O'beseda, označena besedila z lemami
Winston | se | je napotil proti stopnicam. |
tako, da ti oči sledijo, medtem ko | se | premikaš. |
»Veliki Brat te opazuje,« | se | je glasil napis pod njim. |
Winston je zasukal gumb in glas | se | je malo znižal, vendar so bile besede |
Napravo (imenovala | se | je telekran) je bilo moč utišati, vendar |
sijalo sonce in je bilo nebo živo modro, | se | je zdelo, da ni barve nikjer drugje |
obvisel v zraku kakor kačji pastir in | se | v loku znova pognal dalje. |
telekran tudi sprejemal; še več, dokler | se | je mudil na vidnem polju, ki ga je |
kako pogosto in po kakšnem sistemu | se | policija vključuje v ta ali oni oddajnik, |
bodi tako ali drugače, priključili so | se | lahko na tvoj oddajnik, kadarkoli so |
moral - in si živel, iz navade, ki | se | je spremenila v nagon - v domnevi, |
Kilometer stran | se | je dvigalo kvišku Ministrstvo resnice, |
Poskušal | se | je domisliti otroškega spomina, ki |
Pa bombardirana področja, kjer | se | je prah od ometa vrtinčil v zraku in |
je prah od ometa vrtinčil v zraku in | se | je bohotil vrbovec po kupih gramoza; |
Zaman, ni | se | mogel spomniti: nič ni ostalo od njegovega |
vrste živo osvetljenih podob, ki so | se | pojavljale brez ozadja in so bile večinoma |
Ministrstvo resnice - Minires v Novoreku, | se | je osupljivo ločilo od kateregakoli |
S kraja, kjer je stal Winston, | se | je ravno še dalo prebrati tri partijske |
prebrati tri partijske parole, ki so | se | v lepih črkah odražale z belega pročelja: |
vladni aparat: Ministrstvo resnice, ki | se | je ukvarjalo z novicami, zabavo, prosveto |
in umetnostjo; Ministrstvo miru, ki | se | je ukvarjalo z vojno; Ministrstvo ljubezni, |
so vodile k zunanjim pregradam, so | se | klatili črno uniformirani stražniki |
Winston | se | je sunkoma obrnil. |
žrtvoval svoje kosilo v kantini in zavedal | se | je, da v kuhinji ni nikakršne hrane, |
je nalil skoraj za čajno skodelico, | se | pripravil na udarec in jo zvrnil kot |
Vendar pa | se | je ogenj v njegovem trebuhu naslednji |
neprevidno podržal pokonci, tako da | se | je tobak posul po tleh. |
Vrnil | se | je v dnevno sobo in sedel za malo mizo, |
Če je Winston sedel v niši in | se | močno naslanjal nazaj, je lahko ostal |
nenavadni tloris sobe napeljal na to, kar | se | je zdaj pripravljal storiti. |
katera četrt je to pravzaprav bila, | se | zdaj ni spominjal) in takoj ga je prevzela |
niso hodili v navadne trgovine ( ki | se | ukvarjajo s svobodnim trgom, kot so |
so to imenovali ), toda tega pravila | se | niso strogo držali, saj so bili tam |
Tisti čas | se | še ni zavedal, da si ga želi za neki |
Ravnokar | se | je pripravljal na to, da bi začel dnevnik. |
Naslonil | se | je nazaj. |
mu je devetintrideset let, in zdelo | se | mu je, da je bil rojen leta 1944 ali |
mu je ne samo zmanjkalo moči, da bi | se | izrazil, temveč je celo pozabil, kar |
Že več tednov | se | je pripravljal na ta trenutek in nikdar |
papir nenehni, neutrudni monolog, ki | se | je že dobesedno leta in leta odvijal |
Ni | se | ga upal popraskati, kajti kadar je |
popraskati, kajti kadar je to storil, | se | mu je vedno vnel. |
Zavedal | se | ni ničesar razen praznine papirja pred |
ničesar razen praznine papirja pred | seboj | , srbenja nad gležnjem, bučanja glasbe |
je začel panično pisati, zavedajoč | se | le na pol, kaj piše. |
Najprej si ga videl, kako | se | prekopicuje v vodi kot delfin, nato |
bil poln lukenj in voda okrog njega | se | je pordečila in potopil se je tako |
okrog njega se je pordečila in potopil | se | je tako hitro kot bi skozi luknje vanj |
Publika je rjovela od smeha ko | se | je potopil, potem si videl rešilni |
skrival glavo med njene prsi kot bi | se | hotel zariti naravnost vanjo in ženska |
kilsko bombo strahoten blisk in čoln | se | je spremenil v trske. |
vrgla ven vrgla ven ne verjamem da | se | ji je kaj zgodilo nikogar nič ne briga |
Nenavadno pa je bilo to, da | se | mu je medtem v glavi izčistil popolnoma |
drugačen spomin in to do take mere, da | se | je skoraj čutil sposobnega, da ga zapiše. |
tega drugega dogodka, je zdaj spoznal, | se | je danes nenadoma odločil oditi domov |
Zgodilo | se | je tega jutra na Ministrstvu, če o |
tako nedoločeni stvari lahko rečeš, da | se | je zgodila. |
izletov in splošne čistosti mišljenja, ki | se | je zdelo, da ga nosi s seboj. |
mišljenja, ki se je zdelo, da ga nosi s | seboj | . |
Nekoč, ko sta | se | srečala na hodniku, ga je postrani |
postrani na hitro ošinila s pogledom, ki | se | je zdelo, da prodira naravnost v njegovo |
hip zavladal molk, ko so opazili, da | se | približuje črni kombinezon člana Ožje partije. |
zbujal je videz človeka, s katerim bi | se | dalo govoriti, če bi nekako prelisičil |
uro, videl, da je že skoraj enajst, in | se | očitno odločil ostati na Oddelku za |
ob katerem so zaskominali zobje in | se | naježili lasje na tilniku. |
Sovraštvo | se | je pričelo. |
Kot ponavadi | se | je na ekranu zasvetil obraz Emmanuela |
bil nekoč, dolgo je tega (kako dolgo, | se | ni nihče točno spominjal ), ena od |
ravni z Velikim bratom samim, potem | se | je udeležil kontrarevolucionarne dejavnosti |
tujih plačnikov; morda celo - tako | se | je včasih šepetalo - v kakšnem skrivališču |
Winstonu | se | je skrčila prepona. |
vreden nesmisel, kar so bili res - pa | se | je za čudo kljub vsemu temu zdelo, |
za čudo kljub vsemu temu zdelo, da | se | njegov vpliv nikdar ne zmanjša. |
Vedno so | se | še našli novi bedaki, ki so čakali, |
vojske, podtalne mreže zarotnikov, ki so | se | zaobljubili, da bodo napravili državni |
Menda | se | je imenovala Bratovščina. |
Šepetalo | se | je tudi o strašni knjigi, zbirki vseh |
ju navadni član Partije omenjal, če | se | je temu lahko izognil. |
rdečelaska je škrlatno pordela, usta so | se | ji zapirala in odpirala kot ribi na |
svojem sedežu, njegove mogočne prsi so | se | napenjale in trzale, kakor bi se upirale |
so se napenjale in trzale, kakor bi | se | upirale naskoku valov. |
Zadel je Goldsteinov nos in | se | odbil, glas pa se je neizprosno nadaljeval. |
Goldsteinov nos in se odbil, glas pa | se | je neizprosno nadaljeval. |
V preblisku | se | je Winston zavedel, da kriči z drugimi |
Dvominutnem sovraštvu ni bilo to, da si | se | ga moral udeležiti, temveč to, da je |
temveč to, da je bilo nemogoče izogniti | se | sodelovanju. |
mečkanju obrazov s kovaškim kladivom, | se | je zdelo, da plava nad vso skupino |
Miselni policiji; in v takih trenutkih | se | je njegovo srce odprlo za osamljenega, |
naslednji hip na strani drugih ljudi okoli | sebe | in vse, kar je bilo povedanega o Goldsteinu, |
kar je bilo povedanega o Goldsteinu, | se | mu je zdelo resnično. |
V takih trenutkih | se | je njegov skriti odpor do Velikega brata |
Velikega brata spremenil v oboževanje in zdelo | se | mu je, da se Veliki brat vzdiguje, |
v oboževanje in zdelo se mu je, da | se | Veliki brat vzdiguje, nepremagljivi, |
pred azijskimi hordami; Goldstein pa | se | mu je kljub svoji osamljenosti, nemoči |
svoje sovraštvo na temnolaso dekle za | seboj | . |
njenega ljubkega, gibkega pasu, ki | se | je zdel, da kar prosi, da ga objameš, |
postal pravo ovčje beketanje in obraz | se | je za hip spremenil v ovčjega. |
Potem | se | je ovčji obraz pomešal s postavo evrazijskega |
evrazijskega vojaka, ki je bil videti, kot da | se | približuje, orjaški in grozljiv, njegova |
njegova brzostrelka je drdrala in zdelo | se | je, da bo skočil s površja ekrana, |
skočil s površja ekrana, tako, da so | se | nekateri ljudje v prvi vrsti skrčili |
Še isti hip pa | se | je, in to je vsakomur izvilo globok |
Velikega brata zbledel in namesto njega so | se | prikazale tri partijske parole, izpisane |
Mala rdečelaska | se | je vrgla naprej čez naslanjalo stola |
vrgla naprej čez naslanjalo stola pred | seboj | . |
način divjaški šum, v ozadju katerega | se | je zdelo, da je moč slišati topotanje |
Winstonu | se | je zdelo, da mu zmrzuje drobovje. |
In ravno v tem trenutku | se | je zgodila tista pomembna stvar - če |
je zgodila tista pomembna stvar - če | se | je sploh zgodila. |
Toda za drobec sekunde so | se | njune oči srečale in v tistem hipu, |
njune oči srečale in v tistem hipu, ko | se | je to zgodilo, je Winston vedel - da, |
Bilo je, kot bi | se | njuna duhova odprla in bi misli plavale |
»S teboj sem,« | se | je zdelo, da mu pravi O'Brien. |
bilo vse in že ni bil več gotov, ali | se | je sploh zgodilo. |
stenah stranišč - včasih celo, kadar sta | se | srečala dva tujca - majhen migljaj |
Vrnil | se | je v svoj predelek, ne da bi se ozrl |
Vrnil se je v svoj predelek, ne da bi | se | ozrl na O'Briena. |
Winston | se | je prebudil in se vzravnal. |
Winston se je prebudil in | se | vzravnal. |
Gin | se | mu je dvigal iz želodca. |
napisal», Dol z Velikim Bratom,« ali pa | se | je tega vzdržal. |
poglavitni zločin, ki je zajemal v | sebi | vse druge. |
Miselni zločin ni bil stvar, ki bi | se | jo bilo dalo za zmeraj prikriti. |
Uspešno si | se | lahko skril za kratek čas, morda celo |
Vedno | se | je zgodilo ponoči, vse aretacije brez |
ponoči, vse aretacije brez izjeme so | se | dogajale ponoči. |
Nekoliko osramočen | se | je naslonil nazaj in odložil pero. |
A ne, trkanje | se | je ponovilo. |
Najslabše od vsega bi | se | bilo pritajiti. |
Toda kljub preplahu | se | je zavedal, da ne bi maral popackati |
z žalostnim, jokavim glasom, »zdelo | se | mi je, da sem vas slišala priti.« |
»Zamašil | se | je in -« |
Bila je ženska kakih trideset let, a | se | je zdela mnogo starejša. |
Omet | se | je stalno krušil s sten in stropov, |
otroci,« je rekla gospa Parsons in | se | na pol boječe ozrla proti vratom. |
Nerad je delal z rokami in nerad | se | je sklanjal, ker mu je to vedno povzročilo |
Športnem komiteju in drugih komitejih, ki so | se | ukvarjali z organizacijo skupinskih |
sporočil, medtem ko je puhal iz pipe, da | se | že štiri leta vsak večer pokaže v Občinskem centru. |
je rekel Winston in | se | igral z matico pri kolenu cevi. |
je rekla gospa Parsons in | se | pri priči začela izvijati. |
Oglasila sta | se | topot škornjev in ponovno trobljenje |
hladni vodi izpod pipe očistil prste in | se | vrnil v drugo sobo. |
nimam časa, da bi ju peljala, Tom pa | se | ne bo pravočasno vrnil z dela.« |
zločinov, naj bi ta večer obesili v parku, | se | je spomnil Winston. |
To | se | je dogajalo enkrat mesečno in je bilo |
Poslovil | se | je od gospe Parsons in odšel k vratom. |
Čutil je, kakor bi | se | zadrla vanj rdeče razžarjena žica. |
Obrnil | se | je ravno pravi čas, da je lahko videl |
»Goldstein!« je zarjul fant, ko so | se | vrata za njim zaprla. |
njih ni budilo nikakršne težnje, da bi | se | uprli partijski disciplini. |
Bilo je skoraj običajno, da so | se | ljudje, stari nad trideset let, bali |
Bolečina od zadetka v tilnik | se | je polegla. |
Malodušno je prijel za pero, vprašujoč | se | , ali lahko najde še kaj, kar bi zapisal |
je, ko je šel mimo, dejal: »Srečala | se | bova na kraju, kjer ni teme.« |
Šele kasneje in postopoma, | se | mu je zdelo, so postale pomembnejše. |
Ni | se | mogel spomniti, ali je bilo to pred |
da je prvikrat videl O'Briena, niti | se | ni mogel spomniti, kdaj je prvič prepoznal |
Niti | se | mu to ni zdelo hudo važno. |
»Srečala | se | bova na kraju, kjer ni teme,« je bil |
vedel, kaj to pomeni, vedel je samo, da | se | bo tako ali drugače uresničilo. |
ubitih in ujetih, je sledila objava, da | se | bo s prihodnjim tednom obrok čokolade |
Gin | se | je razgubljal ter zapuščal v njem občutek |
Oceanija, slavimo te , | se | je umaknila lažji glasbi. |
sem ter tja v vetru in beseda Angsoc | se | je sunkoma pojavljala in izginjala. |
Počutil | se | je, kot da tava v gozdovih po morskem |
Kot v odgovor so | se | mu povrnile tri parole z belega pročelja |
Sonce | se | je pomaknilo naokrog in nešteta okna |
Znova | se | je vprašal, za koga piše dnevnik. |
Čudno, zdelo | se | mu je, da mu je bitje ure vlilo novega |
ampak s tem, da ostaneš duševno zdrav, | se | nadaljuje človeška dediščina. |
preteklosti, času, ko bo misel svobodna, ko | se | bodo ljudje razlikovali drug od drugega |
Zdelo | se | mu je, da šele zdaj, ko je napravil |
Očeta | se | je spominjal bolj megleno kot temnega |
Svoje sestre | se | sploh ni spominjal, razen kot drobnega, |
globokega brezna - a bil je to kraj, ki | se | je, čeprav že globoko pod njim, še |
Bili sta v salonu potapljajoče | se | ladje in sta ga gledali skozi temnečo |
Ni | se | mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo, |
Ni se mogel spomniti, kaj | se | je bilo zgodilo, a v svojih sanjah |
nadaljevanje umskega življenja in v katerih | se | zaveš dejstev in misli, ki se ti zde |
katerih se zaveš dejstev in misli, ki | se | ti zde nove in vredne še potem, ko |
Pa zato, ker | se | je nekako, ni se spominjal kako, žrtvovala |
Pa zato, ker se je nekako, ni | se | spominjal kako, žrtvovala pojmovanju |
Vse to | se | mu je zdelo, da vidi v velikih materinih |
Pokrajina, ki jo je gledal, | se | mu je tolikokrat prikazovala v sanjah, |
živi meji na nasprotni strani polja so | se | v vetru nalahno majale veje brestov, |
Z nečim, kar | se | je zdelo en sam gib, je strgala s sebe |
se je zdelo en sam gib, je strgala s | sebe | obleko in jo brezbrižno odvrgla. |
Zdelo | se | je, da s svojo milino in brezskrbnostjo |
Winston | se | je prebudil z besedo »Shakespeare« |
V treh minutah | se | bodo začele telovadne vaje. |
v pozor pred telekranom, na katerem | se | je že prikazala slika mladostne ženske, |
bilo zunanjih dokazov, na katere bi | se | bil lahko skliceval, je celo črta tvojega |
Spominjal si | se | pomembnih dogodkov, ki se morda sploh |
Spominjal si se pomembnih dogodkov, ki | se | morda sploh niso zgodili, spominjal |
morda sploh niso zgodili, spominjal si | se | podrobnosti pripetljajev, ne da bi |
Airstrip Ena, na primer, | se | v tistih časih ni tako imenovala: imenovali |
so jo Anglija ali Britanija, čeprav | se | je London, o tem je bil popolnoma prepričan, |
Winston | se | ni mogel določno spomniti časa, ko |
Samega napada | se | ni spominjal, spominjal pa se je očetove |
napada se ni spominjal, spominjal pa | se | je očetove roke, ki je držala njegovo, |
in mu jih nazadnje tako utrudilo, da | se | je začel cmeriti in so se morali ustaviti |
utrudilo, da se je začel cmeriti in so | se | morali ustaviti ter počivati. |
Končno so | se | znašli na hrupnem, preobljudenem kraju, |
Zdelo | se | je, da ga oddaja iz kože namesto znoja, |
otroški način je Winston dojel, da | se | je pravkar zgodilo nekaj strašnega, |
Zdelo | se | mu je celo, da ve, kaj je to. |
katerim barabam ne bi bili smeli zaupati, | se | Winston zdaj ni spominjal. |
samem Londonu in nekaterih od njih | se | je živo spominjal. |
zgodovino celotnega obdobja, reči, kdo | se | je v danem trenutku bojeval proti komu, |
tem ali onem dogodku izjavila, nikoli | se | ni zgodilo - potem je to gotovo bolj |
»Kdor obvladuje preteklost,« | se | je glasila parola Partije, »obvladuje |
Vedeti, pa ne vedeti, zavedati | se | popolne resnice, pa praviti skrbno |
laži, imeti istočasno dvoje mnenj, ki | se | izključujeta, pa obenem vedeti, da |
proti logiki, zavračati moralo, pa | se | hkrati sklicevati nanjo, verjeti, da |
zavestno povzročiti nezavednost, pa | se | nato znova zavesti dejanja hipnoze, |
»In zdaj poglejmo, kdo od nas | se | lahko dotakne prstov na nogah!« je |
bolečine vse od peta do zadnjice in | se | pogosto končala z novim napadom kašlja. |
Poskušal | se | je spomniti, katerega leta je prvič |
V partijskih zgodovinah | se | je seveda Veliki brat pojavljal kot |
štiridesetih in tridesetih let, ko so | se | kapitalisti v svojih čudnih cilindrih |
londonskih cestah v velikih, lesketajočih | se | avtomobilih ali kočijah s steklenimi |
Winston | se | ni mogel spomniti niti tega, od kdaj |
je bila v svoji obliki iz Staroreka, | se | pravi kot Angleški socializem, znana |
Letal | se | je spominjal prav od prvega otroštva. |
»Skloni | se | , prosim, niže!« |
»Ne trudiš | se | .« |
Samo treni z očmi, pa | se | lahko izdaš. |
kako je vzdignila roke nad glavo in | se | - ne dalo bi se reči, da z milino, |
vzdignila roke nad glavo in se - ne dalo bi | se | reči, da z milino, pač pa z opazno |
spretnostjo in učinkovitostjo - sklonila in | se | dotaknila prstov na nogah. |
Spet | se | je sklonila. |
napravite, če hočete,« je dodala, ko | se | je zravnala. |
»Vsakdo pod petinštiridesetim | se | čisto lahko dotakne prstov na nogah.« |
»Nimamo vsi te časti, da bi | se | borili na fronti, lahko pa ostanemo |
»Spomnite | se | naših fantov na malabarski fronti!« |
»Le pomislite, česa vsega | se | morajo oni lotiti.« |
bolje,« je spodbudno dodala Winstonu, ko | se | mu je z močnim sunkom posrečilo dotakniti |
z močnim sunkom posrečilo dotakniti | se | prstov s stegnjenimi koleni, prvikrat |
bližina telekrana, je Winston potegnil k | sebi | narekovalni stroj, odpihnil prah z |
Glasila so | se | : |
in odgovorna naloga in bolje bo, če | se | je loti kasneje. |
Sporočila, ki jih je prejel, so | se | nanašala na članke ali na novice, ki |
vsekakor treba spremeniti, ali - kot | se | je to reklo z uradno frazo - »prečistiti.« |
južnoindijski fronti mirno, pač pa | se | bo kmalu sprožila evrazijska ofenziva |
Zgodilo pa | se | je, da je evrazijski glavni štab sprožil |
način, da bo napovedoval stvar, ki | se | je zares zgodila. |
prvotne številke prečisti tako, da | se | bodo ujemale s kasnejšimi. |
Kar zadeva tretje poročilo | se | je nanašalo le na čisto preprosto |
objavilo obljubo ( »kategorična zaobljuba« | se | je temu uradno reklo), da v letu 1984 |
Vendar pa je Winston vedel, da naj bi | se | obrok čokolade ob koncu tega tedna |
Kaj | se | zgodi v nevidnih blodnjakih, v katere |
navodila, ki jih je sprejemal Winston in ki | se | jih je zmeraj znebil takoj, ko je z |
da je treba kaj potvoriti; vedno so | se | sklicevala na spodrsljaje, napake, |
Večina gradiva, s katerim si | se | ukvarjal, ni bila v nobeni zvezi s |
Winston | se | je ozrl po dvorani. |
govori, obdržati kot skrivnost med | seboj | in telekranom. |
poznal in ni imel pojma, s kakšnim delom | se | ukvarja. |
videval hoditi sem in tja po hodniku ali | se | pačiti med Dvominutnim sovraštvom. |
In nekaj predelkov stran | se | je pohlevno, neuspešno, sanjavo bitje |
potvorjenih verzij - definitivni teksti, so | se | imenovale - pesmi, ki so postale ideološko |
celo verigo ločenih odsekov, ki so | se | ukvarjali s književnostjo za rajo, |
senzacionalnih pogrošnih zgodb, pa filme, ki so | se | utapljali v seksu, in sentimentalne |
celo poseben pododdelek - Pornosek | se | je imenoval v Novoreku - ki se je ukvarjal |
Pornosek se je imenoval v Novoreku - ki | se | je ukvarjal z izdelavo najnižje vrste |
a bile so preproste zadeve in rešil | se | jih je, še preden ga je zmotilo Dvominutno sovraštvo. |
Ko je bilo Sovraštvo pri kraju, | se | je vrnil na svoje mesto, vzel s police |
odrinil narekovalnik, si očistil očala in | se | lotil glavne naloge tistega dopoldneva. |
in zamotane naloge, pri katerih si | se | lahko izgubil tako kot v globinah matematičnega |
Glasilo | se | je: |
Starorek (ali v običajno angleščino) bi | se | to glasilo: |
decembra 1983 je skrajno nezadovoljivo in | se | sklicuje na ljudi, ki ne eksistirajo. |
Zdelo | se | je, da je bila Dnevna zapoved Velikega brata |
imel niti najmanjšega pojma o tem, kaj | se | je z njimi zgodilo. |
Winston | se | je s sponko za papir lahno pogladil |
V sosednem predelku | se | je tovariš Tillotson še vedno skrivnostno |
Winston | se | je spraševal, ali je tovariš Tillotson |
Zelo verjetno je bilo, da | se | zdaj cel ducat ljudi kosa z verzijo |
Morda pa | se | je Veliki brat znebil samo preveč priljubljenega |
Ali pa | se | je - kar je bilo najverjetneje od vsega |
Tu pa tam so | se | nekateri, ki so jih imeli že dolgo |
Winston | se | je odločil, da ne bo dovolj, če preprosto |
Danes | se | mora spomniti tovariša Ogilvya. |
Winston | se | je za hip zamislil, nato pa povlekel |
zamislil, nato pa povlekel narekovalnik k | sebi | in začel narekovati v znanem slogu |
so njemu na ljubo omilili pravila - | se | je pridružil Vohunom, pri devetih je |
Zasledovan od sovražnih reakcijskih letal | se | je, medtem ko je letel nad Indijskim oceanom |
vsakodnevne ure v telovadnici in svečano | se | je zaobljubil celibatu, v prepričanju, |
tovarišu Ogilvyu Red za posebne zasluge in | se | na koncu, zaradi nepotrebnega križanja, |
nizki kantini, globoko pod zemljo, | se | je počasi pomikala vrsta za kosilo. |
Z ognjišča za pultom | se | je iz jedi valila para s kiselkastim |
Obrnil | se | je. |
Vrsta | se | je znova pomaknila naprej. |
Ko sta obstala, | se | je obrnil in spet gledal Syma. |
»Poznam te,« | se | je zdelo, da govorijo, »vidim skozte, |
V pogovoru z njim si | se | moral potruditi, da si ga odvrnil od |
Winston je malo odmaknil obraz, da bi | se | izognil preiskovanju velikih, temnih |
»Zdi | se | mi pa, da stvar pokvarijo, ko jim zvežejo |
klepet, skoraj podoben gosjemu gaganju, | se | je dvigal nad splošni hrup dvorane. |
Toliko, da je omenil Novorek, že | se | mu je obraz razjasnil. |
in sir v svojo drugo nežno roko ter | se | nagnil čez mizo, da mu ne bi bilo treba |
»Trudimo | se | , da bi jezik privedli do njegove končne |
»Ko ga bomo dokončali, | se | ga bodo morali ljudje kot ti naučiti |
in pridevnike, pa tudi samostalnikov | se | lahko znebiš na stotine.« |
»V srcu bi | se | raje držal Staroreka z vsemi njegovimi |
Nasmehnil | se | je, upal je, da prikupno, in si ni |
»Razvoj pa | se | bo nadaljeval še dolgo potem, ko bova |
konici jezika je imel »Razen raje,« pa | se | je zadržal, ker ni bil čisto prepričan, |
Obrnil | se | je malo v stran na stolu, da bi izpil |
Winstonu, ga je poslušala in zdelo | se | je, da se vneto strinja z vsem, kar |
ga je poslušala in zdelo se je, da | se | vneto strinja z vsem, kar govori. |
»Mislim, da imate čisto prav, popolnoma | se | strinjam z vami« ki jo je izgovoril |
in zaradi kota, v katerem je sedel, | se | je svetloba ujela v njegova očala in |
goldsteinizma,« vrženo zelo na hitro in, kakor | se | je zdelo, v enem samem kosu, kot vrsto |
ta obraz brez oči, s čeljustjo, ki | se | je hitro pomikala gor in dol, ga je |
»Če | se | nanaša na nasprotnika, je žalitev, |
nanaša na nasprotnika, je žalitev, če pa | se | nanaša na nekoga, s katerim se strinjaš, |
če pa se nanaša na nekoga, s katerim | se | strinjaš, je pohvala.« |
Angsoca, častil je Velikega brata, veselil | se | je zmag, sovražil je odpadnike, ne |
In vendar | se | ga je držala senca sumljivosti. |
diskreditirani partijski voditelji so | se | navadno zbirali tam, dokler niso z |
je bilo gotovo, da bi ga Syme, ko bi | se | le za nekaj trenutkov dokopal do njegovih, |
Nekaj v zvoku njegovega glasu | se | je zdelo, da pristavlja: »Ta prekleti |
Pri petintridesetih so | se | mu že nabirali pasovi sala na vratu |
Znojne kapljice so | se | mu nabirale po vsem rožnatem obrazu. |
»Nekaj preveč pametnega zame, | se | mi zdi.« |
»Zdi | se | mi, da je bil malo razburjen, ker ni |
si je dve deklici, da sta šli z njo, | se | izmuznila in vse popoldne zasledovala |
»Otrok | se | je prepričal, da je nekakšen sovražni |
»Kaj pa | se | je zgodilo s tistim moškim?« |
si ne moremo privoščiti tveganja,« | se | je ubogljivo strinjal Winston. |
proizvodnji potrošnih dobrin kažejo, da | se | je življenjski standard dvignil za |
Fraza »naše novo, srečno življenje« | se | je večkrat ponovila. |
mogel slediti številkam, zavedal pa | se | je, da so nekakšen povod za zadovoljstvo. |
Pokazalo | se | je, da so bile demonstracije v čast |
čast Velikemu bratu celo zato, ker | se | je obrok čokolade zvišal na dvajset |
včeraj, je pomislil, so javili, da | se | bo obrok znižal na dvajset gramov |
Pravljična statistika | se | je še zmeraj zlivala s telekrana. |
žlico in brodil po bledi omaki, ki | se | je polila na mizo, ter iz luže risal |
Ozrl | se | je naokrog po kantini. |
Res je, da | se | česa drugačnega ni spominjal. |
V kateremkoli času, ki | se | ga je lahko natančno spomnil, ni bilo |
In čeprav | se | je seveda vse še slabšalo, ko se je |
čeprav se je seveda vse še slabšalo, ko | se | je človek staral, še ni bil znak |
občutil kot neznosno, razen če je gojil v | sebi | neki starodaven spomin, da so bile |
Spet | se | je ozrl po kantini. |
pomislil Winston, če ne pogledaš okoli | sebe | , da telesni tip, ki si ga je Partija |
Zanimivo, kako | se | je ta hroščati tip razpasel po Ministrstvih: |
Ministrstvih: majhni, čokati moški, ki so | se | že zelo zgodaj začeli rediti, kratkih |
Sporočilo z Ministrstva obilja | se | je končalo s ponovnim klicem trobente |
poročilu z Ministrstva začasno utihnil, | se | je znova oglasil tako glasno kot prej. |
Winston | se | je nenadoma zasačil v mislih na gospo |
Zazdelo | se | mu je, da nagonsko ve, kdo bo preživel |
Tisti hip | se | je sunkovito iztrgal iz svojega sanjarjenja. |
Ženska pri sosednji mizi | se | je deloma obrnila in ga pogledala. |
Žal | se | ni mogel spomniti, ali je že sedela |
bil njen pravi namen, poslušati ga in | se | prepričati, ali dovolj glasno vpije. |
Prejšnja misel | se | mu je povrnila: morda ni ravno članica |
Strašno nevarno | se | je bilo prepustiti svojim mislim kjerkoli |
tesnobni pogled, navada, da sam pri | sebi | mrmraš - vse, kar je cikalo na nenormalnost |
proglasitvi zmage, na primer) že sam po | sebi | pomenil kaznivo dejanje. |
Novoreku je bil celo izraz za to: glasil | se | je zlolice. |
Po delu jo bo pokadil do konca, če | se | mu bo posrečilo obdržati tobak v njej. |
kdaj pravil, stari,« je začel, režeč | se | s pipo v ustih, »kako je bilo, ko sta |
»Prikradla sta | se | za njo in ji z vžigalicami podtaknila |
»Precej hudo | se | je opekla, se mi zdi.« |
»Precej hudo se je opekla, | se | mi zdi.« |
Vsi trije so skočili na noge, da bi | se | pridružili bitki okoli dvigal, in preostali |
skušajoč s pritiskom pregnati podobo, ki | se | je vedno znova vračala. |
Notranja napetost | se | lahko v kateremkoli trenutku sprevrže |
To | se | mu je vnovič zgodilo, ko sta šla ravno |
Spominjal | se | je svoje takratne misli: s tem revežem |
on vedel, pa ni nobenega načina, da | se | pred njim zavaruješ. |
Winston je bil poročen - | se | pravi, da je bil nekoč poročen, verjetno |
Zdelo | se | mu je, da znova vdihava topli, zatohli |
precej preprosta, upoštevajoč, da si | se | lahko izognil zasačenju pri dejanju |
revnejših četrteh je mrgolelo žensk, ki so | se | bile pripravljene prodati. |
priznavali, si je bilo težko zamišljati, da | se | take stvari zares dogajajo. |
zavrnjeno, če je kak par zbujal vtis, da | se | medsebojno telesno privlači. |
Winston | se | je zavedal, da tega niso čisto resno |
tega niso čisto resno mislili, vendar | se | je nekje skladalo s celotno partijsko |
Ni vedel, zakaj je tako, zdelo pa | se | je naravno, da mora tako biti. |
že devet, deset, enajst let, kar sta | se | razšla. |
aristokratskega vse dotlej, dokler ni odkril, da | se | za njim skriva tako malo, kot je sploh |
magnetofonski trak,« jo je imenoval sam pri | sebi | . |
Toliko, da | se | je je dotaknil, se je zdelo, da se |
Toliko, da se je je dotaknil, | se | je zdelo, da se je zgrozila in otrpnila. |
se je je dotaknil, se je zdelo, da | se | je zgrozila in otrpnila. |
bilo to: tudi kadar ga je stiskala k | sebi | , je imel občutek, da ga obenem z vso |
Ležala je tam z zaprtimi očmi in | se | ni ne upirala ne sodelovala, ampak |
lahko prenesel življenje z njo, ko bi | se | sporazumela, da bosta živela v celibatu. |
Tako | se | je predstava nadaljevala, redno enkrat |
srečo pa otroka ni bilo in na koncu sta | se | sporazumela, da nehata poskušati, in |
nehata poskušati, in kmalu zatem sta | se | razšla. |
Vrgla | se | je na posteljo in nenadoma, brez kakršnegakoli |
Videl | se | je, kako stoji v tisti medli luči svetilke, |
Po temi | se | je borna svetloba parafinske svetilke |
Napravil je korak proti njej in | se | nato ustavil, poln poželenja in groze. |
Boleče | se | je zavedal, koliko je tvegal, ko je |
Nenadoma | se | mu je pri luči svetilke razkrilo, da |
namazano na obraz, da je delala vtis, da | se | lahko zlomi kot maska iz lepenke. |
grozljiva so bila njena usta, ki so | se | malo odprla in odkrila samo črno votlino. |
Končno je napisal, toda nič | se | ni spremenilo. |
odstotkih prebivalstva Oceanije, bi | se | lahko kdaj razvila sila, ki bi uničila |
sovražnike, niso imeli nobene možnosti, da bi | se | shajali ali vsaj prepoznavali drug |
mogoče, si ni bilo moč predstavljati, da | se | njeni člani lahko zberejo v večjem |
Ko pa bi | se | raja nekako zavedala svoje moči, bi |
raja nekako zavedala svoje moči, bi | se | ji ne bi bilo treba skrivati. |
Treba bi | se | ji bilo le dvigniti in se stresti kot |
Treba bi se ji bilo le dvigniti in | se | stresti kot konju, kadar se otresa |
dvigniti in se stresti kot konju, kadar | se | otresa muh. |
Spomnil | se | je, kako se je nekoč sprehajal po ulici, |
Spomnil se je, kako | se | je nekoč sprehajal po ulici, polni |
globoki in glasni »Oh‐o‐o‐o‐oh!« ki | se | je širil kot brneče odmevanje zvonov. |
Začelo | se | je! je pomislil. |
Raja | se | končno osvobaja! |
dvestotih ali tristotih žensk, ki so | se | gnetle okrog stojnic na uličnem trgu |
bile obsojene potnice na potapljajoči | se | ladji. |
A v tem trenutku | se | je vsesplošni obup razbil v množico |
so jih druge suvale in porivale, so | se | skušale preriniti proč s svojimi ponvami, |
Znova so | se | razlegli kriki. |
razdrahani ženski, eni od njiju so | se | razpustili lasje, sta zagrabili isto |
Dokler | se | ne zavedo, se ne bodo nikdar uprli, |
Dokler se ne zavedo, | se | ne bodo nikdar uprli, in dokler se |
se ne bodo nikdar uprli, in dokler | se | ne bodo uprli, se ne morejo zavedeti. |
uprli, in dokler se ne bodo uprli, | se | ne morejo zavedeti. |
Dokler so delali in | se | plodili, je bila druga njihova dejavnost |
Prepuščeni sami | sebi | , kakor živina, ki se je izgubila nekje |
Prepuščeni sami sebi, kakor živina, ki | se | je izgubila nekje na ravninah Argentine, |
izgubila nekje na ravninah Argentine, so | se | povrnili k tistemu slogu življenja, |
povrnili k tistemu slogu življenja, ki | se | jim je zdel naraven, k nekakemu pradavnemu |
Rodili so | se | in rasli v blatu, delati so začeli |
cvetoče obdobje lepote in spolne sle, | se | poročili pri dvajsetih, pri tridesetih |
Nekaj agentov Miselne policije | se | je stalno sprehajalo med njimi, širili |
Edino, kar | se | je zahtevalo od njih, je bil primitivni |
primitivni patriotizem, na katerega | se | je bilo mogoče sklicevati, kadar je |
kadar so postali nezadovoljni, kar | se | je včasih zgodilo, ni njihovo nezadovoljstvo |
kajti ker so bili brez splošnih idej, | se | je osredotočilo le na njihove majhne, |
mamili in sleparjev vseh vrst; toda ker | se | je vse to dogajalo le med rajo, ni |
morale jim je bilo dovoljeno ravnati | se | po zakoniku prednikov. |
Kot | se | je glasila partijska parola: »Raja |
Winston | se | je sklonil in previdno popraskal svoj |
Stvar, h kateri si | se | spet in spet vračal, je bila, da nisi |
»V starih časih (« | se | je glasilo), »pred slavno Revolucijo, |
»Ti bogati možje so | se | imenovali kapitalisti.« |
navaden človek govoril s kapitalistom, | se | je moral pripogniti in narediti poklon, |
»Poglavar vseh kapitalistov | se | je imenoval Kralj in -« |
Če si | se | ozrl okoli sebe, ni življenje podobno |
Če si se ozrl okoli | sebe | , ni življenje podobno niti lažem, ki |
življenje podobno niti lažem, ki so | se | usipale s telekranov, kaj šele idealom, |
propadanje, umazana mesta, kjer so | se | gnetli sem ter tja nezadostno hranjeni |
Zdelo | se | mu je, da vidi podobo Londona, ogromnega |
zoranim obrazom in sršečimi lasmi, ki | se | nemočno ukvarja z zamašenim odtokom. |
Sklonil | se | je in se znova popraskal po krčnem |
Sklonil se je in | se | znova popraskal po krčnem tvoru. |
- vsekakor približno takrat, ko sta | se | s Katarino razšla. |
Zgodba | se | je resnično začela sredi šestdesetih |
Goldstein je pobegnil in | se | skrival neznano kje, od drugih pa jih |
Kakor | se | je pogosto dogajalo, so za leto ali |
so za leto ali več izginili, tako da | se | ni vedelo, ali so živi ali mrtvi, nato |
bili nenadoma znova rojeni za to, da | se | na običajni način obtožijo. |
proti vodilni vlogi Velikega brata, ki | se | je začela že davno pred uspelo Revolucijo, |
razloge za odpadništvo in obljubili, da | se | bodo poboljšali. |
Spominjal | se | je nekakšne prestrašene očaranosti, |
Še vedno | se | jih je rahlo držala slava podtalnih |
Celo zdaj so | se | na redke čase njegove karikature pojavljale |
bitke, kapitalisti v cilindrih - zdelo | se | je, da se kapitalisti celo na barikadah |
kapitalisti v cilindrih - zdelo se je, da | se | kapitalisti celo na barikadah oklepajo |
zdaj pa je njegovo telo lezlo narazen, | se | nagibalo, napihovalo in razpadalo v |
vtis, da ti pred očmi propada, kot bi | se | krušila gora. |
Winston | se | zdaj ni več spominjal, kako to, da |
morda v celoti samo za pol minute, | se | je s telekrani nekaj zgodilo. |
Melodija, ki so jo igrali, | se | je menjala in ravno tako tudi ton glasbe. |
posmehljiva nota; Winston jo je pri | sebi | imenoval rumena nota. |
trenila z očesom. Trije možje | se | niso niti ganili. |
Zdelo | se | je, da so se udeležili novih zarot |
Zdelo se je, da so | se | udeležili novih zarot takoj, ko so |
odleteli na sestanek nekam v Sibirijo ter | se | tam posvetovali s člani evrazijskega |
Datum | se | je vtisnil Winstonu v spomin, ker je |
Seveda to samo po | sebi | ni bilo nobeno odkritje. |
preteklosti, podoben fosilnemu okostju, ki | se | pojavi v napačni plasti in pobije geološko |
Pri priči | se | je lotil dela. |
blok na kolena in odrinil stol, da bi | se | kolikor mogoče oddaljil od telekrana. |
obdržati obraz brezizrazen in če si | se | potrudil, si lahko nadzoroval celo |
Že naslednjo minuto | se | je morda spremenila v pepel. |
Zanimivo, da | se | mu je dejstvo, da jo je bil držal v |
Partija kaj manj obvlada preteklost, | se | je spraševal, če je kos dokaza, ki |
Od takrat | se | je marsikaj spremenilo - dve, tri spremembe |
spremenilo - dve, tri spremembe - ni | se | mogel spomniti, koliko jih je bilo. |
Preteklost ne le da | se | je spremenila, ampak se je spreminjala |
Preteklost ne le da se je spremenila, ampak | se | je spreminjala neprestano. |
Vprašal | se | je, tako kot se je vpraševal že tolikokrat |
Vprašal se je, tako kot | se | je vpraševal že tolikokrat prej, ali |
znamenje blaznosti, če si verjel, da | se | zemlja vrti okoli sonca, danes pa, |
vznemirjala; strašno je bilo le to, da | se | morda moti. |
Zdelo | se | je, da mu je pogum nenadoma sam od |
je, da mu je pogum nenadoma sam od | sebe | zrasel. |
Pa vendar ima prav: Partija | se | moti in on ima prav! |
Stvarni svet obstaja, njegovi zakoni | se | ne spreminjajo. |
Winston | se | je nehote ustavil. |
Za dve sekundi morda | se | je povrnil v na pol pozabljeni svet |
Potem so loputnila vrata in zazdelo | se | je, da so tako ostro odrezala vonj, |
Zahtevali so, da | se | , kadar ne dela, je ali spi, udeležuje |
tovarištvo, podmazano z ginom, vse to | se | mu je nenadoma zazdelo neznosno. |
Nagonsko | se | je obrnil od avtobusne postaje in se |
se je obrnil od avtobusne postaje in | se | potepel v blodnjak Londona, najprej |
potem spet proti severu, zgubljajoč | se | v neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo, |
Vedno znova so | se | mu vračale te besede, ta ugotovitev |
hiš z razbitimi vežnimi vrati, ki so | se | odpirala naravnost na pločnik, in so |
bili razvejeni na obe strani ceste, so | se | v presenetljivem številu gnetli ljudje |
deset let, stara grbava bitja, ki so | se | majala na krivih nogah, strgani in |
nogah, strgani in bosi otroci, ki so | se | igrali po lužah in se nato razkropili |
otroci, ki so se igrali po lužah in | se | nato razkropili ob jeznih vzklikih |
Večina ljudi | se | ni zmenila za Winstona, nekaj jih je |
Winston je ujel drobce pogovora, ko | se | je približal. |
Nenadoma | se | je ulica vznemirila. |
Ljudje so | se | ko zajci pognali skozi vrata. |
ženska, pograbila majhnega otroka, ki | se | je igral v luži, ovila predpasnik okrog |
moški v črni, harmonikasti obleki, ki | se | je pojavil iz sosednje ulice, stekel |
Winston | se | je bliskovito vrgel na obraz. |
Zdelo | se | je, da imajo nekakšen nagon, ki jim |
Zaslišalo | se | je grmenje in zdelo se je, da se tlak |
Zaslišalo se je grmenje in zdelo | se | je, da se tlak dviga, toča lažjih predmetov |
Zaslišalo se je grmenje in zdelo se je, da | se | tlak dviga, toča lažjih predmetov se |
se tlak dviga, toča lažjih predmetov | se | mu je usula na hrbet. |
pa oblak prahu od ometa, v katerem | se | je okoli ruševin že zbirala množica. |
Brcnil jo je v jarek in, da bi | se | izognil množici, zavil na desno v stransko |
umazano, živahno poulično življenje | se | je nadaljevalo, kot bi se ne bilo zgodilo |
življenje se je nadaljevalo, kot bi | se | ne bilo zgodilo nič. |
njihovih mračnih nihajnih vrat, ki so | se | neprestano odpirala in zapirala, je |
Še preden | se | jim je Winston dovolj približal, da |
nekaj korakov oddaljen od njih, ko | se | je gruča nenadoma razbila in dva moža |
gruča nenadoma razbila in dva moža sta | se | silovito sporekla. |
Za trenutek | se | je celo zdelo, da bo prišlo do udarcev. |
»Rečem ti, da nobena številka, ki | se | konča na sedem, že več kot štirinajst |
»In pravim ti, nobena številka, ki | se | končuje na sedem -« |
»Na štiri nula sedem | se | je končala.« |
je Winston prehodil trideset metrov, | se | je ozrl. |
Še vedno so | se | prepirali z živahnimi, strastnimi obrazi. |
bila edini javni dogodek, za katerega | se | je raja resno zanimala. |
Celo pleme ljudi | se | je kratko malo preživljalo s prodajanjem |
vodilo Ministrstvo obilja, toda zavedal | se | je (pravzaprav so se tega zavedali |
Ministrstvo obilja, toda zavedal se je (pravzaprav so | se | tega zavedali vsi partijci), da so |
Tega | se | je bilo treba oprijeti. |
Ulica, v katero je zavil, | se | je spuščala navzdol, imel je občutek, |
Ulica je v ostrem kotu zavila in | se | končala s stopniščem, ki je vodilo |
V tem trenutku | se | je Winston spomnil, kje je. |
umazana majhna gostilna z okni, ki so | se | zdela prevlečena z ivjem, v resnici |
najmanj osemdeset, že srednjih let, ko | se | je začela Revolucija. |
ostalo mnogo ljudi, katerih ideje so | se | oblikovale pred Revolucijo. |
Šel bi v gostilno, | se | seznanil z onim starcem ter ga povprašal. |
Naglo, da bi ne imel časa za strah, | se | je spustil po stopnišču in prečkal |
Če bi | se | pojavila patrola, bi se lahko zagovarjal |
Če bi se pojavila patrola, bi | se | lahko zagovarjal z napadom slabosti, |
Ko je vstopil, | se | je hrup glasov zmanjšal približno za |
zasledoval, je stal pri točilni mizi in | se | prepiral z gostilničarjem, velikim |
je rekel gostilničar, naslanjajoč | se | s konci prstov na pult. |
»Ima | se | za gostilničarja, pa ne ve, kaj je |
Razlegel | se | je krohot in zdelo se je, da je zadrega, |
Razlegel se je krohot in zdelo | se | je, da je zadrega, ki jo je povzročil |
Obrnil | se | je, mrmrajoč sam pri sebi, in se zadel |
Obrnil se je, mrmrajoč sam pri | sebi | , in se zadel ob Winstona. |
Obrnil se je, mrmrajoč sam pri sebi, in | se | zadel ob Winstona. |
Zdelo | se | je, da ni opazil Winstonovega modrega |
Igra z metanjem puščic | se | je spet razživela in skupina mož pri |
Pod oknom je bila miza, kjer bi | se | s starcem lahko pogovarjala brez strahu, |
vsaj telekrana v sobi ni bilo, o čemer | se | je Winston prepričal takoj, ko je vstopil. |
Bledo modre starčeve oči so | se | s tarče ozrle na točilno mizo in z |
da je gostilna tisti kraj, kjer so | se | zgodile spremembe. |
adamovo jabolko na njegovem suhem vratu | se | je začelo presenetljivo hitro premikati |
Winston je odšel k pultu in | se | vrnil z novima pollitroma. |
Zdelo | se | je, da je starec pozabil na svoje predsodke |
»Morali ste biti odrasli, še preden sem | se | jaz rodil.« |
»Vi | se | lahko spominjate, kako je bilo v starih |
ljudi, samo nekaj tisoč - imenovali so | se | kapitalisti - ki so bili bogati in |
s tridesetimi služabniki, vozili so | se | naokrog v avtomobilih in četverovprežnih |
Starec | se | je nenadoma razveselil. |
»Lahko so spali z vašimi hčerami, če | se | jim je zahotelo.« |
so vas dali prebičati z nečim, kar | se | je imenovalo mačka na devet repov.« |
Starcu | se | je obraz spet razjasnil. |
»Spominjam | se | , - oh, tega je že davno - da sem včasih |
Zdelo | se | je, da starec globoko razmišlja. |
je rekel, »všeč jim je bilo, če si | se | dotaknil klobuka pred njimi.« |
»S tem | se | jaz nisem strinjal, ampak velikokrat |
»Sem moral, bi | se | lahko reklo.« |
»Spominjam | se | , kot bi bilo včeraj.« |
»Zaletim | se | v nekega mladega tipa na Shaftesbury |
»Bi lahko rekli, kolikor | se | pač spominjate, da je bilo življenje |
Winston | se | je naslonil na okensko polico. |
V resnici | se | nanj že zdaj ni več dalo odgovoriti, |
zapisani dokumenti ponarejeni - ko | se | je to zgodilo, potem je trditev Partije, |
tudi nikoli več ne bo, po katerem bi | se | to dalo preveriti. |
V tem trenutku | se | je tok njegovih misli sunkoma pretrgal. |
Ustavil | se | je in pogledal navzgor. |
Zdelo | se | mu je, da kraj pozna. |
mislim, da prosto tavajo, noge same od | sebe | pripeljale nazaj sem. |
začel pisati prav zato, ker je upal, da | se | bo s tem obvaroval pred podobnimi samomorilskimi |
Če bi ga spraševali, bi | se | verjetno lahko izgovoril, da je skušal |
»Ali pa bi | se | radi morda samo razgledali?« |
»Pohištvo, porcelan, steklenina - vse to | se | je polagoma razbilo.« |
polomljenimi rezili, stare ure, ki | se | niso več niti pretvarjale, da gredo, |
Ko | se | je Winston razgledoval po mizi, je |
pritegnila neka okrogla in gladka stvar, ki | se | je mehko svetila v luči svetilke, in |
»Spominjam | se | časov, ko je takale stvar veljala osem |
bila toliko lepota kot vzdušje, ki | se | je zdelo, da ga je stvar imela v sebi |
se je zdelo, da ga je stvar imela v | sebi | s tem, da je pripadala neki popolnoma |
»Rekel bi pa, da bi | se | vam zdela malo nerodna.« |
najeti za nekaj dolarjev tedensko, če bi | se | upal tvegati. |
Zazdelo | se | mu je, da natanko ve, kako se počutiš, |
Zazdelo se mu je, da natanko ve, kako | se | počutiš, če sediš v taki sobi, v naslanjaču |
stala majhna knjižna omara in Winston | se | je nameril proti njej. |
»Če | se | mogoče zanimate za stare bakroreze |
Winston | se | je približal, da bi si ogledal sliko. |
Zdela | se | mu je nekam znana, čeprav se kipa ni |
Zdela se mu je nekam znana, čeprav | se | kipa ni spominjal. |
Opravičujoče | se | je nasmehnil, kot bi se zavedal, da |
Opravičujoče se je nasmehnil, kot bi | se | zavedal, da govori nekaj rahlo smešnega |
»Kako gre dalje, | se | ne spominjam več, vem pa, da se konča |
dalje, se ne spominjam več, vem pa, da | se | konča Tukaj je sveča, da ti posveti |
»Držali so | se | za roke tako, da si šel lahko spodaj |
datuma, pripisano neki megleni dobi, ki | se | je imenovala srednji vek. |
Martinu. »No, to je vse, česar | se | lahko spomnim.« |
običajno rekli,« je dejal starec, »čeprav | se | ne spominjam, da bi bila tam kje polja.« |
A postal je še nekaj minut in | se | pogovarjal s starcem, ki mu, kot je |
Zdelo | se | je, da je gospod Charrington vdovec, |
Nenavadno, ampak kadar si jo govoril sam pri | sebi | , si imel občutek, da resnično slišiš |
Zdelo | se | mu je, da sliši, kako pritrkavajo z |
In vendar | se | ni spominjal, da bi bil kdaj v svojem |
Odšel je od gospoda Charringtona in | se | sam spustil po stopnicah, da bi ga |
Že | se | je odločil, da bo po nekem primernem |
niti ni bilo bolj nevarno kot izogniti | se | večeru v Centru. |
Resna norost je bila, da | se | je vrnil sem po tistem, ko je kupil |
Da, je spet pomislil, vrnil | se | bo. |
bil Winston preveč paraliziran, da bi | se | bil lahko premaknil. |
sem, kajti ni bilo verjetno, da bi | se | po čistem naključju na isti večer sprehajala |
Winston | se | je ustavil, stal nekaj trenutkov, razmišljajoč, |
trenutkov, razmišljajoč, kaj naj stori, | se | potem obrnil in šel nazaj. |
Ko | se | je obrnil, se mu je zazdelo, da je |
Ko se je obrnil, | se | mu je zazdelo, da je dekle šlo mimo |
tega je bila mlada in močna ter bi | se | branila. |
Najbolje bi | se | bilo ubiti, še preden pridejo pote. |
moral si biti obupno pogumen, da si | se | ubil v svetu, kjer sta bila strelno |
Presunilo ga je spoznanje, da | se | v kritičnem trenutku človek nikdar |
polju, v mučilnici, na potapljajoči | se | ladji; poslanstvo, ki se zanj bojuješ, |
potapljajoči se ladji; poslanstvo, ki | se | zanj bojuješ, je vedno pozabljeno, |
Imel je občutek, da | se | mu je njen glas zažrl v možgane kot |
tega je začel misliti na tisto, kar | se | mu bo zgodilo potem, ko ga bo odpeljala |
»Srečala | se | bova na kraju, kjer ni teme,« mu je |
Takoj | se | mu je na jezik vsula polovica tobaka, |
zavetniški obraz, ampak kakšen nasmeh | se | je skrival za temnimi brki? |
Kot počasno, mrtvaško zvonjenje so | se | mu povrnile besede: »Vojna je mir«»Svoboda |
Verjetno si je poškodovala roko, ko | se | je vrtela okrog enega tistih velikih |
Bila sta morda štiri metre narazen, ko | se | je dekle spotaknilo in padlo skoraj |
Izvil | se | ji je oster krik bolečine. |
Dekle | se | je vzdignilo na kolena. |
Njene oči so | se | zastrmele v njegove s tako rotečim |
Čuden občutek | se | mu je zganil v srcu. |
»Ste | se | ranili?« |
V obraz | se | ji je vrnilo nekaj barve in videti |
»Samo v zapestje sem | se | malo udarila.« |
Ne dovoliti, da | se | ti občutki zrcalijo na obrazu, je bila |
stopnjo nagona, sicer pa sta stala, ko | se | je to zgodilo, tik pred telekranom. |
očala in potegnil narekovalni stroj k | sebi | . |
Na srečo je bilo delo, s katerim | se | je trenutno ukvarjal, le stvar rutine, |
Kolikor | se | je lahko domislil, sta bili le dve |
dekle agentka Miselne policije, kakor | se | je bal. |
očala na nosu, vzdihnil in potegnil k | sebi | novo skladovnico dela, na vrhu katere |
nevarno je pokazati preveč zanimanja, | se | ni mogel upreti želji, da bi se prepričal, |
zanimanja, se ni mogel upreti želji, da bi | se | prepričal, ali so tam res tiste besede. |
Veliko hujša stvar, kot poglobiti | se | v vrsto drobnih opravkov, je bila nujnost, |
ob uri za kosilo, toda kakor nalašč | se | mu je prislinil tisti bedak Parsons, |
Posebej | se | je navduševal nad modelom glave Velikega brata |
Delala | se | je, da ga ne vidi, in nič več ni pogledal |
Winston dober, in za več kot dve uri | se | mu je posrečilo, da si je dekle popolnoma |
Potem | se | je povrnil spomin na njen obraz, z |
Duša | se | mu je zvijala od dolgočasja, toda za |
toda za zdaj ga ni več imelo, da bi | se | izmuznil z večera v Centru. |
Ob pogledu na besede Ljubim te | se | je v njem rodila želja, da bi ostal |
bi ostal živ, in najmanjše tveganje | se | mu je nenadoma zazdelo neumno. |
Polotila | se | ga je nekakšna mrzlica ob misli, da |
misli, da bi jo lahko izgubil, da bi | se | mu njeno mlado belo telo lahko izmuznilo. |
Kamorkoli si | se | obrnil, povsod te je opazoval telekran. |
prišle na misel vse možnosti, da bi | se | povezal z njo, v tistih petih minutah, |
Take vrste srečanja, kot | se | je zgodilo davi, gotovo ni bilo mogoče |
Končno | se | je odločil, da je še najbolj varen |
do takrat, ko je on že odhajal, ker | se | je že oglasil žvižg. |
Šla sta drug mimo drugega, ne da bi | se | pogledala. |
Potem | se | tri brezupne dni sploh ni prikazala. |
Dnevnika | se | v teh dneh ni pritaknil. |
Če | se | je kam lahko rešil, se je mogel edino |
Če se je kam lahko rešil, | se | je mogel edino v delo, pri katerem |
Niti najmanjšega pojma ni imel, kaj | se | ji je zgodilo. |
preprosto premislila in sklenila, da | se | mu izogne. |
Naslednjega dne | se | je spet prikazala. |
spet vidi, je bilo tako veliko, da | se | ni mogel upreti in jo je nekaj sekund |
Naslednjega dne | se | mu je skoraj posrečilo govoriti z njo |
Vrsta | se | je pomikala vse dotlej, ko je bil Winston |
Winston že skoraj pri pultu, potem pa | se | je za dve minuti ustavila, ker se je |
pa se je za dve minuti ustavila, ker | se | je nekdo spredaj pritoževal, da ni |
si je Winston priskrbel pladenj in | se | napotil proti njeni mizi. |
Delal | se | je, da ne sliši. |
Obrnil | se | je. |
Brž ko so ga prepoznali, | se | ni mogel usesti k mizi z dekletom brez |
S prijateljskim nasmehom | se | je usedel. |
Neumni, svetlolasi obraz | se | je smejal vanj. |
Ko | se | je Winston odvrnil od pulta s pladnjem |
V tem trenutku pa | se | je razlegel strašen trušč. |
Dvignil | se | je na noge in sovražno pogledal Winstona, |
takoj, še preden kdo pride, toda znova | se | ga je polastil nenavaden strah. |
Teden dni je že minilo, odkar | se | mu je prvič približala. |
Nemogoče je bilo, da | se | ta zadeva uspešno konča, take stvari |
ta zadeva uspešno konča, take stvari | se | v resničnem življenju ne dogajajo. |
Mogoče bi | se | sploh izognil pogovoru, ko bi tisti |
Amplefortha, pesnika s kosmatimi ušesi, kako | se | s pladnjem v rokah neodločno ozira |
»Kje | se | lahko srečava?« |
»Ne približajte | se | mi, dokler me ne vidite med množico |
Pet minut čez določeno uro | se | dekle še ni pojavilo. |
odšel proti severnemu koncu trga in | se | bledo razveselil, ko je prepoznal cerkev |
stalo ob vznožju spomenika in bralo ali | se | pretvarjalo, da bere plakat, ki se |
se pretvarjalo, da bere plakat, ki | se | je spirali ovijal okoli stebra. |
Ni | se | ji bilo varno približati vse dotlej, |
varno približati vse dotlej, dokler | se | ne bi zbralo še kaj ljudi. |
A v tem trenutku sta | se | od nekod z leve razlegla kričanje in |
okrog levov ob vznožju spomenika in | se | pridružilo begu. |
zunanjemu robu kakršnegakoli vrveža, | se | je prerival, suval in si utiral pot |
Winston | se | je obrnil postrani in s silovitim sunkom |
Za trenutek je čutil, kot da | se | mu drobovje med dvema mišičastima |
mišičastima bokoma melje v kašo, potem pa | se | je, lahno prepoten, prebil skozi. |
vzravnano stal vojak z olesenelim obrazom, | se | je počasi pomikal po ulici. |
Včasih, kadar | se | je kamion stresel, je zažvenketalo |
Tovor za tovorom žalostnih obrazov | se | je pomikal mimo. |
Toda ta trenutek | se | nista mogla izmotati iz množice. |
Prav tako ni nihče vedel, kaj | se | zgodi z njimi, razen pri tistih redkih, |
stal z zapestji, prekrižanimi pred | seboj | , kot bi jih bil vajen imeti zvezane |
Skoraj je bil že čas, da | se | Winston in dekle ločita. |
Ni še moglo preteči deset sekund, pa | se | jima je vendar zdelo, da so njune roke |
V istem hipu | se | je domislil, da ne ve, kakšne barve |
ter stopal v mlake zlata tam, kjer | se | je grmovje razdelilo. |
Zdelo | se | je, da zrak poljublja kožo. |
Prišel je malo prej, kot sta | se | domenila. |
Verjetno | se | je lahko zanesel, da je našla varen |
Vendar pa | se | ni pojavila nobena patrola in ko je |
nobena patrola in ko je odšel s postaje, | se | je s prikritimi pogledi čez rame prepričal, |
Pot | se | je razširila in v minuti je prišel |
pravila, pravzaprav le steze za živino, ki | se | je vila med grmovjem. |
bi dekletu rad podaril šopek rož, ko | se | snideta. |
Ozreti | se | bi pomenilo priznati krivdo. |
Neka roka | se | mu je lahno spustila na rame. |
je po tej poti že prej hodila, saj | se | je vajeno ogibala močvirnatih kotanj. |
Še zdaj | se | mu je zdelo popolnoma verjetno, da |
mu je zdelo popolnoma verjetno, da | se | bo obrnila, ga pogledala in nazadnje |
Dekle | se | je ustavilo in obrnilo. |
vendar ni imel toliko poguma, da bi | se | ji približal. |
vedno ni imel dovolj poguma, da bi | se | ji približal. |
Samo pogovarjala sta | se | . |
Posrečilo | se | mu je, da se je primaknil bliže k njej. |
Posrečilo se mu je, da | se | je primaknil bliže k njej. |
ki je bil nekoliko ironičen, kot bi | se | čudila, zakaj se ne zgane. |
nekoliko ironičen, kot bi se čudila, zakaj | se | ne zgane. |
Zvončnice so | se | mu usule iz rok. |
Zdelo | se | je, da so padle same od sebe. |
Zdelo se je, da so padle same od | sebe | . |
»Imam ženo, ki | se | je ne morem znebiti.« |
Bil je vesel tega, kar | se | je dogajalo, toda telesnega poželenja |
Dekle | se | je dvignilo in izvleklo zvončnico z |
»Nič ne de, dragi, ne mudi | se | nama.« |
»Našla sem ga, ko sem | se | nekoč zgubila na skupinskem izletu.« |
Dekle | se | je radostno zasmejalo, očitno je vzelo |
zdrobljena stvar, ki je imela okus, kolikor | se | ga je pač dalo opisati, po dimu zgorelih |
»Pravzaprav sem tiste vrste dekle, ki | se | jo opazi.« |
»Zmeraj sem videti vesela in nikdar | se | ničemur ne izognem.« |
Prvi košček čokolade | se | je stopil na Winstonovem jeziku. |
Toda tisti spomin | se | je še vedno gibal na robu njegove zavesti, |
Odrinil ga je v stran, zavedajoč | se | , da je to spomin na neko dejanje, ki |
Od članov Partije | se | je pričakovalo, da ne kolnejo, in Winston |
Partiji in vsem njenim metodam in zdelo | se | mu je nekako naravno in zdravo, kakor |
Zapustila sta jaso in | se | spet sprehajala skozi spreminjasto |
pretrgani živi meji na nasprotni strani so | se | v vetru komaj opazno majale veje brestov |
Drozg | se | je spustil na grm niti pet metrov daleč, |
izkazal znamenje pokorščine, in nato | se | je začel iz njega izlivati pravi hudournik |
Winston in Julija sta | se | očarana objela. |
z osupljivimi variacijami, ne da bi | se | enkrat ponovila, skoraj tako, kot bi |
Spraševal | se | je, če ni navsezadnje nekje v bližini |
Kot bi bila neke vrste tekočina, ki | se | je prelila čezenj in se pomešala s |
tekočina, ki se je prelila čezenj in | se | pomešala s sončno lučjo, ki se je pretakala |
čezenj in se pomešala s sončno lučjo, ki | se | je pretakala skozi listje. |
da sta stala s prsmi ob prsih; zdelo | se | je, kot da se njeno telo zliva z njegovim. |
prsmi ob prsih; zdelo se je, kot da | se | njeno telo zliva z njegovim. |
Kamorkoli | se | je premaknila njegova roka, povsod |
je premaknila njegova roka, povsod | se | je upiralo toliko kot voda. |
Njune ustnice so | se | združile, bilo je popolnoma drugače |
oba spet globoko zavzdihnila, ptica | se | je preplašila in prhutaje odletela. |
bila spet znotraj kroga mladih dreves, | se | je obrnila in ga pogledala. |
dihala, toda v kotičkih njenih ust | se | je spet pokazal nasmeh. |
si je bil predstavljal, je strgala s | sebe | obleko in ko jo je vrgla proč, je to |
storila z isto čudovito kretnjo, ki | se | je zdela, da zanikuje celotno civilizacijo. |
Njeno telo | se | je belo lesketalo v soncu. |
»Niso taki svetniki, kot | se | delajo.« |
»Ne mislim le | sebe | , mislim stvar samo po sebi ?« |
mislim le sebe, mislim stvar samo po | sebi | ?« |
Kmalu | se | je dviganje in padanje njunih prsi |
Zdelo | se | je, da je sonce postalo toplejše. |
Winston | se | je zbudil prvi. |
leskovjem, medtem ko je pel drozg, | se | ni povsem vrnila. |
Kakor hitro | se | je zbudila, se je njeno vedenje spremenilo. |
Kakor hitro se je zbudila, | se | je njeno vedenje spremenilo. |
Postala je čuječna in poslovna, oblekla | se | je, si zapela škrlatni pas in začela |
Zdelo | se | mu je naravno, da to prepusti njej. |
zvitost, ki je Winstonu manjkala, in zdelo | se | mu je tudi, da izčrpno pozna londonsko |
»Nikdar | se | ne vračaj domov po isti poti, kot si |
Povedala mu je za kraj, kjer | se | lahko čez štiri dni po delu snideta. |
Ona bo postavala okoli stojnic in | se | pretvarjala, da išče vezalke ali sukanec. |
Če bo sodila, da je zrak čist, | se | bo useknila, ko se ji bo približal; |
da je zrak čist, se bo useknila, ko | se | ji bo približal; sicer pa naj gre mimo |
varno govoriti kakšne četrt ure in | se | domeniti za drugi sestanek. |
Vrgla | se | mu je v objem, ga skoraj divje poljubila, |
v objem, ga skoraj divje poljubila, | se | hip zatem zrinila skozi grmovje in |
kajti ni si bilo moč zamisliti, da bi | se | kdaj lahko sestala kje pod streho ali |
Zgodilo | se | je, da se nista nikdar več vrnila nazaj |
Zgodilo se je, da | se | nista nikdar več vrnila nazaj na gozdno |
imela le še enkrat priložnost, da sta | se | lahko res ljubila. |
Sicer sta | se | lahko srečavala le na ulicah, vsak |
Navadno | se | je na cesti dalo nekako govoriti. |
nenadoma otrpnil v molk ob bližajoči | se | partijski uniformi, se nato znova začel |
ob bližajoči se partijski uniformi, | se | nato znova začel sredi stavka in se |
se nato znova začel sredi stavka in | se | nenadoma pretrgal, ko sta se na določenem |
stavka in se nenadoma pretrgal, ko sta | se | na določenem kraju ločila, pa se nato |
sta se na določenem kraju ločila, pa | se | nato nadaljeval skoraj brez uvoda naslednjega |
Le enkrat v skoraj mesecu dni | se | jima je posrečilo poljubiti se. |
dni se jima je posrečilo poljubiti | se | . |
ulici), ko je oglušujoče zagrmelo, zemlja | se | je stresla in zrak potemnel in Winston |
stresla in zrak potemnel in Winston | se | je znašel na boku, potolčen in prestrašen. |
Nenadoma | se | je zavedel, da je nekaj centimetrov |
Stisnil jo je k | sebi | in se zavedel, da poljublja živ, topel |
Stisnil jo je k sebi in | se | zavedel, da poljublja živ, topel obraz. |
Bili so večeri, ko sta | se | sešla, potem pa sta morala iti drug |
še daljši in njuni prosti dnevi so | se | menjavali po nujnosti dela ter se pogosto |
so se menjavali po nujnosti dela ter | se | pogosto niso skladali. |
Če | se | držiš malih pravil, lahko prelomiš |
enega svojih večerov zastavil tako, da | se | je prijavil za izdelovanje municije, |
slabo razsvetljeni delavnici, kjer | se | je udarjanje kladiv mrko mešalo z glasbo |
Ko sta | se | sestala v cerkvenem stolpu, sta napolnila |
Nekaj ur sta sedela in | se | pogovarjala na prašnih, nasmetenih |
in pogledal skozi strelne line ter | se | prepričal, da nihče ne prihaja. |
je veselilo ročno delo in med stroji | se | je počutila doma. |
Spominjala | se | ni ničesar iz časa pred prvimi leti |
sekretarka v Zvezi mladine, preden | se | je vključila v Mladinsko protispolno |
Veljala je teorija, da | se | moški, pri katerih je spolni nagon |
pri ženskah, v večji nevarnosti, da | se | spridijo pri umazaniji, s katero imajo |
imel šestdeset in je kasneje, da bi | se | izognil aretaciji, naredil samomor. |
Ti | se | hočeš dobro imeti; »oni,« kar pomeni |
»oni,« kar pomeni Partija, pa hočejo, da | se | nimaš dobro; torej prekršiš pravila, |
Zdelo | se | je, da zanjo to, da te hoče Partija |
užitkov, prav tako naravno, kakor da | se | jim ti želiš izmuzniti. |
Razen tam, kjer | se | je dotikala njenega zasebnega življenja, |
dotikala njenega zasebnega življenja, | se | za partijsko doktrino ni zanimala. |
Partiji, ki je bil obsojen na neuspeh, | se | ji je zdel neumnost. |
Negotovo | se | je spraševal, koliko njej podobnih |
nekaj nespremenljivega, kakor nebo, ter | se | niso upirali njeni oblasti, pač pa |
niso upirali njeni oblasti, pač pa | se | je preprosto ogibali, tako kot se zajec |
pa se je preprosto ogibali, tako kot | se | zajec izogiba psa. |
Nista razpravljala o možnosti, da bi | se | poročila. |
kdaj privolila v tak zakon, tudi ko bi | se | Winston mogel kako odkrižati Katarine, |
svojega zakonskega življenja, a za čudo | se | je pokazalo, da vse pomembne stvari |
je Katarinino telo otrpnilo, brž ko | se | ga je dotaknil, pa način, ko se je |
ko se ga je dotaknil, pa način, ko | se | je zdelo, da ga še vedno odriva od |
je zdelo, da ga še vedno odriva od | sebe | z vso močjo, celo ko so bile njene |
Kakor hitro sta | se | dotaknila tega, je bila zmožna velike |
Takole | se | je izrazila: |
razmerje, rabiš energijo, in po tistem | se | čutiš srečnega in te vse prekleto malo |
Njegove misli so | se | takoj spet povrnile h Katarini. |
Začel je praviti Juliji o nečem, kar | se | je zgodilo, ali bolje, se ni zgodilo |
nečem, kar se je zgodilo, ali bolje, | se | ni zgodilo nekega drugega poletnega |
Zgubila sta | se | na skupinskem izletu nekje v Kentu. |
napačno pot in kmalu ugotovila, da | se | nepričakovano končuje na robu kamnoloma. |
Kakor hitro sta spoznala, da sta | se | izgubila, je Katarina postala zelo |
Obrnila | se | je že, da bi šla, pa se je za hip nekoliko |
Obrnila se je že, da bi šla, pa | se | je za hip nekoliko čemerno vrnila. |
Celo sklonila | se | je čez rob skal, da bi videla, kam |
Nikjer ni bilo človeka, noben list | se | ni zganil, niti ptica se ni prebudila. |
noben list se ni zganil, niti ptica | se | ni prebudila. |
Povlekel jo je bliže k | sebi | . |
»V tej igri, ki | se | jo gremo, ne moremo zmagati.« |
Ni | se | strinjala, da je zakon narave tak, |
»Bojim | se | smrti.« |
»Ti si mlada, zato | se | je verjetno bojiš še bolj kot jaz.« |
Obrnila | se | je naokrog in se s prsmi stisnila k |
Obrnila se je naokrog in | se | s prsmi stisnila k njemu. |
Zdelo | se | je, da se iz njenega telesa prelivata |
Zdelo se je, da | se | iz njenega telesa prelivata mladost |
»In zdaj poslušaj, dragi, zmeniti | se | morava za naslednji sestanek.« |
IV Winston | se | je razgledoval po zanemarjeni sobici |
Toda ženska je pela tako ubrano, da | se | je strašna neumnost spremenila v skoraj |
daleč slabotni hrup prometa, pa vendar | se | je zdela soba zaradi odsotnosti telekrana |
Število delovnih ur | se | je strahotno povečalo zaradi priprav |
Končno | se | jima je posrečilo dobiti prosto popoldne |
Strinjala sta | se | , da gresta nazaj na gozdno jaso. |
En večer prej sta | se | mimogrede srečala na ulici. |
bežnem pogledu, s katerim jo je ošinil, | se | mu je zdela bolj bleda kot običajno. |
»Tokrat | se | je prezgodaj začelo.« |
V mesecu dni, kar jo je poznal, | se | je narava njegove želje po njej spremenila. |
množica stisnila skupaj in njune roke so | se | slučajno srečale. |
je stisnila konice prstov in zdelo | se | mu je, da mu to ne zbuja poželenja |
takšno razočaranje običajen, ponavljajoč | se | dogodek in nenadoma ga je prevzela |
Želel si je, da bi | se | sprehajal z njo po cesti tako kot zdaj, |
Ko je to omenil Juliji, | se | je z nepričakovano pripravljenostjo |
Ni | se | ji bilo mogoče ogniti, mogoče pa jo |
dejanjem volje skrajšal čas, ko naj bi | se | to zgodilo. |
Tisti trenutek so | se | zaslišali s stopnic hitri koraki. |
Stopil je k njej, da bi jo objel, pa | se | mu je precej hitro izvila, deloma zato, |
Spustila | se | je na kolena, odprla torbo in pometala |
neko težko, pesku podobno stvarjo, ki | se | je vdajala, kjerkoli si se je dotaknil. |
stvarjo, ki se je vdajala, kjerkoli si | se | je dotaknil. |
že polnil sobo, bogat, vroč vonj, ki | se | je zdel, kot da prihaja iz njegovega |
njegovega ranega otroštva, s katerim pa | se | je srečeval včasih tudi zdaj, kadar |
je priplaval iz prehoda, preden so | se | zaloputnila vrata, ali pa se skrivnostno |
preden so se zaloputnila vrata, ali pa | se | skrivnostno razširjal po polni ulici, |
polni ulici, zadišal za trenutek in | se | spet zgubil. |
»Kako pa | se | ti je posrečilo priti do vseh teh stvari?« |
»Zadnje čase | se | je dobilo veliko čaja.« |
»In ne obrni | se | , dokler ti ne rečem.« |
ekscentričnost, kot bi govoril sam s | seboj | . |
»Zdaj | se | lahko obrneš,« je rekla Julija. |
Obrnil | se | je in je za hip skoraj ni mogel prepoznati. |
Preobrazba, ki | se | je izvršila, je bila veliko bolj osupljiva. |
Gotovo | se | je mimogrede oglasila v kakšni trgovini |
Spomnil | se | je polteme v kletni kuhinji in votline |
Bilo je prvič, da | se | je vpričo nje slekel do golega. |
ko je bil otrok, Julija pa, kolikor | se | je spomnila, še ni bila v njej. |
Ko | se | je Winston zbudil, so kazalci na uri |
Ni | se | premaknil, ker je Julija spala z glavo |
večera, moški in ženska brez obleke na | sebi | , ki se ljubita, kadar hočeta, govorita, |
moški in ženska brez obleke na sebi, ki | se | ljubita, kadar hočeta, govorita, kar |
Gotovo ni bilo nikdar dobe, v kateri bi | se | to bilo zdelo vsakdanje. |
Julija | se | je prebudila, si pomela oči in se dvignila |
Julija se je prebudila, si pomela oči in | se | dvignila na komolec, da bi pogledala |
»Toda vrniti | se | moraš prej, ker - Hej!« |
Nenadoma | se | je v postelji obrnila, pograbila s |
so,« je brezbrižno rekla Julija, ko | se | je ulegla. |
Stisnila | se | je k njemu in ovila okrog njega, kot |
občutek, da spet doživlja moro, ki | se | mu je spet in spet vračala, odkar je |
Zmeraj | se | je prebudil, ne da bi bil odkril, kaj |
Ko je sedel na vzglavje, | se | je počutil nekoliko osramočenega. |
Vonj, ki | se | je dvigal iz posode, je bil tako močan |
v drugi je Julija pohajala po sobi, | se | brezbrižno ozrla po knjižni omari, |
način, kako popraviš sklepno mizico, | se | zavalila v oguljeni naslonjač, da bi |
številčnico z nekakšno smehljajočo | se | prizanesljivostjo. |
»Mislim, da ni nič - | se | pravi, mislim, da ni bilo nikoli namenjeno |
»Sv. Klementin Danski | se | je imenovala.« |
mu jo je povedal gospod Charrington, | se | mu je vrinil v misli in dodal je na |
pri Old Baileyu. - »Ne morem | se | spomniti, kako gre dalje.« |
»Vsekakor pa vem, da | se | konča Tukaj je sveča, da ti posveti |
»Jaz | se | spominjam limon,« je rekel Winston. |
»Zdi | se | mi, da je že skoraj čas, da greva.« |
V sobi | se | je mračilo. |
Obrnil | se | je proti svetlobi in leže strmel v |
književnost je prenehala delati knjige ter | se | zagnala v serijo zlobnih pamfletov. |
Kasno ponoči, ko so | se | množice hrupne raje klatile po cestah, |
pogosteje kot kdaj prej in včasih so | se | v daljavi razlegale strahotne eksplozije, |
pesem Tedna sovraštva (Pesem sovraštva | se | je imenovala), je bila že zložena in |
Parsons | se | je bahal, da bo samo blok Zmaga razobesil |
delo sta mu celo dala opravičilo, da | se | je zvečer zatekel h kratkim hlačam |
Nenadoma | se | je po vsem Londonu pojavil nov plakat. |
Celotno prebivalstvo v soseski | se | je zbralo v dolg, raztegnjen pogrebni |
dolg, raztegnjen pogrebni sprevod, ki | se | je vlekel ure in ure in je bil pravzaprav |
Potem | se | je razširila govorica, da bombe dirigirajo |
Podgana | se | ni več vrnila, a stenice so se v vročini |
Podgana se ni več vrnila, a stenice so | se | v vročini gnusno razmnožile. |
Toda to | se | jima ni zdelo pomembno. |
kupljenim na črni borzi, strgala s | sebe | obleko, se ljubila s prepotenimi telesi, |
črni borzi, strgala s sebe obleko, | se | ljubila s prepotenimi telesi, potem |
prepotenimi telesi, potem zaspala in | se | prebudili ter ugotovila, da se stenice |
zaspala in se prebudili ter ugotovila, da | se | stenice zbirajo in pripravljajo za |
Štirikrat, petkrat, šestkrat - sedemkrat sta | se | sešla v juniju. |
Zdelo | se | mu je. da je potreba po njem prešla. |
Zredil | se | je, krčni tvor se je zacelil in pustil |
Zredil se je, krčni tvor | se | je zacelil in pustil za seboj le rjav |
krčni tvor se je zacelil in pustil za | seboj | le rjav madež na koži nad gležnjem, |
neznosen, nič več ga ni imelo, da bi | se | pačil telekranu ali na ves glas tulil |
Zdaj, ko sta imela varno skrivališče, | se | mu niti ni več zdelo muka, da se lahko |
skrivališče, se mu niti ni več zdelo muka, da | se | lahko srečujeta le poredkoma in vsakokrat |
je bila svet, žep preteklosti, kjer | se | lahko sprehajajo izumrle živali. |
Navadno | se | je na poti navzgor ustavil in nekaj |
Zdelo | se | je, da starec poredko ali nikoli ne |
A nikdar | se | ni mogel spomniti več kot le nekaj |
sta vedela - in v nekem pogledu sta | se | tega zmeraj zavedala - da to, kar se |
se tega zmeraj zavedala - da to, kar | se | zdaj dogaja, ne more trajati dolgo. |
Bili so časi, ko | se | jima je dejstvo, da jima grozi smrt, |
na kateri sta ležala, in objela sta | se | z nekakšno obupano čutnostjo, kakor |
čutnostjo, kakor prekleta duša, ki | se | oklene še poslednjega koščka užitka |
Bili pa so tudi časi, ko ne le, da sta | se | vdajala slepilu, da sta varna, ampak |
Čutila sta, da | se | jima ne more nič hudega zgoditi, dokler |
Često sta | se | predajala sanjarjenju o begu. |
Katarina umrla in z zvitim manevriranjem | se | bo Winstonu in Juliji posrečilo poročiti |
Winstonu in Juliji posrečilo poročiti | se | . |
Ali pa bosta izginila, | se | spremenila do nespoznavnosti, se naučila |
izginila, se spremenila do nespoznavnosti, | se | naučila govoriti z naglasom raje, dobila |
Prebijati | se | iz dneva v dan, iz tedna v teden, tkati |
tkati življenje, ki nima prihodnosti, | se | jima je zdelo kot nepremagljiv nagon, |
Včasih sta govorila tudi o tem, da bi | se | udeležila aktivnega upora zoper Partijo, |
čudni zaupnosti, ki vlada, oziroma | se | zdi, da vlada, med njim in O'Brienom |
Začudo | se | ji to ni dozdevalo noro neprevidno. |
je navadno sodila po videzu in zdelo | se | ji je naravno, da Winston verjame v |
Še več, zdelo | se | ji je samo po sebi umevno, da vsakdo |
Še več, zdelo se ji je samo po | sebi | umevno, da vsakdo ali skoraj vsakdo |
Partija v svojo korist, in moral si | se | pretvarjati, da vanje verjameš. |
Revoluciji in je bila premlada, da bi | se | spominjala ideoloških bojev v petdesetih |
Proti njej | se | lahko boriš le s skrito nepokorščino |
nekakšno zavist, ko mu je povedala, da | se | med Dvominutnim sovraštvom z veliko |
naukih Partije samo takrat, kadar so | se | nekako tikali njenega lastnega življenja. |
uradno mitologijo preprosto zato, ker | se | ji razlika med resnico in lažjo ni |
Verjela je na primer, ker so | se | tako učili v šoli, da je Partija izumila |
(V njegovih šolskih letih, | se | je spominjal Winston, je bil samo helikopter |
povedal, da so letala obstajala, še preden | se | je on rodil, in že dolgo pred Revolucijo, |
rodil, in že dolgo pred Revolucijo, | se | ji je ta podatek zdel popolnoma nezanimiv. |
ga je osupnilo, ko je ugotovil, da | se | ne spominja, da je bila Oceanija še |
prevaro, toda očitno sploh ni opazila, da | se | je ime sovražnika spremenilo. |
Kakšne četrt ure | se | je pričkal z njo o tem. |
Na koncu | se | mu je posrečilo, da ji je oživil spomin, |
posrečilo, da ji je oživil spomin, dokler | se | ni megleno spomnila, da je bila nekoč |
Toda rezultat | se | ji je še vedno zdel nepomemben. |
Videti je bilo, da | se | ob takih stvareh ne zgrozi. |
Ni čutila prepada, ki | se | ji odpira pod nogami ob misli, da laži |
»In ta proces | se | nadaljuje iz dneva v dan, minuto za |
»Zgodovina | se | je ustavila.« |
»Ampak če bi | se | to zgodilo danes, bi ga obdržal.« |
zasejal nekaj dvomov tu pa tam, če bi | se | ga upal komu pokazati.« |
tu in tam - majhne skupine ljudi, ki | se | povezujejo in se postopoma krepijo |
skupine ljudi, ki se povezujejo in | se | postopoma krepijo ter celo zapuščajo |
postopoma krepijo ter celo zapuščajo za | seboj | nekaj sledi, tako da bo nova generacija |
To | se | ji je zdelo izredno duhovito in vzradoščeno |
ter uporabljati besede iz Novoreka, | se | je začela dolgočasiti, zmedla se je |
Novoreka, se je začela dolgočasiti, zmedla | se | je in rekla, da takim stvarem ni nikoli |
popolnoma dojeli veličine tega, kar | se | je od njih zahtevalo, in se niso dovolj |
tega, kar se je od njih zahtevalo, in | se | niso dovolj zanimali za javne dogodke, |
za javne dogodke, da bi opazili, kaj | se | dogaja. |
VI Naposled | se | je zgodilo. |
Zdelo | se | mu je, da je vse življenje čakal na |
je Julija spustila v roke listič, ko | se | je zavedel, da nekdo, ki je večji od |
Winston | se | je sunkoma ustavil in se obrnil. |
Winston se je sunkoma ustavil in | se | obrnil. |
Slednjič sta si stala nasproti in zdelo | se | mu je, da ne čuti drugega kot željo |
resnobno vljudnostjo, zaradi katere | se | je razlikoval od večine članov Ožje partije. |
»Upal sem, da | se | mi bo ponudila priložnost govoriti |
»Če | se | ne motim, se znanstveno zanimate za |
»Če se ne motim, | se | znanstveno zanimate za Novorek?« |
Winstonu | se | je povrnilo nekaj prisebnosti. |
Winstonovo srce | se | je boleče stisnilo. |
Kakršnakoli omemba, ki bi | se | nanašala nanj, bi bila smrtno nevarna. |
»Deseta izdaja | se | ne bo pojavila še nekaj mesecev, se |
se ne bo pojavila še nekaj mesecev, | se | mi zdi.« |
stvar, ki bi vas gotovo pritegnila, | se | mi zdi.« |
»Ampak bojim | se | , da na take stvari vedno pozabim.« |
Nekoliko raztreseno | se | je O'Brien potipal po dveh žepih in |
Vedel je, da | se | bo slej ko prej odzval O'Brienovemu |
To, kar | se | je dogajalo, je bila le posledica razvoja, |
dogajalo, je bila le posledica razvoja, ki | se | je začel pred leti. |
Premaknil | se | je od misli k besedam in zdaj od besed |
Zadnji korak pa bo tisto, kar | se | bo zgodilo v Ministrstvu ljubezni. |
O'Brienom, ko je tonil vanj smisel besed, | se | je njegovega telesa polaščal moreč, |
VII Winston | se | je zbudil z očmi, polnimi solz. |
Julija | se | je zaspano prekotalila k njemu in zamrmrala |
so razsežne, jasne sanje, v katerih | se | je zdelo, da se je razgrnilo pred njim |
jasne sanje, v katerih se je zdelo, da | se | je razgrnilo pred njim vse njegovo |
Vse | se | je zgodilo znotraj steklenega obtežilnika |
V sanjah | se | je spomnil svojega zadnjega pogleda |
mater in v nekaj trenutkih prebujanja | se | mu je povrnil kup drobnih pripetljajev, |
kot deset, mogoče dvanajst let, ko | se | je tisto zgodilo. |
izginil nekaj pred tem; koliko prej, | se | ni spominjal. |
Bolje | se | je spominjal divjih, nemirnih okoliščin |
Spomnil | se | je dolgih popoldnevov, ki jih je z |
živinsko krmo in s katerih so, kadar so | se | stresli na zaplatah slabih cest, padli |
presenečenja ali hude žalosti, a nenadoma | se | je čisto spremenila. |
čaka na nekaj, za kar je vedela, da | se | mora zgoditi. |
odvečnega giba, kot umetna lutka, ki | se | premika sama od sebe. |
umetna lutka, ki se premika sama od | sebe | . |
Zdelo | se | je, kot bi se njeno veliko, postavno |
Zdelo se je, kot bi | se | njeno veliko, postavno telo povrnilo |
Winstona in ga stisnila za dolgo k | sebi | , ne da bi kaj rekla. |
Kljub svoji mladosti in sebičnosti | se | je zavedal, da je to nekako povezano |
s tisto nikdar omenjeno stvarjo, ki | se | bo zgodila. |
Spomnil | se | je sobe, kjer so živeli; temne, zatohle |
Spomnil | se | je postavnega materinega telesa, ki |
je postavnega materinega telesa, ki | se | sklanja nad plinski gorilnik, da bi |
Predvsem pa | se | je spominjal svoje nenehne lakote in |
hrane, kričal je in jo hrulil (spominjal | se | je celo zvena svojega glasu, ki se |
se je celo zvena svojega glasu, ki | se | je začenjal prezgodaj lomiti in se |
se je začenjal prezgodaj lomiti in | se | je včasih nenavadno zvišal), ali pa |
Zdelo | se | ji je samo po sebi umevno, da mora |
Zdelo se ji je samo po | sebi | umevno, da mora on, »fant,« dobiti |
je prosila, naj ne bo sebičen in naj | se | spomni, da je njegova sestrica bolna |
Čisto jasno | se | je spominjal tistega dragocenega majhnega |
Nenadoma, kot bi poslušal nekoga drugega, | se | je Winston slišal, da z glasnim, globokim |
je do dolgega, sitnega prepira, ki | se | je vlekel in vlekel, s kričanjem, jokanjem, |
Sestrica, ki | se | je z obema rokama oklepala matere, |
Ustavil | se | je, a vrnil se ni. |
Ustavil se je, a vrnil | se | ni. |
stvar, on ni vedel, kaj je tisto, ki | se | ima kmalu zgoditi. |
Njegova sestra, zavedajoč | se | , da so jo nečesa oropali, je slabotno |
Obrnil | se | je in zbežal po stopnicah, s čokolado, |
čokolado, ga je bilo nekoliko sram samega | sebe | in več ur je postaval po cestah, dokler |
Ko | se | je vrnil, je njegova mati že izginila. |
kolonijo za brezdomne otroke (imenovale so | se | Poboljševalni centri), ki so zrasle |
zaščitniška kretnja roke, v kateri, | se | mu je zdelo, je zajet ves njihov pomen. |
Misli so | se | mu povrnile k drugim sanjam pred dvema |
belo pogrnjeni postelji, z otrokom, ki | se | je oklepa, je sedela v potapljajoči |
je oklepa, je sedela v potapljajoči | se | ladji, globoko pod njim, tonila globlje |
njim, tonila globlje z vsako minuto, pa | se | še vedno ozirala navzgor k njemu skozi |
Ne da bi odprla oči, | se | je prevalila in se namestila udobneje. |
da bi odprla oči, se je prevalila in | se | namestila udobneje. |
»Zdi | se | mi, da si bil v tistih časih surova |
Sodeč po tem, česar | se | je spominjal o njej, se mu ni zdelo, |
tem, česar se je spominjal o njej, | se | mu ni zdelo, da bi bila nenavadna ženska |
inteligentna; in vendar je imela v | sebi | neke vrste plemenitost, nekakšno čistost, |
zato, ker so bila merila, po katerih | se | je ravnala, njena lastna merila. |
otrokove in njene smrti, toda zdelo | se | ji je naravno, da to stori. |
In vendar bi | se | ljudem pred komaj dvema generacijama |
ne zdelo nadvse pomembno, kajti niso | se | trudili spremeniti zgodovine. |
to je lahko imelo vrednost samo po | sebi | . |
Obdržali so prvinska čustva, ki | se | jih je moral on sam z zavestnim prizadevanjem |
In ko je razmišljal o tem, | se | je brez očitne povezave spomnil, kako |
je rekla Julija, ki | se | je spet zbudila. |
odšla od tod, preden bo prepozno, in bi | se | nikdar več ne videla?« |
»Če | se | boš ogibala ljudi, kakršen sem jaz, |
Nihče ni vedel, kaj | se | dogaja znotraj Ministrstva ljubezni; |
znotraj Ministrstva ljubezni; dalo pa | se | je uganiti: mučenja, mamila, občutljivi |
mogli spremeniti tvojih čustev; kar | se | tega tiče, se jim nisi mogel podrediti, |
spremeniti tvojih čustev; kar se tega tiče, | se | jim nisi mogel podrediti, tudi ko bi |
Ni | se | dal motiti, ko je služabnik privedel |
sta prišla po različnih poteh in sta | se | srečala šele na O'Brienovem stopnišču. |
pri vsakem koraku preganjal strah, da | se | bo izza vogala nenadoma prikazal črno |
zahteval papirje in mu ukazal, naj | se | pobere ven. |
Winston | se | ni mogel spomniti, da bi kdaj videl |
je imel v rokah kos papirja in zdelo | se | je, da ga pozorno proučuje. |
Dvajset sekund morda je sedel, ne da bi | se | ganil. |
Potem je povlekel k | sebi | narekovalni stroj in narekoval sporočilo |
Zdelo | se | je, da je nekaj uradnega vzdušja z |
Zdelo | se | mu je popolnoma mogoče, da je preprosto |
Še umakniti | se | ni več mogel, pod pretvezo, da si je |
Ustavil | se | je, se obrnil in pritisnil na stikalo |
Ustavil se je, | se | obrnil in pritisnil na stikalo v steni. |
Njegova trdna postava | se | je dvigala nad njiju oba, izraz na |
kratko in malo zaposlen človek, ki | se | jezno sprašuje, zakaj so ga zmotili. |
Zdaj, ko je bil telekran izključen, | se | je soba zdela smrtno tiha. |
Potem pa | se | je mračni obraz nenadoma prelomil v |
Premolknil je, zavedajoč | se | prvikrat nejasnosti svojih nagibov. |
Nadaljeval je, zavedajoč | se | , da mora to, kar govori, zveneti klavrno |
»Rada bi | se | ji pridružila in delala zanjo.« |
»To vam pripovedujem zato, ker | se | hočeva prepustiti vaši milosti.« |
»Če želite, da | se | obtoživa še kako drugače, sva pripravljena.« |
Premolknil je in | se | ozrl čez ramo z občutkom, da so se |
se ozrl čez ramo z občutkom, da so | se | vrata odprla. |
»Potem | se | pa lahko tudi usedemo in bolj udobno |
Mali mož | se | je čisto mirno usedel, pa vendar še |
moževo življenje igranje vloge in da | se | mu zdi nevarno tudi za trenutek odvreči |
električnih luči, ki je bila videti, kot da | se | pomika gor in dol in zliva svojo vsebino |
videti skoraj črna, v steklenici pa | se | je svetlikala kot rubin. |
»Temu | se | pravi vino,« je z rahlim nasmeškom |
»Bojim | se | , da ga do Širše partije ne pride veliko.« |
dvignil je svoj kozarec: »Mislim, da | se | spodobi, da začnemo z nazdravljanjem.« |
»Takoj | se | bom povrnil k temu.« |
O'Brien | se | je na stolu nekoliko premaknil, tako |
Za Julijo | se | skoraj ni menil in videti je bilo, |
skoraj ni menil in videti je bilo, da | se | mu zdi samo po sebi umevno, da Winston |
videti je bilo, da se mu zdi samo po | sebi | umevno, da Winston lahko govori zanjo. |
»Sta pripravljena, vidva oba, da | se | ločita in nikdar več ne vidita drug |
Winstonu | se | je zdelo, da je preteklo mnogo časa, |
Za trenutek | se | mu je zdelo, da mu je bil odvzet dar |
Obrnil | se | je k Juliji in dodal z glasom, v katerem |
je za odtenek pobledela, tako da so | se | pokazale njene pege, vendar je pogumno |
Zamrmrala je nekaj, kar | se | je zdelo kot privolitev. |
»Bolje bo, če | se | vrneš k svoji shrambi, Martin,« je |
Martin odšel in tiho zaprl vrata za | seboj | . |
O'Brien | se | je sprehajal gor in dol, z eno roko |
»Saj razumeta,« je rekel, »da | se | bosta bojevala v temi.« |
»Sprejemala bosta ukaze in | se | jima pokoravala, ne da bi vedela, zakaj.« |
»Kasneje vama bom poslal knjigo, iz katere | se | bosta poučila o pravi naravi družbe, |
tistem med splošnimi cilji, za katere | se | borimo, in trenutnimi nalogami, ne |
štiri zveze, ki bodo sicer prenehale, a | se | bodo zdaj pa zdaj obnovile.« |
»Če | se | nam bo zdelo potrebno, da pridemo v |
Sprehajal | se | je dalje sem ter tja po mehki preprogi. |
Izdajala | se | je celo v gibu, s katerim je zakopal |
»To je neogibno,« | se | je zdelo, da govori njegov glas, »to |
razsežen podtalen svet zarotnikov, ki | se | skrivoma sestajajo po celicah, pišejo |
celicah, pišejo sporočila na zidove, | se | prepoznavajo s posebnimi gesli ali |
drug drugega in nemogoče je, da bi | se | katerikoli član zavedal podobe več |
»Navaditi | se | bosta morala na življenje brez uspehov |
»Udeležili | se | ga bomo kot prgišča prahu in drobci |
Ustavil | se | je in tretjič pogledal na uro. |
Kako hitro so | se | vrata za njo zaprla, se je zdelo, da |
Kako hitro so se vrata za njo zaprla, | se | je zdelo, da je pozabil nanjo. |
je še korak ali dva gor in dol ter | se | malo ustavil. |
»Ali nosite s | seboj | na delo aktovko?« |
»Nekoč tistega dne, na cesti, | se | vas bo za roko dotaknil neki moški |
»Srečala | se | bova spet - če se bova še srečala -« |
»Srečala se bova spet - če | se | bova še srečala -« |
Winston | se | je ozrl navzgor k njemu. |
Zdelo | se | mu je, da ni nobenih drugih vprašanj, |
mogoče kdaj slišali staro pesem, ki | se | začne Oranže in limone, poje zvon pri |
»In zdaj, | se | bojim, je čas, da greste.« |
Pri vratih | se | je Winston ozrl, a videti je bilo, |
Na misel mu je prišla sama od | sebe | . |
Zdelo | se | mu je, da njegovo telo nima samo šibkosti |
vso kri in sokrvico ter zapustila za | seboj | le krhki splet živcev, kosti in kože. |
tako popoldne ni nevarnosti, da bi | se | kdo vmešaval. |
Seveda ni bilo priznano, da | se | je kaj spremenilo. |
Winston | se | je udeleževal demonstracij na enem |
od centralnih londonskih trgov, ko | se | je to zgodilo. |
preplavilo divje, živinsko rjovenje, ki | se | je nekontrolirano dvigalo iz tisočev |
Nič | se | ni spremenilo v njegovem glasu ali |
Cela polovica je imela na | sebi | napačne obraze. |
Sovraštvo | se | je nadaljevalo natanko tako kot prej, |
kar je napravilo vtis na Winstona, ko | se | je zdaj oziral nazaj, je bilo to, da |
mizo pospravljeno, pa je vsakič, ko | se | je zlepljenih oči in razbolen priplazil |
zamet, na pol pokopala narekovalnik in | se | prelivala na tla, tako da je najprej |
Kolikor je imel časa, da | se | je na to sploh spomnil, ga ni vznemirjalo |
Zjutraj šestega dne | se | je dotok zvitkov polegel. |
medtem ko je spal, je odšel domov, | se | obril in skoraj zaspal v kadi, čeprav |
nekakšnim nasladnim škripanjem v sklepih | se | je povzpel po stopnicah nad Charringtonovo |
so bili na robovih izrabljeni in so | se | zlahka ločevali, kot bi bila šla knjiga |
Napis na prvi strani | se | je glasil: |
število, tako kot medsebojni odnosi, so | se | menjavali od dobe do dobe; vendar se |
se menjavali od dobe do dobe; vendar | se | bistvena struktura družbe ni nikdar |
in dozdevno nepreklicnih spremembah | se | je isti vzorec vedno znova potrdil, |
vzorec vedno znova potrdil, tako kot | se | stabilizator vedno znova povrne v ravnotežje, |
ključavnici, nobenega živčnega impulza, naj | se | ozre čez ramo ali pokrije stran z roko. |
Sladki poletni zrak | se | mu je igral ob licih. |
Namestil | se | je globlje v naslanjač in položil noge |
besedo, jo je odprl na drugem mestu in | se | znašel pri tretjem poglavju. |
je Rusija priključila Evropo in so | se | Združene države polastile Britanskega imperija, |
Tretja, Eastazija, | se | je kot posebna enota pojavila šele |
tri superdržave stalno v vojni in so | se | tako vojskovale preteklih petindvajset |
vojskovanje z omejenimi cilji med bojujočimi | se | , ki so nezmožni uničiti drug drugega, |
Kadar | se | spopadejo, se bije boj na nejasnih |
Kadar se spopadejo, | se | bije boj na nejasnih mejah, o katerih |
Natančneje povedano: razlogi, zaradi katerih | se | vodi vojna, so se spremenili po vrsti |
razlogi, zaradi katerih se vodi vojna, so | se | spremenili po vrsti svoje pomembnosti. |
vojne - kajti kljub pregrupiranju, ki | se | izvrši vsakih nekaj let, je to vedno |
biti dokončno premagana, pa čeprav bi | se | drugi dve združili proti nji. |
materialnem smislu ničesar več, za kar bi | se | bojevale. |
samozadostnega narodnega gospodarstva, v katerem | se | produkcija in potrošnja druga z drugo |
in potrošnja druga z drugo ujemata, | se | je končalo tekmovanje za tržišča, kar |
naseljenih predelov in za severni ledeni pol | se | konstantno bojujejo tri sile. |
rok v roke in priložnost polastiti | se | z nenadno izdajalsko potezo tega ali |
Pripomniti pa je treba, da | se | boji nikdar zares ne premaknejo onkraj |
prebivalstvo omogoča s svojim delom, da | se | tempo nenehnega bojevanja povečuje. |
svetovne družbe in postopek, s katerim | se | vzdržuje, ne bila bistveno drugačna. |
uporabljati produkte strojev, ne da bi | se | dvignil splošni življenjski standard. |
umišljeno prihodnostjo, kakršne so | se | ljudje tistega časa veselili. |
napredovali s presenetljivo naglico in zdelo | se | je naravno domnevati, da se bosta dalje |
in zdelo se je naravno domnevati, da | se | bosta dalje razvijali. |
To | se | ni zgodilo, deloma zaradi revščine, |
odvisen od empirične navade mišljenja, ki | se | ni mogla obdržati v striktno uniformirani |
napredovali, toda eksperiment in iznajdba sta | se | zvečine ustavila in razdejanje, ki |
pa so nevarnosti, ki jih prinašajo s | seboj | stroji, še vedno tu. |
Od trenutka, ko | se | je stroj pojavil, je bilo jasno vsem |
od revščine, postala pismena in bi | se | naučila sama misliti, in ko bi bili |
To | se | je v veliki meri zgodilo med končno |
obdelovali zemlje, osnovni kapital | se | ni povečeval, velikim množicam prebivalstva |
Ni važno, ali | se | vojna res bojuje, ker dokončna zmaga |
zdaj skoraj univerzalno in više ko | se | vzpenjaš po lestvici, bolj je opazno. |
vojnih poročilih neresnična, in pogosto | se | utegne zavedati, da je celotna vojna |
ponarejena ter je ali sploh ni, ali pa | se | vodi v namene, ki so popolnoma različni |
mistični veri, da je vojna resnična in | se | mora zmagovito končati za Oceanijo, |
Iskanje novih orožij | se | nepretrgano nadaljuje; to je ena od |
tehnika napreduje samo takrat, kadar | se | njeni proizvodi nekako uporabijo za |
Kolikor | se | znanstveno raziskovanje še nadaljuje, |
ali pa je kemik, fizik ali biolog, ki | se | ukvarja samo s takimi vejami svojega |
Nekateri | se | ukvarjajo preprosto s planiranjem logistike |
Toda nobeden teh načrtov | se | nikdar ne približa uresničenju in nobena |
uresničenju in nobena treh superdržav | se | nikdar pomembno ne vzdigne nad drugi |
običaji pripisuje iznajdbo atomskih bomb | sebi | , so se le‐te pojavile že v devetnajstoštiridesetih |
pripisuje iznajdbo atomskih bomb sebi, so | se | le‐te pojavile že v devetnajstoštiridesetih |
Učinek je bil ta, da so | se | vodilne skupine vseh dežel prepričale, |
poročajo na telekranih in v tisku, | se | obupne borbe, v katerih je bilo večkrat |
Nobena od treh superdržav | se | nikoli ne loti manevra, s katerim bi |
Strategija, ki | se | je drže, ali pa se hlinijo, da se |
Strategija, ki se je drže, ali pa | se | hlinijo, da se je drže vse tri sile, |
se je drže, ali pa se hlinijo, da | se | je drže vse tri sile, je ista. |
miroljubnih odnosih toliko let, da bi | se | sum uspaval. |
A to bi prelomilo načelo, ki | se | ga drže vse tri stranke, čeprav ni |
omenjajo, ki pa ga potihoma upoštevajo in | se | ravnajo po njem: namreč to, da so si |
V Oceaniji | se | vladajoča filozofija imenuje Angsoc, |
filozofija imenuje Angsoc, v Evraziji | se | imenuje Neoboljševizem in v Eastaziji |
Kot ponavadi | se | vladajoče skupine vseh treh sil hkrati |
vendar tudi vedo, da je potrebno, da | se | vojna nadaljuje v nedogled in brez |
preteklih dobah je bila vojna nekaj, kar | se | je prej ali slej končalo, ponavadi |
moral biti razen tega zmožen učiti | se | iz preteklosti, kar je pomenilo imeti |
precej natančno predstavo o tem, kaj | se | je v preteklosti dogajalo. |
Tehnični napredek | se | lahko ustavi in najbolj otipljiva dejstva |
piti, imeti zavetje in obleko, ogniti | se | temu, da pogoltneš strup ali stopiš |
V preteklosti so | se | vladajoči razredi vseh dežel, čeprav |
vladajoči razredi vseh dežel, čeprav so | se | morda zavedali skupnega interesa in |
V našem sodobnem svetu pa | se | sploh ne borijo druga proti drugi. |
Vsaka vladajoča grupa | se | vojskuje proti svojim lastnim podrejenim |
Učinek bi bil v veliki meri isti, ko bi | se | tri superdržave, namesto da se bojujejo |
ko bi se tri superdržave, namesto da | se | bojujejo druga proti drugi, sporazumele, |
učinkom slabotnega pihljanja od okna, ki | se | je igral ob njegovem licu. |
Ko | se | je vrnil nazaj k prvemu poglavju, je |
zaslišal Julijin korak na stopnicah in | se | dvignil s stola, da bi jo sprejel. |
svojo rjavo torbo za orodje na tla in | se | mu vrgla v objem. |
več kot teden dni je bilo, kar sta | se | videla. |
»Imam knjigo,« je rekel, ko sta | se | ločila. |
K temu predmetu sta | se | vrnila šele potem, ko sta bila že pol |
izmenično ali mašila usta s ščipalkami ali | se | spuščala v prešerno pesem. |
Julija | se | je namestila na bok in videti je bilo, |
po knjigi, ki je ležala na tleh, in | se | usedel ob zglavju postelje. |
Urni kazalci so kazali šest, | se | pravi osemnajst. |
Imela sta tri ali štiri ure pred | seboj | . |
število, tako kot medsebojni odnosi so | se | menjavali od dobe do dobe; vendar se |
se menjavali od dobe do dobe; vendar | se | bistvena struktura družbe ni nikdar |
in dozdevno nepreklicnih spremembah | se | je isti vzorec vedno znova uveljavil, |
vzorec vedno znova uveljavil, tako kot | se | stabilizator vedno znova povrne v ravnotežje, |
so preveč zdelani od garanja, da bi | se | več kot samo v presledkih zavedali |
Tako | se | skozi vso zgodovino boj, ki je v bistvenih |
Nizke na svojo stran pod pretvezo, da | se | borijo za svobodo in pravico. |
Takoj | se | odcepi nova Srednja skupina od ene |
izmed drugih skupin ali od obeh, in boj | se | začne znova. |
Od treh skupin | se | samo Nizkim ni niti začasno posrečilo, |
nravi, z nobeno reformo ali revolucijo | se | ni človeštvo nikdar niti za milimeter |
sprememba pomenila dosti več kot to, da so | se | spremenila imena gospodarjev. |
mnogim opazovalcem postalo očitno, da | se | to dogajanje ponavlja po istem kalupu. |
Dokler so | se | Srednji bojevali za oblast, so vedno |
Socializem, teorija, ki | se | je pojavila v zgodnjem devetnajstem |
Toda v vsaki varianti socializma, ki | se | je pojavila od približno leta 1900 |
Nova gibanja, ki so | se | pojavila sredi tega stoletja, Angsoc |
da obdržijo njihova stara imena in | se | spogledujejo z njihovimi ideologijami. |
Znani zamah nihala | se | je imel izvršiti še enkrat in se potem |
nihala se je imel izvršiti še enkrat in | se | potem ustaviti. |
Z razvojem strojne produkcije pa | se | je zadeva spremenila. |
enakost ni bila več ideal, za katerega | se | je treba boriti, ampak nevarnost, ki |
nekaj vpliva celo na skupine, ki so | se | pravzaprav okoristile z vsako zgodovinsko |
tolerirali in celo branili ljudje, ki so | se | imeli za prosvetljene in napredne. |
kontrarevolucij v vseh delih sveta, so | se | Angsoc in njegova tekmeca 150 pojavili |
splošno znani kot totalitarni, ki so | se | pojavili bolj zgodaj v stoletju, in |
stoletju, in poglavitni obrisi sveta, ki | se | bo vzdignil iz prevladujoče zmešnjave, |
lačni čiste oblasti in predvsem so | se | bolj zavedali, kaj počnejo, in so bolj |
pazili so samo na očitna dejanja in | se | niso menili za to, kaj njihovi podložniki |
aparatom sprejemal in hkrati oddajal, | se | je zasebno življenje končalo. |
obdobju petdesetih in šestdesetih let | se | je družba kot vedno preoblikovala v |
nadzoruje vse in dela s proizvodi, kot | se | ji zdi. |
Vladajoči razred, ki bi | se | lahko pred vsemi zavaroval, bi ostal |
Množice | se | nikdar ne uprejo same od sebe in nikdar |
Množice se nikdar ne uprejo same od | sebe | in nikdar se ne uprejo samo zato, |
nikdar ne uprejo same od sebe in nikdar | se | ne uprejo samo zato, ker so zatirane. |
Pravzaprav | se | vse dotlej, dokler jim ne dovolijo |
Ponavljajoče | se | krize v preteklih časih so bile popolnoma |
druge in enako velike homatije, in to | se | tudi dogaja, ne da bi imelo politične |
Se | pravi, da gre za vzgojno vprašanje. | |
umrl in precej negotovo je že, kdaj | se | je rodil. |
plasti in sicer zelo togih plasti, ki | se | na prvi pogled zde dedne. |
Nekaj članov | se | sicer seli iz ene plasti v drugo, a |
neškodljive tako, da jim omogočijo povzpeti | se | na višji položaj. |
Raji praktično ni dovoljeno povzpeti | se | v Partijo. |
Starejša oblika socializma, ki | se | je bila vajena boriti proti se nečemu, |
socializma, ki se je bila vajena boriti proti | se | nečemu, kar se je imenovalo »razredni |
vajena boriti proti se nečemu, kar | se | je imenovalo »razredni privilegij,« |
Ni vedela, da ni nujno, da bi | se | oligarhija nadaljevala fizično, niti |
oligarhija nadaljevala fizično, niti | se | ni zamislila nad tem, da so bile dedne |
Partije ne zanima, da | se | nadaljuje njena kri, ampak ona sama. |
Od raje | se | ni treba ničesar bati. |
Prepuščeni samim | sebi | bodo iz roda v rod, iz stoletja v stoletje |
stoletja v stoletje še naprej delali, | se | razmnoževali in umirali, ne samo brez |
Za nobeno stvar | se | ne more svobodno odločiti. |
ne da bi razgalili protislovja, ki | se | skrivajo v Angsocu. |
popolnim duhovnim šolanjem, opirajočim | se | na besede iz Novoreka kriminalstop, |
pričakujejo, da nima zasebnih čustev in | se | nikoli ne preneha navduševati. |
in notranjih izdajalcev, veseli naj | se | zmag in se ponižuje pred močjo in modrostjo |
notranjih izdajalcev, veseli naj se zmag in | se | ponižuje pred močjo in modrostjo Partije. |
premišljeno usmerjajo navzven, tako da | se | izrablja pri takih sleparijah kot Dvominutno sovraštvo; |
disciplini, ki jo lahko vcepiš že otrokom, | se | v Novoreku imenuje kriminalstop. |
Kriminalstop pomeni zmožnost, da | se | hitro, kakor nagonsko ustaviš na pragu |
S tem | se | druži zmožnost, da ne dojemaš analogije, |
Če | se | nanaša na nasprotnika, pomeni navadno |
Če pa | se | nanaša na partijca, pomeni lojalno |
bolje kot njegovim prednikom in da | se | povprečni nivo gmotnega udobja neprestano |
to, da ne smejo nikdar priznati, da | se | je nauk spremenil ali da so zamenjali |
To velja celo takrat, kar | se | često zgodi, ko je treba kakšen dogodek |
Zagotoviti, da | se | vsi zapisani dokumenti ujemajo s trenutno |
Potrebno pa je tudi zapomniti si, da so | se | dogodki zgodili tako, kakor je zaželeno. |
Takšne ukane | se | je mogoče naučiti kot vsake druge mentalne |
Nauči | se | ga večina članov Partije, gotovo pa |
V Staroreku | se | to čisto odkrito imenuje »kontrola |
V Novem jeziku | se | imenuje dvomišljenje, čeprav zajema |
stvarnostjo; toda z vajo v dvomišljenju | se | tudi pomirja, da se resničnosti ni |
v dvomišljenju se tudi pomirja, da | se | resničnosti ni zgodila sila. |
mora pa biti tudi nezaveden, sicer bi | se | mu pridružil občutek hinavstva in z |
bodisi ker so okostenele, bodisi ker so | se | zmehčale. |
prevzetne, tako da jim ni uspelo prilagoditi | se | spreminjajočim se okoliščinam in so |
uspelo prilagoditi se spreminjajočim | se | okoliščinam in so jih vrgli; ali pa |
Se | pravi, da so padle, ker so se nečesa | |
Se pravi, da so padle, ker so | se | nečesa zavedale ali ker se nečesa niso |
padle, ker so se nečesa zavedale ali ker | se | nečesa niso zavedale. |
lastno nezmotljivost z zmožnostjo učiti | se | iz preteklih napak. |
so prav tisti, ki najbolje vedo, kaj | se | dogaja, tudi tisti, ki so najdlje od |
razumeš, za kaj gre, tem huje varaš sam | sebe | : bolj si inteligenten, manj si umsko |
histerija narašča čedalje bolj, više ko | se | vzpenjaš na družbeni lestvici. |
Zavedajo | se | , da sprememba oblasti pomeni preprosto |
favorizirani delavci, ki jim pravimo »raja,« | se | samo v presledkih zavedajo, kaj je |
sovraštva, a kadar so prepuščeni sami | sebi | , so za dolga obdobja zmožni pozabiti, |
in sramoti vsako načelo, za katero | se | je prvotno potegovalo socialistično |
Ministrstev, iz katerih nam vladajo, | se | nekam nesramno postavljajo s premišljenim |
Ministrstvo miru | se | ukvarja z vojno, Ministrstvo resnice |
Kajti samo, če | se | ljudje sprijaznijo s protislovji, se |
se ljudje sprijaznijo s protislovji, | se | lahko oblast obdrži neskončno dolgo, |
treba postaviti vprašanje, za katero | se | do tega trenutka skoraj nismo menili. |
Toda za tem | se | globoko skriva prvotni nagib, nevprašljivi |
Winston | se | je zavedel tišine, tako kot se zaveš |
Winston se je zavedel tišine, tako kot | se | zaveš nekega novega zvoka. |
Zazdelo | se | mu je, da je Julija že nekaj časa zelo |
Njene prsi so | se | dvigale in padale počasi in pravilno. |
svetu sta resnica in neresnica in če | se | okleneš resnice tudi proti vsem drugim, |
obrazu in gladko dekletovo telo, ki | se | je dotikalo njegovega, sta mu vzbujala |
X Ko | se | je prebudil, ga je obhajal občutek, |
Julija | se | je ob zvoku prebudila, se razkošno |
Julija se je ob zvoku prebudila, | se | razkošno pretegnila in vstala iz postelje. |
»Smešno je to, da sem | se | prepričala, da je polna.« |
»Oblekla | se | bom,« je dodala. |
»Zdi | se | mi, da je postalo hladneje.« |
Tudi Winston je vstal in | se | oblekel. |
Ko si je zapel pas na kombinezonu, | se | je napotil k oknu. |
Spraševal | se | je, ali se ukvarja s pranjem, da se |
Spraševal se je, ali | se | ukvarja s pranjem, da se preživlja, |
se je, ali se ukvarja s pranjem, da | se | preživlja, ali pa je le sužnja dvajsetih |
leto dni lepote divje rože in potem | se | je nenadoma napihnila kot oplojen sad |
pogledom na bledo, brezoblačno nebo, ki | se | je razprostiralo nad dimniki v neizmerne |
vendar skoraj natanko isti - ljudje, ki | se | niso nikoli naučili misliti, a kopičijo |
Prej ali slej | se | bo to zgodilo: moč se bo spremenila |
Prej ali slej se bo to zgodilo: moč | se | bo spremenila v zavest. |
In dokler | se | to ne zgodi, čeprav bo do tega morda |
» | Se | spominjaš,« je rekel, »drozga, ki nama |
»Pel je, da bi ugodil | sebi | .« |
»Midva sva mrtva,« | se | je poslušno oglasila v odmev Julija. |
Winstonu | se | je zdelo, da mu je zmrznilo drobovje. |
tako, kot bi ne bil v zvezi s kožo pod | seboj | . |
»Ne premikajta | se | , dokler vama ne ukažemo.« |
Začelo | se | je, slednjič se je začelo! |
Začelo se je, slednjič | se | je začelo! |
Boriti | se | za življenje, priti iz hiše, preden |
Nepojmljivo je bilo, da bi | se | ne pokorila železnemu glasu za steno. |
Tlesknilo je, kot bi | se | zavrtela ključavnica in zažvenketalo |
Slika je padla na tla in odkrila za | seboj | telekran. |
»Ne dotikajta | se | drug drugega.« |
Nista | se | dotikala, a zdelo se mu je, da čuti |
Nista se dotikala, a zdelo | se | mu je, da čuti drhtenje Julijinega |
in nato zmešnjava jeznih glasov, ki | se | je končala s krikom bolečine. |
»Mislim, da | se | vseeno lahko posloviva,« je rekla. |
»Vseeno | se | lahko poslovita,« je rekel glas. |
In nato | se | je vmešal čisto drug glas, tenak, kultiviran |
boksarja, v katerem so bila usta le reža, | se | je ustavil nasproti njega, zamišljeno |
Winston | se | je srečal z njegovimi očmi. |
sladkornemu rožnemu popku s torte, | se | je zakotalila čez rogoznico. |
pestjo udaril Julijo v pleksus, da | se | je zvila kot zložljiv meter. |
Boreč | se | za sapo se je zvijala na tleh. |
Boreč se za sapo | se | je zvijala na tleh. |
Celo v svoji grozi | se | mu je zdelo, da čuti bolečino v lastnem |
smrtna bolečina, ki je ves čas tam, a | se | ji še ne moreš prepustiti, kajti najprej |
Misli, ki so prihajale same od | sebe | , a so se mu zdele popolnoma nezanimive, |
ki so prihajale same od sebe, a so | se | mu zdele popolnoma nezanimive, so mu |
Spraševal | se | je, ali so dobili gospoda Charringtona. |
Spraševal | se | je, kaj so storili z žensko na dvorišču. |
Opazil je, da ura na napušču kaže devet, | se | pravi enaindvajset. |
Spraševal | se | je, ali se nista z Julijo navsezadnje |
Spraševal se je, ali | se | nista z Julijo navsezadnje zmotila |
Nekaj | se | je tudi spremenilo v Charringtonovi |
Neki moški | se | je ubogljivo sklonil. |
Njegovo telo | se | je zravnalo in zdelo se je, da je postalo |
Njegovo telo se je zravnalo in zdelo | se | je, da je postalo večje. |
Obraz | se | je le malo spremenil, vendar je to |
bil v Ministrstvu ljubezni, a nikakor | se | ni mogel o tem prepričati. |
Že | se | je naučil sedeti pri miru. |
Zdelo | se | mu je, da ima nekaj krušnih drobtin |
strahom in z bolečino v trebuhu, da bi | se | zelo zanimal za svojo okolico, a še |
Psovali so stražarje, | se | divje bojevali, kadar so jim zaplenili |
Veliko | se | je govorilo o taboriščih za prisilno |
sklepal, kolikor imaš dobre zveze in | se | znajdeš. |
z gostimi prameni belih las, ki so | se | ji razpustili v bojih, so brcajočo |
Izmikali so | se | čevljem, s katerimi jih je skušala |
Premolknila je, | se | potrepljala po prsih in rignila. |
»Oprosti,« je rekla, »nisem čisto pri | sebi | .« |
Sklonila | se | je naprej in izdatno bruhala na tla. |
»Tako je bolje,« je rekla in | se | z zaprtimi očmi naslonila nazaj. |
Oživela je, | se | obrnila, da bi si spet ogledala Winstona, |
si spet ogledala Winstona, in zdelo | se | je, da ga je nemudoma vzljubila. |
ogromno roko okoli ramen in ga stisnila k | sebi | , sopeč mu pivo in bruhanje v obraz. |
»Tudi jaz | se | pišem Smith.« |
prave starosti in postave in verjetno | se | ljudje nekoliko spremenijo po dvajsetih |
Videti je bilo, da | se | partijski zaporniki bojijo govoriti |
z drugimi in predvsem govoriti med | seboj | . |
dveh članih Partije, ženskah, ki sta | se | tesno tiščali druga k drugi na klopi, |
besed, in posebej omembo nečesa, kar | se | imenuje »soba ena nula ena,« česar |
včasih slabše, in v skladu s tem so | se | mu širile in krčile misli. |
Bili so trenutki, ko je stvari, ki | se | mu bodo zgodile, predvideval tako živo, |
podkovanih škornjev na piščalih; videl | se | je, kako se zvija na tleh in kriči |
škornjev na piščalih; videl se je, kako | se | zvija na tleh in kriči za milost skozi |
čutil ljubezni do nje in celo to, kaj | se | dogaja z njo, ga je komaj zanimalo. |
Rezilo | se | bo zagrizlo z nekakšno gorečo hladnostjo |
Vse | se | je vrnilo v njegovo bolno telo, ki |
je vrnilo v njegovo bolno telo, ki | se | je trepetaje zdrznilo ob najmanjši |
To bi moralo biti lahko, ampak vedno | se | je zgubil v štetju na tej ali oni točki. |
Bolj pogosto | se | je spraševal, kje je in kateri dnevni |
V mislih | se | je selil s kraja na kraj in skušal |
Jeklena vrata so | se | s treskom odprla. |
Mlad častnik, postava v prilegajoči | se | črni uniformi, ki je bila videti, da |
črni uniformi, ki je bila videti, da | se | čez in čez sveti v poliranem usnju |
Vrata so | se | spet s treskom zaprla. |
koraka z ene strani na drugo, kot bi | se | mu megleno dozdevalo, da mora biti |
Tudi obril | se | ni že nekaj dni. |
ličnic in mu dajala videz surovosti, ki | se | je čudno ujemala z njegovim velikim |
Winston | se | je malo prebudil iz otopelosti. |
S telekrana | se | ni razleglo vpitje. |
Njegove oči so | se | počasi uprle v Winstona. |
jo za hip pritisnil na senca, kot bi | se | skušal nečesa spomniti. |
»Te stvari | se | zgodijo,« je nejasno začel. |
»Mogel sem | se | domisliti enega samega primera - mogočega |
Izraz njegovega obraza | se | je spremenil. |
Pa tudi | se | mu v teh okoliščinah ni zdela posebno |
Površno sta | se | pogovarjala še nekaj minut, nato pa |
bil udobno sedel na preozki klopi, | se | je nemirno presedal z ene strani na |
Winstonu | se | je skrčilo drobovje. |
Vrata so | se | odprla. |
Zdelo | se | je, da je minilo precej časa. |
Njegove misli so | se | pogrezale okrog in okrog po istem tiru, |
Ponoven krč v drobovju; težki škornji so | se | bližali. |
Ko so | se | vrata odprla, je zračni val prinesel |
Začel | se | je krčevito sprehajati gor in dol, |
krivde in nekakšne neverne groze, da | se | taka beseda lahko nanaša nanj. |
Postal je pred Winstonom in | se | začel sklicevati nanj : »Saj ne verjameš, |
»Zdi | se | , da sem govoril znova in znova.« |
nekaj krčevitih gibov gor in dol ter | se | večkrat hrepeneče ozrl po straniščni |
»V celici | se | ne skriva obraza!« |
Nato | se | je izkazalo, da je izplak pokvarjen |
v Sobo 101 in Winston je opazil, da | se | je zdela, kot da se je skrčila in dobila |
Winston je opazil, da se je zdela, kot da | se | je skrčila in dobila drugo barvo, ko |
boječe švigale od obraza k obrazu ter | se | hitro obrnile drugam, če je s kom križal |
Vrata so | se | odprla in pripeljali so nekega drugega |
Zdelo | se | je, da je isto prišlo na misel hkrati |
Okrog in okrog klopi so | se | nalahko zganili. |
najprej begale k možu z obrazom lobanje, | se | nato s krivdo odvrnile, pa jih je nepremagljiva |
Takoj | se | je začel nemirno presedati na sedežu. |
»Obrni | se | k vratom.« |
»Ne gani | se | !« |
Vrata so | se | s treskom odprla. |
mladi častnik vstopil in stopil vstran, | se | je izza njega pojavil majhen, čokat |
Postavil | se | je nasproti moža brez brade in nato, |
Zdelo | se | je, da ga je njegova moč skoraj zbila |
Zelo rahlo ječanje ali cviljenje, ki | se | je zdelo nezavedno, je prišlo od njega. |
Potem | se | je prevalil in se negotovo dvignil |
Potem se je prevalil in | se | negotovo dvignil na roke in kolena. |
Mož brez brade | se | je vzpel nazaj na svoj prostor. |
Vrata so | se | odprla. |
Mož | se | je s sklenjenimi rokami vrgel na kolena. |
Mož | se | je divje ozrl po drugih jetnikih, kot |
Njegove oči so | se | ustavile na zdruzganem obrazu moža |
Možev glas | se | je zvišal v vreščanje. |
Dva čokata stražnika sta | se | sklonila, da bi ga prijela za roke. |
A tisti trenutek | se | je vrgel čez tla celice in zagrabil |
Spustil | se | je v tuljenje brez besed kot žival. |
pograbili, da bi ga odtrgali proč, pa | se | je oklepal s presenetljivo močjo. |
Potem | se | je oglasil drugačen krik. |
velikega napora, da ga ni gledal, a zdaj | se | je lakota umaknila žeji. |
vsaj malo obvladal telesne občutke, | se | je groza vrnila. |
želiš, kadar jo v resnici trpiš, naj | se | iz kakršnegakoli razloga poveča? |
Spet so | se | približevali škornji. |
Vrata so | se | odprla. |
Izza njega | se | je pojavil širokopleč stražnik z dolgim |
»Ne goljufaj | se | .« |
omrtvičen je padel na kolena, oklepajoč | se | udarjenega komolca z drugo roko. |
Vse | se | je razpršilo v rumeno svetlobo. |
Svetloba | se | je razjasnila in lahko je videl, da |
Stražnik | se | je smejal njegovemu zvijanju. |
razlog na svetu, ne moreš želeti, naj | se | bolečina poveča. |
junakov, je mislil spet in spet, ko | se | je zvijal na tleh in se jalovo držal |
in spet, ko se je zvijal na tleh in | se | jalovo držal za onesposobljeno levico. |
da je bil nekako pritrjen nanjo, da | se | ni mogel premakniti. |
Luč, ki | se | mu je zdela močnejša kot ponavadi, |
Bil je čas, ko | se | je njegova zavest, celo tiste vrste |
človek ohrani v spanju, ustavila in | se | znova obudila po praznem premoru. |
S tistim prvim udarcem na komolec | se | je začela mora. |
Kasneje je spoznal, da je vse tisto, kar | se | je nato zgodilo, samo predhodno, rutinsko |
pretepli, kako dolgo je pretepanje trajalo, | se | ni mogel spomniti. |
Bili so časi, ko | se | je kotalil po tleh, brez sramu kot |
stran v brezupnem prizadevanju izogniti | se | brcam, s tem pa je kratko in malo privabljal |
ko je to trajalo in trajalo, dokler | se | mu kruto, hudobno in nepozabno ni zdelo |
kar naprej pretepajo, temveč to, da | se | ni mogel prisiliti, da bi izgubil zavest. |
začel kričati za usmiljenje, še preden | se | je pretepanje začelo, ko mu je bil |
Spominjal | se | je tudi daljših obdobij okrevanja. |
Spominjal | se | jih je megleno, ker jih je preživel |
Spominjal | se | je celice z lesenim pogradom, nekakšne |
Spominjal | se | je čemernega brivca, ki mu je prihajal |
možje s hitrimi gibi in z bleščečimi | se | naočniki, ki so ga izmenično obdelovali |
predvsem bolečina tisto, na kar so | se | zanašali. |
je bilo neusmiljeno spraševanje, ki | se | je vleklo ure in ure, ko so ga zmedli, |
spremenili ton, ga imenovali tovariš, | se | obračali nanj v imenu Partije in Angsoca |
prizna, in potem hitro priznati, preden | se | strahovanje začne znova. |
Nenadoma je poletel s sedeža, | se | potopil v oči in pogoltnile so ga. |
Vrata so | se | s treskom odprla. |
Mož v belem plašču | se | ni obrnil. |
Kotalil | se | je po mogočnem hodniku, kilometer širokem, |
gospod Charrington in vsi skupaj so | se | kotalili navzdol po hodniku ter rjoveli |
prihodnost, je nekako preskočil in | se | niso zgodile. |
Pognal | se | je z lesenega pograda na pol prepričan, |
In enkrat, Winston | se | ni mogel spomniti, ali je bilo to v |
glas, ki mu je bil rekel: »Srečala | se | bova na kraju, kjer ni teme,« v tistih |
Ni | se | spominjal zadnjega zasliševanja. |
Bilo je obdobje črnine in nato | se | je celica ali soba, kjer je bil zdaj, |
Ležal je plosko na hrbtu in | se | ni mogel premakniti. |
»Povedal sem ti,« je rekel O'Brien, »da | se | bova tukaj srečala, če kdaj.« |
bolečina, ker ni mogel videti, kaj | se | dogaja, in imel je občutek, da mu zadajajo |
Ni vedel, ali | se | ta stvar res dogaja ali pa ta učinek |
ta učinek izzovejo z elektriko; telo | se | mu je raztezalo navzven, sklepe mu |
je bil najhujši od vsega strah, da | se | mu bo vsak hip zlomila hrbtenica. |
»Bojiš | se | , Winston,« je rekel O'Brien, opazujoč |
O'Brien, opazujoč njegov obraz, »da | se | bo v naslednjem trenutku nekaj prelomilo.« |
»Posebno | se | bojiš, da bo to hrbtenica.« |
»Imaš živo predstavo o vretencih, ki | se | trgajo narazen in o hrbtenični tekočini, |
narazen in o hrbtenični tekočini, ki | se | cedi iz njih.« |
»Vidiš lahko, da | se | številke dvigajo do sto.« |
»Če mi boš pravil laži, | se | poskušal na kakršenkoli način izmikati |
»To veš že leta, čeprav si | se | boril proti tej vednosti.« |
»Nezmožen si spominjati | se | resničnih dogodkov in prepričuješ se, |
se resničnih dogodkov in prepričuješ | se | , da se spominjaš drugih dogodkov, ki |
resničnih dogodkov in prepričuješ se, da | se | spominjaš drugih dogodkov, ki se niso |
da se spominjaš drugih dogodkov, ki | se | niso nikoli zgodili.« |
»Nikdar | se | nisi zdravil, ker tega nisi hotel.« |
»Celo zdaj, tega | se | dobro zavedam, se oklepaš svoje bolezni |
»Celo zdaj, tega se dobro zavedam, | se | oklepaš svoje bolezni pod vtisom, da |
»S katero silo | se | trenutno vojskuje Oceanija?« |
»Povej mi, kar misliš, da | se | spominjaš.« |
»Spominjam | se | , da komaj do tedna, preden sem bil |
Pravokoten kot papirja | se | je prikazal med O'Brienovimi prsti. |
Nemogoče | se | je bilo premakniti tudi za centimeter |
Neviden | se | je slabotni košček papirja zvrtinčil |
O'Brien | se | je obrnil od stene. |
»Spomnim | se | je.« |
»Vi | se | je spomnite.« |
»Jaz | se | je ne spomnim,« je rekel O'Brien. |
bo tudi pozabil, kako je zanikal, da | se | je spominjal in pozabil akt pozabljenja. |
Kako bi | se | mogel prepričati, da je vse to le zvijača? |
Morda | se | v zavesti res lahko izvrši ta blazni |
kot kdaj je imel videz učitelja, ki | se | muči s trmastim, a obetajočim otrokom. |
Spet | se | je na Winstona spustil občutek nemoči. |
O'Brien | se | je rahlo nasmejal. |
kje kraj, svet trdnih predmetov, kjer | se | preteklost še dogaja?« |
kako lahko preprečite ljudem, da bi | se | nehali spominjati?« |
»Nisi | se | hotel ukloniti, kar je cena za duševno |
objektivnega, zunanjega, kar obstaja samo po | sebi | .« |
»Kadar slepiš sam | sebe | , da nekaj domnevaš, da vsak drug vidi |
»In ne v individualni zavesti, ki | se | lahko moti, v vsakem primeru pa hitro |
»To je dejstvo, ki | se | ga moraš znova naučiti, Winston.« |
»Ponižati | se | moraš, preden lahko duševno ozdraviš.« |
je premolknil, kot bi dovoljeval, da | se | to, kar je govoril, usede. |
»Ali | se | spomniš, da si zapisal v dnevnik, Svoboda |
Beseda | se | je končala v hlipanju od bolečine. |
Igla na številčnici | se | je pognala do petinpetdeset. |
Igla | se | je vzpela do šestdeset. |
Igla | se | je morala spet dvigniti, pa ni gledal |
potiskale njegovo telo navzdol, so | se | zrahljale. |
drgetal, zobje so mu šklepetali, solze so | se | mu kotalile po licih. |
Za trenutek | se | je kot otrok oklepal O'Briena, čudno |
»Bolj | se | moraš potruditi.« |
Mož v belem plašču | se | je sklonil in od blizu pogledal v Winstonove |
Bolečina | se | je spet zmanjšala. |
Winston | se | je lahko le v presledkih spomnil, zakaj |
Zdelo | se | mu je, da se za stisnjenimi vekami |
Zdelo se mu je, da | se | za stisnjenimi vekami gozd prstov giblje |
gozd prstov giblje v nekakšnem plesu, | se | prepleta in razpleta, izginja drug |
Skušal jih je prešteti, ni | se | spominjal, zakaj. |
prstov je še vedno, kot premikajoča | se | drevesa, teklo mimo njega v vseh smereh, |
drevesa, teklo mimo njega v vseh smereh, | se | križalo in razpletalo. |
Skoraj isti hip | se | mu je po vsem telesu razširila blažena, |
Odprl je oči in | se | hvaležno ozrl k O'Brienu. |
Če bi | se | lahko premaknil, bi iztegnil roko in |
je O'Brien prijatelj ali sovražnik, | se | je povrnil. |
nikdar izgovorjene, je kraj, kjer bi | se | lahko srečala in govorila. |
Njegov glas | se | je nenavadno spremenil in obraz mu |
Sklanjal | se | je nad Winstona. |
Winstonu | se | je znova stisnilo srce. |
Ko bi bil mogel, bi | se | bil zaril globlje v posteljo. |
A tisti hip | se | je O'Brien odvrnil. |
»Namenila | se | je izkoreniniti krivoverstvo, pa se |
se je izkoreniniti krivoverstvo, pa | se | je končalo tako, da ga je ovekovečila.« |
»Ljudje so umirali, ker | se | niso hoteli odreči svojim pravim prepričanjem.« |
stoletju, so bili totalitaristi, kot so | se | imenovali.« |
»In predstavljali so si, da so | se | kaj naučili iz napak preteklosti; vsekakor |
vse, kar si jim položil na usta, ki so | se | skrivale za psovke, obtožujoč in skrivajoč |
skrivale za psovke, obtožujoč in skrivajoč | se | drug za drugim ter cvileč za milost.« |
»In vendar | se | je že čez nekaj kratkih let vsa stvar |
»Predvsem pa ne dovolimo, da bi | se | mrtvi vzdignili zoper nas.« |
grdi obraz z nekoliko zoženimi očmi | se | je približal. |
storil, niti najmanj spremenilo stvari, | se | vprašuješ, zakaj si v tem primeru delamo |
O'Brien | se | je lahno nasmehnil. |
»Kaj ti nisem ravnokar povedal, da | se | razlikujemo od preganjalcev iz preteklosti?« |
»Mi | se | ne zadovoljujemo s pasivno pokorščino, |
»Ko | se | nam boš nazadnje predal, mora biti |
»Mi ne pokončamo krivoverca, dokler | se | nam upira; dokler se nam upira, ga |
krivoverca, dokler se nam upira; dokler | se | nam upira, ga nikoli ne pokončamo.« |
razlagajoč svoje krivoverstvo in opajajoč | se | z njim .« |
»Nihče, ki ga privedemo na ta kraj, | se | nam nikdar ne postavi po robu.« |
klonili, cvilili so, klečeplazili in | se | jokali - in na koncu to ni bilo zaradi |
Ne pretvarja | se | , je mislil Winston, on ni hinavec, |
Njegov duh je zajemal v | sebi | Winstonovega duha. |
O'Brien | se | je ustavil in se ozrl k Winstonu. |
O'Brien se je ustavil in | se | ozrl k Winstonu. |
»Ne predstavljaj si, Winston, da | se | boš rešil, pa če se nam še tako popolnoma |
si, Winston, da se boš rešil, pa če | se | nam še tako popolnoma vdaš.« |
»In tudi, če | se | nam zahoče, da te pustimo preživeti |
»Kar | se | zgodi s teboj tukaj, je za zmeraj.« |
»Zgodile | se | ti bodo stvari, po katerih si ne boš |
iztisnili iz tebe in te nato napolnili s | seboj | .« |
Winston | se | je zavedal, da mu potiskajo neki težak |
O'Brien | se | je usedel poleg postelje, tako da je |
Dve blazini, ki sta | se | zdeli nekoliko mokri, sta se pritisnili |
ki sta se zdeli nekoliko mokri, sta | se | pritisnili k Winstonovim sencem. |
strahotno eksplozijo, oziroma nekaj, kar | se | je zdelo kot eksplozija, čeprav ni |
Čeprav je že ležal na hrbtu, ko | se | je to zgodilo, je imel čuden občutek, |
Tudi v glavi | se | mu je nekaj zgodilo. |
Ko | se | mu je spet povrnil vid, se je spomnil, |
Ko se mu je spet povrnil vid, | se | je spomnil, kdo in kje da je, ter spoznal |
Spomnil | se | je tudi Evrazije in Eastazije, kdo |
Pravzaprav | se | sploh ni zavedal, da je kakšna vojna. |
»Ne spominjam | se | .« |
» | Se | zdaj spomniš tega?« |
» | Se | spomniš tega?« |
»Pretvarjal si | se | , da si videl kos papirja, ki je dokazoval |
»Zdaj | se | spomniš tistega trenutka, ko si si |
» | Se | spomniš tega?« |
» | Se | spomniš tega?« |
jih je videl, za bežen hip, preden | se | je prizorišče njegovih misli spremenilo. |
stari strah, sovraštvo in zmeda so | se | trumoma vrnili. |
toda čeprav ga ni mogel znova doseči, | se | ga je zlahka spomnil, kot se človek |
doseči, se ga je zlahka spomnil, kot | se | človek spominja živega doživetja v |
O'Brien | se | je z nasmehom obrnil k Winstonu. |
» | Se | spomniš, da si napisal v dnevnik,« |
človek, ki te razume in s katerim | se | je mogoče pogovoriti?« |
O'Brien | se | je spet nasmehnil. |
»Redkokdaj sem videl koga, ki bi | se | nam tako hitro predal.« |
Razum | se | mu je skrčil, ko je pomislil na neodgovorljive, |
»Zavedam | se | , kdo sem.« |
»Če | se | nam bo zahotelo, da te osvobodimo, |
Prsi so | se | mu dvigale in padale malo hitreje. |
videti senco smehljaja, ki je pričal, da | se | zabava. |
Zdelo | se | je, da imajo celo njihova očala ironičen |
Izraz O'Brienovega obraza | se | ni spremenil. |
Igla | se | je zadrla v Winstonovo roko. |
III »Za to, da | se | znova vključiš, so potrebne tri stopnje,« |
Lahko | se | je izognil njenim mukam, če se je dovolj |
Lahko se je izognil njenim mukam, če | se | je dovolj hitro odzival. |
potegnil vzvod večidel samo takrat, kadar | se | je pokazal neumnega. |
Ni | se | mogel spomniti, koliko zasedanj je |
Zdelo | se | mu je, da se celoten postopek razteza |
Zdelo se mu je, da | se | celoten postopek razteza v dolg, nedoločljiv |
si ležal tu,« je rekel O'Brien, »si | se | pogosto spraševal - vprašal si celo |
» | Se | spomniš, da si zapisal v dnevnik Razumem |
» | Se | pravi, sodeloval sem pri pisanju.« |
»Raja | se | ne bo nikoli uprla, niti v tisočih |
»Ne more | se | .« |
kdaj gojil sanje o oboroženi vstaji, | se | jim moraš odreči.« |
»In zdaj | se | povrniva k vprašanju o kako« in »zakaj.« |
»Dovolj dobro razumeš kako« | se | Partija drži na oblasti. |
»Zdaj pa mi povej zakaj« | se | oklepa oblasti. |
Lahni, blazni preblisk navdušenja | se | je vrnil na O'Brienov obraz. |
Da | se | je polastila oblasti zato, ker so ljudje |
posvečena ločina, ki dela zlo, da bi | se | lahko iz tega rodilo dobro, žrtvujoč |
»Mi | se | razlikujemo od vseh drugih oligarhij |
»Pretvarjali so | se | , morda celo verjeli, da so se polastili |
»Pretvarjali so se, morda celo verjeli, da so | se | polastili oblasti neradi in za omejen |
»Mi vemo, da | se | nihče nikoli ne polasti oblasti z namenom, |
nikoli ne polasti oblasti z namenom, da | se | ji bo odpovedal.« |
nekakšne obrzdane strasti, pred katero | se | je čutil brez moči, a bil je utrujen. |
očmi je imel vrečice, pod ličnicami | se | mu je koža povešala. |
O'Brien | se | je sklonil nadenj, namenoma mu je približal |
Obrnil | se | je od postelje in se začel sprehajati |
Obrnil se je od postelje in | se | začel sprehajati gor in dol, z eno |
»Če pa | se | lahko potopi v Partijo, tako da je |
Divje si je prizadeval, da bi | se | dvignil v sedečo lego, pa se mu je |
da bi se dvignil v sedečo lego, pa | se | mu je le toliko posrečilo, da si je |
»Postopoma | se | boš naučil, Winston.« |
»Moraš | se | znebiti predstav iz devetnajstega stoletja |
»Sonce in zvezde | se | vrtijo okoli nje .« |
Winston | se | je spet krčevito zganil. |
plovemo po oceanu ali če napovemo mrk, | se | nam večkrat zdi primerno dopustiti, |
večkrat zdi primerno dopustiti, da | se | zemlja vrti okoli sonca in da so zvezde |
zganil kotiček O'Brienovih ust, ko | se | je ozrl po njem. |
»Beseda, ki | se | je skušaš domisliti, je solipsizem.« |
»Pa | se | motiš.« |
»Resnična oblast, oblast, za katero | se | moramo boriti noč in dan, ni oblast |
človek trpi, kako si lahko prepričan, da | se | podreja tvoji volji in ne svoji?« |
» | Se | ti zdaj svita, kakšen svet ustvarjamo?« |
ne manj, ampak bolj neusmiljen, ko | se | bo oplemenitil.« |
besnost, zmagoslavje in poniževanje samega | sebe | .« |
»Že zdaj lomimo navado mišljenja, ki | se | je preživela iz predrevolucijskega |
radovednosti ne bo, za potek življenja | se | ne bo nihče menil.« |
Winston pa | se | je spet poskušal še bolj prilepiti |
Zdelo | se | mu je, da mu je zmrznilo srce. |
ti, odkar si v naših rokah - vse to | se | bo nadaljevalo in še huje.« |
aretacije, mučenja, usmrtitve, izginotja | se | ne bodo nikdar nehala.« |
popolnoma spokorjen, osvobojen samega | sebe | in se nam bo sam od sebe plazil pred |
spokorjen, osvobojen samega sebe in | se | nam bo sam od sebe plazil pred nogami.« |
osvobojen samega sebe in se nam bo sam od | sebe | plazil pred nogami.« |
»Kot vidim, | se | ti začenja svitati, kakšen bo ta svet.« |
»Nikdar | se | ne bi ohranila.« |
»Razkrojila bi | se | .« |
»Denimo, da | se | nam zahoče, da se hitreje izrabimo.« |
»Denimo, da se nam zahoče, da | se | hitreje izrabimo.« |
nad tem, kar mu je pravil O'Brien, | se | je vrnil v napad. |
si domišljaš, da obstaja nekaj, kar | se | imenuje človeška narava, ki se bo zgrozila |
kar se imenuje človeška narava, ki | se | bo zgrozila nad našim početjem in se |
se bo zgrozila nad našim početjem in | se | nam postavila po robu.« |
»Ali pa si | se | morda vrnil k svoji stari misli, da |
»Ali vidiš kakšen dokaz, da | se | to dogaja?« |
»Ali pa kakšen razlog, zakaj naj bi | se | ?« |
»Pa | se | imaš ti za človeka?« |
Njegovo vedenje | se | je spremenilo in postalo ostrejše: |
spremenilo in postalo ostrejše: »In ti | se | imaš za moralno boljšega od nas, z |
»Da, imam | se | za boljšega.« |
je imel z O'Brienom tiste noči, ko | se | je včlanil v Bratovščino. |
Slišal | se | je obljubljati, da bo lagal, kradel, |
Vezi so | se | zrahljale. |
Winston | se | je spustil na tla in negotovo vstal. |
»Videl | se | boš takega, kot si.« |
Zadrga | se | mu je že davno odtrgala z njega. |
Ni | se | mogel spomniti, ali si je kdajkoli, |
Pod kombinezonom so | se | mu okoli telesa ovijale umazane zelenkaste |
Približal | se | mu je in nato obstal. |
Izvil | se | mu je nehoten krik. |
Obstal je, ker | se | je bal. |
Pomaknil | se | je bliže ogledala. |
večnega jetnika, z visokim čelom, ki | se | je podaljševalo v plešasto lobanjo, |
je bil gotovo njegov obraz, a zdelo | se | mu je, da se je bolj spremenil kot |
njegov obraz, a zdelo se mu je, da | se | je bolj spremenil kot njegova notranjost. |
gležnja je bil vneta kepa, s katere so | se | lupile kožne luskine. |
bil ozek kot pri okostnjaku, noge so | se | mu tako posušile, da so bila kolena |
votlino, tenki vrat je bil videti, kot da | se | dvojno krivi pod težo lobanje. |
»Poglej | se | , kakšen si!« je rekel. |
»Zdaj pa | se | obrni in se spet poglej v tisto ogledalo.« |
»Zdaj pa se obrni in | se | spet poglej v tisto ogledalo.« |
»Zdaj pa | se | obleci.« |
Winston | se | je začel oblačiti s počasnimi, togimi |
Zdelo | se | je, da še zdaj ni opazil, kako je suh |
Samo ena misel | se | mu je motala po glavi: da mora biti |
Preden | se | je zavedel, kaj počne, se je zrušil |
Preden se je zavedel, kaj počne, | se | je zrušil na majhno pručko, ki je stala |
Zavedal | se | je svoje grdote, neprivlačnosti, svežnja |
in joče v ostri beli svetlobi, a ni | se | mogel ustaviti. |
je tisto, v kar si privolil, ko si | se | postavil Partiji po robu.« |
»Nič | se | ti ni zgodilo, česar ne bi bil sam |
opsovan, tulil si od bolečin, valjal si | se | po tleh v lastni krvi in bruhanju.« |
»Ali | se | lahko domisliš enega samega ponižanja, |
domisliš enega samega ponižanja, ki bi | se | ti ne bilo zgodilo?« |
Ozrl | se | je navzgor k O'Brienu. |
O'Brienu | se | je vedno posrečilo razumeti, kar si |
trivialnih podrobnosti je izpovedal vse, kar | se | je zgodilo na njunih srečanjih, vse |
Okopal | se | je in dovolili so mu, da se je kar |
Okopal se je in dovolili so mu, da | se | je kar pogosto umival v pločevinastem |
obroke na štiriindvajset ur; včasih | se | je megleno spraševal, ali jih dobiva |
Že davno | se | je navadil spati z močno svetlobo na |
Zdelo | se | mu je, da ni v tem nobene razlike, |
počel, pač pa je le sedel na soncu in | se | pogovarjal o miroljubnih stvareh. |
Zdelo | se | mu je, da je izgubil moč intelektualnega |
Ni | se | dolgočasil, ni čutil želje po pogovoru |
da leži pri miru in da čuti, kako | se | mu moč nabira v telesu. |
Tu pa tam | se | je potipal in se skušal prepričati, |
Tu pa tam se je potipal in | se | skušal prepričati, ali ni le iluzija, |
Končno ni bilo več nobenega dvoma, da | se | je zredil. |
Lotil | se | je težjih vaj in že je bil presenečen |
ni mogel stati na eni nogi, ne da bi | se | bil prevrnil. |
Počepnil je na pete in odkril, da | se | lahko le s smrtnimi bolečinami v stegnih |
Plosko | se | je ulegel na trebuh in skušal dvigniti |
Bilo je brezupno, niti za centimeter | se | ni mogel dvigniti. |
naključju položil roko na plešasto glavo, | se | je spomnil razbrazdanega, razdejanega |
Kapituliral je; s tem | se | je strinjal. |
pripravljen kapitulirati zdavnaj pred tem, ko | se | je za to odločil. |
dojel puhlost svojega poskusa, da bi | se | uprl oblasti Partije. |
Da, celo... Ni | se | mogel več bojevati proti Partiji. |
Tako mora biti: kako bi | se | lahko nesmrtni kolektivni možgani motili? |
Šlo je le za vprašanje, kako | se | naučiti misliti, kot mislijo oni. |
Svinčnik med prsti | se | mu je zdel debel in okoren. |
Zdelo | se | mu je, da se njegove misli ne morejo |
Zdelo se mu je, da | se | njegove misli ne morejo osredotočiti, |
misli ne morejo osredotočiti, kot bi | se | pred nečim skrivale. |
je, da ve, kaj pride za tem, a za hip | se | ni mogel domisliti. |
Ko | se | je domislil, je bilo to le po zavestnem |
kaj mora biti; ni mu prišlo samo od | sebe | . |
Spominjal | se | je, da se je spominjal nasprotnih stvari, |
Spominjal se je, da | se | je spominjal nasprotnih stvari, a to |
Samo predati si | se | moral in vse drugo je sledilo. |
plaval proti toku, ki te meče nazaj, če | se | še tako trdo boriš, pa se nato odločiš, |
nazaj, če se še tako trdo boriš, pa | se | nato odločiš, da se obrneš in plavaš |
trdo boriš, pa se nato odločiš, da | se | obrneš in plavaš s tokom, namesto da |
Nič | se | ni spremenilo razen tvojega stališča; |
tvojega stališča; vnaprej odločena stvar | se | v vsakem primeru zgodi. |
Komaj je še vedel, zakaj | se | je kdaj upiral. |
istočasno mislim, da to vidim, potem | se | je stvar zgodila.« |
gladino, mu je vdrla v glavo misel: »To | se | v resnici ne zgodi.« |
zunaj človeka, »resnični« svet, kjer | se | dogajajo »resnične« stvari. |
Vse | se | dogaja v zavesti. |
Kar | se | zgodi v vseh zavestih, pa se resnično |
Kar se zgodi v vseh zavestih, pa | se | resnično zgodi. |
Ni mu bilo težko znebiti | se | zmote in ni bil v nevarnosti, da ji |
mora nastati slepa pega, kadarkoli | se | približaš nevarni misli. |
Lotil | se | je vežbanja v kriminalstopu. |
pravi, da je led težji od vode - in | se | nato vadil tako, da ni zapažal in ni |
najbolj tankoumno rabiti logiko, nato pa | se | ne zavedati najbolj grobih logičnih |
Ves ta čas pa | se | je z enim delom možganov spraševal, |
Vendar je bilo tudi čisto mogoče, da | se | bo pred ustrelitvijo vsa drama z aretacijo |
mogoče je bilo, da sredi noči: nekoč - | se | je potopil v čudno, blaženo sanjarjenje. |
sončni cesti, kilometre široki, in zdelo | se | je, da po njej hodi v delirij, ki ga |
Nenadoma | se | je zdrznil, tako ga je pretresla groza. |
Zaslišal | se | je glasno kričati: |
Zdelo | se | mu je, da ni le poleg njega, temveč |
Legel je nazaj na posteljo in | se | skušal pomiriti. |
Pokoraval | se | je Partiji, a sovražil jo je še vedno. |
Zdaj | se | je umaknil korak dalje: v duhu se je |
Zdaj se je umaknil korak dalje: v duhu | se | je vdal, a upal je obdržati notranjost |
Poleg tega so mu, odkar | se | je zadnjič videl v ogledalu, dali nov |
ohraniti zase, skriti tudi pred samim | seboj | . |
Nekega dne | se | bodo odločili, da ga ustrelijo. |
Nisi mogel povedati, kdaj | se | bo to zgodilo, toda nekaj sekund prej |
V tem času | se | bo svet v njem obrnil. |
bi bila izgovorjena beseda, ne da bi | se | ustavil v koraku, ne da bi se mu spremenila |
da bi se ustavil v koraku, ne da bi | se | mu spremenila poteza na obrazu - nenadoma |
nenadoma bo skrivanja konec in penk! | se | bodo sprožile baterije njegovega sovraštva. |
vprašanje degradiranja, pohabljenja samega | sebe | . |
Moral | se | je potopiti v najbolj umazano umazanijo. |
Zdelo | se | je, da je velikanski obraz (ker ga |
ki so ti sledile sem ter tja, sam od | sebe | priplaval v njegove misli. |
Jeklena vrata so | se | s treskom odprla. |
»Ni dovolj, da | se | mu pokoriš; ljubiti ga moraš.« |
stopnji svojega jetništva je vedel, ali | se | mu je vsaj zdelo, da ve, kje v poslopju |
zdelo, da ve, kje v poslopju brez oken | se | nahaja. |
Za trenutek je bil sam, potem pa so | se | vrata odprla in vstopil je O'Brien. |
Vrata so | se | spet odprla. |
Premaknil | se | je nekoliko v stran, tako da je Winston |
Zdelo | se | mu je, da mu drobovje vodeni. |
» | Se | spomniš,« je rekel O'Brien, »trenutka |
Zamišljeno je zrl v daljavo, kot bi | se | obračal na poslušalstvo nekje za Winstonovim |
»Bolečina sama po | sebi | ,« je rekel, »ni zmeraj dovolj.« |
»So priložnosti, ko | se | človek postavi bolečini po robu, celo |
»To je le nagon, ki | se | mu je nemogoče upreti.« |
»So oblika pritiska, ki | se | mu ne moreš upirati, tudi ko bi hotel.« |
»Ti | se | zavedaš tega.« |
»Slišal si o stvareh, ki | se | dogajajo v revnih četrteh tega mesta.« |
Iz kletke | se | je zaslišalo cviljenje. |
Winstonu | se | je zdelo, da ga dosega iz velike daljave. |
Podgani sta | se | bojevali; skušali sta priti druga k |
Tudi za tega | se | mu je zdelo, da prihaja od zunaj. |
Winston | se | je besno poskušal odtrgati s stola. |
»Maska | se | bo prilegla tvoji glavi, ne da bi pustila |
»Sestradani zverini | se | bosta pognali ven kot krogli.« |
»Si kdaj videl podgano, kako | se | požene skozi zrak?« |
»Skočili ti bosta v obraz in | se | zažrli naravnost vanj.« |
»Včasih | se | prekopljejo skozi lica in požrejo jezik.« |
Kletka je bila bliže; pomikala | se | je čedalje bliže. |
vrsto predirljivih krikov in dozdevalo | se | mu je, da prihajajo iz zraka nad njegovo |
Toda besno | se | je bojeval proti paniki. |
Vsa notranjost | se | mu je divje skrčila od gnusa in skoraj |
Vendar | se | je vrnil iz črnine, oklepajoč se misli. |
Vendar se je vrnil iz črnine, oklepajoč | se | misli. |
Bila je ena in samo ena pot, da | se | reši. |
človeka, telo drugega človeka, med | sebe | in podgane. |
Maska | se | mu je zapirala na obraz. |
drug kovinski žvenket in vedel, da so | se | vratca kletke žvenketaje zaprla, ne |
Kdaj pa kdaj | se | je ozrl navzgor in ošinil velikanski |
samo glasba, bilo pa je mogoče, da | se | bo zdaj zdaj oglasilo posebno poročilo |
Oceanija je bila vedno v vojni z Evrazijo) | se | je pomikala proti jugu z grozljivo |
Kot ponavadi | se | je po njem stresel in celo malo zagolsnilo |
njem stresel in celo malo zagolsnilo | se | mu je. |
in saharin, kar je bilo že samo po | sebi | dovolj priskutno, niso mogli prikriti |
Bile so nekaj, česar | se | je le na pol zavedal, kar mu je lebdelo |
Ko | se | je gin v njem dvignil, je rignil skozi |
Zredil | se | je, odkar so ga izpustili in si pridobil |
Spet | se | je oglasila cingljajoča glasba. |
Winstonu | se | je zganilo pri srcu. |
Zdelo | se | mu je, da res vidi evrazijsko armado, |
ki gomazi čez nikdar prebito mejo in | se | kot kolona mravelj preliva v konico |
videl drugo, tajno zbrano silo, ki | se | nenadoma pojavi ob njihovi zaščitni |
povedati, katera plast je na dnu - | se | je borila v njem. |
belega tekača na svoje mesto, a za hip | se | ni mogel posvetiti resnemu preučevanju |
»Kar | se | zgodi tu, je za zmeraj« , je rekel |
Lahko bi | se | domenil za ponovno srečanje z njo, |
Pravzaprav sta | se | srečala po naključju. |
marcu, ko je bila zemlja kot železo in | se | je vsa trava zdela mrtva in ni bilo |
nekaj pomladanskih žafranov, ki so | se | prerinili skoz zemljo in jih je bril |
je zagledal slabih deset metrov od | sebe | . |
Takoj ga je prešinila misel, da | se | je na neki težko opredeljivi način |
drug mimo drugega brez pozdrava; potem | se | je obrnil in ji sledil, ne prav vneto. |
Zavila je v stran čez travo, kot bi | se | ga skušala znebiti, potem pa se je |
bi se ga skušala znebiti, potem pa | se | je zdelo, da se je vdala v to, da ga |
skušala znebiti, potem pa se je zdelo, da | se | je vdala v to, da ga ima ob strani. |
Ustavila sta | se | . |
Lahko bi | se | ulegla na tla in počela tisto, če bi |
Z ničemer | se | ni odzvala objemu njegove roke; še |
odzvala objemu njegove roke; še izviti | se | ni skušala. |
brazgotina, deloma zakrita z lasmi, | se | ji je vlekla čez čelo in sence; a to |
Spomnil | se | je, kako je nekoč po eksploziji raketne |
Spraševal | se | je, ali prihaja ta odpor zgolj iz preteklosti |
Zdi | se | , da so tudi njene noge postale širše, |
»In morda | se | lahko kasneje pretvarjaš, da je bila |
»Takrat, ko | se | to dogaja, misliš zares.« |
»Misliš, da ni druge poti, da | se | rešiš, in si čisto pripravljen, da |
rešiš, in si čisto pripravljen, da | se | rešiš tako.« |
»Želiš , da | se | to zgodi tistemu drugemu človeku.« |
Zdelo | se | je, da ni več kaj reči. |
»Morava | se | še kdaj srečati,« je rekel. |
»Da,« je rekla, »morava | se | še kdaj srečati.« |
Ni | se | ga pravzaprav poskušala otresti, a |
Odločil | se | je, da jo pospremi vse do postaje podzemske |
postaje podzemske železnice, nenadoma pa | se | mu je to zasledovanje v mrazu zazdelo |
bi izginil od Julije, pač pa da bi | se | vrnil v kavarno Pod kostanjem, ki se |
se vrnil v kavarno Pod kostanjem, ki | se | mu ni še nikdar zdela tako privlačna |
poskusil ujeti, potem pa je zastal, | se | obrnil in odšel v nasprotno smer. |
Ko je prehodil petdeset metrov, | se | je ozrl. |
»Takrat, ko | se | to dogaja,« je bila rekla, »misliš |
Nekaj | se | je spremenilo v glasbi, ki je žvenketala |
In nato - morda | se | to ni zgodilo, morda je bil le spomin, |
opazil, da je njegov kozarec prazen, in | se | je vrnil s steklenico gina. |
Ko | se | je zbudil, redko kdaj pred enajsto, |
in z žgočimi usti ter s hrbtom, ki | se | mu je zdel ves polomljen, bi mu bilo |
Nihče | se | ni več menil za to, kaj počne, noben |
ter opravil malo dela, ali tisto, kar | se | je imenovalo delo. |
iz enega od nešteto odborov, ki so | se | ukvarjali z manjšimi težavami, nastajajočimi |
Ukvarjali so | se | z izdelavo nečesa, kar se je imenovalo |
Ukvarjali so se z izdelavo nečesa, kar | se | je imenovalo Začasno poročilo, a kaj |
Bili so dnevi, ko so | se | sešli in nato takoj spet razšli, odkrito |
A bili so drugi dnevi, ko so | se | skoraj zagnano lotili dela, uprizarjajoč |
ko so cepili dlake pri definicijah, | se | spuščali v velike odmike od snovi in |
razsežno belo pogrnjeno posteljo in | sebe | , dečka devetih ali desetih let, ki |
ali desetih let, ki sedi na tleh in | se | vzradoščeno smeje ter stresa škatlo |
Njegova mati mu sedi nasproti in | se | tudi smeje. |
Dobro | se | je spominjal tistega dne, dež se je |
Dobro se je spominjal tistega dne, dež | se | je ulival in vse preplavljal, voda |
svetloba znotraj je bila premedla, da bi | se | bilo dalo brati. |
Winston | se | je cmeril in kujal, zaman zahteval |
ki je bila poredkoma še odprta, in | se | vrnila s kartonsko škatlo, v kateri |
Še vedno | se | je spominjal vonja po mokri lepenki. |
košček sveče in sedli so na tla, da bi | se | igrali. |
volje in je vriskal od smeha, ko so | se | gumbi obetajoče vzpenjali po lestvicah |
igri, je sedela, oprta na blazino, in | se | smejala, ker so se smejali drugi. |
oprta na blazino, in se smejala, ker so | se | smejali drugi. |
Nekatere stvari so | se | zgodile, druge se niso. |
Nekatere stvari so se zgodile, druge | se | niso. |
Obrnil | se | je nazaj k šahovnici in spet dvignil |
Zdrznil | se | je, kot bi se vanj zarila igla. |
Zdrznil se je, kot bi | se | vanj zarila igla. |
Novica | se | je širila po cestah kot čarovnija. |
oddajal telekran, da je spoznal, da | se | je vse zgodilo tako, kot je predvideval; |
velikanska, iz morja vstala armada | se | je skrivoma zbrala, nenaden udarec |
Odlomki zmagoslavnih fraz so | se | prebili skoz trušč: »Obsežen strateški |
Winstonove noge so | se | pod mizo krčevito premikale. |
Ni | se | ganil s sedeža, a v duhu je tekel, |
Skala, ob katero so | se | azijske horde zaman zaganjale! |
minutami - glodal v njegovem srcu dvom, ko | se | je spraševal, ali bodo novice s fronte |
Mnogo | se | je spremenilo v njem od tistega prvega |
nepogrešljiva, zdravilna sprememba | se | ni zgodila v njem vse do tega trenutka. |
Natakarji so | se | vračali k delu. |
Eden | se | je približal s steklenico gina. |
soncu, in z oboroženim stražnikom za | seboj | . |
Zastrmel | se | je v velikanski obraz. |
trajalo, da je spoznal, kakšen nasmeh | se | skriva za temnimi brki. |
Izbojeval je bitko nad samim | seboj | . |
Medtem pa | se | je stalno krepil in člani Partije so |
si heretične misli - to je misli, ki | se | razlikuje od načel Angsoca - dobesedno |
druge pomene pa tudi možnost, da bi | se | do njih prišlo po posredni metodi. |
Ni pa šlo samo za to, da | se | odpravijo izrazito krivoverske besede; |
besede; redukcija besednjaka je bila sama | sebi | namen, in nobeni besedi, ki jo je |
Besednjak Novoreka | se | je delil na tri jasno ločene razrede, |
stvari kot jesti, piti, delati, oblačiti | se | , vzpenjati in spuščati se po stopnicah, |
oblačiti se, vzpenjati in spuščati | se | po stopnicah, voziti se, vrtnariti, |
in spuščati se po stopnicah, voziti | se | , vrtnariti, kuhati in podobno. |
samostalnika, pridevnika ali prislova (načelno | se | to nanaša tudi na čisto abstraktne |
Pri tem | se | niso držali etimoloških načel: v nekaterih |
etimoloških načel: v nekaterih primerih | se | je obdržal samostalnik, v drugih pa |
Nekateri današnji pridevniki so | se | obdržali, tako dober, močan, velik, |
Ohranil pa | se | ni nobeden od sedanjih prislovov, z |
sedanjih prislovov, z izjemo tistih, ki | se | končujejo na - no, kajti to pripono |
Poleg tega je bilo mogoče - načelno | se | tudi to nanaša na vsako besedo v jeziku |
naraven par izrazov z nasprotnim pomenom, | se | je bilo treba samo odločiti, katero |
Tudi nepravilni glagoli so | se | spregali tako kot pravilni; tako se |
se spregali tako kot pravilni; tako | se | je glagol iti spregal idem, ideš, ide, |
Vse množinske oblike so | se | tvorile z dodajanjem obrazila - i. |
Vsa stopnjevanja pridevnikov so | se | ravnala po pravilih stopnjevanja z |
Vse te besedne vrste so | se | ravnale po starodavni rabi, le da so |
vstavljene v besede izredne črke ali pa | se | je obdržala arhaična oblika. |
Tako dobljeni amalgam | se | je lahko rabil kot samostalnik ali |
rabil kot samostalnik ali glagol in | se | je pregibal v skladu z običajnimi pravili. |
bil tak: »Tisti, katerih nazori so | se | izoblikovali pred Revolucijo, ne morejo |
izumljanjem novih besed, temveč s tem, da so | se | , potem ko so jih izumili, prepričali, |
izumili, prepričali, kaj pomenijo; | se | pravi, da so preverili, kolikšen obseg |
Ni mu bilo treba vedeti, da | se | ti bogovi imenujejo Baal , Oziris, |
nadalje tudi spolno razmerje, ki je samo | sebi | namen. |
kaj je mišljeno z izrazom pravseks - | se | pravi, normalni spolni stik med možem |
skoraj natančno nasprotje tega, kar | se | je zdelo, da pomenijo. |
imele hkrati pomen »dobrega,« kadar so | se | nanašale na Partijo, in »slabega,« |
na Partijo, in »slabega,« kadar so | se | nanašale na sovražnika. |
je tudi veliko število besed, ki so | se | na prvi pogled zdele okrajšave in ki |
izjeme prikrojeno v domačo obliko; | se | pravi, strnjeno v eno samo, lahko |
V Ministrstvu resnice | se | je, na primer, Oddelek za dokumentacijo, |
imenoval Dokod, Oddelek za književnost | se | je imenoval Knijižod, Telegramski oddelek |
Opaženo je bilo, da | se | v takih okrajšavah ime zoži in tankoumno |
saj odreže večino asociacij, ki bi | se | ga sicer držale. |
Nanaša | se | na nekaj malone tako zlahka prepoznavnega |
internacionala sintagma, pri kateri | se | je človek prisiljen pomuditi vsaj za |
S tem | se | je ujemala tudi navada krajšanja, kjerkoli |
pravilnost so mu žrtvovali, kadarkoli | se | je zdelo potrebno. |
Dejansko | se | je Novorek od drugih jezikov razlikoval |
Ravnali so | se | po istih slovničnih pravilih kot besede |
Le peščica besed | se | je pojavljala na vseh seznamih in ni |
navade ali metode mišljenja, ne ozirajoč | se | na posamezne panoge. |
teoretično obstajala možnost, da bi | se | človek pri rabi novoreških besed spomnil |
njihovih prvotnih pomenov; v praksi pa | se | vsakomur, ki je bil dobro podkovan |
izogniti, v nekaj generacijah pa naj bi | se | zgubila celo sama možnost takega spodrsljaja. |
»intelektualno svoboden,« tako kot bi | se | denimo človek, ki ni nikdar slišal |
bi bili takšni odlomki, tudi ko bi | se | po naključju še ohranili, nerazumljivi |
odlomek iz Staroreka v Novorek, razen če | se | je nanašal na tehnični postopek ali |
lahko le predmet ideološkega prevoda - | se | pravi, spreminjanja tako v pomenskem |
nemogoče bi bilo to prenesti v Novorek in | se | hkrati držati smisla, ki ga ima izvirnik. |
lahko le ideološki prevod, s tem pa bi | se | Jeffersonove besede spremenile v hvalnico |
PRVA KNJIGA 1. Včeraj sem | se | napotil z Aristonovim sinom Glavkonom |
sprevodu domačini, in prav tako sijajni so | se | mi zdeli Tračani. |
sva odmolila in si vse ogledala, sva | se | odpravila nazaj v mesto. |
Obrnil sem | se | in ga vprašal, kje je. |
»Sokrat, zdi | se | mi, da ste namenjeni domov, v mesto.« |
»Ali | se | zdaj z nama spoprimeta - ali pa ostaneta |
»Potem | se | kar sprijaznita s tem, da vaju nočemo |
mislijo prirediti še nočno slavje, ki | se | ga bo splačalo videti. |
Zato | se | bomo po večerji odpravili tja in si |
Tam | se | bomo srečali s številnimi mladimi ljudmi |
srečali s številnimi mladimi ljudmi in | se | z njimi spodbudno pogovarjali. |
Zato | se | ne pomišljajta in ostanita!« |
»Zdi | se | mi, da bova morala ostati.« |
je bil tudi Polemarhov oče Kefal, ki | se | mi je zdel zelo star, sicer pa ga že |
Zato | se | ne pomišljaj, temveč se rad pomudi |
Zato se ne pomišljaj, temveč | se | rad pomudi pri teh mladih ljudeh tu |
»s starimi ljudmi | se | resnično zelo rad pogovarjam. |
Od njih | se | moramo namreč učiti; saj so že prej |
Pogosto | se | sestajamo možje istih let in potrjujemo |
Ko | se | pogovarjamo, skoraj vsi tarnajo in |
pogovarjamo, skoraj vsi tarnajo in | se | z otožnostjo spominjajo mladostnih |
Nekateri | se | tudi pritožujejo, da svojci z njimi |
Meni | se | zdi, Sokrat, da ti ne obtožujejo pravega |
Naletel pa sem že na mnoge, ki | se | ne počutijo slabo, tako se je nekoč |
mnoge, ki se ne počutijo slabo, tako | se | je nekoč namerilo, da sem bil ravno |
poželenja začenjajo popuščati in slabeti, | se | v celoti uresničujejo Sofokleve besede: |
uresničujejo Sofokleve besede: človek | se | dejansko znebi številnih divjih zapovednikov. |
Pravilna pa | se | mi zdi Temistoklova beseda. |
Kajti ded - imenoval | se | je kakor jaz - je podedoval približno |
»Zakaj sem te vprašal: kakor | se | mi zdi, nisi posebno zagledan v denar; |
prej ni poznal, kakor hitro začuti, da | se | bliža smrti. |
zasmehovane zgodbe o Hadu, kjer da | se | morajo pokoriti tisti, ki za življenja |
življenju zagrešil mnogo krivičnih dejanj, | se | kakor otroci prestrašen zbuja iz spanja |
spreminjajoče | se | misli. |
dolguje daritev in ljudem ne denarja in | se | zato brez strahu lahko poslovi od življenja, |
je smeje | se | odvrnil in hkrati odšel k svoji daritvi. |
»ti dedič pogovora, kako | se | glasijo Simonidove besede o pravičnosti, |
kar mu dolguje in kar mu pristaja, da | se | lahko imenuje zdravstvo?« |
Kaj pa oddaja umetnost, ki naj | se | imenuje pravičnost, in komu to oddaja?« |
»Da morda, prijatelj, če | se | ne oziramo na uporabo denarja pri nakupu |
»Tako | se | mi zdi.« |
»Tako | se | zdi.« |
»Tudi tisti, ki | se | zna obvarovati bolezni, lahko potemtakem |
»Tako | se | mi zdi.« |
»S tem | se | nama razkriva najin pravičnik kot tat |
Tega si | se | gotovo naučil pri Homerju, ki s posebno |
tiste druge, ki so to v resnici, čeprav | se | na zunaj ne zdijo?« |
»Ali | se | ne motijo ljudje v tem, da se jim mnogi |
»Ali se ne motijo ljudje v tem, da | se | jim mnogi zdijo dobri, ne da bi bili, |
»To | se | glasi mnogo bolje.« |
»Potem za mnoge, da, za vse, ki | se | v ljudeh motijo, tole velja: prav ravnajo |
Toda lotiva | se | stvari malo drugače! |
»Ko sva rekla: kdor | se | nam zdi dober, je naš prijatelj.« |
»Prijatelj je tisti, ki | se | nam zdi dober in to tudi dejansko je; |
dober in to tudi dejansko je; kdor | se | tako samo zdi, ne da bi tudi bil, ta |
tako samo zdi, ne da bi tudi bil, ta | se | tudi samo zdi, da je prijatelj, v resnici |
»Ljudem | se | potemtakem zaradi prizadete škode zoži |
»Tako | se | zdi.« |
»Potemtakem | se | bova,« |
katerega drugega bogatega in svoje moči | se | zavedajočega moža.« |
10. Trazimah | se | je bil že večkrat zagnal, da bi sredi |
Mogočno | se | je glasila njegova beseda: |
In kako nemogoče | se | vedeta, ko se nenehoma drug drugemu |
In kako nemogoče se vedeta, ko | se | nenehoma drug drugemu priklanjata! |
Prestrašil sem | se | teh njegovih besed in se stresel ob |
Prestrašil sem se teh njegovih besed in | se | stresel ob njegovem pogledu; in prepričan |
»Trazimah, ne jezi | se | na naju! |
mnogo dragocenejša kakor zlato, naj bi | se | nespametno drug drugemu priklanjala |
nespametno drug drugemu priklanjala in | se | ne z vso resnostjo trudila, da bi prišla |
11. Pri teh besedah | se | je jezno nasmejal in odgovoril: |
»Tudi če ne sodi, vprašanemu pa | se | zdi, da sodi, bo zategadelj - po tvojem |
»Nikakor | se | ne bi čudil,« |
»če bi | se | mi to po treznem preudarku zdelo pravilno.« |
Zato | se | ne zapiraj, ustrezi mi s svojim odgovorom |
zaprosili tudi Glavkon in drugi, naj | se | ne obotavlja več. |
Vendar | se | je delal tako, kakor da bi vztrajal |
sam ne mara učiti, temveč hodi okrog, | se | uči pri drugih in se jim za to niti |
temveč hodi okrog, se uči pri drugih in | se | jim za to niti ne zahvali.« |
»Da | se | od drugih učim,« |
Da pa jim zato nisem zahvalen, v tem | se | motiš. |
Kako rad pa hvalim, če | se | mi zdi, da nekdo dobro govori, boš |
Izražaj | se | samo malo točneje!« |
»Vsaka vladavina izdaja zakone | sebi | v prid: demokratija demokratične, tiranida |
podložnike pravično, in vsakogar, ki | se | proti temu pregreši, kaznujejo, ker |
13. »To | se | bo zgodilo,« |
posamičnih državah nezmotljivi, ali | se | lahko motijo?« |
»Seveda | se | lahko motijo.« |
»Kar postavijo kot zakone, potem | se | morajo podložniki ravnati, in to je |
Se | strinjaš?« | |
»Seveda, če | se | tudi ti postaviš na njegovo stran!« |
»Zakaj bi | se | moral postavljati na njegovo stran, |
imam moža za mogočnega v trenutku, ko | se | moti?« |
vladajoči niso nezmotljivi, temveč | se | lahko motijo.« |
»Ali imenuješ tistega, ki | se | zmoti pri bolniku, zdravnika ravno |
zdravnika ravno glede na to, v čemer | se | moti? |
Ali matematika tistega, ki | se | zmoti pri računu, in sicer v trenutku, |
pri računu, in sicer v trenutku, ko | se | zmoti, in glede na zmoto? |
govorici: zdravnik, matematik, učitelj | se | je zmotil. |
Nihče od njih | se | nikoli ne zmoti, če je res to, za kar |
ljubiš natančnost - noben strokovnjak | se | ne moti. |
ga strokovno znanje pusti na cedilu, | se | lahko moti v tem, v čemer ni (in tudi |
Noben strokovnjak, filozof | se | ne moti in tudi vladar ne, kadar vlada; |
vlada; ljudje samo pravijo: zdravnik | se | je zmotil, vladar se je zmotil. |
pravijo: zdravnik se je zmotil, vladar | se | je zmotil. |
Natanko rečeno: vladar | se | kot vladar ne moti, in zato postavlja |
»Tebi | se | zdi, da prevračam besede?« |
»To natanko vem, toda ne bo | se | ti posrečilo. |
»Če bi me vprašal, ali telo samo | sebi | zadostuje ali pa še nekaj potrebuje, |
telo pomanjkljivo in ne zadošča samo | sebi | . |
Ali je zdravstvo v | sebi | nepopolno in ali sploh potrebuje katera koli |
Ali je umetnost (spretnost) v | sebi | nepopolna in potrebuje drugo, da razišče, |
Ali pa ne potrebuje ne same | sebe | ne druge umetelnosti, da si ohrani |
» | Se | strinjam.« |
prišla do tod in je bilo vsem jasno, da | se | je trditev o pravičnem izprevrgla v |
In prav tako meniš, da | se | vladarji v državah, in sicer pravi |
s svojim delom osrečujejo - seveda | sebe | ne. |
je omajano premoženjsko stanje, ker | se | mu ne more dovolj posvečati; zaradi |
posvečati; zaradi svoje pravičnosti | se | z državnim denarjem ne okorišča; povrhu |
To je tiranida: polašča | se | tujih dobrin, najsi pripadajo bogovom |
Kajti kdor | se | spotika ob nepravičnost, tega ne dela |
Tudi jaz sem | se | obrnil nanj z vročo prošnjo: |
ki bi mogle vsakemu izmed nas, če bi | se | jih držal, pripomoči do kar najbolj |
Zdi | se | namreč, da ti vsaj za nas ni mar, ali |
Zato | se | nas, dragi, usmili in nam jih razloži! |
Ne bo ti v škodo, če | se | pokažeš uslužnega tako številnim poslušalcem. |
Dokaži nam, predragi, da | se | motimo, če dajemo pravičnosti prednost |
Zdaj pa poglej, dragi Trazimah (če | se | povrneva k prejšnjim premišljanjem): |
definiciji pravega zdravnika si menil, da | se | pozneje ni treba več togo držati pojma |
za gostijo, kot kak sladokusec, ki | se | pripravlja na pojedino, ali za izkupiček |
In tako | se | moramo pač zediniti v tem, da vsaka |
še to: posamična strokovna dejavnost | se | razločuje od druge po svoji posebni |
»Potemtakem sva | se | sporazumela v tem, da je korist specifična |
»Strinjam | se | .« |
»Tako | se | zdi.« |
uporabljati, nikoli ne ravna in ne zapoveduje | sebi | v prid, če zapoveduje v skladu s svojo |
najboljši upravljajo uradne posle, ko | se | za to odločijo? |
tu zanje potrebni sila in kazen, če | se | obotavljajo prevzeti določeno službeno |
bi v tem videli srečo in mislili, da | se | jim bo dobro godilo, temveč iz nujnosti, |
namreč obstajala država dobrih, bi | se | tam prepirali o zavračanju javnih služb, |
prepirali o zavračanju javnih služb, kakor | se | pri nas prepirajo o njihovem opravljanju; |
prepirajo o njihovem opravljanju; potem bi | se | jasno pokazalo, da pravi vladar v resnici |
korist prinašajo drugi, kakor da bi | se | sam trudil za njihovo korist. |
Mnogo pomembnejša | se | mi zdi zdajšnja Trazimahova trditev, |
Za kaj bi | se | ti odločil?« |
»Ali mu naj poskušava dokazati, da | se | moti, in ga pripraviti do tega, da |
Če pa | se | kakor prej že med samim razpravljanjem |
»Za kateri predlog si | se | torej odločil?« |
Toda o tem | se | ne splača izgubljati besed, pomembno |
»Najboljše bo namreč, če | se | nemudoma in preudarno lotim tvoje trditve, |
Zdi | se | mi namreč, da se vsaj zdaj ne norčuješ, |
Zdi se mi namreč, da | se | vsaj zdaj ne norčuješ, temveč govoriš |
kakršno koli prednost pred nepravičnikom in | se | mu zdi to pravično ali ne?« |
»To | se | mu zdi pravično, tudi želi si to, toda |
nepravičnikom in pred nepravičnim dejanjem in | se | bo zato potrudil, da bo od vseh kar |
»Torej ne želi dobri in razumni pred | sebi | podobnim nobene prednosti, pač pa pred |
podobnim nobene prednosti, pač pa pred | sebi | nasprotnim?« |
»Tako | se | zdi.« |
»Slabi in nerazumni želi prekositi | sebi | enakega in sebi nasprotnega?« |
nerazumni želi prekositi sebi enakega in | sebi | nasprotnega?« |
»nepravičnik hoče imeti prednost pred | sebi | enakimi in pred sebi nasprotnimi, tako |
prednost pred sebi enakimi in pred | sebi | nasprotnimi, tako si dejal, ali ne?« |
»Pravičnik pa hoče imeti prednost samo pred | sebi | nasprotnimi, ne pred sebi enakimi?« |
samo pred sebi nasprotnimi, ne pred | sebi | enakimi?« |
»Tako | se | zdi.« |
»Torej sva | se | zedinila v tem: vsak je tak kakor tisti, |
»Pravičnik | se | nam je potemtakem pokazal kot dober |
privolil, vsekakor ne tako lahko, kakor | se | to zdaj zdi iz mojega pripovedovanja, |
Ko sva | se | sporazumela, da je pravičnost krepost |
Se | spominjaš?« | |
»Naj bo, da | se | sprem s tabo !« |
Povej mi še to: če | se | nepravičnost kaže v tem, da povsod, |
»In če | se | nepravičnost naseli samo v dveh? |
Ali | se | ne bosta potem tadva sprla in se začela |
Ali se ne bosta potem tadva sprla in | se | začela sovražiti ter postala nasprotna |
»Če pa | se | , dragi Trazimah, nepravičnost naseli |
naseli v enem samem človeku, potem | se | seveda ne odpove svojemu bistvu? |
dosledno ravnanje, nato pa ga spre s samim | seboj | in z vsakim nasprotnikom, tudi pravičnim. |
ker živi v sporu in neslogi s samim | seboj | , in potem ga spremeni v sovražnika |
seboj, in potem ga spremeni v sovražnika | sebi | in vsem pravičnim.« |
besedah, ne mislim jim nasprotovati, ker | se | ne želim s temi tu spreti.« |
pravimo, da lahko tudi nepravičniki, če | se | združijo, opravijo veliko dejanje, |
opravijo veliko dejanje, toda v tem | se | temeljito motimo. |
In tako | se | lotijo zločinske akcije, ne da bi bili |
»in | se | strinjam s tabo.« |
»Ali | se | nisva sporazumela, da je sposobnost |
» | Se | strinjam.« |
»Razume | se | .« |
»potem ko si postal pohlevnejši in | se | ti je jeza polegla. |
ki pravkar pride na mizo, ne da bi | se | prejšnje pošteno naužili, tako sem |
prejšnje pošteno naužili, tako sem | se | tudi jaz, preden sva se povzpela do |
naužili, tako sem se tudi jaz, preden sva | se | povzpela do svojega cilja, bistva pravičnosti, |
nepravičnost koristnejša od pravičnosti, | se | nisem mogel vzdržati, da se ne bi posvetil |
pravičnosti, se nisem mogel vzdržati, da | se | ne bi posvetil temu vprašanju, in rezultat |
Toda, kakor | se | je pokazalo, je bilo vse to samo uvod. |
Kajti Glavkon, ki | se | zmerom vsake stvari temeljito loti, |
»Ali | se | misliš, dragi Sokrat, zadovoljiti samo |
ne želimo zaradi njih samih, temveč | se | potegujemo zanje zaradi denarja, ki |
koristi in zunanjih časti; sama po | sebi | je utrudljiva in zato se je nasploh |
sama po sebi je utrudljiva in zato | se | je nasploh izogibajo.« |
Toda, kakor | se | zdi, sem izredno trde glave!« |
Trazimaha so, kakor | se | mi zdi, prezgodaj - kot kačo - omamile |
nepravičnost) bistveno in kakšno moč imata, če | se | naselita v duši, ne glede na plačilo |
»Kajti česa bi | se | lahko pameten človek bolj razveselil, |
si tega ne morejo izbrati, onemu pa | se | ne izogniti, imajo za koristno, da |
pravičnika kakor nepravičnika; to je pot, ki | se | zdi vsakemu bitju že po naravi dobra, |
Med močnim dežjem in potresom | se | je razklala zemlja in na pašniku pred |
razklala zemlja in na pašniku pred njim | se | je pokazala globoka razpoka. |
Začuden | se | je spustil v globino in zagledal tu |
bronastega konja z majhnimi vrati; ko | se | je sklonil skoznje, je v notranjosti |
Snel mu ga je s prsta in | se | vrnil k čredi. |
Ko so | se | pastirji, kakor po navadi, zbrali, |
Čudil | se | je, prijel za prstan in ga zaokrenil: |
Ko | se | je prepričal o tem, je takoj dosegel, |
prišel tja, je zapeljal kraljevo ženo, | se | z njo zarotil proti kralju, ga ubil |
trden, da bi ostal zvest pravičnosti ter | se | zmogel odreči in se ne dotakniti tuje |
pravičnosti ter se zmogel odreči in | se | ne dotakniti tuje dobrine, ko bi vendar |
hotel, ubil ali rešil iz ječe, ko bi | se | lahko, skratka, gibal med ljudmi kot |
Ko bi pravičnik tako ravnal, bi | se | v ničemer ne razločeval od nepravičnika, |
priložnosti ne zapade v krivičnost in | se | ne pregreši nad tujo lastnino, potem |
izvedljivim in neizvedljivim; prvega | se | loteva, drugo pušča ob strani; povrhu |
Ker | se | nepravičnik spretno loteva tudi zločinskih |
Kdor | se | pri krivičnem dejanju da zasačiti, |
za šušmarja; izvedenemu nepravičniku | se | to ne more zgoditi. |
zločinom kot največji pravičnik; če | se | kje kaj pregreši, zna to s svojo prepričljivo |
tam, kjer je sila potrebna, pri čemer | se | zanese ali na svojo hrabrost in na |
pravičnikom, preprostim in plemenitim, ki | se | noče zdeti dober, kakor pravi Aishil, |
In ko | se | tako oba približata cilju in koncu, |
da je nujno ne biti pravičen, temveč | se | le zdeti. |
tako pravijo - biti nepravičen, in ne | se | zdeti, ker živi v resničnem in ne namišljenem |
Najprej | se | dokoplje do političnega vpliva v državi, |
državi, ker uživa sloves pravičnika; nato | se | lahko oženi, če se hoče, in omoži hčere, |
pravičnika; nato se lahko oženi, če | se | hoče, in omoži hčere, s komer hoče; |
tem ne hvalijo pravičnosti same po | sebi | , temveč časti, ki so njeni sadovi; |
rojijo, ter črede ovac: (ki | se | )... šibe pod težo jim kodraste volne. |
zlato pšenico in ječmen, šibi | se | drevje pod sadjem; stalno množe |
drevje pod sadjem; stalno množe | se | mu črede, morje mu za dobro upravo |
slabotnih in ubogih pa nihče ne časti in | se | ne meni zanje, čeprav priznavajo, da |
Homerja: ...Preprositi dade celo | se | bogovi, dasi vse više stoje po |
posameznike, temveč cela mesta, da | se | je moč oprati in očistiti zločinov |
zvijače, povzpnem naj na vrh | se | obzidja - in tako zavarovan |
očitno škodo; če pa sem nepošten, a | se | obdajam z videzom pravičnosti, mi je |
celo resnico in zavlada nad srečo, | se | mu je treba popolnoma posvetiti. |
umetno pročelje si moram naslikati ob | sebi | varljivo podobo kreposti, za njo pa |
’Toda pred bogovi | se | ni moč skriti in tudi sile nad njimi |
da bogovi sploh ne obstajajo ali da | se | ne menijo za človeštvo: potem se nam |
da se ne menijo za človeštvo: potem | se | nam ni treba bati za naše skrivno življenje. |
ne zadene kazen bogov, toda odrekamo | se | tudi vsakemu dobičku, ki ga prinaša |
V podzemlju pa | se | moramo vendarle pokoriti za svoje tukajšnje |
to prisvojimo pod videzom kreposti, | se | bomo dobro počutili pred bogovi in |
Ali | se | ne bo nujno smejal, če jo bo slišal |
božanske narave nepravičnost zavrača ali | se | je iz globokega spoznanja vzdržuje |
Ko pa | se | prvi od njih povzpne do oblasti, takoj |
tega pa je krivo samo tisto, iz česar | se | je razvil pogovor naju dveh s teboj, |
Sokrat: ’Predragi, od vas vseh, ki | se | imate za glasnike pravičnosti, začenši |
pokazal, da duša z nepravičnostjo skriva v | sebi | največje zlo, s pravičnostjo največje |
vsakdo svoj najboljši varuh, ker bi | se | bal bivati pod isto streho z največjim |
nasprotje, na zelo preprost način, kakor | se | mi zdi. |
na ljudi, da lahko ena velja sama po | sebi | za dobro, druga za zlo. |
hvali pri pravičnosti to, kar samo po | sebi | koristi tistemu, ki jo ima, kakor pri |
če tega izrecno ne zahtevaš, ker si | se | pač vse življenje samo temu enemu posvečal. |
ima, in dosezata, da je vsaka sama po | sebi | dobro zlo, bodisi da ju pred bogovi |
priskočim na pomoč pravičnosti; bojim | se | , da tega ne zmorem; dokaz za to je, |
nemogoče pravičnosti ne pomagati; bojim | se | , da je kršitev dolžnosti do bogov, |
me prosili, naj vsekakor pomagam in | se | ne odpovem razpravi, temveč dalje raziskujem, |
In tako sem izpregovoril, kakor | se | mi je pač zdelo prav: |
»Pretres, ki | se | ga mislimo lotiti, ne zahteva lenobnega, |
» | se | lotevamo razpravljanja tako, kakor |
razpravljajmo najprej o bistvu držav, potem pa | se | posvetimo posameznikom, pri čemer lahko |
»To | se | mi zdi dobro,« |
takšnih okoliščinah lahko upamo, da | se | bomo lažje povzpeli do cilja naše raziskave?« |
»ker nihče izmed nas ne more sam | sebi | zadostovati, temveč potrebuje soljudi. |
»Tako | se | ljudje, ko potrebujejo pomoč, obračajo |
ono; in ker imajo raznotere potrebe, | se | združijo v naselbini kot soobčani, |
»Tako | se | zdi.« |
»Tako bi obstajala ta država, ko bi | se | omejila le na najnujnejše, iz štirih |
Naj | se | potemtakem ne trudi z delom za druge, |
»Medtem ko si govoril, sem | se | domislil, da po naravi nihče med nami |
ki naj ga opravi, ravno čas, temveč | se | mu mora le‐ta posvetiti popolnoma in |
nastanejo številnejša in lepša dela, če | se | posameznik ob pravem času in v skladu |
»Toda če | se | odposlanec odpravi prazen na pot, ne |
želijo pokriti svoje potrebe, potem | se | bo tudi vrnil praznih rok?« |
potrebujemo povrhu še mnoge druge, ki | se | razumejo na morsko plovbo.« |
V ta namen so | se | vendar združili v skupnost in ustanovili |
času kakor kupci njunega blaga, potem | se | morata, dokler sedita na trgu, odreči |
položijo na rogožino ali čiste liste, nato | se | uležejo na razgrnjene veje tise ali |
na razgrnjene veje tise ali mirte in | se | z otroki gostijo, pijejo vino ter z |
13. Tu | se | je vmešal Glavkon: |
»A | se | ti ljudje, po tvojem gostijo brez prikuh?« |
čebula, kapus in drugo sočivje, ki | se | da skuhati. |
tako državo, utegneva videti, kako | se | v državah oblikujeta in razvijata pravičnost |
številni posnemajoči umetniki, taki, ki | se | ukvarjajo z oblikami in barvami, in |
z oblikami in barvami, in taki, ki | se | posvečajo muzičnim umetnostim, kakor |
vojna dobre ali slabe nasledke, temveč | se | hočem zadovoljiti le z ugotovitvijo, |
večja za celo vojsko, pripravljeno, da | se | z orožjem v roki bojuje z bližajočim |
orožjem v roki bojuje z bližajočim | se | sovražnikom za celotno ozemeljsko posest |
»če so | se | ti in mi vsi prav sporazumeli o zasnovi |
Rekli smo namreč, kakor | se | boš spomnil, da en mož ne more opravljati |
najbolj primerni; za dejavnosti drugih | se | posamezniku ni treba zanimati, njegova |
ali mojster v igri na deski samo, če | se | od malega v tem vadi in ne samo mimogrede |
nalogo, toda dokler nam dopuščajo moči, | se | ji ne smemo izmuzniti.« |
»Kaj misliš, ali | se | razločuje plemenit pes čuvaj v svoji |
če kaj opazita, in dovolj močna, če | se | je pri spopadu treba boriti.« |
»Vsekakor tudi hrabra, če | se | hočeta uspešno boriti?« |
»Tako | se | zdi.« |
Obe skupaj sta, kakor | se | zdi, nemogoči, in potemtakem sploh |
»Upravičeno sva v zadregi, prijatelj, ker sva | se | odvrnila od podobe, ki sva si jo postavila.« |
»Prezrla sva, da so v resnici bitja, ki v | sebi | združujejo taka nasprotja, čeprav sva |
Se | nisi temu še nikoli čudil?« | |
»V tem | se | kaže lepa poteza njegove narave, v |
»Strinjam | se | .« |
Tu | se | je oglasil Glavkonov brat: |
» | Se | strinjam.« |
pravljice katerih koli pisateljev in | se | v dušah navzemali nazorov, ki zdaleč |
podobne in imeti morajo enak učinek; | se | ti ne zdi?« |
»Ne, pri Zevsu, tudi meni | se | zdijo te zgodbe neuporabne.« |
s Homerjem ne z drugimi pesniki, če | se | nespametno spozabljajo nad bogovi in |
predstavljati kot dela boga, če pa že, potem | se | mora dokopati do nekako takšne misli, |
nesreče, take trditve - proti kateri | se | je treba boriti z vsemi sredstvi - |
bila brezbožna, škodljiva za nas in v | sebi | protislovna.« |
izmed smernic o bogovih, po katerih bi | se | morali ravnati pesniki in pripovedniki: |
imaš boga za glumača (čarovnika), ki | se | z zlobnim namenom pojavlja v različnih |
namenom pojavlja v različnih podobah, da | se | včasih dejansko spremeni iz ene podobe |
sestavljeno (orodja, obleke, stavbe), | se | po istem zakonu zaradi starosti in |
po obrtni spretnosti ali po obojem, | se | pod zunanjim vplivom zelo malo spreminja?« |
»Tako | se | bog tudi najmanj spreminja.« |
20. »Toda mogoče sam | sebe | spreminja?« |
»Ali | se | spreminja v boljšega in lepšega ali |
»če | se | sploh spreminja; saj vendar ne moremo |
»In misliš, da | se | bo hotel kdo, bodisi bog ali človek, |
»Potemtakem je za boga nemogoče, da bi | se | nam spremenil, temveč vsak bog ostane, |
Nihče naj nam | se | ne približuje s takšnimi in podobnimi |
»Tega | se | je treba varovati.« |
»Morda pa bogovi, če | se | že sami ne spreminjajo, zbujajo v nas |
spreminjajo, zbujajo v nas vero, da | se | pojavljajo v raznih podobah zato, da |
nas torej hoče preslepiti s tem, da | se | nam v besedi ali dejanju predstavlja |
namenoma v zmoti in negotovosti, temveč | se | ravno tu najbolj boji ugnezditve prevare.« |
Toda jaz mislim samo to : nihče | se | noče v svoji duši varati in ostajati |
nihče je ne mara nositi in imeti v | sebi | - vsakdo ravno to sovraži.« |
zato, ker (bog) ne pozna preteklosti in | se | zato lahko resnici samo približa?« |
besedah ne v dejanjih, ne spreminja | se | in ne vara drugih ne v pojavih ne v |
»Po tvojih besedah | se | tudi meni zdi, da je tako.« |
namreč: da niso glumači (čarovniki), ki | se | spreminjajo, in da nas z lažmi ne varajo |
nekdo tako govori o bogovih, potem | se | jezimo nanj, mu ne damo zbora in ne |
da je lahko nekdo pogumen, če nosi v | sebi | tak strah?« |
Ali to: Kajti sicer | se | odpro očem nesmrtnim in smrtnim |
Ali: ...ko dim razredi | se | duša zgine pod zemljo cvrčeč... |
spusti ter izpade, in drugi držijo | se | drugih, v gruči gneto se tako, ščrleč, |
držijo se drugih, v gruči gneto | se | tako, ščrleč, tudi duše ubitih. |
Homer in drugi pesniki naj | se | ne jezijo na nas, prosimo, če ta in |
slišati, če hočemo, da bodo svobodni in | se | suženjstva bolj bali kakor smrti.« |
brezkrvni in drugi podobni, ob katerih | se | vsi, ki jih slišijo, zgrozijo. |
dobri v kakšnem drugem pogledu, mi pa | se | bojimo, da ne bi čuvarji zaradi tega |
»In upravičeno | se | tega bojimo.« |
»Dalje trdimo, da tak mož najčešče sam | sebi | zadostuje za srečno življenje in drugih, |
leži na straneh, zdaj spet na hrbet | se | obrne, zdaj na obraz; tu skoči |
vse po vrsti roti, valjaje pred njimi | se | v blatu, vsakega slednjega njih |
Res, smili | se | Hektor mi v srce. |
naša mladina te besede resno jemlje in | se | jim kot nevrednim ne smeje, potem bo |
ravnanje za nečastno ali si očital, ker | se | je dal zapeljati v podobne besede ali |
podobne besede ali dejanja; ne da bi | se | sramoval ali se skušal obvladati, bo |
ali dejanja; ne da bi se sramoval ali | se | skušal obvladati, bo marveč že ob neznatnih |
Kajti če | se | človek prepusti močnemu smehu, sledi |
prepustiti zdravnikom, nestrokovnjaki pa | se | z njo naj ne ukvarjajo!« |
uporaba laži v korist države, kadar | se | za to pokaže potreba zaradi sovražnikov |
v izpolnjevanju načela: vladajočim | se | je treba podrejati, a pri sebi obvladovati |
vladajočim se je treba podrejati, a pri | sebi | obvladovati slo po jedi, pijači in |
»Potem | se | nam bodo zdele besede, ki jih pri Homerju |
Prosim te, očka, miruj, ravnaj | se | po moji besedi! |
Da pa jim je morda sicer v veselje, | se | ni treba čuditi. |
kadar: mize stojijo pred njimi, šibé | se | pod težo obilja, kruha, množine |
naliva kozarce, ali misliš, da | se | mladi ljudje, potem ko to slišijo, |
Ali o Zevsu: ko | se | je (Zevs), vtem ko so vsi drugi bogovi |
niti takrat, ko prvič našla sta | se | v burnem objemu, v postelji družno |
Tu | se | udari po prsih in kara srce si nevoljen: |
» | se | pomišljam izreči svoje mnenje, da ni |
In dalje: ko | se | ni hotel pokoriti rečnemu bogu in se |
se ni hotel pokoriti rečnemu bogu in | se | je hotel z njim bojevati; in ko je |
notranje tako neuravnovešen, da bi | se | v njem skrivali dve nasprotni si slabosti: |
da pesniki pripovedujejo, kako sta | se | Tezej, Pozejdonov sin, in Peiritoos, |
posvečen; božanska v njih žilah kri | se | pretaka... Zategadelj je treba |
»Če | se | v tem strinjaš z mano, potem lahko |
domnevam, da si sporazumen z raziskavo, ki | se | ji že dolgo posvečamo?« |
Zato ti bom - kakor ljudje, ki | se | ne znajo jasno izražati - stvar, ki |
začetek Iliade, kjer pesnik pravi, da | se | je Hrises obrnil na Agamemnona s prošnjo, |
Agamemnona s prošnjo, naj mu vrne hčer; ta | se | je razjezil, Hrises pa je, ko ni ničesar |
tako, kakor da bi bil on Hrises, in | se | na vso moč trudi, da bi v nas zbudil |
»Če | se | nekdo v jeziku in drži prilagodi drugemu, |
drugemu, pomeni to, da tistega, ki | se | mu prilagaja, posnema?« |
»Če | se | pesnik nikjer ne skuša skriti, potem |
je Hrises z odkupnino za hčer, da bi | se | s prošnjo obrnil na Ahajce in predvsem |
prišel duhovnik, jim je zaželel, da bi | se | po zavzetju Troje srečno vrnili domov, |
spoštovanja, privolili v to, le Agamemnon | se | je razsrdil in mu zapovedal, naj takoj |
in mu zapovedal, naj takoj odide in | se | ne vrne več, ker ga v prihodnje ne |
ne palica njegovega boga; hčerka pa | se | bo pri njem v Argu postarala, preden |
Ko je starec to slišal, | se | je prestrašil in molče odšel, na poti |
in molče odšel, na poti iz tabora pa | se | je z gorečo prošnjo obrnil na Apolona, |
Zdaj ti bom gotovo lahko pojasnil, kar | se | mi prej ni posrečilo. |
»Spomni pa | se | tudi besed, ki so bile pred tem izrečene. |
»Natanko | se | spominjam.« |
eno življensko nalogo in ne več; če | se | kljub temu poskusi lotiti mnogih nalog, |
lotiti mnogih nalog, v vsem odpove in | se | nikjer ne proslavi.« |
8. »Če | se | strinjamo z našim prvim načelom, po |
najskrbnejši varuhi svobode naše države in | se | ne smejo ničesar lotiti, kar ni s tem |
hlapčevskih del ne smejo opravljati in | se | tudi ne smejo usposobiti za njihovo |
ki zmerja moža, obrekuje bogove in | se | baha s svojo domnevno srečo, ali drugo, |
med sabo in zoper druge; prav tako | se | ne smejo ravnati ne v besedah in ne |
ne smejo pa ravnati tako kakor ti in | se | tudi ne pri njih zgledovati.« |
» | Se | strinjam.« |
»Saj jim vendar ni dovoljeno predajati | se | besnenju in posnemati besneče!« |
kakor da bi bil to on sam, ne da bi | se | sramoval takšnega posnemanja, predvsem |
nadloga; če pa pride do človeka, ki je | sebe | nevreden, se ne bo hotel z njim kot |
pride do človeka, ki je sebe nevreden, | se | ne bo hotel z njim kot s slabšim istovetiti |
za podajanje takih stvari, povrhu pa | se | mu upira, da bi se poglabljal v slabše, |
stvari, povrhu pa se mu upira, da bi | se | poglabljal v slabše, ker to sovraži |
9. »Odločil | se | bom potemtakem za podajanje, kakršno |
Ali | se | motim?« |
bolj vse posnema in ničesar nima za | sebe | nevredno; zato poskuša z veliko vnemo |
» | Se | strinjam.« |
svojo značilnostjo, ker združuje v | sebi | najrazličnejše razpoloženjske mene.« |
dvojno ali celo četverno zanimanje, ko | se | vsak ukvarja sam z eno nalogo.« |
takega moža v naši državi ni in da | se | tudi ne sme v njej naseliti. |
okrasili z volnenimi trakovi, sami pa bi | se | zadovoljili zaradi večje koristi s |
»To | se | tudi meni zdi.« |
Zdaj | se | je zasmejal Glavkon in rekel: |
»Kar | se | tiče besed, se le‐te v nobenem pogledu |
»Kar se tiče besed, | se | le‐te v nobenem pogledu ne razločujejo |
razločujejo od ne petih besed; zato | se | morajo podrejati istim osnovnim zakonom, |
posnema glas in izraz hrabrega moža, ki | se | v boju in hudi stiski, tudi v nesreči |
grozi smrt ali kakšno drugo zlo - ki | se | torej v takšnem položaju neustrašno |
prostovoljno opravlja svoje delo, kadar | se | na koga obrača, na boga z molitvijo, |
ljudi z nauki in svarili, ali kadar | se | , nasprotno, ne zapira prošnjam, naukom |
drugih in zato doseza uspehe, ne da bi | se | prevzel, temveč se vsega loteva pametno |
uspehe, ne da bi se prevzel, temveč | se | vsega loteva pametno in zmerno in se |
se vsega loteva pametno in zmerno in | se | zadovoljuje z doseženim. |
ritmov in raznoterih stopic, temveč | se | hočemo ozreti na življenski ritem vrlega |
Stopica in melodija | se | morata ozirati na ritem in ga slediti, |
»O tem | se | bomo posvetovali z Damonom, katere |
Zdi | se | mi, da se še megleno spominjam, kako |
Zdi se mi, da | se | še megleno spominjam, kako je govoril |
kratke in dolge zloge, ter imenoval, če | se | prav spominjam, enega jamb, drugega |
enega jamb, drugega trohej ter med | seboj | prilagodil dolžine in kračine. |
kakor lepa ali nelepa melodija, če | se | namreč, kakor smo pravkar rekli, ravnata |
»Gotovo | se | morata ravnati po vsebini.« |
temveč iz tiste duševne naravnanosti, ki | se | kaže v resnično dobrem in lepem značaju.« |
kot umetnik pri nas ne ustvarja, da | se | našim bojevnikom, vzgojenim samo ob |
vplivov lepih umetniških del, kjer koli | se | bodo dotaknila njenih ušes in oči, |
hvali lepo, sprejme to v svojo dušo in | se | s tem hrani ter tako postane lep in |
Ko | se | mu zbudi razum, ga z veseljem pozdravi |
šele takrat ko smo dobro vedeli, da | se | črke, četudi jih je malo, v vsem, kar |
smo jih nehali prezirati - češ: zanje | se | nam ni treba mnogo meniti -, temveč |
ni treba mnogo meniti -, temveč smo | se | začeli prizadevati, da jih v malem |
malem in velikem dodobra spoznamo, ker | se | le tako lahko naučimo brati.« |
preziramo ne v malem ne v velikem, temveč | se | zavedamo, da vse to sodi k isti umetnosti |
»Ljudi, ki | se | temu idealu najbolj približajo, gotovo |
če gre samo za telesne napake, potem | se | utegne premagati in ga kljub temu vzljubiti.« |
sicer pa naj živi s tem, za katerega | se | poteguje, tako, da ne bo nikoli zbujal |
ne bo nikoli zbujal niti videza, da | se | tu dogaja kaj več; v nasprotnem primeru |
Končala | se | je tam, kjer se je morala končati: |
Končala se je tam, kjer | se | je morala končati: vse muzično se mora |
kjer se je morala končati: vse muzično | se | mora namreč končati v ljubezni do lepega.« |
»S tem | se | strinjam.« |
»Pijanosti bi | se | morali, to smo že rekli, vzdržati; |
najhujše in najnevarnejše bolezni, če | se | le malo odmaknejo od predpisanega načina |
»O tem | se | je moč že pri Homerju poučiti. |
nikoli postreženi z ribami - čeprav | se | bojujejo ob Helespontu - tudi ne s |
» | Se | strinjam.« |
če si hočejo ohraniti zdravo telo, | se | morajo odpovedati začimbam.« |
in bolezni v državi prekipijo, potem | se | odpro sodišča in bolnišnice, in uveljavita |
sodišča in bolnišnice, in uveljavita | se | pravniška in zdravniška veda, zlasti |
pravniška in zdravniška veda, zlasti če | se | jima svobodni z vnemo posvetijo.« |
sramotno vzgojo v neki državi, kakor če | se | obračajo na pomembne sodnike in zdravnike |
»Ali | se | ti ne zdi še sramotnejše,« |
vsakega čuta za lepoto še misli, da | se | lahko baha s tem, da je zmožen vsakega |
vsakega zločina, da pozna vse zvijače in | se | lahko zmuzne zaradi svoje okretnosti |
okretnosti skoz vsako luknjo, samo da | se | izogne kazni; in vse to zaradi nepomembnih |
z zdravstvom in najprej mučil s tem | sebe | , potem pa še mnoge druge.« |
ozdraviti; ne da bi si vzel za drugo čas, | se | je nenehoma zdravil in hudo trpel, |
zdravil in hudo trpel, kakor hitro | se | je oddaljil od navajenega načina življenja; |
in zategadelj nihče ne utegne, da bi | se | vse življenje zdravil in pri tem polagoma |
To | se | nam zdi - smešno! - |
za zdravilo, ki ga takoj izpije, da | se | reši bolezni, ali pa mu zdravnik pomaga |
podobno, potem mu bo hitro dejal, da | se | ne utegne ukvarjati s svojo boleznijo |
In s tem | se | poslovi od zdravnika, se vrne k načinu |
In s tem se poslovi od zdravnika, | se | vrne k načinu življenja, ki ga je vajen, |
izreka: kdor nima skrbi za življenje, naj | se | posveča kreposti!« |
»To bi | se | moral, po mojem mnenju, tudi prej!« |
»O tem | se | ne bomo z njim prepirali, raje si hočemo |
si hočemo sami priti na jasno, ali | se | mora bogatin posvečati kreposti, če |
tesarja in druge rokodelce pri delu, | se | pa da združiti s Fokilidovim napotilom.« |
drugo, ta pretirana skrb za telo, ki | se | ne omejuje samo na gimnastiko; saj |
premišljevanje in razglabljanje o samem | sebi | ; zmeraj se boji glavobola in omotičnih |
razglabljanje o samem sebi; zmeraj | se | boji glavobola in omotičnih napadov |
območju, ker ne bi bil v korist ne | sebi | ne državi.« |
Ker je bil Asklepij tak, sta | se | tudi njegova sinova, kakor veš, izkazala |
Gotovo | se | spominjaš, kako je eden od njih tudi |
človek pa po njunem mnenju ne koristi ne | sebi | ne drugim; za take ljudi ne sme biti |
tragedij in Pindar v nasprotju z nami, da | se | je dal Asklepij, Apolonov sin, za denar |
bi jih sprijenci lahko varali, ker v | sebi | nimajo podob o tem, kar poteka v sprijenih |
krivic, ki jih ne more v duši, kot | sebi | lastnih doživeti, temveč se mora z |
duši, kot sebi lastnih doživeti, temveč | se | mora z njimi kot zlom seznaniti mukoma |
ušesi in misli, da je zvit in pameten, | se | kaže, če občuje s sebi enakimi, pretkanega |
zvit in pameten, se kaže, če občuje s | sebi | enakimi, pretkanega in previdnega, |
enakimi, pretkanega in previdnega, ker | se | zmerom zgleduje po podobah v sebi; |
ker se zmerom zgleduje po podobah v | sebi | ; če pa se skuša zbližati z vrlimi in |
zmerom zgleduje po podobah v sebi; če pa | se | skuša zbližati z vrlimi in že starejšimi |
zbližati z vrlimi in že starejšimi možmi, | se | kaže naivnega in nezaupljivega ob nepravem |
ne pozna zdravega značaja in nima v | sebi | podobe o njem. |
občuje s slabimi kot z dobrimi ljudmi, | se | zdi sebi in drugim prej pameten kot |
slabimi kot z dobrimi ljudmi, se zdi | sebi | in drugim prej pameten kot naiven.« |
more hkrati spoznati kreposti in same | sebe | , krepost pa se pri pravilni vzgoji |
spoznati kreposti in same sebe, krepost pa | se | pri pravilni vzgoji počasi povzpne |
vzgoji počasi povzpne do spoznanja same | sebe | in izprijenosti. |
»To je najboljše za tiste, ki | se | jih tiče, kakor tudi za državo.« |
gimnastičnimi vajami in napori v zvezi z njimi | se | bo spoprijemal, ker mu je bolj pri |
pogum, kakor ozir na golo moč, v čemer | se | razločuje od atletov, ki jedo in se |
se razločuje od atletov, ki jedo in | se | vadijo samo zaradi telesne moči.« |
kakšnem duševnem stanju je človek, ki | se | vse življenje ukvarja samo z gimnastiko, |
»To tudi jaz opažam: kdor | se | zapiše samo gimnastiki, postane čezmerno |
gimnastiki, postane čezmerno divji, kdor | se | samo duhovno izobražuje, pa bolj mlahav, |
filozofske naravnanosti; če pustimo, da | se | prosto razvija, postane čezmerno mlahava, |
le‐tega razkraja in raztaplja, dokler | se | ne izcedi ves pogum in si ne izreže |
tako da iz neznatnega vzroka vzroji in | se | spet hitro pomiri. |
» | Se | strinjam.« |
»Kako pa, če goji mnogo gimnastike in | se | dobro hrani, za glasbo in filozofijo |
dobro hrani, za glasbo in filozofijo pa | se | ne zanima? |
Najprej | se | počuti telesno dobro, je zelo samozavesten |
če sedaj ničesar drugega ne dela in | se | nikoli ne posveča muzam? |
ne pozna znanstvenega raziskovanja, | se | nikoli ne udeležuje resnih pogovorov |
nikoli ne udeležuje resnih pogovorov in | se | ne zanima za duhovno izobrazbo, in |
ne zanima za duhovno izobrazbo, in | se | tako nikoli ne more zbuditi in izoblikovati, |
in izoblikovati, njegove zaznave pa | se | ne morejo nikoli prečistiti.« |
Jasno je, da | se | mora vse to uskladiti z našimi načeli |
»Najboljši kmetje so pač tisti, ki | se | najbolj razumejo na poljedelstvo?« |
vladarji najboljši čuvarji države, | se | morajo pač kar najbolj razumeti na |
»Odgovornega | se | čuti človek predvsem za to, kar ljubi?« |
življenskih dobah jih moramo opazovati, ali | se | držijo tega načela ali pa, v zaslepljenosti |
»Kaj nisi mnenja, da | se | ljudje ločijo od dobrega proti svoji |
Ali ne misliš: resnico imeti | se | pravi imeti to, kar je resnično?« |
»Od resnice | se | ločimo samo proti svoji volji.« |
»To | se | nam zgodi, kajne, samo, če nas kdo |
»Zdi | se | mi, da govorim kot tragik! |
Okradene imenujem tiste, ki | se | dado pregovoriti ali ki nekaj pozabijo, |
»Tudi to sem zdaj razumel; strinjam | se | s tabo.« |
najprej pozabijo na svoje prepričanje ali | se | dado prevarati; kdor ga ne pozabi in |
dado prevarati; kdor ga ne pozabi in | se | ne da prevarati, tega je treba izbrati, |
zlato v ognju in ugotovimo: kdo od njih | se | ne da preslepiti in ostane v vseh položajih |
položajih miren, dober varuh samega | sebe | in vzgoje, ki jo je bil užival, zmerom |
umirjen in harmoničen, skratka, mož | sebi | in državi v največjo korist. |
vladarjev in čuvarjev, načelno, ne da bi | se | spuščal v podrobnosti.« |
»Pridružujem | se | tvojemu mnenju.« |
prevaro iz feničanske zgodbe, nekaj, kar | se | je prej pogostokrat dogajalo, kakor |
če jim lahko verjamemo; v našem času | se | take stvari ne dogajajo, še več: ne |
dogajajo, še več: ne vem niti, ali | se | je stvar sploh kdaj lahko dogodila; |
»Zdi | se | mi, da obotavljaš z besedo,« |
»Nisi | se | brez vzroka obotavljal povedati te |
»Upravičeno | se | nisem,« |
ste si vsi v sorodu, rodite predvsem | sebi | podobne otroke; včasih pa se rodi zlatemu |
predvsem sebi podobne otroke; včasih pa | se | rodi zlatemu očetu srebrn sin in podobno |
dodeliti mesto, ki pripada njegovi naravi, | se | pravi, pahniti ga morajo med obrtnike |
pa otrok iz teh dveh stanov nosi v | sebi | zlato ali srebro, potem ga je treba |
Ali | se | ti zdi kako mogoče, da bi vladarji |
bodo bolj skrbeli za državo in za same | sebe | ; približno namreč razumem kaj misliš.« |
pokorni zakonom, zunanjim sovražnikom pa | se | postavili v bran, kadar bi jih - kakor |
»Zato | se | je treba vsestransko zavarovati, da |
hkrati pa jih tudi ne zapeljale, da bi | se | pregrešili pred drugimi državljani.« |
Hranijo | se | skupno in tudi živijo skupno, kakor |
imeti opravek z zlatom in srebrom, | se | ga dotikati, biti z njim pod isto streho, |
Tako bodo hkrati najbolje varovali | sebe | in državo. |
lastniki hiš, zemlje in denarja, bi | se | razvili v hišne posestnike in kmetovalce, |
zalezovali druge in bili sami zalezovani, bi | se | prebijali skozi vse življenje v mnogo |
sovražnikom in bi pripeljali na rob propada | sebe | in vso državo. |
»Kako bi | se | branil, ko bi ti kdo očital: ti tem |
svojega darujejo, sprejemajo goste pri | sebi | in imajo, kakor si pravkar poudaril, |
»Sprašuješ, kako naj | se | pred temi očitki branimo?« |
dopustili, da bi zemljo obdelovali, kakor bi | se | jim zdelo in kakor bi jih bila volja; |
ga uporabljali za delo le, kadar bi | se | jim zljubilo; tako bi lahko osrečili |
tem ti drugi niso tako pomembni: če | se | čevljarji krpači pokažejo nesposobne |
čevljarji krpači pokažejo nesposobne in | se | pri tem izdajajo za mojstre, ne da |
zakonov in države, ki to niso, temveč | se | le zdijo, da so, pa uničijo, kar gotovo |
Če | se | tako razvija ob dobri upravi vsa država, |
»Ali | se | strinjaš tudi z naslednjo mislijo, |
Ali | se | lončar, če obogati, še meni za svojo |
»Ali | se | poleni in zanemari?« |
»Tako smo spet, kakor | se | zdi, odkrili za čuvarje še neko drugo |
za vsako ceno morajo preprečiti, da | se | to skrivaj ne utihotapi v državo...« |
pomisli še to, dragi Sokrat: kako naj | se | naša država vojskuje, če nima denarja, |
vojskuje, če nima denarja, zlasti če | se | je prisiljena vojskovati z veliko in |
»Najprej: če pride do boja, | se | bodo vendar naši izurjeni vojščaki |
rokoborec, ki je zelo dobro izurjen, | se | vendar z lahkoto bori z dvema možema, |
»Tudi ne, če | se | navidezno umika in se vedno znova loteva |
»Tudi ne, če se navidezno umika in | se | vedno znova loteva z udarci tistega, |
vedno znova loteva z udarci tistega, ki | se | mu ravno približa, ter to ponavlja |
»In na rokoborbo | se | bogati nasploh še bolj razumejo in |
dovoljeno, dovoljeno pa je vam, če | se | torej odločite in greste kot zavezniki |
Ali misliš, da | se | bo tisti, ki to sliši, raje bojeval |
»če | se | bogastvo vseh drugih držav zbere v |
pri barbarih, naletiš pa na mnoge, ki | se | le zdijo tako močne ali še mnogo močnejše. |
ozemlja; drugemu, odvečnemu ozemlju | se | bodo odrekli.« |
čuvarji morajo slabotne otroke, ki | se | jim rodijo, predati drugim stanovom, |
ko izpolnjuje samo svojo nalogo, v | sebi | enoten in edinstven; in tako ostane |
enoten in edinstven; in tako ostane v | sebi | enotna in edinstvena tudi vsa država.« |
razumeli in poleg tega še drugo, česar | se | za zdaj še ne dotikamo, namreč možitev |
država na dobri poti, potem raste in | se | razvija kakor v krožnem toku. |
Kajti dobra vzgoja in izobrazba, če | se | zasidrata, razvijata sposobne in dobre |
morajo vztrajati pri tej vzgoji, da | se | jim nepredvidoma ne izpridi. |
Predvsem pa morajo paziti na to, da | se | jim v telesno in duhovno vzgojo ne |
Novosti v glasbi | se | je treba varovati, sicer je ogrožen |
»Da, nezakonitost | se | lahko z lahkoto in ne da bi kdo opazil, |
odstopanje od zakonov, ki vladajo v glasbi, | se | zdi vsem samo igra, in tako nihče ne |
»Škoda, ki nastaja, obstoji v tem, da | se | nezakonitost polagoma, korak za korakom, |
v šege in življenske navade; od tod | se | širi dalje in začne zastrupljati javno |
zastrupljati javno življenje; nato | se | loti zakonov in ustave, z veliko drznostjo, |
»Tako | se | mi zdi,« |
obnovijo tudi pravila dostojnosti, ki | se | zdijo sicer nepomembna in so jih njihovi |
»Toda to urejati z zakoni | se | mi zdi nesmiselno. |
Enako | se | namreč zmeraj rado združi z enakim, |
Ali | se | bomo odločili, da izdamo zakonske odločbe |
»In če | se | to ne zgodi,« |
»Res je, tako | se | godi takšnim bolnikom.« |
rezanje, ne zagovori in ne amuleti, če | se | ne odpovedo nezmernosti v pijači, jedeh |
»Vse prej kot mikavno; jeziti | se | namreč na nekoga, ki ti dobro svetuje, |
5. »Torej | se | tudi ne strinjaš, če podobno ravna |
prepovedujejo državljanom dotikati | se | ustave. |
velja in največje časti uživa tisti, ki | se | državi s tako slabo ustavo prilizuje |
državi s tako slabo ustavo prilizuje in | se | ji kaže ustrežljivega, njene želje |
»V tem ni razločka, zato | se | s takim ravnanjem ne strinjam.« |
ki sprejemajo takšna prilizovanja in | se | imajo za dobre državnike, ker jih množica |
»Ali | se | ti ne zdi mogoče, da mož, ki se ne |
»Ali se ti ne zdi mogoče, da mož, ki | se | ne razume na merjenje, in mu drugi, |
»Potem pa | se | ne jezi nanje! |
»da | se | pravi zakonodajalec ne sme ukvarjati |
strani predpisuje posameznik samemu | sebi | , z druge strani pa izhajajo iz splošne |
Na te stvari | se | mi ne razumemo in zato jih ne bomo, |
državi pravičnost in nepravičnost, v čem | se | druga od druge razločujeta in katera |
Brezbožno je, si rekel, če | se | človek z vsemi močmi ne zazvema za |
»Dobro, da si me spomnil na to; torej | se | moram po tem ravnati, toda tudi vi |
»Namreč: država, kakor smo jo zasnovali, | se | zdi v resnici modra.« |
Na upravljanje pa | se | razume tisti, ki ima znanje, in ne |
modro in sposobno, da upravlja samo | sebe | ?« |
»In tudi tedaj ne, če | se | razume na pridobivanje poljščin? |
»Sposobno, da | se | upravlja, in zares modro.« |
»Med vsemi poklici, ki | se | imenujejo po posebnem, zanje potrebnem |
katerega stanu, ki mu je pogum lasten, | se | imenuje vsa država pogumna, ne bo težko |
ali pogumno samo glede na stan, ki | se | zanjo bojuje in vojskuje.« |
ker ji je v njem na voljo moč, česar | se | je treba bati, kakor je to v vzgoji |
pripravijo na kar najboljši sprejem barve in | se | šele nato lotijo samega barvanja. |
Kaj | se | dogaja pri drugačnem postopku, pa veš; |
»Vem, da | se | barva ne izpere, blago pa je videti |
zakoniti predstavi o predmetih, ki | se | jih je treba in ki se jih ni treba |
predmetih, ki se jih je treba in ki | se | jih ni treba bati, imenujem in označujem |
»Sprejmi jo vsaj za pogum, kolikor | se | tiče države; imel boš prav. |
najprej obravnavati pravičnost, ne da bi | se | pred tem ukvarjali s preudarnostjo?« |
v nekem pogledu močnejši od samega | sebe | ; tako nekako razlagajo to lastnost, |
»Toda ali ni izraz: močnejši od samega | sebe | , nesmiselen? |
Kajti tisti, ki je močnejši od samega | sebe | , mora biti hkrati tudi slabši od samega |
mora biti hkrati tudi slabši od samega | sebe | , in kdor je slabši, je tudi močnejši |
slabši, je tudi močnejši od samega | sebe | . |
pravimo, da je človek močnejši od samega | sebe | , in ga hvalimo; če pa zaradi slabe |
človeku pravimo, da je slabši od samega | sebe | in da je razbrzdan.« |
»Tako | se | zdi.« |
»Ozri | se | zdaj na našo novo državo pa boš tudi |
rečemo o njej, da je močnejša od same | sebe | , če sicer govorimo o preudarnosti in |
»Strinjam | se | .« |
strasti in naslade, močnejša od same | sebe | , potem to lahko rečemo o naši državi.« |
imenujemo z vso pravico preudarnost: to | se | pravi soglasnost med slabšim in boljšim |
Pazi in potrudi | se | : morda jo prej zagledaš kakor jaz pa |
Toda prebiti | se | morava skozenj!« |
Glavkon, da smo ji na sledi; upam, da | se | nama ne bo izgubila.« |
Mi je pa nismo videli in | se | skorajda osmešili. |
Vedli smo | se | kakor ljudje, ki včasih nekaj iščejo, |
zahtevo in jo večkrat ponovili, kakor | se | boš spominjal, naj vsak posameznik |
da vsakdo opravlja svojo nalogo in | se | ne vmešava v vse mogoče stvari ali |
ena, namreč tista, ki tem daje moč, da | se | razvijejo in potem ostanejo nespremenjene, |
»Ko bi | se | sedaj morali odločiti, katera od teh |
zakonsko predpisani predstavi o tem, česar | se | je treba v resnici bati in česar ne, |
človek, ki kot tak opravlja svoje delo in | se | ne meša v vse mogoče posle.« |
»Preudari, ali | se | strinjaš tudi s to mislijo: vladarji |
»Seveda | se | strinjam.« |
zasledujejo še kake druge cilje poleg teh, da | se | nihče ne polašča tuje lastnine in da |
nihče ne polašča tuje lastnine in da | se | nikomur ne odvzame njegova lastnina?« |
»Pazi zdaj, ali | se | tudi v nadaljnjem strinjaš z mano. |
obogati in razširi svoje posle ali če | se | uveljavi s telesno močjo ali podobnim |
sprejmejo v stan bojevnikov, in dalje, če | se | hoče bojevnik povzpeti v stan vladarjev |
»O tem | se | še ne bomo dokončno odločili,« |
»Šele če | se | to stanje pokaže tudi pri posamičnih |
Če | se | to ne zgodi, moramo začeti na novo |
Če | se | tu srečamo z istim, potem je v redu; |
posamezniku naletimo na kaj drugega, potem | se | bomo znova vrnili k državi in jo še |
»To je prava pot; nje | se | bomo držali.« |
»Tako | se | pravičen mož glede pravičnosti v ničemer |
»Država | se | nam je zdela pravična zato, ker vsak |
preprosto vprašanje o duši: ali ima v | sebi | vse tri oblike ali ne?« |
»Zdi | se | mi,« |
Glavkon, da na to vprašanje, kakor | se | mi zdi, ne bomo mogli popolnoma točno |
»Ali | se | ne bi s tem zadovoljili? |
vsako od treh drugo dejavnost; z eno | se | učimo, z drugo se razvnemamo in s tretjo |
dejavnost; z eno se učimo, z drugo | se | razvnemamo in s tretjo zadovoljujemo |
» | Se | strinjam.« |
času in z istim svojim delom počiva in | se | giblje?« |
»Sporazumimo | se | še natančneje o tem, da ne pride pozneje |
glavo, poreče, da hkrati miruje in | se | giblje, potem taka trditev ni sprejemljiva; |
trditev ni sprejemljiva; glasiti bi | se | marveč morala: en človekov del počiva, |
morala: en človekov del počiva, drug | se | giblje, kajne?« |
»In tudi če bi | se | kdo še dalje šalil in duhovičil: vrtavke |
duhovičil: vrtavke hkrati stojijo in | se | gibljejo, če se s konico na enem mestu |
vrtavke hkrati stojijo in se gibljejo, če | se | s konico na enem mestu vrtijo, in isto |
isto velja tudi za druge predmete, ki | se | vrtijo na istem mestu - potem tudi |
niso isti deli, ki sočasno mirujejo in | se | gibljejo. |
Predmet ima marveč dele, ki | se | z njimi drži pokonci in se nikamor |
dele, ki se z njimi drži pokonci in | se | nikamor ne nagibljejo, in druge, ki |
nikamor ne nagibljejo, in druge, ki | se | v krogu vrtijo. |
Če | se | pokončni deli nagnejo na desno ali |
Če | se | pozneje pokaže, da stvar ni taka, potem |
privlačuje to, kar želi imeti, ali da je pri | sebi | sporazumna s tem, kar si želi pridobiti, |
željo po hladni pijači, ter mraz, da | se | nam zbudi želja po topli pijači? |
Ali | se | nadalje poveča žeja, če je mnogo tekočine |
žeja, če je mnogo tekočine na voljo, in | se | šele tedaj zbudi poželenje po veliki |
In ali si žeja sama po | sebi | nikoli ne želi drugega kakor to, k |
ima svoj po naravi določen objekt in | se | šele ob nastopu določenih okoliščin |
»Toda pri vseh predmetih, ki | se | nanašajo na druge, se nekaj določenega |
predmetih, ki se nanašajo na druge, | se | nekaj določenega nanaša na nekaj določenega, |
nekaj določenega, predmeti kot taki pa | se | zmeraj nanašajo na druge predmete kot |
Znanje samo po | sebi | je znanje o tistem, kar se da naučiti, |
samo po sebi je znanje o tistem, kar | se | da naučiti, ali na kar se znanje nanaša; |
tistem, kar se da naučiti, ali na kar | se | znanje nanaša; določeno znanje pa je |
»Ker | se | torej to znanje nanaša na nekaj določenega, |
Upam, da zdaj razumeš: vsak predmet, ki | se | nanaša na drugega, sodi kot tak samo |
predmeti takšni kakor predmet, na katerega | se | nanašajo, da je znanost o zdravju in |
In nasledek tega je, da | se | ne imenuje več kratko malo znanost, |
»Zdaj razumem in | se | strinjam s tabo.« |
»Kar pa | se | tiče žeje, je tudi le‐ta to, kar je, |
»Vendar pa | se | dogaja, da je človek žejen in kljub |
»Zdi | se | mi, da bi moglo biti tako.« |
»Tako | se | zdi.« |
katerim ljubi, strada, trpi žejo in | se | predaja drugim poželenjem, nerazumski, |
Ali pa | se | sklada z enim od teh dveh?« |
ogleda, hkrati pa tudi odpor, obrnil | se | je vstran, nekaj časa se je bojeval |
odpor, obrnil se je vstran, nekaj časa | se | je bojeval s samim seboj in si zakrival |
vstran, nekaj časa se je bojeval s samim | seboj | in si zakrival obraz, nato pa ga je |
stekel k truplom in vzkliknil: Naužijte | se | zdaj, nesrečne oči, lepega pogleda!« |
»da | se | volja včasih bojuje s poželenji kot |
»da kdo samega | sebe | zmerja, če ga hočejo poželenja nakljub |
nakljub razumu v nekaj prisiliti, in | se | temu jezno upira. |
Podoba je, kakor da bi | se | dva nasprotnika napadala in bi volja |
Da pa bi | se | volja združila s poželenji in se postavila |
bi se volja združila s poželenji in | se | postavila po robu sklepu razuma, gotovo |
razuma, gotovo nisi nikoli opazil, ne pri | sebi | , ne pri drugih.« |
Njegova volja - to hočem povedati s tem - | se | ne da razvneti zoper tega.« |
»Če pa kdo misli, da | se | mu godi krivica, potem se razvname, |
misli, da se mu godi krivica, potem | se | razvname, razjezi in poteguje za to, |
razvname, razjezi in poteguje za to, kar | se | mu zdi pravično; rade volje prenaša |
Za plemenito | se | ne neha prej bojevati, dokler ne zmaga |
razum - kakor pastir psa - ne pokliče k | sebi | in ga pomiri.« |
»Da | se | nam volja kaže kot nasprotje tega, |
»Da, če | se | pokaže, da je samostojen poleg razuma, |
da je samostojen poleg razuma, kakor | se | je to pokazalo glede na poželenja.« |
Do razuma | se | nekateri sploh ne povzpnejo, večina |
navedeni Homerjev stih: Tu | se | udari po prsih in kara srce si nevoljen. |
»Če sta ta dela vzgojena in | se | v resnici naučita in si pridobita svoje |
Pri tem pazita, da | se | ta del ne nasičuje s tako imenovanimi |
imenovanimi čutnimi užitki, da ne raste in | se | ne krepi ob njih, pri tem pa pozabi |
zunanjimi sovražniki: razum svetuje, volja | se | bori, sledi vladarju in hrabro izpolnjuje |
žalosti ohrani neomajno vero v to, česar | se | je treba bati in česar se ni treba |
to, česar se je treba bati in česar | se | ni treba bati, kakor ga to uči razum.« |
prijateljski drug do drugega, pri katerem | se | vladajoči del sklada z deloma, ki jima |
v tem, da pripada oblast razumu, in | se | mu tadva zato ne upirata.« |
17. »Tako | se | je v celoti izpolnilo naše domnevno |
V tem, dragi Glavkon, | se | kaže pravičnost.« |
resnici, takšna je pravičnost, samo da | se | ne nanaša na ustrezno zunanjo zaposlitev |
to, kar mu pripada, obvladuje samega | sebe | , ureja dušo, ustvarja med njo in sabo |
preudaren in harmoničen in šele zdaj | se | loti dela, bodisi da je to pridobivanje |
ter samo pravičnost, ki v njima živi, | se | najbrž ne motimo.« |
En del | se | upira celotni duši, da bi ji zavladal, |
»Ustvarjati zdravje | se | pravi: vzpostavljati v telesu naravno |
razmerje med vladajočim in pokoravajočim | se | delom; povzročanje bolezni pa obstoji |
razmerja med vladajočim in pokoravajočim | se | delom duše, ustvarjanje nepravičnosti |
»Strinjam | se | .« |
si, koliko vrst grehote obstaja, če | se | sploh izplača o tem razpravljati!« |
visokega razgledišča, na katero smo | se | povzpeli, vidim, da ima krepost samo |
Če | se | med vladajočimi eden posebno odlikuje, |
vladajočimi eden posebno odlikuje, potem | se | imenuje kraljestvo; če je več takih, |
imenuje kraljestvo; če je več takih, pa | se | imenuje aristokratija.« |
ali če jih vlada več, nobeden od njih | se | ne dotika pomembnejših zakonov v državi, |
hotel po vrsti našteti tako, kakor | se | mi je zdelo, da so se druga iz druge |
našteti tako, kakor se mi je zdelo, da so | se | druga iz druge razvile, ko je Polemarh, |
za plašč na ramenih, ga potegnil k | sebi | , se sklonil in mu nekaj zašepetal, |
plašč na ramenih, ga potegnil k sebi, | se | sklonil in mu nekaj zašepetal, od česar |
»Ti pozabljaš, kakor | se | zdi, na svojo dolžnost in poskušaš |
spregovoriš o okoliščinah, v katerih naj | se | spočnejo otroci in vzgajajo novorojenčki, |
»Tudi jaz | se | pridružujem temu sklepu,« |
In jaz sem | se | že veselil, da sem končal s tem, in |
Ne zavedate | se | , kakšna kopica problemov stoji za vašo |
zanje in sem jih zato prešel, da bi | se | izognil težavam v zvezi z njimi.« |
»Mnogokaj | se | zdi tu še bolj dvomljivo kakor nekatere |
imeli za izvedljivo, in drugič, če | se | bo pokazalo za vseskozi izvedljivo, |
Zato | se | obotavljam, da bi se lotil tega vprašanja. |
Zato se obotavljam, da bi | se | lotil tega vprašanja. |
Bojim | se | , da ne bi moje besede izzvenele kot |
»Ne boj | se | ! |
Ko bi zaupal | sebi | , da res vem, kar hočem povedati, bi |
kočljivo in nezanesljivo; ne morda, da bi | se | bal, da bi se lahko osmešil - to bi |
nezanesljivo; ne morda, da bi se bal, da bi | se | lahko osmešil - to bi bilo otročje |
in povrhu gre za stvari, v katerih | se | človek ne bi smel motiti. |
zločin nekoga proti volji ubiti kakor | se | mu lagati o lepem, dobrem in zakonitem. |
In boljše je, da | se | tej nevarnosti človek izpostavi pred |
Glavkon | se | je nasmehnil in rekel: |
»No, lotiti | se | moram znova stvari, ki bi jih morda |
sposobne za druge stvari, samci pa | se | trudijo in sami skrbijo za čredo?« |
»Ozrimo | se | le na to, da so samice telesno šibkejše, |
»Potem | se | morajo v obojem izobraziti tudi žene, |
»Po tem, kar si rekel, | se | zdi, da je tako.« |
izvajati to, kar smo zdaj rekli, potem | se | bo marsikaj zdelo malce smešno, ker |
»In kaj | se | ti zdi pri tem najbolj smešno? |
Gotovo to, da bi | se | morale gole žene skupaj z moškimi v |
zgrbljenimi in vse prej kot lepimi starci, ki | se | v telovadnicah ukvarjajo z rokoborbo.« |
»Toda če smo to že rekli, potem | se | ne smemo bati posmeha dovtipnežev, |
bati posmeha dovtipnežev, pa najsi | se | spotikajo ob kar si že bodi: ob spremenjeno |
podsmehljivce, da nehajo s svojimi šalami in | se | zresnijo. |
Naj | se | samo spomnijo, da še ni dolgo tega, |
Ko so | se | potem najprej pri Krečanih, za njimi |
vsekakor boljše sleči obleko kakor | se | zavijati vanjo, potem se to ljudem |
obleko kakor se zavijati vanjo, potem | se | to ljudem ni zdelo več smešno, ker |
In pokazalo | se | je, da je norec, kdor ima za smešno |
4. »Po mojem mnenju | se | moramo najprej sporazumeti, ali je |
Če | se | bomo tako lotili zadeve, potem jo bomo |
nasprotnikov navedemo pomisleke proti samim | sebi | in ne oblegamo sovražnikove trdnjave |
»Strinjam | se | .« |
Glavkon, saj sploh ni potrebno, da | se | drugi borijo proti vama. |
Pri ustanavljanju svoje države sta | se | namreč razumela v tem, da v njej lahko |
’V tem sva | se | , mislim, sporazumela. |
sem že davno s strahom pričakoval in | se | zato tudi pomišljal, da bi se kakorkoli |
pričakoval in se zato tudi pomišljal, da bi | se | kakorkoli dotaknil postav o zakonu, |
»Resnično, stvar ni brez težav, kakor | se | mi zdi.« |
In poskusimo | se | izvleči iz tega vprašanja! |
Sporazumeli smo | se | torej, da različnim naravam pripadajo |
volji, zapadejo in so prepričani, da | se | ne prepirajo, temveč znanstveno razpravljajo, |
in potem le‐teh pretehtati, temveč | se | prepirajo samo o besedilu trditve, |
samo o besedilu trditve, pri čemer | se | razvije besedni boj namesto resne razprave.« |
»Tako | se | mnogim dogaja. |
»V takih okoliščinah bi | se | tudi lahko vprašali, ali imajo plešci |
In če | se | odločimo, da sta njihovi naravi različni, |
5. »Če | se | torej pokaže,« |
Če pa | se | pokaže, da obstaja različnost v tem, |
drug pa nesposoben zategadelj, ker | se | nekdo nečesa lahko nauči, drug pa težko? |
ne more zapomniti niti tistega, kar | se | je naučil, pa če vloži v to še toliko |
»Tako | se | v krogu vračamo k naši prejšnji trditvi |
»Tako | se | zdi.« |
»O tem, da je tudi najboljša, pa | se | moramo šele zediniti.« |
Drugim dejavnostim | se | morajo odpovedati. |
Mož pa, ki | se | posmehuje golim ženam, ki jim gre pri |
smeha in po vsem videzu ne ve, čemu | se | smeje in kaj dela. |
»In vendar | se | ti bo zdel majhen, brž ko boš videl |
»Na ta zakon in na prejšnje zakone | se | navezuje tale.« |
»Vidim, da | se | poskušaš izmuzniti. |
premišljevati, ali so uresničljive ali ne, da | se | ne bi utrudili; to kar si želijo, si |
si predstavljajo kot že uresničeno, | se | popolnoma po tem ravnajo in si z zadovoljstvom |
Tudi jaz sem | se | polenil in zato mislim odložiti vprašanje |
zase, živijo zdaj stalno skupaj; skupno | se | udeležujejo vaj v rokoborbi, skupno |
udeležujejo vaj v rokoborbi, skupno | se | izobražujejo tudi v vsem drugem, in |
nekateri med njimi posebno dobri in | se | temu ustrezno tudi posebno dobro obnesejo?« |
razmnoževanju tega ne upoštevaš, potem | se | ti poslabšata pasmi petelinov in psov, |
»Zato, ker | se | morajo (kakor zdravniki) razumeti na |
potrebujejo zdravil, temveč samo dieto, ki | se | ji rada podvržejo, zadostuje, mislim, |
Zdi | se | mi, da bodo morali naši vladarji, če |
»Zdi | se | mi, da bo ta pravica prišla do popolne |
pesniki pa za pesmi, vredne porok, ki | se | tu sklepajo. |
Število porok, ki naj | se | sklenejo, prepustimo vladarjem. |
9. »In mladim možem, ki | se | odlikujejo v miru in vojni, je treba |
» | Se | strinjam.« |
»Vsakič, ko | se | rodi otrok, ga prevzamejo za to določene |
nepristopnem in neznanem kraju, kakor | se | to spodobi.« |
obravnavajmo stvari po vrsti, kakor smo | se | namenili! |
vrednih še boljši in vrednejši, temveč | se | rodi v temi kot sad grde naslade.« |
»če | se | mož, še sposoben oploditve, spozabi |
Otrok, ki | se | rodi državi iz te zveze, velja za pankrta, |
Če pa | se | otrok kljub temu rodi, potem je treba |
»Toda vsakdo, ki | se | poroči, šteje vse otroke, ki se rodijo |
ki se poroči, šteje vse otroke, ki | se | rodijo med sedmim in desetim mesecem |
Tisti, ki | se | rodijo v času, ko njihovi očetje in |
Vsi ti | se | ne smejo, kakor sem rekel, med sabo |
»Morda začnemo s tem, da | se | sami vprašamo, kaj nam lahko velja |
cilj, ki ga z zakoni zasleduje, in kaj | se | nam zdi največje zlo. |
ljudi, če vsi državljani potem, potem ko | se | pokažejo ali izginejo določene stvari, |
»In ali ne prihaja to od tod, ker | se | besede kakor ’moj ‘ in ’ne moj ‘, prav |
tvoje vprašanje - s takim človekom | se | da država, ki je najbolje urejena, |
sta sreča ali nesreča tudi njeni, in | se | kot celota veseli ali žalosti.« |
»da | se | vrnemo k svoji državi in pogledamo, |
»In vsi | se | imenujejo državljane?« |
»In kako | se | imenujejo vladarji med sabo?« |
določbe samo sorodniška imena ali pa | se | raztezajo tudi na vse njihovo ravnanje, |
v ustih imena sorodnikov, ne bi pa | se | po tem ravnali.« |
zadene državljana sreča ali nesreča, | se | izmed vseh državljanov državljani naše |
občutku in v teh besedah, smo rekli, | se | izraža skupnost veselja in bolečine.« |
»Kot vzrok za to največje dobro | se | je pokazala skupnost žena in otrok |
si, kolikor je le mogoče, delijo med | seboj | žalost in veselje. |
tudi v tem so naši predpisi dobri: če | se | nekdo razjezi na drugega, takoj na |
takoj na njem poteši svojo jezo in | se | ne spušča v večje prepire.« |
»Če | se | čuvarji ne prepirajo drug z drugim, |
čuvarji ne prepirajo drug z drugim, potem | se | tudi ni bati, da bi se drugi državljani |
drugim, potem se tudi ni bati, da bi | se | drugi državljani prepirali z njimi |
državljani prepirali z njimi ali med | seboj | .« |
in s stroški za vzdrževanje hiše, ko | se | ljudje zadolžujejo, tajijo dolgove, |
» | Se | spominjaš, da nam je v prejšnjem pogovoru |
Takrat smo rekli, da | se | bomo ob priložnosti povrnili k temu |
»Spominjam | se | .« |
Če | se | nam zdi življenje čuvarjev mnogo boljše |
»Potemtakem | se | mi zdi prav, da zdaj navedem svoje |
mnenju najlepšega življenja in naj | se | ne poskuša s svojim vplivom polastiti |
»Ti | se | torej strinjaš z opisano skupnostjo |
zadeva vzgojo in otroke, kakor kar | se | tiče varstva drugih državljanov? |
» | Se | strinjam.« |
»Glede tega, kako naj | se | vojskujejo, je najbrž vse jasno.« |
Otroci naj pri vsem, kar | se | v vojni dogaja, pomagajo in očetom |
pomagajo in ga opazujejo pri delu, preden | se | sami lotijo obrti.« |
»Tudi | se | vsako bitje bojuje posebno hrabro, |
»toda ali naj | se | po tvojem mnenju prihodnji vojščaki |
»Toda če naj | se | že izpostavljajo nevarnostim, potem |
potem vsekakor takšnim, iz katerih | se | bodo vrnili - če jim bo sreča naklonjena |
»Ali | se | ti zdi zdaj nepomembno in nevredno |
»Tako | se | spodobi.« |
posajati na konje in jih potem, ko | se | naučijo jahati, kot gledalce voditi |
opazujejo svoje prihodnje poklicno delo in | se | v nevarnosti skupaj z nadzorniki, ki |
»Toda kako naj | se | ravnajo naši bojevniki v vojni?« sem |
»Kdor | se | da živ ujeti sovražnikom, tega jim |
»Kdor pa | se | odlikuje in uveljavi, tega naj še na |
»Toda s tem | se | gotovo ne boš strinjal.« |
ga hoče ta poljubiti, zavrniti; tako | se | bo - bodisi da čuti nagnjenje do fantov |
15. »Tudi Homerju | se | zdijo takšne počastitve mladih bojevnikov |
pripoveduje, da je dobil Ajant, ki | se | je odlikoval v boju, za nagrado imeniten |
»in možem, ki | se | pokažejo junake, izkazovali časti pri |
In potem | se | bomo ravnali po njegovi zapovedi.« |
ali iz kakšnih drugih vzrokov, pa so | se | v življenju posebno odlikovali.« |
Se | ti zdi prav, da grške države Grke zasužnjujejo? | |
boljše, ko bi bilo to prepovedano in bi | se | države navadile prizanašati Grkom in |
Potem bi | se | bolj obračali proti barbarom in se |
se bolj obračali proti barbarom in | se | vzdrževali bojev med sabo.« |
za strahopetce ustrezna pretveza, da | se | izmikajo boju s sovražnikom, trdeč, |
da že opravljajo svojo dolžnost, če | se | sklanjajo nad mrtvimi? |
in pustil za sabo samo to, s čimer | se | je boril? |
Takšni ljudje | se | v ničemer ne razločujejo od psov, ki |
ničemer ne razločujejo od psov, ki | se | jezijo na kamne, ki jih zadevajo, a |
jezijo na kamne, ki jih zadevajo, a | se | ne zmenijo za tiste, ki kamne mečejo.« |
»Potemtakem | se | je treba odpovedati ropanju mrličev |
Saj | se | je bati, da bi lahko veljalo za skrunitev |
»Če | se | torej Grki bojujejo proti barbarom, |
In narobe: če | se | bojujejo Grki z Grki, moramo reči, |
»Strinjam | se | s tabo.« |
miselnosti je pri obeh straneh, saj | se | sicer ne bi drznili pustošiti svoje |
»Strinjam | se | . |
govoriti, ne boš nikoli prišel, kakor | se | zdi, na vprašanje, ki si ga odložil, |
dodajam, česar ti nisi rekel, namreč da bi | se | tudi v vojni dobro obnesla, ker bojevniki |
puščali drug drugega na cedilu; vsi | se | namreč dobro poznajo in so si med seboj |
se namreč dobro poznajo in so si med | seboj | bratje, očetje in sinovi. |
Tudi to, da bi | se | vojnega pohoda udeleževale ženske, |
nadaljnjih, ki bi jih država imela, če bi | se | ustanovila, ne razpravljajmo več o |
ne razpravljajmo več o tem, temveč | se | raje poskušajmo prepričati, ali jo |
najmočnejši in najnevarnejši val, čeprav sem | se | komaj rešil prvih dveh. |
razumel moje obotavljanje in strah, da | se | lotim tako kočljivega razpravljanja |
»Čim dalje tako govoriš, tolikanj teže | se | nam boš izmuznil. |
Če je tako, potem | se | moramo najprej spomniti, da nas je |
odkrili bistvo pravičnosti, zahtevali, da | se | pravičen človek v ničemer ne razločuje |
Ali pa | se | bomo zadovoljili s tem, da se ji čimbolj |
Ali pa se bomo zadovoljili s tem, da | se | ji čimbolj približa in ima z njo v |
dognati bistvo pravičnosti same po | sebi | in lastnosti dovršeno pravičnega moža, |
»Ali | se | da nekaj natanko tako izvesti, kakor |
oddaljena kakor beseda, tudi tam, kjer | se | zdi, da ni tako? |
Se | strinjaš s tem ali ne?« | |
»Strinjam | se | .« |
»Potem ne zahtevaj od mene dokaza, da | se | dado vsa dognanja naše razprave v celoti |
pač pa imejmo, če najdemo državo, ki | se | najbolj približuje naši podobi, za |
»Strinjam | se | .« |
filozofi ne postanejo kralji in če | se | današnji tako imenovani kralji in oblastniki |
eno in če ne bo množica tistih, ki | se | danes po svoji prirojeni nagnjenosti |
orožje, z vso silo planili nate in | se | brezobzirno znesli nad tabo. |
jih ne boš znal z dokazi zavrniti in | se | jih ubraniti, potem te za kazen čaka |
Če | se | hočeva izogniti napadalcev, ki si jih |
je govor in kakšni ljudje so to, da | se | jim drzneva izročiti oblast. |
Ko bo to jasno, potem | se | bo moč braniti s tem, da pokaževa, |
države, medtem ko je za drugo boljše, da | se | ne ukvarjajo s filozofijo in vodstvom |
filozofijo in vodstvom države, temveč | se | podredijo vladajočim.« |
Morda | se | nama posreči ustrezna obrazložitev.« |
»ker | se | sam morda tega ne spominjaš več: če |
Vsi | se | jim zdijo vredni truda in ljubezni. |
Ta | se | vam zdi mikaven, čeprav je toponos; |
mikaven, čeprav je toponos; pri drugem | se | vam zdi krivi nos kraljevski; nos tretjega, |
za zaljubljence in njihovo ravnanje, | se | strinjam s tem zaradi nadaljnega poteka |
Pod to ali ono pretvezo | se | jim zdi vsako vino imenitno.« |
Če ne morejo biti vojskovodje, | se | zadovoljijo tudi z majhnim oddelkom. |
»Kdor | se | torej z odporom uči, zlasti v mladosti, |
pa, ki rad pokusi vsako znanost, ki | se | z veseljem uči in ni nikoli tega sit, |
opazujejo, so po tvojem filozofi, ker | se | želijo nekaj naučiti; prav tako tisti, |
Mislim tu ljudi, ki | se | gotovo na svojo pobudo ne udeležujejo |
Ti pa | se | boš, mislim, strinjal z mojim pojasnilom.« |
pojme: vsak zase je enota; toda ker | se | v zvezi z dejanji, stvarmi in drugimi |
stvarmi in drugimi pojavljajo povsod, | se | zdi, da je vsak zase mnoštvo.« |
»Tisti pa, ki | se | lahko približajo lepoti in jo lahko |
človek, ki veruje v lepoto samo po | sebi | in jo lahko kakor tudi stvari, ki so |
»Kaj pa potem, če bi | se | mož, ki mu prisojamo samo domnevanja, |
mnogostranska razprava bi nam samo potrdila, da | se | da resnično spoznati to, kar resnično |
»Znanje | se | torej nanaša na obstoječe, s tem da |
»Znanje | se | nanaša na to, kar obstaja, njegov namen |
Nanje | se | ne more nanašati ne znanje ne neznanje, |
»Zdaj | se | je pokazalo, da je ta vmesni člen domnevanje.« |
poštenjak, ki ne veruje v lepoto samo na | sebi | in ne v nespremenljivo idejo lepega, |
»In pred tem smo | se | sporazumeli v tem, da mora biti to, |
tudi tu v sredini, zajema predmete, ki | se | v sredini nestalno, sem in tja, premikajo.« |
»Da, o tem smo | se | sporazumeli.« |
večno nespremenljive pojme same po | sebi | ? |
seveda cenijo in ljubijo te predmete, ki | se | nanje nanaša njihovo spoznanje, kakor |
Spomnimo | se | samo svoje prejšnje trditve, po kateri |
Se | bodo morda jezili na nas, če jih tako | |
»Ne bodo | se | , če me bodo poslušali. |
Človek | se | namreč nikoli ne sme jeziti na resnico.« |
»Tako | se | zdi,« |
in nespremenljivo, vtem ko drugi, ki | se | izgubljajo v mnoštvu in raznoličnosti |
stvari, niso filozofi - če je to tako, | se | vprašamo, kdo naj vodi državo: ti ali |
kakor slikarji prapodobe resnice; ki | se | ne morejo nanjo opirati in je tudi |
»Pri Zevsu, ne razločujejo | se | mnogo od slepcev!« |
»Zato | se | mi zdi primerno, da pretresemo, kako |
»Najprej | se | moramo seznaniti, kakor smo to že rekli |
Če | se | zedinimo v tej točki, potem se bomo, |
Če se zedinimo v tej točki, potem | se | bomo, tako mislim, sporazumeli v tem, |
»In kako | se | naj sporazumemo?« |
»Vsekakor | se | strinjamo, da filozofi nenehoma težijo |
spoznanjem tega, kar večno obstaja, kar | se | ne spreminja, kar ni nastalo in ne |
»Zdi | se | , da je tako.« |
»Samo zdi | se | , prijatelj? |
» | Se | strinjam.« |
Manj kakor vsakemu drugemu | se | mu zdi vredno potegovati se za cilj, |
drugemu se mu zdi vredno potegovati | se | za cilj, ki je temelj lova za denarjem.« |
razgledanost v vseh časih in v vsem, kar je, | se | mora zdeti človeško življenje nepomembno.« |
»Takemu človeku | se | potemtakem tudi smrt ne bo zdela strašna.« |
»Ali | se | lahko ali težko uči. |
»In če | se | tega, kar se uči, ne zapomni, temveč |
»In če se tega, kar | se | uči, ne zapomni, temveč vse pozabi, |
»Človek, ki | se | brezuspešno trudi, začne na koncu nujno |
trudi, začne na koncu nujno sovražiti | sebe | in vse svoje delo.« |
»Samo po | sebi | umevno.« |
naravo; takšna duša bo brez truda sama od | sebe | našla pot k temu, kar je, in k njegovi |
»Tako smo - mislim, da | se | strinjaš - zapovrstjo našteli vse lastnosti, |
nima že po naravi dobrega spomina, če | se | ne uči lahko, če ni plemenit, prijeten |
Nasploh | se | namreč poslušalcem takšnega tvojega |
pritrdilne odgovore preudarno pretreseš, | se | pokaže, da izhaja iz njih kot rezultat |
dejanja dokazujejo, da so ljudje, ki | se | ukvarjajo s filozofijo ne le v mladosti, |
ukvarjajo s filozofijo ne le v mladosti, ko | se | splošno izobražujejo, temveč tudi pozneje, |
»Kako | se | to sklada s trditvijo, da zlo ne bo |
4. »Le norčuj | se | zdaj, ko si me zapletel v to težavno |
Zamisli si, da | se | na eni ali več ladjah dogaja tole : |
Pri tem pa | se | nobeden od njih ni učil krmarjenja, |
Vsi trdijo, da | se | krmarjenja sploh ni mogoče učiti, in |
ladji, razpolagajo z njo, pijejo in | se | gostijo ter jadrajo tako, kakor je |
Tistega, ki | se | pokaže spretnega pri prepričevanju |
Pri tem niti ne vedo, da | se | mora resničen krmar ukvarjati z letom |
takšne razmere, tam velja mornarjem, ki | se | vozijo na teh ladjah, pravi krmar za |
primere ni treba pojasnjevati: države | se | nasproti pravemu filozofu vedejo prav |
»Če | se | potemtakem kdo čudi, da filozofi v |
bogatašev‘ ; kdor si je te besede izmislil, | se | je zmotil; pravilno se glasijo takole: |
besede izmislil, se je zmotil; pravilno | se | glasijo takole: kdor je bolan, najsi |
ki čuti potrebo, da bi ga kdo vodil, | se | mora napotiti k vratom tistega, ki |
mora napotiti k vratom tistega, ki | se | razume na vodstvo; zato vladar, če |
Tako | se | tudi ti ne moreš zmotiti, če današnje |
slab glas tisti ljudje, ki trdijo, da | se | sami z njo ukvarjajo, in ki nanje misli |
filozofije, ko pravi, da večina tistih, ki | se | posvečajo filozofiji, ni nič prida, |
»Potem | se | spomnimo vsi, ki tu govorimo in poslušamo, |
Kot prvo smo omenili, če | se | spomniš, resnico, ki ji mora tak človek |
znanja, da je njegovo bistvo v tem, da | se | bori za to, kar res obstaja, in se |
se bori za to, kar res obstaja, in | se | ne ustavlja pri številnih posamičnih |
pomočjo najde vstop v resnični svet, | se | združi z njim in iz te združitve se |
se združi z njim in iz te združitve | se | mu rodita razumnost in resnica; tako |
in resničnega življenja, uspeva in | se | reši porodnih bolečin, prej pa ne.« |
»Temveč zdravo in pravično mišljenje, ki | se | mu potem pridruži tudi preudarnost.« |
Saj | se | spominjaš, da sem sodijo pogum, velikodušnost, |
»za vzroki: zakaj | se | večina ljudi s takimi naravnimi lastnostmi |
naravnimi lastnostmi izpridi, medtem ko | se | le manjšina temu izogne, ki potem sicer |
slepo posnemajo lastnosti filozofov in | se | vrivajo v njihov poklic, čeprav ni |
postavljamo pravim filozofom, redki in | se | le posamično pojavljajo. |
potem ti bo vse jasno, in moja trditev | se | ti ne bo zdela neverjetna.« |
»Potemtakem | se | ne da zanikati: plemenita narava trpi |
»Strinjam | se | s tabo.« |
jo opisali, deležna ustrezne vzgoje, | se | nujno uspešno razvija in si prisvoji |
poganja korenin v primernih tleh, potem | se | izrodi v nasprotje, če ji kdo izmed |
»In kdaj | se | to dogaja?« |
sliši, jo odplavita in potegneta za | seboj | . |
lepo in grdo kakor vsi drugi, poteguje | se | za iste stvari kot ti in postane tak, |
»Temu | se | ne more izogniti, dragi Sokrat.« |
učitelji in kateri zasebni vplivi pa | se | lahko temu upro in pri tem celo zmagajo?« |
današnji državi zdravega in dobrega, za to | se | je treba - tako lahko upravičeno rečemo |
študiral njene gone in lastnosti - kako | se | ji lahko približa, kako jo sme prijeti, |
kakšnih okoliščinah daje glasove od | sebe | in s katerimi glasovi jo kdo lahko |
razdraži; prav tako, kakor ko bi to kdo, ki | se | z vsem tem v stiku z živaljo v teku |
Ravna | se | le po živali: kar je njej prijetno, |
Se | ti ne zdi?« | |
»In ali | se | , po tvojem mnenju, razločuje od njega |
tisti mož, ki vidi modrost v tem, da | se | seznani z razpoloženji in nagnjenji |
zbrane na ljudskih sestankih, pa najsi | se | le‐ta tičejo slikarstva, glasbe ali |
nastopa pred množico kot pesnik ali | se | pred njo razkazuje s svojimi storitvami |
imenovano diomedsko nujnost, neogibnost, da | se | v vsem prilagodi volji množice. |
8. »Premisli vse to in | se | pri tem spomni naše trditve: ni si |
doumela in priznala lepoto samo po | sebi | v nasprotju s posamičnimi lepimi stvarmi |
»Torej mora množica vse, ki | se | ukvarjajo s filozofijo, nujno grajati?« |
tudi tisti posamezniki (sofisti), ki | se | družijo z množico v želji, da ji ugajajo?« |
okoliščinah ostane filozof zvest samemu | sebi | ! |
»Torej | se | tak človek že med otroki v vsem odlikuje, |
»Kako | se | tudi ne bi!« |
»In ko | se | postara, ga poskušajo - tako mislim |
vnaprej z njegovim poznejšim vplivom in | se | prilizujejo njegovi poznejši oblasti.« |
»Tako | se | ponavadi dogaja.« |
Se | ne zdi v svoji nečimrni puhlosti in | |
potrebuješ, pridobiš pa si jo lahko, če | se | boš zanjo nesebično trudil - ali misliš, |
sorodnosti s filozofijo poslušal te besede, | se | dal pregovoriti in se začel posvečati |
poslušal te besede, se dal pregovoriti in | se | začel posvečati filozofiji, kaj bi |
same filozofske lastnosti krive, da | se | izneveri svojemu pravemu poklicu, seveda |
z najdragocenejšimi lastnostmi, če | se | hočejo posvetiti zvišenim nalogam. |
brez težave in na tako različne načine | se | lahko izprevržejo! |
Zapuščeni in osiroteli filozofiji pa | se | začnejo približevati drugi ljudje, |
filozofije, ko pravijo: s filozofijo | se | ukvarjajo ljudje, ki niso nič prida |
z veseljem zapustijo svojo obrt in | se | zatečejo v filozofijo, tako kakor iščejo |
»Ali misliš, da | se | ti ljudje v čemer koli razločujejo |
kratkim odpuščen iz zapora, zdaj pa | se | sveže okopan obleče v novo oblačilo, |
sveže okopan obleče v novo oblačilo, | se | nališpa kot ženin in se hoče poročiti |
novo oblačilo, se nališpa kot ženin in | se | hoče poročiti s hčerko svojega mojstra, |
ki niso vredni višje izobrazbe, pa | se | vendar približajo filozofiji in z njo |
10. »Število tistih, ki so vredni, da | se | povežejo s filozofijo, dragi Adeimant, |
zapeljivcev, deloma pa veliki duhovi, ki | se | rodijo v majhni državi, pa se čutijo |
duhovi, ki se rodijo v majhni državi, pa | se | čutijo zvišeni nad temi malimi razmerami |
Včasih | se | zatečejo v filozofijo tudi ljudje drugih |
Lahko pa | se | komu zgodi tudi tako, kakor se je našemu |
Lahko pa se komu zgodi tudi tako, kakor | se | je našemu prijatelju Teagu, namreč |
našemu prijatelju Teagu, namreč da | se | čuti kakor z uzdo privezan na filozofijo. |
Teages ima namreč vse pogoje, da | se | odtuji filozofiji, toda bolehnost, |
strani spoznali besnost množice, so | se | prepričali, da nihče ne more opraviti |
in pri tem noče sam propasti; vsakdo | se | marveč počuti tako, kakor da bi zašel |
noče z njimi delati krivic, ne more pa | se | vsem zverem upreti, ga le‐te raztrgajo, |
Kdor vse to preudarno premisli, | se | skromno umakne v ozadje in se omeji |
premisli, se skromno umakne v ozadje in | se | omeji na svoje poklicno delo. |
Kakor | se | človek ob viharju izogne prahu in dežju, |
življenje poteka v poštenosti in da | se | bo od njega poslovil, ko pride čas, |
več dosegel in ne bi koristil samo | sebi | , temveč vsej državi.« |
»Saj | se | ravno nad tem pritožujem, da nobena |
Zato | se | njihova narava tudi nenehoma spreminja |
posejano v tujo zemljo, svojo naravo in | se | neogibno prilagodi naravi tal, tako |
popolnosti ustreza njenemu bistvu, potem | se | pokaže, da so ta narava in njene lastnosti |
»Motiš | se | . |
O moji pripravljenosti | se | boš lahko takoj prepričal. |
samo, s kakšno vnemo in nevarnostjo | se | lotevam stvari, če trdim: država se |
se lotevam stvari, če trdim: država | se | mora filozofije lotiti popolnoma drugače, |
filozofije lotiti popolnoma drugače, kakor | se | to zdaj dogaja.« |
»Mladi ljudje, ki | se | zanimajo za filozofijo, se začno z |
ljudje, ki se zanimajo za filozofijo, | se | začno z njo ukvarjati kot dečki, preden |
začno z njo ukvarjati kot dečki, preden | se | posvetijo domačemu ali poklicnemu delu, |
posvetijo domačemu ali poklicnemu delu, in | se | pri tem lotevajo najtežjih poglavij, |
Če | se | jim potem znova približajo - na pobudo |
znova približajo - na pobudo ljudi, ki | se | zanimajo za filozofijo -, se jim zdi |
ljudi, ki se zanimajo za filozofijo -, | se | jim zdi že mnogo, če poslušajo filozofska |
pozornost je treba posvečati telesu, dokler | se | razvija in krepi. |
priložnostnih zaposlitev - živeti samo zase in | se | posvečati samo filozofiji. |
»Toda večina tvojih poslušalcev | se | ti bo še z večjo vnemo postavila po |
razprtije med menoj in Trazimahom, ki sva | se | pravkar spoprijateljila, ne da bi si |
koristimo za prihodnje življenje, ko | se | bodo znova rodili in se udeleževali |
življenje, ko se bodo znova rodili in | se | udeleževali podobnih pogovorov.« |
večina ljudi ne verjame našim besedam, | se | ne smemo čuditi. |
Moža pa, ki bi | se | , kolikor mogoče v besedi in dejanju |
in plemenitih razprav, takšnih, ki | se | resno in z vsemi močmi trudijo, da |
prisiljeni, da začnejo skrbeti za državo in | se | ji posvečati; ali dokler bog ne vdahne |
Ne vidim nobenega vzroka za to, da | se | prvo ali drugo ne bi moglo zgoditi. |
lahko ljudje po pravici zasmehovali, da | se | ukvarjamo s praznimi slepili. |
»Če | se | je torej v davni preteklosti pokazala |
ki je zunaj našega območja, ali če | se | bo kdaj v prihodnosti občutila potreba, |
filozofi, potem je to trenutek, v katerem | se | je naša država uresničila, se uresničuje |
katerem se je naša država uresničila, | se | uresničuje ali se bo uresničila. |
država uresničila, se uresničuje ali | se | bo uresničila. |
Za to smo | se | pripravljeni odločno in utemeljeno |
filozofiji krivi tisti ljudje, ki so | se | vanjo nepoklicani od zunaj vrinili. |
dejanje in nehanje ljudi, ne utegne | se | z njimi prepirati in tudi ne gojiti |
Ali | se | ti zdi mogoče, da kdo ne bi posnemal |
»In če | se | , prisiljen, ne posveča samo svojemu |
samo svojemu izpopolnjevanju, temveč | se | obrača tudi na druge ljudi in jim vceplja |
naše trditve o filozofih resnične, ali | se | bo potem jezila nanje in še nadalje |
zanjo napravijo načrt slikarji, ki | se | zgledujejo pri božanstvu?« |
»Ne, ne bo | se | jezila. |
Kakor veš, | se | razločujejo od drugih ravno po tem, |
razločujejo od drugih ravno po tem, da | se | nočejo ukvarjati ne z državo ne s posameznikom, |
»In pri tem delu | se | ozirajo zmeraj znova na dve strani: |
razumnost in druge podobne vrline same po | sebi | , potem pa na le‐te, kakor so se izoblikovale |
po sebi, potem pa na le‐te, kakor so | se | izoblikovale v človeku. |
premešajo, ustvarijo človeški ideal, držeč | se | pri tem tistega, za kar je rekel Homer, |
Tisti torej, zaradi katerega so | se | takrat na nas jezili, ker smo mu hoteli |
In ali | se | bodo zdaj, ko bodo slišali podrobnejšo |
»Če so pametni, | se | bodo pomirili.« |
»Ali | se | bodo po vsem še dalje jezili na nas |
razlogov, nam bodo dali prav zato, ker | se | čutijo osramočene.« |
Ali pa more kdo pri tem dvomiti, da | se | lahko tudi kraljem in oblastnikom rodijo |
»Ali pa trditi, da potem, ko | se | rodijo, nujno propadejo? |
Da | se | le s težavo ohranijo, radi priznavamo. |
Dvomimo pa, da | se | v vsem času ne bi mogel prav noben |
poslušno državo, uresničil vse, kar | se | zdaj zdi neverjetno.« |
»Toda če bi | se | našemu stališču pridružili tudi drugi |
»Da so naši načrti, če bi | se | uresničili, najboljši, pa smo že prej |
nam preostane še vprašanje, česa naj | se | učijo in v čem naj se vadijo ti rešitelji |
vprašanje, česa naj se učijo in v čem naj | se | vadijo ti rešitelji države in v kateri |
države in v kateri starostni dobi naj | se | začno ukvarjati z učenjem in vajami.« |
»Nič ni pomagalo, da sem | se | najprej znal izogniti težavam, ki so |
Zdaj | se | je kljub temu pokazala potreba, da |
otrok je rešeno, znova, od začetka pa | se | moramo lotiti vprašanja vladarjev in |
Rekli smo, če | se | spominjaš, da morajo ljubiti domovino, |
spominjaš, da morajo ljubiti domovino, da | se | ne smejo izneveriti svojim načelom |
more, ga je treba izločiti; kdor pa | se | pri tem pokaže čistega kakor v ognju |
tam, kjer smo potem zavili v stran in | se | izognili globji obravnavi v strahu |
»dobro | se | spominjam.« |
»Takrat sem | se | pomišljal, dragi prijatelj, izgovoriti |
dragi prijatelj, izgovoriti to, kar sem | se | zdaj vendarle drznil izreči: najboljši |
Strinjam | se | .« |
združene v enem človeku; po navadi | se | javljajo posamično.« |
»Kdor | se | rad uči, ima dober spomin, hitro dojema, |
živel v miru, redu in varnosti, temveč | se | rad prepušča svoji živahni naravi, |
kakor da bi bili okoreli, tudi učijo | se | le s težavo, in če morajo duševno delati, |
» | Se | ti ne zdi, da je to težko dosegljivo?« |
16. »Gotovo | se | spominjaš, da smo dušo razdelili v |
»Ko | se | ne bi tega spominjal, ne bi zaslužil, |
»Ali | se | spominjaš tudi tega, kar je bilo pred |
»Nekateri so res površni in | se | hitro s čim zadovoljijo.« |
Saj je vendar smešno, da | se | trudimo pri razpravljanju o manj vrednih |
razpravljanju o najvišji stvari pa bi | se | odrekli največje natankosti.« |
Zadnje | se | mi zdi verjetnejše, kajti pogosto si |
Narobe pa | se | pri dobrem nihče ne zadovolji samo |
hoče dobro tudi v resnici imeti in | se | za videz sploh ne meni.« |
potemtakem teži za dobrim in stori vse, da | se | do njega dokoplje. |
Zdi | se | mi celo, da nihče ne more teh stvari |
takrat, ko bo imela za čuvarja moža, ki | se | bo na vse to dobro spoznal.« |
»Že davno sem opazil, da | se | ne boš zadovoljil s tem, kar o teh |
ko bi imel o stvareh, s katerimi sem | se | tako dolgo ukvarjal, tuja mnenja in |
»Toda ti veš, da so mnenja, ki | se | ne opirajo na znanje, brez vrednosti. |
pravo zadene brez resničnega znanja, | se | v ničemer ne razločuje od slepca, ki |
»Pri Zevsu, Sokrat, glej, da | se | zdaj tik pred ciljem spet ne poskušaš |
Bojim | se | , da bom za svojo dobro voljo žel posmeh. |
Za zdaj pa | se | boste morali zadovoljiti samo z obrestmi |
Toda najprej | se | moramo sporazumeti o naših prejšnjih |
govorimo o dobrem in lepem samem po | sebi | ter tako postavljamo tudi pri vsem |
tretjega, da sluh lahko posluša in da | se | glas lahko sliši ter da, če tega ne |
prvi ne bi mogel poslušati, drugi pa | se | ne bi mogel slišati?« |
videti in barve ostanejo nevidne, če | se | vsemu ne pridruži še nekaj tretjega, |
Prelil | se | je od sonca v oko.« |
je dobro ustvarilo kot podobo samega | sebe | : kar je dobro v svetu misli za razum |
Če | se | upira na stvari, ki jih obsevata resnica |
Če | se | obrača k stvarem, ki jim je primešan |
»Bojim | se | , da bom moral marsikaj preiti. |
posneti, kot čiste paslike, pri čemer | se | , izhajajoč iz golih domnev, ne vrača |
domnev, ne vrača k začetku, temveč | se | usmerja h končnemu cilju. |
nehipotetičnemu začetku, pri čemer | se | ne opira na paslike iz prvega pododdelka, |
Ti veš, da uporabljajo ljudje, ki | se | ukvarjajo z geometrijo, računanjem |
bili o njih popolnoma na jasnem, in | se | jim ne zdi potrebno, da bi o tem dajali |
potrebno, da bi o tem dajali račun | sebi | in drugim, ker so pojmi vsem razumljivi. |
Pri tem | se | ne vrača k prazvoku, ker ne more prek |
le‐te rabijo samo kot ’hipoteze‘, to | se | pravi kot izhodišča in oporišča. |
nehipotetičnega prazačetka vseh stvari, | se | zadrži ob njem in nato ob tem, kar |
ob tem, kar je od njega odvisno, da | se | potem spet spusti nizdol in nazaj h |
uporablja pomoči vidnega sveta, temveč | se | naslanja samo na ideje in v svetu idej |
razumsko in ne čutnozaznavno; ker pa | se | pri tem ne spuščajo do zadnjega vzroka, |
vzroka, temveč izhajajo samo iz hipotez, | se | po tvojem mnenju ne morejo dokopati |
potemtakem ne imenuješ metode ljudi, ki | se | ukvarjajo z geometrijo in podobnimi |
»Razumem in | se | z vsem strinjam.« |
mogoče umetniške izdelke, pri čemer | se | nekateri pogovarjajo, drugi molčijo.« |
»In ko bi | se | lahko drug z drugim pogovarjali, potem |
pomisli, kaj bi bilo z njimi, ko bi | se | osvobodili, odvrgli okovje in bi se |
se osvobodili, odvrgli okovje in bi | se | otresli nevednosti. |
Lahko bi | se | zgodilo samo to. |
Zato bi | se | hitro obrnil spet k stvarem, ki jih |
»Navaditi bi | se | moral, mislim, na svetlobo, če bi hotel |
»Jasno, polagoma bi | se | dokopal do tega spoznanja.« |
znanje in na sojetnike - kaj misliš, ali | se | ne bi čutil srečnega zaradi te spremembe |
čutil srečnega zaradi te spremembe in | se | mu ne bi smilili tisti, ki so še ostali |
Ali pa | se | mu bo godilo, kakor pravi Homer, da |
Ko bi | se | tak človek znova vrnil v podzemeljsko |
jetniki, čeprav so mu oči otopele in | se | mu bodo lahko šele po daljšem času |
po daljšem času navadile teme, ali | se | mu ne bi vsi smejali in rogali, ker |
mu ne bi vsi smejali in rogali, ker | se | je s svojega pohoda v gornji svet vrnil |
Rekli bi, da | se | splača taka pot. |
odpeljati v gornji svet, bi ga ubili, če bi | se | ga lahko polastili in bi to lahko storili.« |
spoznatna; če pa jo spoznaš, potem | se | pokaže, da je počelo vsega pravičnega |
»Strinjam | se | s tabo, kolikor stvar prav razumem.« |
bodi istih misli z mano tudi v tem in | se | ne čudi, da se ljudje, ki se povzpnejo |
z mano tudi v tem in se ne čudi, da | se | ljudje, ki se povzpnejo do sem, nočejo |
tem in se ne čudi, da se ljudje, ki | se | povzpnejo do sem, nočejo več ukvarjati |
»In ali | se | ti nadalje zdi čudno, če se kdo, ki |
»In ali se ti nadalje zdi čudno, če | se | kdo, ki stopi iz tega božanskega sveta |
bedni človeški svet, vede okorno in | se | zdi smešen? |
slep in nenavajen obdajajoče ga teme, | se | mora na sodišču ali kje drugje prepirati |
podobah, katerih sence so le‐te, in | se | boriti proti pogledom tistih ljudi, |
»To | se | mi ne zdi prav nič čudno.« |
Ko | se | potem prepriča, da je podobno tudi |
prepriča, da je podobno tudi z dušo, | se | nikoli ne začne nespametno smejati, |
iz nekega svetlejšega življenja in | se | še ni navadila teme, ali pa če morda |
takega življenja, imel za srečno, druga | se | mu bo smilila. |
In če bi | se | že hotel le‐tej posmehovati, potem |
bil ta smeh manj smešen, kakor če bi | se | posmehoval oni, ki prihaja iz svetlobe.« |
»Strinjam | se | .« |
Toda kakor | se | oči same ne morejo obrniti iz teme |
obrniti iz teme k svetlobi, temveč | se | mora hkrati obrniti vse telo, tako |
mora hkrati obrniti vse telo, tako | se | mora tudi ta organ, s katerim človek |
»Tako | se | zdi.« |
bolj kot vse drugo nekaj božanskega v | sebi | in nikoli ne izgubi svoje moči. |
»Če | se | tako naravnana narava že v otroških |
naslade in užitke, vlečejo k tlom, če | se | torej tega reši in obrne k resnici, |
tudi ne ljudje, ki jim dopuščamo, da | se | do smrti ukvarjajo z znanostjo; prvi |
trdnega življenskega cilja, po katerem bi | se | ravnali pri vseh svojih dejanjih v |
da prisilimo po naravi najboljše, da | se | posvetijo znanosti, ki smo jo malo |
jo malo prej imenovali najvišjo, to | se | pravi, da se naučijo gledati dobro |
imenovali najvišjo, to se pravi, da | se | naučijo gledati dobro in krenejo po |
»Da ostanejo tam in | se | več ne vrnejo k onim jetnikom ter si |
matice in kraljice v panjih - vladate | sebi | in državi. |
In tako ste | se | usposobili za delo tu in tam. |
stopiti v bivališča tistih spodaj, da | se | navadite skupaj z njimi gledati temo. |
Kakor hitro | se | boste navadili teme, boste videli mnogo |
Današnji vladarji | se | bojujejo drug z drugim za oblast, kakor |
pokorščino, ko bodo to slišali, in | se | , ko pride vrsta nanje, branili dela |
Če pa | se | v vodstvo države vštulijo berači in |
»In ljudje, ki | se | potegujejo za vladarske časti, ne smejo |
kakor pripovedujejo o junakih, ki so | se | povzpeli iz Hada med bogove.« |
na misel: ali nismo vendar rekli, da | se | morajo ti možje v mladosti skrbno uriti |
»Potemtakem | se | mora znanost, ki jo iščemo, raztezati |
»Gimnastika | se | ukvarja s tem, kar nastaja in kar propada. |
bila samo dopolnilo gimnastike, kakor | se | spominjam,« |
Kakor | se | mi zdi, so vse poklicne umetnosti bolj |
raziskave in znanosti, nekaj, česar | se | mora v temeljih vsakdo naučiti.« |
In ali ni tako, da | se | mora z njima ukvarjati vsaka znanost |
O | sebi | trdi, da je iznašel številke, razdelil |
»Po svojem bistvu sodi, kakor | se | zdi, k tistim znanostim, ki jih iščemo. |
»Če | se | pokaže, da gre za dva predmeta, potem |
tega dojel kot nekaj drugo v drugo | se | prelivajočega, temveč kot nekaj ločenega, |
»In tako | se | nam najprej postavlja vprašanje, kaj |
»Zdaj razumem in | se | strinjam.« |
dojame tudi njeno nasprotje, tako da | se | enica pojavlja kot enica in kot svoje |
in ga vpraša, kaj je enica sama po | sebi | . |
»Nauk o številih in računstvo | se | v celoti ukvarjata s števili.« |
Vojak | se | ju mora učiti zaradi razporejanja čet |
razporejanja čet in filozof spet zato, da | se | vzdigne nad svet nastajanja in lahko |
najvišje oblasti v državi prisiliti, da | se | posvetijo matematičnemu študiju in |
in ga ne gojijo samo laično, temveč | se | z njim ukvarjajo tako dolgo, dokler |
Matematiki naj | se | potemtakem ne posvečajo kot trgovci |
zaradi vojskovanja in zaradi duše, da | se | tako laže odvrnejo od sveta nastajanja |
opažam, kako prikladna in koristna je, če | se | z njo ukvarjamo zaradi spoznanja in |
Ti veš, da | se | poklicni matematiki odklonilno smejejo, |
pomnožujejo in pri tem skrbno pazijo, da | se | ne bi enica pokazala kot enota, temveč |
najmanjše podrobnosti enaka drugi, vsaka v | sebi | nedeljiva?‘ - |
potrebna, ker očitno sili dušo, da | se | s čistim mišljenjem približa čisti |
Ali | se | že opazil, da so ljudje, ki so po naravi |
Celo trdoglavci, ki | se | uče računstva in se vadijo v njem, |
trdoglavci, ki se uče računstva in | se | vadijo v njem, imajo od tega vsaj korist, |
njem, imajo od tega vsaj korist, da | se | jim bistri um in da začno hitreje dojemati.« |
vsem najnadarjenejšim dati možnost, da | se | v njej temeljito izobrazijo.« |
»S tem | se | strinjam.« |
»Kolikor | se | da uporabiti v vojski,« |
pohodih - je odločilnega pomena, ali | se | razumemo na geometrijo ali ne.« |
bilo rečeno, vse, kar prisili dušo, da | se | obrne tja, kjer vidi in spozna to, |
»Strinjam | se | .« |
pravem nasprotju z izrazjem ljudi, ki | se | z njo poklicno ukvarjajo.« |
»Tudi v tem | se | morava sporazumeti!« |
moramo v največji meri skrbeti za to, da | se | državljani te vzorne države za nobeno |
»in ki | se | tičejo vojskovanja, a tudi vseh drugih |
vseh drugih znanosti; saj vemo, kako | se | v vsem zelo razločuje tisti, ki se |
se v vsem zelo razločuje tisti, ki | se | je ukvarjal z geometrijo, od tistega, |
Kdor je tvojega mnenja, temu | se | utegnejo tvoje besede zdeti čudovite; |
ni nikoli ničesar o tem slišal, temu | se | bodo tvoje besede zdele brezpomembne; |
Premisli torej takoj, na koga | se | obračaš s svojimi besedami. |
Ali pa | se | ne obračaš na nobenega od njiju in |
najinem razpravljanju predvsem na samega | sebe | , pri čemer nikomur ne zameriš, če ravno |
in odgovarjam predvsem zaradi samega | sebe | .« |
»Zdaj pa | se | spet ozrimo nazaj! |
dimenziji obravnavati tretjo; ta pa | se | nanaša na kocko in na vse, kar ima |
Toda, Sokrat, ta znanost, kakor | se | zdi še ni odkrita.« |
pozornosti tem stvarem, poteka samo po | sebi | težavno raziskovanje brez zadostne |
bi ga v današnjih razmerah tisti, ki | se | ukvarjajo s to znanostjo, iz oholosti |
ocenila vso stvar in prevzela vodstvo, bi | se | ti uklonili in z vestnim povezanim |
privlačna; zato obstaja vsa možnost, da | se | razvije v samostojno raziskovalno panogo.« |
Domnevam namreč, da | se | bo razvila tudi tretja znanost, ki |
sem jo malo prej prešel, kakor hitro | se | bo zanjo zavzela država.« |
upognjeno glavo opazuje slike na stropu in | se | tako izobražuje, ti očitno misliš, |
hoče pri tem dojeti vidno stvar, potem | se | potem pri moji trditvi ničesar ne nauči. |
gleda ne navzgor ne navzdol, pa najsi | se | uči, ležeč na hrbtu, na kopnem ali |
Toda kako | se | je treba po tvojem učiti astronomije, |
jih imel za odlično delo, vendar bi | se | mu zdelo smešno, da bi jih resno študiral |
»Ali pa | se | ne bo isto zgodilo pravemu astronomu, |
in drugega do drugega večno enako in | se | niti najmanj ne spreminja, čeprav gre |
astronomijo; toda z nebesnimi pojavi | se | ne bomo ukvarjali, če mislimo s pravilnim |
morda lahko navedeš še kako znanost, ki | se | ti zdi primerna za naš namen?« |
»V tem trenutku | se | nobene ne spomnim.« |
»Toda kar | se | tiče gibanja, ne gre pri njem samo |
njih poizvedeli, kaj menijo o njej, in | se | poučili tudi o drugih vprašanjih. |
»Da | se | naši gojenci tudi v tej znanosti ne |
razmerja in tone, jih primerjajo in | se | s tem po nepotrebnem mučijo.« |
strunami, o njihovem oporekanju in bahanju, | se | odpovedujem prispodobi. |
iščejo številčna razmerja, ne da bi | se | povzpeli do resničnih problemov, namreč: |
»Tako | se | zdi.« |
»Tudi meni | se | zdi tako. |
to samo uvod v glavno melodijo, ki | se | je moramo šele naučiti. |
Prav tako | se | poskuša približati resničnemu bistvu |
resničnemu bistvu stvari tisti, ki | se | posveti dialektiki, pri čemer mu ne |
pride na sam vrh miselnega sveta, kakor | se | oni povzpne na cilj vidnega sveta.« |
»Strinjam | se | s tem,« |
Ker | se | teh vprašanj ne tiče samo naša sedanja |
tiče samo naša sedanja snov, temveč | se | bo treba k njim tudi sicer pogosto |
poti, mislim, nas vodijo tja, kjer | se | konča naše popotovanje in nas čaka |
lahko videl resnico, takšno, kakršna | se | kaže meni. |
budnem stanju ne morejo videti, ker | se | neomajno držijo podmen, ki jih ne morejo |
Le‐te | se | namreč ukvarjajo s stvarmi, ki so svetlejše |
Toda zdi | se | mi, da je pri možeh, ki razpravljajo |
pojmovno dojeti bistva stvari, kdor | sebi | in drugim ne more stvari dialektično |
velja tudi, kadar gre za dobro samo po | sebi | . |
drugega ločiti in pojmovno omejiti, kdor | se | ne zna kakor v boju prebiti skozi vse |
mogoče trditi, da pozna dobro samo po | sebi | ali sploh kako dobro, kvečjemu je mogoče |
in zapadel v popolno spanje, preden | se | bo tu na zemlji zbudil. |
»Ti | se | še spominjaš, koga smo pri naši prvi |
»Kako | se | ne bi!« |
Duše | se | namreč mnogo prej utrudijo pri umskem |
rečeno, zato neuspešna in necenjena, ker | se | z njo ukvarjajo ljudje, ki tega niso |
Njej | se | namreč ne smejo posvečati sprijeni, |
sme šepati njihovo veselje do dela, | se | pravi: ne smejo ga napol ljubiti, na |
To | se | dogaja takrat, če se navdušujejo za |
To se dogaja takrat, če | se | navdušujejo za telovadbo, lov in telesne |
telovadbo, lov in telesne napore, toda | se | neradi učijo, neradi sodelujejo pri |
učijo, neradi sodelujejo pri razpravah, | se | izogibajo raziskovalnega dela in sovražijo |
Šepa pa tudi delo tistih, ki | se | v svoji vnemi zaženejo v nasprotno |
namerno laž, torej sama le nerada laže in | se | jezi na laži drugih, nenamerne laži |
če jo zasačijo v nevednosti, temveč | se | kot svinja zadovoljno valja v blatu |
»Vseh teh napak | se | moramo varovati. |
Toda smešno je tudi to, kar | se | je zdaj zgodilo meni.« |
»Pozabil sem, da sva | se | samo v šali pogovarjala, in sem se |
se samo v šali pogovarjala, in sem | se | v svojih besedah preveč resno razvnel. |
šinil pogled na filozofijo, in ker | se | mi je zdelo, da jo po krivici sramotijo, |
zdelo, da jo po krivici sramotijo, sem | se | razburil in v jezi na krivce izrekel |
Pri tem ne smemo pozabiti, da smo | se | pri prvi izbiri, ko je šlo za vladarje, |
namreč verjeti Solonovemu izreku, da | se | lahko v starosti še mnogo naučimo. |
računstvu, geometriji in v vsem, česar | se | morajo naučiti pred poukom v dialektiki, |
pred poukom v dialektiki, pri tem pa | se | učni postopek ne sme izroditi v nasilje.« |
»Ker | se | svoboden človek ne sme učiti nobene |
opravljamo prostovoljno, medtem ko | se | duše ne oprime nobeno znanje, ki je |
»Saj | se | še spominjaš našega predpisa, da je |
in jih popeljati v bližino bojujočih | se | , da kot mladi psi okusijo kri.« |
»Spominjam | se | .« |
»Tistega, ki | se | najbolje obnese pri vseh teh naporih, |
dobra preizkušnja, ki pokaže, kako | se | posamezniki obnesejo pri telesnih vajah.« |
»Strinjam | se | .« |
njihove dialektike: kdo izmed njih | se | je sposoben približati resničnemu svetu |
»Mladi ljudje | se | pogrezajo v nezakonitost.« |
» | Se | čudiš in se ti zdi neoprostljivo, če |
»Se čudiš in | se | ti zdi neoprostljivo, če se jim to |
čudiš in se ti zdi neoprostljivo, če | se | jim to dogaja?« |
njih popustila, do prilizljivcev pa | se | povečala. |
Bolj kot prej | se | bo prilagajal njihovim željam, jih |
željam, jih z večjo vnemo poslušal in | se | javno z njimi družil. |
domnevnega očeta in druge sorodnike | se | sploh ne bo več menil, če ni že po |
zvezi je ta prispodoba s tistimi, ki | se | ukvarjajo z dialektiko?« |
cilji, ki nam pripravljajo veselje, | se | prilizujejo naši duši in jo vabijo |
prilizujejo naši duši in jo vabijo naj | se | jim vda. |
Trdni in zmerni ljudje | se | ne dado pregovoriti, temveč cenijo |
ne odkrije prave resnice o tem, ali | se | potem lahko preda kakšnemu drugemu |
naravno, da do tega pride pri vseh, ki | se | tako ukvarjajo z dialektiko, in ali |
Gotovo nisi prezrl, da | se | mladi ljudje z dialektiko, ko jo prvič |
sami spodbijajo mnenja drugih: pri tem | se | veselijo kot mladi psi, če lahko mimoidoče |
»In še kako | se | veselijo!« |
»In ko | se | jim posreči spodbiti številna mnenja |
»Kdor je starejši, | se | ne bo spuščal v takšne neumnosti, temveč |
dialektiko iščejo resnico, kakor ljudi, ki | se | šalijo in zaradi zabave spodbijajo |
trdne in uravnovešene narave in da | se | ne bi z njo ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo, |
njo ukvarjal, kakor zdaj, vsakdo, ki | se | mu zljubi, ne glede na to, ali je zrel |
18. »Z dialektiko | se | je treba resno, zavzeto in nenehoma |
starosti, je treba tiste, ki so vzdržali in | se | odlikovali pri delu in v znanostih, |
vperijo žarek svoje duše navzgor in | se | zazrejo v pravir vse svetlobe. |
preostaja, državo, njene občane in same | sebe | . |
prevzamejo dolžnosti čuvarjev države, | se | sami preselijo na otoke blaženih, kjer |
1. »No dobro, Glavkon, zedinili smo | se | , da morajo vladati v dovršeno urejeni |
poklici; kralji pa so lahko samo tisti, ki | se | najbolj odlikujejo v filozofiji in |
pripadajo vsem ; edini smo si, kakor | se | spominjaš, tudi glede načina, kako |
spominjaš, tudi glede načina, kako naj | se | uredijo njihove premoženjske razmere.« |
»Dobro | se | spominjam: nihče ne sme imeti po naši |
prav, če si pokličemo v spomin, kje smo | se | oddaljili od razprave, da krenemo spet |
Kakor | se | zdi, bi lahko prikazal še boljšo državo |
Po tvojih besedah, ki | se | jih spominjam, naj bi bile štiri državne |
Potem, ko bi bili vse obdelali in | se | zedinili o najboljši in najslabši obliki, |
»Torej postavi | se | kot rokoborec spet v prejšnji položaj |
veljavi je oligarhija, ki skriva v | sebi | mnogo pomanjkljivosti; tretja, tej |
demokratija, četrta pa je tiranida, ki | se | kot zadnja in zdaleč najhujša bolezen |
s tem bomo ali sledili Trazimahu in | se | odločili za nepravičnost ali pa upoštevali |
rezultat dozdajšnjega razpravljanja in | se | odločili za pravičnost.« |
In nazadnje | se | bomo ustavili pri tiranidi in tiranskem |
Tako | se | bomo poskušali dokopati do čimboljše |
Torej poskusimo pokazati, kako | se | iz aristokratije razvije timokratija. |
Ali | se | to dogaja kratko malo tako, da pride |
Ali naj | se | kakor Homer s prošnjo obrnemo na muze, |
zvišeno, v tonu tragedije, kakor da | se | z nami kot otroki šalijo in zabavajo, |
Ostanejo jim prikriti, in tako | se | jim bodo rodili otroci tudi tedaj, |
jim bodo rodili otroci tudi tedaj, ko | se | bi smeli. |
v pravilnem medsebojnem razmerju in | se | da določiti. |
In tako | se | ji bodo mladi ljudje odtujili. |
Kjer | se | namreč meša železo s srebrom in bron |
takšnega korena izvira nesloga, kjerkoli | se | pokaže.« |
pride do odprtega sovraštva, dokler | se | ne znajdejo v sredini in se poravnajo: |
dokler se ne znajdejo v sredini in | se | poravnajo: zemljo in hiše si med sabo |
»Tu | se | po mojem mnenju začenja preobrat.« |
podobna v tem, da spoštuje vladarje in da | se | njeni vojaki ne ukvarjajo s poljedelstvom, |
»Toda boji | se | prepustiti vladanje filozofom, ker |
tuje primesi v svojih značajih; zato | se | nagiblje k drznim in razmeroma preprostim |
zvijačnost in spretnost v vojni ter | se | nenehoma ukvarja z vojskovanjem. |
Skrivoma strežejo svojim nasladam in | se | skušajo izogniti zakonom, kakor se |
se skušajo izogniti zakonom, kakor | se | otroci izogibajo očeta. |
si opisal državno ureditev, v kateri | se | prepleta dobro in slabo.« |
tako je bistvo te državne oblike, če | se | omejimo samo na temeljne poteze in |
omejimo samo na temeljne poteze in | se | ne spuščamo v podrobnosti. |
se | je vmešal v pogovor Adeimant, | |
Do oblasti pa | se | ne poskuša dokopati z govorniškimi |
Strinjam | se | .« |
živi v slabo upravljani državi ter | se | zato izogiba častnih služb, visokih |
spada k tistim, ki vladajo v državi, in | se | zato sama čuti zapostavljeno v primeri |
Vidi tudi, da | se | njen mož premalo poteguje za denar, |
njen mož premalo poteguje za denar, da | se | spušča v spore in boje ne v zasebnih |
Dalje opazi, da | se | nenehoma ukvarja s samim seboj, nje |
opazi, da se nenehoma ukvarja s samim | seboj | , nje pa niti posebno ne spoštuje niti |
Skratka, pritožuje | se | mu o vsem, kar imajo v takih primerih |
oškodoval, potem spodbuja sina, naj | se | , kakor hitro odraste, maščuje nad temi |
odraste, maščuje nad temi ljudmi in | se | pokaže bolj možatega kot njegov oče. |
Tiste, ki | se | omejujejo samo na svoje poklicno delo, |
bedaki, častijo in hvalijo pa tiste, ki | se | ukvarjajo z vsem mogočim. |
drugimi ljudmi pa vpliva slabo nanj, | se | pod obojim vplivom znajde nekje v sredini: |
lahko storijo, spreminjajo zakone, ki | se | jim ne pokoravajo ne možje ne žene.« |
»Zategadelj | se | še bolj poganjajo za denarjem. |
krepost sta si v takem nasprotju, da bi | se | nujno ena skodelica tehtnice vzdignila, |
»Bojeviti in častihlepni ljudje | se | potemtakem nazadnje razvijejo v dobička |
vpeljejo, preden pride do tega, s tem da | se | nasprotniki iz strahu pred njimi brez |
Pomisli samo, kaj bi | se | zgodilo, ko bi postavljali na ladjah |
»Toda tudi naslednja ni kaj prida: ali | se | morajo bolj kot sovražnika bati široke |
jo popeljejo oboroženo v boj, ali pa | se | morajo sami in maloštevilni, kot so, |
Ali | se | ti zdi dobro za državo, če lahko njeni |
državljani opravljajo več poklicev in | se | sočasno ukvarjajo s poljedelstvom, |
»Največja napaka, ki | se | v oligarhiji najprej srečamo z njo, |
državi berače, potem je gotovo, da | se | tam skrivajo tudi tatovi, žeparji, |
»Sin | se | najprej zgleduje po očetu in hodi po |
izgubi bogastvo in pride na nič, kako | se | - kot poveljnik ali visok uradnik - |
To | se | dogaja.« |
Zaradi revščine notranje zlomljen, | se | vrže na pridobivanje denarja, postane |
pridobivanje denarja, postane skop, muči | se | z malenkostmi in si tako nabira premoženje. |
»Zdi | se | mi, da je res tako.« |
»Vsaj razvije | se | iz človeka, ki sodi k tisti državni |
Vse druge želje | se | mu zdijo puhle in jih zato v sebi potlači.« |
želje se mu zdijo puhle in jih zato v | sebi | potlači.« |
Ali | se | pri njem zaradi pomanjkljive izobrazbe |
poželenjem zločincev, ki jih lahko v | sebi | potlači le s silo in le zaradi drugih |
denarja za sirote in sploh tam, kjer | se | ponuja priložnost za nepoštenost.« |
»Tako | se | zdi.« |
»Strinjam | se | .« |
Kadar | se | mora boriti, si poželenja po tratenju |
Svoje boje bojuje kot pravi oligarh, to | se | pravi z majhnim delom svojih sredstev, |
»njen nastanek in njeno bistvo, nato pa | se | moramo seznaniti z njej ustrezajočim |
»Ker | se | oblast vladajočih v oligarhiji opira |
morejo pridobivati premoženja, hkrati pa | se | potegovati za potrebno umerjenost. |
Temu ali onemu | se | morajo odpovedati.« |
Drugim mladim ljudem, ki | se | jim ne upirajo, dajejo posojila, pobirajo |
»Ne domislijo pa | se | , da bi pogubni ogenj, ki so ga podnetili, |
Kajti ko bi bilo z zakonom določeno, da | se | poslovne pogodbe praviloma sklepajo |
sklepajo na lastno odgovornost, potem | se | ljudje ne bi brez slehernega sramu |
živijo že od mladih nog v razkošju in | se | izogibajo telesnega in duševnega dela. |
senci in z odvečno telesno težo na | sebi | , ter ga vidi, kako težko sope in se |
sebi, ter ga vidi, kako težko sope in | se | neokretno premika, potem si gotovo |
»Vem, da | se | to dogaja.« |
lahko pride v navzkrižje s samim s | seboj | , tako se lahko zgodi tudi državi. |
v navzkrižje s samim s seboj, tako | se | lahko zgodi tudi državi. |
pride do nje z oboroženo silo ali pa | se | druga stran iz strahu brez boja umakne.« |
Ob tem | se | bodo pri posamezniku, ki ustreza tej |
Država | se | blešči v siju vseh mogočih človeških |
značajev kakor pisana, v vseh barvah | se | svetleča obleka. |
»V njej | se | je mogoče seznaniti z različnimi oblikami |
v njej neomejena svoboda, skriva v | sebi | vse mogoče oblike ustav. |
Ko si jo izbere, | se | lahko loti ustanavljanja države.« |
iti v vojno, če pride do nje, in ni | se | ti treba držati miru, četudi ga država |
lahko postaneš uradnik ali sodbnik, če | se | ti seveda ljubi. |
smrt ali izgnanstvo, ostanejo tam, | se | v javnosti svobodno gibljejo, kakor |
nihče ne vidi in to ni nikomur mar, in | se | kot junaki košatijo med ljudmi.« |
Tudi | se | ne ozira na načelo, ki smo ga mi posebej |
ne more nikoli postati dober mož, če | se | že kot otrok pri igranju ne seznanja |
igranju ne seznanja z lepimi stvarmi in | se | ne uri v lepoti. |
Demokratija | se | z nekakšno vzvišenostjo za vse to ne |
»Poželenja, ki | se | jih ne moremo ubraniti, in poželenja, |
Saj nas sama narava sili, da | se | potegujemo zanje. |
»Poželenja pa, ki | se | jih lahko ubranimo, če se od mladih |
»Poželenja pa, ki se jih lahko ubranimo, če | se | od mladih let za to trudimo, in poželenja, |
pogosto celo škodo, lahko - ne da bi | se | pri tem zmotili - imenujemo nepotrebna, |
»Poželenje, ki | se | pri tem ne ustavi, torej poželenje |
»Takemu poželenju | se | je gotovo moč odreči.« |
obilujejo s takimi nagoni in poželenji in | se | jih ne znajo ubraniti. |
13. »Zdaj pa | se | povrnimo k obravnavanju preobrazbe |
pripraviti najraznovrstnejše užitke, | se | začne njegova preobrazba v demokratičnega |
»Kakor | se | spremeni državna ureditev, ko pride |
enako mislečih zaveznikov, prav tako | se | spremeni tudi ta mladenič, če pridejo |
»Pogosto | se | morajo demokratične prvine umakniti |
Mladenič poželenja v | sebi | deloma zatre deloma jih prežene. |
V dušo | se | mu povrne sramežljivost. |
»To | se | pogosto dogaja.« |
nova poželenja, podobna zatrtim, ki | se | ob očetovi neustrezni vzgoji močno |
skrivni skupnosti s tujimi strastmi | se | rodi mnogo novih.« |
»Tako | se | spet vrne k onim Lotofagom in pred |
posvečena v zadnje skrivnosti, potem | se | vrnejo iz pregnanstva v dolgem sprevodu |
nazaj nekatera pregnana poželenja in | se | ne predaja več popolnoma strastem, |
vodstvo nad sabo tistemu poželenju, ki | se | mu ravno oglasi. |
Ko je to zadovoljeno, | se | preda drugemu. |
Vsak dan | se | predaja tistemu poželenju, ki se ga |
dan se predaja tistemu poželenju, ki | se | ga ravno poloti. |
Včasih | se | ukvarja s telesnimi vajami, včasih |
Drugič spet - tako | se | zdi - ga pritegne filozofija. |
menim, zelo mnogostranski in združuje v | sebi | najrazličnejše nravi; lep je in pester |
svobodi slabe točaje za voditelje in | se | čezmerno opaja z močnim vinom svobode, |
hlapci in ničvredneži, vladarje pa, ki | se | vedejo kot podložniki, in podložnike, |
vedejo kot podložniki, in podložnike, ki | se | vedejo kot vladarji, javno hvali in |
mora prodreti tudi v posamične hiše in | se | slednjič zakoreniniti celo pri živalih, |
»Takole: oče | se | navadi, da je enak svojim otrokom in |
navadi, da je enak svojim otrokom in | se | boji sinov; sin se navadi, da je enak |
svojim otrokom in se boji sinov; sin | se | navadi, da je enak očetu, pa se staršev |
sin se navadi, da je enak očetu, pa | se | staršev ne boji in jih ne spoštuje, |
»Tako | se | dogaja.« |
»To | se | dogaja in dogajajo se tudi druge podobne |
»To se dogaja in dogajajo | se | tudi druge podobne stvari. |
Učitelj | se | v takšnih okoliščinah boji učencev |
takšnih okoliščinah boji učencev in | se | jim prilizuje, učenci nimajo spoštovanja |
In nasploh | se | mlajši izenačujejo s starejšimi in |
ko stari postajajo zaupni z mladimi, | se | jim dobrikajo in jim popuščajo; ravnajo |
dobrikajo in jim popuščajo; ravnajo | se | po njih, da ne bi veljali za neljubeznive |
»Splošna svoboda, ki | se | v takšni državi razvije, doseže svoj |
prosti in ponosni obrcajo vsakogar, kdor | se | jim ne umakne s poti. |
Nazadnje | se | sodržavljani, kakor veš, ne ozirajo |
»Ista bolezen, ki | se | je lotila oligarhije in jo uničila, |
je lotila oligarhije in jo uničila, | se | pojavi tudi v demokratiji, le da je |
V resnici: vsako pretiravanje | se | praviloma sprevrže v svoje nasprotje; |
»Pretirana svoboda | se | tako državi kakor posamezniku sprevrže |
»Tako | se | zdi.« |
»Vendar nisi vprašal, tako | se | mi zdi, po tem, marveč po bolezni, |
zdi, po tem, marveč po bolezni, ki | se | pojavi tako v oligarhiji kakor demokratiji |
ustvarjata v vsaki državi, v kateri | se | pokažeta, zmedo, kakor to delata sluz |
Dober zdravnik in dober zakonodajalec | se | morata pred njima zavarovati prav tako |
moder čebelar; vsi morajo paziti, da | se | sploh ne ugnezdita; če pa se že ugnezdita, |
paziti, da se sploh ne ugnezdita; če pa | se | že ugnezdita, potem ju je treba čimprej |
»Da bi | se | dokopali do čimvečje jasnosti, vzemimo |
služb ne morejo opravljati, telesno | se | ne utrjujejo in so zato brez moči, |
»V nadaljnjem | se | iz ljudstva izloči drugi del.« |
»Če | se | vsi potegujejo za bogastvo, je naravno, |
potegujejo za bogastvo, je naravno, da | se | tisti, ki so najbolj redoljubni, praviloma |
»Tretji del države sestavljata ljudstvo, | se | pravi vsi ljudje, ki živijo od dela |
ljudje, ki živijo od dela svojih rok in | se | za nič drugega ne menijo ter imajo |
Vendar | se | ljudstvo ne zbira rado, če ne dobi |
»Toda to | se | zgodi vsakič, kadar lahko voditelji |
»Ljudje, katerim odvzemajo premoženje, | se | morajo seveda braniti. |
»Jasno je, da | se | tiran razvije iz takega voditelja in |
»In kdaj | se | začenja ta voditelj ljudstva spreminjati |
»In isto | se | dogaja z voditeljem ljudstva, ki mu |
Ne ustavi | se | pred krvjo svojih sodržavljanov, temveč |
»Če ga izženejo in | se | kljub sovražnikom vrne, se vrne kot |
izženejo in se kljub sovražnikom vrne, | se | vrne kot dovršen tiran.« |
»Če | se | premožnim ne posreči, da bi odvrnili |
»Tako | se | navadno dogaja.« |
»In državljani mu jo dajo, ker | se | bojijo za njegovo življenje, zase pa |
peščenemu Hermu, brž, ne obiraj | se | nič, ne bodi te sram strahopetstva.« |
ne bi imel drugič priložnosti, da bi | se | sramoval.« |
»Kdor | se | da prijeti, pa mora, mislim, umreti.« |
’zleknjen po dolgem‘ na tleh, temveč | se | povzpne na državni voz, potem ko pahne |
»Oglejmo si zdaj srečo moža in države, ki | se | v njej tak mož uveljavi.« |
»V prvih dneh in prvem času | se | vsem smehlja; vsakogar, ki ga sreča, |
med ljudstvo in svoje privržence ter | se | kaže nasproti vsem blagega in milostljivega.« |
opravi z zunanjimi sovražniki, s tem da | se | z nekaterimi spravi, druge pa uniči, |
nekaterimi spravi, druge pa uniči, in | se | tako čuti varnega pred njimi, začenja |
državljani zaradi vojnega davka obubožali in | se | bolj posvečali vsakdanjim skrbem ter |
»Mislim, da | se | spušča v vojne tudi zato, ker ima nekatere |
proti njegovemu gospostvu; v vojnah pa | se | le‐teh lahko znebi, s tem da jih preda |
Iz vseh teh razlogov, kajne, | se | mora tiran zmerom znova zapletati v |
»Zdi | se | mi, da spet govoriš o nekakšnih trotih, |
državljani, pošteni ljudje pa ga sovražijo in | se | ga izogibajo.« |
globokoumno misel: tirani so modri, ker | se | družijo z modrimi. |
»Toda po drugih državah | se | svobodno gibljejo, zbirajo okoli sebe |
se svobodno gibljejo, zbirajo okoli | sebe | ljudi, najemajo za uprizoritve svojih |
Toda čim bolj | se | uveljavljajo popolnejše državne oblike, |
19. »Toda oddaljili smo | se | od stvari!« |
Povrnimo | se | spet k tisti lepi, veliki, pisani in |
tisti lepi, veliki, pisani in zmeraj | se | spreminjajoči tiranovi vojski. |
»Potem bo moral očitno preživljati | sebe | , svoje pivske tovariše, prijatelje |
sodrgo vzdržuje; pod njegovim vodstvom | se | je hotelo samo otresti jarma bogatašev |
Tiran bi | se | drznil očetu storiti silo, in če bi |
drznil očetu storiti silo, in če bi | se | mu postavil po robu, bi ga tudi pobil?« |
poželenji in nagoni so nekateri, tako | se | mi zdi, v hudem navzkrižju z navadami |
boljši goni skupaj z razumom brzdajo, | se | pri nekaterih ljudeh popolnoma izgubijo |
»Tiste, ki | se | pojavljajo v spanju,« |
z jedjo in pijačo, pa oživi; otrese | se | spanca, se vzdigne in skuša zadovoljiti |
pijačo, pa oživi; otrese se spanca, | se | vzdigne in skuša zadovoljiti svoja |
Ne pomišlja | se | v sli objemati lastne matere, drugih |
Ne upirata | se | mu noben umor in nobena jed, ki se |
se mu noben umor in nobena jed, ki | se | mu je zahoče. |
razglabljanji; med premišljevanjem o samem | sebi | svojih gonov ne pušča nezadovoljenih, |
in motiti pri premišljevanju, tako | se | lahko prepušča svojemu poželenju po |
Če | se | tako prepušča spanju, potem v sanjah |
»Toda malo smo | se | oddaljili od same stvari. |
gonov, tudi v marsikaterem izmed nas, ki | se | zdimo zelo umerjeni. |
Je to pametna trditev, s katero | se | lahko strinjaš?« |
2. »Spomni | se | našega prikaza demokratičnega človeka. |
pripravljen za vsako objestnost in | se | je popolnoma prepustil načinu življenja |
naravi boljši kakor ti zapeljivci, | se | mu je po krajšem kolebanju posrečilo |
»Zamisli si zdaj, da | se | ta postara in ima mladega sina, ki |
podpirajo njegove boljše gone, ki | se | držijo srednje poti, zapeljivci pa |
držijo srednje poti, zapeljivci pa | se | upirajo temu vplivu. |
»Tudi kdor | se | opaja z vinom, ima tiransko naravo, |
slavje, vesele obhode in pojedine ter | se | zabavajo s hotnicami.« |
vpijejo številne močne strasti, ki so | se | v njem vgnezdile, po hrani. |
mora povsod samo grabiti in ropati, če | se | noče izpostavljati hudim mukam in bolečinam.« |
zagospodariti nad očetom in materjo, da | se | lahko, potem ko porabi svojo dediščino, |
»Če | se | mu starši uprejo, jih najprej skuša |
»In če | se | mu starec in starka postavita po robu |
starec in starka postavita po robu in | se | spopadeta z njim, se gotovo ne pomišlja, |
postavita po robu in se spopadeta z njim, | se | gotovo ne pomišlja, da ravna z njima |
Si prepričan, da | se | ju utegne telesno lotiti in ju izročiti |
»Toda kaj | se | bo zgodilo, ko porabi očetovo in materino |
Erosovi telesni stražarji; pogledi, ki so | se | prej sproščali samo v spanju kot sanje, |
vplivov od zunaj vdrla vanj, deloma pa | se | v njem samem zaradi njegovega načina |
pametna, potem ti odidejo iz države in | se | udinjajo pri drugih tiranih ali se |
se udinjajo pri drugih tiranih ali | se | bojujejo kot najemniki, če kje izbruhne |
ljudje kradejo, vlamljajo, ukvarjajo | se | z žeparstvom, ropajo, plenijo svetišča |
žeparstvom, ropajo, plenijo svetišča in | se | pečajo s prodajo sužnjev. |
Vsi ti zločinci | se | ne morejo, glede na zavrženost primerjati |
privržence, potem le‐ti, naslanjajoč | se | na svoje število in na neumnost ljudstva, |
postavijo za tirana tistega, v čigar duši | se | skriva največje in najmočnejše tiranstvo.« |
»Če | se | državljani prostovoljno predajo, potem |
prostovoljno predajo, potem je dobro; če pa | se | država upre, potem tiran, če je dovolj |
postanejo takšni še kot zasebniki, preden | se | povzpnejo na oblast. |
V začetku občujejo z ljudmi, ki | se | jim dobrikajo in so jim pripravljeni |
potrebujejo - hlapčevski in storijo vse, da | se | pokažejo prijatelje, toda kakor hitro |
»Strinjam | se | .« |
človek, ki je že po naravi cel tiran in | se | potem še povzpne na oblast v državi, |
Ne smemo | se | dati zmotiti, ko tu presojamo samo |
»Ali | se | strinjaš, da sebe prištejeva k tistim |
»Ali se strinjaš, da | sebe | prištejeva k tistim razsodnim možem, |
5. »Lotiva | se | torej stvari takole. |
»Še nesrečnejši | se | ti utegne zdeti tisti človek...« |
Toda pri takih stvareh | se | ne smemo omejiti na gole domneve, temveč |
Svojih sužnjev | se | ne bojijo.« |
»Zakaj naj bi | se | jih bali?« |
»Tako je prisiljen, da | se | kaže nasproti nekaterim sužnjem ljubeznivega, |
delajo drugi svobodni državljani, temveč | se | mora zvečine skrivati v svoji hiši |
tiran, ki skuša vladati drugim, dasi | se | sam ne zna obvladovati. |
telesa, ne bi ostal doma, temveč bi | se | moral nenehoma boriti in tekmovati |
resnici suženj, ki hlapčuje, služi in | se | dobrika največjim ničvrednežem, ki |
nikoli zadovoljiti svojih strasti; če | se | ozremo na njegovo celotno dušo, potem |
zaporedju, kakor si jih ti navedel, tako kar | se | tiče njihovega razmerja do kreposti |
je mož s kraljevskimi lastnostmi, ki | se | zna sam kot kralj obvladovati; najslabšega |
kot tiran sramotno zasužnjuje tako | sebe | kakor državo.« |
Zdaj še razmisli o drugem, ali | se | ti bo zdel primeren.« |
razdeljena v tri stanove, dopušča, kakor | se | mi zdi, zdravi razum še nadaljnji dokaz?« |
del, smo rekli, je tisti, s katerim | se | človek uči, drugi, s katerim se razvnema, |
katerim se človek uči, drugi, s katerim | se | razvnema, tretjega pa zaradi njegove |
dela duše naravnani na dobiček, potem | se | s to označbo opiramo na samo eno poglavitno |
čiste resnice, za denar in slavo pa | se | izmed vseh delov duše najmanj meni.« |
Imenuje jih ’nujne‘, ker | se | jih odreka, če ga nujnost ne prisili, |
odreka, če ga nujnost ne prisili, da | se | jim prepusti.« |
»Do teh izkušenj pa | se | je prikopal z razmišljanjem?« |
Razen naslade tistega, ki | se | posveča spoznavanju resnice, ni naslada |
»Ali | se | spominjaš besed, ki jih govorijo bolniki, |
»Spominjam | se | .« |
»In prav tako občutimo potem, ko | se | neka naslada konča, mir, ki ji sledi, |
»Tako | se | zdi.« |
»Stanje, ki ni ne naslada ne bolečina, pa | se | je pravkar pokazalo kot mir in sredina |
»Če | se | kdo premika od spodaj k sredini, potem |
spodaj k sredini, potem je prepričan, da | se | premika navzgor. |
In ko pride do sredine in | se | ozre nazaj, od koder je prišel, potem |
»Ko pa | se | vrača, misli, da se premika navzdol, |
»Ko pa se vrača, misli, da | se | premika navzdol, v čemer ima seveda |
»Zato | se | ne čudi, če ljudje zaradi nepoznanja |
ne o vseh vmesnih stopnjah; pri tem | se | dogaja tole: če se premikajo proti |
stopnjah; pri tem se dogaja tole: če | se | premikajo proti bolečini, potem se |
se premikajo proti bolečini, potem | se | ne motijo v svojem mnenju in resnično |
mnenju in resnično občutijo bolečino; če | se | premikajo od bolečine k sredini, potem |
sredini, potem so trdno prepričani, da | se | bližajo nasladi; toda prav tako, kakor |
»Kdor | se | nahrani in kdor se dokoplje do spoznanja, |
»Kdor se nahrani in kdor | se | dokoplje do spoznanja, se s tem zapolni.« |
nahrani in kdor se dokoplje do spoznanja, | se | s tem zapolni.« |
poznajo duhovnega dela in kreposti in | se | zanimajo samo za pojedine in podobne |
samo za pojedine in podobne zabave, | se | potemtakem premikajo od sredine navzdol |
Više | se | nikoli ne povzpnejo, zgornjega pravega |
gledajo kot živina zmeraj navzdol, | se | sklanjajo k tlom in mizam in se prepuščajo |
navzdol, se sklanjajo k tlom in mizam in | se | prepuščajo jedem in uživanju. |
Ker hočejo imeti čimveč, | se | bodejo z železnimi rogovi, napadejo |
rogovi, napadejo s kopiti drug drugega in | se | ubijajo iz same nenasitnosti; ne zapolnjujejo |
In te sence | se | zasvetijo in navidezno oživijo le v |
nespametnim ljudem blazno poželenje in | se | ti spustijo v boj zanje kakor za Helenin |
kakor za Helenin privid, za katerega so | se | po Stezihoru bojevali trojanski junaki, |
11. »Ali | se | ne dogaja podobno s človekom, ki vse |
premišljenost, temveč si prizadeva, da | se | zasiti s častmi, zmagami in s srditostjo.« |
»Ali lahko rečemo z mirno vestjo: če | se | goni na dobiček in zmago naravnanega |
premišljenosti, če iščejo, opirajoč | se | na razum, naslado in se odločijo samo |
iščejo, opirajoč se na razum, naslado in | se | odločijo samo za naslado, na katero |
»Obstajajo, kakor | se | zdi, tri vrste naslad: ena prava in |
daleč prekorači meje lažnih naslad, ker | se | odreče zakonu in razumu, se vdaja s |
naslad, ker se odreče zakonu in razumu, | se | vdaja s svojo okolico hlapčevskim nasladam, |
prišli v svoji razpravi tako daleč, | se | zdaj povrnimo k trditvi, ki je bila |
Glasila | se | je: prizadevanje krivic koristi samo |
»Pogovorimo | se | zdaj z zagovornikom tega mnenja, potem |
zagovornikom tega mnenja, potem ko smo | se | sporazumeli o vrednosti pravičnega |
glavami krotkih in divjih živali, ki | se | lahko spreminja in samo iz sebe ustvarja |
živali, ki se lahko spreminja in samo iz | sebe | ustvarja vse te oblike.« |
»Zdaj spoji vse tri tako, da | se | bodo zdela zraščena v eno.« |
»Zgodilo | se | je.« |
»Tudi to | se | je zgodilo.« |
navadil drugo na drugo, mirno gleda, kako | se | spopadata in druga drugo v boju razžirata.« |
divje pa ovira pri rasti; pri tem naj | se | naslanja na pomoč leva in skrbi za |
spoprijatelji drugega z drugim in s samim | seboj | ter skrbi za njihov razvoj.« |
Se | bo strinjal s tem?« | |
»Bo | se | , če mi bo sledil.« |
Ali | se | ne da s tem podkupiti za mnogo bolj |
razbrzdanost že od nekdaj grajamo zato, ker | se | z njo sprošča ta strašna, mogočna in |
»Prevzetnost in drznost grajamo, ker | se | z njima v nas nesorazmerno močno okrepita |
slab, da ne more obvladati živali v | sebi | , temveč se jim da zasužnjiti in misli |
more obvladati živali v sebi, temveč | se | jim da zasužnjiti in misli samo na |
zasužnjiti in misli samo na to, kako naj | se | jim prikupi.« |
»Zdi | se | , da je tako.« |
najboljše seveda tistemu, ki ga nosi v | sebi | , sicer pa takemu, ki je zunaj njega. |
postanemo, kolikor to gre, enaki in | se | med seboj spoprijateljimo.« |
postanemo, kolikor to gre, enaki in se med | seboj | spoprijateljimo.« |
države, in jih ne prepuščamo samim | sebi | , dokler jim ne postavimo čuvarjev in |
in vladarjev, kakršne imamo v samih | sebi | ; šele potem postanejo svobodni.« |
Kadar ga odkrijejo in kaznujejo, | se | živalski del v njem pomiri in ukroti, |
Če pa | se | vsa duša prepusti najplemenitejšemu |
Po tem | se | ravna in glede na to premoženje povečuje |
»Če je zvest temu načelu, potem | se | ne more posvečati političnemu delovanju.« |
»Posveča | se | mu lahko v svoji državi, v svoji zdajšnji |
Ta človek | se | ravna po njej in po nobeni drugi državi.« |
smemo odpreti vrat v našo državo, kakor | se | mi zdi, še jasneje, ko smo človeško |
posnemajočim pesnikom - : vse to pesništvo | se | mi zdi nevarno za duha poslušalcev, |
tvoji navzočnosti ne morem, tudi če | se | česa domislim, najti dovolj poguma, |
zemlje, vseh živih bitij in celo samega | sebe | , povrhu pa še zemlje, neba in bogov |
»To je lahko in | se | pogostokrat dogaja. |
vzameš ogledalo in ga nosiš povsod s | seboj | . |
ustvariš sonce in zvezde, zemljo, samega | sebe | in vsa druga živa bitja, predmete in |
»Ne, vsaj ne po mnenju ljudi, ki | se | ukvarjajo s takšnim raziskovanjem.« |
»Potemtakem | se | ne čudimo, da je njihovo delo v primerjavi |
S tem | se | gotovo strinjaš?« |
»Tako | se | zdi.« |
»Zdi | se | mi, da ga najustrezneje lahko imenujemo |
»Tako | se | zdi.« |
»Glede posnemanja sva | se | potemtakem sporazumela. |
»Takšna, kot so, ali takšna, kot | se | zdijo? |
drugačen, temveč ostane isti ; samo zdi | se | , da je različen. |
Samo zdi | se | , da so različne.« |
kakršne v resnici so, ali takšne, kakršne | se | zdijo? |
ali mizarja in druge obrtnike, čeprav | se | sploh ne razume na njihove dejavnosti. |
»Toda zdi | se | , dragi prijatelj, da moramo pri vseh |
če nam kdo pripoveduje o človeku, ki | se | razume na vse obrti in sploh na vse |
marsikdaj namreč lahko slišimo od ljudi, da | se | ti razumejo na spretnosti, da poznajo |
resnično prastvar in njen posnetek, potem | se | pač ne bo ukvarjal z izdelavo posnetkov |
»Narobe, če | se | res razume na to, kar posnema, potem |
res razume na to, kar posnema, potem | se | bo, mislim, bolj posvečal stvarem samim |
Nočemo jih vprašati: ali | se | res razumejo na zdravilstvo ali pa |
umetnostih jih ne maramo spraševati, raje | se | hočemo temu odreči. |
Naše vprašanje | se | glasi: Dragi Homer! |
vojni pohod iz Homerjevih časov, ki bi | se | pod njegovim poveljstvom ali po njegovih |
»Če | se | Homer ni uveljavil v javnem življenju, |
ni uveljavil v javnem življenju, pa | se | je morda proslavil kot vzgojitelj posamičnih |
častili Pitagoro in njegovi privrženci | se | še danes jasno razločujejo po svojem |
ljudi vzgajal in jih delal boljše ter | se | pri tem ne bi omejeval le na posnemanje, |
upravljati ne svoje hiše ne države, če | se | pri njih ne izobrazijo. |
njuni sodobniki ne bi bili pustili, da | se | kot rapsoda potikata po svetu, temveč |
rapsoda potikata po svetu, temveč bi | se | ju bili tesneje oklenili kakor zlata |
sprejemali, kamor koli bi bila šla, dokler | se | ne bi bili od njiju dovolj naučili.« |
smo govorili: ta naslika, ne da bi | se | kaj razumel na čevljarstvo, čevljarja |
ga imajo za pravega vsaj ljudje, ki | se | tudi nič ne razumejo na čevljarstvo |
ljudem, ki sodijo samo po besedah, | se | zdijo zelo lepe njegove upodobitve |
za njihovo izdelavo; izdelovalec pa | se | je dolžan ravnati po njih.« |
»Tisti torej, ki | se | razume na uporabnost ali neuporabnost |
pa, ki jih izdeluje, mu verjame in | se | ravna po njih.« |
Vsekakor stvari prikazuje tako, da | se | zde nevedni množici lepe.« |
»Zedinili smo | se | , da posnemovalec ne ve ničesar omembe |
In vsi pesniki, ki | se | ukvarjajo s tragično poezijo, bodisi |
»Ta vrsta posnemanja | se | nanaša na stvari, ki so glede na resnico |
»Tole: predmet | se | nam ne zdi enako velik, če ga opazujemo |
»In zdi | se | nam raven, če gledamo nanj zunaj vode, |
Prav tako | se | nam zdi zdaj votel, zdaj vzbočen, ker |
In na to našo duševno slabost | se | naslanjajo perspektivično slikanje, |
Tako | se | nam ni treba ravnati po občutkih o |
»Prav to sem hotel reči, ko sem | se | strinjal s tabo, da sta slikarska umetnost |
delih zelo oddaljeni od resnice in | se | obračata na tisti del duše, ki je daleč |
potemtakem nekaj slabega, povezuje | se | s slabim in ustvarja slaba dela.« |
»Tako | se | zdi.« |
zadeva naš vid, ali tudi za tisto, ki | se | nanaša na naš sluh in ji pravimo pesništvo?« |
slikarskih prividnih podob, temveč | se | vprašajmo, s katerim delom našega razuma |
»Lotimo | se | stvari takole! |
prisiljena ali prostovoljna - dejanja, | se | zaradi njih počutijo srečne ali nesrečne |
je prav tako v sporu in nesoglasju s | seboj | kakor tisti, ki opazuje kak predmet |
Toda s tem | se | nam zdaj ni treba podrobno ukvarjati. |
Spominjam | se | namreč, da smo o tem že obširno govorili |
Povej mi, ali | se | bo bolj upiral bolečini in jo skušal |
»Upiral | se | ji bo bolj, če ga gledajo drugi ljudje.« |
pa je sam, poreče marsikaj, česar bi | se | sramoval, ko bi ga kdo slišal, in stori |
6. »Razum in zakon mu ukazujeta, da | se | upira bolečini, čustvo pa ga sili, |
upira bolečini, čustvo pa ga sili, da | se | prepušča žalosti.« |
zadene posameznika, ne pomeni mnogo; če | se | prepuščamo bolečini, preprečujemo s |
»Mislim na premišljevanje o tem, kar | se | je zgodilo; računati moramo z novim |
kar ima razum za najboljše; ne smemo | se | kot otroci, če padejo, držati za boleče |
»Tako | se | je treba ravnati v nesreči.« |
»Ta upirajoči | se | del v nas daje snov za bogato in raznolično |
del v nas, ki ostane zmeraj enaka, pa | se | ne da niti lahko posnemati niti ni |
vrednosti, podoben pa mu je tudi v tem, da | se | obrača na slabši in ne najboljši del |
Udinja | se | nespametnemu delu duše, ki ne loči, |
»Če | se | to res dogaja, je to res najstrašnejše.« |
toži, strt od žalosti, ali poje in | se | bije po prsih, jim to godi, kakor veš; |
prsih, jim to godi, kakor veš; pri tem | se | popolnoma prepustijo čustvom, sočustvujejo |
koga osebno zadene udarec usode, potem | se | , narobe, postavljamo s svojim mirom, |
»To | se | mi, pri Zevsu, ne zdi pametno.« |
tuje ljudi in z njimi sočustvovati, ko | se | prepustijo žalosti, čeprav bi hoteli |
na lastna čustva; kdor dopušča, da | se | mu razvije sočutje do tuje bolečine, |
iz sramu ne bi nikoli počenjal, in | se | ob njih silno zabavaš, namesto da bi |
po treznem premisleku krotil, ker si | se | bal, da prideš na glas burkeža, popustiš |
zdaj popolnoma vajeti; kakor hitro pa | se | to nagnjenje v tebi zasidra, postaneš |
Pesništvo zaliva in goji, to kar bi | se | moralo posušiti, postavlja nam za gospodarja |
»Strinjam | se | .« |
Toda bil bi greh, ko bi | se | odpovedali resnici, do katere smo se |
se odpovedali resnici, do katere smo | se | dokopali. |
Nam je lahko samo v korist, če | se | pokaže, da pesništvo ni samo prijetno, |
»Če pa | se | to ne posreči, dragi prijatelj, bomo |
bomo ravnali kakor zaljubljenci: če | se | jim ljubezen ne zdi več koristna, se |
se jim ljubezen ne zdi več koristna, | se | ji skušajo, četudi s silo, odpovedati. |
Bili bi seveda veseli, ko bi | se | pokazalo, da je poezija resnična in |
Toda dokler | se | ne more oprati očitkov, je ne bomo |
čarovni obrazec nenehoma ponavljali in | se | s tem zavarovali pred njenim vplivom. |
poezije ne smemo jemati resno, čeprav | se | izdaja za pravo in resnično umetnost. |
Zato | se | mora vsak, ki jo posluša, varovati |
strahu za svojo duševno urejenost in | se | držati naših nazorov o njej.« |
»Strinjam | se | .« |
Zato | se | ne smemo dati ničemur zapeljati: ne |
»Po tem, kar je bilo rečeno, | se | strinjam s tabo ; mislim, da to velja |
»Če | se | ne motim, vem. |
Varuj pa | se | pred zmotno domnevo, da pravičen in |
lastno zlo, s tem da prodre vanje in | se | jih popolnoma polasti.« |
uničujejo, da ta na koncu ugasne, umre in | se | loči od telesa?« |
»Toda ali | se | ne upira razumu, da bi tuje slabosti |
propade za posledicami te slabosti, za | sebi | lastnim zlom: boleznijo. |
ali pozneje, pač v skladu s tem, ali | se | ji bolj ali manj vda; s tem seveda |
nepravični ljudje ne umirajo, kakor | se | to v resnici dogaja, zato, ker jim |
strašnega, če pomeni za tistega, ki | se | ji prepusti, smrt; saj se s tem znebimo |
tistega, ki se ji prepusti, smrt; saj | se | s tem znebimo nečesa slabega. |
Kajti ko bi | se | to, kar je nesmrtno, številčno večalo, |
»To pa | se | ne zdi verjetno in je tudi v nasprotju |
Potem | se | nam bo zdela mnogo lepša in mnogo jasneje |
tedaj, kadar je duša takšna, kakršna | se | nam zdaj kaže; to stanje, v katerem |
bolj podoben kaki živali kakor samemu | sebi | v svoji prvotni postavi. |
teži in kakšno druščino si želi; kako | se | spremeni, če se popolnoma vda svoji |
druščino si želi; kako se spremeni, če | se | popolnoma vda svoji božanski biti, |
popolnoma vda svoji božanski biti, | se | po njej vzdigne iz morja, v katerem |
V pravičnosti sami po | sebi | smo spoznali največje dobro za dušo. |
Duša | se | mora potegovati za pravičnost, pa najsi |
Se | spominjaš?« | |
»Ne bi bilo prav, ko | se | ne bi.« |
ji moramo tudi mi priznati; potem ko | se | je pokazalo, da resnična pravičnost |
drugi pa pri njih osovražen, kakor smo | se | o tem že takoj v začetku sporazumeli.« |
Se | strinjaš?« | |
na koncu pa so vsem v zasmeh; ušesa | se | jim povesijo do ramen in brez vencev |
Ali | se | podobno ne dogaja s pravičnimi ljudmi? |
Hočem namreč tole povedati: ko | se | pravičniki postarajo, so jim v državi |
si želijo - najvišje službe, lahko | se | poročijo, s komer se hočejo, možijo |
službe, lahko se poročijo, s komer | se | hočejo, možijo hčere po svoji volji |
Nepravičnike pa, narobe, četudi | se | znajo v mladosti prikriti, navadno |
Ko pa | se | postarajo, jih prijatelji in sodržavljani |
Premisli, ali | se | strinjaš z mojimi besedami?« |
nanj : bil je dobro ohranjen, trohnoba | se | še ni lotila njegovega telesa; spravijo |
ko ga hočejo dvanajsti dan sežgati, | se | prebudi na grmadi, oživi in pripoveduje |
pripovedoval: Ko ga je zapustila duša, | se | je z mnogimi drugimi odpravila na pot |
je bila izrečena sodba, in kako so | se | skozi drugi dve odprtini znova vračale: |
Vračajoče | se | duše so zbujale vtis, kakor da so prispele |
popotovanja; veselo so odhajale na livado, | se | tu zbirale, kot da so prišle na slavje, |
slavje, pozdravljale druga drugo, če so | se | poznale, in spraševale: tiste, ki so |
prve tožeč in s solzami v očeh, ker so | se | spominjale, kaj in koliko so pretrpele |
so prišle z neba, vse vesele, ker so | se | spominjale prizorov neizrečenega blaženstva |
Tako so | se | z desetkratno kaznijo pokorile za svoje |
tega : Stali smo blizu odprtine in | se | že hoteli povzpeti kvišku; imeli smo |
Upali so, da | se | bodo to pot lahko povzpeli skozi odprtino, |
je vsakič mogočno zarjovela, kadar | se | je poskušal skoznjo povzpeti kak posebno |
posebno velik ničvrednež ali kdo, ki | se | še ni bil dovolj spokoril. |
Znenada so | se | prikazali divji, ognjeno rdeči možje, |
največja - je pripovedoval; vsi so | se | bali, da ne bi zadonelo rjovenje, ko |
bali, da ne bi zadonelo rjovenje, ko so | se | vzpenjali skozi odprtino, in bili presrečni, |
Osmega dne so | se | morali vzdigniti in odpotovati dalje. |
mavrici, le da je bila jasnejša in | se | je še bolj bleščala; po en dan trajajočem |
vretencu še drugo manjše vretence, ki | se | prilega prvemu tako, kakor se manjše |
vretence, ki se prilega prvemu tako, kakor | se | manjše vedro prilega večjemu, če ga |
Celotno vreteno | se | vrti v krogu, pri čemer pa se sedem |
vreteno se vrti v krogu, pri čemer pa | se | sedem notranjih vretenc vrti v nasprotni |
Najhitreje | se | vrti osmo vretence, druga po hitrosti |
vretence, tretje po hitrosti, kakor | se | jim je zdelo, je četrto vretence, na |
Samo vreteno pa | se | vrti v naročju Nujnosti. |
vsakem krogu, stoji po ena Sirena in | se | vrti z vretencem; od njih prihaja po |
po en in isti ton; vseh osem tonov | se | združuje v simfonijo. |
Kloto | se | od časa do časa dotakne z desnico vretena |
z levico v notranjščini, Lahesis pa | se | izmenoma posveča z eno roko notranjemu, |
pa so bile v resnici pretrgane in so | se | končale v revščini, begu in prosjaštvu; |
Vse drugo pa je bilo pomešano med | seboj | : bogastvo z revščino, zdravje z boleznijo, |
pustiti ob strani vse druge znanosti in | se | z največjo vnemo posvetiti samo iskanju |
zaslepijo bogastvo in druga zla, da | se | ne odloči za življenje tiranov in njim |
si izbere srednjo življensko pot in | se | izogne obeh skrajnosti v tem, kolikor |
miru pregledal, kaj je bil izbral, | se | je začel tolči na prsi, in pri tem |
tolči na prsi, in pri tem je tarnal in | se | kesal, da se ni oziral na glasnikovo |
in pri tem je tarnal in se kesal, da | se | ni oziral na glasnikovo opozorilo. |
Toda ni obtoževal | sebe | , temveč je krivdo za to prtil usodi, |
usodi, bogovom in vsem drugim, samo | sebi | ne. |
Nasploh lahko rečemo, da | se | je večina duš, ki so prišle z neba, |
Kdor | se | pri vsakem novem vstopu v življenje |
labod izbral človeško življenje in kako | se | je zanj odločilo tudi nekaj ptic pevk. |
duša; iz sovraštva do človeškega rodu | se | je zaradi svoje nekdanje usode odločila |
jih je deležen zmagovalec v igrah, ni | se | mogla vzdržati in si je izbrala njegovo |
naposled ni našla nekje ob strani, kjer | se | do zdaj ni nihče zmenil zanj. |
Ko ga je zagledala, je rekla, da bi | se | odločila zanj, tudi ko bi bila prva |
S tem je bila izbira, za katero | se | je duša odločila, dokončno potrjena. |
Od tod sta krenila, ne da bi | se | bila obrnila, k prestolu Nujnosti in |
Ker | se | je zvečerilo, so se ustavili ob reki |
Ker se je zvečerilo, so | se | ustavili ob reki Brezskrbnosti; njene |
okoli polnoči, je začelo grmeti; vse | se | je streslo, duše pa je zajel vrtinec |
novo življenje; bilo je, kakor da bi | se | utrinjale zvezde. |
dovolili, da bi pil to vodo; ne ve pa, kako | se | je znova vrnil v svoje telo. |
In tako | se | je mit ohranil in ni prišel v pozabo, |
jo zadene, sledili mojemu nasvetu in | se | zmeraj držali poti, ki vodi navzgor, |
in razumnosti; tako bomo prijatelji | sebi | in vsem bogovom, tu na zemlji in tudi |
Abrahamu | se | je rodil Izak, Izaku Jakob, Jakobu |
Pêrecu | se | je rodil Hecrón, Hecrónu Rám, Rámu |
Obédu | se | je rodil Jése. |
Jéseju | se | je rodil David, kralj. |
Sálomonu | se | je rodil Róboam, Róboamu Abíja, Abíju |
Po preselitvi v Babilon | se | je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu |
Eleázarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa | se | je rodil Jožef, mož Marije, iz katere |
Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki | se | imenuje Kristus. |
Jožef vzame Marijo k | sebi | |
Ko je to premišljeval, | se | mu je v spanju prikazal Gospodov angel |
»Jožef, Davidov sin, ne boj | se | vzeti k sebi Marijo, svojo ženo; kar |
»Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k | sebi | Marijo, svojo ženo; kar je spočela, |
Vse to pa | se | je zgodilo, da se je spolnilo, kar |
Vse to pa se je zgodilo, da | se | je spolnilo, kar je Gospod rekel po |
»Devica bo spočela in rodila sina, ki | se | bo imenoval Emánuel, to pomeni: |
Ko | se | je Jožef zbudil, je storil, kakor mu |
Vzel je svojo ženo k | sebi | . |
Čeprav | se | ji ni približal, je rodila sina; in |
da je vzšla njegova zvezda, in smo | se | mu prišli poklonit.« |
Ko je kralj Heród to slišal, | se | je prestrašil in ves Jeruzalem z njim. |
in jih skrbno spraševal o času, kdaj | se | jim je zvezda prikazala. |
Ko ga najdete, mi sporočite, da | se | mu pojdem tudi jaz poklonit!« |
Po kraljevih besedah so | se | modri odpravili na pot; in glej, zvezda, |
Ko so zagledali zvezdo, so | se | silno razveselili. |
opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Heródu, so | se | po drugi poti vrnili v svojo deželo. |
Ko so odšli, | se | je Jožefu v spanju prikazal Gospodov |
ponoči vzel dete in njegovo mater in | se | umaknil v Egipt. |
Tam je bil do Heródove smrti, da | se | je spolnilo, kar je Gospod rekel po |
Heród videl, da so ga modri prevarali, | se | je hudo razjezil. |
Takrat | se | je spolnilo, kar je bilo povedano po |
»Krik | se | je slišal v Rami, jok in bridko zdihovanje. |
Rahéla je jokala za svojimi otroki in | se | ni hotela utolažiti, ker jih ni več.« |
Ko je Heród umrl, | se | je v Egiptu prikazal Gospodov angel |
je, vzel otroka in njegovo mater in | se | vrnil v izraelsko deželo. |
Arheláj namesto svojega očeta Heróda, | se | je bal iti tja. |
Ker je bil v spanju opomnjen, | se | je umaknil v galilejsko deželo. |
Ko je prišel tja, | se | je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret, |
prišel tja, se je naselil v mestu, ki | se | imenuje Nazaret, da se je spolnilo, |
v mestu, ki se imenuje Nazaret, da | se | je spolnilo, kar so govorili preroki, |
»Spreobrnite | se | , približalo se je namreč nebeško kraljestvo! |
»Spreobrnite se, približalo | se | je namreč nebeško kraljestvo! |
Hranil | se | je s kobilicami in z medom divjih čebel. |
Dajali so | se | mu krstiti v reki Jórdan in se spovedovali |
Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in | se | spovedovali svojih grehov. |
Jaz vas krščujem z vodo, da bi | se | spreobrnili; toda on, ki pride za menoj, |
Galileje k Jórdanu do Janeza, da bi | se | mu dal krstiti. |
»Jaz bi | se | ti moral dati krstiti, pa ti hodiš |
»Pústi zdaj, kajti spodobi | se | nama, da spolniva vso pravico.« |
Jezus takoj stopil iz vode in prècej so | se | nad njim odprla nebesa. |
Zagledal je božjega Duha, ki | se | je spuščal kakor golob in prišel nadenj. |
Pri tem | se | je zaslišal glas iz nebes: |
Ko | se | je postil štirideset dni in štirideset |
Nato ga hudič vzame s | seboj | v sveto mesto in ga postavi vrh templja |
»Če si Božji Sin, vrzi | se | dol, kajti pisano je: |
Zopet ga hudič vzame s | seboj | na zelo visoko goro. |
»Poberi | se | , satan, kajti pisano je: |
zvedel, da so Janeza vrgli v ječo, | se | je umaknil v Galilejo. |
Zapustil je Nazaret in | se | nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, |
Zábulonovi in Néftalijevi pokrajini, da | se | je spolnilo, kar je bilo povedano po |
»Spreobrnite | se | , približalo se je namreč nebeško kraljestvo.« |
»Spreobrnite se, približalo | se | je namreč nebeško kraljestvo.« |
Simona, ki | se | imenuje Peter, in njegovega brata Andreja, |
Glas o njem | se | je razširil po vsej Siriji. |
Ko je zagledal množice, | se | je povzpel na góro. |
Veselite | se | in vriskajte, ker je vaše plačilo v |
Če | se | pa sol pokvari, s čim jo bomo osolili? |
Ni za drugo, kakor da | se | proč vrže in jo ljudje pohodijo. |
Mesto, ki stoji na gori, | se | ne more skriti. |
črka ali ena črtica postave, preden | se | vse ne zgodi. |
Jaz pa vam pravim: vsak, kdor | se | jezi na svojega brata, zasluži, da |
torej prineseš svoj dar k oltarju in | se | tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti |
pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in | se | prej spravi z bratom, potem pa pridi |
Spravi | se | hitro s svojim nasprotnikom, dokler |
oko zapeljuje, ga izderi in vrzi od | sebe | ; kajti bolje je zate, da zgubiš en |
roka zapeljuje, jo odsekaj in vrzi od | sebe | , kajti bolje je zate, da zgubiš en |
Kdor | se | loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni |
Jaz pa vam pravim: kdor | se | loči od svoje žene, razen če zveza |
Kdor pa | se | z ločeno oženi, prešuštvuje.« |
Jaz pa vam pravim: ne upirajte | se | hudobnežu, ampak če te kdo udari po |
Če | se | hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti |
torej daješ miloščino, ne trobi pred | seboj | , kakor počenjajo hinavci po shodnicah |
stoje po shodnicah in križiščih, da | se | kažejo ljudem. |
v nebesih, posvečuje naj | se | tvoje ime. |
Zgôdi | se | tvoja volja kakor v nebesih |
»Kadar | se | postite, se ne držite čemerno kakor |
»Kadar se postite, | se | ne držite čemerno kakor hinavci; mažejo |
si obraze, da ljudem pokažejo, kako | se | postijo. |
Kadar pa | se | ti postiš, si pomazili glavo in umij |
Tako ne boš pokazal ljudem, da | se | postiš, ampak svojemu Očetu, ki je |
enega sovražil in drugega ljubil; ali | se | bo enega držal in drugega zaničeval. |
Poučite | se | od lilij na polju, kako rastejo. |
Ne trudijo | se | in ne predejo, toda povem vam, še |
pred svinje, da jih ne pomendrajo in | se | nato ne obrnejo ter vas ne raztrgajo.« |
Trkajte in | se | vam bo odprlo! |
in kdor išče, najde; in kdor trka, | se | mu odpre. |
»Varujte | se | lažnih prerokov, ki prihajajo k vam |
Se | mar grozdje obira s trnja ali smokve | |
Ulije | se | ploha, priderejo nalivi in privršijo |
vetrovi ter butnejo v to hišo, vendar | se | ne zruši, ker ima temelje na skali. |
Ulije | se | ploha, priderejo nalivi in privršijo |
vetrovi ter butnejo v to hišo in hiša | se | zruši v veliko podrtijo.« |
Tedaj je stopil k njemu gobavec, | se | poklonil pred njim do tal in rekel: |
Jezus je stegnil roko, | se | ga dotaknil in rekel: |
nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži | se | duhovniku in prinesi dar, ki ga je |
čeprav sem sam pod oblastjo, vojake pod | seboj | , pa rečem temu: |
Ko je Jezus to slišal, | se | je začudil in je rekel svojim spremljevalcem: |
»Pojdi, in kakor si veroval, naj | se | ti zgodi!« |
Ko pa | se | je zvečerilo, so mu privedli veliko |
Tako | se | je spolnilo, kar je bilo rečeno po |
Ko je Jezus zagledal okrog | sebe | množico, je vêlel odriniti na drugo |
Tedaj | se | mu je približal neki pismouk in rekel: |
Potapljamo | se | !« |
»Kaj | se | bojite, maloverni?« |
Ljudje pa so | se | začudeni spraševali: |
Nedaleč od njiju pa | se | je pasla velika čreda svinj. |
Stopil je v čoln in | se | prepeljal na drugo stran. |
»Zakaj sami pri | sebi | hudobno mislite? |
Ko so množice to videle, so | se | zbale in hvalile Boga, da je dal ljudem |
Pojdite in | se | poučite, kaj pomenijo besede: |
»Zakaj | se | mi in farizeji toliko postimo, tvoji |
dnevi, ko jim bo ženin vzet in takrat | se | bodo postili. |
mehove, sicer mehovi počijo in vino | se | razlije, mehovi pa uničijo. |
Novo vino vlivajo v nove mehove in | se | oboje ohrani.« |
Poklonil | se | mu je do tal in rekel: |
Tedaj | se | je od zadaj približala žena, ki je |
žena, ki je dvanajst let krvavela, in | se | dotaknila roba njegove obleke. |
»Če | se | le dotaknem njegove obleke, bom ozdravela.« |
Jezus pa | se | je obrnil, jo pogledal in rekel: |
»Umaknite | se | , saj deklica ni umrla, ampak spi.« |
Oni pa so | se | mu posmehovali. |
»Davidov sin, usmili | se | naju!« |
Tedaj | se | je dotaknil njunih oči in rekel: |
»Zgôdi | se | vama po vajini veri!« |
In oči so | se | jima odprle. |
Množice so | se | čudile in govorile: |
»Nikoli | se | kaj takega ni videlo v Izraelu.« |
Ko je videl množice, so | se | mu zasmilile, ker so bile izmučene |
Poklical je k | sebi | svojih dvanajst učencev in jim dal |
dvanajsterih apostolov pa so: prvi Simon, ki | se | imenuje Peter, in njegov brat Andrej; |
Ne oskrbujte | se | ne z zlatim ne s srebrnim ne z bakrenim |
nadnjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj | se | vaš mir povrne k vam. |
Varujte pa | se | ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem |
Koga | se | moramo bati |
»Ne bojte | se | jih torej! |
Nič ni skrito, kar | se | ne bi razodelo, in tajno, kar se ne |
kar se ne bi razodelo, in tajno, kar | se | ne bi zvedelo. |
Ne bojte | se | tistih, ki umorijo telo, duše pa ne |
Bojte | se | rajši tistega, ki more dušo in telo |
Ne bojte | se | torej! |
spregledujejo, hromi hodijo, gobavi | se | očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, |
gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim | se | oznanja evangelij; in blagor tistemu, |
oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki | se | ne spotika nad menoj.« |
Tisti, ki | se | mehko oblačijo, živijo vendar v kraljevskih |
niste plesali; peli smo žalostinko, pa | se | niste jokali.’ |
cestninarjev in grešnikov;’ in vendar | se | je modrost potrdila v svojih delih.« |
Tedaj je začel grajati mesta, v katerih | se | je zgodilo največ njegovih čudežev, |
zgodilo največ njegovih čudežev, ker | se | niso spreobrnila: |
Če bi | se | bili v Tiru in Sídonu zgodili čudeži, |
Tiru in Sídonu zgodili čudeži, ki so | se | zgodili v vama, bi se že zdavnaj spreobrnila |
čudeži, ki so se zgodili v vama, bi | se | že zdavnaj spreobrnila v raševini in |
Se | boš mar do neba povzdignil? | |
Do pekla | se | boš pogreznil! |
Če bi | se | bili v Sódomi zgodili čudeži, ki so |
bili v Sódomi zgodili čudeži, ki so | se | zgodili v tebi, bi še danes stala. |
Pridite k meni in | se | odpočijte |
Sprejmite moj jarem nase in učite | se | od mene, ker sem krotak in iz srca |
»Ali | se | sme v soboto zdraviti?« |
Torej | se | sme v soboto dobro delati.« |
Farizeji pa so šli ven in | se | posvetovali zoper njega, kako bi ga |
Ko je Jezus to zvedel, | se | je umaknil od tam. |
pa jim je, naj ga ne razglašajo, da | se | je spolnilo, kar je bilo rečeno po |
Ne bo | se | prepiral in ne vpil, nihče |
»Vsako kraljestvo, ki | se | razdeli zoper sebe, se opustoši in |
»Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper | sebe | , se opustoši in nobeno mesto ali hiša, |
kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, | se | opustoši in nobeno mesto ali hiša, |
opustoši in nobeno mesto ali hiša, ki je v | sebi | razdvojena, ne bo obstala. |
Če torej satan izganja satana, je v | sebi | razdeljen, kako bo potem obstalo njegovo |
Tedaj so | se | nekateri izmed pismoukov in farizejev |
s tem rodom in ga obsodili, ker so | se | spreobrnili na Jonovo pridigo; védite |
Nečisti duh | se | vrne |
Vrnil | se | bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.’ |
privzame sedem drugih duhov, hujših od | sebe | , in vstopijo vanjo ter v njej prebivajo. |
Pri njem so | se | zbrale velike množice, tako da je moral |
Usedel | se | je, vsa množica pa je stala na obrežju. |
ovenelo, in ker ni imelo korenine, | se | je posušilo. |
Kdor ima, | se | mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa |
dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, | se | mu bo vzelo še tisto, kar ima. |
Tako | se | spolnjuje nad njimi Izaijeva prerokba: |
bi slišalo in v srcu ne razumelo ter | se | ne spreobrnilo, in ga jaz ne bom ozdravil.’ |
takoj z veseljem sprejme, nima pa v | sebi | korenine in je nestanoviten. |
Ko je setev zrasla in šla v klasje, | se | je pokazala tudi ljuljka. |
in umesila v tri merice moke, dokler | se | ni vse prekvasilo.« |
Govoril jim je sploh samo v prilikah, da | se | je spolnilo, kar je bilo rečeno po |
Takrat | se | bodo pravični zasvetili kakor sonce |
»Zato je vsak pismouk, ki | se | zavzema za nebeško kraljestvo, podoben |
Učil je v njihovi shodnici, da so | se | zelo čudili in govorili: |
In spotikali so | se | nad njim. |
Hotel ga je umoriti, a | se | je ustrašil ljudstva, ker je imelo |
Kralj | se | je razžalostil, toda zaradi prisege |
Ko je Jezus to slišal, | se | je v čolnu umaknil od tam v samoten |
Zasmilili so | se | mu in ozdravil je njihove bolnike. |
Vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, | se | ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil |
Vsi so jedli in | se | nasitili. |
primoral učence, da so šli v čoln in | se | pred njim peljali na nasprotni breg; |
Ko so | se | množice razšle, je šel na goro, da |
Čoln pa | se | je medtem že precéj tečajev oddaljil |
učenci videli, kako hodi po jezeru, so | se | prestrašili in rekli: |
Jezus | se | jim je takoj oglasil in rekel: |
Ne bojte | se | !« |
Ko pa je začutil močan veter, | se | je zbal. |
Začel | se | je potapljati in zavpil: |
Ko so | se | prepeljali na drugo stran, so prišli |
Prosili so ga, da bi | se | dotaknili vsaj roba njegove obleke, |
roba njegove obleke, in katerikoli so | se | ga dotaknili, so ozdraveli. |
Takrat je poklical k | sebi | množico in rekel: |
»Ali veš, da so | se | farizeji spotikali nad tvojimi besedami?« |
K temu | se | je oglasil Peter in mu rekel: |
vse, kar prihaja v usta, v želodec in | se | izloča v blato? |
Jezus je zapustil tisti kraj in | se | umaknil v tirsko in sídonsko pokrajino. |
»Gospod, Davidov sin, usmili | se | me! |
Pririnila | se | je do njega, padla predenj in rekla: |
Zgodi naj | se | ti, kakor želiš!« |
Jezus | se | je odpravil naprej in prišel h Galilejskemu |
njemu velike množice, ki so imele s | seboj | hrome, slepe, kruljave, neme in še |
njegove noge in jih je ozdravil, tako da | se | je množica čudila, ko je gledala, kako |
ko je gledala, kako nemi govorijo, | se | kruljavi zravnavajo, hromi hodijo, |
Jezus je poklical k | sebi | svoje učence in rekel: |
»Ljudje | se | mi smilijo, ker že tri dni vztrajajo |
Vzel je tistih sedem hlebov in ribe, | se | zahvalil, jih razlomil ter dajal učencem, |
Vsi so jedli in | se | nasitili. |
»Ko | se | zvečeri, pravite: |
drugo stran, so pozabili vzeti kruh s | seboj | . |
»Pazíte in varujte | se | farizejskega in saducejskega kvasa!« |
Oni pa so pri | sebi | premišljevali: |
»Kruha nismo vzeli s | seboj | .« |
»Maloverni, zakaj govorite med | seboj | : ‘ |
Ali še vedno ne razumete in | se | ne spominjate petih hlebov za pet tisoč |
Varujte | se | farizejskega in saducejskega kvasa!’« |
so šele razumeli, da ni naročil, naj | se | varujejo kvasa, ki je potreben za peko |
To | se | ti nikakor ne sme zgoditi!« |
On pa | se | je obrnil in Petru rekel: |
»Poberi | se | od mene, satan! |
»Če hoče kdo priti za menoj, naj | se | odpove sam sebi in vzame svoj križ |
kdo priti za menoj, naj se odpove sam | sebi | in vzame svoj križ ter hodi za menoj. |
Šest dni potem vzame Jezus s | seboj | Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza |
Vpričo njih | se | je spremenil. |
Njegov obraz | se | je zableščal kakor sonce in njegova |
Naenkrat sta | se | jim prikazala Mojzes in Elíja in se |
se jim prikazala Mojzes in Elíja in | se | pogovarjala z njim. |
Peter pa | se | je oglasil in rekel Jezusu: |
svetal oblak obdal s senco in iz oblaka | se | je zaslišal glas: |
Ko so učenci to zaslišali, so | se | silno prestrašili in padli na obraz. |
Jezus pa je stopil k njim, | se | jih dotaknil in rekel: |
»Vstanite in ne bojte | se | !« |
k množici, je nekdo stopil k njemu, | se | vrgel pred njim na kolena in rekel: |
»Gospod, usmili | se | mojega sina! |
Tedaj so | se | učenci približali Jezusu in ga na samem |
Prestavi | se | odtod tja!’ se bo prestavila in nič |
Prestavi se odtod tja!’ | se | bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« |
»Kaj | se | ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski |
trnek in potegni ven prvo ribo, ki | se | bo ujela. |
Tedaj pokliče k | sebi | otroka, ga postavi mednje in reče: |
»Resnično vam povem: če | se | ne spreobrnete in ne postanete kakor |
Kdor | se | torej poniža, da bo kakor ta otrok, |
mu obesijo mlinski kamen na vrat in | se | potopi v globino morja. |
noga zapeljuje, jo odsekaj in vrzi od | sebe | ! |
oko zapeljuje, ga izderi in vrzi od | sebe | ! |
Varujte | se | , da ne boste zaničevali katerega teh |
»Kaj | se | vam zdi? |
Če pa | se | mu posreči, da jo najde, resnično vam |
jo najde, resnično vam povem: bolj | se | je veseli kakor devetindevetdesetih, |
Tako noče vaš Oče, ki je v nebesih, da | se | zgubi kdo od malih.« |
Če te pa ne posluša, vzemi s | seboj | še enega ali dva, da se vsa zadeva |
vzemi s seboj še enega ali dva, da | se | vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali |
»Nadalje vam resnično povem: če | se | dva izmed vas na zemlji združita v |
Gospodarju | se | je služabnik zasmilil, oprostil ga |
Ko so njegovi tovariši videli, kaj | se | je zgodilo, so bili zelo žalostni in |
podrobno povedat svojemu gospodarju, kaj | se | je primerilo. |
Tedaj ga je gospodar poklical k | sebi | in mu rekel: ‘ |
Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti | se | svojega tovariša, kakor sem se jaz |
usmiliti se svojega tovariša, kakor sem | se | jaz tebe usmilil?’ |
In razjezil | se | je njegov gospodar, ga izročil mučiteljem, |
tega bo mož zapustil očeta in mater in | se | pridružil svoji ženi in bosta oba eno |
trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti | se | od vaših žená, od začetka pa ni bilo |
Jaz pa vam pravim: kdorkoli | se | loči od svoje žene, razen če zveza |
razen če zveza ni bila zakonita, in | se | oženi z drugo, prešuštvuje.« |
»Če je tako z možem in ženo, | se | ni dobro ženiti.« |
take naredili ljudje in nekateri so | se | zakonu sami odpovedali zaradi nebeškega |
»Ljubi svojega bližnjega kakor sam | sebe | !« |
Ko so učenci to slišali, so | se | močno čudili in rekli: |
»Kdo | se | torej more rešiti?« |
Jezus | se | je ozrl vanje in jim rekel: |
Tedaj | se | je oglasil Peter in mu rekel: |
Z delavci | se | je pogodil za en denar na dan in jih |
Ali | se | nisi pogodil z menoj za en denar? |
Zebedéjevih sinov s svojima sinovoma in | se | poklonila pred njim do tal, da bi ga |
Jezus pa jih je poklical k | sebi | in jim rekel: |
Ko so odhajali iz Jêrihe, | se | mu je pridružila velika množica. |
»Usmili | se | naju, Gospod, Davidov sin!« |
»Usmili | se | naju, Gospod, Davidov sin!« |
»Gospod, da bi | se | nama oči odprle,« sta odgovorila. |
Jezus | se | ju je usmilil. |
Dotaknil | se | je njunih oči in takoj sta spregledala |
Ko so | se | približali Jeruzalemu in prišli do |
To pa | se | je zgodilo, da se je spolnilo, kar |
To pa se je zgodilo, da | se | je spolnilo, kar je bilo rečeno po |
Ko je prišel v Jeruzalem, | se | je vse mesto zganilo in spraševalo: |
V templju so | se | mu približali slepi in hromi in jih |
Iz ust otrok in dojenčkov si | sebi | pripravil hvalo’?« |
Ko | se | je Jezus zjutraj vračal v mesto, je |
Drevo | se | je pri priči posušilo. |
»Kako to, da | se | je smokva tako hitro posušila?« |
dvomili, boste delali ne samo to, kar | se | je zgodilo s to smokvo; ampak če boste |
Vzdigni | se | in se vrzi v morje,’ se bo to zgodilo. |
Vzdigni se in | se | vrzi v morje,’ se bo to zgodilo. |
Vzdigni se in se vrzi v morje,’ | se | bo to zgodilo. |
Od ljudi,’ potem | se | bojmo množice, kajti vsi imajo Janeza |
»Kaj | se | vam zdi? |
Toda pozneje | se | je premislil in šel. |
Vi ste to videli in | se | tudi potlej niste skesali, da bi mu |
Ko | se | je približal čas trgatve, je poslal |
Dajmo, ubijmo ga in | se | polastimo njegove dediščine!’ |
Zato vam pravim: vzelo | se | vam bo božje kraljestvo in dalo ljudstvu, |
Kdor bo padel na ta kamen, | se | bo razbil; in na kogar bo on padel, |
Poskušali so ga zgrabiti, pa so | se | zbali množice, ker ga je imela za preroka. |
Ti pa | se | niso zmenili, temveč so odšli: eden |
Kralj | se | je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, |
hudobne in dobre, in svatovska dvorana | se | je napolnila z gosti. |
Tedaj so farizeji odšli in | se | posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. |
učiš tako živeti, kakor hoče Bog, in | se | ne meniš za nikogar, ker se ne oziraš |
Bog, in se ne meniš za nikogar, ker | se | ne oziraš na osebo. |
Povej nam torej, kaj | se | ti zdi: ali je dovoljeno dajati cesarju |
Ko so to slišali, so | se | začudili, ga pustili in odšli. |
Če kdo umrje brez otrok, naj | se | njegov brat oženi z njegovo ženo in |
Prvi | se | je oženil in umrl. |
»Motite | se | , ker ne poznate ne Svetega pisma ne |
Ob vstajenju | se | namreč ne bodo ne ženili ne možile, |
je saduceje prisilil k molku in so | se | zbrali na istem kraju. |
Ljubi svojega bližnjega kakor sam | sebe | .’ |
mu ni mogel odgovoriti besede, tudi | se | ga ni upal od tistega dne kdo še kaj |
Delajte vse in | se | držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih |
kar vam rečejo, po njihovih delih pa | se | ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne |
Tudi | se | ne dajte imenovati ‘vodniki’, kajti |
Kdor | se | bo poviševal, bo ponižan; in kdor se |
se bo poviševal, bo ponižan; in kdor | se | bo poniževal, bo povišan. |
samega pridobite za svojo vero; in ko | se | to zgodi, ga naredite za sina pekla, |
naredite za sina pekla, dvakrat hujšega od | sebe | . |
Tako | se | tudi vi na zunaj kažete ljudem poštene, |
Tako sami proti | sebi | spričujete, da ste sinovi tistih, ki |
in novice o vojskovanjih; glejte, da | se | ne daste zbegati! |
Vse to | se | namreč mora zgoditi, vendar to še ne |
Izdajali bodo drug drugega in | se | sovražili. |
svoje hiše; in kdor bo na polju, naj | se | ne vrača domov po svoj plašč. |
je’, ne verjemite, kajti pojavili | se | bodo lažni kristusi in lažni preroki. |
Kjer je mrhovina, tam | se | zbirajo jastrebi.« |
bodo padale z neba in nebeške sile | se | bodo majale. |
Tedaj | se | bo prikazalo na nebu znamenje Sina |
znamenje Sina človekovega in tolkli | se | bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. |
Od smokvinega drevesa | se | učite |
povem: ta rod ne bo prešel, dokler | se | vse to ne zgodi. |
v dneh pred potopom jedli in pili, | se | ženili in se možile do dne, ko je šel |
potopom jedli in pili, se ženili in | se | možile do dne, ko je šel Nóe v ladjo, |
Zavedajte | se | : |
vzele svetilke, niso pa prinesle olja s | seboj | . |
Ker | se | je ženin mudil, so vse podremale in |
so šle z njim na svatbo in vrata so | se | zaprla. |
»Bo namreč kakor s človekom, ki | se | je odpravljal na potovanje in sklical |
Zbal sem | se | in sem šel ter svoj talent zakopal |
ima deset; kajti vsakemu, ki ima, | se | bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, |
bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, | se | bo vzelo še to, kar ima. |
Pred njim | se | bodo zbrali vsi narodi in ločil bo |
Tedaj so | se | zbrali véliki duhovniki in starešine |
v Betániji v hiši Simona Gobavca, | se | mu je približala neka žena. |
Uboge imate namreč vedno med | seboj | , mene pa nimate vedno. |
Juda | se | dogovori, da bo Jezusa izdal |
Ko | se | je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi |
Učenci so | se | silno užalostili in ga začeli drug |
Boljše bi bilo zanj, da bi | se | ne bil rodil.« |
Oglasil pa | se | je izdajalec Juda in ga vprašal: |
Nato je vzel kelih, | se | zahvalil, jim ga dal in rekel: |
je namreč moja kri, kri zaveze, ki | se | za mnoge preliva v odpuščanje grehov. |
»Vi vsi | se | boste to noč pohujšali nad menoj, kajti |
‘Udaril bom pastirja in razkropile | se | bodo ovce črede.’ |
»Če | se | bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz |
»Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, | se | jaz nikdar ne bom.« |
pride Jezus z njimi na pristavo, ki | se | imenuje Getsémani, in jim reče: |
S | seboj | vzame Petra in oba Zebedéjeva sinova. |
Začne | se | žalostiti in trepetati. |
Vrne | se | k učencem in vidi, da spijo. |
ta kelih mimo, ne da ga pijem, naj | se | zgodi tvoja volja!« |
Ko | se | je vrnil, je spet videl, da spijo, |
Glejte, približala | se | je ura, ko izročajo Sina človekovega |
Tisti, ki me izdaja, | se | je približal.« |
Izdajalec | se | je z njimi domenil za znamenje: |
Tedaj so | se | zrinili naprej, stegnili roke po Jezusu |
dvanajst legij angelov, toda kako naj | se | potem spolnijo besede Svetega pisma, |
potem spolnijo besede Svetega pisma, da | se | mora tako zgoditi?« |
Vse to pa | se | je zgodilo, da so se spolnili spisi |
Vse to pa se je zgodilo, da so | se | spolnili spisi prerokov. |
k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so | se | zbrali pismouki in starešine. |
sédel med služabnike, da bi videl, kako | se | bo končalo. |
usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav | se | je priglasilo veliko lažnivih prič. |
Kaj | se | vam zdi?« |
Približala | se | mu je neka dekla in rekla: |
Tedaj | se | je začel zaklinjati in prisegati: |
In Peter | se | je spomnil besede, ki mu jo je rekel |
Šel je ven in | se | bridko zjokal. |
Ko | se | je zdanilo, so vsi véliki duhovniki |
Juda videl, da so Jezusa obsodili, | se | je skesal. |
Tedaj je vrgel srebrnike proti templju, | se | umaknil ter šel in se obesil. |
proti templju, se umaknil ter šel in | se | obesil. |
Posvetovali so | se | in zanje kupili lončarjevo njivo za |
njivo za pokopališče tujcev, zato | se | tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. |
Tedaj | se | je spolnilo, kar je bilo rečeno po |
odgovoril niti na eno besedo, tako da | se | je upravitelj zelo čudil. |
Ko so | se | torej zbrali, jih je Pilat vprašal: |
Jezusa Barába ali Jezusa, ki | se | imenuje Kristus?« |
»Kaj naj torej storim z Jezusom, ki | se | imenuje Kristus?« jih vpraša Pilat. |
Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s | seboj | v sodno hišo in zbrali okrog njega |
Ko so dospeli na kraj, ki | se | imenuje Gólgota, to je lobanjska vzpetina, |
ga v treh dneh postavljaš, reši sam | sebe | ! |
Podobno so | se | mu posmehovali tudi véliki duhovniki |
»Druge je reševal, | sebe | pa ne more rešiti! |
Ob šesti uri | se | je stemnilo po vsej deželi in je bilo |
Tedaj | se | je zagrinjalo v templju pretrgalo na |
Zemlja | se | je stresla in skale so se razpočile. |
Zemlja se je stresla in skale so | se | razpočile. |
Grobovi so | se | odprli in veliko teles svetih, ki so |
grobov in prišli v sveto mesto ter | se | mnogim prikazali. |
stražili Jezusa, čutili potres in kar | se | je zgodilo, so se silno prestrašili |
čutili potres in kar se je zgodilo, so | se | silno prestrašili in govorili: |
Ko | se | je zvečerilo, je prišel bogat mož iz |
dan, to je po dnevu pripravljanja, so | se | véliki duhovniki in farizeji zbrali |
»Gospod, spomnili smo | se | , da je tisti zapeljivec, ko je bil |
Ko je minila sobota in | se | je svital prvi dan tedna, sta prišli |
»Vama | se | ni treba bati! |
»Ne bojta | se | ! |
sporočili vélikim duhovnikom vse, kar | se | je zgodilo. |
Ti so | se | zbrali s starešinami na posvet. |
Enajst učencev | se | je odpravilo v Galilejo na goro, kamor |
Ko so ga zagledali, so | se | mu do tal priklonili, nekateri pa so |
Jezus | se | jim je približal in spregovoril: |
Evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina, | se | začenja, kakor je zapisano pri preroku |
Dajali so | se | mu krstiti v reki Jórdan in se spovedovali |
Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in | se | spovedovali svojih grehov. |
od mene in jaz nisem vreden, da bi | se | sklonil pred njim in mu odvezal jermenček |
zagledal odprta nebesa in Duha, ki | se | je kakor golob spuščal nanj. |
In zaslišal | se | je glas iz nebes: |
»Čas | se | je dopolnil in božje kraljestvo je |
Spreobrnite | se | in verujte evangeliju!« |
Ljudje so | se | zelo čudili njegovemu nauku, kajti |
Vsi so ostrmeli in | se | menili: |
In glas o njem | se | je takoj razširil povsod po Galileji. |
Ko so prišli iz shodnice, so | se | z Jakobom in Janezom takoj napotili |
Ko | se | je zvečerilo in je sonce zašlo, so |
Vse mesto | se | je zbralo pred hišnimi vrati. |
ko je bilo še čisto temno, je vstal, | se | odpravil ven na samoten kraj in tam |
Zasmilil | se | mu je, stegnil je roko, se ga dotaknil |
Zasmilil se mu je, stegnil je roko, | se | ga dotaknil in mu rekel: |
nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži | se | duhovniku in prinesi za svoje očiščenje, |
usta razglašati in pripovedovati, kaj | se | je zgodilo, tako da Jezus ni mogel |
nekaj dni spet prišel v Kafarnáum, | se | je razvedelo, da je v hiši. |
Veliko | se | jih je nabralo, tako da še v veži ni |
Jezus v duhu takoj spozna, da pri | sebi | tako mislijo, in jim reče: |
Ko so | se | Janezovi učenci in farizeji postili, |
»Zakaj | se | Janezovi učenci in somišljeniki farizejev |
»Ali | se | morejo svatje postiti, ko je ženin |
Dokler je ženin med njimi, | se | ne morejo postiti. |
bo ženin vzet, in takrat, tisti dan, | se | bodo postili. |
Primerilo | se | je, da je šel v soboto skozi žitna |
»Ali | se | sme v soboto delati dobro ali húdo, |
Farizeji so pri priči odšli in | se | s heródovci posvetovali zoper njega, |
Jezus | se | je s svojimi učenci umaknil k jezeru |
bili v težavah, tiščali za njim, da bi | se | ga dotaknili. |
Nato je šel na goro in poklical k | sebi | , katere je sam hotel. |
Spet | se | zbere množica, tako da še jesti niso |
da bi ga odpeljali, kajti govorilo | se | je, da ni pri pameti. |
Tedaj jih je poklical k | sebi | in jim v prispodobah dejal: |
Če je družina sprta med | seboj | , takšna družina ne more obstati. |
Če | se | torej satan vzdigne sam proti sebi |
Če se torej satan vzdigne sam proti | sebi | in se razdvoji, ne more obstati, temveč |
torej satan vzdigne sam proti sebi in | se | razdvoji, ne more obstati, temveč je |
To je povedal, ker | se | je govorilo: |
Ozrl | se | je po tistih, ki so sedeli okrog njega, |
Pri njem | se | je zbrala zelo velika množica, tako |
ovenelo, in ker ni imelo korenine, | se | je posušilo. |
drugo je padlo na dobro zemljo, raslo, | se | množilo in dajalo sad; eno je obrodilo |
je bil na samem, so ga tisti, ki so | se | z dvanajsterimi zadrževali okrog njega, |
kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa | se | vse daje v prilikah, da strme gledajo, |
napeto poslušajo, pa ne razumejo, da | se | ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.« |
ne razumejo, da se ne spreobrnejo in | se | jim ne odpusti.« |
Ljudje, pri katerih | se | beseda seje kraj pota, so tisti, ki |
sprejmejo, takoj ko jo slišijo, nimajo pa v | sebi | korenine, ampak so nestanovitni. |
zapeljivost bogastva in druga poželenja | se | prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, |
seme so tisti, ki besedo poslušajo, | se | je oklenejo in obrodijo: eni trideseterno, |
ni namreč skrito, razen zato, da bi | se | razodelo, in nič ni skrivno, razen |
Po meri, s katero merite, | se | vam bo odmerilo in še navrglo se vam |
merite, se vam bo odmerilo in še navrglo | se | vam bo. |
Kdor namreč ima, | se | mu bo dalo in kdor nima, se mu bo vzelo |
namreč ima, se mu bo dalo in kdor nima, | se | mu bo vzelo še tisto, kar ima.« |
Zemlja sama od | sebe | poraja bilko, nato klas in končno žito |
Ko | se | je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: |
»Prepeljimo | se | na drugo stran!« |
»Učitelj, ti ni mar, da | se | potapljamo?« |
Veter | se | je polegel in nastala je globoka tišina. |
Prevzel jih je velik strah in so | se | spraševali: |
votlinah in v hribih ter kričal in | se | tolkel s kamni. |
daleč zagledal Jezusa, je pritekel, | se | mu do tal priklonil in na ves glas |
Pasla pa | se | je ob vznožju hriba velika čreda svinj. |
Čreda, okrog dva tisoč svinj, | se | je pognala po pobočju v jezero in v |
Ljudje so prišli gledat, kaj | se | je zgodilo. |
sedi oblečen in je pri zdravi pameti, | se | ustrašijo. |
videli, so jim pripovedovali, kako | se | je zgodilo z obsedenim, in o svinjah. |
kolikšne reči ti je storil Gospod in | se | te usmilil.« |
Deseteromestju, kaj mu je storil Jezus; in vsi so | se | čudili. |
Ko | se | je Jezus prepeljal s čolnom spet na |
prepeljal s čolnom spet na drugo stran, | se | je zbrala okrog njega velika množica. |
Za njim | se | je odpravila velika množica in pritiskala |
premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak | se | ji je celo poslabšalo. |
V gneči | se | mu je od zadaj približala in se dotaknila |
gneči se mu je od zadaj približala in | se | dotaknila njegove obleke. |
»Če | se | dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela.« |
V hipu | se | ji je kri ustavila in začutila je v |
Jezus je v | sebi | takoj zaznal, da je šla moč iz njega. |
Obrnil | se | je v množici in vprašal: |
»Kdo | se | je dotaknil moje obleke?« |
Kdo | se | me je dotaknil?’« |
Oziral | se | je okrog, da bi videl tisto, ki je |
Ker je žena vedela, kaj | se | je z njo zgodilo, je vsa v trepetu |
vsa v trepetu in strahu pristopila, | se | vrgla predenj in mu vse po pravici |
»Ne boj | se | , samó veruj!« |
»Kaj | se | razburjate in jokate? |
In posmehovali so | se | mu. |
On pa vse odslovi in vzame s | seboj | očeta in mater deklice ter svoje spremljevalce |
Od začudenja so bili vsi iz | sebe | . |
modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži | se | godijo po njegovih rokah? |
In spotikali so | se | nad njim. |
In čudil | se | je njihovi neveri. |
Poklical je k | sebi | dvanajstere in jih začel pošiljati |
Govorilo | se | je: |
žene svojega brata Filipa, s katero | se | je bil oženil. |
Heród pa | se | je Janeza bal, ker je vedel, da je |
in tem, ki so bili z njim pri mizi, | se | je prikupila in kralj je rekel deklici: |
Kralj | se | je zelo užalostil, vendar ji zaradi |
Apostoli | se | zberejo pri Jezusu in mu poročajo o |
»Pojdite sami zase v samoten kraj in | se | nekoliko odpočijte!« |
Zasmilili so | se | mu, ker so bili kakor ovce brez pastirja |
vzel tistih pet hlebov in dve ribi, | se | ozrl proti nebu, blagoslovil in hlebe |
Vsi so jedli in | se | nasitili. |
primoral svoje učence, da so šli v čoln in | se | peljali pred njim na nasprotno stran |
Ko | se | je ločil od njih, je šel na goro molit. |
Videl je, kako | se | mučijo z veslanjem, kajti veter jim |
Vsi so ga namreč videli in | se | ustrašili. |
Ne bojte | se | !« |
in veter je ponehal; bili so vsi iz | sebe | . |
Ko so | se | prepeljali, so pri Genézaretu dosegli |
In prosili so ga, da bi | se | smeli dotakniti vsaj roba njegove obleke; |
roba njegove obleke; in vsi, ki so | se | ga dotaknili, so ozdraveli. |
In zberejo | se | okrog njega farizeji in nekateri pismouki, |
Farizeji namreč in Judje sploh | se | držijo izročila prednikov in ne jedo, |
Še več drugih reči | se | držijo po izročilu: umivajo kozarce, |
»Zakaj | se | tvoji učenci ne ravnajo po izročilu |
Božjo zapoved zametujete in | se | držite človeškega izročila.« |
»Spretno izigravate božjo zapoved, da | se | držite svojega izročila! |
Vse, kar dolgujem tebi, je korbán,’ to | se | pravi dar templju; s tem mu niti ne |
Tedaj je spet poklical ljudi k | sebi | in jim govoril: |
Ko | se | je od množice napotil v hišo, so ga |
v njegovo srce, ampak v želodec, in | se | nato izloči?« |
»Pústi, da | se | najprej nasitijo otroci. |
vstran, mu položil prste v ušesa in | se | s slino dotaknil njegovega jezika. |
Ozrl | se | je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: |
»Odpri | se | !« |
Pri priči so | se | mu odprla ušesa, sprostila se je vez |
priči so se mu odprla ušesa, sprostila | se | je vez njegovega jezika in je gladko |
Poklical je k | sebi | učence in jim rekel: |
»Smilijo | se | mi ti ljudje, ker že tri dni vztrajajo |
Vzel je tistih sedem hlebov, | se | zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, |
Jedli so in | se | nasitili. |
je z učenci takoj stopil v čoln in | se | odpeljal v dalmanútske kraje. |
kruh; v čolnu so imeli en sam hleb s | seboj | . |
»Pazíte, varujte | se | kvasa farizejev in Heródovega kvasa.« |
Oni pa so | se | med seboj menili, da nimajo kruha. |
Oni pa so se med | seboj | menili, da nimajo kruha. |
»Kaj | se | pogovarjate, da nimate kruha? |
Se | ne spominjate, ko sem razlomil pet | |
Privedejo mu slepega in ga prosijo, da bi | se | ga dotaknil. |
Slepi | se | je ozrl kvišku in rekel: |
Oglasil | se | je Peter in mu rekel: |
On pa | se | je obrnil, pogledal po učencih in Petra |
»Poberi | se | od mene, satan, ker ne misliš po božje, |
Tedaj je poklical k | sebi | množico z učenci vred in jim rekel: |
»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj | se | odpove sebi, vzame svoj križ in hodi |
kdo hoditi za menoj, naj se odpove | sebi | , vzame svoj križ in hodi za menoj. |
Kdor pa | se | mene in mojih besed sramuje pred tem |
tem Bogu nezvestim in grešnim rodom, | se | ga bo sramoval tudi Sin človekov, ko |
Čez šest dni vzame Jezus s | seboj | Petra, Jakoba in Janeza in jih same |
Tam | se | je vpričo njih spremenil. |
Njegova oblačila so | se | svetila bleščeče belo, da jih tako |
Prikazal | se | jim je Elíja z Mojzesom in pogovarjala |
Elíja z Mojzesom in pogovarjala sta | se | z Jezusom. |
Oglasil | se | je Peter in rekel Jezusu: |
Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker | se | jih je polotila groza. |
Naredil | se | je oblak in jih obdal s senco. |
Iz oblaka | se | je zaslišal glas: |
Ko so | se | naglo ozrli naokrog, niso videli nikogar |
nikogar več, razen Jezusa samega ob | sebi | . |
To besedo so ohranili zase in | se | med seboj menili, kaj pomeni vstati |
To besedo so ohranili zase in se med | seboj | menili, kaj pomeni vstati od mrtvih. |
Ko so | se | vrnili k učencem, so zagledali veliko |
množico okrog njih in pismouke, ki so | se | prepirali z njimi. |
»Zakaj | se | prepirate z njimi?« |
Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, da | se | peni, škriplje z zobmi in odreveni. |
dečka stresel, da je padel na tla, | se | premetaval in penil. |
»Koliko časa | se | mu že to dogaja?« |
Toda če kaj moreš, | se | nas usmili in nam pomagaj!« |
»Kaj | se | pravi: če moreš? |
Pojdi iz njega in | se | ne vrni več vanj!« |
»Ta rod | se | ne dá izgnati drugače kot z molitvijo.« |
»O čem ste | se | menili med potjo?« |
so molčali, kajti med potjo so med | seboj | razpravljali, kateri izmed njih je |
Če pa | se | sol pokvari, s čim jo boste popravili? |
Imejte sol v | sebi | in živite v miru med seboj!« |
Imejte sol v sebi in živite v miru med | seboj | !« |
In spet so | se | zgrnile okrog njega množice in spet |
tega bo mož zapustil očeta in mater in | se | pridružil ženi in oba bosta eno telo. |
»Kdor | se | loči od svoje žene in se oženi z drugo, |
»Kdor se loči od svoje žene in | se | oženi z drugo, prešuštvuje z njo; |
z drugo, prešuštvuje z njo; in če | se | ona loči od svojega moža in se omoži |
in če se ona loči od svojega moža in | se | omoži z drugim, prešuštvuje.« |
Prinašali so mu otroke, da bi | se | jih dotaknil, učenci pa so jih odganjali. |
Ko | se | je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, |
Jezus | se | je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel: |
Tedaj | se | je Jezus ozrl okrog in rekel svojim |
Ti so | se | pa še kar naprej čudili in govorili |
še kar naprej čudili in govorili med | seboj | : |
»Kdo | se | potem more rešiti?« |
Tisti, ki so ga spremljali, so | se | mu čudili in grabil jih je strah. |
dvanajstere vstran in jim začel govoriti, kaj | se | bo zgodilo z njim. |
Ko je to slišalo drugih deset, so | se | začeli jeziti na Jakoba in Janeza. |
Jezus jih je poklical k | sebi | in jim rekel: |
»Jezus, Davidov sin, usmili | se | me!« |
»Davidov sin, usmili | se | me!« |
vse ogledal, in ker je bilo že pozno, | se | je z dvanajsterimi napotil v Betánijo. |
Bali pa so | se | ga, ker se je vse ljudstvo čudilo njegovemu |
Bali pa so se ga, ker | se | je vse ljudstvo čudilo njegovemu nauku. |
Ko | se | je zvečerilo, so odšli iz mesta. |
navsezgodaj mimo tiste smokve, so opazili, da | se | je posušila do korenin. |
Peter | se | spomni in mu reče: |
»Učitelj, poglej, smokva, ki si jo preklel, | se | je posušila.« |
Vzdigni | se | in se vrzi v morje’ in ne bo dvomil |
Vzdigni se in | se | vrzi v morje’ in ne bo dvomil v svojem |
dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da | se | bo zgodilo, kar pravi, se mu bo res |
verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, | se | mu bo res zgodilo. |
prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa | se | vam bo spolnilo. |
Sami pri | sebi | so mislili: |
Bali so | se | ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli |
Takó | se | ja dogajalo še mnogim drugim: ene so |
Tisti viničarji pa so govorili med | seboj | : |
priložnost, da bi ga prijeli, ža so | se | zbali ljudi. |
»Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in da | se | na nikogar ne oziraš, ker ne gledaš |
In zelo so | se | mu čudili. |
Prvi | se | je oženil, in ko je umrl, ni zapustil |
je drugi in umrl, ne da bi pustil za | seboj | potomstvo, in tretji prav tako. |
»Ali | se | ne motite zato, ker ne poznate ne Svetega pisma |
Ko bodo namreč vstali od mrtvih, | se | ne bodo ne ženili in ne možile, ampak |
Zelo | se | motite.« |
Ljubi svojega bližnjega kakor sam | sebe | .’ |
močjo ter ljubiti bližnjega kakor sam | sebe | je več kakor vse žgalne in druge daritve.« |
»Varujte | se | pismoukov, ki radi hodijo okrog v dolgih |
Tedaj je poklical k | sebi | svoje učence in jim rekel: |
kdaj bo to in kakšno bo znamenje, da | se | vse začenja uresničevati?« |
»Varujte | se | , da vas kdo ne premoti! |
o vojnah in novice o vojskovanjih, | se | ne vznemirjajte! |
To | se | mora zgoditi, vendar ne bo še konec. |
Vzdignilo | se | bo ljudstvo proti ljudstvu in država |
Prej pa | se | mora oznaniti evangelij vsem narodom. |
kaj vzel, in kdor je na polju, naj | se | ne vrača po plašč. |
Molíte, da | se | to ne zgodi pozimi. |
če Gospod ne bi skrajšal tistih dni, | se | nihče ne bi rešil; toda zaradi izvoljenih, |
bodo padale z neba in nebeške sile | se | bodo majale. |
Tako tudi vi ko boste videli, da | se | to dogaja, védite, da je blizu, tik |
povem: ta rod ne bo prešel, dokler | se | vse to ne zgodi. |
Čujte torej, ker ne veste, kdaj | se | vrne hišni gospodar: zvečer, opolnoči, |
bili nejevoljni in so govorili med | seboj | : |
In hudovali so | se | nanjo. |
Reveže imate namreč vedno med | seboj | , in kadar hočete, jim lahko dobro storite, |
Juda | se | dogovori, da bo Jezusa izdal |
Ko so za to slišali, so | se | razveselili in obljubili, da mu bodo |
Ko | se | je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi. |
Bolje bi bilo zanj, da bi | se | ne bil rodil.« |
Nato je vzel kelih, | se | zahvalil, jim ga dal in vsi so iz njega |
»To je moja kri, kri zaveze, ki | se | preliva za mnoge. |
»Vsi | se | boste pohujšali, kajti pisano je: |
‘Udaril bom pastirja in ovce | se | bodo razkropile.’ |
»Tudi če | se | vsi pohujšajo, jaz se ne bom.« |
»Tudi če se vsi pohujšajo, jaz | se | ne bom.« |
Medtem pridejo na pristavo, ki | se | imenuje Getsémani, in reče svojim učencem: |
S | seboj | vzame Petra, Jakoba in Janeza in se |
seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza in | se | začne tresti in od groze trepetati. |
In šel je malo naprej, | se | vrgel na tla in molil, da bi šla, če |
Nato | se | vrne in vidi, da spijo. |
Ko | se | je vrnil, je spet videl, da spijo. |
Zelo | se | jim je dremalo in niso vedeli, kaj |
In takoj, ko je še govoril, | se | je pojavil Juda, eden izmed dvanajsterih, |
templju in me niste prijeli, vendar naj | se | spolnijo knjige Svetega pisma.« |
odpeljali k vélikemu duhovniku, tam so | se | zbrali vsi véliki duhovniki, starešine |
s služabniki vélikega duhovnika in | se | pri ognju grel. |
pričalo proti njemu, toda njihove izjave | se | niso ujemale. |
A tudi v tem | se | njihovo pričevanje ni ujemalo. |
Kaj | se | vam zdi?« |
Ko zagleda Petra, da | se | greje pri ognju, ga premeri z očmi |
Nato | se | je umaknil ven proti veži in petelin |
On pa | se | je začel zaklinjati in prisegati: |
hip je petelin drugič zapel in Peter | se | je spomnil besede, ki mu jo je bil |
Toda Jezus ni nič odgovoril, tako da | se | je Pilat čudil. |
Vojaki | se | norčujejo iz Jezusa |
pljuvali vanj, poklekovali pred njim in | se | mu klanjali. |
In prisilili so nekoga, ki | se | je tam mimo vračal s polja, Simona |
Pripeljali so ga na kraj, ki | se | imenuje Gólgota, to pomeni lobanjska |
Napis o njegovi krivdi | se | je glasil: |
ga v treh dneh postavljaš, reši sam | sebe | in stopi s križa.« |
duhovniki s pismouki in govorili med | seboj | : |
»Druge je rešil, sam | sebe | ne more rešiti. |
Ko je prišla šesta ura, | se | je stemnilo po vsej deželi do devete |
Zagrinjalo v templju | se | je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. |
Že | se | je zvečerilo. |
Pilat | se | je začudil, da je že mrtev. |
Poklical je k | sebi | stotnika in ga vprašal, ali je že umrl. |
Govorile so med | seboj | : |
Ko so | se | pa ozrle tja, so videle, da je kamen |
strani, ogrnjen z belo haljo, in so | se | zelo prestrašile. |
»Ne bojte | se | ! |
Trepetale so in bile vse iz | sebe | . |
Nikomur niso nič povedale, ker so | se | bale. |
KONEC MARKOVEGA EVANGELIJA Jezus | se | prikaže Mariji Magdaleni |
je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, | se | je najprej prikazal Mariji Magdaleni, |
Jezus | se | prikaže dvema učencema |
Nato | se | je v drugi podobi prikazal dvema izmed |
Nazadnje | se | je prikazal enajsterim, ko so bili |
urediti poročilo o dogodkih, ki so | se | zgodili med nami, kakor so jih sporočili |
Teófil, vse po vrsti popisati, da | se | prepričaš o zanesljivosti nauka, v |
Tedaj | se | mu je prikazal Gospodov angel. |
Ko ga Zaharíja zagleda, | se | vznemiri in strah ga spreleti. |
»Ne boj | se | , Zaharíja, kajti tvoja molitev je uslišana! |
V radost in veselje ti bo in mnogi | se | bodo veselili njegovega rojstva, ker |
Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki | se | bodo spolnile ob svojem času, boš onemel |
in ne boš mogel govoriti do dne, ko | se | bo to zgodilo.« |
Ljudje so medtem čakali na Zaharíja in | se | čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču. |
čakali na Zaharíja in se čudili, da | se | tako dolgo mudi v svetišču. |
Pet mesecev | se | je prikrivala in si govorila: |
»Vesêli | se | , milosti polna, Gospod je s teboj!« |
Pri teh besedah | se | je vznemirila in premišljevala, kaj |
»Ne boj | se | , Marija, kajti našla si milost pri |
Ta bo velik in | se | bo imenoval Sin Najvišjega. |
»Kako | se | bo to zgodilo, ko ne živim z možem?« |
bo tudi otrok, ki bo rojen, svet, in | se | bo imenoval Božji Sin. |
»Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi | se | mi po tvoji besedi!« |
Tiste dni | se | je Marija odpravila na pot v hriboviti |
Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, | se | je dete veselo zganilo v njenem telesu. |
Komaj sem zaslišala tvoj pozdrav, | se | je od veselja zganilo dete v mojem |
ji, ki je verovala, kajti spolnilo | se | bo, kar ji je povedal Gospod!« |
duša poveličuje Gospoda in moj duh | se | raduje v Bogu, mojem Rešitelju, ker |
raduje v Bogu, mojem Rešitelju, ker | se | je ozrl na nizkost svoje dekle. |
do rodu naklanja usmiljenje njim, ki | se | ga bojijo. |
Zavzel | se | je za svojega služabnika Izraela in |
je za svojega služabnika Izraela in | se | spomnil svojega usmiljenja, kakor je |
pri njej približno tri mesece, potem | se | je vrnila na svoj dom. |
Medtem | se | je Elizabeti dopolnil čas poroda. |
Gospod izkazal veliko usmiljenje, so | se | z njo vred veselili. |
In vsi so | se | začudili. |
Njemu pa so | se | pri priči razvezala usta in jezik, |
strah in po vsem judejskem hribovju | se | je govorilo o tem. |
In vsi, ki so to slišali, so | se | ob tem zamislili in govorili: |
»Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker | se | je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil |
izkazal usmiljenje našim očetom in | se | spomnil svoje svete zaveze, prisege |
Deček pa je rastel in | se | krepil v duhu. |
je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj | se | popiše ves svet. |
Vsi so | se | hodili popisovat, vsak v svoj rodni |
Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki | se | imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove |
iz Davidove hiše in rodbine, da bi | se | popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, |
Ko sta bila tam, so | se | ji dopolnili dnevi, da bi rodila. |
pastirji prenočevali pod milim nebom in | se | čez noč vrstili na straži pri svoji |
Gospodova svetloba jih je obsijala, da so | se | zelo prestrašili. |
»Ne bojte | se | ! |
Danes | se | vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, |
torej v Betlehem in poglejmo to, kar | se | je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« |
In vsi, ki so slišali, so | se | čudili temu, kar so jim povedali pastirji. |
Nato so | se | pastirji vrnili ter Boga slavili in |
Ko | se | je dopolnil čas njenega očiščevanja, |
Njegov oče in mati sta | se | čudila temu, kar se je govorilo o njem. |
oče in mati sta se čudila temu, kar | se | je govorilo o njem. |
znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da | se | razodenejo misli mnogih src. |
spolnili vse po Gospodovi postavi, so | se | vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. |
Dete pa je raslo in | se | krepilo. |
Ko so | se | po končanih praznikih vračali, je deček |
Ker ga niso našli, so | se | vrnili v Jeruzalem in ga povsod iskali. |
Nato | se | je vrnil z njima in prišel v Nazaret |
Njegova mati je vse, kar | se | je zgodilo, ohranila v svojem srcu. |
Vsaka dolina naj | se | napolni, vsaka gora in hrib pa zniža. |
ljudstvo živelo v pričakovanju in so | se | vsi spraševali o Janezu, če ni morda |
Ko je vse ljudstvo prejemalo krst, | se | je dal krstiti tudi Jezus. |
Medtem ko je molil, so | se | odprla nebesa. |
telesni podobi kakor golob in zaslišal | se | je glas iz nebes: |
Jezus | se | je vrnil od Jórdana poln Svetega Duha |
Če | se | torej pred menoj pokloniš, bo vsa tvoja.« |
hudič poskusil z vsemi skušnjavami, | se | je za nekaj časa umaknil od njega. |
Jezus | se | je v môči Duha vrnil v Galilejo in |
Duha vrnil v Galilejo in glas o njem | se | je razširil po vsej okolici. |
»Danes | se | je izpolnila beseda Svetega pisma, |
Zdravnik, | sebe | ozdravi.’ |
je bilo v Izraelu v Elíjevi dobi, ko | se | je nebo zaprlo za tri leta in šest |
on pa je šel kar sredi množice in | se | napotil dalje. |
Groza je obšla vse in govorili so med | seboj | : |
In glas o njem | se | je širil po vseh krajih v okolici. |
Sklonil | se | je nadnjo, zapovedal mrzlici in bolezen |
Ko | se | je zdanilo, je odšel in se napotil |
Ko se je zdanilo, je odšel in | se | napotil na samoten kraj. |
»Učenik, vso noč smo | se | trudili, pa nismo nič ujeli, toda na |
zajeli veliko množino rib, tako da so | se | jim mreže začele trgati. |
in napolnili oba čolna, tako da sta | se | skoraj potapljala. |
»Ne boj | se | ! |
Jezus je stegnil roko, | se | ga dotaknil in rekel: |
»Nikomur ne povej, temveč pojdi in | se | pokaži duhovniku ter prinesi dar za |
Govorica o njem pa | se | je čedalje bolj širila in velike množice |
čedalje bolj širila in velike množice so | se | shajale, da bi ga poslušale in bi jih |
On pa | se | je umaknil v samotne kraje in tam molil. |
prostora, kjer bi ga nesli noter, so | se | z njim povzpeli na strešno ploščad |
klicat pravičnih, temveč grešnike, da | se | spreobrnejo.« |
»Janezovi učenci | se | pogosto postijo in opravljajo molitve, |
»Ali morete zahtevati od svatov, naj | se | postijo, dokler je ženin med njimi? |
bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, | se | bodo postili.« |
bo novo razrezal, s staro obleko pa | se | krpa z nove ne ujema. |
novo vino stare mehove razgnalo in | se | razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač |
razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač pa | se | mora novo vino vlivati v nove mehove. |
»Vprašam vas, ali | se | sme v soboto delati dobro ali húdo, |
Ozrl | se | je po vseh naokrog in rekel možu: |
je pograbila jeza in posvetovali so | se | , kaj bi mogli storiti Jezusu. |
Ko | se | je zdanilo, je poklical k sebi svoje |
Ko se je zdanilo, je poklical k | sebi | svoje učence in si jih je izmed njih |
Potem je šel z njimi dol in | se | ustavil na ravnem kraju. |
Vsak iz množice | se | ga je poskušal dotakniti, kajti iz |
Jezus | se | je ozrl po svojih učencih in rekel: |
vam, ki zdaj jokate, kajti smejali | se | boste! |
Razveselite | se | tisti dan in zavriskajte, kajti veliko |
Gorje vam, ki | se | zdaj smejete, kajti žalovali in jokali |
Dajajte in | se | vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno |
kakršno mero namreč merite, s takšno | se | vam bo odmerilo.« |
Toda vsak, ki | se | bo izučil, bo kakor njegov učitelj. |
Naliv butne vanjo in | se | takoj podre in podrtija tiste hiše |
Jezus | se | je napotil z njimi. |
»Gospod, ne trudi | se | ! |
Zato | se | tudi nisem čutil vrednega, da bi prišel |
sem pod oblastjo in imam vojake pod | seboj | in rečem temu: ‘ |
Obrnil | se | je k množici, ki ga je spremljala, |
Ko so | se | poslanci vrnili domov, so našli služabnika |
Nato | se | je napotil v mesto, ki se imenuje Náin. |
Nato se je napotil v mesto, ki | se | imenuje Náin. |
Ko | se | je približal mestnim vratom, so ravno |
Ko jo je Gospod zagledal, | se | mu je zasmilila in ji je rekel: |
Pristopil je in | se | dotaknil nosil. |
Nosilci so | se | ustavili in Jezus je rekel: |
Mrtvi | se | je vzdignil in začel govoriti; nato |
Ta govorica o njem | se | je razširila po vsej Judeji in po vsej |