O'beseda, označena besedila z lemami
kaj zgodilo nikogar nič ne briga kaj | reče | raja tipična reakcija raje oni nikdar |
o neki tako nedoločeni stvari lahko | rečeš | , da se je zgodila. |
zato, ker Toma ni doma,« je medlo | rekla | gospa Parsons. |
»To so otroci,« je | rekla | gospa Parsons in se na pol boječe ozrla |
to takoj uredil, ko bi bil doma,« je | rekla | . |
je | rekel | Winston in se igral z matico pri kolenu |
je | rekla | gospa Parsons in se pri priči začela |
»Pa sta res tako hrupna,« je | rekla | . |
bova na kraju, kjer ni teme,« je bil | rekel | . |
izslediti zgodovino celotnega obdobja, | reči | , kdo se je v danem trenutku bojeval |
Partija je | rekla | , da ni bila nikdar zaveznica Evrazije. |
lahko dotakne prstov na nogah!« je | rekla | navdušeno. |
roke nad glavo in se - ne dalo bi se | reči | , da z milino, pač pa z opazno spretnostjo |
treba spremeniti, ali - kot se je to | reklo | z uradno frazo - »prečistiti.« |
»kategorična zaobljuba« se je temu uradno | reklo | ), da v letu 1984 ne bodo omejevali |
tega, kaj je Veliki brat pravzaprav | rekel | . |
pošto in z vsem drugim - konec, je | rekel | Veliki brat, o katerem ni mogoče razmišljati |
»Ravno tisti, ki ga iščem,« je | rekel | glas za Winstonovim hrbtom. |
vprašati, ali imaš kaj britvic,« je | rekel | . |
»Zelo neustrezno nadomestilo,« je | rekel | Syme. |
»Dobro obešanje je bilo,« je zamišljeno | rekel | Syme. |
»Tamle pod telekranom je še miza,« je | rekel | Syme. |
»Počasi,« je | rekel | Syme. |
»Enajsta izdaja je dokončna,« je | rekel | . |
»Ti misliš, če smem tako | reči | , da je naša poglavitna naloga izumljanje |
Vendar je Syme uganil, kaj je hotel | reči | . |
»Neka beseda je v Novoreku,« je | rekel | Syme. |
Nemogoče bi bilo | reči | , da je nepravoveren. |
ga, kako dela ob uri za kosilo,« je | rekel | Parsons in dregnil Winstona. |
je | rekel | Winston in avtomatično segel po denarju. |
»Mimogrede, stari,« je | rekel | , »slišal sem, da je moj paglavec včeraj |
»Pravzaprav sem mu | rekel | , da mu bom fračo vzel, če bo to še |
razburjen, ker ni šel gledat obešanja,« je | rekel | Winston. |
»A, tako - hočem | reči | , da kaže pravega duha, ne?« |
»Opazila je, da nosi smešne čevlje - | rekla | je, da ni prej še nikdar videla, da |
»Dobro,« je | rekel | Syme odsotno, ne da bi vzdignil pogled |
»Hočem | reči | , da smo pač v vojni,« je rekel Parsons. |
»Hočem reči, da smo pač v vojni,« je | rekel | Parsons. |
leto dobro opravilo svoje delo,« je | rekel | , poznavalsko kimajoč z glavo. |
»Niti ene,« je | rekel | Winston. |
»Žal mi je,« je | rekel | Winston. |
kdo propadel, čeprav ni bilo lahko | reči | , kaj ti zagotovi preživetje. |
Rekla | je dva dolarja. | |
bleščeč klobuk cevaste oblike, ki so mu | rekli | cilinder.« |
Svoboda pomeni svobodo | reči | , da je dva in dva štiri. |
»Ja,« sem ji | rekla | , »vse lepo in prav,« sem rekla. |
sem ji rekla, »vse lepo in prav,« sem | rekla | . |
»Lahko je kritizirati,« sem | rekla | , »ampak ti nimaš istih problemov kot |
»Oh,« je | rekla | druga, »to je tisto.« |
» | Rečem | ti, da nobena številka, ki se konča |
»Oh, drži jezik!« je | rekel | tretji. |
Rekel | bi mu: »Povejte mi kaj o svojem življenju, | |
je | rekel | starec ter bojevito zravnal ramena. |
je | rekel | gostilničar, naslanjajoč se s konci |
smo bili mi vsi še na drevesih,« je | rekel | gostilničar in namignil drugim gostom. |
je | rekel | . |
»Prijazni ste,« je | rekel | oni in spet vzravnal ramena. |
ko ste bili že mladi,« je tipajoče | rekel | Winston. |
»Pivo je bilo boljše,« je končno | rekel | . |
je bilo lahko pivo - wallop smo mu | rekli | - po štiri penije polič.« |
»Veliko starejši ste od mene,« je | rekel | Winston. |
cilindrih ni zelo važno,« je potrpežljivo | rekel | Winston. |
»Lakaji,« je | rekel | . |
»In hijene - zares jim je | rekel | hijene.« |
»Kar bi rad vedel, je tole,« je | rekel | »Ali imate občutek, da ste danes bolj |
je res, na primer, da ste jim morali | reči | gospod in sneti klobuk, kadar ste šli |
»Ja,« je | rekel | , »všeč jim je bilo, če si se dotaknil |
»Sem moral, bi se lahko | reklo | .« |
»Eden me je enkrat porinil,« je | rekel | starec. |
»On | reče | : Zakaj pa ne gledaš, kod hodiš?« |
» | reče | .« |
»On | reče | : Snamem ti to prekleto glavo, če boš |
v pol minute te spravim na varno,« | rečem | in če mi verjamete, pograbi me za ovratnik |
»Mogoče nisem bil dovolj jasen,« je | rekel | . |
»Bi lahko | rekli | , kolikor se pač spominjate, da je bilo |
»Vem, kaj pričakujete, da bom | rekel | ,« je dejal. |
»Pričakujete, da bom | rekel | , da bi bil raje spet mlad.« |
»Večina ljudi bi | rekla | , da bi bili raje spet mladi, če bi |
sem vas že na pločniku,« je nemudoma | rekel | . |
»Krem barve, kot so včasih | rekli | .« |
papirja ne delajo več že - oh, upam si | reči | , da že petdeset let ne.« |
kako je, prazna trgovina, bi lahko | rekli | .« |
»Med nama | rečeno | , trgovina s starinami je tik pred svojim |
»Čudovita je,« je | rekel | Winston. |
»Ampak ni jih mnogo, ki bi danes še | rekli | kaj takega.« |
ženine smrti,« je na pol opravičujoče | rekel | starec. |
» | Rekel | bi pa, da bi se vam zdela malo nerodna.« |
za stare bakroreze -« je obotavljivo | rekel | . |
»Okvir je pritrjen na steno,« je | rekel | starec, »ampak lahko vam ga odvijem, |
starec, »ampak lahko vam ga odvijem, bi | rekel | .« |
»Pri Sv. Klementinu Danskem so ji | rekli | .« |
je pravzaprav še veliko ostalo,« je | rekel | starec, »čeprav sedaj rabijo za druge |
»Sv. Martin v Polju, so ji običajno | rekli | ,« je dejal starec, »čeprav se ne spominjam, |
na kraju, kjer ni teme,« mu je bil | rekel | O'Brien. |
»Nič mi ni,« mu je kratko | rekla | . |
»Pet minut,« si je | rekel | , »najmanj pet minut!« |
naokrog - če bi vsi ti pogoji trajali | recimo | trideset sekund, bi bilo mogoče izmenjati |
Tega mu ni bilo treba | reči | . |
»Tu sva,« je | rekla | . |
»Na poti nisem hotela | reči | ničesar,« je nadaljevala, »za primer, |
Naslednji trenutek, težko bi bilo | reči | na čigavo pobudo, je bila v njegovih |
»Še videti te nisem mogel,« je | rekel | . |
vse zaradi te preklete stvari,« je | rekla | ter si odtrgala škrlatni pas mladinske |
šepetu in ne bi ujel tega, kar sta | rekla | , ujel pa bi drozga. |
Razen za usta bi ne mogel | reči | , da je lepa. |
»Sem lahko prideva še enkrat,« je | rekla | Julija. |
po isti poti, kot si odšel,« mu je | rekla | , kot bi oznanjala neko važno splošno |
»In zdaj moram iti,« je | rekla | , kakor hitro je obvladal vsa navodila. |
To je vredno delati, je | rekla | , to je kamuflaža. |
»Kako sovražim ženske!« je mimogrede | rekla | .) in delala, kakor je uganil, pri strojih |
Rekla | je, da »ne bere posebno rada.« | |
»Pa tudi dobro delo,« je | rekla | Julija. |
prenesel, ko bi ne bilo ene stvari,« je | rekel | . |
»Najina dolžnost Partiji,« je nemudoma | rekla | Julija. |
je | rekla | Julija. |
»Pravzaprav bi to ne spremenilo ničesar,« je | rekel | . |
Vedno mu je oporekala, kadar je | rekel | kaj podobnega. |
»Mrtva sva,« je | rekel | . |
Zasebno življenje, je | rekel | , je zelo dragocena stvar. |
Ko je | rekla | , da ne more priti, je imel občutek, |
»Pol sekunde,« je | rekla | . |
»Cela kila je tu,« je | rekla | . |
»In ne obrni se, dokler ti ne | rečem | .« |
»Zdaj se lahko obrneš,« je | rekla | Julija. |
»Tudi parfum!« je | rekel | . |
»Gotovo je polna stenic, pa komu mar,« je | rekla | Julija. |
»Pol vode je povrelo,« je | rekla | . |
»Povsod so,« je brezbrižno | rekla | Julija, ko se je ulegla. |
» Nikar ne nadaljuj!« je | rekel | Winston s tesno zaprtimi očmi. |
»Žal mi je,« je | rekel | . |
»Dvesto let, bi | rekel | .« |
»Tule je zverina pomolila ven nos,« je | rekla | in brcnila opaž tik pod sliko. |
je | rekel | . |
»Jaz se spominjam limon,« je | rekel | Winston. |
»Stavim, da so za to sliko stenice,« je | rekla | . |
misel, da vas mogoče zanima,« je navadno | rekel | z rotečim drobnim nasmeškom, kadar |
Goldsteinu in njegovi podtalni vojski, je | rekla | , so le kup neumnosti, ki si jih je |
primeru, s posameznimi nasilnimi dejanji, | recimo | da nekoga ubiješ ali pa nekaj poženeš |
ga je osupnila, ko je po naključju | rekla | , da po njeni sodbi te vojne ni. |
zmeraj v vojni z Evrazijo,« je medlo | rekla | . |
je nestrpno | rekla | . |
»No, jaz ga ne bi!« je | rekla | Julija. |
upornica samo od pasu navzdol,« ji je | rekel | . |
začela dolgočasiti, zmedla se je in | rekla | , da takim stvarem ni nikoli posvečala |
ponudila priložnost govoriti z vami« je | rekel | . |
»Komajda znanstveno,« je | rekel | . |
»A napisali ste ga zelo izbrano,« je | rekel | O'Brien. |
»Pravzaprav sem hotel | reči | , da ste v svojem članku uporabili dve |
»Ne,« je | rekel | Winston. |
»Zelo rad,« je | rekel | Winston, ki je spoznal, kam to meri. |
»Ponavadi sem zvečer doma« je | rekel | . |
videti, tu me lahko najdete,« mu je bil | rekel | O'Brien. |
»Sanjal sem,« je | rekel | pa takoj umolknil. |
»Ali veš,« je | rekel | , »da sem do tega trenutka mislil, da |
je na pol v spanju | rekla | Julija. |
stisnila za dolgo k sebi, ne da bi kaj | rekla | . |
Mati mu je | rekla | , naj ne bo požrešen. |
Nekaj v tej kretnji mu je | reklo | , da sestra umira. |
časih surova majhna svinja,« je nejasno | rekla | . |
»Raja so ljudje,« je glasno | rekel | . |
je | rekla | Julija, ki se je spet zbudila. |
»Ti je kdaj prišlo na misel,« je | rekel | , »da bi bilo za naju najbolje, če bi |
»Srečo sva imela,« je | rekel | , »a to ne more dolgo trajati.« |
»Nič, kar bom lahko naredil ali | rekel | , ali pa zamolčal, ne bo moglo odložiti |
»Če misliš na priznanje,« je | rekla | , »bova to storila, čisto gotovo.« |
»Kar | rečeš | ali narediš ni važno, važna so samo |
»Tega ne morejo storiti,« je končno | rekla | . |
»Lahko te prisilijo, da | rečeš | karkoli - karkoli - ne morejo pa te |
»Ne,« je | rekel | z malo več upanja, »ne, to drži.« |
nadrobnosti vse, kar si naredil ali | rekel | ali mislil, toda notranje srce, katerega |
»Vi ga lahko ugasnete!« je | rekel | . |
»Da,« je | rekel | O'Brien, »mi ga lahko ugasnemo.« |
je | rekel | . |
»Jaz bom povedal,« je nemudoma | rekel | Winston. |
»Martin je eden naših,« je ravnodušno | rekel | O'Brien. |
pravi vino,« je z rahlim nasmeškom | rekel | O'Brien. |
je | rekel | . |
»Vse, kar je v najini moči,« je | rekel | Winston. |
izrekel, ni vedel, katero besedo namerava | reči | . |
napravila, da sta nam to povedala,« je | rekel | O'Brien. |
vrneš k svoji shrambi, Martin,« je | rekel | . |
Ne da bi kaj | rekel | ali kakorkoli pozdravil, je Martin |
»Saj razumeta,« je | rekel | , »da se bosta bojevala v temi.« |
svojem osebnem poznanstvu ne bosta mogla | reči | , da jih šteje komaj ducat.« |
že čas, da odidete, tovarišica,« je | rekel | Juliji. |
je | rekel | še vedno z istim rahlim nadihom ironije. |
»Na preteklost,« je | rekel | Winston. |
izročil ploščato belo tableto ter ji | rekel | , naj jo položi na jezik. |
Važno je, je | rekel | , da ne dišiš po vinu; strežniki pri |
»Treba je urediti še nadrobnosti,« je | rekel | . |
vas bo za roko dotaknil neki moški in | rekel | : Mislim, da vam je iz rok padla aktovka.« |
do takrat, ko boste morali iti,« je | rekel | O'Brien. |
je obotavljaje | rekel | . |
»Vi znate zadnjo vrstico!« je | rekel | Winston. |
preklopil z ene linije na drugo tako | rekoč | sredi stavka, ne le brez premora, temveč |
obraza ni videl, potrepljal po rami in | rekel | »Oprostite, mislim, da ste izpustili |
Zamišljeno je vzel aktovko, ne da bi bil kaj | rekel | . |
težnjo po mehanizaciji, ki je tako | rekoč | nagonsko zavladala po skoraj vsem svetu, |
Ta načrt, to je komajda potrebno | reči | , je le sen, ki ga ni mogoče uresničiti. |
Morda bi bilo ustrezneje | reči | , da je vojna, ko je postala trajna, |
»Imam knjigo,« je | rekel | , ko sta se ločila. |
»Dobro,« je | rekla | brez velikega zanimanja in skoraj nemudoma |
»Brati jo morava,« je | rekel | . |
»Ti jo beri,« je | rekla | z zaprtimi očmi. |
je | rekel | Winston. |
Pretirano bi bilo | reči | , da v vsej zgodovini ni bilo napredka |
je eden postranski in ga upoštevajo, | recimo | , tudi iz previdnosti. |
Komaj je potrebno | reči | , da so najbolj tankoumni izvajalci |
»Lačna sem,« je | rekla | . |
»Najmanj meter ima okoli bokov,« je | rekla | Julija. |
»To je njen slog lepote,« je | rekel | Winston. |
»Se spominjaš,« je | rekel | , »drozga, ki nama je pel tisti prvi |
»Ni pel nama,« je | rekla | Julija. |
»Midva sva mrtva,« je | rekel | . |
»Vidva sta mrtva,« je | rekel | železni glas za njima. |
»Za sliko je bilo,« je | rekel | glas. |
»Zdaj naju lahko vidijo,« je | rekla | Julija. |
»Zdaj vaju lahko vidimo,« je | rekel | glas. |
»Hiša je obkoljena,« je | rekel | Winston. |
»Hiša je obkoljena,« je | rekel | glas. |
»Mislim, da se vseeno lahko posloviva,« je | rekla | . |
»Vseeno se lahko poslovita,« je | rekel | glas. |
»Oprosti, ljubček,« je | rekla | . |
»Oprosti,« je | rekla | , »nisem čisto pri sebi.« |
»Tako je bolje,« je | rekla | in se z zaprtimi očmi naslonila nazaj. |
»Smith,« je | rekel | Winston. |
je | rekla | ženska. |
Bratovščina, je bil | rekel | , nikdar ne skuša rešiti svojih članov. |
»Ampleforth,« je | rekel | . |
»O, Smith,« je | rekel | , »tudi ti!« |
je | rekel | . |
je | rekel | . |
»Soba 101,« je | rekel | . |
»Ti tukaj!« je | rekel | . |
je | rekel | Winston. |
»Miselni zločin!« je | rekel | Parsons skoraj ihte. |
»Veš, kaj jim bom | rekel | , ko bom šel pred sodnike?« |
»Hvala« jim bom | rekel | , »hvala, da ste me rešili, preden je |
je | rekel | Winston. |
»Moja hčerkica,« je | rekel | z nekakšnim žalostnim ponosom Parsons. |
»Oprosti, stari,« je | rekel | . |
»Obstoj, kjer si,« je | rekel | glas. |
»Soba 101,« je | rekel | . |
»Soba 101,« je | rekel | častnik. |
»Soba 101,« je | rekel | častnik. |
»Soba 101,« je | rekel | častnik. |
»Dobili so me že zdavnaj,« je | rekel | O'Brien z blago, skoraj obžalujočo |
»Vedel si to, Winston,« je | rekel | O'Brien. |
nastavljali pasti, preobračali vse, kar je | rekel | , dokazujoč mu pri vsakem koraku laži |
»Soba 101,« je | rekel | častnik. |
glas, a bil je isti glas, ki mu je bil | rekel | : »Srečala se bova na kraju, kjer ni |
»Povedal sem ti,« je | rekel | O'Brien, »da se bova tukaj srečala, |
»Da,« je | rekel | Winston. |
»Bojiš se, Winston,« je | rekel | O'Brien, opazujoč njegov obraz, »da |
»To je bilo štirideset,« je | rekel | O'Brien. |
»Da,« je | rekel | Winston. |
si skrbi zaradi tebe, Winston,« je | rekel | , »ker si vreden skrbi.« |
»Drug primer,« je | rekel | . |
»Ne,« je | rekel | O'Brien. |
»Pepel,« je | rekel | . |
»Jaz se je ne spomnim,« je | rekel | O'Brien. |
obravnava oblast nad preteklostjo,« je | rekel | . |
sedanjost, obvladuje preteklost,« je | rekel | O'Brien, kimajoč v počasnem pritrjevanju. |
»Ti nisi metafizik, Winston,« je | rekel | . |
»Nasprotno,« je | rekel | , »ti ga nisi obvladoval.« |
zapisal v dnevnik, Svoboda pomeni svobodo | reči | , da je dva in dva štiri?« |
»Da,« je | rekel | Winston. |
»In če Partija | reče | , da to ni štiri, ampak pet - koliko |
»Kaj naj drugega | rečem | ?« |
»Počasen učenec si, Winston,« je | rekel | O'Brien blago. |
»Znova,« je | rekel | O'Brien. |
»Znova,« je | rekel | O'Brien. |
»Bolje,« je | rekel | O'Brien. |
je | rekel | . |
uničiti, tako da ne bo nič, kar si | rekel | ali storil, niti najmanj spremenilo |
»Da,« je | rekel | Winston. |
hinavec, verjame v vsako besedo, ki jo | reče | . |
»Tri tisoč,« je čez Winstonovo glavo | rekel | mož v belem plašču. |
»Tokrat ne bo bolelo,« je | rekel | . |
»Ne bo dolgo trajalo,« je | rekel | O'Brien. |
»Zdaj vidiš,« je | rekel | O'Brien, »da je to vsekakor mogoče.« |
»Da,« je | rekel | Winston. |
spomniš, da si napisal v dnevnik,« je | rekel | , »da ni važno, ali sem prijatelj ali |
je | rekel | Winston. |
»Naslednje vprašanje,« je | rekel | . |
»Ti ne obstajaš,« je | rekel | O'Brien. |
Pa kaj pomaga to | reči | ? |
vključiš, so potrebne tri stopnje,« je | rekel | O'Brien. |
»Ko si ležal tu,« je | rekel | O'Brien, »si se pogosto spraševal - |
Vnaprej je vedel, kaj bo O'Brien | rekel | : da Partija ne teži po oblasti zaradi |
pošastno pa je to, da bo O'Brien, ko bo to | rekel | , tudi verjel. |
je bilo neumno, Winston, neumno,« je | rekel | . |
»Premišljuješ,« je | rekel | , »da je moj obraz star in utrujen.« |
»Mi smo svečeniki oblasti,« je | rekel | . |
nad stvarmi - zunanjo stvarnostjo, bi | rekel | ti - ni pomembna.« |
je ravnodušno | rekel | O'Brien. |
Tokrat ni | rekel | ničesar. |
Karkoli je | rekel | , hitri odgovor ga je pobil kot kij. |
»Povedal sem ti, Winston,« je | rekel | , »da v metafiziki nisi dobro podkovan.« |
»Da mu povzroči trpljenje,« je | rekel | . |
kot bi pričakoval, da bo Winston kaj | rekel | . |
Nič ni mogel | reči | . |
O'Brien ni nič | rekel | . |
nepotrpežljivo kretnjo, kot bi hotel | reči | , da je bilo to demonstracijo komaj |
»Vstani iz postelje,« je | rekel | . |
»Ti si poslednji človek,« je | rekel | O'Brien. |
»Naprej,« je | rekel | O'Brien. |
Ko bi ugibal, bi | rekel | , da je to telo šestdesetletnika, ki |
»Nekoč si mislil,« je | rekel | O'Brien, »da je moj obraz - obraz člana |
»Poglej se, kakšen si!« je | rekel | . |
»Gniješ,« je | rekel | . |
»To ne bo trajalo večno,« je | rekel | . |
»Julije nisem izdal,« je | rekel | . |
»Ne,« je | rekel | , »ne, to drži.« |
na njunih srečanjih, vse kar ji je | rekel | on ali ona njemu, njune črnoborzijanske |
»Povejte mi,« je | rekel | , »kako kmalu me bodo ustrelili?« |
»Morda čez dolgo časa,« je | rekel | O'Brien. |
»Če bi želel,« je | rekel | O'Brien, »bi splaval s tal kot milni |
»Vse je odvisno od tebe,« mu je | rekel | O'Brien; vedel pa je, da ni zavestnega |
»Vstani,« je | rekel | O'Brien. |
»Mislil si me prevarati,« je | rekel | . |
»Soba 101,« je | rekel | . |
»Nekoč si me vprašal,« je | rekel | O'Brien, »kaj je v Sobi 101.« |
» | Rekel | sem ti, da odgovor že poznaš.« |
»Najhujša stvar na svetu,« je | rekel | O'Brien, »je za vsakega posameznika |
»V tvojem primeru,« je | rekel | O'Brien, »so slučajno najhujša stvar |
»Se spomniš,« je | rekel | O'Brien, »trenutka panike, ki te je |
»O'Brien!« je | rekel | Winston, prizadevajoč si obvladati |
»Bolečina sama po sebi,« je | rekel | , »ni zmeraj dovolj.« |
»Podgana,« je | rekel | O'Brien, še vedno obrnjen k nevidnemu |
»Pritisnil sem na prvi vzvod,« je | rekel | O'Brien. |
običajna kazen v kitajskem imperiju,« je | rekel | O'Brien tako didaktično kot prej. |
umazanim kosom papirja, ki je bil, so | rekli | , račun, a imel je vtis, da so mu zmeraj |
»Ne morejo prodreti vate,« je | rekla | . |
»Kar se zgodi tu, je za zmeraj« , je | rekel | O'Brien. |
»Izdala sem te,« je odkrito | rekla | . |
»Izdal sem te,« je | rekel | . |
»Včasih,« je | rekla | , »ti grozijo z nečim, - nečim, česar |
»In potem | rečeš | . ‚Ne napravite tega meni, napravite |
da je bila to le ukana in da si to | rekel | samo zato, da bi jih ustavil in da |
»Ne,« je | rekel | , »ne čutiš več istega.« |
Zdelo se je, da ni več kaj | reči | . |
Rekla | je nekaj o vlaku, ki ga mora ujeti, | |
»Morava se še kdaj srečati,« je | rekel | . |
»Da,« je | rekla | , »morava se še kdaj srečati.« |
»Takrat, ko se to dogaja,« je bila | rekla | , »misliš zares.« |
Ni samo | rekel | , želel je. |
Na koncu mu je mati | rekla | : »Zdaj pa bodi priden in kupila ti |
(ali standardno angleščino, kot bi mi | rekli | ) do približno leta 2050. |
Če je bila, | recimo | , na voljo beseda dober, ni bilo potrebe |
mnenj, razen na prav nizki ravni, tako | rekoč | ni bilo mogoče. |
Bilo bi mogoče | reči | , na primer, »Veliki brat je nedober.« |
Služabnik me je od zadaj prijel za plašč in | rekel | : |
je | rekel | Glavkon. |
je | rekel | Polemarh. |
Tu je | rekel | Glavkon: |
je | rekel | , |
je | rekel | Kefal, |
sem | rekel | , |
Saj je tako | rekel | ?« |
Očitno s tem ne misli - kar smo pravkar | rekli | - da je treba prejeto stvar, ki jo |
sem | rekel | . |
je | rekel | . |
»Ko sva | rekla | : kdor se nam zdi dober, je naš prijatelj.« |
je | rekel | zdaj. |
sem | rekel | , |
sem | rekel | , |
Ker sva zdaj končala in sem jaz to | rekel | , ni več vzdržal, temveč kot divja zver |
mu vnaprej dejal: ’Človek, da mi ne | rečeš | , dvanajst je dvakrat šest ali trikrat |
Rekel | naj bi potemtakem nekaj, kar ni pravilno? | |
sem | rekel | . |
je | rekel | Glavkon. |
sem | rekel | , |
sem | rekel | . |
»O ne, tako pa ni bilo | rečeno | ,« |
sem | rekel | ; |
Natančno | rečeno | - in ti ljubiš natančnost - noben strokovnjak |
Natanko | rečeno | : vladar se kot vladar ne moti, in zato |
nadaljne izpopolnitve - kakor potrebujejo, | recimo | , oči vid, ušesa sluh in je zato za |
Zase ti vsekakor moram | reči | , da nikakor ne verujem,da bi bila nepravičnost |
»Temveč ostani za zdaj pri tem, kar si | rekel | . |
»Potemtakem lahko | rečemo | : korist, ki jo prinaša obrtnikom zaslužek, |
delajo in ukrepajo - kakor smo že prej | rekli | - v prid tistih, ki so jim namenjeni, |
sem | rekel | , |
je | rekel | Trazimah. |
sem | rekel | . |
je | rekel | , |
je | rekel | , |
huda, prijatelj, in težko bo na to kaj | reči | . |
sem | rekel | , |
sem | rekel | , |
nepravičnost pa njeno nasprotje, sem | rekel | : |
Rekla | pa sva tudi, da je nepravičnost moč. | |
Rečeno | je bilo, da je nepravičnost močnejša | |
ni privolil v Trazimahov umik in je | rekel | : |
sem | rekel | , |
sem | rekel | . |
To je - lahko bi | rekli | - trden dokaz za to, da ljudje ravnajo |
kakor spretni strokovnjaki, kakor, | recimo | , sposoben krmar ali zdravnik; tako |
sem | rekel | . |
Z vso pravico bi si lahko | rekli | s Pindarjevimi besedami: Po |
Recimo | , da bogovi sploh ne obstajajo ali da | |
in podobno, dragi Sokrat, bi lahko | rekli | Trazimah in drugi o pravičnosti in |
slišal, sem bil posebej vesel in sem | rekel | : |
je | rekel | Adeimant. |
bi potrebovala nobenega uvoza, je, | rekel | bi, skoraj nemogoče.« |
sem | rekel | . |
Rekli | smo namreč, kakor se boš spomnil, da | |
»Za čevljarja pa je bilo | rečeno | , da ne more biti hkrati kmet, tkalec |
tem, kar je bilo do zdaj povedano, sem | rekel | : |
sem | rekel | , |
sem | rekel | , |
je | rekel | . |
je | rekel | . |
pravo resnično laž - če smemo tako | reči | - vsi bogovi in ljudje sovražijo?« |
sem | rekel | , |
Kajti - tako smo že | rekli | - to ni v skladu ne s spoštovanjem |
sem | rekel | . |
neposrednem podajanju; to sta, kakor si že | rekel | , tragedija in komedija. |
Rekli | smo, da smo vsebino že obravnavali | |
nasprotno od tega, kar je bilo pravkar | rečeno | : drug drugega obrekujejo, zasramujejo |
sem | rekel | , |
izkazali največje časti, hkrati pa mu | rekli | , da takega moža v naši državi ni in |
Zdaj se je zasmejal Glavkon in | rekel | : |
lahko najprej tole z vso gotovostjo | rečeš | : vsaka pesem je sestavljena iz treh |
Toda to prepustimo, kakor sem | rekel | , Damonu. |
melodija, če se namreč, kakor smo pravkar | rekli | , ravnata ritem in tonovski način po |
»Pijanosti bi se morali, to smo že | rekli | , vzdržati; kajti za vsakogar je bolj |
Mi pa jim po tem, kar smo prej | rekli | , ne verjamemo obojega hkrati: če je |
sem | rekel | . |
sem | rekel | . |
»Z vso pravico, boš | rekel | , ko ti zgodbo povem.« |
sem | rekel | , |
Zlato in srebro, tako jim je treba | reči | , imajo kot božji dar v svojih dušah |
tvoji čuvarji živijo v državi, lahko bi | rekel | , kot najemniki, in ne delajo drugega, |
Rekli | bomo namreč: nikakor ne bi bilo čudno, | |
pravi pregovor, eno veliko - ali bolje | rečeno | - samo primerno nalogo.« |
je | rekel | Adeimant. |
»Potemtakem moramo, kakor smo že prej | rekli | , dati otrokom urejenejšo zaposlitev, |
nastane nazadnje - mislim, da to lahko | rečemo | - popolna in trdna celota, v dobrem |
je | rekel | , |
merjenje, in mu drugi, čeprav tudi nevešči, | rečejo | , da je visok štiri vatle, tem besedam |
sem | rekel | . |
Brezbožno je, si | rekel | , če se človek z vsemi močmi ne zazvema |
To predstavo je treba, sem | rekel | , ohraniti v vseh življenskih okoliščinah |
Upravičeno namreč lahko | rečemo | o njej, da je močnejša od same sebe, |
9. »Če potemtakem lahko | rečemo | o kateri državi, da je močnejša kot |
močnejša od same sebe, potem to lahko | rečemo | o naši državi.« |
katere državljane potemtakem lahko | rečeš | , da so preudarni: za vladajoče ali |
sem | rekel | , |
sem | rekel | . |
smo slišali in tudi sami smo večkrat | rekli | , da je pravičnost v tem, da vsakdo |
Rekli | pa smo, da je ravno pravičnost tista | |
Narobe pa lahko | rečemo | : če vsi stanovi - obrtniki, pomočniki |
sem | rekel | . |
»Pazi, kaj bom zdaj | rekel | .« |
v naši duši poleg tega, kar je bilo | rečeno | , še kaj več? |
je | rekel | . |
»Tako tudi ni moč | reči | o lokostrelcu, da sočasno z rokami |
je | rekel | , |
je | rekel | Glavkon. |
samo tako, kakor smo to že ponovno | rekli | .« |
»Torej lahko to | rečemo | ?« |
bili med prijatelji skupna last?« je | rekel | Adeimant. |
je | rekel | Glavkon. |
sem | rekel | . |
Glavkon se je nasmehnil in | rekel | : |
sem | rekel | . |
»Po tem, kar si | rekel | , se zdi, da je tako.« |
bomo začeli izvajati to, kar smo zdaj | rekli | , potem se bo marsikaj zdelo malce smešno, |
»Toda če smo to že | rekli | , potem se ne smemo bati posmeha dovtipnežev, |
je | rekel | Glavkon. |
sem | rekel | , |
Tako smo na primer | rekli | : zdravnik in tisti, čigar duša je nagnjena |
»Kakor smo | rekli | , da sta zdravnik in tesar različne |
sem | rekel | , |
»Gotovo bo tako | rekel | .« |
»Dobro, mu bomo | rekli | , odgovori nam! |
In za te laži smo | rekli | , da so prav tako koristne kakor zdravila.« |
Rekli | smo, naj imajo otroke ljudje, ki so | |
Vsi ti se ne smejo, kakor sem | rekel | , med sabo spolno družiti. |
sem | rekel | , |
sem | rekel | . |
v tem občutku in v teh besedah, smo | rekli | , se izraža skupnost veselja in bolečine.« |
»Upravičeno smo tako | rekli | .« |
v nasprotju s tem, kar je bilo prej | rečeno | . |
Rekli | smo namreč, da čuvarji ne smejo imeti | |
»In prepiri in tožbe pri njih tako | rekoč | izginejo, saj jim je vse razen telesa |
Takrat smo | rekli | , da se bomo ob priložnosti povrnili |
Heziod resnično pameten mož, ko je | rekel | :... da več kot celota velja polovica.« |
je | rekel | Glavkon, |
če se bojujejo Grki z Grki, moramo | reči | , da so si po naravi prijatelji, da |
Recimo | , da pride do notranje razprtije v državi. | |
prepričan; k temu še dodajam, česar ti nisi | rekel | , namreč da bi se tudi v vojni dobro |
sem | rekel | , |
je | rekel | , |
»kdo drug bi lahko to | rekel | , toda ti, ki si v ljubezni tako doma, |
»Potemtakem tudi za filozofa lahko | rečemo | , da si ne želi samo tega ali onega |
Na to je | rekel | Glavkon: |
Premisli zdaj, kaj mu naj | rečemo | . |
poslušanja; upam, da razumeš, kaj hočem s tem | reči | .« |
sem | rekel | . |
»Domnevanje pa je, smo | rekli | , za to, da ustvarja mnenja?« |
»Ali nismo prej | rekli | : predmeti, ki hkrati obstajajo in ne |
se moramo seznaniti, kakor smo to že | rekli | na začetku našega razpravljanja o filozofih, |
brezpomembnega ne pomembnega, kakor smo to prej | rekli | o častihlepnih in zaljubljenih ljudeh.« |
v veliki večini prav čudni - da ne | rečem | - popolnoma pokvarjeni, maloštevilni |
»Tako smo | rekli | .« |
»Ali ne | rečemo | lahko v prid pravega ljubitelja znanja, |
»To je najprimernejše, kar lahko | rečemo | v njegov prid.« |
In tu si mi segel v besedo in | rekel | , da tem ugotovitvam mora sicer vsak |
sem | rekel | , |
sem | rekel | , |
sem | rekel | , |
se je treba - tako lahko upravičeno | rečemo | - zahvaliti pomoči božje usode.« |
torej vidiš, da smo imeli prav, ko smo | rekli | , da so po eni strani že same filozofske |
Povrhu pa so še zelo redki, kakor smo | rekli | . |
je | rekel | Adeimant. |
vendar iz ljubezni do resnice že takrat | rekli | , da ne morejo biti nobena država, nobena |
»Ne pa mnenje večine drugih, hočeš | reči | ?« |
držeč se pri tem tistega, za kar je | rekel | Homer, da je v ljudeh podobno ali enako |
zdaj lahko tiste ljudi, za katere si | rekel | , da z vsemi močmi navaljujejo na nas, |
» | Recimo | raje, da so že popolnoma pomirjeni |
»za te torej lahko | rečemo | , da smo jih prepričali. |
Rekli | smo, če se spominjaš, da morajo ljubiti | |
»Toda | rekli | smo, da morajo filozofi imeti te in |
spominjaš tudi tega, kar je bilo pred tem | rečeno | ?« |
» | Rekli | smo, da bi bila za popolno razjasnitev |
sem | rekel | . |
mislijo, dokler na koncu niso prisiljeni | reči | : spoznanje dobrega.« |
je | rekel | Glavkon. |
je | rekel | Glavkon. |
»Ne bi mogel | reči | .« |
»Tudi drugi čuti zvečine, da ne | rečem | vsi, ne potrebujejo ničesar tretjega. |
Kakor smo prej po pravici | rekli | , da sta svetloba in vid podobna soncu, |
»Torej: kakor smo | rekli | , sta dve stvari. |
svetu, druga pa vidnemu - nebu - nočem | reči | , da ne bi zbudil videza besedne igre. |
sem | rekel | . |
misliš, da bi odgovoril, če bi mu kdo | rekel | , da je prej gledal samo prazne ničevosti, |
Rekli | bi, da se splača taka pot. | |
sem | rekel | . |
prihaja na misel: ali nismo vendar | rekli | , da se morajo ti možje v mladosti skrbno |
je | rekel | Glavkon. |
sem | rekel | . |
zaznal veliko in majhno, kakor smo | rekli | , vendar ne ločeno, temveč skupaj, kajne?« |
»Tako, kakor smo pravkar | rekli | : matematična znanost dušo močno dviga |
je | rekel | Glavkon, » |
Temu namenu pa rabi, kot je bilo | rečeno | , vse, kar prisili dušo, da se obrne |
sem | rekel | , |
je | rekel | Glavkon. |
vse znanosti, kakor smo to pravkar | rekli | za astronomijo. |
je | rekel | . » |
vid, ki poskuša gledati, kakor smo | rekli | , živa bitja, zvezde in nazadnje samo |
je | rekel | Glavkon, |
Že prej smo | rekli | , da sodijo v območje razuma. |
sploh kako dobro, kvečjemu je mogoče | reči | , če ima o njem le bledo sliko, da je |
»Današnja filozofija je, kakor je bilo že | rečeno | , zato neuspešna in necenjena, ker se |
težko kaj nedovoljenega storil ali | rekel | zoper nje in da jih bo v vseh pomembnih |
» | Recimo | mirno pet let. |
dela z moškimi, kakor smo pred tem | rekli | .« |
niso bile samo pobožne želje, kar smo | rekli | o državi in njeni ustavi? |
izvedljivo, toda le tako, kakor smo | rekli | : vladarji v državi morajo biti pravi |
»O državi si | rekel | - očitno na koncu svoje razprave o |
sem | rekel | . |
je | rekel | Adeimant. |
je | rekel | . |
sem | rekel | . |
sem | rekel | , |
prihajajo politiki, temveč ji zadostuje, če | rečejo | , da so prijatelji ljudstva.« |
»Mladenič odraste, kakor smo pravkar | rekli | , v varčnosti in brez globje izobrazbe. |
sem | rekel | , |
če ljudstvo postane nezadovoljno in | reče | , da ni v redu, če mora oče preživljati |
»In zdaj lahko z vso pravico | rečemo | , da smo izčrpno razčlenili razvoj tiranide |
je | rekel | Adeimant. |
sem | rekel | , |
je | rekel | Glavkon, ko mi je segel v besedo. |
je | rekel | Glavkon, |
med državljani - nikamor odpotovati, | recimo | , na igre, kakor to radi delajo drugi |
»En del, smo | rekli | , je tisti, s katerim se človek uči, |
» | Rekli | smo, da je treba pri razsojanju uporabljati |
življenja mnogih ljudi, dragi Sokrat,« je | rekel | Glavkon, |
»Ali lahko | rečemo | z mirno vestjo: če se goni na dobiček |
okolico hlapčevskim nasladam, in težko je | reči | , za koliko manj veselja uživa, morda |
Tako je bilo | rečeno | , ali ne?« |
podreja človekovi oblasti, ali bolje | rečeno | tistemu, kar je božanskega v nas? |
»Med nami | rečeno | - upam, da me boste zatožili pesnikom |
»To sem | rekel | .« |
sem | rekel | , |
za obrt ali siceršnjo prakso, kakor, | recimo | , Talesu iz Mileta ali Skitu Anarhisu?« |
je | rekel | Glavkon. |
podobe, posnemovalec, ne pozna, kakor smo | rekli | , resničnih stvari, temveč samo njihove |
Smo | rekli | tako?« |
»Slikar naslika, | recimo | , vajeti in žvale.« |
»Toda ali nismo | rekli | , da isti deli duše ne morejo v istem |
» | Rekli | smo, in sicer upravičeno.« |
»Prav to sem hotel | reči | , ko sem se strinjal s tabo, da sta |
»Takrat smo | rekli | , da pravični mož laže kakor drugi ljudje |
»Po tem, kar je bilo | rečeno | , se strinjam s tabo ; mislim, da to |
je | rekel | Glavkon, |
Začudeno me je pogledal in | rekel | : |
sem | rekel | . |
sem | rekel | . |
če zdaj o teh isto povem, kar si ti | rekel | o nepravičnih? |
Glavno pa, kakor je | rekel | Er, je bilo to : za vsako nepravičnost |
Rekel | je, da je vprašani odgovoril. ’ | |
razmisliti o vsem tem, kar je bilo pravkar | rečeno | ; primerjati in razčleniti mora to glede |
Nasploh lahko | rečemo | , da se je večina duš, ki so prišle |
Ko ga je zagledala, je | rekla | , da bi se odločila zanj, tudi ko bi |
v spanju prikazal Gospodov angel in | rekel | : |
zgodilo, da se je spolnilo, kar je Gospod | rekel | po preroku: |
spanju prikazal Gospodov angel in mu | rekel | : |
smrti, da se je spolnilo, kar je Gospod | rekel | po preroku: |
Gospodov angel Jožefu v spanju in | rekel | : |
precéj farizejev in saducejev, jim je | rekel | : |
hotel od tega odvrniti, zato mu je | rekel | : |
Pristopil je skušnjavec in mu | rekel | : |
»Če si Božji Sin, | reci | , naj bodo ti kamni kruh.« |
mesto in ga postavi vrh templja ter mu | reče | : |
kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu | reče | : |
Tedaj mu Jezus | reče | : |
Reče | jima: | |
»Slišali ste, da je bilo | rečeno | prednikom: |
Kdor pa | reče | bratu ‘bedak’, zasluži, da pride pred |
pride pred vrhovno sodišče; in kdor mu | reče | ‘brezverec’, zasluži, da pride v peklenski |
»Slišali ste, da je bilo | rečeno | : ‘ |
» | Rečeno | je bilo: ‘ |
»Dalje ste slišali, da je bilo | rečeno | prednikom: ‘ |
»Slišali ste, da je bilo | rečeno | : ‘ |
»Slišali ste, da je bilo | rečeno | : ‘ |
Kako moreš | reči | svojemu bratu: ‘ |
Veliko mi jih bo | reklo | tisti dan: ‘ |
gobavec, se poklonil pred njim do tal in | rekel | : |
je stegnil roko, se ga dotaknil in | rekel | : |
Nato mu Jezus | reče | : |
vreden, da prideš pod mojo streho, ampak | reci | le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. |
pod oblastjo, vojake pod seboj, pa | rečem | temu: |
Jezus to slišal, se je začudil in je | rekel | svojim spremljevalcem: |
Stotniku pa je | rekel | : |
Tako se je spolnilo, kar je bilo | rečeno | po preroku Izaiju: |
se mu je približal neki pismouk in | rekel | : |
drug izmed njegovih učencev pa mu je | rekel | : |
Stopili so k njemu, ga zbudili in | rekli | : |
Rekel | jim je: | |
Ko je Jezus videl njihovo vero, je | rekel | hromemu: |
Jezus pa je spoznal njihove misli in | rekel | : |
Kaj je laže | reči | : ‘ |
Grehi so ti odpuščeni’ ali | reči | : ‘ |
oblast na zemlji odpuščati grehe,« | reče | tedaj hromemu: |
Rekel | mu je: | |
On pa je to slišal in | rekel | : |
Poklonil se mu je do tal in | rekel | : |
Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in | rekel | : |
videl piskače in razburjeno množico, je | rekel | : |
Tedaj se je dotaknil njunih oči in | rekel | : |
Tedaj je | rekel | svojim učencem: |
Tedaj je Jezus | rekel | : |
Ko so farizeji to videli, so mu | rekli | : |
On pa jim je | rekel | : |
Tedaj | reče | možu: |
razglašajo, da se je spolnilo, kar je bilo | rečeno | po preroku Izaiju: |
Ker je poznal njihove misli, jim je | rekel | : |
Tudi če kdo kaj | reče | zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, |
človekovega, mu bo odpuščeno, če pa kdo | reče | besedo zoper Svetega Duha, mu ne bo |
» | Recimo | , da je drevo dobro, potem je tudi sad |
Ali | recimo | , da je drevo slabo, potem je tudi sad |
farizejev začeli pogovarjati z njim in so | rekli | : |
Nekdo mu je | rekel | : |
On pa je | rekel | temu, ki mu je to povedal: |
Nato je pokazal na svoje učence in | rekel | : |
so prišli hlapci h gospodarju in mu | rekli | : ‘ |
Hlapci pa so | rekli | : ‘ |
prilikah, da se je spolnilo, kar je bilo | rečeno | po preroku: |
Pristopili so njegovi učenci in | rekli | : |
Tedaj jim je | rekel | : |
Jezus pa jim je | rekel | : |
Rekel | je svojim dvorjanom: | |
svojega brata Filipa, ker mu je Janez | rekel | : |
Ona pa je na materino prigovarjanje | rekla | : |
večeru so stopili k njemu učenci in | rekli | : |
Jezus pa jim je | rekel | : |
Rekli | so mu: | |
hodi po jezeru, so se prestrašili in | rekli | : |
Jezus se jim je takoj oglasil in | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
takoj stegnil roko, ga prijel in mu | rekel | : |
so bili v čolnu, so padli predenj in | rekli | : |
farizeji in pismouki iz Jeruzalema in | rekó | : |
Kdor | reče | očetu ali materi: |
Takrat je poklical k sebi množico in | rekel | : |
Tedaj so prišli učenci in mu | rekli | : |
K temu se je oglasil Peter in mu | rekel | : |
Rekel | je: | |
Pririnila se je do njega, padla predenj in | rekla | : |
Povzel je besedo in | rekel | : |
Nato ji je Jezus | rekel | : |
je poklical k sebi svoje učence in | rekel | : |
Učenci mu | rečejo | : |
Jezus jim je namreč | rekel | : |
Jezus je to spoznal in | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
On pa se je obrnil in Petru | rekel | : |
Tedaj je | rekel | svojim učencem: |
Peter pa se je oglasil in | rekel | Jezusu: |
je stopil k njim, se jih dotaknil in | rekel | : |
njemu, se vrgel pred njim na kolena in | rekel | : |
bili zbrani v Galileji, jim je Jezus | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
sebi otroka, ga postavi mednje in | reče | : |
Tedaj je pristopil Peter in mu | rekel | : |
Jezus mu | reče | : |
Zgrabil ga je, ga davil in | rekel | : ‘ |
ga je gospodar poklical k sebi in mu | rekel | : ‘ |
ustvaril človeka kot moža in ženo ter | rekel | : ‘ |
Rečejo | mu: | |
Tedaj mu | rečejo | njegovi učenci: |
On pa jim je | rekel | : |
so jih odganjali, toda Jezus jim je | rekel | : |
Nekdo je stopil k njemu in | rekel | : |
Mladenič mu je | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
Jezus pa je | rekel | svojim učencem: |
učenci to slišali, so se močno čudili in | rekli | : |
Jezus se je ozrl vanje in jim | rekel | : |
Tedaj se je oglasil Peter in mu | rekel | : |
Tudi tem je | rekel | : ‘ |
druge, ki so tam postajali, in jim je | rekel | : ‘ |
Tedaj jim | reče | : ‘ |
Pod noč pa je | rekel | gospodar vinograda svojemu oskrbniku: |
dvanajstere učence na sámo in jim med potjo | rekel | : |
Rekel | ji je: | |
» | Reci | , naj ta dva moja sinova sedita v tvojem |
Rekla | sta mu: | |
Reče | jima: | |
Jezus pa jih je poklical k sebi in jim | rekel | : |
Jezus je obstal, ju poklical in | rekel | : |
je Jezus poslal dva učenca in jima | rekel | : |
zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo | rečeno | po preroku: |
prodajalcem golobov pa stojnice in jim | rekel | : |
so nejevoljni | rekli | : |
našel drugega kakor listje in mu je | rekel | : |
Ko so učenci to videli, so začudeno | rekli | : |
zgodilo s to smokvo; ampak če boste | rekli | tej gori: ‘ |
duhovniki in starešine ljudstva ter | rekli | : |
»Če | rečemo | : ‘ |
Iz nebes,’ nam bo | rekel | : ‘ |
Če pa | rečemo | : ‘ |
On pa jim je | rekel | : |
Stopil je k prvemu in | rekel | : ‘ |
Stopil je k drugemu in | rekel | isto. |
Rečejo | : | |
Jezus jim | reče | : |
so viničarji zagledali sina, so si | rekli | : ‘ |
Rečejo | mu: | |
Jezus jim | reče | : |
Recite | povabljenim: | |
Nato je | rekel | služabnikom: ‘ |
Reče | mu: ‘ | |
Jezus je spoznal njihovo zvitost in | rekel | : |
Tedaj jim | reče | : |
»Učitelj, Mojzes je | rekel | : ‘ |
mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je | rekel | Bog: ‘ |
On jim | reče | : |
‘Gospod je | rekel | mojemu Gospodu: sédi na mojo |
Delajte vse in se držite vsega, kar vam | rečejo | , po njihovih delih pa se ne ravnajte; |
Vi pa ne pustite, da bi vam | rekli | ‘učitelj’, kajti eden je vaš Učitelj, |
Rekel | jim je: | |
Nespametne so | rekle | pametnim: ‘ |
Prinesel je pet drugih in | rekel | : ‘ |
Gospodar mu je | rekel | : ‘ |
tisti, ki je dobil dva talenta, in | rekel | : ‘ |
Gospodar mu je | rekel | : |
pristopil oni, ki je dobil en talent, in | rekel | : ‘ |
Gospodar pa mu je | rekel | : ‘ |
Tedaj bo kralj | rekel | tistim, ki bodo na desnici: ‘ |
Ko je Jezus končal vse te govore, je | rekel | svojim učencem: |
Jezus je to spoznal in jim | rekel | : |
Iškarijót, k vélikim duhovnikom in | rekel | : |
»Pojdite v mesto k temu in temu in mu | recite | : ‘ |
Med jedjo je | rekel | : |
»Ti sam si | rekel | !« |
blagoslov, ga razlomil, dal učencem in | rekel | : |
vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in | rekel | : |
Tedaj jim Jezus | reče | : |
Peter je posegel v besedo in mu | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
Peter mu | reče | : |
Tako so | rekli | tudi vsi drugi učenci. |
pristavo, ki se imenuje Getsémani, in jim | reče | : |
Tedaj jim | reče | : |
Tedaj | reče | Petru: |
Nato pride k učencem in jim | reče | : |
Takoj je stopil k Jezusu in | rekel | : |
Jezus pa mu je | rekel | : |
Tedaj mu Jezus | reče | : |
Tisto uro je Jezus | rekel | množicam: |
Nazadnje sta nastopili dve in | rekli | : |
Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu | rekel | : |
Véliki duhovnik mu je | rekel | : |
»Ti sam si | rekel | . |
véliki duhovnik pretrgal svojo obleko in | rekel | : |
Približala se mu je neka dekla in | rekla | : |
vežo, ga je na pragu zagledala druga in | rekla | tistim, ki so bila tam: |
so stali tam, stopili k Petru in mu | rekli | : |
Peter se je spomnil besede, ki mu jo je | rekel | Jezus: |
starešinam trideset srebrnikov nazaj ter | rekel | : |
Oni pa so | rekli | : |
Tedaj se je spolnilo, kar je bilo | rečeno | po preroku Jeremiju: |
Tedaj mu Pilat | reče | : |
»Barába,« | rečejo | . |
vodo, si vpričo množice umil roke in | rekel | : |
Boga, naj ga zdaj reši, če hoče, saj je | rekel | : ‘ |
nekateri, ki so tam stali, to slišali, so | rekli | : |
in farizeji zbrali pri Pilatu in mu | rekli | : |
tisti zapeljivec, ko je bil še živ, | rekel | : ‘ |
Pilat jim je | rekel | : |
Angel pa je spregovoril in | rekel | ženama: |
Vstal je, kakor je bil | rekel | ! |
Na lepem jima pride Jezus naproti in | reče | : |
Tedaj jima Jezus | reče | : |
» | Recite | : |
Jezus jima je | rekel | : |
Ko ga najdejo, mu | rečejo | : |
stegnil je roko, se ga dotaknil in mu | rekel | : |
Ko Jezus vidi njihovo vero, | reče | hromemu: |
spozna, da pri sebi tako mislijo, in jim | reče | : |
Reči | hromemu: ‘ | |
Odpuščeni so ti grehi’ ali | reči | : ‘ |
oblast na zemlji odpuščati grehe,« | reče | tedaj hromemu: |
sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu | rekel | : |
da jé s cestninarji in grešniki, so | rekli | njegovim učencem: |
Jezus je to slišal in jim | rekel | : |
Nato jim je | rekel | : |
Tedaj | reče | možu s suho roko: |
Njim pa | reče | : |
žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src | reče | možu: |
Tedaj je | rekel | učencem, naj mu pripravijo čoln, da |
Okrog njega je sedela množica, ko so mu | rekli | : |
tistih, ki so sedeli okrog njega, in | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
In jim | reče | : |
In | rekel | jim je: |
Dalje jim je | rekel | : |
Dalje je | rekel | : |
Rekel | je še: | |
Recimo | : gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko | |
Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je | rekel | : |
Zbudijo ga in mu | rečejo | : |
Zapretil je vetru in | rekel | jezeru: |
Njim pa je | rekel | : |
Jezus mu je bil namreč | rekel | : |
»Legija mi je ime,« mu | reče | , »ker nas je veliko,« in zelo ga je |
Vendar mu ni dovolil, temveč mu je | rekel | : |
Njegovi učenci so mu | rekli | : |
Rekel | ji je: | |
Jezus sliši od strani, kaj pravijo, in | reče | predstojniku shodnice: |
Vstopi in jim | reče | : |
Deklico prime za roko in ji | reče | : |
»Deklica, | rečem | ti, vstani!« |
naročil, naj tega nihče ne zve, in | rekel | , naj ji dajo jesti. |
Jezus pa jim je | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
pri mizi, se je prikupila in kralj je | rekel | deklici: |
Ta pa je | rekla | : |
Tedaj jim | reče | : |
stopili k njemu njegovi učenci in mu | rekli | : |
Rekó | mu: | |
Ko poizvedo, mu | rečejo | : |
In še jim je | rekel | : |
Mojzes je namreč | rekel | : ‘ |
Če kdo | reče | očetu ali materi: |
Rekel | jim je: | |
Rekel | ji je: | |
Rekel | ji je: | |
se je proti nebu, zavzdihnil in mu | rekel | : |
Poklical je k sebi učence in jim | rekel | : |
Iz dna duše je vzdihnil in | rekel | : |
Spoznal je to in jim | rekel | : |
Rečejo | mu: | |
Rečejo | mu: | |
Tedaj jim je | rekel | : |
Slepi se je ozrl kvišku in | rekel | : |
Oglasil se je Peter in mu | rekel | : |
k sebi množico z učenci vred in jim | rekel | : |
Rekel | jim je tudi: | |
Oglasil se je Peter in | rekel | Jezusu: |
Ni namreč vedel, kaj bi | rekel | , ker se jih je polotila groza. |
Rekel | jim je: | |
Jezus mu je | rekel | : |
sedel, poklical dvanajstere in jim | rekel | : |
ga postavil mednje, ga objel in jim | rekel | : |
Janez mu je | rekel | : |
Jezus pa je | rekel | : |
On pa jim je | rekel | : |
Jezus pa jim je | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
opazil, je bil nejevoljen in jim je | rekel | : |
se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu | rekel | : |
Tedaj se je Jezus ozrl okrog in | rekel | svojim učencem: |
Jezus jih pogleda in | reče | : |
Tedaj je Peter posegel v besedo in | rekel | : |
Jezus je | rekel | : |
Rekel | je: | |
Zebedéjeva sinova Jakob in Janez in mu | rečeta | : |
Jezus jima je | rekel | : |
Jezus pa jima je | rekel | : |
Jezus jih je poklical k sebi in jim | rekel | : |
Jezus je obstal in | rekel | : |
Slepi pa mu je | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
naprej dva izmed svojih učencev in jima | reče | : |
Če vama kdo | reče | : ‘ |
Zakaj to delata?’, | recita | : ‘ |
Tedaj mu je | rekel | : |
Učil je in jim | rekel | : |
Peter se spomni in mu | reče | : |
In Jezus jim | reče | : |
Resnično vam povem: kdor | reče | tej gori: ‘ |
Jezus pa jim je | rekel | : |
»Če | rečemo | : ‘ |
Ali naj | rečemo | : ‘ |
In Jezus jim je | rekel | : |
Prišli so in mu | rekli | : |
poznal njihovo hinavščino in jim je | rekel | : |
Jezus pa jim je | rekel | : |
Jezus jim je | rekel | : |
knjigi pripovedi o grmu, kako je Bog | rekel | Mojzesu: ‘ |
Pismouk mu je | rekel | : |
da je pametno odgovoril, zato mu je | rekel | : |
učil v templju, je povzel besedo in | rekel | : |
‘Gospod je | rekel | mojemu Gospodu: |
Medtem ko je učil, je | rekel | : |
poklical k sebi svoje učence in jim | rekel | : |
Ko je odhajal iz templja, mu je | rekel | eden izmed njegovih učencev: |
sodišče, ne skrbite vnaprej, kaj boste | rekli | , temveč govorite to, kar vam bo dano |
Rekli | pa so: | |
Jezus pa jim je | rekel | : |
so klali velikonočno jagnje, so mu | rekli | njegovi učenci: |
Tedaj pošlje dva izmed učencev in jima | reče | : |
Pojdita za njim in tam, kjer bo vstopil, | recita | hišnemu gospodarju: ‘ |
sedeli pri mizi in jedli, je Jezus | rekel | : |
On pa jim je | rekel | : |
blagoslov, ga razlomil, jim ga dal in | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
In Jezus jim | reče | : |
Peter pa mu je | rekel | : |
pristavo, ki se imenuje Getsémani, in | reče | svojim učencem: |
Reče | jim: | |
Petru | reče | : |
Še tretjič pride in jim | reče | : |
prišel, je takoj stopil k njemu in | rekel | : |
Tedaj jim je Jezus | rekel | : |
»Mi smo ga slišali, ko je | rekel | : ‘ |
Jezus pa mu je | rekel | : |
véliki duhovnik pretrgal svojo obleko in | rekel | : |
greje pri ognju, ga premeri z očmi in | reče | : |
Kmalu nato so zraven stoječi Petru spet | rekli | : |
spomnil besede, ki mu jo je bil Jezus | rekel | : |
Poglej, koliko | reči | te obtožujejo.« |
slišali nekateri, ki so tam stali, so | rekli | : |
nasproti, videl, kako je izdihnil, je | rekel | : |
On pa jim | reče | : |
Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je | rekel | .’« |
Rekel | jim je: | |
Angel pa mu | reče | : |
Zaharíja je nato | rekel | angelu: |
Angel je vstopil pri njej in | rekel | : |
Angel pa ji je | rekel | : |
Marija pa je | rekla | angelu: |
Marija pa je | rekla | : |
Tedaj je Marija | rekla | : |
njegova mati je posegla v besedo in | rekla | : |
Angel pa jim je | rekel | : |
angeli šli od njih v nebesa, so pastirji | rekli | drug drugemu: |
videli, so pripovedovali, kar jim je bilo | rečeno | o tem otroku. |
grlic ali dveh golobčkov, kakor je | rečeno | v Gospodovi postavi. |
Símeon ju je blagoslovil in | rekel | Mariji, njegovi materi: |
bila presenečena in njegova mati mu je | rekla | : |
nista razumela besed, ki jima jih je | rekel | . |
Rekel | jim je: | |
Tedaj mu je hudič | rekel | : |
»Če si Božji Sin, | reci | temu kamnu, naj postane kruh.« |
pokazal vsa kraljestva sveta in mu | rekel | : |
Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu | rekel | : |
» | Rečeno | je: ‘ |
On pa jim je | rekel | : |
On pa jim je | rekel | : |
Ko je nehal govoriti, je | rekel | Simonu: |
videl, je padel Jezusu pred noge in | rekel | : |
Tedaj je Jezus | rekel | Simonu: |
je stegnil roko, se ga dotaknil in | rekel | : |
Ko je videl njihovo vero, je | rekel | : |
je spoznal, kaj mislijo, in jim je | rekel | : |
oblast na zemlji odpuščati grehe,« je | rekel | hromemu: |
» | Rečem | ti: vstani, vzemi nosila in pojdi domov!« |
Rekel | mu je: | |
in njihovi pismouki so godrnjali in | rekli | njegovim učencem: |
Oni pa so mu | rekli | : |
Nekaj farizejev je | reklo | : |
In | rekel | jim je: |
pa je vedel za njihove misli in je | rekel | možu s suho roko: |
Nato jim je Jezus | rekel | : |
Ozrl se je po vseh naokrog in | rekel | možu: |
Jezus se je ozrl po svojih učencih in | rekel | : |
Kako moreš | reči | bratu: ‘ |
vrednega, da bi prišel k tebi, vendar | reci | le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. |
oblastjo in imam vojake pod seboj in | rečem | temu: ‘ |
k množici, ki ga je spremljala, in | rekel | : |
zagledal, se mu je zasmilila in ji je | rekel | : |
Nosilci so se ustavili in Jezus je | rekel | : |
»Mladenič, | rečem | ti, vstani!« |
Ko sta moža prišla k Jezusu, sta | rekla | : |
Jezus se je oglasil in mu | rekel | : |
On pa | reče | : |
»Prav si presodil,« mu je | rekel | . |
Tedaj se je obrnil k ženi in | rekel | Simonu: |
Ženi pa je | rekel | : |
On pa je | rekel | ženi: |
svojimi učenci stopil v čoln in jim | rekel | : |
Pristopili so, ga prebudili in | rekli | : |
Nato jim je | rekel | : |
Padel je predenj in na ves glas | rekel | : |
Ker so vsi zanikali, je Peter | rekel | : |
Jezus pa je | rekel | : |
On pa ji je | rekel | : |
Ko je Jezus to slišal, mu je | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
Rekel | je, naj ji dajo jesti. | |
Rekel | jim je: | |
Heród je | rekel | : |
Pristopili so dvanajsteri in mu | rekli | : |
Rekli | so: | |
Nato jim je | rekel | : |
Rekel | je: | |
Nato je | rekel | vsem: |
ko sta odhajala od njega, je Peter | rekel | Jezusu: |
se vsi čudili temu, kar je delal, je | rekel | svojim učencem: |
otroka, ga postavil poleg sebe in jim | rekel | : |
Oglasil pa se je Janez in | rekel | : |
Jezus pa jim je | rekel | : |
to videla učenca Jakob in Janez, sta | rekla | : |
»Gospod, ali hočeš, da | rečeva | , naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« |
Med potjo mu je nekdo | rekel | : |
Nekomu drugemu pa je | rekel | : |
Rekel | mu je: | |
Spet drug mu je | rekel | : |
Jezus pa mu je | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
V katerokoli hišo pridete, | recite | najprej: ‘ |
vas ne sprejmejo, pojdite na ulice in | recite | : |
Rekel | pa jim je: | |
uro se je razveselil v Svetem Duhu in | rekel | : |
je obrnil k učencem in jim na samem | rekel | : |
On pa mu je | rekel | : |
»Prav si odgovoril,« mu je | rekel | , »tako delaj in boš živel.« |
Jezus je povzel besedo in | rekel | : |
dva denarja, ju dal gostilničarju in | rekel | : ‘ |
Jezus pa mu je | rekel | : |
Pristopila je in | rekla | : |
Reci | ji vendar, naj mi pomaga!« | |
»Kadar molite, | recite | : |
Nato jim je | rekel | : |
začudile, nekateri izmed njih pa so | rekli | : |
pa je vedel, kaj mislijo, in jim je | rekel | : |
On pa je | rekel | : |
Gospod pa mu je | rekel | : |
učiteljev postave je posegel vmes in | rekel | : |
Zato je tudi | rekla | božja modrost: ‘ |
Dà, | rečem | vam, tega se bojte! |
skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi | rekli | , kajti Sveti Duh vas bo tisto uro |
vas bo tisto uro poučil, kaj je treba | reči | .« |
Nekdo iz množice mu je | rekel | : |
»Učitelj, | reci | mojemu bratu, naj deli dediščino z |
Nato je | rekel | vsem: |
Rekel | je: ‘ | |
Tedaj bom | rekel | sam sebi: |
Bog pa mu je | rekel | : ‘ |
Nato je | rekel | svojim učencem: |
Ne, vam | rečem | , ampak razdor. |
Rekel | je svojemu vinogradniku: ‘ | |
opazil, jo je poklical k sebi in ji | rekel | : |
jo je Jezus ozdravil v soboto, in je | rekel | množici: |
Tedaj je | rekel | : |
Spet je | rekel | : |
On pa jim je | rekel | : |
in po naših ulicah si učil,’ toda | rekel | vam bo: ‘ |
je pristopilo nekaj farizejev in mu | reklo | : |
Rekel | jim je: | |
»Pojdite in | recite | temu lisjaku: |
Njim pa je | rekel | : |
ki je povabil tebe in njega, in ti | rekel | : |
pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti | reče | gostitelj, ko pride: |
Tistemu, ki ga je povabil, pa je | rekel | : |
tistih, ki so sedeli pri mizi, mu je | rekel | : |
Jezus pa mu je | rekel | : |
Prvi mu je | rekel | : ‘ |
Tedaj je gospodar | rekel | služabniku: |
Obrnil se je in jim | rekel | : |
Mlajši je | rekel | očetu: ‘ |
Vrnil se bom k očetu in mu | rekel | : |
Sin pa mu je | rekel | : ‘ |
Rekel | pa je tudi svojim učencem: | |
Poklical ga je in mu | rekel | : ‘ |
Ta je | rekel | : ‘ |
Rekel | mu je: ‘ | |
Tedaj jim je | rekel | : |
Nato mu je ta | rekel | : ‘ |
Rekel | je svojim učencem: | |
se sedemkrat na dan obrne k tebi ter | reče | : ‘ |
Apostoli so | rekli | Gospodu: |
imeli vero kakor gorčično zrno in bi | rekli | tej murvi: ‘ |
bo svojemu hlapcu, ki orje ali pase, | rekel | , ko pride s polja: ‘ |
Mar mu ne bo | rekel | : ‘ |
naredite vse, kar vam je bilo ukazano, | recite | : ‘ |
Ko jih je zagledal, jim je | rekel | : |
Jezus pa je | rekel | : |
Nato mu je | rekel | : |
Učencem pa je | rekel | : |
Vendar dolgo ni hotel, potem pa si je | rekel | : ‘ |
Jezus pa jih je poklical k sebi in | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
Ko je Jezus to slišal, mu je | rekel | : |
je videl, da je postal žalosten, in | rekel | : |
Tisti, ki so to slišali, so | rekli | : |
Peter pa je | rekel | : |
zbral okrog sebe dvanajstere in jim | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
na tisti kraj, je pogledal gor in mu | rekel | : |
Zahéj pa je stopil pred Gospoda in | rekel | : |
Jezus pa mu je | rekel | : |
Rekel | je: | |
Pristopil je prvi in | rekel | : ‘ |
Rekel | mu je: ‘ | |
Pristopil je drugi in | rekel | : ‘ |
Temu je | rekel | : ‘ |
Prišel je še drug in | rekel | : ‘ |
Reče | mu: ‘ | |
Tedaj je | rekel | tistim, ki so stali zraven: ‘ |
Oni pa so mu | rekli | : |
Oljska, je poslal dva učenca in jima | rekel | : |
odvezovala, so jima njegovi gospodarji | rekli | : |
Nekaj farizejev iz množice mu je | reklo | : |
Rekel | je: | |
Rekel | je: | |
Iz nebes,’ bo | rekel | : ‘ |
Jezus pa jim je | rekel | : |
viničarji zagledali, so se posvetovali in | rekli | : ‘ |
Ko so oni to slišali, so | rekli | : |
Ozrl se je po njih in | rekel | : |
Spoznal je njihovo zvitost in jim | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
‘Gospod je | rekel | mojemu Gospodu: sédi na mojo desnico, |
vso množico, ki ga je poslušala, je | rekel | svojim učencem: |
dajala vanjo dva bakrena kovanca, in je | rekel | : |
kamni in zaobljubljenimi darovi, je | rekel | : |
Jezus je poslal Petra in Janeza in jima | rekel | : |
za njim v hišo, v katero bo šel, in | recita | hišnemu gospodarju: |
Odšla sta in našla, kakor jima je bil | rekel | , in sta pripravila velikonočno večerjo. |
Rekel | jim je: | |
In vzel je kelih, se zahvalil in | rekel | : |
zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in | rekel | : |
tako je po večerji vzel tudi kelih in | rekel | : |
On pa jim je | rekel | : |
Peter mu je | rekel | : |
Oni pa so | rekli | : |
Ko je prišel tja, jim je | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
Jezus pa mu je | rekel | : |
okrog njega, videli, kaj mu grozi, so | rekli | : |
Jezus je posegel vmes in | rekel | : |
starešinam, ki so prišli nadenj, pa je | rekel | : |
pri ognju, ga je premerila z očmi in | rekla | : |
Tajil je in | rekel | : |
Peter pa je | rekel | : |
spomnil Gospodove besede, ko mu je | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
Pilat je | rekel | vélikim duhovnikom in množici: |
narodne voditelje in ljudstvo ter jim | rekel | : |
Jezus pa se je obrnil k njim in | rekel | : |
Jezus je | rekel | : |
Nato je | rekel | : |
kaj se je zgodilo, je slavil Boga in | rekel | : |
Onadva pa sta jim | rekla | : |
Rekel | jima je: | |
njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je | rekel | : |
»Z Jezusom iz Nazareta,« sta | rekla | , »ki je bil prerok, mogočen v dejanju |
Rekel | jima je: | |
In | rekla | sta drug drugemu: |
Rekel | jim je: | |
Ko je to | rekel | , jim je pokazal roke in noge. |
niso verjeli in so se čudili, jim je | rekel | : |
Nato jim je | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
»To je tisti, o katerem sem | rekel | : |
puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je | rekel | prerok Izaija.« |
zagleda Jezusa, da prihaja k njemu, in | reče | : |
Ta je tisti, o katerem sem | rekel | : za menoj pride mož, ki je pred menoj, |
me je poslal krščevat z vodo, mi je | rekel | : ‘ |
se je na Jezusa, ki je šel mimo, in | rekel | : |
Učenca sta slišala, kar je | rekel | , in odšla za Jezusom. |
Reče | jima: | |
najprej našel svojega brata Simona in mu | rekel | : |
Jezus je uprl pogled vanj in mu | rekel | : |
Srečal je Filipa in mu | rekel | : |
Filip je srečal Natánaela in mu | rekel | : |
Natánael pa mu je | rekel | : |
videl, da Natánael prihaja k njemu, | reče | o njem: |
»Ker sem ti | rekel | , da sem te videl pod smokvinim drevesom, |
Nato mu | reče | : |
Ko je vino pošlo, je | rekla | Jezusu njegova mati: |
Njegova mati | reče | strežnikom: |
»Karkoli vam | reče | , storite.« |
Nato jim | reče | : |
vedeli - je poklical ženina in mu | rekel | : |
prevrnil stojnice, prodajalcem golobov pa | rekel | : |
Tedaj so se oglasili Judje in mu | rekli | : |
Judje so tedaj | rekli | : |
Ponoči je prišel k Jezusu in mu | rekel | : |
Ne čudi se, da sem ti | rekel | : |
Šli so torej k Janezu in mu | rekli | : |
Vi sami ste priče, da sem | rekel | : ‘ |
Jezus ji | reče | : |
Žena mu | reče | : |
Žena mu | reče | : |
Jezus ji | reče | : |
»Dobro si | rekla | : ‘ |
Rekel | jim je: | |
Jezus jim je | rekel | : |
Ženi pa so | rekli | : |
Jezus je sicer sam | rekel | , da prerok ne uživa časti v domačem |
Jezus mu je | rekel | : |
Uradnik mu | reče | : |
Mož je verjel besedi, ki mu jo je | rekel | Jezus in odšel. |
Rekli | so mu: | |
to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus | rekel | : |
vedel, da je že dolgo bolan, mu je | rekel | : |
Jezus mu | reče | : |
Zato so Judje | rekli | ozdravljenemu: |
»Tisti, ki me je ozdravil, mi je | rekel | : ‘ |
»Kdo je tisti človek, ki ti je | rekel | : ‘ |
ga je Jezus srečal v templju in mu | rekel | : |
Jezus je torej spregovoril in jim | rekel | : |
To pa je | rekel | , ker ga je skušal; sam je namreč vedel, |
učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu | reče | : |
» | Recite | ljudem, naj sedejo.« |
Ko so se najedli, je | rekel | učencem: |
ljudje videli, da je storil znamenje, so | rekli | : |
Rekli | so mu: | |
Rekli | so mu torej: | |
Jezus jim je | rekel | : |
Toda | rekel | sem vam, da ste me videli, in vendar |
so tedaj godrnjali nad njim, ker je | rekel | : |
Ne | rečem | , da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, |
Jezus jim je torej | rekel | : |
njegovih učencev, ki so to slišali, je | reklo | : |
njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je | rekel | : |
»Zaradi tega sem vam | rekel | : nihče ne more priti k meni, če mu |
Jezus je tedaj | rekel | dvanajsterim: |
Jezus jim je | rekel | : |
Njegovi bratje so mu tedaj | rekli | : |
Nekaj Jeruzalemčanov je tedaj | reklo | : |
Pa glejte, javno govori in mu nič ne | rečejo | . |
Jezus pa je | rekel | : |
Kaj pomenijo besede, ki jih je | rekel | : ‘ |
To pa je | rekel | o Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, |
množice, ki so slišali te besede, so | rekli | : |
bil prej prišel k Jezusu, pa jim je | rekel | : |
Postavili so jo v sredo in mu | rekli | : |
To pa so | rekli | , ker so ga skušali, da bi ga mogli |
nehali spraševati, se je zravnal in jim | rekel | : |
Rekla | je: | |
In Jezus ji je | rekel | : |
Farizeji so mu tedaj | rekli | : |
Jezus jim je še | rekel | : |
Rekel | sem vam torej: ‘ | |
Jezus jim je | rekel | : |
Jezus jim je tedaj | rekel | : |
Nato je Jezus | rekel | Judom, ki so že verovali vanj: |
Segli so mu v besedo in | rekli | : |
Rekli | so mu torej: | |
Judje so mu torej | rekli | : |
poznate, jaz pa ga poznam in ko bi bil | rekel | , da ga ne poznam, bi bil lažnik, podoben |
Judje so mu tedaj | rekli | : |
Jezus jim je | rekel | : |
Pomazal mu je z blatom oči in mu | rekel | : |
Sam pa je | rekel | : |
blato, mi pomazal z njim oči in mi | rekel | : ‘ |
Nekaj farizejev je tedaj | reklo | : |
On pa je | rekel | : |
To so | rekli | njegovi starši, ker so se bali Judov; |
Zato so njegovi starši | rekli | : |
človeka, ki je bil prej slep, in mu | rekli | : |
Tedaj so ga ozmerjali in mu | rekli | : |
Mož jim je segel v besedo in | rekel | : |
Ko ga je srečal, mu je | rekel | : |
Jezus mu je | rekel | : |
In Jezus je | rekel | : |
Jezus pa se je oglasil in jim | rekel | : |
Jaz sem | rekel | : bogovi ste.’? |
na svet, očitali bogokletje, ker sem | rekel | : ‘ |
Ko je Jezus to izvedel, je | rekel | : |
Šele nato je | rekel | učencem: |
Učenci mu | rekó | : |
Nato pa jim je | rekel | : |
Učenci pa so mu | rekli | : |
Tedaj jim je Jezus naravnost | rekel | : |
ki se je imenoval Dvojček, je tedaj | rekel | součencem: |
Marta je | rekla | Jezusu: |
Jezus ji | reče | : |
Jezus ji | reče | : |
Po tihem ji je | rekla | : |
zagledala, mu je padla k nogam in mu | rekla | : |
Rekli | so mu: | |
Jezus | reče | : |
Marta, sestra umrlega, mu | reče | : |
»Ti mar nisem | rekel | , da boš videla božjo slavo, če boš |
kamen; Jezus pa je vzdignil oči in | rekel | : |
zaradi ljudi, ki stoje okrog mene, sem | rekel | , da bi verovali, da si me ti poslal.« |
Jezus jim | reče | : |
tisto leto véliki duhovnik, jim je | rekel | : |
Tega pa ni | rekel | sam od sebe, ampak je kot véliki duhovnik |
učencev, ki ga je pozneje izdal, je | rekel | : |
Tega pa ni | rekel | , ker bi mu bili ubogi pri srcu, ampak |
Jezus je | rekel | : |
In kaj naj | rečem | : |
ki je stala zraven in to slišala, je | rekla | : |
Oglasil se je Jezus in | rekel | : |
To je | rekel | , da je nakazal, kakšne smrti bo umrl. |
je poslal, mi je zapovedal, kaj naj | rečem | in kaj naj oznanim, in vem, da je |
Ko pride k Simonu Petru, mu ta | reče | : |
Peter mu | reče | : |
Simon Peter mu | reče | : |
je namreč, kdo ga bo izdal, zato je | rekel | : |
vrhnjo obleko, je spet prisedel in jim | rekel | : |
se je globoko vznemiril in naravnost | rekel | : |
je sklonjen k Jezusovim prsim, in mu | reče | : |
Jezus mu je tedaj | rekel | : |
mizi, pa ni razumel, zakaj mu je to | rekel | . |
Ko je odšel, je Jezus | rekel | : |
Iskali me boste, in kakor sem | rekel | Judom, zdaj pravim tudi vam, kamor |
Peter mu | reče | : |
Če bi ne bilo tako, ali bi vam | rekel | : odhajam, da vam pripravim prostor? |
Tomaž mu | reče | : |
Filip mu | reče | : |
Kako moreš | reči | : ‘ |
Juda, a ne Iškarijót, mu | reče | : |
Slišali ste, da sem vam | rekel | : ‘ |
Spominjajte se besede, ki sem vam jo | rekel | : ‘ |
kar ima Oče, je moje, zato sem vam | rekel | : iz mojega jemlje in vam bo oznanjeval.« |
Rekli | so: | |
da so ga hoteli vprašati, in jim je | rekel | : |
»O tem se sprašujete, ker sem | rekel | : ‘ |
boste prosili v mojem imenu, in ne | rečem | , da bom jaz prosil Očeta za vas. |
Njegovi učenci so | rekli | : |
Rekel | jim je: | |
Ko jim je | rekel | : |
» | Rekel | sem vam, da sem jaz. |
Tedaj je Jezus | rekel | Petru: |
Tedaj je mlada vratarica | rekla | Petru: |
stal zraven, Jezusa udaril po licu in | rekel | : |
Rekli | so mu: | |
Tajil je in | rekel | : |
Tedaj jim je Pilat | rekel | : |
Pilat mu je | rekel | : |
Pilat mu | reče | : |
izgovoril, je šel spet ven k Judom in jim | rekel | : |
Pilat je šel spet ven in jim | rekel | : |
Pilat jim | reče | : |
Pilat jim | reče | : |
Tedaj mu Pilat | reče | : |
Pilat je | rekel | Judom: |
Pilat jim je | rekel | : |
Judovski véliki duhovniki so tedaj | rekli | Pilatu: |
Judovski kralj,’ ampak da je on | rekel | : ‘ |
zraven nje učenca, ki ga je ljubil, je | rekel | materi: |
Potem je | rekel | učencu: |
Sveto pismo izpolnilo do kraja, je | rekel | : |
Ko je Jezus vzel kisa, je | rekel | : |
učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima | reče | : |
Jezus ji | reče | : |
Mislila je, da je vrtnar, in mu | rekla | : |
Jezus ji | reče | : |
Ona se obrne in po hebrejsko | reče | : |
Jezus ji | reče | : |
prišel Jezus, stopil mednje in jim | rekel | : |
Tedaj jim je Jezus spet | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
zaprtih vratih, stopi mednje in jim | reče | : |
Potem | reče | Tomažu: |
Jezus mu | reče | : |
Simon Peter jim | reče | : |
Jezus jim | reče | : |
Učenec, ki ga je Jezus ljubil, | reče | tedaj Petru: |
Jezus jim | reče | : |
Jezus jim je | rekel | : |
Reče | mu: | |
Reče | mu: | |
Jezus mu | reče | : |
To pa je | rekel | , da je nakazal, s kakšno smrtjo bo |
Ko ga je Peter zagledal, je | rekel | Jezusu: |
Toda Jezus mu ni | rekel | , da ne bo umrl, temveč: |
Rekel | jim je: | |
dva moža v belih oblačilih, ki sta | rekla | : |
skupina kakih sto dvajset ljudi, in | rekel | : |
‘Gospod je | rekel | mojemu Gospodu: |
Rekli | so Petru in drugim apostolom: | |
Janez sta se zazrla vanj in Peter je | rekel | : |
Peter pa je | rekel | : |
Mojzes je | rekel | : |
Peter mu je | rekel | : |
popeljal apostole na prostost in jim | rekel | : |
Dvanajsteri so sklicali množico učencev in | rekli | : |
Slišali smo ga, kako je | rekel | , da bo tisti Jezus nazaréjec razdejal |
preden se je naselil v Haránu, in mu | rekel | : ‘ |
mu bodo hlapčevali kot sužnji,’ je | rekel | Bog. ‘ |
Gospod pa mu je | rekel | : ‘ |
To je Mojzes, ki je | rekel | Izraelovim sinovom: ‘ |
Tako je naročil on, ki je | rekel | Mojzesu, naj ga naredi po podobi, ki |
Jezusa, ki je stal na božji desnici, in | rekel | : |
Ko je to | rekel | , je zaspal. |
Svetega Duha, jima je prinesel denar in | rekel | : |
Peter pa mu je | rekel | : |
me ne bi zadelo kaj takega, kar sta | rekla | !« |
Duh je | rekel | Filipu: |
Evnuh je ogovoril Filipa in | rekel | : |
sta prišla do neke vode in evnuh je | rekel | : |
Filip je | rekel | : |
je na tla in zaslišal glas, ki mu je | rekel | : |
Rekel | je: | |
imel videnje, v katerem mu je Gospod | rekel | : |
Gospod mu je | rekel | : |
Gospod pa mu je | rekel | : |
Položil je nanj roke in | rekel | : |
Peter mu je | rekel | : |
Nato se je obrnil k truplu in | rekel | : |
Angel mu je | rekel | : |
Glas pa mu je drugič | rekel | : |
premišljal o videnju, ko mu je Duh | rekel | : |
Peter je stopil k njima in | rekel | : |
Rekel | jim je: | |
stopil mož v belem oblačilu in mi | rekel | : ‘ |
Rekli | so mu: | |
Duh mi je | rekel | , naj grem brez odlašanja z njimi. |
ki se je ustavil v njegovi hiši in | rekel | : ‘ |
Spomnil sem se Gospodove besede, kako je | rekel | : ‘ |
Petra sunil v bok, ga prebudil in mu | rekel | : |
Nato mu je angel | rekel | : |
Nato mu je | rekel | : |
Tedaj se je Peter zavedel in | rekel | : |
Rekli | so ji: | |
Tedaj so | rekli | : |
Gospodu in se postili, jim je Sveti Duh | rekel | : |
ostro pogledal in mu poln Svetega Duha | rekel | : |
načelniki shodnice obrnili k njima in | rekli | : |
Pavel vstal, dal znamenje z roko in | rekel | : |
Rekel | je, da ga je obudil od mrtvih, ker | |
In prav tako je | rekel | : ‘ |
farizejev, ki so bili sprejeli vero, in | rekli | : |
Čez nekaj dni je Pavel | rekel | Bárnabu: |
jè je Pavel naveličal, se obrnil in | rekel | duhu: |
ju pred zastopnike rimske oblasti in | rekli | : |
mrtvih, so se eni norčevali, drugi pa so | rekli | : |
otresel prah s svojih oblačil in jim | rekel | : |
pa se je Gospod prikazal Pavlu in mu | rekel | : |
Pavla, ga privlekli pred sodišče in | rekli | : |
že hotel spregovoriti, ko je Galíon | rekel | Judom: |
Pavel pa je | rekel | : |
»Potem ko bom tam,« je | rekel | , »moram obiskati tudi Rim.« |
se ukvarjali s takšno obrtjo, in jim | rekel | : |
dol, se sklonil nadenj, ga objel in | rekel | : |
Ko so prišli, jim je | rekel | : |
spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je | rekel | : ‘ |
pas, si z njim zvezal noge in roke ter | rekel | : |
ni dal pregovoriti, smo odnehali in | rekli | : |
so ga slišali, so slavili Boga in mu | rekli | : |
»Ali ti smem nekaj | reči | ?« |
sem na tla in zaslišal glas, ki mi je | rekel | : ‘ |
In | rekel | mi je: ‘ |
je k meni, se ustavil pred mano in | rekel | : ‘ |
Nato je | rekel | : ‘ |
Videl sem njega, ki mi je | rekel | : |
Gospod pa mi je | rekel | : ‘ |
Poveljnik mu je | rekel | : |
Pavel je uprl pogled v zbor starešin in | rekel | : |
Bog udaril, ti pobeljeni zid!« mu je | rekel | Pavel. |
Tisti, ki so stali okrog njega, so mu | rekli | : |
noč je Gospod stopil k Pavlu in mu | rekel | : |
vélikim duhovnikom in starešinam in | rekli | : |
poklical enega izmed stotnikov in mu | rekel | : |
vzel s sabo, ga peljal k poveljniku in | rekel | : |
»Judje so se dogovorili,« je | rekel | , »da te poprosijo, naj bi jutri pripeljal |
je zvedel, da je iz Kilíkije, mu je | rekel | : |
sodbo, se je Feliks prestrašil, zato je | rekel | : |
veljaki lahko odpotujejo z mano,« je | rekel | , »in če ima mož kaj slabega na vesti, |
človeka bi tudi jaz rad slišal,« je | rekel | Agrípa Festu. |
Agrípa je | rekel | Pavlu: |
Gospod pa je | rekel | : ‘ |
Agrípa pa je | rekel | Pavlu: |
Agrípa je | rekel | Festu: |
Tedaj je Pavel stopil mednje in jim | rekel | : |
ki mu pripadam in služim, in mi je | rekel | : ‘ |
Boga, da bo tako, kakor mi je bilo | rečeno | . |
Tedaj je Pavel | rekel | stotniku in vojakom: |
Ko so se zbrali, jim je | rekel | : |
enih misli, ob tem pa jim je Pavel | rekel | samó še tole: |
‘Pojdi k temu ljudstvu in mu | reci | : |
Kaj pa bomo | rekli | , če se ob naši krivičnosti še bolj |
Kaj bomo torej | rekli | , da je dosegel Abraham, naš praoče, |
postal oče mnogih narodov, kakor je bilo | rečeno | : |
Kaj bomo torej | rekli | ? |
Kaj bomo torej | rekli | ? |
Vem namreč, da v meni, hočem | reči | v mojem mesu, ni nič dobrega; zakaj |
Kaj bomo torej | rekli | k vsemu temu? |
dobrega ali slabega, ko ji je bilo | rečeno | , - da bi ostal božji načrt po izvolitvi, |
Kaj bomo torej | rekli | ? |
Vendar mi boš lahko | rekel | : |
Bo mar lončenina | rekla | tistemu, ki jo je naredil: |
bo tole: prav tam, kjer jim je bilo | rečeno | : |
Kaj bomo torej | rekli | ? |
Izaija si celo upa | reči | : |
Kaj naj | rečemo | ? |
Gotovo boš | rekel | : |
Tako nihče ne more | reči | , da ste bili krščeni v moje ime. |
Saj je | rečeno | : |
Kaj hočem | reči | ? |
Če pa bi vam kdo | rekel | : |
Vi se res zberete, a temu se ne | reče | jesti Gospodovo večerjo, saj se vsem |
Kaj naj vam | rečem | ? |
kruh in se zahvalil, ga razlomil in | rekel | : |
tako je vzel tudi kelih po večerji in | rekel | : |
nihče, ki govori v božjem Duhu, ne | reče | : |
»Preklet bodi Jezus,« in nihče ne more | reči | |
Če bi noga | rekla | : |
Če bi uho | reklo | : |
preprost človek na tvojo zahvalno molitev | reči | »amen«, ko pa ne vé, kaj govoriš. |
vstopili neuki in neverni, ali ne bodo | rekli | , da blaznite? |
Sram vas bodi, da moram tako | reči | . |
Pa bo kdo | rekel | : |
Bog, ki je | rekel | : |
namreč svetišče živega Boga, kakor je | rekel | Bog: |
To pa | rečem | : kdor na redko seje, bo tudi pičlo |
da bi ga odstranil od mene, a mi je | rekel | : |
Recimo | pa, da sem vas - prekanjen, kakor sem | |
Kakor smo poprej | rekli | , tako pravimo ponovno: |
pokončno v resnici evangelija, sem | rekel | Kéfu vpričo vseh: |
Zato je | rečeno | : |
Zato je | rečeno | : |
Eno pa | rečem | : pozabljam, kar je za menoj in se stegujem |
stojte trdno v Gospodu, kakor sem vam | rekel | , preljubi. |
Arhípu pa | recite | : |
Oprti na Gospodovo besedo vam | rečemo | tole: |
izmed njih, njihov lastni prerok, je | rekel | : |
nasprotnik osramočen, ker ne bo mogel o nas | reči | nič slabega. |
Kateremu izmed angelov je namreč kdaj | rekel | : |
Kateremu izmed angelov je kdaj | rekel | : |
Nekje je namreč nekdo razločno | rekel | : |
Zato sem se razsrdil nad tem rodom in | rekel | : |
drugega spodbujajte, dokler še lahko | rečemo | »danes«, da ne bi koga izmed vas greh |
res ohranimo trdno do konca, saj je | rečeno | : |
Rekel | je namreč: | |
Zakaj nekje je | rekel | o sedmem dnevu: |
toliko časa pove, kakor je bilo že | rečeno | : |
duhovnik, ampak ga je tisti, ki mu je | rekel | : |
ker ni mogel priseči pri večjem, in | rekel | : |
katerem glede duhovnikov ni Mojzes | rekel | ničesar. |
pa s priseganjem tistega, ki mu je | rekel | : |
pokropil knjigo in vse ljudstvo in | rekel | : |
Tedaj sem | rekel | : |
Saj vendar vemo, kdo je | rekel | : |
je bil prejel obljube in mu je bilo | rečeno | : |
Kaj naj še | rečem | ? |
prizor je bil tako strašen, da je Mojzes | rekel | : |
bodite s tem, kar imate, saj je sam | rekel | : |
Zato moremo zaupati in | reči | : |
življenje z besedo resnice, da bi bili tako | rekoč | prvina njegovega stvarstva. |
tistega, ki je razkošno oblečen, in | rečete | : |
»Sédi semkaj na dobro mesto,« revežu pa | rečete | : |
Kajti tisti, ki je | rekel | : |
»Ne prešuštvuj,« je | rekel | tudi |
vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas | reče | : |
Rajši | recite | : |
Če | rečemo | , da smo v občestvu z njim, pa kljub |
Če | rečemo | , da smo brez greha, sami sebe varamo |
Če | rečemo | , da nismo grešniki, delamo iz njega |
upal sramotiti in obsojati, ampak je | rekel | : |
prerokoval Hénoh, sedmi za Adamom, ko je | rekel | : |
Ta je pričeval, kar je | rekel | Bog in kar je razodel Jezus Kristus: |
mogočen glas kakor glas trobente, ki je | rekel | : |
On pa je položil name desnico in | rekel | : |
govoriti z mano kakor trobento, je | rekel | : |
Tedaj mi je | rekel | eden izmed starešin: |
prvo izmed štirih živih bitij, kako je | reklo | z glasom kakor grom: |
sem slišal, kako je drugo živo bitje | reklo | : |
sem slišal, kako je tretje živo bitje | reklo | : |
slišal glas četrtega živega bitja, ko je | reklo | : |
vsak izmed njih dobil belo oblačilo in | rečeno | jim je bilo, naj potrpijo še malo časa, |
In so | rekli | goram in skalovju: |
spregovoril nekdo izmed starešin in mi | rekel | : |
Rekel | sem mu: | |
On pa mi je | rekel | : |
Rečeno | jim je bilo, naj na zemlji ne pustošijo | |
Rekel | je šestemu angelu, ki je imel trobento: | |
Toda zaslišal sem glas iz nebes, ki je | rekel | : |
iz nebes, mi je spet spregovoril in | rekel | : |
Stopil sem k angelu in mu | rekel | , naj mi dá knjižico. |
In | rekel | mi je: |
Tedaj mi je bilo | rečeno | : |
zaslišali mogočen glas, ki jima je | rekel | : |
zaslišal v nebesih mogočen glas, ki je | rekel | : |
Prebivalcem zemlje je namreč | rekla | , naj postavijo kip zveri, ki je bila |
Z mogočnim glasom je | rekel | : |
Za njim je prišel še drugi angel in | rekel | : |
Nato sem zaslišal glas iz nebes, ki je | rekel | : |
zavpil njemu, ki je držal ostri srp in | rekel | : |
svetišča zaslišal mogočen glas, ki je | rekel | sedmim angelom: |
Tedaj sem slišal angela vodá, ki je | rekel | : |
svetišču je prišel mogočen glas, ki je | rekel | : |
Angel pa mi je | rekel | : |
Rekel | mi je še: | |
sem z neba zaslišal drug glas, ki je | rekel | : |
ko so videli dim njegovega požara, | rekoč | : |
prahom ter vpili, jokali in tožili, | rekoč | : |
mlinski kamen, in ga zagnal v morje, | rekoč | : |
molilo Boga, ki je sedèl na prestolu, | rekoč | : |
Od prestola pa je prišel glas in | rekel | : |
In | rekel | mi je: |
Rekel | mi je še: | |
Pa mi je | rekel | : |
mogočen glas, ki je prišel od prestola in | rekel | : |
Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je | rekel | : |
Rekel | je tudi: | |
Nato mi je | rekel | : |
Nato mi je | rekel | : |
Toda | rekel | mi je: |
Potem mi je | rekel | : |
In kdor posluša, naj | reče | : |
zanjo prej prednost kot slabost,« je | rekel | Drnovšek in pojasnil, da bi lahko prispevali |
dogajale pomembne, čudne in, lahko bi | rekli | , celo usodne reči. |
vprašanje, saj na tem področju »tako | rekoč | orjemo ledino«. |
niso izpolnjeni določeni pogoji,« je | rekel | Janša. |
nekaterih zahodnih držav, vendar več od | recimo | Romunov. |
so medicinske sestre s človekom tako | rekoč | od rojstva do smrti, z bolnikom v bolnišnici |
Policistom je namreč | rekel | , da je to storil zaradi razočaranja, |
a vseeno ga mnogi ljubijo,« tako je | rekel | in se po šestih minutah umaknil. |
najprej zelo ostri, kot da bi hoteli | reči | : »Resnico si govoril, šest minut žgoče |
nas traja kulturni mesec 50 dni,« je | rekel | moj župan, jaz pa sem poslušal Glasbo v prostoru |
Rekel | je, da so kmetijska zemljišča in gozdovi | |
Takšno opcijo podpira tako | rekoč | celotno južno krilo Nata. |
je še vedno močno ohromljen in tako | rekoč | v rokah centralnega stavkovnega odbora. |
parlamentu o razvojni družbi še niso | rekli | vsega |
Socialni sporazum najprej je | rekla | ne zbornica, zdaj še sindikati |
S solznimi očmi me je pogledala in | rekla | : |
Še mi je | rekla | : |
odhajal, me je oče prijel za roko in | rekel | : |
potom oblito roko, jo pogledal v oči in | rekel | : |
obsojencev na smrt obrnil k njemu in | rekel | : |
- | Rekli | so mi, Neda, da si poljubila tujca, |
In še so mi | rekli | , da si mu dala vse, kakor si dala meni |
Rečejo | mu bratje iz Dežele zlatega sonca in | |
Zažarijo Najdùju črne oči in | reče | : |
- Najdù, zakaj so ti | rekli | : |
Zakaj so ti | rekli | : |
Dali so mu pest denarja in | rekli | : |
Bratje, jim je | rekel | , dali so mi pest denarja. |
pot, da bom povedal vse, bratje so mi | rekli | , da naj pozabim, jaz pa ne bom pozabil. |
Že s tem, ker | rečem | , da je Magajna naš, veste da je mlad; |
Pokleknili bodo na tla in | rekli | : |
»Zbirali bodo denar za muzej in | rekli | : |
Besedo in dušo so ti hoteli vzeti, a | rečem | ti: |
Cankar je | rekel | : |
Detektiva pa sta ga prijela in | rekla | : |
prazna, sta ga prijela pod pazduho in | rekla | : |
Vladimirja je spreletel mraz, ko je | rekel | : |
Hotel je govoriti, nekaj | reči | , pa je samo zajecljal nekaj tihega |
- Questo se ne andra fra poco, je | rekel | prvi. |
je zarisal žalosten smehljaj, ko je | rekel | : |
Kvečjemu vam lahko | rečem | z jezo v očeh, a z upanjem svetlim |
svetlim in mladim v srcu, kakor je | rekel | sivolasec glavarju vojske. |
je odločna | rekla | sama sebi mati. |
- O, saj sem vedno | rekla | , ta moj Albin, ta moj otrok, zaradi |
starka, ki mi že dve leti nihče ni | rekel | mama, ki živim sama v svojih sedemdesetih |
----- - Šla bom! - je | rekla | , ko je bil dan. |
Da je prestara, so | rekli | , vsa razkopana, vsa zanič, da pušča, |
pobožala zid, plesnjiv zid, se pokrižala, | rekla | zbogom in šla na pot. |
- Po potni list sem prišla! - je | rekla | . |
Kaj sem zagrešil?" je | rekel | . |
Martin je preštel liste in | rekel | : |
Martinu majoliko terana, hleb kruha ter | rekel | : |
Toda zdaj lahko | rečem | , da sem že odrasel človek in zato tudi |
Saj nič ne | rečem | , tudi jaz rad jokam, ampak počasi prihajam |
Stari Laznar | recimo | , ne bo strpel doma, komaj bo čakal |
»Prišli bodo boljševiki, to vam | rečem | , in dobro se nam bo godilo. |
usta vse, kar je dosegla, ni nihče | rekel | drugače, kakor Tinkina sreča. |
Rečem | ti, da ti bo še žal.« | |
- Vidiš, je | rekel | , tako sem postal baraba. |
Dekle je | reklo | , da jo je oni posilil. |
Nekaj pa vendar sme | reči | , saj je vendar oče. |
To bi se | reklo | : plačevati in rediti vohune. |
Lahko je | reči | : garaj zame petdeset let, daj, da te |
Kadar jaz | rečem | , morajo priti boljši dnevi!" |
Če bi ji | rekli | , da mora držati klofuto, bi se spočetka |
Spadala je - kratko | rečeno | - h tistim ljudem, o katerih po navadi |
tistim ljudem, o katerih po navadi | rečemo | , da ne store nobenemu nič žalega - |
Zdaj je še čas, da grem," si je | rekla | in mislila je res oditi. |
ostal, in brez vsega, tako se lahko | reče | . |
Saj on nič ne | reče | , slab človek je, to je res; |
Če bi bil še mlad, ne bi | rekel | , tako pa, zdaj na stare dni, ko človeka |
Vam je lahko | reči | mir, ki komaj gledate iz masti." |
Če pa bi | recimo | dobil službo detektiva, bi delal na |
Pa smeh tudi!" | reče | Crista, razširi nosnice in se veselo |
Lahko | rečem | , da je tista cesta na nekaterih krajih |
»Samo še eno imam«, sem | rekel | . |
Ne, ne, saj ga pomiloste, sem si | rekel | takoj, morajo ga pomilostiti, že zaradi |
Zato sem poskušal | reči | s čim mirnejšim in ravnodušnim glasom: |
Res da potem | reče | , da je že v vojski vzljubil nevarnost, |
Štirinajst, | reci | . |
ki na vsak način zahteva, da bi mu | rekli | Don. |
Ne vem kaj bi | rekel | stari Tomaž, če bi se vrnil. - |
Rekla | je, da je Nemka, toda govorila sta | |
Rekla | je, da je tudi ona iz vasi doma; več | |
nekaj časa mirno poslušala, potem pa je | rekla | , da mu vse verjame in da pojde ž njim. |
midva morava na vsak način živeti,« je | rekel | Ludvik. |
takrat je niso imenovali z imenom: | rekli | so povsem enostavno samo - davek, vojaščina, |
Niti besede ni | rekel | , samo prespal je na senu in se ob zori |
Ali sem ti mar kaj | rekla | ?" |
»Najbrže so švigala ječmen,« si je | rekel | Martin, »zdaj pa te presnete koze nage |
Da bi | rekel | žagarju za cigareto, se mu je zdelo |
»Hudič!« je | rekel | , »spet samo sanje.« |
je | rekel | in legel. |
najmanj ubil svojo lastno mater ali pa | rekel | pol besede čez državo. |
človek: vso svojo strahopetnost je tako | rekoč | prespal. |
bi potem | rekel | . |
»Če se kdo tako | rekoč | žrtvuje, da bi našel kruha in pravico |
»To smo že včeraj slišali,« je | rekel | potepuh, ki se ni nikdar umival in |
»No da,« je | rekel | Martin, »brez žrtev ni zmage in nobeno |
»Poberite vse svoje stvari in ven!« je | rekel | ječar Martinu. |
star, debelušen detektiv in mu prijazno | rekel | , naj gre z njim. |
Zdaj je tukaj še precej vroče, je | rekel | , ampak pozimi je mraz, burja in sneg. |
je | rekel | . |
udariti, če ga komisar samo pogleda in | reče | : |
»Vse gre k hudiču,« je | rekel | , »in da vam povem, z Bernardom nimam |
Zdaj na primer, ko sem tako | rekoč | ostal brez vsega, berač bi se lahko |
ostal brez vsega, berač bi se lahko | reklo | , bi se lahko zatekel k njemu, saj je |
je | rekel | detektiv. |
Kar se pa Bernarda tiče, moram | reči | , da ga nisem nikdar gonil k policiji. |
je | rekel | detektiv, »nobene usode bi ne bilo |
»Čudno,« je | rekel | detektiv, in ker je bil razjarjen nad |
je | rekel | . |
prijatelju, in mu jo je stisnil še enkrat, | rekel | neštetokrat zbogom in na svidenje, |
do hiše, se ustavil pri nekaterih in | rekel | : |
je | rekel | na glas. |
To je mesarski poklic, je | rekel | , in nemara je imel popolnoma prav, |
ko je muc prišel, mu ga je vrgel in | rekel | : |
je | rekel | , spustil culo na tla in se potem dvakrat |
je | rekla | . |
»Četrtinko črnega, sem | rekel | ,« |
je | rekel | , »in tudi dan je lep, krasen dan.« |
Gostilničarka ga je debelo pogledala in ni | rekla | ne bele ne črne. |
»No, to je že drugič,« si je | rekel | sam pri sebi ter jima pokazal svoje |
je | rekla | na glas, »taka razcapana starina pa |
si je | rekel | . |
Najprej sta se napila vode; Jera mu je | rekla | , naj zamiži, in ko je zamižal mu je |
In kaj naj zdaj | reče | , če ga bodo vprašali po tem ? |
si je | rekel | , »kdo se pa dandanes ne laže? |
je | rekel | , ne da bi vedel zakaj, se nasmehnil, |
zagledale, so se nagnile naprej in | rekle | : |
si je | rekel | , »v kratkem jim bom že pokazal.« |
je | rekel | . |
je | rekel | Martin sam zase in segel v malho svojega |
je pustil Martina na ploščadi in mu | rekel | , naj počaka. |
hlače na okrogel trebuh, ponosljal in | rekel | : |
je | rekel | Martin. » |
je | rekel | in stresel Martinove listine, »tu piše, |
Kakšna sreča, je | rekel | Cestar, da se mu ni treba potepati |
Druga povodenj ga bo odnesla, si je | rekel | Ferjan, treba ga je posekati in spraviti. |
mu ga že plačam, sicer pa lahko tudi | rečem | , da ga je odnesla voda. |
je uganjala vraga in pol, kakor je | rekel | Cestar. |
je | rekel | sam pri sebi in jim razložil, kako |
Martin je | rekel | svoj dober večer, žena pri ognjišču |
Pologarica je | rekla | , da ona o tem nič ne ve; moža naj počaka, |
je | rekel | Pologar in šel v izbo. |
stopila za njim, prižgala luč in glasno | rekla | : » |
je | rekel | trdo. |
»Ali sem kaj | rekel | ,« |
debeli rožni venec, sedel v zdič in | rekel | : » |
Ko so odmolili je | rekel | hlapec Martinu, naj gre z njim. |
veter, hlapec se je ozrl po nebu in | rekel | : |
so ji | rekle | kmetice. |
bo za nobeno rabo, je | rekel | , in segel Cestarju v roko. |
Zamahnil je z roko in | rekel | , da on ni zaradi tega prefekturni komisar, |
je | rekel | sam zase, spustil culo izpod pazduhe |
Obrisala je solze in | rekla | : |
Zdaj me bodo prijeli, si je | rekel | . |
je | rekel | , zadel vrečo in nesel dalje. |
postrani pogledala in se nasmehnila, | rekla | pa ni ne bele ne črne. |
naj bi pogledal Jeri v oči, kaj naj | reče | na vasi, ker so prepričani, da je bogat |
ne pošlje domov, toda Bernard je pač | rekel | , da mu doma ne bo hudo, saj ima tam |
je | rekel | , »treba bo gnati na pašo; slane še |
je | rekel | , »pa da bi se človek ne upiral. |
zapodijo od hiše - in Cestar mu je | rekel | , da je zanj velika velika sreča, da |
Če je kdaj pristopil, je | rekla | , da ni potreba, da bi se on jezil z |
»Lahko jo srečam, in kaj naj ji | rečem | ? |
počenjala z oficirji vraga in pol, kakor je | rekel | Cestar? |
Ko so se poslovili, so mu | rekli | , naj pride kaj na vas, da se bodo kaj |
On pa bi ji | rekel | , naj se nikar tako ne žene, saj denarja |
samo za hip, potem je takoj strogo | rekla | : |
pretrgala, dotaknil se je čela s kazalcem in | rekel | : |
Ali naj bi | rekel | gospodarju, da se bo vrnil njegov sin, |
naročje prvi ženski, ki jo je srečal, | rekel | |
Hop, sem mu | rekel | , ne boš, dragec. |
No, saj ne | rečem | , včasih vseeno primem za delo, ker |
je obrnil k Cestarju, »skoraj lahko | rečemo | , da so ga po nedolžnem zašili.« |
In lahko | rečem | , da ga moraš prijeti še posebno, če |
je nadaljeval, »kdo se je | recimo | pred vojno upiral državi, nergal čez |
Potem so vzeli šolo in lahko | rečem | , da se skoraj opazilo ni. |
Samo | recimo | , v tem letu so zvišali |
je | rekel | Ernest. » |
je | rekel | Ernest. |
Vodno silo nam je tako | rekoč | ukradel.« |
je | rekel | Ernest, pihnil na hrastovo klop, postavil |
je | rekel | . » |
je | rekel | . |
prišli do Garibaldija in je profesor | rekel | , da se je na stara leta umaknil na |
ves dan, povsod so mu zaprli vrata in | rekli | , naj se zglasi kasneje. |
se je razvil prav dostojen žepar, so | rekli | . |
velikimi očmi, vzela otroka v naročje in | rekla | : |
je | rekel | , »in zaradi tebe tudi.« |
je | rekla | Berta in ga je ljubila takšnega, kakršen |
Saj mi ni hudo, je | rekla | . |
je | rekel | Martin, »da pogledam, kako je.« |
Rekel | je, da odpotuje naprej in da se bosta | |
rekel | sam pri sebi, vzel cigareto iz žepa | |
je | rekla | Jera in raztegnila svoj plet. » |
je | rekel | Martin. » |
pripravljala besede, ki si jih bosta | rekla | ob prvem srečanju. |
je | rekla | Jera in se tudi sama nasmehnila. » |
je | rekel | Martin, »samo vesel sem, da sem po |
sem po petdesetih letih, kako bi že | rekel | , no, doma. |
je | rekla | Jera in je umaknila roke pred denarjem, |
delež k zgradbi novega sveta - in ko je | rekel | , da bi bilo po njegovem mnenju dobro, |
je | rekel | Martin, »zakaj pa ne maščuje.« |
je | rekla | Jera, »in teh stotakov se sploh ne |
je skoraj s solzami v očeh | rekel | Martin. |
je | rekla | , »zdaj pa še kaj takega spraviš iz |
je | rekla | , »da boš vedel.« |
je | rekel | in prisedel bliže. » |
Zakaj, | recimo | , nisi prišel takrat, ko si kupil hišo?« |
To se | reče | spočetka, potem sem jo pa res kupil.« |
»Zakaj si pa takrat | rekel | Kovaču, da imaš hišo.« |
njej, hiša je bila naprodaj, pa sem | rekel | : kupimo jo.« |
je | rekel | Martin in zamahnil z roko. |
se z mano poroči, pa sem ji vseeno | rekel | : veš kaj, Marjeta, kar vzemiva se. |
samo prikimala je in vsako toliko časa | rekla | : » |
si je | rekel | , ko je šel po stezah med poljem. |
Vi živite od vaških žuljev, sem mu | rekel | . |
Recimo | , pride berač, ves dan otepa svoj rožnivenec, | |
fantje, ga potrepljali po ramenu in | rekli | : |
bogato dekle, skoraj grofico, se lahko | reče | . |
so | rekli | fantje in šli. |
je | rekla | Gilda, »zakaj se pa režite? |
je | rekla | in stisnila Martinu roko. |
je | rekla | Gilda in se ozirala po hiši. |
Kar bo, pa bo, si je | rekel | na tihem. |
je | rekla | Gilda. |
je | rekla | Gilda, »same razvaline. |
je | rekla | , »vsega tega si ti kriv. |
»To sem kar tako | rekel | , če bi se ne našlo nič drugega. |
zavzela, ker ji še nihče v življenju ni | rekel | gospa, umila si je roke pri potoku, |
Pologarica je | rekla | , da je to pač stvar njenega moža, izginila |
je | rekel | Martin. |
je | rekla | Gilda in zaspala. |
Do petintridesetega leta je Žef tako | rekoč | trpel samo na telesu, po petintridesetem |
se odražale v njem, ker jih je tako | rekoč | srkal že z materinim mlekom. |
Tam je bil drug cesar, ki so mu sicer | rekli | car, in o katerem so govorili, da se |
skomizgnil z rameni, kakor bi hotel | reči | : |
iz nje otroka, ki je začel vpiti, in | rekla | samo s sapo: |
Jakob je globoko nagnil, se odhrkal in | rekel | : |
jesen, pritisnil je mraz in Nanca je | rekla | : |
»Da, da, saj imate prav, da, da ...,« je | rekel | Jakob, nagnil dva kozarčka in izginil. |
Plazar, kaj je | rekel | Plazar, ko je prišel na dopust, a? |
kuhinjo, sedla Ostrišu na kolena in | rekla | : |
široko smejal, se je sklonila k Anci in | rekla | : |
Zgrudila bi se predenj na kolena in bi mu | rekla | , naj jo ubije. |
Vsi smo grešili, bi | rekel | , vstani. |
vprašal, ker pa ni dobil odgovora, je | rekel | dobro besedo, naredil globok požirek |
tolažilnega apostolskega delovanja, | rekla | : |
Na kolena bi moral pasti prednjo in | reči | : |
»To ste jima vi | rekli | !« je bevsknil vanj. |
Rekla | je, da si kazal nož in prisegel, da | |
ubogala bi ga na pogled, želje bi mu tako | rekoč | brala iz oči, ravnala bi z njim kakor |
»Zdaj pa marš z mano!« je | rekel | Žef, ko so pospravili polento. |
»Žef,« je | rekel | skoraj proseče, »mater bi bilo treba |
»Kaj ženske,« je | rekel | Žef, »kadar kuhaš, pokrij pisker pa |
Jaz ne bom hodil ponjo, to vam | rečem | !« se je zadrl. |
In ker se mu je zdelo, da je | rekel | preveč, in bi Jakob utegnil poslati |
Pa še ti!« je | rekel | Veroniki, ki se je prav takrat pricmerila |
kako naj stopi pred Nanco in kaj naj | reče | . |
prišla pogledat, če so zdravi,« je | rekla | . |
Žef je večkrat odprl usta, da bi kaj | rekel | , pa se je vselej premislil. |
»No, ali nisem | rekla | , da se v postelji poravnajo vsi računi |
»Po gobcu,« je | rekla | Nanca. |
»Na, da se pogreješ,« je | rekla | . |
Morda bi ji celó | rekel | dobro besedo, toda pred otroki in starim |
Žef je zaklel, udaril po mizi in | rekel | , naj stopijo ven z njim. |
Žef ji ni | rekel | niti besede. |
»Tiho, kar tiho,« je | rekel | Žef, »pazili ste na mejo, zakaj pa |
Nančinemu, ga vzel v naročje, ga poviškal in | rekel | : |
»Ufff ...« je | rekel | Žef, zavil ustnice v trobento in zatrobil |
Ko se je Žef vrnil k večerji, je | rekel | Venčku: |
»In kaj naj jim | rečem | ?« je vprašal fant. |
Odkar sem živ, tega ne pomnim,« je | rekel | Jakob. |
»Z medom in božjo voljo,« je | rekel | Žef. |
Spočetka mu ni nihče nič | rekel | , toda pozneje, ko ni bilo pri hiši |
ko so otroci prosili kruha, vselej | rekla | : |
»Zakaj si pa tako neumno gospodaril,« je | rekel | župan. |
potrebno pri njegovi kmetiji; reka, | recimo | , tako nerodno teče, da mu ob vsaki |
napravil, stopil v kuhinjo in kratko malo | rekel | : |
razvnel, pa je samo zamahnil z roko in | rekel | : |
»Ni treba,« je | rekel | Žef. |
komu pogorel hlev, so skoraj vselej | rekli | : |
bogastvo na drobno, kakor bi temu lahko | rekli | . |
»Ne | rečem | dvakrat, da ni obeh,« je rekla in glasno |
»Ne rečem dvakrat, da ni obeh,« je | rekla | in glasno useknila svoj čokati nos |
je učitelj stavil vprašanje in nato | rekel | svoj spodbudni |
»Prav gotovo je zaljubljen,« je | rekla | in se smejala. |
»No, ali nisem | rekel | ? |
pogledom in z zamolklim mehkim glasom | rekla | : |
»Slabo,« je | rekla | . |
»Bluza mi je preozka,« je | rekla | . |
Umolknila je in čakala, da bi kaj | rekel | . |
»Zdaj pa grem,« je | rekla | , se ritenski umaknila za korak in začela |
vprašali po Tinki, je zmajal z glavo in | rekel | : |
Živa, krščena in še neumna povrhu,« je | rekel | Cestarjev hlapec, ki je bil znan po |
od takrat ni Tinkinemu otroku nihče | rekel | drugače kot Sreča. |
sreča je včasih tudi v nesrečo, so | rekli | stari ljudje. |
Sreča je bila zelo močna, kakor sem že | rekel | , in ko sta se potapljali, se je morala |
Pokimal je z glavo in vdano | rekel | : |
krasni, kajne, otročički?« je | rekla | in plosknila z rokami. |
Časa bo še na pretek, sem si | rekel | in stopil k oknu. |
sva v kombinaciji, kakor smo takrat | rekli | v ječi. |
»Odkrito vam | rečem | , da ni vredno,« je dejal. |
»Razumem,« sem | rekel | in se okrenil k vratom. |
Kruh ni vse, je | rekel | . |
meni, sklenila roke in skoraj proseče | rekla | : |
prekrižala in | rekla | : |
poti, se zravnal, se nasmehnil in si | rekel | : |
Ne, nimamo,« je | rekla | mama. |
Od tistega dne smo mu pri nas | rekli | »Okouinokou«. |
trgovino, so se ljudje oddahnili in | rekli | : |
ogledal mrliča, se grenko zakrohotal in | rekel | : |
smukneš v kakšen grm po granato,« mu je | rekel | in odrezal dve močni leskovi trti ter |
»Tako,« je zadovoljno | rekel | , ko mu je naredil na prsih velik vozel, |
Potem se je prisrčno zahvalil, | rekel | zbogom in se počasi napotil v gozd. |
Tako je Venc Poviškaj svojo usodo tako | rekoč | zapečatil kar mimogrede. |
bi bil že zdavnaj v norišnici,« je | rekel | Zagričar. |
večerom, gospod župnik pa je »možu« | rekel | »na veke amen« in skušal z velikim |
»Poglavitno je, da je zmaga naša,« je | rekel | sam zase in šel. |
»Matic, če je pa tako - - - « je | rekel | Kuščar iz dna svojega ranjenega srca |
sklede in postavil v kruto življenje, | rekel | zbogom, zaloputnil z vrati in odplaval |
če mu ob zadnjem srečanju ni preveč | rekel | v tisti pridigi o usodi in ga tako |
bučah svojim nasprotnikom, kakor je | rekel | Zagričar. |
»Ti si trapa,« je | rekel | Izidor, jo sunil s komolcem in poškilil, |
slabega, so vsi skomizgnili z rameni in | rekli | , da mu je bilo pač tako usojeno; kadar |
strogim obrazom paral staro suknjo, in mu | rekla | , da si ga že lahko ogleda, ni takoj |
vojvoda češki, je njegov patron,« je | rekla | teta Marjanca. |
po stari navadi zmajali z glavami in | rekli | : |
Šmonovka planila v hišo, sklenila roke in | rekla | , naj ga zaskozibog potolažijo; vsaj |
položila Fratniku nagega pod nos in | rekla | : |
»Tako, saj sem | rekla | !« |
»Da, saj sem | rekel | !« je zrogovilil Fratnik in s kazalcem |
»Kaj si | rekel | ? |
Nič nisi | rekel | ! |
Jaz sem | rekla | !« |
» | Rekel | sem jaz, pa mir besedi!« je pribil |
Ne »tata« ne »teta« ne »mama« ni | rekel | in prav tako se ni spomnil, da prihaja |
»Pob, pogleda pa nimaš bistrega,« mu je | rekel | . |
trebušček, ga postavil na tla in mu veselo | rekel | : |
Učitelj ga je posadil v prvo klop in mu | rekel | , da mora biti miren in tih. |
ga je zvabila v hram in mu v poltemi | rekla | . |
»Tisto, kar imaš tam,« je | reklo | dekletce in pokazalo na njegov trebuh, |
pokazalo na njegov trebuh, »tistemu se | reče | kila.« |
»Pajntarjeva Jera je | rekla | naši mami, da zaradi tega tudi v posteljo |
Ta pob ne bo za rabo, je | rekla | ,« je dodala Zinka. |
»Saj ne zmerom,« je | rekel | Venček. |
»To že,« je | rekla | Zinka in stopila bliže. |
Ali sem ti mar kaj naredila?« je | rekla | očitajoče. |
tej ceni bom že lahko prodala,« je | rekla | Zinka užaljeno, se obrnila v stran |
Kakšen pob pa si?« je | rekla | in sedla predenj na berač. |
mu je učitelj vpričo vsega razreda | rekel | , da je škoda njegovega talenta, če |
sem se, da moram nekaj zapisati,« je | rekel | . |
planila v izbo, sklenila roke na prsih in | rekla | Fratniku, naj zaskozibog odneha, saj |
takoj potisnil v roke telovnik in mu | rekel | , naj obšije gumbnice. |
zgrabila razkačenega mojstra za roko in | rekla | : |
»Zame te ni,« je | rekel | , »delaj, kar hočeš.« |
To je Venček?« je | rekla | in se glasno zasmejala. |
Pa ne da bi človek | rekel | , da mu kaj manjka.« |
»Seveda, seveda, če je le zdrav,« je | rekla | Zinka in pogledala v Venčkov trebuh. |
delo«, je | rekla | Marjanca. |
porinil krožnik po mizi in trmasto | rekel | : |
kar tako pa ta stvar tudi ne gre,« je | rekel | Izidor. |
In teta Marjanca je | rekla | , da me sploh ne vzamejo,« je zastokal |
ustavila poplavo njegovih besedi in | rekla | , da se morajo pomeniti tudi o tem, |
»Ali ti mar nisem | rekla | , da zaupaj v božjo voljo. |
Pa lezi, lezi,« je nestrpno | rekla | Marjanca in komaj nagnala zgovornega |
je | rekel | Peter in se hotel vrniti. |
Rečem | ti, odgovori!« | |
»Saj jih gonim,« je | rekla | Zinka. |
Okrenila se je k fantoma in | rekla | , naj pri priči izgineta. |
cesti, se je Izidor obrnil k Petru in | rekel | : |
postavil ob cesti prostrano hišo in mu | rekel | , naj se posveti kakšni obrti. |
Toda vse to je tako | rekoč | sodilo k sporedu. |
»Zakaj se pa ti cmeriš?« je | rekla | Zinka Vencu, ga zgrabila za lase in |
»Saj se ne - - - « je | rekel | Venc in se useknil. |
»Nič, nič,« je | rekla | Zinka in zamahnila proti Mojemu Jezusu, |
»Seveda, seveda,« je | rekel | , pogledal v stran, zgrabil kozarec |
»Pobje, naprej!« je | rekel | Moj Jezus in padel Kočarici okrog vratu. |
cvetočih mladik, začudeno zmaje z glavo in | reče | : |
»Kaj pa tako molčiš?« je | rekel | Peter. |
»Tukaj,« je | rekel | in si položil roko na srce. |
ozmerjala; da je vendar že fant, sta | rekla | , in da ima pravico do življenja; Venc |
Vencu, mu položila roko na rame in | rekla | z mehkim glasom: |
Kaj se me bojiš?« je | rekla | očitajoče in mu vzela klobuk z glave, |
»Venc!« je | rekla | in se naslonila na omaro. |
»Zakaj se ne oglasiš, če te kličem?« je | rekla | Zinka zaukazljivo in udarila s peto |
»Saj se,« je plašno | rekel | Venc. |
In zakaj me gledaš tu sem?« je | rekla | in si položila roko na prsi. |
Poviškaj,« je | rekel | Izidor. |
ogrel, da mu je kar sapa pohajala, je | rekla | . |
Sem stopi, da ti popiham,« je | rekla | mama, jo vzela v naročje in ji pihala |
»Kar naglejte se me,« jim je | rekla | , »saj ne bom več dolgo.« |
»Kakšna zverina neki,« je | rekla | Zinka in ga potrepljala po rami. |
Zinka se je prevrgla na postelji in | rekla | sama zase: |
moža, zato se je široko nasmehnil in | rekel | , da se bo ženil o pustu. |
kostmi?« je | rekla | , ga krepko stresla in okrenila k sebi. |
Lej ga no, saj se me res boji,« je | rekla | sama pri sebi in izpustila njegovo |
letala za tabo, ti trapa trapasta,« je | rekla | , se nasmehnila, ga rahlo udarila po |
»No, vidiš,« je | rekla | , »saj ni nič hudega.« |
Marjanca je | rekla | , da na kaj takega še misliti ne smem. |
Da sem prečukast za to stvar, je | rekla | , in da nisem za rabo,« je skesano priznal, |
še večji čuk, pa se je oženil,« je | rekla | Zinka. |
To vam ne bo škodovalo,« je | rekel | župnik. |
se škodoželjno nasmehnil in glasno | rekel | : |
Saj si | rekel | , da nisem proletariat, ker sem hišni |
Če ti | rečem | , da se obesi, se boš pa obesil, kaj? |
Rekel | je »mhm« in »saj« in bilo je opravljeno. | |
ti pa mu še pomij ne privoščiš!« je | rekla | Pavli. |
Odpeljali so ga v Gorico in zdravnik je | rekel | , da se bo skoraj gotovo izmazal. |
Toda orožniki so mu | rekli | , naj drži gobec, in Moj Jezus je ubogal. |
»Tamle sédi,« je | rekel | Peter in mu pokazal skrinjo pri vratih. |
Kaj si pa sanjal?« je | rekel | po dolgem premišljevanju. |
»Bele niti nimam,« je | rekel | Peter. |
Pavla je | rekla | , da dobim potem zajtrk,« je zamrmral |
z glavo, vrgel lase s čela in trdo | rekel | : |
»Punco imam«, je | rekel | in pošvedral s čevljem. |
»S tistim ‘grifom’ ne bo nič«, je | rekla | . |
ob zidovih hiš, zamahnil z roko in | rekel | : |
»Ti si pa vsak dan bolj suh «, je | rekla | Hilda. |
»Ta dva pa nista suha«, sem si | rekel | . |
»Dobro, dobro«, je | rekla | . |
je sam napotil v mesto, mu je Tinca | rekla | , naj pazi, da se ne bo izgubil, toda |
se je užaljeno potrkal po prsih in | rekel | : |
režite, jaz sem svetoven človek«, je | rekel | in se potolkel po prsih. |
»Dobro se ozdravi«, sem | rekel | Tinci in stopil k brivcu, kar se mi |
letos kaj polomila?« je seveda takoj | rekla | : |
tobaka, pogledala v nebo, zamižala in | rekla | : |
No da, odkrito | rečeno | , je pravzaprav čakal na to, da si bo |
To bo taka « je | rekla | , ampak kar naenkrat je spet zamižala, |
»Kaj sem že hotela | reči | ?« je nadaljevala. |
stopila k peči in z vzvišenim mirom | rekla | : |
k njemu, ga cvenknil po ustih in mu | rekel | , naj ponovi, če si upa. |
»Nič ne | rečem | , če ta Ludvik ne bo samo za sv. Jožefa |
»No, pa naj bo!« je | rekel | Nande in zmagoslavno puhnil skozi nos |
je | rekla | , ampak nenadoma je zamižala in spet |
Stopila je k Mici in | rekla | : |
»No zdaj pa le stopimo,« je | rekla | Nanca, ko je iz zakristije privihral |
»I seveda,« je | rekel | Pečan in stegnil vrat iz ovratnika, |
»To ti pa že | rečem | , Modrijan, ali jim mar nisem sorodnik? |
je | rekel | Modrijan, ki je narezal pršuta in z |
»Daj mi še enega!« je | rekel | Štefuc in udaril s frakljem po mizi. |
Kje pa morem taka?« je | rekla | in vrgla oči po sebi. |
»Nikar ne nori!« je | rekla | Nanca. |
»Kdo ti je pa kaj | rekel | ?« se je vtaknil v besedo ženin. |
»Tale!« je | rekel | Štefuc in pokazal Nanco. |
iz sobe Ruparjev in Lužarjev, ki sta | rekla | Štefucu, naj vzame pamet v roke. |
»Da, da, v strahu božjem,« so | rekli | častiti gospod Valentin Sirk, ki so |
»Ker je protidržavna,« je | rekel | Peskarjev Nande in se naenkrat znašel |
»Dobro,« je | rekel | Nande in se nameril proti vratom. |
njimi, saj imajo tako črne srajce,« je | rekel | Nace. |
»Tako!« je | rekel | . |
»No, zdaj je že opravljeno,« je | rekel | Ruparjev, ko so se vrnili v sobo in |
Nanca je | rekla | , da je trudna, prosila je Lužarjevo |
»Bomo videli,« je | rekel | Štefuc in stopil iz kočije. |
Pograbila sta kobilo za uzdo in | rekla | Luki, naj jo požgečka na pravem mestu. |
»Mene tudi,« je | rekel | Nace, »ampak ne zaradi Peskarjeve žlote.« |
Pa živ!« je | rekla | . |
»Živ!« je | rekel | Štefuc in se nakremžil. |
grem in vam skuham kave, prašiči!« je | rekla | Roza. |
naročje Nacetu, ki ga je potežkal, | rekel | , da je brhek pob, in ga dal Ruparjevemu |
Ruparjev Franc je prav tako | rekel | , da je brhek pob, in ga dal Štefucu, |
pristrigla peruti in rep; župniku pa je | rekla | , naj opravi s cerkovnikom. |
Rumenjak, kakor se | reče | !" |
Nasmehnila sta se mu in | rekla | : |
Si, cominciamo", | reče | poštar vdano in nameri korak čez cesto, |
Prostora bo kmalu dovolj!" zlobno | reče | Drnulov Drejc steče za hlev po koso |
Spomni se, kaj je | rekel | Tratarjev Žvan: |
Tisti tesnobi je mati | rekla | strah. |
Rob njive je tu!" si veselo | reče | . |
Treba je vstati," si | reče | . |
veselo | reče | in dvigne prst proti nebu, nato pa |
»Dobro jutro«, | reče | Dragič in se niti najmanj ne začudi. |
Kaj če bi midva imela takle travnik?« | reče | dobrodušni Čargo čemernemu Zavoglarju. |
veselim, pa naj bo kjerkoli«, pomirjevalno | reče | Čargo. |
dima, ki je uhajal iz dimnika, kakor je | rekel | njen brat, naš hudomušni stric Nac, |
popolnoma na samem, in Idrijca teče tako | rekoč | mimo praga ter se kakih sto korakov |
roko zastrla oči in skoraj radostno | rekla | : |
»Pojdiva v izbo,« je | rekla | teta. |
Kar koli | rečejo | , rečejo križem. |
Kar koli rečejo, | rečejo | križem. |
»Da, dobro ste delali,« sem | rekel | . |
Rekli | so mu očka Orel. | |
je | rekla | in položila svojo koščeno roko na tilnik. |
‘Vidiš,’ je | rekel | , ko je počasi vse zložil v svoj oprtnik, |
»Presneto lepo je povedal!« sem | rekel | , ker sem bil res vesel teh zdravih |
To, hočem | reči | to, da so mu dali ime očka Orel zaradi |
‘Vsi bajtarji tako gledajo,’ je | rekel | . |
Modrijan pa se je samo hahljal; | rekel | seveda ni nobene, ker je bil pogolten |
Da, tako je bilo,« je zamišljeno | rekla | teta. |
po vsem tem skoraj ne vem več,« je | rekla | teta in z vprašujočimi očmi pogledala |
»Saj,« je | rekla | teta, »v tem se pa nisem spremenila. |
»Ker začno od kraja,« sem | rekel | in moral sem se ji nasmehniti, ker |
»Dobro!« je | rekla | in odločno prekrižala roke. |
Torej, kakor sem že | rekla | , bil je res star in zgaran. |
sem skrivaj brala te nove stvari,« je | rekla | in samo s kretnjo glave pokazala kup |
jasno ... z besedami, ampak ... kako bi | rekla | ... bolj megleno ... |
Mar ne?« je | rekla | in dvignila glavo. |
da sem jo motril, »kaj sem že hotela | reči | ? |
je človek ... da je človek ... kako naj | rečem | ... ah, kaj bi le iskala besedo! |
Potem pa se je nekega dne ujezila in | rekla | , da ne bo vse življenje capljala sključena |
mora tam ženska služiti svoj kruh?« je | rekla | počasi ter me pogledala samo izpod |
in mu včasih | rekli | Gregorčič. |
»Tak je bil načrt,« sem | rekel | . |
nato pa je prav počasi in skoraj mrzlo | rekla | : |
Toda čeča se je zrušila predenj in | rekla | , da ne more več. |
‘Naše oči ima,’ je | rekla | Obrekarica. |
‘Ima jih,’ je zadovoljno | rekel | Obrekar, ‘samo da ne bo butast.’ - |
pogled na podobo, zmajala z glavo in | rekla | : |
‘Prav čakali bodo vas’ je | rekel | Obrekar. |
‘Pihni zverino!’ so mu | rekli | . |
‘Bogami’ so mu | rekli | .« |
čudnega ni, da je bil partizan,« sem | rekel | . |
»In zakaj ste mu | rekli | Fra Diavolo?« |
ker sem bila tam, sem šla, kakor bi | rekla | , k pogrebu. |
‘Kajne, ata,’ je | rekel | , ‘da je bil tudi Smukač partizan?’ |
Pazija že pred leti ustrelili,« je | rekla | teta s spremenjenim glasom ter me pogledala. |
Rekli | so, da laja že pet minut pred njihovim | |
predpasnikom obrisala obraz, nato pa je tiho | rekla | : |
Nič nisem | rekel | . |
če bi reva stara znala govoriti,« je | rekla | , stopila k uri ter jo s previdnimi |
»Vidiš, kam sva prišla?« je | rekla | . |
‘Ne zameri, Ana,’ je | rekel | , ‘toda takrat si bila ti še kuhana |
To mi že lahko verjameš!« je | rekla | in me naravnost pogledala s svojimi |
»No, kakor sem | rekla | , Obrekar mi takrat ni zaupal. |
Zato je vstal in | rekel | , da si bo ogledal oreh na polici, ter |
Za zamenjavo, kakor sta | rekla | ... |
pripovedoval potem, ‘toda ko sem ji | rekel | , da pobje stradajo in da jih zebe in |
reče | . | |
- Ni jih, sem | rekel | , zato morava pa midva pomagati.’ |
in ne morem pred njim povedati!« je | rekla | dokaj odločno in takoj vstala. |
je | rekla | teta in pokazala z dolgim prstom proti |
pač zgraditi bran pod Vrtačo,« sem | rekel | . |
»Tako,« sem | rekel | . |
No in takrat si | rečeš | ali pa samo misliš: |
»Kako pa to veš?« sem | rekel | naglo in verjetno tudi nekoliko trdo. |
pa ne bi smela vedeti?« je užaljeno | rekla | teta. |
polici smo sedeli, ko smo ... kako bi le | rekla | ... no, ko smo začutili domovino. |
‘Vidiš,’ je | rekel | Obrekar, ‘vidiš, kako drvijo. |
‘Ali ni naš svet čudovit?’ je | rekel | . |
je nekaj kar grabilo tu notri,« je | rekla | teta ter se s koščeno roko krčevito |
»Vidiš, sem si | rekla | , to mora biti tista domovina, o kateri |
potegnil ustnico navzdol in preudarno | rekel | : |
precej časa molčali, potem pa je naš | rekel | , da svet ni bil zmeraj tak. |
se je zamislil, potem pa je počasi | rekel | : |
‘Lep že, lep,’ je | rekel | naš, ‘ampak reven.’ - |
»Prijeli so ga!« je nenadoma | rekla | s spremenjenim glasom, kakor bi začela |
je petnajstega avgusta, kakor sem že | rekla | . |
Naj | rečejo | kar koli, opomin je: človek čuti, kadar |
‘Boris, prišli so,’ je | rekel | . |
sem | rekel | . |
»Da, kje sem že bila?« je | rekla | teta in spet potisnila za ruto šop |
pokazal z revolverjem Obrekarja in | rekel | : ‘ |
Attemsovi, sem toliko nemško razumela, da je | rekel | , naj ga nikar tako ne bije, ker je |
Ne | rečem | , da se tudi jaz nisem bala. |
»Najbrž ne,« sem | rekel | . |
Ne | rečem | , sam ... ampak takole, če jih je več |
takole, če jih je več skupaj ... kako bi | rekla | ... tudi strah ima svoje meje. |
Obrekar pa je, kakor sem že | rekla | , naravnost pogledal častnika s svojimi |
Več ne morem,’ je | rekel | Obrekar in skušal zravnati upognjeno |
‘Nejc,’ je tiho | rekla | , potem pa je počasi zaprla oči in izdihnila. |
‘Še nje ste se bali,’ je | rekel | in tako ostro premeril nemškega častnika, |
pa se je sam pobral, ne da bi mu kaj | rekli | . |
Nič ni | rekel | . |
vrečo pšenice na upognjeni hrbet in | rekli | : |
»Toda | rekla | sem, da je prav takrat, ko so šli po |
Travnikarjevim stricem, ki je bil tako | rekoč | njegov poveljnik. |
ga je zagrabil, pritisnil k tlom in | rekel | : |
To je | rekel | zaradi tega, ker se je bil najbrž odločil |
O, nemara je Drejc celo | rekel | , da je zaslužil dolgo trpljenje in |
Rekel | pa je tudi, da se ga bo stric usmilil | |
Potem pa mi je vrgel titovko in mi | rekel | , naj naberem peska in naj posujem vse |
Drejc je bil mrtev, stric pa mi je | rekel | , da ni nič in da naj se nikar ne bojim |
imenovala očeta) je tudi odvrgel breme in | rekel | , da kar je - je. |
Obrekar ga je prijel za roko in mu | rekel | : |
Obrekarju so | rekli | , naj gre proti zidu. |
Rekli | so mu, naj se okrene. | |
‘Saj so | rekli | , da človek nič ne čuti,’ je pomislil. |
jih, vem, da jih ni!« je prepričano | rekla | teta in utihnila. |
Potem pa je kar nenadoma | rekla | : |
Vrgli so ga na Modrijanov vrt in | rekli | Modrijanu, naj ga zagrebe, kakor ve |
si zapomnila njegove besede, ko je | rekel | , da narod, ki je tako zdrav in močan, |
pa se je nenadoma zravnal in odločno | rekel | : |
»Da,« je | rekel | samozavestno. |
»Večkrat pride,« je veselo | rekel | . |
in zgoščen, tako zgoščen, da je tako | rekoč | vsak stavek geslo, in tudi mora biti |
Kje je | recimo | možatost poveljnika finančne straže |
Sladkobno se ji nasmehne in nekaj | reče | . |
pahnili na vasi na drugo mesto in ga tako | rekoč | ponižali za svojega hlapca. |
Rejca z drznim pogledom, kakor bi hotel | reči | : |
se glasno odkrehne, kakor bi hotel | reči | : |
»Če se mi krava popravi,« | reče | zaskrbljeno, si z obema rokama zasuče |
Barbari je | rekel | , da reglja kakor klopotec in da je |
predse, kakor kralj berača, ter ji oholo | rekel | , naj si izbere kar koli, pa ji bo dal. |
Pokazala je na klopotec in | rekla | : - |
Vzel je cigaro iz ust in trdo | rekel | : - |
Barbara, ne bodi taka! - je | rekel | . - |
Nič nisem | rekla | . |
Zdaj pa srečno! - je | rekla | Barbara in šla. |
»Na,« so takrat | rekli | možje, »lepota se je izrodila do kraja. |
ročaj, stopi na pločnik in dvoumno | reče | : |
»Kaj si | rekel | ?« |
» | Rekel | sem, kdo bo danes plesal!« mirno ponovi |
zariše polkrog po zraku, kakor bi hotel | reči | Modrijanu, naj se samo ozre in poduha |
Kdo je | rekel | , da živi?« zatuli Žuželjčevka in zabode |
»Kakšno besedo si | rekla | ?« |
»Kakšno besedo da sem | rekla | ? |
Rekla | sem: | |
Saj še vem, kaj si | rekel | , ko sva jo z Jurjem prignala mimo. |
Rekel | si, da pri nas ne bo imela sonca, da | |
Reva revica bo, si | rekel | . |
»Siromaka nesreča res hitro najde,« | reče | Čargo, pljune v roke, zgrabi kramp |
To smo opravili,« počasi in turobno | reče | Rejc, ki je bil vse popoldne najbolj |
»Treba bo | reči | ženskam, naj večkrat pogledajo k njej. |
»To bo prešlo, ko se odteščam,« si je | rekla | in vdano počakala, da bo slabost minila. |
v klopotec, mu požugala s prstom in | rekla | : |
palico je otipavala stezo, ki je tako | rekoč | oživela ter se ji kakor siva kača hudobno |
»Prenaglo sem se nagnila,« si je | rekla | , počepnila in zamižala. |
bilo tako blizu, na koncu prstov tako | rekoč | , a vendar že tako neskončno daleč in |
Ko je slabost minila, si je Trohovka | rekla | , da mora domov. |
ji je zdela zelo daleč, zato si je | rekla | , da mora hoditi zelo zelo počasi, in |
»A ti si?« je | rekla | in obstala. |
Trikrat ji je morala misel | reči | |
Tako mora biti,« si je | rekla | in si otrla čelo. |
imela, ko je takrat, po vélikem grehu, | rekla | Čarju, da se še zrno prahu nikdar ne |
»Če smo | rekli | , ureži, potem ureži!« se oglasi Temnikarjev |
»To se je pa kar prileglo,« | reče | Lojz in se naglo odvrti. |
Saj bo naš tudi tam,« | reče | Ustinarica, si ogrne ruto in gre s |
»Tukaj je zdaj dihur!« glasno | reče | in ga sunkovito pahne v izbo. |
»Okrogličar, molčite!« resno | reče | Lojz. |
In Venček si ne da dvakrat | reči | . |
»Tudi ti, Matija!« gromko | reče | Usadar. |
»In če bo, mrha, godrnjala, | reci | , da je tako ukazala vas!« |
navdušeno | reče | stric Sova, ki ima očitno rad vse drzne |
»Orlov ... po partizansko,« | reče | tiho in skrivnostno. |
»Nikdar mi ne pove, kod hodi,« | reče | z rahlim očitkom. |
Nemara vam bo povedal,« goreče | reče | Nančika. |
»Nimam!« zakrknjeno | reče | po premolku. |
obraz je že mračen in trmast, a vendar | reče | mirno, toda zelo jedko: |
»Ljudi?!« | reče | Angelca zgražajoče in ga trdo premeri. |
Ne bodo nas!« | reče | ognjevito. |
»K obema, da!« | reče | skoraj z naslado. |
»Stane! ...« tiho | reče | sama zase. |
Pa so ga spet!« | reče | navdušeno in udari s pestjo desnice |
»Dragarica, vi ničesar ne veste!« ji | reče | prijazno in prepričevalno. |
»Pojdi!« mu | reče | pridušeno, a ukazujoče. |
lepo pogleda očko Orla, kakor bi hotel | reči | , naj mu oprosti, ker je prišel v vas |
»Nančiko pozdravite!« mu | reče | proseče ter se z bliskovito naglico |
stisne ustnice in z onemoglim besom | reče | svojemu pribočniku, gladko obritemu, |
Častnik počasi dvigne roko in | reče | z mrzlim glasom: |
spustil s svojega ostrega pogleda in | reče | slovesno, poveljujoče: |
Vater. Vero Italiano. Molto pampini,« | reče | z zaničljivim pomilovanjem in spusti |
Jesenic do Trsta ter trdo, vojaško | reče | : |
»Los! Nach Baccia!« trdo | reče | Kutschera in pokaže vrata. |
Nato razdraženo | reče | : |
venomer mrmra, kakor bi rada nekaj | rekla | , a ne bi vedela, kako naj začne. |
Kutschera jo zaničujoče pogleda in sovražno | reče | skozi stisnjene zobe: |
globoko pogleda ter ljubeznivo, a odločno | reče | : |
»Nejc,« | reče | očitajoče, »sedem otrok sva imela ...« |
Premlad si še,« | reče | karajoče, a ne brez prikritega ponosa. |
»Na javki | reci | Jeri, naj takoj spravi naprej! |
»Nejc!« | reče | očitajoče. |
jo globoko pogleda in dvigne prst; | reče | toplo, dobrohotno karajoče: |
»Veš kaj,« | reče | Boris jasno in zelo resno, »nekaj časa |
»Mislim, da bi se spet zbrali,« | reče | očka Orel. |
»Tudi!« | reče | mrko in trdo udari s cepcem. |
motri, nato ji položi roko na ramo in | reče | mirno, a vendar dovolj strogo: |
»No!« | reče | blagohotno in vedro. |
Očka Orel zmaje z glavo in sam zase | reče | : |
»Ti si nekaj | rekel | ?« ga po premolku vpraša s tihim, grozečim |
» | Rekel | ? ... |
O, Moj Jezus, | rekel | sem, da bi plačali ... da bi obračunali |
»Zabunkali so se,« v zadregi | reče | Okrogličar in v znak nemoči razširi |
pokaže ujetnike ter jima nekoliko zviška | reče | : |
»Grem takoj na progo,« | reče | komandant. |
»Lažem?« | reče | užaljeno in že nekoliko ogorčeno. |
Stane stegne roko in prijazno | reče | : |
se vzpodbujajoče nasmehne Drejcu in | reče | z rahlim očitkom: |
Naravnost pogleda Drejcu v oči ter mu | reče | prijazno, a vendar pomenljivo: |
»Da si le prišel!« ginjeno | reče | očka Orel. |
»Dragiča ni več ...« tiho | reče | po premolku. |
ter ji zaupno, toplo in prepričljivo | reče | : |
Reci | : | |
Vsaj prve dni,« | reče | Stane skoraj proseče. |
»Pohiti!« ji | reče | in jo kar pahne od sebe. |
»Za kuharja boš že dober!« | reče | prešerno in ga potreplja s svojo lopatasto |
»Grem!« | reče | odločno in plane proti vratom. |
» | Rekel | sem, da grem z njimi!« izbruhne Drejc |
reče | strastno in ga začne pehati od vrat. | |
Nato | reče | z obupnim glasom, kakor bi se samemu |
Da vas le ni sram!« | reče | karajoče, zapodi otroke od okna in |
naravnost v oči, pokaže Travnikarico in | reče | mirno, a zelo jasno: |
u wenig. Noch zwei!« | reče | trdo, se spet okrene k vrsti in išče. |
Angelca mu pogleda v oči in | reče | jasno, zelo mirno, skoraj vsakdanje, |
Moji so preskrbljeni, je | rekla | ...« |
dvigne glavo, mu pogleda v oči in tiho | reče | : |
obstane; nato se okrene h komandantu in | reče | glasneje: |
kupčke koruznega zrnja in očetovsko | reče | : |
Nato pomenljivo pokima ter | reče | nekoliko zviška in karajoče: |
»To so zadnji sunki,« | reče | vzpodbujajoče. |
mu položi roko na ramo ter mu resno | reče | : |
»Ti na Nančiko glej,« mu | reče | toplo. |
Sova se zamakne in po premolku toplo | reče | : |
»No, Nančika!« | reče | bodrilno. |
nato se skloni k Nančiki ter ji toplo | reče | : |
položi roko na ramo in skoraj trdo | reče | : |
»Motiš se!« | reče | odločno. |
lonca, temveč pogleda Staneta in pogumno | reče | : |
» | Reci | mu, naj se kar pod nosom obriše!« |
»Tovariši!« | reče | slovesno. |
Ti,« | reče | Tildici, »greš v grapo k očku Orlu.« |
»Poslali jo bomo v 𠆯ranjo‘,« | reče | Stane po premolku. |
drobtine tobaka na papirček in naveličano | reče | : |
»Čakali ga ne bomo!« | reče | odločno, plane k oknu in pograbi brzostrelko. |
Jaz bom šla!« mirno, a odločno | reče | Tildica in si začne pri priči oblačiti |
nikdar mi ne pogledajo v oči,« počasi | reče | Obrekarica in pomakne bliže skodelico |
»Ana! ...« karajoče | reče | očka Orel in jo ljubeznivo potreplja. |
mu odkrito pogleda v oči in odločno | reče | : |
z odločnim mirom | reče | očka Orel. |
»Jaz njega ne!« jasno | reče | Tildica in pogleda Drejcu naravnost |
Položi Drejcu roko na ramo in mu veselo | reče | : |
Tildica ga prime za roko in mu | reče | ljubeznivo karajoče: |
Stane ga strese za ramo in | reče | po premolku: |
roko na ramo, ga strese in bodrilno | reče | : |
Nato se zresni in jasno | reče | : |
minerjem pojdem!« resno in odločno | reče | Boris. |
»Za Sovo ste pa | rekli | , da je prestar, a je le z Drejcem v |
Ko sem bil zadnjič na javki, sta mi | rekla | , da bodo prišli tudi v našo grapo.« |
boga mi, vse bomo raztreskali!« je | rekel | stric Sova. |
»Je | rekel | ...« zamišljeno ponovi očka Orel, se |
»Zdaj je na vrsti čuvajnica!« mirno | reče | Drejc in si z rokavom obriše mokro |
pomirljivo | reče | Stane in dvigne daljnogled k očem. |
Otrok?« | reče | vprašujoče in se zamakne v kos opeke, |
»Duša! ...« široko | reče | Sova in razširi roke. |
sem zdrava,« hitro in z rahlo zadrego | reče | Nančika. |
Raztreskalo me je,« | reče | Sova malomarno, a s skritim ponosom. |
»Le Dragiča ni ...« tiho | reče | po premolku. |
Nančiki, kakor bi jo hotel potrepljati, in | reče | s toplim, opravičujočim glasom: |
»Počitek!« | reče | Stane, se skloni h Gregorčiču in ga |
počasi | reče | Mali, kakor bi prosil, naj se nikar |
»Pa nam pripoveduj, kako bo potem,« | reče | Mali kakor otrok, ki zahteva pravljico |
»Preglejva še enkrat,« | reče | Stane. |
reče | Sova dobrohotno in jo spet zgrabi za | |
vsem posekali - saj nismo več ovce!« | reče | z nenavadno mirnim, a strastno trmastim |
» | Reci | Drejcu, naj bo previden,« prosi zaskrbljeno. |
»No?« | reče | proseče, a že nekoliko nestrpno. |
Dvigne glavo, upre pogled v Drejca in | reče | bolj veselo: |
treba bo ubrati druge strune - in nato | reče | s popolnoma spremenjenim, zelo resnim |
»Skozi sobo,« mirno | reče | očka Orel in stopi z njim k drugim |
»Sdrafo ... Orell ...« | reče | strupeno. » |
»Langsam! ...« trdo | reče | Kutschera in oplazi Bichija z zaničljivim |
za hip ošvrkne s pogledom in jasno | reče | : |
treplja po glavi, kakor bi ji hotel | reči | , naj mirno spi. |
Nato pokaže na svojo mrtvo ženo in | reče | z mirnim, jasnim glasom zmagovalca: |
»Schuss! ...« mrzlo | reče | Kutschera, zamahne z roko in odkoraka |
»In Tildici boš | rekel | - « |
Saj je še pravkar | rekel | , da vas sliši ...« |
»Tam ju bomo pokopali,« | reče | z globokim tihim glasom. |
nas se morajo še mrtvi skrivati ...« | reče | tiho, dvigne rušo, potisne križ pod |
po obrazu, pogleda po partizanih ter | reče | ginjeno, a nekoliko očitajoče: |
Nato vidno požre slino in odločno | reče | : |
»Drejc je | rekel | , da sem zdaj partizan in da boš ti |
Tildica ga predirno pogleda in nato tiho | reče | , kakor bi se že vdala v usodo: |
potreplja Borisa po glavi ter jima | reče | nadvse toplo: |
Smrdi ...« mu | reče | Sova, dvigne glavo, pogleda okrog sebe |
»A zdaj gremo mi v napad!« odločno | reče | komisar korpusa. |
»Že diši!« | reče | skrivnostno. |
Stane pomigne vojakom in mirno | reče | : |
Boris ga pogleda in | reče | nekoliko otožno: |
»Ni ...« | reče | po premolku Sova s tihim glasom in |
Nato položi Borisu roko na ramo in mu | reče | zelo toplo: |
»Saj mi je večkrat | rekel | , da bom na svoji zemlji svoj gospod!« |
Po poklicu je bil ladijski kuhar, a | rekel | je, da se že dolgo preživlja s hudobijami, |
se mu je jeza nekoliko polegla, je | rekel | , da bi me najraje pretepel, a da me |
obrnil k meni, se zvito nasmehnil in | rekel | , naj sanjam o belem konju, ki drvi |
Kar pa se tebe tiče, moram že | reči | , da nisi več zelenec. |
»Jaz tudi,« je mračno | rekel | Travnikarjev stric in začel mleti s |
Hotel je s tem | reči | , da sem Nemec.« |
»Tako je,« je | rekel | Venček po premolku. |
Živ krst mu ni | rekel | drugače. |
»Bo!« je strokovnjaško | rekel | Travnikarjev stric, si s kazalcem potegnil |
s plosko roko udaril po čelu in si | rekel | : |
Pretepali še niso ... kako bi | rekel | ... uradno še niso smeli pretepati. |
let, ki niso nič krajša kakor tu!« je | rekel | trdo. |
»Niti dotaknil se je ne boš!« je | rekla | grozeče. |
»No, | reci | že kaaaj ...« je izbruhnila v jok. |
»T‐t‐tam ni bilo tako hudo ...« je tiho | rekel | pismonoša; oči ni dvignil, v glasu |
»Nobene ne | rečeš | ...« je vzdihnila žena, ko se je izjokala. |
Reci | , da je naša ...« je sklepala roke in | |
»Bo!« je skoraj odločno | rekel | , si potisnil kapo na glavo in naglo |
»Če ti | rečem | , da je šel, je šel!« je jezno zakokodajsal |
No, ti kar | reci | , če ni bil šema.« |
Lojzek, ti si ga tudi dobro poznal, pa | reci | , če ni bil prava zguba? |
No, ti kar | reci | , če nimam prav? ...« |
pomilovalnem nasmehu, kakor bi hotela | reči | : |
Mojem Jezusu pa so bili vaščani tako | rekoč | doma: gospôda se tam ni ustavljala, |
Tam je bil res samo gost, tujec tako | rekoč | , in Zinka je tudi ravnala z njim kot |
Vem, kje je to,« je | rekel | ponosno, z grmenjem potegnil izpod |
O, saj nič ne | rečem | - s poštarji in podobnim drobižem se |
Pa | reci | , če ni bil fant od fare?« je zagrmel |
»Tako sem | rekel | ! |
» | Recimo | : pride revolucija - šššc! - in ga pobriše. |
»Nič ni | rekel | ...« |
»Če je | rekel | , ali če ni rekel, pravi fašist ni bil. |
»Če je rekel, ali če ni | rekel | , pravi fašist ni bil. |
»Vidiš!« je | rekel | Okrogličar in pritisnil svoj ogromni |
se je jokal, tam je moja sreča, je | rekel | in kazal po dolini proti vasi.« |
»K‐kako je to | rekel | ?« je zajecljal pismonoša, ki se mu |
»P‐p‐pa ni nič | rekel | , da se bo kaj oglasil?« je kar se le |
»Sicer pa je lahko tudi | rekel | , saj je venomer nekaj momljal. |
Seveda je | rekel | . |
Oglasil se bom, je | rekel | .« |
Izza hudičeve riti!« je | rekel | zaničljivo, spet potegnil izpod mize |
Mar nisem | rekel | !« je Okrogličar ponosno vrgel roke |
No, zdaj pa poskušaj | reči | : |
Ti raje poskušaj | reči | : |
ga pogledal z motnimi očmi in resno | rekel | : |
»Pa le vse skuha,« je | rekel | pijani kmet in spet pomešal s kazalcem |
skrušeno priznal pismonoša, kakor bi hotel | reči | : |
»Vse pod tem salamenskim pokrovom,« je | rekel | Okrogličar in zavrtel klobuk na razlitem |
besedno mojstrstvo zelo majhno,« sem | rekel | . |
»Andrejc, ali še ne boš molčal?!« je | rekel | tiho, toda tako ostro, da je Modrijan |
Rekla | sem mu, da bo jedel na Laznah ... in | |
»Pa nič ne | rečeš | ?« |
»Huda!« je | rekla | Temnikarica z narejeno strogostjo. |
In kaj naj jim | rečem | , ko bodo prišli? |
»Kaj naj jim | rečem | , a?« je ponovila Temnikarica in razširila |
»Ne, partizanom ne bom nič | rekla | .« |
»Ampak pohiti, pohiti!« je | rekla | Temnikarica, ki bi se ga že rada znebila. |
»No, jo boš pa jutri ostrgal,« je | rekla | Temnikarica. |
»Na Lazna pojdi!« je | rekla | po premisleku. |
»Tako, zdaj pa lahko v miru greš!« je | rekla | Temnikarica in ga premerila, kakor |
»Kokošarka je huda,« je | rekel | Matic, kakor bi se opravičeval. |
pojdi po sončnico, če ti je Tilčka res | rekla | , da ti jo bo dala.« |
» | Rekla | je,« je prikimal Matic. |
»Ti kar pojdi!« je | rekla | Temnikarica. |
zdaj pa kar k počitku!« je odločno | rekla | Temnikarica. |
»Božji otrok« so včasih | rekli | tistemu nezakonskemu otroku, ki »ga |
»Otrok božji« pa so | rekli | tistemu siromaku, ki se je rodil z |
»nezakonski otrok« ali »pankrt«, temveč so | rekli | Arnejc. |
Pomračil se je in | rekel | : |
»Še nikdar nisem | rekel | , naj bodo!« |
»Če si | rekel | , ali če nisi rekel, ti bom jaz rekla, |
»Če si rekel, ali če nisi | rekel | , ti bom jaz rekla, da je vsa tvoja |
rekel, ali če nisi rekel, ti bom jaz | rekla | , da je vsa tvoja dobrota samo napuh!« |
Otrok vendar ne sodi v prepir!« je | rekel | Hotejec, očitajoče premeril svojo ženo |
ne | rečemo | po svoji lastni zlobi. |
»Kar nehajte s tem iskanjem!« je trdo | rekel | . |
Matijo, to se pravi, da mu bodo po domače | rekli | Matic. |
Matica iz Ustinarjevih rok in strogo | rekel | : |
pomolčal, nato pa je resno in zelo odločno | rekel | : |
zapuščenega otroka, da so mu kmalu vsi | rekli | Hotejčev Matic. |
»Kaj pa midva veva!« sta | rekla | kmeta. |
rabo, čeprav se same ne zarasejo!« sta | rekla | kmeta. |
Rečeva | pa ti, da je zdaj treba Maticu krepko | |
Mu bom že dopovedal,« je | rekel | Hotejec in odvlekel Matica v hišo. |
slišal, da te je vzel na piko!« je | rekel | Hotejec, ki se je včasih rad pošalil |
mene me ga je napadel me!« je solzavo | rekla | Katra, se sklonila in z obema rokama |
« je užaljeno | rekla | cmerava potovka in se odločno useknila. |
boš nikdar več pil žganja!« je strogo | rekel | in udaril s koščeno pestjo po mizi. |
Niti takole ne!« je ostro | rekel | Hotejec in se s kazalcem dotaknil Matičeve |
Ali ti nisem | rekel | , da ti bodo pobrali nož?« |
nejasne oči ter prav počasi in resno | rekel | : |
Dominov rob in je storil, kakor mu je | rekel | Hotejec. |
lepoti šel v deveto vas, temveč so | rekli | , da bo Matičeva ljubica. |
Loputniku, da te obrije!« je strogo | rekel | . |
Danes res ne bom norcev bril!« je trdo | rekel | Loputnik in izginil v bajto. |
»Če pa se, | recimo | , tudi tebi kaj zgodi, boš šel vsaj |
»Tilčica mi je | rekla | , da mi bo dala sončnico,« |
In če bo še doma, ji boš pa ti | rekel | , naj takoj gre!« |
»Ti boš samo | rekel | : - |
Tilčka, Loputnik je | rekel | : |
»Tilčka, Loputnik je | rekel | : |
sta se spogledala, kakor bi hotela | reči | , češ tudi ta, ki je otrok božji, je |
»Matic, kar pojdi v imenu božjem!« je | rekel | župnik in zamahnil z zalito roko. |
»Matic, pomagaj!« je | rekla | vsa zasopla. |
»Temnikarica je | rekla | ...« je v opravičilo zamežikal Matic. |
»Zadnjič ti | rečem | : |
je zganila, kakor bi hotela še nekaj | reči | , toda hči je tako sunkovito in ukazujoče |
je prijazno | rekla | . |
»Daj mi nož!« je | rekla | . |
»To je res roža zate!« je | rekla | , se dvignila na prste in ga potrepljala |
pa se je ozrla, pomahala z roko in | rekla | : |
»No, Matic, zdaj pa zares zbogom!« je | rekla | Tilčka in mu stegnila roko. |
»Tako!« je | rekla | Tilčka ter mu jo hrabro stisnila in |
»Kaj pa je, Matic?« je | rekla | zaskrbljeno. |
»Tilčka, Loputnik je | rekel | : |
»Kdaj je to | rekel | ?« |
pozabil na Loputnika ...« je skesano | rekel | Matic in pobesil samo oči, ker zaradi |
Zdravo!« je | rekla | odločno in pomahala z roko. |
»Oh, Tomaž, pa se v stran obrni!« je | rekla | , ne da bi se ozrla. |
koleno, da bi ga sprašil, in zamišljeno | rekel | : |
Jezusa, človeku daj jesti!« je trdo | rekel | Laznar in pokazal Matica, ki je še |
»Saj je ne bom pojedla!« je | rekla | dekla in položila cvet na mizo. |
pridejo ... no, kaj, če pridejo ... hočem | reči | , ti pridi, če boš žejen, da se napiješ |
ravnem mora ležati, na ravnem!« je | rekel | Hotejec. |
pa je uprl pogled v Hotejca in mirno | rekel | : |
»No, no, Matic!« je | rekel | Hotejec in mu potisnil glavo na blazino. |
»Tako,« je | rekel | Hotejec. |
»Ti si?« je počasi | rekel | in ga prebodel s svojimi sivimi očmi. |
»Opravil je,« je glasno | rekel | Hotejec in se zdrznil. |
stopiva hitreje, da se pogrejeva,« je | rekel | oče in zdaljšal korak. |
ime, kaj, Samotežnik?« je navdušeno | rekel | oče. |
Hočem | reči | , da je zoprna. |
Nekaj ... kako bi se | reklo | ... nekaj brezsrčnega diha od nje, nekaj |
Samotežniki tudi niso bili ljudje, kakor se | reče | ... |
»No, bom pa še enkrat povedal,« je | rekel | oče. |
in tako prav dobro vedel, kaj je bil | rekel | . |
»Seveda te poslušam,« je prizadevno | rekel | pob. |
» | Rečeš | pa niti ‘mu ’!« |
»Saj | rečem | ... saj pravim, da v naših krajih res |
»Ravniški Sultan je,« je | rekel | in stopil naprej. |
Ampak, | recimo | , drevje. |
Saj ne | rečem | , šum slišiš, to se pravi, da slišiš, |
slišiš, kar se oglaša takole ... kako bi se | reklo | ... kar se oglaša s šumom. |
Toda ne slišiš... kako bi se | reklo | ... v šumu ne slišiš zvoka, ne slišiš |
kar poje, kar ima svoj glas, kakor se | reče | . |
Recimo | : kosim v Vrbju pa mi prepelica zaprhuta | |
človek bi se mi smejal, če bi mu to | rekel | . |
»Uh, kako žalostno zavija!« je | rekel | . |
In zadnji Ravničar tako | rekoč | .« |
Sicer pa temu sploh nismo | rekli | Ravničar, temveč samo Ravniški Janez. |
živa meglica, to se pravi ... kako bi se | reklo | ... kakor bi nad jezom rojilo na tisoče |
In le kaj naj bi | rekel | ? |
Saj je večkrat slišal | reči | , da je čuden otrok. |
Vrniva se raje k Ravničarju in | reciva | , da je bil čudak. |
Ta je bil mrtev kakor ... kako bi se | reklo | ... mrtev kakor pepel, stari Ravničar |
zanimala, naravni pojavi, kakor se | reče | . |
No, pa | recimo | , da so dobri. |
‘Če ne bi bil | rekel | ! |
Če ne bi bil | rekel | !’ je ponavljal še na stara leta in |
kakor se | reče | . |
pol, tiste vrste dedec... kako bi se | reklo | ... tiste vrste dedec, ki je za svoje |
pripravljen tvegati tudi življenje, kakor se | reče | . |
Znanstvenik, kakor se | reče | ? |
udarjen po pameti, kakor bi se lahko | reklo | , je bil mladi udarjen po srcu. |
Pameten je bil, hočem | reči | , da je bil pameten za razumevanje in |
Oti so ji | rekli | . |
Sploh... kako bi se | reklo | ... sploh čudovito bitje, kakor se reče. |
reklo... sploh čudovito bitje, kakor se | reče | . |
»Od kod pa se je vzela?« je | rekel | pob. |
Rekla | je samo | |
res lep in postaven fant - Tone pa je | rekel | samo |
‘Ti jo bom že izbila iz glave!’ je | rekla | in pograbila palico. |
je | rekel | pob. |
»Zakaj ne?« je | rekel | po premisleku. |
vendar ženske niso pogumne, kakor se | reče | . |
»Povedal si, da se Oti ni zapustila,« je | rekel | pob. |
Zdravnik je | rekel | , da je bilo srce prešibko. |
Srce je naposled ... kako bi se | reklo | ... srce je naposled tudi le kos mesa, |
Večkrat, | recimo | , beremo ali slišimo o materi, ki je |
bila zdaj dva Ravničarja... kako bi se | reklo | ... razklal se je bil na dvoje: srce je |
nagonskih močeh, kakor se | reče | . |
spi in ... in tako dalje... kako bi se | reklo | ... živi kakor žival... |
Zamorka so ji | rekli | , revi. |
Saj ne | rečem | , da jih ne bi imel rad, toda ne verjamem, |
se spogledali, nato pa so mu resno | rekli | , da mora o tem |
nesrečnemu Ravničarju, nato pa ji je | rekel | , da mora vzeti v roko svojo žensko |
Saj, reva, ni razumela, kaj ji je bil | rekel | , toda prepričana je bila, da je res, |
prepričana je bila, da je res, kar ji je bil | rekel | , ker je to rekel gospod. |
res, kar ji je bil rekel, ker je to | rekel | gospod. |
Marsikdo bi | rekel | : |
Že prej sem | rekel | , da človeka ni lahko presoditi po pravici |
zlezi vsaj za hip v njegovo kožo!« je | rekel | oče. |
‘Vrhovčevo Jelko vzemi,’ so | rekli | . |
z glavo in odločno | rekel | : |
preprosto srce sposobno ... kako bi se | reklo | ... to dokazuje, da je tudi v preprostem |
preprostem srcu velika moč ... kako bi se | reklo | ... da so v njem velika čustva, kakor |
da so v njem velika čustva, kakor se | reče | . |
pravimo, drugi pa spet tako ... kako bi se | reklo | ... druge pa srce kar ugonablja. |
nejevoljno zmajal z glavo, kakor bi bil | rekel | nekaj nespametnega. |
kakor ga je še učitelj učil v šoli: ‘ | rekelj | ’, ‘šelj’, ‘opralj’ in tako dalje. |
se prijel za nos in mu smrtno resno | rekel | : |
Kaj bi | rekla | Otilija, če bi se recimo vrnila in |
Kaj bi rekla Otilija, če bi se | recimo | vrnila in bi te zagledala? |
Kaj bi | rekla | , ko bi videla tega umazanega in smrdljivega |
‘Kdo pa ti je | rekel | , da hodi ob tem času v vodo, a?’ so |
‘Janez mi je | rekel | ,’ je začudeno povedal Ravničar. |
‘ | Rekel | mi je, kaj bi rekla Oti, če bi se recimo |
‘Rekel mi je, kaj bi | rekla | Oti, če bi se recimo vrnila in bi me |
‘Rekel mi je, kaj bi rekla Oti, če bi se | recimo | vrnila in bi me videla tako umazanega. |
Rekel | je, da s svojo umazanijo mažem njen | |
zavili oči proti stropu, nato pa so | rekli | , da bi bilo treba Janeza prebutati. |
vred zaklenil v klet, pogrebcem pa je | rekel | , da nimajo spodobnih oblek in da so |
sploh so bili nekoliko divji kakor se | reče | . |
‘Ti glej!’ je s povzdignjenim glasom | rekel | Hotejec, da so ga lahko vsi slišali, |
vrnil s pogreba, je odklenil klet in ji | rekel | , naj pobere svoje cape in svoje pankrte |
‘Zdoma je,’ so | rekli | in se razšli. |
‘Po kašči smo mi hodili,’ so | rekli | možje. |
Kam pa drugam?« je mrko | rekel | oče. |
Janez se je z grozo odmaknil in | rekel | , |
da ne bo jedel, ker je mati | rekla | , da mora umreti od lakote ... |
»Prav mu je!« je hotel | reči | pob, pa se je še o pravem času ugriznil |
kako je vse iz trte izvito, kakor se | reče | . |
večkrat tako opletajo ... kako bi se | reklo | ... |
navadne zaključne besede, ki jih je tako | rekoč | znal že na pamet in ki nanje ni bilo |
mati se je vrgla v vodo, doma tako | rekoč | nima, sploh ... no, kaj bi govoril! ... |
besede pa kar z usti požira, kakor se | reče | ... |
»Prezgodaj sva šla z doma,« je | rekel | . |
noge in se presedal, naposled pa je | rekel | : |
nosu, se odkrehnil in zelo prijazno | rekel | : |
juniju že šel k mali maturi, kakor se | reče | .« |
Nato je tudi sam zmajal z glavo in | rekel | sam zase: |
»Hočem | reči | , da sem premišljal o sebi, ko sem bil |
sebi, ko sem bil v tvojih letih,« je | rekel | oče. |
Hočem | reči | , da sem jih napisal v glavi, v mislih!« |
»O, saj nič ne | rečem | , da ne bi bil rad pisal tudi v resnici |
mora biti človek poklican, kakor se | reče | ... |
»Kaj sem že hotel | reči | ? ... |
Hotel sem | reči | , da nisem samo bral. |
Na pamet sem jo znal tako | rekoč | ... |
Niti besede nisem | rekel | . |
Pesmi pa že ne pišem!« je odločno | rekel | . |
Saj nič ne | rečem | , tudi pesmi rad berem. |
Toda raje imam knjige, hočem | reči | , povesti, romane ... knjige, ki pišejo |
Snovi, kakor se | reče | , mu ne bi manjkalo ... |
No, sicer pa sem že prej | rekel | , da mora biti človek poklican za to, |
biti človek poklican za to, kakor se | reče | ... |
raje berem povesti kakor pesmi,« je | rekel | pob, da bi pač nekaj rekel. |
pesmi,« je rekel pob, da bi pač nekaj | rekel | . |
»In zato si skril za streho?« je | rekel | pob. |
povedal samo zato, da boš vedel,« je | rekel | oče in naglo stopil po mostu. |
ko mu je oče na stopnišču še enkrat | rekel | , naj nikar ne bo mulast in naj se z |
mojemu pogledu, nasmehnila se je in | rekla | z radostnim ponosom: |
dvema bzikoma svoje rjave sline mirno | rekel | : ‘Anca, po Andrejeve cunje sem prišel.’ |
sem | rekla | . |
izpod čela, bziknil slino in ledeno | rekel | : |
Ti mi kar | reci | , saj sem res! |
Hočem | reči | , ali ni čudno, da človeka obsedejo |
- To bo nemara res, - sem | rekel | . |
veš, kako je včasih sklenila roke in | rekla | očetu: |
Oče se je nasmehnil, potem pa resno | rekel | : ‘Nanca, oba bova vesela, če se bo |
sem | rekel | . |
oglasila teta, - kako je oče včasih | rekel | , da imajo nekateri ljudje tudi srce |
je odločno | rekla | teta in švignila iz izbe. |
spokojno kimala, kakor bi mi hotela | reči | : |
je odprla vrata, obstala in zadihano | rekla | : |
je zadovoljno | rekla | teta, ko se je spet oglasilo enakomerno |
Nato sem | rekel | tiho, a odločno: |
- Hočem | reči | , da se mi ne izgubiš potem ... kasneje |
- Oh, saj veš, kaj hočem | reči | ! ... |
samo lepo, tudi pametno piše,’ mi je | rekel | . |
In še mi je | rekel | : |
Treba je nekaj | reči | , da bi ga prehitel. |
Ne, zdaj moram nekaj | reči | . |
ne prej, se bova videla po vojni... - | reče | prav počasi. |
sem si odločno | rekel | . |
jim prekrižali račune ter jim tako | rekoč | pred nosom vkorakali v Trst. |
sem mu | rekel | in mu položil roko na široko rame. |
Bil je silak, zato je večkrat | rekel | in tudi napisal marsikaj grobega, celo |
- Hočete | reči | : vsem primitivnim, nekulturnim narodom. |
mu | rečem | in mu pogledam v sive, svetle oči. |
si | rečem | . |
sem | rekel | v opravičilo. |
Partizan ne | reče | nobene več. |
list ter ga predali z mirnim ponosom, | rekoč | : |
sem | rekel | . |
Spet se bo nasmehnila in hudomušno | rekla | : |
Nato bo | rekla | z mirno vdanostjo: |
vino iz soda in piti, dokler ji ne | reče | , da je dovolj, potem jo pa s tisto |
rekel | župniku: | |
nerodno, če bi slišala, kaj bo Modrijan | rekel | o njem, čeprav je bila še devetletno |
Toda | rekel | ni še niti besedice. |
- Sicer pa se po naše | reče | vseučilišče, - je dodal, ker je jezno |
je prav počasi | rekel | oče. |
sem stopil še teh pet korakov, da ti | rečem | dober dan in da mimogrede pogledam, |
Nato pa je razširil roke in | rekel | kar naravnost: |
pozdravi botrčka,’ mi je | rekel | , ‘in prosi ga, naj mi nikar ne zameri, |
je | rekla | s tistim svojim posebnim, zelo mehkim, |
je začutil, da mu namerava še nekaj | reči | , zato se je podvizal skozi izbo in |
Kakor Idrijca, - je | rekel | in pokazal v reko. |
Dolga je že precej, - je | rekel | oče. |
- V sedemnajsto greš, - je | rekel | počasi. |
- Že spomladi je | rekla | , da ne bo več hodila. |
sem jo silil in silil, mi je takole | rekla | : |
- Tudi sam sem ji tako | rekel | . |
‘Hodila boš k zdravniku,’ sem ji | rekel | , ‘pa čeprav bi moral denar izkopati |
Vidiš, pa se mi je grenko nasmehnila in | rekla | : |
pa se začni pripravljati zanj, - je | rekel | z bodrilnim poudarkom in mu spet položil |
vem, da še ne znaš misliti nase, - je | rekel | oče. |
precej časa, nato pa je prikimal in | rekel | , da je pob videti bister in da je tudi |
je | rekel | in ga očetovsko potrepljal po ramenu. |
Ne | rečem | , da bo lahko. |
zadovoljno pogladil po nosu in izpodbudno | rekel | : |
Saj mu niso bili | rekli | niti pol besede, toda njihovi pogledi |
Saj to res ne bi bilo neumno, - je | rekla | mama. - |
Pozimi bom pa v izbi, - je | rekel | pob. |
Nato je stopila k pobu in ljubeznivo | rekla | : |
je mrko | rekel | pob. |
stopila k vratom, jih odprla in tiho | rekla | : |
- Saj sem samo tako | rekla | ... zato, ker si tako mulast ... |
grenki in da jih bo hrabro izpil, - je | rekel | stric in se zasmejal. |
ponovil besede, ki mu jih je bil v jeseni | rekel | pri zeleniki na polici za hlevom: |
imaš res pravo ime, - je hudomušno | rekel | stric. |
Rajnki župnik Čar mi je to | rekel | . |
‘Podzemljič,’ je | rekel | , ‘ti si mi res Podzemljič. |
‘Hočete | reči | , da sem prišel iz pekla,’ pravim, ‘zakaj |
Saj nič ne | rečem | , na vrhu ni kaj prida, toda je vsaj |
je | rekel | . |
je | rekel | stric in tlesknil z jezikom. |
je | rekel | in odprl usta. |
- No, saj vidim, - je | rekla | Brika. |
Samo pri nas ne raste, - je | rekla | Brika. |
pobje sploh ne gledajo deklet, - je | rekel | stric. |
- Greva, če boš pameten, - je | rekla | in stopila za njim. |
- Ne | rečem | , da ga ima po meni, ki ob nedeljah |
Vso vas je imela v mezincu, kakor se | reče | . |
tilniku in enega pod pazduho, da mu je | rekla | : |
in da mu je ona nato | rekla | : |
vprašala, če sem bil pri spovedi, - je | rekel | stric in jo ubral proti vrbju, da bi |
- Ne vem, kako se ji | reče | . |
- Že od rojstva tako | rekoč | . |
bili morali posekati, - je zamišljeno | rekel | pob. |
- Ne | rečem | , da ne, - je prikimal oče. |
Ko je ne bo več, bomo | rekli | : |
»Glej, glej,« sem si | rekel | , »Idrijca jo je izruvala in odnesla. |
izpite, in kako se je nato nasmehnila in | rekla | , da je tudi njej odleglo. |
- Kar leži in počivaj, - je | rekel | . - |
kar še leži in počivaj, - je prijazno | rekel | in zaprl vrata za sabo. |
- Tako lepo si spal, - je | rekla | , - pa se nisem mogla premagati, da |
Počakaj, da ti jih jaz polovim, - je | rekla | Brika, naglo potisnila mojo glavo na |
kuhaj mule, saj nisi več otrok, - je | rekla | . |
zleknila vznak, vrgla roke od sebe in | rekla | : |
Mudi se mi, - sem | rekel | in stegnil roko po svojem nahrbtniku. |
- Zdaj bom pa šel, - sem | rekel | in pograbil nahrbtnik. |
je | rekla | in naglo potegnila prt s košare, da |
je | rekla | Brika in bliskovito pokleknila k svoji |
je ljubeznivo | rekla | Brika in me odslovila z obema rokama. |
je | rekel | glasneje in z nekakšnim čudnim mirom. |
obema položil roke na rame in mirno | rekel | : |
je položil prst na usta in zamolklo | rekel | : |
nama spet položil roke na ramo ter | rekel | prav tako skrivnostno in zaupljivo: |
- Oče mi je | rekel | , da bi ostal za varuha. |
oprijela Trnarjeve desnice in opravičujoče | rekla | : |
preveč mehkega, saj sem večkrat slišal | reči | : |
- Kdo pa ti je to | rekel | ? - |
- Kdo pa ti je | rekel | , da sem dober človek? |
je zadovoljno | rekla | Kadetka. |
je zadovoljno | rekla | Kadetka. |
Se bo že pokazalo, - je ravnodušno | rekel | Trnar. |
- Naša Ivana je | rekla | . |
- | Rekla | je, da je vaša prva žena imela zelo |
- Tako je | rekla | ? - |
- Tako je | rekla | , - je ponovila Kadetka. |
- | rekla | je, da je vas popolnoma potrapala. |
‘Tako ga je potrapala,’ je | rekla | , ‘da se mu je vsa dolina smejala.’ |
- Tako je | rekla | ? - |
- Tako je | rekla | ... |
je tiho | rekel | Trnar. - |
je resno | rekel | Trnar. |
je užaljeno | rekla | Kadetka. |
je | rekel | v dvomu. |
- Bom, - je glasno | rekla | Kadetka in odhitela. |
misli, nato pa je zamahnil z roko in | rekel | , da prav mirne duše lahko glasno misli, |
Saj nič ne | rečem | , ognjena je bila, ognjena. |
Hočem | reči | , da je lepo živela z možem. |
ustvarjena samo za življenje, kakor se | reče | ... |
Rekli | so, da Idrijska dolina še ni videla | |
Neko nedeljo pa sem | rekel | : |
‘Kaj bom hud,’ sem | rekel | , čeprav me je stisnilo pri srcu. |
Zato sem | rekel | , da moram na Pečine zaradi neke krave. |
‘Ti, ali si jim res | rekel | , naj pridejo?’ |
‘Ne, nisem jim | rekel | ,’ sem rekel. |
‘Ne, nisem jim rekel,’ sem | rekel | . |
‘Naravnost seveda ne, toda po ovinkih si jim | rekel | ,’ je rekla. |
ne, toda po ovinkih si jim rekel,’ je | rekla | . |
‘Po ovinkih sem nemara res | rekel | ,’ sem priznal. |
je | rekla | . |
‘Takšen sem,’ sem | rekel | . |
in te nisem nikdar imela rada,’ je | rekla | . |
‘Saj vem,’ sem | rekel | . |
‘No, jih pa ne bo,’ sem | rekel | , čeprav sem zmeraj mislil na otroke. |
‘Ne razumem te,’ je | rekla | . |
‘Da ti ne bo tako dolgčas,’ sem | rekel | . |
‘Prav zato, ker te imam rad,’ sem | rekel | . |
Reci | , da me nimaš rad!’ - | |
‘Saj te nimam več rad,’ sem | rekel | . |
je | rekla | in si brisala solze. |
prav zrele, a so že kar dobre, - je | rekla | , stopila k meni in mi potiskala košarico |
- No, samo da boš, - je zadovoljno | rekla | in postavila košarico na tla. |
- Saj ne govori o Tilčki, - je | rekla | Kadetka. |
so jo klicali Liska, a smo ji vsi | rekli | |
- Nič ni, - je | rekel | Trnar. - |
je zadovoljno | rekel | . |
nikdar nisem bila pod Vranjekom, - je | rekla | Kadetka. |
- Pa bi šla kar tako, - je | rekla | in me pogledala z velikimi modrimi |
Kadetki pa sem | rekel | , naj gre k potoku po nekaj listov črnega |
je | rekel | , ko se je približal. |
- Po mivko sem prišel, - sem | rekel | . |
potno čelo, se spet pokril in nato | rekel | skoraj z uradnim glasom: |
je glasno | rekel | brigadir. |
S svojo smrtjo vas je tako | rekoč | rešila, da niste še globlje zabredli |
je | rekel | brigadir. |
- Nič hudega ne bo, - sem | rekel | , ko sta me karabinjerja gnala mimo. |
- Sina vprašajte, - je | rekel | brigadir, ki se je ustavil pred njim. |
- Upajmo, - je | rekel | oče. |
v karabinjerja in nato zelo glasno | rekel | očetu: |
sem | rekel | kar se je le dalo brezbrižno. |
Zdelo se ji je, da mora nekaj | reči | , pa je izgubljeno vprašala: |
- Nič ne maraj, - sem | rekel | . |
je zgrabila za roko in čudno proseče | rekla | : |
sem | rekel | . |
Samo oblači se, - je | rekla | in se skozi krone dreves zamaknila |
je | rekla | Kadetka in se spustila po strmi stezi. |
je tiho | rekla | . |
Moji so pepelnati, - je | rekla | in zavrtela glavo, da sta ji kiti spet |
sem | rekel | . |
- Saj se pogovarjam, - sem | rekel | . |
- Kdo ti je to | rekel | ? |
sem | rekel | . |
- Da me tako grdo zmerja, - je | rekla | Kadetka in povesila glavo. |
sem | rekel | in se pognal po strmem brdu naravnost |
Še nekaj bi te rada vprašala, - je | rekla | s hropečim, zadihanim glasom. |
- Kdo pa ti je to | rekel | ? - |
sem | rekel | jezno in vznemirjeno. |
Nato pa sem zamahnil z roko in glasno | rekel | : |
sem glasno | rekel | , si prižgal cigareto in se nato spet |
sem mu | rekel | in nato pogledal v gorenji konec. |
sem | rekel | nejevoljno, skoraj srdito. |
sem | rekel | prijazno, da bi jo udobrovoljil. |
je počasi | rekla | teta in se globoko zresnila. |
sem | rekel | in se podvizal po stopnicah. |
Krave so nas tako | rekoč | |
podpisoval Julius Roth, ker so mu nekoč | rekli | , da je tako cesarju ljubše, pa tudi |
prišlo, da bo treba krave oddati, - je | rekel | mirno, stvarno. |
je steklenico Testenu iz rok in trdo | rekel | : |
je | rekel | , potegnil preplašenemu pisarju papir |
Pokazal je vame in | rekel | z nizkim glasom, ki je v njem zvenelo |
- je s še vedno istim nizkim glasom | rekel | Strmar, - tako je, da bo treba oddati |
- Tukaj podpišite, - je | rekel | Julček in potisnil prednjo zmečkano |
odprla usta, kakor bi hotela še nekaj | reči | , pa se je premislila in podpisala. |
je strogo | rekla | mama in me zlasala. |
Saj sem se v vodi rodil tako | rekoč | . |
Čeh je, - je | rekla | mama. |
kruha kakor Tasić - je škodoželjno | rekla | mlajša sestrica, ki se je spomnila |
je strogo | rekel | ded. |
Skočil sem na noge in užaljeno | rekel | : |
je po premolku mrko in pomenljivo | rekel | ded, ne da bi dvignil glavo. |
stegnil roke proti Vojnački in jedko | rekel | : |
zravnal, pomlel s čeljustmi in trdo | rekel | : |
si je ded obrisal potno čelo in nato | rekel | s slovesnim glasom: |
-Pekny dum,- je | rekel | kadet. |
In ker smo otroci tako | rekoč | viseli na njegovih ustnicah, je začel |
tistega dne nismo nikdar več drugače | rekli | lepi baraki, ki so v njej stanovali |
Skoraj grof, - je | rekel | in kimal s pipo v čeljustih. |
cel, pogledal deda in mamo ter resno | rekel | : |
pljunil v škatlo z žaganjem in mrko | rekel | : |
se otepal, dokler mi ni nekega dne | rekla | , da mi bo za plačilo posodila lepo |
skrinjo s svojim velikanskim telesom in | rekla | , da se morava najprej pogoditi: |
je strogo | rekla | mama. |
- Nanca, | reci | mu pobu mu, naj mi ga pomaga nesti |
ustavila, naslonila svoje telo na skalo in | rekla | : |
sem | rekel | . - |
- Nemara ga sploh ni in samo tako | rečejo | košari. |
Saj tudi oprtniku | rečejo | koš. |
- A da ga | rečejo | koš? ... |
- | Rečejo | . |
sem odločno | rekel | in se obrnil. |
prag, stopil na črepinje in sovražno | rekel | : |
Rekel | je nekaj po češko, a ga nismo razumeli, | |
je še kar prijazno | rekel | ded. |
je trdo | rekel | ded, ki le ni mogel popolnoma zadušiti |
- Bomo že povedali, - je mrko | rekel | ded, ne da bi dvignil oči od svojega |
Nato se je nasmehnil in nagajivo | rekel | : |
Rekel | sem, da ni nobene ženske v hiši ... | |
videti slab človek, - je pomirljivo | rekel | . |
ded pa je vzel pipo iz ust in resno | rekel | : |
iz ust in se pripravljal, da bi kaj | rekel | , toda izreči ni utegnil niti besede |
Saj je večkrat | rekla | , da pojde v vodo! ... |
Nemara pa je šla v Podmelje ... - je | rekla | mama in se pri tej misli glasno oddahnila. |
- Grem, - je | rekel | Izidor in skočil čez prag. |
kratkem premolku pa se je zravnal in | rekel | veselo, skoraj oholo: |
pokazal v kuhinjo in skoraj plašno | rekel | : |
ramenu in mu pomežiknil, kakor bi hotel | reči | : |
je trdo | rekel | kuhar in stopil v vežo po novo pletenko |
Resno govorim ... - je | rekel | Dominik Testen, ki je imel v sebi že |
S tem nočem | reči | , da ste bili bedaki. |
je | rekel | kuhar in postavil predenj novo steklenico |
- Jaz pa ti | rečem | , da boš umrl! |
- Že vem, - je ponosno | rekla | sestra in si pritisnila kazalec na |
- Takole bo, - je | rekla | in že vtikala nit v šivanko, da bi |
Prav je ... - je | rekel | z veselim glasom, kakor bi se mu zdaj |
je karajoče | rekla | mama. |
je | rekel | z neprikritim ponosom. |
ter s šibkim, toda odločnim glasom | rekel | : |
- Ali je sam | rekel | , da bo umrl? |
s kleščami, ter z grozljivim glasom | rekel | : |
- No, pa pojdi, - je | rekel | župnik in me izpustil. |
je | rekel | oče in mu popravil odejo. |
je z narejeno grobostjo | rekla | Zana. |
je | rekel | s piskajočim glasom in bziknil rjavo |
Ded je sam | rekel | , da bo usahnil. |
Sedel je na skrinjo v veži in trdno | rekel | : |
je Kata že letela v Podmelje, - je | rekel | Izidor in vstal. |
Boženo z mize, jo poviškala v naročju in | rekla | : |
- O ne, - sem | rekel | . - |
Prekrižala sem se in si | rekla | : |
Kako bi se, | recimo | , odločil zdajle?« |
je | rekla | . |
je | rekla | skoraj veselo in razširila suhe roke. |
je | rekla | teta. |
je | rekla | . |
Ne, nič nista vedeli, prav nič, - je | rekel | Modrijan. |
- Ni še vseh dni konec, - je | rekla | mama in mi dala v naročje jokajočo |
je nato počasi | rekla | , »je zdaj država, nekoč pa je ne bo |
»To bi se | reklo | : ko bodo povsod zmagali ljudje?« |
če slišim država, pa ... no, kako bi | rekla | ... dobro se mi zdi, da jo imamo, češ |
je | rekel | , ko je izpraznil šilce in ga vrnil |
je | rekel | stric z grobim glasom. |
se je ozrl vame, »ali veš, kaj je | rekel | stražmojster Dominik Testen? |
Rekel | je: | |
vrtu in imel je kar tri sluge, hočem | reči | , da je imel tri druge norce, ki so |
je | rekel | , ko se je obul in pograbil svoj dolgi |
Recimo | ,« | |
je | rekel | resno in me s kazalcem poščegetal po |
je | rekla | teta. |
mi je | rekel | stric. |
In ... no, na kratko | rečeno | , ti si zbežal čez mejo, Vojnac je šel |
»Torej, kakor sem že | rekla | , živela je pri Vešpaju in hodila h |
No, kratko | rečeno | , Vešpa je umrl in kmalu za njim je |
takrat... takrat se je začelo ... kako bi | rekla | -« |
Kako bi | rekla | , kako bi rekla?« |
Kako bi rekla, kako bi | rekla | ?« |
»Treba je najprej | reči | , da je bila baba svoje vrste. |
lazilo za njo, ona pa, no, saj sem | rekel | , ptičica je bila ptičica - ampak samo |
»Župnik je baje | rekel | , da se v njenem glasu vlači nekaj pregrešnega,« |
žrebci na kobilino rezgetanje,« je | rekel | stric. |
je | rekla | teta. |
je | rekel | . |
Zrušila se je pod tepko k očetu in | rekla | , da ji v vasi ni več obstanka. |
»In zdaj smo tako | rekoč | šele pri stvari. |
»Prav ta Gino se je ... kako bi | rekla | ... videl je Boženo in se je kar na mah, |
Boženo in se je kar na mah, kako se | reče | -« |
Ko so ji partizani | rekli | , da ga bodo spravili s poti, če se |
je | rekel | mirneje, sam odprl vrata na skedenj |
ošinil izpod obrvi, nato pa je nenadoma | rekel | : |
- Pa ste jima kaj | rekli | o njem ? |
- Kaj naj bi | rekel | ? |
je | rekel | . - |
sem | rekel | in stegnil roko po otroku. |
je | rekla | tiše in se vprašujoče ozrla v teto |
sem | rekel | . |
preokrenila pogovor, me je spet pogledala in | rekla | : |
»Pojdiva,« je | rekla | , vstala in ni več sedla. |
je | rekel | stric. |
»Po revirju, kakor je | rekel | rajnki Testen. |
je | rekla | teta. |
Kadetko sva se začudeno spogledala, a | rekla | nisva nobene. |
za palico, stopila prva na stezo in | rekla | nenavadno odločno: |
tako veselo plosknila z rokami, ko sem | rekel | , da pojdem pod Vranjek, ter me z otroško |
ji prigovarjala, naj mi pove, kaj bi | rekel | očka, če bi mu povedala, da je bila |
je | rekla | teta. |
sem | rekel | ter se zleknil pod cvetoči dren. |
je | rekla | teta. |
je | rekla | teta. |
sem | rekel | . |
sem | rekel | . |
»Saj sem | rekla | , da je še prezgodaj,« |
je | rekla | in mi hudomušno poblisnila izpod obrvi. |
»Zdaj pa še v dob!« je | rekla | , razširila roke in se bliskovito spustila |
sem | rekel | . |
je | rekla | teta. |
da bi trenila, je pogledala teto ter | rekla | mirno in razločno: |
»Zato si na Dolenji Travni | rekla | , da so bili takrat trije mrtvi?...« |
Nato je sunkovito trznila in odločno | rekla | : |
je | rekla | , poiskala iver in krenila po jasi, |
se bala, da bo kam treščil z njo, a | reči | se nisem upala nič, ker je bil ves |
Ko je | rekel | , da svojega otroka že vidi, da ga resnično |
Grob je daleč, sem si | rekel | , tam bo na varnem.« |
Nato je vstala in mirno | rekla | : |
je | rekla | v opravičilo in me pogledala z velikimi, |
Nič ne | rečem | ... |
Čeh in Italijan, oče in zet tako | rekoč | , pa ležeta v isti grob. |
Če bi to napisal, bi mi lahko | rekli | , da sem Gina |
sem | rekel | mirno. |
sem | rekel | in vstal. |
»Tovariš Peter te išče,« mi je | rekel | . |
Premišljal sem, ali naj kaj | rečem | , pa nisem našel besede. |
»Pravkar sem jo odlil,« je | rekel | z zamolklim glasom in stegnil roke |
»Takoj bomo izprali,« je | rekel | opravičujoče. |
Zdaj nisem več premišljal, kaj naj | rečem | , zdaj sem vedel, da je treba molčati, |
»Tukaj sva,« je | rekel | mirno. |
Čutil sem, da bi moral nekaj | reči | , a ker nisem našel druge besede, sem |
a ker nisem našel druge besede, sem | rekel | : |
hotel pritrditi, da je vse, kar je | rekel | Travnikarjev stric, bridka resnica; |
razumel, kajti zmignil je z rameni in | rekel | : |
»Kolikokrat pa sem ti že | rekel | , da se ne pustim zmerjati? |
Če za hudiča ne moreš | reči | stric, pa mi reci stricon, ali stricun |
za hudiča ne moreš reči stric, pa mi | reci | stricon, ali stricun ali stricuh!« |
»No, pa srečno!« | reče | Travnikarjev stric in stopi naprej. |
s plosko roko udaril po čelu in si | rekel | : |
Hotel je | reči | nekaj smešnega, hotel se je fantovsko |
Zmajal je z glavo in glasno | rekel | : |
»Čapljo, čapljo!« je pritajeno | rekel | Venček in pokazal v dolino. |
»Prismoda, prav na pihalnik ti bo sedla!« je | rekla | Čelarica, se sklonila in začela nabirati |
»Jo že imava!« je Venček glasno | rekel | puški in jo ljubeznivo stisnil s krepko |
so ji Čelarjevi in Hostarjevi otroci | rekli | »Triglav, moj dom «. |
rokama udarila po kolenih in glasno | rekla | : |
»Počakaj,« je prijazno | rekel | . |
do skale, je dvignil puško, pomeril, | rekel | še enkrat: |
»Šla je,« je | rekla | Milica. |
»Že kadi,« je prijazno | rekel | . |
Nekaj je moral | reči | . |
Toda kaj naj | reče | ? |
rokama lopnil po stegnih in glasno | rekel | : |
Kaj si | rekel | ?« |
»Kar bo, pa bo!« je odločno | rekel | in pograbil puško. |
»Kar naprej!« si | rekel | . |
precej časa na žerjavici, preden mu je | rekla | , naj stopi k Modrijanu po nekaj kvasa. |
In zbogom!« je glasno | rekel | , češ kaj bi si ti drgnil jezik, če |
vseeno oglejmo tega tvojega črnuha«, je | rekla | pismonoši in si že spet popravila trak, |
»Vidva se lahko smejeta,« je | rekel | pismonoša in izginil v poštni urad. |
znaš pozdraviti, kakor se spodobi,« je | rekel | in vzdignil roko v fašistični pozdrav. |
Počakaj, mama!« je | rekel | Ivan, ki mu je bilo kljub vsemu nerodno |
»Bravo, bravo!« je | rekel | , se nasmehnil in potrepljal Ivana po |
Nato se je obrnil h karabinjerjema in | rekel | nenavadno prijazno: |
bo dolgčas, ga bom že podkuril!« je | rekel | Bichi in pognal motor. |
kar je za kovača primerno ime, toda | rekli | so mu Tomaž, ker je verjel samo tisto, |
kakršne nosijo gorenjski pastirji, in | rekel | : - |
volneno ruto, veliko kot odeja, in | rekel | : - |
govorim o cerkvenih stvareh,« je strogo | rekla | Katra, »zato se ne bom prepirala o |
Z župnikom je tako, kakor sem | rekla | : hudič ga je zajahal! |
»Ni kaj | reči | , lep kos ga je!« je razsodila, ko je |
vrgel nekaj korakov od sebe in pohvalno | rekel | : |
strani?« je razočarano in že malce jezno | rekel | kovač ter spustil tram na tla. |
In ne | rečem | dvakrat, da ga ne bi zmazal!« |
»Kaj bo | rekel | župnik, če mu to pride na ušesa?« |
orodje, toda o kovačevem izzivanju ni | rekel | niti besede. |
podpiral vse popoldne, ker je bil tako | rekoč | že doma. |
»Ni kaj | reči | , močan je!« je priznal kovač. |
visok in zravnan, in šele po premolku | rekel | nenavadno resno, skoraj mrko: |
stopil k mizi, stegnil roko in slovesno | rekel | : |
»Tako!« je | rekel | župnik, stopil od mize in se zravnal. |
se je odkrehnil in nato zamišljeno | rekel | : |
»Packa!« je | rekla | Pepa. |
»Fej!« je | rekel | in pljunil. |
»Kovač Tomaž, tukaj sem!« je | rekel | z gromkim glasom, si vrgel pelerino |
»Dobro,« je | rekel | hudič. |
»Dobro!« je | rekel | hudič in vzdignil roko izpod plašča. |
»Prav!« je | rekel | hudič in odvrgel pelerino, da bi bil |
Toda počakaj, da gre tema mimo,« je | rekel | kovač, ker je prav takrat teman oblak |
»Ne, rog ni videti,« je | rekel | kovač. |
skočil nanj, ga hitro zgrabil za lase in | rekel | zmagoslavno: |
»In jaz sem vas zmazal!« je ponosno | rekel | kovač. |
»Vi hočete | reči | , da vse to, kar sva nocoj opravila, |
»Pa se dajva!« je razvneto | rekel | kovač. |
ne, če sva že pri tem!« je prešerno | rekel | župnik in vstal. |
»Ti si še kar dostojno oblečen,« je | rekel | župnik. |
»A pomisli, kaj bi | rekli | ljudje, če bi zdaj videli svojega župnika, |
» | Rekli | bi, da ga je ponoči jahal hudič,« je |
rogovi, ki si mi jih ti izpulil,« je | rekel | župnik. |
»Potrpite,« je | rekel | . |
»Še nekaj bom vprašal,« je | rekel | . |
»No, pa mi jo vrnite,« je | rekel | kovač in se pripognil. |
učiteljica dobra, ni odgovoril naravnost: | rekel | je, da gotovo ni srečna, ker mora služiti |
pogledala malce začudeno in nato prijazno | rekla | : |
italijanske besede, se spet obrnil k nam ter | rekel | mirno kakor prej: |
bom pa izvedel, kaj imata!« sem si | rekel | . |
sem vedel, da bo povest, kakor sem | rekel | njegovim samogovorom. |
- Oh, nemara pa še ne! - sem | rekel | . |
A | rekel | sem samo za tolažbo... |
»Veš, Jernej,« je | rekel | , »ko sva se s Tilko jemala, so bili |
tako lepo skupaj, da sem ji neki večer | rekel | : |
- Če prej ne, ko pride vojna! - sem | rekel | . |
Tako sem | rekel | in zajel sapo, da bi povedal naprej. |
besedo, ker še nisem končal! - sem | rekel | . |
meni rajši povej, kaj naj bi na to | rekel | ? |
Kaj bi | rekel | na Ravničarjeve besede? ... |
No, kaj misliš, da sem jaz | rekel | ? |
- Veš kaj, Tone! - sem | rekel | . |
posekal, mu jih pripeljal pred hišo in | rekel | : |
Čakal sem, da bo | rekel | še kaj krepkega. |
je onemoglo razširil roke in si tiho | rekel | : |
»To je revolucija!« sem | rekel | ponosno in z vso svojo otroško gorečnostjo. |
pomolčal, potem pa je v nekakšni zadregi | rekel | : |
Obrnil se je h grobarju in | rekel | : |
hitro obrnil, pobral sekiro in mirno | rekel | grobarju: |
Položil mu je roko na ramo in | rekel | z globokim in zelo toplim glasom: |
Nihče ne bo | rekel | zate niti besede, kakor je tudi zdaj |
niti besede, kakor je tudi zdaj ne | reče | !« |
In še enkrat ne!« je ostro | rekel | Ravničar ter jima sam ponudil prekrižane |
Rekel | sem si, da se moram hitro pobrati pa | |
Obrnil se je k starejšemu in strupeno | rekel | : |
Kako rad bi mu | rekel | , naj si nikar ne maže svojih podplatov, |
danes je vendar Velika noč!« je grozeče | rekel | ječar in zaloputnil lino. |
Le kaj bodo | rekli | ljudje? |
Joj, joj, bodo | rekli | , zdaj ti čudaki že na tepki krave pasejo!« |
»Strašil bo jastrebe in kragulje,« je | rekla | mama. |
Glasno je vzdihnil in nato naveličano | rekel | : |
»Ti pa si hotel | reči | , da tolče, kakor bi smrt tolkla po |
govoriš!« je prizadeto in karajoče hkrati | rekel | oče. |
neizpodbitna resnica, ker je mama sama tako | rekla | . |
»Snamem ga!« sem si | rekel | . |
»Tukaj sem!« si srečno | rečem | . |
»Toda klopotec bom vseeno snel!« sem | rekel | in se odtrgal od nje, da bi takoj izvršil |
»Ker lahko padeš s tepke!« je resno | rekla | , a se je takoj nasmehnila. |
»Resurrecturis,« sem tiho prebral, glasno pa sem | rekel | : |
okrušeno soho starega vojščaka in odsekano | rekel | : |
norčki od rojstva, ki so jim takrat | rekli | otroci božji, in taki, ki se jim je |
Rekli | so mu Tantadruj, ker je vsak stavek | |
toplim glasom, ki so mu stare ženice | rekle | angelski glas: |
»Tantadruj, Jelčica je | rekla | , da bo za vsakega mučenika eden, če |
krajcarček, da boš lahko dobro izbral,« so | rekli | kmetje in mu stisnili nekaj drobiža. |
pozdravljal samo po italijansko, toda ni | rekel | Buon giorno in Buona sera, temveč kratko |
»Hotejec je tako | rekel | .« |
»Če je | rekel | Hotejec, potem pa božorno‐boserna! |
Naslednje jutro mu je gospodar | rekel | , naj poveže culo in gre od hiše. |
časa držali v ječi, ko pa so zdravniki | rekli | , da ni nevaren, so ga poslali v domačo |
naleteli na Hotejčevega Matica, ki so mu | rekli | tudi Enaka Palica. |
»Vidiš, Matic,« je toplo | rekel | nesrečniku, »zdaj ti dam tale nož in |
Kazalo je, da je hotel starec | reči | nekaj ostrega, a se je premislil. |
Če je bil kdo res lep, so | rekli | , da je skoraj tako lep kot Najdeni |
so ga našli na dan tega svetnika, in | rekli | so mu Najdeni, ker je bil najdenček. |
Šel je, | recimo | , ponoči skozi vas pa je iz same prešernosti |
norčij, se je samo hudomušno smejal in | rekel | , da ni to prav nič hudega, ker je vse |
iz rok, vrgel na kup in zaničljivo | rekel | , da je repa in krompir. |
ker se mu je zazdelo, da mora nekaj | reči | , pa je zato ponovil zadnje besede, |
tako strogo, kakor je bil njemu strogo | rekel | župnik, ko mu je bil povedal svojo |
»Tantadruj, župnik je | rekel | , da zgorim!« je strogo povedal. |
je spomnil Tratarjeve Jelčice, ki je | rekla | , da so ptički najbolj srečni. |
pa se je spet obrnil k njemu in mu | rekel | : |
Tako je | rekel | in se obrnil proti župnišču. |
»Tantadruj, | rekel | sem, da bom poiskal modrasa, modras |
oglasil, zato je naposled sam očitajoče | rekel | : |
»Tantadruj,« je norček zvišal glas, » | rekel | sem, da bom poiskal modrasa, modras |
Enaka Palica pa je čutil, da je treba nekaj | reči | , zato je svojo kost odmaknil od debelih |
se znoči, gremo k Hotejcu spat!« je | rekel | ukazujoče. |
ga bodrilno potrepljali in žalostno | rekli | : |
»Dominik, | reci | mu, naj zaigra!« |
pobožnjakarski bajtar Arnac, ki so mu | rekli | Presveta Moštaca, ker se je v cerkvi |
se je prikazal Batov Janez, ki so mu | rekli | Janez Žakaj. |
»Tantadruj,« se je tožeče oglasil norček, » | rekli | so, počakaj, da odbije tvoja ura.« |
»Tantadruj, bom šel,« je | rekel | norček, nato pa se je spet potožil: |
»In potem so | rekli | , vsak mora trpeti, preden pride do |
»Ali nisem | rekel | ?« |
»Ne nori!« je | rekel | Luka in ga potegnil k sebi. |
»Ali ni | rekel | , da je treba priti do jame?« |
»Tantadruj, tako je | rekel | ,« se je oddahnil norček. |
pokopljete me in bom umrl!« je zadovoljno | rekel | norček in se kar obrnil navkreber. |
tam mimo, bom že povedal,« je mirno | rekel | Luka. |
»Zdaj se kar spusti noter!« je | rekel | Luka. |
»Tantadruj, saj že grem!« je ubogljivo | rekel | norček, hitro sedel na rob jame in |
»Počakaj, grem pogledat!« je | rekel | Luka. |
je norček nestrpno | rekel | Luki. |
spet zavil v pelerino in ukazujoče | rekel | : |
kar ste nocoj storili,« jim je strogo | rekel | , »je velik, zelo velik greh!« |
Kar sem | rekel | , sem rekel!« |
Kar sem rekel, sem | rekel | !« |
»Kar sem | rekel | , sem rekel! |
»Kar sem rekel, sem | rekel | ! |
si še enkrat!« je z globokim glasom | rekel | župnik. |
»No, potem bomo videli!« je milostno | rekel | župnik. |
Nato se je popraskal in | rekel | : |
»Povesti, kako se | reče | ?« |
»To se samo tako | reče | ...« |
Hotel sem | reči | , da pišete ... da pišete kar tako.« |
Ali vam nisem že prej | rekel | , da umetniki niso resni ljudje?... |
- Grem! - si je | rekel | brez besede. |
Čas hiti! - je | rekel | Peter Majcen. |
Čas hiti!« si je polglasno | rekel | Peter Majcen, hitro odložil mapo in |
In da je sam!« je s poudarkom | rekel | Peter Majcen, ki je počepnil h kovčku |
No, | reči | moram, da sem si našel prav lep kot. |
večja izbira - uradno bi slovensko | rekli | asortiment - duševnih proizvodov. |
Nič ne | rečem | , saj prav dobro sodi v to okolje. |
Saj ne smem | reči | , da mi je zoprn, samo všeč mi ni. |
»Prav tako je Tilčka | rekla | Temnikarju, ko je dolga zimska noč |
prava prga, čeprav ni lepo, da tako | rečem | .« |
In rane še niso zaceljene, kakor se | reče | ... |
»Čas vse zaceli!« je odločno | rekel | Peter Majcen, se naglo obrnil in položil |
»To se samo tako | reče | ,« se je popraskal. |
greva?’ se bo prav tako popraskal in | rekel | : |
»Tako, zdaj bo pa vse v redu!« je | rekel | s poudarkom. |
»No, samo da bo,« je | rekel | kmet in se vrnil za njim v sobo. |
»A če bo treba še kaj, kar | recite | .« |
»Ne, niti besede več ne bom | rekel | !« |
- Niti besede več ne bom | rekel | ! - je sklenil Temnikar in si potegnil |
- Jernej, govori! - je ukazujoče | rekla | žena in trdno postavila burkle v kot. |
»Kar | recite | , saj smo vendar ljudje.« |
- Z mano nič več, - je | rekel | Temnikar, ki si je nalival žganje v |
Ne, za hišo me ne čaka, - je mirno | rekel | Temnikar in stopil v mrak za vežnimi |
- Glej, - si je | rekel | z očitkom, - odhajam, pa se je nisem |
zameri, Marjana, ne zameri! - je prijazno | rekel | . |
- Ah, kam naj pa le grem? - je | rekel | prijazno in skoraj lahkosrčno. |
- Sicer pa, ali sem | rekel | , da me ne bo doma? |
- Ah, ne nori! - je | rekla | pomirljiveje. - |
- Jernej! - je spet ostro | rekla | Temnikarica. - |
- Zato mi je pa tudi odleglo, - je | rekel | Temnikar. |
nase, ker se mu je zazdelo, da je bil | rekel | preveč in da brez potrebe vznemirja |
»Stara me kliče,« je | rekel | kmet. |
Hotel je | reči | : |
- Poslušaj, Marjana, - je | rekel | , in njegov glas je bil nenavadno globok |
- Jernej, kako pa govoriš? - je | rekla | in segla pod predpasnik. |
Jernej, kaj pa je danes s tabo? - je | rekla | in začudeno zmajala s svojo drobno |
- Prav res si nekam čuden! - je | rekla | . |
»Žena vas spet kliče,« je | rekel | , ker se kmet še ni zganil. |
»Aha!...« je | rekel | Peter Majcen, ki se je že pomiril. |
Pa saj me je ona vzela, kakor se | reče | . |
Saj sem bil že prej pri hiši, hočem | reči | , prej, ko je bil mož še živ ... |
Bil sem, kako bi | rekel | , neke vrste hlapec, a boljše vrste... |
tudi z deželnimi pridelki, kakor se | reče | ... |
zdrava in ima še hudo kri, kakor se | reče | ...« |
Nič ne | rečem | , saj sem drugače lahko slab človek, |
baba kar priklenila nase, kakor se | reče | ... |
»Zakaj!« je | rekel | Peter Majcen, a brez zanimanja. |
Ovija ga okrog prsta, kakor se | reče | ... |
Hočem | reči | , da človek ne stori, kar bi moral storiti. |
Vsak ima svoje slabosti in težave!« je | rekel | Peter Majcen in trdo zaloputnil miznico, |
»O kom, ste | rekli | ?« |
»Hvala bogu!« je nehote glasno | rekel | Peter Majcen, a se je takoj znašel |
»Dajte, | recite | ji, naj mi prinese lonec vode!« |
Voda bo!« je | rekel | kmet. |
Kako ste mu že | rekli | ?« |
»Hočem | reči | , vi tega res ne morete razumeti,« |
»Hočem | reči | , da prav res ne morete razumeti! |
In to je lepo in ... in nič ne | rečem | ... |
in hočem | reči | , da česa ne razume in ... se potem zvija |
»In ... in no, še v teh časih... in hočem | reči | , da časi niso slabi in ... in samo drugačni |
tem groznem vrtincu in ... in kako bi | rekla | ... in smo v tem vrtincu izgubili glavo |
vrtincu izgubili glavo in ... in hočem | reči | , da bi jo bili prav lahko izgubili |
»Saj, saj!« je | rekel | Peter Majcen, pograbil lonec z vodo |
»Saj, saj!« je | rekel | Peter Majcen. |
Saj je vendar | rekel | , da pojde kosit otavo... |
Kako je že | rekel | ?« |
Človek bi | rekel | , da te preganja smrt. |
»A trobento?« je | rekel | kmet in se spet popraskal. |
»No, na svidenje!« je | rekel | Peter Majcen in se obrnil, ker mu je |
Mar niste | rekli | , da pojdete kosit otavo v Tihi dol?« |
»Saj sem res | rekel | .« |
Saj sem vam | rekel | , da je močvirnato... |
»In ne bodite hudi, gospod!« je | rekla | žena. |
slutnjo, s kamnom v drobu, kakor se | reče | , pa je hitro vstal, da bi si nastrgal |
»Zdaj pa kar na kratko!« je | rekel | Peter Majcen. |
krepko sunila pod rebra, kakor bi hotela | reči | : |
zgodbo, se bo tudi to res zgodilo, hočem | reči | , da bo to resnica, prava in čista resnica!« |
»In samo vi tega ne razumete,« je | rekel | Peter Majcen. |
»Kdo je že tako | rekel | ?« se je vprašal. |
Ker mi je kmet | rekel | , naj zavijem na desno, sem se seveda |
In zakaj si mi | rekel | , naj ne hodim tja? |
pravico, biti sam!« si je z očitkom | rekel | Peter Majcen in umaknil svoj pogled. |
Hm, le zakaj mi je kmet | rekel | , naj ne hodim sem?... |
Tukaj perejo dekleta,« je | rekel | Peter Majcen. |
če hoče čez Malnovo brdo v Robe!« je | rekel | Peter Majcen. |
- In mrha je slišala! - si veselo | reče | Temnikar, se požene in jo zgrabi okrog |
Že spet noriš! - | reče | Tilčka in mu vrže mokre roke okrog |
nisem videl! - je z bridkim ponosom | rekel | Temnikar. |
zelo ga bo pogrešal, toda preden je | rekel | besedo, je že spet zadonela trobenta. |
me krote hudičeve ne prehitijo! - je | rekel | , pomahal Krnu, se naglo obrnil in krepko |
Pes ni | rekel | ne bev ne mev. |
»Ve ste pa res tice!« je | rekel | Peter Majcen. |
»Dober dan, Cika!« je | rekel | Peter Majcen in stopil bliže. |
»Počakaj!« je | rekel | Peter Majcen in se ozrl. |
Torej, kakor sem že | rekel | , Temnikar je imel lepo kravo. |
Počohal jo je med rogami in ji | rekel | :« |
- Nikar ne tuli! - je | rekel | Temnikar. |
- Cika, zdaj ti pa | rečem | še enkrat, a zadnjič: |
nima nihče pravice jalovo živeti! - je | rekel | Temnikar in stopil iz hleva. |
»Hm, kaj bi le | rekli | novodobni esteti, če bi me videli, |
Najbrž bi | rekli | , da ni estetsko... |
tukaj je spet Tihi dol!« je glasno | rekel | . |
In vendar sem prej | rekel | tistim trem košatim vrbam ob potoku, |
Spet se je nasmehnil in spet je glasno | rekel | : |
Rekli | so mu tudi Prekleta strešnica, ker | |
suhi preslici, kakor ji je bil večkrat | rekel | . |
- Zdaj pa gredo! - je | rekla | . |
In to je | rekla | z nekim gluhim in čudno mirnim glasom, |
les, je trznila, prisluhnila in si | rekla | : |
- Dolgo jih ni! - si je | rekla | . |
- Saj je mrtev! - si je | rekla | . |
- Nič hudega ne bo! - je mirneje | rekla | mati. - |
Zdaj so že pri Skopičniku! - si je | rekla | in v mislih zagledala črno kačo, ki |
»Dolgo ga ni!« je | rekla | . |
»K partizanom,« je | rekla | Justina. |
Spomnila se je, kako mu je bila ob slovesu | rekla | : |
- Bog mu daj večni mir! - je | rekla | v tišino in se prav počasi pokrižala. |
bom jih čakala tukaj! - si je odločno | rekla | . - |
je naposled celo z jezno bridkostjo | rekla | : |
Spomnila se je, kako je v tistem trenutku | rekla | : |
- Tukaj so! - si je | rekla | . |
- Dober dan, mati! - je | rekel | Prekleta strešnica. |
- Zaplatarjev, ti si še upaš | reči | mati? - ga je prav počasi vprašala |
- Tam stoji tvoja nemška smrt! - je | rekla | prav tako mirno in z roko pokazala |
- Psov ima pa kar veliko! - je | rekla | . |
nemška smrt ima veliko psov, - je mirno | rekla | Temnikarica. |
Iz vaše Rusije! - je strupeno | rekel | Prekleta strešnica. |
- Ti, Zaplatarjev, da mi ne | rečeš | več mati! - |
zdaj veste, kdo je rabelj! - je mračno | rekel | Prekleta strešnica, se obrnil in zasekal |
Vsak volk | reče | pastirju rabelj, če se ta brani s sekiro. |
- Vseh pet je potolkel! - je mračno | rekel | Prekleta strešnica. |
zravnala, pokazala z roko v hišo in | rekla | z glasom, ki je bil skoraj ukazujoč: |
La decapitazione delle galline! - je | rekel | pribočnik in razširil kratke roke. |
- Die Uhr! - je nestrpno | rekla | nemška smrt in z roko nakazala, naj |
Ne, Jernej ni mrtev! - si je | rekla | in se nepremično zamaknila v izbo. |
- Sirota... - je | rekla | polglasno. |
se mi, ker si res sirota, - je tiho | rekla | Temnikarica z nekim čudno globokim |
- Un grande popolo i romani, - je | rekla | nemška smrt. |
Adesso i romani sono piccoli, - je | rekla | nemška smrt, se vzravnala in zviška |
- Saplater! - je | rekla | nemška smrt in s prstom pokazala v |
- Javolheršturmfirer! - je | rekel | Prekleta strešnica, previdno snel podobo |
- Zakaj pa vpije? - je | rekla | . |
Mene pokončajte! - je | rekla | odločno, a vendar s prošnjo v glasu. |
Pripravljena sem, - je | rekla | Temnikarica, se zravnala in zaprla |
- Uro je uničil! - si je | rekla | Temnikarica, ki je stala nepremično |
- Kaj pa je to? - si je | rekla | Temnikarica. - |
- Pusti me, nesrečnik! - je strogo | rekla | in se mu sunkovito iztrgala. |
- Pusti me! - je | rekla | in se mu spet iztrgala. |
Molči! - je | rekla | s tihim, a predirnim glasom. |
In ne dotikaj se me! - je | rekla | pridušeno, a tako ukazujoče, da je |
- Molči, sirota, molči! - je | rekla | Temnikarica, ne da bi ga pogledala. |
Jernej, tudi tega nisi videl! - je | rekla | Temnikarica. |
do Preklete strešnice, mu je mirno | rekla | : |
obrnila k Prekleti strešnici in glasno | rekla | v tišino: |
- Saj sem ti zdaj res mati, - je | rekla | . |
- Ne stokaj, sirota! - je mirno | rekla | Temnikarica. |
- Ne kriči, nesrečnik! - je mirno | rekla | Temnikarica, ne da bi odprla oči. |
Dovolj!« je glasno | rekel | Peter Majcen in zmajal z glavo, da |
zvezi s prizorom v Temniku,« si je | rekel | . |
» | Recimo | , da je tudi to nebo, ki nad nami raste |
Peter Majcen se je zasanjal in si nato | rekel | : |
»In prav to je moja težava!« je | rekel | zaskrbljeno. |
Saj ne | rečem | , da bi se moral zlomiti, ker se zlomiti |
- Ura bo komaj dvanajst, - je | rekel | , da bi se pomiril. |
Na ono stran... - je tiho | rekel | in pokazal v senco. |
- In ti ne | rečeš | nič? - je z grenkobo rekel Temnikar. |
In ti ne rečeš nič? - je z grenkobo | rekel | Temnikar. |
- | Rečem | , - se je sonce oglasilo z njegovim |
- Zdaj grem v Robe! - je | rekel | z jeklenim glasom. |
- Že grem! - je | rekel | Temnikar in si z dlanmi poribal obraz, |
Da, | recimo | ji Javorka!...« |
»Oprostite, če vas nadlegujem!« je | rekel | Peter Majcen in stopil z njo vštric. |
»Še!« je proseče | rekel | mali Pan in vzdignil roko. |
»Saj sem že trikrat!« je topo | rekel | starec in ga pobožal po kodrasti glavi. |
»Idila!...« si je | rekel | Peter Majcen in prevzela ga je tista |
je zaradi dolgega ponavljanja tako | rekoč | naselila v njem in se je kar sama oglašala |
»Saj ste | rekli | , da daje grozdju sladkor!« je že naveličano |
sprašujete, če je vaše okno zaprto?« je | rekel | otrok. |
»No, zaigrajte!« je | rekel | otrok. |
»Še!« je | rekel | otrok, vzdignil roko in zamahnil. |
»Kako prodorno doni!« si je | rekel | Peter Majcen in spreletel ga je srh. |
In zakaj mi je | rekel | , naj ne hodim v Tihi dol?... |
»Še!« je | rekel | otrok in zamahnil z roko. |
»Še!« je | rekel | otrok in vzdignil roko. |
hram in boste povedali pravljico,« je | rekel | otrok, mu vzel trobento in se obrnil, |
No, zdaj pa le stopi!« je | rekel | vnuku. |
»Kaj bi se me bal?« je | rekel | Peter Majcen. |
»Ne,« je | rekel | in spet ljubeznivo položil svojo veliko |
»Jankec je, Jankec,« je | rekel | starec in ga pritisnil k sebi. |
ni mogel najti, je stegnil roko in | rekel | : |
»Trobenta je očkova!« je odločno | rekel | Jankec in se ozrl v deda. |
»Kako se ji pa | reče | ?« |
je | rekel | Peter Majcen in se ozrl v starca. |
»Kaj bi se ne slišala!« je mirno | rekel | starec. |
je s poudarkom | rekel | Peter Majcen in se nasmehnil. |
»Še začudil se je, ko sem mu | rekel | , da slišim trobento.« |
»No, | recimo | , da odmeva samo v meni in pustimo zdaj |
samo moja prenapeta domišljija!« si je | rekel | Peter Majcen. |
»Še!« je | rekel | Jankec. |
»Kako lepa je ta dolinica!« je | rekel | . |
tudi perica je lepa!« je s poudarkom | rekel | Peter Majcen in se nasmehnil. |
»O, saj to je pa moja zidanica!« je | rekel | z narejenim veseljem. |
Kajne, Jankec?« je ljubeznivo | rekel | , stopil k njemu in ga spet pobožal |
torej, tvoj očka igra trobento?« je | rekel | Peter Majcen. |
»No, pa saj se bo pozdravil,« je | rekel | Peter Majcen. |
»Kdo pa je | rekel | , da se ne bo pozdravil?« |
»Sam je | rekel | .« |
očitajoče pogledal, kakor bi hotel | reči | : |
»Pijte!« je | rekel | . |
hočemo, je že tako, če ni sonca!...« je | rekel | starec in se spustil na svoj stolček. |
»Pijte!« je | rekel | . |
A ker ni vedel, kaj naj | reče | , se je spet obrnil k otroku. |
»Na sveti večer!« je glasneje | rekel | Peter Majcen. |
dlanjo po čelu, zmajal z glavo in potem | rekel | z navadnim glasom: |
majoliko, spet je potrkal po sodu in | rekel | sam sebi: |
»Tako, zdaj moram pa domov,« je | rekel | in vstal. |
se vam mudi!« je skoraj prestrašeno | rekel | starec in hitro stopil k njemu z majoliko. |
»Ali niste | rekli | , da ste na počitnicah?« |
»Seveda sem | rekel | . |
To bi se | reklo | , da imate svoje pisarije?... |
Jankec, | reci | gospodu, naj sede!« |
»Sedite!« je odsotno | rekel | Jankec. |
»Ali hočeš, da te malce ponosim?« je | rekel | . |
»Pojdiva nazaj,« je | rekel | . |
»Spi, spi...« je tiho | rekla | , se hitro obrnila in izginila v zidanico. |
»Pisar je, pisar,« je | rekel | stari Blažič. |
potem zmeraj popije kozarec vina,« je | rekel | . |
Skoraj bi lahko | rekli | , da je človek na svetu samo zato, da |
»H koncu gre, h koncu!« je | rekla | . |
Zdaj pa grem,« je | rekla | . |
»Le zakaj bi hodil domov?« je toplo | rekla | teta, stopila k njemu in ga pobožala |
»Tudi jaz bom šel,« je | rekel | Peter Majcen in vstal. |
Jankec, | reci | gospodu, naj ostane!« |
»Ostanite!« je mirno | rekel | otrok. |
»Zdaj bi moral nekaj | reči | ,« je v zadregi pomislil Peter Majcen. |
»A kaj naj | rečem | ? |
kar znam v podobnih primerih!« si je | rekel | s trpkim zaničevanjem in tako sunkovito |
»Pijte!« je | rekel | . |
»Le zakaj nisem odšel s teto!« si je | rekel | Peter Majcen. |
A komaj si je to | rekel | , že se je oglasila vest in mu očitala, |
Kaj naj | rečem | temu starcu in temu otroku?« ji je |
»Pijte!« je | rekel | . |
Seveda je zaprto,« je vdano | rekel | starec. |
biti sirota, ko bom velik!« je odločno | rekel | Jankec. |
vojna, ne bom šel v partizane,« je resno | rekel | otrok. |
Jankec je požrl slino in nato prizadeto | rekel | : |
»Ata, zaigrajte!« je | rekel | . |
Nagnil se je k Petru Majcnu in pridušeno | rekel | : |
Ne, to ni povest, bi | rekel | stari Blažič, ki zdaj trobi. |
Nemara pa bi tudi za Temnikarja | rekel | , da je samo strahota in ne povest. |
zdaj boste povedali pravljico,« je | rekel | . |
»Veš, Jankec, gospod piše povesti,« je | rekel | starec in mu spet položil roko na glavo. |
Kar pijte!« je | rekel | . |
»Le zakaj še sedim tukaj?« si je | rekel | Peter Majcen in njegova roka je kar |
- Ura je komaj ena! - je trdo | rekel | . |
je ukrotil celo devet! - je glasno | rekel | , ker se je spomnil slavnega tihotapca, |
po zveri, ne po človeku! - je glasno | rekel | in se oddahnil. |
- Hudič mi bo lahko nagajal! - je | rekel | in jo posadil zraven sebe v sneg. |
Nato pa se je zravnal in mračno | rekel | : |
- No, zdaj pokadimo še eno, - je | rekel | Martin. |
- Moja pravi, da nismo, hehe! - je | rekel | Martin. |
mirom, kakor bi ga Tilčka objela in mu | rekla | : |
saj bova šla tudi midva,« je vdano | rekel | starec. |
»To je življenje,« si je | rekel | . |
»Kaj bi | rekel | , ko bi videl, da sem bil v Tihem dolu? |
In kaj bi | rekel | , ko bi mu povedal, da sem odkril trobento?« |
Majcen je razumel njen pogled, zato ni | rekel | nobene besede več. |
»Pa je le bila Javorka!« je | rekel | . |
»Saj je vedel,« je | rekel | Peter Majcen. |
»Kljub vsemu,« je | rekel | Peter Majcen. |
»In lahko bi šla,« je | rekla | žena. |
»Tudi jaz bi šel,« je | rekel | Peter Majcen. |
Moram!« si je | rekel | in sedel k mizi. |
vrata so se počasi odprla, preden je | rekel | besedo. |
»Prosim, kar naprej,« je | rekel | Peter Majcen. |
»Mutasta je!« je nehote glasno | rekel | , in srh ga je spreletel po vsem telesu |
da takoj pospravim in grem,« si je | rekel | . |
»In kaj naj ji zdaj | rečem | ?« |
»Ali ste jih vi slišali?« je | rekel | Peter Majcen, ne da bi se ozrl vanj. |
»Saj sem vam že | rekel | , da nočem ničesar več slišati!« je |
»Ne zamerite!« je | rekel | pomirljiveje. |
»Saj sem že pri večerji | rekel | , da Temnikar ne bi mogel živeti s takim |
»In zdaj nehajva o tem!« je | rekel | Peter Majcen. |
»Ne zamerite!« je | rekel | kmet in se popraskal. |
»Ne bom!« je | rekel | kmet in se obrnil. |
»Obesil se je!« je polglasno | rekel | Peter Majcen. |
»Res je hotel iti, pa sem mu | rekla | , naj ne nosi glave naprodaj.« |
»A tako,« je | rekel | Peter Majcen in nato nehote glasno |
Domov,« je | rekel | in se skušal iztrgati. |
»To se mene ne tiče!« je trdo | rekel | in jo odpahnil. |
»Saj sem | rekel | , da se me to ne tiče!« je ponovil. |
»Bom,« je | rekel | . |
»Pa zbogom...« je | rekel | s stisnjenim grlom, se obrnil in se |
Moja sestra je | rekla | , da so Temnikarjeve oči kot jasno poletno |
Zamahnil je z loncem in prizadeto | rekel | : |
»No, kaj bi pa ti | rekel | ?« |
Temnikar je zmajal z glavo in | rekel | s prizvokom nevoščljivosti v glasu: |
»Uh, kako si mrzel!« je | rekel | z užitkom. |
»Počakaj, da se voda pomiri!« mi je strogo | rekel | in pokazal v tolmun. |
»Nič ni!« je | rekel | Temnikar. |
»To bo od tobaka,« sem | rekel | . |
potemtakem skriva v tem!« je odločno | rekel | in mi pomolil pod nos svojo ostudno |
»Saj ne | rečem | , da to ni grdo,« je priznal Temnikar. |
»Bom,« sem | rekel | . |
me počohal po laseh in nato široko | rekel | : |
nikar ne pljuvajte v škaf!« sem nehote | rekel | . |
»Rajši ne,« sem | rekel | . |
»Da, to je zdaj vprašanje!« | rečem | globoko resno in se nato glasno zasmejem. |
»Aha, aha ...« | rečem | in v mojem glasu ni prav nobenega navdušenja |
Zelo imeniten je!« | rečem | in se trudim, da bi moj glas zvenel |
priveževa vrh češnje, da bo odganjal kose!« | rečeta | otroka vsa srečna ter se kar zasučeta |
Obrišem čelo, ki je potno, in počasi | rečem | : |
Če | rečeva | , da jim bova dajala kruha in zrnja, |
»Saj vam verjamem,« | rečem | resno, »toda ... toda kdo bo noč in dan |
milo in hkrati hudomušno ter prikupno | reče | : |
»No, pa ga privežita!« široko | rečem | in se celo potrudim da bi se jima prostodušno |
Le kaj bi | rekli | ljudje? |
Joj, joj, bi | rekli | , od kdaj ti čudaki pasejo krave na |
»No, potem mu pa kar koso pustim!« sem | rekel | in sedel k njej. |
»Strašil bo jastrebe in kragulje,« je | rekla | mama. |
Glasno je vzdihnil in nato naveličano | rekel | : |
»A ti si hotel | reči | , da tolče, kakor bi smrt tolkla po |
govoriš!« je prizadeto in hkrati karajoče | rekel | oče. |
neizpodbitna resnica, ker je mama sama tako | rekla | . |
sem vstal, da bi stekel k mami in ji | rekel | , da ne sme umreti, a tedaj sem kar |
»Snamem ga!« sem hitro | rekel | . |
»Tukaj sem!« si srečno | rečem | . |
»Toda klopotec bom vseeno snel!« sem | rekel | in se odtrgal od nje, da bi takoj izvršil |
ne pravim, da ga ni treba sneti,« je | rekla | mama. |
»Ker lahko padeš s tepke,« je resno | rekla | , a takoj je zmajala z glavo in se zasmejala. |
vrnil v matično pristanišče, kakor je | rekel | samotni bajti, zidani iz kamna in pokriti |
tudi kamen svoje življenje,« je počasi | rekel | . |
živ, kot so žive druge stvari,« je | rekel | stari mornar. |
žalostna, je ne bom poslušal,« je hitro | rekel | Srečko, ki ni maral nobene žalosti. |
»Potem me pa h koncu pokličite,« je | rekel | Srečko in se obrnil. |
» | Recimo | , da je ta kamen prišel prav z vrha |
In zato bi lahko | rekli | , da je Rodica njegova mati.« |
je kar zacvililo, potem šele je tiho | rekel | : |
»Ampak ne zdaj,« je | rekla | Tinka. |
»No, | recimo | , da se je ta kamen rodil na samem vrhu |
»Nehaj!« je nestrpno | rekla | Tinka in ga krcnila po roki. |
»Mi se še nismo,« je | rekel | Matiček. |
ta kamen ni preveč stanoviten,« je | rekel | orel. |
morda sem se res malce zamajal,« je | rekel | kamen. |
»Ah, ne!« je | rekla | orlica. |
»Daj no, pusti ga pri miru!« je orel | rekel | orlici. |
»Oprostita,« je | rekel | kamen, ki je bil kljub svojemu samotnemu |
»A?« je | rekel | kamen. |
»Kri je... kri!« je nestrpno | rekel | orel. |
»Oprostita,« je | rekel | kamen. |
»Ne, kri ni sonce,« je | rekla | orlica. |
»Lahko pa bi | rekli | , da so to žarki. |
»Srce je... srce!« je nestrpno spet | rekel | orel. |
»Vsako živo bitje ima srce,« je | rekla | orlica. |
»O, to mora biti pa lepo,« je | rekel | kamen. |
»Lepo je,« je | rekla | orlica. |
očesom je pogledala orla in veselo | rekla | : |
»Dragi kamen,« je | rekla | orlica, »ljubezen je -« |
»Počakaj,« je | rekla | orlu. |
»Najlepše!« je | rekla | orlica. |
»Greva!« je skoraj ukazovalno | rekel | orel in razprl krila. |
V višave,« je | rekla | orlica in tudi sama razprla široka |
»Čudno,« si je | rekla | , »le kaj bo s tem mojim kamnom, ko |
»Seveda boš odletel!« je | rekla | mati Rodica. |
je mirno | rekla | Rodica. |
»Rad bi odletel v dolino,« je | rekel | kamen. |
»K njivi bi rad šel,« je | rekel | kamen. |
»No, kar teci!« je | rekla | . |
»Divjak!« je | rekel | macesen. |
»Oprostite,« je žalostno | rekel | kamen. |
je res hudo, posebno, ker je macesen | rekel | , da ga je zadel v živo. |
»Oprostite,« je | rekel | kamen. |
»Kam boš, sirota, šel naprej?« je | rekel | macesen. |
»Vprašaj ga, zakaj vzdihuje,« je | rekla | jelka macesnu, ker je bila sama preveč |
»Ali se ti sanja?« je | rekel | macesen. |
»Hudo mi je, ker ne morem do njive,« je | rekel | kamen. |
»Nikdar nisem videl nobene njive,« je | rekel | macesen. |
»Eh, pusti ga pri miru,« je | rekel | macesen. |
»A jaz...« je | rekel | macesen, pa ni vedel, kaj naj še reče. |
rekel macesen, pa ni vedel, kaj naj še | reče | . |
rineš vame s svojimi koreninami?« je | rekla | jelka. |
»Pa tudi ti si se zajedla vame,« je | rekel | macesen. |
»Saj nisem | rekel | , da mi ni všeč.« |
»To se pravi, da se imava rada,« je | rekla | jelka. |
»No, nikar ne stokaj,« je | rekel | macesen. |
»Saj ne boš dolgo,« je | rekla | jelka. |
»Morda še veliko manj,« je | rekla | jelka. |
»Oprostita,« je | rekel | kamen. |
drugemu zapiramo pot do sreče,« je | rekla | jelka. |
»Oprostita,« je | rekel | . |
»O, nič hudega,« je | rekel | macesen. |
boš lahko zdaj šel prej k njivi,« je | rekla | jelka. |
»O, saj res,« je | rekel | mornar in z roko pobrisal pepel s kamna |
»Lepa zgodba,« je | rekla | Jelica. |
»Škoda, da nima veselega konca,« je | rekla | Tinka. |
pravljice nimajo srečnega konca,« je | rekel | mornar in počasi odšel mimo njive cvetoče |
»Dali smo ga njivi,« je | rekel | Milan. |
»Zakopali smo ga bolj na levi strani,« je | rekla | Jelica. |
»Srečko je | rekel | , da ima tudi njiva verjetno srce na |
njiva verjetno srce na levi strani,« je | rekla | Tinka. |
globoko, da ga plug ne bo dosegel,« je | rekel | Matiček. |
je veliki orlovski nos, potem pa je | rekel | čisto jasno in še s svetlim nasmehom: |
»Oh, seveda jo bomo!« so | rekli | otroci, ker so pač vedeli, da jo bodo |
palico je razgrnil žitna stebelca in | rekel | : |
»Poglejte,« je | rekel | Andrej. |
»Potem pa ne bom poslušal,« je | rekel | Srečko in se obrnil. |
»Potem me pa h koncu pokličite!« je | rekel | Srečko in sedel na kamen nad tolmunom, |
»To bomo spremenili,« je | rekel | graščak. |
»Tako ne gre,« je | rekel | graščak Bičnjak, »odslej naj ima vsak |
je zasmilil grajskemu pisarju, ki je | rekel | : |
bilo očetu zato zelo nerodno, da ne | rečemo | naravnost sramotno. |
najokrutnejšega valpta, dal mu je pesnikov bič in | rekel | : |
naposled se je le obrnil k valptu in | rekel | : |
»Tam je!« je | rekel | valptu in pokazal z roko. |
takoj videli, če bo res ozelenel!« je | rekel | in začel udrihati po valptovem hrbtu. |
»Tako je to bilo,« je | rekel | stari mornar Andrej in odtrkljal svojo |
»Kako kratko je njihovo življenje,« je | rekel | nekdo od otrok. |
»Lej, lej,« je | rekel | , »obema je prišlo na misel, da sva |
Človek bi | rekel | , da nosi lasuljo, tako gladki in črni |
Bouvard mu je | rekel | , naj sleče suknjič, in dodal, da se |
»Jaz pa sem vdovec,« je | rekel | Bouvard. |
gotovo zato, da mu ne bi bilo treba nič | reči | . |
Bouvard je | rekel | : |
»To je moj stric,« je | rekel | Bouvard in z lučjo posvetil v gospoda. |
»Prej bi | rekel | , da je vaš oče.« |
»Tega,« je | rekel | Pécuchet in si pokazal na prsi. |
bi plesal in prepeval na ulici,« je | rekel | eden. |
Kljub obilnosti je tako | rekoč | v eni sapi odhitel na ministrstvo za |
Potem je vrnil pismo in počasi | rekel | : |
na balkonu krepko zajel sapo in si | rekel | : |
vzel ščepec njuhanca, potem pa sta | rekla | , da je bil to najboljši tobak v njunem |
»Tukaj sejem kolerabo,« je | rekel | grof. |
ki je bil poln kamenja in ki so mu | rekli | Hrib. |
To je vrgel skozi okno, | rekoč | , da mu ni nič več jasno. |
Leclerc opisuje primere, ko je tako | rekoč | neogibna. |
Rekel | je: | |
Rekel | je Bouvardu, ki je tekel vštric z njim: | |
»Dobro,« je | rekel | Bouvard, »torej imamo dovolj časa.« |
Čez nekaj dni je | rekel | : |
malega, nato pa je Pécuchet boječe | rekel | : |
Ne moreva | reči | , da nama je sreča mila.« |
»Kakor hočeš,« je | rekel | Pécuchet, čez trenutek pa dodal: |
»Pazi!« je | rekel | Pécuchet. |
»Jaz,« je | rekel | Bouvard, »sem si kdaj pa kdaj privoščil |
»Moj bog, za zdaj ne bi mogel | reči | ...« |
Vdova je spakljivo | rekla | : |
»Vseeno poskusimo,« je | rekel | Bouvard in jo poljubil na obe lici. |
Ko so šli po gabrovem drevoredu, je | rekel | s premetenim glasom: |
S hripavim glasom je | rekel | : |
»No, Gorju, pojdite stran!« je | rekel | gospod Foureau. |
»Takšnega mnenja ste torej?« je | rekel | zdravnik. |
»Tudi jaz moram iti,« je hip nato | rekel | gospod Foureau. |
Seveda bi lahko | rekli | , da je bila pri večerji kakšna malenkost |
»Gospa Bordinova,« je | rekel | Bouvard. |
»Jaz tudi ne,« je | rekel | Bouvard. |
»Ne | rečem | , da ni pomembna, nikakor ne, toda dandanes |
Pécuchet je odobravajoče | rekel | zdravniku: |
Tedaj je Pécuchet | rekel | : |
»Na delo!« je | rekel | Pécuchet. |
»Dobro,« je | rekel | Bouvard. |
Bouvard mu je | rekel | : |
»Migaj z udi!« je | rekel | Pécuchet. |
»Saj tudi meni ni vroče,« je | rekel | Pécuchet in zadrgetal. |
»Ne delaš prav,« je | rekel | Bouvard, nato pa se je začel smehljati |
»Pustimo sisteme pri miru,« je | rekel | doktor. |
Tudi žena ni vedela, kaj naj | reče | , kajti eden je bil spreten, drugi pa |
»Dobro,« je | rekel | Vaucorbeil. |
Ni | rečeno | , da ga morata v celoti posnemati, lahko |
»Človeku se lahko zmeša od tega,« je | rekel | Bouvard. |
»Lej,« je | rekel | Bouvard, »izginilo je nekaj svetov.« |
‘pa vendar’, a ni vedel, kaj naj še | reče | . |
»To mora biti pri Buffonu,« je | rekel | Bouvard. |
Bouvard je vzdihnil in | rekel | : |
uprave se ne sme delati ničesar,« je | rekel | poljski čuvaj. |
Zakaj se | reče | devonski, kambrijski, jurski, kot da |
»Tako daleč še nismo,« je | rekel | Bouvard. |
»Upajmo,« je | rekel | Pécuchet. |
» | Recimo | ,« je rekel Pécuchet, »da je pod Rokavskim prelivom |
»Recimo,« je | rekel | Pécuchet, »da je pod Rokavskim prelivom |
Pécuchet se ni zmenil zanje, temveč je | rekel | : |
»Previdni bodite,« je | rekel | grof. |
tako imenovano borealno svetlobo,« je | rekel | cerkveni mož. |
»Žejen sem,« je | rekel | Bouvard, ko se je prebudil. |
»Nič lažjega,« je | rekel | moški, ki je prišel mimo v sami srajci |
govorite neumnosti, gospod Gorju,« je | rekla | z blagim in razpotegnjenim glasom. |
»No, pojdite z mano,« je | rekel | in odpeljal Pécucheta k hiši, kjer |
moram posvetovati s prijateljem,« je | rekel | Bouvard. |
Temu sta | rekla | knjižnica. |
»Bayeux,« je | rekel | gospod de Caumont, »je moral imeti |
»Tako je, prav so naredili!« je | rekla | gospa Bordinova. |
»Kaj pa je narobe,« je | rekel | Bouvard, »če ima človek res kaj lepega?« |
Nato je | rekla | s prostodušnim glasom: |
»Hm, ne bi | rekel | .« |
skromna, tudi midva tako misliva,« je | rekel | Pécuchet. |
je pohvalil, ker ni vedel, kaj naj | reče | . |
»Star rouenski porcelan,« je | rekel | župnik, »iz naše družine. |
»To bo ostalo med nami, kajne?« je | rekel | Bouvard. |
»Čim prej, tem bolje,« je | rekel | abbé. |
ju je prevzela njegova učenost, je | rekel | : |
»Znamka Rouena!« je | rekel | Pécuchet. |
»Kadi ne bi bila smela vrniti,« je | rekel | Bouvard. |
Nikjer ni | rečeno | , da so te spomenike postavili Galci. |
Osramočenega bi se počutil, če bi | rekel | Charlemagne, ne pa Karl le Grand, Clovis |
Kajti Pécuchet je tako | rekoč | že vedel za vzrok, saj je vse zločine |
nebesa, sin svetega Ludovika,« je baje | rekel | spovednik Ludoviku XVI. na morišču. |
»Čakaj malo,« je | rekel | Pécuchet in brskal po spodnjem delu |
»Ne poznam ga,« je | rekel | Bouvard. |
na bojni črti in ne ve, kaj bi jim | rekel | . |
»Nekaj me grize,« je | rekel | Bouvard. |
»Oprostite,« je | rekla | in se skušala zasmejati. |
Germaine se je znebila otopelosti in | rekla | , da si je pokvarila želodec. |
»Poskrbela bom za vas« je | rekla | vdova. |
»Tole je gotovo za vas« je Pécuchet | rekel | Gorjuju. |
Kaj pa ženske?« je | rekel | delavec in zahrbtno pomežiknil. |
» | Recite | raje, da to delam jaz.« |
zaradi tegob, da jo je napodil, ji | rekel | , naj se pobere. |
dogaja v najinem gospodinjstvu,« je | rekel | Bouvard, »hočeva pa odkriti, kakšne |
»Meni pa se zdi himeričen,« je naposled | rekel | Pécuchet. |
strašen, ko se je zastrmel v sina in mu | rekel | : |
»Kar nadaljujte,« je | rekla | , kajti že kakšno minuto ju je z veseljem |
»Moj bog,« je | rekel | Bouvard, »sicer pa res lahko...« |
»Res je, morava se malo našemiti,« je | rekel | Bouvard in začel iskati. |
»Ubožica!« je | rekla | gospa Bordinova. |
»Samo meniško kuto imava,« je | rekel | Pécuchet. |
»Kajneda?« je ponosno | rekel | Bouvard. |
»Ah, kako je to prijetno!« je | rekel | Bouvard in globoko zajel sapo. |
»Ne | rečem | , da sem nadarjen, vem pa le, da je |
»Vaš sluga sem!« je | rekel | Bouvard. |
»Kaj če bi kovala verze?« je | rekel | Pécuchet. |
Ali se | reče | ‘ta ženska je videti dobro’ ali ‘dobra’, |
videti dobro’ ali ‘dobra’, zakaj se | reče | ‘puškino’ kopito in ‘hruškov’ les, |
sta besedi ‘puška’in ‘hruška’ tako | rekoč | enaki, zakaj je prav ‘trije ljudje’ |
»Toda,« je | rekel | Bouvard, »dve škilasti očesi sta bolj |
»Razumem,« je | rekel | Bouvard. |
»Pretiravaš,« je | rekel | Pécuchet. |
Pécuchet ni vedel, kaj naj | reče | . |
Položil jo je na mizo in | rekel | : |
»Pisatelji,« je | rekel | gospod de Faverges »nam slikajo življenje |
»Očarljivo,« je | rekel | notar in se držal kot na dan, ko se |
»Trdim,« je | rekel | grof, »da nekatera čtiva niso zanj.« |
»Medtem ko vsak dan napadajo vlado,« je | rekel | Marescot. |
»Glede tega se strinjam z vami.« je | rekel | grof. |
»No, kaj pa Molière?« je | rekel | Bouvard. |
»Končno,« je | rekel | grof, »je bil Victor Hugo neusmiljen, |
»Boste | rekli | , da jaz, avtor, nimam pravice...« |
»Odvajala jemljite,« je | rekel | zdravnik in ga potrepljal kot kakšnega |
Brž ko sta bila sama z Bouvardom, je | rekel | : |
»Zdi se mi,« je | rekel | Pécuchet, »da bomo kmalu imeli kraval.« |
»Tega ne maram!« je | rekel | Marescot. |
»Ljubi bog,« je | rekel | Coulon, »mladina se mora zabavati.« |
vlada je odpravila suženjstvo,« je | rekel | Pécuchet.* |
»Zlomka,« je | rekel | Foureau, »najraje bi kar vse odpravili. |
»Pri moji veri, vzemite jih!« je | rekel | Foureau. |
»Saj nisem | rekel | , da morate narediti lok, prekleto!« |
»Državljani!« je | rekel | Gorju. |
»Kje dobiti denar?« je | rekel | Bouvard. |
»Zdaj je pa tega zadosti,« je | rekel | strojnik. |
»Kar poveljujte jim!« je | rekel | Foureau. |
Ko sta se prikazala, je | rekla | : |
»Z vami grem,« je | rekel | Bouvard. |
Nekega dne je gospa Bordinova kar tako | rekla | , da bi bilo treba vrt prekopati. |
»Ni potrebno,« je | rekel | župan, »saj poznamo vaše prepričanje...« |
»Kaj pa vi gospodar, ne boste nič | rekli | ?« |
»No,« je | rekel | Bouvard, »zaradi nekaj besed...« |
»Vendar,« je | rekel | Pécuchet, »kako potegniti črto med |
»Oprostite,« je | rekel | Pécuchet, »pravico enega samega človeka |
»Prej bi | rekel | , da gre za neumno ljudstvo. |
»Groza me je tvojega skepticizma!« je | rekel | Pécuchet. |
»Toda,« je | rekel | Pécuchet, »ljudstva so solidarna, tako |
»Vidite, tako oblast ravna z nami!« je | rekel | učitelj. |
»Tudi jaz sem za to,« je | rekel | Pécuchet. |
»Še ena pravica!« je | rekel | Bouvard. |
obrnil k učitelju in skoraj čisto tiho | rekel | : |
»Če tako mislite,« je ostro | rekel | duhovnik, nato pa dodal, ne da bi se |
z mojim značajem se ne maščuje,« je | rekel | duhovnik, ne da bi se razburil. |
»Ubogi otroci!« je tiho | rekel | duhovnik. |
»Srednjeveška čustva izražate,« je | rekel | Pécuchet. |
To vam je nesreča,« je | rekel | župnik in vzdihnil. |
»Pri Atencih,« je | rekel | Marescot, »pri Atencih, s katerimi |
»Bolje bi bilo,« je | rekel | Hurel, »ko bi odpravili zbornico. |
»Potrebna je decentralizacija,« je | rekel | notar. |
»Prav imate,« je | rekel | podprefekt. |
Pécuchet slišala, da je gospod de Faverges | rekel | abbéju Jeufroyu: |
Tako torej, sta si | rekla | , Bog leta 1793 je pontifeks demokracije! |
»To mi pa ustreza,« je | rekel | Bouvard in se izgubil v sanjah o skladnem |
»Tega ne dojamem,« je | rekel | Pécuchet. |
»Ti tvoji socialisti,« je | rekel | Bouvard, »vedno zahtevajo tiranijo.« |
odlomkov, potem pa jih pokazal Pécuchetu, | rekoč | : |
»To ni važno,« je | rekel | Pécuchet. |
Ne boste nič | rekli | ?« |
Pozabila sta ji | reči | , naj se usede. |
danes niste prav nič prijazni,« je | rekla | in odšla, tako jo je prizadela njuna |
Mimo je prišel Foureau in | rekel | s potuhnjenim obrazom: |
»Hvala lepa,« je | rekel | Bouvard. |
»Kaj je res,« je | rekla | , »da greš v boj?« |
»Da, res je,« je | rekel | Gorju, »borit se grem! |
»Nič ne bo,« je | rekel | Gorju. |
zadihala, potem pa prostodušno pogledala in | rekla | , da se šali, da bi se ljudje gotovo |
vijolic, potem pa mu jih je ponudila in | rekla | : |
»Me imaš rada?« je nenadoma | rekel | Pécuchet. |
»Tako je,« je | rekel | Pécuchet. |
Pécuchet je postal še bolj rdeč in | rekel | je s še tišjim glasom: |
»Rinete!« je stotnik | rekel | Foureauju. |
prinese nekaj takšnega, potem pa je | rekel | pomožni učiteljici: |
»No, uspavaj me,« je | rekel | Bouvard. |
slišala, in Bouvard je nekega večera | rekel | z malomarnim glasom: |
Tedaj je Pécuchet | rekel | : |
»Do zdaj ni tole prav nič smešno,« je | rekel | Foureau. |
»Pustite jo vendar,« je | rekel | Vaucorbeil. |
»Tale,« je | rekel | Pécuchet in pokazal Victoire, škrofeljnasto |
Vaucorbeil je menil, da je hotela | reči | album graecum, kar je morda kdaj prebrala |
pa je pomolil predenj in ukazovalno | rekel | : |
»Prav,« je | rekel | zdravnik. |
Barbée se je dolgo obotavljala, potem pa | rekla | s čemernim glasom: |
»Imel sem psa,« je | rekel | trgovec, »ki je zbolel vedno, kadar |
»Če | rečete | otroku: ‘ |
držala, se je vrnil k vratom in jima | rekel | : |
Potem je | rekel | nekoliko tiše: |
Rekla | sta si, da so bile zlate palice zakopane | |
»Morala ga bova vrniti,« je | rekel | Bouvard. |
»Se mi je kar zdelo,« je | rekel | zdravnik. |
Pécuchet je osorno nekaj | rekel | in gospodar je pograbil vile. |
»Duša je nesnovna!« je | rekel | eden. |
»Sploh ne!« je | rekel | drugi. |
»To nič ne pomeni!« je | rekel | Pécuchet. |
»O, to bi bilo pa lepo!« je | rekel | Pécuchet. |
»Nehaj!« je | rekel | Pécuchet. |
mojem preostane samo še razodetje,« je | rekel | Bouvard. |
»Hvala za poklon,« je | rekel | Pécuchet. |
je kdaj pa kdaj nasmehnil, potem pa | rekel | , da bi spet navezal pogovor: |
»Človek tako | rekoč | mora dvomiti. |
Recimo | , kar zadeva Boga, imajo Descartes, | |
»Tako je!« je | rekel | Pécuchet. |
To je neizvedljivo, je | rekel | Marescot, potem pa pripomnil, da se |
»Dogovorjeno!« je | rekel | Marescot, potem pa povedal, kdo je |
»Bodiva filozofa,« je | rekel | Pécuchet. |
»Čemu neki?« je | rekel | Pécuchet. |
ovira, da bi spoznal vašo osebo, ni tako | rekoč | nič drugega kot obleka oziroma krinka.« |
Hegla in zanimalo ga je, kaj neki bo | rekel | . |
»Dobro se mi zdi, da sem ga zabil,« je | rekel | Pécuchet. |
»Moj bog,« je | rekel | Bouvard, »premagali so ga nizki nagoni |
vendar lahko delam, kar hočem,« je | rekel | stotnik. |
Girbal je ostro | rekel | : |
»Nagajate mu,« so | rekli | vsi zbrani. |
»Vse to,« je | rekel | Girbal, »ne pomeni prav nič za Touacha, |
»Tako je,« je | rekel | Bouvard. |
»Dragi gospod,« je | rekel | notar, »saj vendar obstajajo načela!« |
Pécuchet je stoično | rekel | : |
»Kakor hočeš,« je | rekel | Bouvard. |
»Zdaj bo šele grozno,« je | rekel | Pécuchet. |
Mirovni sodnik jima je pomežiknil in | rekel | : |
»Trapast bom videti,« je | rekel | Bouvard. |
»Tudi tebe bo lahko spreobrnila,« je | rekel | Pécuchet. |
nato se je povzpel po treh stopnicah, | rekel | Oremus, Introitus in Kyrie, ki jih |
kletvico, potem mu je Goutman kaj potihem | rekel | , da se je umiril in se lotil drugega |
listnico, pridvignil krajevec na klobuku, | rekel | : |
»Pomirite se,« je | rekel | Bouvard. |
»Moj je,« je | rekel | Pécuchet. |
»V žalost ste me spravili,« je | rekel | Barberou. |
»Kaj hočete,« je | rekel | župnik, »to je ena tistih resnic, s |
»Razložite mi Trojico,« je | rekel | Bouvard. |
»Obožujmo, ne da bi razumeli,« je | rekel | župnik. |
»Naj bo,« je | rekel | Bouvard. |
zadovoljen in gospa de Noarisova mu je | rekla | : |
Otroka sta posmrkala in | rekla | v odgovor: |
Kaj pa sploh vemo?« je | rekel | . |
použije knjigo, ni nič izrednega; kaj ne | rečemo | , da knjižico ali časopis kar požremo? |
Župnik je | rekel | : |
»Pretiravate,« je | rekel | Pécuchet. |
ko je Pécuchet tako razmišljal, je | rekel | , da razume, da bi ravnal prav tako |
Pécucheta, ali ne čuti nobene spremembe, | recimo | sreče, in s takimi vprašanji se je |
»Kako pa veste, da jih obrača?« je | rekel | Bouvard. |
»Lahko je tudi to,« je | rekel | cerkveni mož. |
je pridigala kot njen gospodar, je | rekla | , da je treba ubogati. |
»Še enkrat vam | rečem | , da so tisto bili lažni čudeži! |
»Lej, lej,« si je | rekel | Pécuchet, »argument je isti kot pri |
ne bi smeli dovoliti,« je po navadi | rekel | gospod grof. |
pogrešala že tri dni, nato pa hlipajoč | rekla | : |
In še preden sta grof in grofica kaj | rekla | : |
»Pojdi z menoj,« je | rekel | baron. |
»Dobro si si zdelal cunje!« je | rekel | baron. |
Gospod Jeufroy je | rekel | : |
»In čudež,« je | rekel | Pécuchet, »se dela z besedami, ne glede |
»Proč s tacami!« je | rekel | gospod de Mahurot in stopil po stezi |
Slednjemu je | rekel | : |
»Kako morete | reči | , da je Bog govoril?« je rekel Bouvard. |
morete reči, da je Bog govoril?« je | rekel | Bouvard. |
»Dokažite, da ni govoril!« je | rekel | Jeufroy. |
je šlo gospodu Mahurotu na živce in | rekel | je, ne da bi se ustavil: |
na drugo pot, pri Croix‐Verte pa sta | rekla | : |
»Bravo!« je | rekel | gospod Jeufroy, ko je vstopil. |
»Zakon je zaznamovan s krščanstvom,« je | rekel | gospod de Faverges. |
Nekdo je | rekel | : |
»Tako kot drugi,« je | rekel | Bouvard. |
»Takšne laži širijo popotniki,« je | rekla | gospa de Noarisova. |
»S tem žalite kristjane!« je | rekel | baron. |
Premeril je naša dva junaka in | rekel | : |
»Zadnjikrat!« je ostro | rekel | Bouvard. |
»Srečno pot!« jima je | rekla | . |
»Kar tekaj in zabavaj se,« je | rekel | . |
Kaj bi | rekel | , morda tristo frankov. |
»Jaz tudi,« je | rekel | Pécuchet, kajti obšla ju je ista misel. |
»Kakšen teleban!« je | rekel | Bouvard. |
Zakaj se | reče | k hribu in h kostanju, zakaj se večer |
»Nehajmo,« je | rekel | Bouvard. |
Največ jih sploh ni odgovorilo; drugi so | rekli | ne, ker so mislili, da gre za kakšno |
ukvarjati se z njo na svetem kraju, tako | rekoč | nasproti oltarja. |
»Takšne neumnosti torej počenjate,« je | rekel | . |
»Anatomi tega še niso našli,« je | rekel | Vaucorbeil. |
»Se pravi, da so slabo rezali,« je | rekel | Pécuchet. |
Pécuchet jo je opazoval, nato pa | rekel | : |
»Se mi kar zdi,« je | rekla | ženska. |
»Odkrij se,« mu je | rekel | oče. |
»Pri moji veri,« je | rekel | Bouvard, »res ni nič posebnega.« |
»Do neke mere,« je | rekel | Pécuchet. |
»Nič za to,« je | rekel | stotnik. |
se ga bosta kakšen drug dan, si je | rekel | . |
če gre za zelo navadne reči: če je | recimo | treba povedati, iz česa je vino. |
»To je izjema,« je | rekel | Pécuchet. |
»Zdaj ne,« je | rekla | . |
»Kajne, da je ljubka?« je | rekel | Bouvard. |
Nato se je popahljala z robcem in | rekla | : |
Njene oči so bile vlažne, ko je | rekla | : |
»Mislil sem, da ste močnejši,« je | rekel | Bouvard. |
kjer ga gosposki moški kaže fantku, | rekoč | : |
»Sestra ni nič boljša,« je | rekel | Bouvard. |
Bouvard začel norčevati iz njega, mu | rekel | lepotec, gizdalin, polizanec. |
lahko poskusiva samo še z vero,« je | rekel | Bouvard. |
Nazadnje je Pécuchet | rekel | Victorju: |
mislila, da ju čakajo zlati gradovi,« je | rekel | Pécuchet. |
mojem to sploh ne bi bilo slabo,« je | rekel | Bouvard. |
bandažist mislil, da je mogoče zame!« je | rekel | Pécuchet. |
takšnim, kar bi ga čustveno prevzelo, | recimo | z lovom, toda zato bi mu bilo treba |
Dauphin je cmeravo | rekel | : |
»Tega pa ne!« je | rekel | Pécuchet. |
»Prava surovina ste!« je | rekel | Pécuchet. |
Mirovni sodnik mu je | rekel | , naj se usede, potem se je obrnil k |
Potem je že bolje | reči | državljanom: ‘ |
»Presenečen sem, gospodje,« je | rekel | Coulon, »da ljudje s pametjo...« |
»Motite se,« je | rekel | davkar. |
Recimo | nove izkušnje, ki mi bodo pomagale | |
»Zdaj je treba rešiti fabriko«, je | rekel | Stane. |
Sem že | rekla | , da sem ponosna, da imam takega sodelavca,« |
mandarine pa bombone in grapefruite?« je | rekla | Veri. |
Pravzaprav je žalitev, če | rečeš | , da nekoga poznaš ali razumeš. |
»Ja kaj bodo pa ljudje | rekli | , ko skačeta kot opice po drevesih in |
»Ja, če te mamica pusti, lahko,« je | rekel | . |
kolesu spremil do konca Tržaške in | rekel | tiste težke besede: |
jedjo, s krompirjem in pohanim bedrcem | recimo | in solato, s slaščicami in sadjem in |
naprave za širjenje pljuč je nekoč | rekla | Majda, in poligon za vzletavanje. |
obrazov, za katere se res ne bi moglo | reči | , da so zadovoljni, potem pa kar naenkrat |
dobrodošlico in za energijo, kot so | rekli | smejoči se mladci izrazito mišičastih |
Samo mi odkimavamo kadar | rečemo | da, in prikimavamo kadar mislimo ne... |
zatiral, speljeval samo proti sebi; | recimo | kakšno pametno religijo ali pa vsaj |
Ko sem potem občutil krivdo, sem si | rekel | , da je potreben pač čas, da se na nekaj |
Šport, sem | rekel | . |
vztrajali, sem se skušal znajti, in | rekel | , da šport krepi mišice. |
Jaz jih imam tudi, je | rekel | možakar in pokazal še večjo mišico. |
Kaj bi se | recimo | zgodilo z menoj, če bi prišel sem v |
počnem na ponosu Turčije z biciklom in | rekli | , da se to ne sme in da moram takoj |
bil rajši kje drugje, nekje v miru | recimo | . |
Tako zelo sem pogrešal koga, ki bi mu | rekel | : |
eksotičnega - ta zanos se da opaziti | recimo | pri ribičih, ki se vračajo z dolgega, |
občutljiv, da čutiš žensko v sebi, | recimo | v času polne lune, potem postane vse |
Znajdeš se lahko | recimo | pod prešerno murvo z največjimi sadeži |
Presenečen sem bil opazil, da orjaška, | recimo | deset kilogramska buča, človeku, ki |
biti svoboden, da gre, kamor hoče, je | rekel | eden. |
ženo in otroke in hodi za bogom, je | rekel | drugi. |
In Buda je storil podobno, sem | rekel | in se zavedel zakaj simpatiziramo. |
časa me je napadalno gledal, potem pa | rekel | : |
Kdo te plačuje, kdo te pošilja, ne | reci | mi še enkrat, da ne veš, kje si, da |
podobno takoj zatem še iz trgovine, | rekoč | da ničesar nimajo zame, niti bonbonov, |
kolesom vred pelje naravnost v Teheran, | rekoč | da je tujcu samemu nevarno. |
vprašal, kaj bodo storili z mano, je | rekel | , da bom zjutraj prost, da moram pač |
Vprašal sem za Mohameda, | rekoč | da mi mora vrniti moj pasoš, ker jaz |
porinil na ulico, stekel nazaj, da sem | rekel | vsakemu svoj zdravo, (mislim, da se |
aa, bomo kaj fukali fantje, a aaa? | rečem | živo in zabelim s kletvico, vse seveda |
Rekli | so, da je v parku varno spati, vendar | |
Lahko ji daš roko, | reče | , kar je sicer proti običajem. |
popokale žilice v možganih, kot so | rekli | . |
Kako je že | rekel | Jack London? |
Njegov lastni zakon, bodo | rekli | . |
kot vsa ostala navidezna nasprotja, | recimo | zima - poletje, noč‐ dan, dež‐ sonce, |
Bumburet, Birir in Rumbur, kot se | reče | ohranjenim poganskim dolinam, pa so |
divjost ljudi v teh pozabljenih hribih, | rekoč | da niso primerni za pokoritev in izkoriščanje... |
vprašanjem družine ali soseske, če | reče | , da ni odgovorna za otroka, da pač |
(praznik jeseni, trgatev) je že, sem | rekel | , v prospektu piše, da se pul začne |
čez dva dni, morda čez tri tedne, so | rekli | , pobrali svoje motike in palice in |
bomo nazaj, ne smem zamuditi pula, sem | rekel | . |
Ne boš, so | rekli | in se režali nazaj in me začeli z debelo |
Ne boš! so | rekli | tokrat resno. |
pravila obnašanja in odnosov, da bi | recimo | prepovedal spolno svobodo, ki je najmočnejša |
Pa | recimo | prepovedal alkohol ali zaznamoval sproščeno |
torej na nivoju mistike in ne da se | reči | , da se je razvil v religijo, ki bi |
so preklinjali pakistanske kokoši, | rekoč | da po vsej verjetnosti servirajo kuhanega |
Peshawaru potem, ko so me zavrnili | rekoč | , da moji papirji še niso urejeni. |
je samo deset kilometrov naprej, so | rekli | v jeziku urdu. |
Ni | rečeno | , da patanski starešine niso imeli nobenega |
Napisal sem jih na roko, zdaj sem že znal | reči | : |
Kako bi bilo če bi se | recimo | iz naše zavrte pameti preselili v naša |
Recimo | prinašanje vode, za katero so bile | |
podobnih drugih predlogih nisem uspel, | rekli | so, da ženske morajo biti zaposlene, |
novotarijami so poskušali tudi oni, | recimo | , da bi se dal obrezati, ali da bi uriniral |
Ne, je | rekel | mož srednjih let, za življenje v hribih |
Ne, je | rekel | še enkrat, vstal in odšel. |
Nič hudega, so | rekli | moji fantje, ko smo bili spet zunaj, |
trgovcev z drogo, špijonov, in še kaj, | recimo | potešitev čistega gorenjskega firbca. |
po obrazu in nato še vratu in rokah, | rekoč | , tako si bolj podoben pravemu mudžahedinu! |
take, ki so mi sprožali adrenalin, | recimo | moje stare konflikte z okoljem, prepire |
ideološko ni bilo na njihovi strani, | recimo | umori uradnikov, marksistov, učiteljev |
Hotel sem | reči | , da sem gluh, slep, da sem butec, ki |
Tisti med potjo | recimo | kar naprej niso mogli verjeti, da belec |
verjeti, da belec lahko goni kolo, | recimo | iz enega na drugi konec Ravalpindija. |
To bomo pa videli, sem | rekel | , in tako sprejel sladostrasten izziv. |
Od vseh možnih kombinacij reševanja, | recimo | , da bi ostro zavrl ali da bi hitro |
postavljali po robu takim poskusom, je | rekel | zelo jezno. |
Rekel | je, da je za moje biciklarjenje izvedel | |
opozarjal, da utegnejo vaščani imeti prav, | rekoč | , da ga lahko vsak čas ogromno zapade |
naravnost domov, se ne bi mogel pobrati, | rekel | bi, da ne morem vstati, da je vse pretežko. |
možnost spustiti se v tole kar sem, je | rekel | del mene. |
tipka ali kako bi se že temu simbolično | reklo | , je instrument za zvezo z bogovi, komunikacijski |
Rekli | so, da je dolina fantastično slikovita, | |
bi pravkar rojenega Hunzo prenesli | recimo | v Skandinavijo in Skandinavca sem v |
življenju postajamo podobni celo fizično, | recimo | zakonska partnerja, celo gospodar in |
drugačnem doživljanju svoje stvarnosti - | recimo | spominske stvarnosti. |
denarja in potem čez tipe v avtobusu, | rekoč | , da Overland kompanija vozi samo še |
Nobenega popotniškega duha nimajo, je | rekel | , nekdaj smo bili čisto drugačni, hipi |
bi vedel za Alaha ali Mohameda, so | rekli | , da to pač mora vedeti vsak in da je |
Seveda, kar z menoj, je | rekel | fant, sicer nameščenec vladne agencije |
Hvala bolhe, sem | rekel | , ko smo v prvi vročini odhajali, pa |
vnemo, ali kako bi se temu sploh lahko | reklo | , da mi spet ni bilo nič jasno. |
Molijo, mi je | rekla | švedska nuna, ki živi med Tibetanci |
dokazljivo z moderno znanstveno metodo, sem | rekel | . |
svojimi večnimi - »ja kaj bodo pa ljudje | rekli | !?« |
se je samo skrivnostno nasmihala in | rekla | : |
Bicikel ni | rekel | ne bev ne mev. |
nasladi, kot da ga nič ne briga, kaj bodo | rekli | tuji, z izvirnim grehom obremenjeni |
prešel muslimanske dežele in so te, | recimo | , v Iranu grdo gledali že zaradi srajce |
manj - tako je boljše pred spanjem so | rekli | . |
Strah je | recimo | posledica prisotnosti grdih duhov, |
Sledijo podobe živali, | recimo | opice in pava, ki zbijata šale, dva |
degenerirani - božji otroci, kot jim je | rekel | Gandhi. |
funkcionalnosti pa je indijski bicikel, | recimo | znamke hero, nekje med starim odsluženim |
Tega jim seveda nisem | rekel | , ker sem pričakoval, da me bo kdo, |
Najbolj sladki so od vseh na svetu, mi je | rekla | italijanska nuna, ki je veliko potovala, |
Rekel | sem mu - vi imate besedo, Indija bo | |
vsem - od ajurvedične medicine, kjer | recimo | s treningom očesnih mišic rešujejo |
duhovnosti, ali mi jo lahko pokažeš? je | rekel | drugi. |
pridobitev novih ne potrebujemo, je | rekel | Franco v informativni pisarni. |
čutijo, da potrebujejo svobodo, je | rekel | . |
Bravo skala, sem ji | rekel | , in jo objel še ne čisto gotov, ali |
Kristus, kaj bi pa tedaj doma sosedje | rekli | ... |
Hvala, Ramana Maharshi, sem | rekel | . |
sem prišel s kolesom iz Pakistana, | rekoč | da je Pakistan njihov tradicionalni |
prihajam takole po partizansko, sem | rekel | našemu ambasadorju, ko sem vstopil |
kot tradicionalno kulturo tako kot | recimo | bombaž. |
V vasi imamo pet odvisnežev, je | rekel | buseh v naslednji vasi. |
Recimo | , ko so socialisti ob moji predstavitvi | |
Treba jim je | reči | : če si pismen, pojdi v knjižnico in |
Na odgovor, | recimo | iz Francije, se zato čaka približno |
Če naju dobe, naju bodo izgnali, je | rekla | Anette, ko sva šla zjutraj mimo kapije |
nosijo na hrbtih majhne otroke, je | rekla | Sharon. |
razvijemo novo Kampučijo, je baje leta 1975 | rekel | Pol Pot. |
in preskušnje zagrobnega obstoja ali | recimo | identiteta, da sem poslani, da svet |
Če se | recimo | otrok rodi pomodrel zaradi pomanjkanja |
V bolnici so | rekli | , da bo meniskus in da bo potrebna operacija, |
spodobi se zavrniti pozornosti, je | rekel | inženir zvečer, ko je pokadil že vsaj |
kjer so mi odstopili prostor, je le‐ta | rekel | ‘tenk‐ju’ in vzel celo škatlo. |
Rekel | sem »sori« in vzel škatlico nazaj, | |
se malo odštekali, ampak v Aziji je, | recimo | dotakniti se glave nekoga lahko žaljivo, |
biciklistu svetovati najlepšo turo, | recimo | kratko, vendar bogato, z vsem, kar |
dan sprašujejo, kam greš, je najbolje | reči | jalan jalan (hodim) ali še bolje saya |
pripravljeni mimogrede storiti kaj za vaščane, | recimo | prenesti pismo ali informacije. |
hiše nasproti je tudi kristjan, je | rekel | štantar, ko sem pod njegovo streho |
kot v Iranu, vendar vseeno ni dobro | reči | , da si brezverec. |
najprej pogostil s kokosom, potem pa | rekel | , da me želi prenočiti, saj se lepo |
betelovo listje je še ostalo isto, so mi | rekli | . |
Pojdi po severni strani, so mi | rekli | . |
Bančni uradniki | recimo | običajno vsako jutro darujejo v svojih |
Menijo, da vse visoko, kot | recimo | vulkani, predstavlja dobro, močno, |
Ceremonije se, kot že | rečeno | , organizirajo na vsaki pomembnejši |
Ja, sem | rekel | , skomignil z rameni in se smehljal. |
Recimo | , glasba ni samo hrup, je tudi pesem. | |
utegne začeti sprejemati še kaj drugega, | recimo | dejstvo, da ni vedno tako nujno potrebno |
41,2 vročine je | rekel | zdravnik. |
Aha, je | rekel | Orang Šakti, v templju praviš, da si |
proizvajali svoj repertoar, eden je | recimo | spominjal na ritem zbora blaženih žab. |
* * Ja, tam je Volkun, so | rekli | policaji v malem pristanu in pokazali |
je podal kosmato roko in enostavno | rekel | captain Bruno. |
mi je že v Ljubljani povedala Breda, | rekoč | da je mož beseda, da živi že petnajst |
Rekel | sem, da čisto nič ne verjamem, da gre | |
Sam Bruno je | rekel | , da se je tako pač odločil in kapitanova |
No, ali sedaj verjameš, so | rekli | prijateljski cariniki. |
Bruno in Martin sta se tudi, potem sem | rekel | - poglej jo, tipično Avstralko. |
Rekoč | da gre za malarijo, me je zastrupljal | |
tistega smradu, jamranja in umiranja), | rekoč | da je bil na poti v Rusijo tudi na |
toliko poslabšalo, da so naši zdravniki | rekli | , da mi ostajajo največ tri leta življenja. |
Njena življenjska filozofija, je | rekla | , je, da samo živi. |
poležavali v bližnjem bilabongu - tako se | reče | po aboridžinsko jezercu, nekakšni večji |
Nekaj v meni je | reklo | , da ne bom šel. |
manj simbolov minevanja kot pri nas, | recimo | , koder je vse polno starih bajt, težkih |
Pogrešala me je, je | rekla | . |
bicikel, ki pa ni vedel poti domov, niti | reči | kaj lepega, zato sem si ga navlekel |
majhnih, da se jim komaj še lahko tako | reče | . |
Rekla | je, da se ji je že prejšnjo noč sanjalo, | |
Tam je bil tudi | recimo | velik tempelj, neke vrste družabni |
otipavala otroka skozi nožnico, potem pa je | rekla | , da je vse v redu in da naj Gail kar |
preizkušnji, tako zelo vaju imam rad, sem | rekel | . |
kompleksov - ja kaj bodo pa sedaj ljudje | rekli | ... |
Gail je | rekla | , da mi je hudo, da sem ‘emotional’ |
spomnili kakšne druge družabne igre, | recimo | nogometa. |
Posebne vrste čudak je, | recimo | , Maks. |
Poglej, ali naj živim v takem okolju, je | rekel | ogorčeno. |
A tole, je | rekel | in pokazal na brilijantno lesketajoč |
Lahko bi | rekel | , da so to lepi ljudje. |
Možem jih je pobral | rekoč | , da bodo ženske pri njem duhovno bolj |
V neki skupini so mi | rekli | , da ne smem užiti nobenega sadja, v |
* * * Kot sem že | rekel | , me je pri Avstralcih predvsem motilo, |
Ko sem moral kasneje še enkrat, je | rekel | , da je tega sedaj dovolj in da naj |
Recimo | posel z rožami, priprava šopkov in | |
Baje je trik, če se temu lahko tako | reče | , v kontroli strahu. |
koncentracijska taborišča, ki so jim že tedaj | rekli | misijoni. |
Reci | jim, da bomo gledali diapozitive, sem | |
ogenj, živeli še naprej v drugih bitjih, | recimo | v črvih, zajcih, netopirjih... |
Kot sem vam | rekel | že po telefonu, sem zdaj v tretjem |
Saj si | rekel | , da si želiš kaj naučiti od mene? |
pogovoru zastopaš Wertherja, jaz pa, | recimo | - Descartesa. |
predstavljam, da mi iz prihodnosti - | recimo | z nekakšnim časoplovom - pride v roke |
Težko kaj | rečem | , saj še ne vem, kaj s tem mislite. |
Včeraj, ko sva bila v Tivoliju, mi je | rekla | , da sem njen najboljši in edini prijatelj! |
Sicer pa me nanj prav nič ne veže; | rekel | je, naj pridem spet, če si sam želim. |
uvidel, da so večinoma zelo čudne, | recimo | , »Ta hiša ni resnična« ali »To drevo |
sklicevanja na tisto, če lahko tako | rečeva | , resnično resničnost, ki jo je postavil |
Rekel | si: za oba je značilen dvom o sebi. | |
kajti dosledni dvomljivec bi lahko | rekel | , da je celo tista znamenita Kartezijeva |
Toda Descartes, | rekši | cogito, ergo sum, ne izpelje v logičnem |
act of thinking>, po katerem lahko | rečemo | , da stavek 'jaz bivam' verificira sam |
Ravno to sem ti hotel | reči | : kartezijanska sámogotovost jaza vendarle |
No, pa | reciva | , da me trenutno bolj zanima psihološki |
druge vrste psihološke samozavesti, | recimo | tisto, ki jo potrebuješ v odnosu do |
prevarala (če temu sploh lahko tako | rečem | ): nič hudega sluteč sem hodil po mestu, |
da bi tipa mahnil, ali mu preprosto | rekel | , naj dá roke proč od moje punce, ali |
ti si moj prijatelj, to je vse! je | rekla | , čez čas pa me je vzela k sebi. |
Kolikokrat sem si že | rekel | , da moram z njo prekiniti... |
in prišel živet sem na vas, sem si | rekel | : nikoli več ne bom nesrečen zaradi |
vsekakor prezgodaj, če hočeva še kaj | reči | o Wertherju in Karteziju, a ne še prepozno, |
večkrat prebral od začetka do konca, | recimo | Meditacije. |
Veste, mojster, včasih si mislim: no, | recimo | , da bi mi nekega lepega jutra rekla, |
recimo, da bi mi nekega lepega jutra | rekla | , da se je premislila in ne gre v Pariz, |
Najprej pa moram | reči | , da se mi je ta knjiga zdela zelo čudna |
Če | rečem | s paradoksom: pisatelj piše o sebi |
po duševnem ustroju, če lahko tako | rečem | , podoben svojemu avtorju Franzu Kafki... |
lahko ponovilo v večnosti, oziroma, če | rečemo | v skladu z njegovim naukom: razmerje |
ustrezata niti A niti B, lahko pa | rečemo | , da je bližji B‐jevim idejam in načelom, |
Da, lahko bi tako | rekli | , saj je bil Bog nedvomno prvi in najvišji |
Pri njem se, če tako | rečem | , romantika zvije sama vase, zgori v |
presenetljivo pa je, da je o njih vnaprej | rekel | : |
v odnosu do ”estetske“ postavi - če | rečemo | s Heglom - kot bistveno, medtem ko |
Rekel | sem, da je Hegel vnaprej onemogočil | |
manjka, meni pa so skrajno... kako bi | rekel | ... tuji. |
Sem pričakoval, da boš | rekel | kaj hujšega... |
Rekla | je, da bi vas rada spoznala, če bi | |
nesrečni, da ljubimo večkrat, tedaj lahko | rečemo | , da gre vsakič za prvo ljubezen.“ [prav |
”nesamolastnost“, kot bodo pozneje | rekli | eksistencialisti. |
zlo, ampak ravnodušnost, in zato sem | rekel | , da je izbira zasnovana v etiki. |
zborniku pomeniva še po večerji, zdaj bi | rekel | samo to, da se je na simpoziju ”Kierkegaard vivant“, |
dobro zavedal tudi ateist Sartre, ki je | rekel | za Kierkegaarda: ” |
zagret... zdaj pa je najin odnos, lahko | rečem | , prijazen. |
presežnem védenju, ki se mu po grško | reče | tudi gnosis, ne sme ujeti v Heglov |
Kierkegaard je imel smolo (mnogi bi seveda | rekli | nasprotno: veliko srečo), da je zanj |
Rekel | mu je: | |
Rekel | si, da si prebral prve štiri Kartezijanske meditacije: | |
govorila o Kierkegaardu, ste na koncu | rekli | , da je zavrnil spoznanje, védenje o |
drugi poti, brez lestve, kar naravnost, | recimo | z intuicijo, razodetjem... ali preprosto |
metodi filozofskega spoznanja, lahko | rečem | , da poleg aristotelske logične analize, |
Če bi | rekli | v Husserlovem jeziku: |
strukture same zavesti, ki je, kot sem | rekel | , vselej intencionalna, vselej je zavest |
Pa ne bi bilo mogoče tudi za Boga | reči | , da je zavesti - ali svetu - imanentno |
izvorno ponuja v ”intuiciji“ (tako | rekoč | v njegovi izvirni dejanskosti), kratko |
postaviti ločnico med dušo in duhom - lahko | rečemo | , da je Kartezijev namen, da bi z razmislekom |
poučno: glej, kaj je Husserl hotel | reči | s svojim znanim stavkom ”jaz mislim |
Recimo | , da je svet cogitu imanenten, kot | |
Husserl temu ne bi oporekal, ali, drugače | rečeno | , da je fenomenologija združljiva z |
živi v neki kvazirealnosti, kot bi | rekel | Husserl. |
Zakaj pa vam ne | rečejo | preprosto profesor ali doktor? |
zamerite, malce smešno: kakor da bi bili, | recimo | , mojster šaha ali japonskih borilnih |
njegovo ime sem si dobro zapomnil - je | rekel | , da sem zanj ”mojster“, češ da se ”profesor“ |
Rekla | je, da ni mogla prej... in da ji je dobro... | |
Skoraj bi lahko | rekel | , da mi je Harding pomagal preživeti |
življenju, dan mojega ponovnega rojstva tako | rekoč | , je bil, ko sem ugotovil, da sem brez |
Gotovo je bil zadet, bi | rekla | moja Cecilija, ali pa je imel višinsko |
Če prav razumem, hoče Harding | reči | , da človek v zameno zase, za svojo |
Glave so mučenci ponujali tako | rekoč | na pladnju. |
Kaj ne bi bilo bolje | reči | : ” |
oziroma prepričanja, da zavest, preprosto | rečeno | , ni nekaj ”posebnega“, od Boga danega, |
Preprosto | rečeno | : v budizmu je cilj nirvana, osvoboditev |
Mojster, | rekli | ste, da se Parfit ukvarja z vprašanjem |
Drugače | rečeno | : |
duševnega življenja osebe - natančneje | rečeno | , možnost kontinuitete duševnih stanj |
kakšnimi pogoji bi lahko sam zase | rekel | , da je, na primer, reinkarnirani Sokrat |
Da, lahko bi | rekli | , četudi v Razlogih in osebah obravnava |
o čemer pričajo tudi drugi primeri, | recimo | posledice možganskih poškodb, pri katerih |
istosti osebe, razveja v mnoštvo svojih, | recimo | , različic? |
Recimo | , da sem podvržen Wigginsovemu eksperimentu | |
To je torej nekaj takega, kot če se | reče | , da starši preživijo v svojih otrocih? |
Mojster, | rekli | ste: mojih - čigavih pravzaprav? |
”Če jaz | rečem | , 'To ne bom jaz, ampak eden od mojih |
spominu, na primer pogovor z neko osebo, | recimo | z Marijo pred pol ure; zastavlja se |
prenos ni možen, saj bi neko izkustvo, | recimo | pogovor z Marijo, ko bi ga midva posredovala |
midva posredovala kaki drugi osebi, | recimo | Dragi, pri njej nehalo biti spominsko |
Ali hoče | reči | , da se lahko spominjamo naših prejšnjih |
Verjetno Parfit res hoče | reči | nekaj takega, saj mu je budizem blizu. |
”Kralj je | rekel | : |
Za čas bi lahko | rekli | , da je tisti božji dar, ki razpira |
samem trenutku; za prostor bi lahko | rekli | , da je tisti božji dar, ki razpira |
je pri enem izmed profesorjev, mi je | rekel | knjižničar. |
Merske enote časa, | recimo | ure ali dnevi, pa so vedno že v preteklosti |
in na naju, tu na sprehodu - ampak | reciva | , da midva nisva dela te pokrajine - |
Lepo si | rekel | : dlje nazaj res ne vidimo več - toda |
moja, toda takrat sem si lahko vsak dan | rekel | , tako kot Werther: |
Mojster, | rekli | ste, da je preteklost tu, okrog nas |
mojster komaj dohaja; in če bi ju kdo, | recimo | Angel, zdaj opazoval od daleč, z višine, |
iz taksija, da ji pomagam, je veselo | rekla | , da sem norec: le zakaj ji nisem telefoniral, |
spet zmotila, tipično za njo, sem si | rekel | , potem pa sem pomislil, da je morda |
Nasmehnila se je in | rekla | : |
Rekla | je: | |
Ne vem, kako naj | rečem | ... onadva sta tako drugačna. |
Verjetno bi bil nanjo jezen, | rekel | bi, šmentana frklja, kako trpinči mojega |
No, pa tudi če tega ne bi | rekel | , bi si nekaj takega mislil. |
bolj preproste, kot jih vidiš sam... | rekel | sem ti že: |
časa ”za nas ne bo nobene razlike, če | rečemo | gibanje ali spreminjanje“ [Aristotel |
gotovo zelo presenečeni, če bi nam kdo | rekel | , da smo prespali več dni in noči. |
se še ni noben moj pretekli jaz - če | rečem | po Parfitovo - odločil, da bi prebral |
Aristotel bi | rekel | , da sklepaš prehitro, po drugi strani |
psihologija pozna panogo, ki se ji | reče | psihometrija... |
prej in pozneje še tisto, kar sem ti | rekel | že prej - namreč da Aristotel pojmuje |
opredeljen kot ”število gibanja“ - lahko | rečemo | , da so stvari v času analogno, ”kakor |
Ampak ali nisva | rekla | , da gre pri gibanju vselej za gibanje |
razmejuje preteklost in prihodnost; in če | rečemo | , da zdaj ”teče“ po času od preteklosti |
izraženo z odnosom prej‐pozneje; drugače | rečeno | , ta odnos je ”brezčasen“. |
Pa | recimo | , da so ravno zdaj spet priklopili tok, |
le, da so nekateri antični filozofi, | recimo | Heraklit, Alkmaion in stoiki, deloma |
pravilnim, enakomernim krožnim gibanjem, | recimo | vrtenjem Sonca in Lune okrog Zemlje, |
ga tudi ti pravkar uporabil, ko si | rekel | , da sva se prej strinjala o brezčasnem |
Prej si | rekel | , da je zdaj posebna točka v času. |
času in točke v prostoru ponuja tako | rekoč | ”po naravi stvari“: |
razdeljen, ostaja zvezen, kajti - kot sva že | rekla | - Aristotel méni, da zdaj ni del |
Govorimo sicer o drugih prostorih, | recimo | o prostoru umetnosti, o topografiji |
bodisi kot nesočasnost istih dogodkov, | recimo | dveh dogodkov A in B, če ju opazujemo |
svetu s pozitivno ukrivljenostjo, | recimo | po sferični površini (in ko je najin |
perspektive menda je človeško, tako ste sámi | rekli | ... in najsi so ljudje na odru idealnega |
nesmrtnim sijajem smrtnega človeka tako | rekoč | izniči. |
Nisem | rekel | , da očišče v renesančni perspektivi |
Skratka, hočem | reči | , da očišče perspektive ne vsebuje nujno |
Tako, kot sem | rekel | : naše vesolje ni nikjer povsem ravno, |
na izlet, menda res na Lido, kot si | rekel | , Bruno. |
razumevajoče prikima, ker pa nič ne | reče | , čolnar še enkrat vrže svoj družabni |
rok pila hladno studenčnico, sem ji | rekel | : |
očetovem avtu vračala v Ljubljano, pa je | rekla | : ne, Janez, rajši ne - in čez čas je |
še več: nismo daleč od resnice, če | rečemo | , da pred nekaj več kot tisoč leti tu |
Zadnjič si | rekel | , da ga je znanost že razložila. |
Scuolo Grande di San Rocco bi lahko | rekli | , da je v njej Tintoretto upodobil tiste |
ljudstvo je prišlo k Mojzesu in so | rekli | : " |
Nato je Gospod | rekel | Mojzesu: |
za način zdravljenja, ki mu ponavadi | rečemo | ”klin se s klinom izbija“? |
Ne moremo | reči | , da ni evklidski, kajti Tintoretto |
nebesa polna človeških podob - lahko | rečemo | kar človeških teles - ki se družijo |
Marija je prej lepo | rekla | , da so stari mojstri skrili v svoja |
svetli privid, kakor da bi mi hotel | reči | : " |
premo, potem lahko enako upravičeno | rečemo | , da se giblje samó telo A in miruje |
Da, lahko tako | rečeva | . |
Ali lahko | rečemo | bolj preprosto: absolutni prostor je |
Je prav, če tako | rečemo | ? |
kakšna je hitrost gibanja nekega telesa, | recimo | mene, v absolutnem prostoru? |
Preprosto | rečeno | , če mornar hodi po ladji, je njegova |
mest znotraj njega - podobno kot če | rečemo | , da velika kocka obsega množico manjših |
”eter“ si lahko predstavljam... toda | rekli | ste, da te predstave tudi Newton ni |
Kot si prej | rekel | že sam: če se dve telesi A in B |
enakomerno gibljeta v prostoru, lahko | rečemo | , da miruje telo A ali telo B - |
enakomerno giblje po širšem prostoru - | recimo | , ali je postavljena na zemljo ali pa |
vedrom in vodo v njem - in bi se tako | rekoč | vrtel skupaj z njima - tedaj po Newtonu |
vrtita v praznini, bi lahko upravičeno | rekli | , da se zvezdi v prostoru sploh ne |
z zvezdama poveva malce drugače: pa | reciva | , da se v umišljenem praznem vesolju |
Newton bi | rekel | , da ni razumljivega razloga, zakaj |
Ali ne bi mogli | reči | , da je sploščenost neke zvezde, recimo |
reči, da je sploščenost neke zvezde, | recimo | našega Sonca, sicer res posledica notranjih |
učinki pri deformaciji vrteče se snovi, | recimo | zvezde ali vodne površine, posledice |
lokalno deformacijo snovi, oziroma - če | rečemo | v smislu Einsteinove relativnostne |
Saj ne moremo | reči | , da mornar miruje v času glede na |
prostora kot relativnega časa, čeprav | rečemo | , da se neko gibanje začne v času t1 |
svet [...] in kakor, govoreč o prostoru, | rečemo | povsod ali nekje, tako, govoreč |
”Tako lahko | rečemo | , da bi bil svet lahko ustvarjen tisoč |
šele zdaj, ko čas obstaja, lahko | rečemo | , da je čas obstajal tudi prej, ko še |
Prej ste | rekli | , da sta dva razloga... |
je na primer mogoče, da neki delec, | recimo | elektron, potuje obenem po dveh različnih |
”...biblijski Bog na sabatni dan [mi bi rajši | rekli | ”nedeljski Bog“], ki je končal svoje |
si predstavljamo takšen svet, bolje | rečeno | ”svetec“, v katerem ne bi bilo ničesar |
desnica še vedno desnica - drugače | rečeno | , obe, vsaka zase, sta enantiomorfa, |
katerem obstaja ena sama roka, sploh | rečemo | , da je ta roka leva - če pa ni nikjer |
Da - to je, preprosto | rečeno | , bistvo običajnega relacionističnega |
oziroma, kot se v teh primerih običajno | reče | , v ”dvodimenzionalnem prostoru“ - čemur |
Videl sem luč, pa sem si | rekel | , saj ne bo narobe, če se za hip oglasim |
Čeprav, kot sem | rekel | , Kanta osebno ne poznam, domnevam, |
pač moremo zares“; s tem sem hotel | reči | , da bi zelo osiromašili Swedenborgova |
Anželo, | rekel | si, da si mi nekaj prinesel? |
tudi Celestina tako misli... sama bi vam | rekla | , ko bi bila tu. |
dvojčkov niti ne vrti, ampak stoji... bolje | rečeno | , traja, medtem ko se dvojčka brezčasno |
Kaj torej hočeš | reči | , da čas dvojčkov stoji - ali da traja? |
sámozrenje duše traja... ali kako bi | rekel | ... zavest traja v duši! |
med časom in zavestjo - ali dušo, če | rečemo | po starem - sem sicer nameraval začeti |
[Goethe (2), 98] ...in tudi Hegel je | rekel | nekaj takega, kajne? |
Potemtakem pravzaprav ne moremo | reči | : |
Natančneje bi se | reklo | takole: trije časi so - sedanjost glede |
konkretnim čutnim izkustvom; drugače | rečeno | , prostor in čas sta transcendentalna... |
realen“ - s tem pa hoče med drugim | reči | , da se ne strinja niti z Newtonovo |
Metafizično transcendentno spoznanje, | recimo | spoznanje nesmrtne duše ali Boga, po |
pokrajino, tedaj optika daljnogleda - | recimo | desetkratna povečava ali merilo, narisano |
Kajti, če na primer | rečemo | , da je forma trikotnika neodvisna od |
”formalno“ oziroma ”čisto“ vsebino, bolje | rečeno | strukturo - in ravno o formalnih |
neevklidskih geometrij - ali torej lahko | rečemo | , da se je za njegovim prepričanjem |
bolj podoben prostoru, lahko bi celo | rekli | , da se čas v mejnih primerih ”uprostóri“ |
pozitivnem smislu časa lahko zatorej | rečemo | : le sedanjost je; kar je pred in po, |
Bistvena razlika med Heglom in, | recimo | , Plotinom pa je v tem, da Hegel najde |
razprostrte kot pahljača, če lahko tako | rečemo | , in delitvami T1, T2, T3, |
preuranjena in preostra: spomnimo se, | recimo | , na veliko vlogo, ki jo ima čas v sodobni |
Vidiš, lepo si to | rekel | - res si je treba prizadevati za ohranjanje |
Prej ste | rekli | , mojster, da se ”filozofska prioriteta |
tisto identično v seriji odsenčenj - | recimo | v seriji tvojih pogledov na to knjigo |
lahko tudi s Husserlovega stališča | rečemo | , da sta prostor in čas v zavesti, |
Ampak saj ste | rekli | , da je Husserl svojo fenomenologijo |
O, ne... tega nisem | rekel | . |
(Zeitbewußtsein) ”še danes lahko z Avguštinom | rečemo | : si nemo a me quaerat, scio, si quaerendi |
nujno časenje zavesti, da bi lahko | rekli | , da ton traja v času? |
potrebujejo zavedanja časovnih predmetov, | recimo | mimoletov drugih ptičev - saj se tudi |
medtem ko je fantazija - lahko bi | rekli | tudi po naše: |
Mojster, kako morete | reči | kaj takega! |
perspektivo spet analogno s prostorsko: | recimo | , da ton kot ”pravtis“, tj. kot zaznava |
se nihanje strune ustavi, še vedno | rečemo | , da je trajal deset sekund), toda Husserl |
za katerega v poznejšem toku zavesti | rečemo | , da je zvenel, saj je njegovo trajanje |
horizonta; in nekaj podobnega lahko | rečemo | tudi za doživljajski čas: izvorno ”časovno |
horizont nekega prostorskega predmeta, | recimo | neke pokrajine, če jo zavest zaobjame |
Ali lahko s fenomenološkega stališča | rečemo | , da je zdaj analogen tu‐ju, točki |
na začetku današnjega pogovora ste | rekli | , da se pri Husserlu predmet v svetu |
zavestno življenje, kot smo že prej | rekli | , sintetično poenoteno. [...] |
Reci | ji, da takoj prideva, čez pet minut... | |
skupna mera; na tistem sprehodu ste | rekli | , da število najinih korakov - ali na |
V določenem pomenu lahko | rečemo | , da se čas ”uprostóri“ ali ”spacializira“... |
sisteme, ki ga je poznal že Newton, lahko | rečeva | , da moja ladja S miruje, tvoja ladja |
ladja S' pa se giblje glede na mojo, | reciva | vsaj s polovico svetlobne hitrosti. |
tal do stropa tvoje ladje in nazaj - | reciva | , da izmeriš čas ene nanosekunde, eno |
Kot sem že | rekel | , pa ravno takrat, ko izvajaš opisano |
Če dovolite, mojster: ali nisva | rekla | , da se najini ladji medsebojno gibljeta |
časoplov pri svetlobni hitrosti tako | rekoč | odletel v večnost? |
Tako | rekoč | . |
ritem absoluten - ”matematičen“, kot je | rekel | Newton - kajti le absolutni tek časa |
na to, kje v prostoru se ta bitja ( | reciva | jim ”opazovalci“) nahajajo, kako hitro |
sem prav razumel, dogodka A in B, | recimo | bliska, ki sta simultana za opazovalca |
B lahko v enem referenčnem okviru, | recimo | v S, v takšnem časovnem zaporedju, |
pred B, v drugem referenčnem okviru, | recimo | v S', pa v nasprotnem, da je B |
Prvo, kar si | rekel | , drži, drugo pa ne povsem: res je, |
determinizem, gre tu - kot sem že prej | rekel | - za vnaprejšne védenje (in s tem določenost) |
Anželo, | rekel | si, da naju ne boš motil pri pogovoru. |
Drugače | rečeno | , ne obstaja absoluten prostorsko‐časovni |
Kaj to pomeni, če se | recimo | postavim v določeni referenčni okvir, |
je sistem inercialen, sploh ne moreš | reči | , da potuješ v njem, tudi če se v odnosu |
Torej tako | rekoč | visimo v praznini? |
Tako | rekoč | . |
medsebojno gibljeta z veliko hitrostjo, | recimo | s polovico svetlobne; zaradi učinka |
stara počasneje kot on sam; in zdaj | recimo | , da se dvojčka spet srečata (S' se |
Zakaj pa se | reče | , da so v posebni teoriji zakoni ”invariantni“, |
mogoče še predstavljal, da se ”ukrivi“, | recimo | tako, da postane ”gostejši“... ampak |
fizika prišteva gravitacijska gibanja, | recimo | vrtenja planetov okrog Sonca ali okrog |
Prej ste | rekli | , da je svetlobni žarek naravni kriterij |
Lahko tako | rečemo | , vendar zgolj per analogiam s prostorom. |
hitrosti opazovanega sistema v času ( | recimo | pri pospešeno oddaljujočem se modulu |
od matične ladje S), ali drugače | rečeno | , raztezanje časa je posledica (nenehnega) |
Zadnjič si sam | rekel | , da se spominjaš, kako Stephen Hawking |
pametnejših sopotnikov na matični ladji tako | rekoč | ”zamrzne“ v otrplem času na horizontu |
gravitacijskem rdečem premiku, ki je, mimogrede | rečeno | , drugačne narave od že prej znanega |
Mar nisem tudi jaz tako | rekel | ? |
Že večkrat je tako izginil, ne da bi | rekel | besedo... |
substancialnost (saj sta bili pri Newtonu tako | rekoč | neločljivi); menil je, da relativnost |
Če tako | rečemo | , nas besede lahko zavedejo k preveč |
energije in / ali mase - ali še bolje | rečeno | : polje sámo je energija/masa. |
Torej po Einsteinu lahko | rečemo | , da praznina obstaja? |
Kot filozofa lahko torej | rečeva | , da prostor‐čas ne obstaja ”po sebi“, |
Einstein je v tej dilemi, na splošno | rečeno | , zavračal kantovski transcendentalni |
Mimogrede | rečeno | , s to kategorično trditvijo se je logični |
splošno sprejeto, danes je že tako | rekoč | ”klasično“, saj je nadomestilo staro |
Rekli | ste, da je časovno zaporedje dogodkov, | |
McTaggartov dokaz, saj bi lahko preprosto | rekli | , da zakon neprotislovnosti pač ni primeren |
približa determinizmu, ki pa, kot sem že | rekel | , ni nezdružljiv s človeško svobodno |
samega pojma ni ničesar - potem lahko | rečemo | , da entropija usmerja vesoljni čas. |
ker je proces univerzalen, je težko | reči | , ali določa smer časa ekstrinzično |
vse molekule bi se namreč morale tako | rekoč | ”spontano“ urediti nazaj v prvotni |
Mojster, | rekli | ste, da je obrat časa in vzročnosti |
Lahko tako | rečeva | - še več: v splošni teoriji relativnosti |
Ampak saj ste sami | rekli | , mojster, da lahko le Božje oko v enem |
Da, lahko tako | rečeva | . |
ladja S', odpotuješ iz mirujoče, tako | rekoč | v praznini lebdeče matične ladje S |
lebdeče matične ladje S stran od nje, | reciva | v ”zunanjo“ praznino, ki pa ima precej |
S, sredi velikanskega vrtinca, tako | rekoč | v ”očesu ciklona“, ki miruje... potem |
časoplova po teh modelih naleteli na tako | rekoč | nerešljive težave, ki daleč presegajo |
razmišljanju spregledali ravno to... metaforično | rečeno | , stopiti bi morali za zrcalo! |
tako, toda v Lewisovo obrambo je treba | reči | , da se njegova rešitev dedka navezuje |
časovnega ”ozadja“: v tem smislu lahko | rečemo | , da se zgodovina ponavlja - s tem namreč |
Da, urejajoče relacije so | recimo | naslednje: dogodek A je (v času) |
določeno ”obliko časa“ - na primer, če | rečeva | : ” |
njegovi slavni enačbi, za katero ste | rekli | , da je ”materialistična“... |
Rekel | sem ti že: resnica je mnogotera - | |
brajdi ne ogroža trte, tega pa ne moremo | reči | za glicinijo, ki naj bi trti pomagala |
naključno: moj dedek je bil Mihael, zato sem | rekel | Dragi, naj bo... |
Saj ne zameriš, Janez, če | rečem | , da si mlad? |
tega, kar se mi zdi, da vem o tebi, bi | rekla | , da nisi lev, levi so bolj odločni, |
Rekel | si, da boš tudi nam kaj zaigral na | |
Saj je Marija | rekla | , da je bik simbol moči... in mojster |
Najbolje bo, Janez, da | rečeš | kar prvo znamenje, ki ti ob pogledu |
Modestius [ponižneje], Burkij: kaj boš | rekel | , če te bo resnica nazadnje prepričala?“ |
(Marija) nadaljuje. ”...čeprav bi, da tako | rečem | , rad videl, da bi bilo res tako, kot |
Goljufajo nas tako | rekoč | nenehno, ko nas prepričujejo, da Zemlja |
imenu, ki sedi tu nasproti mene, res | rekel | , da je študiral filozofijo, psihologijo |
Temu vrtiču se | reče | cincum, ”sámozožitev božje luči“... |
(in res se mi zdi, da mi hočeš nekaj | reči | , da bi ubežal praznini in niču), da |
mislim, da bi mu [Aristotelu] bilo treba | reči | , da roka, če bi jo kdo stegnil čez |
Če je odgovor, da nič, bom temu | rekel | , da je prazno, da je nezasedeno; in |
popotnik prišel do roba končnega vesolja, | recimo | do zadnje, najbolj ”zunanje“ nebesne |
površini krogle, kajti tudi zanjo bi lahko | rekli | z Lukrecijevimi besedami, da pred njo |
evklidska geometrija, kajti, kot sem že | rekel | , v tridimenzionalni sferični ali kaki |
Ne bi | rekel | , da to vsak ve - spomnil sem se na |
Rekel | bom dá, čeprav ne vidim, kako lahko | |
Filotej v vlogi Giordana Bruna hoče | reči | , da je dobro, da je ves prostor poln |
Nasploh bi lahko | rekli | , da je to prepričanje temeljni kamen |
Teologi bi verjetno | rekli | , da je resnica ravno obratna... |
Tako bi bilo treba | reči | , glede na to da so vse zemlje vredne |
tisti, h katerim da bo šel, kot je | rekel | prej na vrtu? |
Da, lahko | rečem | , da mi je Giordano Bruno v marsičem |
eden mojih ”prejšnjih jazov“, kot bi | rekel | Parfit. |
izkazalo, da je naše velikansko, tako | rekoč | brezdanje vesolje vendarle končno. |
Jaz bi | rekel | , da je bil panteist... ali vsaj panenteist. |
Lahko | rečemo | , da je Spinozov panteizem ”klasični“ |
Hočete | reči | , da je Bog logično protislovno ”sovpadanje |
Tudi tako lahko | rečeva | ... saj verjetno veš, da physis pomeni |
Bruno bi | rekel | : ko gledamo vidni univerzum, ne zremo |
Kot sem že | rekel | - zaradi preozkega pojmovanja panteizma, |
ko sva se pogovarjala o Tintorettu, | rekla | , da je na tej sliki narava ožarjena |
pozornost obrnjena v ”tostran“, bolje | rečeno | , k ”onstran v tostran“... in tako sem |
”tam zgoraj“ je že tu, tako kot je | rekel | Jakob, ko se je prebudil iz sna: ” |
presega... podobno kot na primer v logiki | rečemo | , da je ”predikat v subjektu“, vendar |
Janezu, v vsaki tvoji celici, zato lahko | rečemo | , da je življenje bistveni ”predikat“ |
je o imanenci duha v stvareh mogoče | reči | : |
Ampak maloprej je | rekel | , da so oživljene vse stvari? |
Lahko bi celo | rekli | , da je bil Spinoza bolj prepričan v |
V tem pomenu lahko | rečemo | , da je Kristusov glas, tako kot glas, |
Tisto pa, kar sem pravkar | rekel | , povzemam iz Svetega pisma, v katerem |
njegovo naravo in umevanje; drugače | rečeno | , če bi kdo trdil, da Bog deluje v nasprotju |
more in ne sme izgovoriti, bi lahko | rekli | , da v nobeni preroški viziji ne more |
Torej, če | rečemo | preprosto in naravnost: |
Tako | rekoč | : |
samo precej verjetno, ali, drugače | rečeno | , temelji na induktivnem načelu izkustvene |
Toda, kot sem že | rekel | , se svetloba ne zrcali na vseh fasetah |
Na njem, bolje | rečeno | v njem, um zaznava dva ”atributa“, |
prispodobo popolnega diamanta, bi lahko | rekla | , da se njegove posamezne fasete, tj. |
rdeči, drugič modri, in da, kot sva | rekla | , lahko spreminjajo tudi obliko, tako |
najini prispodobi, Janez, bi lahko | rekla | , da se posamezni žarki ali snopi žarkov, |
Rečeno | v prispodobi: le kako bi bivali posamezni | |
žarke, tj. vse svoje ”moduse“, saj sva | rekla | , da izven popolnega diamanta, ki je |
dobro premislimo, kaj je Spinoza hotel | reči | s tem, da sta nam dostopna samo dva |
bitju prisotna najvišja ”stvarnost“, | recimo | ji Božji logos, potem je jasno, da |
No, | reciva | , da misli s tem krog, narisan na list |
Spinoza v eni od naslednjih tez lahko | reče | : |
uporabljajo predvsem matematiki, bi | rekli | , da med strukturo faset in žarkov (ter |
zgolj paralelizem, ali, kot sva prej | rekla | , izomorfizem - medtem ko v najinem |
pa tudi svoje ukrivljenosti), lahko | rečemo | , da fasete oziroma prizme in druge |
barve, ipd.; z eno besedo torej lahko | rečeva | , da fasete lomijo žarke. |
duh zaznava to ali ono, potemtakem ne | rečemo | drugega kakor to, da ima Bog to ali |
Mojstrova glava nič ne | reče | , samo smehlja se sredi tolmuna kot |
tisto najvišje ravno zato, ker mu tako | rekoč | odstira najsvetejše, kjer v večni in |
večni in resnični združitvi, lahko | rečemo | , v enem samem plamenu, gorí tisto, |
Hotela sem | reči | samo to, da se na sliki bolje kot v |
nisem dobro razumel, kaj ste hoteli | reči | . |
Schelling je, če ga prav razumem, hotel | reči | , da umetniško delo, na primer tvoja |
filozofsko vero v enega Boga; lahko | rečemo | , da je Schelling to vero vsaj posredno |
Rekla | sem bolj za šalo... če pa ti je slika | |
”Če | rečemo | torej na najkrajši način: najvišje |
Njej edini je dovoljeno, da stoji tako | rekoč | na sredi med bitjo in nebitjo.“ [Schelling |
”Toda kako lahko | rečemo | karkoli o tistem, kar naj bi bilo prej, |
prej, preden je bilo mogoče karkoli | reči | ?“ [Bowie, 99] |
kajti, če | rečemo | , da o nečem ne moremo govoriti, potem |
nezačetega božanstva samega, ki lahko o sebi | reče | : jaz sem alfa in omega, začetek in |
vzgibi človeške duše - saj je že uvodoma | rekel | , da je človeško bistvo, ki ima v sebi |
”Torej, če smo prej | rekli | , da je mirujoča volja prvo, potem zdaj |
mirujoča volja prvo, potem zdaj lahko | rečemo | , da je nezavedno tiho iskanje samega |
Utrgala ga bom, si | reče | Marija in se skloni k njemu. |
Mar ni bilo | rečeno | : |
ni iskala samega zlata, ”temveč tako | rekoč | zlato zlata ali tisto, kar zlato naredi |
Da - | rečeno | je malce drugače, kot sem mislil, pa |
vendar sama Modrost ni Gospod, saj je | rečeno | ”volja je Gospod“ - ali je torej Gospod |
ni povsem jasen, toda najbrž lahko | rečeva | , da je Bog pred stvarjenjem v Vekovih sveta |
Večer je že,“ si | rečem | , ”odžejala se bom“; sežem h kalavniku, |
Tedaj odvrže lok, zlomi puščico in | reče | : ” |
”Lahko bi torej | rekli | , da je spričo volje večnosti, ki je |
Lahko tako | rečeva | ... čeprav se božanski duh v človeku kdaj |
Schellingovega Bruna, ki je, kot si | rekel | , navdušil tudi tebe: |
ene od njiju povsem naključno, tako | rekoč | kontingentno dejanje, prepuščeno |
Mar res lahko | rečemo | , da je svet, ki ga je božja volja kot |
Toda kaj pomeni, če | rečemo | , da je tudi za Boga ”svoboda spoznanje |
bil svet ustvarjen kontingentno, tako | rekoč | ”po naključju“? |
Schelling bi | rekel | : ” |
doživela velik preporod in postala tako | rekoč | vodilna med ”mejnimi“ znanostmi. |
ali njenem prostoru in času, drugače | rečeno | : oddaljenost horizonta od opazovalca |
morejo biti starejši od celote) - | recimo | torej, da je realna starost vesolja |
se koordinatah“) - ali preprosteje | rečeno | , onstran horizonta ostajajo v opazovalčevem |
vesolje - prvotna ”ognjena krogla“, če | rečemo | figurativno - vse do kozmičnega časa |
vesolje dejansko razteza, je Einstein | rekel | , da je bila uvedba kozmološke konstante |
”energijo vakuuma“ in tako znova, tako | rekoč | po ovinku, postavila na kozmološki |
optimistični v prepričanju, da smo zdaj tako | rekoč | tik pred ciljem, drugi pa so v svojih |
Opazili boste, da nisem nič | rekel | o ’eksploziji‘ - teorija prapoka opisuje, |
stvarenju iz niča v tradicionalnem ( | recimo | tomističnem) pomenu, je s tem mišljen |
precej več, namreč odgovore na tako | rekoč | vsa relevantna vprašanja, ki nam |
fizikalnega zornega kota in jo, mimogrede | rečeno | , v Sanjah o končni teoriji tudi precej |
horizonta“), so kozmologi, kot smo že | rekli | , skušali odgovoriti s teorijo napihnjenja: |
apriorni) razlogi, kajti, kot je bilo že | rečeno | , fizikalne konstante niso izpeljane |
opazujemo nebo, oddaljen od nas že, | recimo | , 15 milijard svetlobnih let.** |
Kot je bilo že | rečeno | , to ni v nasprotju z Einsteinovo (posebno) |
nove in nove galaksije - preprosto | rečeno | : |
kakim drugim vesoljem, da bi lahko | rekli | , da je naše vesolje nujno v teh‐in‐teh |
Recimo | , da si ribič in da veš, da je motna | |
ogledaš svojo novo ribiško palico ( | recimo | , da bi preveril, ali se ni kaj poškodovala |
V analognem smislu bi lahko | rekli | , da je Carterjevo antropično načelo |
ali lokacijo; toda, kakor je bilo že | rečeno | , ni nekega edinega in enoznačno ustreznega |
Lahko | rečemo | , da antropično načelo ”stoji ali pade“ |
Za to, lepše | rečeno | , precej čudno trditev Lewis navaja |
možnosti, da bi ”življenje“, bolje | rečeno | , zavestno procesiranje informacij, |
religiozno prepričanje, da je Bog, ali bolje | rečeno | , Božanstvo imanentno svetu, vesolju, |
Ne bi | rekel | , da je navzoč posebej v prapoku, s |
Rajši | rečem | , da narava lahko skrbi zase. |
Lahko bi celo | rekli | , da gre pri ”procesnem panteizmu“ za |
kozmologiji, je tu še ena pomisel: | recimo | , da so v Daviesovem smislu zakoni fizike |
ilustriram z nekim izmišljenim primerom: | recimo | , da bi se kak filozof pred Galilejevim |
nasmehne, nekaj trenutkov premišljuje in | reče | . |
na tvoje vprašanje, kajti lahko bi | rekli | , da je Brunovim sodobnikom pomenilo |
Kako naj ti jaz | rečem | , da ne hodi? |
Rekel | jima bom, da imam enkratno priložnost | |
Marija bo žalostna, ko ji bom | rekel | , da si odšel kar tako... po francosko. |
Tako | rekoč | poklicala ga je. |
No, ne vem... | recimo | v Toskano ali na Korziko, ali pa kam |
strani vlade, niti jim nikoli ni bilo | rečeno | . |
Rekel | bi: "Žoga je na drugi strani." | |
rešuje probleme obrtnikov, kot sem | rekel | . |
zavračam to, kar ste sedaj že ponovno | rekli | , da je to politizirano vprašanje. |
Bolj natančno | rečeno | , predlagamo spremembo ureditve, ki |
študentov pada, saj študentje tako | rekoč | nimajo več osebnega stika s profesorjem |
Kot | rečeno | , predlog zakona podpiramo. |
sedaj pokazalo kot velika negativna, | recimo | temu, pika v sistemu izobraževanja. |
Delno lahko | rečemo | , da zasleduje in poudarjam, delno lahko |
zasleduje in poudarjam, delno lahko | rečem | , da zasleduje nekoč vložen amandma |
asistentov - transfer znanja je, lahko | rečemo | , tudi zaradi tega, ker marsikateri |
države, da na tak način vpliva, bom | rekel | , na družinsko politiko, da se ljudje |
Ni do te mere enostavno, da bi lahko | rekli | , zberimo vseh teh 8 milijard in nekaj |
pristojno inštitucijo, če smem tako | reči | , ki nam pomaga pri takih zapletih. |
vladajoče koalicije, ste, da ne bom | rekel | , da smo, ste ustvarili neko pravno |
zakonom in s svojim konceptom hoče, bi | rekel | , ta kulturni spomenik na neki način |
Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Frederika Majorja, lahko | rečem | : Nikdar ne smemo pozabiti, da je varovanje |
Nekajkrat sem že v tej dvorani | rekel | , da pogosto govorimo tudi o stvareh, |
Rečeno | mi je bilo junija meseca, ko se je | |
dali na glasovanje še kaj drugega, | recimo | cel zakon, da bi podobno usodo doživelo |
občutka neizmerne moči in pa, lahko | rečemo | , tudi nadutosti podira vse pred seboj. |
lahko porabili za povsem druge namene, | recimo | za refundiranje, subvencioniranje šolskih |
Drznem si | reči | , da je bil zlorabljen tudi sklep, ki |
Razčiščene so, kot sem | rekel | , najbolj elementarne vsebine, vendar |
prizadeta občina ne poslanec in moram | reči | , da je poslanec Vučko v tem primeru |
Da ne | rečem | , da pri vseh teh drugih javnih predstavitvah |
kakor tudi notranje meje parka in moram | reči | , da nam je bila ta sprememba mej, predvsem |
In kot že | rečeno | , ga tudi ne bomo podprli. |
Rečeno | je bilo, da je bila povzročena namenoma | |
Rekel | sem, da to vprašanje ni rešeno. | |
Lahko | rečem | , da je služba ves čas opozarjala, da |
Dovolite mi, da na kratko | rečem | vseeno nekaj besed o nekaterih trditvah, |
novim zakonom osredotočimo predvsem na, | recimo | , sečnjo gozdov pa izgradnjo novih smučišč. |
Strah, sem | rekla | , da je razumljiv z vidika, da je vedno |
Niso ga pa, kot je bilo | rečeno | , da naj bi ga samo avtomatično zavračali. |
določene papirje, upravne enote so, bom | rekel | , praktično kapitulirale pred nedefiniranimi |
Mogoče sem bil eden redkih, ki sem | rekel | , da je dobro, da imamo vsaj neke omejitve, |
omejitve in zakon mora biti zelo, kot se | reče | , določen v tem, kaj vse je tisto, kar |
promovira to kot skupno dobro, bom | rekel | , človeštva ali pa različnih kultur. |
meni zdi ta domačiskost, da morajo, | recimo | bodisi Trentarji, da ne bodo zmeraj |
drugih, ampak promoviral jih je Kugy, | recimo | . |
Soška postrv bi brez pomoči, | recimo | , francoskih entuzijastov danes imela |
varovale naravo in kulturo, kot se je temu | reklo | . |
In v tem zakonu se čuti, bom | rekel | , znaten vpliv naravovarstvenikov, česar |
Ker če bi, bom | rekel | , bom karikiral, ne jemati tega za najhujše |
povsem izginile tiste podobe, ki nam jih | recimo | čuva v svojih fotografijah Jaka Čop, |
vgraditi v ta zakon in ki so izziv, bom | rekel | , ne toliko zato, da sumničimo, kaj |
strikten v svojih priložnostih, da ne | rečemo | razvoju in v svojih omejitvah. |
velik del tega v to vgrajen, potem | rečem | vnaprej, jaz sem sam pripravljen glasovati |
trenutku slišimo, češ, če bi imeli mi, | recimo | uprava, ali služba za varovanje narave |
Ne glede na to, da so to, bom | rekel | , večne službe vis‐a‐vis te diskusije, |
In to gre sigurno, bom | rekel | , čez stranke in po moji presoji, kot |
stranke in po moji presoji, kot sem | rekel | , tudi čez to, ali ima kdo osebno izkušnjo |
Tolminska in Kobariška imata, bom | rekel | , teritorij, ki bi bil več kot primeren |
državna tehnična pisarna imela, bom | rekel | , moč posegati v način obnove, je to |
moram, da zakon, kot je bilo danes | rečeno | , ni zakon, ki bi ukinjal narodni park |
nacionalne parke v tujih deželah - | recimo | , v Avstriji jih je kar nekaj, v Ameriki |
Žal mi je, da moram to | reči | . |
Recimo | , že omenjena arhitekturna dediščina. | |
Takoj je | rekel | : "To pa ne, to pa ne. |
Če bi | rekli | : "V redu, ohranimo narodni park oziroma |
Treba bi bilo tudi | reči | : "Imate denar za to, da vam bo potem |
To imamo, | recimo | , urejeno pri vodooskrbnih conah, kjer |
hakeljc, zaradi katerega - zdaj bom | rekel | - zapeljani Vučko vztraja na tem zakonu. |
Če so Bohinjci | rekli | ne, če je stroka rekla ne, zakaj vendar |
so Bohinjci rekli ne, če je stroka | rekla | ne, zakaj vendar vztrajati na tem zakonu? |
Lahko mi | rečete | tudi 300 metrov od Bohinjskega jezera. |
po volitvah preteklega tega mandata | rekli | : "Končno prvič menda po drugi svetovni |
Na podlagi tega je mogoče | reči | , je mogoče ugotoviti, da predlagatelji |
vidimo in kar sem že večkrat danes | rekel | , bi moral javnost seznaniti ustanovitelj, |
To je izrecno | rekla | . |
Sedaj citiram sedaj to, kar je sedaj | rekla | gospa Bitenčeva. |
V nadaljevanju je potem | rekla | : "nimamo pa v rokah nobene norme, ki |
služba, ki bi v imenu ustanovitelja kaj | rekla | v zvezi s tem? |
Če bo kdo | rekel | , da je bila javna - mislim tale - razprava |
teh predlogih opravljena, bo lahko | rekel | samo, da je bila opravljena brez strokovne |
državnega zbora tista, ki bi morala | reči | - ampak pravočasno, ne danes na našo |
zakon vložen, na to opozorila in bi | rekli | , poslušajte, tole je pa nekaj nejasnega. |
Sedaj, če sem zelo sarkastičen, bi | rekel | človek: "Ja, potem pa dobro. |
vendarle pripravljajo gradnje v Bohinju, | recimo | , s spremembami prostorskega akta - |
precej ukvarjali s temi zadevami, bi | rekel | , da najbrž obstajajo neke tendence, |
oziroma turistične zmogljivosti - da | rečem | najširše - ki obstajajo v območju Triglavskega narodnega parka. |
primerov, kako slabo vzdrževani - da ne | rečem | - opuščeni so objekti, ki bi bili lahko |
po mojem mnenju neracionalno, da ne | rečem | bolj grobo, nesmiselno. |
Rečeno | je bilo. | |
prostorske ureditvene pogoje za TNP Bohinj, | recimo | , tam je vse, ampak nam zmanjka na nadzoru, |
spoštovani kolega Vučko, da, ko ste | rekli | - ne vem, če sem vas prav citiral sedajle |
Rekli | ste, ja, pač saj smo več ali manj izvedli | |
Veste, če bi bila stroka prisotna, bi | rekla | , oprostite, to pa ne gre. |
Marsikaj je bilo že | rečenega | o tem zakonu, o tem skropucalu, ki |
zakonu, o tem skropucalu, ki se mu | reče | zakon o Triglavskem narodnem parku. |
moram na nek način povedati, da je - | recimo | - kolega Vučko v svoji razpravi prvi |
kolega Vučko v svoji razpravi prvi | rekel | "referendum bo spoštovan". |
reagirati tudi na ministra Kopača, ki je | rekel | : "Češ da poslanci tu govorijo, kaj |
zakona predlagala tako, kot je bilo že | rečeno | , da se nekaj določb uskladi predvsem |
razpravljamo o predlogu zakona, ki - po domače | rečeno | - ima že dolgo brado. |
Lahko | rečem | , da ti poskusi na srečo niso uspeli. |
Za vas politično elito - pa moram | reči | odkrito - mi je čisto vseeno. |
Gospod Rokavec, vi ste | rekli | , da ne boste razpravljali. |
glavnem mestu, o prestolnici, je treba | reči | - po mojem mnenju, po mnenju Slovenske demokratske stranke |
Zdaj pa - kot sem | rekel | - je rdeča nit samofinanciranje, samodostop |
JEROVŠEK: Moram vam povedati - sem | rekel | - da sem za zakon, ki bo dal Ljubljani |
hotela neka institucija umestiti drugam, | recimo | v Maribor, bi bilo potrebno sprejeti |
Marsikaj pa v tem zakonu - kot sem | rekel | , ki je potreben, še enkrat poudarjam, |
koristi, o čemer je bilo danes že nekaj | rečenega | . |
Samo to ni tisto, čemur bi lahko | rekli | . |
županji, da bi lahko nekaj storila, | recimo | , tudi na svoje stroške ali na stroške |
Seveda posledično je to isto, boste | rekli | in da prihajam sam sebi v nasprotje. |
da je glavno mesto neke države - kot | rečemo | - simbol državnosti. |
brez soli, kar je prej gospa Potrata | rekla | : "Ko bodo malo te meje v Evropi padle, |
Tako kot | rečeno | . |
simpatična gospa državna sekretarka je | rekla | , da gre pravzaprav za predpis, ki ureja |
Rad bi še nekaj | rekel | . |
So že drugi | rekli | . |
da ima pravzaprav res brado, kot je | rekel | kolega. |
moralo biti z nekim konsenzom, da ne bi | rekli | , zdaj pa je to nek drug zakon, pa o |
potem tudi štejemo za državne - če | rečem | , knjižnica v Mariboru, teater v Mariboru |
Moram pa | reči | , da računam, da bo v nadaljnjem obravnavanju |
samouprave, ki so tako specifične, da ne | rečem | državotvorne, da jih druga lokalna |
dogovor, ki je pravzaprav glavni razlog, | recimo | , glavni dogodek oziroma glavna zaveza, |
Rad bi, upam - da ne | rečem | preveč - v skupnem imenu predlagateljev |
kakor je bil s poudarkom in utemeljeno | rečeno | , ne pa o Ljubljani, kot enem od mnogih |
Čeprav pa lahko | rečem | , da je SIB banka pravzaprav rojeno |
Moram | reči | , da so Ljubljančani bistveno manj naduti |
Evrope verjetno najbolj ne poznajo, če | rečeš | Ljubljana, potem marsikdo nekako lažje |
Drugače je pa to res tako, kot je nekdo | rekel | , da je - dobro, ne bom uporabil tistega |
To je mogoče, tajnice, | recimo | . |
Moram | reči | , da nam je zakonodajno‐pravna služba |
Prav tako moram | reči | , da je zavajajoče mnenje zakonodajno‐pravne |
Enostavno bi lahko | rekel | , da je zanič in da bo pomenil katastrofalne |
prebral in kar lahko slišim, moram | reči | , da duševno zdrav človek težko razume, |
nadaljnji postopek - to je smešno - in | reči | , potem bomo pa z amandmaji v celoti |
To je resnično - bi | rekel | - zelo negativen odnos, ki se potem |
menila, da so zahteve stavkajočih, milo | rečeno | , neokusne. |
Lahko | rečemo | , da je zrel, kdor prizna, da za takšno |
farizejev, ki so bili sprejeti v vero, in | rekli | : 'Treba jih je obrezati in jim naročiti, |
Koloseju odločili za prenovo oziroma bolje | rečeno | zamenjavo sistema za prodajo kinovstopnic, |
da so si deli gospodarstva, kot je | recimo | gradbeništvo, ki so doslej mirovali |
Khm, največ bi lahko | rekel | o smešnih, bizarnih ali tragičnih dogodkih, |
Če lahko | rečem | , je razstava stopila v moj osebni svet, |
letos si dobil Herderjevo nagrado, | reče | , vsi nagrajenci bodo nastopili s svojimi |
snežna kaplja na sivem lubju platane, bi | rekel | Ludvik Hartinger, ni dogodek, je zlivanje |
literarno senzibilnost nove generacije, ne | rečem | mlade, ne rečem srednje, ker se umetnost |
nove generacije, ne rečem mlade, ne | rečem | srednje, ker se umetnost za to malo |
umetnostjo kratko, ars longa vita brevis, so | rekli | že zdavnaj, a tudi ko bi vse poznal, |
bodo še te »ure«, pa vendar, kako naj | rečem | , ker ob njih ne moreš glasno in kričeče, |
Preprosto | rečeno | : za dva tedna pride svet v Ljubljano, |
veliko glasbenih dogodkov, lahko bi | rekla | , da celo preveč, saj se mnogokrat zanimivi |
Danes lahko | rečem | , da smo jih večino dosegli in da lahko |
Mirno lahko | rečemo | , da ima slovensko plavanje že danes |
Trenirali bomo | recimo | na Ježici ali v Domžalah.« |
brezposelnega zvezdnika Rivalda. Maia je | rekel | , da bodo denar namenili iz proračunskih |
Pred nami je, kot | rečeno | , dvojno volilno leto. |
tudi po Šešljevi zaslugi ni mogoče | reči | , kaj predstavlja levo, desno ali center |
Te razmere so bile tako | rekoč | pisane na kožo Vojislavu Šešlju, ki |
sposoben soočiti se z dejstvom, da je tako | rekoč | vsa politična zgodovina nekdanje skupne |
Čeprav so mi | rekli | , da »tja« lahko povabim družino ali |
Pianist in v svoji notranjosti sem si | rekla | : »Tebi se ne more zgoditi nič hujšega!«, |
Ni mi pa nič | rekel | , saj analize ni imel. |
trombocitov in levkocitov, bi lahko | rekla | , da je bil to že znak za preplah. |
Tam pa mi je zdravnik | rekel | , da imam le preveč stresa. |
Kar lahko | rečem | , je, da sem se od prvega dne, ko sem |
Rektorju sem | rekla | , da je v tej zgradbi nekaj nezdravega, |
Bi lahko | rekli | , da začetek vaše bolezni sovpada z |
prišel na sestanek, drugi pa mi je | rekel | , naj kar naprej igram (ne glede na |
Na nek način postanem | recimo | kot vaša hčerka. |
Ne bojim se | reči | , da tega ali onega ne vem, študenti |
pravljici je v mesto prišel piskač, ki je | rekel | , da bi meščane te nevšečnosti odrešil. |
Župan mu je | rekel | , da mu bodo dali vse, kar si želi, |
kariero imeli veliko nevšečnosti, da ne | rečem | oviranja, nerazumevanja, odklanjanja, |
faza umiranja veliko lažja in, lahko | rečem | , najlepša. |
Brucknerja in Mahlerja, da o operi ne | rečemo | nobene; v njej je namreč nešteto oblik |
Spominjam se, da sem vam | rekel | , da je bilo vaše igranje Sonate Francisa |
toleranca do napak oblasti je tako | rekoč | izginila. |
premieru Tonetu Ropu takoj januarja, tako | rekoč | za dobrodošlico postavila šest zahtev. |
všečne, a brez težkih sistemskih rezov ( | recimo | glede politične odvisnosti programov |
evroskeptikov, pa nasprotnikov vstopa v EU tako | rekoč | ni bilo. |
ti ljudje ostali brez mnogih pravic, | recimo | do zdravstvenega zavarovanja, šolanja, |
Nemcev in Rusov. (Bošnjaki bi isto lahko | rekli | glede Srbov.) |
sicer ne smem zapisati (še ne), ampak | recimo | , da imam glede tega določene osebne |
To so | recimo | študenti, ki se vračajo domov že ob |
Hočem | reči | , pravila igre postavijo Ljubljana in |
določenih rezultatov, bi lahko mirno | rekli | , da je njihovo stanje tragično. |
časopisov in od daleč bi bilo mogoče | reči | , da so namenjeni bralcu, ki zna špansko. |
vsako leto za čistilnico,« še utegne | reči | Božiček, preden spet debelo kihne, |
»Pustimo posvetne težave,« | reče | zdaj Miklavž, »pogovoriti se moramo, |
ljudi, v zvezi s človekovimi pravicami, | recimo | tudi lulanje, kakanje, bruhanje itd. |
S tem seveda nočemo | reči | , da ni odnos do (slehernih) manjšin |
socialne krivice, ki se dogajajo ljudem, | recimo | Alpininim delavkam na Colu? Slovenija |
V jeziku joruba | rečemo | , da je beseda jajce. |
»Povzemimo, kaj se je dogajalo do sedaj,« je | rekel | komentator. |
»Poglej tole,« je | rekel | . |
V angleščini | rečete | lačen sem. |
Pobegnil je, se | reče | »govoril je s svojimi nogami.« |
V jorubi ne | rečete | prebral bom pesem, ampak odpel bom |
Ko | rečete | , da ste Nigerijec, kaj to pomeni? |
Procesu so | rekli | amalgamacija. |
Ceno določajo uporabniki, temu pa | rečejo | svetovni trg. |
Müntzerja videl,« komentira Luther, »lahko | reče | , da je videl hudiča pri živem telesu |
Pa naj še kdo | reče | , da civiliziranost našega naroda ni |