razodenejo misli mnogih src.
spolnili vse po Gospodovi postavi, so    se    vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret.
Dete pa je raslo in    se    krepilo.
Ko so    se    po končanih praznikih vračali, je deček
Ker ga niso našli, so    se    vrnili v Jeruzalem in ga povsod iskali.
Nato    se    je vrnil z njima in prišel v Nazaret
Njegova mati je vse, kar    se    je zgodilo, ohranila v svojem srcu.
Vsaka dolina naj    se    napolni, vsaka gora in hrib pa zniža.
ljudstvo živelo v pričakovanju in so    se    vsi spraševali o Janezu, če ni morda
Ko je vse ljudstvo prejemalo krst,    se    je dal krstiti tudi Jezus.
Medtem ko je molil, so    se    odprla nebesa.
telesni podobi kakor golob in zaslišal    se    je glas iz nebes:
Jezus    se    je vrnil od Jórdana poln Svetega Duha
Če    se    torej pred menoj pokloniš, bo vsa tvoja.«
hudič poskusil z vsemi skušnjavami,    se    je za nekaj časa umaknil od njega.
Jezus    se    je v môči Duha vrnil v Galilejo in
Duha vrnil v Galilejo in glas o njem    se    je razširil po vsej okolici.
»Danes    se    je izpolnila beseda Svetega pisma,
Zdravnik,    sebe    ozdravi.’
je bilo v Izraelu v Elíjevi dobi, ko    se    je nebo zaprlo za tri leta in šest
on pa je šel kar sredi množice in    se    napotil dalje.
Groza je obšla vse in govorili so med    seboj   :
In glas o njem    se    je širil po vseh krajih v okolici.
Sklonil    se    je nadnjo, zapovedal mrzlici in bolezen
Ko    se    je zdanilo, je odšel in se napotil
Ko se je zdanilo, je odšel in    se    napotil na samoten kraj.
»Učenik, vso noč smo    se    trudili, pa nismo nič ujeli, toda na
zajeli veliko množino rib, tako da so    se    jim mreže začele trgati.
in napolnili oba čolna, tako da sta    se    skoraj potapljala.
»Ne boj    se   !
Jezus je stegnil roko,    se    ga dotaknil in rekel:
»Nikomur ne povej, temveč pojdi in    se    pokaži duhovniku ter prinesi dar za
Govorica o njem pa    se    je čedalje bolj širila in velike množice
čedalje bolj širila in velike množice so    se    shajale, da bi ga poslušale in bi jih
On pa    se    je umaknil v samotne kraje in tam molil.
prostora, kjer bi ga nesli noter, so    se    z njim povzpeli na strešno ploščad
klicat pravičnih, temveč grešnike, da    se    spreobrnejo.«
»Janezovi učenci    se    pogosto postijo in opravljajo molitve,
»Ali morete zahtevati od svatov, naj    se    postijo, dokler je ženin med njimi?
bo ženin vzet, in takrat, tiste dni,    se    bodo postili.«
bo novo razrezal, s staro obleko pa    se    krpa z nove ne ujema.
novo vino stare mehove razgnalo in    se    razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač
razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač pa    se    mora novo vino vlivati v nove mehove.
»Vprašam vas, ali    se    sme v soboto delati dobro ali húdo,
Ozrl    se    je po vseh naokrog in rekel možu:
je pograbila jeza in posvetovali so    se   , kaj bi mogli storiti Jezusu.
Ko    se    je zdanilo, je poklical k sebi svoje
Ko se je zdanilo, je poklical k    sebi    svoje učence in si jih je izmed njih
Potem je šel z njimi dol in    se    ustavil na ravnem kraju.
Vsak iz množice    se    ga je poskušal dotakniti, kajti iz
Jezus    se    je ozrl po svojih učencih in rekel:
vam, ki zdaj jokate, kajti smejali    se    boste!
Razveselite    se    tisti dan in zavriskajte, kajti veliko
Gorje vam, ki    se    zdaj smejete, kajti žalovali in jokali
Dajajte in    se    vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno
kakršno mero namreč merite, s takšno    se    vam bo odmerilo.«
Toda vsak, ki    se    bo izučil, bo kakor njegov učitelj.
Naliv butne vanjo in    se    takoj podre in podrtija tiste hiše
Jezus    se    je napotil z njimi.
»Gospod, ne trudi    se   !
Zato    se    tudi nisem čutil vrednega, da bi prišel
sem pod oblastjo in imam vojake pod    seboj    in rečem temu: ‘
Obrnil    se    je k množici, ki ga je spremljala,
Ko so    se    poslanci vrnili domov, so našli služabnika
Nato    se    je napotil v mesto, ki se imenuje Náin.
Nato se je napotil v mesto, ki    se    imenuje Náin.
Ko    se    je približal mestnim vratom, so ravno
Ko jo je Gospod zagledal,    se    mu je zasmilila in ji je rekel:
Pristopil je in    se    dotaknil nosil.
Nosilci so    se    ustavili in Jezus je rekel:
Mrtvi    se    je vzdignil in začel govoriti; nato
Ta govorica o njem    se    je razširila po vsej Judeji in po vsej