O'beseda, označena besedila z lemami
obsegalo, kot so govorili, tri tisoč | prostorov | nad zemljo in ustrezno število pod |
Winston je ravno sedal na svoj | prostor | v eni od srednjih vrst, ko sta v sobo |
Winston, njegova mati in oče, so si našli | prostor | na tleh in blizu njih sta drug ob drugem |
Prostor | je bil že zelo poln in oglušujoče hrupen. | |
garanje po morečih službah, boj za | prostor | v podzemski železnici, preklinjanje |
dopoldneva, ko je Winston zapustil svoj | prostor | in odšel na stranišče. |
Nobenega drugega | prostora | ni bilo, kjer si bil lahko bolj prepričan, |
Odšel je spet na svoj | prostor | , sedel, položil papir kot slučajno |
Bilo je zgodaj in | prostor | še ni bil poln. |
Negotovo je šel proti njej in z očmi iskal | prostor | pri kakšni mizi za njo. |
poznal, ga je z nasmehom vabil na prazen | prostor | pri svoji mizi. |
je umazan in bledičen, bitje zaprtih | prostorov | s sajastim londonskim prahom v znojnicah. |
objeta okrog pasu, kadar je bilo dovolj | prostora | , da sta lahko hodila vštric. |
Predvsem pa si je želel, da bi imela | prostor | , kjer bi bila lahko sama skupaj, brez |
človek videl notranjost stanovanjskih | prostorov | članov Ožje partije ali samo predrl |
zložil v dovolj čedne kupe in tako dobil | prostor | za delo. |
Oceanije podoben človeku v medzvezdnem | prostoru | , ki nikakor ne more vedeti, kje je |
Tisto je bil hrupen, smrdljiv | prostor | . |
brez brade se je vzpel nazaj na svoj | prostor | . |
»Ali preteklost obstaja konkretno, v | prostoru | ?« |
»Zavzemam neko mesto v | prostoru | .« |
Ta | prostor | pa je bil mnogo metrov pod zemljo, |
mnenju jih ni mogoče postaviti na boljši | prostor | kakor med to, kar je, in to, česar |
namreč drugi človečki vidijo, da je ta | prostor | , ki je poln lepih imen in dobrih obetov, |
takoj vstane, obrne glavo, zapusti svoj | prostor | in pogleda proti svetlobi, ko bi pri |
predmetu, temveč sonce samo na njegovem | prostoru | in takšno, kakršno je.« |
vrnil v podzemeljsko jamo na svoj stari | prostor | , ali mu ne bi bile oči potem, ko bi |
postavljanju tabora, pri zasedanju | prostorov | , pri zbiranju in razvijanju čet in |
zlato in srebro; v hišah imajo posebne | prostore | in zakladnice, kjer ju shranjujejo, |
»Njihov | prostor | v mladeničevi duši pa zasedejo lažne |
nabralo, tako da še v veži ni bilo več | prostora | , in jim je oznanjal besedo. |
Učitelj sprašuje: kje je moj | prostor | , kjer bi jedel velikonočno jagnje s |
položila v jasli, ker zanju ni bilo | prostora | v prenočišču. |
Ker pa zaradi množice niso našli | prostora | , kjer bi ga nesli noter, so se z njim |
Daj | prostor | temu!’ |
zgodilo se je, kar si naročil, in še je | prostora | .’ |
Kje je | prostor | , kjer bi obhajal velikonočno večerjo |
vam rekel: odhajam, da vam pripravim | prostor | ? |
Ko odidem in vam pripravim | prostor | , bom spet prišel in vas vzel k sebi, |
prišli v mesto, so stopili v gornje | prostore | hiše, kjer so se zadrževali: |
In ko so odmolili, se je potresel | prostor | , kjer so bili zbrani; in vsi so bili |
Umili so jo in položili v gornji | prostor | hiše. |
prispel tja, so ga peljali v gornji | prostor | . |
reki, ker smo domnevali, da je tam | prostor | za molitev. |
pripeljal v tempelj in onečastil ta sveti | prostor | !« |
zaide nad vašo jezo in ne dajajte | prostora | hudiču. |
tista prva brez graje, ne bi iskali | prostora | za drugo. |
zmagal, tako da v nebesih ni bilo več | prostora | zanje. |
programe in tudi za nadzor zračnega | prostora | ,« je v zvezi z (ne)postavitvijo radarjev |
Križ ni dovolilo vstopa v kongresni | prostor | Božu Dukiču, sekretarju regijskega |
Prostor | , a v njem velika črna luknja | |
zakona o poslovnih stavbah in poslovnih | prostorih | , predlog zakona o povrnitvi škode osebam, |
avtomatov, lepa restavracija, zabaviščni | prostor | z odrom za artistke - vse to naj bi |
LJUBLJANA, 27. maja - V novih | prostorih | Narodne galerije je dr. Janez Drnovšek |
protestnem zborovanju pred njegovimi | prostori | v Ljubljani. |
LJUBLJANA, 3. junija - Danes popoldne se v | prostorih | vlade nadaljujejo in se bodo predvidoma |
je na današnji tiskovni konferenci v | prostorih | Svetovnega slovenskega kongresa - Konference |
zvečer slovesno odprl vrata svojih novih | prostorov | na Metelkovi v Ljubljani. |
pa naj bi se zgodilo v ponedeljek v | prostorih | GZS. |
razstavo Jože Plečnik; ljubljanski urbani | prostor | o mojstrovih urbanističnih dosežkih, |
ustreznejše temperature v razstavnih | prostorih | , k čemur je svoje prispevalo tudi hladnejše |
predvidoma jutri, ob 12. uri, v vladnih | prostorih | sklicala podpisnike za podpis novega |
priložnost za dokončno simbolično »dodelitev | prostora | « na evropskem zemljevidu, varnem pred |
Prostor | pred ladjo je bil skoro prazen. | |
dvignil s posebnimi močmi, se zaletel v | prostor | , udaril s pestmi po steni in zakričal: |
Samo tri | prostore | ima. |
da sem vsak dan podrobno pregledal | prostor | v tistem malem trikotniku, ki je bil |
V mlinu so bili samo trije | prostori | : mlin sam, kuhinja in izba. |
Peči ne kurijo več in tako je | prostor | med štirimi zakajenimi stenami hladen, |
prižgal žepno svetilko in posvetil po | prostoru | . |
Velik | prostor | , star harmonij, usnjata zofa, oguljena |
»Pri nas ni | prostora | . |
preplašeno švignil z velikimi črnimi očmi po | prostoru | , sklonil glavo, glasno pihnil sapo |
potrebovala zase in za svojo družino vse | prostore | . |
Življenje je bilo na tem | prostoru | lepo in polno, dokler je živel pokojni |
Kmetje se stiskajo na ozkem | prostoru | med koritom in klopjo. |
nastaja znova in znova okrog njega prazen | prostor | , ki ga zelo vznemirja. |
Prostora | bo kmalu dovolj!" zlobno reče Drnulov | |
iz daljave, razlegel se je po vsem | prostoru | in zdaj potiska Dragiča v hrbet kakor |
pogled pa izgubljeno in plašno bega po | prostoru | . |
stopnišča in reže na dvoje obzidani | prostor | pred cerkvijo. |
in tršati Rejc že stopil na vzvišeni | prostor | pred votlim deblom stare murve. |
misli mrko gleda, kako se polni njegov | prostor | med cerkvijo, obzidjem in tlakovano |
obilne mere: na širokem obrazu je dovolj | prostora | za košate brke, čokat nos, drzno brado, |
levi strani, na nekoliko vzvišenem | prostoru | med cesto in klancem stoji visoka, |
omaro, kakor bi bil ujet v tem ozkem | prostoru | . |
roke na hrbtu in se ozre po razmetanem | prostoru | . |
Ves | prostor | je nekam mrtev, osamljen in tuj, kakor |
petrolejka in meče dolge, žive sence po | prostoru | . |
Senca pade po | prostoru | . |
Ves | prostor | med Dragarjevo hišo, hlevom, Angelčino |
V | prostoru | med Angelčino bajto, koritom, Drago |
Stane obstane sam na nekoliko vzvišenem | prostoru | pred bajto. |
V položnem | prostoru | med cesto in tremi požganimi hišami |
Luč je medla, a | prostor | je poln domačnosti, dobrote in miru. |
Majhen, prijazen | prostor | v lesenjači, zbiti iz surovih desk. |
Stane hodi po ozkem | prostoru | in zdaj karajoče zdaj prijazno ogleduje |
Svetla mesečina se razliva po | prostoru | . |
hkrati silijo v izbo in srepo buljijo po | prostoru | . |
ustavi sredi izbe in se začne ozirati po | prostoru | . |
zdrzne in zmrači ter plane skozi vse | prostore | . |
Prostor | je bil ozek, zato je čutil ob sebi | |
na tnalo in tudi Modrijanu pokazal | prostor | zraven sebe. |
zajemala nočni hlad in se v širnem | prostoru | laže spuščala pod nebo. |
Na sredo tega | prostora | je stopil obsojenec. |
Pa tudi | prostora | ni bilo, ker je kuhar zasedel vse ognjišče. |
svoj škaf in kakor brez uma tekala iz | prostora | v prostor: |
kakor brez uma tekala iz prostora v | prostor | : |
ustavili pod tepko ter napolnili ves | prostor | med hlevom in hišo. |
razjasni, lepota ne širnega, brezmejnega | prostora | , da se |
okrog nje vedno več in več praznega | prostora | , kakor bi bila, sirota, okužena... |
od nje in ki je takoj napolnilo ves | prostor | z nekakšno nevidno, samo občuteno svetlobo. |
Zdelo se mi je, da bi bilo v njej | prostora | najmanj za dvanajst postelj, a bila |
Prestopil je to mejo in se giblje v | prostoru | širše in višje tragične usodnosti, |
Pri skali si je izbral | prostor | . |
Manjkalo jima je | prostora | . |
Iz kuhinje se je prišlo v manjši | prostor | , potem v vežo, še eno, večjo sobo in |
Prazni in polni | prostori | so bili vedno tam, kjer ne bi smeli |
V | prostor | je prišel pes, mešanec med dogo in |
Sredi svetlobe so bili veliki prazni | prostori | in nebesni svod je bil podoben sinjemu |
vhod druge sobe, tako da je iz dveh | prostorov | nastalo eno samo stanovanje. |
železne srajce je bil še nezaseden | prostor | , namenjen renesančni skrinji. |
Podala bi se bila v podzemske | prostore | , vendar je Bouvarda oviral trebuh, |
Zaman sta iskala | prostor | , kjer naj bi stalo. |
vsakokrat sta znova razlagala, kazala | prostor | , kjer bo stala skrinja, hlinila skromnost, |
Koga je zagledal v | prostoru | za trgovino, poleg Placqueventa, med |
drevesih, da bi pozneje lahko našli tisti | prostor | . |
»Trdim, da ni razsežnosti, časa, | prostora | , niti substance ni! |
Pridobitve sta razporedila po vseh | prostorih | . |
Ko se je vračal na svoj | prostor | , je imel na prsih prekrižane roke, |
vdolbina, kamor naj bi postavili peč, ves | prostor | pa je obvladoval na podstavku stoječi |
kolnica - pokrit | prostor | za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, |
steklenjak - s steklom ograjen in pokrit | prostor | za gojenje rastlin; steklenik; oknjak; |
pozabljen del gradbišča, koder je dovolj | prostora | za spalno vrečo. |
Prostor | je bil skromen, vendar čist in udoben. | |
kolesarje sploh ni predvidenega nobenega | prostora | . |
v bizarni palači z javnimi morišči, | prostori | za borbe, zapori, v sredini pa so bile |
Občutek prisotnosti v | prostoru | in času je strahovit, celostna izkušnja |
Čutil sem nekaj kot velikanski prazen | prostor | drugačnega sveta, v katerega kot da |
Prostora | je dovolj, da se turisti zgube vsak | |
Turške kavarne so družabni | prostori | , nekakšen ostanek iz tradicije karavanserajev, |
nemočnega, predvsem v neskončnih ravnih | prostorih | sem izgubljal samozavest, nisem si |
Tujci, bili smo samo štirje, smo dobili | prostor | zraven govorniške lože, tako da smo |
pokopališča, običajno zaseden šele do četrtine | prostora | . |
tako, da poskuša predreti meje časa in | prostora | , ter se dvigniti nad sposobnosti razuma |
prav tako poskus predreti meje časa in | prostora | ? |
greš na nek način tudi ven iz svojega | prostora | pa tudi časa, ker si pobegnil svoji |
Ognjišče je na sredi edinega | prostora | in je za Kalaše, tako kot tudi številnim |
številnim drugim preprostim kulturam, svet | prostor | . |
umetelno izrezljani leseni stebri, ki | prostor | razdelijo v štiri dele. |
Prostor | nasproti vhodu in najbližji ognju je | |
Drugi | prostori | so namenjeni ženi in dojenčku pa možu |
Prostor | res ni pretirano dišal, Kalaši nimajo | |
prižgale številne raznobarvne luči, da je | prostor | izgledal kot novoletna jelka in dajal |
ljudje svetijo na poti k osrednjemu | prostoru | dogajanja. |
med njimi se vse stekajo na osrednji | prostor | , kjer sta dve bajti, zgrajeni iz zemlje |
popolnoma zgubljeno je v tem norem | prostoru | . |
vmes so si v lepem redu našle svoj | prostor | gruče koruznih nevest, vabljivo zastrte |
Koča je imela en sam | prostor | , nobenega okna, ob strani je stala |
boje, in raje bivajo v udobnih zaprtih | prostorih | . |
bila premehka za grobosti tega časa in | prostora | . |
všeč, je po moje čudovita naravnost | prostora | in harmonična prilagoditev ljudi v |
agencije za pomoč kmetom, ki ima svoje | prostore | na glavni ulici. |
elementov - zemlje, vode, ognja, zraka in | prostora | , ki so se združili v veliko kozmično |
želja in da jim je šlo predvsem za | prostor | , kajti Tibet s svojimi 6 milijoni prebivalcev |
Kalačakra se je dogajala na posebnem | prostoru | pod milim nebom, samo njegova svetost |
Prazna notranjost templja, ozek in gol | prostor | , nič večji od prostora za enega človeka, |
templja, ozek in gol prostor, nič večji od | prostora | za enega človeka, z videzom maternice, |
so pač bili, so spravili na častilni | prostor | , ki se danes imenuje Gundicha Ghora. |
svoje stanovanje, imam svoj, najeti | prostor | , nikomur nič ne dolgujem, in če me |
prihranjeni seveda tudi hujši stresi urbanih | prostorov | . |
dihal morje in nebo...; v duši ni bilo | prostora | za nič drugega kot za občutek vesoljne |
sprehajaš skozi obokane in prijetno hladne | prostore | , te najprej preseneti širina upodobljenih |
Samostanski | prostori | , vklesani v živo skalo kakih 150 km |
Z biciklom sem lahko našel najlepše | prostore | , tako krasne, da se mi je večkrat zdelo |
sosesko, si ogledal bahijsko džamijo in | prostor | , kjer je teden dni nazaj eksplodirala |
Medtem ko sem počival v zgornjih | prostorih | njihovega stanovanja, ki je bilo improvizirano |
Intertradeovi pisarniški | prostori | so nameščeni v Colabi, v poslovnem |
da sta lepo dopolnjevala harmonijo | prostora | . |
mi je kar tam ponudil na razpolago | prostore | svoje rezidence in poleg tudi šoferja, |
Z osrednjega vaškega | prostora | se je zaslišalo mrmranje in vibriranje. |
Na | prostoru | , ograjenem za 50.000 ljudi, jih živi, |
skomercializiran, da je težko najti samoten | prostor | . |
Gostilno ima vsaka vas in je njen osrednji | prostor | . |
prvemu za mizo, kjer so mi odstopili | prostor | , je le‐ta rekel ‘tenk‐ju’ in vzel celo |
Poudarek je na masi in ne na notranjem | prostoru | . |
maternico tesen vhod, si v mračnem | prostoru | sam z bogom, ni prostora za nikogar |
v mračnem prostoru sam z bogom, ni | prostora | za nikogar več. |
otroke in stare mame, ki so posedali po | prostorih | in se sprehajali ven in noter, ne da |
V njihovi družbi ni | prostora | za individualca, takega, ki postaja |
kaskade energij v obliki radiacije drugih | prostorov | , kjer so istočasno podobni delci ustvarjali |
Ves | prostor | z menoj vred je naenkrat postal tempelj, |
bil več samo turist, vklopil sem se v | prostor | - na vročem soncu so nastajali pogoji |
Prostor | in dvorišče templja sta bila zasmetena | |
energijo toliko ljudi na tako majhnem | prostoru | kot je otok Bali v tako kreativnost. |
Vse se dogaja v svetih kozmičnih | prostorih | , izražanje je omejeno tako v globinskih |
celica se je spremenila v najlepši | prostor | , v katerem sem kdajkoli bil. |
velik rdeč bedford transit, s toliko | prostora | , da sem lahko v njem izdelal udobno |
hrani, z ognjem vsak večer na najlepših | prostorih | tega planeta, ob kakšnem kozarcu vina |
Iskali smo svoj | prostor | pod soncem. |
velik tempelj, neke vrste družabni | prostor | , pa velika piramida, v kateri so eksperimentirali |
mi tudi čestita, da sem našel svoj | prostor | pod soncem v Avstraliji. |
po svoje, da je pri tem tudi veliko | prostora | za hudičeve trike. |
Edino, česar se lotijo, je čiščenje | prostorov | , da so ti res lepo urejeni in zgledajo |
najmanj razvitimi in najbolj deviškimi | prostori | na planetu in prav zato tako zanimiv. |
potegne in puhne dim, da zadiši po | prostoru | , potem pa, kakor da se je premislil, |
vsi štirje zaplešejo v neresničnem | prostoru | in presežnem času globoke noči, medtem |
bogoiskateljski duši preprosto ni bilo dovolj | prostora | za zemeljsko ljubezen do ženske in |
mišljenega, brez sveta, ki se razteza v | prostoru | in času kot intencionalna vsebina moje |
gromozansko polna; nič, kjer se je našel | prostor | za vse - prostor za travo, drevje, |
nič, kjer se je našel prostor za vse - | prostor | za travo, drevje, nejasne oddaljene |
Bore malo: | prostor | in čas, štiri osnovne aminokisline... |
O času in | prostoru | |
srednjeevropskem času, 24. aprila, na jurjevo; | prostor | dogajanja: kraška pokrajina med in |
saj ni nobena skrivnost: o času in | prostoru | . |
premislek o naravi pa je poznavanje časa in | prostora | . |
knjiga filozofska razprava o času in | prostoru | ? |
prebral precej filozofskih knjig o | prostoru | in času, od analitične filozofije in |
bili ti ljudje, pisci knjig o časih in | prostorih | ? |
bi vsebovala samo teorij o času in | prostoru | , naravi in vesolju, snovi in duhu... |
Zakaj pravite ”filozofija časa in | prostora | “, ne pa obratno, ”prostora in časa“, |
časa in prostora“, ne pa obratno, ” | prostora | in časa“, kot je v navadi, kolikor |
pogovorih, naletiva najprej na čas, potem na | prostor | ... kar spomni se Husserlovega ”časenja |
zaprtimi očmi vidimo tudi notranji | prostor | zavesti, mar ne? |
dana zavesti, je nedvomno v času in | prostoru | , čeprav nekateri pomembni filozofi |
Priznati moram, da o filozofiji časa in | prostora | ne vem skoraj nič, pravzaprav le to, |
vem skoraj nič, pravzaprav le to, da | prostor | & čas pri Kantu nastopata kot nekakšna |
Res je, čas in | prostor | pogosto nastopata kot simetrična dvojčka. |
je iz izkustva očitno, da sta čas in | prostor | vendarle v osnovi različna, in kot |
ter njune naslednike: pri njih čas in | prostor | nista pojmovana kot povsem simetrična, |
je na primer pri Platonu ustvarjen, | prostor | pa neustvarjen, saj naj bi obstajal |
primer pojmovne nesimetričnosti časa in | prostora | v klasični filozofiji: pri Aristotelu |
klasični filozofiji: pri Aristotelu je | prostor | končen, omejen z vesoljem, čas pa je |
človek preseže svojo določenost v | prostoru | in času, da bi se napotil k večnosti... |
v filozofiji lahko gledaš na čas in | prostor | iz dveh različnih in obenem dopolnjujočih |
kdor želi svojo določenost v času in | prostoru | preseči v nadčasnosti in nadprostorskosti, |
najprej začuditi nad tem, da čas in | prostor | sploh sta! |
Mar ni čudovito, da se svet razteza v | prostoru | in času? |
misli zbrane v enem samem trenutku; za | prostor | bi lahko rekli, da je tisti božji dar, |
bi bilo razprtosti sveta v času in | prostoru | ? |
začuditi nad tem, da svet je: v času in | prostoru | ! |
lestvi sveta, se lahko napoti onstran | prostora | in časa k večnosti... |
Govorili ste o čudenju nad | prostorom | in časom, o razprtosti sveta... |
Aristotel pisal samo o času, ali tudi o | prostoru | ? |
ločeno; sicer pa sta pri njem čas in | prostor | povezana z gibanjem. |
Začela bova s časom, pozneje prideva do | prostora | ... |
obstajajo na tak način, kot obstajajo v | prostoru | . |
enotami, vatli ali sežnji, ki so v | prostoru | drug ob drugem zdaj. |
čas ne biva, da v realnosti časa ni - | prostor | pa je? |
kolikor ga sploh lahko vidimo - v | prostoru | ! |
ne moremo odgovoriti drugače kot - v | prostoru | okrog nas! |
še vedno tu, prisotno v sedanjem | prostoru | sveta: z ruševinami rimskih mest, |
Aristotelu je posvečeno največ | prostora | , Antonio Foresti ga predstavi z besedami: |
Sopotnika v času in | prostoru | sta medtem prišla do vasi Utovlje ( |
Čas in | prostor | sta povezana z gibanjem. |
Kako sta | prostor | in čas povezana z gibanjem? |
ponavljajočih se gibov najinih nog, meri tako | prostor | - natančneje, eno izmed treh prostorskih |
z eno, temveč z dvema razsežnostima | prostora | , ali drugače rečeno (če za hip odmisliva |
enotah upoštevane vse tri razsežnosti | prostora | , tudi višina. |
Naj to razumem tako, da je gibanje v | prostoru | dobro merilo časa le tedaj, kadar je |
vsakomur včasih zgodi, da zatava v času in | prostoru | . |
vesolje nima začetka v času, medtem ko je | prostor | končen, omejen z vesoljem. |
štejeva korake pri merjenju časa in | prostora | ... |
prečkata križišče, naša popotnika v času & | prostoru | zapustita asfaltno cesto in nadaljujeta |
analizi treba razlikovati gibanje v | prostoru | , na primer sèm ter tja ali gor |
gre pri gibanju vselej za gibanje v | prostoru | in času, saj na primer s koraki meriva |
korespondenca zdaja v času in točke v | prostoru | ponuja tako rekoč ”po naravi stvari“: |
ni del dolžine, niti površine, niti | prostora | - in zato enako kot čas tudi prostor |
prostora - in zato enako kot čas tudi | prostor | ni pretrgan, temveč je zvezen, kontinuiran. |
Mojster, ali se vam ne zdi, da je | prostor | vendarle bolj zvezen kot čas? |
je čas bolj odvisen od zavesti kot | prostor | , potem je to razumljivo, saj zavest |
Janez. ...medtem ko v | prostoru | , kot se zdi, ni takšnih presežnih točk: |
se zdi, ni takšnih presežnih točk: | prostor | našega sveta je zvezen, v njem ni nikjer |
Govorimo sicer o drugih | prostorih | , recimo o prostoru umetnosti, o topografiji |
sicer o drugih prostorih, recimo o | prostoru | umetnosti, o topografiji misli, o nebeškem |
nebeškem kraljestvu... vendar so drugi | prostori | povsem drugje, izven našega realnega |
povsem drugje, izven našega realnega | prostora | , ki z njimi ni pretrgan, kakor je s |
Kaj pa v snu - mar sanjski | prostor | ne pretrga prostora budnosti? |
snu - mar sanjski prostor ne pretrga | prostora | budnosti? |
budnosti; speče telo sicer ostaja v istem | prostoru | , toda duša, ki sanja, odpotuje drugam... |
nov argument za trditev, da čas in | prostor | nista simetrična dvojčka? |
Kvalitativna zveznost | prostora | in možna nezveznost časa nas opozarjata |
med njima v tem, da je čas usmerjen, | prostor | pa v najširšem okviru ni usmerjen... |
Sopotnika v času & | prostoru | sta medtem spet vstopila v gozd, na |
utrujena od dolgega sprehoda skozi | prostor | & čas, zato si poiščeta prosto mizo |
sprehodu sva govorila več o času kot o | prostoru | . |
Res je, sva pa hodila po | prostorih | , ki so zate novi - verjetno tudi v |
V večnem | prostoru | in času ni lukenj, vrzeli so samo v |
Čudežni | prostori | idealnega mesta |
se čas ustavil in da smo se znašli v | prostoru | , ki ni od tega sveta: |
spreletavajo angeli, ki komaj vidni letajo po | prostoru | kot po nekakšnem fluidnem etru, v katerem |
se mi, da Gombrich nekje pravi, da | prostor | na tej sliki gledalca ”vleče vase“ |
frfotata in se borita za dragoceni | prostor | vrh spomenika. |
postavljene v neko določeno točko v | prostoru | - vselej gledam iz svoje glave, ki |
katerih je očišče praviloma ”razpršeno“ v | prostoru | , kakor da bi bil gledalec - in v nekem |
ne pa zemeljski človeček, pikica v | prostoru | . |
da se vzporednice nikjer v realnem | prostoru | ne sekajo - prav to pa trdi peti Evklidov |
geometrijo oziroma ”obliko“ samega | prostora | , v katerem gledamo in upodabljamo predmete, |
bolj splošno, eliptične geometrije | prostora | s poljubnim številom dimenzij, ki pa |
našega realnega, tridimenzionalnega | prostora | , če bi bil zares ukrivljen - in v čem |
ugotavljali ukrivljenost tridimenzionalnega | prostora | , kakor ugotavljamo dvodimenzionalno |
prvič, da je naš realni vesoljni | prostor | , natančneje prostor‐čas, morda res |
ampak tudi ”globalno“, tj. vesoljni | prostor | ”kot tak“ je morda ukrivljen, čeprav |
najbolj ”idealna“), da je vesoljni | prostor | vendarle ”raven“, evklidski; in drugič, |
V evklidski geometriji ravnega | prostora | je res tako, v neevklidskih geometrijah |
neevklidskih geometrijah ukrivljenih | prostorov | pa ni! |
našega realnega, tridimenzionalnega | prostora | , ne da bi nam bilo treba posegati v |
narave: ukrivljenost našega vesoljnega | prostora | še ni znana predvsem zaradi težavnosti |
izmeriti tudi ukrivljenosti vesoljnega | prostora | ? |
pol dvanajstih: globok zven vzvalovi | prostor | in se razliva po beneškem labirintu. |
Scuoli Grande di San Rocco - in tudi cerkveni | prostor | je zanimiv, star, gotski. |
je bila magično osvetljena v temnem | prostoru | , kakor nekakšno okno v kvazirealnost, |
višino in se obenem oddaljuje v globino | prostora | prek položnega stopnišča k že prej |
mušice, ki očitno ne spadajo v idealni | prostor | večne lepote... |
občutju sveta in celotnega vesoljnega | prostora | kot na primer Leonardova risba Človeka, |
gledal v ukrivljenem, neevklidskem | prostoru | ? |
Perspektiva v izbranem neevklidskem | prostoru | bi še vedno ostala zelo pravilna, četudi |
vedno ”idealnem“, čeprav ukrivljenem | prostoru | , bi platonski estet še vedno lahko |
verjetno ne bi bil več potešen, če bi | prostor | poljubno, nepravilno ukrivili, skrivenčili, |
bi se prikazal zverižen ”oder“ tega | prostora | , bi se znašel pred ”dalijevsko“ pokrajino, |
kjer so nebesna telesa, je vesoljni | prostor | bolj ali manj ”naguban“, ”hrapav“, |
Oblika | prostora | , natančneje prostora‐časa, je namreč |
si jo postopoma gradimo v notranjem | prostoru | in času, v naših predstavah in mislih, |
pa tudi s koraki, sledi evangeljskim | prostorom | , ki jih njegova mlada duša na novo |
V | prostorih | je polmrak, okna med slikami so zagrnjena |
je najmočnejši prvi vtis ob vstopu v | prostor | , v katerem sije tolikšna lepota, bodisi |
Morda je celo bolje, da o svetih | prostorih | prej ne vemo nič, dokler sami ne vstopimo |
nebes, od koder je - kakor iz luknje v | prostoru | sveta - priletel angel s kelihom; in |
so ga prevzele, in se brž vrniti v | prostor | in čas budnosti. |
tako ognjeno, nebesni in zemeljski | prostori | , angeli, ljudje, narava... |
osvetljujejo z mehko lučjo; iz opaža segajo v | prostor | alegorije umetnosti in obrti, utelešene |
del slik, temveč ustvarjajo tudi sam | prostor | . |
Arhitekturni perspektivi ustvarjajo | prostor | evklidske vzporednice, robovi palač |
zvedena na samoumevno ozadje, pravi | prostor | slike pa določajo človeška telesa, |
Janez. ...in ta | prostor | , ustvarjen iz človeških teles, je še |
evklidsko perspektivo, vendar je pri | prostoru | na teh slikah bolj pomembno nekaj drugega: |
pomembno nekaj drugega: ne gre za en sam | prostor | , temveč za množico različnih prostorov, |
prostor, temveč za množico različnih | prostorov | , ki se srečujejo znotraj vsake posamezne |
že sam opazil ”luknje“ v tosvetnem | prostoru | , nekakšna okna v onstranstvo - najlepši |
Principia), je vprašanje absolutnega | prostora | in časa: |
namreč prepričan, da poleg relativnih | prostorov | in časov, v katerih se medsebojno gibljejo |
relativnem smislu, obstajata absolutna | prostor | in čas, glede na katera se telesa gibljejo |
časa vzporedno z obstojem absolutnega | prostora | - prostor in čas namreč v celotni Newtonovi |
vzporedno z obstojem absolutnega prostora - | prostor | in čas namreč v celotni Newtonovi naravni |
kakor simetrična dvojčka: lastnosti | prostora | so analogne lastnostim časa. |
tehtne argumente za obstoj absolutnega | prostora | , ki jih je po analogiji prenesel na |
poglejva, kaj Newton pravi o absolutnem | prostoru | : |
”Absolutni | prostor | ostaja vselej isti in negiben po svoji |
Relativni | prostor | [pa] je neka gibljiva razsežnost ali |
gibljiva razsežnost ali merilo absolutnih | prostorov | , ki ga naši čuti določijo s svojim |
podzemnega ali zračnega ali nebesnega | prostora | , ki je po svojem položaju določena |
Absolutni in relativni | prostor | sta enaka po podobi <figure> in velikosti, |
Kajti če se na primer Zemlja giblje, bo | prostor | našega zraka, ki relativno in v odnosu |
času isti z enim delom absolutnega | prostora | , skozi katerega prehaja zrak, v drugem |
z drugim delom le‐tega [absolutnega | prostora | ] in se bo tako, absolutno gledano, |
lahko rečemo bolj preprosto: absolutni | prostor | je za Newtona največji možni okvir |
Newtona največji možni okvir relativnih | prostorov | , kakor nekakšen vesoljni oder, na katerem |
Toda merilo absolutnega | prostora | ali časa je enako merilu relativnih |
ali časa je enako merilu relativnih | prostorov | ali časov: meter je meter in sekunda |
gibanja nekega telesa v relativnem | prostoru | praviloma ni enaka hitrosti istega |
hitrosti istega telesa v absolutnem | prostoru | - razen če relativni prostor miruje |
absolutnem prostoru - razen če relativni | prostor | miruje glede na absolutni prostor. |
relativni prostor miruje glede na absolutni | prostor | . |
nekega telesa, recimo mene, v absolutnem | prostoru | ? |
Newton začrta ločnico med absolutnim | prostorom | in relativnimi prostori posameznih |
absolutnim prostorom in relativnimi | prostori | posameznih teles v gibanju ali mirovanju, |
mirovanju, opredeli mesto <place> kot ”del | prostora | , ki ga telo zavzame in je, glede na |
ki ga telo zavzame in je, glede na | prostor | , bodisi absolutno bodisi relativno“ |
telesa v istem delu tistega negibnega | prostora | , v katerem se giblje sama ladja, njena |
udeležen - vsota glede na absolutni | prostor | oziroma absolutno mesto. |
toliko, kolikor je delov absolutnega | prostora | oziroma mest znotraj njega - podobno |
vsa absolutna gibanja v absolutnem | prostoru | , je nekakšen ”negiben pol“ vsega, kar |
bi mirovalo v odnosu do absolutnega | prostora | in tako na fizični ravni uprimerjalo |
Osončja zares miruje glede na absolutni | prostor | oziroma - tudi če ne gremo vse do absolutnega |
tudi če ne gremo vse do absolutnega | prostora | - zakaj je sklepal, da Osončje miruje |
je zgolj hipotetičen tudi absolutni | prostor | ... in bržkone tudi absolutni čas? |
Osončja, in domnevo o obstoju absolutnega | prostora | kot ”okvirja“ vseh vesoljnih gibanj, |
sprejel za svojo - da je absolutni | prostor | enakomerno napolnjen z mirujočim ”etrom“, |
so za takšno ”podstat“ absolutnega | prostora | uvedli izraz ”svetlobni eter“ in šele |
je potem sploh zagovarjal absolutni | prostor | kot mirujoči ”oder“ vseh gibanj? |
eni strani prepričan, da je vesoljni | prostor | prazen - seveda če odmislimo nebesna |
hipoteze jasno dokazujejo, da absolutni | prostor | kot vesoljni ”okvir“ vseh gibanj resnično |
glavni argument za obstoj absolutnega | prostora | so sile, ki delujejo na telesa. |
sklepati, ali obstaja negiben absolutni | prostor | ali ne. |
telesi A in B enakomerno gibljeta v | prostoru | , lahko rečemo, da miruje telo A ali |
telo A ali telo B - ali pa miruje | prostor | , v katerem se A in B gibljeta, |
ali se enakomerno giblje po širšem | prostoru | - recimo, ali je postavljena na zemljo |
v svoji knjigi o filozofiji časa in | prostora | razlaga Newtona takole: |
gibanje] tudi v odnosu do absolutnega | prostora | .“ [Bas van Fraassen, 111] |
vrtenju vode v odnosu do absolutnega | prostora | ! |
sicer praznem univerzumu; če bi bil | prostor | tega univerzuma določen zgolj relativno, |
- kajti v relativnem, ”vrtečem se“ | prostoru | bi voda skupaj z vedrom pravzaprav |
”zunanjega“, negibnega, absolutnega | prostora | . |
pojasnitev ni potreboval absolutnega | prostora | , medtem ko so pospeški gibanj absolutni, |
sam menil - samo z uvedbo absolutnega | prostora | . |
je Newton zavedal, da je absolutni | prostor | le teoretska postavka, ki ni neposredno |
izkustveno preverljiva: absolutnega | prostora | ne moremo videti, nanj lahko samo sklepamo |
le vrtenje vedra in vode v odnosu do | prostora | ... vrv lahko odmisliva. |
dokazoval obstoj Newtonovega absolutnega | prostora | ? |
pozoren na newtonsko poanto: če bi bil | prostor | tega umišljenega vesolja določen zgolj |
lahko upravičeno rekli, da se zvezdi v | prostoru | sploh ne vrtita, saj v tem svojem |
tem svojem relativnem in ”lokalnem“ | prostoru | - ki pa je po privzetku edini prostor |
prostoru - ki pa je po privzetku edini | prostor | tega preprostega vesolja - pravzaprav |
Newtonov argument za obstoj absolutnega | prostora | že malo bolj jasen, vendar nečesa še |
sploščena tudi, če ne bi bilo absolutnega | prostora | , v katerem se vrti? |
zakaj bi bila zvezda brez absolutnega | prostora | okrog sebe sploščena, saj se v svojem |
sploščena, saj se v svojem relativnem | prostoru | , ki bi se vrtel skupaj z njo, pravzaprav |
se snovi v odnosu do absolutnega | prostora | . |
njegovi rotaciji - vendar v odnosu do | prostora | , ki ga določajo druge zvezde, ki |
in drugimi zagovorniki absolutnega | prostora | zagovarjal empiristično varianto relacijske |
empiristično varianto relacijske teorije | prostora | : |
metafizični, izkustvu nedostopni absolutni | prostor | . |
na vodo v odnosu do absolutnega | prostora | - pa je Mach menil, da je ukrivljenost |
argumenta za postuliranje absolutnega | prostora | , saj nikakor ne moremo vedeti, kako |
na vprašanje, ali obstaja absolutni | prostor | ? |
fiziki ni smiselno govoriti o absolutnem | prostoru | ; vendar so se pozneje znova pojavili |
govoriva o absolutnem in relativnem | prostoru | , na čas pa sva skoraj pozabila... |
vzporedna argumentaciji za absolutni | prostor | , in nasploh bi lahko ugotovili, da |
nasploh bi lahko ugotovili, da sta se | prostor | in čas v novoveški mehaniki precej |
”dvojčka“ - seveda, če odmislimo, da ima | prostor | tri razsežnosti, čas pa eno samo; in |
pa eno samo; in da je čas usmerjen, | prostor | pa ne. |
če sprejmemo simetrijo absolutnega | prostora | in časa, ali iz nje sledi tudi simetrija |
sledi tudi simetrija relativnega | prostora | in časa? |
razumel Newtonovo pojmovanje relativnega | prostora | in gibanja - ob primeru mornarja, ki |
sploh možna analogija med relativnostjo | prostora | in časa? |
ki ga Newton navaja za relativnost | prostora | ? |
to, ali mirujejo ali pa se gibljejo v | prostoru | , in tudi ne glede na to, ali se gibljejo |
sprehajamo gor in dol po vesoljnem | prostoru | ! |
omogočajo jasnejšo definicijo relativnega | prostora | kot relativnega časa, čeprav rečemo, |
Newtonu in klasikih; v zvezi z absolutnim | prostorom | in časom velja omeniti tudi provansalskega |
obstoj praznine, namreč absolutnega | prostora | - in analogno časa. |
absolutnega časa ter o simetriji med časom in | prostorom | ... če malce počakaš, bom poiskal tisto |
je Gassendijeva razprava o času in | prostoru | iz Syntagmae philosophiae... |
”Kakor je | Prostor | kot celota neomejen, tako tudi Čas |
kakor je vsak trenutek Časa v vseh | prostorih | isti, tako je vsak del Prostora v vseh |
vseh prostorih isti, tako je vsak del | Prostora | v vseh časih isti [trajen]. |
Kakor | Prostor | ostaja negiben, bodisi da v njem kaj |
In kakor | Prostora | ne more premakniti nobena moč, saj |
In kakor je iz | Prostora | ali neizmerne praznine vzet en del, |
traja svet [...] in kakor, govoreč o | prostoru | , rečemo povsod ali nekje, tako, |
primerno, da so samo nekje z ozirom na | prostor | in samo včasih z ozirom na čas, tako |
primerno, da je povsod z ozirom na | prostor | in vedno z ozirom na čas...“ [Gassendi, |
in razumljivo izrazil naše občutje | prostora | in časa. |
Jaz pa nisem prepričan, da sta čas in | prostor | tako preprosta. |
”zunanjega“ oziroma ”zunajsvetnega“ | prostora | sta si v začetku 18. stoletja dopisovala |
zastopal Newtonovo teorijo absolutnega | prostora | in časa, s tem pa tudi obstoj predčasa |
Newtonova teorija absolutnega časa in | prostora | nama je vzela relativno več časa, kot |
(in substancialno) teorijo časa in | prostora | je Leibniz zagovarjal relacijsko teorijo |
zagovarjal relacijsko teorijo časa in | prostora | , ki sva jo v empiristični varianti |
snov velja, mutatis mutandis, za | prostor | in čas; ker pa se en ”del“ domnevno |
”del“ domnevno absolutnega časa ali | prostora | ne razlikuje od drugega ”dela“ po ničemer |
”zunanjih“ odnosih, lahko absolutni | prostor | ali čas zamenjamo kar z relativnim, |
kolikokrat dal vedeti, da mi velja | prostor | za nekaj povsem relativnega, prav tako |
poti si ljudje oblikujejo svoj pojem o | prostoru | “, pravi: |
vsebuje vsa mesta [stvari], imenujemo | prostor | . |
bi imeli idejo mesta in potemtakem | prostora | , zadostuje, če si razmišljujoč ogledujemo |
Iz relacijske teorije | prostora | in časa pa sledi, da je ”ves“ prostor |
prostora in časa pa sledi, da je ”ves“ | prostor | znotraj sveta oziroma vesolja in |
Misel, da je vse naše znanje o času in | prostoru | zgolj relacijsko, je dokaj moderna, |
prepričanju, da je ”vsakršen prazen | prostor | imaginaren“ [175], tj., da ne obstaja |
imaginaren“ [175], tj., da ne obstaja prazen | prostor | brez stvari oziroma bitij, ki prostor |
prostor brez stvari oziroma bitij, ki | prostor | določajo. |
in relativnostno teorijo časa in | prostora | : |
univerzumu vendarle določale tudi absolutni | prostor | in čas - sicer ne substancialni, kljub |
odločilna za novoveško razumevanje | prostora | in časa ter za pojmovanje odnosa med |
”predstvarjenjski“ čas in ”zunanji“ | prostor | , bi se še malce vrnil k temu problemu |
sprašujem se, ali iz absolutnega časa in | prostora | lahko sklepamo tudi na obstoj ”predčasa“ |
razlogov: prvič, če bi bil absolutni | prostor | omejen s celoto stvarstva, tako kot |
glede svojega ”občutja“ vesoljnega | prostora | - ki ga Newton imenuje tudi Božji ”senzorij“ |
pri pojmovanju odnosa med časom (ali | prostorom | ) in stvarmi; sodobni kozmologi - tudi |
ni več nobene izbire glede časa in | prostora | , ki nimata zase nič realnega v sebi |
svetom pa je, da Leibniz v svetu oziroma | prostoru | ne vidi božjega ”senzorija“, kot |
Newton ne more izogniti absolutnemu | prostoru | in času ter ”nadprostoru“ in ”predčasu“? |
more privoliti v relacijsko teorijo | prostora | in časa, saj je slednja, vsaj pri Leibnizu, |
Leibnizu, povezana z zanikanjem praznega | prostora | , pa ne samo tistega ”zunanjega“, ampak |
tistega ”zunanjega“, ampak tudi vmesnega | prostora | med nebesnimi telesi. |
”plenist“, tj. zagovornik teze, da je ves | prostor | poln in da praznina ne obstaja; ta |
skladu z njegovo relacijsko teorijo | prostora | : praznina ne samo da ni po ničemer |
teles z gravitacijo potrebovala prazen | prostor | , po katerem se na primer planeti brez |
naj bi mirovalo glede na absolutni | prostor | ), kajti vsepovsod vladajo isti mehanični |
učinkuje na daljavo skozi prazen | prostor | . |
vrtincev“, po kateri nebesni vrtinci v | prostoru | , polnem nevidne snovi, nosijo planete |
poteh, skozi dve špranji, ki sta v | prostoru | neprimerno bolj oddaljeni od premera |
delovanje gravitacije skozi prazen | prostor | na daljavo je bil eden glavnih razlogov, |
uvedel metafizično pojmovanje vesoljnega | prostora | kot božjega ”senzorija“: |
prisoten kot Vsevladar (Pantokrator) v | Prostoru | vesolja - tj. v svojem ”senzoriju“ |
je Newtonov ”Bog delovnega dneva“ s | Prostorom | kot svojim ”senzorijem“ približal panteističnemu |
večen in neskončen; on ni trajanje ali | prostor | , temveč traja in je navzoč. |
vzpostavlja <constitutes> trajanje in | prostor | . |
Kajti vsak del | prostora | je vedno [trajajoč] in vsak nedeljivi |
zagotovila, da je njegov Bog kljub | Prostoru | kot svojemu ”senzoriju“ vendarle nadsvetni |
”Če je realnost | Prostora | in Časa za neizmernost in večnost Boga |
Boga nujna, če je treba, da je Bog v | prostorih | , če je bivanje v prostoru neka božja |
je Bog v prostorih, če je bivanje v | prostoru | neka božja lastnost, potem je Bog v |
Bog v nekem smislu odvisen od Časa in | Prostora | in ju potrebuje.“ [Leibniz, 208] |
Bog ni v nobenem pogledu odvisen od | prostora | in časa: |
”Neizmernost Boga je neodvisna od | prostora | , tako kot je večnost Boga neodvisna |
ne pristajam na to, da bi obstajala | prostor | in čas tako kot zdaj, četudi bi obstajal |
Newton zagovarja substancialno teorijo | prostora | in časa, v kateri sta prostor in čas |
teorijo prostora in časa, v kateri sta | prostor | in čas skorajda božja atributa - četudi |
Leibniz vztraja pri relacijski teoriji | prostora | in časa, v kateri sta prostor in čas |
teoriji prostora in časa, v kateri sta | prostor | in čas atributa stvarstva, bivata le |
sploh imel s svetom kak odnos, če ne v | prostoru | in času; sicer pa se strinjam z Alexandrom |
vladal v neskončni praznini absolutnega | prostora | , v katerem je sila univerzalne gravitacije |
Enkratni zven se bolj zareže v | prostor | , kakor če bi se ponovil dvanajstkrat. |
Newton je za absolutnost | prostora | in posredno tudi časa navajal fizikalne |
Kantov argument za trditev, da obstaja | prostor | neodvisno od predmetov v njem, torej |
absolutnost oziroma substancialnost | prostora | . |
kajti v tridimenzionalnem evklidskem | prostoru | ne obstaja takšen zvezen premik (ali |
niz premikov) levice, da bi zavzela | prostor | desnice (se povsem ”pokrila“ oziroma |
določena (že) v odnosu do absolutnega | prostora | , neodvisno od drugih predmetov v njem. |
neskladni dvojnici, sta v evklidskem | prostoru | nezamenljivi, in če ju gledamo ločeno, |
desnica (raz)ločeni v odnosu do samega | prostora | . |
V sodobni analitični filozofiji | prostora | je enantiomorf predmet, ki je zmožen |
enantiomorfe, naj bi dokazovalo obstoj samega | prostora | , namreč njegovo ”absolutnost“, substancialnost, |
enantiomorfizma naj bi bila določena s | prostorom | , ne pa obratno. |
obdobju, sicer zamenjal substancialnost | prostora | s transcendentalnostjo, vendar je ohranil |
”absolutna“ ekstrinzičnost, odnos levice do | prostora | , tj. |
po Kantu zagotavljal obstoj samega | prostora | - saj nobena stvar ne more biti v odnosu |
določena glede na sámo praznino oziroma | prostor | enega ali drugega svetca. |
Torej, če | prostor | določa ekstrinzične lastnosti predmetov |
argumentu in nasploh proti substantivizmu | prostora | . |
V sodobni analitični filozofiji | prostora | in časa, ki je pod močnim vplivom relacionistov |
Seveda, kako naj bo | prostor | kantovsko absoluten oziroma substancialen, |
stališča absolutnost in substancialnost | prostora | nista istovetni, kakor se je zdelo |
Dandanes je | prostor | načelno lahko substancialen, ne da |
pa je, da neevklidske relativizacije | prostora | posegajo v veljavnost Kantovega argumenta |
neki predmet lahko enantiomorf v nekem | prostoru | z določenimi topološkimi značilnostmi, |
značilnostmi, ni pa enantiomorf v nekem drugem | prostoru | z drugačnimi topološkimi značilnostmi. |
Kaj so topološke značilnosti | prostora | ? |
predstavljaš kot lastnosti, ki tvorijo ”obliko | prostora | “ in se ohranjajo pri vseh metričnih |
Matematična topologija proučuje oblike | prostora | , ki so prvotnejše od njegove metrike. |
je odvisna od topoloških značilnosti | prostora | , v katerem se predmet nahaja. |
enantiomorf, ga noben zvezni premik v | prostoru | ne more ”pokriti“ z njegovim nekongruentnim |
odvisna od topološke ”oblike“ samega | prostora | . |
poznal samo tridimenzionalni evklidski | prostor | , šele v 19. stoletju so odkrili neevklidske |
odkrili neevklidske in večdimenzionalne | prostore | , v katerih pa je ”pokritje“ levice |
običajno reče, v ”dvodimenzionalnem | prostoru | “ - čemur sledi miselni preskok, natančneje, |
”transfer“ v tridimenzionalni, ”pravi“ | prostor | . |
Najbolj znani primer dvodimenzionalnega | prostora | je evklidska ravnina, za katero veljajo |
drugačnega, neevklidskega dvodimenzionalnega | prostora | , ki ima drugačne topološke značilnosti, |
V möbiusovskem dvodimenzionalnem | prostoru | torej črka B ni več enantiomorf, kot |
bila v evklidskem dvodimenzionalnem | prostoru | . |
möbiusovsko obliko dvodimenzionalnega ” | prostora | “ na enantiomorfizem predmetov, lahko |
mislih preneseva na tridimenzionalne | prostore | , torej na ”prave“ prostore, teoretično |
tridimenzionalne prostore, torej na ”prave“ | prostore | , teoretično pa tudi na poljubne večdimenzionalne |
pa tudi na poljubne večdimenzionalne | prostore | . |
odvisna tako od topoloških značilnosti | prostora | kakor tudi od števila ”razpoložljivih“ |
enantiomorf v dvodimenzionalnem evklidskem | prostoru | , ni pa enantiomorf - ampak je homomorf |
bodisi v dvodimenzionalnem möbiusovskem | prostoru | , bodisi v tridimenzionalnem (”normalnem“) |
tridimenzionalnem (”normalnem“) evklidskem | prostoru | ; leva roka je enantiomorf v tridimenzionalnem |
enantiomorf v tridimenzionalnem evklidskem | prostoru | , homomorf v štiridimenzionalnem prostoru |
prostoru, homomorf v štiridimenzionalnem | prostoru | itd. |
večdimenzionalnih geometrij, govorijo o ”obliki | prostora | “? |
govoriti o obliki oziroma o oblikah | prostora | . |
na neevklidske in večdimenzionalne | prostore | . |
kot leva ali desna glede na absolutni | prostor | evklidske geometrije, temveč trdi, |
pri izbranih topoloških značilnostih | prostora | vselej možno določiti, ali je predmet |
samega: v evklidskem tridimenzionalnem | prostoru | je na primer žoga homomorf, roka pa |
enantiomorf - v nekem topološko drugačnem | prostoru | pa sta lahko obe homomorfa ipd. |
posodobljeno trditvijo, da ima vsak | prostor | (tudi prazen) svojo ”obliko“, namreč |
Kant v svoji ”predkritični“ teoriji | prostora | ni motil v prepričanju, da prostor |
prostora ni motil v prepričanju, da | prostor | ”kot tak“ obstaja, tj. da je pravilna |
substancialna (ali ”realistična“) teorija | prostora | , ampak se je motil v svojem preuranjenem |
geometrija opisuje edino možno obliko | prostora | ... |
se ti bo ljubilo, poišči poglavje o | prostoru | v nebesih: za Swedenborgove angele |
nebesih: za Swedenborgove angele je tudi | prostor | , podobno kot čas, stanje duha. |
da ne, kajti za Swedenborga nebeški | prostor | ni zunaj angelske zavesti, temveč znotraj |
kot stvari na svetu na nekem kraju in | prostoru | , angeli vendarle ne poznajo pojma oziroma |
poznajo pojma oziroma ideje kraja ali | prostora | . ... |
Vse spremembe | prostora | v duhovnem svetu se dogajajo zaradi |
stanja v notranjosti, tako da spremembe | prostora | niso nič drugega kot spremembe stanja. |
In ker ni razdalj, tudi | prostora | ni, ampak so namesto njega zgolj stanja |
duhu blizu, ni nobene razdalje, ne v | prostoru | ne v času? ... |
blizu mene, pa naj bo še tako daleč v | prostoru | tega sveta... |
Enkratni zven se bolj zareže v | prostor | kot prej tistih dvanajst udarcev. |
umišljeni praznini Newtonovega absolutnega | prostora | ! |
danes nadaljevala pogovor o času in | prostoru | ? |
Zdi se mi, da | prostora | ne moremo omejiti na fizični prostor, |
prostora ne moremo omejiti na fizični | prostor | , še manj pa čas zvesti na fizični čas. |
Kritike čistega uma, v drugi pa je preveden odlomek o | prostoru | in času iz Heglove Enciklopedije filozofskih znanosti. |
krožno potovanje od Enega v čas in | prostor | sveta ter se potem v spoznanju spet |
”In tako sem prehodil, glej, vse | prostore | svojega spomina, ko sem iskal tebe, |
Aristotelom, da je čas merljiv podobno kot | prostor | - čeprav drugače, saj je čas bistveno |
drugače, saj je čas bistveno bolj od | prostora | vezan na dušo, o čemer so bili prepričani |
odnos med apriornostjo in strukturo | prostora | in časa. |
kaj pri Kantu sploh pomeni, da sta | prostor | in čas apriorna. |
stavkih, kaj je bistvo Kantovega nauka o | prostoru | in času. |
Torej, bistvo Kantovega nauka o | prostoru | in času oziroma njegove ”transcendentalne |
”transcendentalne estetike“ je trditev, da | prostor | in čas ne pritičeta samim stvarem, |
dano na način pojavov ali fenomenov; | prostor | in čas nista nekje ”tam zunaj“, nista |
konkretnim čutnim izkustvom; drugače rečeno, | prostor | in čas sta transcendentalna... |
Kant pojmuje | prostor | in enako tudi čas kot ”transcendentalno |
substancialno teorijo, v kateri sta | prostor | in čas fizično realna, niti z Leibnizevo |
Leibnizevo relacijsko teorijo, ki reducira | prostor | in čas na odnose med stvarmi; izkustvena |
med stvarmi; izkustvena realnost | prostora | in časa pomeni, da resnično obstajata |
so obenem pogoji možnega izkustva: | prostor | in čas, pa tudi vzročnost in druge |
No, in kaj pomeni, da sta | prostor | in čas apriorni formi čutnega izkustva? |
apriorna principa spoznanja, namreč | prostor | in čas...“ [Kant (3), B 36 (v slov. str. |
Torej: | prostor | in čas sta apriorni formi čutnega |
zavesti dani v čistem zrenju - tj., samo | prostor | in čas ostaneta, potem ko odmislimo |
Bistven je poudarek, da sta | prostor | in čas formi čistega zrenja, ki pritiče |
odnosu med apriornostjo in strukturo | prostora | in časa: gre za vprašanje, katere formalne |
Ali imata | prostor | in čas kot formi čutnosti sploh kakšne |
Na primer, ali ima Kantov | prostor | kakšno specifično ”obliko“? |
torej, ali se ti zdi, da Kant | prostoru | in času pripisuje kakšne čiste apriorne |
svoji ”metafizični ekspoziciji pojma | prostora | “ na primer pravi, da je prostor enovit, |
pojma prostora“ na primer pravi, da je | prostor | enovit, kar pomeni, da ne obstaja več |
enovit, kar pomeni, da ne obstaja več | prostorov | , ampak samo deli enega prostora, nadalje, |
več prostorov, ampak samo deli enega | prostora | , nadalje, da je neskončen, da je lahko |
kot pravi po analogiji z geometrijo | prostora | , |
povsem določenih predikatov času in | prostoru | ... ampak vprašanje seže še globlje: |
Vprašanje, ali imata | prostor | in čas neke določene apriorne, od vsakega |
apriornih form čutnega zrenja, tj. | prostora | in časa, saj Kant zapiše - če pogledava |
” | Prostor | in čas sta torej tisti obliki zrenja, |
Geometrija postavlja za osnovo čisto zrenje | prostora | , aritmetika ustvarja svoje pojme o |
ravno to: ker je Kant o apriornosti | prostora | pisal še pred odkritjem neevklidskih |
njegovim prepričanjem v apriorno strukturo | prostora | , ki naj bi bil nujno enovit, neskončen |
”relativne izjemnosti“ evklidskega | prostora | in linearnega časa precej šibkejše |
kako pa je pri Kantu s simetrijo | prostora | in časa? |
Res je: čeprav sta | prostor | in čas v Kritiki čistega uma predstavljena, |
predstavljamo zunaj sebe in povsem v | prostoru | . |
Časa ni mogoče zreti zunanje, | prostora | pa ni mogoče zreti notranje.“ |
vidiš, Kant razlikuje med zunanjostjo | prostora | in notranjostjo časa, sledeč pri |
tu naletimo na razliko med časom in | prostorom | , kajti, kot sva maloprej prebrala, |
kajti, kot sva maloprej prebrala, ” | prostora | ni mogoče zreti kot nekaj v nas“ in |
S tem razlikovanjem med zunanjostjo | prostora | in notranjostjo časa se v filozofiji |
imenovali ”filozofska prioriteta časa pred | prostorom | “; ta prioriteta postane še posebno |
prostora‐časa, in je vse bolj podoben | prostoru | , lahko bi celo rekli, da se čas v mejnih |
V prevedenem odlomku o | prostoru | in času iz Enciklopedije filozofskih znanosti |
Moti me, ker Hegel vse, tudi | prostor | in čas, podreja svoji sistematiki in |
Vrniva se zdaj k vprašanju razumevanja | prostora | in časa v novejši filozofiji in znanosti, |
znanosti, k prioriteti časa v prvi in | prostora | v slednji. |
na enak ali vsaj analogen način kot | prostor | . |
A če bi se čas tako razlil v | prostor | in bi se zaporednost spremenila v vzporednost, |
razpadlo v ločene, med seboj nepovezane | prostore | in čase, v posamezne misli, razdvojena |
se ”filozofska prioriteta časa pred | prostorom | “ še posebej kaže v fenomenologiji in |
kakšen je ontološki status časa in | prostora | , ali sta empirično realna ali transcendentalno |
ničesar vedeti, niti tega, ali so v | prostoru | in času (Kant je menil, da niso) - |
knjige, v ali po njenih odsenčenjih v | prostoru | in času. |
Husserlovega stališča rečemo, da sta | prostor | in čas v zavesti, ne pa v stvareh? |
s pojasnilom, da imanenca časa in | prostora | v zavesti za Husserla ne pomeni, da |
- nasprotno: ravno zato, ker čas in | prostor | sooblikujeta zavest, sta obenem konstitutivna |
izkustva je torej bistveno sodoločen s | prostorom | in časom, ki pa nista apriorni formi |
Ali so za Husserla lastnosti časa in | prostora | v dosegu tiste evidence oziroma sámorazvidnosti, |
je tudi Husserl pojmoval strukturo | prostora | in časa v klasičnem pomenu, tako kot |
Je bil tudi zanj | prostor | strukturiran evklidsko, čas pa enodimenzionalen |
fizikalnih in celo od matematičnih teorij | prostora | in časa. |
transcendentalnega jaza, ki strukture | prostora | in časa povsem jasno in razločno ”vidi“ |
Kaj je pri strukturi časa in | prostora | primarno evidentno in kje se začne |
fenomenološkega časa... da, predvsem časa, manj | prostora | - namreč glede na privzeto filozofsko |
privzeto filozofsko prioriteto časa pred | prostorom | , čeprav sta tudi v fenomenologiji čas |
čeprav sta tudi v fenomenologiji čas in | prostor | soodvisna, na primer ravno pri odsenčenjih |
Klavirski toni tkejo nesmrtno melodijo v | prostoru | in času. |
akord in Bruno izklopi gramofon, v | prostoru | še vedno odzvanja harmonično tkivo |
tisti vrsti ”odsenčenja“ predmeta v | prostoru | , ko se predmet od nas oddaljuje. |
prostorskemu, ko se predmet od nas oddaljuje v | prostoru | , ostajajoč v našem vidnem polju. |
je sorodno zaznavnemu odsenčenju v | prostoru | , reprodukcijsko odsenčenje v času je |
je sorodno predstavnemu odsenčenju v | prostoru | . |
predstavno odsenčenje nekega predmeta v | prostoru | , na primer knjige: najina predstavna |
abstraktno pojmovanje geometrijskega | prostora | s pomočjo Kartezijevega koordinatnega |
koordinatnega sistema ali fizikalnega | prostora | z Newtonovimi zakoni gibanja. |
Za Husserla sta fenomenološka | prostor | in čas konkretno doživljajska, zato |
oddaljujejo točke mirujočega predmeta v | prostoru | , ko ’se oddaljujem od predmeta‘. |
Predmet zavzema svoje mesto/ | prostor | <Ort> in ravno tako ton zavzema svoj |
V relativnostni teoriji sta | prostor | in čas res odvisna od odnosov med opazovalcem |
govori o ”konkretnem“, ”doživljajskem“ | prostoru | , ki se razprostira okrog nas: na primer, |
analogen tu‐ju, točki ali mestu v | prostoru | , kjer se trenutno nahajamo? |
zavesti; lahko jo primerjamo s točko v | prostoru | , saj je tudi geometrijska točka abstraktna |
struktur, ki se okrog njega širijo v | prostoru | in času - tako ne bi bilo mene, transcendentalnega |
predmetov, ki se ”okrog“ mene raztezajo v | prostoru | in času kot intencionalne vsebine moje |
Sopotnika v | prostoru | & času tokrat nimata pri sebi nobene |
Učili ste me, da sta čas in | prostor | povezana z gibanjem in da je ”število |
je ugotovitev, da svetloba v praznem | prostoru | potuje vedno z enako hitrostjo - približno |
časa, obenem pa tudi relativizacija | prostora | , namreč ”kontrakcija“ oziroma krčenje |
namreč ”kontrakcija“ oziroma krčenje | prostora | , natančneje, zmanjševanje prostorskih |
Prostor | in čas sta namreč v relativistični | |
sočasen zdaj, ne glede na to, kje v | prostoru | se ta bitja (reciva jim ”opazovalci“) |
relativistični metriki čas reducira na | prostor | , na zgolj četrto prostorsko dimenzijo |
dostopna kot preteklost, podobno kot so v | prostoru | dostopne vse smeri. |
svetu visoko cenjen, saj je premagal | prostor | in čas, vsepovsod je zavladala večnost |
Kaj to pomeni za | prostor | in čas? |
enakovredni, ne glede na to, kje se nahajajo v | prostoru | in času. |
ni absolutnega časa, ne absolutnega | prostora | , niti v substancialnem niti v funkcionalnem |
sploh ni, kakor tudi ni absolutnega | prostora | in časa, v katerem in med katerim |
predpostavljajo neznansko velik prazen | prostor | , v katerem bi bili učinki gravitacije |
Mojster, ampak kako lahko | prostor | in čas ukrivimo? |
tako, da postane ”gostejši“... ampak | prostor | ? |
konstruiramo imaginarne ukrivljene | prostore | - toda kako naj bi bil ukrivljen realni |
kako naj bi bil ukrivljen realni | prostor | fizične narave? |
moraš, po čem sklepamo, da je realni | prostor | raven, da ni ukrivljen. |
Po čem naj bi bil torej realni | prostor | raven? |
vprašal, kaj je naravni kriterij ravnosti | prostora | oziroma njegovih koordinat, dolžine, |
vesoljni | prostor | je evklidsko raven, če in samo če so |
teles, mimo katerih potujejo - ergo: | prostor | , katerega ”ravnost“ je določena ravno |
gravitacijo izenači z ukrivljenostjo | prostora | . |
pri Newtonu, ampak je ukrivljenost | prostora | samega; telesa, ki se prosto gibljejo |
samega; telesa, ki se prosto gibljejo po | prostoru | , potujejo po svojih geodetkah, tj. |
najkrajših ali ”ravnih“ črtah v ukrivljenem | prostoru | ... natančneje, v ukrivljenem četverju |
razumem; ne razumem pa, kako naj bi bil | prostor | zaradi gravitacije ukrivljen oziroma |
(če jih smatramo za kriterij ravnosti | prostora | ), ko pa svetloba, kot uči fizika, ni |
drugi delci določeni z ukrivljenostjo | prostora | v okolici mas (in / ali energij), ki |
/ ali energij), ki se nahajajo ”v“ | prostoru | , ga pravzaprav določajo... |
rajši izbral vesoljca v breztežnostnem | prostoru | - kajti gravitacija je takrat izenačena |
gravitacija pravzaprav geometrija | prostora | , natančneje štirirazsežnega prostora‐časa. |
kriterij ravnosti oziroma ukrivljenosti | prostora | in da je prostor v naši okolici - verjetno |
oziroma ukrivljenosti prostora in da je | prostor | v naši okolici - verjetno ste mislili |
geodetko - tj. najkrajšo svetovnico v | prostoru | (in obenem, zanimivo, najdaljšo v času!) |
njenem prostem kroženju v ukrivljenem | prostoru | , katerega ukrivljenost je pretežno |
črna luknja, in zato ukrivljenosti | prostora | okrog Sonca ne ponazorimo z lijakom |
žarek, pa ”prosto padata“ v ukrivljenem | prostoru | , čeprav se v ravnem evklidskem prostoru |
prostoru, čeprav se v ravnem evklidskem | prostoru | njuno gibanje kaže kot vrtenje Zemlje |
telo lokalna in specifična; vesoljni | prostor | lahko primerjamo s precej ravno površino |
vdolbine ponazarjajo lokalno ukrivljenost | prostora | , ali potem celotna površina ponazarja |
ukrivljenost celotnega vesoljskega | prostora | ? |
Je morda tudi sam vesoljni | prostor | ukrivljen? |
Benetkah pogovarjala o neevklidskih | prostorih | , ste omenili to možnost... |
vendar na vprašanje, ali je vesoljni | prostor | ”kot tak“ ukrivljen, tj. ali tudi sama |
kažejo, da je geometrija vesoljskega | prostora | evklidsko ravna, drugi menijo, da so |
torej pravi, da v vseh ukrivljenih | prostorih | veljajo enaki fizikalni zakoni? |
in za katero je ”žrtvoval“ absolutni | prostor | in čas ter relativiziral tudi druge |
doslej ste govorili o ukrivljenosti | prostora | oziroma prostora‐časa - kaj pa ukrivljenost |
rečemo, vendar zgolj per analogiam s | prostorom | . |
Analogno kot | prostor | , kajti tudi časovna ”ukrivljenost“ |
tik pred našimi sopotniki v času in | prostoru | , kakor da bi pravkar zraslo iz borovega |
Ampak v | prostoru | bi lahko šla nazaj po isti poti, morda |
sicer po analogiji z reverzibilnostjo | prostora | oziroma potovanja po prostorskih razsežnostih. |
odpadla tudi možnost, da se absolutni | prostor | , ki je pri Newtonu kljub znamenitemu |
substancialne utemeljitve absolutnega | prostora | ? |
relativnosti, res mislil, da z relativizacijo | prostora | in časa ukinja ne samo njuno absolutnost, |
zvedén na ”tisto, kar merijo ure“, | prostor | pa na ”tisto, kar merijo palice“ - |
Torej substancialnost | prostora | in časa ni odvisna od njune absolutnosti? |
trditvijo, da ne obstaja absolutni | prostor | , niti absolutni čas, namreč da v funkcionalnem |
ovrgla klasično hipotezo o absolutnem | prostoru | in času ter uvedla relativno četverje |
V klasični fiziki je polje | prostor | delovanja sile. |
valovanje, ki se širi skozi prazen | prostor | , tj. skozi prostor, v katerem ni - |
širi skozi prazen prostor, tj. skozi | prostor | , v katerem ni - razen takrat še sprejemljivega, |
Kaj pa, če je | prostor | prazen - če je polje prazno, če v njem |
oziroma kot popolnoma raven, evklidski | prostor | . |
vrstice o filozofskem ”problemu praznega | prostora | “ je napisal sam Einstein tri leta pred |
vznemirljiva Newtonova zahteva, naj | prostoru | samemu pripišemo realnost, še posebno |
pripišemo realnost, še posebno praznemu | prostoru | [gl. |
Kartezija, ki je razmišljal nekako takole: | prostor | je istoveten z razsežnostjo (res extensa), |
razsežnost je povezana s telesi - torej ni | prostora | brez teles in zatorej ni praznega prostora. |
prostora brez teles in zatorej ni praznega | prostora | . |
zagato rešiti z zanikanjem objektivnosti | prostora | , vendar to zanikanje ”komaj lahko jemljemo |
škatlo, ki so inherentne notranjemu | prostoru | škatle, ravno tako objektivne kot škatla |
upošteva Kantov transcendentalizem | prostora | in časa, h kateremu se vrneva pozneje... |
naravo Kartezijeve ideje: ne obstaja | prostor | , ki bi bil brez polja“ [prav tam, 156]. |
gravitacijsko polje, ne ostane noben | prostor | , ampak absolutno nič, niti noben |
absolutno nič, niti noben 'topološki | prostor | '“ [155], kajti enačbe polja ne opisujejo |
je izbor geometrije za opis realnega | prostora | zgolj ”dogovoren“, konvencionalen. |
Poincaré je namreč menil, da | prostor | prav tako dobro opišemo z evklidsko |
prejšnji teden - kajti pri Kantu sta | prostor | in čas kot transcendentalni apriorni |
estetiko, sklicujoč se na to, da sta | prostor | in čas pri Einsteinu dokončno izgubila |
Kant pokazal za klasično pojmovanje | prostora | in časa - ne pa, da se zgolj sklicujejo |
staro klasično predstavo o absolutnem | prostoru | in času. |
četrto razsežnost četverja: kakor je | prostor | ”brezčasen“, in v svoji brezčasnosti |
Toda | prostor | in čas sta vendarle bistveno različna! |
teči v nasprotni smeri - medtem ko za | prostor | ne velja nič podobnega. |
Razlika med | prostorom | in časom je na izkustveni ravni očitna. |
strukturno specifičnost časa v odnosu do | prostora | : čas je anizotropen, kar pomeni, da |
sedanjost v pričakovanju - medtem ko je | prostor | , globalno gledano, izotropen: vse tri |
gledano, izotropen: vse tri smeri v | prostoru | so načelno obrnljive in zamenljive, |
usmerjenostjo obstaja bistvena razlika: | prostor | je v našem izkustvu usmerjen zgolj |
pa Kantova leva rokavica v praznem | prostoru | ? |
toda zdaj govoriva o našem izkustvenem | prostoru | , ki ni prazen, in ta je ekstrinzično |
ravno tako ekstrinzično usmerjen kot | prostor | , češ da so usmerjeni zgolj procesi |
primer gibanje treh teles v praznem | prostoru | ), drugi pa kompleksni... podobno kot |
potovati, če ostajaš na istem mestu v | prostoru | , tako kot Wellsova kočija v klasičnem |
”oblike časa“ in je analogna topologiji | prostora | ; Grünbaum je, sledeč Reichenbachu, |
Mojster, kaj je torej čas... in kaj je | prostor | ? |
močna drevesa, med katerimi si išče | prostor | pod soncem mlada, srebrno zelena cedra, |
je opisano z negativno ukrivljenim | prostorom | (ali v mejnem primeru z evklidsko ravnim), |
Aktualno neskončen, kajti | prostor | ne more postati neskončen, če ni |
zgoraj, v tistem platonskem ”nadnebesnem | prostoru | “ - ”Empirej“, Božje kraljestvo, to |
imenovani ”zunanji praznini“, tj. o | prostoru | onstran ”nebesnega oboka“; kajti če |
katerega ne bi bilo nič, niti praznega | prostora | , potem - sklepa Bruno - tudi vesolja |
bi bilo ”nikjer“, namreč nikjer v | prostoru | , to pa je nesmisel. |
njega začasno umaknil, da bi napravil | prostor | za nas ljudi, čeprav ga še vedno od |
da znotraj sebe pusti nekaj praznega | prostora | , ki ga ne bo zasedal s svojo vseprisotnostjo |
nekakšen vrtič, v katerem je Bog dal | prostor | človeku, mislim pa, da bi ta nauk gotovo |
”...svet bil nekaj, česar ni najti [v | prostoru | ]. |
Lukrecij v spevu o neskončnosti vesolja in | prostora | : |
Čisto vsеeno je tudi, kje kdo stoji v | prostoru | : / naj zavzame v vesoljstvu že točko |
si k temu za hip, da je končen ves | prostor | svetovni, / misli, da v teku dospeš |
more nikjer obstajati meja, / venomer | prostor | beži brez konca naprej pred bežečim.“ |
Torej, dokazati hočemo, da je vesoljni | prostor | neskončen oziroma brezmejen, in to |
nasprotno hipotezo, da je vesoljni | prostor | končen. |
primeru prvotno tezo, da je vesoljni | prostor | neskončen. |
bila bi v praznini ali v ”zunanjem | prostoru | “ - vendar je to v protislovju s hipotezo, |
protislovju s hipotezo, da je vesoljski | prostor | končen in da je popotnik prišel do |
prišel do njegove meje, saj je ”zunanji“ | prostor | onstran te meje spet prostor, četudi |
”zunanji“ prostor onstran te meje spet | prostor | , četudi bi bil prazen; drugič, roka |
roka ne bi bila ”nikjer“, v nobenem | prostoru | - vendar bi to pomenilo, da roke kot |
nesmisel, saj so vsi razsežni predmeti v | prostoru | . |
ker nas je hipoteza, da je vesoljni | prostor | končen, v obeh primerih pripeljala |
hipotezi nasprotno trditev: vesoljni | prostor | je neskončen. |
kot v trodimenzionalnem evklidskem | prostoru | : |
prenesemo na tri dimenzije, v ”realni“ | prostor | : če je tridimenzionalni prostor neevklidski, |
”realni“ prostor: če je tridimenzionalni | prostor | neevklidski, npr. ”sferično“ ukrivljen, |
bo mogla seči čez mejo ali rob tega | prostora | , preprosto zato, ker meje ni (enako |
(enako kot Bruno pravi za evklidski | prostor | ), kljub temu pa je tak neomejeni ”sferični“ |
temu pa je tak neomejeni ”sferični“ | prostor | končen! |
kaj v matematiki pomeni ukrivljeni | prostor | . |
Nebesni | prostori | so sferično ukrivljeni, da se angeli |
mejá ni v smeri nobeni“ in da ”venomer | prostor | beži brez konca naprej pred bežečim“ |
Čisto vseeno je tudi, kje kdo stoji v | prostoru | ... |
kjer Bruno dokazuje, da je vesoljni | prostor | - za katerega naj bi že prej dokazal, |
ugotovimo, ali je ustrezno, da je ves | prostor | poln, ali ne. |
Če preudarimo, kaj | prostor | lahko je in kaj lahko ustvari, bomo |
Torej je dobro, da je ta | prostor | , ki ima enako razsežnost kot svet (in |
imenoval prazno, enako in nič drugačno od | prostora | onkraj oboka prvega neba, o katerem |
vprašam: ali misliš, da se v kakem drugem | prostoru | tega nezasedenega ne bi bil mogel ali |
enak ustroj ravno tako, kot se v tem | prostoru | nahaja tale, ki mu pravimo svet?“ |
hoče reči, da je dobro, da je ves | prostor | poln - in ker je vesoljni prostor, |
ves prostor poln - in ker je vesoljni | prostor | , kot naj bi že prej dokazal, neskončen, |
ozadju Brunove misli o dóbrosti polnega | prostora | (in slábosti praznega) je pravzaprav |
svojem dokazu polnosti neskončnega | prostora | uporabi naš splošno sprejet ”aksiom“. |
bilo lepše, ko bi bilo več praznega | prostora | , še posebej tu, na sredini. |
Kajti, kakor bi bilo slabo, če ta | prostor | ne bi bil poln, to je, če našega sveta |
bilo zaradi nerazličnosti [”zunanjega“ | prostora | ] enako slabo, če ne bi bil poln ves |
enako slabo, če ne bi bil poln ves | prostor | ; sledi torej, da ima vesolje neskončno |
odgovorili na srž razlage; neskončnega | prostora | namreč ne zagovarjam in tudi narava |
nepreštevne množice pa je potreben neskončen | prostor | . |
logičnega argumenta za obstoj neskončnega | prostora | preide k ”pozitivnemu“, pravzaprav |
obstoj neštetih svetov v neskončnem | prostoru | . |
Eno je torej nebo, neizmerni | prostor | , nedrje, neskončno obdajajoče, eterična |
vesolje je sestav, ki je nasledek takega | prostora | in tolikerih vsebovanih teles.“ |
smisla neskončnega ali vsaj brezmejnega | prostora | vendarle nekoliko na boljšem od renesančnih |
neevklidske geometrije, ki jih je v fizikalni | prostor | vpeljala Einsteinova splošna teorija |
je po Einsteinu ukrivljen tudi sam | prostor | . - |
res treba stvarniku tako razsipati s | prostorom | , da bi na koncu ustvaril mislečega |
sami, bi stvarnik neverjetno razsipal s | prostorom | ! |
vsak hip s svojo večnostjo napolni | prostor | - tu je nekakšna ”oaza smisla“ sredi |
Ostane sploh še kaj | prostora | za svobodno voljo? |
V | prostoru | zaigrajo orgelske piščali: koral Dietricha |
večnega sveta idej, spusti v čas in | prostor | , kamor jo vodi želja po bivanju (tolma), |
najodličnejša božanstva ter... v neskončnem | prostoru | z neštetimi glasovi dokazujejo in oznanjajo |
Nevidne piščali igrajo v neresničnem | prostoru | in presežnem času, ki sta nenehno prisotna |
substanco“ lahko razumemo kot absolutni | prostor | , ki naj bi ga Spinoza zagovarjal skupaj |
posamezni segmenti ali ”regije“ absolutnega | prostora | spreminjajo (npr. rdijo, bledijo, ”postajajo |
ko razsežna substanca kot absolutni | prostor | ostaja večno enaka (Bennett se pri |
[1p15s], kjer Spinoza razpravlja o | prostoru | in neobstoju praznine). |
koordinatno točko znotraj absolutnega | prostora | , ki ga določa celoten NATURADEUS, se |
faseti, lahko tudi v ”praznem“ vmesnem | prostoru | ), nastanejo večje ali manjše ojačitve |
Janez si je našel | prostor | na skali, iz nahrbtnika je vzel dve |
videnja vesolja v njegovem ali njenem | prostoru | in času, drugače rečeno: oddaljenost |
stopnja hitrosti raztezanja vesoljnega | prostora | v času, se imenuje Hubblova konstanta. |
predvsem za zgodnje vesolje - ko se | prostor | ni raztezal ves čas enako hitro, ampak |
in / ali energije v raztezajočem se | prostoru | ) nevidne tiste galaksije, ki se od |
teorijo, saj gre za raztezanje samega | prostora | , v katerem galaksije mirujejo na |
trirazsežni ukrivljeni (neevklidski) | prostor | končen krivinski radij in pozitivno |
oddaljenostjo v neskončnem evklidskem | prostoru | ). |
astronomske meritve ukrivljenosti vesoljnega | prostora | s pomočjo opazovanja zvezd supernov |
zaželeni model ”ravnega“ vesoljskega | prostora | , tj. |
kozmološke konstante in ukrivljenosti | prostora | gl. tudi v reviji Scientific American, |
katerem bi opazovalec videl v vesoljnem | prostoru | zrcalne časovne replike galaksij, |
potem širi s svojim udarnim valom v | prostor | ; prapok namreč ni takšna eksplozija, |
prvim vesoljnim Dogodkom obstoječi | prostor | , ampak se z njim začne ”razpirati“ |
ampak se z njim začne ”razpirati“ tudi | prostor | sam. |
Vesolje vsebuje | prostor | in čas; ne obstaja v prostoru in času.“ |
vsebuje prostor in čas; ne obstaja v | prostoru | in času.“ [Harrison, 147]. |
na svoje koordinate raztezajočega se | prostora | . |
devterija (”težkega vodika“) v medzvezdnem | prostoru | . |
ko namreč gledamo daleč v vesoljni | prostor | , gledamo tudi daleč nazaj v čas, kajti |
neba), ki po FRW‐modelih raztezanja | prostora | sploh niso mogle nikoli biti medsebojno |
se lahko prenašajo vzročne verige po | prostoru | ). |
problem ravnosti (1) z domnevo, da se je | prostor | v tistem drobnem delcu prve sekunde |
da se je, domnevno, med napihnjenjem | prostor | raztezal z nadsvetlobno hitrostjo, |
Einstein‐De Sitterjevem vesolju je | prostor | v vsaki časovni točki [trenutku] |
Če v vsaki časovni točki obstaja v | prostoru | neskončno mnogo galaksij, namreč pojmovno |
tem približkom k aktualno neskončnemu | prostoru | , z možnostjo potencialno neskončnega |
časovni točki skrčilo v izginjajoči | prostor | .“ [Kanitscheider (1), 209-10]* |
delcev (protonov) na kubični meter | prostora | . |
sekundi povzročilo, da bi raztezanje | prostora | popolnoma prevladalo nad gravitacijo, |
supernov raztrosijo po galaktičnem | prostoru | , od koder se nekateri spet zberejo |
dejanskega sveta, za odprt ”logični | prostor | “ zavesti, ki ni ujeta v vsakokratno |
mnoštvo možnih svetov, odprt ”logični | prostor | “ možnosti, posibilij, prisotnih v Njegovem |
”vidnem duhu“, potreben vsaj ”logični | prostor | “ različnih možnosti razvoja, kar pomeni, |
nakazuje v slovenskem gospodarskem | prostoru | . |
integrirali posebej oba velika univerzitetna | prostora | v tej državi, v Mariboru in v Ljubljani. |
Ta dva univerzitetna | prostora | sta sedaj notranje močno diverzificirana. |
Najprej, v 3. členu odpiramo | prostor | za povečanje tako imenovanega praktičnega |
ampak kako bomo na slovenskem etničnem | prostoru | , ki je večji od državnega prostora, |
prostoru, ki je večji od državnega | prostora | , utrdili nacijo. |
centrih, da bomo lahko pokrili etnični | prostor | , zato da ne bodo naši študentje hodili |
Evropi; vloga univerze v tem etničnem | prostoru | . |
Janez Kopač, minister za okolje in | prostor | in energijo, ter magister Radovan Tavzes. |
prenesli na ministrstvo za okolje in | prostor | . |
sprejeta v skladu s predpisi o urejanju | prostora | . |
prineslo do sprostitve posegov v ta | prostor | , o tem ni nobenega dvoma. |
streho povezuje bivalne in gospodarske | prostore | , hlev s skednjem, v funkcionalno enoto. |
tudi gospodu ministru za okolje in | prostor | , ki vedno sedi v dvorani, kadar je |
Triglavskem narodnem parku, s posegi v | prostor | pa je samo seznanjen. |
smiselna, obcestni pas že služi kot | prostor | za parkiranje, druge ureditve in posegi |
parkiranje, druge ureditve in posegi v | prostor | niso potrebni." |
razvoju, morda tudi v zakon o urejanju | prostora | . |
nevključevanje ministrstva za okolje in | prostor | v vsa ta javna dogajanja na tem prostoru. |
prostor v vsa ta javna dogajanja na tem | prostoru | . |
mislim, da je ministrstvo za okolje in | prostor | tisto, ki je s strani vlade najbolj |
in pa s tem tudi dopustnih posegov v | prostor | , ki bodo zagotovo uveljavljeni, vsaj |
teh dovoljenih dopustnih posegov v | prostor | oziroma sprememb varstvenih režimov |
Kajti upravljanje nad | prostorom | ali pa s prostorom parka prevzamejo |
upravljanje nad prostorom ali pa s | prostorom | parka prevzamejo občine vsaka na svojem |
izvedene legalizacije številnih posegov v | prostor | . |
znašlo tudi ministrstvo za okolje in | prostor | , ki se je zaradi tega tudi povsem odmaknilo |
prilagojeno rabo ali pa obdelavo odprtega | prostora | . |
že pri obravnavi zakona o urejanju | prostora | imeli pomisleke ravno nad neuravnoteženimi |
interpretacijo dopuščali neke posege v | prostor | ali karkoli, kar bi v končni fazi se |
izdanimi upravnimi dovoljenji za poseg v | prostor | so upravni organi, pristojni za njihovo |
za besedo javil minister za okolje, | prostor | in energijo, gospod mag. Janez Kopač, |
dogovoru z ministrstvom za okolje, | prostor | in energijo in tudi z našo pomočjo. |
ohranjanju narave, v zakonu o urejanju | prostora | , v zakonu o graditvi objektov in še |
prevelike apetite in možnost poseganja v ta | prostor | . |
območje z varstvenimi režimi in posegi v | prostor | , ker se ni dopustilo vsaj nekaj življenjskosti, |
vem kakšnih gromozanskih parkirnih | prostorov | popolnoma strel mimo. |
V tujini zidajo parkirne | prostore | , hiše in vse ostalo izven teh parkov. |
si jo ogledali in ki živimo na tem | prostoru | , lahko z drugačnimi čustvi govorimo |
Nekih parkirnih | prostorov | za 2500 do 3000 avtomobilov ob Bohinjskem jezeru. |
določbah, ki se nanašajo na urejanje | prostora | . |
prihodnosti skrbeli, da so mogoči posegi v | prostor | zgolj in v okviru določb, ki so dopuščeni |
Tukaj bom naštel zakon o urejanju | prostora | , zakon o graditvi objektov, da ne govorim |
dediščino kot neko nedeljivo stvar v | prostoru | poskušali z nekimi instrumenti vpeljati |
področje in ščiti različne vidike urejanja | prostora | . |
urejanju in zagotavljanju ekonomične rabe | prostora | ter posega v prostor. |
ekonomične rabe prostora ter posega v | prostor | . |
predvsem na področjih urejanja in rabe | prostora | , posegov v prostor in gradnje objektov, |
urejanja in rabe prostora, posegov v | prostor | in gradnje objektov, varstva okolja, |
skladnega regionalnega razvoja, izrabe | prostora | , organizacijo in izvajanje nalog državne |
Sodelovanja pri skupnem urejanju | prostora | , upoštevanju potreb države in njenih |
predvsem na vprašanje urejanja in rabe | prostora | , graditve objektov za potrebe državnih |
regionalnega razvoja ter zakon o urejanju | prostora | , saj sta to predlagatelja sama zapisala |
ustavna kategorija, bi bil morda tudi tu | prostor | za sedeti, si mislim. |
strani mesto Ljubljana, ki obvladuje ta | prostor | , obvladuje nekatere funkcije, da se |
se bomo vključili v širši evropski | prostor | . |
sam obvladuje dve tretjini oglasnega | prostora | v državi, pa kar 95 odstotkov televizijskega |
pa kar 95 odstotkov televizijskega | prostora | , pri tem pa zakonodajo poskuša sproti |
upravnem dovoljenju ministrstva za okolje, | prostor | in energijo gradijo ob skladišču strojnico |
ukrade, pozida, razvrednoti, uniči | prostor | , ne da bi pri tem ekologi trenili z |
bi novo stanovanjsko naselje pobralo | prostor | za smučišče. |
občine Ljutomer z najemnikom poslovnega | prostora | v ljutomerski mestni hiši Milanom Čehom, |
poskrbi tudi za vzdrževanje skupnih | prostorov | , pri čemer je našteto tudi čiščenje |
čemer je našteto tudi čiščenje skupnih | prostorov | . |
vzdrževanje plačujejo najemniki pritličnih | prostorov | mestne hiše, občina pokriva stroške |
hiše, občina pokriva stroške občinskih | prostorov | v nadstropju. J. P. |
posebnim odlokom, njihov manevrski | prostor | pa bo 30-odstoten. |
Po podatkih ministrstva za okolje, | prostor | in energijo je v Sloveniji okoli 84.000 |
primerno tehnično opremljenost in primerne | prostore | za opravljanje dejavnosti, kar lahko |
v klet ter vlomil v najbolj mamljiv | prostor | . |
mrežo ateljejev, studiev in vadbenih | prostorov | in različne predstavitvene prostore |
prostorov in različne predstavitvene | prostore | ter štipendije za mlade umetnike in |
To pa se v našem kulturnem | prostoru | zelo redko zgodi. |
Po | prostorih | parlamenta se vsak dan potikajo ljudje, |
dnevnik Dan izjavila, da iz njihovih | prostorov | ni bilo nič odnešenega. |
pravijo njegovi simpatizerji, je na | prostoru | nekdanje Jugoslavije razen med Bošnjaki |
Izgubili smo občutek za čas in | prostor | , politiki so nas vrnili za poldrugo |
samo prerazporejanje megle iz enega | prostora | v drugega. |
v ksenofobnem blatnem dolu, kjer ni | prostora | za drugačne. |
Združenje materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne v | prostorih | Svetovnega slovenskega kongresa priredilo |
prisotnost strojne industrije v slovenskem | prostoru | , prav tako pa je tudi razvidno, da |