O'beseda, označena besedila z lemami
se je v svoj predelek, ne da bi se | ozrl | na O'Briena. |
rekla gospa Parsons in se na pol boječe | ozrla | proti vratom. |
Winston se je | ozrl | po dvorani. |
Ozrl | se je naokrog po kantini. | |
Spet se je | ozrl | po kantini. |
Če si se | ozrl | okoli sebe, ni življenje podobno niti |
Winston prehodil trideset metrov, se je | ozrl | . |
Bledo modre starčeve oči so se s tarče | ozrle | na točilno mizo in z nje k vratom stranišča |
Ozreti | se bi pomenilo priznati krivdo. | |
Julija pohajala po sobi, se brezbrižno | ozrla | po knjižni omari, pokazala najboljši |
Premolknil je in se | ozrl | čez ramo z občutkom, da so se vrata |
Winston se je | ozrl | navzgor k njemu. |
Pri vratih se je Winston | ozrl | , a videti je bilo, da si ga O'Brien |
ključavnici, nobenega živčnega impulza, naj se | ozre | čez ramo ali pokrije stran z roko. |
gor in dol ter se večkrat hrepeneče | ozrl | po straniščni školjki. |
Mož se je divje | ozrl | po drugih jetnikih, kot bi bil mislil, |
Odprl je oči in se hvaležno | ozrl | k O'Brienu. |
O'Brien se je ustavil in se | ozrl | k Winstonu. |
zganil kotiček O'Brienovih ust, ko se je | ozrl | po njem. |
Ozrl | se je navzgor k O'Brienu. | |
Kdaj pa kdaj se je | ozrl | navzgor in ošinil velikanski obraz, |
je prehodil petdeset metrov, se je | ozrl | . |
raznoterih stopic, temveč se hočemo | ozreti | na življenski ritem vrlega in hrabrega |
» | Ozri | se zdaj na našo novo državo pa boš |
» | Ozrimo | se le na to, da so samice telesno šibkejše, |
»Zdaj pa se spet | ozrimo | nazaj! |
nikoli zadovoljiti svojih strasti; če se | ozremo | na njegovo celotno dušo, potem nam |
In ko pride do sredine in se | ozre | nazaj, od koder je prišel, potem misli, |
je tistih pet hlebov in dve ribi, se | ozrl | v nebo, jih blagoslovil, razlomil in |
Jezus se je | ozrl | vanje in jim rekel: |
Ozrl | se je po tistih, ki so sedeli okrog | |
vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se | ozrl | proti nebu, blagoslovil in hlebe razlomil |
Ozrl | se je proti nebu, zavzdihnil in mu | |
Slepi se je | ozrl | kvišku in rekel: |
Ko so se naglo | ozrli | naokrog, niso videli nikogar več, razen |
Jezus se je | ozrl | vanj, ga vzljubil in mu rekel: |
Tedaj se je Jezus | ozrl | okrog in rekel svojim učencem: |
Ko so se pa | ozrle | tja, so videle, da je kamen odvaljen; |
v Bogu, mojem Rešitelju, ker se je | ozrl | na nizkost svoje dekle. |
»Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker se je | ozrl | na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje. |
Ozrl | se je po vseh naokrog in rekel možu: | |
Jezus se je | ozrl | po svojih učencih in rekel: |
vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se | ozrl | v nebo, zmolil nad njimi blagoslov, |
»Učitelj, prosim te, | ozri | se na mojega sina, ker je moj edini |
spoznalo časa, ko se je Bog milostno | ozrl | nate.« |
Ozrl | se je po njih in rekel: | |
Ozrl | se je in videl bogatine, ki so metali | |
Tedaj se je Gospod obrnil in se | ozrl | na Petra in Peter se je spomnil Gospodove |
Ozrl | se je na Jezusa, ki je šel mimo, in | |
‘ | Ozrite | se, zaničevalci, čudíte se in izginite! |
tudi revež v razcapani obleki, pa se | ozrete | na tistega, ki je razkošno oblečen, |
Večkrat se | ozrem | po zapestju desne roke. |
so daleč tam na valovih, se previdno | ozro | okrog sebe in šele sedaj prigrgra iz |
Grem po Grojni in se samo časih | ozrem | po spomeniku. |
Še enkrat se | ozrem | po razvalinah gradu in mislim na groze |
Ozrem | se še enkrat po Sv. Gori in nehote | |
Tu se včasih | ozremo | po ljudeh, ki žive na svobodi. |
Takrat pa se | ozrejo | Tolminci tudi v planine. |
Kmetje se že enkrat | ozro | za svojim živinčetom in voščijo pastirjem: |
miza že zvrhana razne starine in se je | ozrla | krog sebe, kaj naj bi še vzela, jo |
Ozrla | se je. | |
Tam se je ustavil, se okrenil in se | ozrl | v polmrak. |
Na mostu bo malo postala, se | ozrla | krog sebe in potem bo mali zavitek |
izbuljila temna okna od začudenja in se | ozrla | v sivo nebo. |
Še | ozre | se ne za njim in nič mu ni mar, kam |
gosposki ogorek, ga lepo nataknejo, se | ozrejo | okrog sebe, če jih morda kdo ne opazuje |
Ozrite | se na te nesrečnike - iz teme so prišli, | |
Obupno se je | ozrl | okrog sebe - in tedaj je zagledal Gildo. |
Ozrl | se je krog sebe, in ker je začutil | |
Ozrl | se je; fantalin se je bil ustavil in | |
žena vstala in pospravila krepe, se je | ozrl | po sobi. |
je dejal in se | ozrl | na ženo. |
grapi je pihal veter, hlapec se je | ozrl | po nebu in rekel: |
nadaljeval Martin, kakor bi pridigal, in se | ozrl | po hlevu, če je hlapec še tam, da mu |
Zaklical je, še | ozrla | se ni. |
skrilji pred pragom, se | ozrl | po cvetoči tepki in počasi stopil v |
Ozrl | se je k otroku, ki je v spanju grizel | |
Ernest se je pretegnil, zazehal in se | ozrl | okrog sebe. |
Potem se je | ozrl | okrog sebe, poiskal vrv, si izbral |
Žef pa se še | ozrl | ne bo. |
stisnil pesti, zakrilil z rokami, se | ozrl | proti nebu ter krepko in odločno odsekal: |
je mimo prhajočih konj, ne da bi se | ozrl | po njih, ter zavil po široko razvoženem |
Obstal je pred kozolcem in se | ozrl | po pobočju: jutro je bilo jasno, rumeneče |
Zato se je s hvaležnimi očmi | ozrl | po drevesu. |
Ko sem se po nekaj korakih | ozrl | , sem jo videl, kako je počasi skakljala |
Glava se je zganila na vratu, | ozrl | se je po pisarni, naglo je vstal, sklenil |
Ozrl | sem se po celici. | |
hišnih vrat, se nenadoma ustavil, se | ozrl | na obe strani, stresnil z glavo in |
Drugič naj se bolje | ozre | po cerkvi in naj premožne kmetice pusti |
Venc se je | ozrl | v Petra, toda Petra je njegova bridka |
Polde se je izgubljeno | ozrl | okrog sebe in se prestrašil svojega |
se je spet ustavil pri vratih in se | ozrl | po izbi. |
Venc se je odkašljal, se | ozrl | okrog sebe in prosil Petra, če bi mu |
Ozrl | sem se za Nandetom, ki se je vlekel | |
je jezno namrdnil, pritisnil čik, se | ozrl | okrog sebe, bziknil rumeno slino za |
Obstal je na pragu in se najprej boječe | ozrl | v farovška okna. |
Drejc se je | ozrl | in zagledal strogi Obrekarjev obraz. |
Na ovinku se ustavi, se | ozre | in prisluhne ter takoj začuti, da je |
levico za nos, glasno kriknejo, se | ozro | po dekletih, in skačejo na noge v tolmun. |
Ozrl | sem se po dolini, po grebenih gora, | |
Ozrl | sem se. | |
»Morala sem se | ozreti | . |
Ozrla | se je v sliko, pokimala in utihnila, | |
Tudi teta se je | ozrla | . |
Ozrl | sem se v hrib, kjer je v strmem pobočju | |
nenadoma pa se | ozreš | in vidiš, da se drugi ne bojijo ... in |
Ozrl | sem se proti sedlu pod Marnovščem, | |
Ozrl | se je in že je mislil zaklicati, naj | |
Boris se je večkrat | ozrl | kvišku. |
Spet se | ozre | po svoji gruči - in nenadoma zasluti, |
dim, ki se za njim kakor iz navade | ozre | oko in potem obvisi na nebu, ki je |
Nihče se ne | ozre | na desno stran, kakor bi pod lipo ne |
ošabno in izzivalno izpuhne dim ter se | ozre | v Rejca z drznim pogledom, kakor bi |
kmalu zdrami, da se skoraj vsi hkrati | ozro | . |
Množica se | ozre | za njim, nato pa spet v Rejca in ga |
zgrabi brezovko za metlišče in se srdito | ozre | v drugo nadstropje, kjer stanuje poštar |
in čakajo,« počasi misli Cene in se | ozre | v šolo. |
malomarno zamrmra Cene, ne da bi se | ozrl | . |
bi hotel reči Modrijanu, naj se samo | ozre | in poduha ozračje, pa bo takoj videl, |
Modrijan se res | ozre | in res globoko potegne sapo v nos. |
pometal!« odbije Cene, ne da bi se | ozrl | v gospodarja. |
obriše prste pod pazduho in se spet | ozre | po cesti. |
Možje se | ozrejo | po vrhovih gora, in zdi se jim, da |
in poboža Cikino kožo, ne da bi se | ozrl | . |
Pred hruško je obstala, se | ozrla | v klopotec, mu požugala s prstom in |
Oddahnila se je, se hvaležno | ozrla | okrog sebe ter se napotila po mehki |
tak!« je prikimala Barbara in se takoj | ozrla | vanj. |
Toda | ozrla | se je prenaglo, zato ji je spet zazvonilo |
Trohovka pozabila, zakaj se je bila | ozrla | . |
Preden je zaprla vrata, se je še enkrat | ozrla | , če je vse v redu. |
Ozrla | se je po oljčni vejici, ki je bila | |
Nato se je | ozrla | na skrinjo, ki je na njej imela svojo |
zamahne z njim proti skrinji, ne da bi se | ozrl | , in pokrije cilinder, pod katerim bi |
je učil za mesarja - se za trenutek | ozre | po izbi, nato pa po taktu polke zacepeta |
Venček se vprašujoče | ozre | okrog sebe. |
Ko se luč zasveti, se vsi | ozro | v Hostarjevo Mirico, ko stoji pri vratih. |
Vsi utihnejo in se | ozrejo | vanj. |
»Tržačan je,« odgovori Nančika in se tudi | ozre | za karabinjerjem. |
Giusto se | ozre | za njim in pokima, kakor bi bil vesel |
prijazno vpraša Tildica, ne da bi se | ozrla | . |
Tildica se počasi | ozre | ter ga začudeno in nejeverno pogleda. |
Vsi trije se namršijo in se | ozro | proti Dragi. |
gasit!« glasno bevskne Drejc, ne da bi se | ozrl | . |
Vsi se | ozro | v Dragarico, ki se sopihajoče bliža. |
Nančika se | ozre | . |
Mirno prekriža roke na hrbtu in se | ozre | po razmetanem prostoru. |
Drejc se niti ne | ozre | . |
Se | ozre | v Nančiko: |
Oba se | ozreta | . |
Nato se še enkrat | ozre | : |
Vsi se | ozro | v Drejca, Drejc pa se samo zaničljivo |
pokrižati, pa se premisli in se proseče | ozre | v Sovo. |
Vsi se | ozro | . |
Vsi se | ozrejo | proti Angelčini bajti. |
kakor je ne bi poznal, in se vprašujoče | ozre | v Orla. |
pogleda po vaščanih, nato se vprašujoče | ozre | v očka Orla. |
Travnikarica se zdrzne in se votlo | ozre | v Angelco, a vojak že stopi k njej |
Začudeno se | ozre | v Bichija, ki pomenljivo prikima. |
»Pride?« se Nančika rahlo vzradosti in se | ozre | v Sovo. |
Tildica pomaha z roko, ne da bi se | ozrla | , in hiti ob ozkem lazu. |
Drejc se | ozre | po praznem dvorišču in se vidno oddahne, |
nisem gluh!« zarjove Drejc, ne da bi se | ozrl | , in vrže sekiro s tršem vred na kup |
Drejc se | ozre | , a Tildica ga takoj potegne za sabo. |
Včasih se | ozre | v smeri naskoka, kjer neenakomerno |
Kutschera se namrši in se počasi | ozre | v uro. |
pogledom, se našobi in se vprašujoče | ozre | v Bichija. |
pa preplašeno trzne in se sunkovito | ozre | . |
Stane in Tildica se zdrzneta in se | ozreta | . |
Tone dvigne glavo, da bi se | ozrl | , a v tem trenutku že zaregljajo strojnice |
Vsi trije se | ozro | in prisluhnejo. |
ter se nato prizadeto in vprašujoče | ozrl | v Travnikarjevega strica in Venčka. |
Zlezel je s kozla, ne da bi se | ozrl | v vaščane. |
Karabinjerja sta se spogledala in se | ozrla | v molčečo množico, nato sta preplašeno |
nepopisno hudo, da se je s solzami v očeh | ozrl | po možeh in se vprašal, le zakaj ti |
Samo naskrivaj se je zelo milo | ozrl | v Zmago, ki je sedela na klopi in kvačkala, |
Pismonoša si je nehal otirati obrvi in se | ozrl | . |
Zbegano se je | ozrl | okrog sebe, in zazdelo se mu je, da |
Obstal je in se | ozrl | po veži. |
Nehaj!« je stokal Moj Jezus, se plašno | ozrl | proti kuhinji in nato pogledal celo |
Nato se je | ozrl | v Okrogličarja pa spet v kapo, spet |
Pismonoša se je | ozrl | po sobi in zaspano utripal z vekami. |
lonec od ust, globoko zajel sapo, se | ozrl | v Temnikarico in plašno zahropel: |
Ozrl | se je po nebu in po vrhovih gora, potem | |
ki jih bo obiskala naslednji dan, se | ozrla | po večernih zvezdah in zadovoljno vzdihnila |
ga že mimo sem ga bila, pa sem se ga | ozrla | se in sem ga zagledala sem. |
ugajalo, da se je zarežal in se hvaležno | ozrl | kvišku v zelene veje, ki so se sklanjale |
dolini, to se pravi, da bi se od daleč | ozrl | na svet. |
je prav počasi zasukal na petah, se | ozrl | okrog sebe in prisluhnil. |
naglo odšla po kolniku, ne da bi se | ozrla | . |
Po treh korakih pa se je | ozrla | , pomahala z roko in rekla: |
pa je njegovo močno sapo, zato se je | ozrla | in vprašala: |
zazvenela bojazen, da se je Tilčka takoj | ozrla | . |
stran obrni!« je rekla, ne da bi se | ozrla | . |
Ozrl | se je po nebu, a tam je bila sama gladka | |
Hotejec se je vprašujoče | ozrl | . |
Župnik se je | ozrl | v Modrijana, nato se je obrnil in počasi |
glavo med ramena in se nato plašno | ozrl | okrog sebe. |
Pob se je | ozrl | v Dominov rob, v visoko sivo steno, |
Samotežniku,« je ponovil pob in se | ozrl | v čokato hišo, ki je s svojimi črnimi |
Počasi je vzdignil glavo in se od strani | ozrl | v nebo. |
razvalinah Pustotarjevega mlina se je | ozrl | in vprašal: |
Tako je to!« je pribil oče in se nato | ozrl | v poba in vprašal: |
Ravničar pa se še | ozrl | ni, kakor bi bil slep in gluh. |
rad vse rešil!« se je oče prijazno | ozrl | vanj. |
samo zmignil z rameni, ne da bi se | ozrl | v starega moža. |
so se ustavili, da bi se še enkrat | ozrli | po Ravnici, po svojem gnezdu, ki so |
Možje so se začudeno | ozrli | in vprašali: |
Oče se je od strani | ozrl | vanj in umolknil. |
stala sredi starih kostanjev, in se | ozrl | po nebu. |
premišljal! ...« je vzdihnil oče in se | ozrl | v nebo. |
sunkovito vrgel glavo kvišku in se | ozrl | okrog sebe. |
Ozrl | sem se v obleko, ki je kakor žalna | |
Ozrl | sem se in se zamaknil v starinsko stensko | |
Oče se | ozre | vame, pokima in zašepeta: |
Preden zavijem za skalo, se še enkrat | ozrem | . |
Nehote sem se | ozrl | v vrata, češ tam stoji oče, v senci, |
Toda kar nenadoma se | ozre | vame z vsem obrazom. |
je, - pravi prijatelj, ne da bi se | ozrl | . |
Ozrem | se in vidim, da vsi vstajajo. | |
Ozrem | se in priprem oči. | |
Nato se bo | ozrl | po prostorni izbi, ki bo zaradi svetle |
rumenkasto belino, da se bo nehote | ozrl | vanjo ter jo za hip užival s pomirjajočim |
prsi, prekrižala roke na hrbtu ter se | ozrla | najprej v očeta in nato v Modrijana. |
Naglo se je | ozrl | in zagledal Kadetko, ki mu je že stala |
jezikom, sočutno zmajal z glavo in se | ozrl | po naših pustih in senčnatih rebreh. |
Modrijan se je samo | ozrl | in vprašujoče vzdignil brado. |
hvaležnim in hkrati žalostnim pogledom | ozrl | v mater. |
Pob je vzdignil glavo in se | ozrl | v reko, ki je neugnano žuborela med |
Ozrla | sta se. | |
Mhm ... - je zamrmral pob, ne da bi se | ozrl | . |
je poba tako zbodel, da se je naglo | ozrl | . |
Pob je vzdignil glavo in se | ozrl | . |
njemu, zato je odkimal, ne da bi se | ozrl | . |
Pob se je | ozrl | in brez besede spustil pogled po ravnih |
Pob se je | ozrl | v strmine pod Vranjekom, kjer je jutranje |
- Mhm, - je prikimal pob in se spet | ozrl | proti bregu. |
jelševje pretaknil do reke, se previdno | ozrl | , da me kdo ne bi videl z drugega brega, |
sem se na postelji, odprl oči in se | ozrl | po sobi. |
začudeno spogledala in se nato vprašujoče | ozrla | v očeta, ker še nisva razumela njegovega |
Stegnil je levico, ne da bi se | ozrl | , in ustavil nihalo stare stenske ure. |
sem stopil od okna in se še enkrat | ozrl | v mamo, ki je s smehljajem pričakovanja |
trdo zakorakal k maminemu vzglavju, se | ozrl | po moških in ukazujoče zagodrnjal: |
Zdrznil sem se in se prestrašeno | ozrl | , ker sem bil prepričan, da sem sam |
S Kadetko sva obstala in se | ozrla | v skalnati Vranjek. |
Ozrl | sem se. | |
Nato se je vzravnal, se | ozrl | v svoja dva zaspana karabinjerja in |
Ozrl | sem se. | |
Nehote sem se | ozrl | . |
Brigadir se je od strani | ozrl | v karabinjerja in nato zelo glasno |
Še enkrat sem se | ozrl | , da bi odnesel s sabo vse te drage |
Kadetka se je obrnila in se | ozrla | na Košutnik, kakor da ne bi verjela |
ustavil, da sem se zviška še enkrat | ozrl | po dolini. |
Najprej sem se | ozrl | proti Krnu; v mesečini je bil jasen |
sem, se pri priči znašel na tleh in se | ozrl | . |
in vstal, se trikrat prestopil in se | ozrl | po nebu, kakor bi presojal vreme, nato |
Ozrl | sem se proti hiši. | |
Nato se je | ozrla | vame: |
trenutkov stal nepremično, nato se je | ozrl | v vojnega kurata in začel kopati. |
Spodnji Travni se je kadet še enkrat | ozrl | , pomahal z belo roko in izginil. |
Le jejte ga, otročiči ... - Nato se je | ozrl | v deda in globoko vzdihnil: |
Ozrl | se je v | |
je vzkliknila mama in se proseče | ozrla | vanj. |
Ozrl | sem se in zagledal bratčevo kodrasto, | |
staro tepko, kakor bi se ded še enkrat | ozrl | po domačiji, in nato krenila na pot. |
Ozrli | smo se v mamo. | |
Ozrla | sva se. | |
Srebnil sem požirek kave in se | ozrl | po sobi. |
latah ter nato zajahal sleme in se | ozrl | po dolini. |
začudila mama, spustila predpasnik in se | ozrla | v pobočje. |
Zdaj se je tudi mama vprašujoče | ozrla | . |
plavolaso nevesto, da sem se nehote | ozrl | skozi okno in pogledal po Modrijanovem |
zategnila konce rute in se čez Idrijco | ozrla | v glasno gručo, ki je zdaj že prikorakala |
se je | ozrl | vame, »ali veš, kaj je rekel stražmojster |
ki je sedel pri mizi, se je naglo | ozrl | - in z njegovega rahlo osuplega obraza |
je rekla tiše in se vprašujoče | ozrla | v teto in strica. |
Božena se je takoj | ozrla | vame. |
Ozrl | sem se okrog sebe, kakor bi hotel v | |
prikazala v kuhinjskih vratih ter se | ozrla | vame, je s prvim rahlim smehljajem |
bila živa, tako živa, da sem se nehote | ozrl | proti hiši. |
Ozrl | sem se v teto, a teta ni gledala vame. | |
se je Kadetka začudeno | ozrla | vanjo. |
Nisem se | ozrl | . |
Kadetka se je | ozrla | vame in prav tako mirno povedala: |
Zgornje Travne se je Kadetka še enkrat | ozrla | v dob, na kolniku pri Očetovi senožeti |
Večkrat sem se | ozrl | na Petra. |
Ozrl | sem se okrog sebe. | |
Ozrl | sem se za njim. | |
je bilo tako sram, da sem se nehote | ozrl | v Petra. |
prižigalnik, toda preden je kresnil, se je | ozrl | v Petra - in obstal je s prižigalnikom |
Na pragu se je še enkrat | ozrl | , nato je tiho zaprl vrata za sabo. |
Ozrl | sem se v nebo, ki je bilo nastlano | |
Naglo se | ozre | in vidi, kako Žuželjč pred kasarno |
črne ne črhne in se niti izpod čela ne | ozre | v kasarno. |
Zlezel je s kozla, ne da bi se | ozrl | v vaščane. |
Karabinjerja sta se spogledala in se | ozrla | v molčečo množico, nato sta preplašeno |
nepopisno hudo, da se je s solzami v očeh | ozrl | po možeh in se vprašal, le zakaj ti |
srečal na samem, je sklonil glavo in se | ozrl | v stran. |
Pobrisal si je lase s čela in se | ozrl | po dolini. |
Milica se je | ozrla | . |
Ozrl | se je in prikimal. | |
»Mm?« je zamrmrala Milica, ne da bi se | ozrla | . |
Preplašeno se je | ozrl | po ploščadi. |
Ozrl | se je in je zagledal komisarja Bichija, | |
Ne da bi se | ozrli | , smo vedeli, da je prišla Uršina Jerica, |
Avanti!« Jerica se je preplašeno | ozrla | po razredu. |
klopi je za hip obstala in se še enkrat | ozrla | po razredu, kakor bi nas prosila za |
kolovoz, sem se še enkrat z očitkom | ozrl | , toda Temnikar se ni zmenil zame. |
Jezno sem se | ozrl | čez reko. |
konj, pobral klobuk, segel v žepe in se | ozrl | okrog sebe, če ni nemara kaj izgubil, |
Tudi sam sem se | ozrl | po našem bregu in takoj zagledal Temnikarja, |
obstal pri potoku in se izpod čela | ozrl | čez reko za Modrijanom, ki se je spet |
grob!« je pribil in se nato previdno | ozrl | okrog sebe. |
Ozrl | sem se v Ravničarja. | |
Potem sem se | ozrl | okrog sebe, si z rokavom obrisal solze |
»O bog, | ozri | se na nas! |
in če se je le dalo, se nisem nikdar | ozrl | vanj, toda pozabil ga nisem. |
tedaj sem šel mimo pokopališča in se | ozrl | v posrebreni napis, ki se je svetlikal |
Nehote sem se | ozrl | po širokem pasu gladke ceste. |
»Tantadruj, bom!« je zakričal norček in se | ozrl | v Luko, ker je v njem videl svojega |
Ozrl | se je po ljudeh, ki so utihnili in | |
Hotejec se je nehote tako sunkovito | ozrl | , da je Matic Enaka Palica preplašeno |
Še preden so se ljudje | ozrli | in še preden so ga zagledali, so vsi |
Ozrl | se je kvišku in se stresel od jeze. | |
prizadeti, da so utihnili in se grozeče | ozrli | v Presveto Moštaco. |
Ko so šli mimo župnišča, so se | ozrli | v razsvetljena okna, ki so tako toplo |
Tantadruj se je zresnil in se | ozrl | kvišku. |
Nato so vsi onemeli in se | ozrli | v črne ciprese, ki so vršale v vetru. |
Možje so se spogledali in spet | ozrli | v črne, grozeče ciprese, toda nihče |
Na cesti sem se | ozrl | po pokopališču. |
»Kako?« se je | ozrl | Peter Majcen. |
Hotel se je še enkrat | ozreti | po dolgi in temačni veži, kjer so pri |
našobljeni, žena in hči in sin, a se ni | ozrl | . |
Nehote se je | ozrl | in poblisnil po kmetu! |
Temnikar se je zdrznil in se | ozrl | . |
odsotno zamrmral Temnikar, ne da bi se | ozrl | . |
Peter Majcen je sunkovito trznil, se | ozrl | v kmeta in nehote vprašal: |
kar naenkrat zdrznil in se začudeno | ozrl | . |
Trznil je, a se ni | ozrl | . |
Ozrl | se je. | |
kajpak, da se je Peter Majcen nehote | ozrl | . |
Počasi se je | ozrl | okrog sebe. |
Ozrl | se je kvišku. | |
še enkrat in se po dolgem drevoredu | ozrl | proti pristavi. |
Nehote se je | ozrl | kvišku. |
Ozrla | se je okrog sebe. | |
Počasi je stopila k njemu in se | ozrla | v njegovo krošnjo. |
papirček, ga je spustil na tla in se spet | ozrl | . |
Toda Tilčka se ne | ozre | . |
Majcen se je tako razveselil, da se je | ozrl | v nebo. |
Ozrl | se je. | |
»Počakaj!« je rekel Peter Majcen in se | ozrl | . |
- Muuu... - se je | ozrla | Cika. |
Temnikar se ni več | ozrl | . |
globoko, da je Peter Majcen obstal in se | ozrl | , kje bi se laže povzpel iz korita. |
Ozrla | se je okrog sebe, nato pa se je zdrznila | |
Ozrla | se je na peč, kjer je sedela Justina | |
premaknila, na pragu pa sta obstala in se | ozrla | . |
Odprla je oči in se vprašujoče | ozrla | okrog sebe. |
Ozrla | se je v hčer, ki je sedela v drugem | |
Pogledala je po sobi, nato se je | ozrla | na uro. |
hitro zavil ob živi meji, ne da bi se | ozrl | , in spomnila se je, kako ga ni mogla |
Prekleta strešnica se je | ozrl | . |
je trznil Prekleta strešnica in se | ozrl | okrog sebe. |
kretnjo, so se kakor vdani psi vprašujoče | ozrli | v okroglega laškega častnika, ki je |
manj vdano, a prav tako vprašujoče | ozrl | v nemško smrt, ki je zdaj vzravnano |
pa se je zravnala in se nezaupljivo | ozrla | okrog sebe. |
puhnila dim skozi nosne votline in se | ozrla | po izbi. |
Ozrla | se je okrog sebe in vsi so se ji zazdeli | |
Prekleta strešnica, da se je nemška smrt | ozrla | in ga premerila. |
oglasil laški pribočnik in se zmagovito | ozrl | v nemško smrt. |
Prekleta strešnica je vzdrgetal in se z grozo | ozrl | v Temnikarico. |
Was? - je siknila nemška smrt in se | ozrla | v Temnikarico. |
zdrznila in se z iskajočim pogledom | ozrla | po dvorišču. |
Vzdihnila je in se | ozrla | kvišku. |
Obstala je pri črnem tnalu in se | ozrla | okrog sebe. |
Tedaj pa se je nemška smrt | ozrla | in zagledala Prekleto strešnico, ki |
Z izbuljenimi očmi se je | ozrl | v smrt, vztrepetal in skoraj z nečloveškim |
počasi, a trdo poribal obraz in se nato | ozrl | okrog sebe. |
Izpod čela in prav počasi se je | ozrl | v levo pobočje in njegov pogled je |
prigazil na Rejčev laz ...« je ponovil in se | ozrl | na rob gozda. |
srknil požirek žganja in se nato spet | ozrl | v senco. |
Obstal je in se | ozrl | v sonce. |
Peter Majcen se je | ozrl | okrog sebe. |
Ozrl | se je okrog sebe in vztrepetal. | |
Stari Pan se je otožno | ozrl | vanj in ga pobožal po laseh. |
zamišljeno odgovoril ded, ne da bi se | ozrl | . |
»Kaj dela?« se je zdaj | ozrl | starec. |
Otrok se je vzdignil na prste, se | ozrl | v hišo z rdečo streho in hitro prikimal: |
očkova!« je odločno rekel Jankec in se | ozrl | v deda. |
je rekel Peter Majcen in se | ozrl | v starca. |
Peter Majcen se je | ozrl | po dolini. |
Ozrl | se je na nebo in spet zagledal svoj | |
ponovil stari Blažič, ne da bi se sploh | ozrl | v dolino. |
Jankec se je | ozrl | v hišo in zdolgočaseno povedal: |
Peter Majcen se je | ozrl | . |
Ozrl | se je v Blažiča in v Jankca ter se | |
Starec je trznil in se | ozrl | vanj. |
Ozrl | se je v starca, a ta se ni več zmenil | |
Jankec je umolknil in se | ozrl | vanj s široko odprtimi očmi. |
Peter Majcen je trznil in se hitro | ozrl | . |
Ozrl | se je v otroka in v starca, kakor bi | |
Nato si je obrisal brke in se | ozrl | okrog sebe. |
Ozrl | se je. | |
Peter Majcen se je | ozrl | v osončeno hišo, ki je gledala izza |
Starec je počasi prijel trobento in se | ozrl | v Petra Majcna. |
Ozrl | se je v pobočje. | |
»Ooo!...« je zahropla žena in se | ozrla | v moža: |
Ozrl | se je v kmeta in mimogrede vrgel: | |
Ozrl | se je okrog sebe, kakor bi smrt dihala | |
Zaprla je vrata za sabo, ne da bi se | ozrla | . |
Ozrl | se je po sobi; bila je tako tuja in | |
je rekel Peter Majcen, ne da bi se | ozrl | vanj. |
»Kako da ne?« se je zdaj Peter Majcen | ozrl | vanj. |
Peter Majcen se je ustavil in se počasi | ozrl | okrog sebe. |
Ozrl | se je še enkrat. | |
Ni se | ozrl | v vrhove, ker je vedel, da so negibni |
kakor straža pred grobom, in se ni | ozrl | v nebo, ker je čutil, da je visoko, |
Samo za hip so se | ozrli | v obešenca, nato so se molče zamaknili |
Peter Majcen se je | ozrl | . |
Ozrl | se je še v drevored. | |
Potem sem se | ozrl | . |
Spet sem se | ozrl | za Temnikarjem. |
primemo nemarno mrhovino, in ne da bi se | ozrl | v očeta, sem stekel okrog hišnega vogla. |
Ozrem | se okrog sebe. | |
Otroci so se | ozrli | po njivi, ki je bila res lepa, in tudi |
Nato se je | ozrl | in z veliko koščeno roko rahlo potrepljal |
začudeno spogledali, potem pa so se vsi | ozrli | v kamen. |
Otroci so se | ozrli | vanj in se zasmejali, a vendar se niso |
»Treba se je | ozreti | po poti, ki jo je prehodil. |
Otroci so vzdignili glave in se | ozrli | v visoko goro, ki je nad njimi kipela |
Tam sta sedla na kamen in se prešerno | ozrla | z okroglimi rdečimi očmi. |
Kamen se je | ozrl | v dolino. |
Ozrl | se je v dolino in zagledal je to njivo. | |
Ozrl | se je na levo pa na desno. | |
čudnemu zvenenju v svojem srcu, se je | ozrl | . |
Andrej, zmajal z glavo in se obenem | ozrl | , da bi kje ugledal novo povestico. |
Špecerist se je nemirno | ozrl | po trgovini. |
kadili in se gledali, sem in tja so se | ozrli | za avtomobili. |
Ne | ozre | se, kakor da ni opazil, da se je Janez |
Na stopnicah se je še enkrat | ozrla | , pomahala in izginila v velikem trupu |
To že, ampak če se | ozremo | še malce nazaj v človeško zgodovino, |
od posameznih [renesančnih] zgradb | ozremo | k pojmovanju celote, prestopimo iz |
Če je kača koga pičila in se je | ozrl | na bronasto kačo, je ostal živ.“ [4 |
Skloni se čez balkonsko ograjico, se | ozre | na zahodno stran neba, nato pokima |
Angel se | ozre | z nasmeškom. |
Marija se | ozre | in pogleda fanta naravnost v oči. |
Janez se | ozre | k Mariji in ko vidi, da še vedno spi, |
Govoreči živali se | ozreta | k njej, konj prhne in prikima, volk |
Toda ko se sanjavka | ozre | nazaj k tolmunu, rajske ptice ni več |
zasluti bližino nekega tujega bitja: | ozre | se k ruševinam starega mlina in krikne |
potem se, kakor v slovo, še enkrat | ozre | k trojici in izgine v gozdnem somraku. |
mojster Bruno, si pomane oči in se | ozre | po Rimski cesti, tja do križišča s |
govorila kolegica Širca, da se je potrebno | ozreti | na spomenike, ki so zaščiteni v tem |